(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Biodiversity Heritage Library | Children's Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Slovenske narodne pesmi"

Google 



This is adigiial copy of a bix>k thal was preserved for general ions on librarv sIil-Ivl-s before il was earefullv seanned by Google as pari of a projecl 

to makc thc world's books discovcrable onlinc. 

Il has survived long enough for ihe eopvrighl lo ispire and thc book to enter thc public domain. A publie domain book is one that was never subjekt 

to eopvrighl or whose legni eopvrighl lerni has e.\pired. Whether a book is in the public domain may vary eountry loeountry. Public domain books 

are our galeways to the past. represenling a wealth ol'history. cullure and knowledge that's ol'ten dillieult to diseover. 

Marks. notations and other marginalia present in the original vol ume will appcar in this lile - a reminder of this book's long journey from the 

publisher to a librarv and linally to you. 

Us age guidelines 

Google is proud to partner with libraries lo digili/e publie domain malerials and make ihem widely aeeessible. Publie domain books belong to the 
public and wc are merelv their euslodians. Neverlheless. this work is e.\pensive. so in order to keep providing this resouree. we have taken sleps to 
prevent abuse by eommereial parlies. iiieluJiiig plaemg leehnieal reslrietions on aulomated querying. 
We alsoasklhat you: 

+ Make n on -eommereial ii.se of the filvs We designed Cioogle Book Search for use by individuals. and we reuuest ihat you usc thcsc files for 
personal, non -eommereial purposes. 

+ Refrain from imtomuted t/neijing Donot send automaled (.|ueries ol'any sort lo G<x>gle's system: II'you are eondueting researeh on maehine 
translation. optieal eharaeler reeognilion or olher areas where aeeess to a large amount of te.\l is helpl'ul. please eontael us. Wc encourage the 
use of public domain malerials for these purposes and may bc able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on eaeh lile is essential for informing people about this projeet and hclping them lind 
additional malerials llirough Google Uook Seareh. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use. remember that you are responsible for ensuring ihat whal you are doing is legal. Do not assume that jusi 
bceause we believe a rxx>k is in the publie domain for users in thc United Staics. thai thc work is also in ihc publie domain for users in other 

eounlries. \Vlielher a book is slili in eopvrighl varies from eounlrv lo eounlrv. and we ean'l offer guidanee on whelher anv speeilie use of 
any speeilie biK>k is allowed. Please do not assume that a b<x>k's appearanee in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copvrighl infringenienl liabilily can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google 's mission is to organize the world's information and to make it universallv aeeessible and useful. Google Book Seareh helps readers 
diseover llie world's books wlule lielpmg auli mrs and publishers reaeh new audienees. You ean seareli llirougli llie luli le\l of this book on Ine web 
al |_\-. -. ■■-■ : //::;-;- -;.,.<.s .google. com/| 



»ROFERTV OP 





J$mries { 



i»»7 




ARTES SCIENTIA VERITAS 

,, i i i—— i * i i ■ ■ n i " ' ■■ » 




* • \ '. 



*llOPERTY OP 





Jwmries { 



»S»7 




ARTES SCIENTIA VERITAS 




SLOVENSKE 



NARODNE PESMI 



IZ TISKANIH IN PISANIH VIROV 



ZBRAL IN VRED1L 



D2 KAREL |TREKELJ 

PROFESOR 8LOVANSKE FILOLOGIJE NA VSEUĆILIŠCU V GRADCU 

ĆLEN DOPISNIK IMPERATORSKE AKADEMIJE ZNANOSTI V 8T. PBTERBURGU IN 

DRUŽBE NARODOPISNEGA MUZEJA ĆESKOSLOVANSKEGA V PRAGI 




ZVEZEK III. 



rr /» v n^/^s-^r-V^s 




IZDALA IN ZALOŽILA SLOVENSKA MATICA 



+>¥&8<*«- 



V LJUBLJANI 

NATISNILA ZADRUŽNA TISKARNICA 

1904 — 1907 






t w 



•li 



> 



Predgovor. 



— 6MČ 

t retji zvezek slovenskih narodnih pesmi obsega dva nadaljna 

-** njih dela, to je tretjega in četrtega. 

V tretji del so povzete pesmi za posebne prilike. Po raz- 
ličnosti teh prilik in po vsebini so ločene na petero razdelkov, 
vsaki razdelek pa na več oddelkov. Tako obsega prvi razdelek 
obredne pesmi ter razpada na štiri oddelke, v kterih prvem so 
priobčene kolednice, drugem kresnice, tretjem pesmi, ki se pojo 
ali so bile pete ob drugih obredih, šegah ali navadah ; tem trem 
oddelkom je pridejan še četrti, ki so vanj zbrani zagovori, ker 
so tuđi ti bili nekdaj in so še zdaj spojeni s posebnimi obredi, 
dasi nimajo več dandanes toliko starinskega odela in tako sta- 
rinske vsebine, kakor bi ta ali drugi prićakoval. — Drugi raz- 
delek pesmi za posebne prilike hrani take, ki se pojo na kolu 
in na plesu; gledć prvih je opomniti, da se njih vredba nekaj 
loči od druge, v tem delu navadne; zgodilo se je to, da se nišo 
raztrgali popisi kola, ki je sicer ohranjeno samo v Belih Kranjcih, 
pa ni povsod do pićice enako. Zategadelj so pesmi objavljene v 
redu, kakor se kje pojo ; podobno je bilo kresnice, ki se pojo 
pred hišami, vrediti po župnijah. — Pesmi tretjega razdelka, sva- 
tovske, so vrejene po prilikah, ob kterih se pojo na ženitvah : 
od snube in pogajanja za doto se prehaja polagoma k drugim 
delom svatbe: k vabilu na svatbo, k pripravam za njo, k ven- 
čanju neveste, k odhodu po nevesto, k odhodu v cerkev in tako 
dalje do tistih navad in šeg, s kterimi se svatba neha. — V če- 
trti razdelek so povzete pesmi pivske in v veseli družbi ter so 
po razlićni svoji vsebini razdeljene na šestero oddelkov. njih 
vredbi je povedano potrebno na str. 333 knjige same. — Peti 
razdelek tretjega dela obsega pesmi, ki se pojo smrti in ob 
smrti; razdeljene so v troje oddelkov: na pesmi pri mrličih, na 
ostanke narekanja za mrtvimi in pa na narodne nekrologe. O 
vsem tem je obširneje poroćano na str. 526. Da sem nekaj očitno 
nenarodnih sloves, s kterimi se umrli »poslavlja« od svojcev ali 
jemljć ti od njega slovo, podal v posebnem dodatku že v tem 
oddelku — kakor je tuđi že v prejšnjih oddelkih tu pa tam pod 
crto priobćeno kaj nenarodnega — ne da bi vsega tega pri- 

a* 



IV 

hranil za končni razdelek o ponarodnelih pesmih, v to me je 
napeljalo to, ker nimajo dozdanje zbirke skoraj nič podobnega, 
bravcu pa je treba spoznati sestavo in značaj takih sloves, ki 
nišo povsod v navadi, vendar že zdaj, da more prav presoditi 
tuđi res narodna slovesa. Izbral sem kajpada v to le nekaj bolj 
značilnih in takih, ki imajo vendar že nekako starost, ker so 
ohranjene v pisanih zbirkah iz prve četrti prejšnjega stoletja. 

V četrtem delu so priobčene pobožne ali svete pesmi, v ko- 
likor jim ni bilo najti primernega mesta v kterem prejšnjih delov 
in oddelkov te knjige, zlasti ne v delu I. in III. Razdeljene so 
na troje razdelkov, to je na pesmi o Bogu, sv. Trojici, sv. Duhu, 
življenju in trpljenju Jezusovem in Marijinem in raznih praznikih, 
potem na razne narodne molitvice, v kolikor se kaže v njih ve- 
zana oblika, dasi zelo porušena, in pa na romarske pesmi. Na- 
tančneje ti to vredbo razjasni pripomnja na str. 649. 

O marsikteri pesmi more kajpada bravec dvojiti, ali ji je 
mesto določeno prav in ali ji je sploh dati mesta med narod- 
nimi pesmimi. Tako je kot nenaroden izpustiti v kolednicah ob- 
razec F. (št. 4741), ker je pesem, že na rečenem mestu osumljena 
za nenarodno, zares le umotvor Slomšekov (objavljena najprej v 
Drobtinicah I. [1846] str. 198, potem v »Soli veseli lepega petja« 
št. 31 in v Slomšekovih pesmih št. 15). Št. 6186 spada v resnici 
k številkama 6483 in 6484. Navzlic vsi opreznosti se mi je marsikaj 
vrinilo v zbirko, kar bi bilo potisniti med ponarodnele in umetne 
stvari. Tako sem po neprevidnosti, opazivši kajpada sumljivost gledć 
narodnosti^ priobčil pod št. 4795 in d. pesem »Ta noć (dan) ie vsiga 
veselja«, kteri primerjaj opomnjo, ki stoji pod crto na str. 64g. 
Enako je brez pravice prišla med narodne božićnica »Enu je 
dete rojenu, * Notri u mestu Betlehem«, priobćena v št. 4850 do 
4852, ker je to le svobodna preloga stare latinske, oziroma nemške 
božične pesmi, slovoće v glavnih kiticah tako-le: 

Puer natus est in Bethlehem, Ein kind ist gborn ze bethleem, 
unde gaudet Jerusalem. Des frowet sich iherusalem. 

Cognovit bos et asinus Bekant hat esel vnd dz rind 

quod puer erat dominus. d z gott der herre wz dz kind. 

TT . , . . Hie lit es in dem krippfelin 

Hic lacet in praesepio, , . , , . v . 

, . A • des nch sol lemer ewig sin. 
qui regnat sine termmo. & 

Die kiing von Saba koment har, 

Reges de Saba veniunt, gold, mvrren, wyrouch broch- 

aurum, thus, mvrrham offerunt. tentz dar. 1 ) 

Tuđi nekaj drugih božićnic, zlasti pastorel, bo preloženih. 
K nam so se razširile iz nemščine ne toliko po posredovanju 



l ) Prim.VVackernagel, Das deutsche Kirchenlicd II. Št. 759, pa tuđi Št. 904 in d.. 



cerkve — njih ton nikakor ni cerkven — ampak po božičnih 
igrah, ki so se predstavljale prej in (menda še danes) zlasti med 
koroškimi Slovenci ; na to kažejo šaljivi, tu pa tam z dobrim hu- 
morjem osoljeni govori nastopajočih oseb, ki so se ohranili v teh 
pesmih (primerjaj številke od 4805 dalje). 

Natančnejše in kritično preučevanje naših narodnih in umet- 
nih pesmi, ktero je dandanes pri nas še le v povojih, bo gotovo 
dokazalo isto, kar o ravnokar omenjenih številkah, tuđi še o mnogih 
drugih, ćelo takih, kjer nisem bil niti tako oprezen, da bi bil 
v opomnji povdaril sumljivost njih narodnosti. Vendar sem mnogo 
umetne robe, ki sem jo dobil med pristno narodnimi pesmimi, 
kot očitno nenarodne izpustil že zdaj, zlasti kadar mi je bila na 
razpolago samo v enem edinem zapisu, kar že a priori kaže, da 
ni prešla globoko v narod, ampak je služila morda le kakemu 
orgljavcu, romarskemu vojevodi in enakim ljudem. Ker sem želei 
podati nabiravcem pregled take nenarodne tvarine, ki je niti med 
ponarodnelo ne moremo prav šteti, in ker sem hotel olajšati 
nekaj bodočim preiskovavcem naše narodne in umetne poezij e njih 
studije, sem priobčil začetke takih pesmi v posebnih dodatkih 
na koncu dotičnih razdelkov. Ker pa so pesmi oddelka A vi. tilz- 
delku tretjega dela (kolednice) večinoma pobožne vsebine, sem 
začetke umetnih pesmi, ki bi spadale po vsebini tje, združil z 
začetki pobožnih pesmi sploh ter jih objavil na koncu teh (od 
str. 819 dalje). Kjer sem pesmi mogel določiti očeta, sem pri- 
dejal njegovo ime ali vsaj opomnil, kje sem našel nje najstarejši 
natisek. Kajpada je pri večini teh pesmi ostal pesnik nepoznan 
tuđi so pesmi včasi take, da bi se njih oče, če bi še živel, najbrž 
ne poganjal s posebno vnemo za to, da mu pripoznamo njegovo 
literarno lastnino in ga razglasimo za nje stvoritelja. Za presojo 
duha in okusa dotične dobe pak imajo tuđi te stvari svojo ceno. 

Tuđi v drugem razdelku četrtega dela, obsegajočega na- 
rodne molitvice, vtegne to pa ono biti le na videž pesem. Zapi- 
sovavci so zlasti daj ali po krivici obliko pesmi takim molitvicam, 
ki nišo apokrifne. Tako sem dobil z Nakla na Gorenjskem mo- 
litev k sveti Barbari, razdeljeno na verze, ki se nikakor ne glase 
nenarodno, če se pomisli, kako so verzificirane molitve porušene 
tudisicer; toda Kastelćeve > Buqvice sv. Roshenkranza« (1682) so 
me prepričale, da imamo tu opraviti s čisto cerkveno molitvo v 
prozi, 1 ) od ktere je narod zavrgel le to, kar mu je bilo odveč 
ali pa razpeljano preveč na široko. 



') Zapis z Nakla slove: 

Spreluba sveta Barbara, 5 Ne pust* mi brez prave spovd umret, 

Nebesta Jež'šova! Preh cartanga rešnjega Telesa! 

K' bom jest na smrtni postlji ležal Moje uči na vdo več vid'le, 
V umirovanj in zdihovanj', Moj jezik se na bo več obraćali 



VI 

Prijetna dolžnost mi je, da morem tuđi ob dovršbi III. zvezka 
izreci prisrčno zahvalo mnogim pospeševavcem tega dela, kar mi 
je zopet lep dokaz priznavanja za nemali trud, ki ga imam ž njim. 
Doposlali so mi v porabo žanje veče ali manjše zbirke: Častiti 
g. Ivan Baloh, kooperator v Mengišu (2 pesmi, ki sta ju zapisala 
kmetiška fanta) ; ćast. g. Janez Benedik, vpokojeni župnik v Gradcu 
(rokopis 1 pesmi od Sv. Jošta pri Kranju); čast. g. Jožef Benković, 
župnik v Groćani (1 pesem); g. Emil Bizjak v Trstu (24 pesmi 
iz goriških gor) ; g. Janko Bratina, stud. phil. v Gradcu (50 pesmi 
z Otlice) ; g. Frančišek Brlec v Kandiji pri Novem mestu (1 pesem); 
g. Jožef Cejan, železniški uradnik na Savi (tri veče zbirke [VI., 
VII., VIII.] obsegajoče po 25 — 50 pesmi); g. A. Ekar, vrednik v 
Celovcu (popis 1 plesa) ; gosp. Jožef Glonar, stud. phil. v Gradcu 
(pesmarico iz okolice Slov. Gradca in rokopis raznih narodnih 
stvari iz mariborske okolice); g. dr. Fran Ilešič, c. k. profesor na 
učiteljišču v Ljubljani (nekaj starejših zapisov in prispevkov za 
zgodovino narodnih pesmi, zbirke učiteljišćnikov A. Lovšeta in 
Ferd. Bobšeka ter delavca Ivana Muhe in 2 drugi pesmi); gčna. 
Rožica Jane v Kožentavri v Rožni dolini (4 pesmi); g. Frančišek 
Jazbinšek, dijak v Mariboru (33 pesmi) ; g. dr. Jožef Kolšek, od- 
vetnik v Laškem trgu (6 pesmi); čast. g. Janez Kokošar, mestni 
župnik v Gorici (već zbirek vpokojenega vojaškega kurata Iva- 
netiča) ; g. Pavel Koschier, učitelj v Krasnici (Gresnitz) pri Jab- 
lancu (Aflenz) na Gor. Štajerskem (71 pesmi s Koroškega); g. Fran- 
čišek Kotnik, kand. prof. v Gradcu (15 pesmi in prvotni rokopis 
zbirke BI. Ranca); ćast. g. Alojzij Kralj, kaplan v Veliki dolini 
(36 pesmi z Dolenjskega) ; pokojni Gašper Križnik, trgovec v 
Motniku (22 pravljic); gosp. dr. Jožef Kronvogel, c. kr. dež. sodni 
svćtnik v Št. Lenartu v Slov. Goricah (1 pesmarico svoje matere); 



Prid\ svet žegen, z nebes, V toje presvete ročice, 

10 Odžen' vse p'klenšče pošast', Pel jo v nebešk' kraljestvu. Amen. 

Prim' mojo ubogo d'šico (Zap. M. Mohar; dal Iv. Vrhovnik.) ^ 

Zapis iz lhana ni razdeljen na verze in slove: »O v'sok' častitliva, zvo- 
Itna d'vica marti»rnica, luba sveta Barbara! Prid' na pomoč, kadar bom jast 
tazava (ležu) v mojmo zad'nmo zdihvajm., vrnerajm., kadar bojo vačf gvažu- 
nate postale, zastopnost bo prešvd, počutk-b se na bojo več obračval' : tačes prid*, 
o v'sok' častitliva, zvoltna d'vica, martBmica, lut>a sveta Barbara iz sojtrn že- 
nxnam JižiŠam. de preženeš vse piklćnske ŠkuŠnave, de peleš mojo dušo v 
svet' rej. Amen.c (Zapisal Ant. Breznik, molila Lovrenčevka.) 

S tem se mestoma skoraj do besede strinja Kastelčev natisek v ĐBSR. 132, 
ki slove: »O sveta Barbara, ti izvolena Divica, inu nevesta lubezniva, tvojga 
zalubleniga Jezusa. tebe prossim: kadar bodem jest ležal u' tem sadmm umi- 
raniu, inu zdihovaniu, de tvoi lubeznivi ženin, ne pusty mojo d ušico se ločiti 
od trupla, prez prave spuvidi, inu prez S. ReiŠniga Telessa, de kadar moie Očy 
bodo ottemneile, moi jezik nebć več govori 1. zastopnost bo prešla, počutki se 
ne bodo več obraćali : ta čas, ti vissoku hvalena Divica, inu maternica 6 S. Bar- 
bara, pridi meni h' pomuči, nai tvoi lubeznivi Jezus, režene od mene use hude 
skuŠnjave. inu peklenske pošasti, inu spreimi moio dušico u' Nebesku krailestvu. 
Amen.« Primerjaj tuđi natisek v Majarjevi CP. 177, ki se pak precej loči od 
Kastelčevega. 



VII 

pokojni Vladimer Levec, nemškega prava profesor na vseučilišču 
v Freiburgu v Švici (še ostalo zbirko pokojnega Ivana Kunšiča); 
g. Jurij Lulek, učitelj pri Sv. Večeslavu (Venčeslu) pri Slov. Bistrici 
(90 pesmi z melodijami in dve pesmarici, ki sta jih pisali gospo- 
dični Lojza Šalamun v Makolah na Štajerskem in Neža Sierčeva 
na Suhi na Koroškem); g. Jožef Malnar, gimn. učitelj v Ljubljani 
(8 pesmi iz Osilnice); slavna Slovenska Matica v Ljubljani (zbirko 
Lipeta Vrhovskega s Pohorja, nekaj pesmi iz ostaline pokojnega 
Simona Rutarja in zbirko Lavoslava Jerina iz Zagorja ob Savi); 
g. Frančišek Milčinski, c. k. sodni tajnik v Ljubljani (nekaj zago- 
vorov); g. Izidor Modic. stud. phil. na Dunaju (154 pesmi, 11 nar. 
pravljic, 35 vraž in nekoliko narodnih pregovorov in rekel z Blok 
pri Cerknici) ; g. dr. Frančišek Mohorič, c. k. sodni pristav v Ormožu 
(55 pesmi in 2 zbirki, zapisani iz ust igrca Fr. Tučka, oboje z 
napevi, ki jih je zapisal g. Domicijan Serajnik); gosp. Radoslav 
Murnik, kand. med. v Gradcu (2 rokopisa ra?nega narodnega blaga 
in vojaških zaljubljenih pišem); g. Frančišek Praprotnik, nadučitelj 
v Mozirju (5 zbirek in nekaj pesmi, ki so mu jih izročili: g. M. 
Dedić v Bočni, g. Fr. Zemljič v Lučah, g. Fr. Kolšek na Vranskem, 
gčna. Rezika Pfeifer, g. Frančišek Žunter, g. Frančišek Pečnik 
in g. J. Puntar v Mozirju, in pa 2 starejši pesmarici): g. Anton 
Rabuza, gimn. učitelj v Trstu (1 pesem); g. Adolf Robida, stud. 
phil. v Ljubljani (1 pesem) : g. Matija Rodč, stud. iur. v Ljubljani 
(52 pesmi); g. Frančišek Stelč, abiturijent v Kranju (62 pesmi); 
čast. g. Viktor Steska, knezoškofijski tajnik v Ljubljani (16 pesmi 
iz zapuščine pokojnega Jožefa Benkoviča); g. J. Stibler, učitelj 
pri Sv. Antonu na Pohorju (10 pesmi); g. Anton Stuhec, stud. 
iur. v Studencih pri Mariboru (6 pesmi); čast. gosp. Ivan Šašelj, 
župnik v Adlešičih [Orličićih] (3 1 pesmi) ; g. dr. Janko Šlebinger, 
c. k. gimnazijski profesor v Novem mestu (12 starejših pesmaric 
[Fr. Kržana in Nerata] in 2 pesmi drugih zapisovavcev) ; g. Matevž 
A. Trnovec, c. k. najviše zborne in kasacijske sodnije svćtnik na 
Dunaju (1 pesem iz Grgarja); g. Alojzij Trstenjak, abiturijent v 
Mariboru (37 pesmi, ki jih je zapisal sam, in 8 pesmi, ki jih je 
zapisala sestrana mu Frančiška Trstenjak z Obriža pri Središču); 
g. Nikolaj Ivan Vrabl, stud. iur. v Gradcu (1 obširnejšo zbirko, 
rokopis o Kristusovem trpljenju v štaj. narećju in vnović 12 pesmi) 
in g. Jožef Wieser, stud. iur. v Slovenjem Plajbergu - Pod goro (36 po- 
skočnic). 

Vsem tem gospodom in gospodičnam priporočam svoje delo 
v pod poro tuđi še nadalje. Dasi se namreć bliža ta zbirka pola- 
goma koncu, preostaneta za četrti — kakor mislim, zadnji — 
zvezek vendar še dva dela, to je pesmi stanovske, od kterih pa 
so mnogobrojnejše le vojaške in otroške, in pa pesmi šaljive in 
zabavljive. V ta zadnji zvezek pak se privzame tuđi še vse, kar 
sem dozdaj spregledal ali se mi je doposlalo še le, ko je bil že 
dotični oddelek dotiskan. Ako bo le mogoče, se sprejmo v zadnji 



VIII 

zvezek tuđi vsa v I. zvezku obljubljena kazala, brez kterih je knjiga 
le težko porabna, in pa zgodovinsko-literaren pregled, v kolikor 
je potreben za razumevanje nabranega gradiva. 

Spoznavši veliko važnost narodnih pesmi je tuđi ministrstvo 
za bogočastje in nauk začelo misliti na njih zbiranje in zapiso- 
vanje kakor pri vseh avstrijskih narodih tako tuđi pri nas in jih 
misli o svojem času izdati v znanstveni zbirki, kakor se zatrjuje. 
Če pak sodimo po dozdanjih, že na tri leta trajajočih pripravah, 
he bo ta velevažna in vse hvale vredna podjetba dovršena tako 
kmalu in vtegnejo ćelo priprave same trajati še leta in leta; saj 
je ti nameravani zbirki glavni namen, poiskati najprej tuđi v naj- 
bolj skritih kotih vse Avstrije, karkoli je vredno, da se zapiše in 
otme pogubi, sosebno gledć na muzikalno stran. To zahteva kaj pada 
ne samo mnogo denarja, ampak tuđi Časa; prvega pak nimajo 
dotični nabiralni odbori na razpolaganje toliko, kolikor ga je 
res treba. Potemtakem ostane glede besedila moja zbirka tuđi 
še nadalje edino aktualna za dolgo vrsto let ter jo smem zatega- 
delj priporočati tuđi nadalje v podporo vsem, ki imajo za nje 
kaj pripravnega gradiva in ne marajo odlašati ž njega objavo. 

V Nemškem Gradcu, 10. dne decembra 1907. 

Prof. dr. Karei Štrekelj. 

iHumboldtstr. 29.) 



VSEBINA. 



Na strani 

Predgovor III 

Del III. Pesmi za posebne prilike. 

Razdelek I. Pesmi obredne. 
Oddelek A. Kolednfce. 
Kolednice splošne. 

Obrazec A. (4730—4731) 3 

Obrazec B. (4732—4733) 4 

Obrazec C. (4734—4735) . . . • 5 

Obrazec D. (4736—3739) . . . . 5 

Obrazec E. (4740) 6 

Obrazec F. (4741, je crtati, ker je pesem umetna, gl. str. IV.) .... 6 

Zabavljica zavrnjenih kolednikov (4742) 6 

Kolednice božične. 

Pripomnja 7 

Stara belokranjska kolednica (4743 — 4747) 7 

Sveti Jožef dobi Marijo (4748—4749) 9 

Marija zanosi Jezusa (4750—4757) 9 

Marijino spočetje (4758—4761) 14 

Sveti Jožef dela zibelko (4762— 4763) 17 

>Jožef in Marija po svetu sta hodila« (4764—4766) 19 

»O Jožef moj, kam pojdeva nocoj?« (4767—4768) 21 

Joief pri žlahti grdo sprejet (4769) 22 

»Nova zapoved je vunkaj Šla« A. (4770) 23 

»Nova zapoved je vunkaj šla« B. (4771 — 4774) 24 

»Nova zapoved je vunkaj šla« C. (-»775) 26 

»Jožef gre z Marijo v Betlehem« (4776—4780) 28 

»Marija se majka trudi« (4781) 31 

Marija zaspi in rodi Jezusa. A. (4782) 31 

Marija zaspi in rodi Jezusa. B. (4783—4786) 32 

»Po svetu je bila kmica kakti v rogu« (4787) 33 

Oznanilo Jezusovega rojstva (4788—4789) 34 

»Dočakali smo mi ta sveti večer« (4790) 3* 

»Še nocoj bo rojen naš Jezus, naš kralj« (4791) 36 

»Stoji hiša Davidova« (4792) 36 

»Ti nemarni Ijudje tako trdo zaspe« (4793) 37 

»Ta noč je polna veselja« (4794—4796) 37 

»Z angeljci zapojem, hvaležno častim« (4797 — 4798) 38 

»Veliko veselje oznanujem« (4799) 39 

»Srečna štalica betlehemska« (4800) 40 

Jezusa pozibljimo« (4801) 40 

»Čujte, čujte v pastirci vi!« (4802— 4803) 41 

»So pasli pastirje, tam trlje, tam Štirje« (4804) 42 

»Petje sem slišal pod nebom nocoj« (4805 — 4807) 43 



» 



X 



Na strani 



»Komaj sem se doli vlegel« (4808) 44 

»Pastirci, vstanite, zbudite se zdaj!« (4809—4811) 45 

»Gore, gore, bratec moj!« (4812) 46 

»Le hitro na noge, kdor more najveČ!« (4813) 46 

»Skozi okno bom pokukal« (4814) . 47 

»Pastirci, poglejte, kaj tam se godic (4815—4816) 48 

»Nocoj ne morem spati« (4817) 49 

»Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi?« (4818) 50 

»Poslušaj, Juri ti« (4819) 51 

»Moj Anzetj, moj Anzelj« (4820) 52 

»Preljubi moj bratec, vstani, pojdi z menoj« (4821) 54 

»Kaj more to biti, preljubi moj brat?« (4822) 55 

»Kako je to mogoče, da je tako zgodaj dan?« (4823) 55 

»Pri svetem večeri bodimo veseli« (4824—4826) 56 

»Marija je bla v Stalici« (4827) 57 

»Sprebudite se, kristijani« (4828) 57 

»Mi smo štirje ko pastirje« (4829—4845) 58 

»V Betlehemu luč gori« (4846—4848) 63 

»Ta sveti dan veseli dan« (4849) 65 

»Eno je dete rojeno« (4850 — 4852; pri m. str. IV.) 65 

»Na uni kraj Šmarne gore« (4853) 67 

»Po ravnem polji Marija gre« (4854) 68 

»Lepa roža lilija« (4855) 68 

»Zorja, zorja, beli je den!« (4856) 69 

»Kad se dragi Jezuš rodi« (4857) 69 

»Marija je po polju šla« (4858—4861) 69 

»Iz srca mi roža raste* (4862) 70 

Marija se veseli z rožo (4863 — 4868) 71 

»Prva je ura te noči« (4869—4879) 72 

»Svitaj se, svitaj, beli dan« (4880—4895) 76 

»Pojmo, pojmo v Jeruzalem!« (4896—4906) 82 

Darovanje (4907—4908) • . . . . 87 

»Možje so se skupaj zbrali« (4909—4911) 88 

»Sredi vaši en križ stoji« (4912—4918) 89 

Marijin sin — rožmarin (4919—4923) 90 

Vrtič z rožicami nasajen. A. (4924) 92 

Vrtič z rožicami nasajen. B. (4925—4926) 93 

Iz keliha so zrastle tri rožice. A. (4927) 94 

Iz keliha so zrastle tri rožice. B. (4928) 95 

Iz keliha so zrastle tri rožice. C. (4929) 96 

Kolednice novoletne. 

»Mlađemu kralju poklonimo se« (4930) 96 

»Oj koledo, leto lepo mlado« (4931) 97 

»Prišli smo vas pohoditi« (4932) 97 

Kaj vam hočemo podeliti? (4933—4934) 98 

»Veselite se zdaj vsi čez« (4935) 99 

»K temu letu novemu« A. (4936) 99 

»K temu letu novemu« B. (4937) 100 

»K temu letu novemu« C. (4938) 101 

Kolednica v čast duhovniku (4939) 101 

Rožice v vinogradu (4940—4942) 103 

»Zvezda mi pušča trake tri« (4943) 103 

Marija na zlatem stolu pri mrzli studenčmci (4944) 104 

Kolednice za svete tri kralje. 

V zvezde stoji dete lepć (4945—4947) 106 

Na križu je zapisano dvanajst apostolov (4948—4950) 108 



XI 

Na strani 

Marija za zvezdo gre (4951—4952) 110 

Marija počiva pod jablano (4953) 111 

Beg v Egipet (4954) 112 

»Mi smo trije kraljitarji« (4955—4958) 113 

Kje so sveti trije kralji doma (4959—4960) 114 

Herodež gre z vojsko zoper novega kralja (4961) 116 

Sveti trije kralji bi radi Jezusa — ukrali? (4962 — 4964) 117 

Kdor Jezusa ukrade, bo precej mrtev (4965) 118 

»Glejte, glejte, kdo gre tam« (4966—4969) 118 

Ena zvezda gori gre (4970—4972) . . 120 

»Oj poglejte, kaj je tam« (4973) 122 

»En kralj je rojen Črez kralje vse« (4974) 122 

Kolednice svečniške. 

Marija daruje golobea dva. A. (4975) 123 

Marija daruje golobea dva. B. (4976) 125 

Marija daruje Jezusa (4977—4979) 125 

Kolednice za druge prilike. 

Pripomnja 128 

Za Štefanje (4980—4981) 128 

Za Florijanovo (4982—4983) 130 

Za Mihelovo (4984) 131 

Oddelek B. Krasne ali ladarske pesml. 

Pripomnja 132 

Poglavje I. Jurjevske pesmi. 

Pri krešu (4985—4986) 133 

Pred bišami (4987—4996) 134 

Kako KoroSci praznujejo Sv. Jurija (4997—4999) . . 140 

Kako praznujejo sv. Jurija na Štajerskem (5000—5003) 141 

Jurij po potoku tuli (5004) 142 

Poglavje II. Ivanjske pesmi. 

Vabilo na kres (5005—5011) 143 

Pesmi, ki se pojo h krešu grede. 

»Lepi Ive kres nalaže« (5012—5013) 146 

Pesmi, ki se pojo pri krešu. 

Brat in sestra (5014—5018) 146 

Sveti Janez Krstnik (5019—5026- 148 

»Jelena ziblje Jezusa« (5027) 152 

»Žbelica mi leti Čez goro« (5028) 152 

Zoper tište, ki neČejo v kolo (5029) 153 

Kaj mi mari za žolte čizme! (5030) 153 

Kruhu boS pekarica, vinu krčmarica (5031) 153 

»Lepi Gjuro Saltvu igra« (5032) 153 

»Oj zelena Šipkovina« (5033) 154 

»Pasu mi se tri pisani pavi« (5034) 154 

»Zhajala nam svetla zvezda« (5035) 155 

Peljal bom te v Medžimurje (5036) 155 

Lepa Jela (5037— 5038) 155 

Zadela se je ob dragega svetio sablo (5039) ' 156 

Pesmi, ki se pojo od kresa grede. 

Zorja prstan pogubila (5040) 156 

»Marija se rano 'staja« (5041) 157 



»Potoiil Tenis zlatu jabuku. (5042j 157 

Tri so ptice goro (raorje) preletele (5043—5046) 157 

»Sad mi gremo v goro vise« (5047) 159 

Peami, ko ae obhajajo vinogradi. 

»Ne hodi vince iz gore. (504S) 159 

Jezu a (Marija) po gori hodijo (5049) 159 

»Ksr aem koli sveta proSel« (5050—5053) 160 

»Jezus je sadil vinograd* (5054) . . : 161 

Pesmi, ko ae obhaja polje. 

•Jezus po gori hodijo. (5055) 161 

Tri rožice (S056 -5069) 162 

Marija utrga tri rožice (5070) 167 

Naj venec navije Jožcf in Marija (507 1) 168 

Po polju grejo device tri (5072—5074) 168 

Kreane peami, ki se pojo pred hisami. 

5 — 5080) 170 

l—3092| 172 

3) 179 

(5094—5107) . 179 

)S-S109> 187 

i—Slll) 188 

I 188 

3-5114) 189 

—5117) 190 

je zelen trsek. (5118) 191 

mlada!. (5119) 191 

ravnom polu?< (5120) 192 

»Ne držite nas leta doge« (5112; naslov »Na polju miza pokrita z 
masnim ruhom, je po pomuti postavljena tuđi tukaj namestu 

pri naatopni Stevilki sami) 192 

•Na polju miza pokrita z masnim ruhom. (5122) 193 

•Bog nam živi gospodo!. (5123 — 3126) 194 

Kletva branič, ki ne dobe nobenega ds.ru (5127—5128) 195 

Poglavje III. Drugačni oatanki kreanih pesmi. 

»Oj čakaj, čakaj, sonce!« (5129-5130) 196 

»Oj sijaj, sijaj, sonce!. (6131-5150) 197 

»Kres le gori, kres le gori. (515 I) 203 

»Kaj raste brez korenja?« (5152) 203 

Kreme drobtine (5153) 203 

Oddelek C. Obredne drobtine. 

šapalica ali tepeinica (5154— 3155) 204 

Navo leto (5156) 205 

Puatne šege: 

1. Rusa (5157) 205 

2. Medved (5158) 205 

Krizi (nebohod Gospoda v) (5159) 205 

Kralj gonjaš ali lukec, lukman (5160—5 162) 206 

Oddelek D. Zagovori. 

Pripomnia 206 

Zoper kaćji pik (>16"3— 5170) 207 

Z>per izvin (5171) 210 



XIII 

Na strani 

Zoper uroke (5172) 210 

Zoper pšcn (5173) 210 

Zoper navadno oteklino (5174) 211 

Zoper protin (5175) 211 

Kako se lovcem puška zaveže (5176) 211 

Kako narediti lovcu, da zajec ne pade (5177) 211 

Zoper hudo uro (5178—5180) 212 

Razdelek II. Pesmi na kolu in plesu. 
Oddelek A. Pesml na kolu (v Belfh Kranjolh). 

Poljansko kolo. 

A. V Trgu : 

»Zbiraj se, zbiraj. lepi zbor« (5181—5182) 213 

»V našem polju zlata jablan« (5183) 214 

»Kf zu kolo, naj gre z nami v kolo« (5184) 214 

B. V Predgrađu. 

Most (5185) 215 

Kolo: »Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor« (o veliki noČi) (5186) . . . . 215 

»Igraj kolo, igraj kolo« (5187) 216 

»Skoči kolo, da skočimo« (5188) 216 

»V našem polju zlata jablan« (5189) 216 

»Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor« (o binkoštih) (5190) 217 

»Mili bože, čuda velikoga« (5191) 217 

»Sveti Ive kres nalaže« (5192) 215 

»Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor« (o ivanjem) (5193) 218 

»Hvatajte se kola toga« (5194) 218 

Metliško kolo. 

»Igraj, k6lce, ne postavaj* (5195) 219 

»K6mu mćrem ljuba biti« (5196) 219 

»V gradu so vis6ka vrata« (5197) 219 

»Odprite naša vratca« (5198) 219 

Rešetca (5199) 220 

Most (5200) 220 

Crnomaljsko kolo. 

»O Jeleno, vsa gora zelena« (5201) 221 

Most (5202) 222 

ViniŠko kolo. 

»Hajdi, hajdi, draga moja« (5203) 222 

»Fantič priđe pod okence« (5204) 223 

»Da sem znala, ne bi se udala« (5205) 223 

»Devojčice, popevajte« (5206) 223 

Use kosini, Nikolini (V senokoši Nikolini) (5207) 223 

Dodatek k pesmim na belokranjskem kolu: 

K igri Most (5207—5209) 224 

Otročje kolo (5210—5211) 224 

Oddelek B. Pesmi na plesu ln pesml o plesu. 

I. Pesmi na plesu. 

Ziljanski visoki raji (5212—5226) 225 

Potrkan ples (5227) 227 

Ples Izak (5228) 228 



Plesna (3229) 22S 

Pobočnica (5230) 229 

II. Pesmi o plesu in godcih. 

Štirivrstične poskočnice (5231—5249) 229 

Razdelek III. Pesmi svatovske. 

Snuba (3230-5238) 232 

Dota (3259-5260) 236 

Ko vabijo k svatbi (52611 .236 

Vabilo na svstovsČino (5262) 237 

Ženitovanje borno imeli (5263) 238 

Pripravite prsten in venec (5264) 238 

Ko nevesto vencajo (3263—5266) 239 

*Krancelj smo te »pleli« (5267—5268) 241 

»Zrastle so, zrastle tri drobne konoplje. (3269— 3270) 241 

"" "' lete nevesti v krilo (5271 — 5274) 242 

je dan, da se poročiva« (5275) 243 

o svatje po nevesto (5276) 244 

iridejo po nevesto. A (5277—5278) 244 

iridejo po nevesto. B (3279—5283) 215 

;re po nevesto (5284—5283] 248 

izroča camarju krancelj (5286—5291) 249 

■ripravljajo v cerkev (5292-5304) 256 

pred svatbo (5305) 261 

i samskega stanu (5306 — 5308) 261 

zvršena (5309) 263 

»Posejal sem baŽoljek. (5310—3316) 263 

Kadar v svatih pogačo režejo (5317) 266 

Kadar se reže puran ali petelin (5318 — 5320) 266 

Petelinček (5321— 5324) 267 

Zdravice ženinu, nevesti in veljakom na svatbi : 

I. »En glaiek vinca bom naliU (5325—5326") 270 

II. »Starii so te gor zredili. (5327—5328) 270 

III. =1 + 11 (5329-5332) 271 

IV. .Priletela je tičica« (5333) - . . 272 

V. »Ljubi ženin Janez ti. (5334) 273 

VI. »En glažek bom v roke prijel (3335—5336) 273 

VII. -Pr totoj gostiji, sestre in bratje. 15337) 274 

VIII. »Eno pesem bom zapel. Svatom veselje stril« (5338) . . 275 

IX. »Zdaj eno pesem bom zapet« (3339) 275 

X. »Zapojmo skupaj zbrani« (5340) 276 

XI. »Na mizi mi stoji jen pisani glaŽ« (3341) 276 

XII. »Vesel hČem biti. vina heem piti« (5342) 276 

XIII. »Trte je rodila grozda dva« (5343) : . . 277 

XIV. »Oj srečen ,ja', kj« zakon da« (5344) 277 

XV. »Ta zdrav'ca spoieta Od hiSne mater in očeta. (53451 . . 277 

XVI. »Vse sorte zdravice zdaj vunkaj gredo« (Kanigalejska) (5346 

do 3365) 277 

XVII. Kadar se svatje poljubljajo (5366-3368) 286 

XVIII. »Ena tička mi poje, Sam ne vem kje. (5369—5372) ... 287 

XIX. »To je na lepa kupica. (3373) 288 

XX. »Zdaj borno pa pili v imenu tega« (5374—5375) .... 288 
Podoknice : 

I. »Sreien večer, srečen dan« (5376—53 771 289 

II. »Tud mi borno eno zapeli. (5378) 290 

III. »Mi smo se skupaj zbrali« (5379) 290 



XV 

Na strani 

Prežarske : 

I. »Liibleni gostuvajšaki, ena proŠja je do vas (5380—5381) . . 291 

II. »Jaz ne vem, kaj bf s začej, nekaj bi vam rad zapčl (5382) . 292 

Darovanje neveste (5383—5397) 294 

Kadar godci pobirajo v čašo (5398—5399) 300 

Kadar se pobira za kuharico ($400) 301 

DrugaČne pesmi na svatbenem raju. 

I. »Pri brumneh otrueČeh je vselej te gvaš« (5401) 301 

IL »Sedaj smo začeli o jimeni Boga« (5402) 303 

III. »V unem kraj i hrabenča sem vidu stati jazbica 304 

IV. »Mi smo zato sem prišli, da b dobre volje bli (5404; . . . 304 
V. »Zakonski stan si želita prejeti« (5405—5406) 305 

Fantovsko slovo (5407—5412) 306 

Odhodne zdravice: 

I. »Lepše rože na svčtu ni, ko je ta lepa gartroža« (5413—5414) 309 

II. »Poprej ko se bom na pot podal, kakšnega tovarša bom izbral« 

(5415—5419) 310 

Svoje pozdravljaj, druge poznavaj (5420) 312 

Nevesta jemlje slovo. 

I. »Srečno, oča ino mati« (5421) 312 

II. »Dnes je lep veseli den, ki je ne povoljen vsem« (5422 — 5424) 313 

I1L »Srečen oča, srečna mati« (5425) 315 

IV. »S Bogom, s Bogom, gospodari« (5426) 315 

V. »Včeraj mi, Jano, za majkinim stolom« (5427) 315 

Svatje se odpravljajo z nevesto: 

I. »Oj dižite se, gospon staraš i na« (5428) 315 

II. »Smo prišli ino pojdamo« (5429—5430) 316 

III. »Le berž. le berž od hiše z no (5431—5432) 316 

IV. Le vun, le vun z nevestico« (5433 — 5434) 317 

Nevesta svatom izročena: 

I. »Čaj te, čajte, svatiči, jaz sem še neki pozabiwa« (5435) ... 518 

II. »Mamica, mamica, ruho vam peljamo« (5436 — 5437) . . . . 318 

Ko vodijo nevesto na ženi nov dom: 

I. »Laku noć, laku noć. naši stari majki« (5438) 319 

II. »Rasti, rasti trava deteljina, Žele so jo premlade devojke 

(5439—5446) 319 

III. »V Ceblovci lepo pavkajo« (5447) 323 

IV. »Sprevodi me, Gjuro, do dvora mojega« (5448 — 5450) . . . 323 
V. »Pelamo divojku s kralevoga dvora« (5451) 324 

VI. »Bčla vila grad gradila« (5452) 324 

VII. Smiljkom gora jograjena (5453) 325 

VIII. »Lipo je polje pogledati« (5454) 325 

IX. »Tri mi se gradi belijo, troji se svati zbirajo« (5455) . . . 325 

X. »Otvarajte nam vrata, naši stari majka (5456) 326 

XI. »Veseli se, stara mila majka« (5457) 326 

XII. »Dober večer, lubca md« (5458) 526 

Bosman (5459) 326 

Ko se odpravljajo spat (5460) 327 

Kadar nevesti venec z glave jemljejo (5461) 327 

Pri razpletanju: 

I. »Prelepi moji pantelni, necoj te vi zapuščeni« (5462) . . . 328 

II. »O moj lepi ledik stan, ki te ljubi Jezus sam« (5463) . . . 328 

III. »Draga moja obcida, zdaj ti slednji dar davam« (5464) . . . 330 

Jutrnica (5465—5467) 330 

Dodatek (nenarodne svatovske pesmi z njih začetnimi verzi) 331 



XVI 

Na strani 
Razdelek IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. 

Pripomnja 333 

Oddelek A. Pesml v hvalo vinske trte ln vina. 

»Nikaj na svetu lepšega ni« (5468 — 5473) 334 

Vinograd bom obdeloval (5474—5476) 338 

»En hribček bom kupil, bom trte sadil« (5477—5490) 339 

Če nas kop žalosti, nas vino veseli (5491) 344 

»Na svetu lepše rožice ni« (5492—5500) 345 

Vinska trta — veselje mojega srca (5501 — 5518) 349 

Vinska trta daje človeku moč (5519—5522) 354 

Vsi pravijo, da se z vinom zdravijo (5523 — 5530) 355 

Vsaki želi, da trta rodi (5531) 357 

Vinske trta daje vino za nas (5532) 357 

Rujno vince gladi grlce (5533—5534) 358 

»Sladko je vince iz krŠke gorice« (5 35 — 5537) 358 

Blažene roke, ki so vince pridelale! (5538 — 5539) 359 

Blažena gorica, ki vince rodi ! (5540) 359 

Vesel je, kdor sladko vince pije (5541—5543) 359 

Vino teče kakor maslo (5544 — 5553) 360 

»En glažek ali dva — to nam korajžo da« (5554 — 5555) 365 

Oddelek B. Pesml o veseli družbi, o vabllu vanjo, o nje hvali In v 

zahvalo gostitelju. 

Pojdimo gledat, Če Še Čepek drži (5556—5560) 366 

Pojdi z menoj v gorico! (5561) 367 

Ne hodi mimo, tu je dobro vino! (5562—5563) 367 

Pozdravilo veseli družbi (5564 — 5566) 368 

Veselemu ni nobeno vino predrago (5567) 368 

»Od daleč sem privandral. rad bi pri vas ostal« (5568 — 5571) .... 369 

Z vinom nas napojite (5572) 370 

»Tu bom poČival do bele zore« (5573—5574) s . . 370 

V dobri družbi sem prišel k vam (5575) 371 

»Zmirom se veselim, bolj po leti ko po zimi« (5576) 371 

»Imam volju danes vesel biti« (5577—5578) 372 

»Pun veselja danas dan« (5579) 373 

»Bog nam živi gospodarja« (5580 — 5583) 373 

»Prav lepa je farba, Se boljši je žmah« (5584—5587) 374 

Bog ga živi, ki nam vince daje! (5588) 375 

»Zato smo sem prirajžali, da bi prav dobre volje b'li« (5589) . . . . 375 

»Zato smo sem prišli, da bi dobre volje bili« (5590) 376 

Prišli smo k dobremu možu (5591) 376 

»Ce sem lih dužen, nisem sužen« (5592) 376 

Oddelek C. Zdravice In napitnlce posvetne vseblne. 

»Glažki so naliti!« (5593) 377 

Že dolgo nismo pili ga (5594—5596) 377 

Sam ne bom pil (5597) 378 

Pijmo ga. ne kregajmo se! (5598—5600) . 378 

Pijte, ne kregajte se! (5601) 379 

Prinesite Še en bokal, dasi imam strgan rokav (5602—5603) 379 

Če kdo neče piti vina. A. (5604—5605) 380 

Če kdo neče piti vina. B. (5606) 380 

Če kdo neče piti vina. C. (5607) 381 

Ali pij, ali idi! (5608) 381 

Kdor neče biti vesel, bo tepen! (5609) 381 

Še ga je v kleti en sod! (5610) 382 

»Poleg navade stare društvo se sestalo je« (5611 — 5614) 382 



XVII 



Na strani 



Naj bratec živi, ki se veselo drži! (5615) 383 

Kolikor kapljic, toliko let! (5616—5619) 383 

Ljubiš me, kušni rae! (5620—5621) 384 

Bog daj polno klet, da se današnja Škoda zakrije! (5622) 384 

Pijmo in režimo, bratovščino vežimo! (5623) 384 

Popito vince ne priđe već* (5624) 385 

> Vince nalivamo, vince zavživamo« (5625) 385 

Te kaplje zlate spijemo za te (5626) 385 

Napijem ti z vinom in zdravjem (5627) 386 

»Dobro zdravje, bratec, tebic (5628—3630) 386 

Kupico natoči in si srce odmoČi (5631) . , 386 

Na zdravje vseh — vas in nas! A. (5632) 387 

Na zdravje vseh — vas in nas! B. (5633) 387 

Kukavica mi poje prvikrat (5634—5636) 387 

»Jaz in moji bratje žlahtne smo krvi« (5637—5639) 388 

Da bi ga vedno veseli pili (5640) 388 

Dale so ga kanalske micike (5641) 389 

Pijmo ga, saj ni voda (5642—5644) 389 

Take si brate želimo, ki radi pijejo vino (5645—5646) 390 

Trči, poln je vrč! (5647) 390 

V grlu gori! (5648) 391 

»Glažek praša, kje je flaša« (5649—5651) 391 

Čašica sem pa tam potuje (5652) 392 

> Glažek po mizi vandra« (5653—5657) 392 

Natoči si, saj si ga znaš (5658) 393 

»Pijmo, pijmo, bratci, vince« (5659) 393 

Le pijmo ga, saj ga je še več ! (5660) , 393 

Danes k letu ga morda ne borno več (5661 — 5664) 394 

Pijmo ga, dokler živimo (5665 — 5666) 395 

Pij ga, dokler je čas (5667) .395 

Bog je vince dal le za ljudi (5668) 395 

Ne boj se ga, saj je Bog vstvaril! (5669) * . . . 395 

Če je prazen tvoj glaž, le veselo zapoj ! (5670) 396 

Prelepo ime I., sam Bog naj te živi (5671—5682) 396 

Micika z imenom, Bog te naj živi! (5683) 398 

»Veselimo se, bratje, da se vidimo!« (5684—5693) 398 

»Veseli danes tu sedimo« (5694—5695) 401 

Natoči, da ga bo pil prijatelj naš! (5696) 402 

»En glažek na mizi stoji« (5697—5702) 402 

Glažek je natočen. A. (5703—5704) -103 

Glažek je natočen. B. (5705) 404 

»Ta glažek se sprehaja« (5706—5708) 404 

Ko bi božja volja bila, da bi nikoli noč ne bila! (5709-5710) .... 405 

»Sonce sije, luč gori« (5711—5719) , 405 

Bratec, primi glažek v roČico! (5720) 407 

Izpij ga za dobro voljo! (5721) 407 

»Pripeljali so furmani« (5722—5738) 408 

Onikraj potoka štor stoji (5739) 411 

»Mi smo jagri zgodaj vstali« (5740—5747) . . , 412 

Ptičice, ki pijejo vince iz kupice (5748) 413 

To ni ptičica, ampak majolčica (5749—5750) 414 

Dvigni ročico, zapoj pozdravljico (5751—5752) 414 

Ljubezen bratovsko morava ponoviti (5753) 414 

Hitro ga popij, ker nam čas beži (5754) 415 

Četudi se opijeŠ, se ti niČ ne zgodi (5755) 415 

Ožmi, bratec, toto čašo! (5756) .415 

Ti zaspani ptič, ne čuješ nič? (5757) 415 

Nalij mi štajersko zdravico (5758) 416 

b 



xvin 

Na strani 

Daleč okoli sem hodil (5759) \ 416 

>Kdor hoče prijatelj naš biti« (5760) 416 

Dobra kaplja pred tabo stoji (5761) 416 

Saj je še mokro pri čepu (5762) 416 

Če te tare žeja, ugasi jo (5763—5764) 417 

Ali ste žalostni^ker v glažku nič ni? (5765—5766) 417 

Pije naj, da bo videla dno (5767) 417 

Tako je pila, da je videla dno (5768) 418 

Ali misliš, da ni vince za to, da pijemo? (5769) ......... 418 

Kaj se držiš, kakor bi vinca piti ne znali (5770—5773) 418 

>Jaz in španič se rada imava« (5774) 419 

»Midva sva pa bratca dva« (5775—5778) 419 

Bratca dva, pijeva ga (5779) 420 

»Kadar nam je suša* (5780) 420 

Najmlajši pije ga najrajši (5781—5783) 421 

Jaz sem najmlajši brat (5784) 421 

»Brati tri, sestre tri radi vince pijejo« (5785—5788) 421 

En starček je bil, je vince rad pil (5789—5808) 422 

Kako bi ga ne pil, ko je tako sladko! (5809—5811) 427 

Pijmo ga tako, da borno vedeli domovi (5812—5815) 428 

»Letos je prav dobro leto« (5816—5821) 428 

»Majolka, bod* pozdravljena« (5822—5824) 430 

Majolčica — zlata ročkica (5825) 431 

Če bi vinca ne pil, bi bil zmirom žalosten (5826) 431 

ŠentjanŽevica za slovo. A. (5827) 431 

Šentjanževica za slovo. B. (5828) . . • 432 

Odhodnice (5829—5831) 432 

Oddelek D. Zdravice pobožne. 

Gorica, ki jo je obdelalo jogrov dvanajst (5832—5834) 433 

»Tam je pač vesel glas, kjer je Jezus poleg nas« (5835) . .... 433 

>Na oni strani crne gore ena zvezda gori gre« (5836) 434 

To ni ptica, to je Marija devica (5837—5838) 434 

»Jaz pa en lep napitek vem« (5839) 434 

»Ko bi mi Bog dal peruti« (5840) 435 

»Večerja je pripravljena« (5841-5844) 435 

»Zakaj bi jaz vesel ne bil« (5845) 436 

»Kdor bo pil, Bog daj, da bi v nebesih bil!« (5846) 437 

Pijem v imenu prečiste device (5847) 437 

Pijmo ga vsak en glaž, da bi bil Jezus pri nas (5848—5852) . . . . 437 

Okoli miže sedi nebeska družina (5853 — 5855) 439 

Pijmo ga na čast Marije in Jožefa! (5856) 439 

Glažek vinca po mizi binca (5857) 439 

Glažek stoji na mizi (5858—5864) 440 

Le vzdigni ga, zaziblji ga (5865 — 5867) 441 

Vesel ga primi in čisto popij (5868) 442 

»Vince je za rajžo« (5869—5870) 442 

Pij, pa ne žabi na Jezusa (5871) 442 

Vino je Jezus blagoslovit, ko je pod trsom spal (5872 — 5877) .... 443 

Bova ga pila enkrat (5878) 444 

Napijem ti v imenu patronovem (5879) 444 

Vince teče, luč gori (5880) 444 

Vvelikem oltarju ena ptičica sedi (5881—5884) 445 

Vse svetnike počastimo. A. (5885) 445 

Vse svetnike počastimo. B. (5886) '. 446 

Vsem svetnikom borno zapeli (5887) 446 

Vsi božji svetniki Boga čast6 (5888) 446 

Vsem svetnikom hvala gre (5889) 446 



XIX 



Na strani 



Zdravica na novi maši (5890) 446 

Ne pozabi, da so Jezus, Marija in Jožef pri tebi (5891—5897) .... 447 

Ne postavljaj ga daleč! A. (5898—5899) 448 

Ne postavljaj ga daleč! B. (5900) 448 

Za Martinje (5901) 449 

Tri luči v Marijini cerkvi (5902) 449 

»Priletela je drobna ptičica — vesela grlica« (5903) 449 

Vino smo pili, Jezusa zamudili (5904 — 5910) . • ■ . . . 450 

Mi smo tri je bratje po ladjo vina šli (5911 — 5915) 452 

Ptica poje o pšeničnem klasu in sladkem vincu (5916—5933) .... 453 

Tri kaplje krvi Jezusove (5934—5944) 460 

Stoji ravno polje (5945—5960) 466 

Zakaj bi tička ne pela, ko se ji dobro godi! (5961—5969) 473 

Oddelek B. Plveo bahač, veseljak In revček. 

Pivci — bahači. A. (5970) 477 

Pivci — bahači. B. (5971—5973) 477 

Pivci — bahači. C. (5974—5976) 478 

Pivec veseljak (5977) 478 

Ključek se vsak dan vrti (5978) 479 

Ne grem domov, sem žejna premočno (5979—5983) 480 

Vinski bratec (5984—6022) 480 

Pokopljite me v Jezusovo klet (6023—6028) 492 

Pivec se zdravi z novo pijaco (6029) 493 

Vsaki dan moram vince piti (6030) 494 

Žena pivca krega (6031) 494 

»Moja stara se grdo drži« (6032—6033) 494 

Pijmo ga, dokler smo še neoženjeni! (6034 — 6035) 495 

Pivec pije na upanje (6036) . 495 

»Mi smo vsi pijanci« (6037) 495 

Pisan bokal in strgan rokav (6037—6042) 495 

Majolika je vsega kriva (6043-6045) 496 

Stara dvanajst let sem se že naučila v klet (6046 — 6047) 497 

»Pijanci so fest možje« (6048) . . 498 

»Vino, ti si meni krivo!« (6049) 498 

»Krčmar mi je včeraj suknjo vzel« 6050—6051) 498 

Poboljšaj se, pijanček! (6052) 499 

Voz in konje je zapravil (6053) 500 

Vse zapravil in pognal (6054—6055) 500 

Oddelek F. Razllčne druge pivske pesml In pivske Sale. 

Genealogija vina (6056—6078) 500 

Kranjski sin pije vin' (6079—6083) .507 

»Pastirica krave pase (6084—6090) ' . 507 

Trojno vino (6091—6101) 509 

Za mizo sedi moder mož (6102—6104) 513 

Vnebesih (6105) 515 

Sveti Peter in Pavel (6106—6107) 516 

Pivci brez denarja (6108) 516 

Kako ga pijejo mlinarji (6109—6112) 516 

Vinska bratca spijeta krčmarju vino (6113—6114) 518 

Posmehulja natakarici (6115) 519 

Pivci obiSčejo klet (6116) 519 

Radi pridemo, kadarkoli nas povabite (6117) 520 

Kako pomiri pivček karajočo ga ženo (6118—6119) 521 

Dodatek (nenarodnih pivskih pesmi ž njih začetnimi verzi) 522 

b* 



XX 

Na strani 

Razdelek V. Pesmi obsmrtnice. 

Pripomnja 526 

Oddelek A. Peeml, kl se pojo pri mrllčlh. 

Človek zvene kakor detelja (6120—6122) 527 

Človek zvene kakor cvetlica. I. (6123—6124) 528 

Človek zvene kakor cvetlica. li. (6125) 529 

Človek zvene kakor cvetlica. III. (6126) 530 

Človek zvene kakor cvetlica. IV. (6127) 530 

Človek zvene kakor cvetlica. V. (6128) 531 

Odkod prihaja, da na svetu ni nič več veselo (6129 — 6134) 531 

Vsakemu bo umreti (6135) 533 

»Tako pravi sveti Pav« (6136) 533 

Smrt ima dolge noge (6137—6139) 534 

Smrt pobira vse ljudi (6140) 535 

Čim lepše boš živel, tem lepše umreš (6141 — 6153) 535 

Spravljaj blago, ki ti k priđu bo (6154) 539 

»Moja ura bo prišla, morebiti nocoj (6155—6170) 539 

Spominjaj se oštre sodbe (6171) 546 

Delaj pokoro, dokler je čas (6172—6175) 546 

Zdaj so ti nebesa še odprta (6176) 548 

Pomisli, kaj duša velja, in ne boš grešil (6177—6184) 548 

Kaj Jezus trpi (6185) 551 

»Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico« (6186) (prim. str. IV.) . . . 551 

Grenka bo smrt, še hujša bo sodba (6187—6191) 551 

»Mene sprehaja mrzel pot« (6192—6196) 553 

Duša gre v nebesa (6197-6200) 555 

V viče obsojena duša (6201) 556 

Kaj uboge duše v vicah trpe (6202—6204) 557 

Duše v vicah. A. (6205) 558 

Duše v vicah. B. (6206) 558 

V peklu goreča duša (6207—6211) 559 

Sodnji dan. A. (6212—6214) 561 

Sodnji dan. B. (6215) 562 

Sanje o sodbi (6216-6217) 563 

»Z jokom sem prišel na ta svet« (6218—6220) 563 

»Kako bom rajtengo dajal, ker sem se vselej pokore bal?« (6221—6239). 565 

»Boga sem pozabil, mene Bog« (6240) 571 

Dozdaj sem grdo živela, pa hočem se poboljšati (6241—6244) .... 571 

Le malo še počakaj, smrt! A. (6245—6246) 573 

Le malo še počakaj, smrt! B. (6247—6249) 574 

»Rasti, rasti, rožmarin, ti deviški drag spomin« (6250—6268) .... 575 

Le padaj, del: mene ne boš moČil več (6269—6270) 582 

Iz groba bodo rastle rože tri (6271 — 6272) 583 

Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. I. (6273—6279) 584 

Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. II. (6280—6281) 586 

Ni se ti bati, ker Marija prosi za te (6282) 587 

Kdo te bo tolaiil, ko ti vsi pomrjejo? (6283) 587 

»Po tej temni noči pridi nam Jezus k pomoći!« (6284 — 6285) .... 588 

»Nocojjsem Še pri vas, jutri me več ne bo« (6286—6287) 589 

»Jutri m bo*zadnji dan« (6288) 589 

»JazjJom moral v večnost iti« (6289) 590 

Nič ne pomaga, ko priđe smrt (6290) 590 

»Pri nogah že mi smrt stoji« (6291) 590 

»Jaz grem^slovo jemat« (6292—6293) 590 

»Težko se je ločiti« (6294) 591 

Prijatelja ni, da bi Šel z menoj (6295) 591 



XXI 

Na strani 

Mariji ae izročite! (6296— 6297) . . . . 592 

»Kaj je to, ki je tu mrtvo?« (6298-6299) 592 

Moji starši so še dćma (6300) 592 

Pojte k Mariji po slovo! (6301) 593 

Rožni venec pri mrliču (6302) 593 

>Kako na mrtvaškem pragu jemlje deklica slovo« (6303) . . . . . . 593 

Vsakdo mora smrtno čašo piti (6304) 593 

Slana je pomorila vse veselje (6305) 594 

Moj venec hočejo v nebesih imeti ((5306—6324) 594 

Mene srce boli po umrlih roditeljih (6325) 603 

»Moji starši v grobu spijo« (6326—6328) 603 

»Moja mati pa lehko spijo« (6329) 604 

»Žarko sunce gori shaje« (6330) 604 

Kar je umrli zamudil, to založi Bog! (6331—6332) 605 

Za umrlo devico. A. (6333) 605 

Za umrlo devico. B. (6334) 605 

Danes je še tu kaj, pa jutri ga ne bo (6335) 606 

»Pridite k moji procesiji, ko me bodo z doma nesli« (6336—6339) . . 606 

Jutri pridejo štirje po me (6340) 608 

Za slovo pred pogrebom (6341) 606 

Danes se že med mrtve skriva (6342) 609 

Kakoršen je mrtvec, takovšni bomo tuđi mi (6343) 609 

Žalostno mi je odpevanje, lože bi mi bilo jokanje (6344) ...... 610 

m 

Oddelek B. Narekanje za umrli ml. 

Za možem (6345) 610 

Za materjo (6346) 611 

Za soprogom (6347) 612 

Oddelek C. Slovesa ali narodni nekrologl. 

Matijašek pade pod voz (6348) 612 

Dekle pade, ubije sebe in otroka (6349) 613 

Graški student (6350) 614 

Student zaboden (6351) 614 

Deklica zgorela (6352) 615 

Svatje — pogrebci (6353—6367) 615 

»Snoči okoli enajste ure sem zaslišal glas Gospodov« (6368—6400) . . 620 

Dodatek A. Vzorci sloves iz novejšega časa: 

Vtopljena deklica (a) 633 

Deklica priđe pod voz (6) 634 

Pod usadom zasuta deklica (c—d) 635 

Vtopljeni šribar (e) 636 

Vtopljeni kosec (f) 637 

Poročenca vtopljena (g) 637 

Nagloma umrla deklica (h) 637 

Mlada deklica umre (i) 638 

Mlada žena umre (k) 638 

Mlada žena umre (l) 639 

Za umrlim ni predolgo žalovati (m) 639 

Težak je bi l, vendar je Bog zanj znal (n) 639 

Novinec umre (o) 640 

SreČnega smrt (p) 641 

Nagla smrt. A. (q) 641 

Nagla^smrt. B. (r) 642 

MladeniČ umrje (s) 642 

Dodatek B. (Nenarodne obsmrtnice z njih začetnimi verzi) 646 



xxn 

Na strani 

Del IV. Pesmi pobožne. 

Pripomnja 649 

Razdelek I. Pesmi o Bogu, sv. Trojici, sv. Duhu, Jezusu, Mariji in za 

razne praznike. 

Slavec poje nad Marijino zibelko (6401) 650 

Nebesko ženitovanje (6402) 651 

Oznanjevanje Mariji I. (6403) 651 

Oznanjevanje Mariji. II. (6404) 652 

»Sveti angel Gospođov je Mariji oznanil« (6405—6407) 652 

Jarebica ziblje Jezusa (6408) 65 i 

Marija na zlatera stolcu (6409) 654 

»Le ziblji, Marija, Jezusa« (6410) 655 

Jezus v templju (6411) 655 

ezus jemlje slovo od Marije (6412—6415) 656 

»Jezus je zjutra zgoda vstal« (6416) 659 

{ezus brez žlahte (6417—6430) .660 

ezusu delajo križ, vrvi in žreblje (6431) 673 

jezusova oprava ob trpljenju (6432—6435) 673 

{udinje zmerjajo Marijo (6436) 676 

)evojka in Jud (6437) 676 

Jezus nese križ na Kalvarijo in se da križati (6438) 677 

Kristijani, pritecite, poglejte Jezusa! (6439) 677 

Jezus križan (6440— 6441) • 678 

Vse stvari žalujejo za Jezusa (6442—6443) 679 

Kako pojde Jezus s križa, ko je že na pol mrtev (6444—6449) .... 680 

»Premisli, ti človek, kaj Jezus trpi« (6450—6453) 683 

Kolikokrat je Tezus kri prelil (6454) 684 

Jezus je tako krvavi pot potil, da je kamen omečil (6455) 684 

Sedem žalosti Marijinih. I. (6456—6457) 685 

Sedem žalosti Marijinih. II. (6458—6459) 685 

Marija rajŽa ino gre (6460) 687 

»Predolga je rajža in temna je noč« (6461—6465) 688 

Angeljci prestrezajo sveto kri (6466 — 6469) 689 

»Žalosten je veliki teden« (6470) . 690 

»Le pojdi, pojdi, dufia, z menoj« (6471 — 6479) 691 

»Lepa roža, mati božja« (6480—6482) 694 

»Pritekla je Veronika, pri nesla bela rutico« (6483—6484) 695 

»Kje si hodil, kje si bil?« (6485—6486) 695 

»Cei svet se je tresel, ko je Jezus križ nesel« (6487 — 6490) 696 

»Jezus je usmiljen bil, za nas krvavi pot potil« (6491) 697 

Če kdo hoče zveličan biti, mora krvavi pot potiti (6492) 698 

Visočane delajo božji grob (6493) 698 

Jezus postavi sakrament svetega Rešnjega telesa (6494) 700 

»Jezus je od smrti vstal. I.« (6495) 700 

»Jezus je od smrti vstal. IL« (6496) 701 

Razdavanje pisanek. I. (6497—6499) 701 

Razdavanje pisanek. II. (6500—6501) 703 

{ezus z učencema (6502—6503) 704 

[ristusov nebohod (6504—6505) 705 

»Ko sveti Duh po svetu gre« (6506) 706 

Jezus v podobi kruha in vina (6507—6510) 707 

»Oj usmiljeni Jezus, jaz ljubim tebe« (6511—6514) 710 

»Mi se vkupe zbiramo« (6515) 71 L 

Vnebovzetje Marije (6516— 6520) 711 

Marija v nebesih kronana (6521 — 6524) 714 

Marija hodi po nebesih in pre&teva duše (6525—6530) 716 



XXIII 



Nastrani 



Marija spleta vcncc (6531—6532) 719 

»Večer je, večer, prvi mrak« (6533) 720 

Marija napravlja luč za verne duše (6534) 720 

Pri Mariji iščimo pomoći! (6535) 720 

Marija v nebetfth sedi, lep sceptar v rokah drži (6536—6540) 720 

>£na rožica je acvetela« (6541) 723 

Komu je Jezus pustil kranjsko stran (6542) 723 

»Lepa si, lepa si, roža Marija« (6543 — 6548) 724 

»Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija ti!« (6549) 726 

Na sveti ni nič lepšega od Marije (6550) 726 

»Češčena si, Marija ti« (6551) 727 

»Zapojmo na glas Mariji na čast« (6552) 728 

»Marijo si izberi in boš sladko zaspal« (6553 — 6554) 728 

Tiče pojo o sv Duhu, sv. Trojici in Bogu OČetu (6555) 728 

Tiče pojo o usmiljenem Jezusu (6556) 729 

Marija pomoćnica I. (6557—6558) 729 

Marija pomoćnica II. (6559—6560) 729 

Marija pomoćnica III. (6561) 730 

Marija pomoćnica IV. (6562) 1 . 730 

Marija pomoćnica V. (6563) .• 730 

Priporočevanje Mariji. I. (6564) . 731 

Priporočevanje Mariji. II. (6565) 731 

Priporočevanje Mariji. III. (6566) 731 

»laz imam mater, ki prosi za me« (6567) . 731 

Marija svetega rožnega venca (6568) 732 

Razdelek II. Narodne molitvice. 

»Jaz gore vstanem, milo zdahnem« (6569) 733 

»Marija je zjutra zgoda vstala« (6570) 734 

»O lepa rož'ca Marija, skozi vas solnce sije« (6571) 734 

Jezusovo trpljenje (Zlati Očenaš). I. (6572—6580) 734 

Trpljenje Jezusovo. II. (6581—6582) 739 

Trpljenje jezusovo. HI. (6583) 740 

Trpljenje Jezusovo. IV. (6584—6586) 741 

Trpljenje Jezusovo. V. (6587) 743 

Sedem besedi Jezusovih (6588) 744 

Jezus je na velikonočno jutro zgodaj vstal. I. (6589) 745 

Jezus je na velikonočno jutro zgodaj vstal. II. (6590) 745 

Šentjanževa masa (6591—6596) 746 

Bog je ukazal doli leći, trdo zaspati (6597—6604) . 748 

»Varuj nas to sveto noć« (6605—6609) . 752 

»Sveti križ, božji križ, ti me doli položiš« (6610—6613) 753 

Pojdimo spat, s svetim križem prebivat (6614 — 6638) 754 

»Marija Boga rodila, v senčico položila« (6639) 762 

»Mi se Bogu priporočimo« (6640) 762 

»Bog, veČna luč — varuj me nocojšnjo noć!« (6641) . 763 

Sv. Katarina in Jezus (6642) 763 

Završila većerne molitve (6643—6646) 764 

Marija, bodi počeščena stotisoćkrat! (6647—6648) 765 

»Marija, pošlji mi šest angeljcev« (6649) 766 

Priporočevanje Jezusu (6650) 766 

Kaj bodi zapisano na glavi, Čelu, ustih, srcu (6651 — 6652) 766 

»S tremi krizi doli ležem« (6653) 767 

Priporočilo sv. trem kraljem (6654) 767 

Vsako uro pojdimo z Marijo k Jezusu I (6655) 767 

Priporočevanje o raznih urah (6656) 768 

Kdo mi pomagaj, če umijem v tej ali drugi uri (6657 — 6658) .... 768 



XXIV 

Na strani 

Molitev ob hudi uri (6659) 770 

Molitev ob procesiji za dež (6660) 770 

Hagada (kanigalilejska, evangeljska pesem, dvanajst osobitosti) (6661—6680) 770 

Razdelek III. Pesmi romarske. 

Z rožmarinom na božjo pot (6681) . . . . 794 

Kaj mora imeti romar sv. Jakoba kamposteljskega (6682) 794 

O desetih božjih zapovedih (6683— 668$) 795 

Dvanajst ur Marijinega veselja (6686) 795 

»Romarji in romance, k večerji ste povabljenic (6687) 796 

Spokori se in moli, dokler je Čas (6688) 796 

Romarji darujejo Mariji čiselce, Jezusu križce (6689) 796 

Romarji darujejo Mariji svečica <6690) 797 

Romarji se priporočajo Mariji (6691) 797 

Romar se priporoča Materi božji na ptujski gori (6692) 798 

O Šmarni gori. I (6693) 798 

O Šmarni gori. II. (6694) 798 

O Šmarni gori. III. (6695—6690) 799 

O svetem Škaploru (fikapulirju) (6697) 799 

Zibiška Mati božja (6698) 800 

O SemiSki gori (6699) 800 

Svete gore na Štajerskem (6700—6701) 800 

O Jezusovem telesu, ki na KoroŠkem raste iz zida (6702) 801 

O Mariji kokrski (6703-6708) 802 

O udarjeni Mariji na Ljubnem (6709—6711) 805 

Skaručenska sv. Lucija (6712) 807 

O obnovljeni cerkvi 16713—6728) 807 

Vsaki dan se hoće zmisliti sladkogorske Marije (6729) 816 

Na svetu je ni pomoći, ko pri sv. Joštu (6730) 816 

Romarji se poslavljajo od romarske cerkve (6731) 817 

Slovo od sladkogorske Matere božje (6732) 818 

Dodatek nenarodnih svetih ali pobožnih pesmi ž njih začetnimi verzi: 

I. Adventne pesmi (z veČernicami vred) 819 

II. Božične pesmi 820 

III. Pesmi za novo leto in obrezovanje Gospodovo 822 

IV. Pesmi o svetih tren kralj ih 824 

V. Pesmi za svečnico 824 

VI. Pesmi postne in o Jezusovem trpljenju 826 

VII. Pesmi velikonočne 828 

VIII. Pesmi za Kristusov nebohod 829 

IX. Pesmi za binkosti 829 

X. Pesmi o sveti Trojici 830 

XI. Pesmi v čast svetega Rešnjega telesa, za blagoslov in obhajiio 830 

XII. Druge pesmi na čast Jezusu 833 

XIII. Pesmi v čast Mariji 833 

XIV. Pesmi v čast svetnikom in svetnicam 838 

XV. Razne pobožne za druge praznike, nedelje, slovesnosti in prilike 844 

XVI. Pesmi o štirih poslednjih rečeh in za duše v vicah . . . 846 

XVII. Pesmi romarske 847 

XVIII. Moralne pesmi necerkvene 849 

XIX. Pesmi za godovnjo, pozdravljanje in posla vijanje duhovni kov, 

novo maso, obnovo cerkve, nove oltarje, zvono ve . . . 850 




Del III. 



^ 



Pesmi za posebne prilike. 




Razdelek I. 



Pesmi obredne. 



Oddelek H. 

Kolednice. 

Kolednice splošne. 

Obrazec A. 
4730- 

(Iz Žabnic.) 

Srna prišli prad ne vrate, Dajte nam en malo lece, 

Bfig otu, da b' ble zlate! 15 Bfig daj vam vliko srenće. 
Oh Marija, oh Marija! _ . « , y 

Srna z jenega ljeta v druga šli, £ a J te ? am . e * ™ a, ° x kaše ' 
5 Bod' Bfig per nas noj Marija ! M & obvan dečle vaše ' 

n ., , , - Še ta gore na polic^, 

Dajte nam no pleće Dajte ^ na £; 

Saj oca me ne poreče. J r 

20 Gaspadinja v ključah rapoče, 
Dajte nam 'n^ klobasic^, Nam nekej dobro hoće. 

Bfig obvari vašega prašiča. 

Al mašta kej misei dati, 

10 Dajte nam en malo bobu, Marte nam le šitro dati. 

Bfig obvari vašega volu. -^ , . ^ . , , . 

Da nam ne bo trjeba dolgo 

Dajte nam en malo moće, stati, 

Bfig požegnej vaše r6će. 25 Poplati nam hoćjo permčr- 

zvati. 



4730. Zapisa/ M. Majar (?). — Iz VO. XIV. 9 14—15, kjer je Vraz pri- 
stavil to-le opomnjo: »Kolednica ta peva se gotovo po sviuh stranah slovenskih. 
Ja sam ju čuo na Murskom polju uz medjaš ugarski (vidi stranu . . .). Poleg 
Ma/era pjeva se i u Kranjskoj i po Rožju dolnjem. Evo komad od nje: (Tu 
citira Vraz pesetn, objavljeno sbodaj pod št. 4737.J Napev je podoben onomu 
pod brojem 333 str. 14$ u novoj ' soirci Sušilovih moravskih phsaman. (Brno 1840).« 
— Verz 3—5 se ponavlja za vsakim parom. Pesem sem natisnil jaz v »Arc/tivu 
fur slav. P/iil.« XV I L 630, 631. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4731, 4732, 4733. 



473i- 

(Kranjska.) 
Inu koiedniki ob božici pojo: 

Mi smo prišli pred vrata, 
De bila božja zlata! 

Obrazec B. 
4732. 

(Iz Šempetra pri Gorici.) 

Dober večer, gospodar nu Smo slišali mi praviti, 

gospodinja, De ste prešička zadavili. 

Nu vsa poštena družina! 

Trije kralji so dužovlje, Naj bo prešič al' presičica, 

Dužovlje, oj dužovlje, Nam tiče klobasičica. 

. 5 Da nam pomagaj Ježuš! T . , f . , 

J J 20 Ljubca, poglej skuoz peč, 

Gospodar sedi u koti, Kasen koladnik ti je všeč! 

En tolar drži u roki. 

De b' mu Bog dau tu misu, Ljubca skoči na kason, 
De bi ga meni prtisnu! Vrž' nam dol en debou kla- 

bason ! 
10 Zad za hišu rasejo preklce, 

V hiši so liepe deklce. Zdej vas prisrčno pozdravimo 
Zad za hišu rastejo hrastici, 2 5 In Bogu zde J močimo. 

V hiši so liepi fantiči. ^ .. t ... , v .. 

Trije so kralj 1 dužovlje, 

Zad za hišu rase majaron, Dužovlje, oj dužovlje, 

15 V hiši je hlap-LC talambon. Da nam pomagaj Ježuš! 



4733- 

(Okoli Gorice.) 

Okoli Gorice je koledvanje tuđi še kej v navadi, posebno ob sv. treh 
kralj ih. Dva, navadno trije možaki hodijo s žakljem ali bisago na rami od hiše 
do hiše, pripevajo marsikake pesnice od JezuŠčeka, Marte in sv. Jožefa, ter od 
sv. treh kraljev, in navadno tako sklenejo: 

Gospodar sedi v koti, Da bi mu Bog dal to misel, 

Derži en tolar v roki: Da bi ga nam pritisnuli 



4731. Zapisat Primož Trube r. — Iz njegovega » Catechismns s dveima 
islagama« 1575, str. 218 (»mi fmo prishli pred vrata, * de bila boshva slata«). 
Prim. V. Oblak v ljetopisu Stov. Matice 1891, s/r. 141 d. in Strekelj »Archiv fiir 
stav. Pltil* XVII. 630 d. Pridevnik božja stoji za stari vokativ bože. 

4732. Zapisat ]oi ti Cejan; pravila UrŠa Crne. — Iz zbirke Ccjanove 
IV. Št. 4$. »Beseda dužovlje pomeni iz dežele. To kolednico pojejo otroci, katen 
hodijo za koiedniki. Stiša/ sem enako pesem 7' Orehovljali pri Biljah. « Tretja, 
četrta in peta vrstica se ponavlja za vsakim parom. Glede vv. 16 — 19 gl. Obrazec D. 

4733- Zapisat Št. Kociančič. — Iz »Arkiva za povj. jugosl.« III. 280. 



III.— I. Pesmi obredne A. 4734, 4735, 4736, 4737. 



Obrazec C. 
4734- 



(Od Cerovca.) 

Dober večer vam Bog daj! Oča po hiši skačejo, 
Dobri ljudje, znate kaj? 
Slišite naših pesmi glas, 
Bog potroštaj nas no vas! 



10 Mošnjo za rep vlačijo; 
Mati po hiši kišejo, 
Za nas klobase išejo. 



5 Prazne žakle verzmo v kraj, 
Naše pesmi začnimo zdaj! 
Ker nas raj posluša bo, 
Več mu z mošnje zlezlo bo. 



Vaše mošnje, naš kanjer, 
To po snegi dela tir, 
1 5 Će borno vam dotigo td stali, 
Borno vam več stenč zderli ! 



4735- 

(Iz Cerovca.) 

Će ste vi slušali, 5 Ker nas raj posluša b6, 
Kej smo vam ovokrat pravili: Več mu z mošnje zlezlo b6 ! 
Na osmo noć 
Mo tu drgoč. 

Obrazec D. 
4736. 

(Iz Podzemlja v Belih Kr.) 



Klobase radi jemo 
Ta male, ta male, 
Pa tuđi velike. 

Stante na klopico, 
5 Prneste klobasico. 



Darujte, darujte, 
Saj tuđi Jezus vas! 

Sosedje so nam prav'li, 
Da ste prešička dav'li: 
10 Darujte, darujte, 
Saj tuđi Jezus vas! 



4737- 

(Rožanska.) 

Nam so oča pravili, Nan se sliši ktobasica. 

Da ste prašiče davili: 5 Htop po njo, 

Bodi prašeč bčl prasica, V žakl ž njo ! 



4734. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. U., po/eg št. 133 (27) s 
svinčnikom napisana. Prepis v VO. V. 38. se loči v tem: 2 lidje. 

4735. Zapisa/ St. Vraz. — Iz IO. V. 37. Verz 3 je značilen za uvod v 
novo let no koledo; tuđi Vraz ;o že oznamenja s »Kolednica novoletna*. 

4736. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 

4737. Zapisa/ M. Majar. — Iz VO. XlV. % 15 v opomnji Vrazovi (prim. 
št. 4730 pod crto). 



III.— I. Pesmi obredne A. 4738, 4739, 4740, 474 1, 4742. 

4738- 

(Borovlje.) 

Mene so sosođi pravili, Mene se Šliši kvobasica. 

Da ste vi prašiča davili. 5 Hvop po njo, 

Bodi prašič bol prasica, V žakelj z njo! 



4739- 

(Kranjska.) 

Med več drugimi smešnimi navadami i majo kranjski otroci po nekterih 
kraj ih tuđi to-le navado: Kedar kje kćljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, 
in mermrajo s spremenjenim glasom, de bi jih ne poznali, rekoč: 

So nam pravili, Stćzte se na polico! 

De ste prešiča zadavili: Dajte klobasico! 



Obrazec E. 
4740. 

(Iz poljanske doline.) 
Božični koledniki prišedši v hišo navadno reko: 
Koledniki svetega Brica Gospodar jih za šalo vpraša: 

Bi radi jedli potico! Ali imajo pravico? 

Obrazec F. 
474i- 

(Dolenjska.) 

Preljubi sveti božič ti, 5 Sam Bogje tebe k nam poslal, 
Mi se te veselimo vsi, In nam orehov dosti dal, 

In jaslica pripravljamo Orehe čemo pozlatiti, 

Za tvojo čedno posteljco. Tebe čemo počastiti! 



Zabavljica zavrnjenih kolednikov. 

4742. 

(V okolici Celja, po Kozjaku in v škalski dolini.) 

Na god nedolžnih otročičev. . . ., na nekih krajih popred, se začne kolednica. 
Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in vošijo srečo in blagoslov 

4738. Neznancga zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. šl. 68$. 
4739- Zapisa! J. — Iz Novic VII. 0&49J 6- *Ti trančarii se pravi ,bob- 
Ijanje* ali ,hodijo bobljat'.c 

4740. Zapisat L. Pinta r. — Iz njegove zbirke, Prim. konec št. 4764. 

4741. Zapisa! neimenovani »popotnik*. — Iz rokopisa, ki ini ga je posla! 
Gašpar KriZnik y kateri je pristavi! , aa jo je poleg nekih drugih , spodaj objavljenih, 
ta »popotnik« pei »še kot dećek z drugimi tovariši, ki so š!i v kraljc. Ko so 
prišli v hišo, so te pesmi peli; eden je še! gori, eden doli. Bili so v belih srajcah, 
rudečih plajših in na palci so nostli zvczdo.« (Iz pisma G. Krilnika z dne 
30. X iQ<>2j. Ta prsem se mi zdi zelo mlada; je-li sploh narodna? 

4742. Zapisat Janko Pukmajster-Vijanski. — Iz »Slov. Glasnika« 
III (1859) 5/. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4743. 



za novo leto pri vsaki hiši. Dobijo potem kaj v dar: platna, povesem, orehov 
in suhih hrušek, kruha ali pa denarjev. Vendar dan današnji ni več pravih ko- 
lednikov in kolednic. Sedaj le godci hodijo okoli. Nek mož mi je pravil, da 
svoje dni so vse bolj »lušne pesmi« peli in bolj noroglavi bili koledniki. Zapisal 
sem si košček takega smešnega voščila iz starih časov in tako-le se glasi: 

»Bog vam daj toliko dobrote, Ko je ajdovskih kop; 

Ko je na peči mokrote; Da bi imele kobile piščeta, 

Bog vam daj toliko sreče, Krave žrebeta in kvokle 
Ko je na peči zelene lece! teleta!« 

5 Bog vam daj toliko otrok, 

Kolednice božične. 

ćpripoTrhJijci. 

O mnogih med kolednice sprejctih pesmih ni mogoče do- 
kazati, da so se povsod res pele ali pojć ob koledovan/u. To je 
pri nas vcčinoma ponehalo, in če je še kje v navadi, se po/o 
večkrat ćelo pesmi ', ki nišo narodne niti po izviru niti po duhu. 
Vendar se z ozirom na starejše zapise iz prve polovice prejšnjega 
stoletja in z ozirom na deloma še ostali okvir da še določiti ali 
vsaj slutiti, da spadaj te pesmi v ta oddclek, zlasti te daj, kadar 
se je vsaj v enem zapisu oh ranila kakov šna na to mereča crtica. 
Dalje opozarjam, da je med dotične kolednice sprejeto vse, kar 
se ne ozira dol očno samo na druge praznike botičnega oddelka 
cerkvenega leta, t.j. na novo leto, sv. tri kralje, svečnico. Prav 
starih kolednic, kakorjih imajo drugi Slovani, je pri nas le malo. 



Stara belokranjska kolednica. 

4743- 

(Iz Adlešič.) 

Pred malo leti so hodili na Sv. dan v naše vaši ^koledvat« ali »plevat« (?) 
ter so pred hišo tako-le popevali: 

Pomoz Bog Pred kučom ti zelen dvor, 
Kak na božič, tak po božič : Na dvoru ti šest volov, 

Zdravi i veseli 10 Nad volovi vranec konj. 

Božičevali! Na konju je sedalce, 

5 Dober dan, gospodar, Na sedalcu sinak tvoj, 

Bog ti dobro srečo dal Na sinaku kapica, 

Na današnji božji dan! Na kapici kitica, 



4743. Zapisat Iv. Šašelj. — Iz *Dom in Sveta* II. (i88g) 5/. 



8 



III. — I. Pesmi obredne A. 4744, 4745» 4746, 4747. 



15 Na kitici tičica. 
Ona lipo poje, 
Dobro leto zove. 
Bog ga nam daj ! 



Rodile ti vinske gore, 
20 Vinske gore, žitno polje, 
Vsaka dobra sreča! 



4744- 

(Belokranjska.) 
Na sveti dan popevajo Bajančani po nekaterih vaseh pred hišami tak6-le: 

Dober dan, gospodar, 5 Pune škrinje šenice ! 
Danes ti je božji dan. Podaj komad kruha 
Bog ti dobro srečo dal, I kupico vina! 
Pune sode vina, 

4745- 

(Iz Podzemlja v Đelih Kranjcih.) 



Dober dan, gospodar, 
Pred hišom vam zelen bor, 
Na boričku konjic mlad, 
Na konjičku sedelce, 
5 Na sedelcu sinek mlad, 
A na sinku kapica, 



Na kapici kitica, 
Na kitici tičica. 
Tičica popevala, 
10 Dobro leto dozivala, 
Svako dobro srečo. 



4746. 

(Belokranjska.) 

O božičnih praznikih pridejo Žumberčani — Belikranjci govorć jim Vlahi 
(unijati) — čarat t. j. popevat k Božicu. Ko priđe takov kolednik k hiŠi, veli: 
»Hoću ti čarat i, donesi mi kruha«, potem pa začne: 

Dobar dan, gospodar, Kakor tišti srebrn pas. 

Bog vam dobre gostje daj ! 10 Rodila vam šćnica 



Na dvori vam zelen bor, 
Zanj' privezan konjic vran. 
5 Na konjički sćdlice, 
Na sedlici sinek vaš, 
Sinek ima srebern pas. 
Več vam velja dober glas, 



In ta vinska mladica! 

Stari Cako, dćnesite vina, 
Stara majko, komad kruha, 
Mlado snaše, povesdnce, 
15 I djivojka, jabučicu! 



4747- 

(Belokranjska.) 

Dober večar, gospodar, Pred kuču zelen zbor, 

Bog nam dobre gosti dal! Konje uranec pervezdn, 

4744. Zapisa/ Iv. ŠaŠelj. — Iz *Dom in Sve/a« VII (1894) 383, 
4745« Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 

4746. Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice« 1893. sir. 5, 
pod besedo čarati, kjer pristavlja zapisovavec: »Dasi je ta pesem prvotno čum- 
berška, prekrojena Je povse na belokranjsko. Ko kolednik to pe'senco dovrši, za- 
kriči: »Dajte, majka, kos kruha dajte!«« 

4747. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V 113, kjer je za kapica 
(v. 8, gj tiskano napak kupica. Namesto klatala je paČ brati klasala. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4748, 4749, 4750. 



5 Na urancu seđalce, 
Po sedalci zibelka. 
Po zibelki sinek mlad, 
Na sincu je kapica, 
Na kapici rožica, 



10 Na rožici ptičica, 
Ta tičica popevala, 
Da v žiti letala, 
I pšenica klatala. 



Sveti Jožef dobi Marijo. 

4748. 

(Od Frama.) 



Bog je zbral dvanajst mQži, 
No vsi sq noter v' tempel šli. 
Vsaki nQ šibQ v* rQkQ vzeme 
No jq v^ pravQ rQkQ dčne, 
5 No poslušaJQ ta glas: 
Kteremu šiba razcvčtla bQ, 
Tišti bQ dobil MariJQ. 

Sv^ti Jožef šibQ v' rokQ vzeme 
No jo v' pravQ rQkQ dčne : 
10 En lčp cvčt mu vun spusti. 
Sveti Jožef je ja strah prestal, 
De mu je Bog sinka dal. 
On je htčl čisto živčti, 



Si ni mogel razodeti, 
15 Zapustit je MariJQ htčl. 

Bog mu je poslal angela, 
Da poduči svetga Jožefa: 
»Sveti Jožef, nič ne maraj, 
Tega sina si gor zredi, 
20 Ta je od svetega Duha.« 

Te pesme bo skoro konc ino 

kraj, B 
Bog daj dušicam sveti raj, 
Bog jim ga daj dobivlati, 
Vsem včrnim dušam vživlatH 



4749- 

(Od Frama.) 



Bog si je zbral mQžov dva- 
najst 
Ino je ž njimi v tempel šel: 
»Vsaki svojq šibQ vzemi, 
No jo v pravQ rqkq dčni. 
5 Kteremu s§ šiba razcvčtla bQ, 
Tišti bQ dobil Marije?!« 



Sveti Jožef šibQ v rQke vzame 
No jo v pravQ rQkQ dčne. 
Šiba lčp cvčt izpusti. 

10 Sv^ti Jožef s$ prestraši: 
On je htčl sv§to živčti; 
Da ni mogel razodčti, 
Na tihem je MariJQ zapustit 

htčl. 



Marija zanosi Jezusa. 
4750. 

(Iz Sv. Križa vipavskega.) 

Marija rožee brala, Je pušelc napravlala 

Ljepe rožee, nagelne; Svojmi moži Jožefi. 

4748. Zapisa/ Oroslav Caf; pela Mar. Krajne. — Iz CO. L 6g—jo. 

4749. Zapisat O. Caf. — Iz CO. II 17. 

4750. Zapisat M. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi~ 
ktoHč. (V v. ij je napak pisano nevernići, v 20 , 21 delac.) Prepis v VO. XVI G. 
1 — 2 se toči v tem ne glede na 6 za je: 1 r6žce — 11 lepo — 15 V tempel] 
cjerkvico — 16 svćčnico — 19 JezuŠa — 20 dčlač . . . peljali — 21 Dčlač — 
24 terdo — 25, 27 druz'ha. V petju se vsaka strofa ponavlja. 



8 



III. — I. Pesmi obredne A. 4744, 4745, 4746, 4747. 



15 Na kitici tičica. 
Ona lipo poje, 
Dobro leto zove. 
Bog ga nam daj! 



Rodile ti vinske gore, 
20 Vinske gore, žitno polje, 
Vsaka dobra sreča! 



4744- 

(Belokranjska.) 
Na sveti dan popevajo Bajančani po nekaterih vaseh pred hi Sami tak6-le 

Dober dan, gospodar, 5 Pune škrinje šenice ! 
Danes ti je božji dan. Podaj komad kruha 
Bog ti dobro srečo dal, I kupico vina! 
Pune sode vina, 

4745- 

(Iz Podzemlja v Đelih Kranjcih.) 



Dober dan, gospodar, 
Pred hišom vam zelen bor, 
Na boričku konjic mlad, 
Na konjičku sedelce, 
5 Na sedelcu sinek mlad, 
A na sinku kapica, 

4746. 



Na kapici kitica, 
Na kitici tičica. 
Tičica popevala, 
10 Dobro leto dozivala, 
Svako dobro srečo. 



(Belokranjska.) 

O božičnih praznikih pridejo Žumberčani — Belikranjci govorć jim Vlahi 
(unijati) — čarat t. j. popevat k Božicu. Ko priđe takov kolednik k hiŠi, veli: 
>Hoću ti čarati, donesi mi kruha«, potem pa začne: 

Dobar dan, gospodar, Kakor tišti srebrn pas. 

Bog vam dobre gostje daj ! 10 Rodila vam šćnica 



Na dvori vam zelen bor, 
Zanj* privezan konjic vran. 
5 Na konjički sćdlice, 
Na sedlici sinek vaš, 
Sinek ima srebern pas. 
Več vam velja dober glas, 



In ta vinska mladica! 

Stari cako, dćnesite vina, 
Stara majko, komad kruha, 
Mlado snaše, povesdnce, 
15 I djivojka, jabučicu! 



4747- 

(Belokranjska.) 

Dober večar, gospodar, Pred kuču zelen zbor, 

Bog nam dobre gosti dal! Konje uranec pervezdn, 

4744. Zapisa/ Iv. Šašelj. — Iz »Dom in Sveta« VII. (1894) j#j. 
4745« Zapisa! Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 

4746. Zapisa/ Janko Barle. — Iz »ljetopisa slov. Matice« 1893. str. 5, 
pod besedo čarati, kjer pristavlja zapisovavec: »Dasi je ta pesem prvotno žum~ 
berška, prekrojena je povse na belokranjsko. Ko kolednik to pesenco dovrši, za~ 
kriči: »Dajte, majka, kos kruha dajte!«« 

4747. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. //j, kjer je za kapica 
(v. 8, 9) tiskano napak kupica. Namesto klatala je paČ brati klasala. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4748, 4749, 4750. 



5 Na urancu sedalce, 
Po sedalci zibelka. 
Po zibelki sinek mlad, 
Na sincu je kapica, 
Na kapici rožica, 



10 Na rožici ptičica, 
Ta tićica popevala, 
Da v žiti letala, 
I pšenica klatala. 



Sveti Jožef dobi Marijo. 

4748. 

(Od Frama.) 



Bog je zbral dvanajst mQži, 
No vsi sq noter v' tempel šli. 
Vsaki nQ šibQ v J rQkQ vzeme 
No jq v' pravQ rQkQ dčne, 
5 No poslušaju ta glas: 
Kteremu šiba razcvčtla bQ, 
Tišti bQ dobil MariJQ. 

Sv$ti Jožef šibQ v' rokQ vzeme 
No jo v' pravQ rQkQ dčne : 
10 En lčp cvčt mu vun spusti. 
Sveti Jožef je ja strah prestal, 
De mu je Bog sinka dal. 
On je htčl čisto živčti, 



Si ni mogel razodeti, 
15 Zapustit je MariJQ htčl. 

Bog mu je poslal angela, 
Da poduči svetga Jožefa: 
»Sveti Jožef, nič ne maraj, 
Tega sina si gor zredi, 
20 Ta je od svetega Duha.« 

Te pesme bo skoro konc ino 

kraj, 
Bog daj dušicam sveti raj, 
Bog jim ga daj dobivlati, 
Vsem včrnim dušam vživlatH 



4749- 

(Od Frama.) 



Bog si je zbral mQžov dva- 
najst 
Ino je ž njimi v tempel šel: 
»Vsaki svojq šibQ vzemi, 
No jo v pravQ rQkQ dčni. 
5 Kteremu s$ šiba razcvčtla bQ, 
Tišti dq dobil Marije?!« 



Sveti Jožef šibQ v rQke vzame 
No jo v pravQ rQkQ dčne. 
Šiba lčp cvčt izpusti. 

10 Sv§ti Jožef s$ prestraši: 
On je htčl sv$to živčti; 
Da ni mogel razodčti, 
Na tihem je MariJQ zapustit 

htčl. 



Marija zanosi Jezusa. 
4750. 

(Iz Sv. Križa vipavskega.) 

Marija rožee brala, Je pušelc napravlala 

Ljepe rožee, nagelne; Svojmi moži Jožefi. 

4748. Zapisat Oroslav Caf; pela Mar. Krajne. — Iz CO. L 6g—jo. 

4749. Zapisa/ O. Caf. — Iz CO. II ij. 

4750. Zapisa/ M. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hrani/ Mi- 
k/ošič. (V v. ij je napak pisano nevernići, v 20, 21 delač.) Prepis v VO. XVI G. 
1 — 2 se /oči v tem ne g/ede na 6 za je: 1 r6žce — 11 lepo — 15 V tempel] 
cjerkvico — 16 svččnico — 19 JezuŠa — 20 dčlač . . . peljali — 21 D£lač — 
24 tčrdo — 25, 27 druz'ha. V petjn se vsaka stro/a ponavlja. 



10 



III. — I. Pesmi obredne A. 4751. 



5 K nji je peršu angel, 
Oj angel Gabriel; 

Ji pernesu grozdić, 
Oj grozdić vinarski. 

Marija ha podušala, 
10 Znosila Jezusa. 

Prav ljepo ha je nosila 
Cjelih mjesecov devet. 

To noć ha je rodila, 
To noć, to sveto noć. 

15 V tempel je ž njim hodila 
Ta dan na svjećnico. 



K nji so peršli Judi, 
Judi, hudi neverniki. 

So Mariji Jezusa vkradli, 
20 Prav deleč so ha pelali. 

Deleč na horo visoko, 
. Hor na horo Kalvarijo. 

Tam ha caka brejša judovska, 
Tam terdo so ha br ej šali. 

25 Nič druzga ni ostalo 
Ko sveta rješna kri. 

Nič druzga ni ostalo 
Ko sveto rješne telo: 



Oj bodi hvaleno, 
30 Nam tuđi gnadlivo ! 



475i- 

(Iz Devina na Krasu.) 



Tan stoji ljepo polje, 
Ljepo polje žehnano. 
Po puli ležf stezica, 
Stezičica uhlajena. 

5 Po stezici ide anjev, 
Ljepi anjev Gabriel. 
V rokah mi nosi rože, 
Ljepe rože lilije. 

Marija rožice podušala, 
10 Je občutila Ježuša, 
Oj svjeta mati božja, 
Devica izvolana. 



Ježuša počutila 
V svojmu ljubmu serčicu, 
15 Oj svjeta mati božja, 
Devica izvolana. 

Preljepo ha je nosila 
Celih mjesečev devet, 
Oj svjeta mati božja, 
20 Devica izvolana. 

Preljepo ha je rodila 
Na veliki božični večer, 
Oj svjeta mati božja, 
Devica izvolana. 



4751. Zapisa/ M. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil 
MiklošiČ; oblika izvolana je koroška, pa ne devinska. Prepis Majarjev v MR. 
338 se loči, ne glede na naglaske, na g za spirantični g (7 = h), na l za v (iz \a) 
in na č za je, v tem: 1 Tam . . . pole — 2 pole — 3 poli — 4 vhlajena (po- 
mota!) — 6 Angel Gabrijel — 10 Je o.] Občutila je — 13] Občutila je Ježuša 
— 14 lubmu — 22] Na božični svet večer — 25 obrezovanju — 28 poslala] 
darovala — 3o] Na sveti dan na svečnico — 34 angelcam. Majarjev prepis v 
VO. XIV. 24 1 2 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske v tem : 
1 Tam . . . pole — 2 pole — 3 puli — 5 i. a.] hre mi anjeo — 6 anjeo — 
12, 16, 20, 24, 28, 32, 36 izvolena — 11. 15, 19, 23, 27, 31, 35 Sveta — 
22 božični večjer — 25 obrezovanju — 29 poslala] darovala. Majar je natisnil 
pesem v »Slavjanu* II (1874) 76 po prepisu v MR. 338 s temi premembami: 
4 uhlajena — 5 anjeu — 6 anjeu Gabriel — 10 O. j.] Je občutila — 13 Po- 
čutila — 14 serČici — 22 božičen — 25 obrezovanji. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4752, 4753. 



U 



25 K obrezovanji ha je poslala 
Na novega leta dan, 
Oj svjeta mati božja, 
Devica izvolana. 

V tempel ha je poslala 
30 Na veliki šmarni dan, 



Oj svjeta mati božja, 
Devica izvolana. 

Bohu ha je perporočila 
Ano nebeskim anjelcam, 
35 Oj sveta mati božja, 
Devica izvolana. 



4752. 

(Iz Gorenje Vrtojbe.) 



Marija rožce brala, 

Rudeče nagolne, 

Pušelc je spletala 

Svetemu Jožefu. 
5 Angel z nebes perletev, 

Ta angelj Gabrijel, 

Mariji naznaniu: 

»Ti boš od svetega Duha 

spočela, 

Inu Jezusa nosila 
10 Celih mesecev devet, 

Inu ga boš porodila 

Ta dan na sveti dan. 

In ga boš v cerkvu nesla 

Ta dan na svečencu!« 
15 Mariji so Ježuša ukradli 

Hudi neverniki, 

Inu so ga peljali 



Na goro vćsoku. 
Tam gor ga caka preša, 
20 Ta preša vinjarska. 
Jezusa so v prešu djali, 
Kjer je Ježuš vreden ni. 
Neč druzega z njega teklo, 
Ko sveta rešnja kri. 

25 Bog nam ga daj vživati 
Vsim vernim kristjanom 
Na našu zadnju uru, 
Na naš poslednji čas, 
Ko pojde duša z nas: 

30 Vzemite ju, peljite ju 

V ta nebeski pokoj, 

V ta nebeski sveti raj, 
Ježuš nam ga vsim daj 
Kadar bo ura in cajt! 



4753- 



(Iz Št. Andreža 

Marija rožce brala, 
Rudeče nagelče, 
Pušelc je pletala 
Svet'mu Jožefu. 
5 V usticah je prnesu 
Grozdič vinarski, 
Marija je zdahnila, 
Znosila Jezusa. 
Nosila ga je mescev devet, 
10 Rodila ga je na ta dan, 
Na sveti dan. 
Zvedeli so Judje, 



pri Gorici.) 

Hudi neverniki, 
Mariji so Jezusa uzali, 

15 U 'no prešu so ga djali, 
Trdo so ga prešali. 
Z njega tekla sveta rešnja kri, 
Njem' ni druzega ostalo, 
Ko sveto rešnje telo. 

20 Bog nam ga dej vsim vživati 
Na našu zadnju uru, 
Na naš poslednji čas, 
No miru prej, ko pojde duša 

z nas! 



4752. Zapisat Jožef Cejan; pravil oče Ivan. — Iz Cejanove zbirke, II. št. 2. 

4753. Zapisat Jožet* Cejan; /raz>//tf Mar. Nemec-Lutman. — Iz (cejanove 
zbirke V. št. 8. 



12 



III. — I. Pesmi obredne A. 4754, 4755- 



4754- 

(Od Čedada na Benečanskem.) 



Marija rožice brala, 
Oj te lepe rožice. 

Ježušu jih shranjavala, 
Lep pušelc napravlala. 

5 Angel pernese rožico, 
Lepo rožico liljico. 

»Nate, nate, Marija, rožico, 
Ki tak lepć diši.« 

Marija dihnila rožico, 
10 Je znosila Ježuša. 

Prav lepo ha je nosila 
Celih mesecov devet. 

To noć ha je rodila, 
To noć, to sveto noć. 

15 V tempel ha je nosila 
Ta dan na svećnico. 



To so Judi zavedali, 
Oj hudi Judi neverniki. 

So Mariji Ježuša vkradli, 
20 Prav daleč so ha pelali. 

Deleč na horo visoko, 
Hor na horo Kalvarijo. 

Na hori ha caka brješa, 
Oj bijesa judovska, 

25 Za notre Ježuša djeti, 
Tok on ni vrjedan biv. 

Tako terdo so ha brejšali, 
Da mu je tekla sveta kri. 

Češćena bodi sveta kri, 
30 Od petih ranic si tekla ti, 

Od petih ranic mojha Boha, 
Mojha Boga in stvarnika! 



4755- 

(Iz Podzemlja.) 

Je Marija rož'ce brala 5 Lć-ta grćzdek vinarski. 
In jih Jožefu daj&la, One je potem zdehnfla, 

Oj preljubmu Jožefu. Zanosila Jezusa. 

Jožef pa je dal Mariji Devet mesecev ga nosila, 

4754. Zapisa/ Mat. Ma jar. — Iz megovega rokopisa, ki ga je hranil 
Miklošič in v katerem je to napačni Majaijevi teoriji pisano: 18 nevernići, 
21 Deleć; brješa razlaga Majar s preša »Presse', kar je prav, toda gotovo ne 
govore ben. Slovenci tako, ampak prleša. Drugi Majarjev prepis je v mR. 340; 
toči se od zgoranjega natiska, ne glede na g za spirantični g (?) v tem : 2] Lepe 
rožice nagelne. — Za 4. verzom sta vtaknjena ta dva: K nji je prišel angel, * 
Oj lepi angel Gabriel. — 6, 7 manjka — 8 tako lepć] tako lepo mi — 17—18] 
K nji so perŠli Judi, * Judi hudi neverniki. — 26 vrčden bit — 27 Tak. Na- 
posled stoji opomnja: » Ta pesen je znana take v Ipave v Krajnskoj, tamo se 
pojeju meste poslednjih Šest rcdek sledeče redke: 

Nič druzga ni ostalo, Nič druzga ni ostalo, Oj bodi hvaljeno, 

Ko sveta r£Šnja kri; Ko sveto rčšnje telo: Nam tuđi gnadlivo!« 

Iz te vipavske varijante so pač tuđi važnejše prenaredbe v prejšnjih verzih 
nasproti prvotnemu betiečanskemn zapisu. To drugo redakcijo je potem Majar 
natisnil v »Slavjanu« II (1874) j6 — 77, pišoč zopet h za spirantični g, in pre- 
menivši to-le: (5) peršu anhel — 8 lepo mi] lepo — 17 prišli — 26 vrjedan biu 
— 27 Tako — (28) rešnja — (30) rješnje. 

4755 • Zapisal Janko Barle. — Iz »Slov. Večernic* XL V. 112 — 11 3. 
svrdan = svečnica. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4756, 4757. 



13 



A deset'ga porodila. 
10 Je na svrdan šla v cerkev 
AP na ta dan svečnice. 
A neverniki so djali, 



Da b' ji J 
Da b' ji ] 



ezusa zvezali, 
ezusa zvezali 



15 In na goro odpeljali, 
Na to gćro visoko. 
S križem pa so obložili 
Ta ramena njegova, 
In na križ so ga pribili 

20 In rokć, noge" razpeli. 
Jezus goraj milo vpije, 



Milo vpije; »Žejen sem!« 
Pa mu dajo žolča piti, 
Žolča piti grenkega. 

25 Jezus goraj milo zroča 
Svojo mater Janezu: 
»Glej, o Janez, tvoja mati! 
Glej, mati, to tvoj sin!« 
Potlej je pa glavo nagnil 

30 Tam na svojo desno stran. 
Ko je svojo dušo spustil, 
Grobi se odpirali, 
Grobi so se odpirali, 
Solnce je oblćdelo. 



4756. 

(Od Slovenske Bistrice.) 



Marija rožce brala 

V zelenim gartelči. 

Pušelček naredla 
Za svetga Jožefa. 

5 Noter k njej je prisu 
Angel Gabriel. 

V rokah je prinesu 
Grozdek vinarski. 

Marija ga dihnila 
10 Postala noseća. 

Saj ga je nosila 
Mesecov devet. 



Saj ga je rodila 
Nicoj to sveto noč. 

15 V tempel je hodila 
Na den te svečnice. 

Gori ga pa caka 
Oj preša vinarska. 

Noter so pa djali 
20 Vsmilenga Jezusa. 

Von je pa pritekla 
Ta sveta rešnja kri. 

Notri je ostalo 
Sveto rešnje telo, 



25 Ker priđe nam k trošti, 
Kda pojde duša z nas. 



Maria rožce trga 
V vrtu zelenem, 
Bo pušelc naredila 
Za svetga Jožefa. 
5 To prvo rožco trga 



4757- 

(Iz Frama.) 

To belo lilijo, 
To drugo rožco trga 
Erdečo gartrožo, 
To tretjo rožco trga 
10 Erdeči najgelček : 



4756. Zapisat Jožef Drobnič. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je 
hranil MikloŠič. 

4757. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. //. 



14 



III — I. Pesmi obredne A. 4758. 



Bo pušelc naredila 

Za svetega Jožefa. 

Je ti pušelc podehnila, 

Zanosila Jezusa, 
15 Vsej ga je nosila 

Celih mesencov devet 

Nocoj ga je rodila, 

Nocoj to sveto noč. 

K mešam je ž njim hodila 
20 Na dan te svečence. 

Srečali so jo Judi, 



udi razboj niki. 
ezusa so ji vzeli, 

Močno so ga gajžlali. 
25 Na križ so ga pribili 

Za roke, za noge. 

To naj bo k našemu spominu, 

Da duša 's tela gre. 

Pastirci so na gmajni, 
30 Si črede pasejo, 

Klobuke dol pojemljejo, 

Ćast dajo Jezusu. 



Marijino spočetje. 
4758. 

(Iz Kojskega v Brdih.) 

Vsi ludje hrejo v cerkev, Sveta Ana pokleknila 

Sveti Jahim tuđi hre Vmjes mladih fantičov: 

S svojo lepo žjeno, 15 Fantje črez njo mermrali 
Ljubo sveto Anico. Ćrez sveto Anico. 



5 Sveta Ana pokleknila 
Vmjes mladih deklicah: 
Deklice črez njo mermrale, 
Črez sveto Anico. 

Sveta Ana hore vstala, 
10 Sovzice uternila; 

Sveta Ana hore vstala, 
Sovzice uternila. 



Sveta Ana hore vstala, 
Sovzice uternila; 
Sveta Ana hore vstala, 
20 Sovzice uternila. 

Sveta Ana pokleknila 
Vmjes starih vdovic, 
Vdovice ćrez njo mermrale, 
Ćrez sveto Anico. 



4758. Zapisat Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
Mik/ošiČ, s pristavkom, da se poje božičnih praznikui, kadar se gre k da- 
rovanju (ofru). Prepis Majarjev v VO. XV L G 5—7 se /oči, ne g/eae na 6 za 
je, 1 za v (iz laj, v tem: 1 cerkov — 2 Svet — 3 lepo ženo — 4 Lubo — 
7» J 5» 23, 31, 39.. 5i čez — # 8, 16, 24, 32, 40, 52 Črez — 9, 11 hori — 26, 
34 nimaš . . tridesjet — 55 nimaš — 63 Lubo — 65 starim rjeparji — 66 dao 

— 70 starim tolarji — 71 S tem] Skoz to — 72, 73 Boh . . dao — 74 Ljubo 
rožo] R6žo devico — 76 Jezusa. Prepis v VO, XIV. 1 28, 29 se toči od ravnokar 
navedenega, ne giede na je za e in na naglaske, v tem: 26, 34, 55 nemaš — 
72, 73 Buh — 75 Vsemileneha. Vraz je na koncu pristavi/ opomnjo: »Repar 
novac je, što ide pod 4 kn sr., a reparnik zovu S/ovini h/eb, što se prodaje za 
rčt>ar.« Majarjev prepis v MR. 348 — 349 se /oči od zgoranjega natiska, ne 
glede na nag/aske, na \ za v (iz laj, na § za je, in na g za spirantični g (Ma- 
jarjev h = 7), v tem: 1 cerkev] tempel — 3 lepo ženo — 7, 15, 23, 31, 39, 
51 Čez — 8, 16, 24, 32, 4o, 52 Črez — 26 nimaš . . . trideset. — 28 — 36 manjka 

— 60 ofri — 65 reparji — 70 tolarji — 71 s tem] Skoz to — 72, 73 Bog. 
Majar je na tisni/ pesem v »&lavjanu* II. (1874) 106— 10 7. Ta natisek se na- 
slanja na naposlea omenjeno redakcijo v MR. 348 d. in se /oči od nje, ne g/ede 
ne je za & in u za i, pa h za spirantični g, v tem: 3, 63 lepo — 4 Lubo — 
26 trideset — 74 Lubo. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4759. 



15 



25 »Ti nisi žjena zakovna, 
Ker nemaš tri in trideset ljet. « 
Sveta Ana hore vstala, 
Sovzice uternila. 

Sveta Ana poklenila 
30 Vmjes starih vđovcov: 
Vdovci Črez njo mermrali, 
Črez sveto Anico. 

»Ti nisi žjena zakovna, 
Ker nemaš tri in trideset ljet« . 
35 Sveta Ana hore vstala, 
Sovzice uternila. 

Sveta Ana pokleknila 
Vmjes zakonskih žjenic: 
Zjenice črez njo mermrale, 
40 Črez sveto Anico. 

»Ti nisi teha vrjedna, 
De med nami tu klečiš, 
Ker nimaš poroda, 
Poroda božjeha.« 

45 Sveta Ana hore vstala, 
Sovzice uternila, 
Sveta Ana hore vstala, 
Sovzice utrnila. 

Sveta Ana pokleknila 
50 Vmjes zakonskih možov: 



Možje črez njo mermrali, 
Ćrez sveto Anico. 

»Ti nisi teha vrjedna, 
De med nami tu klečiš, 
55 Ker nemaš poroda, 
Poroda božjeha.« 

Sveta Ana hore vstala, 
Sovzice uternila; 
Sveta Ana hore vstala, 
60 Sovzice uternila. 

Vsi ludje hrejo k ofru, 
Sveti Jahim tuđi hre 
S svojo ljepo žjeno, 
Ljubo sveto Anico. 

65 Vsi ludje dajo k ofru 
Po starem rjeparju, 
Sveti Jahim tuđi dav 
Po dva holdinarja. 

Sveta Ana tuđi dala 
70 Po starem tolarju, 
S tem Boha prosila, 
De b* ji Buh en porod dav. 

Buh ji je en porod dav, 
Ljubo rožo Marijo; 
75 Marija je rodila 
Vsmileneha Ježuša. 



Marija je pritekla 
V cčrkvQ žegnanQ, 
Dol je pokl§knQla 
Med mQže zakonske. 

5 MQŽje sq mčrmrali : 
»Kaj ti tu klečiš? 
Vsej nimaš, nimaš 
Poroda božjega!« 



4759- 

(Od Frama.) 



Marija gor stancjla, 
10 Milo jokala, 

Še lčpše je molila 
Sv^ti roženkranc. 

Marija je pritekla 
V cčrkvQ žegnanQ, 
15 Dol je pokl§knQla 
Med žene zakonske. 



4759. Zapisat Oroslav Caf; pela Marija Kotnik. — Iz CO. I 81, kjcr 
je konec samo kratko naznačen. Caf je pripisal pesmi opomnjo »sonderbar!!« 



16 



III.— I. Pesmi obredne A. 4760. 



Žene so mčfmrale: 
»Kaj ti tu klečiš? 
Vsej nimaš, nimaš 
20 Poroda božjega!« 

Marija gor stanQla, 
Milo jokala, 
Še lčpše je molila 
Sv^ti roženki*anc. 

25 Marija je pritekla 
V cčrkvQ žegnanQ, 
Dol je pokl§knQla 
Med mlade hlapčiče. 

Hlapčiči so mčrmrali: 
30 »Kaj ti tu klečiš? 
Vsej nimaš, nimaš 
Poroda božjega!« 



Marija gor stanQla, 
Milo jokala, 
35 Še lčpše je molila 
Sv^ti roženkranc. 

Marija je pritekla 
V cerkev žegnanQ, 
Dol je pokl§knQla 
40 Med mlade dčklice. 

Dčklice so mčrmrale: 
»Kaj ti tu klečiš? 
Vsej nimaš, nimaš 
Poroda božjega!« 

45 Marija gor stancjla, 
Milo jokala, 
Še lčpše je molila 
Sv^ti roženkranc. 



Marija ide v cirkev, 
V cirkev žegnano, 
Tam pa si poklekne 
Med može zakonske. 



4760. 

(Od Cerovca.) 

Marija ide v cirkev, 
V cirkev žegnano, 
15 Tam pa si poklekne 
Med žene zakonske. 



5 Mćžje so mermrali: 
»Kaj ti tu med nami maš, 
Da nemaš poroda, 
Poroda božjega?« 

Marija je gor stanćla, 
10 Namilo se zajokala, 
Še lepše je zamolila 
Ti sveti roženkranc. 



Žene so mermrale: 
»Kaj ti tu med nami maš, 
Da nemaš poroda, 
20 Poroda božjega?« 

Marija je gor stanćla, 
Namilo se zajokala, 
Še lepše je zamolila 
Ti sveti roženkranc. 



4760. Zapisa/ St. Vraz;pela Trezika Megličeva. — Iz VO. XIX. l. 24^22. 
— Vraz je prepisa l pesem vnoviĆ v VO. XVIII., knj., $—7, premenivši to le, 
ne glede na naglaske: 6, 18, 30 ti tu] ti — 19, 31 Da] Ki — 28 fante] pajbe 
29 Fantje] pajbje — 40 divice] dekliče — 41—44] Dekliči pa so rekli: * »Le 
tu med nami bodi, * Ki smo vsi dekliči, * No moli sveti roženkranc!« (Ta po- 
pravek je znamenit dokaz nekritičnosti Vraza, kalcri je mislil, da se pesem 
od početka tiče Marije in ne Marijine matere Ane.) Drugi prepis (narcjcn po 
ravnokar omenjenem) je v VO. XIV. 2 b — ja, kjer je to drugači: 29 su (po- 
zneje popravljeno v so) — 44 Ne (pozneje popravljeno v no). Tuđi v v* 10. je 
Namilo pozneje popravljeno v Nemilo. Tretji prepis je v VO. VIII. 13; loči se 
od gorenjega natiska, ne glede na naglaske in r za zlogotvorni r v tem: 25, 37] 
Marija v cirkev ide — 31 Da] Ki ti — 40 divicej dikliče — 40—44] DikliČi 
pa so rekli: * Le ti tu pri nas bodi, * No z nami Boga moli, * Da bog nam 
porod da!« 



III.— I. Pesmi obredne A. 4761, 4762. 



17 



25 Marija ide v cirkev, 
V cirkev žegnano, 
Tam pa si poklekne 
Med fante ledične. 

Fantje so mermrali: 
30 Kaj ti tu med nam i maš, 
Da nemaš poroda, 
Poroda božjega? 

Marija je gor stanola, 
Namilo se zajokala, 



35 Še lepše je zamolila, 
Ti sveti roženkranc. 

Marija ide v cirkev, 
V cirkev žegnano, 
Tam pa si poklekne 
40 Med divice ledične. 

Divice pa so rekle: 
Kaj ti tu med nami maš, 
Da nemaš poroda, 
Poroda božjega? 



4761. 

(Iz Selnice na Dravi.) 



Marija sem pritekla 
V to cerkvo žegnano, 
Še le dol je pokleknila 
Med te ledik deklice. 

5 Še dekle so mrmrale : 
»Zakaj ti to klečiš? 
Saj nimaš, saj nimaš 
Poroda našega!« 



Marija se prestrašila, 
10 Nemilo je zajokala, 
Še lepše je molila 
Ta sveti roženkranc. 

Marija gre v nebesa, 
Nas vabi za seboj, 
15 Veselo nam je iti, 
Marija, za teboj. 



Bog daj dobčr večir, 
Vam, hišni gospodar! 
Mi smo prišli lesej k vam, 
Oć'mo eno sveto pes£m pet, 
5 Od Jezosa in Marije, 
In od rojstva božjega, 
(In od lejta nov&ga, 
Ki ga je dans pervi dan). 

Maria in svet Jožef 
10 Se skupej znejdesta, 
In se prav lejpo menita, 



Sveti Jožef dela zibelko. 

4762. 

(Kranjska.) 
a) Redakcija I. 

In sta se na rajžo podala 
Proti letem gojzdu zelenemu. 



U gojzdi ne raste druziga 
15 Koker le ta hojica. 
Zdolaj sta počivala, 
Prav lejpo sta se menila. 

Iz hojice se druz&ga ne st&rl, 
Koker lete žagančica; 
20 Iz žagance se druzga ne st&ri, 
Koker letži zibelka. 



4761. Zapisat Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. 

4762. Zapisali. K(orytko). — Redakcija 7. je iz Vrazovega prepisa v VO. 
J\ 25, redakcija II, pa poda je pesem, kakor je tiskana v SPA'N. I. 6—7. 



18 



III. — I. Pesmi obredne A. 4763. 



Noter se zible Jezus svet, 
Ki je stvariu zemljo, nebč, 
Človeku dau dušo, teld — 
25 Vselej pomagaj Jezus namf 

To vam je pesem spojena 
Tem hišnim gospodarju — 
Tem hišnim gospodarju, 
Tuđi hišni materi, — 
30 Na vaše lejpo poštenje: 



Daj vam Bog zdravje in veselje ! 
Mi vas preiepo prosimo 
Za enga dara božjega. 

Svćtim' križu božjemu 
35 Svetega Brica ofrali, 

Bogu vas č'mo perporočit, 
Bogu, ljubi dvici Mariji! 
Per vas ostani sveti Duh, 
Z nam pa pojde večni Buh! 



b) Redakcija II. 



Bog daj dober večer, 
Hišni gospodar vam! 
Mi smo prišli les' k vam, 
Mi čmo eno sveto pćsem pćti 
5 Od Jezusa in Marije, 
Od rojstva božjiga, 
In od lćta noviga, 
Ki ga je danas pervi dan. 

Svćt Jožef in Marija 
10 Se skupaj snideta, 
In se prav lćpo mćnita, 
In sta se na pćt pod&la 
Prćti gojzdu zelenimu. 

V gojzdu ne raste druziga, 
15 Kakor s&ma hojica, 
Zdolaj sta počivala, 
Prav lepo se menila. 

Iz hćjice se druzega ne stori, 
Kakor kak'šna žagančica, 
20 Iz žagance se druziga ne storf , 



Kakor kak'šna zibelka. 
Nćtri se ziblje Jezus svćt, 
Ki je vstvaril zemljo, nebo, 
Ćloveku dal dušo, telć — 
25 Vselej pomdgaj Jezus nam! 

To vam je pesem spojena, 
Vam, hišnim* gospodarju 
Ino hišni materi, 
Na vaše lćpo poštenje: 
30 Daj vam Bog zdravje in ve- 
selje. 
Mi vas prelepo prosimo 
En'ga dara božjiga. 

Svćtim' križu božjimu 
Svćt'ga Brica dar'vati, 
35 Bogu čmo vas priporočit', 
Bogu devici Marii, 
Pri vas ostani svćti Duh, 
Z nam' pa pojdi vććni Buh ! 



4763- 

(Iz Cerkelj na Kranjskem.) 



Marija in Jožef sta rajžala — 

raj žala 
Ta v strgano štalico. 



Marija je rodila Jezusa — oj 

Jezusa, 
Oblublenga Mesijasa. 



47 6 3- Zapisa! Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokobisa, ki ga je hrani l 
Miklošič in po katerem je pesem natisnjena v SL Bčeii II. 1. 1851, str. 58 (samo 
da je tam tiskano: 10 dal), kjer stoji ta U pripomnja: +Kjer ima/o deleč v 
cerkov iti, grejo k bolnočnicam že na sveti večer, i Čakajo u vest v nčkakej hiši 
blizo cerkve do po/noči, poječi različne koledniške i božične pesmi.* 



III. — I. Pesmi obredne A. 4764. 



19 



5 Marija ni imela pleničice — Vzev je na ramo puntiko — 

plenićice, oj puntiko, 

Svet Jožef dav je srajščico. Šov je v zeleno gmajnico. 

Marija ni mela povojčika — *5 Tam je posekov jevčico — 

povojčika, jevčico, 

Svet Jožef dav je pintico. De je naredu zibiko. 

Marija ni mela kovterča - Zlbika i e le P° vmalana - 

kovterča vmalana, 

10 Svet Jožef dav je sukenco. De J e M * r V dopadala. 

w .. . .... .... Na jednej strani je namalano 

Manja ni mela zibike-zibike, —namalano 

Svet Jožef biv je cimprman. 2Q Pres , adko ime Jezusovo . 

Na drugej strani je namalana — namalana 

Njegova britka martra vsa. 



»Jožef in Marija po svetu sta hodila.« 

4764. 



(Kranjska.) 



Jožef in Marija 
Po svetu sta hodila; 
Oslička peljeta, 
Njega tuđi ženeta. 

5 Šla sta po en' cesti 
Prot* Betlehemskim' mesti; 
Jožef prosi milo, 
De b* se kdo usmilil. 

Ljudje so trdovratni 
10 Do Marije. Pred vratmi 
Vun iz mesta gredeta, 
Na en pašovnik gledata. 

Tam je ena štalica, 
Tje se ona spravita. 
15 Strehe ni gor nobene, 
Stene so vse prelomljene. 



Jožef Mariji pravi: 
»Tvoji čaši so ti stari: 
Tukaj luči nimava, 
20 Ne perprave nobene!« 

Jožef dalej pravi: 
»Marija, se ne straši : 
Prišla bode božja luč, 
Ona bo nama pomoč!« 

25 Marija je plajšč izslekla, 
Na tla ga je razpregla, 
Bogu je čast in hvalo dala, 
En majhin čas zaspala. 

Marija se potlej sprebudi, 
30 Jezus ji na plajš leži. 
Taćas je bil grozen mraz, 
De se smili Jezus nas. 



47 6 4* Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 5—7- Zapis JoZefa 
Osredkarja iz Doba pri Dom žala h (v zbirki M Rode ta V. Št. sg) se toči v tem: 
i Jožef] Sveti Jožef — 4 tud' — 8 De — 8 Kdo] kdo jih — 10] Da mor'jo 
pred vratmi (prvotno se je pač glasilo: Da morejo stat* pred vratmi) — 12 pašnik 

— 18 ti stari] tari (?) — 19 Tuki — 20 priprave — 23 bo — 26 manjka. — 
Za 30. verzom je vtaknjen ta: In se Mariji nasmeji — 40 ložje — 4i, 45 sem . . 
sem . . 42—44] Lepo glor'jo pojejo, * Bogu čast dajejo * In pastircam naznanijo 

— 48 vseh — 49, 50 tega] Njega — 51 bo pri. Tuđi naš natisek ima preče j 
znakov »umelnega* popravljača. 

(Ji* 



20 



III. — I. Pesmi obredne A. 4765, 4766. 



35 



Marija je vstala, 
ezusa je sprevijala, 
ožef mu je suknjo dal, 

De je Jezus lagle spal. 

Le sim, le sim angeljci, 
Vsi nebeski angeljci 
Lepo glorjo pojejo, 
40 Ter pastirce zovejo: 



• »Le sim, le sim, pastirci vi, 
Eno čudo se godi, 
Rodil se je ćlovek-Bog, 
Nas bo rešil vsih nadlog. 

45 Tega mi častimo, 
Tega mi molimo; 
On bode per nas ostal, 
Dokler mu boš dušo dal!« 



4765- 

(Iz Podzemlja.) 



Sveti Jožef in Marija 
Sta po svetu potovala, 
Ker volićka ženeta 
In oslička peleta. 

5 Gresta venkaj iz mesta 
Tje k mestu Betlemu. 
Tam je jena štalica, 
Na škalco je naslonjena. 

Ljudi trdovratni so: 
10 Marija stoji pred vratmi, 



Nihče ne da jerpergve, 
Smil se stotavženkrat Bogu ! 

Jožef tako govori : 
»Zdaj ja naš je cajt ta stari, 
15 Niti lučke nimamo, 
Nit' priprave nimamo!« 

Marija slekla doli plajš, 
Pokleknila je na plajš, 
Bogu čast in hvalo dala, 
20 In jen majhen cajt zaspala. 



4766. 

(Od Frama.) 



Sv^ti Jožef gr§ z Marijo 

V mčstece Betlehem. 
Osleka peljata, 
Voleka imata. 

5 Voleka predala sta, 
Ker stroška ne imata. 

Ncjter sta se pripeljala 

V mčsto Betlehem, 

H eni priprosti štalici. 
10 Marija s§ ozčrla, 
Štalica s§ odpčrla. 
Sv^ti Jožef je pa poleg stal, 
Je koj nQter v štalicQ ščl. 



Sv§ti Jožef tako pravi: 
15 »O Bog, vsmili s§ krez nas! 
Tukaj ni odčje, ne zibele, 
In ni druga ko velki mraz : 
Bog s$ smili krez nas!« 

Marija tako pravi: 
20 »»Potroštan b(?di, Jožef moj ! 
Vsej s§ bQ rodil človčk-Bog, 
Rešil nas bQ iz nadlog!«« 

Marija je pokleknila, 
Gor vzdigne rqk6, 
25 Bogu s? je črez dala, 
Sladko je zaspala. 



Sv§ti Jožef pa poleg stoji, 
Močno za luč skerbi. 



4765. Zapisal Janko Barlč; pela stara Katarina — Iz Barletove zbirke, 

4766. Zapisa! O. Caf. — Iz CO. II. 5. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4767. 21 



»0 Jožef moj, kam pojdeva nocoj?« 

4767. 

(Iz Guštajna na Koroškem.) 

»0 Jožep moj, kam pojdema 25 »0 Jožep moj, rodila bom 

nacoj ? nacoj ! 

Pojdi erpah iskati, Ura sa parbližuja, 

Da b ma mogla ostati! Ta cajt sa mi ponuje: 

O Jožep moj, kam pojdema O Jožep moj, rodila bom 

nacoj?« nacoj!« 

5 » » Oh Maria, ti nevesta moja ! > > devica, marzla ja štalica, 

H žlahti sam šou iskati, 30 Kir boš Boga rodila, 

Ma nučeji spoznati! Kam ga boš položila? 

Oh Maria, ti nevesta moja!«« O devica, marzla ja štalica!«« 

,0 Jožep moj, oskarbi ma , Q Jožep moj> tukaj je zye . 

t x ur» - naC ° J ličer tvoj: 

10 Ta nuč sa parbližuja, ^ eni razderti fttald 

. Prosi sosede druje: Leži na tardi 8kali . 

Jožep moj, oskarbi ma Q Jož moj tukej je zye _ 

nac °J !c ličer tvoj!« 

»*0h Maria, prebritko tua ^ _ . . 

m ie* Jezus moj, na svit rojen 

Znanci me kne spoznaji, _ v . . nacoj . 

15 Erparh nama kne daji, J T «? & u m tl , sarce mo J e > 

OMaria,prebritkotuamje!«« JJaj bo vekoma tvoje, 

40 O Jezus moj, na svit rojen 

»O Jožep moj, nikar ti na nacoj! 

žaluj ! 

Letu ja vole božje, O grišniki, samkaj tacite vi: 

Da ne pomaga prošne. Grihov sa spokorite, 

20 O Jožep moj, nikar ti na Da gnado zadobite 

žaluj ! « O grišniki, samkaj tacite vi ! 

>»0 devica ti, trošt mojga 45 O Jezus moj, usliši ti nas 

šarca! nacoj! 

Za mestam je na štala, Prisu si nas iskati, 

Ta se borna pobrala: Z gnadami nas darvati: 

O devica ti, trošt mojga O Jezus moj, usliši ti nas 

šarca!«« nacoj! 



4767. Zapisa/ Jožef Šmelcar okoli I. 181$. — Iz njegove pesmarice 
št. 61 (Pejsom od Joiepa noj Maria) z o hranjeno gra/iko ražen lumevcev in 
sikavcev in pa črk i in j, ki se mešajo. V v. 37., 40. in 45 je pisano pomotoma 
Jožep nam, Jezus. 



22 III.— I. Pesmi obredne A. 4768, 4769. 

4768. 

(Štajerska.) 

»0 Južev moj, kam pojđeva 25 »O Južev moj, rodila bom 

nicoj nicoj: . 

Erperge si iskati, Viira se približiije, 

Da va mogla ostati? Ti cajt se že poniije, 

Južev moj, kam poj deva nicoj?« O Južev moj, rodila bom 

nicoj ! « 
5 »>0 Maria ti, nevesta moja, 

K žlahti sem ša iskat, >»0 divica, merzla je štalica, 

Me nečejo spoznati: 30 Kir boš Boga rodila: 

O Maria ti, nevesta moja!«« Kam ga boš položila? 

O divica, merzla je štalica!« « 
»O Južev moj, oskerbi me 

nicoj ! »O Južev moj, tu bo ostanek 

10 Ta noČ se približuje, tvoj : 

Prosi soside druge: V eni razderti štali 

O Južev moj, oskerbi me 35 Leži na terdi slami: 

nicoj!« O Južev moj, tii bo ostanek 

tvoji« — 
»>OMaria, o prebritko mije: 

Znanci me ne spoznajo, O Jezus moj, na svet rojen 

15 Erperge ne dajo: nicoj! 

O Maria, o prebritko mi je!«« Zročim ti serce mojo, 

Da bo na veke tvojo: 
>0 Južev moj, nikaj se ne žalu j, 40 o Jezus moj, na svet rojen 
Vse to je vola božja, nicoj ! 

Da ne pomaga prošnja; 
20 Južev moj, nikaj se ne O grešniki, lč sem pritecite, 

žaluj ! « Grehov se spokorite, 

Vso gnado zadobite 
>»0 divica, trošt mojega Pri Jezusi, ker v stalci to leži ! 

serca: 
Za mestom je ena štala, 45 O Jezus moj, vsliši nas nicoj! 
Ta se bova podala, Priša si nas iskati, 

O divica, trošt mojega Vso čast tč čemo dati: 

serca! « « O Jezus moj, vsliši nas nicoj ! 



Jožef pri žlahti grdo sprejet. 

4769. 

(Radomlje pri Kamniku.) 

Svet' Jožef in Marija Temota jih obdaja, 

V Betlehem rajžata, Nikamor ne vesta. 

47?8. Neznanega zapisovavca. — Iz »Oslankov cerkvenih pesmaric iz 
SIov, goric* I Št. 6. 

4769. Zapisal J. Majhen. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. //. 21. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4770. 



23 



5 Svet' Jožef prav' Mariji : 
Ti tukaj mal' postoj, 
Jaz grem pa notri v mesto, 
V mest' je stric moj. 

Komej je notri stopu, 
10 Poprosu ga j' Tpo; 
Pa stric mu kluko kaže, 
Venkaj ga je segnov: 

»Le vun iz potepuhom, 
K nima, da b' kruha kupu ; 
15 Jaz mam streho le za te, 
K' mi kaj skupit dadć!« 



>Ljuba dvica Marija! 
Jerperg nisem dobiv, 
Se c'lo od sojga strica 
20 Iz hiše segnan sem biv.« 

Komaj iz mesta prideta, 
Eno štalco najdeta, 
En maT jo posvetita, 
En mal' posnažita. 

25 Zvonovi zvonijo 
Sami od sebe res, 
Bogu hvalo dajejo, 
K' je rojen kralj 'z nebes. 



»Nova zapoved je vunkaj Šla.« A. 

4770. 

(Koroška.) 



Je nova zapoved unkaj šva — 

Ta den je svet! 
Od cesarja Avgusta — 

Te den je svet, te den je 

vesiv, 

Te den je vseha vesela živ ! 

Jožef se spravlja v Betlehem 
Po casarjavej zapovedi. 

Jožef se vzdihne in mi hre, 
Oslića jezdi, volić za njim hre. 



10 Jožef Marijo na pvaci pusti, 
Herperje išće, za njo skerbf. 

Jožef per Mariji obstoji 
In svoje rieve ji razodi. 

Jožef Marijo na oslića posadi, 
15 Hresta iz mesta, k se že 

mraći. 

Hresta po anej hmajnici, 
Pridata k bornej štalici. 



4770. Zapisat M. Ma jar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi- 
klošič. *KoroŠka, se po je na sveti večer j>rt prvcj mešt polnoči u Rožji in na 
Radišan; tuđi na Štajerskim u Součavi znana, Vsakej prvej redki se pristavi: 
Te den je svet, vsakej dnigej Te den je svet, te den je vesiv, * Te den je vseha 
vesela živ!« Po navedenem rokopisuje tiskana v St. Bčeli II. 1. (i8$i) str. 27 — 28 
s temi predrugačbami: 4 vesćv — 5 vsega veselja — 7 cesarjevej — 8, 9 gre 
13 rjeve — 23 jaselca. V Bčeli je tuđi opomnja, da se poje po napevu 40. v 
knjigi Majan'evi CP. in da jo »u Rožji radi zapojo koleaovavcU. — Majarjev 
prepis v MK. 347 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske, nalzav 
(iz laj in g za spirantični g (Majarjev h), v tem: 4 vesćl — 6 Betlehem] 
Betlehem gre — 7 zapovadi — 9 jezdi — u jišČe — 12 Mariji] Mariji sdej 

— 13 rčve . . razodč — 16 po anej] sdej po — 17 Prideta — 19 lepo] šitro 

— 20 vzeme — 25 tekle — 27 pernese — 30, 31 štalico. Tam je na str. 367 
k v. 25 pripisana tuđi ta le opomnja: * Ljudi pripovfiduju, da sada ješče v 
svetoj božičnoj noči su za jeden trenotek vse gore zlate i vse r ke i vode, vinom 
teku i da, ako bi Človek upravo v oni trenotek iz r ke ali iz potoka ali iz stu- 
denca zajel, bi m r sto vode vino zajel.* Majar je natisnil pesem v »Slavjanu* II. 
O874) 93—94 s temi predrugačbami ravnokar omenjenega prepisa, ne glede na 
u za 1, na h za spirantični g: 4 vesiu — 7] Po cesarjevej zapovedi — 9 jezdi 

— ii i§če — 13 reve . . . razodje — 17 Pridata — 27 pernase — 28] Jožef 
sdej šitro štalico odpre — 31 Anhalci. Po natisku v Slov. Bčeli jo je natisnil 
v modernizirani slovenščini Scheinigg v NPKS. št. 82. 



24 



III. — I. Pesmi obredne A. 4771. 



Jožef šitro ohenj stori 
In štalico lepo pokadi. 

20 Jožef vzame barihelco 
In hila po frišno vodico. 

Marija je rodiva Jeziša 
In ha povoživa v jaselci. 



So vse hore zvate ble, 
25 So vse vode z vinam takle. 

Jožef pa šitro pertače, 
Mariji svadko vince pernase. 

ožef štalico šitro odpre, 
ežiš v jaselcah rojan je. 



30 Pastirci štalco vahtajo, 
Anhelci nad štalco pojo. 



» 



Nova zapoved je vunkaj šla.« B. 

477i- 

(Z Grahova na Tolminskem.) 



Na zapoved je venkaj šla 
Od cesarja Avgustuza, 
De more cei svet popisan bit* 
In sveti Jožef z Marijo prit\ 
5 Oj srečno naprej 
Porajžata zdej. 

Proti Betlehemu rajžata, 

Enga oslička imata. 

Marijo pa zebe v nogć, 

10 Pa še rajši le k nogam gre\ 35 Svet' se lih kakor o polddn: 

Sveti Jožef grejerporje iskat, O srečna ta noč, 

O Bog mu jih daj, Bog dal je pomoč! 

Noč bode sedaj ! ~ . . 

Pastira ovce vganjejo, 

Pri žlahtni hiš* jih ni vdobil, Okol štaljce vidjo angelja. 

15 Zato j* še bolj žalosten bil. 40 Angeljjih je troštal in bodil : 



Pred mestom stoji štalica, 
Nad njo zapoje grlica. 
Marija pravi : »Jožef moj ! 
Pojva v to štal'co 'ncoj!« 
30 O temna ta nuč, 
Kdo bo dal luč? 

Jožef pa grć in molči, 
Molila sta do polnoči. 
Peršel je z nebes v štalco šin, 



Svet* Jožef se je jokal milć, 
Marija ga trošta lepo: 
>Oh vsmili se Bogu, 
Trpiva voljnć!« 

20 Svet* Jožef si vzame srce, 
Spet po celem mestu gre. 
Od hiše do hiše je šel, 
Nazaj pa le žalosten prišel: 
»Oh kam čem naprej? 

25 Pod nebom bom zdaj!« 



Nicoj 



se j nam 



zveličar 
rodil: 



Nicoj ta sveti večer 
Daj ljudćm ta mir!« 

Jožef pa ni bil v štalici, 
45 Slišal je peti angeljce. 
Marija ga kliče lepu, 
To sveto dete kaže mu: 
»0 Jožef ti moj, 
To je Bog tvoj!« 



4771. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 3. 

Opomnja. Pri većini /e/t, kakor tuđi pobožnih pesmi pristav/jajo narodni 
pcvci na koncu ,Amen 4 , katerega pa ne pojejo, ampak govore, kakor bi fiote/i 
reci: »Končali smo'. 



/ 



III. — I. Pesmi obredne A. 4772. 



25 



50 Jožef ga je na roko vzel, 
Od veselja je jokat začel. 
Molil je iz srca, 
Iz rok ga vzame đivica: 
»Oh, kam ga čem def, 

55 Ker zibke nič ni!« 

V jaslice ga položi 
Pred volika in osličča. 
Oba sta padla na nogć, 
Na tla sta položila glavć: 
Še ž'vina spozna 
60 Tam svojga Boga! 

Pastirci v štaljco pridejo, 
Le to dete gledaj o. 
Padli so na svoj obraz, 
65 Spoznal' so Jezusa tačas, 



De Bog je z nebes 
In človek vmes. 

Marija vzame dete in grć, 
In da pušnit pastircem nogć. 
70 Dal je ofer vsakater, 

Kakor zamore 'n 'boj pastir. 
Marija za to 
Zahvali lepć. 

Pastirci gredo k ovcam spet, 
75 Razvesele ves zvoljen svet. 

Odprimo srce nicoj, 

De pojde noter zveličar moj ! 

Čast bodi Bogu 

Očetu, S'nu in svetmu Duhć, 
80 Devic Marii in Jožefu ! 

Oh Jezus nam daj 

Vsem skupaj svet raj! 



4772. 

(Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) 



Ana zapovd je venkaj šva, 
Od cesarja Avgustusa, 
De se cev svet podpisat ima, 
Tud sveti Jožef z Marijo. 
5 Oh reven ta čas, 
Marij' je mraz! 

An petek sta prišva lepć, 
Rajžova sta tri dni in pć, 
15 Svet Jožef gre precej iskat, 
Da bi prenočiše dobiv. 
O Bog ga mu dej, 
Sej bode noč zdej ! 

Per žvahti ga on ni dobiv, 
20 Zato je prov žavosten biv. 
Svet Jožef se joka na gvaš, 
Marija ga trošta ta čas: 
»Oh srečna ta noč, 
Bog bo dav pomoč!« 



25 Svet Jožef si vzame srce, 
Še ankrat po vsem mesto gre. 
Od hiše do hiše je on šu, 
Nazaj je Še belj žavosten pršu. 
Oh temna ta noč, 

30 Kdo nam bo dav luč? 

Pred mestam stoji štalica, 
Nad njo zapoje grlica. 
Marija pravi: »Jožef mQJ, 
Pova v to štalico nocoj! 
35 Oh srečna ta noč, 
Bog bo dav pomoč!« 

Svet Jožef gre v štalico, moči, 
Moliva sta za ponoči. 
Marija tam zaspi sladko, 
40 Zamaknjena je biva gor v 

nebo, 
In sina rodi, 
Rešnika ljudi. 



4772. Zapisat An t. J eg 1 i č. — Iz njegove zbirke, kijo hrani Matica, str. 26. 



26 



IH. — I Pesmi obredne A. 4773, 4774, 4775- 



4773- 

(Iz Podzemlja.) 
[Odiomek.] 

Ena zapoved je ven prišla 10 Marija pa pravi: »O Jožef 

moj 



5 



Od cesarja Augusta, 

Da se ves svet popišat da, 

Tuđi sv. Jožef iz Marijo 

Ko gresta po dnev', 
Svet Jožef naprej. 

Od Betlehema rajžata, 
Enga oslička imata. 



Pejva v to štalico mi nocoj ! 
Oh merzlo to noč 
Bo Bog dal pomoč!« 

I za rojstvo mi zahvalimo 
15 Ljubo devico Marijo, 
Kir nam je rodila Jezusa, 
Tega kralja nebeškega! 



4774- 

(Iz gor. okolice.) 
[Odiomek.] 



Od cesarja Augusta 

Zapoved je prišla, 

Da se ima ves svet popišat. 

Tuđi Jožef in Marija 
5 Na rajžo se napravita, 
Met seboj se pogovarjata: 



»Ker smo midva s hiše, 
Rodovine Davidove.« 

Jožef pravi Mariji: 
10 »Ostani ti doma, 
Kjer dolga je rajža 
Čez tri dan hoda.« 



»Nova zapoved je vunkaj šla.« C. 

4775- 

(Iz Motnika.) 



Zopoud od cesarja 
Je peršla vsem 1'dem, 
De b' se cev svet vapisov, 
Tud' Jožef z Marijo. 

5 »Oh, moja Marija! 
Oh žalosten glas t* povem : 
Zapoved od cesarja 



Je peršla vsem rdem, 
Deb' se ves svet popisov!« 

10 »»Oh, Jožef moj! 
De tud* midva, 
Zvesto zapoved dopouniva, 
Nej greva tud* k svojim rdem 
V to mesto Betlehem!«« 



4773. Zapisat Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Konec spada pač k 
drugi kolednici. 

4774. Zapisa/ Leop. Lisjak. — Iz zbirke Joz. Ccjana III. št. 2$, kantor 
je prepisana iz nekih pesemskih bukvić Lesjakovin. Prtmerjaj nastopni naslov. 

4775. Zapisa! GaŠpar Križni k. — Iz njegovega rokopisa. 
Opomn/a. Ta in večina sbredaj in zadaj stojećih pesmi ima potrto vnanjo 

obliko, ker je zapisana po nareiovanju, in ne po pet ju. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4775. 



27 



15 »Oh, moja Marija! 

Prosem te, ustan doma, 

Rajžat v takem stan 

Se ti ne zrajma; 

K nogam teb', Marija, 
20 Hodit' mogoče ne bo, 

Na osli jezdit 

Tjeb bo pretežko.« 

»»Oh, Jožef moj, 
Če pa ni drugači, 
25 Pejva v božem imen, 
Rajžejva počas tri dni in 

pov!«« 

Na rajžo se napravljata. 

Med sabo pogovarjata, 

Ko sta iz rodovine Davida. 

30 Jožef milo zdahne zavor 

Marije : 

»Oh, moja Marija! 

Per vosliču pustim te, 

De pojdem jaz v Betlehem 

Prosit jerperge.« 
35 »»Oh, Jožef moj, pejd barš 

iskat, 

Ne pust me dovgo tukaj stat! 

Od rajže sva trudna oba, 

Počivat bi rada šla.«« 

Jožef nazaj priđe, 
40 Se razjoka prav močno, 
Ana žalost ga obiđe, 
Mariji povedat ni mogu: 
»Men' če srce počet, 
In bo počlo glih zato, 
45 Ker se v Betlehem 

Per najin žlaht godi slabo: 
Žlahta naju ne pozna, 
Časti, jerperg nama ne da!« 

»»Oh, Jožef moj, neč ne 

caguj ! 
50 Na božjo voljo se spust 

n'coj ! 
Ćez en maj'hn čas 
Se bo Boh spovnu na nas. 
Midva bova molila, 



De bo ura povnoči. 
55 Oh, Jožef moj, dobod enkrej, 
De na bova pod nebam 

frej! 



« € 



»Oh, Marija, zunej za no 

štalo vem, 
De ne bova pod nebom frej, 
V an kot se bova stisnila. 

60 Ta zimski čas je velik, mraz, 
O Boh se smil čez nas!« 
»»Potroštan bod, Jožef moj, 
Je že rojen Jezus necoj!«« 
»Oh, moja Marija, 

65 Zdej s'm jaz prov vesev ! 
Od vesela ne vem, kaj b' 

počev : 
Men se dete smil, 
Ko od zime trese se; 
Den ga v jasel k živinci, 

70 De ga grela bo. 

Neumna živina spozna — 
Grešnik mu časti ne da — 
Tega, k je ustvari v ćeli svet, 
Peršu je zanj terpet! — 

75 To me veseli, 

Ker slišim angelce, 

K* nad štalco pojo, 

Jezusu čast in hvalo dajo. 

Tud' vidim pesterce, 
80 Ko samkej gredo 

Jezoso čast in hvalo dajat; 

Svete tri krale, 

Na kamelah jezdijo, 

Iz jutrove dežele ofre nesejo, 
85 Miro, kadilo, čisto zlato. 

Prinesli so Jezusu vselej to, 

Po drugemu pot gredo nazaj 

domu.« 

Zdej pa mi, kristjani, 
Peršu bo ta svet večer, 

90 Častimo Jezusa in Marijo 
Iz srca vsakter! 
Oh, Jezus, nam svet Žegen dej, 
Pa ano bolj letno zanaprej, 
Po tem revnim živlen 

95 Prit v sveti rej! 



28 



III. — I. Pesmi obredne A. 4776, 4777. 



Jožef gre z Marijo v Betlehem.« 

4776. 



Jožef gre z Marijo v Betlehem, 
Žlahta ga ni spoznala tam, 
V tem betlehemskem mestu 

nezvesti, 
Ker ga nočejo jerprvat. 

5 Na sred mesta jo popusti, 
Po vsih hišah jerprje prosi, 
Po vsih hišah ga le ven spode. 
Se boji h Mariji ubogi Jožef, 



(Iz Hudojuine.) 

V štalico je peljal osličeka, 
K jaslicam privezal voličeka, 

V štalici pripravil in pokadil, 
25 De sta mogla notri bit. 

K molitvi se pripravljata, 
Bogu nadloge čez dajata 
Tko je rekel Jožef Mariji: 
»Kaj bova midva nocoj 

večerjala?« 



Ker ne more jerprje vdobit. 3Q Tko Marija govori . 



10 Za njim stoji, tko govori : 
»Potroštan bodi, Jožef ti, 
To je vse božja volja, 
Ker nas nočejo jerprvat.« 

Na oslico jo posadi, 



»»Potroštan bodi, Jožef ti ! 
Nebeska špiža se k nam 

približa, 
Treba nama nocoj večerje ni. 

Ura je bila v mestu dvanajst 



<« 



15 Gresta z mesta, glih noč 35 Prikazala se je božja čast: 



se stn. 
Tko je rekel Jožef Mariji: 
»Kje bova midva nocoj? 

Zunaj mesta stoji skalica, 
Pri skalici stoji štalica. 
20 Tko je rekel Jožef Mariji: 
»Tu bova midva nocoj.« 



Angelci so začel pet v tem 

luftu, 
Štalica se razsvetli. 

Marija je rodila, povila 
Našega Izvelićarja, 
40 Marija je rodila, povila 
Našega Izveličarja. 



4777- 

(Iz Gor. Vrtojbe.) 

Jožef grez Marijo v Betlehem: Jožef se boji k Mariji prit, 
Žlahta ga ni spoznala tam, 10 Kjer jemperge vdobil ni: 



Ob tem božičnem času — 

na mrazu, 
V tem času noseču. 

5 Jožef pusti Marijo na placu 
In gre iskat jempergo. 
Vse betlehemsko mesto je 

obšel, 
Jemperge vdobil ni. 



» O betlehemsko mesto 

nezve'bto, 
Ker nas ne hočeš gore vzet!« 

Jožef prejme Marijo, 
Na oselca jo posede, 
15 In gresta z mesta vsi žalostni 
In zmrzli, vsi plavi. 



4776. Zapisa/ Janez Kokošar. — Iz njegovega rohopisa. 
4777 Zapisat Leopold Lisjak. — Iz Cejanove zbirke I. //. j, kamor 
je prepisana iz neke pesemske knjižice omenjenega Lisjaka. 



III.— I. Pesmi obredne A. 4778. 



29 



Nad mestom stala skalica, 
Pod skalo stala štalica. 
Tako je rekel Jožef Mariji: 
20 »Bodimo tukaj nocoj!« 



Jožef sprejme Marijo, 
Z oselca jo dol vzame, 
Oslića loži v štalco 
In volka priveže k jaselcam. 



25 Jožefa ga mraz prisili, 
Ta sveti ogenj striti. 
Še komaj vdobil je v tem 

mestu, 
Za imet en malo oginja. 



Jožef Mariji odgovori: 
30 »Marija, kaj borno večerjali? 
Nič nismo sprosili, nič dobili, 
Ker prepozno smo prišli.« 

Marija Jožefu odgovori: 
»Potroštan bodi Jožef ti, 
35 Saj zdaj se nam bliža nebeska speža, 
Treba večerje ni!« 



4778. 

(Kranjska.) 



Jožef gre z Marijo v Betlehem, 
zlahta ga ni spoznala tam: 
S svojo ženo zaročeno si 

Marijo, 
Ta čas je noseća. 

5 Na trgu jo pusti pri oslići, 
Prenoćišća prosi, ga ne dobi: 
Ob božićnem ćasu, ob tem 

mrazu, — 



Porod ji predstoji. 

Povsod Jožefa iz hiše spode, 
10 Prenoćišća prosi, ga ne dobi, 
Se boji k Mariji priti: 
»Bogu se vsmili, ker nas 
noćjo sprejet!« 

Žalosten stoji, ž njo govori. 
Marija ga lepo tolaži: 
15 »Oh moj Jožef, 

To je vse volja božja!« 

Na oslico jo posadi, 
Iz mesta gresta, noć se naredi: 
»Oh ti, betlehemsko mesto, 
20 Ki nas noćeš sprejeti.« 



Pod mestom stoji skalica, 
Pod skalico stoji štalica. 
Tako je rekel Jožef k Mariji : 
»Tukaj bodiva, tukaj nicoj!« 

25 Volika postavi k štalici, 
Oslička privezal k jaslicam. 
Ob ti temni noći 
Brez luci sta mogla notri biti. 

K molitvi so pripravljata, 
30 Nadloge Bogu povesta. 
Tako je rekel Jožef k Mariji : 
»Kaj bova nicoj večerjala?« 

Tako Marija govori: 
>»Potolažen bodi, Jožef moj! 
35 Nebeska jed se bliži, 
Treba nama većerje ni.«« 

Preden je bila ura dvanajst, 
Pokazala se je božja ćast. 
Jeli so angeljci peti, 
40 V temu zraku hlev se 

razsvetli. 



4778. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice * Svete pesmi* ne&ega 
Jurija Jošta prepisa l in prenaredil Rad. Poznik f/as/ s/ov. Matice). 



30 



III.— I. Pesmi obredne A. 4779, 4780. 



Jožef pade na svoj obraz, 
Misli, kđo bi bil nicoj pri nas. 
Marija je rodila 



Le to dete Jezusa. 
45 Vojska nebeska se vidi, 
Mlado detece straži lepo l 



4779. 

(Iz Motnika.) 



Jožef gre z Marijo v Betlehem , 
Svojo ženo Marijo, 
Na cajti nesočo. 

Na placu jo pusti na oselko, 
5 Jčrpčrg jiše, zanjo skerbi. 
»O to betlehemsko mesto, 
Kir nas nečeš gvor vzet'!« 

Na koncu mesta ena skala 

stoji, 
Pod skalo stoji štalica. 
10 Tako je rekel Jožef Mariji: 
»Tukej bod'va necoj!« 

Volika priveže k štalici, 
Vdselca perstavi kjaselcam, 



Popravi in pokadi, 
15 De so notri mogli bit*. 

Jožef Mariji pravi: 
»Kaj bova večerjala?« 
» »Potroštan bodi, Jožef moj, 
Ta nebeska spiža se bliža, 
20 Večerje treba ni!«« 

Preden je bla ura dvanajst, 
Se je perkazala božja čast. 
Angeli so začeli lepo pet 
V temu luftu. 

25 Marija je rodila leto n<5č, 
Jezus je skazov svojo m6Č: 
Med vdlika, med voslika 
Jezus pol6žen je bil. 



Veselite se, ljudje, 
Sveti Jožef v mesto gre, 
Sveti Jožef in Marija 
V Betlehem dorajžata. 

5 Kedar v mesto pridesta, 
Za jeperge prosita. 
Oj ti mesto Betlehem, 
Ki jih nečeš jerpergvat! 

Sveti Jožef govori: 
10 »Oj, le pejmo z mesta ven, 
Tam je jena gm&njica, 



4780. 

(Iz Podzemlja.) 

A na gmanjci št&lica, 
Je za nas pripravljena.« 

Sveti Jožef govori: . 
15 »Štal'ca božja mrzla je, 
Štal'ca božja mrzla je, 
Za večerjo ti nič ni.« 

Pa Marija govori: 
>»Saj večerje treba ni! 
20 Le poglejmo na nebo, 
Kako se lepo bliščf: 
Na njem zvezde svetijo, 
Nam darove delijo! 



« « 



4779. Zapisat /. i86g. GaŠpar Križni k. — Iz GK. L 28— 2g. Prepis v 
GK. III. 24 se loči ne glede na dijakritična znamenja nad samoglasnikoma e in o 
v tem: 4] Na pJcu (!) je pustil oselka — 6 meste — 7 Kčr . . gvori uzet' — 
8 ena Skala stoji] škalica — 10, 16 Marii — 11 bodiva — 21 Pred'n — 23 Angeii . . . 
pčti — 24, 26 U temo — 25 štalica — 30] J. je v jasle položen. 

4780. Zapisa/ Janko Barle. — Iz *Š/ov. VeČernic* XLV. 1 u— 112. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4781, 4782. 



31 



»Marija se majka trudi.« 

4781. 

(Iz Vrbovca.) 



Marija se majka trudi, 
Svetoga Jožefa budi: 
>Stani, Jožef, dobro moje, 
Rodila bum dčte svoje.« 

5 Stal se Jožef od večera, 
Obhodil je Betlehema. 
Tamo če o'na glas dati, 
Bili mogli tam prespati? 

Sveti Jožef ovak veli, 
10 Ar Mariju razveseli: 
»Naj se tužna žalostiti; 
Stana nčsmo zadobili, 
Zvan varaša bu nam iti, 



Zvan varaša na pol vure, 
15 Gdč pastiri ogenj kure. 
Tamo čemo na glas dati, 
Bi li mogli tam prespati?« 

Pastirci se prebojali, 
Novo čudo nčso znali. 
20 Marija si v slamu sela, 
Jezušeka porodila. 

A tri krali k njemu idu, 
Ejngel kaže svetlu zvčzdu, 
I njim čini gladku stežu. 
25 Volek, oslek zdihavaju, 
Tam detecu toplo daju. 



Marija zaspi in rodi Jezusa. A. 

4782. 

(Od Frama.) 



Zapčjmo vsi kristjani 
Od Marije vsem ljudem! 
Marija, sv§ti Jožef 
Mi gr§sta v Betlehem. 
5 Od mčsta s$ podata 
Pod rčvncj štalicQ. 

Jožef je Mariji rčkel: 
»Tvoj čas je uže pritekel, 
Ni povitja, ni odčje, 
10 Ni druga ko veliki mraz!« 

Marija s$ je ozčrla, 
Štalica s§ je odpčrla, 
Marija Jožefa tišila: 
»»Jožef, ne maraj nič! 

15 Vsej Bog vže dobro vč 
Za naj ne t§žave vse. 



Vsej bQ s$ rodil človek Bog, 
Ki bQ nas resi 1 iz nadlog.«« 

Marija plašč razgčrne, 
20 Ga dčne pod noge, 

Na njega je pokl^knola 

No malo je zaspala, 

Bogu s§ v iQke dala. 

Marija s§ mi pa vzbudi, 
25 Jezus pa v plašču leži. 

Svčti Jožef pa zavpije, 
Hitro skčrbi za luč, 
Da bi dobil, da bi dobil 
Od Boga si pomoč. 

30 Dčvica Marija 

Povila ga v plenice, 

Sveti Jožef je pa suknJQ dal, 

Da je Jezus mu zaspal. 



4781. Zapisat Rik. Fer d. Plohi. — Iz njegovih JINP. L 66— 67. 
478a. Zapisat O. Caf. — Iz CO. II 137. 



32 



III. — I. Pesmi obredne A. 4783, 4784. 



Marija zaspi in rodi Jezusa. B. 

4783- 

(Iz DraŠič v Belih Kranjcih.) 



Pastirčki so na puli, 
So ćelo noć prečuli, 
Prot' Betlehem gredć 
Po te široki cesti, 
5 Prot' betlehemskem mesti, 
Pa notri v Betlehem. 

So prišli v jeni gmanjci 
K jeni podrti stalci, 
Ki noben'ga krova ni. 
10 Jožef Mariji pravi: 

»Le noter mi se spravi, 
V jen kotič lezi se!« 



Marija not* se spravi, 
Lepć Boga zahvali, 
15 V jen kotič vleže se. 

Ko se Marija sprebudi, 
V krilci Jezusa držf: 
»Oj sin, oj dete moje, 
Kje je kralj estvo tvoje, 
20 K* si tak'šen 'bužec zdaj ?« 
»»Preljuba mati moja, 
Kje je kraljestvo moje? 
Tam gori na nebi.«« 



4784. 



(Z Grahova na Tolm.) 



Ura enajsta bije, 
Ta dan že daleč ni, 
Marija nam rodila 
Naš'ga 'zveličarja. 
5 Pastirci tam na polji, 
So ćelo noč prečuli, 
Prot* Betlehem' gredć. 

Spreljubi moj kristjani, 
Ste vidil 'nga moža, 
10 Ki gre prot Betlehemu, 
K* ga nobeden ne pozna? 
Za njim gre tud'- ena 
Že noseča žena: 
Oh, kdo b' bla ta dva? 

15 Ta dva sta Jožef in Marija, 
Ta dva sta boz'ga bla: 
Gresta po celem mestu, 
Ništa najdla jerporjd. 
Sveti Jožef prosi milo, 



20 De b' se Bog čez usmilil, 
De b' ncoj pri ljudeh b'la. 

Mraz je, de vse trepeče, 

Marija roditi hoče. 

»Oh, saj nas noter vzamete?« 

25 Svet* Jožef grć von z mesta, 

Zamerka štalico. 

Štalica je vsa razderta, 

Strehe gore malo jć. 

Sveti Jožef Marii pravi: 
30 »Tukaj se noter spravi, 

V enem kotu vlezi se!« 

Marija gre v štalico, 
No majhno sladkć spi. 
Med tem se je prebudila, 
35 Dete ji v krilci leži : 
»Oh Jezus, dete moje, 
To je kraljestvo tvoje, 
Oh kako si vbožec ti!« 



4783. Zapisa/ Janko Barifc. — Iz njegovega rokopisa. 

4784. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke B* i, kjer je zadnja 
strofa paČ po pomoli pisana na prvem mestu. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4785, 4786, 4787. 33 

4785- 

(Iz Motnika.) 

Ura že bije, 5 Pastirci že grejo, 
Ta dan še deleč ni; Lepo piskajo in poj<3, 

Marija rodila, K ti betlehemski stalci 

V stalci dete leži. Veselo gredo. 

4786. 

(Od Sv. Eme.) 

Jezus je majhen, pa je svet, Ker se Marija veseli 

Ker'je odrešil ćeli svet, Svete noči. 

Ker je odrešil ćeli svet Mari j a rodila j ezuS3j 

S svojo krvjo! 10 Našega izveličarja, 

5 Ura že bije polnoči, Našega izveličarja, 

Ker se Marija veseli, Cel'ga sveta. 

>Po svetu je bila tmica kakti v rogu.« 

4787. 

(Kajkavska.) 

Po svetu je bila tmica kakti v rogu, 

V štalici je spala vu trudeh Marija. 

Sladko si Marija senjke prebirala, 

Kad je došel jangel i zbudil Mariju: 
5 »Vstani se, Marija, sinek ti se rodil, 

Stani gor, Marija, Ježuš se narodil, 

Sad je prav polnoči, al je vse v svetloči.« 

Stala je Marija, sineka dragala, 

Jeje i od senka Jožefa budila: 
10 »Vstani se, Jožek, sinek nam se rodil, 

Sinek nam se rodil, moj predragi Ježuš.« 

Dok se Jožef zbudil, Jezuša pogledal, 

I jošće ga neje niti pravo kušnul, 

Došle su tri vode mlačne kakti kropek, 
15 Koje jesu onda Ježuša kupale. 

Jožef je naredil s rožicah zibalku, 

I došli tri vetri topli kakti sapa, 

Koji jesu onda Ježuša zibali, 

Ježuša zibali, malko ga grejali. 
20 Jožef i Marija su ga kuševali, 

A jangeli s neba su mu se klanjali. 

4785. Zapisat G. Križni k. — Iz GK. I. 4. Pesem je tiskana v »Ko- 
roških bukvicah* sir, 32$ s temi predrugačbami, ne glede na 6 : 2 daleč — 3 Ma- 
rija] Marija je — 5 gredo. 

4786. Zapisat Ant. Kovači č. — Iz njegove zbirke L str. 2g. 

47 8 7« Neznanega zapisovavca. — Iz Kukuljevićevega -»Arkiva za povj. 
jugos/av.« IX. 319 — 320 v spisu Petretiću, kjer je oznamenjena za -»prastaro 
narodno božično pesem*. 



o 
o 



1 



34 



III. — I. Pesmi obredne A. 4788, 4789. 



Oznanilo Jezusovega rojstva. 

4788. 

(Kranjska.) 



O le sim, le sim, brat'ci, 
O kaj vam jez povćm! 
Eno čudo sim slišal, 
Ki ga še dobro vćm: 
5 Ob dvanajsti uri 
Sim slišal, vidil tuđi: 
Angeljci lepć poj ej o, 
Bogii č&st, hvalo dajejo. 

Po tamnih krajih sim hodil, 
10 Sim vidil eno luč; 

Sim bil v terdnim spanju, 

Sim slišal nćki glas. 

Dćte se je jok&lo, 

Je v j&slicah lež&lo; 
15 Sveto dćte milostivo 

V sercć se mi je smililo. 

Maria, čfsta devica, 

Pri jaslih kleči, 



Lćpo ga je po vila, 
20 Še lćpši položi. 

Svćt Jožef, mož stari, 
Stoji na dćsni strdni; 
Od vesfelja se jokata, 
Ki lćpo dćte imata. 

25 O le sim, le sim, brat'ci! 
Oh žćnin no sin moj, 
Pojdi, grćmo od strani; 
Ljudjć so v terdnim spanju, 
De sim skupaj pritečejo, 

30 Bogu čast, hvalo skažejo! 

Ta pćsim je dopćta: 
Bog daj nam d6bro lćto, 
Fantam, dekličam veselje 
In starim možćm poštenje! 



4789. 

(Iz Frama.) 



Preljubi moji brati, 
Še le kaj vam jaz povem! 
Nocoj v dvanajsti uri, 
Pa še sam prav ne vem, 
5 Sem slišal, videl tuđi, 
Sem slišal, videl tuđi, 
Ko si angelci lepo poj ej o 
Ino zvezde svetijo. 

Sem bil v tem temnem kraju, 

10 Sem videl eno luč ; 
Sem bil v tem spanji, 
Sem slišal eni glas, 
Sem slišal ga jokati, 
Videl v jaselcah ležati: 

15 V serce se mi je zasmililo 
Toto dete majceno. 



Devica Marija 
Pri jaselcih stoji, 
To dete povija, 
20 Še le lepše ga položi. 
Sveti Jožef, mož ti stari, 
Stoji na desnem strani: 
Obadva se od veselja jočeta, 
Ko to dete zibljeta. 

25 »Sveti Jožef, pojdi z menoj, 
Vsej te grivalo ne bo, 
Vzemi to dete s seboj, 
To dete majceno!« — 

»Povej, povej še drugim, 
30 Odi spanja gor jih vzbudi, 
Da Bog da greh odpušenje 
Ino dušam vzveličanje.« 



4788. Ncznanega zapisovavca. — Iz SPKN. VII. 113—114, kjer je nehaj 
napacnih naglaskov. 

4789. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 14—15. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4790. 35 

»Dočakali smo mi ta sveti večer.« 

4790. - 

(Iz Vipave.) 

Dočakali smo mi ta sveti V ti stalci je rojen en pobič, 

večer, k je lejp; 

Iz srca vam vošim vsem Svejt ne vej za nega, zatu 

skupej naprej, ker je slejp. 

De bi čakali več lejt, Al' k nemu pojte 

De bi pršli s'm spejt Ino čast mu dejte, 

5 Jezusa častit, k nam je rojen 30 Kar boste tam vidli, drugm 

na svejt. povejte.« 

Tema je postala, ker je bla Pastirci pred štalco gledaj o 

poprej, en čas, 

Zvezda pokazala se nam je K Mariji vzdihvajo, k se joče 

sedej : na glas. 

V ni pobič stoji, O premilo poje: 

An križić drži, »O dete moje, 

10 Ta pubič se svejti ko sunce 35 Oh komu si pestu vesele 

svetlu. tvoje?« 

Tako hitru prašajmo nuj Oh komu bi tamkaj na počlu 

pejmo naprej, srce? 

Prot Betlehemu se podajmo Marije tam briše deticisovze: 

sedej: Trepeče pr nj ej, 

" Ker somen bo tam Ke v zibejli neč nej, 

Na jutrejšni dan, 40 To vbogo dete od mrazu če 

15 Tolk fulka bo vejdlu po vej dat vmrejt! 

J ' Svet Jožef se je tud jokav 

So te bogati, k ne veju zatu, tam zad, 

Kaku ti vbogi do hiše gredć. Anga voslička b' šev prodat 

Al ste vidli onedva? von rad, 

Z vosličkam sta šla: De b' vkupu vse tu, 

20 V tem mejsti nubedn ne vej, Kar je trejba h temu, 

kaj sta bla. 45 K nubenga vesele von nej 

^ ^. . , . ^ več iemu. 

Pastirci nam dajo odgovor J 

taku: Vsak pastire pr sebi svoj 

»Ajnglci nebeski so bli glih žakelč juma, 

zdej tu, Vsakteri, kar ima, Mariji poda. 

So nam peli lepu Marija pravi: 

Ćast bodi Bogu, >0 moj Jožef, poglej, 

25 So nam djali vsem skupej 50 Kaku nas je preskrbu sam 

vodprtu nebu. Buh zdej!« 

4790. Zapisa/ Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke sir. 32/ — 323. Narodnost 
pesmi je sumljiva. 



36 IH- — !• Pesmi obredne A. 4791, 4792. 

Marija pastircem svet žeg'n Si mislijo ti, 

jim da, De Buh ne prpusti, 

Vsak pastire se naZaj k 55 Da bi biv zavržen vod vseh 
ovčicam poda. . ledi ! 



»Še nocoj bo rojen naš Jezus, naš kralj.« 

479i. 

(Iz Podzemlja.) 

Še nocćj bo rojen Zlat križek v roćici, 

Naš Jezus, naš kralj, Zlat venec na glavici. 

Svet Jožef ta stari 15 Vsak človek poglćj, 

Bo naš generdl, Kam pojde najprćj! 

5 Marija devfca XT , tfA .. 

Bo naša kraljica: Jad štaheo ona 

Čast, hvala Bogu ^e je vstav la zarćs, 

Zapojmo svetu! Pokazala Jezusa 

r J 20 Nam iz nebćs. 

Jena zvezda na nebu, Nas, Jezus preljubi, 

10 Prav čudno svetld, Nikd&r ne pogubi, 

Nad sabo prav lćpa Svet' žegen nam daj, 

Dva zn&m'nja imd: Vsem dušam svetli raj! 



»Stoji hiŠa Davidova.« 
4792. 

(Iz Rožeka na Koroškem.) 

Stoji hiša Davidova Veter je merzel, piše ojstro, 

Zraven mesta betlehemskega : Kdo bo zagrel dćtece mlado? 

Je rodila izveličarja Pastirc5 tečJte faz y 

Devica brez vsega madeza. Seboj prinesite pj še £ij c J e> 

5 Marija, Jožef in dćtece, 15 Zapiščite lepo dćteci, 

Oj vi zapuščene sirotice, Da bode zaspalo na slamici. 

Da se ne vsmili nihcer Črez Sram yas bodi> betlehemski 

vas ' ljudi 

Dabivtemmraziherpergalvas! Da ste tako neusmil ^ ni ' t 

Detece leži v jaslicah, Da ne poznate svojga Boga, 

10 Povito v bornih pleničicah. 20 Da naste ležati na mrazi ga! 



4791. Zapisa/ Janko Barle. — Iz »Slov. Večernic* XLK 112. »To 
pesmico poja navadno otroci, posebno pa kraljitarji, ki hodijo z zvezdo po 
nišan koiedovaL* 

4792. Zapisa l Mat. Ma jar. — Iz njegove CP, 40 — 41; napev 5. Prepis 
v MR. 376 se loči samo v pisavi e za e (mesta, Devica, detece, tem, včter, 
Ičpo) in: 2 betlehemskoga. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4793, 4794. 



37 



»Ti nemarni ljudje tako trdo zaspe.« 

4793- 

(Izpod Melcev.) 

15 Marija menila, 



Ti nemarni ljudje, 
Tako terdo zaspe, 
Da božjo besedo 
Poslušat nočejo. 

5 Zadosti je noči, 
Odprite oči, 
V Betlehem poglejte, 
Kaj se v Betlehem* godi ! 

Ti nemarni oblaki, 
10 Noter so angelji taki: 
Sin božji je rojen, 
Se pusti oznanovati. 

Tam od zunaj po cesti 
Je dosti ljudi šio, 



Da pastiri so bli. 

»Pastirci moji, 
Tu se en čudež godi, 
Tam v štalic na slamic 
20 Pa Jezus leži!« 

Ta nebeska gospa 
Je nam rodila Boga, 
Da b* eden se znašel, 
Zazibal bi ga! 

25 Z enim svetim roženkrancem, 
Z enim zgrevanim sercem 
Jezusa no Marije 
Častimo vselej! 



»Ta noč je polna veseljd.« 

4794- 

(Iz Guštajna.) 



Ta nuč je pouna visele 
Ino trošta velkiga, 
Maria nam rodil(a)-e 
Kral(a) nebis ino zimle. 
5 Ona mati je povstala 
Tega krala nebeškiga, 
Veselmo sa mi sada 
Tega rojstva božjega! 

Kar ja Jefa zgubila 
10 U svojoj pregrišnosti, 
Ja Maria zadobila 
U svojoj poniznosti. 
Le poniznost božja milost 
Nas vuči, lepo ponizno 
15 Veselimo se mi sada 
H temu rojstvo božemo! 



Pastirji tam na puli 
Kir živino vahtaji, 
Angelci so ja budili, 
20 Kir ja bio o pounoči: 
»Hitro pojte no poglejte, 
Ka ja v stalci za no djateU 
Veselimo sa mi sadaj 
H temu rojstvo božemo! 

25 Čast bodi Bogo Oćeto 
Ino Duho svetemo, 
Čast bodi božjemu Šino, 
Na ta svjat rojenemo. 
Čast bodi tebe, Maria, 

30 Ko si nam Jezusa rodila. 
Veselmo se mi sada 
H temo rojstvo božemo! 



4793. Neznanega zapisovavca. — Iz Kokošarjeve zbirke, kantor si jo je 
on prepisci iz starejše besmarice, ki jo je dobil pod Afeicu V to pesmartco je 
prepisana gotovo od arugod; 4. verz se je tač sprva glasil Poslušat nehte. 

4794. Zapisat Junj Š me i car okolil. 181$. — Iz njegove pesmarice št. $8 
(Pesom od noviga leta, od rojstva) z ohranjeno grafiko, izvzemši šumevce in 
sikavee pa črki i in j, ki se neredno menjavajo. Pesmi tega naslova se glede 
narodnosti sumljive. 



38 



III.— J. Pesmi obredne A. 4795, 4796, 4797. 



4795- 

(Od Brasloveč.) 



Ta noč je polna veselja 
In trošta velkiga: 
Ena Dvica je rodila 
Pravo živiga Boga, 
5 Našga odrešenika, 
Vsiga sveta pomoćnika. 
Veselimo se mi sedaj 
Tega rojstva božjiga! 

Kar je Eva nam zgubila 
10 Skoz njo pregrešnostjo, 
Je Marija zadobila 
Skoz njo ponižnostjo. 
Ena mati je postala, 
Vendar divica je ostala: 
15 Veselimo se mi sedaj 
Tega rojstva božjiga! 

V eni stalci je biv rojen 
Kral nebes in zemle, 

V ene jasle je položen, 
20 Kir je gospod čez vse. 



Oj poniznost, božja milost, 
Nas lepo uči poniznost. 
Veselimo se mi sedaj 
Tega rojstva božjiga! 

25 Kir pastirci tam (na) polji 
So žvinco vahtali, 
So njih angelci budili, 
De je bilo polnoči: 
Hitro poj te no poglejte, 

30 Kaj je v stalci za eno dete. 
Veselimo se mi sedaj 
Tega rojstva božjega! 

Čast bodi Bogu Oćetu 

In Duhu svetemu, 
35 Čast bodi božimo Sinu, 

Na ta svet rojenemu, 

Ino čast tebi, Marija, 

Ki si Jezusa rodila. 

Veselimo so mi tedaj 
40 Tega rojstva božjiga! 



4796. 

(Iz Žabnic.) 



Angelj prfde nćj ozn&ni, 
Da glfh je žć pćlnoči: 
O le pdjd'te nćj poglćjte, 
Kaj je v štalici z& T n6 dćte! 

5 Veselimć se vsi skupaj 
Tega rojstva božjega, 



Tega kralja pomoćnika, 
Našega odrešenika. 

Kar nam je Eva izgubila 
10 Z njo pregrešnostjo, 
To je nam Marija dobila 
Z nje ponižnostjo. 



»Z angelj ci zapojem, hvaležno častim.« 

4797- 

(Iz Bolca.) 

S angelci zapojem, hvaležno čestim, 

Veselje oznanim, vsem ljudem povćm, 

Da se v Betlehem Mesija rodi, 

Bode tamo rojen en kralj vseh ljudi. 
_^ - 

4795. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak (Bodljak) 
I. št. 22. 

4796. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 55. 

4797. Zapisal Mati ja Majar. — Iz njegova CP. 47: » Koledovavci iz 
Goriškega, posebno iz Belca, radi zagodejo sledečo pčsem, ktera je tuđi v Rožju 



III. — I. Pesmi obredne A. 4798, 4799. 39 



5 Angelci nebeski mu slavo poj 6, 
Pastirci na polji jih poslušajo, 
Hitro in veselo sdaj totej gredć, 
K jaslicam v Betlehem dari nesć. 

Tam najdejo Marijo in Jožefa ž njo, 
10 Detece zahvalijo in ga molijo: 

Nad nami se je vsmilil, nebesa odperl, 
Milost dodelil, da bo za nas vmerl! 

Oh grešnik, sem pridi in zgrevaj se ti, 
Pred kraljem nebeskim, ki v jaslih leži; 
15 Povsdigni oči ino skleni roče, 
Pripogni kolene, daruj mu serce! 

4798. 

(Iz Železne Kaple.) 

7J angelci zapojem, hvaležno Tam najdejo Marijo in Jožefa 

častim, ž 'njo 

Oznanujem veselje, se sam 10 Tu dete molio in zahvalijo: 

veselim: »O Jezus, nam hočeš nebesa 
Se v Betlehem v' stalci odpret, 

Mesias rodi, Tud gnado dodelit inu za 
Na zemlo je peršov kral čes nas vmret!« 

vse ljudjf! Sam pridi> Q gr e š nik in 

5 Angelci ponoči čast, hvalo zgrivej se ti, 

pojo, Pred kralam nebeskim, ki 
Na poli pastirci to zašlišijo, v jaslah leži: 

Se hitro z veseljem gori 15 Oči gori vzdigni, vkup skleni 

sprebudć roke, 

In v' Betlehem h' jaslam iz Pohižaj kolene, mu ofrej 

ofram gredo. serce! 

»Veliko veselje oznanujem.* 

4799- 

(Iz Mirna na Goriškem.) 

Veliko veselje oznanujem Vstani hore, teci dole: 

Vsem na svete ljudem. 5 Boh v jaselcah leži. 

Oj človek moj, nikar ne stoj, 

znana*. Napev 7 v -»Napevih k CP.*. Zadnja dva verza vsakc strofe se po- 
navljala. Prepis Majarjev v rokobisu, ki ga je hranil Miklošič, se loči v tem: 
7. povem — 13 grčšnik — 14 nebeskim — 15 Povzdigni. Po tem prepisu je 
tiskana v SI. Bčeli II 1 (18 $8) 28 (z razliko: 14 nebeskim). Majarjev prepis 
v MR. 380 se loči od našega natiska v tem: 2 vsem . . povem — 4 vseh — 
10 Detece hvalijo — 12 dodčlal — 13 grčšnik — 14 nebeskim . . . jaslah — 
15 Povzdigni . . in. 

4798. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Pošnarfa, ki mi jo je poslal 
Št. Singer. Tuđi tega in nasUdnjih dveh naslovov narodnost je sumljiva. 

4799. Zatisal Mat. Majar. — Iz VO. XVI G. 4. Verzi 3—4 se po- 
navljajo za vsaiim parom. Majar jo je natisnil v CP. j8 s temi predrngačbami: 



40 IH. — I. Pesmi obredne A. 4800, 4801. 

• 

Jezus je na svčt poslan, Marija in Jožef zibleta, 

Vsim ljudem za odrešenika dan. Mlađemu deteci strežeta. 

Ne bodi, grčšnik, tako len, Tam angelci lepo poj ej o 
Teci k Mariji v Betlehem. 15 Rojstvo Jezusa hvalijo. 

10 Noter v stalci ležečega Ćast in hvala bodi Bogu dana, 

Poleg oselća in voleka. Očetu,Sinuin svetemuDuhu! 

»Srečna Štalica betlehemska.« 

4800. 

(Iz Biljane v Brdih.) 

Srečna štalica betlehemska, Vborne jasli so mu zibel 
Družba nebeska v tebi stoji! V betlehemskej štalici, 
Dasilih razderta, Sveta družba nja 

Odpovsod odperta, Jožef in Marija, 

5 Se Jezus v njej rodit ne boji. 25 Dćtece pa leži na slamici. 

Srečna ura, srečna noč! Le neumna živinca 

V štalici svojo močrazkazala: Je mladenča spoznavala, 
Jezusa sprimeš, Nanj je dihala, 

Ves svet objameš, Gorkočo da jala, 

10 S vboštvom si ga sprejemala. 30 Za svojga stvarnika spoznala. 

Zvćzda hitro je spoznala, Angelci so perstopili, 

Daje ta štalica nebeski dvor, Perklonili se Jezusu, 
Hitro je obstala, Z nebes perleteli, 

Na dete je sjala, So lepo zapeli: 

15 Dokler ni prišel ta svetli zor. 35 Čest, hvala bodi Jezusu ! 

Merzla burja je storila, Slava Bogu Očetu in Sinu 

Ko je prebivalo v štalici In Duhu na vekomaj! 

Brez povila, Pobožno vsaki 

Brez odela, Zmed nas živi, 

20 Da dćte mraz za nas terpi. 40 Da borno vživlali sveti raj ! 

»Jezusa pozibljimo.« 
4801. 

(Štajerska.) 

Jezusa poziblimo, Dćte lćpo čestiti, 

Pa serce mu darujmo; 5 Oj dćte mlado, oj dćte sveto! 

Nam se je veseliti, 

2 na svete] vernem na svetu — 4 gore — 5] Bog v jaslicah ležf — 6 svet — 
7 Vsem — 8 grešnik . . . len — 10 Noter v št] Glej ga v Štalici — 11 Poleg 
oslića — 13 detecu strežeta — 16 Čest — 17 sinu in] sinu. — Prepis v MR. 
375 se loči od tega natiska skoraj samo v pisavi e: 2] Vsem vernim na svetu 
ljudem — 7 Vsem — 8 len — 11 in] i — 13 detecu strežeta — 14 lepo. 

4800. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz CP. 4$ — 46. V vsaki strofi se ponavljajo 
trije zadnji njeni verzi. Prepis v MR. 779 se loči v tem : 3 si lih] lih si — 9 svet — 
11 Zvezda — 14, 20 dete — 15 svetli — 25 Dštece — 29 Gorkoto — 30 spo- 
znavala — 31 pristopili — 32 priklonili — 34 lepo — 40 vživljali. 

4801. Zapisa! Mat. Majar (?). — Iz njegove CP. 41 — 42: »Iz Medvedo- 
vega sela blizo PodĆetrtka in iz Gomils&ega*. Prepis v MR. 377 se loči v tem, 



III. — I. Pesmi obredne A. 4802. 



41 



Njemu se perklonimo, 
S ljubeznjo ga čestim o, 
Saj je nam vsim k veselju 
Le to dćte roj eno, 
10 Oj dćte mlado, oj dćte sveto! 

Njega svete rokice, 
Serce in nožice, 
Čestito jih kušuvajmo, 
Za Boga ga spoznajmo. 
15 Oj dćte mlado, oj dćte sveto! 

Nj a perstici preslabi 
So zemljo, nebo dali, 
Vse gore in planine, 
Vse globoke doline. 
20 Oj dćte mlado, oj dćte sveto ! 



On hrani vse na sveti, 
Da tičicam živeti, 
Materne persi vživa, 
Božjo mogočnost skriva. 
25 Oj dete mlado, oj dćte sveto! 

V štalici je Jezus rojen, 

V merzle jasli položen, 
Dal je nam spoznati, 
Prevzetnosti se bati. 

30 Oj dćte mlado, oj dćte sveto ! 

K Mariji perbežimo, 
K Jožefu pertecimo, 
Da bi za nas prosila, 
DuŠam nebesa dobila. 
35 Oj dćte mlado, oj dćte sveto! 



Čujte, čujte, pastirci vi! 

4802. 

(Iz Gor. Ponikve.) 



Čujte, čujte, pastirci vi, 
Kaj za n čudež se godi! 
Se še nisem sprebudil, 
Sem že cajtenge dobil. 

5 K men je prišel nicoj en fant, 
Ki je imel an svjetogvant; 
Ta je gvišen an angelj biu, 
Ker je mene guor budiu. 

Reko mi je hitro vstat, 
10 Prot Betlehemu se podat: 
»Tam pri eni štalici 
Lepo poj ej o angelci: 



Vstani, vstani, ker si moj, 
Hitro pejdi tej z menoj, 
15 Vzami saboj, karkolj maš, 
De le tam za n ofer daš!« 

»»Jazbom pa nojagne dal, 
Kero sem dozdaj varvau; 
Putra, masla vzemi ti 
20 No an par lejpih gosi!«« 

Oslek, volek ga gledata, 
Svojoj sapoj ga grejeta; 
Da bi ga jaz pogledat smeu, 
Svojoj suknjicoj bi ga odeu. 



tu glede na h za 6: 6 priklonimo — 7 ljubeznijo — 8 vsčm — 22 ptičicam 
— 31 pribežimo — 32 pritecimo. 

480a. Zapisal dr. JožefKolšek. — Iz njegovega rokopisa, kjer je ta~le 
melodija pripisana: 



11=111 



*=£=: 



ttz 



V=± 



3 ii z^z^ 



SEfeE^ESEj 



* 



Čuj-te čuj -te pa - stir-ci vi, Kaj zan ču • dež se go-di ! 




Se še ni • sem pre • bu - dil sem že caj 



ge do - bil. 



III.— 1. Pesmi obredne A. 4803, 4804. 



25 Oj ti dete cartano, 



III. — I. Pesmi obredne A. 4805. 



43 



>Petje sem slišal pod nebom nocoj.« 

4805. 



(Z Oblok na Tolm.) 



»Eno vpitje sem slišal 
Pred nebom nicoj. 
Kaj mora to biti, 
Preljubi brat moj? 

5 (Le) hitro gori vstani, 
Dokler še ni dan, 
Poslušaj angelce, 
Ne bodi zaspan!« 

»»Le pusti me per gmahu. 
ioZdaj jest narbolj spim, 
Ne morem gori vstati, 
K* se mraza bojim!«« 

»Ne boj se nič mraza, 
Ne temne noči, 
15 Z veseljem gori vstani, 
K se en čudež godi!« 

So vidli pastirci 
Pred štalco nicoj 
Veliko veselje, 
20 Njih polno serce. 

Encoj se tam v stalci 
Mesijas rodi, 



Veliko veselje 

V nemu sercu gori. 

25 Ta nebeski fantiček 
Je brumen in svet, 
Mora tamkaj v stalci 
Veliko mraza terpet. 

Ni zadosti terpljenje, 
30 Ne zadosti mraz, 
Od velike ljubezni 
On hoče vmreti za nas. 

Marija je rekla: 
»Oj merzla noč, 
35 Temu cartanmu detetu 
Zaspat ni mogoć!« 

Svet Jožef je reven, 
Ne vć, kaj b mu dal, 
Temu cartanmu detetu, 
40 De b ložej zaspaP. 

K ofru mu ponesmo, 
Kar on poželi, 
Eno brumno življenje 
Eno čisto serce. 



4805. Zapisa l Janez KokoŠar. — Iz n/egoz>e zbirke, v kateri je še drugi 
zapis, ki se v začetku le malo loči od zgoranjega natiska, namreč v tem : 4 bratec 

— 8 bodi] bodi tak — 9 gmahu] miru — 10] Zdaj narlepši spim — 13 nič] ti 

— 15 Z veseljam gori] Le hitro ti — 16] Se čudo godi — 17 — 20 manjka, — 
Nadalje pa slove ta zapis: 

Tam v stalci na slamci Njemu Še dosti ni 
Mesijas leži, 10 Terpljenje no mraz, 

Velika ljubezen On hoče iz ljubezni 

Mu s serca gori. Še umreti za nas! 



5 O Jezus nedolžen, 
K si sama svetost, 
Kaj moraš terpeti 
Za našo slabost! 



Marija je rekla: 
»So merzle noči, 
15 Temu mlađemu fantiču 
Zaspati moč ni.« 

25 Če borno živeli 
Na svetu lepo, 
To dete na večno 
Zveličal' nas bo. 



Sveti Jožef je revež, 
Ne vć, kaj b' mu dal, 
Da b' to cartano dete 
20 Mal ložej zaspal. 

Za ofer mu dajmo, 
Kar on poželi: 
Brez greha Življenje 
In čisto serce. 



44 III.— I. Pesmi obredne A. 4806, 4807, 4808. 

4806. 

(Iz Cerkelj na Gorenjskem.) 

Jeno petje sim slišal pod nebam nicoj, 
Kaj mora to biti, preljubi brat moj? 

Angelci pojejo nad štaleo lepo: 

Mir ljudem na zemlji in slava Bogu! 

5 Mesija je rojen tam v stalci nicoj, 
V jasli položen, — vsak človek sdaj poj ! 

Marija, svet Jožef tam zraven klečf, 
Vsmilenega Jezusa v rokah derži. 

Poljubi ga v lice veselga serca, 
ioPovzdigne ročice, zahvali Boga. 

Oj vsmileni Jezus, te prosimo lepć, 
Požegnaj nas s majhino rokco svojo! 



4807. 

(Iz Krope.) 

Kaj mor to biti, Dokler še ni dan: 

Preljubi bratec moj? 5 Poslušaj angeljce, 

Le hitro vstani, Ne bodi tak* zaspan ! 



»Komaj sem se doli vlegel.« 

4808. 

(Z Grahova na Tolminskem.) 

Komaj sem se doli vlegel, To so prebožji anjgelci, 

Sem bil že ves zaspan; Lepo mi pojejo, 

Za 'no majhno sem slišal, Temu mladmu fantiču 
'No petje in piskanje. 15 Čast, hvalo dajejo. 

5 Tu nisem imel nič odloga, _ , v . . . 

Sem mogel gori vstaf Poslušajte, past.rci, 

In to petje poslušat'. ge spite nicoj ! 

r r En anjgelc je rekel, 

To ni človeško petje, Da pojte z menoj, 

To je preveč lepo. 20 Kamor vam pokažem : 
10 Ne Jurček, ne Gašper, Noter v to le gmajnčico, 

Tud jest ne znam tako. Noter v to le štalčico! 

4806. Zapisa! Matija Majar. — Iz CP. jg (napev 4), Prepis v AIR. 
345 se ne loči od tega, izvzemši dvoje naglaskov. 

4807. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB 31. 

4808. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4809. 



45 



Noter je 
Noter je 



ezus rojen, 
ezus sam: 



25 V jasli položen, 



Na slamci on leži, 
Zavolj naših pregreh 
T'kaj mraza on trpi! 



»Pastirci, vstanite, zbudite se zdaj!« 



4809 

(Iz Cerkna.) 



Pastirci, vstanite, 
Zbudite se zdej, 
Le hitro vstanite, 
Da gremo naprej ! 

5 En angelj je meni 
Oznanil poprej, 
Da nocoj je prišel 
Sin božji na svet. 

V stalci je rojen, 
10 V jaslih leži, 

Med oslom in volom 
Ga bote našli. 

Vzemimo tud sabo 
Od našga blaga, 
15 Da Jezusu damo, 
Potrebo ima. 

Kar mene am tiče, 
Kos platna bom dal; 
Da bo za plenice, 
20 Prav tancga bom zbral. 

Jest bom domu stopil, 
Tisto ovco bom vzel, 
Katero sem undan 
Bil volku otel. 

25 Jest bom sabo nesel 
Eno torbo jaje, 
Eno dežo masla 
In kruha en krajc. 

Jur, ti s tvojo palico, 
30 Te prosim, ker s* moj, 
Ko priđeš v štaleo, 
Ko n steber ne stoj ! 



Vzem dol klofernico, 
Poklekni na tla, 
35 In mol' tam, kjer dvica 
Molila Boga. 

Jest pojdem ta pervi, 
Kurajžo imam, 
Pojdite za mano, 
40 Vas notri peljam. 

Mi smo že tukaj 
Pri stalci sedej: 
Le pridi berž semkaj, 
Da gremo naprej ! 

45 O cartano dete, 
Kako je lepo, 
Od mraza trepeče, 
Je skoraj nagć! 

Oden ga ti s platnom, 
5oJes sukno bom dal, 
Da Jezus od mraza 
Ne bo konc jemal. 

Marija, vzem gori 
Te naše dari, 
55 Katere smo semkaj 
Prinesli zdaj mi. 

Ko bi bli bogati, 
Bi ti še več dal', 
Al ker smo s'romaki, 
60 Za ljubo vzem to! 

O Jezus požegnaj 
Nam dušo 'n telo, 
Po smerti pa vzami 
Nas gori v nebo! 



4809. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. 



46 IH» — !• Pesmi obredne A. 4810, 4811, 4812, 4813. 

481O. 

(Iz Krope.) 

Saj veš, da sem jaz revež, Koj jih ne ponesem, 
Kaj mu jaz hočem dat'? Za ofer jih bom dal. 

Eno jagnje imam, še tega dam, ' To ni človeška 8tima 
Pa pojdem sam pekljat. IQ To je preyeč lep0> 

5 Sem imel par golobov, To je le angeljsko muzici« 

Pa sem jih že prodal, ranje. 

4811. 

(Kranj.) 
[Odlomek.] 

To jagne ponesem, Će tega dam, 

Za vofr ga bom dav, 5 Pa pojdem sam peklat. 

To jagne, k' ga jmam, — 



»Gore, gore, bratec moj!« 

4812. 

(Iz Tinj na Koroškem.) 

Gore, gore, braterc moj, Ki sem je volku otćl. 

Vzemi seboj montelc tvoj! Notre v stalci pa lepć 

Kedar totam pojdema, ioAngelci pojejo, 

Kaj seboj ponesema? Kjer je to dčte c&rtane, 

5 Jaje no masla vzemi ti, Ki je od mraza zmartrane. 

Inoj en par bčlih gosi ! Da bi jaz vedel, da bi smćl, 

Jaz bom pa tisto jagnje vzćl, Bi še moj montelč na njega 

odćl. 

>Le hitro na noge, kdor more največ!« 

4813. 

(Iz begunjske okolice na Gor.) 

»Le hitro na noge, kdor more narveč, 
Zdej vse gre narobe, kdo voće kaj već? 
Matiček, vstani in pojd gledat ti ; 
Ura še dvanajst ni, solnee že svitli!« 

4810. Zapisa/ Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 149 — 150. V verzu 7. 
je ne = njej. 

48 1 1. Zapisat Fr. Francetov; pela Pac&nkova Mica. — Iz njegove 
zbirke V. Št, 9. 

4812. Neznanega zapisovavca. — Iz »S/ov. VeČernic*, XLL ug. Na- 
tisni/ jo je v NPKS. št. 84 tuđi Scheinigg kot pod/unsko s temi premembami : 
1 Hore, hore, ti braterc moj — 3 tota — 5 Ajc noj — 6 belih gosij — 7 tište 
— 9 Štalici — 11 cartano — 12 zmartrano — 13 Da) Ko — 14 Bi Še] Bi. 

4813- Zapisat Anton Jeglič. — Iz njego?>e zbirke 18—19. Namestu kej 
povojčev in plenic (v v. 32) pojo dnigi kej kobas in potic. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4814. 47 

5 »»Vas prosem, moj oče, ne vpite na glas! 
Pri meru vse pstite, gmah' mejte danes, 
Se čudem sosedam, će on to trpe, 
De vas še s polenom kar spat ne spode!«« 

»Matiček, le vstani in pojd gledat ti 
10 Lepo fletno pri strani in pridi, povej ! 
Svitloba velika pri stalci je tam, 
Je gvišno kaj novga, bi gledat šu sam!« — 

»»Resnično moj oče, zares je tako, 
Nikdar ni mogoče povedati to. 
15 Ano cartan dete tam v jaslih leži, 
Je levš' kot solnce, Še bolj se svitli. 

In tud' ana žlahtna dvica je tam, 
V stalci pri žvinci s svetim Jožefam. 
Nikdar nisem vidu tok lepih ljudi, 
20 Le škoda za dete, k' na mrazu leži.«« 

Nesite mu ofer, najpres ti, Anžic, 
Jest vem, de ti 'maš zadosti petic: 
To vbogo det'ce če mraza umret, 
Marija zdihuje, k* ga ni s čem odet. 

25 Tomažek, ti gledej, de koterc dobiš, 
Pa dober zamerkaj, de se ne zgubiš, 
Ker vsaka 'starija te vleče na se, 
De včasih cev teden ne vemo za te. 

Ano sukenjco imam, pa nič ne velja, 
30 Ni drujga kot luknja in vsa strgana. 
Pa pojdem jest prosit bogatih ženic, 
De b' mogu dobit kej povojčev in plenic. 

Jernejček ta zadnji bo zibuko dav, 
De bo vsmiljeni Jezušek notri zaspav, 
35 Marija zibava ter peva lepo: 

»Aja, trotaja, le spančkej sladko!« 



»Skozi okno bom pokukal.« 

4814. 

(Iz gorjanske okolice pri Bledu.) 

Skozč wokno bom pokukal, Me bo gdo za wuh prisukai, 
Notri poj te sami, Bom vidu, gdo so ti. 

4814. Zapisat IvanKunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil 
Škrabec. Vrokopisih KunšiČevih, kijih je hranil Vlad. Levec, so še štirje prepisi 
te pesmi, ki se bistveno ne ločijo od zgoranjega natiska. 



48 HI. — I. Pesmi obredne A. 4815. 

5 »Nič se na boj, 10 Gašper,m6reš kej wofra dat', 

No tri poj di, De te bo jimu Ježftš rad. 

Nlč se t na bo zgodild nčcoj : Menč se v šarce smile, 
Se vse to dobrč ve, Kč tam na mrazd leži, 

De so ti brumnl ljhdje.« An star mož z ano ženo 

15 Tam zrawa.n kleči. 



»Pastirci, poglejte, kaj tam se godi.« 

4815. 

(Iz Rožeka in Radišč.) 

Pastirci, poglejte, kaj tam se godi: 

V Betlehemu v^Štalici se dćte rodi, 
Tam bote pa najšli moža in ženo, 
Oslića, volića, pred detcem klečć. 

5 Pred oslićam, volićam pa dćte leži, 
Prijazno še gleda, na smeh se derži. 
Poglejte, kak ljubko to dete ležf, 
Ljubezen pa unkaj ž nja serca gorf. 

Kaj z' eno veselje se znajde per nas, 
10 Da sdaj o polnoči tu sliši se glas, 
Se sliši, so godci in pevci že tam, 
Pojdem pa bližej, da slišal bom sam. 

V Betlehemu rojeno je dćte mlado, 

V jaslice položeno na terdo seno, 
15 V plenice povito z vezano leži, 

Meni se smili, tolko mraza terpi. 

Pastirci, poglejte, en angel je tam, 
Božja svetloba blešćf proti nam; 
Tećimo, poglejmo, da vidimo sami, 
20 Kaj se na polji in v štalici godi. 

Gloria in ekscelsis zapojmo lepo, 
Pastirci nas klićejo k dćtci sebo, 
Le pojdmo, poglejmo to dćtce mlado, 
Njemu nesimo jedno jagnje sebo. 

25 Pastirec, kaj nosiš golobce sebo? 
Saj drujga ne želuje ko dušo tvojo; 
Ti bodeš ga vidil, zaljubil se v nja, 
More še biti, da ti rokco poda. 

4815. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz CP. 50 — 5/. Poje se » kadar okolo 
oltarja gredo bo&iču, na novegđ leta dan in na praznik svetih treh kraljev* 
po napevu 9. v -»Napevih k CP.*; v vsaki strofi se zadnja verza ponavljala. 
Prepis v MR. 382 se loći od zgoranjega natiska, ne glede na č za ć in nekaj 
naglaskov, v tem: 4 dčtcem — 6 Še] sem — 6 smćh — 7 dčte — 14 tverdo 
— 18 svčtloba — 21] Slava bod Bogu! zap. lepo. 



DL — I. Pesmi obredne A. 4816, 4817. 



49 



Nesimo kaj k daram, kar 'mamo sami, 
30 Da bođo kaj 'meli ti borni ljudi! 
Darujte, kar hočte in kar se vam zdi, 
Jaz njemu darujem pa čisto serce. 

Oh roža Marija, kaj tebi kaj dam? 
Rad ti darujem, kar znajdem in 'mam: 
35 Oj Marija, oj Marija, ti čista žena, 
Oj Jožef, oj Jožef, sta srečna oba! 



4816. 

(Pođjunska.) 

Tu dol sem gre en mihen fant, Tam je detice rojeno, 



Ki mu se lepo sveti gvant. 
Je lepo pel, je bil vesel, 
Noj je mene gor budil, 
5 Kakor bi moj angelj bil: 

>Le vstani, le vstani, pre- 
ljubi moj brat, 
Pojdi z meno v Betlehem: 



V jaslice položeno. 
10 Okoli štalice pa snežej leži, 
Pri šprangicah noter pa 

vetrič buci. 
To dete v jaslicah milo ječi, 
Ki je stvarnik vseh ljudij!« 



»Nocoj ne morem spati. 

4817. 

(I2 Adlešič.) 

Necoj ne morem spati, 
Ne vem, kako je to, 
Prav hitro moram vstati, 
Bom videl, kaj je to: 



15 Jaz mislim, da so sanje, 
Še cajta stati ni.« 



5 V ljuhtu se močno svetli, 
Jaz mislim, da nebo gori, 
Oj čuda prevelika 
Zagvišno se godi! 

Oh gor poglej, okno odpri, 
10 Prot Betlehemu se ozri : 
Boš videl, kak pastirci 
Z veseljem ke grejo. 

»Kaj imate, ljubi bratci, 
Nocoj za en prepir? 



Med oslom in med vol'kom 
Eno dete ležf, 
Svet Jožef in Marija 
20 Pa zraven stoji. 

Kaj pravte, bratci, kaj je to, 
Kaj je to za eno dete bio? 
Jaz mislim prav zares, 
Da je Jezus iz nebes. 

25 Oj Jezus, ti nam gnado dej, 
Da pridemo v svetli raj: 
Tam borno glorjo peli 
S teboj na vekomaj! 



4816. Neznanega zapisovavca. — Iz Besednika 1874, str. 4. = Scheifiigg, 
NPKS. št. 86. Primerjaj št. 4802. 

4817. Zapisat Janko Barle. — Iz njegove zbirke, 

4 



50 ML — I. Pesmi obredne A. 4818. 

»Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi?€ 

4818. 

(Iz šaleške doline.) 

»Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi? 
V mojem celem pohištvu kar živega ni! 
Štir hlapci, tri dekle in poba oba, 
Ćelo moja ta stara nihcoj mi je všla!« 

5 »»Ti ljubi moj sosed, kje si snoči ti bil? 
Ti si rihtig od vinca en polič već pil, 
Potem si zadremal, ja ćelo zaspal, 
Ino nisi nič slišal, da b* tuđi bi vstal. 

Jaz ti hočem povedat, kar ti še ne veš: 
10 Ena pošta je prišla ćelo dol sam z nebes, 
En angelj že kliče nas pavre vse taj, 
Bog oče nas kliče, nas hoče 'met taj.«« 

»Oh ti ljubi moj Tomaž, zdaj že vse vem, 
Sedaj pojdema hitro taj v Betlehem 
15 Sin božji je prišel, on bo za nas vmrl, 
On nas bo odrešil in nebo odprl. 

Zavolj naše pregrehe pojdmo mi taj, 
Al* Bog je obljubi!, da hoče k nam prit' : 
Tako je prerokval ta stari očak 
20 Jenu Izak, jeno Jakob, jeno stari mozak.« 

»»Čuj, čuj ti moj sosed, zastopi me prav, 
Pojte, ljubi pavri, je angelj nam djal: 
Tam zunaj za mestom ena štala stoji, 
Eno malo pokrita, zaplankana ni. 

25 Tam bodete našli kaj čudnega vi ; 
Med oslom in volom en pobič leži, 
Notri v 'nih jaslih zraven oče stoji, 
Ena lepa mlada mati pa tuđi doji. 

Tukaj, ljubi sosed, sin božji je to, 
30 On bode premagal, kar krivega bo, 
To je 'no veselje, to je 'ni lepi spas, 
Da b' piskal, da b' žvižgal, da b' jokal na glas! 

Če ta je ta pravi, katir ima prit 
Hudiča premagat in pekel zaprit, 
35 O n g a bo navil, on ga bo napel, 

Hudića premagal, da zlod ga bo vzel!«« 

4818. Neznancga zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4819. 



51 



»Zdaj pridi, ljubi sosed, grema h Betlehemu, 
Da borna častila še pobiča tam; 
Jaz bom od veselja že goce gor vzel, 
40 Oni bodo tam godli, jaz bom pa pel. 

Ti ljubi moj sosed, kaj meniš, kaj. bo? 
Veselje sem slišal, in kaj še to bo? 
En pobič je rojen, on bo za nas vmrl, 
On nas bo odrešil in nebo odprl. 

45 Hitro le pojmo, da noč ne mine prej, 
Pota ne vemo, naj pa Jožef sveti naprej, 
Da hitro pojdemo taj, tobaka Jožu daj! 
Da se on zdrami, na! pojdi hitro pred nami. 

Sosed, kaj vidiš, kaj more nek* biti, 
50 Da se tam v ti stalci se je začelo svetiti ?€ 

»»Gvišno tam to dete bo, ker nam je povedano.«« 
»J a > j a > P rav imaš, o ljubi moj Miklauš! 

Čakaj pri vratih, tiho pogledamo: 
Glej ga v jaslih med oslom in volekom! 
55 Oh ti dete cartano, kako svetio, 

Lepo te prosmo, po smrti nam daj nebo!« 



Poslušaj, Juri ti.« 
4819. 

(Iz Volčan pri Tolminu.) 



Poslušaj, Juri ti, 
Kar se mar tebi zdi! 
Ti čem povedati, 
Kar smo dans vidli mi. 
5 Na gmajni, kjer ovcć 
Po noči vkup ležć, 
Je prišel hitro en lep fant, 
Imel je en nebeski gvant. 

Poslušaj, Juri ti, 
10 Kaj se naprej godi! 

Oznanil nam je vsem, 

Da tam v Betlehem 

En lep otrok leži 

In silno se sveti: 
15 De otrok je zares 

Nam prišel dol z nebes; 



Mesia mari leta jć, 
Kakor preroki govorć. 

Poslušaj, Juri ti, 

20 Kaj se naprej godi ! 
Tak' je b'la svetla noč, 
Da nobene fagle luč 
Ni treba b'lo prižgat' 
Za to dete iskat'. 

25 En šajn se je svetil 
Od neba tako živ, 
Smo men'li, da je že poldnć, 
Ker so počivale ovcć. 

Poslušaj, Juri ti, 
30 Kaj se naprej godi! 
Hitro smo podvizal, 
Naše ovce drahal, 



4819. Zapisa/ Jož ef Kragelj. — Iz njegove zbirke. Drahali (v. 32,) se 
razlaga z zganjali. 



52 



III.— I. Pesmi obredne A. 4820. 



Smo rajtal prit' k gradu, 
Kjer je dete mladii, 
35 Kjer je b'la ta štalica, 
S slamo zagačena, 
Pa vendar veter skoz berći, 
Tud s snegom hič drgači ni. 

Poslušaj, Juri ti, 

40 Kaj se naprej godi ! 
Tamkaj smo vidli stat, 
Dve žvali zraven zjat: 
Vola dobro poznam, 
To drugo, ne vem sam, 

45 Ni bilo kakor konj, 
Še manje kakor vol, 
Z dolgem ušesam, 
Konje pol. 

Poslušaj, Juri ti, 
50 Kaj se naprej godi! 

Tamkej smo vidli stat, 

To dete sladko spat 

V revnih jaselcah. 

En star mož je zraven stal, 
55 De nam je prostor dal, 

De smo se detu priklonil, 

In naše ofre podelil. 

Poslušaj, Juri ti, 
Kaj se naprej godi! 
60 Poleg je tuđi b'la 
Božja porodnica, 
To je b'lo veselje, 



De smo spremenfl se, 
De zdaj Adamov rćd 
65 Rešen bo skoz nje porod. 
Nato smo kmalu domu šli 
In vsega trošta polhni b'li. 

Poslušaj, Juri ti, 
Kaj se naprej godf! 

70 Zato, moj Juri, te 
Prosim le 'bogajme: 
Nes sabo sira en kos, 
De tamkaj ofral boš! 
Skoč berš, vstan gor, no! 

75 Nikar tolkanj ne spi, 

Rec: Na, o ljubi božec volek 

moj, 
De ne boš lačen nocoj, 
To ti tebe za ofer dam, 
Ker drug'ga nimam sam. 

80 Poslušaj Juri ti, 
Kaj se naprej godi! 
Zdaj pa, kristjani mi, 
Ofrat smo tud dolžni 
S tim današnjim pastirjem, 

85 Kakor oče Bog sam, 
De b* ga zdaj prav ćastil 
In vselej Ijubil 
S prav celga sred iz vse moči, 
Mimo vse te druge reći, 

90 De borno večni raj 
Vžival na vekomaj ! 



(Jotik.J 

Moj Anzelj, moj Anzelj ! 

Kaj tebi se zdi? 

Li hitro vstani, 

Odperaj oči. 
5 Kako moreš spati? 
ez zdavnej ne spim, 
ez kukam no glćdam, 

Per okni stojim. 



»Moj Anzelj, moj Anzelj. 

4820. 

(Kranjska.) 



(Anzelj.) 

Ah, *ko b' ga persmuknil, 
10 Ker žmire j veći, 

Vpije kot sova 

Že ćele noči! 

Se trudim za žvinco 

In komaj zaspim, 
15 Pa vpije nad mano, 

Da spet se zbudim! 



4820. Zapisa/ Matevž Ravnikar-Poženčan. — Iz VP. II Štev. 77 
(47—52)' 



III. — I. Pesmi obredne A. 4820. 



53 



(Joiik) 

Glej, tamkej od dćleč 
Kak solnce gor gre, 
Lih ondi, kćr Jurjove 
20 Štalce stojć: 

Lej, vse je vesćlo, 
Ti se ne zbudiš? 
Li hitro vstani, 
Kaj zmiraj smerčiš? 

(Anzelj.) 

25 Že g6ri vstanem 
In gledat tje grćm, 
Al n&rca ne dćlaj, 
Sam to ti povem! 
Al bova zgermćla, 

30 Glćj, kod popeljaš, 
Predolgo me dražiš, 
Pokoja ne daš! 

[Anzelj dalej.J 

Oh Jožik! Oh Jožik! 

Kako je lepo, 
35 To v serce trepćče, 

Odpert* je nebo. 

Kaj bova začćla? 

'Ćem klicat ljudi! 

Že Jakelj prepeva, 
40 On tuđi ne spi. 

6n žvižga, 6n poje, 

Čn piska lepo, 

Veselje obhaja, 

Pojd' greva k* njemu. 

[K Jaklju.] 

45 Oh Jakelj, oh Jakelj ! 

Povej nam o ti! 

Kaj more to biti, 

Se štalca svetli? 

Kaj hočem storiti, 
50 De štaTco dobim? 

Ćem čedo prodati, 

Jo kupit želim. 

(Jakelj.) 

Oh Anzel, oh Anzelj 
Kako se goljfaš, 



55 De ti te lep6te 

Tak dolg ne spoznaš! 
Poglej tam en iangelj 

V oblakih stoji: 
Kaj more le biti, 

60 Se v stalci godi? 

(Joiik.) 

Jez pomnim, moj oča 
Je mene učil, 
De se bo Mesija 
Na zemlji rodil. 
65 Nocoj je gotovo 
Ta žlahtni tu čas: 

V stalci je rojen, 
Odrešil bo nas. 

(Jakelj.) 

Ti angeljci tamkej 
70 Že hvaljo Boga. 

Tecimo mi tjekej, 

Obišimo ga! 

Jez bodem zdaj vergel 

To palco na kraj, 
75 Bom suknjo dol* slćkel, 

Bom tekel naprej. 

(Joiik.) 

Le semkaj smo prišli, 
Per stalci smo zdaj; 
Ktćr bode med nami, 
80 De pojde naprej? 
Jaz bodem ta pervi, 
Saj serčnost imam: 
Hodite za mano, 
Vas notri peljam! 

(Jakelj.) 

85 Ah Jožik, oh Jožik! 
Te prosim, k' si moj ! 
Ko priđeš tje v' štalo, 
Kot steber ne stoj ! 
Poklćkni vsaj doli 

90 In m61i Boga, 
Zahvali to dćte, 
Kjer tebi vse da! 



54 



III. — I. Pesmi obredne A. 4821. 



(Joiik.) 

Kako se to dćte 

Tak milo derži, 
95 Se joka, trepeče, 

De štime več ni. 

Tak milo nas gleda, 

Roćice moli, 

Od mraza premira, 
100 Gorkote želi. 

(Jakelj.) 

Ti Jože, ki s* dober, 
Daj suknjo tvojo, 
De dćte ne zmerzne, 
Odeni ga ž njo. 
105 Jaz pojdem pa domu, 
Bom plahte pojskal, 
Jo semkej pernesel, 
De ga bom odel. 



(Jo&ikJ 

Kako se to dete 
1 10 Pregr6zno svetli! 

Kaj more to biti, 

De v' stalci leži? 

Herodež ta kralj pa 

Tolk cimbrov ima, 
115 Oh, *ko je hudobin, 

K' nobenga ne da! 

(Vsi pastirci.) 

Oh Jezušik ljubi, 
Te pros'mo mi zdaj, 
Da predem preč'gremo, 
120 Svet žegen nam daj! 
Te hočmo objćti 
In kušnit lepć, 
Vzem nas h' sebi 
V svćto nebo! 



»Preljubi moj bratec, vstani, pojdi z menoj!« 

4821. 

(Kranjska.) 



Preljubi moj bratec, 
Vstan gor, pojd z' manoj! 
BoŠ slišal to muzko 
Angeljsko nocoj. 
5 Angelci poj ej o 
Pred štalco lepo: 
Mir ljudem na zemlji, 
Ćast, hvalo Bogu! 

Angelci pojejo 
10 Noj pravjo: Nocoj 

Je r6jen Mesijaz, 

Grešnik, se ne boj! 

Zdaj jim je odvzeta 

Hodičam ta moč, 
15 B6g se je pa vsmilil, 

Razsvetlil je to noč. 



Zdaj pa mi tecimo 
Prot Betlehemu, 
In s' saboj vzemimo, 
20 Za ofer dajmo 

En brumno življenje, 
To on rad ima, 
En čisto serce 
On zarćs prav štima. 

25 Zdaj d61 pokleknimo, 
Recimo tako: 
O Jćzus, daj žegen 
S' to sveto roko, 
In de bi živeli 

30 Brez greha vselej, 
Po temu življenju 
Pridemo v' svet raj! 



4821. Zapisa/ Matev ž Ravnikar-Poženčan. — Iz VP. V. št. 22$. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4822, 4823. 55 

»Kaj more to biti, preljubi moj brat?« 

4822. 

(I2 goriške okolice.) 

Kaj more biti, preljubi brat moj, 
Da nigđar ne morem zaspati nocoj? 
Pri Betlehem' blizu se sveti lepo, 
Ko da bi jest videl to sveto nebć. 

5 Le hitro vstani gore, in gremo naprej, 
De prideva skoraj midva na ta krej! 
En čudeš veliki se tamkaj godi, 
Zagvišno Mesijes nocoj se rodi! 

Pogledaj to zvezdo, kako svetio gori, 
10 Nad eno slabo štalico v lufti stoji! 
Le teci k tej sreči, k tej štalici hitro, 
Da boš ti to dete Jezusa videl. 

In tuđi v tej štalici en star mož kleči, 
Ena čista devica otroka doji; 
15 Neumna živina, osele in volek, 
To dete častijo, klečijo polek. 

To dete prav nago na slamici leži, 
Veliko te zime in mraza terpi, 
Se milo ozira in prosi pomoč, 
20 Ponuja veselja nebeškega ključ. 

Oh, ljubi moj Jezus, kaj bi ti jest dal, 
Da bi na slamici prav sladko zaspal? 
Eno srajeo le samo jo na sebi imam, 
Ak' hočeš jo imeti, t' jo tebi ofram! 

25 Marija, o mati od samiga Boga, 

Mi te zdaj prosimo, ohrani nam Jezusa! 
Bi bio škoda za dete, ki je tak lepo, 
Da bi od te zime konec vzeti moglo. 

O Jezus, ti pravi človek ino Bog, 
30 Pomagaj vsim grešnim ovčicam z nadlog ! 
Daj gnado počastit to sveto rojstvo, 
De pridemo k tebe v sveto nebo! 

»Kako je to mogoče, da je tako zgodaj dan?« 

4823. 

(Iz Dobra ve pri Kropi.) 

Kako je to mogoče, Sem komej dol' legu, 

Da je tako zgodaj dan? Sem še ves zaspan. 

482a. Zapisa/ Leopold Lisjak. — Iz zbirke Jozefa Cejana ILšt.^g, 
kamor je prepisana iz nekih pesemskih bukvić Lisjakovih. 

4823. Zapisa/ Janko 8 piko. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. št. 8. 
Prim. št. 4808. Muško cirajo nam. muzicirajo. 



56 



III. — I. Pesmi obredne A. 4824, 4825, 4826. 



5 Me že eden kličć, 
De moram gor' vstat', 
To lepo piskanje 
In petje poslušati 
To ni človeška štima, 



10 To je preveč lepo ; 
Po čmu so t'le angelc', 
Ki muško cirajo? 
Tud* Jurčk, tud Gašper, 
Tud' jest na znam toko. 



»Pri svetem večeri bodimo veseli.« 

4824. 

(Kameno na Soči.) 

Krancel na glavici. 



Pri svetim večeri 
Bodimo veseli, 
Recimo tako: 
Vse h časti Bogu! 
5 Vse h časti Bogu ! 

Vsi ljudje so bežali, 
Da nišo spoznali, 
Da je on kralj res 
Zemlje in nebes, 
10 Res zemlje in nebes. 

Tam gor je na zvezda 
Dva cahna ima, 
Krišč ima v ročici, 



15 Zabobnajmo zdej, 
In pejmo naprej, 
In pejmo naprej. 

Kralj* vojsko držijo, 
Pa nič ne udobijo: 
20 Svet je tega, 
Ker stvaril ga je, 
Ker stvaril ga je! 

Kaj' nuca imeti 
Vse, kar je na sveti? 
25 Saj bo prišel en dan, . 
Bo končal le sam 
Ves 'zvoljen svet sam! 



Ena zvezda gre gori, 
Je močno svetla, 
Na sebi pa ima 
Dva znamnja lepa. 



Nocoj smo zadobili 
Sveti večer, 
Ti sveti večer 
In ti ljubi naš mir. 
5 So angelci peli, 
Le bodmo veseli, 
Le recimo tako: 
Čast in hvala Bogu. 



4825. 

(Iz Krope.) 

5 Zlat križec ima v ročici, 
Kronco na glavici: 
Le pojmo za njo, 
Kam pojde nicoj ! 

4826. 

(Od Frama.) 

Enkrat je že rojen 
10 Od Boga na ti svet, 
Za voljo sovražnikov 
Je prišel na ti svet. 
So ga Judje vmorili, 
Nič neso dobili,- 
15 Ta svet je tega, 
Ko storil je jega. 



4824. Zapisa/ Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. 

4825. Zapisat Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 31. 

4826. Zapisal Oroslav Caf. — Iz njegove zbirke IV. str. 4—5. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4827, 4828. 



57 



'Na zvezda mu že gori 

e močno svetla, 

e močno svetla, 
20 Ker dva cahna ima : 
Križec večerni, 
Ma krono na glavi; 
Vsak človek poglej, 
Kedar pojdeš naprej. 

25 Na zvčzda nam že sveti 
Po poti zares, 



Po tem je prišel 
Naš Jezus z nebes. 
Le vuntaj poglej mo 
30 No zvčzde preštejmo, 
Sam Jezus gre z nami, 
Pokazal jih bo. 

Dol z neba je prišel, 
Gor v nebo je odišel, 
35 Kir konca ne kraja 
Več najti ne bo. 



»Marija je bla v štalici.« 

4827. 

(Z Grahova na Tolminskem.) 



Marija je b'la v štalici 
V štal'ci v Betlehem, 
Še tako pravi in govori: 
»Nicoj je pač 'na mrzla noč! 
5 Da bi mi tel Bog poslati 
Anjgelca dva, golobca dva, 
De bi mi prinesla 
Plenice dve, povojca dva, 
De bi pokladala Jezusa!« 

10 Še k je komaj to izgovorila, 
Bog poslal ji je naglo 



Golćbca dva, anjgelca dva, 
Prinesla sta ji oba 
Plenice dve, povojca dva, 
15 De je pokladala Jezusa, 
Zveličarja vsega sveta. 

Jožef je mislil Marijo zapustit', 
Marija je dobro vedela: 
»Jožef, vareh moj, 
20 Ne zapust me nicoj ! 
Jest bom rodila Jezusa, 
Zveličarja vsega sveta!« 



» 



Sprebudite se, kristijani.« 

4828. 

(Z Grahova na Tolminskem.) 



Sprebudite se, kristijani, 
K' vas anjgel budi, 
Ne bodite zaspani, 
K' se Jezus rodi 
5 V Betlehem v ti Štalici. 
Sveto pismo govori: 
Marija, prećista divica, 



Ta je mati njega, 
Je nam rodila odrešenika, 
10 Odrešenika vsega sveta. 
V velikem ubožtvu je rodila 
Zveličarja celiga sveta. 
Ročice je sklenila, 
Zdihnila v nebć: 



w 

4827. Zapisa/ Anton Crv. — Iz njegove zbirke B. 4, kjer je pripisana 
tuđi nastopna oožičnica. 

4828. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 4, kjer je pripisana 
prejšnji številki. Drugi prepis je v istega zbirki A. 4 in se toči od zgoranjega 
natiska v tem: 2 angelj — 9] Ki nam ga je rodila — 10 vsega] celiga — 11, 12 
manjka — 15 ljub* — 16 svoj 'ga — 18 vsega] tega — 20 svoj 'ga] pravega — 
21, 22] Še neumna živinca ga spozna — 24 manjka — 25 nobeno] ti — 26] 
Danes je njega god. 



58 



III. — I. Pesmi obredne A. 4829, 4830. 



15 Oh ljubi oče nebeski, 
Pogledaj tvoj'ga srni, 
Kako je zafratan 
Od vsega sveti, 
Noben ga ne spoznA 

20 Za svoj 'ga Bogd. 



Le ta neumna ž'vinca 
Ga spozna za sojga Boga. 

Grešnik, delaj pokoro, 
Dokler si na sveti še živ, 
25 Ne zamudi nobeno uro, 
Ker danes njegov je god. 



Mi smo štirje 

Ko ni pastirji, 

Ki radi vince pijemo. 

Karkoli imamo, 
5 Vse pred&mo, 
Da za vince damo. 



»Mi smo Štirje ko pastirje.« 

4829. 

(Od Frama.) 

NQtrč Marija, 



No dčt§ povija, 
Prelčpo dčt$ Jezusa. 

Daj ti suknQ, 
20 Jaz dam plašč, 

Da bQ Jezus naš tovarš. 



Sveti Jožef, 

Mqž prestari, 

LčpQ bčl(j bradQ imd. 


Daj ti dva groša, 

Pa jaz dam dva groša, 

Jaz pak cčli tolar dam. 


10 Z bradQ giblje, 
Z nogQ ziblje 
Prelčpo dete Jezusa. 


25 Vsej srna dala, 
Kaj srna imčla, 
Vsej srna dala mija dva: 


Tam na strani 
V Betlehemi, 
15 Tam mi svčtla luč gori. 


Čisto zlato, 
Čisto srce, 
30 Jezus je za ljubo imd! 


4830. 


(Od 


Frama.) 


Mi smo štirji 
Ko ni pastirji 
Radi vince pijemo. 


Marija devica 
Povija v plenice 
To lepo dete Jezusa. 


Karkolj mamo, 
5 Vse prodamo 
In za vince izdavljemo. 


10 Sveti Jožef, 
Stari mož, 
Lepo sivo brado ma. 


Z bradoj giblje, 
Z nogoj ziblje 
Lepo dete Jezusa. 


- — - 


- 



4829. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II str. 59. 

4830. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. št. 4. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4831, 4832, 4833, 4834. 



59 





483 1- 




(Od Frama.) 

PriletČl je en tić Sveti Jožef, 
'Z laškega polja Stari mQž, 
V deželQ štajarskq, 10 Lčpo sivQ bradQ ma. 
Prelčpo je zapčl Z* bradoj migne, 
5 Od sv^tega Duha : Z* rokoj zible 
Jezus je majcen, pa je sv$t, Jezusa našega vzveličarja, 
Od sv^tega Duha je spoč^t ! Odrčšnika cčlega svčta. 




4832. 




Marija dčvica 
Dčte povija, 
Lčpo dčte Jezusa. 


(Od Frama.) 

Svčti Jožef, 

Mqž stari, 

LčpQ sivQ bradicQ ima. 



Z bradicQ giblje, 
No z nogicQ ziblje 
LČpQ dčt§ Jezusa. 



Viin od morja 
Bela zorja 

Po vsem sveti svetla je. 

Mi smo štirje 
5 Ko pastirje, 

Jezusa smo čuvali. 

Tam na strani 
Gor na slami 

Jezus nam povit leži. 



4833- 

(Štajerska.) 

10 Sveti Jožek, 
Stari možek, 

Lepo belo brado J m&. 

Z bradoj giblje, 
Z nogoj ziblje 
15 Smilenega Jezusa. 

Vzemi z mošnje 
Viin tri groše, 

Jaz ti ćeli tolar dam. 



Vzemi s pešice 
20 Tri šestice, 

Jaz bom tuđi k ofri šla. 

4834- 

(Štajerska iz Solčave.) 

Sveti Jožef, Z nogoj gible, 

Stari možek, 5 Dete zible, 

Lepo belo brado ma, Lepo dete Jezusa. 

4831. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. I str. 8. Pnnh 7 verzov spada 
k drugi pesmi. 

4832. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. III. str. 55. 

4833. Zapisal A. P. — Iz »Slov. Glasnika« VIII (1862). no. Mati/a 
Majar pristavlja v MR. 34 j: *Se po/e med tem, ko ljudi na božični prazdnik, 
na novoga leta den i na prazdnik svetih treh kraljev okolo oltatja k ofru idu.« 

4834. Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil 
Mikloštč in po kterem je pesem natisnjena v St. Bčeli I. (1850) 154. 



58 



III. — I. Pesmi obredne A. 4829, 4830. 



15 Oh ljubi oče nebeski, 
Pogledaj tvoj'ga snu, 
Kako je zafratan 
Od vsega svetd, 
Noben ga ne spoznd 

20 Za svoj 'ga Bogd. 



Le ta neumna ž'vinca 
Ga spozna za sojga Boga. 

Grešnik, delaj pokoro, 
Dokler si na sveti še živ, 
25 Ne zamudi nobeno uro, 
Ker danes njegov je god. 



»Mi smo Štirje ko pastirje.« 

4829. 

(Od Frama.) 



Mi smo štirje 

Ko ni pastirji, 

Ki radi vince pijemo. 

Karkoli imamo, 
5 Vse pred&mo, 
Da za vince damo. 

Sveti Jožef, 

Mqž prestari, 

LčpQ bČlQ bradQ imd. 

10 Z bradQ giblje, 
Z nogQ ziblje 
PrelČpo dete Jezusa. 

Tam na strani 
V Betlehemi, 
15 Tam mi svčtla luč gori. 



NQtrč Marija, 
No dčt§ povija, 
Prelčpo dčt$ Jezusa. 

Daj ti suknQ, 
20 Jaz dam plašč, 

Da bQ Jezus naš tovarš. 

Daj ti dva groša, 

Pa jaz dam dva groša, 

Jaz pak cčli tolar dam. 

25 Vsej srna dala, 
Kaj srna imčla, 
Vsej srna dala mija dva: 

Čisto zlato, 
Čisto srce, 
30 Jezus je za ljubo imd! 



Mi smo štirji 
Ko ni pastirji 
Radi vince pijemo. 

Karkolj mamo, 
5 Vse prodamo 
In za vince izdavljemo. 



4830. 

(Od Frama.) 

Marija devica 
Povija v plenice 
To lepo dete Jezusa. 

10 Sveti Jožef, 
Stari mož, 
Lepo sivo brado ma. 



Z bradoj giblje, 
Z nogoj ziblje 
Lepo dete Jezusa. 



4829. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II str. 59. 

4830. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. št. 4. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4831, 4832, 4833, 4834. 



59 





4831- 




Priletčl je en tić 
*Z laškega polja 
V deželQ štajarsk(j, 
Prelčpo je zapčl 
5 Od sv^tega Duha : 
Jezus je majcen, pa j 
Od sv^tega Duha je 1 


(Od Frama.) 

Sveti Jožef, 

Stari mQž, 
10 Lčpo sivQ bradQ ma. 

T bradoj migne, 

Z' rokoj zible 
je sv$t, Jezusa našega vzveličarja, 
spoč^t! OdrČŠnika cčlega svčta. 




4832. 




Marija dčvica 
Dčte povija, 
Lčpo dčte Jezusa. 


(Od Frama.) 

SvČti Jožef, 

Mqž stari, 

LčpQ sivQ bradicQ ima. 



Z bradicQ giblje, 
No z nogicQ ziblje 
LčpQ dčt§ Jezusa. 



Viin od morja 
Bela zorja 

Po vsem sveti svetla je. 

Mi smo štirje 
5 Ko pastirje, 

Jezusa smo čuvali. 

Tam na strani 
Gor na slami 

Jezus nam povit ležf. 



4833- 

(Štajerska.) 

10 Sveti Jožek, 
Stari možek, 

Lepo belo brado 'md. 

Z bradoj giblje, 
Z nogoj ziblje 
15 Smilenega Jezusa. 

Vzemi z mošnje 
Viin tri groše, 

Jaz ti ćeli tolar dam. 



Vzemi s pešice 
20 Tri šestice, 

Jaz bom tuđi k ofri šla. 

4834- 

(Štajerska iz Solčave.) 

Sveti Jožef, Z nogoj gible, 

Stari možek, 5 Dete zible, 

Lepo belo brado ma, Lepo dete Jezusa. 

4831- Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. I. str. 8. Prvih 7 verzov spada 
k drugi pesmi. 

483a. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. III str. 55. 

4833- Zapisa l A. P. — Iz *Siov. Glasnika« VI u. (1862). no. Matifa 
Majar pristavlja v AIR. 347: *Se poje med tem, ko ljudi na božični prazdnik, 
na novoga leta den i na prazdnik svetih treh kraljev okolo oltatja k ofru idu.« 

4834- Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil 
MikloHČ in po kterem je pesem natisnjcna v St. Bčeli I (1850) 154. 



58 



III. — I. Pesmi obredne A. 4829, 4830. 



15 Oh ljubi oče nebeski, 
Pogledaj tvoj'ga snu, 
Kako je zafratan 
Od vsega svetd, 
Noben ga ne spoznd 

20 Za svoj 'ga Bogd. 



Le ta neumna ž'vinca 
Ga spozna za soj ga Boga. 

Grešnik, delaj pokoro, 
Dokler si na sveti še živ, 
25 Ne zamudi nobeno uro, 
Ker danes njegov je god. 



» 



Mi smo štirje 

Ko ni pastirji, 

Ki radi vince pijemo. 

Karkoli imamo, 
5 Vse pred&mo, 
Da za vince damo. 



Mi smo Štirje ko pastirje. 

4829. 

(Od Frama.) 

NQtrč Marija, 



No dčt$ povija, 
PrelČpo dčt§ Jezusa. 

Daj ti suknQ, 
20 Jaz dam plašč, 

Da bQ Jezus naš tovarš. 



Sveti Jožef, 

Mqž prestari, 

LčpQ bČlQ bradQ im L 


Daj ti dva groša, 

Pa jaz dam dva groša, 

Jaz pak cčli tolar dam. 


10 Z bradQ giblje, 
Z nogQ ziblje 
Prelčpo dete Jezusa. 


25 Vsej srna dala, 
Kaj srna imčla, 
Vsej srna dala mija dva: 


Tam na strani 
V Betlehemi, 
15 Tam mi svčtla luč goi 


Cisto zlato, 
Čisto srce, 
ri. 30 Jezus je za ljubo imd! 




4830. 




(Od Frama.) 


Mi smo štirji 
Ko ni pastirji 
Radi vince pijemo. 


Marija devica 
Povija v plenice 
To lepo dete Jezusa. 


Karkolj mamo, 
5 Vse prodamo 
In za vince izdavljemc 


10 Sveti Jožef, 
Stari mož, 
>. Lepo sivo brado ma. 


Z bradoj giblje, 
Z nogoj ziblje 
Lepo dete Jezusa. 




— — 



4829. Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. II str. 59. 

4830. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. št. 4. 



■ •.-■ — ■ 



III. — I. Pesmi obredne A. 4831, 4832, 4833, 4834. 



59 





483I- 








(Od Frama.) 




PriletČl je en tić 




Sveti 


Jožef, 


'Z laškega polja 




Stari 


mQŽ, 


V deželQ štajarskQ, 


10 Lčpo 


sivQ bradQ ma. 


Prelčpo je zapčl 




Z* bradoj migne, 


5 Od sv^tega Duha : 




Z* rokoj zible 


Jezus je majcen, pa je 


3 sv?t, 


Jezusa našega vzveličarja, 


Od sv^tega Duha je spoč§t! 


Odrčšnika cčlega svčta. 




4832. 








(Od Frama.) 




Marija dćvica 




Svčti 


Jožef, 


DČte povija, 




Mqž 


stari, 


Lčpo dčte Jezusa. 




L6pQ 


sivQ bradicQ ima. 



Z bradicQ giblje, 
No z nogicQ ziblje 
LčpQ dčt§ Jezusa. 



Vtin od morja 
Bela zorja 

Po vsem sveti svetla je. 

Mi smo štirje 
5 Ko pastirje, 

Jezusa smo čuvali. 

Tam na strani 
Gor na slami 

Jezus nam povit leži. 



4833- 

(Štajerska.) 

10 Sveti Jožek, 
Stari možek, 

Lepo belo brado 'ma. 

Z bradoj giblje, 
Z nogoj ziblje 
15 Smilenega Jezusa. 

Vzemi z mošnje 
Viin tri groše, 

Jaz ti ćeli tolar dam. 



Vzemi s pešice 
20 Tri šestice, 

Jaz bom tuđi k ofri šla. 

4834- 

(Štajerska iz Solčave.) 

Sveti Jožef, Z nogoj gible, 

Stari možek, 5 Dete zible, 

Lepo belo brado ma, Lepo dete Jezusa. 

4831. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. I str. 8. Pnnh 7 verzov spada 
k drugi pesmi. 

483a. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO* III. str. 55. 

4833« Zapisal A. P. — Iz »Slov. Glasnika« VI I L (1862). no. Matija 
Majar pristavlja v MR. 347: »Se po je med tem, ko ljudi na božični prazdnik, 
na novoga leta den i na prazdnik svetih treh kraljev okolo oltatja k o/ru idu.« 

4834. Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevcga rokopisa, ki ga je hranil 
Miklošič in po kterem je pesem natisnjena v St. Bćeli I. (i8$o) 154. 



60 



III. — I. Pesmi obredne A. 4835, 4836, 4837. 



4835- 

(Iz Motnika.) 



Sveti Jožef, 

Stari možek, 

Kir to sivo brado ima, 

Z nogo ible, 
5 Dete zible, 
Sveto dete Jezusa. 

Oselček diha, 
Volček piha. 

Tam v eni štalici, 
10 Gor na eni škalici 
Ena svetla luč g6ri. 



Dvica Marija 
Dete povija, 
Lepo dete Jezusa. 

15 Sveti Jože 
Z nćgo ible 
Dete zible, 
Lepo dete Jezusa. 

Ti dej sukno, 
20 Jaz dam plajš, 

Da bo Jezus naš tovarš! 

Sezi v mošnico, 

Ofrej eno petico, 

Jaz bom pa cei tolar dal! 



Sveti Jožef, 
Mož ta stari, 
Nogo giblje, 
Dete ziblje, 



5 Prelepo dete Jezusa. 



4836. 

(Iz ribniške doline.) 

Daj mi petico, 
Kupim plenico, 
Daj mi tolar, 
Kupim plašč, 



10 Da bo jezus naš tovarš! 



(Iz Gribelj 

Mi smo štirje 
Kot pastirje, 
Radi vince pijemo. 

Kaj imamo, 
5 Vse prodamo, 
Pa za vince dajemo. 

Tam na gmajnci, 

V jeni stalci 

Jena svetla luč gorf. 



4837- 

v Belih Kranjcih.) 

10 Tam Marija 
Si povija 
Lepo dete Jezušćek. 

Poleg sedi 
Jen star starček, 
15 Jen star starček, svet Jožef. 

Z roko giblje, 
Z nogo ziblje 
Jen star starček, svet Jožef. 



4835. Zapisa! G. Križni k. — Iz GK* L 8. Kako je izprevržena, uče 
sorodnice: ible je pač pomota za giblje. Natisnjena je v * Koroških bukvicak« 
326 — 32J s temi predrugačbami: 3 Ki . . jma — 5 giblje — 6 ziblje — 8 OsliČek 
— Voliček — 10 v eni] v — 11 manjka — 12 Ena] Pa — 13 Devica — 14 Dete] 
Pa dete — 15 Lepo] Sveto — 17 giblje — 18 ziblje — 20 daj suknjo — 
23 mošnjico — 24 Ofrej] Daj — 25 bodem. 

4836. Zapisat Anton Zobec. — Iz njegove zbirke L št. 5. 

4837. Zapisa! Janko Barle. — Iz nfegovega rokopisa. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4838, 4839, 4840. 



61 



Tam na gmaj'n'ci, 
V en goščav'ci, 
Ena svitla luč gori. 

Stari mož, 
5 On sveti Jožef, 
Ta pa sivo glav'co im£. 

Tam Marija 
Dete povija, 



Mlado dete Jezusa. 

Ti daj suknjo, 
20 Jaz dam plajš, 

De bo Jezus naš tovar'š! 



4838. 

(Kranjska.) 

10 Mi smo štirje, 
Pa ne pastirji, 
Radi vince pijemo. 

Kar imamo, 
Vse predamo, 
15 Da za vince dajemo. 

Odvež mošnjico, 
Daj ven petico, 
Jaz bom pa sam en tolar dal. 



Tam na ni gmajnci 

V ani Stalci 

Ena svetla luč gori. 

Dvica Marije 
5 Dete povije, 

V jaslice ga položi. 

Sveti Jožef, 

Mož ta stari, 

Z negovo sivo brado, 

10 Z nogo pomiglje, 
Dete zaziblje, 



4839- 

(Iz Vipave.) 

Pršli so trije 
Sveti kralj i, 
15 Vsak iz svoje dežele. 

Prinesli so ofra, 
Ofra zadosti, 
Jezusi ofrujejo. 

Priđe še drugi, 
20 Prnese spejt tuđi 
Jezusi za ofer dar. 

Ti daj petico, 

Jaz dam mošnjico, 

Ti boš še en tolar dal. 



Lepo dete Jezusa. 

25 Ti dej suknjo, 
Jaz dam plajš, 
De bo Jezus naš tovarš! 



Mi smo štlerj« 
Ku pcstlćrj«, 
Rfdi vine« pfjamo. 



4840. 

(Z Gorjanskega na Krasu.) 



Krcr jim&mo, 
5 Wse pr«d£mo, 
Wse za slatko vine« damo. 



4838. Zapisat Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke /. št. 4. 

4839. Zapisa l Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke str. joi. 

4840. Zapisa/ Karei Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke* 



62 



III.— I. Pesmi obredne A. 4841, 4842. 



Ton na vm&jni, 
W rezd&rti stalci, 
Ana sv«tla lyč /ori. 

10 Nufcbr Marija 
DIćt« povija, 
Pravo dlćte Jlćzusa. 

Nutxr mi jt 
Stari mćš, 
15 Nar ta starši, svićti Juožof. 



Z noyu milije, 

Dlćt« ziblje, 

Prawo dićtc Jlćzusa. 

Merija zdiše, 
20 Dlćte prepiše, 

Ker je nlćma v kej po vit. 

»Ti đtj plenic*, 
Jćz dam petica, 
Ti buš daw an tućlar s&m. 



25 Ti dej suknju, 
Jćz dan pl&jšić, 
D« bu Jićzus n«š tov&rš! 



Mi smo štirje 
Koj pastirje, 
Radi vince pijemo. 



4841. 

(Z Banjšic.) 

Sveti Jožef, 
Moš te stari, 
15 Lepo sivo bradco ima. 



Kar jemamo, 
5 Vse predamo, 
Jenoj za vince dajemo. 

Tam v Betlehemu 
V eni stalci 
'Na svetla luč gori. 

10 Devica Marije 
Dete spovije, 
Lepo det'ce Jezusa. 



Z brado giblje, 
Z nogo ziblje 
Lepo detce Jezusa. 

Užem' ven s koša 
20 Dva bela groša, 
Dej Mariji za ofer, dej 

De bo prosila 
Svoj 'ga sina, 
De v nebesa pojdemo! 



4842. 

(Iz Aveč nad Kanalom.) 



Sveti Jožef, 
Mož ta stari, 
Lepo brado sivo 'ma. 
Z brado miglje, 
5 Z nogo ziblje 
Lepo dete Jezusa. 



Vzemi s koša 
Dva bela groša 
In Mariji za ofr daj. 
10 De bo sprosila 
Svoj 'ga sina, 
De v nebesa pridemo! 



484 1 . Zapisa/ Iv.Humar. — Iz njegove zbirke (oddelek » Svete pesmi« Št. j.) . 

4842. Zapisa/ Jožet" Cejan; pravi/a mu mati — Iz Cejanove zbirke 
IV. št. 43. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4843, 4844, 4845, 4846. 



63 



Mi smo štirje 
Skupaj zbrani, 
Radi vince pijemo. 

Vse kar imamo, 
5 Vse prodamo 
In za vince dajemo. 

Sveti Jožef, 

Mož ta stari, 

Lepo brado sivo ima. 



4843- 

(Od Kanala na Goriškem.) 

10 Z brado miglje, 
Z nogo ziblje 
Lepo dete Jezusa. 

Vzemi *z koša 
Dva bela groša 
15 In Mariji za ofer daj : 

Da bo prosila 

Svojiga sina, 

Da v nebesa pridemo. 



4844. 

(Iz Motnika.) 



Mi smo šteri 
Ko en pasteri, 
Kar imamo 
Vse prodamo, 
5 Da za vince zdajamo. 



Zdej ga pimo 

Vsak en glaž, 

Na zdravje teh ljudi, 

De b' b'li vsi v nebese vzet ! 



4845- 

(Boro vije, Podkrnos.) 

Mi smo štfrji, Vse kar mamo, 

Mi pastirji, 5 Vse pradamo, 

Radi vince pijamo: Vse za vince zdajamo. 



» 



« 



V Betlehemu luč gori. 
4846. 

(Od Cerovca.) 

Kdo nam to vince da, 5 V Betlehem* luč gori, 

Kaj je tak sladko? Lćpo se sveti. 

Nam ga je Jezoš d&, Idi da ta, poglej, 

Jaz pa ga bratcom. Kaj boš tam vidia! 

4843. Zapisal Janez Berlot. — Iz njegove zbirke. 

Opomnja. Ker govori zdčetek pesmi tega naslova vinu, je postala 
pesem tuđi vinska, kakor kazeta nastopni številki. 

4844* Zapisal G. Križni k. — Iz GK* I. 41. 

4*45- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 99$. 

4846. Zapisali. Vraz. — Iz VO. XIX. //// 2 ij. Vraz jo je prepisal vnoviČ 
v VO. VII L 16 s temi premembami, ne glede' na naglaske: 1 — 4 manjka — 
5 Betlehemi — 9 nam] ena — 13 popevljejo — 14 Stražo] Vahto — 17 Tam 
pa nam] Poleg pa en — 18] Sveti to Jožef je — 19 giblje — 20 Si sineka] 
Sineka. Drugi Vrazov prepis v VO. XVIII, kn/., 10, se loči od ravnokar nave- 



64 



III. — I. Pesmi obredne A. 4847, 4848. 



Tam pa nam žena je, 
10 Dete povija, 
Meni se trdno zdi, 
Kaj je Marija. 

Pastirci popevlejo, 
Stražo držijo, 



15 Anjgelci molijo, 
Boga častijo. 

Tam pa nam mćžek je, 

Sveti je Jćžef, 
Z bradicoj gible, 
20 * Si sineka zible. 



4847. 

(Iz Frama.) 



Jaz pa en glažiĆ vinca imam, 
Kerga borna pila: 
Men' ga je moj Jezus dal, 
Jas pa te drugim. 

5 Tam pa 'na hiša stoji, 
Močno se svčti: 
Jas bQm pač bliže šel, 
Da jq bQm videl. 

NQtrč na miza stoji, 
10 Lčpa rumena, 

Jaz bQm pač bliže šel, 
Da jq bom videl. 



Per mizi star mQŽ sedi, 
V$m da sv^t Jožef, 
15 Jas b(jm pač bliže šel, 
Da ga b(jm videl. 

Pri mizi žena stoji, 
Dčt§ povija, 

Men' s§ pač močno zdi, 
20 Da je Marija. 

V zibelki dčt§ leži, 
Močno s$ svetli, 
Men se pač močno zdi, 
Da je sam Jezuš. 



4848. 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Tam ena luč gori, 5 Tam ena žena stoji, 

Silno je svetla, Dete povija, 

Jaz bom pa bližej šel, Men* se pač močno zdf, 

Da jo bom videl. Da je Marija. 

denega v tem: n terdno — 13 popevlejo — 14 dćržijo — 19 gible — 20 zible. 
— Prepis v VO. XIV. 5 a je enak temu zadnjemu ražen: 8 vidio. — V MR. 
343 se nahaja ista pesem brez prvih Štirih verzov, popolnoma enaka naposUd 
omenjenima Vrazovima prepisoma s to edino razliko, da prihaja v nji strofa 2. 
(Tam pa ena žena je) za 3. (Pastirci popevlejo) in da se piše: (4) vidi} — (u) An- 
gelci in (13) Polek pa en možek. Majar jo ima pač od Vraza. — V opomnji pravi : 
»To pesem pojeju tuđi v Koruškoj, imeniio v Sveca h.* Natisnil jo je v svojem 
»S/avjanu« 11. (1874) 93 s temt premembami: (1) Betlehemi — (4) vidu — 
(5) Pastirci — 15 giblje. Tuđi ta pesem je vsled začetnik verzov postala na- 
pitna, kakor kazeta nastopni številki. 

4847. Zapisa/ Oroslav Caf; pela Marija Ledinek. — Iz CO. II 1, kjer 
se verza u. — 12., oziroma 1$. — 16. ponavljata s prva tuđi za 20. in 24. Na isti 
strani je pred začetkom pesmi napisana ta-le opomnja, kateri pa ne vem, 
ali spada k nji in ni- li samostalna: *Pri svatbah nevčsta na zenimovem domu 
daruje starše svojega zenima v živinskem hlevu, moli z čenimom, potem v kuhinji 
daruje ogenj.« 

4848. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4849, 4850. 65 

Tam en star mož stoji, 15 Kdo je to vince dal, 

10 Sivo 'ma brado, Da je tak sladko? 

Men' se pač moćno zdf, Men* ga je Jezus dal, 

Da je svet Jožef. Jaz ga pa tebi dam. 
Dete na rokah ma, 
Silno je mlado. 



»Ta sveti dan veseli dan.« 

4849. 

(Iz Mirna pod Gorico.) 

Ta sveti dan veseli dan, Perklonite se k jaselcam, 

Vsem ljudem od Boga dan. Angelci kleĆ6 pred Ježu- 

Per jaselcah, per Jezusu šam. 

Ćestimo, hvalimo veseli 

dan! Jezus le v stalci leži, 

„ T . , . . .,. Vendarje vreden vse česti. 

5 Vsi hitro lesem pndite, 

Boga s angelci hvalimo! # l5 Nobeden ne žaluj te dan, 

.. ... yl . Jezus je nam na svčt po- 

Noter so vsi pastira sli, J s j an 

Po njih stopinjah jih borno 

došli. Kedar bo živlenja kraj, 

Zemlja, nebo, vse se veseli, Nas bode vzeI v sveti ra J- 
10 Da večni Bog se nam rodi. 

»Eno je dete rojeno.« 
4850. 

(Kranjska.) 

Eno je dćte rojeno, 5 V* eni priprosti šjalici, 

Aj r6jeno, Aj štalici, 

Notri v' mesti Betlehem, V enih oslovskih jaslicah, 

Notri v' mesti Betlehem. V enih oslovskih jaslicah. 



4849- Zapisal M at. Majar. — Iz VO. XVI. G. 3. Verz 3., 4. se ponavlja 
za vsakitn parom. Natisnil jo je Majar v CP. 37 s temi premembami: 3 Pri 
jaslicah, pri — 7 Noter] K njemu — 11 jaslicam — 12 klečć . . . Jezusam — 
15 ta (to je prav!) — 16 svet. Majarjev prepis v MR. 375 se loči od natiska 
v CP. v tem: 2 Vsžm — 15 želuj. 

4850. Zapisal Matevž Ravnikar-Poženčan. — - Iz njegovih VP. II. 
it. 80 (str. $5 —$7), kjerje za prvo besedo Eno pripisano po zneje varijanta Nocoj. 

— V pesmarici Neže JŠaševe II Št. 8, ki mi jo je poslal iz Brasloveč v porabo 
Val. Jare, najdeš isto pesem s temi razlikami, ne glede na to, da ponavljanje 
zadnjega verza vsake strofe ni postavljeno na videž: 3 Notri v'] Noter v tem 

— 8 oslovi h — 9, 10 osele — 13, 14 zemlo — I5 dušo,] dušo in — 19 Mi, B] 
Melhjor no Baltezar — 21 dar] ofer — 25 In . .. Jezusa — 26 Jezusa — 26] Tega 
kralja nebeškiga — 31 divico — 35 vsega] celga — 39 hvaleno. — V koliko 
se zapisi te pesmi strinjajo z napisom v Schonlebnovih »Evang. in /»/.« 1672 
(Eno je Deite rojeno, aj rojeno), ne morem soditi, ker te knjige nimam ravno 

pri roki. 



66 



III. — I. Pesmi obredne A. 4851. 



Poznal ga je oslić, volik, 

10 Oslić, volik, 

De je to dćte pravi Bog, 

De je to dćte pravi Bog. 

Kćr je stvaril zemljo nebo, 

Zemljo, nebo, 
15 Človćku dal dušo, telo, 
Človćku dal dušo, telo ! 

In so prišli kralj i trije, 

Kralj i trije, 

Gašper, Milhar, Boltažar, 

20 Gašper, Milhar, Boltažar. 

Njemu za dar so pernesli, 

Aj pernesli, 
Miro, kadilo, čisto zlato, 
Miro, kadilo, čisto zlato. 



25 No darujejo Jezusu, 

Aj Jezusu, 
Temu kralju nebeškimu, 
Temu kralju nebeškimu. 

Za rojstvo mi zahvalimo, 
30 Zahvalimo 

Ljubo divico Marijo, 
Ljubo divico Marijo. 

Ki nam je rodila Jezusa, 

Aj Jezusa, 
35 Zveličarja vsćga sveta, 
Zveličarja vsćga sveta. 

V tćmu času božičnimu, 

Božičnimu, 
Bodi to dete hvaljeno, 
40 Bodi to dćte hvaljeno! 



4851. 

(»Povsod znana.«) 

Je eno dćte roj eno — aj Pastirci na polji pasejo — 

aj pasejo, 
10 Angeljsko petje poslušajo. 



roj eno 
Notri u mestu Betlehem. 



V enej priprostej štalici - 

aj štalici, 

V enih oslovih jaslicah. 

5 Spoznal ga je oslič, volek - 

oslič, volek, 
Da je to dete pravi Bog. 



Tu so prišli kralj i trije — 

kralj i trije, 
Gašper, Melhar in Boltažar. 

In so dari mu prinesli — 

aj prinesli, 
Miro, kadilo, čfsto zlato. 



Ki je stvaril zemljo, nebo 15 Pa darujejo Jezusu — aj 

— zemljo, nebo, Jezusu, 

Človeku dal dušo, telo. Aj le kralji nebeškemu. 



4851. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz »Slov. Bčele« II. 1 (1851) 2j. »Na 
Koroškem tuđi radi zaorglajo ali zagodejo bočicu napev 40« (v -»Napevih k 
CP.«). Drugič je natisml Majar to pescm v Slov. Bčeli II. 1. (i8$t) 27 s temi 
premembami, ne glede na naglaske: 12 Melhar in] Melhar, — 16 kralju. Tam 
je tuđi pripomnjeno to: » To pesem, po vsej Sloveniji znano, po/o pri Zilji, kadar 
gredo koledovat. Pri Zilji koledovajo samo pubi, mladenci.*. — Majarjev prepis 
7> MR. 342 se loći od našega natiska, ne glede' na 6 za e, v tem : 2 mesti — 
16 kralju — 22 hvaljeno. Majarjev rokopis v VO. XVI knj. 8 omenja začetka 
te pesmi tako-le: Nicoj je dete rojeno — aj rojeno. — Pesem je natisnil tuđi 
Scheinigg v NPKS. pod št. 81 s temi razlikami od našega natiska : 2 Nćtre — 
10 Angeljsko — 12] GaŠpar, Melihar, Baltazar — 21 tem - 22 hvaljeno. — 
Iz Majatjme CP. je tuđi zapis, ki mi ga je iz Žetezne Kaple poslal Stefan Singer; 
razlike so samo pravopisne in nebistvene, edino kir je rodiva (v v. iq) nam kaže, 
da ga je napravil Korošec. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4852, 4853. 



67 



Za rojstvo mi zahvalimo — 

zahvalimo 
Rožo devico Marijo : 

V tem času božičnemu 
Aj bodi dete hvaleno! 



Ker je rodila Jezusa — aj 

Jezusa, 
20 Zvelićarja vsega sveta. 

— božičnemu 



4852. 

(Dolenjska. 

Eno je dete rojeno, 

Oj notri v mestu Betlehem, 

Oj notri v mestu Betlehem ! 15 

V eni priprosti -štalici, 

5 V enih oslovskih jaslicih, 

V enih oslovskih jaslicih. 

Spoznal ga je osel, volek, 
De je to dete pravi Bog, 
De je to dete pravi Bog. 

10 Je ustvaril zemljo in nebo, 
Ćloveku je dal dušo in telo, 
Človeku je dal dušo in telo. 



20 



Herodeš je postal srdit, 
Hoče vse fante pomorit, 
Hoče vse fante pomorit. 

Za rojstvo mi zahvalimo 
Ljubo devico Marijo, 
Ljubo devico Marijo! 

Ker je rodila Jezusa, 
Jezusa zvelićarja, 
Zveličarja celga sveta. 

Mi gremo Še naprej to noč, 
Nam pridi Jezus na pomoč, 
In vošemo vsim skup lahko 

noč! 



Na uni kraj Šmarne gore. 

4853- 

(Iz Motnika.) 



« 



Na uni kraj Šmarne gore 
Ena zlata zarija gori grč. 
O Marija, mati božja, 
Prosi Boga za nas! 
5 Marija, mati božja, 
O smili se ti čez nas! 

Eni rčki je prinesla Jezusa, 
V drugi sveti križ. 
Na tem svetim križu je za- 
pisano 
10 Teh sedem zlatih besed. 
O Marija, mati božja, 



Prosi Boga za nas! 
Marija, mati božja, 
Usmili se ti čez nas! 

15 Marija je pušelce delala, 
Fantičam jih je šenkala. 
O Marija, mati božja, 
Prdsi Bćga za nas! 

Marija je krancelne delala, 
20 Dekletam jih je šenkala. 
O Marija, mati božja, 
Prosi Boga za nas! 



485 2 - Zapisat neimenovani »popotnik*. — Iz rokopisa, ki mi ga je poslal 
Gospar KrizniL Prim. št. 4741* 

4853- Zapisa/ GaŠpar Križni k. — Iz GK. I 10. 

5* 



68 



III. — I. Pesmi obredne A. 4854, 4855. 



»Po ravnem polji Marija gre. 

4854- 

(Iz Izlak.) 



« 



Leži, leži ravno pole, 
Po ravnem pol Marija gre. 
Na glavi nese ziboko, 
O rokah nese sveti križ. 
5 Na krizo je napisano 
Teh sedem zlatih puštabo. 
Ti puštabi pomenijo, 



De bo to dete roj eno. 
O Marija, mati moja, 
10 Prosi ti Boga za nas! 

To dete je bio rojeno, 
Na krizo bode martrano. 
O Marija, mati božja, 
Prosi ti Boga za nas! 



»Lepa roža lilija.« 
4855- 

(Belokranjska.) 



Lepa roža lilija, 
Iše lepša Marija, 
Ki nam rodila sineka, 
Smileniga Jezusa. 
5 Zidom ga je povila, 
Zlatom ga je pokrila. 
Nesla ga je na goro, 
Na to goro visoko. 



Sestala jo judinja 
10 In Marijo prašala: 
»Kaj nosite, Marija?« 
»»Nosim svoj'ga sineka, 
Smileniga Jezusa.«« 
»Tam ne hod'te, Marija, 
15 Tamo jeso judovi; 
Čedo zeti sineka, 
Smileniga Jezusa!« 



4854. Zapisat F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke 1. št. 33. 

4855. Zapisa/ Janko Barle. — Iz * ljetopisa Siov. Matice* iSgj, str. 5 
in 6, k/er piše zapisoi>ayec pod besedo čarati: »No, ne gredo čarat samo moški, 
pridejo tuai Vlahinje (ŽnmoerČanke), hočejo vsi pokusiti našega božica — njihov 
je 14 dnij pozne/e. Vlahinje zapojd pesenco, kat ere napev je jako jedno ličen, ali 
kaj mit, prav naroden. Pribovedovala mi je Bela Aranjica, da je bila ze ne- 
voljna, ko ni bilo kraja ni konca tem žumberškim kolednikom, — jedva je jeden 
zaprl vrata, prišel je drugi, pa je sklenila nobenemu nicesar več dati. Ali ko 
je stišala napev pesence, pozabila je na ta sklep in dre Žumberčanki obilno na- 
darila. Jedna je vodila, druga je pa prilagata, tako-le (melodija je postavljena 
za mešani zbor): 




e-:ge3E3E3ež 



* • P 



x=x 



■&- 



ttTT 



-&- 



-y~— 



Le - pa ro • ža li • li - ja I Še lepša Ma - ri • ja 




L=E&rtEt 



*_>_> 

*■ 



m 



.0 e _i_ # _^zp_. 1 — p — p — & — 2.J 



III — I. Pesmi obredne A. 4856, 4857, 4858. 



69 



»Zorja, zorja, beli je den! 

4856. 



« 



(Iz Cvetlina v 

Zorja, zorija, bčli je den! 
Da se Marija stajala, 
Sinku robaču skrojila; 
Nč je skrojila z nožekom, 
5 Neg je skrojila z mesecom. 

Zorja, zorija, bčl je den! 
Da se Marija stajala, 
Sinku robaču skrojila: 
Nč je šivala z iglicom, 
10 Neg je šivala zvčzdicom. 



hrv. Zagorju.) 

Zorja, zorija, bčl je den! 
Da se Marija stajala, 
Sineku prala robaču: 
Nč je prala vodice, 
J 5 Neg je ju prala v sozicaj. 

Zorja, zorija, bčl je den! 
Da se Marija stajala, 
Sinku robaču valala: 
Nč je valala na svčtu, 
20 Neg je valala vu nčbu. 



Kad se dragi JezuŠ rodi. 

4857- 

(Iz Vrbovca.) 



« 



Ka* ce dragi Jezuš rodi 

Mladu nedelu, 
Se tičice lčpo poju, 

Se gore zvone. 

5 Ka* ce dragi Jezuš kupa 
Mladu nedelu, 



Se tičice lčpo poju, 
Se gore zvone. 

Ka' ce dragi Jezuš povija 
10 Mladu nedelu, 
Se tičice lčpo poju, 
Se gore zvone. 



> Marija je po polju Šla.« 

4858. 



(Iz Gribelj 

Marija je po polo šla, 
Je drobne rožce brala, 
In pušelček je delala, 
Je bila prav vesela. 
5 Pa možem ga je šenkala, 
Prav lepo naročila: 
»Le bod'te čistiga srca, 
Pa bom za vas prosila!« 

Marija je po polo šla, 
10 Je plave rožce brala, 
In pušelček je delala, 
Je bila prav vesela. 



v Belih Kranjcih.) 

A ženam ga je šenkala, 
Prav lepo naročila: 
15 »Le bod' te čistiga srca, 
Pa bom za vas molila!« 



Marija je po polo šla, 
Je belo cvetje brala, 
In krancelček je spletala, 
20 Je bila prav vesela. 
Dekletam ga je šenkala, 
Prav lepo naročila: 
»Le bod'te čistiga srca. 
Pa bom za vas prosila!« 



4856. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — /* njegovih JINP. HL 8j—S 4 . 

4857. Zapisa l Rik. Ferd. Plohi. — Lz njegovih HNP. I. 7/— 72. 

4858. Zapisat Janko Barle. — Lz njegovega rokopisa. 



70 HI. — I. Pesmi obredne A. 4859, 4860, 4861, 4862. 

25 Marija je po polo šla, Pa fantem ga je šenkala, 

Rudeće cvetje brala, 30 Prav lepo naroćila: 
In pušelček je delala, »Le bod' te čistiga srca, 

Je bila prav vesela. Pa bom za vas prosila !« 

4859- 

(Od Sv. Eme.) 

Marija je po polji šla, 10 Je bila prav vesela: 
e drobne rožce brala, »Le bote čistega srca, 

e fantom pušelce delala, Jaz bom za vas prosila!« 

e bila prav vesela: Marfja je ffla na božjo t 

»Le bote Čistega srca Na ^ t na 

Jaz bom za vas prosila!« jg Je sreča , a veHko romaijev> 

Marija je po vrtu šla, Je bila prav vesela: 

e drobne rožce brala, »Le bote čistega srca, 

e dekletam kranclje spletala, Jaz bom za vas prosila!« 

4860. 

(Iz Ađlešič.) 

Marija je po polju šla, . 5 In fantom ga je šenkala, 
Je drobne rož'ce brala, Tako jim naročila: 

In pušelček je delala, »Če boste čistega srca, 

Je bila prav vesela. Pa bom za vas prosila.« 



4861. 

(Iz Izlak.) 

Marija je po poli šla Dekletam ga je talala 

Jen drobne rojžce brala, 5 Prov lepo jen veselo. 

Krancelček sje spletala, 

Druge kitice so take kakor prva, samo da se postavi v 4. vrsti namesto 
»Dekletam« za 2. kitico »Fantam«, za 3. kitico »Možam«, za 4. kitico pa 
»Ženam«. • 

»Iz srca mi roža raste.« 

4862. 

(Iz Dobravic.) 

Iz srca mi rožca raste, Da bi venček spletala: 

Lepa, bela lilija. 5 Z rožmarina, z nagelna, 

Vtrgala jo je Marija, Z zlate bele lilije. 

4859. Zapisa/ Anton Kovači č. — Iz njegove pesmaricc I. str. jj 

4860. Zapisat J. Šašelj. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 

4861. Zapisa/ F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 4. Pesem po/o pri 
mriičih. 

4862. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Natisnjena je v S/ov. 
Večcrnicah XLV. 7/5 s temi razlikami: 1 rož'ca — 4 Da bi] In si — 5, 6 Z 
5] z nagelna] nageljna — 7 za d. p.] na dar bo dala — 10 pojdejo. Na natisek 



III. — I. Pesmi obredne A. 4863, 4864, 4865, 4866. 71 



Komu ga za dar podala? Če jo bodo posnemale, 

Tem nedolžnim deklicam. 10 Vse v nebesa pridejo. 



Marija se veseli z rožo. 

4863. 

(Iz Podzemlja.) 

Iz srca mi rož'ca raste, Ga dekletam dajala: 

Jedna bela hlija, Ktera venćek obdrži, 

Angeljci so jo trgali Se v nebesih veseli; 

In Mariji darovali. Ktera venček zapusti, 

5 Marija plela venček zlat, 10 Na dnu pekla ta gori. 

4864. 

(Iz Belih Kranjcev.) 

Sveto nebo odprto stoji, Marija plete krancelj zlat, 

Gor se Marija veseli Ledek dekličem šenka ga. 

Z jeno rdećo galtrožo, Katera ta krance|j obđeržj) 

Ki je pred soncom trgana. 1Q Ta se v nebesih veseli> 

5 Angeljci so jo trgali Katera ta krancelj zapusti, 

In so jo Mariji šenkali. Ta pa na dno pekla gori. 

4865. 

(Iz Višnje gore.) 

Sveto nebo odprt stoji, 5 Angeljci so jo utrgali 
Tu se Marija veseli In jo Mariji šenkali, 

Z eno rudečo gartrožo, Z njo so Marijo kronali; 

K' je b'la pred solncem Kronaj jo, kronaj većni Bog, 

utrgana: Oče, Sin in sveti Duh! 

4866. 

(Št. Jarnej na Dolenjskem.) 

Svfet nebću odpart' stajij, Za jCia ardfeče gartreže, 

Gćar se Maroije veselij. Ktjepred' sćuncBm targana. 

v Večernicah se oslanja zapis v Šlebingerjevi zbirki II. sir. 22, kateri se /oči od 
njega v tem: 1 rožca — 5 nagelna — 7 ga na dar bo] bo za dar ga — 8 Tem] 
Vaem — 9 bodo] bote — 10 pojdejo] pojdete. 

4863. Zapisa/ Janko Barle. — Iz S/ov. Večernic XLV. 114. Zapis v 
Šlebingerjevi zbirki II. str. 27 — 28 je samo prepis iz Večernic in se /oči v tem: 
7, 9 Kera. 

4864. Nežnanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Bar/etovi 
zbirki. Dmgi prepis Bar/etov (»iz Kap/išČa*) se /oči v tem, ne g/edć na na- 
giaske: 3 rudečo — 4 solncem — 5] Angelci jo vtrgali — 6 In so] So — 7 plela 
krancel — 8] Ledik dekliČkom šenkala — 9] Ktera ta krancel obdrži — 11 Ktera . . . 
krancel — 12 pa na dno] na dnu. 

4865. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 21. 
4866 Zapisa/ Fr. Hu do klin. — Iz njegovega rokopisa. 



72 



III. — I. Pesmi obredne A. 4867, 4868, 4869. 



5 Utrgal sa je angel-B, 
De sa Maroije krćanata. 

Krćanaj je, krćanaj, vačtn 

Bćiih, 
Ače, sijn jxn sviet'B Dćuh. 



Jfezis je mahin pa je svfet, 
10 U rekah drži j jtzvuojlen svat. 

Jlćzts je usmijlenga srca, 
Kar ga prćasma, tću nam d&. 

Zdej ga preslma svieti rej, 
Jiezus, Maroije nam ga dej ! 



4867. 

(S Slemena na Kozjaku.) 



Tam še stoji ni gartel lejp, 
Ko je bio spuvan sedn lejt. 
Notre si rast ej o rožice, 
Lejpe rdeće gatrože, 
5 Ino na zlata jaboka. 
Angeli so jo vtrgali, 



Mariji so jo šenkali. 
Sveto nebo odpret* stoji, 
To se Marija veseli. 
10 Zdaj pa nam Jezus vsijim daj 
Vernim dušam sveti raj, 
De mo od smrti vstajali 
No mo šli k astri rajtengi! 



Perva ura te noči, 
Se Marija veseli. 
Angeli lepo pojejo, 
Rožo Marijo kronajo: . 
5 Kronej jo, kronej, večni Bog, 
Bog oče, Sin in svetu Duh ! 

(Potem se poje druga, tretja itd. ura.) 



4868 

(Iz Motnika.) 

Jezus je vsmileniga serca, 
Vse karkoli ga prosimo, vse 

nam da. 
Pros'mo ga za sveto nebo, 
ezus in Marija nam ga daj, 
ezus in Marija nam ga daj ! 



10 



» 



Prva je ura te noči.« 
4869. 

(Belokranjska.) 



Prva je ura te noći, 
Ko se Marija veseli 
Z eno rdečo vrtnico, 
Še pred solncem vtrgano. 
5 Angeljci so jo vtrgali 
In jo Mariji šenkali, 
Da si bo splela venec zlat 
In ga dekliću šenkala. 
Ktera ta venec izgubi, 
10 Ta pa na dnu pekla gori. 



Jezus je usmiljen'ga srca, 
Vse, kar ga pros'mo, to 

nam da. 
Zdaj ga pa pros'mo sveti raj : 
»Vse, kar te pros'mo, vse 

nam daj, 
15 Zdaj te pa pros'mo sveti raj, 
Jezus Marija nam ga daj!« 



4867. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke HL 14. 

4868. Zapisal GaŠpar Križni k. — Iz GK. I. 31. 

4869. Zapisal — -r. — Iz *Dom in Sveta* VI. (i8gjj. 430. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4870, 4871, 4872, 4873. 



73 



4870. 

(Iz Suhorja. 

Prva je ura te noči, 
Sveto nebo odprt* stoji: 
Gor se Marija veseli, 10 

Z eno rudećo gartrožo, 
5 K* je pred solncem trgana. 
Angeljci so jo trgali, 
Mariji so jo šenkali. 



) 

Marija je plela krancelj lep, 

Dekličkam ga bo šenkala : 

Ktera ta krancelj obdrži, 

Se v nebesih veseli; 

Ktera ta krancelj dolj spusti, 

Ta na dno pekla gori. 



4871. 

(Iz Ihana.) 



Parva ja ura te noći, 
Svćto nibć vadpart' stoji. 

Gvar se Marija veseli 
Z jand %rdećo gavttržo, 
5 K'L ja pred soncam vtargana. 
AjngilcB so jo vtčrgal-B, 
So jo Marija šejnkal*. 



J-BŽT.Š ja mejhtn, pa ja svet, 
V rokah drži vxs zvolen 

svet, 
10 Za kar ga prćs'mo, vse nam 

da. 
Prosimo ga za svetx rej, 
Jt»žt»š, Marija nam ga dej ! 



4872. 

(Iz Gorjanskega na Krasu.) 



Pršla j« wućra tx noći, 
Ku s« Marija veseli 
Z «nu r*dićču ?atrožu, 
Z «nu zlatu jabuku, 
5 Ku )b pr«d sunčan wt«r}'ana. 
Wt*ry*li su ju «jn^ljci, 
Mtriji su ju ščnjkfli. 



Marija zlat krancilj spllćt«la, 
D*kllćtan 7a j« ščnjkala. 
10 D*kllćtan kranctlj l«pu stoji, 
W neblćsrch sv«tla lyč 70 ri: 
Tan je wsa mblćška držina, 
BuhWćće, Sin j*n svlćti Dyh, 
Sr« tri praršunt, dn sam Buh! 



Prva ura tć noči, 
Ker se Marija veseli: 
Z eno zlato jabčico, 
Z eno rudećo rožico, 
5 Ki pred soncem bla utrgana, 



4873- 

(Iz Gor. Vrtojbe.) 

Mariji Devici šenkana, 
Na Sveti gori kronana. 

Kronaj, kronaj jo sam većni 

Bog, 



Bog Oće, Sin in sveti Duh ! 

Tako se poje naprej do dvanajste ure, posta vivši namesto Prva besedo 
Druga itd. 



4870. Zapisa/ Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 

4871. Zapisa l An t. Breznikj^/tz mati Terezi ja. — Iz Brcznikove zbirke 
III šl. 62. 

487a. Zapisa! K. Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke, — 
Kjer se pesem ne nada/ju/e, oziroma kjer se omenja med obdarovanci samo cn 
stan fdekletaj, tam je seveda beseda Prva na začetku izgubila pravi pomen; za 
to jo je narod tukaj premenil v Prišla. 

4873. Zapisat Jožef Cejan. — Iz Cejanove zbirke II. št. 3. A. Pesem 
pojd romarji, ko gredo na bočjo pot, n. pr, na Sv. goro, v Marija -Cei; pri 
Kanalu, na sv. Višarje (Ušarje) ali dmgam* 



74 IH» — I. Pesmi obredne A. 4874, 4875. 4876. 

4874. 

(Iz Kanala.) 

Prva ura te noči, 5 K' je pred soncem trgana, 

Ko se Marija veseli Marij* devici šenkana, 

Z eno zlato jabčico, K na Sveti gori je kronana. 
Z eno rudečo rožico, 

Ta košček se Še 11 krat ponovi, pa s tem razločkom, da se 1. beseda 
spreminja. Ko se drugo krat ponavlja, se reče: Druga... itd. 



4875- 

(Iz Hudojuine.) 

Perva je ura te noči, Katera ta krancel prav derži 

Ko se Marija zveseli 10 Se v nebesih veseli; 

Z eno rudećo gajtrožo, Katera ta krancel ne derži, 

Kir je pred solncem tergana. Na dnu pekla gori. 

5 Angelci so jo tergali Jezus je vsmiljenga serca, 

Mariji so jo šenkali. Kar ga prosmo, vse nam da. 

Marija je krancel spletala 15 Mi ga pros'mo za svet* raj 
Dekličem ga je šenkala. Jezus, Marija nam ga daj ! 

4876. 

(Iz Bolca?) 

Prva ura te noči, Sveto trojico hvalijo. 

K' se Marija veseli. 5 Ježus nas vabi za sebć 

Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebć! 

Tako se poje dalje, premenivši samo prvo besedo v Druga, Tretja, itd. 
do Šesta (ura). Potem se nadaljuje tako: 

Sedma ura te noči, 10 Devico Marijo kronajo, 

K' se Marija veseli. Jezus nas vabi za sebo 

Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebo ! 

Nadaljuje se, premenivši samo prvo besedo v Osma, Deveta itd. do 
Dvanajsta. 

4874. Zapisal Janez Ko kosar. — Iz njegove zbirke. 

4875. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke, Pesem pojo zdaj, 
kadar pri mrličih bde' ali varujejo (vahtajo). 

4876. Zapisal Matija Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
MikloŠiČ. Da bi bil ta zapis iz Bolca, kakor zatrjuje Majar, po jeziku ni zelo 
mogoče, ker je v njem preveč koroščint. * Tuđi sem jo slišal u Bohinju na Krajn- 
skim in u S. Kancianu na Koroškim.« Najbrž imamo torej pred sabo koroško 
varijanto. — Prepis v VO. XIV. 24, kjer je prav tako označena kot bolska, pa 
se pristavlja, da jo je zapisotfavec slifal ražen v žc omenjenih krajih tuat v 
Koboridu (Koloriaah!) na Goriškem in na Zilji in da ima »napčv z>arlo l$p*, 
se loči ne glede na naglaske, od zgoranjega natiska v tem: 1, 7 te noči] u noći 

— 2, 8 Ki. — Prepis v MK. 336 se loči, ne glede na naglaske, v tem: 3, 9 lepo. 

— Majar je natisnil pesem kot » Koroško iz spodnje ro žiške doline«) v svojem 
»Slazjanu* III. (18J5) 160 s temi razlikami od zgoranjega natiska, ne glede' na 
naglaske: 1, 7 te] u — 3, 9 lapu — 5, 11 Ježiš. 



III. — I. Pesrai obredne A. 4877, 4878, 4879. 



75 



4877. 



(Iz Št. Ju rij a na 

Ura je prišla do noći, 
Sveto nebo odprt' stoji, 

V njem se Marija veseli. 

Z enoj rudečoj rožicoj, 
5 In z enoj zlatoj jabelkoj, 
In z enoj zlatoj jabelkoj. 

Bla je pred solncem vtrgana, 

V dar je Mariji vtalana, 

V dar je Mariji vtalana. 



južni železnici.) 

10 Kdo jo je vtrgal? — Angeljci 
So jo Mariji vtalali, 
So jo Mariji vtalali. 

Kdo jo je žegnal? — Večni 

Bog, 
Oče, Sin in sveti Duh, 
15 Oče, Sin in sveti Duh! 

Kdor bo to pesem iz srca pel, 
Da b* se v nebesih veselil, 
Da b' se v nebesih veselil! 



4878. 

(Štajerska.) 

Prva vura te noči, 
Jezoš je obeča k nam priti: 
S preluboj divicoj Marijoj, 
S svojoj predragoj materjoj. 

5 Kod sta oneja hodila, 
Rože začele razcvetati; 
Roža rumena, droben cvet, 
Marija je plčla venček lep. 

Marija je plela venček lep, 
10 Jezoši na glavo devala, 



15 



Jezoš je mali ali je svet, 
Zred njim pa mi stoji ves 

zvolen svet. 

Jezoš je zbodjen v desno 

stran, 
Krv pa mu teče ze svetih ran : 
Za Jezošom krv, pred Je- 

zošom krv, 
Jezošova mantra, smiluj se 

ti nam! 



4879. 

(Prekmurska.) 

E n a vura ta nouči, 5 Svejti Ivan priđe k nam 

Druga vura po nouči: S svojoj dragoj materjov 

Angelje lepć pojć, In z divicov Marijov, 

Rožice drobno cvet6: S svojim sinom Jezušom. 

. . , . , 

4877. Zapisala Zinka Kavčičeva; pela Tereza PustivŠek. — Iz zbirke 
Z. Kavčičeve. 

4878. Zapisa/ V. K. ' — Iz VO. VIII. g, kjer je v v. 2. je in ves v. 9. 
pozneje precrtan. Vrazjo je prepisa/ vnovič v VO. XV III. A. str. 13—14 z $-jem 
pred r-om in temi predrugačbami, ne g/ede na nag/aske: 2] Jezoš obeča priti 
k nam — 3, 4Z — 6 zečele — 7 rćmena. — Prepis v VO. XIV. 7 a se /oči 
od ravnokar navedenega samo v tem: 6 začele. 

4879. Zapisa/ Stanko Vraz; pe/a Eva Rajzarka, »luteranska S/ovenka 
iz Djerečovacah na Prekmurskom«. — Iz VO. VIII. 18, kjer je namesto 5. verza 
bi/o pisano najprej JezoŠa je obećala * K nam i priti. Vraz jo je prepisa! vnovič 
v VO. XV lit. A. str. 3, 9 * temi predrugačbami: 3, 4 w u, 12] V tičice 
drobno pojd, * Roužice lejpo cveto — 5, 13] Svieta Ivana — 6, 14] Z svojov 
dragov čeriov. — 7, 15 in 8, 16] Z lubov divicov Marijov, * Ž njenim sinom 
JiezoŠom. — Prepis v VO. XIV. 21 a se popolnoma strm ja s tem napos/ed ome- 
njenim. 



74 IH« — !• Pesmi obredne A. 4874, 4875, 4876. 

4874. 

(Iz Kanala.) 

Prva ura te noči, 5 K' je pred soncem trgana, 
Ko se Marija veseli Marij* devici šenkana, 

Z eno zlato jabčico, K na Sveti gori je kronana. 

Z eno rudečo rožico, 

Ta košček se Še 11 krat ponovi, pa s tem razločkom, da se 1. beseda 
spreminja. Ko se drugo krat ponavlja, se reče: Druga. .. itd. 



4875- 

(Iz Hudojužne.) 

Perva je ura te noči, Katera ta krancel prav derži 

Ko se Marija zveseli 10 Se v nebesih veseli; 

Z eno rudečo gajtrožo, Katera ta krancel ne derži, 

Kir je pred solncem tergana. Na dnu pekla gori. 

5 Angelci so jo tergali Jezus je vsmiljenga serca, 

Mariji so jo šenkali. Kar ga prosmo, vse nam da. 

Marija je krancel spletala 15 Mi ga pros'mo za svet' raj 
Dekličem ga je šenkala. Jezus, Marija nam ga daj ! 



4876. 

(Iz Bolca?) 

Prva ura te noči, Sveto trojico hvalijo. 

K' se Marija veseli. 5 Ježus nas vabi za sebć 

Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebć! 

Tako se poje dalje, premenivši samo prvo besedo v Druga, Tretja, itd. 
do Šesta (ura). Potem se nadaljuje tako: 

Sedma ura te noči, 10 Devico Marijo kronajo, 

K* se Marija veseli. Jezus nas vabi za sebć 

Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebo ! 

Nadaljuje se, premenivši samo prvo besedo v Osma, Deveta itd. do 
Dvanajsta. 

4874. Zapisal Janez Ko kosar. — Iz njegove zbirke. 

4875. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Pesem pojo zdaj, 
kadar pri mrličih bde ali varnjejo (vahtajo). 

4876. Zapisal Matija Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
MikloŠiČ. Da bi bil ta zapis iz Bolca, kakor zatrjuje Majar, po jeziku ni zelo 
mogoče, ker je v njem preveč koroščine. »Tuđi sem jo slišal u Bohinju na Krajn- 
skim in u 6. Kanaanu na Koroškim.« Najbrž imamo torej pred sabo koroško 
varijanto. — Prepis v VO. XIV. 24, kjer je prav tako označena kot bolska, pa 
se pristavlja, da jo je zapisovavec slišal ražen v že omenjenih krajih luat v 
Koboridu (Koloridah!) na GoriŠkem in na Zilji in da ima *napčv vario Ičp«, 
se loči ne glede na naglaske, od zgoranjega natiska v tem: 1, 7 te noči] u noći 

— 2, 8 Ki. — Prepis v MR. 336 se loči, ne glede' na naglaske, v tem: 3, 9 lepo. 

— Majar je na tisni l pesem kot » Koroško iz spodnje ro žiške doline«) v svojem 
»Slavjanu* III. (1875) 160 s temi razlikami od zgoranjega natiska, ne glede' na 
naglaske: 1, 7 te] u — 3, 9 lapu — 5, u Ježiš. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4877, 4878, 4879. 



75 



4877. 

(Iz Št. Ju rij a na južni železnici.) 



Ura je prišla do noći, 
Sveto nebo odprt* stoji, 

V njem se Marija veseli. 

Z enoj rudečoj rožicoj, 
5 In z enoj zlatoj jabelkoj, 
In z enoj zlatoj jabelkoj. 

Bla je pred solncem vtrgana, 

V dar je Mariji vtalana, 

V dar je Mariji vtalana. 



10 Kdo jo je vtrgal? — Angeljci 
So jo Mariji vtalali, 
So jo Mariji vtalali. 

Kdo jo je žegnal? — Večni 

Bog, 
Oče, Sin in sveti Duh, 
15 Oče, Sin in sveti Duh! 

Kdor bo to pesem iz srca pel, 
Da b' se v nebesih veselil, 
Da b' se v nebesih veselil! 



4878. 

(Štajerska.) 

Prva vura te noči, 
Jezoš je obeča k nam priti: 
S preluboj divicoj Marijoj, 
S svojoj predragoj materjoj. 

5 Kod sta oneja hodila, 
Rože začele razcvetati; 
Roža rumena, droben cvet, 
Marija je plčla venček lep. 

Marija je plela venček lep, 
10 Jezoši na glavo devala, 



15 



Jezoš je mali ali je svet, 
Zred njim pa mi stoji ves 

zvolen svet. 

Jezoš je zbodjen v desno 

stran, 
Krv pa mu teče ze svetih ran : 
Za Jezošom krv, pred Je- 

zošom krv, 
Jezošova mantra, smiluj se 

ti nam! 



4879. 

(Prekmurska.) 

E n a viira ta nouči, 5 Svejti Ivan priđe k nam 

Druga viira po nouči: S svojoj dragoj materjov 

Angelje lepć pojć, In z divicov Marijov, 

Rožice drobno cvetč: S svojim sinom JezuŠom. 

4877. Zapisala Zinka Kavčičeva; pela Tereza Pusti všek. — Iz zbirke 
Z. KavčiČeve. 

4878. Zapisa/ V. K. — Iz VO. VIII. o, kjer je v v. 2. je in ves v. 9. 
pozneje precrtan, Vrazjo je prepisa/ vnovič v vO. XVIII. A. str. 13—14 z k-jem 
pred r-om in temi predrugačbami, ne glede na nag/aske: 2] Jezoš obeča priti 
k nam — 3, 4 Z — 6 zečele — 7 rćmena. — Prepis v VO. XIV. 7 a se /oči 
od ravnokar naiiedenega samo v tem: 6 začele. 

4879. Zapisa/ Stanko Vraz; pela Eva Rajzarka, »luteranska Slovenka 
iz Djerečovacah na Prčkmurskom«. — Iz VO. VIII. 18 , kjer je namesto 5. verza 
bi/o pisano naiprej Jezoša je obećala * K nam i priti. Vraz jo je prepisa! vnovič 
v VO. XVII t. A. str. 3, 9 y temi predrugačbami: 3, 4 in 11, 12] V tičice 
drobno poj6, * Roužice lejpo cvet6 — 5, 13] Svieta Ivana — 6, 14] Z svojov 
dragov čeriov. — 7, 15 in 8, 16] Z liibov divicov Marijov, * Ž njenim sinom 
JiezoŠom. — Prepis v VO. XIV. 21 a se popolnoma sinu ja s tem naposled ome- 
njenim. 



76 



III. — I. Pesmi obredne A. 4880, 4881. 



Druga viira ta noući, Svejti Ivan priđe k nam 

ioTretja viira po nouči: S svojov dragov materjov 

Angelje lepd poj6, - 15 I z divicov Marijov, 

Rožice drobno cvetč: S svojim sinom Jezušom. 

Poslč toga pšva se tretja i četvarta ura, [Četvarta i peta] tjak do 
desete sa svi mi slovami Što za njimi slčde. 



Svitaj se, svitaj, beli dan.« 

4880. 

(Iz slovenjebistriške okolice.) 



Svitaj se, svitaj se, beli dan, 
Da bi prišel naš Jezus skor 

k nam 
Z rožoj Marijoj precartanoj, 
Svojoj preljuboj materjoj ! 

5 Tičice po luftu letajo, 
Niže se na vej'ce vsedajo, 
Žvrgolijo pesem jutranjo, 
Nam pa dobro jutro vošijo. 

Kožice po travnikih rastejo, 
10 Z juternoj rosoj se zmivljejo. 



Milo se oziraj, oj solnčice, 
Da bi nam še jutre po lepše 

bio. 

Ribice po morji plavajo, 
Bliže se kraja spravljajo, 
15 Povzdigujejo kvišku glavice, 
Tako da bi nas pozdravljale. 

Angeljci v nebesih pojejo, 
Jezusa, Marijo hvalijo, 
Hvalimo jih tuđi tukaj mi, 
20 Da bi enkrat ž njim pastirci 

bli. 



4881. 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 



Svitaj, svitaj, beli dan, 
Ko je prišel Jezus k nam 
S svojoj ljuboj materjoj, 
Devico Marijoj. 

5 Svitaj, svitaj, beli dan, 
Ko je prišel Jezus k nam. 
Petelinčki zjutraj zgodaj 

vstajajo, 
O belem dnevi se radujejo. 

Svitaj, svitaj, beli dan, 
10 Ko je prišel Jezus k nam. 
Tičke zgodaj prepevajo, 
K' se belega dneva veselijo. 



Svitaj, svitaj, beli dan, 
Ko je prišel Jezus k nam. 
15 Ribce na suho glavce pola- 
gao, 
K' se belega dneva veselijo. 

Svitaj, svitaj, beli dan, 
Ko je prišel Jezus k nam. 
Mežnarji zgodaj prezvanjajo, 
20 K* se belega dneva veselijo. 

Svitaj, svitaj, beli dan, 
Ko je prišel Jezus k nam. 
Rožice po travniku cvetejo, 
Glavce gor vzdigujejo, 
25 K* se belega dneva veselijo. 



4880. Zapisal dr. J. VoŠnjak. — Iz *Besedmka* L (i86g). 60. 

4881. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotrrika. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4882, 4S83, 4S84. 



77 



4882. 

(Iz Motnika.) 



Svitej se, svitej, beli dan, 
Puol bo pa pršu sam Jezus 

h nam 
Z svojo preljubo materjo, 
Z ljubo devico Marijo. 

5 Tićice po luftu letejo, 
Nisko na drevce se usedajo. 
In se veselijo beliga dne, 
Jezusa, Marijo časte. — 

Svitej se, svitej, beli dan, 
10 Puol bo pa pršu sam Jezus 

h nam 



Z svojo preljubo materjo, 
Z ljubo devico Marijo. 

Ribice po morju plavajo, 
Glavce na suho polagajo, 
15 Nam dobro jutro vošijo, 
Jezusa, Marijo vse časti. — 

Svitej se, svitej, beli dan, 
Puol bo pa pršu sam Jezus 

h nam, 
Z svojo preljubo materjo, 
20 Z ljubo devico Marijo. 



4883. 

(Iz Ihana.) 



20 



Deli. se, deh>, bel'B dan, 15 
H^nam bo pa pdršu Ježi>š 

sam 
Iz sojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano. 

5 TičicB po luffB letajo, 
Na niske drevca sedajo: 
De b'B biv že skori bel'B dan, 
De b'B h nam paršu Jež-Bš 

sam 
Iz sojo presveto materjo, 
10 Z rožo Marijo cartano! 

Ribice po morj'B pvavajo, 2 5 
Na suh' gvavcć pokvadajo: 
De b'B biv že skori bel'B dan, 
De dt» h nam paršu Ježtš 

sam 



Iz sojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano! 

Mežnar že beh> dan zvani, 
Ker se bel'ga dneva veseli: 
De b'B biv že skori bel'B dan, 
De bi> h nam paršu Jež'BŠ 

sam 
Iz sojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano! 

Kol'kor bolnikov na svet* leži, 
Vsak se bel'ga dneva veseli: 
De b'B biv že skori bel'B dan, 
De b'B h nam paršu Jež-BŠ 

sam 
Iz sojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano ! 



4884. 

(Iz Krope.) 



Sveti se, sveti, beli dan, 
K nam bo prišel Jezus sam 
Z rožo Marijo cartano 
In s to nebesko družino. 



5 Furmani po cesti furajo 
In se belega dneva vesele. 
Sveti se, sveti, beli dan, 
K nam bo pa prišel Jezus sam. 



4882. Zapisa/ GaŠpar Križni k. — Iz njegovcga rokopisa. 

4883 Zapisa l Anton Breznik; pel Smolajdrov oče. — Iz Breznikove 
zbirke II. ŠL 75. 

4884. Zapisat Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB, jj6. Namestu v* 3. je 
pač po pomoli pisano Z rožam' Marijo farbano. 



78 



III. — I. Pesmi obredne A. 4885, 4886. 



Tički po zraku letajo 
10 In se belega dneva veselć. 



Sveti se, sveti, beli dan, 
K nam bo paprišel Jezus sam ! 



4885. 

(Iz Zabukovja.) 



ezus sam, 
ezus sam 



Se svjeti, svjeti bjeli dan, 
K nam bo pršu ^ 
K nam bo pršu [ 

S svojo presveto materjo, 
5 S rožo Marijo cartano, 
S rožo Marijo cartano. 

Tićice po luftu letajo, 
Doli na vejce sedajo, 
Se bjelega dneva vesel6. - 

10 Se svjeti, svjeti bjeli dan, 
K nam bo pršu 
K nam bo pršu 

S svojo presveto materjo, 
S rožo Marijo cartano, 
15 S rožo Marijo cartano. 

Ribice v morji plavajo, 
Glavice na suh' pokladajo, 
Se bjelega dneva veselo. — 



ezus sam, 
ezus sam 



ezus sam, 
ezus sam 



Se svjeti, svjeti bjeli dan, 
20 K nam bo pršu ^ 
K nam bo pršu 

S svojo presveto materjo, 
S rožo Marijo cartano, 
S rožo Marijo cartano. 

25 Petelinčiki ljepo spivlajo, 
Se bjelega dneva veselo, 
Se bjelega dneva veseld. - 

Se svjeti, svjeti bjeli dan, 
K nam bo pršu 
30 K nam bo pršu 

S svojo presveto materjo, 
S rožo Marijo cartano, 
S rožo Marijo cartano. 

Angelci po nebesih shajajo, 
35 Rožo Marijo cjerajo, 
Rožo Marijo cjerajo. 



ezus sam, 
ezus sam 



Cjerej jo, cjerej, večni Buh, 
Buh Oče, Sin in sveti Duh, 
Buh Oče, Sin in sveti Duh! 



4886. 

(Dolenjska.) 



Svejtli se, svetli, oh beli dan, 
De bode peršu Jezus k nam 
S svojo prelubo materjo, 
Z rožo Marijo cartano! 
5 Petelinčki zgudej lepo pojo, 
Kir se belga dneva veseljo. 



Svejtli se, s vitli beli dan, 
De bode peršu Jezus k nam 
S svojo prelubo materjo, 
10 Z rožo Marijo cartano ! 
Ribce po morju plavaje, 
Glavce na suhu pokladaje, 
Kir se belga dneva veselje. 



4885. Zapisal Mat. Majar. — Jz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
MikloŠič. »Tndi znana v SolČavi na Stajerskem.« Majarjcv prepis v AIR. jj? 
se /oči od zgoranjega natiska v tem: 1, 10, 19, 28] Svitaj se, svitaj bčli dan 
— 2, 3, ii, 12, 20, 21, 29, 30 peršol — 7 lufti lčtajo — 9, 18, 27 bčlega . . . 
veselo — 16 mćrji — 35, 36 cčrajo — 57 Cčrej . . cčrej — 37, 38, 39 Bog. 

4886. Zapisal Andrej Fajdiga. — Iz njegove okoli 1834. Zeta pisane 
pcsmarice, ki mi jo je v porabo poslal Fr. Levec. 



III.— I. Pesmt obredne A. 4887, 4888, 4889. 79 

Svejtli se, svetli, oh beli dan, Svejtli se, svetli, oh beli dan, 

15 Da bode peršu Jezus k nam De bode peršu Jezus k nam 

S svojo prelubo materjo, S svojo preljubo materjo 

Z rožo Marijo cartano! Z rožo Marijo cartano! 

Tićce po luftu letaje 25 Angelci po nebesah špancirajo, 

In na niske veće sedaje, Rožo Marijo cirajo. 

20 Kir se belga dneva veselje. Ciraj jo, cirej, večni Buh, 

Buh Oća, Sin in sveti Duh! 
• 

4887. 

(Iz Suhorja.) 

Sveti se, sveti, beli dan, Ven na suho izhajajo: 

Da bode prišel Jezus k nam ! Ker se veselijo belga dne. 
Tičice po lufti letajo, I5 Sveti se> sveti> beli dan> 

Na nizke drvesa sedajo, Da bode ri§d Je2us k nam , 

5 Ker se veselijo bel ga dne. Rož , ce po travnikih cvetejo> 

Sveti se, sveti, beli dan, Ter se veselijo belga dne. 

Da bode prišel Jezus k nam Sveti se> sveti> bdi đan> 

S svojo sveto materjo, 2Q Da bode pr i še l Jezus k nam! 

Preljubo Devico Marijo ! Angeljci po nebesih špancirajo 

10 Sveti se, sveti, beli dan, Ter Marijo cirajo. 

Da bode prišel Jezus k nam ! Ciraj jo, ciraj, večni Bog, 

Ribce po morju plavajo, Bratec, pomagaj tebi Bog! 

4888. 

(Iz Hudojužne.) 

Svet nam, svet nam, beli dan, Ribce v morju plavajo, 

K nam bo prišel Jezus sam 10 Na suho glavico pokladajo, 
Z njegovo presveto materjo, K* se belga dneva vesele, 
Z rožo Marijo cartano. K' se belga dneva veselć. 

5 Tičce v luftu letajo, Zahvaljen bodi večni Bog, 

Na nizke vejce se obsedajo, Bog Oče, Sin in sveti Duh, 

K' se belega dneva veselć, 15 So tri peršone, en sam Bog, 
K* se belega dneva veselć. So tri peršone, en sam Bog. 



4889. 

(Iz Cerkna.) 

Marija gre do belga dne, Oj sveti, sveti beli dan, 



V naročji nese 

V naročji nese 



ezusa, 5 K nam bo pa prišel Jezus 

ezusa. sam, 



4887. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 

4888. Zapisa/ Ja ne z Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Prva strofa se po- 
navlja za vsemi drugimi. 

4889. Zapisat Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Verzi 4 — 9 se po- 
nav/jajo za vsako stro/o. 



80 



III. — I. Pesmi obredne A. 4890, 4891. 



K nam boprišel Jezus sam: 
S svojo preljubo materjo, 
Z rožo Marijo cartano, 
Z rožo Marijo cartano! 

10 Oj mežnar že sveto jutro 

zvoni, 
K' se belga đneva veseli, 
K' se belga dneva veseli. 

Tičce v luftu letajo, 
Nizko na vejce obsedajo, 
15 K* se belga dneva vesele. 



Oj ribice v morju plavajo, 
Glavce na suho pokladajo, 
K* se bel'ga dneva vesele. 

Angelci v nebesih hodijo, 
20 Rožo Marijo kronajo, 
Rožo Marijo kronajo. 

Oj kronaj, kronaj, večni Bog, 
Bog Oče, Sin in sveti Duh, 
Bog Oče, Sin in sveti Duh! 



4890. 

(Z Grahova 

Petelinčki beli dan pojć, 
Ker se beFga dneva veselć. 10 
Mežnar beli dan zvoni, 
Ker se bel'ga dneva veseli. 

5 Svćt' se' svćt se, beli dan, 
K nam bo pa prišel Jezus sam 
S svojo preljubo materjo, - 

Z Marijo rožo cartano. 



.) 

Ribce v morij plavajo, 

Na suho glavo vkladajo. 

Tfčice v luftu letajo, 

Na nizke drevce obsedajo. 

Angeljc* po nebesih se spre- 

hajajo, 
Marijo rožo cirajo: 
Ciraj, ciraj, večni Bog, 
Bog Oče, Sin in Sv. Duh! 



4891. 

(Iz poljanske doline na 

Petelinčki lepo pojejo, 
Se belga dneva troštajo: 
Da bi že bil skoraj beli dan, 20 
Da bi prišel Jezus doli k nam 
5 Sč svojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano! 

Ptičce v zraku letajo, 
Na nizke vej'ce sedajo, 2 e 

Se belga dneva troštajo: 
10 Da bi že bil skoraj beli dan, 
Da bi prišel Jezus doli k nam 
Sč svojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano! 

Ribce po morji plavajo, 
15 Glavce na suh pokladajo, 
Se belga dneva troštajo: 
Da bi že bil skoraj beli dan, 



30 



Gorenjskem.) 

Da bi prišel Jezus doli k nam 
Sć svojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano! 

Duše v vicah vpijejo, 
Se belga dneva troštajo: 
Da bi že bil skoraj beli dan, 
Da bi prišel Jezus doli k nam 
Sč svojo presveto materjo, 
Z rožo Marijo cartano! 

Angelci po nebesih španci- 

rajo, 
Z rožam' Marijo kinčajo. 
Kinčaj jo,kinčajjo, večniBog, 
Oče, Sin in sveti Duh, 
Kinčaj jo, kinčaj jo, večni Bog, 
Oče, Sin in sveti Duh! 



4890. Zapisal Anton Crv. — Iz njegove zbirke A. 12. 

4891. Zapisal Janez Ferlan. — Iz njegove zbirke L 



III. — I. Pesmi obredne A. 4892, 4893, 4894. 



81 



4892. 

(Iz Tunjic.) 



Petelinčki lepo pojo, 

Ker se bel'ga dneva vesele. 
Sveti se, sveti, beli dan, 
Skoraj bo prišel Jezus k 

nam 
S svojo presveto materjo, 
Rožo Marijo cartano. 



Tičice po lufV letajo, 
Na v'soke drevca sedajo. 

Rib'ce po morju plavajo, 
10 Na suho glavce pokladajo. 

Angeljc po nebes'špancerajo, 
Rožo Marijo cerajo, 
Cera jo sam Bog, 
Bog oče, Sin in sv. Duh! 



4893- 

(Iz Podzemlja.) 



Petelinčki lepo poj ej o, 
K' se veselijo bel'mu dne. 
Dćlaj se, dćlaj, beli dan, 
Bo prišel ljubi Jezus k nam 
5SČ svojo sveto materjo, 
Ljubo devico Marijo. 



Ptič'ce po zraku letajo, 

Na vejice se vsedajo, 

K' se veselijo bel'mu dne. 

10 Rib'ce po vodi plavajo, 
Na suho glav'ce podavajo. 



Angeljci v nebesih rajajo, 
Marijo devico pozdravljajo, 
Vse jo pozdravlja: večni Bog, 
15 Oče, Sin in sveti Duh. 



4894. 

(Z Višnje gore.) 



Tički po luftu letajo, 
Se na nizko drevje vsedajo; 
Žvrgolijo pesem jutranjo, 
Nam pa dobro jutro voščijo. 

5 Ribce pa po morju plavajo, 
In na suho glavce pokladajo, 
Kakor da bi nas pozdravljale 
In pa dobro jutro voščile. 



Rožce pa po polju rastejo 
10 In se v jutranji ros' umivajo, 
Da bi nam jutro bolj olepšale 
In razveselile nam srce. 

Prišel bo tišti strašni sodni 

dan, 
Takrat bo ves svetrazdjan; 
15 Angelj božji zatrobental bo, 
K oštri sodbi božji klical bo. 



489a. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke /. //. 62. Verzi 
$ — 6 se ponavlfajo tuđi po 2. in 3. strofi. 

4893. Zapisat Janko Barlč. — Iz *SIov. Vcćernic* XLV. 114. 

4894. Zapisat Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. /j. 

6 



82 III. — I. Pesmi obredne A. 4895, 4896. 

4895- 

(Od Frama.) 

Pčtelinci lčpo prepčvaJQ, Ribice po morju preplavajo, 

Od bčlega dneva praviJQ, Glavice na stran polagaJQ, 

Ker se veseliJQ bčlega dne, Ker se veseliJQ bčlega dne, 

Bčlega dnć, ker uže solnce 20 Bčlega dne, ko uže solnce 

gor gre. gor gr?. 

5 Po tem pa bQ prišel bčli dan, Po tem bQ pa prišel bčli dan, 

Ker bo prišel Jezus k nam Ker bo prišel Jezus k nam 

S svojq ljubQ materJQ, S svojq ljubQ materjQ, 

LjubQ dČvicQ MariJQ. LjubQ devicQ MariJQ. 

Ptičice lčpo prepčvaJQ, 25 Rožice lčpo precvČtaJQ, 

10 Od bčlega dneva praviJQ, No s$ proti solncu obračaJQ. 

Ker s§ veseliJQ bčlega dne, No s§ veselijQ bčlega dne, 

Bčlega dne, ko uže solnce Bčlega dne, ko uže solnce 

gor gre. gor gre. 

SvČti nam, svčti, oj bčli dan, Svčti nam, svčti, oj bčli dan, 

Po tem pa bQ prišel Jezus 30 Potem bQ pa prišel Jezus k 

k nam nam 

15 S svojq ljubQ materJQ, S svojq ljubQ materJQ, 

LjubQ dčvicQ MarijQ. LjubQ dčvicQ MariJQ. 

»Pojmo, pojmo v Jeruzalem!« 

4896. 

(Iz Vrtojbe.) 

Petelinčki lepo pojejo, In kraljestva božjega! 

Mi dobro voljo delajo, 15 Tam mužje darujejo 

Se veselijo bel'ga dnč. 'no lepo rožco gartrožo. 

De bi se storil beli dan, Ta ni nobena gartroža, 

5 De bi prišel Jezus k nam Ta je Marija cartana. 

S svojo ljubo materjo, 

Jez'sovo družbo cartano! Le pojmo, pojmo vRuzalem, 

Ona je njegova (mati) bla, 20 Ki je polen veselja 

Ker je rodila Jezusa, In kraljestva božjega! 

10 Tega kralja nebeškiga, Tam ženč darujejo 

Zveličarja cel'ga sveta. ' n ° lepo rožo lilijo. 

T • t-» 1 To ni nobena lilija, 

Le pojmo, pojmo v Ruzalem, Ta je Marija vsm J njenai 

Ki je polen veselja J J J 



4895. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II. 141. V v. 5. in 13. je pisano 
dčn ; ker je pozncje zapisovavec v v. 21, in 2g. sam zapisat dan, sem tuđi na 
prvem mestu postavit dan. Rima kaže, da je prišta pesem od Slovencev, ki iz- 
govarjajo a za povdarjeni polglasnik. 

Opomnja. Nckaj s to in s pre/šnjimi pesnimi podobnih verzov nahajamo 
tuđi v Št. 1390. 

4896. Neznanega zapisovavca. —-Iz* GoriŠkega letnika« 1864 str. 222 — 223, 
kjer je 7' v. 19. tiskano napak: Le pojmo v Ruzalem, v v. 35. nam. deklati, 
(= dekle'ta) pak dekla. * • 



III. — I. Pesmi obredne A. 4897, 4898. 



83 



Le pojmo, pojmo vRuzalem, 
Ki je polen veselja 
In kraJjestva božjega! 
Tam fanti daru j ej o 
30 'no lepo rožo rožmarin. 
Ta ni nobeden rožmarin, 
Ta je Jezus, Mariin sin. 



Le pojmo, pojmo v Ruzalem, 

Ki je polen veselja 
35 In kraljestva božjega! 

Tam deklati darujejo 

Lepo rožo, krancelj zlat. 

Marija ga je spletala, 

Dekličem ga je šenkala. 
40 Ktera ta krancelj obdrži, 

V nebesih ji že luč gori. 



4897. 

(Gor. Vitojba.) 

Petelinćki l^po pQJ*je, Z nu l^pu rQžu liliju. 

Se veselije b^leya dn§. Ta ni ob§na lilija, 

D« bi pršu b$li dan, Ta je Marija usmiljena. 

O d« bi pršu Jezus h nam 25 Pa j m0> p , jmo v j fruza i em , 



5 Se svcjju ljubu materju, 
Sez Mariju cart«nu! 
Ta je gvišna scya mati bla, 
Nam je rQdila Jezusa, 
T^a kralja neb^ške/a, 
10 Zveličarja c^l^a sveta. 

Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Kjer je puhen veselja 
In kraljestva božj^a! 
Sami mužje darujeje 
15 Z nu l§pu tqžu yartrožu. 
Ta ni ob$na /artroza, 
Ta je Marija brez madeža. 

Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Kjer je puhen veselja 
20 In kraljestva božj^a! 
Same žene darujeje 



Kjer je puhen veselja, 
In kraljestva božje/a ! 
Sami fantje darujeje 
Z nu l§pu rQžu rožmarin. 
30 Ta ni obiđen rožmarin, 
Ta je Jezus, Marijin Sin. 

Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Kjer je puhen veselja 
In kraljestva božj^a! 

35 Same dekl^t« darujeje, 

Z nu l§pu tqžu — krancel zlat. 
Ta ni obiđen krancel zlat, 
Ta je Jezusu miljen brat. 
Marija 7a je spletala, 

40 Dekl^tom 7a je šenkala. 
Dekl^tom krancel l§po stoji, 
Š$ l^pši v nebesih luč gori. 



4898. 

(Od Grgarja.) 

Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 



Ker je potihen veselja 
In kraljestva božjega! 
Tam možje darujejo 
5 Za to lćpo gartrožo. 
Ta ni nobena gartroža, 
Marija je brez madeža. 



Ker je potihen veselja 
10 In kraljestva božjega! 
Tam ženć darujejo 
Za to lepo lilijo. 
Ta ni nobena lilija, 
Marija je brez madeža. 



4897. Zapisa/ Jožef Cejan; pda Beta Kolačarica. — Iz Cejanove zbirke 
IV. št. 8. Znamenja a, §, e, Q so pač nekoliko nejasno rabljena. 

4898. Zapisat Mat ej Trnove c. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 
str. 38—39. 

G* 



84 



III. — I. Pesmi obredne A. 4899, 4900. 



15 Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Ker je potihen veselja 
In kraljestva božjega! 
Tam fantje darujejo 
Za ta lćpi rožmarin. 

20 To ni nobeden rožmarin, 
To Ježoš je, Marijin sin. 



Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Ker je pofihen veselja 
In kraljestva božjega! 
25 Tam dekelce darujejo 
Za ti lepi šapft zlat: 
Marija ga je spletala. 
Ga je deklet'cem šenkala. 



15 



4899. 

(Iz Predvorske 

Pejm6, pejmć v Jeruzalem, 
Tam čćr možje darujejo 
Pod jeno bćwo Utajo! 
To ni vobčna Utaja, 
5 To je Marija c&rtana. 

Pejmć, pejmć v Jerćzalem, 
Tam čer ženć dartijejo 
Poh jeno rdćčo gdrtrožo! 
To nf vobčna gdrtroža, 
10 To je Marija cartana. 

Pejmd, pejmd v Jeruzalem, 
Tam Čćr fantfn* dartijejo 



20 



fare.) 

Poh zćlem»m rožmarinom! 
To nf vobčd'Mi rožmarin, 
To je JežT»š, Marfjtn sfn. 

Pejmd, pejmo v Jenizalem, 
Tam čćr deklič' darujejo 
Poh jen^m zvvatem kran- 

ciljnam! 
Marija ga je spletovva, 
D^kličam ga j' obćtowa; 
K*l ta kranc%lj zvbstć držf, 
V nebi. j'B vćčna wtič gori. 



49OO. 

(Kranjska iz Zabukovja.) 



Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Tam k je povhno veselja 
Inoj kralestva božjega! 

Možam tam darujejo 
5 Sprelepo rudečo gartrožo, 
Sprelepo rudečo gartrožo. 

To ni nobena gartroža, 
To je le roža Mariina, 
To je le roža Mariina. — 

10 Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Tam k je povhno veselja 
Inoj kralestva božjega! 

Ženam tam darujejo 
Sprelepo belo lilijo, 
15 Sprelepo belo lilijo. 



To ni nobena lilija, 
To je le roža Mariina, 
To je le roža Mariina. — 

Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
20 Tam k je povno veselja 
Inoj kraljestva božjega! 

FantiČam tam darujejo 
Sprelepi zeleni rožmarin, 
Sprelepi zeleni rožmarin. 

* 

25 To ni nobeden rožmarin, 
To je Jezus, Marijin sin, 
To je Jezus, Marijin sin. — 

Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 
Tam k je povhno veselja 
30 Inoj kralestva božjega! 



4899. Zapisa/ M. Valjavec. — Iz Kresa IV. (1884) 388. 

4900. Zapisa/ Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hrani/ 
Afik/oŠić. Po/e se tuđi na -»Gomi/skem u Stajerju*. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4901, 4902, 4903. 



85 



Dekletam tam đarujejo 
Sprelepi zeleni krancelček, 
Sprelepi zeleni krancelček. 

Krancel je lepo zapleden, 
35 Verh pa zlato pozlaćen, 
Verh pa zlato pozlaćen. 



Marija ga je spletala, 
Deklićam ga je šenkala, 
DekliĆam ga je šenkala. 

40 Ktera krancelćek prov obdrži, 
i že v nebesih luč gori, 
i že v nebesih luč gori! 



4901. 

(Iz Ihana ) 



Pejmć, pejmć v J'Brćzalem! 
Tam sć možji danij'LJo 
Z j£m>m zelćnim rožmari, 

nam. 
To ni nobćdn rćžmarin, 
5 To jd J%ziš, Marijan sin. 

Pejmć, pejmć v Jeruzalem! 
Tam sć %bi\6 darujijo 
Z jdno bevo litajo. 
To ni nobćna litaja, 
10 To jd rožd Marijana. 



Pejmć, pejmć v Jeruzalem! 
Tam s6 fantji daruj%jo 
Z jano rdečo g&vtr&žo. 
To nf nobćna gavtrBŽa, 
15 To j& Marija cartana. 

Pejmć, pejmć v Jirtizalem! 
Tam sć vtročič' dartij'LJo 
Z janxm rdćČ%m pušxlčkam. 
To nišo nobćn' v&tročfč', 
20 To so n'Bbćšk'L £jngT»lčki. 



4902. 

(Z Grahova na Tolm.) 



Pejmo mi v Jeruzalem ! 
Tam je polhno veselja 
In kralj estva božjega. 
Tam Bogu đarujejo 
5 Z eno belo lilijo: 
To ni 'bedna lilija, 
To j' Marija rožen cvet! 

Pejmo, pejmo v Jeruzalem! 
Tam je polhno veselja 
10 In kralj estva božjega. 
Tam Bogu đarujejo 



Z en'm rudečim gartrežem 

To ni 'beden gartrež, 

To je Marija brez madeža. 

15 Pejmo mi v Jeruzalem! 
Tam Bogu đarujejo 
Z enim lepim kranceljnom : 
Marija ga je spletala, 
Ga j* dekletam šenkala: 

20 Tišti, ki ji lepo v rok&h 

stoji, 
Tišti v nebesih luč gorf. 



4903- 

(Z Gorjanskega na Krasu.) 

Pćjmd, pćjmd v Jeruzalem! 5 Tdmkšj možje đarujejo 
Tam je polhno veseljd, Lepo rožo lilijo; 

Tam je polhno veseljđ. To ni obena lilija, 

Ino kraljćstva božjega: To je Marija vsmiljena! 

4901. Za piša l Anton Breznik; povedala Štučkova Neža. — Iz Brez- 
nikove zbirke IV. št. 4g. 

4902. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 8. 

4903. Zapisa/ K. Štrekelj /. 1884 od stare Kraljice. — Iz njegove zbirke. 



86 



III. — I. Pesmi obredne A. 4904, 4905. 



P6jm6, pćjmć v Jeruzalem! 

10 Tam je polhno veseljd, 
Tam je polhno veselja 
Ino kralj ćstva bćžjega: 
TdmkŽLJ žćnskč darujejo 
To rdečo gatrožo; 

15 To ni obena gatroža, 
To je Marija vsmiljena! 

Pćjmd, pćjmć v Jeruzalem! 
Tam je polhno veseljd, 
Tam je polhno veselja 
20 Ino kraljćstva bćžjega: 



T&mk&j f&ntjč darujejo 
Lepo rožo rožmarin; 
To ni obeden rožmarin, 
To je Jezus, Marijin sin! 

25 Pćjmč, pćjm6 v Jeruzalem! 
Tam je polhno veseljd, 
Tam je polhno veselja 
Ino kraljćstva božjega: 
TdmkŽLj deklćta dariijejo 

30 To lepo rožo krancelj zlat; 
To ni obeden krancelj zlat, 
To \je Jezus, Marijin sadi 



20 



4904. 

(Iz Št. Andreža pri 

Pejmo v Jeruzalem, 
Kjer je puhen veselja 
In kralj estva božjega, 
Kjer sami mužje daruvaju 
5 Nu lepu rožu rožmarin! 
Ta ni obeden rožmarin, 
Jezus je, Marijin sin. 

Pejmo v Jeruzalem, 
Kjer je puhen veselja 
10 In kralj estva božjega, 
Kjer sami fantje daruvaju 
Nu lepu rožu gartrožu! 
Ta ni obena roža gartroža, 
Je Marija brez vsiga madeža. 

15 Pejmo v Jeruzalem, 

Kjer je puhen veselja 3° 



25 



Gorici.) 

In kralj estva božjega, 
Kjer same žene daruvaju 
Nu lepu rožu'liliju! 
Ta ni obena lilija, 
Je lepa roža Marija. 

Pejmo v Jeruzalem, 
Kjer je puhen veselja 
In kralj estva božjega, 
Kjer same dekleta daruvaju 
Nu lepu rožu, krancelj zlat, 
Kjer Marija ga je spletala 
In ga je dekletam šenkala! 

O kako lepo dekletam v 

r^k^h stoji, 
Se lepši v nebesah luč goril 



4905- 

(Iz ribniške doline.) 



Mi smo prišli od Zelćna, 
Prinesli zdravje, veselja 

možem : 
Tem darujemo 
Prelepo rudečo gartrožo, 
5 To je roža sv. Jožefa! 



Mi smo prišli od Zelena, 
Prinesli zdravje, veselja 

žen&m : 
Tem darujemo 
10 Prelepo belo lilijo: 
To ni nobena lilija, 
To roža je Marija! 



4904. Zapisa l Jožef Cejan; pela M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove 
zbirke II Št. 12. 

4S05. Zapisa l Anton Zobec. — Iz njegove zbirke I št. 24. Zelen = 
Jeruzalem. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4906, 4907, 4908. 87 



Mi zrno prišli od Zelena, Mi smo prišli od Zelena, 

Prinesli zdravje veselja 20 Smo prinesli zdravje veselja 

fantom : dekličem : 

15 Tem darujemo Tem darujemo 

Prelep zelen rožmarin: Prelep krancel zlat: 

To ni noben rožmarin, Marija ga je spletala, 

To Jezus je Marijin sin. Dekličem ga je šenkala. 

25 Kdor hoče ta krancelj nositi, 
Mora Bogu lepć služiti; 
Mora imeti Čisto okć, 
Kakor je Čisto zlatć. 



4906. 

(Iz Suhorja.) 

Mi smo prišli od Velenta, Tud nobena gartroža; 

Prinesli smo trošt, veselje: To je Jezus Marijin sin: 

Eno rudečo jabelko, Sreberna zibka, zlat locenj, 

Eno lepo gartrožo. Noter se ziblje Jezus sam! 
5 To ni nobena rudeča jabelka, 

Darovanje. 
4907. 

(Z Izlak.) 

Možje ji darujejo To ni obeden rožmarin, 

To lepo rdečo gatrožo. To Jezus je Marijin sin. 

To ni obena gatroža, Dekleta ji darujejo 

To je Manja cartana. Ta ]epi beU krance i če k: 

5 Žene ji darujejo, 15 Dekleta krancelne nosijo, 
To lepo belo lilijo. Marijo za gnado prosijo. 

To ni obena lilija 0trod jj daru j ejo> 

To je Manja osmilena. Ta , epi rdeči nage i če k. 

Fantje ji darujejo To ni obeden nageiček, 

10 Ta lepi zelen rožmarin. 20 To je nebeski ajngelček. 

4908. 

(Iz Podzemlja.) 

Kaj borno možem šenkali? 5 Kaj borno ženam šenkali? 

Eno rudečo galtrožo: Eno belo lilijo: 

To ni nobena galtroža, To ni nobena lilija, 

To je Jezus in Marija. To je Jezus in Marija. 

4906. Zapisal Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 
S koncem primerjaj dotične verze v št. 432—435 (Jezus ziban). 

4907. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I št. 35. 

4908. Zapisal Ja nko Barle. — Iz njegove zbirke. Za vsako strofo se 
po/e: Marija, Marfja, * Prosi za nas Jezusa. 



88 HL — I. Pesmi obredne A. 4909, 4910, 491 1. 

Kaj borno fantom šenkali ? Kaj borno dekletom šenkali ? 

10 En lep, zeleni rožmarin: En lep, rudeči nageljček: 

To ni nobeden rožmarin, 15 To ni nobeden nageljček, 
To je Jezus, Marijin sin. To je Jezus, Marijin sin! 



»Možje so se skupaj z brali.« 

4909. 

(Iz Motnika.) 

Možje so se kupej zbrali, 5 Kdor hoče Jezusa ljubiti, 
Da bi Jezusa darvali; Mora Čisto srce imeti; 

Darujte mu, darujte mu, Ljubmo ga, ljubmo ga, 

Preljubmo Jezusu! Preljubiga Jezusa! 

Pevci to pesem popevajo na: možje [kakor se zgoraj vidi], žene, fante, 
dekleta in na otročiČe. 



4910. 

(Z Oblok na Tolminskem.) 

Možje so se skupaj zbrali, Dekleta so se skupaj zbrale, 

Da bi Jezusa dar'vali. 10 Da bi Jezusa darvale. 

Ljub'mo ga, ljubmo ga, Otročiči so se skupaj zbrali, 

Spreljubga Jezusa! Da bi Jezusa dar , vali# 

5 Žene so se skupaj zbrale, Ker nas je tak močno ljubil, 

Da bi Jezusa darval. Vse nam dal, kar je obljubil. 

Fantje so se skupaj zbrali, J 5 Svet raj nam je on zapusti!, 

Da bi Jezusa dar'vali. K nam na zem, J° se ., J e 

spustu. 

4911. 

(Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) 

Možje so že sklenfli takć, Kdor hoče Jezusa zvesto- 
Da b* Jezusa ljubili zvestć: ljubit, 

Ljubimo ga, ljubimo ga, Ta mora čistga srca bit': 

Ljubimo ga, ljubimo ga, Ljubimo ga, ljubimo ga, 

5 Ljubimo ga, Jezusa! Ljubimo ga Jezusa! 

Pesem se nadaljuje tako, da se namesto prve besede v pesmi (možje) reče 
nadalje žene, fantje, dekleta, otroci itd. in se potcm deneta glagola skl e- 
nili in ljubili v pravi gramatični spol. 



4909. Zapisa/ Gašpar Križnik — Iz GK. I. //. — Pesem se poje zdaj 
navadno pri mrličih, 

49x0. Zapisa/ Janez Ko kosar; peia Mihelova Anica. — Iz Kokošarjeve 
zbirke, kjer je k v, 14. pripisana varijanta Sveti raj nam je obljubil. Pesem se 
poje zdaj navadno pri mrličih, kadar *varujejo*. 

491 1. Zapisa/ Anton Zorec. — Iz njegove zbirke. 



ni. — I. Pesmi obredne A. 4912, 4913, 4914. 4915. 



89 



» 



Sredi vaši en križ stoji.« 

4912. 

(Z Izlak.) 



Prelepa cesta oglajena, 
Petroško vas navajena, 
Sreh te vaši jen križ stoji, 
Poh križam rasto rojžce tri. 
5 Prva rojžca Klija, 
Ker je Marija vsmilena. 
Druga rojžca gatroža, 



Ker je Marija cartana, 
Treka rojžca rožmarin, 
10 Ker je Jezus Marijin sin. 
Kdor bo te rojžce tri dobiv, 
Šarce ga bo zmer veselfv, 
Dokler bo živfv. 



49*3- 

(Iz Motnika.) 

Lepa cesta vglajena, De je Marija cartana; 

Petrovška vas navajena. Ta treka rožca rožmarin, 

Na sred vaši pa en križ stoji, 10 De je Jezus Mari'n sin. 

Pod križem pa raso rožce tri. Rasi, rasi, rožmarin 

5 Ta perva rožca je lilija, In druge rožce tuđi ž njim, 

De je Marija vsmilena; Lepo plave, višneve, 

Ta druga rožca gartroža, In bele, rudeće gartrože ! 



St'Bzica je ugvaji>na, 
Prot' hribčk% ja navajena. 
Na hribčk% pa jan kriš stoji, 
Na križ' pa vsmitan J'bžt.š 

-visi. 

5 Pod križam pa rasejo rož'ce 

tri. 
Ta parva rož'ca lihbja, 
To ja Marija vsmilena. 
Ta druga rož'ca gdvtreža, 
To ja Marija cartana; 



4914. 

(Iz Ihana.) 

10 Ta treka rož'ca rožmarin, 
To ja J'BŽ'LŠ, Marijan sin. 

Marija j* rož'ce targava, 
Dekletam ja kranc^lne sple- 

tava. 
J'lŽ'lš ja vtargu rožmarin, 
15 Dav ga ja fantam za spomin. 

J'lž'bš ja vsmilen'ga srca, 
Za kar ga pros'mo, vse nam 

da. 
Prosimo ga za svetx rej, 
Jtž'Lš, Marija nam ga dej! 



49I5- 

(Iz konjiškega okraja.) 

Na sred vesi en križ stoji, Ta parva rož'ca lilija, 

Iz križa rast'jo rož'ce tri; 5 Ko je Marija vsmiljena: 
To mene veseli. To mene veseli. 

49x2. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. % 

49x3. Zapisal GaSpar Križni k. — Iz GK. II. 35. Drugi prefiis je v 
GK. 1. 6, samo da tam stoji: 9 treta in da vv. 11 — 14 manjkajo. 

49x4. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz Breznikove 
zbirke II. št* 60. 

4915. Zapisal Iv. G. Nagi i č. — Iz *Besednika* VII (1875). 83. 



90 IH« — I. Pesmi obredne A. 4916, 4917, 4918, 4919. 

Ta druga rož'ca rožmarin, 10 Ta treka rož'ca roženkrat, 
Ko je Jezus Marijin sin: Deb' bli vnebesahvsienkrat: 

To mene veseli. To mene veseli. 



4916. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Na sredi vesi en križ stoji, 5 Ta prva roža gatroža, 
Z ardečoj farboj farbani. Marija je brez madeža. 

Okoli križa ograd je, Ta druga roža lilija, 

Tri rože so nasajene. Marija je prećista vsa. 

Ta tretja roža rožmarin, 
10 Jezus je Marijin sin. 

4917. 

(Iz Podzemlja.) 

Stoji mi, stoji cestica, To je Marija usmiljena; 
Oj cestica ugldjena, Druga je rož'ca galtroža, 
V belo vas navijena. To je Marija žalostna; 
Na sred' vaši pa križ stoji, 10 Tretja je rož'ca rožmarin, 
5 Pod križem lepe rož'ce tri. To je Marijin premili sin. 
Prva je rož'ca lilija, 



4918. 

(Iz Podzemlja.) 

Lepo je cesta uglajena, To je Marija brez madeža. 

Ćez to vas navajena. Druga rož'ca je leti 

Na sred vaši križ stoji, Lepa rudeča galtroža, 

Okol križa rož'ce tri. 10 To je Marija usmiljena. 
5 Prva rož'ca je letd Tretja rož'ca rožmarin, 

Lepa rož'ca lilija, To je Marijin preljubi sin. 

Marijin sin — rožmarin. 

4919. 

(S Pohorja.) 

Prelepa cesta uglajena, Juhć, juhć, veselo je — 

V šmarsko vas navajena: Veselo je moje srce! 



4916. Zapisat ]oie£ Kranjc; narekovala FrančiŠka Vrbnjak. — Iz Krajn- 
čeve zbirke. 

4917. Zapisat Janko Barle. — Iz *Slov. Večernic* XLV. 114* 

4918. Zapisat Janko Barle (1889), peta stara Katarina. — Iz zbirke 
Bartetove. 

Opomnja. S tem in nastopnim naslovom primerjaj tuđi naslov »K temu 
letu novemu* med novoletnimi kolednicamu 

4919. Zapisat Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. Št. 52. Verz 3. 
in 4. se ponavljata za vsako strofo. Zapisovavec pripominja: » Približno enako 
pesem prinesli so — cigani (?) nekoć s Koroškega, samo da je imela to-le obliko: 

Prvo vrstico skopala bom — lepo, 

In rožice sejala bom — lepo! 
To se je ponavljalo pri vsakej kitici, kar je posebej Še krasna melodija kaj pri- 
jetno napravila.« (Prim, spoaaj št. 4922.). 



III. — I. Pesmi obredne A. 4920, 4921, 4922. 



91 



5 Pri cesti stoji garteljček, 
V njem pa rastejo rožice. 

Ta prva rožea lilija, 
Ker je Marija usmiljena. 

Ta druga roža gartroža, 
10 Ker je Marija cartana. 



Ta tretka roža rožmarin, 
Ker Jezus je Marijin sin. 

Ta šterta roža nageljček, 
Kar so nebeski angeljčki. 

15 Ta peta roža je mar'jon, 
Ker Jezus je Marijin tron. 



Vse te rožee bom vkup pobral, 
Mariji v čast jih bom dar' val. 

4920. 

(Iz podj unske doline.) 



Lepa je cesta vglajena, 
Na farsko ves navajena. 
Ćešena si, Marija ti, 
Vsa polna milosti! 

5 Na sred vaši en križ stoji, 
S križa rastejo rožice tri. 

Prva rožica lilija, 

Ko je Marija vsmilena. 



Druga rožica gartroža, 
10 Ko je Marija cartana. 

Tretja rožica je marjon, 
Ko je v nebesih Marijin tron. 

Četrta rožica rožmarin, 

Ko je v nebesih Marijin sin. 

15. Peta rožica najgelček, 
To je nebeski angeljček. 



15 



4921. 

(Od Prama 

Lčpa je roža najgelnov cvčt: 
Angeli sq jq tčrgali 
No sq fantičom šenkali. 
To pa ni nijeden nagelnov 

cvčt, 
5 To so nebeski angeli. 

Lčpa je roža roženkraut: 
Angeli sq jq tčrgali, 
No sq fantičom šenkali. 
To pa ni nijeden roženkraut, 
10 To je sam troštar sv§ti Duh. 

Lepa je roža rožmarin: 
Angeli sq jq tčrgali, 



20 



No sq fantičom šenkali. 
To pa ni nobeden rožmarin, 
To je le Jezus, Marijin sin. 

Lepa je roža gartroža: 
Angeli sq jq tčrgali, 
No sq fantičom davali. 
To pa ni nijedna gartroža, 
To je Marija dčvica. 

Marija gr$ v sv§to nebo, 
Ona nas vabi za sodq; 
Kteri Marijo prav ččsti, 
Ona ga nikolj ne zapusti. 



4922. 

(Od Sv. Ane na Krembergu.) 

Enogredicoskopalabom,lebom, Rasi, rasi, najgeljček, 
Si rožic nasadila bom: Najgeljček je angeljček! 



4920. Zapisat Blaže Rane. — Iz njegove zbirke št. iq. Verz 3. in 4. se po- 
navljata za vsako strofo. Vprvotnem zapisu se povsođ piše ČeŠčena in rož'ce, rozea. 

492 1 . Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. gj. 

4922. Zapisat Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke I. str. 44 — 4$. V 
vsaki stro/i se v petju ponavlja zadnja vrsta. 



92 III.— I. Pesmi obredne A. 4923, 4924. 

5 Drugo gredico skopala bom, Rasi, rasi, rožmarin, 

le bom, Rožmarin, Marijin sin! 

Si rožic nasadila bom: - 

Rasi, rasi, majaron, Strto gredico skopala bom, 

Majaron, nebeski tron! # ' e bom, 

- , . , Si rožic nasadila bom: 

Tretjo gredico skopala bom, 15 Rasi> rasi> mija> 

e . v . -.. } G bom ' Lilija nedolžnega! 

10 Si rozic nasadila bom: 

4923- 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

Gredico kopala bom lepo, Rasti, rasti, majeron, 

lepo, Majeron — Marijin tron. 

Rožce nanj' sadila bom lepo IO Rasti> rastij rožen kra't, 

. . ? an J 0: Roženkra't — Marijin sad. 

Rasti, rasti, rožmarin, J 

Rožmarin — Marijin sin, Rasti, rasti, gatroža, 

5 Rožmarin — Marijin sin. Z meno bodeš rajžala. 

Rasti, rasti, najgeljček, Rasti, rasti, penica, 

Najgelček ti angeljček. 15 Jezusova ženica. 

Rasti, rasti, lilija, 
Roža si Marijina! 

Vrtić z rožicami nasajen. A. 

4924. 

(Od Hrenovic.) 

Bog daj dobro jutro, deklič 10 Plave, rudeče, višnjave, 

mlad! Nobene rožce lepši ni, 

Mi smo prišli k tebi les, Koker lepa rož'ca Anica. 

Mi hočmo sveto pesem peti Anica mi je krancel 8pletala 

Od Jezusa in Manje Jezušu ^ lav0 devala 

5 In od rojstva božjiga, Vsdej pomagaj nam> Anica> 

In tud od leta noviga. Da pridem0j kamer je šla 

Tam stoji polje, polje ravno, Marija: 

Na polji je pa včrtič ograjen, Gor v svet nebeski raj, 
Poun je rožic nasajen: Bog ga nam vsim daj! 

4923. Zapisat Jože TuŠak. — Iz njegove zbirke; prvi dve začetni vrstici 
se pojeta jednako pred vsako kitico, zadnja vsake kitice pa se ponavlja. 

4924. Zaptsa/E. K(orytko?). — Iz VO. V. 28. Za Anica (v. to,, jj., 15.) 
je pač pomotoma ali preprisovavec Vraz ali zapisovavec sam pisal Ania. Pesem 
;'e natisnjena v SPKN. I. 11—12 s temi razlikami, ne glede" na na glasna zna- 
menja in apostrofe: 2 les) sem — 3 čmo — 5 In od) Od — 6 In tud] In — 7 polje, 
polje] polje — 8 vertic — 9 Polno — 10 višnjeve — 12] Kakor je lepa Anica 

— 13] Anfca mi je venec spletala — 14 Jezusu — 15 Anica — 16] De pridemo, 
kjer je Marija — 19 To t' — 20 TeV — 22 zdravlje] zdravje in — 23 prelepo 

— 25, 26 hočmo — 26 priporočit' — 27 ljub' dvici] in devici — 27 Mari i — 



III. — I. Pcsmi obredne A. 4925. 93 

Tota je pesem spojena 25 Mi se hoćemo od tebe potočit, 

20 Tebi, dekliču mladimu, Bogu te hoćemo perporočit, 

Na tvoje lepo poštenje, Bogu, ljub* dvici Mariji. 

Bog ti dej zdravlje, veselje! 

_ _. . . Per tebi ostani sveti Duh, 

Mi te lepo prosimo z nam > jde večni Boh , 

Eniga daru bozjiga. 



Vrtić z rožicami nasajen. B. 

4925- 

(Koroška.) 

Oh Marija, hartelć ti, 25 V hartelni raste hartroža, 

Povhena si milosti, V hartelni raste hartroža, 

Nezračane hnade cveto Še ljepši si ti Marija, 

Vun iz tabe. Oh Marija! 

5 Hartelč je ljepo ohrajan, Buh Oča te je vsadiv, 

Hartelć je ljepo ohrajan, 30 Svet Duh je hortnar biv, 
Z dišećemi rožcami obsajan, 5? ž J l , sin . J . e Z tabe scvetiv > 
Oh Marija! 0h Man J a - 

, T , A . . x ,.,.. Horej v nebesah sediš, 

V hartelni raste hbja, Rn J miyost nam đcHš 

10 V hartelni raste hlija, In za nas hrješniče skerbiš 

Z ljepam imenam Manja, Qh Marija , 

O Manja! J 

Duše pa v vicah vpijajo, 

V hartelni raste rožmarin, £> uše pa v yj ca h vpijajo, 

V hartelni raste rožmarin, Marijo na pomuč kličajo: 

15 Se ljepši je, Marija, tvoj sin, 40 h Marija! 

Oh Marija. 

Marija, pomaj, pomaj, 

V hartelni raste ljep marjon, Marija, pomaj, pomaj 

V hartelni raste ljep marjon, Vsem vjernim dušam v sveti 
Še ljepši je, Marija, tvoj tron, raj, 

20 Oh Marija! Oh Marija! 

V hartelni rastejo nahelci, 45 Marija, stegni svojo roko 

V hartelni rastejo nahelci, No peli nas vse sebć 

Še ljepši v nebesah anhelci, Med vso nebesko družino, 
Oh Marija! Oh Marija! 



28 Pri teb' — 29 pojde . . . Buh. — Isto koledniško jedro in konec ima Mat. 
Ma jar v neki novoletni koiednici, ki jo je odjavi/ v » Slavjanu* 1L 109; prim. 
spodaj zadnjo novo/etno kolednico. 

4925. Zapisat Mat. Ma jar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
Alik/oŠiĆ. »Znana v RoŽju, pri Žili in v Žabnicah.* 



A 



1 



94 HI. — I. Pesmi obredne A. 4926, 4927. 



4926. 

(Iz Gorenje Kaple na Koroškem.) 

Stoji hartelč zahrajan, Marija pa v troni sedi, 



S rudečo žido zaplatan, 
Povhen rožic nasajan. 15 ^ 



ežiša v krilci derži, 
ežiša v krilci derži. 



Notre raste Klija, Vse duše za njo vpnejo, 

5 Še ljepši si ti, Marija, JJanjo na pomuč k hčajo, 

Še ljepši si ti Marija! Man J° na P omuč khča J°; 

Oh Marija, pomaj, pomaj 

Notre raste rožmarin, 2 o Vsam vjernam dušam v sveti 

Še ljepši je, Marija, tvoj sin, ra j f 

Še ljepši je, Marija, tvoj sin! Vsam vjernam dušam v sveti 

10 Notre raste ljep marjon, 

Še ljepši je, Marija, tvoj tron, Keder bo živlenja krej, 
Še ljepši je, Marija, tvoj tron! Pelji nas u sveti rej, 

Pelji nas u sveti rej! 



Iz keliha so zrastle tri rožice. A. 

4927. 

(Benečanska.) 

Pred svetim votarjam svet Na zlatim stoliću je nasajen, 

kelih stoji, Z rudečo židjoj prekrižen. 

Unkej rastejo rožice tri. 

4926. Zapisa/ Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
MiklošiČ. »Znana ludi v Solčavi na Stajarskem.* Po tem rokopisu je pesem 
natisnjena v SIov. Bčeli II 1 (18 51) 58 — 59, toda s temi razlikami: 8, 9, 11, 12 
Marija, tvoj] Marijin — 14, 15 Jezusa v krili — 17, 18 kličejo — 20, 21 Vsam 
vjernan] Vjernam — 22 Kedar . . . kraj — 22, 24 v . . . raj. — Pesem je prepisal 
Majar tuđi v AIR. 341 (*KoroŠka iz RoŠja«) s temi predrugačbami, ne glede' 
na g za spirantistični g (ki ga Majar v zgoranjem natisku piše s h) na 6 za 
je in na naglaske: 1 Stoji] Tam stoji — 2 Z — 14, 15 v krili — 17, 18 pomoć 
— 20, 21] Vsam vjernam] Vćrnam — 23 Kadar . . . kraj — 23, 24 Peli . . . 
v . . . raj. Pesem je natisnil Majar v svojem *Slavianu« III. (1875J 12$ s temi 
prememdami, nabosled omenjene ga prepisa ne glede na je za 6: 3^ Pouhen — 

15 Ježuša. — Natisnil jo je tuđi Scheinigg v NPKS. št. 83 (iz Železne Kaple 
in Ziljskega) ?> modernizirani slovenŠČini* Za drugo strofo je vtaknjena ta-le: 
Notre rastejo nageljni, * Še lepši so nebeski angelji. Na navedenem mestu sta v 
Scheiniggu natisnjeni (pač kot začetek, ne pa . kot varijanta prvih dveh kitic) še 
ti strofi (primerjaj spo da f svatbene pesmi): 

Na rajžo se bom jaz podal. Za roke ga bom jaz prijel, 

Jezusa bom za varha zbral. Ga bom kuŠnil in objel. 

Melodijo iz ziljske doline glej pri Kuhaču /. št. 105. 

4927. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je^ hranil 
Miklošič. Drugi verz vsake strofe se ponavlja. *Jaz sem slišal peti u St. Petru 
na Venecianskem, u Bolti nju in u Cerklah na Krajnskim y v v Št. Aancianuna Ko- 
roškim, u Starem trgu, v Braslovčah in u Gomilskim na Stajerskem. V St. Petru 
na Venecianskem je ta pesmica prav cerkvena in se poje po povzdigovanju.* 
Prepis v VO. XI V l . 23 se loci, ne glede' na naglaske v tem: 3 stolicu — 4 židjoj] 



III. — I. Pesmi obredne A. 4928. 



95 



5 Perva rožica je leta: 
Oj rumena všeničica: 

Per svetej maši jo nucajo 
Za samo sveto hostijo. 

Ani jo povzihujejo, 
10 Ludje se perklonjujejo. 

Druha rožca je leta: 
Ljuba vinenska tertica: 

Per svetej maši jo nucajo 
Za samo sveto rešnjo kri. 

15 Ani jo povzihujejo, 
Ludje se perklonjujejo : 

To je pravi živi Buh, 

Ki nas je resu od nadluh. 



Treća rožica je leta: 
20 Ljuba devica Marija: 

Je rodila Ježuša, 
Tega krala nebeškaha; 

V sreberno zibco ha položila, 
Z zlatom je pozlatjena. 

25 Marija je zibala Ježuša, 
Tega kralja nebeškaha. 

Ježuš je majhen, pa je svet, 

V rokah deržf vesojen svet. 

Ježuš je st varu zemjo an 

nebjo, 
30 Človeku dav dušo an telo. 

Ježuš je vsmijeneha serca, 
Kar ha prosimo, vse nam da ! 



Iz keliha so zrastle tri rožice. B. 

4928. 

(Štajerska od hrvaŠke meje.) 



Leži, leži polje, 
Dogo no široko. 
Sredi polja stoji 
Jedno tenko drevce. 
5 Ono drevce dela 
Jedno hladno senco. 
V oni senci stoji 
Jedna lepa miza. 
Miza je pokrita 
10 Jednim belim ruhom. 
Na ruhu mi stoji 
Jeden zlati kelih. 



Ž njega so mi zrasle 
Tri rože rumene. 

15 Prva mi je roža: 
Otec Bog nebeski. 
Druga mi je roža 
Jezuš Nazarenski. 
Treta mi je roža 

20 Jožef no Marija, 
Jožef no Marija: 
Meni sonce šija 
Zimi no poleti 
Sem širokem sveti. 



židjoj je] — 10 rožica — 12 Ljuba] Ki je — 17 Buh — 18] Ki nas rčši od 
nadluh — 19 r6žica — 20 Luba — 22, 26] Teha krala nebeškeha — 24 po«, 
zlaćena — 29 nebju — 30 dao. — Majarjev prepis v AIR. 363 f» Benatska*) se 
loči od našega natiska, ne glede' na naglaske in na g za spirantični g (h), v 
tem: 3 stoliću je] stoliću — 4 žido — n rožica — 12 Ljuba] Ki je — 14 rćŠnjo 

— 17 Bog — 18 rčšol . . . nadlog — 19 Tretja — 20 Luba — 22, 26 Krala — 
24 pozlaćena — 25 Marija je] Marija — 29 stvarol . . nebo. Majar je natisnil 
pesem v svojem r » Slavjanu* III. (18 j$) 2j t kjerjo je krstil za »Benatsko iz TerČeta«. 
Ta natisek se loči od našega, ne glede na naglaske, v tem: 3 stoliću je] stoliću 

— 12 Ljuba] Ki je — 14 rješnjo — 17 B6h — 18 rješu . . nadlćh — 20 Luba 

— 22, 26 Krala nebeškeha — 24 pozlaćena — 25 Marija je] Marija — 28 svjet 

— 31 usmijeneha. 

4928. Zapisal M. Valja vec. — Iz »Slov. Glasnika* III (18 $q) gj. 



96 



III. — I. Pesmi obredne A. 4929, 4930. 



Iz keliha so zrastle tri rožice. C. 

4929. 

(Od Cerovca.) 

10 Tri rumene rože. 
Perva mi je roža 
Vse žitno polje. 
Druga mi je roža 
Vse vinske gore. 

15 Tretja mi je roža 
Sveto rešno telo, 
Ki de nas pelalo 
Gor v sveto nebo. 



Stoji, stoji lipa, 
Lipa zelena; 
Pod njoj stoji miza, 
Miza kamena. 
5 Na mizo pokrita 
Bela ruhica. 
Na ruhi pa stoji 
Lepi zlati kelh. 
Ž njega pa so zrasle 



Kolednice novoletne. 



Mlađemu kralju poklonimo se. 

4930. 

(Iz Trnova na Notranjskem.) 



Novo je leto, veselimo se! 
Mladimu kralju poklonimo se! 

V strehi so goste preklice, 

V hiši so lejpe deklice. 
5 O viole, vse rože rumene! 

Novo je lejto, veselimo se! 
Mladimu kralju poklonimo se! 



Primite za mošnice, 
V£rzi[te] nam petice. 
15 O viole, vse rože rumene! 

Novo je leto, veselimo se! 
Mladimu kralju poklonimo se! 
Ako ne boste kaj dali, 
Ne borno vam zaigrali. 
Posezite, kompare, na police, 20 Oj viole, vse rože rumene ! 



Podajte nam klobasice. 
10 O viole, rože rumene! 

Novo je lejto, veselimo se! 
Mladimu kralj u poklonimo se ! 



Novo je lejto, veselimo se! 
Mladimu kralju poklonimo se ! 
Na strehi vam raste majaron, 
V hiši je hlapec buzaron. 
25 O viole, vse rože rumene! 



4929. Zapisa/ Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. //. 222/7/6. Prepis v VO. 
IX. 46 se loči v tem, ne glede na nag/aske: 5 mizo] mizo je — 6 rasice — 
9 Prva — 10] Lepe rože tri. — Prepis v VO. XvIIL A. str. 22 se loci od 
ravnokar navedenega, ne glede* na naglaske, v tem: 3 njoj] li poj — 5 pokrita] 
prestčrta — 7 rasici — 9 Pćrva. Prepis v VO. XIV. 12 se sirinja popo/noma 
z napos/ed omenjenim. 

4930- Neznanega zapisovavca. — Iz VO* V. 2g. Vraz jo ima najdrž, 
kakor drtige ko/ednice kranjske, od Emila Korvtka. Namesto buzaron je v Vra- 
zovem prepisu nerazumljivi mi basaron. — Pesem je natisnjena v SPKN. L 12 
s lemi premembami, ne glede na naglaske in apostrofe: 1, 6, 11, 16, 21 leto 
— 3 prekljice — 4 lepe dekljice — 5, 10, 15, 25 Oj — 5, 15, 20, 25 vse] vse 
so — 10 rože] vse so rćže — 8 polico — 9 Pa dajte] Dajte — 9 klobasico — 
13 masnico — 14 petico — 19 borno vam] borno — 24 busaron. Prim. zgorajŠt. 4732. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4931, 4932. 



97 



»Oj koledo, leto lepo mlado « 

493i- 

(Z Pečic na Koroškem.) 



Oj kole — kole — koledo, 
Leto lepo mlado! 
Da bi prav veselo b'lo, 
Imelo mastno brado! 
5 Oj kole — kole — koledo! 

Oj kole — kole — koledo, 
Leto lepo mlado! 
Da b' vsak dan prinašalo 
Nam v hišo božjo gnado! 
10 Oj kole — kole — koledo! 

Oj kole — kole — koledo, 
Leto lepo mlado! 



Da bi nam pomnožilo 
Našo ovčjo stado! 
15 Oj kole — kole — koledo! 

Oj kole — kole — koledo, 
Leto lepo mlado! 
Da bi vinčice sladko 
Nam porosilo brado! 
20 Oj kole — kole — koledo! 

Oj kole — kole — koledo, 
Mlado lepo leto! 
Daj Bog, da vsi pridemo 
Tje u nebo sveto! 
25 Oj kole — kole — koledo! 



»Prišli smo vas pohoditi.« 

4932. 

(Belokranjska?) 

Prišli smo vas pohoditi, 20 Sir, pogača, dva kolača, 



Nove glase navistiti: 
Prem ako jih sami znate, 
I od nas ih poslušajte! 

5 Deva j' sina porodila, 
Kada ga je porodila, 
Sama mu se poklonila. 
Listjem Boga odi vala, 

10 Travicom ga povijala, 
V jaslice ga j* položila. 
Volak zimu odgajnaše, 
Oslak mu se poklanjaše, 
A mazg mu se narugaše. 

15 Maria ga zaklinaše, 
Da poroda ne imaše, 
Ni ga nima ni dandanas. 

Dajte, dajte našu plaču, 
Naša plaća vela mala: 



Vrčič vina, dva soldina. 
Ako nam je vi ne daste, 
Vzet čemo vam gospodara; 
Vzet čemo vam gospodara, 

25 Ki je kruna toga stana. 
Pelajmo ga u dubrovnik, 
U dubrovnik, zelen travnik. 
S njim čemo se poigrati, 
Kako kravulj prepelicom 

30 A lesica kokošicom 

A mlad junak devojčicom : 
Devojčica jabučica, 
A mlad junak narančica. 
Su v konobe pune bačve, 

35 Hod'te malo utočiti, 
A mi čemo lepo piti 
V ime Boga i Marije. 
Sinu božji, budi hvaljen 
Po sve vike vikov: Amen! 



4931. Zapisa/ Davorin Trstenjak. — Iz njegove ga spisa » Novo leto 
1824+ (Novice XV. [185*]] 6), kjer jo poje star berač z Pečic na Koroškem, ki 
pravi, da jo je zadnjiČ pel med JezerČani. Nikakor ne morem zatajiti sumnje, 
da je morda — podvržena, tore] nenarodna! 

493*- Neznanega zapisovavca. — Iz rokopisa, ki ga je htanil MikloŠ/č. 
S koncem primerjaj spodaj enak obrazec v kresnih pesmin. Glede prvega dela 
primerjaj čakavsko v zbirki »Naše sloge* VI. str. 36. Zoper belokranjsko , loda 
za istransko domovino pesmi govore' ikavske oblike. 



98 



III. — I. Pesmi obredne A. 4933, 4934. 



Kaj vam hoćemo podeliti? 

4933- 

(Kranjska.) 

Mi smo nocoj k vam prišli Al je svćto lćto novć! 
Novo lćto vam delft. To ni nobčn dušeci rožmarin, 

Al je svćto lćto novć! To je Jezus, Mariin sin. 



Kaj čmo pa m6žam deliti? 
5 Jim bćlo hćčmo lilijo. 
Al je svćto lćto novo! 
To ni nobčna lilija, 
To je rćža svćtiga Jožefa. 

Kaj čmo pa ženam delfti? 
10 Jim rudečo hočmo rćžico. 
Al je svćto lćto novć! 
To ni nobčna rćžica, 
To je devica Marija. 

Kaj čmo pa f&ntam deliti? 
15 Lep dušćči rožmarin. 



Kaj čmo pa dekličam delfti? 
20 Prav lćp vćnec rćžnati. 
Al je svćto lćto novć! 
Sama Marija ga je spletala, 
Fantam, dćkličam darovala; 
Al je svćto lćto novć! 

25 Kaj čmo pa duhovnim d&ti? 
Jim bćliga čmo golobiča. 
Al je svćto lćto novć! 
To ni nobčn golćbič bćl; 
To je sam toldžnik svćti 

Duh! 



4934- 

(Iz Guštanja na Koroškem.) 



Mi pa delič perrajžemo, 
Sreči, zdravje vam vonšemo. 
Premisli, človek moj, 
Noviga leta nocoj! 

5 Hišnemo očeto šenkamo 
Eno rodeči gartaži. 

Tu ni obena gartaže, 
Tu je sam oče nebeski. 

Hišnej materi šenkamo 
10 Eno lipo bilo lilio. 

Tu ni obena lilie, 

Tu je sama divica Marie. 



Hišnem fantičim šenkamo 
En lipi zilen rožmarin. 

15 Tu ni obeden rožmarin, 
Tu ja Jezus, Marijin sin. 

Hišnem dekličim šenkamo 
Ene lipe dušeče nagilče. 

Tu nišo obeni nagilči, 
20 Tu so vsi nebeski angelci. 

Mi se od vas potočimo, 
Bogo no Mariji vas zročimo. 



4933« Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. I 14— 15. Primerjaj tuđi 
spodaj naslove *K temu letu novemu, B. in C.*, »Na križu je zapisano 12 apo- 
stolova (4948J, »Marija daruje golobca dva, B.+ in 2. florijanovco. Zadnji 
verz je gotovo prenarejen iz starega To je sam troštar sveti Duh! 

4934. Zapisat Ju rij Šmelcar okoli 1815.I. — Iz njegove pesmarice št. 50. 
(Pesam od noviga leta) z ohranjeno grafiko, ražen šumevcev in sikavcev, pa 
črk i in j. Verz 3. in 4. se ponavljala za vsakim parom. 



III. — I. Pcsmi obredne A. 4935, 4936. 



99 



»Veselite se zdaj vsi čez.« 

4935- 

(Iz Savinske doline.) 



Veselite se zdej vsi čez, 
Novo leto leto je prišlo res! 
To staro je minulo zdej, 
Bod hvala Bogu vekomej ! 

5 Preljubi sosedje naši, 
Ne bodite tako zaspani, 
Poslušajte, kaj povemo: 
Veselje oznanujemo. 

Novo leto vam vošimo, 
10 Bogu vas priporočimo, 
Bog vam daj srečen žegen, 
Dolgo živet in srečno vmret. 

Zdaj preden pa gremo od vas, 
Tak vas še zdaj prosimo na 

glas, 
15 Služite Bogu vsaki čas, 
Tak žegen božji bo pri vas. 

To vošmo vam vsem skupej 

zdej 
In enkrat tam nebeski rej. 
Kaj boljšega ne vemo več, 
20 Bog vas obvari, zdaj gremo 

preč. 



Mi gremo danes zmirom 

naprej, 
Smo dobre volje, da je kej, 
Od veselja prepevamo 
In s tem Boga hvalimo. 

25 Ki nam je dal to gnado spet, 
To novo leto doživet, 
S tem on Želi, da b brumni 

bli 
In enkrat v nebesa prišli. 

Vsaki pravi dobri kristjan 
30 Zmislit mora to vsaki dan, 
Da Bog ga dolg pusti živet, 
Da b mogel več dobrega strit. 

Gospodinja in gospodar, 
Kaj nam boste dali za dar? 
35 Če daste nam en par klobas, 
Tak gremo zdaj proč od vas. 

Karkolj daste, vse vzamemo, 
Ker dosti potrebujemo: 
Poglejte, kaj naš bogi Tonč 
40 Za nami nosi prazen ronč ! 



»K temu letu novemu.« A. 

4936. 

(Iz Žabnic na Koroškem.) 

K temu letu novemu, K temu rojstvu božjemu: 

K temu rojstvu božjemu — 5 Marija je rodila Jezusa, 
K temu letu novemu, Marija je rodila Jezusa! 

4935« Zapisa! 18 j 5. /. Franč. Hriberšek. — Iz njegovega rokopisa, ki 
mi ga je poslal Fr. Praprotnik. Ta koleda je žc novega kroja. 

493 6 - Zapisa/ Mat. Majar. — Iz CP. 33, 14. Verz 5. in 6. se ponavljala 
za vsako stro/o. Poje se po 2. napevu v *Napevin k CP.* *na sveli večer pred 
božičem, pred novim letom in sv. tremi kralji od kiše do kiše grede, po ćele; 
vesi.* Majarjev prepis v rokopisu, ki ga je hranil Miklošič, se toči v tem: 7, 8 
spleta — 15, 16, 17 lep. Po tem prebisuje tiskana v Slov. Bčeli II. 1 (1851) 28 
brez premembe Majarjev prepis v vO. XVI. 8. knj, str. 2 se loči v tem: 7, 8 
spleta — u, 12 rozmarin — 15, 16 lep marj6n — 17 lep — 18 tr6n. Prepis 
v VO. XIV 9 . 12 — 13 se loči od zgora njega natiska v tem: 1, 3 ljetu — 5, 6 
JežuŠa — 7, 8 spljeta . . . zlat — 9 zlat — 10 z JežuŠam — 11, 12, 13 r6ž- 
marin — 14 Ježuš — 15, 16, 17 Ijep marj6n — 18 zlati — 19, 20 lilijfj — 
26 nebešči. Majar je natisnil pesem v svojem *Slavjanu+ II. (18^4) 10 j — 108 



100 



III. — I. Pesmi obredne A. 4937. 



Marija splćta krancel zlat, 
Marija splćta krancel zlat: 
To ni noben krancel zlat, 
10 To je le Marija s Jesusam. 

Marija terga rožmarin, 
Marija terga rožmarin: 
To ni nobeden rožmarin, 
To je le Jezus, Marijin sin. 

15 Marija terga lćp marjon, 
Marija terga lćp marjon: 



To ni nobeden 16p marjon, 
To je le Marijin zlati tron. 

Marija terga lilijo, 
20 Marija terga lilijo: 
To ni nobena lilija, 
To je le nebeska zarija. 

Marija terga nagelne, 
Marija terga nagelne: 
25 To nišo nobeni nagelni, 
To so le nebeski angeli. 



»K temu letu novemu.« B. 

4937- 

(Iz Tinj na Koroškem.) 



K temu letu novemu 

Noj k temu rojstvu božjemu. 

Marija je ženam talala 
To lćpo bčlo lilijo. 

5 Ta ni obena lilija, 
Je le roža Marijina! 

Marija je možem talala 
Te lčpi zeleni rožmarin. 

Te ni obeni rožmarin, 
10 Je le Jezus, Marijin Sin! 



Marija je mladenčem talala 
To lčpo rudečo gartražo. 

Ta ni obena gartraža, 
Je le Marija cartana! 

15 Marija je devicam talala 
Te prelčpi krancelj zlat. 

Te ni obeni krancelj zlat, 
Je le Jezus, Marijin sad! 

Marija je otročičem talala, 
20 Te lčpe rudeče nagleče. 



Ti nišo obeni nagelči, 
So le nebeski angelci! 



s temi predrugačbami našega natiska: 1, 3 temi leti — 2, 4 temi rojstvi — 
5, 6 rodiua Jezusa — 7, 8 spljeta — 7, 8, 9 zuat — 10 z Ježušam — 14 Ježuš 
— 15, 16, 17 ljep marjćn — 18 zuati — 19. 20 lilija. — Po natisku »Slov. 
Bčele* je natisnil pesem tuđi Scheinigg v NPKS. št. 88, toda brez dijakritičnih 
znamenj in ne glede' na ponavljanje verzov, 

Opomnja /. Umeino ponarejen je zapis P. Ilicingerja v *Domačem kole- 
darju za 18621. str. 112: »Stoji, stoji mi vertec drag, * To ni nobeden vertec 
drag, * To je le božični čas preblag; * Marija Jezusa rodi. — Marija igra si z 
nageljci: * To nišo nikdar nageljci, * To so le nebeski angeljci: * Marija Jezusa 
rodi. — Marija terga lilije: * To nišo nikdar lilije, * Le svit je rajske zarije: * 
Marija Jezusa rodi. — Marija terga majeron: * To ni nobeden majeron, * Je le 
Marijin svetli tron: * Marija Jezusa rodi. — Marija terga rožmarin; * To ni 
nobeden rožmarin, * Le Jezus je, Marijin sin: * Marija Jezusa rodi. — Marija 
spleta venček zlat: * To ni nobeden venček zlat, * Je le božični dar bogat: * 
Marija Jezusa rodi. 

Opomnja 2. Primerjaj zgoraj naslova » Sredi vaši en križ stoji«, (4912 d.J, 
» Marijin sin — rožmarin* (4919 d.J in » VrtiČ z rozami nasajen. B.* (4925 d.J. 

4937. Zapisovavca neimenovanega. — Iz Slov. Večernic XLL str. /jo. 
Primerjaj zgoraj naslove */z srca mi roža raste* (4862 d.J, *Pna ura te noči* 
(4869 d.) in *Po/mo, pojmo v Jeruzalem* (4896 d.J. Primerjaj tuđi zgoraj naslov 
»A'aj vam hoćemo podeliti* (4933 d.) f spodaj pa naslove *A r a križu je zapisano 
12 apostolov* (4948 d.J, * Marija daruje golobca dva. B.* in 2. florijanovco. 



III. — L Pesmi obredne A. 4938, 4939. 



101 



»K temu letu novemu.« C. 

4938- 

(Iz Motnika.) 



Od tega leta noviga, 
Od tega rojstva božiga 
Kaj čem za novo leto dati ? 
Možem rudečo gartrožo 
5 Će Marija dati. 

Od tega leta noviga, 
Od tega rojstva božjiga 
Kaj čem za novo leto dati? 
Ženam belo gartrožo 
10 Če Marija dati. 



Od tega leta noviga, 
Od tega rojstva božjiga 
Kaj čem za novo leto dati? 
Fantam zelen rožmarin 
15 Če Marija dati. 

Od tega leta noviga, 
Od tega rojstva božjiga 
Kaj čem za novo leto dati? 
Dekletam krancel zlat 
20 Će Marija dati. 



Marija ga je spletala, 
Otročičkam ga je šenkala 
Za to belo lilijo nedolžno. 



Kolednica v čast duhovniku. 

4939- 

(Med Gorico in Trstom.) 



Častitljiv je duhovski stan, 
Ki si gaje izvolu Jezus sam! 

Mi vam oćmo sveto pesem 

peti 
Od Jezusa, od Marije. 

5 Od tega rojstva božiga, 
Od tega leta noviga. — 

Tam stoji, leži ravno polje, 
Po polji steza vglajena. 

Po nji gresta dva duhovnika 
10 K enimu moži bolanimu, 

Ker sedem let bolan leži; 
Prelepo mi ga spovedata. 



Lepo mi ga obhajata, 

V sveto nebo pripravljata. — 

15 Ta pesem vam je spevlana 
Na vaše lepo poštenje! 

Daj vam Bog zdravlje, 

veselje 
In vsf nebeski angeli! 

Oni vas bodo varvali, 
20 V sveto nebo pripravljali. 

V sveto nebo, svetli raj, 
Bog nam ga vošči ino daj! 

Per vas ostane sveti Duh, 
Z nam pa pojde večni Bog. 



4938. Zapisa/ Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 3—4. Primerjaj št. 4933 d. 

4939. Zapisa/ Jakob Volčič. — Iz rokopisa Mat. Majarja, ki ga je 
hrani/ Mik/ošič. Majarju jo je »prijateljsko izročil gospod Gafova Po Majar- 

jevem rokopisu je tiskana v S/ov. Bče/i li. 1 (1851) 43 z napako moči (v. 10) in 
s temi prememoami : (8) oltarji — (12) mašovajo — 13 von j.] ujemljejo. Vsako 
strofo zbor ponovi. » Tako pojeć gredo od kiše do hiše. Ko/edovavcem se povsod 
kaj pode/i, večidč/ klobase ali su/tega svinskega mesa*. — Majar jo je natisnil 
iudi v svojem »S/avjanu* II. (1874) 108, postavivši drugo jedro t.j. v. (6).— (14). 
na konec prvega jedra in premenivši to te v zgoranjem natisku: 1 Častitliv — 
2 oćmo — 5] Od rojstva božjega — 6 noviga — 7] Tam stoji ravno polje — 
9 dva d.] duhovna dva — 10 bolanemu — 11 Kir — 12, 13 mu] mi — 14 pri- 
pravlata — (8) mi so oltari] so mi altari — (11) černe — (13) von jemljejo] 
jemlejo — 14 pripravlajo — 15 manjka — 19 Oni] Naj — 20 V] In v — 
23 ostani. 



102 



III.— I. Pesmi obredne A. 4940. 



Drugi pojo namesto zgoranjega (v. 7 — 14) vČasih to le jedro kolednici: 



Na polji je cerko zidana, 
Noter mi so oltari tri. 

Prelepo so mi štiftani, 
Z belmi perti pregerneni. 



5 Na oltari černe bukvice, 
Na njih mašnik mašavajo. 

Verne duše z vic von jemljejo, 
V sveto nebo pripravljaj o. 



25 



Rožice v vinogradu. 
4940- 

(Iz Dutovljan.) 

Dober vćčer Bog daj, go- 
spodar, 
Gospodinja brumna, pćštena ! 
Mi vam hočmo sveto pesem 

pet 
Od Jezusa 'no Marije, 
5 Od tiga leta noviga, 
Od tiga rojstva božjiga, 
Od letih svetih kraljev treh, 
Od letih svetih praznikov, 
Ker nam jih je Bog dal 

učakati, 
10 Zdravi, veseli uživati. 

Hlapci, dekle, zgodaj vsta- 

jajte, 
Delavce skupaj spravljajte! 



(Vsi:) 
Na čast gospodarjahišnega 
In Boga resničnega! 

15 Da bojo šli delat vinograd. 

(Vsi:) 
Na čast gospodarja hišnega 
In Boga resničnega! 

Kadar vinograd nardili so, 
Nuter tri rožce vsadili so. 



(Vsi:) 



(Vsi:) 
Na čast gospodarja hišnega 
In Boga resničnega! 

Drugo rožco vsadili so, 
Vsadili vinsko trtico. 

(Vsi:) 
Na čast gospodarja hišnega 
In Boga resničnega! 

30 Kaj se bo s trt'ce delalo? 
Delala se bo presveta kri. 

(Vsi:) 
Na čast gospodarja hišnega 
In Boga resničnega! 

Trećo rožco vsadili so, 
35 Vsadili pšeničen klas. 

(Vsi:) 
Na čast gospodarja hišnega 
In Boga resničnega! 

Kaj se bo s pšeničce delalo? 
Delalo se bo sveto Telo. 

( Vsi:) 
40 Na čast gospodarja hišnega 
In Boga resničnega I 

Al gore, gore, gospodar, 
Gospodinja brumna, poštena ! 



20 



Tu vam je pesem spojena 
Na čast gospodarja hišnega 45 Na vaše vredno poštenje. 
In Boga resničnega! Mi se od vas odločimo, 

Bogu vas perporočimo, 
Bogu jen dvici Mariji 
Jen vsi nebeski držini. 



Prvo rožco vsadili so, 
Vsadili belo lilijo. 



4940. Zapisa/ Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4941, 4942, 4943. 



103 



4941. 

(Iz Vrbovca.) 



Mal mi je vrtek ograjen, 
Pun mi je rožic nasajen. 
Lčpa je roža rožmarin, 
Jošče je lepši Marijin sin! 

5 Došli so oraći orati, 
Podorali rožu rožmarin. 

Došli so sejači sejati, 
Sejali su rožu rožmarin. 

Došli so kopači kopati, 
10 Kopali so rožu rožmarin. 



Došli so gradići graditi. 
Gradili so rožu rožmarin. 

Došle so tri mlade devojke 
Gledati si rožu rožmarin. 

15 Rade bi devojke rožicu, 
Nemreju do rože rožmarin. 

Jedna je devojka zmislila, 
Skočila po rožu rožmarin. 

Trgala je rožicu rožmarin 
20 Nesla ju tam, dč Marijin sin. 



Prišli so, prišli 
Orači pred zorjoj; 
Zorali so, zorali 



4942. 

(Od Cerovca.) 

Rožo rožmarin, 
5 Izdaj še naj lepši 
Marijin sin. 



»Zvezda mi puŠča trake tri.« 

4943- 

(Iz Dutovljan.) 



Dober večer Bog daj, go- 
spodar, 
Gospodinja brumna pćštena ! 
Mi vam hočmo sveto pesem 

pet 
Od Jezusa 'no Marije, 
5 Od tiga leta noviga, 
Od tiga rojstva božjiga, 
Od letih svetih kraljev treh, 
Od letih svetih praznikov, 
Ker nam jih je Bog dal 

učakati, 
10 Zdravi in veseli uživati. 

En£ zvezdd mi vunkej gre 
Na unikraj sterme gorć. 



(Vsi:) 

Vse je lepti, vse je svetlu, 
Kamor stoji svetu telć ! 

15 Če više gre, svetlejše je, 
Će više gre svetlejše je. 

Zvezdam pušča sanje tri, 
Alj sanje tri, alj trake tri. 

Pervi Šanj svetli m' je 

spuščala, 
20 Spustla ga je v ravno poljć. 

Na polj ne rase druziga 
Ko rusa pšeničica. 

Kaj se bo *z pšeničice delalo ? 
Delalo se bo svetć Telć! 



4941. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — - Iz njegovih HNP. II. 71—72. Verz 
3. in 4. se ponavljata za vsako strojo. 

4942. Zapisa! Stanko Vraz; pe/a Trezika Megličeva. — Iz VO. XIX. 
L 34I247 (21); na koncu je pripisano »itd.« Prepis v VO. VIII 17 se ioči v tem: 
1 s6 — 2 zaroj — 5 najlepši] je lepši. — Prepis v VO. XVIII. A. str. n je 
enak temu; iako tuđi prepis v VO. XIV. 5 b, ijer je drugači samo: 5 še] če 
— 6 Mariin. 

4943. Zapisa! Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. V jedru ponavlja zbor 
v. 13. in 14. za vsako dvovrstično strofo. 



104 



III. — I. Pesmi obredne A. 4944. 



25 Od mašnika požegnano, 
Požegnano, povživano. 

Vzivaj je vbožec al bogat, 
Ali gospod ali cesar mlad: 

Per božji miz' borno vsi skup, 
30 Per božji miz' borno vsi glih- 

Drugi šanj svetli m' je 

spuščala, 
Spustla ga je v strme gorč. 

Ker gor ne rase druziga, 
Kakor vinjena trtica. 

35 Kaj se bo na trt' ci perdelalo? 
Delale se bodo jagode. 

Kaj se bo z jagod delalo? 
Delala se bo presveta kri. 

Od mašnika požegnana, 
40 Požegnana, povživana. 

Vživaj je vbožec al* bogat, 
Ali gospod alj cesar mlad. 



Per božji miz' bomć vsi skup, 
Per božji miz' bomć vsi glih. 

45 Treči šanj svetli m' je 

spuščala, 
Spustla ga je v zeleni gozd. 

V gozdu ne raste druziga 
Ko šibovje in protovje. 

Vse se je Bogu odklanjalo, 
50 Bogu čast, hvalo dajalo. 

Bogu jen devici Mariji 
Jen vsi nebeski držini. 

(Vsi:) 

Vse je lepu, vsejesvetlu, 
Kamor stoji svetu telu! 

55 Ali gore, gore, gospodar, 
Gospodinja brumna, poštena ! 
Tu vam je pesem spojena 
Na vaše vredno poštenje. 
Mi se od vas odločimo, 

60 Bogu vas perporočimo, 
Bogu jen dvici Mariji 
Jen vsi nebeski držini. 



Marija na zlatem stolu pri mrzli studenčnici. 

4944- 

(Na Krasu med Gorico in Trstom.) 

Dober večer Bog daj, deklica! Mi ti ćemo sveto pčsem peti 
Marija je lepo kronana. Od Jezusa, od Marije, 

4944. Zapisat Jakob Volčič. — Iz rokopisa Mat, Majarja, ki ga je 
hranil Miklošič, kjer je napak pisano: 2 večar — 18 puhstabov. *Na večer pred 
novim letom se včasi dčvojkam pčsni dčlajo, — kar se po nemško pravi rlof- 
recht mac/ien. Onda se poje sledčča pčsem.« Vsaka stro/a se ponavlja, Pesem 
je natisnil Majar v Slov. Bčeli II. 1 (1851) 43 s premembami: 1 večer — 12 stol. 
Majar jo je natisnil tuđi v svojem »Slavjanu« II. (1874) 109 s temi premem- 
bami: 1 večar — 12 se ponavlja — 3 čemo . . . pesem — 6 leta — 7] Stoji, 
stoji gora visoka — 11 studenščica — 12 Per — 13 kleči] sedi — 15 vsmilenga 
— 20 Ta p.] Zdaj pesem - 25 spravljali — 29 nam'. V ta natisek pak je kot 
drugo in tretje jedro vteknil M. Majar ta le odstavka: 



Stoji stoji polje ravno, 
Po polji stezica vglajena. 
Kdo je vgladil stezičico? 
Marija po njej popćtvala 
5 S svojim sinam Jezusam. 
Na polji raste jablanca, 



Pod njo je hladna senčica. 
Marija tam počivala, 
Pod jablanco počivala: 
10 Jablanca začne preevetati. 

2. 
Stoji, stoji ravno polje, 
Na polji vertec ograjen, 



III. — I. Pesmi obredne A. 4944. 



105 



5 In od rojstva božiga, 
Od tega lčta noviga. — 

Tam stoji, leži gora visoka, 
Na gori drevca zelena. 

Pod drevcam hladna senčica, 
* 10 V senčici zvira merzla voda, 
Merzla voda studenšica. 

Pri vodi stoji zlati stou, 
Na stoli kleči Marija. 

V krilci derži dete mlado, 
15 Dete mlado, smilenga Jezusa. 

V rokah derži zlati križ, 
Na krizi je zapisano: 



Sedem zlatih puhštabov, 
De je to dete pravi Bog. — 

20 Ta pčsem ti je spojana 
Na tvoje lepo poštenje: 

Daj ti Bog zdravlje, veselje, 
In vsi nebeski anđeli! 

Oni te bojo varvali, 
25 V sveto nebo spravlali. 

V sveto nebo, svetli raj, 
Bog nam ga vošči ino daj ! 



Per teb ostane sveti Duh, 
Z nam pa pojde večni Bog. 



■-M- 



Polen rožic nasajen, 
Plave, rudeče, višnjeve. 
5 Nobene rožce lepši ni, 
Kakor je lepa Anica. 
Anica mi je venec spljetala, 



Jezusu na glavo dj evala. 
Vselej pomagaj nam, Anica, 
10 De k Mariji pridemo, 
K Mariji v sveti raj 
Bog ga nam vsem kupej daj ! 



Ta odstavka je pač posnel Majar iz SPKN. I. 8, g in u— 12; prim. 
zgoraj: » Vrtičz rožicami obsejan. A.« (4924) in spodaj četrti naslov pri koleanicah 
za sv. tri kralje. 

Opomnja. V Slortenskih goricah in tuđi drugod po Sta/erskem se pojc 
premnogo božičnih, Jiovoletnih in svetokraljevskih kolednic, ki pa obsegajo samo 
moralne predige; manjka jim navadno tipični uvod in konce; neka/eri ima/o 
sicer nekaj temu enakega, pa tuđi to je še le moderna roba. Za vzorec prvih 
pri/avim jih nekaj pri svečniških kolednicah, za primer teh zadnjih podajem pod 
crto to le novoletno kolednico od Sv. Antona v Slov. goricah, kjer jo je zapisal 
Avg. Lah (št. 48 njegove zbirke): 



Mi smo van zapeli 
No lepo pesmico, 
Če bote nam kaj dali, 
Znabit klobasico. 



Zdaj k drugem hramu 25 Pa drobne so klobase, 



Pje Juri ino Štef: 
To ni bil velki praŠič. 
Da nega vekših črev! 



Pa tam so velke klali, 



5 Če niste Še nič klali, 

Pa nekaj druga bo, 

Pa bote seksar dali, 

To skor' to boljŠo bo. 

T3 , , . . »• 20 Ki dali bojo nam. 

Baba v kotu se zrezi: J 

10 Jaz nimam nič za vas! Ja kmeti pa so taki, 

Le hote z Bogam, lum- 

pi vi, 

Za vas klobas zdaj ni ! 



pridemo, 
Prelepo pojemo, 
15 Pa tamkaj še dobimo 
No lepo klobasico. 

Lepojmo mi zdaj dalje, p& k . za 6 

Tam vidim lepi hram, ° r^ , J • 1 • 

Po ♦«« c ,,X> Hoii £ a . le na m svoje dajo, 

Pn drugem vekša bo! 



Znabit so mačko klali, 



Zdaj virt nam prinesa 
Ne vem, kaj rekel bi: Še viihe in rep, 
PraŠičke pa so klali, 35 Ničnedadrugegamesa, 
Le zeri ti ga sam! O ti hudičov ded! 



Ja kmeti pač so taki, 
Ne vem, ka rekel bi, 
Ne dajo siromakom, 
40 Če v r . . ga vrtal bi ! 



106 HL — I. Pesmi obredne A. 4945. 

Kolednice za sv. tri kralje. 

V zvezdi stoji dete lepć. 

4945- 

(Iz Žabnic.) 

Dober večar vam Bug daj, Mi srna nekaj novga zaslišali, 

Dober večar vara Bug daj, Ki sa anjalci lepu peli 

Gaspadarji in gaspadinji 15 Od tega rojstva božjega, 
Noj vsej štšnej deržini. Od tega novega kralja. 

5 Mi gor in doli hodima, Te kralj je biv rojan od 

Gaspud Boga lepu prosima Marije, 

Za edno dobro leta, Od Marije v tam mestu 

Za vesevo novo leta! Betlehem, 

V enej priprostej štalici, 

Da b nam Bug en dobro 20 y en ih oslavah jaslah. 

leta dav, 

10 Da b nam Bug en dobro Per jaslah stoji vosleč, volek, 

leta dav, Per jaslah stoji vosleč, volek: 

Noj vsi sveti tri kralji, Tuka Ježiša častima, 

Ki sa se na pot pad&li. Častima noj hvalima! 

4945- Zapisa i M. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil 
Miklošič. Tam je ponavljanje posameznih verzov naznačeno s ponavljavnim zna- 
menjem, kaiero sem jaz v zgoranjem na tisku razrešil, ker se na nje ni dovolj 
oziral Majarjev nahsek v 3. Bćeli II. 1 (i8$i) 42, premenivši mimo tega še to: 
1 večer . . . Bog — 2, 10, 22, 28, 31, 51, 62 manjka — 9 Bog — 18 tem — 
20 oslovah — 35 bio — 36 zlatah puhštabov — 38 rodil — 40 Spreljuhi — 
41, 43 bil — 47 Ježišce — 49 neso — 53 Liepo ga oni obdarujajo — 54 Bog 

— 56 spreljubi — 58 Vsem . . . paslušajo. Tam stoji tuđi opomnja, da se poje 
pesem na s?feti večer pred novim letom in pred sv. tremi kralji od hiše do hiše 
grede* » V Žabnicah, na ziljskej Bistrici in v Gorjah se v prvem zlogti rado 
govori a namesto drugih samoglasnikov : gaspadar, gaspadinja, spraljubi, padati, 
pačivati, pameniti, pasluŠati, vaditi . . . to isto se godi tuđi v zadnjem zlogu: 
hodima, prosima.« Prepis v VO. XIV 1 , 30 in XIV* 1 se loči od zgoranjega 
natiska v tem: 1, 2 Bug — 3 gaspadarju — 4 šiŠnej — Gaspud . . . ljepu — 
7] Za jeno dobro novo ljeta — 4 veselo . . . ljeta — 9, 10 Bug . . . dobro ljeta dal 

— 11 svi . . . trij — 12 Ko sa . . p6t — 14 s^ . . ljepu — 16 bil rojan — 18 mesti 

— 19 jenej — 20 jenah oslovah — 21, 22 vosleč, voleć — 23 Ježuša — 25 Nic6 
. . . *na . . . šla — 26 ćerne — 27, 28 Ćer na ni . . . vshajala — 29 spraljepu 

— 33 mlado — 34 Zlati . . r6kah daržalo — 35 bio — 36 zlatah — 37 Še zvati] 
še ti zlati — 38 radil — 40 Ježuš — 41, 45 bil — 42 Ćer . . polnam . . počiva 

— 46 Čer — 47 Gredo . . . Ježuša — 48 K temu] Temu — 49 žtahten — 
50 kadila . . zlato — 53 Ljepu — 54 Bug — 56 Ježuš — 57 sprepivlana — 
zapjeta — 58 pašlušajn — 60 šišnej. Majar je na tisnil pesem v svojem *Slav- 
jann« II. (1874) 124 s temi premembami zgoranjega natiska: 1, 2, 9. 10, 54 Bog 

— 4, 60 sjišnej — 6 Gaspod . . ljepu — 9, 10 dau — 14 ljepu — 16 nov. kr.] 
kralja novega — 17 je bil rojan] se je radiu — 18 v tam] tam v — 25 nam 
na] nam — 25 šua — 27, 28 Ćjer . . zhajaua — 32 oljnam — 33 Klači dete 
mv.] mlado dete klači — 34] Zuati križ v rokah derži — 35 buo — 36 zuatih 

— 37 mi še zv.] zuati — 38 svjet — 39] Da je kralj Črjez kralje vse — 40] 



III. — I. Pesmi obredne A. 4946. 



107 



25 Nico je nam na zvjezda gori 

šva 
Na unej strani crne gore, 
Ćer nara ni nikoli zhajava, 
Ćer nam ni nikoli zhajava. 

Ta zvjezda nam svjeti spra- 

lepu, 
30 Oj široko noj visoko, 
Oj široko noj visoko, 
Po cjelam olnam svjetu. 

Na zvjezdi klači djete mvado, 
Zvati križ je v rokah državo. 
35 Na krizi je bvo zapisano 
Le sedem zvatah puhštamov. 

Koj mi še zvati puhštami 

pamjenija? 
Da se je en kralj na svet 

radiv, 
Da je en kralj črjez vse 

kralj e, 
40 Spraljubi vsmilani Ježiš. 

Gašpar je pa tama doma biv, 
Ćjer mi sunce gori vzhaja, 



Melhar je pa tama doma biv, 
Ćjer mi sunce na povnam 

pačiva. 

45 Boltažar je pa tama doma 

biv, 
Ćjer mi sunce k božjej gnadi 

gre. 
Oni gredć k ofru Ježišu 
K temu kralju novemu. 

Ljep žvahten ofer mu nas6, 

50 Mira, kadiva, čisto zvato. 

Ljep žvahten ofer mu nas6, 

Mira, kadiva, čisto zvato. 

Ljepo ga oni obdarujejo; 
Daruj nas tudej Bug noj 

Marija, 
55 Noj vsi sveti trije kralj i 
Noj spraljubi vsmilani Ježiš. 

Tota bodi vam sprepivlana 
Vsem, ki radi pašlušaja, 
Gaspadarju in in gaspadinji 
60 Noj vsej šišnej deržini ! 



4946. 




(Primorska.) 


(Izvirnik.) 


(Transkripcija.) 


Ta fuetla fueifda ta ie zasla 


Ta svetla zvezda, ta je vzešlš. 


Za ono ftran chiernč gorč; 


Za ono stran črnć gorć. 


Ona nam fueti firocč, 


Ona nam sveti širokd, 


Siroc6, inu viffocd. 


Širokd ino visok6. 


5 V fueifde ftoi Deite mladu 5 


; V zvezdi stoji dete mladć, 


V rokec derzi an cris slate 


V rok&h drži en križ zlati. 


V cris fo slatni puftobi, 


V križu so zlatni puštobi: 



Spr. JežuŠ vsmilani — 41 je pa] je — 41, 43, 45 biu — 42, 44, 46 Tjer — 
42 vshaja — 44 pounam — 47 grado . . . Jezušu — 49, 51 žlahten — 50, 52] 
kadiua . . . zuato — 56 vsm. Ježiš] Jezuš vsmilani — 57 sprepjevlana — 56 Ga- 
8padarji. Po natisku »Slov. Bčele« jo je natisnil Scheinigg v NPKS. št. 8g, toda 
preoblekel jo je iz narećja v današnjo slovenščino. 

4946. Neznanega zapisovavca. — Iz slovarja fra Gregorija Alasia da 
Sommaripa » Vocabotario italiano e schiavo 1607* na listu 10$ (ne 106, kakor 
piše Oblak, ki je tuđi napak tiskal crisfo (j), ie ta (8) in chuala za cuala), kjer 
je naslovljena *Lode Spirituale per U giorno di Natale, e deW Epifania di 
N. S. Giefu Chrifto.* Pesem po jeziku ni prav kraška, kakor Sommaripin slo- 
varček; zapisa! jo je izdajatetju najbrž kdo drugi. Transkripcijo sem priložil za 
navadne oravce. To je najstarejši zapis narodne pesmi (Će se ne oziramo na 
drobtino Št. 4731). 



108 



III. — I. Pesmi obredne A. 4947, 4948. 



Da ieta Deite praui Bug. 
Da ie to Deite roieno 

10 Noter u tem mefto Betlemo 
Vanei priproftnei ftalifi, 
Veneic voluski ialfouffec; 
Spofnauga ie oslich, valec 
Da ie tu Deite praui Bug, 

15 Kir ie ftuaril zemglio, nebu, 
Kerfchienico dau duffo, telld. 
Potle fo perfle craglie trije, 
Gafpar, Melicor, Boltifar, 
Inu oni fo koffro pernesle, 

20 Veroc, mird, chifto slatč. 
Inu doruieio Jefufa 
Tega craglia nebeskiga. 
Veffeliffe Jerufalem 
Jerufalem meftu lepu. 

25 V tebe nam fi ie adan rodiu, 
Ker bode cral ces cral vffe. 
O cuala tebe Maria, 
Ker fi nam dala fina toiga. 



Da je to dete pravi Bog, 
Da je to dete roj eno 
10 Motri v tem mestu Betlemu, 

V eni priprosti štalici, 

V enćh volovskih jaselcih. 
Spoznal ga je oslič, volek, 
Da je to dete pravi Bog, 

15 Ker je stvaril zemljč, nebć, 
Krščeniku dal dušd, telo. 
Potle so prišli kralj i trije, 
Gašpar, Melihor, Boltižar, 
In oni so k ofru prinesli 

20 Vćroh, miro, čisto zlatć. 
Ino darujejo Jezusa, 
Tega kralja nebeskega. 
Veseli se, Jeruzalem, 
Jeruzalem, mesto lepo! 

25 V tebi nam se je eden rodil, 
Ker bode kralj čez kralj e vse, 
O hvala tebi, Marija, 
Ker si nam dala sina tvojga! 



4947- 

(Iz ziljske Bistrice.) 

Bog daj van dober večar, 10 Koj zuatipuhštabipamjenija? 

Da se je an kral na svjet 



Bog daj van dober večar: 
Bog daj, koledvarji! 
Bog in sveti trija krali, 
5 Bog daj! 

Nico je na zvjezda gore šua 
Na unej strani černe gore. 

Na zvezdi je zašribano 
Sedem zuateh puhštabov. 



radiu. 

Da se je an kral na svjet 

radiu, 
Sprelubi vsmilani Ježiš. 

Trija krali ga darujeja, 
15 Gašpar, Melhar, Baltazar. 

Bjeste nam dali dober dar, 
Obvarvej vas Bog in Marija ! 



Na križu je zapisano dvanajst apostolov. 

4948. 

(Štajerska.) 

Dober večer, dobri lidje, Stajajte gor, verni lidje, 

Daj vam Bogzdravje, veselje! Svetla nam zvezda gori gre! 

4947. Zapisa/ M. Majar. — Iz »Slavjana* II 123. 

4948. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 32. V v. u. stoji vsi pač pomotoma 
za se. Glede konca primerjaj spodaj dnigo Florijanovco ; dalje pri tn. naslov *K 
temu letu novemu.* B (4937) in iamkaj v opomnji navedene pesmi. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4949. 



109 



5 Če više nam je shajala, 
Svetleša je postajala. 

V zvezdi je malo detece; 

V rokah derži en zlati križ. 

Na krizi je zapisano 
10 Teh seh dvanajst apostolov. 

Apostoli vsi menijo: 
Ge je to dete rojeno? 

Noter v tem mesti Betlehem, 

V enoj preprostoj Štalici; 

15 V enih preprostih jaslicah, 
Per enoj gmanj živinici. 

Oslek no volek dišeta, 
Koj nam to dete grejeta. 

Gmanj ga živinica spoznala, 
20 Grešnik pa ga je ne spozna. 

To pa je pravi živi Bog, 
Ki je stvorja nebd, zemlo. 

Ki je stvorja nebd, zemlo, 
Človeki dal dušo, telč. — 

25 Mi vam oče darujemo 
Z enoj erdečoj gartrožoj: 



Z enoj erdečoj gartrožoj, 
Z lubim presvetim Jožefom. 

Mater vam mi darujemo 
30 Z enoj prebeloj lelijoj: 

Z enoj prebeloj lelijoj, 
Z luboj divico Marijoj. 

Pajbiče vam darujemo 
Z enim zelenim pušelcom: 

35 Z enim zelenim pušelcom, 
Z malim detecom Jezusom. 

Dekliče vam mi darujemo 
Z enim leščečim venčekom: 

Marija je venček spletala, 
40 Dekličom ga je šenkala. 

Dekliči venček nosijo, 
Marijo za gnado prosijo. 

Vse vkup vas mi darujemo 
Z vsemi nebeškimi anjgelci. 

45 Mi se od vas obračamo 
No Bogi vas poračamo. 

Bog vam daj eno lahko noč, 
Nam pa daj Bog en srečen 

pot! 



4949- 

(Štajerska.) 

Dobri večer, dobri lidje, 
Bog vam daj zdravlje, veselje ! 

Prišli so, prišli k ralje tri, 15 
Sakšni je s svoje dežele. 

5 Stajajte gori, verni lidjč, 
Svetla nam zvezda gori grč ! 

Či više nam je zhajala, 
Svetleša je postajala. 20 

V zvezdi stoji dete malo, 
10 V rokah drži ti zlati križ. 

Na krizi je zapisano 

Seh tih dvanajst apostolov. 



Apostoli se menijo, 
Ge je to dete rojeno? 

Dete pa vam je rojeno 

V enoj preprostoj štalici, 

V enem ostrečem senčici, 

V enem erdečem sukneci. 

Marija ga je rodila, 

V plenice ga je zavila. 

V plenice ga je zavila, 

V jaselca ga položila. 

Oslek no volek dišeta, 
Kaj nam to dete grejeta. 



4949. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. V- 3/. 



110 



III.— I. Pesmi obredne A. 4950, 4951. 



25 To dete pa je pravi Bog, 
Velko zimo no mraz trpi. 

Velko zimo no mraz trpi, 
Ves volen svet nam odreši. 

Marija na pragi klečala, 
30 Te žlahtne dari perjemala. 



Pernesli so je kralj e tri, 
Ki sakši je z svoje dežele. 

Baltazar kral je z dežele, 
Ke liibo sunce gori grč. 

35 Melhar kral je z te dežele, 
Ke liibo sunce na poldnč. 



Gašpar kral je z te dežele, 
Ke liibo sunce gori grč. — 

(Zatem prihaja darovanje kakor v št. 4948.) 



4950- 

(Štajerska.) 

Dober večer, dobri ljudje, 15 To dete pa je rojeno 



Daj vam Bog zdravlje, ve- 
selje! 
Vesel se, človek moj 
Leta noviga nicoj! 

5 Svetla na(m) zvezda gori gre 
Od one gore visoke. 

Čim nam je viši shajala, 
Svetleša je postajala. 

Na zvezdi stoji detece, 
10 V rokah drži en zlati križ. 



Na krizi je zapisano 

Teh vseh dvanajst apostolov. 

Apostoli se menijo, 
Ge je to dete rojeno? 

Dečici mi darujemo 
30 Prelubo detece Jezusa. 



V Betlehemi v štalici: 

V Betlehemi v štalici, 
Notri v oselskih jaslicah. 

Oslek no volek dišeta, 
20 Kaj nam to dete grejeta. — 

Očeti mi darujemo 
Prelubega svetega Jožefa; 

Materi mi darujemo 
Prelubo sveto Marijo. 

25 Pajbičom mi darujemo 
Prelepe rdeče puslice. 

Dekličom mi darujemo 
Prelepe zelene venćeke. 



Marija za zvezdo gre. 
495i- 

(Od Frama.) 

ti predrobna detela, Med jagode, med lčšnike. 

Kam si ti men* zapelala! 5 Jagode bQm pozobala, 

Noter v* zelene travnike, Lčšnike pohi*QStala. — 

4950. Zapisa/ Vek. K. — Iz VO. V, 30. Verz j. in 4. se ponavlja za 
vsako slrofo. 

4951. Zapisa/ Oroslav Caf; pe/a Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 86. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4952, 4953. 



111 



Za gore mi pa zvčzda gr§, 
Za zvčzdoj pa Marija gr?. 
Na rQkah nese Jezusa, 
10 V rQkah nese pušelc zlat. 
Tega bQ hlapčičom šenkala, 
Ki jq za gnade prosiJQ. 

Za gore mi pa zvčzda gr?, 
Za zvčzdoj pa Marija gr?. 
15 Na rQkah nese Jezusa, 



Na glavi nese kranec zlat. 
Ga bo dčklicam šenkala, 
Ki jq za gnade prosiJQ. 

Kteri Marijo prav časti, 
20 Mu gnade od Boga sprosi. 
Bog daj, da bi vsem prosila, 
Bog daj, da bi jo enkrat 
V nebesih vidčli! 



20 



4952. 

(Iz Frama. 

ti drobna detelja, 
Kam si ti mene zapeljala! 
Med jagode, med lčšnike, 
Na zelene travnike. 
5 Jagode bqm pozobala, 
Lešnike bQm pohrQstala. 
Kdčr sq ledik fantiči, 
Tam je velko štimanje. 
Kder sq ledik dčklice, 
10 Tam je velko veselje. 
[KdČr sq mQži zakonski, 
Tam je velko zgovarjanje. 
Kdčr so žene zakonske, 
Tam je velko žalosti.] — 



25 



30 



15 Gor uže pa mi zvčzda gre, 
Za zvčzdQ pak Marija gr?. 

V edni i*Qki nese Jezusa, 

V drugi rQki nese pušelc lčp, 



) 

Kterega bQ hlapčičem šen- 
kala, 
Ki jq za gnade prosijo. 

Druga zvčzda gori gr?, 
Za zvčzdQ pak Marija gr?. 
Na rQki nese Jezusa, 
Na glavi nese krancel lčp, 
Kterega bQ diklićom šenkala, 
Ki jq za gnade prosiJQ. — 

Meni ni za t?, meni ni za m?, 
Meni je za mojega Jezusa; 
Će m? moj Jezus zapusti, 
Zapuščen sem od vseh ljudi. 

Zdaj bQm pak šel v skalo vjice, 
V skalovjice, v pečovjice, 
Tam pak bom si smert storil, 
Dušo pak Bogu izrQčil. 



Marija počiva pod jablane 

4953- 

(Kranjska.) 

Bog daj dober večer, dekleč Mi smo prišli les k' tebi, 

mlad, Mi č'mo eno sveto pesem peti ! 

Dekleč mlad, en dober sad! 5 Od Marije, od Jezusa 

495a. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II. 26. Prvotni zapis pak to ne 
more biti, ker manjkajo v njem zgoraj v oklepih stoječi verzi, katere sem vzel v 
primerni priredbi iz natiska te pesmt v JanežiČevem »Cvet/u slov. naroda« str. 
7/ — 72, ijer je to le drugači, ne glede' na dijaktrična znamenja: 1 detela — 
2 men' — 4 Na] Na te — 7, 9, 11, 13 Ker — 8 velko št f ] prevelko bahanje 
— 10, 12 je] je to — 11 sq] so ti — 13 sq] so te — 14 veliko — 15] Za goroj mi 
pa zvezda gre — 16 zvezdoj pa Mana — 17 Vedni roki] Na roki — 18 roki nese] 
roki — 19, 25 kterega] ker ga — 21] Za goroj pa na zvezda gre — 22 zvezdoj pa 
Mana — 23 Na rolri] V rokah — 24 krancelj — 25 dekličom — 30 Zapušen 
31—34 manjka. Začetek do v. 14. (tako tuđi v št. ^95/ do v. 6.J in konec od 
v. 2j. spada ta pač drugam. 

4953. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. V. 27. Vraz, ki je pač marsikaj 
prenaredtl, jo ima najbrz od Korytka. Tiskana je v SPKN. I 8 — 9 s temi raz- 



112 



III. — I. Pesmi obredne A. 4954. 



In od rojstva božjega 

In tud od leta noviga, 

Ki ga je danes četćrti dan. 

Tam stoji polje ravno, 
10 Na polji stezica uglajena, 

Kdo jo je ugladio takč? 

Marija, ko je po nj i raj žala 

Z svojim sinam Jezusam. 

Na polji raste jablanca, 
15 Zdolej je žlahna senčica. 

Zdolej sta počivala. 

Od preveliciga veselja 



Precvetati je začela: 
Marija, vselej pomagaj nam! 

20 To ti je pesem spojena 
Tim dekliču mladimu, 
Na tvoje lepo poštenje, 
Daj ti Bog zdravlje, veselje! 
Mi te prelepo prosimo 

25 Enga dard božjiga. 

Mi se očmo od tebe potočit, 
Bogu te hočmo perporočit, 
Bogu, Ijub' dvici Mariji. 
Per tebi ostani sveti £> u h> 
30 Z nam pa pojde večni Boh! 



Beg v Egipet. 
4954- 

(Od Frama.) 



ezusa, 
ezusa, 



Rasti, rasti kropiva, 
Da bQŠ cčlo polje zakrila, 
Da ne bQš prosto pustila 
Ko za nQ zelenQ cestQ. r 
5 Po cesti gr§ sv?ti Jožef, 
Ki pelja oslicQ, 
Na oslići sčdi Marija, 
Na krili dčrži 
Na krili dčrži 
10 Pa je močno žalostna. 

Ko sta v Egipt bčžala, 
Prišla sta do 'ne lipe, 
Do 'ne lipe zelene, 
Do 'ne lipe zelene, 

15 Do 'ne hladne senčine. 
Jožef pravi Mariji: 
»Poćinima si mija tu, 
Oslići morama jesti dati, 
Drugače nama zna onema- 

gati. « 

20 Marija pod HpQ sčdčla, 
Lipa, lipa razcvčtčla. 



»Kaj to tako diši, 
Ke moje sčrce hladi?« 

Marija je skčrbćla, 
25 Da bi prčšne vode imčla, 
Da bi si plenice zmočila 
No Jezusa povijala. 
Marija s§ je okol občrncjla, 
PrčšnQ vodQ je dobila. 
30 »Tojenihladenstudeneczlat, 
Si znaš Marija plenice prat'!« 
Marija si je plenice opr&la 
No jih je tudč sušit' dala. 
»Zdaj uže pleničke suhe 

imam, 
35 Uže drugoč dalje i ti znam!« 

Marija vzela Jezusa 
No sta v Egipt hitćla. 
V Egiptu jima tudč dobro ni, 
Ker s§ staja ne dobi, 
40 To je prežalostni glas, 
Vsmili s^ Bog krez nas! 



ločki od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske in apostrofe: 1 deklič — 
2 Deklič] O deklič — 2 en dober] o žlahten — 3 les] sem — 5] Od Jezusa, 
od Marije — 6 In od] Od — 8 danas — n vgladil — 12 ko] ki — 10 rajžala] 
potvala — 13 S 14 p61ju — 15 žlahtna — 19 Mar., vselej] Vselej, Marija — 
20 t' . . . pćsim — 21 Tim] Teb' — 23 ždravje — 26 čmo — 27 priporočit* 
— 28] Bogu in devfci Marii — 29 Pri teV — 30 pojdi . . Buh. — Primerfaj 
zgoraj v naslovu -»Marija na zlatem stolu pri mrzli studcnčnici* 1. odstavek 
pod crto (št, 4044 J. 

4954- Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. 104. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4955, 4956. \ ] 3 



Presveti tri kralj i, 
Preblažen vaš dar! 
Preblažena zvezda, 
Ki svetiš ti nam ! 
5 Preblažena Marija, 
Ki rodiš ti nam, 
Preblažena Marija, 
Ki rodiš ti nam! 

Mi smo tri zvelitarji, 
10 Iz treh dežel smo vkup prišli: 
e Gašper, Miha, Baltazar, 
e Gašper, Miha, Baltazar! 

Herodeš je postal srdit, 
Se ima novi kralj rodit, 
15 Pustil vse fante pomorit, 
Pustil vse fante pomorit! 



Mi smo trije kraljitarji.« 
4955- 

(Dolenjska.) 



Za rojstvo mi zahvalimo 
Ljubo devico Marijo, 
Ljubo devico Marijo, 
Ker je rodila Jezusa; 

20 Ker je rodila Jezusa, 
O Jezusa zvelićarja, 
Zvelićarja cel'ga sveta, 
Zvelićarja cel'ga sveta. 

Mi gremo še naprej to noč, 

25 Nam pridi Jezus na pomoć, 

In vošemo vsim skup lahko 

noč, 
In vošemo vsim skup lahko 

noć! 



Presveti tri kralji, 
Preblažen vaš dan! 
Preblažena zvezda, 
Ki svetiš ti nam! 
5 Preblažena Marija, 
Ki rodiš ti nam! 

Mi smo trije elitarji, 

Iz treh dežel smo sem prišli: 

Gašper, Melhjor, Boltežar. 



4956. 

(Belokranjska.) 

10 Herodež je postal srdit, 
Se imd nov kralj rodft; 
Je dal vse fantje pomorit, 
Dvanajst tavžent možkih 

otrćk : 
To je bla žalost in jok. 

15 Mi pod to zvezdo projdemo, 
Vam novo leto vošćimo, 
Vam vošćimo vsmiljenga 

Jezusa. 



4955. Zapisat neimenovani *popotnik«. — Iz njegovega rokopisa; poslal 
Gašpar Križnik. Glej opomnjo pri št. 4741. Beseda kraljitar je prišla k Belim 
Kranjcem pač od crnih Kranjcev; po mojem mnenju je to izpačen izraz kralji 
trije (v pesmih), iz Česar je nastalo najprej kralj ftrje, iz tega kraljitarji in sing. 
kraljitar. Ko se beseda ni veČ umela, je seveda privzela vnovič števnik tri, pa 
bila izpravržena tuđi v zvelitarji, kakor v naši pesmi, in v elitarji, kakor v 
nastopni. 

4956. Zapisat Ivan Navrat i 1. — Iz rokopisa Mat. Majarja, ki ga je 
hranil MiklošiČ. Tam je ta opomnja: »Tuđi v metliškej okolici na Kranjskem 
hodijo koledovat, kakor nam je gosp. Navratil popišat. Tam nosijo predzvečer 
sv. 3 kraljev trije fanti po mestu zvšzdo, v kterej luč gori. Eden jo derži na 
debele) 'palici, eden jo ztblje s pripeto vrvico, eden pa pobira denarje v dar. O 
tej priltki pojejo zgorenjo pesem. Tuđi po kmetih hoaijo kolcdvat, kjer jim predivo 
in drugo blago darujejo, ki ga koleaniki na zadnje med seboj razdele\ Ce se 
dve take dnižini srečate, si skušate ena drugej zvezdo razbiti, ker družina z 
razbilo zvezdo ne more nicesar zaslužiti, kar je unej v dobiček.« Prim. tem 
ravnanju zlasli Valvasor, Ehre des Herzogthums hrain, II. 472 — 474. 

8 



114 



III. — I. Pesmi obredne A. 4957, 4958, 4959. 



Za rojstvo mi zahvalimo 
Ljubo devico Marijo, 
20 Ki je rodila Jezusa, 
O Jezusa zveličarja. 



Mi pod to zvezdo projdemo, 
Vam novo leto voščimo, 
Vam voščimo vsim skup 

lahko noč! 



4957- 

(Iz Belih Kranjcev.) 

Od božica do sv. tren kraljev hode trije fantje »kraljitarji« s popirnato 
in razsvetljeno zvezdo po večerih od hiše do hiše in pojo: 



Mi smo tej tri kraljitarji, 
Iz treh dežel smo sem prišli, 
Gašpar, Melhior, Baltazar. 

Jožef i Marija rajžasta 
5 *Z Egipta, kjer sta poprej 

bila, 
Zavolj* straha Herodeža. 

Herodež je postal srdit, 
Ker se ima nov kralj rodit*. 
Pustil vse fante pomorit', 



Herodež se je veselil, 

Pa vendar Jezusa ni dobil. 

Mi na kolena pademo 
i5 In Jezusu darujemo 
Mira, kadila in zlatd. 

Mi pa s to zvezdo projdemo, 
Gospodarju, gospodinji novo 

leto voščimo, 
In voščimo vsem skup lahko 

noč! 



10 Dvanajst tisoč moških otrok : 20 Mi rajžamo naprej še ovo noč, 
To je bila žalost ino jok! Pridi nam Jezus na pomoč! 

4958. 

(Iz Črnomlja.) 

Mi smo ti trije kraljitarji, 10 Mi na kolena pademo 
Iz treh dežel smo sem prišli: In Jezusu darujemo 
Gašpar, Miliher, Boltažar. Miru, kadila in zlata. 



Herodež je postal serdit, 
5 Pustil vse fante pomorit: 
Dvanajst tisoč možkih otrok, 
To je bla žalost in pa jok! 

Herodež se je veselil, 

Pa vendar Jezusa ni dobil. 



Mi rajžamo naprej, 
Pridemo nam Jezus na po- 
moč, 
15 In vošmo vsim skupaj lahko 

noč! 



Kje so sveti trije kralj i doma. 

4959- 

(Iz Motnika.) 

Mi smo prišli trije kralji, 5 Mi Jezusa darujemo, 

Gašpar, Miha, Baltazar, Tega kralja nebeškega, 

Prinesli smo en ofer lep, Tega kralja nebeškega. 
En ofer lep darujemo: 



4957. Zapisat Anton Kupljen, povedali * kraljitarji«. — Iz Slovana IV. 
(1887) *&6. 

495 8 - Zapisat Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Verz 14. je pokvarjen, 
gt. prcjšnjo številko. 

4959- Zapisat Gašpar Križni k. — Iz njegovega rokopisa. 



IH. — I. Pesrai obredne A. 4960. \ \ 5 



>Sveti trije kralji, »Kraljeva svetlost, kje ste 

Kam vi rajžate?€ vi doma?« 

10 »»Mi rajžamo, mi rajžamo, 15 »»Tam, ker solnce opoldan 
V mesto Betlehem.«« stoji.«« 

»Kraljeva svetlost, kje ste »Kraljeva svetlost, kje ste 

vi doma?* _ t f vl doma?< 

»»Mi smo tam doma, ker »* Tam ker solnce dol gre.«« 

solnce gor gre.*« 

4960. 

(Iz Borovelj in Podkmosa.) 

V zjuternej deželi je prišla gore 
Ena nova zvezda lepe svetlobe: 
Ta zvezda opomeni to rojstvo božje 
Novega kralja nebes inoj zemlje. 

5 Ti sveti tri kralji podajo se na pot 
In grejo te novega kralja iskat. 
Po mestu Jeruzalemu so barali srčno 
Po tem detetu, kje je b'lo rojeno. 

Herodež se vstraši in pravi tako: 
10 »Le poj te, iščite detetice mlado, 

Le skrbno poprašujte, kje je tišti kraj, 
Kedar ga bote našli, spet pridite nazaj!« 

Ti sveti tri kralji, ti brumni moži, 
So iz mesta Jeruzalema potroštani šli. 
15 Zvezda gre pred njimi, jim sveti prav lepo, 
Glih tam je obstala, kjer je dete b'lo. 

Sveti tri kralji pri jaslicah kleč6, 
Noj temu detetu dari ofrujejo, 
Miro inoj kadilo, vse čisto zlato, 
20 Enemu človeku in samemu Bogu: 

»Ti cartani Jezus, mi prosimo te, 

Daj nam ti tvoje gnade, vsliši naše prošnje: 

Kedar bo preteklo naše življenje, 

Tedaj nam ti dodeli večno zveličanje!« 

(Prvi kralj drugemu:) 

25 »Gospod kralj, čej ste vi doma?« 

»»Jaz sem tam doma, čir solnce gor gre.«« 

4960. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. //. qo, kjer 
ima pesem mnogo povdarkov, katere sem opustil, kerji/i je nekaj napačnih; verz 
ima po četvero povdarjenih in negotovo število nepovdarjenih zlogov* Pesem je 
precej zmešana. 

8* 



116 III. — I. Pesmi obredne A. 4961. 



(Drugi kralj tretjemu:) 

»Gospod kralj, čej ste vi doma?« 

»»Jaz sem tam doma, čir solnce na poldan stoji.«« 

(Tretji kralj prvemu:) 

»Gospod kralj, čej ste vi doma?« 
30 »»Jaz sem tam doma, čir solnce k božjej gnadigre.«« 

(Prvi kralj drugemu-zamorcu :) 

»Gospod kralj, kam je vaš pot?« 
»»Moj pot je za to zvezdo: 

Čir bo ta zvezda ostala, 
Tam se bo kralj rodil; 
35 Te bo kralj črez vse kralj e 
In črez kralja Herodeža.«« 

(Prvi drugemu:) 

»Nikar, nikar, ti si en neusmiljen kralj; 
Tebi se vzame sceptar in krona preč, 
Ti ne boš kralj nikoli več!« 

(Vzame mu sceptar ali sabljico). 



Herodež gre z vojsko zoper novega kralja. 

4961. 

(Kranjska.) 

Bog vam daj dober dan, Se mu je Rodež naprej vzeo, 

Hišna gospodinja, Svojo vojsko mu je vkup 

Mi smo prišli les* k vam, zbrao. 

Mi č'mo eno sveto pesmo pet Predeleč mi je ž njo šeo, 

5 Od Jezusa in Marije, 15 Noter v to mesto Betlehem. 
Tud od rojstva božjiga T * • * • 

In od leta noviga, J?.*?" J e f °"° ° zna £ lt - 

Ki ga je dans osmi dan. gd đvejih let do trejih 

& J Vse lantiče pomont; 

Se je rodio en novi kralj, Še Jezusa ni mogo dobit! 

10 En kralj črez kralje vse 20 Jezus mi je frišen in veseo, 
In tud' čez tebe, Herodež. Vselej, Jezus, pomagaj nam! 

4961. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. V. 26. Vraz jo ima najbri od 
Emila Korvtka. Natisnjena je v SPKN. I. g — // s temi piemembami, ne glede 
na naglasna znamenja in apostrofe: 1, 2] Bog daj dober dan, gospodinja! — 
3 les'] le sem — 6 Tud] In — 8 danas — 9 rodil . . novi — 10 čez — 12] Se 
mu Herodež je namenil — 13 zbral — 14 Daleč . . z šel — 16 storio] dal — 
17] Od dveh let do treh — 19 mćgel — 20] Jezus je Še urno mu vŠel (!) — 
21 Jezus, pom.] pomagaj, Jezus — 23 Tej] Vam — 24 hiŠnimu — 26 zdravje 
in] zdravje — 30 ofrali] darovati — 31 hćčmo — 33 vas čmo] čmo vas — 
34] Bogu, devici Marii — 34 Pri — 35 pojdi . . Buh. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4962, 4963, 4964. 



117 



Ta vam je pesem spojena 
Tej hišni gospodinji, 
Tuđi tim hišnim očetu: 
25 Na vaše lepo poštenje, 
Daj vam Bog zdravje in ve- 
selje! 
Mi vas prav lepo prosimo 
Enga dara božjiga. 



Sveti materi božji 
30 Svetiga Martina ofrali: 
Mi se očmo od vas potočit, 
Bogu vas ćmo perporoćit, 
Bogu, ljubi dvici Mariji. 
Per vas ostani sveti Duh, 
35 Z nam pa pojde večni Buh. 



Sveti trije kralji bi radi Jezusa — ukrali? 

4962. 

(S Hmenic nad Otaleži.) 



Prš-Ll sa ldlć nazn&ni 
S-Ldčj nućtre w naš krkj, 
Ani bi ywlšna radi krad-Ll, 
Jiezusa skrlte zd&j ! 

5 Mi pa srna se zmatlli, 
Srna mislni, da sa n žlaht 

ldlć: 
Tu sa swićti trjlć kr&li 
Z dužale jutrawe! 

Ta pr6j j'Bn ta st&ri, 
10 Ta yrić n&rnaprej, . _. 



Ta k j-rić ta pr6j k stalci, 
Jma krućna dal da \všies. 

Za-jnem pa yrić an druji, 
WT»pcićran lih takti. 
15 Ta trejči pa yr\6 \v plajšu, 
Z ana Č-Lrna ylawu6. 

Kej b&ma pa mi d&li, 
Za-n uofor ji>n za d&r, 
Ivb smk sami saramdki, 
20 Na \vima, kl j« dndr? 



4963- 

(Iz Cerkna.) 



Kaj so ti pa za ni maže? 
Gvišno so pa kralji trije: 
Gašper ino Melihar 
In ta trejč je Boltažar. 

5 Eden čeren, pa je mlad, 
Ves je općrtan, ves je zlat: 
Će pa semkaj pridejo, 
Gvišno dete vzamejo. 



Rajž bi tel to glavco zgubit, 
10 Ko to dete preč pustit*! — 
Ko v štalco pridejo 
Ino dal pokleknejo, 

Iz srca mu darujejo, 
Roke mu kušujejo. 
15 Hvala bod* gospod Bogu, 
Zastonj sem se bal taku! 



4964. 

(Iz Krope.) 

Rad bi hotel vedit, Gašpar jezdi najnaprej, 

Le od kod je ta prvi fajn gospod! Gotovo najbolj cesto vć. 

4962. Zapisat K. Štrekelj /. 1887.; pda stara Petrnelova teta. — Iz 
moje zbirke, Primerjaj spodaj naslov -»Kdor Jeztisa ukrade, bo precej mrtev.* 
(šl. 496$). 

4963. Zapisa/ Franč. Sedej. — Iz njegove zbirke. Zapis Jane za Koko- 
šarja iz Cerkna se loči v tem: 1] Kaj so pa to za ni možje? — 3, 4 manjka 
— 5 Čern — 9] RajŠ bi tel to g. zg. — 10 Kot . . proč — 11 Ko] Ker — 12 po- 
kleknejo — 13 Iz srca] Srca — 16 tako. 

4964. Zapisa/ Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. iy$—iy6. 



118 



III. — I. Pesmi obredne A. 4965, 4966. 



5 Dva kar jezdita za njim, 
Zmeram govoreta- ž njim. 
Eden je črn, pa najbolj mlad, 
Ves je oportan, ves je zlat. 



Glej, kako poklekujejo 
10 In se ponižujejo, 
Noge mu kušujejo, 
Zaklade pa darujejo! 



Kdor Jezusa ukrade, bo precej mrtfev. 

4965- 

(Iz lhana.) 

Iz dalnth d'Bželd! 



Pastirčk'B, neh&jte 
Piskdt'B jxnoj pet'; 
H štale* p'Brhajdjte, 
Neki bo novga spet! 
5 V naše kraji so ptršlf 
Jen' čudn'B 'Llde, 
Zagvišn'B b' rad'B ukradl-B 
Jezusa, skrite zdej! 

Le vst ukip se zborimo, 

10 Gorjače s&bi uzmimo. 
Bodmo h'Bdi kxt strup. 

Kdor bo Jezusa ukradu 
Ta bo precej nrBrtćv. 

Glćj, glej, glej, Marka, 
15 Štefok, sprelub* moj brat! 
(Kok*) se ta iskra žarka 
Pa na tah možeh ta gvant! 
Mi smo pa rm>nir, 
Di. so kak' žleht ilde: 
20 Gvišni so ttrji kral' 



Šace so gu&r vahp&rta, 
DarvaT so j-Bh Marija. 

Ta sivi, ta start 
25 'Ma krono da ušes, 

Ta gre u Štalco nar naprej. 
Ta drug^ gre za nim-L, 

Ja uc^ran glih tokć. 

Ta trek'B ja pa u pwajš , B, 
30 Ta jma čarn gwant. 

Kogd borno mi data 
Za 'n vifor jxn za dar, 
K' smo še sami s'romak', 
Cev' let' na vem, kaj ja dnar? 

35 Le s krah* dukl pokliknimo, 

Dukli pred Jezusa, 
Prosimo Jtzusa: 
Uzj«m' nas, J'bzus, u ntbesa 
Z dušo JT»n s tT»lesam! 



»Glejte, glejte, kdo gre tam.« 

4966. 

(Kranjska.) 

Glejm(o), glejmo, kdu grie Ta jejzdi hitru naprej, 

tam, 



Zogvišnu pridejo k nam: 
Tu so poč eni štaif ludje, 

Štaif ludje, 
5 Letu so krali terije. 

est bi rad vejdel, odkuod 
e ta parvi fajn gospod; 



Hitru naprej, 
10 GviŠnu narbol cejsta vej ! 

Še dva jezdita za nim, 
Pa se lepu menta ž nim. 
Ta pervi je narbol mlad, 

Narbol mlad, 
15 Čern, portast inu zlat. 



4965. Zapisal Anton Breznik; pel stari Ahavec. — Iz Breznikove zbirke 
V. št. 34. Prim, naslov -»Sveti trije kralji bi radi Jeztisa — ukrali* (št 4962). 

4g66. Neznanega zapisovavca. — Iz pisane pesmarice, kijoje Viktor Ska- 
bernc dal Fr. Levcu. V verzu 46. je napak pisano slogu. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4967, 4968. 



119 



Ludje pravijo toku: 
Kej bodo spali necoj? 
Oh kam ti možje gredo, 

Možje gredo, 
20 Kir tulkajn blaga neso! 

Kamer so deleč prišli, 
Eno štalco so nešli, 
Notri v štalco pridejo, 

Pridejo, 
25 Pred dejte pokleknejo. 

Gašper začne ofruvat, 
Jezusa nogie kušvat, 
Melchior ofruje zlatu, 

Tu zlatu, 
30 Boltežer pa kodilu. 

Sveti Jožef se je tuđi bal, 
K je bil Jezušek zospal, 



Mejnel, de so pujn peršli, 

Pujn peršli, 
35 De bi s taistem dergam šli. 

Hvalo Bogu, vse je prov, 
Zobstojn sem se toku bav, 
Sej sa ga peršli častit, 

Le častit, 
40 Nem se perporočit. 

Buodi, grejšnik, prov vesel, 
De je Jezus dar prejel: 
Dajmo mu čistu srce, 

Cistu srce, 
45 Prosimo, de notri grie. 

Krali slovu jemlejo, 
De spiet damu pojdejo. 
Srečna rajžo, lohka puot, 

Lohka puot 
50 Bog nam dej tot inu povsot! 



4967. 

(Iz Ihana.) 

Poglejte, glejte, kaj jatam: H štale* se perbližajo, 
Tri svet* krali* grejo h nam! 10 Niski* se ponižajo. 

To so pa svetf možjć, 



Ježtša videt' želć. 

5 Zvezda jtm kaže pot, 
De na pojdtjo dT»rgćt. 

V le-to mest'B Bitlehem, 
Ker ja nov' kral rojćn. 



Šace gu&r vadpirajo, 
Jež'BŠk'B lep dar dajejo. 

Marija hvali* te može, 
K Jćži»ša tko zo časte. 

15 Svet Joži>f ja biv tud' vesev, 
K* ja Jćžt»š lep dar prejev. 



4968. 

(Iz Podzemlja.) 



Glejte, glejte, kaj je to, 
Kaj so to za eni možje, 
Ti nišo iz naše dežele! 

Tri kralji po cesti jezdijo, 
5 Ta pervi jezdi narnaprej, 
Ker za cesto najbolj ve. 



Ko pred štalco pridejo, 
10 Doli pokleknejo 
In Jezusu darujejo 
Miru, kadila in zlata. 

Vstani, vstani, mežnar mlad, 
Vzami v roko ključek zlat, 



Ta drugi jezdi zad za njim, 15 Da boš odpiral cerkvico: 



Se lepo pogovarja ž njim. 



Marija nese Jezusa. 



4967. Za piša l Anton Breznik; pela mu mati Reza. — Iz njegove zbirke 
U, //. 2g. 

4968. Zapisa! Janko Barlč. — Iz njegove zbirke. 



120 



III. — I. Pesmi obredne A. 4969, 4970. 



4969. 

(Iz Sodražice.) 



Poglejte, kaj je tam! 
Sveti krali gredo tam. 
Tu so pač sveti možje, 
Jezusa vidit žele. 

5 Ena zvejzda kaže pot, 
De na pujdejo dergot, 
Koker v štalco v Betlohem, 
Kir je novi kral rojen. 

K stalci se parbližajo, 
10 Lepu se ponižajo, 
Šace gor ofrujejo, 
Jezusu darujejo. 

Lepi so krali trije, 
Imena nih prečudne so: 
15 Gašper, Milhar, Boltežar; 
Dali so Jezusu dar. 



Lepo se perklajnajo, 
Leto dete pozraulejo. 
Vsi se čudijo na to, 
20 K je to dete tok lepu. 

Marija hval te možie, 
K se tok ponizni stre. 
Svet Jožef je prov vesev, 
K je Jezus ta dar prejev. 

25 Peršli so z dalnih dežel, 
Jezus je prou vesev, 
Kir imajo dost blaga, 
Mire, kadila in zlata. 

Prosmo vas, kral trije, 
30 Prosmo vas, brumni ludje, 
Prosite tuđi vi nam, 
De bmo peršli enkrat k vam ! 



Ena zvejzda gori grie 
Tam per Betlehem(o), 
Kaj tu za eno znamne je, 
Pejte, gledat griemo: 
5 De bodemo vidili mi 
To zveizdo naznano, 
Tu je angel, griem naprej, 
Vi pa vsi za mano! 

Terje modri so peršli 
10 Z jutrove dežele, 

No komelah izdario 

Sveti trije kralij : 

Enu detiedce je, 

Kir se je rodilu, 
15 Sej se h stalci bližajo, 

Kaj se buo godilu? 



Ena zvezda gori gre. 
4970. 

(Kranjska.) 



On s tuo leipo krono tam 
To deite vkušuje, 
On s ta narlepšim zlatam 
Jezusa daruje. 

25 Milhiar ravnu gleda, 
Želi k njemu priti, 
Tejga kra(la) mladiga 
S kodilom častiti. 
On spozna to vćlko čast, 

30 De ta sinek mladi 
Cei ima veliko oblast, 
De s glih leži v stalci. 

Boltežar ta tretje je, 
Kir ima černu lice, 
35 On lepo perklaina se 
Pruti teimu. dotetci, 



Ta pervi je, mejnim, Gašper ja, De bi se nikdar ne bal 
Kir je ta nar starši, Taciga zamurca, 

On ta parvi k ofru grie, Miero nemo da za dar, 

20 Za nim pa tovarši : 40 Lubi ga iz srca. 

4969. Zapisa/ Andrej Fajdiga. — Iz njegove okoli 1834. L pisane pe- 
smarice, ki mi jo je v porabo poslat Fr. Livec. 

4970. Neznanega zapisovavca. — Iz pisane pesmarice, ki jo je Viktor 
Skabcrnr dal nadz. Levcu. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4971, 4972. 



121 



Nejsem videl moje dni 
Tacih steif gospodov: 
Čiez inu čiez so puortasti, 
Kedo jeh je sem perpelal? 
45 Deleč so saksebi bili, 
Vender sa skup peršli, 
Na zvejzdo so gledali, 
De bi tu dejte nešli. 



Zvejzda jeh je vižala 
50 Ino skopej perpelala, 
Nod betlehemsko štalca 
Pred nimi je obstala. 
Zahvalimo vsi Boga 
Is svetmi triemi krali, 
55 De bi ga tuđi ž nimi 
Enkrat v nebesih vživali! 



4971. 

(Z Grahova 

Na zvezda gori gre 
Prot' mestu Betlehem. 
Kaj pa to za 'no znam nje je, 20 
Oh gledat pejte gremo! 
5 Ta zvezda neznana, 
En angelj pred njo grć, 
Oh pejte vsi za mano ! 



Prišli so trije modri 
Iz jutrove dežele, 

10 Na kamelah jezdijo, 
Aj to so trije kralj i. 
Nisem videl moje dni 
Tako žlahtnih gospodov: 
Ko bi naz Napoletansko bli, 

15 Kdo jih je sam pripeljal? 

GaŠper ta prvi gre\ 
Zato ki je najstarši. 



25 



30 



.) 

On ta prvi k ofru grć, 

Za njim pa ti tovarši. 

In ta s to lepo krono 

Oj Jezusa kušuje, 

Iz tem najlepšim zlatom 

Oj Jezusa daruje. 

Melhjor ravno gleda gor', 
Ker želi k njemu prit', 
De b' se ga Jezus ne bal, 
Oj takega zamorca. 
Dal mu je miro za dar, 
Oh ljubil ga je iz srca. 
Zahvalimo tud' mi Boga 
In svete trije kralje, 
Da bi ga tuđi mi 
Enkrat v nebesih vživali! 



4972. 

(Iz Krope.) 

Ena zvezda gori gre 
Tam pri Betlehemu. 
Kaj je to za 'n znamenje? 
O pojde, gledat gremo! 



5 Trije modri so prišli 
'Z jutrove dežele, 
Na kamelah jezdijo, 
Oj sveti trije kralji! 

Eno dete iščejo, 
10 K' se je zdaj rodilo; 



15 



20 



K stalci se približajo, 
Oj, kaj se bo godilo! 

En z imenom Gašpar je, 
Ta je ta najstarši; 
On ta pervi k ofru gre, 
Za njim pa vsi tovarši. 

Mihel željno gleda ga, 
Želi k njemu priti, 
Tega kralja novega 
Z kadilom počastiti. 



4971. Zapisa/ Ant. Črv. — Iz njegove zbirke A. 8. 

4972. Zapisat Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 32— jj. 



122 HI. — I. Pesmi obredne A. 4973, 4974. 

Za tim priđe še eden, 25 Zahvalimo zdaj Boga 
Ki ima crno lice, In tud' svete kralj e, 

On se nizko perkloni Da bi enkrat ž njimi vred 

In kušuje mu nožice. V nebesih se rad'vali! 



»Oj poglejte, kaj je tam.« 

4973- 

(Štajerska iz Vojnika.) 

Oj poglejte, kaj je tam! Še odpro, 

Sveti kralji gredo k nam, 20 Jezusa darujejo. 
Oj to 80 sveti možje, Nizko se perklanja j 0) 

Sveti mozje, To đćte pozdravlajo> 

5 Jezusa videti žele. v?i se čudijo za t0> 

Svetla zvćzda kaže pot, Oj za to, 

Da ne pojdejo drugot 25 Ko je dćte tak lepo. 
Kakor k Stalci v Betlehem, 0frali so vsi B 
V Betlehem, Svoje duše in td 

10 Kjer je novi kralj rojen. Sdaj pa jemlejo slovQ> 

Lepi so kralji trije, Oj slovo, 

Kašpar, Melhar, Boltažar: 30 Spet se vernejo domu. 

Imajo dosti blaga, 0j sveti kralji trije> 

Dosti blaga, Pros'mo vas mi revni ljudje, 

15 Kadila, mi re m zlata. Qj sprosite tQ sdaj nam> 

Se k stalci približajo, To sdaj nam, 

Lepo se ponižajo, 35 Da pridemo vsi enkrat k 

Zaklade mu še odprć, vam! 

»En kralj je rojen črez kralj e vse « 

4974- 

(Koroška iz Ločan.) 

En kralj je rojen črez kralj e vse, Zvedeli so kralji trije, 
Kar se jih znajde na svete, So z neznanih deželah bli, 
Tuđi črez Herodeža, Od daleč pridejo 

Kralja judovskega, Za svetio zvezdico, 

5 Vendar ga nihčer ne pozna. 10 Jezusu k daram gredć. 

4973. Zapisa/ Matija Majar. — Iz CP. 60 — 61. Prepis Majarjev v MR. 
386 se loči v tem, ne glede' na naglaske in e za e: 6 Svčtla — 8, 16 štalici — 
11 Lčpi — 18 Lčpo — 21 priklanjajo — 2? pozdravljajo — 25 lepo — 28 jemljejo. 

4974. Zapisali. Majar. — Iz CP. 58— $g, Prepis Majarjev v MR. 385 
se loči i) tem: 2 svele — 8. 11 deleč — 9 svetio zvezdico — 12] Ta k Jeru- 
zalem (sprva še Betlehem) jezdijo — 14 Kdš . . dete — 16 Betlehem Še] Jeru- 
zalem (sprva isto!) — 24 Svetio zvezdo — 26 prijezdijo — 27 dšte — 29] Na 
zemljo pokleknejo — 30 dete z pozna vi jajo — 31 jemljejo — 32 priklanjajo — 
34 deteci — 35 spoznavljajo. 

Opomnja. Za vzorec mnogih novejših kolednic o svetih tre'h kraljih po- 
dajem to, ki jo je v gorenji Savi?iski dolini prepisal Janko Časl iz nekega ro- 
kopisa in se glasi tako: 



III. — I. Pesmi obredne A. 4975. 



123 



Oni od daleč pridejo, 
Proti Betlehemu jezdijo, 25 

Tamo oni barajo: 
»Kje je dete rojeno, 
15 Kterega mi iščemo?« 

Betlehem še ne spozna ga 
Za svojga kralja in Boga: 30 
»Mi 'mamo že kralja 
Našega Herodeža, 
20 Njega spoznamo sada!« 

Kralj i to zaslišijo, 

Se hitro preč obernejo, 35 

Hitro spet zagledaj o, 



Svetio zvezdo vidijo, 
Še dalj za njo gredć. 

Ravno totej prijezdijo, 
Kjer je dćte rojeno, 
Tam raz konje skočijo, 
Na kolene padejo 
In dćte spoznavlajo. 

Svoje krone dol jemlejo, 
Nizko se perklanjejo. 
Zaklade še odpirajo, 
Vse deteci darujejo, 
Za kralja ga spoznavlajo ! 



Kolednice svečniške. 



Marija daruje golobca dva. A. 

4975- 

(Iz Slov. goric.) 

Hvalen bodi Jezus Kristus Ena nam zvezda gori gre 

No njegovo sveto ime! Od ene gore visoke. 



Hvaljen Jezus vekomaj! 
Trije kralj i poj'mo zdaj, 
Veseli glas prinesemo, 
Treh kraljev pesmico. 

5 Na sveto noč, ravn' o polnoČ, 
Se narodi skoz božjo moč 
Pri betlehemskem mesteci, 
Zveličar naš živi. 

Zagledali na nebu so 
10 Razsvetljeno zvezdico, 
Ta zvezd'ca jim svetila, 
Do Štal'ce jih spremila. 

Kjer ostala jim je zvezdica, 
Ravn' tam je bila štalica. 
1 5 Kralj i so to rekli vsi : 
Tukaj notri borno Šli. 

Tri kralji v Štal'co pridejo, 
Globoko se priklonijo. 
Svet' Jožef in Marija oba 
20 Sta ž njim i vred se jokala. 

Tri kralji se poslavljajo, 
In se na pot pripravljajo, 
Kadilo, miro in zlato 
Še detetu darujejo. 



25 Tri kralji po potu idejo, 
Si svete pesmi pojejo, 
Pa angelj je prikazal se, 
Napravil vse je žalostne. 

Angelj pravi: »Kralji vi, 
30 Po drugem potu bote šli! 
Herodež dete 'če vmorit, 
Pri njem ne smete se glasit'.« 

Vsi moži, žene zakonske, 
Kaj bote pa vi ofrale? 
35 Težave svoje in srce 
Vi Jezusu jih ofrajte! 

Vi fanti ino dekl'ce, 
Kaj bote pa vi ofrale? 
Darujte čisto mu srce, 
40 Ta Jezusu v jaslice! 

To so b'li sveti tr'ji kralji, 
K' na pot so se podali: 
GaŠper, Melh'jor, Boltižar, 
So svete cerkve božji dar! 

45 Mi vzamemo od vas slovo, 
Mariji vas izročimo, 
Kadar duša zapusti telo, 
O Jezus, vzemi jo v nebo! 



4975. Neznanega zapisovavca. — Napisana je i 1826. na posameznem 
listu, ki mi ga je od Št. Jnrja na Ščavnici poslal Jočef Krajne. Da je pesem 
ko led niska, kaže začetek vi konec. Glede' vsebine srednjih odstavkov prim. 442 
do 445. 



124 



III.— I. Pesmi obredne A. 4975. 



5 Če nam je više shajala, 
SvetleŠa je postajala. 

To ni nobena zvezdica, 
To je Marija z Jezusam. 

Marija se vzdigne ino gre 
10 Notri v ti ograd zeleni. 

Ograt je lepo ograjeni, 
Žlahtnih je rož nasajeni: 

Z lepih, ardečih, rumenih, 
Liibe Device Marie. 

15 Notri mi rase drevčece, 
To drobno drevce-katrože. 

Prelepo so precvetale 

Od verha no dol do zemle. 

Od verha no doi do zemle, 
20 Jezus je naše veselje. 

Prelepo je razcvetala, 
Široko perje spušala. 

Široko perje spušala, 
Hladno je senco delala. 

25 V senci stoji en stolec zlat, 
Gore pa leži antvela. 

GQre pa leži antvela 
Liibe divice Marie. 

Bela je, bela kakti sneg, 
30 Tenka je kakti makov cvet. 

Tam pa mi sidi Maria, 
No v rokah derži Jezusa. 

Jezus počiva, terdno spi, 
Kervavi pot po njem stoji: 

35 Kervavi pot, kervavi pot, 
Kak so te vinske jagode. 

Maria vlomi vejčico, 
Jezusi dela senčico. 

Marija kome to dobi, 
40 Kaj se njoj sinek prebiidi. 

Da se njoj sinek prebiidi, 
Se nizoko njoj prikloni. 



Se nizoko njoj prikloni, 
Ona njemi ta govori: 

45 »Rajši te nesti krizom svet, 
Kak pa te dati Judom prek ! 

Krez eno pole šiiroko, 
Krez eno morje globoko, 

Krez eno morje globoko, 
50 Krez eno goro visoko!« 

Tam pa jeste en taki stan, 
Kerga si je zvolu Jezus sam. 

Tam stoji ena cirkvica, 
Marie divice liibe. 

55 Tam stoji ena cirkvica, 
Na štiri vogle zmerjena. 

Sivega kamna zidana, 

Z drobnim peskom posipana. 

Z drobnim peskom posipana, 
60 Z belim vapnom pobeljena. 

Vse gosto je preriištana, 
Z ardećim ciglom pokrita; 

Svečami je prepasana, 
Svetim Duhom požegnana. 

65 Z božjo močjo odklenjena, 
Notri lepo obcirana. 

Liiba divica Maria, 

Ti den je vsega veselja: 

Da bo Maria k ofri šla 
70 Svojim ženinom Jožefon. 

Svojim ženinom Jožefon, 
Z malim detecom Jezuson. 

Maria ofra golobca dva: 
To sta ne bla golobca dva. 

75 To sta nebeska angela, 
Ki sta nam gori v nebo šla: 

V sveto nebo no sveti raj, 
Oča nebeski nam ga daj! 

O vi nebeski angelci, 
80 Troštajte verne dušice! 



III. — I. Pesmi obredne A. 4976, 4977. 



125 



Mi smo si štirje brateci, Te pesmi bode konec kraj, 

Svete Marie hlapčeci. Daj Bog dušicam sveti raj ! 

85 Bog nam ga daj dobivati, 
Vsem vernim dušam vživati! 



Marija daruje golobca dva. B. 

4976. 

(Podjunska.) 

Na same jutro svćčnicć Marija je možem talala 

Je Marija v cćrkev šla. Lepi zeleni rozmarin. 

Oh Marija, oh Marija, To ni no beden rozmarin, 

Ki si nam rodila Jezusa! To j e le j ezus> Marijin sin. 

5 Na cerkovni prag je poklek- 15 Marija je pobom talala 



nila, 
Je svoje molitve ofrala. 

Marija je okoli oltarja šla, 
Ofrala je dva golobića. 

Marija je dol po cerkvi šla, 
10 Lepo so jej pele tićice. 



Lepe rudeče nageljče. 

To nišo nobeni nageljči, 
Ki so le nebeski angeljći. 

Marija je ženam talala 
20 Lepe bele lilije. 

To nišo nobene lilije, 
Je le roža Marijina. 



Marija daruje Jezusa. 
4977- 

(Štajerska.) 



Mi smo si Štirje brateci, 
Marije divice hlapčeci. 

Rožica, rožica cartana, 
Marija je z suncom zrajtana. 

5 Mi pisane svece nosimo, 
V boge si ime prosimo. 

Kaj v boge ime zdavlete, 
To vse per Bogi najdete. 

Marija pa ide na goro, 
10 Cirala bo si cirkvico. 

Tam bo se cirala cirkvica 
Lube divice Marije: 

Z žutoj de svečoj prepasana, 
Z mirom, kadilom okajena. 



15 To dć perhajali romari 
K luboj divici Mariji. 

Lube divice romari 

Bodo njoj darece pernesli. 

Zdaj pa Marija k ofri gre, 
20 Z seboj si vzame grlić par. 

Na ofer je dala grlić par 
No smilenega Jezosa. 

Zdaj le poglejte vsi lidje, 
Kakšni nam ofer Marija da! 

25 Tak tuđi k ofri hodmo mi, 
Na ofer dajmo svoje srce. 

Zdaj se od vas obraćamo, 



Bogi, Mariji poračamo. 

Totoj popevki je konec, kraj : 
30 Bog daj dušicam svetli raj ! 



4976. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih A 7 PKS. Št. 102. Verza 
j. in 4* se ponavljata za vsakim parom. Prim. št. 4896 d. t 4907 d., 4912 d. in 4919 d. 

4977. Zapisa l St. Vraz. — Iz VO. V. 35, 



126 III.— I. Pesmi obredne A. 4978, 4979. 



4978. 

(Štajerska.) 

Mi smo si Štirje brateci, Poglednite zdaj vsi lidje, 

Divice Marije hlapčeci. El je to ofer ali ne! 

Pisane svece nosimo, Da je Marija k ofri šla, 

Na ime božjo prosimo. 20 Prelepo se je razsvetila: 

5 Marija roža lelija, Kak prerumeno sunčece, 

Ljuba divica Marija. Dere viitro gori gre. 

Kaj v božjo ime zdavlete, Z soboj je vzela golobca dva 

To vse per Bogi najdete. No je ofrala tud oba. 

Marija gre na božji pot, 25 Poglednite zdaj vsi lidje, 

10 Sinka nese res soboj. El je to ofer ali ne! 

»Če te me nesli križem svet, Maria ofra golobca dva, 
Jaz nemrem biti mantre prost. No smilenega Jezosa. 

Jaz nemrem biti mantre prost, Marija gre v sveto nebć, 
Će ocem biti rešen Bog.« 30 Nas povabi za soboj. 

15 Marija pa zdaj v cerkev ide, Veselo nam je iti za toboj, 
Sineka ofra na otar. Marija, v to sveto nebć, 

V sveto nebo, ti svetli raj, 
Oča nebeski nam ga daj ! 



4979- 

(Štajerska.) 

Lepa je roža lelija, Le veselte se, dečica, 

Svečnja divica Marija. Zdaj skoro bode svečenca: 

4978. Zapisa/ St. Vraz; pela M. L.(ackovičkaP) — Iz VO. XIX. s. poleg 
št. 2gj, kjer je nad pesmijo ta le opomnja: »Za nedčlju pred (?) SvčtČencom tja 
do večera svčtčenskog hode (?) po četvoricu momaka h, sa svećami cvetjem i varpci 
nakit jenim u ruci od koće do kuće. Došavši u sobu sa pozdravom »Pohvalen 
bodi Jezoš KristošU postave se u kolu te počimlju pčvati pčsme. Domaćin jih 
običajno nagradi novci, obično dobe svaki po groš, inače jih nadari gazdarica 
suhim voćem, jabukami, orasi itd. Te otilaze sa pozdravom Srećno i/t Zbogom 
i Bog vam lepo plati!« Vraz je prepisal to pesem v VO. V. 33 s temi predru- 
gačbami: 4 ime božjo] božjo ime — 5 Manja] Lepa — 6 Liiba — 10 rez — 
15 zd. v c. ide] si v c. gre — 24] Za ofer dala je oba. Vcrza 5. in 6. se ponav- 
ljata za vsakim parom, ki prihaja za njima. 

4979. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 34. 

Opomnja. Novejše svečtiiške kolednice so dolgovezne gole predige brez 
vsakega narodnega duha: edini namen jim je poduk. Takih se mi je samo iz 
Slovenskih goric nabralo nad 60. Da pokažem njih — nenarodni — značaj, 
objavljam pod crto izmed njih dve bolfši, eno Štajersko in eno dolenjsko. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

Bote veseli, vsi verni lidje, Skoro dopolni se Štirdeset let, 

Svečnski praznik že blizo nam gre. Mojzes v postavi lepo govori: 
Naj bo pozdravleni, »Mati naj v tempeln gre, 

Mi pa pripravleni Vzeme tud dar kre se, 

5 Rečmo: »Marija, podaj nam roko!« 10 Sveca prižgana v spomin joj gori!« 



III. — I. Pesmi obredne A. 4979. 



127 



5 Kaj de Marija v cirkvo šla, 
Kaj de tam Jezošeka ofrala. 

»Ja bi rajši šla v krizom svet, 15 
Kak bi ga dala Judom prek! 

Ja sem šla po globokoj vodi, 
10 Po globokoj vodi, visokoj gori. 

Tam sem najšla cimrmanetri, 
Kaj so nam hramek povali. 20 



Ruštek so nam napravili, 
Late so polopatili. 

Le veselte se, dečica, 
Zdaj skoraj bode svečenca: 

Kaj de Marija v cirkvo šla, 
Kaj de nam Jezošeka ofrati. 

Mi smo štirje brateci, 
Od Velke Nedle pajbeci. 



Ona je Jezusa vzela v roke, 
Jožef gre dalno pot tuđi kre nje; 
Nese goloba dva, 
Bogu tam v dar poda, 
15 Simeon stari pa gleda to vse. 

Simon dete v naročje je vzel, 
Proti nebesam zaklical vesel: 
»Izrael, srečen si, 
Jezus pri nas živi, 
20 Luč razsvetlenja zaj narod bo mel!« 

Luč razsvetlenja prisveti dud nan, 
Srečo tud prižge gnes vsaki kristjan. 
Svetimo v dalno pot, 
Več nas ne bo od tod. 
25 Jezus oblubi tam boljši nam stan! 

Zato Mariji se zročmo vsikdar, 
Ona za nas ma pripravleni dar: 
Jezusa v rokah ma, 
Tuđi ga nam poda, 
30 Oj ne zapustimo jega nikdar! 

Oči in materi od nas se da, 
Jezus, Marija, ki v templn sta Šla, 



Ište zmir tako pot, 
Polna je vseh dobrot, 
35 Po njoj v zveličanje priti se da! 

Fante, dekleta darujemo zdaj, 
Jezus če meti vas tam vekomaj: 
Prejme vas za roko, 
Pelja v sveto nebo, 
40 Tamkaj veselja nikdar ne bo kraj! 

Vsem, ki so z vam i al' tu kaj doma, 
Angela varuha vsaki ima: 
On vam naj bo za dar, 
Naj vas pelja vsikdar, 
45 Gda se luč svečnska vživati da! 

K slednjem pa lepo prosimo vas, 
Da se spomenite danes na nas: 
Vsaki dar sprejmemo, 
Lepo znhvalimo, 
50 Jezus ostani pa pri nas ves čas! 

Vam, prečastiti duhovni gospod, 
Ki nam vsem talate dosti dobrot: 
Kda borno 3 sveta šli 
K blaženi sveČnci, 
55 Ona prisvetila bode nam vsem! 



(Zapisat Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 2$.) 



Hvaljen bodi Jezus Kristus, 
Dobri dan, dobri ljudje! 
Mi vam borno zdaj zapeli. 
Od Marije svečanske. 

5 O vi verni ljubeznivi 
Kristijani, prosmo vas: 
Naj si vsaki h srcu vzame, 
Le te naše pesmi gias. 

Na življenje si poglejmo, 
10 Vidimo, kaj se godi: 
Mi otroci h smrti gremo, 
In nas grenka smrt mori! 



(Dolenjska.) 

Neki so ta lansko leto 
Današni dan veseli bli; 
15 Zdaj prhnijo v crni zemlji, 
In so svet zapustili. 

Sveca nam bo v roke dana, 
K naši smrtni posteli; 
I nam bo enkrat prižgana, 
20 K' borno z sveta rajžali. 

O, Marija, te prosimo, 
Užgi tedaj sveČo nam, 
Kedar nas bo smrt zadela, 
Zadni list nam v roke daj! 



128 



III. — I. Pesmi obredne A. 4980. 



Kolednice za druge prilike. 

OpOTTTLTljCL. 

Narod imenuje kolednike ne samo tište, ki 7iabirajo po- 
pevaje darove o božicu, novem letu y sv. treh kraljih in svečniei, 
ampak tuđi ljudi, ki iz istega namena popevajo okrog pred 
hišami aliv hišah ob drugih praznikih (navadno zvečer pred praz- 
nikom in ob drugih prilika h. Take koledniee objavljam v tem 
razpredelu. 

Za Štefanje. 
4980. 

(Štajerska.) 
AI bi se slobodno zglasili z enoj poštenoj popevkoj? 



Dober večer vam Bog daj, 
Vi dobri ljudje, kaj bo zdaj ? 
Zdaj pervokrat smo prišli k 

vam, 
Saj venda ne te jezni nam! 

5 Mi takšno nasnovali smo, 
Kaj dolga no vesela bo, 
Vi pa dobri ljudje ste, 
Vesele pesmi ljubite. 

Zutra pa de ti svetnik 
10 Sveti Štefan manternik. 
K mantri so ga perpelali 
Zavoljo vere vmorili. 

V kakšoj mantri bia si 
S kamenjom sesipani, 
15 Z toga sveta vandra si, 
Oj presveti Štefan ti ! 



Te je zdehno gor v nebo: 
»O ti Jezoš križani, 
Bodi meni vsmileni, 
20 Zdaj bodo me vumorili!« 

Te je vidio gor v nebo 
Božjega Sina, stojećega 
V časti Oče nebeškiga 
Ino Duha svetega. 

25 Še Štefan Boga prosio je 
Za svoje vse sovražnike, 
Da bi jim odpusto grehe vse, 
Po smerti do z veličanje. 

Tak bi mogli biti mi, 
30 Če čemo v nebo priti vsi: 
Z voljeno trpeli bi, 
Sovražnikom odpuščali. " 



25 Kedar borno mogli vmreti, 
Le prosimo vsi na glas: 
Jezus, Marija, Jožef sveti, 
Ozrite se vsi na nas! 

De goreča nam bo sveca 
30 K smrti dana vsem v roke, 
V smrtni sili, o Marija, 
Z neba ti na nas poglej ! 



Birta borno obdarvali 
Z ljubim sv. Jožefom; 
35 Gospodinje pa z Marijo, 
Deklice, fante z Jezusom. 

Mi Bogu priporočimo 
Le te naše pesmi glas; 
Svečni^ Mariji se izroČimo, 
40 Zdej ino poslednji čas. 



(Zapisat Iv an Lovrač v Izlakah. — Iz njegove zbirke I.šL 6. *Topesem 
so peti neki popotni pevci z Dolenjskega ob svečnici. Imajo neko podobico, ka- 
tero postavijo na mizo in zraven prizgo srećo; podoba je Marije svečnice*.) 

4980. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. X. 36. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4981. 



129 



Bodmo da le zdaj mi, 
Kak nas Štefan podvući: 
35 To mo vsi zveličani, 

V nebesa mo poklicani. 

Oče no mater darujemo 
S Marijoj no s Jožefom. 
Pajbari no deklići vi, 
40 Marijo čisto vzemte si : 

Te v sreči te prebivali, 

V nebesih te koronjeni! 



Ljubi oča, stante gor, 
Te nam dajte mali dar. 
45 Će pa te nam već dali, 
Še bolj veseli borno mi. 

Srečno, srečno spite zdaj, 
Lehko noč vam Bog vsem 

. daj! 

Mi od vas odhajamo, 
50 Srečo vam želejemo. 



Gori, gori, vsi ljudi, 
Borno čestili Štefana! 



4981. 

(Št. Lenart v ziljski dol. in Radišče.) 

Sdaj peljejo pa Štefanka, 
Vun iz turna temnega. 



On je velik priprošnik, 
Bo prosil za nas Jezusa. 

5 Prosi za nas grešnike 
Našim dušam z veličanje. 

Sveti Štefanek je pervi bil. 
Za Jezusam je smert storil. 

V shodnicah lepo je učil, 
10 Da bi Jude pregovoril. 

On je močno govoril, 
Vsim je velika čuda bil. 

No kaj mi Judi govorć? 
Ćrez Štefana se razserdć. 

15 Svetega Štefana vjemejo, 
Ga v temnico veržejo. 

Sveti Štefan v temnici sedf, 
Pa le še močno govori. 

Še se Jezusa derži 
20 In z veseljem vse terpi. 



In kamenje pobirajo, 
Šent-Štefana posiplejo. 

25 S hlodami ga bijejo, 
Nj a sveto kri preli vajo. 

No kaj je Štefan govoril? 
Za sovražnike je prosil: 

»Moj Bog, moj Bog, moj go- 
spodi 
30 Vsmili se, Jezus, črez te rod ! 

Ne zaderži jim te greh, 
Temuč odpusti jim te dolg!« 

To sveti Štefan zgovori, 
Svojo dušo v nebesa spusti. 

35 Prosi, o Štefan, Boga za nas, 
Da nam naše grehe odpusti, 

Da sveti raj nam dodeli, 
Nas borne sirote razveseli! 

Tam se borno razveselili, 
Kdar borno Štefana videli. 



4981. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz CP. 13J. Majarjev prepis v MR. 408 
se loči v tem: 5 grčšnike — 9 lšpo — 12 Vsčm — 24 posipljejo — 32 Temoč 
— 36 gršhe — 40 videli. Jeli pesem v resnici kolednica, mi ni bilo mogoče do- 
gnati. Objavil sem jo tu, ker je nekoliko sorodna prejšnji. Popolnoma anigačne 
so legende sv. Štefanu; priobčene v I. zvezku št. 632 — 636. 



128 



III. — I. Pesmi obredne A. 4980. 



Kolednice za druge prilike. 

Opomnja. 

Narod imenuje kolednike ne samo tište, ki nabirajo po- 
pevaje darove o božicu, novem letu, sv. treh kraljih in svečnici, 
ampak tuđi ljudi, ki iz istega namena popevajo okrog pred 
hišami ali v hišah ob drugih praznik ih (navadno zvečer pred praz- 
nikom in ob drugih prilikah, Take koledniee objavljam v tem 
razpredelu. 

Za Štefanje. 
4980. 

(Štajerska.) 
Al bi se slobodno zglasili z enoj poštenoj popevkoj? 



Dober večer vam Bog daj, 
Vi dobri ljudje, kaj bo zdaj ? 
Zdaj pervokrat smo prišli k 

vam, 
Saj venda ne te jezni nam! 

5 Mi takšno nasnovali smo, 
Kaj dolga no vesela bo, 
Vi pa dobri Ijudje ste, 
Vesele pesmi ljubite. 

Zutra pa de ti svetnik 
10 Sveti Štefan manternik. 
K mantri so ga perpelali 
Zavoljo vere vmorili. 

V kakšoj mantri bia si 
S kamenjom sesipani, 
15 Z toga sveta vandra si, 
Oj presveti Štefan ti ! 



Te je zdehno gor v nebo: 
»O ti Jezoš križani, 
Bodi meni vsmileni, 
20 Zdaj bodo me vumorili!« 

Te je vidio gor v nebo 
Božjega Sina, stojećega 
V časti Oče nebeškiga 
Ino Duha svetega. 

25 Še Štefan Boga prosio je 
Za svoje vse sovražnike, 
Da bi jim odpusto grehe vse, 
Po smerti do zveličanje. 

Tak bi mogli biti mi, 
30 Če čemo v nebo priti vsi: 
Z voljeno trpeli bi, 
Sovražnikom odpuščali. " 



25 Kedar borno mogli vmreti, 
Le prosimo vsi na glas: 
Jezus, Marija, Jožef sveti, 
Ozrite se vsi na nas! 

De goreča nam bo sveca 
30 K smrti dana vsem v roke, 
V smrtni sili, o Marija, 
Z neba ti na nas poglej ! 



Birta borno obdarvali 
Z ljubim sv. Jožefom; 
33 Gospod i nje pa z Marijo, 
Deklice, fante z Jezusom. 

Mi Bogu priporočimo 
Le te naše pesmi glas; 
Svečni^ Mariji se izročimo, 
40 Zdej ino poslednji čas. 



( Zapisat Iv&n LovraČ v Izlakali. — Iz njegove zbirke I.Št. 6. »Topesem 
so peli neki popotni pcvci z Dolenjskega ob svečnici. Imajo neko podobico, ka- 
tero postavijo na mizo in zraven prižgo svečo; pođoba je Marije sveČnice«.) 

4980. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. X. $6. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4981. 



129 



Bodmo da le zdaj mi, 
Kak nas Štefan podvući: 
35 To mo vsi zveličani, 

V nebesa mo poklicani. 

Oče no mater darujemo 
S Marijoj no s Jožefom. 
Pajbari no deklići vi, 
40 Marijo čisto vzemte si : 

Te v sreči te prebivali, 

V nebesih te koronjeni! 



Ljubi oča, stante gor, 
Te nam dajte mali dar. 
45 Će pa te nam već dali, 
Še bolj veseli borno mi. 

Srečno, srečno spite zdaj, 
Lehko noč vam Bog vsem 

. daj! 

,Mi od vas odhajamo, 
50 Srećo vam želejemo. 



Gori, gori, vsi ljudi, 
Borno čestili Štefana! 



4981. 

(Št. Lcnart v ziljski dol. in Radišče.) 

Sdaj peljejo pa Štefanka, 
Vun iz turna temnega. 



On je velik priprošnik, 
Bo prosil za nas Jezusa. 

5 Prosi za nas grešnike 
Našim dušam zveličanje. 

Sveti Štefanek je pervi bil. 
Za Jezusam je smert storil. 

V shodnicah lepo je učil, 
10 Da bi Jude pregovoril. 

On je moćno govoril, 
Vsim je velika čuda bil. 

No kaj mi Judi govorć? 
Ćrez Štefana se razserdć. 

15 Svetega Štefana vjemejo, 
Ga v temnico veržejo. 

Sveti Štefan v temnici sedf, 
Pa le še moćno govori. 

Še se Jezusa derži 
20 In z veseljem vse terpi. 



In kamenje pobirajo, 
Šent-Štefana posiplejo. 

25 S hlodami ga bijejo, 
Nj a sveto kri prelivajo. 

No kaj je Štefan govoril? 
Za sovražnike je prosil: 

»Moj Bog, moj Bog, moj go- 
spodi 
30 Vsmili se, Jezus, ćrez te rod ! 

Ne zaderži jim te greh, 
Temuč odpusti jim te dolg!« 

To sveti Štefan zgovori, 
Svojo dušo v nebesa spusti. 

35 Prosi, o Štefan, Boga za nas, 
Da nam naše grehe odpusti, 

Da sveti raj nam dodeli, 
Nas borne sirote razveseli! 

Tam se borno razveselili, 
Kdar borno Štefana videli. 



4981. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz CP. 13J. Majarjev prepis v MR. 408 
se loči v tem: 5 grčšnike — 9 Išpo — 12 VsSm — 24 posipljejo — 32 Temoč 
— 36 grčhe — 40 vidčli. Jeli fesem v resnici kolednica, mi ni bilo mogoče do- 
gnati. Objavit sem jo tu, ker je nekoliko sorodna prejšnji. Popolnoma arugačne 
so legende sv. Štefanu; priobčene v L zvezku št. 632 — 636. 



130 



III. — I. Pesmi obredne A. 4982, 4983. 



Za Florijanovo. 
4982. 

(Iz Ledineka v Slov. gor.) 

Dobro večer Bog vam daj 15 Pa si je ogleda vse strani, 

Će komu nesreća se godi. 



In po smrti sveti raj ! 

Mi smo štirje brateci, 
Svetega Florjana hlapčeki. 

5 Mi smo prišli semkaj pet, 
Vam prinesli tavžent let. 

Jutri bo veseli dan, 

Da svet* Florjan priđe k nam. 

Ko je Florjan pobič bija, 
10 Se je zgodaj v jutro on zbu- 

dija. 

Ša je v svetio kamerco, 
Vzeja žehtar si in vederco. 

Ša je na pole široko, 
Gor na eno goro visoko. 



Tam je zagleda Padovo, 
Ki je v silnem ognji b'lo. 

Tam gorijo in kričijo 
20 'No svetega Florjana kličejo. 

Svet Florjan je vsmileni, 
Ter on sveti križ stori. 

Je tri žehtare vode polija, 
No ta ogenj hitro pogasija. 

25 Zdaj pa molimo Boga, 
Da nam Florjana za varha da. 

Bog pomagaj nam in svet* 

Florjan, 
Ker od Boga k nam je on 

poslan! 



4983- 

(Od Sv. Ane na Krembergu. 



Virta pa mi darujemo 
Z eno belo lelijo: 

To pa ni nobena lelija, 
To je sv. Jožef, stari mož. 



5 Gospodinjo pa mi darujemo 
Z eno lepo rudećo gatrožo. 

To pa nej nobena gatroža, 
To je Marija z Jezusom. 



4982. Zapisa/ Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. str. 1 — 3. Ko- 
lednice pred godom sv. Florijana imenuje narod florijanovce. 

4983. Zapisat Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III str. 49 — 5/. 
Glede' vsebine primerjaj zgoraj ?iaslove »Kaj vam hoćemo podeliti« (Št. 4933), 
»K temu letu novemu. 7?.« (št. 4937J, -»Na križu je zapisano 12 apostolova 
(št. 4948 d.J, »Marija daruje golobca dva. B.* (št. 4976.J. 

Opomnja. Kot vzgled modernih florijanovec , katerih se mi je nabralo 
tuđi prccej, podajem pod crto jlorijanovco, ki jo je v Ledeniku v Slov. goricah 
zapisal Janko Šlebinger (II. str. 4—7). 



Hvalen bodi Jezus Kristus! 
To je naš ti prvi glas. 
Srečne vas mi najt' želimo 
Vsako uro, vsaki čas. 

5 Dragi oče, luba mati, 
Čujte naših pesmij glas 
Od svetnika marternika, 
Od svetega Florijana. 

Ti svetnik in marternik, 
10 Od mladih let kot rožen cvet, 
V soldaČki stan je bil poslan, 
Pa tam je moga strašno vmret. 



Pod cesarjem Dejoklecijanom 
Tam je bija on soldat, 
15 Pa toto pravo sveto vero 
Bi on moga zatajit. 

Cesar pravi: »Florijan mladi, 
Smiliš se mi zlo v srce, 
Pusti toto pravo vero, 
20 Nači hujdo bo za te!« 

Florijan vidi moč cesarja, 
SliŠi, kaj se mu preti; 
V srči pa mu lepa zarja 
Svete vere gnes gori. 



III. — I. Pesmi obredne A. 4984. 



131 



Hlapčiće pa mi darujemo 
10 Z enim lepim rožmarinom. 

To pa nej nobeden rožmarin, 
To je Jezus, Marijin sin. 

Dekliče pa mi darujemo 
Z lepim zelenim krančekam : 

15 Kera ta kranček prav drži, 
Tišti pa v nebesih luč gori; 

Kera ta kranček zapusti, 
Tišti v nebesih luč gasni. 



Otroke pa mi darujemo, 
20 Z drobnimi rožicami. 

To pa nišo nobene rožice, 
To so nebeski angelci. 

Vse skupaj pa mi darujemo 
S patronom svetim Florija- 

nom. 

2 5 Bog nam pomagaj in sveti 

Florijan, 
Obvari nam dnešni veseli dan ! 



Za Mihelovo. 
4984. 

(Iz Frama.) 

Mi smo trije brati, 5 Tretje je ljubo zdravje, 

Sv^tga Mihela hlapci. Ko ga nam Jezus no Marija 

Pervo je zrčlo vince, da vije. 

Drugo je včrh pšenice. 



25 Zgrabli so ga, v ogenj vrgli, 
Tam se peče v njem telo, 
Strašno hujdo so ga tepli 
In odsekali glavo. 

Tega svetnika marternika 
30 Damo vam za vari ha, 
Da bi ognja vas obvarva, 
Tu in tam tiga večniga. 

Zdaj želimo posla vi ti 
Se od vas domaćih vseh, 
35 Hore, mačke vam spoditi, 

Če vam glih nej mar za smeh. 

Hitro stante, trudna mati, 
Gospodinja kurečja, 
Jajce hitite pobrati, 
40 DrugaČ bo gnezda horeva. 



Ite v kamro, pa poglejte, 
Kaj vam maček tam stori, 
S taco 'z kible žaba vlači 
In baruse si masti. 

45 Sliš'mo tam Še ropotanje, 
Maček vleče že meso, 
Stor'mo močno copotanje, 
Da meso to naše bo! 

Nej, ne smejte nam zamerti, 
50 Teh navadnih pesmij glas, 
Torbe naše nam odmerti 
Znate polne od klobas. 

Tak ostali srečni bote 
Zdaj v i meni Jezusa, 
55 Jožefa ino Marije 
Ino svet'ga Florijana! 



4984. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II. str, 120. Pesem ni popolna, 
ker ji manjka začetek jedra, 

Opomnja 1. Nekaj kolednic je priobčenih tuđi v I. zvezku ?ned pripo- 
vednimi (n. pr. pod št. $20, 524, 44$ itd.J. 

Opomnja 2. Za vzgled modernih kolednic, s katerimi pobirajo pevci da- 
rove za kak cerkven namen, bodi nastopna iz zbirke Antona Breznika II. 
št. 152 vzeta *ko/ednica* f katero je zapisovavcu pela v I hanu Stradeževa Luci/a: 

Mi koledinkL smo posvan' 5 Cerku smo že pcblfl't, 

Vad cerkle trojiške: To ja res prov l'pć: 

Siva nas ja prgnava Pa b' še radi. tolV dobili., 

De smo pr6sT>t pršl-L. De b' veTk* utar polepšal-L, 

9* 



132 



III. — I. Pesmi obredne A. 4984. B. 



Oj Jezus no Marija, 
Med vama solnce šija: 
Po zimi no po lčti 
10 Po cčlem voljnem svčti! 



-0-+ 



Troštaj Bog, troštaj virta, 
Marija gospodinjo, 
Vsi angelci pa družinQ, 
Mi pa Boga čestimo! 




•$«- 



Oddelek B. 

Kresne ali ladarske pesmi. 

Ladarske ali kresne pesmi po/o t kadar pripravi) ajo kres, 
kadar ga ne i i/o in kadar kresovavci (kresniki ali kresnice) ob- 
hajajo okolico ali do maco vas, ko so se poprej pri krešu ie dovolj 
napeli, naigrali in na ples ali. Pred kiše zahajajo kresovavci, da si 
kaj naberć, š čemer se potem gostć ali kar jim je sicer v korist. 

Nekod kurijo dandanes kres, izvzemši stjecane priložnosli, 
samo ob Ivanjem; nekdaj pa je bilo inje v nekterih kraj ih še danes 
drugači. Žgal se je namreč tuđi ob drugih praznikih, n. pr. o 
božicu, o veliki noči itd. Prava ladarska ali kresna doba pak 
je tuđi tam bila od Jurjevega do Poanjega, kar je deloma po- 
polnoma naturno, ker zima vendar ne dopušča pravega kresnega 
veselja. Tako se pri kajkavcih »pesme ove pčvaju od Jurjeva do 
Ivanja* (Kukuljević, Pisme str. 24p); toda kres v otem pomenu 
je tuđi tam prav za prav le ivanjski kres, ko se »lepo opraviju 
i idu cei den po set ih puce i dečki i pevaju pri 'saki hiži a ^saki 
im mora dati jajce, sira, masla, mele ali penez. Kaj goder na- 
prosi/u, s loga si napraviju gosti na Petrovo.* (Mat. Valjavec 
v Slov. glasniku 1866. 'jSp.J 

Bolj kakor pri kajkavcih so se, kakor vse kate, ohranile 
ali so vsaj še v spominu stare kresne navade v Belih Kranjcih. 
Tam se na kresni večer zberć mlade deklice — kresnice — in 
gredo navadno po štiri ali šest vkupe kresovat, t. j. pet kresne 
ali ivanjske pesmi. »Pred letmijih spremi/ al tuđi kakov mladenič, 
kat eri je piskal ,na sviralu 1 ; tuđi zdaj gre kateri i njimi, da 
jih brani drugih fan tali nov, če bi se hoteli 5 njimi norčevati. 



TebernakT*! nov nardilx 
10 Inoj tron glih tokć: 
Boga Vačeta inoj Sina 
SvetBga Dxh£ tokć. 

Gospodarji, gospodine, 
Darujte vsak soj dar: 
15 Sej če bote kej darvalt, 
Sej zg-fcblent vam na bo; 



Sej ankat bote našta 
Pxr večxnmo Bogć! 
Vi fanti6t jn dekličt, 
20 Darujte glih tokć: 

Sej če bote kej darvalt, 
Sej zgtblem, vam na bo, 
Sej ankat bote našli. 
Pi.r vćči.nmo Bogć! 



III. — I. Pesmi obredne B. 4985. 133 



V nekaterih kraj ih gredo zdaj kresovat precej ko se zmrači, drugo d 
pa nalože poprej na kakem hribcu ali razpofju blizu vaši kres in 
prepevajo tam do polnoči. « To je gotovo starejša šega. Ko se pri 
krešu napoj 6, gredo še le kresovat pred kiše; loda v prejšnji dobi 
so hodile kresnice še poprej med vinograde in napolje, in s polja 
so se še le vračale v vas pred kiše. Od tod prihaja vedno se po- 
navljaj oče zatrjevanje: >3Ie smo nocoj malo spale, ker smo polja 
varovale.* V Belih Kranjcih kresuj ej o zdaj navadno deklice 16 — 20 
let; na Omoti pak so hodilido 1885. 1. kresovat pastir je in pastirice 
10 — 12 let. Privsaki hiši jim dade kak dar, največ in natura: 
jajec, masti, brašna (moke). Te darove razdele in prodajo, ali pa se i 
njimi gostč naslcdnjo nedeljo. Če jih je več, vsaka še sama kaj 
prilozi; ena prinese povitico, druga peteli?ia itd. Kupijo si tuđi 
vina. Prejšnje čaše, ko je bilo kresovanje bolj v navadi, so po- 
zvale kresnice na gostijo tuđi godce. 

Kresovanje se tako pri kaj kave ih, kakor v Belih Kranjcih 
imenuje tuđi ladanje; pesmi se zovejo krisn ice ali ladanjke. 
» Idemo ladat sv. Ivanu, da nam da dobro leto*, pravijo v Grib- 
Ijah. (Janko Barll v njegovem bogatem rokopisu kresnih pesmi, 
ki mi jih je dragovoljno prepustit.) 

Krisnice sem porazdelil v jurjevske in ivanjske, v tretje 
poglavje pa sem pobral, kar se je pri nas v pesmih sicer o hranilo 
spominov na kres. Med kresnimi se poj ej o nektere, ki nišo prvotno 
kresne. Ker jim vsled porušene oblike ni več lehko najti pravega 
mesta, sem jih priobčil tukaj; nekoj pri krešu pevatiih pa je ob- 
javljenih vendar ie v prvem, ne kaj pa v druge tn delu, ker jih 
tam terja nekoliko njih vsebina, nekoliko pa ta okolnost, da se pojo 
tuđi mimo kresovanja. 

Hoglavje I. 

Jurjevske pesmi. 

Pri krešu. 
4985- 

(Iz Stupnika pri Zagrebu.) 

U večer pred Gjurgjev-danom nalože pastiri na ,križanji' borovice, drvlja 
i Šikarja, pospu slamom, pa tcf sve zapale. Kad počne gorjeti, djevojke stanu 
okolo vatre i pjevaju: 

Lepi Juraj kres nalaže Jednom rukom kres nalaže 

Na Jurjevo na večer. Na Jurjevo na večer, 

4985. Zapisat St. Koren i ć. — Iz ZZNŽ. 1. 140. Pesem spada po vsebini 
k pestnim ■» Pri kom je prava Ijubezen* (11 58 — J183J, med katerimi je primerjati 
zlasti št. 11J2, ki ji je tuđi po obliki enaka. 



1 34 III. — I. Pesmi obredne B. 4986, 4987. 

5 Drugom rukom venčec vija Da ti dade malo zlata, 
Na Jurjevo na večer, Malo zlata za dva lata 

Tretom rukom meč povija Na Jurjevo na večer. 

Na Jurjevo na večer. 20 Hodi, Jurek, bratca prosit, 
Sfalilo mu malo zlata, Da ti dade malo zlata, 

10 Malo zlata za dva lata Malo zlata za dva lata 

Na Jurjevo na večer. Na Jurjevo na večer. 

Hodi, Jurek, ćaćku prosit, Hodi, Jurek, sestro prosit, 

Da ti dade malo zlata, 25 Da ti dade malo zlata 
Malo zlata za dva lata Malo zlata za dva lata 

15 Na Jurjevo na večer. Na Jurjevo na večer. 

Hodi, Jurek, mamu prosit, 

Poslije ove pjesme skaču djevojke 1 momci preko vatre. Drže, ako pre- 
skoče vatru, da ih ne će tresti zimica cijelo ljeto. 



4986. 

(Okoli Toplic in po varaždinskem polju.) 

Sveti Jura kres naložil, Idi, luba! 

Sveti Jura, Najdi mi ga, donesi ga. 
Na Jurjevu na večerju, 10 Idi, luba!« 

Na Jurjevu. Jišla luba, je ga našla, 
5 Dimo pošel, persten zgubil, Jišla luba. 

Dimo pošel. Je ga našla, donesla ga, 
»Idi, luba, najdi mi ga, Je ga našla. 

Pred hiŠami. 
4987. 

(Iz Stupnika pri Zagrebu.) 

Na s&m Gjurgjev dan idu od kuće do kuće tako zvani ju r jaši, t. j. 
pastiri, noseći zelene grane, te pred kućom pjevaju: 

Prošel je, prošel pisani vuzem, 
Došel je, došel zeleni Juraj 
Na zelenom konjiću, na pisanom voliću. 
Nadelite Juraja, draga moja mamica: 
5 Dajte nam kuk, da nas ne bu vuk. 
Dajte nam jaje, da nas ne bu raje. 
Dajte nam hrži, kaj se doma trži. 
Dajte nam hajde, kaj se doma najde. 
Dajte nam groš, da nas ne bu još. 
10 Nadelite Juraja, draga moja mamica. 

Donesel je puno vam, uprav tak, kak i nam: 
Pedanj dugu travicu, laket dugu ladicu. 

4986. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pesmi« sir. 249. Verz 
10. je pač napaćen nam. -»Najdi mi ga* : prim. ponavljanje drugih verzov. Prini. 
tiiai št. 1 168 d. 

4987. Zapisal St. Koren i ć. — Iz ZZNŽ. 1. 141; »lesica = lesa pri dvoru« ; 
»kuk = butina od svinjčeta« ; ladicu = mladicu. 



III— I. Pesmi obredne B. 4988. 135 

Gospodarice sada daruju jurjaše: jajima, sirom ili suhom mesom. »Dje- 
vojke, koje su uz .Juraja 4 , nastave pjevati: 

Kukovačica zakukovala, kirales, 
Zelenom lugu na suhom drugu, kirales. 
Aj to ni bila kukovačica, kirales, 
To je bila mlada nevestica, kirales. 
5 Nevestica po gradu se šeće, kirales, 
Po gradu šeće, deverke budi, kirales, 
Devet deverkov, koje brajenkov, kirales : 
»Stante se gori, devet deverkov, kirales, 
Devet deverkov, koje brajenkov, kirales! 
10 Juraj je došel, zelen naš Juraj, kirales. 
Eto vam mene zelenom lugu, kirales, 
Zelenem lugu na suhom drugu, kirales!« 

Ako pak ne dobiju ništa, onda pred onom kućom zapjevaju: 

Lesica vam podrta — a kravica odrta. 

4988. 

(Iz Gorice na Turovem polju.) 

Dne pred Jurijevim, kakor tuđi Jurijevega dne samega se zbere mladina, 
navadno deček in dve deklici. katerim se pridružijo radovoljno tuđi drugi de- 
ležniki, ter gredo od hiše do hiše. Deček nosi iz rdeČih robcev in trakov na- 
rejeno zastavo, bogato ozalšano z zelenimi vejami, deklici pa imata v rokah 
več mladih Šib. Pred hiŠo zapojo to le pesem: 

Ovo se klanja zeleni Juraj, — kirales, 
Zeleni Juraj, zeleno drevce — kirales: 
Zeleno drevce (v) zelenoj hali — kirales, 
Zelenoj hali, jukurii kapi — kirales, 
5 Jukuni kapi, jubričkoj sablji — kirales, 
Ju(b)ričkoj sablji, u bačkom pasu — kirales, 
U bačkom pasu, u plavi hlaći — kirales, 
U plavi hlači, u žutih čižmah — kirales. 
Kukuvačica zakukuvala — kirales, 

10 U jutro rano v zelenem lugu — kirales, 
V zelenem lugu na suhom drugu — kirales, 
Na suhom drugu na rakitovom — kirales, 
Na rakitovom i na borovom — kirales, 
To mi ni bila kukuvačica — kirales, 

15 Već mi je bila mlada nevjesta — kirales. 
Mlada nevjesta po gradu šeće — kirales, 
Po gradu šeće, deverke budi ■ — kirales. 
Dever ne verek kako brajenek — kirales, 

4988. Zapisa/ pl. Josipović. — Priobčil Vatr. fagić v »Arc/iiv /. slav. 
PhiloL* XII 306 — 307. kirales = kyrie eleison; jukuni = i u kunji: jubričkoj 
= i u britkoj. V v 18. je Dever ne verek nerazumljeni Devet deverek. 



1 36 ni. — I. Pesmi obredne B. 4989, 4990, 4991. 

Stante se gore, mlade snašice — kirales, 
20 Pak nadielite nas djevojčice — kirales, 

Nas djevojčice, zelena Jurja — kirales! 

Sve su djevojke zamuž otišle — kirales, 

Samo ostala Mara djevojka — kirales, 

Mara imala zlatu jabuku — kirales. 
25 Puno gospode za jabuku drže — kirales: 

Komu jabuka, temu djevojka — kirales! 
uri jabuka, Juri djevojka — kirales. 
ura ju tace u ra(v)no polje — kirales, 

U ra(v)no polje, u crne gore — kirales. 

Tu se nekoliko preneha in potem zapoje ta verz: 

30 Dajte nam, dajte, kaj se kanili — kirales! 

Ko so pevci obdarovani, navadno z robci, pa tuđi z denarjem, se zahva- 
lijo s temi verzi: 

Aj zbogom, zbogom, vi dobri ljudi — kirales, 
Mi vam hvalimo, aj Bog vam plati — kirales! 

4989. 

(Križevska.) 

Kukavica, Lado! zakukuvala, Lađo, oj Lađo! 

Lađo, oj Lado! Na suhom drevcu, Lado! 

Zakukuvala, Lado! vučernoj gore, pri hladnoj vode, 

Lado, oj Lado! Lado, oj Lado! 

5 Vu černoj gore, Lado! na 

suhom dvevcu, 



4990. 

(Topliška pri Varaždinu.) 

Češnica višnica, na kaj si se Naši Ivan terdno spć, Bog 

nagnola? in blago nadelć, 

Oj Lađa ter Lađa, Oj Lađa ter Lađa, 

Vesela je Maria! Vesela je Maria! 
Ja sem se nagnola na Ivanov 10 Levku noć, dobru noć, JežuŠ 

beli dvor. nam je daj! 

5 Oj Lađa ter Lađa, Oj Lađa ter Lađa, 

Vesela je Maria. Vesela je Maria! 

4991. 

(Iz Novakov na Hrvaškem.) 

Stara majko, hvaljen budi Bog! 
Nastalo je novo leto, pomozi nam Bog! 

4989. Zapisa/ Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pesmi* sir. 251. 

4990. Zapisa l Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pčsmi* sir. 251. 

4991. Zapisa! Anton, priobčil Ivan Navratil; povedal Blaž Kos iz 
Novakov (na Hrvaškem, tri ure od Metlike) v Metliki 24. aprila i8j8., od hiše 



III. — I. Pesmi obredne B. 4992. 137 

Sve su kite oklenile, samo jedna ne. 

Ona nije oklenila, kaj zelena nij. 
5 Na toj kiti sva gospoda i gospon Bog. 

Prešal je, prešal pisani vazam, 

Ovo je došel zeleni Juraj, 

Izza loga zelenoga, izza morja krvavoga. 

Donesal je, donesal lakat dugu mladicu, 
10 Donesal je, donesal pedanj dugu travicu, 

Po dalekom putu, po debelom gruču: 

Do kolena blatci, do ramena vodica, 

Po ravnom polju, na vranom konju. 

Dajte mu, dajte, kaj premorćte: 
15 Dajte mu zobi, kaj se doma dobi. 

Dajte mu hrži, kaj se doma trži. 

Dajte mu hajde, kaj se doma najde. 

Dajte mu žita, kaj se doma pita. 

Dajte mu jaje, da vam Bog občuva janje. 
20 Dajte mu soli, da budu debeli voli. 

Dajte mu luka, da mu ne bu muka. 

Dajte mu mesa, da se ne otresa. 

Dajte mu pogače, da mu noga odskače. 

Dajte mu groš, da vam dojde još. 
25 Dajte mu dinara, da vam dojde vinara. 

Dajte mu škudu, da ne pojde k sudu! 

Dal'ki su mi puti, opanci su utli, 

Nimam drite ni smolć, kaj bi krpal opankć: 

Šilo mi je v Metliki, drita je v Ljubljani, 
30 Dokle to saberem, cipele razderem. 

Oj kaj, stara majko, bu li kaj? 

Težko mi je stati pred vašimi vrati! 

4992. 

(Iz Gribelj.) 

Na dan sv. Jurja zbero se vsi pastirji in gredć Jurja vodit. Jednega izmej 
njih oblože in ovijejo od glave do peta s zelenim brezovim kitjem. črez pas 
opašejo ga z zvito trto, isto tako tuđi okoli vratu in gori na vrh glavć tako, da 
je gori Šopek iz kitja, med katerega zabodejo rudečo svatsko rožo, a za ono 
trto, s katero je opasan, navežejo mu drugo trto, in za ono trto ga drži oni, 
kateri ga vodi; zakaj on sam ne vidi ničesar, ker je čisto obložen s kitjem. 
Oni, kateri ga vodi za trto, ima v roki tul, na katerega tuli, a tretji pastir nosi 
košarico, v katerej nosi jajca, katere mu ljudje darujejo (dobiva samć jajca) in 
poje, ko pridejo do hiše tak6-le, a oni, kateri ima tul, pa tuli: 

»Prošel je, prošel, pisani vuzem, 

Došel je, došel zeleni Juraj. 

Donesel je, donesel peden dolgo travico, 

do hiše noseč na kolcu nabodeno butaro cvetočih kit. — Iz »Letopisa Matice 
s/ov.* 18 jg. 21 j — 218, kjer razlaga Ivan Navrati! te-le besede: kite = veje; 
okleniti = ojekleniti; vazam = vuzem; zob f. = oves; luk = čebula. 

499a. Zapisat Janko Barlč (18. maja 1888); povedala Totarjeva Meta. 
Iz Barletove zbirke. 



138 HI. — I. Pesmi obredne B. 4993. 

Laket dolgo mladico. 
5 Dajte mu mesa, da se ne otresa. 

Dajte mu vina, da ga ne bo zima. 

Dajte mu pogači, da mu noga poskoči. 

Dajte mu groš, da vam dojde još. 

Dajte mu masti, da bo vreden časti. 
10 Dajte mu soli za debele voli. 

Dajte mu jajec, da ga ne bo zajec. 

Dajte mu kruha, da ga ne bi muha. 

Dajte mu mleka, zelena mu obleka. 

Došel je, došel po daleki poti, 
15 Po daleki poti, cipeli so votli. 

Dreta mu je v Metliki, 

Šilo mu je v Ljubljani. 

Dokler to sebere, 

Cipele razdere. 
20 Blato mu je do kolenca, 

Voda mu je do ramenca. 

Dajte mu dajte, kaj mu premorete, 

Nima kadi stati pred vašimi vrati. 

Ki bi 'tel vse to sebrati, 
25 Bi se moral ranej stati!« 

Ko so vže pri vseh hišah popevali, kitje Jurju odvežejo in darove na tri 
jednake dele razdelć. 



4993- 

(Iz Primostka.) 

Prošalje, prošal pisani vazem, Opajnce razderem. 

Došal je, došal zeleni Juri. Dajte mu, dajte, pa mu po- 

Donesal je, donesal peden magajte: 

dolgo mladico. Dajte mu hruha, da ga ne 

Laket dolgo travico: naduka. 

5 Iza loga zelenoga, Dajte mu hajde, da se duma 

Izza morja krvavoga najde. 

Po grđemu putu, 20 Dajte mu rži, da se duma trži. 

Po debelem grudju. Dajte mu škudu, da ne pojde 

Voda mi je do ramenca, k sudu. 

10 Blato mi je do kolenca, Dajte mu mesa, da pojde v 

Opanci so vutli, nebesa. 

Blato ide nutri; Dajte mu masti, da ga Bog 

Šilo mi je u Metliki, počasti, 

Dreta mi je u Lublani: Dajte mu krajcar, da gane 

15 Dokler to seberem, bo sprajcar. 



4993- Zapisa/ Janko Barle (7. aprila 18 S8 L); poredala Muc Katarina. 
Iz Harletove zbirke. 



III. — I. Pesmi obredne B. 4994, 4995, 4996. | 39 



25 Dajte mu špeha, da ga ne Dajte mu pogače, da mu 

bo kreha. noga poskače! 

Dajte mu jaje, da ga ne bo Oj stara majka, bo li kaj? 

zajc. 

4994. 

(Iz Trebuč v Belih Kranjcih.) 

Došel je, došel sv. Juraj, Dajte mu hajde, 

Donesel je pedanj dugo tra- Da se doma najde. 

vico, Dajte mu žita, 

Lakat dugo mladico. 15 Da se doma pita. 

Dajte mu, dajte, Dajte mu groš, 

5 Jur'ja darovajte. Da mu dojde još. 

Dajte mu pogače, Dreta mi je v Ljubljani, 

Da mu noge poskoče. Silo mi je v Metliki. 

Dajte mu vina, 20 Dotle mi to zb&remo, 

Da mu ne bo zima. Cokle si razdčremo. 

10 Dajte mu pleče, Haj, haj! 

Da vam kaj ne reče. Bo li skoro kaj? 



4995- 

(Okoli Adlešič.) 

Beli Kranjci hodijo na Jurjevo po nekaterih vaseh popevat, pa le tedaj, 
kadar je o Jurjevem že kaj zelenja. Po dva ali več dečakov vzame malega dečka, 
ovijejo v zelenje ter vodijo od hiše do hiŠe, Češ, »Jurija vodijo«. Pri tćm popevajo: 

Došel je, došel zeleni Juraj, 
Donesel je pedenj drugo travico, 
Lakat dugo mladico. 



4996. 

(Iz Adlešič.) 

Na Jurjevo popevajo ražen pesmi, ki je priobčena v Mat. Letopisu na 
str. 135, še tako: 

Prošel je, prošel pisani vu- Na zelenem konju 

zem, Po zelenem polju. 

Došel je, došel zeleni Juraj 5 Dajte mu, dajte itd. 



4994- Zapisa! Ivan Šašelj. — Iz »ljetopisa slov. Alatke* 1888. str. 135, 
k jer je to v spisa » Slovenske narodne vraže in prazne vere* priobčil Ivan Nav- 
ratu, ki je iz iMopisa i8yg. str, 218 (gl. št. 4492J k verzu »Da mu dojde još* 
primeril »Da vam dojde još*. 

4995. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz *Letopisa slov. Matice* 1888. str. /J5 
v spisu Ivana Navratila * Slovenske narodne vraže in prazne vere*. 

4996. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz Dom in Sveta II. (1889.) 5/. 



140 HI. — I. Pesmi obredne B. 4997, 4998. 

Kako KoroŠci praznujejo Sv. Jurija. 

4997- 

Zvečer pred Šentjurjem se zberejo dečki zmrakoma zvunaj vesi s kravjimi 
zvonci, drugi s kozjimi rogovi in tako žvenketaje in trobentaje letijo v selo pred 
vrata perve hiŠe. Eden izmed njih je s slamo ovit, imenujejo ga sv. Šent-Jurja. 
Vsi vkup potle pred hiŠnimi vrati stojeći glasnć govori ali zapojć: 

Sveti Šent-Juri Je ga že vse veselo: 

Poterka na duri; Tičice v germovji, 

Ma jeno hlaćo zeleno, Kukovca v bukovji, 

Jeno rudečo. Rumene rožice lepo cvetć, 

5 Je še le prišel v deželo, 10 Se svetga Šent-Jurja veselo. 

Potlej podd Šentjurjevcam gospodinja kako jajce, ali malo masla ali zasake 
(zasčke) ali pšeničniga kruha, kadaj še kako klobasico. Potem se zahvaljajo, rekoč : 

Bog obvari vam živino: Vaše kure, vaše teleta, 

Vaše krave, vaše vole, 15 Pa vaše lepe dekleta: 

Vaše konje, vaše svinje, Misi in grile pa zlodej vzemi! 

Potlej pa letijo trobentaje in žvenketaje naprej od hiše do hiŠe. Malokje 
se zgodi, da bi se jim nič ne podalo, kćr se obče misli, da bi pri hiši, posebno 
pri živini sreče ne imeli. Kjer se jim nič ne poda, rečejo sledeče: 

Naj pokrepa vam živina: Misi in grili vse naj snedo! 

Vaše krave, vaši voli, Ogenj naj vam vse požg£, 

Vaši konji, vaše svinje, Voda zalije, 

20 Vaše kure, vaše teleta, Grom in toča pobije! 

Den po Šent-jurji se zberejo Šentjurjevci v kaki hiši, kjer so domači z 
mladino najpriljudniŠi, in skuhajo darove zbrane in jedo veselo, dokler je kaj. 

Ta navada je v Rožeku, na Pečnici, v Ločah, na Brdnicah (Fiirnitz), v 
Podlipi, v Šent-Ili in v Lipi. . 

4998. 

(Na Žili pri Beljaku.) 

Na večer pred sv. Jurijem trobijo dečki s kozjimi rogovi in zvonijo 
(,cingljajo 4 ) z živinskimi zvonci po vaši od hiŠe do hiše. Najumnejši in zgovor- 
nejši udari s palico na hiŠne duri in pravi: 

Sv. Jurij potrka na duri, 

Eno hlačo hlačnico 

Ima zeleno, eno rumeno. 



4997. Zapisali. Majar. — Iz Novic VI. (1848.) 63. Isto popisuje Majar 
z nekoliko drugačnimi besedami v SI. Bčeli II. 1. (i8$i.) 106. ioj. V pesmi h 
je tam to drugače: 3 hvačo — 5 peršu . . . deževo — 6 vesevo — 9 lepu — 
10 Šent Jurna — 11 Buh — 11 vam] vaŠo — 15 lepe — 16 hrile — 17 Nej 
— 17 vam] vaša — 20 Za tem je vtaknjen ta: Pa tuđi vaše dekleta — 21 in] 
pa — 21 nej — 22 nej . . požje" — 23, 24] Toča pobije, voda zalije! . . Po ?ia~ 
tisku v »Slov. Bčeli* jo je natisnil Scheinigg v NPKS. št. g2. v književni slo- 
venšČini, premenivši mimo dijalektičnih oblik še to: 4 rudečo] rumeno — 16 pa 
zlodej vzemi] naj zlodej vzame. Zapis neznanega zapisovavca v Slov. Glasniku 
1858. I. 158 v dopisu iz Rožeka, ki obsega samo prvih deset verzov, se ne loči 
od Majarjevega zapisa, ražen v tek malenkostih: 4 erdečo — 6] Ga je že vse 
veselo — 10 Šentjurna. Tam se pristavlja ta opomnja: »Tako prepevajo na 
predvečer (sv. Jurja) šentjurjevci in zvončljajo oa hiše do hiše, da vse cinglja. 

Vsak gospodar, vsaka gospodinja jim ima pripravljeno darilo: jajec, moke, zabele 
ali drugega kaj. Bog prenesi, jih od hiše odgnati: ?iesreča za nesrečo bi pri- 
dervila nad njo.< 

4998. Zapisal Fr. Eller. — Iz *Letopisa slov. Matice* 1888., str. 134, 

kjer jo je priobčil v spisu -»Slov. narodne vrače in prazne vere* Ivan Navrati l . 



III.— I. Pesmi obredne B. 4999, 5000, 5001, 5002. 141 

4999. 

(Iz Lešan v Rožu.) 

Sveti Marka, Marka, Pa potrka že na duri, duri: 

Koj pred durmi darka, darka! 5 Eno hlačo ma žele-, zelenć, 
Sveti Šentjurij, Jurij Uno pa rume-, rumenć itd. 

Kako praznujejo sv. Jurij a na Štajerskem. 

5000. 

(Od Mure.) 

Na Jurjevo si mladi fantje zberejo najlepšega dečka, ga lepo s cvetjem 
opletejo, tako, da ni mu viditi oblačila. Ta mladenič se veli vesnik ali zeleni 
Juri. Vodijo ga (štirje tovariši) po vaseh popevajoči: 

Zelenega Jurja vodimo, Ježibabo zganjamo. 

Maslo in jajca prosimo, Mladoletje trošimo. 

Večkrat je vesnik tuđi v beršljin oblečen. Tuđi še poleg vesnika hodi 
rabolj. Rabolj pa ni v cvetje in zelene veje oblečen, ampak v slamo. Na zeleni 
trati se zeleni Juri in rabolj pri meta in mečeta. Zeleni Juri vsegdar premaga. 
Tuđi v kožuh je rabolj oblečen. Brez dvombe je to vojska med zimo in poletjem. 

5001. 

(Laško.) 

Vsako spomlad obvijejo na Jurjevo kojega moža vsega od glave do pete 
v bukovo zelenje, in ga sprevajajo po trgu pevajoči sledečo, vsakako pokvarjeno 
pesem : 

Svetega Jurja vadimo, Bodi ti naš pomoćnik! 

Za jajca, špeha prosimo. 5 svetem Jurji masa, 

Sveti Juri orožnik, Je dobra kravja paša. 



5002. 

(Iz neimenovanega kraja.) 

Ko se približa god sv. Jurja, obrača se mladina vsako jutro proti solnč- 
nemu vzhodu in popeva: 

Pridi, sveti Juri, Pridi, sveti Marko, 

Toplo nam zakuri! In nam speci jarko. 

4999. Zapisa/ K. Pečnik. — Iz »Letopisa s/ov. Matice« 1888., str. 134, 
kjer jo je v spisu »S/ov. narodne vraže in prazne vere* priobčil Ivan Navrati/. 

5000. Zapisa/ Davorin Trstenjak. — Iz njegovega spisa »M/ado/et/te 
igre S/ovencov kraj Mure* v »Novicah* XV. (1857.) 90 in Steiermark. Zeit- 
schrijt 1845., str. 104. 

5001. Zapisat Ig. Orožen. — Iz ->Das v Bisthum und die Dicecese Lavant 
IV. 2, Dekanat Tiiffer 230* v »Pajekovih »Crtkah* str. 63. Srednje verze g/ej 
tuđi spodaj v večernih mo/itvicah. 

5002. Zapisa/ Da v. Trstenjak. — Iz S/ov. G/asnika VII. (1861) 80. 
Trstenjak pile v Novicah XXXVIII. (1880.J na str. u ladavicah to-le: 

»Moj rajni dedec, ki so se rodili leta 1747., so mi pred 50 leti večkrat 
pravili: »Dečko! na svetu ni nič več veselo; vse lepe stare navade se opuščajo, zdaj 
uže celć Lađa viče več popevat ne hodijo. Ko sem jaz mlad bil, so Ladavice 
Še hodile na Jurjevo od hiše do hiŠe popevat; najlepša dekleta so se lepo oblekla, 



142 IH. — I. Pesmi obredne B. 5003, 5004. 

Na Jurjevo, hitro po polnoči, fanti začnć z biČi pokati, pastirji pa v ro- 
gove trobiti, ker to, pre, copernice odganja. Žene na predvečer trgajo cvetlico, 
imenovano jurjevico, in jo kravam davajo, da bodo imele obilno mleka. 

Na Jurjevo spuŠčajo navadno živino najpred na pašo. Fanti si naredijo 
lesen ključ in vrtaje v zemljo pojejo: 

Sveti Juri, to 'maš ključ, 
Odpri nam nebesko luč! 

5OO3. 

(Od Ščavnice.) 

Kadar smo na Jurjevo pervokrat gnali na pašo, smo pastirji pod gaber 
pokleknilt in molili: 

Sveti Velko, brani mojobelko, Da 'de solnce peklo 
Sveti Češko, daj ji vime težko, 5 Ino maslo teklo! 
Sveti Juri, ti pa nam zakuri, 

Jurij po potoku tuli. 
5004. 

(Od Notr. Bistrice.) 
Pastirji pojejo spomladi na paši to pesmico: 

Jurij po potoku tuli Domu ne smć; 

Z bćlim hlćbcem: 5 Če ga domu prinese, 

Će ga pojć, Hišo vso raznese. 

— *<*€ — 

s cvetlicami okinčala, in povsod so jih radi poslušali.« — Jaz, takrat 10 let star 
fantič, sem se malo brigal za Ladavice, a ime sem si zapomnil, in veselilo 
me je sporočilo mojega staraga ateja, ko pozneje pri Vuku pod besedo »Ladavica* 
berem, da okoli Karlovca »djevojke kršćanske nakićene vjencima idu po vesima (?) 
u oči Džurdževa dne, a u varoŠu na Džurdžev dan od kuče do kuče i pjevaju.« 
Dobil sem od svojega nekdanjega učenca, prezgodaj umrlega, nadepolnega klerika 
Šimona Megle koŠček ladavičnih pesmic, a gotovo to ni plod narodne poezije, 
ker metrum uže opominja na umetnega črednika pesme. Utegnil jo je kak šol- 
mašter zložiti, a zadržaj pesmi nam barem nekaj razjasnuje, kaj so Ladavice 
bile. Pesem se glasi ovako: 

Oj Lađa, Lađa, mila Lađa! Masla si nam ti pri nesla, 

Mi te dnes reŠujemo. Ćeli svet je rožencvet 

Tvojega godu vesele, Solnce si nam omladila 

Tebi v čast popevamo. 10 Da že začne toplo gret, 

5 Oj Lađa, Lađa, mila Lađa, Oj Lađa, Lađa, mila Lađa, 

Mi te rade imamo. Tebi čemo hvalo pet. 

(Trstenjak potem primerja, kje in kako se Lađa sicer pri Slovanih nahaja 
in kaj vse utegne pomeniti.) Pod crto stoji ta opomnja: 

»Šimon Megla je bil rojen v fari sv. Marjete na dolenjem Dravskem polji, 
in je imel prepis pesem rajnega tamošnjega šolmeštra Kozarja, ki je v visoki 
starosti umri. Ta je za kolednike pesmi zlagal; brž ko ne je gori postavljena 
tuđi iz njegovega peresa, in utegnile so za njega ob Jurjevem Ladavice Še 
pohaj ati v vaši.« 

5003. Zapisa/ D&v ori n Trstenjak. — Iz »Novic* XVI, (1858.) 20 s kfer 
pristavlja, da spominja Velko na Velesa, češko pa na Čeh, kakor se kraj Mure 
ve/i Živinski pastir, 

5004. Zapisa/ Ivan Bile; priobčil Ivan Navratil. — Iz »letopisa s/ov. 
Matice« 1888., str, 133 v spisu »Slovenske narodne vraže in prazne vere<. »Kaj 
znači ,be'li lilebec* , tega ne zna zdaj živ krst«. 

Opomnja. Tuđi za /uri/evo se poje več pesmi, katerih ne moremo šteti 
med narodne, Afed njimi na ha jamo n. pr, cerkveno » Veseli vilaž naj cveteti* (v 



III. — I. Pesmi obredne B. 5005. 143 

Hoglavje II. 

Ivanjske pesmi. 

Vabilo na kres. 
5005. 

(Iz Bereče vaši, suhorske župnije v Belih Kranjcih.) 

Dandanes pojo te pesmi, ko so se kresnice vsele h krešu. Da nekdaj ni 
bilo tako, kaže njih vsebina. Od kresa v vas je predaleČ. Gotovo so jih prej pele 
neke kresnice ali kresniki po vaši v tem, ko so drugi ogenj zanetili in podkurili. 

Oj Ive, k nam na kres! Da b'ste z nami kresovali, 

Saj ste s'noči obećali, Oj Ive, k nam na kres. 



Majarjevi CP. str. 143 — 14J), pa tuđi pesmi, kijih v resniciali, kakor vsaj slutim, 
najbri pojo šenljurfevci ali sv. Jurija koledniki. K tem zadnjim spada zlasti tista, 
ki jo je deloma objavil Pa jek v Crtica h str. 63 in se začenja *IIodi, hodi, sveti 
/uri*. Jaz imam še dvoje drugih zapisov. Eden je iz *Novic* II. (1844.). 65, 
drugi v zbirke Marije Setščak iz SredišČa, kjer pa letnica 1844. že deloma kace 
na to, da je prepisan iz »Novic* (v resnici ni mnogo razlike med obema tekstoma) 
in pa zapis od Sv. Jurija na Sčavnici, ki tuđi ne kate prav narodnega lica. Kot 
vzorec *kolednice* o sv. Jurju podajem listo, ki jo je na KrŠkem za Navratila 
zapisat Jertiej Ravnikar l. 1888. *Pozno v noČ pred sv.Jurijem ali po polnoči 
— piše Ravnikar — pridejo neznani mozki (pevci) iz bližnje okolice v Krško 
ter pred hišami (okni) prepevajo razne pesmi sv. Juri ju na čast. Jedno sem Čul 
in nato zapisah: 

Dober večer Bog vam dej, 15 Prav': »Vedi to, Deoklecijan, 

To mi voščimo najpoprej; Da jaz sem tuđi kristjan!« 

Potlej borno še naprej _ .. 

Od sv. Jurja zapeli kej. ^sar se pa razsrdi. 

J Ves togoten zaknči: 

5 Sv. Jur* je bil bogat graščak, »Izderi rabelj ven svoj meč, 

Zraven pa srčan vojak, 20 Odsekaj Jurju glavo prečU 

Cesarja je služu prav z vestu, „ L . . 

Tavženkrat bolj pa še Bogu. ^ SC V l Z ! aj VCSe \- • 

Gor v nebesih z angeljci. 

Bil je cesar Deoklecijan Prosi tud' za vas Boga, 

10 Krvoločen in teran; Naj vam to potrebno da. 

Ukazal je, da vsak kristjan ^ . v . _ 

Mora bit' ob glavo djan. 2 5 £" vas ostane Y? čni Bu S' L 

Z nami pa porajza sveti Duh, 

Svet Jur se ni vstrašil tega, Pri vas ostane večni Bug, 

Še sam k cesarju se poda, Z nami pa rajža sveti Duh. 

Potem še dostavijo: 

Oče po lojtri lezejo, Mati po hiŠi diŠejo 

30 Pa nam Špeha režejo: In nam jajca išejo. 

Gospodarji jim dajo vina, gospodinje pa jajec. Doma potem napravijo 
»ocvrto jed«. 

Namesto zadnje strofe je slišal Iv. Lapajne: 

Mati že po lojtrici lezejo, OČe že s ključkom rožljajo, 

Nam gvišno špeha režejo : Nam gotovo vinca dajo. 

(Letopis slov. Matice 1888., str. 134.) V tej pesmi je naroden samo okvir 
(w. 1—4, 25—32). 

5005. Zapisal Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pripisana 
ta le melodija: 



144 



III. — I. Pesmi obredne B. 5006, 5007. 



5006. 
(Iz Drašič.) 

A. [Moškemu:] 

Hodi, I. (Ivan), k nam na 

kres! 
Snuči si nam ćbečal, 
Da boš z nami krćsoval; 
Hodi, Ivan, k nam na kres! 
5 Sej nam nisi stari dedc, 
Da bi duma peki hlebc: 
Hodi, Ivan, k nam na kres, 
K nam na kres! 



B. [Ženski:] 

Hodi, I. (Bara), k nam na 

kres! 
Snuči si nam ćbečala, 
Da boš z nami kresovala; 
Hodi, Bara, k nam na kres! 
5 Sej nam nisi stara baba, 
Da bi duma varovala: 
Hodi, Bara, k nam na kres, 
K nam na kres! 



5007. 

(Iz Rosalnic.) 

RosavniČke kresnice se vračajo, obhodivŠi vse hiše po vaši, h krešu, pa 
popevajo ondi, vabeč dečake in dekliČe na kres, tako: 



A. [Moškemu:] 

Oj Ive, k nam na kres! 
Snoči si nam obččal, 
Da boš z nami kres6val; 
Oj Ive, k nam na kres! 
5 Saj nisi stari dede; 
Da bi doma pekel hlebe: 
Oj Ive, k nam na kres. 



B. [Ženski:] 

Oj Bara, k nam na kres! 
Snoči si nam obečala, 
Da boš z nami kresovala; 
Oj Bara, k nam na kres! 
5 Saj nisi stara baba, 
Da boš doma varovala: 
Oj Bara, k nam na kres! 



Tako zovejo vse dečake in dekliČe po vrsti. 



^^m 



A- 



+ 



t 







S 



£ 



oj 

r; 



v*t 



? — *~ 

I - ve, k nam na kres! Saj ste s'no-či 

M J I ! I * * , ^ 



I h 






v — v 



f.—^=W—i 



V= 



1 



IEES 



*=&=& 



tv-^-j- 



■0. 



S h 1 S K-r F^-N — I -i • 

— f — # — *-^?=l_ £_ — t — l t ,■ 



? 



■I — I- 



m 



Da b'ste zna-mi kre • so - va - li, 



Oj 






± £ J* J 



I - ve, k nam na kres! 






t 



v«=*- 



t=t 



t 



] 



5006. Zapisa/ J. Zabukovec /. 1892., koie bil kaplari metliški. — Iz nje- 
govega rokopisašt. /. Pri I. se imenuje fant ali de&lica, ki se vabila na kresovanje. 

5007. Zapisal Anton Navrati 1. — Priobčil Ivan Navratil v *Kresu« 
VI. (1886.) 354, kjer pribominja, da so tako kakor v Rosalnicah popevale kres- 
nice tuđi na Šolarežu ao l. 188$. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5008, 5009, 5010, 5011. 145 

5008. 

(Iz Kaplišč, podzemeljske župnije v Belih Kranjcih.) 

Oj Marička, k nam na kres, [Moškemu:] 

Ki si s'noči obečala, Nis{ nisi stafi ded 

Da boš z nami kresovala! Da bJ doma kd hlebec 

Nisi, nisi stara baba, r 

5 Da bi doma varovala. 



5009. 

(Iz Omote in Stranske vaši v Belih Kranjcih.) 

Hodi k nam na kres! Mare 1 ) leži ko gnila mrha, 

Hruška stoji suha od vrha, Hodi k nam na kres! 
! ) Ime deklice, katero pozivaj o na kresovanje. 

5010. 

(Iz Suhorja.) 

A. B. a. [Moškim:] 

O Ive 1 ), k nam na kres! Le sem, le sem, fantiči, 

Saj mi nisi stari dedec, Na le-to staro igrišče, 

Da bi doma pekel hlebec, Ki smo se lani igrali, 

O Ive, k nam na kres! Pa bi se radi i letos! 

B. b. [Ženskim:] 

Le sem, le sem, dekliči, 

Na le-to staro igrišče, 

Ki smo se lani igrali, 

Pa bi se radi i letos! 
f ) Ime tistega, ki ga zovejo. 

5011. 

(Iz Zamladinca.) 

Oj simoj, simoj, devojke, Onak smo k meši šetale, 

Na ovo vlajnsko igrišče, 'Se okol klecal klečale, 
Gde smo se vlani igrale, 10 Na niže čisla spuščale, 

Zelenu travu teptale, Pobožno Boga molile. 

5 Ćrlene ruže trgale. A Bog nam budi na pomoč 

Ž njih smo si venke vijale, I mati mila Marija! 
Na glavu smo je metale. 



5008. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 

5009. Zapisal Janko Barle. — Iz »2)om in Sveta« VIII. (1895 .J na 
platnicah št. 12. V rokopisu Barletovem, ki ga je posla/ meni, manjka prvi verz 
in se pile še to drugačt : hruška, suha, gnjila. 

5010. Zapisal Anton Žlogar. — Iz zbirke niegove, ki jo hrani Matica. 

5011. Zapisa/ Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Va/javec v S/ov. G/as- 
niku 1866 str. 403. Primerjaj št. 5033 in 5034. 

10 



146 III.— I. Pesmi obredne B. 5012, 5013, 5014. 



Pesmi, ki se pojo h krešu grede. 

Lepi Ive kres nalaže. 
5012. 

(Iz Drašič.) 
Zunaj vaši so preje zakurili kres, a ko so Šli h krešu, so popevali tako: 

Dober večer, vsi kresniki, Lepi Ive kres nalaže, 

Vsi kresniki in kresnice! Z eno roko kres nalaže, 

5 I s to drugo venčec vije. 

5013- 

(Okoli Križevcev.) 

Lćp nam Ivo kres nalaže »Hodi, Ivan, na večerju!« 

Na Ivajnsko na večerje: »»Večerjajte, ne čekajte! 

* Oj Lađo, Lađo, oj Ivo Divojke su v kolo došle, 

Lađo! 10 Vse divojke i snašice: 

Z desnum rukum kres nalaže, Ja jim moram nadigrati, 

5 Z levum rukum šaltvum igra. Nadigrati, nadplesati ! 
Njega majka domom zvala: 



«€ 



Pesmi, ki se pojo pri krešu. 

Brat in sestra. 
5014. 

(Iz Drašič.) 
Ko so prišli h krešu, so peli kot prvo to le pesem: 

Na gorici ogenj gori, Detel ga prerašča. 

Detel ga prerašča. »Oj sestrica, lepa si mi, 

Okol ognja lepoj kolo, Detel ga prerašča: 

Detel ga prerašča, 15 Bila si bi lepa gliha! 
5 Devojačko i junačko, Detel ga prerašča.« 

Detel ga prerašča. »Ne govori, bratec, toga, 

V kolu mi je brat sestrica, Detel ga prerašča: 

Detel ga prerašča. Od ljudi je presramota, 

Bratec kolo sponehuje, 20 Detel ga prerašča, 
10 Detel ga prerašča: Od Boga je pregrehota! 

Sestrica ga pogleduje, Detel ga prerašča.« 

501a. Zapisa/ Janko Barle /. i8go. pri neki zelo stari ženici (do osem- 
deset let je bila stara in že na pol oslepela), katera je slovela nekdaj ne le kot 
najbolja kresnica, nego tuđi kot najbolja narodna pevka v obče. — Iz nfegovega 
rokopisa. Prim. v jurijevcah št. 4g8^. 

5013. Zaptsal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih NP. str. 256. »Oj Lađo 
Lađo, oj Ivo Lađo« se pripeva 4. verza dalje za vsako vrsto. 

5014. Zapisal Janko Barle; pevki glej opomnjo pri prvi kresni iz 
Drašič (št. $012). — Iz Barletovega rokopisa; »sponehuje = ustavlja«. 



III. — L Pesmi obredne B. 5015, 5016, 5017, 5018. 



147 



Oj tičica vijoglavka, 
Ne zobli mi vinogradka, 
Ar ja imam braca lapca, 
Koji tebe oče j uloviti, 
5 Juloviti, daleko odnesti: 
U Požegu, gdč mi jognjec 

gori, 



5015. 

(Iz Vrbovca.) 

Nad ognjecom kolo igra, 
V onem kolu brat sestrica. 
Brat sestricu, pogleduje: 
10 »Aj sestrica, lčpa ti si! 
Da mi imaš crne joči, 
Jošče bi mi lepša bila!« 



5016. 

(Iz Varažd. Toplic.) 



Oj tičica vijoglavka, 
Ne zobli mi vinogradka, 
Ar ja imam braca lovca, 
Koj te oće juloviti, 
5 Juloviti i odnesti: 
U Požegu, beli varoš, 
Gde mi Žarki jognjec gori, 



Nad ognjecom kolo igra, 
V onem kolu brat sestrica. 
10 Brat sestricu pogleduje: 
»Aj sestrica, liepa ti si! 
Da mi imaš crne joči, 
Jošće bi mi lepša bila.« 



5017- 

(Zagorska iz okolice 

Pasel se je pisan jelen, 
On je pašuć Boga molil: 10 
Daj mi, Bože, zlate roge, 
Da bom mogel čemu g&ru, 
5 Černu g&ru prevernoti, 
Da bom videl pod Karlovec ! 
Pod Korio vcom kolo igra, 15 
Vu tom kolu vagenj gori, 



8v. Križa.) 

Okol vognja brat z sestricoj : 
»Ma sestrica, kak si lepa! 
Da si nesmo, kaj si jesmo, 
Ti bi bila luba moja!« 
»»Ala, bratec, naj mi biti, 
Naj misliti, govoriti: 
To bi bilo pregrehota, 
PregrehotA i veliki!«« 



5018. 

(Iz Vrbovca.) 

Bratec kosi zelenu livadu, »Oj sestrica prebčloga lica, 

Sestrica mu ručka donašaJa. 5 Da bi mene Bogom dano bilo, 
Bratec ručka, sestrica se Ti bi bila draga luba moja!« 

hmiva: »»Naj ti, bratec, toga govo- 
riti! 

5015. Zapisa/ R. Ferd. Plohi. — Iz njegove zbirke HNP. 58; lapca 
= hlapca. 

5016. Zapisa/ Fr. Kuhač. — Iz njegovi/i JužnosL nar.popev. II št. 707, 
kjer je tuđi nabev. 

5017. Zapisa/ Ivan Kukuijević. — Iz njegove zbirke, str. 223., kjer se 
nahaja ta opomnja: »Ovu pčsmu s/ušao sam od jedne /špe se/jakinje, da čuo 

ponajprie u Zagorju sasvim raz/ošno izgovarati ć.« Iz Kukuljevića jo ima tuđi 
Kuhač, ki podaje njeno me/odijo v svoji zbirki I. Št. 4. 

5018. Zapisa/ R. Ferd. Plohi. — Iz njegove zbirke HNP. I 41—42. 

10* 



148 DL— I. Pesmi obredne B. 5019, 5020, 5021. 



edna nas je majka porodila, Jedne su nas prsi odojile: 
^edna nas je krvca polčjala, Bratec dragi, grčhota bi 
10 jedna nas je zibka odzibala, bila!«« 

Sv. Janez Krstnik. 
5019. 

(Zagorska.) 

Ivan se šeće po zlatom mostu, »Kak ti bom kćrstil to malo 
Ivan ma, Ivan zlato zlamenje. dete, 

Za njim pohaja deva Marija, Kak ti bom kćrstil, sam kćr- 
Na rokah nosi to malo dete: šen nisem?« 

5 »Kćrsti mi, Ivan, to malo »Kak mujočemoimezazvati? 

dete!« Ime naj mu bo te svekli me- 
sec!« 

5020. 

(Iz Drašič.) 
Ko so prišli h krešu,, so peli kot drugo to-le pesem: 

Ivan se seče po zlatom mostu: 
Na Ivanje je zlat na zlat menjak. 
Krsti mi Ivan, sinka mojega: 
Na Ivanje je zlat na zlat menjak. 
5 Kako bom krstil, imena mu ne znam ; 
Na Ivanje je zlat na zlat menjak. 
Nadenite mu to mrkvo nočko. 
Na Ivanje je zlat na zlat menjak. 



5021. 

(Iz Gradca v podzemeljski župniji.) 

Oj Janez, oj Janez, gospod in Šentjanž! 
Oj svetega Šentjanža svetnika božjega, 
K* v pušćavi je prebival tri in trideset let! 
Njegova spiža bila to prosto korenje, 

5019. Zapisa/ Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pčsmi* 220. Drugi 
verz se poje za vsako vrsto. 

5020. Zapisa/ Janko Barle; pevki g/ej opomnjo pri prvi kresni iz 
Drašič (št. 5012). — Iz Bar/e tove ga rokopisa, > Nisem moge/ pozvedeti, kaj po- 
meni sodeva vrstica. ,Menjak* — rek/a mi je Zenica — je ,imenitna nuč (noČ) 
sv* Janeza. Sinek, katerega Ivan krsti, je mrkva (mrka, temna) noč'.« 

5021. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove rokopisne zbirke, kijo hranim 
jaz, — Pesem se poje kot »kresna*. Natisniijo je Bar/e v »Dom in Svetu* VIII 

(i8g§.) na p/atnicah št, 13 (3), kjer pristavlja, da je podobna nas/ednji metliški 
ter izraša pravo mnenje: »Ta pesem je z/ožena po /egendi svetem Janezu 
Krstniku. Sodeč po meri in jeziku, ni se rodi/a med Be/imi Kranjci (tako sodi 
tuđi I, Navrati/, g/. nastopno pesem), marveč je priroma/a iz Gornje Kranjske 
(bodisi od Dolenjcev, Krajinčanov a/i Gorenjcev)*. Natisek v »Dom in Svetu* 
se /oči od zgoranjega natiska v tem: 2 svetnika] Krsni ka — 3 K' v] V — 5 tri 
in trideset let] let trideset in tri — 4 spiža] jed — 5 p'jača] pit — 6 žejin — 
8 Njegova odeja] Odeja mu je — 9 Njegove sosede] Sosede so mu] — Oj kak* 
bom dete] Kako bom Janez — 13 bil] sam — 23, 24 manjka. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5022. ) 49 



5 Njegova p'jača bila ta rosa juternja. 
Če zjutraj je zamudil, je cei' dan žejen bil. 
Njegova postelj bila ta trda škalica, 
Njegova odeja bila zelena vejica. 
Njegove sosede bile nebeske zvezdice, 
10 Njegova ljuba bila nebeska lunica. 

Na to so pripeljali to dete Jezusa. 

»Oj krsti ti to dete, to dete majheno!« 

»»Oj kak' bom dete krstil, ker nisem krščen bil?«« 

»Oj ti si Janez krščen v telesu maternem.« 

15 »»Oj kak' sem Janez krščen, ker botrov ne poznam?«« 
»Tvoj boter je od onod, kjer solnce gori gre, 
Tvoja botra je od onod, kjer solnce doli gre.« 
Na to so priletela bela golobca dva; 
Ta prvi je donesel srebrno kantico, 

20 Ta drugi je donesel to belo rutico. 
Potem Janez krščuje to dete Jezusa 
V imen* Boga Očeta, Sina, svet'ga Duha. 
Oj Janez, oj Janez, gospod in Šentjanž, 
Oj svetega Šentjanža svetnika božjega! 



5022. 

(Iz Metlike.) 

O Janez, o Janez, 15 »Krsti, Janez, dete 

Preljubi svet* Šentjanž! To dete majheno U 

Presvetega Šertfjanža, »»K&ko ga bom krstil, 

Krstnika božjega! Ker nisem krščen sam?«« 

5 V puščavah je prebival »0 Janez, ti si krščen 

V tri in tridesetem lćt\ 20 V telesi maternem : 

Njegova postelja bila Tvoja botra je bila 

Je trda škalica. Sveta Veronika, 

Njegova jed je bila Tvoj boter bil od tamkaj 

10 Oj prapro korenjć. Kjer sonce doli gre!« 

Njegova pft je bila 25 Na to sta priletela 

Oj rana r6sica: Bela goloba dva: 

Rosico je zamudil, Prvi je prinesel 

Je cei dan žejen bil. Gorečo svečico, 

5022. Zapisat Ivan Navrati l /. 1849. — Iz Kresa VI (1886.), 353; prviČ 
joje razglasil zapisovavec L 1849. v » Vedežu*, popravivši tatn neka; malega po te- 
danji slovnici in tisavi. Vzgoranjem natisku se je držat bolj : izvirne govorice, vendat 
pisal lj in nj, aasi ga Beli Kranjci ne poznaio. Ker nima ta pesem iste mere, 
kakor druge kresne, ki se po nji strinjajo z južnoslovanskimi, sklepa Navratil 
na str. 357. prav, da je mlajša in da se ni rodila med Bclimi, ampak med 
Čfnimi Kranjci (bodi si Dolenjci, KrajinČani ali pa Gorenjci). » Glagol opo- 
točiti se (tuđi spotćčiti se, potćčiti se), ki se popeva v završku, predno od- 
hajajo kresnice izpred hiše, rabi Metličanom in okoličanom za pomen ,oditi% 
,odpraviti se* samo v teh pesmih (str. 358). 



150 



III. — I. Pesmi obredne B. 5023, 5024. 



Drugi je prinesel 
30 Srebrno kangelco. 
»Zdaj te krstim, dete, 
V imen' Boga Očeta 
Sina, svet'ga Duha!« 

5023. 

(Iz Metlike 

O Janez, o Janez, 
Preljubi svet* Šentjanž! 
Preljubega Šentjanža, 
Krsnika božjega! 
5 »O krsti ti to dete, 
Dete majheno!« 
»»O kako ga bom krstil, 
Ko sam krščen nisem bil?«« 
»0 Janez, ti si krščen 
10 V telesi maternem. 
Tvoja botra je bila 
Sveta Veronika, 
Tvoj boter je od ondi, 
Kjer sonce doli gre!« 



Mi se od vas opotočimo, 
35 Vas pa Bogu izročimo : 
Daj Bog, Marija, daj dobro 

leto! 



25 



.) 

Vsaka trta vedro vina, 
Grebenica tri, četiri! 
Daj Jim Bog, Marija, 
Daj Jim dobro lćto! 

Vsaki snopek po kopljćnik, 
Rastavica tri, četiri! 



.Daj 
Daj 



im Bog, Marija, 
im dobro letino! 



30 



15 



Daj 
Daj 



im Bog, Marija, 
im dobro lćto! 



Nat6 sta priletela 
Dva bela goloba: 
Ta prvi je prinesel 
Gorečo svečico, 
Ta drugi je prinesel 
Srebrno kangelco. 



20 



Da b' jim rodilo žitno polje, 
Žitno polje, vinske gore! 
Daj Jim Bog, Marija, 
Daj Jim dobro lćto! 



35 



Daj 
Daj J 



im Bog Marija, 
im dobro lćto! 



Mi b'mo nocoj malo spale, 
Ker b'rrlo polje varovale! 



5024. 

(Iz Metlike.) 



O Janez, o Janez, 
Preljubi svet* Šentjanž! 
Preljubega Šentjanža 
Krsnika božjega! 
5 V puščavi je prebi val 
Tri in trideseti let. 
Rosico je zamudil, 
Je cei dan žejen bil. 



Njegova postla bila 
10 Ta trda škalica. 
Njegova odeja bila 
Ta crni oblak. 

>0 krsti nam to dete, 
To dete majhino!« 
15 »»O kako ga bom krstil, 
Ker jest sam kršen nis!«« 



5023. Zapisat Anton Navrati 1 /. 1886. — Iz Kresa VL (1886.) 152, 
353. Zlo žena je iz tam objavljene stare (l. 1849. zapisane) met liske I (objavljene 
spodaj v oddelku -»Pesmi, ki se pojo prea hišami« pri pesmih iz Metltške fare) 
in iz Št. II. ; od te (prim. Št. $022) manjkajo verzi g — 14 in pa konec. Tu se je 
ćmokranjska beseda tamkaj (v. 14) že spremenila v belokranjsko ondi. 

5024. Zapisat JanezZabukovec, — Iz njegovega rokopisa, kiga hranim 
jaz. *Poje se navadno za f>rejšnjo (III): »Bog daj, Bog daj dober večer, * 
HiŠni oče, hišna mati,« to je pred hišami, giej spodaj. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5025, 5026. 1 5 1 

»0 Janez, ti si kršen 25 Ta prvi je perneso 
U maternim teles. Gorečo svečico, 

Tvoja botra je bila Ta drugi je perneso 

20 Sveta Veronika, Srebrno kangelco. 

Tvoj boter je od ondi, Mi bmQ nocoj malo ,; 

Kjer solnce doli gre.« 3Q Rer bomQ po J ]je varQ / aH 

Na to sta priletela Mi se od njih poslovimo 

Dva bela goloba: In jih Bogu izročimo. 



5025. 

(Kraška iz Devina.) 

Oj Janez, Janez, svet Šent- Smo tamkej najšli Jezusa, 

Janž! 20 Oj vsmilenega Jezusa. 
Prebival si v puščavi sam Oj Janez, Janez, svet Šent- 

Ćrez tri in tridesetih let. Janž! 

Za tvoje Živlenje nič ni bio Kaj Jezus pravi, govori: 

5 Kakor praprotov koren. »Bi, Janez, mene kerstil ti?« 

Oj Janez, Janez, svet Šent- Oj Janez, Janez, svet Šent- 

Janž ! Janž ! 

Za tvojo postelco je bla 25 »»Kako ču krščovati te, 
Le sama siva skalica. Kosamšenisemkrščenbil!«« 

Oj Janez, Janez, svet Šent- Oj Janez, Janez, svet Šent- 

Janž! Janž! 

10 Za oblačilo nič ni bio Sdaj Janez Jezusa krsti, 

Kakor medvedja kožica. Kaj njemu Jezus govori? 

Oj Janez, Janez, svet Šent- 30 Oj Janez, Janez, svet Šent- 

Janž! Janž! 

Se Janez vzdigne in mi gre »Kerstim te v imenu Očeta, 

Oj proti vodi Jordani. Sinu in svetega Duha, 

15 Oj Janez, Janez, svet Šent- Sdaj sva kerščena obadva!« 

Tanž' 

J ' Bod' hvalen Jezus prav lepo ! 

Kedar smo prišli ta k vodi, 35 Oj Janez, Janez, svet Šent- 
K globokej vodi Jordani, Janž, 

Oj Janez, Janez, svet Šent- Oj prosi za nas pri Bogu! 

Janž! 

5026. 

(Iz Ihana.) 

Janez ja v puščav' prebivu V&jstro pokoro ja devu, 

Tri jn enontrideset let; Des' ja biv pravičn' na svet'. 

5025. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 148—149. -»Poje se tuđi v Gori- 
čanah v ziljski dolinu* 

5026. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove 
zkirke II. 8. 



152 



III. — I. Pesmi obredne B. 5027, 5028. 



5 Postla ja n-Lgova biva 
Trda škal'ca, 
Vadeja ja ivagova biva 
Koža kamelna, 
Špiža ja m»gova biva 
10 Korenine prapretne, 
P'jača ja ivagova biva 



Ros'ca ju trajna: 

Če jo ja zutri zamudu, 

Cev dan ja žej^n biv. 

15 Kar bote pil' in j'Bdl'L, 
Vse v imen'L Jež-LŠa, 
V imćn' svet'gd Šentjanža, 
T'ga jogra božiga! 



»Jelena ziblje Jezusa.« 
5027. 

(Iz Drašič.) 
Pri krešu so peli v starejši dobi kot tretjo pesem to-le: 

Jelena ziblje Jezusa, »Dajte, Jelena, Jezusa! 

Na sredi polja ravnoga. Cimo mu kupit štumfeke, 

Zlata je zibka škrabača, Cimo mu kupit srebrn pas!« 

Začuli so jo Židovi, Ne da Jelena Jezusa. 
5 Tekli so hitro k Jelenoj : 



» 



Žbelica mi leti čez goro. 

5028. 

(Iz Bereče vaši suhorske župnije.) 
Ko se vsi zbero, pojo sledeče pesmi: 



« 



Žbelica mi leti čez goro, 
Lepa je roža Marija! 

Sestala je očeta svoj 'ga, 
Lepa je roža Marija! 
5 Ona je milo prašala: 
Lepa je roža Marija! 



»Ste li videli rožo rumeno? 

Lepa je roža Marija! 
Bila je, bila, pa je ni, 
10 Lepa je roža Marija! 
Zvenila, zvenila davne dni.« 

Lepa jo roža Marija! 



Potem pojo pri krešu razne druge pesmi, nekatere tuđi cerkvene. 
Ko je to gotovo, gredo okrog v vinogradu, na polje in v vas pred hiše. 
kjer popevajo druge pesmi (objavljene spodaj). 



5027. Zapisa/ JankoBarle; pevki g/ej opomnjo pri prvi kresni iz 
Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. Primerjaj Št. 442—44$ in št. 4Q7$. 



Pesem se poie po tej melodiji: 
PoČasi. 



mmm 




Je • le - na zib-lje Je - zu - sa 




Je-le-na zib-lje Je-zu-sa. 



J J. J 1 h r* ,_i i , 1 



TI 

5028. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. G/ede vsebine 
primerjaj št. 1181— 1183. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5029, 5030, 5031, 5032. 



153 



Zoper tište, ki nečejo v kolo. 

5029. 

(Iz Zamladinca.) 



Svibje, vibje polegalo. 
Na koga se nalegalo? 
Na one lene junake, 
Koji neču naše kolo, 
5 Naše kolo pohoditi, 
Pohoditi, potancati, 
Potancati, razigrati. 



Svibje vibje polegalo, 
Na koga se nalegalo? 
10 Na one lene devojke. 
Koje neču naše kolo, 
Naše kolo pohoditi, 
Pohoditi, potancati, 
Potancati, razigrati. 



Kaj mi mari za žolte čizme! 

5030. 

(Iz Zamladinca.) 



Draga Jela kolo vodi 
Po pijacu križevačkom. 
Za njom majka tiho hodi: 
»Hodi dimov, hćerke Jelek.« 
» »Vera nejdem, stara majka: 
Stoprem smo se razigrale, 
Na da bi se rasajale!«« 



»Praše ti se žute čizme.« 
»»Naj se praše žute čizme! 

10 Meni majka druge kupi 
Za mu škodu križevaču. 
Ako ne bu, kaj to na nju? 
Meni ne bu nikaj za nju, 
Makar pojdem se mar za 

— nju.(?) 



«< 



Kruhu boš pekarica, vinu krčmarica. 

5031- 

(Iz Zamladinca.) 



Lepoj Tomi kolo igra, 
Vu dolini zelenini. 
Toma ima verne sluge, 
Verne sluge domišlene. 
5 Vrane konje osedlaju, 
Osedlaju, obuzdaju. 
Sede Toma na jednoga, 
Sede Kata na drugoga. 
Onak jašu malo dalje, 



10 Nju zapita lepi Toma: 
»Gde kaj vidiš, lepa Kata?« 
»»Ja ne vidim nigde nikaj, 
Samo jedne lepe grade.«« 
»Ako budeš dobra, Kata, 

15 Ondu budeš ključarica, 
Belem kruhem filjarica, 
Rusem vincem krčmarica.« 



« 



»Lepi Gjuro šaltvu igra. 

5032. 

(Iz Zamladinca.) 

Lepoj Gjuroj šaltvu igra, Nazabral je svatov dosta, 

Šaltvu igra, svate zbira. Vnogo dosta — sedemdeset. 

5029. Zapisat Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas- 
niku 1866,, str. 328 (u.). 

5030. Zapisat Jož ef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas- 
niku 1866., str. p8 (10.). »Jelek = Jela; tvorka ek za ženska imena se tuđi po 
Varaždinu dostikrat sliši*; rasajale =* razhajale. 

5031. Zapisat Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas- 
niku 1866., str. 291 (8.). 

503a. Zapisat Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas- 
niku 1866., str. 2gi (9). 



154 III. —I. Pesmi obredne B. 5033, 5034. 

5 Još ih fali oni' sedem, Nit su prele, nit su tkale, 

Oni* sedem muzikašov, Nit su tkale, nit su svele, 

Muzikašov, trumbetašov. Nit na domu čuvarice, 

Onak išli po devojku, Nit na polju težačice, 

Po devojku Medjimorku. 15 Nit na vrtu plevačice, 

10 Medjimorke zle devojke: Nit vu gori pastirice, 

Neg vu fladu počivale. 



»Oj zelena šipkovina!« 
5033- 

(Iz Zamladinca.) 

Oj zelena šipkovina, Da te hoču spotrgati, 

Ne rasti mi blizu puta. Za partice nametati, 

Blizu puta, blizu kola ! 15 Onak k meši pošetati, 

Junaci se zagrozili, K rani meši majki bozi ! 

5 Da te hoču spotrgati, Qj zelena šipkovina, 

Za klobuke nametati, Ne rasti mi b i izu puta> 

Onak k meši pošetati, Blizu puta> blizu ko i a! 

K rani meši majki bozi! 20 Snešice se zagrozile, 

Oj zelena šipkovina, Da te hoču spotrgati, 

10 Ne rasti mi blizu puta, Za pečice pometati, 

Blizu puta, blizu kola! Onak k meši pošetati, 

Devojke se zagrozile, K rani meši majki bozi! 



»Pasu mi se, pasu tri zeleni pavi.« 

5034- 

(Iz Zamladinca.) 

Pasu mi se, pasu tri pisani pavi, 
Pasu mi se, pasu 'se okolo grada. 
'Se okolo grada perjiče im pada, 
Perjiče im pada, devojke je beru. 
5 Devojke je beru, za partice meču, 
Za partice meču, onak k meši šeču. 

Pasu mi se, pasu tri pisani pavi, 
Pasu mi se, pasu 'se okolo grada. 
'Se okolo grada perjiče im pada, 
10 Perjiče im pada, snešice je beru. 
Snešice je beru, za pečice meču, 
Za pečice meču, onak k meši šeču. 



5033. Zapisat Jožefpl. Šatra k. — PriobČil M. Valjavec v Slov. Glas- 
niku i866. } str. 290 (Št. 5); za vsakim verzom se pripeva: Bog, Marija! Tam 
je ta le opomnja: »Parta, partica je pokrivalo, ki jo na glavi nosi/o samo de- 
kleta, dokler so device; ktera devištvo zapravi, ne srne več parte nositi. Ženske 
oženjene \ kterim se pravi sneha ali snešica, nosiio peče ali pečice.« Prim. št.5011. 

5<>34- Zapisat Jožefpl. Šatra k. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas- 
niku 1866. , str. 328 — 329 (i2.J. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5035, 5036, 5037, 5058. 



155 



> Zhajala nam svetla zvezda.« 

5035- 

(Iz Zbelave.) 

Zhajala nam svitla zvizda, »»Poslal sem je po sestrici, 

Po sestrici, po Dorici, 
K majki hodeć posla činit, 
10 Posla činit, kresa kurit, 
Kresa kurit, krave dojit: 
Lipe ti su, šlarne ti su.«« 



Za lugemi zelenimi. 
Ni nam ono svitla zvizda, 
Neg nam ono Tomaševa, 
5 Tomaševa mlada luba. 
>Tomaš, kupi žute čizme!« 



Peljal bom te v Medžimurje. 

5036. 

(Topliška iz varažd. žup.) 



Teče, teče Sava, Drava, 
Išče dalje luba moja! 
Ja si nejdem nikdar po njo, 
Ja si pošlem sve katane, 
5 Sve katane vse zebrane, 
Vse zebrane same mlade. 

Kak so blizu dohajali, 
S puškicami pocilali, 
Sabljicami pocilali, 



10 Sabljicami pomahali, 
S ostrogami pocvenkali, 
Luba se je prestrašila. 

»Neboj mi se, luba moja, 
Nebom t* peljal v čemu goru, 

15 Neg te bodem v ravno polje, 
V ravno polje Medjimorje, 
Kud junaki v igru hode, 
Kud divojke v kolo hode.« 



Lepa jela. 
5<>37. 

(Iz Cerkvišč.) 



Zrasla mi je lepa jalva 
Na sred' polja širokega. 
Za to jalvo nihče ne zna, 
Nego jeden mladi junak. 
5 Šeče se po ravnem polju. 
Sastala ga devojćica, 
Stala ga je poprašati: 
»Kam se šečeš, mladi junak?« 



» » Ja se šečem jalve gledat. « « 
10 »Kaj se šečeš jalve gledat! 
Jalva ti je povenila, 
Povenila, posahnila!« 

Kada junak bliže priđe, 
Jalva ne da vu se gledat 
15 Od bliščobe vite jalve! 



5038. 

(Iz Adlešič.) 

Junak sadil vito jalvo, Tri je leta ne obajde, 

I už jalvo belo rožo. I četrto do jeseni. 

5035. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pismi* str. 250. Drugi 
verz se ponavlja za vsako vrstico. 

5036. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih » Pesmi« str. 201. 

5037. Zapisal Janko Bari I (febr. i88g.J, pela Meta Štubler. — Iz Bar- 
letove zbirke. 

5038. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz *Ljublf. Zvona* VII. (i88y.) $04. 



156 



III. — I. Pesmi obredne B. 5039, 5040. 



5 Junak šeče jalve gledat, 
Sestala ga devojčica, 
Sestala ga, pitala ga: 
»Kam se šečeš mladi ju- 
nak?« 
» »Ja se šečem jalve gledat. « « 

10 »Ne šeči se jalve gledat: 
Tvoja jalva posehnila, 
Tvoja roža povenila.« 
Junaku se ne vjeruje, 
Neg' on šeče jalve gledat. 

15 Kad se dojde malo bliže, 



Ne more se bliže dojti 
Od z visine vite jalve 
I belobe bele rože. 
Pod korenom Dunav bije, 

20 Na vrhuncu sokol sedi, 
Sokol sedi, polje gledi, 
Gde mi lovki lovek love. 
Lovek love, košutico. 
Ni je ono košutica, 

25 Neg' je ono devojčica 
Lepo belo i rumena, 
Lepo tanka i visoka! 



Zadela se je ob dragega svetio sablo. 

5039- 

(Iz Zamladinca.) 



Spravljajte se, devojčice, 
Sprek Dunaja na rožice, 
Se su rože spoteknule, 
Samo jedna zaostala; 
5 Nju pitaju druge rože; 
»Kaj je tebi, lepoj roži, 
Kaj si tako zaostala?« 



»»Malo sem se spozadela 
Za očkeve bele noge, 
10 Za majkina bela krila, 
Za sestrine žute kite, 
Za bratove ostružice, 
Za ljubo ve svetle sable.«« 



Pesmi, ki se pojo od kresa grede. 

Zorja prstan pogubila. 
5040- 

(Iz Drašič.) 
Ko so šli od kresa, so (prej) popevali kot prvo to le pesem: 



Zorja prstan pogubila 
Maj vodo, maj goro, 
Maj temdrobnemkamenkom. 
Pošlji čačko, naj gre iskat 
5 Maj vodo, maj goro, 
Maj tem drobnemkamenkom. 
Šel je iskat, ni ga našel 



Maj vodo, maj goro, 

Maj temdrobnemkamenkom. 

10 Zorja prstan pogubila. 

Pošlji majko, naj gre iskat, 
Šla je iskat ni ga našla. 

Zorja prstan pogubila. 
Pošlji bratca, naj gre iskat, 
15 Šel je iskat ni ga našel. 



5039. Zapisat I. pl. Šatra k. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glasniku 
l. 1866., sir. 289. 

5040. Zapisa! Janko Barle; pevki gle; opomnjo pri prvi kresni iz 
Drašič (št. $012). — Iz Barletovega rokopisa. Maj = med : Maj vodo, maj goro 
* Maj tem drobnem kamenkom se ponavlja tuđi v naslednjih stro/ah, kakor v 
prvi, t. j. za vsakim verzom. Prim. zgoraj št. 1168 — ujo in št. 4986. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5041, 5042, 5043. 



157 



Zorja prstan pogubila. 
Pošlji sestro, naj gre iskat, 
Šla je iskat, ni ga našla. 



Zorja prstan pogubila. 
20 Pošlji dragog, naj gre iskat, 
Šel je iskat, našel ga je! 



»Marija se rano 'staja.« 

5041. 

(Iz Drašič.) 
Ko so Šli od kresa, so peli prej drugo pesem to le: 



Oj devojka, devojčica, 
Daj nam, Bože, dobro leto! 
Marija se rano 'staja, 
Rano 'staja i opravlja, 
5 Ki se v naše polje spravlja: 
Naše polje obrodilo 
Z dobrim žitom i šenico, 
'Saki snopek po kuplenik, 
Razstavica tri četiri! 



10 Marija se rano 'staja, 
Rano staja i opravlja, 
Ki se v naše selo spravlja, 
Naše selo 'se veselo! 

Marija se rano 'staja, 
15 Rano staja i opravlja, 
Ki se v naše selo spravlja, 
Naše gore obrodile! 



»Potočil Jezus zlatu jabuku.« 

5042. 

(Iz Zamladinca.) 



Potočil JežuŠ zlatu jabuku, 
Lepo je ime Ježuš moj! 
Potočil ju je v naše kolo: 
Naše je kolo zdravo, veselo. 

5 Potočil Ježuš zlatu jabuku, 
Potočil ju je v naše selo, 
Naše je selo zdravo veselo. 

Potočil Ježuš zlatu jabuku, 
Potočil ju je v naše polje: 
10 Naše je polje lepoj rodilo, 
Lepoj rodilo zlatom šenul- 

kom, 
Š čim sealduju'sebožemeše, 



'Se bože meše pod božim 

krovom, 
Pod božim krovom, na bo- 

žem stolu. 

15 Potočil Ježuš zlatu jabuku, 
Potočil ju je v naše gore: 
Naše su gore lepoj rodile, 
Lepoj rodile rumenim vin- 
cem, 
Š čim se alduju 'se bože meše, 
20 'Se bože meše pod božim 

krovom, 
Pod božim krovom, na bo- 

žem stolu. 



Tri so ptice goro (morje) preletele. 

5043- 

(Iz Suhorja.) 

Tri tičice, tri tičice Prva nosi, prva nosi 

Morje obletele. Klasek od šenice. 

5041. Zapisa/ Janko Barlč; pevki gle; opomnjo pri prvi kresni pesmi 
iz Drašič (št. 5012) . — Iz rokopisa Barletovega. Verz 2. se ponavlja za vsakim. 
— »Razstavica = četiri snopi skupaj.« 

5042. Zapisat Jožefpl. Šatra k. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas- 
niku 1866., str. 329 (14*); verz 2. se poje za vsako vrslico. Šenulka ali šenula = 
pšenica (toda samo v pesmi, v govoru se ne sliši). 

5043. Zapisat Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, gora = vinska gora. 



158 



III. — I. Pesmi obredne B. 5044, 5045, 5046. 



5 Da b' ga, Bog daj, da b' ga. 

Bog daj, 

V naše polje dela! 
Ona ga je, ona ga je 

V naše polje dela: 
Naše polje, naše polje 

10 Jako obrodilo. 

Tri tičice, tri tičice 
Morje obletele. 
Druga nosi, druga nosi 
Jagodo od grozda. 
15 De b' jo, Bog daj, de b' jo, 

Bog daj, 

V naše gore dela! 



Ona ga je, ona ga je 

V naše gore dela: 
Naše gore, naše gore 

20 Jako obrodile. 

Tri tičice, tri tičice 
Morje obletele. 
Tretja nosi, tretja nosi 
Zdravje i veselje. 
25 Da b' ga, Bog daj, da b' ga, 

Bog daj, 

V naše selo dela! 
Ona ga je, ona ga je 

V naše selo dela: 
Naše selo, naše selo 

30 Zdravo i veselo. 



5044- 

(Iz Podzemlja.) 



Tri tič'ce morje obletele, 
Prva nosi klasek od šenice : 
Dab ga, Bog dal, naše polje 

dela, 
Naše polje lepo obrodilo! 
5 Druga nosi vinsko jagodico. 



Da b' jo, Bog dal, naše 

gore dela, 
Naše gore lepo obrodile! 
Tretja nosi zdravje in veselje ; 
Da b* ga, Bog dal, naše 

selo dela, 
10 Naše selo zdravo in veselo ! 



5045. 

(OdiVaraždina.) 



Tri vtičice goru obletale, 
Sakanosi vu kljunuznamenje, 
Jedna nosi od pšenice klasa, 
Druga nosi od gorice lozu, 
5 Tretja nosi zdravje i veselje. 
Koja nosi od pšenice klasa, 
Opalo nam vu to ravno polje, 
Daj nam, Bože, pšenice i 

kruha! 



Koja nosi od gorice lozu, 
10 Opalo nam vu tu crnu goru, 
Daj nam, Bože, ta rumena 

vinca! 
Koja nosi zdravje i veselje, 
Opalo nam vu te bele grade, 
Daj nam, Bože, zdravja i 

veselja! 



5046. 

(Iz Vrbovca.) 

Tri su tiče morje preletele: Druga nosi grozdek od lozice, 
Prva nosi zdravje i veselje, Trejta nosi lacu od šenice. 

5044. Zapisa/ Janko Barle. — Iz *Slov. VeČernic* XLV. 114. Zapis 
v Šlebingerjevi zbirki (II. str. 21 — 22) izhaja od pevca, ki jo je bral v Večer- 
nicah; loči se v tem: 1 ptičke — 4 NaŠelDa bi. 

5045. Zapisat Mat. Val jave c. — iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
Valjavec jo je natisnil tuđi v svojih Pripoveakah str. 313. 

5046. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I. 72—73. Poje 
se po melodiji: Vozila se galija po morjtt. Kuhač IV. št. 1291. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5047, 5048, 5049. 159 

5 Dragi Bože, da bi ova tica, Šaka loza vinca pol vederca ! 

Koja nosi zdravje i veselje, Dragi Bože, da bi ova tica, 

Ostala pri nas: 15 Koja nosi lacu od šenice, 

Naše selo zdravo i veselo! Ostala pri nas: 

Dragi Bože, da bi ova tica, Da bi pole dobro obrodilo, 

10 Koja nosi grozdek od lozice, Šaka laća dala pol vaganca, 

Ostala pri nas: Naše selo zdravo i veselo! 
Da bi gora dobro obrodila, 

»Sad mi gremo v goro više.« 

5047- 

(Belokranjska ix Adlešič.) 

Grličica grkovala, Sad mi gremo v goro više, 

Grkujuči zrnce brala. V goro više na obrše. 
Izrasla je žuta vrba, 10 V gori čemo vince piti 

Pod njom raste lipa roža. Iz polička i sudička, 

5 Tebe otje potrgati Lipo vince muško tela: 

Junakovi na klobuke Požegnal ga dragi Jezus, 

I deklički na iglice. Marija ga natočila. 

Pesmi, ko se obhajajo vinogradi. 

»Ne hodi vince iz gore.« 

5048. 

Iz Drašič.) 
Ko so Šle kresnice med vinogradi, 90 zapele to le pesem: 

Ne hodi vince iz gore, Zlat križec v rokah nosijo, 

Ćemo ti dati trgače! 5 S kim naše gore križajo, 

Jezus po gori hodijo, Križaj jih Jezus, Marija! 



Jezus po gori hodijo. 
5°49- 

(Iz Draiič ) 

Jezus, Marija po gori hodijo, 5 Nć hodi, vince, iz gore, 
Zlat križec v rokah nosijo, Čćmo ti dati rćzače, 

Ki naše gore žegnajo: Ne hodi vince iz gore, 

Žegnaj jih, žegnaj Bog, Marija! Čemo ti dati stavlače! 

In tako naštevajo naprej vse vrste delavcev, ki i majo opraviti pri obde- 
lovanju trsja. 

5047. Zapisa/ J. Šašelj. — Iz Slovana IV. (1887.J 18 j. 

5048. Zapisa/ Janko Barle; pevki g/ej opomnjo pri prvi kresni iz 
Drašič. — Iz Bar/etovega rokopisa. 

5049. Zapisa/ Janez Zabukovec /. 1892., ko je bi/ kap/an met/iški. Iz 
nfegovega rokopisa šL 7. 



160 



III.— I. Pesmi obredne B. 5050, 5051, 5052. 



» 



Kar sem koli sveta prošel.« 

5050- 

(Iz Bereče vaši suhoreke župnije.) 

Ko odpojo, zbravši se pri krešu, več pesmi, najprej Žbelica mi leti 
čez goro (gl. Št. 5028), in tuđi druge kresne in ćelo cerkvene pesmi, jih gre 
po trideset možkih in ženskih okrog trtja (vinogradov) in popevajo: 

Kaj sem koli sveta prešel, Oj Marija vinogorska, 



Lepa je roža Marija! 

Nisem takšne rože našel, 

Lepa je roža Marija! 

5 Kot je roža Marija. 

Lepa je roža Marija! 

Od trtja gredo potem na polje. 



Lepa je roža Marija! 
Z vincem si me napojila, 
10 Lepa je roža Marija! 
In v nebesa dopustila, 
Lepa je roža Marija! 



(Iz Adlešičev v Belih Kranjcih.) 

Kar sem koli sveta prošel, 10 Žegnaj, žegnaj, o Marija 



Take rož'ce nisem našel, 
Kot si rož'ca, o Marija. 
Žegnaj, žegnaj * o Marija, 
5 Žitno polje, vinske gore — 
Oj ti naša rožica! 

Kar sem koli loze prošel, 
Take tič'ce nisem našel, 
Kot si tič'ca, o Marija, 



Žitno polje, vinske gore — 
Oj ti naša tičica! 

Kar sem koli gore prošel, 
Take trte nisem našel, 
15 Kot si trta, o Marija. 
Žegnaj, žegnaj, o Marija 
Žitno polje, vinske gore — 
Oj ti naša trtica. 



5052. 

(Iz Geršič, podzemeljske župnije v Belih Kranjcih.) 

Kar sem koli sveta prošel, Kar sem koli vaši prošel, 



Take njive nisem našel, 
Kot je njiva Marija. 
Oj Marija vinogorska 
5 Nas je z vincem napojila, 
Nam nebesa zadobila. 

Kar sem koli vrtov prošel, 
Take rože nisem našel, 
Kot je roža Marija. 
10 Oj Marija vinogorska 
Nas je z vincem napojila, 
Nam nebesa zadobila. 



Take biše nisem našel, 
15 Kot je hiša Marija. 
Oj Marija vinogorska 
Nas je z vincem napojila, 
Nam nebesa zadobila. 

Kar sem koli gore prošel, 
20 Take trte nisem našel, 
Kot je trta Marija. 
Oj Marija vinogorska, 
Nas je z vincem napojila, 
Nam nebesa zadobila. 



5050. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 

5051. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, 
505a. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5053, 5054, 5055. 



161 



20 



5<>53 

(Iz Krasinca 

Karkoli sem sveta prošel, 
Tak've gospe nisem našel, 
God je gospa o Marija, 
O Marija vinogorska. 
5 Žegnaj, žegnaj, o Marija, 
Žitno polje, vinske gore! 

Kajkoli sem polja prošel, 
Takve rože nisem našel, 
God je roža o Marija, 
10 O Marija vinogorska. 
Žegnaj, žegnaj, o Marija, 
Žitno polje, vinske gore! 

Kajkoli sem gore prošel, 
Takve trte nisem našel, 
15 God je trta o Marija, 30 



25 



.) 

O Marija vinogorska. 
Žegnaj, žegnaj, o Marija, 
Žitno polje, vinske gore! 

Kajkoli sem gozda prošel, 
Takve tiče nisem našel, 
God je tica o Marija, 
O Marija vinogorska. 
Žegnaj, žegnaj, o Marija, 
Žitno polje, vinske gore! 

Kajkoli sem vode prošel, 
Takve ribe nisem našel, 
God je riba o Marija, 
O Marija vinogorska. 
Žegnaj, žegnaj, o Marija, 
Žitno polje, vinske gore! 



Jezus je sadil vinograd. 
5<>54. 

(Iz Ađlešić v Belih Kranjcih.) 



Jezus je sadil vinograd. 
S kim ga je sadil? 
S svojo preljubo materjo, 
Ljubo devico Marijo. 

5 Jezus je vezal vinograd. 
S kim ga je vćzal? 



S svojo preljubo materjo, 
Ljubo devico Marijo. 

Jezus je kopal vinograd. 
10 S kim ga je kopal? 
S svojo preljubo materjo, 
Ljubo devico Marijo. 



Pesmi, ko se obhaja polje. 

»Jezus po polji hodijo.« 
5<>55- 

(Iz DraSič.) 

Ko so Sle kresnice po polju, so popevale po istem napevu kakor gori 
> Jelena ziblje Jezusa« (Št. 5027) to-le pesem: 

Jezus po poli hodijo, S kim naše polje križajo, 

Zlat križec v rokah nosijo, Križaj ga Jezus, Marija! 



5053. Zapisat Peter Črnič;. pela mu mati Ana Crnič. — Iz njegovega 
rokopisa, ki mi ga je posla l Ivan Šaše/;. God =^ kot (kakor). 

5054. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 

5055. Zapisa! Janko Barle; opomnfo pevki g/ej pri prvi kresni pesmi 
iz Drašić (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. Primetjaj št. 5048 d. 

U 



]62 III.— I. Pesmi obredne B. 5056, 5057. 



Tri rožice. 
5056. 

(Iz Bereče vaši suhorske župnije.) 
Ko pridejo od trtja na polje, popevajo tam: 

Stoji, stoji ravno oj pole, Za lćto sveto rešnjo kri. 

V ravnim poli rožce tri. Ta tretja rož'ca je le ta : 

Ta prva rož'ca je le ta: 10 Ljubica đevica Marija, 

Le ta drobna šeničica. Ker nam je rodila Jezusa, 

5 Ta druga rož'ca je le ta: Tega kralja nebeškiga, 

Preljuba vinska jagoda. Ki nam je stvaril nebo, 

Pri 'saki sveti maši b'la zemljo, 



Potem gredo pred hiše. 



Človeki dal dušo, telo. 



5057- 

(Iz Bohinja.) 

Stoji gartelč ograjen. Nobena masa brana ni 

S zlatim kolim obsajen. Brez te svete hostije. 

S srebernim protj em zapleten, Ta druga rožica je le ta: 
Povhen rožic nasajen. Spreluba vinska tertica. 

5 Notre rasejo rožice tri, 15 Per vsakej maši jo nucajo 

Vse tri so rudeče kakor kri. Za presveto rešnje kri. 

Ta perva rožica je le ta: Nobena masa se ne moli 

Sprelepa rumena všeničica. Brez presvete rešnje krji. 

Per vsakej maši jo nucajo Ta tretja rožica je le ta: 

10 Le za presveto hostijo. 20 Spreluba devica Marija. 

5056. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 

5057. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
MiklošiČ. Drugi verz vsake strofe se ponavlja. Prepis v VO. XI v. 23I2 se loči 
od zgoranjega natiska, ne glede na naglasna in dijakritična znamenja, v tem : 
1 Stoji] Stoji, stoji — 2, 3 manjka — 4 nasajan — 5 rastejo — 7 Ta p.] Perva 

— 8 Spreljepa — 9, 15 vsakej] vsakej svetej — 14 Spreljuba — 16 rčsnje — 
18 krij — 19 treća — 20 Spreljuba — 21 Ježuša — 22 Oj] Oj le — 24 dao 

— 25 Buh. Vraz je pristavil temu prepisu to opomnjo: »Ova je pčsma* poznata 
kod sviuh Slovenac ah (korutanskih 1 panonskih). G. M. Majer, što mi ju je 
priobćio, kaže, da ju takodjer čuo ti Štajeru kod Starog trga u okolici Sloven- 
skog Gradca, u Kranjskoj u Bohinju kod Stare lužine. Mletački Slovini po- 
pčvajuje u carkvi, kad bude postavljeno na otar sv. rčšno tšlo. U ostalom nisam 
je nikai drugdš Čuo u carkvi (kaže nadalje prij. M.J, nu po svoj prilici bila 
je nedavno još kod sviuh Slovenacah carkovna. Ta pfsma ima i kod stoka- 

vacah.* Vražje tu hotel citirati I. zv. Vukovih pesmi, pa ni navel strani. Ma jat 
jo je natisnil v Novicah II. (1S44.) 1*2 v spisu * Nekoj od Slovencov*, kjer ima 
pole% že navedenih pripomenj nje domovini Še lole opazko : » Ti podobna, pa 
lepšt in daljši je jedna v Šen-Petri na Forjulskim (regio Sclavorum), ki je 
c crkvena, se poje med povzdigovanjem pri sveti maši in se začne »Na svetim 
oltarji (sic!) svet kelih stoji,« itd. (glej zgoraj št. 492J). Natisek v Novicah 
se loči od našega v tem: 1 gartele — 2, 3 Z — 4 Polhen — 5 rastejo 

— 9, 15 vsaki — 10 Le] Oj — 14 Spreljuba — 16 Za] Oj za — 22 Oj] 
Oj le — 23] Je stvaril zemljo in nebo -- 24] Dal človeku dušo in telo 



III. — I. Pesmi obredne B. 5058, 5059. 163 

Nam je rodila Jezusa, Vstvaru je zemlo, nebo, 

Oj kralja nebeškega. Ćloveku dav dušo, telo: 

25 Bog oča, sin in sveti Duh, 
Vse tri peršone en sam Buh. 



5058. 

(Iz gorjanske okolioe pri Bledu.) 

Tam je an vartac wograjen, Ta druga rožica je leta: 
Z armenim protjam popleden. Prelepa vinska tartlca. 
Notre rasejo rožice tri, Mašnik jo povzigujejo, 

Vse ardeče kokar kri. Ljudje se priklonjujejo. 

5 Ta parva rožica je le-ta: 15 Wobena masa brana ni 
Prelepa krmena všenica, Brez rožnofarbane karvi. 

Pri vsače maše jo nucajo, Ta treka rožica je le-ta: 

Za le-to sveto hostijo. Presveta devica Marija, 

Mašnik jo povzigujejo, Ki nam je rodila Ježtiša, 

10 Ljftdje se priklonjujejo. 20 Ki je odrešu ćele greh šuta. 



5059- 

(Iz Predvora.) 

Stoji, stoji tam vrtLC nov, Pi>r vsač'L maš* jo jlmajo 

Z zvatam količjam nasajen, Za to presveto ndstejo. 

S srebrnim pr6tjam vo- Mašnik jo povzigujejo, 

grajen, 10 i>ljdjfe se pT>rkvonjujejo. 

V nJT>mo rasejo r6žce tri. Zakaj se p'Lrkvonjujejo? 

5 Ta prva rožica je pa Za t6 k' je prav* živi B6h, 

Le ta všenica rtimena; BohVoča, Sin j'tn svfeHDuh. 

— 26 Bog. — Natisek v Janežičevem »Cvetju slov. nar.* I $y — 58 (»Kranjska 
iz Bohinja*) se loči od našega natiska v tem: 1 gartelc — 2 koljem — 5 Notri 

— 9 meši — 14, 20 Spreljuba — 16 rešnjo — 18 kri — 22 kralja] kralja nam 

— 23] Vstvaril je zemljo in nebo — 24 dal — 25 Bog. Majarjev prepis v MR. 
362 se loči od našega natiska v tem, ne glede' na naglaske: 1 Stoji] Stoji, stoji 

— 2, 3 Z — 8 Sprelčpa — 16 rčšnjo — 18 rčšnje — 22 Oj] Oj le — 23 Vstvaru 
je] Je vstvaroi — 24 dal — 26 Bog. — Pesem je natisnil Majar tuđi v svojem 
»Suivjanu* III. (18^5.) 12 s temi razločki od našega natiska, ne glede' na na- 
glaske: 1] Stoji, stoji gartelc ograjan — 2] Z zlati m' kolim' obsajan — 3 Z . . . 
zapletan — 4 Pouhen . . . nasajan — 6 kakor — 8 Spreljepa — 16 rješnjo — 
18 rješnje — 19 treća — 22 Oj] Oj le — 23 Vstvaru je] Je vstvaru — 24 dau 

— 26 Boh. Naposled jo je natisnil tuđi Scheinigg v NPKS. št. 111 po natiska 
v Novicah s temi predrugačbami: 2 koljem — 6 tri sol tri — 18 krvi. 

5058. Zapisat Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil 
Skrabec. Zapis v Kunšičevem rokopisu, ki ga je hranil Vlad. I^evec, je pisan v 
knjižni slovenščini. Prvotno je tam stalo: gartelc za vrtec. Druge razlike so ne- 
bistvene. 

5059. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz VI programa gimnazije Varaž- 
dinske za L 1858., str. 16 , kjerje napak tiskano poszigujejo (g) in vtsvoljin (2g). 
Natisek Valjavčev v Krešu IV. (1884.) 441 se loči samo v tem: 4 r6ž'ce — 
25 rodiwa — 31 da. *2Vekdaj so baje peli to pesem pri maši. Pevka je peta ru- 
mena, dasi se sicer govori rmena.« 

11* 



164 



III. — I Pesmi obredne B. 5060, 5061, 5062. 



Ta druga rožica je pa 
15 Ta lčpa vinska trtica. 
Vobene maše brane ni 
Brez rožnofarbane krvi. 
Maš'Lnk jo povzigujejo, 
'hljdje se ptrkvonjujejo. 
20 Zakaj se p'Brkvonjujejo? 
Zato k* je prava rešnja kri, 
Kt> nam ž nj 6 J6žtš grčše 

zrni'! 

Ta treka rožica je pa 
Dtvica roža Marija, 



25 K' nam je rodiva Ježi»ša, 
Ti.ga. kralja neb£šĆT>ga, 
Zveličarja vstgd svLtd. 
Jež'LŠ je m£jhT>n pa je sv£t, 
V rokžth drži VBsvdlj'Bn svfet : 

30 Jež^š je smiljen'ga srca, 
Za kar ga prćs'mo, vse nam 

da. 
Prosimo ga mi nejpoprej 
Za dušt našt sv£ta rej, 
K'L nam ga Boh vs-tm sku- 

pej dej! 



5060. 

(Torovo pri Vodicah.) 



Leži, leži ravno poljć, 
Na polj rasćjo rož'ce tri. 

Ta prva rož'ca je letd 
Preluba vinska trtica: 



Ta druga rožca je leta 
Pšenica rumena: 



5 Pr sveta maši. jo nucajo 
Za lubo sveto rešno kri. 



Pr sveta maš'B jo nucajo 
10 Za lubo sveto hostijo. 

Ta treka rožca je letd 
Preluba dvica Marija, 

Ki nam je rodila 
Zveličarja usga sveta. 



506l. 

(Od Sv. Andreja pod gorami.) 



Leži, leži to polje, 
Na polju en vrtec leži, 
V vrtu pa rastejo rože tri. 

Ta prva rožca je leta: 
5 Lepa rumena pšeničica. 
To ni nobena pšeničica, 
To je le sveto rešnje telo. 



Ta druga rožca je le-ta: 
Ta ljuba vinska trtica. 
10 To ni nobena vinska trtica, 
To je le sveta rešnja kri. 

Ta tretja rožca je le-ta: 
Ta lepa bela lilija. 
To ni nobena lilija, 
15 To je le devica Marija. 



5062. 

(Štajerska od Sv. Eme.) 

Tam stoji vertec ograjen, Srebernim protjem ograjen, 

In zlatim koljem obsajen, Poln rožic prelepih nasajen. 

5060. Zapisa! France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 6. 

5061. Zapisat Fr. Praprotnik. — Iz njegom zbirke. 
506a. Zapisa/ A. Kovač i Č. — Iz njegove zbirke IK 3. 

Opomnia. Po Štajerskem seje razširil tuđi predelek te' pesmi, ki ga je naredil 
in objavit v Drobtinican VI. 260 7oš. Virk. Značijo ga zlasli verzi: Najžlahtnejši 
zmed vsih cvetic * Je rajski ven c čistih devic : * V Marijnem srcu zeleni, * V 



III. — I. Pesmi obredne B. 5063, 5964. 



165 



5 Notri rastejo rožce tri, 
Vse tri so rudeče kakor kri. 
Perva rožca je le-ta 
Prelepa rumena pšenica. 

Pri vsaki meši jo rabijo 
Oj za presveto hostijo. 
10 Nobena mesa brana ni 
Brez te presvete hostije. 

Druga rožca je le-ta 
Preljuba vinska trtica. 



15 Pri vsaki meši jo rabijo 
Oj za presveto rešno kri. 

Tretja rožica je le-ta 
Preljuba devica Marija. 
Rodila nam je Jezusa 
20 Oj za kralja nebeškega : 

Stvaril je zemljo in nebo, 
Dal človeku dušo in telo : 
Bog Oče, Sin in sveti Duh 
Vse tri božje osebe vkup! 



5063. 

(Vrhovska v Belih 

Tam stoji ravno polje, 

Notri je vertec ograjen. 

V njemu rastejo rožece tri. 15 

Perva rožeca je le t&: 
5 Pšenica rumena, 
Per vsaki sveti maši nucana 
Za ljubo sveto hostijo. 
Mašniki jo pouzdigujejo, 
GreŠniki se perklonjujejo. 
10 Zakaj se perklonujejo? 
Ker mašniki sveti žegen da- 

jejo. 

Druga rožeca je le ta: 
Ljuba vinska tertica. 



20 



25 



Kranjcih.) 

Per vsaki sveti maši je nu- 
cana 

Za sveto rešnjo kri. 

Mašniki jo povzdigujejo, 

Grešniki se perklonujejo. 

Zakaj se perklonujejo? 

Ker mašniki sveti žegen da- 

jejo. 

Tretja rožica je le ta: 
Devica Marija, 
Ko nam je rodila Jezusa, 
Zveličarja celiga sveta. 
Jezus je majhen, pa je svet, 
Ko je odrešil vesolni svet. 
Zlata zibel, sreberni tečaj, 
Notri se ziblje Jezus sam. 



5064. 

(Iz Geršič v Belih 

Stoji, stoji ravno polje, 
V ravnem polji rožce tri. 10 
Ta prva rož'ca je le ta: 
Oj drobna je šeničica. 
5 Ta druga rož'ca je le ta 
Preljuba vinska trtica. 
Ta tretja rož'ca je pa ta 15 
Preljuba d'vica Marija, 



Kranjcih.) 

K je nam rodila Jezusa, 
Zveličarja cel'ga svetd, 
Ki vstvaril je zemljo, nebć, 
Človeku dal dušo, telo, 
Dušo, telo, čisto srce, 
Po smrti pa bo večni raj, 
Jezus, Marija nam ga daj! 



Jezusovem srči lepo cveti. * Na glavi vseh devic blišči * Pred tronom božje 
milosti itd. Tak je zapis Jož. Kranjca iz Sv.Jurija ob Ščavnici in zapis P. Mi- 
klavca s Pohorja (I. St. 38). 

5063. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI CI41. Primerjaj glede 
konca naslov »Jezus zidan* (št. 432 — 43$). 

5064. Zapisa l Janko Barlfc; pel Šimič. Iz Barletove zbirke. 



166 



III.— I. Pesmi obredne B. 5065, 5066, 5067. 



5065. 

(Iz Suhorja 



Stoji, stoji ravno poljć, 
V ravnem polji vrtec nov, 
Na njem rasto rožce tri. 

Ta prva rož'ca je le ta: 
5 Preljuba vinska trtica, 
Pri vsaki maši (jo) nucajo 
Za rešno kri ofrujejo. 

Ta druga rož'ca je le ta: 
Prenimena pšeničica, 



10 



15 



.) 

Pri vsaki maši nucajo, 

Za sveto hostjo ofrujejo. 

Ta tretja rož'ca je le ta: 
Preljuba đvica Marija, 
K' je nam rodila Jezusa, 
Tega kralja nebeškega, 
Ki je vstvaril zemljo, nebo, 
Ćloveku dal dušo, telo. 



5066. 

(Belokranjska.) 



Stoj mi, stoji ravno pole, 
V ravnem polo so tri rožice 

zlate, 
Tri rožice zlate, ker so Je- 

zusove. 

Ta prva rožica je zlata 
5 Preluba žarka šenica: 
Nobena masa brana ni, 
Će hojstja zraven ne stoji. 



Ta druga rožica je zlata 
Preluba vinska trtica: 
10 Nobena masa brana ni, 
Če vince zraven ne stoji. 

Ta tretja rožica je zlata 
Luba dvica Marija: 
Nobena masa brana ni, 
15 Će Marije zraven ni. 



5067. 

(Od .Gorice.) 



Stoji, stoji ravno poljć, 
Na ravnim polju rožce tri, 
Na ravnim polju rožce tri. 

Ta prva rćžca je le ta: 
5 Preljuba rćm'na pšenica, 
Preljuba rćm'na pšenica.' 

Pr vsak* svet' maš* jo nucajo 
Za ljubo svćto hostijo, 
Za ljubo svćto hostijo. 



10 Ta druga rćžca je le ta: 
Presladka vinska trtica, 
Presladka vinska trtica. 

Pr vsak* svet' maš' jo nucajo 
Za ljubo svćto rešno kri, 
15 Za ljubo svćto rešno kri! 

Ta tretja rćžca je le ta: 
Preljuba dvica Marija, 
Preljuba dvica Marija, 



5065. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 

5066. Neznanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Bar/e- 
tovi zbirki. 

5067. Zapisal neki PerŠič fnajbrž od Sempasa), kijo je o. malega srpana 
/#?5. izročil Vrazu. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XIX, X—Y. 43/149, Vraz 

jo je prepisa/ vnovič v VO, I 26, s temi predrugačbami, ne g/ede na nag/aske, 
apostrofe in na v za predsamog/asniški v: 7, 13 svet'] ljub* — 2j, 24 dav. — 
Tretji Vrazov prepis (v VO. XVIII. A. i) se /oči od ravnokar omenjenega, ne 
glede na u za v, za $ pred z/ogotvornim r in na nag/aske v tem : raundm — 
5, 6 rćmena — 22 Ker stvar6 — 23, 24 dao. — Četrti prepis (v VO. XIV. 
/ a) se ne g/ede' na nag/aske /oči od napos/ed navedene ga v tem: 17, 18 Maria 
— 20, 21 nebeskoga. Nekaj nag/askov je pozneje pristav/jeno s svinčnikom. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5068, 5069, 5070. 



167 



Ki nam rodila Jezosa, 
20 Našga kralja nebeškiga, 
Našga kralja nebeškiga, 



Kir stvaru je nebo, zemljo, 
Človeku dal dušo, telo, 
Človeku dal dušo, telo! 



5068. 

(Z Grahova 

Tam stoji polje ravno, 
Na polji rasejo rožice tri. 



Ta prva rož'ca je le ta: 
Spreljuba rumena pšeničica. 
5 Pri vsaki sveti maš* jo nucajo 
Za samo sveto hostijo. 

Mašnik jo vzdignejo, 
Ljudje se ji vklanjajo. 



10 



15 



.) 

Ta druga rož'ca je le t£: 
Spreljuba vinska trtica. 

Pri vsak' svet' maš' jo nucajo 
Za samo sveto rešnje kri. 
Mašnik jo vzdignejo, 
Ljudje se ji vklanjejo. 

Ta treča rož'ca je le-td: 
Spreljuba Marija devica, 
Ki nam rodila Jezusa, 
Zvelićarja celiga sveta. 



5069. 

(Iz Cerkna.) 

Tam stoji 'n vertič nasajen, Ta druga rožca je le ta: 



Z zlatim plotom ograjen. 

Notri pa rasejo rožce tri, 
Na celem svetu lepših ni. 

5 Ta perva rožca je le ta: 
Spreljuba rumena pšeničica. 

Pri vsaki sveti maši jo nucajo 
Za to presveto hostijo. 

Mašnik jo gor povzdigujejo, 
10 Ljudje se priklonujejo. 



Spreljuba vinska tertica. 

Pri vsaki sveti maši se spre- 

meni 
V Jezusovo rešnjo kri. 

15 Mašnik jo gor povzdigujejo, 
Ljudje se na persi vdarijo. 

Ta tretja rožca je le ta: 
Spreljuba Marija devica, 

K' nam je rodila Jezusa, 
20 Našega Izveličarja. 



Marija utrga tri rožice. 
5070. 

(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) 

Mal mi je vertek zagrajen, Za njom se rože gibleju. 

Pun mi je rožic nasajen. 5 Marija tergla rožicu, 

Po njem se šeče Marija, Hitila v bistru vodicu: 

5068. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 6 a. 

5069. Zapisa/ Janez Kokosa r. — iz njegove zbirke. Drugi verz vsake 
strofe se ponaiuja. 

5070. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih IINP. III 66. Melo- 
dijo gl* v Kuhaču III. //. gj2. 



168 IH. — I. Pesmi obredne B. 5071, 5072. 



»Nekal mi, roža, vodice, 10 Dčla je sebe za nadre. 
V njesebukopalsinekmoj!« Tergla je trejtu rožicu, 
Tergla je drugu rožicu, Dčla je v roke Jezušu. 

»Naj venec navije Jožef in Marija.« 

(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) 

Divojčica mlada moder cvetek brala. 
Kulike nabrala, se je majke dala. 
>Majka ma lublena, navinte mi včnčec!« 
»»Ćerka ma lublena, nemrem ga naviti, 
5 Nemrem ga naviti proz te zlate niti, 
Naj ti ga navine Jožef i Marija!«« 

Divojčica mlada navila pervoga, 
Hitila ga taki na te žitne pole, 
Gdč mi raste kruhek, Jezuševo tčlo, 
10 S kojega se služe te svete mešice : 
Koji bodu jeli, zveličeni bodu. 

Divojčica mlada navila drugoga, 
Hitila ga taki na te vinske gore, 
Gdč mi raste vince, Jezuševa kervca, 
15 S kojega se služe te svete mešice: 
Koji bodu pili, zveličeni bodu. 

»Po polju grejo device tri.« 

5072. 

(Od Frama.) 

Po polju pa gr§JQ dčvice tri, 
Po polju pa gr§JQ dčvice tri, 
Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 
Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 

5 Najpčrva je tergala najgelček, 
Oj Bog nam pomagaj, Marija li ! 

Druga je tčrgala majaron, 

Oj Bog nam pomagaj, Marija li! 

Trčtja je tergala rožmarin 
10 Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 

Perva je rodila Jožefa, 

Oj Bog nam pomagaj, Marija li! 

5071. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP.IIL 65. »Proz = 
kroz ; otaj proz dolazi riedko u našem narodu*; jaz mislim, da je ta proz na- 
mesto prez = brez. 

5072. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II 2 u Vsaki par se ponavlja 
kakor prvi. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5073, 5074. 169 

Druga je rodila Johaneza, 

Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 

15 Tretja je rodila Kristusa, 

Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 

5073- 

(Od Frama.) 

Leži, leži polje, 10 Druga je tčrgala najgelnov 
Oj polje široko. cvčt, 

Na polju stoji vertič, Bog nam pomagaj no Marija! 

Oj vertič ograjen. Tretja je t ^ la rožmarin? 

5 Bog nam pomagaj no Manja! Bog nam pomagaj no Marija! 

Nutrč hodiJQ dčvice tri, Pčrva je rodila Jožefa, 

Bog nam pomagaj no Marija! 15 Bog nam pomagaj no Marija! 

Druga je rodila Johaneza, 
Perva je tčrgala makov cvćt, Bog nam pomagaj no Marija ! 
Bog nam pomagaj no Marija! Tretja je rodila Jezusa, 

Vzvelićarja cčlega svčta. 

5074- 

(Iz Slovenske Bistrice.) 

Tri device po polji rajžajo: Tretja je pila s keliha. 

Sam Bog nam pomagaj Perva je rodila Jožefa, 

no Marija! 10 Druga je rodila Janeza, 

Perva je tergala marijon, Tretja je rodila Jezusa, 

Druga je tergala fajlnov cvet, Izvelićarja celga sveta. 

5 Tretja je tergala rožmarin. Tretja je tergala rožmarin, 

Perva je pila s kangelce, V spomin, da je Jezus Ma- 

Druga je pila s majolkice, rijin sin! 

Kresne pesmi, ki se pojo pred hišami. 

Ko se kresnice povrnejo od kresa v vas, preko polja in vinogradov (dan- 
danes pak ne hodijo več povsod tje), zapoj'6 ali so zapele pred vsako hišo kako 
pesem. Te se v isti vaši ne loČijo mnogo glede" vsebine. Sestavljene so navadno 
iz Štirih delov. Najprej pozdravijo; tak pozdrav je uvod vsej pesmi. Poje se 

• 

" * Bog daj, Bog daj dober večer. 

Naša ljuba majka! 

5073. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. 142. 

5074. Zapisa/ Jožef Drobnič. — Iz rokopisa Matija Majarja, ki ga 
je hranil Miklošič in po katerem je tiskana pesem v SI. Bčeli (1850.) 184. Vsaki 

vrsti, samo poslednjim Štirim ne, se pristavlja Sam Bog nam pomagaj no Maria! 
Majar je prepisa/ pesem tuđi v MR. 332 s temi raz/tkami: 2 Marija — 4 cvčt 
— 12 Zveličarja — 14 V spomin] Spomin. Natisni/ jo je tuđi v svojem *S/av- 
janu* III. (i8j$.) 140 s temi razlikami: 2 in — 6, 7, 8 Z — 12 Zveličarja 
cei 'ga — 14 V spomin] Spomin. 



1 70 IH- — !• Pesmi obredne B. 5075, 5076. 

21a pozdravom prihaja pohvala pozdravljenca, njegovih ljudi in njego- 
vega stanja: Pfed vratj vam oreh zraaa ] f 

Pod njim vam je lipa senca, 
Z belim ruhom pregrnena itd. 

Gospodarjem, gospodinjam, fantom in deklicam se poje skoraj enako. Na- 
mestu take pohvale se uvede tuđi kaka druga pesem, včasi posvetna, včasi sveta 
(n. pr. pesem, ki je objavljena v I. delu pod št. 846 — 847, ali pa pod Št. 677 
do 678), katera se sploh poje tuđi sama zase. Zatem prihaja prošnja za dar in 
pod kre pilo te prošnje s tem, da so kresnice polje varovale. S prošnjo je zdru- 
žena včasi pretnja, da vzemo na kresovanje mlađega domaćega sina ali mlado 
domačo hči. Za prošnjo sklepajo pesem z zahvalo in slovesom, katero ima na- 
vadno to obliko: 

Mi se od vas potočimo Daroval vas Bog -Marija, 

In vas Bogu izročimo: Bog -Marija, sveti Ivan! 

Pred nišo pete pesmi sem vredil tako, da prihajajo najprej na vrsto belo- 
kranjske, potem pa kajkavske. Prve so zopet razvrščene po župnijah. Na najvaž- 
nejŠe podobnosti opozarjam pod crto. 

JlčLTešišfcci faru. 

5075- 

(Iz Adlešič.) 

Leta 1886. so se kresne pesmi Še popevale v vaseh: v Adlešičih, Selih, 
na Bednji. Imenujejo pa se kresnice pesmi same, kakor tuđi dekleta, ki jih 
pojć ali ki kresnujejo. Izpojć najprej krćsnico, potem pa pojo Še druge 
pesmi. V dar dobivaj o večinoma jajca, redkeje novce. 

Bog daj, Bog daj dober večer, Mi nimamo kada stati, 
Za večerom dobro jutro! Mi smo nocoj malo spale, 

Daj nam, Bože, dobro leto ! Malo spale, rano vstale. 

Tute jesu lepi dvori, (Kadar dobe dar:) 

5 Lepi dvori ograjeni, L hya , a na tem d 

Ograjem, pometem: Ki ste nam darovali! 

- P° me ' a . Je devojčica, M - * e od yas točimo 

Devojčica lepa I . . . T yas Bogu izr F očirno: 

Dajte, dajte, darovajte, Bog vas varuj i Marija 

10 Daj nam, Bože, dobro leto! Z lepim zdravljem i veseljem! 



5076. 

(Iz Adlešič.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, 5 Gospodarja, gospodinjo ! 
Daj nam, Bože, dobro leto! Dajte, dajte, ne štentajte, 

Sprobudimo gospodarja, Mi nimamo kada stati! 

Daj nam, Bože, dobro leto! 



5075. Zapisa/ Ivan Sašelj. — Iz *Ljublj. Zvona* VII. (1887.) 503. 

5076. Zapisal Ivan Sašelj. — Iz »I)om in Sveta* II. (1889.) 163, kjet 
je pristavljeno, da se v. 4. ponavlja za vsako vrsiico, in glede besede ruska (v v. j), 

da h na začetku in koncu besed navadno ne izgovarjajo: ruska = hruška, melj 
= hmelj, laden = hlađen, vala in fala = hvala, o trjaci = o trjacih itd. » Po- 
dobni, a polu kračji priobčila s/a tuđi g. dr. E. V. v »Slovanu* 1887, str. J79, 
in/. Navratil v »Ljublj. Zvonu* 1888. str. 4q8. Prim. tuđi -»Dom in Svet* 1888. 
str. 88.* Primerjaj konec s št. 84Ć — 847. 



III.— I. Pesmi obredne B. 5077, 5078, 5079. 



171 



Izrasla je runjka ruska 
Na sred' sela širokega. 

10 Pod njom su mi lipi stoli, 
Pod njom su mi lipi gosti, 
Lipi gosti Bog, Marija, 
Sveti Petar, ključar božji. 
V rukah nosi paličico, 

15 Zahitel jo na rušćico. 
Izpale su tri ruščice. 
Jedna pala v naše selo, 
Naše selo 'se veselo. 
Druga pala v vinsku goru, 

20 Vinska gora obrodila: 
Vsaka trta po vedarce, 
Grebenica tri, četiri. 
Jedna pala v žitno polje, 



Žitno polje obrodilo: 
25 'saki snopek po kupljenik, 
Rastavica tri, četiri. 

Ka je pala v naše selo, 
V našem selu divojčica, 
Ona ima troje prosce: 

30 Jene prosce od sunašca, 
Druge ima od misećka, 
Tretje ima od gospode. 
Med sobom se divanijo, 
Komu čedo čirko dati. 

35 Najbolje je žarkom' suncu 
Misečko se premlajuje, 
Gospoda su preohola, 
Sunašce je 'se na viru! 



5077- 

(Iz Adlešič v Belih 

Izrasla je runka hruška 

Daj nam Bože dobro leto ! 
Na sred polja širokega. 
Mimo pala vuska steza, 15 

5 Po njoj šeče sveti Peter. 
V roki ima palčico, 
Hitel jo je na hrušćico, 
Sobalil je tri hruščice. 
Prva pala v žitno polje. 20 

10 Žitno polje obrodilo 
Z lepim žitom i šenico: 



Kranjcih.) 

Vsaki snopek po kuplenik, 

Rastavica tri po štiri. 

Druga pala v vinske gore, 

Vinske gore obrodile 

Z lepim vincem in rakijo. 

Vsaka trta po kuplenik, 

Grebenica tri po štiri. 

Tretja pala v naše selo, 

Naše selo obrodilo 

Z lepim zdravljem i veseljem, 

Daj nam, Bože, dobro leto! 



5078. 

^ (Iz Adlešič.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, Tud' mi pala stoza mala, 
Daj nam, Bože, dobro leto, Po nji šeću redovniki, 
Za večerkom bolje jutro! Redovniki i mašniki. 



Obrodila čišnja-višnja, 
5 Na dvor se je naklonila. 



Dajte, dajte, gospodična! 
10 Hvala, hvala, gospodična! 



5079 

(Iz Adlešič.) 



Izrasla je rosna roža 
Na sred' polja širokega. 



Za 'no rožo nikdo nezna, 
Samo jedan mladi junak. 



5077. Zapisa I Janko Barle. — Iz njegove zbirke; runka = vrst kruške, 
katera zgodaj dozori. Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico. 

5078. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz >Dom in Sveta« II. (i88g.) 164. 

5079. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz *L;ub/j. Zvona* VII. (i88y.) 504. 



172 



III. — I. Pesmi obredne B. 5080, 5081. 



5 Ustal se je rano v jutro, 
Rano v jutro pred sunašcem. 
Utrgal je rosno rožo, 
Nesel jo je kralju na dar. 
Mladi kralj je trdo spaval, 

10 Kraljica ga tiho budi: 

»Naj se stane, mladi kralj e, 
I ... je jen dar donesel, 
Dar donesel, rosno rožo!« 
Kaj mu čemo darovati? 

15 Daroval mu dugo puško. 



»Lepa hvala na tem daru, 
Tega dara doma imam!« 
Daroval mu kunjo kapo. 
»Lepa hvala na tem daru, 

20 Tega dara doma imam!« 
Daroval mu devojčico, 
Lepo, tanko i visoko, 
Lepo, belo i rumeno. 
»Lepa hvala na tem daru, 

25 Tega dara doma nimam!« 



15 



5080. 

(Iz Adlešič 

Izrasel je lep javorek. 
Doba bi ga oženiti, 
Ne moremo glihe najči: 
Stari jeso prestari, 
5 Mladi jeso premladi, 
Srednji jeso zaročeni. 

Šetala se lepa I . . . 
Na Volavlje k majki božji, 
Na Volavlje k sveti Ani. 
10 Kam se šečeš, lepa I . . . ? 
»Ja se šečem na Volavlje, 



20 



•) 

Na Volavlje k majki božji.« 

»>Nešeč\ I na Volavlje: 

Tamo jeso grdi lugi, 
Grdi lugi, hudi ljudi, 
Hudi ljudi, grde vode!«« 
»Al ja imam bele noge, 
Luge hoću prehoditi; 
Al ja imam bele usta, 
Ljudem ću se pomoliti; 
Al ja imam bele ruke, 
Vodu hoću preplivati!« 



J^fetlzšJzcL fara. 508 1. 

(Iz Drašič.) 

Ko so se tam povrnile kresnice zopet v vas, so začele peti pred hišami. 
Pele so tako: 

Bog daj, Bog daj dober večer, Belo telo, lipoj Janez. 3 ) 
Za večerkom bolje jutro! 10 I uz njega drugoj telo, 
Daj Bog Marija, daj dobro Drugoj telo, lipoj Jane 3 ). 

leto! 1 ) Maj njima je lipa igra, 

Pred vrati vam sliva 2 ) zrasla, Lipa igra, lipoj Miko. 4 ) 

5 Pod njo vam je ladna senca. £ ^l^ V1 ^ J naS - A *\ 9 
V ladnoj senci pustelica, x 5 Ka J bi se z njim poigrale, 

Z belim ruhom pregrnjena. 
Na njoj leži belo telo, 



Bi ga nesle v zelen travnik, 
Bi mu splele zelen venčec. 



5080. Zapisat Iv an ŠaŠelj. — Iz »Ljubij. Zvona* VII. (1887.) 563 — 504. 
Glej Št. 677—678 in spodaj tem v oddelku ,Podzemeljska fara' gribctjsko in pod- 
zemetjsko prvo. 

508 1 . Zapisat JankoBarle; pevki gtej opomnje pri prvi kresni pesmi 
iz DrašiČ (št. 5012). — Iz Barietovega rokopisa, kjer so prtdefane te te opomnje: 
l ) Refren za vsako drugo vrstico. — 2 ) Ono drevo, katero raste pred hiŠo. — 
*) Imena hišnega gospodarja in gospodinje. — 4 ) Ime malega otroka, če ga imajo. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5082. 



173 



Zrasli so vam tri hrastički : 
Nišo ono tri hrastički, 

20 Neg* so ono tri fantički. 
Ta prvi je lipoj Jure 1 ): 
Lipoj Jure Boga moli, 40 

Da b' mu Bog dal štiri voli, 
Da b* mu pole preorali. 

25 I ta drugi lipoj Marko : 
Lipoj Marko Boga moli, 
Da b' mu Bog dal dosti ovac, 
Da b* mu pole pregrnile. 
I ta tretji lipoj Janez: 

30 Lipoj Janez Boga moli, 
Da b' mu Bog dal dosti 

žbelec, 
Da b* mu sunce zakrivale. 



45 



50 



Zrasle so vam tri konoplje: 
Nišo ono tri konoplje, 
35 Neg' so ono tri divojke. 



Ta prva je lipoj Bare 2 ): 
Lipoj Bare šivak šiva. 
I ta druga lipoj Mare: 
Lipoj Mare našivuje. 
I ta tretja lipoj Kate: 
Lipoj Kate zibko teče. 

Pred vrati vam pometeno, 
Pometeno, razmeteno: 
Razmele vam divojčice. 
Lipoj Jane rože sadi, 
Nasadila pune vrte, 
Pune vrte i pogrte 3 ). 
Poleg pala vuzka steza, 
Po nji ide mila majka: 
»Daj mi čerka jeno rožo!« 
»»Nedam, nedam, mila 

majko! 
Mene više rožic gleda, 
Se rumenih i zelenih.«« 



5082. 

(Iz Drašič.) 
Po vaši gredoČ pred hišami se poje: 



Bog daj, Bog daj dober vććer, 
Za večerom dobro jutro! 

Prćd vratih vam trta zrasla, 
P6d njo vam je hladna senca. 
5 V hladni senci pćsteljica, 
Z belim ijuhom pregrnjena. 
Najni lćži belo tćlo, 
Belo telo, lepi I. (Jure); 
Poleg njega verna ljuba, 
10 Verna ljuba, lepa I. (Ana). 
Med njima je lepa igra, 
Lepa igra, Bog-Marija! 

Zr&sli sć vam tri hrastički: 
Nišo vam to tri hrastički, 
*5 Neg so vam tri fantički. 
Ta prvi je lepi Ivan: 
Lepi Ivan Boga moli, 
Da b' mu gore obrodile: 



Vsaka trta p6 vedrce, 
20 Grebenica tri, četiri. 
In ta drugi lepi Marko: 
Lepi Marko Bćga moli, 
Da b' mu Bog dal štiri vole, 
Da b' mu polje preorali. 
25 In ta tretji lepi Miko: 
Lepi Miko Boga moli, 
Da b' mu Bog dal dosti 

žbelic, 
Da b* mu sonce zakrivale. 

Zrasle so vam štir konoplje: 
30 Nišo vam to štir konoplje, 

Neg so vam to štir* devojke. 

Ta prva je lepa Mare: 

Lepa Mare šenek šiva. 

In ta druga lepa Kate: 
35 Lepa Kata pošivuje. 



l ) Imena odraslih hišnih sinov ali, Če teh ni, hlapcev. — *) Imena deklet, 
katera so pri hiši. — *) Pungrt — Baumgarten. 

5082. Zapisa/ Janez Zabukovec /. i8p2., ko je bil kaplan metliški. — 
Iz njegovega rokopisa Št. I, kjer sta pridejam tule opomnji: *Draščani izgo- 
varjajo 1 na koncu in ga ne spreminjajo v u, torej peki ne peku, obečal ne 
obečauc. *Pri I. se imenujeta gospodin/a in gospodar, potem pa njuni sinovi 
in hčere.* 



174 



III. — I. Pesmi obredne B. 5083. 



In ta tretja lepa Bara: 
Lepa Bara rože sadi. 
Nasadila pone vrte, 
Pone vrte in pungrte. 

40 Prosili so jo mila majka: 
»Dejda meni eno rožo!« 
» »Nedam, nedam, mila majka, 
Mene rožic više gleda, 
Meni rožic pofaluje, 

45 Pofaluje, pomankuje.«« 
In ta štrta lepa Jana : 
Lepa Jana v rožah lćži. 
In med vam' so stara majka, 



Oni vas lepo učijo 
50 In k mišici odpravljajo. 
Pred vratih vam je pćmeteno, 
Pćmeteno, rdzmeteno: 
Razmela vam devojčica, 
Devojčica, lepa Reza. 

55 Mi se 6d vas poslovimo 
In vas Bogu izročimo, 
Mil'mu Bogu in Mariji. 
Mi smo nocoj malo spale, 
Ki smo polje varovale 

60 In ga Bogu izročale. 



25 



5083. 

(Iz Drašič.) 

Dober večer vam B6g daj, 
Za večerkom jutro! 

Pred vrati vam hruška zrasla, 
Pod njo vam je hladna senca, 
5. U njoj mi je posteljica. 
Na njoj leži lepo telo, 
Lepo telo, lepoj Martin, 
Na kraj njega verna ljuba, 
Verna ljuba, lepoj Jana. 

10 Med njimi je lepa igra, 
Lepa igra, lepoj Ivan. 
Ko bi ga vi nama dali, 
Da bi se ž njim poigrali, 
Nesli bi ga v zelen travnik, 

15 Zelen travnik, pomoravnik. 

Zrasla sta vam dva hrastička : ^D 
Nišo vam to dva hrastička, 
Neg* so vam to dva fantička. 
Prvi vam je lepoj Martin, 
20 Drugi vam je lepoj Ivan. 



30 



Lepoj Martin Boga moli, 
Boga moli, Boga prosi, 
Da b* mu gore obrodile. 
Lepoj Ivan Boga moli, 
Boga moli, k maši hodi, 
Da b' mu Bog dal štiri vole, 
Da b' mu polje razorali; 
Da b' mu Bog dal dosti 

žbelic, 
Da b* mu solnce zakrivale; 
Da b* mu Bog dal dosti 6vac, 
Da b* mu polje pokrivale. 

Pred vrati vam razmeteno, 
Razmeteno, pometeno: 
Razmela je lepoj Mare. 
Lepoj Mare šivek šiva, 
Lepoj Jana našivuje, 
Lepoj Bara pošivuje. 

Mi se od vas potćčimo 
I vas Bogu narćčimo. 



5083. Zapisal Anton Navratil /. 1886. — Priobčil Ivan Navratil v 
Krešu VI. (1886.) 355 — 356, kjer razlaga ime Draščiče prav iz DraŠko (prvotno 
DraŠčici). Martin (v. 7.) je ime gospodatja, Jana (v. g.J ime gospodin/e, Ivan 
(v. u.) ime sinka. Nam. vv. ig — 20. se poje tuđi ze: Ta prvi je lepoj Martin * 
I ta drugi lepoj Ivan. Obliko lepoj (lepoj Martin, lepoj Jana) pojo »ker se tepše 
zlaga«. K v. 28. in 30. ptipominja Navratil: za tretjega sina, za četrtega sina. 




(1886.) še bopevale kresnice, v goreniih pa ne veČ (ker če ni bilo pripravnih 
fveščthj dekličev za to, ka kor v Boldrcžu pri Rosalnicah).« 



III. — I. Pesmi obredne B. 5084, 5085, 5086. 



175 



5084. 

(Iz Lokvice pri Metliki.) 



Hvaljen bodi Jezus Kristus, 
An Bog sliši k vaši hiši! 

Mi smo nocoj malo spali, 
Ker smo polje varovali, 
5 Ji vašega ji našega: 
Varuj vam ga Bog, Marija, 
Bog, Marija, sveti Peter! 

Na dvoru vam hruška zrasla 
In pod hruško hladna senca. 
10 V senci stoji posteljica, 
Z belo ruho pogrnena. 
Na nj i leži (Janez) z ljubo 
In med njima lepa igra, 



Lepa igra, mlada hčerka, 
15 Mladi hčerki ime (Mare). 

(ali :) 
Lepa igra, mladi sinko, 
Mlad'mu sinku ime (Janez). 

Pojte, pojte, petelini, 
Prebudite gospodinje, 
20 Gospodinje, gospodare, 
Da b'jo dali naše dare! 

Mi se od vas potćčimo 
In vas Bogii izrćčimo: 
Mi zdaj od vas, Bog si m pri 

vas, 
25 Mi zdaj od vas, Bog sim pri 
vas! 



5085. 

(Iz Lokvice metliške župnije.) 



Bog daj, Bog daj dober večer! 
Mi smo nocoj malo spale, 
Ki smo pole varovale: 
Varuj vam ga Bog, Marija, 
5 Bog, Marija, sveti Peter, 
Sveti Peter, sveti Ivan! 



Pojte, pojte, petelini, 
Sprebudite gospodine, 
Gospodine, gospodare, 
15 Da nam dajo naš'ga dara! 
Če ne date naš'ga dara, 
Ćemo zeti mlado hčerko, 
Ć'mo jo pelatv zelen travnik, 
Zelen travnik, poderavnik. 



Pred vrati vam hruška raste, 

Pod njo vam je hladna senca, 2 o Tam se borno poigrali, 

Hladna senca, postelica. Poigrali, potancali, 

10 Na nji leži dvuje telo, p a j borno nazaj dali. 

Dvuje telo, Bog, Marija! ... , x . 

Mi se od vas potočimo, 

Vaš Mariji izročimo. 



5086. 

(Iz Metlike.) 

Bog daj, Bog daj dober vćčer, 
Hišni oče, hišna mati! 



Daj jim Bog, Marija, 
Daj jim dobro leto! 



5084. Zapisa/ Anton Navratil /. 1886, — PriobČil Ivan Navrati/ v 
Krešu VI (1886.) $54, 355. V v. 12., oz. 75. (17.) se imenuje dotično ime gospo- 
dar/a, hčerke ali sina. Ljuba v v. 12. pomenja kakor v sroščini zakonsko ženo; 
b'jo (igj = bojo. 

5085. Zapisa/ Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa. V S/amni vaši, 
tnet/iške župnije, pojo tuđi tako, samo da tam pravi/o: 

»Bog daj, Bog daj dober večer, 
Dober večer, dobri ljudi!* 

5086. Zapisa/ Janez Zabukovec /. 1892., ko je bi/ kap/an v Met/iki. 
— Iz njegovega rokopisa št. III 



176 IH- — !• Pesmi obredne B. 5087. 

5 Mi smo danes k vam pritekli, Ć'mo se sćž njim poigrati, 

Dober vćčer vam prinesli. Kok se mati s tem detetom, 

Daj jim Bog, Marija, 25 Kok se kocka s tem pišćetom, 

Daj jim dobro leto! Kok se gćlob z golobico, 

Mi smo prišli, da b' nam dali Kok se frajla z jabočico. 

10 Vedro vina, dva cekina. Daj jim Bog, Marija, 

Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! 

Daj jim dobro leto! 30 Da bi nam rodilo 

Če nam ne date vsega tega, Žitno polje, vinske gore: 

Č'mo vam vzeti mlad'ga Daj jim Bog, Marija, 

sinka, Daj jim dobro leto! 

15 Č'mogapćlat' v zelen travnik, Vsaki snopek po koplenik, 

V zelen travnik, pomoravnik : 35 Razstavica tri, četiri! 

Daj jim Bog, Marija, Daj jim Bog, Marija, 

Daj jim dobro leto! Daj jim dobro leto! 

Č'mo mu splesti zelen kran- Vsaka trta vedro vina, 

celj, Grebenica tri, četiri! 

20 Zelen krancelj, pomorancelj. 40 Daj jim Bog, Marija, 

Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! 
Daj jim dobro leto! 

5087. 

(Iz Metlike.) 

B6g daj, B6g daj dober večer, Mi smo prišle, da b' nam 
Hišni oče, hišna mati! dali 

Daj, B6g, Marija, daj dobro Vedro vina, dva cekina. 

10 Nam ne date vsega tega, 
Mi smo nocoj k vam pritekle, Č'mo vam vzeti mlado hčerko, 
5 Dober večer vam prinesle. Mlado hčerko za krsnico. 

Mi smo nocoj malo spale, Č'mojopeljat'vzelen travnik, 

Ker smo polje varovale. V zelen travnik, pomoravnik. 

5087. Zapisat Ivan Navrati l /. 1849. — Iz Kresa VI (1886.) 352 ; prvič 
jo je razvlasti 1. 1849. v » Vedeču*, »popravivši* tam nekaj malega po tedanji 
slovnici in pisavi. V zgoranjem natisku se je dršal bol; izvirne govorice, vcndtir 
piša/ lj in nj, dasi ga Beli Kranjci ne poznajo; enako tuđi pćlje za pule. V Krešu 
razlaga Navralil ludi neke oblike: »Kresnfce (izg, Krsnfce) velijo Beli Kranjci 
dekličem ali odrastlim deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom, vse v belo zavite, 
popevat in pobirđt od niše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše. Zavijajo 
se z belimi pečami tuđi po obličju tako, dajih ne more spoznati živkrst« (str. 351). 
» Bele Kranjice ne pravtjo ,me smo pritekle, spafc, nego ,m\ smo pritekle, spale', 
včasih pa tuđi povse tako kakor moški: ,m\ smo pritekli fprtekl'\), spali*. € K 
v. 12: »Če je najmlajše deie pri niši moško, popevajo: Mlad ga sinka za krsnika 
(prim. zapis iz l. 1886.J. NoČem zamolčati, Ja popevajo sedanje kresnice metliške 
pred gosposkimi hišami namesto mlado hčerko zdaj že tako: mlado frajlo za 
krsnico.« V. 14., 16.: pomoravnik, pomorancelj »brez ptavega pomena, samo 
zaradi sloga*; kopljenek (v. 26.) za »kupljenik (iz kupiti ,haufen*) = mernik 
(*/» vagana)«. Glede' besede pomoravnik primerjaj podobne verze v novoletni ko- 
lednici pod št. 4932: Pelajmo ga u dubrovnik, * U dubrovnik, zelen travnik; 
one so mi v dokazilo, da je pomoravnik, poderavnik (št. 5085) izpretfrčeno iz 
u dobravnik ali iz pod dobravnik ali česa enacega. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5088, 5089. j 77 



15 Ć'mo ji splesti zelen krancelj, Da b' rodilo žitno pćlje, 
Zelen krancelj, pomorancelj. Žitno polje, vinske gore: 

Ć'mo se tem ž njo poigrati, Vsaka tfta vedrQ y . 

Kakor mab se z detćtom, Grebenica tri, četiri; 

Kakor kocka se z piščćtom : 

20 Kot se golob z golobfco, Vsaki snopek po kopljćnek, 

Kot se hčćrka z jabučico. Rastavica tri četiri! 

5088. 

(Iz Metlike.) 

B6g daj, B6g daj dober večer, Ćemo ga peljat' na zelen 
Hišni oča, hišna mati! travnik, 

Daj jim Bog, Marija, daj Zelen travnik, pomoravnik. 

jim dobro leto! £ emo mu splesti zden kfan . 

Mi smo dčnes k njim pritekli, celj, 

5 Dober večer jim prinesli. Zelen krancelj, pomorancelj. 

Mi smo prišli, da b' nam dali 15 Ćemo se sčžnjim poigrati, 
Vedro vina, dva cekina. Kak se mati s tem detetom, 

Će nam ne dajo vsega tega, Kak se kočka s tem Psetom, 
Ćemo jim vzetimlad'ga sinka, Kak se golob z golobico, 
10 Mlad'ga sinka za krsnika. Kak se hčćrka z jabočico. 

5089. 

(Iz Rosalnic metliške iupnije.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, Nišo to vam dva hrastička, 

Za večericom dobro jutro. 20 Nego so vam dva fantička. 

Gospodari, gospodinje, Lepi Janez Boga moli, 

Po vsi hiši vsa družina! Da bi mu dal šteri voli, 

5 Pred vrati vam hladna senca, ? a b j. P 0, J e iz ,? ra,i ' 
Hladna senca, lepa pojstla, Izorah razorah. 

Z belo ruho pregrnjena, 2 5 Lepi 1 Miko Boga moli, 
Z vanjkušenci podložena. £a b| dal mu dosti čbela, 

Na nji leži lepo telo, £a J» sen( i razknvale. 

10 Lepo telo, lepi Janez. P red vratmi ? a J e vam zrasla, 

Uz njega je drugo telo J e vam zras,a konopljica: 

Drugo telo lepa Mare. 3<> Ni konoplja, neg' devojka, 
Med njim* leži lepa igra, J e dev A °J ka le P a knč J> 

Lepa igra: Bog, Marija. Le P a Anče rože sadl ' 

15 Bi nam vi to igro dali, Lepa hvala vaš'ga dara, 

Da b* se malo poigrali? Kojim ste nas darovali: 

Pred vratmi pa so vam zrasla, 35 Daroval vas Bog, Marija 
So vam zrasla dva hrastička. Svetl Peter > kl J učar hož i l ! 

5088. Zapisat Ivan N a vrat i 1 /. 1886. — Iz /Cresa VI. (1886.), 332; kjer 
so pripisane varijante: 2] Hišni gospod, hišna gospa — 19 hčćrka] frajla. 

5089. Zapisa/ Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa. 

12 



178 



III. — I. Pesmi obredne B. 5090, 5091. 



509O. 

(Iz Rosalnic.) 

B6g daj, Bog daj dober večer, Splele bi ji zelen krancelj, 



Za večerom dobro jutro 
Gospodaru, gospodinji. 

Pred vratmi vam lepa senca, 
5 No tri vam je posteljica, 
Z belim ruhom pregrnena, 
Z vajšnicami zazglavljena. 
Na nji leži belo telo, 
I už njega drugo telo 
10 Drugo telo lepe . . . (I). 
I mej njima lepa igra (I). 
Ki bi jo vi med nas dali, 
Peljale b* jo v zelen travnik, 



15 Bolj iz rožic, iz gartrožic: 
Saj bi jo vam nazaj dale. 

Hvala, hvala vašega dara! 

Mi se od vas potćčimo, 

I vas Bogu narćčimo, 
20 Bogu, Bogu i Mariji. 

Mi smo nocoj malo spale, 

Ker smo pćlje varovale, 

I vašega i našega. 

Varuj vam ga Bog, Marija, 
25 Bog, Marija, sveti Peter! 



5091. 

(Iz Trnovca pri Metliki.) 

Hvaljen bodi Jezus Kristus! Č'mo vam vzeti mlad'ga 



En Bog sliši vašej hiši! 

Mi smo nocoj malo spali, 
Ker smo polje varovali, 
5 Vašega in našega. 
Varuj nam ga Bog, Marija, 
Bog, Marija, sv. Peter! 

Na dvorovu hruška zrasla, 
Pod njo mi je hladna senca, 

10 Hladna senca, postelenca, 
Z belo rjuho pregrnjena. 
Najni leži Janez z lubo, 
Med njimi m' je lepa igra, 
Lepa igra, mladi sinko. 

15 Će nam ne daste našga dara, 



sinka, 
Borno ga odpelali v zelen 

travnik, 
V zelen travnik, poderavnik. 
Tam borno malo poigrali, 
20 Poigrali, potancali. 

Pojte, pojte, petelini, 
Prebudite gospodarja, 
Da bojo nam gori stali, 
Nas krstnike darovali! 

25 Hvala, hvala vaš'ga dara, 
Mi zdaj od vas, Bog Sin pr vas! 
Mi se od vas ćdločimo 
In vas Bogu izročimo. 



5090. Zapisal Anton Navratil /. 1886. — Priobčil Ivan Navtatil v 
Krešu VI. 0886.) 354, kjer pripominja, da so kakor v Rosalnicah (V* ure od 
Metlike oddaljeni vaši) popevale kresnice tuđi na Boldrešu do l. 188$. V v. 8, 
se imenuje ime gospodarja (n. pr. Martin), v v. 10. ime gospodin/e (n. pr. Jane), 
v v. u. ime hčerke (n. pr. Bara), ako ni hčerke, se imenuje ime prvega sina, 
ako ni sina, pa »Bog, Marija«. V verzu 13. je za besede zelen travnik pripisana 
varijanta mej rožice. K v. 23. se pripominja: *Menda se je popevalo kdaj: Ker 
smo polja (gen. sg.J varovale, I vašega i našega«. » Vabilo na kres (št. $ooj) je 
bilo brcz dvojbe pritak njeno kasneje.* *Opozar/am r da so stare kresnice 
met liske popevale in da rosavnićke in lokvičke Še dandanes popevajo: »Mi 
smo nocoj malo spale, * Mi smo polje varovale. Po te'm sodim, da so belo- 
kranjske kresnice te pesni popevale nekdaj na Zvanje ali na kresni dan vjutro 
(kakor ladekajo tuđi znmberske istega dne vjutro), pa tuđi opoldne in na večer, 
ter pobirajo jajca za pastirje, izmed kterih jeden pred njimi, svirajoč na piščal 
(* svira In*), košaro nosi* (str. 3 $8). 

5091. Zapisal Janez Zabukovec /. i8g2., ko je bi l kapldn v Metliki. 
— Iz njegovega rokopisa št. //. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5092, 5093, 5094. 



179 



5092. 

(Od okolice metliške.) 



Bog daj, Bog daj dober večer, 
Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 
Hišni oče, hišna mati! 
Mi smo necoj k vam pertekli, 
5 Dober večer smo pernesli, 
Da b' rodilo žitno pole, 



Žitno pole, vinske gore : 
Saki snopek pokuplenćič, 
Razstavica tri četiri, 
10 Šaka tčrta vedro vina, 
— Vedro vina dva cekina — 
Grebenica tri četire! 



20 



Ostlrviška fai^a. 

5093 

(Iz Osilnice 

Bog daj, Bog daj dobro večer 
Gospodinji z gospodarjem, 
Da b' se božje sprebudili, 
Da b' nas lepo obdarili! 
5 Mi smo nocoj rano stali, 
Rano stali, malo spali 
Vaše polje varovali. 
Dajte, dajte štiri jajca. 
Štiri jajca, žlico masla, 

10 Žlico masla, skledo moke, 
Skledo moke, baro vina, 
Baro vina, petelina. 
Ak* nam mislište kaj dati, 
Nam pojte hitro poiskati, 

15 Će pa nečte vsega dati, 

^odzeineljsKa fara. 



25 



.) 

Ć'mo vam gospodarja vkrasti, 
Na zelen travnik odpeljati, 
Na pisan stolćek posaditi, 
Ž njim se malo poigrati, 
Koker mati s tem detetom, 
Koker kravca s tem teletom, 
Koker jagnje s tem jagnje- 

tom. 

Lepa hvala tega dara, 
Tega dara doma nemam; 
Daj, Marija, dobro leto, 
Sveti Ivan, kresnik božji! 
Mi se od vas odločimo 
In vas Bogu izročimo. 



5094- 

(Iz Boršta, podzemeljske župnije.) 



Bog daj, Bog daj dober večer, 
Za večerkom bolje jutro! 

Pri vas lepo pometeno: 
Pomela je lepa Anče, 
5 Pomela je, razmela je. 

Mi smo nocej malo spale, 
Vaš'ga polja varovale, 
Bolj vašega, neg' svojega. 



Izrasel je mladi junak, 
10 Mladi junak, lepi fantič. 
Treba ga je oženiti 
Z jenom mladom devojčicom, 
Z lepo tanko in visoko, 
Z lepo belo in rumeno. 

15 Dajte, dajte našo pravdo, 
Dajte, dajte, ne štentajte! 



5092. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XV. 4. Verz 2. se ponavlja za 
vsako vrsto; »pokuplenčić — mera od 24 oke«. 

5093. Zapisa/ J. Ma 1 nar. — Iz njegovega rokopisa. O besedi božje (v. j.J 
velja isto, karje povedano v opomnji k št. 4J31 (— Bože). 

5094. Zaptsal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa z opomnjo: *V 
BcrŠtu hodile so kresovat samo štiri kresnice, a nišo popreje kresa kurile. Fantje 
so jih včasi oponašali in jih dražili popevajoč: »Daj nam Bože dobre može!« 
— Anče, ime kišne hčerke; Štentajte = obotavljajte se.« 

12* 



]80 III.— I. Pesmi obredne B. 5095, 5096. 



Ak' ne daste naše pravde, 20 Odpeljat' ga v zelen travnik, 

Zet' vam čemomlad'ga sinka, Splest* mu čemo zelen kran- 

Mlad'ga sinka za kresnika, celj! 

Ko so kresnice obdarovali, zahvalile so se tako: 

Le'pa fala na tom daru, 25 In vas Bogu izročimo. 

S kojim ste nas darovali! Daroval vas Bog, Marija, 

Mi se od vas potoćimo, Bog, Marija, sveti Ivan! 



5095- 

(Iz Crkvišč, podzemeljske župnije.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, 25 Lipa hvala na tom daru 

Za večerkom bolje jutro! Ker nas jeste darovali: 

Ovdje mi je složna braća, daroval vas Bog, Marija, 

Ona rada Boga moli, ?°S> Manja, sveti Ivan! 

5 Da bi Bog dal dobro srečo, £? mo . »* mlado hćerko, 

Dobro srečo, lepo zdravlje. 30 C mojopeljatv zelen travn.k, 

Ona rada k maši hodi, X zelen t , rav ! l,k ' podboravnik. 

K maši hodi, Boga moli, £ em P P 1 «* l P l v f na ^. 

Da b' jim Bog dal dobre voli, Se 1Z rož,c > ,z S^oiic. 

10 Lepe voli rogovite, p re d hišo vam lipa hruška, 

Da si polje izorajo, 35 i po d hruško lipa senca, 

Izorajo, preorajo. v leti senci posteljica, 

Ovde lepo pometeno, z belo rjuho pregrnjena, 

Pometeno, razmeteno: Pregrnjena, pogrnjena. 

15 Pomela je lipa Mare, Na njoj leži lipo telo, 

Razmela je lipa Kate. 40 Lipo telo, lipi Janez. 

Izašla mi lipa dane \ vuz njega njeg'va draga, 

Iza loga zelenoga. Njeg'va draga, lipa Mare. 

Mi smo nocoj malo spale, Qvde raste j; jayorek . 

20 Vaš ga polja varovale: Bi treba oženit ; 

Varoval ga Bog, Manja, z jeno H divojćic05 

Bog Manja, sveti Ivan ! * z Hp0 tanko . visoko> 

Mi se od vas potočimo, Z lipo belo i rumeno! 

In vas Bogu izročimo. 

5096. 

(Iz Dobra vic, podzemeljske župnije.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, Mi smo nocoj malo spale, 
Dragi kmetič.moj! Tvojo njivo varovale. 

5095. Zapisat Janko Barle. — Iz njegovega rokobisa; »dane = danica«. 

5096. Zapisat Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, Nalisnil jo je v 
-»Dom in Svetu* Vili. (1895) na platnicah 13. št. (4) s temi razlikami: 6 njivi 
ti] njivi — 7 Š'nica — 29 zel'šša — 38 Nobenega. Pridejana je tu kaj tuđi ta 
opomnja: »Ta pesetn se ne poje po onem napevu kakor druge kresne pesmi; 
tuđi Daj Bog, Marija, daj dobro leto se ne pripeva za vsako kitico (beri: vrstico), 
ampak samo tamkaj, kjer je naznačeno. Napev je jako lep. »Blago = goveja 
živina; goveja = govedina«. Primerjaj deloma naslov »Tri rožice* (Št. 5056— so6g.) 



III. — I. Pesmi obredne B. 5097. 



181 



5 Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 
Na njivi ti šenica rase, 
Šenica je jen žlahten tek: 
Nobene maše brane ni, 
Če šenice zraven ni. 
10 Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 



Mi smo nocoj malo spale, 
Tvoje zel'šče varovale. 
25 Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 
Na vrtu zelišče ti rase, 
Zel'šče je jen žlahten sad: 
Nobena jed okusna ni, 
Če zelišća zraven ni. 



Bog dej, Bog dej dober večer, 3° Daj, Bog, Marija, daj dobro 
Dragi vinorejc! * et0. 



Mi smo nocoj malo spale, 
Tvojo trto varovale. 

15 Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 
V gori tvoji trta rase, 
Trta je jen žlahten sad: 
Nobene maše brane ni, 
Da vinca zraven ni. 

20 Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 



Bog daj, Bog daj dober večer, 
Dragi pastir moj! 
Mi smo nocoj malo spale, 
Tvoje blago varovale. 
35 Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 
Blago ti na polju pase, 
Blago je pohlevna stvar: 
Noben'ga kosilca ni, 
Če goveje zraven ni. 



Bog dej, Bog dej dober večer, 4° Da J» Bo &> Marija, daj dobro 

Dragi vrtnar moj! * et0 * 

5097- 

(Iz Gradca, podzemeljske župnije.) 

Bog dej, Bog dej dobro večer, 15 ysega tega gotovega, 
Za večerkom bolje jutro! 
Dej, Bog, Marija, dej dobro 

jutro! 



Pojte, pojte, rani peli, 
5 Rani peli, petelini. 
Spervojajte gospodare, 
Gospodare, gospodinje! 
Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! 
Da b' veseli gori vstali, 
10 Nas kresnice darovali : 



Č'mo vam zeti mlad'ga sina, 
Mlad'ga sina za kresnika. 
Č'mo ga peljatv zelen travnik, 
Zelen travnik, pomoravnik, 
20 Dej, Bog, Marija, dej dobro 

leto! 
Č'mo mu splesti zelen kran- 

celj, 
Zelen krancelj, pomorancelj. 
Ć'mo se sežnjim poigrati, 
Kot ta mati s tem detetom, 



Ser, pogačo, zavijačo 
Vedro vina, dva cekina! 25 Kot dekliči s pankelcami, 

Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! Dej, Bog, Marija, dej dobro 
Če nam ne bo vsega tega, leto! 

5097. Zapisa l Janko Barlč. — Iz njegovega rokopisa. Prepel = samec 
prepeliČji; potočiti = posloviti; zavijaČa = povitica. Da bi bilo tuđi peli = pevci, 
kakor misli zapisovavec, se mi ne zdires; mariveč je to in tuđi rano peli vŠt.5109. 
izprevrženo iz raniteli = ranitelji (prim. št.$og8. in 5118. od ranitelj ,Friihaufsteher, 
Friihauf*. Spervojajte /tf/. siog: Sprovojajte) = sprebujajte ; sežnjim (tuđi všt.5088.) 
je ž njim, kateremuješe enkrat predložen predio? st. Zapisovavec je natisnil pesem 
v *Dom in Svetu* VII L Ci8g$.) na platnican 12. št. (2) s temi predrugačbami : 
1, 34 Daj . . daj — 3, 4] Pojte rani peli petelini — 16, 17 sina — 17 krstnika — 
22 podorancelj — 23 se sežnjim] se ž njim — 28 — 30] Kot ta prepel s prepelico, * 
Kot ta koklja s piščeti, * Kot grlica z grlicami. Verza 8, i$ y 20, 26, 31 manjka. 



182 III.— I. Pesmi obredne B. 5098. 

Kot golobček z golobico, Mi se od vas potočimo 

Kot grlica z grlicami, In vas Bogu izročimo. 

Kakor prepel s prepelico, Dej, Bog, Marija, dej dobro 

30 Kakor koklja s pišencami. leto! 

Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! 



(Iz Gribelj.) 

Pri vaši na razpotju nalože fantje velik ogenj in tam pojć in se zabav- 
ljajo pozno v noč; ne kaj deklet gre pa »v kres«. Gredć po četiri in Četiri skupaj, 
većino jih spremlja tuđi jeden fant, kateri jim piska, one pa kresujejo. Ko pri- 
dejo k hiši, zapojeta prvi dve: 

Bog daj, Bog daj dober večer, 
Daj nam, Bože, dobro leto! 

Še prvi dve ne nehata, vže žačneta drugi dve: 

Za večerkom bolje jutro! Prvi jeso jod gospode, 

Ran'te, ran'te, ranitelji, Drugi jeso jod miseca, 

5 Ranitelji petelini! 20 Tretji jeso jod sunašca. 
>Oj devojka, devojčica, Bratci so se spominjali, 

Kamoj si se jurosila?« £ am bi sestro bolje dati. 

» »Tamoj doli zelen borek, « « Gospoda so prejohola, 
»Kaj boš tamoj delajuči?« Prejohola, pregizdava. 

10 »Zlato reso trgajuća. . « 2 5 Misec se pa premlajuje, 
»Kaj boš z reso delajuči?« Premlajuje, postaruje. 

»»Zlatila bom gradom funašcu bi najbolj dati, 

kluče «<t Sunašce je zmir jednako, 

»Kaj boš s kluči delajuči?« Li P° si J e ' ludi & ri J e! 

»»Šla bom gledat, gdo je v 30 Dajte, dajte, ne štentajte: 

gradi.«« Mi smo nocoj malo spale, 

15 *V gradi jeso devet bratci, Vaše polje varovale. 

In med njimi jena sestra. Varoval vas Bog, Marija, 

Ona ima troje prosce: Bog, Marija, sveti Ivan! 

Zahvalijo se za jajca ali pa za krajcarje tako-le: 

35 »Lipa hvala na tem daru, Bog, Marija, sveti Ivan! 

Kaj ste nam vi darovali. Mi se od vas potočimo 

Daroval vas Bog, Marija, 40 In vas Bogu izročimo.« 

Da vedno jedne ne pojć, zapojejo zaradi spremembe katero drugo, tako« 
n. pr. to: 

»Kamoj šečeš, lipa Jane?« »»Ja se šečem na Volavlje, 

Daj nam, Bože, dobro leto! 

5098, Zapisa/ Janko Barle; povedala Totarjeva Meta. — Iz rokopisa 
BarUtovega; natisnjena v +Dotn in Sve/u* L (1888.) 88, 8g, kjer je opomnjeno- 
to: ran'te (2) = friih aufstehen. Verz 2. se poje za vsako vrslico. Glede vsebine 
prve zgoranje kresne pesmi pr. št. 846, 8aj, glede drttge št. 677 in 6j8 in pa 
zgoraj pri oddelku »Adlešiška /ara* številko 5080, pa spodaj v tem oddelku 
prvo podzemeljsko (5104). Navratil je iz Žumberka priobčil podobno v popisu 
čftmberskega kola v Ijublj. Zvonu 1888., str. .61 7. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5099, 5100. 183 

Na Volavlje, na žegnanje, Tam sem bila zagovorna, 

5 Na žegnanje k Majki božji. Kad sem bila glave bolna.«« 

Tako kresujejo, precej ko se zmrači, do ranega jutra. Darove razdelć med 
seboj takć, da vsaka jednako dobi, pa tuđi £ant, kateri jih spremlja, dobi jednaki del. 



5°99- 

(Iz Gribelj, podzemeljske župnije.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, Mi smo nocoj malo spale, 

Za večerkom bolje jutro ! Vaš'ga polja varovale. 

K temu stanu lepo dojti, Mi smo došle, da nam date, 

Tute lepo pometeno. x 5 g a . * a ™ ? ate naš * da «?; . 
5 Pometala lepa Ana, Da J te > da J te ' ne ^tentajte! 

Razmetala lepa Meta, Lepa hvala na tom daru, 

Pometala, razmetala. Ki ga ste nam đarova ii . 

Lepa Mare šivek šiva, Daroval vas Bog, Marija, 

Sivek šiva, našivuje. 20 B Mari - a> sveti Ivan! 

10 Lepa Dora rože sadi, 
Polne vrte nasadila. 
Za vsako vrstico poje se refren: 

Daj Bog Marija, daj dobro leto! 

Kjer so pri hiši sinovi in hčere za ženitev, pojo: 

Bog daj, Bog daj dober večer, Majka jim se veselila, 

Daj nam, Bože, dobro leto! Pa bi si je odkojila, 

Tote rastu tri javorki Odkojila, oženila, 

25 I uza nje d vi konoplje, Oženila, poudala. 
Dvi konoplje, dvi sestrice. 

Darove prosijo in z± prejete se zahvalijo tako: 

30 Bog daj, Bog daj dober večer, Hvala, hvala na tom daru, 

Daj vam, Bože, dobro leto! S kim nas jeste darovali! 
Gospodari, gospodinje, Daroval vas dragi Jezus, 

Dajte, dajte, ne štentajte. 40 Dragi Jezus i Marija 
Mi smo nočas malo spali, I ta sveta Katarina, 

35 Malo spali, rano 'stali, Ka na(d) nami z roko krilja, 

Vaše polje varovali. Kot nad nami, tak nad vami! 

Mi se od vas potočimo 
45 In vas Bogu izročimo. 

5IOO. 

(Iz Gribelj, podzemeljske župnije.) 

Izrasla je bela roža Pod njom mi je malo hlada 

Na sred polja širokega. I u hladu postelica. 

5099. Zapisa/ Janko Barle; povedala Zeljko Dorka. — Iz Barletovega 
rokopisa. 

5100. Zapisa! Janko Barle. — Iz njcgovega rokopisa, Kjer nimajo pri 
hiši čebel, ondi ne pojejo verza 9 — 10; rij je vol, kateri je bolj sajast = staro- 
slovensko ryždt, hrv. ndjan; prirožiči = oni mali rogovi, kateri zrasejo jelenu. 



184 



III.— I. Pesmi obredne B. 5101, 5102. 



5 Na njoj leži lepi Ive 
I uz njega lipa Bare. 
Oni lipo Boga mole, 
Da jim Bog da čuda pčelic, 
Ki jim sunce zakrivaju. 
10 Oni lipo Boga mole, 



Da jim Bog da mlad'ga sinka, 
Mlad'ga sinka gospodina, 
Ki bu gonil rije voli, 
Ki imaju zlate rogi 
15 I uz roge prirožiče. 



5IOI. 

(Iz Gribelj, podzemeljske župnije.) 



»Oj divojka, divojčica, 
Gde si krilce orosila?« 
»Tamo doli zelen borek, 
Zlato reso trgujući.« 
5 Natrgala zlat voziček, 
Pelala ga van v gradiček. 
Va tem gradu devet bratcuv 
I med njimi jena sestra. 
Ona ima troje prosce. 
10 Prvi jeso od gospode, 
Drugi jeso od miseca, 



Tretji jeso od sunašca. 

Bratci so se spominjali, 

Kom' bi bolje sestro dati 
15 »Gospoda su preohola, 

Preohola, pregizdava; 

Misec mi se premlajuje, 

Premlajuje, prestaruje; 

Bolje suncu neg* misecu: 
20 Sunašce je se jednako, 

Lipo sije, ljudi grije.« 



5102. 

(Iz Grma, podzemeljske župnije.) 



Bog daj, Bog daj dobro večer, 
Za večerkom bolje jutro! 

Mi smo nocoj malo spale 
Vaš'ga polja varovale. 

5 Pri vas lepo pometeno: 
Pomela je lepa Mare, 
Razmela je lepa Bare. 

Pred vratmi vam hruška 

zrasla, 
Pod njo vam je hladna senca, 
10 V hladni senci posteljica. 
Na nji leži lepi Janez, 
Lepi Janez, njeg'va ljuba. 
Med njimi je lepa igra, 
Lepa igra: Bog, Marija. 



15 Dajte, dajte, ne štentajte: 
Pehar moke, jajca v roke. 
Će ne date vsega tega, 
Vsega tega gotovega, 
Č'mo vam zeti mlad'ga sinka. 

20 Mlad'ga sinka za kresnika. 
Č'mo ga peljatv zelen travnik, 
Zelen travnik, pomoravnik, 
Ć'mo mu splesti zelen kran- 

celj. 

Fala, fala na tom daru, 
25 S k'terim ste nas darovali! 
Daroval vas Bog, Marija, 
Bog, Marija, sveti Ivan ! 
Mi se od vas potočimo 
In vas Bogu izročimo, 
30 Bogu, Bogu in Mariji. 



5 1 01. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovcga rokopisa. Za vsako vrstiro 
je navodni refren: Daj Bog Marija, daj dobro leto. Primerja] prvi del številke 509$ . 

5102. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5103. 5104. 



185 



5I03- 

(Iz Kaplišč, podzemeljske župnije.) 



Pred vratmi vam jabkazrasla, 
Pod jabko vam senca hladna. 
Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! . 
V senci vam je vaša pojstla, 
5 Pojstla z ruho pregrnjena. 
Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 
Na nji leži lepi Janez, 
Poleg njega ljuba mama, 
Po imenu Katarina, 
10 Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 
Med njimi je lepa igra, 
Ljuba hćerka, lepa Mare. 



Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! 



Naša pravda malo blaga! 
15 Mi smo nocoj malo spale, 
Ki smo polje varovale. 
Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 

Mi se od vas odločimo 
In vas Bogu izročimo, 

20 Bogu, Bogu in Mariji. 
Će ne boste nam nič dali, 
Čemo zeti mlad'ga sinka, 
Mlad'ga sinka za kresnika, 
Č'mo ga peljat v zelen log, 

25 Č'mo mu dati zelen pušeljc. 
Daj, Bog, Marija, daj dobro 

leto! 



5104. 

(Iz Podzemlj 
Pred kakovim i tridesetmi leti popevali 

Šetala se lepa Jane 
Na Volavje k Majki božji. 
»Kam se šećeš, lepa Jane ?» 
»»Na Volavje k Majki božji. 25 
5 Tamo nosim lepe dare, 
Lepe dare, pisan robec.«« 
»Ne šeči se, lepa Jane, 
Tamo jeso hudi ljudi, 
Hudi ljudi, gosti lugi.« 
10 »»Ćemo loge prehoditi, 
Ćemo travo pregaziti.«* 

Nakosila voz voziček, 

Zapelala v grad gradićek, 

V onem gradu devet bratcev. 35 

15 Imeli so eno sestro, 
Imela je troje prosce. 
Bratci so se spominjali, 
Kam bi bolje sestro dati. 
Prve mela od gospode, 40 

20 Gospodi ni dobro dati : 
Gospoda so preohola, 



30 



a.) 
so tako: 

Preohola, pregizdava. 
Druge 'mela od meseca, 
Mesecu ni dobro dati, 
Mesec mi se pomlajuje, 
Pomlajuje, postaruje. 
Suncu bi jo bolje dati: 
Sunce mi je navek žarko, 
Navek žarko i rumeno. 

Izrasla je runka hruška 
Na sred* polja širokega. 
Pod njo sedi sveti Peter, 
V rokah drži zlati krepel. 
Zabalal je na hrušćico, 
Izbalal je tri hruščice. 
Prva pala v naše polje, 
Naše polje obrodilo. 
Druga pala v naše selo, 
Naše selo 'se veselo. 
Tretja pala v naše gore, 
Naše gore obrodile. 



5103. Zapisat Janko Barle. — Iz nje goveda rokopisa. — V pesmi na- 
Šteta imena so imena hišnega očeta, hišne matere in hčerke. 

5104. Zapisat Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Primerjaj št. 6y 7 d., 
5080, 5098; 846 d., 5098, $101, 5105; $oj6 d., 5105, 5108, 5116 in enako spodaj 
v preagrajskem kolu. 



186 



III. — I. Pesmi obredne B. 5105, 5106. 



(Iz Podzemlja.) 



Izrasla je runka hruška 
Na sred polja širokega. 
Pod njo sedi sveti Peter, 

V rokah drži zlat' krepelec. 
5 Z&balal je na hruščico, 

Izbalal je tri hruščice. 
Prva pala v naše polje, 
Naše polje obrodilo. 
Druga pala v naše gore, 
10 Naše gore obrodile. 
Tretja pala v naše selo, 
Naše selo vse veselo. 

V jenem gradu devet bratov, 
Imeli so jeno sestro. 



15 Bratci so se spominjali, 
Kam bi bolje sestro dati. 
Imela je troje prosce. 
Prve 'mela od gospode : 
Gospoda so preohola, 

20 Preohola, pregizdava. 
Druge 'mela od meseca: 
Mesec se mi pomlajuje, 
Pomlajuje, postaruje. 
Tretje 'mela od sunešca, 

25 Bolje bi jo suncu dati: 
Sunešce je navik žarko, 
Navik žarko i rumeno. 



5106. 

(Iz Primostka pri Podzemlju.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, 5 Pred vrati vam hladna senca, 

Za večerkom bolje jutro, V hladni senci lepa pojstla, 

Gospodarji, gospodinje, Z belo rjuho pregrnjena. 

Po hiši vam vsa družina! Na nj i leži lepo telo, 

5105. Zapisa/ Janko Bari č. — Iz njegovega rokopisa. — Za vsako 
vrstico pojo refren : Daj Bog Marija, daj dobro leto ! Glej glede' varijant prejšnjo 
številko. V Podzemlju je Janko Bar/e zapisat tuđi napev kresnin pesmi pred 
IriŠami, ki je tak-le: 



U I ' I '" * [, f 

do - ber ve - čer, Daj Bog Ma - ri - ja 




5106. Zapisa/ Janko Barlč. — Iz *Dom in Sveta« VI I L (1895.) na 
p/atnicah 13. št. (5). Imena v tej pesmi (Janez, Mare, Janez, Miko, Anče) so 
imena gospodar/a in gospodin/e, njunih sinov in hčerke. Primerjaj z/asti št. 5089. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5107, 5108. 



187 



Lepo telo, lepi Janez. 
10 Uz njega je drugo telo, 

Drugo telo, lepa Mare. 

Pred vrati oj so vam zrasla, 

So vam zrasla dva hrastička. 

Nišo vam to dva hrastička, 
15 Neg' sp vam to dva fantička : 



Lepi ; 
Lepi J 



anez, lepi Miko. 

anez Boga moli. 
Da bi dal mu štiri voli, 
Da bi polje izorali, 
20 Izorali, razorali. 



Lepi Miko Boga moli, 
Da bi dal mu dosti čbela, 
Da bi senco razkrivale. 
Pred vrati oj je vam zrasla 
25 Lepa visoka konoplja: 
Ni konoplja, neg' devojka, 
Je devojka lepa Anče, 
Lepa Anče rože sadi. 

Hvala, hvala vaš'ga dara, 
30 S kterim ste nas darovali. 
Daroval vas Bog, Marija, 
Sveti Petar, ključar božji! 



5107. 

(Iz Primostka, podzemeljske župnijc.) 



Bog daj, Bog daj dober večer, 
Za večerkom bolje jutro ! 
Poj te, poj te, rani peli, 
Rani peli, petelini: 
5 Sprebujajte gospodare, 
Gospodare, gospodine. 
Dajte, dajte našo pravdo, 
Naša pravda malo blaga ! 
Ako ne bo vsega tega, 
10 Vsega tega gotovega; 

Ć'mo vam 'zeti mlad'ga sinka, 
Mlad'ga sinka za kresnika, 



Zelen travnik, podboravnik. 
15 Ć'mo mu splesti zelen kran- 

celj, 
'Se iz rožic iz galtrožic. 
Ć'mo se sežnjim poigrati, 
Kot fantički s piščalkami, 
Kot deklički z iglicami. 

20 Hvala, hvala na tom daru, 
Ki ste nas vi darovali: 
Daroval vas Bog, Marija, 
Bog, Marija, sveti Peter! 
Mi se od vas potočimo 



mo ga peljatvzelen travnik, ^ In vas Bogu naročima 



Voljan sTzcl faru. 5108. 

(Iz Poljan od Kolpe.) 

V našem polju zlata jablan, 5 Pod jablano zlata miza, 
Daj, Bog, daj, 
Daj, Maria, dobro leto daj, 
Daj nam Bog! 



Za nju sede Bog, Maria, 
Bog, Maria, sveti Peter. 
V rokah derži zlato kropel. 



5107. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 

5108. Zapisa/ Marko Kobe. — Iz Novic X. (1852.) 103. Verz 2 — 4 se 
ponavlja za vsakim. »Barak, bar ,Kolbenhirse, Fennich*; hambarak, hambar — 
žitnica, žitna hramba; latka, lat — bilka, steblo; grebenica = grobana trta, vla- 
čenica; lodrica = čbanja, brenta«. Isto pesem nahajamo v SPKN. V. 86 s temi 
premembami: 1 našim polji — 2] Daj Bog — 3 Marija — 5 jablanku — 6 sedu 
. . . Marija — 7 Marija — 9 u jablanku — 10 padu — 15, 16 = 16. 15 (paČ 
pomotoma je tiskano polhan barak) — 20 polodrica (pomota!) — 21] I prevezal 
povederce (pomota!). Te ze/6 majhne raz/ike pač kažejo, da je Kobe' tišti, ki 
je Korytku (ali njegovim nada/jevavcem) iztočii v petem zvezku SPKN. priob- 
Ćene -»Pesmi od Hrovaške meje«; sicer bi si ne mogli misliti, da bi bit Kobe 
vnovič 8 let pozneje s svojim imenom natisni/ to pesem. Vs/ed tega prištevam k 
po/janskim tuđi nastopno številko. 



188 III.— I. Pesmi obredne B. 5109, 5 no, 51 n, 5 112. 

Hitel se je u jablanko, Vsaka latka dva vaganka. 

10 Doli pala tri jabuka. Tretje palo v vinske gore, 

Pervo palo v naše selo, Vinske gore obrodele: 

Naše selo vse veselo. Stara terta tovor vina, 

Drugo palo v žitno polje, 20 Grebenica po lodrico 

Žitno polje obrodilo: I prevezec po vederce. 

15 Vsaki barak po hambarak, 

5109. 

(Belokranjska, najbrž od Poljan.) 

Bog daj dober večer, Mladog sina gospodina. 

Daj nam, Bože, dobro leto, Peljat čemo ga v travo, 
Bolje jutros (?) za većerko ! Splest mu čemo zelen venček, 

Pojte, pojte, rano peli, 15 Iz koprivi zelen venčec: 
5 Sprovojajte gospodara, Kot junaku s jabukama, 

Gospodara, gospodinju. Snašice z iglicama, 

Dajte, dajte, nas ne derž'te, Divojke strelicama. 
Našo pravdo i navado: Lepa fala na tem daru: 

Več vašiga, nek našiga. 20 Lepo so nas darovali 
10 Ako li nam nočte dati, Z lepim letom rodovito, 

Vzet vam čemo mladiga sina, Z vinsko jagodico. 

Q?reloška fara. mio. 

(Žuničanska iz preloške fare.) 

Bog daj, Bog daj dober večer, Na senci je posteljica. 

Daj nam, Bože, dobro leto! Na posteljci mladi junak, 

Za večerkom bolje jutro. Mladi junak sinko Janko. 

Lipa stoji prozelena, TX . , . ., ... 

5 Prozelena tratorica. I0 g a J^ ^ajte, mila majko! 

Na tratorki ladna senca, Hvala ' hvala > mila ma J ko! 

5«*- 

(Žuničanska iz preloške fare.) 

Bog daj, Bog daj dober večer! Za altarom majke božje. 
Daj nam, Bože, dobro leto! 5 Čuvala je čuvarica, 
Izrasla je jabučica Čuvarica majka božja. 

SemišJza fara. mi2. 

(Z Omote, semiške župnije ) 

Ondi sohodili Še pred kakovimi tridesetimi ietmi pastirje (možki in ženski, 
stari od 10— 12 let) na kresni večer pred hiše popevat. Šio jih do 15 skupaj. 

5x09. Zapisa/ najbrž M. Kobe. — Iz SPKN. V. 114 — 11$. (*Koledniško 
vošenje*). Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico. V v. 4. je tiskano pela, v v. 16. 
junaka z Jabukona? Za v. 75. manjka očividno več verzov. Primerjaj konec št. $120, 

5110. Zapisa/ Ivan ŠaŠelj. — Iz »Dom in Sveta« II. (i88g.) 164. 

51 xx. Zapisa/ Ivan Šašelj. — Iz *Dom in Sveta* II. (i88g.) 164. 

51 12. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Natisni/ jo je v 
*Dom in Svetu* VIII(i8q$.) napiatnicah 12. Št. (i)s temi raz/ikami: 11 krsnfka 
— 14 krancelj — 15 podorancelj. Gledi konca g/ej Št. 5127 d. 



III. — I. Pesmi obredne B. 51 13, 5114. 



189 



Stvari, katere so jim ljudje podarili, spravili so, a prihodnjo nedeljo so jih spekli 
in se z njimi pogostili pod gabrom na paši. Popevali so tako: 

10 Ć'mo vam zeti mlad'ga sinka, 



Hvaljen bodi Jezus Kristus! 
Dober večer Bog vam dej ! 
Mi smo nocej malo spali, 
Vaše polje varovali. 
5 Dejte, dejte štiri jejca, 
Štiri jejca, žlico masti, 
Žlico masti, košćek špeha, 
KoŠček špeha, Šalco moki! 
Će ne daste vsega tega, 



Mlad'ga sinka za kresnika. 
Č'mo ga peljat v zelen travnik, 
Zelen travnik, podoravnik. 
Ć'momu splesti zelen krancel, 
15 Zelen krancel, podorancel. 
Če ne daste vsega tega, 
Vaša hiša polna miša, 
Vaša štala polna blata! 



SahorsfccL faru. «%II<*. 

(Iz Bereče vaši suhorske župni je.) 
Ko pridejo s polja pred hiše pojo: 



Hvaljen bodi Jezus Kristus, 
Daj nam, Bože, dobro leto! 
Dober večer, dobri ljudi ! 

Mi smo nocoj malo spali, 
5 Ker smo pole varovali. 
Varuj nam ga Bog, Marija, 
Bog, Marija, sveti Peter! 



Na tem dvoru sliva zrasla, 
Pod njom mije hladna senca, 
10 V hladni senci bela postelj. 
Na nj i leže lepa tela, 
Med njimi je lepa igra, 
Lepa igra, mlada hćerka. 

Mi se od vas potočimo 
15 In vas Bogu izroćimo. 

Ondaj jim ne dado ničesar, nego v osmini gresta po dve skupaj in dobita 
jajec, brašna ali kaj drogega, »kako se več trefi«. S temi darovi se skupno po- 
gostijo ali jih pa tuđi prodajo. 

5"4- 

(Iz Suhorja.) 
Kadar od hiše do hiše hodijo: 

Hvaljen bodi Jezus Kristus! 
En Bog sliši k vaši hiši! 



Me smo nocoj malo spale, 
Ker smo polja varovale, 
5 I vašega i našega; 
Vari nam ga Bog, Marija, 
Bog, Marija, sveti Peter! 

Na dvoru vam hruška zrasla, 
Pod njo vam je hladna senca, 
10 V hladni senci posteljica, 
Z belo ruho pregr njena. 



Na nji leži Jože, Mina 
I med njima lepa igra, 
Mladi sinek, mlada hčerka. 



(Mesto te vrste tuđi:) 
15 Lepa igra: Bog, Marija. 

Pojte, pojte, petelini! 
Prebudite gospodarje, 
Gospodarje, gospodinje, 
Da bi hteli gori vstati, 
20 Nas kresnike darovati. 



5 1 13. Zapisa/ JankoBarle. — Iz njegovega rokopisa. Verz 2. se po/e 
za vsako vrstico. 

5 1 14. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 
Z verzom prvim pozdravi eri pevec, z drugim pa odgovore' drugi pevci. Verz 21. 
je pač izprevršen iz Naša pravda malo blaga (prim. št. 5107). 



190 



III. — I. Pesmi obredne B. 51 15, 5 116, 51 17. 



V vašem daru malo blaga! 
Hvala, hvala vašga dara! 
Me se cd vas odločimo, 



In vas Bogu izročimo 
25 Me zdaj od vas 
Bog sam pri vas! 



VintšJtct fara. 51 

(Iz Vinice 

Bog daj, Bog daj dobro večer, 
Daj nam, Bože, dobro leto! 
Za večerko bolje vjutro, 
Daj nam, Bože, dobro leto! 

5 Bo le jutro tratornica, 
Na tratćrke hladno sence. 
Na sencu je posteljica, 
Najnu spava mladi junak. 



15- 

pri Kolpi.) 

vStan se gore, mladi junak, 
10 Tvojo rožo drugi trga!« 
»Naj jo trga, naj jo nosi, 
Naj jo nosi mile majke: 

Moja majko lahko tica, 
Lahko tica, čista voda ! 
15 Bog daj, Bog daj dobro večer, 
Daj nam, Bože, dobro leto! 



5116 

(Iz Vinice pri 

Izrasla je ena lipa, 
Pod lipo je lepa miza, 
Okol miže zlati stolci, 
Na njih sedi gospodin Ive 
5 In med njimi Bog, Marija, 1 
Bog, Marija, sveti Peter. 
Peter nosi kropelico, 
Zabalil se na jabuko, 
Sabalil tri jabuke. 
10 Jena pala v naše selo: 



Kolpi.) 

Naše selo vse veselo. 
Druga pala v našo goro: 
Naša gora obrodila, 
Vsaka trta po vedarce, 
5 Grebenica tri, četiri. 
Tretja pala v- naše polje: 
Naše polje obrodilo, 
Vsaki snopek po merico, 
Razstavica tri, četiri. 



5«7- 

(Od onstran Kolpe.) 



Bog daj, Bog daj dobro večer, 
Gospodinam, gospodarjem! 

Mi smo nocoj rano stali, 
Rano stali, malo spali, 
5 Vaše pelje varovali; 
Varuj, varuj Bog, Marija 
Sveti Ivan, kresnik božji! 
Da b* se božje sprebudili, 
Da b' nas lepo obdelili 
10 Z enim darom al' pa z dvemi 



Ali pa z vsemi štermi. 
Pojte, pojte poiskati, 
Će nam mislište kaj dati. 
Ak' pa nečete nič dati, 
15 Čmo vam gospodarja vkrasti, 
Na zelen travnik odpeljati, 
Na pisan stolček posaditi. 
Mi ga čemo tak vrediti, 
Da ne bo mogel nazaj priti. 



5 1 15. Zapisa I Fr, Trošt. — PriobčU dt. Kdv. Vo/Čič v » S/ova nu* IV. 
(i88 7 .) 379 . 

51 16. Zapisa! Fr. Trošt. — Priobčil dr. Edv. VolčiČ v »Štovanu* IV. 
(1887.) 3j 9 . 

51 17. Zapisa/]. Malnar. — Iz njegovega rokopisa. Vv. 8. božje = Bože. 
Opomnja. Z be/okraniskimi ivanjskimi pesmimi se mnogotero sk/adajo 

pesmi, kt se po/o v be/okraniskem kotu, primerjaj spodaj v II. razaelku oddelek L, 
kjer so pri dotičnih pesmih navedene podobnosti in enakosti. 



III. — I. Pesrai obredne B. 51 18, 5 119, 5120. 191 

20 Bog je z nami, tud z vami, In vas Bogu naročimo 

Daj, Marija, dobro leto, 25 In svetemu Florijanu, 
Sveti Ivan, kresnik božji! Ki poštene hiše varje. 

Mi se od vas odločimo 

UTajikcuv sJze . 

»Pred dvorom je zelen trsek.« 

5"8. 

(Varaždinska okolica.) 

Bog daj, Bog daj dobro večer, Z vankuši je podglavljena, 

Za večerkom dobro jutro Na nj i leži mladi gospon. 

Tomu dvoru poštenomu! 10 »Stanite se, mladi gospon, 

Pred dvorom je zelen trsek, Stan' te, stan'te, darujte nas 

5 Pod trsekom debel hladek, Lepem zdravljem i veseljem, 

Vu hladu je postelica, Z drobnem žitom i pšenicom 

Z dopleri je popojena, Z rusem vincom i rakijom ! 

Pred Ivanjem ono noč ido dečki k hižam i pred vsako hižo jim se stelje 
(praproti) prestre; na njo se posedejo in popevajo, onda jih ljudje darujo z jajci. 
meljo (moko) in z drugim tegom, in tako ido od hiže do hiže, in kadar jih 
ljudje darujo, zahvale se rekoč: »Lepa hvala na tem, daruj vas Bog i Marija«. 
Pričujočo pesem pojo pred hižo kakega višega gospoda in pred farovžem; pred 
drugimi hižami pa pojo bolj povrhno, veči del tako-le: 

15 Bog daj, Bog daj dobro večer, 20 Mi smo nočas rano stali, 
Za večerkom dobro jutro ! Rano stali, malo spali, 

Stante, stante, ranitelji, Vaše polje varuvali, 

Ranitelji petelinci! Daruj vas Bog i Marija! 

Stante, stante, darujte nas! 

»Stante gore, mlada gospa!« 

(Topliška pri Varaždinu.) 

Stante gore, mlada gospa, Ka zakuru žari ogen, 

Jobudjajte vse divojke, Ka pometu bile dvore, 

Ka počešu žute lasi, Ka podoje šare krave! 

Ka spleteju biber kite, Mi nemremo tu tu biti, 

5 Ka donesu hladne vode, 10 Tutu blato do kolena ! 

»Čiji žnjači v ravnom polu?« 

5120. 

(Topliška pri Varaždinu.) 

Bog pomagaj tomu stanju, Tomu stanju, gospodaru, 

Tiho je leto, dober je Bog! Gospodaru, gospodinu, 

51 18. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasn. II. (18 $8. J 14, kjcr je v 
v. 22. tiskano napak daruvali nam. varuvali. 

5 1 19. Zapisal Ivan Ku kulje vić. — Iz njegovih »Pesmi* str. 25$. Prim. 
zgoraj jurjevske štev. 4gg2—gj. 

5120. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pčsmi« 253 — 255. 
Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico. V v. 16. je tiskano napak nose. Slog po- 
menja vrsto za Žena, to je koredico ,Grasschwaden, Getreideschvvaden'. 



192 



III. — I. Pesmi obredne B. 5 121. 



5 Gospodinu, vsi družini, 
Vsi družini, menši vekši, 
Menši vekši, najstareši! 
Najstareši, najmlaješi, 
Najmlaješi, najvredneši, 

10 De Bog sliši i Marija, 
Sveti Ivan imenitel, 
Imenitel i kerstitel, 
Ki je kerstil dušu i telo! 
Čiji žnjači v ravnom polu? 

15 Tojnčekovi, Jeličini! 
Tojnček nosi barel vina, 
Barel vina, dva vođina. 
Jela nosi rani jobed: 
»Pite, ječte, moji žnjači!« 

20 »>Mi nećemo pit ni jesti, 
Mi joćemo jako žnjeti 
Vaše žito i pšenicu, 
Jako žeti, vse požeti, 
Žnjač kre žnjača, serp kre 

šerpa, 

25 Slog kre sloga, snop kre 

snopa.« « 
Nju vezalo sto vezačov, 
Nju stavilo sto stavičev, 
Nju vozilo sto vozičev, 
Navozilo dosta vnogo, 

30 Dosta vnogo, pune štagle. 



Nju zmetalo sto mlatičev, 
Nju vijalo sto vijačev, 
Nju grabilo sto grabi čev, 
Nju nosilo sto nosičev. 

35 Nanosilo dosta vnogo, 
Dosta vnogo, pune lagve, 
Pune lagve javorove, 
Pune škrinje jabukove, 
Pune kose skrebutove: 

40 Kaj bo više, to bo naše! 

Dajte, dajte, mladi gospon, 
Kaj ste snočka jobečali: 
Naša daća sir, pogača. 
Jako ne bo vsega toga, 

45 Mi vzememo vaše dite, 
Vaše dite to najmlajše, 
To najmlajše, Ivanjčeka. 
Mi ga joćmo j opra viti: 
Z črešnje višnje cepeliše, 

50 Z maka cvita robaćicu, 
Z šipkovine zelen venček. 
Mi ga jočmo jodvoditi 
V temne luge, prasne pute, 
Kaj se bomo š njim igrale, 

55 Kak junaki strelicami, 
Kak divojke z jabukami, 
Kak snašice z iglicami. 



Na polji miza pokrita z 

5121. 

(Iz Vrbovca 

Falem bodi Jezuš Kristuš! 
Tiha hej leta, lčpo je Bog 

dal! 
Bog pomagaj tomu stanju, 15 
Tomu stanju, gospodaru, 
5 Gospodaru se družine, 
Se družine po se hiže, 
Od najvekšega do najmejn- 

šega! 
Rodilo vam pole žitkom: 20 
Šaka laća pol vaganca! 
10 Rodila vam gora z vinom : 
Šaka loza pol vederca! 



masnim ruhom. 

.) 

Rodila vam loga žirom: 
Šaka grana pol vagana! 
Ne držte nas tetu doge: 
Tu je blace do kolenca, 
Bčlem volom do jermenca, 
Šarem kravam do vimenca, 
Vranem konj om do stru- 

menca! 
Mi idemo prašnim potom, 
Prašnim potom, tamnim lo- 
gom. 
Ostalo vam totu zdravje, 
Vam na domu, nam na potu! 



5121. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I. 73 — 7$. Verz 2. 
se ponavlja za vsakim verzom, »Loga (v. 12.) = lug.« Primcrjaj ŠL 4gg2 d. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5122. 193 



Ovaku pjevaju pastirice na I van je od kuće do kuće; kad jim gospodarica 
dade Štogod j, a one se zahvale ovako: 

Lčpa fala stari majki, I današnji godevnjak 

Ki su dare daruvali, Sveti Ivan! 

25 Mi njim fali, Bog jim plati 

Na polju miza pokrita z masnim ruhom. 

5122. 

(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) 

Dober jim večer, gospodari, 
Dober jim večer, gospodinje! 

Daj, Marija, daj, 

Dobre lete daj, 
5 Daj vam ga Bog! 

Bome gor budile rane dekliče, 
Rane dekliče, rane dekline. 

Bome v roke dale žote pehare, 
Žote pehare, pisane mijolne. 

10 Bome je poslale po tu ladnu vodu, 
Po tu ladnu vodu vo tu černu goru. 

Bodo nam prinesle ove ladne vode, 
Ove ladne vode z ote černe gore. 

Bome si hmivale ove bčle roke, 
15 Ove bčle roke i rumena lica. 

Bome gor budile našu gespo Mergčtu, 
Našu gespo Mergčtu, našu klučaricu. 

Bome vun zbirale se te drobne kluče 
Pisanih jormarov i jod bčlih ladlov. 

20 Bome vun jemale se bčle bčluhe, 
Se bčle bčluhe, se te mesne ruhe. 

Bome si brisale ove bčle roke, 
Ove bčle roke i rumena lica. 

Stoji nam, stoji pole široko, 
25 Pole široko, raven visoko. 

Na nem je ravnu lipa zelena, 
Lipa zelena, miza s komena. 

Miza pokrita z bčlom bčluhom, 

Z bčlom bčluhom, z otom mčšnom ruhom. 

30 Kolo mi stoji dvanajstero stolcov, 
Kolo mi sedi dvanajstero jogrov. 



5122. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I/L 86— 91. Pohar 
= pehar, vrč; mijolna ^ majolka; s komena —- iz kamena; včrt = Wirt (go- 
spodar). 

13 



192 



III.— I. Pesmi obredne B. 5 121. 



5 Gospodinu, vsi družini, 
Vsi družini, menši vekši, 
Menši vekši, najstareši! 
Najstareši, najmlaješi, 
Najmlaješi, najvredneši, 

10 De Bog sliši i Marija, 
Sveti Ivan imenitel, 
Imenitel i kerstitel, 
Ki je kerstil dušu i telo! 
Čiji žnjači v ravnom polu? 

15 Tojnčekovi, Jelićini! 
Tojnček nosi barel vina, 
Barel vina, dva vođina. 
Jela nosi rani jobed: 
»Pite, ječte, moji žnjači!« 

20 »>Mi nećemo pit ni jesti, 
Mi jočemo jako žnjeti 
Vaše žito i pšenicu, 
Jako žeti, vse požeti, 
Žnjač kre žnjača, serp kre 

šerpa, 

25 Slog kre sloga, snop kre 

snopa.« « 
Nju vezalo sto vezačov, 
Nju stavilo sto stavičev, 
Nju vozilo sto vozičev, 
Navozilo dosta vnogo, 

30 Dosta vnogo, pune štagle. 



Nju zmetalo sto mlatičev, 
Nju vijalo sto vijačev, 
Nju grabilo sto grabičev, 
Nju nosilo sto nosičev. 

35 Nanosilo dosta vnogo, 
Dosta vnogo, pune lagve, 
Pune lagve javorove, 
Pune škrinje jabukove, 
Pune kose skrebutove: 

40 Kaj bo više, to bo naše! 

Dajte, dajte, mladi gospon, 
Kaj ste snočka jobečali: 
Naša daća sir, pogača. 
Jako ne bo vsega toga, 

45 Mi vzememo vaše dite, 
Vaše dite to najmlajše, 
To najmlajše, Ivanjčeka. 
Mi ga jočmo jopraviti: 
Z črešnje višnje cepeliše, 

50 Z maka cvita robačicu, 
Z šipkovine zelen venćek. 
Mi ga jočmo jodvoditi 
V temne luge, prasne pute, 
Kaj se borno š njim igrale, 

55 Kak junaki strelicami, 
Kak divojke z jabukami, 
Kak snašice z iglicami. 



Na polji miza pokrita z 

5121. 

(Iz Vrbovca 

Falem bodi Jezuš Kristuš! 
Tiha hej leta, lčpo je Bog 

dal! 
Bog pomagaj tomu stanju, 15 
Tomu stanju, gospodaru, 
5 Gospodaru se družine, 
Se družine po se hiže, 
Od najvekšega do najmejn- 

šega ! 
Rodilo vam pole žitkom: 20 
Šaka laća pol vaganca! 
10 Rodila vam gora z vinom: 
Šaka loza pol vederca! 



masnim ruhom. 

.) 

Rodila vam loga žirom: 
Šaka grana pol vagana! 
Ne držte nas tetu doge: 
Tu je blace do kolenca, 
Bčlem volom do jermenca, 
Šarem kravam do vimenca, 
Vranem konj om do stru- 

menca! 
Mi idemo prašnim potom, 
Prašnim potom, tamnim lo- 
gom. 
Ostalo vam totu zdravje, 
Vam na domu, nam na potu! 



5121. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih I1NP. L 73—75. Verz 2. 
se ponavlja za vsakim verzom. »Loga (v. 12.) = lug.« Primerjaj šL 4992 d. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5122. 193 



Ovaku pjevaju pastirice na Ivanje od kuće do kuće; kad jim gospodarica 
dade Štogod j, a one se zahvale ovako: 

LČpa fala stari majki, I današnji godevnjak 

Ki su dare daruvali, Sveti Ivan! 

25 Mi njim fali, Bog jim plati 



Na polju miza pokrita z masnim ruhom. 

5122. 

(Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) 

Dober jim večer, gospodari, 
Dober jim večer, gospodinje! 

Daj, Marija, daj, 

Dobre lete daj, 
5 Daj vam ga Bog! 

Bome gor budile rane dekliče, 
Rane dekliče, rane dekline. 

Bome v roke dale žote pehare, 
Žote pehare, pisane mijolne. 

10 Bome je poslale po tu ladnu vodu, 
Po tu ladnu vodu vo tu čemu goru. 

Bodo nam prinesle ove ladne vode, 
Ove ladne vode z ote černe gore. 

Bome si hmivale ove bčle roke, 
15 Ove bčle roke i rumena lica. 

Bome gor budile našu gespo Mergčtu, 
Našu gespo Mergčtu, našu klučaricu. 

Bome vun zbirale se te drobne kluče 
Pisanih jormarov i jod bčlih ladlov. 

20 Bome vun jemale se bčle bčluhe, 
Se bčle bčluhe, se te mesne ruhe. 

Bome si brisale ove bčle roke, 
Ove bčle roke i rumena lica. 

Stoji nam, stoji pole široko, 
25 Pole široko, raven visoko. 

Na nem je ravnu lipa zelena, 
Lipa zelena, miza s komena. 

Miza pokrita z bčlom bčluhom, 

Z bčlom bčluhom, z otom mčšnom ruhom. 

30 Kolo mi stoji dvanajstero stolcov, 
Kolo mi sedi dvanajstero jogrov. 



5122. Za/>tsa/R\k. Fer d. Plohi. — Iz njegovih HNP. HL 86— gi. Pohar 
= pehar, vrč; mijolna — majolka; s komena — iz kamena; vert = Wirt (go- 
spodar). 

13 



194 III.— I. Pesmi obredne B. 5123, 5124. 

Srčdi mi sedi ženik z nevestom, 
Ženik z nevestom, z nebeskom deklom. 

Gor nam se rihta sirna pogača, 
35 Sirna pogača, mijolna vina. 

Sirna pogača, mijolna vina, 
Mijolna vina, se po dva sedima. 

Ćč nas nedu daruvale, bome včrta vkrale, 
Bome jih pelale po tem černem logu. 

40 Bome kupovale su tu dragu zmagu: 
Z lopušeca klobučec, s koprivice pušlec. 

Z lopušeca klobučec, s koprivice pušlec, 
S kopinice pasec i srebrni plašec. 

Pošto je gazdarica »kresovaljam« nešto udielila, to one ovako sa vrše: 

Bog vas prekriži, vas na vašem stanu, 
45 Bog nas prekriži, nas na našem potu ! 
Lejko li noČ, lejko li noč, 
Vužgi nam Marija nebesku luč! 

»Bog nam živi gospodo!« 

5"3. 

(Topliška pri Varaždinu.) 

Vijala se sviba viba Bog nam živi tu gospodu, 

Jober grada gospodskoga. Tu gospodu vu tom gradu ! « 
Bele vile kolo vile, IQ Gospoda se sp0 minala, 

Kolo vile, vino pile, s k f m w viI / daruva i a . 

5 Jedna drugi napijale: Mali darek cvancigarek 

»Nit za tvoje nit za moje Dober darek jen š & kudarek! 
Za gospodu dobro zdravje: J 

(Topliška pri Varaždinu ) 

Oj jabuka zelenika Gori sedi, grada gledi : 

Jober grada gospodskoga, Bog nam živi tu gospodu, 

Z lepim cvetom jodcvetala, 10 Tu gospodu vu tom gradu-! 

Dobrim rodom jobrodila, Gospoda se spominala, 

5 Na vse strane po tri grane, s kim w nj daruvala . 

Na vrhuncu po Četiri. MaH darek jen krajcarek 

Gon sedi sivi sokol, Dober darek cvancigarek ! 



5123- Zapisat Ivan Kukuljević. — Iz njegovih »Pesmi« s/r, 2 $2. 

5124- Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pčsmi« str. 252 — 2 $3. 



III. — I. Pe8mi obredne B. 5125, 5126, 5127, 5128. ]95 



5125. 

(Zagorska.) 

Stoji nam pole široko, Lađo je, Lađo, lepi hlad ! 

Lađo je, Lađo, lepi hlad! Da bi jim Ježuš zdravje d£l, 

Jeli so v gradu gisp&da? Lađo je, Lađo, lepi hlad! 

Lađo je, Lađo, lepi hlad! Blažena deva Marija! 

5 V gradu so, v gradu g&sp&da, 10 Lađo je, Lađo, lepi hlad! 



5126. 

(Iz Zamladinca.) 

Bele vile kolo vile Ki su dali, daruvali! 

Okol grada grofovoga. 10 Podaruj nje mili Bože, 

Grofi su se spominali, * Mili Bože i Marija, 

Š čim bi vile daruvali: I Marija milostivna 

5 »Hoćemo je z lepem darem, I denešni sveti Ivan! 

Z lepem darem, cvanci- Sveti Ivan, pomozi nam! 

garem.« 15 I mi od vas i Bog pri vas, 

»Fala, fala, ma gospoda, Vam na domu dobro zdravlje, 

Nad tem njevem lepem darem, Nam na putu dobru sreću! 



Kletva kresnic, ki ne dobe nobenega dani. 

5«7- 

(Iz Metlike.) 

Vaša vrata polna blata, Da b* imeli tol'ko straha, 

Vaši hiši sami misi, 5 Kok je na vaši peči praha! 

Na vašem vrti sami krti! 



5128. 

(Iz Podzemlja.) 
Kjer kresnice ničesar ne dobe, pojo: 

Vaša vrata polna blata, Da b* imeli tol'ko straha, 

Vaša hiša polna miša, 5 Kulko je na peči praha! 

Vaši vrti polni krti! 

5125. Zapisat Ivan Kukuljević. — Iz njegovih *Pšsmi« str. 2 56. 

5126. Zapisat Jožefpl. Šatra k. — Priooču M. Vatjavec v »Stov. Gtas- 
niku* 1866. str. 28g in d. 

5117. Zapisat Janez Zabukovec /. i8g2 , ko je bit kaptan v Metliki. 
— Iz njegovega rokopisa IV. (na koncu). Primerjaj konec št. 57/2. 

5x28. Zapisat Janko Barle; povedala stara Kločečka. — Iz njegovega 
rokopisa. Prim. >Dom in SveU I. (1888.) str. 89, kjer se piše: 4 tolko. 

13* 



196 



III. — I. Pesmi obredne B. 5129, 5130. 



Poglavje III. 

Drugačni ostanki kresnih pesmi. 

»Oj čakaj, čakaj, sonce!« 

(Ziljska.) 

»Da je kr§s se kresoval k česti sonca, kaže tuđi to, da je bila nčkada 
pri Žili u običaju stara, stara pesem od sonca, jaz sem samo začetek zbarati 
mogel, glasi ovako se:« 



Zarja mi gore shaja, 
Ljepa zarja mi gore gre, 
Za zarjo mi gre sončice, 
Oj rumeno sončice! 

5 Le čakej, čakej, songe, 
Ti rumeno sončice, 
Jes ti man vliko povećati, 
Pa še vliko več prašati. 

»Jes pa ne mo čakati, 
10 Man masa vliko obsevati : 
Vse dolince in hriberce, 
Tudej vse vboje sirotice. 



So zjutra tovn vignani, 
Tovn na mrzvo roso, 



15 



Al jes sgoda sijan, 
Se djekle krjegajo, 
Al jes pozdo shajan, 
20 Mi pastirji jočajo.« 

Le sjej, le sjej, ti sonce, 
Oj rumeno sončice! 



5130. 

(Ziljska.) 

Zarja mi gore shaja, 
Ljepa zarja mi gore gre, 
Za zarja, mi grč sonce, 
Oj r'mjeno sončice. 

5 Le čakej, čakej, sonce, 
Oj r'mjeno sončice, 
Jas ti man w'liko powćdati, 
Pa še vv'liko weč prašati. 



»Jas pa ne mo čakati, 
10 Man w*liko obsjevati, 
Vse dolince ino hriberce, 
Tuđi vse vboje s'rotice. 

S% zjutra tov'n wygnani 
Na t% merzti$ ros$, 



15 



5129. Zapisal Matija Majar. — Iz Slov. Bčele III. 1 (i8$i.) 186. Na- 
tisnil jo je Scheinigg v NPKS. str. 110 — /// (inačica str. 93 = Št. 5131) v knjižni 
slovenščtni, premenivši to-le: 2 gore — 3 solnce — 22—23 manjka. 

5130. Zapisal U. Jar ni k. — Iz njegovega rokopisa v VO. XV. 47 (2): 
•»Druga pčsen pod lipo*, kjer pristavlja: »Dieses Ided unirdc getvohnlich, so viel 
ich rveiss, nach vollendetem Tanz unter der Linde, zvenn die Madchen bei sich 
neigender Sonne, um durch langeres Bleiben den National -Anstand nicht zu 
verletzen, sich nach Hause entfernten, gesungen. Es isl lang und hat eine utalte 
Melodie, die notirt zu tvcrden verdient. Man konnte mir aber nicht mehr mit- 
theilen als dieses Bruchstilck. Diejungen zvissen leider nichts mehr davon.* Prim. 
tuđi opomnjo k št. j68. Melodijo je napisat Vraz v VO. XVII. 3. 1 lako-le (zgoraj 
je pripisano »Pjarrer Dr. Lesjai*): 



III. — I. Pesmi obredne B. 5 131, 5132, 5133. 



197 



Oj sijaj, sijaj, sonce, 
Oj sonce rumeno! 
»Kak6 bom pa sijalo, 
Sim zmiram žalostno! 



5 Ako zgodej ustanem, 
Me dekle kolnejo: 



»Oj sijaj, sijaj, sonce!« 

(Koroška.) 

Žalostne so one, 

Ki zgodej vstati morejo. 

Ako pa pozno zajdem, 
10 Se pastirci jočejo: 
Žalostni so oni, 
Ki dolgo pasti morajo.« 



5132. 

(Od Sv. Jurija na Šćavnici.) 



Sijaj, sijaj, solnčice, 
Oj solnce rumeno! 
»Kak bom jaz sijalo, 
K' sem vedno žalostno!« 

5 Solnce zgodaj gori gre, 
Dekleta jokajo, 
Ker rade bi ležale, 
Pa vstati morajo. 



Solnce zgodaj doli gre, 
10 Pastirci kolnejo; 
Domov bi radi gnali, 
Pa črede nimajo. 

Kak bi te sijalo, 
Če je zajokano, 
15 Tak še bolje nemre, 
Će je zakleto vso! 



5I33- 

(Štajerska od Cerovca.) 

Oj sijaj, sijaj, sunce, »Jaz nemrem ti sijati 

Oj sunce romeno! Od prevelke žalosti. 




5=ci 



H mtej 



^^ 




5 13 1. Neznanega zapisovavca. — Izjane&ičevega *Cvetfa slov. nar.* I. 
str. 77. Ponatisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 93 z razlikami: 4 zmirom — 
5] Al' zgodaj vstanem — 8 Ko zgodaj — 9 AT. 

upomnjo. To pesem je narod mnogokje spojil s pesmijo »Jezus vratar in 
ajdovska deklica* (št. $00 — $18), zakaj, to sem povedafže v opomnji na str. $14. 
1. zvezka. lam nahajaš to v številkah: $01, $02, $03, $05, $16, $18. Nekaj 
takih spojenekpriobčujem vnoviČ spodaj. 

513a. Zapisat Jožef Kranjc; narekovala M. Klemenčič iz Selišč. — Iz 
Kranjčeve zbirke. 

5133. Zapisat Stanko Vraz. — - Iz VO. XI. 56. Prvih 8 verzov se strinja 
v glavni stvari z začetkom št. 518. Drugi prepis ten prvih 8 verzov je kot po- 
sebna pesem v VO. I. 94 in se loči od zgoranjega natiska: 1, 2 sounce — 2 rć- 
meno — 4 velke. — Pesem je tiskat Šafarik v -»Sloiv. nđrodopisu* str. i6g s 
temi razločki od zgoranjega natiska: 1, 2 sonce — 4 velke — 5 ti] jaz — 6 Me] 
Se — 7 rano ti] pa rano — 9, n sijani — 9 gorice] planine — 10, 12 vidim. 
Po Šafariku jo je ponatisnil M. Majar v SI. Bčeli iL 1 (i8$i.) 186. 



198 



III. — I. Pcsmi obredne B. 5134, 5135, 5136. 



5 Če rano ti perhajam, 
Me dekle kregajo; 
Če rano li zahajam, 
Pastirci jočejo. 



Će sijan na gorice, 
10 Vidin sirotice; 
Će sijan na doline, 
Pa vidin šterčeke.« 



5^34- 

(Iz Bukovine v saladski stolici.) 



Sijaj mi, sijaj, sunčece, 
Lejpo, drago sunčece! 
^>Kak bom ti sijalo, 
Da sam ti jako žalostno! 

5 Ci idem rano gori jaz, 
Vse se dikličke joučejo; 
Či idem kesno doli, 



Kaj ti je pa, Micika, 
10 Kaj si tak jako žalostna? 
»Kaj bi ne bla žalostna, 
Da me je liibi zapiisto! 

Nejsam dekla ledična, 
Nejsam žena zakonska, 
15 Nejsam žena zakonska, 



Vse se dikličke krejgajo.« — Neg sem k rajkarska!« 



5*35- 

(Iz Tehaiji pri Celju.) 



»Oj sijaj, sijaj, solnce, 
Oj solnce rumeno!« 
Oj kak bom jaz sijalo, 
Sem močno žalostno! 

5 Će zjutraj zgodaj vstajam, 
Se dekle jočejo; 
Ker b* rade doug ležale, 
Pa morjo zgodaj vstat'. 

Će z večer kmal zahajam, 
10 Se pastirji jočejo, 
Ker žvinco razgubijo, 
Pa ne vejo, kam za njo. 



Jezus po vrtu hodi, 
Kakor da bi goltnar biu, 
15 Na rami matko nosi, 
Kakor bi rožice sadiu. 

Jaz nisem noben goltnar, 
Tud rožic ne sadim: 
Jaz le dušam pot nakapljam 
20 Prot' kraju nebeškemu. 

Kdor hoče po tej pot hoditi, 
Mora bit čiste vesti 
In čistega srca, 
Kot solnce rumeno. 



5 J 36. 

(Iz gorenje savinske doline.) 

Sijaj, sijaj, solnce, 5 Če zjutraj zgodaj vstanem, 
Oj solnce rumeno! Se dekle kregajo; 

»Kako bom jaz sijalo, Će zvečer pozno zajdem, 

K' sem zmiraj žalostno! Pastirci jokajo: 

5134. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. IX. 43. 
Drugi del pesmi spada k liričnim. Vraz jo je prepisa/ vnovič v VO. XV. ig s 
Umi predrugačbami: 1 Sijaj mi] Sijaj — 2 LŽpo drago — 4 sam ti] sam — 
5 Se se . . jočejo — 8 Se se . . . kregajo — 10 si tak jako] si ti tak — 12 liibi] 
liibi moj — 16] Neg sam 

5135- Zapisa l JankoŠlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 30 — 31. 
Prot' kraju izprevrženo iz Proti raju. 

5136. Zapisat Janko Časl. — Iz njegove zbirke I šl. 8. Konec spada 
dnigam. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5137, 5138, 5139. 



199 



Solnce zgodaj gori gre, 
10 Se dekle jokajo, 
Ker rade bi ležale, 
Pa vstati morajo. 

Solnce zgodaj doli gre, 
Pastirci kolnejo, 
15 Domov bi radi gnali že, 
Pa ž'vince nimajo! — 



Ta kmečka zgodaj vstaja, 
Na delo hitro gre, 
Ta purgarska pa obraća 
20 Prot' lep'mu soncu se. 

Moj sinek se je uženio, 
K' se men' prav dobro zdi, 
Je purgarsko zapustiv, 
Dobiv je kmečko hči. 



5137- 

(Iz Lašič, Bele, Ljubljane.) 

Sijaj, sijaj, solnce, 5 Ako zgodaj vstanem, 

O ti solnce rumeno! Mene dćkle kolnejo; 

»Kako bom sijalo, Ako pozno zajdem, 

Ker sim grozno žalostno! Se pastirci jokajo.« 



5138 

(Kranjska.) 



Oj sijaj, sijaj, sonce, 
Oj sonce rumeno! 
»Kako bom jaz sijalo, 
K' sem silno žalostno! 

5 Če zjutraj zgodaj Vstanem, 
Me dekle kolnejo: 
Bi rade še ležale, 
Pa vstati morajo.« 

Oj sijaj, sijaj sonce, 
10 Oj sonce rumeno ! 
»Kako bom jaz sijalo, 
K sem silno žalostno! 

Če opoldne vroče šijem, 
Me hlapci kolnejo: 
15 Bi radi v senc* ležali, 
Pa delat morajo.« 



Oj sijaj, sijaj sonce, 
Oj sonce rumeno, 
»Kako bom jaz sijalo, 
20 K sem silno žalostno! 

Će popoldne zgodaj zahajam, 
Se pastirci jokajo: 
Bi radi domu gnali, 
Pa ž'vince nimajo. — 

25 En fant po vrtu hodi, 
Kakor ko b' gortnar bil, 
Motiko na rami nosi, 
Ko b' rožice sadil. 

»Jaz nisem nobeden gortnar, 
30 Tud rožic ne sadim, 
Jest pota nakopujem 
Prot raj* nebeškemu.« 



5139. 

(Z Bleda.) 

De bi sjalo sonce, 5 Zjutro či gori gredem, 
To sonce rumeno! Se dekle kregajo : 

»Kako bom sjalo sonce, Ko bi rade še spale, 

Ki sčm zmirej žawostno? Ustati morajo. 

5137. Zapisat Mat. Valja vec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je kravi l 
MikloŠiĆ. Pisana je bila poleg št. $og. 

5138. Zaptsal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke. 

5139. Zapisa/ St. Vraz. — Iz VO. XVI C. 37. 



200 



III. — I. Pesmi obredne B. 5140, 5 141, 5142. 



Zvečćr či doli gredem, 
10 Pastirci jokajo : 

Ki bi rsLdi domo gnali, 
Pa živince nemajo. — 

Tam stoji en gartelč, 
Pohen rožic nasajen, 
15 Noter pleje ena dekla, 
Ena dekla hajdovska. 



Jezus po gartelni špancćra, 
Kaker bi en gortnar biu. 

»Jest nćsem nćben gortnar, 
20 Tud rožic ne sadim, 
Jest le pot poprawlam, 
Prot svetmo raju grćm.« 



5140. 

(Od BI eda.) 



Sijaj, sijaj, sončice, 
Oj sonce rumeno! 
»Kako bom sjalo sonce, 
K sem vedno žalostno? 

5 Sonce zgodaj gori gre, 
Dekleta jokajo, 



Ker rade bi ležale, 
Pa vstati moraj o. 

Sonce zgodaj doli gre, 
10 Pastirji kolnejo, 
Domov bi radi gnali, 
Pa črede nimajo.« 



1 



5Mi- 

(Iz Krope.) 



Le seji, seji, solnčice, 
Ti solnce rumeno! 
»Kako bom sijalo solnce, 
Ker sem močno žalostno! 

5 Če zjutraj zgodaj gori grem, 
Me dekle kolnejo. 



Će zvečer pozno doli grem, 
Pastirci jokajo. 

Oh deklica ti ajdovska, 
10 Ne kolni ti mene, 

Bogu ti čast in hvalo daj, 
Da vidiš me vselej!« 



(Iz Luže 

Oj sijaj, sijaj, sonce, 
Oj sonce rumeno! 
»Kako b6m sij&lo, 
Kćr sim silno žalostno! 

5 Ko zjiitrej g&ri grćm, 
Me dekle kćvnejo: 
Bi rade še ležale, 
Pa vstdti mćrajo. 



5M2. 

na Gorenjskem.) 

Ko^o pćvne g6ri grćm, 
10 Me hlapci kćvnejo: 
Bi radi v senc' ležali, 
Pa dćlat' mćrajo. 

Ko zvečer zadi grćm, 
Pastirci jćkajo: 
15 Bi radi dćmu gnali, 
Pa žvin'ce nćmajo.« 



5140. Zapisa/ Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke P, št. 75, k/e r je 
tuđi melodija. Zapis v Rodetovi zbirki VI I L št. 45 (pov. Anton Mrak) je iz 
Žirovnika. 

5141. Zapisa/ Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 180. Konec je pač 
še le v novejši dobi pridejan; toda ajdovska deklica priča, da jo je pevec pozna/ 
v zvezi s pesmijo o nji. 

5x42. Zapisa/ J. Kržišnik. — Iz njegovega rokopisa. 



III. — I. Pesmi obredne B. 5143, 5144, 5145. 5'4<>- 



201 



5143- 

(Iz ribniške doline.) 



Sijaj, sijaj, solnce, 
To solnce rumeno ! 
»Kako bom zđaj sijalo, 
K' sem silno žalostno! 

5 Će zjutraj zgodaj vstanem, 
Me đekle kolnejo, 
K' b' rade še ležale, 
Pa vstati morajo!« 

Sijaj sijaj, solnce, 
10 To solnce rumeno! 



>Kako bom zdaj sijalo, 
K* sem silno žalostno! 

Če z večer pozno zajdem, 
Pastirci jokajo, 
15 Ki b* radi domu gnali, 
Pa pasti morajo.« — 

Marija gre v nebesa, 
Nas vabi za seboj, 
Saj pojdemo in gremo 
20 Veselo za teboj ! 



5M4- 

(Iz Adlešič.) 



Sijaj, sijaj, sončice, 
Ti drobno, oj drobno sončice ! 
»Oj kako bom sijalo, 
Sem močno žalostno! 

5 Če zjutraj zgodaj shajam, 
Dekleta jokajo, 
Da se vstat ne morejo. 



Će zvečer v dobi zahajam, 
Se pastirci jokajo, 
10 In čredo pogubijo, 
Jo najt ne morejo, 
In domu prihitijo, 
Se zunaj skrijejo.« 



Sijaj, sijaj, solnce, 
Oj solnce rumeno ! 
»Kako bom jaz sijalo, 
Sem zmerom žalostno! 

5 Ko jaz zjutraj gori grem, 
Me hlapci kolnejo: 
Ker radi bi ležali, 
Pa vstati morajo. 



5M5- 

(Belokranjska.) 

Čez dan ko močno šijem, 
10 Me ljudje preklinjajo: 
Ker jim je silno vroče, 
Pa delat morajo. 

Ko jaz zvečer doli grem, 
Pastirci jokajo: 
15 Damuh bi radi gnali, 
Pa blaga nimajo!« 



5M6. 

(Dolenjska.) 

Sijaj, sijaj, solnce, 5 Ako zjutraj zgodaj vstanem, 
Oj ti solnce nimeno ! Dekle mene kolnejo : 

»K&ko bom sijalo, Ako zvćčer pozno z&jdem, 

Ker sem silno žalostno! Se pastirci jokajo.« 



5143. Zapisa/ A. Zlobec. — Iz nfegovega rokopisa JI. 2. 

5144. Zapisal Janko Barle. — iz njegove zbirke. 

5145. Zapisal Janko Barle; povedala Anka PovŠe. — Iz Barletove zbirke. 

5146. Zapisal Jož. Stritar. — Iz romana »Zorin* (v * Zvonu« 1. 1870 



str. 67). 



202 



III. — I. Pesmi obredne B. 5147, 5148, 5149, 5150. 



Sijaj, sijaj, sounce, 
Sounce rumeno! 
»Kako boum sijalo, 
Sčm siono žalostno! 



5M7- 

(Kranjska.) 

5 Će zjutraj zgođej vstanem, 
Me dekle kounejo, 
Z večer če poznou zajdem, 
Pastirci joukajo.« 



(Goriška.) 



Oj le sijaj, solnce zlato, 
Da bode kmali svetio, 
Da bodeš vsem deklićem 
Veselje delalo! 

5 »Če zjutraj zgodej pridem, 
Se dekleta jokajo, 



Ker morjo gore vstati, 
Ker bi rade spale še ! 

Ce z večer zgodaj zajdem, 
10 Se pastirji jokajo, 

K' bi radi domov gnali, 
Pa čede nemajo.« 



5^49- 

(Iz Kanalskega na GoriŠkem.) 

Le presevaj, sevaj, sonce, 5 Će zj utro zgodej vajdem, 



Ti sonce rumeno! 

»Kako bom jest presevalo, 

Sem zmeraj kregano! 



Me dekle kregajo; 

Će zvečer pozno zajdem, 

Pastirci jočejo. « 



5150- 

(Iz Hudojužne.) 



Oj sijaj, sijaj, solnce, 
Oj solnce rumeno ! 
»Kako bom sjalo solnce, 
K' sem zmerom žalostno! 

5 Će zjutraj zgodaj šijem, 
Pastirci jokajo, 
Ko bi radi ležali, 
Pa vstati morajo. 



Će zvečer dolgo sejem, 
10 Pa delavc* kolnejo, 
K b' radi delat nehali, 
Pa delat morajo.« 

Kdor hoče v nebesa priti, 
Mora tako čist biti, 
15 Kakor je leto solnce, 
To solnce rumeno. 



5147. Zapisa/ Ivan Kukuljević-Sakcinski. — Iz Vrazovega prepisa 
v VO. XV. 66, kjer je Vraz pozneje popravit: 1 Sijej, sijej — 5 zjutra in je 
pisano 3 Kakor. Vnovi$ jo je s temi predrugačbami prepisa/ v VO. L 93, toaa 
s temi novimi premembami: 4 žalosno — 5 prijeđem (izprva pridem) — 6 kou- 
nejou — 7 pozno — 8 joukajou 

5148. Zapisa/ Flor. Batistič. — Iz Cejanove zbirke V. 5. 

5149. Ncznanega zapisovavca. — Iz *Goriškega /etnika« 1864., str. 21 7. 

5150. Zapisa/ Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. 



III.— I. Pesmi obredne B. 5151, 5152, 5153. 203 



»Kres le gori, kres le gori.« 

(Zilska od Sv. Štefana.) 

Kries le gori, kries le gori 5 Ko kriesu hodi oj Marija, 

Na srieđi murja siunoga. Na roči nosi oj Jezuša ! 

Ko kriesu hodij^ dečle tri, Sprelubi Jezuš smileni .... 
Liepo paj^, kriesujej^. 

»Kaj raste brez korenja?« 

5152. 

(Štajerska.) 
Nekdaj so Slovenci okoli kresa plesali in so popevali: 

Kaj raste brez korenja? 5 Let' kolo, let', 
Kamen raste brez korenja. Cvet', praprot, cvet', 

Kaj cvete brez cveta? Škrop', dekle, škrop\ 

Praprot cvete brez cveta. — Hoja, hajsa, hop! 

Kresne drobtine. 

(Štajerska.) 

Pri velikonočnem krešu slovenski fantje polivajo dekleta in dekleta 
fante in pojejo: 

Ljub moj fant je jak, Moja pa deklica 

On je lep mijak: Čvrsta kopalica. 

To se godi tuđi o Janževem krešu, letnem solncevratu. Dekleta pojejo: 

Sveti, sveti, svetli kres! 
Vrti, vrti mladi ples! 

In med plesom fantič poliva deklice, deklica pa fante. 



+HMH+ 



515 1. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. XV. Bi; »po je se kod krčsa*. Pri- 
merjaj v I. delti naslov »Kresnicc* (št. 297 — 301). Prve štiti verze je natisnil 
Scheinigg v NPKS. str. 113 (inačica Št. 94) v knjižni slovenščini. 

5152. Zapisat D. Trstenjak. — iz »Slov. Glasnika* 1859. II. 82. Po- 
natisnil Iv. Tiišek v Slov. gl. IX. (1863.) 5/. V » Steiennarkische Zeitschrifi« 1843. 
I. str. /05 poroča Trstenjak nekoliko drugači. Na Pohorju pojejo po tem poro- 



čilu: najprej verz 1. — 4., potem pa samo še tega: Letni sneg, zimski cvet. 

5153« Zapisat Davorin Trstenjak. — Iz »Slov. Glasnika« IV. (18 Kg.) 
str. 48. — »Na Koroškem tresejo dekleta na večer pred kresom bezovec, da leti, 



če je ravno v cvetu, cvet je na tla, in pri tem pravi/o: 

Biz, beza, Le mladd, 

Daj moža, Kar stara!« 

Tako poroča Ivanu Navratilu K. Pečnik l. 188$. (gl. Letotois slovenske 
Matice 1882. str. 100); isto poroča v Novicah 186$. L str. 19 P. Dular, samo da 
po njegovem poročilu pravijo dekleta: 

Beza, bezd, 
Daj. mi moža! 
Ker se ti verzi ne pojo, ampak le pravijo, rečejo, jih priobčujcm pod crto. 



204 HI. — I. Pesmi obredne C. 5154, 5155* 5156. 

Oddelek C. 

Obredne jlrobtine. 

Šapalica ali tepežnica. 
5154- 

(Borovlje.) 

Šip, šap! Zdravi ko ribice v vodi, 

Bog daj vamsrečo inzdravje, 5 Močni ko medved v gori, 
Da bi b'li veseli ko tičice v Da bi imeli toliko otročič, 

gozdu, Kolikor ima vejica vršić! 



5I55- 

(Iz Đelih Kranjcev.) 

Že dan pred tepežnico si spletejo otroci tepeške (pletenice iz bekovih 
šibic) in pripravijo torbice; na tepežnico vzame na vse zgodaj vsak svojo torbico 
in tepeško, pa hajdi po vaši. Ko pridejo v hišo, udarjajo gospodarje in gospo- 
dinje, izgovarjaje besede: 

Reš'te se, reš'te Težko mošnjo, 

Zdravi in veseli ! 5 Da bi tako dolgo živeli, 

Da bi dosegli sivo brado, Da bi si nebesa zaslužili! 

Na Plavutinji (vasici lipniške Župnije na HrvaŠkem, precej preko Kolpe) 
so otroci govorili ov&ko: 

Resite se, resite 5 Tako po božicu ! 

Zdravi i veseli, Dajte ta božič van, 

Tusti i debeli, Dobro jutro Bog daj ! 

Tako o božicu, 

V Metli ki (gl. Letopis 1887. v Navratilovem spisu »Slov. nar. vraže in 
prazne vere« 145 — 150) pojć: 

Reš'te se, reš'te Tolsti, debeli 

Zdravi i veseli, Več let dočakali! 

V Ternovci pa in v metliški okolici govorć takć-le: 

Resite se, resite se Da bi dolgo na svetu živeli, 

Malim grehom, večjim obiljem, Da bi si nebesa zaslužili! 



Novo leto. 
5156. 

(Iz Središča.) 

O novem letu darujejo dekline vodi, to je, pred solnčnim izhodom vržejo 
rudečo jabelko v studenec s temi-le besedami: 

Voda! Jaz ti darujem od dna do dna, 

Jaz sem za moža godna, 

Daj mi moža Štefana ali pa Vrbana ! 



5154. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 8j. 
5155- Zapisat Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice* /£oj., str. jj. 
5156. Zapisat Ivan Kolarič. — Iz Pajekovih *Črtic iz duš. žitka štaj. 



Stovencev*, str. 88. 



III.— I. Pesmi obredne C. 5157, 5158, 5159. 205 



Pustne šege. 



1. Rusa. 
5157- 

(Od Ščavnice.) 

Ob pustu, ko je že led zginil z rečic in potokov, vodijo Slovenci kraj 
Ščavnice Ruso. Storijo pa takole: Dva fanta svoja herota vkup oberneta ter 
se pripogneta. Eden vzame metlo v roke, drugi pa drog, na kterega obesi star 
pisker. Tretji fant pokrije z belo rjuho pripognjena fanta. Pisker predstavlja 
glavo, metla pa rep. Ćela Šema ima potakem podobščino konjsko. Pant to šemo 
po vaši goni in poje: 

Belo Ruso vodimo, Zobi ji ne dajamo, 

Konjem srečo prosimo, Z meglo jo napajamo. 

Kadar fant Ruso prižene do potoka, veržeta fanta, ktera sta predstavljala 
podobščino konjsko, pisker in metlo v potok, in vsi trije zapojejo: 

5 Smo Ruso v vodo stirali, Zdaj borno pa pobirali, 

Konjem srečo sprosili, Da borno težko nosili. 

Pri vsakem hramu dobijo fantje kakšen dar. postavim: klobas, sira itd. 

2. Medved. 

(Od Mure.) 

Na pustni dan obleče se moČan mladenič v medvedovo kožo ali pa, kadar 
te ni, v narobe obernjen kožuh. V lapah derži kij in po ulicah skače sedaj po 
dveh, sedaj pa po Štirih nogah. Pred njim gre mladeneč, katerega za »godoljuba« 
imajo. Ko truma na konec vesi priđe, se medved hitro skrije, ker drugači bi ga 
palošnjak zaklal. Palošnjak ima paloŠ (sekiro) in, ker se mu je medved skril, 
začne led se kat i. Otroci pa pojejo: 

Prošlo je medvedovo, Po bregih zelenilo: 
Došlć bode Jurjevo: 5 Oj, veselo bo! 
Po potokih curilo, 

Krizi (vnebohod Gospodov). 

5*59- 

(Iz Gribelj.) 

V Gribljah zapojć pastirji na vnebohod Gospodov, katerega dne imajo že 
zjutraj posebne navade, popoldne pa si napravijo veliko gostijo, potem ko so 
se najeli in napili, to-le pesem: 

Lepi dve vćnčeni, Zat* me majka ne ženi, 

Zak' te majka ne ženi? Kad me dekle neče. 

5157. Zapisal Dav. Trstenjak. — Iz Slov. Glasnika 1860. II 141, kfer 
skuša Trstenjak to šego razložitu Toda prim. bav. Riissin ,Stute 4 (Schmeller- 
Frommann) in nemško-kor. običaj Sehimmelreiten. 

5158. Zapisal Davori n Trstenjak. — Iz njegovega spisa »Poletne šege 
Slovencov takraj in unkraj Mure* v Novicah XV, (1857 ) 98; tam spominja na 
dansko šego, kjer se voditelj majskega praznika zove gadebasse, to je »ulični 
medved*. 

5159. Zapisal Janko Barle. — Iz *lMopisa slov. Matice* 1889. 8y, 
kjer je obširnejši popis te svečanosti. 



206 HI. — I. Pesmi obredne C. 5160, 5 161, 5162. D. 

5 Ak' te neče nijedna, N&vezal ji na ročico. 

Će te verna Mare. Pelal ju je u sejmćve, 

Mare teče po potoku, Kupil ji je pćstolove, 

Ive zanjo na kokotu, U čem bode t&ncovala, 

Kupil ji je pisan trakec 15 Kad se bode tidavala. 

10 In erdečo jabolćico. 

Poleg te pojć še druge pesmi, podobne št. 1096. in 1105. 

Kralj gonjaš ali lukec, lukman. 

5160. 

(Iz Gribelj.) 

Kdor prižene na krize (vnebohod Gospodov) zadnji na pašo, se mu po- 
smehujejo: 

Lćncogloja, posterglaj, Nisi b&ba ni junak, 

Žlice peci, pepel meri. Nek' si svinjski pominjdk! 

5161. 

(Iz Roža.) 

Kdor prižene (na binkošti) zadnji na pašo, temu pravijo Šaljivo binkoštni 
kralj. Skušajo mu žabo na vrat obesiti ter se mu vsi priklanjajo, zmerjaje ga: 

Potouci ha, Pa daj jom' 

Pomouzi ha, 5 Ano sklodo pačanah krot ! 

Vrzi ha za plot, — — - 

(Borovlje.) 

Binkoštnemu zaspancu se zapoje: 

Potovci ha, pomovzi ha, 
Zavlieci ha za puet! 




Oddelek D. 

Zagovori, 

Dasi se zagovori ne poj 6, so vendar sestavljeni v verzih, 
ki so, kajpada (in ravno zato, ker se ne pojo), prešli dandanes 
že skoraj popolnoma v nevezano besedo, da včasi nikar ni več mo- 
goče slutiti prvotne mere. Tuđi so bili, kakor se kaže, izprva ne- 
rimani in so imeli kvečemu kako asonanco. S palilo gijo se da 
brez teiave še mnogo verzov obnoviti, ne da bi se kaj premenilo. 
Da so se nekdaj peli, kazejo izrazi za čaranje (prim. ta izraz v 
številki 4] 46): slovansko bajanje poleg češkega bdseii, latinsko incan- 
tatio itd. Dandanes jih seveda vsaki zagovarjavec skrbno skriva. 

5160. Zapisat Janko Barle. — Iz *Leiopisa slov. Matice* i88g., str. 86. 

5 161. Zapisat K. Pečnik. — Iz »Letopisa slov. Matice* 1888., str. 755 
v spisu Ivana Navratila » Slovenske narodne vraže in prazne vere*. Primerjaj 
tuđi, kar piše Dav. Trstenjak v Novicah XXXVIII (1880.) str. no: Kralj 
Gonjaš in pa Pajek, Crtice str. 5. 

5162. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 684. 



III.— I. Pesmi obredne D. 5163, 5164, 5165, 5166. 207 



Zoper kačji pik. 
5163. 

(Z Gorenjskega.) 

»Tam stojf ena sveta g6ra, Je pa rekla trikrat eden za 
Na ti gdri stoji en zlat stol, drugim : 

Na tćm stolu sedfen svet mož, »Zakaj ti ne fertigješ tega 
Sveti Šenpas. človeka, 

5 K njemu je peršla mati božja, Od strupa pičeniga? 
Je pernesla usmiljeniga Jezusa, 

Zdej trikrat v kruh dihni, na kruh stori sveti križ, potlej pa sam sebi 

in reci : Imaš ven zginiti skoz in v imenu svetiga Šenpasa, in svetiga 
Urha in skoz te tri svete božje peršone: Boga Očetd, Sina in 
svetiga Duha! Potlej pa reci: Jez vćrjem v Boga Očeta, jez vćrjem 
v Boga sina, jez vćrjem v Boga svetiga Duha. Potlej pa mdli tri 

Očenaše in Češene Marije in Vero. 



5164. 

(Iz Strug na Kranjskem.) 

Stoji, stojf silna skala, Prosim, prosita Očeta ne- 
Na ti skali stoji sv. Jošt beškega, 

In sv. Šempavz. De ti živali ne smć nić 
Le ta žival je popadena škodit\ 

5 Ode hude živali. Kakor btćk gor, takć dol!« 



5165. 

(Iz Ribnice.) 

Stoji, stoji, silna skala, 5 Pomagaj temu človeku, 

N& ti skali leži Irmbas. Će je vgrizen al popaden 

Mati božja priđe k njemu : Od tega crva podzemelj- 

» Stani gori, ti Irmbas, skega!« — 

To se mora izgovoriti trikrat zaporedoma, ali potihem ali na glas, toda 
tako, da ne sliši nihče. 

5166. 

(Od Devina.) 

[Tam stoji ena gora,] Tam je ena stezica, 

Ena g&ra sv. Šenpolaja. Po nji hodi Marija devica. 

5163. Neznanega zapisovavca. — Iz Novic V. (1847.) str. 147. Tako je 
zagovarjal neki Mataja stmp deklici, ki je drugi dan potem umrla. V Novicah 
je prvi del tiskan kot proza. 

5164. Zapisa/ Ivan Navratil. — Iz »Letopisaslov. Matice« 1894., str. 184. 
Prim. Sempavz s Šenpas (Sanctus Bassus) in Šenpav. (Namestu ta žival se po 
potrebi reče: ta kristjan ali to govedo, namestit\ živali potem seveda temi kristjani 
ali temu govedu.) Otćk se izgovarja otuk. 

5165. Zapisat JožefRudez (f 1846. L 29, marcaj, objavil Fr. Levec. — 
Iz Ljublj. Zvona VI. (1886.) 375. Irmbas vtegne biti napak brano za Sembas. 

5166. Neznanega zapisovavca (najbrž Jan. Bleiweisa): »zvedel za 40 kraj- 
carjez* od nekiga človeka, ki bičnike (gajželnike) prodaja in zraven tega tuđi 
kačje strupe zagovarja«. — Iz »Novic* V. (1847.), 147. Tam gotovo manjka po 



208 III.— I. Pesmi obredne D. 5167, 5168. 



Jez prosim v imenu sv. Šen- V imenu Boga Očeta, 

polaja, 10 Sina in sv. Duha, amen: 

5 Prosim v imenu Marije . Prosim, đe bi šel strup 

device, Te pozemeljske reci 

Vseh svetnikov in svetnic, Proč od tega človeka (ali 

te živine). 



V imenu sv. treh kraljev, 
Potem se moli Očenaš, Češena Marija in pa Vera. 



5167- 

(Iz Gabrija pod Gorico.) 

Boh dej lćk anu prelćk, 10 Od tiga strupćniga modrdsa, 

Preljuba divica Marija (Ali: Od ta strupćn'L zmeticL, 

Anu sveti Š&npas! Ali: Od tiga strupćniga 

Won stoji na 'ni siwni g6ri, zmćta), 

5 Siwni gori, siwni sk&li. Da ga na bo ne žgalo, 

Prosim ta, Marija divica! Ne bolćlo, ne sarbćlo 

Prosi sa vsimi svetniki wrdd, 15 U wseh njegovih počutkih, 

Pošlji tiga, ki vćš nu znaš, Ne ozgun, ne oznotra! 

Ozdrdvit od ta naznan-L bolćzni, 

Moliti je 5 OčenaŠev in 5 ČeŠčena si Mariji na čast Kristusovega trpljenja, 
mazati ud z maslom ali salom nizdolu in ga vtekniti v zemljo. 



5168. 

(Tolminsko.) 

Tam stojf zlata gora, O pridi, mati Marija devfca! 

Za zlato gorćstojf zlata miza, 5 Reci temu crvu, naj gre ta 
Za zlato mizo spf sveti Šenpdv. strup, 

(Zdaj zagovornik 3 krati dahne črez desno ramo.) 

Kakor gre ta sapa proč od mene! 
Bog oča, Bog sin in Bog sveti Duh ! 

(Ob zadnjih besedah rano tri krati polije z vodo.) 



pomoti na začetku enega verza, ki se je najbrž glasil tako, kakor je gori ozname- 
n/eno, ali pa tuđi morda >Stoji, stoji, ena gora« (ali silna gora). Da fe zagovor 
od Devina, najbrž iz Brestovice, sklepam iz tega, ker so ravno ti moji bližnji 
rojaki poprej jbovsod po Kranjskem proda jali btćnike in na » zagovor* še danes 
mnogo drže. Tuđi se sv. Šenpolaj (St. Pelagius), patron pomorščakov, še časti tam 
in je po njem imenovana ćelo ena vas. 

5167. Zapisat K. Štrekelj od svojega deda Valentina Pavletiča. — Pri- 
občil v knjižni slovenščini Fr. Erjavec v »potni torbi* v »Letopisu slov. Matice* 
1882183. sir. 3^8, 330. ludi na Hrvaškem zakopavajo otrovani ud v zemljo 
(Dr. Hire v Zborniku za nar. živ. I. 15). Beseda zmet, zmetica tač nima niČ 
opraviti z zmija, zmaj, ampak je iz vzmett ,kača, ki se vrže kvišku, kadar na- 
pade', prim. skok, poskok. 

5168. Zapisat Jakob Fon. — Iz »Letopisa slovenske Matice* 1882)83., 
5 f r * 337 — 338 v Erjavčerri » potni torbi*, kjer se Senpav razloga s sv. Pavel in se 
iz besede črv v pomenu kaca sklepa, da je zagovor preložen iz nemšČine. 



III. — I. Pesmi obredne D. 5169, 5170. 209 



5169. 

(Iz Podkrncev.) 

Ako je strup majhen, zagovarja-se z »m&lo besćdo«, ako je velik, z »veliko 
besćdo«. Če nobena teh ne pomaga, pridene se lehko tuđi »sovražna beseda«, 
ki vselej pomaga. Z malo in veliko besedo zagovarjati ni greh, a se sovražno 
je, kakor mislijo. 

»Jaz tebi preganjam strup 15 Bodi bćl ali bćla, 
VimeBogd in svetega Ju rij a; Bodi črn ali crna, 
Jaz tebi preganjam strup Bodi pfrhast ali pfrhasta, 

Vime Bogd in svete Marjete; Bodi rdćč ali rdćča, 
5 Jaz tebi preganjam strup Bodi z&len ali zelena, 

V ime Bogž in svetega 20 Bodi rtis ali rtisa, 

Šenp&sa. Bodi mutast ali mutasta, 

Tam je zlata gora, Bodi gluh ali gluha, 

Na zlatej gftri je sama de- Ali bodi breja ali ne! 

vica Marija Ti imaš svoj strup n&se vzeti 

In vsa sveta Trojica. 25 V ime Bogd Očeta, 

10 In tam je težka skala V ime Bogd Sina, 

In ta škodljivi črv. V ime Bogd svetega Duhd! 

Ti, črv, imaš svoj strup n&se Ti ne smeš nič škodovati, 

vzeti: Temu človćku (tej • živini), 

Bodi kaca ali kačon, 30 Moraš ga (jo) pustiti, 

Bodi vipera ali viper, Kakor je na svet prišel (prišla)!« 

5170. 

(Iz Gorij pri Bledu.) 

(»Če gas ale pa m6dras koga piče.«) 

K6 je bil Še svćte Martin majhan, je m6gu woČove jarce paste. An dan, 
k6 je b6 prav wročo, pa pičfc an velik modras ano narlevše wovco, K& se ni 
vedu dargače pomagate, zaČel je molite, de be mo jarac preč na prisu. Boh ga 
je vslišal. Kar nankat priđe tam memo an star mož jin je tistemo ta pi- 
Čenemo jarc6 zagovoru, da j& bil koj dobar. Potlej j& pa Še sv. Martina zago- 
varjate na w u Ču, — na tole vizo: Čez ta pičenfc glls narede z roko križ, potlej 
pa mole to-le molituco: 

Evo sučudeža! Ako budo otrov pili, 

So oni koj verovali, Noče škodovati njim ; 

Jime moje zaterali: Na bolezne ruke 

Će je vraga govoril, 10 Kladati čejo, 

5 Bude nove jezike pahudil, Izlečiti njih budo. 

Če je vraga . . . 
K6 mo je to povedal jin ga nawuču, je pa zginu. 

5169. Zapisa/ Š im. Gregorčič ml. — Iz Erjavčeve *potne torbe* v *Le- 
topisu s/ov. Matice* 1882183. str. 339. 

5 1 70. Zapisat Ivan Kunšič; *povedala soseda, rodom Bohinjka iz Srednje 
vaši (rojena 1859. L), katero je bil naučil jako star moš. Za različne hrvaške 
izraze mi ona ni vedela povedati pomena in tuđi ni razumela molitvice, ražen 
nekaj besedij.* — Iz rokopisa Kunšičevega, ki mi ga je poslat 0. Stanislav 
Skrabec, KunšiČ je v tem in v drugih zagovorih in pesmih, ki jin je poslat 
Skrabcu, rabil poslednjega za knjižni jezik prirejeni pravopis ; hoteč nkratu 

14 



210 HI. — I. Pesmi obredne D. 5171, 5172, 5173. 

Zoper izvin. 

(Iz Gabrija pod Gorico.) 

Marija po stazici teče, Na plazincu partekla 

Na plazfncu part&če. Anu san sa povallla 

Sveti plaščac razgarnila 15 Anu ročicu zganfla.«« 

Anu sa je povalila Vzame sveti Blaž, Kdnihov 

5 Anu si je ročicu zganila. woća 

Priđe sveti Blaž, K&nihov \voća, Zl&to pčro, zldtu kupu, 

Anu ju praša: Anu pomaže anu reče: 

»Ka si je tebe, Marija! »Jest pruosim živiga Bogd, 

Ka takuo milo stojiš anu bre- 20 Da sa imaju scćlit žilcB anu 

žiš?c košćicB, 

10 »>Ka bi jest milo na stala Kokar je scćlila sama sveta 

Anu na brež&la! Trojica 

Po stazici san tčkla, Zemlju anu nebuć.« 

Potlej se moli 7 Očenašev in 7 ČeŠČena si Mariji na čast sv. Trojici ter 
se izvinjeni ud pomaže z maslom ali s salom, pa vselej nizdoli. 

Zoper uroke. 
5172. 

(Iz Slamne vaši.) 

Vtirok teče po stezici, Poknile mu crne oči, 

Bučo nosi na glavici. Kdo je leto dete vročil! 

Namesto dete tuđi stvar, katera je vuročena. 

Zoper pšen. 
5173- 

(Iz Gorjan pri Bledu.) 
Čez oteklino naredi križ z roko, potlej pa moli: 

Huda kri, Ježušova kri, 

Beže ti; Wostane ti! 

Zraven tega mora pa tišti, ki ima pšen (Šen ,Rotlauf'), moliti Še nekaj 
Očenašev v čast ranam jžžušovim, potlej pa Še eno pokoro spol ni ti, ki mu jo 
tišti, ki je zagovori!, naloži, na primćr, da se med potjo nič nazaj ne ozre. 



pridršati dijalektične oblike; tako je n. pr. vokale s kratkimi naglaski izgovar- 
jati polglasniški, enako pa tuđi e za i, ki ga KunšiČ včasi zaznamuje s piko 
zdolaj pred ejem. Toda dvema gospodoma — knjižnemu jeziku in narečju — 
hkratu služiti nikakor ne gre. Za njegov ,v in l sem tiskal w in \. Da bi vcč 
razumka spravil v besedilo, sem spremenil te-le KunŠiČeve rokopisne podatke, 
pišoČjih v knjižnem jeziku: 2 one . . . verovale — 7 pile — 8 Škodovate — 9 druke 
— 10 kladate — 11 Izločitu. Verz 4.-6. mi je neumljiv, ve?idar bo po moji 
misli brati govoril v v. 5. namesto pahudil (? = pohodil), pahudil pa v v. 4. na- 
mesto govoril. V. $.jepač okrnjen. 

5x71. Zapisat K. Štrekelj; povedal mu ded Valentin Pavletič. — Na- 
tisnil je ta zagovor v knjižni slovenšcini Erjavec v potni torbi v »ljetopisu slor. 
Matice« i882J8j. y str. 338. 

5172. Zapisat Janko Đarle. — Iz»Letopisaslov. Matice* iSgj., str. 40, 41. 

5173. Zapisat Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke ; ki mi jo je posla l 
o. Stanislav Škrabec. Glej opomnjo pri Št. 5170. 



III. — I- Pesmi obredne D. 5174, 5175, 5176, 5177. 211 

Zoper navadno oteklino. 

5174- 

(Iz Gorjan pri Bledu.) 

Wot6k, Ržlz dlako 

Pojdč r&z most Na zeleno trato. 
Na k6st, 10 Tam pojdč 

Rkz k6st Devčt komotcov 

5 Na mfes6, 4 Wbok v tla ! 

Ržlz m£s6 Tam bode na »tuc«, 

Na dlako, Tam bode na »tuc«! 

Zoper protin. 
5i75- 

(Iz Nove vaši pri Sv. Marku na Štajerskem.) 

Protin nektere ženske ogovarjajo ali »dol molijo« s strašnim preklinjanjem 
in zraven tega ga rotijo: • 

Idi med pećine in planine, 
Med vse vrage in hudiče! 

Pa le redkokedaj se ugane. 

Kako se lovcem puška zaveže. 

5176. 

(S Slemena na Kozjaku.) 

Ko zagledaš lovca, govori trikrat zaporedoma: 

Jaz vidim tvojga gvira ror, 

Zadrži ti tvoj patron, 

Kak je Marija nedolžnost svojo! 

Puška tedaj ne -*gre los«. 

Kako narediti lovcu, da zajec ne pade. 

5177- 

(S Slemena na Kozjaku.) 
Da zajec ne pade, govori trikrat proti lovcu: 

Ći keka, či keka, či keka: 

Le v r . . ga piši, le v r . . ga piši ! 

Le Bog ti pomagaj, le Bog ti pomagaj ! 

_ _ _ m- 

5174. Zapisa/ Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je posla l 
o. Stanislav Skrabec. *Rabi bolj za šalo, kakor za resnico.*- wot6k = ote klina; 
wbćk' = globok. *Kaj,\Mc k pomeni, nisem mogel zvedeti.* Morda je to = otoci 
(otocč) ,Geschwulst*. Primerjaj opomnjo pri št. 5170. 

5175. Neznanega zapisovavca. — Iz Pajekovih *Crtic iz dušnega žitka 
štajerskih Slovencev* str, 18. 

5176. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke. »Ce hočeš 
*flinko* odvezati, reci: ,Ti flinka mar'š jit s petimi (?, morda spet (zopet) mi) 
du, tak rihtig, ko je Bog oča sina Jezusa na svet redio!* Potem lodštok v ror 
deni, se trikrat s flinko naopak zasuči in lodštok nazaj vzemi.* 

5177. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke. -»Da rado 
pade, deni stolčeno gromsko strelo k šrekljem.* 



212 IH. — I. Pesmi obredne D. 5178, 5179, 5180. 

Zoper hudo uro. 
5178. 

(Iz Nakla na Gorenjskem.) 

Svet, svet, svet šmar'n oblak, 5 Jež'š Nazarenšč, kralj teh 
Bod* mir'n 'n krotak! Judov, 

Kdorvoče čez to š'roko polje Usmil' se čez me 

teč', 'N čez vse polje! 
More trikrat reč': 

5*79- 

(Iz Ihana.) 

Kadar se je gnalo k hudi uri, je slovenski kmet, skozi okno glavo moleč, 
zagovarjai megle tako-le: 

>Pobj«rte se, IvLduabe, P^telin* na pojo: 

Na gurine, na spolne, Tam » mate yi sfiajo vabvastl 

i am, k zvančv na zvane, 

5180. 

(Iz Gorjan pri Bledu.) 

Č&r&n woblak, Pojde na vsoče gore, 

Bodč krotak, Wobvarč nam žitn6 polje! 

Molijo pa tuđi rožni venac in sicer tako-le: 

Ljubč woblak, Kok&r je Ježtiš bil, 

Bodč krotak, K6 je za nas k&rvavč pot potil ! 

In tako naprej! 



5178. Zapisa/ Ivan Vrhovnik, — Iz njegove zbirke str. 2g. 

5179. Zapisa/ Anton Breznik; poveda/a Korezova Jera. — Iz Brez- 
nikove zbirke V. št. 24. Primerjaj tuđi št. 604 (»Sv. Eražem prežene hudobo*) 
proti koncu. 

5180. Zapisa/ Ivan KunŠič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je pos/a/ 
0. Stanislav Škrabec. G/ej opomnjo pri št. 5170. 





Razdelek II. 



Pesmi na kolu in plesu. 

Oddelek H. 

Pesmi na kolu (v Belih Kranjcih). 

Poljansko kolo. 

A. V Trgu. 
5181. 

»Kolo (narodni ples) — pri kterim se dekleta, tuđi mlade snahe (žene), 
vzajemno (nasprotno) na suknjah za žepe deržeče na podobo šestila okoli vertć, 
dve stopinji naprej, eno nazaj gredć — se v nekterih kraj ih v svoji stari svetač- 
no8ti še zmerej vodi, v nekterih se je pa tuđi že opustilo. Med njimi je vselej 
ena vodja, in sicer taka, ki je narbolj urna in narveč pesmi vć, zakaj kolo se 
popevajoče vodi, dokler se ples ne zaČne; kader se pa ples začne, od stopi jo vse 
ttste, ki so slabe ali pa ki ne znajo na las z vsimi drugi mi dve stopinji naprej, 
eno nazaj poskočiti, zakaj v enim trenutji morajo nogć vsih po zemlji poteptati 
in zopet odskočiti v zrak. Stari trg v Poljanah je bil njega dni velikonočni 
pondeljek pred večernicami včs v takih igrah in vse je od perja gromelo, ker 
vsaka vas iz ćele fare je ondi na svojem prostoru svoje kolo praznovala. Kolo 
se začne vselej s pesmijo: 

Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor 
Prelepih vsih mladih devojk itd. 

Vsled tega se pojejo razne pesmi v čisto serbsko-horvaškem narečju, 
odlog nekterih majhnih premer, de se Človek prečuditi ne more, ako pomisli, 
kako so se te pesmi na Kranjsko zemljišče zasaditi mogle. Kolo se v naši dobi 
redkokrat vodi, samo v velikih prazni kih in na piri (svatbi) drugi dan po poroki, 
ako ne vesta ni vdova.« 

5182. 

Po Navratilovih ovedbah se igra še kolo v Trgu, v Predgrađu in v Deskovi 
vaši, in to skoraj vse velike praznike, pa ne pred večernicami, ampak po ve- 
černicah. »Snahe ne plešejo več, ampak le dekleta in fantje. Napevi so pesmicam 

^ — — ^ '■— ■ — — .- — ■■■■ ■■ " ■■■■! p ■ ! . , ■ - - 1 . , ■ ■ ■■ 

5181. Popisa/ in zapisat Jurij Kobč v »Novicah« 184J. str. 41$. Prim. 
$182, 5186, sigo. 

5 1 81. — 5184. Pesmi je zapisa/ Jure Koce iz Trga; po župniku Rezku 
jih je dobi/ Ivan Navrati/ in jih objavi/ z uvodnimi opomnjami v *Ljub/jan- 
skem Zvonu* VIII. (1888) 416, 4gj — 495. Iz njegovih drugih opomenj posna- 
memo samo g/avne tn pristavimo nekaj svojih: 

14 2 



214 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5183, 5184. 



taki, kakor jih sploh pojo naši Vlahi okoli Metlike; vendar ima pa vsaka pesem 
nekaj drugačnega, kar pa tujec težko razloČi. Tako se mladež vrti in p6je, stari 
pa okoli stoje, gledajo in tobak (duhan) pušijo.« V Trgu se poje najprej ta pesem: 



a) 



Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor 
Vseh mladih divojak! 
Ajde, kolo, da skočimo, 
Da to trato povalimo! 

5 Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor 
Vseh mladih junakov! 



Ajde, kolo, da skočimo, 
Da to trato povalimo ! 

Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor 
10 Vseh mladih snašic ! 
Ajde, kolo, da skočimo, 
Da to trato povalimo ! 



Kakor v Metliki in pri Srbih in Hrvatih, tuđi v Trgu prihajajo za pravim 
kolom na vrsto pesmi, ki se popevajo v kolu, pa se ga ne tičejo čisto nič. Take so : 



P) 



5183 



V našem polji zlata jablan, 
Daj Bog, daj nam dobro 

leto! 
Daj Marija, daj nam Bog! 

Pod jablanko zlata miza, 
5 Daj Bog, daj nam dobro 

leto, 



Prvo palo v naše polje : 
15 Naše polje obrodilo. 

Daj Bog, daj nam dobro 

leto, 
Daj, Marija, daj nam Bog! 

Drugo palo v naše gore: 
Naše gore obrodile. 



Daj, Marija, daj nam Bog! 20 Daj Bog, daj nam dobro 



Jokol' miže zlati stoli, 
Na njih sedi Bog, Marija! 
Daj Bog, daj nam dobro 

leto! 
10 Daj, Marija, daj nam Bog! 

V rokah ima zlato kr&pel, 
Hiti se vč zlato jablan, 
Doli padu tri jabuka. 



leto, 
Daj, Marija, daj nam Bog! 

Tretje palo v naše selo, 
Naše selo zdravo, oj veselo : 
Daj Bog, daj nam dobro 

leto, 
25 Daj, Marija, daj nam Bog! 



7) 



Ki za kolo, 

Naj gre z nami v kolo, 

Ki ni zdto, 

Naj od strani gleda. 

5 Da si, da si moja, 
Imela bi drdga. 



5184. 



Nisem, nisem tvoja, 
Ni braca tvojega; 

Več sem, več sem svojega, 
Milega drdgdga, 
10 Koj me, koj me ljubi, 
Popustit' me neče! 



K U. 5182. Po razjasnilu župnika Rezka je povdarjati: Zbiraj se, zbiraj, lepi 

zbdr. * Useh mladih divojdk, dalje Useh mladih junakdv in Useh mladih sna — Šfc. 
V 3. in 4. verzu imamo osmerce: ajde kćlo, ći skočimo (s čemer primerjaj pri 
Vuku I. (1841) ij6: Skoči, kolo, da skočimo. — Prim. št. 5181, 5186, sigo, 

Kšt. $183. Verz 8. pojo zdaj: Na njih sedijo Bog, Marija, sv. Peter {iz starega; 
Na njih sedi Bog, Manja, * Bog Marija, sv. Peter) — 11 kr6pel = krepelo ali 
krepeiica. — Glej opomnjo k št. $189. 

K št. 5184. Primerjaj konec št. 5186, 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5185, 5186. 215 

d) Kraj bunara deteljina trava, glej Št. 2332. 

b) Ena ptič'ca sproletela In to pesmico zapela 

Iz te dežćle Štajarske, Od Marije žalostne itd. 

Ta pesem je čisto slovenska, glej I. Št. 555. 



B. V Predgrađu. 
5185 

Za kolo se dečaki (fantje) in deklice zbero sredi vaši na trati. Nekoliko 
dečakov in deklet stopi na to stran trate, nekoliko pa na 6no stran; prvi začnejo 
proti drugim popevati, drugi pa jim odpevati tako kakor v Metliki, samo da se 
v Metliki igrd in popeva po kolu, v Predgrađu pa že pred kolom. In sicer pojo pesem : 

a) Most 

A. A. 

Je-li trd ta vaš most? 10 Iz česa ste ga delali? 

Brojeli broj, bronjke 

Vera je trd 'se ko kost. g 

Brojeli broj, bronjke Iz te repe r j bane) 

br °J ! Iz teh rakovih košćic 

... ^ x x A -> Brojeli broj, bronjke 

Ali gremo žiher cez vas most ? b r o i ! 

5 Brojeli broj, bronjke j 

broj. 15 Vi ste, kume, šmrkani, 

a., ~*' x A Brojeli broj, bronjke 

Ziher greste čez naš most, J broi ! 

Brojeli broj, bronjke o 

„ . . , , , Dr0 J • Vi ste vrh glave grintavi, 

Saj 1 je trd, kako kost. p od očimi , esnivi 

Brojeli broj, bronjke Brojeli broj, bronjke 

br °J ! broj! 

Potem se bližajo 6ni tem in se začno zdraviti (pozdravljati), nato pa zopet 
popevati : 
/?) Kolo. 

5186. 

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih junakov! 

'Seh lijepih, mladih djevojak ! 5 Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih snašicah! 

5185.— 5194. Popisa/ in zapisa/ Jure Rade; po župniku ReŽku je dobi/ 
ta popis Navrati/ in ga objavi/ z ohomnjami v » Ljub/janskem Zvonu* VII L 
(1888) 49$—$oo, S5 l —5§3* Radi poaaje popis v obliki pripovesti, jaz sem njegov 
popis na kratko posne/ in rabi/ za njegov proš/i Čas sedanjik. 

K št. $185. Verz j. poda je fttden, nerazumljiv pripevek. — S to pesmijo 
primerjaj št. $200, $202, 3208, $200. 

K št. 5186. 4 junakov: beseaa junak rabi Poljancem samo v narodnih 
pestnih; sicer se je kakor dečak mora/a umekniti tujemu fantu. — Konec pri- 
merjaj s št. §184, sredo pa s koncem št. 5190. 



216 HL— II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5187, 5188, 5189. 



'Se selo je Juretu na ruko, Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor! 

Tako ti Boga, Djuro mlad! Koj je za kolo, 

Kam bi ja grade dohajal Naj gre . . . h kolo, 

10 Od tvoj 'ga grada do moj 'ga! Koj ni za kolo, 



15 Nek' od str&ni gleda! 



Potem začno dečaki s pištolami streijati in vriskati, dekleta pa popevati 
vsakovrstne pesmi, n. pr.: 

7) 5I87. 

Igraj kolo, igraj kolo, (Nato dečaki :) 

Dvajset ji dva igra! Igraj kolo, igraj kolo, 

U tem kolu lipi Jure igra. Dvajset ji dva igra! 

Lipi Jure sladka usta ima: U tem kolu lipa Kata igra, 

5 Da me hoče, da me hoče, 10 Lipa Kata lipa usta ima : 

Da poljubi š njima! Da me hoče, da me hoče, 

Da poljubi š njima ! 



Tako se popeva za vsakega dečka in za vsako dekle, kolikor jih je v kolu 1 
— Po drugih raznovrstnih zapojo pa zopet v kolu: 

d) 5l88. 

Skoči, kolo, da skočimo, 
Da se malo zveselimo, 
Da si drage izbiramo ! 



Pri tem začno vsi skakati okoli na okoli, dečaki pa streljajo zmerom iz 
pištol. Ti kupijo tuđi po par veder vina in pijć potem v kolu, ž njimi vred tuđi 
dekleta. 

Vsaki dečak pa ne sme v kolo (n. pr. dokler ne navrši kakih 18 let); 
tako tuđi dekleta ne. Tuđi dečki iz druge vaši ne smejo v kolo, ker se sicer 
precej — stepć, dekleta pak smejo, zlasti če so lepa in izvrstna. Dečaki iz drugih 
vaši morajo, kakor domači še nedorastli dečaki in dekleta gledati od strani ; tako 
tuđi tišti, ki so že prestari ali prestare. Mlajši dečaki in dečki vlačijo mlade 
deklice in prestare na stran od kola, tako, da se morajo nekaterikrat smejati 
vsi vkupe. Imajo pak tuđi kletarja, ki jim v kolu vino toči in daje piti; tako 
tuđi kakemu odličnemu možaku, ki gleda od strani. V lepem vremenu igrajo 
tuđi do ii. ure zvečer pri luči, ki jo postavijo na sredo v kolu, zraven nje pa 
lodrico vino, s katerim se krepčajo. 

V kolu pojo tuđi še tako: 

B) 5189. 

V našem polju zlatna jablan, Daj nam ga Bog! 

Daj Bog, daj Marija dobro Pod jablankom zlata miza, 

leto, 5 Okol 1 miže zlati stoli. 

Po št. 5188. »Skakati okoli na okoli*: svedok primerja to skakanje Štajer- 
skemu plesu. 

K ft. 5189. Primerjaj številke 50J6, s°77^ 5 I0 4> 5 I0 5> 5 r °8, 5116, 5193; 
8 kloper = kropel — 9 je] tiskano napak se — 16 rastavica = 3 ali 4 snopi 
skupaj; 21 v rkp. prevezoc. 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5190, 5 191. 



217 



Na njih sedu Bog, Marija, 
Bog, Marija, sveti Petar. 
V rokah drži zlatno kloper, 
Shitijo se vu jablanko, 
10 Doli padu tri jabuka. 
Prvo palo v naše selo, 
Naše selo 'se veselo. 
Drugo palo v žitno polje, 



Žitno polje obrodilo : 
15 Šaka latka dva vaganka, 
Rastavica po kuplćnik. 
Tretje palo (v) vinske gore, 
Vinske gore obrodile: 
Stara trta tovor vina, 
20 Grebenica po lodrico 
I prevezec po vedrce I 



Dalje pojć tuđi: 
£") Marija Boga rodila, 

Ke ga rodila, povila, itd. glej I. št. 431. 

O binkoštih pa so peli: 

v) 5190- 

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 
'Seh lipih, mladih djevojak 
I 'seh lipih junakov! 



Prvo kolo djevojačko, 
5 Drugo kolo 'se junačko, 
Tretje kolo 'se snašinsko. 

Gledala ga z Rima gospa. 
Ne glej kolo, rimska gospa ! 

Ja ne morem od žalosti, 
10 Dje moj dragi druge ljubi. 

Drugoj kupi zlat prstenac, 
Meni neče svinčenoga! 

15 Iše brat bracu govori : 



»Ženi ti mene, bratec moj U 
> > Jast bi te ženil rad, prerad, 
Al' te nemam dobro ke, 
Ko te neču ko Ane, 

20 A Anice doma nej. 
Anica prošla prek morja 
Žlahtnega gvanta kupovat, 
'Se žlahtnega, skerletnega. « « 
Iše brat brat bratu govori : 

25 »Prodaj ti meni beli grad 
'Se iz drobnega kamenca, 
'Se iz žutega bisera, 
Kam bi ja (k) gradu dohajal 
Od moj 'ga grada do moj 'ga.« 

30 Iše brat bratu govori : 
» » S toga ne more ništa bif ! « « 



&) 



OkrepivŠi se z vinom, se zopet dečaki oglase: 

Mili bože, čuda velikoga, 
Ke izbije mali velikoga. 
Puška puci iz drugoga kola 
I ubije Ivana junaka. 



5 Igraj, kolo, dva luga zelena ! 



Nišo ono dva luga zelena, 

Več je ono ta zvezda danica. 

Na nji kola Marija devica, 

Sinka Boga na rokah držijo. 

10 Pomozi Bog, pomozi Bog! 

Napi(j) meni, a ja ču tebi. 



V Predgrađu igrajo kolo o veliki noći, o binkoštih, na svetega Janeza 
Krstnika god, o božicu, na sv. Štefana, na sv. Janeza, na sv. tri Kralje in na 
novo leto. Navadno se začne kolo igrati Še le po večernicah t. j. ob 3. ali 4. po- 
poldan ter se igra do 8. in 9. ure zvečer; na sv. Ivana evangelista začnejo precej 
ob pol enajste ure dopoldan ter igrajo do treh popoldan, potem gredć južinat; 
po južini, ob treh ali Štirih začno pa zopet ter igrajo do 9. ure zvečer. Navadno 
je, da enkrat »skačejo«, kadar kolo igrajo, in spet počasi okoli kolaj o in pojejo 
vsake vrste pesmi in tuđi druge pesmi, ter se veselije 

K št. sigo. Zvarjena iz več pesmi; primerjaj Št. 5186. 



218 



IH. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5192, 5193, 5194* 5195- 



Na sv. Janeza Krstnika dan je taka navada: Zvečer ob 8. uri se zberć 
iz vse vaši fantje ali dečaki in dekleta, vzamejo voz in gredo po vaši drv zbirat. 
Vsaka hiša mora dati, če ne, vzamejo si jih sami. Ta drva odpeljejo četrt ure 
daleč iz vaši na trato, zakurijo ogenj in pri tem ognju igrajo kolo ali plešejo 
ter popevajo razliČne pesmice vso božjo noč do belega dne. K temu kolu pojejo 
najprej : 







5*92 

Sveti Ive kres nalaga 
Na Ivanje zvečer na večer. 
'Si kresniki na kres dojdo 
Na Ivanje zvečer na večer. 
5 'Si kresniki i kresnice 



Na kres dojdo na Ivanje, 
[Na Ivanje zvečer na večer]. 
Samo nije rože Margete 
Na Ivanje zvečer na večer. 
10 Roža Margeta doma se spleta 
Na Ivanje večer na večero. 



*) 



5193 

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor, 
Pojdmo v kolo, dragi moj ! 
Malo cupni, malo lupni, 
Da se trese ćeli dom! 
5 Z okom sevni, grlom pevni, 
Nogom skoči kakor grom! 
Noga lahka, srce zdravo, 
Kolo leti kako djavo(l). 
Poskočice djevojčice, 
10 Kaj so htele, to so i smele. 



Daj nam, brate . . ., piti, 
Dej nam iz vrča vina uliti, 
Poj svim brzo pa natoči, 
Da nam bratja bol(j) poskoči. 
15 Jasno je nebo široko, 
Žarko je sunce visoko: 
Moja draga je daleko, 
U sred kola u popreko 
I na ovu do mene. 



*) 



5*94 

Hvatajte se kola toga, 
Od višnjeg' je ono Boga. 
S rukom drži bratac brata, 
Blizi srca njega hvata. 
5 Muzik svira, srce dira, 
Kolo, kolo muzik svira, 
Noga zemljo ne dodira. 



Dajmo, brate, ijujuju! 

Momci čili podvikuju. 
10 Muzik svira, ne da mira, 

A još više, djevojčice, 

Njihe oči i nožice. 

Dej, brate, ijujuj ! 

Kteri bi taki momak bil, 
15 Ke se ne bi pošalil! 



Metliško kolo. 
5195 

Kolo se igra v Metliki na velikonočni pondeljek po večernicah pod milim 
nebom na ,pungrtu', travniku blizu sv. Marti na cerkvice. V stari dobi so je igrala 
odrasla dekleta in snahe po dvakrat na leto, na velikonočni pondeljek in prvo 
nedeljo potem; takrat je bilo »devojačko«, zdaj pa je meševito, t. j. igrajo je 

K št, 5192. Primerjaj št. 4985 in 4985 ter 5012 in $013. 

K št. 5194. 5 muzik = muzikant. 

5195. — 5200. Zapisala Anton in Ivan Navratil. — Priobčil Ivan 
Navratil v »Ljubljanskem Zvonu« VIII. (1888J 294 — 298, 337—341 2 mnogimi 
opomnjami ', od kaierih posnamem U te: 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5196, 5197, 5198. 219 

dekleta in fantje. L. 1888. je je igralo i5 deklet (dekličev) in sedem fantov od 
17. do 25. leta; mlajših deklic ne marajo, ker bi bile preslabe. Dokler ne priđe 
vojarinka (voditeljica), se igrajo »robčece« (gl. ^Zvon« 1888,296); ko pa se prikaže 
ona med nje, se postavijo v vrsto in se primejo prvi (gorenji) dekliči za roke, 
zadnji (dolenji) pa za zvite robce, ker se roke pri plesu rade spote in potem 
lehko izmuznejo, da kolaš odleti kam strani. Da se ne zgodi kaj takega, se 
morajo čvrsto držati za robce, pa vendar padaj o dolenji, ker morajo na znak 
naglo teci. Gorenji dekliči se držć za same roke, ker se samo obračajo in jim 
ni treba derjati navzdol. Poprijemši se tako za roke in robce, se začno, pope- 
vajoč nastopno pesem, pomikati najprej v ravni vrsti za vojarinko, ki jih vodi, 
iz doline ali z ravnice na majhen hribec na koncu te ravnice. Ko pridejo na 
vrhunec, se zasuče vojarinka, za njo in okoli nje pa vsa vrsta ter se vrti in 
spušča, neprenehoma popevajoč, rekel bi povitično (spiralformig) navzdol. Ko se 
kolo razvije na ravnici, počnć zopet kakor prvič v ravni vrsti pomikati se navzgor, 
z vrhunca pa zopet na poprejšnji način sukati in spuŠČati se navzdol itd. itd., 
dokler ne izpojć vse pesmi, ki se po stari navadi popeva v kolu. Pravzaprav 
so to štiri pesmi (sprva jih je najbrž bilo pet), pojo pa jih brez presledka, kakor 
bi to bila samo ena pesem. 

a ' Igraj, kdlce, nč postavaj, Ni điv6jka nakinččna, 

Nisam d6šal k61a igrat, 5 Nit* ves&lce pozlaćeno. 

Nčg' sam ddšal divoj'k 'zbirat, 



... 5196. 

K6mu mćrem ljuba biti? Lćpa moja sladka vusta, 

Črnemu, mal'mu V6gran- 10 K6ga bćdo k&ševala? 

čičku. Črn'ga, mal'ga V6grančička. 

Kč b* imela crne oči, Lćpe m&je bćle r6ke, 

Včljala bi kralj - gosp&na K6ga bćdo dbjemale? 

5 I njegove svčtle sablje. Ćrn'ga, maPga V6grančfčka. 

Lćpe moje crne oči 15 Lćpe moje bćle n6ge, 
K6ga bćdo pdgledvale? Zd kom bćdo p6hajdle? 

Ćrn'ga mal'ga Vogrančička. Zd crnim, malim V6gran- 

. čičkom. 



7) 5I97. 

V gradu so vis6ka vrata, Z bćlim hlćbom, ž61tim si- 

Nd njih sčdi crna Kata. rom. 

Na vrtil je tr6je zćlje, Mlinarica žlćb zapferje, 

Tr6je zćlje i korćnje. Naj zapferje i odperje, 

5 Vsi poličkom pred sodfčkom, Bog ti plati, star' na kdnju ! 

d) 5198. 

(Završek). Rdćča zlatca n6simo, 

Odprite naša vratca 5 Okol* sebe srebrn pas, 

Ćez tri rdćča zlatca. V vsdkem žepu stć dukat. 
Sive k6nje vćdimo, 



K št. 5195. 2 kola] nekdaj kolca. 

K Št. 5196. Verz 1. mćram — 2 Črn'mu — 4 nekdaj Valjala. 
K Št, 519J. Verz 9. Prim. Vukove Srpske nar. pj. I. 294 (št. 400) in št. 5207. 
K Šk $198 Verz 1. Odprite] zdaj Odprite nam — 2 zlatca od zlatec 
,dukat e (gen. za tri kakor v hrvaščtnt) — 3 nekdaj kojnce. 



220 HI. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5199, 5200. 



Ko začne vojarinka popevati završek, vzdigneta zadnja kolaša (pred- 
zadnji desno, zadnji pa levo roko z raztegnenim robcem kvišku, stojeČ vsaksebi, 
kakor podboja pri vratih) in zdaj teče vojarinka, vodeč za seboj vso, ž njo vred 
neprenehoma popevajočo vrsto skozi ta od p rta »vratca*. Zadnja dva se previjeta, 
in pri tej priči izginejo tuđi ,vratca 4 . S tem je kolo pri kraju. 

Po končanem kolu se začenjajo igre s petjem, najprej rešetca, potem 
most. 

f) Rešetca. 

Ta igra s popevko vred se zove tako zato, ker stoje pri tej igri dekliči 
v eni vrsti, dekle za dekletom, kakor rešeta na sejmu. Zdaj priđe vojarinka, 
držeč se samo z enim dekletom za roke, in hodeč okoli vrste poje s tovariŠico 
vred, kot da so prišli prošnjaČi (snubači) snubit. Ženska prošnjača prosita, mati 
(ki si jo moramo pa le misliti poleg vrste) pa odgovarja (odpeva) z vsemi hče- 
rami vred tako: 

5*99. 

(Prošnjača). Suha hruška z&cvete, 

Mi bi rad' dekliča. Onda n&zaj pridi! 

(Mati). (Prošnjača). 

Ja jo nćdam m6žu. Z Bugom, z Bugom 

(Prošnjača). 10 Vsem vćrnim slugom, 

Če jo nčdaš sdma, Ki ste nam dali, 

Vzamem ti jo s&ma. Da pćjdete z nami. 
(Mati). (Tekajoč okoli vrste): 

5 Pdjdi, pdjdi, moja hći, Hindr, handr, žumbr, 

Skoraj nazaj pridi: Vsake žumbrske družine! 

Po besedah ,skoraj nazaj pridi* se loči prvo dekle spredaj od vrste in 
prime za roko tisto dekle, ki hodi z vojarinko. 

To pesem ponavljajo na isti način za vsako ,hčer* posebe, dokler voja- 
rinka ne izprosi vseh tako, kakor je izprosila prvo, samo da vodi vsak pot po 
eno izprošeno dekle veČ sabo okoli 6ne vrste, tako da hodijo zdaj vsi izprošeni 
dekliči ž njo vred veselo prepevaje svoj ,Hindr, handr, žumbr* za njo; potem 
pa je konec rešetcem. Zgodi se pa tuđi, da pobere vojarinka zadnji dve ali tri 
deklice na enkrat. 

f) Most. 

P° 3* 4* 5 P rav samih dekličev ali pa dekličev in deČakov (fantov) se 
postavi za roke držeč proti solnčnemu vzhodu; tem nasproti se postavi tuđi 
toliko parov (z vojarinko v prvem paru). Potem začnć vrsteč se popevati tako: 

5200. 

4 Varijanta I. „ 

J£-li trden t£ vaš mćst? »On je tiji kakor kćst.« 

Prar&ža, roža, prun- Prardža r6ža, prun- 

g£r je naš! gar je naš! 



K Št. $n)Q' Verz 1. zdaj: Mi bi radi dekliča — 11 Ki] zdaj Kteri — 
13 S temi beseaami so nekdaj oponašah in dražili Kočevarje. 

K št. 5200. Verz 2. nekdaj; Praroža roža, pungrt je naš. S praroža roža 
prim. č.-stov. bože prebože. — u Ta se imenuje kak bogat gospod Metličan 
ali tak, ki tedaj živi v Metliki. — 15 nam. darežljiva. S to pesmijo primerjaj 
#• S l8 S> 5 2 ° 2 > 5*08 in 52oq. 

Navratu dokazuje nadalje, da je metliško kolo nastalo med Hrvati- 
čakavci in da je šćasom še le prispelo v Metliko. Slovenskega značaja so pesmi 
5/96, 5197, sjq8 in $200, čakavskega pa $195, 5199. 



III. — U. Pesmi na kolu in plesu. A. 5201. 



221 



A. 
5 Iz česa ste ga dćlali ? 

Prar6ža r6ža, prun- 
g&r je naš! 
B. 
»Iz zlata, srebra đelali.« 
Prar6ža r6ža, prun- 
g&r je naš! 
A. 
Komu ste zlato pdkrali? 
10 Prar6ža roža, prun- 

g&r je naš! 



B. 
»Gospodu — I — pokrali.« 
Prar6ža* r6ža, prun- 
g&r je naš! 

A. 

Mi smo njih(o)vi kmetiči, 
Mi č'mo gospćdu p6vedat. 
15 Vi ste držljiva gčspoda: 
Kdj nam mite ddjete? 

B. 
»Črnooko deklico.« 



Varijanta II. 
je enaka prvi, samo na koncu je to drugači: 



A. 
Mi smo njihovi kmetiči, 
Mi č'mo gospodu povedat'. 
Praroža, roža, prun- 
gdr je naš! 

B. 

Vi ste držljiva gospoda: 
5 Kdj nam mite dajete? 
Praroža, roža, prun- 
g&r je naš! 



A. 
»Ććte nas ptistit' trikrat skoz, 
Da si žofrdna ne zmočimo.« 
Praroža, roža, prun- 
gdr je naš! 

B. 

10 Žiher preskćčite trikrat skćz, 
Da si žofrana ne zm6čite. 
Prar6ža, roža, prun- 
gar je naš! 



Tako pojoč vzdignejo vse visoko roke in vojarinka pelje svoje skoz, druge 
zdaj gredo na poprejšnje vojarinkino mesto, vojarinka pa ostane tam, kjer so 
stali poprej oni, drugi, in igra se začne znova. Ne začne je pa vojarinka, ampak 
oni, mahaje z rokami in ponavljaje isto pesem Jeli trden ta vaš mćst*. Voja- 
rinka s svojimi odgovarja tako, kakor so poprej oni njej. Tako se vrstć dalje, 
naposled pa gredć vsi skozi most, pojoč »Ćrnooko deklico«. 

Prej se je Metliško kolo završevalo še le v mestu zvečer o * zdravi Mariji«, 
zdaj pa se završuje z igram i vred že na pungrtu. Tuđi se dečaki več ne pre- 
skakujejo in ne nosijo več »turna«. 



Crnomaljsko kolo, 
5201. 

V Črnomlju se je kolo že opustilo okoli 1878. leta, pa so je leta 1888. 
zopet oživeli. Prej se je igralo na velikonočni in binkoštni pondeljek na »placu c, 
1. 1888. pa so kolale same deklice od 16. do 22. leta na »gričku« nad Črnomljem. 
Pele so dve pesmi, prvo v kolu, drugo pa v igri most. Obe igri z napevom 
vred je zapisal L. Kuba. Besedilo je prepustil J. Šasiju, ki je je poslal Navratilu 
(varijanta I.); ta je pozneje dobil od Josipine Schweigerjeve, ki se je sama bila 
vdeležila kola in igre, popolnejši zapis (II.). 

5201.-5202. Zapisali. Navratil. — Iz *Ljubljan. Zvona«. VIIL (1888) 
748 — ?4g. Pesem $201 se po je navadno kot svatovska. Njene varijante glej med temu 
Varijante pesmi 5202, glej v št. 5185, 5200 in 5208— g* Vnji se poje vsaki verz 
(ražen g. in to.) dvakrat. 



222 HI. — U. Pesmi na kolu in plesu. A. 5202, 5203. 

a) Kolo. 

Varijanta I. 

Jeleno, vsa gora zelena, »Pijte, jejte, moj'ga bratca 
Nutri raste trava đitelina. konjci, 

Žela jo je spremlada devojka Jutri bote daleč putovali: 

Zlatim srpom, belimi rukavi. Cez te gore, gore visoke, 

5 Nesla jo je svoj'ga bratca Čez te vode, vode gliboke. « 

konjcem : 

Varijanta II. 
(Vsaki verž se ponavlja.) 

Aj zelena je vsa gora ... 5 A j nesla je je spred bratce- 

Aj notri raste trava detelina. vim kojncem : 

Aj žela je je spremlada de- »Aj pite, jejte, moj'ga bratca 

vojka, kojnci, 

Aj zlatim srpam, z bejlimi Aj jutri bote daleč potovali : 

rokami, Aj čez tej gore, gore so visoke, 

Aj čez tej vode, vode so široke. « 



NI ost. 

Varijanta I. 

Al* je trden ta vaš most? 5 »Iz lete repe šnitane.« 
Prerožaroža, brunka Komu ste jo ukradli? 

je naša! »Našemu gospod' županu, 

»Aj je trden, trden kakor kost.« 

Iz česa ste ga zidali? On je naš dober oče.« 

Varijanta II. 

Al' je kaj trden ta vaš must? »Naš'mu gospud' županu.« 

Spreroža roža, brun- Mi vas hoč'mo zatožiti. 

ka je naša! »On je naš dober oče, 

»Aj, je trden, trden kakor 10 Ker nam nič ne sporoče.« 

kust.« Al' č'te nas pustit trikrat 

Iz česa ste ga zidali? skus? 

5 »Iz lej-te repe šnitane.« »Al* pejte, pejte trikrat skus, 

Komu ste jo ukrali? Zdignite gor' visok* rokć!« 



Viniško kolo. 
5203- 

Na Vinici in v njeni okolici se igra Še kolo posebno o božicu vselej po 
večernicah; vendar se je ta navada opustila že močno. V stari dobi so peli nekaj 
izvirnih pesmi za kolo, zdaj pa se popevajo navadne narodne popevke, kakoršne 
so gorenjske ali koroške Četverovrstične. Ena izmed starih se je začenjala tako: 



5203.-5205. Popisal Fr. TroŠt; briobčil Iv. Navratil v » Ljubljanskem 
Zvonu* VIII. (1888) 554—556; tuđi E. Volčič je v *Slovanu* 1887, 380 raz- 
glasila da se okrog Vinice še igra kolo, da mu je pa Trošt poslat nekoliko pri- 



IH. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5204 — 5207. 223 

a) Hajdi, hajdi, draga moja, L'jepa ti je devojčica! 

Hajdi brzo, mileno, 5 Igraj brzo i veselo, 

Kolo igrat, duša draga, Mlada moja rožica ! 



V sosedni fari na Vrhu Še zdaj plešejo kolo, pa samo 4 do 5 parov in 
to ženske in moŠki, a ne ravno, da bi jih bilo enako Stevilo; pesem pa je ,se- 
danja narodna*. 

Narodne v kolu so tuđi te: 
fi 5204. 

Fantič priđe pod okence, Klobuk si je na glavo d'jal. 

Potrkal je na polkence. Fantič priđe sred' vaši, 

Mamka pa prav'jo: »Kje je Zavriskal je na vse strani. 

ključ, Mamka pa pravijo: »Fantgre 

Da grem — po luč.« v vas, 

5 Fantič se je svetlobe bal, 10 Ki ima lep glds!« 



7) Vis6kesogore; priobčena je že pod Št. 1478. 

fi) Štiri muzikanti — Naredite eden marš; objavi se spodaj med vojaškimi. 

•) 5 2 <>5 

Da sem znala, ne bi se udala, Pak od zore do temne noči. 

Da je Ivo čuden pijan'c : 5 Kad lunica sveti, on prolazi 

Pije po noči do belega dana, K svojoj dragoj ljubici. 



*®4t 



5206. 

(Iz viniškega okraja.) 

Devojčice, popevajte, Fantje, simo pristopajte, 

Koje pesmice le znate, Z nami pesmi popevajte ! 



5207. 

(Belokranjska.) 

Use Kosini, Nikolini, Prošal Petar na Vintaro 

Igraj kolce, ne postavaj. Ljubi hale kupovati. 

Nisim došal kolca igrat, Zdrava ljuba hajlo drla, 

Neg sim došal divojk zbirat. 10 U nji kolce izvodila 
5 Ni divojka nakinčena, Ino sinka zanosila. 

Ne veselce pozlačeno. V gradu so visoke vrata, 

pevkov k igranju, ki so brez izjeme same poskočnice. Nato se je Navrati! vnovič 
obtnil do učitelja Fr. TroŠta, ki mu je poslal zgoranje pesmi. S pesmijo št. 5204 
je primeriti št. 2o8g (4. strofo) in št. 2091 (strofo 4. in 2.). 

5206. Zapisa/ Ivan AntonČič. — Zai se mi, da spada k pesmim, ki 
se po/d na kolu, pa ne vem, v kaki zvezi in kdaj. PtiobČujem jo vendar tukaj. 

5107. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. IX. 9. *Fesma, koja se 
ko(d) igre kola na uzkarst zavedene peva*. Pesem je zelo pokvarjena. Prim. 

#• 5'95> 5*97- 



224 m. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5208, 5209, 5210, 521 1. 

Najneh sedi lipoj Kate, Na vrtu je troje zelje, 

Lipoj Kate divojčica, Troje zelje i korenje. 

15 Sve z poličkem pred so- Mlinarica žleb odpćrje, 

dičkam. Naj odperje i zaperje: 

2oAvba zlata i dva drata. 



Dodatek k pesmim na belokranjskem kolu. 

(K igri Most, gl. št. 5185, 5200, 5202.) 

5208. 

(Borovlje.) 

Zidojm', zidojm* trden muest, Al to šlonja fantiča vjemate, 
Da pojde naša vojska skuez : Je pa vaš. 

5209. 

(Iz Središča.) 

Dva pastirja podasta drug drugemu roke, ter tako sklenjene kvišku drži ta. 
Drugi pa se primejo eden drugega pod pazduho z obema rokama in grejo na- 
sproti tema dvema, ktera držita roke na kvišku, ter začnejo: »Hej, hej, donda! 
Ali imate močen most?« Ona dva odgovorita: »Mamo, mamo, kak je ribja kost.« 
»Jel bi naša vojska mogla skoz?« »Bi. bi, samo vaš ta zadnji ne U »Kaj pa je 
naš ti zadnji kriv?« »Crno oko deklinsko peljete. Peljajte, ti zadnji pa bode 
vi ovijen.« Ko hoče zadnji pod njunima rokama, spustita ona dva roke dol in 
ga zadržita. Ta potem, kterega sta zadržala, stopi za enega teh dveh, ter ga 
oklene s svojimi rokami pod pazduhami; in to traja tako dolgo, da Še samo 
eden hodi, kateri pa je tuđi zadržan. Zdaj se zopet drže vsi, kakor prej, in se 
potem razloČijo na dve stranki. Na čelu vsake stranke je eden teh, ki sta pred 
roke na kvišku držala. Sedaj si zopet podasta roke, in se začnejo trgati. Ktera 
stranka je močnejša, hitreje pretrga vrsto. In s tem je igra končana. 



Otročje kolo. 

(Iz Slamne vaši.) 

Otroci zgrabijo se v kolo in se pomikajo počasi okolo, sprva počasi, a 
na »hinder-honder« in pri drugi pesmi na »ač kolo« vrte se hitro okrog. 

a) 5210. 

Mi bi radi mlado hči! Onda nazaj pridi. 

Ja jo ne dam možu. Z Bogom, z Bogom 

Ce jo ne daš sama, 10 'Sim vernim slugom, 

Zamem ti jo sama. Ker ste nam dali, 

5 Hodi, hodi, moja hči, Kir' pojde z nami. 

Skoraj nazaj pridi: Hinder, hander, žumbr 

Suha hruška razcvetć, 'Šake žumberske družine I 

. . 5211. 

Igraj kolo, igraj kolo, U tom kolu, u tom kolu 

Samo da se igra! Stoji lepa Dživa. 

5208. Ncznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 682. 

5209. Zapisat IvanKolarič. — Iz Pajekovih » Črtic iz dtiš. Žitka Štaj. Sto- 
vencev*, str. 133, 134. » Crno oko deklinsko* je izprevrzeno iz » Črnooko deklico«. 

5210.-5211. Zapisat Janko Barle; povedal Molek. — Iz Barletove 
zbirke. — Pesmice se pojo po napevu betokranjske narodne svatbene pesmi: Ma- 
mica, mamica * Hčerko vam pelamo itd. Prva je z malimi premembami pesmica 
pri Navratilovem »Belokranjskem kotu* *LjuL Zvon« 1888, p. 339. (Št. 5199). 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5212. 225 

5 Ljubi, Dživa, ljubi, Dživa, Ćrnega cigana. 

Koga ti je drago; Ač kolo, dać kolo, 

Samo nemoj, samo nemoj 10 Da se lice veseli ! 

— >>4+ — 



Oddelek B. 

Pesmi na plesii in pesmi o plesu. 

I. Pesmi na plesu. 

Ziljanski Visoki raji. 

Matija Majar je popisal v »Novicahc XXIII. (1865) 135 ziljanske visoke 
raje tako-le: »Poju, muziciraju i rajaju vsakoga lčta slovesno pod li poj zelenoj, 
kadarkoli se obhadja v ziljskoj dol inč žegen, somenj, cerkveni shod. Župe 
ali fare, v*kterih su ti visoki raji i druge . . . slavjanske navade obične, su slč- 
deče: Gorjani, Bistrica, Čače, Šent-Juri, Šent-Pavel, Šent-Štefan, Blatčani, 
Borljani, Meljviče i Brda. Te častne visoke raje smeju pod lipoj plesati izključivo 
samo samični mladenci i deklice nespečane; druge slovenske pleše, kteri po 
visokih raj ih se muziciraju, smćju plesati pa tuđi ostale samične ženske. Te 
starodavne navade su bile nčkada po cšloj Sloveniji razširjene; na brejarjih 
plešu tuđi po Goričkom, pod lipoj pak imenito v Kovoridč in na več kraj ih. < 

5212. 

Bfig daj ne dober čes, Tekaj da srne začeli, 

Ta pervi rej začeti: Še nah ga nebme neli. 

521a. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz nfegovega rokopisa v VO. XIII* 22. 
Kuhač III. št. 1133 (št. 320) trna to dingači: 1 Bog . . . en — 3 smo — 
4 neb'mo 'neli. Francisci Karntner Alpenfahrten 12 j piše: Bog nam daj en 
dober čas, * Ta pervi raj začeti; * Glin tako, da smo začeli, * Se naham ga 
neb'mo neli in prelaga zadnja verza: ,Wenn der begonnene Tanz uns freut, 
Gehn wir sobald nicht von dannen*. — Poje se po napevu A v KuhaČevi št. 1133. 
Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. gs (2) se loči od Kuhačevega, ne glede 
na naglaske v tem: 1 čas — 2 prvi raj — 3 smo] smo ga — 4 b'me nefi. — 
Sreznevskij (gl. >Dom in Svet* XII. ig6)Jo Je zapisa! tako: 1 Bug . . . nan — 
2 raj — 4] Še tak ga ne bme peti. — Melodijo visokih rajev glej v KuhaČevi 
zbirki III št. 113 3, kjer se po nji poje med drugimi pesem » Deveta <dežela In- 
dija*, objavljena v št. §j>]. mimo nje pa se po/o k temu plesu še druge. O raju 
piše Kuhač j>o podatktn M. Majarja, od katerega ima ziljanske napeve, tako-le: 
» Visoki raj se ovako izvadja : Svi se rajavci stavljaju u vidu kola, te pje- 
vaju — najviše sami muškarci — prvu kiticu gornje pjesme »Deveta dešela 
— Indija*. Iza loga odgude gudct, kojih orkestar sastoji od dvajuh gusala, 
jedne karabe (Klarinet^, bunke (Bassgeige) i cimbala (Hackbtett) — ili svira 
gajdaš istu melodiju izcifravajuč ju što bolje znade. Ovu zapremicu ponavlja 
dotle, dok rajavci tu dorajaju dva-tri puta cieli krug. Raja pako po dvoje: 
mužko i žensko. Pri tom prave muškarci prave skokove, puste često plesačicu, 
te ju opet uhvate, bace šešir u vis, kojega plesačica uhvati, ili kada je pao na 
zemlju, digne ga, te stavi svomu plesaču na glavu a to sve u dosta šivahnom 
mahu (tempu). Čim gudci preostanu stave se rajavci opet u vidu kola, te za- 
pjevaju drugu kiticu gornje pjesme, na to opet zagude gudgj a plesači plešu 
kao prije ita.* 

Poleg pesmi > Deveta dešela Indija* se pojo v visokem raju zgoraj podane 
pesmi. V nizkih rajih, ki se plešejo za visokimt raji (glej melodije pri kuhaču 
št. 1134 in dalje), se pojo pesmi poskoČnice, kakor sem jin objavit v II. zvezku. 

15 



226 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5213 — 5221. 



52I3. 

T&r je z Bflgan, Bflg je ž njin, 
Sam Jež&š je Marijin sin. 

5214. 

Per Žili rfiže rastajo Tftrfc hoče tergat je, 

Po zime no po lete: Nej gre k Žili po nje. 

52I5- 

Vinka, vanka v Vajnave, Tako so vgonavljali, 

Kako tam so delali? Z vinom so mizo umivali. 



Mađele kum, madele kum, 
Pes je mljeko snjedel. 



5216 



»Al' je snje, pa nej je snje, 
Saj je bit potrčben.« 



Ti si tak, pa ti si tak, Razvadi jo, razvadi jo, 

Pa ti si jo navadil! BU se te bon berbegol. 

5218 



Sen jo vidil per potoce, 
Je 'mela zlato puče v roče. 

5219. 

Jes pa poj dan črez Predjel, 
Le za dečlo, kar za djel. 



5220. 

Jes pa poj dan v Kanal, 
K' je vino bolje ko bokal. 

5221. 

Gre in dol po Bisterci, 
Dokler je kaša v piskerci. 



5213. Zapisat Mat. Majar. — Iz Majatjevega rokopisa v VO. XIII. 23. 
Kuhač HL str. 329: 1 Kdor . . . Bogun, Bog — 2 JeziŠ. — Francisci, Karntner 
Alpenfahrten 12 7 piše: Kdor je z Bogom, Bog je z njim, * Sam Jezus je Marijin 
sin. Poje se po napevu E v Kuhačem Št. 1133* Natisek Scheiniggov v NPKS. 
št. g$ (3) se toči od Kuhačevega v tem: 1 Bogom . . . z — 2 Jezus. 

5214. Zapisat Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XII L 23. 
Majar jo je natisnil v »Novicah* XIV. (1856) 3^ tako: Pri Žili rože rastejo * 
Po zimi no po leti, * Kdori hoče tergat je, * Naj grć k Žili po nje. — Natisek 
Kuhačev III. str. 329 se toči od našega: 1 Po . . rože — 2 in — 3 Kdore. — 
Scheiniggov natisek v NPKS. str. 115 (3) se toči od Noviškega v tem : 2 noj . . . 
letu — 3 Kdor. Poje se po napevu D v Kuhačevi št. 1133. Eno tu neobjavljeno 
Številko glej v Scheiniggu str. 115 (4). 

5215. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. uk (2). 
52x6. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke HL str. 529. Pona- 

tisnii jo je Scheinigg v NPKS. str. 7/5 (1) z tjem za je in lom za l. Poje se 
po napevu C v Ktmačevi št. 11 33. 

5217. Zapisat Mat. Majar. — Lz Kuhačeve zbirke HL str. 329; poje se 
po napevu B v Kuhačevi št. 1133. 

5218. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 329. Natisnil 
jo je Scheinigg v NPKS. 115: Sem jo videl pri potoce * Je imela zlato puče 
v rocč. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1113. 

52x9. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 329. Na- 
tisnil jo je Scheinigg v NPKS. str. 115 (2) tako: Jaz pa pojdem Črez Predel, * 
Le za dečvo, kar za del. Poje se po napevu E v Kuhačem št. 1133. 

5220. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III str. 329. Na- 
tisnil jo je tuđi Scheinigg v NPKS. 115 i 3) tako: Jaz pa pojdem v Kanal, * 
Ko je vino bolje, ko bokal. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133. 

52a x. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. št. 329. Natisnil 
jo je tuđi Scheinigg v NPKS. str. 116 (4) s to premembo: Gor in dol po Bi- 
strici, * Dokler je kaša v piskerci. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133. 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5222 — 5227. 



227 



5222. 

Kje je tišti Bistričan, 

Ki je na Ćajni đile kradel? 

5223. 

Gor po Žili štrejne vil, 
Kar zaslužil, vse zapil. 



5224. 

Gor po Žili, dol po Dravi, 
Kjer so ljudje kakor krave! 

5225. 

Niste videli jazbeca, 

Na onem kraj i grabenča? 



5226. 

Lepa je (plesiš)ka ves, 

K je pflbčov notre glih z'an ples. 

Potrkan ples. 



Polka je vkazana, 
Tla so namazana: 
Hoj hej, hoj hej, 
Kaj. pa bo zdej? 
5 Zahvaljen bod', ljubi moj zet, 
Ki prišel si pikasto vzet': 
Je pikasta, lisasta, 
Šepasta, vegasta, 
Škrinjo pa polno ma 
10 Suh'ga zlata ! 



5227. 

(Od Bleda.) 

Fantje, dekliči vi, 
Bas že hudo renčf: 
Hoj hej, hoj hej, 
Kri se razgrej ! 

25 Ljubica, vdari v roko, 
Skočiva le hitro v kolo i 
Roka naj roke se 
Trdno drži, 
Lice pa naj se 

30 Veselja žari ! 



Igra je vkazana, 

Tla so namazana: 

Hoj hej, hoj hej, 

Pod se ogrej ! 
15 Tolaži se, dobri moj sin, 

Saj nisi edini trpin! 

Moja je muhasta, 

Sitna, jezikasta, 

Trde pesti in 
2oKoščenih je rok. 



pm, 
pm, 



pm, 
pm, 



Pm, pm, pm, pm, 

Pm, pm, pm, pm, 

Hoj hej, hoj hej, 

Kri se razgrej ! 
35 Ljubica, daj mi roko, 

Da ljubiš me vedno zvesto! 

Bela ko sneg, 

Rudeča ko kri, 

V srcu si mojem 
40 Zapisana ti ! 



5222. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (8). 

5223. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (6). 

5224. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS. str. 116 (j). 

5225. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (g). 
Primerjaj spodaj prvo med šaljivimi pri svatbah. 

5226. Zapisa/ Mat. Maja r. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 23. 
Kuhač jo je natisnil III. str. 329 s premembami : 1 Ljepa — 2 pubčev. Poje 
se po napevu E v KuhaČevi zbirki 1133. Natisnil jo je tuđi Scheinigg v NPKS. 
str. 116 (5) s to premembo : 2 K' . . . pobČev . . za 'n. 

5227. Zapisat Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. II. št. 30 (str. 56 
do $g), kjer je tuđi melodija. Zapis Franceta Francetovega (v njegovi zbirki li. 
Jft. 1$) se loči v tem: 3, 13, 23 Oj ... oj — 4 bo pa — 6 prišel si] si prišel 

15* 



228 III.— II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5228, 5229. 

Ples Izak. 
5228. 

(Iz gorjanske okolice pri Đledu.) 

Izak, Izak, Abraham, »To ni res, 

Krađua jajca raubarjam. To ni res!« 

5 Kradua sta jih prau zares ! 

Plesna. 
5229. 

(Iz Poljičan.) 

K' mizi ste sedli, 15 Zidane vole smo ; 
Pili in jeli, Juhe! veselu ni zmerom tako. 

Zdaj pa ne glete nog, u ... . r 

Dali jo borno? da bode okrog. Jajdi, dekline, 
"* ° Preden ples mine, 

5 Bratec, sem bliže, Žene in tuđi gospe 

Slišati boš vize; 20 Znajo prav lično verteti noge. 

Kaj mormo mi zato, „ . 

De piskati znamo tak čudno £ n *™?- J ° đ ^' 

lepć! Nebeski svati 

^ , . .^ De bi zdaj tukaj bli, 

Res, da je viza Sami Q M lesaU ysi 

ioKak s paradiža; ° r 

Spomni se človik prati : 25 Le dobre vole 

Pleši pošteno, s'cer v pekA s'cer mošnu kole, 

boš sofi. Zabstonj še smerti ni, 

Per takih plesih Naj tuđi godec en gnarček 

Koker v nebesih dobi. 

— 29, 30] Lice veselja pa naj se žari. — 31—34] Nožica naj drobni, * Krilce 
naj se vrti, * V levo, v desno * Bliska oko. Ta pesem je pač nenarodna, ker je 
metrum preumeten. Tuđi to je čudno, da ni ražen mlađega zapisa Francetovega 
najti nobenega drugega. 

5228. Zapisa/ Ivan KunŠič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil 
Vlad. Levec. 

Opomnja. Kar se tiče plesov, primerjaj tuđi Se v Kuhačevi zbirki III. 
št. 1147 in 1148 ples, nazvan Ko rose c (glej opomnjo pri št. 1008 v II zvezku), 
in pa melodiji dveh plesov pod številkama np in 1172 (iz » Kranjske* [?, v VO., 
odkoder je daje vzeta, je nisem našelj in s Koroškega), 

Neki drugi nepoznan ples slovenski je neimenovan pisatelj površno opisal 
v +Novicah* XXIV. (1866) str, 223 tako-le: »Sbominjam se že iz mladih svojih 
let, da na naših svatovščinah je prileten moš ta&o-le plesal: Plesavka povzdigne 
svojo roko in stegne kazavec visoko kakor je glava. Plesavec jo prime za prst 
in jo trikrat zavrti; ona gre unkraj kolobarja (kole'sa), si podprč rebra z obema 
rokama in nepremakljivo gleda v njega; on pa gleda v njo, poka ob kolena 
ali ploška z rokami po taktu kakor tuđi ona, in ko mine kaka minuta, stopila 
plesaje v sredo kolobarja, se primeta z desnicama in spremenita plesavna pro~ 
stora : on gre' na njeno mesto, ona na njegovo, in ples grč naprej, kakor iz 
začetka. To sem viael leta 1800, potem pa nikdar več. Ta ples je sramežljiv in 
ne uirudi plesavcev, zato tuđi manj nevaren; zato ga vam naznanim ter sem 
vam porok, da je slovenska 

5229. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke 37 — 38. Tuđi te pesmi 
narodnost je dvomljiva. Ni li Lipoldova? 



IH. — II. Pesmi na kolu in pleau. B. 5230, 5231, 5232. 229 

Skor bo zadosti, Kmalu ne pite, 

30 Trudne so kosti, Ne prehladite, 

Či pa po voli je, Ples je že nek'mu krift, 

Znamo jo dreti do beliga 40 De pokopan u mladosti je 

dne. biti. 

Žihar nehate, Zdaj, kok nehate, 

Skoz so podplate, Krone in zlate, 

35 Gleda iz šolniča Stisnite nam u roko, 

Nogica boga, kir žulce ima. Hranimo banknote, či dru- 
gih nebo! 



Poskočnica. 
5230. 

(Kranjska.) 

Fić, fič, trola, trolalalo! 
Pumpo pumpajte, godci, lepo : 
Moja lubca ma skočno peto, 
Ena druga pa ravno tako. 
5 Fantje, deklice, v rinke okrog, 
Hola, ljubca, li z mano na skok, 
Spredaj, zadaj naj drug' se vrte, 
Ljubki ljubce po rajah love. 
Ženskim ogenj v lici gori, 

10 S prsi veselje na kviško žehti : 
Njim se bliskajo ročne noge, 
Mi pa pertiskamo pete grome. 
Fič, fič! trola, trolalalo! 
Pumpo pumpajte, godci, lepo, 

15 Fič, fič! hopsasa! ročno naprej, 
Volje zidane borno, juhej ! 



II. Pesmi plesu in godcih. 



5231- 

(Št. Jakob.) 

Hoci, le hodite 
Na vaše klanote, 
Da borno vozili 
Mi naše daklete. 



5232. 

(Iz ziljske doline.) 

Godci, le godite, 
Gosli so vaše: 
Mi borno pa rajali, 
Dečle so naše. 



5230. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN V. 80. 

5231. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 374, kjer 
so pridejane te-le varijante: 2 klanote] trompote — 3 vozili] prevažvali — 4 da- 
klete] romote. 

Opomnja. K temu naslovu je primerjati tuđi naslova » Citre, godci in 
ples* v II zvezku št. 3611 — 3682. 

533a. Zapisa! Mat. Maj ar. — h MR. 410. 



230 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5233 — 5242. 



5«33- 

(Iz Koborida.) 

Godci, godite 
Vi z vašmi klanet, 
Mi borno plesali 
Pa z našmi deklet ! 



5234- 

(Staro selo pri Koboridu.) 

Godci so vkordeni, 
Plesat začet, 
Druz'ga ne manjka 
Ko malo deklet! 



5235. 

(Goriška.) 

Godci, godite, 
Naš ples je začet; 
Saj druzga ne manjka 
Ko lepih deklet. 

5236- 

(Goriška.) 

Godci zagodejo, 
Ples je začet, 
Nič druzga ne manjka 
Kot mojga deklet. 

5237. 

(Kranjska.) 

Godci, godijte, 
Libre služijte: 
Libre so vaše, 
Deklćta pa naše! 



5238. 

(Kranjska.) 

Le, godci, godite, 
Le dnarje služite: 
Petice so vaše, 
Dekleta pa naše! 

5239- 

(Žrelec.) 

Hodci, le hodite 
N's v buehaime, 
Da bo tuđi . . . 
Narajov se še. 

5240. 

(Borovlje.) 

Hoci, le hodite 
Za dnarje mojć: 
Mam doma še na pojci 
Dbi prazne mošnjć. 

524I- 

(Djekše, Borovlje.) 

Tu dovsi je prišov 
Te pavršči sin, 
Bi tuđi rad rajov, 
Pa nima čin, čini 

5242. 

(Koroška.) 

Star dodoj, star dodoj 
Na pojci loži, 
Pa dov* poskoči, 
Pa raj at loti. 



5233. Neznanega zapisovavca. - 

5234. Zapisat M ih. Skoči r. — 

5235. Neznanega zapisovavca. ■ 

5236. Neznanega zapisovavca. - 

5237. Zapisa/ Andrej Smole. - 
XVIII. 50//J se loči v tem: »Dekleta] 

5238. Neznanega zapisovavca. 
III. str. 214. 

5239. Neznanega zapisovavca. - 

5240. Neznanega zapisovavca. ■ 

5241. Neznanega zapisovavca. - 
v zbirki Jul. pi. K/einmayrfa iz junske 
prišel — 2] En paverski sin — 3 rajal 

5242. Neznanega zapisovavca. 



— Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 
Iz njegovega rokopisa. 

— Iz zbirke Jul. pl Kleinmayrja. 

— Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 

— Iz VO. III. a 21. Prepis Vrazov v VO. 
Micke. Prim. Št. 3630 in 3631. 

— Iz Čelakovskega »Siozv. nar. pisne* 

— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 377. 

— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 369. 

— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 367. Zapis 
doline se loči v tem: 1] Tam dolse je 



— Iz Scheiniggove zbirke NPKS. Št. 677. 



III. — II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5243 — 5249. 



231 



5243. 

(Ziljsko.) 

Liepi pobči rajamo, 
Šibe vaše imamo, 
Liepe dečle vozimo 
Z devetami krofami. 



5244- 

(Podjunsko.) 

Napravov si bom drumlico, 
Kupov si bom drumlico : 
Čir drumlice gvaš đoni, 
Tam dečva tuđi se ogvasi. 

5*45- 

(Št. Jakob.) 

. . . Francoj 
Koj zvo poskoči, 
Saj ti .... va Mojcoj 
Kni šva po vodi! 



5246. 

(Kranjska.) 

Anton Capon 
Je godel zastonj, 
Marička plesala, 
Ni vinarja dala. 

5247- 

(Oorenjska.) 

Sveti Anton 
Je godel zastonj, 
En krajcar dobil, 
Še tistga zapil. 

5248. 

(Iz ziljske doline.) 

Sprelubi moji fanti, 
Le ptačejte godce: 
Tudej godec ni konj, 
Da bi godel zastonj! 



5249- 

(Od sv. Eme.) 

Kdor hoče plesati, Da bi delal zastonj : 

Mora godca plaćati, 5 Oj tancarji, 

Saj godec ni konj, Kje so pa vaši krajcarji? 

*<8>€ 

5243. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. Št. 383 

5244. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS* št. 412. Zapis 
v zbirki J. pl. Kleinmayrja se /oči v tem: 1 Napravil . . . drumljico — 2 Kupil . . . 
drumljico — 3] Kjer drumljice le glas đoni (prvotno: Kjer drumljica le glas 
spusti) — dečla . . . oglasi. 

5245. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. Št. g?8. 

5246. Zapisat Jož. rodmilšak. — Iz »Besednika« III. (i8yij 34. — 
Zapis Janka Barleta iz Podzemlja se /oči v tem : 1 Anton baron — 3 Marička 
— 4] Ni krajcarja dala. 

5247. Zapisa/ Simon Župan. — Iz NB. 5/. ZaČetek je pač pokvarjen; 
g/ej prejšnje števi/ke. 

5248. Zapisa/ Mat. Maja r. — Iz AIR. 410. Prim. št. 3681. 

5249. Zapisa/ A. Kovač i č. — Iz njegove zbirke. 

Opomnja 1. Pesem po p/esu »Zdej smo preskakali, * Jest nam spet duši« 
ki to je zapisa/ Afidrej Smole (v VO. III. d, 216, 217) in prepisa/ Vraz v VO. 
Xvlll. 61 1 4 — 3, je vzeta iz zadnje Knob/jeve pesmi in je pač tega de/o, dasi 
je v njegovo pesem *Za pustni dan< vp/etenih več pravih narodnih pesmi. Za- 
nimiva je tam ta le opomnja (str. 36): *Natu pojejo Fantie, dekličt, može inu 
žene vsak svoje štikelce na več sorte viž za ples. Tuđi se znajo veči deil leteh 
štike/cu /omiti, tu je: de se enga po/ na eno, po/ na drugo vizo, po/ enkrat, 
po/ drugkrat zapoje, koker je per Kraincah navada, kader za p/es vize godcam 
naprej pojo.* 

Opomnja 2. Ferdinand Kočevar je iz VO. objavi/ v »Novicah« XXVI 
(1868) 313 »od/omke s/ovenskih nar. pesem, ki so se pri p/esanju ,ko/a e nekdaj 
popeva/e*. V resnici ni v VO. nikjer te pripomnje in spadajo rečeni odlomki v 
popo/noma drugačne odde/ke. 



Razdelek III. 



Pesmi svatovske. 



S n u b a. 



5 2 5°- 

(Od Cerovca.) 



Todsej ide, todsej gre 
Siva megla, meglica. 
»To ni siva meglica, 
To so tvoji snćboki!« 

5 »Dobro jutro, Anjčika, 
Jel boš vzela Japeca?« 
»»Moja volja še bi bla, 
Če bode le materna.«« 

»Dobro jutro, mati vi ! 
io Či te čerko nam dali?« 



»»Moja volja še bi bla, 
Ći bode lć očina.«« 

»Dobro jutro, oča vi, 
Či te čerko nam dali?« 
15 »»Moja volja še bi bla, 
Ći bode le bratcova.«« 

»Dobro jutro, bratec nam, 
Ćeš da svojo sestrico?« 
»»Moja volja še bi bla, 
20 Či bode le sestrina.«« 



5250. Zapisa/ Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. T. 21 (127J, kjer je s 
svinčntkom popravljeno to: 3 ni] mi neje — 5 Anjčika] mlada Anjčika — 7, 11 
bila — 8 le] še le — 9 mati] luba mati — 13 oča vi] lubi oča — 17 bratec 
nam] lubi bratec — 18, 12 Č£š — 21 sestrica] luba sestra — 25 snehica] lepa 
sneha — 29] Oj ne treba tebi prstana — 33 neŠ] ti ne boš — 35 povijala. 
Tam je tudt tale melodije nacrt: 

:| 




jo je prepisal vnoviČ v VO. V. 22. s temi premembami, ne glede' na 
naglaske in e pred vom za zlogotvorni r: 3 ni] nije — 5, 9, 13, 17, 21, 25 
utro — 6 Al' — 7, 11, 15, 19, 23] vola . . bila — 8 materne] sestrina — 9 mati 
vi] sestrica — 10] Boš nam dala sestrico — 12] Či bo se le bratcova — 13 oča 
vi] bratec mlad — 14] Al boš dal nam sestrico — 16] Či bo še le materna — 
17 bratec nam] mati vi — 18, 22] Al bote čerko nam dali? — 20] Če se bo 
le očina — 21 sestrica] Oča vi — 23 bi tud] še bi — 24 bode] bo Še — 
25 snehica] sneha ti — 26] tvoja volja] ti vola je — 27 vola — 28 Če] Čeje 
— 35 S pantelni — 36 zibelko. 



IH. — HI. Pesmi svatovske. 5251, 5252. 



233 



»Dobro jutro, sestrica, 
Češ nam dala sestri co?« 
»»Moja volja bi tud bla, 
Če bode le snehina.«« 

25 »Dobro jutro, snehica, 
Će še zdaj tvoja volja ?« 
»»Moja volja je že tfo, 
Če le prstan srebrni, «« 



»Ne treba ti prstana, 
30 Srebrnega prstana ; 
Belo roko nam podaj, 
Sneha naša Ančika. 

Venčeka neš nosila, 
Sinkeca boš rodila, 
35 V panteljne ga po vila, 
V zibeljko položila.« 



(Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) 



Dobro jutro, dobro jutro 
Vamkaj, očka, najpoprej ! 
Ali te mi dali, ali te mi dali 
Vašo hčerko najpoprej? 
5 »Moja vola že bi bila, 
Pa za materno ne vem : 
Jutri v jutro zgodaj pridi, 
Te do mati že doma.« 

Dobro jutro, dobro jutro, 
10 Liiba mati najpopred ! 
Al' te mi dali, al* te mi dali 
Vašo ščerko aF pa ne? 
»Moja vola že bi bila, 
Pa za njeno jaz ne vem: 



15 Jutri v jutro zgodaj pridi, 
Te de una že doma.« 

Dobro j iitro, dobro jutro, 
Liiba Micka, najpopre! 
Al' boš me vzela, al boš me 

vzela, 
20 Liiba Micka, ali pa ne ? 

»Moja vola že bi bila, 
Pa za tvojo jaz ne vem.« 
Če mi moja vola ne bla, 
Ne bi hoda za teboj : 
25 Fige bi ti kar pokazal 
In te brsna še z nogoj ! 



5252. 

(Od Sv. Antona v Slov. Ooricah.) 



Tan sen viin gre siva megla 
Kakor je ti sivi mrak, 
Tan notr pa mi sojo 
Sami Micini snoboki. 

5 Crne konjice so prijezdili, 
Kak so crne žiižike, 
Bele roke so podavali, 
Crne klabuke przdigali: 

»Dobro iitro, stari oča, 
10 Te mi dali Mico al' ne?« 



»»Moja vola že bi bila, 
Al' bo jena al* ne ?«« 

Mladi Anza v majžar seže 
Po dva bela tolara: 
15 »To maš, to maš, mlada Mica, 
Kaj ne boš na me pozabila! 

Kaj ne boš na me pozabila 
In se med druge zmešala; 
Kaj ne boš na me pozabila 
20 In se med druge zmešala!« 



5251. Zapisal JožefTuŠak. — Iz njegove zbirke II 
525a. Zapisal Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke III. 



234 



III. — III. Pesmi svatovske. 5253, 5254, 5255. 



5*53- 

(Iz Selišč pri Sv. Juriju 

>Dober večer, dober večer, 
Stari oča, vošim vam, tralala, 
Stari oča, vošim vam! 15 

A mi daste svojo hčerko, 

5 Svojo hčerko al pa ne, tralala, 

Svojo hčerko al pa ne?« 

»»Moja vola bi že bila, 
Pa za materno ne vem, tra- 
lala, 20 
Pa za materno ne vem.«« 

10 »Dober večer, dober večer, 
.Stara mati, vošim vam, tra- 
lala, 
Stara mati, vošim vam ! 



na Ščavnici.) 

Al mi daste svojo hčerko, 
Svojo hčerko al pa ne, tralala, 
Svojo hčerko al pa ne?« 

»»Moja vola bi že bila, 
Pa za njeno še ne vem, tra- 
lala, 
Pa za njeno še ne vem.«« 

Hčerka je na izbi stala, 
Zahvalila je Boga, tralala, 
Zahvalila je Boga: 

»Hvala bodi, hvala bodi, 
Zdaj pa zalga mam moža, 

tralala, 
Zdaj pa zalga mam moža!« 



5254- 

(Iz Ihana.) 

»Dob'&r jut'Lr, starB vočka, 
Dob-Br jut^r, Boh ga dej ! 
Bote daH vašo Mic'ko, 
Bote dah> al' pa ne ?« 
5 »»Moja vola b'L že biva, 
AF za mam'co jast na vem !« « 

»Dob'Lr jut'Lr, stara mamca, 
Dobi»r jut^r, Boh ga dej ! 
Bote dah> vašo Mic'ko, 
10 Bote dal'B al* pa ne?« 



15 



»»Moja vola b'L že biva, 
Ar za Mic'ko jast na vem !«« 

Mic'ka ja pa v kamrB stava, 
Ja vse dobrB šlišava, 
Dv&l ja poklekniva, 
Zahvaliva ja Bogd: 
»Bod* ga večn-B Boh zahva- 

len, 
De dobiva ST»m moža!« 



5255« 

(Od Bleda.) 

»Dober večer, dober večer, Al' mi daste svojo hčerko, 



Stari očka, vošim vam ! 
Al' mi daste, aP mi daste, 
Svojo hčerko aP pa ne?« 
5 »»Moja volja bi že bila, 
Pa za mam'co se ne ve.«« 

»Dober večer, dober večer, 
Stara mam'ca, vošim vam! 



10 Svojo hčerko aP pa ne?« 
»»Moja volja bi že bila, 
Pa za hčerko se ne ve.«« 

Hčerka je v izbi stala, 
Zahvalila je Boga: 
15 »Hvaljen bodi, hvaljen bodi, 
Zdaj pa zaPga imam moža!« 



5253. Zapisat J. Krajne; narekala M. Klemenčič. — Iz Krajnčeve zbirke* 

5254. Zapisa/ Anton Breznik; narekala Lovrenčevka. — Iz Brezni- 
kove zbirke II. št. in. »To pesetn pojoč snubtjo*. 

5*55- Zapisat Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke I 2 , št. 24, kjer 
je tuđi melodija. 



HI. — III. Pesmi svatovske. 5256, 5257, 5258. 



235 



5 2 5 6 - 

(Iz Podzemlj.) 

»Dobro jutro, očka vi, 
Al nam date vašo hčer?« 
»»Moja volja bi že bila, 
Pa za mam'co se ne v£.«« 



5 »Dobro jutro, mam'ca vi, 
Al' nam date vašo hčer?« 



»»Moja volja bi že bila, 
Pa za Micko se ne v6.«< 



»Dobro jutro, Micka ti, 
10 AP bi tvoja volja bila, 
Da bi rekla pred oltarjem 
Trikrat: da?c — 



5257. 

(Z Gorjanskega na Krasu.) 

Saj ni rućšcB clćlya svićta, 
Kuki.r j* oj Hćdih stan ! 



»Dućb'Br vćčar, mamca, 

wu6ćka, 
Dućb'Br vćčar Biih van daj ! 1 5 
5 Al mi dasta vašu Mfcu?« 
»»Mi b' ju dali, mi b* ju dali, 
Ma na vićmo, kdn ja šla!«« 

Mfca ja na ya.njki stila, 
Wsa latti ja šlišala; 
10 Dol ja pdla n« kolIćn'B, 20 



Zahvalila ja Boy&: 
»Čdst Boyf WočIćtu, Sinu 
Jćnu svlćtamu Deh^ t 
Da si,n wčakala latti!« 



Kar s'Bn pisow, pr6w s^n 

pfsow, 
Ano samo s^n faliw: 
M6ju ljypcu dola zbrisow, 
Anu dryyu si bon zbr4w: 
Al na Nlćmškim al na Kr&nj- 

skin, 
Al na zyu6rnjin Št&jarskin ! 



5258- 



(Iz Volčan na 

»Dobri večer, dobri večer, 
Stari oče, voščim vam! 
Al bmi dali, al bmi dali 
Vašo hčer al pa ne?« 
5 »»Moja volja bi že bila, 
Pa za mamkno se ne ve.«« 

»Dobri večer, dobri večer, 
Stara mamka, voščim vam! 
Al bmi dali, al bmi dali 
10 Vašo hčer al pa ne?« 



Tolminskem.) 

»»Moja volja bi že bila, 
Pa za hčerno še ne vem.«« 

Hčer je pa na pragu stala 
Vse to je slišala, 
15 Na kolena je doli padla, 
Zahvalila je Boga. 

Zahvalila, zahvalila, 
Zahvalila je Boga, 
De bo mela, de bo mela, 
20 Takega moža. 



5256. Zapisat Janko Barle. — Iz *Letopisa Siov. Matice* 1889., str. 66. 

5257. Zapisat Karei Štrekelj; peta Katarina Budina. — Iz moje zbirke. 
Konec spada drndam. 

5258. Zapisat JožefKragelj. — Iz njegove zbirke. 



236 HI. — III. Pesmi svatovske. 5259, 5260, 5261. 

Dota. 
5259. 

(Iz Ihana.) 

Će bo ta st&ri hčerko vzev, 5 Stopimo še za mitarjo, 
Pa na bo dote tv&č dobiv. De nam še kej prmdkn-BJo ! 

Će bo sredno hčerko vzev, Će bo ta mvajŠ'B hčerko vzev, 

Bode sed'Lmstu dobiv. Ta bo cevo s'nožet dobiv. 

Stopimo še za m&t'Lrjo, 
10 Da nam še kotač dv&l p'BSte ! 



5260. 

(Z Oblok na Tolminskem.) 

Od Clovca pa do Marpurga Možje za hčerko vprašajo, 

Je šmentan draga cerenga. 10 Pa tud za dotco barajo. 

Će pa le v oštarijo grem Qčka ., obljubi sedemst 

Zapravim berž en zlat al Pa §e J g la ' n ; nce bayhic0 

dva. r 

5Men' pa ni nič za *n zlat Stopimo še do mamice, 

aF dva. Da nam še kaj primaknejo ! 

Da je le zavber kelnarca. __ . t .. 

15 »rnmaknila pa nič ne bom, 

Na sniiblenje se bom podal, Mam zad še eno majčkeno!« 

Tri može bom sabo vzel. 



Ko vabijo k svatbi. 
5261. 

(Lipalja ves.) 

Poglejte mi moj kvobčeč, 5 Na zdravje našega španeča, 
Koj za *n cir ima, Ki ga mi z nami povadima : 

Poglejte mojo ljubico, On ma no žavbro lubico, 

Glih ravno taka je. Glih kak lepo rožico. 



5259. Zapisat Anton Breznik; pela ŠtuČkova Neža. — Iz zbirke Brez- 
nikove IV. Št. ?o. Za prvim verzom vsakegd para se poje Om drajtjom, om 
drajtjom, za drugim pa Om drajtijatjćm ! 

Prim. enak naslov tuđi zgoraj med zaljubljenimi št. 4675 — 4679* 

5260. Zapisa i Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. — Začetek spada 
drugam, prim. št. 914. 

5261. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 755. 



III. — HI. Pesmi svatovske. 5262. 237 

Vabilo na svatovŠčino. 
5262. 

(Od Ormoža.) 

Pričetek. 

Nekaj vam mam izdaj povećati, pa vas ne vtegnem 
dugo gledati ; morti bi vi veleli, kaj bi mi vsi tam jeli ; 
morti nemate namer dosta kruha, s kem je dobra vsa juha. 
Mi mamo, hvala Bogi, dosta jesti vsakem mesti. 
5 Išel je miš z mišicum na makarunsko pole, gde bi 

našel bole; najšo je dve štajnge jednako pune: ena prazna 
bila, a druga nič ne dobila. Onda okoli se oberno, nazaj 
se poverno vu - svojo deržanje, ar ondi ne bilo mesto žanje: 
ar vu onom mesti ne bilo nikaj jesti. Zagledne s kraja enoga 

10 staroga mačaka, ki polske zavce caka, to je z imenom mise: 
včasi dobi menje, včasi više, vekši (tal) pa nič, naj ga vzeme 
hujdič! Začel je od straha pred njim bejžati, a mačekseje 
začel za njim režati, za njim je skočjo, s tacoj ga je počjo, 
kaj se je miš ves razpočjo. Eden je odunut nesrečen po- 

15 begno, a drugoga je maček k sebi potegno. Kak nesrečen 
je odišo miš z mišicum, bole srećen je prišo lisjak z lisicum. 
Onedva sta se ondi skotala, sta v zemlu eno palaču skupala. 
Najšla sta v enoj dervenki tri keble same pšenične mele, 
onda so bile lisice i sokačice vse vesele. Rekla je lisica : 

20 Hodi sem, draga sokačica, za naše goste imamo pšenične 
mele dosti. Onda poslali smo po peke. Doišli so trije peki 
sem dol s Kaniže, a trije sem gor z Voptiija malo bliže, 
vsaki s trimi detiči, fletnemi kakti ftiči: zmerom od peči do 
peči tečejo, zemlo beli kruh pečejo. Tri komore smo beloga 

25 kruha pune nametali, a trije hambari so še mele puni ostali. 
One hambare, kaj smo ostavili, bode za pugačice i za druge 
dare; kajti po leti si je ne mogu vsakši dosta namleti, a 

5a6a. Zapisa/ neki Albert O. Sischek (Žiiek = Žuzek?). — Iz nje- 

fovega rokopisa, datiranega *Kaisersberg am 21. ten Febr. 1835*, pisanega v* 
ajkavsko-madjarskem pravopisu (poslal St. Kelemina). Slične in nekako ma- 
kamam podobne rimane govore in povesti poznajo tuđi Kajkavci; prim., kar 
piše tem M. Valjavec v Slov. Glasniku 1860 (L 9 ozir. V. 121, 122), kjer je 
priobčil iz Brezovcev pri Čakavcu v Medžimurju tole povestco : 

»Negda so našli japa prasico v prahu, pak so ne bili nikomu strahu, pak 
nit su ne išli pitat slepoga sambćla, jeli bi bili hitili na kola, kamo so njo dimo 
pelali, pak so njo mam zaklali. Undaj so njo reščinjali, pak so sekli koka kakti 
voka, a hrebtišče kak nigdo nikoga nišče, a rebra kakti kebra; pak su želi vun 
jetra, pak so rekli, da se naj nikdo vu nje ne plentra; undaj su pak želi vun 
pluča, pak so rekli, da naj Eva v nje huče. A hladnetina bi se bila stala, kak 
je bila zdela premala, a Eva nesla hladnetino v len, pak njo je prijel drem, pak 
so se plebanoševi psi ž njom sesreli, pak so nji hladnetino pojeli, a doklam je 
došla Kata z verta, tečas je bila zdela več poterta, a japa so dobili kapo belo, 
kaj nji' je dopalo v delo«. Tam je priobčena iz istega kraja še ena. 



238 HI. — HI- Pesnn svatovske. 5263, 5264. 

zdaj že pri nekelkem tjedni ga že ne mlaca na skedji, a v 
zdanjem cajti malo pa je že v glajti. Tak to zdaj znate, da 
30 kruha dosta mate. 

Pozavanje. 

Naš hišni oča no mati, naš mladi ženih no sneha vas 
je piistijo pozvati: i.vič na en par kupic dobroga vina, 
2. do na en par kitic zelenoga rožmarina, 3-t na en par 
debelih koponov, na en par tustih puranov pres glave pres 
35 klonov, na eno malo goščenje, na en par telečje pečenje, 
na en par veselih tancov, ako je vaša dobra vola poskočiti, 
svoje peška kola po hiži potočiti, a muzikašom pa dobro 
platiti, a drogač pa neče igrati, kurva mu mati! 

Konec, 

Na kaj smo se postavili, to bi z božjoj pomočjoj radi 

40 vkup spravili. Zato želejemo, da bi se mogli pošteno vkiip 

ziti, vu toj maloj svadbi razveseliti, po smerti našoj pa na 

vekovečno svadbo priti, tam z Bogom ocum, Sinom i z 

Dohom svetim veseliti se na vse vekov. Amen. 



Ženitovanje borno imeli. 

5^3. 

(Prekmureka.) 

Snočkaj sem se jokala, 5 Mi pa mamo štiri vogli, 

Kaj sem ne večerjala — Per sakšem vogli zet stoji — 

Hopsasa, hajsasa! Hopsasa,. hajsasa! 

Gostiivanje smo mejli. Gostuvanje mo mejli. 



Pripravite prstan in venec. 

5264. 

(Od Cerovca.) 

Kukovica rano stanola — »Oj dobro utro, zlatar mlad, 

kuku ! kuku ! 

Prelepo se je opravila - — Ti boš mi zlea prstan zlat, 

kuku ! kuku ! 

No mi je letela k zlatarji, Kaj bom ga nesla Anjčiki, 

K lepemi mlademi zlatarji: Kaj ga bo dala Mihaleki: 

5 Kuku, kuku, kuku, kuku! 10 Kuku, kuku, kuku, kuku!« 

5263. Zapisa/ Stanko Vraz; pela Eva Raj žarka »luteranska Slovenka 
ili Gornja Ilirka iz Prčkmurja.* — Iz VO. V. 20. 

5264. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. f. 106 (212), kjer je po- 
zneje to popravljeno: 1 Kukovca — 2 se je] — 3 mi je] — 11 KukvicaJ Kuk- 
vica je, in je pripisan ta~le melodije nacrt: 



III. — III. Pesmi svatovske. 5265, 5266. 



239 



Kukvica je rano stanola — 

kuku ! 
PrelepQ se opravila — kuku ! 
No je letela k zlatarji, 
K lepemi mlađemi zlatarji: 
15 Kuku, kuku, kuku, kuku ! 



»Oj dobro utro, zlatar mlad, 

kuku! 

Ti boš mi zle& venček zlat, 

kuku! 

Kaj bom ga nesla Mihaleki, 

Kaj bo ga nesa Anjčiki: 
20 Kuku, kuku, kuku, kuku!« 



Ko nevesto venčajo. 
5^5- 

(Od Cerovca.) 



Dobro jutro, sneha, 
Bog te zdravo drži! 
Venec vzem na glavo, 
* Teb* na srečo pravo. 

5 Bog bk venčan s trnjom 
Na visokem krizi: 
Ti pa šikom, srebrom 
Med nami si v hiži. 

Ti maš dve dekliči, 
10 Venčani moreta biti 



Za tvojo lepo poštenje, 
Ki zgubleno neje. 

Kaj si si želela, 
To si zdaj dobila, 
15 Ledik stan zgibila, 
V zakon-stan stopila. 

»Srečno vi dekliči 
Ino vsi pajbiči, 
Jaz vas morem zapistiti, 
20 V zakon-stan stopiti!« 



5266. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Dobro jutro, sneha, Kaj si si želela, 

Sam Bog te zdravo drži! To si zadobila. 




sz\ 



: iC=C=tz?E : 




ku-ku ! 




7 razov prepis v VO. V. 13 se loči v tem: 1 rano] je rano — 3, 4, 13, 
14 zlatari — 5, 10, 15, 20] Kukuku, kukuku, ku! — 6, 16 Oj dobro] Dobro — 
7, 16 Ti boš mij Boš mi ti — 8 bom ga] bom — 9 ga bo] bo ga — 9, 18 
Mihaleki] Vaneki — 11 Kukovica — 12 se] se je — 19 nesa] On da. 

5265. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. 73 (176). Vraz jo je pre- 
pisal v VO. V. 23 s temi premembami, ne glede' na er za zlogotvorni r : 1 utro 

— 3 vzemi — 4 Teb* na] Za tvojo — 73 šikom — n Na — 19 Jaz vas m.] 
Morem vas. 

5266. Zapisat Jož ef Kranjc; narekoval Andraž Čagran. — Iz Kranj- 
čeve zbirke. 

Opomnja : Na Stajerskem je navada, da jemlje nevesta pred odhodom 
k poroki slovo od staršev, bratov in sester, zlasti če se omoši drugam. Pri tem 



240 



III. — IH. Pesmi svatovske. 5266. 



5 To si zadobila, 
Ledik stan zgibila, 
Ledik stan zgibila, 
V zakon stan stopila. 

Ledik stan je sveti, 
10 Si ga je zebra Jezus sam: 
Ker v njem če živeti, 
Lepo bo naplačan. 

Pa tak more živeti, 
Kak je Jezus živa sam, 
15 Eno čisto srce meti, 
Ci če, ka bo zveličan. 

Bog ba kronan s terjom 
Gor na svetem krizi, 
Ti pa s čistim srebrom 
20 Tu med nami v hiši. 

Ti maŠ dve deklici, 
Kronani morta biti 
Za tvojo fajn poštenje, 
Kero zgiibleno ne je. 

25 Oj ti mlada sneha, 
Bogi se v roke daj, 
Z glave venec ofnaj 
No ga Bogi gor ofraj. 

Zakon stan je sveti, 
30 Ga zvola Jezus sam : 
Ker v njem če živeti, 
Tišti bo polonan. 



Keri v zakon-stani 
Prav no lepo živi, 
35 Njemi tuđi v nebi 
Ta večna luč gori. 

Ker pa v toten stani 
Prav no lepo ne živi, 
Njemi tildi v pekli 
40 Večni ogen gori. 

Mladi ženin ino sneha, 
Toto prošnjo mam do vaj, 
Lepo se zadržta, 
Srečna bota vsaki čas! 

45 »Oča ino mati, 

Sam Bog vam lepo plati, 
Gor ste me zredili, 

V zakon stan spravili! 

Nekokrat ste stali, 
50 Piti ste mi dali, 

Za ta Bog vam pl&ti! 
To vam srcom želim. 

Srečno vi dekliči 
Ino vi pajbiči, 
55 Vas morem zapustiti, 

V zakon-stan oditi. 

Nič mi ne zamerte, 
Vse da mi odpiiste. 
Zdaj no na zadnji čas, 
60 Bodi Jezus skoz pri vas ! 



se po/e mnogo sloves, ki so sami nenarodni izdelki. Za vzorec objavljam to-U, 
ki je natisnjena v » Drobtinicah« II 2^6 — 7 in seje od tam zelo razširila fen 
zapis imam ćelo s Kranjskega). Objavil jo je P. E. Zagore, in glasi se tako-le: 



Le jemli, ne vesta, slovo, 
Na božjo pot gremo z tabo, 
Zdaj vzeli te ledik stanu 
In dali te borno možu. 

5 Le jemli, nevesta, slovo, 
K poroki jit sram te ne bo. 
Divica poštena si b'la, 
Poštena za možam bo šla. 

Le jemli, nevesta, slovo 
10 Od svoj i ga očeta lepo: 
Skerbeli veliko za te, 
Zahvali jih serčno za vse. 



Le jemli, nevesta, slovo, 
Materi poljubi roko. 
15 Oh koljko so meli skerbi, 
De zrastla poštena si hči. 

Le jemli, nevesta, slovo 
Od bratov in sester lepo: 
Prijazno jim roko podaj, 
20 De preveč ne jokajo zdaj. 

Le jemli, nevesta, slovo 
Od znancov in žlahte tako 
De bode nas Jezus vesel, 
Med svate nebeske nas vzel. 



III.— III. Pesmi svatovske. 5267, 5268, 5269. 



241 



Srečno, vsi sosedje, 
Nić mi ne zamerte, 
Zdaj sem ne već pri vas, 
Zdaj odidem vsaki čas. 



65 Stari oča ino mati, 
Ne pozabte vi na me, 
Prite radi k meni, 
Sam Bog naj vam pl&ti!« 



»Krancelj smo že spleli.« 

5267. 

(Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) 



Za mizo smo se vseli, 
Te svete pesmi peli, 
Te svete pesmi pojemo, 
Krancel spletamo. 

5 Krancel smo že spleli, 
Nevest' na glavo djali, 
Nevest* na glavo denemo, 
Na njeno desno stran. 

Krancelj smo že spleli, 
10 Ženinu na glavo djali, 



Ženinu na glavo denemo, 
Na njegovo desno stran. 

>Oćka ali mamica, 
Bratci in sestrice: 
15 Al mene pa srce boli, 
Ker očka v grob' -leži. 

Saj borno tud* mi ležali, 
In prot' Jezusu zdihvali: 
Marija, prid nam na pomoč, 
20 Prižgi nam nebesko luč ! « 



5268. 

(Iz Gorenjih Radovelj.) 

Ze mizo srna se useli, >Lub f oče jenu mati, 

Pro lepe pesme peli, 10 Sestrice jenu brati: 
Pro lepe pesme pojema, Mene pa sarci boli, 

Kir krancel spletama. Moj oče u grob leži. 



5 Krancel srna ži spleli, 
Navest na glauca djali, 
Navest na glauca smo ga 

djal, 
Na jena dišna stran. 



Se borna tud mi ležali, 
Pred Jezosam zdihvali: 
15 Prid, Marije, na pomoč, 
Paržgi nebiško luč!« 



« 



»Zrastle so, zrastle tri drobne konoplje. 

5269. 

(Iz Cerovca.) 

Zrasle so mi, zrasle V ogradi zelenem. 

Tri drobne konople Trajlajdi, trajlajdilžt! 

5267. Zapisal A. Zore c. — Iz njegove zbirke. 

5268. Zapisal JožefAndrojna. — Iz Jijegove zbirke I Št. 24. 

5269. Zapisal St Vraz. — Iz VO. XIX. D. pes. 28, kjer je pozneje vene 
(v. 14, 18) popravljen v venec in je pripisan ta~le melodije načrl : 










:^5 



* 



16 



242 III.— III. Pesmi svatovske. 5270, 5271. 



5 Tri đrobne konople, 15 Jćžeka pa v rok6. 
Tri mlade divice. Trajlajdi, trajlajdila! 

J J ' J J Drugoj vene na glavo, 

Prva bo Micika, Vaneka pa v roko. 

10 Druga bo Anjčika, 20 Trajlajdi, trajlajdilk! 
Tretja pa Trezika. R . mQ tretjoj dali? 

Trajlajdi, trajlajdi! siamnjačo na glavo, 

Kaj borno njim dali? Ježovico v rćkd. 

Pervoj vene na glavo, Trajlajdi, trajlajdila ! 



5270. 

(Od Cerovca.) 



Zrasle so, zrasle nam tri konople, 
Tri konople, drobne visoke. 

Kaj pa mo pervoj za ime dali? 
Prva naj bode Micika mlada. 

5 Kaj pa mo drugoj za ime dali ? 
Druga naj bode Anjčika mlada. 

Kaj pa mo tretjoj za ime dali? 
Tretja naj bode Trezika mlada. 

Kaj pa mo pervoj za dari dali? 
10 Venec na glavo, Vaneka v roko. 

Kaj pa mo drugoj za dari dali? 
Venec na glavo, Jožeka v roko. 

Kaj pa mo tretjoj za dari dali? 
Siamnjačo na glavo no ježovico v roke. 



Bčelice lete nevesti v krilo. 

5^71. 

(Iz Pratna.) 

Bčelice letiJQ, Bčla bandera, 

Rožice cvetiJQ : Droben tanec 

5 Lčpo po hrovačkem ! 

5270. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. Đ., kjer je pripisana poleg 
prejšnje Številke. Za vsakim verzom se po/e: Trajlajlaj, trajlajlajlaj! Melodijo gUj 
pri Kuhaču II št. jjg. — Vrazov prepis te pesmi v VO. V. 8 se /oči v tem, 
ne glede' na r za er: 2 Tri] Oj tri — 3 Kaj] Kam — 6 Anjčika] Trezika] — 8 Tre- 
zika] Anjčika — 10 Venec na glavo] Na glavo venec — 14 Slavnjačo. 

5271. Zapisal Orosi a v Caf. — Iz CO. L 75, kjer pripominja Caf: 
»Iako se pri meni znd: ali ni bandera sova pčsma na gostuvanjah nekdanja?* 



III.— III. Pesmi svatovske. 5272, 5273, 5274, 5275. 



243 



Kam so mi letčle? 

Micki v krilo sele : 

Bela banđera, 

Droben tanec 

10 Lepo po hrovačkem ! 



Kdo bq je ogrebal ? 
Lepi mladi Grega: 

Bčla bandera, 

Droben tanec 
15 Lčpo po hrovačkem! 



5272. 

(Od Cerovca.) 

5 Kam bodo letale, 
Gde bodo sedale? 



Rožice cvetejo, 
Čmelice brnijo: 

Derom, derom, droben 

tanec, 

Lepo po hrovačkem. 

Što pa de ogreb&? 
10 Mladi Mihalek! 



Tota do mi letale, 
Anjćki v krilo sele. 



Čerce so zletele 
Bariki na krilo. 



5373. 

(Od Pesnice.) 

Kdo je bo ogrebal? 
Juri Motovilo. 



5274- 

(Od Sv. Bolfanka.) 

Bčelice letijo. Kdo de jih ogrebal? 
Kam da do letele ? 5 Lepi mladi . . . 
Minki v krilo sele. 

»Prišel je dan, da se poročiva.« 

5275. 

(Iz Metlike.) 

Jez žalujem, tužen hodim, Jez bi hoteu rad poznati 

Vse zadvoljo tvojo; Pravo ljubav tvojo. 

5272. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. 96 (198), kjer je pozneje po- 
pravljeno s svinčnikom; 5 letćle — 6] Kam bodo si sele? — 10 Mladi] Mladi 
naš tn je pripisan ta-le nacrt melodije: 




Verz j. in 4. se po/e za vsakim parom, Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XIX. 
y. J2 s temi premembami zgoranjega natiska: 1 cvetijo — a Čelice — 4 Hor- 
vackem — 5 letele — 6| Kam bodo si sele — 7 do mi] letale, do letele — 
8 Anjčiki — 9 pa de] de je — 10] Lepi mladi Japec. Drugi prepis Vrazov je 
v VO. V. 21 se toči od tega, ne glede' na naglaske, v tem: 1 cvetijo — 2 Čme- 
lice — 6 Kam] Kde — 9 de] pa de — 10] Japec dć ogreba. 

5273. Zapisat D. Trstenjak (Vitomar). — Iz +Novic* XV. (i8$*j) 395 
v spisu » Pisma Slovencih in Stovenkah*. 

5274. Zapisat dr. JožefMurŠec. — Objavit dr. Iran IleŠič v »Zbor- 
niku za nar. život« X. sir. 10. 

5275. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 16. 
Natisnjena ie v SPKN. 1. 4 (-»Ženitne pesmi iz Metlike«) s temi predrugaČ- 
bami, ne glede na naglaske: 2] Vse zavoljo t£be — 3 h6tel — 4] Pravo, ljubo 
svojo — 11 dans prišel — 12 zaročiva — 14 Skupaj zastaviva. 

16* 



244 III.— III. Pesmi svatovske. 3276, 5277. 

5 De bi tvoje černe oči AF je danes prišeu dan, 

Za mano gledale! Do se zaročimo, 

De bi tvoje bele roke Tvoje sćrce, moje sčrce 

Mene objemale! Skupej zestavimo! 
De bi tvoje sladke usta 
10 Mene kušovale! 



Ko gredo svatje po nevesto. 

5276. 

(Iz Bisaga na Hrvaškem.) 

Igrala se je Jabuka Trepće li zastav pred njimi?« 

Pred gospodinom na stolu, »»Trepće ti, trepće, di- 
Igrajuć nakel opala, vojka!«« 

Trem gradom vrata razbila, »Uglej se, junak, vu polje, 

5 Četvrtom gradu obloke. Zvone li konjem podkove, 
V onom gradu nikoga, 15 Mladim junakom ostruge?« 

Samo mi jedna divojka, » >Zvone ti, zvone, divojka!«« 

Junakom svilu zavdala: »Trepću li snaham kitice?« 

»Uglej se, junak, vu polje, »»Trepću ti, trepću, di- 
10 Jidu li moji svatovi, vojka!«« 

Svatje pridejo po nevesto. A. 

5*77' 

(Kranjska.) 

a) Redakcija I. 

Bližej, bližej, jezdi žumer, 5 Kaj nam oče njega drug?« 

Bližej jezdi njega drug, »»On oče vašo hčirko, 

Bližej žumerska družina. On oče vašo hčirko : 

>Kaj nam oče žumer, Će jo sami ne daste. 

5276. Zapisa/ Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. Št. 12 57 (z me/J. 

5277. Zapisa/ Andrej Smolč. — Redakcija I je iz VO. XXI C. 22 — 23 

in XX. 30, redakcija II pa iz VO. XX. ?/. To zadnjo je pač priredi/ Prcšeren, 

katerega imenuje kot zaptsovavca večkrat Vraz, /oda po krivici. V redakciji I 

je pisano zdaj žumer, zdaj šumer, v redakciji II pa samo šumer, v obeh na- 

vadno z ve/iko začetnico, ker se je beseda šteta za (astno ime, karpa ni, ampak 
je kakor cavmar iz nemškega soumaere ,Saumer, Saumer 1 , tuđi zamer »Braut- 
fiihrer bei Hochzeiten' g/. Zbornik s/ov. Matice III. figor) str. 10. Pesem je 
tiskana v SPKN. I str. 1 s temi raz/ikami od naše redakcije II., ne g/ede' na 
naglaske: 1, 2, 12 Šumar — 2 jezdi] bližej — 3, 14 šumarska. — Vrazov 
prepis 7> VO. XVI A. f*( y vetje Ijublj.«-) 19 se /oči od druge zgoranje redakcije 
7' tem, fie glede na naglaske: 2, 5, 13 jega — 3, 14 družina — 8 je naml nam 
je — 12 si . . si — 13 si. Drugi Vrazov prepis v VO. V. 18 se loči od zadnjega 
v tem, ne glede na naglaske: 2 bliže — Za petim verzom je vtaknjen ta: Kaj 
če jegova družina? — 10 čerko — 13 njega — 15 sim . . sim — 16 sim. Čudno, 
da v piše v tem prepisu Vraz povsod Zomer, žomerska, kar je pozneje popravi! 
v Zumer, žumerska /;/ tako zadcl pravo; napati l ga je k temu pač žumber v 
nastopni številki, kat era oblika je nastala iz žumer tako, da se je najprej v 
kosih padezih med mr (gen. žumra, dat. žumru i/d.) vrinil b (žumbra) in pre- 
nesel polem še v imenovalnik. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5278. 5279. 



245 



Jo po sil vzamemo. 
10 Daj, daj mati hčćr, 

Dokler jo možje prosijo'«« 
»Le s' jo zber, s'jo zber, 

žumer, 



Le s'jo zber, njega drug, 
Le s'jo zber, žumerska dru- 
šina !« 
15 »»O le sem, Mica lepa, 
Sprelćpa mlada Mica!«« 



b) Redakcija II. 
Bližej, bližej jezdi žumer, 10 Dajte, dajte, mati, hčerko, 



Bližej jezdi njega drug, 
Bližej žumerska drušina. 
»Kaj nam hoče oća žumer, 
5 Kaj nam hoče njega drug?« 
»»Hoče vašo lepo hčerko, 
Hoče vašo lepo hčerko: 
Će sami je nam ne daste, 
Jo posili vzamemo. 



Ker možje jo prosijo!«« 
»Le s'jo, le s'jo zbčri, 

žumer, 
Le s'jo zbčri, njega drug, 
Zbčri, žumerska drušina!« 
15 »*L£ sem, lč sem, hčerka 

lepa, 
S£m prelepa mlada hčerka ! « < 



5278. 

(Iz Metlike.) 



Hinder, hander, žumber, 
Vsaka žumberska družina! 
»Kaj nam oče žumber, 
Ušaka žumberska družina?« 
5 »»Mi be radi deklicoU« 
»Ja jo ne dam možu 
Usake žumbarske družine!« 
»»Če jo ne daš samo, 
UzamefmJ ti jo sama 
10 Ušaka žumbarska družina ! « « 



15 



»Pejdi, pejdi, moja hči, 
Skorej nazaj pridi: 
Suha hruška zacvete, 
Onda nazaj pridi!« 
»»Zbogam, zbogam 
Usim virnim slugani, 
Ker ste nam dali, 
Da pojde z namiU« 



Svatje pridejo po nevesto. B. 

5279. 

(Z Banjšic.) 

Slišal sem bobnati na glas, »Oj mati, ki videm zdej ? 

Piščel ima tenki glas, Snobfči po pćlji grej : 

Citra pravi tuđi, Ki bi tela striti, 

Škentič pravi: K ljubi Kom se tela skriti, 

5 Gremo v vas! 10 Ki m' videjo? 

5278. Neznanega zafiisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 75. 
Tiskana je v SPKN. JIL 59 s temi razlikami, ne glede na naglasna znamenja: 
2, io Vsaka — 5 bi — 6 možje! — 7] Vsaki žumberški družini — 8 sama 
11 Pojdi, pojdi — 13 K' suha — 14 Ondaj — 17 Ki. Prim. zgoraj šf. 5199 
in $210. 

5279. Zapisat Ivan Humar. — Iz njegove zbirke Št. 70. Verz 20. se pač 
glasi Pred oltar; spominjani se, da so tako peii to pcsem na Krasu, toda pozabil 
sem jo zapisati. 



246 



III. — III Pesmi svatovske. 5280, 5281. 



Hitro ko pred hišo pridejo, 
Že po mene vprašajo : 
>Ćć je hči vaša, 
Ki more biti naša? 
15 Le dajte jo ven!« 

»Godci godejo naprej, 
Jest in ti pa greva v cirkev 

zdej !« 
Prime jo za roko, 
Pelje jo v poroko 
20 (Pred oltar). 

Ti nu toj' no vica 
In toj a tovaršica 
Sta le za'n par. 

528 

(S Kamena 

Škantič ima tajnki glas, 
Citre pravje: pejmo vas! 

Škantič pravi: kam mi? 

Citre pravje: H ljubi 
5 Gremo vas. 

Tje pred hišo pridemo, 
Lih tala ji zagodemo : 

»O mat, Če je hči vaša? 

Zdaj mora biti naša, 
10 Vun dajte nam je!« 

Notri je bio deklic več, 
Obedna mu ni bila ušeč, 
Zbral si je družica 
Za svoje tovaršica. 

15 Kampanija gre naprej, 
Tovaršija gre vun zdej. 
Prijel jo je za roke, 



Tam se poročiva, 
25 Trdno zvezo striva: 
Ne nuca nič! 

Tam stojite priči dve. 
De pustiti se ne srne : 
Kar je Bog' obljubu, 
30 To da bo daruvu 
Za en božji dar! 

Kdor če to pesen pit, 
More dost' kujšten bit: 

Vsak žiher poje 
35 Za edno dekle svoje, 

Za en kratek čas! 



o. 

na Soči.) 

Peljel jo je h poroku 
Le v cirkev ž njo. 

20 Tje sta prišla pred altar, 
To je naju lih za 'n par. 
Dol sta pokleknila, 
Svet zakon zadobila 
Za 'n božji dar. 

25 Tam sa ble tud priče dve, 
Da je zapustit maj več ne 

srne: 
Kar je Bog zavezal, 
Ne bo obeden zvezal, 
Nobeden več! 

30 Sam Bog je poslal iz nebes, 
Da moraš dati življenje Češ: 
Zveličanska je vera, 
Ljubezen naj se gmera 
Vselej per nas! 



5281. 

(Iz Pečin na Tolminskem.) 

Slišal sem ta šunder glas, Škantič prabi tuđi : 

Piščev vzdigne tejnki glas, 5 Zdaj mi grema v vas. 
Citre prabje tuđi, 



5280. Zapisa/ Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. 

5281. Zapisa/ J. Kofol. — Iz njegove zbirke; zadavila = zadobila. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5282, 5283. 



247 



>Mati, kaj jaz videm zdaj? 
Snub'či mi gredoje zdaj: 
Kaj mi je za striti, 
Kam se hočem skriti, 
10 Kir me vidijo?« 

Kedar v hišo pridejo, 
Matere zaprašajo: 

»Kje je hčerca vaša? 

Biti more naša, 
15 Ne pomaga neč!« 

Gode* mi godejo naprej, 
Mi pa grema v cerkev zdej, 



Druh ino družica, 
Moja tovaršica 
20 Ljubezniva ti. 

Ko v cerkev pridemo, 
Pred altar se vstopimo, 
Dol bova pokleknila, 
Svet zakon zadavila 
25 Za en bozi dar. 

Žegen je prisu z nebes, 
Bog ga j' vsem poslal na čez: 
Za kršćanska vira 
Naj ljubezen gmira 
30 Se med nama res! 



5282. 

(Iz Grgarja.) 



Godci godejo na bas, 
Pišču pa ma tenki glas. 
Fantje prav'jo tuđi : 
Pojdimo v včs k ljubi, 
5 Dadč jo nam. 

H prvi hiši pridemo 
In po Ščerki prašžimo: 
»Ljuba mamka naša, 
Ce je ščerka vaša? 
10 Dejte jo nam!« 

»»Saj sem 'mela dekelc več, 
Vam ni b'la nobena všeč; 
To, ki imam, vzemite, 
Sabo jo peljite 
15 Od doma proč!«« 



Godci godejo lćp marš, 
Zravčn gre tud nje tovarš. 
Peljejo družico 
Ž njeno tovaršico 
20 Od d6ma proč. 

Peljejo se pred oltar, 
Ljubi z ljubico na par. 

Dol sta pokleknila, 

Zakon sta dobila 
25 Za božji dar. 

Tam stojite priči dvć, 
Mož žene pustit' ne srne : 
Kar je Bog zavezati, 
Ne bo več odvezau, 
30 Zdaj in nikdar! 



5283. 

(Iz Kostanjevice na Krasu.) 

»Kan ćen jest iti, Gudci gudeju naprčj, 

Kan se ćen skriti: 5 Škantar prave: Zdej pej zdej, 

Muj šocelj puma grd! Bas prave: Pojmo v vas!« 

Bas prave: Pojmo v vas!« 

5282. Zapisat Matej Trnove c. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica 
str. 32—33. 

5283. Zapisat Franč. Trampu ž. — Iz njegove ga rokopisa. 



248 



III. — III. Pesmi svatovske. 5284, 5285. 



Kadar v hišcu pridemo, 
Mamcu lapuo prašamo: 
10 >Ći je hči vaša, 
Ki mora biti naša?« 

V kambri je več duklet, 
Paj nobena ni nam všeć. 
»Dajte nam novicu 
15 Za našu tovaršicu!« 



»Dajte nam novicu 
Za našu tovaršicu!« 
Ju primeju za roku 
In pieljeju h poruoki. 

20 Mašnjik stuopi pred voutar, 
Žienin na ta drugu stran, 
Šlišale sa priči dvej, 
Da zapdstit ju na smej ! 



Vojčin gre po ne vesto. 
5284. 

(Iz Ločan blizu Rožeka.) 



Pošušej, poštena nevesta, 
Vesevo te cavmaršči hvas! 
Te cavmar se pele po ceste, 
No ima do tabe obvast. 
5 Ti vzemi svovu od mene 
In od očeta tvojha, 
Od bratov, od sester, od 

mame 
Noj od stanu ledečnaha. 

Ti bodeš te krancel zhubiva, 
10 Stopiva v te zakonšči stan ; 
Te stan se ja kne zamečuje, 
Je velko od Boha Štim&n. 



Ti bodeš v tam stanu živeva 
Noter do hroba tvojhd, 
15 Boš hijeka-hajeka peva, 
Ki boš zibava sinka tvojhš.. 

Najprej sedej prosi starejše, 
Potlć pa te druje ljudf, 
Kar si je razžaliva poprej že, 
20 Je prosi, da ti odpustć. 
Vsi umšamo srečo nevesti, 
Vse lete, vse ure srećnć, 
Te cavmar se pele po ceste 
Ja z velčim veseljam potć. 



5285- 

(Drašiče na Zilji.) 



Poslušaj, poštena nevesta, 
Poslušaj bandirarjev gvaš : 
Skor boš tvoj krancelj zgu- 

biva, 



Skor bo 'mov ćez te obvast 
5 Pa »tuca« pa »hoja« boš 

peva, 
Pa zibava sinka tvojga. 



5284. Zapisa! J. S. — Iz *Slov. Bčele« II. (1850) 30, Ponatisnjena je z> 
» Gor. letniku« 1863, str. 216 in v Scheiniggovih NPKS. št. 757 s temi predru- 
gačbami, ne glede na fiaglaske: 1 Pošušoj — 4 Noj — 14 hijeka-kajeka. — 
Narodnost pesmi tega naslova je selo zelo sumljiva. Križajočih se rim abab v 
Jaki doslednosti narodna pesem ne pozna! 

5285. Zapisat Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. ij. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5286. 



249 



Družica izroča camarju krancelj. 

5286. 

(Iz šaleške doline.) 
Camar : Camar : 



Prelubi vi svatje, 
Le stop te na stran, 
De mojo đružico 
Po sredi peljam. 

Družica : 
5 Ti doli po cesti 
En vozek derdra, 
Se gvišno moj camer 
Po krancel pelja. 

Camar : 
Družica je moja 
10 V štacunico šla, 
Mi kupla lep krancel 
In pušelca dva. 

Druiica : 
ie zunaj okol hiše 
En veterc pihlja, 
15 Me gvišno moj camer 
Za krancel fodra. 

Camar: 
Družica ta moja 
Ma krancelna dva, 
Tak dolgo bom rajal, 
20 De dobim oba. 

Druiica : 
Se kar ne štimam, 
Ko dva krancelna mam, 
Saj ti ga ne dam, 
Ga še nucati znam. 



25 Družica pa moja 
Ma kranceljna dva: 
Če mi enga ne daš, 
Pa še pušelc tu maš! 

Druiica : 
Pa Jezus, Marija 
30 Naj bota s teboj, 
Se nizko prikloni, 
Pa krancel bo tvoj ! 

Camar: 
V velenski Štacuni 
Je pisan papir, 
35 Jaz mojo družico 
Zahvalim za cir. 

Druiica : 
e Jezus moj ženin, 
e angel moj svat, 
In tistem hočem 
40 Jaz zvesta ostat. 

Camar : 
Te lepo zahvalim, 
Družica moja, 
Si dala mi krancel 
In pušelca dva. 

Druiica : 
45 Je tička zletela 
Iz tište vode, 
K je lani moj camer 
Napajal konje. 



5286. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice J. Gregla (i8jg. I.) — 
Za njo je pripisano Še troje stro/, katere pa se Štejcjo z /, 2. 3. Glase se: 

Po sredi jaz grem, V hiši me camer 

Pa zagvišno že vem, Za krancel fodra. 

Obe obe, jo jo, (prim. zgoraj w. 13—16.) 

Za krancel bo šio! K o b camer bolj bil, 

5 Zunaj okoli I0 Bi il dala klobuk, 

En veterc pihla, Sl P a tak en falot > 

Ga pa jiš po drugot! 

Do v, 36 Jo je prepisa/ Fr. Praprotnik tuđi v svoji zbirki. Z. zadnjo strofo prim. 
št. 3558 in 3559 . 



250 



III. — III. Pesmi svatovske. 5287. 



Camar : 
Družico sim prašal, 
50 Ćegava bi bla, 
Pa tak mi je rekla, 
Da camarjeva! 

Druiica : 
Je tićka vesela, 
K na vejci sedi; 
55 Pa bi camer ne bil, 
Ko je krancel dobil ! 



Camar : 
Zahvalim za jesti, 
Zahvalim za raj, 
Le postljo nam dajte, 
60 Da gremo mi v kraj. 

Druitca : 
Rožmarinovo jutro 
In nagelnov dan, 
Pa srečno moj camer. 
No zdaj pa jaz grem ! 



Camar ; 
Prelubi moji sva ti 
In ohcetari, 
V sredi med vami 
Sam Jezus sedi. 

5 Prelubi moji svati, 
Le stopte na stran f 
De jaz mojo družico 
Po sredi pelam. 

Druiica: 
Po sredi jaz grem, 
10 Pa to dobro vem, 
H nasreči mi bo: 
Za krancel bo šio! 

Camar : 
Iz Lublance na Tarst 
Je lep ajznpon, 
15 Družica peljala 
(Bo) camarjov tron. 

Družica : 
Moj krancel je frišen, 
Moj camar je gvišen, 
Moj krancel je zlat 
20 In moj camar je mlat. 

Camar : 
Marija divica 
Brez greha je bla, 
Vence ti pletla, 
De boš kronala ga. 



5287. 

(Od Đraslavič.) 

Druiica : 
25 Ko bi se camar priklonil 
Pred manoj lepo, 
Mu bi krancel podala 
S toj desnoj rokoj. 

Camar: 
Skoz brumno živlenje, 
30 Skoz zveste roke 
Te prosim, družica, 
Le kronaj me ti! 

Druiica : 
Oh krancel, oh krancel, 
Kok teško te dam, 
35 Oh camar, oh camar, 
Kok rada te mam ! 

Camar: 
Se bom nisko prikloniv, 
Poklekniv na tla, 
Te prosim, družica, 
40 Le kronaj me ti ! 

Druiica ; 
Oh Jezus, Marija 
Nej bota s teboj: 
Le glavo ti nagn, 
In krancel bo tvoj. 

Camar: 
45 Sem se nisko prikloniv, 
Poklekniv na tla, 
Pa le vpričo vseh svatov 
Mi krancel podaj. 



5 a »7. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak (Bodifak) 
I. št 28. — Peto strofo prtmerjaj s št. 2889 in 28go. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5288. 



251 



Družica : 

Prešmentani camar, 
50 Kak luštn si biv: 
Pa tak đolgo si vpiv, 
Da si krancel dobiv! 



Camar: 

Prelubi moj svati. 
Neč mi kaj ne zamirte, 
55 Će se ne borno prej vidili, 
Ko v dolini Jezusovi ! 



5288. 

(Iz Mozirja.) 

Camer: Druiička; 

Preljubi moji svati, 25 Ko b' biv ti en zavbr fant, 
Le stopite na stran, Dala bi ti klobuk, 

Kir jaz svojo družičko Si pa tak' potepuh, 

Po sredi pelam. Me pa piši v uh\ 



Drniička : 

5 Po sredi jkz grem, 
Prav dobro to vem, 
Ko obetajo, 
Ko za krenček bi Šio. 

Camer: 

Družička moja 
10 Te v štacunici bla, 
Je pa kupla en pušelc 
Pa krenčeka dva. 

Drutička : 

En krenček jaz mam, 
Pa ga tebi ne dam, 
15 Je zelen, rudeč, 
Je meni bolj všeč. 

Camer: 

Jaz sem v Marburgu biv, 
Sem klobuček zgubiv; 
Sem se semkaj perdruživ, 
20 Da b* druga dobiv. 

Družička se sveti 
Ko ribje oko, 
Pa ti svati pa pravjo, 
Za hčim ti kej bo? 



Gorjanca ko nečem, 
30 K* ma lajblc rdeč, 
Polanca pa ocem, 
K' ma židastih več! 

Camer : 

P'r gorah, p'r paureh 
So hčerke lepe: 
35 P'r cesteh, pV mesteh 
Pa kelnerčice. 

Drutička : 

Raste ti roža 
Kopriva za plotom, 
Da jaz mojga camerja 
4oObcirala bom. 

Camer: 

Tak* tak', moja družička, 
Obciraj me le: 
Kir narbol dež pojde, 
Napajav bom te. 

Družička; 

45 Preljubi moji svati, 
Ne zamerite mi kej, 
V sredi med nami 
Pa Jezus stoji. 



5288. Neznanega zapisovavca* — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Verz 7 — 8 
je gotovo pokvarjen iz: Obe, jo, jo! * Za kranček bo šio ah Da druzga ne bo, * 
Ko za krenček bo šio. »S* strofo v. 29 — 32 prim. 2576 — 25J'/. 



252 



III. — III. Pesmi svatovske. 5289. 



Camcr : 

Družička moja, 
50 Al* je vola tvoja, 

Da se nizko perklonem, 
Da b* krancala me? 

Družička : 

Jezus, Marija 
Zdej bota z menoj: 
55 Se nizko perkloni, 
In krenček bo tvoj. 



Camcr : 

AV si ti zgirana, 
• Al* si pijana. 
Da si obcirala 
60 Tajga cigana ! 

Družička: 

Jaz nisem ne zgirana, 
Tud ne pijana, 
Nisem obcirala 
Obenga cigana! 



5289. 



(Iz Lešan nad Pre valjam i.) 



Camar : 

Prosim vas, svati, 
Le stop'te na stran, 
Da jaz svojo družico 
Po sriedi pelam. 

Druiica : 

5 Pa po sriedi jas grem, 
Pa prav dobro jas vem, 
Da drujga kne bo, 
Da za krienček bo švo. 

Camar: 

Družička moja 
10 Je pa v štacuno šva, 

Je pa kup'va seb* krienček, 
Men' pa pušelca dva. 

Družica : 

Zunaj okoli 
En veter pihla, 
15 Notri v hiši me camar 
Za krienček fodra. 

Camar: 

Družička moja 
'Ma krienčka dva; 
Bom pa prosiv Boga, 
20 Da bom dobiv en'ga. 



Družica : 

Jas pa knisem prej viadva, 
Da bi camar tak biv, 
Da bi tejko študirov, 
Da bi krienček dobiv. 

Camar : 

25 Jas tuđi nisem prej vedev, 
Da je družička taka, 
Da se štima, dokler ji krien- 
ček 
Na glavi mahla. 

Druiica : 

Jas še pa camarji 
30 Krienčka kne dam, 
Ko ga še sama 
Zanucati znam! 

Če 1 boš hotev ti krienček 
Od mene dobit, 
35 Boš mirav drugači 
Okuol mene hodit. 

Camar : 

Šta šmentana družička, 
Kne bodi tak fajn, 
Pa za krienček fodrati 
40 Se vendar kne daj ! 



5289. Zapisal Jožef Riffel. — Iz prepisa Franč. Kolnika. V verzu 52, 
je maj = manj. V v. 67 je priteva pač napaka za prišva (prišla). 



III. — III. Pesmi svatovske. 5289. 



253 



Druiica : 

Krienćek ja mam, 
Pa ti ga rada kne dam, 
Ko tako navado imaš, 
Da ga ahtat kne znaš. 

Camar : 

45 Družićka moja 

Mi pa krienćka kne da, 
Oh kak sram me pač bo, 
Će ga mi dava kne bo. 

Druiica : 

Zakaj bi ti ga dava, 
50 Kir nimam za kaj ! 
Kir nisem jas tvoja, 
Krienček še maj ! 

Camar: 

Družička nić, nić, 
Saj še takih je več, 
55 Bol kunšne so bile, 
Da so krienček zgubile! 

Druiica : 

Jas ti pa zn&bit 
Krienček koj dam, 
Saj še tak* sama en'ga 
60 Lepšega 'mam. 

Camar : 
Te prosim, družička, 
Kne zameri mi zdaj, 
Se pa nizko priklonim, 
Pa krienček bo moj. 

Druiica; 

65 Prelubi moj camar, 
Potrpi z menoj, 
Še ni ura priteva, 
Da bi krienček biv tvoj. 

Camar : 

Družička moja, 
70 Al je vćle tvojd, 

Da bi krienćek mi dava 
Veselga sred? 



Druiica : 

Zaupaj, moj camar, 
Še zna se zgodit, 
75 Za vsmilenja deli 
Znaš krienček dobit! 

Camar : 

Tak, tak, družička, 
Me lepo potroštaš, 
Je vundar lepć, 
80 Da brez krienčka kne poj- 

dem domu. 

Druiica ; 

Oh le Jezus, Marija, 
Bodi Jožef s teboj : 
Se nisko prikloni, 
Bo krienček pa tvoj. 

Camar : 

85 Družička moja, 
Te zahvalim lepć, 
Da si tak lćpo 
Ocirala me. 

Druiica : 

Prosim te, camar, 
90 Da mi zameru ne boš, 
Kir sem krienček ti dava 
Iz pofarbanih rož. 

Camar: 

Bo pa minva zima, 
Bo pa prišva spomlad, 
95 Poal priđe družička 
Za krienček rožice brat. 

Druiica : 

Prelubi moj camar, 
Le tak ti poviem, 
Čeglih krienc si dobiv, 
100 Kne bahaj se ž njiem ! 

Zdaj pa krienček sem dava 
V božjem imen, 
Pa ta liepši ostane 
Zmiraj koj men\ 



254 



III. — III. Pesmi svatovske. 5290. 



105 Je pa camar vesiv, 
Kir je krienček dobiv, 
Pa še žavostn bo, 
Ker zdaj gremo domu. 

Maš krienček na gvavi, 
1 10 Je pa tišti spomin, 



Kir je s trnjem kronan 
Biv Jezus, Bog Sin. 

Kir smo ovset začeli 
V božjem imeni, 
115 V imenu Boga 
Naj se tuđi konca ! 



5290. 

(S Tolstega vrha pri Guštanju.) 



Camar: 

Zdaj borno začeli 
V imenu Boga 
Očeta in Sina 
In svet'ga Duha. 

5 Prelubi moji svati, 
Le stop'te na stran, 
Da jas mater to šruoko 
Po sriedi pelam. 

Mati ta šruoka 
10 So brznih ludi, 
So svate ocirali 
S pušelcami. 

Mater to šruoko 
Jas tako rad 'mam, 
15 Zato jih najprvo 
Zdaj rajat pelam. 

Družica ; 

En krajcar še 'mam, 
Ga fajmaštru dam, 
Da b'jo na kanclni oznanili, 
20 Da jas camarja mam. 

Kaj ste storili, 
Vi šmentani far, 
Ste mi teto poročili, 
Mene pa kar! 



25 Tri jabke z drevies, 
Pa tri rož'ce z nebies, 
Jih camarju dam, 
Ko ga rajat pelam. 

Dovse po cesti 
30 En vozej drdra, 
Se gvišno moj camar 
Po krienček pela. 

Oče starešina, 
Nalijte glaž vina; 
35 Ko bi camar bol biv, 
Bi pa on ga naliv. 

Ko pojdeš po poti, 
Spoman se na to, 
Ko je Jezus krvavi pot 
40 Potiv za te. 

Ko pojdeš no cesti, 
Spoman se na to, 
Ko je Jezus ta težki križ 
Nesol za te. 

45 Devica Marija, 
Precartana stvar, 
Ko te Jezus tak lubi, 
Zakaj b' te jaz kar! 

Devica Marija na Jezeri, 
50 Ona je naša gospa, 

Mi smo pa njeni služabniki, 
Ona nas v nebiese pela. 



5290. Zapisa/ FrančiŠek Kotnik. — Iz njegovega rokopisa* »Nekako 
lako so peli moja mati, ko so se ženili teta. Far Inka; ni razzalfivo. Nekaj 
kitic, ki so tnkaj pod »družica*, lehko tuđi pojejo drugi Ijudje, recimo ,mati ta 
šruaka* ali ,oče starašina*. Svatnja = družica, družička.« Ž zadnjo strofo pri- 
merjaj Številke 2940 — 2942, s strofo 5, (v. 16 — 20) pa št. 2j8j — 2y8g. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5291. 



255 



Oče nebieški 
V nebiesah sedi, 
55 Pa nd nas dov gleda, 
Kaj delamo mi. 

Je ovset vesieva, 
Se grieha kne dieva, 
Je Jezus vesiev, 
60 Ko je na ovseti biv. 

Ženin no nevesta 
Sta krienčeka dva, 
Nevestin je biv, 
Pa je Jezus vesiev. 

65 Camar no svatnja 
Sta krienčeka dva: 



Je svatnin rdeč, 
Pa je Jezusu všeč. 

Zovna okuovo 
70 Vetrić pihla, 

Ko še mene moj camar 
Za krienček fodra. 

Će jaz glih en krienček 
Camarju dam, 
75 Sama še zmirom 
Ta goršega 'mam. 

Moj camar je liep. 
Kakor nagelčev cviet, 
Pa še gorši bi biv, 
80 Ko b* cigare kadiv! 



(Iz Dobrijan pri Ouštanju.) 



Camar : 

Družica moja 
e v . . . . . Ma, 
e kupiva krienček 

In pušelca dva. 

Družica: 

5 Po sriedi jas grem, 
Pa si zmislit smem: 
Zguba mi bo, 
Ko za krienček bo što. 

Camar: 

Le sladko prepievaj, 
10 Kne skrivaj se več, 
Saj meni špandiraj 
Svoj krienček rdeč. 

Družica : 

Lubi moj camar, 
Prav rada te mam, 
15 Pa vunder svoj krienček 
Ti rada kne dam. 



Camar : 

Družica, lepć je, 
Da me troštaš takć, 
Pa brez krienčka me vundar 
20 Ni spustiti domu. 

Družica; 

Moj krienček, ti si 
Kakor rožice tri: 
Če 1 ga camar dobi, 
Se me već kne znebi. 

Camar': 

25 V Celovci sem biv, 
Sem kvobuček zapiv; 
Tu sem se pridruživ, 
Da bi drujga dobiv. 

Družica: 

Ko bi puobić ti biv, 
30 Bi pa krienček dobiv ; 
Si pa en drugi falot, 
Ga pa iši drugod. 



5291. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa FrančiŠka Kotnika, ki jo je 
dobil na Dobrijah pri PotoČniku. »Hranili so jo skrb no, ker take pesmi se ne 
dobijo lahko. Rabili so jo, ko se je sin šenil.« Tega naslova pesmi zovejo okrog 
Guslanja navodno »svatovske pesmi*. 



256 



III. — III. Pesmi svatovske. 5292. 



Camar : 

Družićka moja 
Ma pa krienćeka dva: 
35 Bom pa prosiv Bogd, 
Da bom dobiv erigL 

Dr ulica : 

Al se, camar, prikvoniš 
Trikrat pred menoj, 
Ti bom dava svoj krienček 
40 S svojoj desnoj rokoj. 

Vošim ti ga prav 
Od moj ga srca, 
Naj lepo ti sveti 
Do sodnega dne. 



45 Tak Jezus, Marija 
Le bosta s teboj: 
Se nizko prikloni, 
Bo krienček pa tvoj ! 

Camar: 

Prav lepo zahvalim, 
50 Družica, jaz te, 

Si tak' z lepimi rožcami 
Ocierala me. 

Družica; 

En krienček še mam, 
Ga nikuamar ne dam, 
55 Je v nebieseh naret 
Od nedovžnih deklet. 



Ko se pripravljajo v cerkev. 

5292. 

(Z istrske tneje.) 

Eno glihengo sem stureu, Rinčice nu perstane, 

Tisto bom prou zvestu lubeu: 20 Tuđi soie serćice. 
Eno lubco sem si zbrau, 
Tisto mi je sam Jezus dau. 



5 Ćeli dan okul vas hodem, 
To veselo pošto nosem: 
»Jutrei puideste z mano 
U leto cerku žegnano! 

Tam borno per sveti maši, 
10 (In pri ćeli) andohti naši: 
Ženin bo zakon preieu, 
(De) ga bo sam Buh veseu.« 

Neveista je prou vesela, 
Kir je moža zadobila. 
15 Nevesta, zahvali Boga, 
Kir si vdobila moža. 

Gospod dihouni so tako dijali, 
De si bmo rinčice daiali, 



Zdej borno slavu jemali, 
Jenu nevesto proč pelali 
Od očeta, od matere 
Nu od sestre cartane. 

25 >Oče, kir ste me zredili, 
Mati, kir ste me hranili, 
Zdej jest gredem proč od vas, 
Ku de b ne bla nikdar per 

vas!« 

Zdej borno pili pozdraulico 
30 Ne zdravie naše novice, 
Pili ga bodimo vsak en glaž: 
Ostani Jezus per nas ! 

Amen. 



5292. Zapisa l (?) Valentin Bak 13. febr. 18 j/. — Iz njegove besmarice L 
št. 18 (Pesem od 7'esele kompanije), ki mi jo je poslal iz Vatovelj Milko Šašelj* 



III. — III. Pesmi svatovske. 5293, 5294, 5295. 



257 



5293- 

(Iz Št. Vida vipavskega.) 



Eno glihengo sem storu, 
Ktero bom prav zvesto ljubu: 
Eno ljubco sem si zbrav, 
Ki mi jo je sam Jezus dav. 

5 Včeraj sem okoli hodu, 
To veselo pošto nosu, 
Da jutre pojdete z menoj 
V to cerkev žegnano. 



Tam borno pri sveti maši, 
10 Pri ćeli andohti naši, 
Da bo ženin zakon prejev, 
Da ga bo sam Bog vesev. 

Kaj so nam duhovni djali? 
Da borno rinžce spreminjali, 
15 Rinčice in prstane, 
In najno srčice! 



5294- 

(Vipavska.) 



Eno glihengo sem storil, 
Ktero bom prav zvesto ljubil: 
Eno ljubco sem si zbral, 
Ktero mi je sam Jezus dal 

• 

5 Okol sem včeraj cei dan hodil, 
To veselo pošto nosil: 
Dans pa pojdete z menč 
V le to cerkev žegnano. 

Tamkej borno pri svet' maši 
10 In pri ćeli andoht naši: 
Ženin bo zakon prejel, 
Kter'ga bo sam Bog vesel. 

Gospod fajmošter so djali, 
De b'mo rinke premenvali, 
15 Rinčice in prsence 
In tud' najno srčice. 



Zdaj borno slovo jemali, 
B'mo nevesto odpeljali 
Od očeta, matere 
20 In od sestre cartane. 

>Oćka, ki ste me zredili, 
Mamca, ki ste me zučili, 
Oh zdaj pojdem proč od vas, 
Ko de b* ne bla nikolj pri 

vas!« 

25 Pili borno zdaj zdravice 
Na zdravlje naše novice: 
Le pimo ga vsak en glas, 
De bo Jezus naš tovarš! 

Tu vesela kompanija 
30 Je Jezus in Marija, 
Oče, Sin in sveti Duh, 
Tri pršone, en sam Bog. 



5295- 

(Iz Gorenje Vrtojbe.) 



Nu glihinku sem storu, 
De jo bom prav srčno ljubu, 
Glih tako, kakor Kristuš 
To cerkucu. 



5 Ćeli dan po vaši hodiu, 
Lepe pušlje v rokah nosiu 
In vabiu mojih ledi, 
De borno vsi skupaj šli 
10 V tu cerkvicu požegnanu. 



5293. Zapisa/ Zmagoslav Kopatin. — Iz prepisa v M. Rodeta zbirki 
VII. št. 64. 

5294. Zapisa/ Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 
str. 34Q — 350, kjer je izrečeno, da ni domača iz Vipave (Trga), ampak da je 
z Goriškega. 

5295. Zapisa/ Jožef Cejan; pravi/ (i8g8) 82-letni Matevž Cejanov 
(Filipič). — Iz Cejanove zbirke II. št. 43. 

17 



258 



III. — III. Pesmi svatovske. 5296, 5297, 5298. 



Tam borno pr ofer svete maše, 
De opravmo opravile naše: 
Kadar bo mašnik bukve 

prebrau, 
Ženin bo prstane gor dau. 



15 Mašnik požegna prstane, 
Vas dveh se ljubi srčice; 
Zdaj novic (mož) postane, 
Sveti žegen zadobi. 
Novica, zahvali Boga, 

20 Ker si dobila moža! 



5296. 

(Z Grahova na Tolminskem.) 



Visoko pošto nosim 
In vas prelepo prosim, 
Da pojdete z menoj 
V leto cerkev žegnano. 

5 Tam borno pri sveti maši 
Ino pri andoht* naši: 
Ženin bo svet 1 zakon prijel, 
De ga bo sam Jezus vesel. 

Pir ga borno vsak' en glaŽ, 
10 De bo tud' Jezus pri nas: 



Oh Jezus in Marija, 
Vsa nebeska kompanija, 
Bog Oče, Sin in sveti Duh, 
Bratec, mozi ti Bog! 

15 »Zahvalim vas, mamika, 
Da ste me gor v zredili, 
Sprelepo ste me naučili. 
Zdaj pa grem od vas preČ, 
De se ne borno vidi!' večU 



5297 

(Kranjska.) 

Gor in dol po vas* sem hodil, 
Prav veselo pošto nosil. 
Vabil sem brate svojć, 15 

Da z manoj v cerkev pojdejo. 

5 Tam borno pri sveti maši, 
Mi in tuđi naš' tovarši : 
Ženin bo zakon prejel, 
Da ga bo Jezus vesel. 

Prstane sta pretaknila, 
10 Srce sta si že sklenila: 
Zdaj pa pojdemo domu, 
Tjakaj na nevestin dom. 



20 



Tam borno pa obed'vali, 
Vsak od sebe slovo jemali: 
Ženin od samskega stanu, 
Ker ga ne bo već imti. 

Mater borno zahvalili, 
Ker so nam jo izredili, 
Očeta, ki jo je izbral, 
Boga pa, ker jo je dal. 

Zdaj pa gremo po ravnem 

polji, 
Kjer raste vince najbolji: 
Godci, god'te le ta marš, 
Da bo Jezus naš tovar'š ! 



5298. 

(Iz Ihana.) 

Jest pa po sveto hćd'tm, Svatj-b, pejdtte z m'tnćj 

Ano vlsćvo pošto nćs'tm: Na le-td n-LbćsfBn dom! 



5296. Zapisal Anton Ćrv. — Iz njegove zbirke A. 22. 

5297. Zapisal Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke I št. j. 

5298. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. -«- Iz njegove zbit ke 
II. //. 116. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5299, 5300, 5301. 



259 



5 Tam bomo spet dobre v61e, 
Pil' ga bomo vsak an gvaš, 
De b' biv J'bž'lŠ pxr nas! 

Poj 'mo šta pa v cćrku: 
Žen-Bii bo z&kon prajćv, 
10 De ga bo Jxž-bŠ vbsćv, 
Poj 'mo šl-B hitar dam. 



Vače, vas l'po zahvalim 
Za tako l'pć ivBbesto, 
Vače, k' ste m* jo gvar 

zredil-B, 
15 Mat* pa, k' ste m* jo l'pć 

učili ! 



5299- 

(Iz Ihana.) 



Vačka moj so m' vablubili, 
De me bojo važenili: 
Jast si bom pa jdno zbrav, 
Sam Boh večni m' jo bo dav. 

5 Gvkr 'n dval po vaši hodim, 
Prov visćvo pošto nosim: 
Zdej pa pejte vsi z menćj 
V 16-to cerku žegnano. 

Tam se bo začeva masa, 
10 Masa, prava andaht naša; 



Po maš' se bo zakon začev, 
De ga bo Jižiš visćv. 

Pred ut&r sta poklekniva, 
Desne roke vkip sklenfva, 
15 Pretikniva pšrstane, 
Vkip skleniva s&rčice. 

Lubi ženin jn nebesta, 
Bodita £dn drug'mo zvesta: 
Nej bo dvkbra al' hidć, 
20 Sej sta v&tva met' toko ! 



5300. 

(Iz Frama.) 



Mamica sq mi obljubili, 
Da m§ bgJQ oženili: 
Jas si bQm pa enQ izbral, 
Ke mi jq bQ moj Jezus dal. 

5 Gor no dol po včsi hodi 
No vesele glase nosi: 
Zdaj pa poite le z menQ 
Taj v cerkvQ posv§čenQ. 

Tam s§ bQJQ mčše brale, 
ioPobožnost s§ bQ d&ržala: 
Ženin s§ bQ spremčnil, 
Svčti zakon bQ dobll. 



Zdaj mčša uže je minQla, 
Zdaj bQmo slovo jemali, 
15 Ženin šentjanžovca nalil, 
Staršinetu ga bo napil: 

»O staršina, mozi ti Bog, 
Zravno pa troštar sveti Duh ! 
Zdaj pa, gQdci, zagQdite, 
20 Da bQ Jezus naš tovarš ! 

O le Jezus no Marija, 
Bodi naša tovaršija 
Na naši svatovšćini, 
Ke smo dobre volje vsi! 



5301. 

(Ziljska.) 

Ano nevesto sem'si zbrav, Jes pa nove pošte nosem 

Sam Ježus me bo gnado dav. Noj mojo žvahto kupe pro- 

sem : 

5299. Zapisa/ Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz Brez- 
nikove zbirke II. št. 114. 

5300. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II 149. 

5301. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. j$6. 

17* 



260 



IH. — IH. Pesmi svatovske. 5302, 5303. 



5 Da pa pojdate z mano 
V to cirkov žegnano. 

Tam bome pri svetej maši 
Stril' andoht našo: 

Ženen bo zakon sprejev, 
10 Sam Ježus ga bo vasev. 



Pri miže sadi kompanija, 
Cul so Ježus noj Marija. 

Zdej ga popimo le vsače an 

gvaž, 
Doklir je Še Ježus pri nas ! 



5302. 

(Od Sv. Martina na Pak i.) 

StarŠi so me gor zredili, 15 Od svojih mater in očeta, 



Zdaj me bodo oženili. 
Jaz si bom nevesto zbral, 
Ktero mi bo Jezus dal. 

5 Jaz se bom pa tako nosil, 
Take svate bom si prosil, 
Da taj pojdejo z menoj, 
Taj v to cerkev žegnano. 

Tam se bode masa brala, 
10 Bogu gor se ofrala. 
Ženin zakon bo sprejel, 
De ga bo tud Bog vesel. 

Ko se bode masa brala, 
Nevesta bo slavo jemala 



Od svojih bratov in sestrić. 

»Srečno, srečno, moja mati, 
Srečno, srečno, moji oče, 
Zdaj pa pojdem jaz od vas, 
20 Ko bi ne bla nikdar pri vas. 

Zdaj pojdem proti I (imenuje 
se novi dom), 

Bližej doma svojega!« 
Zdaj pa, godci, godite marš, 
Da bo Jezus naš tovarš! 

25 Zdaj pa pijmo vsak en glaž 
V imen sv. Šentjanža: 
Na zdravje birta hišnega, 
Ki nam tak dobro vince da ! 



5303- 

(Iz Gore nj ih Radovelj.) 



Dobro jutro, svati moji, 
Al ste riuni al bogati, 
Dobro jutro vam Bog dej, 
Vaš navesti najpoprej ! 

5 Danas se borna skupaj zbrali, 
Kje se borna mi podali, 
Kje k tej cirkvi žignani, 
Naktavikšem voftari. 

Tam se bo svita maše brala, 
10 (O)čit nebiškem ufarvala: 



Tam se je zakon začev, 
De ga je biv sam Bogh vesev. 

»Lobi oče, loba mati, 
Zdej i moram slavo jemati, 
15 Zdej i moram pa jet od vas, 
Ka b na bla nikol par vas ! « 

Zdej i je pa ta pesem speta, 
Bog nam dej ana dobra letna, 
Šnita kroha beliga, 
20 Glažek vinca zreliga! 



5302. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praptotnika. 
5303- Zapisa/ Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke L Št. 18. — 8 Nakta- 
vikšem = k najtavikšem. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5304, 5305, 5306. 



261 



5304- 

(Iz Višnje gore.) 



Dober večer, ljub* moj svatje, 
AP ste revni aF bogati, 
Dober večer Bog vam daj, 
Teb, nevesta, najpoprej : 

5 Ko se bote vkup zbirali, 
In se bote kje podali ; 
Le k tej cerkvi žegnani, 
K tej največji andahti. 

Ko pa andaht minila bo, 
10 Zakon zadobila bo. 
Ko se bote vkup zbiral, 
In se bote kje podali: 



Le na ta nevestin dom, 
Tamkaj bote dober volje, 
15 Jedi jeli vse te dobre, 
Glažek tud* nalivali, 
Nam ga pa napivali : 

»Krancel si zapustila, 
Deklicam si ga zročila.« 

20 Ona se je dala čez Bogu, 
Usmiljenemu Jezusu. 
»Ljube ve moje sestre, 
Zdaj pa moram jaz it* od vas, 
Kot bi ne b'la nikdar pri vas.« 



Svarilo pred svatbo. 
5305. 

(Od Frama.) 



Ti premladi ženin, 
Kaj pa misliš ti? 
Svoj ledig stan predati, 
Le kaj za nja dobiš? 
5 Vse krize no težave, 
To ti za nja dobiš! 
Kteri živijo v miru božjem, 
Jih lehko prestoji, 



Kteri pa ne živi v miru bož- 
jem, 
10 Jih težko prestoji. 

Zakon, oj zakon, 
Za resen da si svet, 
Pa velkokrat pregrešen 
No velkokrat preklet ! 



Premfsli, ntbćsta, 
Soj ždvastLn stan, 
Toj ledT»k vesćle 



Slovo od samskega stanu. 

5306. 

(Iz lhana.) 

5 Le vzenrL slavć 
Vad led-Lk stanć, 
Vad dekT»lc pa ravn'L tokć ! 



Ja stopu na stran ! 

Pesem se nadaljuje tako, da se razprto tiskana beseda v zadnjem verzu 
premeni z drugo: fantu, matere, vaČetu. prjatlu, znancu itd. 



5304. Zapisat Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II Št. 5. 

5305. Zapisa/ Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 44. 

5306. Zapisa/ Anton Breznik; pe/a ŠtuČkova Neža. — Iz Breznikove 
zbirke III. št. 5. 



260 



m. — IH. Pesmi svatovske. 5302, 5303. 



5 Da pa poj date z mano 
V to cirkov žegnano. 

Tam bome pri svetej maši 
Stril* anđoht našo: 

Ženen bo zakon sprejev, 
10 Sam Ježus ga bo vasev. 



Pri miže sadi kompanija, 
Cul so Ježus noj Marija. 

Zdej ga popimo le vsače an 

gvaž, 
Doklir je še Ježus pri nas ! 



5302. 

(Od Sv. Martina na Pak i.) 

Starši so me gor zredili, 15 Od svojih mater in oćeta, 



Zdaj me bodo oženili. 
Jaz si bom nevesto zbral, 
Ktero mi bo Jezus dal. 

5 Jaz se bom pa tako nosil, 
Take svate bom si prosil, 
Da taj pojdejo z menoj, 
Taj v to cerkev žegnano. 

Tam se bode masa brala, 
10 Bogu gor se ofrala. 
Ženin zakon bo sprejel, 
De ga bo tud Bog vesel. 

Ko se bode masa brala, 
Nevesta bo slavo jemala 



Od svojih bratov in sestrić. 

»Srečno, srečno, moja mati, 
Srečno, srečno, moji oče, 
Zdaj pa pojdem jaz od vas, 
20 Ko bi ne bla nikdar pri vas. 

Zdaj pojdem proti I (imenuje 
se novi dom), 

Bližej doma svojega!« 
Zdaj pa, godci, godite marš, 
Da bo Jezus naš tovarš! 

25 Zdaj pa pijmo vsak en glaž 
V imen sv. Šentjanža: 
Na zdravje birta hišnega, 
Ki nam tak dobro vince da ! 



5303- 

(Iz Gore nj ih Radovelj.) 



Dobro jutro, svati moji, 
Al ste riuni al bogati, 
Dobro jutro vam Bog dej, 
Vaš navesti najpoprej! 

5 Danas se borna skupaj zbrali, 
Kje se borna mi podali, 
Kje k tej cirkvi žignani, 
Naktavikšem voftari. 

Tam se bo svita maše brala, 
10 (O)čit nebiškem ufarvala: 



Tam se je zakon začev, 
De gaje biv sam Bogh vesev. 

»Lobi oče, loba mati, 
Zdeji moram slavo jemati, 
15 Zdeji moram pa jet od vas, 
Ka b na bla nikol par vas!« 

Zdeji je pa ta pesem speta, 
Bog nam dej ana dobra letna, 
Šnita kroha beliga, 
20 Glažek vinca zreliga! 



5302. Zapisala (?) Urša Košak. 

5303. Zapisa/ JožefAndrojna. — 
vikšem = k najtavikšem. 



— Iz prepisa Fr. Praptotnika. 
Iz njegove zbirke I, //. 18. — 8 Nakta- 



III. — III. Pesmi svatovske. 5304, 5305, 5306. 



261 



5304- 

(Iz Višnje gore.) 



Dober večer, ljub* moj svatje, 
A1 J ste revni aP bogati, 
Dober večer Bog vam daj, 
Teb, nevesta, najpoprej : 

5 Ko se bote vkup zbirali, 
In se bote kje podali; 
Le k tej cerkvi žegnani, 
K tej največji andahti. 

Ko pa andaht minila bo, 
10 Zakon zadobila bo. 
Ko se bote vkup zbiral, 
In se bote kje podali: 



Le na ta nevestin dom, 
Tamkaj bote dober volje, 
15 Jedi jeli vse te dobre, 
Glažek tud' nalivali, 
Nam ga pa napivali : 

»Krancel si zapustila, 
Deklicam si ga zročila.« 

20 Ona se je dala čez Bogu, 
Usmiljenemu Jezusu. 
»Ljube ve moje sestre, 
Zdaj pa moram jaz it* od vas, 
Kot bi ne b'la nikdar pri vas.c 



Svarilo pred svatbo. 
5305. 

(Od Prama.) 



Ti premladi ženin, 
Kaj pa misliš ti? 
Svoj ledig stan predati, 
Le kaj za nja dobiš? 
5 Vse krize no težave, 
To ti za nja dobiš! 
Kteri živijo v miru božjem, 
Jih lehko prestoji, 



Kteri pa ne živi v miru bož- 
jem, 
10 Jih težko prestoji. 

Zakon, oj zakon, 
Za resen da si svet, 
Pa velkokrat pregrešen 
No velkokrat preklet ! 



PremfsH, ntbćsta, 
Soj ždvast'tn stan, 
Toj ledT»k vesćle 



Slovo od samskega stanu. 

5306. 

(Iz Ihana.) 

5 Le vzenvB slavć 
Vad led*Lk stanć, 
Vad dek'Llc pa ravn'B tokć! 



Ja stopu na stran ! 

Pesera se nadaljuje tako, da se razprto tiskana beseda v zadnjem verzu 
premeni z drugo: fantu, matere, vačetu. prjatlu, znancu itd. 



5304. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II št. 5. 

5305. Zapisa/ Oroslav Caf; pe/a Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 44. 

5306. Zapisa/ Anton Breznik; pe/a Štučkova Neža. — Iz Breznikove 
zbirke III Št. 5. 



262 



III. — III. Pesmi svatovske. 5307, 5308. 



30 



5307- 

(Gordijska, 

Preljuba ne vesta, 
Spremeni tvoj stan, 
Toj ledik veselje 25 

Je stopil na stran. 
5 Smo vzeli slavo 
Od led'ga stanu, 
Me dekleta dve glih tako ! 

Preljubi ti ženin, 
Spremeni tvoj stan, 
10 Tvoj ledik veselje 
Je stopil na stran. 
Vzemi slavo 
Od ledga stanu 
In, fantje, od vas glih tako ! 

1 5 Preljuba nevesta, 

Vzemi slavo 

Od svoj 'ga lepiga 

Ledek stanu, 

Ker ti ga moraš zapustit', 
20 Želiš v zakonski stan stopit'. 

Preljuba nevesta, 4° 

Vzemi slovo 



35 



) 

Od lublenga 
Očeta lepo, 
Ker te je lepo učiv, 
Zavol tebe se potiv. 

Rada bi vzela 

Od mater slavo, 

Pa je že vse prepozno, 

Ja mati že v hladnemo 

Grobu leži, 

Že v černi zemlji trohni. 

Le jokaj se, jokaj, nevesta, 
Ker ti ne boš več deklica, 
Tvoj veseli ledek stan 
Bo v nedelo dokončan. 

Lepi je, lepi venček zlat, 
Ker ga ne smeš na glavo 

djat', 
Ker ga ne smeš več nosit', 
Ker želiš v zakonski stan 

stopit*. 



5308. 

(Kranjska.) 



Očka in mamica, 
Vas prosim lepo, 
Nikar ne žalujte, 
K' bom jemal slovo, 
5 K bom jemal slovo, 
Od ledek stanu, 
Ga nisem še nikdar 

Bratje in sestre, 
Vas prosim lepo, 
10 Nikar ne žalujte, 
K* bom jemal slovo, 



tako! 



K* bom jemal slovo 

Od ledek stanu, 

Ga nisem Še nikdar tako ! 

15 Oj ljub'ca predraga, 
Te prosim lepo, 
Nikar se ne jokaj, 
K' bom jemal slovo, 
K' bom jemal slovo 

20 Od ledek stanu, 

Ga nisem še nikdar tako! 



5307- Zapisal Jan. Stelč. — Iz zbirke Franca Francetovega V. št. 40, 
kantor je prepisana iz rokopisa J. Steleta. 

5308. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rodeta II. št. 22. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5309, 5310. 263 



Poroka zvršena. 
5309- 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Na poli stoji lipica, Fanta dekleta snubita, 

Prelepo je razcvetena. 10 Lepe griinte obetata. 

Pod lipoj stoji mizica, Poroki so zdaj storjeni, 

Prelepo je nacirana. V zakon so obliibleni. 

5 Pri mizi sta dekleti dve, Zdaj se reče trikrat ja, 

Prelepo sta poglajeni. Besede grejo pred Boga. 

To sem pa greta fanta dva, 15 Liibi svati, kaj bo zdaj ? 
Lepo si prepevata. Ledih stan je zdaj že vkraj ! 

Zdaj mo pili vsi en glaž, 
Svetemi Janži naj na čast! 



»Posejal sem bažuljek.« 
53". 

(Od Koprivnice na Hrvaškem.) 

Ko dojde na gostovanju na mizo pečenka, začno peti podsnehalje sva- 
tovsko pesem : 

Sejali smo bažulka 10 Treti bude Mariji, 

Pod tom gorom visokom. Vu čem pemo na gosti 

Danas mu je treći dan, K tvemu ocu, materi. 

Idemo ga midva glet, Ti ne sedi kraj mene, 

5 Je T je zišel ili ne. Nego sedi prot mene ! 

Trgamo ga kuče tri, 15 Ljudi budu mislili, 

Vijamo ga vence tri: Da je bratec s sestricom: 

Jeden tebi na glavu, Ne je bratec s sestricom, 

Drugi meni na sablju, Več je Martin s Janicom. 



5309. Zapisa/ Jožef Kranjc; narekoval Janez Rožman. — Iz Krajn- 
Čeve zbirke. Nahaja se od Sv. Antona v S/ov. gorica h tuđi v zbirki Jožef a 
Tušaka (HL), kjer je naslovljena »Siebenšrit« ter se loči od zgoranjega natiska 
samo v tem: 4, 6 Prav lepo — 7 sen — 18 Janžu naj na] Janži na. — Zelo 
podoben je tudt zapis Jožef a KlemenčiČa (št. 22. a), tuđi od Sv. Antona v Slov. 
gorica A; loči se od zgoranjega natiska v tem: 2 razcvetena] nacirana (pač pomota 
zavoljo v . 4) — 7 sen — 10 grunte — 11, 15, 16 zaj — 12 obljubljeni — 13, 
17 zaj — 15 Ljubi — 16 Ledig — 18 Janži naj na] Janezu na. — Z začetekom 
prim. št. 800. 

5310. Zapisa l R. Horvat. — Iz Zbornika za nar. život I ij6, 777, kjer 
je povedano, da se za vsako vrsto pripeva: Pelinka divojka * Pelin nam je 
listoper, * Su zelena svila. Ko se oapoje prva kitica, se poljubi/o najprej pod- 
snehalje, potem pol/ubijo svoje sosede, ii preneso poljubce krog miže. Vsi svatje 
in gosti se poljubijo, samo mladeniči ne* V tem svirajo godci melodijo te pesmi 
in še le ko se nenajo poljubljati, preidejo podsnehalje k drugi vrsti. To pesem 
po/o na svatbah tuđi v Illebinah, kakor poroča M. Medjimorec (gl. Zznž. I 19 3). 



264 



III. — III. Pesmi svatovske. 531 1, 5312, 5313. 



53«- 

(Kajkavska.) 



Sadila sam bažulek, 
Sad mu ima treti den 
V skrovnom mestu za gra- 
dom. 
Idemo ga gledati, 
5 Jel je niknul i precvel. 
Utergnemo kite tri: 
Jedna tebi na škerljak, 



Druga meni vu ruke, 
Tretju z sobum vzememo, 
10 Kad pojdemo vu gosti 
K mojoj majki na večer. 
Ne sedaj ti pri meni, 
Da se ljudi ne sete, 
Da se mi dva ljubimo! 



Sadila sem bažilek 
Na 'nom bregu prek morja. 
Na 'nom kamcu mramorcu. 
Hodimo ga midva glet, 
5 Jel je zišel i precvel. 
Trgajmo ga štroke tri, 
Vijajmo si vence tri. 
Prvi bude Ježušu, 
Drugi bude Mariji, 
10 Trejti bude nama dvim : 
Žnjim idemo vu gosti 
K našoj stari materi. 
Ne sedaj si kre mene, 
Neg si sedaj od mene; 



5312. 

(Iz Varaždina.) 

15 Ar su ljudi šegavi, 
Lehko bi nam zmislili, 
Da smo si mi dragi dva. 
Ne smo si mi dragi dva, 
Neg smo si mi brat s sestrum. 
20 Hod'mo, id'mo k Dunaju, 
Gde nas ljudi ne znaju. 
Ljudi budu štimali, 
Da smo si mi brat s sestrum. 
Ne smo si mi brat s sestrum, 
25 Neg smo si mi dragi dva. 
Kalinka devojka, 
Kali veli viciper, 
To zeleno cvetje. 



(Ove zadnje tri redice opetuju se za svakom vrsticom.) 



Sadila sem bažulek, 
Sadila sem, dragi lubi, ba- 
žulek 
V one gore visoke. 
Je li zišel i precvel? 



5313- 

(Iz Bisaga.) 

5 Zišel, zišel i precvel. 
Trgnemo ga tri kite : 
Prva bude Jezušu, 
Druga bude Mariji, 
Tretja bude Jožefu ! 



5311. Zapisal Ivan Ivanovič Sreznevskij. — Iz Sa/ar/kovega »Slozv, 
narodopisa* sir. 164. Ponatisnjena je tuđi v koledar ju -»A us trta* za /. 1843 v 
spisu -»Die slavischen Sprachen Oesterreichs in Proben*. Zapis KuhaČev iz Va- 
raždina v njegovi zbirki III. št. 941 (z melodijo) se loči samo v tem: 5 znikel 
— 6 Vtrgnemo si — 7 Jednu — 8 Drugu. 

5312. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegove zbirke » Narodne pripovjedke* 
s ^' 305 — 306. Melodijo podaje Kuhač HL gsg, kjer se nahajajo še druge va- 
rijante. Pesem ni v zvezi s pesmimi > Greh bi bilo, sestro ljubiti* . 

53I3- Zapisat Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke HL Št. 940 (z melodijo). 
Vsaki verz se ponavlja tako, kakor prvi, t. j. za cezuro se vtika dragi lubi. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5314, 5315, 5316. 



265 



5314- 

(Zagorska.) 



Sadila sem rožmarin, 
Sadila sem, dragi lubi, rož- 
marin 
Skrovnem mestu pad garuj. 
Idemo ga gledati, 
5 Jel je zrasel jeli ne. 



Jišli smo ga gledat mi, 
Jel je zrasel jeli ne. 
Zrasel, zrasel i precvel. 
Borno vtčrgli kite tri, 
10 Borno pleli vence tri, 
Borno jišli pred Boga. 



5315- 

(Iz Vrbovca.) 

Sadila sem, drage lube, rož- Trgnemo ga, drage lube, tri 



marin. 


kite: 


V one gore, drage lube, vi- 


Prva bude, drage lube, Je- 


soke; 


zušu, 


Idemo ga, drage lube, gledati, 


Druga bude, drage lube, 


Jeli zišel, drage lube, jeli nČ? 


^Mariji, 


5 Zišel, zišel, drage lube, i 


Trejta bude, drage lube, 


precvel. 


Jožefu. 


531 


6. 


(Iz Središča.) 


Sejej, sejej bejžolek! 


Tergejma si kite tri, 


Sejej sejej, draga ljuba, 


Tergejma si, draga ljuba, 


bejžolek, 


kite tri. 


Prek Donaja na bregu, 


Kej ma plela vence tri, 


Prek Donaja, draga ljuba, 


Kej ma plela, draga ljuba, 


na bregu. 


vence tri: 


5 Hodma midva jega glet, 


i5^Pervi bode Jezusi, 


Hodmamidva, draga ljuba, 


Pervi bode, draga ljuba, 


jega glet, 


Jezusi ; 


Jel je zišel jeli ne, 


Drugi bode Mariji, 


Jel je zišel, draga ljuba, 


Drugi bode, draga ljuba, 


jeli ne. 


Mariji; 


Zižel, zišel i precvel, 


Tretji^bode mladenki, 


10 Zišel, zišel, draga ljuba, 


20 Tretji bode, draga ljuba, 


i precvel. 


mladenki. 







5314. Zapisa/ Ivan Kukuljević. — Iz njegovih » Pesmi* str. 210 — 211. 
Melodijo g/e; Kuhač III. Št. 94/- — Ponav/jaje vsako vrsto, poje se v dntgič dragi 
ljubi za odmorom, t.j. med drugo in tretjo slopnjo do konca pesmi. 

5315- Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih IINP. I ?£— jq. 

5316. Zapisala Treza Pošepl. — Iz njenega rokopisa, %i mi ga je 
poslat M. Stekovec. Že PetretiĆ citira prvi verz te pesmi v svojih » Evangeliomih* 
str. 230: *Osma popčvka, kum se Devica Maria pozdravlja, na notu: poseal 
sem bažulek, poseal sem draga ljuba etc.« 



266 



m. — III. Pesmi svatovske. 5317, 5318, 5319. 



Kadar v svatih pogačo režejo. 



5317- 

(Iz predvoreke 

Voča starašina 
Velfče skrbf ima: 
Von ima nožtk vojstr, 
K'L bo pogače moj str. 



5 Rež'te jo na doje, 
Dejte goscam oboje; 
Rež'te jo na širje, 
Vite, de smo štirje. 

Rež'te jo pr p£ti, 
10 Tisto dejte tčti; 



15 



20 



fare.) 

Rež'te pr srdfci, 
To dejte držici. 

Ta žena je tok djawa, 
K'Bdr je moko sj&wa. 
Je rekwa j'in je djdwa, 
De bo vse goscam d&wa. 

Ta žena je tok djdwa, 
K^dr je moko sj£wa, 
Je djavva jtn je r£kwa, 
De bo vse gćscam sp£kwaf 



Kadar se reže puran ali petelin. 

53i8. 

(Iz Za vrč a.) 

Oče starešina, nožek si na- Le ga rež'te po bedri, 

briiste, 
No na purani ga pokuste: 

Le ga rež'te, le ga rež'te, 

Oča starašina! 



10 Dajte tisto vsem po redi. 

Le ga rež'te po sklepeci, 
Dajte tisto ta slepeci. 



5 Le ga rež'te po piitani, 
Dajte tisto ta kaplani. 

Le ga rež'te po peroti, 
Dajte tisto ta siroti. 



Le ga rež'te po hertiši, 
Dajte tisto vsem po hiši. 

15 Tak dugo ste ceclali, 
Ka ste meni nič ne dali! 



Oče starašina, 
Režte nam purana, 
Režte nam purana, 
Dajte do neveste. 

5 Režte ga pres smeha, 
Dajte do ženiha; 
Režte na vse tale, 
Kej de za podsnehale. 



5319- 

(Štajerska.) 

Režte ga po pitani, 
10 Dajte ga po hrami; 
Režte ga po hrtiši, 
Dajte ga po hiši. 

Režte od hrtaša, 
Kaj de za banda rasa; 
15 Režte proč peruti, 
Dajte kranc deklini. 



5317. Zapisa/ Mat. Valjavec. 

5318. Zapisat Ivan Macun. 
navija za rsakttn parom, 

5319. Neznanega zapisovavca. 



— Iz Krcsa IV. 340. 

— Iz n/ego?>e zbirke. Verz 3. in 4. se po- 

— Iz zbirke AnL Kovačiča HL 13. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5320, 5321. 



267 



Režte ga do kože, 
Dajte ga med može; 
Režte do kolena, 
20 Dajte ga med žene. 




25 Režte ž njega maše, 
To za muzikaše; 
Režte proč bedrine. 
To za pozavćine. 

Režte ga, kak znate, 
30 Da le nam ga date ; 
Će te bole jeli, 
Već te s . . ti meli ! 



5320. 

(Iz Podzemlja.) 

Ko začne starejšina rezati kapune, peteline in kokoši, katere ao predenj 
prinesli, zapojo svatje pesmico: 



Ćiba, čiba, jarčiča 
Nesla drobna jajčica. 
Oče starejšina, 
Rež'te petelina! 
5 Rež'te njemu glavo preč, 
Da ne bo kukurikal več! 
Rež'te njemu perut preč, 
Da ne bo letel već! 



Rež'te njemu nogo preč, 
10 Da ne bo hodil već! — 

Oče starešina, 

Rež'te ga prav, 

Da se ne bote 

V hlače po . . al ; 
15 Režte ga na dvoje, 

Dajte meni oboje! 



Petelinček. 
532i. 

(Iz šmarskega okraja na Štajerske m.) 

Petelinček je zgodaj vstal, 15 Tam pa j* bla divja zver, 



Piske je gor budil, 
Pol jih pa vun pelja, 
Gospodinja jim jesti da. 

5 Piske se švarajo, 
Će petelina tam zraven ni; 
Će je pa zraven bil, 
Jim je pa lepo pel. 

Zdaj jih na špancir pelja, 
10 Tje, kjer on najbolje zna; 
Tam je pa jastreb bil, 
Pa mu je piske vzel. 

»Piško še eno mam, 

S tisto se v log podam.« 



Piske ni bio nikjer. 

Zdaj je pa sam ostal, 
In se domu podal, 
Po pot si je lepo pel, 
20 S piškam pa sreče ni. 

Doma se mu žleht godi, 
Gospodinja ga tud lovi, 
Petelinček na glas kriči, 
Nobenga prijatlja ni. 

25 »Zdaj se bom v peć podal, 
Kamor me vse želi, 
Pol bom na mizi stal, 
Pa bom prijatlje mel.« 



5320. Zapisa/ J. Barlč. — Iz *Letopisa Matice slov.* i88g. str. jj. Konec 
je iz Barletovega rokopisa; ali vtnes Česa manjka, ne vem. 

5321. Zapisa i M. Stoklas. — Iz njene zbirke. Vsakemu verzu se pripeva 
kikeriki. 



268 



III. — IH. Pesmi svatovske. 532a, 5323, 2324. 



5322 

(Iz Hajdina pri Ptuju.) 



Petelinček šo na drevo spat, 
On je prav lepo spau. 

Petelinček je zgođaj vstau 
Pišike je budja. 

5 Petelinček na vejici, 
Poleg sta mladi dve. 



Petelinček na talari, 
Okol so prijatelji. 

Okol so prijatelji, 
10 Radi bi ga papali. 

Kdor če to pesem znat, 
More za vince dat. 



5323. 

(Od Sv. Trojice v 

Petelinček je lepo pel, 
Pičke si je vodil. 

Pičke na njivo gnal, 15 

Na ktero on najbol znal. 

5 Na njivi je jastreb bil, 
Pičke mu je vlovil. 

Petelinček je kunšten bil, 
Pičko si je vlovil. 20 

Zdaj le samo eno imel, 
10 Toto pa v les je vzel. 

V lesi pa divja zver — 
Pička ima hitro mir! 



Halozah.) 

Petelinček je zdaj sam ostal, 
Nima prijatelj ov. 

Petelinček zdaj domov beži, 
Dekla ga že lovi. 

Dekla ga že lovi, 
Petelinček pa v peč zleti. 

Petelinček na talarji, 
Krog njega prijatelji. 

Kdor pa če to pesem znat, 
More za vino dat. 

Kdor pa če to pesem pet, 
Mora en glaž vinca spit! 



Petelinček je lepo pev, 
Piske je gor budiv, 



5324. 

(Iz Mozirja.) 



Pol jih pa ven pela, 
Gospodinja jim prosa da. 



5322. Zapisa/ Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 16. *Ta pesem 
ima krase n napev«. Zadnji verz vsake strofe se ponavlja, za vsakim verzom 
vse pesmi pa pristavlja kikeriki. 

5323. Zapisat fprepisal?) Andrej Hren. — Iz njegove zbirke; pri vsakem 
verzu se pripeva: kikiriki! 

5324. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Za vsako 
vrsto se poje kikeriki. 

Upomnja. Na Štajerskem po/o godci, kadar se reže puran, še drugo, 
ki pa se mi ne zdi narodna. Zapis Jož. Krajnca, ki mu ga je narekal M. Raušl 
od Sv, Toma za, slove tako: 



Vi oča starašina 
No drugi, vete kaj ? 
Nalejte si glaž vina 
No se napite zdaj ! 
5 Da bi bli prav veseli 
No purana nam načeli, 
Ki čepi na mizi, 
No vi ste najbol bluzi! 



Namesto nas napravte 
10 En prav veseli špajs, 

Le k njemi se pripravte, 

Te bom veseli jaz. 

Nej ga treba rezat tenko, 

Se za dvermi nej nas telko : 
15 Će le so štirje tali, 

Mo čista dol obrali! 



III. — III. Pesmi svatovske, 5324. 



269 



5 Piske se švarajo, 
Da ga tam zraven ni. 
On je pa zraven biv 
In jim je lepo pev. 

Pol jih pa v log pela, 
10 Tam kir narboljši je. 
Tam je pa jastreb biv, 
Mu je no piško vzev. 

On še no piško ma, 
Žnjo se domu poda. 
15 S tisto domu leti, 
S piško pa sreče ni. 

Doma se slab godi, 
Gospodinja ga že lovi; 
Ona ga v peč tiši, 
20 Obenga prijatla ni. 

Petelinček je pečen zdej, 
Priđe na mizo zdej. 
Petelinček med vsemi sedi, 
Dosti prijatlov ma. 



25 Oče starašina, zdej 
Zvesto ga vržte v krej : 
Sej nam ne bo več pev, 
Slovo od vas bo vzev. 

Klun mu razpočite, 
30 Gocu ga zročite : 
On ga dobit želi, 
Za goce kej drujga ni. 

Nevesti kaj hočmo dat? 
Njej morte zibko dat : 
35 Lehko bo zibala, 
Če bo kej mlađega. 

Kaj hočte pa gocom dat? 
Njem morte pa celga dat: 
On vam bo lepo pev, 
40 Zjutraj vas gor budiv! 

Vse drugo pa sliši nam, 
To mi povemo vam: 
Godec se veseli, 
Će li celga dobi! 



Odrežte mu peroti 
No do kolena vkraj, 
Se to stojimo v koti, 
20 Le sem ga dajte zdaj : 
Bol bo zrezan na debelo, 
Bol bo srce nam veselo; 
Če tak nam čete dati, 
Se začnemo smejati. 

25 Pa kak je njega viditi, 
Je resen lepi vtič! 
Pa tak je zdaj spoznati, 
Da s toga nede nič: 



Besede res ste slišli neke, 
30 Vse zastonj je, kak sem reka, 
Pri vas ne gilta prošnja, 
Pa bo trpela — mošnja. 

Ve, svatevca, nevesta, 
Kdo vajne misli ve? 

35 Kaj bol veseli nesta 
No tiho sta obe? 
Zibelo bi radi meli, 
Tište bol bi ble veseli: 
To ženska je navada, 

40 Da vsaka zible rada. 



V zapisu Pavliničevem, tuđi od Sv. Tomaša pri Ptitju, manjka zadnje 
strofe; prepis Fr, Praprotnika iz neke pisane pesmance pa ima še to-le: 



Ta pesem bo zdaj speta 
No več ne poje se, 
Ali vi nam pa darujte, 
Kar vaša volja je: 



45 Naj bo s puranom ali z 

dnarom, 
Da podoba bo cesarom. 
Najlepše se prileže, 
Da vsak v en cenar seže! 



268 



III. — III. Pesrai svatovske. 532a, 5323, 2324. 



5322 

(Iz Hajdina pri Ptuju.) 



Petelinček šo na drevo spat, 
On je prav lepo spau. 

Petelinček je zgodaj vstau 
Pišike je budja. 

5 Petelinček na vejici, 
Poleg sta mladi dve. 



Petelinček na talari, 
Okol so prijatelji. 

Okol so prijatelji, 
10 Radi bi ga papali. 

Kdor če to pesem znat, 
More za vince dat. 



5323. 

(Od Sv. Trojice v 

Petelinček je lepo pel, 
Pičke si je vodil. 

Pičke na njivo gnal, 15 

Na ktero on najbol znal. 

5 Na njivi je jastreb bil, 
Pičke mu je vlovil. 

Petelinček je kunšten bil, 
Pičko si je vlovil. 20 

Zdaj le samo eno imel, 
10 Toto pa v les je vzel. 

V lesi pa divja zver — 
Pička ima hitro mir! 



Halozah.) 

Petelinček je zdaj sam ostal, 
Nima prijatelj ov. 

Petelinček zdaj domov beži, 
Dekla ga že lovi. 

Dekla ga že lovi, 
Petelinček pa v peč zleti. 

Petelinček na talarji, 
Krog njega prijatelji. 

Kdor pa če to pesem znat, 
More za vino dat. 

Kdor pa če to pesem pet, 
Mora en glaž vinca spit! 



53^4- 

(Iz Mozirja.) 

Petelinček je lepo pev, Pol jih pa ven pela, 

Piske je gor budiv, Gospodinja jim prosa da. 

5322. Zapisa/ Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 16. »Ta pesem 
ima krase n na pev«. Zadnji verz vsake strofe se ponavlja, za vsakim verzom 
vse pesmi pa pristavlja kikeriki. 

5323. Zapisat fprepisal?) Andrej Hren. — Iz njegove zbirke; pri vsakem 
verzu se pripeva: kikiriki ! 

5324. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Za vsako 
vrsto se Jboje kikeriki. 

Upomnja. Na Stajerskem po/o godci, kadar se reze puran, še drugo, 
ki pa se mi ne zdi narodna. Zapis Jož. Krajnca, ki mu ga je narekal M. Raušl 
od Sv. Tomaža, slove tako: 



Vi oča starašina 
No drugi, vete kaj ? 
Nalejte si glaž vina 
No se napite zdaj ! 
5 Da bi bli prav veseli 
No purana nam načeli, 
Ki čepi na mizi, 
No vi ste najbol bluzi ! 



Namesto nas napravte 
10 En prav veseli špajs, 

Le k njemi se pripravte, 

Te bom veseli jaz. 

Nej ga treba rezat tenko, 

Se za dvermi nej nas telko : 
15 Će le so štirje tali, 

Mo čista dol obrali! 



III. — III. Pesmi svatovske, 5324. 



269 



5 Piske se švarajo, 
Da ga tam zraven ni. 
On je pa zraven biv 
In jim je lepo pev. 

Pol j ih pa v log pela, 
10 Tam kir narboljši je. 
Tam je pa jastreb biv, 
Mu je no piško vzev. 

On še no piško ma, 
Žnjo se domu poda. 
15 S tisto domu leti, 
S piško pa sreče ni. 

Doma se slab godi, 
Gospodinja ga že lovi; 
Ona ga v peć tiši, 
20 Obenga prijatla ni. 

Petelinček je pečen zdej, 
Priđe na mizo zdej. 
Petelinček med vsemi sedi, 
Dosti prijatlov ma. 



25 Oče starašina, zdej 
Zvesto ga vržte v krej : 
Sej nam ne bo več pev, 
Slovo od vas bo vzev. 

Klun mu razpočite, 
30 Gocu ga zročite : 
On ga dobit želi, 
Za goce kej drujga ni. 

Nevesti kaj hočmo dat? 
Nj ej morte zibko dat : 
35 Lehko bo zibala, 
Će bo kej mlađega. 

Kaj hočte pa gocom dat? 
Njem morte pa celga dat: 
On vam bo lepo pev, 
40 Zjutraj vas gor budiv! 

Vse drugo pa sliši nam, 
To mi povemo vam: 
Godec se veseli, 
Će li celga dobi! 



Odrežte mu peroti 
No do kolena vkraj, 
Se to stojimo v koti, 
20 Le sem ga dajte zdaj : 
Bol bo zrezan na debelo, 
Bol bo srce nam veselo; 
Će tak nam čete dati, 
Se začnemo smejati. 

25 Pa kak je njega viditi, 
Je resen lepi vtič! 
Pa tak je zdaj spoznati, 
Da s toga nede nić: 



Besede res ste slišli neke, 
30 Vse zastonj je, kak sem reka, 
Pri vas ne gilta prošnja, 
Pa bo trpela — mošnja. 

Ve, svatevca, nevesta, 
Kdo vajne misli ve? 

35 Kaj bol veseli nesta 
No tiho sta obe? 
Zibelo bi radi meli, 
Tište bol bi ble veseli: 
To ženska je navada, 

40 Da vsaka zible rada. 



V zapisu Pavliničevem, tuđi od Sv. Tomaža pri Ptuju, manjka zadnje 
strofe; prepis Fr. Praprotnika iz neke pisane pesmartce pa ima še to-le: 



Ta pesem bo zdaj speta 
No več ne poje se, 
Ali vi nam pa darujte, 
Kar vaša volja je: 



45 Naj bo s puranom ali z 

d narom, 
Da podoba bo cesarom. 
Najlepše se prileže, 
Da vsak v en cenar seže! 



270 



III. — III. Pesmi svatovske. 5325, 5326, 5327. 



Zdravice ženinu, nevesti in veljakom na svatbL 
1. 5325 

(Iz Frama.) 

En glažek vinca bQm nalil, 15 Ker take volje dobre smo 



ZdravjičkQ bqm napil: 

Na zdravje mlađega ženina, 

Sam Jezus ga je vesel: 

5 So ga oče gor zredili, 
Zdaj sq ga oženili, 
Ker take dobre volje smo 
Na njegovi hohcejti. 

Ti drugi glažek bQm nalil, 
10 Zdravjičkcj bQm napil: 
Na zdravje mlade nevčste, 
Sam Jezus je je vesel: 

Sq jq mati gor zredili 
No zdaj sq jq oženili, 



Na njeni hohcejti. 

Te tretji glažič bQm nalil, 
Zdravjičkcj bQm napil: 
Na zdravje očeta starašineta, 
20 Sam Bog je jih vesel: 

Ker so tu ncoj perstopili, 
Ti par ljudi oženili, 
Ker take dobre volje smo 
Na njujni hohcejti. 

25 Bog daj svoj sveti žegen 
No 'no lčpQ glihengQ, 
Da bi dolgo vkup živćla 
No Boga hvalila! 



5326. 

(Iz Ribnice na Pohorju.) 



Prvi glažek bom naliv, 
Na zdravje ga bom napiv: 
Na zdravje našga ženina, 
Sam Bog ga je vesev: 
5 Oče so ga zredili, 
Zdaj so ga pa oženili, 
De take dobre vole -smo 
Na jegovi ohceti, 
Juhe, na jegovi ohceti! 

10 Te drugi glažek bom naliv, 
Na zdravje ga bom napiv: 
Na zdravje naše neveste, 
Sam Bog je je vesev: 



Mati zo jo gor zredili, 
15 Zdaj so jo pa oženili, 
De take dobre vole smo 
Na jeni ohceti, 
Juhe, na jeni ohceti! 

Ta tretji glažek bom naliv, 
20 Na zdravje ga bom piv: 
Na zdravje gospod fajmoštra, 
Sam Bog jih je vesel: 
Daj so to gnado zadobili, 
Daj so jo poročili, 
25 De take gobre vole smo 
Na jujni ohceti, 
Juhe, na jujni ohceti ! 



II. 53^7- 

(Od Sv. Trojice v Holozah.) 

Starši so vaji gor zredili Mi smo na tvoji (?) gostiji bli, 

In so vaji oženili. Sam Bog naj vaj živi! 

5325. Zapisa/ Oroslav Caf; pet Blaž Bedenik. — Iz CO. I. 41 — 42. 

5326. Zapisa/ Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II. št. 2. 

5327. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5328, 5329, 5330. 



271 



5 Ožmi, brate, toto čašo, 
Naj poskoči srce vašo! 

Pjj> Py> Pij ! 



Sam Bog te naj živi! 

Pij> Pij> PU! 
10 Sam Bog te naj živi ! 



5328. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Starši so te gor zredili, Sam Bog te naj živi! 

In so te tud oženili. 5 Mi smo na tvoji gostiji bli: 

Mi smo na tvoji gostiji bli: Sam Bog te naj živi! 



m. 



20 



5329. 

(Od Sv. Joita pri 

En glažek vinca bom nalil, 

Pozdravljico ga bom zapel: 

Na zdravje tega ženina, 

Kir za mizo sedi 
5 Ženin za mizo sedi, 

Jen se prav žalostno drži; 

Spremišljuje svoj ledig stan, 

Oh ledig, ledig stan. 

Starši so ga gor zredil', 
10 Natu so ga pa voženfl\ 

Mi smo pa na njegov ohceti 

bič 

Prav dobre volje vsč. 

»Krancelj zdej zapustim, 

Tem drujgim fantičem ga 30 

izročim, 
15 Izročilga borni gospodi Bogu 

Jen svetimu Duhu!« 



25 



Vrhniki.) 

En glažek vinca bom nalil, 
Pozdravljico ga bom zapel : 
Na zdravje te nevestice, 
Kir za mizo sedi. 
Nevesta za mizo sedi 
Jen se prav žalostno drži; 
Spremišljuje svoj ledig stan, 
Oh ledig, ledig stan. 
Starši so je gor zredil', 
Nato so je pa voženil. 
Mi smo pa na njeni ohceti 

bič 
Prav dobre volje vsč. 
»Krancelj zdej zapustim, 
Tem drujgim dekličem ga 

izročim, 
Izročila ga bom gospodi Bogu 
In svetimu Duhu!« 



5330- 

(Cerkno [Grope pri Obiđu na Robćh].) 

En glažek vinca bom nalil, Očka so ga gor zredili 

Na pozdravljico ga bom popil: 10 In so ga tuđi oženili, 



Na zdravlje našega ženina, 
Ki tukaj za mizo sedi. 

5 T 

In sn prav žalostno derži, 

Ker premišljuje ta lejdig 

stan, 

O lejdig, lejdig stan. 



Da bi vsi dobre volje bli 
Na njegovi ohceti. — 

En glažek vinca bom nalil, 
Na pozdravljico ga bom popil: 
15 Na zdravlje naši nevesti, 
Ki tukaj za mizo sedi. 



5328. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5329. Zapisa/ Jožef SamotorČan. — Iz njegove zbirke str. 3—4. 

5330. Zapisa/ Janez KokoŠar; pe/a Jera Drole. — Iz njegove zbirke. 



272 



III.— III. Pesmi svatovske. 5331, 5332, 5333. 



Da bi vsi dobre volje bli 

In se prav žalostno derži, Na njeni ohceti. 

Kir premišljuje ta lejdig stan. 25 Svo j krancel zapustila je, 
20 O lejdig, lejdig stan. Dekličem ga zročila je, 

Mamka so jo zredili Zročila ga je gospod Bogu 

In so jo tuđi omožili, In svetemu Duhu. 



533 1- 

(S Pečin.) 

Na zdravljice ti bom zapel, 
En glažek vinca bom nalil: 10 
Na zravle naš'ga ženina, 
Oj ki za mizo sedi! 

5 Prav lepo so ga gor' zredil', 
V krščansk'mu navku poduči!', 
Mi smo na njega ohcet b li, 15 
Oj dobre volje smo b'li. 



Na zdravljice ti bom zapel, 
En glažek vinca bom nalil: 
Na zdravle naše neviste, 
Oj ki za mizo sedi! 

Prav lepo so jo gor zredil', 
Vkrščansk'mu navku podučil'. 
Mi smo na njeni ohcet' b'li, 
Oj dobre volje smo b'li. 



5332. 

(Kameno na Soči.) 



Še 'na zdravljica. bom zapel, 
Še en glažek vinca ti bom nalil : 
Na zdravje našega ženina, 
Ki tam za mizo sedi. 

5 On se prav žalostno drži, 
Premišljuje njega lejdig stan. 
Oče in mat' so ga gor' zredil, 
Prav lepo podučil, 
Mi smo na njega ohceti, 
10 Prav dobre volje smo bli. 

Na zdravlje naše neveste, 
Ki tam za mizo sedi! 



Ona se prav žalostno drži, 

Premišjuje nje ta lejdih stan. 
15 Oče in mat so jo gor zredil, 

Prav lepo so jo podučil. 

Mi smo na nje ohceti, 

Prav dobre volje smo bli. 

Ona ima krancev lep, 
20 Deklicam ga bo šenkala: 

Ljubmu svetmu Jožefu in 

sv. Duhu, 

Ljubmu svetmu Jožefu in 

Devici Mariji. 



IV. 



5333- 

(Od Frama.) 



Priletčla je tičica, 
Na oknu je obsčdčla, 
Zapčla si je od vinske gore: 

Pervi glažek bom nalila, 
5 Ženimu ga bom napila: 



O le ženim, pij, pij, 
To je Ježušova kri! 

Drugi glažič bom nalila, 
Nevčsti ga bom napila: 
10 Nevčsta, pij, pij, 
To je Ježušova kri! 



5331. Zapisal Iv. Kafol. — Iz njegove zbirke, 

5332. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. 

5333- Zapisal Oroslav Caf; pela Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 7. 
Konec pesmi ie pač pokvar/en. Caf je s svinčnikom pripisal: »Dobi — pesmQ 
— ta . . . Alles auf Religion«. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5334, 5335. 



273 



Tretji glažek bom nalila, Protfurar, pij, pij, 

Protfurarju ga bom napila: 15 To je JežuŠova kri! 

(Dalje napije Se starešini — ' kranceljungfravi. Pesem se konca:) 

Devica Marija s' smilenim Bila prelita za vse grčšnike 

Jezusom: No grčšnice, 

Ko je njegova kri 20 Za vse duše za vzveličanje! 



V. 



5334- 

(Iz Podzemlja.) 
(Ko starejšina ženinu in nevesti napije, zapojć jima svatje pesmico:) 



Ljubi ženin Janez ti, 
Poglej si nevesto, 
Zraven tebe tu seđi, 
Ak* ti je kaj z vesta: 
5 Lepa je, lušna je, tvoja je! 

Preljuba nevesta Mare ti, 
Poglej si ženina, 



Zraven tebe tu sedi, 
Ako ti je z vesti: 
10 Lep je, lušen je, tvoj je ! 

Danes je lušni dan, 
Ki je za nas izbran, 
Saj je za nas izbran 
Ta veseli dan! 



VI. 



5335- 

(Iz šaleške doline.) 

En glažek bom v roke prijel, Je Marija to vince 
Vsem svatom okoli napil, 
Da pojde okoli 
Vsem svatom. po volji, 
5 Da bode tud' ženin vesel. 



Od svojega sina 
20 Preljubga sprosila. 



Predferer bo glažek nalil, 
Vsakter ga bo čisto popil, 
Da bo on vedel 
Tem drugim povedat, 
10 Kedaj je na ohceti bil. 

Bog vince je stvaril za nas 
Posebno za ohcetni čas: 
Dah' ga mi pili, 
Veselo zavžili, 
15 Da b' bil Jezus pri nas. 



Zdaj dajmo zdravičko naprej, 
Nobeden prenehat ne srne: 
Se držmo pravic 
Z desnico, levico, 
25 Ker zidane volje smo vsi. 

• 

Ker zidane volje smo vsi, 
Veselja nam srce gori: 
Z veseljem ga pijmo, 
Eden drugmu nalimo, 
30 Dokler še iz soda žvrgli. 

Lušno je na ohcet bit' 
In vince po pamet pit', 
Poboljšat življenje, 
PolajŠat trpljenje, 



V Kangalileji tako, 

Ko je vinca zmanjkalo bio, 35 prfj^zno eden toigmu napit. 



5334. Zapisa/ Janko Barle. — 

5335. Neznanega zapisovavca. - 



Iz *Leiopisa slov. Matice* i88g. str. 77 
- Iz prepisa Fr. Praproinika. 



18 



274 



III. — III. Pesmi svatovske. 5336. 5337. 



5336. 

(Od Celja.} 



Jezvam bom zdravičko zapev, 
K je paršla iz dalneh krajo(v), 
De pojde okoli 
Vsem svatom po voli, 
5 Za glažek bo vsaki prejev. 

Poštene svatovšne vesev, 
Bom urno za glažek perjev: 
Zdravičko bom pili, 
Marijo častili, 
10 Kir jo je sam Jezus vesev. 

Prautfirar ho glažek naliv, 
Vsak svat ga bo čisto von 

spiv, 
De bo on zvedev 
No drugem povedov, 
15 Kedaj je na ohceti biv. 

Sam Bog nam je to pervoliv, 
No vina nam pit dovoliv: 
Smo žihar veseli, 
K je v Kangalileji 
20 Tud Jezus na ohceti biv. 



Je storo tam čudež lepo, 
K je vinca jim zmarikalo bio: 

Marija je bila 

To vince sprosila 
25 Od svojga lubga sinu. 

Svet zakon je on počasti v, 
K je z vode to vince storiv : 
Je dav starešino, 
Požegnav to vino, 
30 Vsak svat ga bo žihar tud piv. 

Moj bratec le vonkaj ga spi, 
S tem se Marija časti: 
Stegni desnico, 
Terdimo zdravico, 
35 Požegnaj nam, Jezus, ga ti ! 

Vsak svat naj bo frišek in 

zdrav, 
Naj ga popiva le prav: 
Von z glašku popimo, 
Marijo častimo, 
40 K je ona sprosila nam to! 



VII. 



Pr totoj gostiji, 
Sestre in bratje, 
Boga zahvalimo 
Za srečo prosimo 
' 5 In kako zdravičko 
En drugmu napimo! 

Najprvo zdravico 
Na zdravje gospoda, 
. Ki so poročili 
10 Svet zakon sklenili 
In nam pa veselje 
Le to naredili! 

Na zdravje ženina 
In njega ne veste, 
15 De b dolgo živela. 



5337- 

(Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) 



Bla zmiraj vesela, 
Enkrat pa v nebesih 
Spet skupaj sedela! 

Van, oča in mati, 
20 Ćen kupico dati: 
Na dno joj poglejta, 
Svoj žegen nam dajta 
In zakonska prav 
Za ljubo imejta! 

25 Oča starašina, 
Nalite glaž vina, 
Vodili napite, 
Na zdravje zavžite, 
Enkrat pa v nebesih 

30 Se žjo veselite! 



5336. Neznancga zapisovavca. — Iz pesmarice Mart. Rosarja iz Za- 
gabra pri Teharjih, ki mi 70 je poslal St. Singcr iz Žeiezne Kapije. 

5337- Zapisal Jožef Krajne; narekal godec Rožman. — Iz Krajnčeve 
zbirke. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5338, 5339. 



275 



Voditelj neveste 
In tvoja družica, 
Nam zdravje napita, 
Pravtlepo. živita 
35 In k leti na gostijo 
Nas spet povabita. 



Na zdravje vseh svatov 
In sester in bratov 
Kupico nalijmo, 
40 Po pameti pijmo, 
Da tuđi v nebesih 
Se vsi veselimo! 



VIII. 



5338. 

(Iz Mozirja.) 



Eno pesem bom zapel, 
Svatom veselje stril, 
Moje srce pa želi, 
De b* dobre volje bli. 

5 Dobro zdravje naj gre 
Ženinovim starišem : 

De b' dobre volje bli: 

Bog vam zdravje daj 
10 Vživat' vekomaj, 
Enkrat prit' po Ion 
Pred ta nebeski tron. 



15 



Dobro zdravje naj gre 
Nevestnim starišem: 

De b' dobre volje bli: 

Bog vama zdravje daj 
Vživat' za naprej, 
Enkrat prit' po Ion 
20 Pred ta nebeski tron. 

Dobro zdravje naj gre 
Našim ženinu 



Jeh tuđi nevesti, 
. ■ Ker se tak vesel drži : 

2 5 Bog vama zdravje dej 
Vživat* za naprej, 
Enkrat prit' po Ion 
Pred ta nebeski tron. 

Dobro zdravje naj gre 
30 Našemu predfelerju 
In kranceljungfrov, 
Ko se tak na smeh drži: 

Bog vama zdravje dej, 
Vživat' za naprej, 
35 Enkrat prit' po Ion 
Pred ta nebeski tron. 

Dobro zdravje naj gre 
Gospodu fajmoštru, 
Ki so vaj poročiP, 
40 Svet zakon blagoslovit'. 

To pesem bom sklenil, 
Bogu vas izročil: 
Godci, zagodite zdej, 
Čast Bogu vselej! 



IX. 



5339- 

(Kranjska.) 



Zdaj eno pćsem bom zapel, 
Katero še ne veste, 
Ženin* srečo vošit jel, 



Na zdravje pil neveste, 
5 Ker sta srečno vkup prišla, 
De b' v milost božji bla! 



5338. Neznanega zapzsovavca. 

5339. Neznanega zapisovavca. 



Iz prepisa Fr. Praprolnifia. 
Iz SPKN. V. 47. 



\ 



18< 



276 



III. — III. Pesmi svatovske. 5340, 534 1, 5342. 



x. 5340- 

(Od Sv. Martina na Paki.) 

Zapojmo skupaj zbrani, Z nevesto prav vesela: 

Naj žalost bo na strani, Naj gre okolj, naj gre okol, 

Zdravico prav veselo, Da b' bio po božji vol! 

Bo vse razveselilo ; NaHte vsem kž vi 

5 £. J JTtč °2' ™LF1° h 2 ° Dokler *? flaSa ima > 

Na zdravje kompanije, 

Dokler se vino pije: 



Da b' bio po božji vol! 

Nalite en glaž vina 
Na zdravje starešina, 
Le primi ga, zavzdigni 
10 In okolj tovaršem migni ; 
Naj gre okolj, naj gre okolj, 
Da b' bio po božji volM 

Nalite spet glaž vina, 
Na zdravje pa ženina, 
15 Da b* dolgo let živela 



Naj gre okol, naj gre okol, 
Da b' bio po božji vol! 

25 Kdar žalost nas napade, 
Ko solze siljo rade, 
Si vinca natočimo, 
Veselje spet dobimo: 
Naj gre okol, naj gre okol, 
Da b' bio po božji vol! 



XI. 



5341- 

(Iz Podzerplja.) 

Na mizi mi stoji jen pisani glaž, 
Godci nam godejo ravno ta čas, 
Godci nam godejo ravno tako, 
Da borno peli zdravico to, 
5 Da kratek čas nam bo! 



XII. 



Vesel hčem biti, 
Vina hčem pfti, 
Zdaj že veselo 
Za glažek držim! 



5342. 

(Iz krške okolice.) 

5 Zavoljo kompanije 
Ženin naj pfje, 
Nevesta pa stori 
Ravno takć, ha ho! 

S to zdravljico smo že skoz, 
10 Kaj č'mo zdaj storiti? 
En glažek vinca je nalit, 
Ć'mo ga včn popiti. 
Vsak, ki pil bo vince to, 
V srči prav vesel naj bć! 



5340. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5341. Zapisa/ Janko Barle. — Iz *Letopisa s/ov. Matice* i88g. str. ??. 
Podobne tuđi spodaj v razdelku IV. 

5342. Zapisat V. Kapler. — Iz njegove zbirke. 



III. — HL Peami svatovske. 5343, 5344, 5345, 5346. 277 



xm. 5343- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Trta je rodila grozda dva, grozda dva : 
Prvi grozd je ženin mlad, ženin mlad, 
Drugi grozd je nevesta mlada, nevesta mlada. 
Zdaj ga bota pila obedva, obedva, 
5 Zdaj ga bota pila obedva, obedva : 
Še ništa ga špila obedva, obedva — 
Zdaj sta ga špila obedva, obedva, 
Bog naj požegna obedva, obedva ! 



xiv. 5344- 

(Iz Št. Andreža pri Gorici.) 

Oj srečen »ja«, In držimo, 

Kjer zakon da, Ku Jezus nas uči, 

Ker v nebesa 10 Sveta vera, 

Priđe tuđi ta Sveti Jožef, 

5 Kuj devica, — Ćist devic, — 

Viva novica: Živio novic! 
Če ga prav spoznamo 

xv. 5345- 

(S Krasa od tržaške strani.) 

Ta zdrav'ca spoćeta 5 Naš velik perjato bio! 

Od hišne mater in očeta, Ta k' jo ne bo pio, 

Od ženina in novice : Še vćč perjato bio ! 
Ta, k* bo to zdravico pio, 

xvi. 5346- 

(Od Sv. Antona v Slov. goricah.) 

Vse nove zdravice naj viinkaj 5 Marija je skrbela za nas, 

gredo, Tan v Kani Galileji ta Čas, 

Zapojem eno tako, da ji gliha Svojemu sini je rekla: 

ne bo : »Svatom je zmenkalo vina!« 
V imeni Marije device, 
Ker nam je sprosila to vince. 

5343. Ncznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Namesto 
ženin in nevesta v v. 2. in j. se lehko poj'e tuđi kako ime Jožek, Francek, ozi- 
roma Ančka itd, 

5344. Zapisa! Jožef Ćejan; pela Mar. Nemec-Lutman. Iz Cejanove 
zbirke II Št. 50. *To pesem se peva to potoki (ohceli) pri večer ju — Viva: 
enkrat je bilo iod skoro samo italijanski; pevali so (fantie) itaL pesni, vivali, 
govorili itd.; žali Bog popolnoma iztrebila se ni ta luliia še dandanes.« Pri- 
merjaj » Ti šentan ja /« v zakonskih. 

5345« Neznanega zapisovavca — Iz VO. XVII 6. 2, Pio, bio so ne- 
mogoce oblike na Krasu. 

5346. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III za tovarše (v, 18) 
piše Tušak te van še, kar kaše, da je ta zapis najbrž prepisan. 



278 III.— III. Pesmi svatovske. 5347, 5348. 



In Jezus je rekel služeb- Nedužno veselje zveličar rad 

nikom to, ma 

10 »Napunte šest vrčov s friško In rad se med briimne to- 

vodo!« varše poda, 

In rekel je dati staršino, Le s pametjo bodmo veseli, 

Kateri je pohvalil to vino. Jezusa spet borno meli. 

Ker Jezus je tak vsmilenga 20 Zatoraj napimovimeniBoga, 

srca, Oćeta no Sina no svetga 

Za kaj ga kol prosimo, vse Duha 

nan da. No rože Marije divice, 

15 Če zmenka nan kruha no vina, Ker nam je sprosila to vince ! 
Le prosmo, on dosti ga ima. 



5347- 

(Od Frama.) 

Vse sorte priglihe vam pčsmi >Nalijte šest verćov vode, 

poJQ. 10 Da bQ Kristus storil vince 

Še enQ popejmo, da joj glihe iž nje.« 

ne bQ, »»Dajte pokusit staršinu, 

Od rože Marije dčvice, Vam bQ on hvalil to vino.« 

Ona nam sprosila vince. 

Jezus je smil^čnega sčrca, 

5 Marija je zmirom skerbčla Za kaj ga kolj prosimo, vse 

za nas, nam da. 

V Kani Galileji na ohcetn i čas 15 Vam zmenka kruh ali vina, 

Rekla je svojemu sinu: Jezus pripravljeno ima. 

»Svati pa neimajo vina!« 



5348. 

(Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.) 

Vseštote perglihe sem *z pisma doj br6, 
Pa tega zdravliča je glihe ne bio, 
Od rože Marije device, 
Kera nam sprosla to vino. 

5 Marija je prošla tan za nas, 
Tan v Kanan Galileji bla ohcetna čast, 
Tam rekla je k' svojemi sini: 
»Svatje pa nimajo vina!« 

Jezus je reka ten jogron na to: 
10 »Napunte te verče s'toj friškoj vodoj, 
No dajte skušavat strašini, 
On de zahvala to vino.« 

5347« Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. II. 29. 

5348. Zapisat Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 78. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5349, 5350. 



279 



Jezus je pač enga smilenga serca, 
Kaj koli ga prosimo, vse nam on da, 
15 Naj bode ti kruh ali vino, 
Vse že perpravleno ima. 

Napi mi en glažek al pa dva 
Na svet'ga šant Janža no svetga Duha 
No roži Mariji divici, 
20 Kera nam sprosla je vino. 



5349- 

(Iz Konjiškega okraja.) 



Veliko perglih se v tejh pes- 

mih pojo, 
Pa toti zdravici pa glihe ne 

bo: 
Od rože Marije device, 
Ko nam je sprosila to vince. 

5 Kak je Marija skrbela za nas, 
Tam v Kangalileji na ohcet' 

ta čas 
Rekla je svojemu sinu : 
»Svati pa nimajo vina!« 

Jezus je vsmileniga srca, 
10 Za kar ga kol prosmo, on 

on nam vse da: 



Nam zmanka kruha al vina, 
On že prpravleno ima. 

Jezus je rekl tem jogram 

tako: 
»Napolnte šest vrćov z toj 

frišno vodo, 
15 Nesite jo starašinu, 

De bo pohvalil to vino!« 

Zdaj ga popijmo v imeni 

Boga, 

Oćeta 'no Sina no svet'ga 

Duha, 

V imeni Marije device, 
20 Ko nam je sprosila to vince ! 



535°- 

(Iz Celja.) 

Vse sorte zdravice nam ven- 

kaj gredć, 
Zapojmo eno tako, da ji 

glihe ne bo, 
Od rože Marije device, 
Ki nam je sprosila to vince. 

5 Marija je vedno skrbela za 

nas, 
Tam v Kan' galilejski na 

ohcet' ta čas 



10 



Rekla je svojemu sinu : 
»Svatom je zmanjkalo vino!« 

In Jezus je rekel ućencem 

tako: 

»Vse vrče napolnite s frišno 

vodć 

In dajte pozvat starašino, 

Da bo poskusil to vino!« 

Saj Jezus je vsmiljenegasrca, 
Za kar ga kolj pros'mo, vse 
rad nam on da, 



5349« Zapisa l L. Ste pisni k. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal 
A. Kovačič. Pesem je natisnil Stepišnik v knjižici » Ženitvene ali sva/bene na- 
vade in napitnice* 188$ pod Št. IX. v knjižni slovenščini s temi predrugačbami: 
1 priglih — i Še tejh] nam v — 2 Pa] Alj] — 2 zdravice — 4, 20 Ko] Ki 

— q vsmiljen'ga — 10 Za kar] Kar — 10 on n. v. da] vse nam on da — 11 Nam 
z.] Ce zmanjka nam — 11 alj — 12 pripravljeno — 13 tem jogram] učencem 

— 14 z toj] zdaj — 16 Da — 17, 19 imenu — 18 in . . . in. 

5350« Zapisat Rok Drofenik. — Iz njegove zbirke. 



280 HL — III. Pesmi svatovske. 5351, 5352. 

15 Na zmanjka kaj kruha in vina, V imen' Očeta in Sina in 

Nam on vse pripravljeno ima. sv. Duha 

-, . ^ .. , „ . In rože Marije device, 

Zdaj pa ga p.jmo en glažek 2f) Ri nam je - ' ^ ^ 

al dva, J r 

5351 

(Od Sv. Martin a na Paki.) 

Le pijmo zdravico vsi skupaj, Starešina je glažek v roke 

En glažek t'ga sladkega vinca prijel, 

K časti sveti Trojici Vsem skupaj je tako zdra- 

Inoj Mariji devici! vico napil: 

T , .. »Kje ste to vince dobili? 

5 Jezus je vendar usmilenga 2Q p^ nism0 ^ m u 

srca, ° r 

Za kar kol ga prosimo, on Preljubi moj ćlovek, k' pri 

vse nam da: mizi sediš, 

Naj bo od kruha in vina, En glažek vinca pred seboj 

Že on pripravljeno 'ma. v roki držiš: 

V KamValileii ohcet ie bla Og'^J se okolj sebe, 

V Kanigahleji ohcet je bla, A j, - e kafc , božec zrayn tebe 

ioSta Jezus Manja v svatov- J 

ščino šla. 25 Će ti en'mu en glaž vinca 

Je Marija Jezusa prosila: deliŠ, 

»Svatom jezmanjkalo vina.« Njemu njegovo žejo ugasiš, 

T .., . w ... Sam Tezus bo tebe polonov, 

Jezus je vshšal Manj.no Z nebeskoj kronoj te kronov. 

prošnjo, J J 

Je rekel : »Natočite mi vrče Će pa, moj človek, žejo trpiš, 

z vodo, 30 In ene kapelce vode dobiš, 

15 Dajte poskusit starešinu, Spomni se na verne dušice, 

On bode hvalil to vino!« Kaj so za ene srotice. 

Tam vboga dušica v vicah trpi, 
Ona zdihuje in kliče na žive ljudi, 
35 Da bi na nje se spominjali mi, 
Za nje tuđi Boga prosili. 

5352. 

(Podjunska.) 

Pijmo ga v imenu Boga, 5 Ona je sprosiva to vince za 

Sinu noj svet'ga Duha, nas 

V čast Marije device, V Kanigalileji na hosetni 
Ki nam je sprosiva to vince. čas. 

5351. Zapisala (?) UrŠa Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Umetna 
podobna, ki jo je zlozil narodni pevec Jožef Pa jer, je tiskana v Koroških bukvicah 

373—375- 

5352. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheintggovih NPKS. Šl. 764, kfer 

je k v. 1 — 4 priđe jana ta-le varijanta: Kolko te sorte se pesmi poj6, * Še temu 
zdravljenju priglihe kne bo; * Od rože Marije device, * Od tega sladkega vinca. 



m. — IH. Pesmi svatovske. 5353, 5354. 



281 



Rekva je svojemu sinu : 
»Svati pa nemajo vina U 

Ježuš je djav jogram takć : 
10 »Napovnite vrče le s frišno 

vodo. 
Podajte ga starejšini, 
Da bo pohvaluv to vino! 

Podajte ga starejšini, 
Da bo požegnov to vino!« 
15 Ježuš je milostliv'ga srca, 
Kar ga mi prosimo, tište 

nam da. 



Pomanjka nam kruha bolj 

vina, 
Saj že pripravleno ima, 
Jezus pa šriba v nebesah 

tegre, 
20 Kak so nocoj nebesa lepe. 

Kako se bomo veselili, 
Ko bomo samega Boga ča- 
stili. 
Ano tako devico prav v'hko 

česti, 
Kira svojega sina prav lepo 

uči. 



5353- 

(Od Želeine Kaple.) 

Eno pesem bi mi smeli zapeti, Nesite ga starešinu, 

Pa ne vemo, kako bi jo smeli On bo pohvalil to vino!« 



začeti : 
Na Čast Marije device, 
Ki je nam izprosiva to vince. 



Jezus je pa vsmiljenga srca, 
Kadar ga mi prosmo, on 

nam rad da: 
5;KakojeMarijaskrbelazanas, l5 Al manjka nam kruha al' 



V Kani Galileji na en hoj- 

citen čas 
Djala je svojemu sinu: 
»Svati pa nemajo vina!« 

Jezus pa pravi tam jogrom 

takć : 
10 »Napolnite verče s to frišno 

vodo, 



vina, 
On že pripravljeno ima. 

Zdaj ga pa pimo v imenu 

Boga 
Očeta in Sina in svetga Duha 
V družbi Marije device, 
20 Ki nam je sprosila to vince ! 



5354- 

(Iz Ihana.) 

Te nove zravice zdej vinki gr%dć : Preluba Marija d'Bvica, 
Marija d'Lvica, to svahko ime, K' nam ja sprosiva za vince | 

5353. Zapisat Št. Singer. — Iz njegovega rokopisa. Hojciten čas = 
hochzit + Zeit! 

5354. Zapisat Anton Breznik; pela mati mu Terezija. — Iz njegove 
zbirke II. št. no. 

Pesem *od Kanigalitejske ohceli* se poje po tem napevu (zapisat Luka 
Pintar brez besediia): 




Da capo. 



282 



III. — III. Pcsmi svatovske. 5355, 5356. 



5 Najprćd ja prosiva za tište 

Tbldi, 
K* so v Kan' Galileji na 

vofcetTb b'li; 
Prosiva je soj 'ga sina : 
»Svatam ja zmankata vina !« 

Jtbž'bŠ ja vsmilen, ja reku 

toko: 
ro »Nalite šest varču iz frišno 

vado, 
Dejte poktisV starašini*, 
Van bo pohvalu to vini!« 



Zdej ga pa 'spimo an gva- 

ž^k aF dva 
V jmćn' J'LŽ'ša 'n Marije jn 

svćt'ga D^ha, 
15 V jmćn* J^ž'ša, Marije d^vice, 
K' nam ja sprosiva za vince. 

Zdćj zahvalimo večnigar Bo- 

• gd, 

Karkćl nam prmajnka, vse 

Již'BŠ nam d&: 
Naj bo kruha al* vina, 
20 J'lž'bš prpr&vtanga ima. 



Zdej ga prosimo za sveti rej, 
Jt>žt>š, Marija nam ga dej ! 



5355- 

(Kranjska.) 

Vse sorte zdravice na sveti Jezus je vsmiljen rekel tako, 

gredo, 10 De b napolnili šest verčov 



Vender zdravici še glihe ni bio 

Od ljube Marije divice, 

K' nam je sprosila za vince. 

5 Kako je skrbela Marija za tć, 
K' so v Kan Galileje na 

svatovšni bli ! 
Nagovorila svoj ga sina, 
Ko jim je bilo zmanjkalo vina. 



z vodo; 
Potem pa poda starašinu, 
On je pohvalil to vino. 

Zdaj ga pijmo en glažek al 

dva 
Na zdravje tistiga, kter ga da: 
15 Bog mu daj već let živeti 
In nas v ljubezni imeti ! 



5356 

(Pod Tlako pri sv. Križu poleg Turna.) 

fe nove zdravice zdaj vun- 5 Najprej je sprosila za tište 



kaj gredo, 
Nobene ni take, da b' jed- 
naka jej bla, 
Kakof je od ljube Marije 

device, 
Ki nam je sprosila za vince. 



ljudi, 
Ki so v Kani Galileji na 

ohceti b'li, 
Prosila je svojega sina: 
>Svatom je zmanjkalo vinaU 



5355« Zapisat M. Ravni kar- Po ženčan. — Iz njegovih VP. V. ŠL 254 
(sir, 80—81). Zapis v VO. XVI. Č\y (med vrhovskimi) se /oči v tem: 1 svetu 
— 4 Ki — 4 za] to — 7 svojiga — 8 je bilo] je — 9 je v.] usmiljeni je — 
10 Da — 11 starišint — 14] N. z. tajistiga, kir ga daja — 15 daj] daj še. 

5356. Zapisat J. MiklavČič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 



III. — III. Pesroi svatovske. 5357, 5358. 



283 



Jezus usmiljen je rekel takć : 
10 »»Napolnite šest verčov s 

frišno vodć : 
Dajte pokusit starešini, 
On bo pohvalil to virio.«« 



Zdaj gapimo en glažekal'dva 
V imen' Jezusa, Marije in 

sv. Duha, 
I5 V imen Marije device, 
Ker nam je sprosila za vince. 



5357. 

(Iz Zagorja za Savo.) 

Te nove zdravice zdaj ven- Jezus je usmiljen, je reku 

kaj gredo, tako: 

Nobene nej take, de b' glihe 10 »Nalijte šest vrčov s frišno 

vodć, 



ne b'lo : 
Od ljube Marije device, 
K nam je sprosila za vince. 



Dajte pokusit starešinu, 
On bo pohvalu to vinu.« 



5 Narpred je prosila za tište ljudi, Zdaj ga pijmo en glažek al 
K' so v Kanigalileji na oh- 

ceti b'li. 
Prosila je svojega sina: 



dva 

V imen Jezusa, Marije in 

svet'ga Duha, 



»Svatom je zmanjkalo vi- 15 V imen Marije device, 

na U K nam je sprosila za vince. 



5358 



(Iz Krasinca.) 



Te nove zdravice zdaj ven- 

kaj grejo, 
Ki bratci pojejo, ker vince 

pijo: 
Od ljube device Marije, 
Ki nam je sprosila za vince. 

5 Ona je prosila za tište ljudi, 
Ki so v Kani Galileji na ov- 

ceti bli, 
Ona prosila svojega sina, 
Da naj da svatom vina. 

Jezus je usmiljen, je rekel 

tako : 
10 »Nalijte šest vrčev štrihane 

z vodo : 



Neste poskusit starešino, 
On bo pohvalil to vino.« 



Zdaj zahvalimo vsi skupaj 

Boga, 
Očeta in Sina ter svet' ga 

Duha, 
15 . TudipreljuboMarijodevico, 
Ki nam je sprosila za vince. 

Naš Jezus je vsmiljen, je 

dober za vse, 
Kar kol* ga prosimo, to vse 

nam on da: 
Naj bo od kruha al' vina, 
20 To vse on pripravljeno ima. 



5357* Zapisa/ Hinko Seva.r. — Iz njegove zbirke III. št. 16; 2 ne =njej. 
5358. Zapisa/ Peter Črnič; poveda/a mu mati Ana Črnič. — Iz nje- 
govega rokopisa, ki mi ga je posla/ Ivan Šaše/j\ 



284 



III. — III. Pesmi svatovske. 5359. 5360, 5361. 



5359- 

(Iz Slamne vaši.) 

Te nove zdravice zdaj ven- 5 Jezus usmiljen je rekel tako : 



kaj gredo, 
Ki bratci pojejo, ker vince pijo, 
Od ljube device Marije, 
K' je nam sprosila to nebo. 



»Nalite Šest vrčev štrihanih 

z vodo, 
Dajte starešini pokusit, 
On bo hvalil vino to!« 



Hvalimo, molimo vsi skupaj Boga, 
10 Oćeta in sina in svet'ga Duha 
Preljubo devico Marijo, 
K* je nam dala to vino ! 



5360. 

(Iz Krupe.) 

Smo v Kani Galileji bli, Vse nam dobro da, je reku 

taku: 
»Natočite šest verču štriha- 
nih z vodo 



Tam smo pumpo pumpali, 
Tam smo pumpo pili. 
Marija je rekla svojemu sinu : 



5 »Svatem jezmankalo vina!« 10 In dajte pokusit starešinu, 

^ T „ _ . ... . On bo pokusil to vinu!« 

Naš Jezus je usmiljen, usmi- 

ljen'ga serca, 



5361. 

(Iz Ajdovščine.) 

No nudve zdrovice zdej von- O usmileni Jejzus se jo 



kej ghroduć, 
De takih še slišot nej blu, 
Uodkar jo Morije divfca, 
K' nom jo sprosila zo vince, 

5 Prosila, prosila zo tište oldi, 
K so v Kan Ghalilei no 

uohcoti bli. 
Prosila je su6jigha sina: 
>Svatuauci nejmojo vina!« 



usmilu čoz nos, 
10 Je pestu nolfti sjest vrču 

u&djć. 
Dau jo pokust starošinu, 
Uon je zohvilu zo vinu. 

Zdej pijmo zdrovico on ghla- 

žok al dva, 
V jemjoni Morije jon svejtgha 

Duhd, 
15 V jemjoni Morije divice, 
K nom jo sprosila zo vince. 



5359. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke, 

5360. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 

5361. Zapisa/ Avg. Žigon. — Iz njegovega zapisa. Pevec je pristavil: 
»Vid'jo, tu je zdej zmirom noprejt; buh vej, kolk oldi jo blu tom no uohceti 
zo pu6jot zdrovico . . . Ma jost nejm'm moči nje ghrla več; ma jost, k* som 
bu stor 30, 33 lejt, tok se nejso lotil puojot, če nej blu pu61k mene.« 



III.— III. Pesmi svatovske. 5362, 5363, 5364. 285 

5362. 

(Iz Cerkna.) 

Nawae nawfcaB pa won ^reduo, 
Tačih zrečćnih Še nkul ni blu, 
K6t jae Marijae dewica, 
K' jae n&m sprasila za wfnce. 

5 Marijae pa prućsi za taj ste h>df, 
K* sa u Kafr/alilćj na wwhceti bli, 
Prašila jae sdj/a sfna: 
»Swatawae nfmajae wina!« 

Jćzus jae duobbr, jae rlćku takQ: 
10 N&pounite šiest wćrčew s ta fifšna waduć, 
Nesitae paktistt staraešinu, 
Wah buć pahw41u tu wfnu. 

Jezus jae duobtr, usmiltyrta štrca, 
Kar 7a prućsma, usć/a nam da: 
15 Naej ya pruosma kruha al wina, 
Wan žae porprawlaenu fma. 



5363' 

(Iz Cerkna.) 

Te nove novice, ki venkaj Jezus je dober, je rekel tako : 

gredo, 10 »Napolnite šest verčev s to 

Nobena ni taka, de b' gliha frišno vodo ! 

ti bla, Dajte pokusit starašinu, 

Sama Marija devica, On bo pohvalil to vino!« 

Ker nam je sprosila za vince. 

Le pimo ga en glaž'k al 
5 V Kan* Galileji je 'na ohcet dva 

bila, V imenu Očeta in svetga 

Marija 'n svet Jožef sta tuđi Duha, 

tam bla. jj y imenu Marije device, 
Marija je prosila svojega sina: k je nam izprosila za vince. 
»Svatovi nimajo vina!« 



5364- 

(Iz Orahova na Tolminskem.) 

Vse nove novice, ki venkaj grede, Sama Marija divica, 
Nabenanitaka, dab'glihati b'la, Ki je za vince sprosila. 

5362. Zapisal Frančišek Sedej. — Iz I Baudonina de Courtenav-ove 
razprave *£tie Sprachproben des Dialekies von Cirkno (Kirchheim)* v *Archiv 

fur slav. Phil.« VIII 2^—280, kjer pa so verzi napale razdeljeni, 

5363. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. 

5364. Zapisal Ant. Čr v. — Iz njegove zbirke; 5 na ohccti = (e)na ohcet je. 



286 HI« — III. Pesmi svatovske. 5365, 5366. 

* ■ U I I I 

5 V Kani Galileji na ohceti b'la, Jezus je dober, je rekel tako : 

Marija 'n svet' Jožef sta tud' 10 >Napoln , te šest verčevz vodo, 

tam b'la, Dajte pokusiti ga starašinu, 

Marija prosila je svojiga sina: On bo pohvalil to vino.« 
»Svati več nimajo vina!« 

Le pimo ga, bratci, en glažek al dva 
V imenu Očeta in svet'ga Duha, 
15 Vimenu Marije, prečiste device, 
Ki nam je sprosila za vince. 



5365. 

(Iz Volčan na Tolminskem.) 

Marija j' prosila Gospoda za 15 Naj zmanjka kruha al' vina, 

nas On že pripravljeno ma.« 

V Kan-Galileji na ohceti tam, 

Nam prosila nje sina, v našeh časin s ° tuđi radi 

Ker v sodu nimajo vina. Judje hodil' na ohceti; 

T t * • K* uni vpijejo pijani, 

5 Jezus vkaže vsem jogrom 2Q Rako ^ ^ £[ 8tus međ 

tako: r «„.*,: i 

._ 1 -• • r «v nami ! 
»Napunte lodnce s to frišno 

vodo, V Kan-Galileji na ohceti tam 

Dajte je tje starašinu, So bili jogri s Kristusom, 

Naj on pokusi to vino!« Sveti Jožef, Marija devica, 

Starašina kadar pokusi vodo, Zem, J e nu J nebes kral J ica - 

10 On ni vedel nić, kaj je to: 25 Ta svet zakon je *n velik 

Pokliče sam hitro ženina: sakrament 

>Od kod imaš ti tole vino?« Kdor ga prav drži, v nebo 

Ženin odgovori starešinu ^ bo vzet. 

tako : °£ S a J e v P a radizu 

»Naš Tezus je vsmiljen inuj A „ ^ postavu, 

nam vse da, Adamu za Ev0 pomagal. 



Kadar se svatje poljubljajo. 
xvii. 5366. 

(Iz Podzemlja.) 

Ko prinesć na mizo kokošjo pečenko, godci zagodejo, a svatje zapojć 
veselo pesmico: 

Tičica, golobček, Ti boš mene, ja bom tebe 

Kušekaj me v gobček, Kušekala v gobček. 

5365. Zapisa/ Jožef Kragelj. — Iz njegove zbirke; 18 Judje pač 
nam. Ljudje. 

Opomnja. Od teh kanigalilejskih zdravic je ločiti kot gotovo nenarodno 
tisto, ki se začenja »Tamkaj v Kanigalileji * Je srečno ženitvanje b'lo«. 

5366. Zapisat Janko Barle. -«- Iz Let. slovenske Matice 1889, str. 76. 
Vinčekaj = obimČkaj. 



III.— III. Pesmi svatovske. 5367, 5368, 5369,. 5379. 287 



5 I še jeno malo, Kušekaj ga, vinčekaj ga, 

Da se bo kaj znalo, Primi ga za vrat! 



5367- 

(Iz Podzemlja.) 

Kadar to pesmico pojejo, se vsedejo svati tako, da ima vsaki mož dve 
ženski pri sebi, katere potem kušuje in to pesmico poje: 

Tičica, golobček, Ja čem tebe, ti boš mene, 

Kuškaj mene v gobček, Noter kušnii v gobček. 



5368. 

(Iz Metlike.) 

Tičica, golobček, Primi ga za vrat. 

Kuškaj mene v gobčik, Ti si golobčica, 

Ti si moja, jes sim tvoj ! Jest sem pa golobčik, 

Vselej Bog pomagaj ! Ti boš mene, jest bom tebe, 

5 Kušekaj, binčekaj, 10 Kušekal v gobčik! 



XVIII. 53^9- 

(Iz Motnika.) 

Ena tička mi p6je, Preljubi moj bratić, 

Sam ne vem kje, 10 Prim jo za vratic, 
Na unem kraju Ljubljance In kuškej, objemčkej 

Na r&vnem polu. Jo tavženkrat! 

5 To ni nobena ptičica, Kir te zdravičke pel ne bo, 

To je ena pisana majolčica: Ni vreden, de na svetu živi: 

Od zunej je lepo pisana, 15 Živ, živ, živ, živ! 

Od znotrej vinca Štrihana. De b' se v nebesih veselili 



5370. 

(Iz Višnje gore.) 

Ena ptička mi je pela, Od zumg lepo pisana, . 

Sam ne vem kje, Od znotraj vinca štrihana. 

Dol pod Liubljanco ~- 

Nad vinskim goram. Oče starašma, 

10 Le daj ga do dna; 

5 To ni nobena ptička, Potem te bom kušnii, 

To je pisana majolčica: Objemčkal za vrat! 



5367. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 

5368. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V, 14. 
Pesem se poje »ko se zbira v Čašo*. - - 

5369. Zapisa/ G. Križni k. — Iz njegove zbirke GK. I. 36. 

5370. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II //. 12. 



288 III.— HL Pesmi svatovske. 5371, 5372, 5373, 5374. 

5371- 

(Iz Gorenje Vrtojbe.) 

To pesem poje eden izmed svatov pri večerji. Najprej zapoje starejŠini, 
potem po vrsti okoli miže vsakemu moškemu, kteri mora trČiti s pevcem z bo- 
kaleto in objeti ter poljubiti svojo sosedo. Ta navada je bila nekdaj, zdaj ni več. 

Tičica poja, Oča starešina, 

Kjer sama ne ve, kje, Tauš, viva! 

Tam gore za Ljubljanco (Prime bokaleto [majolčico] ;ter trčita). 
Na ravnem polji. „ , . . * * * •*. 

5 To ni nobene tičice, £ d * J J ,° T^ . kUŠmt ' 

Sej je ena pisana majolčica. I0 Objančvat lepo ! 

Sedaj se objameta in poljubi ta. 

21a oča »starejšina« priđe potem »oče Juri«, »oča Janez [Žan]«, »boter 
Franc«, »kom pari Jože« itd., kakor se imenujejo svati. 



5372- 

(Od Sv. Andreja pod Gorami.) 

Ena tička mi poje, Na vunkraj Ljubljance, 

Da sam ne vem kje, K je ravno poljć. 



xix. 5373- 

(Od Rogatca.) 

Dever napije zdravico duhovnemu gospodu, ki je mlade ljudi poročil, in 
pravi: »Da si bodeta bolj dobra, se borno pa kušnili.« Nato z desnico prime 
kupico, vodilo (vodiljo) pa z levico, in si roke križem deneta, kakor da bi se 
pod pazdiho peljala, in tako vince spijeta. Na to mu godci zapojejo tako-le: 

To je 'na lepa kupica Kaj — en kušec le košta! 

Zrelega vinca 'z sodica ! 5 Le kušnita se — le kušnita se ! 

Kaj velite, kaj velja? 

Na to se kušneta in sicer tako, da moSki sedi, ženska pa vstane in 
možkega kušne, in to gre okoli miže. 



xx. . 5374- 

(Od Rogatca.) 

Zdaj borno pa pili v imenu Ni firšt, ni kral, cesar tud 

tega, nikdar, 

Kater nam vse da: Ampak sam večni Bog, 

5371. Zapisa/ Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke HL //. 43. 

537a. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Druge 
enako začenjajoče se pesmi bodo objavljene med napitnicami, 

5373. Zapisal Janez Žurman. — Iz njegovega spisa *Ženitovanje okoli 
Rogatca na Štajerskem* v ->Novicah« XVII (iS$g) 29. 

5374« Zapisal J ane z Žurman. — Iz njegovega spisa »Ženitovanje okoli 
Rogatca na Stajerskem* v »Novicah* XV I L (1859) 29, kjer je pisano, da je 
ta napitnica *pri vsaki gostii navadna*. 



IH. — III. Pesmi svatovske. 5375, 5376, 5377. 289 



5 Kter nas resi iz nadlog ! 'Z rok v roke, 

To se pa pilo bo z odkritoj 10 Ne srne se reci ja ne nak ! 

glavoj : Kdor pa tega ne zna, . 

Brez vse dolpostave, Mora piti glažeka dva. 

Brez vse obrišbrade, 



5375- 

(Od Slov. Bistrice.) 

Kdor si pri tej zdravici količkej drugač reče al spozabi, more za Štraf 
(kazen) kaj posebnega opraviti. Zdravica se tako-le glasi: 

V imeni tega, V imen tega, 

Ko nam vse da, Ko je prevzel naš dolg: 
Na zdravje tega, 10 Ni ga prevzel noben firšt 
Ko na žegnanem kamni stoji, (knez) ne kral, 

5 To cartano rožo in cei svet Tud ne svitli cesar : 

v rokah drži, Prevzel ga je sam večni Bog, 
In našim dušam špižo (jed) deli, Kakor vsaka mati svojih 
In nas z toj vinskoj kapli- lastnih otrok! 

coj razveseli. 

Podoknice. 
1. 5376. 

(Dolenjska.) 
Fantje pojo ob ženitovanju zvečer pod oknom: 

SreČen večer, srečen dan Imel jo boš za pomoč, 

Žen'nu, nevest* in svatolcom, Nji zročil gospodinjsk* ključ. 

Ki sta od tega leđek stanu B vama daj syojo č 

Na ta dan vzela slovo ! IO Vama naj svet> nebeška , uč> 

5 Ljubi ženin, bodi vesel, Da bi v ljubezni vselej b'la, 

Ker žlahno rožo si prejel; Zraven ljubila tud* Boga! 



5377- 

(Z Blok pri Cerknici.) 

Al zbrau st si jo na svuojo Al zbrau st> si jo na svuojo 

pomuč, rokuo, 

Dau ji»buošodkjeudrakluč; Jumu jo buoš pa za ženuo ! 



5375. Zapisa/ Lov ro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je poslal A. Kovacič. Zapisovavec je to natisnil tuđi v »Slov. Gosp.« 1883. str. 22 
in v svoji knjižici »Ženitbene ali svatbene navade in napitnice«, 1885, str. 24 
in str. 33 , iuiaj s temi tredrngačbami : 1, 8 imenu — 2, 4, 9, 2 Ko] Ki — 
5 ćeli — 6 špizo (jed)] hrano — 7 to vinsko kaplico — 10 nobeden — 10 Kral 
— 11 Tuđi. 

5376. Zapisat Ft. SreboŠki-Peterlin. — Iz njegove zbirke. 2 Svatolcom 
po pravopisu elavcev iz svatovcev. 

5377. Zapisal Izidor Modic; pel K. Zadnik, ki je dejal: »Tuo so pa 
laŠkt fantje poa uoknam zepejH, kt se je Matijetava z LašČ možila«. Iz zbirke 
Modčeve Št. no. 

19 



290 



III. — III. Pesmi svatovske. 5378, 5379. 



n. 



5378. 

(Iz Levca v Savinjski dolini.) 



Tud mi bomo eno zapeli 
Na zdravje vas fantov veseli, 
Zato ko ste prišli jemati slovo 
Od ženina ino neveste lepo. 

5 Zdaj bote darilo dobili, 
Ko ste nevesti krancelj pu- 
stili : 
Sam Jezus nebeski je tega 

vesel, 
Pa tuđi naš ženin, k je v 
zakon jo vzel. 

Oče in mati so žalostni bli, 
10 Kadar jih hčerka zapusti: 
Sej to jih še v srce razveseli, 
Ko nedolžna ta svet zakra- 

ment zadobi. 



Nedolžnost pred Bogom ve- 
liko velja, 
Sej tuđi Marijo za ljubo ima : 
15 Nevesta se lahko veselo drži, 
Ker še kranceljček beli na 

glavci cveti. 

Oče starešina, recite vi, 
Naj ženin en glas na fante 

spusti, 
Da jim šeenkrat veselje na rdi, 
20 Kir so nam tako lepo pre- 

pevali. 

Zdaj glažke vsi v rokah dr- 
žimo, 

Na zdravje vsih fantov na- 

pimo, 

Da bi enkrat veselo zaukali 

Tam pri nebeski ohceti! 



IH. 



5379- 

(Iz Levca v Savinjski dolini.) 

Mi smo se skupaj zbrali Zdaj še pa en štikeljc 

Vsi zauber fantiči, Na zdravje predfirarja 

Da bi eno zapeli, In tud njegove družice, 

Pa tud zaukali : 20 Ko ga tak rada 'ma : 



5 Na zdravje tebe, ženin, 
In tud nevesta ti, 
Kir danes sta začela 
Svet zakon vživati. 

Da bi ga uživala 
10 Vse dni pa tud' noči, 
Da bi skupaj zaspala 
Na beli posteljci! 

Na zdravje starašnetov, 
Da bi vesela b'la 
15 In tud te druge svate 
Lepo komandirala! 



Da bi se rada 'mela, 
Enkrat tak srečna bla, 
Da b' tuđi pred oltarjem 
Bla skupaj zvezana! 

25 Zato smo semkaj prišli 
Ženina nevesti zročati, 
Pa bi tud' rad prijeli 
Deset goldinari. 

Zdaj vam pa vsim skup vo« 

šimo, 
30 Da bi tak srečni bli, 
Da bi vsi skupaj peršli 
K nebeski ohceti! 



5378. Zafiisa/ Ivan Pilih. 

5379. Zapisa/ Ivan Pilih. 
oknom, ko priđe jo fa?itje ukat.« 



Iz njegovega rokopisa Št. 7. 

Iz njegovega rokopisa št, 10. »Poje se pod 



III. — III. Pesmi svatovske. 5380. 



291 



Prežarske. 
538o. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 



Lubleni gostu vajšaki, 
Ena prošja je do vas: 
Ći hteli bi poslušati 
Od prežarov en glas. 

5 Zadost jih le zapustio je 
Gnes toti ledig stan, 
Pa samo v toti fari nej, 
Še v drugi fari kaj. 

Ledig stan je gnes poslan 
10 V to dolgo većnost ta, 
No tam bo za vas hranjeni 
Do sodbe Jezusa. 

Tud vidva gnes zapiistla sta 
Zdaj toti ledig stan, 
15 Sta drugega zadobila, 
Mi je zakon imenvan. 

Ja v toti fari trojički 
Cirkve svete Trojice 
Sta v zakon gnes premejena 
20 No sta požegnana. 

Ja sveto pismo govori, 
Da zakon je lep stan, 
V nebesih v velki časti je, 
Či le je prav zdržan. 

25 Gnes vzela, Jula, boš slovo 
Od tote hiše proč, 
Či glih odideš z domi proč, 
Ne srne ti biti joč. 

Gnes prosi očeta lepo 
30 No drugo žlahto vso, 
Naj tebi vse odpustijo 
No beri jim slovo. 

Svoj 'ga očeta posebno še, 
Ki trudili se so, 



35 Da sojo te gor zredili, 
Vičili prav lepo. 

Ena peršuna še fali 
Na tem gostiivaji, 
Ki telo že tam v grobi spi, 
40 Duša pa je v večnosti. 

Zmislite na mater Še, 
Ki v grobi perhnijo: 
Da oni bi gnes živeli, 
Bi tud veseli bli. 

45 Morebiti to želeli so, 
Da včakali se bi, 
Pa smilen Jezus križani 
On vse drugač stori. 

Vi gospodi in gospe, 
50 Vi žene in možje, 

Vsi skupaj prosimo lepo, 
Da ne bi jezni bli ! 

Še vselaj ena prošnja je, 
Od prežarov en glas, 
55 Ki vuni lepo stražijo 
Že precej dolgi Čas — 

Pri vsakem vogli jih stoji 
Po seden aP po šest — 
Či hteli dat' bi vsakem u 
60 Eno purjo bedro jest. 

Vse prazne te besede so, 
Več ne pogerjemo: 
A, či pa glih se to zgodi, 
Saj ne bi jezni bli. 

65 Le pojte, oča, s kupico, 
No moziganti vi, 
Nam bodete zaigrali, 
Mi pa borno g domi šli. 



5380. Zapisa l Josip KlemenčiČ. — Iz njegove zbirke //. 14* 

19< 



292 



III. — m. Pesmi svatovske. 5381, 5382. 



5381. 

(Iz Hajdina pri 

Preljubi gostovenci vi, 
Eno prošnjo mam do vas, 
Će hteli bi poslušati 
Od prežarov en glas: 

5 Pri vsakem okni nas stoji 15 
Po sedem al po šest, 
Će hteli dat bi vsakemu 
No purjo bedro v pest! 

Pa prazne te besede so, 
10 Mi ne poginemo, 20 



Ptuju.) 

Pa če se ravno to zgodi, 
Saj nemo jezni mi. 

Gnes, Micka, vzela boš slovo 
O tote hiše proč, 
Saj ne boš dauć od doma šla, 
Ne srne ti biti joč. 

Še ena duša nam fali 
Na tem gostovanji, 
Ker truplo v crni zemlji spi, 
Duša je v večnosti. 



n. 



5382. 

(Od Prama.) 



Jaz ne včm, kaj bi s* zać§l, 
Nčkaj bi vam rad zapčl. 
Cčla naša kompanija 
Vaše norce opominja. 
5 Kteri priđe sem na pQt, 
Vsak s§ flisa hitro v kQt. 



Jaz sem to že davno čul, 
Kaj nicoj pri ti hiži bQ. 
Hišni oče sq tako rekli, 
10 Da bcyQ klobasic pekli, 
Vsakemu firkel vina kcoj, 
Da bQ šel vesel domu. 



5381. Zapisa/ Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 24. 

5382. Zapi sa l Oroslav Caf; pel Blaž Bedenik. — Iz CO. I. g$ — gf. 
Ali je narodna, je paČ dvomljivo ; še bol; dvomljive narodnosti je nastopna, 
ki jo priobčujem pod Crto, Zapisat jo je A. Hren, 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Obogi je prežarski stan, Tam v lojpi gledijo, 

Črez okno se zgleduje on Pri okni slonijo 

tam : 20 In vahče kak maček na miš. 



On milo zdihuje, 
Ker včasi zmrzuje, 
5 Na zadje kot pes je odgnan. 

On komaj se včaka noči, 
Da hitro na prežo leti : 
Že dolgo se trošta, 
Da bode vse košta, 
10 S kom se gostuvančan masti. 

Ko prežari pridejo ta, 
Podvoje vam podpreta dva, 
Po štirje pri okni, 
Ti drugi pa v lojpi, 
15 Po šest jih pa v hiši sloni. 

Od zime trepečemo zdaj, 
Si mislim, da bode še kaj : 



Vse to bi še prežar prestau, 
Da bi nova navada ne bia : 
Na vsaki gostiji 
Zdaj skoraj že blizi 
25 Žandarma za prežara sta. 

Ko blizi priskačemo ta, 

Kde ktera gostija je bla, 

Pa blizi ne smejmo, 

Kam žandarni velijo, 

30 Še dvoriše pogledat nesmera, 

Če kteri nomalo stoji, 
Žandarn se ves jezen zreži: 
Marš, purši, ge causi, 
Drugač te klobasi 
35 In ketnce nesli kraj se. 



HL — IIL Pesmi svatovske, 5382. 



293 



40 



Mi smo vaši SQsčdi, 
Vsi smo tako žalostni, 
15 Ker mormo zvun pri oknah 35 

stati 
In od mraza dregetati. 
Će bi nas kar tu ne bk), 
Gvišno strah bi vas bilo. 

Kteri če na prežo it, 
20 Mora biti preja sit: 
Če bi se doma ne najel, 
Bi tam od glada konec vzel. 

Kranceljunfrava s§ men' dopade, 
Ko lčp zelen krancel 'ma. 
25 Lčpo se na smčh drži, 

Ko s§ ji nčkaj dobro zdi. 45 
Malo pije, malo jč, 
Ki s§ skoro zenit' če. 

Kaj ne spije, pak razlije, 
30 Kaj ne snč, pak v aržeti 

skrije. 50 
To se men* prav dobro zdi, 
Da tako za m? skrbi. 



EnQ purQ al' kavrača 
Režte nam, vi hišni oča! 
To nam pač lčpo diši, 
Dajte nam, kaj mate vi: 
Vsej jaz kar velko ne želim, 
Da le no malo proć dobim ! 

Kedar greste dol u klet, 
Se ne smčte dol zaprčt* : 
Daj nam Bog 'no dobro 

srččo, 
Nam pak bučo najtQveČQ, 
Da bi s§ napili vsi, 
Ker smo tako žalostni. 

ȧ nas čete darovati, 
Štale čemo vam nehati. 
Će nas bote darovali, 
Vaše štale boJQ vam ostale. 

Zvunč je huda zvčrina, 
Ker lisica z repom kima. 
Lehko še s§ vam zgodi, 
Da še sova vas dobi. 



Kaj hočemo prežari zdaj ? 

Podati se mormo nazaj: 
Po nemško spoštvani, 
Po pasje odgnani, 
40 Še vsaki se smeji nam zdaj. 

Le s šegami novimi v kraj, 
To lepo vas prosimo zdaj. 
Le rajši domače, 
Ki ne vzamejo plače, 
45 Žandare pa pustite v kraj ! 

Kak snoči je tamkej le bio, 
Nas v srči zbolelo je zlo. 
Smo prišli do lese, 
Zdaj vsaki se trese, 
50 Žandarni nam dajo slovo. 

Le k srči si vzemite to, 
Vas prosim, prežare zlo. 



Če kteri bo mejo 
Kdaj kako gostijo, 
55 Le prežare vzemite si kcoj. 

Zdaj pesmi te konec naj bo, 
In dajmo tim Spasom slovo: 
Z resnicoj končati 
Ja moramo znati, 
60 Še pred kak gremo domu. 

Če ravno povableni ni, 
Smo prežari tukaj sem šli 

Pa vendar želeti 

In srečo voščiti 
65 Ženihu in nevesti še mi. 

Kak lušno je pač včasi bilo, 
Pred kak v zakonski stan 

poda(!) 
Pa v zakonskem stani 
Naj Bog vaj ohrani, 



70 Svet žegen in srečo vam daj ! 

To pesem bo razumel bravec, ako mu povem, da je prezanje bilo večkrat 

prepovedano: *Sogenanntes Pransengehen (iz sloi). pružati ,bei Hochzeiten a/s 

ungeladener Gast [SchmarotzerJ mitessen') oder Tanzschauen ist verboten* 

(dvorni dekret z dne 28. avgusta 1773 in 4. jan. 1780, Unger-Khull, Steirischer 

Mfrortschatz iog). 



294 



III.— III. Pesmi svatovske. 5383, 5384. 



Nicoj je že babji jag, 
Kar vsaka baba kadi tobak : 
55 Naj bQ lčto ali zima, 



Saj niedna baba repa nima. 
Čedni bote možki prav, 
Da ga nieden ne bo dal! 



Darovanje neveste. 
5383- 

(Iz Podzemlja.) 
Preden zaČno god ci k daru zvati, zapojo: 



Lepa moja Mare, 
Vesela mi bodi, 
Kot si ondaj bila, 
Kad si venček vila. 
5 Prvega si vila 
Od bele šenice: 
Tega si darVala 
Svoj'mu drag'mu čačku. 



Drugega si vila 
10 Od vinske trtice : 
Tega si dar'vala 
Svoji dragi majki. 
Tretjega si vila 
Od svojega poštenja: 
15 Tega si dar'vala 
Svojemu dragemu ! 



Kate moja mila, 
Vesela mi bila, 
Kot si onda bila, 
Kad si venćac vila; 

5 Kate moja mila, 
Sad je tebi znati, 
Ko su tvoji ćaćki 
I premile majke. 

Kate moja mila, 
10 Sad je tebi znati, 
Ko' su tvoji bratci 
I premile sestre. 

Kate moja mila, 
Sad je tebi znati, 
15 Ko su tvoji strici 
I premile strine. 

Kate moja mila, 
Sad je tebi znati, 



5384- 

(Iz Duge Rese.) 

Ko su tvoji tetci 
20 I premile tete. 

Kate moja mila, 
Sad je tebi znati, 
Ko su tvoji vujci 
I premile vujne. 

25 Kate moja mila, 
Sad je tebi znati, 
Ko so tvoji kumi 
I premile kume. 

Kate moja mila, 
30 Sad je tebi znati, 
Ko su ti susedi, 
Premile susede. 

Tete, vujne, strine, 
Otvarajte škrinje, 
35 Svi se približu jte, 
Katu mi darujte. 



5383- Zapisat Janko Barle. — Iz »Lctopisa slov. Matice« str. yg. 
5384. Zapisat Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1275 (z melodijo). 



III.— III. Pesmi svatovske. 5385, 5386, 5387. 295 

5385- 

(Iz Stupnika pri Zagrebu*) 
Dok žene daruju mladenku, pjevaju gudci uz gusle: 

Hote, vujne, iz kuhinje, Ki pećicu na glavicu, 

Nos'te, voz'te dare: Ki krajcarek, ki cvajarek, 

Ki oplećak na opleća, Naj si kupi nunačicu: 

Ki rubaču na ritaču, Našej deci čudej treba, 

5 Ki fertušek na trbušek, 10 Ćudej treba, se do neba. 



5386. 

(Iz Vinice v Belih Kranjcih.) 

Pčvaju svatovi na piru pošto se odnesu jestvine sa stola, i prostre bčli 
stolnjak i na stćl metne velik pšenični hleb ozgor okružen, udarajući pladnji 
po stolu: 

Ajte k darom, ajte k darom ! Svaki barem po šesticu : 

Pristupajte, darovajte 5 Ajte k darom, ajte k darom I 

Našu mladu nevčsticu, 

Ta pesmica ponavlja se pšvajući dok traje darovanje. Poslč devojke dv€ 
po dvč pripevaju ovako: 

Daruj, ćaćo, ćerku svoju, zakon ti je, zakon ti je ! 
Ako 1' nećeć al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! 

Daruj, majko, ćerku svoju, zakon ti je, zakon ti je! 
Ako 1' nećeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! 

10 Daruj. bratec, seku svoju, zakon ti je, zakon ti je ; 
Ako T nećeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! 

Daruj, seko, seku svoju, zakon ti je, zakon ti je; 
Ak T nećeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! 



5387- 

(Iz Podzemlja v Belih Kranjcih.) 
Kadar darujejo ženina in nevesto, pojć: 

Ali, k darom pristopljajte, 5 Ali, k darom pristopljajte, 

Oće, mati, darovajte Brati, sestre, darovajte 

Našo mlado nevestico: Našo mlado nevestico! 
Oće škudo, mati ruho! 

Ali, k darom pristopljajte, 
Strici, strine, darovajte 
10 Našo mlado nevestico ! 

(Potem pojo: vujci, vujne; tetci, tete; žlahta vsa itd.) 



5385. Zapisal St. Kore ni ć. — Iz ZZNŽ. L 136 z razlagami: 8 nu- 
načicu = zibaČicu, 10 se = sve. 

5386. Neznanega zaphovavca. — Iz Danice ilirske l. 1841, str. 199 fVO. 
X}'. 64). 

5387. Zapisal Janko Barle. — Iz »Dom in Sveta* VIII. (189$) na 
platnicah 1$. šl. (1). 



296 III.— III. Pesmi svatovske. 5388, 5389. 

Jeni s kota, drugi s pota, Razvezujte Crne mošnje, 

Saj ne boste nikdar več, 15 Dajte ven srebrne groše! 
Ledek stan je danas preč! 



5388. 

(Iz Podzemlja.) 
Ko zovejo k darom, pojo godci: 

Ali, k darom pristoplajte, Pristoplajte, darovajte 

Pristoplajte, darovajte Našo mlado nevestico: 

Našo mlado nevestico! Oče Škudo, mamka ruho, 

VČeraj je bila še deklica, 10 Bratci, sestre, pristoplajte, 
5 Danes pa je nevestica. Pristoplajte, darovajte 

Očka, mamka, pristoplajte, Našo mlado nevestico. 

Potem se poje vujci, vujne . . . tetci, tetce . . . žlahta vsa . . . vsi 
sosedi in sosede itd. 

Vse iz kota in iz pota Ledek stan je danes preč. 

Pristoplajte, darovajte Razvezujte crne mošnje, 

15 Našo mlado nevestico: Dajte ven srebrne groše: 

Saj ne boste nikdar več, 20 Ak ji Bog da doživeti, 

Saj vam želi povrniti! 



5389. 

(Kranjska.) 
»Kadar se v jabolko pobira«, se poje: 

Le sim, le sim, hišni oče 5 Le sim, le sim, bratci in 

Ino tud hišna mati ! sestrice, 

Le sim se pomikajte, Le sim se pomikajte 

U jabuko potikajte! Ino tud radi dajte. 

5388. Zapisa/ Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice* 1889, str. 80. 

5389. Zapisat Andrej Smole. — Iz VO. XX. 37 b. Natisnjena je v 
SPKN. I. 3 s temi premembami, ne glede na naglaske in apostrofe: 1, 5, 8 
sem . . . sem — 1 6ča — 2 tuđi — 3 sem — 4 V jabelko — 5 brat in sestra 

— 6] K življenju pomagajte — 7 tuđi — 8] stnjci, ujci — 9, 10] Kaj se bote 
s pogled val i * Ko bi r&di nič ne d£li! — u] Nevesti bo dnarjov treba — 12 Bode 
zib'ko — 13 Bode . . . nji — 14] B6de daleč prepeljana — 15, 16 Čez. — Iz 
Korvika je ponatisnjena v Kuhače vi zbirki IV. št. 1238, kjer je ludi melodija. 
V VO. je kot zapisovavec imenovan Prešeren; toda ta je pesem samo redigtral 
injidalv KastclČevem prepisu z naslovom »Pefem per ozheti (nam. ohzeti), kadar 
fe v jabelko pobira c, v VO. XXI. B. št. 3 (za » Čbelico* namenjenem rokopisu) to-le 
obliko: 1] Le sem, le sem, vi hišni oča — 2 Ino tud] Le sem, le sem, vi — 
3 sem . . pomikvajte (z napačnim povdarkom na i) — 4 In v jabelko vtikvajte 

— 5] Le sem, vi bratje in sestrfce — 6 sem . . . pomikvajte — 7 In tuđi — 
8] Le sem, vi strici, ujci — 9 NikaV . . . vmikvajte — 10 Nevesti pomagajte — 
11] Nevesti dnarjov treba bo — 12] Ko zibelko kup vala bo — 13] De sinka v 
nji zibala bo — 14] Ker daleč prepeljana bo — 16 zelene — 16 ledene. — Po 
tej redakciji je narejen Vrazov prepis v VO. V. u., ki se loči od njega, ne glede 
naglaskov, samo v tem: 14 prepelana — 15, 16 Črez. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5390, 5391, 5392. 297 

Le sim, le sim, stric in ujce, 60 sinka v nje zibala, 
Nekar se ne umikajte, Bo deleč prepelana: 

ioNevesti pomagajte! 15 Čes tri gore zelćne, 
Nevesta bo dnarje nucala, Ćes tri vode ledćne. 

Bo zibuvko kupovala, 

5390. 

(Iz Lošlcega potoka.) 
»Kadar se v jabolko pobira«, se poje: 

Prelepi moji sosedje, Ker pa bou dao en vinar, 

Kaj boudem vas zdaj prosila : Bog mo daj en goldinar ! 
U cerengo pomagajte, zd • koderkol boum hodila) 

Z veseljam radi mi dajte, z vašim daram se >m hvali , 

5 Ker boum deleč perpeljana, R . ste me , ob darovali, 

Ker boum dosti potrošila, c Q pomagali . 

U vsak oštanji pila. Kadar boum proso plela> 

Ker dao bou eno petico, Vas boum v misli mćla, 

Daj mu Bog lepo ženico ; 20 Ki ste mi z veseljam dali, 
10 Ker boude dao en grošek, U cerengo pomagali. 

Bog mu daj slame košek; 



539i- 

(Iz tržaške okolice.) 

Dajte, dajte vbogajme Naši novici zidan trak, 

Naši novici, kar ji gre: Stari babi štrik za vrat. 

5392. 

(SI. Bistrica.) 
Ko se zbira dar ne vest i, zagodejo ali za poj ej o godci: 

Le lesem, le lesem, oča starašina, 
No zdaj darujte to mlado nevesto 
Z darom in blagom in lepim poštenjem. 
Ta mlada nevesta je tako govorila, 
5 Ko bo sinke ženila in hčerke možila, 
Tedaj bode vse povrnila in poplaćala. 

5390. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 14 b. 
Vraz je gotovo marsikaj prenaredil (boudem, boude, boum, bou, dao). Tiskana 

je v ŠPKN. III. 56—57. s lemi premembami, ne glede' na naglaske in apostrofe: 
1 sosćdji — 2 boudem vas] vas bodem — 3, 17, 21 cerengo] življenje — 4 ve- 
seljem mi radi — 5] Ker Dom daleč prepeljana — 6 Ker boum] Bodem — 
6 potrošila — 7 V vsaki — 8] Kdor bo dal e. p. — 10] Kdor bo dal mi g. — 
12] Kdor bo dal mi venar — 13 dajcu] daj — 14 Kodarkol' bom — 15 f m] 
bom — 19 mislih imela — 20 K' . . veseljem. 

5391. Zapisal D. Martelanec-Obalovič. — Iz » Letopisa slov* Matice* 
1885. 115. 

5392. Zapisal Lovro StepiŠnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je poslal A. Kovaćič. Zapisovavec jo je natisnil v »Slov. Gosp.* 1883, str. 22 s 



298 



III.— III. Pesmi svatovske. 53^3, 5394. 



Le sem, le lesem, 
Preljubi moji svati, 
Le semkaj pertecite, 
Lep dar pernesite ! 
5 Le mi jo darujte 
To mlado nevesto 
Z darom ino z blagom, 
Dušico s svetim rajam 
In z veseljam, 
10 Tudz enim lepim poštenjam! 

Le nić ne premišljavajte, 
Le hitro gor zmetavajte. 

Starašina, ste že djali, 
Da bodte en finfar dali. 

15 Vojarna, naša ljuba, 
Kar daste, ne bo zguba. 

Tovarš na versto priđe, 
En tolar z žepa uide. 

Pa tuđi tovaršice 
20 Žvenklajo že petice. 

Preljubi moji Jaka 

Že s krono težko caka. 



Ker Mica je bogata, 
Bo dala po dva zlata. 

25 Preljubi moji Tona, 
Zdaj priđe tvoja krona. 



5393- 

(Okoli Laškega.) 

Preljuba moja Lenka, 
Tvoj tolar glasno žvenka. 

Preljubi moji Miha 
30 S6 tolarjem sopiha. 

Marjeta bo tud' dala, 
En tolar darovala. 

Preljubi moj Andrejće 
No krono gori vlejče. 

35 Neža tud ni reva, 
• Krono že gor deva. 

Preljubi moji Jura 
S tolarjem prifura. 

Voglarji so tud djali, 
40 Da bojo kaj darvali. 

Če kdo kaj dati hoče, 
Mu zdaj je Še mogoče. 

Zapečjani zaležani, 
Semkaj pertecite, 
45 Lep dar pernesite. 

Počak'te še no malo, 

Da še bojo gode 1 darovali. 

Vi starši pertecite, 
Prediva pernesite: 

50 Da predla bo nevesta, 
Da možu bo prav zvesta! 



5394- 

(Z spodnjega Štajerskega.) 

V nekterih krajih je navada ali Šega, da se pri svatbi [ohceti] nevesti in 
ženinu kaj daruje; to se zgodi pri deveti jedi ali rihti; takrat se pogača z rožo 
nališpana na mizo prinese, potem se roža od pogače vzame, in kjer je roža 

temi premembami: Lesem, lesem — 2] No darujte tej mladej nevesti * Z darom 
in blagom in lepim poštenjem — 6 bo . . . ino ; drngič jo je nalimil v svoji 
knjižici ->Ženitbene ali svatbene navade in nap.* 188$, str. 21 — 22 s temi pre- 
membami: 2, 3] No darujte tej mladej nevesti * Z darom in blagom in lepim 
življenjem. 

5393. Zapisa! Dragotin Ripšl. — Iz »Slov. Glasnika« 1858 II. 183. 
Verz 3 — 8 se ponavlja za vsakim parom; zapečjani zaležani so otroci, drugi 
domaći Ijudje, hlapci in dekle itd. 

5394- Zapisat S(lemenik). — Iz *Novic* XVII (18 $g). 78 v spisu 
-»Kadar se nevesti daruje«. Verz 5 — 8 se ponavlja za vsako strofo. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5395, 5396. 



299 



bila, se pogača izreže ali skorja izdolbe, v to jamico se dnarski darovi devajo, 
in takrat se tuđi venec nevesti odvzame. Na to pristopi pameten godec ali drug 
moder mož in reče ali zapoje: 



Ljubi oče starašina, 
Prinesite še kaj vina, 
Posez'te le v mošnjico, 
Podajte tud' petico. 
5 Le darujte, le darujte 
Z enim majhnim daram 
Ženina in nevesto, 
Duše pa s svetlim rajam! 

Ljubi oče, vi devirl 
10 Posez'te tuđi v svoj kernir, 
Pa vzemite ven mošnjico, 
Dajte tuđi vi petico. 



Ljubi moji zakonćanje, 
Dragi moji zapečanje! 
15 Sem bliži prihajajte 
In daril prinašajte. 

Ljube moje ve sestrice, 
Ljube tuđi ve tetiće: 
Ene dajte plahtice, 
20 Druge dajte rutice. 

Le darujte z dobre volje, 
Njima bode potem bolje : 
Dajte platna al plenic, 



Dajte srajc al pa petic! 

Kadar se to darovanje opravi, se kupice [glažki] z vinom natočijo in sta- 
rašina napije enim ali drugim na zdravje. 



Ljubi oče starašina, 
Le natočte kupco vina, 
In pojišite mošnico, 
Pa prinesite petico! 
5 Le darujte, le darujte 
Z enim lepim daram 
Ženina in nevesto 
Z dobrovoljnim sercam ! 

.Vi devir, le tud odprite 
10 Svoj karnir in prinesite, 
Naj bo tolar alj petica, 
Saj ne švara se mošnica. 



5395 

(Štajerska.) 



Dragi in pošteni svatje, 
Ljube sestre ino bratje, 
15 Bližej, bližej perstopite 
In svoj darek prinesite. 

Ljube vujke in tetiće, 
Ljube botre in babice, 
Bote kos tenčice dale, 
20 Mlado mater obdarvale. 

Le darujte dobre volje, 
Njima bode velko bolje: 
Kar bo serce rado dalo, 
Vam ne bode pomankalo. 



5396. 

(Štajerska.) 

V pondeljek večer pobirajo za mlado gospodinjo, ker ona veliko po- 
trebuje. Dever natoči kupico vina, položi bel robec Čez okrožnik in ga dene 
zdaj pred enega, zdaj pred drugega gosta, kteri kak dnar nanj položi, potem ko 
je iz kupice vince pil. Ćela hiša veselo prepeva pesmico, ktero je dever takole 
začel: 

5395. Zapisal (?) P. E. Zagore. — Iz *Drobtinic« II (184*]) 25 8 — 259. 
Verz 5 — 8 se ponavlja za vsako kitico. 

Zapis Jožefa Krajnca (narekovala M. Klemenčič iz SeliŠč pri 6V'. Juriju 
na SĆavnici) se /oči v tem: 1 Liibi — 3 poiščite mošnjico — 6 darom — 
7 Ženiha — 4 dobrovolnim srcem — 11 al — 12 Naj . . . moŠnjica — 14, 17, 
18 Liibe — 19 tanČice — 26 srce — 28 pomankovalo. 

5396. Zapisal Kol. Mulec. — Iz njegovega spisa * Običaji štaj. Slovencev 
pri snubljenji in svatbah* v *A r ovicaA* XIV, (1856) 2j. 



300 



IH. — III. Pesmi svatovske. 5397, 5398, 5399. 



Darujte, darujte Srebrom in zlatom 

To mlado nevesto In svetlim rajom. 

Nevesta ima, dokler za njo pobirajo, ženinov klobuk kakor krono 
na glavi. 

5397- 

(Od Svete Trojice v Slov. gor.) 

Keda se nevesta raz plete, ji pri nese jo star klobuk ino kolovret ino med 
tem žalostnim Činom godci za nJQ poberaJQ in tako godejcj: 

Dariijte, darujte Srebro no zlato, 

Nevčsto mlado: 5 No kaj kdo dati če! 

Srebro no zlato, 



I. 



II. 



Kadar godci pobirajo v čašo. 

5398. 

(Iz Loškega potoka.) 



O mati narejavka, 
Raztegnite mošnico, 
Dajte godcam petico, 
Ker so vam lepo peli, 
5 Vas bodou v mislih meli. 

Zdaj pa oče starašina, 
Dejte vsac'mu glažek vina ; 



Ki bodou godci vino zpili, 
Vam bodou lepo godili. 

(Kadar se kdo brani dati.) 

10 Kaj se bote pogled vali, 
Ki bi radi nič ne dali, 
Bi še rajši jemali! 



5399- 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 



Dragi oča starašina, 
Primte zdaj za kupco vina. 
Le poište mošnjico, 
Zmislite na dvajšico. 

5 Le gor dente vse, kaj mate, 
Vse kaj z dobre volje date; 
Naj bo tolar al petak, 
Vse rad vzeme ti bedak. 

Družba naj se van ne mili, 
10 Dvajšica že z žepa sili ; 



Le od sć jo dente ta, 
Drugači se zgubiti zna. 

Prosim viice ino strice, 
Botre no še vas, tetiće, 
15 Dente gor en lepi dar, 
To vam ne bo velki kvar. 

Dragi no pošteni gosti, 
Vem, kaj penez mate dosti, 
Vržte tolar na talir, 
20 Če je glih velki tak kak sir. 



5397. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. L 25 — 26 na koncu popisa svat- 
benih navad v Framu. 

5398. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 14 6., 
kjer je Vraz vtihotapil neka; štajerščine: bodou, godili. Tiskana je v SPKN. 
III. 57 s temi premembami, ne glede na naglaske in apostrofe: 1 narjavka — 
5 bodo — 6 oča starašina — 7 Dajte . . . kozar'c — 8 K' bodo . . . spili — 
9 bodo . . gćdili — 10 boste — 12 rajši] rajši le. 

5399- Neznanega zapisovavca* — Iz zapisa Jožefa Krajnca, ki jo je 
dobil od godca Frančiška AndraŠiČa. 



III. — III. P^smi svatovske. 5400, 5401. 



301 



Le gor zmečte desetice, 
Če so ravno zmes Šestice, 
Če je glih kiiferni groš, 
Da njih le bo za en koš ! 

25 Prosim vas, vi stari mož, 
Mate vi en svetli groš? 
Da bi ga gor hteli djati, 
Kak bi ga jaz vida rad ! 



Prosim njih, gospod pošteni, 
30 Znajo tak, kaj treba meni! 
Za vse tisto no za to 
Naj njim lepa hvala bo! 

Nekaj dajte, pajbi mladi, 
Dokič še ste v božji gnadi : 
35 Vas ma tak najrajši Bog, 
Jaz pa dnarje z vaših rok. 



Kadar se pobira .za kuharico. 

5400. 

(SI. Bistrica.) 

Ko se zbira dar za kuharico, nagovori oča starašina zdravico za kuha- 
rico: »Zdaj bodemo napili zdravico naši kuharici, ki nam je mnogo sort okusnih 
jedij napravila in se trudila s kuhanimi in pečenimi. In nam je na mizo znosila, 
da smo si mi zraven svoje srce razveseljevali in želodce nahranjevali Jn tem 
našim novozaročencem prve dni počastili, da smo po navadi naših praočetov in 
očetov te obrede opravili, k našemu veselju, kratkočasnosti in želji prihodnjih 
dobrot, dosta zdravičk napili, napijmo Še eno naši kuharici in vložimo jej vsak 
en dar; jaz dam toliko — drugi pa kolikor kteri hoče«. Pri tej .daritni zdravici 
godci zapojć ali zagodejo: 

Na zdravje naši kuharici! Naše srca troštala 

Nam dobre jedi napravljala, Z rožmarinom roštala itd. 



I. 



Drugačne pesmi na svatbenem raju. 

5401. 

(Koroško.) 



Pri brumneh otruećeh 
Je vselej te gvaš: 
O Jezus, Marija, 
Ostani pri nas ! 

5 Marija divica, 
Potroštaj mene, 
Da pridem jes v kratkem 

V nabiese k tebe. 

Kduer brumno živi 
10 Noj na svieti trpi, 

V nabieseh se večno 
Z Buegam veseli. 

Nedovžne roče 
Enu čiste srce, 
15 Skuez tu more(š) spoznati 
Božje otroče. 



Ko bodi vesiev, 
Kader priđe nediev, 
Pa glej da ostaneš 
20 Na duši še ciev. 

Ti preabotni sviet, 
Kako sliepo ti spiš, 
Da tekaj prežvahtnosti 
V pregrehi zaspiš. 

25 Ko kamor pogledam, 
Vesela več ni, 
O lubi moj Jezus, 
Potroštej me ti! 

O lubi moj Jezus, 
30 Na strani mi stoj, 
Da bom s tvojo gnado 
Na vekoma tvoj ! 



5400. Zapisat L. Stepišnik. — Iz »Slov. Gosp.* /##5« 22. 

5401. Neznanega zapisovavca* — Iz Scheiniggovih NPKS. št. y6y. 



302 



III. — III. Pesmi svatovske. 5401. 



Posvetna svadkuest 
Je ko govo noruest, 
35 Sam Bueg je svetuest 
Noj ta večna modruest. 

Kduer se Buega boji, 
Zapovedi drži, 
Temu tu nebu 
40 Nikoli ne vbiži. 

Bodi star. bodi mvad, 
Ko služi Bogu rad, 
Kader bodeš ti vmrv, 
Ti bo nebu odprv. 

45 O čvovek prevdari, 
Kaku norsku je, 
De ti na te stvari 
Obiesiš srce. 

Al češ srečen biti, 
50 Muerš Boga lubiti 
S ciele tvoje moči, 
Ja črez vse te stvari. 

O žvahtnu nebu, 
Kako škoda bi bu, 
55 Ko bi te zgubiv 
In pogublen biv. 

Enu čistu življenje 
Jes pelat želim, 
Da se z večnim ženinam 
60 Vkupa združim. 

Ko zapusti ta sviet 
Noj daj njomu svovu, 
Pobuelšaj živlenje, 
Da priđeš v nebu. 

65 To posvetno vesele 
Jes nič ne štimam, 
Ciele moje žele 
Le k Jezusu mam. 

Tu hitro pretide, 
70 Kar te sviet časti, 
Po tiem žavost priđe, 
Da večnu trpi. 



On me mora zveličat, 
Te sviet pa nikar, 
75 Kaku moreš lubit 
Te sviet, sliepa stvar? 

Al očeš v nebu priti, 
Muerš Boga lubiti, 
Al ti tu dov pustiš, 
80 Nebu večnu zgubiš. 

O cartana čistost, 
Kaku te štimam, 
De rajši živlenje 
Noj dušo gor dam. 

85 O Jezus, Marija, 
Mi zdihujemo k vam, 
Zdej smo v prijaznosti, 
Pridite k nam. 

Saj škoda bi bvu 
90 Za 'nu čiste srce, 

K' bi se mevo premagat 
Skuez te griešne žele. 

Al ni Jezus slajši, 
Kaker so vse stvari, 
95 Će v vero kršansko 
Kaj trdimo mi. 

Ko lubi te sviet 
No pregriešne reci, 
Moje srce le Jezusa 
100 Lubit želi. 

V nebieseh želim 
Z Jezusam kraluvat, 
Noj ocem z veselam 
Svetu svovo dat. 

105 Jezus je en ženin 
Vsieh ćisteh divic, 
Teh nečisteh pa varih 
Peklenski hudič. 

Te den se je nagnov, 
1 10 Pa nueč noter gre, 
Te ure tečejo, 
Smrt priđe, avbe. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5402. 



303 



Bogu noj Mariji 
Je narveči žvahtnuest, 
115 Ena nedovžna 

Noj čista mvaduest. 

Kir v svoj ej mvaduesti 
Nedovžno živi, 
Te se v nebieseh 
120 Prov res veseli. 

Bi ti ta sviet lubiv, 
Bi gmajten kne biv, 
Bi Jezusov služabnik 
Nikoli ne biv. 



125 Sviet, le sovraži me, 
Sovraži kakor hoč, 
Moja duša kne pojde 
Od Jezusa proč. 

Ko bi čovak ti vedov, 
130 Kaj duša vola, 
Bi devov pokuro, 
Kne žalov Boga. 

Le škoda bi bvo 
Za to žvahtno tevo, 
135 Ko bi grešno živevo, 
V pogublenje švo. 



n. 



5402. 

(Iz Lučan v Solčavi.) 



Sedaj smo začeli 
O jimeni Boga 
Očeta in sina 
In svetiga Duha. 

5 Sim krenčik dobila, 
K* sim keršena bla, 
Ga krog glave navila, 
Sim poroki šla. 

Oj svatu na moja, 
10 Prav rat vas imam, 
Zato vas to prvo 
Jas rajat pelam. 

Prosim jas vas, 
Da tak vodite nas, 
15 De mo svati zares, 
Tih svetih nebes. 

Svatuna moja, 
Potroštani bote, 
Bote dobili svoj Ion: 
20 Gor u nebesih svoj tron. 

Gor v svetih nebesih 
Vas caka en dar, 
K ste nevesto pelali 
Pret te žegnan oltar. 



25 Ti pusici vaši 
Pa angelci naši 
Bojo troštali nas, 
Da nam ne. bo dolg čas. 

Ta svatuna naša 
30 Lih tak se štimajo, 
Ko pisana kokla, 
Ko pišate majo. 

K na zamerte mi kaj, 
Ko srna rajova zdaj, 
35 Saj je hiša visoka 
Jin vize so fraj. 

Mamca vi, vi, 
Mene nekaj skrbi: 
Le povejte mi vi, 
40 Kak se krenčik dobi? 

Le povejte mi vi, 
Kej nevesta stoji? 
Pripelte mi jo, 
Bom šou rajat zdaj žno. 

45 Ženin in nevesta 
Sta ofr prinesla 
Koj gor na altar, 
Pa kaj borniga kar. 



5402. Zapisa! Franč. Zemlji č. — Iz njegove zbirke št. 6. Pesem po je 
gotovo veČ osebj kar se razvidi ze iz vsebine; primerjaj enako črejenje zgoraj v 
št. $286 — 5291. Svatuna = svatnja, družica. 



304 



HI. — III. Pesmi svatovske. 5403, 5404. 



Ženin in nevesta 
50 Le bota si zvesta, 
U tim novim stanu 
Lepo služta Bogu ! 

Ta rinčka romena 
Ma poštabe tri, 
55 Sej ud tvoj ga ženina 
Špendirana ti. 

Te prvi je a, 
Ko te u zakon pela: 
Te zakonski stan 
60 Je od Boga von dan. 

Te drugi je u, 
Će boš zvesta Bogu, 
Boš dobila svoj Ion, 
Gor v nebesih svoj tron. 

65 Te treki je i, 

Ko te smrt pokosi, 
Te bo pelau Bog sin 

Iz tih souznih dolin. 

« 

Nevesta se je udala, 
70 Zdaj ledik ni več, 



Bo per možu ležala, 
Per pobeh nič več. 

Nevesta se je udala, 
Se je deleč pelala, 
75 Je uzela slovo, 
Ot tiga ledek stanu. 

Srečno ostante, 
Tičice ve, 

Ko ste u ledičnim stanb 
80 Prepevale mi. 

Iz žalostnim srcam 
Zdaj vas zapostim 
In mojmo ženino 
Svoj krenček zročim. 

85 Je pa krenček lep bev, 
Ko ga je ženin dobiu: 
Naj ga uzeme u spomin, 
Da bo priden ženin. 

Tri jablke z dreves, 
90 Pa tri rožce z nebes 
Tej drožici zdaj dam, 
Ko jo rajat pelam. 



IH. 



5403- 

(Z zvrhnjega Roža.) 

V unam kraji hrabenča 5 V unam kraji hozdiča 
Sem vidu stati jazbica. Sem vidu stati Pavelča. 

V unam kraji hriberča V unam kraji mostiča 
Sem vidu stati duharja. Sem vidu stati ribiča. 



IV. 



Mi smo zato sem prišli, 
Da b dobre volje bli. 
Tam pri Stan tu birtu je 
Na ohcet prav galant, 
5 Vsi pa ti povabljeni 
So bli en fajn možje. 



5404- 

(Kraška.) 



Će zjutraj zgodaj vstanejo, 
So že pijani bli; 
Se z večer k mizi vsedejo, 
10 So že vsi lačni bli. 

Na mizo župo prineso, 
Je župa močno vroča bla, 
Si usta opeko. 



5403. Zapisa/ M. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XI IL 67. Pofe 
se tako, da se zadnja beseda vsakega verza še dvakrat ponovi in pristavi za 
tem ja, ja, ja. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. j68. 4 Duhar = thor. 

5404. Neznane ga zapisovavca. — Iz *Brivca« i8gg, št* /j. To pesem 
sta *pela Kotnar in Žvab na svatbi 9. svečana i8gg v Štor/a/i«. (M. Rode VI. 
Štev. 66). 



III. — III. Pesmi svatovske. 5405, 5406. 



305 



Po župi jim prinesejo 
15 Želodec glih ku eden bas, 
Želodec začno cukati, 
Je bil en velik spas. 

Staršina je trančirol 
Ano svinjsko glavo, 
20 Še dobro raztranćiral ni, 
Mu s talerja snedo. 

Bil je tud gospod kaplan, 
Bil je eden fajn gospod, 
Dober kos mesa je vzel, 
25 Ga sam je vse pojel. 

Bil je eden fajmošter, 
Bil je en fajn gospod, 



Dvanajst vatlovklobasje snel, 
Špil je vina sod. 

30 Tud fender in družina sta 
Močno smešna bla. 
Vse s talerja pojedla sta 
Brez vile in brez nožd. 

Še ženin in nevesta sta 
35 Močno plesala, 
Meso jih je težalo, 
Sta ga potresala. 

Poroka je pasala 
V pričo le teh mož: 
40 Nevesta je na žena, 
In ženin je en mož. 



V. 



5405- 

(Slemen na Kozjaku.) 

Zakonski stan si želitaprejeti : 5 Vrhka Plnjaka fertlakovo hči. 



Ženin je Jurij Korade, 

— Kaj vidi, ko vkrade: — 

Vzeme nevesto no staro lešo, 



Kteri ne verje, se naj za 

nos prime, 
Će žlahta to zvć, mu še nos 

odjć! 



Od Svetic Blaž, 
Sekira Tomaž, 
Popeček Andraž, 
Iz Zagreba Serpak, 
5 Izpod Vozla Pezček, 
Iz Vivodine Zgubigaček 
So šli prosit Jelenke divojke. 
Kad su ju izprosili, 
Vsaki svat je imel dve pe- 
čene repe in pol, 



5406. 

(Belokranjska.) 

10 Jure starašina je imel pa tri 

pečene in pol; 
Vsaki svat je imel dve halbe 

vode in pol; 
Jure starešina je imel pa tri 

in pol; 
Kada so šli od loze 
Do Magdovičeve stoze, 
15 So lepo piskali in prepiska- 

vali 



5405. Zapisa/ Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke III 1. 

5406. Neznanega zapisovavca. — Iz Barletove zbirke. To je rimana 
proza iste vrste kakor zgoraj » Vabilo na svatovščino* (št. §262). 

Opomnja. Pogostoma se govori a U bere na svatban še več *godČevskih«. 
Tako zaćenfa ena od sv. Jurija na Pesnici » Viin z enega sem mesta, * Ker bio 
cio puno lustva«; v nji priporoča godec-doktor svojo kramo za razne bolezni. 
Se bol; razširjeno pak je » Pismo ženitvanjsko, ki se bere po kranjsko. Pismo 
je storjeno med ženinam Lampetom, * Z imenom Lovretom, * In njegovo ne- 
vesto Katarino, * Hčerjo KopaČnika Martina .... 1775 leta pred pustom, * Ko 
se nosijo klobase k ustam, * Ta prvi dan meseca februarja, * Ko začnejo noreti 
mladi in stari«. Ta, prav tako >novi kratni« podoben izdelek, čegar en prepis 
moje zbirke je narejen Se l. 1818. , je najbrš sestavljena v idrijskih hribih. 

20 



306 



III.— III. Pesmi svatovske. 5407, 5408. 



Na tri skupine butavca 

In so se spominjali: 

>Mili Bože, lepo nas je po- 

gledal, 
Ki nas je sedem in eden, 
20 In ni ga Bog dal, 



Ki bi nas razmetal!« 
Izišla je iz ene drage 
Para karatanska, 
Je razmetala vse svate 
25 Na berdo deveto, 

Jureta starešina na deseto. 



Fantovsko slovo. 
5407- 

(Z Doba na Gorenjskem.) 

Pesem, ki se poje na ženi to van ju pred polnočjo. Godec se oberne k 
fantom in poje: 



Oj fantje preljubi, prežalostni 

čas! 
En ledek mladeneč se loči 

od vas: 
Od ledek stanu 
Zdaj jemlje slovo 
5 In, fantje, od vas glih tako ! 

Potem se oberne k dekletom: 

Dekleta preljube, prežalostni 

čas! 
'Na ledek deklica se loči od 

vas: 
Od ledek stanu 
Zdaj jemlje slovo, 
10 Dekleta, od vas glih tako ! 

Zdaj se oberne k ženinu: 

Oj ženin preljubi, prežalostni 

dan! 
Tvoje ledek veselje je stop'lo 

na stran: 
Oh srečen ta dan, 



K' si stopil v ta stan, 
15 Ki je z Bogam začet in 

končan ! 

ObernivŠi se k nevesti poje: 

Nevesta preljuba, prežalostni 

dan! 
Tvoje ledek veselje je stop'lo 

na stran: 
Oh srečen ta dan, 
K' si stop'la v ta stan, 
20 Ki je z Bogam začet in 

končan. 

Zdaj zapojo vsi skupaj: 

So tičice pele, pojejo tud' 

nam, 
So rož'ce cvetele, cvetejo 

tud' nam : 
Da ne smemo na svet' 
V sovražtvu živet', 
25 Če hočmo enkrat srečno 

umret. 



5408. 

(Kranjska.) 

Poslušajte, fantje, ta žalostni Jemleta slovo 

glas, Od ledek stanu, 

Dva luba tovarša se ločita 5 Mi fantje od njih glih tako. 

od nas : 



5407. Zapisa! JankoRahne. — Iz njegove zbirke št. j. 

5408. Zapisa/ Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 23. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5409, 5410. 



307 



Kak' hoćemo mi zdaj slovo 

uzet 
Od lubih tovaršev in tuđi 

deklet ? 
De b' biv srečen ta dan, 
K* bota stopila v drug stan, 
10Z Bogom začet in konćan! 

Najpred si podejmo mi desne 

roke, 
Prijaznost potrdijo naše srce : 
Dokler solnee leskeče 
In luna svetli, 
15 Prijatli ostanemo mi. 

Oj rožee dišeče cvetele so 

nam, 
In tičke vesele so pele pred 

nam : 
Zdej s solznim očmi 
Slovo vzamemo mi, 
20 Od veselja in kratkih noči. 



Oj luba tovarša, mi vošimo 

vam, 
De b* srečno začela ta za- 
konski stan: 
Hribci *n dolince 
Bojo troštale nas, 
25 Oj luba tovarša, tud' vas ! 

Oj, luba nevesta, premenjen 

je stan, 
Ves ledek veselje naj stopi 

na stran: 
Oj luba nevesta, 
Dopolnen je vse, 
30 Do groba mej z vesto srce! 

Oj vivod naš, živi nov za- 
konski par, 
Katerga smo spremlaP pred 

žegnan oltar: 
Prijatli, ko prej, 
Mi ostanemo zdej, 
35 Oj, vivod naš tud za naprej ! 



54<>9- 

(S Pohorja.) 



Poslušate, fanti, ta žalostni 

glas, 
Dva luba tovarša se ločta 

od nas: 
Bota vzela slovo od ledik 

stanu, 
Mi ravno od joj glih tako. 

5 Kak hočemo našo slovo začet 
Od lubih tovaršev in tuđi 

deklet ? 



Oh da bi bil srečen ta za- 
konski stan, 
Z Bogom začet in skončan ! 

Narpoprej si podajmo desne 

roke, 
10 Perjazno potrdimo našo srce: 

Dokler sonce bleskeče in luna 

sveti, 

Parjatli ostanemo mi. 



54io- 

(Iz Ribnice na Pohorju.) 

Poslušajte, fanti, ta žalostni Bota vzela slovo 

glas, Od ledig stanu, 

Dva luba tovarša se ločta 5 Mi ravno od joj tako. 

od nas: 

5409. Neznanega zapisovavca. — Iz starejše pesmarice, ki mi jo je izročil 
£,. Culk (II št. 2J. Konec je iztrgan. 

5410. Zapisat Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II. št, /. 

20* 



310 III.— III. Pesmi svatovske. 5414, 5415, 5416. 



5414- 

(Kranjska.) 

Klobuk bom snio, slovo boum Prelepo vam zahvalimo, 

uzeo : 10 Preljubi hižni oče, 

Boum vas zamira prosiv, Za vsake vaše špendie, 

Če sem se vam zameriv, Za vince i pogače. 

Da m' boudte oprostil. - zđa j ga pa pi j m0 vsak en 

5 Prelepo vam zahvalimo, glaž 

Preljuba hižna mati, U ime svetga Janže: 

Ker ste naščm mladenču 15 Zdaj pa ostani Bog per nas, 
Nevesto gor zrjadili. Nam pa na srečna rajže! 

n. 54i5 

(Od Rogatca.) 

»Zdaj bomo pa pili šentjanŽovec (za srečno rajžico, za itd.):« 

Poprej ko se bom na pot podal, Zdaj ga bomo pili vsak en 

Kakšnega tovarša si bom zbral ? glaž, 

- „ M , . , Da bode Jezus naš tovarš. 

Jezusa bom kušnu no objel, 

Njega si bom za tovarša vzel. Na zdravje nas, na zdravje 

vas, 

5 Jezus je majhen, pa je svet, I0 Na zdravje teh, k' so poleg 

V rokah derži ves voljni svet. nas ! 

Kter pa ne bo tega glaža špil, 
Pa škoda da je na sveti živ! 

Živ, živ, živ, 

Pa škoda, da je na sveti živ! 



5416. 

(Iz Frama.) 

Jas s§ bQm pa na pQt podal, Jezus je majcen, pa je sv$t, 

Koga si bcjm za tovarša zbral? V rcjkah dfcrži ves voljen svčt. 

Tovarša uže pa izbranega Zdaj pa bQmo pili Šentjan- 

imam ževec 

Vsmiljenega Jezusa. 10 Vimenu svetegaŠentjanžeca: 

5 Njega bom poljubil ino obj$l, Pri nas ostane večni Bog, 
Tega bom za tovarša vz§l. Z mencj pa gr$ Jezus gospod. 



5414. Zapisal Ivan Kukuljević-Sakcinski. — Iz Vrazovega prepisa 
v VO. V. ij. Vraz je gotovo marsikaj tiekranjskega vtihotapil: snio = snel, 
boum, boudte, hižni itd. 

5415. Zapisal Janez Žurman. — Iz njegovega spisa »Ženitovanje okoli 
Rogatca na Stajerskem* v -»Novicah« XVII, (iS$g) 30, kjer je pri verzu 2' in 
4. pripisano, da se pojeta dvakrat, pa velja to gotovo tuđi vseh drugih sodevih 
verzin, ražen zadnje stroje. Pesem se poje, preden gre ženin z nevesto na svoj dom* 

5416. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 30. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5417, 5418, 5419. 



311 



5417. 

(Štajerska.) 



Borno pili Šentjanževca 
Za srečno, lehko rajžico. 

Prej, ko se bom na pot poddl, 
Koga si bom tovarša zbral? 

5 Jezusa kušnil in objćl, 
Njega bom za tovarša vzel. 

Jezus je majcen, pa je svet, 
V rokah derži vesolen svet. 

Jezus je vsmilenga srca, 
10 Karkolj ga prosmo, vse nam 

da. 



V Kani je na gostiji bil, 
Je vodo v vince premenil. 

Tud nam ga bo on piti dal, 
Će ga pijemo, kar je prav. 

15 Napij mi, bratec, tuđi ti, 
Naj se serce razveseli! 

Ker si mi to zdravico pil, 
De b' se v nebesih veselil! 

Zdaj nam pa daj Bog vse 

povsćd 
20 Prav srečno rajžo, lehek pot! 



5418. 

(Iz okolice konjiške.) 



Zdaj pijemo šentjanževca, 
Da b' srečna naša pot bila. 
Prej ko se bom na pot podal, 
Koga si bom v tovarša zbral? 

5 Oj Jezusa bom jaz objel 
In njega za tovarša vzel: 
Jezus je majhen, pa je svet, 
V rokah drži vesoljen svet. 

Jezus je vsmiljenga srca, 
10 Karkol' ga prosmo, vse nam 

da. 



e v Kani na gostiji bil, 
e vodo v vince spremenil. 

Tud' nam ga bo on piti dal, 
Će pijemo ga, kar je prav. 
15 Napij mi, bratec, tuđi ti, 
Naj se srce razveseli! 

Ker si mi to zdravico pil, 
Da b' se v nebesih veselil! 
Zdaj pa nam daj Bog vse- 

povsod 
20 Prav lahko in veselo pot ! 



5419- 

(Iz Motnika.) 

Zdaj borno pili šentjanževca, 5 On je majhen, pa je svet, 



Zdaj se borno na pot podali, 



V rokah derži vesolen svet. 
Jas ga ljubim z usega serca, 
Za kar ga prosim, vse mi d&. 



5417. Neznanega zapisovavca. — PriobČena kot »stara pomnožena pesm* 

v »Drobtinicah* I str. 210. Zapis Urše Košak od Sv. Martina na Paki se loči 

po prepisu Fr. Praprotnika v tem : 2 lahko — 3 na pot] od tod — 4 bom] 

Dom za — 5 kušnil] bom kušnil — 9 usmiljenga — 10 nam da] zadobimo — 

12 vin spremenil — 13] Tud on ga bo pit nam dal — 18 Da. 

5418. Zapisat Lovro StepiŠnik. — Iz njegove knjižice »Ženitbene ali 
svaibene navade in napitnice*^ 1885, št. VII (»Šentjanževa«. Poje se pri *žegno- 
vanfu« vina Šentjanževca na svatovščini. 

5419. Zapisat GaŠpar Križni k. — Iz GK. I 37. — S temi pesmimi 
primerjaj št. 5346— 5365. 



312 



III. — III. Pesmi svatovske. 5420, 5451. 



Mi ga pimo vsak en glaž, 
10 De b' bil Jezus zmerom pri 

nas; 



I. 



Pimo ga u men svetega 

Šentjanža, 
Kadar z nam porajža: 



Kir ga bo pil, 
De b' v gnadi bozi živel ! 
15 Živ! živ! živ! 



Svoje pozdravljaj, druge poznavaj. 

5420. 

(Vrhovska v Belih Kranjcih.) 



Oj divojka, divojka, 
Odbijaj se od roda, 
Koj pena od broda. 
Svojo Ćačko pozdravljaj, 
5 Druge čačke poznavaj ; 
Svojo majko pozabljaj, 
Druge majke poznavaj ; 



Svoje bratce pozabljaj, 
Druge bratce poznavaj ; 

10 Svoje sestre pozabljaj, 
Druge sestre poznavaj ! 
Vaša je naša divojka, 
Več jo je junak prevaril, 
Del ji je prstan na roko, 

15 Del ji je krono na glavo! 



Nevesta jemlje slovo. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 



Srečno, oča ino mati, 

Jaz van morem slovo dati, 

Bog van dej eno lepo 

lehko noč, 

Pridi Jezus na pomoč ! 

5 Dajte roko, liibi oča, 
Jaz že nemrem več od joča. 

Srečno, liiba moja mati, 
Večni Bog naj van poplati. 

Srečno, brati ino sestre, 
10 Ohrante vence kak device. 



Srečno, tuđi sosed znani, 
Se si z mano sen pozvani. 

Srečno, tiidi prijatelji, 
Bote z meno vsi veseli. 

15 Srečno, v vicah strašni sili 
Bog se očeta [mater] smili! 

Kteri kuha ino peče, 
Njemu se naj tako reče: 

Ker gor streže, vino toči, 
20 Jemu naj ne menka moči ! 



5420. Nezna?icga zapisovavca. — Iz VO. XVI Cl 28. V v. 15. je nam. 
krono pripisana varijanta venec ; verz 12. bi se pač moral glasiti: Naša je vaša 
divojka. 

5421. Zapisal Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke III Verz 3. in 4. se 
ponavlja za vsako strofo. Zapis Jožefa Krajnca a.d Sv, Jurija na ŠČavnici (pel 
Fr. Zorman) se loČi v tem : 2 vam — 3 vam daj — 5 lubi — 7 luba — 8 naj 
vam] vam naj — 10 divice — 12 Saj si z menoj sem — 13 prijateli — 
15 strašnoj — 16 očeta [mater] usmili — 19 vino] in vino. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5422, 5423. 



313 



n. 



5422. 

(Od Cerovca.) 



Dnes je lep veseli đen, 

Ki pa je ne po voljen vsem. 

Jaz pa še za eno znam, 
Ki se joče ćeli den: 

5 Za svoje lepe mlade dni, 
Za svoje rdeče pantelne; 

Za mizoj v koti sedi 
Kraj mlađega ženiha. 

Oča slovo jemljejo, 
10 Sestre nemilo jočejo. 

Mati ladice nalagajo, 
Brati na kola zdigajo. 

»Idi, idi, moja kći, 
Kam 'do te pekle oči.« 



15 »»Najte me, najte, oča moj, 
Naj Še ostanem per vas nocoj ! 

Po me 'do prišli s štiremi 

konji, 
Z lepimi štiremi vranjčeki: 

No me pelali v lepo ves, 
20 V lepo ves godomersko.«« 

»Le idi, idi, moja kči, 
V lepo ves godomersko : 

Da priđeš ti nazaj domo, 
Ti ledek stana več ne bo!« 

25 »»O joj, prejoj, kaj si zdaj 

čem, 
Napr£ ne vem, nazaj ne 

smem!«« 



5423. 

(Iz Ilovec.) 

Dnes je lep veseli den, Edna še med nami je, 

Kaj je ne povoljen vsem : Ki se joče ćeli den. 

542a. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. s. 2gy. V verzu drugem 
je ki pozneje precrtan. Prepis v VO. V. 10 se loči v tem, ne glede na naglaske: 
2 Ki pa] Pa — 2 povolen — 5 svoje lepe] lepe svoje — 7 Za] Tam za 
— 7 sidi — 8 Kraj] Kraj lepega — 9 jemlejo — 10] Lep joj navik davlejo — 
11 ladico — 12] No svetle suze takajo. Peta in šesta strofa sta pozneje pre- 
menila red. — 13 Idi] Idi mi — 13, 21 čl — 14 oči] tvoje oči — 16 pri . . . 
nicoj — 17 Po me] pa dć zutra (izprva s Štirmi) k. — 18 Ze Štiremi lepimi 
vr. — 19 No me p.] Odpelali me bodo — 20, 22 godemarsko. — 21 moja] ti 
moja — 22 lepo] lepo si — 23 pr. ti] ti priđeš* — 25 joj,] joj no. 

5423. Zapisal Stanko Vraz; peli Mohoričeva mati in Neža Toližarca. 
Verzi 14. in n — 25. so pozneje pripisani ter pozneje precrtan tuđi verz 16. , 77. pa 
popravljen tako: Ti] Tam ti. Nad pesmijo zgoraj in na desni so v rokopisu s 
svinčnikom pripisani ti-le verzi: 

Najte me, najte, oča moj, Kaj ta me odpelala 

Naj Še ostanem per vas necoj : V lepo mi ves godemarsko, 

Sutra ta prišla konjica dva, Še v lepšo mi faro margetinsko. 

Tam je že prej pripisan tuđi ta nacrt melodije: 




Prepis v VO. V. 9 se loči, ne glede' na naglaske v tem: 2 Kaj . . . pov.] 
Ki . . . povolen — 3 Ena — 5 mizoj — 6] Per lepem mlađem ženini — 7 v. 
zel.] zelenem venčeki — 9 jo — 14] Kam dć te pelale tvoje oči — 15 — 17 



314 



III. — III. Pesmi svatovske. 5424. 



5 V koti za mizi sedi 
Poleg lepga ženiha, 

V lepem venčki zelenem, 

V lepih rdečih pantličih. 

Mati njo darujejo, 
10 Ladico nalagajo ; 
Oča navuk davlejo, 
Od nje slovo jemlejo: 

»Idi, idi, moja hči, 
Kam te pelajo oči, 



15 V lćpo ves godomersko: 
Gda boš prišla n'zaj domd, 
Ti dekličtva več ne bo!« 



» » 



Preljubljeni oča moj, 
Naj še ostanem tu nocoj : 
20 Po me dć zutra prišli 
S štiremi konjičeci, 

S štiremi konjičeci, 
S štirmi konji černimi. 
Mene glava zlo boli, 
25 Per serdci veselja ni!«« 



54^4- 

(Iz Frama.) 



Dnes je en lep veseli den, 
Kter je po volji vsem ljudem. 
Jaz pa za eno dekle vem, 
Kir se že dnes joče ćeli den. 

5 Za mizoj pri ženini sedi 
No se močno žalostno. drži : 

V lepih rdečih pantelćih, 

V lepem zelenem kranceljni. 

»Zdaj so prišli tišti ljudje, 
10 Kteri so tu sem povabljeni 

bli. 
Srečno, srečno, oča moj, 
Srečno ostante, mati moja! 

Zdaj pa jaz pojdem proč od 

vas, 
Vsej me v ledik stani k vam 

več ne bo.« 
15 »»Pojdi, le pojdi, moja či, 
Naj še te mati kaj poduči ! « 

»Srečno ostante, deklice, 
S katerimi smo zmirom 
skupaj bile; 



Zdej smo pa bli pri poroki, 
20 Pri sveti Ani frajhajmski. 

O sveta Ana frajhajmska, 
Bodi ti nam dnes usmiljena! 
Jaz ti pa ofram ledik stan 
No, milostljiva Marija, tebi 

ga dam! 

25 Jaz še ti ofram krancelj moj, 
Da mi pomagaš v zakoni, 
Jaz še ti ofram krancelj moj, 
Da mi pomagaš v zakoni!« 

Mati ji škrinjo nalagajo, 
30 Oča ji slovo dajajo: 

»»Pojdi, le pojdi, moja či, 
Kam te peljajo tvoje oči!«« 

»Naj še ostanem nocoj pri 

vas, 
Jutri pa gremo, ko bo beli 

dan!« 
35 »»Vstani, le vstani, moja či, 
Naj še te mati kaj poduči!«« 



manjka. 18] Oj prelubleni o. m. — 19 tu] pri vas — 20—23] Zutra d6 po- 
mene prišli * S Štiremi konjici Črnimi, * No d6 me odpelali * V lepo ves gp- 
demarsko, * Še v lepŠo faro nedelško. — 24 Mene] Mene pa — 25 serdci] 
mojem srči. — Melodijo glej tuđi pri Kuhaču II Št. 63 g (»Kranjska* ?); ima 
jo pač iz VO. 

5424. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV, 38 — jp. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5425, 5426, 5427, 5428. 



315 



m. 



5425- 

(Lipalja ves.) 

Srečen oča, srečna mati, Kdor je z Bogom, Bog je 

Srečne sestre inoj brati: z njim, 

Sam Jezus je Marijin sin. 



IV. 5426. 

(Iz Stupnika pri Zagrebu.) 

Mladenka plače rastavljajući se so sodjenom kućom i ukućanima. Svatovi 
pak zahvaljuju na jelu i pilu kuharicama, domaćici i družini. Na odlasku za- 



pjevaju : 

S Bogom, s Bogom, go- 
spodari 
I ostali stari pari, 
Na razstanku Bog vam plati 
Na nebeski svoji vrati. 



V. 



I. 



5 »S Bogom, mila moja majko, 
Na put idem sada dalko, 
Preko brda i doline, 
Svomu dragu na ručice.« 



5427- 

(Od Koprivnice na Hrvaškem.) 
Pred odhodom pojć svatje pesem : 

Včeraj mi, Jano, za majki- 
nim stolom, 
Za majkinim stolom, pod 
zelenim vencem : 



A zutra mi budeš za dragoga 

stolom, 
Za dragoga stolom pod be- 

lom pećicom. 



Svatje se odpravljajo. 
5428. 

(Iz Hlebin na Hrvaškem.) 



Oj dižite se, gospon starešina 
I za njimi ćela kompanija, 
Pak idemo, kam smo nakanili. 
Zafalimo Marici ni majki, 
Koja nam je čerku ohranila 
I nije ji povenuti dala. — 
Prosil bi ju, al ju majka ne da, 
Ukral biju, al ju straža čuva. 



Pod oblokom jablanovo drvo, 
10 Pod njim stoje sodati s pu- 

škami 
I katani s golemi sablami. 
Ja bi kričal kano lastavica, 
Morti bi se majka smilovala, 
Pak bi meni svoju čerku 

dala. 



5425. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. jjj. 

5426. Zapisa/ St. Kore ni ć. — Iz ZZrJŽ. f* 13$. 

5427. Zapisal R. Horvat. — Iz ZZNŽ. L itj* 

5428. Zapisal dr. M. Medjimorec. — Iz ZZNŽ. I. 193. Svatben je pač 
samo začetek; s koncem primerjaj št. 1394. Za Morti je v ZZNŽ. napak tiskano 
Mosti. 



316 III.— III Pesmi svatovske. 5429, 5430, 5431, 5432. 

II. 5429- 

(Ziljska z Bistrice.) 

Smo prišli ino poj damo, Da nie bo piskre ropaia 

Mlada, Nieža, pielamo, Noj oče in mater žalila. 

5 



5430. 

(Iz Drašič na Zilji.) 

Prišli smo, spet pojdemo, 
Ta mvado Mojco vpelamo. 



m. 5431- 

(Iz Ribnice.) 
Wenn man die Braut nach Hause fuhrt, so wird dieses Lied gesungen: 

Le berž, le berž od hiše z' no, 5 H* lejti še kopriv na bo ; 

De ne bo kruha tratila Lejtas je štejla reparje (to- 

In de ne bo praga blatila. larje), 

Lejtas je sjala majaron, FT lejti bo pa povaje. 

5432. 

(Kranjska.) 

Le preč, 16 preč od hiše z' De ne bo praga blatila. 

njo, »Prelepo moje veselje, 

De ne bo kruha tratila, 5 Ki je po vodi splavalo, 

5429. Zapisa/ St. Vraz. — Iz VO. XV 41. Tiskat jo je Scheinigg v 
NPKS. št. 762, pisoČ v za \ in a za % in premenivši to: 4 očo in. 

5430. Zapisat J. Wang. — Iz njegove zbirke II. jo. 

5431. Ntznanega zapisovavca. — Iz koiedorja -»Austria oder oesterrei- 
chischer Universalkalender ftir das gem. Jahr 1845. Vl.Jahrg. Redact. und Bearb. 
Joseph Saiamon, \Vien J.P. Kaltenbeck« na str. 231 v spisu » Hochzeitsgebrauche* , 
kjerje tiskana v bohorićici, toda ne razločevaje s, ž, š, z in pisoČ večkrat i za j, pa 
s temi napakami : 2 Kruha — 5 Koprio — 7 provaje. Ta m je tuđi ta- te opomnja: 
^Auf dem Karst (Gdrzer Distrikt) wird bei dieser Gelegenheit auch ein Lied 
gesungen, und zwar von der Braut selbst. Nach dem, \vas ich davon gehdrt 
habe, zu schliessen, muss es alt seyn. Die Braut nimmt darin in einem klagenden 
Ton von ihren Altern und Gerathschaften, Kleidungsstucken etc. Abschied*. 

543a. Zapisat Andrej Smol&. — Iz VO. XX. 37 a. Prešeren jo je 

priredit za Cbelico, kjer pa ni izšta ; to redakcijo nahajaŠ zdaj v KastelČevem 

prepisu v VO. XXI. B. Št. 2. LoČi se od zgoranjega natiska v tem, ne glede' 

na naglaske: 6 fantje več] Več fantje — 7, 10, 13 Letos sim] Sim letas — 

8 Bom k' letu zib'ko takala — 9, 12, 15 manjka — 10 s'jala majoran — 11 Al' 

k letu še kropi v ne bom — 13 tćlarce — 19 K' leti bom] Bom k' letu — 

16] Le sem, le sem, vf mati m. — Po tem prepisu jo je prepisai Vraz v VO. 

V. 12 s temi premembami, ?ie glede' na naglaske: 11 kropil — 17 bom še] še 

bom. Tiskana je v SPAW. I 2 s temi predrugačbami našega gorenjega natiska, 

ne glede na naglaske: 9 proč . . . proč. — Verzi 6, 9, 12, 1$ — 18 manjka/o; 

ostali med njim i pa so razvrščeni v tem redu: 5, 10, n, 7, 8, 13, 14 in imajo 

mimo tega še te razlike: 7 fantmi — 8 letu — 8 zibalaj takala — 10 s'jala 

majoran — 11 Ićtu — 13 tolarce — 14 lćtu. — Melodijo ima iz Ribnice Kuhač 

v svoji zbirki IV. 126$. Glede' srednjih verzov primerjaj št. 2283 — 2286. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5433, 5434. 3 1 7 



Fantje več zanj ne marajo! Lčtos sim štćla tolarje, 

Letos sim s' fanti derkala, K' leti bom štćla povojce, 
K' leti bom zibko zibala, 15 K* leti bom štela povojce. 

K' leti bom zibko zibala. Le sim, le sim, mati moja, 

10 Lčtos sim sijala majeron, De vam bom še napivala, 

K' leti pa še kopri v ne bom, In se od vas poslovilaU 
K' leti pa še kopriv ne bom. 



v. 5433- 

(Iz Lipalje vcsi.) 

Le vun, le vun z nevestico, Da so le štengice kamnaste, 
Le gor na široko cestico: Da le lubca čedno vunka gre ! 



5434- 

(Iz kanalske doline.) 

Le wtin, le wun z nevviestic^ Ciewa kajža je mirnata, 
Z te liepe nove kajžice: Samo pieč je liesana! 



5433. Neznanega zabisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. y6o. 

5434« Zapisa! Stanko Vr a z. — Iz VO. XV L C. 20 (g). Natisnil jo je 
Scheinigg v NPKS. Št. J58 s temi premembami: 1 vun . . vun . . nevestica — 
2 S . . nove — 3 Cieva. 

Opomnja. Ta pesem spada očitno prvotno v ta del svatovščine, dasi jo 
danes pojo (ali so jo peli?) že precej, ko grejo k poroki. Vraz je na nave- 
denem mestu popisa/ kanalsko svatbo tako-le: 

Dva snubača (prosioca) dojdu u kuću dčvojke te je zaprose od otca, pre- 
poručujuć mladoženju kao čoveka dobra i poštena. Onda se takojer porazgovore 
za imućtvo mladoženje. Ako snubači dčvojku izprose, to njoj dadu nćkoliko 
škudah za poruku (na roćje dati neviesti). Ako si poslč mladoženja od- 
misli, to ostanu novci nevšsti. Ako si nevćsta nadrugo razmisli, to ona mora 
novce dvostruko povratit. Pri ugovoru se takojer odredi dan, kad će poći u 
Terbiš ustanovljat miraza devojke. Uredi se i ovaj poso, idu k popu da jih 
zapiše, izpita, spovčda i tri nedčlje jednu za drugom ozove, ako nima osobite 
sile; gdč [to], te se mora umoliti popu, da jih na jednu nedćlju tri put ozove. 
Na dan vlnčanja ili zarukah ide ženin sa svoj i mi svari pred kuću neveste, gdč 
stanu kucati i lupati na vrata zatvorena. Onda jeden iz kuće (ponajviše staraŠina 
nevestin) zapita: Tko je? šta oće, da tako brezobzirno kuca i lupa? Njemu od- 
govori jedan izmedju mladoženjinih svatovah (običajno njegov staraŠina) : Od pri te! 
mi išćemu tukaj ena lisica, ki nam je k vam ujšvva. Iznutra odgovore, da 
je u toj kući nema, te da neka idu dalje slčdit njezin trag. Izdvora se opet kaže, 
da u kući biti mora, budući da trag baš u tu kuću vodi. Time otvoru, te medju 
svatove jednu maršavu devojku ili babu izturaju, koje starešina neće da prime, 
govoreći, da nije ona ista, koja jim je ušla. Tim ju vrate. DSvojka za nado- 
m&tenje ove poruge dobie običajno od mladoženje cvanciku ili, ako je bogat, 
Škudu. Tu počnu svati pčvati : (št. 5434) 

Le wun, le wun z newiestic$ itd. 
Dok oni pčvaju, izruči se njim neviesta, koja bi slčdeće pčvati imela; nu mčsto 
nje pevaju njezini svatovi: (št. 5435) 

Čajte, čajte, svatiči itd. 
Medju pžvanjem razdćli nevesta sa družicami kite (ili rubce?) izmedju svatova, 
koji š njom ovako nakitjeni u carkvu podju. Poslč mise jih pop poruči (venča), 



318 HI« — IH« Pesmi svatovske. 5435, 5436. 



Nevesta svatom izročena. 

I. 5435- 

(Kanalsko.) 

Ćajte, čajte, svatiči, T3. star^ moj^ briteka, 

Jaz sen še neki pazabivva: Da bon oblice dčrnkawa. 

II. 5436. 

(Iz Podzemlja.) 

Ko Škrinjo nalože, prinese nevestin oče še nekaj vina, katero pri vozu 
spijć, potem pa zacvilijo gosli, zabuči bas, a svatje za poj ej o: 

Mamica, mamica, Nikdar več, nikdar več 

Ruho vam peljamo, Nazaj ga ne damo. 

Po venčanju uzme starešina oku vina, koju je donio i na oltar postavio te ga 
natočio, ponudi svatovom, dok se izpije. Po venčanju se ide odmah u karčmu 
pit i rajat (tancat). Svat (drug) odmah okruži svojom sabljom rajište, načini na 
njem tri križa, govoreći »Bog nam daj en dober raj!« Parvi raj ide svatu s 
nevestom. Otancajući triput izruči je drugomu svatu, te ona mora sa svakim 
tri put u okrog protancati. Raj traje obično do oko četiri sata, u koje'vreme 
svati krenu kući nevesti na ručak. Tu se jede. Znameniti je red, koj izmedju 
svatovah vlada. Svaki naime svat imade uza se po jednu žensku glavu, koju 
valja da liepo dvori, jestvine na tanjir, koj obojici služi, metje i reže. Žene si 
tu iz dvornosti ne smeđu same rčzati, niti mnogo jesti, nego se tako držati, 
da se njim mora uviek nuditi. Ruča se obično dva sata. Za tim svat, koj opet 
počne raj, dodje po nevestu, govoreć onim, koj už nju sede: »Dajte mi z vaš$ 
roža, rajat!« A oni odgovore: »Mi bi vam ja dali, pa ste malo preslabi 
ledje, bi se znala našej rože kakoršna nesrieča pergoditi z vam i«. A 
svat kaže: »Ako nam ne verjamete, pa vam damo poroćjo (jemstvo)«. 
Te donesu oku vina na stol, pitajući: Je- li to dosta? Ako odgovore, da jest, to 
se nevesta svatu izruči. Ako nije, to svat donese vedricu vode, te darži jednom 
rukom svoju prevaru, a drugom ruku nevćstu, prevede ju preko stola na rajište. 
Otancajući opet š njom triput u okrug, predade ju drugomu svatu, te opčt ne- 
vćsta sa svimi mora protancati svati, Što traje obično do oko ponoći. Onda 
dolazi opet svat, uhvati nevestu za ruku, te š njom uteče u kuću mladoženjinu, 
gde joj izvuče cipelje sa nogavrcami i u postelju spremi. Za tu službu dobil 
obično cvanciku, pri bogatoj svatbi škudu. Poslć toga se vrati opet k ostalim 
svatom u kuću ne veste, gdč se još sveudilj tanca i peva do oko tri-četiri satih 
u jutro. Onda se digne i mladoženja sa svati svojoj kući, gde uleže, a svat sa 
momcima stade pred kućom pevati: 

Dober večer, lubca mo. (Glej spo da//) 

DopčvavŠi pesan ovu, zaištu momci od mladoženje, ne bi-li jim šta platio 
te njim nagradio, Što su mu tako liepo pevali. Obično i mladoženja plati. Ako 
ne plati, to svat sa momci navali u kuću te ugrabe što god, — ako se ikako može 
— isto uzglavlje izpod njegove i nevestine glave, s kojim grabežem odmah odtarče 
karČmi te ga tamo zapiju. Razumi se, da mladoženja sutradan plati ono šta su 
popili, te time opet resi svoj kobni uzglavnik. 

Tako se proslavlja svatba, kad si mladoženja sabere nevestu iz svoga 
sela. Ma ako ju vodi iz kojeg drugog sela, to se nakupe momci onog sela, te 
načinivši verigu od koječesa i povivši ju ru žarni (čim oće da kažu, da žale za 
njom), prepnu ju preko puta, kud ju svati iz sela vode. Tu opet mladoženja 
mora platiti, da ga propuste, i tako rekuć izkupiti svoju ženu od momakah 
tudjeg sela, koj običaj malo ne kod svih gornjih Ilirah vlada. 

5435. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XVI C. 20 (9). Natisnil jo je 
Scheinigg v NpKS. št. 759 s temi razlikami: 2 sem . . . pozabiva — 3] Ta 
staro mojo britlico — 4 bom . . . drnkava. Glej prejšnjo šlevilko. 

543 6 - Zapisa/ Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice* 1889 str. 72 
v spisu » Ženiivanjski običaji Belih Kranjccv*. 



III.— III. Pesmi svatovske. 5437, 5438, 5439, 5440. 319 

5 Lahko noč, lahko noč, Z vami Bog, z vami Bog, 

Draga braca moja, Z nami pa Marija! 

5437- 

(Iz Podzemlja.) 
Kadar nevesto peljajo v ženinovo hišo, pojejo svati to pesemco: 
Mamica, mamica, Nigdar več, nikdar več 

Hčerko vam peljamo, Nazaj vam ne damo. 



Ko vodijo nevesto na ženino v dom. 
1. 5438. 

(Od Koprivnice na Hrvaškem.) 

Ko odidejo svatje z dvora, pojo po poti do ženinove hiše: 

Laku noć, laku noć, Da idemo bolje 

Naši stari majka, U drugoga dvore. 

Prelepa vam hvala 10 Tamo njegva majka 

Za Janicu devojku! Redom stole redi: 

tt •*• 1**1 Na stolove svilene stolniake, 

5 Hajćl, kočiš, konje, vr a stnlnialrP «r*hr,>n,> \on_ 



Svi katani svoje, 

A ti Martin, SVOJe, - bntnm nn.lafn. lm™ 



Na stolnjake srebrene tan- 
jure, 
Na tanjure pozlatne kupice. 



n. 5439- 

(Iz Krivoglavic v Belih kranjcih.) 

Rasti, rasti, trava deteljina! 5 Daleč jim je iti, na daleke 
Žele sojo premlade divojke. pote: 

Kaj nažele, 'se pred konjce Ćez tri gore, gore so visoke, 

dele : Da ne more jelen preskakati ; 

»Naj le jedo konjci moj'ga Ćez tri vode, vode so široke. 

brata, Da ne more riba preplavati.« 

5440. 

(Iz Podzemlja.) 

Rasti, rasti, trava deteljina, 5 Zdaj pojdete na daljne pote: 
Žela bo te dekle gizdava, Čez tri gore, gore so visoke, 

Kaj nažela, to pred konjce Da ne more ptica preleteti ; 

dala : Čez tri vode, vode so globoke, 

»Jejte,jejte, mojgabratca konjci, Da ne more riba preplavati. 



5437. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke, Natisnil jo je v 
»Letopisu slov. Matice* i88g y str. 80 s to razliko: 3 Nikdar . . . nikdar — 4 Nazaj 
je ne damo . . . Enako jo je natisnil tuđi v »Dom in Svetm VI/I. (i8g$) na 
platnicah 1$. št. (3). 

5438. Zapisa/ R. Horvat. — Iz ZZNZ. I. iyj. 

5439. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 

5440. Zapisa/ J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. Natisck v »Let. s/ov. 
-Matice*- i88g. str. 81 se loči v tem: 1 bu te] te bo — 5] Pojdete na daleke 
pote* — Natisek v »Dom in Svetu* VII. (i8g4) na p/atnicah 22 št. (1) pa v 
tem: 2 bo te d.] te bo dekla — 5] Pojdete na daljnje p. — 8 vćde. G/ej po- 
dobno tuđi zgoraj v črnomaljskem ko/u (št. 5201 J. 



320 HI' — HI- Pesmi svatovske. 5441, 5442. 

544i- 

(Od Ilovec.) 

Pite, jete, — mojga bratca konji, 
Te mo cveli — v deveto deželo, 
Tam mo najšli — mojo drago ljubo. 
Zlatim srpom — detelo je žela, 
5 Kaj nažela, — vse konjicom dala. 

Kaj na glavi? — Pantelni plehtajo. 

Kaj na nadrah? — Iglice žvinglajo. 

Kaj na rokah? — Prstani leskečejo. 

Kaj na nogah? — Šolnjeci brnijo. 

10 Kaj na hrbti? — Suknjica šćmoče. 



5442. 

(Z Murskega polja.) 

Pite, jete, — mojga bratca konji, 
Jete, jete, — tem vam več nažela 
Z zlatim srpom, — z belima rokama. 
Te te tekli — v štajarsko deželo, 
5 Tam te najšli — mojga bratca ljubo: 
Z zlatim perjom — dvorišče zmetala. 
Žolta svila — po dvori plaheče, 
Na šinjaki — grole se leščijo. 



5441. Zapisa l Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. K. 26 (?8), kjer je pisana 
tako, kakor se po/e, to je: Prva polovica verza do cezure, zgoraj zaznamovane 
s crto, se ponavlja, za n/o priđe druga polovica, za to Hm, hm, ja, ja in še 
enkrat druga polovica, tako da ima vsaki verz tole obliko : 

Pite, jete, pite, jete, Hm, hm, ja, ja, 

Mojga bratca konji, Mojga bratca konji. 

Vraz j je prepisal v VO. I $4 s temi predrugačbami : 1 mojega — 3 mojo 
drago] mojega bratca — 4, 5 manjka — 8 leskečejo] svetlijo (izprva leskečejo) 
— 9 Š. b.J Solnjiči leščijo — 10 Šomoče (Lj. Šumoče). Po tem prepisu jo je 
Vraz natisnil v NPI. str. 103 — 104 s temi premembami, ne glede' na naglaske: 
2 cveli] tekli — 3 liibo — 10 herbti . . šoraćče. Melodijo ima Kuhač (najbrz 
iz VO., glej spadaj številko $443) v LII. zvezku št. goj, kjer je pesem pona- 
tisnjena iz NPl. z nastopno vred. 

544a. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. XIX. K., pisana poleg prejšnje tako, 
da je verz prvi obema enak; verzi 2 — 5 so pisani s svinčnikom, 6 — 8 s crnilom. 
Pesem je pisana, kakor se poje, (glej prejšn/o številko). Nalisnil jo je Vraz v NPL 
104 — 105 (-»Slovenka*) s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja 
in er za zlogotvorni r: 1, 2] Minka žela — dćtelino travo — 3 bćlimi rokami. 
Za 3. sta vtaknjena ta dva: Kaj nažela, — vse konjicom dala: * ^Pite, jete, — 
mojga bratca konji — 4 Štajarsko] deveto — 5 liibo — 6—8] Žuta svila — 
po dvori plaheče; * Z zlatim perjem — Dvorišče pometa. * Kaj na glavi? — 
Pantelni plehečejo. Za tem stoji opomnja: -»Dalje se poje ko perva pred njb«. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5443, 5444. 



321 



5443- 

(Od Cerovca.) 

Marko skače — po zelenoj travi, 
V roki nosi — sedem žoltih zlati: 
To de njemi — za ženico dati. 

Pite, jete, — mojga bratca konji, 
5 Te mo tekli — v deveto deželo. 

Tam mo najšli — > gizdavo deklico. 

Pisala je — žoltim zlatim perom, 

Žoltim perom, — milima rokama. 

»Dajte mi jo, — moja draga mati!« 
10 »»Ne dam ti je, — kurvin sin bradasti! 

Njoj na glavi — pantelni plehtajo. 

Kaj na nadrah? — Iglice žvinglajo. 

Kaj na rokah? — Prstani leskečejo. 

Kaj na nogah? — Šolnjeci brnijo. 
15 Kaj na hrbti? — Suknjica šomoće.«« 

5444- 

(Iz Zamladin,ca.) 

Gole polje, sama detelina, 
Nju mi ženje gizdava divojka, 
Kaj nažela, 'se pod konje dela: 
»Pite, ječte, mega bratca konji, 
5 Ar budete dalko putuvali : 
Čez toj polje, polje je široko, 
Čez tri gore, gore su visoke, 
Čez tri vode, vode su gliboke!« 



5443. Zapisa/ Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. N. 46 (g8J, kjer je iz- 
pisana samo do u. verza ter je povedano: » Dalje se peje ko pesem z jednako, 
vizo in jednakega zav jetka No. 7#«. Tuđi ta je pisana tako, iakor se besede v 

petju ponavljajo, glej Številko $441 : Pri zgoranji je pripisan ta-le melodije nacrt: 

x 

■4 




0-1-0- 



fc£=y 



p 



33 




ffiHgggE 



t 



Vrazjo je natisnil v NPL ig6 — ig8 s temi predmgačbami, ne glede na naglaske: 
2 žutih — 4 jejte . . . mojega — 6 deklico] divojko — 7 z žutim — 8] Z 
zlatim perom — z milimi rokami — 11] Kaj na glavi? — Pantelni plehtajo. 
Za tem stoji opomnja: * Dalje ka kor v pesni Slovenka' str 104* (t. j. naša 
Št. 5442). Prim. enako se začenjajočo pesem (samo 1. v.) tudiv Kocijancičevi zbirki. 
5444. Zapisa! Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v *Slov. 
Glasniku* 1866. str. 404. » Kadar se poje, pojo se od vsake vrste šliri slovke po 
dvakrat, za tim priđe druga polovica, ki se tuđi ponavlja, toda s predstav- 
ljenim ojoj, n. pr.: Gole polje, gole polje, 

Sama detelina, 

Ojoj, sama detelina.« 



322 



III. — III. Pesmi svatovske. 5445, 5446. 



5445- 

(Iz Zagorja na Hrvaškem.) 



Oj Jelena, jabuka zelena ! 
Nju zarasla trava deteljina. 
Nju mi žanjugizdavedevojke, 
Gizdave devojke zlatmi srpi, 
5 Kar nažanju, sve pod konje 

denu: 



» Jete, pite, m6ga bratca konji ! 
Jer mi čete dalko putovati: 
Cez tri gore, gore su visoke, 
Čez tri vode, vode su duboke, 
10 Gde ne mogu ribe preplivati, 
Neg' da bi ju konji preja- 

hali!« 



5446. 

(Iz Vrbovca.) 



Rasla mi je trava detelina, 
Nju mi žela gizdava dčvojka, 
Kaj nažela, se pod kojnke 

dčla: 
»Pite, ječte, mega brata 

kojnki, 
5 Ar pojdemo na daleke pote : 
Ćes tri pola, pola su široka, 
Da je nemre z očmi pre- 
gledati, 
Nč da bije konji prejahali!« 

Rasla mi je trava detelina, 
10 Nju mi žela gizdava dčvojka, 

Kaj nažela, se pod kojnke 

dčla: 

»Pite, ječte, mega brata 

kojnki, 

Ar pojdemo na daleke pote, 

Čes tri gore, gore su visoke, 
15 Da je nemre ftica preleteti, 

Nč da bi je konji prejahali !« 



Rasla mi je trava detelina, 
Nju mi žela gizdava dčvojka, 
Kaj nažela, se pod kojnke 

dčla: 
20 »Pite, ječte, mega brata 

kojnki, 
Ar pojdemo na daleke pote : 
Čes tri moste, mosti su ši- 
roki, 
Ka' je nemre kolo preigrati, 
Nč da bi je konji prejahali!« 

25 Rasla mi je trava detelina, 
Nju mi žela gizdava dčvojka, 
Kaj nažela, se pod kojnke 

dčla: 
»Pite, ječte, mega brata 

kojnki, 
Ar pojdemo na daleke pote : 

30 Čes tri vode, vode su gliboke, 
Ka' je nemre riba preplivati, 
Nč da bi je konji prejahali!« 



5445. Zapisat A. Kos. — Iz »Slov. Glasnika* I (i8$8) 8j. 

5446. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I. 15 — 16; »se = 
vse ; ka' je = kaj je (j u obće ne čuje se, ako iza njega j sliedij«. Melodijo glejpri Kn- 
haču III št. grč. »Mosti su Široki, ka je nemre kolo preigrati :c most je bit v prejšnjih 
dobah rajališče in veselišće sploh, in ga večkral v to rabljenega nahajamo tuđi 7) 
nar. poeziji drugih narodov, prim. poljski krakoiviak : W Krakovvie na mošcie 
Niemcv tanccwali, Polak \v^sem ruszyl, Niemcy uciekali, ali francosko Sur le 
pont d' Avignon Tout le monde y danse en rond. Prim. dalje Kohler, Kleinerc 
Schriften I v crtici »Die Bn'icke itd.* 



III. — III. Pesmi svatovske. 5447, 5448, 5449. 323 

m. 5447- 

(Iz Zilske doline.) 

V Ceblovci lčpo pavkajo, Da se bode zemla tresua 

V Suobenjan Graci tudej. sin rajtarška bandera ! 
Le piskejte, le pavkejte, 

IV. 5448- 

(Iz Hlebin na Hrvaškem.) 

»Sprevodi me, Gjuro, do dvora mojega!« 
»»Kak bi te sprevodil? ne poznam ti dvora!«« 
»Moje ti je dvore lehko upoznati: 
Moji su ti dvori lepo ogradjeni, 
5 Lepo ogradjeni, s perom pometeni. 
U mojem su dvoru tri grma bušpana, 
Pod svakojim grmom tićek i slavićek. 
Prvi zapopeva u večerno doba, 
Dok su se dva dragi za stol posadjali. 
10 Drugi zapopeva u polnoćno doba, 

Dok su se dva dragi skupa spat spravljali. 
Tretji zapopeva u zoricu belu, 
Dok su se dva dragi gore ustajali.« 



5449. 

(Iz Virja.) 

»Sprevod mene, draga, do dvora mojega.« 

»»Kak bi te sprevala, da ti za nje neznam!«« 

»Moje je dvorove lako poznavati: 

Moji su dvorovi liepo ogradjeni, 
5 Liepo ogradjeni smiljkom i bosiljkom ; 

U mojemu dvoru tri grma brušpana, 

Na svakojem sedi tiček i slaviček. 

Prvi zapopeva na večernu dobu, 

Kada se dva draga k večeri spravljaju ; 
10 Drugi zapopeva na devetu vuru, 

Kada se dva dra%a na sanak spravljaju ; 

Treći zapopeva pred bielu zoricu, 

Kada se dva draga skup se razastaju, 

Skupa razastaju, konja obsedlaju: 
15 Pojdi, dragi, pojdi, a natrag mi dojdi!« 



5447. Zapisa/ Mat. Maja r. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 4$. 
Vraz jo je preptsal v VO. XV. 51, s temi premembami: 1 liepo — 2 Slovvenjan 

Gradci — 4 tresla. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. j6i s temi premembami 
zgoranjega natiska: 1 Celovci liepo — 2 Svovenjan Gradci — 4 tresva. 

5448. Zapisa/ dr. M. Medjimorec. — Iz ZZNŽ. L 192. 

5449. Zapisa/ Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1262 (z me/odijo). 



324 III. — III. Pesmi svatovske. 5450, 5451, 5452. 

? 

545°- 

(Iz Goričan v Medžimurju.) 

Večerek si pojdem po svilnoga robca, 
Kaj ga nosio bodem, kaj jo video bodem ! 
»Sprevadjaj me, mila, do mojega dvora!« 
»»Bi te sprevadjala, da b' za dvore znala.«« 
5 »Za moje ti dvore saki znati more: 
Moji so ti dvori smiljki nakinčeni, 
Moji so ti dvori sipki ograjeni. 
Posred dvora raso tri grmi pušpanja, 
Vu njih mi pak sede tri beli golobi. 
10 Prvi zapopevne večer: dober večer! 
Drugi zapopevne v noči o povnoči, 
Trejti zapopevne: Bog dej dobro jutro!« 



v. 5451- 

(Jarki pri Toplicah na Hrvaškem.) 

Pelamo divojku s kralevoga dvora, 
S kralevoga dvora, s pisanoga grada, 
Tenku ter visoku kakti konoplicu, 
Beloga jobraza kakti labudicu, 
5 Čerlenoga lica kakti jagodicu, 
Visokoga čela, vsikdar je vesela. 
Lipo černo gledi kakti terninica, 
Tenko gerlo ima kakti golubica, 
Lipo tenko speva kakti lastavica, 
10 Gospodskoga roda, drobnoga pohoda, 
Drobnoga pohoda kakti prepelička. 



VI. 5452. 

(Iz Vrbovca.) . 

Bčla vila grad gradila, Ondč vila čer udaje; 

Grad gradila, dvoja troja 5 Koja vrata od škrleta svčtla, 

vrata: Ondč sedi kum i kuma: 

Prva vrata od škrleta svčtla, A ja mlada i rumena, 

Druga vrata od bčloga platna, Sednem svekru na kolena, 

5 Trejta vrata od suhoga zlata. Pa me uči kano dčte: 

Koja vrata od suhoga zlata, 15 »Maro, Maro, kada pojdeš 

Ondč vila sina ženi; Doma tvojoj staroj majki, 

Koja vrata od bčloga platna, Zavi glavu u maramu. 



5450. Zapisa/ Bally. — PriobČil Mat. Valjavec v »Slov. Glasniku* 1864 
str. gy (2). 

5451. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih > Pesmi* 241 (1). 
545 2 - Zapisal Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. L 31—32. 



IH.— III. Pesmi svatovske. 5453, 5454, 5455. 



325 



Kada dojdeš tvojoj majki, 
Izvi glavu iz marame. 
20 Svaki bude onda rekel: 



Čije ovo žarko sunce? 
Srečna kuca, gdč je ona, 
In on junak, za kojim je!« 



VII. 



5453- 

(Zbelavska iz varažd. iup.) 



Smiljkom gora jograjena, 
Jedna vratca jostavlena, 
Na ka Gjura svatske spravlja. 
Naspravil je dosta vnogo, 
5 Dosta vnogo sedemdeset, 
Samo fali podsnehalka. 
Hodi Gjuro k nevestici : 
»Hod', nevesta, v podsne- 

halstvo!« 
»Nejdem verek, moj deverek ! 
ioNaj ti ide moja ćerka, 
Moja čerka, ma Dorica. 



Lipu smo ju navučali, 
Jišće lipše jodpravlali: 
Ne bodi se jo gledala, 

15 Da pojdete vi čez goru.« 
Nije Doro ni marala, 
Je si Dora jogledala. 
»Doro moja, čerko moja! 
Ne bodi se rezkrivala, 

20 Da pojdete vi čez polje!« 
Nije Doro ni marala, 
Je se Dora razkrivala. 



VIII. 



5454- 

(Zbelavska iz varažd. žup.) 



Lipo je polje pogledati, 
Veliko je, široko je, 
Kud junaci redom jašu, 
Redom jašu, redom mašu. 
5 Med njimi je mlada gospa, 
Mlada gospa ta nevesta. 



»Hoj deverek, dobro moje ! 
Štela bi te darovati, 
Da bi bila bliže tebe.« 
10 »»Kaj za darek,hoj nevesta?«« 
»Darek, darek zlat perstenek, 
Zlat perstenek s desne roke.« 



IX. 



5455- 

(Iz Poljan od Kolpe.) 



Tri mi se gradi belijo, 
Troji se svati zbirajo. 

V pervem se konji kujejo, 

V drugem se sablje svitlajo, 
5 V tretjem se na put sprav- 

ljajo 
Po lepo Anko devojko. 
Kada so po njo jahali, 
Ljudi so dine sadili; 
Kada se z Anko vračajo, 
10 Dine se zrele trgajo, 



Na konja jih Anki metajo. 
Anka se milo plakala, 
Dine pod konja hitala. 
Tišila jo je svekarva: 

15 »Muči, premuči, snašica, 
Tako so z mano delali, 
Vendar sem dobra včakala: 
Devetim zetom punica, 
Devetim snaham svekarva, 

20 Devćtim gradom grofica!« 



5453. Zapisat Ivan Kuk ulje v i ć. — Iz njegovih »Pesmi* str. 242. Vv,2i 
je napak tiskano morala. 9 verek iz vere vsled naslombe na deverek. 

5454. Zapisat Ivan Kukuljević. — Iz njegovih * Pesmi* str. 241—2 (2/. 

5455. Zapisat Marko Kobe. — Iz *Novic« X. (1852). 241. 



326 III.— III. Pesmi svatovske. 5456, 5457, 5458, 5459. 

X. 5456- 

(Od Koprivnice na Hrvaškem.) 
Ko pridejo svatje z nevesto na ženinov dom, pojo: 

Otvarajte nam vrata, Jednu golubicu. 

Naši stari majka! Golubu je ime 

Mi vam pelamo Oj Martin, Martine, 

Dva bela goluba: Golubici ime 

5 Jednoga goluba, 10 Oj Jano, Janice! 



xi. 5457- 

(Iz Stupnika pri Zagrebu.) 
Kad su već svatovi blizu kuće mladenčeve, zapjevaju: 

Veseli se, stara mila majko: 
Peljamo ti levku lekoticu, 
Lekoticu, mevku posteljicu! 



xii. 545 8 - 

(Iz kanalske doline.) 

Dober večer, lubca mo! »Jžizsempostwawapostelc^— 

»Sam Bueh te sprimi, lubi Da je ja! 

moj!« Ti pa si puebič lubi moj, 

Kak si postwawa, lubca m&, Da veld!« 

Kak si postwawa postelc^, 10 Wohka noć ti, lubca mć, 
5 Da me pa riba swamica? Le zdrawa lieži, karbown£! 



Bosman. 
5459 

(Štajerska.) 

Drugi dan gostovanske kuharce že zgodaj klopoćevo župo kuhajo, in po 
zajutreku začnejo igre. Zovćin je ravnatelj vseh iger. Lovijo tate in jih pripe- 
Ijajo pred sodnika, nesejo v procesii bosman od nevestnega doma v hišo ženina, 
kjer je drugi dan gostija. 

Bosman je pogača v podobi deteta, na kteri je videti ceio gospodarstvo, 
malih babik, petelinČkov, kravičk itd. Oče starešina bosman prej, kakor mlada 
žena spat gre, med godbo in pesmami nevesti v krilo položi. Ženski spol peva: 



5456. Zapisa/ R. Horvat. — Iz ZZNŽ. I. 777. 

5457« Zapisal St. Koren i ć. — Iz ZZNŽ. I. 135. Levak = lehak; le- 
kotica = .mladenka, ki bo ola/Šavala materi opravila ; mevak ,mehak*. 

5458. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C.slr.io—n. Natisnil jo je 
Scheinigg v NPKS. št. 776, s temi predrugačbami, tie glede' na v za w: 5, 6 
postelco — 7 je] ja — 10 Vehko nueč. Primerjaj popis kanalske svatbe zgoraj 
pod št. 5434. 

5459. Zapisal D. Trstenjak. — Iz spisa »Slovenske humoreske*: »Go- 
stovanje v Verbovcu* v »Novicah* XVI. (1858) 141. Tuđi Kajkavci poznajo 
bocman ,hljeb od šenićnih isjevica (pomija, mekinja), koje dobro nijesu isijane, 
njim se hrane siromašniji' (Zbornik za nar. živ. I. 100; gl. tuđi Vukov stovar; 
r. bosman itd. — Zapis gorenje pesmi je dala JoL Krajncu tuđi M. Vrbnjak; 



III. — III. Pesmi svatovske. 5460, 5461. 327 

Darujemo ti bosman, Da bi ti dobila . 

Zakona izgled, Ljubeznih deklet! 

Da bi bila srečna Darujemo ti bosman, 

Dosti, dosti let! 10 Zakona izgled, 

5 Darujemo ti bosman, Da bi v njem le pila 

Zakona izgled, Sami sladki med! 

Mlada žena vzame bosman in ga svojemu možu da; možaki pojejo: 

Darujemo ti bosman, Darujemo ti bosman, 

Zakona izgled, Zakona izgled, 

15 Da bi bil ti srečen Da bi bile polne 

Še ko stari ded! Parma in(o) klet: 

Darujemo ti bosman, 25 Da bi veselili 
Zakona izgled, Se drugokrat pa vsi, 

Da bi skoro prišla Dobre volje bili 

20 Na tvoj'ga brata red! V toti hišici! 

Bosman vzeme mladi mož in ga položi na mizo. Babičke hvalijo umetnost 
kuharce, otroci pa sline cedijo po njem in željno Čakajo časa, kadar se bode 
razrezal in med gosti razdelil. 

Ko se odpravljajo spat. 
5460. 

(Iz Hlebin na Hrvaškem.) 

Hajda spat, hajda spat, koji ste pospani! 
Ja nejdem, ja nejdem, ja nisem pospana. 
Ja si bom, ja si bom dragoga čakala: 
Meni on, meni on — lepi dar donese: 
5 Lepi dar, lepi dar, svilenoga rupca. 



Kadar nevesti venec z glave jemljejo. 

546i. 

(Od Cerovca.) 

O ti mlada sneha, 5 »Srečno, oča, mati, 

Z glave venec vzemi, Bog Vam lepo plati. 

Bogi no Mariji Kaj ste me zredili, 

Ga za ofer deni. V zakon sprevodili!« 



lo$k se samo v tem : 8 Liibezni detet — 20 varijanta tvojga brata je tu tuđi: 
tvojo sestro — 15 veseli (pač pomota) — 26 Še. Iz ieh razlik je oČitno, da to 
ni nov zapis, ampak samo prepis. (Glej tuđi Pa jek, Crtice 61). — - Klopočeva 
župa se veli po nemški ,Klachelsuppe = saure Bruhe mit Klachelfleisch (Fleisch 
vom Kopfe und den Stelzen [\Vadschinken] des Schvveins) 1 (Ungcr-Khull 389). 
Netnška beseda je najbrz slovanska: klakol-L. 

5460. Zapisat dr. M. Med jimorec. — Iz ZZNŽ. I. 193. Prim. Št. 1760. 

5461. Zapisa/ St. Vraz. — Iz VO. XIX. b. 74 (ijj = 180). Vraz jo je 
prepisa! vnovič v VO. V. 23 s temi predrugačbami : 2 Venec z glave vz. — 
4 za] na. 



328 



III. — III. Pesmi svatovske. 5462, 5463. 



I. 



Pri razpletanju. 
5462. 

(Od Cerovca.) 



Prelepi moji pantelni, 
Necoj te vi zapuščeni, 
O polnoči zapuščeni, 
Nikdar vas več nfem nosila! 

5 Prelep leščeči venček moj, 
Necoj boš ti zapuščeni, 
O polnoči zapuščeni, 
Nikdar te več n&m nosila! 

Prelepa moja djundjparte, 
10 Necoj boš ti zapuščena, 



O polnoči zapuščena, 
Nikdar te več nfem nosila. 

Prelep moj neoženjen stan, 
Necoj sim te zapustila, 
15 O polnoči zapustila, 

Nikdar te već ne bom mela. 

Prelepi moj beli šinjak, 
Nicoj boš ti obinjeni; 
Preljubo mojo ličice, 
20 Necoj še boš ti kušjeno! 



II. 



5463- 

(Štajerska.) 

Po poroki zadnji večer, preden svatje ali povabljeni preč gredo, odvza- 
mejo nevesti njeno nevestno lepotičje, njeni venec, pangeljce, puŠeljce itd. Pri 
tem se tako reče ali zapoje: 

O moj lepi ledik stan, Jez te moram zapustiti, 

Ki te ljubi Jezus sam : V sveti zakon zdaj stopiti. 

546a. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. M. 89, kjer je pripisan ta-le 
melodije nacrt: 



m 



& 



X 




^ili= 



•^F~ 



3 



iHi 



■0- 



Za verzotn 18. in 22, je puščeno praznega prostora za dva verza. Vraz je pre- 
pisa! pesem vnovič v VO. V 24 s temi predrugačbami : 2, 6, 10 Nicoj — 4 vas 
več] več vas — 9 moja dj.] ti džundž partica. Konec slove tako-le; 



Prelepi šinjak beli ti, 
Nocoj boš ti obinjani: 
Negda obinjen od lubega, 
20 Nicoj pa od mlađega ženiha. 

Prelubo lico romeno, 
Nicoj boš ti še kušnjeno: 
Kušnjeno nekda od lubega, 



25 Prelube souzne crne oči, 
Necoj te kušnjene vi. 

S Bogom lep moj ledik stan, 
Necoj še boš mi ti od&n, 
Za zakon bom te odala, 
30 Nikdar te več ne bom mela ! 



Nicoj p&š od ženiha mlađega. * 

Iz tek verzov, očividno narejenih v Vrazovi fabriki (pri dvovtstični strofi 
Vraz Še ni Sit prav gotov, kaj naj bi napisat; izj>rva stoji kot drngi pa pre- 
crtani verz: Najte se se več jokati, kot tretji tuđi precrtani: kušnjene bot . . .) 
je vnovič prejasno dokazano, kako samovoljno je ravnal z narodno pesmijo tuđi 
Vraz. — Melodijo ima, pač iz VO. r tuđi Kuhač I. št. 260. 

5463. Zapisal S(lemenik). — Iz »Novic« XVII. (i8$y) yy, ?8 v spisu 
» Kadar nevesta slovo je mije«- k fer je, kdkor vse dotičnega zapisovavca, po nje- 
govi izjavi -»nekoliko« popravljena, po moji misli pak zelo zelo. 

Opomnja. Na Štajerske m se poje še druga pesem, ki jo je objavil naj- 
prej v y>t)robtinicah* II. 247 P. E. Zagore in pa iz Limbuša (Lembaha) Pajek 



III. — III. Pesmi svatovske. 5463. 



329 



5 Dokler sem še dekle b'la, 
Sem po polji rajala, 
Sem se z drugim veselila, 
Lepe vence naredila. 

Rožice so mi cvetle 
10 In veselje delale, 

Ki sem šla po zelenjavi 
V svoji nedolžnosti pravi. 

Ko sem šla tam pod gor6, 
Ptičice lepo pojć, 
15 Mali tiček al slaviček 
Je imel največ' glasiček. 

Sem hodila za vodć, 
Ribice tam plavajo, 
To je mene veselilo 
20 In serce se je obudilo: 

Kam to prejde, kam to gre? 
Kje so moje zdaj želje? 
Kaj me hoće veseliti? 
Kam se hočem oberniti? 

25 Za vodo in za gorć 
Ptice meni ne pojć: 



Vse se je že spremenilo 
In veselje je menilo. 

Zdaj pa moje portice, 
30 Ki ste mene lišpale, 

Zdaj vas moram proč oddati, 
Nikdar več na glavo djati. 

Lepi moji pangelci, 
Ki ste lepe farbe b'li, 
35 Prav zeleni in rudeči, 
Meni ste b'li dopadeči: 

Zdaj vas moram spremenit', 
In plave zdaj nosit' : 
Kak se naglo to spremina, 
40 Rudečina in plavina ! 

O sreberni venec moj, 
Jaz te denem proč nocoj : 
S tabo sem se lepotila, 
Nič več te ne bom nosila! 

45 Lepi moji pušeljci, 
Ki ste mene lišpali, 
Meni ste lepo disali, 
Zdaj so vas od mene djali. 



v » Crtkah* 2J2; Če je bila morda kedaj narodna, odvzet ji je zdaj narodni 
duh popolnoma in temeljito. Zdi se mi, da sta zadnja zgoraj natisnjena in ta 
potekli iz istega vira, vkljub različnemu merilu. Zato objavljam nje prvi na- 
tisek iz » Drootinic* tu spodaj. 

(Štajerska.) 

Razpletite mi portice, 



DekliŠki stan jaz zapustim, 
Bogu, Mariji izroČim: 
Bogu zahvalim lepo se, 
Ki srečno je ohranil me. 

5 Dozdaj sim dekle svoja b'la, 
In lehko sim prepevala, 
Sim tergala si rožice, 
Ki so družice moje b'le. 

- Po logi so prepevale 
10 Mi ljube, drobne ptičice, 
Mi dobro srečo vošila 
Je tud prijazna gerlica. 

Po bistri vodi plavale 
So memo mene ribice; 
15 Pozdravlale so me z glavo 
Ker bila sim dekle mlado. 

Pa kako hitro memo je 
Veselje odletelo vse; 
Tud rožce se osule so, 
20 Ki mlade leta venčajo. 



Ki so dekleta lepšale; 

Ne smem jih žena več nosit\ 

Na vselj jih moram zapustit'. 

25 Prelepi moji pankelci 
Zeleni ino pisani, 
Na vselej vas zdaj zapustim 
In pečo zakonsko dobim. 

Oj drag srebern venec moj, 
30 Iz glave denem te nicoj; 
Le samo to tolaži me, 
De nisem prej zgubila te. 

Zdaj denem pušelce na stran; 
Ker stopla sim v zakonski stan; 
35 Veselje moje bili ste, 

V prihodno niste več za me. 

Sim bila sreČna deklica, 
Bom tuđi žena zakonska. 
Vsa volji božji se podam, 
40 In zakona me ne bo sram. 



330 



IH. — III. Pesrai svatovske. 5464, 5465. 



Lepa porta, venec moj, Zdaj veselje je že proč, 

50 Proč je z vama že nocoj : Kdo mi hoče kaj pomoć? 

Pangeljc, pušeljc ni za mene, 55 Nikdar več ne bom vesela. 
Zdaj se štejem že med žene. Dokler bom na svet' živela! 
Ko se pesem dokonča, se nevesfi peča in klobuk na glavo dene v zna- 
menje, da je zdaj v zakonskem stanu, da mora pokrita hoditi. 



III. 



5464- 

(Iz Večeslavec v Prekmurcih.) 



Draga moja obcida, 

Zdaj ti slednji dar davam: 

Zdaj pri etom stoli 

Korina v taleri 
5 Na divojstvi. 

Parta mi je džiindžavna 
Kraj od mene loučena: 

Moja duga kita, 

Z pantelni povita, 
10 Me ostavim. 

Glavo mi nagiblejo, 

Na ženski spoul por&vnajo: 

Oj oj žalost meni, 

Etii v kraj oditi 
15 Od ti ludi. 

Mouž se na me ozori, 



Nemrem si zebrati, 
Morem dobra biti 
20 Po soj sili. 



Z Bogom oča, mati, 
Z Bogom sestre, brati 
25 Moji lubleni! 

Z Bogom, z Bogom, staršina, 
Družbanova korina, 

Z Bogom, posnejalja, 

Ti moja svatbica 
30 Liiblena ! 

Dobra pa že već ne vejm, 
Lagojo saki den zvejm : 

Zvonćene iglice 

I moje frlice 
35 So mi zabejgnole. 



Jutrnica. 
5465. 

(Iz Podzemlja.) 

Komaj je mlada legla z ženinom spat, uže pridejo pred vrata godci in 
zagodejo jutrnico, a pojć te-le pesmi: 

Petelinćek lepo poje, Petelinćek lepo poje, 

Da bo skoraj beli dan. Da bo skoraj beli dan. 

Stani se, mlada nevćstica : 10 Stani se, mlada nevćstica, 

S'noči si legla deklica, S'noći si legla deklica, 

5 Danes boš vstala še lepša Danes boš vstala še lepša ne- 



nevestica. 
S'noći si snela kranceljćek, 
Danes boš vzela jalbico. 



vćstica. 

S'noći sizulaštonfeke deklica, 
Danes boš obula š t o n f e k e ne- 



(Tako se našteva vsa obleka, n. pr. čizmice itd.) 



vestica. 



5464. Zapisa i St. Vraz; pela Žuža Madjarova, * Ilirka iz Većislavacah 
u želčznoj stolici Ugarske«. — Iz VO. XL 72. Obcida je obsčda ,die Herum- 
sitzenden, Tischgesellschaft' ; prim, besčda ,die beisammen Sitzenden, die Unter- 
haltung, Untcrrcdung* . 

5465- Zaptsal Janko Barle. — Iz *Letopisa slov. Matice* i88g. str. 82. 



III. — III. Pesmi svatovske. 5466, 5467. 331 

5466. 

(Iz Podzemlja.) 

Hvaljen bodi Jezus Kristus, 5 Stani, stani, nevestica, 
Dober večer Bog vam daj ! Da bi rada mćlila, 

Petelinček lepo poje, K maši rada hodila, 

Ker bo skoraj beli dan. Da bi rada vbogala itd. 



5467. 

(Iz Podzemlja.) 

Hvaljen bodi Jezus Kristus, 5 Danas boš vstala še lepša 
Dobro jutro Bog vam daj ! nevestica. 

Vstani gor, mlada nevesta: S'noči si krancelj dela de- 

S'noči si legla deklica, klica, 

Danas boš krancelj dela Še 
lepša nevestica! 



5466. Zapisa l Janko Barle. — Iz *Letopisa slov. Matice« i88g. str. 82. 

5467. Zapisal Janko Barle. — Iz *Dom in Sveta« VIII (t8g$) na 
platnicah 15. št. (2). 

Opomtija. Po izrazu *wenn der Bursche ein Madchen freyet* bi se 
dalo soditi, da je tuđi v B. Hacaueta hnjigi *Abbildung und Beschreibung der 
sudwestl. und ost i IVenden und Slaven, Leipzig* 1801 str. 94 priobčena pesem : 
»Hod, ti divojka, hod ti dekličc svatbena, kakor je mislil tuđi Schmeller I 
u8g (*Lied an die Braut«), vendar bi bilo to napak: pesem je samo zaljub- 
ljena: mladenič želi le Ijubezni. 

.». — 

IDodatelc. 

Poleg Že zgoraj pri raznih naslovih zaznamovanih ponarodnelih svat- 
benih pesmt % ki so nepristno narodne, spadajo med umetne, še-le te bolj ali men/po- 
gostoma pete, v narodnih pisanih pesmaricah šir/ene pesmi, katerih začetni 
verzi slove/o: 

1. Cajt se je zdaj proč podati, Tukaj ni nam več ostati, Peršu je zdaj tišti čas. 

2. Čujte, kaj vam čem zapeti, Namesto vas čem slovo vzeti. 

3. Danes je res vse veselo, Vse prepeva prav lepo, Moje srce pa žal uje . . . 

4. Dnes lep spomin, Pred očmi je vsem: Vse se veseli, Le nekdo se solzi. 

5. Dnes, dnes moram spoznat*, Ker bo mi zadnokrat, Mojmo ledik stano . . . 

6. En dober den ti vujkšamo, O sneha cartana! Vso srečo ti želejemo . . . 

7. Jaz ne vem, kaj bi začel, Nekaj bi vam rad zapel: Ćela vaša kompanija . . . 

8. Jaz sem iz fanta ženin posta 1, Keri bon le gnes ostal, Jutri pa bom mož skrbi. 

9. Kaj hočem zapeti vam danes ta dan: Veselja na sveti zdaj več ne poznam. 

10. Kraljica nad zvezdam' nebes Je zgodnja danica zares. In tukaj na sveti . . . 

11. Ljuba družba, prosim Vas, da b* mi dovolili, Eno pesem pet' od vas, Da b' 

se veselili. 

12. Mi pa mamo ženiha, Mlađega no lepega, Hopsasa! (Dainko). 

13. Moje srce poskakuje Od velicega veselja, Ker poštena se ženitva Lepo 

veselo ravnd. 

14. Naj ti prvi med sakramenti Sveti zakon vpeljan je, Davno v starem testamenti . . . 

15. Najsrečnejši je zakonski stan, Če je od ljudi prav peljan; Ljubezen, mir in 

veselje . . . 

16. Nevesta, Čuj, zdaj par besed, Pred stopla si na božji zgled: Z devištvom si 

ospremena . . . 



332 III.— III. Pesmi svatovske. 5467. 

17. Nevesta, čuj en par besed, Danes boš prišla na drugi svet, Z dekleta boš 

spremenjena . . . 

18. Nevesta, konjički žvenkljajo, Po redu napreženi so (J. Lipold). 

19. Nevesta, le bodi vesela, dobila si, kar si želela, Stopila boš v zakonski stan. 

20. Neveste ino ženihi, Lep stan ste gnes zapustili, Zmed belih rožic stopate . . . 

21. Oh bote vsi pozdravljeni, Vi svati vkup povabljeni, Men je bil pač kratek 

wAO • • • * 

22. Oh poglejte, kristjani, NakinČeni par: Naj nete v tem stani Več vidli nikdar. 

23. Oj ženin predragi, le zmisli si zdaj, Da ledik veselja za vsigdar si fraj. 

24. Po bistri vodi plavale So mimo mene ribice, Povždigale so glavice . . . 

25. Po milosti božji En gartel stoji; Je z rožcam zasajen, da žlahtnejših ni. 

26. Poslušajte, kristjani vsi, Posebno pa vi zakonski, No ženih no nevesta ti . . . 

27. Poslušajte, o kristjani, Jest bom eno pesem pel, Kakšna mora ohcet biti . . . 

28. Poštena družba, čuj in glej, Zaslište žene in možje; Prelepo pesem bom 

zapel . . . 

29. Prelepi rožen vrt stoji, Na slavnoj zemli štajerski ; Dosti rožic tam cveti . . . 

30. Prijetno tukaj se nam zdi, Da je tol'ko tukaj nas ljudi. 

31. Se sonce ozira lepo, Ker jemlje od mene slovo: Se bom možila . . . 

32. Sonce bliskeče lepo Veselo prot ledik stanu: Zdaj se bom podala . . . 

33. Srečno, sestre ino bratje, Zapustila sta ledig stan, Da bi srečno skupaj 

živela . . . 

34. Srečno, ženin in nevesta, In tuđi vsa svatovščina; Če sta se Bogu zročila. 
35". Stari no mladi Venda. ste radi Dnes iz svojega doma sem Šli. 

36. Svet* zakon je en stan, Kak vsak, od Boga dan: Če človek v njem živi . . . 

37. Ta ohcet je zatu narjena, Da vidva sta mož in žena Ra tala, današnji dan . . . 

38. Vse se danes veseli, Čast nevest' prepeva, Krancelj beli se blišči . . . 

39. Vsi tu gnes zbrani, Oh kaj se vam zdi, Kaj s telkim veseljem sem v cirkvo 

ste šli. 

40. Zakonski stan spre misli si, Oj ženin in nevesta ti, Kak mor'ta v taistem 

ž'vet . . . 

41. Zbogom, zbogom, ljubi oče, Ker mi ni ostat mogoče, Dajte mi še žegen 

svoj . . . 

42. Zdaj ženinu ino nevesti Bi dobro b'lo nekaj zapet, Da b' ona v tem za- 

konskem stanu . . . 

43. Ženin in nevesta, zdaj Vsaki vaj' zapomni naj, Zakaj v zdavanji oba Pravi 

roki skleneta. 



+>♦&* 



I 



Razdelek IV. 



Pesmi pivske in v veseli družbi. 

(pripomjija.. 

Četrti razdelek HL dela obsega pesmi, ki se pojo v veseli 
družbi pri vinu in se nanašajo več ali menj na pilje, bodisi da 
jim je sploh glavna namera, spodbujali družbo k njemu, ali da 
je tak opomin le bolj pos Iransko zvezan z njih glavno vsebino, 
katera pak daje že po sebi priliko, da se ji pripoji tako spod- 
budilo. 

Sem povzete pesmi so porazdeljene v šestero oddelkov. Prva 
dva obsegata pesmi v hvalo vinske trte in vina — piva ali 
žganja naša narodna pesem ne pozna — in pa pesmi o veseli 
družbi ali veselem sestanku, s katerimi se opozarjajo prijatelji 
ali vabijo nanj, ter se ž njimi taka družba povzdiguje in pa hvali 
tišti, ki ga boli s troski zanjo. Največ številek pak zavzemajo 
% zdravice ali napitnice, zvane tuđi zdravljice , pozdravljice, 
zdravičke, napitki, kiše ž njimi vsa družba ali pa posa- 
meznik spodbuja in vabi k pitju, ali ki se pojo, kadar družabnik 
prazni čašo. Ker je mnogim podstava ali poče tek pobožna pesem, 
mnogim pak tuđi vsebina več ali menj pobožna, se?n razdelil zdra- 
vice na posvetne in pobožne ter jih združil v tretjem in četrtem 
oddelku. V petem so spravljene pesmi, ki nam kažejo pivcev 
bahanje, veseljačenje in tega posledek, rcvščino. V zadnji oddelek 
sem naposled zbral tište pivske pesmi, ki se nišo dale zlepa uvrstiti 
v noben prejšnji oddelek, pa tuđi nišo primer?te za kateri po- 
znejših razdelkov; zlasti sem sprejel sbm tuđi pivske šale. 

Dodatek, v katerem podajem začetne verze pivskih pesmi, 
ki se mi ne zdd narodne, nam kaže, da je prešlo v narod že 
toliko tujega blaga, da se to v obilju lehko meri z domačo robo. 
Pa tuđi med to bo natančtujc učenje našlo še premnogo tujščine, 
prevzete zlasti od sosednjega nam »naroda pivcev*, kateretnu 
star ej ši italijanski pisat elj očita, da mu je vivere (živeti) in bi- 
bere (piti) isto. Zbirke nemških narodnih pesmi obsegajo prav 
malo sem spadaj oče ga blaga; ?iajboljŠi viri za njega poznavanje 
bodo pač starejše nemške pivske pes?narice (Komers- ali Com- 
mentbiicher), ki jih ža/ibog ni najti več v knjižnicah, kar pre- 
iskovavcu zeld ovira poznavanje tuđi naših pesmi. 



334 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5468. 



Oddelek R. 

Pesmi v hvalo vinske trte in vina. 



»Nikaj na svetu lepšega ni.« 

5468. 

(Kajkavska.) 

Nikaj na svčtu lčpšega nij, Budem gakopal, trsilsebum, 

Pak se napijem, dajakšibum. 

Kosi po grmu fućkavaju, 
Kopači lozu okapavaju. 

25 Bum ga prekopal još jedan 

put, 



Nego gorica, kada rodi. 
Kume moj dragi, daj se 

napij, 
Dugo nas nebu, daj se 

ga vžij ! 



5 MuŽek se trudi, ter se vrti, 
Da se mu dčlo ne zamudi. 

Ognjec si loži, v klčti sedi, 
Kumu napija,. pak mu veli: 

Moramo spravit posudu tu, 
10 Vince i k lčtu rodilo bu! 

To mi po glavi zmirom hodi, 
Da mi se dčlo dobro vgodi. 

Kolja nasečem, bčlil ga bum, 
K trsju dopeljem, oštril ga 

bum. 

15 Zima prestane, rezal ga bum, 
Grebnice povalim, kopal ga 

bum. 

Žene dovedem, kopal ga bum, 
Dok ga uzkopam, imel ga 

bum. 

Vezal i snažil bum gaja sam, 



Fako opravim velik ov trud. 

Lagve bum strugal, kace 

nabil, 
Da me krvavi pot bu probil. 

Do toga dojde sveti Mihal, 
30 Grozdje dozrie, budem ga 

bral. 

Kada pak sprešam svoje 

grozdje, 
Onda pozabim na sve trude. 

Mošta si točim, srce krčpim, 
Da se bar malo razveselim. 

35 Martinje dojde, krstilgabum, 
Vince postane, točil ga bum. 

Idem iz kleti čuturicom, 
Žena me čeka pogačicom. 

Jedem i pijem z decom, že- 
nom, 



20 Kajti ja posel taj dobro znam. 40 Koji se trude skupa z menom. 

5468. Neznanega zapisovavca. — Iz Razlagove > Pesmarice* 43 — 44. 
Verz 3. in 4. se ponavljala za vsako stro/o. Razlag jo ima pač iz kttjige L. Ilica 
» Slavonske varoške pjesme*, katerih natisek se loči od Razlagovega (po na tisku 
v Kuhačevi zbirki iV. str. gg — 100 fšt. 1313J) v tem, ne glede na ie, je za č : 
8 Kuma — 14 dopeljam — 16 Grebnic' — 20 Kaj ti — 24 okapaju — 25 jeden 
— 31 zprešam — 37 s čuturicom — 38 s pogačicom. — Da bi pak bila pesem 
slavonska, zoper to govori jezik (daj = zdaj!) in metrum. V v. 42. je skreće pač 
napak tiskano že pri Ilicu; verz se je glasil: Pipu okreče, ovak kriči. 

Glede krščevanja mošta v vino na Martinje prim. opomnjo tej resno- 
šaljivi šegi pri Kuhaču IV. str. 154 v opazki 

Zapis Iv. Mladica je narejen po natisku Razlagovem. 



111. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5469. 335 

Petar v pivnicu s kluči leti, Zakaj se trudim, negda pijem, 
Pipu skreće, ter ovak kriči: Zakaj se mučim, neg da živem! 

45 Danas al sutra mrtav nam glas, 
Vince ostane, ne bude nas ! 



5469. 

(Hrvaška.) 

Nikaj na svetu lepšiga ni, 5 Mužek se trudi ter se verti, 

Nego gorica, kada rodi. Da mu se delo ne zamudi. 

Kumemoj dragi, sad senapij, 

Još nas ne bude, sad se Ogniček zakuri, v kleti sedi, 

ga vžij ! Vince pak pije, k tomu veli: 

5469 Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Mateja Ravnikarja-Požen- 
Čana v njegovih »Povasnih p.* Št. 7, kjer je pisano: 14 Koj ti — 15 Lagne. 
Prepis v vP. V. št. 264 se toči v tem: 2] Kakor g., kadar r. — 3 zdaj — 4 bo 

— 5 Muzek — 7, 8 manjka — 10 Doza — 11 bo — 12 vodom — 13 bodem 
14 Koj ti — 15 Lokve! — 15 bom pral — 17 Zatim] kadar — 19 Kadar — 
mojć — 20 trudć — 22 se bum] se ga bom — 23 barilicam — 24 pogačicom 

— 25 Jez . . . ženo — 26 Ki] kaj — 27, 28 manjka — 31 bom — 32 jez bom 

— 33* 34 bo. Odkod ima Ravnikar svoja prepisa, nisem mogel dognati. Z 
drugim njegovim prepisom se čudno strinja tišti, ki je v VO. XVI. Cl 10 med 
vrhovskimi pesmimi, ker tuđi v njem manjka verzov 7 — 8 in 27 — 28 in je 
pisan v hrv.-madjarskem pravopisu, katerega Ravnikar ni zna/ prav brati, 
piŠoč: 5 Muzek. Na isti vir kažejo tuđi neki drugi pogreški obeh tek prepisov: 
11 Dak — 14 Koj ti — 15 Lokve (oziroma Logve). Sicer se toči ta prepis 
VO. od našega natiska v tem: 2 Nego] kakor — 3 daj . . . napi — uži — 
7 — 8 manjka — 9 ojstril . . . bum — 10 bum — 11 Dak — 15 Logve . , . 
bum bral — 16 preli val — 19 ure — 20 use — 21 bo] bum — 22 šega] se 

— 23 kleta — 25 decam — 26 manom — 27 — 28 manjka — 29 ga pil] ga 

— 30 bi ga vžil] bi — 31 Ure . . . ureme — 34 zelenom tratom. — Natisek 
v SPKN. V. 116—118 (»od hrovaške meje*) se loći od zgora njega natiska v tem: 
1 Nika — 2 Kadur — 3 napi — 4 bodi . . . vži — 7 OgnjiČik — 8 pa — 
9 6stril — 10 g6stil . . bum — 12 kopal z vodu — 15 Lagne . . . pral — 
16] De mi kervavi put bode stal — 21 dojdi . . bom — 23 barilicam — 24 po- 
gačicam — 25 decem — 30 trudim] trupim — 31] Vreme vre dojde, pil ga 
ne bum — 32 Vince ost.] Vince — 33 bu] se bu — 34 zelenim traticom. — 
Opomnja je ista *Namest dveh zadnih komatov: ,Vre dojde vreme' ino ,Stezica 
do kleti 4 drugi za okončavanje samo tole pojo: Smertne ure dojde hoče (!) nam 
Časc itd. 

Ta pesem se poje mnogo tero tuđi po Štajerskem, toda razširila se je tam 
še le iz prenaredbe Ant. M Stomšeka, ki jo je v Drobtinicah I. str. 201—202 
objavi/ z opomnjo »po hrvaški osnovana* tako-/e: 

Nikdar na sveti boljšiga ni, Možek se trudim, tersje sa- 

Kakor gorica, ki vince rodi: dim, 

Kumej moj dragi, sdaj se Dela nobenga ne zamudim. 

napij, 
Nekdaj naj nebo, sdaj si Možek donese banghco, 

ga vžij ! I0 Ženka pa speče poganico. 

5 Kole bom sekal, vozilgabom, Možek za mizoj v koti sedi, 
Služil kopače, skerbel za dom. Reže pečenko, berke masti. 



336 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5469. 



Kolje bom sekal, ostril ga 

bum, 
10 Deca obele, gostil se bom. 

Dok ga nakolim, dosta ga bu, 
Ženu zatiram kopat z vodum. 

Snažil i vezal budem ga sam, 
Kajti to delo najbolje znam. 

15 Lagve bom strugal i bednje 

opral, 
De me kervavi pot bo pre- 

lijal. 

Zatim mi dojde sveti Mihal, 
Grozdje dozori, budem ga 

bral. 

Kada vse sprešam grozdje 

moje, 
20 Onda pozabim na sve trude. 



Martin mi dojde, kerstilgabo, 
Vince postane, napil se bum. 

Idem od kleti z barilicum, 
Žena me caka s' pogačicum. 

25 Ja jem i pijem z 1 ženum, 

decom, 
I ki se trudi skupa z' menom. 

Ivan v pivnicu s ključi driči, 
Ter pipu odpre, ure kriči. 

Zakaj se mučim, ne bi ga pil ? 
30 Zakaj se trudim, ne bi ga 

vžil? 

Vre dojde vreme, pil ga ne 

bum, 
Vince ostane, umerl ja bum. 

Stezica do kleti zarasla bu, 
Z zelenom tratom pokrita bu ! 



Na mest dveh zadnih komatov: Vre dojde vreme itd. drugi za okonča- 
vanje samo to pojo: 

35 Vre mi dojde smertni čas, 
Vince ostane, ne bude nas. 



Kedar nam dojde sveti Mihal, 
Grozdje dozori, jaz ga bom 

bral. 



Kedar smert dojde, vtihnil 

bo glas, 
Vince ostane, ne bode nas. 



15 Kedar pa dojde sveti Martin, V diki nebeski, Bože nam daj, 
On ga bo kerstil, de bode 20 Hvaliti tebe na vekomaj ! 

v i n \ Kumaj moj dragi, pij va tako , 

Da nama tamo hudo ne bo! 

Po tem predelku se poje v Slatini (zapisat Zmagoslav TkaiecJ s temi 
poglavitnimi razlikami: 3 Kuma — 4 Nekdaj naj] JošČe ga — 5 Kola — 7, 81 
trudi . . sadi . . zamudi — 10 gibanico — 12] Boza pečenko, si b. m. — 23 nam] 
mi — 16 bo] de — 21 — 22 = 3, 4. Zapis Tutekov v zbirki A.^KovaČiča je 
prepis iz »Drobtinic*. — Zapis Jož. Krajnca od Sv.Jurija na Sčavnici (na- 
rekoval Borko) se loči zlasti v tem: 1 Nikaj — 2 Kak je — 3 Kumek — 4 Negda 
ga ne boŠ itd. — 5 Kolje — 9 barilčico — 10 pogačico — 15 pak] nam — 
16 ga bo] bo ga — 16 de] kaj — 19 Bog, Še nam daj — 21, 22 = 3, 4. — 
Zapis neznanega zapisovavca v prepisu Fr. Praprotnika (iz savinske doline) se 
loči v tem: 1 Nikdar] Nič — 4 N. n.] Nikdar ga — 5 Kolje — 10 pogačico. Od 
v. u. dalje manjka. 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5470, 5471, 5472. 337 



Kmet si namilo 

V kleti sedi, 

Ogenj si kuri, 

Pečenko vrti. 
5 Ljubi moj kumek, 
Zdaj se napi, 
Enkrat naj nede, 
Zdaj si ga vži. 

Kolje si tere, 
10 Kaj de ga žga, 



5470. 

(Od Cerovca.) 

K trsji ga nema, 
Kaj bi ga dj&. 

Skoro de prišd 
Sveti Mihdl, 
15 Grozdje de zori&, 
Jaz pdm ga brL 

Skora de prišd 
Sveti Martin, 
Vino de krstjd, 
20 Jaz p&m ga pid. 



5471. 

(Od Bleda?) 

Nikdar na svetu lepšega ni, Snažil in vezal bodem jih 

Kakor gorica, ki vince rodi. sam, 

Oj, kume moj dragi, zdaj 10 Kajti to delo dobro jaz znam. 

Ko mi pa dojde sveti Mihal, 
Grozdje je zrelo, jaz ga bom 

bral. 



se napij, 
Nikjer na svetu boljšega 

ni I 



5 Možek se trudi, ter se vrti, 
Da se mu delo ne zamudi. Kadar pa dojde sveti Martin, 

On ga bo krstil, jaz ga bom 
Kole bom sekal, ostril jih pil. 

bom, _ 

Deca jih b'lila, gostil se bom. *5 £ čka donesejo čutanco, 

Mamca pa spečejo gibanico. 



5472- 

(Iz Slamne vaši.) 

Martin donese čćturicu, 5 Le ga pi, le ga pi, sveti 

Kuma donese pćgačicu : Martin, 

Kumič moj dragi, zdaj se Ti ga boš krstil, jaz ga bom 

napij, pil! 

Pole ga ne boš, zdaj se ga vžij ! 



5470- Zapisa/ Stanko Vr a z. — Iz VO. XIX. J. 12 (53), kjer je ta-le 
melodije nacrt: 




$ 



r^ 



£*r- 






•Jtz 







=*=Gf 



^ 



::te: 



5471. Zapisa/ Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke TI.st.24, tf er J e 
tuđi melodija. 

547a. Zapisa! Janko Barlž. — Iz njegovega rokopisa. 

2-2 



338 III.— IV. Pesmf pivske in v veseli družbi. A. 5473, 5474, 5475- 

5473- 

(Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) 

Gorice si rčžem, Gorice si skubam . . 

Pot me topi : Gorice si berem . . . 

Vince si pijem, Grozdiće nosim . . . 

Serce hladim. I5 Grozdiče pre šam 
5 Kume moj dragi, p ot me t ^ 

Zdaj se napi, yince si » 

Doge nas ne bu, Srce hlađim 

Zdaj se ga vži ! Kume moj dragi> 

Gorice si kopam . . » 20 Zdaj se napi, 

10 Gorice si grobam . . . Doge nas ne bu, 

Gorice si vežem . . . Zdaj se ga vži ! 

Vinograd bom obdeloval. 

5474- 

(Iz Žreč na Štajerskem.) 

V slovenski gorici vinogarček 'mam, 
Z vinjekom zlatim obrezo ga bom. 
Z dobrim gnojam pognoju ga bom, 
Z motkoj jeklenoj okopo ga bom. 

5 Z žlahtnim koljem obstaviv ga bom, 
Z židoj zelenoj obvezo ga bom, 
Z mojoj rokoj oplev ga bom. 
Grozdje dozori, obtrgo ga bom, 

V klet ga znosim in prešo ga bom, 
10 V sode natoču in piv ga tud* bom, 

Parjatle povabu, tem piti bom dav. 
Zahvalmo Bogd, ki vince nam da, 
De bi le zmerno vživali ga, 
Z greham kar ražalili Boga! 



5475- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Tam gori za hramom vinograd imam, 
S srebernim vinjakom obrezal ga bom, 
S cinjastoj motkoj okopal ga bom. 



5473. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih IINP. III. 75—77. Pesem 
se poje tako, da se spreminja v vsaki strofi samo prvi verz, kakor je ozname* 
njeno gori. 

5474. Zapisa! Iv. G. Naglič. — Iz Besednika VII (1875) 99. Poje se 
tako, da se ponovi (ražen predzadnjega) vsaki verz, zapoje potem oj a, oj a in 
vnovič ponovi druga polovica verza t. ;. od cezure dalje (u-^v-ullu-^^-) 
tako-Je: V slovenski gorici vinogarček 'mam, * V slovenski gorici vinogarček 
'mam; * Oja, oja, vinogarček 'mam. 

5475- Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5476, 5477. 



339 



S srebrnim kolcem ogradil ga bom, 
5 Z rudečoj židoj obvezal ga bom, 
V pondeljek in torek trgatev imam! 



5476. 

(Od Brasloveč.) 

An hripček bom kupu, Iz zelenoj židoj 

Bom terte sadiv. 10 Ovezav ga bom. 



Iz srebernim vinčkam 
Obrežu ga bom, 
5 Iz vinčskoj motkoj 
Okopal ga bom. 

Z zlatim kolčam 
Ograjal ga bom, 



V ppndelk nu pa vtork 
Pa tergatvo imam, 
Pa vse svoje perjatle 
Povabu juh bom. 

15 Al tam ga bma pila 
En glažek al dva, 
En glažek al dva 
Ćasti Boga! 



>En hribček bom kupil, bom trte sadil.« 

5477. 

(Štajerska.) 

En hribček bom kupil, Prijatle povabil, 

Bom terte sadil, Še sam ga bom pil. 

5476. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak I. št. //. 
Za vsakim parom se poje: Ledraj, ledraj! 

5477. Neznanega zapisovavca (najbrž Slomšeka). — Iz Ahacljevih *Ko- 
roških ino štaj. toesmi* 66 — 6y, kjer je pripomnjeno na koncu ^ Po stari pomno- 
žena*. Pri beseai čriček (v. 2') je opomnja: * Vengerl, ki začne pe'ti, kedar grozd/e 
medi (mehko postaja), ino nehd, ker grozdja već v' vinogradi »/.« V dodatku 
je ta-le melodija (št. 31): 

Vivace. 



J* 




fe&p^^^^ 



En hrib - Ček bom ku - pil, Bom ter - sje sa - dil, Pri« 







*3=|=fc=3 



X 



i 



tle 



bil. Š< 



bom 



ja • tle po - va - Dil. se sam ga Dom pil. 

Pesem je z melodijo ponatisnil Kuhač v svoji zbirki (IV. Št. 1361). Drugo 
melodijo ima Kuhač v istem zvezku pod št. 1434, kjer je opomnjeno, da se za 
vsako strofo poje: Lora lora lora lola * Lora lora lola: Prijatle povabil, še sam 
ga bom pil. 

Zapis Alojzije Šalamon od Makol (v njeni zbirki št. 8y) se loči ne 
glede' na apostrofe in naglasna znamenja od Ahaclja v tem : 2 trsek — 7 grojzdom 

— 8 Da komaj — 12 pojdemu — 13 Škerblajo — 14 In] Ki — 15 Ker] Ki 

— 16 K* je] Je — 17 — 20: Le pimo pošteno * To žlahtno blago * Je lepo 
rumeno * Ko čisto zlato. — Alojzija Salamon je pela pesem Juriju Lulku, kateri 

je zapisat melodijo (prim. drugo Kuhačevo) tako: 

22* 



340 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5477. 



5 Tam gori za hramam 
En tersek stoji, 
Je z* grozdjam obložen, 
De komej deržf. 

Žć čriček prepeva 
10 Ne more več spat', 
V tergatuv veleva, 
Spet pojdemo brat. 



Konjički škreblajo 
In vozjo težkć, 
15 Ker vince pelajo, 
K' je moćno sladkć! 

Prelepo, rumeno, 
Kak čisto zlato ; 
Le pijmo pošteno 
20 Prežlahtno blagć ! 




En hrib-ček bom ku-pil. Bom tr - sek sa • dil, 



i 



I 



t=t 



?£l=3 



■+ 1 — I 1 



X 



X 






t 



Pri- 

— A-* 






ja - tle po 



va • bil, Še sam ga bom pil. 



Tra - la- 



^ 



— «—- 1 — -1- 



isg 



i 



I 



la - la - la - la - la - la - la • la Tra - la - la - la 



"I ' 



la - la Pri- 



3 



H—H 



l~*~ —• • < 



X 



mwm 



ja - tle po - va - bil, Še sam ga bom pil. 

Po Akaciju je natisnil pesem Razlag v *Pesmarici* str. 48 s temi raz- 
likami, ne glede na naglaske in e pred r-om: 5 hramom — 7 grozdjem — 
8 Da komaj — 9 prepeva — 11] V trgatev velčva — 13 Škrebljajo — 15 peljajo 
— 17 Prelčpo — 18 Kot. Iz *Pesmarice* je zapis Ivana Mladica. 

Zapis M. Ravnikarja-Poženčana v *Povasnih pesmih* št. 12 se loČi 
od Ahacljevega v tem: 8 komaj — 9 čričik — 13 Škerbljajo — 15 peljajo. Na- 
po s led stoji opomnja: Drugi pojo (namesto zadnjih dveh verzov): 



Pa poglej, pa poglej, 
20 Če je vince za kaj : 
Farbo jma lepo 



Ko čisto zlato, 

Pa še boljiga žmaha, 

Ćast, hvala Bogu ! 



Dtugi prepis Ravnikarjev v VO. V. str. 238 Št. 38 se loČi od ravnokar 
omenjenega v tem: 10 murem — 11 tergatev veljeva — 13 škrabljajo — 16 K'je] 
Prav — 18 Kak] Ko — 23 boljšiga. 

Zapis Jožefa Kranjca od Sv. Jurija ob Sčavnici (narekoval Fr. Mikl), 
se loči v tem od Ahacljevega teksta, ne glede' apostrof ov in naglaskov v tem : 
5 hramom — 7 grozdjom — 8 Da komaj — 13 škrebljajo — 15 peljajo. Za 
vsako strofo se po je tam druga napitnica: 

5 Če pa priđe noć, 
Mo prižgali luč, 
Sladko vince pili 



Sladko vince piti 
To me veseli, 
In Boga častiti, 



Svoje žive dni. 



Ćelo noč! 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5478, 5479, 5480. 341 



Tam gor per kleti 
En tersek stoji, 
Tak jako je rođen, 
Da komaj drži. 

5 Pa tam bom ja kopa 
No tersje sadi&, 



547 8 - 

(Štajerska.) 

Perjatle napajd, 

No sam bom ga pi&. 

Konjići cinglajo, 
10 Ki vince pelajo: 
Lehko oni cinglajo, 
Da je vince sladkd! 



5479- 

(Iz savinske doline.) 



En hribćek bom kupil, 
Bom trte sadil, 
Prijatle bom vabil, 
Še sam ga bom pil. 

5 In gćri za hramom 
En trstek stoji, 
Je z grozdjem obložen, 
Da komej drži. 

Crnina črnuje, 
10 Belina r'meni, 
Črviček že poje, 
Ko grojzdje zori. 

Konjički cingljajo, 
Ko voz'jo težkć, 



15 Ko vince peljajo, 
K' je sladko moćnć. 

Le pridi, prijatel, 
Na mojo gorć, 
Bom vinca natočil, 
20 Boš pil ga z menć. 

Ko priđe tergatev, 
Pa greva obd, 
Po gorah hodila, 
Hvalila Boga, 

25 Devico Marijo 
In svet'ga Duha, 
Da nam še tak dobro 
Kapljico d£. 



En hriberč bom kupov, 
Bom trte sadiv, 
Bom prijatle povabov, 
Še sam ga bom piv, 

5 Torej med kvoštram 
An vinograd stoji, 



5480. 

(Koroška.) 



Je pa z grozdjam obvožan, 
Da komaj drži. 

Konjci škrabljajo, 
10 Ki vozijo težku. 
Ko vince peljajo. 
Te žlahtne blagu. 



5478 Zapisa I St. Vraz; pela Barika. — Iz VO. XIX. t. 30/. Na koncu 
je pesmi pripisano itd., Česar ni v Vrazovem prepim v VO. IV. 16, ki se sicer 
popolnoma strinja z zgoranjim natiskom. 

5479. Zapisat G. Križni k. — Iz njegovega rokopisa. Tiskana je v *Ko- 
roŠkih bukvicah* str. 459 — 460 s edino prememoo: 8 komaj. 

5480. Neznanih zapisovavcev. — Iz Scheiniggovih NPKS. y kj'er je vsaka 
strofa tiskana kot posebna pesem, in to prva pod št. 100$ (*Povsodi*), druga 
poa št. 1007 (* Podjunsko*) , tretja pod št. 1006 (->Podjunsko«). Pito strofo je 
zapisat tuai M. Majar v Rožju (giej Kuhačevo zbirko III. Št. 1112, kjer je tuđi 
melodija), s temi razločki: 1 hribeč . . kupil — 2 terse sadil — 3 povabit — 4 pil. 
— Torej med kvoštram = Tam gori nad kloštrom. 



342 III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5481—5484. 

5481- 

(Torovo pri Vodicah.) 

Tam zadaj za hramam 5 Ćvrliček prepeva, 
en trsek stoji, K' na more več spat, 

e z grozdjam obložen, M' ga trgat veleva, 

De komaj drži. Le pejma ga brat! 



5482. 

(Od Loškega potoka.) 

Tam gori za hramom ena terta stoji, 
Res grozdja je polna, da komaj derži. 

En nograd bom kupil, bom terte sadil, 
Bom znance povabil, še sam ga bom pil. 

5 Konjički skerbljajo, ker vince peljajo, 
Moj bratec, poglej, če je vince za kaj ! 

Še lepši je barve, ko čisto zlatć, 
Boljši za piti ko samo srebrć. 

Zdaj ga pimo en glažek al dva 
10 V imenu Marije in svet'ga Duha! 



5483- 

(Iz Gorenjih Radovelj.) 

Ana tićka parlitela, Tamkaj za hramčam, 

Za bregam leti, 10 Ana tarta stoji, 
Je pošta parnesla, Je pohana grojizdje, 

De grojzje zari. Ga komaj darži. 

5 Prabogi je kmiteč, An hribček bom kupo, 

Kaj vandar tarpi! Bom tarte sadiu, 

Če Bog na požigna, 15 Bom brace napaju, 
Zastojn je nigou del. — In sam ga bom piu! 



5484. 

(Vrhovska v Belih Kranjcih.) 

En lašček bom kupei, 5 Doli za hramam 
Bom terte sadil, Ena terta stoji, 

Bom bratce napajal, De komaj, de komaj 

In sam ga bom pil. Grozdiće derži. 

5481. Zapisat France Francetov. — Iz njegove zbirke III. št. 12. Pevka 
ni znala konca, 

5482. Zapisa l J. Ve se 1 -Vesni n. — Iz *Novic« XIX. 186 1. 120. 

5483« Zapisa/ Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke L št. 2$. Zadnja 
verza vsake strofe se v petju ponavtjata. Začetci spada k drugi pesmi. 
5484- Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. Č. 6. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5485—5488. 



343 



Moji konjči skrebljajo, 
10 Ker vince peljajo. 
Pa poglej, pa poglej, 
Ce je vince za kaj! 



Farbo ma lepo 
Kot čisto zlato, 
15 Pa še boljšiga žmaha, 
Čast, hvala Bogti! 



5485- 

(Izpod Melec.) 



En vrtec bam kupu, 
Bam trte sadiu, 
Prjatle pauabu, 
Tud sam ga bam piu. 

5 Ta gare za grickam 
En hribček staji, 
Ku je z gruozdjem abdan, 
De ga kume drži. 



Ti kunjki škripaj o, 
10 Ki imajo težku, 
Tuo vince peljajo, 
K je mačna sladku. 

Le pimo paštena 
Tuo vince rumena, 
15 Tuo vince sladku, 
K je ku čistu zlatu! 



En hribec bom kupil, 
Bom terte sadil, 
Prijatle povabil, 
Tud sam ga bom pil. 

5 Ti kunjki škripljajo, 
Ker voz'jo težko, 
To vince peljajo, 
K 1 je močno sladko. 



5486. 

(Iz Hudojužne.) 

Tam gori za hribcem 
10 En tersek stoji, 

Pa je z grozdjem obložen, 
Da ga komaj derži. 

En tiček prepeva, 
K* ne more več spat, 
15 Zjutraj zgodaj ustane, 
Sladko grozdje gre brat. 



Moji konjčki škripaj o, 
Sladko vince peljajo. 
Pogledaj, brat moj, 
Je vince za kaj? 



5487- 

(Z Banjšic.) 

5 Ko b' dobro ne bilo, 
B* ne strilo tako, 
B' ne človeka perpravlo 
Na petlerski stan! 



Koničknb šk'Brbldjo, 
Kt> vozjo t'BŠkĆ, 



5488. 

(Iz Ihana.) 



K'B vince peldjo, 
To močrn* bvagć. 



5485. Zapisa/ Janez Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 

5486. Zapisat J an ez KokoŠar. — Iz njegove zbirke, V krajih, kjer ne 
poznajo ni vinogradov ni čirička ali črička (Weingrille, vengrlj), se je morala 
ta Žuželka premeniti v tička ali črvička. 

5487. Zapisat Ivan Humar. — Iz njegove zbirke št. 72. 

5488. Zapisat Anton Breznik; peta Smolajdrova Ana. — Iz Brezni- 
kove zbirke II. št. 100. Konec je posebna napitnica. 



344 JH. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5489, 5490, 5491. 



■ 

5 Hi, hi hi! 




Sej b' ga ne tokć, 


Ta vince vtn popi! 




Kx b* t'ko dobri, na bo, 


Presneti pijdm.c, 




Sej bi» ga še večkrat, 


Pobćlši se zdej! 




Pa nimam d'narca vsaki»- 


Pobćlšan'B p'jancB 




kdt! 


10 Velajo še kej; 








5489. 







(Od Sv. Eme.) 


'Na bab'ca je vmrla, 




Pa ima po dva. 


V nebese je šla, 




Pa zakaj ? — 


V nebesa je šla. 
Pa zakaj? 




Konjički škrbljajo, 
Ker vozjo težkć, 


5, 


e šolne pozabla, 


If 


; Ker vozjo težkć. 


* 


e prišla nazaj, 




Pa zakaj ? 


* 


e prišla nazaj. 
Pa zakaj ? 




Konjički škrbljajo, 
Ker vince peljajo, 


Na krofasta babca 




Ker vince peljajo. 


10 Pa ima po dva, 

m 


2C 


> Pa zakaj ? 




5490. 






(Kranjska. 


) 


En hribic bom kupil. 




Deklćta napdjal, 


I 


Bom tčrte sadil, 




Pa sam ga bdm pil! 



Če nas kop žalosti, nas vino veseli. 

549i 

(Štajerska.) 



Mene zdaj močno veseli, 



Oča nebeski tak vuči, 



Da en glašek vina za me 10 Kaj on veli, se naj zgodi. 

stoji. 



Le pimo ga, le pimo ga, 
Saj vino nam je vajvoda. 

5 Da sosed priđe k sosedi, 
Le glažek vina mu nali: 

Ne smeš mu oponašati, 
Ne tuđi ogovarjati. 



Le primi, Tonček, toti glas 
No se n&pi zdaj, da ga maš. 

Človik popred dosti sterpi, 
Kak ters ti sladki sad rodi. 

15 Či glih nas kop razžalosti, 
Drugoč nas vino razveseli. 



5489. Zapisal Anton Kovači č. — Iz njegove pesmarice II str. 72. 
Začetek spada i Šaljivi. 

5490. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. 11. iog. Ista v zbirki 
Iv. Mladica z razločkom : 1 hribec. — Natisnil ;o je brez naglasnih znamenj 
tuđi Kuhač II šl. 530 7' zvezi s pesmima » Ti misliš, ti rajtaš* (št. 4400 J in 
*Od lube 'mam i ti* (Št. 425$) (z melodijo). 

5491« Zapisal Fr. Schweigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v 
porabo izročil K. Ozvald. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5492, 5493. 



345 



Zdoj deno, Tonček, zmisli se, Či nam vsako leto tak dobro 
Da tuđi sosid žejen je! bo, 

20 Mi gvišno pa sem pridemo. 

»Na svetu lepše rožice ni.« 

5492. 

(Kranjska.) 



Na svetu lepši rošce ni, 
Kot je ta vinska terta. 
Po zimi spi, 
Po let' cveti, 
5 Jesen nam vince daje. 

Tud druge rožice cveto, 
Pa vender t'ga ne strijo, 
Lih kakor zna 
Edina ta, 
10 Ki nas je napojila. 

Lć pijmo ga vsak en glaž 
V jmen Jezusa, Marije 
In svetiga 
Tud Jožefa 
15 Na zdravje tovaršije! 



Zdaj pa ga pijmo še naprej 
Na zdravje gospodarja, 
Ker je per nas 
Za kratek čas, 
20 Nam sladko vince daje! 

Zdaj pa ga pijmo še naprej 
Na zdravje gospodinje, 
Ker zdaj postav* 
Pred nas bokal 
25 Na mizo te sladćice. 

De b' mi še dolgo vince pil\ 
Boga častili uselej, 
To vošimo 
In prosimo, 
30 Dodeli Bog nam sveti raj ! 



5493- 

(Iz Krasinca.) 



Na svetu take rože ni, 
Kakor je vinska trta: 
Po zimi spi, spomlad cvete, 
V jesen nam vince daje. 

5 Saj druge rožce tud cveto, 
Pa tega ne storijo, 
Kaj je storila sama ta, 
Ki nas je napojila. 

Pšeničen klas, vinska trta, 
10 To je hrana naša: 

Ko mašnik začne maso brat, 
Pšenica zraven stoji : 



Ko mašnik začne maso brat> 
Tud vince zraven stoji. 

15 Zdaj ga izpijmo vsak jen glaž 
Na zdravlje gospodaru, 
Ki je pri nas za kratek čas, 
Nam sladko vince daje. 

Zdaj ga izpijmo vsak jen glaž 
20 Na zdravlje gospodinji. 
Ki je. pri nas za kratek čas, 
Nas prav lepo trahtiri. 



5492. Zapisat Matej Ravnikar-Poženčan. — Iz PP. str. jg — 40. V 
v. VP. II. št. 110, ki se toči ne glede' na naglasna znamenja in apostrofe sicer 
v tem: 27 vselej — 29 In] To — 30] Dodel' nam Bog ti svet raj. Natisnjena 
je v SPKN. III. 102 — 104 s temi premembami, ne glede na naglaske in apo- 
strofe: 1 rožice — 2] Kakor je v. t. — 7 vunder tega ne storijo — 11 pimo — 
11 glaž] kozar'c — 12 imćnu — 16 pijmo Še] pimo — 18 pri — 21 pimo — 
22 Ker] Ki — 22 vselaj. 

5493. Zapisat Peter Črnič,„^i/a mu mati Ana Crnič. — Iz njegovega 
rokopisa, ki mi ga je poslat Ivan Sašelj. Trelja strofa je $ krčena iz dven; za- 
Čete* druge se je paČ glasil enako vet zorna 9—10. 



346 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5494 — 5497« 



Zdaj ga izpijmo vsak jen glaž 
Na zdravlje vsi družini, 
25 Ki je pri nas za kratek čas 
Zavoljo kumpanije. 



Zdaj ga pijmo še naprej 
V imen' Jezus' Marije, 
Da b* bli pri nas za večni čas 
30 Zavoljo kumpanije! 



5494- 

(Iz Ihana.) 



Na svet' jo levše roš'ce ni, 
Kokir ja vinska tarta. 
Po zim'L spi, spomvad' ćudi, 
Na jćs'Ln vince daj a. 

5 Sej tud' druge roš'ce cudć, 
Pa tega na sturćjo, 



Kokir ta vinska tarteca, 
Ptr ni smo vst vesćli. 

'Dej ga pa spimo 'n gvaš 

al' dva, 
10 V imćn' svet' ga Š'Lntjanža, 
In tud' d'ga berta hišinga, 
K' nam svahk'L vince daj a. 



5495 

(Iz Cerkna.) 



Na sveti lepše rožce ni, 
Kot je ta vinska trta: 
Po zimi spi, spomlad cveti, 
V jesen nam vince daje. 

5 Te druge rožce tud cvetć, 
Pa tega ne storijo, 
Kot je storila rožca ta, 
Ki nas je napojila. 

Le pimo ga en glažk al dva 
10 Na zdravje gospodarje, 



Sedi pri nas za en kratki Čas, 
Nam sladko vince daje. 

Le pimo ga en glažk al dva 
Na zdravje gospodine, 
15 Ona nas traktera prav lepć, 
Prnese firkel vina. 

Le pimo ga en glažek al dva 
V imenu svetga Šentjanža: 
Šentjanž j6n pomočnik, 
20 Vseh pijancev ozdravlenik. 



5496. 

(Iz Motnika.) 

Na svetu lepše rožce ni, 5 So tuđi druge rožice, 

Kakor je vinska terta: 

Po zimi spi, spomlad cveti, 

V jesen pa glaške naliva. 



Pa tega ne storijo, 
Kakor ta storila je, 
Ki je nas napojila! 



5497. 

(Štajerska.) 

Na svetu lepše rožce ni, Po zimi spf, po let cveti, 

Kakor je vinska terta: V jesćn sode nataka. 



5494. Zapisa/ Anton Breznik; povedala Korezova Jera. — Iz Brez- 
nikove zbirke IV. št. 4. 

5495. Zapisa! Franč. Sedej. — Iz njegove zbirke. 

5496. Zapisai Fr. Sajevec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 

5497. Zapisai pač A. M. Slomšek. — Prijavil jo je kot »iz stare prede- 
lano* v Ahacljevih »Koroških in štaj. pesmih* str. 64—66 s to melodijo (št. 30): 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5498. 



347 



5 Te druge rožce tud' cvet6, 
Nobena ni tok žlahtna; 
En čas cvet6, se posuš6, 
In minejo brez sadja. 

Po hribcih je nasajena, 
10 Od sončica obsjana, 
Od kmetiča obrćzana, 
Od Jezusa darvana. 

Nobene svete maše ni, 
De bi ne b'la darvana, 
15 Nobene dobre volje ni, 
De bi ne bla spoštvana. 



Našo serce razveself, 
Povzdigne nam veselje, 
Tud' slabim svojo moč deli. 
20 Tolaži naše želje. 

Otrokom sladko grozdje da, 
Možam pa dobro vino, 
Za vsakiga veselje 'ma, 
Zato jo vsi čestimo. 

25 Kok sladko je, pokusmo zdej 
Od vinske terte piti, 
Bog ji še tuđi zanaprej 
Obilno daj roditi! 






5498. 

(Iz Frama.) 

Preljuba vinska trtica, Po zimi spiš, k' zmladlčt cvčtiš, 

Ko si ti vesela: V jesen sode nali vaš! 

Andante. 



mi 



H— 






% 



pzt 



t=Z 



-#■ — ► ^ ■#• -^- • 
Na 8ve - ti lep - Ši rož - ce ni, Ka - kor je vin • ska ter - ta, Po 



w 



$ — j-S-p - 



V=l 



1 



Hl 



t 



&=$ 



zi - mi spi Po let' cve - ti, V'je - sen' so - de na - ta - ka. 

Predelek SlomŠekov se je razširil po Štajerskem in Koroškem, Zapis 
N, Srienc s Suhe (Št. 38 v prepisu Jurija Lulka) se /oči v tem: 6 tak — 11 ob- 
vezana — 25 Kak. Zapis Alojzije Salamon od Makol (št. 37) se loČi v tem: 
1 sveti] zerali — 5] Tud d. rožice cv. — 6 tak — 7 cveti . . posuši — 10 Osolnč- 
nica (1) — 11 obrez.] nasajana — 12 požegnana — 13 — 16 prihaja za 24. verzom 
— 14, 16 Da — 17 Naše — 21 Otrokom — 22 Možem — 23 Vsakega — 
25 Kak . . . zdaj. Zapis Urše Košak (od Sv. Martina na Paki v prepisu Fr. Pra- 
protnika) se /oči v tem : 4 natoči — 6 tak — 7 posušć — 9 hribih — u obr.] 
obdelana — 12 obdarvana — 13 Nobena sveta masa ni — 14, 16 Da — 16 spo- 
štovana — 17 Naše . . . razveseliš — 18 Povzdigni — 19] Tud' slabi svojo moč 
dobi — 21 Otrokom — 22 Možem — 23] In vsakemu veselje da — 25 Kak . . . 
pokusno je, — 27 še tuđi] daj še — 28 daj] tud. — Natisni/ jo je Kuhač v 
svoji zbirki IV, št, i^jg (z Ahac/jevim napevom) s temi prearugačbami, ne 
g/ede' na nag/asna znamenja in apostrofe: 4 Jesen — 6 tak — 12 Jezuša — 
14, 16 Da — 17 Naše srdce — 23 vsakega — 25 Kak . . . zdaj. Natisek Schei- 
niggov v NPKS, Št, 1000 se ne /oči od Kuhačevega, izvzemši e pred v-om in: 
16 spoštovana — 17 srce. 

V VO, XVI, D. št. 21 se nahaja ista pesem in se /oči bistveno samo v 
drugi strofi od prede/ka S/omŠekovega ; ta stro/a slove namreČ tam: Te druge 
rož'ce tud' cveto, * Pa tega ne storijo, * Kakor je storila tertica, * Ker nas je 
napojila. (Primerjaj Št. 5492— gj, $495—96.) Drugi raz/očki ražen apostrofov 
so ti'/e: 1 sveti — 14 b' — 22 Možem — 23 ima. 

5498. Zapisa/ Oroslav Caf; pe/a Mar. Krajne. — Iz CO. I 70 — 7/. 
Strofa tretja spada k pesmim nastopnega nas/ova. 



348 



HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5499, 5500. 



5 Vse druge rožce tudč cvčto, 
Pak nčso tako žlahtne, 
En cajt cvčti, s$ posuši, 
Pa mineJQ brez sada. 

Prek morjica prinesena, 
10 V gorico je vsajena, 
Od kmetiča obrčzana, 
Od Jezusa žegnana. 

Nijedna sv^ta mesa ni, 
Da bi ne bla obdarovana; 
15 Tud' niedne dobre volje ni, 
Da bi ne bla spoštovana. 



Moje serce razveseli, 
Pozdigne mi veselje, 
Tudč nam svojo moč dčli, 
20 Tolaži naše želje. 

Otrokom sladko grozdje da, 
Možom pak dobro vino, 
Vsaki ga v' veselji 'ma, 
Zato JQ vsi čestimo. 

25 Pokusmo ga, ko sladko je, 
Od vinske terte piti, 
Bog nam ga daj zanaprej 
Po obilnem ga roditi! 



5499 

(Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) 



Na svetu lepši rožce ni, 
Kakor je vinska terta: 
Po zimi spi, po let cveti, 
V jeseni nam sode nataka. 

5 Te druge rož'ce tud cveto, 
Nobena ni tak žlahna, 
En čas cvedi, se posoši, 
In mnijo brez sadja. 

Po hribcah je nasajena, 
10 Od solnćica obsajana, 
Od kmetića obrezana, 
Od Jezusa darvana. 



Nobene svete maše ni, 
De b' ne bla darvana, 
15 Nobene dobre volje ni, 
De b' ne bla spoštvana. 

Zdej ga pa pimo vsak en 

glaž 
Na zdravje gospodar) e, 
Ker je pri nas za en kratek 

čas, 
20 Nam sladko vince daje! 



5500. 

(I2 Hudojužne.) 



Nobene lepše rož'ce nij, 
Kot je vinska terta: 
Po zimi spi, spomlad cveti, 
V jeseni sode nalije. 

5 Po hribih je nasajena, 
Od solnca je obs'jana, 



Od kmeta jo obrezana, 
Od Jezusa dar'vana. 

Otrokom sladko vince da, 
10 Možem pa dobro vino, 
Vsacega veselja je, 
Zato ga mi častimo. 



5499. Zapisat J. Bercer. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str, 41. 
Ta zapis se naslanja deloma na predelek Siomšekov (gi. št, 5497), kar spfičuje 
zlasti verz 8. 

5500. Zapisat J an ez KokoŠar. — Iz njegovega rokopisa, O tem zapisu 
velja isto, kar prejšnjem. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5501, 5502, 5503. 349 



Vinska trta — veselje mojega srca. 

(Iz Sv. Roperta v Slov. gor.) 

O preluba vinska razga, 
Ti veselje srca mojega! 



Prek morja si prepelana, 
Na goro si posajena. 

5 V spomladi si obrezana, 
Od Jezusa požegnana. 

Od moža si pogrobana, 
Od Jezusa požegnana. 

Od fantov si skopana, 
10 Od Jezusa požegnana. 



Od deklice opleta si, 
Od Jezusa požegnana. 

Ti s slamcoj si zvezana, 
Od Jezusa požegnana. 

15 Po zimi spiš, pot let cvetiš, 
V jesen pa sode nam polniš. 

Pri meši si gor ofrana, 
Od Jezusa požegnana. 

Pri meši si povzdignjena, 
20 Od Jezusa požegnana. 



Zahvalimo mi Jezusa, 
Kater nam sladko vince da. 



5502. 

(Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) 

Oh preljuba vinska rozga, Od divojčice opleta si, 
Si veselje srca mojega ! 10 Od Jezusa požegnana. 



Prek morja si priplavala, 
Na gori si posajena. 

5 Od moža si obrezana, 
Od Jezusa požegnana. 

Od fanta si okopana, 
Od Jezusa požegnana. 



Slamicoj si zvezana, 
Od Jezusa požegnana. 

Po zimi spiš, po let cvetiš, 
V jesen nam lagvi napolniš. 

15 Vinčice prav sladko je, 
Jezusi zahvalmo se! 



5503. 

(Štajerska.) 

O preljuba vinska trtica, Od fantov si okopana, 



Ti veselje srca mojega! 
Po Dravi si priplavala, 
Na hribček si posajena. 

5 Od možov si obrezana, 
Od Jezusa požegnana. 



Od Jezusa požegnana. 

Od deklic si ovezana, 
10 Od Jezusa požegnana. 

Od žene si oplejena, 
Od Jezusa požegnana. 



Po zimi spiš, po let cvetiš, 
V jesen nam sodeke natakaš. 



5501. Zapisal JankoSlebinger. — Iz njegove zbirke L str. 22 — 24, 
Verza 1. in 2, se pojeta pred vsakim parom. 

5502. .Zapisal Jožef Krajne. — Iz njegove zbirke. Prva dva verza se 
pojeta pred vsako kitico, 

5503. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jurija Tutka; poslal A. Ko- 
vačič. Prva dva verza se pojeta pred vsakim naslednjim parom. 



350 HI« — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5504, 5505, 5506. 



5504- 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Oj preluba vinska trta, Od fantov si okopana, 

Ti si veselje mojga srca! Od Jezusa požegnana. 



Po Dravi si priplavala, 
Na hribih si nasajena. 

5 Od kmeta si pogrobana, 
Od Jezusa požegnana. 



Od dekličev si okoljena, 
10 Od Jezusa požegnana. 

Po zimi spiš, po let cvetiš, 
Jesen nam dober sad rodiš. 



Će vinska trta sad rodi, 
To moje srce veseli. 



5505- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 



Ti ljuba vinska trta, 
Ti si veselje mojga srca! 
Po zimi spiš, po let' cvetiš, 
V jesen* nam sode natočiš. 

5 Od moža si obrezana, 
Od Jezusa požegnana: 
Ti ljuba vinska trta, 
Ti si veselje mojga srca! 

Od. fantov si okopana, 
10 Od Jezusa požegnana: 
Ti ljuba vinska trta, 
Ti si veselje mojga srca! 

Od deklet si ovezana, 
Od Jezusa požegnana: 
15 Ti ljuba vinska trta, 
Ti si veselje mojga srca! 



Od žen si otrgana, 
Od Jezusa požegnana: 
Ti ljuba vinska trta, 
20 Ti si veselje mojga srca! 

Od možev si oprešana, 
Od Jezusa požegnana: 
Ti ljuba vinska trta, 
Ti si veselje mojga srca! 

25 Od konjičkov si odpeljana, 
Od Jezusa požegnana: 
Ti ljuba vinska trta, 
Ti si veselje mojga srca! 

Od Slovencev si popita, 
30 Od Jezusa požegnana : 
Ti ljuba vinska trta, 
Ti si veselje mojga srca! 



5506. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

O preluba vinska rozga, 
Si veselje srca moj'ga: 
Prek morja si priplavala, 
Od Jezusa požegnana! 
5 Na gori si posajena, 



Od pajbov si vkopana; 
Od deklet si obrezana, 
Slamicoj si povezana; 
Z grozdjem si obložena, 
10 Pri sveti meši ofrana. 



5504. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Prva dva verza se 
pojeta pred vsakim nas led njim parom, 

5505. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika, ZaČetek 
je iz pesmi ptejbijega naslova, 

5506. Zapisal Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke III 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5507 — 5510. 



351 



5507. 

(Iz Jarenine.) 



Preluba vinska trta, 
Ti si veselje moj ga srčeka : 
Prek morja je priplavala, 
Na hribček je zasajcna: 
5 Halilileja, halilileja, 
Halilileja, halilileja! 



Skoz 
Skoz 
Skoz 
10 Skoz 
Skoz 
Skoz 



paura je okopana, 
Jezusa požegnana; 
dekline je povezana, 
Jezusa požegnana; 
žene je opleta, 
Jezusa požegnana! 



5508. 

(Od Sv. Jurija na južni železnici.) 



prežlahtna vinska terta, 
Si veselje mojga serca: 
Od možov si bla obrezana, 
Od Jezusa požegnana! 

5 Od fantov si okopana, 
Od Jezusa požegnana! 



Od žen si bla oštrejfana, 
Od Jezusa požegnana! 

Od deklet si bla ovezana, 
10 Od Jezusa požegnana ! 

Od perjatlov si pokoštana, 
Od Jezusa požegnana! 



5509 : 

(Ziljska.) 

Le pijmo ga en glaž bol dva, 
Saj nam ga le sam Jezus da: 10 
Oj prežlahtna vinska trta, 
Ki je veselje moj'ga srca! 

5 Dar se trta zeleni, 
Se sam Jezus veseli: 
Oj prežlahtna vinska trta, 
Ki je veselje moj'ga srca! 15 



Črez morje je pripeljana, 
Na hribre je zasajena: 
Oj prežlahtna vinska trta, 
Ki je veselje moj'ga srca! 

Še mešnik ne more meso brat, 
Mora sladko vince zraven 

stat: 
Oj prežlahtna vinska trta, 
Ki je veselje moj'ga srca! 



55IO. 

(Ziljska.) 
[Odlomek.} 

Oj le pimo ga en gwaš bel Oj ta liepa vinska terta, 

dwa, Ki je veselje našega serca! 
Saj nan ga san Jezoš da: 5 — — 



5507. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II 57. 

5508. Neznanega zapisovavca. — Pisana z drugimi vred na posamnem 
listu, ki mi ga je poslat Valentin Jare. Prva dva verza se pojeta pred vsakim 
naslednjim parom. * 

5509. Zapisal U. Jarnik. — Iz njegove zapiđčine priobčil J. Scheinigg 
v NPKS. št. 999. 

5510. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI C. 3. 



352 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 55 11, 5512, 5513. 



551 

(Z Vrhpolj nad 

spreluba vinska trta, 
Ti si mladika mojega srca: 
Po zimi spiš, spomlad cvetiš, 
Jesen pa sodke napolniš. 

5 O spreluba vinska trta, 
Ti si vesele mojega srca: 
Od fantov, deklet si okopana, 
Od Jezusa požegnana! 



I. 

Kamnikom.) 

O spreluba vinska trta, 
10 Ti si vesele mojega srca: 
Od mož, žena si obrezana, 
Od Jezusa požegnana ! 

spreluba vinska trta, 
Ti si vesele mojega srca : 
15 Čez morje si priplavala, 
Na hribićku si usajena, 



5512. 

(Iz Višnje gore.) 



Preljuba vinska trtica, 
Veselje mojga srčeca. 

Čez morje prepeljana je, 
Na Kranjskem zasajena je. 

5 Od fantov je obkolena, 
Od Jezusa požegnana, 

Od dekletov je okopana, 
Od Jezusa poživljena. 

Od moških je obgrobljena, 
10 Od Jezusa ustvarjena. 



Od ženskih je utrgana, 
Od Jezusa povzdignjena. 

Zdaj ga pa pijmo vsak en 

glaž, 
Da bo tud Jezus prijatelj naš! 

15 Zdaj ga pa pijmo vsak po 

dva, 
Da bi tud' Marija med nami 

bla! 

Zdaj ga pa spijmo vsak po 

tri, 
Da bi tud' angeljci b'li ! 



5513 

(Iz Suhorja, 

Preljuba vinska trtica, 
Veselje moj'ga srčica: 

Od kmetičv obrezana, 

Od Jezusa požegnana! 



5 Od kmetiča nastavljena, 
Od Jezusa požegnana! 

Od kmetiča prirezana, 
Od Jezusa požegnana! 

Od kmetiča okopana, 
10 Od Jezusa požegnana! 



15 



20 



) 

Od kmetiča oprašena, 

Od Jezusa požegnana! 

Od kmetiča potrgana, 
Od Jezusa požegnana! 

Od kmetiča izprešana, 
Od Jezusa požegnana! 

Od kmetiča pospravljena, 
Od Jezusa požegnana! 

Nobena masa brana ni, 
Da zraven vince ne stoji! 



551 1. Zapisa l Leop. Trotoevšek. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta 
VI. št. 56. Začetek spada k pesmim prejšnjega naslova. 

5512. Zapisat Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II št. 10. Konec 
spada k drugi napitnici, priobčeni spodaj. 

55*3. Zaptsal Anton Zloga r. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani 
Matica. Prva dva verza se pojeta pred vsakim naslednjim parom. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5514— 5518. 353 

5514- 

(Iz Dobravu.) 

Preljuba vinska trtica, Čez morje prepeljana, 

Ti si veselje mojga srca! V hribcih zasajena! 

Prav lepo si cvetela, 0d kmetiča obđelan 

Nam vmce dozorela : I0 0d Jezusa pože?nana . 

5 Od Noeta iznajdena, O Jezus in Marija, 

Od Jezusa požegnana, Bodi naša tovaršija! 

55^5- 

(Iz Primo8tka.) 

Preljuba vinska trtica, Od Jezusa požegnana! — 

Veselje naš'ga srčica: Kralj kraljca praša: 

Čez morje prepelana, »Kje bo jutri maša?c 

V hripci zasajena; >>Tam na planini 

5 Od kmetiča obrezana, 10 Pri sveti Katarini Uc 

5516. 

(Belokranjska.) 

Preljuba vinska trtica, 5 Od kmetiča obdelana, 

Veselje našga srčica: Od Jezusa požegnana: 

Ćez morje prepelana, Bodi, Jezus in Marija, 

V hripček zasajena! Bodi naša kompanija! 

5517. 

(Iz Št. Lovrenca ob Timenici na Dol.) 

O ti preljuba vinska trta, Si okopana, obrezana, 

Ti si veselje moj'ga srca ! Od Jezusa požegnana. 

Po zimi spiš, po let' cvetiš, ti pre lj u ba vinska trta, 

V jesen' nam sad rodiš. I0 Ti si vesel j e mo j' ga srca ! 

5 O ti preljuba vinska trta, Zdaj gapapijmo vsakenglaž, 

Ti si veselje moj'ga srca! Da bo vselej Jezus pri nas! 



5518. 

(Iz Gor. Vrtojbe.) 

Preljuba vinska trtica, Pej tega ne strijo, 

Le ti si trošt moj'ga srčica: 5 Kar le ti, vinska trtica! 

Sej tuđi druge rožce cvedejo, 

5514. Zapisa/ J a n k o Barle; pela Kata Judnič. — Iz Barletove zbirke, 

5515. Zapisa/ Tanko Barle; pela Tome Katarina — Iz Barletove 
zbirke. Konec spada drugam. 

5516. Neznanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Barle~ 
tovi zbirki. 

5517. Zapisal Ivan Šašelj; povedala Franč. Lavrič. — Iz Šašljevega 
rokopisa. Začetek spada k pesmitn prejšnjega naslova. 

5518. Zapisal Jožef Cejan; pravila M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove 
zbirke II. št. 45. Začetek je iz pesmi prejšnjega naslova. 

23 



554 HI- — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5519 — 5522. 

Ćrez morje si prepeljana, Od Jezusa požegnana. 

Na hribcu zasajena, 10 Šemašnikne more maše brat, 

Od kmeta obdelana, Ku vince more zraven stat'! 



Vinska trta daje človeku moč. 

5519- 

(Kranjska.) 

Vse drevćsa so preslabe Pod podćbo kruha in vina 

Za roditi to sladkćst, Priđe Jezus na olt&r. 

Kakor sama vinska terta, _> A . ... *, , 

K' da človćku mćč. Bratec, če S1 hh v teždvah, 

10 Hočem te razveselit , 

5 Žihro so ljudjć vesćli Polno kup'co čem t* nalit', 

Za leta prejćti ddr: Ti ga moraš čisto spit\ 

Moj pajdaš, 
Dobro ga znaš! 



5520. 

(Iz Belih Kranjcev.) 

Vsa drevesa so preslaba, 5 Žiher smo ljudje veseli 
Da b' rodila to sladkost: Za leta prečisti dar, 

Samo ena vinska trta, Pod podobo kruha, vina 

Ki nam daje kraft no moč. Priđe Jezus na oltar! 

5521. 

(Iz Krasinca.) 

Na svetu lepšega ni drevesa, 5 Saj ti hočem pomagati: 
Kakor je ta vinska trta, Eden glažek zrelga vinca 

Ki nam daje kraht in moč. Spij ga van, kaj Jezus tukaj, 
Ak si, bratec, na teža vi, Da z Marijo v nebesa greš ! 



5522. 

(Iz krške okolice.) 

Vsa drevesa so preslaba, 5 Če s' pa ti, France, v kak- 

Da rodile bi sladkost, šnih težavah, 

Kakeršne je vinska trta, Zdaj se lćhko veseliš: 

Ona nam daje kraft in moč. En glažek vinca je natočen, 

Čisto ga moraš venkaj popiti ! 

5519. Neznanega zatisovavca. — Iz SPKN. III $9 — 100. V verzu 4, je 
vrednik pred moč izpustil besedi kraft in, ker se je hotel izogniii tujki, g/e/ na- 
stopne Številke. V v. 12. je za Ti ga moraš tiskano napak Figo maraŠ. 

5520. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 

5521. Zapisal Peter Črnič; v pela mu mati Ana Črnič. — Iz njegovega 
rokopisa, ki mi ga je poslat Ivan SaŠelj. 

5522. Zapisal Vinko Kapler. — Iz njegove zbirke. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5523 — 5526. 355 

Vsi pravijo, da se z vinom zdravije 

5523. 

(Iz Slov. goric.) 

Stari moži pravijo, Fanti znajo glih tako, 

Da se z vinom zdravijo ; Radi vino pijejo. 

Ženske znajo glih tako, Kaj črez teđen zaslužijo 

Rade vino pijejo. I0 v neddjo vse 2 ap rav ijo. 

5 Možem pšenico kradejo, Dekline znajo glih tako, 

Da za vince dajajo. S fanti vino pijejo. 

5524- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Fantiči Čez teden služijo, 5 Dfekleta so pa glih takć, 
V nedeljo vse zapijejo. Da rada vince pijejo. 

Naj bo, naj bo, naj bo tako žene SQ Hh tak 

Naj bo, naj bo, naj botako ! Da rade ^ pijejo 

Možje so pa glih tako, 
10 Da radi vince pijejo. 



5525- 

(Iz Ihana.) 

Slišu sim u gojzd* kukuco Možćm všinico kradite, 

pet', De za svahki vince dajite. 

Vs^m tičkam cajt ja prletet' Ty . . . 

Iz te điževe štdjarske X 1 l ]t *-* T toko ' 

Na tć pvanin'ce zćlene. g e rad * ™ ce P^J : 

r 15 Kar cev ted^n zašužite, 

5 N'dva sva pa že bratca dva, y m,dćlo pa zapij^te. 
De rada vince pijeva. 

Si star* možg pr&vijo, Ve di»kleta ste ravLn toko, 

De se z vincam pozr&vT»jo. De rad e vince pfj-Lte: 

, r x , A A , , Se z lćp'Lm gvantam gvdntate, 

Ve ž*rje ste ravro tokć, 20 De fa ^ tam s b ^ dop S adl>t e. 

10 De rade vince pijete : r 



5526. 

(Iz Žej pri Komendi.) 

Možje pa glih tokć, Ki po oštarijah hodijo 

De radi vince pijejo, Soje žene opravljajo: 

5 Oja, oja, oja! 

5523. Zapisat Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. str. 33—34. 

5524. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Verza 
3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. 

5525. Zapisat Anton Breznik; peta Lovrenčevka. — Iz Breznikove 
zbirke II št. iog. Za vsakim verzom se poje: Oja! 

5526. Zapisat Fr anc e Francetov. — Iz zbirke Fr. Stele'ta VI. št. $0. 

23* 



356 IH« — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5527, 5528, 5529. 



Žene pa glih tokć, 
De rade vince pijejo, 
Možem pšenico kradejo, 
Za sladko vince daj ej o: 
10 Oja, oja, oja! 

Fantin pa glih toko, 
De radi vince pijejo, 
Čes teden kar zaslužijo, 
V nedelo vse zalumpajo : 
15 Oja, oja, oja! 



Dekleta glih tako, 
De rade vince pijejo, 
Se z lep'm gvantam gvantajo, 
De fantam bi»l dopadejo: 
20 Oja, oja, oja! 

Dohtarj'L pa glih toko, 
De radi vince pijejo: 
Znate pisat* ino brat', 
Pa tuđi kmete golufat* : 
25 Oja, oja, oja! 



5527- 

(Kranjska.) 

Midva sva tukaj bratca dva, Naši fantići ravn' tako, 



Rada vince pijeva. 

Naše žene ravn' tako, 
Rade vince pijejo, 
5 Možem pšenice kradejo, 
Pa za vince daj ej o. 



Radi vince pijejo, 
Kar čez teden zaslužijo, 
10 V nedelo vse zapijejo. 

Naše dekleta ravn' tako, 
Rade vince pijejo, 
Lepe obleke si napravljajo, 
De možkim bolj dopadajo. 



Maček je šel snubiti, 
Vuci so šli tuliti, 
Medved je šel tancati. 
Lisica je bla kelnarca, 
5 Mačka je bla kuharca, 
Zajec je bil ženih, 
Srna pa nevesta. — 

Ti si baba nora, 
Greh je tebe dal, 
10 Ti si baba djala, 
Da me imaš rada: 



5528. 

(Iz Osilnice.) 

Vsaka lepa mlada 
Ima sebe rada* — 

Vi ste moži glih tako, 
15 Moži ženan kradejo, 
Za sladko vince dajejo. 

Ženi so pa tud tako: 
Ženi možen kradejo, 
Za sladek čajek dajejo. 

20 Fanti, vi ste ravn 1 tako 
Kar čez teden dobij o, 
To v nedeljo zapijo! — 



5529. 

(Iz Kamena na Soči.) 

Vi fantiči ste lih taki, Vse, kar čez teden zaslužite, 

Ker vince pijete radf: V nedeljo pa zalumpate. 



5527. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 43—44. Vsakemu dru- 
gemu vetzu se pripeva: ajo! 

5528. Zapisa! Jož ef Ma 1 nar. — Iz nje gorega rokopisa. Pesem je zlo- 
Žena iz treh; začetek spada k živalskim, sreda k sianovs&im, konec pa sent. 
Cajek je paĆ še ie v najzad njih časih prišel v pesem. 

5529. Zapisa/ JožefMaligoj. — Iz njegove zbirke. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5530, 5531, 5532. 357 



5 Vi dekleta ste lih takć, 
Ker vince pijete radć: 
Birtahe prodajate, 
Za sladke vince dajete, 
Vince rade pijete, 
10 Pa fantom ga zakrivate. 

Vi možć ste lih takf, 
Ker vince pijete radi: 



Ženam kiklje prodajate, 
Za sladke vince dajete. 

15 Vi žene ste lih takć, 
Ker vince pijete radć: 
Možem pšenico kradete, 
Za sladko vince dajate! 



5530. 

(Z Otlice.) 



Vi moški glih taku, 
Radi vince pijete sladku: 
Cev teden se uogreblete, 
ZveČer ženć prateplete 
5 O ja zatu! 

Vi ženske glih taku, 
Rade vince pijete sladku : 
Možem pšenico kradete, 
Za sladku vince dajete 
10 O ja zatu! 

Vi uduvci glih taku, 
Radi vince pijete sladku: 
Cev tćden se spolbirate, 
V nedeljo punce zbirate 
15 O ja zatu! 



Vi uduve glih taku, 
Rade vince pijete sladku: 
Se z usakm rade kregate, 
Zatu uobenga nemate, 
20 O ja zatu ! 

Vi fantje glih taku, 
Radi vince pijete sladku: 
Kar v tćdni si prislužite, 
V nedeljo vse zalumpate 
25 O ja zatu! 

Vi punce glih taku, 
Rade vince pijete sladku : 
Se z lepmi gvantmi gvantate, 
De fantom belj dopadate 
30 O ja zatu! 



Vsaki želi, da trta rodi. 

553i- 

(Iz Litijskega okraja.) 

Vsak srcć tako želi, Da je fantom za pomoč, 

Da enkrat trta še obrodi, Oh dekletom lahko noč! 



Vinska trta 
Nima grla, 



Vinska trta daje vino za nas. 

5532. 

(Kranjska.) 



Da bi sama 
Vince žrla. 



5530. Zapisat Janko Bratina. — Iz njegove zbirke št. 39. 

5531. Zapisa/ H. Se var. — Iz njegove zbirke II, str. j. 

5532. Zapisa l ]oi ti Jurčič. — Iz *Desetega brata* (Zbrani spisi I ig6J. 



358 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5533—5537. 

Rujno vince gladi grlce. 

5533. 

(Hrvaška.) 

Rujno ovo vince Živi njega dragi Bog, 

Gladi naše gerlce, Š čije je pivnice! 

Gladi naše gerlce, Ma ■ ču ; t j 

A rumeni hce. IQ Dob J re vo £ ^ 

5 A rumeni Hce, Dokler bodem moga 

A veseli serce: Stojati na noga. 



5534- 

(Iz Za vreća?) 
O rumeno vince, Vsi vkupe: 

Gladi moje gerlce! Daj da ču ga piti, 

Kranjci, Pemci i Moravci Dobre vole biti, 

Piju vince radi, Dokler bodem mogu 

5 Kada se napiju, 10 Stajati na nogu! 
Za lasi se loviju : 

»Sladko je vince iz krŠke gorice.« 

5535 

(Iz Domžal.) 

Sladko je vince Tako, tako, bratec moj, 

Iz krške gorice, 5 S sladkim vincam me napoj, 

Lepo rumeno barvo ima. Potlej pa ostaneš prijateljček 

moj ! 

5536. 

(Iz Ihana.) 

Svahk-L ja vince T&ko, t&ko, bratac moj, 

Iz k&rške gorice, 5 Sv&hk'Lm vincam me napoj, 

Lćpo romćno barvo ima. Potli vastan'LšprjatuČ'Lkmoj ! 

5537. 

(Iz Suhorja.) 

Pijmo, bratci, vince, Tako, tako, bratec moj, 

Iz vlaške gorice, 5 Sladkim vincem me napoj, 

Lepo rumeno farbano. Potlej pa ostaneš prijatelj moj ! 



5533. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI D. 4 b, kamor je, kakor 
vse kaže, prepisana od dntgod. 

5534. Zapisat Iv, Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 80. 
Pesem je pač prvotno kajkavska. 

5535. Zapisat M. Rodč. — Iz njegove zbirke VIII //. g8. 

5536. Zapisat Anton Breznik; peta Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove 
zbirke II št. 104. 

5537- Zapisat Anton Zloga r. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani 
Matica, 



IH. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5538—5542. 359 



Blažene roke, ki so vince pridelale! 

5538. 

(Od Kolpe.) 

Dobro je vince Kć so ga kopale: 

Iz tance gorice, 5 Živel njega dragi Bog, 

Blažene so roćice, Ciga je pivnica! 

5539. 

(Iz Gorenjih Radolj.) 

Dobro je vince 5 Zde ga pa tokaji pijema. 

S ti sinske gorice: Gdor ga kol pije, 

Sa ga pardlavale Ta žihar zapoje, 

Use virne došice, Dejima čast hvala Bogo! 

Blažena gorica, ki vince rodi! 

5540. 

(Kranjska.) 

Dobro je vince, blažna gorica, 

Ki serca hladi, Ki njega rodi ! 

Vesel je, kdor sladko vince pije. 

554i- 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Jeruzalem, kjer sladko vince rase, 
Gorica sem in tje, gorica sem in tje, 
Veseli je, gdor sladko vince pije, 
Če le ga piti ma, če le ga piti ma! 

5 Prijatel moj, le pijmo sladko vince, 
Ki nam ga daje Bog, ki nam ga daje Bog, 
Te gremo mi, gdaj bo rudeče lice, 
Veseli vsi domo, veseli vsi domo! 



5542- 

(Iz Zavreču.) 

V Halozah, ki sladko vince rase, 
Gorica sem no ta, gorica sem ta, 
No te mo šli, gda bo erdeće lice, 
Veseli vsi domo, veseli vsi domo. 



5538. Zapisa/ J. Kobe. — Iz *Novic* XV (1857) 37 * v spisu *Čakavci 
po Vuku z ozirotn na kekavce« v št. 11. 

5539. Zapisa/ JožefAndrojna. — Iz njegove zbirke I. Št, ij. Use virne 
došice je pač pogrešeno ali nerazum/jeno zapisano namesto Pričine (ali kaj 
enakega) ročice. 

5540. Neznanega zapisovavca, — Iz SPKN, V 42, 

5541. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke, 

554a. Zapisal\v. Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str, 80, 



360 ni. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5543, 5544. 

5543- 

(Štajerska.) 

Vu Halozah to slatko vince rase 

V goricah sem no ta, v goricah sem no ta 

Veseli se, ker toto vince pije, 

Če ga le piti ma, če ga le piti ma. 

5 Prijateli, zdaj s' kupic vino spite, 
Da se bo vidio dno, da se bode vidio dno, 
No gremo mi, da bu rudečo lice, 
Veseli vsi domo, veseli vsi domo. 

Dobro je vince, kir serce hladi, 
10 blažena gorica, kir njega rodi : 
Le pimo, le pimo, dokler ga kaj je, 
Na zdravje onoga, ki nam ga daje. 

Pil sem vince, pil sem vince, Le pi ga, bratec moj, 
Vince belo, čermeno, Le pi ga, bratec moj, 

15 Od kojega serce moje Pa z dobrim vincem se napoj, 

Kruto jako veselo. 20 Pa z dobrim vincem se napoj, 

Anda budeš bratec moj ! 

Vino teče kakor maslo. 

5544- 

(Iz Frama.) 

Enkrat si zapejmo, Vemda je vino v kleti, 

Brati, ki tu sedimo, Enkrat mormo vmreti, 

Sedimo, sedimo Vmreti, ja vmreti, 

Ker smo Štajarci. 20 To vć vsaki sam ! 

5 Glaške si nalijmo Serce je gorelo, 

In jih vun popijmo, Vince je cvetelo, 

Popijmo, popijmo, Cvetelo, cvetelo 

Vsej Bog nam druge da! Kakor gartroža. 

Pijte, kolikor morte, 25 Slovo vsem tem vernim, 
10 Vince je vse sorte, Vitam eternam, 

Vse sorte, vse sorte Vitam eternam 

Vinca sladkega. Tako 'do peli nam. 

Vince je priraslo, Tam na onem sveti 

Teče kakor maslo, 30 Ne bo vina v kleti, 
15 Kakor maslo, ko maslo V kleti, ja v kleti 

V grlo štajarsko. Tam pa suša bo ! 



5543. Zapisa l Fr. Schweigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v 
porabo izročil ar. K. Ozvald. 

5544. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 2. 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5545, 5546. 



361 



5545- 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

Eno si zapojmo, 
Bratje, to mi vemć, 
Ja vemo, ja vemo, 
Da Slovenci smo! 



Srce bo gordo, 
Lice bo cvetelo, 
Cvetelo, cvetelo 
Tak kak gatroža. 



5 Kaj mo si začeli? 
Vinca mo si vzeli, 
Ja vzeli, ja vzeli 
Vinca sladkega! 

Kupce si nalimo, 
10 Čista vun popimo, 
Popimo, popimo, 
Da nam Bog da. 

Pijte, kelko morte, 
Vino je vse sorte, 
15 Vse sorte, vse sorte, 
Vino štajersko. 

Vino je priraslo, 
Teče kakor maslo, 
Ja maslo, ja maslo, 
20 Vino štajersko. 



Eno si zapojmo, 
Bratje, to mi vemo, 
Vemo, da vemo, 
Da Slovenci smo. 

5 Kaj smo si začeli? 
Vina smo si vzeli, 
Vzeli, da vzeli 
Vinca sladkega. 

Glažke si nalijmo, 
10 Čisto ven popijmo, 
Popijmo, popijmo, 
Saj nam Bog ga da! 



25 Skrbi do odišle, 
Dobre misli prišle, 
Ja prišle, ja prišle 
Od vinca sladkega. 

K čem' je vino v kleti? 
30 Enkrat mormo vmreti, 
Ja vmreti, ja vmreti, 
To zna vsaki san ! 

Slava vsem tabernam! 
Requiem aeternam, 
35 Aeternam, aeternam 
Bodo peli nam. 

Tam ne onem sveti 
Ne de vinca v kleti, 
Ja v kleti, ja v kleti 
Tam le suša bo! 



5546. 

(Štajerska.) 

Pijte, kolkor morte, 
Vino je vse sorte, 
15 Sorte, vse sorte 
Vinca sladkega. 

Vino je priraslo, 
Teče kakor maslo, 
Maslo, je maslo, 
20 Vino štajarsko. 

Srce bo gorelo, 
Lice bo cvetelo, 
Cvetelo, cvetelo 
Tak kak gatroža. 



5545. Zapisat JožefTušak. — Iz njegove zbirke III Istega zapis v 
zbirki II se ločt v tem: 2 vejmo — 3] Vejmo, vejmo — 10 viin — 12] Se nan 
Bog ga da — 14 Vince — 21—24 prihaja za 25 — 28. — 29 vino] ono — 
31 mreti . . mreti — 37 oven — 38 Ne] Ga ne. 

5546. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Ant. KovaČiČa II str. $$ — 56. 



362 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5547, 5548. 



25 Skrbi 'do ođišle, 
Dobre misli prišle, 
Prišle, da prišle 
Od vina sladkega. 

K čem je vino v kleti? 
30 Enkrat mormo vmreti, 



Vmreti, da vmreti, 
To ve vsaki sam ! 

Slava vsim tabernam, 
Requiem aeternam, 
35 Aeternam, aeternam 
Bodo peli nam ! 



Eno si zapojmo, 
Brati, to vsi vemo, 
Vsi vemo, vsi vemo, 
Da Slovenci smo ! 

5 Kaj si mo začeli, 
Vinca si mo vzeli, 
Da vzeli, da vzeli 
Vinca sladkiga. 

Kupice nalijmo, 
10 Žlahtno vince pimo, 
Le pimo, le pimo, 
Saj nam Bog ga da! 

Pijte, kolkor morte, 
Vince je vse sorte, 
15 Vse sorte, vse sorte, 
Vince štajersko. 

Da nam je priraslo, 
Teče kakor maslo, 



5547- 

(Od Makol.) 

Ko maslo, ko maslo, 
20 Vino štajersko. 

Srce bo gorelo, 
Lice bo cvetelo, 
Cvetelo, cvetelo, 
Kakor rožica. 

25 Skrbi da bi odišle, 
Dobre misli prišle, 
Da prišle, da prišle 
Od vinca sladkiga. 

Ćemu je vino v kleti! 
30 Enkrat mormo vmreti, 
Da vmreti, da vmreti, 
To vemo vsaki sam. 

Slovo daj tabernam, 
Rekviem aternam, 
35 Aternam, aternam 
Bojo peli nam! 



5548 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Eno si zapojmo, Ja vemo, ja vemo 

Brati, to vsi vemo, Da Slovenci smo. 

5547. Zapisala Loj za Šalamon. — Iz ujene zbirke (šl. nj). Melodijo 
je po njenem petju zapisa l Jurij Lulek tako-le: 




X- 



E - no si za-poj-mo, Bra-ti, to vsi ve - mo, Vsi ve 



mo, vsi 



«eIe;e?^=^ 



t 



3^P£ 



ve - mo, Da Slo-ven-ci smo! 

5548. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5549, 5550. 



363 



5 Kaj mo si začeli, 
Vino mo si vzeli, 
Ja vzeli, ja vzeli, 
Vina sladkiga. 

Kupice nalijmo, 
10 Žlahtno vince pijmo, 
Ja pijmo, ja pijmo, 
Saj Bog nam ga da. 

Pijte, kolko morte, 
Vino je vse sorte, 
15 Ja sorte, ja sorte, 
Vino štajersko. 

Da nam je prirastlo, 
Teče kakor maslo, 
Ja maslo, ja maslo, 
20 Vino Štajersko. 



Srce bo gorelo, 
Lice bo cvetelo, 
Ja cvetelo, ja cvetelo 
Kakor rožica. 

25 Skrbi do odišle, 
Dobre misli prišle, 
Ja prišle, ja prišle 
Od vina sladkiga. 

K čem je vino v kleti ! 
30 Enkrat mormo vmreti, 
Ja vmreti, ja vmreti, 
To ve vsaki sam! 

Slovo daj tabernam, 
Rekve eternam, 
35 Ja eternam, eternam 
Bodo peli nam ! 



5549- 

(Od Sv. Martina na Pak i.) 

Zdravico si zapojmo, Zakaj t' je vince v kleti, 

Kakor bratje vemo, Ne veš, da moraš vmreti? 

Ja vemo, ja vemo, Ja vmreti, ja vmreti, 

Da Slovenci smo. 20 To dobro vemo vsi ! 



5 Vince bo priraslo, 
Teklo bo prav gladko, 
Ja gladko, ja gladko, 
Vince štajersko. 

Glažke si nalimo, 
10 Cisto ga popimo, 
Popimo, popimo, 
Vince štajersko. 

Srce bo gorelo, 

Lice bo cvetelo, 

15 Cvetelo, cvetetelo, 

Kakor gartroža. 



Tam na onem sveti 
Ne bo vinca v kleti, 
Ja v kleti, ja v kleti, 
Oh tam le suša bo! 

25 Tam bom vsi veseli 
Rajsko vince pili, 
Ja pili, ja pili 
Veselja rajskega. 

Slovo dajmo vernim, 
30 Requiem eternam, 
Eternam, eternam 
Bodo peli nam! 



5550 

(Iz konjiške okolice.) 

Eno si zapojmo, Ja vemo, ja vemo, 

Bratje, to mi vemo, Da mi Slovenci smo. 

5549. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Konca 
pevec ni ume/. 

5550. Zapisat Lovro StepiŠnik. — Iz njegove knjižice *Ženitbene ali 
svatbene navade in napitnice* 1885, str. 61, 62, kjer je pač marsikaj prenarejeno, 
n. pr. Slovenci, slovensko nam. Štajerci, štajersko, vrtnice nam. gartroža itd. V 
tem zapisu je mnogokaj prenarejenega. 



364 



HL— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5551, 555 2 - 



5 Kaj borno začeli ? 
Vinca 'mo si vzeli, 
Ja vzeli, ja vzeli 
Tega vinca sladkega. 

Vinca si nalijmo, 
10 Cisto vun popijmo, 
Popijmo, popijmo, 
Saj birt nam druz'ga da. 

Pijmo ga pošteno 
Zdaj to vince zrelo, 



15 J 



a vince, ja vince, 
a vince slovensko. 



Vince je priraslo, 
Teče kakor maslo, 
Ko maslo, ko maslo 
20 Po grlu Slovencem. 

Srce bo ogorelo, 
Lice bo cvetelo, 



Cvetelo, cvetelo, 
Ko vrtnica lepć. 

25 Skrbi so odišle, 
Dobre misli prišle, 
So prišle, so prišle 
Od vinca sladkega. 

Vince k čem' je v kleti, 
30 Ker mor'mo enkrat umreti, 
a umreti, ja umreti, 
a, to vsaki sam ve! 

V slovć roke si dajmo, 
Ta zadnji glaž nalijmo 

35 Za slovć, za slovo 
Ima bit to zadnjokrat. 

Zmir* aleluja peli, 

V nebesih zrner* veseli 
Veseli, veseli, 

40 Slovenci vekomaj ! 

Ž. •• 
ivijo . . . 

Živili Slovenci vekomaj! 



\ 



Le pij, le pij, 

Sam Bog te naj živi! 

Vince je cvetelo 

Rudeče in belo, 

5 Cvetelo, cvetelo 

Je vince štajarsko! 

Vince je vse sorte, 
Le pijte, kolkor morte: 



5551- 

(Štajerska.) 

Vse sorte, vse sorte 
10 Je vince štajarsko! 



Vince je priraslo, 

Nam teče kakor maslo 
e maslo, je maslo, 
e vince štajarsko! 



Vince je poraslo, 
Teče kakor maslo: 
Maslo je, maslo je 
Leto vince drašičko! 



5552- 

(Iz Dobravic.) 

Srce je gorelo, 
10 Vince je cvetelo : 
Cvetelo je, cvetelo je 
Kot ta bela lilija. 



5 Vince je za rajžo, 
Daje nam korajžo: 
Vinček moj, vinček moj, 
Rajžaj ti z menoj. 



Vince je rumeno, 
Teče nam medeno: 
15 Medeno je, medeno je 
Vince prav sladko! 



5551. Zapisat Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 7/. Prva 
dva verza se pojeta pred vsako strofo. 

555a. Zapisat Janko Barld; pela Kata Indnič. — Iz Barletove zbirke. 
Glede* 2. strofe glej spo daj v odd. C. naslov » Vince je za rajžo*. 



HL— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5553, 5554, 5555. 365 



Borno eno zapeli, 
Da borno vsi veseli, 
Veseli, veseli, — 
Da Slovenci smo! 

5 Tam na unem svejti 
Ne bo več vinca v klejti, 



5553 

(Kranjska.) 



V klejti, v klejti — 
Večna suša bo! 

Bog daj usem vernim 
10 Requiem aeternam, 
Aeternam, aeternam — 
Borno peli tam ! 



»En glažek ali dva — to nam korajžo da.« 

5554- 

(Iz Toplic na Dolenjskem.) 



Bratci, veseli vsi 
Pesem zapojmo si: 

Od vinca sladkega 
Kot solnce čistega. 

5 En glažek al pa dva, 
To nam korajžo da. 

En glažek al pa tri, 
To nam korajžo stri. 

En glažek al pa štir, 
10 To je vse skup hudir. 



En glažek al pa pet, 
Zdaj ga pa dajmo spet. 

En glažek al pa seks, 
Zdaj ga pa dajmo eks ! 

15 Ti zvončki u dolinci 

Zvonijo bin bin bom, juhćl 
Ti zvončki u dolinci 
Zvonijo bin bin bom: 
Zvonijo bim, 

20 Žvenkljajo bom, 
Donijo bom bom, 
Bom bom, bom bom! 



5555- 

(Iz Žej pri Komendi.) 



An glaž'k al pa dva, 

To nam korajšo d&. 

An glaž'k al pa tri, 

To nam še n'ć ne stri. 

5 An glaž'k al* pa šter, 

To nam je vse 'n hodćr. 



An glaž'k al pa pet, 
Pili ga borno spet. 

Solnce nam doli gre, 
10 Lunca nam sveti že. 

Lučko prižgali smo, 
Fir'nčke djali smo! — — 



*<$*■ 



5553. Zapisa/ Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. 

5554. Zapisat M. Rode; poveđal Fr. Župane. — Iz Rodetove zbirke VII. 
st. 21. Vse kaže, da je pesem moderna, narejena Še le po znani, navadno za 
gorenjsko izdaj aiii pesmi »Bratci, veseli vsi, * Pesem zapojmo mi, * Od vinca 
sladkega, * Kot sonce čistega« (prim. Razlagovo Pesmarico 1863, str. 41—42), 
ki se je iz » Grlice* (II. zvezek) razširila povsod; na Štajerskem je v Siov. go- 
licah nerazumevani kranjski verz Kot sonce čistega premenjen ćelo v od sunca 
Čistega. Toda ta *gorenjska* zdravica nikakor ne kaže biti narodnega spočetka, 
ampak je, ker jo je narod zelo malo prenaredil in jo po je povsod z istim i be- 
sedami, narejena od umetnega pesnika, ki je porabil za njo nemŠko melodijo 
napitnice: »He Leutln, horts mich an, Trallalala, trallalala, * Was ich euch 
singen kann: Trallalala, * A Liedl ubern Wein, * Sonst falit mir gar nichts 
ein! Trallalala, trallalala, trallala, trallala, Trallala, trallala. trallalala«. 

5555. Zapisat France Francetov. — Iz zbirke Fr. Steleta VI. Št. 46. 



366 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5556 — 5560. 



Oddelek B. 



Pesmi o veseli družbi, o vabilu vanjo, 
o nje hvali in v zahvalo gostitelju. 

Pojdimo gledat, če še čepek drži. 

5556- 



Le lesem, le lesem, 
Soseđje moji, 
De bođemo vidli, 
Će čepek derži. 



Le pridi, le pridi, 
Soseska maja, 
Le pridi pogledat, 
Če čepek drži! 



(Šentjernejska.) 

5 Će ne derži, 
Pa ga žabi 
In svojimu sosedu 
En glažek nali! 

5557- 

(Štajerska.) 

5 Če ne drži, 
Pa ga zabij 
In svojmu prijatlu 
En glažek nalij! 



Le sam, le sam, 
Soseda moja, 
Le pojma gledat, 
Će čepek drži ! 



5558 

(Iz šaleške doline.) 

5 Će pa ne drži, 
Ga pa zabij, 
Svojmu prijatlu 
Pa druzga nalij! 



5559- 

(Iz šaleške doline.) 

Pil, pil, kar je prav! Pojva gledat obedva, 

Al' si čepek prav zabil? Da bolj ga varjema! 



5560. 

(Iz Motnika.) 

Mene moj prijatel vabi, 5 Pejmo ga v glažek nali vat 
Da pit ga poj deva: Svojmo bracu prov veselmu : 

Pejmo gledat k sodci, V glažek nalimo, 

Če čepek še kaj derži! Ven ga popimo! 



5556. Neznanega zapisovavca (M. Kobeta?). — Iz VO. XV L Č* 16 med 
vrhovskimi. 

5557. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str, 75. 
5558 Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5559. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5560. Zapisal GaŠpar Križni k. — Iz njegove zbirke GK. I. jg. 



III. — IV. Pcsmi pivske in v veseli družbi. B. 5561—5563. 



367 



Pojdi z menoj v gorico! 

55 61 - 

(Iz Frama.) 



Ena nova zdravica 
Je vunkaj prišla, 
Prav lčpo zapčla 
Od Štajarskega: 
5 Od teiste gorć, 
Ko mi rastejo rozgć, 
Ko mi rastejo rozgć 
Ino presladko vince. 

Le bratec ti moj, 
Pojdi z menQ: 



10 Ma pila glaž vinca 
No hvalila Boga. 
Zahvalimo Boga 
No svetga Duha, 
SvetQ TrojicQ, 

15 MariJQ dčvicQ: 

Le prosi za nas, 
Usmili s§ krez nas! 
Le prosi za nas, 
20 Usmili s§ krez nas! 



Ne hodi mimo, tu je dobro vino! 

5562. 

(Iz Frama.) 



Sem bil na Štajarskem, 
Sem slišal ptice pet, 
Tam sem se naučil, 
Kak imam živet': 
5 V tem ledik stani, 
Dokler sem še sam, 
Bogu lehko hvalo dam. 

Če pa dnarce mam, 
Za firkelj vina dam; 
10 Će prijatelj priđe, 
Vsej mu piti dam: 



O le pijmo ga 
V imeni Boga, 
Kter nam sladko vince da! 

15 Le ne hodi mimo, 

Tu je dobro vino; 

Le ga pij en glaž, 

Tu je kratek čas: 

O le pijmo ga 
20 V imeni Boga, 

Ker nam dobro vince da! 



5563- 

(Od Sv. Juri ja na Ščavnici.) 



Sem priša v Štajarsko, 
Tam sem sliša ptičke pet, 
Tam sem se naviiča, 
Kak se ma živet. 

5 Či kak krajcar mam, 
Ga za pintič vina dam. 
Če prijatel priđe, 
Njemu piti dam: 



»Le pi, le pi v imen gospod 

Boga, 
10 Ki nam sladko vino da U — 

Kelnarca mi pravi: 
»Prite po navadi, 
Prite radi k nam! 
Jaz vas rada mam 
15 In vam piti dam, 

Tak kak inda vsaki dan!« 



5561. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III. 4$. 

5562. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 24. 

5563. Zapisa/ Jožef Krajne; narekala Ana Kapun. — Iz Krajnčevega 
rokopisa. 



368 IH. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5564—5567. 

Pozdravilo veseli družbi. 

5564- 

(Iz Dobravic.) 

Hvalen bodi Jezus Kristus, Srečni bratje in sestre, 

Dober večer Bog vam daj ! Najsrečnejši. tišti čas, 

Pri vas lepa kompanija, 10 Če je Jezus poleg vas! 

Pri vas Jezus in Marija, Zdaj ga pimo vsak' jen gla- 

5 Pri vas je res kratek čas, žek, 

Teče vince nam čez glas. Vsak' jen glažek ali dva: 

Srečni oče, srečna mati, Pi ga, bratec, jen bokal, 

Ja bom pa za druzga dal! 



5565- 

(Od Sv. Jurija na južni železnici.) 



Hvaljen bodi ^ 
Hvaljen bodi 



ezus Kristus, 5 Pri nas je pač ena luštna 

ezus Kristus! kompanija, 

An dober večer nam Bog Kir je Jezus in Marija, 

daj! Pri nas je pač en kratek čas, 

An dober večer nam Bog daj ! Kir je Jezus polek nas! 

Zdej ga pimo vsak dva glaža 
10 V imen Janeza in Pavla ! 
Prinesi ga en pisan bokav, 
Birt bo pa za drujga dav. 

5566. 

(Iz Frama.) 

Hvalen bodi Jezus Kristus, Pijmo vsak iz enga glaža 

Dober večer nam Bog daj! V imenu svetega Sentjanža: 

Dober večer nam Bog daj ! 10 Vsej te bQ nam kratek čas, 

rr, . , t .. Će bo Tezus poleg nas. 

To je ena lepa kompanija, J 

5Ki je Jezus no Marija: Prinesi ga en pisan bokal, 

To poleg je kratek čas, Vsej ti ga bQm plačal sam ; 

Ker je Jezus poleg nas! Prinesi ga en pisan bokal, 

15 Vsej ti ga DQm plačal sam! 

Veselemu ni nobeno vino predrago. 

5567. 

(Od Celja.) 

Serčni veseli glas, Slatko vin pijemo, 

Kok je lušno per nas: Lepo mi pojemo! 

5564. Zapisa/ Janko Barle ; pela Judničeva Kata. — Iz Barletove zbirke, 
Pesetn se poje navadno na veselici, kadar prišigajo luč. 

5565. JVeznanega zapisovavca. — Pisana z drugimi vred na posamnem 
listu, ki mi ga je poslal Valentin fare; v v. 8, je nam. polek (poleg) pač po- 
grešno pisano prerok. 

5566. Zapisal Oroslav Caf; pel BI. Bedenik. — Iz CO. L 80. 

5567. Neznanega zapisovavca. — v Iz pesmarice Martind Rosarja iz 
Zagabra pri Teharjih, ki mt jo je poslal Štef. Šinger iz Železne Kaple. Strofo 7. 
przmer/aj z začetkom št. 1188. 



HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5568, 5569. 



369 



5 Le poglej, moj tovarš, 
Kok je veseu ta glaž, 
Tukaj na mizi stoji, 
Vsak se ga veseli. 

Dokler je glažek pon, 
10 Mi smo korajžni zram; 
Kadar pa v glaž več ni, 
Gremo nerazn mi. 

Zđej ga en glažek pi, 
Lubi moj bratec ti! 
15 Menš, đe neč na vela? 
Vince prau šnajt ima! 

Kir je človk per korajž, 
Noče imejt prazn glaž, 



Ko b' bio po tolarji, 
20 Sej mo predrago ni. 

Oštir tak govori, 
Neč se ne strašmo mi, 
On je rat porok moj, 
Kolk ga čem pit nicoj! 

25 Dekle mam šikano, 
Kiklo ma pisano, 
Sakmu zna antvert dat, 
Naj bo star al mlat. 

Štajarc, zdej vzemi glas, 
30 Če si perjatev naš, 
Vonkej ga zdej popi, 
De bomo lušni kaj! 



»Od daleč sem privandral, rad bi pri vas ostal.« 

5568. 



(Iz Frama.) 



Jaz sčm vboga Šlapca, 
Ne včm, kam bf s$ dčjal: 
Sem tudč k vam pritekel, 
Pri vas b! rad ostal. 

5 Vidim mizQ pokrftQ, 
Gorč vino no mčso; 



Jaz bi tudč h vam sčdel, 
Vsej s§ meni spodobi takć. 

Kelnar vino nese, 
10 Ne vč, kam bi ga dčjal: 
Le meni ga v rQke dajte, 
Vsej imam gčrlo ko rQkav! 



5569- 

(Iz Trzina.) 



Od daleč sem privandral, 
Pri vas bi rad ostal; 
Za en stolček bi vas prosil, 
Da b' jaz na njem sedel. 

5 Za mizo je pripravljen' 
Klobase in meso: 
Glih jaz sem en popotnik, 
Glih men' se šika to. 

Ta birt je pa ošaben, 
Napravljen je lepo ! 



10 Glih jaz sem ena slapa, 
Glih men še šika to. 

Pa brineva matika, 
Pa vrbov je pa kramp: 
15 T'ko dolg ga bova pila, 
Da bo ga en poln vamp. — 

Ta rauhtobak, ta Šnoftobak, 
Le to je pića naša; 
Tri dni naprej, tri dni nazaj, 
20 Ne bomo vinca pili ! 



5568. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II 144, kjer je v verzu 1, na- 
mesto šlapca zapisano samo šla; da je besedo popolniti v Šlapca, kazeta na- 
s/opni številki. 

5569. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke L št. 40. Konec spada 
nafbrš drugam. Glih v v. 7. je pač slabo razumijem Li (= le). 

U 



370 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5570 — 5573. 



5570- 

(Iz lhana.) 



Vad dćleč sim prvandru, 
Pir vas bi. rad ustov; 
Za 'n stćvčik vas bi prosu, 
De b' jast na nčm sidov. 

5 Vse bćrtne so košate, 
Napravlene Tp6: 



A'l jast sim ana šlap'ca, 
Na gćnte me domu. 

Pa brinava matika, 
10 Pa varbu ja biv kramp : 
T'kć dovgi ga 'va piva, 
De v pohin vamp, vamp, 
vamp! 

5571. 

(Torovo pri Vodicah.) 



Poglej tega Grogorja, 
Ki prazno nivo orja, 
Postran klofuto nos', 
Za trebuh hruha prosM 

5 Oh deleč sim prvandrov, 
Pr vas bi rat ostov, 



Za stolćek bi v&s prosov, 
De bi en maP počov. 

Dolenc pa mora znati 
10 Saj nograd obdelvati: 
Će ga delov prov ne bo, 
Bo pa piv vodo! 



Z vinom nas napojite. 
5572. 

(Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) 



Bratci se skupaj snidejo 
In za mizo se vsedejo, 
Skupe roke podadć 
In veselo zapojo. 

5 »Hišni oče, prosmo vas, 
Z vinam napojite nas! 
Mi smo pa zato ljudje, 



Hišni oče odgovori: 
10 »»To me v serce veseli: 
To je meni na čast, 
K' ste se peršli h men 

oglast! 

»Preljub prijatel naš, 
Vzemi v roke glas, 



«« 



Pif ga čemo do belga dne!« ^ T Z slad "™ vincam 8* nali » 
& ° In era čisto ven dođi!« 



»Tu bom počival do bele zorć. 

5573. 

(Iz Stubice.) 

Truden sem došel z vinske gorć, 
Tu bum počival do bele zorć. 
Bratec sa sestrom za stolom sedć, 
Krute i jake mi žeju trpć. 



popi 



5570. Zapisa/ Anton Breznik; pel MihaČonov Jaka. — Iz njegove 
zbirke II. š/. 104. 

5571. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke V. //. 20. Konec 
spada pač drugam. 

5572. Zapisa/ Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 44. 

5573. Zapisa/ Nik. Stokan. — Iz »Bisera* 61. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5574, 5575, 5576. 371 

5 Pak dajte mi vinca, kaj srdce hladi : 
Blažena gorica, kaj vincem rodi! 
Pimo ga, pimo ga do bele zorć, 
Plaćali ga burno svak z svoje mošnjć, 
. I nega napimo, ki nam ga dajć: 
10 Bog živi onoga, ki nam ga dajć! 



5574- 

(Iz Jurketincev pri Varaždinu.) 

Zvečer si pojdem vu vinske gore, 
Tam si bum čekal do bčle zorje, 
Dč bratec sestrićem tak žeju trpi, 
Kupičku natoči, pa žeju gasi. 
5 Oj srečna pivnička, kaj lagve drži, 
Oj srečni lagviček, ki vince drži, 
Oj srečna pipička, ka vince toči, 
Oj srečna kupička, ka vince drži! 



V dobri družbi sem prišel k vam. 

5575- 

(Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) 

Jest sim peršu tukaj k vam, En glažek vinca frišniga, 
Kompanije našel sim; 10 Na zdravje očeta hišniga! 

Pa nisem peršu sam, T/J . , A .. 

T. ,w**„ ¥~„« , monn; . Kd ° r te g a ne b ° St0nl » 



5J 



e peršu Jezus z menoj : ~ , ? A ., 

jest sem vedil še doma, ? a b ° J ezu * za P U( J d ' 

De ne pojdem brez tega. £ m P ak "* J r « *****?*> 

. . Ce ne stn kaj grešniga! 



En glažek vinca bom popil, 
Kompaniji bom napil: 



»Zmirom se veselim, bolj po leti ko po zimi.« 

5576. 

(Iz Razbora.) 

Zmirom se veselim, Lan je bio vse drago, 

Bol po let ko po zim': 10 Bog je polajšav to, 

Saj nam ni nič hudo, V gorčah je vse lepo, 

De b' še le zdravje bio! V polju pa ravn tako. 

5 Let's je en slabo let, Bratci se snidemo, 

Pa bo za žvet na svet: VinČice pijemo: 

Prosmo le vsl Boga, 15 En glažek al pa dva, 
De nam še zdravje da. To nam korajžo da. 

5574. Zapisa! Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegove zbirke IINP. HL 33. 
5575« Zapisa/ Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 40. 
5576. Zapisa/ Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. 1, kjer je pripisana 
ta-le melodija: 

24* 



372 



HL — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5577, 5578. 



Oh ta firndrajsigar 
Je biv en žlahen dar, 
Kdor ga je koli piv\ 
20 Boga je vsak častiv. 



Vi oče, hišna mat, 
Bog vam lonaj stokrat, 
Ker ste povabl nas, 
Da nam je kratek Čas! 



»Imam volju danes vesel biti.c 

5577- 

(Hrvaška.) 

Imam volju danas vesel biti, > Hvala, hvala, dragi prijateli, 

10 Ko ste mene danas pohodili : 
Ispi čašu, ispi čašu, 



Kuče gazdu lepo zahvaliti, 
Koj nam daje, koj nam daje, 
Današno goščenje. 

5 V* to ime čašu v ruku pri- 

mem, , 
Daj, komšija, da ti ju na- 

lijem! 
Ispi čašu, ispi čašu, 
Ljubi našu gazdu! 



Ljubi ćelu kompaniju. 

V to ime čašu v' roke pri- 

mem, 
Daj, kumšija [bratec], da ti 

ju nalijem, 
15 I još k' tomu, i još k' tomu 
Vabim na veselje!« 



5578. 

(Iz Huma v hrv. Zagorju.) 



Denes imam volju vesel biti, 
Kučegazde lepo zahvaliti, 
Koj nam daje, koj nam daje 
Denešnje veselje. 



5 Išče k tomu, išče k tomu 
Babino veselje: 
Nuder ti, kako mi, gazdi na 

veselje ! 



Veselo (staccato) Solo. 






£:=$: 



:*=3: 



'^m 



Zmi-rom se ve - se -lim Bol po let, Ko po zim, Vsaj nam ni 

Vsi 







*-iS— 




Č3EE 



nič hu-do Dab Še le zdrav-je bio! Traj-dje traj-la • la traj-dje 



- k v i v *. I °« w ndo. 



traj - la - la traj-dje traj - la - Ja ho - la - la ho - la • lo ho ! 

5577- Nezna?iega znpisovavca. — Iz prepisa Mateja Ravnikarja- Po- 
ženčana v »Povasnih p.* $t. 5. 

5578. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 12 Q4 (z melodijo), 
Konec je pokvarjen, kakor kaže prejšnja številka. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5579 — 5582. 373 

»Pun veselja danas dan.« 

5579 

(Hrvaška.) 

Pun veselja danas dan, Primi čašu brate moj, 

Kuče gazdi alduvan, 10 U ljubavi ti ne dvoj ; 
Koj iz serca, ljubavi Ar si vredan ljubavi, 

Želi, budmo veseli: Hoću zato ja piti: 

5 Jal i nazlob naj zgino, Bog te živi mnogo let, 

Ljubav sercu aldujmo, Našiga pajdaštva cvet! 

Da mi onde skupa vsi 15 Možbit k'letu ne bu me, 
Budmo danas veseli! Da bi napil zdravje tve. 



»Bog nam živi gospo dar ja.« 

558o. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Bog nam živi gospodarja, Bog nam živi gospodinjo, 

Ki nam sladko vince daja! Ki nam peče tiično svinjo! 

Men pa vse jedno je, _ v . . , . y . 

5 Imam dnarcov al pa ne. ^og nam živi vse po hiši, 

u Ker njim čast in slava shši ! 



5581. 

(Iz Suhorja.) 

Bog pozivi naše hrame, Bog pozivi gospodarja, 

Kot na nebu zvezde jasne: 10 Ki daje vince brez denarja: 
Bog jih živi mnogo let, Bog ga živi mnogo let, 

Veseli se ćeli svet! Veseli se ćeli svet! 

5 Bog pozivi prijatelje, Bog pozivi gospodinjo, 

Prijatelje, roditelje: Ki nam daje kruha in vina: 

Bog jih živi mnogo let, 15 Bog te živi mnogo let, 
Veseli se ćeli svet! Veseli se ćeli svet! 



5582- 

(Iz Ihana.) 

Zahvalimo gospodarja, Če 'mam d'narce al' pa ne: 

Kt> nam dajč vincč brez 5 Će 'mam d'narce, pfjam 

d'ndrja. vince, 

Men' vse jedno je, Če nimam d'narce, p'jčm 

vadć ! 

5579. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa M. Ravnikarja-PoŠenčana 
v njegovih *Povasnia />.« št. 6. Iste pesmi prepis je tuđi med vrhovskimi v VO. 
XvL I), št. 5 s temi razlikami: 2 gazdu — 5 zginu — 6 aldujmu — 7 ovdi 
— 10 V . . . dvuj — 11 uređen — 12 to] te. Zadnji štirje verzi vsake stro/e se 
paroma ponavbajo, 

5580. Zapisat Jožef Krajne; narekovala Marija Štelcl. — Iz Krajn- 
čevega rokopisa. 

5581. Zapisat Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki fo hrani Matica. 
558a. Zapisa/ Anton Breznik; pel Repinec. — Iz Breznikove zbirke 

II št. 9 8. 



374 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5583—5586. 



5583- 

(Od Sv. Martina na Paki.) 

Le pijmo ga, ne glejmo ga, En glažek vinca frišnega 

Saj je le vince, ni vođa: ioNa zdravje birta hišnega, 
Ta Čas, ker vinca več ne bo, Na zdravje totih vseh ljudi, 
Bmo pili pa vodo. Sam Bog jih naj živi! 

5 Le pijmo ga z majolčice En glažek v roke bom vzel, 

Na zdravje te okolčice: Prijatlu mojemu bom napil 

Zato smo sem prirajžali, 15 Inoj bom tako govoril: 
Da bi prav dobre volje bli. Prijatelj, Bog te živ'! 



>Prav lepa je farba, še boljši je žmah.« 

5584- 

(Z Rake na Dolenjskem.) 

Eno pesem zdravico vam bodem zapel, 
K jo je pela ene tica iz dežele štajerske: 

Od žlahtnega hribca, od vinske gorice, 
Od sladkega vinca, k je farbe lepe. 

5 Prav lepa je farba, še boljši je žmah: 
Zavoljo kompanije, natoči ga še 'n glas ! 

Kdor hoče le to zdravico piti, 
Mora glažek vinca spiti : 

Glažek vinca frišnega 
10 Na zdravje očeta hišnega ! 



5585- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Bog ga živi gospodarja, 

Ki nam vince da brez dnarja! 



5586. 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Men' vse jedno je, men' vse Nimam dnarcev, pijem vodo! 

jedno je 5 Men' vse jedno je, men' vse 
Imam dnarce ali pa ne: jedno je, 

Imam dnarce, pijem vince, Imam dnarce aP pa ne I 



5583. Zapisala Urša KoŠak (?). — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5584. Zapisa/ Fr. (Radivoj) Poznik; pela Ana GorŠakova. — Iz nje- 
gove zbirke. 

5585. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5586. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. — Pri- 
merjaj tuđi št. 2154. Podooen re/rain ima/o tuđi nemške pesmi: »Mir ist alles 
eins, mir ist alles eins, * Ob ich Geld hab* oder keins«. 



III. — IV. Pcsmi pivske in v veseli družbi. B. 5587, 5588, 5589. 375 

#- 

5587. 

(Z Block pri Cerknici.) 

Mien vse jednu je, mien vse jednu je, 
Če jmam dnarce, dnarce ual pa ne : 

Će dnarce imam, pijem vince, 
Će dnarcu nejmam, pa vodo. 

5 Mien vse jednu je, mien vse jednu je, 
Će jmam kajžco, kajžco ual pa ne: 

Će jmam kajžco, griem pod strejšco, 
Će kajžce nejmam, pa pod smrejčco. 

Mien vse jednu je, mien vse jednu je, 
10 Će jmam dukle, dukle ual pa ne. 

Će dukle imam, griem vasvat, 
Će lubce nejmam, griem pa spat 



Bog ga živi, ki nam vince daje! 

5588. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Bog nam živi gospodarja, Men pa vse jedno je, 

Ki nam sladko vince daja. Men pa vse jedno je, 

Men pa vse jedno je, 10 Imam dnarcev al pa ne. 

Men pa vse jedno je, Bog nam živi vse p0 hiši> 

5 Imam dnarcev al pa ne! Ker j im čast in slava sliši . 

Bog nam živi gospodinjo, Nam pa vse jedno je, 

Ki nam sladko vince daje. Nam pa vse jedno je 

15 Mamo dnarcev al pa ne! 



»Zato smo sem prirajžali, da bi prav dobre volje b'li.« 

5589- 

(Iz Lučan v Solčavi.) 

Lepijmo ga, k ne glejmo ga, 5 Le pijmo ga z majolčice 
Saj je le vince, k ni voda: Na zdravle te okolćice: 

Ta čas ko vinca več ne bo, Zato smo sem prirajžali, 
Borno pili pa vodo. Da b dobre vole bli. 



5587. Zapisa l Izidor Modic. — Iz njegove zbirke št. 74. 

5588. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5589. Zapisa/ Franč. Zemljič. — Iz njegove zbirke št. 8. — Zapis 
Fr. Praprotnika iz šaleške do/ine se /oči v tem : 1 K ne] ne — 2 Saj — 2 k ni] 
saj ni — 10, 11 zdravje — 11 pa tud] totih — 13 — 16 manjka. Enako se 
začenja druga spodaj priobčena napitna pesem. Za verzom 9. paČ manjka eden, 
ki se je g/asil: Na zdravje birta hišniga. 



376 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5590, 5591, 5592. 

En glažek vinca frišniga En glažk bom zdaj u roko uzel, 

10 Na zdrauje pa tud vseh ludi, Prijatlo sojmo bom napil 
Sam Bog jih naj živi! 15 In bom tako govoril: 

Prijatelj, pog te živ'! 

»Zato smo sem prišli, da bi dobre volje bili.« 

5590. 

(Iz Levca v Sav. dol.) 

Trinka bajn, trinka bajn, V imen Marije Device 

Majn liber, lustig sajn: In svetga Jožefa! 

Zato , s mo s em perrajžali, Hvak bođ B 

Da b dobre volje bh. IQ Tak dobre volje smo . 

5 En glažek al pa dva Na zdravje našga I . . ., 

V imen gospod Boga, Ga Jezus rad ima. 

Prišli smo k dobremu možu. 

559i. 

(Kranjska.) 

Dajmo zdaj čast hvalo Bogu, 10 Kaj se deržiš tak žalostno, 

Ker smo se vkupej zbrali, Sai še pipa popuša, 

Prišli h'temu đobrimu možu, Će ga lih pijemo močno, 

Zato borno mi djali: Korajža ne zapuša. 

5 Bodi vesel, Pij, bratec, zdaj 

De bodeš pel 15 Nič ga ne glej, 

Z nami leto zdravico, Saj rado doli teče; 

Potem boš glaž v' roke vzel, Li naglo notri v' glaž poglej, 

Terdil našo pravico. Ne boj se, nič ne reče! 

»Če sem lih dužen, nisem sužen.« 

5592 

(Kajkavska.) 

Će sim ti lih dužen, Vince serce raci, 

Z&to nisim sužen, Betežnike jači: 

Komur groš, komur dva, Li ga pij, kakor mi, 

Komur sto talfrjov, 10 Gazdu na veselje ! 

5 Ven je bio spoznano * . 

Od svih kavalirjev. Ce sim tl llh dužen ltd ' 

*#€ 

5590. Zapisa/ Ivan Pilih. — Iz njegovega rokopisa št. 8. Glede verzov 
3. in 4. gle; enako se glaseč prejšnji naslov. 

5591. Zabisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih »Povasnih p.« 
št* 3. — Prvi ael je tiskan v SPKN. V. 46, drugi kot posebna zdravica na 
str. 4J s temi razlikami, ne glede' na apostrofe in naglasna znamenja : Dajmo 
zdaj] Dajmo — 2 skupej - 3 h' temuj k' — 5 Bod' — 8 glaŠ — 12 če lih 
p. ga m. — 13 Koraža — 17 noter. Narodnost pesmi je sumljiva. 

5592. Neznanega zapisovavca. — Iz Matevža Ravnikarja- Poženčana 
*Povasnih pesmi* št. 60. Natisnjena je pozneje SPKN. V. 45—46 s temi raz- 
likami: 1] Ako sim lih d.] — 4 talirov — 5] Tako je spoznano bio — 6 ka- 
valirov. 



IH. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5593—5596. 377 

Oddelek C. 

Zdravice in napitnice posvetne 

vsebine. 



-•— 



»Glažki so naliti!« 
5593- 

(Sv. Trojica v Halozah.) 

Hajđi, bratje, piti, Ker lubezen vmira, 

Glažki so naliti, iojo vince podpira: 
Že so polni svetlega Zato, ženske, pite vi, 

Vinca dobriga! Tud vam dobro stri! 

5 Zato, bratje, pijmo, Še eno zdravico, 

Glažke vsi spraznimo: Nam vsem veselico: 

Žlahna kapla nas živi, 15 Bog nas živi prijatelje 
Stare omladi! In tud prijatlice! 

Že dolgo nismo pili ga. 

5594- 

(Iz Šiške.) 

Že dolgo nismo pili ga, 5 Primi, bratec, 

Pili ga, pili ga, Primi, bratec, kupico, 

Zatorej danes dajmo ga, Povezni jo, 

Dajmo ga, dajmo ga! Povezni jo na mizico! 

5595- 

(Iz Ihana.) 

Že dovgi nismo pili ga, pili ga, 
Zaturi donis dejmo ga, dejmo ga! 
Primi, bratić, primi, bratić, kupico, 
Podvćzni jo, podvezni jo na mizico, 
5 Hop mi, bratić, hop mi, bratić, hop, hop, hop ! 

5596. 

(Od Bleda.) 

Že dolgo nismo pili ga, pili ga, pili ga, 
Zdaj, oj brate, pijmo ga, pijmo ga, pijmo ga! 
Primi, bratec, primi, bratec, kupico, 
Povezni jo, povezni jo na mizico! 

5593. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Narodna? 

5594. Zapisal M. Rodfc; povedal Bojan Kolečck. — Iz Rodetove zbirke 
VIII. št. 18. 

5595. Zapisa/ Anton Breznik; pela Barba Orchek. — Iz Breznikove 
zbirke II. //. 80. 

5596. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke II. št. 25, kjer je 
tuđi melodija. 



378 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5597—5599. 



Sam ne bom pil. 
5597- 

(Iz Slatine.) 

Danes sem jaz pa le za nić, Vince me greje po zim', 

Vsa dobra volja je preč: Ž njim se tu<T lahko hladim, 

Glej, kako tresem se, Kadar mi vroče je. 

Glej, kako zebe me! Torej ga pijem le, 

5 Kak' bi, kak* bi pomagal si 20 Dokler — dokler mi v glavo 



le? 

Žnabli me pečejo zlo, 
V ustah skor sline ne bo: 
Vroče prihaja mi, 
Pot že na čel stoji: 
10 Aube, aube, pomagajte mi ! 

Kje bi le našel pomoč, 
Da lahko spal bi ponoč? 
Da se spet posuši, 
Da več mrzlo ni, 
15 Hitro, hitro mi vinca nali! 



ne gre! 

Sam ga pa jaz ne bom pil, 
Bom še sosedu nalil, 
Pojde po vrsti zdaj, 
Dokler imamo kaj, 
25 Sosed, sosed sosedu ga daj I 

Hvala Bogu še za to, 

Ker nam da vince sladko! 

Zdaj pa le gremo spat, 

Jutre na delo rad', 
30 More, more vsak zgodaj 
spet vstat! 



Pijmo ga, ne kregajmo se! 



Le pijmo ga vsi, 
Ne krćgajmo se! 
Saj dnarce im&mo, 
Pa plaćamo vse! 

5 Kaj mdramo mi, 
K' smo fantje mladi! 



5598. 

(Kranjska.) 

K' soldatov pomanjka, 
Pa pojdemo mi. 

Će pćjdemo mi, 
10 Skj pćjdete vi : 
Će pojdete vi, 
Saj pojdemo mi! 



5599- 

(Iz Ihana.) 

Bratić, nikdr se na krćgiva, Men' pa no srečno rajž^co: 

Sej d'narce 'mava, de pvd- 5 V nebesih nama pa uč god, 

čava; Gvar se Marija viseli! 
Zdej pa piva šntjanžuca, 



5597. Zapisa/ Zmagoslav Tkalec. — Iz njegovega rokopisa št. /. 

5598' Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. HL 102. Konec spada k 
vojaški. 

5599. Zapisat Anton Breznik; ptla stara Kajžnica. — - Iz Breznikove 
zbirke II št. 101. 



III. — IV. Pesrai pivske in v veseli družbi. C. 5600, 5601, 5602. 379 



Le pijmo ga še, 
Pa ne kregejmo se, 



5600. 

(Kranjska.) 



Sej dnarce imamo, 
De plaćamo use! 



Pijte, ne kregajte se! 
5601. 

(Štajerska.) 

Kaj se boste štrejtali? 5 Ženska skuha župico, 

Žinte, jest sem žejen! Mož natoči kupico: 

Dober kraj je v Štajeri, Rumpum, pumpum — pum! 

Keri jeožejen: To kupico spi vun! 



Prinesite še en bokal, dasi imam strgan rokav. 

5602. 

(Iz Razbora.) 

Bratci, skupaj veselimo se, 5 Kadar vidim kacga gormana, 



Dokler v glažkih vinca mamo 

še: 
Kadar v glažkih vinca več 

ne bo, 
Kaj za naše zdravje bo? 



Da svoj hramček količkaj 

odprt ima, 
Hitro, hitro za njim prihitim, 
Da pa še en glas dobim. 



5600. Zapisa/ Andrej Smole. — Iz njegovega rokopisa v VO. III d. 
191. Vrazov prepis v VO. XVIII. 6$\i se /oči v tem: 2 kregajmo — 4 wse. 

5601. Zapisa/ neki Domainko. — Iz papir jev v CO* 

560a. Zapisa/ Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke ši. j/. »Ta popevčica 
se po/e pri ,dobrih voljah* (, Martin, furovž, likof itd.).* Melodija je taka: 



i 



± 



-i—i-r-i— f * . ->— t — i-f-i-L-J- 



Brat- ci sku-paj ve • se - li - mo se, Do-kler v glažkih vinca ma-moše 






"0- 

V- 



& 



Ka-dar vglaž-kih vin • ca več ne bo Kaj za na - Še zdrav-je bo 



$ 



" j-U— v 



■$=&. 



1 * 






Traj-la di - di -ja traj-la di - di • jo, Traj-la di - di- 



P 



t 



Imo. 



j 



> /> 



II do. 



£±= 



t3l 



ja traj - la di - di - jo ja - di - ja 

Narodnost pesmi je ze/o dvom/jiva. 



ho! 



380 DL — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5603 — 5606. 

Kadar mož bolan doma leži, Prinesite ga še en bokav, 
10 Prines mu, žena, firkl vinca Će imam glih razstrgan ro- 

ti, kav, 

Da si svoje srce ohladi, 15 Će imam glih razstrgan ro- 

Svoje zdravje zadobi. kav, 

Saj bo birt za druzga dav! 

5603. 

(Iz Višnje gore.) 

Le prines' mi ga bokal, 5 Će večja je lodrica, 
Će prav imam strgan rokav, Bolj poje petica ; 
De mi srce razveseli, Potem bom še bolj vesel 

Celimu životu korajžo stri! Glažek v roke vzel! 



Če kdo neče piti vina. A. 

5604. 

(Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) 

Ena kupica Tota neče piti 

Sladkga vinćeca Ne dobre vole biti: 
Senota po mizi 10 Piti, piti, piti, 

Je privandrala. No dobre vole biti. 

5 Le popimo ga, Prešmentana pijanjka, 

Le zavžimo ga Kaj še s tebe bo, 

Na zdravje našoj Miciki! Će se poboljšala ne boš? 

5605. 

(Sv. Anton v Slov. Goricah.) 

Ta prva kupica sladga vin- (Ako pa noče piti, mu pojejo:) 

čeca 5 Toti ded (tota baba) neče piti 

Sen na to po mizi je pri- No dobre vole biti, piti, piti, 

vandrala, piti 

Le popimo ga, le zavžimo ga, No dobre vole biti! 
Na zdravje našega I . . . Prešmentani pijanec (uka), 

10 Al* še kaj s tebe bo, 
Če se pobojša ti ne boš? 



Če kdo neče piti vina. B. 

5606. 

(Štajerska.) 

Rumpum, rumpum, rumpumpum ! Ker pa neče, naj gre vun 
Dobre vole bodmo! Tečas ležat v parmo! 

5603. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II. št. 75. 

5604. Zapisa/ Jožef Krajne; nateka/a in pe/a Lucija Cagran. — Iz 
KranjČeve zbirke. GUde' konca gle; spodaj. 

5605. Zapisa/ Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke II. 

5606. Zapisa/ neki Domainko. — Iz papir jev v CO. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5607, 5608, 5609. 381 



5 Naj bo Krajec al Hrovat, 
Vsaki pije vince rad: 
To kupico nali, 



No bracom vsem napi, 
No bracom vsem napi! 



Če kdo neče piti vina. C. 

(Štajerska.) 

Tri dekline po poti gredo, »»Keri neče vina piti, 

Perva pr...e, druga pita: 5 Naj mo bo, naj mo bo!«« 
»Komi to? Komi to?« 1 



Ali pij ali idi! 
5608. 

(Kranjska.) 



Nograd imam ko en vert, 
Hram je malokdaj odpert. 
Prijatli moji, 
Slabo se godi, 
5 Ključ se malokdaj verti ! — 

Kdor hoče pri nas biti, 

Mora vesel biti; 

Kdor se bode gerdo deržal, 



Pa naj gre proč od nas! 
10 Doma za pečjo 
Pijejo vodo, 
Ker jim vinca ne dado. 

Mi korajžo imamo, 
Sladko vince pijemo: 
15 Će tega spijemo, 

Pa po druzga pojdemo. 



Kdor neče biti vesel, bo tepen! 

5609. 

(Iz Središča.) 



Luštni bote in veseli, 
Ki ste gnes klobase jeli: 
Na Franca Frica god, 
Na Franca Frica god! 

5 Luštni bote vsi kaplani, 
Ste debeli kak purani! 

Luštni bote pokrivači, 
Keri se gor po latah vlači! 



Luštni bote vsi orači, 
10 Keri orje ino vlači. 

Luštna bodi vsa družina, 
Pij vodo, če nimaš vina! 

Keri neče lušten biti, 
Dvejsti pale (če) na r . . 

dobiti ! 



5607. Zapisat Fr. Schweigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v 
porabo izročil ar. K* Ozvald. 

5608. Zapisa/ Mat. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih »Povasnih 
pesmi* //. 63. Žačetek spada drugam. 

5609. Zapisala Tereza Pošepl (poslat M. Slekovec). — Iz njene 
zbirke št. /j. 



382 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5610— 5613. 

Še ga je v kleti en sod! 

5610. 

(Od Sv. Erae.) 

En glažek bom v roke prijel, Ura odbila tri proč, 
Eno zdravico napil: Trudne so moje oči, 

Glažek okrog, Rad bi šel leč, 

Glažek okrog, Gor tja na peč, 

5 Saj ga je še v kleti en sod! 15 Pa mi je že vince bolj všeč! 

Tam ga peljajo en voz, Zidane volje smo vsi, 

Tistemu nismo mi kos: Vsak si naj roko poda: 

Će ga glih pijemo Naj si poda, 

Ćele tri dni, Naj si poda, 

10 Pa ga še nić ne sfali! — 20 Borno v nebesih mi vsi! 

»Poleg navade stare društvo se sestalo je.« 

5611. 

(Iz hrv. Zagorja.) 

Poleg navade stare I da u družtvu ovome 

Družtvo se sastalo je, Ljubav se nam uzdrži! 

Bilo, ne bilo na pare, Dvignimo čaše visoko, 

Samo da veselo je! 10 Zkriknimo složno na glas: 
5 Anda, Franjo ljubljeni, Našega Frana Bog živi 

Nek te Bog nam pozivi, Veselo mnoga leta! 

5612. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Polek navade stare Zdihnimo z srca globoko: 

Društvo se zbralo je, Bog živi nam našega 

Bilo, ne bilo na pare, Veselo mnoga leta! 

Samo da veselo je! Zdaj ga pij, zdaj ga pij 

5 Zdignemo čaše visoko, 10 Bratom na veselje! 

56I3- 

(Od Sv. Jurija na Sčavnici.) 

Poleg navade stare Zdihnimo srca globoko : 

Društvo se zbralo je, Bog živi nam našega Jiirja 

Bilo, ne bilo na pare, Mnoge in srečne leta ! 

Al samo da veselo je! Izpijo, popijo, 

5 Zdignimo čaše visoko, 10 Bratci vsi veseli ! 

5610. Zaphal Anton Kovači č. — Iz Jijegove pesmarice I. str. 44 — 4$. 
Konce spada k umetni, katera se zaČcnja: Oh, on, ura že bije, * Sonce već 
mi ne sije; * Zdavnaj že se je skrilo, * BliŠč pošilja mi milo itd. 

5611. Zapisat Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. /j// (z me/.J. 

5612. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5613. Zapisat Jožef Krajne; narekoval T. Borko. — Iz KrajnČevtga 
rokopisa. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5614— 5619. 383 

5614- 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

Poleg navade stare 5 Vzdignimo glažke visoko, 
Ljudstvo se zbralo je, Zdehnimo v srcagloboko: 

Bilo, ne bilo na pare, Bog živi našega I . . . 

Oj samo da veselo je! Veselo mnoga leta! 

Naj bratec živi, ki se veselo drži! 

56i5- 

(Iz šaleške doline.) 

Jaz čem pit, jaz čem pit, Naj bratec živi, 

Oj jaz ga hom pil ! * 5 K' se veselo drži ! 

Vsa kompanija veselo naj pije: 



Kolikor kapljic, toliko let! 

5616. 

(Od Bleda.) 

Kolkor kapljic, tol'ko let Kdor pa čmerno se drži, 

Bog nam daj na svet živet, 5 Ta za našo družbo ni ! 
Živijo, živijo, živijo na svet! Živijo, živijo, živijo na svet! 



5617- 

(Od Sv Trojice v Halozah.) 

Kolko kapljic, tolko let Živijo, živijo, 

Bog nam daj na svet živet: Živi nas Bog! 

• 

5618. 

(Kranjska.) 

Kol'kor kapljic. tol'ko let To nam korajžo da; 

Bog nam daj na svet* živet* ! 5 Dva al' pa tri, 

En glažek al' pa dva, To nas korajžne stri ! 



5619. 

(Iz konjiškega okraja.) 

Bog te živi, bratec moj, Kolkor kaplic, tolko let 

Oj živi te, oj živi te ! Bog ti daj na svet živet ! 



5614. Zapisa/ Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke II 

5615. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5616. Zapisa! Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke II. Št. 21, kjer je 
tuđi melodija. 

5617. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5618. Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke I. št. 24, 5. 
56x9. Zapisa/ Lovro StepiŠnik. — Iz njegove ga rokopisa, ki mi ga 

posla/ A. KovaciČ. Zapisovavec jo je natisni/ kot 1. strofo Št. XV. (g/. št. 2628) 
v knjižici » Zenit b. a U svatb. navade in nap.« 1885 s temi predrugačbami, ne 
glede apostrofov: 3 kapljic, in pristavivši na koncu: Živio! živio! 



384 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5620—5623. 



Ljubiš me, kušni me! 
5620. 

(Štajerska.) 

Lubi brat, jaz kušnem, lu- Za vse, keri so ovde: 

bim te, 5 Da bi pili no veseli, 

Napijem ti za zdravje: Da bi pili no veseli, 



Za moje, za tvoje, 



Ljubiš me, kušni me, 
Pijem ti na zdravje, 
Za tvoje, za moje, 
Svaki, nam pomore. 



De bi dugo vživali! 



5621. 

(Iz Jaske.) 

5 Zdravi bili i veseli, 
Zdravi bili svi, 
Mi, koji smo ovdje 
Skupa spravljeni ! 



Bog daj polno klet, da se današnja škoda zakrije! 

5622. 

(Od Sv. Juri ja na Ščavnici.) 

Na zdravje Frančeka in tuđi Naj ga po meri vsaki viin 



Janeza, 
Ki sta za toto ime zezvana ! 
Bog vama daj še dolgo živeti, 
Ino prav lepo pesem zapeti ! 



spije, 
In si ga dolge leta zavžije! 



Bog vam le daj še puno 

klet vina, 
5 Pesmo le tako borno zapeli, 10 Da b se današnja škoda za- 



Glažeke polne borno naleli: 



knla: 

Zato še zapojmo veseli vi vat, 
Da bi še šaznaver natakat! 



Pijmo in režimo, bratovščino vežimo! 

5623. 

(Iz Frama.) 



Ti ti tidl hojsasa, 
Vino se piti da: 

Na zdravje tega, 

Ko ga v rokah ima! 

Hojtadraj daj a, 

Di rajta daja, 

Drajta didi drajdade, 

Drajta daj da ! 



Pijmo no režimo, 
10 Bratovšnjo vežimo, 
Na zdravje tega itd. 

Vince je sladko, 
Teče nam gladko ; 
Ko bi sladko ne bio, 
Bi ne teklo tako! 



5620. Zapisa/ Fr. Schvveigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v 
porabo izročil ar. K. Ozva/d. 

5621. Zapisa/ Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. Št. 1350. Pri- 
merjaj med svatovskimi nas/ov *Ko se svatje po/jub/jajo* št. $366. 

5622. Zapisa/ Jožef Krajne; nareka/ Fr. Borko. — Iz Krajnčeve zbirke. 
Zapis Jožef a Tušaka od Sv. Antona v S/ov. gorieah se /oči v tem: 1] Na 
zdravje I . . . in tuđi I . . . — 2 zazvana — 4 pesem — 6 pune — 6 naleli] 
imeli — 7 Naj] Vsaj — 10 bi — 11 Zato] In — 12 Da bi Še Ša] Naj se ne mili. 

5623. Zapisat Oroslav Ćaf. — Iz CO. IV. 25. — Konec spada k drugi 
napitnici. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5624, 5625, 5626. 385 



Popito vince ne priđe več. 

5624. 



(Iz hrv. Zagorja.) 
Moije: 

Prijatelji, koji smo skupa, 
Svi veseli budimo: 
Zgubljeni bratec ne dojde 

već, 
Popito vince ne dojde već, 
5 Ne, ne, ne, ne dojde već, 
Ne, ne, ne, ne dojde već, 
Ne, ne, ne, ne dojde već! 



Žene: 

Prijatelji, koji smo skupa. 
Svi veseli budimo: 

10 Zgubljena ljuba[v] ne dojde 

već, 
Popito vince ne dojde već: 
Dojde, dojde, dojde već, 
Dojde, dojde, dojde već, 
Dojde, dojde, dojde već, to 

dojde već! 



»Vince nalivamo, vince zavživamo.« 

5 62 5- 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 



Vince nalivamo, 
Vince zavživamo, 
Vince nam trošt deli, 
Srce nam ohladi : 
5 Vince je stvaril Bog 
Veselje svojih otrok : 
Vince naj I . . . razveseli! 

Bratec, le zmisli si, 
Da otrok božji si, 
10 Glažek zdaj nagni ti, 

Čista ga vun popi: 



Spomni se na sveto kri, 

S keroj odrešen si, 

Zato te v srčice razveseli ! 

15 Vsi vkiip zapojmo mi 
Čast, hvalo večnemi: 
Glažek pa zdaj nali 
Svojemi sosedi. 
In da bi družbica 

20 Vedno vesela bla, 

Hoćemo jedno od kraja 

zapet ! 



Te kaplje zlate spijemo za te. 

5626. 

(Vrhovska iz Đelih Kranjce v?) 



Francek, dobro naše, 
Z pune ove flaše 
I ti od nas jeden 
Napitek je uređen. 

5 Sim tve hiti oči, 
Ar se zate toči, 
Kaplje ove zlate 
Spili burno zate. 



Bog te anda živi, 
10 Bratec ljubeznivi, 
Žitek brez nesreće 
Naj tvoj navek teče ! 

Koj ti drugači, 
Neg sad z usti, veli, 
15 On do denes leta 
Naj ne vidi leta! 



5624. Zapisa/ Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1351. 

5625. Zapisa! JožefTušak. — Iz njegove zbirke III. Zapis Jožefa 
Krajnca od Sv. Jurija na Sčavnici (narekal F. Borko) se loči v tem: 14 raz- 
veseli] naj veseli. — Mesto bratec se poje sestra, če se napiva žensku 

5626. Neznanega zapisovavca (M. Kobeta?). — Iz VO. XVI. C. št. 39. 
Pisana je med vrhovskimi, pa je morda severnokajkavska ! 

25 



386 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5627—5631. 

Napijem ti z vinom in zdravjem. 

5627. 

(S Krasa od triaške strani.) 

Tovarš, Bog ti pomagaj ! 5 Zdravlje jemava, 
Bog ti žegnaj ! Bog ga potvrdi, — 

Odgovor: Tem » ki g a nejma, 

Jest ti napijem z' vinam, G a mu poverni! 

S' tem ljubim zdravljan: 

»Dobro zdravje, bratec, tebi.« 

5628. 

(Iz konjiškega okraja.) 

Dobro zdravje, bratec, tebe, Hola, hola! 

Ne le koj tebe, tuđi mene ! Dokler se vince z glažka pit 

da! 

5629. 

(Iz St. Jurija na južni železnici.) 

Bog pozivi, I . . ., tebe, Pijmo, spijmo ga, 

Ne le tebe, tuđi mene: 5 Pijmo ga v imen Boga! 

Pijmo, spijmo ga, 

5630- 

(Od Sv. Eme.) 

Bog naj živi, 5 Aj le pijmo ga, 

Micka, tebe, Aj le pijmo ga, 

Pa ne le tebe, Pijmo ga 

Pa tuđi mene, V imen' Boga! 

Kupico natoči in si srce odmoći. 

5631- 

(Sv. Peter na Štajerskem.) 

Zdaj pa borno pili K nam priđe en sosed, 

Na zdravlje Micike : En sosed žalosni : 

Daj nji Bog živeti, Kupico natoči, 

Pa pone sode meti, 10 Si srdčece odmoći, 
5 De borno pili ga, Pa gre vesel domu, 

De borno pili ga! Pa gre vesel domu. 

5627. JVežnanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 6. d. 

5628. Zapisat Lovro StepiŠnik. — Iz njegovcga rokopisa, ki mi ga 
je poslat A. Kovačič. Zapisovavec jo je kot 2. strofo št. XV. (gl. Št. 26igJ natisnit 

v knjižici *Ženitb. ali svatb. navade in napitnice« s temi predrueačbami (ne 
glede apostrof ov) : 1 tebi — 2 tebi . . meni — Hola] Živio. — jv<z koncu je 
pristavil: Živijo! 

5629. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene ga rokopisa. 

5630. Zapisal Ant. Kovačič. — Iz njegove pesmatice II. št. ji. 

5631. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 7J55 (z melod.J. 



1 

I 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5632 — 5636. 387 

Na zdravje vseh — vas in nas! A. 

5632. 

(Iz konjiikega okraja.) 

Na zdravje vas, De bi ga pil, 

Na zdravje nas, 5 De b' ga zavžil, 

Na zdravje vseh nas okol: Svoji duši svet raj dobil! 



Na zdravje vseh — vas in nas! B. 

5 6 33- 

(Iz Frama.) 

Na zdravje vseh nas, Bog daj, dabibilavzveličana, 

Ko' t bQdi Jezus no Marija pri nas! 5V nebesih kronana! 
Će nas je družba ravno majhena, 

Kukavica mi poje prvikrat. 

5634- 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Kukovca mi poje že to prvo- 5 Gda kukovca zapela, zapela 

krat, mi bo! 

Jaz pa ga pijem že to dru- „ . . .. 

eokrat • Kukovca mi poje že to dru- 

Ne grem poprej domo, T .. S J ' 

Ne |rem poprej domo, > z P a & ™ em že t0 ^ }0 ' 

Ne grem itd. 

(To se ponavlja y »brezkončnost«. Namesto: »Jaz pa ga pijem« se poje 
tuđi: »Fantič dekle lubi!«) 

5635 

(Iz Ihana.) 

Ktikuca mi» p6je pdrukrat, Na grem, na grem poprćd 

— u ga pije ta paru gvaš: domć, 

De kukuca zapćva bć! 

5636. 

(Od Sv. Bme.) 

Kukovca zapela prvokrat, Da kukovca zapela mi bo. 

Mi ga že pa pijemo drugokrat : 5 Kukovca zapela je drugokrat, 
Ne grem poprej domov, Mi ga še pa pijemo tretjo- 

krat. itd. 

563a. Zapisat (?) Gregor Cenc. — Iz rokopisa Lovr. Stepišnika, ki mi 
ga je poslal A. KovačiČ. 

5633. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43. 

5634. Zapisat JoŽef Krajne; narekovai Tomaz Kapun. — Iz Krajn- 
čevega rokopisa. 

5635. Zapisat Anton Breznik. — Iz njegove zbirke II št. io$. »S to 
pesmico se naptva vsem osebam okrog miže, in pri tem se poje ime iistega, ki 
mu napivajo.* 

5636. Zapisat Ant. Kovačič. — Iz njegove pesmarice II str, 37. 

25* 



388 ni. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5637 — 5640. 

»Jaz in moji bratje žlahtne smo krvi.« 

5637. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

Jaz in moji brati žlahtne smo krvi, 
Antverh mamo dober, treba delat ni. 
Štirje brati vsi smo tati, 
Vsa družina je tatvina: 
5 Hopsasa, pijmo ga pinta dva ! 
Nas pa še caka en poseben Ion, 
Ker de nan prepeva te po smrti zvon. 
Zvon de prava: klinkl, klankl, 
Jaz pa mo na gogah cankl, 
10 Hopsasa, pijmo ga pinta dva! 



5638- 

(Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.) 

Mi smo paČ ene žlahtne kervi, Mi borno dobili vsi en dober 

Oča no mati na gaugah visi, Ion, 

Mati se tildi s' pepelom kadi, Nam bode zvonil samo v' 

Štirje brati, vsi smo tati: eden zvon. 

5 Vsa rodvina je tatvina, Zvon de rek&: klinkl, klankl, 

Hopsajsa, pimo ga ali pinta 10 Z' nami pa na gauge zajnka, 

dvd! Hopsajsa, pimo ga ali pinta 
dva! 

5639- 

(Iz Pečin na Tolminskem.) 

Naš antverh je dober, ki ima- Naš oče, naš oče na gavgah 

mo ga mi, maji, 

Ni treba nam delat, noj Je jemu tak antverh kot 

hodmo štmani. 'mamo ga mi: 

Štiri brati, vsi smo tati, Cinkl, conkl, krinki, kronkl, 

Vsa družina je tatina, Vsa družina je tatina, 

5 Gopsasa, pima ga pintarje 10 Gopsasa, pima ga pintarje 

dva ! dva ! 



Da bi ga vedno veseli pili. 

5640. 

(Iz Zagorja za Savo.) 

Pijmo vsak en glaž, Pili vsak' čas — 
De b' b'li vesel' pr nas, 5 Po noč! 
Zdravi veseli ga 

5637. Zapisa/ JožefTušak. — Iz njegove zbirke III. 

5638. Zapisa! Iv. Macun. — Iz njegove zbirke, kijo hrani Matica, str. 79. 

5639. Zapisa/ Fr. Kofol. — Iz n/egovega rokopisa; pintarje dva je ne- 
raztitn/jeni štaj. pinta dva, ker ta mera ni na GoriŠkem znana. 

5640. Zapisa/ H. Se var. — Iz njegove zbirke III. 22. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5641, 5642, 5643. 389 

Dale so ga kanalske micike. 

5641- 

(Iz Žabnic.) 

Ta svamca mora drobna bit, Saj je le vino, ne vođa, 
Ta dakle mora moja bit! 5 Le pijmo ga z majolčice, 
Le pijmo ga, ne glejmo ga, Saj so ga dale kanavske 

mojčice. 

Pijmo ga, saj ni vodk. 
5642. 

(Iz Podare de.) 

Le pijmo ga, ne glejmo ga, 5 Ta čaša mora prazna bit* 
Saj vince je, saj ni voda. Zavoljo tovaršije. 

Takrat b'mo pili pa vodo, . . . mor* po hrbt' dobit 

Ko vinca več ne bo. Zavoljo lumparije! 



5643- 

(Kranjska.) 

Le pijmo ga, ne glejmo ga! 
Saj je vince, ni voda. 



5641. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. //. gg6. 

5642. Zapisat A. Potočnik; poslat G. Majcen. — Iz Potočnikovega ro- 
kopisa. Glede začetka gle; zgoraj naslov *Zato smo sern prira/šali, da bi prav 
dobre volje bili*- (ŠL 5589.) 




Le pij - mo ga, ne glej-mo ga, Saj vin - ce je, saj ni vo- 






da, Ta-kratbmo 




y f " ' " U 

li pa vo - do, Ko vin - ca več ne bo. 



SE 



* 



3= 







Ta 
ra 



U V U 4 v * v 4 

ča - ša mo - ra pra-zna bit Za - vo 
la - la - la ti - ra - la • la ti - ra 



-p 



1 tJ tr 3 



ljo to - var- 
la - la - la 



i 



fc 



n. 



BS 






Sf 



£=3s 



% 



irU 



r u u w 9 \> y ^ v v 



ši - je - - - mor' no hrbt dobit za - vo-ljo lum-pa - ri - je ti- 
la-la ti - ra-la-la ti - ra - la-la ti - ra-la-la-la 



la. 



5643. Zapisat Jožef Podmilšak (Andrejčkov). — Iz »Slov. ■Glas- 
nika*. X. (1867.) 44. 



390 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5644—5647. 



5644- 

(Iz Ihana.) 

Le pimo ga, na glejmo ga, 5 Sej p6j ga na borno, 
Sej ja vincč, sej ni vadd ! Kx letak na borno ! 

Le pimo ga zđej, Le pimo ga š-Bntjanžuca, 

K' smo leđ'ik jn frej, Men' pa 'no srečno r&jž'LCo! 



Take si brate želimo, ki radi pijejo vino. 

5645- 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Takšne si brate meti želimo, Naj ga le pijejo, naj ga le pijejo, 
Kteri nam radi pijejo vino: Naj ga le pijejo, saj jimdiši! 



5646. 

(Iz konjiškega okraja.) 

Take bratce hočmo mi imeti, Pijmo ga, pijmo ga, pijmo 
Kteri znaje vince prav pit: ga prav, 

Pijmo ga prav! 



Trč, trć, trč', 
Pćln je še vrč! 
Trč', trč 1 , trč', 
Sod ga ima še več: 
5 Saj smo vsi še mladi 
Pijemo ga radi — 
S kupice! 

Trč', trč', trč\ 
Pijmo ga po več! 
10 Trč', trč', trč', 
Vsaj ga je še več; 
V kleti je še slajši, 
K' ga srkamo tud rajši 
S kupice! 



Trči, poln je vrč! 
5647- 

(Kranjska.) 

15 Trč 1 , trč', trč', 

Zmir je poln tvoj vrč! 
Trč', trč', trč', 
Oj premlad deklčč: 
Lej, da si najzalši 

20 Kaj ne piješ rajši — 
S kupice! 

Trč', trč', trč', 
Ob moj pćlen vrč! 
Trč', trč', trč', 
25 Vsaj si zal fantčČ: 
I. (Jakec) je najmlajši, 
— Pije ga naj rasi — 

S kupice! 



5644. Zapisa/ Anton Breznik; pela stara Tavčarica. — Iz njegove 
zbirke II. št. ijq. 

5645. /iapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Gle; spodaj naslov 
*Prelepo ime I , sam Bog naj te živi .U (št. 5671 in d.) in » Veselimo se, brat je, 
da se vidimo* (št. 56 £4 in d.J. 

5646. Zapisat Lovro StepiŠnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je poslat A. KovačiČ. 

5647« Zapisat Dav. Petelin (?). — Iz njegove zbirke II. št. 2$. 



HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5648 — 5651. 



391 



Kelnar, poj, poj, 
Nikar ne stoj : 
Tam notri gori, 
Zlo se svetli! 



V grlu gori! 
5648. 

(Iz Zavreča.) 

5 Bog vari nesreće, 
Naj mokro dol steče ! 
Veseli smo zdaj, 
Od ognja smo fraj ! 



»Glažek praŠa, kje je flaša.« 

5649- 

(Iz okolice konjiške.) 

Mi smo štirje skupej zbrani, Eden pa po mizi rajža, 
Radi vince pijemo, 



Karkol mamo, vse prodamo, 
In za vince zdajemo. 

5 Pri prazni mizi ni korajže, 
To sam birt nam govori; 



Kermu glažek je ime. 

Glažek praše, kje je flaša, 
10 Flaša praša, kje je glai : 
Jes pa ne grem prej od tod, 
Dokler bo kej vinca v sod! 



Glažek vinca 
Po mizi binca 
Od enega kraja 
Do drugega. 
5 Hojdi rajdi rajdi, 
Rajdi daja, 
Hojdi rajdidaj, 
Drom ti dro! 

Glažek praša: 
10 Kdo je flaša, 



5650 

(Iz Frama.) 

Flaša praša: 
Kde je sod, 
Mi pa ne' gremo 
Prej od tod, 
15 Dokler ne bo 
Prazen sod! 

Vse je sladko, 
Teče prav gladko ; 
Bi sladko ne bio, 
20 Bi ne teklo tako. 



5651- 

(Iz Podzemlja.) 

— — — — — — Jaz pa prej ne grem od tod, 

Glažek vpraša, kje je flaša, 5 Dokler ne spijem povhen 
Flaša vpraša, kje je sod: sod! 



5648. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 
str. 81. Verz 5. in 6. se pojeta dvakrat ali večkral, dokler ne izpije, komur se 
napiva. 

5649. Zapisal GregorGrifič. — Iz rokopisa Lovr. Stepišnika, ki mi 
ga je poslal A. KovačiČ. Prim. glede' začetka št. 48 2g in d. 

5650. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 25. Začetek in konec spadala 
drugam. Isti konec v pesmi »Titi didl hojsasac (št. 5627). 

5651. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Začetek se je izgubit. 



392 



m. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5652 — 5655. 



»Čašica sem pa tam potuje.« 

5652. 

(Iz Podzemlja.) 



Oj ti mala čašica, 
Sem pa tam potuješ, 
Naš'mu drag'mu Tonetu 
Lepo nazdravljuješ, 
5 Saj ti, Tone, dobro veš, 
Kaj ti je storiti: 



GlaŽek moraš nagniti, 
Vince ven popiti ; 
Le popiti, pa zavžiti, 
10 Dosti let dočakat', 
Le popiti, le zavžiti, 
Dosti let dočakat'! 



»Glažek po mizi vandra.« 

5653- 

(Iz saleške doline.) 



En glažek po mizi vandra 
Od soseda do soseda. 
Oj moj pajdaš, 
No kaj mi daš? 
5 En poln glas, 
Tukaj ga imaš! 



(Ko spije:) 

O moj pajdaš, 
Oj kaj mi daš? 
En prazen glas! 



5654- 

(Iz konjiškega okraja.) 



Kaplica mi vandra, 
Mi vandra, mi vandra 
Odi soseda do soseda : 
No, moj pajdaš, 
5 No, kaj mi daš? 
Le vinca en glaž, 
Le tu ga imaš: 



Le vince vun, le vince vun 
Le vince vun ! 

10 Le moj pajdaš, 

No kaj mi daš? 

En prazn glaž, 

No tu ga imaš : 

Le nalij s' ga, moj pajdaš, 
15 Le nalij s' ga, moj pajdaš! 



Kupaca, le vandri, 
Le vandri naprej, 
Vad jan'Bga suseda 



5655- 

(Iz Ihana.) 

Do druz'Bga naprej : 
5 Le z vincam vBn ! 
Le z vincam vtn ! 



5652. Zapisa! Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice* 1889. str. y8. 
Podobne išči sbodaj. 

5653. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5654. Zapisa! Lovro StepiŠnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je posial A. KovaČič. Kaplica pač nam. kupica ali glažek. 

5655. Zapisat Anton Breznik; peta Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove 
zbirke II. št. 96. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5656—5660. 393 

5656- 

(Iz šaleške doline.) 

En glažek mi vandra, mi Kakor smo storili mi, 

vandra, 5 Storite tuđi vi : 

Od enega do tega drugega Takć, takć, takć, takć, 

Gre zmirom naprej. Da glažek prazen bć! 



5657. 

(Iz Ihana.) 

Prva kupaca Ta prv&ndrava. 

Zretaga vf iTLca 5 Se na zravje nažga (naše) — u ! 

Gv&r 'n dv^l po mfzx Sami Boh nej te živi! 

Natoči si, saj si ga znaš. 

5658. 

(Iz Ihana.) 

Prelub'L moj pajdaš, »Pa s' ga natćči*, 
Kaj pa ti men daš, 5 Sej st> ga znaš!« 
Ani prazni gvaš? 

»Pijmo, pijmo, bratci, vince.« 

5659 

(Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) 

Pimo, pimo, bratci, vince Će ga pije, nej ga pije, 

Iz le te I . . . gorice, Nej gre vince vajn! 

Kdo ga nam pridelov bo, ( Kedar ta vince pije :) 

Ko bratci in sestrice ! Zdej le zđej le 

5 To je ta I . . ški ban, I0 z e J n0 d * br0 vo j jo: 
On ga pije vsaki dan. Nej , e gre> nej k gre 

Z eno dobro voljo ! 

Le pijmo ga, saj ga je Še več! 

5660. 

(Kranjska.) 

Le pijmo ga, le pijmo ga, Morebiti danes let 

O saj ga je še več; Ne borno već na svet 



5656. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5657. Zapisat Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove 
zbirke III //. 2. 

5658 Zapisa/ Anton Breznik; pela Smolajdrova Franica. — Iz Brez- 
nikove zbirke II. //. 82, kjet zadnji verz pač pomotoma začne Če st itd. 

5659. Zapisa/ Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 3. 

5660. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rode'ta IX. št. 6$, ka- 
teretnu jo je dal Andrej Prebil po ptepisu J. Pečevnika, ki jo je prepisal pri 
vojakih v Pulju. 



394 HI« — IV." Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5661 — 5664. 

5Prepevali: lok, lok, lok! Od enga soseda do druzga 
Naj se to vince v usta spe- naprej ! 

ljuje, Le vino ven, vino ven, vino 
Naj se to vince v usta spelja, ven! 

Saj zanj I. lahko še d&! — Naj se to vince v ljubce 

Le vandraj, le vandrej Naj se Jjuj nj j2^S jal 

10 Ta glažek naprej, J r J J J r J 

Danes k letu ga morda ne borno več. 

5661. 

(Iz krške okolice.) 

Bratec prim' za ktipico, Pojdemo v crno zemljć, 

Zapćj nam to zdravijčico : Od tam nas več nazaj ne bć ; 

Morbit'B, da danes k letu Le tam na ćnem svetu 

Ne borno već na svejtu Ne bode vinca k letu, 

5 Prepćvali. 10 Tam suša bo. 



5662. 

(Iz Podlipovice pri Izlakah.) 

I . . ., prim* za kupico, Tam v crni zemli gnili, 
Zapeli borno zdravičico. Ne bomd vinca pili, 
Morbit* da danes h letu, fam suša bo! 
Ne borno več na svetu 
5 Prepevali. 

5663. 

(Iz okolice Št. Rupe rta na Dolenjskem.) 

Oh bratec preljubi, 5 Le prim ga za roče, 
Ozri se okoli, Naj teče, dokler hoče: 

Na mizi prav blizi Zavolje kompanije, 

En glažek stoji. De b' dobre volje b'li! 

Strink, strink! saj ga je več, 
10 Strink, strink! saj ga je še več! 
Sej morda dones letu, 
Ne borno več na svetu 
Prepevali ! 

5664. 

(Od Sv. Eme.) 

Micka, primi za kupičko Ne borno več na sveto 

In napij družičičko, 5 Prepevali. 

Znabit je danes leto, 



5661. Zapisa/ V. Kapler. — Iz njegovega tokopisa. K letu (9) = v kleti, 

5662. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. Št. 60. 

5663. Zapisal Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 4. 

5664. Zapisal Ant. Kovači č. — Iz njegove pesmarice II. str. 24. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5665 — 5669. 395 

Zdaj borno šli v Crno zemljć, Ne bo več vinca v kletu, 
Tam na onem svetu Tam vel'ka suša bo! 



Pijmo ga, dokler živimo. 

5665. 

(Okoli 8V. Bolfanka na Pesnici.) 

Sonce, sonce sijalo bo, Dokler na sveti živimo, 

Dokler ga nas na sveti ne bo : 5 O zdaj ga le pimo, 

O zdaj ga le pimo, Dokler na sveti živimo ! 

5666. 

(Iz Kaplišča v Belih Kranjcih.) 

Pimo, le pimo, 5 Mrtvi ne pijo 
Dokler živimo, Ne vinca ne vodi, 

Saj ga ne borno V zemlji trohnijo 

Kapljice tam. Do sodnega dne. 

Pij ga, dokler je čas. 
5667. 

(Od Sv. Andreja pod Gorami.) 

Bratec, glej, glej, Tvoj leben odhaja! 
Kaj te caka zanaprej! 5 Oj bratec, kaj bo? 
Tvoja ura prihaja, 

Bog je vince dal le za ljudi. 

5668. 

(Kranjska.) 

Bratec, ostani, z' manoj pij, Bog vince deli lih za ljudi, 
In tvojo kupco si nalij : Samo pamet* ne zapij ! 



Ne boj se ga, saj je Bog vstvaril! 

5669. 

(Iz Podzemlja.) 

Veselo združeni Saj ti je srcu ljubljeno. 

Zapojmo vsi, Primi ga, 

Saj je to lepo slišati; Zvrni ga, 

Martin ti, 10 Nič se ne boj, 
5 Le ga pi, Saj ga je vstvaril 

Vse sladko, Stvarnik tvoj! 



5665. Zapisal Iv. Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 81. 

5666. Zapisal JankoBarle. — Iz njegovega rokopisa. Prva strofa se 
strinja z Vilharjevo »Pijmo, ga pijmo«. 

5667. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5668. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih »Povasnih p.< 
št. 14. Prepis v VO. V, št. 260 se loči: 1 manoj — 3 li. 

5669. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke, Vse = vsaj je. 



396 HL — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5670—5673. 

Če je prazen tvoj glaž, le veselo zapoj! 

5670. 

(Škofiče, Radiše, Podkrnos.) 

Če pa dnarja ča maš 5 Hlej, prej da bo stue liet, 
In je prazen tvoj hvaž, Na bo ćrievlov bel driet, 

Le vesevo zapoj, Al pa hvale bel vas, 

BoŠ mov spet pokoj. Bel pa najov an hvas. 

Prelepo ime L, sam Bog naj te živi! 

5671- 

(Iz Pušćencev pri Ormožu.) 

Prelepo ime Lojzek, 10 Takšne si bratce meti žele- 

Sam Bog te naj živi! jemo, 

Primi kupco v roke (ali: Takšne si sestre meti 

In sladko se napij: želejemo) 

5 Le ga pi ti no zavži ti! Keri(e) nam radi(e) pijejo 

Le ga pi ti, viin ga spi ti ! vino : 

Živa žaba notri plava! Pijmo ga, pijmo ga, 

Kam je šio? Saj nam diši! 

Spili ga smo ! 

5672. 

(Iz Mozirja.) 

Prelepo ime Zefa [N], 5 Le popi ti, le zavži ti, 
Sam Bog te naj živi, Dobre volje hoćmo biti, 

Zdaj pa iz tega glažka, Veliko let učakati, 

To vince von popi: Od veselja skakati! 

5673- 

(Od Sv. Juri ja ob Šćavnici.) 

Prelepo ime L, 5 Le ga spi ti no zavži ti, 
Bog te naj živi ! Le ga spiti no zavži ti ! 
Primi glažek v roke, — 

No ga viin popi ! 
(Ta vrstica se poje tako dolgo, dokler ni kupica prazna; ako nazdravljeni 
neče izpiti, mu pojo:) 

Živa žaba notri plava! 



5670. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1013, 

5671. Zapisa/ Alojzij Trstenjak; poveda/brat Anton T. — Iz zbirke 
AL Trstenjaka št. 75. Konec je najbrž posebna pesem, glej zgoraj št. $645 in d, 

5672. Zapisala Ivana Cesar. — Iz prepisa jfir. Praprotnika. 

5673. Zapisa/ Jožef Krajne; nareka/ godec AndraŠič. — Iz Krajn- 
Čeve zbirke. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5674 — 5678. 397 

5^74- 

(Od Sv. Jurija na ŠĆavnici.) 

Prelepo ime Franček. Sladko se napi! 

Bog te naj živi, 5 Le ga pi ti, no zavži ti, 

Vzemi kupco v roko, Dolge leta vživati! 



5675. 

(Od Sv. Jurija na ŠĆavnici.) 

Sladko je vince z visoke gore, Kaj je notri, naj le gre ! 

Ker lubi Jezus požegna gaje. Zdaj že gre, naj le gre, 

Prelepo ime I. ti, Kaj je notri, naj le gre! 

Iz tega glažka vun popi! — 

5 Zdaj že gre, naj le gre, 

5676. 

(Od Sv. And r ej a pod Oljsko goro.) 

Prelepo ime I., Le čisto vun popij : 

Sam Bog te naj živi ! 5 Le popi ti, le zavži ti, 

Iz tega glažka vince Dosti let dočaka[j] ti ! 



5677. 

(Iz Ihana.) 

Prelćpi t' ja jmć — u, Dosta let da včakati, 

Sam Boh nej te živi: Vad vesćla skakati. 

Zdej pa s tega gvaška De b' le b'vd, de b' le bva 

To vince vin popi. 10 Dobra kompanija, 

5 Le popij ga, pa zavžij ga, De b' le b'va, de b' le bvd 

Le popij ga, pa zavžij ga: Ježiš jn Marija! 



5678. 

(Kranjska iz Domžal.) 

Tebi je ime I., Pa Bog Sin je med nam, 

Sam Bog te naj živi ! Pa Marija in svet* Jožef 

Ti pa iz tega glažka Na desni nam stran'. 

To vince von popij. Vi vat, vi vat, ven ga izpij, 

5 Pa Bog Očka je nad nam', 10 Pa druzega nalij ! 



5674. Zaptsa/ Jožef Krajne; narekovala Marija Štelcl. — Iz Krajn- 
čevega rokopisa. 

5675. Zapisa/ Jo žef Krajne; narekova/a in pe/a Ivanka KoŠar. — Iz 
Krajnčwega rokopisa. 

5676. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5677. Zapisa/ Anton Breznik; pe/a mati Terezija. — Iz Breznikove 
zbirke II., št. 84. 

5678. Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke I, št. 24, 1. 



398 I'I. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5679—5684. 

5679 

(Iz Krope.) 

Prelepo ime I., Vince ven popij : 

Bog te naj živi ! 5 Le popij ga, le zavžij ga, 

Zđaj pa iz tega glaška Dosti let dočakati ! 

5680. 

(Iz krike okolice.) 

Lepo ime Janez, Vince ven popij. 

Tebe Bog živi ! 5 Le popij ga, le zavžij ga, 

Zdaj pa *z tega glažka Dosti let dočakati! 

5 68x. 

(Iz okolice St. Ruperta na Dolenjskem.) 

Lepo ime I., 5 Le popi ti, pa zavži ti, 
Sam Bog te živi, Le popi ti, pa zavži ti, 
Zdej pa iz tega glažka Dosti let dočakati! 
Vince ven popi : 

5682. 

(Z Orahova.) 

Kako je pa tvoje lepo ime? 5 Na zdravlje vas, 
Tvoje ime je I. I. . ! Na zdravlje nas, 
I. I. pa iz tega glažka Na zdravlje ćele družbe! 
Vince von popij : 

Micika z imenom, Bog te naj živi! 

5683. 

(Od Sv. Jurija na Sćavnici.) 

Micka z imenom, No še prav dolge 

Bog te naj živi! Leta živi ti! 

Ker smo veselem yino naj steč 

Društvi pri vas, 10 Vam se naj reče . 

5 En glažek nali ti B vas n ^ živi 

No vun ga izpi t., Zđaj in na yek , 

»Veselimo se, bratje, da se vidimo!« 

5684. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Veselimo se, brati, da se vidimo ! 
Žalost nas obiđe, gda raziđemo. 

5679. Zapisa/ Ivan Mladić. — Iz njegove zbirke* 

5680. Zapisa/ V. Kapler. — Iz njegovega rokopisa. 

5681. Zapisa/ Jan. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 3. 
568a. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 24. 

5683. Zapisa/ Jožef Krajne. — Iz njegove ga rokopisa. 

5684. Zapisa/ Jožef Krajne; narekal Fr. Mi kl. — Iz Krajnčeve zbirke. 
Glede* prvega pripevka prim. zgoraj št. $64$ in d. 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5685, 5686. 399 

Ta vesela kompanija tega ne dovoli, 
Kranjska, štajarska dežela tega ne dovoli. 
5 Prelepo ime Franček, Bog te naj živi, 
Prejmi glažek v roke, sladko se napi! 

Pripevki, ko je kupica izpraznjena. 

Takse si brate meti želimo, 
Keri nam radi pijejo vino. 
Pimo ga, pimo, se nam diši! 
10 Al pimo ga, pimo, se nam diši! 

Izpijo, popijo, bratci, na veselje, 
Izpijo, popijo bratci, na veselje. 
Dokler ćemo piti, dobre vole biti. 
Sami smo Slovenci, dobre vole v senci. 

15 Sivo je vino al sivi je gut, 

Katero rado teče skoz naš nemarni gut. 

Le vincajmo, le vincajmo, 

Preliibi moj pajdaš, le daj, či kaj maš. 

Jaz idem domo, pa jemlem slovo 
20 Od Frančeka liibega: 
Pri vas ostane večni Bog, 
Kre nas pa naj ide Marija! 



5685. 

(Štajerska.) 

Veselimo se, bratci, Primi glažek v roke, 

Da se vidimo, Sladko vince pij. 
Žalost nas obiđe, 

Kda se raziđemo. Le ga pi ti no zavži ti, 

5 Ta vesela kompanija Do ^ leta vživati ! 

Ne đe nikdar doli : x 5 Kam je šio ? 

Kranjska, štajerska dežela _ ~ P . S Č 8 - ■ « ,- 
Tega ne privoli! J ake . S1 brate imeti želimo, 
# r Kten nam radi pijejo vino. 
Prelepo ime L, Pijmoga, pijmo, saj nam diši ! 
10 Bog te naj živi, 

5686. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Veselimo se, bratje, 5 Ta vesela tovaršija 
Da se vidimo; Ne nehaj nikoli, 

Žalost nas obhaja, Naša štajerska dežela 

Gdar se raziđemo. K temu ne privoli! 

5685 Neznanega zapisovavca* — Iz pesmarice Antona Kovačiča Ih, 

str. 53—54- 

5686. Zapisat Andrej Hren. — Iz njegove zbirke* 



398 HI« — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5679—5684. 

5^79- 

(Iz Krope.) 

Prelepo ime L, Vince ven popij : 

Bog te naj živi ! 5 Le popij ga, le zavžij ga, 

Zđaj pa iz tega glaška Dosti let dočakati ! 

5680. 

(Iz krške okolice.) 

Lepo ime Janez, Vince ven popij. 

Tebe Bog živi ! 5 Le popij ga, le zavžfj ga, 

Zdaj pa *z tega glažka Dosti let dočakati ! 

5681. 

(Iz okolice St. Ruperta na Dolenjskem.) 

Lepo ime I., 5 Le popi ti, pa zavži ti, 
Sam Bog te živi, Le popi ti, pa zavži ti, 
Zdej pa iz tega glažka Dosti let dočakati! 
Vince ven popi : 

5682. 

(Z Orahova.) 

Kako je pa tvoje lepo ime? 5 Na zdravlje vas, 
Tvoje ime je I. I. . ! Na zdravlje nas, 
I. I. pa iz tega glažka Na zdravlje ćele družbe! 
Vince von popij : 

Micika z imenom, Bog te naj živi! 

5683. 

(Od Sv. Ju rij a na Ščavnici.) 

Micka z imenom, No še prav dolge 

Bog te naj živi ! Leta živi ti ! 

Ker smo veselem vino naj 8tefie 

Društv. pri vas, 1Q Vam se • reče . 
5 En glažek nali ti B vas naj živj 

No vun ga 1Z pi t., Zdaj in na vek , 

»Veselimo se, bratje, da še vidimo!« 

5684. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Veselimo se, brati, da se vidimo ! 
Žalost nas obiđe, gda raziđemo. 

5679. Zapisa! Ivan Mladić. — Iz njegove zbirke* 

5680. Zapisat V. Kapler. — Iz njegovega rokopisa. 

5681. Zapisat Jan. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 3. 
568a. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 24. 

5683. Zapisat Jožef Krajne — Iz njegovega rokopisa. 

5684. Zapisat Jožef Krajne; na rekal Fr. Mikl. — Iz KrajnČeve zbirke. 
Glede' prvega pripevka prim. zgoraj š/. $64$ in a 7 . 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5685, 5686. 399 

Ta vesela kompanija tega ne dovoli, 
Kranjska, štajarska dežela tega ne dovoli. 
5 Prelepo ime Franček, Bog te naj živi, 
Prejmi glažek v roke, sladko se napi! 

Pripevki, ko je kupica izpraznjena. 

Takse si brate meti želimo, 
Keri nam radi pijejo vino. 
Pimo ga, pimo, se nam diši! 
10 Al pimo ga, pimo, se nam diši ! 

Izpijo, popijo, bratci, na veselje, 
Izpijo, popijo bratci, na veselje. 
Dokler čemo piti, dobre vole biti. 
Sami smo Slovenci, dobre vole v senci. 

15 Sivo je vino al sivi je gut, 

Katero rado teče skoz naš nemarni gut. 

Le vincajmo, le vincajmo, 

Prelubi moj pajdaš, le daj, Či kaj maš. 

Jaz idem domo. pa jemlem slovo 
20 Od Frančeka liibega: 
Pri vas ostane većni Bog, 
Kre nas pa naj ide Marija! 



5685. 

(Štajerska.) 

Veselimo se, bratci, Primi glažek v roke, 

Da se vidimo, Sladko vince pij. 
Žalost nas obiđe, 

Kda se raziđemo. Le ga pi ti no zavži ti, 

5 Ta vesela kompanija Do 'S a le ** Y ži , vati ! 

Ne de nikdar doli: J 5 Jam J e slo? 

Kranjska, štajerska dežela _ ^P 1 ' .S a smo! 

Tega ne privoli! Tak< i S1 brate imet. želimo, 

r Kten nam radi pijejo vino. 

Prelepo ime I., Pijmoga,pijmo, saj nam diši ! 

10 Bog te naj živi, 

5686. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Veselimo se, bratje, 5 Ta vesela tovaršija 

Da se vidimo; Ne nehaj nikoli, 

Žalost nas obhaja, Naša štajerska dežela 

Gdar se raziđemo. K temu ne privoli ! 

5685 Neznanega zapisovavca, — Iz pesmarice Antona Kovačiča 77., 

str. 53—54- 

5686. Zapisat Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 



400 HI» — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5687—5690. 

Prelepo ime , Le ga piti in zavžiti, 

10 Bog te naj živi, Dosti let dočakati. 
Vzami čašo v roke, 15 



Žlahtno vince pij : 

5687. 

(Iz hrvaškega Zagorja.) 

Veselmo se, braća, da se vi- Lepo ime Andro, sam te 

dimo, Bog živi, 

Žalost nas prehaja, da s' S toga čašu vinca čisto van 

rezidemo. popij • 

Ta vesela kompanija, Le popi ti, pa ga vži ti, 

Ta vesela kompanija Le popi ti, pa zavži ti 

5 Nebu nigdar dole. 10 Vnogo let dočakati ! 



5688. 

(Iz Motnika.) 

Veseli se, moj bratić, Tuđi hravaška zemlja 

Ko se videva, Nigdar doli ne vdari. 

Žalost me objide, L ime Tona 

Kadar razjideva. IQ Sam B tjebe ž ; yi , 
5 Vesela naša kompanija Vunkaj * te vijo , ce • 

Nigdar dok ne vdan, Dosta , et ^^ 

Sam Bog tebe živi! 
5689. 

(Kranjska.) 

Veseli se, bratec, ker se vi- Družba naša vsa vesela 

dimo, Se nikdar nehala ne bo, 

Žalost me obiđe, k' se raz- 5 Gornja štajerska dežela 

idemo. Ne pervoli nikdar v to ! 

5690. 

(Iz Ihana.) 

Bratac, le pi vince, Žavast prevelika, 

Le merki, de ptjćn naboš: Kedar se jzfd'Bva. 
Sej t' Jt>žt>š ina zamćr*, Ta vesćva kompa nija 

Ce dobre v61e boš. I0 Na bo nikdar doli,, 
5 V'BSĆle prevLlikt, Štajarska z'Bmlica 

K'B se vidova ; Tega na dovoli ! 



5687. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1384 (z melod.J. 

5688. Zapisa! G. Križni k. — Iz GK. I 40. K imenu Tona v v. 9 je 
pripisana opomnja: »Popeva se po imenu na okoli sedeče tovarše na zdravje 
tega imena«. 

5689. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 64. 

5690. Zapisal Anton Breznik; pela mu mati Terezija. — Iz njegozv 
zbirke II. št. 9^. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5691 — 5694. 



401 



Bratri, pijmo vince, 
Dokler se vidimo, 
Žavost nas zaide, 
Ko se raztidemo. 

5 Le vinska kompanija 
Ne bodi nikdar doli, 



5691. 

(Podjunsko.) 

Kranjska, štajerska dežela 
Tega kne privoli. 

N., primi te glažek v roke, 
10 Čist* ga vun popij, 

Le popij ga in zavžij ga, 
Dolge leta živel boš! 



5692. 

(Z Grahova na Tolminskem.) 



Veseli se, moj bratec, 
Ker se vidiva, 
Žalost naj otide, 
Ker se snideva. 
5 Ta vesela pozdravljica 
Ne bo nikdar dol* prišla. 
Spreljubo ime ti je I. I., 



Zdaj pa 'z tega glažka 
Vince von popij : 
10 Le popij ga, 
Le zavžij ga 
Za sto let učakati, 
Božje gnade vživati! 



5693- 

(Iz Dol. Vrtojbe.) 



Kaj mi je moj oče pravu ! 
Da skupaj vinca piti pojdemo. 
Svetga Mikulavža cerkvica, 
Cerkvica, cerkvica, 
5 Gori je zapisana majolica. 
Odzvon je lepo pisana, 
Odznotraj vinca štrihana; 



Tiga, bratec, vinca ti 
Svojemu sosedu en glažek 

nalij ! 

10 Le popij ga, le zavži ga, 

Le popij ga, le zavži ga, 

(To se poje, dokler kdo pije.) 

Tavžent let dočakati. 



»Veseli danes tu sedimo.« 

5694- 

(Iz šaleške doline.) 



Veseli mi okolj sedimo 
In vince pijemo, 
Pošteno se razveselimo, 
Eden druzga ljubimo. 
5 Le polukaj, saj smo tukaj, 
Pa prijazno glažek sprazni, 



Čisto vince vun popij" 
Men' pa druzega nalij ! 
Pije rada stara, mlada, 
10 Vsaka luka z glažka rada, 
Le čisto, čisto vun popij, 
Men' pa druzega nalij ! 



5691. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheifii^govih NPKS. si. 1003. 

5692. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 25. 

5693. Zapisat Jožef Soban; pravit njegov oče. — Iz zbirke Jožefa 
Cejana V. s7. 75. Zlože?ia iz več pesmi. 

5694. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

26 



402 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5695 — 5698. 



(Od Sv. Martina na Paki.) 

Veseli danes skup sedimo 5 Le polukej, saj smo tukaj, 



Inoj vince pijemo, 
Pošteno se razveselimo, 
Eden druzga ljubimo. 



Prav prijazno glažek sprazni : 
Le čisto, čisto vince vun popij, 
Prijatlu pa druzega nalij ! 



Natoči, da ga bo pil prijatelj naš! 

(Kranjska.) 

Natoč', natoč' vinca en glaž, Boš prav vesel, boš prav vesel, 

De ga bo pil prijatel naš : Zakaj b' ga ne, zakaj b* ga ne 

Ne škodje teb', ne škodje En glažek vinca zdreliga? 

men' 10 Aj men se zdi brez skerbi, 

Za kratek čas, za kratek čas ! De more vince dobro bit : 

5 Kadar glažek boš uzel, Zdaj ga pi en glaž al dva 

Svoj'mu bratcu boš napil, In počasti tud 1 Boga! 



»En glažek na mizi stoji.« 

5697- 

(Iz konjiškega okraja.) 



Glažek mi na mizi stoji, 
Bratec, ga meni napij ! 
Moja navada, 
Pri srcu ta prava: 
5 Le čisto ga vunkej popi ! 
Bratci, veseli smo mi! 



Ko tistga popij eš, 
Si drujga naliješ! 

Le prim ga s to pravo roko, 
10 Glažek, prirajžaj z menoj ! 
Moja navada, 
Pri srcu ta prava: 
Bratci veseli smo mi! 



5698. 

(Od Sv. Martina na Paki.) 

En glažek na mizi stoji, 5 Le prim ga s toj desnoj 

Le čisto ga vunkaj popij, rokoj, 

Ko tistga popiješ, pa druga Rec: Glažek, le poj diz menoj, 

nalij, Je taka navada, pri srči ta 

Oj bratec, kak lušni smo mi ! prava, 

Le čisto ga vunkaj popij ! 



5695. Zapisala Urša KoŠak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Drugi 
Praprotnikov prepis iz šaleške doline ima v zadnjem verzu In I. pa drugega nalij! 

5696. Neznanega zapisovarca. — Iz SPKA T . V. 43. 

5697. Za piša l LovroStepišnik. — Iz njegovoga rokopisa, ki mi ga 
je poslal Ant. Kovačič. 

5698. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika, 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5699—5703. 403 

5 6 99- 

(Iz šaleške doline.*) 

En glažek na mizi stoji, Le primi ga z desnoj rokoj, 

Le čisto ga vunkaj popij: Reč' : bratec, le pojdi zrne- 

Ko tist'ga popij eš, noj ! 

Pa druzga naliješ, Je taka navada, 

5 Oj bratec, kak lušni smo Pri srcu ta prava, 

zdej! 10 Le čisto ga vunkaj popij! 



5700. 

(Od Železne Kaplje.) 

En glažek na mizi stoji, Će pravijo drugi ljudi, 

Le frišno venkaj ga popij ! Da vince rad pijemo mi, 
Tega popiješ, To je ja naša navada, 

Pa druga naliješ: Pri srcu ti prava: 

5 Juhe, veseli smo mi! 10 Juhe, veseli smo mi! 



5701. 

(Iz Motnika.) 

En glažek na mizi stoji, Prim ga s to pravo roko, 

Ti mi, bratić, napi! Rajžev boš, glažek, z menoj; 

Tega popiješ, K je moja navada, 

Druzga naliješ, Pri srcu je prava, 

5 Oh, veseli me! ioLjubeznivo špil ga bom! 



5702. 

(Iz šaleške doline.) 

Glažek na mizi stoji, Le daj, le daj ga naprej, 

Bratec, le vun ga popij, Smo dobre volje zdej ! 



Glažek je natočen. A. 
5703- 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

Glažek je^natočeni, 5 Kdor če sladko vince pit, 
I . . . izročeni. Mora glažek obrnit, 

Živaj ga, pivaj ga, Obrnit, obrnit, 

Vinca sladkega. Čista vun popit! 



5699. Neznane ga zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5700. Zapisat Štefan Singer. — Iz njcgovega rokopisa. 

5701. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 42. 

5702. Ncznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5703. Zapisal JožefTušak. — Iz njegove zbirke II. 

26* 



404 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5704 — 5707. 

5704- 

(Iz Mozirja.) 

En glažek je natočeni, 5 Kdor pa tega ne bo stril, 
I. (Zefa), teb' je odloćeni: Škoda, da bi pri nas bil, 

Spivaj ga, uživaj ga, Pri nas bil, pri nas bil, 

Vinca sladkega! Sladko vince pil! 

Glažek je natočen. B. 
5705. 

(Od Sv. Ju rij a na Ščavnici.) 

Glažek je natočeni, 5 Mati so te gor zredili, 

Franćeki je zročeni, Radi bi te oženili, 

Našemi mlademi Franćeki, Kaj bi na tvoje gosti šli, 

San Bog te naj živi ! Prav dobre vole bili ! 



»Ta glažek se sprehaja.« 

5706. 

(Iz Velikega Trnja.) 

Ta, glaš'k se spreh&ja, To vince lepo barvo 'md, 

K* se vince v njem maja, 10 Glažek je nat6Ćen, 

Le bod'mo vesel'ga sred! Na dobro zdravje Jurja, 

Ta glašk je nat6Ćen, N J emu J e odl6čen ! 

5 Je I . . . odločen : Ti že sam prav dobro veš, 

Le prim' ga z vesćlo rokć! Kaj 'maš ž njim storiti, 

Viv&t, viv&t le brž naprej, 15 Glažek obrniti po stran, 
Doklćr je v glašku vinca kej ! Vince včn popiti ! 

Viv&t, vivat le brž naprej, 
Doklćr je v glašku vinca kej! 



5707. 

(Z Blok pri Cerknici.) 

Vince lejpu farbanu, Glažtk obrniti, 

Glažek je natuočen Na stran pa vince vun po- 
Za našga lubga Francelna, piti I 

Zajnga je odluočen. Pa naš Franc , j e le j p? 

5AI Franci patu duobru vej, ioK6kr naglnov cvejt, 

Kaj se muore storiti, Pa še le iP^ hl > bfu > 

Ko b' cxgarce kadi u ! 



5704. Zapisala Ivana Cesar. — Iz prepisa Fr. Praproinika. 

5705. Zapisat Jožef Krajne; narekoval T. Borko. — Iz Krajnčevega 
rokopisa. 

5706. Zapisa i V. Kapler. — Iz ?ifego?Y<sa rotopisa. 

5707. Zapisa/ Izidor Mod ic; pel K. Z&dnik. — Iz Modćeve zbirke št. 112. 
Zadnjemu verzu je pripisana varijanta Ko b' ci,garc ne kadiu. Prim. št. 2942. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5708— 571 1. 



405 



Vince lepo barvano, 
Glažek je natočen, 



5708. 

(Od Bleda.) 



Na zdravje pijem Janeza, 
Njemu je ođloćen! 



Ko bi božja volja bila, da bi nikoli noč ne bila! 

5709. 

(Štajerska.) 



Ko b' božja volja bla, 
De b* nikdar noč ne bla, 
De b' zmiraj sonce sjalo, 
Ker je narbolj svetio! 

5 Ker božja volja ni, 
Pa naj gre noč naprej, 
Saj tuđi nam po noči 
Luna lepo sveti. 

Le pij ga, bratec, pij, 
10 Pa drujga si nalij ! 



De b' Bog dal, de b* Bog dal, 
De b' ga še za naprej. 

Po farbi je lepo, 
Kakor čisto zlato, 
15 Še boljšiga je žmaha, 
Čast, hvala bod' Bogu! 

Zdaj pijmo vsak en glas, 
Saj ti za drujga daš : 
De b' Bog dal, de b' Bog dal, 
20 Še dost'krat posihmal ! 



5710. 

(Iz Dobrunj.) 



K' b' b6žja volja bila, 
De b' nikol' noč ne bla, 
De b' zmirej sonce s'jalo, 
K* je narbolj svetlć! 

5 Ko pa volja b6žja ni, 
Naj gre noč in dan naprej, 
To solnce posij a, 
Ta dan se razsvetli: 



Pa poglej, kaj za glaškam 
10 Za en lep šajn stoji : 
Tak lep krancelj inja, 
Kakor čisto zlato. 

Le prim' ti za glažek, 
Pa vtinkej ga 'spi, 
15 Pa naprej ga postavi, 
Pa drujga nali! 



»Sonce sije, hji^gori. 
57, 

(Od Sv. JTrojice v Hal.) 



Solnce sije, luč gori. 

Pri tebe, Peter, glaž stoji. 

Trink se, trink se, trink se 

vein,' 
Će spiješ, pa si fein : 
5 Kluk kluk kluk kluk kluk, 



Kluk kluk klukluje: 

Ne se ti vince z^glaška spe- 

luje! 
Naj se speluje, naj se spelja, 
Saj že Franček za drugiga da ! 



5708. Zapisa! Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke I. št. 20, kjer je 
tuđi melodija. 

5709. Neznanega zapisovavca. — Iz Cennetoi>ega rokopisa v VO. XV, 

62 (78). 

5710. Niznanega zapisovavca (12. avgustd 1838.). — Iz ostalim Mih. 
Kastelca v ljubljanski licejski knjižnici. 

571 1. Zapisal Andr. Hren. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslal v 
porabo oče Bernardin Šalamun* 



406 HI« — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5712 — 5716. 

5712- 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Sunce sije, luč gori, 5 Kluk-kluk, kluk-kluk, kluk ! 

Pri tebi pa, Micka, en gla- Naj se ti vince z glažka 

žek stoji! speluje, 

Trinkzajn, trinkzajn, trink- Naj se speluje, naj se spela, 

zajn fajn ! Saj bo še nekdo za driigega 



Bole boš pila, bole boš fajn. da! 




Solnce sije, luč gori, ^ 5 Le naj se spelja, le naj se 

Pred teboj pa en glažek stoji. spelja, 

Trinka, trinka, trinka,tralala! Saj vsmileni Jezus nam dru- 

Le naj se to vince von z zega da! 

glažka spelja, 



5714- 

(Od Sv. Andreja pod gorami.) 

Solnce sije, luč gori, 5 Le naj T se pelja, le naj se 

Pri tebi I. glažek stoji. pelja, 

Trinka trink, trinka trink, Saj usmileni Jezus za dru- 

tra la la — zega da! 
Zdaj se to vince iz glažka pelja : 



5715- 

(Iz krške okolice.) 

Solnce sije, luč gori, Le naj se to vince ven z 

Pri teb', nevesta, en glaž'k glažka spelja, 

stoji, 5 Le naj se spelja, le naj se 

Klun, klun, klun klun, traila spelja : 

la, traila la, Saj Jezus nam druzega da! 

5716. 

(iz okolice Št. Ruperta na Dol.) 

Solnce sije, luč gori, Link, link, link, luje 

Per tebi, I., glažek stoji. Naj se to vince s tga glažka 

Trinken, trinken, trinken speluje, 

vein, Će se spela, o nej se spela, 

Će ga spiješ, pa si fein. Saj I. za drugiga da! 
5 Link, link, link, link, link, link, 



5712. Zapisa/ Jožef Krajne; narekovala Marija Mežnarič. — Iz Kra/'n- 
Čevega rokopisa. 

5713. Zapisala Ivana Cesar. — Iz prepisa Fr. Praprotr.ika. 

5714. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5715. Zapisa/ Vinko Kapler — Iz njegovega rokopisa. 

5716. Zapisa/ Ivan Bercer. — Iz njegove zbirke št. 2. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5717 — 5721. 407 

5717- 

(Iz lhana.) 

Luk, luk, luk, luk, luk, 5 Nej se speluje, nej se speld, 

Luk, luk, luk, luk, luk luje! Sej bert pa še druziga jm&! 

V'Ln s tega gvaška Nej se speluje, nej se speld, 

Se vince speluje. Sej — u za druziga d&! 

5718. 

(Iz Krope.) 

Pred tabo en glažek vinca Naj se to vince iz glažka 

stoji, spelja, 

To vince le ti ven popij. 5 Naj se spelja, naj se spelja, 

Klen, klen, klen, klen, tralala, Saj sveti Urban za druzega d£! 



5719- 

(Iz poljanske doline.) 

Solnce sije, Tralalala! 

Lunca svetli, Naj se to vince 

Tami pred tabo Ven z glažka spelja, 

Glaž vinca stoji: Naj se spelja, 

5 Klenk, klenk, klenk, klenk 10 Saj France za druzega da ! 



Bratec, primi glažek v ročico! 

5720. 

(Iz gorjanske okolice pri Bledu.) 

Bratec, prim gvažek v ročico Spravmo se, roče podajmo 

Jen zapoj slovensko pozdrav- vsi, 

ljico: Naj sovraštvo vsako mine, 

Le čisto ga ven zli, Vsaka jeza z srca zgine, 

Pa še napre nali — Preh ko sonce zašvo bo 

5 Na zdravje tovaršije! 10 Za goro! 

Izpij ga za dobro voljo! 

5721. 

(Iz lhana.) 

Bratić ti, vt.ii ga spi (Ko izpije:) 

Za 'no dobro vćlo ! 5 j a ze šov, ni ga več, 
Ni še šov, pa bo šov Za 'no dobro vćlo! 
Za 'no dobro vćlo. 



5717. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove 
zbirke HL št. /. 

5718. Zapisal S. Župan. — Iz NB. 5?. 

5719. Zapisal Janez Ferlan. — Iz njegove zbirke II. 

5720. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz n/egovega rokopisa, ki mi ga je 
poslal Vlad. Levec. Najbrž umetna! 

5721. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz Breznikove 
zbirke II., št. 83. 



408 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5722, 5723. 

»Pripeljali so furmani.« 
5722. 

(Iz Št. Jurija na južni žeD 

Pripeljali so formani Opešala živinca. 

En glažek sladk'ga vinca, 5 Pripregli so konjičke tri, 

Dopeljali do hribčeka, Vozi, vozi, I. ti! 

(Med tem, ko ćela družba to poje, mora tišti, kateremu se je napilo, 
vzdigniti kupico ter jo »prazniti do dna. Če pa počasi pije in ponehuje, mu za- 
pojejo po drugi ariji:) 

Hi hot, bistagor! 

Le no ! no, hi, 

Bistagor ! 

(Će dotičnik kupice še ni spraznil, mu za poj 6 zopet po drugi ariji:) 

ioŠe ni šio, pa bo Šio 
Za jno dobro voljo — 

(in to tako dolgo, da pivec izpije; potem pa nadaljujejo :) 

Je že šio, je že šio 
Za 'jno dobro voljo ! 

(Potem po drugem napevu :) 

Oh kam je šio? 
15 Spili ga smo — 
V to grešno telo! 

(Zopet po drugi ariji za poj ej o:) 

Take ti bratce (sestre) 20 Pijmo ga, pijmo ga, 

Meti želimo, Saj nam diši! 

K* radi pijejo vino: 
(Potem pa se zapoje drugemu, ki na vrsto priđe, zopet od konca.) 



5723- 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Tri furmančki pripelajo Vince lepo barvo ma, 

En glažek slaidkega vinca. 10 Glažek je natočen, 
Ko v sredo klanca pridejo, Na zdravje našga Frančeka, 

Ostavla se živinca. Njemi je odločen. 

5 On pripreže konjće tri On pa to sam dobro ve, 

In požene: hop, hi, hi! Kaj ma ž njim storiti, 

Hop, hi, hi, duo dup: 15 Glažek obrnit na stran, 

Žvinca bo spelala ! Vince vun popiti : 

Hop, hi, hi, duo, dup, 
Živinca bo spelala! 



5722. Zapis a l Valentin Jare. — Iz njegovega rokopisa. Vv. 18. je v 
rokopisu pisano Miti nam. Meti. 

5723. Zapisa/ Jožef Krajne; nareko7>al Franc Mikl. — Iz KranjČevega 
rokopisa. Drugi zapis, katerega je narekal Jakob Kurja f = Knril) se /oči v tem: 
2 sladkega] zrelga — 4] Se stavla je ž. — 6, 7, 17 hu, hii — 8 Živinca — 
12 Njemi — 13 san — 14 jim — 16 vun — 18] Se vince bode spilo. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5724 — 5728. 409 



5724- 

(Od Sv. Trojice v Hal.) 

Formani mi vozijo 5 Pripregli mo konjiće tri: 

En glažek sladka vinca, Vozi, vozi, že ti, 

Do brežeca pripeljajo, Bija, bija, bistahar, 

Jim speša vsa živinca. Bija, bija, bistahar! 



5725 

(Od Šv. Antona v Slov. gor.) 

Formani pripelali Opešala živinca. 

En glažek slad'ga vinca. 5 Napregli so konjice tri, 

Pripelali do bregeca, Vozi, vozi, I ... ti! 



5726. 

(Iz konjiške okolice.) 

Pripeljali so formani Hot, hi hi ! — 

En glažek sladkega vinca, Živijo! — — — 

Dopeljali do hribčeka, ~ . . , ^ , ,..,.- 

Opešala j' živin'ca. I ak< T sl bratc f. met J žel ! m0 ' 

5 Pripregli so konjice tri - I0 £. ten nam ra . dl P 1 ^ . vin0 : 

Vozi, vozi, Vanek ti, P, J m0 &> P'J mo ' sa J " am 

disi! 

5727- 

(Iz konjiškega okraja.) 

Pripelali so v sred hribca, So pognali: hot hihi! 

Potem se vstavla je ta ž vinca. 5 Pa poči! 

So pripregli konjče tri, De le vun zpelamo ! 



5728. 

(Iz Šaleške doline.) 

Gormani že peljejo Le vojz ga, vojz, bratec ti, 

En sodek slad'ga vinca. Hi ! hi ! hi ! 

Vsred hribca pripeljejo, To vince vun popij ! 

Opešala je žvinca. To se mi prav dobro zdi, 

5 Pripregli so konjičke tri, 10 Če vinca v glažku ni ! 



5724. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke, 

5725. Zapisal Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke II 

5726. Zapisal Lovro StepiŠnik. — Iz njegove knjižice »Zenitb, ali 
svatb. navade in na pit niče« 1885, ft. XVI 

5727. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovcga rokopisa, ki mi ga 
je posla! A. KovaČič. 

5728. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotmka. Gormani 
namesto furmani. 



410 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5729 — 5733. 

5729 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Furmani pripeljejo Opešala je žvinca. 

En sodec sladga vinca, 5 Pripregli so konjice tri, 

Do srede klanca pridejo, Vojz ga, vojz ga, I. ti! 

(To se ponavlja za vsakega, kar jih je navzočnih.) 

~~ 5730- 

' (Z Iz lak.) 

Furmani pelajo FranceI, prim za kupico, 

Sode zrelga vinca, 15 Zapojem ti zdravličico: 

O sredo klanca pridejo, Zna biti dones leto 

Ostavla se je žvinca. Na borno več na sveto 

5 Parprežejo konjičke tri, Prepevali. 

Hi, hi, hi, le čisto ga izpij ! FranceI pij, pij, pij, 

Polonca, prim za kupico, 20 Pa glažek nalij ! 

Zapojmo ti zdravličico : Neč ga deleč ne postav 

Smuk, smuk, smuk, smuje, De ženin ga dobi! 

10 Nej se ta vinček Bota pila ga oba, 

Von z glažka speluje'! Častila Boga, 

Nej se speluje, nej se spela, 25 Lubo dvico Marijo 

Polonca za druzega da ! Jen svetga Jožefa ! 

~~ 5731"" 

(Iz Podlipovice pri Izlakah.) 

Furman' so pripeljali 5 Pripregli so pa konjče tri, 
En sodček zrelga vinca; Le pij, le pij ga, I ... ti ! 

Ko pa pridejo pod klane, Hi, hi, hi, 

Vstavla se je žvinca. To vince ven popi ! 

5732- 

(Kranjska.) 

Pripeljali so furmani 5 Pripregli so konjičke tri, 

Tri sodčke zlat'ga vinca. Oj pij ga, pij ga, (Francek) 

U klanec pa naprej nij šio, ti — 

Ker upešala živin'ca : Hi, hi, bistagor, ti hot ! — 

£, e, e! 

5733- 

(Kranjska.) 

Pripeljal' so formani Opešalo živinče. 

V sodčkih sladko vince, 5 Pripregli so konjice tri, 

Pod klancem se je ustavilo, Le voz' ga, voz* ga, I. ti ! 



5729. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5730. Zapisa/ F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I Št. 31. Zložena iz več 
pesmi ; prim. št. $661 in d., 5771 in d. 

5731. Zapisa/ Ivan LovraČ. — Iz njegove zbirke I, Št. 38. 

5732. Zapisa/ Dav. Petelin. — Iz njegove zbirke II. Št. 20. 

5733« Neznane ga zapisovavca. — Iz M. Rode ta zbirke I., Št. 24, 4. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5734—5739- 41 l 



5734- 

(Iz Suhorja.) 

Furmani peljajo 5 Hej, juhć 

Glažek zrelga vinca. Bisdahe ! 

V sredi hriba pridejo, Voz* ga, voz* ga, Marka ti ! 
Vpeša jim živinca : 

(To se ponavlja za vsako osebo, kolikor jih je pri mizi, vstavljaje njeno ime.( 

5735- 

(Iz Podzemlja.) 

Tri furmanci mi furajo Voz' ga, voz* ga, Janez fi! 

En glažek. zrelga vinca, Pa v vsaki luž' napajajo, 

V sredi klanca pridejo, Napajajo zares, 

Vstavi se živinca. Pa v vsak' birtiji pijejo r 

5 Pripregli so konjičke tri, io Oj pijejo zares! 

5736. 

(Iz Ihana.) 

Furman r & pelajo 5 Uprćgh> so koničke tri : 

Sćsčik zrćl'ga vinca: Vaz' jo, vaz' jo, bratić ti! 

Sredi kvančka pridejo, Hi, hi, hi! 

Ustav' va se ja žvhVca, Ta vince vin popi ! 

"5737" 

(Iz Kam ni ka.) 

Furmani peljajo 5 Pripregli so konjičke tri, 

Sodec sladkega vinca, Voz' ga, voz' ga, I. ti ! 

V sredo klanca pridejo, Hij, hij, zdaj pa vince izpij ! 
Ustavi se jim žvinca. 

5738. 

(Iz Krope.) 

Pripeljali so furmani Opešala je žvinca. 

En sodec sladk'ga vinca, 5 Pripregli so konjičke tri, 

V klanec pa že več ni šio, Le vozi, vozi, bratec ti! 

Onikraj potoka štor stoji. 

5739- 

(Od. Sv. Trojice v Slov. gor.) 

Zunikraj potoka 5 Še zdaj stoji, še zdaj stoji, 

Eden štor stoji, — 

Hanza ga naj poseka, Zdaj pa leži! 
Da leži, da leži ! 

5734. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 
5735- Zapisa! Janko Barle. — Iz njegove zbirke, 

5736. Zapisa/ Anton Breznik; pe/ njegov oče. — Iz Breznikove zbirke 
II., št. gr. 

5737. Zapisa/ S. Župan. — Iz NB. 37. 

5738. Zapisa/ Ivan Mladić. — Iz njegove zbirke. 

5739. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Verz 5. se poje, dokier 
pivec ne izpije. 



412 IH. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5740—5743. 

»Mi smo jagri zgodaj vstali.« 

5740. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

Mi smo jagri zgodaj vstali, Smo mislil', da je spas: 

Vsak svoj štuc na ramo djali, In vendar je moral jelenček 
Šli smo, šli na jelenčekov lov. dol past, 

Po logi smo hodili, In vendar je moral jelenček 

5 Jelenčeke lovili. dol past : 

Smo slišali en glas, 10 Past, past, past — pum ! že 

. . leži. 

5741- 

(Od Sv. Trojice v Hal.) 

Zjutraj smo zgoda vstali, 5 Saj vendar je mogo jelenček 

Vsak svoj štuc na ramo djali, dol past, past, past ! 

Pa smo šli na jelenčekov lov. Saj vendar je mogo jelenček 

Pa ni bio spas, pa ni bio spas, dol past ! 



5742. 

(Iz Mozirja.) 

Mi smo se vkup zbrali, 5 Zaslišimo en glas, 
Zgodaj borno vstali, Smo mislil', da je spas, 

Vsak svoj štuc na ramo djali, Pa vendar bo mogu jelenček 
Pol borno pa šli zajćke lovit. dol past! 

Še ni padu, zdaj bo padu ! 
Še ni padu, zdaj bo padu ! 
10 Pa vendar bo mogu jelenček dol past! 



5743- 

(Kranjska.) 

Mi smo lovci zgodaj vstali, Ponf! na glas: 

Vsak svojo puško na ramo djali. Vender jemogeljelenčikpast! 

Lov storili, Ponf, ponf, ponf! 

Jelenčka vbili; Vender je mogel jelenčik 
5 Storili smo spas, past! 

5740. Zapisal Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke II L 

5741. Zapisal And r ej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5742. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Prapro/nika. 

5743. Zapisa/Mate] Ravni kar-Poženčan. — Iz njegovih * Povasni/t p.« 
//. 16. Prepis v VO. V. Št. 258 se loči samo v tem: 3 Lov] Lov smo. Natis- 
njena je v SPKN. V. 78. s predntgačbo : 1 past' — 9 jelenček. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5744—5748. 413 



5744. 

(Iz Ihana.) 

Mi smo jagri zutri zg6di 5 Pa vindT.r ja mogu ta zaj- 

vstali, čik dval past'. 

Vsak sojo puško na ramco O že leži! o nej leži! 

smo djali. Pa vindi»r ja m6gu ta zaj- 
Po svet* smo hudih>, či»k dval past*. 

Smo zajčke lovili, 

5745- 

(Z Blok pri Cerknici.) 

Zutrej zgudej vstanemo, Strelali smo: pik, pok; 

Vsak svuojo puško ne ramo 10 Pa vtndr ji mogil srjačik 

dienemo. duoli past. 
Po guojzdi smo hodil, 

Pa zajce smo lovil, Po guojzdi smo hodil, 

5 Strelali smo pik, pok ; Lisice smo lovil, 

Pa v*ndr je mogil zajćtk Strelali smo pik, pok ; 

duoli past. Pa vindr je mogla lisica 



Po guojzdi smo hodil, 
Srjake smo lovil, 



duoli past. 



5746. 

(Iz krške okolice.) 

Štirje jagri so zgodaj vstali, 5 Tam so slišaP en glas: 

Vsak svojo puško na ramo Pa vender je moral jelenček 

so d'jali, dol* pasti, 

Šli so v gozd, Pasti, pasti .... 

Tam je bil en spas, 
(Zdaj vsi napivajo, komur je zdravica namenjena.) 

"5747^ 

(Iz Tunjic.) 

Jager' smo zgodej vstal', Šlišal' smo glas: 

Vsak svojo flintco na ramo 5 Vender je mogu jelenček dol' 

djal. past*. 

Pršli smo v gozd, 

Ptičice, ki pijejo vince iz kupice. 

5748. 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro ) 

O jager, kod* si hodil? »Po zelenem' gozd sem hodil, 

O jager, kje si bil? Sem tičice lovil U 



5744. Zapisa/ Anton Breznik; pel oče mu Anton. — Iz Breznikove 
zbirke II., št. /j6. 

5745. Zapisa! Izidor Modi c. — Iz njegove zbirke št. 4$. — »Srjak, 
srjaček je izgovarjai perec tako, da se ni Ču! pravi n, ampak nekak hohnik 
med r in j.« 

5746. Zapisa! Vinko Kapler. — Iz njegove zbirke. 

5747. Zapisa! France Francetov. — Iz njegove zbirke II. Št. 39. 

5748. Neznanega zapiso~vavca. — Iz prepisa Fr Praprotnika. 



414 IH- — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5749 — 5753« 

5 Oj kaj so zane tičice ? Pijejo vince z glažeka : 

Ko majo rudeče ličice, Pupkaj, pupkaj, I. ti! 

To ni ptičica, ampak majolčica. 

5749- 

(Iz Ihana.) 

»Prjatu, kod si hu&du, 5 »To nišo n'bćne tičice, 
Prjatu, ke si biv?« To so maj61CT.ce: 

»»Tam gu&ra na pvanin'cah Al' Tone ime žndbilce, 
Sim tfci.ce vaviv!«« Ga pije s kdjngilce!« 

5750. 

(Iz Podzemlja.) 

Oj tička mi poje, 5 Tu ni nobena ptička, 

Pa sam ne vem kje : Je pisana majolčica, 

Ta unkraj Ljubljance Zvonkaj lepo pisana, 

Na cesarskem polji. Znotraj z vincam štrihana! 



Dvigni ročico, zapoj pozdravljico. 

575i- 

(Iz Tunjic.) 

Teb je ime . . . , 5 Zapoj pozdravljico 
En glažek na miz Zavolj kompanije, 
Prav bliz tebe stoji: K smo dobre volje bli! 
Dvigni ročico, 

5752- 

(Iz Gorenjih Radolj.) 

Oh bratić prelobi, 5 Le prim ga z račića, 

Ozri se okoli, Zapoj ima to zdravica, 

Tam blizi na mizi De b dobre vole bli! 

An glažek stoji: 

Ljubezen bratovsko morava ponoviti. 

5753- 

(Iz Ihana.) 

Lćta vinska kaprica 5 Spi ga, spi ga, bratac ti, 
Se more vinki spiti; De borno vsi veseli, 

Leta ilbćzin bratuska De borno še veliki let 

Se more ponoviti : Vince skupi pili ! 



5749. Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove 
zbirke II. št. ?8. 

5750. Zapisal Ja nko Barle. — Iz njegove zbirke. Primerjaj Št. ^^6g — 72. 

5751. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I Št. 48. 

5752. Zapisal Jožef Androjna; pela Franč. Androjna. — Iz njegove 
zbirke I. št. j. 

5753. Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove 
zbirke II, Št. 103. Začetek je zelo podoben Orožnovi: To žlahtno vinsko kapljico* 
Zdaj hočemo popiti, * Zavezo staro bratovsko * Želimo ponoviti itd. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5754 — 5757. 415 



Hitro ga popij, ker nam čas beži. 

5754- 

(Iz savinske doline.) 

Dragi I., blagi, mili, 5 Pa le hitro ga popij, 
Zdaj ga boš vun popil, Ker nam čas beži : 

Da te borno vsi častili, Mi smo mogli semkaj priti, 

Da bi enkrat srečen bil! Ko Slovenci pojejo! 



Četudi se opiješ, se ti nič ne zgodi. 

5755- 

(Od Sv. Jurija na Sčavnici.) 

Bratec, poprimi ta glažek To vino prežene vse skrbi, 

No včista ga vun popi ! Novo moč naredi, 

Al če se ti glih opijaniš, Halo! halo! halo! halo! 

Saj nič se ti ne zgodi, 10 Pri nas je skoz tako, 
5 Le zmisli, le zrajtaj, Da radi pijemo 

Ka jutri bojše bo! In dobre vole smo! 



Ožmi, bratec, toto čašo! 

5756. 

(Od Sv. Trojice Hal.) 

Ožmi, bratec, toto čašo, Sam Bog te naj živi! 

Naj poskoči srce našo ! 5 Pij, pij, pij, 

Pij, pij, pij, Sam Bog te naj živi! 



Ti zaspani ptič, ne čuješ nič? 

5757- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Ti I. ( — ), zaspani tič, Le hitro primi glažek v roke : 

Ne čuješ čisto nič? 5 Ko tega vun spiješ, 

Joj, joj, joj, čisto nič? Pa druzga naliješ! 

(To se vedno ponavlja v krogu, vselej pa se pove drugo ime.) 



5754. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njcg07*e zbirke: *Pesem se poje 
tako dolgo, dokler ne priđe jo vsi na vrsto, kn tete je počastiti.* Pesem se poje 
nasproti častiti jivim osebam z onikanjem: 2] bojo vun popili — 2 se] jihj — 
4 srečni bili — 5 popij] naj spijejo — 6 čas beži! čaši prejdejo. 

5755- Zapisal Jožef Krajne; narekai T. Borko. — Iz KrajnČevega ro- 
kopisa. — Zapis Jožtfa Tnšaka od Sr. Antona v Slov. goricah se /oči v tem: 
1 Bratec] Al bratec — 2 čista — 3 Al] In — 6 Da] Ka — 8 Naredi novo moč 

— 9] Halo. halo, halo! — 12 No. — Zapis Joicfa KlemenČiča iz istega kraja, 
kakor Tnšakov, se /oči od tega v tem : 2 čista . . . vun — 3 In] Al — 5 rajtaj 

— 6 Ki. 

5756. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5757« Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa p}\ Praprotnika. 



4 1 6 HL — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5758 — 5762. 

Nalij mi štajersko zdravico. 

5758. 

(Pohorska.) 

L, nalij mi 5 Pijmo ga, pijmo, 
Štajersko zdravico: Pijmo ga prav, 

Ko tega vun popiješ, Dokler se vince 

Si drujga spet naliješ! Vun z glažka pela! 



Daleč okoli sem hodil. 
5759. 

(Z Grahova.) 

Daleč okol' sem hodil, Tamkaj 'maŠ en prazen glaž: 
Prijatelja noben'ga ni Le nalij ga, če ga 'maš, 
Od enega soseda Le popij ga, če ga znaš, 
Do druzega naprej: Spreljubi moj pajdaš! 
5 Spreljubi moj pajdaš, 

»Kdor hoče prijatelj naš biti. < 

5760. 

(Iz Motnika.) 

Kir hoče prijatel naš biti, To na, I., popi, 

Ta naj vzame vinca en glaž: 5 Pa svojmu bracu 
Prežlahna trta, k' d& vince Druz'ga nali! 

sladkć : 



Dobra kaplja pred tabo stoji. 

576i. 

(Štajerska.) 

Dobra kapla pred toboj stoji, Na zdravje vseh ludi, 
Le, Franćek, z veseljem njo Keri su veseli, 

spi: 5 Sam Bog njih naj živi! 

Saj je še mokro pri čepu! 

5762. 

1 Od Sv. Jurija na Sčavnici.) 

Med kompanijoj Janez naj Al saj še je mokro notri pri 

pije, čepi, 

Ki tak veselo za glažek drži ! Kaj mo ga pili vsakši en glaž ! 

5 75 8. Zapisa I Lovro Stepišnik. — Iz nje gorega rokopisa, ki mi ga 
je poslat A. Kovač ič. 

5759. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove žbuke A. 26. Ni = nej (v. 2.) 
kaže, da je pesem iz kraja, kjer govore nej. 

5760. Zapisat G. Križni k. — Iz GK. I 39. 

5761. Zapisat Fr. Sch\veigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v 
porabo izročii ar. K. Ozvald. 

5762. Zapisat Jožef Krajne; narekovala Marija Mežnarič. — Iz Krajn- 
čevega rokopisa. 



III.— IV. Pe8mi pivske in v veseli družbi. C. 5763—5767. 417 



Će te tare žeja, ugasi jo. 

5763. 

(Perovo pri Kamniku.) 

Majka j' rodila jonaka, (Francelna) tare žejica: 

Dala mu ime (Francelna); (Francel), le vgasi žejico! 



Q 
(J 



5764- 

(Iz Tunic.) 



aneza) tare žejica. 

anez), le vgasi žejico, Janez je vgasil žejico! 



Ali ste žalostni, ker v glažku nič ni? 

5765. 

(Iz Višnje gore.) 

Kaj je vam, bratci vi, Pojte po frišnega, 

Da ste tak' žalostni ? 5 Bolj po korajžnega ; 

Mor'bit pa v glažku večni? Glažek res majhen je! 

Jožek pa žejen je: 
Vince je zrastlo na trtici, 
Zlivaj ga k srčeci! 



5766. 

(Iz Mokronoga.) 

Kaj ste tak' žalostni? 5 Trunček res majhen je, 

Mor'biti v glažku nič ni? I ... pa žejen je. 

Vi b' b'li povedali, - Primi ga v ročice, 

Mi b' b'li pomagali. Zlij ga na srćiće! 



Pije naj, da bo videla dno. 

5767. 

(Od Sv. Ju rij a na Ščavnici.) 

Micika, Lujziki glažeka daj, Kaj bo pila, kaj bo pila, 
Glažeka daj, joj, o joj! 5 Kaj bo vidla dno! 

Žejna je tako! 

5763. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke IV, št. 14. 
Vsaki verz se ponavlja. 

5764. Zapisat M. Rode. — Iz njegove zbirke IV., št. 21. Vsaki verz se 
poje trikrat. 

5765. Zapisat Alojz i j Kralj. — Iz njegove zbirke II., št. 14. 

5766. Zapisat Ivan Šašelj. — Iz njegovega rokopisa. 

5767. Zapisat Jožef Krajne; narekovai T. Borko. — Iz Krajnčevega 
rokopisa. 

27 



418 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 576S— 5771. 



Tako je pila, da je videla dno. 

5768. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Micika, Frančeki glažeka daj, Zdaj je že tako: 
Glažeka daj, glažeka daj ! Tak je pila. tak je pila, 

ju, ju! 5 Da je vidla dno! 



Ali misliš, da ni vince za to, da pijemo? 

5769. 

(Iz lhana.) 

Micka, zakaj se t'ko ždvastir* Gvaž-tk Ima lukinco: 

držiš? 5 Živa žaba notir pvava, 
Ar misliš, de ni naše vince Ja že vmki spv&vava, 

vin za spit'? Se m&h> je pob&rcava. 

Vzemi v roki ktip-tco, 

(Verz 6. in dalje pojć, če vidijo, da je tišti, kateremu se napiva, vino 
med zdravico izpil, sicer pojć dalje:) 

Ni še vi»nki spv&vava, 
Pa bo vtnki spvavava, 
10 Še mah> bo pob&rcava! 



Kaj se držiš, kakor bi vinca piti ne znal! 

5770. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Franček, Franček, o kaj se 5 Prim za kupico: 

kujaš, Glas ma lukenco 

Da se z vincem tako ponujaš? Za to pisano majolčico! 
Se držiš tako, ko bi jezen bil, Spij ga, spij le taisti glas, 
Ko bi vinca pit ne htel! Katerga v svojih rokah maš! 



5771 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Al Micka, kaj se kujaš, Glaž ma luknjico 

Kaj z vinca tak norčuješ? To svetio mijolčico, mijol-, 
Se drži, kak da bijeznabla, mijolčico! 

Kak da vinca pit ne zna! Le pi taisti glaž, 

5 Primi kupico: Kerga v roki maš! 



5768. Zapisal Jožef Krajne; narekoval Fr. Mikl. — Iz Krajnčevega 
rokopisa. Spada pač k prejšnii. 

5769. Zapisal Anton Breznik; pela ŠtuČkova Neža. — Iz Breznikove 
zbirke III, št. 34. 

5770. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5771. Zapisal Jožef Krajne; narekovala Jožefa Krajne. — Iz Krajn- 
čevega rokopisa. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5772—5776. 



419 



5772- 

(Iz Št. Jurija na južni žel.) 

I. I ... kaj se kujaš, Se držiš tako, koda bi jeznabla, 

Da se z vincem tak ponujaš? Da bi vinca pit ne h'tla! 



5773- 

(Iz Domžal.) 



Janez, Janez, kaj se kujaš, 
Kaj se z vincem tak ponujaš; 
Se držiš tako, kot bi jezen 

bil 
In bi vinca rad ne pil ! 
5 Prim za kupico : 



Glaž ma lukenco 
Pisano majolčico, 
Živa žaba noter plava, 
Živa žaba noter plava, 
10 Živa žaba noter plava*, 
Je že ven priplavala! 



»Jaz in španič se rada imava.« 

5774- 

(Drašče na Žili.) 

5 Včasi pa špilava, 
Začneva pet 
Ves čas koj: 
Luk, luk, luk! 



Jaz in moj španič 
Se rada imava, 
Za mizo sediva, 
Si roče podava; 



»Midva sva pa bratca dva.« 

5775- 

(Iz okolice Št. Ruperta na Dol.) 



Midva sva bratca dva, 
Sva skupej prav vesela, 
Glažek v roke primeva, 
Vsak pol ga bova špila. 

5 Če nama kdo poreče kej, 
Midva pa le molčiva, 



Saj Še firkel na miz stoji, 
Pa druzga natočiva. 

Zdej ga pa pimo vsak en glas, 
10 Na Boga ne pozabimo, 
U imen Jezusa, Marije, svetga 

Jožefa 
Nikdar ne pozabimo ! 



5776. 

(Iz Motnika.) 

Midva smo pa že braca dva, 5 Kir bo čez te kaj mrmr6v, 



Ki sva prov vesela: 
Vse sorte pesme pojeva, 
Zdravičke pa tuđi druge. 



Midva ga bova še pila, 

Iz ferkelna, ki na mizi stoji, 

S' pa druzga natočiva. 



5772. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njencga rokopisa. 

5773. Zapisa/ M. Rode. — Iz njegove zbirke VI št. $4. *Ziva žaba 
noter plava* se toliko časa ponavlja, dokler dotični ne izpije; če pa koj izprazni 
Aozarec, se izgovori samo trikrat.* 

5774. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II 48. 

5775. Zapisal Ivan Bercer. — Iz njegove zbirke št. jg. 

5776. Zapisal GaŠpar Križni k. — Iz GK. I. 41. 

27* 



420 HL— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5777—5780. 

Zdej ga bova usak en glaž V dušek ga ven popi, 
10 V imenu Jezusa in Marije. Svojmu bratcu z druzga nali! 

Tuđi svet'ga Jožefa ne pozabiva ! 



5777- 

(Iz Ihana.) 

Prjdtl'B skup* pridemo, 5 Če-v pa ker čez te mrmrćv, 

Žiher smo vesela! Ndvd pa le movčiva; 

Ta gvažik v r6ke primeva, An f6rk r b\ ga na miz' stoji, 

Vsak po ga bova spiva: Pa druj'ga natočiva! 



5778. 

(Z Rake na Dol.) 

Midva sva pa bratca dva, Men se zdi, brez vse skerbi, 

Midva sva prav vesela, Per serci nič ne reče. 

Glažek 'vinca imama, T . , . 

Vsak po ga borna špila. £ đor č * *> zdravico piti, 

5 Le pij ga zdej, nič ga ne 10 Mora glažek vinca spiti, 

Jj • Glažek vinca fnšnega 

To vince rado teče, _J Na zdrav J e očeta hišnega. 

Bratca dva pijeva ga. 
5779- 

(Sv. Križ poleg Tuma-Podpečjo.) 

Midva dva, Ni še šel, 

Bratca dva, 5 Pa bo šel, 

Pijeva ga. Le nagni ga! 



»Kadar nam je suša.« 
5780. 

(Od Sv. Ju rij a na Ščavnici.) 

Kadar nam je suša, 5 Srce si razmoči, 
Al travica gori, Driigemi natoči! 

Franček že posluša, Glažek gre od rok do rok, 

Al gasil že bi. Bog nas živi vse okrog! 



5777. Za piša l Anton BreZnik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove 
zbirke 11., št. 88. Čev = če bo. 

5778. Zapisat Fr. (Radivoj) Poznik; pela Ana Goršakova. — Iz 
njegove zbirke. 

5779. Zapisa/ Dragotin Miklavčič. — Iz njegove zbirke, ki jo 
hrani Matica. 

5780. Zapisa i Jožef Krajne; narekovala Jožefa Krajne. — Iz Krajn- 
Čevega rokopisa. Zapis Joze ja Tušaka od Sv. Antona v Siov. goricah se loči v 
tem: 1 suša — 3 I . . . — 4] Alj gasilo bi — 6] Drugemu izroči. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5781 — 5786. 421 

Najmlajši pije ga najrajši. 

578i. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 

I . . . najtimlajši Iz punega: 

Pije ga najrajši 5 Le pij, Te pi, le pi, pi, pi. 

Iz glažeka, Spet druzega nali ! 

5782. 

(Iz Podzemlja.) 

Vino je za rajžo, 5 Tone je najmlajši, 
Fantom na korajžo, Pije ga najrajši: 

Vinček moj, vinćek moj, Izpio, popio 

PejcT še ti z menoj. Društvu na veselje. 

5783- 

(Kranjska.) 

Janez je najmlajši, Janez, stara kljuka, 
Pije ga najrajši, 5 V glažek rad pokuka ! 
Ven 'z kangeljce. 



Jaz sem najmlajši brat. 

5784- 

(Vipavska.) 

Jaz sem najmlajši brat, Pil ga bom, pil ga bom, 

Pijem ga zmeraj rad : Dokler bom živ ! 



»Brati tri, sestre tri radi vince pij ej o.« 

5785. 

(Vrhovska iz Belih Kranjcev.) 

Bratje tri, sestre tri 5 Naj le gre, zdaj že gre, 

Rade vince pijejo: Ni še šel, bo že šel, 

Kar imajo, vse prodajo Je že šel, je že šel 

In za vince dajo: Za 'no dobro voljo! 

5786. 

(Iz Suhorja.) 

Bratci tri, sestre tri, Vse prodamo, 

Radi vince pijemo, 5 Da za sladko vince damo. 

Kar imamo, Le ga pi ti, 

5781. Zapisat JožefTušek. — Iz njegove zbirke II. 

5782. Zapisa l JankoBarle. — Iz njegove zbirke, ZaČetek spada k 
drugi napitnici. 

5783. Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke I. št. 24, 3. Ta 
je pač vzeta iz pivske »Hajdmo, ljubi brati. * Dan se nam že krati.« 

5784. Zapisa/ Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1345. 

5785. Neznanega zapisovavca (M. Kobeta). — Iz VO. XVI. D. št. 3. Pri- 
merjaj glede začetka št. $649, glede konca št. 5721. 

5786. Zapisat Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, kijo hrani Matica. 
Konec spada drugam (prim. št. 5533—5543)- 



1 



422 IH. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5787—5790. 

Pa zauži ti, 10 Dobre volje biti, 

Dobre volje biti ! Dok' bodem mogel 

»Ja čo ga piti, Stajati na noge U 

5787- 

(Od Sv. Martina na Pak i.) 

Bratje tri, sestre tri, Zđaj bo šio, naj le gre 

Radi vince pijemo: V jeno dobro voljo! 

Karkolj mamo, vse prodamo Zdaj že . • , e 

Noj za vince zdajemo. 10 Z jeno dobro voljo: 
5 Bratec ti, vun ga spij Ni še šio, pa bo šio 

Z' jeno dobro voljo: Z' jeno dobro voljo! 

5788. 

(Iz goriške okolice.) 

Bratje tri in sestre tri, In za vince damo, 

Vsi radi vince pijemo : 5 Kar imamo, kar imamo, 

Vse predamo, vse predamo Vse za vince damo! 



En starček je bil, je vince rad pil. 

5789- 

(Kranjska.) 

Nikdar ne bom pozabil En glažek je spraznil, 

Očeta mojga, Pa druzga nalil. 

Ker me je vselej vabil: Je rekd tako> 

»Sin, pit ga pojva. Ko j e g , ažek nagnU . 

5 V te kranjske gore, 15 »Naj teče, naj teče, 
K* so terte mladć, De bom vidil na dno!« 

Ker sladko vince rase Le » , {j 

Za take nas može!« Saj zadrago Sej ! 

En starčik je bil, De b' Bog dal, de b' Bog dal, 

10 Ki je vince rad pil, 20 De b' ga še za naprej ! 

5790. 

(Vrhovska?) 

Nikdar ne bom pozabil Ker me je uselej vabil : 

Očeta svojiga, »Moj sin, pit ga greva. 

5787. Zapisala (?) UrŠa KoŠak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5788. Zapisat Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 
str, 118. 

5789. Zapisat Mate] Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih *Povasnihf>.* 
Š/. ij. Verz 6. je iz prepisa v VP. V. š/. 253, ki se sicer toči od n/ega, ne glede' 
na nagtasna znamenja in apostrofe, v tem: 1 pozabel — 4 pojva] greva — 
5 krajnske] nove — 7, 8] K' so vince rodile * Za take može — 12 Pa] Je. 

5790. Neznanega zapisovavca (M. Kobćta?). — Iz VO. XVI Č* 14* 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5791, 5792, 5793. 423 



» 



5 V te nove gore, 
K' so terte mlade, 
K so vince rodile 
Za take fan može!« 

En starček je bil, 
10 K' je vince rad pil, 
En glažek je spraznil, 
Je drujga nalil. 



Je rekel tako, 
K' je glažek nagnil: 
15 »Naj teče, naj teče, 
De bom vidil na dno!« 

Le pi ga, le pi, 
Saj za drugiga ni: 
De b' Bog dal, de b' Bog dal, 
20 De b' ga še za naprej ! 



Nikol ne bom pozabil 
Očeta svojega, 
Večkrat me je povabil: 
>Sin, pit ga pojdemo. 

5 Iz nove gore 
So trte mlade, 
Ki sladko vince raste 
Za take fajn ljudi!« 

En starček je bil, 
10 Ki je vince rad pil, 



5791 

(Iz Krasinca.) 

En glažek požvižgal, 
Pa druzga nalil. 

Je rekel tako : 
»Ćast, hvala Bogo, 
15 Naj teče tako, 

Da bom videl na dno ; 

Naj teče tako, 
Da bom videl na dno : 
O Jezus, Marija 
20 Nas kliče v nebo!« 



5792. 

(Dolenjska 

Nikdar ne bom pozabil 
Očeta svojega, 
Ker me je vselej vabil, 
>Sin, piti pejva ga: 

5 Na visoke gore, 
Kjer so vinske trte, 
Kjer sladko vince rase 
Za nas ta fajn možć!« 

Le pijte ga vsi z mano, 
10 Vsak zgrabi za bokav, 



15 



20 



) 

Vam bom povedav ano, 

Ki jo je en starček djav. 

En starček je biv, 
K* je vince rad piv, 
En glažek je spraznil, 
Je druzga naliv. 

Še je reku taku, 
K' je glažek nagnu: 
»Naj teče, naj teče, 
Da se bo vidlu dnu!« 



N'fckćl na'm pozabu 
Vačeta soj'gš., 



5793 

(Iz Ihana.) 



K' me ja vseli povabu : 
»Sin, pit ga greva: 



5791. Zapisat Peter Črnič, v /W<i mu mati Ana Ćrnič. — Iz njegovega 
rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašelj. 

579a. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa v zbirki M. Rodćta IX. 
št. g8, katetemu jo je dal B. HoleČek. 

5793. Zapisa/ Anton Breznik; pela Korezova Jera. — Iz njegovega 
rokopisa II Št. wj. 



1 



424 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5794 — 5797« 



5 Na te v'sćke gorć, 
Ker so tarte mvadć, 
Ker svahki vince rase 
Za dobre, fajn može!« 

Mi smo hodir po hribcBh, 
10 Vivat, vivat, vivat ! 



5794 

(Od Bleda.) 



Prkazu se ja 'n gvaž'Bk vinca, 
Vivat, vivat, vivat! 

Le pust ga dota teci., 
De boš mogu 'zreči: 
15 ST»m 'spiv, sim 'spiv, sim 
'spiv ! 



Nikdar ne bom pozabil 
Očeta svojega, 
Ki vedno me je vabil: 
»Moj sin, le pit pojva!« 

5 En starček je bil, 
K' je vince rad pil, 
En glažek ga je spraznil, 
Je druzega nalil. 

Je rekel tako, 
10 K' je glažek nagnil : 



»Naj teče le, naj teče, 
Da se bo vid'lo dno!« 

Pozdravmo ranc'ga Noeta 
K' je znašel vinski sok! 
15 Na njega zdravje pijmo ga 
In njegovih otrok! 

Ta starček je bil 
Devetstolet živ, 
Še petdeset po smrti 
20 Se z vincem je mečil. 



5795- 

(Iz Tunjic.) 

Nikol ne bom pozabil 5 Na vsoke gorć, 
Na očeta svojega, K' so za te mlade, 

Vselej ga 'm vabil: Tam gor' vince rase 

»Le pit ga pojva: Za stare noje!« 

'No mater imam, 
10 Pa de prosi za me! 

5796. 

(Kranjska.) 

Nikćlj ne bćm pozabil 5 Na visoke gorć, 

Očćta svojiga, Kjćr terte rodć; 

Ki zmiraj me je vabil: Tam gori vince raste 

»Sin, pit ga pojdiva: Za tak jake možje!« 



En starčik je bil, 
K' je vince rad pil ; 



5797 

(Kranjska.) 



K* je en glažik popil, 
Je druz'ga nalil. 



5794. Zapisal Janko Žirovnik v — Iz njegove zbirke /*. //. 18. Zapis 
7) zbirki Jožefa Tušaka je narejen po Zirovnikovem. 

5795. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I i/. 67, kjer 
je pomešana v pesem -»'Na tica Ipo poje*. 

5796. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. iog—100. 
5797- Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II uj. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5798 — 5803. 425 



5798. 

(Kranjska.) 

En starčik je bil, En glažik iztočil, 

K' je vince rad pil; Je druzga nalil. 

5799 

(Cerkljanska.) 

Nikol ne bom pozabil Ki me je zmeraj vabil: 

Očeta dobrega, »Sin, pit ga pojdeva!« 

5800. 

(Iz Motnika.) 

Nigdar ne bom pozabil En takšen je bii, 

Na bratca svojega, 10 En I. (ime) je bil; 

Večkrat me je vabil, En glažek je popil, 

Da pit ga pojdeva: Pa druz'ga nalil. 

5 Na taisto goro, Dva glažka popil, 

Ko rasto trte mlade, Je rekel tako: 

Ki sladko vince raste 15 »Ćast, hvala Bogu, 
Za take fanj može. Nej teče tako!« 

5801. 

(Podj unsko.) 

Tam, kir sonce gor gre, 5 An star havpman je biv, 

So pa tace trtć, Da je vince rad piv, 

Da tace vince Je an gvažek ven spiv, 

Rasti za fajn možć. Je drujga naliv. 

5802. 

(Iz šaleške doline.) 

En bratec je bil, Pa si druzga nalije. 

K* je vince rad pil: 5 Pa je reku tako, 

En glažek vun popije, Da je vince sladko ! 

5803 

(Iz šaleške doline.) 

Pivaj, vživaj in prepevaj Žalostnega naj tolaži, 

In veseli se z menoj, Bodi zvest prijatelj moj ! 



5798. Zapisa/ Andrej Smole. — Iz VO. 11 I. a. $j. Vrazov prepis v 
VO. XVIII. 41I26 se loči v tem: 1 biu — 2 Ki . . piu — 3 istočil] je strosu 
— 4 naliu. 

5799. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegovega rokopisa. 

5800. Zapisal Gašpar Križni k. — Iz GA". I. 42—43. 

5801 Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. šl. 1004 in 
1008. Kakor kdžejo druge pesmi tega naslova, spadata ode kitici vkape. 

5802. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5803. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Začetek 
spada k umetni. 



426 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5804 — 5807. 



5 Jaz ne morem pozabit 
Na očeta mojega, 
Ker so me zmirom vabli, 
Da pit ga poj deva: 



> Visoke so gorć, 
10 In žlahtne so trte* : 
Tam slađko vince raste 
Za take fajn možje!« 



5804. 

(Iz Št. Jurija na južni žel.) 

Nikolj ne bom pozabil 5 En starček je bil, 
Očeta svojega, Je vince rad pil; 

Ko zmiraj me je vabil: Ko smo kupco popil, 

>Sin, pit ga poj deva!« Je drugo nalil. 

5805. 

(Iz Frama.) 



Jaz ne mo nikol pozabil 
Na oči mojega, 
Vseli sq me vabili : 
»Lo pit ga pojdima: 

5 Na visoke gore, 
Kdč so vinske rozge, 
Tam sladko vince raste 
Za same fajn može!« 

En bratec je bil, 
10 Ki je vince rad pil: 



Će enega vun popije, 
Ko vsp^t za drugega da. 

Će enega vun popije, 
Vse vsp^t za drugega da. 
15 Oj bratec pij, pij, 
No glažek nalij, 

Nič drugim ne daj, 
Ko meni nazaj, 
Nič drugim ne daj, 
20 Ko meni nazaj ! 



5806. 

(Od Sv. Trojice v Hal.) 

Nikol ne bom pozabil 5 En starček je bil 

Očeta svojega, Petsto let star, 

Ki zmiraj me je vabil; En glažek ga je spraznil, 

»Le pit ga poj diva!« Spet druzga si nalil. 

5807. 

(Okoli sv. Bolfanka.) 



Nikol ne pozabim 
Očeta mojega, 
Ki sem nas je povabd: 
>Le pit ga pojdemo! 
5 Visoke so gore, 
Pa žlahtne rozgice, 
Ki nam sladko vince dajo, 
Za vsakše fajn ludi: 



Tak kak smo mi, 
10 Tak kak smo mi!« 
Enokrat je I. biti, 
Ki je rad sladko vince piu. 

En glažek sladkega vinca 
e spifl, je spiA, je spiA, 
15 Je spiti, je spiti, je spiti, 
Spet druzga naliti ! 



5804. Zapisala Zinka KavčiČeva. — Iz njenega rokopisa. 

5805. Zapisa/ Oroslav Caf; pel Blaž Bedenik. — Iz CO. I. 56. 

5806. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5807. Zapisa/ Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. jg—80. 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5808— 581 1. 427 



5808. 

(Od Sv. Ju rij a ob Ščavnici.) 

Nikol ne bom pozaba En Južek je bia, 

Očeta hišnega, 10 Ki je vince rad pia. 

Ker nas je sem povaba 

Na toto veselje: En glažek mo naleja, 

XT *. A ,, No včista vun popiia: 

5 Na žitno pole, KT , • , • r f J - 

D XT . , v ' Naleja, naleja, naleja 

Na vinske erorć, xt *• ^ •• •• 1 

r ). \ j, 5 . ' No včista vun popiia! 

Kjer sladko vince rase r J 

l 



Za same fajn ljudi! 



Kako bi ga ne pil, ko je tako sladko! 

5809. 

(Iz Motnika.) 

Prešmentani pijanček, pobolšaj se kaj, 
Sej pobolšani pijančki veljajo še kaj ! 
Bratec, kaj je to? bratec, kaj je to? 
Da ga piješ tak* močno, močno, moćno! 

5 Sej bi ga še večkrat, sej bi ga še večkrat, 
Pa ni d'narca vsekrat, vsekrat, vsekrat, 
Pa le zdaj ga bom, pa le zdaj ga bom, 
Ko ga v rokah deržim, deržim, deržim ! 



5810. 

(Iz konjiške okolice.) 

L, kaj je to, »Sej b' ga ne tako, 

L, kaj je to, 5 Sej b* ga ne tako, 

De ga piješ tako? Ko b* tak dobro ne bio U 

5811. 

(Iz Frama.) 

Bratec, le ga pij, Da bQm le dnarce 

Bratec, le ga pij, Dobil, dobil!« 

Meni pa druzega, Bratec> kaj tako> 

Druzega nalij. BrateCj kaj tako 

5 »Ko pa ga bQm pil, 15 Piješ vince 
Ko pa ga bQm pil, Tak zlo, tak zlo? ' 

Da nčsem dnarcov dobil, >Vsej M ne tek 

Dnarcov dobtl ! Vsej M ga ne tako? 

Pa ga še bQm pil, Da bi tak sladko, 

10 Pa ga še bQm pil, 20 Sladko ne bilo!« 

5808. Zapisa l Jožef Krajne. — Iz njegove zbirke. 

5809. Zapisa l Fr. Sajevec. — Iz njegove zbirke št. /. 

5810. Zapisa/ LovroStepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je poslal A. KovačiČ. 

581 1. Zapisa/ O. Caf. — Iz CO. III 156. Prim. //. 5623. in 56 $0. konec. 



428 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5812— 5816. 

Pijmo ga tako, da borno vedeli domov! 

5812. 

(Dolenjska.) 

Zdravička. je leta, Le daj, le daj glažek naprej, 

Ktero sam Bog štima: K' smo dobre volje zdej. 

To vince je zares dobro, Ne ijm0 č> 

Da b ga premal ne b lo ! IQ Da bi ne vedH več _ 

5 Glažek na miz' stoji, Le pimo, pimo ga tako, 

Moj bratec ga nalij : Da borno vedli kam domu. 

5813- 

(Iz šaleške doline.) 

Zdravička je le-ta, 5 Ne pijmo ga preveč, 
K jo sam Bog štima: Da b' ne vedli več — 

To vince je pač res dobro, Le pijmo ga takć, 
Samo premal ga bć ! Da b' mo vedli kam domo ! 

5814. 

(Iz konjiškega okraja.) 

Zdravica je le ta, 5 Ne pijmo ga preveč, 

Ko je sam Bog štima: De bi ne vedli več — 

To vince je zares dobro, Le pijmo ga tako, 

De bi ga premal ne bio! De borno vedli kam domć! 

5815- 

(Iz Frama.) 

To je 'na zdravička, Da bi ne včdli več — 

Ker jo sam Bog štima; Pijmo ga, pijmo ga, 

To vince je zarčs sladko, Pijmo ga, pijmo ga, 

Samo premalo ga bQ! Pijmo tako, 

5 Ne pijmo ga preveč, 10 Da mo znali kam domu! 



>Letos je prav dobro leto.« 

5816. 

(Kranjska.) 

Letas je dobro leto, 5 Li ga pimo in zavžimo, 
Dosti vinca je na svetu: Na Boga ne pozabimo, 

Danas je veseli dan, Saj tud 1 Bog ne bo na nas, 

Ker vinca tolkajn imam. Li ga pimo vsak en glaž! 

581a. Zapisa/ Fr. Peterlin-Sreboški. — Iz njegove zbitke, kt jo 
hrani Matica. 

5813. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

58 1 4. Zapisat LovroStepiŠnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je poslal A. Kovačič. Zapisovavec jo je na tisni/ v knjižici * Ženi/6, ali svatbene 
navade in napitnice* 1885, pod šl. XIII s temi prcdrugačbami: 2 je] jo — 
4 Da b' — 6 Da — 8 Da ved'li 'mo domo. 

58x5. Zapisa/ Oroslav Caf; pe/a Mar. Krajne. — Iz CO. I. gs» 
5816. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 42. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5817 — 5820. 429 

5817. 

(Kranjska.) 

Letos je veselo leto, 5 Li ga pijmo, li ga pijmo, 
K' je tolkanj vinca na sveti : Nikar Boga ne pozabimo, 
Danas je veseli dan, Bog tuđi ne bo na nas, 

Ker tolkanj vinca imam. Pa ga pijmo vsak en glaž! 

— 5818. 

(Dolenj8ka.) 

Letos je en* srečno leto, 5 Le ga pimo 'no zavžimo, 
Dosti vinca je na svetu: Na Boga ne pozabimo, 

Danes je en srečni dan, Mi na Boga, Bog na nas, 

Dosti vinca v glave* imam. Da nam bo en kratek čas! 

5819. 

(Štajerska.) 

Letos je prav dobro leto, Če bi se napil tako, 

Vinca je dovolj na sveto: De b' ne vedel, kam damo. 

Danes je prav srećen dan, Le ijmQ ; n zavžimo 

Vince pijem, ne bom pjan. IQ p a Boga ne pozabimo> 

5 Gerdo zame bi to bilo, Mi na Boga, Bog na nas, 

Ako bi se pergodilo, Daj nam Bog en kratek čas! 

5820. 

(Štajerska.) 

Letos je prav dobro leto, Gerdo, gerdo bi nam bilo, 

Vinca je dovolj na svetu: 10 Ako bi se nam zgodilo: 
Dones je prav srečen dan, Će b' se kteri tak napil, 

Ne daj Bog, de bi bil pjan ! De b* mu pot prevozek bil. 

5 Bratje moji in sestrice, Pjancam nočemo napiti, 

Vi mladenci in device, Pjankam vina ne točiti : 

Smo veseliga serca, 15 Pjanc je nehvaležen tat, 

Le zahvalimo Boga. Kedar dela 'z vina trat. 



5817. Zapisal Mat. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih »Povasnih 
pesmi* št. 62. 

58x8. Zapisal Fr. Peterlin-Sreboški. — Iz njegovega rokopisa, ki ga 
hrani Matica. 

5819. Neznanega zapisovavca. — PriobČena kot »stara pesem* v »Drob- 
tincah« L str. 2og — 210. — Zapis JoŠefa Krajnca od Sv.Jarija na SČavnici 
se loči v tem: 2 svetu — 3 Danes — 4 ne bom] nem — 6 prigodilo — 8 Dab 
neb — 9 pimo — 11 na nas] ne nas — 12] Bog nam daje en k. č. — Drugi 
zapis KrajnČev (narekoval godec Fr. Zorman) se loči v tem : 2 dovol na svetu 

— 3 Danes — 8 Da ne b — o pimo — 11 ne . . ne — 12] Bog nam daj k. č. 

5820. Neznanega zapisovavca. — Iz »Drobtinic* III. 265: -»stara pesm 
pomnožena*. — Zapis Andreja Hrena od Sv. Trojice v Ha loza ti se loči v tem: 
2 dovol — 3 Danes — 4] Vince pijem, ne bom pijan — 5 Brati — 7 veselega 

— 11 Če] Da — 12 Da — 13 Pijancem nočemu — 14 Pijankam vinca — 
15 Pijane — 16 Kadar. 



430 Hl» — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5821, 5822, 5823. 



5821. 

(Iz Saleške doline.) 



Letos je prav dobro leto, 
Vinca je dovolj na svetu: 
Dans je pač en srečen dan, 
Bog ne daj, da b' bil pijan ! 

5 Pjancem nočmo napiti, 
Pijankam ne vinca naliti : 
Pijane je nehvaležen tat, 
Ker dela z vinca trat. 



Mi pa vinćek le pijmo, 
ioZraven tud Boga hvalimo: 
Bog ga še zanaprej 
Nam piti dosti dej! 

Moji brati in sestrice, 
Vi mladenci in divice, 
15 Smo veselega srca, 
Le zahvalimo Boga! 



»Majolka, bod* pozdravljena.« 

5822. 

(Štajerska.) 



Majolka, bod* pozdravljena, 
Ker z vincom si pripravljena! 
Majolka, majolka, 
Majol- majol-čica-čica, 
5 Majolka, majolka, 
Majol- majolćica! 

Od zunaj lčpo pisana, 

Od znotraj z vincom zlimana: 

Ker vince radi 'mamo, 
10 Majolčico štimamo. 



Le primi jo za roče, 
Naj teče, dokler hoče! 

Tud r sosčd rtaj je pije, 
Da žlahtno vince vžije. 

15 Majolka, kaj si strila, 
Da si nas napojila? 

Zdaj se ti poslovimo, 
Da pamčt' ne zgubimo. 

Če Bog da, spet veseli 
20 Še večkrat borno peli ! 



5823. 

(Dolenjska.) 



Majolka, bod pozdravljena, 
Ker z vincam si pripravljena. 

Majolka, majolka, 

Majol- majolćica. 
5 Majolka, majolka, 

Majol- majolćica ! 

Le primi jo za roče, 
Naj teče, dokler hoče, 



Majolka, kaj si strila, 
10 Da si nas napojila? 

Zdaj se ti poslovimo, 
Da pamet ne zgubimo. 

Će Bog da, spet veseli 
Še večkrat borno peli! 



5821. Neznanega zapisovavca, — Iz prepisa Fr, Praprotnika, 

5822. Neznanega zapisovavca. — Iz Razlagove » Pesmarice« 178 — tjg 
( 2 145). Zapis Ja neza Kokošarja iz Cerkna se razlikuje v tem: 8 zlimana] štrihana. 
— Zapis Fr, Praprotnika iz Mozirja se /oči od zgora njega natiska v tem, ne 
glede na naglasna znamenja in apostrofe: 1 Mijolka — 2 vincam — 3 — 6] 
Mijolka, mijolka, * Mijol-, mijolčica! — 8 z vincem zl.] vinca štrihana — 
9 radi — 14] Naj sladko vince vžije — 15 Mijolka — 19] Če da Bog, da veseli. 

5823. Neznanega zapisovavca, — Iz prepisa v zbirki M, Rode'ta IX, 
št. ior, kateremu jo je dal B, Holeček, 



III. — IV. Pcsmi pivske in v veseli družbi. C. 5824 — 5827. 431 

5824. 

(Iz Ihana.) 

Kaj ]k majćl'ka st'riva, Oj primi* jo za roče, 

K* ja bratca napojiva? 5 Naj teče kamir voče ! 

Majorka,majorka,majolćica. Majol'ka, majorka,majolčica. 



Mijolčica — zlata ročkica. 

5825. 

(Štajerska.) 

Moja rajna mati so mi večkrat peli o »majolkici, zlati ročkici«, ko sem 
jim Se kot niajhen deček pomagal pasti. Nisem si več verstic iz mladih let 
zapomhil kakor edino: 

Mijol- mijol- mijolkica, Solnce te napolnilo 

Zlata draga ročkica, S svetio sladko sragico. 

Tuđi so mi pravili o »zlati solnČni skledici«, ktera na Jurjevo iz solnca 
pade in tistemu, kdor jo najde, obilno blagoslova k hiši prinese. Kdor iz solnčne 
ročkice pije, je zmirom zdrav, in kdor iz solnčne skledice jć, ostane zmirom mlad. 



Će bi vinca ne pil, bi bil zmirom žalosten. 

5826. 

(Iz varažd. Toplic.) 

Da bi gušće vince pil, Pune čaše natoči, 

Za sve brige bi zabil. Grlo z vinom primoči: 

Ako bi se i zopil, Ne bi mi bil dugi svet, 

Brez vse brige bi živil. 10 Da bi živel tristo let ! 

5 Da ja ne bi vinca pil, Anda braćo, lahku noć, 

Žalosten bi na vek bil. Doklam bumo pak drugoć. 

Zadnjić hoću napiti, 
Vreme nam se raziti. 



Šentjanževica za slovo. A. 

5827. 

(Iz Ihana.) 

Vince je svahk'L, 5 Zdej pa mi bomo 

Teče prov gvahk'L, Šntjanžučik pil': 

Staram jn mvad'bm Gvaške vk'Bp t&rčmo, 

Daje pomoč. Vse bomo špil' : 

Luk, luk, luk, luk . . . 

5824. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove 
zbirke 11. Št. 85. 

5825. Zapisal D. Trstenjak. — Iz *Slov. Glasnika* 1859, II 82. 

5826. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. Št. 1310 (z mel.J. 

5827. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove 
zbirke II. št. 9$. Primerjaj konec št. 5623, $620, 5811. 



432 DL — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5828 — 5831. 

Šentjanževica za slovo. B. 

5828. 

(Iz Suhorja.) 

Le pijmo šentjanžev'co 5 Za zamero bom prosil. 
Za eno srećno rajžico: Zbogom, zbogom, prijateli, 
Klobuk bom snel, Da ne bi jezni ratali ! 
Slovo bom vzel, 

Odhodnice. 
5829. 

(Iz Ihana.) , 

Žavast me sprehaja, Tud* mi bomć ležali, 

Ki gremo s tega kraja, 10 Pred Jižišam zdihvali, 
S tega kraja v druziga, KlicaT Marijo na pomoć: 

Nazaj nas več na bo. Piržji nebesko uč! 

5 Vakol' miže smo sidćli, Krancil lep, zelćni, 

Smo lepe pesmi pćli. Prov lepć 'scvedćni — 

Še janga nam pir miz' fali : 15 Glih ta bo men' na gvav'co 
Naš vačka v gr6b' leži. djan 

Na mojo desno stran ! 

5830. 

(Kozjak pri Mariboru.) 

Lahko noć, prijateli, 

Pa ne, da bi jezni gratali ! 



5831- 

(Od Sv. Trojice v Hal.) 

»Jaz moram it, Pri nas je 

az moram it, Kratek čas!«« 
az moram it (Ponavlja se:) 

0d vas: * »Jaz moram it, 



(Odrekuje se:) 10 

5 »»Ne hod od nas, 



az moram it, 
az moram it 



Ostan pri nas, Od vas!« 



5828. Zapisal Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 
Primerjaj št. $414 in 5417. 

5829. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz BteznikoiJe 
zbirke III. Št. 30, Prime r/a j med svatovskimi naslov y>Krancelj smo že sp/eli« 
(št. 5267 — 5268), 

5830. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II 62. 

5831. Zapisal Andrej Hren. — - Iz njegove zbirke. 



^#€ 



lit. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5832 — 5835. 



433 



Oddckk D. 

Zdravice pobožne. 



•••- 



Gorica, ki jo je obdelalo jogrov dvanajst. 

5832. 

(Iz lhana.) 

De b' vince rodita, 



Tam stoji gorica, 
Žćgnana zimlica. 
No, kdo jo ja vdevu? 
Txh jogru dvanajst! 

5 Smo menvB hodita, 
Smo tarte sadila 
Prov zutri za cajta, 
K'B sonce guar grć. 



10 Da ga borno pita 
Vsi bratj'B 'n sestrice, 
K* za Již'šam grhdćl 

Zdej pa gvaške nalimo, 
Ta vince VBn popimo 
15 V jmćn' Již'ša 'n Marije, 
Tih jogru dvanajst! 



5833- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 



Le stoji gorica, 
Žegnana zemljica 
Od jogrov dvanajst. 

So mimo hodili, 
5 So trte sadili 
V jutro, preden solnce gor gre. 



Gor sladko vince raste 
Za brate ino sestre, 
Ki za Jezusom gredć. 

10 Zdaj ga borno pili, 

Vsak en glažek ga nalili, 
V imen' Jezusa in jogrov dva- 
najst! 



Vesela zemlja, 
Žegnana gorica, 
Ker so jo narejal 
Teh jogrov dvanajst. 

5 So semkaj hodili, 
So terte sadili 
Zjutraj za cajta, 
Ko sonce gor gre: 



5834- 

(Iz Krupe.) 

Da bi rastlo sladko vince 
10 Za bratce, sestrice, 
Za tište ljudi, 
Ki za Jezusam gredo! 

En glažek nalite, 
Prav frišno ga zpite 
15 V imen Jezusa, Marije, 
Teh jogrov dvanajst. 



»Tam je pač vesel glas, kjer je Jezus poleg nas.« 

5835. A 

(Od Sv. Jurija na Sčavnici.) 

Ta vesela kompanija, Tam je pač en veseli glas 

Gde sta Jezus in Marija: Gde je Jezus polek nas. 

5832. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz njegove zbirke 
II št. 108. 

5833. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5834. Zapisal Janko Barlč. — Iz njegove zbirke. 

5835. Zapisal Jožef Krajne; narekoval ¥v. Kocbek, godec na Vanetinu 
Iz Krajnčevega rokopisa. Vverzu 10. je pač pel nar. pevec Svetega Šentjanža žegen. 

28 



434 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5836—5839. 

5 Kda je Jezus na svetem krizi Zdaj pa borno mi vsi pili 

vmira, 10 Svetega Janža žegen : 
Rešno kri za nas preliva, Hvala bodi tistemi, 

Te je on obeča to, Ki je tako vino dau! 

Nam vsem priti gor v nebo. 



»Na oni strani crne gore ena zvezda gori gre.« 

5836. 

(Gorenjska.) 

Na uni stran černe gore En glažek vinca frišniga, 

Ena zvezda gori gre. V imenu birta hišniga ; 

To ni nobena zvezda, 10 Kolikor je kapele, toliko let! 

Ampak angel Gabrijel, Le Bog daj v gnadi božji živet, 

5 K'er nas varje noč in dan : Le Bog daj, le Bog daj 

Će vikši je peršla, Po smerti dušam svet raj ! 

Bolj je bila svetla. 

To ni ptica, to je Marija devica. 

5837. 

(Iz Pratna.) 

Ena ptica priletela, Kteri hoče to pesem peti, 

Prav lepo si je zapela 10 Mora en glažek vinca imeti, 
Od vinca sladkega Glažek vinca frišnega 

In od srca pravega. Na zdravje virta hišnega! 

5 Ti pa nesi nejena ptica, Ljubi Jezus, žegnaj, žegnaj 

Ti si Marija devica, Vinske gore, žitna polja, 

Iz tebe izhaja sveti Duh, 15 Po naši smerti nam pa daj 

Kir nas bo rešil vseh nadlog. Ti ljubi sveti raj ! 

5838. 

(Iz Suhorja.) 

Ena tica je zletela, 5 Kdo hoće to zdravico piti, 
Prav lušno mi je zapela More en glažek vinca 'meti, 

Od Marije, Jezusa, Glažek vinca frišnega 

Od naš'ga serca veselega. Na zdravje oćeta hišnega! 

>Jaz pa en lep napitek vem.« 

5839- 

(Iz Prama.) 

Jaz pa en lčp napitek včm, Od vinčeka sladkega, 
Ke ga vam vsem zapčti čem: Od vsmiljenega Jezusa. 

5836. Neznanega zapisovavca (M. Kobeta?). — Iz VO. XVIII. Č, št. 19 
(med vrhovskimi). Primerjaj glede začetka kolednice za božič in sv. tri k ralje 

(4943> 4947— 5°)- 

5837. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 42. 

5838. Zapisal Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 

5839. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 41. 



J 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5840, 5841, 5842. 435 



5 Je Jezus pri večćrji bil, 
No je učencom vince napil: 
»Le pijte, to je moja kri 
H vašemu vzveličanju!« 

Kedarkolj vince pijete, 
10 Na včrne duše zmislite: 



Ker včrne duše v vicah sq, 
Na naše prošnje ćakaJQ. 

Znabit naši starši poleg sq, 

Ki na naše prošnje čakaJQ: 

15 O vsmiljeni Jezus, skoro daj 

Vsem včrnim dušam sv§ti raj ! 



»Ko bi mi Bog dal peruti.« 

5840. 

(Iz Suhorja.) 



Ko bi mi Bog dal te perute, 
Da b' zletel ćez vse gore, 
Da bi videl vse dobrote 
Moj'ga vsmiljenega Jezusa! 

5 O moj Jezus, le me vari, 
Saj ti veš, kaj te košta: 



Tvoje rane so odprte, 
Jest se vanje položim! 

Zdej pa pijmo, bratci, vince, 
10 Vsak en glažek ali pa dva, 
V imen Marije dvice, 
Tud* svet'ga Jožefa. 



»Večerja je pripravljena.« 

5841- 

(Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) 



Večerja je prpra vijena 
Za grešnika povabljenga, 
Za grešnika povabljenga. 

Jezuš že per večerji sedi, 

5 Grešnika še k večerji ni, 

Grešnika še k večerji ni. 

Ta prvi se 'zgovarjajo, 
Doma da ofct napravljajo, 
Doma da ofct napravljajo. 

10 Ta drugi se 'zgovarjajo, 
Da ofctnega gvanta nimajo, 
Da ofctnega gvanta nimajo. 



Ta trek se 'zgovarjajo, 
Da špilajo 'no kvartajo, 
15 Sojo dušo zapravljajo. 

Kdor bo to pozdravljico piv, 
Se bo v nebesih veseliv, 
Se bo v nebesih veseliv. 

Kdor na bo te pozdravljice piv, 

20 Ni vreden, de b' v te hiši biv, 

Ni vreden, de b* v te hiši biv! 

Zdaj ga pimo pa vsak an gvaž, 
Sej ga nam, naš Jezus, drujga 

daš, 
Sej ga nam, naš Jezus, drujga 
daš! 



5842. 

(Kropniška.) 

Večerja je pripravljena 5 Poslal je svoj'ga angelja 

Za grešnika povabljen'ga. Po grešnika povabljenga. 

Jezus pa že pri miz* sedi, Jezus pa še pri miz* sedi, 

Grešnika pa Še k večerji ni. Grešnika pa k večerji ni. 



5840. Zapisa/ Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 
Dvomno je, da bi bila vsa narodna. 

5841. Zapisa/ Anton Jeglič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 

5842. Zapisa/ Fr. (Radivoj) Poznik; pe/a Mica Stular. — Iz NB. 164. 
V stro/ah z dvema verzoma se drugi ponavlja. 

28* 



436 IH- — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5843, 5844, 5845. 



Ta prvi se 'zgovarjajo: 
10 Doma ženitnino pripravljaj o. 

Ta drugi se 'zgovarjajo : 
Ženitvanske obleke nimajo. 

Ta tretji se 'zgovarjajo, 
Da igrajo in kvartajo, 
15 Sojo dušo zapravljajo. 



Zdaj ga borno pili vsak en 

glaž, 
Da bo ostal Jezus pri nas. 

Kdor ne bo tepozdravljicepil, 
Ta se ne bo v nebesih veselil. 



5843- 

(Iz Cerkna.) 



Večerja je napravlena, 
Na miza je postavlena. 

ezus pri zlati miz' sedi, 
eno se žalostnu drži, 
5 Ker grešnka k večćrji ni. 

Jezus posije svoje angljce 
Poklicat te povabljene. 

Te bogat se zgovarjaje, 
De doma past napravljeje. 



10 Te bogi se zgovarjaje, 
De židanga gvanta nemaje. 

Jezus ne mara za zidan gvant, 
Ampak da je le čistu srce. 

Kdor bo tu sladku vince piv, 
15 Se bo v nebesah veseli v. 

Kdor ne bo tu sladku vince piv, 
Bi boljš b'lo, de b* rojen ne biv: 

Od Pavla je razodenjenu, 
Od Jezusa požegnanu! 



5844- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Kdor ne bo te zdravičke pel, Živ', živ', živ', 

Ni vreden, da bi nasvetživel: Da b' enkrat zvelićan biU 



»Zakaj bi jaz vesel ne bil.« 

5845- 

(Kranjska.) 

Zakaj bi jez vesel ne bil, Češena bod Marija ž njim! 



Sej sim per sveti maši bil! 
Tam sim videl Jezusa, 
Njegovih pet kervavih ran, 
5 Uboden je v' desno stran. 
Pred njim je kri inoj za njim, 



Kdor to zdravico bode pil, 
De bi nebeski erbič bil! 
10 Kdor te zdravice ne bo pil, 
Je škoda, k je na sveti živ! 



5843. Zapisat Frančišek Sedej. — Iz njegovega rokopisa. V strofa h 
z dvema ver zorna se drugi ponavlja. — Zapis J. Kokošarja iz Cerkna se loči 
v tem, ne glede na dijalektične oblike, za katere piše Kokošar knjižne: 11 Da 
gvanta židanga nimajo — 12 ne] pa ne — 14 — 17 manjka — 18 Od svetga 
Pavla je razodenjeno. 

5844. Neznan ega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5845. Zapisat Matej Ravni ka r-Poženćan. — Iz njegovih *Povasnih 
pestni« št. 75. Prepis v VP. III Št. 121 se toči v tem, ne glede na apost?ofe: 
3] Tam vidil sim sam Jezusa. Pesem je epićna, glej naslov »Sv. Brnard gre 
od maše« (I. 657—672); konec jo je spravd med napitne. 



HI.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5846—5849, 437 

>Kdor bo pil, Bog daj, da bi v nebesih bil!« 

5846- 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici..) 

Dosti je rožic razevetenih, Jezus je mal, pa je svet, 

V srčece moje vsajenih. Keri je odreša ćeli svet. 

Lepa je roža rožmarin, £er pa de s totega glaža pija. 

Se lepši je Jezus, Marijin sin. I0 B °g da J • da bl v nebesah bl J a ! 

Bon pija, sen pija, sen pija* 
5 Lepšega na sveti nič ni, bon pija ; 

Kak je Marija z Jezuson. Bog daj, da bi v nebesah bija! 

Pijem v imenu prečiste device. 

5847. 

(Od Celja.) 

Špego brez glaža, V rojstvi no po rojstvi, 

Krancel brez rož, Hči nebeškiga Oćeta, 

- Kruh brez drobtine: Mati sinu božiga, 

Jez pijem en glaž vina ioNevesta svetiga Duha: 
5 V jemen čiste divice. Kdor se ji priporoči, 

Čista je bila pred rojstvam, Ga nikol ne zaposti! 

Pijmo ga vsak en glaž, da bi bil Jezus pri nas. 

5848. 

(Iz Slov. goric.) 

Pijmo vsak en glaž, Pijmo ga vsak po pet, 

Da bi bil Jezus pri nas! 10 Da bi bli v nebesa vzet'! 

Pijmo ga vsak po dva, Pijmo ga vsak po šest, 

Da b* še Marija bla! Da bi bli od greha čist! 

5 Pijmo ga vsak po tri, Angelci poj ej 0, 

Da b' še bli angelci! Jezusa spremljajo. 

Pijmo ga vsak po štir', 15 Da b' mi tud* vredni bli, 

Da bi bil vesel oštir! Da b* tud' nas spremljali! 

% 5849- 

(Iz podj unske doline.) 

Pijmo ga vsak en glas, Pijmo ga vsak po dva, 

Da bo Jezus pri nas! Da bi še Marija bva! 

5846. Neznanega zapisovavca. — Iz zapisnika A. Belca iz leta 1860., 
prepisal Jožef Krajne. 

5847. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Mariina Rosarja iz Za- 
gabra pri Teharjih, ki mi jo je poslat Šte/an Singer. 

5848. Zapisa l Tanko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 72— j 3. 

5849. Zapisat Blaže Rane. — Iz njegove zbirke št. 9. Drugi rerz se 
v pet ju ponavlja. Vv. 14. je ne = enega - 



438 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5850, 5851, 5852. 

5 Pijmo še vsak po tri, Pijmo ga vsak po šest, 

Da b' Še angeljci bli! Da bmo v nebesih res! 

Pijmo ga vsak po štir, Dajte nam druzega, 

Da bo vesel oštir! Prav ne korajžnega! 

Pijmo ga vsak po pet, 15 Glažek je lep rumen, 

10 Da bmo v nebesa vzet ! Skoraj bo gratov bled ! 

5850. 

(Kranjska.) 

Kaj ste tak' žalostni, Pijmo ga vsak po dva, 

Raj' bi veseli b'li! Da b' še Marija b'la, 

Sloven k Slovenu sed\ Pijmo ga vsak po tri, 

Slava nas vabi k seb', Da b' tud svetniki b'li 

5 V častni dom! 15 Dan's pri nas! 

Pijmo ga vsak en glaž, Pijmo ga vsak po štir, 

Jezus naj bp pri nas! Da bo vesel oštir: 

Spraznimo kupice, Bratu nazdravljaj brat, 

Sez'mo si v ročice, Kdor ni znam, naj gre spat, 

10 V sprave kaz! 20 Kadar če! 

Pijmo ga vsak po več, 
Da smo ljudem všeč! 

Pijmo ga po deset, 

Da b'mo v nebesa vzet', 
25 V pravi dom ! 

5851- 

(Iz Ihana.) 

Pfmo ga jan gvaš, Pimo ga po štir, 

De b' biv Jižiš pir nas ! De b' b'li vsi vesel* ! 

Pimo ga po dva, Pimo ga po pet, 

De b' še Marija b'vd! 10 De b* b'li v nibesa vzet'! 

5 Pimo ga po tri, Pimo ga po šest, 

De b' še ajngile* b'li! De b' b'li h svetnikom prštćt'! 

5852. 

(Z Grahova.)« 

Pimo ga vsak en glaž, 5 Pimo ga vsak po tri, 

De bo Jezus pri nas! De bi še angelji b'li! 

Pimo ga vsak po dva, Pimo ga vsak po štir', 

De b' še Marija bla! De bo vesel oštir! 

5850. Zapisat Davorin Petelin. — Iz njega zbirke I. št. 6, (»nekoliko 
pomnožena*). Nekaterih stro/ konci so umetnu 

5851. Zapisat Anton Breznik: peta stara Tavčarica. — Iz Breznikove 
zbirke II. št. 81. 

5852. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 21. 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5853 — 5857. 439 

Pimo ga vsak po pet, Pimo ga vsak po šest, 

10 De borno v nebesa vzetM De bomo od greha čist'! 

Pimo ga še naprej, 

De bomo od greha frej! 



Okoli miže sedi nebeska družina. 

5853. 

(Iz Frama.) 

Stoji mi, stoji miza rumena, Poleg njih devica Marija, 
Okoli miže sedi nebeska dru- Zravno njih pak vččni Bog: 

žina; 5 Oj le J., mozi ti Bog! 



5854- 

(Iz Frama.) 

Stoji mi, stoji miza rumena, Poleg njih sam v§čni Bog; 
Okoli miže s§di nebeska družina, Ali Jure, mozi ti Bog! 



5855- 

(Iz konjiškega okraja.) 

Stoja, stoja lepo polje, 5 Not prebiva mat' Marija, 
V sredi polja lipka stoja, Vsa nebeska tovaršija 

Lepa lipka zelena. In ta troštar sveti Duh: 

Pod joj je hladna senčica, Pa le (Miha), živ' te Bog! 

Pijmo ga na čast Marije in Jožefa! 

5856. 

(Iz Kobđilja.) 

Pimo, pimo vince, Na čast Marije dvice 

En glažek al' pa dva, Jen svet'ga Jožefa ! 



Glažek vinca po mizi binca. 

5857. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

En glažek sladkiga vinca 5 Naj ga spije in naj zavžije, 

Sem in ta po mizi binca: Naj ga spije in naj zavžije, 

Na zdravje našemu , Da se Jezusu ne zamerimo, 

Sam Bog ga naj živi! Da b nas ne bi v nebesa vzeo! 



5853. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 55. 

5854. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III 43. 

5855. Zapisal Iv. G. Nagi i č. — Iz >Besednika* VII (18J5) g8. 

5856. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke, kijo hrani Matica 2q6. 

5857. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Primerjaj zgoraj'C 
& 565° i* 1 nastopne. 



440 HI. — IV- Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5858 — 586Z. 

Glažek stoji na mizi. 
5858. 

(Štajerska.) 

Glažek stoji na mizi, Zahvali ljub'ga Jezusa, 

I . . . je že blizi; Ki nam dost vinca da!* 

Le primi ga, zavzdigni ga, vince nam • k radosti> 

Vesehga srca! 10 Starčekom h kreposti: 
5 Prej ko ga v roko primeš, Le vince vun, le vince vun, 

Glej, da se mu odkriješ, Le vince vun, le vun! 

(Iz konjiškega okraja.) 

Glaž vinca je na mizi, Le zahvalmo našga Jezusa, 

I ... je najbliži: K' nam tak dobro vince da! 

Le vzdigni ga, zazibli ga, Qn nam đa tQ vince 

To vince vun popi! I0 Za p ; ti n0 zavžiti> 

5 To vince vun popije De bi ga pir, tolko zavžil, 

Ino ga zavžije: Enkrat prišli v sveto nebo! 

5860. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Glažek stoji na mizi, Nomalo se razkriješ 

Je I . . . naj bol blizi: Zavoljo našega Jezusa, 

Le primi glažek v roke ti Ki nam sladko vince da: 

In čisto vun popij! Zavoljo našega Jezusa, 

5 Popret ko ga popiješ, 10 Ki nam sladko vince da! 

5861. 

(Od Sv. Urbana pri Ptuju.) 

En glažek je na mizi, 5 Pa pred kak ga izpiješ, 

Micka najbol blizi, Se eno malo doj razkrij: 

Le vzemi glažek v roke ti Zahvalmo našega Jezusa, 

In čisto vun ga spij! Ker nam on to vince da! 

5862. 

(Iz Žatnenec in okolice.) 

En glažek je na mizi 5 Pa pred ko hočeš piti, 
In Franček najbolj bluzi. Se moreš doj odkriti 

Le primi glažek v roke ti V imeni našega Jezusa, 

In čista vun popi! Ki nam sladko vince da! 

5858. Zapisa/ JankoŠlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 75 — 76. 

5859. Zapisat Lovro StepiSnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je poslal A. Kovačič. 

5860. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5861. Zapisa/ Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III. str. 38. 
586a. Zapisa/ Ni kolaj Ivan Vrabl. — Iz njegove zbirke I. št. 44 j 2. 



III.— -IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5863 — 5867. 441 

5863. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

GlaŽek je na mizi, 5 Pred kak hočeš piti, 
Ga Južek najbolj vidi. Se moraš nakloniti 

Na zdravje našemi Južeki, Našemi lubemi Jezusi, 

San Bog te naj živi! Ki nam sladko vince da! 



5864. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Glažek je na mizi, Kelko kaplic, telko let 

Franc je najbol blizi. Bog nam daj na svet živet! 

Le vzdigni ga, Živijo, živijo, 

Zazibli ga! 10 Živi nas sam Bog! 

5 Zahvalmo Jezusa, 

Ker nam ga je da! 

Le vzdigni ga, zaziblji ga. 

5865. 

(Sv. Anton v Slov. Ooricah.) 

Primi I . . . glažek v roke, Pumstadrata! 

Pumstadrata, pumstadrata! 5 Le zdigni ga, zaziblji ga 

Trči ž njim (ž njo), pa ne No večnem Bogi hvalo daj ! 

razlit' ga, 



5866. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Le primi, Micka, glažek v roke I Pumstadratata ! 
Pumstadrata ta! 5 Le vzdigni ga, zazibli ga 

Le trči ž njim, pa ne razlivaj! In hvali večnega Boga! 



5867. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Primi, Micka, glažek v roke, Le pi ga, zavži ga 
Pumstadrata, pumstadrata! 5 No dobre vole bod zmenoj! 
Zdigni ga, pa ne razli ga, 



5863. Zapisat Jožef Krajne; narekovala Marija Mežnarič. — Iz Krajn- 
Čevega rokopisa. 

5864. Zapisat Jožef Krajne; narekoval F. Kocbek, godec na Vanetini. 
— Iz KrajnČevega rokopisa. 

5865. Zapisat JoŽef Tušak. — Iz njegove zbirke //. 

5866. Zapisat Jožef Krajne; narekovala Lucija Čagran. — Iz Krajn- 
Čevega rokopisa. 

5867. Zapisat Jožef Krajne; narekoval T. Borko. — Iz KrajnČevega 
rokopisa. 



442 ni. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5868—5871. 

Vesel ga primi in čisto popij. 

5868. 

(Iz Oorenjih Radolj ) 

Staji, staji gorica, An glažek je natočen, 

Gorica zelena, 10 Prad tboji na miz staji, 
Je nam rodila vince, Vesiu ga prim z račića, 

Mi ga pa pijema. Čsto ga vankaji popi. 

5 Birt ži friško (?) flaše Oh pima, bratić, vince, 

Vesiu v rokah darži, An glažek al pa dva, 

Kir vidi žeje naše 15 jmin Jezosa, Marije 
In nam ga pit želi. In svidga Jožefa! 

»Vince je za rajžo.« 
5869. 

(Iz Podli po viče pri Izlakah.) 

Oj, vinček, vinček, lubček moj, To vince ven popi. 
Ti rajžu boš z menoj! Preden ga ven spiješ, 

Saj vinček ni za rajžo, Se mu en mal odkriješ, 

On je le za korajžo. Zahvalimo lubga Jezusa, 

5 Le primi ga in vzdigni ga, 10 Ki nam ga piti dd. 



5870. 

(Iz Suhorja.) 

To vince je za rajžo, 10 To vince je za rajžo, 

Možičem za korajžo. Vdovcem za korajžo. 

Oj vinček moj, To yince ■ za rajž 

2 J x Vin ^ k , T ] ' ■ , Vdovicam za korajžo. 

5 Boš rajžal ti z menoj ! . . 

To vince je za rajžo, 
To vince je za rajžo, 10 Otročičem za korajžo. 

Ženicam za korajžo. To vjnce je za rajŽQi 

To vince je za rajžo, Duhovnom za korajžo. 

Fantičem za korajžo. To vince je za rajžo, 

Gospodom za korajžo. 

Pij, pa ne žabi na Jezusa. 

5871- 

(Iz Ihana.) 

— u, ti, ti! Nikdr* na pozabi» 

Ta vince v*n popi, Na J'BŽ'BŠa ti. 

5868. Zapisa! Jožef Androjna /. 188 1; peta Frančiška Androjna. — Iz 
njegove zbirke I. St. 2. Za friško v v. 5 je pač brati prazno. 

5869. Zapisat Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 59. 

5870. Zapisat Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, 
Primerjaj tuđi spodaj naslov *Najmlajši pije ga najrajši*. 

5871. Zapisat Anton Breznik; pet njegov oče. — Iz njegove zbirke 
JI Št. 92. Prim. št. 5853 — 5854 in št. 5891 — 5897. 



m. — IV. Pesmi pivske in v veaeh družbi. D. 5872—5876. 443 

5 Boh Vače ja nad nam', Oj živjo, živjo, \nbn ga spi, 

Marija ja med nam', Pa druz^ga nali ! 

Svet* Jćžof na desn* ja stran'. 



Vino je Jezus blagoslovil, ko je pod trsom spal. 

5872. 

(Od Sv. Trojice v Halozah.) 

Jaz pa en glažek vinca mam, Za eno dobro voljo, 

Pa ga v roke dam. Zdaj bo šio, zdaj bo šio 

Meni ga je Jezus dau, 10 Za eno dobro voljo. — 

Kedar je pod trsom spau. Al kam je šio? 

5 Le ta dolta, le ta dolta naj gre, Ja, spili ga so! 

Letadolta, leta doka naj gre! Ti dralala, dralala, dralala, 

Zdaj bo šio, zdaj bo šio Loja dralala, dralala! 



5873. A 

(Od Sv. Jurija na Sčavnici.) 

Jaz pa en glažek vina mam, 5 Pa le ta dojta, 

Pa ga tebi, Mina, v roko dam, Pa le ta dojta, 

Ker ga nam je Jezus dau, Pa le ta dojta naj gre! 

Kedar je pod trsom spau. 

5874- 

(Iz Fratna.) 

Jaz pa ni glažič vinca mam, 5 Žčgnal ga je vččni Bog 

Še totga tebi koštat dam, No ta troštar sveti Duh. 

Ker ga je Jezus žegnal, Le tu dolta, letu dolta naj gr§! 

Da je pod tersom spal. Letu dolta, letu dolta naj gr§! 



5875- 

(Iz Prama.) 

Jaz pa en glažek vinca imam, 5 Le tu dolta naj gre, 

Ker ga tebi koštat dam, Le tu dolta naj gre, 

Ker ga je Jezus žegnal, Naj gre! 
Ko je pod tersom spal. 

5876. 

(Iz konjiške okolice.) 

Š'en glažek vinca mam, Kir ga je Jezus žegnal, 

Tistga vam koštat dam, Ko je pod trsam spal. 

5872. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 

5873. Zapisat Jožef Krajne; narekoval F. Kocbek, godec na Vanetinu 
— Iz Krajnčevega rokopisa. 

5874. Zapisa/ Oroslav Caf; pe/a M. Krajne. — Iz CO. L 90. 

5875. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 34. 

5876. Zapisa/ Lov ro StepiSnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je pos/a/ A. KovačiĆ. 



444 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5877—5880. 

5 Žegnaj nam ga večni Bog, Tudjanez svet, požegnaj nara 

Oča, Sin in sveti Duh! To žlahno kaplo vinsko! 



5877- 

(Iz Krasinca.) 

Jezus je pod trto spal Živijo mnogo let 

In nam sladko vince dal: Na svet' ! 



Bova ga pila enkrat. 
5878. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Preljubi moj Franček, 5 Va ga pila oba, 
Va ga pila enkrat, Častila Boga, 

Tega sladkega vinca Presveto Trojico, 

En pisani glaž: Edinga Boga! 

Napijem ti v imenu patronovem. 

5879. 

(Iz Ihana.) 

Hoč^m tb napit* 5 Boh nam je vabliibu 
Na ta veseli* gvaš, Svetć rešnć tilć, 

V inićn* svet'ga U — u, J'bž'bš jn Marija, 

Prosi Boga za nas! De bx zagvišnx bo! 

Vince teče, luč gori. 
5880. 

(Iz Primo8tka.) 

Sladko vince, pojd* v me, Ura bije polnoči. 

Vreme dojde, ne bo me! Priđe Marije, vpiše luč, 

Dokler bom sladko vince pil, Pimo ga bratci ćelo nuč, 
Ne bom v crni zemlji gnjil. Pimo ga bratci vsak jen glas, 

5 Vino teče, luč gori, 10 De bo Jezus naš pajdaš! 



5877. Zapisa l Peter Čr ni č; v peia mu mati Ana Črnič. — Iz njegovega 
rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašeij. 

Opomnja* Pesem »Po gorči Jezus hodil, * Je sladko vince sjal, * Vinograd 
blagoslovil, * Kder je pod tersom spaU, ki se tu pa tam poje kot narodna (glej 
n. pr, Šlebingerjevo zbirko HL 15), je zložil Jožef Virk (Urobtinice XIX* 28*]). 

5878. Zapisa/ Jožef Krajne; narekoval Vučina. — Iz KrajnČevega 
rokopisa. 

5879. Zapisat Anton Breznik; peta Zelnikarica. — Iz Breznikove 



zbirke JI. št. q$. 
>. Za, 



5880. Zapisat Janko Barle; peta Tome Katarina. — Iz Barletove zbirke. 



III.— IV. Pearoi pivske in v veseli družbi. D. 5881—5885. 445 

V velikem oltar ju ena ptičica sedi. 

5881. 

(Štajerska.) 

V velkem oltarju 5 Bog Oče ga je stvaril, 
Ena ptičica sedi, v Bog Sin ga vsadil, 
En glažek zrelga vinca Svet Duh ga posvetil, 

V kremplgih drži. Ga N. bo pil ! 

5882. 

(Iz Št. Janža na Dolenjskem.) 

V velcemu letarju 5 Bog Oće ga je vstvaru, 
Ena tičica sedi, Bog Sin ga je sadiv, 
En glažek zrelga vinca Svet Duh ga je požegnu, 

V krempeljcah drži. Al jest sem ga pa spiv. 

5883. 

(Iz Ihana.) 

Na vćlkem utarj* 5 Boh Vače ga je vstvaru, 
Na tič'ca sedi, Boh Sin ga je vsadfv, 

An gvaž'Bk zrel'ga vinca Svet Duh ga ja posvetu, 

V krćmpT»lčkih drži. Oj ti ga v'š pa v*n spiv! 

5884. 

(Kranjska.) 

Sred vel'kega altarja 5 Bog Oče ga je vstvaril, 
Na tičica sedi, Bog Sin ga je sadil, 

En glažek sladkega vinca Svet Duh ga je posvetil, 

V krempelcih derži. Naš I. ga bo (i)zpil! 

Vse svetnike počastimo. A. 

5885. 

(Prihovska.) 

Vse svetnike počastimo, K' nam to vince sprosla je: 

Sveto Marijo najpoprej, 5 Oj to je, to je! 

Mater božjo prihovske fare, Le vun ga popi! 



5881. Zapisa/ Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV, str, 77. 

588a. Zapisat F. F. Lužar. *Povedala moja soproga, katera je pesmico 
stišala peti v otročjih letih, ko je bila na počitnicah v St.JanŽu*. — Iz Lužar- 
je7xga rokopisa 1, št. 26, 

5883. Zapisat Anton Breznik; peta stara Kajžnica. — Iz njegove 
zbirke II št, 86. 

5884. Zapisat Jan. KokoŠar; povedai Miklavčič. — Iz Kokošarjeve zbirke, 

5885. Zapisat LovroStepiŠnik. — Jz njegovega rokopisa, ki mi ga 
je poslat A, KovaČiČ, 



446 III.— IV. Pesmi pivBke in v veseli družbi. D. 5886—5890. 



Vse svetnike počastimo. B. 

5886. 

(Iz šaleške doline.) 

Vse svetnike počastimo, Le kar naprej, le nić nazaj, 

Svet'ga I. najpoprej . Dokler je v glažku še vinca kaj ! 



Vsem svetnikom bomo zapeli. 

5887. 

(Od Sv. Antona v Slov. Ooricah.) 

Vsem svetnikom bomo zapeli, Ker je v glažku vinca kaj; 
Našem J . . . najpopred, 5 Le dalj naprej, le dalj naprej, 

Ker patrona sv. J . . ., Dokler je v glažku vinca kaj ! 



Vsi božji svetniki Boga častć. 

5888. 

(Kranjska.) 

Vsi božji svetniki Boga častć, Al se ljudje premaF nazaj 
Tud mater božjo iz TerŠke deržć: 

gorć, 5 Li bolj nazaj, li bolj nazaj ! 

Tud ljuba sveta Ana, k' je Zadosti je nazaj ! 

mati nje. 

Vsem svetnikom hvala gre. 

5889. 

(Iz Prama.) 

Vsem svetnikom hvala gr§, Trinkel bajn, trinkel bajn, 
Vsem svetnikom hvala gr?, 5 Pa še lustig zajn! 
Svetemu I. najpoprej: 

Zdravica na novi maši. 

5890. 

(Iz Tunic.) 

Na vse svetnike prošnja gre, 5 En glažek vinca spij, 

Na svet'ga Frančiška naj- Oj pij ga, pij ga, dob, dob, 

popred: dob! 

On je iz te fare L, En glažek vinca spij! 
On je iz domaće fare! 

5886. Neznanega zabisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 

5887. Zapisa/ Jožei TuŠak. — Iz njegove zbirke III. 

5888. Zapisa l Mat. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih » Povasnih 
pesmi* št. 61. Prejšnje pesmi so očividno narejene za pevanje, kadar se pije iz 
kozarca, ta pa je najbrz starejša, narejena v dobi, ko je med pivci še krozil bokal. 

5889. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43. 

5890. Zapisa/ M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. št. 20. 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5891—5895. 447 

Ne pozabi, da so Jezus, Marija in Jožef pri tebi. 

5891. 

(Sv. Peter na Štajerskem.) 

Ana, pij, pij, Svet Jožef na desno je stran! 

Pa si Nežo napij, Oj vivat, vi vat, von ga spi, 

Nikdar ne pozabi Oj vivat, vivat, von ga spi, 

Na Jezusa ti: 10 Oj vivat, vivat, von ga spi, 

5 Oj Jezus je zram, Pa druziga nali! 

Marija na stran, 



5892. 

(Od Sv. Jurija na Ščavnici.) 

Zdaj Južki bi pel, Svet Jožef na desno je stran. 

Bi glažek nalel: Vivat, vivat, viin ga spit, 

Ne pozabi na Jezusa ti! Vivat, vivat, viin ga spit, 

Al Jezus je tan, Pa driigega nalit! 

5 Marija na stran, 

5893. 

(Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) 

Al* I . . . bi pil, bi glažek nalil, Svet Jožef na desni bo stran'. 

Ne žabi na Jezusa ti, 5 Vivat, vivat, viin ga spij, 

AF Jezus bo tan, z Marijo na Spet drugega nali ! 

strkn, 



5894- 

(Iz konjiškega okraja.) 

Bratec, pij, pij, Svet Jožef, Marija 

Si glažek nalij, Za mizo sedita. 

Si zgovor naredi, 6 . 

De Jezus je tu. Stnhan glaž vina 
J 10 Pred njima stoji, 

5 Jezus je tu, Požegnal ga Jezus 

Marija je tu : Je jim in nam zdaj ! 

5895- 

(Belokranjska.) 

Micka, pij, pij, Ne pozab' na Jezusa! 

Pa druz'ga nalij, Jezus nad nami, 

5891. Zapisa/ Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1370 (z me/.). 
S pesmi mi tega nas/ova primerjaj zgoraj št. 5853 — 58^4 in $871. 

5892. Zapisa/ Jožef Krajne; narekova/a Marija Mežnarič. — Iz Krajn- 
čevega rokopisa. 

5893. Zapisa/ Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. 

5894. Zapisa/ L ov to StepiŠnik. — Iz nfegovega rokopisa, ki mi ga 
je posla! A. Kovačič. 

5895. Zapisa/ Anton Kuplj'en; poveda/a E. K— nova. — Iz *S/ovana* 
IV. (i88y) 285. 






448 MI* — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5896—5900. 

5 Marija pred nami, Le pij, le pij, o Micka ti, 

Svet Jožef na desno je stran. Pa tud* Jankotu nalij ! 
Le pij, le pij, o Micka ti, 



5896. 

(Iz Domial.) 

O I . . ., le pij, Svet Jožef na desni nam stran. 

Pa druzega nalij, O vivat, vi vat, ven ga izpij, 

Nikar ne pozabi O vivat, vivat, ven ga izpij, 

Na Jezusa ti! 10 O vivat, vivat, ven ga izpij, 

5 Bog oče je nad nam', Pa druzega nalij! 
Bog sin je med nam', 

5897- 

(Kranjska.) 

Oj I . . ., pij, pij, Marija nad nam, 

Pa druz'ga nalij, Svet Jožef na desni je stran! 

Nikdar ne pozabi Oj živjo, živjo, vun ga spij, 

Na Jezusa ti ! (Ta verz se ponavlja, dokler ne izpije.) 

5 Je Jezus med nam, Pa druzega nali j , 

Ne postavljaj ga daleč! A. 

5898. 

(Iz Ihana.) 

— u, ti, ti! 5 De vta piva vaba 
To vince VLn popi: In hvaliva Bogd: 

Nikar ga dćleč na postavli, V imen J'LŽ'LŠa 'n Marije 
De ga — u na dobi, In svet'ga Duhd! 



5899- 

(Kranjska.) 

Andrej, pij, pij, De ga Anže dobi: 

Pa si druzga nalij ! 5 Bota pila oba 

Nič ga deleč ne stavi, In častila Boga. 



Ne postavljaj ga daleč! B. 

5900. 

(Od &v. Martina na Paki.) 

Oj bratec, pij, pij, Nič ga daleč ne postavljaj, 

Men pa drujga nalij, Le prijatlu ga daj naprej. 

5896. Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rode'ta zbirke L //. 24, 

5897. Zapisa/ J a n. Kokošar;^0zWtf/Miklavčič. — Iz Kokošarjeve zbirke. 

5898. Zapisa/ Anton Breznik; pe/a stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke 
II št. 87. 

5899. Neznanega zapisovavca, — Iz SPKN. V. 45. 

5900. Zapisala (?) UrŠa Košak. — Iz prepisa Fr, Praprotnika* 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5901, 5902, 5903. 449 



5 Bota pila oba, 
Hvalila Boga 
Očeta in Sina 
Noj svetga Duha. 



Na zdravje fantov, 
10 Na zdravje deklet, 
Na zdravje prijatlov 
Po celemu svet! 



Za Martirije. 
5901. 

(Iz Dobravic.) 

Ptičice pojć, rožice cvetć, Ki si ga je zvolil sam večni 

Svetiga Martina hvalijo: gospod: 

Sveti Martin ježlahtnigospod, 5 Živijo, živijo, svet'ga duhd, 

Tud' od vinca sladkega! 

Tri luči v Marijini cerkvi. 

5902. 

(Iz konjiškega okraja.) 

V celim mestu ljuči ni, Kter bo te luči prav čestil, 

V Marijni cerkvi pa so tri, 10 Se bo v nebesih veselil, 
Gor pri Mariji pa so tri: Od vekov vek slavil, 
To mene veseli. Boga čestil. 



5 Prva je Sina božjega, 
Druga je Duha svetega, 
Tretja Bog sam večni je: 
Z nadlog resi nas! 



Zdej ga 'mo pili vsak en glaž, 
De bi bil Jezus naš tovarŠ 
15 In naši mil' sodnik 
Dobro za nas! 



»Priletela je drobna ptičica — vesela grlica«. 

5903- 

(Iz Ihana.) 

Ptrleteva ja druabna tičxca, P'Lileteva ja druabna tičxca, 
Le-td veseva gartFca. 10 Le-td veseva prćpeliči»ca. 



Kt> vftn& nam puaja, žvtrgoli, 
Vst> travntk' zi>tane. 

5 P'Lrleteva }k druabna tičtca, 
Le-ta veseva kukuca. 



V 

K'Lvanft nam puaja, žvLrgoli, 
Ušenička rćmeni. 

Škrjanfok se po luft* vbrti, 

A!' v&n nam puaje, žvtrgoli. 



Kt> v&na nam puaja, žyirgoli, l5 v&n daje hvawo, čast Bogć, 



Vse u borštoh Z'Ltani. 



Van daje zjamlt rast: 



5901. Zapisal Janko Barle; pela Kata Judnič. — Iz Barletove zbirke. 

5902. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice PongraČiča prepisa/ 
L. Siepišnik (boslal A, Kovačič). 

5903. Zapisa/ Anton Breznik; pela Jurčetova Micka. — Iz Brezni- 
kove zbirke V. št. 23. Koncu vsake kitice se pristavlja: Oladri, ćladri, ćladri- 
drćj-ja, * Oladri, ćladri, ćladidi. 

29 



450 ni. — IV. Pe8mi pivske in v veseli družbi. D. 5904, 5905. 



Dej ga pa spimo usak jen giiaš, 
Dt> b% vastou J'lzos p^r nas. 



D* b'L vastou po nuač 'n po 

dneV, 
20 Dt> b' nas u nebesa Tizev. 



Vino smo pili, Jezusa zamudili. 

5904- 

(Od Ljutome ra.) 



Smo sladko vince pili, 
Se močno zapojili: 
Pa kadar smo zaspali, 
Je Jezćš mejmo ša\ 

5 Pa kde mo ga iskali? 
Pr pajbih ledičnih? — 
Pa malo takih pajbov, 
Ki Jezćš je pr njih! 

Pa kde mo ga iskali? 
10 Pr deklah ledičnih? — 
Pa malo takih dekli, 
Ki Jezćš pr njih je! 



Pa kde mo ga iskali? 
Pr možih zakonskih? — 
15 Pa malo takih možov, 
Ki Jezćš pr njih je! 

Pa kde mo ga iskali? 
Pr ženah zakonskih? 
Pa malo takih žen je, 
20 Ki Jezćš pr njih je! 

Pa kde mo ga iskali? 
Pr deci majceni? — 
Pa tam je gvišno Jezoš, 
Tam mo ga najšli mi! 



5905. 

(Iz Fra ma.) 



Smo sladko vince pili, 
Smo se upijanili, 
Nq urQ smo si zaspali, 
Kda je Jezus mimo šel. 

5 KdČ ga bQmo zdaj iskali? 
Pri mQŽah zakonskih? 
Še le zdaj je malo takih, 
Ko bi Jezus poleg bil! 

Kdč ga bQmo zdaj iskali? 
10 Pri ženah zakonskih? 
Še le zdaj je malo takih 
Ko bi Jezus poleg bil! 



Kdč ga bQmo zdaj iskali? 
Pri ledik fantičah? 
15 Še le zdaj je malo takih, 
Ko bi Jezus poleg bil! 

KdČ ga bQmo zdaj iskali? 
Pri ledik dčklicah? 
Še le zdaj je malo takih, 
20 Ko bi Jezus poleg bil ! 

Kdč ga bQmo zdaj iskali? 
Pri drobnih otročičah? 
Tam ga borno našli 
Našega Vzvelićarja! 



5904. Zapisat lv. Drago ti n Šamprl. — Iz VO. XIX. X. 14$ (39) > h'er 
je v v. 18 in 22 pisano Per in je v. 2. pozneje popravljen v No se zapojili. Verz 
1 — 4 se je, kakor kažejo nastopne številke, sprva gotovo ponavlja! pred vsemi 
stro/atni. Vrazov prepis v VO. L 102 se loči od zgoranjega natiska v tem; 2] No 
se zapojili — 5, 8, 12, 16, 20 Jezos — 12, 16, 20] Ki Jezćs je pr njih — 
14 možeh — 15 mćži — 13, 17, 21 m6. — Vrazov prepis v VO* XVIII kniš., 
str. 25 d., se loči od zadnjega v tem: 3 Kader — 5 mć — 6, 10 Per — 7, u, 
15, 19 PaJ Je — 8, 12, 16, 20 pćr — 14, 18 P^r — 19 žen je] ženi — 21] 
Per drobni deČici — 23, 24I Tam je Jezos, tam je Jezos: * Per njih md ga 
najšli. — Prepis v VO. XI V. 14 se loči od zadnjega v tem: 4 šo — 14 možeh 
— 23 JezoŠ, JezoŠ. 

5905. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II* 124 Verz 1—4 se poje pred 
vsako strofo. 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5906—5909. 



451 



5906. 

(Od Braslaveč.) 



Smo sladko vince pili, 
K je Jezus memo šev; 
Smo uro zamodili, 
Kna vemo, kam je šev. 

5 Le pejmo ga iskat 
K tem vžejenim možem, 
Sej so še moži taki, 
De Jezus per nih je! 

Le pejmo ga iskat 
10 K tim vžejenim ženam, 



Saj so še žene take, 
De Jezus per nih je. 

Le pejmo ga iskati, 
K tim ledik fantičam, 
15 Sej so še fanti taki, 
De Jezus per nih je. 

Le pejmo ga iskati 
K tim ledik dekličam, 
Sej so še dekleta take, 
20 De Jezus per nih je! 



5907. 

(Iz Motnika.) 

Smo bratci vince pili, 5 Pejmo ga iskati 

Je Jezus memi šel; K tim ženenim možem, 

Pa smo ga zgubili, Al je malo takih, 

Ne vemo, kam je šel. De b' Jezus pri nih bil. 

(Popeva se dalej na žene, fante, dekleta in nedolžne otročiče; naj rajši 
pri mrličih.) 

5908. 

(Iz ribniike doline.) 



Smo pili bratci vince, 
K* je Jezus memo šel; 
Smo ga zgubili, 
K' ne vemo, kam je šel. 

5 Ga pojdemo iskati 
K zakonskim možem: 
Malo jih je na svetu, 
K' bi Jezus pri njih bil! 

Ga pojdemo iskati 
10 K zakonskim ženam; 



Malo jih je na svetu, 
K* bi Jezus pri njih bil! 

Ga pojdemo iskati 
K' mladim pobičem : 
15 Al* malo jih je na svetu, 
K* bi Jezus pri njih bil! 

Ga pojdemo iskati 
K tem mladim deklicam: 
Al* malo jih je na svetu, 
20 K' bi Jezus pri njih bil! 



5909- 

(Iz Suhorja.) 

Sladko vince smo mi pili, 
Smo pijani ratali, 



Jezusa smo zdaj zgubili, 
Kam ga iskat pojdemo? 



5906. Neznane ga zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak I Št. 12 
Pripisani s/a Še dve strofi, ki pa sia iz druge pesmi, Verz 1 — 4 se ponavlja 
pred vsako strofo. 

5907. Zapisa! G. Križnik. — Iz GK. I 12. Verz 1 — 4 se ponavlja pred 
vsako strofo, 

5908. Zapisa l A. Zobec. — Iz njegove zbirke I št. 2. Verz 1 — 4 se po- 
navlja pred vsako strofo. 

5909. Zapisal Anton Zloga r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 
Verz 1 — 4 se ponavlja pred vsako strofo. Verz 23. je paČ po pomoti izpnščen. 

29* 



452 HL— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5910, 591 1, 5912. 






5 Iskat ga pojdemo 
Med te može zakonske: 
Mal se najde takih moži, 
Da bi Jezus pri njih bil. 

Iskat ga pojdemo 
10 Med te žene zakonske: 
Mal se najde takih žensk, 
Da bi Jezus pri njih bil. 

Iskat ga pojdemo 
Med te fante ledične: 



15 Mal se najde takih fantov, 
Da bi Jezus pri njih bil. 

Iskat ga pojdemo 
Med te dekliće ledične: 
Mal se najde takih deklet, 
20 Da bi Jezus pri njih bil. 

Iskat ga pojdemo 
Med otroke nedolžne: 
(Med otroki nedolžnimi) 
Tam smo Jezusa dobili. 



5910. 

(Z Grabova na Tolminskem.) 



Tičica je priletela 
'Z dežele štajarske, 
Prav lepo nam je zapela 
Od vinca sladkega. 

5 Sladko vince pili, 
Je Jezus memo šel; 
Smo ga zamudili, 
Ne vemo kam je šel. 



Kje ga borno najšli? 
10 Pri zakonskeh možćh? 
Malo j' takih možev, 
De b' Jezus pri njih stal. 

Kje ga borno najšli? 
Pri zakonskih ženćh? 
15 Malo žen je takih, 

De b' Jezus pri njih stal. 



Mi smo trije bratje po ladjo vina šli. 

59"- 

(Z Grahova na Tolminskem.) 



En pobić je pritekel 
Dol naz Oberštajerje, 
Mi pošto je prinesil, 
De j' vince ratalo. 

5 'Na tič'ca je priletela 
Von z Graca nemškega, 
Prav lepo nam je zapela 
Od vinca sladkega. 

Le pimo, bratje, vince, 
10 Naj voda na stran' stoji; 
Naj pije voda le gospoda, 
Ki za vince ne trpi. 



Tako dolgo smo ga pili, 
De je Jezus memo šel, 
15 Tajsto uro smo zamudili, 
De bi bil pri nas ostal. 

Bog oče, Sin in sveti Duh, 
Bratec, moz' ti Bog! 
Mi smo pa tri bratje 
20 Po 'no ladje vinca šli. 

Ladica se je razbila, 
Vince je po vodi šio: 
Zdaj borno vodo pili, 
Ker za vince dnarcev ni. 



5912. 

(Z Oblok.) 

Mi smo pa le trije bratje, Mi smo pa le trije bratje, 

Vince radi pijemo; Vince radi pijemo. 

5910. Zapisa l Anton Crv. — Iz njegove zbirke, 

591 1. Za piša l Anton Črv. — Iz njegove ga rokopisa B, Št. XXIII Na- 
tisr.il ;o je Zakrajšek v Goriškem letniku (1864) str. 21$ — 216 s temi razločki: 
11 vodo . . gospoda — 21 Ladjca— 22 vinco. Glede konca primerjaj naslednje pesmi. 

591a. Za piša l Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. 



III. — IV Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5913 — 5916. 



453 



5 Tako đolgo smo ga pili, 
Da je Jezus mimo šel, 
Da smo uro zamudili, 
Da bi bil pri nas ostal. 

Mi smo pa le trije bratje 
10 Po 'no lađjo vina šli, 



Lađja se je pa razbila, 
Vino je po vodi šio. 

Pa bratje, le pimo vince, 
Voda naj na stran stoji; 
15 Gospoda naj pije vodo,, 
Ker za vince ne vterpi! 



5913. 

(Iz Gorenjih Radolj.) 



Srna se braci skop zbrali, 
Pa ana ladje vinca šli, 
Pa se je nam ladje uta(pila), 
Vince je po vodi šio. 

5 Še srna brati u gorči astali, 
De je Jezos momi (šel), 
Še srna ga lepo prasil, 
De bi par nas astau. 

Pi ga, sestra, pi ga, bratec, 
10 Pa le var, de pjen na boš, 



De se Tezos na zamireš, 
Zihar dobre vole boš. 

Pima, pima, braci, vince, 
Voda naj na stran stoji: 
15 Naj pije gospoda voda, 
Kir za vince na tarpi. 

Pima, pima, braci, vince, 
Ani glažek al pa dva 
O min Jezosa, Marije 
20 In tod svitiga Jožefa! 



5914- 

(Iz Motnika.) 



Pimo, pimo, braci, vince, 
Naj le voda tam stoji, 
Naj gospoda vodo pije, 
Ki vinca ne terpi. 

5 Zdaj smo pili bratci vince, 
Ki smo se opijanili, 



Ker smo uro zamudili, 
Ko je Jezus memi šel. 

Jezus noj Marija 
10 In troštar sveti Duh, 
Ki nas vižaš in vodiš, 
Vsaki stvari špižo daš! 



5915. 

(Z Blok pri Cerknici.) 

Le, brate*, voduo pijmo, 5 Pa ribce voduć pijuć, 
Nej vince tam stoji, Pa n'BČ ne zapijuć, 

Nej gaspuoda vince pije, Pa vućda se skali, 

Ko ze dnarce ne trpi. Pa ribcam dućbru stari. 

Ptica poje o pšeničnem klasu in sladkem vincu. 

59i6. 

(Kranjska.) 

Ena ptič'ca perletela Prav lepo mi je zapela 

Iz dežele Indije, Od pšeničniga klasu. 

5913. Zapisa/ JožefAndrojna. — Iz njegove zbirke I št. 1$. 

5914. Zapisa/ Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 44. 

5915. Zapisa/ Izidor Modic; pe/ Karol Zadnik, ki jo je s/iša/ doma pri 
Luiarjih. — Iz ModČeve zbirke Št. 105. PaČ pomeŠana — od antialkoholika? 

5916. Zapisa/ Mat. Ravnikar-PoženČan. — Iz PP. sir. 37—38. Prepis 
v VP. II Št. iog se /oči, ne g/edS na nag/asna znamenja in apostrofe, v tem: 



454 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5917, 5918. 



5 To pać ni klas pšeničen, 
To je Jezusov telo, 
Per vsaki sveti maši 
Bogu je darvano. 

Ena ptić'ca perletela 
10 *Z dežele štajarske, 
Prav lepo je zapela 
Od vinca sladkiga. 

To ni bio sladko vince, 
Li Jezusova kri, 
15 Per vsaki sveti maši 
Se pred nami spremeni. 



Pijmo li mi, bratci, vince, 
Voda naj na stran' stoji: 
Naj gosp6da pije vodo, 
20 K' za vince ne terpi. 

Še vsacimu en glažek 
Vinca nalit stoji, 
Primi li ga z' ročico, 
Noj na serce si ga zlij. 

25 Saj brez skerbi piješ vince, 
De li pijan ne boš, 
Saj ti Jezus ne zameri, 
Če si lih koražen boš. 



5917- 

(Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) 



Ana tičica je prleteva 
Iz dežele ogrske, 
Sprelepo je zapeva 
Od hribca sonćnega: 

5 >Na njem rožca rase, 
R/mend všeničica. 
Na njem rožca rase, 
R'mend všeničica. 

Obena sveta masa, 
10 Brez nje ne bere se, 
Pri vsaki sveti maši 
Se Jezus v kruh spremeni. t 

Ana tičica je prleteva, 
Z dežele štajerske, 
15 Sprelepo je zapeva 
Od vinske trtice: 



»Obena sveta masa 
Od nje ne bere se, 
Pri vsaki sveti maši, 
20 Je Jezusova kri!« 

Le pijmo, bratje, vince, 
Nej voda tam stoji: 
Nej pije vodo gosp6da, 
K' za dnarce ne trpi. 

25 Le bodmo dobre volje, 
Svet' pismo nam veli: 
Kater so dobre volje, 
Bodo izveličani. 

Perje v bodem za gvažek, 
30 Pozdravljico bom napiv, 
De b* mo ga Jezus požegnov, 
Temo, k mo bom naliv! 



Ena tičca perletela 
9 Z dežele štajerske, 



5918. 

(Iz Doba.) 



Eno pesmico zapela 
Od vinske tertice: 



1, 9 tičca — 3 mi je] je bla — 4 kvasu — 5 kvas — 8 Bogu je] To je g6ri 

— 11 je] je bla — 12 Od] Od tga — 13 To] To ti — 14 Li] To je — 17 le 

— 19 pje — 21 vsaksniu — 22 Vinca] Vinca tu — 23 le — 26 pijan] vpjanil 
se. — Pesem je natisnjena v SPKN. li. 136 — 737 s temi premembami, ne glede 
na naglasna znamenja in apostrofe; i, 9 ptila priletćla — 2 Indie — 5 To] 
Pa to — 7 Per] Ki pri — 10 štajerske — 11 je] mi je — 13 bilo — 14 Le 

— 15 Pri — 18 naj na] na — 20 Ker — 21 en glažek] eno kup'co — 22 nalita 

— 23 za r. — 24 No — 26 lć pijen — 28] Če korajžen ravno boš. — Zapis 
v Žlogarjevi zbirki (*prepisal iz lično pisane zbirčice r. župnika v Selcah*) je 
prepis iz SPKN. 

5917. Zapisa/ Ant. Jeglič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 2$. 

5918. Zapisat M. Kaštele c. — Iz njegovega rokopisa, hranjenega v njegovi 
ostalini. V v. 9 je nam. rmena iz nastopnega verza vzela beseda dodh (= dodelf). 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5919. 5920, 5921. 455 



5 »Prelepa vinska terta, 
Kir vince nam rodi, 
Per vsaki sveti maši 
Je Jezusa rešna kri. 

Prelepa ušenica rmena, 
10 K nam leta kruh đođli: 
Per ofru svete maše 
Tuđ mašnik ga ožvi.« 

Boga mi zahvalimo 
Za vince presladko, 



15 In pimo ga po Vmalo, 
Korajžni bodimo! 

Če jeza ali žalost 
Živlenje nam greni, 
Pa 'nmalo vinca pimo, 
20 De b' spet veseli bli. 

To sladko vince žalost 
V vesele spremini, 
Vse hudo se pozabi, 
Veselga mene stri. 



Ana tička p'Lrleteva 
Iz deževe štajarske, 
Prelepo ja zapeva 
Iz hribca sončn'Bga: 

5 Vad uštnifonga kyasa, 
K* ja J'lzosu tavi>: 
P'Br vsak'L sveta maš'L 

J a gyar v'Bfran'L. 

J'Bn tud* vad vinske t&rte, 
10K' ja J'Bzosova kri: 



5919 

(Iz Ihana.) 



Nobena sveta masa 
Bres tište brana ni. 

Bratac, le pij vince, 
Le merki, d'B p'jen na boš, 
15 Sej t' J'bzos ne zamerB, 

Ć'L duabre vBle boš. 

Bratac, le pij vince, 

Nej v&da tam stuji, 

Sej smo tud* mi povablen', 

20 D% b' duabre vile bli! 



Na tičca j* priletela 
Z dežele štajerske, 
Sprelepo m' je zapela 
Od šajne solnčnega: 

5 »To pšenično klasje 
Je Jezusov' telo, 
Pri vsaki sveti maši 
Je gor povzdigneno. 

Tud ta vinska terta 
10 Je Jezusova kri, 



5920. 

(Iz Ccrkna.) 

Pri vsaki sveti maši 
Se izpremeni.« 

Le pij, o bratec, vince, 
Glej, da pijan ne boš, 
15 Saj Bog ti ne zameri, 
Će dobre volje boš! 

Le pijmo, bratje, vince, 
Voda naj na stran stoji, 
Saj voda je že zdrava, 
20 Pa v srcu dobra ni ! 



5921. 

(Z Gorja nskega na Krasu.) 

L^bć štnično kl&sja P*r wsdki svlćti mdši 

Je Jiess«wo trclti: Je yćr powzdiynjmo. 

5919. Zapisat Anton Breznik; pela Jurčetova Micka. — Iz Breznikove 
zbirke V. //. j2. 

5920. Zapisa l Jane z Kokosa r. — Iz njegovega rokopisa. 

5921. Zapisa/ Karei Štrekelj; pela Marijana Kralj. — Iz moje zbirke. 



456 HI. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5922, 5923, 5924. 



5 Pr*lyba vfnjska trta 
Ja Jlezus«wa kri: 
Wobćna svlćta masa 
Br«s t«/a n« meni. 

Li pit*, bratj«, vine«, 
10 r\sj, d* p*jan nrc b6Š: 
San Biih ti n« zfmićre, 
K«r dćbrB w61j'B b6š. 



Jn j'lf?ŽT>k zddćl^a vinca 
Prat sabu yk jumaš: 
15 Prfm ya w tćj'i ročic*, 
N« src« si ya wli. 

Prtl^ba vinjska trta 
]e trućšt mćjya srca: 
Diićr j« tu trtu wsćdu, 
20 Je t^di p'Lrjatu mtij! 



Ana tićca perletela 
Iz duže(le) štajerske, 
Prou lepo mi je zapela 
Od hribea sončniga; 

5 Od hribea sončniga, 
Od nove gore, 
Od zreliga vinca, 
K je farbe prov lepe ; 

Od pšeničniga klasa, 
10 Tu je Jezusovu telu, 
Per vsaki sveti maši 
Je gori ofranu. 



5922 

(Dolenjska.) 



Preluba vinska terta, 
Tu je Jezusova kri, 
15 Nobena sveta masa 
Brez tega ne mini ! 

Poglejte zdej, kristjani, 
Oh kaj se tam godi: 
Per vsaki sveti maši 
20 Se Jezus spremini. 

Pite, pite, bratci, vince, 
Nej voda tam stoji, 
Zato smo sem povableni, 
De W dobre vole bli! 



Tičica je priletela 
Iz dežele štajarske, 
Prav lepo je zapela 
Od hribea solnčnega. 

5 Od t'ga šeničnega klasa, 
Ki je Jezusovo telo, 
Ki nobena sveta masa 
Brez tega ne mini. 



59*3- 

(Iz Adlešič.) 

Tićica je priletela 
10 Iz dežele štajerske, 
Prav lepo je zapela 
Od te vinske trtice. 



Od te vinske trtice, 

Ki je Jezusova kri, 

15 Ki nobena sveta masa 

Brez tega ne mini. 



Ana tička perletela 
Z klasa pšeničniga, 
Prelepo je zapela 
Od hribea sončniga. 



59*4- 

(Od Braslaveč.) 

5 To ni nobjana tička, 
Je Jezusov telo, 
Ker per vsaki sveti maši 
Je gori ofrano. 



592a. Zapisat Andrej Fajdiga. — Iz njegove okoli /. 1834, pisane 
pesmarice, ki mi jo je poslal v porabo Fr. L*.vec. 

5923. Zapisa/ Ivan ŠaŠelj. — Iz »Bisernic* I. Ši. 138. 

5924. Neznanega zapisovavea. — Iz pesmarice Jošefe Vodlak L 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5925, 5926. 



457 



Preljuba vinska terta 
10 To je Jezusova kri, 
Ker nobena sveta masa 
Brez tizga na meni. 

Će piješ, bratec, vince, 
Le glej, de pjan na boš, 



15 De ti Jezus na zameri, 
Če dobre vole boš. 

Le pima, bratci, vince, 
Nej voda tam stoji, 
Zato smo sam parrajžali, 
20 De b' dobre vole bli! 



Na ptica priletčla 
V deželo štajarsko, 
Še prelčpo je zapčla 
Od hribca solnčnega: 

5 »Preljuba vinska terta, 
Ti si Jezusova kri, 
Ker niedna sv§ta mesa 
Brez tebe ne mini! 



59^5- 

(Iz Frama.) 

Preljubi klas pšenični, 
10 Ti si Jezusovo tčlo, 
Ker pri vsaki sv^ti meši 
Si gor povzdignjeno! 

Le pijmo, brati, vino, 
Vari, da pijan ne bQŠ: 
15 Vsej ti Bog ne bQ zamčril, 
Će dobre volje bQš! 



Oj vtica priletćla 
Z dežele vogrske, 
Prelepo je zapćla 
Od klasa pšeničnega. 

5 Kaj pa nam on pomeni? 
Je tćlo Jezoša, 
Pri vsakšoj svetoj meši 
K nebesam zdignjeno. 

Oj vtica priletćla 
10 Z dežele štajarske, 



5926. 

(Od Cerovca.) 

Prelćpo je zapela 
Od vinca sladkega. 

Kaj pa ono pomeni? 
Je krvca Jezćša, 
15 Pri vsakšoj svetoj meši 
Se vino spremeni. 

Oj primi, bratec, ročko 
No sladko vince pij, 
S pravoj rokoj jo primi, 
20 Na srce si ga vlij ! 



5925. Zapisa/ Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 7/. V 
v.4*je napak pisano krivca nam. hribca. 

5926. Zapisa/ Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. g. 214 (108), kjer je pri- 
pisan ta-/e melodije nacrt: 





mm 



^\=t 



X 



U 



tzizz 



Vrazov prepis v VO. I gg se /oči od zgoranjega natiska v tem: 1, 9 Oj 
vtica je prletela — 4 pšeničnoga — 7, 15 Pr vsakšnoj — 9 prletela — 16] V 
krvo spremenjeno — 17 ročko] krožo — 18 spij. — Od tega prepisa se /oči 
Vrazov v VO. XVIII, knjiš., 23 v tem: 1, 9] Vtica je perletela — 2 vogćrske 
— 6] Je Jezusa telć — 7 Per — 12 sladkoga — 14 k£rvca Jezuša — 15 Pčr 
vsakšoj — 16] K nebesam vzdignjena — 17—20 manjka. 



458 HL— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5927, 5928, 5929. 



5927- 

(Od Sv. Antona na 

Na tićka prletela 
Sam s hriba sunčnega, 
Prav lepo je zapela 15 

Od trsa vinskega: 

5 Prežlahtna vinska trta 
Je Jezusova kri, 
Nobena sveta mesa 
Brez tega ne mini. 

Klasaste pšenice 
10 Je Jezusovo telo, 
Pri vsaki sveti meši 
Je za nas gor ofrano. 



20 



Pohorju.) 

Le pijmo, bratci, vince, 
Naj voda tam stoji: 
Gospod naj vodo pije, 
Ker za vince ne trpi. 

Le pijmo, bratci, vince, 
Naj voda tam stoji: 
Zato smo vkup povabljeni 
Da b dobre volje bli. 

Juhe! 
Zato smo vkup povabljeni 
Da b dobre volje bli! 



5928. 

(Od Sv. Jurija na Sčavnici.) 



Čebelica priletela 
Z dežele jutro ve, 
Prelepo nam zapela 
Od kruha belega. 

5 Kaj pa ti kruhič pomeni ? 
Je Jezusovo telo; 
Pri vsakoj svetoj meši 
Se bode ofralo. 

Čebelica priletela 
10 Z dežele j litro ve, 
Prelepo nam zapela 
Od vinca sladkega. 

Kaj pa to vince pomeni? 
Je Jezusova kri; 
15 Pri vsakoj svetoj meši 
Na oltarji se zavži. 

Čebelica priletela 
Z dežele j litro ve, 
Prelepo nam zapela 
20 Od svece žegnane. 



Kaj pa ta sveca pomeni? 
Je Jezusovi križ; 
Pri vsakoj svetoj meši 
Na oltarji tam gori. 

25 Čebelica priletela 
Z dežele j litro ve, 
Prelepo nam zapela 
Od križa svetega. 

Kaj pa križ sveti pomeni? 
30 Je Jezusova smrt; 
Pri vsakoj svetoj meši 
Na oltarji ponavla se. 

Čebelica priletela 

Z dežele j litro ve, 

35 Prelepo nam zapela 

Od kelha zlatega. 

Kaj pa ti kelh pomeni? 
Je Jezusova grenkost; 
Pri vsakoj svetoj meši 
40 Jo mešnik ponavlajo. % 



Je ptička priletela 
Z dežele štajerske, 



5929 

(Štajerska.) 



Mi lepo je zapela 
Od vinske tertice. 



5927. Zapisa/ J. Stibler. — Iz njegovega rokopisa ft* 8. 

5928. Zapisa/ J. Krajne; narekovala Fr. Perša. — Iz KrajnČeve zbirke. 
59*9« Neznanega zapisovavca. — Iz Drobtinic VI I L 273 — 274; *po 

starej pesmi*. Ta prede/ek je tam, koder so bi/e Drobtinice z/asli razfirjene, 



III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5930, 5931. 



459 



5 Prelepa vinska terta, 
Sam Bog te je vsadil, 
In Jezus v evangelju 
Je tebe počastil. 

Jo kmetić obdeluje, 
10 V vinograd zasadi, 
Kamor sam Jezus kliče 
Na delo vse ljudi. 

Prežlahtna vinska terta 
Pa grojzdja obrodi, 
15 In z grojzdja vince teče 
Za Jezusovo kri. 

Rumeno sladko vince, 
Naj vsaki te časti, 
Nobena sveta masa 
20 Brez tebe brana ni. 



Nobeno zenit vanje 
Brez vina ne mini, 
In Jezus v Galileji 
Iz vode ga stori. 

25 Le pij, moj bratec, vince, 
Naj voda tam stoji; 
Da bi se veselili, 
Smo sem povabljeni! 

Ti tuđi, sestra, vince 
30 Po pameti zavži, 
Saj Jezus ne zameri, 
Će dobre volje si. 

Prijatli, pijmo vince, 
Zahvalimo Boga, 
35 Očeta pa prosimo, 
Da nam požegna ga! 



5930. 

(Od Sv. Antona v Slov. gor.) 



Ptička je priletela 
Z dežele štajerske, 
Prav lepo je zapela 
Od vinske trtice: 

5 Preljuba vinska trta, 
Ker grozdje nam rodi, 
Vun z grozdja vince teče 
Za Jezusovo kri. 

Preljuba vinska trta, 
10 Sam Bog te je vesel, 



V Jezusovem evangelji 
Je tebe počastil. 

Kmetič te obdeluje, 
Vinograd zasadi, 
15 Kamur nas Jezus kliče 
Na delo vse ljudi. 

Oj človek, će ga piješ, 
Po pamet ga zavžij, 
Saj Jezus ne zameri, 
20 Će dobre volje si! 



5931- 

(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) 

Tička je zletela Prelepo je zapela 

Iz klasa pšeničnega, Od srca Jezusovga! 

prešel med ljudi. Skordj nič (ražen malenkosti) se ne loči od njega zapis JoŽefa 
Krajnca od Sv. /uri/a na ŠČavnici (narekal Joief Kvas; v. 7: evangeimi) in pa 
zapis Urše Košak od Sv. Mar/ina na Paki (v prepisu Fr. Praprotnika). V 
drugem prepisu Praprotnikovem iz neke mozirske zbirke je razlika samo v tem, 
da prinaja 3. strofa pred 2. V tretjem Praprotnikovem prepisu iz zbirke od 
Sv. Andreja pod gora mi manjkajo zadnje tri strofe. Na zgoranjem predelku 
sloni pač tuai naslednja številka. 

5930. Zapisa! Avg. Lah. — Iz njegove zbirke št. 46. — Zapis Filipa 
Miklavca s Ponor/a se loči v tem: 6 Ker . . . nam] Kir . . . Še — 1 1 V] Ob — 
13] Kmetič obdeluje — 15 Kamor — 17] Človek, č. g. p. — 18] Le po p. ga 
zavži — 19 Saj] Saj ti. Zapis Nese Srienc s Suhe na Koroškem (v njeni zbirki 
št. 5 in v zbirki Jurija Luleka I. št. 40) se loči od goranjega natiska v tem: 
1] Tička je prletela — 2 štajerske — 6 Kjer — 9 Preluba — 14] V vinograd z. 
— 15 Kamor — 16 ludi — 19] Saj Bog ti ne zameri. 

5931. Zapisat Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. 



460 



III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5932 — 5935. 



593«- 

(Prevoje pri Brdu na Gorenjskem.) 

Pijmo, bratje, vince, Naj pije gospođa vodo, 

Naj vođa tam stoji: Za vince ne trpi! 



Pijmo, bratci, vince, 
Naj voda koj stoji : 



5933 

(Iz Frama.) 



Naj gospoda vodQ pije, 
Ko za vince ne terpi! 



Na polji, na polji 
'Na hiš'ca stoji, 
Ta hiša je lepa 
Je Jezoševa. 

5 V tej hiši, v tej hiši 
'Na miza stoji, 
Ta miza je lepa, 
Je Jezoševa. 

Na mizi, na mizi 
10 En kelfch stoji, 
Ta keleh je zlat, 
Je Jezošev brat. 

V tem kelhi, v tem kelhi 
Tri kaplje krvi, 
15 Tri kaplje krvi, 
So JezoŠeve. 

Prva kaplja je pala 
Na žitno poljć, 



Tri kaplje krvi Jezusove. 

5934- 

(Iz Grgarja.) 

Šenično polje, 



20 So Jezoševe. 

Druga kaplja je pala 
Na vinske trtć, 
Na vinske trtć, 
So Jezoševe. 

25 Treća kaplja je pala 
Na v'soke gore, 
Na v'soke gore, 
So Jezoševe. 

Pr zadnji večerji 
30 Je jogru dvanajst, 
Je jogru dvanajst 
In Jezoš trinajst. 

Le pimo, le pimo 
En glažek al dvd 
35 V imeni Marije 
I svet'ga duhd! 



5935- 

(Z Grabova.) 

Na polji, na polji 'na hiš'ca stoji, 
Ta hišca je lepa, ker je Jezusova. 

V hiš'ci, v hiš'ci 'na miz'ca stoji, 
Ta miz'ca je lepa, ker je Jezusova. 



593a. Zapisa/ Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 

5933. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III. 60. 

5934. Zapisa/ Matej Trnovec. — Iz njegove zbirke str. 36 — 37. Pesmi 
tega nas/ova so posta/e napitne pač vs/ed verzov 29—40, ki manjkajo v mnogih 
varijantah. 

5935. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 77. Natisnjena je 
v Zakrajšekovem »Goriškem /etniku« 1864, p. 221 s to važnejšo prememoo : 7 V 
kelihu, v kelihu — 9, 10 žitne. 



III.— IV. Pesrai pivske in v veseli družbi. D. 5936, 5937. 461 



5 Na miz'ci, na miz'ci en kelih stoji, 
Ta kelih je zlat, ker je Jezusov brat. 

V kelhu, v kelhu tri kaplje