Skip to main content

Full text of "Slovensko-nemki slovar. Uredil M. Pleternik"

See other formats 


SVAA?    ^-s- 


8L0VEN8K0-NEM8KI 


LO¥AE 


IZDAN  NA  TROSKE  RAJNEGA 
KNEZOŠKOFA  LJUBLJANSKEGA 

Antona  Alojzija  Wolfa 


UREDIL 


-^m  PRVI  DEL  m^ 


A— o. 


-C^^oVc^^> 


v  LJUBLJANI. 


ZALOŽILO  IN  NA  SVETLO  DALO  KNEZOŠKOFIJSTVO. 

TISKALA  KATOLIŠKA  TISKARNA. 

1894. 


:   ^:. 


C  r 


^'1 

de-f  I       1076624 


Pripomnje. 


K. 


^o  je  bil  1.  1 860.  nemško -slovenski  del  Wolfoj^ega  slovarja  dotiskan, 
začel  se  je  deželni  zbor  kranjski  za  to  brigati,  da  bi  kmalu  tudi  slovensko- 
nemški  del  prišel  na  svetlo.  Dopisovanje  deželnega  odbora  je  imelo  ta  uspeh, 
da  je  precej  po  dokončani  zapuščinski  obravnavi  knezoškof  dr.  Mdiiiar  ime- 
noval poseben  odbor,  kateremu  Je  bila  dana  naloga  poskrbeti,  da  se  dobodo 
potrebni  rokopisi,  da  se  uredi  gradivo  ter  zaČne  tiskati  slovar. 

Kupili  so  najprej  Zalokarjev  slovensko-nemški  slovar  ( 1 100  pol  rokopisa^ 
Potem  so  se  obrnili  do  O.  Cofa,  in  tudi  on  Jim  je  poslal  svoje  bogato  gra- 
divo (več  zabojev  drobnih  listkov,  na  katerih  so  bile  posamezne  besede  z 
razlago  in  citati  zapisane).  Tudi  profesor  dr.  F.  Miklošič  Je  dal  svoj  slovensko- 
nemški  slovar  (rokopis  v  štirih  zvezkih,  obsegajoč  287  pol)  odboru  na  porabo. 
V  pismu  do  deželnega  odbora  z  dne  12.  junija  1.  1868.  (gl.  Dr.  Vošnjak  :  K 
zgodovini  Wolfovega  slovensko  -  nemškega  slovarja,  v  ..Ljubljanskem  Zvonu" 
XII.,  p.  236)  omenja  knezoškof  dr.  Vidmar  med  pripravljenim  gradivom  tudi 
neko  „ zbirko  besedi  v  abecednem  redu  poslano  po  gospodu  Kočevarju"  in 
„rokopis  slovarja  brez  imena".  To  gradivo  Je  odbor  izročil  Fr.  Levstiku,  da 
bi  Je  uredil  in  za  tisk  pripravil.  Lei>stik  Je  kmalu  po  „Novicah"  priobčil  ne- 
koliko besed  po  slovarsko  raztolmačenih,  da  bi  pokazal,  kakšen  bi  moral  po 
njegovih  mislih  biti  slovar.  Za  tak  slovar  pa  takrat  nabrano  gradivo  ni  zado- 
stovalo. Zato  je  začel  najprej  skrbeti,  da  bi  gradivo  pomnožil.  Lotil  se  Je 
izpisavanja  besed  in  rekov  iz  raznih  virov.  V  njegovi  rokopisni  ostalini  se  na- 
hajajo izpiski  iz  nekega  starega  evangelija  (rokopisa),  iz  Schonlebenove  izdaje 
Hrenovega  evangelija,  iz  predgovora  Ku^mičevega  evangelija,  in  več  drugih 
takih  manj  obsežnih  reČi.  V  Miklošičevem  slovarju  (rokopisu)  Je  s  svinčnikom 
pripisaval  izpiske  iz  Pohlinovih  ,,Bukev  za  kmeta"  in  drugih  starejših  pisa- 
teljev, kakor  tudi  besede  slišane  med  narodom  (največ  iz  Lašč  na  DolenJskemV 
Ker  ima  slovenščina  mnogo  tujih  besed  iz  sosednjih  Jezikov,  zlasti  iz  nemščine 
in  laščine,  zaČel  Jo  Je  preiskavati  glede  na  take  besede.  V  ta  namen  je  pregledal 
ves  Schmeller-jev  slovar  bavarskega  narečja  ter  Je  vse  tiste  besede  in  reke  slo- 
venske, katerih  se  je  o  tej  priliki  spominjal,  zapisaval  na  posebne  pole  in  raz- 
lagal, bodi  si  da  so  po  njegovem  mnenju  bili  iz  bavarščine  vzeti,  bodi  si  da  se 
Je  v  drugem  obziru  dalo  kaj  primerjati  v  obeh  jezikih.  Zapisaval  Je  tudi  mnogo 
tega ,  Česar  se  je  spominjal  iz  živega  narodnega  govora.  Tega  gradiva  je  v 
ostalini  njegovi  161  pol.  Ravno  tako  je  tudi  pregledaval  Boerijev  slovar  be- 
netskega  narečja  ter  svoje  opomnje  zapisaval  na  manjše  pole.  Ali  začelo  se  Je 
posebno  iz  deželnega  zbora  kranjskega  oglašati  mnenje,  da  utegne  biti  delo 
preobširno  zasnovano,  in  da  se  bo  tako  izdava  slovensko -nemškega  slovarja 
zavlekla  še  za  mnogo  let.  Začeli  so  priporočati,  naj  se  izda  manj  obširen  slovar, 


iV 

pa  naj  se  kolikor  moči  kmalu  zaČne  tiskati.  Vsled  tega  je  knezoškof  1.  1868. 
razpustil  slovarski  odbor,  in  Levstik  je  moral  pustiti  uredniško  delo.  Knezoškot 
je  v  pismu  do  deželnega  odbora  izjavil,  da  bode  vedno  imel  denar  pripravljen 
za  troške,  ki  bi  jih  prizadela  izdava  slovensko-nemškega  slovarja,  rokopis  pri- 
praviti pa  da  ni  in  ne  more  biti  njegova  dolžnost;  naj  bi  torej  uČeni  Slovenci 
poskrbeli,  da  se  pripravi  rokopis.  Nato  je  i.  decembra  1.  1869.  prevzel  deželni 
odbor  slovarsko  gradivo,  v  prejšnjih  letih  nakupljeno,  ter  je  izročil  ravnatelju 
bogosiovskega  semenišča  Fr.  Kramarju  v  ta  namen,  da  bi  je  skupno  raz- 
vrščeno po  altabetnem  redu  po  bogoslovcih  dal  prepisati  na  posebne  pole. 
Ko  so  bili  dijaki  Alojzijevci  pod  nadzorstvom  takratnega  prefekta  prof.  T.  Zu- 
pana Cafove  listke  po  alfabetu  uredili  in  bogoslovci  vse  gradivo  na  pole  prepisali, 
treba  je  bilo  poiskati  urednika.  Pogajanje  z  J.  Navratilom  ni  imelo  uspeha 
(gl.  Vošnjak  v  „Ljub.  Zvonu"  XIII.,  p.  304.).  Nato  je  prevzel  uredniško  delo 
profesor  J.  Pajk  v  Mariboru.  On  je  izdelal  do  1.  1875.  črke  A — Č,  in  raz- 
govor je  bil  že  o  tem,  kako  bi  se  delo  v  »Narodni  tiskarni"  v  Mariboru  za- 
čelo tiskati.  Ali  nastale  so  zapreke.  Prof.  Pajk  se  je  slovarskemu  delu  odpovedal, 
in  knezoškof  dr.  Pogačar  se  je  iznova  obrnil  do  Levstika,  takrat  skriptorja 
ljubljanske  licejske  knjižnice.  Ta  je  bil  voljan  prevzeti  delo  ter  si  je  naprosil 
dva  pomočnika.  Toda  kmalu  se  je  zopet  premislil  in  se  odpovedal  delu. 

Zdaj  je  stvar  do  leta  1880.  mirovala.  Meseca  avgusta  tega  leta  pa  se  je 
dr.  J.  VoŠ7ijak  po  želji  nekaterih  rodoljubov  obrnil  s  prošnjo  do  knezoškofa 
dr.  Pogačarja,  naj  bi  zopet  v  svojo  skrb  vzel  izdavo  slovensko-nemškega 
slovarja;  mnogo  Hlologov  slovenskih  da  je  pripravljenih  pri  delu  pomagati. 
Nato  povabi  knezoškof  nekaj  gospodov  na  razgovor  zaradi  te  stvari.  Prišli  so 
k  posvetovanju  dne  4.  oktobra  vseuČiliščni  profesor  dr.  G.  Krek,  srednješolski 
profesorji  V.  Kermavner,  Fr.  Leveč,  M.  Vodušek,  Fr.  Wiesthaler  in  pisatelj 
teh  vrstic  ter  dr.  J.  Vošnjak  in  takratni  dvorni  kaplan  .4.  Koblar.  Knezoškof 
dr.  Pogačar  je  vprašal  prof.  dr.  Kreka,  ki  je  bil  prejšnje  dni  gradivo  nekoliko 
pregledal,  ali  se  da  iz  tega  gradiva  napraviti  znanstveno  urejen,  historičen 
slovar.  Na  to  vprašanje  je  prof.  dr.  Krek  odgovoril,  da  to  nikakor  ni  mogoče, 
da  bi  se  moralo  za  tak  slovar  gradivo  začeti  Čisto  iznova  nabirati.  Po  tej  izjavi 
je  knezoškof  dr.  Pogačar  izrekel,  da  takega  slovarja  zdaj  ni  mogoče  izdati. 
S  tem  je  bila  odklonjena  namera,  izdati  znanstveno  urejen,  obširen  slovar,  in 
določilo  se  je,  da  se  izda  tak  slovar,  kakršen  bi  se  dal  iz  že  nabranega  gradiva 
napraviti.  Mislilo  se  je,  da  bi  se  dal  iz  njega  narediti  praktičen  slovar,  n.  pr.  tak, 
kakršen  je  Filipovičev  „Rječnik  hrvatskoga  i  njemačkoga  jezika  (^1875.")."  V 
odbor,  ki  je  imel  prirediti,  kar  bi  bilo  treba  za  izdavo  takega  slovarja,  združili 
so  se  navzočni  profesorji  in  dvorni  kaplan  Koblar,  načelništvo  pa  je  prevzel 
prof.  dr.  Krek.  Namera  je  bila  najprej  pripraviti,  kar  bi  bilo  treba  v  popol- 
nitev gradiva,  in  potem  uredniško  delo  med  odbornike  razdeliti,  izdelek  pa  v 
končno  pregledbo  izročiti  prof.  dr.  Kreku.  Odbor  se  je  takoj  lotil  dela.  Ker 
Caf  v  pismih,  ki  jih  je  bil  še  prej  pisal  proštu  dr.  Pogačarju,  zatrjuje,  da  je 
vso  literaturo  slovensko  pregledal  in  izpisal  za  slovar,  izvzemši  samo  Cigalcjev 
slov. -nemški  slovar,  2.  izdavo  Jane\ičevega'  nemško  -  slovenskega  slovarja  in 
Lesarjev  spis  o  Ribniški  dolini,  sklenil  je  odbor  najprej  popolniti  gradivo  z 
izpiski  iz  reČenih  dveh  slovarjev  in  iz  vseh  važnejših  knjig,  ki  so  bile  tiskane 
od  leta  1873.  {Caf  ']&  umrl  3.  julija  1.  1874.)  Da  bi  se  izpisavanje  slovarjev 
kolikor  moči  hitro  dovršilo,  razdelilo  se  je  delo  med  gimnazijske  dijake  in 
nekoliko  tudi  ineil  bogoslovce.  Po  vodilu  in  pod  nadzorstvom  nekaterih  pro- 
fesorjev so  tudi  delo  v  kratkem  izvršili.  Izpisavanje  iz  drugih  knjig  in  časo- 
pisov pa  so  prevzeli  Členi  pripravljajočega  odbora  sami  in  še  nekoliko  drugih 
gospodov. 


Ko  je  bilo  v  treh  letih  gradivo  v  Cafovem  smislu  popolnjeno,  imel  bi 
bil  odbor  začeti  urejevanje  ter  si  delo  razdeliti.  Ali  knezoškot  dr.  Pogačar, 
kakor  tudi  odborniki  sami  so  se  bili  preverili,  da  po  tej  poti  ne  bi  bilo  ugod- 
nega uspeha  pričakovati.  Vse  je  kazalo,  da  bode  delo  obširno  in  težavno.  Skoro 
vsi  odborniki  pa  so  imeli  svojega  stanovskega  posla  toliko,  da  bi  jim  bilo  le 
prav  malo  Časa  preostajalo  za  uredniško  delo,  katero  bi  v  takih  okoliščinah 
le  prepočasi  napredovalo.  Tudi  je  bilo  jasno,  da  bi  bilo  težko  pri  tolikem 
Številu  urejevavcev  enotnost  cele  osnove  vzdržavati.  Sklenil  je  torej  knczoškof 
dr.  Pogačar  enemu  izmed  profesorjev,  kateri  bi  se  hotel  dela  lotiti,  izprositi 
pri  dotiČnih  oblastvih  potrebni  odpust  ter  nJemu  samemu  izročiti  urejevanje. 
Ponudil  je  delo  meni,  in  ko  sem  obljubil,  da  je  prevzamem,  izprosil  mi  je  za 
takrat  odpust  na  poldrugo  leto  ter  mi  z  dekretom  :^  dne  22.  februarja  L  i883., 
štev.  226  izročil  uredništvo  Wolfovega  slovensko  -  nemškega  slovarja.  Nj.  Pre- 
vzvišenost  knezoškot  dr.  J.  Missia  pa  mi  je  še  nadalje  od  visokega  c.  kr.  mini- 
sterstva  za  uk  in  bogoČastje  vsako  leto  izprosil  izmanjšanje  šolske  dolžnosti, 
da  sem  mogel  poleg  šolskega  pouka,  ki  je  obsegal  po  5 — 8  ur  na  teden,  iz- 
delovati slovar.  Prva  tri  leta  mi  je  pri  tem  delu  pomagal  takratni  prof.  kandidat 
A.  Mikuš.  V  devetih  letih  je  bil  rokopis  v  toliko  izgotovljen,  da  so  se  začele 
1.  I  892.  priprave  za  tisk.  Po  posvetovanju  z  odličnimi  slovenskimi  jezikoslovci 
so  se  določila  naglasna  in  diakritiČna  znamenja,  in  tisk  se  je  mogel  pričeti  ob 
koncu  1.    i8q2. 


Gradivo,  ki  so  je  bogoslovci  na  pole  prepisali,  obsega  vsebino  Zalokar- 
jevega  in  Miklošičevega  rokopisa  in  Cafovih  listkov.  Prav  po  nepotrebnem 
so  od  črke  M  naprej  prepisovali  tudi  neki  rokopisni  slovar  Matije  Majarja, 
v  katerem  se  znani  njegov  jugoslovanski  jezik  nemško  tolmači.')  Toda  pre- 
pisovavci  niso  vsi  enako  prepisovali.  Le  majhen  del  tega  gradiva  je  zvesto 
in  natančno  prepisan,  z  večine  pa  prepisovavci  niso  prepisavali  tudi  onih  pri- 
piskov,  ki  so  na  izvirnih  polah  Miklošičevih  in  na  Cafovih  listkih  pri  posameznih 
besedah  zaznamenjevali  vire. 

Nekateri  so  celo  tako  prepisavali,  da  niti  Črk  Z,  M,  C  niso  pristav- 
ljali, po  katerih  bi  se  vedelo,  kaj  je  Zalokarjevega ,  kaj  Miklošičevega  in 
kaj   Cafovega. 

Kar  se  tiče  Zalokarjevega  in  Miklošičevega  gradiva,  dale  so  se  te  po 
prepisovavcih  zagrešene  hibe  popraviti,  ker  je  bil  Zalokarjev  izvirni  rokopis 
pridejan  gradivu  in  mi  je  tudi  prof.  dr.  Miklošič  iznova  dal  svoj  rokopis 
na  porabo,  tako  da  se  Je  po  primerjanju  teh  izvirnih  rokopisov  dalo  določiti, 
kaj  Je  Cafovega,  tudi  tam,  kjer  prepisovavci  tega  niso  zaznamenjevali.  Ni  se 
pa  dalo  več  popraviti,  kar  se  Je  pri  Cafovem  gradivu  z  izpuščanjem  citatov 
zagrešilo,  ker  so  bili  listke  potem,  ko  so  bili  prepisani,  uničili.  Da  Je  Cct/ sploh 
pristavljal  vsaki  besedi  na  listek  zapisani  ali  ime  kraja,  v  katerem  je  bila  med 
narodom  znana,  ali  naslov  knjige,  iz  katere  Jo  Je  bil  za  slovar  izpisal,  to  za- 
trjuje on  sam  v  pismih  pisanih  takratnemu  ljubljanskemu  proštu  dr.  Pogačarju 
(l  dne  4.  avg.  L  i865.,  2ff.  dec.  1.  iSji.  in  i3.  febr.  1.  i8j2.).  Razvidno  Je 
to    pa   tudi   iz   listkov    Črke  F,    ki    so    se    slučajno    ohranili  ;    ti    namreč   imajo 


')  Ker  je  na  tem  rokopisu  zapisano,  da  je  Majarjev ,  ne  more  to  biti  tisti  v  pismu 
knezoškofa  dr.  Vidmarja  omenjeni  „slovar  brez  imena"  (prim.  str.  Iti.);  razen  naštetih  roko- 
pisov pa  bogoslovci  niso  ničesar  prepisali  na  pole.  Ni  torej  razvidno,  o  kakšnem  slovarju 
govori  knezoškot'.  Tudi  se  ne  ve,  kaj  se  je  zgodilo  z  „zbirko  besedi  v  abecednem  redu,  po- 
slano po  gosp.   Kočevarju",  ki  je  v  istem   pismu  omenjena. 


VI 

omenjene  pripiske,  na  polah  pa  jih  ni.  Ni  torej  moči  pri  besedah,  ki  so  vzete  iz 
Cafove  zbirke,  vselej  povedati  tudi  vir,  iz  katerega  je  imel  Caf  besedo.  Mnogo- 
krat prepisovavci  tudi  niso  prav  čitali  besed  v  izvirniku  in  so  je  torej  napačno 
prepisali.  Pametneje  so  ravnali  tisti,  ki  so  v  takih  slučajih  izvirne  listke  rajši 
na  pole   prilepljali. 

To  na  pole  prepisano  gradivo  je  različne  vrednosti.  Največ  vredno,  dasi 
po  prepisovavcih  pokvarjeno,  je  to,  kar  je  Cafovega.  Caf  je  zapisoval,  kar 
je  nahajal  v  spisih  ali  slišal  med  narodom  „z  vso  marljivostjo  in 
vestnostjo",  kakor  pravi  v  pismu  pisanem  proštu  dr.  Pogač  ar  ju  dne  1 6.  ju- 
lija 1.  /A7/.^.  V  istem  pismu  se  on  „pred  vsem  svetom  brani,  da  bi  se  mu 
oporekalo,  da  je  sam  besede  koval".  Njegova  nabirka  je  tudi  zelo  obsežna. 
Bogatijo  jo  izpiski  iz  vse  slovenske  tiskane  literature,  zlasti  tudi  iz  vse  ogrsko- 
slovenske,  in  iz  mnogih  rokopisov,  zbirke  besed  med  narodom  po  vseh  slo- 
venskih krajih  nabranih,  zlasti  pa  od  rezijanskih,  ogrskih  in  vzhodnoštajerskih 
Slovencev  slišanih,  kakor  tudi  rastlinska  imena,  nabrana  med  prostim  ljudstvom. 
Vse  to  blago  je  kakih  trideset  let  ali  še  več  nabiral  za  slovar,  kakor  sam  večkrat 
omenja  v  svojih  pismih. 

Miklošičevemu  rokopisnemu  slovarju  je  jedro  izbrano  besedje  Murkovega 
„slovensko  -  nemškega  in  nemško  -  slovenskega  besednika",  pomnoženo  po  iz- 
piskih iz  literature,  zlasti  starejše,  in  po  besedah  med  narodom  nabranih;  pri 
obojih  teh  besedah  so  viri  zaznamenjevani. 

Najmanjše  vrednosti  je  Zalokarjevo  gradivo.  Obširno  je  sicer  zelo,  ali 
ni  po  vsem  zanesljivo.  Le  redko  kje  je  pri  kateri  besedi  pripisano,  kje  da  se 
rabi,  pa  tudi  ti  citati  niso  zanesljivi.  Tudi  ni  dvojiti,  da  je  Zalokar  za  slovar  be- 
sede narejal,  pritikajoČ  znanim  osnovam  razna  obrazila  in  kujoČ  tako  besede, 
katerih  ni  niti  v  živem  jeziku  niti  v  knjigah.  Ima  pa  tudi  osnovnih  besed  tako 
Čudnih  in  neverjetnih,  da  je  vsaj  meni  nedoumno,  odkod  jih  je  sprejel  v  svoj 
slovar.  Med  tem  plevelom  pa  je  tudi  jeklenega  zrnja,  med  narodom  nabranih 
besed  in  rekov;   te  je  bilo  treba  s  potrebno   opreznostjo  izbirati   in  sprejemati. 

Majarjevega  gradiva  kot  ne  čisto  slovenskega  in  le  na  enem  delu  pol 
pripisanega  ni  bilo  jemati  v  poštev. 

Cigalejev  in  Jane^ičev  slovar  so  gimnazijci  in  bogoslovci,  dasi  takemu 
delu  ne  vajeni,  s  primerno  natančnostjo  izpisali. 

Poznejši  izpiski  iz  slovenske  literature  so  bili  raznoteri.  Členi  priprav- 
Ijajočega  odbora  in  njih  pomočniki  so  za  slovar  pregledali  in  izpisali  vse 
količkaj  važne  spise,  ki  so  prišli  v  letih  1873 — 1883  na  svetlo.  Izpisovavci  so 
se  držali  vodila,  vsako  besedo,  vsako  frazo,  ki  ni  sploh  znana  in  navadna, 
zapisati.  Deloma  so  se  tudi  po  celi  stavki  prepisavali,  da  je  bilo  razvidno,  v 
kaki  zvezi  se  rabi  dotična    beseda   ali    fraza;    toda   splošno  se  ni  tako    delalo. 

Razen  tega  sem  jaz  sam  ob  počitnicah  vso  važnejšo  literaturo  starejših 
dob  in  novejše  dobe  najvažnejše  spise  še  enkrat  preČital  in  za  slovar  izpisal ; 
pomagali  so  mi  pri  tem  delu  tudi  nekateri  dijaki  tukajšnjega  .Mojzijevišča  in 
tam  stanujoči  bogoslovci. 

Obširnosti  tega  izpisavanja  ni  moČi  natančno  določiti.  Lahko  je  umeti, 
da  je  bila  pri  raznih  izpisovavcih  različna.  V  obče  se  je  pa  vendar  vse  zapi- 
sovalo,  kar  je  bilo  za  slovar  važno. 

Med  tiskom  sem  tudi  primerjal  in  v  dopolnilo  porabljal  najnovejši  (3.) 
natis  Jane\ičcvcga  slov. -nemškega  slovarja,  v  katerem  je  že  porabljen  ^  natis 
Jane{ičevega  nem. -slovenskega  slovarja. 

Ves  čas,  odkar  mi  je  bilo  uredništvo  tega  slovarja  izročeno,  pošiljali  so 
mi  tudi  od  raznih  strani  večje  in  manjše  zbirke  med  narodom  nabranih  besed 
ter    mi    podajali   posamezna  poročila  in  pojasnila  mnogi  rodoljubi,  zanimajoči 


VII 

se  za  slovar. ')  Mnogo  gradiva  sem  tudi  nabral  po  ustnem  občevanju.  Nekoliko 
gospodov  je  bilo  celo  toliko  požrtvovalnih,  da  so  se  redoma  ob  določenih 
večerih  z  menoj  shajali    na    razgovor  in  posvetovanje  o  slovarskih    stvareh.") 

Samo  ob  sebi  se  umeje,  da  se  iz  gradiva,  ki  je  tako  različno  in  nikakor 
ni  po  enotnih  pravilih  zbrano,  ne  da  po  gotovem  črtežu  sestaviti  slovar,  ampak 
se  mora  sestava  ravnati  po  gradivu.  Na  tak  slovar,  ki  bi  po  znanstvenih  na- 
čelih sestavljen  verno  kazal  zgodovinski  razvoj  slovenskega  Jezika,  z  veČine 
niso  mislili  tisti,  ki  so  gradivo  pripravljali.  Poglavitni  nabiratelj  Caf  pravi  v 
svojih  prej  že  omenjenih  pismih,  da  je  pravi  namen  temu  slovarju,  ki  bode  pred 
vsem  za  Slovence  pisan,  vse  slovarsko  gradivo  iz  knjig  od  najstaršega 
Časa  do  najnovejšega  in  iz  vseh  slovenskih  krajev  in  kotov  vkup 
spraviti,  da  ta  slovar  ima  hramba  biti  za  vse  slovensko  (jezično)  blago;  iz 
njega  da  bodo  že  pisatelji  za  svoje  stroke  pametno  jemali  /pismi  :[  dne  ■2().  dec. 
1.  iSji.  in  i3.  febr.  iS--2.).  V  tem  smislu  je  dopolnjeval  pripravljajoči  odbor 
že  nabrano  gradivo,  in  isto  tako  tudi  to,  kar  se  je  mej  urejevanjem  gradiva 
dodajalo,  ni  imelo  drugega  namena.  Uredniško  delo  je  torej  bilo  določevati, 
kaj  se  ima  v  nabranem  gradivu  zavreči,  kaj  sprejeti,  in  razlago  posameznih  besed 
razumno  razvrščevati. 

Da  vsega  ni  šlo  sprejemati  v  slovar,  karkoli  je  ponujalo  gradivo,  to 
je  jasno  iz  tega,  kar  je  bilo  prej  o  tem  gradivu  rečeno.  V  obČe  Je  veljalo  vodilo: 
sprejeti,  kar  se  v  literaturi  nahaja  in  kar  narod  govori.  Toda  oboje  Je  moralo 
imeti  svoje  meje.  Ako  so  slovarjepisci  napačno  in  brez  potrebe  za  slovar  ko- 
vali besede,  kakršnih  je  zlasti  v  Pohlinovem,  Gutsmanovem  in  Murkovem  slo- 
varju ter  v  Zalokarjevem  rokopisu,  ali  ako  so  pisatelji  napačno  narejene  ali 
brez  potrebe  iz  drugih  slovanskih  jezikov  vzete  besede  kje  kedaj  rabili,  katere 
si  v  knjigi  nobene  veljave  niso  pridobile,  takih  besed,  ako  jih  Je  gradivo  po- 
nujalo, ni  kazalo  sprejemati.  Prav  tako  se  tudi  ni  sprejemala  večina  takih  tujih 
besed,  katere  prosti  narod  sicer  pogostoma  pa  brez  potrebe  rabi,  ker  za  do- 
tične  pojme  tudi  dobre  domače  besede  še  krepko  živijo  med  narodom.  Pa  takih 
besed  tako   ni  bilo  veliko  med  gradivom. 

V  posameznih  slučajih  pa  Je  bilo  težko  določiti  mejo  med  tem,  kar  se 
ima  sprejeti  in  kar  ne,  in  mnogo  se  je  moralo  prepustiti  subjektivnemu  raz- 
sodku.  Mnogokrat  n.  pr.  se  Je  sprejela  katera  beseda,  dasi  tuja  in  redka,  ker 
je  za  Jezikoslovca  zanimiva. 


*)  Obširne  zbirke  so  mi  izročili  gg, :  A.  Cibič  iz  Goriških  Brd  in  Črnič),  J.  Freuenxfeld 
(z  vzhodnega  Štajerskega),  dr.  F.  Gross  (iz  Savinske  doline),  J.  Jvančič  iz  vzhodnega  Šta- 
jerskega), A.  Kos  (s  Štajerskega),  L.  Pintar  (iz  Poljanske  doline  na  Gorenjskem) ,  A'.  Pleško 
(iz  raznih  krajev  kranjskih),  L.  Svetec  (iz  krajev  okoli  Kamnika  in  Litije),  J.  Vole  (iz  Kranjske 
Gore  in  okolice),  A.  Žlogar  (iz  belokranjskih  krajev);  manjše  zbirke  pa  gg. :  J.  Beilaj  (z  Do- 
lenjskega), J.  Bilec  (z  Notranjskega),  Fr.  Blehveis  (z  Gorenjskega),  J.  Debevec  (iz  Cirkniške 
okolice  na  Notranjskem),  J.  Diigulin  (z  Notranjskega  in  Goriškega),  J.  Hladnik  \z  Notranjskega), 
V.  Herk  (iz  gor.  Savinske  doline),  V.  Jarc  (s  Štajerskega),  A.  Kocijančič  (z  Gorenjskega),  M.  Kosec 
(z  Gorenjskega),  J.  Kr^išnik  (z  Gorenjskega),  M.  Laiar  (z  Gorenjskega),  F.  Lokar  (z  Dolenjskega), 
P.  Miklavc  (s  Pohorja),  A.  Mikuš  (z  Gorenjskega  in  Notranjskega).  A  Mitllner  (iz  raznih  krajev 
kranjskih),  dr.  J.  Pajek  (s  Štajerskega),  T.  Porekar  (z  vzhodnega  Štajerskega),  F.  Praprotnik 
(s  Štajerskega),  T.  Suher  (iz  Savinske  doline),  J.  Šašelj  (z  Dolenjskega),  J.  Samotorčan  (z 
Notranjskega),  P.  M.  Sirca  (s  Krasa),  D.  Škrjanec  (z  Gorenjskega),  /.  Vank  (s  Koroškega), 
dr.  E.  Volčič  (z  Dolenjskega),  dr.  J.  Vošnjak  (s  Pohorja),  J.  Vrhovnik  (z  Gorenjskega),  J.  Žmavc 
iz  zapadnega  Štajerskega),  in  še  nekateri  drugi  rodoljubi,  katerih  imen  pa  žalibog  nimam  za- 
pisanih.  Bodi  vsem   pristojna  zahvala  izrečena! 

2)  Bodi  v  tem  oziru  iskrena  zahvala  izrečena  gg.  kolegom  A.  Pavlinit ,  M.  Petelinu, 
S.  Riitarju,  potem  gg.  A.  Mikitšu,  dr,  J.  Staretu  in  Fr.  Uršiču,  posebno  pa  gg.  kolegoma 
A.  Bartelit  in  A.  Tavčarju  ter  gosp.  arhivarju  deželnega  muzeja  .1.  Koblarju,  ki  so  me  do 
konca  na  ta  način   pri   mojem  delu  požrtvovalno  podpirali. 


VIII 

Ako  bi  se  bilo  slovenskim  besedam  samo  golo  nemško  tolmačenje  pri- 
stavljalo, kakor  je  navada  v  praktičnih  slovarjih,  bi  bilo  razločevanje  med  tem, 
kar  spada  v  slovar,  in  tem.  kar  ne  spada  vanj,  še  veliko  več  težav  delalo.  Zato 
se  mi  je  primerno  zdelo,  sprejeti  glede  tega  ze  po  Cofu  \  pismu  :[  dne  4.  aj>g. 
L  i<<h5.  izraženo  načelo,  da  se  naj  citati  v  okrajšani  obliki  pripisujejo,  da  pa 
besede,  katere  so  obČe  slovensko  blago,  tega  ne  potrebujejo.  Zato  se  citati 
izpuščajo  le  pri  besedah  in  rekih,  ki  so  po  vsem  Slovenskem  ali  široko  po 
Slovenskem  med  narodom  v  rabi.  Tudi  onim  tujkam,  ki  se  največ  rabijo 
za  znanstvene  pojme  malo  ne  v  vseh  izobraženih  evropskih  jezikih  ter  v  slo- 
venski obliki  malo  ali  nič  niso  izpremenjene,  se  navadno  niso  pristavljali  citati. 
Sploh  so  pa  sprejete  le  najnavadnejše  take  besede,  ki  se  nahajajo  že  v  slo- 
venskih slovarjih;  popolnosti  v  tem  obziru  itak  ne  gre  iskati  v  našem  slovarju. 

Umeje  se  po  vsem,  kar  je  bilo  o  gradivu  dozdaj  rečeno,  da  ti  citati 
nimajo  in  ne  morejo  imeti  tega  pomena,  da  se  besede  le  v  teh  spisih  nahajajo 
ali  da  so  le  v  teh  krajih  znane,  kateri  so  imenovani.  Citati  le  pravijo,  iz  ka- 
terih virov  je  beseda  vzeta  v  slovar.  Ako  je  torej  kaki  besedi  ime  kakega 
kraja  pripisano,  pomenja  to  le  toliko,  da  je  v  slovar  sprejeta  iz  zbirke  besed, 
nabranih  v  tem  kraju.  S  pripiskom  Dol.  n.  pr.  torej  ni  rečeno,  da  je  dotična 
beseda  po  vsem  Dolenjskem  znana,  dasi  je  to  v  istini  mogoče,  ampak,  da  je 
vzeta  v  slovar  iz  zbirke  kje  na  Dolenjskem  nabranih  besedi.  Dasi  pa  ni  gradivo 
tako  obširno,  da  bi  bilo  moči  vsako  besedo  popolnoma  označiti  glede  nje  raz- 
širjenosti v  knjigi  in  med  narodom,  vendar  dajejo  pristavljeni  citati  nekakšno 
merilo  za  veljavo  in  vrednost  vsakaterega  izraza.  Tudi  tu  je  bilo  težko  dolo- 
čevati mejo  med  tem,  kar  je  sploh  znano  in  splošno  slovensko  blago  in  med 
tem,  kar  je  manj  znano,  bolj  redko  ali  od  pisateljev  izmišljeno  in  v  knjigo 
sprejeto.  Zdelo  se  mi  je  v  tem  obziru  primerno,  mejo  tako  pomekniti  proti 
tem  besedam,  katere  nimajo  citatov,  da  je  sploh  pri  vseh  zgolj  knjižnih  besedah 
in  tudi  pri  vseh  takih  besedah,  pri  katerih  je  bilo  iz  katerega  koli  razloga 
važno  zvedeti,  iz  katerih  virov  je  sprejeta  v  slovar,  to  označeno  s  citati.  Če 
je  tudi  včasih  bilo  očitno,  da  so  dotične  besede  široko  po  Slovenskem  znane. 
N.  pr.  ako  so  viri  kazali,  da  je  kaka  beseda  med  narodom  znana  in  tudi  v 
starejši  literaturi  rabljena,  v  novejši  pa  ne  ali  ne  tako  pogostoma,  ali,  Če  je 
sicer  beseda  med  narodom  znana,  v  knjigi  pa  redko  rabljena,  v  takih  in  enakih 
slučajih  so  se  rajši  pripisavali  viri.  Pripisani  so  pa  vselej  ali  vsi  viri.  katere 
je  podajalo  gradivo,   ali  nobeden. 

Citati  so  nepopolni,  ker  le  pisatelja  imenujejo,  knjige  ali  spisa  pa  ne. 
ali,  če  je  knjiga  imenovana,  ni  tudi  pripisana  stran.  To  se  je  opuščalo,  ker 
ni  bilo  moči  dosledno  povsod  tega  pripisovati.  Nekateri  izpisovavci  namreč 
niso  knjižnih  naslovov  in  strani  pripisovali  svojim  izpiskom,  ampak  samo  le 
imena  pisateljev.  Tudi  to,  kar  se  je  iz  Miklošičevega  gradiva  in  iz  njegovih 
knjig  ter  iz   Cafovcga  gradiva  sprejelo,    ima  tam  z  večine  le  nepopolne  citate. 

Pri  hrvatski  kajkavščini  in  ogrski  slovenščini  ni  ločeno  to,  kar  je  iz  knjig 
vzeto,  od  tega.  kar  je  med  narodom  iz  živega  govora  nabrano,  ker  že  gradivo, 
zlasti  Cafovo  in  Miklošičevo,  z  veČine  te  razločitvc  ni  imelo.  Kajkavščine  je 
sploh  primerno  malo  sprejeto  v  ta  slovar.  Caf,  ki  si  je  prizadeval  kolikor  moči 
vso  ogrsko  slovenščino  spraviti  v  slovansko  gradivo,  oziral  se  je  manj  na  kajkav- 
.ščino.  Nekoliko  se  je  dalo  iz  Miklošičevih  knjig  in  iz  Valjavčeve  razprave  o 
slovenskem  naglasu  v  „Radu  jugosl.  akademije"  nabrati:  pa  vse  to  je  le  malo 
in   nikakor  ne  obsega  vse  kajkavščine. 

(ilcde  citatov  bodi  še  to  omenjeno,  da  sem  v  pripiskih  namesto  posa- 
meznih  manj   znanih    krajev  rajši    imenoval   širje    okraje  in  predele    slovenskih 


IX 

dežel,    ker  je  z  veČine  vsaka  beseda.    Če    je    tudi  le  iz    enega   kraja    zapisana, 
gotovo  tudi  široko  po  vsej   okolici   znana. 

Kar  se  je  nepotrebno  zdelo,  to  se  je  opuščalo.  Tako  si  n.  pr.  vsakdo 
iz  vsakega  samostalnika,  ki  pomenja  osebo,  lehko  sam  napravi  svojilni  prilog 
na  oj'  ali  /;/;  zato  teh  svojilnih  prilogov  ni  v  slovarju,  razen  malega  števila  takih, 
pri  katerih  je  glede  oblike  ali  pomena  kaj  važnega  pomniti.  Pri  nedovršnih  gla- 
golih razlaga  ni  vselej  tako  popolna;  naj  se  torej  vselej  primerja  pripadajoča  do- 
vršena oblika.  Isto  tako  se  naj  primerjajo  pri  glagolskih  samostalnikih  dotični 
glagoli. 

Etimološkega  razlaganja  nima  ta  slovar  veliko.  Opustilo  se  je,  ker  je  pre- 
mnogo v  tem  oziru  še  nejasnega  in  dvomnega,  in  v  slovarju,  ki  je  najbolj 
praktičnim  potrebam  namenjen,  ni  treba  takega  razlaganja.  Samo  le  pri  tujkah, 
ki  jih  je  narod  prejel  iz  sosednjih  jezikov  ter  so  se  že  davno  pri  nas  udo- 
mačile, dodajala  so  se,  kjer  je  bilo  mogoče,  kratka  pojasnila,  primerjajoča  one 
besede  tujih  jezikov,  iz  katerih  so  nastale  ali  s  katerimi  so  v  besednem 
sorodstvu.  V  tem  oziru  se  je  najbolj  porabilo,  kar  je  najti  v  Miklošičevih  delih 
in  Strekljevih  spisih.  Mnogo  tega  pa  je  tudi  v  Cafovih  in  Levstikovih  roko- 
pisih, samo  da  je  to  z  večjo  previdnostjo  bilo  treba  rabiti,  ker  ti  rokopisi  ne 
obsegajo  dovršenih  razprav  z  gotovimi  rezultati,  ampak  le  poskusno  preisko- 
vanje  in   študije. 

Bodi  še  omenjeno,  da  je  pri  nekaterih  mestih,  zlasti  iz  Trubarja,  Dal- 
matina in  Krelja,  pristavljeno  nemškega  izvirnika  besedilo.  Pri  nemških  izrazih, 
ki  so  v  Cigalejevem  slovarju  slovensko  raztolmačeni  pa  so  ali  nenavadni  ali 
nejasni  (ako  namreč  dotiČna  nemška  beseda  ima  več  pomenov),  porabil  se  je 
v  pojasnilo  Heinsijev  nemški  slovar,  ker  je  znano,  da  je  bil  Cigalejevemu 
v  podstavo. 

Jeziku,  kateremu  se  ne  da  s  kratkimi  glavnimi  pravili  določiti  naglaše- 
vanje,  potreba  je  neogibna,  v  slovarjih  na  besede  staviti  naglasna  znamenja. 
Razločuje  se  v  tem  slovarju  potisnjeni  in  potegnjeni  (^zategnjeni)  naglas, 
toda  samo  pri  dolgih  zlogih,  pri  kratkih  ne.  ker  sedaj  naša  slovenščina  pri  teh 
menda  res  nikjer  veČ  ne  pozna  razločka  v  naglaševanju.  Zato  je  v  tem  slovarju 
za  kratki  naglas  sprejeto  le  eno  in  to  naše  dozdaj  navadno  znamenje,  grški 
„gravis".  Za  razločevanje  potegnjenega  in  potisnjenega  naglasa  pri  dolgih  zlogih 
sta  pa  sprejeta  znaka,  ki  ju  rabijo  Hrvati  in  Srbi  po  zgledu  Vukovega  srbskega 
rječnika. 

Kateri  zlog  je  treba  naglašati  pri  posameznih  besedah  in  kako.  to  uči 
sestavno  dozdaj  samo  razprava  }'aljavčeva,  ki  v  „Radu  jugoslavenske  akade- 
mije" od  leta  1878.  pod  naslovom:  „Prinos  k  naglasu  u  (novo)slovenskom 
jeziku"  hodi  na  svetlo.  Nekoliko  kažejo  naglas  slovenskih  besed  tudi  razpravice 
Skrabčeve  na  platnicah  „Cvetja  iz  vrtov  sv.  Frančiška"  v  Gorici  (od  1.  i88o.\ 
Izmed  slovarjev  zaznamenjujeta  naglas  Murkov  in  Jane^ičev,  pa  le  nepopol- 
noma  in  tudi  ne  po  določenih  pravilih,  in  njiju  naglaševanje  se  ne  vjema 
zmerom  s  kranjskim,  zlasti  dolenjskim  naglaševanjem,  katero  mora  biti  temelj 
in  podstava  naglasnim  pravilom,  kakor  se  je  pravilni  književni  jezik  razvil  iz 
kranjskih  narečij,  zlasti  iz  dolenjšČine.  Po  teh  edinih  virih  (^nabiravci  narodnega 
gradiva  namreč  z  večine  niso  naglasa  zaznamenjevali)  in  po  ustnih  pozvedbah 
od  vešČakov,  dobro  poznavajoČih  kranjski  in  posebno  dolenjski  naglas,  se  ravna 
naglaševanje  v  tem  slovarju.  Da  je  to  veliko  težav  delalo,  umeje  se  o  takih 
okoliščinah  pač  samo  ob  sebi.  Kjer  niti  po  pravilih  niti  po  analogiji  ni  bilo 
moči  vsaj   do  nekake    stopnje  verjetnosti  določiti    besedi    naglas,    pustila  se  je 


brez  naglasnih  znamenj.')  Naj  se  torej  pomni,  da  je  to  prvi  poskus  po  pra- 
vilih določiti  natančnejše  naglaševanje  vsemu  slovenskemu  besedju.  Prihodnje 
preiskave  bodo  popravljale,   kar  je  tu  še  nedostatnega. 

Potrebno  je  tudi  pri  takem  jeziku,  kateri  nima  zadosti  popolnega  Črkopisa, 
ki  bi  za  vse  različne  glasove  tudi  različne  pismenke  ali  pismenske  znake  imel, 
vsaj  v  slovarju  rabiti  taka  razločevalna  ali  diakritična  znamenja,  da  se  omogoči 
pravilno  izrekanje  jezika.  Naša  slovenščina  nima  popolnega  Črkopisa.  Dosedaj 
rabljena  diakritična  znamenja  pa  ne  zadostujejo  po  vsem.  Zato  je  bilo  treba 
za  slovar  izmisliti  si  takih  znamenj.  Zaradi  preglednosti  je  kazalo  prostor  nad 
samoglasniki  pustiti  naglasnim  znamenjem,  diakritična  znamenja,  piko  ali  ključico, 
pa  staviti  pod  nje.  Nedoločni  glasnik  (polglasniki  je  dobil  svoj  posebni  znak; 
oblika  v  tem  slovarju  zanj  rabljena  je  taka,  da  se  le  malo  loČi  od  črke,  s 
katero  se  pri  nas  obiČno  piše.  Za  1,  ki  se  kakor  u  izgovarja,  pa  je  sprejet 
poljski  1.  Za  tega  slovarja  namene  utegnejo  zadostovati  sprejeta  znamenja. 
Mnogim  bode  morda  še  teh  preveč.  Dozdaj  so  se  namreč  sicer  ozki  in  široki 
o  in  e  kakor  v  slovnicah  tako  tudi  v  olikanem  govoru  razločevali ,  nista  se 
pa  dalje  razločevala  ozki  e  in  o,  kakor  se  razločujeta  v  tem  slovarju,  ker  je 
le  na  Dolenjskem  in  Notranjskem  prav  tako  slišati  glasove.  Vendar  mislim,  da 
se  imajo  ti  razločki  smatrati  za  bistvene  razločke  slovenskega  jezika,  ki  se  bolj 
ali  manj.  Če  tudi  ne  na  enak  način,  široko  po  Slovenskem  kažejo^K  zato  se 
njih  zaznamenjevanje  ni   moglo  lehko   opustiti. 

Pravopis  je  v  tem  slovarju  tudi  pri  citatih  povsod  enak,  ter  se  v  tem 
obziru  ti  ne  vjemajo  natančno  z  izvirniki.  V  tem  bolj  praktičnem  slovarju 
imajo  citati  le  namen  pojasnjevati  pomen  besedam,  pri  katerih  so  omenjeni, 
ne  pa  kazati  različnost  pisave  pri  raznih  pisateljih.  V  strogo  znanstvenem  ali 
kritičnem  slovarju  bi  to  seveda  ne  smelo  biti  tako.  V  tem  slovarju  bi  pa  raz- 
ličnost v  pisavi  citatov  praktične  porabnosti  gotovo   ne  pospeševala. 

Naposled  mi  je  še  prijetna  dolžnost  svojo  iskreno  zahvalo  izreči  gospodu 
kolegu  .1.  Bartelu,  ki  mi  ni  samo  ves  Čas  pomagal  popravljati  tiskovne  pole. 
ampak  me  je  tudi  izdatno  podpiral  pri  določevanju  naglasa  in  izreke  posa- 
meznih besed. 


')  Isto  velja  tudi  za  diakritična  znamenja. 
')    Prim.    Škrabec,   ^Cvetje"   (V.   2,  XII.    ii.). 


V   Ljubljani    meseca  julija  1.    1894. 


M.  Plctcršnik. 


ZNAMENJA. 


i^nanienja  nad  črkami  so  naglasna  znamenja.  Naglas  je  za  dolge  zloge 
dvojen:  potisnjen  ["),  ako  poudarek  samoglasniku  na  prvo  polovico,  po- 
tegnjen ali  zategnjen  (^ ' ),  ako  mu  na  drugo  pada,  n.  pr.  grad,  hvala.  Kratki 
zlogi   imajo   le   en   naglas   (^'V   n.   pr.   brat. 

Znamenja  pod  črkami  ali  v  črkah  natanmeje  določajo  izreko  ( d  iak ri- 
ti čna   znamenja). 

Ako  imata  e  in  o  kljuČico  ali  piko  pod  seboj  ( e,  9,  0,9),  sta  o  z  k  a 
(zaprta")  glasova  ter  se  v  olikanem  govoru,  kakršen  je  zdaj  najbolj  navaden,"  ne 
razločujeta,  v  narečjih  pa,  ki  kažejo  pravilnejšo  izreko,  se  ti  glasovi  približno 
tako-le  ločijo: 

Dolgi  ozki  e  s  piko  ( e,  e)  se  bliža  glasu  i  ter  se  izgovarja  tako,  da  je 
skoro  nekak  slab  i  za  ozkim  e  slišati;  v  nenaglašenih  ali  kratko  nagla- 
šenih  zlogih  ima  manj   določen  glas. 

Dolgi  ozki  e  s  kljuČico  (?,  f)  se  tako  izgovarja,  da  je  pred  ozkim  e 
slišati   nekak  slab  i;  v  nenaglašenih  ali  kratko  naglašenih  zlogih  tega  e  ni. 

Dolgi  ozki  o  s  piko  (o,  o)  se  bliža  glasu  u;  v  nenaglašenih  in  kratko 
naglašenih  zlogih  ima  manj   določen  glas. 

Dolgi  ozki  o  s  kljuČico  (9,  9)  se  tako  izgovarja,  da  je  pred  ozkim  o 
slišati  nekak  slab  u;   v  nenaglašenih  in  kratkonaglašenih  zlogih  tega  o  ni. 

Ako  sta  e  in  o  brez   pike    ali    ključice,   sta    široka   glasova  (o,  6,  6,  o). 

Horizontalna  Črtica  nad  samoglasnikom  kaže  ( skoro  le  v  tujih  besedah 
knjižnega  jezika  i  samo  dolgost  zloga;  e  in  o  imata  čisti  glas  kakor  v  tujih  jezikih. 

E  stoji  za  oni  e,  ki  v  navadni  pisavi  nadomešča  nedoločni  glasnik  (pol- 
glasnik),   n.   pr.   pes,  bezeg. 

t  se  izreka  kakor  kratek  u. 


Naglasna  in  diakritična  znamenja  imajo  le  začetne  besede.  Pri  prilogih 
stoji  v  začetku  zaradi  enakosti  sploh  nedoločna  oblika  tudi  takrat,  kadar  se 
v  resnici  težko  kje  nahaja;  ako  se  v  razlagi  ponavlja  v  določni  obliki,  ima 
prvikrat  tudi  izpremenjena  naglasna  znamenja. 

Začetne  besede  iste  kategorije,  katere  bi  se  brez  znamenj  v  navadni  pisavi 
popolnoma  enako  pisale,  so  s  številkami  spredaj  stoječimi  ločene,  ako  niso 
istega  korena. 

V  tolmačenju  so  popolnoma  različni  pomeni  s  številkami  ločeni ;  manjše 
razlike  ločijo  horizontalne  črte.  Kar  stoji  do  podpičja  ali  pike,  to  spada  skupaj, 
to   je  en  podatek;   črez  najbližje  spredaj  stoječe  podpičje  citati  nimajo  veljave. 

=  je  znamenje  enakosti  ter  znači:  enakega  pomena  kakor  — ,  enakega 
pomena  je  tudi  — . 

Ako  je  majhna  horizontalna  Črtica  med  dvema  citatoma,  spadata  ta  dva 
skupaj  ter  značita,  da  se  prvo  pri  drugem  nahaja;  n.  pr.  Trub.-Mik.  znači,  da 
)t  beseda  iz  Trubarja  navedena  v  kateri  Miklošičevih  knjig;  Fr.-C.  znači,  da 
se  beseda,  v  Framu   navadna,   nahaja  v  Cafovem  gradivu. 


KRATICE. 


acc.  =  accusativus,  tožilnik  (akuzativ). 

ad  =  k,  spada  k — . 

adj.  =  adjectivum,  pridevnik. 

adi'.  =  adverbium,  prislov. 

arch.  =  architectura,  (spada  v)  umetelno  sta- 
viteljstvo. 

astr.  =  astronomija,    (spada  v;  zvezdoslovje. 

bav.  =  bavarsko  (nemško)  narečje. 

bot.  =  botanica,  (spada  v)  rastlinstvo. 

C.  =  cum,  s  (z),  n.  pr.  praep.  c.  ^'t'«.  predlog 
z  genitivom. 

cheni.  =  chcmia,  ločba  (spada  v  ločbo). 

conj.  ==  conjunctio,  veznik. 

češ.  =  češko. 

dat.  =  dativus,  dajalnik  (dativi. 

dem.  =  deminutivum,  pomanjševalna  beseda; 
pri  pomanjševalnih  besedah  dostikrat  ni  nem- 
škega prevoda,  ker  se  sam  ob  sebi  umeje. 

dial.  =  v  dialektu,    v  narečju  ali  v  narečjih. 

f.  =   femininum,  samostalnik  ženskega  spola. 

Jig.  =  hguraliter,  v  prenesenem  pomenu,  v 
podobi   rečeno. 

/r.  =   francosko. 

furl.   =  furlansko. 

fut.  =   futurum,  prihodni   čas. 

gen.   =   genitivus,   rodilnik   (genitiv). 

peogr.  =  gef)graphia.  (spada  v)  zemljepis. 

geol.   — -    geologia,   »spada   v)   zemljeslovje. 

gcrm.   rr=   germanizem. 

got.  ==   gotsko. 

gramm.  =  grammatica,  slovnica  (spada  v 
slovnico). 

hist.  =  historia,  zgodovina,  (spada  vzgoilovino). 

/is.  =  hrvatsko  ali  srbsko. 

I.   dr.    =   in   drugi,   ali:   in   drugod. 

/.   tiasl.   -=■   in  naslednji. 

imprt.  =  imperativus,  velelni  naklon  (velelnik, 
imperativ). 

iiidccl.   =;   indcclinabile,  ne  sklanja  se. 

inde/.  -  (pron  ,  adv.)  indcfinitum,  nedoločen 
(zaimek,   prislovi. 

instr.  =  instrumcntalis,  dru2ilnik  ali  orodnik 
(instrumenial). 


interj.  =  interjectio,  medmet. 

interr.  =  Cpron.,  adf.J  interrogativum,  vpra- 
šalni  (zaimek,  prislov). 

intr.  =  intransitivum,  neprehajalen  glagol. 

it.  =  italijansko. 

kor.-nem.  =  koroško-nemško. 

loc.  =  localis,  mestnik  (lokal). 

;w.  =  masculinum,  samostalnik  moškega  spola. 

madf.  =  madžarsko  (magvarsko). 

math.  =  mathematica.  (spada  v)  računoslovje. 

mech.  =  mechanica,  (spada  v)  mehaniko. 

mere.  =  mercatura,  (spada  v)  trgovinstvo. 

mil.  =  militaria,   (spada  v)  vojaštvo. 

min.   =   mineralogija,    (spada  v)   rudstvo. 

mont.  =  montanisticum,(spada  v)rudokopstvo. 

mus.  =   musica,  glasba  (spada  v  glasbo). 

«.  =  neutrum,    samostalnik    srednjega  spola, 

nem.  =  nemško:  po  nem.  ^  germanizem. 

nom.  =  nominativus,  imenovalnik  (nominativ). 

opp.  =  oppositum;  beseda  nasprotnega  pomena. 

part.  =  participium,  deležje  (deležnik). 

perf.  ^  perfectum,    pretekli  čas. 

phil.  :=  philosophia,    (spada  v)    modroslovje. 

phy's.  =  phvsica,  (spada  v  hziko). 

pl.  =  pluralis  (numerus) ,  množina;  plurale 
tantum,  samo  v  množini  rabljen  samostalnik. 

poffl.  =  poglej  (navadno  pri  napačnih  oblikah 
in   besedah   zavrača   na   pravilnejše). 

polj.   =   poljsko,   poljski   jezik. 

pracf.  =  praehxum,  predponka. 

praep.  =   praepositio,  predlog, 

praes.   =  praesens,  sedanji  čas, 

pract.   =  praetcritum,  pretekli  čas. 

pren.  =  v  prenesenem  pomenu ;  prim.  fig. 

prim.  =  primeri  (zavrača  na  besede  podt)b- 
nega  pomena  ali  na  besede,  ki  pojasnjujejo 
ilotično  besedo,  ■  ali  na  tuje  besede,  iz  ka- 
terih so  dotične  slovenske  nastale'. 

pron.   =  pronomcn,  zaimek. 

rel.  =-■  (pron.,  adv  I  relativum.  oziralen  (za- 
imek,  prislov). 

rii.f.  rusko. 

sing.   =   singularis   (numerus)   ednina. 


XIII 


.sr/a/.^sreJnielatinsko,  srednjevečna latinščina. 

srvn.  =  srednjcvisokonemško  (mittell)Odlboiltfcl)). 

stat.  =  statistica,  (spa>.ia  v)  Jržavopis. 

stsl.  =  staroslovensko. 

stvn.  =  starovisokonemško  (Qtt^od)beut)d)). 

subst,  =  substantivum,  samostalnik. 

švic.  ^  švicarsko- nemško. 

techn.  =  technica  (spada  met!  tehnične  izraze). 


tirol.-nem.  =  tirolsko-nemško. 

trans.  =  transitivum,  prehajalen  plapol. 

tur.  =  turško. 

tvp.  =  tvpogratia,  (spada  v)  tiskarstvo. 

vb.  =  verbum ,  glagol ;  vb.  pf.  =  verbum 
perfectivum,  dovršen  gl. ;  vb.  i>npf.  =^  ver- 
bum  imperfectivum,  nedovršen  gl. 

^ool.  =  zoologia,  (spada  v|  živalstvo. 


-of^^O-l     K>^^^- 


Ahac,  Matija  Ahacel,  Koroške  Ino  Štaierske 
pesme,    1838. 

Alas.,  Gregorio  Alasia  da  Sommaripa,  \'oca- 
bolario  Italiano  e  Schiavo,  iIjoj;  prim.  V. 
Oblak,  Doneski  k  historični  slovenski  di- 
alektologiji  v  Let.  Mat.  slov.  1801,  66  i.  nasl. 

Andr.,  Spisi  Andrejčkovega  Jožeta  (Podmil- 
ščaka),  L,    1884. 

Bas.,  Jernej  Basar  (Bassar),  Pridige,   1734. 

Raud.,  Baudouinde  Courtenav:  Re\.- 
Baiid,,  njegovi  spisi  o  rezijanskem  narečju, 
Cirk.-Baiid..  ber  Sialect  DOn  Cirkno  (Arch. 
f.  slav.  Phil.  VIII.). 

Ben.,  Slovenci  na  Benečanskem. 

Bes.,   Besednik,  leposloven  list,    1869 — 78. 

Blc.-C,  Bile,  katerega  obilno  zbirko  kranjskih 
besed  je  Caf  od  Metelka  dobil  na  porabo. 

Blehv.,  dr.  J.  Bleiweis  pl.  Trsteniški  (razni 
spisi). 

BlKr.,  Beli  Kranjci,  okoli  Metlike  in  Čr- 
nomlja na  južnovzhodni  kranjski   meji. 

Boh.,  Adami  Bohorizh  Arcticae  horulae  succi- 
sivae  del.atino-Carniolana  literatura  etc,  i  584. 

Biirg.,  J.  Burger,  Pomoč  v  sili,  1832;  Nedolž- 
nost preganjana  in  poveličana,  1832;  Sv. Te- 
rezije premišljevanja,  1834;  (Antonija  Pekca) 
Razlaganje  dopoldanje  očitne  službe  božje 
( 1834)  in  Kristusovo  trpljenje  (1835);  —  (Rok.), 
rokopisni    pripiski  k  Murkovemu  slovarju. 

C,  Cafovo  slovarsko  gradivo.  Kjer  so  pripiski 
izvirnikov  bili  na  pole  prepisani,  tam  so  se 
tudi  v  tem  slovarju  zapisali;  n.  pr.  Fr.-C, 
kar  pomenja,  da  je  pri  dotični  besedi  v  Ca- 
fovem  gradivu  pripisano:  Fr.,  da  jo  je  torej 
Caf  v  Framu  slišal  in  zapisal. 

Cel,,  J.  Celestina  (Ar.)  (Močnikova)  Arit- 
metika I S82  ;  (Geom.)  (Močnikova)  Geo- 
metrija,  1883. 

Cig.,  (.M.  Cigale)  beutfd^  =  jlooenifc^es  SBorter= 
buc^  1860;  (T.),  Znanstvena  termino- 
logija,  1880. 

Grk.,  prim.  Baud. 

Cv.,  Cvetje  z  vrtov  sv.  Frančiška, 
ureja  in  izdaje  P.  St.  Skrabec,  od  1.  1880; 
(ima  na  platnicah  urednikove  jezikoslovne 
razprave). 

Čb.,  Miha  Kastelic,  Kranjska  Gbelica,  L  — IV., 
1830— 1833,  V.    1848. 

Daltn.,  Juri  Dalmatin,  Biblia,  1584.;  (Reg.) 
Register  k  tej  bibliji. 


Dan.,  Gj.  Daničič,  Rječnik  hrv.  ili  srp.  jezika, 
izhaja  od  1.    1880. 

Danj.,  Peter  Danjko,  (Danjko),  (Posv.  p.). 
Posvetne  pesmi,    1827. 

Diet., Dictionarium, latino-carniolicum,  prva 
polovica  latinsko  -  sloven.  slovarja,  rokopis 
menda  iz  17.  stoletja;  Miklošič  ga  omenja  v 
svojih  delih  s  kratico:  Lex.;  jezik  je  dolenj- 
ščina,  vsa  podobna  slovenščini  protestantskih 
pisateljev. 

Dol.,  Dolenjsko  južnovzhod.  del  Kranjskega. 

dol.,  dolina,  n.  pr.  Soška  dol. 

DSv.,  „Dom  in  Svet",  leposloven  in  znan- 
st\"en  list,  izhaja  od  1.    1888. 

DZ.,  Državni  zakonik;  porabljeni  so  iz- 
piski iz  letnikov   1871  — 1882. 

DZkr.,  Deželni  zakonik  kranjski ;  po- 
rabljeni   so  izpiski  iz  letnikov    1882 — 1890. 

Erj.,  Fr.  Erjavec,  /Z.)  (Schoedlerjeva)  Zo- 
ologija  1875;  (Z.)  (A.  Pokornega)  priro- 
dopis  živalstva,  3.  izd.  1 88 1 ;  ('A//« .J  Mi- 
neralogija, 1883;  ('/^Mt/.^,  (Fellockerjevo) 
Rudninoslovje,  1867;  (Som.)  \Voldfi- 
chova)  Somatologija  1881;  (I^b.  sp.)  Iz- 
brani spisi  I.  1888,  II.  1889;  (Torb.)  Iz 
potne  torbe  (Letopis  Matice  slov.,  1S75, 
1879 — 80,  1882 — 83);  kraji  tu  imenovani  so 
z  večine  na  Goriškem;  pri  teh,  ki  niso  na 
Goriškem,  je  omenjeno,  kje  so;  (Rok.)  ro- 
kopisne opomnje  pri  rastlinskih  imenih, 
katerih  gradivo  je  Fr.  Erjavec  do  črke  K 
pregledal. 

Ev.  tirn.-Mik.,  v  .Miklošičevih  delih  omenjeni 
„Szveti  evangeliumi",    1694. 

Ev. (Rok.),  Star  evangelij,  rokopis,  menda 
iz  17.  stoletja,  v  ljubljanski  licejski  knjižnici; 
porabljeni  so  Levstikovi  izpiski  iz  njega. 

Fr.,  Fram  (Frauheim)  na  Pohorju,  kjer  je  Caf 
20  let  kaplanoval  in  največ  slovarskega  gra- 
diva nabral. 

Frey.(F.),  H  Freyer,  gauna  ber  in  ^rain  6e= 
fannten  Sauget^icre,  SSogel,  9ieptitien  unb 
l^ifd^e,  1842  (o  slov.  imenih  v  tej  knjižici 
pravi  Frever,  da  jih  je  baron  Z.  Zois  z  ve- 
likim trudom  zbral ,  on  pa  da  je  zbirko  z 
nabiranjem  po  kranjski  deželi  pomnožil  in 
le  tistim  živalim,  ki  jim  ni  zvedel  imena  med 
narodom,  sam  primerno  ime  dal);  (Rok.), 
neki  geol.   rokopis  v  kranjskem  muzeju. 

GBrda,  Goriška  Brda. 


XIV 


Glas.,     Glasnik     slovenski,     lepoznansko- 

podučen  list,    1838— 6H. 
Gol.,  J.  Goličnik,    A.  Janšaja   podvučenje   za 

vse  čebelarje,    1792. 
Gor.,  Gorenjsko,  scvernozapadni  de!  Kranj- 
skega. 
Goriš,,   Goriško. 

Gri>'..  S.Gregorčič,   Poezije,  I.  1HS5.  II  1888. 
GM/').,O.Gutsmann,  ^cutjd)'n)inbt)cf)ež2Borter= 
bnd),  1 7801  (Res.)  Kristijanske  resnice, 
1770. 
Habd..  Juri  Habdelich,   Dictionar,    1670. 
Hal..    Haloze    pod   Ptujem  ob  hrvatski  meji 
na  Štajerskem. 

Hip.,  A. V.  P.  Hippolyti,  Dictionarium  trilingue 
latino-germanico-sclavonicum  et  germanico- 
sclavonico-latinum  ;  pridejan  je:  fOrb.J  Or- 
bi  s  p  i  ct  u  s  v  istih  treh  jezikih,  1 7 1  2;  rokopis 
v  liccjski   knjižnici   ljubljanski. 

Hlad.,  Hladnikov  rokopis  rastlinskih  imen  v 
kranjskem  muzeju. 

h.  t.,  hrvatska  term  i  nologi  ja,  porabljena 
v  Cigalejevi  , Znanstveni  terminologiji'. 

If(  na  Dolenjskem  ob  Ljubljanskem  barju. 

Ip.,  Ipavska  dolina,  del  Notranjskega  ob 
goriški   meji. 

Ist.,  Istra. 

Jan.,  A.  Janežič,  5)eutfc^=fIoi)cnif(^ež  Za^d)en' 
ttJOrterbucf),  2.  izd.  181)7,;  (^'Jj  Janežičevslov.- 
nemški  slovar,  pregl.  in  pomn.  F.  Hubad, 
1893;  (Slovn.)  Janežičeva  Slove n.  slov- 
nica, nova  izd.    1863. 

Jap.,  Juri  Japelj  (.lapel),  (Sv.  p.)  „Svetu 
pismu  Stariga  Testamenta",  I.  1791, 
II.    J79''):  (Prid.)  Pridige,    1794. 

Jam.,  U.  Jarnik,  i^crfiicf)  einc«  Sti)nipIoc}ifon§ 
ber  fIo»eniid)en  SD^uitbart  in  ^nncr  Čftcrrcic^, 
1832;  (Sadj.),  S  a  d  i  e  r  e  j  a ,  1 8 1 7 ;  (Rok.)  be- 
sede nabrane  poZiljski  dolini;  rokopis 
v  licejski   knjižnici  ljubljanski. 

Jes.,  J.  Jesenko,  Občni  zemljepis,  187^;  Priro- 
doznanski  zemljepis,  1874;  Zemljepis  za  prvi 
razred  srednjih  šol    1882. 

Josch,  K.  Josch,  5^te  J^lora  »on  Jlnrnten,  1853. 

Jsvkr. ,  Janez  Krstnik  od  sv.  Križa 
(Joannes  Baptista  a  s. Cruce),  Sacrum  prom- 
ptuarium  (pridige),  I. —  IV.,    ihoi  — 1707. 

Jure.,  J.  Jurčič,  Zbrani  spisi  I. — .Xi.  1882—02; 
(Tug.)  Tugomer,    1871'). 

jvih.^t.,  j  u  ž  n  o  v  z  h  o  d  n  i  del  slov.  Štajer- 
skega, zlasti  vzhodni  del  brežiškega  okraja. 

kajk.,  kajkavsko  narečje;  ta  kratica  je  pri- 
pisana vsem  besedam,  ki  so  ali  narodu  iz 
ust  ali  iz  knjig  po  Cafu  zapisane  (kajk.-C); 
ali  v  .Miklošičevih  knjigah  omenjene,  (kajk.- 
.\fik.),  ali  se  nahajajo  v  Valjavčevi  razpravi 
v   Radu   jugosl.   ak.  (prim.   Valj.). 

Kast.,  Matija  Kastelec,  (Ro\.)  Mratovske 
bukvice  S.  Rožcnkranca,  1678;  (N. 
C.;  N  e  b  C  *  k  i  c  i  1 ,  1 684 ;  (N.  k.)  Nauk 
C  h  r  i  s  t  j  a  n  s  k  i ,  1 1)88. ;  ('\r.;  K  r  a  i  n.  W  rt  r- 
tcrbuch,  rokopis  v  liccjski  knjižnici  ljub- 
ljanski, o  katerem  se  misli,  da  je  Kastelčev. 

A7..  A.  Klodič,  razprava  o  narečju  benečan- 
skih  Slovencev  (v  .Št.  Petru),    1878. 


Kod. (Mar.),  A.  Koder,  Marjetica,   1877. 
Kol.,   Koledarček  družbe  sv.  Mohora  (ne- 
kateri  letniki). 

Kop.,  J.  Kopitar,  ©rommfltif  ber  flot).  Sprac^e 
in  ^rain,  ft'drnten  unb  Steicrmarf,  1808. 

Kor.,  slovenski   del    Koroškega. 

Kos.,  J.  V,  Koseški,  Razne  dela,   1870. 

AV.,   Kranjsko. 

Krelj,  Seb.  Krelj  (Krel),  Postila,  i.  izd.  1 5G7 
(po  Miklošičevih  citatih);   2.  izd.  1578. 

Kremp.,  A.  Krempelj  (Krempl),  (iz  njegovih 
del  je  nekoliko  citatov  v  Miklošičevem  in 
Cafovem  gradivu). 

Kres,  leposloven  in  znansrven  list.    1881 — 86. 

KrGora,  Kranj.  Gorain  okol.  na  Gorenjskem. 

Kug.,  (I.  Wolstajna)  Bukve  od  kug  inu 
bolezen  goveje  živine,  1792  (po  Valjav- 
čevih  citatih  v  „Radu  )ugosl.  ak."). 

Lampe,  V.  Lampe,  (V.),  V  vod  v  modro- 
slovje,    1887;  (D.),  Dušeslovje,   1890. 

Lašče  na  Dolenjskem,  rojstni   kraj   Levstikov. 

Let.,  Letopis  Matice  Slovenske;  izhaja 
od  1.   1869. 

Levst.,  Fr.  Levstik,  (SI.  Spr.)  S)ie  {(oDenijc^e 
Sprac^e  nad}  ifjren  JRebet^eilen,  1 866 ;  (Cest.) 
Cestni  zakon  in  pouk,  (prevod),  1873; 
(Podk.)  (W.  Milesa)  Dejanski  nauki  o 
kopitnem  podkovstvu  (prevod),  1874; 
(Pril.)  Priloge  k  poročilom  dež.  od- 
bora kranjskega  iz  1873 — 1877  (prevod); 
(Nauk)  Nauk  slov.  županom  (prevod), 
1880;  (Močv.)  Spis,  ki  ga  je  poseben  navod 
izdelal  o  prihodnjem  izboljševanji  Ljub- 
ljanskega močvirja  (prevod),  1 880 ;  (Zb. 
sp.)  Zbrani  spisi,  1. — IV.,  1801  — 18(12; 
(M.)  pripiski  v  Miklošiče  vem  rokopisnem 
slovarju  (prim.  str.  III.);  (Beč.J  Bečelar- 
stvo,  po  izkušnjah  in  besedah  retijskega 
bečelarja  Jožefa  Oblaka  (rokopis);  (Rok.) 
Levstikove  rokopisne  ostaline  slo- 
varsko gradivo. 

Ljub.,   Ljubljana  in  okolica. 

LjZv.,  Ljubljanski  Zvon,  leposloven  in 
znanstven  list,  izhaja  od  1.    1881. 

M.,  Miklošičevo  slovarsko  gradivo; 
prim.  str.  I.  in  VI. 

Medv.(Rok.),  J.  Medved,  rokopis  iz  I.  1837,  ki 
obsega  rastlinska  imena  v  lat.,  nem.  in  slov. 
jeziku. 

Meg.,  H.  Megiser,  Dictionarium  cjuatiior  lin- 
guarum,  videlicet  Germanicae,  l.atinae,  Illu- 
ricae,  quae  vulgo  Sclavonica  appelatur,  et 
Italiacae  sive  Hetruscae,  i.  izd.  1502,  2.  izd. 
1744. 
Met.,  V.  Metelko,  iJc^rgcbrtubc  ber  fIobcnifd)cn 

6prari)c,  1825. 
Mik.,  Fr.  Miklosich,  razna  dela,  zlasti:  (Lex.) 
L  C  X  i  C  o  n   p  a  1  a  e  o  s  1  o  v  C  n  i  C  o  -  g  r  a  e  C  o  - 
1  a  t  i  n  u  m  ,    1 81)3  ;  ^l'.  (;r.)  1?  C  r  (1 1 C  i  d)  C  n  b  C 

©rammottf  ber  flabtjdjcn  3prad)cn, 

(I. in  III.  zv.  2.  izd.,  II.  in  IV.  zv,  i.  izd.);  (Kt.) 

ett)moloflifd)c*  Siirtcrbud)  ber  jlau. 
Spradjen,  i8S('). 
Mur.,  A.  J.  Murko,  Slovcrisko-ncmški  in  nem- 
ško-slovenski  ročni  beseilnik,   1832  —  3"?;  iz- 


XV 


piski  iz  tega  slovarja  so  poglavitni  del  Mi- 
klošičevega slovar,  gradiva  (prim.  p.  VI.) ; 
tudi  sta  se  med  ureievanjem  oba  dela  vedno 
primerjala. 

Xaprej,  političen  list,  1863  (nekoliko  citatov 
v  Cafovem  gradivu). 

Navr.,  J.  Navratil,  (Let.,  Kop.  sp.,  Sponi.) 
razni  spisi  natisnjeni  v  Letopisih  Ma- 
tice Slo  v.,  v  Kopitarjevi  spomenici 
(1880)  in  v  Spomeniku,  izd.  1.  1883  od 
Mat.  Slov. 

hA-.,  ta  kratica  je  zelo  obširnega  pomena  in 
obsega  vse  knjišt%'o  in  posebno  vse  časo- 
pisje novejše  dobe,  kolikor  ga  ni  s  poseb- 
nimi kraticami  omenjenega. 

NkoL,  Narodni  koledar  Matice  Slo- 
venske,   1867 — 6q. 

Notr., Notranjsko  juž.-zapad.del Kranjskega. 

Nov.,  Cafovi  in  drugi  izpiski  iz  B 1  e  i  w  e  i  s  o  v  i  h 
Novic  do  1.    1882. 

Npes.-K.,  Slovenske  pesmi  kranjskega 
n  a  rod  a  (nabral  Koritko),  I. — V.,  1839  —  44; 
Xpes.-  Vra^.  St.  Vraz,  Narodne  pesni 
ilirske  (18^0)  in  odlomki  iz  njegove  roko- 
pisne zbirke  narodnih  pesmi  v  Pajkovih 
„Crticah";  prim.  Pjk.fCrt.J;  Npes.-Schein., 
Narod,  pesmi  Koroških  Slovencev, 
zbral  J.  Scheinigg,  1889;  f\pes.-Mik.)  Mi- 
klošičeva rokopisna  zbirka  narod- 
nih pesmi;  fXpes.J,  druge  nar.  pesmi. 

Npr.,  Narodne  pripovedke  in  vraže 
v  Erjavčevem  spisu :  Iz  potne  torbe 
(Let.  1882 — 3);  Krek,  Slovenske  nar. 
pravljice  in  pripovedke,  v  ^Ljudski 
knjižnici"  (izhajala  v  Mariboru  1.  18S5, 
1886);  M.  Valjavec,  Narodne  priče, 
navade  in  stare  vere  (v  Vestniku 
1873  —  5),  in  dr. 

Npreg.,  Narodni  pregovori  v  Janežičevi 
slovnici,   Cigalejevem  slovarju  in  drugod. 

ogr.,  ogrsko  narečje  in  knjištvo;  ta 
kratica  je  pripisana  vsem  besedam,  ki  so  ali 
po  Cafu  med  narodom  nabrane  ali  iz  knjig 
po  Cafu,  Miklošiču,  \'aljavcu  (prim.  ^'alj. 
[Rad])  in  Raiču  (v  Narodnem  koledarju 
.Matice  Slov.  1.  1868)  zapisane:  ogr.- Let. ; 
M.  Valjavec,  Izgledi  slovenskega  je- 
zika na  Ogrskem  (Let.    1874,    1877.). 

ok.,  okolica;    n.  pr.  Mariborska  ok. 

Pavi.,  Pa  vi  i  ha,  zabavljivo-šaljiv  list,  izdajal 
F.  Levstik  1.    1870. 

Pire,  Fr.  Pire,  Kranjski  vrtnar,    1830. 

Pjk.fCrt.J,  J.  Pajek,  Črtice  iz  duševnega  žitka 
staj.  Slovencev,    1884. 

Poh.,  Pohorje  na  Štajerskem. 

Pohl.,  iM.  Pohlin,  Tu  malu  besediše,  1781; 
(Gram.)  Kranjska  gramatika,  1768; 
(Km.)  Kmetam  za  potrebo  inu  po- 
moč (prevod),    1789. 

Polj.,  Poljanska  dolina  na  Gorenjskem. 

Pop.,  Popotnik,  list  za  šolo  in  dom,  izhaja 
od  \.   1880. 

Por.,  L.  Porenta,    Novi    kranjski  panj,    1876. 

Pot.,  BI.  Potočnik  (omenjen  v  Cigalejevem 
slovarju  pri  nekaterih  besedah). 


Preš.,  Fr.  Prešerna  Poezije,  1848;  2.  izdaja  1866, 

Prim.,   Primorsko. 

Prip.,  Narodne  pripovedke  skupio  u  i 
oko  \'ara2dina  .M.  K.  Valjavec,  1838  (po 
Miklošičevih  citatih). 

Raič,  B.  Raiča  (Slov.),  Slovanstvo:  Bolgari, 
1873,  in  drugi  spisi  v  Letopisih  Slovenske 
Matice  i.  dr. 

Ravn.,  M.  Ravnikar,  Zgodbe  svetiga  pisma 
za  mlade  ljudi,  1815  —  17;  (Abc.)  Abecednik, 
18  H). 

Rec,  A.  Recelj  (Rezi),  Gornih  bukvi  .... 
privilegium  (=  gorski  a.  vinogradski  zakon); 
prim.  V.  Oblak,  Starejši  slov.  teksti  v  Let. 
Mat.  Slov.    1889,    160. 

Rei.,  Rezijani,  rezijansko  ali,  kakor 
Caf  piše,  »rozeansko"  narečje  v  sev.- 
vzhodni  Italiji;  mnogo  takih  besed  je  Caf 
zapisal  od  Rezijanov,  mnogo  tega  je  tudi  v 
Miklošičevem  gradivu.vspisih  T.Baudouin-a 
de  Courtenay  in  A.  Klodiča. 

Rib.,  Ribniška  dolina  na  Dolenjskem. 

Rog.,  P.  Rogeriu.s,  Palmarium  empyreum  (pri- 
dige), I.   1 73 1,  II.    174'^. 

i?of.,  .1.  Scheinigg,  Obraz  rožanskega  na- 
rečja na  Koroškem  (Kres  L). 

Rut.  (Zg.  Tolm.),  S.  Rutar,  ZgodovinaToI- 
minskega,    1882. 

Schonl.,  J.  L.  Schonleben,  Evangelia  inu  Iv- 
stuvi  (2.  izd.  Hrenovih  evangelijev),  1672; 
porabljeni  so  Levstikovi  izpiski. 

Sen.fFi^.),  A.  Senekovič,   Fizika,    1883. 

Skal.,  A.  Skalar,  rokopis  iz  1.  1643;  prim. 
Let.  Mat.  Slov.  1890,   185. 

SKr.,  Suha  Krajina  na  Dolenjskem. 

Sle.,  Slovenec,  političen  list,  izh.  od  1.  187-^. 

SlGor.,  Slovenske  Gorice  na  Štajerskem. 

SlGosp.,  Slovenski  Gospodar,  list  ljud- 
stvu v  poduk,  izhaja  od  1,    1867. 

SlGradec,  Slovenji  Gradec  in  okolica 
na  Štajerskem. 

SIN.,  Slovenski  Narod,  političen  list,  iz- 
haja od  1.    1868. 

Slom.,  A.  M.  Slomšek,  Zbrani  spisi,  izdal  in 
uredil  M.   Lendovšek,  I. — III.,    ]87r) — 1870. 

Slov.,  Slovanstvo,  izd.  Matica  Slov.,  1873. 

Slovan,  leposloven  in  političen  list,    1884  —  7. 

Spom.,  Spomenik  o  šeststoletnici  začetka 
Habsburške  vlade  na  Slovenskem,  izd.  Mat. 
Slov.,   1883. 

Str.,  J.  Stritar,  Zbrani  spisi,  I. — VI.,  1887—8. 

Strp.,  S.   Strupi,  Živinozdravništvo,    1885. 

Svet.  (Rok.),  večja  zbirka  slovarskega  gradiva, 
katero  je  L.  Svetec  največ  okoli  Kamnika 
in  Litije  med  narodom  nabral. 

Sčav..  kraji  ob  Ščavnici  v  vzhodnem  delu 
slov.  Štajerskega. 

Škrab.,  P.  St.  Skrabec,  razne  jezikoslovne  raz- 
prave na  platnicah  , Cvetja  z  vrtov  sv.  Fran- 
^  čiška"  ;  prim.  Cv. 

Skrb.,    P.  Skrbinc,   Nedelske    pridige,     18 14. 

Skrinj.,  I.  Skrinjar  (Schkriner),  Svetu  pismu 
StarigaTestamenta,  VI.  1 798,  VII.  1 802 ;  (Japelj- 
Kumerdejeva  izdava). 

Šol.,  i.  Šolar,  'Jcutjc^floB.  SBorterbuc^,  1873. 


XVI 


^t.,  slov.  del  Štajerskega. 

Štrck.,  K.  Štrekelj,  TOoipliPloiiie  bc§  ©orjec 
ajJittclfarftbialcttC^,  i.SS;;  iLet.)  Iz  besed- 
nega zaklada  narodnega  (v  F.et.  Mat. 
Slovenske  1S112.);  (LjZv.J,  Jezikoslovne 
mrvice  d. juh.  Zvon,  i,S8(i);  (Arch.)  ^BeU 
tragc  jur  jlatjijc^en  greiubiDortertunbe  (Archiv 
fur  slav.  Philologie,  XII.,  XIV.). 

Telov.,  Nauk  o  telovadbi,  izd.  Mat.  Slov. 
1.   1860. 

Tolm.,  Tolminski  okraj  na  Goriškem. 

Trav.,  A.  Traven  (Traun),  Svetu  pismu  Stariga 
Testamenta, V.  1 798(Japeli-Kumerde)eva  izd). 

Trst.,  D.  Trslenjak,  razni  spisi  v  Let.  Mat.  Slov. 

Trub.,  P.  Trubarja  razna  dela  iz  druge  polo- 
vice 16.  stoletja,  zlasti:  fPsal.J ,  Ta  celi 
psalter  Davidov,  1566,  (N.T.),  Ta  celi 
Novi  Testament,  1582;  (Post.),  Hišna 
postila,  I5(t5;  ('7'rMi».-Le/J  V. OblakjTru- 
berjev  katekizem  z  dvema  izlagama,  od 
1.  1375.,  Let.  Mat.  Slov.  1891.;  prim.  tudi: 
M.  Valjavec,  Droben  spisekTruberjev, 
[,et.  Mat.  Slov.   1882—3. 

Trumm.,  Fr.  Trummer,  Šttftenmtijc^e  (IIojitfi= 
cation  unb  S3cf(^reibung  ber  in  ©teiermorf 
Borfommeuben  9icbeniortcn,  1841. 

Tuš.,  I.  Tušek,  ('Z?.^  A.  Pokornega  priro- 
dopis  rastlinstva,  2.  izd.,  1872;  fB.J 
(Schoedlerjeva)  Botanika,  1875;  (Št.  1.  č.) 
S  tir  je  letni  časi,    1867. 

UčT.,  Učiteljski  Tovariš,  list  za  šolo  in 
dom,  izh.  od  1.    1861. 

V.-Cig.  Ta  kratica  stoji  poleg  izrazov  vzetih 
iz  Cigalejevega  slovarja,  ki  imajo  tam  pri- 
pisano črko  r.,  kar  znači  da  so  iz  Vodni- 
kovega slovarja  (rokopisa)  vzete. 


Valj.(Rad.),  M.  Valj  a  ve  C,  Prinos  k  naglasu 
u  (n  o  v  o)  s  1  o  v  c  n  s  k  o  m  jeziku.  Rad  jugo- 
slavenske  akademije,  knj.  43  i.  nasl.;  (Vest.) 
Narodne  priče,  navade,  stare  vere, 
(Vestnik,    1873—4). 

Valv.,  W.  Valvasor,  @^rc  be§  ^erjogt^umS 
^rain,  i68(i. 

Več.,  Večernice,  izdaja  družba  sv.  Mohora. 

Vest.,  Vestnik,  znanstvena  priloga  nZore", 

1873-3. 
Vod.,  V.  Vodnik,  (Pes.)  Pesni ,  izd.  Mat.  Slov. 

1869;  (I\b.  sp.)  Izbrani  spisi,  izd.  Mat. 

Slov.,  1 800  ;  (Sov.)  Lublanske  Novice, 

1797 — 1800;    (Bab.)  (A.  Matoska)  Babi- 

š  t  v  o ,   1 8 1 8. 
Vod.  sp..  Vodnikov  spomenik,  izd.  E.  H. 

Gosta    1839. 
Volk.,  L.Volkmer,  Fabule  in  pesmi,  i83(j; 

(pomnožena  izd.  dr.  J.  Pajka,    1885.). 
Fr^,  Vrtec,  čas.  za  slov.  mlad.,  izh.  odi.  1871 ; 

porabljeni  so  izpiski  iz  prvih  12   letnikov. 
Vrtov.,  M.  Vrtovec,  razni  spisi,  zlasti :  (Vin.) 

V  i  n  o  r  e  j  a,  1 844;  (Km.  /c.j  K  m  e  t  i  j  s  k  a  k  e- 

mi  j  a,  1847;  (Sh.g.)  Shodn]  govo  ri,  1850. 
v^hŠt.,    vzhod,    del    slov.   Štajerskega, 

kar  ga  je  od  Maribora  na  vzhodno  stran. 
Z.,  .I.Zalokarjev  slov.  -nemški  slovar, 

rokopis;  prim.  str.  I.  in  VI. 
^apŠt.,    zapad.  del    slov.  Štajerskega, 

zlasti  kraji  ob  Dravi  proti  kor.  meji. 
ZgD.,    Zgodnja  Danica,  katol.  cerkven 

list,  izhaja  od  1.    1848. 
Zilj.,  Ziljska  dolina  na  Koroškem. 
Zora,  časopis  zabavi  in  poduku,   1871 — 77. 
Zv.,  Zvon,  lepoznanski  list,  1870,  1876 — 80. 
Žnid.,  J.  Žnidaršič,  Oko  in  vid.   1880. 


^^ 


c^ 


^^ 


A. 


ii,  amj.  i)  nbor,  f)iiiticiicn,  «/.-..  v^lijit.,  BlKr.. 
\<)tr.;  ne  pri  nas,  a  pri  vas,  v^liSt.;  to  pra\'i, 
a  drugo  misli,  Notr.;  strczi  konju  kakor 
prijatelju,  a  jasi  ga  kakor  vraga,  BlKi:;  dela 
je  dosti,  a  moža  ni,  da  bi  se  ga  lotil,  Levst. 
-Jau.fSlovn.J;  Gorje  mu,  ki  v  nesreči  biva 
sam!  A  srečen  ni,  kdor  srečo  vživa  sam, 
Greg. ;  —  a  vendar,  iiilb  bod),  nk.;  —  2)  =  in : 
tri  a  tri,  Re^^. 

1.  a,  ititcrj.  i)  a() !  ci !  (kadar  se  čudimo);  a, 
kaj  mi  praviš!  a,  kaj  pa  delaš?  —  2)  ac!) ! 
o!  a  moj  ljubi  oče!  a  moj  dragi  Bog!  a 
lepa  moja  mati!  Levst.(Rok.)\  a,  moj  člo- 
vek!   Prip. 

2.  a,  interj.  i)  ha{)\  pal) !  (kadar  nevoljno  kaj 
odbijamo);  a  kaf  boš  to  govoril!  —  2)  je  nuii; 
on  rad  pije  vino:  a  Bog  mu  je  blagoslovi! 
onda  \eli  kralj:  a  slobodno!  Prip.;  a  da,  \a 
molil!  BlKr. 

abarat,   m.  pogl.  aborat. 

abecfda,  /.  ba^  'm^i,  ha?'  9(Ipf)abct,  .Viir.,  Cig., 
Jan.,  Vod.,  nk.,  po  abecedi,  in  alpl)abctifrf)Cr 
Drbnuiiii,  Cig. 

abecfdar,  rja,  m.  i)  bcr  9(bcld)itler,  Cig.;  — 
2)  abecedar  =^  abecednik  i),  ogr. 

abecfdarica,  /.  bic  ^^Ibcfdjiilcrin,   Cig. 

abecfdej,   m.  =  abecedar  i),    Cig. 

abecf  den,  dna,  adj.  Wi  -^13311  bctrcficnb,  9(33e», 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  abecedna  knjižica,  Dauj.; 
abecedna  vojska,  btr  ^CiiCifvici),  nk.;  po 
abecednem  redu,  in  a(pl)abotifd)cr  Drbnung, 
Cig.,  nk. 

abecfdnica,  /.  i)  bie  5(i8(5tafc(,  Cig.,  Jan.;  — 
ba-^  '.'r-bdbud^,  Cig.;  —  2)  =  abecedarica,  ^fur. 

abecf dnik,  m.  i)  ha^  ^CSCibud),  Cig.,  Ravn., 
Met.,  nk.;  —  2)  ^  abecedar,  Mur. 

abel,  bla,  m.  bcr  53ranb  bi?!  3Sunbcn,  C;  — 
abel  (^abu"),  abel,  abel!  če  si  v  glavi,  pojdi 
v  mozeg!  abel,  abel,  abel!  če  si  v  mozgu, 
pojdi  v  kost!  itd.  (tako  se  zagovarja  protin 
na  Goriškem),  SIN.;  —  prim.  bav.  afel,  c\C(\cn 
S3cnil)uingen  befonbiT?  entpfinblirfje  Stciic  bcr 
.&ant,  avstr. -nem.  (Snt^iinbnng  on  cinent 
nufjrrlid}cn  Jbcile  bce  .^'orpci5;  —  prim.  obel. 

aboj,  conj.  =  ali  (obcr),  Re^.;  —  prim.  aliboj. 

aborat,  m.  bieStnbtOlir;,  (artemisia  abrotanum), 
Medv.  (Rok.);  (abarat)  Polil.,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
—  prim.  nem.  ''^(bevraute,  ^^Ibvaute,  stvn.  ava- 
ruza,  Mik.fEt.). 

abota,  /.  1)  bic  'i)llbcvn()cit,  bic  J()Di"f)cit;  smešne 
navade  in  abote,  (Has.;  —  2)  cin  albcrner, 
t^orid)tcr  lltcnfd);  ti  si  prava  abota!  Dol.;  — 
iz  nem.;  prim.  st\-n.  apah,  \)cxM)Vt,  Mik. (Kt.J 

aboten,  tna,  adj.  olbcrn,  t()5rirf)t;  a.  človek, 
abotne  besede. 

abotnež,  m.  ein  olbcincr  ^Jfcnfd). 

Wolfov  ,, Slovar". 


abotnica,  /.  ctii  iilbcrncči  35>cib. 

abotnik,  m.  cin  tilbcincr  'JDccnfd). 

abotnosi   /.  bic  9Ubcinl)cit,  bic  T()orl)cit. 

abranek,  nka,  m.  i)  biiv  ^-Bliitcnfdlui)cn  bcr 
£>a)cll'taubc,  bco  'Diu^JbanniC'--,  bcr  (frlc,  bc^ 
§id)tcnbaunicci  ii.biil.,  Cig.,  Dol.,  (ior.,BlKr.; 

—  bfiij  ilvcintrtiubdicu  int  ^-riilijaljr,  Fr.-C; 

—  ein  flciucii  Irdubdjcn :  sami  abranki  visijo 
po  trsju,Jl'7/^V^;  —  2)  pl.  abranki  -^  zavrnki, 
zabrnki,  bae;  ^cttclcnbc  bci  bcn  ifi>ebern,  Cig.; 

—  prim.  brankelj,  jabranek,  obrencelj. 
abranka,  /.  =  abranek  i),  Lašče  -  Erj.(Torb.). 
abrotica,  /.  =  aborat,   Cig.,  Mik.(Et.). 
absoluten,  tna,  adj.  abfolnt;    —  prim.  samo- 

naseben,    samoobseben. 
absolutizem,  zrna,   m.  neomejeno  vladarstvo, 

bcr  'Jlbiolutišmn^. 
abstrakcija,  /.  bic  '•^(bftraction,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.);  —  prim.  odmišljaj,  odmišljanje. 
abstrakten,  tna,  adj.  ab[tract,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
^   (T.),  nk. 

ače,  co;y'.  =  ako,   C,  kajk.-Valj.(Vest.). 
ačec,  čca,  m.  dem.  ak,    Valj.(Rad). 
ada,  conj.  alfo,  nun,   (tudi:  ada,  ada),  Habd., 

kajk.- Valj.  (Kres,  VI.  342). 
adamica,   /".  =  Adamov    krhelj,    bcr   5lbamš' 

apfcl,  m'. 
adend,  m.  bcr  ?(bbenb,  Cel. (Ar.);  —  prim.  se- 

števanec. 
adjunkt,    m.    bcr  ^tbjnnct;   —    prim.  pristav. 
adjutant,  m.  bcr  ''.'(bjutant;  —  prim.  pribočnik. 
administracija,/,  bic  '',?lbminiftration,&>.,./^«., 

nk.;   —   prim.  uprava,  upravništ\'o. 
administrativen,  vna,  adj.  abminiftratiD,  nk.; 

—  prim.  upraven. 

admiral,  m.  1)  najvišji  dostojanstvenik  po- 
morskega vojaštva,  bcr  5(bmiral ;  —  2)  neki 
metulj,  bcr  ?(bmiral,  (vanessa  atalanta), 
Erj.{Ž.). 

admiralski,  adj.,  9IbmiraI^5=. 

admiralstvo,  n.  i)  bO'?  9lbmirn(at,  DZ.;  — 
2)  bic  'iKbmiralc,  bic  ''^(bniiiaiitdt,  Cig. 

adra,  /.  bcr  ?fC^cn,  Z.;  —  ein  tuei^ež  Slopftud), 
Poli. -Zora;   —   prim.  nem.  §aber. 

adra.š,  m.  bie  ©tec^cirf)C,  (quercus  ilex),  Medv. 
(Rok.);   —   prim.   črnika. 

adresa,  /.  bie  "^Jtbrcffc;    —   prim.  nadpis. 

adrfselj,  sija,  m.  i)  ajdi  podoben  plevel,  bcr 
genicinc  .Slnoterid)  (polvgonum  persicaria), 
(jor.-Le\>st.(Rok.) ;  —  2)  ajdov  cvet,  Levst. 
(Rok.);   —   prim.  dresen. 

adrica,/.  dem.  adra;  cin  IDci^cS  ^Opftud),  Pok.  - 
Zora. 

adrija,  /.  =  ardrija.   Gor.- Levst. (Rok.). 

adro,  n.  bcr  Sicbbobcn,  Jan.,  Rib.- M.,  Lašče; 

—  prim.  jadro,    C. 


adut  —  ahromatičen 


—  2  — 


aj  —  ak 


adut,  m.   i)  bcr  3:nimvf  im  JlartenipicI;  — 

2)  navihan   človek.   Kr.:  —  iz   tV.  atout. 

advent,  vcnta,  mi.  bcv  "^Ibuciit,  bic  ?(bl)Cllt,^cit. 

advfntcn,  mu,  a^ij.  'iHbUiMtt  ;  advcntna  nedelja, 
bcr  *:)lbiH'iit)oiimnii. 

advokat,   »i.  bcv  \MbOOCat;  —  prim.  odvetnik. 

advokatiti,  im.  vb.  impf.  bic  'JlbUDCatur  bctrci 
bcii:   veselo  bomo   advokatili,   Zv. 

advokatski,  adj.  '•.!lbUOCatcu= ;  advokatska  zbor- 
nica, bic  9lboiH'atcitfamincr:  —  prim.  od- 
vetniški. 

advokatura,  /.  bic  ^illboocatur ;  —  prim.  od- 
vetništvo. 

aerodinamičen,  čna,  adj.  ocrobl)nami)c(),  Cij^. 
(T.). 

aerodinamika,  /.  dinamika  zraka,  bic  ''Kcvobl)- 
iiamif,    Cig.fT.). 

afekt,  m.  močno  čuvstvo,  navdanje,  bcr  'i!(ffcct; 
željni,  jezni,  aktivni,  pasivni  afekti,  LampefD.). 

afektacija,  /.  bic  'Jlffcctatiou  (stil.),  Cig.fT.J: 

—  prim.  pačenje,  prenavljanje. 
afinja,  /.  pogl.  opica:  —  iz   nem.  1}lffe. 
aforističen,  čna,  ii^/.opboviftild),  O^..  .Jan.,nk. 
aforizem,  zma,  m.  bcr  \UpI)pri'jmuJ,  Ch^.,  -Jan. 

1.  aga,  /".=  živ  plot,  SKior.-C;  —  iz  nem.i^ac]. 

2.  aga,   m.  bcr  ^((ja,  (tur.  =  go.spodar). 
agat,  w.  =  ahat,  Miii:,  O^.,  Jan.;  trdnjavski  a., 

bcr  ^cftuiifli?ad)at,  Krj.fMin.) 

agava,  f.  bic  'i![i]aUO,  Cig-;  amerikanska  a.,  bic 
f)iinbc"rtia()ri(ic  'Jliiauc  (agave  americana), 
TiiL(R.) 

agent,  m.  bcr  ?lgcnt;  —  pnm.  opravmk. 

agncc,  gneča  m.  =-  jagnje,  ogr.  -  C,  Mik. 

agnje,  «.  =  jagnje,  Jam. 

agres,  m.  =  kosmulja,  bic  Stad)clbccre  (ribes 
grossiilaria),  Mm:;  (agras),  Tuš.(R.)\  —  iz 
avstr.  -  nem.  agras;  prim.  srlat.  agrcsta, 
Mik.(Et.) 

ah,  uitcrj.  af)!  —  prim.  oh. 

aha,  intcvj.  tako  vzklikujemo  z  zadovoljstvom, 
kadar  kaj  razumemo,  spoznamo,  najdemo, 
al) I  aha,  tako  je!  aha,  ali  sem  te  zalezel! 

ahačura,  /.  neka  hruška,  AV.  -  \'alj.(Rad). 

ahanje,  n.  hai  'iJlcril.^cu,  Z.ora. 

ahat,  »I.  bcr^Jlrtiat,  Dalm.,  Jap.,  nk.;  grozdasti 
a.,  bcr  2raubcnart)at,  0>. 

ahati,  am,   vb.  impf.  nd),\cil,   C. 

ahkcr,  rja,  m.  i)  bo^  aui-  boiit  Tof()C  l)cruor 
nii^cubc  J^cnftcr,  Z.;  -  2)  bic  'K^aik,  Mcg.;  — 
T,)  sobi  podoben  prostor  v  gospodarskem 
poslopju,    kjer   hranijo  razne  reči,    jvt;liSt.; 

—  prim.  nem.  (Srfcr,  kor.-nem.  a'ker. 
ahkertc,  rca,  m.  dem.  ahker,  boo  licrOoiraflCllbc 

^adjfcilitcrlciu :  na  strehi  so  ahkerci  i„'ikx 
(cr"),  ///';'.  fOrb.);  naše  hčere  so,  kakor  iz- 
rezani ahkerci,  Palm. 

ahla,  /.  bic  .^cdicl,  Z.;  nav.  ;'/.  ahle.  Gor.;  na 
ahiah  ali  grebenih,   Tvub.fPost.);    -  iz  nem. 

ahlanec,  nca,  w.  flc()cd)fltc\5  Spiiml)iiar,  Ih)l.- 
l.cvst.fRnk.);   —  prim.  ahlati. 

ahiančen,  čna,  adj.  niii*  rt^ll^f^lfltcm  2piitiil)aar : 
ahlančno  platno,  Dol.-l.cvst.  (Rok.),    (ioi: 

ahlati,   fim,   i'i>.  iw;'/.  l)cd)clll,  Cig.;  —  iz  nem. 

ahromatičen,  čna,  adj.  brezbarven,  adiroma- 
tijd),   Cig.i  T.),  »k. 


aj,  interj.  i)  et,  C;  WoI)Ian:aj,  izkazi  drugako 
svoje  bogatstvo,  Krcij;—  2)  =  joj:  aj  meni, 
Boh.;  =-  oj:  A  j  ti  moj  zeleni  vrtec,  Xpes.- 
Lcvst.fRok.J. 

ajati,  am,  vb.  impf.  im  5?cttc  licncu,  jdilafcil  (v 
otročjem  govoru);    Ajaj,  ajaj  sinek  zlati,  Str. 

ajčkati,  am,  vb.  impf.  dem.  ajati. 

ajd,  ajda,  m.  bcr  .S^cibc;  —  iz  nem. 

ajda,/. bcr 5^ud)iuci,^cu  (polvgonum  fagopvrum); 
čebele  pošiljati  v  ajdo,  t.  j.  na  ajdovo  pašo, 
Por.;  nora  a.,  ba&  tatari)d)c  iunbeforn  (p. 
tataricum),  Z.;  —  prim.  nem.  bcr  ^cibcn. 

ajdi,  interj,  =  hajdi,  BlKr. 

ajdica,  /.  dem.  ajda. 

ajdina,/.  i )  ^=a]da,Miir.,St.-Cig.,  Jan.;— 2 )  neka 
trava,  /-V.  -  C.  (menda  =- geiltcilicr  ftllbtcrid) 
[polvgonum]  Lev.st./Rok./);  —  prim.  hajdina. 

ajdinja,  /.  bic  ,'^cibin. 

ajdinka,/.  neka  hruška,  Mariborska  nk.-Erj. 
(Torb.). 

ajdišče,  n.  bov 'iBiid)>uci,VMtfclb  (nad)  bcr  (Srntci. 

ajdov,  adj.  33ud)H)ci,^Cll= :  ajdov  kruh,  ajdove 
pleve. 

ajdovec,  vca,  m.  bcr  Saiicmmpfcr  (rumex  ace- 
tosa) ,  Gorjausko  (Kras)  -  Erj.  ( Torb.). 

ajdovica,  /.  baC'  'i3ud)li)cijenftroI). 

ajdovina,  /.  =  ajdovica.  Dol. 

ajdovka,  /.  i)  =  ajdovica,  Dol.;  —  2)  neka 
hruška,  zrela  takrat,  kadar  ajda,  Dol.;  — 
•3)  neka  goba,   Celje  -  C. 

ajdovnik,  m.  ba^  33ud)»uci,^cnbrot. 

ajdovnjak,   m.  =^  ajdovnik. 

ajdovski,  adj.  ,Sj>cibcit  ,  l)cibniid);  ajdovska  de- 
klica, 'i>a'5'  ^Kicicillliabd)CU  (v  narodnih  pri- 
povedkah). 

ajdovstvo,  n.  bil'?  ixibcnt()iim,   Oy.,  Jan. 

ajdovščak,  m.  1)  =^  ajdovnik,  Cig.;  —  2)  bcv 
Spiitlciu,  (lig. 

ajdovščica,  /.  ^~-  repincelj,  motovileč,  SlGra- 
dec  -  C. 

ajdovščina,  /.  bic  .'pcibcufdjaft,    Trub.(Post.). 

ajdovščnica, /.  i)  =  ajdovica,  C;  —  2)  neko 
jabolko,  Maribor  -  Erj.(Torb.) 

ajdstvp,  n.        ajdovstvo,  Mur. 

ajer,  rja,  m.  bic  mit  "S^iiiift  crfiilUc  'Jltmoipljarc: 
od  ajerja  ne  vidim  morja,  Sotr,-  Levst.(Rok.), 
^trek.;  —  prim.  gr.  dr^p,  stsl.  aei-T.. 

ajkati,  am,   vb.  impf.  =  ajčkati,   C. 

ajs,  interj.  tako  se  reče  vpreženemu  volu,  ako 
mu  je  na  levo  iti,  Mur..  SlCor.Jv^hŠt.;  ajs 
k  sebi !  drugod  samo  priganjajo  s  ty  besedo, 
Er.-C,  I.ašče-Levst.(Rok.):  —  tudi:  ajs. 

ajsati  se,  am  se,  vb.  impf.        rsati  se,  /i-^/i.SV. 

ajsen,  sna,  m.  bn'J  .vimiitbhcnuc^UMi  mit  bcm 
Wci(ifi:  kakšen  ajsen  imate!  —  pravijo  ne- 
mirnim otrokom,  Dol,-  I.cvst.(Rok.)  —  prim. 
ajsali   se. 

ajskati.  am.  vb.  impf.  bcm  Cdljcil  »ajs"  .vinifcil, 
.Mur.,  C. 

ajskavfc,  vca,  m.  kdor  vedno  ajska  vpre/enim 
volom,    .\/ur. 

ajsnati,  am,  vb.  impf.  wt(\c\\,  fra^Cli,  Dol. -C: 
—  a.  se  =  ajsati  se,  I.asče  -  Levst.fRok.J 

ak,  m.  i)  bcr  ^aUn,  Mur.;  drog,  ki  se  rabi 
pri   plavljenju  drv.  Polj.;  -    bcr  .«CftCUl)afc", 


akacija  —  aldomaš 


-  3  — 


aldov  —  aImoštV9 


BlKr.;  —  bcv  (Jituit)!!  (^0l■  ''^^fCl•^e),  T. - 
Ci^.;  —  2)  bic  Sd)ifforftniu]e,  Mm:;  —  ;0 
bic  (vcljcn  obcr  ^-l^miipi|3c;  Z.,  Gor.;  — 
prim.    nem.  .SiafiMt. 

akacija,  /.  bie  ^^lfa,yo;   —  prim.  robinija. 

akademičen,  čna,  adj.  afabeiuijrf),  (^iff.('r.J.  »h: 

akademija,  /.  višje  učilišče  ali  iičenjaško  dru- 
štvo, bil'  iHfabcmic. 

akademijski,  aJJ.  atabcmiicf),  9lfabenuc  ;  aka- 
demijska ŠDJa,   Sa\'r.(Lct.). 

akademik,  »».bcr^^lf  abcinitt'r,Oy.. ■Alt"..  O^.fTj. 

akademiški,  adj.  afabcnii)d),  nk. 

akcidencija,/".  bie  ^^Iccibenj  (phii.)'  Lampc(l^.); 

—  prim.  pritika. 

akcija,  /.  bic  'i?(ctic;    —   prim.  delnica. 

akcijonar,  rja,  m.  bcr  ''■?lctiLMuiv,  .'''^"' ■'  ~  piini. 
delničar. 

aklo,  H.  KrclJ,  Dol.,  pogl.  jeklo. 

ako,  conj.  1)  liienit,  luofevit;  ako  Bog  da,  )o 
Wott  luill;  ako  vzmoreš,  luemi  bu  !i.iuiiCll 
R'ivft;  ako  je  korenina  sveta,  svete  so  tudi 
veje,  Met.l  Ako  spava,  Naj  bo  zdrava  Ak'  me 
skuša,  nič  ne  de,  Preš.;  sadje  je  les,  ako  ni 
kruha  vmes,  \preg.  -  Jan,(Slovn.);  —  ako 
ne,  luo  nid)t,  lonft;  —  ako  tudi,  ako  prav, 
obiilcid),  ob)d)on;  —  2)  ob,  Krclj.  Rec. 

akopram,  conj.  =  akoprem,  Lcvst.fSl.Spr.). 

akoprem,  cokJ.  obilteid),  ohi&iiin,  Habd.  -  Mik.; 

—  po  nem.  ,,tlieiui  Cjcrabc",  Mik.  V.  G.  IV.  ^<j. 
akoravno,  conj.  obcilcid);    —   po  nem.  ,,luc]lll 

iicvabc";   prim.   dasi. 

akord,   »i.  bcr  'iJlccorb;  —  prim.  sozvok. 

akov,  m.  ber  Simcr,  o^r.  -  C,  z  akovom  me- 
riti, ogr,-Valj.(Rad);  —  iz  magy.  ako,  in 
to  iz  slov.  okov,  Dan. 

akt,  yn.  i)  bcr '"Jtctu^^  (phil.),  Cig.(T.);  —  ber 
9(ct  (čine?  bramatijcften  Ši^erfe^),  nk.;  prim. 
dejanje;  —  2)  akti,  bic  ''Jlcteil,  nk.;  prim. 
pismo,   spis. 

aktiven,  vna,  adj.  actiu,  Cig.(T.),  nk.;  —  prim. 
dejalen. 

aktualen,  Ina,  adj.  octiicll,  (phil.),   Cig.fT.) 

aktuar,  rja,  m.  ber  9(ctuar. 

akustičen,  čna,  adj.  afiiftifrfi,  C/if.,  ./1^».,  Cig. 
CT.J,  nk. 

akustika,  /.  bie  ^(fuftif ;  • —  prim.  zvokoslovje. 

akvarel,  m.  vodenobarvna  slika,  bai?  'OltTuarclI. 

ala,  intcrj.  i)  {)otla !  aitf!  ala  junaci !  ala  na 
noge!  ^  :=  ailfcicjdinut!  ala,  zdaj  gredo!  — 
2)  ala,  od)!  (o  nevolji):  ala  si  ti  siten!  ala, 
kaj  si  storil!  BlKr.,  (o  začudbi):  ala  je  to 
lepo!  ala  dobrega  človeka!  BlKr. 

alabarda,  /.  bic  .^"^cUcbarte,   Cig. 

alabaster,  stra,  m.  ber  9llabafter. 

alabastrov,  adj.  alabaftem,  Cig. 

albin,   m.   =  belin    i),    Cig. 

albit,  m.  bcr  5(lbit  (min.),  Cig.  (T.);  —  prfm. 
belec  5). 

album,  m.  v  knjigo  zvezani  listi  s  slikami, 
imeni   itd.,  ba^j  '•,)(lbum. 

aldomaš,  m.  cin  ®cicf)enf,  bcioiibcr-3  an  P)e= 
trdnt,  beii  '^JUbcitcrn  naii)  uoUeiibctcr  ^,}(rbeit 
flCflcben,  Habd.,  vihŠt.-C,  kajk.  -  Valj. 
(Rad);  —  iz  magv.  aldomaš,  Mik.(Et.);  prim. 
likof. 


aldov,    VI.  ])a<-    (Ullbllltiflc)  Cpfcr,  Mur.,    Cig., 
.Jan.,  ogr.-  Valj.  (Rad);   —  iz    magv.  aldo, 
Mik.(Kt.). 
aldovati,    ujem,  vb.  impf.  opfern,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  ogr.  -  Valj.(Rad). 
aldovnik,   »;.  bcr  Cpfcrer,  ogr.  -  Valj.(Rad). 
alegoričen,   čna,  adj.  allcciorild),  Jan.,  nk. 
alegorija,  /.  bic  ^HllCi]Oric. 
alcgorijski,  adj.  alICi]Lni)rf),    Cig.,  Cig.(T.). 
aleksandrin,  m.  bcr  VUciraubriucr,  (neka  vrsta 

stihov),  Jan.,  Cig.(T.). 
aleksandrlnec,   nca,  m.  =  aleksandrin,  nk. 
aleliija,  I.  interj.  allcluja!  —  l\.  sitbst.  f.  i)  tiai 
■^^Ulcliijn;  alelujo  peti;  veselo   alelujo  komu 
\'oščiti;    —    2)  neka  velikonočna  jed:  repni 
olupki,    posušeni,    stolčeni  ali  zrezani,    na 
s\injski   juhi    kuhani,   Kr. 
alga,   /'.  bic  ^(It^c;    sladkovodne,   n:iorske  alge, 

Tni.(R.). 
algebra,/,  računstvo  s  pismenkami,  bie'i?(l(.]cbra. 
algebrajski,  adj.  aUlcbraijd),  Cig.,  Cel. (Ar.). 
alhimija,  /.  =  alkemija,   Cig.(T.). 
ali,    cotij.    i)  obcr;    prinesi    mi   vina   ali    piva, 
kar  rajši  hočeš;  jaz  ali  ti,    eden  naju  mora 
iti;  —  foilft,  plačaj,  ali  bo  druga;  —  ali  -  ali, 
CutUJCber- obcr;  nam  je    ali  častno  zmagati, 
ali   častno  umreti;    —    2)  „ali"  je  vprašalna 
besedica  v  direktnem  in  indirektnem  vpra- 
šanju: ali  prideš  nocoj  k  nam?  vprašal  me  je, 
ali  (ob)  sem  zadovoljen  s  službo;    ali  -  ali? 
v  dvojnem  vprašanju:  ali  boste  odgovarjali, 
ali  mislite,  da  bode   bolje,  ako    boste    mol- 
čali?  —   ali  pa?    tuirfiid)?   —    "-,)  v   vzkliku: 
ali  bo  gledal!   bcr  tuirb  9(ugcn  mad)cn!  ali 
zna   lagati!    bili'    bfifjc   id)    Uigen !    ali  si  pa- 
meten! (iron.)  luie  bift  bu  hod)  ti)Ov\d)t\   — 
4)  ali?  ali  da?  (alita,  alite)?  gclt?  Jan.,  M., 
SlGor.-C;    prim.  jeli;   —  3)    bod),    abcr; 
veliko    sveta    sem    prehodil,    ali   kaj  tacega 
nisem  videl  nikjer;  —  6)  ali, za  nikalnimi  vpra- 
šanji: bodj,  ]a,  jatuol)!,  Met.,  Dol.;  nesi  li  bil 
v  cerkvi?   —  ali!  Lašče  -  Levst.( Rok,). 
aliboj,  conj.  =  ali    i)  in   2),  Re^.-Baud. 
aligacijski,    adj.   a.    račun,    bic    5((ligalion^  = 

rcd)iuuifl,  Cel.  (Ar.). 
aligator,  rja,  m.  bcr  ^dliiintor,  Jan.,  Erj.(Ž.). 
aliteracija,  /.  bcr  Stabrcim.  bic  'i?Uliteratioii. 
alk,   m.,  pl.  alki,  bic  ^Jllfen:  veliki  a.,  bcr  grof^c 
^tlf  ober  iiDrbi)d)e  '^^ingiiin   (alca  impennis), 
Erj.(Ž.) 
alkali,    ija,    ni.  hiVi  ''^(Ifali  (chem.) ;    —  prim. 

lužnina. 
alkalije,  f.  pl.  iHlklicn,  Cig.(T.). 
alkalijski,  adj.  alfalijcf),   Cig.(T.). 
alkaloid,  m.  biTJ  ^,)[lfa(oib. 
alkemija,  /.,  bie '',?lld)cmic  ('•,)lld)l)litic),  (alkimija) 

a  g.,  Jan. 
alkohol,    m.   čisti  vinski   cvet,  ber  '',)nfof}0(. 
alkoholnat,  adj.  nlfoboll)iiltiil,  nk. 
alkoran,  »i.  bcr  iHlforoii,  ber  .Uoraii,  Cig.,  Jan. 
almanah,  m.  poučen  ali  zabaven  letnik,  ber  211= 

manad). 
almara,  /.  =  omara,  Valj.(Rad). 
almoštvo,    n.  ■-=■  almožna,  Mur.,  (almušrso, 
Habd.) 

1* 


dlmožna  —  ampak 


-  4  — 


amstvo 


angel 


dlmožna,  /.  =  miloščina,  ba§  ^Umofcn ;  —  iz 

nem. 
almožnik,  hi.  i)  bcr  9((mpicm)pv)"tc()cr  (almuž- 

nik)  Habd.;  —  2)  bev  "l^fuiublcr,   C/>. 
aloa,  /.  bic  'JUof,  C/i^..  .Jatu:  stoletna    a.,    bic 

liuubcrtjdhriflo  'Olloc,  TuuR.). 
alod,   m..  Cii^.,  Jati.;  pogl.  alodij. 
alodij,  »1.  frcic^  (Svbiiut,  biiv  ^iKlobiimi,  nh: 
alodijalen,  Ina,   w.  \?lllobial  ,  hA-. 
alopat,  HI.  ber  \H  11  opati). 
alopatija,  /.  bic  l'Ulopatl)ic. 
alopatičtn,  čna,  adj,  =  alopatski,  Jan. 
alopatski,  adj.  allopCltiid),  hA-. 
alotropija,   /".  bic '"Jlllotvopic  (chem.),    Cig.fT.). 
alt,  »1.  bic  '.Hltniminc,  Jan.,  nk. 
altana,  /.  bcr  ^lltan,   Cit^.;  —  prim.  it.  altana. 
altar,  rja,  hi.  bcr  'Jlltar. 
altist,  HI.  bcr  ''^lltiU. 
altistinja,  /.  bic  'Jlltiftiii,  Jan.,  nk. 
alumnat,  hi.  'bai  ''^Uiimnat  (nav,  =  (.iuhovsko 

semenišče). 
alun,   HI.    bcr  5((aun,  Cig.,   Cig.  (T.);   pogl. 

goiun. 

1.  ama,  /.  bcr  l^ificrftab  }^\n  Wi\\\\\\%  bc§  3"' 
f)altcj  cincž'  Js-aficčs  sod  je  na  ami  =  ež  ift 
fd)Dn  tticnifl  ^Bcin  ntc()v  im  j^-aije,  Z.;  —  iz 

nem,  ?([)m. 

2.  ama,  /.  =  dojka,  bic  Ednine;  —  iz  nem. 

amalgam,  hi.  kovinska  spojina  z  živim  sre- 
brom, bn*  "Jdnalc^am;  kositerni,  zlati  a.,  "ttci^i 
'^nuv-,  Oiolbamak^ani,  Cig.(T.). 

amanje,  n.  bil'?  '-l^iticrcit  cinc'?  ?vafje^,  Cig.,  DZ. 

amarelica,  /.  ^^  marelica,  Diet.,  Z. 

amati,  am,  vb.  impf.  bcit  ^nl)alt  citicž  5^11^^ 

mit  bcm  !iši)tcrftab  incjicn,   Dol.,  Št.;  —  iz 

nem.  „a{)inen". 
amazonka,  /.  bic  '"^(masone,  Cig.,  Jan. 
amazonski,  adj.  'O(llia,^oncn=,   Cig. 
amba,    f.   bic   5(ntbc,    ambo   zadeti    v  loteriji; 

(math.),   Cig.fT.J,   Cel.fAr.). 
ambra,    /.    neka    dišeča    tvarina,    bcr    'sldubcr 

("^(mbra),   Cig.,  .Jan. 
ambrozija,  /.  "^Imbrofia,  bic  Wijttcr)pcifc. 
amčič,  hi.  ein  .ftinb  in  bcr  '^(mmcnpflcgc,  C. ; 

—    prim.  ama. 
amen,  adv.'iimn\\  amen  je,  =  cž  ift  aU'5 !  C'^ 

ift  nid)t  iiicl)r  ,^u  l)clfcn. 
amctist,  hi.  bcr  '!?lmct()tllt  (min.). 
amica,  /.  ^=  krača,    SlCor.,  Soška  dol.  -  J'rj. 

(Torb.);    —    iz   nem.   „.'panimc" ;    prim.   lia- 
ni i  ca. 
amiti,  im,  vb.  impf.  )dil(]cn  (n(^  'iJliniltc),  SlGor.  - 

C.,   Gor.;  a.  otroka,   l*tuj -  C. 
amka,  /.  dem.  ama;  bic  "Jliiinic,   C. 
amljcnje,    n.  bic  \HmillCllpfIcilc;    otroka    na  a. 

dati,    (ior. 
amnestija,/.  spl()Nn<)pomiIoščenje,bic"'?lilillcftic. 
amonij,  '"•  bo«  '!?l)UlllOllium  (cliem.).  Cig.(7'.). 
amonijak,   hi.  bcr  \'liitmoiiiaf  (chem.). 
amonijakast,  adj.  amiiioiiiafbiiltifl,   (jg. 
amonijakov,  adj.  '•^liuiiioiiiaf  ,   Cig. 
amortizacija./.iazveljavlie  nje  (dolžnega  pisma), 

razdol;ba,  bic  Vliiiortijatioii. 
ampak,  eonj.    i)  jonbcril ;  nisem  i^rai,  ampak 

le   gledal:    ne    snmo,   ne    le    —    ampak   tudi, 


ntd)t  nitr  —  foiibcni  nud);  —  oftcr:  tebi  nič 
ne  očitam,  ampak  tvoj  brat  me  je  razžalil'; 
šlo  je,  ampak  težko;  —  2)  =  ako  ne,  če  ne, 
razen:  boš  videl  široke  puščave;  kdo  jih  je 
opustil,  ampak  srd?  Kast.(\.C.J;  dmzega 
mu  ne  ostane,  ampak  grob,  Jsvkr. ;  da  se 
nobeden  Človek  ne  pokoplje,  ampak  da  je 
res  umrl,  I\)hl.(Km.);  —  iz:  a  na  opak,  Mik. 
V.  G.  I.  J.yry. 

amstvo,  H.  bic  ?(mnieiifd)aft,  Mur.;  v  amstvo 
dati,   SlGor.  -  C. 

amša,   f.  bic  JrappC  (otis  tarda),   V.  -  Cig. 

an,  eonj.  foitbcrit:  s  teboj  nič  nimam  opraviti,  an 
s  t\ojim  bratom,  ./i/f  71/  Slovenci  -  Jan.fSlovn. J ; 
—  an  da,  abcr:  vprašal  sem  ga,  an  da  mi  ni 
odgovoril,  Dol.  -  Levst.  (SI.  Spr.)\  —  oilBcr: 
vse  dajemo  v  štant  (zakup),  an  če  kako 
njivo  obdržimo.  Lcvsti  (M.);  vse  so  mi  vzeli, 
an  kolikor  imam   na  sebi,  I.cvst.fM.J. 

anafora,  /.  bic  '"^(iiapl^cr  (eine  Jliebcncjur),  Jan. 

anahromzem,  zrna,  m.  pomota  glede  na  čas 
(dobo),  ber  '•,)luQd)roni'^inue,   Cig.fT.J,  nk. 

anakonda,  f.  bic  ?lnatotibafd)(ange,  (boa  scv- 
ta]t),^Erj:(Ž.J. 

analitičen,  čnajtzi^/.  aiinU)ti)d),C/n'.,  Cig.fT.J, nk. 

analitika,  /.  bic  ^,)(nallltit,   Cig.fT.J. 

analiza,  f.  razkroj  (chem.),  razklad  (gramm., 
phil.).  bic  'JlnalDlc,  Cig.,  Cig.fT.J;  =  duše- 
slovno  razkrojevanje,  LampefD.J 

analogija,  /.  bic 'Jdtalogie;  —  prim.  nalika. 

ananas,  hi.  bic  ^^liaiiaž,  (bromelia  ananas), 
Cig.,  Jan.,  Tuš.  fR.J. 

anapest,  hi.  bcr  9(iiapacft  (stopa  uO — ). 

anarhija,/. bic  '"itiiard^ic,  Cig.,  Jan.,nk.;—Y>T\m. 
brczv  ladje. 

anarhijski,  adj.  aiiard)ifdl,   Cig. 

anarhist,  hi.  bcr  "J(nard)ift,  nk. 

anati  se,  am  se,  vb.  impf.  [id)  f)iitcil,  mcibcn, 
Diet.,  Miir.;  anaj  se  vina,  M. ;  ptica  se  gnezda 
ana,  .SV. -C;  a.  se  česa,  fid)  cilicr  £ad)e 
bcgcbcn,  Cig.,  (vanati  se,  Ravn.J;  —  prim. 
srvn.  anen.  cutbcIjlTll,  Mikl.fEt.J. 

anatom,  hi.  bcr  'Jliiatoill,  Cig.,  Jan. 

anatomija,  /.  bic  'ijluatomic;  —  prim.  razudba. 

anatomijski,  adj.  =  anatomski,   Cig. 

anatomski,  adj.  auatomifd),  nk. 

ančeš,  adv.  —-  anti  češ,  češ,  Levst.  fSl.  Spr.J; 
išči   pod :  hoteti. 

anda,  eonj.  =  ada,  C,  Mik.,  kajk.  -  \'ali. 
fKresJ. 

andrejščak,  hi.  bcr  litoiiat  ''JcOUcnibcr,  ogr.  - 
\'alj.(RadJ. 

andrv'selj,  sija,  m.  =  adresclj   2),  v^h.St.  -  C. 

andr^seljnaten,  tna,  adj.  bcm  .Uuiitoiid)  al)ll  = 
lid) :  andreseljnatna  ajda,  Iccrcr  'iMlcl)luci,SCH,  ('. 

andrkva,  /.  -  --  redkev,  \'alj.(Rad). 

andr^ga,  /.  biV?  ^Kotliniigc,  bic  ^1iOtl)fcbcr ,  (scar- 
dinius  erMliroplithalmus),  Mursko  polje, 
IjiibljiVia  -  l-'.rj.(Rok.). 

anekdota,  /.   bic   '".Hlicfbtttc. 

aneroid,  hi.  biTJ  'ifliicroibbnromctcr,  Cig.fT.). 

angel,  hi.  bcr  ISiuicI ;  a.  varnli.  bcr  3d)iitU'itrtcl; 
smrtni  a.,  bcr  iobC'3CnrtCl ;  a.  pobijavcc,  bcr 
^JaJill-flClIrtcI,  Cig.;  a.  končavec,  .Jap.;  —  tudi: 
anget;   piše  se   nav.   angelj. 


angelček  —  antropologija 


—  5  — 


antvila  —  apnovati 


angelček,  čka,  dem.  aiif^clcc. 

angelec,  gelca,   m.  dcDi.  angel. 

angelika,    /".  bic  iBluftUUU^cI  (angclica),   r;/^^, 

Hlad. 
angelski,  adj.  Gni^cl=,   enillifd) ;   angelsko  če- 

ščenje,  t>cr  Cllrtlifd)0  ^rilfj;  angelska  nedelja, 

angurija,  /.  Me  iHiuiuric,  bie  3Baf)crmcloitc, 
(cucurbita  citrullus);  —  prim.  it.  anguria. 

ani,  conj.  =  niti:  ani  -  ani,  U'Cbi'l'  liod),  o^r. - 
C,  Rci.  -  Baud. 

anikoj,  conj.  =  ko,  nego  (za  kompaiativom), 
l\c-{.  -  Baud. 

animalcn,  Ina,  adj.  anilimlild);  animalno  živ- 
čevje, aniiiialifdico  ^licvucufiiftcm,  Cig.fT.j. 

ankrst,  m.  tier  '•.!lutid)vil't,  Z. 

ankršt,  m.  =  ankrst.  Z.;  oj  ti  ankršt  grdi! 
Erj.fTorb.J. 

1.  ano,  adv.  =  enoj  (nam.  ono),  DOV  Idligcrcv 
3eit,  nciilid),  SlGor.  -  C. 

2.  ano,  conj.  i)  =  in,  (loriš.,  Re-{.-Levst. 
(SI.  Spr.J;  2)  =  an,  fonticm,  abev,  C. 

anoboj,  conj.  i)  =  an,  ampak,  /^t'7.  -  Lcvst. 
(SI.  Spr.);  —  2)  a.  -  a.  =  ali  -  ali,  C,  Rei.  - 
Lcvst.  (SI.  Spr.J. 

anokoj,  conj.  C,  Re^.  -  Lcvst.  (SI.  Spr.J;  pogl. 
anikoj. 

anomalen,  Ina,  adj.  anomai,  nk.;  —  prim.  ne- 
pravilen. 

anomalija,/,  bic  '"^liiomatic,  Cig.(T.J;  —  prim. 
nepravilnost. 

anovati  se,  iijem  se,  vb.  impf.  =  anati  se, 
Cig.;  (Bog)  se  ne  anuje  lic  ino  se  ne  da 
podkupiti,  Rav}i. 

antarktičen,  čna,  adj.  oh  južnem  tečaju  ležeč, 
autarttifd),  Jes. 

anti,  adv.  i)  borf)  ftiol)!,  bod)  ja;  anti  si  ga 
videl,  anti  bo  i  meni  kaj  ostalo,  BlKr.;  anti 
nisi  pijan.  Svet.  (Rok.J;  anti  nam  ni  treba 
praviti,  da  ta  vzrok  ni  prvoten,  Navr.  (Let.J; 
anti  ni  strup!  Notr.- Lcvst.  (SI.  Spr.J;  anti 
ne  on,  bod)  nid}t  cr!  Cig.;  anti  je  da,  anti 
seveda,  natiirlid),  hai  ticrftci)!  \\6)  ooii  fclbft, 
Cig.,  Gor.  -  Svet.(Rok.J ;  anti  da,  ja  1D0I}1 , 
Rei.-Levst.(yLJ;  —  1)  eben,  „;^olt":  anti 
je  težava,  tž  ift  „I}aIt"  eiti  ."itrcu,^ !  -V.;  anti 
pojdi!  nun  fp  ijcf)  mctncttuciicn !  Nov.;  — 

■\)    anti    reče,    misli,    anti    češ  =  češ:    anti 

reče:  kaj  bom  hodil!  anti  misli:  čemu    tor 

Gor.  -  Svet.(Rok.J. 
antičen,  čna,  adj.  aniit,   Cig.  (T.J ;  (tudi  rus.). 
antika,  /.  starina,  bie  ^3(nti!e,   Cig.,  Cig. (T.J. 
antikaj,  pron.  =  marsikaj,   C;  —  =^  veliko: 

antikaj  (antkaj)  ljudi  je  bilo,  Ro^.-Kres. 
antikrist,  m.  bci  'Jlntidjdft. 
antikvar,  rja,   m.  starinar,  ber  5lntiquav. 
antimon,  m.  bcr  Spie^glanj,  ha^  'Jtntimcn. 
antipatičen,  čna,  adj.  antipat^ifd),  nk, 
antipatija,  /.  po  zoprnosti  zbujeni   afekt,  bic 

'žlntipatl)ie". 
antologija,/.  bic3tntl)olDgie;  —  prim.  cvetnik. 
antropolog,  m.  bcr  '?(ntt)rppolofl. 
antropologija,  f.  bie  StnttjiopDlogie;  —  prim. 

človekoznanstvo. 


antvila,  /.  ^-^  brisača,    otirač,    ba'5    .S*ianbtud), 

7'ntb.-Mik.;  (nav.  antvela,  antula);  —  prim. 

srvn.  hanttwehele,  stvn.  hantilla,  nvn.  handz- 

\\ehl,  Mik.(Et.J. 
aorist,  m.  bcr  '!?(onj't,  (gramm.). 
aorta,  /.  velika  odvodnica,  bie  5(orte. 
apa,   m.  =  japa,  ogr,  -  Valj.  (RadJ. 
aparat,   m.  priprava,  ber  5lpparot. 
apat,   m.  Mur.,  pogl,  opat. 
apatija,  /.  bic  5(patl)ic,  bic  Wcfiil)llcifii-jtcit. 
apelacija,  /.  priziv,  bie  iHppellation. 
apelacijski,  adj.  ''^[vpdU\tioui=. 
aperek,    rka,    m.    bcr  Mnirpž,  (morda    nam. 

operek),  Lašče- F.rj,('l\irb.J ;  —  prim.  paperek 

(pabcrek). 
apercepcija,  /,  bie  '^Ippcrccption,  Cig. (T.J;  — 

prim.   primena. 
apetit,  m.  bcr  'iHppctit. 
apnar,   rja,    m.    bcr   .Slalfbrcuuer;   ber   fta(f  = 

Ijčinblcr;  tudi:  apnar,   \'alj.(RadJ. 
apnarica,/.  bic Malfbrennerin ;  bie ftalf^tinblerin. 
apnarija,  /.  ^  apnarst\o. 
apnariti,  im,  vb.  impf.  fid)  mit  ber  ftalfbren= 

nerei,  mit  bem  .HalKiejd)iifte  abgeben. 
apnarjenje,  n.hai-  .Slalfbrcnncn,bajiitalfgefc^aft. 
apnarnica,  /.  bie  .Slalfbrcniierci,  dan. 
apnarski,  ^cV;'.  ftaltbrcnncr  ;  .Sialtl)dnb(cr=. 
apnarstvo ,   n.    bnci   ilalfbrcnnergcmcrbe ,  '!)až 

,V{alfgc)d)a_ft. 
apnast,  adj.  i)  ilalt  ent[)altenb,  mit  štait  be= 

fd)mu|^t,  faUig;  —  2)  bem  Stalt  aifnlič),  fa(!id)t. 
apnat,  adj.  !a(hg. 
apnfn,    adj.   ftalf»,    ,VlaIf    cnt^altenb;    apnena 

jama,  bic  ilnlfgrube;  apnena  voda,  i)ai  kalU 

maffer;  apnena  prst,  bic  ilalterbe;  a.  zemlja, 

bcr  iialfboben;  vino  je  apneno,  ber  SSJein 

fiifjrt  kali  bei  fid),  Cig. 
apnfnast,  adj.  falhirtig,  faifid)r,  Cig.,  Jan. 
apnfnec,  nca,  m.  bcr  ttaltftcin,  Cig.,  Jan.,  nk. 
apnfnica,  /.  1)  ber  ilalfofen;  —  2)  bie  ^alf- 

grube. 
apnfničar,  rja,  bcr  ilaltbrenner,  Cig.; —  prim. 

apnar. 
apnfnik,   m.  =  apnenec,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
apnenina, /.  bic  ilalferbe,  Cig.;  pogl.  apnenka. 
apnf  nka,  /.  bic  STalferbe,  Cig.,  Jan.,  C. 
apnica,  /.    i)   bic   .Slalfgrubc,   Mur,,  Cig.;  — 

2)  bai^  Raltmaljer,  C;   —   ■})  =  apnena  prst, 

Cig.,  Jan.,  Xov. 
apnik,   tn.  Cig.,  pogl.  apnenec. 
apnišče,   ».   i)  bie  .Slattftdtte,   bcr  ''^iai}  ,yim 

Salfbrenncn,  Jam.,  C. 
apniti,  im,  vb.  impf.  i)  ju  Jlalf  brcuncu,  cal^ 

ciniereu,  Cig.;  —  2)  falten:  a.  kože,  mitStalt 

bcij^icu,   Cig.,  Jan. 
apnjača,  /.  \>a^  iial!ma[jer,  C 
apno,   n.  bcr  ,Vinlf,   živo   a.,   gebrannter,  un= 

gciiilcf)tcr  ftalt;   ugašeno  a.,  gelDid)tcr  .talf; 

zeleno  apno,  ber  ©riintalt,    DZ.;   svinčnato 

a.,  ber  5j3Icifalf,  Lei'St.  (\aukj;  v  apnu  mo- 
čiti, talfcn,   Cig.;  —  prim.  vapno. 
apnogascc,  sca,  ni.  ber  ,ftolf(iJld)cr,  Jani 
apnom?rcc,  rca,  »z.  bcr  Šalfmefjer,  Cig.  Jan. 
apnovati,  ujem,  vb.  impf.  falfeit,  Mur.;  —  mit 

ilalf  biingen,  Nov.  -  C. 


apnovit  —  arhimandrit 


6  - 


arhipel  —  asetski 


apnovit,  adj.  faftf)altifl,  0>.,  •'^«. 
apnovitcn,  tna,  adj.  =  apnovit,  Jan. 
apnožgavec,  vca,  m.  bcr  ilalfbrcnitcr,  Jan. 
apodiktičen,   Cna,   adj.  neovržen,  apobittild), 

ap9Stelj,  telja  (nav.  tcljna);  m.  pogl.  apostol. 
ap9Stol,   m.  bcr  'JlpoUcl,  Jan.,  Krclj,  Schunl., 

Ka^.t.,  I.cvst.  fSl.  Sp.J. 
apost9lski,  adj.  "Jlpoftcl',  aVpfto(t)d);  apostol- 
ska cerkev,  vera;   —  glede   na  naglas  prim. 

lat.  apostolicus,  nem.  apOltoHid). 
ap9stolstv9,  ?j.  baš  'Jtpoftclamt,  bnC'  ?(poi'tolat, 

Jau..  Oy..  (apostolstvo,  Miir.J. 
apostrof.   Ml.  bcr  ^^IpOltropI)   (znamenje  '  ). 
apoteka,  /.  bic  ''Jlpotlicfc;  —  prim.  lekarnica. 
apotfkar,  rja,  m.  bcr  'Jlpotficfcr;  —  prim.  lekar- 

niijar. 
apotfkarica,  /.  i )  bic  '?[pot()ctcrin  ;  —  2)  ciiic  'Jlrt 

^-Biriic  (tuJi:  mohorica),    C. 
april,   m.  bcr  llfotmt  'Jlpril. 
aprilov,  adj.  --  aprilski,  J/, 
aprilski,  adj.  "Jlpril« ;    aprilsko  vreme,   '3tpri(= 

IDCttcr,  Mur. 
aptažica,  /.  \pcs.-K..  pogl.  opatica. 
aptuh,  m.  cin  ftopfliid)  bcr  Sloticilinncti,  J/h;-.; 

(aptoh,   (ior.,  aptah,  Dol.);    —   prim.  peča; 

menda  iz  nem.  .ŠSaupttlld]. 
ar,  conj.  bciin,  lucil,  llabd.,  ogr.  -  C. 
ara,  /.  boe  3lnflclb,  bic  ^'nrancinbc;   aro  dati, 

vzeti;  —  prim.  it.  arra,  bav.  arr,  /. 
arabeska,  /.  slikarski  okrasek,  bic  9(raticeto. 
arak,   hi.  bcr  ^.?lrnt  (neka  žganjica),    (lig. 
aras,  m.  f)nrcncr  3c"flf  "-'i"  baraii«  ciciiiaclitcr 

^JScibcrfittcI,  Mur.;  —  prim.srvn.arraz,  IcirIjtCv 

©Ctuebc   au»    SBoUc,  (po    mestu  Arras,    kjer 

so  nekdaj  tako  blago  delali),   C;   —   prim. 

raš. 
arasast,    adj.    aii'^     t)iirciiciit    ^i\uy.    arasasta 

plahta,  Ijdrcncr  Jcppid),  Jap. 
arasov,  adj.  =^  arasast:    araso\a  suknja,  Diet. 
arbal9,   n.  bcr  uicl,  nbcr  )cI)UicridlIifl  arbcitct, 

Lašče  -  Lcvst.  (M.)  —  prim.  arbati. 
arbati,  am,    vb.  impf.  =  delati,  Dol.  -  Levst. 

(M.)    —    iz   nem.;    prim.  švic,   arben    -      fid) 

miil)cii,  Lcvst. (Rok.). 
arbil9,  n.  cin  imflc)d)idtcr  ^''ciiid),  A^str- Afi'.s7. 

(M.);  —    prim,  arbati. 
arbola,  /.  bcr  l'iaftbaimi,  /'rim.;  —  prim.  ii. 

albero. 
ard^selj,    sija,    >«.   —  adreselj,    I.aščc  -  I.cvst. 

(Kak.) 
ardrati  se,  am  se,  vb.  impf.  Ijnbcril,  Mcg.,  Palm. ; 

-    iz   nem. 
ardrfscn,    sna,    m.    --    adreselj   2),  bcr  Mllii- 

tcrid),  C 
ardrija,  /.  bcr  .'oabcr,  .^fcg.,   fritb.,  /)alm.;  — 

prim.   nrdrnti   se. 
areomčtcr,  tra,  m.  baš  ^^Irocoilictcr ;  —  prim. 

gostomer. 
arhangci,   m.  bcr  l?r,',CI1i1cl. 
arhangelski,  adj.  (^r.^cilflcl  . 
arhidijakon,    m.  cerkven  ilostojansvenik,  bci 

VlidiibinfiMi. 
arhimandrit,   »1.  pravoslaven   cerkven  ilosto- 

jansivenik,  bci  Vlrd)iiiiniibrit. 


arhipel,  m.  otočnato  morje,  bcr  'Žtrc^ipcl,  Cig., 

Jes. 
arhipelag,   m.  =^  arhipel.    Cig.(T.),  ./cs. 
arhitekt,    m.  bcr  53aufutt|"tlcr,  bcr  'J(rd)itcft. 
arhitektura,  /.  bic  ^^hdiitcftur. 
arhiv,  m.  pisemska  shramba,  bo?  9(rd)iu. 
arhivar,  rja,  m.  bcr  'Jlrdjipar,  Cig.,  Jau.,  nk. 
arhivski,  adj.'i[xd)\\)š'' ;  arhivska  pisarnica,  DZ. 
arija,  /.  napev,  bic  'Jlric. 
aristokracija,  /.  Cig.,  Cig.  (T.),  pogl.  aristo- 

kratija. 
aristokrat,   m.  prijatelj  boljarst\'a,  boljar,  bcr 

5Uiftotrnt. 
aristokratija,  /.  bte  9(riftotratic,  nk. 
aristokratka,  /.  bic  ''^Iriftotraliu,  yik. 
aritmetičen,  čna,  adj.  aritljllictijd^,  Cig.,  Jan., 

cig.rr.),  nk. 

aritmetika,/,  računsno  s  številkami,  bic  9lrit^= 

mctif. 
arkada,  /.  bie  9U!abc,  ber  ^oncnflati(\,  Cig. 
arktičen,  čna,  adj.  ob  severnem  tečaju  ležeč, 

arftiidi,  Cig.fT.),  Jes. 
armada,  /.  bic  *J(riiicc;  —  prim.  it.  armata. 
armaden,  dna,  adj.  ''2lrince=. 
arman,  m.  Jan.,   pogl.  rman. 
armanec,  nca,  m.  Cig.,  pogl.  rmanec. 
arnica,  /.  bas?  33crC5l)Cll,  Z.,  Gor.;  —  bic  93cr9= 

luicjc,  Dol.;  —  prim.  arovica. 
arnika,  /.  5i'oI)lUcrlci,   (arnica   monitana);    — 

prim.  brdnja. 
arnož,    m.    bcr   .S>arni)d),  Jan.,    Trub.,  Krelj, 

Dalm.;   —   bcr  'i3ri:l"tliUv  Mur.,   Valj.fRad); 

—  prim.  srvn.  in  tirol.  harnasch,  it.  arnese,  C. 
aroma,  /.  prijetna  dišava,  bn'3  *Jh'pma,  nk,     . 
aromatičcn,  čna,  adj.  aroniatitdl,  nk. 
arovica,  /.  bae   lucidjc  .i)aar   lioii  'i^fcib    unb 

Siiiib;  bic  5:d)abiiiollc;  —  iz  nem.  .s^taar. 
arsast,  adj.  Sol.,  pogl.  arasast. 
arsati,  am,  vb.  impf.  Cig..  pogl.  rsati. 
arsejica,  /.  Robič  (Sar.  kol.),  pogl.  jaščerica, 

martinček. 
arsenal,   m.  orožarnica,  biVo  'illr)Clial. 
arsenik,  »1.  Mur.,  Cig.,  Jan.,  pogl.  arzenik. 
artičoka,  /.  bic  ^.?lrti|d)OFe    (cvnara  scolvmus), 

Cig.,  .lati. 
artiljerija,  /.  bic  "Jlrtiflcric;  —  prim.  topništvo, 
artiljerist,  m.  bcr  'illrtillcrift. 
arza,   /'.  p()\zdig  \   verzni  stopi,  bic  l?lr|iv,  '/A-. 
arzen,   m.  bilo  Vlricii  (chem.). 
arzenik,   m.  bci  ".Hricilif;  —   prim.  mišnica. 
arzenikov,  adj.  iMricitif  :  a.  prah;  arzenikove 

saje,  bcr  vitttcnraiid),  Cig. 
aržat,   m.        ar^et,    \'alj.(Rad). 
ar/.ct,  m.  1)     -  2ep,  bic  Mlcibcrta)d)c;    -  2)  bic 

lUiillcnfailimcr,  r.  -  Cig.;  —  prim.  srvn.  eser, 

nvn.  aser  ^     Sacf  ,^11111 '',?llll)dlli]cn,  .\Hk.(Et.). 
as,  intcrj.  o  lUCl) !  (izra^.a  bolesten  občutek  na 

telesu,  n.  pr.  če  se  kilo  opeče,  udari  itd.) 
as,  m.  \>ai  "^Ifj  iiii  AVnrlciiipicI. 
asa,  intcrj.        as,  M. 
iisetnica,  /.  neka  tia\  a   za   aslo,    /•>•.  -  C, 
asetnjak,m.bcrScibclbaft(daphne  mezereum), 

C. 
asctsčtca,  /.    ^  asclnica,   C. 
asetski,  adj.  aselska  roža  --  nselnica  C. 


asesor  —  atlasast 


—  7 


atlasov  —  ažija 


asesor,  rja,  m.  bor  ?lifc|jor,  0>.,  Ja)t.;  —  prim. 

priscdnik. 
asfalt,  m.zemcljskasmola,  t>cr'',?lip(ialt,  0>..  itk. 
asignacija,  /.  iiic  "Jljliijnatioii,  Me  'iHiiluciiuiui, 

O"^.,  Jan. 
asistent,  m.  pomočnik,  bcr  'Jtffiftcnt. 
askati,  am,   vb.  hnpf.  as  nifeit,    C. 
asla,  /.  bcr  ^-I3vaiib   bci  !fi?unbcn,   Plu\na  pri 

Boku  -  Kvj.  (Torb.);  —  biv?  \Hpoftcm,   Polil., 

Diet.,   Poli. -C..,   BlKr.;    —    prim.  bav.  assl 

in  kor.-ncm.  ass,  dem.  assl,  ®ejri)luiir,  ©itcv- 

bcule,  C. 
asocijacija,  /.   druženje,   bic   'iJtlfociation:    a, 

idej,  bio  ^bociioifpciation,  Cif:.(T.). 
asonancija,/.bev'',!lnflnit9,  bic'?(ffpnan5,  Cig.fT.J. 
as  t,  iitterj.  =  as!    C7^^ 
astatičen,  čna,  (tJJ.  aftatifcf)  (phvs.) :  astatična 

igla,^bical'tatiicI)e^Jfabcl,  Cig.(t.),  Sen.fFii.J. 
asteničen,  čna,  adj.  slabilen,  aft^^enifif) :  aste- 

nični  afekti,  Lampc  (D.) 
asteroid,  m.  majhna  premičnica,  bcr  ^,)(ftcrDib, 

Cig.(T.),  nk. 
astrolog,  m.  ber  ^Iftrolog;  —  prim.  zvezdo- 

gled,  zvezdar. 
astrologija,  /.  bic  ^Iftroloiiic. 
astronom,   m.  ber  "Jlltroiiom;  —  prim.  zvezdo- 

slovec. 
astronomija,/. bic ^,?()'troiunnie;  — prim.  zvezdo- 

slovje. 
astronomski,  adj.  nftroitomiicf),  Žnid. 
aščerica,  /.  Cig.,  C,  pogl.  jaščerica. 
aškerica,/.  =  jaščerica  i),  C/g.;  —  2)^=jašče- 

rica  2),  Poseli. 
aškrt,   m.  =  aškrc.   Polil..  Mur. 
aškrc,  m.  ciii  ^^IbfditiilU'!  ooit  2ud),  i^cintnaiib, 

^cbcr  unb  brgl.  Mur.,   vihŠt.;  (menda  nam. 

aškrtec,  dem.  aškrt). 
aštržli,  m.  pl.  =  hlačniki,  §D|cutrager,  Mur., 

Gor.  -  Levst.  (Rok.) ;  (tudi:  avštržle,  Lašče - 

Lei'St.[Rok.JJ;  —  prim.  bav.  halster/.  ,Spofcil  = 

trdgcr,  kor.  haschter;   v  koncu   besede    tiči 

morda  nem.  (5eil. 
ata,  (g.  ata),  m.  bcr  '$apa  (največ  v  otročjem 

govoru). 
Ste,  eta,  m.  =  ata.  Dol. 
ateist,  m.  bogotaj,  bcr  5(tt)eift,   Cig.,  nk. 
ateizem,  zma,  m.  ber  ''^Uficic-imi!?,  Cig.,  >ik. 
atej,   m.  =  ata,  Mur.,  Cig.,  .lan.,  St.,  Kor. 
atek,  tka,  -^  ata,   C,  Bes.,  Št.  -  Valj.(Rad). 
atlant,  m.  ber  3(tlao,  (zbirka  zemljevidov),  Cig, 
^   (T.),  nk. 

atlas,   m.  bcr  'i)(tla"§,  (neko  svilnato  blago). 
atlasar,  rja,  m.  bcr  'JltUvStticbcr,   Cig. 
atlasast,  adj.  atlaiSartig. 


atlasov,  adj.  a\\i  '"iltlaš'. 

atlet,   w.  borec,  bcr  ^.?(tl)(ct. 

atletski,  adj.  at()Ictiicli,  Jure. 

atmosfera,  /.bic  ^,?ttl)iiuii?pl)iirc;  —  prim.  ozračje. 

atmosferen,  rna,  adj.  atmOi5pt)iiriid),  Cig.(T.J. 

atmosferski,  t7tV;.atmi)i:4il)driid),  (^ig.,  Cig,(T.J. 

atom,   m.  nedeljivi,    eno\iti    delek,   btt'?  '!jUom. 

atomcn,   mna,  adj.  '!)[tom-,    Cig.,  Cig.(T.J. 

atomski,  adj.  ''.)ltoin  ,   Cig.,  Cig.(T.J. 

atribut,   m.  bit?  ''.Jlttribut;  —  prim.  pridevek. 

atributiven,  vna,  adj.  attributiD,  nk. 

atut,   m.  Cig.,  pogl.  adut. 

avarija,  /.  =  havarija,   Cig.(T.J. 

avba,  /.    1)  bic  .S''>aubc;   pogl.   čepica;    —    2) 

ber  jtucitc  ^Hiiib^iiiiac^cn,    bic  !oaube,   Cig.; 

pogl.  kapica;  —  iz  nem. 
avbe,  interj.  =  joj!    Kast.,    Npes,;  —  =  oj, 

ci!  (izraža  nevoljo):  avbe,  kaj  boš  to  govoril! 

—  iz  nem.  au  JtJct) ! 
avber,  m.  =  naplavina,  rekše  les,  listje,  pesek 

itd.,  kar  voda  nanese.  Kot  Koboridski  -  Erj. 

(Torb.) 
avditor,  orja,  m.  vojaški  sodnik,  bcr  ?(ubitor 

(nav.  auditor). 
avditorstvo,  n.  ba^  Sdibitoriat,  Cig. 
avdrač,   m.  =  puran,   Bes. 
avdrati,  am,  vb.  impf.  faubeni,  (o  puranu),  Cig. 
avgiist,  m.  ber  i1J(onat  5(uc]uft. 
avgustinec,  nca,  tn.  ber  ^Jdicptitincruioild),  Jan. 
avguštana,  /.  neko  grozdje,   ]'ip.  -  C,  Z. 
avskultant,  m.  bcr  ?(užcilUant,   Cig.,  nk.;  — 

prim.  prislušnik. 

avša,  /.  bumincr,  ungcfrf)icfter  9){eny(^,  ein  %ciU 
pel  (psovka);  — •  morda  nam.  alša,  olša;  prim. 
rus.  oluht,  ber  ^^LMpel,  slov.  olih,  bcr  ifiiaiji, 
Maribor,  Ptuj-  C,   Caf  (Vest.  I.  jS.J 

avšast,  adj.  buiiuii,  tLUpe(l)aft. 

avtomat,  in.  ber  '•.Jdltoimit,  priprava  ki  se  sama 
giblje. 

avtonomija,  /.  bic ''Jtutonomic;  —  prim.  samo- 
uprava. 

avtonomist,  m.  bcr  i^erfcdjter  bcr  '^(utoiioiiiic, 
ber  ''KutDnoinift,  nk. 

avtopsija,  /.  bic  '",?(utpp|'ic;  —  prim.  samovid. 

avtor,   rja,  m.  začetnik,  pisec,  bcr  ^^lutor. 

avtorstvo,  n.  bic  'Jditorfdjaft,  Cig. 

azbuka,/.bic'>^l,^biifa,biVo  altilDUcni)d)c'JllpI)abct. 

ažar,  rja,  m.  =  aržet,   SlCor.  -  C,  Dol. 

aževina,  f.  i)  bie^lbfiille  bcr  .s^dutc  bcim  Wcrbeii, 
:[apšt.'- C:  -  2)  ba«  iWarf  bcr  .Hiirbiffc, 
:;apŠt.-C.;  —  s)  ba^o  bidjte  '93(00'^  nii 
li^dumeii  unb  mifien  SBanben,  C;  —  prim. 
stsl.  azLno,  abc(c,^oc"|eitc  Spant,  C.  (?) 

ažija,  /.  tai  ^Jlgio,  Jan.,  Cel.(Ar.) 


B. 


baba,  /.  i)  bic  Oirofjmuttcr,  Mcg.,  Mur..  Cig., 
Jan.,  Palm.,  Levst. (Nauk);  —  2)  bic  i")Cb- 
amme,  .^/eg.,  Jam.,  Jan.,  Dalm.,  Coriš.;  — 
■^)  zaničljivo  o  odrasli  ženski,  posebno  sta- 
rejši; o  zakonski  ženi  (zaničlj.):  babo  si 
vzeti,  moja  baba;  =  fcige  ilJemilie,  to  jo  baba, 


ne  mož!  —  bic  ''^UppC,  St.-Caf(Vest.);—  4)  v 
vražah  in  pravljicah:  a)  „babo  žagati"  je 
stara  navada  Slo\ence\'  na  sredipostno  sredo; 
narede  si  jo  namreč  po  nekod  iz  slame  in 
cunj  ter  jo  prcžagajo;  navadno  pa  se  le  z 
otroki  šalijo,  praveč  jim,  da  kje  babo  žagajo, 


baba  —  babina 


—  8 


babinski  —  babuška 


da  jih  tja  plciiat  izvabijo;  bj  „divjc  babe", 
bivajoče  po  gorskih  jamah  in  duplinah,  imele 
so  dolge  lase  in  nazaj  obrnjene  roke  in  noge, 
/-//Ti'.  1SH4.  22g;  C)  kvatrna  b.  ■=^  čarovnica, 
(ilirda;  —  5)  bcr  i)Crrcnptl5  (bolctus  edulis), 
„kadar  je  star  in  ima  širok  klobuk",  Ip.  - 
Erj/Torb.);. —  (i)  neka  smokva,  Biljaua - 
ErjJTorb.J;  —  7)  cin  ftclKit&cr  aUcr  ^i^aum= 
ftainm,  Z.,  Xotr.;e[n  oltcr  ,Srtunpfa[}(,  Z.,-  — 
1^)  bcr  Storfftomni  cincv  tMctvcii)cf}avfcnidulc, 
Oy. ;  kozolec  v  babe  vcepiti,  bic  WctrcibC' 
^arfen)aii(cn  in  bic  Stocfftdinmc  cinjcl^cit,  ^.; 

—  11)  pri  kozolci  pokončen  steber,  v  kate- 
rega so  late  vtaknjcne.  Dol.;  bcr  ^-lH"itdcu= 
pfcilcr,  lilKr. ;  —  I  o)  bic  Spaltflciitinc  bcv.Uorb' 
macl)cr,  bamit  bic  ?i?icbcu  nb.^ufpaltcii,  1 '.  -  Cif;. : 

—  I  i)  an  citicr  2l)iir  bcr  Mlobcii,  bcr  niif  cnic 
iUampc  pafst,  um  cin  l^orlci^ciitloje  baran  ,^u 
I)diiflcn,   C/>-.  Jau.;  —    12)   bic   Ccjc,    0>.; 

—  iaš  ^aiteioijv,  Kr.;  —  13)  bic  Scf)rQubcii= 
mutter,  Cig. 

babast,    adj.    i)   altrtJcibijrf) ,   Miir.,    Mik.;  — 

2)  tucibifd),  fcine,  Cif^. 
babavs,   m.  altci  SBcib  (zaničlj.).   Mik. 
babec,    bca,    m.   i)  =  babež,   \'alj.(Rad);  — 

2)  bic  ^'uppc,  Rc^.-Baud. 

babela, /.  dltcrc^  SScib  (zaničlj.);  blatne  in  raz- 
capane  babele,  LjZv. 

babfnta,  /.  =  babela,   C. 

babež,  m.  1)  bct  S5?cibcntarr,  ber  (^raucnfiicd)t, 
Miir..  Cip..  Jan.,  Met.,  Št.;  —  2)  nicibijdjcr 
Waitu,bic  ^Uccmmc,  Cig.,  C;  —  3)bn'J  )dmiar,^c 
55}DUtraut  (verbascum  nigrum),  Mcd]:fRok.j. 

babica,/,  i)  bic  ©roHmuttcr,  Mm-..  Ci'^.,  Jan., 
v{hŠt.,  BlKi: ;  —  2)  bic  .'pcbommc ;  —  ;0  dem. 
baba,  altc#  ^^ctbdjcn;  —  4)  bas  ®cibd)cn  allcr 
flcincrcn  i^icjcl,  0>.,  Gor.,  \otr.;  —  3)  bic 
£d)mcdc  (cobitis  barbatula),  C/^.;  —  '">)  bcr 
.•pcrrenpilii  (boletus  edulis),  =  baba,  Št.  -  C; 
7)  neka  hruška,  .\/aribor  -  Erj.fTorb.J;  — 
H)  bic  Iccrc  '!8ud)iiici,^cnbitlic,  Z.,  dor.;  Iccrcr 
SJJnietoIbcn,  oy.;  Iccrc  Mnitaiiiciil)iilic,  BIKr.; 

—  11)  bic  2d)rnubcuniuttcr,  Ptuj  -  C  I)X.;  — 
10)  bcr  ^^.ifanuciibcrfcl  am  altcii  ''-biid))cii)d)[o)'S, 
f.Vg'. ;  —  11)  kalup  za  tiskarske  pismenke, 
bic  9JJatni\c,  V.-  Cij^.;  —  12)  basi  ,'i>aftcli,il)r, 
Cig.,  BIKr.;  —    13)  bcr  Scii)cnriitii,  Mur.; 

-    14)   železo,   na  katerem   se   kosa   klepljc, 

bcr  Icnnclftocf ;  —  1 3)  bcr  TcdcI  bci  bcr  ^k\\\ 

prciic,  C.ii;.;  (prim.  dedec);  —  i('))  cill  .Vaufcil 

iibcr   ciimnbcr  licflcnbcr  Worbcii,   Dol.;   bic 

Wanbcl,  Cig. 
babičast,    adj.  fcrilloši:    babičasta    (=    gluha) 

ajda,  /..,   (jor.;  —   prim.  babica  H). 
bahičcvanjc,  »j.  bcr  .'ocbnmmcnbiciift,  Cij;. 
babičcvdti,    ujem,    vb.  imyf.  .'ocbnimiicitbicilftc 

Iciftcn,   Cig.,  D/.. 
hahičinski,  adj.  .'ocbaiitincii  ,  .U//r. 
babičiti,  im,  vb.  impf.  (Mcbiirt'?hilfc  Iciffcil,  .^fnr. 
hahička,  /.  altcU  "JJJiittcrdjCII,   Mnr. 
babina,  /.    1)  (zaničlj.)  altc^  'iRJcib,   .hirn..  C, 

M..  Valj.(Rad)\   r=  baba   ■\)   I.cvst.(/b.  sp.i; 

—  2)  bic  (frbfrfmft,  .U(•;,^.•'(prim.  iledinn);  - 

3)  pl.  b.ibinc.  biVJ  'i^OdlCllbctt,  Mur.,  f.V^'..  .Anj. ; 
bcr  lfiitbiiibiiiuiv>jd)mnii*,  M.;  —  4)  babina, 


neka  gozdna  zel,  ki  ima  liste  nekoliko  po- 
dobne pivkam  (mrtvim  koprivam);  pastirji 
vzpomladi  z  nje  sokom  pišejo  leskove  palice, 
Lašče  -  Erj.rPorb). 

babinski,  adj.  oltrocibifd),  ogr.  -  Mik. 

babišče,  eta,  n.  oitc^  ^»cibdicn.  Dol.;  stara 
babiščeta,  Jurč.,  Andr.;  tudi:  babišče.  Met.; 
(nav.  se  govori  babše,  eta,  Gor.,  ali  babše, 
eta.  Št.). 

babiški,  adj.  jpebammcn=:  babiška  učilnica,  DZ. 

babištvp,  n.  tai'  >!>cbamincnuicicn,  bic  .tteb' 
ailimcnfunft,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  b.  je 
skrajšan   del   porodništva,   Vod.fBab.J. 

babiti,  im,  v.  impf.  .'pebammcnbieufte  Iciftcn, 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
babjak,  m.  i)  bcr 'i!5?cibcrnarr;  ves  b.  je,  Jurč.; 

—  2)  babjak,  fcii^jcr  llfciiid),  kajk. -Valj. (Rad); 
3)  babjak,  niilbcr  SolPci  (salvia  silvestris), 
Spodnja  Idrija  -  Erj.fTorb.j. 

babjesfčen,  čna,  adj.  fcig,  Cig. 
babjevfrec,    rca,    m.  bcr  ^^(bcrgldubiflc,    Cig., 

Jan.,  nk. 
babjevgren,  rna,  adj.  abcrflldubicj,  Gui.,  Mur.. 

(lig..  Jan.,  nk. 
babjev9rka,  /.  bic  ''^JlbcrflldiibiflC,  Z. 
babjevfrstvo,    n.  abcriildiibi)d)C5i    SfiJcjcn,  bcr 

'Jlbcrfllaubc,    Cig.,  Jan.,   nk. 
babji,  adj.  i)  alttucibijdi,  Cig.;  —  2)  SSeibcr=, 

auibcrbaft  (zaničli.):  po  babje,  nad)  23cibcr= 

nrt;  Uicibijdi,  uiimannlid),  Mur.,  Cig.,  Jan. 
babka,  /.    i)   oltcš   5S3cibd)cn,  M.;  —   2)  bic 

^4>UppC,  Guts.; —  3)  babke,  „kratke  kosti  te- 
lečjih   in    ovčjih    nog,  ki  so  med  parkljema 

in  stegnom".   Bes. 
babkovina,  /.  i)  bcr  5SicjcnfaIbei  (salvia  pra- 

tensis),    Zemon   ( Xotr.)  -  Erj.  (Torb.) ;    — 

2)  =  češmin,    Tuš.fR.),  (morda  nam.  bob- 

kovina,    C.) 
bable,    eta,    n.  altC^    '^Jcib,    Mik.,    Valj. (Rad). 

.S7.V.;'tudi:    bable,  Št. 
bablftce,  n.  altc^o  '25?cibd)cn,  C 
babljati,    am,    vb.  impf.    1)  blodcn:   mati  o\ca 

bablja,    jarče    bleje,   C;   —    2)  Inllcn,   Cig.; 

ftanmicfn,  Mik.;  —  pogl.  bcbljati. 
babljenje,  n.  bcr  .'ocbanniicnbicnft,   Cie.,  DZ.; 

učiti  se  babljenja,  Levst.(SaHk). 
babna,  /.  Kr,,  pogl.  babina    i). 
habnica,  /.  cin    dltcrcš  Scib,  ba*  "ilHMblciu; 

babnica  ni   napačna,  LjZv.;  —   menda  nam. 

babinica. 
babnik,  m.  O  bcr  ^SJcibcrnarr,  y[ur..  C.ig..  Mik., 

Valj. (Rad);  —    2)  bcr  iinirlfbrniiflc   3albci 

(sahia  verticillata),   Mcdv.fRok.). 
babnjak,  »1.  ba»>  5crail  (zaničlj.),  .\ov.  -  ('. 
babo  vati,  ii  jem. i'i>.  mi;'/,  .v^cbaninicnbicnftc  Iciftcn, 

Vcbaninic  fcin,  .U/<r..  .\fik. 
babski,  adj.    =    babji,    Trub.  -  Mik.;    babske 

basni,   Dalm. 
babstv9,  >i.  boiS  3l'cibcroo(f,  Z. 
babulja,  /.  =  babura    1)   Cig.,  Jan. 
babura,  /.  1)  bicii^cttcl,  bic  3d)ad)tcl;  -    2)  bcr 

Mcflcriunrni   (oniscusV    Cig.;  (tudi   hs.) 
babiiša,  /.  =^-  babura,  Jan. 
babuška,  /.   1)  stara   .^.enska,  I.cvst.(Zb.  sp.); 

—  2)  =  babura   2),   ^V^'. ;  (tudi  hs.) 


babuza  —  bagrec 


9  — 


bagrfn  —  bah^ntati 


babuza,  /.  =  babiira  i),  O^.,  Le\'xt.  (/.b.sp.). 
babuzck,  zka,  m.  kn-  3?3cibcvficuni),  Pot.  -  C. 
bac,  m.  maimlidjCv'  kantin,  Gor.;  —  prim.  bav. 

batz,  batzlcin,  Sdjaf,  Scl)afcl)en. 
bacati,    am,   vb.  impf.  =  kobacati,   aiif   adcii 

liicveii  fvicrficn  (o  človeku).  Z.;  lanfljam  ciiil)cv 

flCl)Cli;  pred  njim  baca  velik  kodrast  pes,  Bes. 
bacek,  cka,  m.  dem.  bac  (nav.  v  otročjem  i;o- 

voru). 
bacelj,   clja,  m.  i)  ein  ^^fvopf  au^  flcfajcvtcr 

iicinumnb:  b.  preje,   Cig.;—i)  bic  3d)0pp 

UUbcl,    V.-Cig.;  —  prim.  facelj. 
backa,  /.  roeiblid)eži  Samm    obcr    3d)af,    (v 

otročjem  govoru);  —  prim.  bacek. 
bacljanje,  n.  'naž  flcinfdjrittigc  ©cljen  (5.  53.  bcr 

^'inbcr),  Z. 
bacljati,  am,  vb.  impf.  flciiiidivittii^  cinticviiriieii, 

Z.;  Če   mož  h  kakemu  prijat"l)u  gre,   Precej 

za  njim  bacljaš,  Spcs.-K.;  —  prim.  bacati. 
bacniti,  nem,  vb.  pf.  =  becniti,   Cig.;   bacne 

ga  z  nogo  in  spodi,  Jiirč. 
bačec,  čca,  m.  dem.  bak.  Valj. (Rad). 
baček,  čka,  m.  \i(xž  9tcifigbimbc(,  Gor.;  —  prim. 

it.  fascio,  "iBunbel. 
bačev,    čve,    f.    =    bačva,    sod,    Kotr.  -  Erj. 

(Torb.). 
bačica,  /.  =  backa,  Z. 
bačka,  /.    bcv  'Seutel,    Diet.;  b.  denarjev,  Z.; 

=  popotna  torbica.  Diet.; —  prim.  baška. 
bačva,  /.  i)  ha^  '^a\ž,  Meg.  -  Mik.,  Valj. (Rad); 

ba^  Čclfajs,  Hrušiea  (Istra) -Erj. (Torb.) ; — 

2)  ber  "i^ottid),   Cig.;  —  prim.  bečva. 
bačvar,  rja,  m.  Cig.;  pogl.  bečvar. 
bačvica,  /'.  dem.  bačva;    i)  ba§  ^^f^i^^n,  Z.; 

—  2)  bov  Mbcl,  C. 

badava,  adv.  =  zastonj,  M.,  Zora.  BlKr. ;  tudi : 

za  badava,  BlKr.;   (za  badavo,  jvyliŠt.);   — 

hs.,  iz  tur.  badhawa,   Dan. 
badenj,   dnja,  m.  ber  53ottidl,  bic  Sufe,  Goriš.; 

trtnega    perja    so    cele    badnje     nasmukali, 

\'rtov.(Km,  k.);  —  prim.  bedenj. 
badič,    iča,    m.    neka    rastlina,    Vrone  -  Erj. 

(Torb.). 
badijan,   m.  bcr  Sternani§  (illicium  anisatum), 

Rcy.  -  C,   (badjan,    Cig.),  —  it.  badiana. 
badnik,    m.  ber    Sl)riitabcnb,    BlKr.  -  Navr. 

(Let.). 
baga,  /.  ber  3^abafpfeifcnjaft,  5^,  Dol.;  —  prim. 

hs.  baga,  neka    konjska   bolezen    (menda  iz 

tur.)  Dan. 
bagatin,  m.  etne  ffeinc  5[l{un,^e;  dva  bagatina, 

jtDci  Sd)erflctn,  Dalm.;  —  iz   it.  bagattino, 

cinc  t)cnctiani)d)e  Jflupicrmun^c. 
bagec,  gca,  m.  nam.  bakec.  Z.,   Dol. 
bager,  gra,  »i.  =  škrlat,  Cig.,  Jan.,   Cig. (T.); 

—  stsl. 

baglati,  am,  vb.  impf.  jubringlid)  bittcn,  bct> 
teln,  Mitr.,  Fr.  -  C,  SlGor.;  —  za  vse  bagla, 
kakor  ciganica,  Glas.;  —  morda  iz  bav.  fer- 
geln,    C. 

baglač,  m.  jubritiglidicr  'iBcttlcr,  SlGor. 

baglavec,  vca,  m.  ,^ubringlid]cr   'ibctticr,  Mitr. 

bagrast,  adj.  purpurn,   C. 

bagrec,  grča,   m.  bic  ''.purpurfarbc,  Cig.,  Jan.; 

—  rus. 


bagrvn,   adj.  piirpuni,  purpurroti),  Cig.,  Jan., 

Cig.(T.),  Vrt.;  —  stsl. 
bagrenica, /.  bcr  ^.^urpurmoutcl,  Cig.,  Jan.;  — 

stsl. 
bagrenina,  /.  bic  ^itrpurrot()C,  Jan. 
bagr^nka,  /.  bic  ''^urpiirfd)uccfc,   Cig.;  —  rus. 
bagrenokisel,  sla,  adj.  piirpur)auer,  -sli  amo- 

nijak,  bai?  ^lUiircj;ib,  Cig.fT.j. 
bagriti,  im,  vb.  impf.  purpurrotl)  fiirbcii,  Cig.; 

—  rus.  bagnta.. 

bagrivec,  vca,  m.  =  bagrnik,  Cig.,  Jan. 
bagrnik,    m.    bcr    ''^^UVpurfnrbcr,    Cig.,    Jan.; 

—  stsl. 

bagrordeč,  dčča,  adj.  purpurrotl),   (^ig. 

baguš,  Hi.  bcr  iu  bcr  %ic\ic  .vtriictblcibcnbc, 
fcud)tc  labaf,  kajk.- Valj. (Rad);  —  prim. 
baga. 

bahač,  m.  1)  bcr  ''^srnljtcr,  bcr  0rDBt{)uer;  mlad 
bahač  —  star  berač.  Slom.-  C;  —  2)  cinc 
,Vvici  1'iter  I)altcubc  ?flaid)e,  Dol. 

bahača,  /.  ciu  pral)n)aftc^  5Bcib,  Fr.  -  C. 

bahaček,  čka,  m.  jungcr  ''.)vrabU)an§,  Valj. (Rad). 

bahačast,  adj.  prablcrijd),  Hal.  -  C. 

bahačica,  /.  bic  ''^.Ualjlcrin, 

bahačiti  se,   im  se,  vb.  impf.  praljlcu,   C. 

bahanje,  n.  t)a&  ''^ral]leu,  baž  (^rofjtljun. 

bahant,  m.  bcr  'iBacdiaut,  Cig. 

bahantski,  adj.  bacd)antild),  (— anški,  Cig.). 

baharlja,  ./'.  bic  'i^raljlcrci,  iia^  (SJrofetf)Uit. 

bahariti,  im,  vb.  impf.  pratjlcn,  Zv.,  Svet. 
(Rok.). 

bahast,   adj.  =  bahat,   Cig.,  LjZv.,  Gor. 

bahaški,  adj.  pmblcrijdi,  flroBtl)Ucriid). 

bahaštvo,  n.  bic  i^valjlcrci,  bic  OkoBtt)Ucrci. 

bahat,  ata,  adj.  pral)lcriidi;  bahati  ljudje;  ba- 
hata obleka,  prunfcubc  .Ulcibung. 

bahati,  am,  vb.  impf.  pral)lCU,  Mur.,  Met;  z 
mošnjo  b.,  bcutclftolj  feiu,  Cig.;  Napuh  nje- 
gov prezgodaj  baha.  Vod. (Pes.);  s  svojimi 
darmi  b.,  Ravn.;  —  nav.  b.  se,  b.  se  s  čim; 

—  tudi :  bahati  se.   Gor.  Št. 

bahatost,  /.  bic  ^(ufflcblaicubcit,  bic  '>|3ra^Ierci; 

b.  v  obleki,  bcr  .SllctbcrlujUio,   C. 
bahav,  ava,  adj.  pral)ljud)tig,  grofejpredjcrtfc^, 

Cig.,  Jan. 
bahavec,  vca,  m.  ber  '•^rablfiid)tigc,  bcr  ^avl- 

,l)C[b,  Mitr.,  Jan.;  tudi   bahavec.   Valj. (Rad). 
bahaven,  vna,  adj.  pral)ljiid)tig,  rul)mrcbig,  auf= 

jdiucibcriidi,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
bahavka,  /.   1)  bic  '!)>ral)lcrin,   Cig.,  Jan.;  — 

2)  ciuc  'i(rt  brcitc  .vinlvbiubc,  Dol. 
bahavs,  m.  bcr  ''^ral)l!)aue  (zaničlj.),  Cig.,  Jan., 

Fr.  -  C. 
bahavski,  adj.  prablcrijd),  Cig. 
hahavslja,  /.  bic  ''.};ra!)lcrin,   Cig. 
bahevati,    am,    vb.  impf.   ju    pral)ten    pflcgen, 

Xotr.  -  Mik.,  (nam.  bahavati). 
bahavast,    adj.    =    bahav:    bahavasti    dedci, 

fjZv. 
bahljati,  am,  vb.  impf    lobcru    (o    ognju)  C; 

jprubcln    (o    vodi),  Hal. -C;    vino    iz   soda 

bahlja.    Z.;    tnanfcn:    bahlja    kakor   praprot, 

C;  —  prim.  nem.  fari)CU,  fdd)cln  (?). 
bahonta,  /.  bcr  Jvnuftjdjlag,  (.'. 
bah^ntati,  am,  vb.  impf;  —  prim.  bahontniti,C. 


bahontniti  —  bajtar 


10  — 


bajtarica  —  bakrorezen 


bahpntniti,  nem.  vb.  pf.  mit  bcr  Jvnuft   jcljln^ 

ncu,  C. 

bahorin,  m.  bcr  ©inbtuivbcl,  Jan.;   (bohorin, 

Št.  -  Ci^.):  —   prim.  rus.  bahort  =  žestokij 

vihn,,  Dalj. 
bahorija,  /.  bie  ^fuf"'^^^  kajk.  -  Valj. (Rad). 
bahoriti,  im,   vb.  impf.  }^(X\\bQXV.,  Mik. 
bahulja,    f.  bic   'i|}vnl)(cvin,   Mm:.    Ci^.,   .Jan.. 

Met. 
bahun,  m.  ber  ''^rafiler,  bcr  5J{aulticlb,  Cig. 
baj,  m.  ein  (^•luijigfeit^mafi  (=  4>>  TOafj).  .lan.. 

Sotr.-Z.;  —  prim.  it.  baglia.  ilufc  (?,i. 
i.baja,  /.  ber  ^iiutier,  bie  ^J^ejdiuioruiui,  3///.-.; 

—  pl.  baje,  ba§  (Mcid)iua|5,  Z. 

2.  baja, /.  bie  "Jlmme,  (ior..  Sotr.-Z.;  —  prim. 
it.  bal  i  a, 

•^.  baja,  /.  ber  %d'\  („neka  debela  volnata  tka- 
nina"),  Cig. 

bajac,   m.  'bn  'Sajaj^O,  Jan.;  —   iz  it. 

bajaten,  Vna,  adj.  ^avihtl-:  bajalnc  besede, 
Erj.fTorb.j.     • 

bajatnica,  /.  bie  ©aitflcrin,  Mitr. 

bajalnik,   m.  bcr  (Mailflcr,  Mur. 

bajanica,  /.  bie  ^'iiiijdielrutlic,  Jan..  Glas. 

bajanje,  n.  bae  ;^aubcrn,  bne  'Knliriaflcn,  Z. 

bajar,  rja,  m.  ber  25>eil)cr;  —  iz  nem. 

bajati,  jam  i.  jem,  vb.  impf.  i)  fd)tt)dl?eu:  b. 
=  praviti  basni,  Diet.;  —  ')(i(\(^l'.  prim.  baje, 
baje  da,  kar  je  menda  nam.  bajo  da,  Lcvst. 
(SI.  Spr.J; —  2)  propIic;^eien :  dobro  vreme  b., 
sv.  Vincenc  baja,  da  bo  dosti  dobrega  vina, 
C;  —  3)  bcfd)luijren,  ,^nubcrn,  Mur.,  Mik., 
kajk. -Valj. (RadJ. 

bajavec,  vca,  m.  bcr  ^nubcrer,  ogr.-Mik. 

bajbak,  hi.  baž  Stcppcn  =  5Jhtrmcltl}ier,  bcr  53o' 

bat,   Cig.;  —  rus. 

bajda,  adv.=^  baje  da,.Šentvidska  (h)ra(T(ilm.). 

baje,  adv.  (prim.  bajati),  luic  v-i  I)cifU,  inic  maii 
ja(lt,  Jan.,  nk.;  baje  da,  Lcvst.  (SI.  Spr.J. 

bajec,  jca,  m.  =  bajavec,   C,  M. 

bajen,  ajna,  utV/.  \)\\\\)[\)\\A),(:ig.(T.);\(iC[C\\\-)a\[, 
bajni  Klek,  Zv.;  —  2)  miiltbifj,  Z.,  C... 
reT.  (?) 

bajeslovec,  vca,  m.  bcr  lljilltliolin^,  Jan.,  nk.; 
prim.  bajeslovje. 

bajc.sl9ven,  vna,  adj.  tm)tl)OtO!Vid),  Jan..  Cig. 
iT.),  nk.;  —  češ. 

bajcsl9vje,  n.  bie  5!Kt)tI)Ploi]ie,  .fan..  Cig.Cl'.), 
nk. ;  —  češ. 

bajcven,  vna,  adj,  ^nilbcr  :  baje\  na  moč  bajil, 
Savr.(Let.). 

bajilen,  tna.  at//.  ;Vlilber  :  bajilne  pesni,  ^flubcr- 
flCJiilinc,   .SV .V. 

bajil9,  »J.  bn'5  ;^aubcriiiittcl,  .Mur.,  ogr.-Valj. 
(Rad),  Vyh.Št.;  rabiti  bajila  /<}per  bese  in 
čarovnice,  Savr.f l.ct.);  —  tiai  ^^nubciUHnf, 
bie  'i^eubiuoriiiifi,  Danj.  -  Mik.,  C. 

bajka,  f.  ba«  ^JJidrd)eii,  Z.,  I.jZv.;  bie  Wl)tl)e, 
ap.('T.). 

bajonet,  m.  vojaško  hotialo,  bn*  ^i^ajomtet 

bajta,  /.  bi-^lM'rue  .'Oiifie;  drvarji  v  gozdu,  pa- 
stirji v  planinah  imajo  bajte  \  začasna  sta- 
novališča;  nriiijelidc  3VUil)iihiitte,  bic  .Ucufd)c; 

—  prim.   it.  baita.   Mik.l h.t.i. 
bajtar,  rja.  m.  ber  ,Ueiijd)ler. 


bajtarica,  /.  bic  .fteiiidilertn. 
hajtarstv9,  n.  ber  Mciiidilcrftanb,  Cig. 
bajtati,  am,  vb.  impf.  mit  'iJrettcrit  unb  53altcn 

au?fteifcn,   au^^.^mmern:   -šterno,  jez  bajtati, 

bie  Gifterne,  bcn  S^eid)  jdjaleu,   V-Cig. 
bajtica,  /.  dem.  bajta. 
bajtnik,   m.  =  bajtar,  Jan. 
bajulja,  /.   nbajule"   imenuje  Stanko  Vraz  ne- 
kake otročje  narodne  pesmi,  Pjk.(Crt.  i3fj). 
bajiiljiti,   im,  i't.  /m/>/.  =  grdo    peti:    pijanec 

bajulji,    C. 
bak,  intcrj.  pfui!    BlKr. 
bak,   baka,    m.    berSR>ibbcr,    ber  Scitf)ommel, 

Danj..  ogr.- Valj. (Rad). 
bakalar,  rja,  m.  ber  ^>BaccaIauteu#,  Cig. 
bakalar.stv9,  n.  ha^  'iPaccalaureal,  Cig. 
bakan,   ana,   m.  bcr   5Bibbcr,    Valj. (Rad.);  — 

prim.  bak. 
baketnik,  m.  ber  fyac!e(jd)u!^,  Cig. ;  —  prim.  bakla. 
baker,  kra,  m.  'ifaž  Sitpfer,  Mur..  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.),  nk.;   čisti  b.  ba^  5cinf»Pfcv  (®Cir» 

fllpicr),   Cig.;  ->-  po  drug.  slov.  jezikih, 
bakica,  /.  nam.  bačica,  BlKr.;  —  prim.  bak. 
bakla,  /.  i)  bie  j^ndcl;   junge,  mit  'ipcd)  iiber- 

ftridicnc  'i3irfe  al«  i^acki,  Fr.-  C;  požigalna 

bakla,  bie   ^i>raubfarfcl ,   pogrebna  bakla,   bie 

lobevfarfct,  Cig.;  —  2)  =  kostenika,  C. 
baklada,  /.  ber  5acfe(,ytg,   Cig..  .fan.,  nk. 
baklanje,  n.  ba^  C^cftader,   Cig. 
bakhir,    rja,    m.   i)   ber   ^^acfclmadjcr ,   Z.;   — 

2)  =  baklaš,   Cig.,  Jan. 
baklaš,  m.  ber  ^^irfcltrdger,  SIS. 
baklati,  am,  vb. impf.  i)  ftort  brcniicii,  flammcn, 

fladeru,    Cig.,  Jan.;  —  2)    mit  cincm   yid)t 

t}in^  unb  l)cr  fabren,  Lašče  -  Levst.fRok.);  — 

prim.  nem.  fadcln. 
baklon9.sec,  sca,  m.  ber  ^ndcltriigcr,  Jan.,  nk. 
bakrač,   m.  fupferiicr  ileffel,  Mur.,  C;  —  tudi 

hs. ;   iz  tur.,   J)aH. 
bakrar,   rja,  m.  bcr  .Hupfcridimicb,  Z. 
bakrarnica,  /.  bic  Mupfcridmticbe,  Z. 
bakrar.stvo,  n.  biv?  .Miipfcridimiebiieuicrbc,  Z. 
bakrast,  adj.  fiipicrar^ig,  fiipferfdrbig,  Z. 
bakr9n,  adj.  fupferii,  .Slupfer  =  ,  Mur..  Cig.,  Jan., 

Cig.i '['.),   nk.;  bakrena   ruda,   biVo  .SI llpfcrcrj, 

Cig. I  I'.). 
bakrvna.st,  adj.  !iipfcrid)t,   Cig..  Jan. 
bakrvncc,  nca.  »i.  bie  .Sliipfcrlaiiir,  Z.;  modri 

b.,  i:rj.(Min.);  rdeči  b.,  bilo  ^Kotl)flipfercr,^,  Krj. 

I  Min.i. 
bakrenica,  /'.  boo  Cieuientuiaficr  (citic  fiiptcr- 

biiltige    Aliiifiilfi^it',    ^-V-    Lrj.fMin.r,    \>a'S' 

.SUipfeniuiijer,  .fes. 
bakrcnik,  m.  bii>^  .SUipfcrbeviitinnf,  Z. 
bakrenina,  /.  bie  .Sliipfcnimave,  Z. 
bakrcnjc,  n.  bic  iHntiipicniitil,  Z. 
bakriti,  im.  vb.  impf.  liertiipteni,  Z. 
bakrorč.stv9,    ;i.   bie   ,Uitpfer|"ted)evei,   (— šivo, 

Cig-'- 
bakrorez,     rv/.a.     nt.     ber    .Ullpfcrftid),    Cig., 

.lan.,   nk. 
bakrorezec,   zca.    »1.   ber   .Uupfcrftcdjcr,    Cig.. 

Jan.,   nk. 
bnkrorijzen,  zna,  ttt//.  .Mitpferffed)  :  bakrorczna 

.šola,  .Savr.f Let.). 


bakrorezje  —  balta 


11 


battica  —  bankir 


bakrorezje,  «.  =  bakrorostvo,  Jan. 
bakrov,  jdj.  ,^upfcr=:    bakrova   zelenica,    bci^^ 

■iPernflriiii,  O^r..  Ja>t. 
bakrovina,  /.  bic  iliipfoviimavc,  Jan. 
bakrovit,  aiij.  fupfcrlidltiil,  Z. 
bala,  /.    i)    bcr  ^^allcii;    b.    platna;    b.    slame, 

Fr.-C;  —  2)  Wi  niobilc  'ii^rautiiiit :  balo 

peljajo;  —  ■()  basi  '•^pfvicniciu-^ra-o  (stipa  pcn- 

nata),  Istrski  Kras  -  Erj.(  T.) ;  —  prim.il.balla, 

bev  'iBnIlcn. 
balada,   /'.  vrsta  cpičnih  pesmi,    bic  ^i^nltabc. 
balar,  rja,  »i.  bcr  ba'5  ^raiitflut  in  t>at^  f^ani^ 

bcž  "6voiitigam'3  fiilirt,  ^-'^  —  prim.  bala  2). 
balda, /.  bicfcr  'ipriuicl,  3/»;-. ;  bictcrStocf:  birič 

z  baklo,  Z.;  —  pogl.  balta. 
baldahin,  m.  ber  Jragljimmcl,  bcr  "iMalbndiin, 

( — kin,  Jan.). 
baJdina,  /.  =  bakla,   C. 
baleh,    m.  ein  Dd)§   tiou   bkij^flvaucr ,   faT)(cr 

(^arbc,  Tolm. :  —  prim.  kor.-  nem.  falch,  Dd)§ 

»Du  faljlcr  (^arbc. 
balestra,  /.  bic  51rinbruft,   C;  —  prim.  it.  ba- 

lestra. 
baleštrati,  am,  vb.  imyf.,  pogl.  baluštrati. 
balet,  m.  bcr  S3iil)ncntan,^,  bn^  'iSallctt. 
baiha,  /.  balhasta    (belkasta)    krava,    Tolm. - 

Krj.fTorb.);  —  prim.  baleh,  balhast. 
ba.\Y).&st,  adj.  trei^Iid),  grau  (posebno  o  živini), 

kor.-  Štrek.(LjZv.) ;  —  prim.bav.falh  =  fal)l, 

Štrck.(LjZv.). 
bathlja,  /.  =  balha.  Polj. 
bali,  interj,  (balita,  -e),  !omm(t),  Dol.,  .ŠY.;bali 

domov,    bali!    LjZv.;    brž    balite    no,    oče, 

Jurč.;  tudi:  bale,  BlKr. 
balln,  m.  i)  bic  fleinc  SiigcI  im  .*il'itgclfpicf,  Z.; 

bcr  tlcinc  Spiclftcin,  Z.;  —  2)  na  balin  ostrici 

koga,  jemanbcm  bic  Jpaarc  ganj  fur,^  fdjcrcii, 

BlKr.;    —    prim.    it.    (dial.)    ballino,     nam. 

pallino. 
balincati,  am,   vb.  impf.  mit  filtgclll  (Sknitcu) 

Ipiclcit,  Z.,  Ip.,  Prim. 
bališče,   n.  =  bala  2),  LjZv.,  Ljubljanska  ok. 
baliž,  »z.  =  bala  2),  Dol.;  —  prim.  kor.- nem. 
vallas,  vales,  =  bala  2);  it.  valigia,  f^etlctjcil. 
balkon,  m.  bcr  33aItDn,  0>.,  nk. 
balog,    m.   Uicifjcr   £id]§',    Tolm.  -  Erj.  (Torb.); 

gcficdtcr  Cd)ž,  Polj.;  —  prim.  baleh,  balha. 
baloh,  »i.  gro^er  Saubbaufd),  Fr.,  Ptuj-  C;  — 

prim.  bala  (?). 
bal9n,  »i.bcrlLhtftballon,  Cii^..  Jan.,  Cif^.fT.),  nk. 
bal^nek,   nka,  m.  dem.  balon.  Valj. (Rad). 
balotati,    am,    vb.  impf.  bummcž    obcv   UnrrC'? 

;^CUg   rcbcit,.  C,  Z.;  —  prim.  balovati. 
baiotavec,  vca,  m.  bcr  Sd}Uni$3cr,   C 
balovati,  iijem.  vb.  impf.  fnjcin,  )d)liiiibcn,  Ull-' 

gcrciiiirljcitcn   Borbringcn,    C;   p()antaiicrcit : 

bolnik  v  legarju  baluje,  C;  =  po  noči  raz- 
grajati, peti  in  pijančevati;  vso  noč  so  ba- 
iovali,  BlKr. 

balovina,  /.  ba§  ^friemcngrag,  (stipa  pennata), 
Kras  -  Erj.  (Torb.). 

balšica,  /.  neka  hruška,  Volče  pri  Tolmi)iu  - 
Erj.  (Torb.) ;  —  prim.  balhast. 

balta,  /.  1)  bic  ?(jt:  živina  gre  pod  balto  =  ko- 
ljejo živino, _;'i'^/).§^;  baio  33eil  bcr  Čičen,  Mik. 


(Et.);  flcinc  .?)anbajt,  Svet.(Rok.),  RlKr.;^^ 
.s^tamiitcrbcil,  Cif;.,  Jan.;  —  2)  bcr  ^^riigcl, 
bidcr  Stod,  Diet.,  Z. 

baltica,  /.  dem.  balta,  {(cillC  i^flnbajt,  .S7.,  AV. 

baltora,  /.  i)  bcr  .'pofcuIa|^,  Dol.,  Št.;  hlače 
na  baltoro  („bavtaro"),  Valj.(Rad); — -)  pl- 
baltore  (baltre) ,  ha^  i^a[{\{)^x  (na  pr.  pri 
svinjaku);  —  iz  nem.  ^-alltljor. 

balusati,  šem,  vb.impf.'^[a\\\iix\\,Mik.;  —  prim. 
balovati. 

baluštrati,  am,  vb.  impf.  luirrci?  ^^lig  fd})lid^^cn, 
(tudi:  balo-,  C  bele-,  .SY.,  Kr.;  — prim.  ba- 
lusati, balovati. 

balvan,  m.  i)  bcr  ^lHh',  op;r.-Let.; —  2)  bcr 
331111^11,  Jan.,  C,  Mik.;  —  ^)  bcr  i^lumpcn, 
Jan.,  yavr.-C.;  bcr  a31ocf  (min.),  Cig.(T.); 

—  prim.  bolvan. 

balvanstvo,  n.  bcr  ©iJ^^Cltbicitft,  Of^r.  -  Let. 
balzam,  m.  gost,  močno  dišeč  .sok,  bcr  'sBaljam. 
balzamar,  rja,  m.  bcr  ^alfonifriimcr,  Cig. 
balzamov,  adj.  Imlfnmifd),  "iBalinm,  Cig. 
balzamovina,  /.  btvS  'i}3alfam{)Ol5,  Jan. 
balzam,   m.  Dalm.,  —  pogk  balzam. 
bambus,  m.  hai  ^-Bambužroljr,  (bambusa  arun- 

dinacea),    Tuš.(R.). 
bambusov,  adj.  56ambu§=:  bambusove  palice, 

Tuš.(R.). 
ban,   m.  bcr  33anu§:  hrvatski  ban,  bcr  58.  DOlt 

ilroaticn. 
bana,  /.  pogl.  banja. 
banana,    f.   bic   'i^nitanc,    (musa    sapientum), 

Tuš.(RO. 
banda,  /.  bic  'ŠBanbc;  pos.  bic  TOufifbanbe. 
bandera,  /.  =  bandero,  bic  (^i^^^c;  —  tudi: 

bandera. 
banderast,  adj.  faI)itcitformig,   Cig.,  Jan. 
banderaš,  »;.  bcr  3"'if)iH'ntrdgcr, -V«;-.,  Ja«.,  C. 
banderce,  n.  dem.  bandero,  btVo  J^dl)nlcin,  Cig., 

Jan..  Npes.-K. 
bandfren,   rna,  adj.  ^Ql)ncn  ,  Cig.,  Jan. 
banderica,  /.  dem.  bandera. 
banderišče,  );.  bic  '^•al)iicuftangc,  Jan.,  DZ. 
bandfrnik,  m.  bcr  5\-al)ticntrdgcr,   Cig. 
bandero,  n.  bic  ^mljiic,  bic  J\-laggc;  b.  spustiti, 

bic  (^-aljnc  [trcid)Cll,  Cig.;  pl.  bandera;  —  prim. 

it.  bandiera,  nem.  biVŽ  i^aiuicr. 
banderon9sen,  sna,  adj.  flaggcntragcnb,  — sna 

ladija,  ba'?  (Šdaggcnjd)iff,  O'^'-.,  Jan. 
banderski,  adj.  (Vlnggcn  ,  Cig. 
bangar,  rja,  m.  bic  jtl)iirj)fo[tC,  (nav.  banger); 

—  prim.  vanger. 

banica,  /".  bic^-rnit  bcž  ^i^anU'o,  Z.,  Valj. (Rad). 
banja,  /.  ciii   laiigriiiibcS  (^^cfiifj   lunt  5^ottd)cr- 

arbcit,  bic  ilntimc,  V.-Cig.,  Jan..,  Št.;  —  (nav, 

bana;  iz  nem.  3Baimc.) 
banjica,  /.  dem.  banja.  Št. 
banjka,  /.  i)  dem.  banja.  Polj.;  —  2)  cin  plattcž 

Jragfai^  fiir  (Vliiffigfcitcn,  C,  Dol.;  dve  banjki 

vina,   LjZv.;  težka   banjka,   olja  polna,  Jurč. 
banka,  /.  i)  bic  il3anf  (cin  ©clbinftitnt),  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk;    —   2)  bic  ^.BantnotC,    Mur., 

stara  banka.  Št. 
banket,   m.  slovesen  obed,  ba'3  'šBantctt. 
banketen,  tna,  iHiV;. 'sBnntctt  :,banketno  vino,  hA-. 
bankir,  rja,  m.  bcr  'i^anqnicr,   Cig.,  Jan.,  nk. 


bankovec  —  bar^d 


-   12   - 


bartk  —  barli 


bankovec,  vca,  m.  bic  ^Santnotc. 
bankoven,  vna.  adj.  "i3anf  :  bankcnna  delnica, 

bic  "i^antattie,  Cii^.rT.j. 
bankovka.  /.  Jau..  popi.  bankovec. 
bankovstvo,  n.  baž  "sBantliicicn,  f-V^'. 
bankrot,  m.  bcr  'iPantcrint,  t^a^  ^^allimcnt,  0>.. 

•lan.,  lik. 
bankrotnik,  wi.  bcu  "i^autcrotticrcr,   C/>. 
banovanje,  ».  bic  ^Jlueubunfl  boi?  'i3auu?aintC'?, 

bic  '-bamtC'f)crricf)aft,  M- 
banovati,  ujem,  vb.  impf.  'i8anU'3  jcin,  Mik: 
banovina,  /.  baž^  Dont  'iBanu^  icflicrtc  i!Qiib, 

baž  "Banat,  >ik. 
banski,  adj.  '!&anaU,  Ci^.,  Jan.,  nk.;  b.  stol, 

bic  "-Baunltafcl,  O;,'.,  nk. 
banstvo,  u.  bic  '"^aitufMinivbc,  nk. 
bant9Č,  m.  bcr  'SBailClfan,  /W  Gradom  (v  Ro- 

diški  ^upij  —  Erj.fTorb.J. 
bantovati,  iijcm,  vb.  itnpf.  =  žaliti,  ogr.-Valj. 

fRadj;  (bantuvati,  C);  —  prim.magv.bantani, 

Mik.  (Et.j. 
bar,  m.  bcr  ftolbcn^iric,  (setaria  italica).  Hlad. 

(Rok.),   Tuš.fBj.,  Kr. 
bar,  adv.  =  vsaj,   tueuiflftcn^,   Danj.,    viliŠt.. 

ogr.;  ako  ne  curi,  bar  kaplja,   C;  —  prim. 

tur,  bari,  mag}-,  bar,  Mik.fEt.). 
bara,/,  bcr  Sumpf,  bcr  TOoraft,  Z.,  ?»/<-.;  mlake 

in  bare,  Erj.flib.xp.);  —  prim. barje;  hs.bara, 

bic  ''^fiite. 
baraka,  /.  bic  ^^aracfc;  —  prim.  koliba,  bajta. 
baranje,   n.  hd^  J^flcn;  —  prim.  barati. 
barant,  m.  =  kup:  b.  skleniti,  Npes.  -  Sclicin. 
barantač,  m.  =  kupec,  kupčevavcc. 
barantanje,  n.  =  kupčevanje. 
barantati,  am,  vb.  impf.  kiipčevati;  b.  z  žitom, 

s  kožami;  —  prim.  baratati. 
barantija,  n.  =  kupčija. 
barantavec,  vca,  m.  =  barantač. 
baratati,  tam,  vb.  impf.  i)  =  barantati,  Miir.. 

Lcvst.fRok.j;  —  2)  baratati,  ačem  =  ravnati, 

umflC()Cn,  Dcrfaljrcn,  .V«;-.;  jednako  baračc  se 

s  krščanstvom,  ogr.  -\'alj.(RadJ;  —  iz  it.  ba- 

rattare,  tQuicf)Cn. 

1.  barati,  am,  vb.  impf.  in  /'/.  frac^cn. 

2.  barati,  am,  vb.  impf.  mit  (Kifjciu  iBJoiicr  ab- 
britl)cn:  b.  kokoši,  svinjc,.U//c..SY. ;  barani  ječ- 
men =  'DJJnlfi,  Hip.fOrb.j;  —  menda  nam. 
obarjati;  prim.  obariti,  variti. 

barbar,  m.  surov,  neomikan  človek,  bcr33avbar. 
barbarizem,  zrna,  m.  bcr  ^i^orbarieiiiu^,   O^'.. 

./an.,   C.ip.rr.j,  II k, 
barbarski,  adj.  barbnri)d),  ''i^arbarcii  ,  Mm:,  nk. 
barbarstvp,  ;;.  bic  ^i^orbarci,   Cig.rT.j,  nk. 
barčcn,  čna.  adj.  -_.  barek,  .Mik. 
b.-irčica,  /.  dem.  barka. 
bard,  »1.  starokeltski   pevec,  bcr  ''iioibc,   0'^'., 

./an. 
barda,  /.neka  sekira,  C,  <)pr.-\'alj.(Rad);  ~ 

prim.  srvn.  barte,  kor.  -  nem.  partn,  /.  firpftc^ 

.'Oocfmciicr. 
hardovski,  adj.  'i^arbCM  :  bardovsko  petje,  ^V;,'. 
bar9d,   »1.  1)  pust  in  nerodovit  svet.  Malliiiijc 

(Kias)-Erj.(Tnrb.):  —  2)  cittc  2llllUiipf(illi,\C, 

Ravn.-C;    bic    tUCiftc    Sccrojc    (nvmpliaca 

albn),    Titš.iR.),  .Mcdv.tRok.j. 


barek,  adj.  indecl.,  pogl.  bari  k. 

barhan,   m.,   Cig.,  pogl.  barhant. 

barhant,  »i.  neka  tkanina,  bcr 'i8ard)Cnt ;  (par- 
hant,   Giits.,  barhent,  Jan.}. 

barhantast,  adj.  barcfteiitcn. 

barhantar,  rja,  m.  bcr  'i8arct)cnttpeber,  Cig. 

barhantcn,  adj.  "^ard)cnt'. 

barhantov,  adj.  =  barhantast. 

i.barigla,/.  1)  i)a^  '^ni\iia\^,  ba^  iicigel:  v  ba- 
riglah,  ki  so  razne  velikosti,  se  vino  pre- 
važa, Kr.,  jvihŠt.;  —  2)  =  piitrih,  SlGor.; 
bic  Scinflaidje,  Mur.;  —   prim.  it.  barile.  ^ 

2.  barigla,  /.  =  berigla  (ftniittcij,  Mur.,  v{hŠt. 

bariglar,  rja,  m.  sodar,  ki  barigle  dela,   C. 

bariglica,  /.  dem.  barigla;  1)  majhna  barigla, 
Kr.,  jvyliŠt.; —  2)  majhen  putrih,  ha^  Soanb- 
fiif^d)cn,  .Štrek.,  Kras;  Je  gosko  pojedel,  IJa- 
riglico  'zpil,  Vod.(PeSi);  "baž  SKcinfldjdjdjen, 
Mur.,  Slom. 

barij,   m.  "Ha^  'iBorilim  (chem.),   Cig.fT.j. 

barik,  adj.  indecl.  (iiftcrn:  b.  česa,  Guts.,  Cig., 
\pes.  -  Schcin.;  b.  na  kaj,  Guts.,  Mur.;  ni 
b.  iti,  cr  f)at  tcinc  i'uft  ^u.  cjcf)cn,  SlGradcc; 
tudi:  barek,  Guts.;  —  menda  iz  nem.  bcgicrig, 
Mik.fEt.). 

barikada,  /.  nanošena  zagrada  v  ulici,  bic 
•i^arricabc,  Cig.,  nk. 

barii,  m.  majhen  sodček,  držeč  6 —  i  3  bokalov, 
(biirill  DlKr.;  tudi  stisnjen  podolgast  sodček, 
držeč  I  —2  vedri,  BlKr.;  vino  pijo  iz  barilov, 
BlKr.,  DSv. 

barila,  /.  =  barigla    1),  BlKr. 

bariiček,  čka,  m.  dan.  barilec,  .S7. 

barilec,  tca,  m.  "itd^  ."oaiibfdv^djcn ,  C,  .Š7., 
BlKr. 

barit,  m.  bcr  33anit,  bcr  2d)UicripatI),  Cig.(T.). 

barjan,  ana,  m.  bcr  ilJoraftbcTOOtincr,  Lcvst. 
(Močv.),  nk. 

barje,  n.  bcr  iltoraft,  bcr  Suinpf,  Cig.(T.),Sov., 
nk.,   Ig. 

barjevec,  vca,   m.  ba»  Sumpfcrj,  Erj.f.Min.). 

barka,  /.  =  ladja;  —  prim.  it.  barca. 

barkan,  m.  =  barhant,  .fan.;  —  prim.  srvn. 
barkan.  Mik. 

barkar,  rja,  m.  =  mornar,  Mur.,  Cig. 

barkica,  /.  Mur.,  pogl.  barčica. 

barkolom,  loma,  »i.  =  ladjelom,  nk. 

barkostaja,  /.  =  pristanišče,  ./an.,  nk. 

barkoton,  m.  bic  Walccrc,  <>b  Dravi- C;  flrofjc^ 
Alll)'>ii1lifi,   z.;  —  iz   it.   barchettone  (r). 

barkoviinjc,  n.  bo^  JvratUi)clii,  .*/• 

barkovati,  iljem,  vb.  impf.  friUid)cht,  forjdicii, 
Z..  .M.;  —  prim.  barati. 

barlati,  am,  vb.  impf.  fid)  ,yi  id)Qffcit  luadlCll, 
JilKi: 

barli,  in.  pl.  bcr  3d)Cr,^,  1'.-  Cig;  barle  pri- 
povedovati. Iccrc^  ;V'"i1  fr,vil)lcn,  Z.:  na  barle, 
in  bcii  l.a([  l)iiiciu,  iiio  'iAlauc,  Zv.,  BlKr.: 
na  barle  hoditi  po  svetu,  BlKr.;  na  barle 
življenje  vagati,  Jap.fPrid.);  ne  prodam  na 
bnrie  =  na  same  besede,  brez  druge  trd- 
nobe,  Iajšcc  -  Levst.(Rok.);  priče  ne  gredo 
na  barle  (t.  j.  brez  poziva  od  sodišča).  }fo- 
kronng;  —  morda  od  it.  parlare,  jprcd)Ctt, 
Lcvst.  (Rok.). 


bar9ka  —  barvil9 


-  13  - 


barviten  —  basnosl9ven 


baryka,  /.  Me  ''^Hn'viicfc :  ~  prim.  it.  parrucca. 
bar^kar,  arja.  m.  i^ci"  ''l.H'iiiicfoilliini.1)CV,  Cii:..Jan. 
bar()karica,  /.  tiio  '|.Hn'VUcfenmadicviu,   Oy. 
bar^karstvp,  u.  bic  'i^enuctfiunacliiTCi,  C;>. 
barometer,  tra,  m.  bili?  "iVivometcr ;  dvokraki  b., 

ba?  ."ocberbaroiiiotci,  Scii.'I-'i-{.j. 
barometrski,  c^Jj.  baroiiictiijdl. 
baryn,  vi.  bcr  *i8avon,  t>cv  (yrcif)err. 
bar^nčuk,  čka,  m.  Jem.  baron;  boter  baron- 

ček,  Jure. 
baronesa,  /.  bic  53aronc)ic. 
barpnica,  /.  bic  ^Bnronin,  bic  grcifrau,  Mur.. 

Cif;.,  Jan.,  nk. 
baronija,  /.  Cig.,  pogl.  baronstvo. 
baroninja,  /.  =  baronica, 
bar^niti,   vb.  inipf.  baronificrcn,  CifC. 
bar()nka,  /.  =  baronica,  Cif^.,  Jan. 
bar^novka,  /.  bic  ''^oronin. 
bar9nski,  adj.  Jvvctbcrni',  freibcrrlicf). 
bar9nstvo,  n.  bic  Jvrcil)en"nn.nirbc. 
barorkla,  /.  bic  Spiclfuget,   „lesena   krogla  v 

\s,ro^ ,  Banjščice  - Erj.fTorb.).;  —  morda  iz  it. 

pallottola,  ilugcl. 
barorklati,  am,  vb.  impf.  mit  Sitgcln   ipicfcit, 

igrati  z    barorklami,  Banjščice  -Erj.fTorb.j. 
barovec,  vca,  m.  kaša  iz  bara.  bcr  (S"Cnd)brei, 

Jan. 
baršun,  m.  bcr  Sailtiitct,  Mur..  Mik.;  —  tudi 

hs. ;  prim.  magv.  barsonv. 
baršunast,  adj.  Sammet-,  iammtartin,  •'^'^"• 
baršunat,  ata,  adj.  =  baršunast,  Mur..   Jan. 
baršunov,  adj.  jamnitctt,  nk. 
baršunski,  adj.  =  baršunov.  Mik. 
bart,   m.  =  -krat,   sttial;    —    prim.  srvn.  ein 

tart.  Mik. 
bartolščica,  /.  neka  hruška,  Valj. (Rad). 
barusa,  /.   bo§  'iBarttiaar,   Mur..    Cig..   .lan.; 

pl.  baruse,    bcr  33ait,  Mur..  Danj..   SlGor.; 

—  prim.  ruše. 
barusač,    m.  bcr  Qh"Df3bart,   Mur.,    Cig.,  Mik. 
barusast,  adj.  bdrtig,  Mur.,   Cig.,  SlGor. 
barusnik,  m.  =  barusač,  M. 
barusnjak,  m.  =  barusač,   C. 
bar\'a,  /.  bic  j^arbe,  Cig.,  Jan.,  nk.;  žive  bar\'e, 

t)Dd)f arben ,   Cig. ;   ban-e  ubrati ,   colorieren , 

Cig. (T.);  —  prim.  češ.  bar\-a;  iz  nem. 
barvanje,  n.  ba§  gdrbcn,   Cig.,  nk. 
bar\'ar,  rja,  m.  bcr  jViilbcr,  Cig.,  Jan.,  nk. 
barvarica,  /.  bic  ^'''^'"^rin,   Cig.,  Jan. 
barvarija,  /.  =  barvarsr\o,  Cig..  Jan. 
barvarnica,  /.  bic  ^(irbcrlfcrfftdttc,  Cig. 
barvarski,  adj.  ^arbn-,  Cig.,  Jan. 
barvarstvo,  n.  bas  ^drbergetrcrbe,  bie  f^arbem, 

barvast,  adj.  farbig,  Cig.,  Znid. 

barvati,  am,  vb.  impf.  fdtbcn,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

rdeče,  črno.  b.,  tudi:  na  rdeče,  črno  b.,  Cig.; 

b.  se,  fid)  )d)minfcn,  Cig. 
barven,    vna,    adj.  jyarben=;    barvni    čut,    bcr 

pvarbenfinn,  barvna  slepota,  bic  ^^orbciiblitib' 

l)cit,    barvni    odklon,    bic    d)romatiidic    '^Ib^ 

tt)cicf)ung,  Znid.;  farbig,  d)romQtiidi,  Žnid. 
barvilo,   n,  ha^   ^(irbcmittcl ,   bcr    gdrbcftoff, 

Cig.,  Jan.;  ba^ '•pigment,  Cig.,  ,Jan.,  Cig.fT.j, 

Erj.  (Som.). 


barviten,  tna.  adj.  fiirbcilb:  barvilna  moč,  bic 
(^•dvbcfvaft,  Žnid.;  barvilna  prst,  bic  Jvarb' 
crbc;   barvilni   izlečki,   JvdvbCCilractC,   DZ. 

barvina,  /.  bcv  Jvarbciiftott,  Cig. 

barvitost,  /.  hm  (iolorit,  Jan. 

barvnica,  /.  i)  bic  5f>vbcnmuid)c(,  Jan.;  — 
2)  zemlja  b.  =  barvilna  zemlja,  Cig. 

barvnik,  m.  tai'  A'rtvbciifdftdion,  Cig.,   C. 

barvomer,  mčra,  m.  bcr  ?vavbcnillC)')Cr,  Cig.(T.). 

barvotisk,  m.  bcr  Jvarbcnbviict,  Cig.,  Jan. 

barvovit,  adj.  farbcurcidi,  Vest. 

barvoznanec,  nca,  wi.  bcr  JvfTbcnfunbigc,  Cig. 

baržun,  m.  Guts.,  Mur.,  C,  Valj.fRadj,  pogl. 
baršun. 

bas,  »J.  i)  bie  ^ai^jftimmc,  bcr  'i8nf§;  debeli 
bas,  bcr  Oirofebaf'^,  glavni  b.,  bcr  Sontrabaj'?, 
mali  b.,  ba5  ^-Baffetdicn,  (-ig;—  2)  bie 'i^ai?= 
geige;  Ne  maram,  zavpije,  za  gosli,  za  bas, 
'PreL 

basač,   m.  bcr  ^^Htdcr,  C.ig.,  Jan. 

basalen,  Ina,  adj.  jum  Stopfcil,  ^abctt  bicitcnb, 
Cig. 

basatnik,  m.  bie  StDpfftangc  ber  ll^tlilcr,  Z.; 
ber  ^!}>arfftLirf,  Cig.;  bcr  Se^folben  (pri  topovih), 
V.-Cig.;  cin  SScrf^eug  sumStopfenbcr3Biir)tc, 
Štrek. 

basalo,  n.  citt  SSerfjcug  gum  Stopfen:  ber 
■ijjfeifcnftopfcr,  Cig.;  "i^ii  iiabcitiertjcug,  Cig. 

basanje,  n.  ba§  Stopfen;  baž  Sabcn  (činel 
OkMucl)re'5). 

basar,  rja.  m.  bcr  ^aflgcigcr,  Cig.,  Jan. 

basati,  bašem.  vb.  impf.  l)inein)tOpfcn;  v  žepe  si 
kaj  b.;  iiollftopfeii ;  koš,  trebuh  b.:  lobcn  (cill 
©cineliri,  puško  b.;  b.  se  kam,  fid)  irgcnb= 
n.ipf)in  brdngcn;  —  prim.  nem.  fafjcn,  Levst. 
(Rok.). 

basek,  ska,  m.  dem.  bas,  ba5  ^Bafjcttc^en,  Cig., 
Jan. 

basem,  smi,  /.  =  basen.  Diet.,  C,  Ro\.-Kres. 

basen,  sni,/,  i )  einc  crbid)tctc  @r,vil)lung,  etlnaž 
(Srbid)tetC5;  imeti  kaj  za  fabulo  ali  b.,  Trub. 
(Post./;  basni,  Ja&eln,  Dalm.;  —  2)  bic  '^abci 
(al§  i}itcraturgattunqt,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  nk. 

basenca,  f.  dem.  basen;  (basemca,  \'alj. 
JRadJ).  ■ 

basenka,  /.  dem.  basen,  Mur. 

basenski,  adj.  ^ahcl- ,  \abcii)a^t,  Cig.,  Jan.; 
b.  svet,  bic  gabellDClt,  Jan. 

basilo,  n.  bic  i^abiing  (5.  ^.  cineš  Sd)ic)V 
geivef)rce),  Cig.,  DZ. 

basist,  m.  bcr  ^Baffift. 

basivo,  n.  =  basilo,  Jan. 

basna,  /.  =  basen  i),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C, 
Trub.;  prazne  basne,  jv^liSt. 

basnar,  rja,  m.  i)  bcr  JabcUjanl,  (basmar,  C); 
—  2)  bcr  gabelbic^ter,  Cig.,  Jan.;  pogl.  basno- 
pisec. 

basnarstvo,  n.  bic  f^abelei,  Cig. 

basnati,  am,  vb.  impf.  (SrbiditctcS  crjatjleii,  fa-- 
bcln:  to  babe  basnajo,  ^'I'^/:,$^ 

basnopisec,  sca,  m.  bcr  ^abclbic^tcr ,  Jan., 
Cig.rT.j. 

basnosl^ven,  vna,  adj.,  Cig.,  Jan.;  pogl.  baje- 
sloven. 


basnosl9VJe  —  baterijski 


14  — 


batevce  —  bazilisk 


basnosl9vje,   h.    i)   bie   {Vabclfcf)rc,  Jati.;  — 

2)   0"_ir..  Jan.,  pos}.  ba)csk)vje. 
basnovati,  ujcm,  vb.  impf.  fabclll,  Jan.,  nk. 
basnovit,  aJj.  fabclrcic^,  C;^. ;  basnoviti  iztok, 

Sl\. 
basulja,  /.  rt)ciblicf)e§  'iDJa)tjcf)iticin,   .U//r.,   Z.. 

I,iXv..  Gor. 
basuljec,  Ijca.  >H.mannli(^cš5Ra)tjd)tt)cin,.^/..Z.. 

Gor. 
basov,  aJj.  ^Saiš=:  hasova  struna,  Ci^. 
bas,  aJv.  fjciabc,    juft:    baš  denes,  bas  tod   Je 

prišel,  Levst.fSauk);  Iščimo  si  pomočnika, 

Zdaj  je  sila  baš  velika,  Vod.CPes.j;  ne  more 
.  se  baš  trditi,  mmi  faiiii  niriit  flcrabc  bcIiaiHJtcn, 

LjZv.;    —    allcrbillfl^:    baš    ko    bi   glave    ne 

imel,  \a,  tucnii  er  fein  ialcnt  pttc!  Mima 
Peč  (Dol.);  —  burd)au5,  Ptuj  -  CaffVcst.J; 
baš  nič,  Levst.(Nauk). 

basa,  e,  m.  =  paša,  Ci^.,  Jan..  Spes.;  — 
iz  tur. 

baška,  /.  bic  .Viirtciitaidie,  Cig.,  Gor.  -  M. ;  — 
pri  m.  nem.  ^Satjacf,   C 

bašti,  adi'.  =  baš,  Mik.,  i>yhšt.  -  C;  bašti  bi 
bilo  dobro,  frcilic^  ludre  cž  gut ,  Pohl. 
(Gram.);  o  bašti  ne!=  o  seveda  ne!  (iro- 
nično), SlGor.;  Žena,  danes  ni  mraz.  — 
Bašt(i)  mraz  je,  Zatičina-Vrt.;  (tudi  bašte: 
baštc  je  je  škoda.  Jure.;  a  če  pojdeš  pit. 
ni  treba,  da  bi  šel  bašte  mej  tiste  najbolj 
neumne  in  pijane,  Jiirč.;  bašte  slabo  bi  bilo, 
ko  bi  me  ti  ne  ugnal  v  kozji  rog.  Koder 
I  Marjetica] ;  prim.   Cv.  X.  4). 

baštlja,  /.  bic  'Caftci,   Cig..  Jan. 

1.  bastati,  am.  i'^.  itnpf.  haš  llntcvl)ols  jdiccfcn: 
hosto  baštati,  \'.-Cig.;  =  butarice  (it.  „fa- 
scetti")  delati. 

2.  baštati  se,  a  se,  i'.  impf.  bašta  se  mi  =  ljubi 
se  mi,  Jan.,  .\6tr.;  —  iz  it.  bastare,  f)in= 
rci(^en,  C 

bat,  »J.  i)  bcr  .Vlolbcit,  Mur.,  Cig..  Jan..  Sen. 
(Pix-);  bcr  itolbcnftorf,  bic  ilculc,  C;  Pri- 
pravil je  že  meč  'no  bat,  Omamil  je  je  z 
batom  vse,  Danj.;  baš  Sccptcr,  kraljevi  b., 
Mur.;  b.  i  kraljestvo,  kajk. -Valj.fRadj;  z 
batom  živeti,  aiif  fliofjcm  Jviifjc  Icbcil,  C; — 
2)  bcr  .'OPl,^}d)Iaflcl,  bcr  ,'OPl,iliaiuiitcr,  Diet., 
Cig.,jy{li^t.; —  O  bcr  J^rud)ttcilbcii,  koruzni 
b..  C.;  biit,  Valj.fRadj;  — prim.  bet. 

batalija,/.  Cig.,  pogl. bitka,  bitva;  (it.battaglia). 

bataljon,   m.  oddelek  vojaštva,  bO'?  'sBatailloit. 

bataljonski,  adj.  i^atnidoiie  . 

batast,  adj.  folbcuformifl,  folbid)t,  Cig.,  Jan. ;  — 
prim.  betast. 

batati,  am,  vb.  impf.  jd)laflcn,  prilflcln,  Mur.; 
(tudi   hs.). 

batec,  tca,  m.  dem.  bat;  flcincr  .'oo(,S)■d)lt^c^cl, 
Diet.,  C.;  bobnarski  b.,  bcr  IromniCljd)IOi1cl, 
Cig.;  bcr  Tctirtclbiiimiicr,  Cig. 

batck,  tka,  »1.  dem.  bat:  bic  .HllOJpC  mi  'i^iiumcil, 
bic  'iHluinciifitPJpc,  C. 

batLi.tla,  »I.  :^  čoln,  Dalm.;       prim.  it.battello. 

baterija,/,  oddelek  topništva,  bic  ^i^attcric;  — 
inagnctska  b.,  iililililCtijdKv  Worta,yit,  b.  \ 
koritu,  bcr  Trofloppiirat,  Cig.' I.j. 

baterijski,  adj.  'i^altcric  . 


batevce,  n.  =  betevce :  prav  malo  (kake  reči), 
Cemšen  ik  (Gor.j. 

bati  se,  bojim  se,  vb.  impf.  j^rurdit  f)Qben, 
fiirc^tcn;  b.  se  koga,  česa.  jcmanbcn,  ctiuaš 
furd)tcn;  bojim  se,  da  bo  jutri  deževalo,  bo- 
jim se,  da  bi  jutri  ne  deževalo,  id)  fiird)tc, 
baf^  ii  morgcn  rcflnc;  bojim  se,  da  se  mu 
bo.  da  se  mu  ne  bi  kaj  pripetilo,  id)  furd)tc 
baj^  ilim  cttna^  .^iiftORC;  jaz  se  ne  bojim,  da 
bi  tebe  utrudil  ali  tebi  nadležen  bil,  Jap.; 
■i^cbcnfcn  trogeit,  furd)tcn:  Z  roko  migni,  ak" 
bojiš  se  govorit",  Preš.;  on  se  boji  tudi  naj- 
manjšega človeka  razžaliti,  Ravn.;  b.  se  za 
koga,  um  ^enianbcn  fiirditcn,  bcjorgtfcin;  fid) 
idicucn,  Sdicu  l}abcn,  bati  se  dela,  arbciti? 
idicu  icin. 

batic,  m.  =  batec,  Habd.-Mik.kajk.-  Valj.fRadj. 

batica,  /.,  pogl.  betica. 

batina,  /.  bcr  "^^ritcicl,  bcr  Stod,  Mur.,  Jan.; 
dobil  je  batine,  cr  I)Qt  ^^iriigcl  bcfontiucn, 
jv^hSt.,  Dol.;  —  hs. 

batist,   m.  neko  tenko  platno,  bcr  'Satift. 

batistast,  adj.  batiftcn. 

baton9sec,  sca,  m.   i)  bcr  .<^ olbcntrdger,  Cig.; 

—  2)  bcr  i^euleutafcr,  Cig. 

bator9Žec,  žca,  m.  — žci,  fcultjornige  ftleinfcifer, 

Cig. 
batritelj,  tn.  bcr'i)(ufmuntcrcr,  kajk.-Valj.fRad). 
batriti,  im,  vb.  impf.  oilfmuiltcrit,  troftcn,  ogr.  - 

C,  (od  magv.  bator,  hraber,   Dan.j. 
batriven,  vna,  adj.  i)  bclicr^t,  mutl)ig,  C,  ogr.- 

Let. ;  —  2)  troftlid),  ogr.  -  M. 
batriveti,  im,  vb.  impf.^  batriviti,  ogr. -Valj. 

(Rad). 
batrivitelj.   »1.  bcr  Triiftcr,  ogr. -M. 
batriviteljica,  /.  bic   iroitcriit,  ogr.  -  M. 
batriviti,   im,   vb.  impf.  aufmuntcrii,  trijftcn, 

Mcg.,  ogr. -M.,  C. 
batrivnost,  /.   i)   bic  '!Bcbcrstf)Cit,  Valj. f Rad), 

—  2)  bic  2id)crl)cit,  ogr. -Valj.fRadj. 
bavbav,  m.  bcr  'Kauumu. 

bavec,  vca,    m.  bcr   55?auiriau:   bavcc   gre   po 

tebe !   (tako  otroke  strašijo),  St. 
baviti  se,  im  se,  vb.  impf.   i)  fid)   mit   choo^ 

bcidliiftigcu,  fid)  abgcbcii,  nk.;  b.  se  s  pesmami; 

Prip.  -  Mik.:   malo  se  baviti  z  ljudmi.  Jure.: 

—  2)  =  muditi  se.  Jan. 
bavkač,  m.  bcr  "KaiUiniil,  Valj.fRadj. 
bavkati,    kam,  čem,  vb.  impf.    biiffcit,    bcllcn, 

Cig.,  \'rt.;  pes  bavče,  jv^hSt. 
bavkniti,  nem,  vb.  pf.  eincil  'iPcllaiit   UOIi  fid)       • 

gcbcit,  Cig. 
bavtara,  /.  (.V^'. ;  hlače  na  bavtaro,  Valj.(Rad); 

pogl.  baltora. 
baza,/.  =  p<»časnež,  Cemienik: —  prim.  bezati. 
bazalt,   »I.  bcr  "sbafolt  (min.). 
bazan,   »1.  Cig.,  pogl.  fazan, 
bazar,  ra.  »1.  senjmišče,  pr(»dajališče,  bcr^i^i^ar, 

Jan.,   nk. 

1,  bazilika,  /.  ba'S  'i^afilicntraut  (ocvmum  basi- 
licinn),   Cig.,  Jan.,    Tuš.fR.). 

2.  bazilika,  /.    bic  "sHafilico  (čine  9lrt  Mirdjc). 
bazje,   n.  -     bezgo\je,  Re^.  -  Baud. 
bazilisk.   m.  bcr  ^^afili*[;  amerikanski  b.,  bcr 

.VaubcnbafiliiJt  (basiliscus  mitratus),  F.rj.fŽ.). 


buzniti  —  bpč 


—  15  — 


bičati  —  bedi^nj 


bazniti,  nem,  vb.  pf.  ftupfcn,  ftofeeit,  C;  angel 
ga  v  stran  bazne  ino  ga  ie  zbudil,  Ravn.; 
aufrCflCU:  angelova  prikazen  je  nič  prav  ne 
bazne.   7uji'm.;  —  prim.  bezati. 

1.  baza,  /.  tiio  'iM,  bic  Spvtc;  vsake  baze,  allcv 
Ici;  bic  ^{acc:  živina  dijbre  baze,  Z.;  —  prim. 
nem,  '^•a)(l. 

2.  baza,/,  cin  tcvraijcnfovmiflcv  'i8?oiiuiavtcutt)Cil, 
(„kar  je  leha  pri  njivah,  je  baza  pri  bre,>nih 
vinogradih"),  Ip. 

bažati  se,  am  se.  vb.  impf.  «oii  glcidier  Giattiuu^ 
jcin:  b.  se  s  čim,  Mur.,  Cig.;  —  prim.  i.  baza. 

bazilika,/.  =  prežilika,  Strck. 

bažol,  m.  =  tižol,    Tiiš.fB.J. 

baž^Ia,  /.  ^  fižol,   C. 

bčfla,  /.  bie  '©iene,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 
išči  sem  spadajočih  besed  pod  čebel-. 

bdeti,  im,  vb.  impf.  -=  bedeti. 

bgba,  /.  i)  bummcr,  einfalticicr  *i).1icnfrf);  — 
2)  bie  'ilJJcmmc,  Cig.,  M.;  —  prim.  hs.  beba 
=  otrok  (v  otročjem  govoru). 

bebarija,  /.  bie  ^3lUicrnt)cit,  Cig. 

bfbast,  adj.  tolpclI)aft,  bumili. 

bebati,  am,  r/?. ;»!/?/.  imncuftdnbUd)  roben,  („de- 
belo,  nerazumno  govoriti"),  C;  —  prim. 
stsl.  btbati. 

bfbček,  čka,  m.  dem.  bebec,  M. 

bfbčica,  /.  dem.  bebka,  3/. 

b^bec,  bca,  m.  ber  JiJlpcl,  bet  'Jropf;  bebca 
delati  iz  koga,  jemanbcn  §um  '"Jtarreit  Ijabeii, 
tliinfeln,  Jan.;  za  bebca  koga  imeti,  ,ynu 
^Bcften  l}aben,  Lašče  -  Levst.  (Rok.). 

beber,  bra,  m.  =  bober,  Meg.  -  Mik.,   C 

bfbež,  m.  =  bebec,   Cig.,  Glas. 

bfbica,  /.  dem.  beba,  Z. 

b^biti,  im.  vb.  impf.  i)  bumiit  mari)eit,  (jg.: 
b.  se,  fid)  albern  bctragcn,  Cig.;  —  2)  eincm 
ciii  ^lenbiucr!  Bonnačfien,  itjn  uberti3lpelu , 
Cig.,  C. 

b^bka,  /.  dem.  beba,  aniic  'Duivrin,  Mm: 

bfbkati,  am,  vb.  impf.  jum  "i^cftcii  Ijabeit,  Cig. 

bebljati,  am,  vb.impf.iallm,  Cig.;  unoer[tanblid) 
ipl"ed)en,  Levst. (Rok.);  —  prim.  bebati. 

bfbstvo,  n.  ber  i^tbbfinn,  bie  ^ummljcit,  C. 

b^bščina,  /.  =  bebst^o,  Ravn.  -  C. 

becati,  am,  vb.  impf.^  l'tupfen,  Jan.;  mit  bom 
2fUfee  ftofedl,  Cig.,  Šol.,  C;  konj,  krava  beca, 
Z.,   Gor. 

beckati,  am,  vb.  impf.  ftupfeit,  ftod)evii,  [tid)clli ; 
po  zobeh  b.,  in  bcn  ^^'jncn  ftDd)ent;  —  prim. 
becati. 

becniti,  becnem,  bacnem,  vb.  pf.  [tupfeit, 
ftofjen,  Dol.;  b.  koga  skozi  vrata,  Cig.;  — 
prim.  becati,  bacniti. 

i.beč,  a,  m.  i)  sod,  držeč  do  deset  kvinčev 
(600  bokalov).  Bilje  pri  Gorici-Erj.fTorb.J; 
—  2)  vodnjak,  v  katerem  voda  sama  izvira 
iz  tal,  ter  da  ne  bi  mogla  drugam  odte- 
kati, zatorej  tak  beč  nekoliko  oblože  s  kame- 
njem, Lašče -Erj. (Torb.),  Ig,  Gor.;  zajemni 
b.,  ber  Sd)opfbruniten,  V.-Cig.;  —  prim.  boč. 

2.  bf  č,  m.  čine  tleine  9JJiinsc,  C,  Mik.,  Istra, 
Rei.-C;  ber  ^^fcnnig,  Krelj;  do  zadnjega 
„bieča",  dol\no  pismo  i^  leta  lOftO.-Let. 
i8H~,  3i4\  —  prim.  it.  bezzo. 


brcati,  bečim,  vb.  impf.  blodcn  (o  ovcah),  Trub. 
(Post.);  fdireien,  pldrren,  M..  BIKr.;  otrok 
beči ,  _;')'7/i^7. ;  trenjen  (o  jelenu),  Cig.;  — 
prim.    bekati. 

bcček,  čka,  m.  dem.  i.  beč,  ba§  ^-dlMuMI,  (^ig.; 
sodček  od  20  bokalov  do  dveh  kvinčev, 
Ip.-Erj.(Torb.J;  (beček,  ba))  iBierfilfj,  \'alj. 
IRadj). 

bečela,  /.  =^  bčela,  čebela,  Gor.- Met.,  Levst. 
(Zb.  sp.J. 

bečka,  /.  =  kad,  čeber,    C.;  —  prim.  bečva. 

btčva,  /.  i)  bač'  (Viii-\  '^i'-'  2fil"C,  Cig.,  C; 
(1000  klgr.),  DZ.;  —  2)  bei  'i^ottii.i),  ./an.; 
—  prim.  bačva. 

becvar,  rja,  m.  ber  33ijttdier,  Jan. 

bečvarina,  f.  bie  3^onneniiebiir,  bie  'Xonnen= 
ijelber,  DŽ. 

bečvarstvo,  n.  bač'  i^ijttdjergenjeibe,  Jan. 

bečvica,  /.  dem.  bečva,   C. 

beda,  /.  bae- (Sienb,  Ja)i.,  Cig.  (T.),  nk.;  — iz 
drug.  slov.  jezikov. 

bedača,  /.  cin  buniinc^  ilnnb,  Mur.,  Cig.,  Mik. 

bedaček,  čka,  m.  dem.  bedak.  Valj.,  (Rad). 

bedačija,  /.  bie  'H)orlieit,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

bedak,  m.  ber  Sunuufopf ;  ti  bedak  ti!  bedake 
delati^  iz  koga,  j;cnianben  jiim  "iBeUen  baben, 
jv{hSt.;  bedaka,  kaj  si  je  izmislil  I  Mik.;  za  be- 
daka koga  kam  pošiljati,  n.  p. po  polževe  krvi, 
Xavr.  (Let.);  —  iz  tur.  bed,  zanikaren.  Dan. 

bedakast,  adj.  buntin,  nftrrijd). 

bedakati,  am,  vb.  impf.  b.  koga,  jcninnben 
,Vnn  ^^eftcn  l)alten,  BIKr. 

bedarija,  /.  bie  Jbor()eit,  bie  5carretci;  pustne 
bedarije,   Slom.-C. 

bedariti,  im,  vb.  impf.  bnmm  reben  D.  ()anbeln, 
C,  z. 

bfdast,  adj.  tbiiridlt,  bnmm;  bedasto  govoriti. 

bedast9Ča,  m.  bie  2l)itrt)eit,  bie  Snmmljeit,  C, 
BIKr..  kajk.-Valj.(Rad).  nk. 

bedast9Čiti,  im,  i'i'./w!//.einen  Unfinn  reben, 5/.V. 

bedaštvo,  n.  bicJljorljcit,  bie  3)umml)cit,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

bed^čen,  čna,  adj.  liiad)fam,   C. 

bed^cnost,  /.  bie  3Bad)iamfcit,  C. 

beden,  dna,  adj.  elcnb,  arnifeliij,  Jan.,  Cig.(T.), 
nk.;  —  prim.  beda. 

beden,  dna,  m.  =^  bedenj,  Cig.,  Jan.,  Valj,- 
(Rad.). 

bedenčast,  adj.  poln  bedencev,   Gor. 

bedenec,  nca,  m.  tia.i  ;pit';bliiyd)cn,  bav  5Kim= 
meri,  Cig.,  Dol.,  Gor.;  črni  b.,  bie  ^Branb  = 
blatter,  Cig.,  C;  —  morda  nam.  bodenec  (?). 

bedenica,  /.  bie  "Jcarcifle,  (narcissus  poeticus), 
Rodik-Erj.  (Torb.),    Trst.  (Glas.). 

bedenj,  dnja,  m.  i)  ber  'Soitid),  Cig.,  Jan.,  DZ., 
Levst. (Sank);  bie  SfiJeinfnfc,  Cig.,  C; grozdje 
vržejo  v  veliko  kad,  bedenj,  Hip.  (Grb.); 
velika  lesena  posoda  (kad),  ki  je  vendar 
manjša  od  plavnika,  Erj.  (Torb.); —  2)  bie 
^^ntte,  Istr.-C;  —  3)  I)ol)ter  'i3aumftamm, 
Mur.,  \'.-Cig.,  Jan.,  C,  Levst.  (Nauk) ;  v. 
bednji  ima  žolna  mlade,  Ljutomer-Raič  (X. 
kol.);  cin  ,yim'iyieneni"tod  au«flelibl)Iter^Sanm= 
\tci\mn,  Ilabd.,  Ip.-Mik.;  bukovi  bednji  rabijo 
namesto  panjev,  Levst.  (Bč.);  I)0^ler  93aum= 


bedenje  —  beganje 


—  16  — 


begati  —  bekiniti 


ftamm  alo^runncneinfoffung,  ogr.-C,  SlGor,; 

—  boč'  ^auni)d)iff  ,V  ^.  bei  bcr  Srf)iftiniiljlc,  l'.- 

Cifc.;  tudi  bčilenj.  Valj. (Rad j;  —    iz  nem.; 

prim.  st\n.  butinna,  snu.  biitc,  biiten.  Mik. 

(F.t.) 
bedenje,  n.  bod  ©arficn. 
bedeti.  im,  vh.  impf.  voad)  jciu,  tr»ad)cn:  vso 

noi.  smo  bedeli. 
bedljiv,   iva,   adj.  iracfliam,   C;    —    bedljivo 

spanje,  luiufit;  untcrbrocf)cncr  Sdilof,  bcr  !pal[i= 

Utlnf,  /-V.  -  C. 
bedljivost,  /.  bic  ©acfijamfeit,  C 
bednač,  m.bidcv:  Sc^cit  ^olj,  Valj.fRad); — 

prim.  beden. 
bcdnar,  arja,  m.  =  bednjar,  Jan..  BlKr. 
bednica,  /.  O'"-.,  .Jan.,  pogl.  beznica. 
bednjača,  /.  fjohlcv  'iBaumnamm,  C. 
bednjar,  rja.  m.  bcr  '^Ottdier,  Cif;..   C. 
bcdnjarski,  adj.  'ibtittdicrs  C.ig. 
btdnjast,  asta,  adj.  I)Ollt  (DOn  ^aumcit),  C. 
bedno,  n.  1)  =  bedenj  i),  C; — 2)  =  bedenj  2), 

SlGor.  -  Zora. 
bedra,  /.  =  bedro.  Z.,  Dalnu.  Št.,  ogr.-\'alj. 

(Radj. 
bedrast,  adj.  groRJdienfclifl,  Mnr. 
bedrat,  ata,  adj.  grpfjjdicntclifl,  Clg..  Jan. 
bedrati,  am,  vb.hnpf.  lal)m  flel)Cn,  Cig.;  o  pa- 
lici sključen  bedra.  Levst.^Zb.  sp.J. 
bedrce,  n.dcm.  bedro,  ba*  Sd)cn!cld)en ;  gosje 

b..  bic  0an?tcule:  pl.  bedrca,  Dol. 
bedrfsce,  n.  =  bedrce,  Jure. 
bedrf  nec,  nca.  m.  bie  ^impinctle  (pimpinella), 

Cig. 
bcdrica,  /.  ^=  bedrce.  Mur.,  St. 
bedrika,  /.  čine  ?(rt  ^Jlcpfct,  ^-        _ 
bedrinec,  nca,  m.  neka  trava:   bic  Jrillic  (tri- 

nia),   C. 
bedriti  se,  im  se.  vb.  impf.  ^infeil,  C,  (tudi  hs.). 
bfdrn,  adj.  Sdientcl=,  Cig. 
b^drnat,  adj.  bidfdKutclifl,  Cig..  Jan. 
bedrnica,   /.    ba«   ^armbcin,    Cig.  (T.),    Erj. 

f  Torb.  J. 
b9drnik,  m.  =  bedrenec,  O'^. 
bedr?,  n.  bcr  Cberid)cnfei;  (bedra,  bic  ^cine: 

podtrebušne  okončine  ali  bedra,  Erj. [Som./ ; 

v  gen.  poleg:  bedra  tudi  bcdr^sa.  Zora,  Sl\.J 

1.  beg,  m.  bic  f^liidit:  v  beg  se  pustiti,  bic  J^lucfit 
crflrcifcn,  Trub.,  Dalm.;  nav. :  v  beg  se  spu- 
stiti; tudi:  v  bege  se  spustiti,  \oi'.-C.; 
na  begih  biti,  im  'Scciriffc  jcin  i\u  ciitnicf)cn, 
Fr.-C;  na  begu,  fliiditiflClt  JviuV'?,  O^.; 
obrniti  se  v  beg,  fid)  ,^iir  Jvlud)!  wciibcn,  O"^'.  ; 
v  beg  pripraviti,  Mcg. ,  v  beg  zapoditi,  in 
bic  Jvlud)!  id)lQflcn,  Cig. 

2.  bfg,  m.  =  plemenitaš,  knez  (pri  Turkih);  — 
prim.  tur.  beg  =  gospod.  Dan. 

bf-ga,/. bcr ilaubfrofd),  C. :  —  prim.  magv.bekn, C. 

begaj,    m.  --    I.   beg,   M. 

begalen,   ?na,  adj.  ftčrcilb,  .fan. 

bLganica,  /.  1)  potica,  Bolc-Erj.iTorb.): —  2) 
bcr  "'l?alntbU)d),  Z.,  lUthinj-C.;  -  nam.  giba- 
nica; zaradi  pomena  prim.  presnec. 

beganja,  /.  —   beganica   2),   Radovljica. 

beganje,  n.  \ )  hai  .liinimblKrlniifcn ;  —  2)  bo«* 
3d)cud)cii,  bi>'ž  3rrcmad)cn. 


1.  begati,  am,  vb.  impf.  i)  ^in=  unb  ^cdaufcn; 
ne  begaj  za  vrabci,  kadar  ti  uhajajo  golobje, 
I.jZv.;  živina  bega  =  bczlja,  C;  begajoče 
oči,  id)nicifcttbc  iSiide,  Šol.;  —  2)  ^iif  unb  f)cr= 
trciben,  jdicudien;  pes  kuretino  bega;  —  b, 
koga,  irre  madicn;  ne  begaj  me!  —  Hctn^ 
miit()ifl,  furdjtfam  mad)cn,  C  Gor.-Levst. 
fRok.j;—  3)  b.  se,  fid)  nbmii^cn,  C. 

2.  begati,  am.  vb.  impf.  =  regetati,  C;  —  prim. 
bega. 

begav,  adj.  unbcftanbifl,  Jan. 

begavec,  vca.  m.    i)  =  begun,  Z.,  ZgD.;  — 

2)  bcr  'iScninrrcr,  Valj.  (Rad). 
b^gavica,/.  bcr  i.'aubfro|d),  C; —  prim.  2.  be- 
gati. 
b?ge,  /.  pl.  =  bregeše.  Z.,   C. 
begeč,   eča,  adj.  =  begljiv.  Z.,  Mik. 
begfše,  /.  pl.  Z.,  pogl.  bregeše. 
begetati,  etam.  ečem,  vb.  invpf.  =  beketati, 

Z..   C. 
begljiv,  iva,  adj.  fliid)tig,  unftfit,  unbcftfinbig, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
begljivec,  vca,  m.  bcr  i^liiditling,  Jan. 
begljivka,  /.  bic  Jvliiditigc,  Z. 
begljivost,  /.  bic  ^^"'^tiflfcit,  Jan. 
begnja,  /.  =  beg,   C. 
begoč,  oča,  adj.  =  begljiv,  Cig.,  Jan.,  nk. 
begoma,  adv.  jlictjcnb,  Mik..  Z.;  Begoma,  vo- 
jaki moji,  \sak  naj  zdaj  nazaj  hiti,  Spes.-K. 
begoten,  tna,  adj.  fliic^tig,  Jan.;  Begoten  smo 

neba  oblak,   Greg. 
begun,    »I.  bcr   ^lud}tling,   Mur.,    Cig.,   Jan.. 

nk.:  bcr  "Jcfcrtcur,  Cig.,  Jan. 
begunec,  nca,  m.  =  begun,   Cig.,  Jan.,  nk, 
begunka,   /.  bic  5liid)tigc,  M.;  —   krava,  ki 

pastirju    rada   uhaja.    Tolminski  hribi  -  Erj. 

rTorb.J. 
behete,  /.  košate,   bele   breguše,   C,  vihŠt.  - 

Zora. 
behtati  se,  am  se.  vb.  impf.  i)  fpicien:  otroci  se 

behtajo,  jagnjeta  se  behtajo  po  trati,  lilKr.; 

—  2)  fid)  abmiif)cn,  fict)  plagen:  b.  se  pri  delu, 

C;  —  prim.  i.  begati. 

1.  bfka,  /.  bie  5lcd)tuicibc,  bic  .^orbtceibc  (salix 
viminalis);  —  bic  ^Scibcnrutl)C  C;  beke  ali 
uprav  bekove  trte  se  razločajo  v  glavičnice, 
košnice,  in  straclje  (prim.  it.  strozzatoio, 
3trid  ,yim  Gninirgcii)  Ip.-Erj.fTorb.). 

2.  bfka, /.  svoje  ime  ovci,  ZemonfSotr.)  — 
Erj.  (Torb.) 

bekanje,    n.  baš  li^liifcn    (o  drobnici),    yfeg.. 

Boh.;  —  b.  tvojih  pesni,  (^(Mopliirr")  Dalm. 
bekati,  am,  »'*.  impif.  bli>fcn,  Mur..   C;  ovce 

bekajo,  Kug.-\'alj.(Radr,  —  fd)Unil\cn,   C. 
beket,  eta,   hi.  bOv  Oicbli)fc  (o  drobnici)  Jan., 

M..  Valj. (Rad.) 
beketanje,    n.  ba^  ''^lijfcn  (o  drobnici),   Cig., 

.Jan. 
beketati ,    etam .    ečem ,    vb.    impf.  bl5tcu    (o 

drobnici).   Diet.,  Cig..  Jan..  C. 
bek^'%ti,  am,  vb.  impf.\A))M'K\^in,  SIS.;  —  prim. 

bekati. 
bekiniti  se,  im  se,  vb,  impf.  igrati  (o  otrocih). 

/'odkrnei-Erj.(  Torb.) ;  —  prim.  furl.  bacna, 

larnien,  Ixvst.(Rok.) 


b^kniti  —  betec 


-  17 


beleg  —  belica 


b^kniti,  btkncm,  vb.  pf.  cilicit  'iBIoTfaut  DOlt  \\6) 

ilClHMl,    C7;,'.,  M. 
hekot,  ota,  m.  =  bckct,  Jan. 
bykov,  adj.  Oon  ber  ^•lecl)tti'cibc;  bokovc  šibe. 
b^kovcc,  vca.  m.bcv  Js-U'dltllicitiCiibaunt,  O^.,  C 
bv'kovica,  /".  i)ic  Jvlcd)tuicit)ciinitlic,  BlKr. 
bfkovina,  /.  ba^  fVlcdjtliicibCiilioliV 
bfkovišče,  n.  ber  Crt  loo  ^knijtiucibcn  tuodjfcn, 

(.Vir. 
bfkovje,  n.  coll.  bie  Jvlccfltlucibcii. 
bčkovka,  /.  ciit  SiuflUogel  (svlvia  sp.),  Kras- 

Erj.(Torb.). 
bekovnjača,  /.  bcr  'iBcibcilforb  (-^  vitrnjak),  C. 
bekulja,  /.  iz  bukovih  vitcr  spletena  okrogla 

cajnica  z  locnjcm,  Laško fSt.J. 
bekuljica,  f.  Jem.  bekulja,  („bakulica'',LrtiA-o- 

(ilas.). 
bekiintati,  am,   vb.  imyf.  pogl.  bcketati,    ('. 
bčt,  I,/,  i)  ciitc^^lui]eutranfl)oit:  ber  flvauc  Stav, 

Kras-  Cii^.,   Jan.,  Erj.fSom.j:   (pri   konjih) 

Ip.-Erj.(Torb.J;   —   2)  bcv  ^Uieliltljait,   OV.; 

—  •^)  svinčena  b.,  bae  -BleilUCife,  DZ.,  C,  Erj. 
fMin.). 

bef,  adj.  tucifj;  beli  grad  (v  narodnih  pesnihj ; 
beli  dan.  bcr  IJcUc  Jag;  za  belega  dne;  ni 
bele  ni  črne  ni  rekel  =  ev  jililtC  Hf^l^  nidlt'o, 
Jure.;  belo  perilo,  friid)geii)a)d)cnc  'iKniidjc; 
belo  platno,  tueifjflcblcidrte  iiciiuuanb ;  bela, 
ime  beli  kravi,  ovci,  Erj.fJorb.j;  —  bela, 
bic  'i8lcid)jiid)t  =  bela  bolezen,  Cig.;  —  belo 
imeti,  bon  iiioif5Cit  ?flu)'^  I)aben,  C/>.;  belo, 
hav  SpliiitI}Ol,^,  Kcy.-C.;  —  belo,  Mš:  i^ett 
OOnt  ))iOtl)Un!b,  r.-OV;  —  železo  je  belo, 
bae  (Sijctt  ift  rtiuliciib. 

belak,  m.  OiuciBC?  2(i)WC\n, Dalm.-^'alj.fRad) ; 

—  2)  ber  Seifjfteiii,  Ci^.fT.j. 

belan,  ana,  >n.  ein  lUccnid)   mit  5Iad)5()aarcn, 

belanjek,  njka,  m.  bai-  CŠiuieifj,   C.,jvihŠt. 

belar,  arja,  m.  ber  '-J^leidier,    V.-Ci^. 

belarica,  /.  bie  "iileidierin,  CJ^. 

belarnica,  /.  bie  5^1eic^)fabrif,   Cig. 

belarski,  adj.  ilMeidier"^ ,   0>. 

bclarstvo,  n.  "iia-i  "i5lcid)euieaicrbc,  Z. 

belav,  ad.  lueifjUcl),  Mur..  Mik. 

betča,  /.  ime  beli   kravi,  Kr.-\'alj.(Rad). 

belce,  eta,  n.  i)  »DciJ3C5  2l)ier,  Z.;  ber  3d)immel, 
Jan.;  —  2)  neko  jabolko,  v  Brkinih  -  Erj. 
(Torb.),  LjZv. 

belček,  čka,  m.  dem.  belec;  i)  tt)ei§c§  3lf)ier, 
Mik.;  —  2)  ttjeifjC'?  Cfterci,  C. 

belčica,/.  neko  jabolko,  Podkrnei-Erj.fTorb.J. 

belec,  Ica,  m.  i)  ber  3BeiBe,  Jan.,  nk.  (opp. 
črnec);  —  2)  ber  'KHnfjfopf  ( Alflrfii^fopf),  ber 
ftaterlaf,  Ci^.,  Jan., Mik.;  ^  x)  meitiešs  ''^.^fcrb, 
ber  3rf)inimel,  Cig.,  Jan.;  —  nicifier  Cd)ii, 
C/^.,  Mik.;  —  4)  neko  jabolko.  Ljubljanska 
ok.-Erj.(Torb.);  —  5)  ber  'ildbit  (min."),  C/V. 
(T.);  —  G)  čine  ?(ugeutroufl)eit:  ber  graue 
3tar,  C;  —  7)  bae  3pIiiitl)ol,v  C;  '—  s) 
ber  .Uol';eit,  C  BlKr.-Mik.;  —  u)  fiebleidjlc 
^ciiiioaub,  Mik.;  -  ein  Veimuanblateit.iuorauf 
©etreibe  getrocfuet  mirb,  BlKr.;  —  10)  bcr 
^^sfennig,  Bes.;  prim.  belič;  —  "O  =  belar, 
ber  'il3lcid)er,  C. 


beleg,  ega,  m.  bfl^  Seitn5cid)cn,  ba^  9J?erfmaI, 

Cig.fT.),  C;  —   prim.  stsl.   beleg'i.. 

belegovati,  iijem,  vb.  impf.,  puncieren,  (:i^.(T.J. 

belcndati,  am.  vb.  impf.  irre  rcben,    pl)anta= 
)iereu:    bolnik    že    belenda,  jr/j^.SV. ; — -zvo- 
novi   belendajo,    t.  j.  vsi  se  ob    enem  brez 
reda  glasijo,  Savinska  dol. ;  —  prim.  magy. 
belend  (=  blen)  in  blencovati. 

belendrati,  am,  vb.  impf.  uiirrcs  3^"9  jdjltiaften, 
jv^liSt.   —   prim.   belendati. 

belfštra,  /.  ein  unfiiiuig,  unbejonnen  vebcnbcr 
ober  l)a:ibeliibcr  lltenjd),  Lašče- Levst.f Rok.). 

beleštrač,  m.  =  beleštra,  Lašče-Levst.f Rok.). 

belestralo,  «.  =  hc\ci,trji,  Lašee-Levst.(Rok.). 

beleštrati,  am,  vb.  impf.  unjimiiij,  imbcioillieil 
reben  ober  baiibeln,  Lašče-Levst.fRok.j,  Kr., 
St.;  —   prim.   baluštrati. 

beletrističen,  čna,  adj.  bel(etvifti)d),  Cif^.fT.), 
nk.;  —  prim.  leposloven. 

beletristika,  /.  bie  ^elletriftif,  »A-.;  —  prim. 
leposlovje. 

belez,  m.  =  belež,  bie  ^leid)c,  ber  '53leid)pfa|i, 
Mur.,  Ci^.,  Jan. 

belež,  m.  i)  boi?  "!yieid}cn,  bie  'i^leidie,  Cig.,Jan.; 

—  2)  ber  5lMeid)pUn^,  Cig.,  Jan.,  C;  —  -i,) 
bie  meine  2iutd)e,  bie  ilaltmild),  C;^.,  Jan., 
C,  Erj.  (Min.);  —  4)  belež,  bie  ;,u  blcidjcilbc 
^'eilinianb :  nesi  belež  na  belež.  Cig. 

beležek,  žka.  »i.bae 'D1terf,^eid)eu,  bie'i)tote,C.,«A-. 
beležen,  žni,  /.  boC'  3cidl''n,  bic  ^IJiarfc  (n.  pr. 

na  drevesih   znamenja,    da  jih  je  posekati), 

Krn-Erj.(Torb.);  —  bač'  9Jterfmal:  zbrisana 

beležen  vojništva,  Zv. 
beležen,  žna,  m.  bic ^aljrešjal)!,  letnica,  navadno 

z  apnom  narejena,    Temljine-Štrek.fLet.). 
beležen,    žna,   adj.  beležna  knjiga,    taš'  ''Hov- 

merfbiid),  Levst.  (Nauk). 
beležiti,    im,   vb.  impf.  bc,^cid)nen,    Cig.(T.); 

zlato   in  srebro   b.,    puitciereil,    Cig.(T.j;  — 

itotiereii,  «A-. 
beležka,  /.  bic  ''Jfotij,  DZ.,  nk. 
beležnik,  ?«.ber  lUotar,  Cig.(J.),  C,  DZ.,  Levst. 

(Saukj,  nk. 
beležniški,  adj.  9fotariat6',  DZ.,  nk. 
beležništvo,   n.  hai  3{otariat,  tik. 
belha,  /.  'Jcamc  ciner  nicifjen  Mul),    Tolminski 

hribi-Erj.fTorb.j;  —  prim;  balha. 
belica,    /.     i)  (ime    raznim    živalim);    lueitV? 

>iieiblid)e'5  Sdjaf,  C. ;  ivciiV  :^ic(\c,  Erj.  (Torb.) ; 

—  kuna  b.,  ber  Steinmarbcr,  (ilas.;  —  =  sne- 
žna jerebica.  Erj. (Z. j;  —  bie  ?)iiiuielntttter 
(coluber  natrix),  Štrek.;  —  bcr  '©ciHfiid) 
(leuciscus),  Erj. (Z.);  —  2)  ime  raznim  rast- 
linam, sadju  itd.):  neka  vrsta  pšenice,  Valj. 
(Rad) ; — bcr  maiiiUid)c  \)Qnf ;  —  bie  SBci^f  irfdjc ; 

—  ber  Inffetapicl,   C  Maribor-Erj.(Torb.); 

—  ^ic  3KHnf5birn,    Cig.;    Tolm.-Erj.(Torb.); 

—  bic  lueifse  ^4>flQume,  C,  BlKr.;  —  bela,  obla 
smokva,  (1..  Goriška  ok.  in  Ip.-Erj.(Torb.); 

—  neka  oljika,  Jp.-Erj.(Torb.);  —  neka  trta, 
C,  M.;  — Črnina  se  barva.  Belica  rumeni, 
Spes.-K.  ;--\)  ■^<\i  (Si,  M.,C..  ogr.- 1  'alj.  (Rad) ; 

—  4)  ber  iiiitter  bci  bcr  Cirjeugiing  be'3  '3Sa^ 
d)0lbcrbrantlt)eill5,  3/.,  C:  O  =  svinčena 
bel,  Jan.,  C,  DZ. 


Slov.-nem.  slovar. 


belič  —  beliti 


—  18  - 


belitnica  —  betko 


belič,  i'ča,  m.  \)  flciiic  filbcrnc  Scl)cibcmun5c: 
oltcr  Silbcrpfcmiiii,  Jam.:  pol  beliča  = 
cin  .'OcUcr,  (Juts.:  ali  se  ne  kupita  dva  vrabca 
za  en  belič?  Jap.:  —  iibl)pt.  ciiic  tlcinc  'JJcun.^c: 
nemam  beliča,  icl)  Imbc  fcillCll  iic(lcr;  —  2) 
bic  ,SUcii,v'ntc,  bcr  2aflctaiu1)er  (mert^us  al- 
bellus),    Ci^. 

beličtk,  čka,  adj.  ']d)m  \vc'\]],  jc()r  IDciji,  3/„ 
Fr.-C:  belički  hrami,  Daitj.(Posv.  p.). 

beličnica,  /.  i)  =  prašna  konoplja  (cannabis 
sativa),  \  'rsno-Krj.  (Torb.) ;  —  2)  neka  hruška, 
C  lilKt: 

belida,  /.  i )  9?amc  eincr  ttjciftcn  S^((\c,  C,  (ha- 
hovo- Kij. (Torb.);  —  2)  bic  Slalfmildj,  7'cm- 
Ijinc-Strck. 

belidica,  /.  dem.  belida:  ba^  ^Kioicl,  Re:;.-C.: 

—  2)  fčljouc«,  id)iiippiid)c$  ^JJJiibdjcn, /^t'i;.-C. 
belidič,  m.  lucifjcr  ;^icgcnbod,  C 

belika,  /.  neko  jabolko,  v  Brkinili-Krj.fTorb.). 
belittn,   tna,  adj.  ,^iim  '^Blcid)«!  iicf)brig,   O^. 
belilnica,  /.  bic  ^i3lcid)aunalt,  /)Z. 
belilo,  H.  1)  bic  \vc'\]\c  ^axbc,  ta^  ^HMfj,  O^'. 
(T.j;  bic  Iiiild)c:    b.  se  obleta,  lušči.   Cif^.; 

—  bie  lucifjc  2d)min{c,  0>. ;  —  2)ba^3:iin' 
d)cn;  —  t>a^  4^lcid)cti,  bic  'i^lcidjc. 

belin,  m.  i)  bcr  .Hafcrlat  (Vllbiiio),  oy. ;  —  ?) 
ein  »Dciijci^  H)icr  miiiiiilid;cii  Wcjd)Icd)tcsi,  C; 

—  lucifjci"  vunb,  C  JV-.  (.'.,  Mik. :  —  bcr  Sd)iicc 
Ijajc,  0>. ;  —  iiicificr  £dY^,  <■.'..•  — bcr  'Jln-ijijliiuv 
glogov  b.,  bcr  'i^oum  ober  .S^crfcnuuntlliitfl 
(pieris  crataej^i),  kapusov  b.,  bcr  .UolillUCtfj 
ling  (p.  brassicae),  repni  b.,  bcr  ■'Hitbcmiicill 
lillil  (p.  rapae),  repični  a.  ogrščični  b. ,  bcr 
)Hubcfaatl»eiBlincj  obcr  (^riinobcr  (p.  napi),  Eij. 
(Ž.);  —  3)  =  sneg:  Belin,  oj  skopni  že, 
LjZv. 

belina,/,  i)  baž  SScifj,  bic  mcifjc  ^arbe,  .U(•^^, 
.Jan.,  Mik.;  —  2)  ciuc  Xraubcnart,  Št..  Dol., 
v  liikinilt-Hij.fTorb.j,  Uicifjcr  .V)Cunijdl,  IV- 
t(>vcc(\'in.),  7'iumm.;  laška b.,nl)orubldUrincr 
■iBippadjcr,  fTrumm.J;  —  3)  t>a^  3pliutl)Lils, 
\'.-(j'^.,  Cif^. ('/'.);  —  4)  pr\'o  žganje,  bcr 
Vlltter,  \'.-Cig.,  (ior.;  —  3)  =  svinčena  bel, 
C  I.evst.(Xauk);  —  (V)  bQ5  ^JBcifjj^cilfl:  pro- 
ilajalnica  beline  in  platna,  Jiirč.;  (bn^  ilciu« 
i^cuii,  '■■'V,'.);  —  7)  čine  '}tuflcnfraitff)cit:  bcr 
(\raiic  3tar,  Min: 

bclincc,   nca,  m.  —--  belin  i),  Jan. 

hclinka,  /.  neka  hruška,  Z. 

bclinščak,  >«.  neka  vinska  trta,  .SKlor.-Ilrj. 
'Torb.  J. 

beliš,   m.  -^   beleZen  na  drevesih,   (beiiž)  Jan. 

bcli.sče,  n.  bic  ^iMcid)l"tdltc. 

belišiti,  im,  vb.  impf.  bc,^cid)ncn,  Polti.;  —  prim. 
beliš. 

belitcv,  tve,  /.  ba«(  SDcifiCii ;    -  boji  'iMoidicii. 

beliti,  im,  vb.  impf.  i)uicificii,  tiiiid)cit:  b.  hišo, 

sobe;    diines  belimo,   l)CllfC   fillb   tvir  lltit  bcill 

liind)cii  bcid)(iftiiit ;       lucif)  idimiiifcii,  ('.i^;.; 

bcjd)Oitincii,  <■.'»>.;        J)  bIoid)cii:    platno 

b.;  -     glavo  si  b.  s  čim,  fid)  tiiif  ciiicr  2ad)C 

bcil  ilDpf  ,\Crbrcd)Cll ;  skrbi  nas  ne  bodo  dalje 
trle  in  belile,  Kavn. ;  -  ;;)  flliiljcilb  IliadjCII ; 
železo  b. ;   \vt\\]  ficbcii:   srebro   b.,    <:i^.('l'.); 

peč  b.,  Ijcifj  modKii,  ('.,  l'olj..jv{UŠt.:      h 


koga,  jum  ^crnc  rci,^cn,  C,  Z. ;  — 4)  jd)ma^cn, 
fetteit:  jedi  b. :  delo  beli  vse  jedi,. /a«. ('.S'/«)'«.;; 
resnice  b.  komu,  jcmailbciu  bcrb  bic  'S?af)rlicit 
iaflcit,  C;^'.,  M.;  —  5)  abbafton,  abrinbcii: 
kolje,  trte,  smreke  b.,  C,  lilKr,.j;'ihŠi.;  ko- 
ruzo b.,  fd)dlcii,  BlKr.;  —  bic  .s>aut  Qb,vel)cn, 
jd)inbcit :  kozla,  jagnje,  padnino  b..  Z.,  BlKv.  ;  — 
jciiianbcit  id)inbcii,  bctriiflcn,  C;—  u)\>.  se, 
ircif}  fdjimmcrH,  ('..;  gore  se  bele.  Zora;  — 
beli   se,   eš  ^\t[){  \\\i  JBcifjC,    Gy. 

belitnica,  /.  =  belitnjak,  kajk.-Valj.(Rad). 

belTtnjak,  m.  bcr  35Jdid)jubcr,  Valj. (Rad). 

belTvec,   vca,    m.    1)  bcr  liindjcr,  Og.,  Jan.; 

—  2)  bcr  33Icid)er,  Mm-.,  Cig.,  Jap.fSv.  p.), 
Ravn. 

belivka,  /.  i)  bie  3:iind)crin,  O;,'.;  —  2)  bic 
■iMcidjcrin,  Mm-.,  Cig. 

belivsčina,  /.  bcr  ^^leid)crlDf)U,  Cip. 

bclja,  f.  1)  bic  3:iuid)unfl,  0>. ;  —  2)  biciMcidjc, 
Cig'. 

beljača,  /.  ber  2:iind)pinjcl,  O/,'. 

beljačec,  čca,  tn.  Bleitv.fLet.J,  pogl.  beljako- 
vina. 

beljaj,   m.  neko  belo  jabolko.  Mik. 

beljak,  m.  i)  bas  ©ilDCifj;  —  2)  =  svinčena 
bel,    a  g.,  Jan. 

bcljakovec,  vca,  m.  bcr  ©ilucijjftoff,  Cig.,  Jan.: 
-  pogl-  beljakovina. 

beljakovina,/,  bcr  ISilucifjftoff,  Cig.(T.),  Erj. 
(Som.  J. 

beljakovinski,  adj.  (Situcifj,  .Voj'. 

beljava,  /.  ba^  '25Jcif5,  bic  \x>t\\]t  ^arbc,  Cig., 
.lan..  Mik.;  \'aša  hvala  je  'zgubljena,  Vaša 
b'ljava  zatopljena,  \'od.( Pes.);  zid  beljavo 
izgublja,  bic  35}niib  tucifjt  ab,  Cig. ;  —  2)  ba^ 
SpHutbol,^;  —  3)  bcr  sum-ft  abiic.^oflcuc  'i^rant- 
lucill,  Šol.;  ^žganje  od  prvega  teku",  Pire; 
zdaj  še  beljava  teče.  Z.;  —  4)  svin- 
čena b.  =  svinčena  bel,  C; —  5)  bfl^ 'i^lci 
d)Cll,  bic  ^lcid)C,  Cig.;  pri  beljavi  se  platno 
lehko  pokvari,  Gor.;  —  d)  ba$  Jiilu1)Clt, 
Cig.;  danes  imamo  beljavo,   (ior. 

beljavina,  /.  1)  ==  nicifjc  '3Sii|d)C,  lirdofGor.J; 

-  2)  bcr  3plint,  Črnieefdoris.J;  —  3)  coll. 
,UllflUll,',id)aliMl,   lUKr.:   ~      tudi   beljavina. 

beljenik,  »i.  bic  flcblcid)tc  iiciiiluanb :  pet  lahti 
beljenika,    (ior. 

beljenje,  n.  i)  bosi  SBcijšcit,  ba*  2iJnd)cn;  —  bic 
litlldic:  ne  zna  beljenja  narediti,  /)o/. ;  — 
2)  bo^j  'iMcidicn;  —  3)  ba^  Sd)rtlcn;  —  4) 
ba'j  2d)mal,^cii;  —  prim.  beliti. 

beljug,  »I.  pogl.  belug. 

belka,  /.  i)  ciii  lucilK^i  lucibl.  Il)icr,  .U;/r. ;  ciiic 
lUCifiC  SiMl)  (Cig;  Jan.,  .Mik.),  ^^icflC  (Erj. 
/7'orb./),  .'vHMinc  (.\fur.);  —  2)  bn<5  3d)iicc 
I)lll)li ,  Cig..  (ior. -M.;  —  3)  neka  riba: 
bic  i.'nilbc  (alburnus  lucidus),  Erj. (Rok. t ;  -- 
4)  bic  i.'nil»J,  .U. ;  5)  neko  jabolko,  .Scbrelje 
(doiiš.) -Jjj,(  7'orb.);  —  neka  hruška.  Hi 
tjana((ioriS.)  -  Erj. (Torb.);  --  <'i)  locifjcf 
khvi>,  Hen.;  —  7")  bcr  i.'llttcr,  Gor. 

belkast,  adj.  uicifilid). 

betkljat,  adj.   --=   belkast,  Jan. 

belko,  a,  m.  luciftcr  Cd)<J,   C. 


beimo  —  bcloyčcn 


—  19  - 


belo9Čnica  —  b^na 


belmp,  »I.  cinc5hiflcitfnintfKtt:  ber  (\xaue  Stnc, 

Cig.,  Jan.,  ('.:  —  po  ilrugih    slov.  jezikih; 

prini.   bcIiK^,   občino. 
betnica,  /.  bcr  liind)piuicl,  C 
bel'n9,    «.  =    bclmo,    (!.,   jviliSt, ;  —   prim. 

občino. 
bel9,  a,  n.  bic  ivtlftnc,  Vrstjo  (  T()lm.)-Erj.  (  Torb.) 
beloba,  f.hai-  ^'i^t'\]\,  bic  3Sei^e,  Jan.;  svinčena 

b.   =^  svinčena  bel,    C. 
belobcn,   bna,  adj.  tucifilid) :  belobni  lasje,   C 
belobrad,  brada,  adj.  iiicifjbiivtifl,  Jan. 
belobradut,  ata,  adj.  =  belobrad,  Jan. 
belobradtc,  dca,  m.  bcr  Si^cifjbart,   Ci^.,  Jan. 
belobrk,  brka,  adj.  mit  luci^Clll    Sdiliitrrbcnt, 

{siibst.  HI.  Jan.). 
belocveten,  tna,  adj.  liicif5bliU)i'nb,   Cig. 
bel9Ča,  /.  =  belota,  kajk.-]'alj.(RadJ. 
bel9Čnica,  /.  pogl.  beloočnica. 
belodebcln,   behia,  adj.  Uicifjftdmmi^l,  Šol. 
belega,  /.  S}iamc  eincv  iDcifjoii  Sau,  C 
beloglav,  glava,  adj.  uicifjfopftfj,  tivautopiig;  — 

fladhofbpfiii,  <■.>>. 
beloglavček,  čka,  m.  i)  dem.  belogla\'ec,  M.; 

osemdeset  let  stari  beloglavček,   Ravn.;  — 

2)   =  beloglavka,  M. 
beloglavec,  vca,  m.  ber  SScifjtopf,  bcr  (4irau= 

fopf;  —  ber  JVladidfopf,  Cig. 
beloglaven,  vna,  adj.   =  beloglav,    Cig. 
beloglavka,  /.   i)  bie  ?Bcif]fbptini\  ^-'^   —  bie 

■i^lonbinc,  Cig.;  —  2)  bic  Sd)roaii,vnei)e  (parus 

caudatLis),    Cig.,  Frcy.(F.). 
belogn9Jen,  jna,  adj.  Uiei^  matcriftercnb :  belo- 

gnojna  maroga,  Jap. 
belogor,  gora,  adj.  Uicipbcrciig,   Cig. 
beloguzka,  /.  ber  Steiiiid)mdtu'r  (saxicola  oe- 

nanthe).    Vranja  v  htri-Krj.(Torb.). 
beloha,  /.  Uicijje  3'C3C,  Rc\.-C.;  —  nam.  be- 

loga. 
belojasen,  sna,  adj.  tuei^gliinjeitb:    belojasno 

nebo,  Jayi. 
belokoščfn,  adj.  nif?  mciHcm  33cin,  Z. 
belok9Žen,  žna,  adj.  oon  liicif3er  iiautfarbe,  nk. 
belokožnica,  /.  bie  SBcijšliduticjc,  Z. 
belok9Žnik,  m.  bcr  55>cif;l)dutiiie,  Z. 
belokrižen,  žna,  adj.  aieifsbcfrcujt,   Cig. 
belokrušen,  šna,  adj.  DOll  tucifjcm  'i3rotc:  belo- 

krušne  drobtine,   Savr.fLet.). 
belokrven,  vna,  adj.  »ucifjbliitig,   Cig. 
belolas,  lasa,  adj.  mit  Uieif3Cm  ^acLt;  — t(od)#= 

fijpfifl,   Cig. 
belolasast,  adj.  =  belolas.  Diet. 
belolasat,  ata,  adj.  =  belolas,  Jan. 
belolasček,  čka,  m.  »ueiBf)aarigc5  iliitb,   Bes. 
belolasec,    sca,  m.    ber  2Bci§t)aarige ;  —  bcr 

5tad)6fopf,  Cig.,  M. 
belolasen,  sna,  adj.  =  belolas,   Cig.,  M. 
belolaska,  /.  bic  2Scifi()aari(?e,  C. 
beloličen,   čna,  adj.  uon  UH'iJ3cm  '",!(lttlitS    Cig. 
beloličnik,  m.  cin  SOJcnid)  uon  tuciilciii  ^^Int 

lit";,  Z. 
belolist,  lista,  adj.  irjci^bldttrig,   Cig. 
belolisten,  stna,    adj.  =    belolist:    belolistna 

roža.  Diet. 
belonog,  noga,  adj.  tt)cif5fiif5ifl,  Jan. 
belo9cen,  čna,  adj.  =^  belook,  Z. 


belo9Čnica,  /.  bie  »ueifje  ^(itgeitfjant,  bie  §orn' 

bailt,  (beločnica)    Cig. (V.),  Erj.fSom.). 
belook,  (')ka,  adj.  Utcifjdiuiig,  Z. 
hclopikast,  adj.  Uicifjiprciifclifl,   Cig. 
belopoltcn,  tna,  adj.  UOll  tucif^cm  Xcint,  nk. 
belop9pka,  /,  neka  vinska  trta,  C,  Rihenberk- 

Krj.  (Torb.). 
beloprst^n,  ad].  beloprstena  posoda, ba^Stein= 

tint,  DZ. 
belorep,   repa,  adj.  lt)Cif5C]cfcl))udn,^t,   Cig. 
belorv'past,  adj.  =  belorep.,    Cig. 
belor^pcc,   pca,   m.  bcr   grauc   Stcinidjmdl^cr 

(saxicola  oenanthe),  Jan.,  Z.,  Frey.(F.) ;  belo- 

repci   se  nahajajo  po  vsem   Krasu,   LjZv. 
belor^pka,  /.  =  belorcpec,   Cig. 
beloritec,  tca,  m.  neki  čmrlj,  Št.Vid pri  Ljub. 
beloritka,   /.    =    belorepec,    Cig.,    Levst. 

f.\auk). 
beloryčka,  /.  bic  SBci^pllbige,  Let. 
belorog,   roga,  adj.  lueifjtlbrnicj,  Z. 
belorok,  nika,  adj.  nicif5l)diibifl,   Cig. 
belorumen,   ena,  adj.  »ocifjgclb,   O';,'-, 
belorun,  runa,   adj.  mit  n'cif}em  l^lico,  mci)V 

moUig,  Jan. 
belost,  /.  =  belota,  beloba,  ,yfiir.,   Cig.;  teh 

zobi  b.,  Kast.;  snega  b.,  Preš. 
belota,  /,  bic  2S?eif]c,  ha'5  5Bcif3,  bic  meifje  J^arbc, 

Mur.,  Cig.,  Jan, ;  celo  na  velikem  belem  prtu 

ugledate  najprej  črn  madež,  če  je  prav  majhen : 

oskrunjena  je  belota,  Jure. 
belotina,  /.  bcr  Sptint,  Jan. 
belousnjar,   rja,   m.  bcr  SScifjfldrbcr,    IVf. 
belouška,  /.   bie    ajingclnattcr    (tropidonotus 

natrix). 
beloiisnica,  /.  =^  belouška,   Cig. 
belovrat,  vrata,  adj.  mciBljalfig,   Cig.,  Jan. 
belozob,  zoba,  adj.  tuciBSdljllig,   Cig.,  Jan. 
belozvezden,  dna,  adj.  filbergcftirnt,  Cig. 
beložolt,  adj.  nicif3gclb,  M. 
bflša,  /.  tucifiC  illU},    Cig.,  Jan..  Mik.,  Rovte  . 

(Sotr.),  Tolm. 
belščina,  /.  ==  belivščina,   Cig. 
belug,  w.tt)ciJ3e§  mditttHdjež  'Srf)iDf  in,  (-Ijug)3/i/;-. 
beluga,  /.  i)  meifjc  ftlll),  (-Ijuga)  Mur.;— 2)  ber 

Ž)au)cn  (acipenser  huso),  Jan.,  Erj.fZ.);  rus. 
belugec,    gca,    m.  (nam.  -žec)   mei|5ež    miinn^ 

lidjcio  Sd)mcin,  meificr  @ber,  C. 
beluh,  m.  bel  človek  (zaničlj.).  Z.,  ZgD.;  kako 

se   mi   prilizuje   ta   mestni   beluh !   Andr. 
belunec,    nca,  m.   ha^  ©bcliucij}    (gnaphalium 

leontopodium),   SIX. 
beluš,  m.  ber  jpi^blattrigc  ©pargel  (asparagus 

acutifolius),     C;  tudi:    porabni    b.,    bcr  ge= 

brdiid)lid)c  Spargcl  (a.  ofhcinalis),  Tuš.fRJ. 
beluša,  /.  i)  krava  bele  dlake,   Tolm.,Vreme- 

Erj.fTorb.);  prim.  bclša;  —  2)  beluša,  neka 

hruška,  Rihenbcrk-Erj.  (Torb.). 
beliišast,  adj.  mcijilid),   C,  Kras. 
belušnica,  /".  pl.  belušnice,   Spargctgeinadjie, 

Tus.(B.):Cig.(T.). 
belutina,  1)  '^až  luin^e  Sleijd)  bom  gebrotenen 

(^eftiigcl,  BlKr.;  —  2)  ber  Splint,  Cig. 
b^na,  /.  bcr  ©infalt^pinjet,  bcr  Jolpel;  Cig.; 

ti  si  prava  bena!  BlKr.; —  tudi  hs. ;  iz  tur., 

Dan. 

2* 


bendima  —  berec 


20 


berečina  —  bernjavs 


bendima,/.  =  trj^atcv,  .\utr.;  —  prim.  it.  vcn- 
demmia. 

bengljati,  am,  vb.  impf.  (Has.,  pnj^l.  bin^ljati. 

bfr,  T, /.  =  bera:  telovnik  je  najprva  pomlail- 
nja  ber  (čebelam),  Levst.  (Beč.J. 

b^ra,  /.  bic  Sainnilunfl,  Ci^.,  Jan.;  Al'  se 
bojim,  pri  rcvtarji  pri  kmeti  Da  bera  besedi 
ne  bo  velika,  Preš.:  —  bic  (SoUectur  bcv 
WciftHd)Cn,  M..  C  AV. ;  priti  po  bero,  IJ^^v. 

berač,  hi.  i)  bcr  ^^cinlcfcr,  ./^«.,  BlKr..  Št.:  — 
2)  ber  Snmnilcr,  DoL-Cig.;  bcv  CioIIcctuvant, 
C.  Lašče-  LcvsURok.J :  '—  O  ber  'iVttlcr;  — 
prcn.  =^  vodenica,  ber  ^a)tcraft,  ''.Vir. ;  — 
pl.  berači,  bil'  "Jlbfiitlc  bCv  J^lodiice  bciiit  i^-c^ 
djcln  unb  .'Ocdicln,  Cig.;  —  4)  košek  z  le- 
senim dnom  v  pobiranje  sadja  ali  krompirja, 
Ponikve  na  St.  \'idskcm-Krj.(Torb.J. 

berača,  /.  bic  ^Scinlcicriii,  Mm: ;  ~  bic  Samm 
Icrin,  Jan. 

beraček,  čka,  »1.  iiiiit]cr,  tlciiicr  ^iicttlcr,  \'alj. 
(Radj. 

beračenje,  n.  boi?  'i^ctUiii,   Cif^. 

beračevanjc,  n.  bic  ^IVttclci,   Oy. 

beračevati,  iijem,  vb.  impf.  bcm  ''-Bcttcl  mid) 
t)dn(icn,  Cig. 

beračica, /.  i)  bic  SBcinlcfcriu,  0>,'.,  Jan.,  Št.; 

1)  —  bic  "iScttlcrin. 

beračič,   m.  dem.  berač;    bcr  53cttelbubc,  Cig.; 

—  ormer  'sBcttlcr,  Valj.  (Rad). 
beračija,  /.   i)  bic  *i>cttclct;  —  2)  bic  5^cttcl' 

armut,  bic  ^Iriniclicjfcit ;  —  "O   bo^  ^Scttel^ 

UOlt,    Jan.   prepovedal   je  sinu    hoditi    okoli 
takih   berači),   Jurč. 
beračinja, /.    n  bic  SBcililcfcrin ,    Valj. (Rad); 

—  2)  bic  «cttlcriit,  (ints.,  .M. 
beračiti,  ačim,  vb.  impf.  bcttcin. 
beračka,  /.  bic  "i^ettlcrin,  C. 

beračnica,  /.   i)  bic  Scttlcrljcrbcrgc,  Cig.;  — 

2)  bcr  'iVttclftab,  C 

beraČ9n,    m.  bcr  53cttlcr  (zaničlj.),   €.1^.,  Bes., 

Valj.  (Rad). 
beračuh,   m.  -~-  beračon,   C. 
beračulja,  /.  bic  ^-Scttlcritl,  (zaničlj.),   Cig. 
bcračiin,   m.  --   beračon,   C.,  Preš. 
beračiJnka,  /.  =  beračulja,    ^^-V^'. 
beračunstv9,  M.boe  'ikttcliucicu ;  -  ba5  %Xi)k 

tariat,  i zaničlj.),    C. 
bcrakinja,  /.  bic  2Sciulc|crin,  Mik. 
berarnja,/.  =  bera,  bic  (Sollcctiir,  l^lu\na  pri 

Boki,  Kobarid- F.rj.f Torb.). 
bcra.ški,  adj.  'i^cttlor  ,  bcttcibaft. 
bcrastvg,  n.  "bai   'sbcttcliucjcii ;  bic  'i^cttcl 

anmit. 
beravs,   m.  bcr  ^-l^Cttlor,  (zaničlj.),   C. 
bcravsati,  am,  vb.  impf.  bcttclu,  (zaničlj.),   C. 
bcravselj,  sljn,  m.  =:  beravs,    C. 
hprha,  /.bic  35?cinlc)C,   C,  Valj.(Rad).  D/.;  iti 

v    berbo,   Ij/v. 
berčva,  /.  bic  MoI)lpfIaii,^o,  Re^.-C;         prim. 

it.  brasca,  bnv.  barsclien,  (!. 
berdiga,  /.  —  berilija,  X,  Kr. 
berdija,  /.  neka  psovkal  ti   berilija  ti!   Gor.; 

fx  ilvB  lini  nisem  videl  te  berdije  („berilje') 

potepilne.  Jure. 
berec.  r^a.  m.  bcr  i.'cjcr,  bcr  Saiitiiilcr,  A/n..  C. 


berečina,  /.  ciiic  fum^figc  ©egcnb,  ein  'ilJoroft, 

Miir.,  Cig.,  Jan.,  Ptuj- C. 
bereg,  m.  =  berek,   C,  Valj. (Rad). 
berek,    m.  bcr  53ioraft,  C,   ogr.- Valj.  f^ Rad), 

v^liŠt.;   —    iz   maf^v.   bereg.  Dan. 
bfrenjski,  adj.  (Sollcctur  :  berenjsko  vino,  bcr 

tSoIIccturtDcin,  \'est.,  >/. 
beret,   m.  =  barant:  kaiiar  imajo  otroci  dosti 

ilenarja,  imajo  kramarji   dober  beret,  Dol. 
beretati,  am,  vb.  impf.  =  barantati,   C,  Bes., 

Dol. 
berevati,  am,  vb.  impf.  ,^u  flaubcn,  p  joilimcln 

pflCflCli:   sestra  bereva  v  gozdu  jagode.   Mik. 
bergamotka,  /.  bic  ^Scrcjomottcubint,  Jan. 
bergamotovec,  vca ,  m.  bic  ^l^crgamottcitronc 

(citrus   Rergamia),    Tuš.fB.). 
bfrgla,  /.  bic  .šlriirfc;  po  berglah  hoditi;  kljuka 

ob  berglo  zadene.  (i)lcid)e6  gc)clU  )id)  JU  cilci' 

d)cin,  /..;  —  bic  (Bcnfcntriide,  Cig.;  —  prim. 

berla. 
bfrglast,  adj.  fritcfoiifiirmiii,  C.ig. 
bfrglav,  adj.  iicvfriiiiimt,  fnorrifl,  C 
b^-rglica,  /.  dem.  bergla;  —  bic  .'ponb^abe  am 

»tllbcr,    V.-Cig. 
berica,  /.  bic  i!cfcriu,  bic  Sanimlcrin,  Jan. 
berič,  m.  pogl.  birič. 
berig,   HI.    bcr  ^^Ibflruub,    Domberk (Goriš.)  — 

l\rj.(Torb.);  —   prim.  berek  (:). 
berigla,  /.  bcr  ^riic|cl,  bcr  .Stniittd,  v{hšt.;  — 

prim.   nem.  ''^riiflCl. 
berih,  hi.  bcr  3ammlcr,  bcr  Godcchirtragcr,  C. 
berij,   hi.  velika  luža,  bcr  ^iimpcl,   Vrsno-Ktj. 

(Torb.);  —   prim.  berig. 
beritnik,  hi.  =  berilnjak,  Z. 
beritnica,  /.  i)  =  bralnica,  C;  —  2)  bidJlmicn^ 

biiri))c,  (Jg. 
berilnjak,    »i.  'itaž  SciCpuIt,  Jan. 
berilo,  n.  1)  bili?  fiir  biv?  ^-^icli  flcfaiiimcltc  (Mriin- 

fllttcr,  /...  Mik.;  —  2)  bic  i.'cctiirc;  zanimljivo 

berilo;   —  biv?  iicjctnid),   Cig..  Jan.,  nk.;  — 

bai?  iicjcftiid,  nk. 
berivka,  /.  bcr  'i^tlitrffalat,  I.jub. 
beriV9,  n.  bic  Vcctiirc,  -fan. 
berkati,    am ,    vb.  impf.  ^Jiiidjlcfc    l)allcn    (pri 

sadju ),  Šenpas-F.rj.  ( Torb.). 
bv"rla,  /.  =^  bergla,  Sotr.-Cig.,  Jan.;  po  ber- 

lah,  Dalm.;  —  prim.  lat.  ferula,  Stflb,  srlat. 

I.  episcopalis,   C.,   Levst.(Rok.). 
bcrmaš,  m.  bcv  3oIbatCIUrcrbcr,  Jan.;  —  prim. 

beiniati. 
bv'rmati,    am,    vb.  impf.  =--   nabirati,    tvcrbcil, 

/.. ;    —  iz  nem. 
bcrnardinec,  nca,  hi.  bcr  "i^crnliarbincr,   Cig., 

Jan. 
bernardinski,  adj.  'i^critl)nrbiiicr  ,  Cig.\  b.  pes, 

bor  ''.8cnil)arbv>l)iinb,  l'.rj. (/..). 
bv-rnja.  /".  bic  3aiiiilllllliil,  Jan.,  Mur.,  Mik.;  bic 

tiollcitiir  bcr  Wci[tlid)cii,  Diet..\'est.,  ZgD..  .n/. 
bernjač,  hi.  bcr  Samiiilcr,  Jam.  .M. 
bernjati,  am.  vb.  impf.  jaiiilliclll,  ./<i»».:  bfttcht, 

Cig.;  s  svojo  malho  b.  po  vaseh,  Jurč. 
bernjfiva,  /.  bic   ^i^cttclci ;    ciganje  so  bili   šli 

po   i->ernjavi    in  goljuriji  v  bližnje   vnsi,  Jurč. 
bernjav.s.    hi.  bcr  3aiiiiiilcr,  bcr  'i^cttlcr  (za- 
ničlj.), Cig>.  \fet.:  luiimni  h..  d<>irll  brat,. /i/rc. 


bernjavsati  —  beseda 


21  - 


besedariti  —  bcsednica 


bernjavsati,  i'b.  impf.  (icttcln  fzaničlj.),  Cig.,M. 

bernjavslja,  /.  bic  Saiiimlcviu,  bic  iVltloiiu 
(zanitlj.),  /^.,  Met. 

berovec,  vca,  m.  Jan.,  pogl.  barovcc. 

bf  rsa,  /.  i)  bcr  5S>einfd)tmiucl,  bcv  ftnf)iii,  Mur., 
(:i^.,.Ja)i..  C,  Št.;  --  2)  biivd)  ('•Kiliniii^tDcv 
bovbcitfr  SSciii,  Ci^..  M.,  Kr.  -l.cfst.fRok.j, 
Coriška  ok:-  Erj.fTorb.J;  —  bcV  SiU^  im 
3Bciu,  ./V^/i.šV. ;  —  ■\)  cin  nid)t'omituiicv,  un 
niuiciiclimcr  llfciiid):  ti  si  prava  bcrsa!  AV.; 
—   mctuia    \7.  lat.  brisa,  ŠJcilltrcftcrit,    Dan. 

bfrsast,  adj.  faf)miil,  (bir-)   C'/>. 

bfrsati  se,  am  se,  vb.  impf.  ial)m\c\  liicibcn, 
fnlliucn,  (bi rs-)  Ci'^.  .Jan. 

b9rsiti  se,  im  se,  vb.  impf.  i)  falllllicj  lucvbcil, 
C;  —  2)  ncrbcrbcn  (o  vinui,  M. 

bfrsnat,  adj.  fQl)iniil,  Miir.,  Mik. 

bersota,  /.  =--  glavnato  zelje,  O'^'.,  Jan.;  — 
prim.   it.   verzotto,   Wl-unfp{)l. 

bfrša,  /.  bajg  ^■HafTljD^,  C,  Mik.,  A.V.  -  \'alj. 
(Rad);  —   prim.  brati. 

beruh,  m.  bcr  Sammlcr,  bcr  '^cttlcr(zanii:lj.),  C. 

beniha,  f.  bic  Sammlcriit,  bic  !Scttlcrin  (za- 
niCij.),   C. 

berunja,  /.  =  bernja,    GBrda. 

berzamin,  m.  neka  trta  =  brzamin,  merza- 
min,    VrtovecfVin.). 

berziga,  /.  ^=  berdiga,  berdija,  Kamnik. 

bes,  m.  bcr  bofc  ©eift,  Mnv.,  Cig.,  Jan.;  In  bes, 
ki  v  srci  tičal  je,  Duh  božji  ga  izbičal  je, 
Greg.;  nav.  v  kletvicah:  bes  te  plentaj !  bes 
te  lopi!  bes  te  opali!  bes  jih  dregni!  Jitrč.; 
ve  ga  bes!  bcr  %m\([  mofl  (ž  linffcn,  C; 
bes  ga  vzemi!  bes  po  njem!  bežal  je  kakor 
bes,    Središčc-Pjk.fČrt.J. 

besaga,  /.,   Cig.,  Mik.fEt.),  pogl.  bisaga. 

beseda,  /.  i)  ba^  5Kort,  'Ha^  ciii,^clnc  SBort; 
domača,  tuja  b. ;  dolga  b. ;  —  baš  2i>ort  illt 
;-^u)ainmciil)an(ic  bcr  JHcbc;  po  besedah,  laut 
"Jtiu-jacjc,  nad)  bcm  SSortlautc;  od  besede  do 
besede,  Boit  SBort  ,yi  ^^ort,  =  do  besede, 
Cig.;  do  besede  je  res,  cž'  ift  luortlid)  UiQl)r, 
Z.;  z  besedo,  iniinblid),  Cig.;  z  besedo  in 
dejanjem,  mit  SSort  llllb  2f)at;  ob  tej  be- 
sedi, =  v  tem  hipcu,  Kuburid-Erj.fTorb.J; 
beseda  se  ga  ne  prime,  mit  'JSortcn  rid)tct 
man  lici  ifjm  nidjto  aui;  beseda  ni  konj,  cin 
SSort  jdiabct  llid)t':^;  beseda  besede  želi,  Uicr 
a  fai^t,  muf«  aud)  b  fagcn,  Cig.;  beseda  be- 
sedo prinese,  cin  SSort  c^ibt  bož  onbcrc;  — 
2)  bic  suiantmcnljanflcnbc  ^'Hcbc,  bcr  'i^ortrai]: 
besedo  o  čem  imeti,  cttoaio  bc)prcd)cn,  C. ; 
b.  z  mesta,  cinc  9icbc  aug  bcm  Stcgrcif,  Cig. 
(T.);  besedo  poprijeti,  'i^a.^  32Jort  crgrcifcn, 
Cig.,  nk.;  besedo  dati,  vzeti  (v  zboru),  ita^ 
SBort  flcBcn,  neumen,  nk.;  besedo  komu  pre- 
sekati, v  besedo  seči,  jemanbcm  in^  Sort 
fnllcn;  v  besedo  segati,  bn,vt)iid)cn  rcbcn;  — 

.  mala,  velika  b.,  flcinc,  nrojic  "iicid)iuorungž= 
formct,  Pudkrnci-Erj.fTurb.J;  —  baš  ^t'- 
fprftc^:  na  besedo  priti,  povabiti,  .SY. ;  be- 
seda je  nanesla,  "iiaž  ©cfprnd)  fiif/rtc  barauf, 
Cig  ;  bilaje  beseda  o  —  ,  c§  Ijanbcltc  fid)  nm— , 
Cig.;  —  pl.  besede,  'iiai'  ©cjpriid):  ob  to 
se    je  v  besede    z   njim    postavila,    bc3t)alb 


licf}  fic  ftd)  i"  fi"  Okfpracf)  mit  if)m  cin,  Krelj.; 
naj  bo  konec  besedi!  ncnnil  bcr  '©ortc !  — 
biV?  ('•icrcbC  :  beseda  gre,  leti,  Ci5  C^c!)t  '^a<^  Wc^ 

riid)t,  Cig.;  --  %)  bic  3prnd)c:  ob  besedo  je 
ilejalo  bolnika,  bcr  Slroiitc  l)at  bic  Sprad)c 
ucrlorcn,  Gor.;  —  bic  iHusibructiJmciic,  bic 
Sprad)c;  ta  človek  ima  lepo  besedo,  Zil.- 
Jarn.fRolc.j;  priprosta  b.,  einfad)C  3prad)c; 
vezana,  ne  vezana  beseda,  i]cbnnbcnc,  nnc^e^ 
bunbcnc  ))tcbe,    nk.;  —  4)  ba6  i^crfprcdicn  : 

besedo   dati,   izpolniti,   prelomiti,    bilš  ^BJort 

("icbcn,  l)altcn,  bred)cn;  mož-beseda  biti,  fcin 
'ilnirt  baltcn  ;  Ali  ste  še  tistih  besedi?  Npcs.- 
A'.;  — imeli  smo  besedo,  mir  I)Ottcn  imž  DCr- 
obrcbct,  ha^  SSort  cicflcbcn,  (-.;  besede  nisva 
imela,  govorila  pa  sva  včasi,   (mir  I)attcn  Uttž 

ba?  (Sf)cr>cr)prcd)cn  nid)t  flcncbcu),   Dol.;  — 

—  51  bic  Untcrl)altnn(i,  (Šicbc,  2)eclamatiDn, 
(^kiancj  n  bi]!-,  po  češ.),  nk. 

besedariti,  arim,  vb.  impf.  jdjluiiticn,  )licit= 
id)>ucifici  iprcd)cn,  C,  ]'cst. 

besedast,  adj.  (\cid)\vcii>,\(\,   C. 

beseden,  dna,  adj.  i)  5i}ort=:  besedna  ple- 
mena, bic  3vcbctf)CiIc,  Cig. (T.);  —  2)  =  zgo- 
voren, bcrebt,  berebfam,  Cig.,  Jan.;  gcfprad)ig, 
Jan. 

besedež,  m.  bcr  3Sortrcid)c:  kaj  hoče  ta  be- 
sedež  reči?  Jap.(Sv.  p.). 

besedica,  /.  dem.  beseda,  hai  2Bi3rtd)Cn;  be- 
sedice nisem  rekel. 

besedičenje,  n.  haž  ©cfc^nja^:  prazno  b.,  Lcvst. 
(LjZv.J. 

besedičiti,  Tčim,  vb.  impf.  jdllimlicn,   C. 

besedilo,  n.  i)  bic  flicbcnC^art :  zbirke  sloven- 
skih besed  in  besedil,  CaffLct.J;  —  2)  bcr 
3ikn-tQU§brnd,  bcr  Stil,  C;  —  3)  bcr  Icjt, 
Cig.fT.J;  bcr  SBortlant,  DZ. 

besedišče,  n.  bic  3prcd)l)allc,  C;  —  2)  ^  be- 
sednjak. Polil.,  Preš. 

besedit,  adj.  bcrebt,  bercbiam,  Cig. (T.). 

beseditev,  tve,  /.  bcr  SSortrag,  bic  ^cclamo- 
tion:  lepa  b.,   Cig.  (T.). 

besediti,  edim,  vb.  impf.  )prcd)Cn,  Jam.,  Cig. ; 
tako  besedijo  nasprotniki,  Ci'.;b.očem,  LjZv., 
Jure. ;— lepo  b.,  bcctamicrcn,  Cig.  (T.j ;  rQi)on= 
nicrcn,  Cig.;  —  b.  se,  in  cincm  '3SorttiiccI)fc( 
bcgriffcn  fein,  bi^pnticrcn,  Cig.,  C. 

beseditost,  /.  bic  33crcbiamfcit,  Cig.fT.J. 

besčdje,  n.  coll.  i)  bic  "Bortcr,  bcr  S[SDrtlior= 
rati),  nk.;  —  2) bic  l5ti)niolLigic  ols  T:f)cil  bcr 
©rammatif,  Jan.,  nk. 

besedljiv,  iva,  adj.  i)  gc[prad)ig,  gcid)UHitMg, 
Jan.,  M.;  —  2)  fd)nivpijd),  Jan.;  jantijci), 
gcrnc  iinbcrfprcd)cnb,  C.,  Z. 

besedljivcc,  vca,  m.  i)  cin  rcbicligcr  5Jfcnid), 
M.;  — 2)  cin  Dorlautcr,  mibcriprud))iid)tigcr 
SJJcnid),  Z.,  C,  M. 

besedljivka,  /.   i)  cin  gcfprad)igc'o  iBcib,  M.; 

—  2)  cin  >i)ibcrjprudiiiid)tigi^'^  ,vinti)d)C!5  '©cib, 
cinc  boje  '-^nnAC,  Z.,  M.,  Št. 

besednica,  /.  i )  bic  Stcbncrin,  Giits. ;  bic  Spre- 
d)crin,  Cig.,  .Jan.;  —  2)  bic  (Viiripredicrin, 
Cig.,  Jan.;  o  dobrotljiva  besednica  (Marija)! 
Kast.(Ro\.j;  —  3)  bic  3icbncrbiit)ne,  Cig. (T.). 


besednik  —  besneti 


22 


besnež  —  betež 


besednik,  m.  i)  bcr  Jlicbnci",  (iuts..  .^fur.,  C.ij^.. 
Jan.,  Cip.fT.J,  Boh.;  modri  besedniki,  slo- 
veči besedniki,  Dalm.;  —  bcr  '3S>ortful)rcr, 
bet  SprcciKr,  0>.,  Jan.;  —  2)bcr  Sac^tunltcr, 
bcr  9icd)tšbciuanb,  Diet.,  Hip.,  Cif^.,  Jan.;  jii- 
risti  ali  besedniki  v  pravdah,  Trub.fPost.J; 
pravdni  b.,  Rec;  b.  ali  pravdni  doktor,  Jap. 
(Prid.j;  —  bcr  Jviiviprcd)Cr,  Mc^.,  Cig.,  .lan., 
Krclj.;  naš  pravi  b.  in  edini  srcdnik  mej 
Bogom  in  mej  človeki,  Dalm.;  vseh  ver- 
nih b. ,  pomočnik,  Trub.fS.  T.);  dal  nam 
je  Jezusa  za  našega  besednika,  kateri  pred 
obličjem  božjim  nas  zagovarja,  Kast.fN.  C.j; 
sirota  brez  besednika ,  Jsi>kr. ;  tudi :  be- 
sednik, Jap.  -Valj. (Rad);  —  i)  =  besed- 
njak, Mur.,  C. 

besedniški,'^^'. kar  se  tiče  besednika:  9icbncr, 
rcbncriidi,  C»>.  /"T.J. 

besednjak,   m.  ba?  ?S?PrtcrbucI),  .Jan.,   nk: 

bcsednost,  /.  =  zgovornost,    Ci{j. 

besedol9men,  mna,  aJJ.  )voxtbxM)\c\,  Jan. 

besedosledje,  n.  bic  SŠovtfoIflc,   Cip.fT.J. 

besedoslpvec,  vca,  m.  bcr  Gtlimolofl,  0>„  Jan. 

bcsedosl9vcn,  vna.  ^4/.  ftDinclLiflijčf),  Cip.,Jan. 

besedosl9vje,  n.  bic  (Stnmolpflic,   Cip.,  Jan. 

bcsedostavje,  n.  bic  'Kortftcllimci,   Cip.fT.J. 

besedotv9rje,>i.bic35?ortbilbiimv:ilc()rc,0>/r.;. 

besedotvoritev,  rv-e,  /.  bic  'JSintbilbung,  .Sh- 
man  /Slom.). 

besedovanje,  n.  ba§  3prcd)cn,  bic  iiHcbc:  kaj 
je  mojega  obširnega  besedovanja  smoter  in 
konec?  Str.;  bic  .SliOCfl,^citercbc,  .Jani.;  prazno 
b.,  Icercr  SSortjcfituall,  Cip..  Jan.;  —  bic  '^c= 
tiattc,  Cip.,  ./a;;.;  — bcr  3?oprtftvcit,  Cip.,Zora. 

besedovati,  ujem,  vb.  impf.  )prccf)Cn:  Kralj 
Matjaž  tak  bescduje,  \pes.-K.;  kadar  je  šel 
človek  po  gozdu,  besedovala  so  drevesa, 
Spr.-Erj.CTorb.J;  toliko,  da  sta  besedovala, 

nur  um  p  iprcdjcn,  LjZv.;  rai|oniiicrcn,  Jan.; 

—  b.  komu,  (\tc\i\\  jcmaiibcit  »orlaiit  jcin, 
C,  Z.;  —  cincn  '-lUntrart  ftaltcu,  Jan.,  Cip. 
(T.j;  bcn  Sprcd)cr  (^.'-13.  bci  .\;-»od),^citcu )  ma 
d)Cn,  .Jam.;  —  b.  za  koga,  jcimillbcu  a\i 
?(nwalt  Dcrtrctcn,  Cip.;  —  bcbatticrcu,  Cip., 
Jan.  ;~b.  se,  ciitcu  ©Prtfticit  t^abcii,  biiSpil= 
ticrcn,  Cip.,  C. 

bcscdoznanstV9,  "•  i^ic  ^BPrtfuilbc,  bic  Slnnt 

fcmitui«,   Cip.,  Jan. 
besedun,    m.   bcr  Sd)IU(it»cr:    krivoverski    be- 

seduni,   .Slom. 
bvsek,  ska,   m.  bcr  iPpflClIeilll,  Kras-Cip.,   C.. 

.Mil:.;     -   prim.   it.  vischio. 
b9scn,  sna,  adj.  rafilib,  tpll,   .»///;-..  Cip.,  Jan., 

C,  hA-.;  —  besno  gledati,  luilb  blicfcil,    C.; 

—  \)\\Šy(\,    id)cmiiiitl)ifl:  besni  konji,    C,  Z.; 

—  miitl)tuillirt,  i7/;.<r..  C;  besna  živfnn,  Z. 
bpsih,  m.  bcr  'i^iiiiciibpdit,  f.asčc-/.cvst.(Rok.). 
hesika,/.  rpthcr  .'Onrtriciici,  (cornus  sanguinea), 

lianjacicc-Erj.  (  Torb.). 
bčsji,  adj.   —   vranji,   ^.7;,'. 
bvsnčnjc,  n.  bnši  JHafcil,  bo«S  2lMitt)Cli,   Cip.fT.). 

C.,  nk. 
besneti,  im,  vb.  impf.  rafcil,  nuit()Cll,  Cip.,  Cip. 

(T.),  nk.;  na  boj  b.,  Zv.;[  -  pracs.  besnvni: 

ogenj,  voda  besne,  opr.-Valj.[Radl). 


besnež,  tn.  bcr  ?)ta)cubc,  Bea. 

besnica, /.  ii  bic  JHajcnbe,  Cip.;  —  2)  bes- 
nica,  bic  25?ut!i,  Jan.,   C. 

besnik,  »i.  bcr  ^Kojcnbc,   Cip.,  M.,  Xavr.(Let.J. 

besnilo,  n.  'baž  (Mcrajc,  Cip.;  —  bic  5pb)ud)t, 
C)ip.(T.J. 

besniv,  iVa,  adj.  tPbcnb,  tpbiiid)tig:  besnivi 
blazni.   Levst.fPril.j. 

besnivnica,  /.  bo^  l.obt)ani,  Lcvst.fPril.J. 

besnjak,  m.  ber  ©iit^crid),  C. 

besnoba,  /.  =  besnost,   C,  Z.,  Zora. 

besn9Ča,  f.  =  besnoba,  Cip.,  Jan.,  C,  opr.- 
'  Valj.  f Rad  J. 

besnost,/.  bic  JpH^cit,  bicSutI),  Cip.,, Jan.,  nk. 

besnota,  /.  =  besnost.  Z.,  C. 

besnovati,  ujem,  vb.  impf.  =  besneti,  C7^. , 
Jan.;  —  stsl. 

besovski,  adj.  boillPnijd):  v  volčji  duplini  je 
divjala  besovska  sila,  Zv, 

besun,  =  besnjak,  .\f. 

buškati,  am,  vb.  impf.  Glas.,  Bes.,  pogl.  bu- 
škati. 

bfšter,  štra,  adj.  i)  munter,  »tiadjcnb:  nisem 
bil  še  bešter,  kadar  je  začela  vas  goreti, 
Ccrkno-Erj.fTorb.J;  na  sv,  Silvester  bodi 
vsak  zgoda  bešter,  Cerkno-Erj.fTorb.);  — 
munter,  Icbliaft,  (\cuiccft;  bcštri  otroci,  AV.- 
J-lrj.fTorb.j;  —  21  Ijiibjd),  fdjpn,  Cip.,  C; 
b.  dan,  beštra  punca,  Mik.fEt.j;  —  prim. 
dcšter  in  it.  destro,  Mik.fEt.j. 

beštja,  /.  bic  33cftic  (kletvica  ali  psovka);  ti 
bcštja  ti ! 

beštrati,  am,  vb.  impf.  aufiuuntcru,  Jan.,  Mik. 

bfštrica,  /.  lepa  bela  ovca,  Krn.-Erj.  fTorb.j. 

bčt,  a.  m.  =  bat;  danes  z  betom,  jutri  s 
psom,  I)cutc  'i^rau^,  mprflcu  CMrou'?,  A'/-.,-  je- 
seni z  betom,  po  zimi  s  pesom,  Valj.(Rad); 
bet  s  čepom  odbijati,  C^lcidjcs  mit  Oilcit^cm 
Pcri^cltcu,  Jiirč. 

betač,  m.  ticfc  3tc(Ic  im  35?a)')cr,  HriišicaflstraJ- 
Erj.fTorb.J;  —  prim.  2.  betic. 

betast,  asta,  adj.  =  batast,  Jan. 

bettjc,  tca,  m. dem.  bet.;  —  i)batec,  Cip.,  Jan.; 
bcr  StciuflPpfcl,  Sotr.;  —  2)  bic  .Slaulquappc, 
Lašče- I.evst.  (Rok.). 

bčteg,  cga.  m.  bcr  3d)mcr,^,  J\ilm.,  Boh.;  — 
bic  .Slranfljcit,  Mnr..  Cip..  .Jan.,  opr.  i.  kajk.- 
Valj.(Rad),  v^h.Št.;  veliki  b..  bic  Jvalljudjt, 
bic  l^pilcpfic ,  v{hSt.;  —  tudi:  beteg,  ;,'• 
betega,  \  alj.'Rad).  Vyh.'it. ;  —  prim.  magv. 
beteg  frnuf,  .\fik.rJ-:t.). 

betegovati,  ujem.  vb.  impf.  betežen  biti,  .\fiir. 

bctck,  tkii,  >;i.  dem.  bet;  1)  stegno  pri  lete- 
čini,  Kras-  Erj.fTorb.);  —  2)  bic  .HUPJpc, 
.S'i'.  Peter  pri  (ioriei-Erj.  (Torb.). 

butati,  vjem,  i-t. /m;'/,  fllimmcu:  v  ogljenici  be- 
teie,sovraštvovsrcubeteje,7V>/»i.-/'.V;V7'(>;t.j. 

bčtev,  tve,  /,  =  betva,  betvo,  ciuc  .Mlcinig 
fcit,  .SV.;  -     prim.  bitev.  • 

betevce,  n.  dem.  betvo;  i  1  bil*  .'onlu«d)C»,  ('ip.; 
—  2)  ciuc  .Mlcinicifcit,  Cip.:  —  prim.  ba- 
tevce. 

betež,  e^n,  m.  bcr  3d)mcr,^:  smrtni  betc^i  so 
me  bili  obdali,  /Kihn.;  bete^i  so  jo  bili  pri- 
jeli,   OicburtC'jd)mcr,^cu,  Dalm.;    —    bic  Un 


bet^žast  —  betv9 


—  23 


bev  —  b^zgalica 


p(ij'5lid)fcit,  Jati.;  bic  Sd)Unid)C,  tmei  ilcibcn, 

Dii  je  naše  bctcžc  (infirmitates)  na-se  vzel 
in  naše  bolezni  (aei^rotationes)  je  on  nosil, 
Trub.(S.  t.) ;  on  ozdravi  slednjo  bolezen  in 
slednji  betež,  Trub.(S.  ^^;  bolezni  med  ljud- 
mi in  beteže  je  revežem  ozdravljal,  Ravn.; 

—  tudi:  betež,  Valj. (Rad);  —  prim.  beteg. 
bet9Žast,  adj.  =  betežen,  M. 

bet^žcn,  žna,  adj.  Icibenb,  mit  ^i8eid)>iHn-bcn  tie= 

l}OftCt,  fvanf,  Mur.,  CA^.,  Jan.,  v^kŠt.;  —  b. 

revež,    Cv.;   —   tudi  betežen,   SlGoi: 
betežljiv,   iva,  adj.  =  betežen,  Mtiv. 
betežljivost,  /.  =  betežnost,  Miir. 
betežnica,  /.  bic  .^tvilllfe,  Mur.,  Jan. 
betežnik,    m.  bcv  ,\lrnilfc,  Mur.,  Jan.,  Danj., 

()i:r.- 1  'alj.  (Rad). 
betvžnost,  /.  \iaž  Siantfcin,  bie  Slrantljcit,  M.; 

tudi:  betežnost;   —  prim.  betežen. 
betica,  /.   1 1  ber  kolbeit,  cin  tolbcnavtiger  @e- 

gcnftanb:  bic  Meulc:  betica  stori  pravico,  Kr.; 

—  cin  3d)ln(]cl  an  cinciii  Sticlc,  Cig.,  Kr.; 

—  biVo  bicfc  (Sitbc  bci^  Trc)diflcgc[*,  Cig.,  Dol.; 

—  bcr  QHcdcnid)liicitflcl,  Solkan-Evj.(Torb.), 
Kras;  —  bcr  '^■l^liitciifopf,  0>. ;  —  2)  ber 
S'Opf  fzaničlj.),  bcr  Sd)nbcl;  dati  komu  po 
betici;  —  bcr  2~icfid)dbcl,  bcr  (Siiicnfinitige, 
Cig.;  neukretne  betice  (butice),  Preš.;  — 
3)  t>a^  Seuleucjra^    (corvnephorus),    C;  — 

—  prim.  bat,  bet,  butica. 

1.  betic,  iča,  m.  =  batič,  Cig.;  bcr  Molbcn 
(bet.),  Jan.;  pl.  betici,  bic  ^lic^^tmirj  (helle- 
borus\  v  otročjem  govoru,  Krn-Erj.(Torb.). 

2.  betic,  iča,  m,  =  studenec:  betic  ali  stu- 
denec ni  imel  veliko  vode,  Zv. ;  —  prim. 
betač  in    i.  beč,  boč. 

betičar,  rja,  m.  pl.  betičarji,  neki  hrošči,  bic 
ilolbcnl)orncr  (taxicornia),  Erj.(Z.). 

betičarica,  /.  bic  Stcdnobcl,  Notr. 

bctičast,   adj.  tculciifofmig,  CV^--. 

betičck,  čka,  m.  dem.  betic;  bcr  MltPpf  nn 
cincill  Stod:  palica  z  belim  betičkom,  (but-) 
Jtirč. 

betičen,  čna,  adj.  eiflcnfiimig,  (but-),   Cig. 

betičman,   m.  =  btičnik.  Dol. 

betična,  /.  bie  Stcdnabcl,  Dol.,  Ljub. 

betičnica,  /.  n  bie  3tC(fnnbcl,  Dol.;  —  2) 
pl.  betičnice,  bic  Šlolbcnbliitlcr  (spadicitlorae), 
Cig.(T.),  TuL(R.). 

betičnik,  m.  =  odrasel  fant  (zaničlj.):  ti  grdi 
betičniki  nam  celo  noč  miru  ne  dado,  Notr. 

betičnjak,  m.  =  betičnik,  Lašče. 

hctisče,  n.  bcr  .S>of5fd)IagclfticI,  Cig. 

betonika,  /.  bic  33ctonic  (betonica),  Jan. 

betva,  /.  i)  =  betvo,  ber  ^a[w\ ,  Cig.,  M., 
vihši.;  bcrSc^aft,  TusVB.);—  21  ber  i^olf#» 
ftamm,  .\ov.;  —  3)  einc  iilcinigtcit,  ein  bi]^^ 
d)Cn,   Cig.,  Jan.,  C.,  Mik.,  St. 

betvica,  /.  dem.  betva;  i)  hav  Sd)iiftd)en:  b. 
lasca,  Krj.(Som.);  —  2)  cinc  .Hlciiiiiltcit,  ein 
bii^d)Cn,  Cig.,  Jan.,  C,  nk..  Št.;  b.  majo- 
rana ,    Pjk.  (Črt.). 

betvo,  n.  i)  ber  Žialnt,  .Vur.,  Cig.,  Jan.,  C, 
Mik.;  betvo,  ogr.-\'alj.^Rad);  travno  b.,  Cig. 
siljeno  b.,  ber  ilDrnf)alm,  ogr.-C,  Mik.;  ko- 
ruzno b.,    ber  ft^ufurujl^alm :   po   trije   klasi 


so  letos  na  enem  koruznem  bctvu,  .S7, ;  iz 
betva  žrd,  tino  cincr  'ilUiidc  eincn  (Slcfnntcu,  C. ; 

—  2) bcr '-IsPlfvftanim,  C. ;  —  s^  cinc  .Hlciniiifcit, 
cin  bijvdicn,  (-ig.,  Jan.,  C,  S/ik.;  b.  kruha,  C.; 
niso  odstopi  li,  ne  za  betvo,  Z^--/^.;  — pri  m. bi  t\(). 

bev,   interj.   ni  rekel  ne  bcv  ne  mev,  er  jagtc 

nid)tž,  er  fdituicg,  Jan.,  Jurč.,  BlKr. 
b^vk,   m.  hci'^  CMcbelfcr,  Jan. 
bfvkanje,  n.  M':-  ^^elfern,  bat-  Cucifcn,   Cig. 
b^vkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  bclfcrn,   qnafen, 

Cig.,  Jan.;  ščene,  lisica  bevče  (bevka),  Z.; 

lajati   '.n  b.,  Str.;    —  blbfcn:   ovce  so  bev- 

kale,  Isvkr. 
b^vkavec,  vca,  m.  =  lisjak,    Cig. 
b^vkniti,  bevknem,  vb.  pf.  eincn  Gudtlaut  «on 

fid)  geben,  Z. 
b^vliti,    im,  vb.  impf.  =  bevkati:    pes  bevli, 

Criiiče(Coriš.);  —  ovca  bevli,   GBrda. 
bfvskati,  am,  vb.  impf.  bcIfcrn,  fldtfcn,  qnnten, 

Cig.,  Jan.;  pos.  o  psih  in   prašičih,   Polj. 
b^vskniti,  bčvsknem,  vb.pf.i\\K\\  Cudfinut  W\\ 

fid)  gcbcn,  Z.;  —  muden,  Cig. 
bf  vsniti,   nem ,    vb.  pf.  =   bevskniti :    b.  kaj, 

etiua^  au!oid)nia^cn,  ZgD. 
bez,  beza,  m.  =  bezeg,  Jan.,  Mik. 
beza,  /.  =  bezeg,  Tolm.-Erj.(Torb.j ;  —  divja 

b.,    bcr    Jraubcn^olunber    (sambucus    race- 

mosa),  Fr.-C. 
bezač,  m.  bcr  Sloblcnfpicfj  bcr  Sd)micbe,  Cig. 
bezatnik,  m.  bcr  ''^^fcifcnrdumcr,  Cig. 
bezalo,  n.  orodje,  s  katerim  se  kaj  beza:  ber 

^;pfcifenrdumer,  bic  ^Raumnabcl,  I'.-  Cig.,  Zora ; 

—  =  bezač,   Cig. 

bezanje,  n.  ba§  Stupfen,  ba«  StDd)crn. 

1.  bezati,  am.  i'6. /w/7/.ftnpfcn,ftod)Crn:  ne  dela, 
če  ga  ne  bezaš.  Z.;  ogenj.  b. ,  ba5  J^^ner 
ftodjern,  Cig.;  ftofjcn:  smrt  mlado  in  staro 
v  grob  beza.  Ravn.;  —  (mit  SBortcn)  fti= 
dicln,  C;  plemenitniki  so  se  bezali  mej 
seboj,  Jurč. 

2.  bezati,  am,  vb.  impf.  I)inunbl)crrcnnen  (lioni 
^Kinbficl),  tucnn  d  bci  grof^cr  .s>i^c  »on  "i^rcmicn 
giftodjcn  mirb),  biejcn,  Jan.,  Zil.  -  Jam. 
(Rok.),  Bolc-C;  krave  so  bezale,  C;  — 
prim.  bezgati,  bezljati,  in  nem.  bicjcn. 

bezdati,  am,   vb.  impf.  pfujdjcn,  C;  —  prim. 

bezati. 
bezek,    zka.    m.  ha^  Ja)d)cnmcffcr,    C;    bcr 

2aid)cnDcitcl,  Savinska  dol. 
bežen,    zna,    m.   i)  bic  .ftinft,    bie   ^33crgipalte, 

C,  Tolm.-M.;   \)a^   2od},   C.;   teman    brlog, 

GBrda;  —  tolmun  v  vodi,   Crničc (Goriš); 

—  2)  bie  ^ufle  ^3-  33.  im  '"^rcttcrboben),  Rib.- 
.\L;  bežen,  zna,  Valj.(Radj;  —  prim.  brezen. 

bežen,  zni,  /.  =  bežen,  m.   2),   Cig.,   C,  M. 
bezeg,  zgii,  m.  bcr  i^olunbcr,  (sambucus) ;  črni 

b.,    bcr  gcmeinc  .S>ilunbcr  (s.  nigra);  rdeči 

ali  divji  b.,  ber   2raubenf)olnnbcr  (s.  race- 

mosa\   Cig.;  —  bezeg,  zga,  St. 
bezg,  a,  m.  =  bezeg.  Mik. 
bezga,  /.  =  bezeg.   Šaleška  dol.-C,  Štrek. 
bezgaJnica,  f.  b.  za  klobase,  bcr  35>uri"ttrid)tcr, 

Bes. 
i.bfzgalica,  /.  i)  bae  Sicnncn,  bic  (Vludjt,  C; 

—  2)  =:  potepača,   C;  —  prim.  2.  bezgati. 


bezgalica  —  bezljiv 


24  — 


beznica  —  bibica 


2.  bezgalica,  /.  =  bzikalica,  bic  3Vlil3C,  Ciits. 

i.btzgati,  am,  vb.  impf.  1)  ftPd)CVll,  liotirctib 
ipiilllfti,  C  M.,  A';-.;  b.  pipo,  in  t)cv ''4>fciic 
ftodKrn,  A.V. ;  h.  cevko,  ciii  'Kiiliid)cn  ou^- 
l)ot)lcn,  AV. ;  —  2)  licruniftLUicvn,  ."^trck.:  — 
prim.  I.  bezati. 

2.  b^zgati,  am,  vb.  iiupf.  IicniimcumMt,  bicicii 
.\fiir..  .lan..  Št.;  ako  živina  sliši  „bz,  bz", 
kakor  obadi  brnijo,  začne  bezgati,  St. 

bezgavčen,  čna,  adj.  -=  bezgavkast,  Z. 

bezgavtc,  vca.  »»i.bciTCnUilcr,  bcv.V>ct?cv,  a  Brda. 

bezgavka,  /.  i)  btc  Spi^mniKv  Kras  -  Cij^., 
./aii.:  —  -)  =  bezgctulja,  FrevjF.j;  —  ■\\ 
bic  i»al*bn'nVnnefd)>inil)"t,  ba^  Hfanbclflcfdmnir ; 

—  bezgavke,  bic  Scrppl)Clll ,     lileiiv.  -  Cif^. ; 

—  prim.  I.  bezgati:  zaradi  pomena  prim.  mra- 
mor,  želva. 

bezgavkast,    aJj.   mit  ^JJanbclflcjd}^!'!^!   bc 

linftct,  Šol. 
btzgetulja,  /.  bic  "i^artincifc,  C,  Z.,  Frcr.fF.j; 

—  prim.    I.  bezgati. 

bczgetuljica,  /.   =  bezgetulja,  Frer.fF.J, 
bczgljati,  am,  i'^.  impf.  l)cnitnlailfcil,  Z. ;  {)cntin^ 

IticifcH,   C;   —   prim.   2.  bezgati. 
bezg9V,  adj.  .V)olnnbcr=:  b.  les,  bezt^ovo  cvetje; 

—  b.  izgovor,  cillC  fdialc  'Jlu^rcbC,  Z. 
bezgovec,  vca,  m.  bfV  .S>olunbfvftvand),  Ja>i.,  C. 
bezgovina,  /.  boe  .s^iilimbcviicitniuri);   —  ba'5 

.s>Dlinibcrt)oI,v 
bezg^vje,  11.  bož  ,S*ioIitiibfvncftraild). 
bezgovnica,  /.  cin  au^  .'oolimbcrl)Lil,^  i^ciundjtcr 

^-l^ofldjdilnn,  Mur.,  Cig.,  C. 
bezikati,   kam,    čem,   vb.   impf.  =   2.  bzikati. 

./a)i. 
bezikav,  adj.  Icutid)CU,  ./an. 
bezina,  /.  =  bezgovina,   (^i<^. 
bezjača,  /    1)  bic  SBilV^crin,   „ker  so  Štajerci 

iz  Zagorja  dobivali  viničarice",  Zortr  ]'.  rjj\ 

—  2)  bie  ^^artajt,  bic  3d)lid)taj:t,  bae 'i^avt 
bcil,  Mur.,  Og-.,  Jau.;  („ime  za  sekiro  po 
kraju,  od  kodar  je  prišla".  Zora);  —  -i,)  cillC 
'.Hrt  fvoatijd)c  .v>ir_tciipfcifc,  C. ;  —  4)  ciiic  ''ilvt 
■"l^flniinic,  ^.'. ,  Št.-  Valj.  (Rad);  —  prim. 
bezjak. 

bczjak,  m.  bcr  %'0{\>i{,  Mur.,  C,  Mik. ;  —  ( liez- 
jaki,  hrvatski  kajkavci  med  Dravo  in  Savo, 
Triib  ,   Kast.;     Ikzjak ,    cilt   iUailU    W\\    bcv 

italiciii)d)  jloucni)d)cii  Sprad)flicn^c,  .^trvk.)\ 

po  7'rstciijaku  in  dafii  nam.  bizjak,  ker 
hezjaki  bize  nosijo;  po  /)aii.  pa  iz  stvn. 
tizus,  srvn,   tiesz.   callidiis. 

bczjaški,  adj.    1)  bc)jafijd).  /)alm  ;  -      j)  ti.iI 
pcll)nft,  ZfiD. 

hezjč,   II.    ■---   bezgovjc,    (!. 

bezljaj,  m.  1)  bcr  ^Hclmcr,  bcr  ifiiufcr,  .»//A. .• 
2}   —.   bezl Janje,    \'alj.(Rad). 

hezljanjc,  11.  bfl'?  'i^icfcit. 

bezljiiti,  am,  vb.  impf.  mit  crf)C>bcllcm  Sdnucif 
rciincil,  bicfcn;  krave  bezljajo,  kadar  jih  po 
leti  muhe  in  obadi  ibrenclji)  pikajo;  bezljaii, 
\'alj.(Uad);  -      prim.  2.  bezgati.   2.  bzikati. 

bczljav,  ava,  adj.  ,yim  ^Hctiiicn  rtcuoiflt,  Z. 

bczlJ.Hvka,  /  cinc  ,^11111  Sd)uuirmcii  mifiicloiitc 
'iMciic,  bcr  .Slollcrcr,  Ci^. 

bezljiv,   iva,  adj.   lcillid)Cll,  dan. 


1.  beznica,  /.  i)  bic  JKiibcntintbc,  (iuts.:  klet 
na  prostem  v  zemljo  narejena,  za  krompir, 
repo  itd.,  Poli.;  —  2)  cin  frf)mu^irtcr  fin= 
ftcrcr  3Jaum,  cin  c(cnbc!Š  ilorf),  cittc  clcnbe 
.'OiittC,  Og-.,  .Jan.,  C,  Kr.,  Št.;  mir  in  pokoj 
bi  po  hišah  in  beznicah  prebival,  Ravn.; 
bcr  .Slcrfcr,  (^beznica)  Dornberk-Frj.fTorb.); 
— •   prim.   bežen. 

2.  beznica,/.bic5^ic^iIicfle,Po//. ;  — prim.bezljati. 
bezničar,   rja,  m.  bcr  .Vtcuid)icr,   C 
bezniti,   baznem,   vb.  pf.  =—   bazniti,    Og. 
bczoar,  m.  bcr  ''^cfonvftcili,  .Jan.,  Cip. 
bezoarka,  f.  bic  'Jbcfoar.^cgc  (capra  acgagrus), 

Fij.fZJ.' 

bez9V,  adj.   =  bezgov,    C,  M. 

bezpvec,  vca,  m.  bcrJOOllITlbcr,  Zil.-Jarn.fRok.), 
.foscli . 

beza,  f.  bic  ^•lllri)t,  Mur.,  Valj. (Rad);  —  bcr 
'.»(llfittllf,  Mur.,  C,  Mik. 

bezaj,  m.  bcr  i!nilf,  ogr.-Mik.;  bezaj  sem  do- 
končal, ogr.- 1  'alj.  (Rad). 

bezanje,   m.  'ifa^i  ^liclicn:    tudi:  bezanje. 

bežati,  im,  vb.  impf.  1 )  flicl)Cu;  bežali  so,  kar  so 
motali  pred  sovražnikom  b. :  bežite  pred  gre- 
hom, Mik.;  strupene  zveri  beže  od  ljudi, 
Ravn,;  sv.  duh  modrosti  beži  od  hinavca, 
Skrinj.;  od  ljudi  b.,  fid)  Uon  bcr  ^nit  ab- 
fd)licf?cn,  Cip.;  od  dela  b.,  arbcitc^idicu  jcin, 
r.Vg. ;  —  beži,  beži.  ne  govc)ri  tako  nespa- 
metno! c\cl)  bod),  rrbc  iiid)t  fo  tl)iirid)t!  — 
==  teči;  beži  hitro  po  \()de,  C.7g.,  /i'^/jSY.; 
tudi :  bežati. 

bežfčki,  adv.  flicl)Ciib,  iiii  Jlii''}^",  im  iiaufcii, 
.Mik.,  vihšt. 

bežen,  žna.  adj.  1)  .'^iir  (^•Uld)t  flCl)Orifl:  bežna 
ladja,  ta-i  ^licljboot,  Cifc.;  —  2)  fliid}tig  (opp. 
trajen),  Jan..  (1. 

bežljati,  am,  vb.  impf.  f)criiorbrillilcn:  iz  klo- 
base meso  bežlja.  Mik. 

bcžljiv,   iva,  adj.   fliid)tiil,   (iuts..  Mur. 

bežnost,  /.  bic  Js-liidUiiifcit,  .lan. 

beŽ9t,   HI.  =  tižol,  I-'.rj.(Torb.i. 

biba,  /,  i)  fricri)cubcvj  flciucrc^  Il)icr,  bc).  ciii 
^lljcct  (največ  le  v  otročjem  go\c)ru);  biba 
leze,  biba  ni,  tovor  nese,  osel  ni,  rogc  ima, 
kozel  ni,  (=  polž);  coll.  vsa  biba  in  go- 
lazen, IjZv.;  —  suha  b.  =  suha  južina. 
bcv  'iRJcbcrtiicd)t,  C;  —  2)  ba'5  ^nitl)iil)n, 
C;  -  =-  raca,  Trst. (Let);  -  O  t>ii'  (^K\V"itcn 
bc«i  "DJh-crcei,  ;^-(itt  uiib  (^bbc,  Ci):./'/'.).  .les.: 

prim.   bibavica;     —    4)  bcv  WriK^l)alm,    /p.. 

Kras-]-Jj.(  Torb.). 
bihati,  bam,  bljem.  vb.  impf.  Iniiilimil  )id)  fmt 

bCRiCflCii,   I.cvst.(Rok.),  /ics.;  uuufcliib  gcljcii 

(o    raci).     Trst.  (Let. I ;   —    inngjam    l)cruor 

fommcii:    zobje   mu   bibajo  iz  čeljusti   --   cr 

,^n|iiit,  Og, ;  —  b.  se,   tundcii ,    C;  fliictii 

icvcn  10  ccnah^  h.  t.-Cif^.f/.K 
bibavica,/ ba<*(Wctiunic,l5libr  iiiib  Jsliit  bc^^lKccvcš, 

v  Dalmaeiji-Cii:.:  bic  Js-litctiiatioil,  (:ii:.(T.). 
bibec,    bca,    m.  bnvS  iiiiiiiiilid)c  Iriitl)nl)ii,    C; 

—  prim.  biba   2). 
bibica,  /.c/c«i.  biba:       travna  bilka:  naberi  mi 

bibico  smokvic   (rilečih    jagod).    Kras,   Ip.- 

J\rj.('Torb.);  prim.   biba  4), 


bibika    -  bičcvavcc 


25 


bičevavka  —  bikoglavka 


bibika,  /,  =^  purica,   C. 

biblija,  /.  bic  *i^ibcl. 

biblijepisec,    sca,    m.    cin    ''i^itHl)d)i"iiti"tiilci' , 

.\avr.  (Kop.  sp.). 
biblijski,  aiij.  bib(i)c(l,   Ci}^.,  Jaii.,  iik. 
bibliografija,  /.  bic  'Jiibliograpljic,   Cit:..  "A'.' 

—  prim.  knjigopis. 

biblioteka,  /.  =  knjižnica.   Cip.,  Jan.,  nk. 
bibliotekar,  arja,  m.  =  knjižničar,   Ci}^.  ulc. 
bibliotečtn,   čaa,  adj.   =   knjižničen,   (!i^. 
bibolez,  Ičza,  aJj.  laiiiilaiii  •.'inf)cr)flnTitciit)  (n. 

pr.  o  raci ',   C. 
bibolez,  Ičza,  >«.  bic  fvicd)cnbc  'iuMuoiiuim :  'T">- 

ral  je  vsak  tretji  bibolez  postati  (o  človeku 

po  vseh  štirih  lezočeni\  Jiirč. 
bibra,  /.  fcblcrf)tco   ©ctrdiif,    Cif^.,  Jan,;   »er= 

pnilt)ri)ter  ^Inilt,  kajk.-]'alj. (Rad). ;  —  prim. 

lat.  bibere,   piti  fr). 

1.  bic,  m.  bcv  "^Sibbcr,  Soška  dol. -Erj.f Torb. J; 

—  bi:,  bic!  tako  kličejo  ovce  (C.J,  ali  dražijo 
ovna,  da  buta,  Savinska  dol. ;  —  psovka : 
ber  SdmfofOttf,    Cerkljansko -Štrck.  (Let.). 

2.  bic,  m.  bic  Simfc,  bic  (Vlattcrbinjc,  ijuncus  ef- 
fusus),  ^i'.  Jakob  pri  Savi -Erj.  (Torb.) ;  — 
prim.  srvn.  bincz,   binz.   33inic,  3//A-.  (Et.). 

1.  bica,  /.  rt>cibIid)Cv  Sd)ot,  ^leg.,  Guts.,  Mur., 
Cig.,   C;   —   prim.    i.  bic. 

2.  bica,/.  bie lilije.  Z.;  jezerska  b.  bicSecbittic, 
(scirpus   lacustris)  Tiix.fR.);  —  prim.  2.  bic. 

bicek,  cka,  m.  jituger  5S3ibber,  Ja>i.,   C. ;  bic- 

ko\o  meso,  kajk.-]'est. ;  —  prim.    i.  bic. 
bicelj,  clja,  m.   =  bincelj,   Cig. 
bicika,  f.  =  bičica,  baž  ©(^čiflein,   Guts.,  Mur., 

oy.  ■ 

1.  bič,  biča,  m.  i)  bic  'i)icit)d)e;  z  bičem  pokati, 
mit  bcr  ^$cit|d)C  tnallcn;  mnogo  biča,  malo 
piče,  Str.;  —  2)  bic  '•^citidicnfdlliulic,  C.;  — 
3)  bic  Sau!iniur;,cl  bcr  '•^fUni.^cn,  C;  božji, 
(veliki,  vražji)  b.,  bic  iBurjcl  bCo  '^Balbvinit 
(valeriana),    C. 

2.  bič,  m.  =   2.  bic,    Cig.,  C. 
bičanje,  n.  Mv  "'^jcitidicn,  bic  Oicifjcluiig. 
bičar,  rja,  m.  i)  bcr  "'4?citid)cumad)cr,  bcr 'l^ci- 

tid)cui)anblcr,  Cig.;  —  21  ber  Oknfjclmiiud), 
bcr  (^lagclhtut,   Cig.,  Jan.,  LjZv. 

bičarica,  /.  bic  ''^>citid)C,  Dol. 

hičast,  adj.  pcitjd)cufi.n"iiiig,  Cig. 

bičati,  b?čam,  vb.  impf.  pcitfdicil ,  ijcifjdu: 
ftrafcn:   Bog  nas  biča. 

bičavcc,  vca,   m.  bcr  ''^citjdicr,  Cig. 

bičec,  čca,  >?!.  dem.  bik. 

i.biček,  čka,  tn.  dem.   1.  bič;   flciiic  '^ifitiitc- 

2.  biček,  čka,  m.  dem.  i.  bic;  bttC'  liuiiuilidic 
Sainnt,  Cig.,  Jan.,  Soška  doi.-Erj.(Torb.j; 
oven  z  rogmi,  Krn.-Erj.fTorb.). 

3.  biček,  čka,  m.  dem.  bik ;  jintgcr  2ticr. 

4.  biček,  čka,  m.  \ )  bic  3imlc,  1  juncus  crtiisus), 
Lašče- Erj.f  Torb.);  plašč  iz  bička,  LjZv.;~ 
21  ber  53iniciibDd}t,  Diet.;  tudi:  bfček,   Dol. 

bičenje,   n.  =  bičanje,    C. 

bičevanje,   n.  hcii   (^cifjcln,  bic  ©cificliiiigen, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  kajk. -Valj. (Rad). 
bičevati,    iijem,    vb.  impf.   ^n  gcifnin  pflcgcil, 

gci^ellt,  Mur.,(Jig.,  Jan., kajk.-  Valj.(Radj,/ias. 
bičevavec,  vca,  m.  bcr  ''^citjc^er,  Cig. 


bičevavka,  /.  bic  ^citirf)criii,  Cig. 

bičevje,  »i.  =  bičje,  Meg.,  Diet.,   C.,  Dalm. , 

\'alj.(Rad);    jerbasček   je   iz  bičevja    spletla, 

Ravn.\   bičevje,  Dol. 
bičcvnik,   m.  bcr  ^^citfrfjeitfticl,  Jan.,  Jure. 
bičica,  /.  dem.  i.  bica;  1)  "itai  >ociblid)C  ^niliiii, 

Cig.,  Erj.(Torb.) ;  —  2)  =  jaglec,  trobenlica, 

cig. 
bičič,   m.  dem.    1.   bic;   jniigcr  SBibbcr,   C. 
biči.šče,  n.  =  bičnik,  Jan. 
bičiti,    bTčim,  vb.   impf.  ^=  bičati.  Z.,  z  besedo 

koga  i>.,  fcfjciteit,  C. ;  pciiiigcii,  bciiugftigeu : . 

bičilo   me   je,    C. 
bičje,  ".  eoll.  Simfcil,  33iufcii;  iz  bičja   pleto 

razne   reči  in  delajo  stenje  (duše),   St.; —  ber 

yaillpclibod)t:     bičje  v    leščerbi  ,    Glas.;   — 

prim.  2.  bic. 
bičji,  adj.  2ticr,  nk. 
bička,   f.  dem.    i.  bica;  —  cill  Zdja]  mit  flU7,Cl 

•iBoUc,  Strek. 
bičkast,  adj.  iz  bička,  bičja  narejen:  b.  plašč, 

Dol. 
bičnat,  adj.    i)  iz  bičja    narejen,    Jan.,  Z.  — 

2)  poln  bičja,    Cig. 
bičnik,  ?;i.bcr''^Hntid)ciiflicl,  bcrOieifjdfticl,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Glas. 
bičnjak,   m.   =  bičnik,  Mur.,   C,  Mik.,  ogr.- 

Valj.  (Rad). 
big,  m.  ==   2.  bik,  Notr. ;  kar  je  še  trsice  in 

biga,  ljudje  pokosijo,  LjZv. 
bigamija,  /.  bic  'Sigamic;  —  prim.  dvoženstvo, 
biglica,  /.   1 )  bcr  .V)Ol,^jpiittcr,   bal   Spanrf}cii, 

Jan.;—  2)  ba'3  ^^Ultbili^ljdicil,  Cig.,  Jan.,  Kr. 
bijača,  /.  bic  Sd)lagcici,  Svet.  (Rok.). 
bijalo,  n.  1)  bae  Sdilitglucrf  bcr  Uln",  V.-Cig.; 

—  2)  pl.  bijala,  bic  l*abc  iim  'iBcbci'tut)lc,   C. 
bijec,  jca,  m.  bcr  3cl)lager,  bcr    '!)3oItcrcr,   C, 

(,bic')  ogr.  - 1  'alj.  (Rad). 
bijenje,   n.  "Hai-  Sdlingeil,   Mur.,    Cig.,    kajk.- 
Valj.fRadi. 

1.  bik,  bika,  m.  1)  bcr  2ticr;  divji  b.  =  tur, 
Cig.;  moškatni  b.,  bcr  iliojdllliod)'?,  it/^.f^ZJ; 
preg.  pojdi  se  z  bikom  bost  I  (tako  pra\'i, 
kdor  se  neče  ustavljati  človeku,  ki  si  ne  da 
nič  dopovedati);  —  psovka  nerodnemu  člo- 
veku: —  2)  trsni  b.  in  ciiicm  ^Sogeii  aiigc> 
biinbcne  iBeinrebc,  C,  Z.;  (prim.  konj);  tudi: 
neobrezana  rozga,  jv^liSt.;  —  3)  ber  Stcd)» 
apfct  (datura  stramonium),  C;  —  4)  peč  za 
kruh,  sadje,  lan,  C,  v^hSt.;  —  3)  nesežgan 
kamen  med  apnom,  Gornja  Savinska  doL- 
DSv.,  tudi:  surovina  v  kuhanem  krompirju 
(..bek,  ši"),   Gor.-Cv. 

2.  bik,  m.  bic  Simje  (juncus  eftusus),  na  Cerk- 
niškem je-[eru-E.rj.  (Torb.);  —  prim.  2.  bic. 

bika,  /.  =^   2.  bic,   2.  bik,  Mur.,   ^'alj.  (Rad). 
bikač,  m.  ber  Sicffopf,  Jan.;  —  t\\\  licrftpcftcr 

TOcnjd),  3/»;-.,  Mik. 
bikača,  /.   ciii  bicftiiplHI'''-'  3Scit^  (prim.  bikač); 

—  ein  uciftocftci^  3lHMb,  Mur. 

bikast,  adj.  bcm  3ticr  abnlidj:  od)jcii^aft,  plitmp, 

Cig.  —  ftarriiunig,  C. 
bikec,   kca,  m.  dem.    i.  bik,  Jan.;  pogl.  bičec. 
bikoglavec,  vca,  m.  bcr  Sticrtiipfigc,  Mur. 
bikoglavka,  /.  bie  Sticrtiipfigc,  Mur. 


bikonja  —  bilje 


26  — 


biljevit  —  binkoštnica 


bikonja,  nt.  =  bik :  psovka  silovitemu,  odur- 
nemu človeku,  lil  Ki:;  —  hs.(r) 

bikovica,  /.   =  bikovnica.   C/^.,  Jan.,  SlGor. 

bikovina,  /.  i)  bic  Sticvl)aut,  3/.,-— boo  Sticr^ 
ilci)d),  Cig.;  —  2)  ba^  Spriiuiciclb,  Cig.,  C;  bi- 
kovino  so  dolžni  ostali.  Pjk.  fČrt.) ;  — 3) 
^senožct,  ki  jo  odločujejo  soseske  gospodarju 
plemenskega  bika",  Sov.;  tudi:  bikovina. 

bikovnica,  /.  i)  bcr  Cdifci^icmer,  C  ogr.- 
\'alj. 'Radj  ;  —  2)  =  bikovina  ■:;),  Z. 

bikovnik,  m.  =  bikovina  s)-  ■^• 
•  bil,  /.  I)  bcr  ."oaliit,  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Valj.  f Rad/;  slamnata  b.,  brr  2trof)t]aIm, 
Tnib.  (Post.j; —  hai-  .S^nlmgcirdd)^,  Jan. ; — 
2)  'baž  ihiiiitig  (udu  (jrbiiprcln,  .ftiirbiiicn  u. 
bgl.i,  C. ;  —  3^  črna  b,,  bic  '•-Praimiitur.sclfscro- 
pliularia  nodosa),   Cig..  rovir-Evj.fTorb.); 

—  tudi :  bcr  ^-Bcifuf;  artemisia  vuigaris',  Ftiij, 
,SVGo»-.-C;  — tudi:  bic  Ginbccrc,  1  pariš  quadri- 
folia),  SpnJnja  Idrija  in   \'()lče-Erj.(Torb.) ; 

—  4I  bcr  3plittcr,  Mur.,  b.  ali  troha  ( v  očesu\ 
Trub.  fPost.j. 

i.bila,  /.  i)  bcr  §alm:  do  bile,  bio  aiif  bcn 
Ict^tcn  .s>alm,  C;  —  2)  bas  ftiirbieblatt,  Danj.- 
Mik.,  Kr.-Valj.  ('Radj;  —  prim.  bil. 

2.  bila,  /.   Ciuts.,   Cig.,  pogl.  bilja. 

bilanca,  /.  računski  sklep,  bic  ^^ilnn,^  b-  trgo- 
vine, bic  .'oanbclvbilnii;,,  Cig.fT.j;  kosmata 
b.,  bic  ^■Hplibilniii,  .S7.V. 

bilast,  adj.  lialiiiifl,   C. 

bilca,  /.  dem.  bil;  bcr  .'oalllt,  C,  Krelj.;  bcr 
(MraiJlialin,  Štrek. 

bilce,   n.  dem.    i.  bilo,    Valj.CRadj. 

bilčica.  /.  dem.  bilka;  \i(ii  .'palmd)cn,  M. 

bileg,  bilež  .  .  .,  pogl.  beleg,  bclež  .  .  . 

bilf,  m.  =  bilfa,  M. 

bilfa, /.  bcr  bcrtjur.^cltc  ^HcbciiicLiIiiin,  bcr  5lHir,v 
ling,  C,  Vrtovee  f\'in.).  Sov.;  —  bic  ailv 
bcm  Samcu  l)crDor("icttiadiicnc  :'Hfbc,  Štrek. 

bilfanje,  n.  sajenje  bilf.   Sov. 

h\\f\Qa.,  f.  dem.  bilfa,    Vrtovcc(Vin). 

bilijon,  m.  milijon  milijonov,  bic  ^illioit    Cig 

bilina,  /.  =  ra.stlina,  Jan.,  .So/.;  —  češ. 
bilin.stvg,  n.  =  rastlinstvo,    (:ig.(T.j;  —  češ. 
biliti  se,  im  se,   vb.  impf.   bnlllicil,    V.-Cig. 
bilja,  /.   I )  bov  i<orfc)t,   bic  iMgilic,  Cig. ;   na 
biljo,  St. ;    sveta  b.,  —-   sveti  večer,    Huts.  ; 

—  2)  pl.  bilje,  ba#  lobtciiaiut,  Cig.,  Mik., 
(ior.;    —  iz   lat.  vigiliae,   Mik.(FA.). 

biljar,  rja,  m.  bcr  ^iUitailifcr,  h.  t.-Cig.  (T.). 

biljard,  m.  bofi  ^illorb,  ba*  lt^illnrb)picl.  hA.; 
(biljar,    Cig..  Jan.\ 

biljardnica.  /.  ba>?  ''Billarb,\ilitiltcr,   Cig. 

biljardski,  adj.  'ibillarb,   Cig. 

biljar.stv9.  n.  bic  'i^otnilif,  h.  t.-Cig.  (T.). 

bilje,  n.  to//.  1 )  *4>flnii,Kii,  .Uriintcr,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Cig. (T.);  bolj  jim  je  pri  srci  bilje  ali 
žival,  kakor  bližnjega  srcČa.  Ravn.  ;  bic 
^liittcr  uiib  StcnrtcI  bc"  9(cfcrpflou,^cii ,  bos 
.Slriintcrid)  :    iti    bilja    brat  za   svinje.    lilKr.; 

—  bo-?  .Uiitbiefrdiitctic^,  C.,  .su.or.;  —  1)  bic 

.V>alnic:  bilje  se  bode  moralo  s  srpom  po- 
želi,  Dalm.;  silje  či.stiti  plev  in  bilja,   Panj.; 

—  bic  .'palinifPppdn:  po  košnji  ostane  bilje,  .\f. 


biljevit.  adj.  gcJuddii^rcid),  Cig. 
biljepisec.  sca,  m.  bcr  '•^lllUocjrapb,   Cig. 
biljepisje,  n.  bic  '!piitltograpl)ic,  Cig. 
bilka./,  dem.   bil;    i)  bcr   .\iialni;  bcr  ®ro#- 
Ijalm,  Valj.CRad.j;  suh,  kakor  bilka,  Mur.; 

—  21  bnij  Splittcrd)cn,  Mur. 
bitnat,  adj.  pflau.^ciucicf),  Cig. 

biinica.   bcr  2d)ll)ingel    ifestuca),    Cig.,  Jan., 

C,   Tuš.fR.J,  Medv.  (Rok.);  bilnica  ino  vsi 

drugi  o  vsi,    Vod.  Cl^b.  sp.). 
i.bflp,  H.   i)  bic  3d)lagabcr.  Mur.,  Cig,  Jan., 

Cig.  (T.),  Mik.,   Valj.VRad.j,  Erj.  (Som.) ;  - 

2)  'i)(x<i  ®d)[ag»iiert  bcr  IKir,  Cig.,  Jan. 
2.  bilo.  n.  =  bil  (.'oalni),  Mik.rEt.j,  Skal.-Lct. 
bilomčr.   mfra,  bcr  ''^illvinclfcr,   Cig. 
bilovka.  /.  bcr  .Uiirbivblattftiel,  5/Gor.;  — tudi: 

ba^  S^ifrbieblatt,  Mur.,  C. 
bilijšcn,  šna.  m.  bic  ^'^auitriibc,  (brionia  dioica), 

Medana  ^(ioriš.)-Erj.  (Torb.). 
bincati.  am.  vb.  impf.  =  brcati,  mit  bcn  J^iipcn 

ftPlJdl,  OUi-jcblagcu,  Jan.,  C,  Št.;   sujejo  in 

bincajo  ga,   Cv. 
bincelj,  clja,  »?i.bic  ^fcif^lfrone  "bcr  bcm  ^fcrbc= 

Iiufc,  bic  j^eifcl,  Cig.,  Jan.,  C,  Sov.;  —prim. 

fincelj. 
bincljati,  am,   vb.  impf.  =  brcati,  Z. 
bincljiv,    iva,    adj.    bincljiva   živina,    (če    rada 

binca,   brca',    C 
bincniti,  bincnem.   vb.  pf.  mit  bcm  t^ufec  ftoBCll, 

aui?)dilaiicu,   Jan.,  Raič.  (Let.);  kobila  jo  je 

bincnila!   Pjk.  (Črt.). 
bincc,    nca,    m.    i  1   odraslo    dvoletno    jagnje, 

Krn.-Erj.  (Torb.);  — 2)  iibcrmiitl)iqcr  'i^urlc^c, 

Raič  r Let.}. 
binga,  /.  bil«  '•^>citbcl,    V.-Cig. 
bingati,     am,    vb.   impf.    Ijauijcilb    )d)UtilUlClt , 

baiiniclii,    V.-Cig.,  Jan. 
bingclj,  glja,  m.  ctiuae  liaiicjciib  Sdjnjiiigcnbe^ : 

bingelj  binga,    krehelj  kreha,    bingelj    pade, 

krehelj  je;  (bingelj  =  bic  Gid)Cl,  krehelj  = 

'iiai-  Sdiutcivi),  /..,  bic  §aicluii)c-bolbc,  C. ;  — 

bn-š  lll)ipcHbcI,   Cig.;  —    bcr  Giv,^apfcii,  C. 
bingljati,    am,  vb.   impf.    baiiflcnb    )d)milincn, 

baiiliuiu;    vinski    dozorek    binglja    na    trti, 

Lj/.v. ;  razobesili  bodo  tvoje  ude  po  drevju, 

da  bodo    bingljali    (^bengljali")  in    pekli    se 

po  solncu,   (ilas. 
bingljcc.  (geljc.)  gcljca,  m.  'bai  3diiiccfllorfd)Cii 

(galanthus    nivalis),     C;    tudi  :    ba\5    flrofjc 

3dnicCiili.irfd)CIl  (leucojum  vernum).  /).SV. 
bingola.  /.    i)  visok  človek  izaničlj.),   (ior.;  — 

2)  /'/.  bingole,  =   noge  (zaničlj.),  ob  .\/uri- 

Trst.  (Let.);  —  prim.  bingljati. 
bingolicc,   /.  pl,    =   gosli,   Raič(Lct.  nS-S., 

lijn.). 
binko.šttn.tna.i7i/;. ''Jvfiniift  ;  binkoštna  nedelja. 
binko.šti,  /.;'/.  "litiHrtUf '< :  ~  »mif  fi"  ali'''  Z' 

pfingustin  (pentecoste),  ,Vini(f,yifiil)rcn",  Mik. 

(Et.). 
binkoštnica,   /.    1 )   ba<?   '^Jfiitflftlicb,    M.  ;    — 

—  2)  bcr  "i^tilu^f^npfcl,  M.;  -  bic  ''4>fiiiflft- 
birilC,  Cig.  ;  —  -^  kresnica  (leucaiuhemum 
vulgarei,  ./osi7i. ;  — jasenolistna  b.,  bcr  cfdjcn« 
bliittriflC  Tiptnm  (dictamnus  fraxinella  I,.), 
Robič  (Skol.). 


binom  —  bisaga 


—  27  — 


bisagar  —  bistroglaven 


binom,   m.  "ta^  53inDm  (math.^ ;  —  prim.  dvo- 

člcnoc. 
binomen,  mna.atf/.binomi)d),binomial,  Ci^.(T.). 
binomijalen,  liia,  adj.  =  binomen,   Cig.  (T.j. 
binomski,  adj.  =  binomen,   Cig.  (Tj. 
biografija,/,  tiie  '"-8iofli"apI)ie;  — prim.  životopis. 
i.bir,   m.   =  bira,  Jan.,  \'est. 
2.  blr.  VI.  bic  "JliK-ftcucr,  Mik.;  —  „'i>av  Sort 

ift    fvcmbcit    Uiipnuigž:    »ergl.   magv.   ber, 

\loi\n",  Mik.fEt.j. 
•;.  bir.  m.  =  ber,  bar,  (."»iolbenflirlc  ,  Polj. 

1.  bira.  /.  =  bera;  i)  "i^až  Sanuiieln,  bie 
Samiiiluug,  Cig.,Jan.;  bie  (SoUcctur:  v  biro 
iti(hoi.liti),  biro  jemati,  Ci^.; — 2)  bie  OJatllilU"!, 
bie  Sorte,  Jan.;  vino  dobre  bire,  C;  bilo 
jih  (snubokov)  je  vsake  bire,  Erj.  (Torb.j; 
vse  blago  je   ene  bire,  v\hSt. 

2.  bira,  /.  =  raca,  Erj.  (Torb.). 

birenj,    rnja,    m.  ein   GoUecturniaji,    C,  Bes.. 

(biren,  rna,  Slom.). 
biri,  interj.  biri,  biril    tako  zovejo  race,   Erj. 

fTorb.). 
birič,  iča,  m.  t-er  Sd)crge,   Meg.;   ber   3tabt= 

fnerftt,   Boh.;   ber  0)erid)t!?bicner;  —  prim. 

stsl.  birišti..  it.  birrt),  bcr  Scficrge,  Mik.  (Et.j. 
biričevina,  /.  bie  Jvorbergebiir,  Cig. 
biričiti,  ičim.  vb.  impf.  Sdiergeiibienftclcifteii,^. 
birička.  f.  btii-  'ifiJcib  bC'^  Gieriditiibiencre,  A.';-.- 

Valj.  rkad.j. 
biriški.  adj.  3d)crgen-,  Q5erid)ti5biener-3=. 
birja. /.  eiit  eijcrner  Siing  am  Grtbe  cincio  .'ool,^= 

ftiictce,  Štrck.;   ber  Seiijeiuiiig,   Notr.;   že- 
lezo   pri    vozu,    ki    sklepa    sovro    in    zadnjo 

trap,  tudi  železni  obroček  ali  okov  pri  nožu, 

šilu  itd.,   Si'.  Peter  pri  Goriei-Erj.fTorb.J, 

G  Brda. 
birjica,  /.  dem.   birja,  Xotr. 
birka.  /.   =  ovca,  ogr.  -  Valj.  (Rad j.  C,  Trst. 

(Let.j ;  —  eiiie  graue  Q5eiB,  C ;  —  prim.  rus. 

bvrka  ^  ovca. 
birma,  /.  bie  ^i^^ntunS  ^    birmo  vezati,    zave- 
zati komu,   jemanb?  5'i'n^P<^itl)e  (=t^in    jein, 

Erj.  fTorb.,  I^b.sp.j. 
birmanec,  nca.  m.  ber  {^ivmUng. 
birmanje,  n.  'iia'^  jvintieii. 
birmati,  am,   \'b.  pf.  i.  impf.  firmcn. 
birmovanje,  n.  ta-:-  J^irmcu. 
birmovati,  ujcm,  i'^. />«;?/.  bie  ^irmung  jpcnben. 
birnik,  m.  bcr  Sammter,  Bes.;  —  prim.  i.  bira. 
birokrat,  m.  bcr  '-Piircaufrat,    Cig.,  Jan.,  nk. 
birokratija,  /.  svojevoljno  vladarst\o  uradni- 

št\a,  bie  33ureaufratie,  nk. ;  (birokracija,  Cig., 

Jan.). 
birokratski,  adj.  buveaiitratiidi,  nk. 
birokratstvo,  n.   bae   '-Bureaufratentfium ,    bie 

'iBurcautvatie,  nk. 
biroš,  m.  ber  ^)tinber^irt,  ogr.-Valj.fRadj;  — 

iz   magv.  birus. 
birsa,  /.   =  bersa,    Cig.,  Jan.;  skupljevala  je 

jezice,  birso  (Setnftein)  in  suhe  slive,  LjZv. 
birunja,  /.  =  berunja,   bernja,    Solkan -Erj. 

(Torb.j. 
bisaga,/. ber  Cuerfad,  Jan.,  Zv.,  Št.;  tudi  pl.bi- 

sa^e,  Habd.,  BlKr.;  —  prim.  lat.  bisaccium, 

Mik.(Et.). 


bisagar,  rja,  m.  kdor  bisago  nosi,  nk. 

bisažnik,   m.  =  bisaga,    C. 

biser,   sera.  m.  bie  'ipcrle,  Mitr.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

biserar,  rja,  m.  bcr  ''^Jerlenl)anblcr,  Cig. 

biserast,  adj.  perlartig,  Cig. 

biserček,  čka,  m.  dem.  biserec,  ba^  'iJJerlc^cn, 

^  Cig. 
biseren,  rna,  adj.  ''J^crlcn-'.  biserna  matica,  = 

lupina  prave  bisernice,  bie  ^^erlmuttcr,  Cig., 

Jan.,  Cig. (T.J,  Erj.  (Ž). 
biserje,  n.  coll.  bie  ^^serlcn,  M. 
bisernast,  adj.  perlicl}t,    Cig. 
bisernat,  adj.  pcrleureid),  C/g.,  Jan. 
bisernica,  /.  prava  b. ,    bie  cigentlic^e  '^ni- 

muidjcl    fmeleagrina  margaritifcral,   potočna 

b.,   bie   (Vtl'lČ'pcrlmuid)cI,  (unio   margaritifen, 

Erj.fŽ.j. 
bisernik,   m.    n  =  biserar,  Miir.,  Cig.;  —2) 

bcr  '!|.5crlnntttcrfaltcr,(argynnis),  Jan.,Erj.(Ž.j. 
bisernina,  /.  ber  ''^crleiiidjmiirf,  Z. 
bisernjak.  m.  ber  ''4>erl)"tein  ('•^erlitl,  Cig. (T.J. 
biserol9vec,  vca,  m.  ber  ^4>crlenfi}d}er,  Jan. 
biskup,   m.  =  škof,  nk.;—  hs. 
bismut.  m.  ber  TCnČMnilt,   Cig. (Tj. 
bismutov ,    adj.    J3icMltul  =  :    bismutova    svet- 

lica.  bie  iSiemiltblenbe,  bismutova  okra.  bcr 

'53i'?imitodcr,  Cig.(Tj. 
bistahar,   interj.  s  to  besedo  se  konji  na  levo 

ravnajo;  (pravi  se  tudi:  bistahor,  Kr.;  bista- 

hare,  St.);   —  prim.  bav,  \viste  her!  \vistl 

(istega  pomena). 
bister,  stra,  adj.   i)  fd}neU,  miintcr  fidi  bcuie- 

gcnb;  b.  konj,  ein  feuriges,  idincUce  'i^ferb; 

bistra  voda,    ein  jd^ncU    flief3enbe«  ©afier; 

—  bistro  oko,  ein  miintere?,  lebljaftc^  5luge; 
bistro  gledati,  eiiicn  lebljiiftcn  'iJ3lid  ^abcu;  — 

2)  s  pojmom  hitrosti,  urnosti  se  druži  tudi 
pojem  čistosti:  flar,  Ijell ;  b.  potok;  vino  bi- 
stro teče  (=  čvrsto  in  čisto);  b.  kakor  ste- 
klo, glaebell,  Cig.;  —  bistra  glava,  ein  (jcUcr 
ftcpf:  1^-  um,  idjarfer  burd)bringenber3?eri"tanb. 
bistranga,  /    =   postrv-,  Miir.,   kajk.  -  Mik. ; 

—  iz   magv. 

bistre,  strca,  m.  bie  Sc^nrfe  be§  @eiid)te5  ober 

be^J  '-8eri"tanbC'5,  C 
bistrenje,    n.  ba§  ',?(uff)c(Iin,   baš'  §(uftldreit : 

b.  duha,    razuma,   Cig. 
bistrica,  /  i )  bcr  2i?ilbbad),  bcr  Oiictlbadi,  Mur., 

Jan.,  Cig.;  —   2)  ein  flar   flicRcitbcr  "^ac^, 

Mik. 
bistrina,  /.   i)  bcr  id)neUc  iiauf  bc^  SBafierž, 

Mur.,  Čig.;  —  2)  bie  Sdittrfc  i,v''i3.bee  ^J(uge§, 

be#  ^.^erftcinbcš),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.  f  T.J; 

—  3)  bie  ftlarbeit,  Mur.,  Cig.;  —  4)  go- 
veje in  ovčje  ime,  Tolminski  hribi,  Kanin- 
Erj.  rTorb.J. 

bistriti,  bTstrim,  vb.  impf.  i)  fliiren,  Mur.,  Cig. 
Cig. (T.J;  —  pojmovi,  razmere  se  bistrijo, 
hA-.;  —  jc^drfen,  anijbilben,  auftidrcn:  b.  um., 
Cig. (T.J,  nk.;  —  2)  b.  koga  na  kaj,  je= 
nianben  ,^1  etnm^  nneifern,  C 

bistroba,  /.  :=  bistrost,   Cig. 

bistreča,  /.  =  bistrost,  ogr.-Valj.(Rad). 

bistroglav,  glava,  adj.  =  bistroglaven,   Jan. 

bistroglaven,  vna,  adj.  talentiert. 


bistroglčd       biti 


—  28 


biti 


bistrofjlcd.  ijlcda,  aJj.  =  bistrogicdcn,  nk. 
bi.stro«^lčdLn.   linn,  adj.   kdor  bistro  gleda. 
bistrolčtcn.  tna,  adj.  jci)lloII   flifilflt',  /^''•'^• 
bistromfscln,  selna,   adj.  idiarfiinuig,  Jan. 
bistrook.   oka,   aJJ.   i)  )d)arf)iditig,    Oy. ;  — 

::)  rinr,  \]tll   b[[dcn'0,(:i^'..  JanS  CifrJT.J. 
bistrosmcl.    smela.    aJj.    bistrosmelc    misli, 

fiihitor  OUt>ontiiifluii,  Xnra. 
bistrost.  /.   i)  ^ic  3diiiifc  (,v  "id.  tftž  'Jduir^,  bce 

'-l^ciftanbC'?',    O.i,'..  Jan.;  —   2)  bic  .šllnrf)cit 

I, S-  'ib.  iifvi  ?i>afKr'3),  Cif:. 
bistrota./.  1  iMo  3d)iicaiii,tc{t  ('5.U  bcš  3Baiicry), 

Miir.:   —  2)  bic  3d)nrfi',    Mur,;  —   -)  bic 

«lail)cit,  .Uiir. 
bistroumcc,  mca.  m.  bcr  Scf)nrfiiimi(]c,  C. 
bistroumen,    mna.  ac{j.   ld)Qrfliniiifl,    iiuicuiiv!', 

l)iil   bcilfcilb,  -U///-.,  Cit:..  Jan.,  Cii^.ff.}.  nk. 
bistroumje.    ;;.  biivd)biiniviibcv,    florcv    ^i^cr= 

ftniib,  biT  2d)avniiin,  Jan.,  Ci^\(T.j.,  C;  bfr 

SiU,  <-./>. 
bistroOmka.  /.  bcr  ?5?ibfunfe,  Cifc. 
bi.stroumnost.   /.  bic   Sc^orffinniflfcit,   Mur., 

f.Vi,^.  ./a)i..  nk. 
bistrovid,  vida,  m.  =  ris,  Z. 
bistrovid,  vida,  adj.  jrfjarffcfjcnb,   )d)artiicf)tiq, 

Cii^.,  .Jan.,  Vod.flib.sp.),  SIS. 
bistrovidcc,  dca,  m.  bcr  Sdjarflic^tinc,  Jan. 
bistroviden,  dna,  adj.  =  bistrovid,  Mur.,  Ci^., 

Jan. 

bistrovidka,  f.    i)  bic  ,S>cIl)cf)Ci-iii,  Jan.;  —  2) 

=^-   ris,    C. 
bistrovidnost,   /.    bic    2d)aiffid)tigtoit,    Mur., 

(^i^.,  Jan. 
bistven,  t\ena,  adj.  nu-fciillid),  C/>.,  Jan.,  Cif(. 

(T.j,nk.;  cotlftitlltiu,  Ipiiil.i,  Ci^JT.). 
bistvo,  H.  bic  S5JiiciiI)cit,  bne  aScjciitlidjc,  hi^i 

2\?0'011,   Mur.,  Cif:.,  Jan.,  a>:.(T.),  nk.;  vse 

moje  bistvo,   mcill  flnil,^C5  ]^A),   Cif^.;  bistv(» 

imeiija,   bic  Suliftnii,^  bci?  ^J^criluiflCliš',   DZ.  ; 

—    prim.  stsl.   bvti.stvo. 
bistvovati,  ujem,  vb.  impf.  fcill,  f jifticrcil,  C/^'. 

rr.j,  C. 

bišča,  /.  JHiibciibliittcr,  C. ;  popi.  višča, 
bit,  tii,  m.   Cif'.,   Jan.,    Valj. (Rad),   C,  pogl. 
bat,   bet. 

bit,  /.  biimicr,  broitflcquctid)tcv  DrnI)!  ooii  (Molb 

obcr  Silbrr,  bcv  ila()n,  Cif^.rT.j;  —  ru.s. 
bit./,  bas  3cin,  Cii^.fT.),  I.ampc(D.). 
i.bitek,    tka.   m.  bif    3d)lafl,   .Mur.;    urni   b., 

bo*  Sdjlaj^cii  bir  \\\)X,  Danj.trosr.  p ). 
2.  bitek,  tka,  m    bic  ISfiftCll,^,  Cif;. (T.);  narod 

se  zaveda  svojega  bitka  in  žitka,  .SIS'.;  tukaj 

mi    ni    bitka,   /.. 

1.  biten,  tna,  adj.  ^-  3cf)lad)t  ..Uaillpf  ,  Ci^.,Jan. 

2.  biten,  tna,  adj.  i)  tuijCIltlid),  O),'.,  ./an.,  Cip. 
(7\),M.;b\lTMt  razlikovati  se  od  Cesa./fi-. ;  — češ. 

i.bitev,  tve,  /.  —   bitva,   Cif;. 

2.  bittv,  tve,/  —  belev,  betvo,  cillC  .<tlcilliflfcif : 
\zemi  to  bitev  („bUcv")  daru,  Kam.;  Izak 
se  bifve   ne  brani,   liavn. 

biti,  bijem,  yb.  impf  fdllaflCU ,  preg.  večkrat 
bit,  kakor  sit.  Jan.( .Slm-n  ) ;  b.  se.  fiiinufcil, 
fino  3d)lnd)t  licforit;  boj  b.,  ciitcii  .Uniiuif 
fampfcn,0>r..C;Valihiin  — b«))k^^•avi  Že  dolgo 


bije  za  kr.šC-ansko  vero,  I^rcš. ;  z  nogami  ob 
tla  b.  oilf  bcil  'iBobcil  ftonipfcu :  takt  b.,  bcit 
laft  iriilacjcn,  C;>. ;  na  zvon  b.,  nti  bic  W(ocfc 
anidjlacjcit ;  b.  plat  zvona,  bic  j^cucrfllodc 
Inutcii;  ura  bije  eno,  deset,  cš  fdjlaflt  citt, 
,V.'flU  llf)r;  —  srce,  žila  bije,  'iiaž  ibn}^,  bcr 
%n\i-^  \&i\{\C\V,  —  potok  na  zid  bije,  bcr  ^3adl 
bcjpiilt  bic  'ilJJauir,  0>.;  ptiči  v  vinograd 
bijejo,  bic  ^i^ijflcl  briiiflcii  iu  bcit  SBciiinarteu, 
C;  na  pete  komu  b.,  jcmailbcil  »crfplflcn, 
Cif^. ;  smrt  mu  na  pete  bije,  cr  ift  iu  Jobc^- 
flcfo^r,  Z.;  vse  bije  na  to,  da  . . .  nllcš  ;\icU 
baljiii,  "baiž  ...  to  na-mc  bije,  bov  a,t\)i  mid) 
nn,  C/i,'.;  sum  bije  na  koga.  man  I)at  il)U 
im  ^innbadjt,  Nov.;  h.  na  kaj.  oilf  t{wai 
iill)piclcii,  Cii;.;  ta  stvar  bije  v  izročeno  pod- 
ročje, co  Iiniibclt  fid)  bobci  um  Q5ci]cit)"tdnbc  bcš? 
iibiTtrnfleitcn  ^Mrfuiifl'^frciK5,  Lcvf^t.  fSaukj; 
v  oči  bije,  ce  fdllt  ill  bic  ''JdtClCll,  0>.,  DZ. 
biti,  sčm  (bodi,  bom,  [bodem],  bTtsem)  vb.  impf. 

—  A)  ^  subjektom:  i)  )cin  =  efi|tiercn; 
Bog  je  bil,  je  in  bo  vekomaj;  bil  je  oče,  ki 
je  imel  tri  sinove;  ne  bom  dolgo  več,  mit 
mir  roirb  c#  iuct)t  mcl^r  laiiflc  bnucru;  —  ht- 

ftcbcn,  člo\ek  je  iz  du.še  in  telesa;  )ic^  bc- 
fiiibcii;  kje  si  bil  tako  dolgo?  ftniiimcii,  bcr- 
riil)rcn,  fommcn;  odkod  si?  niobcr  bift  "bv.'} 
odtod  je  vsa  moja  nesreča;  c;cf)brcn;  biti  v 
kako  faro,  ju  ciitcr  ''.|jfarrc  iidjorcn,  Cig., 
Met.;  in  mi  bi  pod  njega  hoteli  biti?  Ravu.; 
jciii  =  fclilcit:  kaj  ti  je?  mvi  fcljit  bir  V  nič 
mi  ni,  c^  fcblt  iiiir  iiidjtii;  flclcflcu  jciit,  an^ 
(^cbcil ;  kaj  je  tebi  za  to?  kaj  je  tebi  do  tega? 
\vav  flcbt  bidi  bic^i  nit?  nič  mi  ni  zanj,  za  to; 
bicucii,  iicrcidjcu;  kčemu  ti  bo  to?  b.  v  škodo, 
v   čast.   v  lepotičje;   to   ni   za  nič,   bic^  taucjt 

,yt  uidjtš;  fciii,  por  fid)  flcbcii,  gcjdjcljcii;  danes 

je  mraz,  vročina;  z\ečer  bo  ples  v  dvorani; 
danes  to  ne  more  biti;  kaj  bo  s  teboj?  fid) 
bcfinbcu:  kako  si  kaj?  fid)  ucrbaltcii:  tiho 
bodi!   fci   ftiU!  —  2)  fcill  (copula):  biti  komu 

vrsta,  jciitniibcm  bom  Staiibc  nad)  i^lcid)  fcin, 
Rib.-M.;  to  je  moje  in  pa  božje,  bil*?  flcbiJrt 
mir  niib  Okitt:  to  mi  je  prijaznost!  bao  bnfU 
(^rcnnbfd)nft!  to  je,  bai^  I)ci|V;  b.  gostih  be- 
sedi, inol  ,^n  roben  pfloflon ;  b.  kake  vere, 
firf)  ,^u  oincr  'Kolininn  bofonnon;  —  ni  ilobro 
človeku  b.  samemu.  Ov?  ift  fiir  bOII  Wcnfd)Cn 
nid)t  flut  aUiin  .^u  fcin;  hog  vam  da  moč 
b.  močnim;  liaj  nam  biti  milim  in  dobrim; 
biti  učiteljem.  i.'oI)rcr  fciu,  nk.  (po  drugih 
slov.  jezikih);  —  ;;)  predikat  je  izpuščen:  kaj 
boš  ti?  —  tega  jaz  nisem  nesti  (biu  nidjt 
imftanbc).  P(tdmclci(Tolm.)-Erj.(Torb.) ;  — 
B)  brez  subjekta:  1)  namesto  subjekta  stoji 
partitiven  genitiv;  bilo  je  vina  in  kruha  na 
prebitek;    bilo  je  ljudi,    da   se  je  vse    trlo; 

—  2)  kar  bi  moglo  biti  subjekt,  je  v  aku- 
zativu,  v  negativnih  stavkih  v  genitivu:  po 
vseh  potih  jo  je,  koder  bi  bil  utegnil  priti, 
Ravn,;  cel  voz  je  bilo  ranjenih;  tri  dni  je, 
kar  ga  nisem  videla;  bilo  je  silo  ljudstva, 
CiJ  fiab  cinc  WcnrtC  i.'cntc;  pomni:  gola  ne- 
dolžntist  jo  je,  fic  ift  bic  lontcrc  Un)d)iilb, 
samočista  prijaznost  ga  je,  cr  ift  Uoll  Aiciiub 


biti 


29  —  bitje  -    bivolka 


lidlfeit,  Ravn.:  ni  bilo  ni  kraja  ni  konca, 
0^  l)ntte  fciii  CSitbc;  očeta  in  matere  ni  doma, 
isoti-r  Uliti  'il.liiittcr  fiiib  iiidit  .^ufiaiiH';  brata 
še  ni  iz  mesta,  biT  "i^nitiev  ift  iiod)  iiidit  nil* 
ber  Stabt  iicf^inimfn ;  ne  bo  me  več  k  vam, 
iri)  finiiiiie  nidit  incbr  511  cud);  Ljubezen  je 
bila,  ljubezen  še  bo,  Ko  tebe  in  mene  na 
svetu  ne  bo,  \pes.;  da  ni  mene  bilo,  tebi 
bi  se  bila  slaba  godila,  lUClUl  id)  nid)t  ([C- 
mcicn  ttjdre,  fo  roavc  ee  biv  iibd  cvciniirtctt; 

—  ■:;)  z  adjektivom  (predikatom) :  vroče  je, 
O'o  ift  t)C\\];  težko  mi  je  bilo,  cv  fant  mir 
jdnuci  an;  kako  ti  je?  tole  bcfiiibcft  bii  bidiV 
slabo,  hudo  mi  je,  c§  ift  llltr  uillliol)!,  iibol; 
bolje,  huje  mi  je,  co  gcl)t  iitir  bcffci",  fd)lcd)tcv; 

—  4)  predikat  je  izpuščen,  pa  ga  je  lahko 
dopolniti:  natepejo  ga,  pa  je!  (=  pa  je  do- 
bro!) prosi  ga  odpuščanja,  pa  bo  (uilb  bic 
Sad)e  liat  ciii  Snbc):  bi  še  bilo,  ko  bi..., 
C'5  giciiiie  iiodi  mt,  roettn  .  .  .,  bi  že  bilo,  ko 
bi . . .,  e»  luarc  fdicn  rcd)t,  uicim  .  .  .;  tako  se 
rabi  tudi  samo:  bi,  CS lV»iirc fd)DII  icd)t:  bi, ko  bi 
vsak  dan  tako  bilo,  ^'i'^/!.SV. ;  bi,  ko  bi  bilo  o 
kresu Erj.fl\b.  sp..)\  —  5)  z  intinitivom :  ni  sli- 
šati zvonova,  man  f)i.irt  bie  ©lode  nidit;  ni  bilo 

nič    slišati,    da  bi    bil    prišel,    C'5  DCr^autetC 

nidit'?  lum  fdnev  5(ntunft;  —  tiiuncn,  follcn, 
miiffcn;  biti  mi  ni  več  doma,  id)  fnnn  nidit 
mcl)r  ,yif)anfc  blcibcn;  že  jih  je  bilo  srečne 
in  vesele  videti,  Ravn.:  kaj  mi  je  začeti.' 
UHV?  foll  id)  tl)un'?  pretrpeti  nam  je,  tnir 
niiiffci!  Cv  crtracjcn;  stati  nam  bo  pred  bož- 
jim stolom ;  —  '">)  z  nominativom,  ki  je  le 
na  videz  subjekt:  dolg  čas  mu  je  bilo,  er 
ijattC  lange  ©Ct(c,  Met;  groza  je  bilo  videti 
boja,  e§  roar  ein  ©rane  bcu  Sampf  ,yt  fclien, 
\pes. ;  kadar  je  bilo  red,  al?  C?  an  bci"  ;^cit 
Uuil",  Trub.;  tega  ni  treba  bilo  (prim.  Mik. 
\'.  (j.  /r.  J 6 7.);  —  -j)  z  nekaterimi  samo- 
stalnimi  imeni  z  akuzativom  osebe;  ni  ga 
še  volja,  er  ijat  nod)  nidjt  i!uft;  ne  bo  vas 
groza  smrti,  il)r  nicrbet  Dor  bcm  2Dbc  nidit 
crfd)rcdcn ;  groza  vas  ga  je  bilo,  itir  erfdirafet 
DOr  i^m,  Ravn.;  kterega  teh  dveh  zgledov 
vas  je  misel  posnemati?  pravice  vas  bodi 
skrb!^  skrb  me  je!  Joaš  gef)t  ba^  mid)  an! 
ji'lliSt.;  sram  jo  je  bilo;  strah  nas  je;  čudo 
vas  bodi  božje  prijaznosti ,  bctnnnbert  bic 
gottlidie  2iebc,  Ravn.  (prim.  Mik.  \'.  G.  /I'. 
30 J.);  —  objekt  stoji  pri  nekaterih  sub- 
.  stantivih  v  genitivu  :  Niniv  bo  konec,  /^ai')z. 
(prim.  Mik.  V.  G.  IV.  368.);  —  C)  rocrbcn; 
bila  je  žena  v  solnato  postavo,  tuarb  ^iir 
£al,^fiin(c,  Ravn.- Mik.;  kaj  hočeš  biti?  Vaaž 
ttiillft  bu  mcrbcn?  iz  tega  nič  ne  bo,  barau'? 
tuirb  nid)t»;  sedem  let  ni  iz  hleva  bil,  ftcbcil 
3ia()rc  tam  cr  nid)t  an-J  bem  Stali,  Npcs.- 
Mik.\  (navadnejše:  ni  ga  bilo);  —  D)  opom- 
nje  o  posameznih  oblikah:  1)  ^bodi"  za  re- 
lativi  ^  ,,immer"  (cunque);  kdor  bodi,  Uicr 
immcr;  kar  bodi,  ttta§  C'?  oudi  fci;  toda: 
bodi  kaj,  ctmos  nid)t§nut;igce ,  .V/A-.  (prim. 
bodikaj);  bodi  (si)  —  bodi  (si),  fet  C^  —  fci  C-S, 
bodi  vino,  bodi  pivo,  rad  oboje  pijem,   C; 

—  2)  z  nikalnico  se  v  indikativu  prezentnem 


vkupaj  piše  in  kakor  jedna  beseda  govori:  nf- 
sem  ali  nesem,  id)  bin  nid)t;  (pomni:  za 
^bi"  se  rabi  v  Ziljski  dolini:  besem,  besi, 
be,  besva,  besta,  besmo,  beste,  beso.  Jam. 
/Rok.J ;  Resi  bila  mo|a,  Hesi  vino  pila,  \pes.- 
Schein.;  jesem-sem^  oi^r..  kajk.-]'alJ./J\ad/). 

1.  bitje,  n.  ba^  Sdilagen,  bic  3d)l(igcvci,  Mur.; 
svajo  z  bitjem  končati,  ogr. -Valj. (Rad);  — 
b.  žile,  bcr  '•l^uleidilag,  Cig.fT.J;  -  1)  ba§ 
3d)(agmeif  ber  llfir,  C;  ura  z  bitjem,  ura 
se  je   na  bitju  pokazila,   Polj.;   tudi:  bitje. 

2.  bitje,  n.  1)  baž  Scin,  bie  (Sfiftcn,^,  Mur., 
Ci^.fT.J;  boj  za  bitje  in  nebitje,  Zv.;  b.  in 
žitje,  Zv.;  svoje  b.  imeti,  cjifticren,  l'uJ. 
(Ilb.sp.); —  2)  bie  iuefcntlid)e  ^3e)d)affcn()cit: 
b.  in  natura,  b.  in  lastnost,  Pohl.  -  Valj. f Rad); 

—  ber  3llftttnb:  v  dobrem  bitju  držati  kaj, 
etlDa'3  im  guten  3iiftiinb  er()altcn,  Levst.fPril.) ; 
b.  ljubljanskega  močvirja,  Lcvst.(Močv.);  — 
3)  bas  ej;iftieieiibe  SBefen  (ens),  Guts.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  hA-.;  umno  b.,  ba§  SSer' 
nunftlDefen,  Cig. 

bitka,  /.  bie  Sd)ladlt,  Mur..  Cig..  Jan.,  nk. 

bitnost,  /.  i)  bie  ^efeufjeit,  bic  3catur,  bae 
^efen  (essentia),  Guts.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.); 
eno  samo  b.  imeti,  Isvkr.;  stvar  dobi  vinu 
podobno  b.,  \'od.fIib.sp.j:  človeška b.,Zo/'t7; 

—  2)  bieSBirflid)fcit,  bie  JRealitdt,  Jan.,  Zora; 
potrdila  o  bitnostih,  itbet  Jliatfadjen,  DZ. 

bitoslovje,  n.  bie  Cntologie,  Cig.fT.i. 

bitstvo,   n.  pogl.  bistvo. 

bitva,/  bic  Sdiladit;  huda  bitva,  fjeiper  Jtlampf. 

bitven,  tvena,  adj.  Sd)lad)t-,  Z. 

bitvišče,  n.  =  bojišče,  ia§  Sd)lad)tfelb,   C 

bitvo,  n.  =  bet\o,  Mik.fEt.);  —  nagi.  morda: 
bitvo;  koren:    bv-. 

bivališče,  n.  bcr  'Jliifcntfialt^oort,  bcr  Stanbort, 
bci  3Soliiifiti,   Cig.,  Jan.,  Cig.^T.j,  nk. 

bivanje,  n.  i)  bae  Scin,  bie  (Sjiftcn^,  Cig. 
fT.);  —  2)  način,  kako  se  kaj  godi,  ber 
■ij^rpccf^,  Cig.fT.);  —  3)  ha^j  'iscniieilcn,  bcr 
*?[ufcntl)a(t,   Cig.,  nk. 

bivatelj,   yn.  =  prcbivavcc,   C,  Zora,  Let. 

bivateljstvo,  n.  =  prebivalstvo.  Zora. 

bivati ,  am ,  \<b.  impf.  ju  fciu  pflcgen ,  Kras, 
Pivka-Levst.  (Glas.) ;  ta  pot  biva  slaba,  Sotr. 
-LjZv.;  brez  dvojbe  biva  tako  tudi  drugod, 
Savr.fLct.);  ta  trava  biva  po  stenah,  fommt 
»or,  Pivka-Erj.(Torb.);  —  5U  gefdicljcn  pfle^ 
gen,  C;  kadar  biva  to  poslednje,  in  bicjeut 
ie^tercn  ^aik,  DZ.;  —  cEiftiercu,  Cig.fT.); 

—  fidi  anfljnltcu,  niofinen,  Cig.,  Jan.,  nk.; 
tam  sem  bival.  Reška  dol.  f  Sotr.);  — ttJCrben: 
slanica  biva  vedno  gostejša,  Erj.fMin.). 

bivaž,   m.  z  bivaža,  im  (^ru()liug,    Zil.-Jarn. 

fRok.); —  morda  nam.  vilaž;  prim.  vigred 

in  vilesti,   C. 
bivec,  vca,  m.  bcr  ''^joftcrcr,   C. 
bivol,   m.  bcr   ''i3itffcl,    Mur.,   Cig.,   Jan.,   Erj. 

rz.). 

bivolče,  eta,  n.  '^<x'č'  iiiiffclfalb,  Mur. 
bivolica,  f.  bic  'iBiiffclful),  Mur.,  Cig.  (vivolica, 

ogr.-Valj.fRadl-). 
bivolina,  /.  bic  ^i^iiffclfjaut,   Cig. 
bivolka,  /.  =  bivolica,    Cig.,  C. 


bivolov  —  blag9 


30  —  blagočut  —  blagorazumnost 


bivolov,  adj.  'iBiifjcI  ,  .^/iir.,  (.if;.,  Jan. 

bivolovina,  /.  bic  'iMifiiltiiiut,  colL;  53uffc^ 
lliiutc,  DZ. 

bivolski,  adj.  '^\\^d  ,  Miir.,  Oy.,  Jan.;  — 
liiiffcll)aft,   (.■;>..  .Jau. 

biz,    »I.  tifl"  ■'^lliorod)'?,   lics.',   (mencia  =  bizon). 

bizaren,  rna,  adj.  čuden,  bi,^ait,   C.i^.fT.). 

biza.st,  adj.  mit  bcit  „bize"  bcflcibct,  bizasti 
nam  ti,   C. 

bize,  /. ;.'/.  tucifjc^,  teinencž  'JBcinflcib,  O;,'.,  C. 
(hlače  iz  belega  platna,  kakršne  nosijo  ob 
Sotli,  Muri   in  drugod.  Zora  V.  '/->'.) 

bizec,  zca,  m.  repno  listje,  repna  nat,  Cor- 
jauskn  (Krax)-Erj.(  Torb.). 

bizclj,  zija.  m.  bic  )iimiliciibc  ^iceiflicfle,  C; 
—   iz   nem. 

bizen,  »J.  r.-f.ViT.,  P<>gl-  \'za,  beluga. 

bizgcc,  eca,  m.  i)  mešanica  kislega  zelja  in 
kisle  repe,  (ioriška  ok.-Erj.('I'orb.);  —  2) 
biVo  ^Kiibciifrautii],  Strek.;  —  3)  šaljivo  ^^ 
ječmen,  HlKr.;  ječmenova  kaša:  pustega 
.bizgeca"   se  boji  kmet  in  družina,   LjZv. 

bizice,  /.  pl.  dem.  bize. 

bizine,  /.  pl.  =  bize,   Cig. 

bizjak,  m.  =  fezjak,   C,  Trst. (Zora). 

bizna,  /.  slaba  drobna  repa,  ki  se  kuha  pras- 
cem,  Plu^na  pri  Bolci-Krj.fTorb.J. 

biznat,  adj.  mit  bcm  ^bize"  bcficibct,  ('. 

bizon,  VI.  bcr  amcrifaiiiidio  '•.Miicrodh?  obcr  i^fon 
(bos   amerioaniis),   J\rj.(Z.). 

bizovina,  /.  'Odi'  "i^ijoilfleijd),  C;  govedina  je 
trda  kakor  bizovina,  Jies.,  v^liŠt. 

blag,  blaga,  adj.  cbe(;  blag  mož,  blaga  duša, 
blago  srce,  blage  vere  biti,  fid)  im  flUtcn 
(^Maiibcn  bcfiiibcit,  DZ.;  c\nt\(\:  blaga  mati: 
Uipl)[tl)UCllb,  blage  sapice:  bcrtliictcilb,  blagi  mir. 

blagajna,  /.  =  blagajnica,   DZ.,  uk. 

blagajnica,  /.  bic  3d)alitammer,  Cig..  .Jan.; 
bic  C£n))C,  .lan.,  Levst.(Nauk),  nk.;  državna 
b.,  baei  'i.Merar,  DZ. 

blagajničen,  čna,  adj.  (Snjfcit  ,  ,Jan.,  nk. 

blagajnik,  m.  bci"  2d)a(uiici)tcr,  Cig.,  Jan.;  bcv 
t£a))icr,  ./an..  I.cvst.(Sauk),  nk. 

blagajniški,  adj.  (£aj)ici' :  b.  posel,  bo^  (£ofja 
Clfjd)iift,  nk. 

blagajništvp,  n.  bo^  (Saificvamt,  nk. 

blagar,  rja,  m.  1)  bcr  Uiituciialcrbc,  Jan., 
/slra-C.;   —   2)  bcv   JlMn"CnI)iillblcr,    Cig. 

blagarica,  /.  -^  blagovnica,  ./an.,  Z. 

blagariti,  arim,  vb.  impf.  mit  35Javcll  .Viailbcl 
trcibcii,  Cig. 

blagcr,   gra,   m.   pogl,   blagor. 

blaginja,  /.  ba*  'Bot)!,  bic  5lJol)(fnl)it,  Lo-st. 
(Sank),  Jurč.;  moliti  za  svojo  in  dobrotnikov 
svojih  blaginjo,  Zv.;  no  občo  blaginjo,  ,^um 
ollfiomriiicn  'ikftcn,  Lcvst,(Močv.). 

hlagv,  "•  ')  bdvS  (^illt  (bonum):  zilravje  lirago 
blago;  bo*  Wiit  it>ic  (4liirf>Jrtiiti'r :  imel  je 
blaga  in  blaga,  cr  I)altC  bc<<  ('>>illC<J  bic  Aitllc, 
/<avn.-.\/ik.;  rodovinsko  b.,  bO'?  J^nilliliillilill, 
Cig.;   krivično  b.,    unrcdjf  Witt;  2)  bn^ 

ii^icl),    Cig.,  Jan.,  Kras-  Erj. i  Torb.),   Dol.; 
bliigo,  lilKr.,  j\'^h<it.;-9.\.r\}.no  b..  bn«i  3yoll 
Dici),    Jan.;  —    x)  bic  Sorc;    ilobro,    slabo 
b.;  ilrobno  b.,  fur,\C  '©nrc   l.ig.,  Jan.,  nk.; 


b.  na  pokaz,  'JiJavctlplobcn,  DZ.;  vozno  b., 

?fraditflut,   Cig.,  Jan.,  nk. 
blagočut,   m.  =  blagočutje,  .Jan. 
blagočutje,  n.  baž  ^aitflcfiiljl,   Cig.,  .lan. 
blagodar,   ni.  bcr  Scflcit:  b.  evropske  omike, 

(ilas.;  Nisi  zaklepal  doma  ti  žlahtnega  blago- 

d  arov  a.   Preš. 
blagodaren,  rna,  adj.  )wi)ltl)&t\Q,  fcgenbringciib, 

Jan. 
blagodat,  /.  bic  5Bo^(t()at,  bcr  Scgcn,  Jan., 

C,  Zv.,  Zora;  kako  blagodat  nakloniti  komu, 
.  LjZv.;  —  bic  (^linbc,  Jan.,  \'rt. 
blagodaten,  tna,  adj.  jccjcil^rcid) :    blagodatna 

žet\a,    C. 
blagodejcc,  jca,  m.  bcr  ?BoIl(tIliitcr,  lics. 
blagodejen,  jna,  adj.  luoblthucub,   luot)ltl)iitig, 

C.;  za  blagotiejne   namene   kaj   dati    nk. 
blagodčjnik,   m.  bcr  '3Bal)ltl)atcr:  kri   in  blago 

darovati   svojemu   blagoJejniku  Zv., 
blagodišcč,   eča,   adj.  uui|)lvicd)cnb,  Jan.,  nk. 
blagodu.šen,  šna,  adj.  cbclmiitt)ig,  Cig.,Jan.,nk. 
blagodu.šje,  n.  bcr  ©bclfinii,  ber  iŠbcImutl),  Jan.. 

Cig.fT.),  nk. 
blagodušnost,  /.  bic  Gbctmiitf)igfcit,  bcr  t^bd 

imith,   Cig.,  ,Ian..  nk. 
blagoglasen,    sna,    adj.    mol)lt(iligcilb,    \w\)\- 

lailtciib,  Cltpbouifd),   C.ig.(T.),  nk.;   —   rus. 
blagoglasje,  n.  bcr  5lBol)lflaitg,  bcr  SSoIillniit, 

bic  liupbonic,   Cig.,  Jan.,  Cig. iT.),  nk. 
blagoglasnost,  /.  bcr  'HHiMInilt,  nk. 
blagohl v'pnost,/.  bic  .S^abiudit,  kajk.- 1  'alj(Rad). 
blagohoten ,    tna,  adj.    luiU)ltuolIcub,    inoljlgc 

Iicigt,   nk. 
blagoh^tnost,  /.  biv3  'Ji?OI)IUiollcu,    bic  ^o\)l' 

gcncii"(tl)cit,  nk. 
blagohram,   lir;ima,   ni.  bilv  i.'agcrl)ailv,   DZ. 
blagomerjc,  n.  bic  (fun)tl)mic,    Cig.(T.). 
blagomilost,  /.  bic  (Miinbc,   C. 
blagonaraven,  vna,  adj.  =  blagonraven,  Cig. 

(T).  _ 
blagonica,  /.  Jan.,    Cig.,  pogl.  blagovnica. 
blagon^sen,  sna,<7if;.  jcgcit  ,  l}Cilbriltiicub,./tT".. 

nk. 
blagonraven,  vna.  adj.  luofjlgcfittct,  Mur..  Cig. 

(T.).l.cvst.(Sauk),  E.rj.iSom.);  —  'f.x.f,\.  in  rus. 
blagonravje,    n.    bic    Sittfamfcit,    C.  Levst. 

(.\ank). 
blagoplyden,  dna,   adj.  giitc  Aviidjlc  tragciib, 

iun"tl)cill)ilft,   C.,  Zora. 
blagopoklon.stvo,  n.  biliS  .V>LMiuuiiiliil,  bic  .VMll 

biililiui,   Cig.fT.). 
blagpr,     1)  intcrj.  luol)I!    .*OCil!    blagor   vam! 

blagor  si  vam,  Kr.;   blagor   si  ga    tistemu, 

JJZv.;    blagor  je  tem    očem,    katere  vidijo, 

kar  mi   vidimo,    Dahn.,    (enako  tudi   Diet., 

Kast.;)  —  j)  blagor  m.,  l->lagore  deliti  komu, 

jcnuiiibcii  gliuflid)  prcijcii,    Cig.,  Dol.-I.cvst. 

(.SI.  .Spr.);  (napačno:  blagor,  buo  'J\?Ol)l,  .\fnr.. 

Cig.,  Jan.;  prim.   l.cvst.,  .SI.  Spr.  140.);   — 

pri  m.  stsl.  blagože. 
blagorazuirgc,  n.  ba<5  ^■iHnftiillbili'?,   Cig.fT.); 

po    pra\  ičncm  blagorazumju,    mid)    btlligcill 

l£rmcficii,  DZ. 
blagorazumnost,/. bic  ^i^crft^iIIbig^cit,  bic .U Ing 

l)cit,   Cig.('l'.> 


blagorci  —  blagotvcjren 


—  31 


blagoug^den  —  blancevati 


blagorci,  m.  pl.  blai;orco  deliti  ^—  bla^orc  de- 
liti,  Dol.-Leyst.(Šl.  SpvJ. 

blagorčtn,  im\,  adj.  beljiibifl,  -Jan. 

blagor^dcn,  dna,  adj.  U'Lil)IilclHnTII  (v  naslo- 
vih), Mur.,  Cif^.,  Jan.,  >ik. 

blagorodje,  h.  \'ašc  blagorodje!  (£iiCV  2l'ol)l 
gebovcni  0>.,  "/.-. 

blagor9dnik,  m.  bcr  ^tbeligc,  pl.  blagorodniki, 
bci-  Vlbcl,    Cifc.fT.). 

blagorodnost,  /.  bie  eblc  ,S>erfunit,  Mio:,  ./a>i. 

blagorovavtc,  vca,  m.  bcr  Scli^prcijcv,  Mm: 

blagorovdti,  ujom,  vb.  impf.  i^Uicflid),  \i\\c\ 
pvcijcn,  icflnfn»  Lcvst.(Sl.  Špr.J;  („bl<)gcro- 
vati")  (juts.,  blagrovati,  .*/»/•.,  \'.-Cii^..  .Jan.. 
Dol. 

blagosluvijanje,  u.  ba§  ScciJicii,  basi  (Siinuciljcit, 
C7i,^■  .lan.,  nk. 

blagoslavljati,  am,  i'b.  impf.  ad  blagosloviti; 
fcivicn,  wcil)cn,  cinuicifjcu,  C/>.,  Jan.,  oi^r.  m 
kajk.  -  I  'alj.  (Rad),  nk. 

blagoslov,  slgva,  m.  bci"  Scgcil,  Miir.,  Ci^., 
Jan.,  }ik.;  —  očetov  blagoslo\',  liavn.;  cer- 
kveni b.,  maša  z  dvema  blagosUtvoma,  uk. 

blagoslpvec,  vca,  m.  bcr  Sci]cn{prcd)cr,  Oif. 

blagosl9ven,  vna,  adj.  i)  3Scit)C=:  blagoslovna 
voda,  ta^  'iijeit)lt)aj'fcr,  Cig.;  blagoslovnc  po- 
dobe, 2lveii)cbtlber,  Vrt.;  —  2)  jcgcu^srcid), 
flliiftlid},  C. 

blagoslovilo,  n.  i)  bic  3Bcif)c,  bic  Sccinunci,  C; 
—  2)  pl.  blagoslovila,  bic  Sacramciitalicu,  nk. 

blagoslovitelj,  m.  bcr  Scfllicitbc,   C. 

blagosloviti,  im,  i'b.  pf.  jcfjncit,  Uicil)Cil,  cilt 
aicit)CU,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

blagoslovljenec,  nca,  m.  ber  ©ciegnctc,  bcr 
©ODCilltC,   Mur. 

blagoslovljenje,  n.  bic  5Seif)C,  bic  (Sinlcgming, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  blagoslovljenje,  ogr.-]'alj. 
(Rad). 

blagoslovnina,  /.  kar  se  za  blagoslovljenje 
daje,    Cig. 

blagosfčen,  čna,  adj.thcii)CX^\q,.  Cig.,  Jan.,  nk.; 
gutmiitl)ig,  Cig.,  Jan.,  gcmiit[)lid),  Cig.  (T.). 

blagosfčje,   n.  =  blagosrčnost,  Jan. 

blagosfčnost,  /.  bic  Sben)cr,^igfeit,  bcr  ©bel- 
muti),  Cig.,  Jan.;  —  bic  ®utmiitf)igfcit,  Cig., 
Jan.;  bic  0ciniitb(id)fcit,  Cig.  (T.J. 

blagost,  f.  i)  eblc  &)Uk,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  bic 
Wutmiitl)igtcit ,  Cig.  (T.);—  2)  bic  mM  ^ 
fdigtcit,  bttJ  ^itiicf,  Mur.,  Jan.;  po  tebi,  o 
gospod,  vsa  pride  blagost,  Ravn.;  v  Boga 
svojo  blagost  staviti,  itt  ©ott  )cin  .'pcil  iud)en, 
Ravn.;  za  domovine  slavo  in  blagost.  Slom.; 
In  vi  ste  vedno  blagost  uživali,  Levst.  (Zb. 
sp.j;  blagost  vam  bodi!   Gor. 

blagostanje,  n.  Cig.,  Jan.,  pogl.  blaginja, 
blagovilost. 

blagosten,  stna,  adj.  gliidjclig,  Mur.,  C. 

blagostiti,  im,  vb.  impf.  bcjcligcit,  begliicfcn, 
Ik\<;. 

blagota,  /.    i)   ber  (Sbelmut^,    C;  —  2)   bic 
(iJliidicligfeit,  M;— blagotc,  bic  Scgnuugcn, 
Jayt.;  razširjal  je  blagote  sv.  vere,  ZgD. 
blagotina,  /.  =  dragotina,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
blagotvor,   tvora,  adj.  =  blagotvoren.   Str. 
blagotV9ren,  rna,  adj.  ltiol)ltl)atig,  Z.,  nk. 


blagougyden,  dna,  adj.  1)  UiOl)lgcfiillig:  očem 
b.,  1'/-^;  —  2)  gcfdllig:  izza  novih  blago- 
ugodnih  nasvetov,  biird)  lucitcrc  gcfiiliigc 
^ntcrnciitioii,    Levat.  rMočv.J;  —  stsl. 

blagougydje,    n.    Mi:-'  '3i>ol)lgcfa(Ien,   Cig. (T.J; 

—  stsl, 

blagouspesnost,/.  biv3^Bol)(gcbci()en,  Cig.(T.). 

blagovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  tuol)!  gebeif)cn: 
naj  država  blagiije,  Cig.  (T.);  —  2)  fid)  lUOf)! 
ld)mccfcu  lajjcn,  C;  (=  b.  se,  SIX.);  —  hs. 

blagoven,  vna  adj.^arcU''.  blagovna  borsa, 
bic  ^Sorcuborfc,  Lcvst.  (Saukj;  —  blagovno 
hranišče,  btVo  SSaroniuagn.^iii,  ZgD. 

blagoveren,  rna,  adj.  froilllli:  blagovcrne  opo- 
roke, Lcvst.(\auk);  blagoverno  pridobiti  si, 

im  gutcii  ('»Maiibcit  cnucrbcn,  DZ. 
blagovest,  /.  bilv  tSuaiigcliiliii,   Jan.;  —  stsl. 
blagovesten,  stna,  adj.  cuaiigcli|d),  ./an.;  (gtinn 

gdicH',  blagovestna  knjiga,  ha-i  Soangclien^ 

biid),  Raič  (Let.J. 
blagovestje,  n.  =  blagovest,    ZgD.;  —  stsl, 
blagovestnik,  m.  bcr  (Simngclift,   C;  ber  5(pO== 

l"tcl,  bcr  (yiaiibeuc4)0tc:  blagovestnika  sv,  Ciril 

in  Metod,  nk. 
blagovica,  /.  =  blagovnica,    okolo    Gorice - 

Št  rek.  (Let.J. 
blago  vit,  adj.  i)  bcriuoglicf),  Cig.;— 2)  fegenš= 

rcid),    Cig.,  Jan.;   blagovito  delovanje,   Cv.; 

—  3)  fclig,   Cig.,  Jan. 

blagoviten,  tna,  adj.  =  blagovit,   Cig.,  C. 
blagovitost,  /.  i)  bcr  5S>of)l[tanb,  bcr  Meld) 

tl)Uiii,  bic  Sciicii^fiiUc,  (^ig.,  Jan.;  —  2)  bic 

OMiidjcUgfcit,  bic  Sdigfcit,  Cig.,  Jan. 
blagovka,  /.  =  blagva,   C. 
blagovnica,/,  bic  iscrmLigcii§erbill,  C;  jedina 

hči  v  hiši,  katerej  pripada  ves  imetek,  Erj. 

(Torb.),  Litija- Svet.  (Rok.). 
blagov9liti,  im,  vb.  pf.  et  /»i/i/.  gcfiilligft  ctHJa§ 

tl)uu,  bclicbcn,  tl)un,  gcriil)cn,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

blagovolite  mi  naznaniti,  lliclben  ©ic  mir 
gcfčilligft,  nk.;  Njegovo  Veličanstvo  je  blago- 
volilo odgovoriti.  Se.  9Jtaje[tdt  gerut)tc  ju 
antttiortcn,  nk. 

blagovolj,  volja,  adj.  =  blagovoljen,  Levst. 
(Zb.  sp.J. 

blagovoljen,  Ijna,  adj.  it)Df)Igencigt,  I)ulbbo((, 
Cig.,  Jan.,  nk. 

blagovolj nost,f.  bic28ol)Igcncigtf)cit,  Cig.,  Jan. 

blagovonjav,  ava,  adj.  n'Ol)lricd)Ciib,  Jan. 

blagovonje,  n.  bcr  SSD!)lgcrud),  Cig.  (T.J;  — 
stsl.,  hs. 

blagoznavstvo,  n.  bic  ^Ii>arcnfunbc,  Jan. 

blagozv9Čen,  čna,  adj.  inol)liliugcnb,  nk. 

blagozv9Čnost,  /.  bcr  3Sol)lflaug,  nk. 

blagrovati,  ujem,  vb.  impf,  pogl.  blagorovati. 

blagriti,  im,  vb.  impf.  Jan.,  pogl.  blagorovati. 

blagutati,  am,  vb.  impf.  taiimcln,  im  ®cr)en 
inanfcn,   Guts.,  Cig.,  Jan.;  (blagutati,  Mur.J. 

blagva,  /.  bcr  ^feffcrid)>i'amm,  (agaricus  pipe- 
ratus),  Mur.,  Cig.,  Jan.;  bcr  ^Koljrcilpilj  (bo- 
letus),  .SY.,  kajk. -  Valj.  (RadJ. 

blana,/.ba5iiautd)cii,  bas  ^^H'rgamcnt,  Mik.(Et.J 

blancevati,  ujem,  vb.  impf.  irrc  rebcn,  p[)anta= 
ficrcn,  Jan.,  Mik.;  pa  že  spet  blancuješ.  Glas.; 

—  menda  nam.  blencovati;  prim.  blencati. 


blanja  —  blazina 


32  — 


blazTnar       blaznost 


blanja,  /.  i)  ba«l  'iPrctt,  Mm:.  Ci^.,  Jan.,  Sl- 
(ior.-C,  o^r.-\'alj.( RaJj:  IMaiijc  režem  ino 
nje  I,epo  skoblim,  Danj.  fPoxv.  p.);  —  2)  bcr 
.V»oIstlDt'i,  C.  Ajd()vščina-Erj.(Torb.j;  —  f)  bcr 
iiaiicrbaiim  fiir  ^Kcinfiiiicr,  Kras-F.rj.(Torb.); 
(blana,  Cntičc);  —  mala  grcJica,  Ptiskavica 
(Kras);  —  prim.  it.  piana,  ba*  "i^ictt,   C. 

blanjica,  f. dem.  blanja,  iai^ ^-brcltdjcn,  Mnr.,  Oy. 

blanket,  m.  neizpolnjen  list,  ta'»  '!blflnquctt, 
<'.7ir. ;  —   prim.  polica   3). 

blasa,  /.  I )  li)cif5CV  Stivnflccf  bf?  ^Pfcrbce,  Mik. ; 
—  2)  cin  .^Uihnamc,  Tohn.-Erj.  (Torb.j;  — 
prim.  srvn.  blasse.  Mik.  V.  (i.  I.  .Vi'f. ;  toč- 
nem. Plessa,  ciii  Mul)iinnic. 

blask,  m.  bcr  >U'Cii,iUl)iuibcI,   ('.ii^.-  .Jan. 

blaten,  tna,  adj.  fottlic],  iriilammiiV,  blatno  je, 
ce  tft  tptl)ii];  ves  b.,  gaii,^  mit  .Hotl)  bcid)miii)t. 

blatina,  /.  bcr  Scftmaut  (min.),   Cig.  (T.). 

blatiti,  blatim,  vb.  impf.  mit  itot^  bcjd)mii0cn; 
l.c  proč,  le  proč  od  hiše  ž  njo,  Da  ne  bo 
praga  blatila !  Npes.-K. 

blatna,  /.  =  blata  fpl.j,  bcr  i1i00r(^riinb,  Polj. 

blatnast,  adj.  toti)ic\,  ld)lammid)t,   Cig. 

blatnat,  adj.    — ^  blaten,    Oy.,  .Jan.,  Aor. 

blatnfnica,  /.  bai?  .Slotlimaficr,  C 

blatnica,  /.  11  ta^  Sumpt»Daticr,  Cig.(T.j;  — 
2)  (s^ualiiis  Agassizii),  neka  riba  iz  Nevljice, 
pri  Kamniku -Ei j.  (Torb.). 

blatnik,  m.  bic  i^jclbc  3'cid)ro)C  (nuphar  luteum), 
TuL  (R.j. 

blatnjač,  m.  bcr  .Sliitlltiic,   C. 

blatnjača,  /.  bic  iUitI)iilc,   C. 

Matnjak,  m.  =  blatnjač,  Jan. 

blatnost,  /.  bic  ilotI)iijfeit,   Cig. 

blato,  »I.  i)  bcr  ftotl),  bcrSd)lamm;  blato  je, 
C6  ift  fott)ifl;  iz  blata  v  lužo,  ==  aii5  bcm 
3{cgcn  in  bic  Jroilfc,  /..;  začne  v  zlatu,  neha 
v  blatu,  =  f)od)  flcfloncH,  ticf  (jcfallcii,  C.\  — 
bic  (f]i:crcmcntc:  človeško  blato;  —  2)  bcr  ^JJco 
raft,  Cig.,  .Jan.,  Cig.  (T.),  Sov.;  tudi:  pl. 
blata,    Cig.,  I'olj. 

blatobljuvtn,  vna,  adj.  jd)IammipC!Ciib:  blato- 
bljuvni   ognjenik,    bcr    Sd)lamillUUlcail,    .Jcs. 

blatobljuvnik,  ?H.bcr  3d)lnmmuiilcaii,  Cig.( '/'./. 

blatocok,  cnka,  hi.  bcr  2d)iiiicror,  (.'. 

blatovina,  /.  bcr  ^JJJoorbobcii,  Miir. 

blatovinat,  adj.  iiuuniii,  Mnr. 

blatovnat,  adj.  =^  blatnat,  .Jan. 

blazen,  zni, /.  bcr  AVCUCl,  Mnr.;  ituili:  blazen, 
zna,   m.    \'alj. j Jiadfj. 

blazen,  zna,  m.  bcr  ^rrlilllliiic,  Cig..  Jan..  C... 
Lcvst.  (J'ril.),  nk. 

blazen,  zna^  adj.  irr(iiniifl,  llabd.,  Cig.,  Jan.. 
r;..  nk. 

blazcn.stv9,  n.  bic  ^JJarrbcit,   C.-  Cig.  (T.). 

blazer,   intcrj.  ■-■■  blagor:   blazer  tebi!  C. 

blazina,  /.  1  |  bcr  ^i^ctfpfiil)!,  bosi  .Uiljcil.  Cig., 
.lan.,  C,  liib.-.\l..  ogr.-Valj.(l<adj;  bic  ^ia 
IraHc,  .V//A-.,  bno  ;^cbcrbctl,  Cig.,  J*tiij; 
■2)  bcr  I^ilf}  Pbcr  .'Odiibbnilcit,  \'.-Cig.,  Cig. 
(T.);  —  s)  bcr  i.'iiiicrballcii :  a)  bc.>  1ad)Ci<, 
Tnlm.-Etj.  {'forb.j ;  na  blazine  se  opirn  vse 
ostrešje,  (ior.;  b)  bc*  TrcjdjbobciK*,  Cig.. 
SakloiCnr.);  c)  Ulltcr  JViifJflll,  .Saklo((iitr.j ; 

d)  bic  Sd)njcUc  (,v  >6-  bci  bcr  l£t)rnbal)ni: 


hrastove  blazine,  IjZv.;  (bci  cincr  'i^riidc), 
Cig.;  c)  cinc  tt)QC}crcd)te  Stanflc  am  (i)criift, 
morauf  bic  ^Srcttcr  bce  ©criiftc!?  riiljcii,  bie 
^Hiiftftaiiflc,  V-Cig.:  f)  'iia^:>  21H'U  obcr  3apfcn= 
(aflcr,  Jan.,  Cig.fT.J,  Savinska  dol.;  g)  oni 
del  voza,  v  katerem  tiče  ročice.  Z.;  bcr 
l^Kungftocf,  Cig.;  —  bcr  Cucrbaum  bes  2d)lit= 
tciie,   V.-Cig.;  h)  ta^  ''^ifluac}citcUd)Cii,    Cig. 

blazinar,  rja,  m.  bcr  ''4?LilftermQd)cr,  Cig. 

blazinast,  adj.  polftcrortig,  cjepolflcrt,  Cig.,  Let. 

blazinica,  /.  dem.  blazina:  i)  bn^  ,^if?dicn, 
Cig.;  podzglavna  b.,  bac  .^topffijjcn,  /)Z. ;  — 
2)  bcr  iiiiiibbancn  (iintcr  bcm  Taiimcn'),  Cig.; 

—  3)   bic   ;;^'ipjf"Pfa""C,    C-ig-  J'->j-  (Min.); 

-  4)  bn5  ilipf|lodl)ol^  am  ^Hiiftiuacicii,  Cig. 
blaziniti,    Tnim,  vb.  impf.  polftertt,  Mnr.,  Cig., 

Jan.,  C.,  nk. 

blazinjača,  /.  —■  blazinjak.  Zora. 

blazinjak,  m.  ba?  3ofa,  I^Z.,  Zora.,  Bc.f.,  DSv. 

blazinka,  /.  i)  bov  ^i^dlPflUcr,  C;  ^ —  2) 
boe  v^apfcudiflcr  bc5  llciil)lrabc5,  jv^hšt.;  — 
prim.  blazina. 

blazinski,  adj.  blazinska  kost,  baši  ©ruilbbcin, 
(os  basilare),    V.-Cig. 

blazljiv,  iva.n^j.gottcc^ldftcrlic^,  Habd.,Mik.,  C. 

hlazneti,  im,  vb.  pf.  blazen  biti,  noreti:  blazni 
in   gori  za   \'as,  Jurč. 

blaznica,  /.   1)  bic  3Sal)nniiuiflC,   bie  9tfirriit, 
Jan..  Eet.\  —  2)  baji  i^^'"'^"')'!"^*  '''C  -isrrcil 
niiftnlt,  Jan..  Cig. (T.),  J.cvst.  fSauk).  nk. 

blaznik,  m.  i)bcr3r'"lillllH1C,  C.  Eevst.(Sauk). 
J.ct.:  —  -2)  bcr  OkUtceldftcrcr,  bcr  j^-rcDlcr,  .Jan.. 
C,  kajk. -Valj.  (Kad). 

blaznišče,  n.  Jan..  Zv.;  pogl.  blaznica  2). 

blazniti,  im,  vb.  impf.  1)  beirrcu,  ucriDirrcn, 
J)iet.;  v  igri  koga  b.,  Mik.,  C;  ne  dajte  se 
krivičnim  ukom  blazniti,  Krelj.;  preproste 
ljudi  v  pravi  veri  b.  in  motiti,  Triib.;  to 
šibko  srce  silno  blazni  in  moti,  Dalm.;  (burd) 
Sd)mcid)clcil,  Meg.;—  drflcrn,  Alas.;  druge 
ljudi  blazne  ali  pohujšujo,  Krelj.;  ako  pak 
tebe  tvoja  roka  blazni,  .  .  .  Triib.;  —  b.  se, 
cin  'i!lcrflcrui^  ncbmcn,  fid)  drflcrn,  C ;  nad 
njim  so  se  blaznih,  J)alm.;  vi  se  čudite 
ino   blaznite,   Krelj,;  —  2)   =   blazneti,    fid) 

Uiabuiiniiiji  bciiclimcit,  irrc  rcbcit,  bcliricrcn, 

JJabd.,  Cig.,, Jan. .M..  <^'.:  — vraga  ima  i  blazni. 

o^';-.-  I  alj.  ( l\ad) ;  fliid)Ctl,  IdUcril,  Uabd..  Mnr., 

C.;  proti  Rogu  K.  o  ■r.-Mik.(Et.i. 
blazniv,  iva.  1)  irriiiiiiifl,  I.evst.(Pril.i:  niirrifd), 

.lan.;  U)al)ll)illlli(l,  Bes.; —  2)  frcDCll)aft,  .Mnr. 
blaznivec,  vca,  »1.    i)  bcr  'llJljantoft,  Jan.; — 

;)  bcr  ^rculcr,  .Mur.,Jan. 
blaznivka,/.  1)  bic  ^4>lmiitaftill,  Jan.;—  2)  bic 

JsiCUlcrill,   .Mur..  Jan. 
blaznivost, /.  i)  bic  'i5?al)ii|"iiiiiiiifcit,  bic  Ibor 

l)cit,  C;  —  2)  bic  Arcuclbaftiiifcit,  Mur. 
blaznjenje,  n.  1)  bcr  ^rrtl)iim,  .Meg.;  —  2)  bic 

(^iolholiiflcrimn,     C.;         prim.    pravilnej.še  : 

i^la/njenje. 
blaznost,   1)  bcr  ^rrfiim,  bcr  Saljiiiiiiii,  Oir.. 

nk.;  tresoča  b.,  delirium  tremens,   l.et.;  — 

bic  ^Jcarrljcit,  bic  Il)orl)ci(,  .U.,  C.;  modro.st 

tega  sveta  je   blaznost  pri  Uogu,  (igr.-\'atj. 

(Kad)  ;-2)t)cr  ^rc»cl,  bic  (Mottciildftcruiifl/;. 


blaznosten  —  blebetulja 


-  33  — 


blebetuljiti  —  bleduh 


blaznosten,  tna,  adj.  353^af)nfinn^':  blaznostne 
ideje,   Let. 

blaznota,  /.  bcr  3S>aI)n)'inn,  bie   5liorl)ctt,    C 

blaznovdti,  ujcm,  vb.impf.  i)  lualmfiiuiic;  iciii, 
toon  Sinneti  fcin,  aiifser  ficf)  fcin,  Ci^.,  C, 
Vrt.;  —  irvc  rebcii,  phantafioren,  Jan.;  — 
2)  frcDcIn,  f!iiri)cit,  ^^n''. 

blažce,  ».  dem.  blago;  cinc  gerinflc  SBare,  cin 
geriiuiC'^  Stiid  i8\d),Dol.-Leyst.  fRnk.);  —  s\o- 
jemii  očetu  blažce  pomagati  delati,  iicm 
l^atcr  ba^i  Ci5iitci)en  bcarlnnteit  (jelfoit,  Ciome 
bukve-Let.  i<S(,8.  18:^. 

blažeč,  žca,  m.  bic  Scabioff,  (scabiosa  sp.), 
Bole-Erj.  (Torb.). 

blažen,  žena,  (34/.  ')  fitii^KliS-  K^i^r  ^ 'p-  •■'^"•> 
«/f.,  ogr.-Valj.(Rad) ;  o  blažena  mati.  Gor.; 
v  novejšem  času  molijo:  blažena  (nam.  že- 
gnana)  si  med  ženami,  gebciicbctct;  cjUidlid): 
Blažen  dom  na  gori,  Danj.fPosv.p.J;  rabi 
se  tudi  ironično  =  nesrečen,  neroden,   Cv. 

blažen,  žna,  adj.  gcfcgnet,  reid),  Diet.;  Čez 
reko  splava  široko  Na  blazno  zemljo  ogrsko, 
Xpes.;  Dobro  je  vince,  Ki  srca  hladi,  O 
blazna  goric*.   Ki  njega  rodi,  Npcs.-K. 

blaženec,   nca,  m.  bcr  Šelige,  Zora. 

blaženost,  /.  bie  ©liidjctigteit,  Cig.,  Jan.,  nk. 

blaženstvo,  n.  bie  OHiidieligtoit,  bcr  Segen, 
Jan.,  C,  ogr.-Let.,  kajk.-Valj.fRad). 

blažiien,  fna,  adj.  i)  I)ciI[iringonb,  bejeligcub, 
Cig.,  Jan.;  —   2)  »ercbclnb,  nk. 

blažilo,  n.  bet  Segen,  bic  ^Bcilje,  C. 

blazina,  /.  pl.  blazine,  bic  ScgtlUligcn,  Jan. 

blažitelj,  m.  ber  ®cligmQd}cr,  Jan. 

blažiteljica,  /.  bie  ^^cgliidcrin,  Zora. 

blažiti,  i  m,  vb.  impf.  i)  oerebclii,  milb  ftimmcn 
(um,  srce),  Cig.fT.J,  C,  nk.;  —  2)  gliidlid) 
moc^ert,  bcfcligeii,  Cig.,  Jan.,  C;  —  bi.  telo, 
erguiden,  Zora. 

blažji,  žja,  (nam,  žij,  zija)  m.  ber  f^riifjHug, 
blažji  je  prišel,  do  blažja  potrpi,  v  blažji  bo- 
demo  orali.  Bole,  Plupia-Erj.  (Torh.j;  — 
pri  m.  bivaž. 

blažnjenje,  n.  i)  ha^  53cirrcn;  —  2)  b.  ljudi, 
t)ai  (i^einirrc  bcr  SL)cciiid)Cu,  C. 

blebet,  beta,  m.  baž  ®eplappcr,  haž  ®cfd)ltial^, 
C7i^.,  Jan.,  M. 

blebetač,  m.  ber  (2d)ttia^er. 

blebetalast,  adj.  fd)liiat3{)aft. 

blebetališče,  n.  ber  2d)rDal3martt,   Cig. 

blebetalo,  n.  haž  "!}jlappcrmaul. 

blebetanje,  n.  liai  Sdjtriafeen. 

blebetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  plappern, 
plaubern,  fdjaiageii. 

blebetav,  ava,  adj.  plapper^aft,  plauber^aft, 
gejc^mdgig. 

blebetavast,  adj.  =  blebetav,   Cig.,  LjZv. 

blebetavec,  vca,  m.  ber  ^laubcrer,  ber  Sdjrcia^er. 

blebetaven,  vna,  adj.  =  blebetav,   Cig. 

blebetavka,  /.  bie  Sdiroiificrin. 

blebetavost,/.bie  8d)iDa^^I)aftigfeit,  bie^Iaubcr' 
tjaftigfcit. 

blebetec,  tca,  m.  ba§  ^(appermaul,  bic  ftlatfdjc, 
Cig.,  Jan. 

blebetišče,  n.  bcr  Sdjtun^marft,  Cig. 

blebetulja,  /.  bie  8d)rt)a|icrin. 

Slov. -nem.  slovar. 


blebetuljiti,   uljim,   vb.  impf.  =   blebetati,    C. 

blebetuša,  f.  plaiibcrl^aftcž  SScib,  bie  il'(atfd)e, 
Cig.,  SIŠ. 

bled,  bleda,  adj.  blofž,  blcic^:  bled  kakor  smrt, 
tobtcilblojši;  b.  kakor  stena;  — bleda  me  obide, 
id)  erblcidje,   C,  Ravn.;  —  fo^(,  falb,   Jan. 

bledast,  adj.  falbid)t,   Cig. 

1.  bledeč,  dca,  >«.  basi  aSortge»t)irr,  bcr  03a(Ii= 
matbiaž,  C. 

2.  bledeč,  dca,  m.  eiit  blaffer  9Jfenjd),  Valj. 
(Rad). 

bleden,  d.ia,  adj.  falbid)t,  fal)(,   Cig. 

bledenica,  /.  =  bledica,  bie  "i.Mcid)jud)t,   C. 

bledeničen,  čna,    adj.  blcidifiidjtig,  Let. 

bledenje,  n.  'aaž  4^leid)liicrbcn,  iai  allmatige 
l^erblafien ;  —  baž  ^Jerfdjiefscn  (uon  garben), 
Cig. 

bledenje,  n.  i)  haž  ^ir^en,  Diet.-Mik.,  C.;  — 
2)  baš  ^5f)anta)icrcn,  Cig.;  leercž  ffieid)itia^, 
bic  {Va)e(ci,  imfinnigc  Siebe,  Cig.,  C;  ne- 
pridno  bledenje  ino  mrmranje,  Triib.;  —  tudi 
bledenje,  Dol. 

bledeti,  im,  vb.  impf.  allmdlig  bla)§,  bfeid) 
mcrben;  lice  mi  bledi;  cerfdjieBcn,  bie  garbc 
BCrliercn;  sukno  bledi;  barva  bledi  od  solnca; 
—  bledi,  e§  jiebt  in§  2?eiJ3C,  Cig. 

bledevati,  am,  vb.  impf  ju  erblajicn  pftegen,  M. 

bledica,  /.  i)  bie  33Idj)C,  Jan.;  —  bie  53le(d> 
jud)t,  Cig.,  Jan.,  M.,  \'rtovee;  —  2)  ha§ 
^Siejel,  C 

bledičen,  čna,  adj.  blcid)fiicf)tig,   Cig.,  Jan. 

bledikast,  adj.  chva§  blajy,  Cig. 

bledilo,   n.  ha^  '33lcid}mittcl,  Jan. 

bledin,  ni.  cin  blaffcr  ll'icn)d),  Bes.;  kaj  bi  po- 
čela s  takim  učenim  bledi nom?  Zv. 

bledina,  /.  i)  bie  33Iafle,  Zora;  ^  2)  =  be- 
Ijava,  ba§  (2pUntf)0l,^,   Cig.;  prim.  belina. 

blediti,  im,  vb.  impf.  blcidicn,  Jan.;  barve  b.; 
(Varbcn  Pcrfc^niemmeit,  Cig.;  —  b.  se  =  ble- 
deti, Miir. 

bledkast,  adj.  ctina^  b(eid),  Jam.,  M. 

blednica,  /.  =  bledenica,  Jan. 

bledneti,   im,   vb.  impf.  =  bledeti,  Jam. 

bledoba,  /.  bie  ^.Btaffe,   Cig.,  Jan. 

bled9Ča, /.  =  bledoba,   Cig.,  Valj.  (Rad). 

bledolic,  Ifca,  adj.  =  bledoličen,  Jati.;  bledo- 
lica  gospodična,   Str. 

bledoličen,  čna,  adj.  blaJ3»t)angig,  Oott  blaffem 
©cfidite. 

bledoličnica,  /.  cin  3iJiab(^en  mit  blofieu  28an= 
gcii,  Zora. 

bledook,  oka,  adj.  blaf^iiugig,  Cig. 

bledordeč,   (-ča,  adj.  fal)lrotb,  Jan. 

bledorumen,  ena,  adj.  blafSgelb,  faf)(gelb,  Cig., 
Jan. 

bledosfčen,  čna,  adj.  j'd)tudd)Iid),   C. 

bledosfčnik,   m.  bcr  2d}Unid)[ing,   C. 

bledost,  /.  bie  ^i3lai")C;  (bledost,  kajk.-Valj. 
'[Rad]). 

bledota,  /.  =  bledost,  Miir.,  Cig.,  Jan. 

bledgven,  vna,  adj.  etttiaž  blaj^,  fa{)I,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

bledozelen,   ena,  adj.  blajvgriin,   Cig. 

bledožolt,  adj.  blajegelb,  fafjl,  Jan. 

bleduh,   m.  (zaničlj.)  =  bled  človek,   C. 

3 


bledušen  —  blesteti 


—  34 


blesti  —  bliskov 


bledušen,  šna,  adj.  bleicf)  (zaničlj.),   C. 
bleheren,  rna,  adj.  =  blcJ:   Ko  sta  en  malo 

plesala,    Jerica    bleherna    prihajala,    \pcs.- 

Schcin. 
blejač,  m.  bcr  Sri}rcicr,  ^'est. 
blfjanje,  n.   i)  bac-  iMifcil  b«  Sc^Qfe#,  Mm:, 

Cig.,  Jan.;  —  2)  boš  Stammctn,  ./an. 
Llfjati,    jam,    jem,    i'b.    impf.    1)  blotcn  (»om 

Sc^ofc),  Diet.,  Mtir.,   Cig.,  C,  Pltt^na-Erj. 

(Torb.);   ovca   bleje,  BlKr.;   o.  bleja,   Hip. 

(Orb.J;  mecfern:  koza  je  blejala,  Litija-Svct. 

(Rok.);  —  jd)rcicii,  ^anton:  blejali  sto  med 

seboj,   Vest.;  —  2)  ftammcln,  ./an.;  —  stsl. 

blejati,  kor.  ble-,  Mtk.(Kt.j. 
blfjavec,  vca,  m.  bcr  Stammler,  Jan. 
i.blfk,  m.  h.  ovac,  ciiic  .'^eibc  8d)afc,  Medi:- 

M.,  Kras,;  —  prim.  blekati. 
2.  blek,  bleka,  m.  i)  =  krpa;  —  2)  pl.  bleki 

=  krpice  (»iercdig  gefd)ntttene  ^Jcubcln);  — 

3)  bic  ^Icfff^"  (=  iliaKrn),    Savinska  dol.; 

—  prim.  nem.  (^Iccf,   ^(cdcn. 

blekanje,   n.  baš   'iBlbfcn;   —   ba§  ©efdjltjalv 

I.jZv. 
blekaš,    m.  bcr  "Slbtcv    (o  kozlu,    ki  rad  ble- 

keče),  Erj.fTorb.j. 
blekati,  kam,  blečem,  vb.  impf.  i)  blotcn,  C; 

—  2)  )d)roa^cn,   Cig.,  C;  neumno  b.,  LjZv. 
bleketati,   etam,  ečem,   vb.  impf.  blofcn:  ovca 

blekeC-e,   BiKr.  ' 
blekniti,    blGknem,    vb.  pf.    i)  aufbUifen,    C; 

—  2)  cinen  Stammctlaut  Ijbicu  laifcn,  murficn; 
tudi  katero  vmes  b. ,  and)  cin  Sort  mit= 
rebcn,  .^'o/.;  ne  blekne  nobene,  Audr.;  un- 
t)orftd)tig  etreai^  au5)prcd)cii,  nueplappcrn.C/^'., 

LjZv. 
bleketati,  otam.rtčcm,  vb.impf.\tammth\,Mur. 
blekotljiv,  iva,  adj.  ftammolnb,  Mur. 
blen,  biena,  m.  ba6  )d)ttinr5C  53il)cn{raut  (hyos- 

cyamus  niger),    Tuš.f'R.j ;  — prim.  češ.  blen, 

bli'n,   rus.   belena,  ^iljcnfraut. 
blencati,  am,  vb.  impf.  im  Sdjiafc   rcben,   in 

bcr  .MrQiitf)cit  pf)onta)icren,   SlGor.-  C;  — 

idirtiat3cn,  plaubcvn,  C 
blesec,  sca,  m.  neka  vinska  trta:  njcigcr  Glbcn, 

Trum  m. 
blcsikati,  kam,  čem,  i't. /»i/>/.  fd)ininicru,  Tl^/;. 

}l{adj. 
blesk,    m.  bcr  ®tanj,  ber  Sdjimnicr,  J/«/-.. 

('ig..  .fan.,  nk. 
blesket,   eta,  m.  bcr  (2ri)ininicr,  -fan. 
bleskctanje,  n.  bnši  2d)inuucin. 
blcsketati  se,  etam,  ečem  se,  vb.  impf.  fd)im- 

nicrn;   —   prim.  blisketati. 

blcskot,  (')ta,  m.  bcr  SdjiniMicr,  ber  ^linnncr, 

bcr  W(Qn,v   Cig.,  Jan.,  C. 
bleskoten,  tna,  a^/- f"ifelnb,  fdiininicrnb,  Vrt., 

Let. 
bicskovit,  adj.  fd)ininicrnb,  ftrnblcnb,  C 
bleskožcljnost,    /.    bic    "'4>rnd)tlicbc:     rimska 

b.,  /v. 
bleskutati,  tam,  čem,  vb.  impf.  mit  bcni  !L'id)fc 

birumfaclcln,  C. 
blesteti,    im,    vb.  impf.  =  bleičati,    nk.;  — 

stsl.  bli.steti. 


blesti,  bledem,  vb.  impf.  i)  irrc  rcbcn,  pt)an' 
taficren  (o  bolniku);  —  bummc§  3f"fl  rebcn, 
fafcin ;  —  2)  blede  se  mu,  cr  rebet  irre,  er  pf)an= 
taficrt,  cr  ift  irrftnnig,  St.,  Dol. 

blestnjak,  »i.  ber  ®limnier,  ber  ©Iimmer= 
?d)iefcr,  Cig.;  —  rus. 

blestnik,   m.  =  blestnjak,  Erj.fMin.) 

bleščanje,  n.  ba»  iBlinfcn.  ber  ©(anj. 

bleščati,  i'm,  vb.  impf.  i)  gldnjen,  gleiRcn, 
[tralUcn,  C  Mik.;  —  2)  blešči  se  mi,  tž 
blcnbct  micf);  blešči  se  mi  od  soinca,  bie 
Sciuic  blcnbct  mi(^;  —  3)  bleščati -bolščati, 
globcn,  SKior. 

bleščava,  /.  bcr  ©lan,^,  bic  ''4?rad)t,  Cig.fT.J,  C. 

bleščica,  /.  bcr  Slittcr,  Jan. 

bleščiti,  im,  vb.  impf.  i)  burd}  bcn  ©liinj 
btcnben,  Guts.,  Jam.;  solnce  me  blešči, 
SlGor. ;    —   2)    platno    b.  =  beliti,    C;  — 

3)  b.  se,  =  lesketati  se.  Diet.,  C,   Vrt.;  — 

4)  blešči  se  mi,  (ž  blcnbct  niid),  Cv.,  Dol.; 
Človeku  rado  blešči  se  od  zlata,  Str. 

blez,  adv.  Mur.;  blez  da,   Gor.;  — nam.  bliz. 

blezi,  adv.  =  blez,  Jap.  (Prid.),  Gor. 

blezo,  adv.  Mnr.,  Cig.,  Jan.,-  pogl.  blez. 

bltzu,  adv.  nam.  blizu,  Tolm.;  Se  Mezu  za- 
veda,   Vod. (Pes.). 

blinec,  nca,  m.  =  mlinec.    Vest. 

blisk,  m.  bcr  ^litj  (bic  i?id)terjd)cinung) ;  hiter, 
kakor  blisk,  bli^jdjncd. 

bliskalica,    /.    \iai    ^oi)m\nt^wvixn\6)f^n ,    bcr 
iicucfjttdfer ,      (^buskalica"),     Goriš.  -  Erj. 
(Torb.j. 

bliskanica,  /.  bcr  ^li^,  ogr.-Raič(\kol.). 

bliskanje,  n.  bn^  5iJ3li^cn. 

bliskast,  adj.  bliliartig,  M. 

bliskati,  am,  vb.  impf.  i)  bli^cn:  z  očmi  bliska, 
jcinc  '•Jlugcn  )priit)cn  iycucr,  Cig.;  —  bliska 
=  bliska  se;  Po  gorah  grmi  in  bliska,  I.jub- 
ček  pa  po  polju  vriska,  Spcs. -Valj. (Rad); 
tako  močno  bo  grmelo  in  bliskalo,  da  ljudje 
bodo  oslepeli,  Isvkr.;  bliska  ino  treska,  ogr,- 
\'alj.fRad);  —  2)  b.  se,  blintcn;  zlato  se 
bliska,  Cig.;  glitjcm:  Kak  lepo  se  rosa  bliska! 
l^reš.;  —  bliskalo  se  je  rib  in  ribic  vse  polno 
povodi,  Ravn.;  —  bliska  se,  e»  bli^U;  vso 
noč  se  je  bliskalo;  —  blišče  se.  Valj. (Rad). 

bliskav,  adj.  fnnfdnb:  bliskave  oči,  fcurige 
•"^lugcn,  O/r. ;  —  blinfenb,  bliskava  posoda,  C. 

bliskavica,/,  bai?  'iblilunt,  C,  Vest.;  —  tiai 
2BcttcrIcnd)tcn,  Cig.(T.J,  Sen.(Eiz.);  v  obla- 
kih se  je  zapazila  medla  rdečica,  kakor  svit 
oddaljene  bliskavice,   Glas. 

blisket,  eta,  m.  iai  Wcfnn!cl,  .\fiir..  Mik. 

blisketati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  i)  luetter' 
lciid)tcn,  C. ;  —  2)  fnnfclii,  blinfcn. 

bliskniti,  blTsknem,  i'i».  ;'/.  niitblil,U'H,  Cig.;  — 
b.  koga,  jcnianbcni  cincn  5d)lag  ocr|c(^cn,  C. 

bliskoma,  adv.  blil,M'd)ncU,  .U.,  nk. 

bliskota,  /.  -  bleskot.  Jan.,  IV/.;  Zakaj  sem, 
oh,  zakaj  Oslepel  v  nje  bliskoti !  I.evst.fZb.sp.). 

bliskotiinje,   n.  bas>  3Scttcr(ciid)tcn,  Jcs. 

blisketati,  ota,  (Jče,  vb.  impf.  li'CttciIcud)tcn,  C. 

bliskoten,  tna,  adj.  =  bleskoten.  Jan.,  lies. 

bliskov,  adj.  po  bliskovo,  bliU)d)ncU;  l'o  bli- 
skovo  mu  sablja  gre,  .\pes.-K.;  Po  bliskoTo 


bliskovina  —  blizuporipden 


—  35 


bliža  —  bij  u  vek 


konjič  leti,    \'oJ.(Pes.J;  Privihral  je  po  bli- 

skovo,  LjZv. 
bliskovina,  /.  bic   ©lectricitdt   (al#   IKatciio^ 

Ci^.(T.).  C. 
bliskovit,  adj.  blil^fdinell,  Ci^. 
blisniti,    blTsnem,   vb.  pf.  =  bliskniti,   O'^. 
blišč,  m.   i)  t)cr  Sci)imnier;  —  bcr  ®lanj,  bic 

^^irad)t,  Ciij.,  Jan.,  )ik.;  —  j)  bač-  "Hua^e  auf 

bcit  3fUt]en  in  bon  lUcaniitattuicn,  oy. 
bliščati,    i'm,    vb.  impf.  =  bleščati,    b.  se  = 

bleščati  se,  Cig.,  Jan.,  Ravn.,  .\/et.,  tik. 
bliščav,  ava,  adj.  \'it.  =  bleščav,  nk. 
bliščava,/.  =  bleščava.  M.,  Cogr.-Valj.fRad); 

brez  bliščave  (priillflo^)  koga  vzrediti,  Slom. 
bliščilo,  n.  ber  ®laa,^,   C 
bliščiv,   iva,  adj.  blciibcilb,    Min:,  Jan.;   sveč 

gorečih  žar  bliščivi,   C;  zunanja  služba  božja 

pri   Izraelcih  je  bila  bliščiva,  Ravn. 
bliščivka,  /.  bic  'iSlcublatertte,   V.-Cig. 
bliščljiv,  iva,  adj.  =  bliščiv,   O'^. 
bliščoba, /.  bor  ©liinj ;— bie '•^radjt,  ber^nint, 

Cig..  Jan.,  nk. 
bliščoben,  bna,  adj.  c^Ifinsenb,  procfttcoll,  Jan. 
blitva,  /.  bei    l'iangplb  (beta).    Polil.,    kajk.- 

Valj.  (RadJ;    —    prim.  it.  bieta   (iz:    bleta), 

Mik.rEt.j. 
bliz,  I.  adv.  i)  =  blizu,  nal)c:   b.  biti,  Met.. 

Mik.;  —  2)  bliz,  bliz  da,  jralirfdjciiilic^,  ucr= 

mutf)!idl,   Cig.,    Gor.;  —    II)  praep.  c.  gen. 

=  blizu:    bliz  nebes,   Met.,   Mik.,  Dol.;  — 

prim.  stsl.  blizB. 
blizek,  zka,  adj.  iialic,   Cig.  (T.),  Mik. 
blizek,  I.  adv.  =  blizu,  \otr.-  Levst.i^Rok.) ; 

—  II.  praep.  c.  gen.  =  blizu:    blizek  ceste 
je  vrt,  Mik.;  —  iz:  bliz  (blizu)  -~-  ka. 

blizen,  zna,  adj.  =  bližnji,  Guts.;  pred  očmi 
že  hodi  blizna  bridka  smrt,   Guts.  fRes.J. 

blizi,  adv.  et  praep.  =  blizu ,  Diet.,  Jam., 
Trub.,  Dalm.,  SchOnh,  jvihŠt.;  blizi  cerkve, 
Jsvkr.,  („blizi  pro  blizu",  Boh.);  —prim.  stsl. 
bliže. 

bližina,  /.  bie  9?d^e,  Mur.,  kajk.  -\'alj.fRadj. 

blizkost,  /.  =  bližava,  Jan. 

bliznič,  iča,  m.  kratek  čok  ali  bruno,  C,  \otr. ; 

—  prim.  bliznjak  2). 

bliznjak,  m.  i)  ber  ^ttiillingebnibcr,  Ravn.- 
Cig.;  —  2)  dva  bliznfaka,  jmei  53Ibcfe  QU§ 
eincm  Stamni,  Cig. 

blizo,  adv.  et  praep.  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C.  i.  dr.; 

—  pogl.  blizu. 

bliz9St,  /.  =  bližava,    Cig.,  C,  Zora. 

blizostolpen,  pna,  adj.  na{)iaulig  (arch.),  Cig. 
(T.). 

blizu,  I.  adv.  na'^C  (o  prostoru  in  času) ;  b. 
stati;  konec  leta  je  b.;  —  anna{)cruiuieir)cije, 
beilaiifig;  ima  b.  moja  leta:  na  b.,  bcilaufig, 
Svet.frok.j;  —  faft,  bcina{)c;  b.  vse;  —  blizu 
da,  Dermutbfid),  aiat)r)d)cinlic^,  C;  h.  ne, 
tt)Ql)rjd)cinUd)  nid)t,  C;  prim.  bliz;  —  II. 
praep.  c.  gen.  naije  bei;  b.  nas  stanuje:  b. 
konca  ;^  III.  com/i.  bliže,  ^^1».  et  praep.  nfi^cr; 
pridi  bliže;  bliže  mesta  stanovati  ;—(„blizu'', 
Meg.,  Alas.,  Rec.,  Levst.,  nk.,  Re^.-Baud.j; 

—  prim.  stsl.  blizu. 

blizupor^den,  dna,  adj.  ^od)jd)tt)angcr,  DZ. 


bliža,/,  bic  9?aI)C,  Cig.,  Mur.,  Jan.,  Valj.-(Rad). 

bližalnica,  /.  bcv  iiaufgrabcn,  Cig. 

bližanje,  n.  ba»  "Jfaljcn,  bie  ^(nnafieriing. 

bližati,  am,  vb.  impf.  iinl)cvn;  b.  se,  |id)  ndbern, 
nat)en;  sovražnik,  nevihta,  zima  se  bliža; 
b.  se  komu,  h  komu;  Z  duhovnim  bliža 
slapu  se  Savice,  Preš.;  konj  frče,  če  se  k 
njemu  osel  bliža,  ogr. -Valj.  (Rad);  b.  se 
koncu  ali  h  koncu,  nk. 

bližava,  /.  bie  9?a^c;  na  bližavi  biti,  in  ber 
^3tdlic  j'!in,  C. 

bližešnji,  adj.  nd^er:  samo  bližešnji  so  prišli: 
mir  bic  avi^i  ber  ndc^ftcn  Umgebung  finb 
gctonimeu,  C. 

bliževati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  nal)cn,  Guts., 
Jam. 

bližica,  /.  bie  'i}idl;e,  C. 

bližina,  /.  bic  (oriIid)C)  9Jdf)C;  v  bližini  glav- 
nega mesta. 

bližnjava,  /.  bic  9idl)C,   Cig.,  Jan.,  C. 

bližnji,  adj.  nalic  befinblid):  bližnja  vas,  ba» 
nddifto  ^orf ;  bližnji  stolpec,  bie  5iebencolonne 
(merc.j,  Cig.fT.j;  bližnji  členi,  bie  ^JJad)bar= 
glicfccr  (math.),  Cig.fT.);  na  bližnjem,  in  ber 
5Jdf)e,  C;  bližnja  pot,  ber  ndbcre  2Seg;  — 
bližnje  sorodst\o,  bie  naf^:il^ernianbtid)af  t,  C/g'.; 
—  nal)e  bcDorftetjcnb :  bližnje  dni,  ndc^fter 
Jage,  Cig.;—  bližnji,  ber  9Jdd)ftc,  ber  9Jcben= 
llienic^:  ljubi  svojega  bližnjega,  kakor  sam 
sebe;  moja  bližnja,  nieine  SJdc^fte,  Cig.;  (v 
cerkvenem  jeziku;  po  nem.) 

bližnjica,  /.  i)  bie  9Jdd}fte;  Jan.;  —  2)  ber 
ndlieve  2ijcg;  po  bližnjicah  hoditi  v  mesto; 
na  bližnjico  iti,  bcn  fiu5cren  2Bcg  ncdmcn, 
Cig.;  —  3)  =  bližina,  bie  3JdI)e,  bic  Umge= 
genb,  Jan.,  C. 

bližnjik,  m.  ber  9fdd)fte,  ber  ?ccbeninen)c^,.-l/as., 
Mur.,  Jan.,  Cig.  C,  LjZv.,;  svoje  bližnjike 
treti,   Jurč. 

bližnjost,  /.  bie  'iPro;rimitat,  Cig. 

bije,  adv.  =  bolj,  C,  Jsvkr.;  —  skrčeno  iz 
bolje,  kakor  dlje  iz  dalje. 

bljevalo,  n.  ba§  ^Sred)mittol,  Cig. 

bljevati,  bljiijem,  vb.  impf.  =  bljuvati,  Cig., 
Jan.,  Mik.,  Levst.  f SI.  Spr.) 

bljviniti,  bljunem,  vb.  pf.  fic|  erbrec^en,   C. 

bljusniti,  bljGsnem,  vb.  pf.  b.  kaj,  mit  ciner 
■iBemcrfung  tieran^platicn,  C. 

bljušč,  m.  i)  bie  Sd)merii)ur,^  (tamus  com- 
munis),  Medv.fRok.),  Ip.-Erj.fTorb.j;  koren 
za  bodljaje.  Diet.;  —  2)  bcr  Gpb^U  (hedera 
helix).  Rib. -Mik.;  ta  človek  je  zelen  kot 
bljušč,  BlKr.;  —  3)  =  bljuščec,   C. 

bljiiščec,  ščeca,  m.  bie  3''"'^'^"^'^  (brvonia), 
Tuš.fR.),  Medv.fRok.). 

bljuti,  lijem,  vb.  impf.  =  bljuvati,   Cig.,  Mik. 

bljuvač,  m.  bcr  Spcier,  Cig. 

bljuvanje,  n.  "i^a^  3peicn,  bcr  'Slu^bruc^  (einei? 
feiicripcicnbcn  53crge;'),  Cig.,  nk. 

bljuvati,  bljiivam,  bljujem,  vb.  impf.  fic^ 
erbred)en,  jpcien;  bljuvati  se  mu  hoče,  cž  ift 
il)m  bred)erlid),  Cig.;  —  ogenj  b.,  geucr 
ipcien. 

bljuvek,  vka,  m.  ba-o  Grbrot^cne,  C. 

3* 


bljuven  —  blodovf  rstvo 


—  36  — 


bl9dstv9  —  bobika 


bljuven,  v  na,  adj.  'iBrecf)  ,  Cig.;  —  bljuvna 
sol,  ber  "iSrecf)rt)einftein,  Cig.;  bljuvni  prah, 
biir  '3rcd)pulDcr,  Jan. 

bljuvkati,   am,  vb.  impf.  flciiirueije  ipcicn,    C. 

bljuzga,  /.  fliiffiger  ftot^,  bic  ftotljbriiljc,  Jati., 
C.  BlKr. 

bljuzgati,  am,  vb.  impf.  im  ftotl)  lliatClt, 
pldtjcliein,  C. 

bljuzgavica,  /.   =  bljuzga,   C. 

bl9d,  m.  i)  ber  ^cfiler,  'bai  SSerjelicii,  Cig.. 
(^blud")  Habd.;  —  =  bloJnja,  bcr  Satjli, 
Cig.(T.)\—  2)  bic  55?cl)au)'t,  („blud")  Alas. 

bl9da, /.  i)  bcr  5irrtl)um,  C,  kajk.-\'alj.rRadj; 

—  2)  =  obloda,   Cig. 
blodač,  m.  bcr  kliiffcr,   C. 

bl9dba,  /.  ber  3rrtl)um,  bcr  3Stt^n,  Cuts., 
Jam..   Cig.,  Jan. 

blijdien,  dna,  adj.  i)  ftcruniirrcnb:  blodno  živ- 
ljenje, ein  unftdtcš  i!cbcn,  Zora;  blodna  a. 
eratska  skala,  erratiicf)cr  ^iMocf,  Jes.;  —  2) 
3rt=,  5Saf)n=:  blodna  misel,  cinc  3Baf)nt)or= 
ftcUimg,  Cig.  (T.). 

bl^dež,  m.  ber  3riC"^c.  -^■^"'"• 

blodišče,  n.   =  blodnjak,  Jan. 

bl9diti,  im,  vb.  impf.  1)  umljcrirren;  blodeča 
ovca,  C;  to  mi  blodi  po  glavi,  \iaž  gel)t 
mir  im  .ftopfe  bcriim,  Cig.,  jv^lišt.;  po  grehu 
b.,  in  bcr  Siinbc  Icbcn,  Z.;  —  irren,  fcf)(cn, 
Guts.,  Jam.,  Mm:,  Jan.;  —  2)  ipirrcž,  im= 
finnigeš  ^CUfl  rcbcn,  Diet.;  blodiš,  da  ni  ne 
na  konja,  ne  na  osla,  Cig.;  blodiš,  česar  ne 
veš,  Z.;  bloditi  jih  komu.  M.;  —  3)  mijcljcn, 
pantjdien,  C;  vino  b.,  bcn  3Bcin  fdl)d)cn,  C; 
ben  3d)n)cinen  ba^  gcfodjtc  ^-uttcr  mit  ^JJ(el)l, 
ftlcien  u.  bcjl.  mijdjen,  M.;  nekritično  bloditi 
slovenščino  z  drugimi  narečji,  Levst.CZb.  sp.j; 

—  4)  irrc  f ii^rcn :  svet  nas  če  bloditi,  misli 
me  blodijo,  C.;  —  3)  b.  se,  =  bloditi  i): 
Misel  se  mu  v  glavi  blodi,  Vod.fPes.) ;  —  blodi 
se  mu.  er  p[)antaficrt,  cr  rebct  irre,  C,  Z,  .S7. 

blodivec,  vca,  m.   1 )  bcr  ^crumirrcnbc,  Let. ; 

—  2)  bcr  ''4?autid)cr,  Cig. 

blodljiv,    iva,   adj.  irrciib,   ./an.;  —  fefjlbar, 

(iuts.;  —  irrifl,  Mur. 
blodnik,  m.  i)  bcr  ^crcnbc,  bcr  5cI)Ieiibc,  C; 

—  bcr  Siitucnfdjmelflcr,  Cig.;  —  2)  ber 
''^Jantid)er,  Cig.,  C. 

bl9dnja,  /.  i)  baši  ^xxen,  bcr  ^rrflong,  Cig., 

C.;  —  bic  i<erirnnifl,    bcr  ^rrtlium,    ./an., 

Cig.rr.j;  —    2)  ttjirrc^  Turdicimiiibcr,  bO'? 

2lMrriaI,  Sov.,  Zgl).;  —  bcr  3rriunt)ii,  Jan., 

Cig.  (T.j. 
blodnjak,  m.  bcr  ^rrflortni,  Jan.;  boš  iia bi) 

rili  1 1),  Cig. 
blodnjava,  /.  bcie  CN^rf",    i>ic  i^crirriiiui:    b. 

nil.Tile   glave,   l.et. 
blodnomisttn,  sclna,  acV;'.  »unl)nfiiinifl,  Cig.(T.}. 
blodnomisctjc,  n  bcr  2iJnl)itfiitn,  Cig.(T.).  I)Z. 
blodnost,  /.  bcr  Csrr'l)i"",   C;    v  b.  napeljati, 

phičo   blodnosti  vzeti  (--  prejeli),  ogr.-\'alj. 

t  Kad). 
blodnotv9rje,  n.  ba«>  ^^Qf)ii(icbilbc,   Cig.fT.i. 
blodnoveličje,   «.  bcr  (Wri.'fjcitll'al)tl,    Cig. (T. i. 
blodoumjc,   n.  bcr  ^riH""-  Lampci D.). 
bIodov^rstv9,  >i.  bcr  3rrfl'iwbc,  C. 


bl9dstv9,  n.  bcr  3"tf'"n',  ^-• 

bl9ja,  /.  bo«  Mcmengjcl,  'bai  ©epantfc^,  C;  — 
bic  .Vlotljbriibc,  Jan.,  C. 

blojenje,  n.  i)  bo^  .'ocrumirrcn :  b.  po  svetu, 
Cig.;—  2)  bož  ^i^rgeiprčid),  ba^s  'ipbintaiieren, 
Cig. ;  —  3)  bic  'ijiantidicrci,  Cig. 

blunk,   intcrj.  plump?!    C. 

blunkati,  am.  vb.  impf.  ptiimpen,  Z. 

bliinkniti,  blunkncm .  vb.  pf.  plumpen:  ka- 
men  v   vodo  blunkne,   .S7.V. 

blunkotati,  otam,  (Jčem,  vb.  impf.  plntfc^en: 
voda  blunkoče,    C. 

bob,  boba,  m.  tudi  eoll.  i)  bie  Saubotjite 
(vicia  faba);  b.  iz  kropa  pobirati  =  bic  fta^ 
ftanicn  am  bcm  (Veiier  f)plcii,  IjZv.;  bob  ob 
(v)  steno  metati,  )idi  Dcriicblid)  bcmiibcn  \t- 
manbcn  ^u  iiberrcbcn,  311  ubcr^eiigcn:  vse 
besede  so  bob  v  steno  pri  njem,  allcš  9Jeben 
ift  bci  iljm  Dcrgebliri);  da  te  mili  bob!  poft 
taufcitb!  C;  zdaj  sem  se  iz  boba  izdrl,  je^t 
fciiiic  id)  mid)  crft  oiis,  Erj.  Clib.  sp.j ;  — 
volčji  b.,  bie  iiupillC  (lupinus),  Tuš.f^B.J,  Nov.; 

—  divji  b.,  gcmeinc  5fttf)t'""E  (sedum  ma- 
ximum),  Velikovec  -  Joxeh;  —  2)  =  fižol,  bic 
j^iiolc  (phaseolus  vulg.),  Soča,  Trenta-Erj. 
(Torb.j;—  3)  tlciuc,  frapfctta!)nUd)C  Sdimal,v^ 
!ud)Cn,  Gor.;  —  4)  ==  krompir,  C;  —  O 
kozji,  ovčji  b.,  bic  (^citj^,  Sri)afc5cicmeiite,  Z. 

bobast,  adj.  bobncnartig,   Cig.,  Jan. 

bobček,  čka,  m.  dem.  bobek:  tudi:  bobček,  čka. 
Št. 

bobtk,  hkii,  m.  dem.  bob;  "bai  ^ot)lid)en ; 
etma'o  ciucr  "iBobnc  ^.?(cl)nlid)c-3 :  tlciuc  "i^ccrc, 
ftnoipe,  flcincriinoUcii;  bobki.  flcinc3d)mal5- 

hu"l)Clt,  O«-.  ;prim.  bob  3);  —  kozji,  ovčji 
bobki,  bcr  3icflC"=,  3diafmi)t;  —  tudi  bobek, 
bka.  Št. 

b9ben,  bna,  m.  i)  bic  ^rommcl:  na  boben 
biti,  bie  Jronimcl  fdilagcit;  toliko  znati  kaj, 
kakor  zajec  na  boben:  meni  filozofija  pa 
zajcu  boben !  Zv.;  b.  poje,  ce  luirb  bic  5rom 
mcl  i]e)di(agcil,  Z.  ;  na  boben  prodajati,  im 
i!ititationoiuci]C  ocrfaufen ;  na  boben  priti, 
fallicrcii,  batifcrott  mcrbcn  ;  na  boben  so  ga 
dejali,  cr  l)at  fallicrt  ;  —  laški  b.  ^^  bobniča. 
V.,  O'^. ;  — merski  boben,  bic  iKafjtrommcl, 
I)Z.; — 2)  neka  bolezen:  bic  Jrommcliitd)t, 
(t)  mpanitis),  V.-Cig. ',  —  3)  „košara  pletena 
od  vrhovih  protov  v  ribjo  lov."  Videm 
fŠt.j  -  Erj.  (Torb.)  ;  —  4)  povodnji  b.  = 
bobnarica,  Frey.(F.). 

b^bcnski,  adj.  'Irommcl %   Cig. 

bobenteti,  tim,  vb.  impf.  brijlnicit,  Jan.  ;  Kaj 
po  strehi   bobenti  r  \pes.-  (ilax. 

bober,  bra.  m.  bcr  ^iMbcr  (castor  fibcr).  ('ig., 
Jan.,  Erj.  (Z.). 

bobica,  /.  bic  ''.bccrc:  brinjeva  b.,   C. 

bobič,  iča,  m.  dem.  bob  ;  —  bic  ^i^ccrc,   C. 

bobiček,  čka,   tn.  =  bobič.    Valj.  (Rad). 

bobička,  /.  dem.  bobica,  bobika,   C. 

bobik,  m.  palica  z  bučko  na  koncu;  z  njo  vodo 
kalijo,  kadar  ribe  lovijo.  v{hSt. 

bobika,  /.  i)  bie  ^Scere  :  b()rt)vica  ima  bobike, 
C.  ;    brinova  b.,   bie    '®ad)Olberbccre,   Cig.  ; 

—  2)  bie  9lr,vieipille,  Cig. 


bobincati  —  bobotavost 


37 


bobotec  —  bodač 


bobincati,  am,  vb.  impf.  mit  ^^of)UCil  Ipiclen, 
C. 

bobinka,/.,  /'/.  bobinke,  bic  'iSlattein,  C.  M.  ; 
osepnice  ali  bobinke  so  mnogo  ljudi  pomo- 
rile, Let. 

bobišče,  n.  bcr  ''^oliucnacfcr  (nadi  ber  Snite'. 

bobje,   n.  coll.  bie  'i^eereii :    brinovo  bobje,  C. 

bobljati,  am,  i'b.  impf.  i)  voda  boblja,  kadar 
se  v  niei  mehurčki  vzdigajo.  Vrt. ;  —  2)  un= 
DCvUdnblid)  rcben,  Oy.;  — 3)  fantje  hodijo  bo- 
bljat,  t.  j.  z  izpremenjenim  glasom  mrmrat 
pesemco  pred  hišo,  kjer  so  klali,  da  bi  kaj 
dobili,  Kor.  -  Kres  V.,  36.;  =  koledovati. 
Gor. 

bpbnanje,  n.  bo^ž  Jrommcln,  bei"  Jiommeb 
jdilatv 

b9bnar,  rja,  m.  bci  Jroiumcljd)Iai5er. 

b9bnarica,  f.  bic  iRot)vbomiuc!,  i^ardea  stellaris), 
OV..  Erj.fŽ.J. 

bobnariti,  arim,  vb.  impf.  JvommeIfd)(ager 
jeiii,  bie  Jroimiicl  friilagen,  C 

b9bnast,  adj.  tromiiielartig  ;  prall,  prallig,  V.- 
Cig. 

b9bnati,  am,  vb.  impf.  troinmclii,  bic  ironi* 
met  fdilagcn ;  b.  na  vzbud,  lUorgcuroadic 
(Reveillei  {dilagcii,  vkup  b.,  5tpncU  idilagen, 
na  odhod  b.,  jum  5(bmur>d)c  id)lagcn,  Cig. 

bobnenje,  n.  bumpfcž  03etoic,  bumpfei?  flicUcn. 

bobneti,  im,  vb.  impf.  bumpf  voHeit,  biimpf 
tjollen,  bvpf)neu  :  voda  bobni  (pri  slapu); 
bobneča  fraza,  ttolltonenbe  'iphvaie,   Cig./^T.j. 

bobnevati,  am,  vb,  impf.  bunipf  P  rollen,  JU 
brijt)neii  pflcgen,  Jan. 

bobniča,  /.  i)  bie  ^aute,  Guts.,  Mur.,  Cig.; 
na  bobniče  biti,  bie  'ilJaufcn  jd)(ageii,  Cig.; 
—  2)  =  bobnič,  ba;?  JromtiiclfeU  im  £l)v, 
Cig.,  Jan.;—-})  bie  Jvomrnclfiul)!,  bie  2Sinb=^ 
fud)t,    Cig.,  Jan. 

bobnič,  iča,  m.  ha^  Jrommelfell  im  Cfjr,  Cig. 
(T.J,  Erj.fSom.),  Sen.  CFi\.). 

bobničar,  rja,  m.  ber  ^aufenmac^er,  Cig.;  — 
ber  'ij^aiifenidilagcr,  Guts.,  Mur. 

bobničarica,  /.  bie  ^^aiifenld^Uigerin,    ^'est. 

bobničen,  čna,  adj.  i)  ^^5aufeu=:  bobnični 
obroček,  bcr  ^^autendng,  C/^. ;  —2)  bobnična 
otlina,  bie  '!l>autciltHiI)Ie  (im  Cl)r'»,  b.  mrena, 
tjai  ''4>aiifeiifeil,  bobnični  žleb,  bcf  'ipaufen* 
gang,  Cig. 

bobnilo,  n.  Cig,,  Jan.,  pogl.  bobnič. 

bobnišče,  h,  ber  Sieioiianjbobcn,  Cig. 

bobniti,  bobnem,  vb.  pf.  bot)nenliart  Jtjciben,  C. 

bobnjača,  /.  bie  ^inb)ud)t,  Cig.;  —  prim. 
bobniča   ■:;). 

boboraženj,  žnja,  m.  bic  gemeinc  Srote  (bufo 
vulgaris),  Zemon  (Sotr.j-Erj.  (Torb.). 

bobotač,  m.  ber  ^laubercr,  bcr  Sd)iud^cr,  V.- 
Cig..  C,  Jap.(Prid). 

bobotati,  otam.gčem,  vb.  impf.  i)  bumpf  rotlcn, 
Cig.;  grom  boboče.  Zora;  raujc^cu:  voda 
boboče  v  podzemeljske  brezdne,  C.;  kopita 
bobočejo,  C;  —  2)  plappcrn,  ic^iuatien,  r.- 
Cig.,  C,  Mik.,  Vrt.;  molitev,  kjer  se  veliko 
boboče  in  besedi  dela,  Dalm. 
bobotavast,  adj.  plauberf)aft,  Cig. 
bobotavost,  /.  bic  '$Iauber{)aftigtcit,  Cig. 


bobotec,    tca,    m.  =  škrobotec,  bcr  .'Slappcr' 

topf  (rhinanthus),    C. 
bobotniti,  bohotnem,  vb.  pf.  burd)  ^cud)tigfcit 

tocrberbcu,  ocrmorfdjcn  (o  lesu,  suknu,  moki), C 
bobotržec,  žca,  m.  ber  ^ot)ncn^iinblcr,  C. 
bobotiilja,  /.  i)  bic  'ijjlaubcrtaidie,  Cig.;  —  2) 

=   žličarica,   bic  iiiinclciltc,    Cig. 
bob9v,    adj.  53of)ncu  =  :    bobov  cvet,    bobova 

slama;    boljša    bobova  slama,    nego    prazne 

jasli,  =  beficr  etroaš  a(ž  nic^tš,  Cig.;  tudi: 

bobov. 
bob9vec,    vca,    m.   i)   bie    (Vcttficnne    (sedum 

telephium),  Z.;  —  2)  bic  ^Bad)buiige  (vero- 

nica  beccabunga),   C;  —    i)    bic  ^Bruiincn' 

freffe    (nasturtium    ofric),    Cig.;  —  4)    bo- 

bovec,  ba^  33o[)ncr,^,  Erj.CMin.). 
bobovica,  /.  bos  ^Sofjnenftrol),  Cig.,  Jan. 
bohovina,  /.  bae  ^i^o^ncnftro^,  Cig.,, C;  tudi: 

bobovina,    Valj.(Radj. 
bobovišče,  n.  ber  ^Bo^nenadcr  (nod^  ber  (Sritte), 

Cig.,  Jan. 
bob9vka,  /.  =   bobovina,   C. 
hobovnast,  adj.  bo()nenfi.irmig,  Cig. 
bobovnica,   f.  \ia^  '^ctjnenftro^,  Mur.,  Valj. 

fRadj. 
bob9vnik,    m.     i)    bie    ^Sadlbunge    (veronica 

beccabunga),    Cig.,  Medv.(Rok.j;   —   2)  btc 

^Brunnenfreffe  (nasturtium  offic).  Diet.,  Jan., 

Hip.  fOrb.j,  C,  Kr. 
bobovnjak,  m.  =  bobovnik  i),  Tuš.fB.J,  Joseh. 
bob9vščina,  /.   i)  ba§  'Bo^uenftro^ ,   M.;   — 

2)  9fome  ciner  9lpfet=  unb  eincr  ^artoffeI= 

gattung,  C. 
b9breg,   m.    1)  nav.  pl.  bobregi  (bobreki)  bie 

■JHere,  C;  —  2)  ber  5id)ten=  ober  ^annen^ 

japfen,    Valj. (Rad);  —  pogl.  bubreg. 
bobrov,   adj.  Dcm  iBiber,  Ciu,  Jan. 
bobrovina,  /.   i)  ber  ^ibcrbalg,  Cig.;  —  2) 

bač-  iMbcrgett,  Jan.,  Erj.fŽ.j. 
boca,  /.  =  bokal,  bie  ^IJafe,  BlKr.;  —  prim. 

it.  boccia  (bozza)  (^laid^e. 
bocek,  bocati,  pogl.  bode  .  .  . 

1.  boč,  boča,  w.cin  ^Bcrgooriprung,  cinc  bauc^ige 
"Sergbblje,  C;  bie  9luebaud)ung  (3.  33.  eine^ 

8teinc^),    C;  —   prim.   bok. 

2.  boč,  »2.  cin  mit  einem  ^otjernen  Naften 
umjimmcrter  g^li^brunncn,  V. -Cig.,  Polj.; 
—   prim.  I.  beč,    2.  buč. 

bočen,  čna,  adj.  i)  Seiten=:  bočna  stena,  bie 

Seitciimaiib,  Cig.fT.j;  —  2)  geloiilbt,  Zora. 
bočina,  /.  ber  'Saud)  (einc'3  ®cfiiBCs),  Z.,  DZ. 
bočiti,  im,  vb.  impf.  conDCJ  mac^cn,  Z.;  —  b. 

se,   fid)  baud)cn;   deska  se  boči,   bož  $3rett 

tr)irftlid),/-V.-C.;lesena  streha  se  boči,  ^apSt. 
b9Čka,/.  =  ovca  „ob  očeh"  rumenkasta  (nam. 

obočka).  Vas  Krn-Eij.fTorb.j. 
bočki,  adv.  feitunirt^,   C,  Mik. 
bočnat,  adj.  coiiDCE,,   C. 
bočnica, /.  i)  bog  Scitcnitiicf  non  einem  ©cgeit^^ 

1'taiibe,    C;   ta^  fylatitenbrett,  Jan.;  —  2) 

=  pakrog,    Cig..  Jan. 
bočnik,   )n.  baž^g-tautcuftucf ,   baž  Scitent{)eil 

(beim  Siinb'),  C. 
b9d,  m.  ba^  3tcd)cn  (ciue  ih-ant^cit),  Cv. 
'    bodač,   m.  fto^igcr  Cd)š,  Mur. 


bodak  —  boder 


38   - 


bodež  —  bodljika 


bodak,  m.  i)  bie  Stccftvuaffc,  Jan.;  t>a^i  'ŠBa- 
jpiinett,  Z.;  —  -i)  bic  "Jiftcl,  C 

bodatce,  n.  ber  'Jolc^,   C/>.,  ./a«. 

bodatčar,  rja,  m.  bcr  ToId)macf)cr,  C/g. 

bodalica,  /.  bo^  ^Pfricmcngrae  tstipa),  (bud-) 
'  C.  Mcdv.fRok.). 

bodalo,  n.  i)  ber  '3)old),  C/^. ,  Ja«.,  Levst. 
CSauk),  nk,;  —  2)  bodalo,  kdor  samo  boda 
in  nič  ne  opravi,  jdilcct)tcr  Sd)u|'ter,  Sd)neiber, 
cin  'ijjfiHrfKr,  (bud-)  C. 

b9dati,  am.  rb.  impf.  ftcdjCll :  trava  boda,  C; 
z  nitjo  boda,  kdor  ne  more  vdejati,  C; 
mit  bcr  9?abcl  Stidje  mad)en,  C;  z  maši  no 
se  hitro  šiva,  to  bi  pa  moral  človek  počasi 
b<idati(,budati''),  ji'^/!.*?/.;  — crfolfltoearbciten, 
C;  ftiiinpcrn,  (bud-)    V.-Ci^.,  S'otr. 

bodcati,  am,  vb.  impf.  bcrDorftcdjen ,  f)erDor= 
luadjjen,  (o  travi,  laseh),  (boc-)   C,  M. 

b9dcek,  cka.  m.  1)  bcr  Stacfiel,  Cig.;  —  2) 
bie  9?abcl  (ber  9JobeIl)o(5er\  Cig.;  —  3)  ber 
erfte  ?lnia^  bcr  J^cbcr  einc«  jungen  SSogelž, 
(bocek I   Cig. 

bodcika,  /.   neka  riba:  ber  ©tor,   C 

bodcka,  /.  =  bodcek    i),   C. 

bodckati,  am,   vb.  impf.  ftic^cllt,  SIX. 

b9dckovec,  vca,  m.  bcr  9?abelboum,   Cig.,  C. 

bodckovje,   n.  bie  ©albftreu  Dom  9JabeIf)olg, 

bodčec,  čeca,  m.  bcr  Stec^bortt  (paliurus  acu- 
leatus),  (bočec)   Boršt  v  Istri-Erj.fTorb). 

bodčica,/.  dem.  bodcka;  pl.  bodčice,  bie  ^alb- 
ftrcu  bc«  'OJabCil)ol,^e#,  Z.,  (^bučice",  Zil.- 
./ani./Rok.J). 

bodeč,  dca,  m.  1)  cin  ftec^enbc^  ®ing,  bcr 
£tad)el,  Cig.,  Jan.;  ježevi  bodci.  Z.;  —  2) 
bie  9{obeI  (ber  9JabeIf)olser),  Z. ;  -  bie  ?Id)el, 
Trst./'Let.j;  —  bie  .iiaul)Cd)eI  (ononis  spi- 
nosa),  C;  —  3)  bodci.  ber  crUe  'Jlniafe  Don 
Pfcbcrn  bei  S?ogcln,  Z.,  jv^kšt.;  —  4)  baž 
Siiiomglicb  bc5  SKonncž,  C;  —  5)  ber  Stid), 
Jan.,  Zora;  stremi  smrtnimi  bodci,  mit  brci 
tbbtlic^cn  3ti(^en,  Vod.('I-{b.sp.);  —  'baž  Stc= 
c^cn:  bodeč  v  očesu,  Znid.;  —  ba§  Seiten= 
ftcd)en  (pieuritis),  Habd..  BlKr. 

bodeč,  deča,  adj.  ftcdjeilb:  bodeče  trnje. 

bodfčevka,  /.  bie  Stad)clbeere  (ribes  grossu- 
laria),   Miir.,  C, 

bodečica,  f.  bož  Scitenftedjcil  (pieuritis),  Valj. 
rRadj. 

bodck,  dka,  m.  1  )  ber  ^orft  (bie  Spitie),  Jan.; 
bie  ^JJabel  (om  53auiiie),  Jan.;  —  2)  bcr  Stid), 
Jan. 

bodtlj,  dlja,  m.  =  bodeč  i):  ježevi  bodlji,  bie 
Stadieln  bcž  3flel^,  Lcvxt.rzb.sp.). 

bodcljščak,  m.  rine  Tiftciart,  C. 

hodčncc,  nca,  m.  1)  bie  SlMmmer,  C.  (morda 
pravilna  f)blika  za:  bedenec);  —  2)  bodenec, 
ber  3d)mcr,^ftid),   .»/«»■. 

hodcnica,  /.  bo«l   3tcd)CU  (bolezen),    C. 

bodčnje,  n.  ba#  Strdieii. 

boder,  dra,  adj.  l)citcr,  muittcr,  mutfjiil,  Jan., 
.So/.,  Cig.rT.);  bodri  možakarji  so  na^lo  raz- 
sodili, IjZv.;  Rad  gledam  ti  v  valove  bodre, 
(ircg. ;   —    iz   rus. 


bodež,  m.  i)  ber  'Doldi,  boš  Sc^ttiert,  Habd., 
Jan.,  C;  —  2)  bcr  SiirbcIlpieB,  C;  —  3) 
bie  .'Oauf)ed)c(  (ononis  spinosa),  C;  —  4) 
bodež,  lonfliamer  9lrbciter,  C;  prim.  bodati. 

bodic,   m.  trnjavi   b. ,  bic  feinbomifle  JcUcO' 

id)ncde   (murex   tenuispina),   Erj.C^..). 
bodica,  /.  ber  Stac^cl   (j.  33.  bf§  93rombecr= 

ftraurtic^),  C. 
bodicati,  am,  vb.  impf.  ftidjeln,   C,  Z. 
bodicniti,  bodTcnem,  vb. pf.  fte(^en,  C;  z  iglico 

b.  koga,  Spes.-Vra^. 
bodic,  iča,  m.  i)  bie  53auninabel,  C;  —  2)  bic 

Spi^flette  (xanthium  spinosum),  Podgorje  v 

Istri-Erj.fTorb.);  —   3)  bic  (SbcrltJUrj   (car- 

lina  acaulis).  Dolenji  Kras-Erj.fTorb.). 
bodičevje,    n.  i)   bie  3BaIb)'treu    Dom  "JJabel' 

^Olj,   Cig.,   C;   —    2)    bcr   (^iiifter    (genista 

germanica),  Jan.,  Cig.;  —  3)  bie  SRann^trcu 

(er^ngium). 
bodičje,  n.   i)  =  bodičevje,   1)   C,  Bes.;— 2) 

bic  3ted)palmc  (ilexaquifolium),  Medv.fRok.) ; 

—  bie  3Dit^flette  (xanthium  spinosum),  Štrek. 
bodika,  /.  i)  ipitjblattriger  3parget  (asparagus 

acutifolius),  Malhinje-Erj.fTorb.);  —  2)  bic 
Stedlpalmc   (ilex   aquitolium),    C. 

bgdikaj,  česa,  \.  pron.  ctume  @eringc§,  9?id)tsi-- 
nuBige§,  Sd)!ed)te^:  b.  govoriti,  za  hodikaj 
imeti,  C,  v^lišt.;  —  II.  adj.  indecl.  gcritig, 
nic^tšnupig,  ic^lec^t:  bodikaj  ljudstvo,  b.  člo- 
vek, b.  trava,   C.  v^hŠt. 

b9dikak,  adj.  =-  bodikakšen,   C.  v^hŠt. 

b9dikakši,  adj.  =  bodikakšen,   C,  i'^/k"?Y. 

b9dikakšen,  šna,  adj.c\cx\m},  jc^Icd)t,  C.  v^hŠt. 

b9dikakšnost,  /.  bie  fd)Ieditc  '^cfd)affenf)cit,  C. 

b9dikam,  adv.  b.  hoditi,  gemeinc,  uiianftanbigc 
Črto  befudjon,  C,  v-^hšt. 

b9dikde,  adv.  nn  genieiiicn,  unanftaiibigen 
Crtcn,  C.  vihilt. 

bodilce,  >j.  flciner  lllfriem,  Cig.;  -  ber  Speiler, 
Cig. 

bodli,   m.  ber  Stedlipaten  Kras- Erj.  (Torb.); 

—  prim.  it.  badile,    3diaufel. 

bodilj,  m.  bie  ^iiiigcncutjiiiibuiui,  .Vi«.  Lucija 
na   Mostu  -  Erj.  (Torb.). 

bodil9,  n.  ber  3tod)el,  C,  M.;  bodilo  na  trnji, 
.<>AT/;iy.-ra/;Y/?^tf,  — bie^^ol)rfll)le,ber'^>friem, 
Cig.,  Jan.;  v  uganki:  šilo.  bodilo,  po  hosti 
hodilo,  ni  pilo  ne  jelo,  pa  vendar  živelo, 
(ali:  pa  vendar  debelo),  =  kostanjeva  jezica, 
jv-^h^t. ;   —    bic  Sted)lDQffe,    Cig.,  Jan. 

bodkati,  am,  vb.  impf.  fleilic  3tid)e  madicii, 
I  'alj.  rRad). 

bodljaj,  m.  \)  ber  Stidl,  Mur.,  Jan.;  —  2) 
pl.  bodljaji,  bfl'?  Seitcilftedieti;  prsni  bodljaji, 
bii'3  3tod)cii  in  bei  ^-brnU,  Cig. 

bodljaj.ščak,  m.  cinc  ''Jlrt  Tifiel,  C. 

bodljak,  m.  1  )  bic  Tlftcl,  C;  —  2)  =  glog, 
bcr  "©ciuborn,  C 

bodfjar,  rja,  m.  ber  3tad)elfdfer  (mordella 
fasciata),   Erj.  (Z.) 

b9dljati,  am.  vb.  impf.  i)  fleinc  Stidjc  mnd)en: 
Inniiiiini  arbcitcn,  (bud-)  C.;  —  2)  nnftedjcn: 
klobase   K.   (budlatii    ^fik.   V.  C.  II.  47<^- 

bodljika,/.  i)  ber  3tad)cl,  Cig.fT.);  (pos.  pri 
rastlinah),   C".;  —    2)  bie  Tiftel,  Jan. 


bodljikav  —  b^g 


39 


bogaboječ  —  bogastv9 


bodljikav,  adj.  ftad)t'Iii"| :  boJljikava  trava,  \'rt.; 
bodljikavo  trnje,  Z^D. 

bodljikovje,  h.  coll.  ^Jifteln,  Jan. 

bodljiv,  iva,  adj.  i)  fto^ici:  b.  vol,  Mur., 
Cii^.,  Jan.;— 2)  ftad)cli(i,  ftccI)Ciib,  0>. ;  boii- 
Ijiva  odeja  smreke,   \'rt.;  bodljive  zeli,  LjZv. 

bodljivec,  vca,  m.  i)  bcr  Stojjodjs,  C;  — 
2)  bic  Starfjdbolbe,  C. 

bodljivka,  /.  C,  pogl.  bodljar. 

bodljivost,  /.  bie  Sto{3itifeit,  Mur. 

hodnik,   m.  =  bajonet,   Cig. 

bodoč,  oča  adj.  (part.)  jiitiinftifl,  Jan.,  nk. 

bod9Čnik,  m.  bo§  ^utunim  (gramm.),  Raič 
(Let). 

bod9Čnost,  /.  bie  3"fi<"t^  Jan.,  nk. 

bodoglavec,  vca,  »1.  bic  Sliiijclbiftcl  (echinops), 
C. 

bodon^ža,  /.  bie  ©bertuiirj  (carlina  acaulis), 
Z.;  lepocvetna  b..   Glas. 

bodor,  m.  bei"  Stid),  Meg. 

bodrenje,  n.  bie  5lufmuntcning,  Cig.fT.J;  — 
prim,  bodriti. 

bodrilo,  n.  bie  ^(ufmunterung,  Cig.fT.J,  Navr. 
fSpom.J;  —  prim.  bodriti. 

bodriti,  im,  vb.  impf.  ermutttent,  nk.;  osr- 
čavati   in   b.  koga,   LjZv.;  —  iz  rus. 

bog,  boga,  m.  i)ber(yptt;  lažnjivi,  krivi  bogovi, 
bie  fttljdieii  Oiijttcr,  ©o^en;  služite  drugim 
fogom,  Dalm.;  —  pomni:  zlega  boga  uživa 
z  menoj  vred.  e^  getit  ifjm  ftliledit,  luie  mir, 
BlKr.-M.;  -  Bog,'(yott  iber  etjriftcil);  Boga 
moliti,  beteii;  Bogu  služiti,  ®ott  bieiicri ;  Bog 
oče,  0ott  'i^ater;  Bog  človek,  Bog  in  člo- 
vek, ber  ®ottmcnjd),  Jan.;  —  tak  hrup  je, 
da  ni  grmečega  Boga  slišati  (čuti),  t>on  ^u 
grobem  Siivm  liiirt  man  bcn  ®onner  nid)t, 
Z.,  Levst.fZb.  sp.);  —  \  rekih  o  pozdravljanju : 
(prihajajočemu  ali  sploh  temu,  s  katerim 
smo  se  sešli):  Bog  te  sprimi,  (vzprimi),  griifi 
bid)  (^Ott !  Cig.,  Jan.;  (prim.  Bog  vas  primi! 
Alas. ;  „buge  waz  primi  gralva  \'enus !" 
tako  je  pozdravil  1.  1227.  koroški  knez  s 
svojimi  vitezi  Ulrika  Lichtensteinskega,  ki  je 
kot  Venera  oblečen  potoval,  Kres,  1^82, 
177 J;  (pri  ločit\'i:)  z  Bogom!  abicu!  lebe 
tDDf)!!  Bog  te  obvaruj!  betiiit'  bid)  (Mott!  Bog 
s  teboj!  Bog  z  vami!  (Mott  bcfol)lcn!  Cig.; 
(„Bog  z  vami"  je  odgovor  na  „  Bog  vas  primi", 
AlasJ;  z  Bogom  ostani,  (SJott  bcfof)Ien !  (pri 
srečevanju:)  dobro  jutro  Bog  daj!  odzdrav 
je:  Bog  ga  daj!  (tudi  samo:  Bog!  Levst. 
[yi.]);  zato:  Boga  povedati,  C;  komu  Boga 
dati  (davati),  griJRen :  srečal  me  je,  ali  ni 
mi  Boga  dal.  Z.,  Npes.-Vra\;  (delav- 
cem:) Bog  daj  dobro  srečo!  Bog  daj  srečo! 
®Iiid  ,^u!  ©liicf  auf!  (uživajočim  kako  jed:) 
Bog  blagoslovi  (žegnaj)!  (počivajočim:)  Bog 
daj  srečo  k  počivanju!  Bog  daj  dober  po- 
čitek! (o  napivanju:)  Bog  živi!  OJott  crbaUc! 
mozi  ti  Bog!  („ masti  bog")  (iiits.;  prim. 
moči;  (ako  kdo  kihne:!  Bog  pomagaj!  ,^iir 
(Siencfung !  (v  vzklikih:;  Ti  moj  Bog!  Bog 
pomagaj,  da  si  tako  nagle  jeze!  Bog  mu 
daj  zdravje,  on  mi  je  veliko  dobrega  storil! 
Bog  mu  daj  dobro,  tam  kjer  je!  hvala  Bogu! 


bodi  ga  Bog  zahvaljen!  (^ott  jei  l}anl  bafiir! 
Boga  zahvali,  da  si  toliko  dobil!  skrajšano: 
,Bog",  za:  „Bog  bodi  hvaljen",  ali  kaj  ta- 
kega: Bog,  da  je  tako,  gottlob  icin  &[M, 
id)  bin  frol),  id)  bin  ,^iifriebni),  bajo  es  fo 
ift;  Bog,  da  si  prišel!  Bog,  da  te  ni  videl! 
sam  Bog,  da  nisem  tega  izgubil!  Levst. (M.); 
še  Bog,  da  je  toliko;  gottlob,  ba|5  eo  fo  uiel 
\\t,jvihSt.;  Kruha  b' ti  dala.  Ajdov  je.  „Lju- 
bica  moja,  Bog,  da  je!"  \'od.(Pes.):  še  Bog, 
če  mu  bomo  hoteli  žlico  dati,  LjZv.;  Bog 
se  usmili!  Bogu  se  smili!  (^ott  eiboimc  fid)! 
tak  je  oil,  da  se  Bogu  smili !  ei"  jat)  au^, 
bafži  cc;  (SJott  erbaniie!  bodi  Bogu  poto^eno! 
(Dott  iei  e-o  geflant!  Bog  hotel!  tuoUte  (^ott! 
Bog  dal,  da  bi  bilo  tako,  gcbe  (Mott,  ba)5  eš 
fid)  jo  Dcrl)altc!  Bog  daj!  geb'  ee  (iJott!  Bog 
pomozi!  {)clje  (^ott!  ako  (če  Bog  da!  )o 
(^oft  mili !  naj  pa  bo  z  Bogom !  jo  jei  e^ 
benn  in  (^otte«  9Jamen,  Levst.fM.j;  Bog  ve! 
mciB  ©ott!  Bog  ve,  kdo,  Bog  ve,  kam  itd.; 
vedi  si  ga  Bog,  kje  vedno  tiči  !  Bog  sam 
vedi,  kaj  bo  iz  tega!  nosi  se,  kakor  bi  bila 
Bog  si  jo  vedi  kaj.  Vrt.;  Bog  ne  daj!  Bog 
ne  zadeni!  Bog  obvaruj!  Bog  prenesi!  Bog 
odvrni!  (ijott  bct)iite!  (S5ott  betDQl)re!  Bog  tega 
varuj!  ba^i  Oevt)iite  ©ott!  (Bognasvaruj, 
subst.;  ber  (^ottfeibeinniS,  Jiirč.;  strah  imeti 
pred  čim,  kakor  Bognasvaruj  pred  kri- 
žem, Sl.\.);  Bog  in  sv.  božji  križ!  Bog 
bodi  pri  nas  in  sveti  vtorek!  ( sreda  itd., 
kakeršen  dan  si  je  tedaj,  kadar  se  to  govori'; 
a  tako  govore  največ  tedaj,  kadar  odvračajo 
od  sebe  čarodejsko  moč,  in  to  se  imenuje 
„dan  izgovoriti",  Levst.  [Rok.]);  za  Boga 
svetega!  za  Boga  milega!  za  Boga!  um  (^Ottež 
SBiUen!  (poglej  vsaj,  skozi  Bog!  Dalm.;  za 
skozi  Bog!  Prim.,  Kras;  po  it.  „per  Dio!" 
napačno  narejeno  1;  (o  zagotavljanju,  zakli- 
njanju :)  Bog  in  duša !  bei  mcincr  Xreue !  Cig.; 
Bog  me!  ibogmeli  =  jo  maljr  mirf)  (S5ott 
[trafe!  bei  ®ott!  Bog  me,  da  je  res!  Bog  mi 
je  priča!  —  „pod  milim  Bogom"  se  pristavlja 
v  podkrepljanje  kakega  nikanja;  n.  pr.  nima 
pod   milim  Bogom   nič  opraviti;    er  I)at   OUf 

G)otte'o  (Srbboben  nid)t5  ^11  tt)un:  —  v  Boga 
ime  (vbogajmei  dati  kaj,  cin  'Ollmo)en  geben; 
rad  v  Boga  ime  daje  :  — 2)bie  gclDeil)te  .Jtoftie: 
župnik  je  nekam  šel  z  Bogom,  (gicng  t)et= 
jcben) ;  —  3)  "iiCL^:  6iotteebilb :  držiš  se,  kakor 
lipov  bog!  =  bu  tljnft  fo  f)i?Isern!  bogove 
prodajati,  ii'ru,^ifije  Derfaufen;  —  4)  bog 
stari,  bie  ^otteeanbeteriu  (mantis  rehgiosa). 
Kras  -  Erj.  (Torb.). 

bogaboječ,  eča,  adj.  gottec^fitrc^tig,  (=  Boga 
boječ   [se]). 

bogaboj^čen,    čna,  adj.   =  bogaboječ,  Jan. 
bogaboječno  živeti,  Schonl. 

bogaboj^čnost,  /.  bie  @otte^ifurd)t. 

bogabojfčost,  /.  =  bogaboječnost,  Jan.,  Jap. 
(Sv.  p.). 

I.  bogastvo,  n.  =  boštvo,  bie  ®ottf)eit,  Diet., 
Tritb.,  Dalm.;  njegovo  meso  je  z  bogastvom 
združeno,  Krelj. ;  (v  treh  osebah)  in  v  enem 
samem  edinem  bogasr\u,  Kast.(Ro{.). 


bogastvo  —  bogek 


40  - 


bogica  —  bogomilec 


2.  bogastV9,  «.  —  pogl.  bogatsno. 

bogat,  aia,  adj.  rcid);  bogata  nevesta;  bogata 
dežela;  bogato  oblečen  biti,  rcidi,  pradjtic^ 
flcficibct  icill ;  —  bogato  se  oženiti  (oinožiti), 
einc  rcid}c  ^artie  inad)cn;  bo  bogat,  kakor 
pes  rogat,  =  er  liiirb  iiic  rcid)  )cin,  Criits.; 
bogat  s  čim,  Met..  Mik.;  bogat  s  čredami, 
f)Crbcnicid),  Jan.-  bogate  s  sladkim  medom 
čebele,  Kast.^\.  C);  loka  z  dišečimi  rožami 
bogata,  čine  '2lu,  rcid)  an  buftcnbcn  ^liimcn, 
Rarn.-Mik.;  bogat  s  čednostmi,  tUflClibvcid), 
Jan.\  bogat  z  učilniško  omiko,  Lcvst.fLjZv.); 
—  zlata  bogat,  golbrcid),  bogat  slavnih  del, 
tl)atcnrcid),  Cig.,  nk. ;  —  reid)lid) :  bogata 
žetev,  bogati  zakladi ;  bogata  ruda,  bcrbc^o 
Gr,^,   Cig.;  —  tudi:  bcSgat,  ata,  Št. 

i.bogataj,  m.  Polil. -Valj. (Rad J,  LjZv.,  pogl. 
bogatej. 

2.  bogataj,  m.  Cig.,  Jan.,  M.,  pogl.  bogotaj. 

bogataš,  m.  bcr  'Jicidje,  C,  jv(lišt. 

bogataški,  adj.  SRcidjcii  9cl)i.irig,  na.6)  9(rt  rcirfjcr 
ilcutc,  Zora. 

bogataštvo,  n.  coll.  bic  )Reid)cn,  Zora, 

bogateč,  tca,  m.  bcr  ?)icid)c. 

bogatej,   m.  =  bogatin,  bogateč.  Jam. 

bogatenje,  n.  "Hai  jRcidjIuerbcu. 

bogateti,  im,  vb.  impf.  reid)  IDCrbcrt. 

b9gati,  am,  vb.  impf.  i)  =  ubogati,  folflcn, 
Jan.,  St.;  —  pšenica  me  boga,  flcbcil)t, 
SlGor.-C;  —  2)  b.  se  s  kom,  mit  jcmanbctit 
fricblic^  aušifomrnen,  CAg.;  prim.  pobogati 
se;  —  x)  b.  se,  fid)  jd)idcn:  boga  se  ti, 
(jOV.;  Dunajčanom  se  boga,  ce  flC)d)icl)t  bcit 
•JEMCncrii  vcd}t,  ZgD. ;  —  \z  nem.  folgcii. 

bogatica,   {.  bic  JHcid)C,  Zora,  Z. 

bogatija,  /.  bcr  ^){cid)t()uiit. 

bogatiten,  fna,  adj.  bcrcid}crnb,   Cig. 

bogatin,  m.  bcr  Sieic^c. 

bogatinec,  nca.  m.  bcr  JRcidjC. 

bogatinka,  /.  bic  !'liciri)C. 

bogatinski,  adj.  rcict}cn  Sciitcii  (icf)iniii,  iiod} 
Vlrt  rcid)cr  iJcutc 

bogatiti,  bogatim,  vb.  impf.  rcid)  liiad)Cll,  bc- 
rcidiern;  b.  se,  fid)  bcrcid)cvii. 

bogativec,  vca,  m.  bcr  ^^crcid)crcr,   Cig. 

bogatovati,  iijem,  vb.  impf.  bcil  JHcic^Cll  fpielen, 
Mur. 

bogat.stv9,  n.  bcr  3{cid)tf)um ;  b.  v  živini,  bcr 
Vcibciircid)tl)imt,  b.  v  besedah,  bcr  Sort= 
rcid)tl)lllll,  Cig. ;  kjer  je  bogatstvo,  je  eden 
hudič,  kjer  je  uboštvo,  tam  jih  je  pa  sedem, 
-V.;  —  govori   in   piše  se  nav.  bogastvo. 

bogatuh,  »I.  bcr  ^){cid)C  (zaničlj.),  3/«»-.,  Cig., 
Jan..   Ravn. 

bogatuš,  m.  ^=  bogatuh,  kajk.-Valj.(Rad). 

bogčarija,/.  atll.  bic  9lrmcit,  kajk.-Valj.(Rad) ; 
-  prim.  2.  bogec. 

1.  bygcc,  gca,  m.  dem,  bog;    i)  bcr  licbc  .'OCrr 
flott;       bai?  Griirifij; ;  — 2)  bcr  OH^U',  Habd.- 
Mik..  C,  ogr.-Valj.(Rad);  —  3)  bic  WottC^ 
ailbetcrill     (mantis     rclipiosa),    (.ioriš,-  Erj. 
(Torb.). 

2.  b9gcc,  gca,  m.  =  uIh)žcc,  l•^/l.">^ 
b9g(.k,  geka,  m.  C...  \\t\}.(Radi\  poi;|.   i.  bogec. 


1.  bogica,  /.  nam.  božiča,  =  boginja,  Guts., 
C  ogr.  - 1  'alj.  fRadj. 

2.  bogica,  /.  bic  53ettlcrin,  kajk.- Valj. (Rad);  — 
prim.  2.  bogec. 

bogičkati,  am,  vb.  impf.  =  neko  pastirsko 
igro  igrati.  Mursko  polje-Vest.  I.  l.J-0;  (prim. 
bogečkati,  ^3fn"^cr  ipiclctl,   Cig.\. 

boginja,  i)  bic  ©ottilt;  on  je  boginjo  vprašal 
in  ne  vprašal  Gospoda,  Dalm.;  boginja,  Preš.; 

—  2)  bic  5Sal)rjai\crin,  Mik.;  —  -})  neka  go- 
senica, Ravn.-  Cig. ;  (prim.  bohinja,  neka 
gosenica  zelena  z  rožičem,  Kr.-Valj.j Radf). 

bogmanje,  n.  bož  ^ct^eiicni  mittclft  bcš  9hlž= 

briidc^:  bogme. 
bogmati  se,  am  se,   vb.  impf.  mit  bogme  hi- 

tl)cucril :    kaj    se    zmerom    bogmašr    v^liSt., 

BlKr. 
bogme,  interj.  =   Bog  me    (dopolniti   je  kak 

glagol  v   imperativu);    bogine,    da    je  tako! 

na  vzhodu  ;    —   tudi  hs. 
bogmej,  m.  bcrgcruc  mit  bogme  bctf)cucrt,  Preš. 
bogob9Jen,  jna,  adj.  gottcv'fiird)ticj,  -fan.,  Let.; 

bogobojni   mladeniči,    CV. ;   —  stsl. 
bogob9Jnost,  /.  bic  ©ottcč^furcfit,  Jan. 
bogob9rec,   rca,   m.  bcr  ©ottcžfdmpfcr,  Cig.; 

—  stsl, 

bogočasten,  tna,  adj.  Wolt  c{)rcnb,  Cig.;  b.  dar, 

Biirg.;  cjottc-jbicuUlid),  Jan. 
bogočastje,  n.  bic  ©ottceocrcbriiiifl,  bcr  rclifliofe 

(Silltuo,  .Jan.,  Cig.  (T.),  nk.;  minister  za  b. 

in   uk,  DZ. 
bogočastv9,   n.  =  bogočastje,   Cig. 
bogočlovek,  eka,  m.  bcr  ®ottmcnid),  Cig.  — 

slsl. 

bogohutcc,   Ica,   m.  =  bogohulnik,  Jan. 

bogohulen,  Ina,  adj.  qottC5lii)terIid),  Jan.;  — 
stsl. 

bogohulnik,  ;«.  bi'i  (^kittcvliiftcrcr,  0>.;— stsl. 

bogohuistvo,  n.  bic  t^otlcvliiftciuiifl,  bic  ^^la»- 
pljcmic,  Jan.,  Nov.;  —  stsl. 

bogohvaten,  Ina,  ^rf_;.  iiottbaiifcitb:  bogohvalni 
dar,  biiv  Taiifovrcr,  (.V^--.,  Burg. 

bogohvalnik,   m.  bcv  (^iDttce'Ucrcl)rcr,   Cig. 

bogoklftcn,  tna,  adj.  gottc^^laftcrlid),  nk. 

bogokl^tje,  n.  b'C  (Mottcc-ldftcniiiii,  Jan. 

bogoklvtnik,  m.  bcr  03ottcvldftcrcr,  IJZv. 

bogokl9tstv9,  )/.  bic  ®OttCold[tcrillli],  Mur.. 
Cig..  Zora. 

bogoklfvcc,  \  ca,  »1.  .\/ur..  ./a)i..  pi>gl.  bogo- 
kktiiik. 

bogoljub,   ljuba,   m.  bcr  (Mottliclicilbc,  Ja>i. 

bogoljubtc,   ni.  bcr  Wottlicbcilbc,   Mur..  ./an. 

bogoljiibvn,  bna,  adj.  ijoftlicbciib,  jvoiiim,  .fa)i., 
nk.;   bogdljubno   delo,    ^.V;,'. 

bogoljuhje,  n.  bic  i.'icbo  ,',u  Woft,  bic  Arom 
miilfcit,  -U. 

hogoljubnost,  /.  bic  Ariimmitifcit,  Cig.,  Jan. 

bogomil,  ila,  »1.  bcr  "iknioiltilc,  nk.  ;  bogomili 
so  bili  razkolniki  pravoslavne  cerkve  v  dva- 
najstem stoletju. 

bogomiJ,  ila,  adj.  fromili,  .^leg.  -  Mik.,  Jan.  ; 
bogomili  bratje,  bogomile  sestre  =  usmi- 
ljeni  bratje,   usmiljene  sestre,    ('ig,;  —  hs. 

bogomilec,  Ica,  »i.  =  bogomil,  bcr  550(1PlllilC, 
Let. 


bogomilka  —  bogoslužje 


—  41  — 


bogoslužnost  —  bohati 


bogomilka,  /.  bie  'i^Oiiomiliii,  Let. 
bogomilski,  aJj.  '^\}C[\>\\\\\(\\  ,   Let.,  Cv. 
bogomilstvg,  n.  biTJ  ''•i^LHlomilcntl)iim,   Cv. 
bogomiseln,  setna,  adj.  bL'jcI)aiilic"I),  0>.,  Jan., 

C\'.\  —  polj. 
bogomiselnost,  /.  bic  'i8c)c(iaulid)fcit,  0>. 
bogomc^der,    tra,  adj.  i'(Littlid)  lurijo  :  l"iopomodri 

mladcni'!,    Cv. 
bogomo.irost,    f.  bic  ®ottliicii-l)cit,    bic  2l)co 

fophu',    V.-Cig. 
bogcm9lja,  /.   i)  bo§  95et()OU^,  Jan..  C,  Bes., 

Cv.;  bcr  ''Jliibaditc^raunt,  iav  Dmtorium,  C, 

Levst.(Pnl.):  —  2)  m.  et  f.  "bn '^xm\\m.kx, 

bic  ^•rommlcrin,  BlKv. 
bogom9ljec,    Ijca,    m.  bei"  '^Bctci",    Mur.,  Jan.; 

—  bcr  'iBctbrubtr,  Cif;. 
bogomgljen,  Ijna,  adj.  gcrite  betcnb,  froinm, 

Jan..  jvihŠt.  ;  bogomoljni   menih,   Cv. 
bogom9ljka,  /.  i )  bie  ^-8ctf djrocfter :  taka  bogo- 

moljka  ni  za  kneza,   Cv.;  —   2)  bic  ©Oltc^i^- 

anbctcviii ,  bie_^  g-augljeufdjrcdc  (mantis  reli- 

giosa),  Erj.fZ.J. 
bogomor,   mora,   m.  bcr  ©Ottc^tliorb,  ZgL>. 
bogonerpden,  dna,  adj.  gottloe,  M.;  (boganer-) 

Diet.;  bogonerodno  živeti,  Jsvkr.;  —  prim. 

2.  roditi. 
bogoobrazen,   zna,   adj.  al«  ®otte-5  (Sbcntnlb 

gejd)aifeu :   Ustvarjeni   ded   naš  bogoobrazni, 

(Adam),  Levst.fZb.  sp.J. 
bogopozaben,  bna,  adj.  gottDcrgcffcn,   Cig. 
bogopozabnost,  /.  bie  ©otttcrgcfieitticit,  Cig. 
bogopr9sen,  sna,  adj.  -sni  dar,  ta^  ^-BittOpfcr, 

Cig.,  Burg. 
bogor9den,    dna,    adj.  froiiim,   gpttfcliG,    ^'•- 

Cig.,  Jan.,  Jsvkr. 
bogorodica,  /.  bie  ©ottcggcbarcriii,  Jan..\'rt.. 

kajk,- 1  'alj.  (Rad). 
bogor9dje,  n.  bie  ^l)COgonic,   Cig.,  Jan. 
bogorodnica,  /.  bic  (Mottci^gebarcriu,   Cig. 
bogor9dnost,  /.  bic  (^romiuii^feit ,   Cig.;  šesti 

(dar  sv.  duha)  je  dar  bogorodnosti,  Schonl.; 

službe    bogorodnosti,    Kast. (S.   C);   Jako- 
bova b.,  Jsvkr. 
bogorodstv9,   n.  =  bogorodje,    Cig. 
bogor9pen,  pna,  adj.  gottc^raubcrifdi,  Cv. 
bogoskrunec,  nca,  m.  ber  (^ottevldftcrcr,  nk. 
bogoskrunstvo,  «.  bic  ®otie^la|'ienuig,  nk. 
bogoslaven,  vna,  adj.  ©ott  pvei)Ciib,   Cig. 
bogoslavje,  n.  bie  G5ottC!?t)cre()rung,  Cig. 
bogoslov,  slc')va,  m.  -=  bogoslovec,  Mur.,  Cv. 
bogoslovec,  vca,  j«,  bcr  Ibcologc,  Cig.,  Jan*.,  nk. 
bogosloven,  vna,  (JtV/. thcologijd),  Cig.,  Jan.,  nk. 
bogoslovje,  n.  bic  !I()cologic,  bie  ®Dttešjclcl)r 

jamteit,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
bogosl9vnica,  f.  bic  ttjcotogifc^e  Stuj^lalt,  .Jan., 

C,  nk. 
bogosl9Vski,  adj.  tljeologtjd),  Mur.,  nk. 
bogosl9VStvo,  )(.  =  bogoslovje,  Mur.,  Ja)i.,nk. 
bogoslužben,   bna,   adj.  gottcebieiiftlid),   Šol., 

Zora. 
bogosliižen,  žna,  adj.  i)  froimii,  rcligioii;  — 

2)  =  bogoslužben,  Jan. 
bogoslužiti,    im,    vb.   impf,    bogoslužen    bili, 

LjZv. 
bogoslužje,  «.ber  (^ottcvbieuft,  ber  Sultiig,  Cig. 


bogoslužnost,  f.  bie  J^rijmmigfcit,  bie  9{cligio= 

ntiit. 
bogospraven,  vna,  adj.  ©ott  Uerfi)l)neilb:  hogo- 

spravni    dar,    bdiž    i^crjol^iuuigvopfcr,     Cig., 

Burg. 
bogospravnik,   m.  bcr  Wottt)crfi.i()llcr,   Cig. 
bogosprijem,    >n.  ber  SBilltoinilt  (bogosprem, 

.1///.-.  V.  C.  II.  4-2.). 
bogosprijemati,   mljem,   mam,  vh.  impf.  \v\iU 

tomuicii  l)eif5Cii,   Cig.,  Jan. 
bogospriJ9ti,     -primen,     vb.   pf.    Uiillfoilimcil 

licificii:   b.  koga,    Cig.,  Jan. 
bogosprimek,  mka,  m.  ber  SBilltonim,    Cig., 

Jan. 
bogotaj,  taja,  m.  ber  ©ottcžiciigiicr,  bcr  5Ul)cii't, 

Jan.,  Cig. (T.),  Ravn. 
bogotaj ec,  jca,  m.  =  bogotaj,   Cig.,  Jan.,  nk. 
bogotaj  en,  jna,  adj.  gottežleugncrt)d),.atl)ciftild), 

Jan.,  nk. 
bogotajka,  /.  bie  ©otteelciigitcrin,  Z.,  nk. 
bogotajnik,  m.  =  bogotaj,    Cig. 
bogotajski,  adj.  gottcvlcugncriid),  Z.,  nk. 
bogotajstv9,  n.  bic  ©Pttc^Ieugitung,  bcr  'iltiid^-- 

imi«,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 
bogovanje,    n.    i)    bog   ©ijtterkbcn,    Cig.;  — 

2)  bivS  aBaljrfngcu,  Cig.,  M.,  Boh.,  .Jap.(Sv. 

p.),  \'rt.;  bogovanje   in   copranje,   Dalni. 
bogovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  oIy  ©ott  f)crridlCll, 

C:    človek  snuje,   Bog  bogu  je.    Vrt.,  SIN.; 

—  2)  niafjrfngcn,  Guts.,  Jan.,  Trub.,  Daim., 
/?o/!.;  — uermutlien,  crrat^en,  Meg.;  — prim. 
lat.  divinare,   C. 

bogovavec,  vca,  m.  bcr  29al)rfagcr,  Cig. 

bogovavka,  /.  bic  liJabriiigcriti,   Cig. 

b9govec,  vca,  m.  bcr  3Sal)r)agcr,  Diet.,  Cig., 
Dahn.,  Kast. 

bogovfrec,  rca,   m.  =  bt)governik,  Jan. 

bogovfren,  rna,  adj.  bciftijrf),   Cig. 

bogovfrje,  n.  bcr  ©nttcc^glaubc,   Cig. (T.) 

bogovfrnik,  m.  bcr  (^kittc^jgliiiibigc,   Cig. 

bogovfrstvo,  n.  bcr  ©ottceglaube,  bcr  '^tiž- 
m  11^,   Cig. 

bogovladen,  dna,  adj.  tbcofrotifct),   Cig.,  Jan. 

bogovladje,  n.  bic  jl;cofiatic,   Cig.fT.J. 

b9govniček,  čka,  m.  hlebček  kruha  (hogov- 
ničke   dele    beračem   nb   „žegnanju").    Gor. 

bog9Vstvo,  n.  ba§  (yt)ttcrtl}iliii,   Cig.,  Jan. 

bogozaničevaJen,  Ina,  adj.  gottcšliiftcrlid),  Cig. 

bogozarnost,/. gottlidicr (^Mai!,5|,  Levst.fZb. sp.J. 

bogoznanec,  nca,  m.  bcr  ©ottcegclciirtc,  Mur., 
Cig..  Jan. 

bogoznanje,  ;;.  bic  ®otte^gele^rtl)cit,  bic  2^e- 
ologic,  V.-Cig. 

bogoznanstvo,  n.  bie  ®0ttč'?gcIcI}rt:f)cit,  Cig., 
Jan. 

bogstvo,  n.  =  boštvo  ((^ott()cit),  Jan.,  Bas., 
Polil.,  ogr.-Valj.fRadJ.  Pres. 

bob,  boha,  m.  bcr  tiocl)  uiigcid)iiittcnc  Spcrf, 
bic  ©pcctjcitc;  cel  b.,  pol  boha.  Z.;  celi  bohi 
slanine,  Cv.;  mačko  k  bohu  za  varha  po- 
staviti =  2)icbcn  ettuae   anncrtraucii,   Met.; 

—  iz   nem.;   prim.   tirol.   bachn. 
boha,   interj.  =  oha,  voha,  BlKr. 
bohati,    am,    vb.    impf.    i)   cnt,vr)eiquctjd)en, 

ciitjluciplalHMi    madjcii:   b.  češplje,  C,  Valj. 


bohinjec  —  bojen 


42  — 


bojevalen  —  bokalina 


(Rad),  Gnr.;  b.  se,  niiffprinncn,  pfa^en: 
češplje  se  bohajo,  Z. ;  —  2)  maftcu :  trebuh, 
prašiče   b.,    C. ;  —   prim.  boh. 

bohinjec,  njca,  m.  neka  vrsta  fižola. 

bohinjka,  /.  bor  5?p(1)cinit,  Erj.fMin). 

bohot,  /.  bic  ilberfullc,  Jan. 

bohotati,  otam,  (J^em,  vb.  impf.  frfmefl,  iippifl 
cmpprfiflif^cil  (o  rastlinah),  lilKr.;  h.  in 
rasti,    C. 

bohoten,  tna,  adj.  iippicj;  bohotno  rasti,  empor^ 
rouc^crn;  b.  polje,  -tni  travniki,  M.,  C;  bo- 
hotno bilje,   C:  bohotno  perje,    ('v. 

bohoteti,  im,  vb.  impf-  itppifl  jfin,  )"tro(3eil,  Jan. 

bohotnost,  /.  bie  Uppiflfiit,  Jan.,  nk. 

bohteti,  im,  vb.  impf.  iippii]  mac^jen,  v^liŠt. 

boj,  adv.  =  bojda,   C. 

boj,  boja,  m.  i)  bor  fiampf;  hiui  boj,  cill 
I)cftiflcr  .Hnmpf;  na  boj  iti,  iii  bcn  ,*ilaiiipf 
,Vcl)i'n  ;  b.  biti,  bojevati,  ciitcu.UiimpT  tniiipfen, 
Preš.,  nk.;  b.  razločiti,  bcn.Slnmpf  ciitid)cibcn, 
Spcs.-Cig.(T.),  M. ;  boja  željen,  tanipibccjiiriil ; 
je  (ni)  za  boj.  ei  ift  (nicl)i)  fatnpffal)ig;  b.  na 
pesti,  bcv  ftfluUtoiiUif,  0>. ;  b.  za  obstanek, 
\)cr  .Uainpf  iim^  ^iijcin,  Cig.(T.).,  nk.;  bcr 
;^ant,  Vniibcl,  kreg  in  boj  imeti,   C. 

boja,  /.  bil"  J^iir^P,  Jan.,  nk.;  —  iz  hs.  od  tur. 
boja  bie  5^irbf. 

bojač,    m.   =^   pretepač,   CBrda. 

bojak,  >H.  bcr  Jftdnuifcr,  bor  Strcitcr,  ber  .ftrtcgcr, 
Jam  .  Danj.-Mik.,  Poli. 

bojan,  ana,  m.  bor  fliinbcrfjirt,  (=  čeh)  ob 
Muri-(1.;  —   prim.  bojtar. 

bojar,  ara,  m.  bor  *i3DJaro,  Ci^.,  Jan.;  —  rus. ; 
prim.   boljar, 

bojariti,  arim,  vb,  impf.  =  bar\ati ,  Miir., 
■lan..  Kos.;  —  prim,  boja. 

bojar.ski,  adj.  ^Sojnroii  . 

bojati  se,  i'm  se,  vb.  impf.  =  bati  se,  .\fur., 
.Mik..  Daim.,  o^r.-I.et.,  Polj. 

bojazen,  zni,  /.  bic  Aurc^t,  bic  33efiirc{)tuiiii, 
<•./>..  .Jan.,  Ci^.fT.),  op:- Valj.  (Rad)\  ^ 
bor  3d)iirfoii,  (iuts. 

bojazljiv,  iva,  adj.  fiircl)t)aill,  ici)iicl)tcrn,  Ci^.. 
Jan  .  (:i'^.(T.),  .Štrck.,  nk. 

bojazljivost,  /". bic5iircl)t)nmfcit,bic®d)iif{)tern= 
_l}oit,  OV. 

bojčkati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  bati  se  (v 
otročjem   povoni),   Polj. 

bojda,  adv.  itjic  mnii  jont,  atuieblid),  .S7.V., 
Poli.-(!.;  —  iz:  bajo  da;    —   prim.  bajati. 

boje,  adv.  =  baje,  bojda,  Cig.,  Jan..  JurC\; 
boje   da,   C.ip, 

boječ,  jca,  m.  i)  bcr  .Vlnmpfcr,  C;  —  2)  bor 
^JJiorbor,  Krclj.-.Mik. 

boječ,  tča,  adj.  fiivditiniii,  id)iid)torn;  foiflc 

bojpčen,  čna,  adj.  fuid)l)aill,  .»/.,  Ljub.;  foiflC, 
Jan. 

bojvčnik,  m.  bcr  .'Oniotifiift,  M. 

bojvčnost,  /.  bic  ^iird)t)aiiifcit,  bic  ^»^nnhaftifl 
fcit,  bic  J^ciflljcit,  .U/o-.,  (A-;.,  nk. 

boJ9Čost,  /.  =^  boječnost,  Jan.;  brez  boje- 
či )sti ,   .^krb.-  \  'alj.  rliad). 

bojen,  jna,  adj.  1  1  .Moinpf  ,  Sdilad)t  ,  .Slricflv^  , 
J^clb  :  bojni  krik,  bfl'?  .Mampfflcjdjrci,  bojna 
vrsta,    bic    S(^lQd)lrcil)C,    bojna    ladija,    bo>J 


,ftric(ie)d)iff,  bojna  kola,  bcr  3trci!tt)a(\en,  Cig. 
(T.),  nk.;  —  21  ftrcitbar,  frioflcriid),  Cig..  Jan. 

bojevalen,  Ina,  adj.  ftrcitbar,   Cig..  Jan. 

bojevališče,  n.  bor  ftampfpln^,  Cig.,  Polil.- 
\  'alj.  ^RadJ. 

bojevalnost,  /.  bic  (Strcttbarfeit,  Cig.,  Jan. 

bojevanje,  n.  'Oa-:-  .ftiimpfcn. 

bojevati,  ujcm,  vb.impf.tamp^cn,  Diet,  Dalm.; 
boj  b.,  Cig. ;  In  šel  je  boj  boj'vat  brez  upa 
zmage,  Prcš.;  dokazila  bojujoča  zoper  ob- 
dolženca, bic  jur  ilbcrfiibrunfl  bes  ^eidfuh 
bifltcii  bicnonbcn  SctDcišmittel,  DZ.;  —  nav. 
b.  se,  fampfcn:  s  kom,  zoper  koga. 

bojevavec,  vca,  m.  bcr  Sdmpfer,  Cig.,  .Jan., 
Skrinj.  - 1  'alj.  CRadj,  nk. 

boje  vina,  /.  bic  .Hricfleiftcuor,   C 

bojevit,  adj.  faiiipfluftig,  friogcrifd),  ftrcitbar, 
r:.,  Cig.fT.j,  nk.       ': 

bojevnik,  m.  =  bojnik,   Cig.,  C,  Let. 

bojeven,  vna,  adj.  =  bojen,  £d)lad)t(cn)= : 
bojevni  slikar,  bcr  Sd)Iaditonmalcr,  Cig.fT.j. 

bojezen,  zni,  /.  Mur.,  Jan.,   pogl.  bojazen. 

bojezen,  zna,  adj.  =  bojazljiv,  Mik. (V.  G. 
II.  [47-) 

boježeljen,  Ijna,  adj.  tampfbcilicrifl,    Cig.,  nk. 

boježeljnost,  /.  bic  .ftampfbociicrbe,   Cig..  nk. 

bojišče,  n.  'ba-^  3diIad)tfolb,  bor.Uiicci^ic^aiipInfe. 

b^jna,/.  bcr  .Uanipf,  bcr  Mricg,  ogr.-Valj.(Radj. 

bojnica,  /.  bic  .ftnmpfcrin,  bic  St^ricflerin,  Valj. 
(Rad);  zdaj  pak,  ti  bojnica,  pripravljaj  se! 
Dalm. 

bojnik,  m.  ber  S'ampfer,  bcr  ^riegcr,  Cig., 
Jan.,  Dalm.;  —  ber  %t6)iiX,  Mur.;  =-  ore- 
tepač,   C. 

bojnina,  /.  bic  .ftricfl^fteuer,  Cig.,  J-<n. 

bojsen,  sna,  adj.  , kozam  pravijo  rogate,  ovcam 
pa  bojsne,  in  če  se  jim  hočejo  prav  slad- 
kati, tudi  bojsce  ali  bojsnice",  Bes.  iSjo. 
•Jf).;  —   morda  nam.  bosen;    —   prim.  bos. 

bojski,  adj.  =  bojen,  C,  Hip.fOrb.). 

bojtar,  rja,  m.  bor  Untcrfdjailjirt,  ogr.-C,  Valj. 
fliad);  —  iz  magv. 

bok,  boka,  m.  i)  bie  Sette  be*?  .'SJorperd,  bic 
(<fiaufe,  Mur..  Cig.,  Jan..  Cig. (T.);  sablja 
mu  visi  z  boka,  Jurč.;  —  2)  bic  $^aud)joite 
bcci  Sdiiffcsi,  Cig..  Cig. (T.);  cino*  ^cfdfec^ : 
lonec  ima  bok,  C;  kotel  je  v  boku  ves 
pokrpan,  jv{h.^t.;  bor  li^aiid)  ciiior  3iiii!c, 
.Jan.;  —  3)  bor  ^.^orrtabbaiifl,  ba»3  Wil)iiiuic, 
Cig.,  Cig.(T.).,Jes.;  v  bok  iti,  borgaiif  flol)en, 
luKr.-.M.;  —  4)  ber  Sd)iid)fl'toH  (mont.), 
Cig. (T.);  —  O  bic  J^laufo  (im  .Mrion^iucfen): 
sovražnika  napasti  y  bok,  (Ag.,  .Jan.;  —  6) 
na   bok   gledati     ^   škiliti,   lilKr. 

bokat,  ala,  »1.  bic  Wafi:  b.  vina,  A'r. ;  merski 
i\,  bic  IKojvfaiino,  (Ag.;^ —  prim.  it.  boccale, 
bor  S\\\\(\ 

bokalar,   arja,    m.  bor  mafjiucijc  trtttft,   M. 

bokalec,   fca,   m.  neka   češplja,    (ior. 

bokalič,  m.  bic  .vuioboltraflciibc  i.'ilic  (lilium 
biilbirerom),    Rodik  na  Krasu-I-lrj.(Torb.). 

bokaličnica,  /.  bic  l'ia|5flajd)C,  /'. 

bokalina,/.  i)  prstena  skleda,  Žabce  pri  Tol- 
minu-1  Irj.  (Torb.);  —  2)  baž  Mcl)eltt)ol,  = 
kotlina,   Jcs. 


bokatnica  —  b9len 


—  43  — 


hoten  —  bolezniv 


bokalnica,  /.  Me  ^uflftaiiflc,    bie  (Sc^urftanc^c 

(bci  bcn  .HotjKMibiTnmTn),    C/>.;  b. ,    precej 

dolga  preklja,  s  kateru  ogljarji  braški)  v  kopo 

spravljajo,  Zv. 
bokanje,    n.    i)  polnjenje   ogeljnice  s  suhimi 

okleški,  C;  -  2)  bie  guUe  (bei  beii  to^len- 

brcnncrn),  Cig. 
bokara,  /.  ciu  baiid)icV'^  OK-fafj,  Mik. 
bokast,    adj.  biUldjifl:    bokasta  posoda,  Mik.\ 

b.  sod,  C;  bokasta  ladja,  Zora;  —  ciniDej,  C. 
bokat,  ata,  adj.  eoiincj.  h.  t.-Cig.(T.),  C. 
bokati,  am,  vb.  impf.  i)  baiicfiit'5  innd)i'it :  bo- 

kati  dogo,  cinc  ^aiibr  bol)l  )cbllci^en,  0>. ; 

—    b.  se,    fid)  tiH-rfeit  (o  lesu).    Z.;    —   2) 

ben   S^o^leuiiicilcr  fiiUcn :   ogeljnico   bokati, 

Cig.,  C. 
bokatojamast,  adj.  cpnoej^conrot),  Cig. (T.). 
bokatost,  f.  bie  93aud)ung  (5.  '$>.  bcr  ©iiuU), 

//.  t.-Cig.fT.j. 
bokla,  /.  ba^3  ^oč),    Tolm.;  —  iz  turi. 
bokoma,  adv.  )Soxh  ait  'Sovb  (o  ladijah),  DZ. 
bokovit,  adj.  baudiig,  bauidiifl,  C. 
bol,   m.  =  bol  /.  bei"  Sd)mcr,5i,  Mur.,  Cig.. 

Jan.,    Prip.;    porodni    boli,     bie    ©ebuvt^^ 

fd)mer,^eii,  C. 
bol,  i,  /.  ber  Sc^morj,  Cig.,  Jan.,  Lcvst.(Sl. 

Spr.J;   srčna  b. ,  baši  S^crjeleib,    Jan.;    Duh 

plemeniti  sam  bo   nosil  boli ,    Greg.  (prim. 

bol,  g.  boli,  kajk.-Valj. [Rad]);  —  suha  bol, 

bie  £d)niitib)udit,  Sotr. 
bolan,    hotna,    adj.  fronf;    za   smrt,    na  smrt 

b.,  tobfrant. 
boleč,    eča,    adj.   {pai-t.)    )d)mer,u'i'b ;    boleča 

rana,  boleče  oko;   boleče  zadeti,  ben  rcd)teil 

%kd  tretfen,  C/°-.;  ^es  boleč,  mit  Sc^mer^cn 

belttben,  Cig. 
bolfček,  čka,  m.  ber  Sdimerjftid),  Mik.;  po- 

rodnični  bolečki,  bie  Okblirt^-^idimcr^Cli,  Miir. 
bolgčen,  čna,  adj.  id)mer5l)aft,    Guts.fRes.). 
bolečina,  /.  bcr  Sdjmeij;    porodne   bolečine, 

bie  ®fburt^ipel)en,  Cig.;  srčna  bolečina,  i)až 

£)er5e(eib. 
bolečinast,  adj.  »oH  ©c^mergcn,  Mm: 
bolečinski,    adj.  bon  ©(^merj.  betrcffenb;   — 

)d)mer,^()Qft,  Cig..  M. 
bolehanje,  n.  baž  Sranfeln. 
bolehast,  adj.  ■=--  bolehav,    Cig. 
bolehati,  am,  vb.  impf.  \xa\\M\\,  tcibeiib  jcin. 
bolehav,  adj.  friinfclnb,  friiliflid). 
bolehavec,  vca,  m.  ber  ftrdnflidje,  biT  2ied)e, 

Cig.,  Jan.,  C;   ljudje  v  nesreči,    bolehavci, 

pokrevljenci,  Ravn. 
bolehavica,  /.  bie  ŠriintUd)fett,    C. 
bolehavka,   /.   cin   frantlid)cž,    jicdjeo   ^n-ib, 

Cig.,  Jan. 
bolehavost,  /.  bie  ftraittlid)feit. 
bolehen,  hna,  adj.  triintlid),  franf{)aft. 
bolehnica,  /.  ba§  Sicd)enbau§,  M.,  C,  DZ. 
bolehnost,  /.  bie  Srantlid)teit. 
bolehnota,  /.  =  bolehnost,  M. 
bolehost,  /.   =  bolehnost,  Dict.-Mik. 
bolehovati,  ujem,  vb.  impf.  tranfcln,  Jan. 
b9len,   ena,   m.  ber  Sd)ieb  (aspius  rapax),   riba 

živoča  v  Savi,  sem  ter  tja  tudi  v  Krki,   Ca- 
rice na  Krki-Erj.(Torb.). 


boten,  tna,  adj.  =  bolan. 

bolfn,  adj.  =   bolan,  M.,  Št, 

bolenica,  /.  ^^  bolnica    1),  Miir. 

bolenik,   m.  =  bolnik,  Miir. 

bolenje,  n.  bO'?  2d)mcr,^cn,  Cig.,  M.;  —  bie 
.Uvnnfl)cit,  Mnr..  ZgD. 

bolerič,  vi.  bcr  graiie  3teiufd)md^er  (saxicola 
oenanlhe),   Strek. 

bolerička,  /.  =  bolerič,  Strek. 

bolest,  /.  bcr  innerc)  3d)mer,^,  Jan.,  Met.,  nk.; 
—  prim.  hs.  bolest,  .»dianfl)  it,  Sdjmer^. 

bolesten,  tna,  adj.^idjmcv^lid),  id)mer^ija^t,Mur., 
Jan.,  C,  nk.;  bolestna  vest,    C. 

boleštrati,   am,  vb.  impf.  =  beleštrati.   Diet. 

boleta,  f.  izkazni  listek  (n.  pr.  pri  mitnicah), 
bie  '--BoIIctte. 

boleti,  i'm,  vb.  impf.  fcbmcrjen;  zobje  me  bole, 
giava  me  boli,  id)  l)abc  S''^"'-  Stopffdjmerscn ; 
lasje  ga  bole,  er  f)at  eincii  ilaiH'iijammer; 
vpije,  da  človeka  ušesa  bole,  =  er  )d)reit, 
ha]^  ctiicm  bie  Cfireii  gcUcn;  —  to  me  v 
srce  boli,  ba>j  tl)ut  mir  iti  ber  Seele  rvei), 
Cig.:  to  me  še  zdaj  boli,  ic^  tann  eS  iiic^t 
oeridimcrjeii ,  Cig.;  —  ta  ga  bode  bolela, 
btt^  inirb  i!im  i)oč:)  ^u  [tcl)^!  fommcn,  Cig.; 
troški  bole  (trcffcil)  občino,  Levst.fNauk); 
za^voljo  tega  me  ne  bo  glava  bolela,  bfl^ 
laffe  id)  mid)  nid}t  anfcd)teit,  Cig.;  tvoj  denar 
pa  boli,  bciti  ©clb  flijfšt  if)m  'JJcib  eiit,  Z. 

bolevanje,   n.  ba-5  ftrdnfeln,  3/. 

bolevati,  am,  vb.  itnpf.  'i>\icxž  frailf  fciit,  ait 
ciucr  Storung  bcr  ©efunblieit  Icibcn,  Mik., 
Lcvst.fPril.J.' 

bolezen,  zni,  /.  bie  Stranff}eit;  očesna  b.,  bie 
'i!(ugcitfranti)cit;  vročinska  bolezen,  In^igež 
(^icb.-r;  b.  sv.  \'ida,  ber  i^eitetanj,  Cig.;  b. 
sv.  Valentina,  bie  5^nllliid)t,  bie  ©pilcpfte, 
Jan.;  sramna  b.,  bic  ucucrijd)c  .Slrauflieit, 
Cig.,  Jan.;  ženska  b.,  bie  nioiuU(id)C  3ieini= 
iiunn,  ('.;  nalezljiva,  kužna  b.,  eiiie  nnftcdenbe 
iUantbcit:  bela  b.,  bie  'i8leid)iud)t,  Cig.,  C; 
suha  h.,  ha^  3e£)rficber,  bie  .S^.ltif,  Cig.; 
uscana  b.,  bic  ^ariiru^r,  C7^.;  huda  b.  = 
padavica,  C;  gnila  b.  =  metljaji  pri  ovcah, 
C;  rdeča  b.,'bcr  9iott)lauf  (ber  Sd)iDeine), 
C;  b.  si  navleči,  fid)  eiiie  }ilraiitl)cit  boleii, 
Cig.:  b.  nalesti,  ODii  eiiier  Šraiill)cit  ange= 
ftccft  lu;'rbeu;  prestati  b.,  eiuc  ilraiifbcit  itber= 
ftb'-"'!;  t*-  ■'^^  hujša,  poprijema,  bic  ,SU'ailfI}eit 
ilimmt  511,  Cig.:  b.  gre  po  ljudeh,  bie  ilranf^ 
beit  ift  cpib.-miid),  Levst.fSauk):  preg.  i-\o\^3. 
bolezen,  gotova  smrt,  ciiie  latiguncrigc  .ftrauf= 

I)cit  briligt  bcil  %0i>;  b.  gre  z  vozom  v  člo- 
veka,  iz  človeka  po  niti,  Jan.fSiovn.). 

bolezen,  zna,  adj.  !raul()Qft:  bolezno  srce, 
ici}mcr,^tioIIc§  .sjcrs,  C 

bolezenski,  atf/.  ,yirant()cit-J=:  bolezenski  troški, 
bic  .ftraiithcitefoitcii,  DZ.:  bolezenska  zgodba, 
bic  *flraritLiigeic^id}tc,  DZ. 

bolezljiv,  iva,a4;.  =  bolezniv,  Cuts.,Jan..SL\. 

bolezljivost,  /.  =  boleznivost,   Giits.,  Jan. 

bolezniv,  iva,  adj.  franfl)aft:  stara,  bolezniva 
kri,  Guts.fRes.):  —  frdutlid),  Miir.:  —  bo- 
leznivo  srce,  frantc§  .ticrj,  C:  —  fdjmerjlic^, 
Krelj. 


bol^znoba  —  boljka 


44 


boljšalen  —  bolvan 


holeznoba,  /.  =  boleznost,  Mur. 
boleznost,   /.  btc  .\Uann)eit,   C,   ngr.  -  Let.: 

—  bcr  3d)mor;^,  o^r,- Valj.  (Rad),  Danj.-M. 
boleznovati,  iijem,  vb.  impf.  fratlt  jcill,  Mur., 

Vrt. 

bolcž,  m.  ber  Sdtmcrj,  C. 

bolgati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  C. ;  — pogl.  ubogati. 

botha,  /.  i)  bcr  ^loli  (pulcx  irritans  ;  bolha 
nic  pika,  jč  ;  bolhe  lo\iti;  morska  b.,  bcr 
Siccrflol)  (talitais),  Erj.fZ.j;  h.  peščenica, 
bcr  3ailbfIol)  (sarcopsvlla  pcnetrans  ,  Krj. 
(Z.)\  povodna  b.,  bcr  J^lo[)hcb6  (gamaruss 
Ciff.,  Erj.(Z.);  prstna  b.,  bcr  (SrbflPl)  (hal- 
tica  oicracca),  Er).(/..)\  (prim.  bolhač) ;  — 
2)  bcr  obcrftc  JŠciiiprc^J^ricflcI  (ciit  wurfcl= 
fijrniiflcr  ."ooljpflorf) ,  C;  —  ■\)  bcr  ftrcijcl 
(==^volk),  C;  —  4)  ba^  2Bcbciid)itfcf)cii,  C. 

bolhac,  m.  1)  kdor  ima  veliko  b(>lh,  Z.,  Valj. 
(Rad)\  —  1)  bcr  grofje  (Srbflol)  (haltica  oic- 
racca). Erj.fZ.). 

bolhdča,  /.  ta^  (Iflofjfraut  (pulicaria),    C. 

bolhajiv,  ha,  adj.  tjoll  Alolje,  Laščc-Levst.fM.). 

bolhast,  adj.  i)  DoU  ^liil)C,  Mur.;  —  2)  f{o^= 
fiubcii,   Cig. 

bolhat,  ata,  adj.  »od  ^lb()C,  Z. 

bolhav,  ava.  adj.  Ooll  Jvlolie,  Mcg.,  ,/an..  Polj. 

bolhinjak,  »1.  i)  bcr  J^loI)lluntcl,  Mur.;  — 
2)  bcr  5lol>fot(l,  Mur. ;  —  x)  neka  bela  prtc- 
nina,  po  kateri  so  drobne,  temne  pičice, 
kakor  bi  bila  od  bolh  onesnažena,  Št. 

bothljiv,   iva,  adj.  =  bolhav,  Mur. 

bolhober,  bera,  m.  bcr  ^loljfriliflcr  (o  raku), 
IjZv. 

boli,  to«;.   =  ali,  kor.-C,  \pes.-Scliei>t. 

bolikati,  am.   vb.  impf.  =   bolehati,    C. 

boliti,  im,  vb.  impf.  iiiit)cr)tiiiiblid)  rcbcn,  [niim- 
iiicii,  (.'..  z.:  l(irmcit,  C;  id)rcicn:  tele  boli, 
basi  Malb  id)rcit,   Trst.fLet.j. 

bolj,  adv.  (skračeno  iz:  bolje)  nicl)r  (magis), 
iii  l)ol)crcm  (Mrabc;  bolj  črno,  )d)n)or,v"v;  ^<>li 
ko  boš  priden,  raj.ši  te  bodcmo  imeli,  je 
flcif5iflcr  bil  jcin  tuiift,  bcfto  lubcr  mcrbcii  mir 
bidi  babcii. 

boljar,  »I.  bcr  ^(riflofrnt,  <'.V;,^  ('Z'.;:  bcr£?ptiniat, 
0>. :  boljari,  bic  'iHirilcljmftClt,  Jan.\  —prim. 
stsl.  boljari,. 

boljarski,  adj.  arijtofrotifc^:  boljarska  vlada, 
bic  ^Hriftofrotic,  Cif^.fT.). 

bolJar.stV9,  n.  bic  ^JUlftofratic,  bic  ^Jlriftofrntcii, 

cii^.cr.). 
boljLc,    ijca,  m.  bcr  ^^ornrfjnic,   bcr  Cptimat, 
C..,  Z.\  boljci  (optimates),  Spes.-.Mik.,  Ravu.; 

—  bcr  Cbcrbniicr,  ^.7^^ 

boljvk,  Ijka,  m.  'bai  '©ol}(,  Cig.fT.);  —  prim. 
hs.   boljak. 

bylji,  i.  bvljši,  \.  adj.  compar.  bcffcr  ;  na  bolje 
se  je  obrnilo,  c?  I)at  ficl)  ,^1111  'i^clicicil  flC 
locnbft  ;  čim   več,    tem   bolje,   je   IllCljr,   bcfto 

bcffcr;  (v)  boljši  kup,  »oci()lfcilcr ;  —  II.  mVc. 
bolje  (boljše),  bcffcr  ;  bolje  gospodari  nego 
sem  mislil  ;  bolniku  je  bolje,  bciil  .Uroiifcil 
flcl)t  CO  bcffcr  ;  —  ^  =  bolj  :  hudič  ogenj  še 
bolje  poilneti,  7'rub.;  bolje  prav,  Kast. 
boljka,  /.  ba«i  ?Hlld)flrn>>  (anthoxanlhum  odo- 
ratum),    7'uš.  (H.). 


boljšaten,  tna,  adj.  corrcctioncU,  Jan. 
boljšalnica,  /.  ba^o  ^Seifcrimfljt)aii?,  bic  (Sor= 

rcctioiivoiiftiilt,  DZ. 
boljšanje,  11.  hai  5^cffcrn;  —  bic  93cffcrung. 
boljšati,  am,  vb.  impf.  bcffem,  aiiferbaiien;  b. 

se,  )id)  bcficrn,  bcficr  ircrbcn  ;  počasi  se  bf)ljša, 

fciiie   (^ciipfung  fcf)rcitet  laiicj)am    Dortunrtii, 

Cig. 
boljšava,  /.  bic  ?5cffcriiiic|,  C. 
boljunec,     nca,    m.    ber  5Siinbflce    (anthvUis 

montana),  Pcdrovu  nad  Rihcnbcrkom -Erj. 

(Torb.). 
bolmet,    m.   ber   ^often    (origanum    vulgare), 

Lučc  fSt.)-Erj.(Torb.)  ;  —  prim.  nem.  3Bol)U 

flcimill)  =  ^oftcii. 
bolnica,/,   i)  bic  Slraittc,  bic  ^^aticntiii;  —  2) 

botnica,  boS  itioiifciibaib?,  bac-  Spital,  Jan., 

(lig.(T.),  Levst.fNaukJ,  nk.;  —  stsl.,  rus. 
boiničar,    arja,    m.   ber  ftioufcunjdrter,   Cig., 

DZ. 
botničarica,  /.  bic  S^rotifenttjarterin,  Cig. 
boiničck,  čka,  m.  bcr  flcilic  '•^jatient,   C. 
bolničen,  čna,  adj,  ,311111  Spital  f]cl)iiric|,  Spita!-, 

./an..   nk. 

botnik,  )n.  ber  .ftranfc,  bcr  ''^aticiit. 
botnišče,  n.  ba^j  ,^lianfen,vntmcr,  Levst.fPHl.j; 

—  bae  .^haiitcnbaiio,    lod.f^Bab.J,  Sl.\..  Str. 
bolniščnica,  /.  bas?  iUatifciil)au^,  bas  Spital, 

(^ig.,  Jan.,  Ravn.,  nk. 

boJniški,  adj.  .ftrailtcn^;  bolniška  hrana;  bol- 
niška ladja,  bae  ,^lraiifen)d)iff,  Cig. 

bolnoglav,  glava,  adj.  fopflcibcilb,  .Jan. 

bolnonog,  noga,  adj.  an  beii  Jviifjeii  tratif,  Jan. 

bolnook,  nka,  adj.  aiii]Ciifraiif,  ./a>i. 

bolo.sl9vc'n,  vna,  adj.  patl)oloiii)d),   0>. 

bolosl9vje,  n.  bic  ilraiifl)cit'^lcl)rc,  bic  'inltljo 
logic,   Cig.,  DZ. 

bolo.sl9vski,  ^rf/.  pat()OlOijijd) :  boloslovska  ke- 
mija,  DZ. 

bolovanje,  n.  ba§  ftraiiffeiii,  Cig. 

bolovati,  ujem,  vb.  impf.  fraiif  fcin,  laboriereii, 
Cig.,  ,/an.,  C;  —  hs. 

botskati  se,  a  se,  vb.  impf.  =  bli.skati  se,  C, 
Xotr.,   7hlm. 

bolščaj,  m.  ber  ^^liit,3(cr,  Laščc-Levst.fM.). 

bolščati,  im,  vb.  impf.  i)  glo^^cu:  bolščeče 
oči,  Str.:  Kaj  bolščite  in  se  žalostiter  Zora; 
kaj  zmrzujete  in  bolščite?  Jurč. ;  —  oči  mu 
bolščc  iz  glave,  Lašče  -  Lcvst.  (Rok.);  — 
2)  voda  bolšči  ^=^  malocuri,  Laščc-Lcvst.(.\f.J 

bolšica,  /.  dem.  bolha,  Jan.,   \'alj.(Rad). 

bolšlntc,  nca,  m.  bcr  J^lol)faillC  (plantago 
psvilium),   Erj. (Rok.). 

boJšinjak,  »1.  ba-?  J^loljneft,  Jan. 

bot.šjak,   »/.    --     bolšinec,    C^ig. 

bolšji,   ,idj.   ;^lol)  , 

botšnjiik,  bcr  lunbcrc  VciitbfdjIiO,  Kr.-Vilj. 
(Rad/. 

bolt,  «1.  bic  Sd)llld)t,  Cnr.,  Tolm.;  —  bcr 
''.Mbrtninb,    remljine-.^trek.(Let.). 

bolta,  /.  bovJ  OJČliuMbe,  .Mur.,  lUKr..  kajk.- 
\'alj.(Rad) ;  —  prim.  it.  volta. 

bolvan,  »1.  \)t>ci  (■<So\!,c,ngr.-\'alj.(RaJ),  Zora; 

—  2)  bcr  S&\t)d:  alabastcr  v  bolvanih,  DZ.; 

—  prim.  balvan. 


bolvančar  —  b^r 


45  — 


bor  —  boriti 


bolvančar,  aija,  m.  bcr  OHH^CllMeuor,   J/.,   C. 
bolvanfca,  /.  ber  OHHuMitcmpcI,  <".'. 
bolvanski,  aJj.  ©open %  X. 
boIvanstV9,    h.    bev    (i)o(3Cltbicitft,    u^r. -\\-tlj. 

(Rad J. 
botzen,  zni.  /,  bic  Spalte,  bic  3{i(?e:  žival  (= 

bcCcle)  sili  skoz  bolzni,  Levst.flieč.J,  Lašče. 

—  prim.  bežen. 

bolzati,   am,  vb.    iinpf.  (eden,  C.  Št.;  —  (iz 

^.obolzniti"  napačno   narejena  impcrt'ekti\  na 

oblika,   C.) 
botzava,  /.  =  korenje,  repa  kot  živinska  hrana, 

SlGradec  -  C. 
i.bOmba,  /.    etliia^ž  3"i'cil)fiii3eiibež,  5.  3.V  bie 

'2d)aiifel,  C. 
2.  bpmba,  /.  velika,  otla,  razletna  krogla,  bie 

bombardovanje,  n.  'iias.  S3oinliarbeiiieiit,  0>., 

Jan. 
bombardovati,    Cijem.    rb.  impf.  mit  '"bombon 

beid)ief5en,  bombarbieien,  Ci^..  Jan.,  nk. 
bombast,  m.  bev  Sd)tuulft  in   bcr  ^Jiebe,    bev 

^-Bombaft,  Cig.  (T.). 
bombati,  am,  vb.  impf.  l)ongetib  id)rt)ini]eu,  fid) 

rcicgcTt,    gefc^aufelt  iDeibcn,  C;   b.  se,  fid) 

idiaufeln,  C. 
bombaž,   m.  bie   '!8ailinn.'pllc,    Oy.,  Jan.,  nk.; 

—  prim.  it.  bombagio,   "ŠBaiimlUOllc. 
bombažar,  rja,  m.  bev  'i^nuiimioUciiljdnbler,  C/if. 
bombažast,  adj.  baiuniiiollidit,  (.Vir- ."  —  bauiit 

lil  o  11  en,   C//T-.,  hA-. 

bombažev,  adj.  aii^  53aiimlnolle,  C/^.,  ./an., 
nk.;  ''SanmtvoU.' ,  0>.,  Jan.;  bombaževa 
preja,  baš  ^i3aitmn)Pllc;arn,  Tuš.fR.);  bomba- 
ževa predilnica,  bie  'Šaumnjollipinnerei,  Cig. 

bombaževec,  vca,  m.  bie  '^aumuuillftaiibe, 
zelni  b.  (gossvpium  herbaceum),  drevesni 
b.  (g.  arboreum),  rumeni  b.  (g.  religiosum', 
Tid.  fR.j. 

bombaževina,/.  bie^i^auimnollluaro,  bci'!Banm 
tnollseiici,  Cig.,  Jan.,  DZ  ;  tudi  bombaževina. 

bombek,  bka,  m.  i)  kravji  zvonček,  Valj.(Rad); 

—  2)  bie  5vrud)ttraube  Bom  itohuiber  iiiib 
'J(e[)nlid)ee,  C. ;  f)angenbe  ftnofpc,  C. ;  bai^ 
^artDffel)amenfiigeId)cti,  BlKv. ;  —  prim. 
bombati. 

bombelj,  blja,  >h.  i)  etlDač^  iiangetibe^.  Z.;  — 

2)   nekak  li^ol,  Št. 
bombika,  /.  bie  ^angenbe  Suojpc  C. ;  („bum- 

bika",  SlGor.) 
bombljati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  zibati  se,  C. 
Lombotati,  otam,    gčem,  vb.  impf.  =   bobo- 

tati,    C. 
bombrek,  m.   C.  pogl.  bobrek,  bubreg. 
b9me,  interj.  =  bogme,  Jtirč.,  Levst.fZb.  sp.j, 

RlKr. 
bona,  /.  bie  .ftvote,  (bufo  vulgaris  et  variabilisi, 

Ponikve  (Prim.)  - Evj.  (Torb.),  Idrija. 
bonka,  /.   i)  einc  9(rt  58irne,  C; —  2)  temna, 

belopikasta    smokva,    GBrda -Erj.  (Torb.J; 

■ —  prim.  bunka. 
I.  bor,  m.  bie  Kiefer,  bie  ?Sa(bfo^re  (pinus  sil- 

vestris),    Tuš.fR.j;  beli  bor  (p.  halepensis), 

črni  bor,  bie  Sc^ttJOrjfiJfire  (p.  laricio),  Erj. 

(Rok.);  gorski  bor,  bie  Sruminfjolsficjer  (p. 


pumilio),  CifT,;  gladki  bor,  bie  SSel)moutf)|l= 
fiefcr  (p.  strobus),  Cig. 

2.  bor,  b('>ra,  mi.  bcr  ilaillpf,  .\Iur.,  C.if;.;  Čujte 
bor!  Kos.;  poskusni  b.,  bcr ''JOcttFaiiipf,  .Jan.; 
Pozove  petje  v  bor  italijansko,  Levst.fZb.  sp.J. 

3.  bor,  bora,  m.  droben  denar,  ber  Tcut,  Kr.; 
ne  bora  ne  dam,  Zv.;  bore  komu  iz  žepa 
pobrati.  Jure.;  bora  ne  čutim  po  cel  teden 
v  žepu.  Zora. 

bora,  /.  i)  =  i.  bor  ((yi.i()re),  Jam.,  Dol.; — 
2)  =  oblin:  drva  dokler  še  niso  razcepljena 
nego  samo  na  kose  razpiljena,  Knborid-Erj. 
(Torb.). 

borač,  m.  hcx  "i^oraf,  Cig.  (T.)  ;  —  prim.  it. 
borrace. 

boračnat,  adj.   'iiinaj;   :    boračnata  voda,  Jes. 

boračnica,  /.  baS  ^i5ovaj:iiiaf|cr,  Jes. 

boraga,  /.  gemcincr  4^onct)C^  (borago  offici- 
nalis),   C(>.,  Medv.  (Rok.). 

b9rba,  /.  ber  3Scttfaiiipf,  bcr  Jilampf,  Cig., 
Jan.,   nk. 

bore,  adj.  indeel.  arm  :  bore  prerok,  bore 
Jakob,  Jsvkr.;  bore  mož,  bore  jaz,  bore 
mati,  bore  dete,  Gor.-Ltn-s^.f/^oA-.);  —  bore 
malo,  )el)r  tueitig,  LjZv. ;  —  nam.  ubore ; 
prim.  stsl.  nebože,  nebore  {voc.  od  nebogi.). 

1.  borec,  rca,  m.  dem.    1.  bor. 

2.  borec,  rca,   m.  ber  ))iiligfampfer,  Cig.,  Jan.; 

—  ber  3-ed)ter,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  bet  Streitcr, 
bcr  ftdmpicr,  Cig.,  Jan.;  —  tudi:  borec, 
rca,    Cb. 

borfd,   m.  bic  Cltcrfc  (triticum  repens),  Kras- 

Erj.iJorb.);  —  prim.  bared. 
boremi,    interj.    bci  (SJott!    Vrt.;  =  iz:    bože 

mi,   prim.  hs.  Boga   mi. 

1.  boren,  rna,  adj.  fnmpfluftig,  M. 

2.  b9ren,  rna,  adj.  drmlicf),  armjelig;  borna 
koča,  borna  obleka;  nam.  uboren  =  ubožen. 

borica,  /.  dem.  bora,  =  borič,  Jam..  J/, 
i.borič,  iča,  m.  dem.  i.  bor.,  tleiitc  ^''•^fFC,  ■2'. 
2.  borič,  iča,  m.  dem.  -^  bor.:  nisem  ga  dobil 

ne   boriča  od   doma,  Jiirč. 
borilen,  tna,  adj.  jitm  Sldmpfcn,   (^cd)ten  ge= 

I)ortg,    Cig.,    nk.;    borilni   meč,    baž  (VCdjt* 

\d)\vni,  Cig. 
boriJnica,  /.  bte  tompffdjule,   bie  S-ec^t)d)u(e, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
borilnost,  /.  bie  >ilampffd()igfcit,  C. 
borinje,   n.  =  borovje,    C.  St. 
borišče,  n.  bcr  iiampip!a{3,   Cig.,  .Jan.;  večina 

kmetov  je  bila  pokončana  na  borišči,  Jiirč.; 

—  ber  ^(^dlt&i^i^en,  Cig.,  Jan. 
boriščnica,  /.    C,   pogl.  borilnica. 
boritelj,    m.  bcr    Jftdmpfcr,    ber  SSetttdntpfer, 

Cig.,  nk. 

boritev,  tve,  /.  bcr  ilompf,  ber  SScttfampf, 
ba^  JKingen,  bas  (^cd)teii,  Jan.,  nk. 

boriti,  im,  vb.  impf.  rctllicil :  krave  rajše  do- 
mov borijo,  nego  na  kvar,  kajk.-Valj.,  Vest.; 

—  boriti  se,  =  skakati,    goniti  se,    Cig.; 

—  prim.  buriti  (i). 

boriti  se,  im  se,  vb.  impf.  faiupfen,  ringen, 
fcd}ten,  Cig.,  Jan.,  nk.:  b.  se  zoper  kaj, 
gcgcn  cttua§  aiifdmpfeii,  Cig.,  Jan.;  ftreiteit, 


boritva  —  borovničje 


46 


borovnika  —  boš 


Jan.;  .^aufcii,  C;  b.  se  s  čim.  )td)  mit  cincr 
jdiraicrigcn  8Qd}0  bcidiaftiiicii,  Ci^.fT.j. 

boritva,  /.  =  boritcv,   C, 

borivec,  vca,  m.  bcr  ilanipfir,  O'^.,  Jan.;  bet 
^cd}ter,  C7^.,  ./<3>i.;  bcr  Siiiigcr,  ./a«.,  \'alj. 
(Rad). 

borivka,  /.  bio  ilampferin,  bic  Stnitcriii,  C/^.. 
Jti«.;  bif  Jveriitcrin,  Jan.;  bic  >Kiiigcrin,  ^ti«. 

borivski,  ^cV/.  .Udinpfcr-,  e^cd)tcr=,  9iiii9cr=: 
borivska  zvijača,  bci    ^-cdjtcvftrcicf),    Cig. 

borivstvp,  n.  bic  ^editcrtiiiift,   Cig. 

borjač,  ača,  m.  bcr  $)of,  C;  borjač,  ača, 
Kras  in  Prim.-Krj. (Turb.) ;  —  bcr  4^iil)li0f, 
Cig.;  ograjen  prostor  okoli  svinjaka,  \otr.. 
Dol.;  —  nam.  oborjač,  prim.  obor  =  ^giiibc, 
Erj.  (Torb.). 

borjača,  /.  =  borjač,  Jan.,  Pivka. 

b9rje,  n.  =  borovje,   (iuts,.  Jam. 

borjenje,  n.  'tiA^  Sdmpfen,  bcr  SScttfampf, 
Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  na  skradnje  b.  svojo 
dušico  okrepiti,  kajk.-Valj.(Rad) ;  tudi:  bor- 
jenje, ogr.-Valj.(Rad). 

borljiv,   iva,  adj.  fnmpfliifticj,   Cig.,  Jan. 

borljivost,  /.  bic  Slauipfliift,   Cig.,  Jan. 

b9rme,  interj.  =  bogme,  C,  Z.;  —  tudi  /is.; 
ogibajoč  se  besede  »Bog"  pravijo  „bor  me" 
nam.   „Bog  me",  Dan. 

bprmež,  interj.  =  bormc,  jviliSt. 

b9rnost,  /.  =  ubožnost,   Cig. 

bor9v,  adj.  i)  ft'icfcr=,  iviJ^Kcn^;  b.  les;  bo- 
rove saje,  bcr  Mictuil^,  Cig. (T.);  —  2)  gc^ 
fd)marflO!?  trodcil,  Jan.,  C;  kruh,  borova 
jed,   Št.;  borovo  meso,  faftlofc^  {^Icifd),  .ŠY. 

bor9včev,  adj.  =  borov,  Cig.;  borovčeva 
drva,   (lor. 

bor9vec,  vca,  m.  =  bor. 

bortjven,  vna,  adj.  i)  '^'o{)Xi\\',  iticfcr=,  Jam., 
M.;  —  2)  nid)t  fciii,  grob,  C;  —  prim. 
borov. 

borovica, /.  =  brina,  Št.-Cig.,  Valj.  (Rad) ; 
z  borovico  po  hišah  kade,  Pjk.(Crt.);  tudi: 
borovica,  Mur.,  okoli  Maribora-Zora. 

borovičje,   n.    i)  =^   brinje,  Mur.,   St. 

borovičji,  adj.  23ad)0lbcr=,  Mur. 

borovfna,  /.  ha^i.  .Slicfcrl)o!,^,  bo5  ^i3I)rciif)0l,v 

borovtnka,  /.  i)  =  borovnica,  C;  —  2)  bic 
Snidjolbcrbccrc,  C. 

borovisče,  n.  =  bDrovje,   (J. 

bor9vje,  n,  coll.  bcr  ^i)t)rcini)oIb,  bcr  Slicfcr^ 
liHilb;  borovje,  ogr.- Valj.  ( Rad). 

bor9vka,  /.  1)  bcr  .tticnipaiiii,  C.;  —  2)  ciiic 
••.'Ut  2d)ii)Ginni,  C. 

borovnica,  /.  1)  bic  vcibclbccrc,  bic  ®d)»uar,^= 
bcClC  (vaccinium  mvrtiiius);  prim.  črnica  ; 
—  rdeča  b,,  btc  rotljc  .^vibclbccrc,  bii  ''4?n  ifici 
bccrc  (vaccinium  vitis  iJaea),  7'us.  ( R.) ;  — 
2)  bic  323nd)c>lbcrbccrc,  .N>fs.  -  IVa^;  —  x) 
laška   b.,   bic  ^JJ^DltC,   Diet. 

borovničar,  rja,  m.  bcr  .Vicibclbccvciijniiimlcr, 
^.7;,'. ;  bcr  .ticibclbccrciipcifiliifcr,    \'ri. 

borovničast,  adj.  Ijcibclbccrblnii,   (j'g. 

borovničcvLc ,    vca,    »1.  bcr    3d)niar,^bccrcn 
buiiituuin,  bcr  vcibiibccrciigcift,  Cig..  Kr. 

borovničcvje,  >i.  coll.  bo*  .Vcibclbccrgcltriiud). 

borovničje,   n.  coll.   ---   borovničevje.   Z, 


borovnika,  /.  letorast  v  borovji,    C. 

borovnjak,  1)  =  brinjevka,  bie  ?Sad)o[bcr= 
broficl  ober  bcr  fi'rammct«DogcI  (turdus  pi- 
laris),  C,  Datij.(Posv. p.);  —  2)  cin  IrinN 
gcfiif;  au^  3S>ad)olbcv^ol,v  Habd.-Mik. 

borsa,  /.  bie  "i^ijr}c  (als  Š^cvjiimmlungdort  bcr 
.SlauflcutC> ;   —   prim.   it.   borsa. 

borstn,  sna,  adj.  'i8iJijctl=:  borsni  kurs.  borsna 
cena,  bcr  'Sorfcncoure,   Cig.,  Jan.,  nk. 

borsoven,  vna,  adj.  =  borsen:  borsovni  pa- 
pirji, ba^  'i^ijijcnpapicr,  DZ. 

borstvo,   n.  bic  5cd)tfuiift,  Jan. 

bbršt,   boršta,  w.  bcr  Jprft;  —  iz  nem. 

bos,  m.  Bole,  Koborid  -  Erj.  (Torb.)  ;  pogl. 
bes. 

bos,  bosa,  adj.  barfug;  bos  hoditi,  barfu§ 
um()crgcl)cn;  bose  noge,  blo^e  ^iifet';  konj 
je  bos  na  eno  nogo,  hd'^  'i^fcrb  ^at  on 
cincm  jVufjc  ffin  J^ufcifcn;  ta  je  bosa,  ba§ 
i)t  citic  (Svfiiibung  !  \>ai  cntbcl^rt  jeber  l6e= 
giiiubung  ! 

bosač,  m.  bcr  Sarfiifjcr,   Cig.,  C. 

bosača,  /.  i)  bic  ^i^arfiif}crin,  Mur.;  —  2)  ein 
'^ad  oi)\\i  3d)icuc,  C. 

bosak,   m.  =^  bosač,  Mur.,   Cig.,  Jan. 

bosaški,   adj.  ^Sarfiif5cr=,   Cig. 

bosati,  am,  vb.  impf.  barfiifs  ge^cn,  C. 

bosec,  sca,  m.  bcr  'i^arfiijicr,  C 

bositi,  i'm,  vb.  impf.  b.  konja,  bcm  'i|Jfcrbe  litii 
.t)ufcijcn  abuct)mcn,  Mur.,  Cig. 

boskati,  am,  vb.  ivipf.a  kamenom  pri  ostrenju 
b..  Mik.;   —  pogl.  bodckati. 

bosiljek,  Ijka,  m.  tiaž  "ŠBafilicntraut  (ocvmum 
basilicum),    Tuš.fR.),  Zv.;   —   hs. 

bosilje,  n.  ■=^   bosiljek,  Jan.;   —  hs. 

bosman,  m.  bcr  .'podijcitšfudicn  (^odjicit^s« 
ftric^cl',  Jan.,  C;  bosmani  so  kvašene  po- 
dolgaste  pogače ;  na  nje  prilepljajo  iz  opres- 
ncga  testa  narejene  razne  male  ptičicc  in 
druge  živalce,  katerih  mora  na  vsakem  vse 
polno   biti,    i-^/z.SV.-.SV.V.,  Pjk.(Črt.). 

bosnik,  bcr  'iAlorfumgcn,    I '.-C/o-.;  — prim.  bos. 

bosoglavtc,  vca,  m.  bcr  .Unulfopf  (, mlada 
žaba"),    Ipavska  dol.-Erj.iTorb.). 

bosonog,  4ga,  adj.  barfiifj,   Cig.,  Jan.,  nk. 

bosopet,   eta,  adj.  barfuft;  b.  pastir,  Jurč. 

bosop9tec,  tca,  m.  bcr  ^-barfiijjcr,  Z.  Zv. 

bosopv*titi,  petim,  vb.  impf.  borfujj  9Cl}CU,  Cig., 
Mik. 

bosopvtka,  /.  bic  ^i^oifitficriit,  Z. 

bos9ta,  /.  bic  'i^arfiifjiiifcit,  Mur.,  Cig. 

bosotulja,  /.  bic  'i^arfiifugc,   Cig.,  C. 

bosti,  biulem,  vb.  impf.  )'tcd)Cli;  vol  boJc,  bcr 
Cd)t^  ift  ftoftig;  vola  se  bodeta,  bic  Cdifcit 
ftoliili  fid)  mit  bcit  ,VOiitcni:  kdor  se  rad 
bode,  se  roga  iznebi,  C.;  —  bode  me,  id) 
l)abc  cimii  ftcd)ciibcii  Sdjmcr,^;  pos.  id)  l)abc 
®cttcnfU'd)i'n ;  v  oči  b.,  aiiifallciib  fciit,  Jan., 
nk. ;  —  lnroorjpro||cit :  žito  i/,  zemlje  bode,  Z. 

bosiilja,  /.   bic  "i^arfiiHigc,   C 

boš,  adv.  jo  frcilid)  liron.):  boš,  da  bi  jim  kaj 
takega  na  misel  prišlo,  Ravn.;  pa  boš!  =  bod) 
Icibcrl  pa  boš!  tudi  lepi  Samuelov  zgled  ni 
poboljšal  I  lelijevih  sinov,  Kar«.; —prim.  baš. 


bost  —  botrovati 


-  47 


b9trovski  —  božjak 


bost,  adv.  atlcvbing'?,  \vo^\,  traun,  3/.;  bost  je 
vesel  moral  biti  Abraham,  n'Ol)I  muf^tc  fid) 
"JI.   frciicn,   Ravn.\    —    prim.   bašti. 

bošti,  adv.  =  boš,  bost,  Mitr.,Jan. ;  —  prim.bašti. 

i.b9Štv9,  n.  bie  (.yottl)cit,  ./«3». 

2.  b9Štv9,   H.    Trub.,  Doli.-Mik.,  Js\'kr.,  Bas.; 

—  pogl.  uboštvo. 

bot,   bota,  m.  =  bat,    C,  ogr.- Valj.  (Rad). 
bot,  flcfi'.  quitt:  zdaj  sva  bot,   Cig.,  M.,  Notr., 

Dol. ;  eno  do  druzega  je  bot,  eincši  l)obt  l)Qi? 

aitbcrc  ouf,  Cig.\  —  morda  iz  it.  botto,  Sd)lQfl. 
b9ta,  /.    I)   ber   Sticfcl,    C,    Goriš.;    —    bie 

©tiefeIrof)re  (golenica),   C,  Dol.,  Notr.;  — 

prim.   fr.   botte,   (£tit'fe(. 
botaničen,  čna,  adj.  botaiiifcl),   Cig.,  Jan.,  nk. 
botanik,   m.  ber  iBotanifcr,   Cig. (T.). 
botanika,   /.  bie  33otani!;    —    prim.  rastlino- 

znansr\'o. 
botaniški,  adj.  S3otomfer=,  botanifrf),  Mur.,  nk. 
botanski,  adj.  botanifd),   C7ir.,  LjZv. 
b9tati,  am,  vb.  impf.  aužgfcid)cn  (in  ber  9?cd}= 

nuitfl),   Cig.,  Met.;    —   prim.  bot. 
botaveti,  im,  vb.  impf.  fd)tt)eUen  (o  ranah),  C, 

(botaviti)   Cig.,  Met. 
b9ter,  tra,  m.  ber  ^at^c;  komu  za  botra  biti 

(iti),    bei   jetitanbem  '!patf)cuftelle   oertrcteit ; 

krstni   b.,    ber   Jaufpatlje;    birmski  b. ,    bcr 

^irmpatf)C;    —    prim.  stsl.   ktmotri.    iz    lat. 

compater.  Mik.  fEt.J. 
b9tica,  /.  dem.  bota;  fleincr  St:cfcl,  3/. 
botiti  se,  im  se,  vb.  impf.  fid)  bldl)Cti,    Jan. 
b9tra,  /.  bie  '•^at^iit. 

bijtrec  (botre),  trca,  m.  dem.  boter;  ber  "ipatfjC. 
b9trica,  /.  dem.  botra:  bie  ^$atf)in. 
b9tričen,  čna,  adj.  ''^atf)en=:  botrična  nedelja, 

ber  erfte  Sonutag  nad)  Dftern  (=  bela  ne- 
delja), Dol.-Cig. 
botrina,  /.   1 1  bie  ®et)atterfd)af t ;  v  botrini  smo 

si,  mir  j'tef)en  ju  einonbet  im  S?eit)nllni'>  b."r 

(yet)attcrid)aft;  tudi :  botrina  sva  si,  Pjk.fČrt.J; 

—  2)  coll.  bie  ^atl)en:  z  botrino  se  prepi- 
rati. Kres;  kjer  se  botrina  krega,  zemlja 
križem  poka,  Jan.fSlovn.J;  —  3)  ber  ^atl)eu= 
jd)man#,  Mur.,  C. 

botrinec,  nca,  m.  ber®aft  beim  ^at{)enfc^manfe, 
Mur.,  Cig. 

botriniti  se,  Tnim  se,  vb.  impf.  @)etiattcr  = 
id)Oft  anf  fid)  net)nicn:  ženi  se  bliže  ko  moreš, 
botrini  se  dalje  ko  moreš.  Kres. 

botrinja,  /.  i)  =  botra,  Dict.-Mik.;  —  2)  =  bo- 
trina I),  Diet.,  Cig.,  Jan.;  —  3)  ber^atl)en= 
jd)mau!5,  Kr.- Valj. (Rad);  tudi  pl.  botrinje. 
Kras. 

botrinjača,  /.  =  botri  nska  pogača,    C. 

botrinski,  adj.  ^nx  (yeoattcrid)aft,  juni  ^atljen^ 
id)mau)e  get)brig,  Mur.,  Cig. 

botrinstv9,  n.  bie  (yeDatter)d)aft,   Cig.,  Jan. 

botrinščak,   m.  —--  botrinec,   C. 

b9triški,  adj.  botriška  nedelja,  t.  j.  prva  po 
veliki   noči,   Pjk.(Črt.J. 

b9triti  se,  im  se,  vb.  impf.  in  'i)a^  ^at^en  = 
oer{)aItni^  treten,  Jan. 

botrovati,  ujem,  vb.  impf.  za  botra  (botro) 
biti,   Cv. 


b9trovski,  adj.  =  botrski,   Cig. 

b9trski,  adj.  '•^atl](n  . 

b9trstvo,  n.  bie  ''.^atl)eujd)nft. 

božanče,  čta,  n.  biVo  ;pnt)d)eld)en,   Cig. 

b9Žanje,  n.  bilo  '3treid)eln,  bas  Šiebtofen. 

božanski,  adj.  t]Ottlid),  Ilabd.,  Mur.,  nk.;  bo- 
žansko lep.  flijttlid)  id)On,  nk. 

božanstv9,  n.  bie  Cyottl)eit,  Ilabd.,  Mur.,  ogr.- 
Valj.(R'ad),  nk. 

božanstven,  tvena,  adj.  giittlid),  nk. 

božastv9,   n,  =  božanstvo.  Rog.,  \'alj.(RadJ. 

b9Žati,  am,  vb.  impf.  fanft  [treid)e(n,  liebtofen; 

—  prim.  bože.  Mik. ;  (prav  za  prav  =  „božec" 
[ubožec]    komu   pra\-iti). 

b9Žcati,   am,   vb.  impf.  dem.  božati.   Polj. 

b9Žček,   čka,  m.   Cig.,  pogl.  ubožček. 

b9Že,  eta,  m.  Z.,  pogl.  ubožec. 

b9Žec,  2ca,  m.  pogl.  ubožec. 

b9Žiek,  žka,  m.  dem.  bog;  ber  'Jlbgott,   C 

blažen,    žna,    adj.   Danj.  (Posv.  p.),  pogl. 
ubožen. 

božestvo,  n.  Mur.,  Cig.,  Jan.,  pogl.  boštvo, 
božanst\'o. 

božiča,/,  bie  (^iUtin,  Jan.,  Mik.,  kajk.-Valj. 
fRadJ. 

božič,  božiča,  m.  i)  2Beil)nad)ten ;  o  božiču,  ju 
2Bei()nad)ten ;  pl.  božiči,  bie  brei  .S^auptfeier* 
tage  ber  3Seit)nad)tiijeit:  ber  3Beil}nad)t5tag, 
Det 'D(euia{)rstng,  hai  ^c]t  ber  1)1.  brei  Stonige; 
vse  tri  božiče  je  deževalo;  Če  vse  tri  bo- 
žiče je  drevje  kosmat'  Od  ivja  al'  snega, 
obilen  bo  sad,  Xpes.-K.;  —  2)  na  sv.  večer 
vzamejo  z  ognjišča  železni  zglavnik,  ter  na 
njega  mesto  poleže  panj,  ki  se  božič  imenuje, 
Solkan-Erj.(Torb.J;  ber  iS?eil)nad)tšif  log,ij^rt'/f. 

božičavati,  am,  vb.  impf.  =  božičevati:  zdaj 
se  božičava,   Levst.  (Zb.  sp.J 

božiček,  čka,  m.  bie  i^au^lourj  (sempervivum), 
C. 

božičen,  čna,  adj.  25Jcil)nad)t^'  ;  božTčni  dan, 
ber(£t)rifttag;  božični  prazniki, bie 3Seif)nad)t5= 
feicrtage. 

božičevati,  ujem,  vb.  impf.  haS'  3Sei()nad)t'5fc[t 
begel)en,  Cig.,  M. 

božičevanje,  n.  taš  fyeicru  bcr  2Bei()nod)t55 
taiie,  M. 

božičevina,  /.  pred  vsakhn  božičem  tisti  dan 
dajo  živini  od  vsakega  žita  nekoliko  v  zo- 
banje,  to  je  božičevina.   Gor. 

božičnica, /.  n  bao  25eil)nad)tC'Iieb,  Cig..  .lan.; 

—  2)  bav'  ^Kei!)uad)tvcieidieut  (nainentlid)  ein 
9(pfeli,  C,  St.;  -  3)  ber  (Xl)ri)'tbaum,  Cig., 
Jan.,   C,  tik. 

božičnik,  m.  i)  kruh,  ki  je  na  mizi  od  sv.  ve- 
čera do  sv.  treh  kraljev,  ba»  35>eit)nad)t5= 
brot,   Cig.,  Jan.,  C;  —  2)  =  december,  C. 

božičnjak,  w.    i)  =  božičnik  i),  Mur.,  Cig.; 

—  2)  veliki  b.,  =  december,  mali  b.,  = 
januar,  kajk.-  I  'alj.  (Rad). 

božjak,  m.  fleiue  9)Jiinje,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
uboga  vdova  pride  in  dva  božjaka  je  vrgla, 
vkup  eno  nežico  sta  znesla,  Ravn.;  Ipavski 
merčin  dobiva  od  vsakega  vedra  vina  po 
nekoliko  soldov  za  svoj  trud  :  ti  soldi  se 
imenujejo:  božjaki;   v  Laščah  bi  temu  rekli 


božjast  —  brada 


-  48 


bradač  —  bradinje 


^božji  denar",  Erj.  (Torb.)\  ne  bom  v  ne- 
(.leljo  brez  božjaka  in  bora,  Jurč. 

božjast, /.  bic  Jviillfucfit,  bie  Gpilcpfie;  žitna  b.. 
bif  ftornnaiipe,  bic  Jlricbclfraiitfieit,  Cig.\ 
mrzla  b.,  bcr  JKljeiimatiiMnuC',  C;  —  bic  ©iclit, 
Jam. ;  —  iz :  božja  oblast.  Mik. ;  bav, 
Gcwalt  Gottes,  češ.  boži  moc,  C;  priin. 
oblast. 

božjasten,  tna.  adj.  faU)iid)tig,  cpileptijd);  b. 
otrok. 

božjastnica.  /.  i)  bie  f^ralliiiditinc,  ^f.^,  —  2) 
bcr  *i5aibriail  (valeriana  otlicinalis\    (2. 

božjastnik.  m.  bcr  5till|iirf)'i3i",  •'cr  (Spilcptifcr, 
I.cv^t.  rPril.j. 

božjep^tcn.  tna,<3<i/.^i(9er=,  ®nlIfol)rt^',  J^».. 
nk. 

božjep9tnica.  /.  bie  ^ilgerin,  bic  355aUfaI)ieiin, 
.Jan.,   nk. 

božjep(>tnik,  m.  bcr  'i^ilcicr,  bcr  2BaIIfa()rct, 
C.i^..  .Jan.,  nk. 

božjerOpnik.  m.  bcr  05ottc-?rdubcr,  Let. 

božji.  adj.  Obottc^,  gijttlid);  sin  božji,  bor  Sobn 
Wottc6;  božja  porodnica,  bic  ©oltcegcbiircriii ; 
božji  grob,  baš  1)1  Oirab ;  —  b.  človek,  bcr 
iiarf)  ®ottcži  Gbcnbilb  er)d}aTfciic  9Jfcnid):  saj 
sem  božji  človek,  ne  živinče,  .Jurč.;  kdo  je 
božji?  Jtjer  \\t  C6?  \'rt.;  pomagaj,  kdor  je 
božji,  Z. ;  ljudje  božji,  pomagajte  mi !  jv^ltSt.; 
božji  ostani  !  Oiott  bcfof)len,  Z. ;  ves  božji 
dan,  bcit  i]an,^cn  licbcn  log;  vso  božjo  noč; 
na  vsem  božjem  svetu  (aiif  bcr  flan^^cn  liebcil 
2Belt)  nimam  nikogar,  da  bi  mi  pomaga! ; 
(v  vzklikih  :)  božja  dekla  !  za  božji  čas  !  za 
božji  dan,  kaj  pa  delaš  !  mil  bc5  ^imniclš 
»uincn,  »na«  trcibft  bu  bcnn!  hiša  božja,  božji 
hram,  ba-J  ^:^an^  ®ottcč-;  božja  služba,  bcr 
OiottcJbienU;  božja  pot.  bic  ©allfabrt;  na 
božjo  pot  iti.  fid)  auf  ciitc  55allfol)rt  bciicbcit; 
b.  sod,  bic  Clbalicn,  Ci^.fT.j;  —  po  božje 
častiti  koga ,  jcinanbcm  gottlidjc  (Sl)rc  cr= 
ttjeifcn ;  —  božje  =  božjast :  božje  ga  je 
metalo,  Xv. ;  tudi  :  božje  ga  tcre,  St.  ;  dete 
božje  tcre,  baši  Siitb  \)ai  bic  ^raifcn,  Pjk. 
(Črt.):— hu}.\c  ga  je   udarilo,   bci  SdjUig   \)a\. 

il)n  getrotfcii,  Ci^.\  božji  udarec,  bcr  3dilag= 
i\\\\i,  ciiits. 

božjost,  /.  bie  (V)iJtt(id)fcif,  .Ui/c,  .Jan. 

byžkati,  am   vb.  impf.  dem.  božati. 

božiir,   m.  M  bic  (V)id)trofc  (paeonia  oHHcinalis), 

Mur.,    Tus.fli.j ;   —   2)  bcr   Safrau,    I.evst. 

(Saukj  ;  stsl. 
brabranek,   nka,  m.  C,  pogl.  abranck. 
i.brdč,   m.  =  berač  li/cicn,  Mik.,   \'cst. 
2.  brač,  m.  bic  (Slic,  C,  Lašče- Levst.f Rok);  — 

iz  it.  braccio;   prim.  prač. 
bračica,  /.  =-^  beračica    i),    Valj.fliad). 
hračka,  /.  nav,  pi.  bračkc,    .Uo()Iciibnid)i"tiicfc, 

.lan.,   (ror.;   —  prim.  it.  bracia,   buv  ,Uol)IClI 

fciicr. 
brada.  /.  1)  bcr  .Uitinbart;  mlečna  K,  bcr 
■ilJiildjbart,  0>f. ;  =  mi.^ja  b.:  Imeli  še  niso 
mišje  brade,  Pa  vendar  možakom  so  že  za- 
bavljali, Lcvst.fZb.  xp.);  —  med  brado,  in 
bcn  'iBart  Ijincin :  na  brado  dati,  prodati, 
auf  (Srcbit,  aiif  (5()rcii»oort  gcbcii,   ucrfnufcii, 


C,  Z,;  na  brado  vino  točiti,  Str.;  na  mojo 
brado,  auf  nicinc  SJcc^nung,  C;  za  brado 
viseti,  Scl)ulbcii  ibcj.  ^f^tftif^uJJ^f " I  ^aben, 
LjZv.;  —  pre^;.  iz  brade  ne  more  pameti 
spoznati,  C;  —  kozja  b.,  bcr  33prfšbart;  — 
2)  ba^  Jliitn,  gola  brada,  ba5  bartlofe  .^iriti: 

—  3!  bradi  podobne  reči:  bn§  'sBartlnppd^n 
bcr  .'pii^ncr,  Cig. ;  —  bcr  Sdiluffelbart,  O'^.; 

—  \)ai  ^liigbrctt  be-^  'i^icncnUcidcš,  C:  — 
bcr  l)intcrc,    brcitcrc   Jbcil  bcr  Scnie,    Cii^.: 

—  bcr  uutcrc  Iticil  bce  iabarprcifciitopic':', 
C. ;  —  t>ai'  Ijcrucirragciibc  (Snbc  ciuce  ^alfcn^, 
bcr  53altcntopf,  (^ig.;  —  žrjavi  lete  v  brado 
(in  ftcilforni).  Z.;  —  4)  rastline:  božja  b.. 
ha^  ^ittcrgraž  ibriza  mediaV  Z.,  Medv.fRok.): 

—  travniška  kczja  b.,  ber  iGJiejcnbocfsbart 
(tragopogon  pratense),  velika  kozja  b..  bcr 
grofje  "^odsbart  (tr,  major  1.    Tuš.fR.j. 

bradač,  »1.  bcr  03ro6bart. 

bradaček,    čka,    m.    bic    ^artnelte    (dianthus 

barbatust,   C. 
bradačfca,  /.  rdeča  b.,   bic  rotfjc   llJecrbarbc 

(mullus  barbatus),  Krj.(Z.j. 
bradast,  adj.  =  bradat.  Mnr..  Mik. 
bradat,  ata,  adj.  biirtig,  grofjbiirtig. 
bradatcc,  tca,  m.  bcr  C^rofjbart,    \'alj/Radj. 
bradatfti,    i'm,   vb.  impf.  bcn  53art  bctomtnen, 

IJabd.-Mik. 
bradati,  am,  vb.  impf.  jenianben  mit  bcm  ^artc 

rciben,  Cig. 
bradatica,  /.  bic  "Sartart,  breitc  '?():(,  Jan. 
bradavica,  /.  bic  'Sarje  ;   bradavice  imeti   na 

rokah;— sesna  b.  (na  sesku",  bic  ^iHniftluar.^ie, 

Cig. ;   —  ostrovasta  b.,  bie  uiiuualltc  '^iipillc, 

Krj.fSom.). 
bradavičast,   adj.   lt)ar,^cnfi)rmig,    Cig„   Jan.: 

—  tnar.^itg,  Jan.;  —  bvufig,  Cig.fT.j. 
bradavičen,    čna.   adj.    SSar^en^  :    bradavični 

podaljšek,  bcr  iSJor^mfortiai^,  C"»>.:— ttiar,^tg, 

.Jan. 
bradavičevje,  n.  coll.  bic  S5?arjen,  ('. 
bradavičica,  /,  dem.  bradavica,  ba^  ^^^ar,idicn; 

tipalna  b.,  iai  Jaftliniv,^d)Cn,  Erj.tZ.):   kožne 

bradavičice,  bic  .V)nmiiuir,^d)cn,   Cig. (T.). 
bradavičnat,  adj.  li'ar,yg,  uoll  '2i>ar,^cu. 
bradavičnik,  »1.  bic  fcd)i?fantigc  ^cttlicnnc  (se- 

dum  sexangularei,   C  Z..  Medv.( Rok.). 
bradavičnjak  ,    m.  bcr  'DJJaucrpfcffcr    (sedum 

acrc).  St.-Krj.(Torb.). 
bradelj,    dlja,    m.   1)  ba'5  .Uinn,    V.-C.ig.,  C.\ 

—  2)  ba*  'i^artlnppd)cn  bcr  .^fibner,  Cig., 
Jan..  Valj  fRadj;  —  3)  bcr  3'H'ff"  'T"  •'Oalfc 
bcr  Sd)iucinc,  C;  —  41  bcr  liBart  bcr  ^ininicr= 
inann^žaft:  bradelj  je  bradljina  brada.  Mik.; 
žatlaka  ima  toporišče,  uho,  prednji  in  zadnji 
bradelj.  Vod.  (Rok.);  —  ;)  bcr  3d)liiffcl' 
bnit,  C. 

bradcn,  dna,  adj.  "iBart  ",  bradni   las.    Cig. 
bradica,  /.  dem.  brada;    1)  bov*  Miunbiirtdicn  I 

—  2)  ein  'i^iifc^cl  ©nr.^cln,  M.;  —  tudi: 
bradica. 

bradtčka,  /.  dem.  bradica;   ba^  'iBSrtdjcn. 
bradinje,  n.  eoll.  bcr  'i3a«inbart,  C,  ngr.-\'alj. 
(Rad). 


bradlja  —  brambar 


49 


brambcn  —  brana 


bradlja,  /.  bic  brcite  Qimmex1)ade,  bic  ^^artajt, 

('i^.,  Jan.,  Mik. 
bradljača,  f.  „koža,  ki  volu  pod  vratom  visi", 

Mik. 
bradnica,  /.  bic  .S>Hcbovtc,   ^'.-Cig. 
bradničar,   rja,   m.  bcr  ."pcUcbarbicv,   Cig. 
bradnik,  m.  ber  ^-8artfamm,  Cig. 
bradobrivec,  vca,   »ji.  =^  brivec,  Mm: 
bradovanjica,    /.    „kolač,    vcžoč    grcdel)    in 

kolca;  pleten  je  od  dobrovitovih  trt",  Vršno 

pod  Krnom  -  Erj. (Torb.);  —  prim.  brado- 

vatnica. 
bradovatnica,  /.  =  dobrovitnica  =    dobro- 

vitovina   (viburnum    ianthana^  ,    Vršno  pod 

Krnom-Erj.  (Torb.). 
bradovec,  vca,  m.  bie  ^^artflcc^tc  (usnea  bar- 

bata^  Jan..   Tuš.(R.). 
bradovina ,  /.    ha^   SlftniODž  (hvpnum    tama- 

riscinum),    Tuš.(R.). 
bradovitnica,   /•   =    dobrovitnica,    dobrovi- 

to  v  i  na,  Erj.  (  Torb.). 
brad9vje,  n.coll.  bie 'iBaumflec^tC  (usnea\  M.,  Z. 
bradovnica,  /.  ber  3cf)liilfclbart,  Cig.,  Slom.-C. 
bradulja  ,    f.  neka   trava,   Rodik    na  Krasu - 

Erj.  (Torb.). 
bradurina,  /.  ein  gro§er  33art,  Cig. 
bradva,  /.  =  bradlja,   Cig.,  C.  BlKr. 
bragfše,  /.  pl.  hlače.  Diet.;  široke  platnene 

hlače,  v\hŠt.,  BlKr.;  — prim.  it.  brachesse, 

§o)en. 
brahor,  orja,  m.  ber  Sropf,    Polil.,  Miir.,  V.- 

Cig.,  Jan.;   —   nam.  brehor,  prim.  brehati, 

C(?) 
brahorav,  adj.  Iropftg,  Jan. 
brahorček,  čka,  m.  dem.hrahovec;  ba§  ^ropf= 

d) en,  Jan. 
brahorec,  rca,  m.  dem.  brahor;  baž  ^ropfc^en, 

Mur. 
brahornat,  adj.  fropfig,  Mur. 
brajda,  /.  an  einem  ©clanber  gejogene  9ieben, 

bie  Sieben^ccf C ;  — vrsta  krompirjevih  grmov, 
.    Dol.  ;  —  iz  srlat.  braida,  Mik.  (Et.). 
brajdelj,  dlja,  m.  bet  ^almbujcf),    C;  —  ber 

^(umenftrauB,  C.;  — iz  it.  fardello,  33unbel,  C. 
brajdeljc,  deljca,  m.  dem.  brajdelj,  Jan.,  C. 
brajdica,  /•  dem.  brajda. 
brajdišče,  n.  "^o.^  Siebengelanber,  Jan. 
brajdnik,  tn.  bcr  JRcbcnjpalicrpfa^I,  Cig.,  Jan. 
brajnik,   m.  Zora,  Bes.,  pogl.  branik  2). 
brakovica,  /.  čine  9Irt  Sudjen,   Sov. -C;  pl. 

brakovice,  ob  Sčavnici;  —  prim.  pirovica. 
bralen,  tna,  adj.  1)  jum  Ccjcn  gceignct,  SciC'-: 

bralna  soba,  baš  Šejcstmmcr,  bralno  društvo, 

2e)eDerein,  hA-.  ;  —  2)  le§bar,  Jan. 
brainica,  /.  baž  Se^ejimmer,  Jan. 
bram^nec,  nca,  m.  ber  33ra^mane  (iBra^mine), 

Jan. 
bramba, /.  i)  bie  ^crtfjeibigung;  —  ber  Sc^u^; 

pod  tvojo  brambo  pribcžimo.  Kast. ;  —  bic 

SEe^r;  deželna  b.,   bie  SanbešDertbcibtgung, 

bie   iJanbn)ef)r;    požarna  b.,   bie  5ciif>^tt"^')i^ 

(prim.  gasiteljsko  društvo);  —  2)  bie  3cf)U^' 

ttiaffe,   C;  vse  to,  kar  je  brambo  nosilo,  afle 

3Se§r{)aften,  Krelj. 
brambar,  rja.  m.  =  brambovec.  Jam. 

Slov. -nem.  slovar. 


bramben,  bna.  adj.  SBe^f':  brambna  vojska, 
bcr  '3Se()rfrieg,  Cig. 

brambnik,  »1.  =  branitelj,   C. 

bramborusa,  /.  ber  J^^ii^li^fl^ji^fran,  (crocus 
vcrnus),   BlKr. 

brambovec,  vca,  m.  ber  2Be^rinoiin,  ber  2anb- 
Uicbrniaiin;  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Vod.(Pes.)  tik., 
deželni  brambovci,  bic  ^atlbllieljvmdnncr,  nk.; 
neslužeči  brambovci,  jud)t  OCtiUe  iianblue^r, 
Levst.  (Nauk). 

brambovski,  adj.  Sonbttie^r«,  Mik,,  nk.;  bram- 
bovske  pjsni,  iianbluc^rlicber,    \'od.{Pes.). 

brambovstvo,  n.  bie  iiaubrocljr,  bie  i3anb»je^r= 
jd)aft,  Mur,,  Levst. (Sauk). 

bramin,  m.  ein  ^rieftcr  beiž  33ra^ma,  ber  ^raf)= 
mine. 

bramor,  rja.  m.  i)  bie  SSJeirc  (grvUotalpa  vul- 
garis),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Erj.(Ž.),  Valj.(Rad), 
Št.;  prim.  podjed;  —  2)  ber  Spati),  ber 
Snoten  am  ^nic,  (čine  S'rautf)eit  bci  ^^fcrbcn 
nn'!)  £.(i}\en),  V-Cig.;  junec  ima  bramorja, 
(bramora)  Polj. ;  —  3)  pl.  bramorji,  Scrop[)Cln, 
\otr.-  Cig.,  Jan.,  Nov.;  imel  je  bramorje 
ali  bezgavke,  Cv.; —  bcr  53einfra§,  Cig.,  C; 
—  tudi:  bramor,  ora.  Po/;'. ;  — prim.  mramor. 

bramorav,  adj.  junec  je  bramorav  =  ima 
bramora.   Polj.;  —  prim.  bramor  2). 

bramorka, /.  i)  =  bramor  (grvllotalpa  vulg.), 
Sv.  Kri\(Ip.)-Erj.(Torb.);  —  2)  ber  SBein^ 
fra^,   Cig.,  Jan. 

bran,  \,  f.  bie  58ert^eibigung:  Presvetli  cesar 
vabi  nas  Na  domovine  bran.  Vod.  (Pes.); 
ministerstvo  deželne  brani,  bO'?  3JJini[teriuin 
fiir  Canbe^Dert^eibigung,  DZ.;  zveza  za  boj 
in  bran,  ein  Scf)U§=  unb  Xvu^biinbni^,  Vod. 
(J^b.  sp.);  na  bran  se  držati,  )id)  in  ber  '^t- 
fcnfioe  I)a(tcn,  Vod.(Sov.);  ber  Sd)U^:  Pa 
mu  po  zimi  odeja  snega  Bila  v  dobrotno 
in  toplo  je  bran,  Levst.(Zb.  sp.);  v  bran  se 
postaviti,  fid)  5ur  SSc^re  jeBcn;  Doma  pusti 
naj  vse  na  stran,  Pridirja  meni  naj  u  (v) 
bran,  Spes.;  trojen:  Star  mecesen  redi  veje 
Vetru,  zimi  v  bran  stoji.  Vod. (Pes.);  s  klo- 
basami se  petku  v  bran  postavljati,  Levst. 
(Zb.  sp.);  —  2)  \ia^  fdiicf  in§  ©alfcr  gebaute 
{^Iuišn3cl)r,  ber  Sporn,  Tolm. ;  —  -O  ia^ 
@ittcrtf)or,  C. ;  —  t)až  'i^fortdjcn,  Mik.,  Re:^.- 
Baud. ;  —  4)  ba»  Spertfraut  (polemonium), 
C. 

bran,  m.  i)  =  bran,  /.  i),  Valj.  (Rad)  ;  —  2)  = 
jez:  Srdita  črez  branove  stopi,  Greg.;  b.  po- 
staviti žugajoči  reki,  Jurč. 

I.  brana,  /.  1)  =  bramba,  Habd.-Mik. ;  —  2) 
bie  Sgge;  izorano  njivo  z  brano  povlačiti, 
on^Scggeu;  —  3)  brani  podobne  reči  :  btc 
®ittcrtl)iir,  Re{.-C.;  "naž  gaUgatter,  V.-Cig.; 
bQ§  Siigcgattcr,  V.-Cig.;  prim.  jarem;  — 
eine  9lbtt)cilung  ber  QJctreibef)arte,  Cig.,  C, 
M.,  Gor.;  prim.  okno,  štant;  —  'bd^  53riicfen= 
jod):  most  v  pet  bran.  Z.;  —  bie  9iiegeU 
roonb,  Cig.,  Levst. (Pril.),  Dol.;  —  ber  Sioft 
(im  'Sautuefen),  Cig.,  Gor.;  hišo  na  brano 
(=  na  pilote)  zidati.  Dol.:  na  brane  zidajo  na 
močvirju  hiše,  /g;  — ber  58ratroft,  C.;— ba^ 
9ioftrum  jurn  Sinieren  be§  ?Jotenpapier»,  V.- 


brana  —  braniti 


50  - 


branitva  —  branj  ug 


Cig. ;  —  bož  ^"»acfbrctt  (cin  llhififinftnimciit  ■, 

=    cimbal,    (ior. ;   —  ba^   (ilauicr   bci   bcn 

Xud)iiiad)cnt,  Cig. 
2.  brana,  /.    i)  =  mrena,   C;  —  2)  bie  ^lad:)' 

cicbuit,   Guts.;   —   iz  lat.  membrana, 
branač,  m.  bcr  Sgger,   Cig.,  Jan. 
branati,  am,  vb.  impf.  ecjcicn. 
branavec,  vca,  m.  =  branač,   Cig. 
branba,  /.  pogl.  bramba. 
brančur,    rja,    m.  =  brina,    Guts.;  —  prim. 

borovnica   2). 
braneč,  nca,  m.  coll.  abgfnommcne  ^aftonien, 

C. 
branck,    nka,    m.  bic    (Vfll'f,   C.,  Z.;  —  prim. 

branja. 
brangar,  arja,  m.  =  branjevec,   C,  Z. 
brdngarica,  /.  =  branjevka,  Mik. 

1.  branica,  /.  i)  bcr  3BeI)rt()urm ,  M.;  hai' 
£d)lofsi,  biegcftiini],  C;  — ber^uffiidjtžovt,  C. 

—  2)  branica,   dem.  brana   2). 

2.  branica,  /.  =  prepona  (3wcrd)feII\  Erj.fZ.J; 

—  prim.   2.  brana. 

branič,    iča,    m,  =  mala   lesa,    C;  —  prim. 

brana  ■^). 
branik,  w.   i)  bo§  SoIIroer!,  Cig. (T.);  —  to 

je  moj  branik,  bae  i)t  mcill  'B&)\\\i ',  BlKr. ; 

—  2)  ber  (fggcnsalin,  C.  (nam.  brannikj;  — 
-\)  majhen   čoln   iz  jednega   debla,   Gor. 

branika,  /.  bcr  3at)rc#ring  bci  iBaumcn,    C; 

ploh  ima  široke  branike,    Poh.,    Cemšciiik- 

(Gor.J;  —  prim.  borovnika. 
branitcn,    Ina,    adj.  £d)il^-,    Cig.,  Jati.,  nk.; 

branilna  zveza,  bo^  Sdjiitibunbnii?,  Cig.,  Jan.: 

—  branilne  naredbe,  3id}cr^cit^t)0rfc()VUni 
ncil,  DZ. 

branilo,  n.  "iicis,  Sc^u^mittcl :  ba»  93efcftigung^= 
iDcrt,  Cig.;  —  bie  ©d^irmroaffe,  Cig.fT.J,  C. 

.Jap.fPrid.). 

branišče,  n.  i)  ba^  33oUH)erf,  Mur..  Cig. (T.), 
Sov.,  ZgD.;  Dubrovnik  je  opasan  z  branišči 
in  zidinami,  IV/. ;  — bic  ^i^urg,C"— 2)  bflž  ®C= 
riift  bcr  ©gge  (oftitc  bic  |5ni)iic),  Cig.;  —  3) 
=  ^  brana,  bcr  »loft  (tu  bor  ^^aufmtft),  .U«/-. 

branitelj,  m.  bcr  i^ortlicibigcr,  ber  Sd)inner, 
Cig..  Jan.,  ogr. -Valj. (Radj;  —  bcr  Sd)Ut^ 
l)err,  fotelj. 

braniteljica,  /.  bie  Sd)iU'crin,   C. 

branitc!jstv9,  n.  bcr  Sclirftoub,  Let. 

branitLv,  tve.  /.  bic  4^crtl)cibiguiig,  bic  'i^c 
jd)iiluing,   Cig.,  Jan. 

braniti,  im  ,  vb.  impf.  i)  t)ertt)Ctbigcn ,  bc 
id)il(jen  ;  z  mečem  koga  b.,  levinja  svojo 
mladiče  pogumno  brani;  b.  trilnjavo;  b.  svoje 
poštenje  ;  redko  z.  gen.  ;  kaštigaj  hude , 
brumnih  brani,  Krclj.;  b.  koga  komu  (čemu), 
jciunnbcii  gcgcii  ictiianbcn  (cttt)oe')Dcrtl)cibigcii, 

jdjiH^cn:  tuj  mož  nas  je  pastirjem  branil, 
Jiavn.;  h.  koga  muham,  CV^. ;  isto  oglje 
brani  hišo  streli,  a  žito  črvom,  Savr.(Lct.); 
tudi:  čredo  b.  volkov,  domovino  b.  nesreč, 
zoper  sovražnike,  proti  sovražnikom;  psi 
branijo  živino  f>d  tatov  i  divjačine,  ogr.- 
Valj.(Rad);  b.se.  fid)  ucrtl)cibigcii,  )id)iiicl)rcn: 
hrabro  so  se   vojaki   branili;    nima  se  s  čim 

b.,  er  ^at  nirt)t«,  tuoiiiit  er  fid)  tuc^reii  fčnnte; 


b.  se  s  čim,  fid)  aiif  ctiua^  berufen  (Cig.), 
ctitta^  »orid)it^cn,  Jan.;  —  2)  ree^ren,  t)er= 
tt)ef)ren;  nihče  ti  ne  brani  tukaj  stati;  b. 
komu,  da  ne  more  črez  most,  iemoilbem 
ben  Uebcrgang  iiber  bic  "ibructe  meljrcn;  ži- 
vini b.  v  škodo,  tiCLi  i^icf)  Dom  Sdiabeumodjen 
abf)Qltcn;  to  brani  kačam  k  hlevu,  k  hramu, 
Pjk.rČrt.J;  zverinam  na  njive  b.,  baž  3Bilb 
Dom  '^tlhe  fernfjalten;  Meni  k  Minkici  bra- 
nijo, .\pes.-Scliein. ;  komu  kaj  b.,  jemanbem 
ctliHl'?  Dcr)l»cl)rcn;  tega  ti  nihče  ne  brani, 
ba«  ift  bir  unDcruicf)it,  ta^i  Dcrbictet  bir  nie= 
manb;  —  b.  se  česa,  fid)  gcgcit  ctruas  tt)e{)ren: 
branili  smo  se  teh  davkov,  pa  se  jih  nismo 
mogli  ubraniti :  b.  se  darila,  baž  (iJcfc^Cllf 
tlidtt  auiicf)mcil  tooUcn;  kruha  se  ni  braniti, 
53rot  barf  man  nid)t  Dcr)d)mdf)cn ;  b.  se  komu, 
čemu,  Cig. ;  Kdor  klobas  po  zimi  hrani,  Se 
po  leti  muham  brani,  \'od.(Pes.J;  —  fid) 
IDcigern:  kaj  se  braniš  vzeti  denar?  brani  se 
toliko  plačati ;   —  3)  =  branati,  Jan. 

branitva,  /.  =  branitev. 

branitvo,  n.  =  branitev,  Habd.-Mik. 

branivec,  vca,  m.  ber  Š^ert^eibigcr,  ber  33e= 
fdjiit^cr. 

branja,  /.  bie  ^fOlte,  Cig.,  Jan.,  M/c.;  — prim. 
nabrati. 

branjak,  m.  bcr  Gggcn,saf)n,  Svct.(Rok.), 

branjar,  rja,  m.  bcr  (^hciBlcr,  bcr  Cbftl)iinblcr, 
Cig.,  Jan.;  —  iz  nem.  Jt^gncr;  prim.  bran- 
gar, branjevec. 

branjarica,  /.  bie  ®rei&(ertn,  bie  Dbft^dnblerin, 
Cig..  Jan. 

branj  arij  a,  /.  bie  ©rciBlerei,  ba^  Cbftl)(inbler^ 
gcfd)dft,   oy.,  Jan. 

branjariti,  arim,  vb.  impf.  GJrci^lcr,  Cbft^dnblcr 
fcin,  Cig. 

branjarnica,  /.  bie  ®rei&(er=,  bie  Debftlcrbube, 
Cig. 

branjarstv9,  n.  bic  C^rci^lcrci,  ber  SJicluolien- 
Dcrfauf,  ./an. 

branje,  n.  i)  i>a^  Sammcln,  b.  medu,  bie  ^"»onig' 
Icfc,  Cig. ;  pos.  bic  JlH-inlcfc ;  v  branje,  o 
branju,  ,ytr Šciulcfc.iCit,^')'^/!^'^ ;  tudi:  branje; 
—  2)  'i)ai'  iicfcii;  b.  sv.  pisma:  btc  ^i^orlcfuug, 
Cig.,  .Jan.;  b.  imeti,  ciiic  iliorlcfuug  bilten, 
Cig.;  —  3)  bic  iicrtiirc:  to  je  lepo  b.;  — 
na  b.  moliti,  nu>?  bcm  (McbctbudiC  bctcil,  Jurč. 

hranjentc,  nca,  hi.  bcr  SdliilUiug,  bcr  3d)U|l' 
bciol)lcnc,   Cig..  Jan..  Vod.(J\b.  sp.),  DZ. 

branj enica,  /.  ba\<  C^ebcgc,   Cig. 

branjenik,  m.  =  branjenec,   (.7^'. 

branjenje,  n.  i)  bic  ^i^crtbcibigiing :  —  bic  .Vin 
bcriing,  bic  ^-iNcnucbriing;  —  2)  bic  'iln-igcnutg. 

branjevec,  vca,  m.  bcr  Ohcifjicr,  bcr  Tcbftlcr; 
--  prim.  branjar. 

branje  vina,  /.  bcK^  (Mol)cgc,   Cig. 

br:injevka,  /.  bic  (Mrcifilciiu,  bic  rcbftlcriit. 

branjevski,  adj.  t^heifjlcr  ,  I)oderifd),   Cig. 

branji,  adj.  (fggeit  :  branji  zob,  Cig.;  (nam. 
„branni"). 

branjug.  »1.  bic  'iB}od)olbcrbvoffc(  0.  ber  kram 
mctODOgel    (turdus  pilaris).  Erj.(Z.),  Habd.- 
Mik.;  —   prim.  borovnjak. 


brankelj  —  brati 


-  51 


bratič  —  bratrična 


brankelj,  kija,  m.  =  abranek,  leskov  cvet, 
Rilicubcrk  -  Krj.  (Torb.), 

branoglavec,  vca,  m.  C.  =  branovick, 

branovliik,   vlaka,  m,  =  branovlek,  Mik. 

branovick,  vk-ka,  m,  "^až  Ollinljol,^,  IDorait  bif 
Strdiuio  bcfoftii^t  mcrbcn,  bciv  'ilniiieubrittcl, 
0>.,  C,  Mik.,'vihŠt. 

branščice,  /.  pl.  ber  ©g9enfd)Iitten,  C 

branva,/.  Jam..  Gitts.(Rcs.),  C,  pogl.  hramba. 

brasati,  am,  yb.  impf.  bcfd)tmi^en,  Laščc- 
Lcfst.  (M.). 

braskljav,  adj.  Jan.,  braskljava  zemlja,  C; 
pogl.  vraskljav. 

brastolka,  /.  XaklofGor.),  pogl.  postolka. 

briška,  /,  =  bračka,  V.-Ci^.,  Jan.,  Železniki 
(Gor.). 

brašnja,  /.  =  brašno,   Giits.,  Mur. 

brašno,  n.  bie  Speife,  3/t'o-.;— bie  SBegse^rung, 
0'i^.,  Jan.;   —   prim.  brašno. 

brat,  brata,  m.  bcv  ^^rilbcr;  pravi,  pristni,  rodni 
b.,  bcr  leiblidic  33riiber,  po  polu  (poli)  brat, 
bcr  .S*")albbrubcr ;  mlečni  brat,  ber  9JtiId)bnibcr, 
Cig.;  deseti  brat:  „Koliko  časa  že  ni  bilo 
slišati  o  desetem  bratu!  V  poprejšnjih  časih 
se  je  pa  še  vendar  časi  naletel,  ki  je  rojen 
deseti  sin  iz  matere,  s  čudovitimi  lastnostimi 
in  zmožnostimi  obdarovan,  po  božji  namembi 
preganjan,  od  hiše  do  hiše  po  širokem  svetu 
hodil,  za  srečo  povedaval,  zaklade  pokaza- 
val,  pesmi  pel  in  pravljice  pravil,  kakor 
nihče  drug."  Jurč.\  vinski  b.,  bcr  SScitibrubcr, 
pivski  b.,  Cig.;  ko  bi  ga  brat  bratu  dajal  (pro- 
dajal), je  vreden  .  .  .,  ift  untcr  33nibern 
trert^,  Levst{Zb.  sp.),  Kr.;  (voc.  v  časi :  brate ! 
Mik.). 

bratan,  ana,  m.  =  bratič,  bc^  53rubcr§  ©o!^n, 
ber  9?effe,  Jan.,  C.  Mik..  Hip.(Orb.),  Navr. 
(Let.).  LjZv. 

bratana,  /.  =  bratična,  bc§  93niberš  Joc^tcr, 
bie  9Hc^te,  Jan.,  Mik.,  Hip.(Orb.),  LjZv. 

bratanček,  čka,  m.  dem.  bratanec,   Cig. 

bratanec,  nca,  m.  =  bratan,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
C. 

bratanka,  /.  =  bratana,   Cig..  Jan. 

bratanstvo,  n.  bie  92efteTif(^aft,  Cig. 

bratba,  /.  =  beratva,  trgatva,  Danj.  (Posv. 
pes.). 

bratec,  tca,  m.  dem.  brat,  bQ§  33ruberd)en ;  na- 
pitni,  vinski  b.,  hir  ^cdjhvniev,   Cig. 

bratej   m.  =  bratec,   C. 

bratek,  tka,  m.  =  bratec,  ^fllr. 

brater,  tra,  =  brat,  Re^,,  Mik..  Ro^.-  Kres; 
v  ostalih  padežih  razun  nom.  tudi  Bolčani 
-Erj.(Torb.). 

bratev,  tve,  /.  =  beratva,  trgatev,   Cig.,  Jan. 

brati,  berem,  vb.  impf.  i)  famnteln,  pfliidenb 
^animcln;  b.  jagode,  fižol,  hmelj;  čebele  be- 
rejo ;  SSeinlcfe  f)otten :  kedaj  boste  začeli 
brati?  jv{hSt.;  dari  b.,  betteltl,  b.  za  pogo- 
relce,  auf  bcn  93ranb  betteln,  Cig.;  b.  v 
sklad,  iBcitrafic  jammcln,  Cig.;  —  2)  te)cn 
(=  citati);  komu  postave  b.,  jemanbem  ctii 
Gapttel  Icjen,  Cig. ;  b.  komu  v  očeh,  e§  jc= 
ntanbem  att  ben  §lugcn  abmerfen,  Cig. ;  na 
licu  se  mu  dobrota  bere,   trt  feirtem  ?tntlt^ 


fprid)t  fid)  ®ute  ou§,    Cig.;  b.  na  kaj:  tisti 

ljudje,   ki   na  pismo  bero,  več  vedo,  Jiirč.; 

prim.  nem.  lefcn ;    —    3)  nefjntcn :    koliko 

berete  za  mašo?  Ljutomer- Vest. ;  žganci  bero 

mnogo  masla,    Senožeče- Erj. (Torb.). 
bratič,  iča,  m.   1)  bež  53ruberi5  Soljn,  Habd., 

Cig.,  Jan.,   C,  Hip.  (Orb),  jv\hŠt.;   —   2) 

=  strijčev  sin,  ber  Souftn,  BlKr.;  —  tudi: 

bratič. 
bratična,  /  bcž  iHuber^  3:od)ter,  bie  9Jic^te, 

Habd..  Hip.rOrb.).  Jan.,  C.,kajk.-Valj.(Rad). 
bratinja,  /.  =  bratina,  bratovščina,  Alas. 
bratinski,  adj.  briiberlid),  Habd.,  Jan.,  ogr.- 

Mik.,  bratinsko  deljenje,  Krelj. 
bratinstvo,  n.  bie  ^Sriiberlid)foit,  ^a§>  briiberlic^e 

S8ertialtni§,  Habd.,  Mur.,  Cig.,  C;  -  =  bra- 
tovščina i):  pila  sva  bratinstvo.  Jure. 
bratiti  se,  bratim  se,  vb.  impf.  fid)  Oerbriibcm, 

■iBnibcridjaft  fd)Iie^cn ;  gorje  mu,  pri  katerem 

se  mačke  in  miši  bratijo,  Npreg.-Jan.(Slov.) 
bratja,  /.  coll.  bie   33riibcr,   ogr.-Let.,  kajk.- 

Valj.(Rad),  BlKr. 
bratoljuben,  bna,  adj.  ben  93ruber  (bie  93riiber) 

liebeiib,   C;   bratoljubni  vzori,  l^umanitare 

^bcale,  Levst.(Pril.). 
bratoljubje,  n.  bie  ^SrnbeiHebe,  Cig.;  Kje  bra- 

toljubja  si  videl  oltarje  ?  Preš. 
bratomor,  Qra,  w.  i)  bcr  58nibcrmbrbcr,  i?ai'».; 

—  2 1  :^  hratomorstvo,   Cig.,  Jan. 
bratomprec,  rca,  m.  ber  ^rubermijrber,  Cig., 

Jan. 
bratonKjrien,  rna,  adj.  brubermorbenb,   C,  nk. 
bratoni9rski,  adj.  bnibermiirberijd),  Z. 
bratom9rstvo,  n.  ber  ^^rubermorb,  Cig.,  Jan., 

Ravn. 
bratoven,    vna,    adj.  =  bratovski:    bratovna 

ljubezen,   Guts.(Res.). 
brat^vlji,  adj.  be^  93ruber§,    Trub.;  bratovlji, 

be^^  SSruber^  ©obn,  C,  Z. 
bratovski,  adj.  33niber=,  briiberlid);  bratovska 

ljubezen. 
bratovstvo,   n.  bie  83ruberfd)oft  (af§  SJeiplt^ 

ni»):  b.  po  mleku,  bie  SOJilc^briiberfdjaft,  Cig. 
bratovščina,  /.    i)  bie  33iuberf(^afl  (alž  58er= 

i)altni§);    bratovščino   piti   s  kom;    pili  smo 

— ,  in  sem  bil  zdajci  v  bratovščini  z  večino 

navzočnih  gostov,  Jurč.;  —  2)  bie  93ruber= 

fd)aft  (alž  religibfe  Sjcreinigung);  —bie  3"nft/ 

Boh.,  Jan.;   mlinarska  b.,  Danj.  (Posv.  p.), 
bratrana,  /.   i)  be§  58rnber§  ^od)tcr,    C;  — 

2)  bie  Koufine,  Cig.,  Jan. 
bratranček,  čka,  m.  dem.  bratranec;  bož  58nJ= 

bertinb,  Cig. 
bratrančič,  m.  dem.  bratranec,  C,  Valj.(Rad). 
bratranec,  nca,  m.   i)  =  bratič,   Cig.;   —  2) 

nav.  stričev   ali    ujčev  sin,    bcr    (SoufitI,    "baž 

@eid)n.iifterfinb. 
bratranka,  /.   i)  =  bratična,    Cig.,  Jan.;  — 

2)  bie   Soufine,  stričeva  ali  ujčeva  hči,  Cig., 

Jan.,  BlKr. 
bratrc,  m,  dem.  brater:  =  bratec,  Jan.,  Ahac., 

Ro^.(Kor.). 
bratrič,  m.    i)  =  bratec,  C;  —  2)  =  bratič, 

Muršec-  C. 
bratrična,  /.  =  bratična,   Cig.,  Muršec-C. 

4* 


bratrina  —  brazda 


-  52  — 


brazdač  —  brbot 


bratrina,  /.  =  bratovščina,  („bratrna")  Jam., 

Kor.-Cig.,  Jan.,  Slom. 
bratrn,   adj.  =:  bratovski :    bratrna   ljubezen, 

Jam,,  C;  po  bratrno,  Slom. 
I.  bratrna,  /.  =  bratična,  jviliSt. 
1.  bratrna,  /.  pogl.  bratrina. 
bratrnica,  /.  =  bratična,  Jan. 
bratrnik,   m.  =  bratič,   Cig.,  Jan. 
bratrovič,  m.  =  bratič,  C. 
bratrovična,  /.  =  bratična,   C. 
bratrski,    adj.    =    bratovski,    Jan.;    njegovi 

ukazi  so  imeli   nekaj  bratrskega,  Let. 
bratrstvp,  n.  =  bratovstvo,   C. 
bratski,  adj.  =  bratovski,  nk. 
bratstvp,  n.  =  bratovstvo,   Cig. 
bratun,  m.  bcr  ^^rilbei"  izaničlj.),   C. 
bratva,  /.  bie  Sammiung,  bie  2e|e,  Mm: :  bic 

SBcinlefe,  Mik.,  Cig.,  Jan.,  Dalm.,  ugr.-Valj. 

(Radj. 
brav,  m.  i)  bo§  2cf)aftiic^  (oljne  9?udfid)t  aiif 

Snter  unb  (iJcicftIcdjt),  Cig..  Met.,  ogr.-Valj. 

(Radj;  —  bcr  Sc^Ops,  Berkini-Erj. (Torb.); 

—  2)  hai  3fl)tt)ein,  C,  Mariborska  ok.;  —  3) 
=  živinče:  drobni  bravi,  C. ;  —  =  žival,  C. 

brav,  T,  /.  coll.  ha^  Sc^afote^,  Zv.,  \otr. ;  mej 

skalovjem  je  pasel  svojo  brav,  ./urč. 
bravar,  rja,  m.  =  ovčar,  Pohl.,  Guts.,  V.-Cig. 
bravče,    eta,  n.  etn  Stiicf  Sc^ofDie^:    človek, 

neumen    kakor    bravče.    Gor.  St. ;  —    ba§ 

Scf)Dp^d)en,  Mur. 
bravčetina,  /.  bOs   2rf)0picnflcifd),  Mur. 
bravčevina,  /,  baž  Scl)iipiciifleiid^,  .SV.V. 
bravčič,    m.   dem.   bravec;    ta^  2f)ierc^en,   C. 
bravčina,  /.  ha^  Sc{)Opjcuflci)d),  St. 
bravčjak,  m.  bcr  Sd)afftaII,  Cig. 
brave,  čta,  n.  cin  Stild  'DJJaftDie^,  Mur.,  Danj.- 

Mik. 

1.  bravec,  vca,  m.  i)  bcr  Sc^iip^,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Bolc-Erj.fTorb.J;—  2)  skopljen  prasec, 
Luče(Št.)-Erj.(Torb.). 

2.  bravec,   vca,  m.  bcr  iicicr;  pogl.  čitatelj. 
bravvtina,  /.  'Ga^  2d)i3picntlcijd),    Valj.  (Rad). 
bravica,  /.  =  prašiča,   C,— prim.  brav,  m.2\ 
bravič,  iča,  m.  baž  3d)roctn(^cn,  C  —  prim. 

brav   m.  2). 

braviček,   čka,  m.  dem,  bravič,    C. 

bravina,  /.  ba^  Jlcijcf)  Don  Sc^ofcn,  baž  Sc^opfcn- 
flcijd). 

bravinja,/.  =  svinja,  C.\  —  prim.  brav,  m.  2). 

bravinski,  adj.  i)  2d)0p)cn  :  bravinsko  pleče. 
/labd.-Mik.;  -  2)  Sdjiucin^-,  C. 

bravje,   n.  coll.  baž  9Jia)'tDicl),  Mur.,  .^fct. 

i.bravka,  /.  bai  3d)Qf,   Cig.,  M.,  Laško(^t.). 

2.  bravka,  /.  bic  iicjcrin;  pogl.  čitateljica. 

bravski,  adj.  1)  ScIjOpjcn,  .U.,  Xotr.;  —  2) 
£(^njcinc%  C;  bravsko  meso,  i-^/i.SV. ;  — 
3)  bravska  jed,  cinc  J^flcijdjjpcijc ,  bravski 
žganci,  mit  Spccf  a[iflcnifld)tcr  3tcr,^,  C. 

bravsčina,  /.   i)ba«i  3d)0piciiflciid),  C,  \otr.: 

—  2)   =  svinjina,    C,  v^h.^t. 

brazda,  f.  bie  J^nrdjc;  globoke  brazde  delati; 
polsedmo  brazdo  pod  zemljo  ga  ima  vrag 
zakopanega.  Jure.;  v  brazdi  komu  stati,  je 
monbcm  iro^  bictcn,  /..:  vodna  b.,  bo*  ftich 
njaffcr,  Cig. ;  —  bic  ©cfic^tžrunjel,  C. ;  brazde 


na  dlani,  ^onblinicn,  Cig.;  —  bic  91arbc, 
(bot.,  stigma),  Cig.cT.);  —  bcr  '^a^,   Mur. 

brazdač,  m.  i)  bcr  3ublcr,  Dol.,  jvihšt.;  — 
2)  bcr  3''ttenreiBer,  M. 

brazdalp,  n.  =  brazdač,  M. 

brazdast,  adj.  fnrd)enartig,  Cig. 

brazdat,  ata,  adj.  gcfurd)t,  Jan. 

1.  brazdati,  am,  vb.  impf.  =  brazditi,  Jan., 
Valj.  (Rad). 

2.  brazdati,  am,  vb.  impf.  i)  in  ciner  ^tii)ng= 
teit  l)erumiDuI)lcn:  po  vodi  z  rokami  b.,  Št., 
Dol.;  —  fiibeln,  unreinlid)  mit  ciner  3ad)e 
uniget)Cn,  Cig..  Jan.,  Dol.,  Št. ;  —  že  zopet 
brazda  =  dežuje,  jvihšt.;  —  2)  trans,  po- 
sodo b.,  unrcinlid)  mit  bcm  Q)cid)irr  umge^cn, 
ce  bcjd)mu6en,  C,  M.,  Bes.,  BlKr.:  —  3)^ube(n, 
pfufdicn,  Jan.,  C;  —  4)  3otten  rcifecn,  Un= 
gcbiirlic^cig,  Ungereimtcž  reben,  .SV.,  Dol. 

brazde,   čta,  =  brazdač,  M. 

brazdenica, /.  bie  Ž)0^lfe^le,  Guts.,Valj.(Rad) ; 

brazdenica,  Mur. 
brazdež,  m.  i)  bcr  3d)miercr,  bcr  Subicr,  M.; 

—  2)  ber  3c^muilflcd,   Cig.,  Valj. (Rad). 
brazdica,  /.  dem.  brazda. 
brazdina,  /.  kepa  zemlje  od  brazde,   C. 
brazdit,  adj.  gcf urc^t  (zool.) :  b.  zob,  bcr  (VUrd)cn' 

.laljn,  h.  t.-  Cig. (T.);    (min.)  geftrcift,  //.  t.- 

Cig.(T.). 
brazditi,  im,  vb.  impf.  gurdjen  jicl^cn,  pfliigcn, 

Cig.,  Jan.;  Mi  brazdijo  konjiči,  Vod.(Pes.); 

cannclicrcn,  Cig.  (T.). 
brazditost,  /.    bic  Streifung  (bcr  Srtjftalle, 

min.),  h.  t.-Cig.(T.). 
brazdovit,  adj.  gefurd)t,  Jan.;  brazdoviti  zobje 

karpovi,    Vrt. 
brazgoten,  tna,  adj.  narbig,  Guts.,  Mur. 
brazgotina,  /.  bie  "DJarbe,  bie  3d)rQmme. 
brazgotinast,  adj.  narbig,  benarbt,  jd)rammig. 
bražiljka,  /.  'iio.^  'iBraiilicn^olj ,   baž  Jcrnom« 

bnf^ols,  Cig.,  Jan. 
bfba,  /.  =--  brbalo,  M. 
brbalo,  n.  bcr  iicrumftobcrnbc,  M. 
bfbanje,  n.  "i^a^  3tobcrn,  ba5  23iil)Icn. 
bfbati.  am,  vb.  impf.  niiifjicn,  ftiibem;    kokoš 

brba  po  pesku ;  po  nosu  b.,    Cig. :  ne  dam 

si  pod  nosom  b.,  =^  id)  lofje  mir  nid)t  atlc^ 

gcfallcn,  /Ti'.;  ftod)Crn:  ne  damo  si  po  zobeh 

b..  Glas.;  —  ^a\i\  fud)cn,  C. 
brbiskati,  am,  vb.  impf.  =  dristati,   Re^.-C. 
brbljati,   am ,   vb.  impf.   plappern,   planbcm , 

Cig.,  C,  ZgD.,  BlKr.;  —  prim.  brbrati. 
brbljav,  ava,  adj.  plapperbaft,   ^Vi,'. 
hrbljavost,  /.  bic  ''4>lappcrbaftigfcit,  Cig. 
bfhljež.  "1.  bcr  3d)nniiH'r,  BlKr. 
brbljiv,   iva,  adj.  plappcrl)aft,    Valj. (Rad). 
brbljivcc,  vca,  m.  ber  '•^Jlappcrcr,   \'alj.(Rad). 
brb^nčica,  /.  bic  ^^Japillc:    tipalne   brbončice, 

Erj.f.Som.). 
brb^ncc,    nca,  m.   ^bradavica   ali    izrastek    na 

nosu",    bic  ^Opitlc,    Erj.(Torb.);  —  prim. 

brbunec. 
brb^riti,   i  m,  vb.  impf.  fdinnltcn,   C 
brbot,  <')ta,  m.  i)  biu^  'i^robeln,  C.:  —   2)  ba^ 

3tottcrn,  ia^  Stanuncln,  Mik.;  —  tai  &c 

ploubcr,  Mcdv.-M. 


brbotalo  —  brcati 


-  53  — 


bfcljaj  —  brdo 


brbotal9,   «.   i)  bcr  Stottcrcr,  M.;  —   2)  bcr 

'l>lnubi'rcr,  M. 
brbotanje,    h.   i)   ha§    Spntbcin;    —    2)   ha?- 

^^loppcni. 
brbotati,    otam,  6čem,    vb.    hnpf.   i)  brobclu, 

fprubcin,  BlKr.;  —  2)  fcl)ttcll,  iinbcutlicf}  icbcri, 

Cig.,  C,    (ilas.;  —  ftammclu,    Valj.(Radj; 

fd)ttjd^cn,  plaubcrn,  C,  1';/.,   Trst. (Let.). 
brbotiti,  im,  vb.  pf.  =  brbutiti :  b.  koga,    C. 
brbotniti,  nem,  vb.  pf.  =  brbotiti,   C. 
brbotljivec,    vca,    m.    ber    Stammicr,     Valj. 

(Rad). 
brbra,  /.  i)  bOi?  ^tappermaill,   C;  ti  si  prava 

hrhTa.\jvihŠt.  —  2)  pl.  brbre, baž  8cf)narnvcr! 

in  bev  Crgel,   V.-Ci^. 
brbrač,  m.  bay  ^^lappcrniaul. 
brbralo,  n.  ba§  ''^slanpcrmaitl. 
brbranje,  n.  bn^-  '"^ilnppcni,  ha^  S^lua^cit. 
bfbrast,  adj.   plappcrliaft. 
brbrati,  am.  vb.  impf.  prubcin,   Cig.;  —  plap= 

pcrii,  )c^roat"ien. 
brbrav,  ava,  adj.  pfapper^aft,  Cig. 
brbravec,   vca,  m.  =  brbrač,  Diet.,  Cig. 
brbravost,  /.  bic  ''^piapper^afticifcit,  Cig. 
brbrfla,  /.  ba§  ^lappcrmaul,  Levst.fRok.). 
brbiiljek,  Ijka,  m.  bic  SSoffcrblaje,  C. 
brbulja, /.  bte  gcrnc  t)cvuinftbbert,  ^crumttiii{)[t,3/. 
brbunček,  čka,   m.  dem.  brbunek;    i)  bttiš  im 

5Sa)icr  aufftcigcnbe  Suftblažc^en ,   Cig.;   — 

2)  bie  ^siiftcl,  "^Štrek. 
brbunec,  nca,  m.  mozolec  na  obrazu,    C;  bie 

%Vi\{t[,  Štrek. 
brbunek,  nka.  m.  bie  aiiffteigetibe  SG3a[ferbIoie, 

Cig.,  C,  Valj.  (Rad). 
brbunkati,  am,  vb.  impf.  i*aute  Don  ficf)  gcben, 

ttiic  bcim  9(uffteigcn  con  SSafjerblnfcn,  Mur., 

Ci"-     C 
brbunkniti,    brbijnknem,    vb.  pf.  einen    Saut 

oon   ficf)   geben   tuic   beim   ?tuffteigen   emer 

SSoncrblafe,  M. 
brbušiti,  ušim,  vb.pf.  p(ump  bareiii  '\ai)xen,  plum= 

pen,  Lašče-Erj.fTorb.J. 
brbušt,  trt.  ein  9Jtcnic^,  bcr  fcbnetl  unb  plump 

barein,^ufa(]ren  pflegt,  Lašče-Erj.(Torb.). 
brbustati,  am,    vb.  pf.  =  brbunkati:    po  tre- 
buhu brbušta,   GBrda. 
brbuta,  /.  bie  8irpen  (9JJo(fcn)  »ott  ber  Suttcr= 

mt(d)  nad)  gejd)iebcnem  Šdfc,  V.-Cig. 
brbutiti,  utim,  vb,  pf.  =  telebiti :  ftO^ClI,  na  tla 

b.  koga,    Jsvkr.,  GBrda. 
brbutniti,  brbutnem,  vb.  pf.   =   brbutiti :   na 

ulici  sta  se  brbutnila,   GBrda. 
brc,  m.  ber  ©to§  mit  bem  %n^e,  M.;  —  ber 

(3to&  mit  gciponntem  5i"9ci^,  ^^i^'  ©c^neller, 

ber  3tieber,  Cig. 
brca,  /.  ber  StOB  mit  bem  5"f)C,  -W.,  C,  Kr. 
brcaj,    m.  bcr  Sto^   mit  bem  Sufee,    C;  na 

skakaj  in  brcaj  =  skakaje  in  brcaje,  Danj. 

fPosv.  p.). 
brcanje,  n.  ba#  Stolen  mit  bem  ^vS^t;  bae 

Sc^netlen  mit  bem  ^'"nfr. 
brcati,   am,  vb.  impf.  mit  bcm  f^u^e  ftofšen: 

krava  brca,  lcf)ldgt  auž;  otrok  v  zibeli   brca 

z  nogami;  —  njcgfdjnellen  (mit  bem  5i»9ci^'r 

Cig.,  Jan.,  Štrek. 


bfcljaj,  m.  ber  Sc^nefler,  ber  (^ip?\  Ja>i. 

brcniti,  brcnem,  vb.  pf.  einen  StoR  mit  bcm 
5uJ3C  geben;  če  pes  crkne,  ga  vsak  brcne, 
C;  —  au^)d)(agen,  Cig.,  Jan.,  M.;  krava 
me  je  brcnila.  Št.;  —einen  ®d)ne[Ier  mit  bem 
(^ingcr  geben:  koga  v  nos.  b.,  jomanbcm  einen 
9f afcnfticber  geben,  Cig.,  Jan. ;  —  mcgjdjnellen, 
Štrek. 

brcanja,  /.  brčanjo  biti,  nuf  bcr  Jrommel 
mirbcln,  Mur.;  —  prim.  brcati. 

brcati,  im,  vb.  impf.  mnrren:  b.  v  koga,  C; 
brbf)neti.  roirbcin:  bobniča  brci.  Jam.,  Mur.; 
jummen:  čebela,  hrošč  brci,  C;  ranfc^en: 
gizdava  gre  in  brci,  C;  —  fd)mirrenb  flicgcn: 
Košek  v  gorice  brci,  Npes.-Vra-y. ;  —  prim. 
vrčati. 

bfček,  čka,  w.  dem.  2.  brk;  ber  ^Tcifet,  Go- 
riška ok.-Erj.  (Torb.). 

brdak,  dka,  adj.  =:  brdek,  Goriš.-Vrt.,  Ben.- 
Mik. 

brdar,  rja,  m.  ber  ^ebcrblattmad^er,  Mur.,  Cig. 

bfdast,  adj.  ^iigelid^t,  bergig,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
C,  Mik. 

brdat,  ata,  adj.  bergig,  Mur.,  C. 

brdavs,  m.  bcr  Ck"obian,  Z. 

brdavski,  adj.  grob:  sina  Filipa  je  imenoval 
po  brdavsko  kmetsko  Lipeta,  Jure. 

brdavsniti,  davsnem,  vb.  pf.  nnjanft  ftojjcn, 
M.;  mcgidjieubern,  Štrek. 

bfdce,  n.  dem.  brdo;  i)  fleiner  §'^9''^»  Cig., 
Jan.,  C;  —  2)  ba§  Stiidljolj,  moriibcr  bie 
groben  ^agbne^e  gcftridt  roerben,  bie  9^ijd= 
bant,  V.-Čig. 

bfdek,  dka,  adj.  i)  ftattlic^,  I)iibid),  fdjmnd, 
C,  \avr.(Let.);  —  2)  ftarf,  id}nell,  C;  — 
3)  aufgeiuccft,  flei^ig,  bran,  C,  Gorjani-Erj. 
(Torb.j;  —  nav.  brhek. 

bfden,  dna,  adj.  l^iigelig:  b.  svet,  Zv. 

bfdiga,  /.  neka  psovka,  C,  Sv.  Peter  pri  Ma- 
riboru-Pjk.(Crt.);  —  prim.  berdig^a. 

brdina,  /.  =  brdnina,   Cig. 

brdit,  adj.  =  bridit,  fdjarf,  Rib.-Mik.;  nož  je 
brdit,  Z. 

brditi,  im,  vb.  impf.  =  briditi,  fpi|en,  |(f)drfen, 
luefecn,  C,  Z.,  Rib.-Mik. 

brdje,  n.  ha^  ^iigellanb,  baš  ^leingebirge,  C, 
Cig.  (T). 

brdkoba,  /.  =  brdkost,   Cig.,  C. 

brdkost,  /.  bie  Statttidjfeit,  bie  Sauberteit; 
—  bie  ^urtigfeit,  C. 

brdkota,  /.  =  brdkost. 

brdnik,  m.  ein  ttorfpringcnber  Stein,  C. 

brdnina,  /.  baž  33crgl)eu,  Cig.,  C. 

bfdnja,  /.  'i)a§'  33ergmo^tt)erIeit)  (arnica  mon- 
tana),   Cig.,  Tuš.(R.). 

brdo,  71.  i)  ber  §iige(,  bie  5(n^o^e;  veseli  ga 
pisano  brdo,  Jurč.;  pl.  brda,  bie  .S3itgcl= 
gegenb,  Cig.,  Jes.;  —  "taž  S^orgebirge,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Valj.{Radj;—  2)  ber  SBcbcrfamm, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  C.  Hip.(Orb.),  Kr.;  oba 
sta  na  eno  brdo  tkana,  bcibc  finb  uon  glei= 
d)em  Sf;arafter,  Z.;  brez  mendranja  ne  zleze 
tkalcu  platno  na  brdo,  Jan.(Slovn.);  —  3) 
pl.  brda,  stroj,  s  katerim  se  vrvi  pletejo, 
SlGor. 


brdokva  —  bregoviten 


54  — 


brcg9vje  —  breme 


brdokva,  /.  bcr  Solat  (lactuca),    Valj. (Rad). 

brdovit,  adj.  l)UC^olicid),  bcrfltg,  Jan.,  Cig.fT.J, 
C;  brdovita  krajina,  LjZv. 

brdovita,  /.   C. ,  pogl.  dobrovita. 

breber,  bra,  m.  =  bober,  Habd.,  Miir.,  Cig.,  C. 

brebir,  rja,  m.  ber  Sc^ottcr,  Cig.,  Jan.,  C, 
Lcvst.fCcst.). 

brebirišče,  n.  "baž  StctngeroHc,  C;  bcrSd)Ottcr> 
^aiifrn,  Levst.fCest.J,  Xoi: 

brebirnast,  adj.  jd)ottcrig,  Rib.-Mik. 

brfcati,  am,  vb.  impf.  mit  ®locfen  jjpielen,  C; 
=  brenčati,  Čniiče (Goriš.) ;  —  prim.  bren- 
čati. 

br^celj,  clja,  tn.  =  brencclj.  Diet.,  C,  Hip. 
(Orb,). 

breckati  se,  -a  se,  vb.  impf.  brecka  se,  bcr 
ilJorgcn  biimmcrt,  Rei.-C;  —  prim.  stsl. 
brčzg-L,  'JJiDrgcnbainmerunci. 

breča,  /,  bcr  Saumjaft,  C;  pos.  ba#  Sir)c^en= 
ped),    C;    —   prim.  I.  brežiti    2). 

br^čati,  im,  vb.  impf.  )d)rcien,  feifcn,  flaffen, 
Cig,,  C;  živina  breči,  kadar  je  prestrašena 
ali  lačna  ter  se  hoče  gospodarju  ali  pastirju 
potožiti,  otrok  breči,  Ljutomer  -  Pop . ;  žaba 
breči,  ogr.-Let.,  Sl\.;  jummcn:  muha  breči, 
C ;  tonen :  zato  breči  moje  srce,  kakor  harfa, 
Dalm.;  —  prim.  brenčati. 

breče,  eta,  m.  bcr  fttaffer,  'Haž  ^iinbc^en, 
Cig.,  C. 

brečka,  /.  =  breča,    C. 

bredenje,  n.  bn§  SSaten. 

brednja,  /.  haž  SBatCit,   Cig. 

bredusati,  am,  vb.  impf.  im  .Qott)C   tuatcn,   C. 

breg,  m.  i)  haž  Ufcr;  morski  b.,  ia^^  9JUYre§= 
ufcr;  proti  bregu,  laiibiuditž;  —  2)  bcr  ^crc]= 
ablianfl ;  v  breg  iti,  bcrcinit  flcfjcn;  hud  breg, 
ftarte  ©tcicjung;  po  brcgeh,  an  5(bt)an9cn, 
Polj.;  —  3)  ein  (mafeicjer)  Scrg;  bregovi 
in  doline;  —  izpod  brega  gledati  koga,  jc= 
manben  mit  fd)cclcii  9(ugfn  anfcljcn,  Slom.; 
—  stara  brž  vidi,  kaj  ima  baba  za  bregom 
(tt)a§  fiir  ein  99cbcn!cu  ba§  2Beib  Ijabc),  Lcvst. 
(Zb.jp.). 

bregača,  /.  baž  .'piigelc^en,  unbcbcutcnbcr  53crn, 

.^/.,  C;    krt  napravi    na    dan    tristo  brcgač, 

."it.- Valj.  (Rad). 
brčgar,    rja,   m.  bcr  Ufcrbc»DOt)llcr,  y^gD.;   — 

2)  ber  .'piiflclbciuofjncr,  Z. 
bregast,  adj.  bcrflifl,    C 
brcgat,  ata,  adj.  bcrgtg,   Cig. 
bregfsar,  arja,  m.  kdor  bregeše  nosi,  .*?/. 
breg^še,  /.  pl.  =  brageše,    bic  .'Ooicil,    .^fcg. , 

Ala.s.,  Dalm.,  r^/i.SV. ;  bic  uiigcfarbtcii  iiiiiiicii' 

^ojcn,    bic    llntcrt)ofcn,    Mur.,    Cig.,    .Jan.; 

spodnje  hlače,   ali,    ker   Beli    Kranjci  po  leti 

nosijo  samo  bregeše,    toliko    kakor:    hlače, 

lilKr.;  —   prim.  bragese. 
brcg9Šnica,  /.  polovica  breges,  Mur. 
hr^gniti,  hregnem,  )'i>.  ;i/.  oilflcilri)tCtl :  soince 

brcgne  skozi   oblake.    Trst. (Let.) ;  —    prim. 

breckati  se,  brezeti. 
br9govina,  /.  batf  Ufcrflcbict,  Cig. 
brpgovit,  adj.   i)  fiiftenrcid),  Cig. (T.);  —  2) 

bcrgig,  Jan. 
bregoviten,  tna,  adj.  =:  brcgovit  2),  Jan. 


breggvje,  n.  coll.  bie  95erge;  b.  in  dolje,  SSerge 
unb  J^alcr,  C 

breg9vnica,  /.  bie  Uferi'c^«olbe  (hirundo  ri- 
paria),   Cig. 

bregulja,  /.  =  bregovnica,  Mur.,  Cig.,  Kr.- 
Valj.(Rad),  Erj.(Rok.j. 

bregušar,  rja,  m.  kdor  breguše  nosi ,  Pjk. 
(Črt.),  vihŠt. 

breguše,  f.pl.  =  brageše,  bregeše,  SlGor.-C; 
—  kratke  hlače  tržaških  okoličanov,  Edinost. 

bregušnica,  /.  =  bregcšnica,  Jan. 

breh,  brčha,  m.  =  breha,   C. 

brfha,  /.  bcr  Slcud)I)uften,  C 

bruhati,  brčham,  brešem,  vb.  impf.  feudjeitb 
f)llftcn;  tudi:  brehati,  am,  Rof.-Kres. 

brehav,  ava,  adj.  tjiiftcinb,   C. 

brehavec,  vca,  m.  človek,  kateri  vedno  breha 
in  kašlja,   Cemšcnik  (Gor.). 

brfhavt,  m.  =  brehavec.  Mik. 

brehetati,  am,  vb.  impf.  =  brehati,   C 

brehetav,  ava,  adj.  =  brehav. 

brehljav,  ava,  adj.  !^ei)er,   C. 

brehutati,  tam,  čem,  vb.  impf.  !^uften,  (pos.  o 
konjih),    C. 

brej,  m.  =^  tolmun,  oton  (globočina  v  vodi), 
GBrda-Erj.(Torb);  —  prim.  berij,  berig. 

breja,  adj.  trad)tig;  jezen  kakor  breja  mačka,  5^ 

brejatva,  /.  =  brejenje,  Nov.-C. 

brejati,  am,  =  brejiti,  Mur. 

brejenje,  n.  bos  2^rad)tigniad)cn,   Cig. 

brejiti,  im,  vb.  impf.  trdd)tig  mad)cii,  Diet., 
Jam.,  Cig.,  Jan.,  C;  b.  se,  trdcf)tig  »netben, 
Jam.,  Cig.;  —  2)  anfiillen:  gospoda  breje 
si  žepe,  Sl\. 

brejost,  /.  bic  2rdrf)tigfcit,  Cig..  C. 

i.brek,  eka,  m.  bcr  ^agM)linb,  C,  .S'i'.  Peter 
(Xotr.),  Erj.(Torb.);  —   iz   it.   bracco. 

2.  brfk,  m.  bcr  Slfcbcerbaum  (sorbus  tormi- 
nalis),   C,  Tuš.(R.). 

br^ka,  /.  bcr  Glfcbccrboum  (sorbus  sp.),  Tolm.- 
Erj.(Torb.);  bie  SRcIjlbirne  (sorbus  aria), 
Medv.  (Rok.). 

brfkanica,  /.  bic  ®artciicbcrcfd)e  (sorbus  do- 
mestica),   Gorjansko  na  Krasu- Erj.f  Torb.). 

brekaš,   m.   kozje  ime,    Tolm.-Krj.(Torb.). 

brskati,  kam,  čem,  vb.  impf.  fdjreien.  Trst. 
I  Let.);  —  prim.  brečati. 

brekinja,  /.  =  breka,   C;  —  tudi   hs. 

brvknica,  /.  =  breka,  Štrek. 

br^kovec,  vca, -m.  =  breka,   C  /. 

brekulja,  /.  1)  bcr  Wcl)lbaum  (sorbus  aria), 
Cepovan (Goriš. )-Erj.( Torb.);  b'e  ^-rild)!  bc* 
(5ljcbccrbaumc<J,  bic  'iHtlat^bccrc,  ./an.,  Tuš.(R.). 

bremce,  n.  Bes.  pogl.  bremeneč;  (prim.  tudi: 
bremec,  fo  uicl  iiiait  lUMt  ciiicr  Sad)c  in  ciiicn 
obcr  bcibc  9lrmc  iicl)iiicii  fanii,  /il.-Jam. 
I  Rok. I,   nam.  bremce). 

breme,  -mena,  n.  \)  bic  "i^iirtc,  bic  ilnft,  bic  flc- 
tvtigcit  uurb;  —  bcr  '-l^nllcii,  bcr  'i^imb:  b. 
papirja,  dračja,  Cig.;  bcr  HHdlucrbaflcit, 
Cig.,  C.;  —  v  breme  so  se  prijeli  =  okle- 
nili so  se  drug  drugega.  Kranjska  Gora- 
/).S'i>. ;  —  2)  bic  X!cii>c*Jbitrbc,  Cig.;  —  v  ve- 
likem bremenu,  ljcidi)d)loaugcv,  .\otr.-Cig. ; 
—  3)  bic  ijaft  (rig.);  državljanska  bremena, 


bremenat  —  brenketati 


—  55  — 


br^nklja  —  brest 


burflcrlid)e   Saftcn,    Jan. ;    občinsko   breme, 

bic  Wcinoini?cla|'t,   <"-'/>. ;   stvarno  breme,   bie 

Sicnllaft,  DZ. ;  bic  !i^cid)liicrbc,  Cif^.,  Jan.,  M. 
bremenat,  ata,  adj.  i)  laftcitb,  )d)llicv:  breme- 

nata  teža,    C;   —    2)   fd)lliatU3cr:  bremenata 

razuzdanka,  Levst.fLjZi'.). 
bremfnce,    n.  dem.  breme,    tlcilic  i.'aft,   3/.; 

(bremcnce,    Valj.jRadj^. 
bremenilen,  ina,  ^iV;'.  ^claftungž=-:  bremenilnc 

pravice,  DZ. 
bremenit,    adj.    \)  \i)\vit,    Cig.;    b.  klas,   C, 

Ravn.:  —  2)  idjluaiiiicr,  ,U. 
bremfnjak,  m.  grofjcr  9iudcutorb,  3/. 
bremenski,    adj.  iiaftctt^:   b.  list,  ba'3  lCaften= 

blatt,  DZ.;  bremenska  pravica,  ta^  iia^tred}!, 

CiiT. 
bremfnstvo,  u.  bcr  iia^teu^tailb:  staro  b.,  DZ. 
brenbice,  /.  pl.,  Jan. ;  pogl.  brnbice. 
brfncati,  am,  i'b.  impf.  bie  (^euerglocfc  (auten, 

C,  GBvda;  —  prim.  brenkati. 

1.  br^ncelj,  clja,  m.  koš,  v  katerem  nosijo 
listje,  seno  itd.,  Kojsko (Goriš. )-Erj. (Torb.); 
—  kor.  brenk-.  brek-,  fdirucflen  ,  Erj.(Torb.J. 

2.  br^ncelj,  clja,  m.  bie  iBvcmje  (tabanus);  go- 
veji b.  (tabanus  bovinus),  Erj.  (Z.);  —  prim. 
brenčati. 

brenčalo,  n.  ber  ."Sreifel,  Cig. 

brenčanje,  n.  haž  Siimmcn,  ba§  ®d)mtrrcn. 

brenčati,    im,    vb.    impf.  fummm:    muha    mi 

brenči  okoloušes;  fdjUUVfeu:  kolovrat  brenči ; 

tonen  (o  strunah). 
brenčav,  a\a,  adj.  fuminciib,  jdinurreiib,  Cig. 
brenčava,    f.    orodje    za    brenčanje,    Levst. 

fZb.  sp.J.  ' 
brfnček,  čka,  m.  bcr  S^ietfel,   Cig. 
brfnčica, /.  dem.  2.  brenka,  baž  SBcinfčiflc^en, 

.\ftir. 

1.  brenk,  brenka,  m.  bcr  Saitentlang,  bcr 
Slimpcrlaut ;  —  ba^  @)c!Urre:  brenk  oklo- 
pov  s\etlih,  Lcvst.fZb.  sp.J. 

2.  brf nk,   m.  neka  trta  (=  zelenika?),  Št. 
i.brfnka, /.  bie  9JJauItrommeI,  Cig.,  Mik. 

2.  brfnka,  /.  i)  bav  SScinfaj^,  Mur.,  C;  — 
2)  =  breka,  Medv.( Rok. j ;  —  ■:()  neka  hruška, 

Šebrelje (Goriš.)  -  Erj.  (Torb.) ;    —  prim.    i. 

brencelj. 
brenkač,  m.  1)  bcr  .^(impercr,   Cig.;  —  2)  ber 

bie  aufgcacferteit  Srbflumpen  jerfdjlacjt,  AV.- 

Valj.(Rad). 
brfnkavEc,  vca,  m.  bcr  .ftlimpcrer,  Cig.,  Jan. 
brenkalo,  n.  ba§  Šlimpenoerf,   Cig. 
brfnkanje,  n.  ba§  ^difc^logcn  oon  Šaiteit,  baš 

©ctlimpcr. 
brfnkati,  am,  vb.  impf .   il  Saitcn  anft^Iagcn, 

auf  einem  SaitcninUrttment  ipielen;  na  citre 

b.,    Cig.;    flimpern,     Cig.;  —  2)   b.  volno, 

bie  5SotIc  fadjcn,  Z.,  Gor. 
brfnkelj,    kija,    m.    i)    bic   Sliit:^e   \itž  ^iv.]^- 

bauiitcž,  bes  ilaftaiuenbaumc§,  Nov.-C;  — 

2 J  bcr  ©locfenfdjtuengcl,  Z.;  —  3)  ber  2Biber= 

^afert,    V. -Cig.;  —  prim.  brankelj. 
brenket,  čta,  m.  \iQ.i  ©eflimper,  \iQ.i  ©eflirre, 

C;  ber  .tlingtlang,  Cig. 
brenketati,    etam,  ečem,    vb.  impf.  tlimpcm, 

flirren,  C. 


brfnklja,  /.  čine  %.xi  £reifel,  Gor. 

brenkljač,  w.  bcr  Sliiiipcrer,  Jan.;  bcr  .'Qarfen= 
fpicler,  C. 

brenkljanje,  n.  ba§  Saiteiijpiel,  ba§  ®ef(tmpcr, 
Jan. 

brenkljati,  am,  vb.  impf.  i)  eiit  Saitcninftru* 
ment  fpicien,  tlimpcrM,  Jam.,  Jan.;  —  2) 
b.  volno,  bic  SBoIIe  fad^cn,  Z.;  —  2)  bren- 
kljati, =  klenkati,  zvončkati,   GBrda. 

br^nkniti,  brcnknem,  vb.  pf.  cincit  SaiteiltDU 
ober  cinen  flirrcnben  Joii  l}eroorbciiigeu  obcr 
non  fid)  ocbcn,  Jam.,  Z.;  ob  sabljo  brenk- 
niti,  Let. 

brenkot,  ota,  m.  =  brenket,  Jan. 

brenketati,  otam,  gčem,  vb.  impf.  ==  bren- 
ketati, Bes. 

br?nkov^Ec,  vca,  m.  i)  bcr  (SIjebeerbaum 
(sorbus  torminalis),  Ja«.,  C;  tudi :  ber  9JfcI)l> 
bcerbaiim  (sorbus  aria),  C. ;  —  2)  einc  9(rt 
9}ebe,  C;   —   prim.   2.  brenk  in   2.  brek. 

brfnta,  /.  ciu  nod)  obcit  breitercs  ©eiafj,  liai 
o.u\  bem  9iiirfcn  gctragctt  tuirb,  bie  'Šutte; 
v  hrentah  grozdje  iz  vinograda  nosijo  v  kad, 
Hip.(Orb.);  —  prim.  it.  brenta,  nem.  bic 
58rente,  Mik.  (Et.). 

brentač,  m.  i )  ber  93uttentrogcr,  C,  Dol. ;  — 
2)  =  brenta,  Ip.-Mik.;  flcinc  'iButte,  C; 
majhna,  lesena  posoda,  taka  kakor  golida, 
samo  da  nima  luknje  v  uhu,  Kras  -  Erj. 
(Torb.). 

brentača,  /.  bie  53utte,   Cig. 

brentačiti,  ačim,  vb.  impf.  93uttentragcr  feitt 
(in  ber  SBcinlcfc),  Dol. 

brentar,  rja,  m.  bcr  23uttentrager  (in  ber  SBein- 
lefc),   Cig.,  Št.;  brentar,  Dol. 

brentaša,  /.  zgoraj  zaprta  brenta,  jv:;hSt. 

brfntica,  /.  dem.  brenta;  tleine  33utte. 

brentnjak,  m.  baio  'iButtengeftcU,  C. 

bresa,  /.  živa  bresa,  bcr  fciftc  ^^onncrftag, 
Pivka-Cig.,  C,  Gor.-Erj.(Torb.) ;  kos  mesa 
pa  bokal  vina,  pa  je  živa  bresa.  Z.;  —  iz 
it.  giovcdi  grds^o,  Erj.(Torb.).  Let.  1880,  21S. 

bresk,  »i.  bic  SJforgcnbammcrung,  Re^.-C; 
—  prim.  stsl.  brezgi.. 

1.  breskev,  kve,/.  bcr  ^firfic^baum,  bie  ^^Jfirfic^ 
(amvgdalus  persica). 

2.  breskev,  kve,  /.  =  broskva:  zelen  kakor 
breskev,   GBrda. 

breskevca,  /.  dem.  breskev. 

breskev,  adj.  ^!Jifirfi(^- ;  breskova  koščica,  bcr 

iJfivfidjtcrn. 
breskovEc,   vca,   w.  1)  bcr  ^^pfirfic^brantroein, 

Cig.;  —  2)  bcr  ^$fiH"id)apfel,  C. 
breskovnica,  /.  i)  bcr  ^fir)"id)moft,  Mur.;  — 

ber  $firfid)branttt)ein,  Mur.;  —  2)  bie  ®arten= 

balfatnine  (balsaminahortensis),  Erj. (Rok.). 
breskva,  /.  =  breskev. 
breskvica,/.  detn.  i)  breskva;  —  2)  bie  ®arten= 

balfantine  (balsamina  hortensis),  C.,jv\hŠt.- 

Erj.(Torb.). 

1.  brest,  m.  bic  j^elbulme,  ber  Stiifter  (ulmus 
campestris),  Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Tuš. 
(R.),  SlGor. 

2.  brest,  m.  bie  SSaljjett,  Cig.,  Valj.  (Rad);  — 
nam.  mrest. 


br?st  —  brezbojen 


56 


brezb9Štv9  —  brezdežf ven 


brf  st,  ?,  /.  bie  ^urt,  C. 

brestek,  tka,  m.  =--  brestič,  .\fur. 

bresti,  brčdem.  vb.  impf.  loafcn;  vodo  bresti, 
burci)'^  3S?ancr  »raten;  blato  b.  do  kolen, 
Erj.fl^b.  sp.):  po  vodi  bresti,  C;  ladija 
globoko  brede,  bae  Sd)ift  iicl)t  tief,  Cig.; 
kolesa  bredejo,  t)er)intett  ticf  in  bfn  ^oii), 
Kr. ;  —  zelo  brede  in  globi ,  c§  ift  licfer 
Sotf),  Svet.  (Rok.). 

brestič,  iča,  m.  dem.  i.  brest;  fleiltc  lUtnc,  Z. 

brestika, /.  i)  cinc  5lrt  3iu[tcr,  mit  tleincrcm 
iiaub  uiib  glattcrcr  JRinbe,  C;  —  2)  eine 
9lrt  SScibc,   C.;—  3)  neka  goba,  Erj.fRok.). 

brestiti  se,  i'm  se,  vb.  impf.  brun[tcn,  fid)  be» 
gatteil  (o  ribah),  O'^. ;  mačke  se  brestijo, 
BlKr.;  baljcn,   C/ir. ;  —   nam.  mrestiti  se. 

brestje,  n.  ber  Ulmeniimlb,  Guts.,  Cig. 

brestov,  acij.  U(men=. 

brestovina,  /.  bQ#  UImcjt{)pl,^,  Mur..  Cig.,  Jan. 

brest9vje,  n.  bcr  lUmmttJalb,  Gitts.,  Jam., 
Jan. 

brešec,  šca,  m.  =  bršljin,  ob  Ščavnici-C. 

brešek,  ška,  m.  ovčje  ime  (črna  ovca  z  belo 
liso),  Kanin-Erj. (Torb.). 

breška,  /.  črna  ovca  na  čelu  in  okolo  gobca 
bela,  Krn.-Erj.  (Torb,). 

breškast,  adj.  umazan  po  obrazu,  Vršno  (pod 
Krnom)-Erj.  (Torb.). 

brešnp,  n.  =  brašno,   Cig.,  Jan.,  Npes.-K. 

brfta,  /.   — -  brenta,   Cig.,  C,  Ip. 

brevir,  rja,  m.  duhovniški  molitvenik,  ba^ 
^rcoier;  b.  moliti. 

brez,   eza,  m.  =  breza,   Valj. (Rad). 

brez,  praep.  c.  gen.  o^nc;  brez  konca  in  kraja 
olinc  Gnbc,  inž  Uncnblicfic;  brez  skrbi,  unbc=^ 
jorcjt;  brez  tega,  abflcjcl)eu  bauon,  ol)nebiež; 
brez  malega,  tnit  fleringcr  ^,?(užnal)me:  brez 
malega  žive  Srbi  po  vaseh ,  \'avr.  (Let.) ; 
beinal)e,  Cig.;  =  brez  mala,  Jan.,  C;  brez 
tega  smo  lahko,  bož  fonncn  »Dir  Icid)t  cnt= 
bcf)rfn:  brez  kake  koli  bolezni,  D{)ne  irgcnb 
cinc  ,flranf[)Cit;  pomni:  brez  obene  izgovori, 
Kast.;  brez  obenega  grenkega  govorjenja. 
Kast.;  brez  nikder  nikogar  na  vsem  božjem 
svetu,  obtic  irgcnb  jcnianbcn  onf  bcr  nicitcn 
55?elt  SU  l)Qbcn,  Vrt.;  brez  nobene  pomoči, 
Ofjnc  alle  .ililfc,  Levst.(Sauk);  —brezi  (zaradi 
Magoglasja):  brezi  skrbi,  Levst.(Sl.  Sp.). 

brezapn9n,  adj.  ofjnc  ,^alf:  b.  zid,    ]'.-Cig. 

breza,  /.  i)  bic  ^irfc  (betula);  —  2)  br^za, 
^Jlamc  cincr  uicif^gcftrciftcn  kut)  obcr  ^^icgc, 
Cig..  M..  C.,  T()lm.-/:rj.(Tarb.),  Cv. 

br9zast,  adj.  bcr  $^irfo  dl)nlid):  brezasto  oko 
=  belo  oko,  /)ol.;  brezasto  gledati  ---  pi- 
sano gledati,  fdjccl  blicfen,  C»>r. ;  —  gcftrcift 
(o  govedi   in  kozah). 

brezbarven,  vna,  adj.  fnrblo^,  Cig.,  Jan.;  — 
nd)roniatiirf),  Cig.  (T.). 

brezbcs9den,  dna,  adj.  tuortlož,   Cig.,  Jan. 

brczbistven,  tvenn,  adj,  lucfcnlo«!,   Cig. 

brczhlaten,  tna,  adj.  jd)laniinlcis<,   Cig. 

brczbog,  boga,  adj,  gottlo*:  hčerka  brezbogn, 
S'pes.-Mik. 

brezbojen,  jna,  adj.  forblo*,  Jan. 


brezb9Štv9,  n.  ber  ?(tf)ci#mu§,   Cig.,  Jan.,  nk. 
brezbgzen,  žna,  adj.  gottlož;  atf)ei(tifc^. 
brezbpžec,  žca,  m.  =  brezbožnik,  Jan. 
brezb9zje,  n.  ber  9(tl)ci§mu#,  Cig.(T.J. 
brezb9Žnež,  m.  =  brezbožnik,   C. 
brezbOžnica,  /.  bie  OJottlofe ;  bie  3(tf)eiftin,  Cig. 
brezb9Žnik,  m.  ber  ®ottIoje;  ber  ^tt^eift,  Cig., 

Jan.,Cig.(T.). 
brezb9Žnost,  /.  bie  ©ottlofigfeit. 
brezbraden,  dna,  adj.   bartloji,   Cig. 
brezbramben,    bna,  adj.  it)ef)rlusi,  M. 
brezbrežen,  žna,  adj.  ufcrioe!,   Cig. 
brezbrižen,  žna,  adj.  =  brezskrben,  Jan, 
brezcen,  adj.  njertlož,   Zora. 
brezcenost,  /.  3Ser;lo|igfcit,  Cig.  (T.). 
brezcesten,    tna,  adj.   [trafscniož,  unroegfam, 

Jan. 
brezceven,  vna,  adj.  brezcevne  rastline,  3eIIen= 

pilanjon,  Cig.  (T.). 
brezc^vnica,  /.  bie  3»'Hcnpflan,^e,  Cig.(T.j. 
brezc9len,  Ina,  adj.  ^ollfrei,   Cig.,  Jan. 
brezc9lnost,  /.  bic  3oHfrcil)Cit,  Cig.,  Jan.,  DZ. 
brezcveten,  tna,  adj.  bliit{)cnl05,  frDptoganiifd), 

Cig.,  Jan. 
brezcvetje,  n.  bie  ^rl)ptogamie  (bot.),  Cig. 
brezčasten,  tna,  adj.  cl)rlOž,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
brezčastnost,  /.  bic  (Sljrlpfigfeit,  Mur. 
brezčisein,    (slen),    selna,  adj.  ^aljlloš:    brez- 

čiselne  zmote,  Erj.(Torb,). 
brezčuten,    tna,    adj.  cnipfinbungjt0'3,    Cig., 

Jan.,  nk.;  flcfiiijUO'?,  inbolcnt,  Cig.,  Jan.,  nk. 
brezčutje,  n.  bie  (i)efiil}llofigteit,  Cig. (T.);  bie 

'Jlpatljic,  Jan. 
brezčutnost,  /.  bie  6mpfinbung#Iongfeit,  Cig., 

Jan.,  nk.;  bie  OJcfiitlUongtcit,   Cig-,  Jan.,  nk. 
brezčiivstvenost,    f.   bic   C^cfiil)llD|igfeit ,    bic 

"^(patliic,  Cig. (T.)'. 
brezdanji,  adj.  grunblož,    bobenlož,   C,  nk.; 

brezdanje     brezno,     Zv.;    brezdanja    voda, 

Greg.  ^ 
brezdedičen,  čna,  oI)nc  (Srbcn,  .Ai«. 
brezdekn,  hia,  adj.  \nn\(\c\,  nnboid)aftigt,  Mur.. 

Cig.,    Jan.;    brezdelni    dan,    bcr    ^vcrialtug, 

Cig. 
brezdelica, /.  bic  WufiC,  Cig.  (T.),  Erj.(Som.). 
brezdelje,  n.  bcr  iVJiifiiggnng,   (^ig.;   bie  lln= 

tl)iitigrcit,  bic  "iHijiiuitat^   Cig. (T.);  —  stsl. 
brezdeinik,   m.  ber  "JJiiijjiggdnger,   Guts. ;  — 

bcr  ^-cicrgcjcll,  Cig. 
brezdelnost,  /.  bic  ^^IrbcitiJloHgfcit,  bcr  llJiifjig- 

gnng,    bic   Untl)iitigfcit,    .U»r.,    Cig.,  Jan.; 

brezdelnost  je  mati  vseli  pregreh,  bcr  liOiiijjig- 

gong  ift  nllcr  iinftcr  'Jlnfang,  Cig. 
brezden,   dna,  m.  bcr  ''.'Ibgrunb,  I'>ict.,  Mur.; 

(nav.  brezen);  iz  jame  v   brezden    (brezen), 

a\\i  bcin  ""Mfc^tn  in  bic  Ininfe,  Met. 
brczdeten,   tna,  adj.  finbcrl0>>,   Cig.,  Jan.,   C. 
brczdeti,   i,   vb.  impf.  -  .   brezeti,   Dol.-Mik. 
brezdetnica,  /.  bic  Miubcrlofc,   Cig. 
brczdetnik,   m.  bcr  .Slinbcrloic,   Cig. 
brczdetnost,  /.  bic  ,Uinbcrlo|igfcit,  Cig. 
brczdežvien,  Ina,  adj.  liinbcrlO)?,  .U. 
brezdcžen,  žna,   adj.,    Cig. (T.);  pogl.  brez- 

de^even. 
brezdcž^vcn,  vna,  adj.  rcgenfrci,  Jan. 


brezdnica  —  brezimen 


57  — 


brezimen  —  breztnadežnost 


brezdnica,  /  bcr  Sumpf,  VčT. 

brezdnina,  /.  =  brczdno:    A   srce   človeško 

je  brezi-inina,  Levst.(Zb.  sp.J. 
brezdnp,   n.  =  brezden;  pije  kakor  bi  vlival 

v  brezdno,  ev  fauft  liuc  cill  iiod),  Cijj;.;  (nav. 

brezno). 
brezdomen,  mna,  aJj.  t}cimatlp^,  Jan. 
brezdomgven,    vna,  aJj.  I)cimattDš:  brezdo- 

movni  ljudje,  Lev st.( Sank). 
brezdomovinec,  nca,    hi.    bcr  i^atcifonb^Iofe, 

SIS. 
brezdomovinski,  adj.  imtcvlanb^lo^,  SIN. 
brezduh,    diiha,    adj.  tjciftlož:  Njih  brezduho 

je  glasilo,  Levst.fZb.  sp.J. 
brezduren,  rna,  adj.  tf)urlo§  (-dveren,   C/^.). 
brezdušen,  šna,  adj.  ftcrjtož,  gefiiljncši,  Mur., 

Cig.i  .Jan.,  Vrt.;  zanikamo  in  brezdušno  iz- 
polnjevati dolžnosti,  LjZv.;  gemiU^lož,  Cig. 

(T.j;   -   hs.     • 
brezdušnica,  /.  bie  (ycfitf)IlDJe,  Mur. 
brezdušnik,   m.  bcr  .s^crjlofc ,   bcr  ©cfiUjIloic, 

Mur..   Cig.,   Valj.fRadJ;    —   bcr   '!Poicit)id}t, 

Meg.,  Diet.,  Krelj. 
brezdušnost,  /.  bie  .^cr,^Ioftgfcit,  Mur.,  Jan. 
brezec,   zca,    m.  etit   gcflrciftcr  Dd}§,    Lašče- 

Levst.fM.J,  Valj.fRadJ ;  ein  gcftreiftcši  fci)ccfigc# 

<Pferb,  Cig. 

1.  brezen,  zna,  m.  =  i)  brezden;  —  2)  eitie 
feiir  ticfe  ®te[Ic  im  SBaffcr,  Kojsko  (Goriš.). 

2.  brezen,  zna,  m.  bcr  iihntat  9Jf iirj ,  Meg., 
Zil.-Jarn.fRok.J;  kar  v  breznu  zraste,  april 
pobrije,  Guts.;  — tudi:  ber  §IpriI.  Remšnik 
(St.J;  „ kadar  uže  breza  teče",  C;  brezen 
vsako  uro  je^en,  C;  ali:  brezen  je  deset- 
krat na  dan  jezen,  Št.-Cig.;  —  2)  bie  33runft 
(ber.tafecn),  Cig.,  C;  —  haž  ©chcrjcn  (iiaufcn 
u.  Sd)reicn)  ber  f  inber,  M.,  C. 

brezeti,  1,  vb.  impf.  brezi,  e§  tuirb  2^ng,  DoL- 

Mik.;  solnce    za    goro  brezi,  Mik.(Et.J;  — 

prim.  breckati. 
brezgiben,  bna,  adj.  bcUiegung^'Io§,   Cig. 
brezgibnost,  /.  bie  'iBelticgungglofigfcit,   Cig. 
brezgizdnost,  /.  bie  ^^runflDligfcit,   Cig. 
brezglasen,  sna,  adj.  lautlOiS,   Cig.,  Jan. 
brezglasnost,  /.  bie  Sautlofigfcit,   Cig.,  Jan. 
brezglav,  glava,  adj.  fppfloc-,  Jan. 
brezglavec,  vca,  m.  bei'  ftopflDJe,   Cig.,  Jan.; 

brezglave!,  topilofe  Jfjicrc  (zool.),  Cig. (T.J. 
brezglaven,  vna,  adj.  fopfloS,  Jan.,  Cig.  nk. 
brezglavnost,  /.  bie  Sopflofigfcit,  Jan.,  Cig.; 

nk.;  —  bie  Ungele^vigfeit,  M. 
brezgrešen,  šna,  adj.  fiinbenlož,  Mur. 
brezgrešnost,  /.  bie  Siinbcnlofigfcit,  Mur. 
brezguben,  bna,  adj.  falteiilo«,   Cig.,  Jan. 
brezhiben,  bna,  adj.  tQbeUo#,  fc{)Icrl05,   Šol., 

Jan. 
brezhlačen,  čna,  adj.  ^oieiltol,   Cig. 
brezhlačnež,   m.  =  brezhlačnik,    Cig. 
brezhlačnik,  m.  bcr  Cl)uet)o)e,  ber  'sBarlcnbcr, 

Cig. 
brezica,  /.  dem.  breza,  haž  ^irtc^cn. 
brezič,   iča,   m.  jimge  "'^irfc,  Mur. 
brezimen,  adj.  ungenaniit,  anom}m,  Cig.,  Jan., 

Cig. (T.J;  brezimen,  \'rt.;  brezimeni  svetnik. 


Le\'xt.{Zb.  sp.J;  brezimena  nedelja,  bcr  brtttc 

Soiiiitag  in  ber  j^aftcn,  M. 
brezimen,  mna,  adj.,  Jan.,  nk.,  pogl.  brezimen. 
brezimfnec,  nca,  m,  =  brezimenik,  Jan. 
brezimfnež,  m.  =  brezimenik,   C. 
brezimfnič,   m.   =  brezimenik,  Jan. 
brezimfnik,   m.  bcr  5(noni)mu^,  M.,  Cig. (T.J. 
brezimenjak,   m.  =  brezimenik,   C. 
brezimfnost,  /.  bie  9inom)mitat,  C. 
brezimf novic,    m.    bcr    5lnont)mu§,    Navr. 

(Spom.J. 
brezimfnt^ki,  adj.  =^  brezimen,   Cig. 
brezimen stvo,  n.  bie  5(no;U)mitat,  Cig.(T.J. 
brezinje,   n.   =  brezje,   C. 
breziti  se,  im  se,  vb.  inipf.b\:nn\kn  (o  mačkah), 

Cig.,  Jan.;   —  prim.  2.  brezen   2). 
brezizrazit,  adj.  aui^bnuf^Io^,  Zv. 
brezje,  n.  ber  33irteutDaIb. 
brezjezičnik,  m.  ber  gt-^^fjungler,  Cig. 
brezjiče,  n.  dem.  brezje;   jintgcr  ^^irfeninalb, 

Mur.,  Cig.;  \'ečkrat  grem  jaz  v  bukovje,   V 

hojčje,    hrastje,  brezjiče,    Danj.  (Posv.  p.J. 
brezklasen,  sna,  adj.  af)rcii[c^,   Cig.,  Jan. 
brezkljun,  kljuna,  «4;.  ungeidjiidbell,  Cig. (T.J. 
brezkončen,  čna,  adj.  cnblDŽ\  itncnb(id). 
brezkončnost,  /,  bie  ©nblofigtcit,  bie  Uncnb= 

lidjfeit. 
brezkoristen,  tna,  adj.  nu^los,  unerfprie^Iic^, 

Cig.,  Jan. 
brezkoristnost,  /.  bie  9hl^Iofig!eit,  Cig.,  Jan. 
brezkosten,  adj.  fiioc^cnlož,   Cig.,  Jan. 
brezk9Žen,  žna,  adj.  of)nc  ^paut,  M. 
brezkrajen,  jna,  adj.  grenjenlo^,   enbto^,  un= 

enblidi,  Jan.-Cig.(T.J,  C. 
brezkrajnost, /.  bie  Uncnbtid)fcit,  Cig. (T.J. 
brezkralje,    n.   bas    ^"'ci'!"^^"""'    (in   einem 

Ri.inigrcid)c),  Cig.(T.j. 
brezkrii,  ila,  adj.  fliigellosi,  Jan. 
brezkrilec,    ica,    m.    brezkrilci,    utigefliigcttc 

^niccten,  Cig.(T.J. 
brezkrilen,   Ina,  adj.  =  brezkrii,  Jan. 
brezkrušen,  šna,  adj.  brotlož,   Cig.,  Jan. 
brezkrven,  vna,  adj.  bhitlož,   Cig.,  Jan. 
brezkrv'nat,  adj.  =  brezkrven,  Jan. 
brezkfvnost,  /.  bie  33lut(Dfitjfeit,  bie  ^tuainie, 

Cig.,  Jan.,  M. 
brezkužen,  žna,  adj.  fendjcnlo:?,  M. 
brezkvaren,  rna,  adj.  fd)abl0'-',  Jan. 
brezkvarnost,  /.  bie  (2d)ab!D|igteit,   Cig. 
brezkvasen,  sna,  adj.  uitgciduert,   Cig.,  Jan. 
brezličen,    čna,    adj.    amorpi),    Cig.(T.J,   C, 

.Sen.(Fii.J. 
brezličje,  n.  bie  ?vi-''i"iidciigfeit,  Cig. (T.J. 
brezličnost,  f.  bie  (Vormlofigfeit,  Cig.  (T.J. 
brezlik,   lika,  adj.  geftaltlol ,    Cig.(T.J,  Erj. 

(Min.J,    Sen.(Fii.J. 
brezlisten,  tna,  adj.  blattfc^,   Cig.,  Jan. 
brezljuden,  dna,  adj.  menjc^enlccr,  Jan.;  ent- 

ubltert,  Cig.  (T.J. 
brezljudnost,  /.  ber  SSolfžmangel,  Cig. 
brezmadežen,  žna,    adj.  fledcnlož,   marfcllo^, 

Mur.,    Cig.,   Jan.,    nk.;    brezmadežno    ve- 
denje, tabelloie  '»Jdiffiibning,  DZ. 
brezmadežnost,  /.  bie  ©fadcllofigteit,  bie  Un= 

betlcdtt}cit,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 


brezmarjc  —  brezobziren 


—  58 


brezobzirnost  —  brezpl9d(.n 


brezmarjc,  «,  bie  Sorglpfiflfcit,  C. 
brezmateren,  rna,  adj.  niuttcrlO'?,   Cig. 
brczmatičen,  čna,  adj.  tticiierlc^,   Cig. 
brezmatičnik,     m.    cin     trciferloicr    58ienen= 

icftipttrtn,  C. 
brezmec,  meča,  m.,  Mur..  Mik.;  pogl.  presnec. 
brezmejen,  jna,  adj.  grcnjcnlo^,  jd^ranfenIo#, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
brezm?ren,    rna,    adj.    mo^lo^,    Cig.,    Jan.; 

cjceifip :  brczmerno  podnebje,  c jccjiittcž  ^lima, 

Cig.fT.j,  Jes. 
brezmfrnost,   /.  bie  TOaftloficifcit ,    ba^    Un= 

imiB,   0>.,  Jan. 
brezmesen,  sna,  adj.  flciicf}[0^,  Jan. 
brezmilosten,  tna,  adj.  uniia(l)licl)tlic^,  Cig. 
brezmiseln,    selna,    adj.   gcbantenlo#,    Cig., 

Jan.;  ibccn'O'5,  Cig. (T.);  —  unflcreimt,  Jan. 
brezmiselje,  n.  bcr  !^6d)ftc  ©rob  bcši^!6bftnnc§, 

Cig.  (T.). 
brezmiselnost,  /.  bic  @cban!enfccre,  Cig/T.J; 

bie  Ungcrcimt^cit,  Jan. 
brezm9Čen,  čna.  adj.  maci)tlo^,  nk. 
brezm9Štvo,  n.  ber  ^iingfraucn=  0.  SBittuen* 

Uanb,  Cig.,  C. 
breznačflen,  tna,  adj.  of)iie  ©runbjd^e,  pnn= 

ciplO'?,  nk.;  nav.  -člen. 
breznaČ9lje,  n.  bic  ''^Jrinciplofigtcit,   C 
breznač^lnost,    m.   bcr  llfangcl    ait  Oirunb^ 

idl^cn,  nk.;  —  nav.  -člnost. 
breznaden,  dna,  adj.  ^ojfimiigglog,   Cig. (T.). 
breznaglasen,   sna,   adj.  acccnt(o§,    unbetont, 

Cig.  (T.). 
breznaglasnica,  /.   ein  tonlojež  SSort,    Cig. 

(T. J.  C. 
breznanje,  n.  bic  "©riltlft  (o  mačkah^   Cig. 
breznati  se,  am  se,  vb.  impf.  i)  bvitnftig  icin 

(o  mačkah),  Cig.,  C.,  M.,  Kras. ;  —  2)  Daga= 

bunbicrcn,  uii^iicf)tiflc  ©činbcl  liabcu,  C;  — 

fcftreicnb  unb  um^cripringenb  jc^crjcn  (o  otro- 
cih), M. 
breznica,   f.  eiiie  9(rt  93im,  C;  —  ciitc  5(rt 

^^Ipfcl,  C 
brčznik,  m.  bcr  SRonat  5Rarj,  Jan. 
brezno,   n.   =   brezdno. 
breznogač,   ni.  bcr  ^itfjlotc,   C. 
hreznos,  nosa.  adj.  t>l)nc  ^JJafc,  hA". 
breznov,  adj. Mavčen-':  h.  sneg.  Lcvst.fZb.sp.). 
brezn^žec,   žca,    m.  ber  {ciiic  TviiBe  t)at/  ^^s- 
brezn9Žcn,  žna,  adj.   olinc  /ViifiC,   Cig. 
brczn9Žjc,  n.  bie  J^iifjlofigfcit,   C. 
brezobčutcn,  tna,  adj.   uncilipfiublicf),  Zora. 
brezoblačcn,  čna,  adj.  liuilfcilloč',  Jan. 
brezoblasten,  tna,  adj.  iinbcfltflt,  incontpctCllt, 

Cig..  Jan. 
brezobla.stje.   n.  bic  ^licompctcn,^,  Jan. 
brczoblastno.st,  /.  bic  Unbefugtl)cit,  bic  3» 

coinpctcii,^,  Cig.,  .lan. 
brezobličen,  čna.  adj.  iniflcformt,   C. 
hrezobramben,   bna.  adj.  wcl)rlp«l,   C. 
brczobraztn,    zna,  adj.  Ullfnmifid),   Cig. (T.). 
brezobresten,    tna,    adj.   uitDcr,^iti<tt,    unucr 

.^iiirtlid),  nk. 
brczobrestnost,  /.  bic  Unticr,^inolid}fcit,  nk. 
brczobr9Čen,  čna,  adj.  unbcicilt,   C  .*/. 
brezobziren,   rna,  adj.  rit(f)id)tdIo^,  nk. 


brezobzirnost,    f.  bic  JRiicfficfttšIofigfcit,    Cig. 

(T.),  nk. 
brez9Čen.  čna,  adj.  )cf)omIo#,  C;  au^geloffcn, 

Zil.-Jarn.  (Rok.). 
brezoč^tnost.  /.  bic  9?aterlofigfeit,  Cig. 
brezodp9ren.  rna.  adj.  iinangefp(f)ten,  Jan. 
brezok,  »^ka,  adj.  augenlo^,  Jan. 
brezokusen,  sna.  adj.  gcidiniadloe,   C. 
brezopor9Čen,    čna,    adj.    ^nteftat-:    po   na- 

sledju     brezoporočnem,    burd)    ^^^^f^i^tcrb' 

folgc,  D  Z. 
brezorganski.  adj.  anorganifcft,   Cig. 
brezor9Žen,  žna,  adj.  »Doffcnioe,  roef)rlo^,  Mur., 

Cig.,   Jan.,   Cig.(T.J,    nk.;    brezorožna    ja- 

gnjeta,    Cv. 
brezoseben,   bna,  adj.  unperionlicf)  (gramm.), 

Jan. 
brezotr9Čen,  čna,  adj.  finbcrto?,    Mur.,  Jan. 
brezotr9Čnost,   /.   bie   fiinbcrlofigfeit,    Mur., 

Cig..  Jan. 
brezotr9kinja,  /.    fitiberlofe^    5Scib,    Danj.- 

Mik. 
brezov,  adj.  ^irfeil^ ;   brezova  šiba;  —  bre- 
zova   mast,    !)iutl)eni'treic^e ;    v  šoli    nam  je 

dajal    pokušati    slast    brezove    masti,    Erj. 

flyb.  sp.J. 
brezovača, /.  ber  Sirfenftab,  Cig.,  Valj.fRadj. 
brezovec,    vca,    m.   i)  ber  ©irfcnftamm,    C, 

Danj.,  Mik.;  —  bcr  'Strtcnftod,    Valj.fRadj; 

—  21  bie  JHotllimir^  itormcntilla),   C. 
brezovica, /.  1 1  bcr  "ibirtcnfaft,  Cig.,  Jan.,  C; 

—  2)  =  brczovka    i),  Mur.,   C.,  Mik. 
brezovina,  /.  bo^  33irfenI)Dl3;  bcr  SBirfemnalb. 
brezovje,  n.  =  brezje.  Jan. 

brezovka,  /.    i)  bie  S5irtcnriitlic;    —  2)   = 

brezova  voda,   C;  —  -^1  cillC  ^Irt  OJoIbfnfcr, 

Poh. 
brezovniea,  /.  1)  ber  ^^irfenfoft,  Mur.; —  2) 

bcr  ^Sirfctiftab,  Mur. 
brezoziren,  rna,  adj.   i)  =  brezobziren,  Cig., 

Jan.,  C;  —  21  bejieblo^,  Cig. (T.);  abiolut: 

brezozirna  večina,  DZ.;  brezozirna  visokost, 

atiiolutc  .^lii^e,  Jes. 
brezozirnost,  /  =  brezobzirnost,    C. 
brezpaliibniea.  /.  cin  Sd)iff  o^ne  i^crbccf,  DZ. 
brezpameten.  tna,  adj.  tjcrniiliftto^,  Cig.;  un- 

ticrUaiibig,  M. 
brezpametnjak,  m.  bcr  Tljor,   C. 
brezpametnost.  /.  bie  iUTliuuftloiigfcit,   Cig.; 

—  bic  lliibc)Piiitciil)cit,  I.ct. 
brezpcruten,   tna.  adj.   fliigello^,   Cig. 
brezpften,    tna,  adj.  of)nc  ^Ibja^:    b.  črevelj, 

Savr.  (Let.). 
brezpftnik,  m.  bcr  "'4?aiitpffcl,   Cut^^. 
brezp^ven,  vna,  adj.  gciauglp*?,  Jan. 
brezpevnost,  /.  bic  (Moiaiiglii)igfeit,   Cig. 
brezplačen,  čna,  adj.  uiiciitgcitlid),  (.'.ig.,  C...  nk. 
brezplačiten,    tna,    adj.   =  brezplačen.    Cig., 

Jan. 
brczplatcn,  tna,  adj.  illlCIltgeltlid),  ./««.;  brez- 

piatno  staniščc.   Savr.fSpnm);  svoje   posle 

brczpiatno  opravljati,   Levst.((.'est.). 
brezpljučnik,     »1.    brezpljučniki ,     llingcnlofc 

Tl)icrc,  Erj.(Z.). 
brezpl9dcn,  dna,   fnidjtlo>5,   C7^'.,  Jan. 


brczpl9dnost  —  brezsn9VT2n  —  59  —       brezsnpvnost  —  brezusp^šnost 


brezplpdnost,  /.  bie  5iu<i)f^pfiflfcit  -'^"• 
brezpod^ben,    bna,   adj.  miformlid),   lllif^ge- 

ftaltct:  -bna  stvar,   C  Jan. 
brezpod^bnost,  /.  bie  llnfpnnUrf)fcit,  Jan. 
brezpog9den,  dna,  adj.  =  brezpogojen,  brez- 

pogotino  ubošt\o.   Čl'. 
brezpog9Jen,  jna.arf/.  uitbebingt,  Ci^.,Jan.,nk. 
brezpog9Jnost,  /.  bie  Unbebiiu]tbeit,  Cig. 
brezpogrešen,  šna,  adj.  fel}lcrlc>6,  COrrcct,  C, 

Cig.fT.). 
brezpogrešnost,  /.  bie  f^e^lerfofigfeit,  Cig. 
brezpok9Jen,  jna,  adj.  nillclO'?,  nk. 
brezpomočje,  n.  bie  iiilflofiiiteit,   Cig.,  DZ. 
brezpomočnost, /.  bie  ^ilflofigteit :  b.  in  ubo- 

št\o,    Cv. 
brezpost^ven,  vna,  adj.  cjeiel^Io^,  Jan. 
brezpostavnost,    /.    bie    ©cjcblofiGfeit ,     bie 

■Odiardiie,  Jan. 
brezp9ten,  tna,  adj.  ))foblo§,  untnegiant,  Guts., 

Cig.,  Jan. 
brezp9tnost,  /.  bie  ^fablofigfcit,  Jan. 
brezpraven,  vna,  adj.  reditlP§,   Cig. 
brezpravje,   n.  bie  Sicditlofiflfcit,   Čig. 
brezpravnost,  /.  bie  iHod]tlP)iijteit,   Cig. 
brezpredmeten,  tna,  adj.  gegeitftanbiJloei,  Cig. 

rT.j,  Zv. 
brezpriden,  dna,  adj.  tt)ertl06,  Jan. 
brezprimgren,  rna,  adj.  beijpiello^,   Cig.  (T.). 
brezradosten,  tna,  adj.  frcubcnlov,   Cig. 
brezrazl9Žen,  žna,  adj.  unbegrvtiibet,  SIN. 
brezrfbrn,  adj.  rippcnto^,   Cig. 
brezr^den,  dna,  adj.  orbnimgšto^,  Jan..  C. 
brezrfdnik,   m.  ber  llnoibcntlidie,  3/.,  C 
brezr^dnost,  /.  bie  Crbniing-^loiigfcit,  Cig. 
brezrep,  repa,  adj.  iditran^ine,   unbcidnuiin',!, 

Cig./r.j. 
brezriben,  bna,  adj.  fi)d)Iecr,   Cig. 
brezr9Čen,  čna,  adj.  armloč',  f)anbIo§^   Cig. 
brezrok,  roka,  adj.  armloe,  f)anblPš,  Cig.,  Jan. 
brezrokavač,  m.  =  brezrokavnik,  Bes. 
brezrokavec,    vca,   m.  eine  ^trt  SSefte    \'alj. 

(Rad). 
brezrokavnik,  m.  bie  3Befte,  C.,Jiirč.,Zv.,  Gor. 
brezrokavnjak,    m.    =  brezrokavnik,    Danj. 

fPosv.  p.). 
brezr9Žen,  žna,  adj.  ^orn(D§,  C 
brezruden,  dna,  adj.  ett^leer,   Cig.fT.J. 
brezsamosvfsten,  \:na,adj.  nnbe\vn^t, Cig.fT.J. 
brezsapen,    pna,    adj.    atijCmloi,    Mur.,    Cig., 

Jan. 
brezsapnost,  /.  bie  2tt^emtofigfeit,  .Um:,  Cig. 
brezsenčen,  čna,  adj.  fi^attenloe,   Cig. 
brezsenčnik,  m.,  pl.  brezsenčniki,  o^nid)attige 

33enio{)ncr,  Cig.  (T.j. 
brezskrben,  bna,  adj.   forgenfož,  forgeiifrei: 

brezskrbno  življenje. 
brezskfbnež,  m.  ber  Sorgentoje,  Jan. 
brezskfbnik,   m.  =  brezskrbncž,   Cig. 
brezskfbnost,  /.  bie  5«ificit  Don  Sorgen. 
brezslasten,  tna,  adj.  gefd)madlD5',   Cig. 
brezslaven,  vna,  adj.  rul)mlP5,   Cig.,  Jan. 
brezslavnost,  /  bie  Siu^mlofigteit,   Cig. 
brezslužben,  bna,  adj.  bienfllosi,   C,  Jan. 
brezsmften,  tna,  adj.  =  nesmrten,   Cig. 
brezsn9ven,  vna,  adj.  immateriell,   Cig. 


brezsn9vnost,  /.  bie  ^n^^i^terialitat,  Cig. 
brezs9Čen,  čna,  adj.  )QftlP§,  Jan.,    Cig.(T.). 
brezs9dcn,    dna,    adj.  auRergendjtUc^ :   brez- 

sodna  odpoved,  DZ. 
brezs9dje,  n.  bie  (Meric^tsioiigtcit,  Cig. 
brezsotnčen,  čna,  adj.  fpnnenlp^,   Cig, 
brezsolzen,  zna,  adj.  t^rčineitlp«,   Cig. 
brezsp9ten,   fna,  adj.   geid}led)t6l05,  Jan. 
brezsp9lnost,  /.  bie  ffiejdiiec^tšlofigfeit,  Cig. 
brezsramen,  mna,  adj.  )d)aml05,    Cig.,  Jan., 

Krelj. 
brezsramnost,  /.  bie  2d)ainlpfigteit,  Cig. 
brezsrčen,   čna,  adj.  fjerjlo^,  brezsrčna  mati. 
brezsfčnica,  /.,  pl.  brezsrčnice,    bie  iRo^ren= 

^er^cr  (zool. i,  Cig.fT.J,  Eij.fZ.J. 
brezsfčnost,  /.  bie  Jperjipfigtcit. 
brezstrdsten,  tna,  adj.  leibenfdjaft^Iož,    Cig., 

Jan. 
brezstrastje,    n.   bie   iieibcnfc^aftelofigfeit,    bie 

5(pot[iie,  Cig.fT.J. 
brezstrastnost,/.  bie  2eibenfc^oft§Io)igteit,  Cig. 

fT.). 
brezstr9Čen,  čna,  adj.  jdiotenlo^,   Cig. 
brezstrupen,  pna,  adj.  giftipž,   Cig. 
brezsvelje,  n.  bie  Siat^Iofigfeit,  C. 
brezšk9den,  dna,  adj.  jd)QblD#,  Jan. 
brezšk9dnost,  /.  bie  Sdjablpfigtcit,  Cig. 
brezštevilen,  Ina,  adj.  unjafjlig,  5ai)tIo§,  Cig., 

Jan.,  nk. 
brezštevilnost,  /.  bie  Unja^tbarfeit,  Cig.,  nk. 
brezšumnost,  /.  bie  @erau)d)lp)igfeit,  Cig. 
breztakten,  tna.  adj.  tactlp'!\  nk. 
breztaktnost,  /.  bie  2acllpfigfeit.   Cig.fT.J. 
breztelesen,  sna,  adj.  unfi^rperlid),  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.J,  cnttorpert,  Cig.;  Pod  velikim  tukaj 

Bogom    Breztelesen    bit'  želim,   Vod.fPcs.J. 
breztel^snost,  /.  bie  UnfiJrferUc^feit,  Cig. 
breztežaven,  vna,  adj.  miifjelož,  Jan. 
breztežen,  žna,  adj.  idiuicrl0'3,   Cig.fT.J. 
breztrudnost,  /.  bie  lliiifjelofigteit,  Cig. 
breztvarnost,  /.  bie  3nii"iitcriolitat,  Cig.fT.J. 
breziiden,  dna,  adj.  glieberlPž,   Cig. 
brezuh,  liha,  adj.  oI)rlo^,   Cig. 
breziimEC,  mca,  yn.  ber  ^'ummtppf,  -^/'"■• 
brezumen,  mna,  adj.  Penuinftlo^,   Cig.,  Jan.; 

unjinnig,  Cig..  Jan.;  abfurb,  Cig.fT.j,  Jan. 
breziimje,  n.  ber  Uttoerftaub,  ber  Unfinn,  Cig., 

Jan.,   Cig.fT.). 
brezumnež,  m.  ber  S^ummfppf,  Cig. 
brezumnost,  /.  bie  UiiDernunftigteit,  bie  Sinn=^ 

Ipfigfeit,  Cig. 
brezup,  m.  bie  ■'poffnungefougtcit :  b.  prihodnjih 

dni,  Preš.;  b.  ljubezni,   Levst.fZb.  sp.):   De- 

vojko  popade  groza,  brezup,  Levst.fZb.  sp.). 
brezupen,  pna,  adj.  ^offnung^loš,  uersiDeifett, 

Cig.,  Jan.,   Cig.fT.),  nk. 
brezupnik,   m.  ber  SSerjtneifeltc,    Cig.,  ZgD., 

Zora. 

breziipnost,  /.   bie   .'doffnungžloftgfeit,    Cig., 

Jan.,  nk. 
brezup9ren,  rna,  adj.  ttjiberftanbšlp^,   Cig. 
brezup9rnost,  /.  bie  SSiberftonbelpfigfeit,  Cig. 
brezuspešen,  šna,  erfPlglPC\  Cig./T.j,  C,  nk. 
brezuspešnost,  /.  bie  GrfolgtPligtcit,  Cig.,  C. 


brezustr^jen  —  brezzakonstvo 


60  — 


brezzaslužsn  —  brežina 


brezustr9jen,  jna,  adj.  anorgonijc^,  h.  t.-Ci^. 

(T.).^ 
brezušfsen,  sna.  adj.  pI)rlo^,   C//?, 
brezuveten,  tna,  adj.  uiibcbinflt,  fatcflonid),  h. 

t.-Cip.fTj;   brezuvetno    verjeti,    unbebingt 

Gilaubcn  jdienfcn,  Le\<st.(LjZv.). 
brezvejeh,  jna,  adj.  aftiož,   Ci^. 
brezvenčnica,  /.,  ;:'/.  brezvenčnice,  froncnlojc 

^^flanjen,  Cig.  (T.). 
brezverec,  rca,  m.  bcr  ®Inubcn§Io)c,  bcr  JRc= 

ligionjlofe,  nk. 
brezv?ren,  rna,  adj.  religion^loši,  nk.;  irtcU- 

gi6#,  Cig. 
brezvfrje,    n.   bic  Oicitgionšiofigfeit,   nk.;   bic 

^rrcligiofitat,  Cig. 
brezv9rnica,  /.  bic  9tcligton^(pfc,  nk.;  bic  '^X' 

religiiiic,  Cig. 
brezvfrnik,    m.    bcr   SicIigionMofc,    nk.;    bcr 

;5rrcligipic,  Cig. 
brezvfrski,   adj.    trrciigioo:   brezverski    spisi, 

LjZv. 
brezv9rstvo,  n.  bic  ©(aiibcn^fpfigfcit,  nk. 
brezvesetn,  adj.  ruberlp^,   Cig. 
brezvesten,  tna,  adj.  genjilfenipi',  .U//r..  Cig., 

Jan.,  nk. 
brezvestje,  n.  bic  OJcUniicnlpfigtint,  Cig. 
brezvestnež,  m.  bcr  Oiciriffctilpjc,  nk. 
brezvestnica,  /.  bic  ©ciuificntple,   Cig. 
brezvčstnik,   m.  bcr  ©CUUlJcnlpfc,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
brezvestnost,  /.   bic   ©CluiifcnIofigfcit,   Mur., 

Cig..  Jan.,  nk. 
brezvetje,  n.  Jcs.  pogl.;  brezvetrje. 
brezvetrje,  n.  bic  55iiibftiUc,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
brezvetrn,  adj.  ipinbftill,  Cig.;  brezvetrni  pas, 

bic  ^o\K  bcr  (laliiicn,  Cig.  (T.). 
brezvfzen,  zna,  adj.  a)l)nbcti)dl,   Cig.fT.). 
brezvfzje,  n.  ail)iibcti)d}C  SalUicrbilibling,  Cig. 

(T.j. 
brezvkusen,  sna,  adj.  gcfc^macfloei,  fabc,  Cig. 

(T.). 
brezvkusnost,  /.  bic  ®efd)madlpfigtcit,  Jan. 
brezvladen,  dna,  adj.  nnord)ij(^,   Cig..  Jan. 
brezvladje,  n.  bic  "i!(iinrd)ic,    Cig.,  Jan.,   Cig. 

(T.J.^ 
brezvladnost,  /.  =^  brezvladje,   Cig. 
brezv9den,  dna,  adj.  maifcrlp^,  ttaficrfrei,  Cig., 

.lan.,  Cig.fT.j;  rcgciilpi?,  Jcs. 
brezvpdjc,  n.  bcr  ?*3a)icriuaiigcl,  Cig. (T.). 
brezvoljen,  Ijna,  adj.  luillcillpi',   Cig.,  Jan. 
brezvoljnost,  /.  bic  SlMdciilpfigfcit,    Cig. (T.). 
brczvolj.stv9,   n.  =  brezvoljnost.  Let. 
brczvračiJtn,    Ina,    adj.    ot)llC   ©cgcntciftung, 

D/. 
brezvratcn,  tna,  adj.  t^iirlož,   Cig. 
brczvzr^čnost,  /.  bic  Urfad)lpfigfcit,  Cig.fT.). 
brezzal<()ncc,   nca,  m.  bor  (S"I)ClPJc,  Mur. 
brczzakonjc,  n.  bic  (Mcicl^Iofiglcit,  bic 'J(nard)ic, 

Cig.,  Jan.,    Cig.  (T.),   C.; —  prini.  glede  na- 
glasa  hs.  beziikonje. 
brczzakonski,  adj.  cljclPiS,  ('tutx.,  .Mur.,  Cig., 

Jan 
brczzakonstv^,  n.    i)  -     brezzakonje,  .^fur.; 

-      2)   brezzakvnsrvp,  bic  l5l)Clpfigfcit,   Mur.. 

Cig.,  Jan. 


brezzaslužen,  žna,  adj.  bcrbicnftlpž,  Jan. 
brezzaščften,  tna,  adj.  lx)Cf)r[P6,   Cig.fT.). 
brezzavesten,  tna,   adj.   bcuniRtlPš,  Jan.,  nk. 
brezzaveten,  tna,  adj.  )č)U^{oi,  Jan. 
brezzrn,  adj.  fprnerlPČ',  Jan. 
brezzloben,  bna,  adj.  arglPž,  Jan. 
brezznačajen,  jna,  adj.  cboraftcrlp^,  Jan.,  nk. 
brezznačajnik,  m.  bcr  Gtiarattcrlpje,  C. 
brezznačajnost,  /.  bic  S^oratterlofigteit,  Cig. 

(T.j.^   nk. 
brezzob,  zoba,  adj.  ja^nlpi,  Cig.(T.),  C;  brez- 
zobe starice,  Lcvst.fZb.  sp.j. 
brezzpbec,    bca,    m.,  pl.  brezzobci,   3ti|nIo{c, 

(zool.),   Cig. (T.). 
brezzpben,  bna,  adj.  §af)nIo§,    Cig.,  M.,  Zil.- 

Jarn.fRok.). 
brezz9bica,  /.  bic  flebrige  ^ra^biftcl,  (cirsium 

erisithalesi,    C,  Z. 
brezz9bka,  /.  bic  2;eid}mu)(^el  (anodonta),  Erj. 

(Ž.). 
brezz9bnica,   /.    ja^ntofeS    SSeib,    Guts.,  M. 

Zil.-.Jarn.(Rok.). 
brezz9bnik,  m.  j^a^nlofer  SRcnic^,    Guts.,  M., 

Zil-Jani.rRok.J. 
brezzračen,  čna,  adj.  luftlccr,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.J. 
brezžfnstv9,  "•  ^"^1"  Golibat,  Cig.,  Jan. 
brezžlezen,  zna,  adj.  brii)enlp§,   Cig. 
brezžiien,   Ina,  adj.  aberlPž,  Iicrccnlp^,  (bot."), 

brežan,  ana,  m.  bcr  Ufcrbciintlincr,   Cig.,  Jan. 

brežanjek,  njka,  m.  tlciiicr  4"'^Hlc'»  ^-i  Mik., 
Valj. (Rad),  Št. 

brežanka,  /.  i)  bic  llfcrbcttJPt)ncrin,  Cig.;  — 
2)  neko  vino  iz  tržaške  okolice. 

i.brežati,  vb.  inipf.  brezi,  t^  bammcrt,  .^fcg.- 
Mik. 

1.  brežati,  i'm.  vh.  inipf.  Uicilicii,  lPCl)tIagcii,  Lcvst. 
(Rok.);  Kaj  ti  je  tebi,  Marija,  Ko  tako  milo 
stojiš  in  brežiš?  Gabrjc  pod  Krasom- Erj. 
(Torb.);  (tudi  breždžati,  id}rcien:  kaj  tako 
breždžiš?  Mik. [V.  G.  I,  2c>0,  JSj.J);  (—  2) 
fdiarf  lucl)cn ;  veter  brezi,  Čig.,Aliac.;  menda 
pra\ilnejc  :  briži;  prim.  brižati). 

brčžček,  čka,  m.  dem.  brežec.  Valj. (Rad). 

brežek,  2ka,  m.  dem.  breg;  ba^i  .'oiigcId)cn,  Jan. 

brežec,  žca,  m.  dem.  breg. 

brezen,  žna,  adj.  i)  Ufcr=:  brezna  sapa,  bcr 
ilaiibiuiiib,  Cig.;  —  2)  bcrgig,  O'^^..  .U..  C; 
brezna  tla,  bcrgigC'?  Tcrrnin,  l.c\'st.(C.est.); 
brezna  krajina.  C.;  abjd)iij)ig,  Jam.,  M.,  C; 
nii\c  so  brežne,   Gor. 

brežič,  iča,  mi.  dem.  breg;  i)  bcr  Uicrrniib, 
Cig.;  —  1]  flcincr  liPcrg. 

brcžiček,  čka,  m.  dem.  brežič. 

br9Žina, /.  i)  bov  Ufcr:  nekaj  brežine  se  je 
utrgalo.  Sov.;  pod  brežino  so  raki.  C;  bcr 
liamiiiauftimrf,  C.;  —  bic  Uforgcgciib,  .V., 
C;  —  2)  bcr  'Jlbl)ang,  bcr  Scitcmibind  ciiicv^ 
^ikrgci*,  Cig.  (T.).  C,  .fes.:  po  dolinah  in 
brežinah,  C.;  brežine  kopati,  bic ''.l^crgc  rpbcil, 
Z.;  t\a-}  Stcigcilbc  (iin  ^i^crllbfllO,  Cig.fT.); 
—  bic  9liil)pl)c,  bcr  ^i^crg,  Cig.<  C..  .*/•;  — 
(.solnce)  zlate  trake  vrže  na  drevje  in  bre- 
žine, ogr.-Valj.(Rad) ;—  3)  bo<<  li^crgl)Cll,  Cig. 


brežnat  —  briga 


-  61  - 


brigača  —  brinjevina 


brežnat,  adj.  bcvc^\c\.   C. 

brežnica.  /.    i)  bcr  Miifteiiflubi,   Cif^.fT.).  Jcs.; 

—  2)  ciii  aii-i  isairfiiiicii  licrfcrticite^  SSert  iiu 
■iriMinevbaiic,  tiav  '']>acfuicrt,  Št.-Cif^.;  —  3) 
bcr  'i^fiiiaclcr,  Cig. 

brežuljck,  Ijka,  m.  ba^  :^nc\c\i}(n. 

brgfše,   /.  pl.   Goriš,   in    Kras  -  Erj.  (Torb.) ; ' 
pogl.  braiješe,  bregcše. 

bfglez,  w.  iiic  3pecf)tmciic(sitta  europaeal,  O'^'., 
jviliSt.:  —  2)  Spottname  fiir  ciiicii  blinbcit 
0.  bIob)td)tiflcn  5Jtcn|cl)eu,  Mik. 

brg9n,  m.  bic  Scimrutiic,  bic  ^cimftaiiflc,  C, 
Z.,  Kr.;  nastavili  smo  brj^onc,  LjZv.  — 
iz.  it.  vergone. 

brgiiše,  /.  =  breguše,  široke,  bele,  prtene 
hlače,  SlGor.;  —  prim.  brageše. 

brhek,  hka,  adj.  [tattlidi,  jc^murf,  t)ubjd),  Giits., 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Gor.,  Št.;  brhko  pisan 
šotor,   Biirg.;  —  pogl.  brdek. 

brhkoba,  /.  C,  Cig.;  pogl.  brdkoba. 

brhkost,  /.   Cig.;  pogl.  brdkost. 

brhkota,  /.  Cig.,  Jan.;  pogl.  brdkota. 

brič,  iča,  m.   Cig.;  pogl.  birič. 

brid,  T,  /.  jcfiarfc  ^ante,  h.  t.-Cig.{T.J. 

brida,  /.  neka  ptica,  Bole- Erj. f Torb.). 

bridak,  bridka,  adj.  =  bridek.  Diet. 

bridek,  dka,  m.  1)  fd)arf,  frf)neibig ;  Meg., 
Habd.,  Cig.fT),  Jan.,  Mik.;  h.  nož,  bridka 
sablja,  b.  veter,  C;  —  fc^arf  W.  (S5cfrf}marf, 
Diet.,  Hip.fOrb.);  —  2)  bitter:  b.  kakorpelin, 
Danj.  (Posv.  p.);  —  bridko  trpljenje,  bridka 
smrt,  bridke  besede,  bridko  se  jokati;  bridko 
mi  je,  cž  luirb  ntir  angft  unb  bangc,    Cig.; 

—  bridko,  fc^r:  bridko  sem  želel,  mtd)  tjat 
e»  fierjlid)  tevlangt,  Krelj;  bridko  so  se 
prestrašili,  C,  M.;  —  3)  prddlttg,  id)i.in,  C; 
»ortrefflic^,  C;  b.  biti  na  kaj,  in  etnei"  ^aA)t 
gcid)t(Jt  jcin,   C;  brao,   C;   —  prim.  brdek. 

briden,  dna,   adj.  \<iiCix\:    nož,    kosa,    C,  Z.; 

—  bitter,  C 

brideti,  im,  vb.  impf.  jd)arf  jeilt,  (o  orodju"), 
C;  beiJ3en,  pricfeln,  brennen:  kremcnina  med 

prsti  bridi,   ajdova  moka  bridi   (ift  jd)Qrf  ail  = 

SUfii{)lcn),    tabak   v    nosu    bridi,    Z.;    juctctlb 

bciBcn,  (o  ranah)  C/g.;  — brideč,  OOU  idjarfciu 

(Sieid)niad,  C,  Mik. 
bridit,  adj.  fc^arf,  C 
briditi,  im,  vb.  impf.  fd)Ieifen,  fc^arfcn:  b.  nož, 

C;  —  prim.  brditi. 
bridkoba,  /.  =  bridkost,  Jan. 
bridkgča,  /.  =  bridkost,  ogr. -Valj. (Rad). 
bridkomisetnost,  /.  bic  £d)Wcrmut^,  Gutx. 
bridk9st, /.  bie  58itterfeit;   bic  Jriiblal :  Kajn 

je  živel   v    nepokoju    in    bridkosti,    Ravn.; 

Slovo  sveta  bridkosti  daj,  Preš. ;  bic  ^^angig» 

feit;  v  smrtnih  bridkostih,  in  ^obc^^dngftcn ; 

bridkosti  si  delati,  jirf)  angftcn,   Cig. 
bridkosten,  tna,  adj.  uoll  53itterfcit,  triibjclig: 

bridkostna  starost,    ^'rt. 
bridkota,  /.  =  bridkoba,  Jan. 
bridniti,  brTdnem.   vb.  pf.  i)  bitter  tncrbcit,  C; 

—  2)  bcigonb  jdjmerfcn:  redkva  bridne,  C. 
briga,  /.  ber  ftummer,  ber  SJcrbrug,  bic  Sorgc, 

Jan.,   C,   nk.;   —   hs. 


brigača,  /.  cin  &nt,  tuorauf  cin  S'ird)enbene= 
ficiuni  I)aftct,  Jan.,  /stra,  C. 

brigada,  /.  večji  oddelek  vojske,  bie  33rigabc. 

brigaden,  dna,  adj.  'iBrigobc-. 

brigadir,  irja,  m.  bcr  ^-Bvigabicr. 

brigadnik,  m.  bcr  ^-Brigobicr,  Jan. 

brigant,  m.  razbojnik,  bcr  'ijligailt;  —  prim. 
tV.   brigand,    it.  brigante. 

brigantstvo,  n.  baš  iBrigoittcntfjum,  nk. 

brigati,  am,  vb.  impf.  tiiiiimcru,  aiigcticn:  kaj 
to  mene  briga!  nk.,  v^lišt.;  Sorgen  niad)Cix: 
to  me  briga,  C;  —  b.  se,  fid)  fiininiern: 
za  nobeno  reč  se  ne  briga,  Jan.,  nk.;  vihšt.; 

—  prim.  briga. 

brihtati,  am,  vb.  impf.  =  dramiti,  bistriti, 
učiti;  (narejeno  iz  obrihtati,  in  to  iz  nem. 
rid)teit,  C.}. 

brihten,    tna,    adj.  =  bistroumen,  pameten; 

—  prim.  brihtati. 

brija,  /.  bic  33ittcrfcit,  C,  Mik.;  —  prim. 
bridek. 

brijač,  m.  =  brivec,   Cig.,   C. 

brijačica,  /.  bc^š  'Sorbiercr^  SSeib,  Valj. (Rad). 

brijaški,  adj.  Sarbicr=,  C. 

brijava,  /.  „žganje  s^  poprom  pomešano", 
Mursko  polje- Pjk.  (Črt.). 

brijenje,  n.  i)  ba§  ^iaficrcn ,  C;  —  2)  bie 
5Jhuije  (beim  ©cfliigel),  Cig. 

brikež,   m.   „kozje  ime",  Krn.-Erj.(Torb.). 

briien,  Ina,  adj.  i)  9{afier%  nk.;  —  2)  brilno 
pero,  bie  9Jhui)cfcbcr,    V.-Cig. 

briliti,  im,  vb.  impf.  veter  brili  =  brije, 
C,  Z. 

briljant,  m.  na  poseben  način  izbrušen  dia- 
mant, ber  58riIIaut. 

briljantar,  arja,  m.  bcr  'Srillantfdfcr  (entimus 
imperialis',   Erj. (Z.). 

briljanten,  tna,  adj.  sijajen,  brillailt,  Cig.,  nk. 

brilnica,  /.  bic  23arbicrftube,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

brin,  ina,  m.  bcr  3Sad)0lber  (juniperus  com- 
munis),  Mur.,  Cig.,  Re\.-Mik.,  Kras  -  Erj. 
(Torb.);  on  in  pa  brin  v  neznani  puščavi, 
Ravn.;  spustil  se  je  v  beg  in  točil  črez 
kamen  in  brin,  Jure. 

brina,  /.  i)  ber  SBac^olbcr  (juniperus  com- 
munis),  Cig.,  Jan.,  C;  sabinska  b.,  bcr 
Sabcnbaum  (juniperus  sabina),  Cig.;  —  2) 
ha^'  *:)(abeII)Lil,^,  na  Rolškcm-Erj.  (Torb.);  bie 
nbgef)adteit  'Otabciljolsdftc,  Zil.  -  ./ant.(Rok.), 
Mik.;  —  3)  =  smreka,  Plu^na -Erj. (Torb.), 
Re^.-Mik. ,  Kranjska  Gora  (Gor.)  -  DSv., 
Zora. 

brincelj ,  clja,  m.  smrekov  vrh.  Kranjska 
Gora  (Gor.)-DSv. 

briniti  se,  brmem  se,  vb.  impf.  )orgcn,  fi^ 
{iinimeru,  C,  Z.,  Vrt.;  b.  se  za  kaj,  Zv.; 
malo  se  brine  o  tem,   SIS.;  —  prim.  briga. 

brinjar,  arja,  m.  i)  bcr  'iB>ad)Olbcr)nmm{cr,  Z.; 

—  2)  bcr  5Sad)o(bcrbrantiueinucrtdufcr,  Zora. 
brinje,  n.  eoll.  ber  SSad^olbcr,  bav  SBac^oIber« 

gcftrdud)  (juniperus  communis). 
brinjev,  adj.  =  brinov, 
brinjevec,  vca,  m.  i)  =  brinovec  1);  —  2)  = 

brinovka  2),   C. 
brinjevina,  /.  'baS,  ©ac^olber^olj,  C 


brinjevje  —  briti 


-  62 


britina  —  brižljiv 


brinjevje,  n.  =  brinje,   Diet.,  BlKr. 

brinov,  adj.  SBadjolbcr-. 

brinovec,    vca,    m.    i)    bcr    ^Bacfiolbcrbrant 

tttein;  —   2)  bcr   3Bad)olbcri'tocf,   Jau.;    — 

■i,)  =  brinovka   2),  Jan. 
brinovica,  /.  bic  2!i?acf)0lbcrbccvc,  Ci^. 
brinovina,  /.  t)až  SSadjolberljoIj,  Oy.;  tudi: 

brinovina. 
brinovka,  /.   i)  ciitc  je^r  ftavfc  iiocfc  (.s>aue), 

Rovte (Krasj;  —   2)  bte  2Sad)0(bcrbro)fe[    D. 

bcr  firammetvliocicl  (turdus  pilaris),  Erj.fŽ.j. 
brinza.   /".  bcr  ^^rinjcutafc,   Oy. ;  (po  češ.). 
brinzov,  aJj.  b.  sir,  bcr  ^irinjcnfiifc,  Jan. 
bris,  ?, /.  ha-:-  ''^lu^)e^cn,  bic  ©efidjt^farbc;  lice 

lepe  brisi,    C 
brisa,  /.  bo^  SBifc^tud),  C/>.,  3///f. ;  ba^  ^anb= 

tud),   (^or. 
brisač,  m.  bcr  SBijc^cr,  C/^. ;  bcr  SBijc^foIbcn, 

brisača,  /.  ba»  ^(btviiditud),  baš>  .'oanbtud). 

brisačnjak,  m.  mesto,  kjer  brisača  visi,  kajk.- 
Valj.(Rad). 

brisalce,  n.  dem.  brisalo,  Valj.  (Rad). 

brisalica,  /.  :=  brisača,  M. 

brisatnica,  /.  =  brisača,   Cig.,  M. 

brisalp,  n.  ba§  .'onnbtud),  Cig.,  Jan.,  C;  bcr 
"Kbiuifdjfc^en,   I  'alj.  (Rad). 

brisanje,  n.  t)a§'  SŠi{d)cn. 

brisati,  brTšcm,  vb.  impf.  JuifdjCIi;  okna,  po- 
mito posodo  b.;  solzne  oči  si  b. ;  tiiccjU'i= 
fc^cn;  prah  .b.;  solze  si  b.;  —  burja  briše 
=  brije.  Z.;  —  b.  jo  kam,  irt^jciibllioljilt 
fc^ncll  flc^cu,  C;  —  b.  se,  fic^  ab>ri)d)cn; 
b.  se  v  obleko;  on  se  ob  mene  briše,  cr 
fdjiebt  bic  £d)ulb  ouf  inid),  Z.;  —  grozdje 
se  briše,  tocrlicrt  bcn  3;i)au,  C;  nebo  se 
briše,  bcr  £)iiniucl  l)citert  ftd)  ail^J,  Cig.,  Jan.; 
vino  se  briše,  bcr  SSJcin  Vcrlicrt  nad)  bcm 
(finjdjcnfcn  )d)iicU  bic  Sd)aiiiitbliiiid)cn,  Št. 

brisavica, /.  =  veter,  sapa:  hladna  brisavica 
pihlja  od  planinskih  goščav,   (ilas. 

brisavka,  /.  boši  'iMbluiiditud),  baš  $>onbtiid), 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  bcr  2Bi)d)lappCll,  AV.-lVr/;". 
(Rad). 

brislja,  f.  i)  ba#  9lbtt)ifd)htri),  ba^  .'&anbtiidi, 
Cig.,  .'lan.,  .\fik..  Kras.,  Polj.;  -  bcr  SlMid) 
fcl^cn,  Valj.fRad);  —  2)  ciit  aiifiicpu(,Ucci, 
ftolp  9JJiibd)cn,  C,  Z. 

brisljica,  /.  dem.  brislja:  bcr  SlMjdjfcjJcn,  Polj. 

brištlj,  šlja,  m.  bcr  W\\A),   C. 

brist,   brišta,  m.  iz  nem.  %x'\\{ ;  pogl.   rok. 

britbar,   rja,  m.  =  brivec,  Mcg.,  Hip.(()rb.). 

britek,  tka,  adj.  pogl.  bridek. 

brittv,  tve,  /.  i)  =  britva;  —  2)  =  brijenje, 
boiS  'JJimiicn,  Cig. 

britevca,  /.  dem.  britev. 

briti,   brfjem,  J'*,  itnpf.    i)  roficrcn;  b.  se.  fid) 

bcn   ^^nrt  roficrcn;   ovce  b.,  fd)cvcn,  ogr.- 

\'alj.fRad);  sukno  b.,  bo«' Xudi  jdicrcn,  Cig.; 

2)   b.  se,   fid)   Ijnnrcn:   konj   se   brije,    IHT 

licrt  biu^  3yintcrl)onr,  Z.;  fid)  niaiijcn  dnin 
^■lUHicIn),  I^cbcin  la))cn,  Cig.,  C.;  hai  ifnnb 
OCrlicrcn:   drevje  se   brije,    Cig.;      -    O   brez 

britve  b,  koga,  jcnionbcn  fcin  bctriiflcn,  Cig.. 
M.;  norce  b.,  ^jjoffcn  rcifscn,  jc^crjcu,  ^lanjcn 


trcibcn;  —  jc^orf  loe^en;  veter,  burja  brije; 

Zlo   brije    zunaj    mraz    nocoj,    Preš.;    veter 

me    brije,  blci^t  niid)  id)Qrf  an,  Cig. 
britina,  f.  ifa^  bciin  '^JJanjen  aušfallcnbe  .ttaar, 

Cig. 
britje,  n.  ifaž  JRafiercn. 

britof,  m.  bcr  f^^icb^of ;  —  iz.  nem.;  pogl.  po- 
kopališče. 
britva,  /.  1)  ba§  JRaficrmctfcr;  —  2)  ein  jrf)Ue§= 

barcc'  ilJeffcr,  Cig..  C. 
britvar,   arja,   m.  bcr  9{a|"icrmc)fer)d)micb,  bcr 

^Kaiicrmcjicrucrfdufcr,  Cig. 
britven,  vena,  adj.  )Hatiermc|'fer= :  britveni  tok, 

ta-^'  ^Kaficrmcifcrfiittcral,  Ifabd. 
britvtnica,  /.  bic  3iaiicrntc))crjc^ctbe,  Cig. 
britvica,  /.  1)  dem.  britva;  —  2 J  ba#  3c^rtapp  = 

ineffcr,  basi  Jaidicnmcifcr,  Jarn.,  Cig.,  Dol. 
britvišče,  n.  ba?  9{aiiermeficrf}eft,  C. 
britv9,  n.  Danj.-Mik.;  pogl.  britva  i). 
brivec,  vca,  m.  bcr  'sSarbicr;  tudi:  brTvec. 
brivcev,  adj.  bc#  ^^arbiersi. 
brivka,  /.  bic  'iBarbicrin. 
brivski,  adj.  'i8arbicr= :  b.  pomagač,  bcr  ^ar« 

bicrgcl)ilfc,  Cig. 
brivstvo,  n.  bic  93nrbicrfunft,  Cig. 
brizga,  /.  bic  l1Jaucrid)tt)albc,  bcr  Scgler,  bic 

Jf)Urm)d)ttialbc  (cvpselusapus),  Šemp.(Gor.)- 

Erj.  (Torb.). 
brizgač,    m.   i)   „kdor  brizga,    kadar    se   gasi 

ogenj",  bcr  yc>id)ntann,  Levst.(Nauk); —  2) 

bcjr  Spri^mnirnt,  (holothuria  tubulosa)   Erj. 

(Ž.);  brizgači,  .S^-)t>lotl)Uricn,   Cig. (T.). 
brizgalica,  /.   i)    bic   Jvciicr)pri^c,    Slom. -C; 

ročna  b.,  bic  :panbjpritic,  Jan.;  bic  ffll)[ticr= 

ipril^c  (=bzikalica),   C. 
brizgalnica,  /.  bic  Sprite,  .lan.,   Cig.,  Levst. 

(Saukj. 
brizganje,  n.  \ia^  Sprijen,  CV^. 
brizgati,  brizgam,  vb.  impf.    i)  fpril^cn,    Cig., 

Jan.,   Levst.  (Sank);  strup  v  koga  brizgati, 

—  ZgD.;  2)  fldlcnb  pfcifcu,  (5.  ^i^.  burd)  bic 

f^fincjcr,  nn  cinciu  l£id)clfcld^  u.  bgl.)  C;  — 

prim.   brlizgati. 
brizgavec,  vca,    m.   i)  kdor  brizga;   —   briz- 

«avci,  bic  3tcrntininncr  (holothuridea)  Erj. 

'(Z.) ;  -  2    jd)lcd)lcr  SiVin,  .S7.V._ 
brizgetati,  etam,  cčem,  vb.  impf.  i  "I  fprit^cln,  C; 

patid)cln,  po  vodi  b.,  C;  —  2)  pfcifcn,  C. 
brizglja,  /.  bic  Spritjc;  gasilna  b.,  bic  ^cncr- 

jpritjC,   Cig.;  b.  klistirka,    bic   StUlfticrlpri^C, 

DZ. 
brizgljati,  am,  vb.  impf.  fprit^Cln,  jprilUMt,  Cig. 
brizgniti,  brizgnem,   vb.  pf.    1 )  jprilUMt,  C ; — 

2)  cincn  iictlcubcii  %\\\\  tljun,  C. 
brizguljiti,   uljim,   vb.  impf.  pfcifcn,  C. 
brizniti,  brTznem,  vb.  pf.   C...  pogl.  brizgniti. 
briža,  /.  bic  (MranpC  (=  babje  pšeno,  sodrag), 

Koborid,  Bole  -  l-.rj.  (  Torb.). 
brižati,   im,   vb.  impf.  pfcifcn:  veter  bri^i,   C. 
briždžati.    im,   vb.  impf.   =  brizgati,  jpri(,icn: 

mleko   iz  vimena   briZdZi,    C. 
brižen,    ?iia,  adj.  forflfam ,  Erj.  (Som.),   nk.; 

bri^na   mati,    IjZv. ;    —    hs. 
brižljiv,    iva,  adj.   =  iMižen:  brižljivi  spred- 

niki,   LjZv. 


brjan  —  brkljarija 


63  - 


brkljarnica  —  brljav 


brjan,  iina,  m.  bor  .S>i'u-jdbc>uoI)ncr,  luj.fTorb.j. 

brjuzga,  /.  bcr  fdimcljcubc  £cl)ncc  an^  bon 
Strnfjcn,  Rib. -Mik. 

i.bfk,  wi.  i)  cin  "^-Bartliaar,  \'iilj.(R>.ui);  — 
2)  pl.  brki  (brkovi),  bcr  Sdmurvbavt,  Cil- 
jati.; —  ;0  bor  ''Bartfabcu  (,v  "i^-  cincž  (^ifct)cei), 
Cig. ;  —  4.)  bic  Scinrcbcnvaitfc,  C ;  —  3) 
bie  l^illc  bfv  Scf)nabelv  izool.),  /1.  t.-Cig.fT.j. 

2.  brk,  m.  cinc  '^tvt  itrcifel,  ba<ž  '3)rcl)iab,  O'^--.; 
lešnik  s  klinčkom,  da  ga  lahko  zavrti,  Dol.: 

—  prim.  brcati. 

1.  brka,  /.  ime  ovci  (Z.J,  ali  kobili,  kajk.- 
Valj.(kad);  —  2)  pl.  brke,  =.  brki,  bcr 
Sdinurrbart. 

2.  brka,  /.  eine  Sad^e  bon  cjcrinflem  SBcrtc, 
ctunao  Sd)lcd)tC'S,  i^evumrfcne'?,  Mur.  Z. ;  cin 
iiitauicf)nlid)ev  ''•Bc|it5,  C. 

brkač,    m.  bcr  Sdjiuir-bdttigc,   C/>.,   C;  som 

brkač,  LjZv. 
bfkalice,  f.  pl.  volku  podobna  igrača,  ki  daje 

brneč  glas  od  sebe,  ako  se  izpusti  z  vrvce, 

I  '^.s-  Krn  -  Erj.  (Torb.). 
brkanec,  nca,  m.  pl.  brkanci,  iz  oblatovja  iz- 

luščeni  orehi,    Tolm.-Erj.(Torb.);   —   prim. 

I.  brkati. 
brkarija,/.  =  brkljarija,  3/.  ;ti.idij'/.brkarije,Jiflrr)?. 
bfkast,  adj.  fd)nurvbdrtici. 
brkaš,  m.  bcr  Sd)urrbdrtige,  SIN. 
brkat,  ata,  adj.  fd)liurrbartig,  Mur.,  Cig.;  bila 

sta  obrita,  ali  brkata,  Navr.fLet.J. 

1.  brkati,  bilkam,  vb.  impf.  i)  ftofeeit,  jd)nc(Icn, 
\VC(\  fd)UCt(en:  z  nogo  kaj  b.,  C,  M.,  Z.;  — 
jc^arrcn,  fra&cn:  kure  brkajo,  C,  M.,  Z.; 
ftiibcrn,  Cig,;  —  2)  orehe  b.,  luščiti  iz  obla- 
tovja, Tolm.-Erj.(Torb.J; —  3)  :^e|en,  reijeit, 
C;  brkala  je  vrana  zajca,  da  naj  kolje,  SIN.; 

—  prim,  brcati. 

2.  brkati,  bfkam,  vb.  impf.  igrati  z  brkalicami, 
\  ^as  Krn  -  Erj.  (Torb.). 

brkatica,  /.  ptice  brkatice,  ^i^artOOgcI,  Cig.  (T.). 

bf  kavica,  /.  bic  Sd)Iuffelblume  (primula  acaulis), 
Pjk.(Črt.). 

brkavka,  /.  bie  9iatfcf)e,  Diet.,  C,  Mik.;  - 
prim.  2.  brkati. 

bfkec,  kca,  m.  bie  §anb(ung  bež  Sdjnellcn'?, 
bcr  ®d)ncner,  Jam. 

bfkelj,  kija,  m.  1)  ber  ^afžgapfen ber  ©ditucinc : 
svinja  ima  brklje,  C;  —  2)  bcr  Stumpf, 
bcr  ftnorren,  C;  —  3)  ber  (^u§  (zaničlj.): 
stopiti  komu  na  Drklje,  jemanbcm  ailf  bic 
$fotC  treten,    Cig.;  —   prim.  I.  brk. 

bfkež,  m.  bcr  Sc^niirrbdrtige,  Z.  ^ 

bfkle,  cta,  n.  i)ai  {^dfM^cti,  Z.,  Št. 

bfklič,   m.  =  brkle,   C,   Valj. (Rad). 

1.  brklja,  /.  i)  =  brkelj  2),  Z.;  —  2)  pl.  brklje, 
=  brke,  brki  (bolj  v  zaničlj.  pomenu),  Mur., 
Met..  Dol. 

2.  brklja,  /.  ein  Spiclseug  (gumb  na  vrvci,  ki 
brni).    Gor.;    —   prim.  brnklja. 

brkljača,  /.  ein  fnorrigcr   (Stod  obcr  ?(ft,    C 
brkljaj,  m.  ber  Sd)ncUcr,  bcr  Sticbcr,  Jan. 
brkljanje,  n.  tia^^  S;)cxmn\t6bnn. 
brkljarija,  /.  i)  ta^i  ©eriim^icl,  ber  'i^limbcr; 

—  2)  =  homatija:    idita  nekaj  časa   služit, 
da  se  ta  brkljarija    nekoliko    poleže,    Andr. 


brkljarnica,  /.  bic  ^liiinipclfaniuicr,   Cig. 
brkljast,  adj.  mit  Stiinipfcn,  ftnorrcn  bcrfcl^cn: 

brkljasto   drevo,   Fr.-C. 
brkljastica,  /.   „svinja.  Če  ima  brklje",   C. 
brkljat,    ata,  adj.  =  brkljast,    nirf)t   glatt   bc^ 

l)aucu:  brkljato  drevo,   C,  Z. 
brkljati,   am,   vb.  impf.  [tbbcrn;  po  temi  b.; — 

iiiujcjdiirft   in  bon   lai-j  t)incin  ettt)a§   tf)un, 

Diet,  M. 
brkljavka,/.  bcr  Jlrcifcl,  C;  — prim.  2.  brkati. 
bfkljež,  m.  unncfd)icftcr  9]fcnfd),  M. 
brkljfvje,  n.  eoll.  bic  Stiimpfc  an  abgciifteten 

23dumcn,  C.;  tai-  Stiunnichucrf,  C; — ia^ 

©criimpcl,   Savinska  dol. 
bfkljica,  /.  bcr  !i3runuiifrciicl,  Jan. 
i.bfkniti,    bfknem,    vb.  pf.  =    brcniti;   auž' 

jd)lai]cn,  M..  Met. ;  fd)ncllen,  Jam. ;  tuegfto^cn, 

M.,  C,  Dol. 
2.  bfkniti,  bfknem,  vb.  pf.  =  tekniti:  nič  mu 

ne  brkne.   Gor.- Mik. 
brkolin,   m.  ber  3>l"^I'9»   ^'''  —  prim.  frkolin, 

mrgolin. 
brkolinec ,    nca,    m.    dem.    brkolin,    i)    ber 

3>verg,  C;  ~  2)  ein  flcinc'3  J^icr,  C. 
brk9nčica,  /.  bic  Sd)Ui)fclblnmc  (primula  acau- 
lis), Z.,   C;   —  (primula  carniolica),  Robič 

(NkoL). 
brle,  eta,  m.  ber  ^lbbfid)tige,   C. 
brlenje,    n.   i)  jc^ti)ad)cii   i!cud)tcn,   fd)H)a(^c§ 

Sdjimmern;  —  2)  bliibfidjtigc^  ©djauen,  M. 

1.  brleti,  fm,  vb.  impf.  i)  fUnimcrn,  jdjtnac^ 
jd)ininiern,  matt  brcnncu:  luč  brli;  — 2)  jdjlec^t 
fc^cn,  mit  bliiben  'Jlngcn  fdjaucn,  Mur.,  Cig., 
M.,  C. 

2.  brleti,  fm,  vb.  impf.  =  brneti,  ratfdjen,  Ko- 
borid(Goriš.)-Erj.(Torb.);  jaufen:  brljica  brli, 
Solkan  -  Erj.  (Torb.). 

brlevka,  /.  bic  9}atfd)e,  Koborid- Erj.  (Torb.). 

i.bflez,   m.  =  brglez,  Mik. 

2.  bflez,  m.  bcr  ^reifel,  Ponikve,   Tolm.-Erj. 

(Torb.). 
bflež,  m.  b(Dbfic^tige§  'ipferb,  C. 
brlfcanje,  n.  ha^    j^Ummcm;    slabo    brlicanje 

zvezde,  SlA'. 
brlTn,  >n.  bcr  ©d)tDad}fid)tige,  Cig. 
brlirikati,    am,  vb.  impf.  flottcrn    (OOn   iDCitcn 

St(cibcrn),   C;  —  prim   Irleti. 
brlizganje,  n.  fd)rillc§  ^fcifcn  (3.  33.  burd)  bic 

g-inger). 
brlfzgati,    am,  vb.   impf.    fd)riU   (5.   33.   burd) 

bic  Siitflcr)  pfcifcn:   fdjrillc  Jone  »on   fic^ 

gcben. 
briizgavec,  vca,  m.  ber  fd)ritl  pfeift,  Cig. 
brlizgniti,  brlTzgnem,  vb.  impf.  eincn  jd)li(Ien 

^fiff  (3.  "ii   burd)  bie   ^ingcr)  tljun;  cincn 

)d)rillcn  2on  oon  ftd)  gcbcn,  BlKr. 
bflja,  /.  ber  Sreifcl,   (brla),  Kras-Erj.(Torb.). 
brljati,   am,  vb.  impf.  ftobern:   Kaj  brlja  tod? 

liiog  fud)t  er  ta'}  fi/AV.;  — pritfd)eln,  fprubeln, 

M.,  C. 
brljav,    ava,    adj.   ld)(ed)t    fcf)cnb,    bliJbfic^ttg; 

brleča   svetiljka  je  bila  brljavi  predici  čisto 

brez  potrebe,  Jurč. 


brljavec  —  brneti 


64  — 


brnica  —  brodariti 


brljavec,  vca,  w.t>cr  $^lpbficf)tiflC,  C/^.,  Jan.,  C. 
brljavka,/.  i)  bic  "i^lobliditigc,  Cig.,  Jan.;—  z) 

neka  kača:  ba#  "-blobonflC  (tvphlops),  Erj.  (Z.). 
brljavost,  /.  bic  'iyiobli(j[)tiflfcit. 
bfljica,  /.  dem.  brlja;  bcr  SUei)el,  brljica  („brli- 

ca")  brli,   Solkan  fGoriš.j- Erj. fTorb.J. 
brljiv,  iva,  adj.  fcftcct  blicfcnb,  Meg.,  Diet. 
brljuzga,  /.   i)  bic  Sot^fuppc,  C,  Z.;  —  ba§ 

@CVatit)cl),  C,  SL\.;  —  2)  tako  se  reče  otroku, 

ki  rad  brljuzga  po  skledi.    Polj.;  —   3)  bcr 

53Qcfciiftrcid),   Mm:,   Cig..  Jan.,   Met.;    h.  v 

obraz,  Ravn. 
brljuzgan,  ana,  m.  bet  ^antfrf)er,   C. 
brljuzgast,  adj.  \t^x  tot^ig,  fcfjladcrig,  Cig. 
brljuzgati,  am,  vb.  impf.  i )  patid)en,  potjc^cln: 

po  blatu    b.,    Cig.,  Jan.,  M.,   C;   otrok  po 

jedi  po  skledi  brljuzga,  Polj.;  —  2)  b.  koga, 

of)rfcificn,  Jan.,    Valj. (Rad),  Ravn. 
brljuzgniti,  brljuzgnem,  vb.  pf.  jemailbem  eilie 

5J}aulid)cnc  gebcn:  b.  koga,   Cig.,  .lan. 
brljuznica,  /.  bic  'i)JJaulid)clIc,  M. 
brljuzniti,    brljuzncm,    vb.  pf.  =  brljuzgniti, 

Cig..  M.,  Levst.fZb.  sp.J,    Valj. (Rad). 
brlog,  oga,  m.   ba§  i!agcr    cine§  SSilbe^,    bie 

SMlbI)Dl)le;  lev  v  svojem  brlogu  s,td\,  Dalm.; 

—   bie   boi}k,   bet  SdjlupfiDinfet ;    tolovaji 

so  v  svojem  brlogu,    St.;  —  ein  fc^Iec^tet 

SSotintaum,  Cig. 
brl9nkati,  onkam,  vb.  impf.  gitten  (t).  laubcn), 

C 
brlotina,  /.  ha^  GJefUmmct,   C 
brl9Ženje,  n.  boš  iiagetn  ber  J^ietc  in  i^tet 

S?oiik,  C. 
brl9Žič,  m.  dem.  brlog.    Valj.  (Rad). 
brlQŽiti,  ožim,  vb.  impf.  in  bet  .'gotjle  lagetit  (t). 

3G}ilb),   Cig.;  tam  brložijo  divje  zveri,   Clas. 
brl9Žje,  n.  bali  (VJctiimpel :  z  burklami,  metlami, 

poleni,   perilniki  in  z  drugim  takim  orodjem 

in  brložjem,  LjZv. 
brl9Žnica,  /.  bie  3iumpclfammct :  to,  kar  sem 

vam  povedala,  spada  že  v  brložnico,  to  je, 

med  stare  zgodbe,  LjZv. 
brl9Žnjak,  m.  elettbc^  ^^ctt,  C. 
brliinkati,  unkam,  vb.  impf.  cmpOtfpti^Clt,  Jan. 
brlunkniti,  brlunknem,  vb.  pf.  a\\\\\sx\\ic\\,  Jan. 
bfmbice,  /.  pl.  bic  llfaultromtnd,  C. 
brmota,  /.  miirriid)ct  llJcujd),  Štrck: 
brmotati,  am,  vb.  impf.  imitmclll,  Štrek. 
bfn,  m.  tiet  ^IuJ5)d)lQmm,  Mik.fEt.j. 
bfna,  /.    I  j  bet  ilcttCli,   Erj. (Min.);  —    2)   bic 

Xaniinctbe,  bet  .'piiiiiu«,  Jan.,  CZ.;  —  3) 

ciiic  9JJiid)un(i  oon  53oI)ncu  unb  ^ifolcn,  C. 
brnavkanje,  n.  'bai  Wcbruminc,  Cig. 
brnbice,  f.  pl.  =  brmbice,    f)anj.(Pu.<;v.  p.). 
brncati,    am,  vb.  impf.  juilimcit:   muhe  okoli 

f)braza   brncajo,    C. 
brndalp,  n.  bet  Sltcijcl,   ('. 
brndati,  brndam,  vb.  impf.  btuimiien,  jdimttrcn, 

./an.,   C.,   /ilKr.;  mačka  brnda.   v^ti.'>t. 
brnck,  nka,  m.  bet  .Urcijel,  lilKr. 
brn^n,  adj.  itbcn:    b.  lonec,    C;  —  crbatlig, 

Cig.;   —    prim.  brn,   brna. 
brnenje,  n.  bai  Sumničil 
brneti,    im,  vb.  impf.  juilintcti;    čebela,    mulia 

brni;  zvonovi  od  daleč  brnijo,  Z.;  btumnicn: 


gnjev  božji  (=  grom)  je  brnel  nad  gradom, 
Bes. 

1.  brnica,  /.  bet  ftteiiel,   C,  Z. 

2.  brnica,  /.  i)  bet  Jopf,  C;  —  ^)  pl-  brnice, 
bie  .Uattoneln,   C,  Z.;  —  prim.  brna, 

brnik,  m.  bie  itottoffet,  Z.:  —  prim.  brna. 

brnit,  adj.  OoU  (o  klasju),  C;  —  morda  nam. 
bremenit. 

i.bfnja,  /.  i)  črna  zemlja,  bie  3Jammetbc, 
,/an.,  C;  —  2)/»/.  brnje,  nesnaga  na  životu, 
bodi  si  na  človeškem,  bodi  si  na  živalskem, 
Cerovo  v  Rrdih-Erj.fTorb.);  blato  na  glavi 
majhnega  deteta,   Bole  -  Erj.  f^ Torb.). 

2.  bfnja.  /.  bet  5c^cn,  'itii  i.'umpcii,  SlGor.-C; 
ein  id)[ec^tC5i,  obgcttagciic^  Sleib,  C;  —  prim. 
prnja. 

i.bfnjast,  adj.  =  brnit,  tod:  b.  oves.   C. 

2.  bfnjast,  adj.  setlumpt,  C. 

brnjat,  ata,  adj.  =  brnit,  Z. 

i.bfnjav,  adj.  =  umazan,  blaten,  Cerovo  v 
Brdih- Erj. (Torb.). 

2.  bfnjav,  adj.  jctlumpt,  C;  ves  b.  je,  SlGor.; 

—  ,^ottig,  tauf),  C. 

3.  bfnjav,  adj.  DoU :  b.  oves,  Č. ;  —  prim.  brnit. 
bfnjavec,  vca,  m.  bet  3frlumpte,  bet  iJump,  C. 
brnje,  n.  bie  ^ammetbe,  C;  —  bev  Sotf),  Crniče 

(Goriš.). 
brnjok,  m.  bet  Sflfet,    (tudi:  brnjuk),   C;  — 

prim.  brneti. 
brnjot,  m.  bet  3''ttige,   C;  —  prim.  2.  brnja. 
bfnkalica,  /.    einc    3ltt   9iatlc^e,    Sotr.;    {ali 

i5oflcIid)cud)e),  C. 
bfnkati,  bfnkam,  vb.  impf.  i)=  brenkati.  Mik,; 

—  2)  ftidieln,  C. 

brnketati,  etam,  ččem,  vb.  impf.  =  brenketati, 
C. 

bfnklja,  /.  bic  !i)1JaulttpmmcI,  Jan. 

bfnkljica,  /.  dem.  brnklja;  bet  Steifet,  Jan. 

broč,  br<)ča,  m.  bic  5dtbctt0tl)e,  hex  Stapp 
(rubia  tinctorum);  Habd.,  Cig.(T.j;  —  bic 
batauž  betcitete  (^ntbe:  v  b.  defati,  C;  — 
(brošč,  TuL[R.]j;  prim.  stsl.  broštb,  hs.  broč. 

br9Čiti,  im,  vb.  impf.  mit  bet  ^iitbcttijtlje  fatbcn: 
b.  jajca,  Cig.,  Mik.;  totl)  fatbcil :  s  krvjo  b..  C. 

bročiv9,  n.  bo^S  .Sitopptotl),   Cig. (Tj. 

br9Čnica,  /.  pl.  bročnice,  ŠtOppC,  (rubiaceae), 
(.^broščnice")    Tuš.(R.). 

br9d,  m.  i )  einc  |cid)tc  Stctlc,  bic  man  butc^' 
uiatcit  fanii,  bic  Jvutt,  Mcg.,  Mur.,  Cig. (T.), 
Dalm.,  Jcs.;  2)  bic  iMnfiltt:  brod  .so  zagle- 
dali, Dalm.;  —  bet  ."pflfcil,  Diet..  Trub.\  v 
brodu  beneškega  mesta,  Vod.(I\b.  sp.);  — 
3)  bic  Ucbctful)f  an  cincm  ?flu|ic;  brod  na 
vrvi.  bic  3ciliibctful)t;  —  4')  bao  Ucbctfubt' 
idiift,  bic  7viil)te,  M.;  b.  nategniti,  ,^iit  ^Jlbfal)tt 
bctcit  niaduMi,  C;  —  3)  (po  hs.)  bc^  3d)iff, 
Cig. 

brodar,  ;irja,  m.  i)  bct  !iRubetfncd)t,  .*/.;  bcf 
Aiil)vinonn,  Pjk.fCrt.r,  —  2)  (po  hs.)  bet 
3d)iifcr,  bet  TOoltojc,  Cig..  .fan..  M..  C. 

broilarica,  /.  bc<<  ,"viil)ininnii>J  '$'^t\b,\'alj.(Rad). 

brodarina.  /.  bovJ  Ucbcrfnl)igclb,  boi'  Jviiljtgelb, 
l)Z..   Lcvst.(.\auk). 

brodariti,  arim.  vb.  impf.  fdjiffcn,  JU  Sc^iffe 
faljtcn,   Cig.,  C,  Zora;  —  hs. 


brodarski  —  brodovma 


-  65  - 


brodovita  —  brozcrovati 


brodarski,   adj.  ©c^tffcr=,    Cif^.,  C;    noittifd), 

Jan.;  —  hs. 
brodarstven,   stvena,   adj.  Scf)iffal)rt'^  ,  .liin. 
brodarstv?.    )i.  bio    Sci)iffa()Vt,    C;    rcino  b., 

bic  (Vlitii?jd)iffaln"t,  Jau. ;  —  bic  ^Jcautif,  Jan. : 

—  hs. 

br9dec,  tica,  m.  i)  dem.  broei;  einc  fcirf)fc 
iVlUJ^ftellc,  C;— 2)broJcc,  ==  broJcž,  ./ar«., 

Mtir. :  —  3)  bcr  £d)niiifefIocf  (oom  tSffni),  C 
br9dek,   dka,   m.  dem.  bmd,   Valj. (Rad). 
br9den,    dna,  adj.   i)  jur  Ucbcrfal)vt  fle{)iirig; 

—  2)  (po  hs.)  =  ploven,  )d)iffbar,  Jan. 
br^dež,  m.  bcv  Sticrcr,  bcr  SSiiljler,  Ci^^. 
brodišče,  n.  i)  bie  5"i't  -^Hk.;  —  2)  bic  Ucbcr= 

fut)r,  Oy.;  brodišča  ali  brodi,  DZ.\  —  3) 
bic  9tnlanbc,  Mnr.;  bcr  ^"'afciiplati,  C/^. 
broditi,  brodim,  vb.  impf.  i)  tuatcn;  po  vodi 
b.,  C7^. ;  skozi  blatno  mesto  b.,  Tntb.;  — 
UiiifUcn,  Gitts.;  s  prstom  b,  po  čem.  Gor.; 
ftod)Crn:    Ne  brodi  drugim  po  zobeh,    Čb.; 

—  pantldjcit,  C;  —  jubcln  (5.  'S.  bcim  Cfijcii), 
Mur.,  C;  otrok  brodi,  SlGor.;  —  2)  ab' 
qc)d)macftci5  3cufl  rcbcn,  C;  —  =  bloditi 
(irre  rcbcn),  0>.,  Jan.;  —  3)  trans.  burd)= 
umten,  pren.  burd))c^tucifen :  gošče  i  dole 
brodi  s  čudom  moj  pogled,  oc^r.-Valj.fRad); 

—  oiiftDU^Icn:  b.  vodo,  ha^  SSaffcr  triibcn, 
Mik.;  —  b.  star  prepir,  cincit  altcil  Strclt 
cmfritf)ren,  Cig.\  —  mengcn:  b.  vmes  la- 
hovščino,  Ravn.;  —  4)  ut)CrfQt)ren :  C;  bro- 
diti človeka  na  ono  stran  (reke),  Vrt.;  — 
b.  se,  JU  Sc^iffc  fof)rcn,  Habd.;  tudi:  broditi. 

brodljati,  am,  vb.  impf.  l^erumnjiUjkn :  b.  po 
malti,  Bes. 

brodnar,  rja,  m.  =  brodnik,  Diet.,  Mnr., 
Cig.,  Danj. -Valj. (Rad);  Brodnarja  je  za- 
klicala. Holaj,  holaj,  brodnarič  mlad!  Npes.- 
\'rai. 

brodnarič,  m.  mlad  brodnik;  prim.  brodnar. 

brodnarski,  adj.  =  brodniški,  M. 

brodnica,  /.  pl.  ptice  brodnice,  bie  SBattiogct, 
Cig.  (T.),  Erj.fZ.). 

brodnik,  m.  i)  bcr  j^n^rmonn  (bet  einer  Ucbcr- 
f^ifjr),  bcr  Uebcrfu^rcr;  bcr  Sd)ip!iicd)t,  bcr 
Sd^ifier;  brodniki,  bie  ®rf)iff§[ciite;  brodniki 
so  po  Savi  v  ladjah  žito  vozili;  —  brod- 
niki =  mornarji,  Dalm.;  —  2)  bog  ®c^iff§= 
boot  (nautilus  pompilius),  Erj.fŽ.). 

brodnina,  /.  bie  Ueberfu^rgcbitr;  —  bie  ffrac^t= 
gebur,  bcr  ^uljrlobn  (am  3Ba)fer),  Cig. 

brodniski,  adj.  Ueberfii^rcr -,  3c^iff^fncd)t  >, 
3c^iner  =  ;  —  Sc^iffatjrt  = :  brodniška  poli- 
cija, DZ. 

br9dnja,  /.  bie  gafjrt  ju  Sc^iffe,  C. 

brtjdnost,  /.  =  plovnost,   C/g. 

brododeiec,  ka,  7?j.  ladjedelec,  Jan.;  —  po  hs. 

brodolom,  loma,  m. =  ladielom,./<3«.,/)Z.;  —  hs. 

brodolov,  Igva,  m.  bie  SaVerei,  Jan.\   —  hs. 

brodol9VEC,  vca,  m.  ber  Saper  (an]  bcr  Scc), 
Cig.,  Jan.;  —  po  hs. 

brodon9sen,  sna,  adj.  Sc^iffc  tragcilb,  ic^iffbnr, 
Jan.,  Zora.;  —  po  hs. 

brodovina,  /.  bic  Ucbcrfitl)rgcbiir;  —  bcr  iVii^r= 
lo^n  am  Saffcr,  ha^  Sdjiffegclb,  Mur.,  Diet., 
C,  Dalm. 

Slov.-nem.  slovar. 


brodovita,  /.  nam.  dobrovita,  Fara,  Ccrkljc- 

Strck.flJZv.). 
brod9VJe,    n.  bic  piflottc,  Jan.,  nk. ;    malo  b., 

bic  Alottillc,  Jan.;   —   hs. 
brogovita,/.  pokvarjeno  od  dobrovita,  Tulm.- 

Erj.('l'orb.). 
broj,  oja,  m.  bic  ^Oi1:)i,  Habd.,  Cig.;  —  hs.  stsl. 
br9ja, /.  1 1  \i(x^  OJcmcngicl,  C;  —  bcr  Sdjmit^ 

(Uom  Sffen),  C;— bic  '-Bcrmirrung,  Mik.,  C. 
br9jav,  a<.Y;.  frijmiigig  (uom  (fflcni:  b.  otrok,  C 
br9jda,  /.  =  broja,   ciii  (^cmciigicl  (Don  fliii= 

figcit  Singcii),  Cig. 
brojtn,  jna,  adj.  numerijc^,   Cig.(T.); —\)v\m. 

broj. 
br9Jica,  /.,  Erj.fRok.);  pogl.  brolica. 
brojilo,  n.  bie  3fiI)'Oorrid)tung,  ba§  ^ii^^^T^i^f; 

Cig.(T.);   —   prim.  brojiti. 
brojiti,    im,    vb.  impf.  jnl^lcn,     Cig.fT.);   ~ 

hs.,  stsl. 
brojka,  /.  =  številka,   C.  DZ.;   —  hs. 
br9lek,  Ika,  m.  bic  ^f  ungraemiirfc  (svlvia  gar- 

rula),  Koblja  Glava  na  Krasu- Erj.f Torb.). 
br9lica,  /.  =  brolek,    Cig.;   brolfca    in  bro- 
lica, Frey.(F.);  brolica,  Levst.(Nauk). 
brom,    m.  neka  kemična  tvarina,    ba§  93rom 

Cig.fT.). 
bromnat,    adj.  i8rom=:    bromnata  voda,    \ia^ 

53romtt)aficr,  Jes. 
bromnica,  /.  =  bromnata  voda,  Jes. 
bron,    ona,  m.  bic  'iBroitjC,  Mur.,   Cig.,  Jan., 

Dalm.,  Ravn.,  nk. 
bronar,  rja,  m.  ber  58ronjegie§er,  C 
bronarnica,  /.  bic  ^SrDnjcgie^crei,  nk. 
bronast,  adj.  broiljcn,    Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
brončar,   rja.   m.  =  bronar,    C. 
brončf  n,  adj.  bronjen,  Diet.,  Let.,  ZgD.;  bron- 

čena  kača,  brončen  lok  („c^ern' ),  Dalm. 
broncc,  nca,  m.  bie  93rDH3C,  M.,  SlGor.,  C. ; 

bučeč  b.,  Sehonl. 
bronfn,  adj.  =  brončen,   C. 
bronina,  /.  haž  33ron5cmctaII,  C. 
bronovina,  /.  =  bronina,  Jan. 
broskev,  kve,  /.  =  broskva,   Črniče (Goriš.). 
broskva,  /.  bie  Stofitriibe   (brassica   oleracea), 

Meg.,   Tolm.  -  Erj.  (Torb.),  Bre^ani  (Istra)- 

Sl\.;  tudi:  broskva,    Valj. (Rad);  —  prim. 

it.  brasca,  bic  ^'0^(pfIan,3C. 
broskvast,  adj.  blumcnfo^Iartig,  Erj.  (Min.). 
brošč,  brgšča,  m.  Tuš.(R.),   Cig.,  Jan.;  pogl. 

broč. 
broščina,  /.  =  brošč,   C. 
brošura,  /.  mala,  ne  trdo  vezana  knjižica,  bic 

^i5roid)urc,  Cig.,  Jan.,  nk. 
brošurica,  /.  dem.  brošura,  nk. 
brovnika,  /.,   Cig. ;  pogl.  dobrovita. 
brozda, /.,    \'.-Cig.,  ogr.- Valj. (Rad);   pogl. 

brzda. 
brozdati,    am,    vb.    impf.    =  brozgati ,    Cig., 
Mik.;  =  motiti:    ne  brozdajta    nam  gostja! 

I  'od.  (Iib.  sp.). 
brozer ,    adv. ,    Podknici    in    Bolčanjc  -  Erj. 

(Torb.);  pogl.  blagor. 
brozerovati,    ujem,    vb.  impf,    Podkrnci   in 
Bolčanje-Erj.(Torb.) ;  pogl.  blagorovati. 


brizga    -  brstina 


66  - 


brstit  —  brt^zast 


br9zsa.  /■.  Miiiiicr  StmBcufott),   Jan.,    C;  — 
boe  WopaiitidH\    ^-"'V..  C;  —  ba^  Oicfintni : 
v  službo  je  jemal   najgrje  malopridneže:  ta- 
tove, pijance,  vlačugarje  in  tako  brozgo,  L/Zi-. 
br9Zgati ,    am,    vb.  impf.  patjct)cln:    po  vodi 
brozgati.    C,   Vrt.;  —  pontjdicn:    vino,    C; 
tiiibcn:  vodo  b.,  C. 
brsaJke,  /.  pl.  bic  2Bcbftui[)lfiirbe(,  C. 
i.bfsati,    bfsam.    šcm,    vb.  impf.  =    brcati, 
Miir.,  M..  C;  konj  brše  ali  grize,  ugr.-Valj. 
(Rad);  srce  jim  brše  krepkeje,   SIS. 
2.  brsati,  bfsam,  sem,    vb.  impf.  ftrcifcn:  vol 
z  eno  nog  brsa  (ftreift  im  (^cbcit),  Z.;  konji 
bršejo,  =  praskajo  z  nogami.  Ah. 
bfselj,  sija,   m.  =  bršljan,   SlGor.-C. 
bfsen,  sna,  adj.,  Cig.,  Pivka-M.;  pogl.  brsten. 
bfsk,    »1.    i)  =    brc,     Cig.,    Jan.;   —    2)  = 

brskanje,  -V/, 
brskanje,  n.   i)  ba'3  2Bcgjcf)ncUen,    M.;  —  2) 

\)až  Scfiarrcn. 
brskati,  am,   vb.  impf.    i)  tuegic^nellen,  Mur., 
Cig.,  C;  —  2)  jc^arren,  frafecn  (o  kurctini); 
vsaka    koklja    pred    svoje    piščance    brska, 
Jan.fSlovn.);  ftocftcrn,  trillllcn,  Cig.,  Jan.,  C. 
brskljati.  am,   vb.  impf.  ==  brskati,  brbati,  C. 
bfskniti,  brskncm,  vb.  pf.  lV)Cflfd)ncllcn,   C. 
bfslej,  m.,   C.:  pogl.  bršljan. 
bf slek,  m.,   C. ;  pogl.  bršljan. 
brsljiv,  iva,  adj.  grie^gramifl,  miirrijc^,  Jan.; 

—  prim.  I.  brsati. 

bfsniti,  brsncm,  vb.  pf.  =  brcniti,  Cig.,  Met.; 

.Nalašč  jezik  njemu  zdrsnil.   Da  Slovana  spet 

je  brsnil,  Levst.(Zb.  sp.J;  konj  je  detetu  oko 

in  zobe  vun  brsnil,  ogr.-Valj.(Rad). 

brst,    brsta,    brstii ,    m.   i)    bic   ''Snumfnoipc; 

cvetni,  listni  b.,  bic  23luten' ,  bic  ^.^latttuoipe, 

Tuš.fB.J;  —  2)  bcr  Jrieb;  b.  pognati,  Dalm.; 

coll.  bie  Xriebe:    obrezani    mladi    pritlikavci 

veliko  novega  brsta  poženejo,  PircfVrtn.J', 

deblom  veje  odžagati,  brst  oklestiti  in  ga  v 

butarice  podelati,  Ravn.fAbc.)  -Valj. (Rad); 

brsta  je  zagrabil  in  ga  na  ogenj  nese,  Ravn. 

brst,  T,  /.    i)  =  brst,  m.   \),  Mik.,  LjZv.;  — 

2)  buuiie«S  9{eisil)0l,^,  Jan.;  suha  b.,  Dalm.; 

butara  suhe  brsti,  Jurč.;  suhe  brsti   nanosi 

kanja   v   gnezdno   pcjdlago.    Vrt. 

brstati,  am,  vb.  impf.  bic  .Hnojpcti   obfrcffcn : 

biagt)  brsta,  C. 
brsten,  tna,  adj.  1)  fnoipiiV,  fnDJpcllUod,  Cig., 
Jan.;  —  2)  itppic)  (o  žitu),  Cig.;  ječmen 
brstno  raste,  Trnovo  -  F.r j. (Torb.);  brstni 
travniki,  F.rj.(Iib.sp.);  (tudi  o  človeku),  Kn- 
borid-F.rj.  (Torb.). 
brsten,    adj.    fnojpciircid),     Glirda;     brstena 

pomiati,   C. 
brstenjc,   n.  bic  .UnP1piiit(\,   Cig. (T.). 
brstcti,    im,    vb.    impf.  fnoipcil,    0lt^jd)laflcn; 

Iricbc  anjctcn. 
brstič,    iča,    m.  dem.  brst:    bic  ,Ulto)pc;    bnc 

2prbi*(J)Cit. 
brstičje,   n.  =   brstje,   C. 
brstika,  /.  jnitflcr  Trifb,   Cig..   C. 
brstina,  /.  culi.  ^){iltlH'ltl)Ol,\,  ^Mcijor,  Z. ;    mo- 
ramo slabe  vrhove  in  brstino  pobirali,  graj- 
ščaka  pa  čaka  debelina,   Bes. 


brstit,  adj.  poII  ftllO)pcn,  llricbc:  brstita  dre- 
vesa.  I.cvst.(Zb.  sp.J. 

brstiti,  i'm,  vb.  impf.  1)  .ftnoipcn,  Iricbc  ob- 
frcffen;    po  grmovji    .so    brstiie    koze.     1';^: 

—  brstimo  za  koze  =  brstje  trgamo,  C 
Z.;  —  zajec  drevce  br.sti,  C;  —  2)  jiitcn, 
"ita^  Uithaut  ouž  ben  Saotcu  ou^rottcn:  žito 

b.,    C,  Z. ;  —   ■\)  b.  se   =   brstje   dobivati : 

drevo   se   brsti,    C 
brstje,    «.  coll.  bic  'ikum!iio)pcn,    Cig.,    C; 

junqe  3pro[icii,  bic  Iriebc,  Miir.;  tudi:  brstje, 
brstnat,  ata,  adj.    i  1  {nofpicj,    brstnata  vejica, 

Cig.;   —    2)  iippig:    brstnata  pšenica,    brst- 

nato  drevo,   C. 
brstnatiti  se,  atim  se,  vb.  impf.  =  brstje  do- 

bi\ati,    C. 
brstnik,  m.   i)  =  popkar,  ber  ©impef,   Cig., 

.Jan.,   C,  Frey-.(F.) ;  —  2)  ha^  i")oiclf)ui)n  (te- 

trao  bonasia),    Xovakc  pri  Cerknem  -  Erj. 

(Torb.). 
bfstovka,  /.  =  brstnik   i),   Cig.,  Frey.(F.). 
brste  vina,  /.  ^  brstina,    Cig. 
bfstovje,  n.  =  brstje,   Cig. 
bršč,    blišča,    m.  "i^iž  flcmcinc  .'pcilfvaut ,    bic 

^.biivcutlau    (heracieum    sphondvlium)    C/j,-.. 

Jan.,  C,  Medv.(Rok.j,  Vršno  na  Tolm.-Frj. 

(Torb.),  Gor.;  —  divji  b.,  bcr  'ijiaftiuaf  ('^a- 

stinaca  sativa),  Bohinj-Erj.(Torb.j. 
brščal,  /.  ^^  brst.  Dol. 
bršček,  ščka,  m.  i)  =  bršljan,  Št.-Erj.(Torb.); 

—  2)  boš  Sillltiiriill  (vinca  minor),    C. 
brščfi,  >n.  i)  bcr  (fpl)cu,  M.;  —  2)  'oa'-i  3inn 

flriin,  C. 
bršč^n,  adj.  =  brsten,    pod  Snofpen:    drevo 

je  brščeno.  Polj.;  brščena  (^bršena")  pomlad, 

Vod.  (Pes.). 
brščika,  /.  bcr  fpilUildttriilc  SpargcI  i^asparagus 

acutifolius).     Malhinjc    tpri    Divinu)  -  Erj. 

('Torb.). 
brščina,  /".neka  vinska  trta,  Rihenberk(Goriš.)- 

Erj.(forb.). 
bršlen,   m.  =  bršljan,  Miir..  Jan.,  Mik.(Et.), 

Gor.-.\avr.  (Let.). 
bršlin,   »i.  =  bršljan,   Cig.,  Jan.,  BlKr.,  St. 
br.šljan,   m.  bcr  (XpI)CU  (hedera  helix). 
bršljanov,  adj.  (£pl)CU  . 
bršljanovcc,  vca,   m.  bršljanovci,  (£pl)cuartcil 

(araliaceael,    Tus.fR.). 
bršljanovica,   /.  btc  Sifloibc,    bic  ©pljculinic 

(math.),   (.:ig.(7\). 
brt,  m.  l)o!)lcr  'i5aiim  mit  'šBicueu,  C;  —  če.š.  (?) 
brtač,  m.  bcr  .Hlotl,  Z. 
brtavs,    m.  ciu  iiroJ3C\<  Stiicf  ("iBrob,    Jvle«id) 

11.  bfll),  Cig. 
brtavsati,  am.  vb.  impf.  pliniip  iiicbcnucrfou,  C. 
brtavsniti,  brtavsncm,    vb.  pf.  pliinip  lucbcr 

iocrfcit,  Z. 
brte,  eta,  »1.  bicfcr  Wciijd),  C. 
bftež,  »I.  biifcr  lliciijd),  C. 
bftiti,   bftiiii,    vb.  impf.     --   brtviti,    C..  Z. 
bftnik,  m.  bor  'ilHilbl)Oiiirt,^ciblcr,  ^^ ;   -prim.  brt. 
brtoz,  oza,  »1.  ciiic  '.iH'rticfiinn  aiif  bcm  ^ot)r 

lUCfle:   ta   pot   je   polna   brlo/.o\ ,   .1/. 
brt^zast,    adj.   poU    ^i^crticfuiiflcn:    brtozasia 

pot.   C. 


bftviti  —  brusarnica 


67 


brusarski  —  brvnij 


brtviti,  bfivim.  vb.  impf.  liiftMd)!  )cl)liotV'll,  UCr 

jpunbcit:  b.  sDd,  C.  /.. 
bruhanje,   n.  bov  ''^(ilCMUCvfcil,  bili?  Spcicil ;  — 

\i(xi  i>ui'tcn  mit  '*^liii?imuf,  CVir.,  C 
bruhati,  bruham,  vh.  impf.  i )  auetucrfcn,  fpcicil ; 

kri   b.,   'iBlut  ipcicu,    0>..  .Ian.\    gora  oi^cnj 

bruha,  C;  kletve  b.,  ^li'u1)C  aU'o)"tO)Vll,  BlKr.; 

—  2)  mit  ^^lUijUmvf  l)UftClI,    C;  tako   bruha. 

da  je  strah,  C..;  --  ■()  I)cvoorinTd)cu,  IjcrDin" 

ftromen,  Jan.;  voJa  črcz  most  bruha,   C. 
bruhniti,  bruhnem,  vb.pf.  i)mit  (^Ctuatt  l)Crau6 

uicvfcn,  erbrcci)cii ;   krvi  b.,  0>.,  Jan.,  M.. 

C.\   napačno  besedo  b.  (au5fprcd)Cn),  Xora; 

osorno    pogleda  — •  ter    bruhne    (uilb  bvtld) 

in  &ie   5Sortc    ainž),    LjZv.;  —    2)   J)croor^ 

brcdien:  kri  bruhne  iz  rane,   Št.;  loobvcdjcn: 

b.  v  koga,  Kr. 
briila,  /.  bie  Soljbinfc  (iuncus  maritimus),   C. 
bruma,  /.  =  pobožnost,   C,    Trub.;  —  prim, 

brumen. 
briimbati,    am,    vb.   impf.   bic   9JJaiiltrPmmc( 

jptelen:  Da  bi  brumbicc  "mela.  Si  brumbala 

bi,  Spes.-Vra\. 
brumbice,  /.  pl.  bie  3!Kau(trommcl,  Trst.fLet.j. 

SlGor. ;   —   prim.  brumbati,  brmbice. 
brOmda,  f.  =   i.  brunda,   C.i^.,  M. 
brumen,    mna,  m.  bcr  Wonat  3'in"fl"/   ^C\-- 

C;  —  prim.  it.  bruma,  Ijiirtcfter  SSilltCV. 
brumen,    mna,    adj.  =  pobožen,    fromm;  — 

=    priden,     C;   —    iz    nemv;    prim.    stvn. 

fruma,  'OcU^Clt,  bav,  frumm.  fvomm. 
briimnost,  /.  =  pobožnost. 
brumski,  adj.   =  brumen,   C,  Dalm. 
briin,  adj.   braiut:    bruna  krava,    C;   xoi\){\6), 

falb  (o  zrelem    žitu,    sadju),     C;  ■ —  prim. 

stvn.   brun,   it.  bruno,    C. 
bruna,  /.  braime  Su^,  C 
brunast,  adj.  balfig,   Cig. 
briinc,    briinca,    m.  =  bron,  3/.,    C,  Danj. 

(Posv,  p.j,  Jan.,  M. 

1.  brunda,  /.    i)    bie  aJiaultrommel,    BlKr., 
Valj. (Rad);  —  2)  ==  volk  (3ri)nurrc),  Cig.,  C. 

2.  brunda,  /.  bides  ^roucnjimnicr,  Štrek. 
brundalo,  «.  bač'  3d)naiTliicvf,   Cig. 
brundaš,  m.  \itx  ^JJtaultrommclfpielcr,  M. 
brundati,  am,    vb.  impf.  na  orodje  gosti,    ki 

brni,    SlGor. ;    bie   ŠJJauttromincl    id)lagen, 

Cig.,  M.,   BlKr.,  Valj.fRadj. 
bruneti,  im,  vb. impf.  bvaunHd}  »Dcvbcn,  rcifcn  (o 

žilii);oves,silje bruni, j'^/!.SY.-C  —  prim.  brun. 
brunkati,    kam,    čem,    vb.   impf,   brummen : 

obad  brunče,    C. 
brunketati,    etam,    ečem,    vb.   impf.  toncn : 

struna  brunkeče,    C. 
bruno,  n.  bcr  ^Saltcii,  [tarfe  58o^Ie;  —  nam. 

br\no. 
brunovje,  n.  ba§  33QlfenlDerf,  LjZv. 
brus,     m.    i)    bcl    3d)leiffteiu ;    —    2)    besede 

novega  brusa,  neuai"ti(]C  SSJiirtCV,    Glas. 
brusač,  m.  ber  Sd)Ieifcr,  Cig. 
brusar,  rja,  »z.   i)  ber  3cf)(eititciu{}anb{cr,  Cig.; 

—  2)  ber  3d)leifer,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
brusarica,  /.  bie  3d)Ieiferin,  Mur. 
brusarnica,  /.  bie  3d)leifcrei,  bie  Sd)leifer= 

rcertftotte,  Cig. 


brusarski,   adj.   Sdjleijcr  ,   Mur. 
brusarstvo,   n.   ba^   3d)leifcr!}anb>uorf ,   Cig., 

Jan. 
brijscc,   sca,  m.  bcr  Sd)Icifcr,  Jan. 
brusek,    ska,    m.  dem.   brus:    tleilicr  3cf)(eif= 

fteill,  Mur.;   —  ==  osla,  Zora. 
brusen,  sna,  adj.  ^mil  Sd)Ieifcil  gcljoricj:  brusni 

kamen,  ber  3d)leif[teiu. 
brusfr,  rja,  ni.  brusen  kamenček.   Diet. 
brusTfnica,  /.  bie  3d)leifernjerf)tatte,  Cig.;  — 

bic  3d)leifmii()Ic,  Jan. 
brusilo,  n.  bcr  3d)arfapparat,  Cig. 
brusina,  /.  i)  koritce,  v  katerem  teče  okrogli 

brusni  kamen,   Gor.;   —   2)    baei    Sdjleiffel, 

Cig. 

1.  brusiti,  mi,  vb.  impf.  i)  fd)(eifen;  nož,  meč 
b.;  abiue^cit:  črevlje  b.  (bcim  (beljen);  pete 
b.  za  koga,  fiir  jemanben  (jcrumlnufeii ;  piti 
zna  in  b.  pete  (=  plesati),  LjZv.;  zobe  si 
b.  na  kaj,  fid)  auf  etiuns  Siedjming  mad)en, 
Cig.,  Št.,  ogr. -Valj.  (Rad);  =  b.  se:  uže 
več  dni  se  je  brusil  na  pijačo,  ki  ga  v  sva- 
tovski  dan  čaka,  Jure. ;  jezik  b.,  bic  ^^l^S^ 
meglen;  —  idjiudgeii:  voznikom  in  mesarjem 
brusim  po  vozniško  in  mesarsko,  LjZv.;  kaj 
zopet  to  brusiš?  .SVA".;  —  divji  petelin  brusi, 
bal.^t,  SIX.;  —  b.  kroglo,  =  kegljati,  Svet. 
(Rok.). 

2.  brusiti,  im,  1»^».  impf.  aU'3>uerfcn,  fpcicil,  Cig.. 
Dol.;  morje  venkaje  brusi  blato,  Krelj-Mik. 

1.  brusnica,  ./:  i)  baž  Sc^Icifftcingcftcn/^/Hr., 
Cig.,  C,  Štrek.,  Št.;  —  2)'baiS  3d)(cif- 
loaffcr,  Mur. 

2.  brusnica,  /.  bie  ^reifelbeerc  0.  rot^e  §eibe(^ 
bcere  (vaccinium  vitis  idaea) ,  Cig.,  Jan., 
Tuš.(R.J;    —    rus.,  češ. 

brusnik,  m.  i)  ber  Sd)Ieifer,  Mur.,  Cig.;  — 

2)  ber  3d)(eifftein,  Cig.,  M.,  C;  —  3)  bie 

(iJrauiuade,  rdeči  b.,  rotljer  3aubl"teiti,  Fre\: 

(Rok.);  —  ber  3Be^id)icfcr,   V.- Cig..    Cig. 

(T.),  Erj.(Min.). 
brusnina,  /.  'nai^  3d)Icine(,    V.-Cig. 
brusnjak,  m.  bcr  3d)lcifftcin,  Cig.  (T.). 
brušenje,  n.  ha^  3d)leifcn,  \iai  3Ec(3cn. 
bruševati,   evam,  vb.  impf.  ju  jdjleifcu  pflcgeil, 

Jan. 
brušnja,  /.  t)až  3d)lcifen,    Valj. (Rad). 
bruzda,  /.,  Diet.,  Dalm.,  Jap.;  pogl.  brzda. 
bruzga,  /.  =  brozga,  bcr  mit  .Uott)  uermijditc, 

auftf)Quenbe   Sd}nee   auf   bcn    3trai3cn,    C, 

Lasee-Erj.  (Torb.). 
bruzgalica, /.  =  bruzga,  Krn-Erj.(Torb.),  C. 
briizla,  /.  =  bruzgalica,    Erj.(Torb.). 
briizlica,  /.  =  bruzgalica,  Erj.(Torb.). 
bruzovka,  /.  neka  hruška,    )'  Brkinih  -  Erj. 

(Torb.). 
brv.  T,  /.  i)  ber  3teg;  —  2)  bie  9{uberbanf,  C. 
brvanje,  n.  eoll.  vsaj  po  večem    že    obtesani 

hlodi,  BlKr.;  bic  33a(fen,  ba^  ©cbnite,  Jan.; 

'aaž  Sda\\[)0{'^,   Cig.;   —  prim.  brvno. 
brvca,  /.  dem.  brv. 

brven,  brvna,  m.  =  brvno,  bruno,  BlKr. 
bfvno,  M.  ==  bruno,  ber  Sialfcn,  Mur.,  Mik., 

ogr.  in    kajk. -Valj.  (Rad),    SlGor.,   BlKr.; 

(pomni:  „bruvan''nosači,^olfentrogcr, A')t*//;. 


brz  —  brz9Ča 


68 


brzojav  —  bržnjakovka 


brz,  bfza,  adj.  jd)UcU,  Ijuitifl,  Oict.,  Mm:,  Jan., 
Ci^.fT.),  nk.;  brzi  konjiči,  Z. 

brzamin,  m.  =  berzamin,  (it.  marzemino), 
Štrck. 

brzda,  /.  i)  ber  3i"l";  V^^-  železo  v  konjskem 
gobcu;  —  svoje  meso  v  brzdah  držati,  iui 
^aume  I}aItClI,  A.'rt7;.;  v  brzdah  imeti  počutke, 
Ravn.;  koga  na  brzdi  imeti,  cincu  flU",!  t)altcit, 
Cig.;  tudi:  brzda,  (»brazda"),  Diet.,  Jap. 
(Prid.);  pl.  brzde.  Gor;  konjem  brzdc 
(^bruzde")  v  gobec  devamo,  Dalm.;  — 
2)  bic  'Srcmie  (mech.),  Jan-;  —  Die  .tlcutmc, 
.Farn. 

brzdanje,  h.  ha?-  ^anmcn ;  bo?  93esaf)nicii. 

1.  brzdati,    am,  vb.  impf.  .^(imiicit,    bcii  3^11111 
Olllcgcn;  Brzdajte  konjičevštirnajst,  .V/^cs.-A'.  ; 
konja  pri  repu  b.,  =  einc  3ad)C  ticrtc{)rt  an 
fangen,  Cig.;  —  im  3f>"'"'-'  f)fttcu,   .lUCidu, 
bcl)crrj(^cn :  telo,  želje,  jezik  b. 

2.  brzdati,  am,  vb.  impf.  C;  pogl.  brazdati. 
bfzdica,  /.  dem.  brzda;  tudi:  brzdica, 
brzdit,    adj.    ftofj    (»on    ''^fcvbcn),    .^fiir.;    — 

prim.  brdit.  brdek. 

brzdnina,  /.  ba§  3''"'"9'^'^f   ^'n- 

brzdulje,  /.  pl.  verižice  pri  konjski  brzdi.  Dol. 

bfztc,  zca.  »I.  ber  iJauftnfcr:  brzci  (carabidae), 
F.rj.rŽ.j. 

brzek,  zka,  adj.  ^itrtig,  Diet. ;  b.  junak,  Xpcs.-(.. 
—  prim.  brdek. 

bf zet,  zla,  adj.  morfd),  fau(,  C ;  —  prim.  brzneti. 

bfzen,  zna,  adj.  lliirtiil,  fliiif,  flifrf),  -^fitr.,  Cig., 
C;  tudi:  brzan,  brzno :  Odpri,  AlcnČica, 
brzno!  Xpes.-K.;  b.  k  delu,  C;  b.  konj,  ein 
frcubiflcž  ^fcrb,  Cig.;  =  2)  t)ub)d},  raocfcr 
)d)Lin,  C,  Kor.;  brzno  dekle,  C;  b. gospod, 
/.ilska  dol. ;  brzno  poje  zvon.  Mik. 

brzi,  adv.  ha{'Q,  foglcic^,  Mm: 

brzica,  /.  1)  bic  StromfdjncIIc,  Jan..  Cig.  (T.), 
D'/..\  b.  reška,  Jcs.;  —  2I  bor  ^Ii>i(bbad),  C. 

brzicemer,  mera,  m.  bcr  £d)tDimmcr  (cilt  3"= 
ftrunifiit  ,yim  53Jcifcii  bcr  ©cfc^iuinbigtcit  tH 
3tromfttid)C!Sj,  Cig.  (T.). 

brzikavka,  m.  bic  ^JO^ailbcIiVidjlinift :  b.  se  mi 
dela,  Polj.;  tudi  brzikavka,  .\otr.;  —  prim. 
bezgavka. 

brzina,  /.  bic  Sdjnctliflfcit,  bic  Cicfdjluinbigfeit, 
Valj.fkadj ;  h.  obteka,  vrtnje,  pada,  meta, 
.širjenja,  bic  Umlauf^=,  Umbrcl)iing^=,  ^cM-, 
Surf  ,  I^orlpflQii,^uugi?gcid)tviinbigfcit,  b.  raste, 
pojemlje  (pada),  nimntt  ,vi,  iiimmt  ab,  Cig. 
(T.);   -  h.s. 

brzinomer,  mera,  m.  bcr(Mc|d)tDinbigfcitžmcffcr, 
Cig. 

bfzla, /.  bic  5Ratfd)C,  Pole- Krj. (Torb.). 

brzlati,  am,  vb.  impf.  ta[\d)C\\,Bole-Krj.(Toyb.). 

brzlina,  /.  ----  trohlina,  bcr  iDiobcr,   C. 

brzljad,  /.  =  brzlina,   C 

brzneti,  im,j'i7./»n;7/.  ^prhncti,  lliobcni,  faillcu: 
les,  truplo  brzni,  C;  ogelj  brzni,  Dcriuailbolt 
firi)  in  9l)c^c,  C 

brznica,  /.  bn*  Sd)neIIfd)iff,  Cig. 

brznvst,  /.  bic  .'tMirtigfcit,  bic  j^crtigfcit,  (^ig..  C. 
brz9,  adv.  jdjncd,  joglcid),  .Miir.,  Cig.,  nk. 
brzica,  /.  —  brzost,  kajk. -Valj. (Kad). 


brzojav,  java,  m.  bcr  Xclcgrap(),  h.  t.-Cig.(T.), 

nk. 
brzojaven,  vna,  adj.  tctcgrapliijdi,  nk. 
brzojaviti,  im,  vb.  pf.  tclcgrapl)icrcn,  nk. 
brzojavka,  /.  bic  tclCiiraplliidjC  Tcpcjdic,  nk. 
brzojavljati.  am,   vb.  impf.  ad  brzojaviti,  hA*. 
brzojavstvo,  n.  bic  lolcgrapbic,  >ik. 
brzojčzduc,  zdeca,   m.  bcr  (iilpoftreiter,    Cig. 
bfzoma,  adv.  fd)ncU,   C. 
brzomer,   mera,  m.  =-=  brzinomer.   (Jig.  (T.). 
brzonog,    noga,    )d)ncllfii&ig,    Jan.;    brzonoga 

srna,  Zora. 
brzopis,  isa,  m.  bie  Sc^ncllfdjrift,  bic  3d)nctt 

)d)rcibcfnni"t,   Cig.,  Jan.;    bic  Stcnogravbic, 

Cig.  (T.). 
brzopisec,  sca,  m.  ber  2dniclljd)rcibcr,  Cig. 
brzopisen,  sna,  adj.  bie  SdincUfdjrilt  bctrcfjcnb, 

ftcnograpfiifd),  M. 
brzorok,  roka,  adj.  bcf)cnbc,  flin!,  Zora,  Z. 
brzos9den,  dna,  adj.  BDrlaut,   Cig. (T.). 
brzost,  /.  bie  Sd)nciligfcit,  bic  5Ha)d)f)cit,  Cig., 

Jan.,   C. 
brzostrelen,  Ina,  adj.  gcjri)iriinbfd)iitiig,  Jan. 
brzota,  /.  =  brzost,   Cig..  Jan, 
brzotalek,  Ika,  adj.  Icid)tfliiRig,  Erj.fMin.). 
brzotek,  teka,  m.  i)bcr£d)nclldnfcr,  bcrSonricr, 

Jan.,   C;  —  2)  brzoteki,  bic  Vaufiuigcl  Icur- 

sores),  Erj.(Z.);  —3)  bcr  Sd)ucUanf,   Tclov. 
brzotek,   teka,   adj.  fd)ncU    lanfcnb:   gondola 

brzoteka,  Zora. 
brzotis,  tisa,   m.  =  brzotisk,  M. 
brzotisen,  sna,  adj.  Sc^ncflbmd  ,  3/.;  brzotisni 

stroj.  Zora. 
brzotisk,  m.  bcr  Sdjncnbrncf,  nk. 
brzoiisten,  tna,  adj.  lunlant,   Cig.iT.). 
brzovar,  vara,  m.  bcr  Sdmdlficbcr,    (-ig.;  — 

bcr  Tigcftor  ('•^Mipiniauifdicr  lopf),  Cig.  (T.). 
brzovlak,  vlaka,  m.  bcr  Sd)ncll,yiq,  Cig.,  Jan., 

C,  DZ.,  nk. 
brzovoz,  »I.  v(5za,  bic  Gilppft,  bie  'i^iligcncc,  Cig. 
brzov9zen,  zna,  adj.  jd)ncllfat)rciib,  Zora;  brzo- 

vozno  blago,   Gilgut,   -lan. 
brzov9znik,  m.  bcr  Sd}ncllfal)rcr,  Jan. 
brzovoznina,  »1.  bnv  (iilgut,   Cig. 
brž,  adv.    i)  cljcr  (le  v  nekaterih  izrazih):  brž 

ko  ne  (bržkone),  uui(}rid)cinlid);  brž  ko  brž, 

e()Ci'tcn«o  (je  cljcr,  je  licbcr),  Cig..  Jan.,  C. ;  — 

2)  (brez    komparativnega    pomena:)    jd)ncU, 

unlicr,yiglid) ;  brž  pojdi  po  zdravnika! —brž 

ko,  )obalb:  brž  ko  bode  mogoče,  fobolb  Cvj 

nibglid)  jcin  mirb;  —  brž  da  (bržda\  uni!)r 

jd)cinlid);    brž  da  ni    utegnil    priti,  jv^tiSt.; 

—   brž  r^-  brž  ila,  brž  ko  ne,   Habd.;  brž  si 

bil  bolen,  C;  — 3)  najbrž,  :^Lid)ftuml)rid)Cinlid) : 

najbrž   nikogar  ni   našel  doma:  —  iz  brže. 
bržati,  im,   vb.  inipf.  cilcn:  oblak  brži,    C.  (?) 
bržčas,  adv.  iiial)r)d)cinlid),   Cv.,  SlCor. 
bfže,  adv.  eomp.  od  brzo:  )d)iicllcr,  gcfdmnnbcr, 

Ilabd.,  C.,  Krclj.;  kar  najbrže,  cl)c)'tcn\<,  Cig.; 

~-  najbrže,  l)bri)|"tU)nl)rjd)cinIid),   Cig. 
bržej,   adv.  ct)Cr,    Cor.:   \  isoke  cimpre  .brže" 

(nam.  bržej)  veter  podere,    Kast,;    kar  naj- 

bržej,  cl)cften'S,   Cig. 
bržnjakovka,/.  neka  hruška.  Scbrclje((toriL)- 

i.rj.i  7'iirb.). 


brŽ9la  —  bučati 


—  69 


bučeglav  —  budina 


brž^la,  /.  bcv  JKoftlmitCll ;  tiuli  pl.  bržolc;  — 
prim.  bav.  brisolcn,  Mik.(F.t.)\  it.  braciuola, 
bcr  I^Koftbratcii. 

biiba,  /.  Me  "^viippe  (zool.),   Ci^.(T.J,  Erj.fŽ.J. 

i.biibati,  a,  vb.  hnpf.  frfiiuc^CU,  \V(\)i  tl}llll, 
(v  otročjem  j^ovoni):   kje  te  bubar 

2.  bubati,  am,  vb.  impf.  mit  bcv  Jaiift  )d)[ac]cn, 
ftofjcit,  C. 

bubreg,  »i.  bic  ^Jiicro,  C,  BlKi\\  bom  ti  dal 
po  bubregu,  id)  incvbc  bid)  flcl)Drifl  bitrdi^ 
pliu^cln,  BlKr.\  =  pl.  biibregi:  vidijo  jim 
do  bubregov,  fic  biirdjblictcit  i[)r  ^""'^'^'^^r 
Sl\.;  —  prim.  tur.  bi^ibrek,  Mik.fF.t.). 

bubrek,   m.  =  bubreg,    C. 

bubuj,   HI.  bcv  Ul)U,   (strix  bubo),  Erj.fŽ.J. 

bubunica,  /.  neka  hruška,  Mariborska  ok.- 
Krj.fTorb.J. 

buc,  iiitcrj.  buc,  buc!  (v  otročjem  govoru, 
označuje  zbadanje). 

bucati,  am.  vb.  impf.  ftcdieu,  (v  otročjem  go- 
\oru):  voli  se  bucajo,  M. 

bucek,  cka,  m.  bic  MnoipC,  -Vo^r.;  —  bev  ^801"- 
iafe  bcr   3Sirbcliiciitc,   V.-Ci^. 

bucelj,  clja,  m.  i)  bic  3pit3C  bc§  f^iuflcr^,  r.- 
C/>. ;  —  2)  bcr  StrirfUod,  V.-Ci^.\  —  prim. 
nem.  ')&n^,  ctuia^  .vicviionagciibc^,  bač^  5lcuf3crl'tc 
cinc'0  Xinflce. 

bucika,  /.  bto  Stcdnabol,  bic  Šuopfiiobcl,  0>,, 
Jan.,  DZ.\  Za  klobuk  ga  (šopek)  bom  pri- 
penjala S  posrebreno  buciko,  Npes.-  K.  — 
prim.  bucek. 

bučka,  /.  =  bucika,  Xotr. 

buckati,  am,  vb.  impf.  ftid)c(u,  ftccficif,  —  prim. 
bucati. 

bucniti,  bučnem,  vb.  pf.  ftcdjOU  (v  otročjem 
govoru),   Ci^. 

1.  buč,  m.  bcr  .^(anc\,  bcr  Xon,  Cig.,  Jan.,  C; 
zvon  ima  lep  buč.  Mik.;  ha^  (^CtLifc,  C;  bn§ 
©ebrau^,  Jan. 

2.  buč,  m.  i)  ha§  gaf^,  Štrek.;  —  2)  ein  gelb= 
brunncu  mit  eiitem  i)o(§ernen  Naften  eincje= 
faf^t;  šterne,  buči,  Vod.(J\b.  sp.J;  —  prim. 
beč,  boč. 

buča,  m.  i)  ber  ^itrbie  (cucurbita  pepo);  buče 
saditi ;  buče  svinjam  dajati ;  —  2)  bcr  5lajd)en= 
fiirbid;  —  ein  baraii«  ucrfcrticjtc^o  ©cfttp :  bic 
iiurbi§flaid)c,  Z.;  ber  Scint)cbcr,  Št,  Ci^.; 
ciit  3d)iipfgcfaf3,  Xotr.,  C;  —  3)  ein  baud)iiie^ 
(Mcfiif?:  ein  bnitdjiger  ftrug,  C,  Št.;  —  bie 
XcUilIicrf(ajd)e,  O^'.;  Heronova  b.,  bcr  }pe= 
rotl^bad,  Ci^.(T.),  Sen.fFii.J;  —  =  pol  bo- 
kala, polič,  Ip.-Erj.(Torb.)  ;  —  4)  ber  3d)abcl 
=  glava  (zaničlj.);  dobiti  po  buči;  prazna 
buča,  Iccrc§  (Siet)irn;  —  5)  bie  'ŠBeule,  bic 
'•,)(n)d)rucllung,  o^r.  -  Valj.  (Bad). 

bučanje,  «.  bumpfe^  ®eton,  haž  53raufen:  b. 
trobente,  groma. 

bučast,  adj.  furbisartig ;  baudjig :  bučasta  po- 
soda, C. ;  —  f(ajd)eiiartig,  Cig. ;  bučasta 
hruška,  bic  Scgclbiritc,   Cig. 

bučati,  im,  vb.  impf.  bumpf  tijiieit,  braufcit, 
faufcil,  tofcn;  morje  buči;  grom  buči;  tro- 
benta buči,  Ravn.\  zvon  buči,  C;  še  zdaj 
mi  buči  po  glavi,  M.;  —  briillcu:  vol  buči, 
Cig.,   C. 


bučeglav,  glava,  m.  neka  riba:  bcr  Stut^fopf 

(corvphaena),  Erj.  (Z.). 
i.buček,  čka,  m.  neka  vinska  posoda,  Ip.;  — 

prim.  2.  buč. 

2.  buček,  čka,  m.  ciit  olbcrner  ^erl,  Cig.  — 

prim.  buča. 

1.  bučen,  čna,  adj.  ,ftiirbi^=,  bučno  seme. 

2.  bučen,   čna,  adj.  laut  Ifirmcilb:  društvo  po- 
staja bučno,  Zv. 

bučevina,  /.  \)<!A  ftiirbižfraut,  bie  tiirbi^blattcr, 

Jan.,  C 
bučica,/.  iem.  buča;  —makove  bučice,  5Jto^It  = 

topfc,  Z.;  —  ber  Seimuaitbtnopf,   Jan.,  C, 
vihšt. 
biičiti,    im,    vb.   impf.    iii    5lufrut)V    briligcil, 

Habd.,   C. 
bučka,  /.  dem.  buča;    i)  !(einer  S^iirbi^;  — 

2)  'i>ai'  ^riiglcin,  C;  —  X)  ovčje  ime,  Erj. 

(Torb.). 
bučnica,  /.  i)  ber  ^Hirbiioferii,  ber  £iirbt§fame, 

C  Kres;   —  2)  bučnice,  ^'iirbjcn  (cucurbi- 

taceae),    Tuš.fR.J;  —   •:;)  bcr   iilitrbt£itiic^cil , 

Valj.  (Rad);  —  4)  bic' Sliirbie^flafdie,   Cig.; 

—  5)  bie  (5tafd}enbirne,  Cig.,  C;  —  G)  bcr 

©iilijel  (ajuga),   Cig.,  Medv.fRok.J. 
bučnik,   m.  frtcd)eiibcr  ©iinfcl  (ajuga  reptans), 

Tuš.  (Št.  1.  č.). 
bučnika,  /.  bcr  Siirbi§fern,  C. 
biičman,  m.  bcr  '2)irffopf,  Jan. 
i.bud,  m.  bic  9(ufmuiltcrung:  bud  predramlja, 

ogr. -Valj. (Rad). 
2.  bud,  buda,  m.  ber  SIBiebefiopf,  V.-Cig.,  C, 

Gor.- Mik;  —  prim.  vdeb. 
budalast,  adj.  biimm,  iinfiniiig,  Cig.,  Jan.;  — 

prim.  budalo. 

budalaščina,  /.  bie  5^umm^eit,  ber  Unfinit, 

Jan.,  Sov.;  —  hs. 
budaliti,  im,  vb.  impf.  t^orid^t  ^onbcln,  )prcd)cn, 

Cig,;  grdo  bi   bilo,  da  budali  tako  silen  in 

dičen  junak,  LjZv. 
I.  budalo,  n.  bcr  ®ummtopf,  ber  JiJlpel,  Cig., 

Met.;  tudi  budalo;  —  prim.  hs.  budalo  (vok. 

od  budala);    iz.  tur.  budala,    Mik.(Et.);   — 
1.  budalo,  n.  ber  ''^fuidjer  (kdor  le  buda  in  nič 

ne  opravi),    C;  —  prim.  bodalo  2). 
budalost,  /.  bie  2)ummf)eit,  nk.;   v  svoji  bu- 

dalosti,  Zv. 
budati,   am,   vb.  impf.  ftiimpcm,    V.-Cig.,  C; 

pogl.  bodati. 
biidelj,  dlja,  n.  =  budla,  bie  giiUc  bec^ 'iBratcu^, 

\'alj.(Radj;    —   prim.  budla,  budlati. 
buden,  dna,  adj.  'mač),  irodliam,   Guts.,  Mur., 

Cig.,  Cig.(T.);  —  Icbt)art,  tjeiter,  Jan.;  buden 

glas,  I)eitere  Stimme,  C;  svoje  budno  kolo 

pleše,  Zv. 
budilen,  Ina,  adj.  lucdenb,  aufmunternb,  Cig., 

Jan.,  nk. 
budiJnik,   m.  ber  3Becter  on  ber  UI)r,  Mur., 

Cig.,  Jan. 
budilo,  n.   i)  ba^j  SScdtuerf,  ber  33}crtcr,   Cig. 

(T.);  —  2)  ber  (Srreger:   budilo  zvoka,  ber 

Sdiallerreger,  Cig.(T.j;—-j.)  baiS '•,)lneifcriin8g' 

mittel,  C 
budina,  f.  neko  jabolko,  Šebrelje  na  Goriškem- 

Erj.(forb.). 


budišče  —  buhor 


70 


buhorec  —  bukovski 


budišce,  n.  bcr  C^rreflung^punft  (phvs.\  /i.  t.- 
Cig.fT.J. 

buditelj,  m.  bcrSrtrerfer,  ber'?(netferer,  Jan..nk. 

buditi,  im,  vb.  impf.  tuccfcn ;  b.  iz  spanja;  go- 
spodar hlapec  in  dekle  budi;  —  b.  se,  auf' 
,^urDO(i)Clt  pflcflcn;  n\i  se  ne  budim  po  noči; 
že  se  budijo,  fic  )inb  icI)Dn  im  9(uf>iiac^cn 
begntfen;  —  auforuiccfcn :  od  mrtvih  b. ;  — 
aiijmuntcrit ;  b.  koga  k  čemu;  Zvonovi  zvo- 
nite, Na  delo  budite!   Pot. 

budivec,  vca,  m.  bcr  SSccfcr,  bcv  Gnuccfcv, 
C.7;,'.,  Jati,,  nk. 

budla,  /.  i)  =  nadev,  bic  ^^ratcufiitlc,  Vod. 
(Ilb.  sp.); —  2)  eine  %xi  Spccffnobcl  („cmoki 
od  turščične  moke  se  slanino"),  Ponikve  na 
Št. -Vidski  gori  -  Erj.  (Torb.);  —  koruzno 
testo  s   cibebami  v  podobi   jajca,    (toriš. 

budlati,  am.  vb.  fiiUcit  (5.  ^.  Šratcii,  5Surftc) 
Jan.,   Vod.(Iyb.  sp.J. 

budnica,  /.  i)  bie  l'Hctici(Ie,  Cig.,  Jan.,  SIX.: 
—   2)  baž  \?(ufmuntcninfl^Iicb,  Zora. 

budnik,  m.  bcr  ^^(uftroctcv,  C;^'-. ;  bcr  '*,!(ufmun- 
tcrcr,  nk.:  bcr  Grrcgcr  (phvs.),  Cig.(T.). 

budnost,  /.  bic  2Bnd)iomtcit,  Mur.,  Cig.;  bie 
llčuntcrtcit,   Cig.,  Jan. 

budra,/.  =  morski  praščiček,  'liaž  $>flUšfcf)tt)ein= 
d)cn,  'iio.i!  ^Htccrjc^rucinc^eu  (cavia  cobava),  C, 
Pnh, 

budrak,  »1.  bae5Jtannc^eu  »om^JicerfditDeindjcu, 
C  Poh, 

buh,  intcrj.  'i){ad)a{)mmtg  ciitC'?  bcm  SBorte  a^u- 
Iid)eil  3cf)aIIc^,   Cig.;  buh  v  pekel!   SIS. 

i.buh,  m.  i)  ein  gctuificv,  bcm 'iffiortc  dlinlid)ei- 
8c^aU,  Cig. ;  —  2)  cttua^  jat)  ,s|)ori)ovbved)en- 
bež:  bcr  PfCueriDOlf  it)ai'  auv  bcm  Cfcn  ,^cit 
roeife  t}cn)orbrcd)eiibc  f^cucr),  Cig. ;  —  3)  bcr 
Stog,  C;  (iz  propada)  se  je  slišal  zamolkel 
buh,  Let. 

1.  buh,  m.  bic  9(iifd)triclluitci,  Cig. 
biihanje,  «.  ba^ 'iPuifcit,  baž  3tof5Cii;  zaslišalo 

se  je  močno  buhanje  \    hišna  \rata,  /.v, 

buhati,  biiham,  šem,  vb.  impf.  pujicil,  ftO^Cli; 
burja,  veter  buha;  gorkota  buha  v  sobo, 
A'oi'. ;  plamen  buha  kvišku,  fdjliigt,  lobcrt 
cmpor,  C;  morje  buha,  tia^  '•J.liccr  bmilbct, 
C.,  7..;  na  dveri  buhati,  ftttrt  pod)CIl,  C;  r. 
glavo  buhati  v  zid,  .SV.;  fd)laflcu:  ženo  z 
macijem  huše.  A/vn.  -  IViT^. ;  kozli  se  bu- 
hajo,  ftoftcu  )id)  mit  bcii  .v>Liritcrii,  Cig.\  b. 
se,  fict)  im  Webrdiirtc  ftofjc",  /W. 

biihav,  adj.  b.  je  soii,  ako  diši  po  plesni,  pa 
tudi  vino.  ki  se  je  spravilo  v  tak  sod.  Soška 
dol,,   Cloriška  ok.-  Krj.(Torb.) 

buh^aj,  m.  bcr  %\x^,  C- 

i.buhnitl,  buhnem,  vb,  pf,  1)  t)crlHn"brcd)Cll ; 
plamen  je  kvišku  buhnil,  ^.7^'.,  Jan.:  buhnila 
je  kri  iz  njega,  JilKr.;  v  hi.šo  b.,  'u\\S  Mnil«* 
platnen,  pliimpcit,  Cig.;  nad  koga  K,  jcmoiibcit 
pIiHUidi  nnfnllcn,  C.;--  2)  b.  koga,  jcmanbcm 
cincn  2toH  Pcrjcticn,  .ŠV. 

2.  buhniti,  bfihnem,  vb.  pf.  oiljdnucUcil,  fid) 
nilfbI(il)Clt,  ./arn..  Cig,,  C.,  Mik.dlt  ). 

buhor,  orja,  m.  bic  ?i3affcrblo)c,  Jan.:  (puhor. 
Cuts.). 


buhorec,  r>:a,   m.  dem.  :=  buhor,  Jan. 
buhta,  f.  cin  3Bcib  mit  aufgcbunjcitcm  ©cfic^tc, 
C. 

1.  buhtati,  am,  vb.  impf.  J)crDOrbrccf)cn :  plamen 
buhta,   (obcrt,   C. 

2.  buhtati  .se,  am  se,  vb.  impf.  fc^tDcUen,  C. 
buhte,   eta,  m.  bcr  'iBrouicfopf,   Cig. 

1.  buhteti,  im,  vb.  impf.  i)  lobcrtl  (o  ognju)  C; 

—  pren.  pričele  so  ljudske  preselbe  močno 
buhteti,  Zv.:  v  njem  buhti  neka  škodljiva 
ljubezen  po  novotarstvu,  ZgD. 

2.  buhteti,  im,  vb,  impf.  nufgcbunjeu  incrbcn,  C. 
buhtiti,  im,  vb.  pf.  ga!)  (o«ftiir,iCn,  Mur.,  Jan. 
buj  ,  m.  bic  "i^DJc:  sidrcni  buj,  bic  ^,?(nfcrboje,  DZ. 
bujen,    jna,    adj.    itppifl,    O;,'.,    Jan.,    C,  nk,; 

bujno  rasti;  bujna  fantazija,  hA-.;   —   rus. 
bujenje,  n,  "Hai  ?!3cdcii. 
bujica,  /.   1)  bcr  (^icfjbac^,  ber  3Bi(bbad^,  Cig., 

Jan.,   Cig.fT.j,  BlKr.;  bujica,  \avr.(I.et.j; 

—  2)  bcr  ^tb^iig^igrabcn,  C. ;  bujice.  {^urd)cn 
in  bcr  Straže  {=--  prekopi),  Levst.fCest.j 

bujnokrasen,  sna,  adj.  iippig  id)iJn,  Cig.fT.j. 
bujnost,  /.  bic  Ucppigfeit,   Cig,,  Jan,,  nk,;  — 

prim.  bujen. 
buk,  tn,  bic  'iBruiift  bcr  £cf)»uciue,  Mur.,  Cig., 

Jan.,   Mik. 
biika,/.  bcr  Xumult,  Cig.,  C.,kajk.-Valj.(Radj. 
bukač,  m.  bie   JHo^rbommel   (ardea   stellaris), 

Jan.,  Erj.rŽ.) 
bukati,    kam,   čem,    vb.  impf.    i)   =   mukati. 

Rc-{-Baud,,  Plu\na-Erj,fTorb,):  —  2)  grun,^en, 

Cjor, 
bilkati  se,  kam,  čem  se,  vb,  impf,   1)  brunften 

(o  svinjah);    svinje   se   bukajo,   bučejo;  — 

2)  b.  se  ^=  kujati  se,  Jan.;  dans  se  ti  buče 

=  delo   ti   ne  gre   uspešno  od   rok,    Gor, 
biikev,  kve,  /.  bie  ^iid)C,  bic  ^'HotljbHdje  (fagus 

silvatica). 
biikevca,  f.  bic  Aiiid)t  bcr  )Hottlbild)C,  C.,  Mik,, 

Št. 
biikniti,  buknem,   vb,  pf.  l0'3bred)eti:    plamen 

bukne.  bic  Jlflinmc  lobcrt  Ollf,  C..  Zora:  cill- 

folleii:  b.  v  deželo,  Dalm.:  lovftiir.^cn:  b.  nad 

koga ,     C..     Dalm.  ;    ailvbrcdicil :    \ezuv    je 

buknil,   Erj.fMin.j. 
buknjenje,  /i.bcr'i>[u^'bru(^  (j. 'JB.cilic^S^uIfaiiž), 

Cig.  (T.);  —  b.    nad    sovražnika,    cili    ^.JdlO- 

fnll,  Diet, 
bukov,  adj,   i)  ^^ud)Clt- ;   b.  les,  ba^'  ''■BiidKii 

l)Ol,^;  —    2)  grob:  bukovo  sukno,  bic  ijobo, 

Cig.,   I.cvst.(Rok.),   .\otr.  , 

bukovača,  f.  =    bukova  palica,  bcr  "J^udjeilftocf, 

Cig.^ 
bukovčica,  f.  neka  goba:  —  pečenk.T,  kukmak, 

Polt. 
bukovcc,  vca,  m.  jd)led)ter  ?5?ciii,  .Vo/r. 
biikovica,   f.   i")   bic  ''■l^iidicitgcgenb,   (for.:  -- 

2)  bo«J  l'i>bciitlld),    Cig..  C.',  nz. 
biikovina,/.  \)\>ai'  ^-biid)CMl)ol^;  -2)  bic^i^ud)en 

gcgcilb,  .^fnr.:  tudi  :  bukovina;  —  3)  =  bu- 
kovo sukno.  bn^J  Vobcntiid),  C. 
bukovje,   n.   bcr  'iHlldKimmlb. 
hiikovski,    adj.  'iMidlcr  :    bukovski    je/ik,    bic 

^i^iidierfprad)c,  bic  Irtfciiiifd)c  Sprodtc,  /rub., 
Dalm. 


bukovščica  —  bumba 


-  71 


bumbati  —  burck 


bukovščica,  /.  bcr  SSalbmaufcborn  (niscus 
h\poi;l()ssiim).  Hal. - Erj. ( Torb.). 

bukva,  /.  =  bukev. 

bukve,  kev,  f.pl.  bai?  '^\\6);  tudi:  biikve. 

bukvar,   rja,   m.  =  knjigar,    C.i^..  Jan. 

bukvama,  /.   -=   knjigarna,  Z.,  nk. 

bukvarnica,  /.  i)  =  knjigarnica,  Cig.,  Jan.; 
—   2)  =  knjižnica,  Mm:,  Cig.,  Jan. 

bukvarstvo,  n.   =  knjigarstvo,   Lig. 

bukvež,  m.  nnc^ofdnrftcr  'DJicnjcf},   Valj.(Rad). 

bukvica,  /.  1)  =  biikcvca.  Diet..  Lig.,  Jan., 
L.;  —  2)  pl.  bukvice,  dem.  bukve;  bao 
'i8ud)Icin:  —  x)  bukvica,  bic  'iBctonic  (bcto- 
nica  ofricinalis),   C. 

bukvišče,  H.  i)  ^  knjižnica,  Jan.,  Lig.,  Vod. 
(I-{b.  sp.);  —   2)  =  knjižnjak,  Jan. 

bukvovfški,   adj.  =  knjigoveški,   Lig.,  Jan. 

bukvovfštvo,  n.  =  knjigoveštvo,   Lig..,  Jan. 

bukvovez,   veza,  m.  =  knjigovez,    Lig.,  Jan, 

bukvovf znica,  /.  =  knjigoveznica,  Cig.,  Jan. 

1,  bula,  /.  bic  firti  lion  inncu  mit  ttia|'ferid)tcr 
'iUfntcrif  fiillciibc  33ciilc;  vodenična  b.,  bcr 
'JiJafjevtvoVf  (živinska  bolezen),  _  C;^.;  snet- 
java  b.,  bic  'iBvanbbcitlc,  Cig.;  —  iz  nem.: 
prim.  stvn.  bulla,  i^lattcr,  Mik.fEt.J. 

2.  bula,  /.  ba^  &uUiel,  bic  giillc,  Guts.,  .\fitr. ; 
„kar  se  klade  v  testo,  da  bode  od  njega 
potica  ali  gubanica",  Goriška ok.-Erj.(Torb.); 
bic  2l'Url"tfuIIc,  Jan.,  Ro\.-Kres;  —  iz  nem.; 
prim.  bulati. 

bulanki,  m.  pl.  c^cfiiUte  'Dhibelii,  Guts. 

bulast,  adj.  bculifl,    Cig. 

bulati,    am,    vb.  impf.  fiiUen    (^.  58.  SBiivftc, 

^i^ratctt),   Guts.,  Jan.;  z  bulo  polniti  potice, 

gubani ce,    Soška    dol..     Goriška    ok.  -  Erj. 

fTorb.);  —  '\z  nem.  fittlcn;  prim.tiilati,  SlGor. 
bulec,    Ica,    m.  bcr  Cd)^:    bulec  buli.    Z.;   — 

prim.    I.  buliti. 
bulica,  /.  dem.   i.  bula;  \ia.^  ^euld^cn. 
bulida,  f.  bic  iS?albrc6e  (clematis  vitalba),  Ben.- 

Erj.rTorb.). 

1.  buliti,  im,  vb.  impf.  mu^cn:  živina  buli, 
Z.,  GBrda,  Ip.-Erj.fTorb.J,  SlGor. ;  briiUcn, 
Štrek.;  brummcn,  grcincn,  C;  —  prim. 
nem.  biillcn,  =  muljcn,  švic,  buHcu  = 
bntmmcn,  briUIcn,  Levst.  rRok.). 

2.  buliti,  im,  vb.  impf.  )d)UiClIen,  Cig;  —  ku- 
pla  buli,  Let.;  —  =  b.  se :  šotor  se  buli 
sredi  doline,  Xov.;  —  prim.  1,  bula;  prim. 
tudi  hs.  buljiti  oči,  bic  9tiigcn  I)erau§rccfen. 

bulje,    n.   nekakšen    cmok  iz  turščične    moke 

z  mlekom    zamešene,    Koborid  (Goriš.);  — 

prim.  budla. 
biilko ,    m.    neko    jabolko,    i'    Brkinili  -  Erj. 

(Torb.). 
bulnica,  /.  neka  trava  za  bule,   C. 
bulnik,  m.   i)  =  bulnica,   C;  —  2J  ber  Stcd)- 

apfel,  C. 
bulnjak,    m.  divji  b. ,    ber  StCC^apfcI    (datura 

stramonium),  Z. 
bulovka,  /.  neka  goba  „za  bule",   C. 
bumati ,    am ,    vb.  impf.  trinfcil   (v   otročjem 

govoru).   M.,  St.;  —  prim.  bumbati. 
bumba,  /.  ta^  (^ctrčint  (po  otročje),   C. 


1.  bumbati,  am,  vb.  impf.  =  bumati,   Goriš.- 
Erj.  (Torb.);  — prim.  it.  bombare,  triufctt. 

2.  bumbati,   am,  vb.  impf.,  C;  pogl.  bombati. 
bumbek,  bka,  m.,   Glas.;  pogl.  bombek. 
bumbljati,    am,    vb.    impf.    =  bučati :    sršen 

bumblja  ali  buči,    C 
bumbreg,    »j.,    v^/i.SV.  -  C;   bumbrek,  /labd,- 

Mik. ;  pogl.  bubreg. 
bilmcati,    am,    vb.   impf.   =    bumati,    bum- 
bati,  C. 
bumčkati,  am,  vb.  impf.  =  bumati,  bumbati, 

Goriš.  -  Erj.  (Torb. J,  St. 
buncelj,   clja,   m.  bic  ''Jlode  (cinc  5Jfc[)lipcijc), 
V.-Cig.,  Raxm.(Abc.)  -Valj. (Rad);  —  prim. 

kor.-nem.  rou^d  =  SSuIftdiclt,  9{6tlrf)en.  (?) 
bunčica,  /.  dem.  bunka;    \iaž  ^'n6Ud)en,    C; 

bic  .Vfuofpc,  Jan.,  Vest. 
bunčiti  se,  im  se,  vb.  impf.  contiCJ  tDCrbcil,  M. 
bunda,  /.  fri)tucrer  Ucbcrrod  obcr  llfantcl,  M., 

Lašče-Levst.(Rok.),  BlKr.;   bei"  ^^iflaHiantcI, 

ogr.-Valj.(Rad);  —  iz  madž. 
bundaš,  m.  ovčarski  pes,  ogr.-Valj.(Rad). 
biinja,  /.  i)  ein  btcfcr  ftlumpen  auž  lt)cid)cm 

Stoft,   Z.;  —  bcr  ftnollen,   V.-Cig.;  —  2) 

ctn  baibžbiidigco  3Bcib,  Cig. 
bunjast,    adj.  ailfgcbuitfett,   ]'.-Cig.;    bunjast 

človek,    ein  bau^bdcfiger,  bicfer   unb  fettcr 

mciiid),  Cig.,  C. 
bunjav,  adj.  =  bunjast,  Z. 
bunjavec,  vca,  m.  ber  ^ou^bacf,  Cig.,  \'alj. 

(Rad). 
bunjec,   njca,   m.  =  bunjast  človek,    C. 
bunk,  intcrj.  patfd)!   Cig.,  C;  — tudi:  subst. 

m.  bcr  Sdiall  eiitc^  fatlenbcn  Š:brperš,  Cig. 
bunka,  /.   i)  ber  ®d)Iag,  ber  3tofe,  ber  ^i]Suff, 

Cig.,   Levst. (Rok.j ;    —    2)   bic    (^ejd)>DUli"t, 

bie  ^-8cule  infolge  einer  Sontufion;  debela  b. 

mu  je  stekla  na  čelu,  LjZv.;  —  irgcnb  cillC 

fnotcimrtige  l^erbirfung,  ,v  '-S.  bcr  Snorrcii 

am    ,V)oI,^e,     Cig.,    Valj.  (Rad);    —    f)    neka 

hruška, /Jrs/fo,  Sv.  Jakob  ob  Savi- Erj. (Torb.); 

bic  Jtiuftbirn,    Cig.;  —  4)   pl.  bunke,   bie 

33al^getge,  Zil.-Jarn.(Rok.). 
bunkanje,    n.    i)    ba§    ^uti^n,    bO'?   Stolen, 

Jai-n.,    Cig.,   Jan.;  —   2)  bož    Spiclcu  QUf 

ber  2?aj^gctgc,  Jam. 
biinkarica,  /.    ein    ftarf    band)igey    gro^erež 

^Beintafe  (drča  20  ©imcr  fjaltenb),   C,  Z.; 

deset  bunkaric  vina  je  šlo  iz  \"idma  v  Go- 
rico,   Vod.(l\b.  sp.). 
bunkast,  adj.  fnollig,  fnotig,  tnorrig,  Cig. 
biinkati,  am.   vb.  impf.    i)  fdjlagcn  (5.  S.  mit 

ber  geballtcn  (^ouft),  puffen,^  flopfcn,  Jam., 

Cig.,  Jan.;    na    vrata   b..    Št.;   začela  je  b. 

pivce,  LjZv.;  —  2)  bie  ^Bojžgcige  fpielen,  Zil.- 

Jarn.(Rok.); —  3)  b.  se,  baud}ig  tnerben,  C. 
bunkavec,  vca,  m.  ber  ^Saj^gcigenjpiclcr,  Jam. 
bunkniti,  bunknem,  vb.pf.  i)  mit  gcbolltcr  (^ailft 

einen  Sdjlag  Deric^cn,  puffcn,  ftofjcn,  M.; 

—  2)  plai^cub  fallen  (5.  3^.  uvi  SBaffer),  C. 
biira ,   /.    jedro,    jedrce    (orehovo,    lešnikovo 

i.  dr.},  Bole-Erj. (Torb.);  —  prim.    i.  buriti, 
buraza,  /.,   Cig.,  Tuš.fB.);  pogl.  boraga. 
burek,  rka,  »i.bicSBafferblnfe,  C,  Savinska  dol. 


buren  —  burkla 


—  72 


burklast  —  buškniti 


biiren,  rna,  adj.  ftiinniid),  auffleregt,  Jan., 
Cij^.fT.),  nk.;  burno  vreme,  burna  seja,  hA-. 

bureta,  f.  steklena  posocla  za  odmerjanje  te- 
kočin, bic  ^Siirctte  (chem.)-   Cig.(T.). 

burež,  m.  bcv  gcntc  .s>aitbcl  anfniigt,  C 

burgundec,  dca,   m.  bic  'i3urguubcrtraube,  Z. 

1.  burica,  /.  gc)c^altc  Maftanic,  Soška  dol.-Erj. 
(Torb.),  C;  prim.  bura. 

2.  burica,  bcr  Sd}mal,3ifubcl,  Ravn.-Cig.;  majhna 
kablica  s  kratkima  uhoma  in  pokrovcem, 
Hruška  v  Istri  -  Erj.  (Torb.)  ;  —  lesena 
posoda,  v  katerej  se  hrani  maslo.  Žabce 
(v    Istri)  -  Erj.  (Torb.);  —  prim.    hs.    bure, 

1.  buriti,  im,  rb.  impf.  =  lupiti.  Soška  dol.- 
Erj.  f  Torb.);  —   prim.  bužiti. 

2.  buriti,  im,  vb.  impf.  i)  fturmcn,  tobcn,  Jan.; 
voda  je  šiloma  burila  v  podrto  ladjo,  Bes.; 
slepa  strast  buri  in  kuri  po  človeku,  Sli\\; 

—  2)  b.  se,  ftiirmen  (o  vremenu):  ves  dan 
se  buri.  Št.;  —  in  9(ufnil^r  fein,  nwU 
ticrcn,  -fan.,  C;  —  fid)  bidngcn,  Štrek.; 
uiigcftiim  jetn,  tumultuicreii,  Jan.,  C. 

burhati,  am,  vb.  impf.  ftiirmcn:  vreme  je  bur- 

halo.  Št. 
biirja, /.  i)  ber  5?orbofttt)inb:  otjrska  b.,  Trub.; 

v  burjo  govoriti,  in  bcn  SSinb  reben,  Nov.; 

—  2)  ungcftihncr  9Jfenjdi,  Cig.;  —  3)  go- 
vedje  ime.  Erj. (Torb.). 

burjast,    adj.  ftiirmifd):   burjasto  morje,    C; 

—  \mc\citnm,  0>. 

burjava,  /.,  Polil.,  pogl.  severni  sij   (žar), 
biirjavec,    vca,    m.  =  razsajavec,   ein   unge« 

ititmer  'tlJJcnfd),  C. 
burjevit,  adj.  ftiinnifc^,  C. 
burjevka,  /.  =  burnica,  Erj. (Ž.). 

1.  burka,  /.  ber  Stnitn,  ftiiimi|cf)e§  SBcttcr, 
Mttr.,  Jan.,   C  Danj.-Mik. 

2.  burka,  /.  bie  ''^ofjc,  bcr  Sc^crj;  burke  uga- 
njati, 'iPoiicn  rciften. 

burkanje,  n.  i)  baš ''.Brobcin,  Mur.;  —  2)  ftiir^ 
miid)c  (frrcgnng:  \>ai  '^Jlufumllcn  bc»  9Jiccrc§, 
Cig.;  b.  morskega  .šuma,  kajk.-Valj.(Rad). 

burkast,  adj.po)ieni\a\t,  )d)nati]d),  V.-tig.(T.). 

1.  burkati,  burkam,  vb.  impf.  \)\\m\.  iBlafcn  anf= 
mallcn,  brobcin,  jprubcln,  Mur.,  št.;  —  2) 
aufiuallcn   niad)cn,  cncgcn:  vodo  b.,   Cig.; 

—  bcunrnl)igcn:  naj  te  ne  burkajo  tuje  misli, 
kajk.-Valj.(Rad);  —  b.  se,  aufflcrcgt,  un> 
rul)ig  jein  (o  morju),  Cig.,  Jan.;  (o  člo- 
veku), C;  naj  se  ne  burka  srce  vaše,  kajk.- 
\'alj.(Rad);  —  prim.  buriti. 

2.  burkati,  am,  vb.  impf.  =  burke  uganjati, 
Cig.,  M. 

burkav,  adj.  jpafiOaft,  Cig. 

biirkelj,  kija,  »1.  bic  ŠJaffcrbIa|C,  Z.;  —  prim. 
burek. 

burkcljc,  keljca,  »1.  dem.  burkelj,  bic  Saffci"- 
lilajc,  Kres. 

burkcz,  m.  bcr  ^^offcnrciftcr,  bcv  Spnf?niad)cv, 
Cig.,  Jan.,  C. 

burkla,  f.  i)  bic  CfcngabcI,  Mur.,  Jan.;  nav. 
pl.  burklc;  z  bnrklami  koga  iz  kuhinje  po- 
gnati;— nngcfdjirftcr  ^J)Jcn)d):  burkla  ti  bur- 
kla.sta!    Kr.;  —   2)  pletenica   od  srobota  v 


ribjo  lov,  Koborid  -  Erj.  (Torb.);  =  vrša, 
Goriška  ok.-Etj.  (Torb.) ;  —  prim.  lat.  fur- 
cula,  furca,  fflnbcl. 

bGrklast,  adj.  nn9cjd)idt,  M.,  Kr. 

burklati,  am,  vb.  impf.  ungcfd)idt  umfjcrgc^en 
obcr  fid)  bcncl}ntcn,  Kr. 

burklež,  m.  unge)d)idtcr  SJienjd),  M.,  Valj. 
(Rad),  Kr. 

burklišče,  n.  bcr  Cfcngobclfticf. 

burkljati,  am,  vb.  impf.  brobcIn:  voda  bur- 
klja  iz  kake  posode.  Z.;  burki jajoča  apne- 
nica,  SIN.;  —  prim.    i.  burkati. 

burljiv,  iva,  adj.  tnmultuarifc^,  Jan. 

biirnica,  /.  bcr  j^rcgaltcnDogcl  (tachvpetes), 
Erj.  (Ž.). 

burnič,  m.  bic  (^cnftcrliajpc,  Cig. 

biirniček,   čka,  m.  dem.  burnič,    Cig. 

burnik,  m.  i)  bic  .S)alpc  bci  2l}iircn  unb 
^cnftcvlabcn ,  in  luclc^c  bcr  )Hicgcl  gcjdiobcn 
mirb,  V.-Cig.,  C,  Rib.;  —  2)  bcr  illobcn, 
bic  Sd)erc  bci  cincr  2Bage,  i>až  5Bogcgcrid)t, 
r.-ov. 

burnost,  /.  bcr  Ungcftiim,  Cig. (T.),  nk. 
biirovž,  m.  i )  bic  .^inbglodc,  Cig.,  Dol.,  Polj. ; 
bic  ©lodc,  bic  ifa^  uorbcrftc  ''^^fcrb  triigl,  Sf.\ 

—  (prim.  Al'  je  grom  al'  treskanje,  Al'  voz 
burovžev(i)  gre?  Npes.-K.;)  —  2)  veliki 
b.,  bcr  groRc  Sar,  bcr  5B?agcn,  Cig.,  Jan.; 
Čmu  nek'  so  gostoževci,  Cmu  meni  veKki 
burovžr  Čb.  ■ —  {Levst  [Rok.j  meni,  da  je 
ta  beseda  iz  nem.  Uoran^  nastala.) 

busija,  /.  bcr  ,'pintct^alt,  Diet.;  .lerobeam  je 
storil  busijo,  da  bi  od  zadaj  nad  nje  prišel, 
Dalm.:  —  iz  tur.  pusu.,  Mik.(Et.). 

busk,   interj.  pliimp!   C. 

buškniti,  bilsknem,  vb.  pf.  mit  (Mcraujdl  filflcn, 
pluntpcn :  na  koga  b.,  jcntanbcn  anfnllcn,  C. 

busniti,  busnem,   vb.  pf.  =  buškniti,    C, 

busdla,  /.  neka  priprava  z  magnetno  iglo.  bic 
•Sonfloic:  tangentnab.,  bic  Xani^cutcnbi.ni|iolc 
(phvs.),   Cig.(T.).  Sen.(Eii.),  Jes. 

buša,  f.  cinc  %xi  flcincr  .Sliil)c;  hrvatske  buše; 

-  lis. 

bušak,  m.  cinc  'Jlrt  flcincr  Cd)jcn;  —  hs. 
bušati,  am,  vb.  impf.  fiiijcn,   C;  I.jub'  materi 

roko    buša,    Vod.(Pes.);  —  iz    nem.;    prim. 

bav.  bussen. 
bušina,  /.  govedje  ime.    Tolm.-Erj.fTorb.). 
bušiti,  bušim,  vb.  pf.  i)  mit  (Mcivalt  nnftP|Vn, 

anfalircn:  z  glavo  v  zid  bušiti.  RlKr..  Št.; 

v  hišo  b.,  in^  .vtaui^  ftiir,^cn,   Z.;  —  2)  b. 

koga,  bcrb  ftoiVn,  Št.;  mit  t^cumlt  mcrfcn: 

hlapci  zver  z  nosilnic  bušijo,  fi/a.s'. ;  —  prim. 
buhniti. 

buška,  /.  bic  (Mc)d)Unili't  infolgc  cincr  Gontn 
ficn,  /..   Pes.;  tako  me  je  udaril,  da  mi  je 
buška  stekla,    \'alj.(Rad);   lasna  buška.    bic 
•Vnarpapillc,   Erj. (Som.);  —  prim.  2.  buhniti. 

bu.škast,  adj.  bod  Gontnfioncn:  tako  ga  je 
otepel,  da  je  cel  teden  buškasto  gliavo  nosil, 
Cdas. 

buskati,  am.  vb.  impf.  ftofK",  ZgD.;  —  b. 
se.  )id)  [tofjcn:  kozla  se  buškata,   Pes. 

bii.skniti,  buškncm,  vb.pf.{\taxt)  anflopfcn,  Jan. 


but  —  cacati 


—  73  — 


butniti  —  caf 


but,  m.  =  bet  (?):  Igra  mu  pušken  trd  obles, 
Zadeva  mu  nje  but,    Vod.  (Pes.). 

buta,  /.  (irofjtopfiflcr  ^itcnjcf),  M.;  —  ftumpf^ 
finuige  ''^Hnjon,  C,  Levst.(Rok.);  —  pri  m. 
butast. 

butan,  dna,   ;>i.  neka  psovka,  ^t.-Pjk.  (Crt.J. 

butanje,  u.  t>ai-  'Jlnfdilai^jcn,  ba-5  Stofjcu;  bu- 
tanje valov,  t)ic  "i^raiibititci,  C.i^.fT.). 

butara,  /.  ein  'i^iinbel  OKcijcv,  9iutf}eit,  Stijcfe 
11.  bfll.):  ber  '•^Jalmbufd) ,  0>. ;  —  bie  f^a= 
jd)inc,  Oy. ;  —  butara  kolja  =  50  kolov, 
jv{hŠt.;  —  bic  'i^urbo,  bic  ^aft,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  sodniška  b..  Jure. 

biitarica,  /.  dem.  butara,  i>až  'il3uubc(d)Cli;  — 
bcr  '^Hilinbuid),  A>. 

butarnik,  ?n.  i)  grof5CV  3iudcn!orb ,  Gor.- 
M.;  —  2)  mot\oz,  s  katerim  se  zvezuje 
butara,  Polj. 

butast,  adj.  i)  ftumpf:  b.  nos,  Zora,  Pjk. 
^Čr^yi;  — platttopfiii,  Jan.\  abgcplttttet:  zemlja 
je  na  dveh  koncih    butasta,    Vod.  (I-{b.  sp.); 

—  2)  blimnt,  tiilpfUiaft,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Št.; 

—  prim.   nem.:   butt  =  ftuinpf,  bumm. 
butati,  butam,  vb.  /?«/;/".  [to^cit ;  z  glavo  v  steno 

b.;  ob  kaj  b.,  Cig.;  —  nadlog  jezero  S  togot- 
nimi  valmi  na  stene  buta,  Preš.;  —  njega 
glavo  s  trnjem  kronano  so  butali  ino  tepli, 
Jsvkr. 
butec,  tca,  m.  i)  ba§  @cit)id)t  bcr  '35>anbuf)r, 
Cig.;   prstov  b„   bic  5'n9*^vipitie,   V. -Cig.; 

—  2)  čine  5(rt  'Jlepfcl,  C-;  —  3)  ber  t^roB- 
fopf,  Cig..  Jan.,  M.;  —  4)  bei  Staulfopf 
(mlada  žaba),  Lašče-Levst.fRok.J ;  —  5)  bcr 
2^oIpcl,   Cig.,  Jan.,   C,  Št.;  —  prim.  butast. 

butej,   m.  ber  3Siebef)opf,   Gutsm.,  Mur.,  Č.: 

—  prim.  2.  bud. 

butelj,  tlja,  (nav.  teljna),  m.  1)  ciiic  'iKrt 
'»liflaume,  C;  —  2)  eine  "iivt  bidcr  iMpfel, 
Mariborska  ok.-Erj.fTorb.J;  —  •:;)  bcr  'Sid= 
fopf,  Jan.;  —  4)  ber  Jblpel,  Cig.,  .lan.,  C, 
St.;  —  prim.  butast. 

butelja,  /.  vinska  steklenica,  btc  ^OUtcille. 

buteštvo,  n.  bic  2:oIpclt)aftigfcit,  ZgD. 

butež,  m.  =  butec,  ber  Jolpel,  Kr. 

butica,  /.  =  betica,  Diet.,  Triib.,  Cig..  Preš., 
Lcvst.fZb.  sp.). 

butič,  m.  ber  fSd)nfbocf,  C. 

butiti,  butim,  vb.  pf.  i)  ftorf  ailftORCn;  v  steno 
b.:   na  tla  b.,  »uudjtig  fallcn;  ftiirsen:  med 


sovražnike  b.,  Jan.;  butilo  mu  je  v  glavo, 
pUHUid)  jicl  C'o  iliin  cin,  LjZv.;  —  2)  un^ 
faiift  ftofjcti  obcr  uierfcn:  na  tla  butiti  koga. 

butniti,   butnem,   1'^.  pf.   =   butiti. 

butoglavcc,  vca,  m.  ber  Kaiiltopf  (mlada  žaba), 
Pol  \ane  (Istraj-Erj.  (Torb.). 

butolfnka,  »i.  neko  jabolko,  Mariborska  ok.- 
Erj.  (Torb.). 

biitora,  /.  =  butara,  Meg.,    'frub.,  Krclj. 

buzakljuna,  interj.  =  buzarona!  fappcrment! 

buzakljunski,    adj.  (lepše  rečeno,    nam.  bu- 

zaronski),  Jan.,   Preš. 
buzar9nski,  adj.  fafrifdi:  b.  bič!  2ubeipcitjd)C ! 

Zora. 
buzar9na,  interj.  iappcrnient!  (tudi:  buzaraca, 

C7or.) 
buzdahan,  m.  =  buzdovan,  Krelj.  (buzdihan, 

Diet.). 
buzdovan,   m.  bcr  Streitfolbcit,   Cig.,  Jan.;  — 

hs.  iz  tur.  bozdogan. 
bliža,  /.  i)  ein  flcincio  J^terd^cn   obcr  2*iug, 

C:   —   2)  ber  .Stretin,  Savinska  dol. 
bužav,  adj.  jd)lDdd)lid),  Gor. 
bužgati,  am,    vb.   impf.    fdjalcu:    b.  ližol,  tur- 

ščico,  orehe,  (bežgati)    Tolm.  -  Erj.(Torb.); 

—  prim.  bužiti. 

biiželj,  žlja,   m.   neko  jabolko,    C. 

bužika,  /   ba^  0dn^d)eit,   C;  —   prim.  buža. 

bužina,    /.   =  lupina,     Tolm.,    Plu^na  -  Erj. 

(Torb.);  —  prim.  it.  buccia,  buccio;  bic  Sd)ale 

bcr  5l^iid)f£.  Erj.  (Torb.). 
bužiti,  im,  vb.  impf.  =  lupiti,  ružiti,  Plu\na- 

Erj.fTorb.);   —  prim.  bužina. 
bužkati,    am ,    vb.    impf.  =    bužiti,    bužgati: 

koruzo  b.,  Saklo^^Gor.). 
bužnica,    /.    neko    Jabolko,    Mariborska    uk.- 

Erj.fTorb.). 
bzikalica,  /.  bie  Spril^C,   Cig.,   C. 
bzikanica, /.  bic  3pri^biid)je,  bic  Bpn^e,  Mur., 

ogr.-  Valj.(Radj. 
i.bzikati,  kam,  čem,  vb.  impf  cinc  {Vliilligfcit 

burdi  eine  tleinc  Cefinung  mit  OJcmalt  prcifen, 

ipritien,  Mur.,   SlGor. 
2.  bzikati,  kam,  čem,   vb.  impf.  bicjen  (o  go- 
veji živini):  živina  bziče,  Mik.,  Valj. (Rad).; 

—  prim.  bezgati,  bezljati. 
bziklja,  /.  bie  Sprite,  C. 

bzikniti,  bzTknem,  vb.  pf  jpri^en,  Mur.,  Mik. 


C. 


cabati,    am,    vb.  impf.  nU6)(^(agen,    Cig.;  — 

prim.  becati. 
cabniti,  cabnem,  vb.  pf.  aušfc^Iagcn,  Cig.,  C. ; 

—  prim.  cebniti. 
caca,  /.  bet  ^tei[ter,  bie  ^oppe,  Guts.,  Št.- 1  'al j. 

(Rad). 
cacati,   am,    vb.  impf.   i)   fleiftcrn,   )d)niicrcn, 

Guts.,    Mur.;  —   2)  Ucrjdrteln:    svoje   telo 

C,  ogr.- C. 


cacaven,  vna,arf;.t)er5artelt,  einpfinbIidi,oi,T.-C. 
cacavnost,  /.  bie  i^cr5diteluiig,  bic  3Scid)Iid)> 

feit,  ogr.- C. 
cacniti,  cacnem,  vb.pf.  jd)mei&cn,  JDCrfen,  Guts. 
cadra,  /.  rdeča  volnena  krpa  na  komatu,  Gor.- 

SL\.;   —    prim.  candra. 
caf,  m.  bcr  Oicrid)t'?biciicr,  ber  2d)crge,  Polil., 

Mik.(l-:t.);  bcr  Ucbcrreitcr,   C;  —  prim.  it. 

zaflo,  bcr  ^infdjcr. 


cafati  —  candrav»;c 


74    - 


candriniti  —  capov9znik 


1.  cafati,  am,  vb.  itnpf.  =  kapati,  Fr.-C. 

2.  cafati,  am,  vb.  impf.  =  cavfati,   C. 
cafedrati,  am,  vb.  itnpf.  pogl.  cefcilrati. 
cafljati,    am,    vb.  impf.  =  kapljati,    C:   — 

pri  m.  I.  cafati. 

i.cafniti,  cafncm.   vb.  pf.  =  kaniti,   C. 

z.  cafniti,  cafncm,  vb.  pf.  =  cavfniti,  .^iiriicf^ 
trctCll :   konj,  junec  cafnc,   C. 

cafodrati,  am.  vb.  impf.  hitro  hoditi,  da  cape 
lete  od  človeka,   C;    —   prim.  ccfedrati. 

cafotati,  otam,  (Jčem,  vb.  impf.  =  i.  ca- 
fati.  C. 

cafrati,  am.  vb.  impf.  =  cafodrati,  Fr.-C; 

—  prim.  cefrati. 

cafudrati,  am,  vb.  impf.  nekaj  omašnega  težko 
nesti,  Lcvst.(Rok.)\   —  prim.  ccfedrati. 

cafura,  /.  =^  cafuta.   Glas. 

cafuta,  '/.  ciu  licbcrlidic^  J^raucn.^immer,  bie 
2cf)lampe,  Guts..  Mur.,  Cig.,  Jati.,  Mik: 

cagati,   am,   vb.  impf.  sagctt;  —  iz  nem. 

cajhcn,  hna.  mi.  i)  kletvica:  c.  cajhnasti!  tier= 
malcbcitc  (Meicl)i(f)tc !  Polj.;  —  2)  c.  ljudi, 
denarjev,  unflemciu  Bicl  Jiciltc,  ®elb,  Goriš.; 

—  iz  nem.  3^'^)?"'  prim.  čudo. 
cajhnati,    am,    vb.   impf.   njdjflagcn,    Lašče- 

I.evst. (Rok.),   Polj.;   —  prim.  cajhen   i). 
cajhnovati,  ujem,   vb.  impf.  =  cajhnati,   C. 
čajna,  /.  bcr  .'panbtorb,    Cif^.,  Kor.,  Št.\  — 

iz  nem.;  prim.    kor.-nem.  zane,    Mik.fEt.J; 

avstr.-nem.  btc  ^ainc  =  £)anbtorb. 
cajnarica,/.  kladivo,  s  katerim  se  železo  čajna, 

G()r.-Valj.fRad)\   —  prim.  cajnati. 
cajnati,    am,    vb.  impf.  železo    c. ,    Stabcifen 

mQcf)cn,   bnž   ©ifeii  511  3"'"''"    »crorbcitcn, 

,^oincu;  —  iz  nem. 
cajnica,  /.  dem.  čajna;  ba^  .'paitbf6rb(^en. 
caker,  indecl.  v  caker  hoditi  s  kom,    s  kako 

rečjo,  mit  jcmaiibcm,  mit  ciner  Sac^c  um= 

gefjen,  gcbarcn,  bcljaiibeln,  Jan.,  M..  Gor.; 

—  iz  nem.;  prim.  bav.  zu  acker  gen,  mit 
jcmanbem  ju  idiaffou  t)abcn;  prim.  tudi :  ne 
znata  si  v  oralu  hoditi,  )ie  Jluci  fillb  un= 
eiiiifl,  Guts. 

caklja,  /.  bcr  5Kornft,  X.,  (cekla)  Guts.,  Miir. 

cakljast,   adj.  moraftifl,   ceklast,   Guts.,  Mur. 

cakljati  se,  am  se,   vb.  impf.  ba^MCJ  fcilt,    C. 

cala,  /.  bic  bcftimmte  -^di:  ob  cali  živini 
polagati,  krava  je  uže  blizu  cale  (mirb  balb 
ircrfctl),  Fr.-C. ;  —    iz   nem.   ^^ilc? 

camar,  arja,  m.  =  cavmar,   ^apSt. 

camclj,  mlja,  m.  bcr  WIocfcil)(I)lUCngcl,  Cif:., 
Jan.,   C,   Glas..  .SlGor. 

canc,   m.  v  canc  (canec)  iti,  trabcil,   .St.-Cif^.; 

—  prim.  cene. 

cancavec,  vca,   bcr  3''!^^'^'^'  3'*"^'''^'''^".  •^^'^'■'- 

bnrska  ok.-Krcs.:  —   prim.  čenčati. 
candcr,  dra,  m.  1)  bcr  ?fCtCH:  candri  od  njega 

vise,  Dol.;  —   2)  bcr  3frluniptc,  /)o/, 
candra,  /.  bcr  7if[\cn,  bcr  i.'appcii,  Ci^'.,  Ja>i., 

kajk.-Valj.(Rad);       prim.  kor.-nem.  zaUler, 

zader  /.  cfIDaš*  ^Qicrid)tC'?.  (?) 
candrati,  am,   vb.   impf.  .^crrcifjc",  Fr.-C. 
ciindrav,   adj.  fclu^,   loppifl,    <^ ./>,'..   Jan.;  — 

.^crlimipt,  hict.,  Mur.,  v^lišt. 
candravtc,  vca,  m.  bcr  3i'vluinptc,  Mui .,  lUKr. 


candriniti,    ?nim,  vb.  impf.   :^erumfcf)Ienbern, 

Štrek. 
canec,   nca,   m.   pogl.  canc. 
canek,  nka,  m.  bcr  2:ropfen,  C;  —  t>ai  f^fctt^ 

augc,  Jan.;   —   prim.  caniti. 
caniti,  canem,  vb.  pf.  =  kaniti,  Sv.  Peter  pri 

Mariboru-Kres;   —  prim.  capniti. 
i.canja,  /.,  Jan.;  pogl.  čajna. 

2.  canja,  /.  =  cunja.  M.,  C,   Trst.  (Let.). 
canjati  ,    am,    vb.    impf.    tropfeln,    fleintuctje 

flicften,   C,  Mariborska  ok.-Kres. 
canjek,  njka,  m.  bcr  l^e^cn,   C,  SIN.,  kajk.- 

Valj.fRadj;  —  prim.   2.  canja. 
cankati,  am,  vb.  impf.  i)  tropfcllt,  Mur.,  Cig., 

C;  —   2)  !^angcn,  baumeln,  Mur.;  —  prim. 

canck. 
cankljati,  am,  vb.  impf.  tri3pfctn,  trdufclll,  Cig. 
cankniti,  canknem,   vb.  pf.  =  kaniti,  Mur. 
I.  cap,  m.  ,^crlumpter  ^JJJeufd),  Mur.,  Cig.,  Met. 
1.  cap,    capa,    m.   unDer)d}nittcner    3^'^9^n^''ff' 

M.,  C,  Xov.,  Prim.;  smrdi  kakor  cap,   Sc- 

no^eče-Erj.  ( Torb.),  \ 'rtov. 

3.  cap,  m.  =  caf  (.'pd)d)cr),   Cig.,   C. 

1 .  capa ,  /.  bcr  t^e|3eit,  bcr  ^appcn ;  —  cin 
)d)lcc^te5  A'op^  obcr  Sadtud),  v:[hšt. 

2.  capa,  /.  bic  'ijifote,  kajk.  -  Valj.  ( Rad j;  — 
prim.  it.  zampa,   bic  ''^fotc. 

capan,  ana,  w.    i)  bcr  illimp,  C;  —  2)  grobcž 

Stud)  ou§  3'i'fl'^"^'^"-''^*''  ^'n-'  ^^"  ^' 
capandcr,  dra,  m.  ,^crlumptcr  SItcnfd),  M.,  C. 
capandra,  /.  ,^crlumptc^  SBcib,  Z.,  M. 
capandrati,    am,    vb.   impf.   ,^crfc^eit,    rci^cn, 

Z.,  M. 
capar,  rja,  »j.  bcr  J^abcrujammlcr,  bcr  5^^^"^ 

trdmcr. 
capast,  adj.  Inppig,  scrjc^t. 
capaš,  m.  fd)lec^ter  ^ruMtciflf  ^•''  ~  ^^^ Sc^ncc* 

baf)n,  C. 
capati,   am,    vb.  impf.    pntfd}cn:   po   blatu  c, 

C,  jv-^hšt. 
capav,  adj.  ,^crfctU,   Cig. 
capavcc,   vca,  m.  =    i.  capin,   Cig.,   C. 
capec,   pca,  m.  =  škric.   Gor. 
capek,   pka,  m.  i)a'i  armcllo|c  5ld)jcl^cmb  bcr 

SScibcr,  Cig. 
cap9tclj,  tlja,  »1.  i)  bic  .^tlunfcr,  CV^'-.;  —  2) 

bcr  £d)iiabcl,vipfcu  bcei  Strutl)at)ii§,  C. 
capcž,   m.  bcr  Villlip,   Cig. 
capica,    /.    dem.    i.   capa;    bil'?    J^Cl^djcn,    bo^ 

1'iippdH'ii. 

1.  capin,  ,^crliiiiiptcr  lUciijd),  bcr  vabciliimp. 

2.  capin,  »1.  ciiic  ^^Irt  ipilugc  i^iadc,  Mik.; 
orodje,  s  katerim  les  lo\ijo ,  ki  po  vodi 
plava,  I.evst.(R()k.),  Št.;  —  prim.  nem. 
(dial.)  zappin,  it.  zappa,  bcr  ilnrft,  Mik.(Ft.). 

capinast,  adj.  ,^crliimpt,  (jg. 

capinski,  adj.  iiiimpcii-,  IiimpciiutdfjiiV 

capjc,  »J.  10//.   bic  J^cl,UMi 

capljati,    am,   vb.  impf.  trippclli;  za  kom.  c, 

.\/..   C.;  —   prim.  capati. 
capniti,  capncm,   vb.  pf.  fnllctt,  <^.'. ;  —   prim. 

caniti,    1.   cafniti. 
capov9znik,  m.  bic  5iJii|icrro(Ic  (rallus  aqua- 

ticus),    CV^'.,  ljubljanska  ok. 


capuljicn  —  c^cati 


75 


cccatji  —  cedro  vina 


capiiljica,  /.  bic  ^^ttejiMumc,   bcr  ^itterftcc 

(mcnvanthcs),  Mcdv. (Rok.). 
car,    carja,    m.  bcr  ^''r:    ruski   car;   =  cesar, 

Kast.,  Miir.  in  d)\:  a\strijski  c,  nk. 
carar,    rja,    m.  bic  ^JJJtftolbro||cI  (turdus  visci- 

voriis),  Kr.-Frey.(F.); —  prim.  nem.  (dial.) 

;^nvrcr. 
carga,  /.  bcr  Sovtlucd)fc[,  kajk.-\'alj.(Rad). 
cargati  se,    am  se,    vb.  impf.  ftreitcit,   kajk.- 

\  'alj.  (Rad). 
carica,  /.  bic  3^^^'"^  —  =^'  cesarica,  nk. 
carina,  /.  bie  3cnflc^i'>-"-    ^fi^  S^'''  Ci^.(T.), 

nk.;   —   stsl.,  hs. 
carinar,  rja,  m.  bcr  ;^oIIcilincf)nicv,  DZ. 
carinišče,  /.  bic  3PUftclIc,   DZ. 
carinski,  adj.  ^oli-,  DZ. 
carinstvo,    f.   baž  SoniDCJen,   baži  3'-''^^^)ft''"^' 

Cig.(T.).  ' 
carjevati,  ujem,  vb,  impf.  -^av  fein;  —  Ijcvr- 

)d)cu,  rciiieren,  (carovati)  Cig.,  Jan. 
carjevič,  m.  bcr  Sol)n  be^  ^i^J^fn;  —  ber  faifer= 

lid)e  ''^rinj,  Cig..  C. 
carjevina,  f.  ba5  3''i«'"reicl);  —  ho.'^  ^'aiferreic^, 

C,  hA-. 
carski,  adj.  ^(xxm--;  —  taiicrlid),  nk. 
carstvo,  n.^ia^  ^(xxn\i[)]X\\\\  ba'?  Staifcvttjiltli,  nk. 
cata,  /.  bic  ''^fotc,   C,   Goriš. ;   —   nam.  taca  ? 
cavfati,    am,    vb.  impf.  juriicfgcljcit ,    M.,   Z.; 

—  prim.  bav.  zaufen. 

cavfniti,  cavfnem,  vb.  pf.  juriicftrctcn,  Z.;  — 

prim.   2.  cafniti. 
cavmar,    rja,    m.  bcr  95rautfii^rcr,   Guta.,   C; 

—  cavmar  se  pelje  po  cesti,  Npes.fKor.J- 
Kres.;  —  iz  nem.  (dial.)  samer,  Sčilimcr, 
torej  cavmar  toliko  kakor  balar,    C.(?) 

ce,    ceja,    m.  beli  ce,    bcr  S^faltcr  (vanessa  c 

album),  Erj.fŽj. 
cebada,  /.  bcr  Sto^  mit  bcm  ^URC,  '^c^'  5iif3= 

tritt,   C/>.,  Goriš.,  Ip.  in  Kras-Erj.(Torb.j; 

—  prim.  benctsko-laški  zampada,  ciu  Sc{)lnci 
mit  ber  'i^fote,  Erj.fTorb.).,  Let.  i8H3. ,  34'j. 

cebati,  am,  vb.  impf.  guBftiillc,  (Vufttrittc  flcbcii, 
aufjjc^lagen ,  Cig.,  Jan.,  C.  Goriš.,  Ip.  in 
Kras-Erj.fTorb.J;  prim.  becati. 

cebec,  bca,  m.  bcr  ?rUBftO^,  bcr  f^u^tritt.  Go- 
riška ok.,  Ip.-Erj.(Torb.J. 

cebedin,  tn.  neko  grozdje  in  belo  vino  (civi- 
dino),   Goriš. 

cebedrati,  am,  vb.  impf.  =  klepetati  ()(^hJQ^en), 
BlKr. 

cebedulja,  /.  =  klepetulja,  BlKr. 

čebljaj,  m.  =  cebec,  Jan. 

cebniti,  nem,  vb.  pf.  eincn  f^u^ftofe  gcbcil, 
Oll5)d)laflcn,  Cig.,  Jan.,  M.,  Goriš.,  Ip.,  Kras- 
Erj.fTorb.J. 

cec,  ceca,  m.  =  ses,  bic  3ifec,  C;  —  kozji 
ccc,  neko  grozdje,  bic  ©ciebuttc,  Št.  -  Erj. 
(Torb,);   —  prim.  nem.  3'&<^- 

cecaten,  tna,  adj.  faugcnb,  Mtir.;  cecaten 
otrok,   C;   cecatno  tele,  Danj.-Mik. 

i.c^cati,  cccam,  vb.  impf.  jauflcn:  dete,  tele 
ceca,  Miir.,  vihŠt.,  ogr.-Valj.fRad). 

2.  Cfcati,  am,  vb.  impf.  i)  auf  llllb  llicbcr 
mcirtS  fid)  bemcgcn,  nicfcitb  cinl)cri-)cl)cn  (o 
starih,    bolnih,    o  težko  obloženih   ljudeh), 


C,  Z.;  —  2)  §ogcnt,  Cig.;  —  prim.  čen- 
čati, cincati. 

cecatji,  adj.  faiigcilb,  ogr.-Mik.;  cecatja  de- 
čica,    C 

cecatnik,  »i.  bcr  Siiunliiig,  (-.;  —  ciu  juiiflcž 
Ihicr,  bcj  nod)  \anc\i,  C.;  baž  gcrfel,  C. 

Cfcaven,   vna,    adj.  faHflCIlb,   C. 

cecavka,  /.  bcr  *i)J{ecridiniamm,  ogr.-C. 

cfcek,  cka,  m.  i)  bic  3Sar,^c  ait  bcr  tiiciblid)cit 
■Snift,  Mitr.,  Mik.;  bie  3'^^'  kravji  cecki, 
kajk,-]'alj.f\  est.J; —  cecki  =  seski,  vihŠt.; 

—  2)  bT  Sd)nabel  cine§  ®cfd)irrc«,  C;  — 
O  kozji  cecek  =  kozji  aic  (cecek) ,  bie 
©ci^buttc,  Št.  -  Erj. (Torb.),  Hal.-  Trumm.; 
beli  cecek,  Uiei^C  (Sici^buttC,    Trumm. 

cfCElj,    clja,    m.  baž  ©aumenjcipfc^en ,  Mnr., 

SlGor.-C. 
cfckast,  adj.  mit  groben  mciblidjen  Sriiflcii, 

\pcs.-\'rai. 
cecljati,  am,  vb.  impf.  =  jecljati.  M..   C. 
cfcniti,  cccnem,  vb.  pf.  niebcrdodcn,  §uiammcit> 

finfeil,   C,  Z.;  —  prim.  cencniti  in  i.  cecati. 
cfdba,  /,  "i^i^  ©cidjen,  C. 
c^der,    dra,  m.  bic  Scbcr,   Cig.,  Jan,,  Dalm., 

Ram.,    Jap.;    libanski    c.    (cedrus    I.ibani), 

Tuš.fR.);  —  tudi:   ceder.    Valj. (Rad). 
cedika,  /.  'iia§'  ©inumi,  V.-Cig.;  —  črešnjeva 

C,  =  smola,  ki  se   iz    črešnjevega  drevesa 

cedi,   C. 
cedikast,  adj.  gummid)t,  Cig. 
ceditce,  n.  dcni.  cedilo;  bcr  ©Uppcnfci^cr,  bo^ 

ftiid)eitficb,  Cig.,  C. 
cediten,  Ina,  adj.  ,^um  ©cif)cn  flefjorig,  M-\  — 

cedilni   okvir,   ba-S  Xcnatet  (chem.\  Cig,(T.). 
cedilje,  n.  bic  i'")ainbinic,  (luzula),  Cig. 
ceditnica,  f.  'Haž  Scib^cfil^,    Cig.,  C,  M.;  — 

haž  S)urd|fci^tuc^,  C;  —bcr  j^iltrierapparot, 

Jan. 
cediinik,  m.  baši  Seiftncfft^,  bcr  (Seif)cr,  Cig., 

Jan.,  M. ;  bcr  f^i(tricrfa[tcn,^  A'oi'. 
ceditnikast,  adj.  =  skop,  St.-DSv. 
cediJnjak,  m.=^  cedilnik,  Fr.-C,  Valj. (Rad). 
cedilo,  n.  bcr  Scilicr,  ba'J  geibflefiitV  —  P"" 

stiti  koga  na  cedilu,  jciunnbcu  iu  bcr  ''^OtldjC, 

in  ciiicr  3?cr(cgcn{}cit  (nncn;  ostati  na  cedilu; 

—  bcr  j^iltrieropparot,  Jan.,  Cig.  (T.). 
cedišče,  n.  ber  (3ei[;cr(icrb,  h.  t.- Cig. (t.). 
cediti,  i'm,  vb.  itnpf.  fcit)cn,  burdilditagcit;  fil= 

tricrcn,  Cig.,  .lan.,  Cig.fT.);  tako  so  mušice 
cedili  in  kamele  požirali,  Krelj;  c.  med, 
bcit  .'oonig  fcimcn,  Cig.;  —  to  sta  jo  cedila! 
bie  finb  ncloiifcn !  UčT.;  tricfcii,  riuncn: 
znoj  se  mu  cedi  po  obrazu,  c§  rinnt  iljm 
ber  !2d)tnci^  »on  bcr  Stirnc,  Cig.;  kri  se 
je  cedila  po  meču,  ba^J  Sd)lr»ert  blutetc,  Cig.; 

—  sline  cedim  po  čem,  ali:  sline  se  mi 
cede  po  čem,  bcr  50?utib  ittiiffert  mir  noci^ 
ciiicr  Sflc^e,  id)  liiftevc  bartuid). 

cedivec,  vca,  m.  bcr  Turdifcilicr,   Cig.,  Jan. 
cedivka,  /.  bic  ^^iirdijcibcriu,   Cig.,  Jan. 
cednik,  wi.  bcr  ^uvd)jcil)cr,  Cig.,  Jan. 
cfdra,  /.  =  ceder,    Cig.,   C. 
cgdrov,  adj.  Sebcrn. 
cedrovina,  /.  bcv5  Sebcrnljolj. 


C9drovje  —  c^kar 


-  76 


C9kcr  —  celak 


C9drovje,  n.  bcr  Gebciiuuafb,  Jan.;  cedrovje, 
I  'alj.  iRadj. 

ceduljka,  /.  bcr  .'OPruniol}U  (glaucium),  Z. 

ctf^dra,  /.  bcr  eVCl^Cli:  same  cefedre  visijo  od 
nioga,  jy{liSt. 

ccfedrati,  am,  vb.impf.  i)  jcr.^upfcii,  ^lerfajcrn, 
C;  —  z)  C.  koga  kam,  jeinailbcu  mit  @c= 
malt  irgcnbnjoljin  scrrcii,  BlKr.;  prim.  ce- 
frati;  —  3)  flcinjc^rittig  gcf)en  (kakor  otroci), 
BlKr. 

cefinder,  dra,  m.  ba^  ^f^^C",  '^^^  Splittcr- 
dicn:  do  zadnjega  cetindra.  biš  Jlim  letiten 
3cl)arf(ein,  C. 

ctfindra,  /.  bic  '^iod^,  bic  Splcipe,  Poh.-C. 

ccfindrati,   am,   vb.  impf.  =  ccfedrati  1),   C. 

ctfljati,   am,  vb.  impf.  =  cefrati,   C. 

cefranje,  n.  i)  ba^  )^upicn,  iai  ^ctiaiexn:  — 
2)  bai'  3iiPtK(,  3erfa)ertc  iJeinnjonb  (Charpie), 
Cip.,  Jan. 

cufrati,  am,  vb.  impf.  i)  ^erjafcm,  jcrjupfcn, 
C/iT.,  Jan.;  gosje  perje  c,  BlKr.;  volno  c, 
(ncufrati"),  Diet.;  —  c.  se,  fid)  fdbcllt,  fid) 
foicrn,  C/^..  ./aH.;  — 2)  c.  koga  kam.  jemanbcn 
irflciib>nol)in  fdjleppeii,  C;  jerten,  AV.;  brez 
besedi  so  ga  pred  seboj  cefrali  in  pehali, 
Glas.;  —  prim.  cufrali  in  nem.  JUpfeit  (?). 

cefravec,  vca,  ni.  ber  Bu*'^'^«   ^'Vv  •^'^"• 

ct-fravka,  /.  bic  3"PH'ri",   ^''n- 

C9fta,  /.  bcr  'J^niniicncimcr:  SlGov.-C;  —  ber 
JKii^rtiibcl,  Hal.- C;  —  prim.  bav.  zcftcn  , 
ciiic  5lrt  Šcfdjirr:  tirol.  zeftc,  grofje«  Ijol.^er^ 
ne»  OicfdB  ,^um  Tiagcii  aiif  bcm  'Jtiiden,  C. 

cegel,  gla,  mi.  iz  nem.  3''^fl'-''/  pf'Sl'  opeka. 

cegcinica,  /.  bic  3iegclt)iitte;  pogl.  opekarnica. 

C9h,  »I.  bic  3ii'Ut,  i^ie  ^nuung,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.j.   C;   —   tudi:  ceh;   iz  nem.  ^i<i)t. 

C9ha,  /.  =  ceh,  Guts. 

C9hmešter,  tra,  m.  i )  bcr  3""f '''Orfte^Cl",  Mur., 
Jan. ;  —  2)  bcr  Sirc^enDorfte^er,  ber  S^irc^en= 
propft,  Miir.,  .S7. 

cfhmojster,  tra,  m.  =  cehmešter  i)  Cig.,  Jan. 

C9hmošter,  tra,  m.  =  cchmcštcr  2),  Valj.fRadJ. 

C9hovcn,  vna,  adj.  3unft=:  cehovna  knjiga, 
tai'  ^nnitbnd),  Cig.,  .Jan. 

cchovina,  /.  tav  5""»"g*-'gcl^,   Q^'- 

C9hovnik,   m.  bcr  3""f'flf"'-^'1''»   ^ 'n- 

C9hovstvo,  n.  haž-  3llllftn'ejcn,   Cig..  Jan. 

1.  C9hta.  /.  =^  ccfta;  neka  posoda:  bcr  ^Otticf), 

■{apŠt.-C;  eiii  3Sfiugcfdfj  (Dou  »ier  ^Rafe), 
Poh.-C;  —  bcr  viimpcn,  Cig.;  bic  Stannc, 
C. ;  C.  z  dvema  ročema,  Diet. 

2.  C9hta,  /.  bcr  53cttiQCf,  Pohl.;  —  =  torba: 
po  hosti  je  taval  z  zeleno  cehto  na  kolku, 
Jurč.;  —  prim.  kor.-nem.zieche,  'i8cttiibcr,')lig. 

cchtariti,  arim,   vb.  impf.  prcllcil,  M. 

C9htati,  am,  vb.  impf.  1)  priiflclti,  Jan.;  — 
—  2)  prcUcn,  betiiiflcit.  .M.;  --  —  ciganiti: 
me  cehta  in  naganja,  da  mu  dam,   Cig. 

cvja,  /.  baž  Sci^eil,   Cig.,  .Mik. 

ccjatnik,  m.  =  cedilo,   C. 

cejar,  rja,  m.  =  precejavec,    1.-0^. 

ccjenje,  n.  ba«  2cil)cn,  bn^  Wc)cil)C,  Cig. 

cčjnjak,  »1.  majhna  kad,  Ceber,  „ceniek''^V^/j.S7. 

c^kar,  rja,  ;/j.  =  cckcr,  M. 


C9ker,  kra,  m.  bcr  3'^'^^'^»  ^in  aue  3trol)  obcr 
Sc^ilf  gcflod)tcucr  tn)d)enartiger  .vonbtorb, 
C,  jv{hŠt.;    ccker,    erja.    Dol.;  —  iz  nem. 

ceket,  (;ta,  m.  =  čeket,  M.,  Mik. 

ceketati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  =  čeketati.  C, 

cekin,  m.  bcr  Tucatcn;  =  prim.  it.  zecchino. 

cekinast,  adj.  bucatengclb ;  vino  cekinaste 
bar^e. 

cekinček,  čka,  m.  dem.  cekinek;  "ttt fS^VLCaitn- 
faltcr  (Ivcacna  \'irgaureae),  Erj.fZ.J. 

cekinek,  nka,  m.  dem.  cekin. 

cekinski,  adj.  '^ucatcn^:  cekinsko  zlato,  Cig. 

cekla,  /.  pogl.  caklja. 

C9kmešter,  tra,  m.  =  cehmešter,  bcr  Air{^en= 
propft,  Št. 

C9kniošter,  tra,  m.  =  cekmešter,  .SVA'.,  .^t. 

cekniti  se,  nem  se,  vb.  impf.  nad)bcn{lic^, 
befiimmcrt  )ciu,  fic^  dngftigcn:  za  greh  se  c, 
ogr.,  Danj.  -  C. ;  —  prim.  stsl.  ctkneti  = 
ki.sneti,  tardare,   C. 

cft,  la,  m.  'bav  3fU9.  "^^^  SBcrfjcug,  (tudi: 
cel,  /.)  Kres.;  —  morda  nam.  cev,  iz  nem. 

3f"fl- 
ceJ,  cela,  adj.  itia-?  uicftt  bcfrfiabigt  ift,  luoran 
iiic^te  fct)U,  uiiDcrfctjrt,  ganj;  kupica  se  ni 
ubila,  ampak  je  še  cela;  suknja  je  še  cela, 
še  nič  ni  raztrgana;  —  rana  je  cela.  bie 
35unbe  ift  gel)cilt,  Cig.;  hleb  ni  vci;  cel.  pa 
je  še  ves,  bcr  i!aib  ift  groar  in  3tiictc  gc= 
fdmittcii,  aber  e>j  fiiib  noc^  allc  Stiide  ba,  Cv.; 
cel  hleb  prinesi,  t.  j.  ne  reži  ga  prej,  celi 
hleb  prinesi,  t.  j.  tisti  hleb,  ki  je  še  cel,  ne 
tistega,  ki  je  že  načet.  Cv.;  po  celem  snegu 
gaziti,  im  ungcbafjntcn  Sdince  irtatcn;  konj 
je  gazil  sneg  v  celo,  Jure.;  po  celem  po- 
žirati, ungetaut  »crfc^Iurfcn;  —  noU,  gnnj, 
(o  času);  celo  uro  sem  moral  čakati,  eilic 
Dollc  Stunbc;  tri  cele  dni  in  noči;  cel  dan, 
celo  noč,  ciitcn  gan5cu  Xag,  cinc  ganjc  'i)iad)t; 
pa  tudi:  ben  ganjen  2ag,  bic  gaii.^c  ""JJadit, 
=  ves  dan,  vso  noč ;  šli  so  tisto  celo  noč, 
Dalm.;  šli  so  vso  noč,  Dalm.;  poUftanbig: 
celo  sveto  biblijo  ali  vse  sveto  pismo,  Trub. 
(Post.  predgovor);  c.  tlak,  pritisk,  ber  5.^011- 
brud,  Cig.fT.j;  s  celo  besedo  povedati, 
aiivbriidlid)  fagen,  Cig.;  —  cela  pijanka  je. 
fic  ift  eine  »ollftanbigc  Sftuferiu;  cel  norec 

je;    na  celem  počiti,  bcrftcil,  Ol}lIC  bnf'^  fnil}Cr 

cin  'Hifi?  bemcrft  lupibeu  nnirc,  Z.;  na  celem 
glavo  odrezati,  ctucin  Icbcubcn  lliciifdieii  beii 

.Slopf  abjd)Ueibeil,   Z.\   na  celem  umreti,  gail,^ 

uiieriimrtct,  plolUid)  ftcrbeii  (olinciunlier  Iraiif 
gciiicjcu  JU  fciii).  Šol.,  Z.;  pl)nc  'illuinfv:  na 
celem  prepir  začeti,  na  celem  si  izmisliti, 
se  zlagati,  Polj.;  —  iz  celega,  au^  cincilt 
Stiid,  itid)t  au'?  Ilieilcn  juiainmcngefcot: 
suknja  iz  celega,  nid)t  geiuil)t,  foilbcrit  {\.  'B.) 
geiinrft,  Z.;  plahta  iz  cela  (=  celega),  BIKr.- 
.Mik.:  dela,  kakor  bi  bil  iz  celega,  cr  ift 
uiigelenl  bci  ber  '^(rbeit,  /.;  ne  bodi  tako 
cel,  jci  uid)t  fo  ftcif,  ungclciif,  C;  do 
celega,  do  cela,  gdnjlid),  (^ig.,  Jan.;  =  s 
cela,  ogr.  -  .\/ik. 
cclak,  m.  bcr  .'OfUflft,  -^feg..  Guts..  .lam.,  Cig., 
Jan.,    C.,  Kor.,   ^apSt. 


cetba  —  cel9 


77  — 


cclodanjak  —  cemper 


cetba,  /.  bio  .^icililUil,  C 

celeč,  tca,  j«,  i)  =--  cclak,  .\[nr.\  —  2)  1111^ 
fictrctfiicr,   pfobloicr  Sdjncc,  C;  po  celci  v 

cerkev   iti,     Mitr.;    celeč    j^aziti,    v{liSt,;   — 

3)  unwciid)rtcv  Cfterci,  Z.,\u//i-. ;  — 4)  ==  žil- 
njak,  bcr  SpilUUCiicridi,  bic  .viimbviippc,  (plan- 
tažo lancet)lata").  C;  —  tudi:  bcr  ^B?imb= 
UUH]crid),  bic  'i^ruiiollo  (pninella  vulgaris),  C 

celek,  Ika,   m.  bn^o  CMaiijc,  Jan.,  Zora-C. 

celestin,  m.  vri^matifrficr  ^Ql6barl}t,  bcv  6oc= 
Icftin  (min.).    Cig.fT.J. 

celestinec,  nca,  m.  redovnik  celestinskega 
reda,  bcr  ©oeleftiiicr,  Cig. 

celešnji,  adj.  qan,^(id),   C. 

celeti,  im,  vb.  impf.  t)Cl'()ei(en,  Cig.  ;  noga  že 
celi,  bcr  (V"6  ift  bcvcitž  im  !Ccri)cilcit,  3/»r. 

1.  celica,  /.  iiaiiscf  !'Kafcn,  C 

2.  cf  lica,  /.  bic  3ftt'-\  ^'-^  .ftloftersclle;  Le  ce- 
lico najno  zapriva.  Prostosti  sveta  ne  že- 
liva, Pi-eš. ;  —  iz  nem,  ^cUc 

celic,  m.  =  celeč,  bic  'ŠBruucIIc  (prunella  vul- 
garis),  C,  Luče(Št.)-Erj.(Tovb.j. 

celilen,  Ina,  adj.  f)ci(jam,  f)ci{enb,   Cig..  Jan. 

celitnost,  /.  bic  .»peilfmft,  Jan.,  Cig.fT.J. 

celilo,  n.  ba^o  .s>ihnittel  fitr  ^mtbcn,  bie  SC^iiub^ 
arjiiei,  Cig.,  Jan. 

celin,  m.  'i)a^  (^(iuten)d)(o)!S,  Gitts.,  Jam.,  Cig., 
Jan.,  .V.,  C  Ro\.-Kres;  —  C.  misli,  da  je 
iz  it.  focilino.  flcincr  (Vcucvftaljf.  (?) 

celina,/.  ctu>tt§  Uut)cricl)rtcž :  i)  etn  ©ati^e? 
(math.),  Cig..  Jan.,  Cig.fT.J;  pet  celin  sena, 
fiiiif  Dotle  SStigcn  S^en,  Notr.;  —  2)  ba§ 
(nod))  ungcpffiigte  Sanb,  bie  2ef)be:  celino 
orati;  orne  njive  puščati  v  celino,  Levst. 
(Nauk)  ;  pren.  celino  orati,  obdelavati,  bic 
93al)n  bredjcn  (5.  ^.  in  bcr  IGitctatur),  Cig., 
nk.;  —  3)  bic  3SilbbaI)n  (bcrtioii  ben  Šidbern 
nid)t  burd)furd)te  Jljeil  bcr  Strnile),  V.-Cig.; 

—  4)  bcr  Goutincut,  Cig.fT.J,  Jes. 
celinast,  adj.  migencfert,  C. 

celinčica,  /.  bic  Sntnede  (prunella  vulgaris),  C. 

celinec,  nca,  hi.  sneg  celinec,  ^/•^  =  celeč  2). 

celinski,  adj.  i)  £el)bc= ;  SoutincntaI=,  OV. 
rr.;,  Jes. 

celinščica,  /.  ba§  Selbft^eil,  bic  93runelle  (pru- 
nella vulgaris),   C. 

celitev,  n-e,  /.  bie  .'pcidnig. 

celiti,  im,  vb.  impf.  i)  f)cilen  (trans.);  rane  c; 

—  C.  se,   tterfjeilen,   i^l^cilcn :   rana  se  celi ; 

—  2)  integrieren  (math.),  Cig. (T.);  tudi  ce- 
liti, celim,  Cv. 

celitva,  /.  =  celitev. 

celjak,  »I.  i)  ber  ©anjfiubrer,  Xotr.;  —  2) 
=  celak,  Ravn.-Cig. ;  —  iibifpt.  ba#  itniicr' 
)C^nitteilC  mannt.  .Spauet^ier,  Srpcnica  na  Eol- 
skem-Erj.  (Torb.);  —  ■:;)  cela,  debela  gol, 
ki  se  da  razpoloviti  v  platiče,   Dol.,   Xotr, 

celjenje,  n.  bie  ^eilung  (»on  SBimbeii). 

celjščak,  m.  celjski  vagan,  =  pol  vagana, 
mernik,   C. 

celnik,  m.  i)  =  ranocelnik,  V.-Cig. ;— 2)  ha^ 
'  3Sunbpfla[ter,  Cig. 

celo,  adv.  1 )  ganj  unb  gnr,  eollcnb^o ;  celo  nič, 
gar  nic^tž,  celo  malo,  blutluciiig,  Cig. ;  tega 
pa   že   celo   ne,    bfl^   jc^otl   gar  nid)t;    celo 


s\etlo,  gaii.s  bcII,  Schonl.;—  2)  fogar,  \db\t; 

C.  svojega  očeta   ne   posluša. 

cclodanjak,  m.  bcr  (yaii,^baitcr,  C. 

celodanšnji,  adj.  gaiijtiigig:  celodanšnja  hoja, 
lik. 

celogruntar,  arja,   »i.  =  celozemnik,   (Jig. 

celokopiten,   tna,  adj.  ttoI((}llfin,    Cig. 

celokopitnost,  /.  bic  ^-l.^plll)uiigfcit,   Cig. 

celokupen,  pna.  adj.  gciamiut,  Jan. ;  celokupna 
vlastina,  bcr  (^cfammtbc|iil,  Levst.  (Cest) ; 
COmpIct.  Levst.  (Pril.);  —  celokupen  del, 
intcgriciMibcr  '!j3cftaubtlicil,  /)Z. ;  —  hs. 

celokupnost,  /".  bic  (^5cjaiiimtl)cit ,  .\ov.;  — 
bic  ^ntcgritat,  Cig.  (T.). 

celoleten,  tna,  adj.  gail^jabrig;  celoletna  na- 
ročnina, gnn.^jdlivigc«  ".'Ituiiniciiicnt. 

čeloma,   adv.  gdu.^lid),   ti511ig,   ganj,  O'^.,  C. 

celorob,  roba,  adj.  gaiijranbig,  Cig:;  c.  list. 
Tuš.  (B.). 

celoskupen,  pna,  adj.  iutegricrcnb,  Jan. ;  pogl. 
celokupen. 

celoskupnost,  /.  igiitegritat,  Jan.;  pogl.  celo- 
kupnost. 

celost,  /.  bie  ©nnslieit,  bie  ^utegritat,  Jan., 
Cig. (T.),  C;  —  sicer  naše  cesarstvo  ob  moč 
pride,  celost  in  samosvojnost  izgubi.  Vod. 
(Pes.  og.). 

celosten,  tna,  adj.  integriercnb,  Cig. 

celota,/,  i)  bie  ^nteflritat,  Cig.;  bo?  gn)cmb(c, 
Jan.,  Cig. (T);  —  2)  ha§  (SJan^C,  Cig.,  Jan., 
nk.;  pl.  celote,  ©anjc  =  gonje  3ol)kn, 
Cel.  (Ar. J. 

celoten,  tna,  adj.  ein  ©anjež  bilbenb,  ganj, 
Jan.,  nk.;  intcgricrcnb,  Jan. 

celotina,  /.  ein  ©anjc^  (math.),   Cig.  (T),   C. 

celotisk,  m.bcr@tereott)penbruff,  ^^».,  Cig.(T.J. 

celotnost,  /.  bie  ©anj^cit,  bie  ^ntegritat,  Cig., 
Jan.,  M.,  nk. 

celov,  tn.  =  poljub,  Habd.,  Jan.;  —  hs. 

celovati,  ujem,  vb.  impf.  poljubovati,  Habd., 
Jan.;  —  hs. 

celovit,  adj.  i)  integriercnb,  Cig.(T.J,  SIX.; 

—  2)  afotaletttjd)  (o  versih),  Cig.(T.). 
celovitost,  /.  bie  ^ntcgritiit,  Cig.(T.). 
cel9vje,    n.  coll.   ==  orodje,   Kres;  —  nam. 

cevovje  (r);  prim.  cel,  m. 
celoviio,  adv.  ganj  nnb  gar:  c  tako,  Rec. 
celozfmnik,    m.  bcr  (^Janjfiiiblcr,  Jan.,  Dol.- 

Erj.  (Torb.). 

cfmati,  am,  vb.  impf.  i)  janbcm,  nnid)(it)fig 
fcin,  5tucifefn,  V.-Cig.;  cemati  in  delati  kaj, 
ctmae-  dngftlid)  tl)nn,  Cig.;  —  2)  !argcn,  Z.; 

—  od   nem.  fdlimcn,    C  (?) 

cfmavt,   m.   i)  bcr  ^^Dcifler,  Cig.;  —  2)  bcr 

C^cijigc,  Mik. 
cemba,  /.  bic  5Bertjrfiafenng,  ogr.-Let. 
cfmbi,    m.   pl.  bic    g-mnjcn,    Podkrnci  -  Erj. 

(Torb.). 
cement,    enta,    w.  prah,    ki    z    vodo   zmešan 

daje  tudi  ^■  vodi  stanovitno  malto,  bcr  Se= 

nicnt. 
cementen,  tna,  adj.  Sement'. 
čemer,  m.,  C;  pogl.  čimer. 
cemper,  era,  m.  bas  Sptittcrrfjcn,  ba?  '!8ii'?d)cn, 

'l>a?-'  ^Iltinbcftc  uon  ciner  Sac^c;  nima  cem- 


cemperec  —  cendrati 


78 


ccnčjšati  —  cenovniški 


pera,  cr  I)at  fcittcii  Vfllcv,  Cif^.,  C:  ni  ccm- 
pera  mu  ni  ostalo,  co  iU  il}m  flOt  Ilicfjtš  gc 
blieben,  BlKr.;  raztrgati  koga  na  cempere, 
Savi: f Let.);  —  prim.  ccper. 

cemperec,   rca,  m.  dem.  ccmpcr,  Z^-^T). 

cemperiti,  erim,  vb.  impf.  in  flcitic  Stilrfc  ^cr- 
rcifjcn,  C,  Z. 

cempet,  cta,  m.  ciii  SJtcnlc^  tnit  groBcu  ^UBCU, 
M,;  —  prim.  cepeta. 

cempTn,  m.  =  cepTn,   Cig..  Jan.,  Polj. 

cemprin,  mi.  ber  ^trbctbaum,  bie  3irbe(!iefcr 
(pinus  cembra).  Medv.fRok.),   Tid.fR.J. 

cemun,  m.  cinc  i^eitirfunfl  im  Safier,  ein 
^Balfcrtiimpcl,  Z..  C :  cin  ®Qficricf)liinb,  Jan.; 
untcrirMidiCv  ©nffcrlocf),  Cig. ;  —  prim.tolmun. 

cen,  adj.  tiiolllfcil,  Jan.,  Vest.;  iz  adverbija 
ceno,    »t)0[)lfcil,  napačno  narejen    pridevnik. 

cena,  /.  i)  bcr  $rei^;  ceno  povedati,  bett 
^rci5  ailflcbcn,  za  ceno  se  pogajati,  l)aitbc(n; 
tržna  cena,  ber  ^JJarttprcie ;  zadnja  cena, 
ber  lefetc,  genaiicfte  ^4>rci5 :  posebna  c,  bcr 
£imito=''3rei§,  DZ.;  po  ceni,  tBo^lfeil;  tudi: 
pri  ceni,  v  ceno,  C;  tuotjlfeil,  Cig.  (T.), 
LjZv.;  v  ceno  prodajati,  lt)Ol)lfcil  Berfaufen, 
Goriš.;  v  slepo  ceno,  um  cincn  Spottpreisi, 
Kr.;  tudi:  v  pusto  ceno,  LjZv.;  (dobro 
ceno  kupiti,  luotjlfcil  foilfen,  Dalni.;  nam. 
v  dobro  ceno;)  cena  je  poskočila,  ber  ^rcii^ 
ift  gefticgcn;  s  ceno  poskočiti,  bcii  *^rei^ 
fteigern;  cena  raste,  bcr  'iprci§  ftcigt;  ceno 
vzdigniti  čemu,  cttua^  Dcrttjcucrn,  Cig.  (T.); 
ceno  znižati,  bcil  %Xi\ž  licmbict^cn;  s  ceno 
odjenjati,  bcit  ilnuf  t)erQb)C^cn,  Cig.;  cena 
blaga  jcnjuje,    pada,    je    jenjala,    bic  SBiirc 

jd)lagt  ab,  ift  in  '•,)lbjd)[afl  goratI)cn,  Cig.\  po 
nobeni  ceni,  um  tcincii  ^4>rci'r',  aiif  feincn 
'^<x{[;  —  bcr  (£ourt<,  Cig.,  DZ.;  menična  c, 
bcr  2Bccf)}clcour5,  Cig.;  —  2^  =  vrednost, 
ber  'S^ert;   ta  stvar  nima  nobene  cene,  nk. 

cenar,  rja,    m.,  V. -Cig.;  pogl.  cenitelj. 

cinc,  m.  v  cene  (^cenc")  iti,  trnbcn ,  ^S'f.- 
Krex. 

cvncati,  am,  vb.  impf.  i)  mit  bcm  .^Unpcr  auf 
iinb  nicberfaf)rcn,  f)umpcln,  umcfcliib  cinfjcr^ 
gcljcn ,   Cig.,   ^ol. ;   luacfcinb   ctino«'  trageii : 

oprtal  sem  tovariša  ter  ga  cencal  tu  gori 
po  poti,  Bes. ;  —  2)  ^^aubcrii,  ,^i)flcrii,  (i\x>ai 
lonfljam  tljun,  BlKr.;  —  prim.  canc,  cmc, 
cancavcc. 

cencljati,  am,  vb.  impf.  dem.  čenčati;  bciltcllt, 
C.  Z  ;  —  C.  iz  koga  kaj,  jcmcmbcm  ctuniv 
ab,vi)d)od)erii  jud)cii,  Cig..  C. 

cvncniti,  cenenem,  vb.  pf.  llicbcr)ilifcu,  llicbcr 
bocfeil,  ljubljanska  o/.-.;  pogum  mu  jecencnil, 
bcr  Wutl)  ift  il)m  sicfiinfcii,  Zgl).;        prim. 

čenčati. 
ccnder,  dra,  m.  citi  I)niigcnbcei  Stiiff;  cendcr 

mesa.  Z.;  —  prim.  candcr, 
cčndra,  /.   =    cendcr:    cendra  mesa,    .ščavja, 

<)l->e.šenega  v  sušenje,   C 
cendrati,    am ,    vb.   impf.    i)    I)Oiigcn:    meso 

cendra  v  mesnici,  Z.;  —  2)  .^a^Jpclll,   C.,  Z.; 

za  kom   kaj  c. ,  ,\appcliib   cttunv   iind)traflcii, 

Z. ;  -      3)  SaitCU  01lid)lilflCll,    Meg 


ccnčjšati,   am,    vb.  impf.  minucubo   liciticrcil, 

C;  —  bniibeln,  tciljdicn,  C. 
cenejši,  adj.,  comp.  ad  ceno. 
cfnek,   nka,  m.  =  cinek,   C. 
cenfn,  adj.  reof)IfeiI,    Erj.fTorb.J,  nk.;  (, na- 
pačna novinka",   CV.);   —  prim.  ceno. 
c^ng,    m.  bcr  .SUailfl:    dvajsetica  nema  cenga, 

Mur. 
cfngelj,  glja,  m.  bcr  Gi^jj^apfcn,  (-ig.,  C. 
cfnger,   gra,   m.  ba^  ^^lafcnpflnfter,  Cig. ;  — 

prim.   kor.-nem.  zengcr. 
cengetati,  etam,  ečem,  i'fc.  impf.  =  cengljati. 

Mur. 
cengljati,    am,    vb.  impf.  mit   cinem   fleincn 

®Iocfd)en  laiiten,  flinflcln,  M.,  Cig. 
cengulja,  /^  m.  baž  Sc^otlfraut   (chelidonium 

maius),  St. 
cenik,    m.  =    cenovnik,   Cig.,    Jan.,    Nov. 

(iz:  cennik). 
ceniien,  Ina,  adj.  Sdiaftung'3=,  Xov.,  nk. 
ceniinica,  /.  bie  Sd)ntiinifl«lifte,  DZ. 
cenilo,  n.  ber  Sd)(ituiitfleprei5,  Cig..  Jan.,  C; 
pristojbinsko    c. ,    bcr    ©cbiircntarif ,    Levst. 
fPril.j;  —  bie  SdidBunfl,  bcr  Gcnfuš,  Cig. 
cenitelj,  adj.  bcr  £d)alsmauu,  Jan.,  C.  Levst. 

fSatikj,  nk. 
ceniteljski,  adj.  3cftii0manil§=:  c.  navod,  bic 

2d)n^unfl'eicommiffiou,  Levst. (Saukj. 
cenitev,  tve.  /.  bie  SdiatMincj. 
ceniti,  im,  vb.  impf.  bcil  %U\^,  bcn  SScrt  cilicr 
Sac^c  bcftiinmcn,   fd)a^cii;    sto  goldinarjev 
ceniti   kravo;    škodo    c. ;    blago    komu    pre- 
drago C,  icmaubcii  iibcvl)altcn ;   toliko  ceni, 
da  )c  izgubil,  fo  l)od)  rcd)uct  cr  fciuen  %tX' 
hift,  Cig.;  —  fd)n^cn,  ad)tcn:  cenjen,  flcfduit.t 
IV   naslovih)  nk.;  —  tudi:  ceniti,  jv^li^it. 
ceniti,  cenem,  vb.pf.po  malem  kaniti,  Ptuj-C; 

—   prim.   caniti. 
cenitnik,  »1.  bcr  5d)at5cr,  Mur,.   Cig. 
cenitnina,  /.  bic  2d)(il.uiui]5gebiir,   Cig. 
cenitva,  /.  =  cenitev. 
cenitven,  vena,  adj.  Sd)iibuiuv3s  Xov. 
cenivec,  vca,  tn.  bcr  Sd)al<cr,  Cig.,  Jan.,  C. 
cenivka,  /.  bie  3d)iit,U'riu,   Cig. 
cenja,  /.,  M.,  C.  pogl.  čajna   i). 
cenjenje,  n.  tKxi  Sdnitcn. 
cenk,  interj.  =-  cink:  cenk  cenk,  fliiig  fliitg! 

Cig. 
cpnk,    m.  bcr  .Ulaufl,    -U..    C;    zvon   imu  lep 

cenk.   SlCior. 
ccnljiv,  iva,  adj.  \d]i\[\bax,  Cig.,  Jan, 
ceny,    adv.   [instr.   ad    cena    Mik.    /I'.    jOt). 
''.   prim.   Cv.  A7.   ij.)   molllfcil,    c  prodajati; 
to  je  ceno;  comp.  ceneje.  tinil)lfcilcr ;  prim. 
cenejši. 
c^nvst,  /.  bic  2?o[)lfciU)eit,   C/g-.,  Jan. 
cvnota, /.  bie  'in}ol)lfcill}Cit,  Levst.  fZb.  .tp.J. 
C(;nvven,  vna,  adj.  '^>rcii*  :    cenovna  poveril- 
nica,  i>ai  'iUiarftprcioicvtificat,  Levst, (.\auk}. 
cvnovnik,   »1.  bic  '^JrcivJliftc,   bcr  lorif,   .Jan., 
Cig. (T.),   Levst. (. Saukj.    DC.;   boš  (Soiir«' 
blott,  DZ. 
c^novni.ški,  adj.  tnrifilliifjirt:  cenovniška  pri- 
siojbiiui,   DZ. 


cent  —  ccp9 


—  79  — 


cepec  —  čepika 


cent,  centa,  »i.  bcr  ^fnfHfl"'  •'"^  denarjev  na 
cente,  cr  t}at  (iiclb  bio  llcoiuie. 

centezimalen,  Ina,  adj.  na  sto  delov  razde- 
ljen, (5cntC|imal' ,  CifC.(T.);  centezimalne 
vage,  D  Z. 

centrala,  /.  bic  Gcntvnle  (CScutralliiiic) ,  Cel. 
(Geoni.);   —   prim.  središčnica. 

centralen,  Ina,  adj.  središčen,  Scntial=. 

centralizacija,  /.v  političnem  pomenu:  pod- 
reditev vseh  oblasti  v  državi  pod  središčno 
oblast,  bie  Gentralifation,  Cig.fT.J,  nk. 

centrifugalnost,  /.  bie  Sentrifugaltraft,  Cig. 
(T.);  —  prim.  sredobežnost. 

c^ntriga,  i )  ciit  I}crabf)angcnbcž  Stiicf  %k\\d] 
(3dd)flei)d)),  C;  —  2)  an  cincr  ■JBiebc  ,-^um 
5:rocfnen  aufge^aiigtež  ftrautig  oon  9tiiben 
U.  bgl.,  Fr.-C.\  —  iz  nem.;  prim.  bav.  in 
kor.    zentring,    jum   Selc^en   aufgcf)dngte§ 

^^m,  C. 

centrih,   m.  =  centriga  i),  St. 

centripetalnost,  /.  bie  Setitrtpetalfraft,  Cig. 
fT.J:  —  prim.  sredotežnost. 

centurija,  /.  v  pr\-otnem  pomenu;  skupina 
100  mož,  bie  Gentuvie. 

cenzor,  rja,  m.  presojevavec,  ber  Seiljor. 

cenzura,  /,  presojevanje.  bie  Genfur,  (3.  ^.  ber 
Siidjer),  Cig.fT.j. 

cep,  m.  i)  bie  Spdte,  ber  Spalt,  3/«/-.,  Cig.; 
oje  se  je  v  čepu  strlo,  Z.;  —  =  precep,  bie 
Stemme,  Trub.;  —  2)  (eig.  ber  burd)  Spalten 
cntftanbene  ^■(leil) :  ber  Scftaft  cine»  Seilcž :  vrv 
v  štiri  čepe,  ein  Dicrfc^aftiget-  2ei(,  Z. ;  prim. 
pramen ;  —  v  dva  čepa  se  majati ,  tiacf) 
rec^t»  unb  linf^  jcftroanfen,  Z.;  v  dva  čepa 
hoditi,  iracfeinb  ein^erge^en,  C;  z  bičem 
pokati  v  dva  čepa,  nadj  rec^t^  unb  Unfii, 
Zora.;  žvižgati  v  dva  čepa,  gtoeiftimmig 
pfeifen,  Z.,  LjZv.;  v  dva  čepa  govoriti,  Jtuei* 
beutige  Sieben  fii^ren,  Jap.fPndj.;  —  ■3,)  ba^ 
^fropfreis,  Jam.,  Mm:,  Cig.,  Jan.,  Erj. 
(Torb.) ;  —  ba§  ©epfropfte,  bie  -^froptung : 
cep  obvarovati  moče,  suše,  Pire;  —  4)  ber 
S)rCJC^flege(,  udariti  koga  s  čepom;  —  pl. 
cepi,  bcr  ^rijc^el  (f  loppel  fammt  ž)onbf)abe), 
Habd.,  Guts.,  Jam.;  tudi  cepje,  g". pi  in  pov, 
Erj.  (Torb.  Let.  i883,  240-^;  prim.  čepe. 

cepač,  m.  ber  ^fropfer,  C. 

c^palnica,  /.  bie  Spattajt,  C. 

cepanica, /.  i)  ba»  3d)eit,  Mur.,  C;  tudi  hs.; 
—  2)  cepanica,  neka  vrsta  črešenj,  kajk.- 
Valj.fRad). 

i.cepanje,  n.  "baž  Spatten. 

2.  cepanje,  n.  i)  'ita^'  Umftcl^en;  —  2)  hai- 
SJieberfallen. 

cepast  adj.  liimmetfjaft,  Cig. 

1.  cepati,  am,  vb.  impf.  =  cepiti,  Mur.;  luč 
cepati,  ^ol^  JU  Seu(^t)pnneu  jpalten,  BlKr. 

2.  copati,  cepam,  vb.  impf.  i)  tobt  nieberfoUen, 
um)'lef)en;  živina  čepa,  muhe  so  začele  ce- 
pati; —  2)  ^erabfallen,  ju  ^oben  fallen, 
Cig.;  hruške  že  cepajo,  bie  33irnen  fallen 
fc^on  bom  93aume,  BlKr.,  jvihšt. 

cepavka,  /.  bie  Spaltajt,  C. 
cepf,  g.  cepi',  /.  pl.  ber  S;riid)e(:  čepe  so  iz 
čepa  ali  cepca  in  ročnika,  Ci'.;  — prim.  cep  4). 


cepec,  pca,  m.  dem.  cep;  i)  tleinc^  ''•l>ivcipf= 
xc\i,  Valj.tRadj;  —  2)  cepec,  ber  Tre)cl)= 
flcgel;  —  ber  ''^Jnigcl,  ber  Šniittel,  Cig.,  C. 
M.;  —  hii'^  "Jlnidilagliol,^  in  ber  5Jiiil)lc,  ben 
^i^eutclfaficu  ,yi  crjdiiittcrn,  Cig.;  —  ein 
grober,  pluiupcr  'il'ietn'd),  ein  ?flcgcl. 

čepek,  pka,  »i.  'dai'  ''^^fvopfrci'?,  C,  \<)tr.;  c. 
mojega  cepljenja,  Dalm. 

čepek,  pka,  adj.  jpoltbar:  lahko  c. ,  cutoin, 
Cig.fT.J. 

cepfJ,  /.  bcr  Unterjc^cnfel  (zaničlj.),  bie  Jpiicfje: 
po  ploiu  bi  mu  bil  čepeli  in  bedra  raz- 
obesil, Jurč.;  dve  človeški  čepeli  visita 
iznad  trnja,  Jurč. 

cepeliga,  /.  =  čepel,   C,  .Št. 

cepeliš,   m.  =  cipeliš.  Meg..  Prip.-Mik. 

cepeneti,  im,  vb.  impf.  i )  ftarr  tnerben,  Fr.-C; 

—  2)  C.  po  čem,  ctroa§  ungebulbig  ernjarten, 
Svet.  (Rok.). 

ceper,  era,  m.  ber  Splitter:  cepera  drv  nema, 
(=  čisto  nič),  Lašče  -  Erj.  f Torb. j;  fleincž 
Stitdc^en:  nima  cepera  na  sebi,  fcincn  )^t%t\\, 
C,  Z.;  na  cepere  raztrgati  koga,  Erj.(Torb.); 

—  prim.  cep-iti.   (?) 

čepet,  pta,  yn.  "naž  GJeftampfe,  'bai-'  ©etranipcl, 

Valj.fRad);   (čepet,  cta.  Mur.,   Cig..  Jaii.j; 

haž  3appc(n,  C. 
cepetalo,  n.  bcr  Jrampler,  ber  3'ipp^ei^,  ^'p'' 

M. 
cepetanje,  n.  ba§  Stampfen,  "ba^  ®etrampet; 

misli,  da  čuje  cepetanje  preganjavcev,  Jurč.; 

—  ba§  S^ippeln. 

cepetati,  am,  vb.  impf.  ftampfen,  trampefn, 
trippeln;  tedaj  so  cepetale  (^capatale")  konj- 
ske noge,  Dalm.;  fantje  zmeraj  za  dekleti 
cepetajo.  Glas.;  —  jappeln;  riba  je  pred 
njegovimi  nogami  cepetala  (nCapatala"), 
Dalm.;  —  cepičem.  Glas.;  (pravilneje  bi 
bilo  menda:  cepačem,  Ci^);— prim.  capati. (?) 

cepetec,  tca,  m.  i)  bie  Oiegung  bež  @cjd)(ec^t§= 
triebž;  bcim  9Jlanne,  M.,  C;  c.  ga  ima.  ber 
Sifeel  ftid)t  if)n,  Cig. ;  —  2)  bož  ^nobenfraut 
(orchis),    Cig. 

cepetin,  m.  ber  Stanipfer.  M. 

cepetinka,  /.  bie  2tampfcrin,  M. 

cepetljiv,  iVa,  adj.  ber  gcrn  mit  ben  2fiif5Ctt 
ftampft,  Mur. 

cepetljivec,  vca,  m.  ber  3'^PP''^'^'  Mur. 

cepetljivka,  /.  bie  3iipplerin,  Mur. 

cepetuh,  m.  ber  Stanipfer,  M. 

cepetiilja,  /.  bie  Stampferin,  M. 

cepi,  /.  pl.  ber  S)ri|cf)el,  Jan.,  Met.;  —  prim. 
cep  4\ 

cepič,  iča,  »i.  i)  "ba^  ^fropfreis;  —  2)  ber 
Treid)flegel,  Mur. ;  ber  2)riid)el,  Meg.,  Danj,- 
Mik. 

cepidlačen,  čna,  adj.  !^aar)pa(terifc^,  fein,  C; 

—  hs, 

cepidlačenje,  n.  bie  Sifbenftedjerei,  Cig.(T.J; 

'  —  hs. 
cepidlaka,  m.  ber  Silbenfted)cr,  ber  Sritifaftev, 

Cig.(T.)  ;  da  smo  se  namerili  na  tacega  ce- 

pidlako,  Erj.fl^b.  sp.J;  —  hs. 
cepika,  /.  I )  iaš'  ^^fropjreie,  Meg.,  C, Z.,  Nov.; 

—  2)  ein  burc^  ^fropfen  berebelter  gruc^tbaum, 


cepiten  —  cepljenka 


80  — 


cepljevati  —  cer9vje 


C,  BUjaHa((fOviS.)-Kij.fTorb.)\  ccpikc  se 

morajo    na    zimo  s  capami   obsukati,    o^r.- 

Valj.iRad). 
cepilen,  fna,  rt<i;. ^f ropf  = :  copilni  vosk,  Cig.,  M. 
cepilnica,  /.    i)  bie   SpaUnji;t,  btc  Sllicbliaffc, 

Cig..  .lati.:  —  2)  bic  3>"Pf<iiM'tnIt,  <'-''^''"  •■^^"• 
cepTlnik,  m.   i)  bivS  "^^tvopfmciicr,   Cig..  Jan.; 

—  2)  bic  <}5fiopTicl)itli"  (C'"  Wartcn),  C. 
cepil9,  ".    i)  basi  ■»^frLipiiucif.^oilil,   Cig..  Jan.\ 

—  2)  bili?  '^vfi-opfni. 

cepin,  m.  bic  S^itUinilc,  bcr  ftavft,  .Jam..  Cig., 
Jan..  Goriš.;  ciii  Spil^iafon  ^um ^ortid)lcVpcn 
bCv  .'OOlSC?^  Poh.,  (ior.,  Dol. ;  — prim.  2.  capin. 

ceplnovcc,  vca,  m.  bcr  SpitUjafciiftiel,  Cjoi: 

cepišče,  H.  =  cepilnik   21,    \'.-Cig. 

cepitati,  am,  vb.  impf.  Dol. -Mik.;  —  prim. 
ceptati. 

cepiti,  im,  vb.  itnpf.  i)  jpaltcti:  drva  c,  $oI,^ 
jpaltcu;  luč  C.  iiirfitipdno  rcifjcii,  Z.;  škrilje 
C,  3t1)icHnitciiic  abblatterii,  Cig.;  c.  se,  ftc^ 
fpaltcn,  jtd)  fnicru:  nohct  se  cepi,  zobje  na 
glavniku  se  cepijo;  (cesarski  Graben  se  cepi 
od  Ljubljanice.  5«oigt  fid)  Q^,  LevsUMočv.J; 
glasove  C,  b'C  Stiiitmctt  jeripltttcrn;  glasovi 
se  cepijo,  bic  Stimmcit  scripUttcni  ftcf)  (bci 
eincr  ^J(bftimmuiia),  "k.;  —  2)  pfropfcn:  v 
.sklad  C,  in  bcit  Spalt  pfropfeii,  Cig..  Pire, 
]'rtoi>ec -  .M. ;  v  zarezo  ali  žleb  c,  in  bic 
•ftcrbc,  Cig.;  s  priklado  c.  on  bic  Scitc, 
Z.;  z  nakladom  c,  CDpuUcrcn,  Cig.\  z  na- 
sadom C.  (=  s  cevko  C,  Z.),  pffifcln,  in 
©cftalt  cinc§  9iobrcI)cn'3  pfvopfen,  Cig.\  za 
kožo  (kib)c.,  ,vuiid)en  .'doI,S  un'o  ^Hinbc,  Cig.; 
v  kožo  (lub)  C,  iincieln,  oculicrcn,  Cig.;  = 
C.  s  popkom,  Titš.fB.J;  c.  hru.ško,  črc.šnjo; 
cepljeno  sadno   drevje,   OcrcbcltC  Cbftbaumc; 

—  3)  inipfcn,  eininip|fn;  c.  komu  koze,  Cig.; 

—  4)  cepljen,  bfranjd)t,  Diet.,  Cig.,  C. 
cepivec,  vca,  m.   i)  bcr  Spaltcr,    Cig.,  Jan.; 

'  —   2)  bcr  '•^fropfcr,    Cig..  Jan.;  —   3)   bcr 

^ntpfcr,   Cig.,  Jan. 
cepivo,  n.  bcr  ^nipfftojf,  Cig.,  Jan.,  C..DZ.,  nk. 
ccpiv.ski,  adj.  '!pfropi=:  c  vosk,   C. 
cepjč,  n.  ucrcbcltc  jnniie  'Sdumc,  ogr.-C. 
cepkost,  /.  bic  Spnltbarfoit,   Cig. (T.). 
i.cepljati,  am,  vb.  impf.  trijpfcln,  C.; —  prim. 

ceniti,   -nem. 
2.  cepljati,  am,  vb.  impf.^-  capljati,  patjfbcnb 

c\cl]cn,   Cig.,    Vrt. 
cepljenčica,  /".  (/o«,  cepljenka,  C.;  ccpljcnčica, 

'  Spcx.-.M.  ' 
ccpljencc,  nca,  m.  i)  =  ccpljenica,  C,  Z.;  pri 

povijanju  cepljenca  se  mora  dobro   gledati, 

da  se  cepič  ne  premakne,   Pire;   —    2)  bci 

WcintpftC,   Cig.,  Jan. 
ccpljenica,  /.  bnrd)  '^Jfropfcn  ncrcbeltcr  ^^anni 

n.  bcficn   ^ind)t;    tudi:   ccpljenica,   Dol.-F.rj. 

(Torb.). 

C9pljenjc,  n.  i)  bn«i  Spnitcn;  — 2)bož  ^fropfcn ; 

—  O  ba«  3i"Pff"' 

cepljenka,  /.  1 )  cinc  .^larfc  ,\itin  Spnitcn,  M.. 
.Savinska  dol.  ;  —  2)  jfbrr  burd)  ''^.MiopfcH 
ucrcbcltc  li^oum  u.  bcffcn  Anid)t,  bcj.  bic  ucr 
cbcltc  .Uirjcl)c;  —  3)  bic  (^kMinpfic,  Cig.;  - 
4)  ;'/.  cepljenke.  bic  3d)nlUilattorn,   Cig. 


cepljevati,    Gjem,    vb.  impf.    pfropfcn;    drevje 

se  ccpljujc  zgodaj  spomladi,    Tiiš.fB.J. 
cepljiv,  iva,  aJj.  =  čepek,   Cig.,  C. 
cepnica,  /.  bic  Spaltajt,  Jan.,  C. 
cepnik,    m.    i)  ber   'Drcid}flegclftie{,    Cig.;  — 

2)  bcr  3"ipfcr,  C. 
C9pniti,   ccpnem,   vb.  pf.  i)  tobt  nicbcrftttlen, 

untftcl)cn  (o  živalih);  še  jeden  (vrabec)  brez 

našega  očeta  volje  ne  cepne  na  tla,  Ravn.\ 

nicbcrfadcn,  .^t  53Dbfn  fallcn,  Cig.,  C,  v^hšt. 
cepovišče,  n.  =  ročnik,  bcr  Trcjd)flei^clftiel,  C. 
ceptati,  am,   vb.  impf.  =  cepetati,  Cig.;  ftarf 

anftrctcn,  .Strek.;  ftampfen,  ftrontpfcn:  Moj 

konj  ccpta,  Preš. :  otroci  jokajo,  ceptajo,  Slom. 
ceptcc,  eca,  »1.  baž  .ftnabcnfraut,  (orchis),  C, 

Tuš. (H.),   Valj.fRadj;  —  tudi:  ber  ^rauen^ 

jd)Ul)  (cvpripcdium  calceolus),    Tuš.fR.). 
cer,  cera,   m.  bic  ,^crreid)C  (quercus  cerris). 
cerazin,  m.  ta^  (£crn)in  (chem.),  Cig.(T.). 
cfrec.  rca,  m.  bcr  2)^z\i;  (stachvs  recta),  Pod- 
gorje v  Istri  -  Erj.  (Torb.). 
cerem9nija,  /.  bic  Scrcmonic;  —  prim.  obred. 
cerf nje,  n.  =  ruševje,  bOi?  Si nic^olj,  btts  ftrnmm= 

t)0(,^,  Krn  -  Erj.  (Torb.). 
cerkev,  kve,  /.  i)  bic  .ftirdjC,  \><xi  @ottež^aul; 

farna  c,  bic  'ipfnrrtirdjc;    stolna  cerkev,    bic 

itatf)cbralfird)c,  bic  Tomftrdic;  Cig..  Jan.,  nk. ; 

—  2)  bie  ilird)c  ia[i  rcligiofe  ©enojjcnfdjaft) ; 

katoliška   cerkev. 
cerk9vien,  vna,  adj.  =  cerkven,    Cig.,  Jan.; 

ccrkovno  blago,   Dalm. 
cerk9vnica,  f.  cin  ^nr  Slircl^e  gc^ijrigcr  9(cfcr, 

Cig. 
cerkovnik,  m.  bcr  .^lird)cnbicncr,  bcr  93tej'^ncr, 

Cuts.,  Miir..   Cig.,  .Jan.,  nk. 
cerk9vščina,  /.  ba#  cincr   ilivd)c   gcioibnictc 

(Mrunbftiirt,  Cig. 
cerk9vščnica,  /.  =  cerkovnica,   C. 
cerkva,  /.  =  cerkev. 
cerkvar,  rja.  m.  =  cerkovnik,  Ja)i. 
cerkv9n,  adj.  ,Mird)en  ,  fird)lid);   cerkveno  je 

ognjeno,  baei  .Slird)cngnt  ift  nnantaftbar,  Z. 
cerkv^nec,   nca,  mj.  =■  cerkovnik,    (-'.,  Z..  Erj. 

dlb.  xp.J,  Dol. 
cerkvenica,/.  ein  jur  .Hirdjc  cjcl)i.ncnbcr  Sicjcn 

grniib,  .\otr. 
ccrk venija,/. bic  ,^Vird)cngiiItc,  bcr  .Stird)cngrnnb, 

Cig..  .\(>tr.  -  I.evst.  (Jiok.). 
cerkvenik,   »i.  ■=--■-  cerkovnik,    Cig..  Jan. 
cerkvenopraven,  vna,  cJi//. fird)Cnrcd)tlid),  Cig., 

Jan.,  nk. 
cerkvenopravnik,    m.    kdor   se    s  cerkvenim 

pravom   peča,    Savr.(Kop.  sp.). 
ccrkvenor9pcn,    pna,    adj.    tirdicnriiubcrifd), 

Cig.,  .Jan. 
cerkvenozbijrcn,  rna.  iii//.  3  l)n  oba  I  ,  Cig., Jan. 
cerkvv'nstv9,  n.  \>ai  .UirdKnioficn,   Cig.,  .Jan., 

C. 
cerkv^nščina,  /.  ba\<  .U1rd)cnflut,  Jan. 
cerkvica,  /.  dem.  cerkva;  ba<<  ,^lild)Icin. 
cerkvišče,  n.  bie  ,Mird)ftiittc,  C.;  ber  Jlird)en 

plol^,    Cig.,  Jan. 
ceryv,  adj.  lnm  bcr  ^'Vricid)e;  cerov  les,  C,  Z. 
ccrovina.  /.  bo^  ,'^eireid)eiil)ol,\. 
ccr()vjc,  n.  ber  ;V'>ieid)i'nuialb. 


c^sanica  —  cesta 


81  —  cestar  —  cevka 


c^sanica,  /.  česana  nat  od   korenja,   C. 

cesar,  arja,  m.  bcv  iiaijcr;  Njegovo  \'eličanstvo 
presvetli  naš  cesar,  Sciuc  'iljfajcftiit  UJlfcr 
flloiTcidiev  Maiicv;  turški  cesar,  bcr  @rof?I)orv 
i)cv  Jiirfcn ;  —  2)oinc''>lpfclart,  AV,-/:;^.^  Torb.). 

cesarica,  /.  Me  Maiicrtii. 

cesaric,  m.  bcv  £oI)lt  bcž  S^ilijcrž,  C,  Mik., 
Vrt..  Npcx.-Cig. 

cesaričin,  adj.  bcr  ^'aiferin. 

cesaričiti,  Tčim,  vb.  impf.  ofe  ^oi|crill  rcgicrcii, 
Cig. 

cesarična,  /.  be^?  Kaijerž  Jocfjtcr,  bie  faijedidje 
^^^^u5ff)"tn,  Cig.,  Vrt. 

cesariti,  arim,  vb.  impf.  =  cesarjcvati,   Cig. 

cesarjev,  adj.  bcž  S^aifer^. 

cesarjevanje,  n.  bie  9?egiening,  S^crrid^aft  eine-3 
Maijerž,  Cig. (T.);  v  našega  cesarjevanja  tri- 
desetem letu,  DZ. 

cesarjevati,  ujem,  vb.  impf.  S'ai)er  fcin,  aB 
Saijer  lienfd)cii,  M.,  Cig. 

cesarjevič,  m.  bež  Staijer^  So()n,  fatjerlicf^er 
''^lin,^,  Mur.,  Cig.,  Jan,,  nk.;  c.  naslednik, 
bcr  kroiiprins,  DZ. 

cesarjevična,  /.  =  cesarična,  bie  foijedicdc 
"^vrinsefiin,  Cig.,  C. 

cesarjevina,  /.  M^  ^aiferrcid^,  Cig. 

cesarost,  /.  faifedidje  SJJajeftat  (v  ogovoru): 
Kaj  ti  pravim,  Cesarost,  \pes.-K. 

cesarski,  adj.  taifcrUd),  ^aifev'. 

cesarstven,  ena,  adj.  bož  ^^aiferrctcf)  betreffenb, 
Cig.;  cesarstven!  zlatniki,  Steidj^golbimutjcn, 
DZ. 

cesarstvo,  n.  i)  ha^  ^aifcrt^um,  ba§  S'aifer= 
reid);  —  2)  bie  Saiierttiurbc,  Cig. 

cesarščak,  vi.  neka  vinska  trta,  SlGor.-Erj. 
(Torb.). 

cesarščica,  /.  i)  bie  S^aiferbtrne,  C;  —  2)  čine 
•ipffaiiinenart,  C. 

česati,  sam,  vb.  impf.  in  tongcren  Stiicfen  tucg= 
rei^en,  Mur.,  Cig.,  vilišt.;  skale  c,  Spdne 
rei^en,  C;  perje  C,  gcbern  fd)Iei§en,  C;  — 
nit  se  česa,  bet  f^abcn  fafert  fi(^,  Z.;  — 
prim.  česati. 

cfsek,  ska,  m.  i)  ber  2id)tipan,  C,  SlGor.; 
—  2)  bie  'ilJagcInjnrscI,  bcr  9iietnagc(,  („za- 
česek  pri   nohtih")   C. 

cesija,  /.  prepust,  odstop,  bie  Scffion. 

cesika,  /.  etn  abgcriffcneg  ©tiicf  §0(5,  „kar  se 
učesne  od  lesa",   C. 

Cfsra,  /.  i)  =  cesulja,  C;  —  2)  cin  SJfabc^en 
mit  jerrouftcn  ^oarcn,  C;  —  prim.  cusra. 

cesrati,  am.  vb.  impf.  reiHcn,  abrci^cn,  (j.  33. 
^ol)l=,  SJJangoIbbiattcr  n.  bg(.),  C.,  Z.;  - 
orehe  cesrati,  SJiiffe  Oom  33numc  l^erunter= 
id)(agcn,  SlGor.-C. ;  —  prim.  cusrati. 

cesrav,  ava,  adj.  i)  =  cesuljast,  C;  —  2) 
5crlumpt,  serrouft,  C 

cesta,  /.  i)  bie  Stroge;  velika  c,  bie  .s3aupt= 
ftragc;  železna  c,  bie  Si)cnbal)n  ;  rimska  c, 
bie  9JJi[(^itra§e;  c.  krožnica,  bie  Stingftrafjc, 
DZ.;  vlačugarska  c,  bcr  Seinpfab  an  ^tiiffen, 
DZ.;  —  2)  bie  9lbtl)cilung  ber  §aare,  bie 
^aarjc^eibe,  Cig,;  pogl.  prečka;  —  3)  bie 
©tra^bdumc  bcr  Sagemii^lc :  po  cesti  se  pre- 
mika voz  (aSlorfroogen)  na  valičih,  .Vo^-. 
Slov. -nem.  slovar. 


cestar,  rja,  m.  bcr  Stro^cnarbciter,  ber  @trafecn= 

einrduiucr. 
cestarica,  f.  haii  SBcib  be^  Stra^cncinrcinmer^, 

Valj.  (Rad), 
cestarina,  /.  =  cestnina,   Cig.(T.),  Xov.,  >ik. 
cesten,  tna,  adj.  Stvafjcil  ;  cestni   prah. 
cestišče,  n.  bie  {5'al)i'bal)n  ber  Straže,   Levst. 

(Cest.);    seči    niso   dovoljene    ob    cestiščih, 

Nov. 
cestiti,    im,    vb.  impf.  caftricrcn,   C;  —  listje 

C,  'ilavA  abbrcd)cn,  ('. 
cestje,  n.  ber  Straf5cnforpcr,  Levst. (Cest,). 
cestnar,  rja,  m,  ber  ^^otlncr,  Ravn, 
cestnik,  m,   i)  =  cestar,   C;  —  2)  ber  5San= 

bcrcr,   Guts,,  Mur.\  —  ber  5u£}rntanii,   C; 

—  3)  ber  Stro^entot^,  C 

cestnina,  /.  ba^  Strafscngcib,  bie  Stra§enmaut= 
gebiir,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Ciir.(T.),  DZ., 
Valj.  (Rad), 

cestninar,  rja,  m,  bcr  Strafjcnnuintcinncijmer, 
bcr  'JJfautncr,  Cig.,  Jan, 

cestninarica,  /.  bie  !i)Jiontncrin,  Jan, 

cestninarski,  adj.  SJJautncr  :  cestninarska  hi- 
šica, 'iia^i  SJfautfiau^o,  Cig. 

cestninski,  adj.  3Jfant=,  Cig,;  cestninske  pri- 
stojbine, "DJfautgcbiircn,  DZ. 

cestodeiec,  tca,  m.  bcr  Strafeenarbciter,  Jan. 

cestodeistvo,  n,  ber  Strofecnbau,  Jan,,  DZ. 

cestokaz,  kaza,  m.  bie  ben  28eg  toeijenbe  ©dule, 
bcr  i&jcgtucifer,  Cig. 

cestomer,  mera,  m,  ber  SSegmcffer,  bož  §obo  = 
nictcr,  Cig,(T.), 

cestomf  rec,  rca,  m,  bcr  S5?egemeffer,  ber  ^er- 
anibulator,  Cig. 

cestovati,  ujem,  vb,  impf,  =  potovati,  Guts,; 

—  iz  češ.  (?) 

cestovina,  /.  =  cestnina,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 
cestovinar,  rja,  m.  =  cestninar,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  C,  Ravn. 
cestovod,  voda,  m.  bcr  3?iabuct,  Cig.,  DZ, 
cesulja,  /.  =  češulja,  čehulja,  Ptuj-C, 
cesuljast,    adj,  =  češuljast:    c.   grozd,    Fr., 

ceščenec,  nca,  m,  =  ceščenik,   C, 

ceščenik,  m,  ber  <Bd)Op^,  Re-{,-C. 

cev,  T,  /.  bie  9{i3^rc;  pipna  c,  'Ha.^^  S'Qbaf 
pfcifcnroI)r ;  strelna  c. ,  bie  33Ii6ro^re,  Sen, 
(Fii,);  —  bie  aScbcrfliuIc,  Cig,,  Jan,.  Bolc- 
Erj,(Torb.);  —  =  piščal,  ba^  3Babcnbcin, 
Cig.,  C;  —  ber  gcberficl,  Cig,(T.)\  —  hai^ 
®efa§  (zool.,  bot.):  krvne  cevi,  SBIutgcfdfjC, 
Cig,  (T.);  smolna  C,  ber  ^arjgang,  Tuš,(B.). 

cfv,    m.    =   orodje.     Gor,;    —    prim.    nem. 

Sm-  (?) 

cevast,  adj,  robrid)t,  rDt)rcnformig,  Cig,,  Jan,, C. 

cevba,  /.  bie  Š)rainagc,  Cig,,  Nov,- C, 

cevčica,  /.  dem,  cevka;  baž  3{ii^rd)en. 

ceven,  vna,  adj,  3}of)r=,  ?){o^ren=;  —  cevna 
rastlina,  bie  ®cfdf5pflan,^e,    Tuš,(B,). 

cfvit,  adj.  gefdKig,  Cig.  (T.). 

cfvje,   n.  =  orodje,  Jan.;  prim.  cev,  m. 

cevka,  /.  dem.  cev;  i)  ha^  9tijf)rd)cn;  —  'i>a§' 
Jabafpfcifcnri.il)rc^en ;  kolovratna  c,  bie  Spule 
am  Spinnrab,  C;  Predem  nit  na  cevko, 
Danj.(Posv.  p.);   -—  bic  SScberjpuJe,    Gor.; 


cevkar  —  cifa 


—  82 


cifra  —  cigotati 


—  Kvstahova  c,  bic  Giiftad)ifd)C  iRdi)te  (zool.), 

Cifr.fT.J;  —  bn#  CMcfdB  (bot.),    0>.,  Jan., 

Tuš.rB.J;  —  2)  ba^  ©cijjblatt  (lonicera  ca- 

prifolium>,    Tuš.fR.J. 
cevkar,    rja,    m.  ber  SiiJ^rentturm    (serpula), 

'Erj.rŽ.J. 
cevkaš,  m.,  pl.  cevkaši.  bie  9io^rcnquaIIen  (sv- 

phonophora),  Erj.  (Z.). 
cevkast,  adj.  ri.ilircn|onnifl;  —  rol^riij. 
cevkati ,    am ,    vh.  impf.  =   s    cevko    cepiti , 

rof}icln,  C/>. 
cevnat,  adj.  ro{)rig:  —  gcfaBreicf),  Cig.,  Jan.; 

cevnata  kožica,  gefaBreid)fš  Jiautc^cn,  Žnid. 
cevnica,  /.    i)  led.  ki  se  napravi  okoli  roz^, 

kadar  dež  zmrzne,  Št.;  —  2)  ^  orgle,   C; 

(=    citre,    Levst.fZbr.  sp.J;    prim.  stsl.  ce- 

vfcnica,  Ivra). 
cevnik,  mi.  ber  9iijf)rcnbpf)rer,  oy. 
cevnjak,  m.  i)  bai'  Spulcngeftell,  ber  Spukii- 

ftocf,  h.  t.-Cig.(T.);  —  2)  ber  9iol)renrounn 

(serpula),   Cig. 
cevocvetka,  /.,  pl.  cevocvetke,  9io()renbIumen 

(gamopetalae),   Tuš.fR.J. 
cevopisje,  n.  bie  GJefdšbejc^reibiing,  Cig. 
cev9vje,    n.    coll.  =    orodje:    čebelarsko    c, 

dol.,  Gor. ;   —  prim.  cevje. 
cevstvo,  >t.  bož  (Mcfafeiliftem,  Cig.,  Jan. 
cfvta,  /.  =  cefta,  cehta,  ber  SEoffereimer,  Cig., 

C.  Valj. (Rad). 
cezeti,    im,    vb.  impf.,  C,  jvihSt.;    pogl.  ci- 

zeti,  cuzeti. 
cczljati,    am,  vb.  impf.,   Cig.;  pogl.  cizljati. 
cezura,  /.  prcnehljaj  v  verzu,  bie  (Sacjiir. 
ciba,    /.  ba§  i)ul)nd)ejt    (s    to    besedo   se  kli- 
čejo piščeta).  M.,  Št. ;  —  bic  penite,  Štrek. 
cibara,  /.  =  cibora,  Z.,  Mik.fEt.). 
cib^ba,  /.  vrsta  suhega  grozdjiča,    bie  Sibebe, 

Cig.,  Jan. 
cibetovka,  /.  bic  3i^Ctfa^e  (viverra  zibetha), 

Erj.rŽ.J. 
Cibica,  /.  dem.  ciba;  bav  .'^ubndien,  M.,  St. 
cibora,  /.  bic  .ttried)enpflaiimc  (prunus  insi- 

titia),    Kr.-Erj.(Torb.),    7'nš.fR.);   —    fran- 
coska cibora,  bic  IDfirobeUe  (Reine-Claude), 

Tuš.fR.J;  —  prim.  bav.  zeibern,  švab.  zipper, 

Levst.  fRok.J. 
cic,   m.  neka  vrsta  katima,   bcr  3''^''  -^^•'    ^■■ 
i.cica, /.  bie  .Ua^e,  ogr.-Valj.(Rad). 
2.  cica,  /.  bie  Staiibenjenjc,  C ,  — eine  fd)lcd)te 

.'Onnbfdflc,  Z. 
cicast,  adj.  a\\i  ^\\-1>,  M.;  Imajo  cicasta  krila 

pa  avbe  zlate,    .\pcs.-Ki:;    cicasta    janka, 

\pes.  fKor.)-Kres. 
cicck ,  cka,  »1.  neko   grozdje;   črni  c,  bloiicr 

JKitfc^cncr,  Tvumm. 
cicati,    am,    vb.  impf.    mit    ftiimVfciii    'JJfcijer 

)d)neiben,  C,  Z:  — iibcil)aiipt:  laiic\)nni,  iaiim 

jelifl  etiua*  tbun,  c..;  —  laufliam,  jduuevfdllin 

flClien :   upehan  po  kamenju  osel  cica,   I.cvst. 

fZb.  xp.). 
cicoramo,  adv.  =  cucoramo,   C. 
cifa,  /.    i)   bic  ?^ranfc   on    finem  .^evrifieiicii 

fttcibc,  Cig.\  —  2)  bic  Sd)lampc,  Cig-.  C-. 

Kr.;  —  prim.  kor.-ncm.   zilcr,   3d)eltf  (^filOIl 

liebcdid)c  I^raufii,\iiiniier 


cifra,   /.   1)   bic   3iffcr,   (iz  nem.);   —    2)   bcr 

3d)mud,  bic  ^icr,  ^-;  i>cr  %\x%,  kajk.-Valj. 

(Rad);  —  pl.  cifre,  bcr  j^Iittcr,  ogr.-C.\  bic 

j^ranjetl,  Šol.;  prim.  madž.  cifra, 
cifrast,  adj.  bunt,  t>cr,vcrt,  gcjdimudt,  ogr.- 

C:  gefraii^t,  Z. 
cifrati,   am,    vb.  impf.  .vcrcn,  buiU  )d)mucfcn, 

aiifpii^cn,  ogr.-C,   Z.;  c.  se,   fid)  malcn, 

Dol.-Levst.  (Rok.). 
cifrenica,  /.  bae   3iTfcrMatt,  Cig.,   Jan.,  C, 

DZ. 
cifrenik,   m.   =  cifrenica,   Cig. 
ciga,  /.  ber   ^(ajc^enjug,   Ptuj -C;  —  prim. 

cigati. 
cTgalica,   /.    i)  bie   3^'^'^"'"^)'^,   ^'--Cig.;  — 

2)  bic  £d)(idie,  ber  53cg  eincv  ©ilbe-^,  C; 

—  3)  fine  niri)t  xcd)t  ncrbuiibenc  ^3JJafd)e  im 
9iebc,  bie  Sicitmajc^e,   V.-Cig. 

cigan,  ana,  m.  ber  3i9Pi'llcr;  smeje  se  kakor 
cigan  belemu  kruhu,  vesel  kakor  cigan, 
kadar  sekirico  najde,  Levst.  fRok.J ;  —  2)  bcr 
fflauner,  bcr  33ctruger;  —  3)  eine  ZtaMben- 
art:  bcr  Sleinungar,  3/.,  Vrtov.  fVin.J; 
drobni,  črni  c,  C;  —  temnordeče  jabolko 
rdečkastega  mesa.  Ljubljanska  ok.  -  Erj. 
fTorb.J. 

ciganček,  čka,  m.  dem.  ciganek;  ber  3i9Cuncr= 
fnabc. 

cigane,  eta,  m.  =  ciganček,   Cig. 

ciganica,  /.  btc  3i9Cuneritt,  Mur.,  jv:;^hŠt.;  — 
tudi  psovka  nemarno  oblečeni  iensk\,jv^li:st. 

ciganič,  fča,   m.  =  ciganček,  Jurč. 

ciganTja,  /.  bic  3Hlcuncrei,  bo§  3*9f""crtl)um, 
.^fur. ;  —  bie  ^rcUerci,  Mur. 

ciganiti,  ciganim,  vb.  impf.  i)  f)criimjd)tt)cifcn, 
(Vgeuncni,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  tudi:  c.  se,  Cig.; 

—  2)  preden,  bctriigen,  itberDortbcilen;  — 

—  za  kako  reč  koga  c,  CilUO'?  Don  jC' 
manbcm  in  ,yibringlic^cr  3Beije  ju  crbctteln 
jud)cn,  jv{liSt. 

ciganjenje,    n.    i)    ba^    3^1^""^ l^f^^^t"" .   Cig.; 

— 2)  ba>5  '■^srcnen ;  —  ba^  ,^nbringlid)e  "-i^itteu, 

i'7/(.SV. 
ciganka,  /.  i)  bic  3'flf ""Cli" '-  —  -)  ^'^  &avi' 

ncrin,  Cig. 
ciganski,   adj.  i)  3'flC""i'i'  .  .ligennerijd);   — 

2)  bctriigerijd). 
ciganstvp,  n.  i)  bilv  3^1^ ""^ '^tljlUll ;  —  2)  bic 

Wanncrei,  Cig.,  Jan. 
ciganščina,  /.  bie  3irtf""^'i1Pi"i''rfKf   ^-V"  •^'"'• 
cigara,  /.  bie  (Sigarrc. 
cigati,   am.  vb.  impf.  slabo  gosti,   Cig.,  Jan.. 

C.,  M.;  C.  po  strunah,  nk.\  —  prim.  it.  (dial.) 

zigare,  kričati,  (r) 
cigavec,  vca,  m.  bcr  {^icblcr,   Jan. 
cigcl,  gla,  .M.,  m.  pogl.  cegel,  opeka. 
cigyliti,  gvlim,   vb.  impf.  fnarrcn  (»on  JHn  = 

bcrn),    C.\   —  Ulit    cinem    ftnmpfen  "Dcffier 

langjam  unb  id)lcd)t  jdinciben,  C.:-    jdilcdit 

gcigen,  C;  skripač  na  gosli  cigoli  (^ciguli"  1, 

l.aščc  -  Levst.(Rok.);  —    prim.  it.  cigolarc, 

fniirren,  flirren  (o  kolesu").  Levst. (Rok.). 
cigotati,  am.  )•/'.  impf.  idjtuirrcn,  frei|d)cn,  Trst. 

{Let. i;       mit  ftnmvfcm  Hicijer  jdjncibcn,  C; 

-    prim.  cigoliti. 


cigutati  —  cikniti 


-  83  - 


cikorija  —  cimytnik 


cigutati,  am,  vb.  impf.  =  cigotati,   C. 

cijan,  m.  neka  plinasta  kemična  tvarina,  l)a>o 
6t)an,  a  g.  (T,). 

cijaz,  m.  bcr  ^i-Hlci'^^'  (onrtiaiiicr  ^Jtcnjd),  (cjaz) 
Ravn.-Cig.;  ciu  laiuifanicr  '6ote,   r.-Oy. 

cijaza,  /.  ein  Inngiamo^  253cib,  (cjaza)  Raim.- 
M. 

cijaziti,  im,  vb.  impf.  i)  ^r.  )d)(eppcn,  Gnts.,  Cig., 
M.,  Xov.;  in  so  ga  tjakaj  meketali  ino  „cja- 
zili",  Trub.fPost.J;  dva  centa  tobaka  cijaziti 
in  nositi  črez  Gorjance,  Jure.;  c.  se,  fid) 
lanc^fam  jd)leppen,  M.,  C;  c  se  po  klopi, 
mcicn,  Polj. ;  —  2)  intr.  fc^trer  gef)en,  Polil. ; 
limlicr,vet)en  :  odkar  je  kralj  Matjaž  po  svetu 
cijazil,  Bes.;  — ■  prim.  nem.  jicfjen.  (?) 

cijoha,  /.  i)  ber  Šot)Ienfad,  Šol.;  —  2)  ein 
SoUo  (v  trgovskem  govoru),  C/g.,  DZ.;  — 
prim.  kor.-nem.  ziechc,  bcr  53ettubcr3Ug. 

i.cik,  tn.  bte  3ingbro)")e(  (turdus  musicusl, 
Vr-anja  v  Istri  -  Erj,  (Torb.);  (=  dlesk,  bcv 
^eriibci^er,  C). 

2.  cik,   m.  po  hrbtu  bel  vol.  Polj. 

3.  cik,  cika,  »I.  i)  ejftcifourcr  (ycfd)ma{i  be§ 
SSeilie^,  Nov.\    vino  na  cik  vleče,  jv{hŠt.; 

—  2)   in  Sifig    iibergeljenber  SSein:    bolna 
vina,  zavrelice,  ciki,  Nov, ;  —  prim.  2.  cikati. 

1.  cika,  /.  bic  Singbroifel,  Cig.;  pogl.  i.  cik. 

2.  cika,  /.  krava  z  belkastim  hrbtom,  Krn  - 
Erj. (Torb.),  Kr.\  —  prim.  2.  cik. 

cikatnik,  m.  „neka  priprava  v  ribjo  lov:  na 
dolzem  motvozu  je  po  vrsti  navezanih  več 
trnkov  z  vado;  nanj  love  sosebno  ogorje, 
Bilje  pri  Gorici- Erj. (Torb.). 

1.  cikast,  adj.  njcišgcficcft,  mit  tDcifeein  9iiidcn, 
Bes.,  Nov.;  cikasta  živina,  Kr.;  —  prim. 
2.  cik,  2.  cika. 

2.  cikast,  adj.  in  ©ifigfaure  ii6crgef)enb:  cika- 
sto  vino.  Dol.,  St.;   —   prim.  2.  cikati. 

1.  cikati,  cikam,  vb.  impf .  jirpen,  Cig.;  piepcn, 
Z. 

2.  cikati,  cTkam,  vb.  impf.  i)  cinen  frembcu 
SSeigcfdimad  i}ah(\x:  c.  po  čem,  Cig.,  Jan.; 
c.  na  kaj,  C;  vino  na  jesih  cika,  Diet.;  vino 
cika,  ber  2Bein  l)at  einen  cjfigiauren  ^^eigc= 
\Č)n\ad,  Cig.,  Štrek.,  Dol.,  ::?t. ;  ta  beseda 
po  nemščini  cika,  )d)cint  bentjc^en  Uriprung? 
§u  fcin,  -V/.;  —  sielen,  anfpiclen,  Cig.,  Jan.; 
kam  to  cika?   to  na -me    cika,    Z.,   SlGor.; 

—  prim.    švic. ,    bav. ,    zicken,    istega    po- 
mena. 

cikavt,  »2.  bie  Singbrofjet  (turdus  musicus), 

Cig.,  Gor.;  —  prim.  i.  cik. 
cikec,  kca,  m.  =  cikavt.  Dol. 
cikla,/.  =  pesa,  C,  Valj. (Rad); —  iz  cvikla; 

hs.  cvekla,  novogrško    os'JxXov,  Mik.(Et.). 
ciklja,  /.  ttjei^geflcdte  S'u§,  Cig.;  —  prim.  2. 

cika. 
cikljast,  adj.  njeifegeftedt,  Cig.,  M. 
cikloida,/.  neka  kriva  črta,  bieKt)floibe(mech.), 

Cig.  (T). 

1.  cikniti,  cTknem,  vb.  pf.  eincn  ^icpfout  Onn 
fic^  geben,  Z.\  mitrfjen,  C;  —  prim.  i.  cikati. 

2.  cikniti,  cTknem,  vb.pf.  in  bie  fante  ®al)rung 
itbcrgcl)en,  fauer  rocrben:  vino  je  ciknilo,  ift 
faucr  geluorbcn,  Cig.,  Št.,  Dol.;  (tudi  impf.: 


vino  že  cikne  =  cika,  jv^hŠt.;)   na  kaj  dvo- 
umnega c.,einc  .^ueibcutigc  '!}(nipielungniad)cn, 
Cv. 
cikorija,  /.  bie  Sid)orie,  bie  SSegiuartc  (cicho- 

rium   intibus),    Tiiš.(R.). 
cilinder,  dra,  m.  bcr  (£l)Iinber;  —  prim.  valj. 
cilj,    cdja,    m.  taž  gi^l   '^^^  ©nbjroecf:    cilj  in 

konec  našega  življenja;   —  iz  nem. 

1.  cima,/.  i)  ber  fteim,  Mur.,  Cig.,  Jan.,Danj.- 
Mik.\  cime  gnati,  Mik.(Et.); —hix  ''^flan.^en- 
Irieb,  BlKr.;  —  2)  'iia^  niannlid)e  Wlicb,  Z., 
Lašče- Erj. (Torb.); —  3)  bcr  (Si§,^at)fcil,  Mur. 

2.  cima,  /.  1)  "aa-i  5lrduteridi  Don  ^^iderpflanjcn, 
Cig.,  C,  M..  Dol.,  BlKr.;  —  2)  odlomljena 
vejica.  Sv.  Peter  pri  Goriei-Erj .(Torb.) ;  — 
prim.  lat.  cima,  it.  le  cime  deli'  erbe.  Mik. 
(Et.). 

cimanje,  n.  ba§  Seimen,  Mur. 

cimaraka,  /.  Dol.,  pogl.  cimraka. 

cimast,  adj.  ftcime  l)abcnb:  pšenica  je  že  ci- 

masta,   SlGor. 
cimati,  am,   vb.  impf.  feintcn,  Mur.,  Cig. 
cimavica,  /.  (giebliiten,    (Si^rojen,  bie  fid)  auf 

fend}tem  'iPobcn  biibcn,  vihŠt.-C. 
cimbale, /./7/.  i)  bie  Etimbel,  J^i«. ;  Trobente  in 

gosli    in    cimbale,    Preš.;    cimbole,    ogr.  in 

kajk. -Valj.  (Rad);   —   2)   ba§   ©t)mbal,   'itOiž 

.^arfbrett,  Mur.,   Cig.,  Jan. 
cimbali,  m.  pl.  bie  Sl)mbcl,   Cig. 
cimbole,  /.  pl.  pogl.  cimbale. 
cimbor,    m.   neka  češpa.    Goriš. -Erj. (Torb.); 

—  prim.  cibora. 

cimbora,  /.  =  cimbor,  Kr. -Erj. (Torb.),  Valj. 

(Rad);   —   prim.  cibora. 
cimfnta,  /.  ein  SinientiergcfaR,  Št. 
cimentovati,  ujem,  vb.  impf.  cintcntiercn,  Jan.; 

—  prim.  it.  cimento,   bie  ^robe. 
cimfntoven,  vna,    adj.   cimentovni  urad,  btti' 

Gimenticrnngžamt,  DZ. 

cimer,  m.  ber  Sd}nuirf,  bef.^ber  §utfc^mucf, 
C;  ber  93lumenftrau^,  v^lišt.,  ogr. -C;  — 
prim.  srvn.  zimier,  bcr  S^cUni(i}mnd,Mik.(Et.). 

cimet,   m.  sladka  skorjica,  bcr  ^in^H^ct. 

cimeti,  im,   vb.  impf.  feimcn,  Mik.(Et.). 

cimetov,  adj.  3itnmet=,  cimetovo  drevo,  bcr 
3inimetbaum,  Jan.;  cimetove  barve,  jimmet^ 
farbig,  Cig.;  cimetova  kislina,  bie  ^il^inet- 
fourc,  Cig.  (T.);  cimetova  lovorika,  ber  3int« 
metlorbeer  (laurus  cinnamomum),    Tuš.(R.) 

cimetovec,  vca,  m.  i)  ber  3inmietbaum,  Jan.; 

—  2)  neka  vrsta   granatov  rumene    ali    ci- 
metove barve,  ber  ^anclftcin,  Cig. (T.). 

cimetovica,  /.  bag  3i"iii^ft>^''llH'^.   ^'o- 
cimica,  f.  dem.   i.  cima;  baš  Seimc^en,  Cig., 

Jan.,  Al.,  Nov. 
cimiti,^  im,   vb.  impf.  \)  teinten    mad)en:    trs 

C,  Stnr^reben  bercitcn,  vihŠt.-C;  —  2)  c. 

se,  teimen,  Sproficn  treiben:  repa  se  cimi, 

Cig.,  Jan. 
cimnat,  adj.  =  cimast,  SlGor. 
cimnica,  /.    i)  =  2.  cima.   Dol.;  —    2)   bic 

Stur.^rebcnfeimgrube,  SlGosp.-  C. 
cim9tnik,  tn.   neka  vinska   trta,    SlGor.- Erj. 

(Torb.). 

6* 


cimdz  —  cink 


-  84  — 


cink  —  ciprf  sa 


cimoz,  »I.  ženski  pas,  ki  ga  nosijo  belokranjsko 
ženske,  iz  klobučinc  in  rdečega  sukna  na- 
rejen in  s  traki  okrašen,  BlKi:;  tudi:  cimuz. 

cimper,  pra,  w.  i)  bcr  2)ad))tut)t;  —  2)  cin 
hiil.iCrncž  ©cbaiibc;  —  prim.  bav.  cimber, 
cin  tiPlscnic?  Okbaubc,  Lcvst.fRok.). 

cTmprati,  am.  vb.  impf.  .^iinmcrii;  —  iz  nem. 

cfmraka,  /.  bic  ^'"•'"fi'')"'^^''   <'-V.;  —  iz  nem. 

cin,  cina,  m.  i)  =  kositer,  ba?  '^\\\\\  (staiinum); 

—  2)  bie  ©lajur  bec  JiJpfcr,  Polj. 
cin,   interj.  cin  cin !  fling,  flilin ! 

clnar,  rja,  m.  =  kositrar,  bcr  ^innflicfecr,  O'^'. 
cinast,  adj.  i)  sinnen;  —  2)  mit  ©lafur  uber= 

.^ogen:    c.  lonec,   Polj.\  —  3)  mit  ®lQttci# 

itbcr,^ogcu:  drevje  je  cinasto,   Dol. 
cincalica,  /.  ber  ©i^sapjen,  v{hŠt.-C. 
cincanje,  n.  ^kinkanje,ba'5 'Jcicfcu  ;  —  ba§3flW= 

bcrn,  bic  Uncnt)t^icbenf)cit. 
cincariti,  arim,  vb.  impf.  =  cincati,   SIX. 
cincati,  am,  vb.  impf.  1)  a\\\  unb  ah  bciuci^cn: 

dremajc  z  glavo  kinkati,  Laščc-Erj.fTorb.) ; 

kobila  z  glavo  v  tla  cinca,  Levst.fZb.  ap.J; 

—  jdjttjcrfdllicj  gc^en:  pes  cinca  hodeč  po 
treh  nogah,  M.;  —  fcfimanfcn,  Ci^.,  C; — 
2)Iang)am,  jnubcrnb  etmas  t{)un,  uiicitt)c^Ioficn 
fcin;  —  prim.  čenčati,  cuncati. 

cindrc,  m.  cin  an  ben  Sd)ultern  Ijangenber 
mciblidicr  Untcrrorf,  (ioriš. 

i.cinek,   nka,  ni.  pogl.  i.  cink. 

2.  cinek,   nka,  m.  pogl.  2.  cink. 

cinek,  nka,  adj.  =  činek,  majhen,  Trst.fLet.), 
Št. 

cingati,  cTngam,  vb.  impf ^  i)  tlingeln,  ogr.- 
C,  '/..;  —  2)  )d)aute[n,  Štrck. 

cingelj,  glja,  m.  i)  ba§  ©IMlcin,  C;  —  baC' 
Sd)neegIocfc^cn  (galanthus  nivalis),  C;  — 
2)  ctrcaš  .S^iangcnbe^:  cingelj  cinglja,  cokelj 
coklja,  cingelj  dolu  pade,  cokelj  ga  popade, 
("svinja  in  želod),  Ip.-Erj.(Torb.J;  —  bcv 
Q[^ap}cn,  C. 

cTngeljc,  ^gljec),  geljca,  m.  dem.  cingelj;  taš 
Sd)nccgUirfc^cn  (galanthus  nivalis).  Z.,  Ljub. 

cingeljčtk,  čka,  m.  dem.  cingeljc,  istega  po- 
mena.  Ljub. 

cingetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  flingcit:  pc- 
tica  cingeče,  Z. ;  flingcln,  C,  v^liŠt. ;  zvončki 
cingečejo,    IVc. 

cingetavka,  /.  bcr  .ftliitgclbcutcl,  C 

cinglja,  /.  =  cingelj  i):  oven  s  cingljo,  ZgD. 

cingljanje,  n.  hai  Wcfliligcl. 

cingljati,  am,  vb.  impf.  flingcln,  fcbcHcn :  zvončki 
cingljajo;  na  kupico  cingljaje  vino  klicati, 
LjZv. 

cingola,  /.  1)  biliJ  Sc^iJIIfrant  (clielidonium 
majus),  C;  —  2)  pl.  cingolc  (zaničlj.  o  no- 
gah), bic  ."pocficn,  C 

cinjav,  adj.  glattci)ig,  v-^h.Št.  -  c:.;  —  prim. 
cinast   x). 

cinjavica,  /.  bo;?  (^lattci'?,  v^hŠt.-C. 

cinjenje,  n.  bic  Wlainr,   ^'.-Cig. 

I.  cink,  m.  I)  ta^  I^Cttaiigc:  oljnati  cinki  pla- 
vajo  po  vodi,    \'rt.;    cinke   poloviti   z  juhe, 

Str.;^ —  2)  bcr  grouc  Star  (im  9liigc),  Cig.. 

('..,  Znid.;  mreno  ali   cink   iz   punčice  sneti, 


Slom.;  —  prim.  kor.-nem.  in    ba\.  zinken, 

j^cttaugc. 
2.  cink,   m.  ba»  3^"^' 
cinkarnica,  /.  bic  3i"H)iittC,   C;>. 
cTnkast,  adj.  i)  Boli  ^cttaitgcn:  cinkasta  juha, 

Z.;   —   2)  mit  bcm   graucn  Star  be^aftet, 

Diet.,   C,  Dol.;  ali  si  cinkast,  da  ne  vidiš 'r 

Dol. 
cinkati,  cTnkam,  vb.  impf.  i)  flingcn,  flingcln, 

()gr.-.\L,    C;   —   2)    z  roke    zbijati    denar 

(neka  igra),  Sotr. 
cinklja,  /.  ber  GJartcnammcr  (emberiza  hortu- 

lana),  Z. 
cinkot,  ota,    m.  ba^  @cf(ingcl:    c.  kraguljcev. 

Vrt.;  ba§  ©etlirrc,  Zora. 
cinkov,    adj.    ou§  3'"^    3'"^''    *^-  o'^'"'   ^^^ 

3inf0i"Db;  cinkova  bel,    cinkovo  belilo,   bo§ 

3intniciB,  Cig.  (T.). 
cinkovica,  /.  ba§  3i"^f'^3-   Cig.(T.). 
cTnkovnat,   adj.  |yntl}a(tig:    cinkovnata   svet- 

lica,  bic  3i"f&fc»i5e,  Cig.fT.). 
cin^ber,  bra,  m.  "Dat-  3innober. 
cin^brast,  adj.  sinnobcrtjiiltig:  cinobrasta  ruda, 

bav  3'""oberer,^,  Cig. 
cin9brovica,  /.  baš  3innobcrcr5,  Cig. 
cinopralnica,  /.  bic  3i"niuajct)C,   Cig. 
cfnov,  adj.  =  kositrov,  3^"^^=»   Cig.,  Jan. 
cinovec,  vca,  m.  bcr  3i""1tcin,  Cig. 
cinovica,  /.  bic  3i""Prbc,   Cig. 
cintor,  m.  =  pokopališče,  ogr.-C;   —   iz  lat. 

coemeterium. 

1.  cip,  cipa,  m.  i)  bcr  ^;pul§jd}(ag,  Mur.,  Cig.; 
bcr  ^^cnbelfc^Iag,  M.;  —  2)  =  strnad,  C. 

2.  cip,  cipa,  m.  bcr  3'Pfj  •^^"•>  C.,  Ro^.-Kres; 
—   iz  nem. 

cipa,  /.   i)  bcr  ^icpcr  (anthus),    Jau.,   Fre^■. 

(F.);    pos.  ber  Sl^icieupicpcr ,   bic  3'PPlcrd)c 

(a.  pratensis),  Ljub.:  —  2)  ^  cifa  2),  Ljub. 
cipar,  rja,  m.  bcr  'iJiepcrfanger,  Z..  Ljub. 
cipati,    cTpam,    pijem,    vb.  impf.    i)   )d)lagcn  : 

žila   ciplje,    Z.;   —    2)   fdjlDcrfiiUig    gci)cn : 

C.  kakor  konj,   C. 
cipčck,    Cka,    m.  dem.   cipec,    ha^i   ©aiimcu- 

,Vipfrf)'-'">   ^'n-  -^-^'i  —  prim.  2.  cip. 
cipfle,   /.  pl.   „lahka    ženska    obutev",    med 

Muro  in  Dravo  -  Zora   I',  36 q.;  —  prim. 

madž.  czipello,  srlat.  zipellus,  Mik.fEt.). 
cipelis,   m.  bcr  Sd)lll),  I/abd.;  —  prim.  cipele. 
cipen,  pna,  adj.  ^4>nlv  :  cipna  žila,  .\fur. 
ciper,    pra,   m.  ba^  'B?eibcnrOvlcin  (epilobium 

montanum),   (ila.-i. 
cTplja,  /.  bic  ''^vnliSaber,  <^'"//^-..  .Ui</-.,  \'.-(^ig.. 

.lau..   C.:  C.  bije,  tolče,  tripa,  tepe,   (^ig. 
i.cipnica,  /.  =  ciplja,  Mur.,   Cig. 
2.  cTpnica,  /.   1)  bic  .S>itttc  bc^  "^^icpcrfangcr'?, 

Cig.,  M.\  —  2)  bic  iJocfpfeifc  bcv<  '!l>icpcr 

f  lin  g  iT'?,  M. 
cipomer,   mera.   »1.  bcr  'il>uI*ntC|Kr,   Cig. 
cip9te,  /.  pl.  bic  ^iiftc  (zaničlj.) ,   bic  .Vadjcn, 

Z.,  C.;  ima  grobe  cipotc,  C. 
cipov,    »I.  bcr  .\Vnd)cn,   ogr. -Valj. (Rad);  — 

iz   madž.  tzipo. 
cipovEC,   vca,  »I.  ■■=  cipov,  ogr.-Valj.  (Rad). 
cipres,  esa,  m.  — -   cipresa.    Valj.  (Rad). 
ciprvsa,  /.  bic  Sl)prc|)C  (cuprcssu.s). 


ciprgsov  —  cizej 


85  — 


cizek  —  cmf  rditi 


cipr9Sov,  aclj.  (5i)piT|ieit  :  c  les. 
ciprfsovcc,  vca,  hi.  bcr  Gl)pi"cl'joiiI)aiii,  0^. 
ciprfsovina,  /.  biVo  Gl)pref)0iil)Ol,v 
ciprfsina,  /.  =  cipresa,  Schonl. -Valj. (Rad), 
cipr9n,    m.  bic  Sl)pcrutiaubc,    M.,   y-..   Vrtov. 

(Vin.);  sivi,  črni   c,  Z. 
ciproš,  m.  bie  .s>ci(icicnpflan,^c  (samolina  cha- 

mac-c\parissus),   Ip.-Kij. (Rok). 
cirilica,  /.  haž  cm'illi)cl)e  ^JllpljaDet. 
cirilski,    adj.  cljrillifd):    rabilo  je  starim  Slo- 
vencem dvoje  pismo,  glagolsko  in  cirilsko, 

Navr.  (Kop.  sp.). 
cisoida,  /.  bic  (£-pl)Cutinie,  bie  Si)" joibe,  Cig.  (T.). 
cistercijan,   m.  oiit  'Učond)   bcž  Siftcrciciijer^^ 

oibcii^i,  Cifc.,  Jan. 
cistercijanec,   nca,  m.  =  cistercijan,  Ja)i. 
cistercijanka,  /.  bic  Giftcrcicnicnn,  Cii^.,  Jan. 
citrar,    rja,  m.   i)  bcr  ^itljcriiiadjcr,  Cig.;  — 

2)  bcr  ;^itl)eripiclcr,  Cig.,  Jan.,  Jsvkr.,  Rog. 
citrarica,  /.  bic  3itl)cvipiclcrin,  Cig. 
citraš,  m.  ber  3it')crlpieler,  kajk.-Valj.(Rad). 
citrati,  am,  vb.  impf.  bic  ^itt^cr  fpiclcit. 
citravec,  vca,  m.  ber  ^it^eifpieler,  Cig.,  Jan.; 

C.  s  citrami,   Cv. 
citravka,  /.  bic  3itfierjpic(crin,  Cig. 
citre,   ter,  /.  pl.  bic  ,3itt)et;  na  c.  delati,  igrati, 

bie  gitftcv  ipielcii. 
citrice,   /.  pl.  dem.  citre;    S    sabo   vzela  ci- 

trice.  Mile  citre  pisane,  Npes.-K. 
citrona,  /.  bie  ditrone  (citrus). 
citronar,  rja,  m.  bcf  C£itrDnenf)anbter,  Cig. 
citronast,  adj.  citronciiartig,  CV^.;  —  citroucn= 

gclb,  Šol. 
citronka,  /.  neko  jabolko,   C. 
citrčnov,  adj.  Gitronen^;  c  gozd,  ber  (IitrDiicn= 

icalb,  Jan.\   C.  sok,  bcr  (Sitroiicniaft,  Cig.; 

citronova  kislina,  bic  Gitroncnjaiire,  Cig.(T.). 
citronovec,  vca,  m.  bcr  (Sitroncitbaum  (citrus 

medica),   Tiiš.(R.),  Jan. 
citronovina,  /.  ba§  Gitroncnf)ot5,  Cig. 
civfba,  /.  =  cibeba.  Šol.,    C. 
cividin,   m.  =  cebedin,   C. 
civilen,  Ina,  adj.  6iiri5erli(^,  citii(,  Git)il^. 
civilizacija,  /.  bic  diDilifation;  —  prim.  olika, 
čivkati,    am,    i'b.   impf.    brcniicubcn    ©djilicr^ 

Derur)ad)en:    roke  mi  čivkajo  od    mraza  = 

peko  me,   So.ska  dol.-Erj.(Torb.). 
i.ciza,  /.  i)  bie  ^ifie  Kr.- Valj.  (Rad);  —  2) 

ba§  StUtcnfiiOeu,  Jan.,  M.,  Valj.  (Rad). 
2.  ciza,   /.    ,^tucirabriger    S^ubtarrcu     (oljne 

35>agcntru[)e),  Cor.;  tudi  pl.  cize,    Cig.,  Jan.. 

Rib. -M.;   —    prim.  lat.    cisium,    št.  -  nem. 

^cifelltiagen,  Vest.  I.  iS. 
cizara, /.  bie  ^id)ercrbie  (cicer  arictinum),  M.. 

DZ. 
cizarka,  /.  Dic  .ftoljlmcijc  (parus  major),  BlKr. 
cizast,  adj.  ji^cnforniig,  Cig. 

1.  ciz.-iti  ,  zam  ,  vb.  zm/i/.  faugcit  (ait  bcr 
SKuttcrbruft),  Cig.,  Jan.,  Štrck.;  sesuljo  ci- 
zati,  snipeu,  Cig. 

2.  cizati,  cTzam,  vb.  impf.  luicgeil,  c  se,  firf) 
iinegcn,  Z.;  c.  se,  auf  cincni  55>ageit  Iaiig)aiii 
bal)crfal)ren,  C 

cizej,  Hi.  =  cizek,   Cig.,  Xpes.-K. 


i.cizck,  zka,  m.  i)  bic  ;^ilH'  ait  ber  l:)Jhitter= 
bntft.  V- Cig.;  —  bie  .Siiubcrbutte,  Jan.;  — 
2)  neka  vinska  trta.    Hal.;   prim.  ciic,  ses; 

—  i)  ber  '•^Jifton  beim  Map|elgeiiiel)r,  Lašče- 
Levst.(Rok.);  —  j^)  faugciibcC'  J^iillcit,  Jan., 
Št. 

1.  cizek,  zka,  m.  bcr  3<^i[i9»  ^  •  "  ^'V»  Frer. 
(F.);  —  prim,  čižek. 

cizeti,  im,  vb.  impf.  i)  foiift  raufd)enb  twe^en: 
veter  cizi,  C;  —  2)  ficferii:  vino  cizi  iz 
soda  pri  sklepih,  _;V^/i5Y,;    —   prim,  cuzeti. 

cizle,  f. pl.  =  cize,  St.-\'est.;  —  prim.  2.  ciza, 

cizljati,   am,  i'b.  impf.  =  cizeti,  Fv.-C. 

cizovnik,  m.  gtDcirabrigcr  Ifarrcn,  Mik.;  — 
prim,   2.  ciza, 

cizra,  /.  i)  =  cizara,  bie  ^id^ererbfc,  C;  — 
2)  =  fižol,  vihŠt. 

cjaziti,   im,  vb.  impf.  pogl,  cijaziti. 

cjok,  oka,  m.  bcr  ftdimpClt:  c,  železa,  Cig.; 
bcr  'i^lod,  DZ.;    —   prim.  čok, 

cJ9kati,  cjokam,  vb.  impf.  (haž  (Srj)  ftufen= 
lucife  abfjouen,  V.- Cig. 

clo,  adv.  pogl,  celo, 

cmakan,  ana,  m.  ber  beim  ©ffcn  )(^ntagt,  Mik. 

cmakanje,  n.  ha^  ©djma^eit,  Z. 

cmakati,  am,  vb.  impf.  jd)ma^cn,  Z.;  ailf 
uaffcm  93Dbcu  bcrumtretcn ,  patfc^eln,  Jan., 
C;   —   prim,  cmokati. 

cmariti,  im,  vb.  impf.  lengctt:  kožuhe  c,  DSv.; 
jd)moren,  raka  pri  ognji  c,  Cig.,  Erj.(LjZv.); 
tako  peči,  da  se  smodi,  BlKr.;  berač  začne 
C.  mačka,  Jtirč.;  drva  se  cmarijo  na  ognju, 
ako  so  mokra.  Z.;  —  c.  koga,  =  naga- 
njati  koga,   C;    —   prim.  cvariti. 

cmažiti,  im,  vb.  impf.  fd)moreu,  bratcit,  Raič 
(Let.);  —  prim.  češ.  smažiti. 

cm^htati  se,  am  se,  vb. impf.  fd)luc^5enb  tocinen, 
C;  —  prim.  cmihati  se. 

cmfla,  /,  bie  SBinfterin,  Jam.,  Cig. 

cm^liti,  im,  vb.  impf  iuinjcllt,  toeincu  (o  otro- 
cih), ne  na  glas  vreščati  (o  živalih),   C. 

cm^nder,  dra,  hi.  ber  gerne  njeint,  ber  £luarrer, 
Cig. 

cmfndra,/.  i)ba!o  f^Ieiinen:  c.  ga  mine,  ZgD.; 

—  2)  bic  gernc  luciut,  bic  Duarre,  Cig. 
cm?ndrati  se,  am  se,  vb.  impf.  pliirrcn,  jlciincn, 

quarrcu,  Cig. 
cmfndriti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  cmendrati 

se,    Cig. 
cmfniti  se,  im  se,  vb.  impf.  fleitncn,  maulcn, 

Miir. 
cmfr,  HI.  bie  'iBllttermild^,  vihŠt.-C;  —  prim, 

češ.  cmer,  cmar,  =  Suttcrmild). 
cmfra,  /.  ^iaž  ''^Jlarrmaul,  ber  glcuucr,  Jan., 

M.,   C,  Polj. 
cmerav,  adj.  tpcincrlic^,  Jan. 
cmf  rda,  /.  bcr  gerne  flennt,  ber  Ouarrer,  Cig. 
cmerdač,  hi.  bcr  ^Jiaunjcr,  Cig. 
cmgrdalo,  n.  ber  9iaunjer,  ber  3Binfelcr,  Cig., 

BlKr. 
cm9rdati  se,  am  se,  vb.  impf.  ftenncn,  raun^cn, 

quarren,   Cig.,  Kras. 
cmgrdav,  adj.  weiner(id),  ber  gerne  guarrt,  Cig. 
cm^rditi  se,   im  se,   vb.  impf.  =  cmerdati  se, 

BlKr. 


cmereka  —  cmokiitati 


86  — 


cmolje  —  C9I 


cmereka,  /.  C,  Danj.fPosv.  p.) ;  pogl,  smreka, 
cmeriti  se,   i  m  se,   vb.  impf.  eine  n)cincrlicf)e 

'JJUene  mocften,  M.;  plarrcn,  flenncn,  Jan., 

Polj.;   pridigalo  se  ni,    da  bi  se  mogli  po- 

slušavci  cmeriti,  LjZv. 
cm^rkelj,  kija,  m.  tt)eincrltcf)e#  Sinb,  C 
cmerulja,  /.  bie  3Sin)clcrin,  Ci^. 
cmvškati,   am,   vb.  impf.  liiinjcin  (o  psih),   C. 
cmfva,  /.  bic  SSinicleriu,  Mur.,  C. 
cmfvati,  am,  vb.  impf.  roinicln,  C 
cmfvec,  vca,  m.  tet  SSinfcIer,  Mur.,  Cig. 
cm^vek,  vka,  »i.  baš  OJctuinfel,  Mur.,  Cig. 
cmfvkanje,  n.  baž  SSinfcln,   Cig.,  M. 
cmfvkati.  am,  vb.  impf.  iDinfclJl,  Mur.,   Cig. 
cmigati,  am,  vb.  impf.  ftcbcln,   Cig.,  Jan. 
cmfgavec,  vca,  m.  bcr  (^icbelcr,   Cig.,  Jan. 
cmihati  se,  am  se,  vb.  impf.  mit  Der.^ogencm 

©cfirfitc  lueincn,  quarren,  fleimcn,  Jan.,  C, 

v^liŠt.,  BlKr.-M. 
cmihavec,  vca,  m.  bcr  gcrnc  pennt,  Jan..  RlKr.- 

M. 
cmihavka,  /.  bic  cicrnc  flcniit,  BlKr.-M. 
cmila,  /.  tai  Tinine  cincž  ungicic^mdiiig  jDicf 

gefponnencn  Jobenž,  Polj. 
cmilast,  adj.  cmilasta  preja,  dtl  ®efpin)"t  Don 

unglcicf)maftigcr  Ticfe,  Z.,  Polj. 
cmiz,  m.  ta^  Cunrren,  boš  ^Icnnen,  RlKr. 
cmizec,    zca,    w.   bcr   Cuarrcr,    bcr  Jlcnncr, 

BlKr. 
cmiziti  se,  im  se.  vb.  impf.  po  sili,  brez  solz 

jokati,  flcnncn,  quarrcn,  C,  BlKr. 
cmočec,  čca,  m.  dem.  cmok;  tai)  ftnobcld)eu. 
cmočck,  čka,  m.  =  cmočec,    Valj.(Radj. 
cmočiti,   im,  vb.  pf.  =  cmokniti,  Z.;  c.  koga, 

jcmanbcm  eine  C{)rfetgc  geben,  Slom.-C. 
cmok,  interj.  patfcf)!   Cig. 
cmok,  6ka,  hi.  i)  Der  Sclima^Iaut,  b^r  ^atjd); 

2)  bie  C[)rreigc,  Ip.-Erj.fTorb.j,  Štrck.;  — 

3)  ber  ftloB,  bcr  ftiiijbel;  —  4)  ber  lolpel, 
Jam.,  Mur.;  —  prim.  cvok. 

cmokač,  m.  bcr  Sd)inalH'r. 

cmokatnica,  /.  jd)lammig  =  tot^igc   Strafje,    C. 

cmokan,  ana,  tn.  =  cmokač,   C7^. 

cmokanje,  n.  bo^  Sd)maticn,  baž  ^^ntfd)en. 

cmokast,  adj.  floRtg. 

cmokat,  ata,  adj.  flopig;  c.  kruh. 

cmokati,  am,  vb.  impf.  jc^nta^cn;  tele  ziza 
(sesa)  in  cmoka,  Fr.-C.;  —  pat)d)Cn:  po 
blatu  C,   C;  dež  zmerom  gre  in  cmoka,  C; 

—  fledfcn,  Jan.;  to  ni  malano,  ampak  cmo- 
kano.  V.- Cig. 

cmokavcc,  vca,  m.  ber  Sd)ninticr,  Cig.,  Jan.  ; 

—  bcr  firecffcr,  Cig. 

cmokljač,  m.  bcr  (bcim  (fffcii)  )d)malU,  fdjiampt, 

Cig. 
cmokljati,  am,  vb.  impf.  fdjionipcn,  (bcini  ©ffcu) 

idjmabcn. 
cmokniti,  cmoknem,  vb.  pf.  cincn  Sd)malUQUt 

IjcrDorbringcn;    pQfid)cn:    c.  v  vodo,   Jan., 

Cig.;   —    C.  koga.  oljrfctgcn,  Štrck. 
cmokotati,  otam,  f)čem,  vb.  impf.  id)ma^t\\,  C. 
cmykva,  /.  Hrušica  v  htri-P.rj.(Torb.);  pogl. 

smokva. 
cmoktitati,  am,  vb.  impf.  cmokoVAU,  Svct.( Rok.). 


cmolje.   n.   bie   Simfe   (juncus),    SlGor.-Erj. 

(Torb.);  (cmulje,  C);  —  menda  nam.  cvolje; 

prim.  rus.  stvolt,  9tol}re. 
cmfčen,    čna,    adj.  SSirbcl=,    M.;   cmrčni  tok, 

Danj.fPosv.  p.). 
cmfk,  m.  bcr  SSafjcrttjirbet,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

Danj.-Mik.;  c.  ga  je  požrl,  ber  Stiube!  ^Ot 

i^n  Dcr)d)lungcn,   SlGor.;  (povodni  mož)  po 

noči  rad  pomalja    iz  cmrkov  glavo,  —  rad 

vlači  ljudi  v  cmrk,    Trst.^Glas.). 
cmrkati,    am,    vb.    impf.   fdjliirfcn,   Mur.,   C; 

)d)(cden,  Cig. 
cmfkniti,  cmfknem,  vb.  pf.  eincn  Sc^Iurf  t^UU, 

id)(iirfen,  C. 
cmuliti,  im,   vb.  impf.  i)  )d)llic^,^en:  jazbeci  in 

zajci  cmulijo,  M.;  gndtcn  (o  otrocih),  Cig,; 

—  2)  fdimo^enb  jaugen,  M.;  mehko  gruško, 
kri   iz  rane   c,   ogr.-C. 

C9canje,  n.  ta^  Scf)roingcu,  Habd. 

C9cati,  am,  vb.  impf.  1 1  jd)n)ingcn, //aM.,  o^r.- 

C;  ogibati,  mahati,  C;  — 2)c.se,  jd)rt)anfcn: 

list  se  na  drevesu  coca,  ogr.-C;  —  prim. 

čenčati. 
cofodrati,  am,  vb.  impf.  Polj.;  pogl.  cefedrati. 
i.cok,  čoka,  m.  bic  (Šr.^iftufc,  Jan.;  —  prim. 

cjok. 
2.  cok,  čoka,  m.  bcr  Subclflcd,  Jan.,  C,  M.; 

če  brazdač  jč,  dela  čoke,  Fr.-C. 
cokast.  adj.  bejubclt:  cokasta  miza,   C. 
čokati,    am.    vb.   impf.    patjdicn,    Z.;    fubcin, 

2d)niu^^flcdc  mad)cn,  Jan..  C,  M.;  —  prim. 

cvokati. 
cokitati,  am,  čem,  vb.  impf.  patid)cn:  po  blatu 

C,  Fr.-C. 
C9kla,  /.   i)  ber  ^oIj)d)U^:    v  coklah   hoditi; 

—  21  bie  Sanbalc,  Kr. -  Valj.  f Rad);  prim. 
cokol;  —  ■!,)  bcr  ^KQb)d)ul),  bcr  .'ocmm)d)ut) 
bcim  3SJagen;  s  coklo  zavreti:  —  4)  deščica 
pri  kolovratu,  na  katero  predica  z  nogo  pri- 
tiska. Dol.;  —  3)  )d)tt)crfiiUigcr  5"B9^"9crf 
M.;  —  prim.  it.  zoccolo,  ber  Jpoljjc^U^,  srvn. 
zockel,  Mik.fEt.). 

C9klar,  rja,  m.  i )  bcr  .Violsidiulimadicr,  M.,  Kres; 

—  2)  bcr  i-)oljid)ul)c  tragt,  Z.,  Kres:  tudi: 
coklar,   6^ 

coklati,    am,  vb.  impf.  in  .'\?oI,^jdlu^cn  cin^Ct^ 

gel)cn :  bcim  ®el}cn  ftarf  nnb  nngcjdiidt  auf- 

trcten,  M.,  Z.;  —  prim.  cokla. 
C9klica,  /.  dem.    cokla;   \'  coklicah   rasel,   V 

ličnatem  plašč".    Vod. (Pes.). 
cokljati,  am,   vb.  impf.  pat)d)eln:  po  blatii  c, 

Cig.;   —    prim.  čokati. 
cokniti,  coknem,  vb.  pf.  patjc^cnb  iucrfen  obcr 

fallcn,  C,  Z. 
cokol.  m.  bic  Sanbnlc,  Habd.,  Valj. (Rad);  — 

prim.  cokla. 
cokolar,  rja,  m.  bcr  "šBarfiijšcmibnd),  Krelj. 
cokotati,    otam,    očem,  vb.  impf.    i)  int  .Ut>tl) 

patjdicn,  ftrauipfcn,  C,  Z.;  —  2)  f(^ma^«nb 

nnb  inbdnb  cfjcn,  C. 
1.C9I,   m.  bcr  ;^olI;  tri   cole  dolg. 
2.  C9I,  Ml.  bic  ^V^llgcbiir,  bcr  3""»  -*^'"-  Jan., 

Cig.;   —   prim.  carina. 
■\.  C9I,   m.  bcr  .'poljblod,    C. ;   —   cole  za  drva 

žagali,   C;  —  cole    imenujejo    male  lesene 


C9la  —  C9pravec 


—  87  - 


C9prnica  —  ciicati 


krhlje,  s  katerimi   po  zimi   netijo,  da  vidijo 

predice  presti,   Sulčciva  (St.J-\'est.;  —  pr\m. 

srvn.  zol  =  ciilinbcvfovmiflc-ž  Stiicf,  ftloiv 
C9la,  /.  —  col,  bcr  ^o\\  (al^  iiangcninnfj). 
C9len,    Ina,  adj,  ^cU-:    čolni  urad,   Jia^o  ;^oU' 

omt;  C.  uradnik,  bci"  3i-''Ut>C'ii"f'-\   ^-'ov  •^^'^• 
colišče,  n.  ha'^'  ^oUonit,  Dy^. 
celiti,    im,    vb.   impf.  =  cole  za   drva    sekati 

ali  žagati,   C;  —  prim.  ;^.  col. 
colja,  /.  kozje  ime,  Erj.fTorb.). 
C9lnar,   rja,  »i.  ber  ^O^ncr;  — •  po  nem. 
C9lnica,  /.  baž  ^oUijau^,  Cig. 
colnija,  /.  colni  urad,  tia^  ^ollamt,  Cig.,  Jan., 

DZ.;  mala  c,  baž  'iRcbenjotlaiiit,  DZ. 
colnijski,  adj.  ,^olIamtlict),   Cig..  Jan. 
C9lnik,  m.  ticv  ^'•"'llticamte,   Cig.,  Jan. 
colstvo,  H.  baž  3'^tlnieien,  Cig.,  Jan. 
compata,  /.   Cig.;  pogl.  copata, 
comper,  pra,  w.  C,   Valj.fRad);  pogl.  coper. 
cona, /.iz  nem.  ^uname,  C,  ogr.-Valj.(Rad) ; 

pogl.  priimek. 
confniti,  confnem,  vb.  pf.  ben  SJiutt)  Oerlieren, 

bcmutf)ujer  »crbcit,  Lašče- Levst. (Rok.);  — 

prim.  cavfniti. 
conovati,  ujem,  vb.  impf.  =  priimke  davati, 

C,  ogr.-Valj.(Rad).;  —  prim.  cona. 
C9nta,  /.  ein  Iicberiicf)e§  SBeib,  bie  9JJe&e,  Cig., 

C;   s    cifami  in    contami    se    pečati,    Pohl. 

(Km.);  izgonjena  conta,  Bas. 
copanj,  m.  bie  Soncjftange  am  3iu[t>Dagen,  Cig.; 

—  iz.  nem.  ^UCjbaum,   C.  (?) 
copanjek,   njka,  m.  =  copanj.  Z,,  jv{hSt. 
copata,  /.  i)  ber  (^Iccfitjcijuf),  ber  ^ilsjdiuf),  bie 

^^?at)c^e:  —  2)  ber  ^antoffet,  Z.,  Zora.  Gor.; 

—  tudi:    bie    Sanbole,    C,  Polj.;   —  prim. 
it.  ciabatta,  attcr  3(^u^. 

copatar,  rja,  m.  kdor  copate  dela  ali  prodaja,  Z. 
cop ,    interj.    posnemanje    besedi    podobnega 

glasu ,   jvihŠt. 
copati,  am,  vb.  impf.  mit  (^erdufcf)  foKcn,  C  ; 

mit   ben    ^iifefi'    ftampfen,    C;    ict)leppen, 

Trst.  (Let.). 
coper,  pra,  m.  bcr  ^ouber,  Mur.,  Valj. (Rad); 

—  iz  nem. 

copkati,    am ,    vb.  impf.  dem.  copati:    iiaute 

tieroorbringcii  »ie  5.  "iB.  bie  2)reicf)er  bcim 

2)rcic^en,  3/. 
copolop,    6pa,    m.  človek,    ki   nerodno  stopa, 

BlKr. 
cop9nta,   f.  čine  '^Jerioti,  bie  ftart  ou^jutretcn 

pflegt,  C. 
copot,  ota,  m.  baši  ©eftampfc,  baž  ©etrampcl 

5.  ^.  einc»  loufcnben  ^^3fcrbe§,    Cig.,   Jan., 

Mik. 
copotal9,  n.  ber  Stampfer,  M.,  Z. 
copotanje,  n.  ba^  Stampfcn. 
copotati ,    otam ,    očem ,    vb.    impf.    [tompfcil, 

trampeln;  —  patfc^en:   dež  copoče   in  gre, 

Z.,   C;  C.  po  vodi,   Zora. 
copotec,  tca,  m.  =  ceptec.  Polj. 
copotin,  m.  bcr  Jrampler,  C. 
coprati,  am,  vb.  impf.  jaubem;   —   iz  nem.; 

pogl.  čarati. 
copravec,    vca,    m.  =    coprnik    i),    Skrinj,- 
Valj.(Rad). 


C9prnica,  /.  bie  3'J"&fn"»  ^ic  ^ejc. 

coprnija,  /.  bie  ^aiiberci. 

coprnik,   m.  i)  ber  ;Vi"^crcr;  —  2)  hci^  flVOlV 

'il{ad)tpfaucnoitge,  Solkan-Erj.  ( Torb.). 
coprnjak,   m.  =  coprnik,  Mur.,   IVip.-Mik. 
coprski,    adj.  3aiiber=,  Cig.;  coprske  tovari- 

šice,  Bas. 
C9sa,  /.  lieberIicf)C!S  25eib,   Jan.,  SlGor. 
C9ta,    f.  ber    AC^en,    Jan.,    Št.;    —    iz   nem. 

3otte'. 
covek,  vka,  m.  ber  S'Iumpcn,  Jati.;  bcr  ftlofe, 

Valj.  (Rad). 
crčati,   im,  vb.  impf.  =  cvrčati,  Mik.(Et.). 
crenje,  n.  =  cvrenje. 
crensa,  /.,   Tuš.(R.);  pogl.  čremsa. 
cret,  ??!.  cinc '',?(rt '-Bergftrauc^,  Valj. (Rad);  bie 

'iBcrgtiefer  (pinus  pumilio),  C. 
creti,  crem,   vb.  impf;  pogl.  cvreti. 
cretje,  n.  coll.  'oa§  iiirummtjDls,  hai  ftiiietjolj, 

Kamnik-M.,  Valj. (Rad) ;  —  prim.  cret. 
cretovje,    «.  =  cretje,   Gor.-M.,    Preddv.-M, 
crgoliti,  golim,  vb.  impf.  =  cigoliti,  C;  kolo, 

ki   ni   namazano,   crgoli,   SlGor. 
crgiitati,  am,  vb.  impf  cincn  jc^rillenben  iiaiit 

Oon  ficf)  gcbeu,   C;  čiriček  crguta,  SlGor. 
cfk,  m.  baš  i3errecfen,  M.;  —  bie  SSieI)jeuc^e, 

Valj.  (Rad). 
cfka,  /.  baS:  SSerreden;   bie  Seud)e:   črka  je 

živino  zalezla,    C;    Da  bi  te   črka    zalezla! 

=  da  bi   crknil!  M. 
cfkanje,   «.  t)a&  Umfte^en  {ht§  33ie^e§),  bcr 

3?ie[)faII ;  bie  Seucfje. 
cfkati,  cfkam,  vb.  impf.  ad  crkniti;  i)  mucfieil, 

Re^^.-C;  —  2)  Derrecfcn,  umfte{)cn;  —  x) 

nertrocfnen :  voda  v  potoku  črka,  BlKr. 
crkavati,   am,  vb.  impf.  =  crkati,    C. 
cfkavica,  /.  ba§  Iscrenbcn,  bie  Seuc^e,  C. 
cfkelj,  kija,  m.  =  krcelj,   C 
crketati,  ctam,  ečem,  vb.  impf.  i)  ciuen  bem 

SSursedaiite   a:^nlid)en  Snut   tjcruorbringen : 

kos  crketa,  Z. ;  —  2)  gicrig  nad)  cUvaž  t)er= 

lan  gen,  Guts.,  Jam. 
crklina,/.  ha^  ^3ta5,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 
crkne,  eta,  n.  ein  umgeftanbenež  %\)\.tx,  C. 
crknetina,  /.  ha^  5la^,   Cig.,  DZ. ;  Turki  ne 

zakapajo  crknetine,  Navr.(Let.). 
crkniti,  crknem,  vb.  pf.  i)  um[tef)cn, Dcrreden ; 

—  2)  Dertrorfnen;  potok  je  crknil,  BlKr. 
cfknjenec,  nca,  m.  baž  5<^Un)ilbpret,   Cig. 
crkovati ,    ujem ,    vb.  impf.  =  crkati :    voda 

crkuje,  ako  se  je  kje  nabrala,    pa  ne  more 

odtekati,  ampak  le  počasi  gine.  Dol. 
crkovina,  /.  'tiaž  'i!lo#,  Cig.,  SIN.-C. 
crljati,  am,  vb.  impf.,  Cig.,  Jan.;  pogl.  curljati. 
cfna,  /.  =  črna,  svoje  ime  ovci,  Plu\na-Erj. 

(Torb). 
cuc,  m.  i)  ber  3aug3ulp,  C;  —  2)  "ta^  ©ieft- 

fc^affro^r,    C;   —   prim.    i.  cucati. 
cuca,  /.  mciblid^e  S(f)am. 
cucalo ,   n.  bcr  ^i^^P/  ^^-  Saug^orn ,  C;  — 

prim.    I.   cucati. 

1.  cucati,  am,  vb.   impf.  faugcn,   Cig.,  C;  — 
prim.  kor.-nem.  zuz'ln. 

2.  cucati,  am,  j'f>.  impf.  l^amcn,   C;  —  prim. 
cuca. 


cucati  —  cukrovarniCa 


-  88  - 


cukrovina- —  curek 


3.  cucati,    am,    vb.  impf.  jrf)werfaflig   gc^cn, 

Z.\    —   pri  m.  čenčati. 
cucek,  cka,  m.  =  pes,  Habd.,  Št.,  BlKr., 

ogr.- Valj.  (Rad). 
ciicelj,    clja.    »1.  bcr  Scugjlllp,    C;   —   prim. 

kor.-nem.  zuz'I. 
cucka,  /.  bcr  Urin,  C 
cuckovec,  vca,  m.  faurer  SBcin,  Dol.-IJZv. 
cuckovina,  /.  =  cuckovec,   LjZ}'. 
i.cucljati,    am,    vb.   impf.  ncililucijc   faugcn, 

M.,  Z.;  —  prim.    i.  cucati. 
2.  cucljati,  am,  i'fc. /m/'/,  l^ornen,   C.;  — prim. 

2.  cucati. 
cucman,   m.  neka  žaba:  ^=  tomažek,    C 
cucniti,  cucncm,  vb.pf.  i)  nicberf)D(fen,  niebcr= 

ftntcn  (,v  ^^8.  »or  3d)tDad)c),  Z.-,   —  2)  ein 

iPCiiig  gict?cn,  fciliittcn,  BlKr. ;  na  meri  komu 

cucniti,    Ijinjligcben,   C;    —    prim.    cuncati, 

cencniti. 
cucoramo,  adv.  c.  nesti  koga,  jemanbcn  ]^udc= 

pacf  tragcn,  Sov..  SIN.,  Dol.;  — prim.  ci- 

coramo,  štuporamo  in  '^.  cucati,  cucniti. 
cufrati,    am,  vb.  impf.  =  cefrati,   C;   volno 

C,  Diet.;   —   prim.  nem.  ,^Upfcu.  (?) 
cuhta,  /.  geflodjtencr  i^Hcif  fiir  jbic  Scinprcifc, 

bic  ^^rclsflcc^tc,    V.-Ci^.,  v^hŠt.-C;  —  prim. 

nem.  ^udjt  =  3*^^""^^   ^• 
cuk,  m.  mannlid)e§  CJIieb,  C;  —  prim.  cuca. 
Cilka,  /.  ber  Siirbi^,  Štrek. ;  —  prim.  it.  zucca. 
cukalina,  /.  ber  Urin,   C;  —  prim.   i.  cukati. 
i.cukati,    am,    vb.  impf.  ^ameil  (v  otročjem 

govoru),  SlGor.-C;  —  prim.  cuk. 
2.  cukati,  cukam,  vb.  impf.  ad  cukniti ;  JUpfen  ; 

C.  koga  za  obleko ;  c.  se  ^  trgati  se  za  kaj ; 

—   čuka  me  =  kolca  se  mi,   C,  SlGor. 
cuker,  kra,  m.  ber  3u(ier. 
cukniti,    cuknem,    vb.  pf.   §Upfcit ;    za    brado 

kf)ga  c. ;  —  prim.  nem.  ,^udfcn. 
cukrar,  rja,  m.  ber  ^it^crficbcr,   Cig. 
cukrarna,  /.  =  cukrarnica,  Lcvst.(Sauk). 
cukrarnica,  /.  bie  3"'^''^'1^'li^   ^-'n"  "'^• 
cukrarstvo,  n.  bic  ^Hdcifatricition,  Cig.(T.). 
cukrast,  adj.  ,^utfcrQrtig,  ^ndfJ^'- 
cukrati,    am,    vb.  impf.  ^iicfcrn;    kavo  c. ;  — 

caubicrcit,  0>. 
cukrc,   m.  dem.   cuker. 

cukrček,   čka,  m.  dem.  cukrc;  bn^  3l'f^'''^ff)'^'l' 
cukr^n,   adj.  ou§  :;^iidcx  bcrcitct,   :^ndtx  cnt 

I)Qltcnb,  ^ucfcr  . 
cukrenica,   /.    bic    3"^^ l"biirf)fc ,    bic    3"^^^^^- 

id)ad)tcl,  Cif^. 
cukrcnina,  /.    btc  ^"rfTl^Orc,   Cig. ;    ^ncfcv 

bnduicrt,  Levst.  (Sank). 
cukriti,   im,  vb.  impf.  =  cukrati:  po  mestih 

Ijiiiljc  beseile  cukrc,   \prep.-Jau.fSlovn.). 
ciikrnat,  adj.  ,yicfcrl)dltig,  ,yidcrig,   Cif^.,  Jan. 
cukročistcc,  tca,  m.  bcr  ^ndcrraffincur,  Jan. 
cukroIizLC,  zca,  m.  bcr  ^»rfcrlfrff'',  i>a*  S^ldfv 

\na\il,   Cif^.,  Jan. 
cukrolizka,  /.  bic  ^iidcrlcdcrin,  Cif:. 
ciikrov,    adj.    ^"dcr  :    cukrova    kislina,    bic 

^urfcrjd ure,  CV^'.  ( T.). 
cukrovar,  vara,  m.  bcr  ^^f^ffficbcr,  Jan. 
cukrov.arnica,  /.  bic  ^iirfcrficbcrci,  bic  [\\\df\- 

roffiitcric,  Jan. 


cukrovina,  /.  ber  3wdcr|'toff,   Cig.,  Jan. 

ciila,  /.  I )  iia§  SSiinbel ;  ha^  Šicifebiinbcl ;  v  culo 
povezati  svoje  reči ;  —  v  ruho  zavezane, 
nevesti  podarjene  reči:  nevesti  culo  nesti, 
BlKr.  -  SI X.;  —  2)  ber  ^ad ,  Mur.;  bcr 
^ntjad,  Cig. ;  —  prim.  madž.  cula,  58iinbel, 
iz  lat.  cullcus,  Dan. 

cular,  rja,  m.  kdor  nevesti  culo  nese,  C; — 
prim.   cula    i). 

ciilica,  /.  dem.  cula;  i)  ^iai  S3iinbeld)cii,  ifa^ 
5Hci)cbiinbeIc^cn ;  —  2)  bo§  Sadd^en,  Polti. 
(Km.);  bcr  ©clbbcutci,  Jam. 

cuma,  /.  psovka  zaspani  ženski,  St.-C. 

cumati,  am,  vb.  itnpf.  )d)(dfrig  nidcn,    Št.-C. 

cvimclj ,    mlja,    m.    ber    3*Pf^''    ^' >    —    ^^^ 

3u(p.  ^- 

ciincati,  am,  vb.  impf.  i)  latigfaiu  gc^en,   C; 

—  2)  trDpfeunieije  gicfeen,  C;  —  prim.  cu- 
mati, čenčati,  cincati. 
cuncljati,    am ,    vb.  impf.  počasi    in   drobno 

hoditi,    C. 
ciindra,  /.  1)  ber  ^^e^eil.  Z.;  —  2)  neka  vinska 

trta,   Ip.-Erj.(Torb.J;  —  3)  ein  serlumptcž 

2«cib,    Štrek.,    GBrda.,    kajk.-Valj.fRad); 

bic  Sc^lampe,  C;  —  prim.  candra,  cendra. 
cundrati,  am,  vb.  impf.  fc^cn,  rcifecn,   C 
ciindrav,  adj.  fc^ig,  jcrrillen,  C. 
cundrck,    (dreka)  drka,    m.  razcapan    človek, 

kajk.- 1  'alj.  (Rad). 
ciinec,  nca,  m.  bic  (^(ode  (,v  ^S-  font  5Serg),  C. 
ciinja,  /.  bcr  (^cticn ;  čistilna  c,  bcr  "•^jiitjlappcn, 

DZ.;  v  cunje  hoditi  =  cunje  kupovati,  Bole- 

Erj.fTorb.J;  ima  denarjev  kot  cunj  ==  er  ))at 

&di)  n)ic  gjhft,  0> 
cunjak,  »i.  bcr  .'pabcrntaftcn,  Cig. 
cunjar,  rja,  m.  bcr  iiabcrnjantnilcr,  Cig.,  Jan., 

Štrek..  Kr. 
cunjarica,  /.  bie  .'paberniamnilerin,  Cig.,  Erj. 

(Ilb.  sp.J. 
cunjarija,  /.  bcr  §abern^anbcl,  Cig. 
cunjariti,    arim,    vb.  impf.    ben  4">fl^cr»^fl»''cl 

bctrcibcn,  Cig. 
cunjarka,  /.  =  cunjarica,    Cig. 
ciinjast,  adj.  fc^ig,  ,^crri)'jcii. 
ciinjati,    cunjam,  vb.  impf.  fe^cn,  rcifeeit,  JCl' 

loppen,  (^ig. 
ciinjav,    adj.   fctug ,   ,^crri|icn ;    cunjava   juha, 

Suppc  mit  gcguivltcn  (Sicrn,  Cig. 
ciinjavcc,  vca,    m.  ,^crluniptcr  ""llJcnid),   .Uhc, 

Cig- 
cunjereznica,   /.  bic  .*oabcijdnicibniaid)inc,  Cig. 
cunjcreznik,   »1.  bilv?  .'Onboviiicjicv,    (-ig. 
ciinjica,   /.    dem.    cunja;    bil?    {Ve(jd)Cn ,    biv:? 

ydppd)en. 
cur ,    »I.  bcr  Strnl)[   ciner  JVliMlid^fi^.    ^-  •'    ''- 

curom   njemu   kri  leti  (=  curkoma  mu  kri 

teče),  Danj.(P<)Sv.  p.). 
ciira,  /.  bic  .'panubl)re  (v  otročjem    govoru), 

Kr.-]'alj.(Rad). 
ciirati,    curam,   vb.  impf.    i)  piffcn;    na  steno 

C,   Dal  m. 
ciirek,   rka,   »j.  i)  bcr  Strnili   cincr  Jvliiifig 

fcit;    studenčni    c. ,    bcr   Ciicnftrnl)! ,    Cig-: 

sdl/c   s   curkom,   po   curkih   teko   iz  oči.   bic 

Il)riincn  ftrijnicn  awi'  bcn  'Jlugcn,  .U. ;  zdravje 


curei^je  —  cvfba 


89  — 


cvecic  —  cvet 


gre  po  curku  navzdol,  po  niti  pa  gori,  Slom.; 
ali:  zdravje  s  curkom  prcjdc,  po  niti  raste, 
M. ;  —  C.  živega  srebra ,  cillC  Cuccf  jtlbcr- 
liiiilf,  0>.;  —  2)  bcr  ©i^^apfeii,  BlKr. 

curenje,  >t.  baž  Siinncn. 

cureti,  im,  vb.  impf.  \d)\vad)  riimcn;  Kri  mu 

curi   iz  nosa;  v  globočini  zemlje  so  žile,  po 

katerih    voda  v  studenec  curi,    o^r.  -  ^'alj. 

(Rad); —  iz  soda  curi,  tudi:  sod  curi,  bav 

J5ajši  rinnt,  Št.,  BlKr. 

curiti,    im,    vb.  impf.  =  cureti,   Guts..  Jam. 

curkoma,  adv.  tm  Stvaf)I,  flromlDcife;  kri  c. 
teče ;  solze  curkoma  teko. 

curlja,  /.  ba^  lltdbdicn,  Štrek.:  —  prim.  hs. 
cura,  ba'3  llcdbdicn. 

curljati,  am,  vb.  impf.  idilimcf)  rtltucn;  fin- 
ter  11,  Cig.(T.). 

cilrniti,  curnem,  vb.  pf.  iii  eiucm  3tmf)I  ent-^ 
flicBcn,  Iiertoiicf)ieBen :  malo  je  curnilo  iz  po- 
sode, C. 

cusra,  /.  ein  5crlumptC'5  ^raucnjimmcr,  C. 

ciisrav,  adj.  scvrificn,  jcrlumpt,  SlGor. ;  cu- 
srav  je ,  kakor  bi  se  bil  z  vetrom  tepel, 
Glas. 

cusra^'Ec,  vca,  m.  jerliunpter  ^IJcnjcfi,  Valj. 
(Rad). 

cusrati,  am,  vb.  impf.  saujcu,  jeifcfecn,   C; 

—  prim.  nem.  jaufen. 
cuz,  m.  =  cuza  i),  Šol. 

cuza,  /.  i)  bic  ^i^c,  t>ie  Sliutterbruft,  C  Kr.- 

Valj.fRad);  — '2)  bo§    Stutcnfilflcn,   Mur.. 

Št. -Valj.  (Rad). 
ciizalica, /.  bic  Scf)aufcl,   Cig.;  —  prim.  2.  cu- 

zati. 
i.cuzalo,  n,  \)\t  Sinbcrbuttc,  Cig. 
2.  cuzalo,  n.  langiamei"  5trbcitcr,  Lašče-Lcvst. 

(Rok.). 
i.cuzanje,  n.  "isd^  Saugcit. 
2.  cuzanje,  n.  'naž  Scf)autcln,  Cig. 
i.ciizati,    am,  vb.  impf.  aiiž  ber  5Jhittcrbvuft 

trinfen,  faugen;  hruško   c,   au^  bcr  '"i^iriic 

ben  Saft  jaugen,  Z. 
2.  cuzati,    am,    vb.  impf.  jcliaufcln,    Cig..  M.; 

—  2)  ani-  unb  nicbcrmart^  fid)  bereegenb, 
nidcnb  ctn!^ergel)cn,  Laščc-Lcvst.  (Ruk.j ;  — 
3)  langfam  arbciten,  Lašče -Levst.f Rok. j. 

cuzek,  zka,  m.   1)  bie  S^liC,   bic  ^Jcuttcrbnift; 

—  2)  ba§  StengftfiiUcn,  M.,  Št. 

cuzeti,  im,  vb.  impf.  ftcfcnt,   Cig.,  C;  — prim. 

cizeti. 
cuzik,  m.  =  cuzek  i).   Valj.(Rad). 
cuzika,  /.  Mž  StutenfuUcn,  M.,  Valj.(Rad). 
cuzkati,  am,  vb.  impf.  dem.  i.  cuzati,  iaugcjl,  Z. 
cuzlja,  /.  bie  Sncipe  (zaničlj.),  Cig. 
cuzljati,  am,  vb.  impf.  ffeintDciie  foitgcu,  C. 
ciizra,  /.  :=  cusra,   C,  Sl\. 
cuzrati,  am,  vb.  impf.  =  cusrati,   C, 
cvamplja,  /.  grda,  široka  noga,  5/A'r. ;  — prim. 

it.  zampa,  ''^fotc. 
cvara,  /.  "baS,  f^cttougc,  Mik. 
cvariti,   cvarim,  vb.  impf.  fc^morcil,   C 
cvažiti,  cvažim,  vb.  impf.  langjani,  jdi(crf)t  Tod)cn 

0.  bratcn,  M.,  Z.;  —   prim.  cmažiti. 
cvfba,  /.  ^=:=  cibeba. 


cvečič,  iča,  m.  i)  dem.  cvek;  —  2)  pl.  c\e- 
čiči,  (^ciuiir.^nclfctl,  \'rtov.(Km.  k.j,  Goriška 
ok.-  Erj.Cforb.J. 

cvečnjak,   m.  sveder  za  cveke,   C. 

cvek,  čveka,  »1.  i)  bcr  Sduiftiruagcl,  bcr  ^i^crf; 
iibljpt.  cin  flciucr  '•Jiagd  aui-  l'ictall  obcr  .s^olj ; 

—  2)  cin  ftorfcr  :iWann,  Cig.;  —  iz  nem. 
cvekar,  rja,  m.  =  žrcbljar,  Miir.,  Cig.,  Štrek., 

Dol. 
cvekec,  kca.  m.  dem.  cvek.  Valj.(Radj;  prav. 

cvečec. 
cvekla,   ^=  cvikla,  pesa,  Mik. 
cveliti,  cvelim,  vb.  impf.  tuciiicn  niac^en,  qualcn, 

bctriibcn,   Xotr.-Levst.(Rok.J;  ne  cveli   me, 

qualc  micf}    nid}t,    Z.;   mar  bi  raje  bil  ostal 

doma  za  pečjo,  da  bi  ne  cvelil  svoje  stare 

matere,  Levst.  (Zb.  sp.J. 
cvfnga,  /.  =  podvalek,  biVo  ^goljftiuf,  boš  bci 

gafierujum  Untcrlcgen  bicnt,  C,  Št.;  menda 

iz  nem.  ;^tliingc. 
cvenk,  cvenka,  m.  i)  bcr  '"llictallflang  (bcf.  be§ 

®clbc3i),  'cig.;  -  2)  flitigcnbc  mh\?^c,  C; 

®clb,    Valj.  (Rad);  zadnji  cvenk  bo  po  grlu 

splaval.  Vrt.;  —  3)  ein  Spiet  mit  tlingenbcn 

lltiinjcn,  Šol. 
cvf  nkanje,  n.  bo§  ^Iimpern(s.  ^-8- mit  ^Dtiinjen). 
cvfnkati,  am,  vb.  impf.  i)  flingen  (roie  llJctoII), 

M.;  denar  cvenka,   Cig.,  Jan.;  —  mit  \{\\\^ 

gcnbcn  ^Jfinijcn  flimpcrn,    Cig.,   C;  —  2) 

mit  liJiin.^cn  nm  (Mclb  jpiclcn,  inbem  man  fic 

an  bie  3Sanb  roivft,  šol.,  Z. ,  —  prim.  cvin- 

kati. 
cvenketati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  =  cvenkati, 

Z. 
cvenkniti,  cvenknem,  vb.  pf.  cincn  ^Ifctalltlang 

iion  fid)  gcbcn  0.  cincn  jold)cn  t)crnorbringcn,  Z. 
cvesti,    cvetem    in  cvesti,    cvetem,  vb.  impf. 

bliiben;    Ptičice  pojo.  Rožice  cveto,  Spes.; 

—  Stoji  Moravski  trg  Lesce,  \'eč  lepih 
deklic  v  njem  cvete,  Preš.;  kupčija  cvete, 
Cig.:  cvetočih  lic,  »on  bliil)cnbcm  "JlniMeben ; 

—  obraz  mu  cvete,  er  ^at  ein  Slupfergefic^t, 
Cig.;  —  nohet  mi  cvete  =  bele  pege  do- 
biva, St. 

cvet,  cveta,  cvetu,  m.  i)  bic  Silite  (al^  ^U> 
ftanb) ;  drevo  v  cvetu ;  rožni  cvet,  bcr  9J{onat 
Jjuni:  (postalo  menda  iz:  režni  c,  Mur.; 
rženi  c.  Vod. [Pes.]);  tudi:  bobov  cvet,  ro- 
kopis ix  iS.  stoletja,  Let,  iSjq.  /a.;— lični 
C,  bic  blii^cnbc  ©cfiditefarbc,  Ravn.,  M.;  — 
ženski  c,  bic  SBcibcr^^cit  OJJfniftrnation),  Cig., 
Hal.-C:  —  hcli  c,  bcr  incilV  ^\n\^,  C.;  — 
sukna  nagiblje  na  cvet  =  se  že  trga,  LjZv.; 

—  2)  bic  'Silite  (alž  ^4>fIa",iC"t:^cil) ;  popolni, 
nepopolni  cveti,  BoUtcmnicnc,  untioUfomnicnc 
Sliiten,  rtiš.{R.):  —  3)  vodni  c,  bie  ein= 
tagžfliege  (ephemera  vulgata),  Erj.(Ž.);  — 
4)  železni  c,  bie  ©ifcnbliitc,  Z.,  Erj.(Min.) ; 
žvepleni  c,  ber  3d)iiicfclcinid}lag  fiir  (^ajjer, 
C;  —  črni  c,  bcr  tticnrnJ3,  Cig.;  —  ena 
vinu,  ber  ft\-i^m,  Sotr.;  —  5)  bcr  5(uobunb, 
bie  eiite,  'acn^  33cftc,  gcinfte  fcincr  'Jlrt:  c. 
voja.štva,  vojske,  bic  ^liitc  bcs  :pceie'3,  bie 
.^Icrntrnppen,  Cig. ;  cvet  =  bela,  čista  moka, 
bas  'Jlnejugmct)!,   Cig.,  Sotr.;  vinski  c,  bcr 


cvetan  —  cvetličnik 


90 


cvctličnjak  —  cvilimož 


SBeingcift,  Cig.fT.j,  uk.;  beli  C,  njo#  bci  bcr 
srociten  Tcftiflation  i>e-:-  ^raiittpctn^  sucrft 
uberflct)t,  bcr  ^-^orlauf,  (tincicflcn,  \važ  tiliiulid) 
ift,  zeleni   cvet),    l'.-C7^'. 

cvetan,  tna,  adj.  =  cveten :  cvetna  nedelja,  Cv. 

cvetana,/.  bic  ^lorn,  Jau.,  Cig.(T.),  J«.;— hs. 

cvetast,  adj.  blumidit,  nct*'"'"*,  f-'^^••  •■^^"• 

cvetati,  am,  vb.  impf.  blut)en,  -^ii  bliii}en  pflegcn, 
Mur.,   Cig. 

cvetek,  tka,  m.   i)  dem.  cvet;  baž  ^(utd[)cn  ; 

—  2)  =  cvetka  3),  C;  —  3)  bie  ^kv^cl, 
h.  t.-Cig.fT.);  —  cvetek,  tka,   Cv. 

cvetel,  tla,  adj.  blii^enb,  -Vm/-.,  C;  cvetlo  lice, 
Cig.,  Ravn. 

cveten,  tna,  adj.  33luteil=,  93(11111011=:  cvetni 
prah,  bcr  'Jbliitcnftaub ;  cvetna  nedelja,  bcr 
^almioniitag :  cvetni  teden,  bic'!l?n(mii)ocf)c,.??f-; 

—  2)  blumig;  cvetno  polje;  — 3)  fcill :  cvetna 
moka,  "i^ai  ^2Ul#,^ligmcf)I ,  Cig.,  Jan.,  Vod. 
(J^b.  sp.J;  cvetna  kotlov  i  na,  bo^  ^'^i^fuPKl^j 

y.-cig. 

cvetena,  /.  ita^  33Iumcnrcirf) :   Oj,  da  te  cve- 

tene !   I.epotiš  mi  dom.    Vod. (Pes.). 
cvetenje,  n.  ba§  95Iu^en. 
cveteti,  im,  vb.  impf.  =  cvesti. 
cvctevati,    am,    vb.   impf.    ju  biii{)Cn    pflcgcii, 

bliU)cn,  Mik.,  nk. 
cvetica,  /.  bic  931111110;    ledene    cvetice,    Giž= 

blumen,  Erj.fMin.). 
cvetic,  iča,  m.  bic  93(llinc,  ogr.-C. 
cvetičast,  adj.  geblumt;  cvetičasta  tkanina,  Let. 
cvetičen.  čna.  adj.  =  cvetličen,  Jan. 
cvetičje,  II.  bae  ^^lumcnmcrf,  Let. 
cvetičnik,   m.  bcr  SOJoitat  Ma'\,  C. 
cvetilo,  n.  =  cvetlica,   ('. 
cvctina,  /.  bcr  i8ut5cn,   bn^  Ucbcrblcibfcl  noii 

bcr  93(1110  am  Cbft,  ogr.-C. 
cvetišče,  n.   1)  bcr  ?friicbtbobcti  bet  bcr  ^(iifc, 

(■■;  —   2)  boiJ  'i^luniciiboct,  Jan.,  Šol. 
cvetit,  adj.  mit  93(iiiiu'ii  gcjdjiniictt,  Cig.(T.) 
cvetje,    H.    ;)  coll.  btc    9.Mutcn ;    v  cvetji    biti, 

in  bcr  93liitc  ftc()cii,  fknicrcii,  Cig.,  .lan.,  nk.; 

—  'tia^^'  95luiiicim)crf,  Cig.;  —  živo  cvetje, 
93Iumciitl)icrc,  .SUnatlciitljicre  (zool.),  Cig.fT.); 

—  2)  bic  93lutC5cit;  o  cvetju. 

cvetjiče,  n.  dem.  cvetje;  bic  93liitrf)cu,  bic 
9^(iimd)Cti,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Danj.,  ogr.- 
\'alj.n<ad);   —   c.  sv.  PVančiška,   Cv. 

cvetka,  /.  i)  baei  931iiiiidicu,  bic  931iimc;  — 
2)  pl.  cvetke,    J^(Oi?fc(it  in  bcr   ))Jcbc,    Cig.; 

—  3)  =  cvetnica,  smokva  pnega  roda. 
Diet.,  Oscp  v  /stri-Hij.fToib.). 

cvetlica,  /.  bic  9^(nmc;    poljska    cvetlica,    bic 

ACibbdimc. 
cvetličar,  tja,  »1,  bcr  ''S(umcti,^iid)tcr,  bcr  ^(u 

iitnigiirtMcr,  Cig..  C.;  —  bcr  9Miimift,  Cig. 
cvetličarstv9,    n.    bic    93liimciirtiirtiicrci ,    bcr 

^■l^litntciibnii,  (jg. 
cvetličen,  Ona,  adj.  IšPdimcn- ;    cvetlični  duh, 

bcr  93liimciibuft. 
cvetličica,  /.  dem.  cvetlica. 
cvttličje,   n.  bo^   Wcbliini;   bn-j   9Miimoiircid), 

Cig.^ 
cvetličnat,   adj.   bllimciinid),    ('iu'. 
cvetličnik,   m.  bcr  'iMlIllUlignrtCU,    \()V. 


cvctličnjak,  m.  bcr  58Iumengarten,  Jan.;  ba§ 

Oi(a§t)au#,  .\ov.,  nk. 
cvetnat,    adj.    b(iitciircid),    blumenreic^,    Cig., 

Jan.;  ob  cvetnatih  vrteh.  LjZv.\  —  gcblumt, 

Jan. 
cvetnica,  /.   i)  bcr  ^(umcnfelc^,  ogr.-C;  — 

2)  ber  ^a(m)onntag:  na  cvetnico,  Krelj;  — 

.;)  smokva  prvega  roda,  bie  ^riit)fcigc,  GBrda- 

Erj.fTorb.J. 
cvetničen,    čna,    adj.  cvetnTčna    nedelja,    bcr 

"i3a(m)oniitag,  Kast.,  Jsvkr. 
cvetnik,    m.    i)    ber   93(umen)trauf5,   C,    bcr 

'!ija(mbujcf),  Gnts.;  —  2)  ber  'iBliimcugartcn, 

LjZv. ;  —  3)  bic  '!?(ntf)o(ogie,  Cig.  (T.),  nk. ; 

—  4)  bcr  ^oiincmonat,  Jan. 
cvetnjak,  »i.  i)  bcr  93lumcngartcn,  Cig.,  Jan.; 

—  bao  931iimeu(inu'3,  LjZv.;  —  2)  pl.  cvet- 
njaki  =  živo  cvetje,  Jt)ierfora(len  (anthozoa), 

cig.rr.j. 

cvetpčnica,  /.  bliit)ciibcr  ^an\,  Fr.-C. 
cvetoljub,  ljuba,  »i.  bcr  93(umenlieb^aber,  Cig., 

Jan.;  bcr  ^Sdtmift,   Cig. 
cvetovec,  vca,  m.  bcr  ^^Ja(mbuj(f),  Guts.,  Jam., 

Mur.,  C. 
cvetovje,    n.  haž  93(umcntt)Crf,    Cig.,  Jan.;  v 

les  je  bilo  čcšuljevje  in  cvetovje  izrezljano, 

Ravn. 
cvetovnjak,  m.  pl.  cvetovnjaki  =  živo  cvetje, 

L:rj.rz.j,  Cig.rr.j. 

cvetstvo,  n.  bcr  93liitcnl"tanb,  bic  ^inflorežcctij, 

Cig.fT.j. 
cviba,  /.    C;  pogl.  sviba. 
cvič,  m.  i)  baei  ©ctvinfcl,  ha^  ®cquicfe,  Diet., 

Jam.,  Mur.,  Jan.;    \iaž    (Me.^Uiitfdlcr,    Mur.; 

—  2)  faurcr  'i8?ciu,  C,  Valj.(Rad);  —  i)  bcr 
8aucrborit  (berberis  vulgaris),  SlGor.-Krj. 
(Torb.). 

cvičanje,   n.  h<x^  Cuicten,   bo#  3Sin)cln,    t^a?) 

;-5n)it)d)crn,  Z. 
cvičar,    rja,    m.    i)  =  brinjevka,     ('..;    —   2) 

=  cviček,   C. 
cvičati,  im,  vb.  impf.  iiuicfcn,   linnielli,  Diet., 

Guts.,  Jam.,  Jan.;  ,yuitid)Cril :  lastovka  cviči, 

C;  jaz  sem  cvičal,  kakor  žrjav  in  lastovica, 

Dalm. 
cviček,  čka,  m.  )niucr  'Scin. 
cvTčkast,    adj.    cvičkasto    vino,    faiircr    3[?cill, 

LjZv. 
cvičkati,  am,  vb.  impf.  jtuitjd)Crn :  vrabci  cvič- 
ka jo,  Sl.\. 
cvik,  m.  bic  ^Baftpfcifc,    Cig.,  Valj. (Rad);  — 

prim.  cvičati. 
cvika,  /.  ba<S  Wcli)iiiKl,  C.:  biv?  Wc)d)rci,  ngr.- 

Valj.(Rad). 
cvikati,  am,   vb.  impf.   --^  cvičati,    C. 
cviketati,  etam,  ččem,  vb.  impf.  qiiicfcn,  ,Vui' 

t|d)Crn:   žolna  cvikeče.   ogr.-C. 
cvit,  la,  m.  biv?  WciiMiiicI,  bii*  Wciiiiiofc,  .Jan., 

biiiS  (Mnuimiticr,  C. :        bic  9lH'licHagc,  C. 
cvilcž,   m.   i)  bcr  9l«iiijclcr,  Cig.;  —  2)  bcr 

?)io(Iid)lliail,Vlffc  (cebiis  apella),  F.rj.(Ž.). 

cvilikati,  kam,  čem,  vb.  impf.  qilicffcn:  ko- 
marjev  roj  cvilika,  Zora. 

cvilimož,  w.  igrača:  mož  iz  kavčuka,  ki  cviii, 
1  /7. 


cviliti  —  čača 


—  91  — 


cvrgetati  —  čačkati . 


cviliti,  im,  ]'b.  impf.  qiiicfcu ,  luiiifcln :  pes, 
prasc  cvili ;  veter  c\ili ,  ^cr  'ilBinb  pfcift, 
Cif;.;  jammcrit,  Cif;. 

cvilja,  /.  bie  SSiiildcviu,  Ci}^. 

cviljač,  m.  bcr  2SinicIcr,  C. 

cviljenje,  n.  M-i  Cuicfcii,  tci^i  'J5?inic(n;  bao 
^ammcru. 

cviljkati,  am,  yb.  hnpf.  qiuctfcn,  njinfclu,  C, 
Zora. 

cvirača,  /.  bie  )Ko[tpfannc,  C. 

cvirati,  Tram,  vb.  impf.  prdgeln,  roften,  Jani. 

cviriti,  im,  vb.  impf.  ==-  cvirati,  Mik.fEt.J. 

cvirek,  rka,  m.  =  ocvirek,  C;  —  hrastov 
C,  bie  iiiiopper,  C 

cvircn,   rna,  m.  bel"  ^'''i'-"  '>  —  '^  nem, 

cvirnat,  adj.  au§  ^^^i^'"-  jU^ii^lttli. 

cvitati,  am,  vb.  impf.  =  cvetati,    Ci^. 

cvok,  cvoka,  m.  bie  ^'otI)iiippc,    C. 

čvekati,  am,  vb.  impf.  |ct)mat)Cn,  C ;  patjdjeil, 
im  ilotl)  Ijeriimftcigcn ,  fatlcn  (oon  eitiem 
roelc^en  ©cflcnftaitbe),  C;  tudi:  trans,  faUcn 
lalfcil,   C;   —   prim.  cmokati. 

cvokitati,  itam,  ičem,  vb.  impf.  patfdjcln,  C. ; 
—   prim.  cvokati. 

cvokniti,  cvoknem,  i-t. /m/"/,  patfdienb  fallcit,  C. 

cvokotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  =  cmoko- 
tati,  mlaskati,    C. 

cvolina,  /.  bcr  'J5afierfcf)ierling  (cicuta  virosa), 
Mcdv.fRok.J;   —  prim.  cmolje. 

cvfča,  /.  i)  „ocvrt  drob  rekše  jetra,  pluča 
in  srce  kake  mlade  živali  ali  kuretine".  Go- 
riška ok. ,  Ip. ,  Kras  -  Erj.  (Torb.) ;  —  2) 
ocvrta  jajca ,  Meg. ,  Jam. ,  Celovška  ok., 
Savinska  dol. 

cvrcanje,    n.  ba§   Ktofc^cn ;   ba^  S''^^'^"'   ^^^ 

cvrčati,  im ,  vb.  impf.  i)  frofcljeti,  freif({)en, 
pfoffcln ;  razbeljena  mast  cvrči ;  —  2) 
JtDitj^ern,  Sivpeii;  murin,  kobilica  cvrči. 

cvfček,  čka,  m.  1)  =  cvrča  2),  Cig.;  —  2) 
bie  ®riae  (grvllus),  Cig.,  Erj.  (Z.). 

cvfčka,  /.  =  cvrča  2),    SlGor. 

cvrenje,  n.  hai  ^riigeln. 

cvreti ,  cvrem ,  vb.  impf.  i )  im  f^ett  bacfcu 
obcr  braten,  prageln,  voftcn ;  jerlaffen :  maslo 
cvreti,  Mur.,  Cig.;  —  c.  se ,  trofd)en:  si- 
rova drva  se  na  ognju  c(v)ro,  Gor.;  —  •:;) 
tierDorficfent :  smola  iz  drevesa  cvre  (^cvere"), 
SKior.;  —  ■:;)  to  sta  jo  cvrla,  bic  fitlb  gc= 
laufen!  C,  UčT. 


cvrgetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  5tuit)d)eni,  C. 
cvfk,  m.  i)  bnž  ©ejirpc,  C;  —   2)  bie  Ct)r= 

feige,   C,    .'^trek.;   —   3)  =  cvrtje,    C;    pl. 

cvrki,  podolgasti  kosci  kruha  v  rumenjako- 

\ino  namočeni  in  na  maslu  ocvrti,  Ljub. 
cvfka,  /.  bie  Cliifeige,  C,  Xotr. 
cvfkalo,  H.  bie  ftnnrre,  Jan. 
i.cvfkati,    cvfkam,    vb.  impf.  praffedi,   Cig.; 

fc^toirren,  fnarren,  Jan.;  —  jmit)d)cnt,    C; 

—  prim.  cvrčati. 

2.  cvfkati,  cvfkam,  vb.  impf.  lofteil,  fciigett, 
Z.;  —  ruiljeln:  starost  me  grbi  in  cvrka, 
C.;  fvaujeln,  Cig.;  c.  se,  einfdjrumpfen,  C; 

—  prim.  cvreti. 

cvrketati,  etam,  ečem,  vb.  impf  jtnitidjern,  C. 

1.  cvfkniti,  cvfknem,  vb.pf.  i)  eilieu  ^^itfc^cr^ 
laut  UPU  i"id)  gcbeu,  C;  -  auffrei)d)eu :  sveča 
cvrkne,  Be.s. ;  —  2)  mit  einer  ^Tfut^e  eineit 
leic^tcn  Si^lag  Dcrje^cn,  Cig.,  Štrek.:  za  uho 
koga  C,  jcmanbem  eine  Cf)rfeige  geben,  C, 
Z.,  \otr. ;   C.  koga  po  zobeh,  Diet. 

2.  cvfkniti,  cvfknem,  vb.  pf  ^n\ammcn\d)nmu 
pfeii:  listje  cvrkne,   C. 

cvrketati,    otam,  očem,   vb.  impf.  jtnitldjevn : 

vrabci  so  cvrkotali,   SIX. 
cvrkutati,   litam,   vb.  impf.  jluitfc^em,   C;   — 

flirren,  fnarren,  Jan. 
cvrleti,  im,  vb.  impf.  =  cviliti,  BlKr. 
cvrlikati,  am,  vb.  impf.  jlriitjdjern,  Bes. 
cvrlfna,  /.   3iiffl'"incnge)d)rumpfte§,  Er.  -  C. ; 

—  .^noppcrn,  Ptuj-Č. 

cvfliti,  im,  vb.  impf.  i)  !reiid)cn  (»on  fod)enbem 
^ett),  v^ltŠt.  -  C. ;  nam.  cvrleti ;  —  2)  311= 
fammen,?iiel)en :  vročina  listje  cvrli,  C;  c.  se, 
jufammeiijdirumpfen:  list  se  cvrli,  C. 

cvrljavka,  /.  bie  9?at)C^C,  Solkan-Erj.  (Torb.). 

cvrtina,  /,  :=  cvrtje  2),  ogr.-C. 

cvrtje,  n.  i)  =  cvrenje,  Cig.;  —  2)  bcr  Sier- 
furf)en  (ocvrta  jajca);    ber  sSd^marn,  SlGor. 

cvrtnjak.  m.  ber  ^^fanncn!iid)cn,   Cig.,  Bes. 

cvf zati,  am,  vb.  impf.  fnarren :  škornje  cvr- 
zajo,  BlKr.;  tudi  trans.:  ovce,  svinje  travo 
cvrzajo ,  (==  z  nekakim  šumotom  trgaje 
jedo),  BlKr.;   —   prim.  tvrzati. 

cvrzukati,  am,  vb.  impf.  fnarren  (in  ^olc^t 
ber  3ieibung  jroeter  .^oljftiirfe),  Mik. ;  z  vrati 
C.  (ako  niso  tečaji   namazani),  BlKr. 

cvfž,   m.  pogl.  svrž. 


ča,    interj.  tako  se  reče  volu,    kadar  ima  od 

sebe  (na  desno)  iti,  BlKr.,  Št. 
čabraka,   /.   bie   Sc^abrade,    bie  ^ferbebecfe, 

Cig.,  Jan. 
čabrati,  am,  vb.  impf.  =  2.  brazdati  (n.  pr.  po 

vodi),   C,  Z.,  BlKr. 
čabriin,  m.  kdor  rad  brazda  (čabra)  po  vodi,  C. 
I.  čača,  C,   m.  hrp.  =  ata,  atej,  BlKr.,  kajk.- 

Valj.(Radj;   —   prim.  hrv.  čača. 


2.  čača,  /.   bo#    Spieljeng,    ber   itinbertanb, 

Giits.,  Miir.,   Cig.,  ogr.-C;   —  prim.   češ. 

čača,  rus.  caca   (cjacja),    v   istem    pomenu; 

prim.  tudi :  čeča. 
i.čačka,   m.  dem.    i.čača;  kajk.-\'alj.('Rad). 
2.  čaoka,  /.  ber  .ftled'o,  Cig.;  bie  ftiifielei,  Cig.; 

—    prim.  čečka. 
čačkar,  rja,  m.  =  čečkar,   Cig. 
čačkati,  am,  vb.  impf.  =  čečkati,  črčkati,  M. 


čačljati  —  čajka 


92  — 


čajka  —  čalar 


čačljati,  am,   vb.  impf.  tnubclll,   (iuts.,  Mur.; 

—  prim.   2.  čaia. 

čad,  »I.  bcr  Oioiid),  bcr  Tunft;  v  kuhinji  je 
i!ad,  kaJar  kuhajo;  v  hiši  je  čad  oJ  peči, 
Poli.\  čad  od  vročine,  O'^. ,  Dol.;  bcr 
2d)H)obcn  in^i^ovniDcifeit,  Cig.fT.);  bcr  .^")of)en-- 
raud),    Ci^.fT.J;  po  hribih  č.  stoji.  Dol. 

čada,  /.  i)  )d)Uinr,^lid)e  obev  )d)Uiar,^c  ttiil);  — 
2)  idnpnr,v'r  (Š-Iccf  tm  Wc)id}tc,  3/.,  .Vo^-. 

čadajvc.  jca,  m.  neka  \inska  trta,  Rihenbcrk- 
Erj.  (Torb.). 

čadana ,  /.  koza  zagorele  dlake ,  Podmclci- 
Erj.fTorb.). 

čadast,  adj.  »om  'Kaiidic  angclaiifen,  nifjfarbcn, 
Diet.,   Cif;.,  Jan,,    Trst. 

čadav,  adj.  vujšfarbcn,  Jan.;  č.  lešnik  =  za- 
gorel 1.,  »on  bcr  ©onnc  »erbrnnnt,  \otr.- 
Erj.fTorb.J. 

čade,  cta,  m.  5Jome  eincž  rujšfarbiflcu  Cc^fcn, 
Z..  Xotr.,  Ist. 

čadck,  dka,  m.  =  čade.  Dol.,  Valj. (Rad). 

čadcn,  dna,  adj.  i)  blinftig,  Mur.,  Ci^r,  — 
z)  =  čadav:  č.  lešnik.  Tolm.  -  Strek. 
(LjZv.). 

čadeti,  im,  vb.  impf.  xa\\&f\axb\c\,  fc^tuar^Iid^ 
lucrbcn,  Jan.,   Goriš. 

čadež,  m.  i)  bcr  Tunft,  .^t.-Mik.;  —  2)  5?amc 
cinc?  nififarbiflcu  Cdifcii,  Jan.,  Šol. 

čadin,  m.  ciu  riifjfaibciicr,  jdiiiiarjcr  Cd)§. 

čaditi,  im,  vb.  impf.  "I^unft  cr,^eitncn,  Ci^.; 
č.  se,  bompfcn:  po  hribih  se  čadi,  lii  [tel)! 
bcr  .'pol)cnrai:d},  <"%.,  L'čT. 

čadka,  /.  =  čada    i),    Vrt. 

čadnat.  /.  buiiftig,    C. 

čadobljuvcn,  vna,  adj.  č.  ognjenik,  cill  2uft= 
inilcait,  Jcs. 

čadobljuvnik,  m.  bcr  l'ufttmlcan,   Cif;.(T.). 

čadora,  /.  tiir.^c  2abaf«pfcifc,  Kr.-Valj.(Rad). 

1.  čaj,   m.   i)  bcr  Titiift,   bcr  ,V)ol)cnraudi,  Z.; 

—  bcr  .Viof  um  bcn  ^JJfoiib,  llal.-C,  BlKr.; 

—  2)    cttt  9lb)ccfe  (ulje ,    tvor) ,    I/rušica  v 
htri-Erj.(Torb). 

2.  čaj,  m.  bcr  H)CC:  posušeno  listje  čajevca: 
zeleni,  rjavi  čaj,  TušfR.J;  iz  njega  naprav- 
ljena pijača;  —  tudi  drugi  poparki  suhega 
listja  in  cvetja  kot  zdravila,  n.  pr.  plučni 
čaj,  bcr  Wrampcrltf)cc,  'Tuš.  (R.) ;  —  rus. 

čajati,    eni,    vb.  impf.  =  čakati:    imper.   čaj 

=   čakaj,  .SY.-fA 
čajav,  adj.   =  čadav,  gcbrnilllt  (n.  pr.  o  do- 
zorelem grozdju),  Ilal.-C. 
čajba, /.  bcr  ttofifl,  A'oi'.-C;  —  prim.  hs,  gajba, 

it.  gabbia,   lat.   cavea. 
čaj  biča,  /.  dem.  čajba,  Jan. 
čajca,  /.   neka  povodna  ptica,    Pjk.((lrt.  Si). 
čajen,  jna,  adj.  H)ec= :  čajna  žlica,  bct  3;^CC=^ 

liifid,   CifT. 
čajcpivcc,  vca,  »1.  bcr  l[)ccfriiifcr,  O^'. 
čajcvcc,  vca,  bcr  KjccffMllld)  (thea  chinensis), 

Tnš.fR.). 
čajcvina,  /.  bn*  Xl)ciii,  Cifi.CT.). 
čajiti,  im,  vb.  impf.  č.  orehe:   „iz  oblatovine 

luščiti",   č.  se:    orehi  se  še  ne  čajijo,    liolc, 

Dhipia  -  Erj.  (Tort.). 
I.  čajka, /.  bic  WoUC  (larus),   Cig.;         rus. 


2.  čajka,  /.  ctne  fleine  ®oIeere,  bic  Ifc^oifa, 
Cig. ;  prim.  tur.  kajvk,  it.  caicco,  Sd)nluppe,  C 

čajmati  se ,  am  se ,  vb.  impf.  allnidlig  5um 
■iBcnjuiiJtjciit  nclaiigcn,  ,^u  ficf)  tommcii  (5.  'i&. 
ani  bcm  Sd)lafc,  an<-  bcr  £'l)nmad)tj,  Cig., 
Jan.,  C;  —  flcjdjcit  locrbcn,  Celjska  ok.; 
ftd)  crimicrii,  (celjska  ok.;  —  č.  se  po  sv. 
veri,  ftd)  rtcf)tcil,  C;  —  nastalo  menda  iz; 
izčajmati  se;  prim.  to  in  čama. 

čajmiti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  čajmati  se,  C. 

čajnica,  /.  bic  Xl)ccbiid)je,  Cig. 

čajnik,  m.  bic  Jt)cctanuc,  bcr  J^eeteffel,  Cig. 

čak,  m.  boš  SSarten ,  Cig.,  M.;  bic  iioucr: 
na  čak  iti,  na  čaku  hiti,    C. 

čaka,  /.  vojaško  pokrivalo,  bcr  Jjdjafo. 

čakalica ,  /  na  čakalici  biti ,  auf  bcr  Soucr 
fciit:  pajek  je  na  čakalici,  Levst.fRee.). 

čakalfšče,  n.  bcr  SBartcort,  Cig.,  Jan.;  bcr 
^agerftaiib,  Z.,  Jurč.;  bcr  .šSintcrbalt,  M. 

čakalnica,  /.  ba^^'  ^artc,^immcv,  bcr  "Bartcjaat 
(j. '^.  nit  bcu^-baljnljijfcn),  Cig. (J.),  Sov.,  nk. 

i.čakan,  ana,   m.  bcr  ^i^ficrer,  Jam..  Mur. 

2.  čakan,  ana,  m.  bcr  |)OUcr  be^  3d)tiictnc^, 
Kr.-Levst.(Rok) ;  —  palica  z  železnim  kla- 
divcem, Valv.  VI.  3ii.;  —  ber  .'gammer, 
ogr.-C;  —  prim.  čekan. 

čakanje,  n.  bn5  SSartcn ;  —  bcr  ^Xn[tonb  (bei 
3aciernV  Cig. 

čakarina, /.  bož  3Saitegelb,  Lcvst.CSauk);  — 
s  čakarino  na  dopustu,  mit  21'artcgcbiir  bc' 
urlaubt,  DZ. 

čakati,  am,  vb.  impf.  martcii:  kdor  čaka,  ta 
dočaka,  Wcbu[b  briiigt  ^'Kojcn,  Cig.;  le  čakaj! 
lunrtcmir!  (groze);  čakam,  da  mi  kdo  od- 
pre; —  č.  koga,  česa,  auf  jcmnnbcu,  i\\va-i 
ivartcu,  jcmanbcn,  ctmos  crmartcn;  sestre 
čakam,  Met.-Mik.;  č.  smrti,  Krelj;  Toman 
komaj  čaka  tega,  .\pes.-K.;  prave  prilike 
č.,  Cig.;  Al'  čakaš,  da  pade  zvezda  z  nebes, 
-Vr,  da  bi  k  nji  zletel,  čakaš  peres?  Prcš.; 
tudi  z  ak. :  č.  koga;  sestro  čakam,  da  poj- 
deva  vkup;  č.  na  koga,  kaj;  poroka  nanj'ga 
čaka,  Preš. ;  gospod  je  samo  pri  teh ,  ka- 
teri —  potrpežljivo  na  njega  čakajo.  Skrinj.; 
—  laucru ;  za  plotom  koga  č.;  lisico  ali  li- 
sice č. ;  —  č.  koga  (ak.,  pa  tudi  gen.),  bcOor 
ftcl)CU:  še  ne  veš,  kakšna  sreča  te  čaka; 
lilapce  še  nocoj  dosti  dela  čaka;  Oko  ni 
vidlo,  slišala  ušesa  \'eselja,  ki  izvoljene  (iz- 
voljenih, 2.  izd.)  tam  čaka,  Preš. 

čakavati,  am,  vb.  impf.  pravilna  oblika  nam. 
čakevati.  ča  rufcu,  .\fik.(\'.  C.  I.  J 14.). 

čakcc ,  kca,  hi.  -^  čakelj :  \  isec  visi,  čakcc 
čaka,    Valj.  (Rad). 

čakcij,  kija,  m.  bcr  ^ilMltlcubc:  šaliva  beseda 
v  uganki:  ^čakelj  čaka,  viselj  visi,  viselj 
pade,  čakelj  ga  pobere"  (svinja  in  želod), 
I  rt. 

Čakavati.  am,   vb.  impf.  pogl.  čakavati. 

čakljati,  i\m,  vb.  impf.  --  jecljati,  Jan.,  Ro\.- 
Kres. ;  pogl.  čekljati. 

čakljavec,  vca,  m.  ==  jecljavec,  ,fan. 

eakniti,  čaknem,  vb.  pf.  ciu  ča  rufcn,  .^fik. 

čakovina,  /•  =  čakarina,   Cig. 

čaliir,   HI.  =^  čaler,   C. 


čnlarbina  —  čiiranje 


93 


carati  —  cas 


čalarbina,  /.  bcr  Tnijl,  nf^r.-Valj.fRad). 
čalarcn,  rna,  aJj.  triuicriicl),  oi^i:  -  Mik. ;  ča- 

lariii  svet,    op: -Let.:   citcl ,   cjavftifj,   iibii, 

Luči:  (Št.)-Erj. (Torb.). 
čalarija.  /.  bcr  ^nii],    Oi^r.  -Valj. (Rad);   bic 

Ct-itdfott,  Mtir. 
čalariti,  arim,  vb.   impf.  bctviuvit,    C. 
čalarnost,  /.  bcr  Xnic\,  bie  iJift,  -Ucir..  Oi^r.-M. 
čalarstvp,  n.  =  čalarnost,  Of^r.-M. 
čaler,    m.  bcr  ^i^ctvilficr,    o^rr.  -  C ;    —    prim. 

madž.  csalard,  bctriu^crifd),   C 
čalerica,  /.  bic  33ctriigcrin,  bic  iiejc,  of^r.-C. 
čalma,  /.  bcr  2urban,  C;  —  tur. 
čalmast,  adj.  mit  bcm  Jurbait  licrje()cn,  C. 
čam,    m.  bcr   2d)aubcr,    ba§   ©rujeln,    bic 

©dliiel^aitt:  čam   me  obleta,    oor.-C. 
čama,  /.  bic  ^Jiiirriit,   0>. ;  —  prim.  čamež. 
i.čamer,  mra,  m.  bcr  ©ticr,  Jan.,  Kr.-Valj, 

(Rad),  Šaleška  dol- C,  Poli. -Vest.  L  i^S'.; 

čamer  je  vladar  med  govejo  živino,   C. 
2.  čamer,  mra,  tn.  bie  ^el^mii^^c,   Trst. (Let.), 

Laško  (Št.);  po  zimi  ima  Pesničar  na  glavi 

zelen  ali   moder  čamer  iz  suknja  s  kosma- 
timi   okrajki,    ki    se    črez    ušesa    razviltniti 

dade,   Pjk.(Črt.). 
čameti,  i,  vb.  impf.  čami  me,  c§  gruiclt  mir, 

Ofcr.-C;  —  pogl.  čemeti. 
čamež,  ??j.  bcr  9iarr,  bcr  2f}or,  G'"-.;  — prim. 

čemeti. 
čampa,  /.  psovka  za  počasno  žensko,   C. 
čampaf,    rja,  m.  =    levičar  (furl.  ciampa  = 

levica),  Solkan-Erj.  (Torb.). 
čamparina,  /.  =  levica,    Banjščice (Goviš.j- 

Erj.  (Torb.). 
čampelj,  plja,  m.  =  podgana.  Kras. 
čamra,  /.  =  2.  čamer.  Slom.,  Št.-Zora. 
čamrina,   /.    bie    Sticrfjaut,    (bic    33iiticn)aut, 

čamiir,   m.  =  čemer   2),  o^r. -Valj. (Rad). 
čančica,  /.  bic  i^icr,ymtid)Cl  (cardium),  Erj.(Z.). 
čanjav,  adj.  nam.  čajav:  č.  grozd,  Caf.(Vest.); 

čaajava  krava,  faffccbraunc  luf),  jrihŠt. 
čanžav,  adj.  nam.  čajav,   C. 
čap,   m.  čreda  ovac,  Notr. 
capa,  ctne  5(rt  9Jci(d)gefafe,  C,  M.,  Z. 
čdpati,  capam,  vb.  /w/'/.ai^čapniti,id)nappcn,  C. 
čapka,  /.  bie  9J{ii^c,  bic  ftappc,    nk. ;  —  češ. 
čapkati,  am,  vb.  impf.  =  capljati:   č.  in  iti,  C. 
caplja,  /.  bcr  9ici(}Cr  (ardea),   Cig.,  Jan.,  Erj. 

(Ž.),  vihŠt. 
čapljaritl,  arim,  vb.  impf.  ^crumplatjc^cn,  Jan. 
capljati,  am,  vb.  impf.  pIatid)Crn,  ogr.-  C. 
čapniti,  čapnem,  vb.  pf.  nad)  vUva^  fdjnappctt ; 

pes  čapne  kost.   C;  —  prim.  it.  chiapparc 

istega  pomena. 
čapun,  m.  ==  oslovnik,  voder,   C,  ^apSt. 

čar,  m.  bie  ^''"^^'^'^i/  '^^•'>  —  ^^r  3<'"I''^i"» 
(■ig.,  Jan.,  nk.;  —  stsl. 

1.  čara,/,  bie  ^''Uberet,  Jam.,  Mur.;  zape- 
ljive čare  časnega  duha,  Slom.;  vraža  se 
opira  na  usodo  —  ali  pa  na  čaro,  Navr. 
(Let.);  —   2)  =  čarovnica,  Mur. 

2.  čara,  /.  bcr  Strid),  Cig.,  C,  DZ.;  —  češ. 
čaranje,  n.  bo§  Sfi^^crn,   C,  nk. 


čarati,    am,    vb.  impf.  jailbcvit,    Cig.,    Jan., 

nk. :  —  hs. 

čfirdak,  m.  ba§  ^a^^aitd  au]  ^faf)Icn,  'oa'^- 
"iMoffbaU'?,   Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  hs.  iz  tur. 

čarman,   m.  =  čarovnik,  ./an. 

čarnik,   m.   =■-   čarovnik,   Dalm.-M. 

čaroba,  /.  bcr  ^'illt^cr,  ./an.,   Cig.  (T.). 

čaroben,  bna,  adj.  ^Vll^icr-:  čarobna  svetil- 
nica,  bic  ^aubcrlatcriic,  Žnid.;  čarobni  vrč, 
bcr  ^lubcrtntg,  Cig.CT.);  —  magifc^,  Cig. 
(T.);  —  (^aubcrifd),  bcjailbcmb:  čarobna  kra- 
sota. t:k. 

čarodej,    dčja,    m.  bcr  ^^lll^crcr,   Cig.,  Jan.; 

—  ,stsl. 

čarodejčica,    f.  dem.  čarodejka;    tlciltc    iOC^T, 

Bes. 
čarodejec,  jca,  m.  =  čarodej,  Jan.,  nk.;  —  stsl. 
čarodejen,  jna,  adj.  magiid},  Jan. ;  bc.^aiibcrnb, 

Jan.,   C,  nk. 
čarodejka,  /.  bic  ^i^^^^i^^^il^   ^-i  "''"• 
čarodejstvo,  n.  bic  ^aiibcrci,  Cig.,  Jan.,  C; 

—  stsl. 

čarodeten,  hia,  adj.  ^illlbcr^ :  čarodelni  krožnik, 
"isai^  jl^aumattop,  bic  Sunbci^jdjcibc,  Cig.  (T.). 

čarodelnik,  m.  =  čarodej,  Znid. 

čarodeJski,  adj.  3flilbcr=:  čarodelska  knjiga, 
ha^  2)0i\\h(xb\\i\km,  Šol. 

čarodelstvo,  n.  bc?  3^"^'^1"'^''''^^   ^'f^-'  '^'^"• 

čarokrasen,   sna,  adj.  jaubcrijd)  fd)Dn,  nk. 

čarotv^ren,  rna,  adj.  =  čarodelen,  Zora. 

čarovanje,  n.  ba^  ^^libcrit,   Cig.  (T.). 

čarovati,  fijem,  vb.  impf.  j^aubcrn,  Cig.,  Jan.; 

—  stsl, 

čar9ven,  vna,  adj.  QaubcX',  jaubcriid),  Cig., 

Jan.,  nk.;  —  stsl. 
čarovit,  adj.  ,^aubcrt)oII,  SIN. 
čarovnica,  /.  bie  3fluberin,    Cig.,  ,fan.,  7ik.; 

—  stsl. 

čarovnik,    m.  bcr  ^^uberer,   Cig.,  Jan.,  nk.; 

—  stsl. 

čarovništvo,  n.  ha^  .§ejemue)en,  bie  giu&erei, 
Cig.,  nk. 

čas,  časa,  m.  bie  Qdt;  čas  beži;  s  časom, 
mit  ber  3^^'?  P°  ^^^'■'  ^°  naše  ime  pozab- 
ljeno, mit  ber  3^^^,  Dalm.;  dolgo  časa  je 
žaloval,  lange  3eit;  malo  časa  je  pri  nas 
stanoval;  črez  malo  časa,  itber  cinc  ftcillC 
Sfficile,  Cig.;  za  malo  časa,  nad)  ciiicr  flciiifli 
$3cile;  pred  malo  časom,  Mox  cittcr  flcincu 
SSeile,  Cig.;  ta  čas  (tačas),  mittlcrmcilc; 
ta  čas  (tačas),  ko  smo  igrali ,  inbcficn  »uir 
fpicitcn;  do  časa,  einftmcitcii;  za  čas,  ad  in- 
terim,  Cig.,  Jan.;  na  čase,  bižmcilcit,  Dol.;  v 
časih,v  časi,  bišmcilcn ;  pegi.  včasih,  včasi ;  čas 
prodajati,  fanlenjcn,  mii^ig  fein,  C;  nimam 
časa  (po  nem.)  =  ne  utegnem;  dolg  čas, 
bic  Sangcuicile,  kratek  čas,  bie  ^urjtueite 
(po  nem.);  dolg  čas  mi  je  bilo;  od  dolgega 
Časa  ne  vem  kaj  početi ;  kratek  čas  delati 
komu,  jemanben  unter^atten;  —  za  božji 
čas!  um  ©OttCž  IDillen!  za  božji  čas,  kaj  ti 
je?  Jure.;  dober  čas!  (to  se  reče  pri  na- 
pivanju),  Rib. -Cig.;  —  cill  3''if'-^^^frf)"ift-  i^' 
senski,  zimski  čas,  bic  ^icrbft',  SlMutcrscit; 
jutrnji   čas  zlat  čas,  5Jtorgcilftuilbc  bat  Wolb 


časar  —  casomf  rstvp 


-  94  - 


časopis  —  častit 


im  9)tunbc,  Cif^.;  božični  čas,  bie5Seit)nnd)t^= 
jeit ;  vmesni  čas,  bic  3rciidicn,^fit,  baši  ^ntcr= 
calarc,  DZ.:  nclidanji.  stari  časi.  t^a^^  ^.?Uter= 
tl)um;  to  so  bili  zlati  časi,  bO'?  ttjarcn  c\oU 
bcne  ^eiten;  za  njegovega  časa,  ju  jeincr 
3eit,  Dalm.;  —  v  slovnici:  pretekli,  sedanji, 
prihodnji  čas;  —  bic  bcfttmmte  3^»^-  il^^ 
3eitpuntt;  zadnji  čas  je,  da  začnemo,  e#  ift 
bic  f)odii'te  3*^'*  anjufangen;  čas  je  bilo, 
denar  jemati,  Ravit.-Mik.;  o  pravem  času, 
jur  rcd)tcn  3fif;  o  svojem  času,  jeinctjeit; 
tudi :  svoj  čas ;  otrokom  (dota)  prav  pride 
svoj  čas,  Jurč.\  za  časa,  jo  laitgc  cl  itocf) 
3cit  ift;  Met.:  red)t5citifl,  Sov.;  tudi:  friif)= 
jeitig;  varneje  je  zjutraj  za  časa  hoditi  z 
Gorjancev,  Jure,;  na  času  je,  fie  ift  f)OC^= 
fctjUrniiger;  OV. ;  ona  ima  svoj  čas,  fie  i^ai 
bic  monatlict)C  jRciniguug,  C/^.,  C;  —  bcr 
Slugenblicf;  vsak  čas  bo  prišel,  jcbcn  ?tugen= 
biid  tnuf^  cr  tommeu;  —  k  času,  fogleid), 
Z.,  (h  časi,  Mur:),  =  v  časi,  vihŠt.;  — 
(=  -krat:  petčas  =  petkrat,  C;  sih  čas, 
jcftt,  Fr.-C.) 

časar,  rja,  m.  kdor  čas  prodaja,  ber  $flafter= 
treter,  Kr.;  —  tudi:  človek,  ki  je  počasen, 
ki   mečka.   Gor. 

časEC,  sca,  »«.  dem.  čas,  Mur..  Ravn. 

časEk,  ska,  m.  bae  5S?ci{dien,  Mur.,  Ci^.,  ogr,- 
Valj.(Rad);  —  bcr  5lugcublicf,  tako  je  vsak 
časek  vedel  prav  obrniti,  Ravn.;  ure  so  tekle, 
kakor  časki.  Zora. 

časen,  sna,  adj.  i)  iiur  cinc  3cit  baucrnb, 
temporčir,  jcitlic^;  časno  in  večno  življenje; 
—   2)  =  počasen,  BlKr.-DSv. 

časi,  adv.  bi^tticilen,  Cig.,  Jan.,  Trub.,  Dalm.. 
Levst.  (Zb.  sp.J,  nk. :  časi  ter  časi,  bonn  unb 
toanii,  Cig. 

časih,  adv.  =  časi,  Levst. (Močv.J,  Žnid. 

časnica,  /.,  V.-Cig.,  Guts.,  Polil. (Km.J,  pogl. 
časnik. 

časnik  ,  m.  bic  3^ '^""9 »  ^^^  ooumol ,  Cig.. 
Jan.,  nk. 

časnikar,  rja,  m.  ber  3citiing^fcf)rcibcr,  bcr 
^Puruolift,   Cig.,  Jan.,  nk. 

časnikarski,  adj.  3iournaliftcti=,  jouriialiftifd), 
Jan.,   nk. 

časnikarstva,   n.  bic  ^''"'■"'''iUit  Jan.,  nk. 

časnina.  /.  boš  3f''l'tt)f-    ^--(-ig. 

časniški,  aJj.  3fiiiing«  ,   nk. 

časništv9.   n.  ia^  :^]c\hUl(\^\vcin\,  nk. 

časnost,  /.  bic  3fitltct)fcit,  bic  (Siiblici)fcit,  0^,^; 
srca   niso   na.šla  držaja   v   časnosti,    (!v. 

časoizprava,  /.  bic  3fitfll''i'^)i'"fl-  Scn.fFi:^.). 

časokaz,    kaza,   m.  baš  (Ibroiipffop,   (lig. (T.). 

časoma,  adv.  allmal)lid),  Cig. 

časomčr,  mera,  m.  bcr  3fi'""'fifr,  ^'^^  CSljvOllO 
meter,  Cig. (T.). 

časoni9rcn,  rna,  adj.  i)  i^cttmcffenb :  časo- 
merni  kot,  ber  Stuiibciiitinfcl,  Cig.(T.r,  — 
2)  prpfobijd),  Jan.;  —  31  (po  češ.)  quaiiti 
ticrciib  (o  jeziku),   Cig.(T.i. 

časomvrje,  n.  1)  bie  3f''l"fli""fl<  '^■'K--'  —  2) 
bic  CnQiititiit*ict)re,  bic  'i^rojobic,  Jan. 

časomvrstv(/,  n.  bic  3'"'t'"i'iHllig,    Icn/. 


časopis ,   pisa ,  m.  bie   3fiM'^l^^ft ,   Cig. ,  Jan., 

nk. ;  —  češ.,  hs.,  ro  nem. 
časopisen,  sna,  adj.  3fiticf)rift'. 
časopisje,  n.  t^a^  3^iti(^riftcnnjcicu,  bie  ^dt- 

fdiriften. 
časoslov,    slova,    ?«.  'da^  33reoier,  C,   Nov.; 

—  stsl. 

časosl9vec,  vca,  »1.  ber  G^ronolog,  Cig.,  Jan. 

časosl9ven,  v  na,  adj.  dironologifd),   Cig..  Jan. 

časosl9vje,  n.  bie  (£t)ronologie,   Cig..  Jan. 

časoštetje,  n.  bie  3ci^rcrf)nung,  DZ. 

časotraten ,  tna ,  adj.  3eit  Dcrgeubciib :  časo- 
tratno   igranje,   .SVA". 

časoven,  vna,  adj.  ^tii-:  časovna  vrsta  (po- 
misli), bie  3citreit)e  ber  (iJebanfcn,  (opp.  Sfiaunt' 
reil)e,  phil.),  Cig.fT.j. 

časoznanec,  nca,  m.  =  časoslovec,  Cig.,  Jan. 

časoznanstvo,  n.  =  časoslovje,   Cig.,  Jan. 

čast.  T,/.  I)  bie  (S^re:  čast,  komur  čast  (gre), 
6^re,  iDcm  St)re  gebiirt;  na  (v)  čast  biti 
komu,  jcmanbem  jitr  (S^re  gereic^en:  časti 
iskati,  ebrgeijig  fcin:  časti  lakomcn,  ebrgeijig; 

—  bie  ^-Uerberrlic^uug,  bie  ©t)re ;  vse  za  božjo 
čast!  na  čast  njegovega  rojstnega  dne ;  čast 
dajati  komu,  jemanbcn  Derberrhd)cn,  preifcn; 
čast  bodi  Bogu !  65ott  fci  gcpricfcn !  —  2) 
bic  SBiirbc;  kraljeva  čast,  bie  toniglid)e  Siirbe, 
generalska  čast,  bie  OJeneraleroiirbe ;  odpo- 
vedati se  poveljniški  časti ,  bie  J^flb^crm- 
tuiirbc  nicberlegeii ;  —  3)  bie  per)ontid)e  Sbrc, 
ber  gute  3came;  čast  komu  jemati,  krasti, 
bie  (Ifjrc  abfdincibcn;  časti  mu  je  mar.  er 
ijat  (SI)re  im  iicibe ;  hišna  čast,  bie  iiauecbre. 

časten,  tna,  adj.  i)  6l)ren= :  častna  straža,  bic 
(£(}reniDadic ;  častno  meščanstvo,  haž  Gf)ren= 
biirgcrrcd)t ;  —  2)  9tong':  častna  stopnja, 
bic  ^'liangftufc ;  —  3)  et)rent)oU,  ebrenb:  častni 
poziv,  bic  clircnDolIc  (Sinlabiiug :  častno  koga 
v  misel  vzeti,  jcmanbc^  m  (žt)rcn  gcbenfcii; 
častni  gospodje,  bic  »crcljrtcn  :pcrrcn,  Levst. 
(Močv.J;  ctirentncrt:  Bog  je  velik  in  č.  črez 
vse  druge  bogove,  Dalm. 

častenje,  n.  pogl.  čaščenje. 

časti,  adv.  Dicllcidit,  Jam.;  —  prim.  cesto.  (?) 

častihlepen,  pna,  adj.  el)r|iid)tig ,  ct)rgei'iig, 
Jan.,  nk. 

častilačen,  čna,  adj.,  Cig.,  Jan.,  M.,  Z.;  pogl. 
častilakomen. 

častildkom,  adj.  =  častilakomen.  ./an. 

častilakomcc,   mca,  m.  bcr  ©l)vgcijigc,   f^relj. 

častilakomen,  mna,  adj.  =  časti  lakumen, 
cbr)iid)tig,  cbrgeijig. 

častilakomnik,   m.  bcr  Gfjrgcijigc,   .Mur. 

častilakomnost,  /.  bic  Gl)rjud)t,   bcr  (Sbrgcij. 

častil.ikotcn.  tna.  adj.  =  častilakomen,  Mur. 

častilen,   fna,  adj.  cbrciib,  ./an..  nk. 

častiljuben,  bna.  adj.  el)rlicbenb,  Cig.,  Jan.;  — 
prim.  hs.  častoljuban,  rus.  čestoljubnvj. 

častiljubjc,  n.  bie  (Jbrliebc,   Cig.,  Jan. 

častil9,  n.  bie  Vln^jcidiniing,  C. 

častimaren,  rna.  adj.  cl)rgcijig,  .\fur.,  Cig., 
Jan. 

častit,  adj.  i)  ehrcnPoH ;  č.  stan;  e^riDiirbig ; 
č.  starček;  gcct)rt  (v  naslovih);  častiti  go- 
spod! častita  družba!  —  2)  častite  žene  = 


častitelj  —  čav^^n 


95  — 


čavljenjak  —  čcb^last 


žalik  žene,  .larn.\  —  3")  častite  s«  te  oči, 
fclifl  finb  bicjc '*,)(u9en,  AVe//. ;  nam.  ^čestite"; 
prim.    2.  čestit. 

častitelj,  m.  bcr  iuncfjrcr,  Mitr.,  Danj.-Mik.,  uk. 

častitev,  tve,  /.  bic  ilsercl)nin(5 ;  božja  č.,  bie 
'il<fiTl)runfl  WottC'3,  Ravn. 

častiti,  im,  vb.  impf.  ©{jrc  eilucifcit,  cl)vcii, 
lieief)ren;  Bogač. ;  krive  bogove  č. ;  zaslužne 
može    Č. ;    to  ga  časti,  baši  gercid)!  il)m  jur 

častitljiv,  adj.  ednrtiirbig;  č.  starček. 

častitljivost,  /.  bic  (S()rtDiirbigfcit. 

častitost,  /.  bic  ©liriamfctt,  bie  ©Ijrtnurbigfeit. 

častivec,  vca,  m.  bcr  3jicrti)rer. 

častivka,  /.  bie  33ercl)rcnu. 

častivreden,  adj.  nam.  časti  vreden,  ef)rlDUlbig: 

častivredni  gospod  župnik! 
častiželjen,  Ijna,  adj.  nam.  časti  željen,  e^t' 

begtcrig,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
častiželjnost,  /.  bie  Sfjrbegierbe,   Mur.,   Cig., 

Jan.,  nk. 
častljiv,   iva.   adj.   e^renDoU:    častljivo    ime, 

Gutii.fRes.J. 
častnik,  m.  i)  ber  ^Cere^rev,  Diet:  —  2)  ber 

SBiirbentrdger,  Jan.,  ogr.,  kajk.-Valj.(Rad); 

cerkveni    častniki,     Cv. ;    nav.    častnik,    ber 

Cfficier,  nk. 
častniški,    adj.  Cfficicrž'' :    č.  namestnik,    bcr 

Cfficiev^)'teUt)ertreter,  Savr.  (Let.). 
častnost,  /.  \)a^  ©lirendolle,  ba^  @f)renbe;  — 
^  bie  '?lcf)tbaifoit,  Cig. 
časa,  /.  ber  Jrintbecfter,   Habd.  -  Mik.,  Mur., 

Cig.,  Jan.;  'i)ixš>  Jrinfgta^,  hA-.;  ber  ^elo), 

Mur.,   Cig.,  Jan.;  leseno  torilce  z  ročem,  s 

katerim  se  pije  voda,   Hrušica  v  Istri-Erj. 

(Torb.);  —  ber  i8cd)er  (ein  Sternbilb),  Cig. 
^  rr.;-,  —  ber  Seld)  (bot.),  Cig.  (T.),  Tuš.(R.). 
čašast,  adj.  becf)erformig,  !eld)nrtig,  Cig. 
čaščenje,  n.  bie  3Jerel}rung. 
časen,    šna,    adj.    ^ed)er= ;    —    S'elc^= :    časni 
^  Usti,  bie  Selc^blatter,  Tuš.(R.). 
čašica,  /.  dem.  časa;    'i>a§'  ^e(^erd)en;    ha?- 

&la§d)tti;   obistna  č.,   ber  3Jiercnfeld) ,   E>j. 

(Som.);   bie  ^^pfaime   (zool.),    Cig. (T.);  be- 

drna  čašica,  bie  .'piiftpfantte,    Cig. 
čaška,  /.  =  čašica,  Mur.,  Met. 
časnik,  m.  ha^  fteldjfutteral,  Cig. 
čata,  /.  ber  ^intcr^alt:  na  čatah  umoriti,  ogr.- 

Valj.(Rad);    na    čatah    posedavati ,    C;  — 

prim.  madž.  csata,  ber  ftaiupf,  in  slov.  četa. 
Čatež,   m.  i)  nekak  kratek  pregelj,  ki  se  rabi 

pri  čet\'eri.  Kras;  —  2)  neki  pogonski  duh, 

vihŠt.;  prim.   Pjk.(Črt.  32). 
čavelj,   vlja,   m.  berSJagel;   mirno  so  mu  rja- 
vele   risane    puške  o  čavljih,    LjZv.;   —   iz 

it.  chiavo,  9?agel,  Mik.(Et.). 
čavelj  C,  (vljec),  veljca,  m.  dem.  čavelj. 
čaveljnik,  m.  sveder  za  čavlje,   C. 
čaviija,    /.    debel,    dolg   žrebelj,    Goriš.;  — 

prim.  it.   caviglia,  ber  ^ftocf. 
čavljar,  rja,  ber  9iagel)c^micb,   Cig.,  Jan.,  C. 
čavljarnica,    /.    =    žreblarnica,     bic    9tagel= 

fdjmiebc,  Cig.,  Jan. 
čavljfn,    adj.  9Jaget',    C;    čavljene    rane    na 

rokah,    Krclj. 


čavljenjak,  m.  ber  9iagell)ammer,  C. 

čavljenka,  /.  bil!?  ^Jagcliliobell,   C. 

čavljič,   m.  dem.  čavelj. 

čavljiček,  čka,  m.  dem.  čavljič. 

čavsati,   am,  vb.  impf.  =  kavsati.  Z.,   St. 

čb^la,  /.  pogl.  čebela. 

če,  conj.  i)  v  pogojnih  stavkih:  ItJenit;  če  ni 
druzega,  ko  to,  ni  se  nam  treba  bati,  luenn 
eš  (luirtlid))  nic^tž  'iJtergercs  ift,  alž  bie»,  jo 
braudjen  mir  nid)tž  511  fiirdjten;  če  bo  dež 
jutri,  ne  pojdemo  na  semenj;  če  bi  bil 
moral  koga  srečati  v  gozdu,  umeknil  se  je, 
Erj.  (I^b.  sp.) ;  —  pos.  pred  imperativom: 
če  nečeš,  pa  pusti;  če  imaš,  daj;  —  če  ne, 
IDO  nid)t,  fonft;  stori,  kar  ti  velevam,  če  ne, 
bo  druga  pela,  t^ue,  luaž  td)  bir  befe(){e,  fonft 
juerbe  td)  onbere  Saiten  aiif^iefien;  —  poleg 
komparativa:  je;  če  sem  se  bolj  branil,  bolj 
je  v  mene  silil;  „če  dalje"  poleg  kompa- 
rativa =  immer:  če  dalje  bolj,  immcrme^r; 
če  dalje  vekši  šum,  Krelj;  —  če  bi  (v  od- 
visnih pogojnih  stavkih):  oče  so  rekli,  če 
bi  hoteli  zdaj  priti,  da  bi  zdaj  lehko  prišli 
(neodvisno :  če  hočete  zdaj  priti,  zdaj  lehko 
pridete);  prim.  Mik.  IV.  811,;  (v  irealnih 
pogojnih  stavkih):  če  bi  živine  ne  drli,  ljudje 
ne  mrli,  svet  bi  podrli,  C;  —  če  tudi,  če 
prav,  če  ravno  (v  koncesivnih  stavkih)  = 
dasi,  roenn  aud),  obmof)!;  če  si  ravno,  Cig., 
C;  če  prem,  Prip.-Mik.;  —  2)  (v  indirekt- 
nem  vprašanju):  ob;  poglej,  če  je  že  prišel 
hlapec;  ne  vem,  če  bi  znal  pravo  pogoditi; 
razmišljevanje,  če  morebiti  barju  povodnji 
p  rete ,  Levst.  (Močv.). 

čebinklja,  /.  bie  Siid)enic^abe  (blatta  orien- 
talis),    ]'rsno-Erj. (Torb.). 

čebfla,  /.  i)  bie  ^Siene;  bie  ž)onigbiene  (apis 
mellitica) ;  č.  delavka,  bie  9trbeite=  obcr  fylug= 
biene,  Cig.;  čebele  gredo  na  zbir  (biro), 
bie  ^ienen  fliegcn  qu^,  Cig.;  čebele  zaje- 
mati ,  nalagati ,  bie  33ienen  faffen ,  in  ben 
Storf  bringen,  Cig.;  čebele  izpodrezavati, 
bie  ^Sieiten  fegen,  Cig.;  č.  piči,  ftic^t;  če- 
bele mrejo,  jterbcit ;  č,  grebačica  (andrena), 
bie  ©rabbicne,  č.  krajačica  (megachile),  bie 
^apejierbicne,  č.  zidarica,  bie  5JJoucrbiene 
(anthophora),  Erj.(Z.);  divja  č.,  bie  (VOr)"t*, 
^elb*  0.  ž)Dl,^biene,  Cig.;  —  2)  hav  gruc^t* 
auge  an  ber  SSeinrebe,  C;  prim.  muha,  obad. 

čebelak,  m.  bie  'Jro^ne,  Cig. 

čebelar,  rja,  m.  i)  ber  ^Bieneiisiic^ter;  tudi: 
čebelar;  —  2)  ber  35>e)penblliiarb  (astur  api- 
vorus),  Cig.;  —  3)  ber  ^Bienenidjicarmer 
(sesia  apiformis),  Erj.(Z.). 

čebelarček,  čka,   m.  ber  fleiitc  'Sienen,^ii(^ter. 

čebelarica,  /.  bic  SSicncnjiic^tcrin. 

čebelarija,  /.  =  čebelarstvo. 

čebelariti,  arim,  vb.  impf.  bic  33icnert5Ud)t  be= 
trciben. 

čebelarjenje,  n.  "itaž  ^Setreiben  ber  iBicnenjudit. 

čebelarski,  adj.  bie  iBicnenjiicl^ter,  bie  Sienen- 
,^ud)t  betrcffenb;   čebelarsko  orodje. 

čebelarstvo,  n.  bie  33ienenpdit. 

čebflast,  adj.  bieiteiiartig,  Cig. 


čebf  tcn  —  čebulica 


96  — 


čebulinka  —  cednovati 


čebf  tcn,    adj.   i)   l^icncn  ;    čebclni    pik,    bci 

53iencnfticf) ;  —  2)  bicncnrcid}:   panj  je  če- 

bclen.   Por. 
čebflica,  /.  Jem.  čebela, 
čebelišče,   «.   pogl.  čebelniak,    C. 
čubflji,  ljJJ.  53icncn  ,  Ci^. 
čcbftnat,  aJJ.  bicuciivcid),   (.'it:.,  Jan.,   C. 
čebulnica,  /.   ia^   53icncnl)au^,    C;   —   bcr 

'i^icncutorb,  Jan. 
čebptnik,  m.  i)  bet  33icnenfDrb,  ber  33iencn' 

ftod,  Diet.,  C,  Z.;  —  2)  =  čebelnjak,  C/V. 
čcbeinina,  /.  baž  5^1uqc<elb,  bcr  3cibcl,^tn€i,  ov. 
čebelnjak,    m.  ha^  Sicuenf)auž,   bte  ^Sieiien= 

l)UttC.  ^ 
čebeloljub,  ljuba,  m.  bcr  ^icncnfrcuiib,   Cig., 

.\avr.rSp.J. 
čebelorpja,  /.  =  čebelarstvo,   C. 
čebflski,   adj.  93icncn=;    čebelsko  drevo,    bcr 

^eibclbaum,   r.-C'/>r. 
čebtr,   bra,  m.  bcr  i8ottid);    bcr   Sed)t,^ubcr; 

—  bcr  Spcdfiibcl,  C;  —  ber  ^runncncimcr, 
Cig.;  —  =  pomijak,  C  — (pomni :  sto  „čebar" 
olja,  Trub.) ;  —  čeber,  .SY. ;  —  iz  nem.  ^ubcr, 
stvn.  zubar,  Mik.CEt.J. 

čtbljač,  m.  bcr  Scbuid^cr,   Cig. 

čebljanje,  ».  t)a^  &c)d)\vci^,  ZgD. 

čebljati,  am,  vb.  impf.  fliiftcrn,  lijpcdt,  fc^nia= 

^en,  Guts.,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  Tri  pure, 

tri  race,    Tri  bele  gosi ,    So  vkupi    čebljale 

Tri  cele  noči,  Spes.-Vod.(Pcs.);  —  morda 

nam.  čubljati ;  prim.  čuba. 
čtbljav,  ava,  adj.  ,^um  Sdjluafeeii  flcneigt,  Cig. 
čebohlati  se,    am  se,    vb.  impf.  grdo    jokati 

se,  Koborid-Erj.  (Torb.). 
čebra, /.  ovčje  ime,  Krn-Erj.fTorb.J. 
čebrar,  rja,  m.  bcr  33bttc^cr,  Cig. 
čebrec,  brca,  m.  dem.  čeber. 
čtbrica, /.  flcincr  ^iotticf),  Cig.,  C;  —  =  škaf, 

Dol. 
čebrič,  iča,  m.  dem.  čeber. 
čebriček,   čka,   hi.  dem.  Čebrič. 
čebrnjati,    am,    vb.  impf.  id)\va\icn,   tratjdjcii, 

BlKr.;  —  prim.  hs.  čevrljati. 
čebut,  ula,  m.  =  čebula,    Cig.,  Gor.,  jv^hSt.; 

tudi;  čebul. 
čebula,  /.  i)  bie  ^ttjiebcl;  navadna  č.,  (^clllcillC 

3n.ncbct   (alium  čepa);   morska  č. ,  bic  IJUJccr-^ 

.^njicbcl,  bic  ^ifolic  (scilla  bifolia),  Tuš.fR.); 

—  2)  čebulasto  podzemno  steblo,  bic  ^^'^icbcl 
(čepa,  bot.),  Cig.fT.),  Tuš.fR.);  —  prim. 
it.  cipolla. 

čcbular,  rja,  m,  i)  bcr  ^'^tpicbclDcrfaufcr;  — 
2)  =  čebulinka.  Ljubljanska  ok.-Erj. 
(Torb.). 

čcbularstv9,  n.  bcr  ^tuicbclbaii ;  bcr  ;^niicbcl 
ban  bel. 

čcbiilast,  adj.  ,\nncbclartifl. 

čcbijtček,  čka,  w.  i/cHi.  čebulek  ;  =^  morska  če- 
bula, bic  5JJcci,\luicbcl  (scilla  bifolia),  Tuš.fR.). 

čcbutek,  fka,  hi.  i)  drobna  čebula  za  sajenje, 
bic  "i^nit.Uuifbcl,  Cig.,  Dol. ;  —  2)  neko  ja- 
bolko.  Dol. -Erj.  (Torb.). 

čebulica,  /.  dem.  i)  čebula;  —  morska  č., 
bic  UJJccr.^luicbel  (scilla  bifolia),  C;  —  2) 
neka  liru.ška,   ^ebrclje (Goriš. )-Erj.  (Torb.). 


čebulinka,  /.  bcr  ^^tJie^cIapfcI,  C.  Podkrnci- 
Erj.(Torb.). 

čebulišče,  n.  ber  3tt'icbcla(fcr,  Cig. 

čebulka,  f.  neko  jabolko,  Mariborska  ok.- 
Erj. (Torb.). 

čebutnat,  adj.  ^tuiebclrcic^,  M. 

čebulnica,  /.  neko  jabolko,  Mariborska  ok.- 
Erj.  (Torb.). 

čebiitnik,  »i.  i)  ber  3*^'f^^^fl'^l^teit ,  C;  — 
2)  =  čebulinka,   C. 

čebulov,  adj.  '^toiebti'- ;  čebulova  umaka,  bic 
3it)iebelfauce. 

čebulovec,  vca,  m.  i)  bcr  3*^ifbf^ifl'"^  ^-r 
■ —   2)  =  čebulinka,  M. 

čeča, /.  i)  bie  '!puppc,  Cig.,  Jan..  Ro\.-Kres.; 
—  2)  cin  ilinb  rDeibIid)cit  C^cjcftlcditeš  in  bcn 
©tnbclii,  M.;  -  %)  ba§  5[«abd)en,  Cig.,  Go- 
renja Soška  dol.-Erj. (Torb.) ;  —  prim.  čača. 

čeček,  čka,  hi.  bic  ^uppc,   Cig. 

čečet,  eta,  hi.  ba5  TOcer^ci^cben ,  Mik.,  Valj. 
(Rad)'. 

čečica,  /.  dem.  čeča;  ba^  ^iippcbcn :  O  ti  ne- 
umna deklica,  Čemu  t"  je  bila  čečica?  Npes.- 
Kres. 

čečka,  /.  LjZv.,  pogl.  čačka. 

čečkač,  m.  ber  Sri^ler,  ber  Slecfjcr. 

čx2Čkalo,  n.  =  čečkaČ,   Cig. 

čečkar,  rja,  hi.  =  čečkač,  Jan. 

čečkarija,  /.  bie  .^riftelei. 

čečkati,  am,  vb.  impf.  fri&e(n,  f(ecf|cn;  bo 
nemški  govorila,  brala,  čečkala,  Jurč.;  — 
menda  nam.  črčkati. 

čečkavec,  vca,  m.  =  čečkač,   Cig.,  Jan. 

i.čfda,  /.  bie  Sauberfeit,  Jam.,  .Met. 

2.  čeda,  /.   Gor.,  pogl.  čreda. 

čedajec,  jca,  m.  neka  trta,    ]'rtov.(\'in.). 

čfdba,  /.  ba§  !'Hciniflcn,  C 

čfden,  dna,  adj.  i)  faiibcr,  rcinlicfi;  čedna 
posoda,  obleka;  —  nctt,  lliibjd),  tiioliU^cftaltct : 
čedno  dekle;  —  2)  filtjam,  luol)laiiitiilibifl, 
boflid);  čedno  vedenje ;_ —  flufl,  flejd)cit, 
Habd.,  Mur.,  Jan.,  v^hŠt.;  čedna  glavica, 
Trst. (Let.);  čeden,   SlGor. 

čedič,  HI.  ber  33ajalt,  Cig. (T.);  —  češ. 

čedilp,  H.  bie  J^ec^e,  Cig.;  —  bcr  Stricgcl,  C. 

čeditev,  tve,  /.  bie  Saubcrunfl,  C. 

čuditi,  cedim,  vb.  impf.  idubcril,  pU^cn;  ptički 
se  cedijo,  bic  ^i^Hlcl  pUlUMl  fid). 

čedTvcc,  vca,  hi.  bcr  ^4?ut,^cr,    \'.-Cig. 

čvdnica ,  /.  deska .  na  kateri  urczane  deske 
cedijo,  ob  gornji  Dravi(St.). 

čedniv,  iva,  adj.  =  čeden   2)  (gcjd)eit),  5/.V. 

čednost,/.  I )  bic  Soiibcrfeit,  bic  ^Kcinlidifeit;  — 
bic  .\Miliid)bcit,  bic  ^icriidifcit;  -  -j)  bie  Sitt' 
jainfcit,  bic  Šitblauftiiiibiflfcit ;  drži  č.  v  vseh 
svojih  udih,  v  lioji,  v  pogledu,  Kast.  ( .\. 
C.);  bic  .SSiiflidjfcit,  Mcg.;  -  bic  liigenb; 
č.  ali  krepost,  /\\ii'h.;  tri  božje  čednosti, 
bie  brci  iiiUtlid)cn  lugciibcit;  —  bie  .Mluflbcit, 
Habd.,  Mur.,  v{h^t.;  —  tudi:  čednvst,  ogr.- 
Valj.(Rad).   vih^t. 

č^dnostun,  stna,  adj.  tUflcnbljaft,  Guts.,  Mur.. 
Cig.,  Jan.,  nk. 

cednovati,  lijem,  vb.  impf.  fliifl,  cie)d)eit  )ein, 
(čediiuvati),    C. 


č^dra  —  čeketati 


97  - 


čekljati  —  čeljust 


čfdra,  /.  bie  f)o(,^eruc,  mit  eincm  tfiunitnrtiiicii 
^ecfci  licr)c()cno  ^JJatiotmltabafpfeifc  (=  kranj- 
šiiica),  Kr.;  kratka  pipa,  čcdra  gorjuškcga 
dela,  Zi'. ;  kratkocevne  čedrc,  l.jZi'. 

čefukati,  ukam,  vb.  impf.  fii)laflcn  (preprosto 
rečeno),   C. 

čefukniti,  uknem,  i-^. ;?/.  ciitcn  Sd}Ia9  Dcrfcticu, 
j\'-{hSt,;  ■ —  prim.  čefukati. 

čefulja,  /.  Dol.i  nam.  čehulja. 

čefutniti,  utnem.  vb.  pf.  (511  ^Bobcn)  ftiicscil, 
M. 

čega,  pron.  =  čiga,  hjeffctt?  Diet.,  Guts. 

čfgar,  pron.  rel.  =  čigar,  njeffen ,  Levst. 
(SI.  Spi:). 

čegav,  pron.  poss.  interr.  =  čigav,  Levst. 
(SI.  Spr.J. 

čegaver,  pron.  poss.  rel.  =  čigaver,    Levst. 

^  (SI.  Spr.J. 

cegov,  pron.  =  čigav.  Goriška  ok.  -  Erj. 
(Torb.),  Levst.  (LjZv.). 

1.  Čeh,  Čeha,  m.  ein  ^iiabe  Bon  etttia  10  bi§  15 
5cit}icn,  7ned  Dravo  in  Muro,  Trst. (Kres 
IV.  //■j'J ; —  bcv  !!RinbcrI)irt,  Mursko  polje-C. 

2.  Čeh,  m.  svinjski  č.,  čine  Siftelart,  C;  — 
prim.    I.  čehati. 

čehak,   m.  =  čeh,   Trst.(Kres). 

1.  čehati,  ham,  vb.  impf.  =  česati,  Jan.,  Mik. 

2.  čehati,  am,  vb.  impf.  iibet  riec^en,  Cig.; 
—  prim.  čehneti. 

i.čehelj,  hija,   m.  f[einer,  corpufenter  SUZann, 

C;  —  prim.    i.  Čeh. 
2.  čehelj ,  hlja,  m.  ber  §aorfamm ,  Jan.;  — 

prim.  češelj. 
čehinja, /.  corpulcnte^SSJeib,  C.;  — prim.  i.  čeh. 
čebljati,  am,  vb.  impf.  i)  fanft  fra^en,  Jan., 

BlKr.-M.;  živina  se  čehlja ,    bQ§  tjict)  reibt 

fic^,  Cig.;  —  2)  f)ed^eln,  C. 
čehljika,  /.  bie  SJarbe  (dipsacus),  Jan. 
čehneti ,    im ,    vb.   impf.  iibel    riec^en ,   Cig. ; 

mrlič  čehni,   Gor.;  —  prim.  čuh. 
čehniti,   čehnem,    vb.  pf.   i)  reifeeit,  Met.;  — 

2)  einen  Sc^lag  oeric^en:  č.  koga,  Mur.; 

prim.    česniti ;   —     3)  mudieu,    Mur.,    Cig., 

Jan.,  Met.;   ne  boš  smel  čehniti,  Bas. 
čeh9vski,    adj.  ^cehovsko   sukno  =   debelo 

sukno",    Rihenberk  -  Erj.(Torb.);  —  prim. 

čoha. 
čehulja,  /.  =  češulja,  Mik. 
čfja,  /.  \>a^  9ieinigen,  bie  ©aiiberung,  Jam., 

Cig.,  Polj.;  tudi  pri  živini  je  čeja  prva  stvar, 

Krn-Erj.  (To  rb.). 
č?jenje,   n.  baž  Saubent. 
čeka,  /.  zelena  trtna  veja  spomladi,  Kras. 
čekan,  ana,  m.  i)  ber  .&au5at)n  (ber  (Sc^tueinei, 

Mur.,  Jan.,   Cig.(T.j,  C;  —  2)  ber  Streit^ 

^ommcr,   V.-Cig.;   —   prim.  čakan. 
čekelj,  kija,   m.  ber  Jpauja^n,  ber  {^angsa^n, 

Cig.,  C. 
čeket,  eta,  m.^ia^  %^xo\i\6)tx  (5. 93. ber ©po|en), 
^  Mik.,  Danj.-Valj.rRad). 
čeketanje,  n.  =  čeket,  M. 
čeketati,  ctam,  ččem,  vb.  impf.  ben  fiaut  ček 

^oren   laifen,   Č;   srake  čeketajo,    C;  5tt)i= 

tjrf)ern,  M. 

Slov.-nem.  slovar. 


Čekljati,  am,  vb.  impf.  i)  =  čeketati:  kraljic 
čckija  okoli  hiše,  Zv.;  plappcrn,  C:  —  2) 
bcim  Spredjcn  mit  bcr3ungeaiiftoBen,  ftottern, 
Cig.,  Zora,  Kres. 

čel,  adj.  jeklen:  čelo  zrnje,  Ptuj-C;  —  prim. 
hs.  čclik  iz  tur.  (r) 

čfla,  /.  v^hSt.,  pogl.  čebela. 

čelada,  /.  ber  Jp^lm,  Diet.,  Guts.,  Cig.,  Jan., 
Dalm..   nk.;   —   prim.  it.  celata,  ber  Jpelm. 

čeladar,  rja,  m.  ber  .'oclmjc^mieb,  Jan. 

čeladast,  adj.  {)e(mfcirmtg,   Cig.,  Jan. 

čelak,  m.  eiii  Šliann  mit  grofecr  Stirn,  C; 
tudi :  žival  s  širokim  čelom,  DSv. 

čelanja,  /.  bie  Stirn,  bc).  bci  ben  Sc^afcn,  C. 

čelaren,  rna,  adj.  nnnibcrlic^,  fonberbar,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  tako  čelarno  mi  je,  eš  i[t  mir 
jo  fonberbar  ju  9)iut^e,  Mur.;  —  pogl. 
čalaren. 

čelat,  ata,  adj.  mit  grofeer  ©ttrn,  Diet.,  Cig., 
Mik. 

čeJce,  n.  dem.  čelo :  Heine  Stirn. 

čelebenja,  /.  beibe  Sicfer,  BlKr.;  —  prim. 
čeljust. 

čelen,  tna,  adj.  „kar  je  na  čelu"  :  čelni  list, 
ba^  ^itetblatt,  Cig.,  DZ.;  čelna  postaja,  bie 
^Dpfftation  (einer  gifenbo^n),  Cig. (T.). 

čelfnga,  /.  ber  bummež  3^"9  jiilttia^t,  Lašče- 
Levst.  (Rok.). 

čelengati,  am,  vb.impf.'ii\x\mv.t^'^t\\Q,  jc^tua^en, 
Lašče-Levst.(Rok.);  —  prim.  čeljustati. 

čelfsen,  sna,  adj.  =  čelen,    Cig. (T.);  —  stsl. 

čelfsnik,  m.  eiicrner  §ol3ipanIeud)ter  auf  i)dU 
jcrnem  guRgcften,  Rib.-M.,  BlKr. 

čelfsnjak,  m.  =  čelesnik,  Lašče-Levst.  (M.). 

čelfšnik,   >«.   Cig.,  Jan.;  nam.  čelešnjak. 

čelf  šnjak,  m.  i )  bie  Scffaule  be^  Dfengeldnber?, 
Kr.-Valj.(Rad);  č.  stoji  ob  oglu  peči,  spodnji 
del  mu  tiči  v  podu,  gornji  del  pa  ne  sega 
do  stropa.  Gor.;  —  ba§  Cfengelonber  jelbft, 
Guts.,  Cig.,  Jan.,  M.,  Gor. ;  po  čelešnjaku 
perilo  obešajo,  Gor.;  —  bie  Scfe  be§  Dfen= 
gefimjc§,  Diet.,  Polj.;  —  2)  ein  om  Dfen* 
gelonber  ongebrac^ter  Si^,  C,  Želepiiki, 
(Gor.);  —  3)  ber  ^olsfpanleud^ter,  Xotr., 
Dol.,  BlKr.;  —  4)  psovka:  ti  čelešnjak  ti! 
=  tepec.  Ljubljanska  ok. :  —  (govori  in  piše 
se  največ:  čelesnik);  prim.  stsl.  čelesBn^, 
praecipuus,  od  čelo,  gen.  nekdaj:  čelese, 
Mik.(Et.);  rus.  čelesnik'b  =  čelo  peči. 

1.  celina, /.  haž  Stirnbein,  C.,vihŠt. 

2.  čelfna,  /.  =  čeljust:  bik  celine  kaže,  Ljub- 
ljanska ok.-Levst.  (Rok.). 

celiti,  im.  vb.  impf.  tt)intclred)t  abplatten,  ,v  93. 
cinen  ^oumftamm,  Z.,  C;  č.  snop,  ben 
®cf)anb  an  ber  untern  Seite  glatt  abfdjnciben, 
Ptuj-C;  —  palico  č.,  an  ben  Snbcn  ab= 
platten,  Cig.,  M. 

čeljuga,  /.  =  čeljust,  bcr  Stiefer  (zaničlj.), 
Jan.,  Hal.-C;  udariti  koga  po  čeljugi,  j|e= 
ntanbem  eine  9Jtaulfc^eUe  gcben,  jv^hšt. 

čeljust,  /.  i)  ber  ftiefer;  gornja,  spodnja  č., 
ber  Dber  =  ,  ber  Unterticfcr,  Erj. (Som.);  — 
2)  čeljusti  podobne  st\ari:  berjcnige  I^etl 
be§  SRed^enž,  in  tuelc^cm  bie  Sdi)ne  fteden, 
tudi    pl.    čeljusti,    Ip..    Lašče  -  Erj.  (Torb.); 


čeljustač  —  čem?  r 


—  98 


čemeren  —  cep 


ber  ftlciberredten,  C;  —  pri  garah  stranski 
les,  v  katerem  tiči  os,  fo/i.;— bie  ,'pa{)nen= 
lippc  om  J^linten)d)lD|§,  Cig.;  —  pl.  če- 
ljusti, bic  Šluppe,  h.  t.-Cig.(T.);  —  bic 
®agcnid)eie,  A>.;  —  3)  =  čeljustač:  kaj 
ta  neumna  čeljust  ve!  Lašče-Levst.(Rok). 

čeljustač,  m.  ciii  olbernci  Scfiloat^cr,  Kv. 

čeljustačka,  /.  einc  albcrne  Sdiird^crin,   A'/-. 

čeljustalo,   n.  kJor  rad  čeljusta.    Cig. 

čeljustati,  am,  vb.  impf.  albcrtte^  ^mQ  j(^n)a= 
^cn:  kaj  tu  stojiš  in  čeljustaš  ?  Zv. 

čeljustav,  ava,  adj.  )dmai}i)ait,  M. 

čeljuste,  eta,  m.  =  čeljustač,  Lašče-Lei'st.fM.J. 

čeljustfla,/.  =  čeljustačka.  Lašče-Levst.(M.j. 

čeljusten,  stna,  adj.  £iefer' ;  čeljustni  krč, 
bie  50hinbflemme,  Cig.;  —  čeljustni  mozol, 
taž  Dtaufforn  (eine  ilvant^eit  ber  Scf)iDeinc), 

y.-cig. 

čeljustiti ,    ustim,    vb.    impf.    =--    čeljustati, 
Jan.,  M. 

čeljustje,  «.  ber  JRoc^en,  Cig.,  M. 

čeljustnica,  /.  ba§  Sieferbein,  dolnja,  gornja 
č.,   Cig.fT.J,  Erj.fSom.J. 

čeljustnik,  m.  i)  ber  9Jagel  an  ber  203aflen= 
f^ere,  M.;  —  2)  velikanski  č.,  ber  Siefcr= 
tPurm  (eunice  gigantea),  Erj.(Z.). 

čeljiistniti,  ustnem,  vb.  pf.  i)  etrt)a»  Unjdjicf^ 
Iicf)C^,  9Hberncv  au§iprecf)en ,  M.;  —  2)  č, 
koga,  jenianbem  eine  SJJaulidielle  gcbcn,  M. 

čelnica.  /.  t>až  Stirubcin,  Cig.  (T.),  Erj. 
(Som.). 

čelnik,  m.  ber  ©timriemen,  C 

čel9,  H.  i)  bie  Stirn;  č.  grbati,  =  č.  grban- 
čiti,  bie  Stirii  riimpfen,  Meg.;  nikomur  ni 
na  čelu  zapisano,  kar  ima  v  srcu,  man  !ann 
niemanbem  in§  4)erj  je^en;  —  2)  bie  ftcrDor= 
ftef)enbe  Seite  eine^  (iJcgcnftanbeš :  bie  ®iebel= 
jeite  be§  '^a&jtž  obcr  Žjaufe-J,  Cig.,  Jan.; 
—  sprednje  čelo,  bie  l^orberfronte,  Cig.,  DZ.. 
Levst.  (Pril.) ;  —  ber  i^oriprung  einež  33ergc!?, 
Cig.,  C;  —  bie  'i8al)n,  bic  Sdjlogflddie  beint 
iiammer,  beim  9lniboB,  Cig.fT.j;  bci  ber 
9Xjt,  v^hšt.,  C;  —  bie  :^irnflad)e  be#  ^oljež, 
Cig.rr.J;  —  ber  ^pagclfled  (bot.,  chalaza), 
(n.  pr.  pri  kostanju),  Tolm.-Erj.fTorb.J;  — 
ber  litel  eiuer  Sd)rift,  Cig.;  —  3)  na  čelu 
(vojske,  zarotnikov  itd.)  biti,  on  bcr  Spii^e 
ibe»  Si)cetei,  ber  33erid)TOorcr  u.  j.  to.)  fteT)cn; 
na  čelu  vseh  vprašanj ,  on  bcr  Spi^e  oUer 
(^ragcn,  Lcvst.  (Močv.). 

čeloba,  /.  bie  ©ebtegenbcit  (bcž  ®ctrcibe!ornš), 
Ptuj-C.;  —  prim.  čel. 

Čel9st,  /.  =^  čeloba,  I^uj-C. 

čelovnik,  mi.  košček  posekanega  debla,  ki  ga 
odžagajo  ali  odsekajo,  kadar  je  celijo,  Ljub. 

čemela,  /.   (iBrJa.,  pogl.  čebela. 

čem^r,  m.  i)  bo?  ©ift,  Habd.,  Diet.,  ogr.- 
Mik. ;  —  ber  Giter  in  ber  ©unbc,  C. :  etluaž 
jclir  iBitterc«,  Valj. (Rad/;  bie  i^a\!it:  dali  so 
mu  piti  s  čemerom  zmešan  jcsih,  ogr.-Valj. 
(Rad);  —  v  vzklikih:  oj  čemer!  oj  grdi 
čemer!  BlKr.;  —  2)  ^cftiflcr  Unnjillc,  bcr 
3orn,  Danj.- .\fik,,  ogr.-C;  bcr  ^iU"rbriii>?, 
Cig.,  Jan.;  tudi  pl.  čcmcri,  C;  od  čemcrov 
zobe   vkup  stisniti,    ogr.-Valj. (Rad);    šla   si 


je  čemerov  odganjat,  Pjk.(Črt.)\  —  3)  blC 
©dnic^ant,  Habd.;  čemer  mi  leti,  n.  pr.,  če 
kdo  zamaške  (iz  plute)  reže,  jv^hŠt. 

čemeren,  vm,  adj.  i)giftig,  Habd.,  C:  pren. 
čemerni  jezik,  bie  fliftige  BunS^-  ^'t.;  — 
f)crbc,  bitter,  ogr.-C;  pren.  čemerno  živ- 
ljenje, Meg.-Mik.;  —  2)  ,^ornig,  M.;  iibel- 
gclaunt,  grie^grdmig,  Habd..  Jan.,  Cig. (T.), 
C,  Kr. ;    star,    čemeren  ukazovavec,    Jurč. 

čemerika,  /.  1)  bic  iDcige  9Jie^rt)ur;\,  bcr  OJcr- 
mer  (veratmm  album\  Cig.,  Jan.,   Tuš.fB.J; 

—  2)  eine  niitrrifd)e  ^erjon,  Cig. 
čemerikast,  adj.  jornig,  griesgrdmig,  Cig. 
čemerikav,  adj.  =  čmerikast,    C,  Zora. 
čemerikavec,    vca,    m.  ber  ©riežgram,    C, 

Zora;  stari   čemerikavec,  Jurč. 

čemerit,  adj.  bitter,  Jurč. 

cementi,  i'm,  vb.  impf.  i)  č.  se,  eitern  (o  ranah), 
C;  —  2)  čemeriti  =  jeziti,  Cig.;  deca 
čemeri  puro,  ogr. -Valj.  (Radj;  cmeriti, 
Gor.;  —  č.  se  =  jeziti  se,  Cig.,  M.;  zakaj 
se  čemerite  na  mene?  ogr.-Valj. {Rad);  ein 
gricžgrdmtgež  ©cfic^t  mac^en,  (cmeriti  se) 
BlKr.;  vreme  se  čemeri  (nčmcri"),  cž  i|t 
triibe§  SBetter,  Kr. 

čemerljiv,    fva,  adj.  jommiitflig,   C. 

čemfrnat,  adj.  =•  čemeren,  ogr.-Let. 

čemfrnica,  /.  bic  roti)C  9tmeije,  Kr.,  Št.-Valj. 
(Rad). 

čemfrnik,  m.  ber  3ornmiitl)igc,  C;  ein  grdm= 
lid)cr  TOcnjd),  Cig. 

čem^rnost,  /.  ber  ^oxn,  M.;  bie  ©ricžgrfi' 
migfcit,  Der  SKurrfinn,  Cig.,  .Jan. 

čemeti,  i'm,  vb.  impf.  ^inbriitcnb  ^oden,  luarten: 
čemeti  kje  v  kakem  kotu  brez  dela,  0'g'., 
C;  rak  čemi  v  svojem  ždiči,  Erj.(I'(b.  sp.); 

—  prim.   2)  čumeti. 

čemž,  m.   Tuš.(R.)\  pogl.  čimž,  črensa. 

čfnča,  /.  i)  eine  ^crfon,    bic  gcrne  jc^tua^t, 
\>a.ž  '•.JJIaubcrmaul;  ti  si  prava  č.,  jv{liSt.;  — 
2)  pl.  čenče,  ba§  (yc)d)Uid^,   bcr  .^latfc^:  to 
so  prazne    čenče,    Cig..  jvihŠt.;    —  prim. 
it.   ciancia,   Janb,  @cid)llid|3. 

čenčarija,  /.  =  čenče,  Jan..  ZgD. 

čfnčast,  adj.  geidimatjig,  Z. 

čenčati,  am,  vb.  impf.  plaubcm,  Iccrcž  ^^ug 
fd)llia|icn;   —    prim.   it.   cianciare,   plaubcru. 

čenčav,  ava,  adj.  gcidimdlug,  Z. 

čenčavast,  adj.  plouberliaft,  geidilud^Mg,  M. 

čenčavost,  /.  bic  OkfdnudlMgfcit,  M. 

čenčura,  /.  bic  'i^lanbcrtajdjc,  Ctor. 

č^nžiti,  im,  vb.  impf.  =  pražiti,  Podčavenci- 
Erj.(Torb.). 

čep,  čepa,  m.  i)  bcr  3<'Pff"!  *^  Čepom  zatek- 
niti  luknjo;  pijan  kakor  čep;  —  bcr  3'^PK" 
nm  5S?eIlbanm,  Cig.\  —  in  bcr  "iDJiililc  ba^S 
(inbc  bc-J  "JJagcli'  ini  ^^Pbcnftcinc,  Cig.;  -- 
bcr  j^cnftcr  obcr  Ibiirfcgd,  (.'.;  — bcr  O)c»oc^r^ 
pfropi,  BlKr.;  —  2)  bcr  JKcben.^npfcn :  na  dve 
očesi  rezana  irta,  jv{hŠt.;  —  3)  kratek  jarek, 
napeljan  na  travnik  iz  mcmo  tekoče  vode, 
Diet.,  Brdo  (Gor.),  Lcvst.  (Rok);  —  4)  neka 
riba:  bcr  SHaul)barid)  (aspro).  Zidani  .\fost- 
Erj.(Torb.);—-,)  ber  Ucbcvfd)n)\%  bcr  3albo, 
Z..   Gor. 


čepa  —  č^rba 


99  - 


čercn  —  c^sniti 


1.  čepa,  /.  latvica  za  mleko,  Tolm.\  popi.  črcpa. 

2.  čfpa,  /.  hie  .'paubc,  Mik.fEt.);  bic  ilfit^e, 
Z. ;  —  prim.  srlat.  capa,  3//A-.  ("Et.J. 

čepar,  rja,  m.  bor  ,^^Qpfnunnrf)er,   0>. 
čepast,   adj.  .^apfcuformicj;   zobje  so  trda   te- 
lesa čepaste  podobe,  Erj.fSom.J. 

1.  čepeč,  pca,  m.  dem,  čep. 

2.  čfpec,  pca,  m.  bie  .'pauOe,  0>.,  I.et.;  — 
tudi:  stsl.;  prim.   2.  čepa,  čepica, 

čepek,  pka,  m.  dem.  čep;  bav  ^hp^djcn]  — 
bad  J)ab?5apfd)en,  Cig.,  C. 

čepenje,  n.  ba'S  ."oocfen. 

Čepfr,  m.bie  Scl)Qfv?,^Ccfe  (ixodes  reduvius),  Cif^.. 
\otr.-Erj.  (Torb.). 

čep^riti  se,  erim  se,  vb.  impf.  i)  ba§  ®e= 
fteber  au^brcttcn  (o  ptičih  n.  pr.  kadar  se  v 
pesku  kopljejo),  C;  —  fid)  I)offartig  flcibeii, 
Z.;  —  itiid)ttg  tf)uii,  bon  vernt  ipielcn,  Kras- 
Erj.fTorb.J:    —   prim.  ščepiriti  se. 

čepeti,  im,  vb.  impf.  ^oden,  taitcnt;  kokoš 
čepi  na  veji ;  človek  ne  more  vedno  doma 
čepeti ,  man  fann  nic^t  immcr  ju  ^aw\t 
l^ocEen. 

čfpica,  /.  bie  ^Oppe,  V.-Cig..,  Jan.,  Mik.;  če- 
pico sneti,  Zora;  —  bie  Š>ciube,  Cig.,  Jan., 
C,  nk.;   —   prim.  srlat.  capa,  Mik.fEt.J. 

cepič,  iča,  m.  i)  ba§  3^Pf'ilf"' "~  -)  ^'^^  §al§= 
SČipfdjen,  Cig.;  —  3)  bie  5lQ(f)§id)n)inge, 
Cig.;  —  4)  pl.  cepiči,  bie  Sc^ienenrutfjen 
bet  ben  3Bebern,  bie  Scitenftabe  bcž  2Beber= 
blattež,   V.- Cig. 

čfpičar,  rja,  m.  ber  ^appenmac^cr,  Jan.;  — 
bei  Ipaubentramer,  Cig.,  Jan. 

čfpičast,  adj.  tappenformig,  Jan. 

čfpičnik,  wi.  ber  .'oaubentopf ,  ber  ^aiibcn= 
ftod,   Cig.,  Jan. 

čepičnjak,  m.  ber  ^auben[tod,  Jan. 

cepin  .  .  .,  pogl.  črepin  .  .  . 

čepinec,  nca,  m.  i)  ber  ^f^Pf^'^  i"^  ?Bein= 
^a)^,  ^f.,  Ip.-E7-j.(Torb.);  —  2)  ber  ®d)neibe- 
bofirer  mit  id}arfen  8d)neiben,  ^'.-Cig. 

čepiriti  se,  Trim  se,  vb.  impf.  =  čeperiti  se, 
Jan.,   C. 

čeplja,  /.  ber  9ta^mtDpf,  Cig.;  —  prim. 
čepnja. 

čepnica,  /.  fleine  Sofilenpfanne,  M.,  Valj.  (Radj. 

cepnik,  m.  i)  ber  g^ifffnfiPfji^cr,  Cig.,  M.;  — 
2)  ber  S^iptei'  '"  l^en  leic^en  §um  ^Iblaffen 
beš  2Ba)fer§,   V. -Cig. 

čepnina,  /.  'nai  '^a\;i!\tn%t{'i),  Cig. 

čepnja,  /.  M.,  Hrušica- Erj,(Torb.);  pogl. 
črepnja. 

čep9n,  m.  =  vodir,  oselnik,    Toim. 

cepovka,  /.  bie  3ipftmbiriie,  C. 

čepovlak,  m.  =  čepovlek,   Cig. 

čepovlek,  eka,  m.  ber  Šorf5iel}er,  Jan. ;  —  pogl. 
zatičnjak. 

čeprem ,    conj.  =  če  prem ,   akoprem ,    dasi, 

čepun,  m.  =  čepon,   C. 

čfr,  T,  /.  bie  Steinfpi^e,  .\fet.;  —  jerfTiiftcter, 

jpi^iger,  t)erDorragenber  gel§,  C,  Gor.,  Kar.; 

bie    §el)enflippe,    Cig.,    Jan.;    —    (čer,    m. 

Ravn.). 
čfrba,  /.  =  čerfa,  M. 


čerčn,  ena,  m.  trn  fcifiger  Drt,  Št. 

čerpnje,  m.  coll.  Silippen,  M.;  ba§  ®cftein, 
Cor..  Št. 

čfrfa,  /.  ein  9DZild)gcfaf3  mit  einer  9(užguf§= 
miinbltng,  Z.,  Gor.;  č.  je  globokejša  od 
latvice.  Kras. 

čprga,  /.  bor  Xintenfled§,  Kr.- Valj.  (Rad). 

čerič,  iča,  m.  pogl.  čirič. 

čeriček,  Čka,  m.  pogl.  Čiriček. 

čerpvje,  n.  coll.  Steiufpi^en,  C;  —  =  ska- 
lovje,   Valj. (Rad). 

čes,  česi',  m.  haž  Sponjc^eit,  Mitr.,  Danj.- 
Mik.,  Valj.  (Rad). 

česal:nik,  m.  ber  ftamm,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  C; 

—  ber  Stricgcl,  C. 

česalo,  n.  ber  ^amm,  Cig. ;  —  ber  ©trieget, 

Cig.;   —   =   mikalnik,  bie  ;pcd)el,   C. 
česanje,    n.  i)  ha§  9iei^en,   Z.;   baš  f^eber^ 

fdileijšen,   C;  —  2)  ba^  5ldmmen;   —  bag 

Striegeln. 
česati,  češern ,   vb.  impf.  i)  reif5en,  abrci^en, 

jcrrei^en;   Česa  (nam.  češe)  lomi,  prisekava 

(namr.  toča),  Slo7n.;  —  2)  fdmmen;  ftriegcfn; 

česati  tuje  garje,  fid)  in  frembe  i^dnbel  mi)d)en, 

Cig-.;  —  priigein,  M. 
česavec,  vca,  m.  ber  S^dmmer,   Cig.,  Jan, 
česavka,  /.  bie  Kdmmeriii,  Cig.,  Jan. 
česec,  sca,  m.  dem.  čes;  ber  Splitter,  Z. 
česiek,  ska,  m,  dem.  čes;  bai'  Spanid)eit(^en,  C. 
česBlj,    sija,    m.   ber   ^amm ,   Habd.;   —  ber 

Striegef,  C. ;  —  prim.  češelj. 
česen,  sna,  m.  ber  ^nobloud)  (allium  sativum) ; 

v  nebesih  lupijo  debel  česen  (debel  sneg  gre), 

Dol.-LjZv.;  hostni  č.,  baž  iil'nobIaud)!raut 

(ervsimum  alliaria),    C. 
češenj,    snja,    m.  =  česen,  Habd.,   Tuš.(R.). 
česla,  f.  =  česmina,  Mik. 
česlika ,  /.   bae   9?abelfraut  (scandix   pecten 

\'eneris),  Habd.;  (češljika,    Guts.). 
česlfkovina,  /.  =  česlika,   Cig. 
i.česlo,   n.   ber  ^amm,   BlKr.  -  Mik. 
2.  česlo,   n.  pogl.  čreslo. 
česmiga,  /.  ==  česmina,  Mur.,   Cig. 
česmika,  /.  =^  česmina,    Valj.  (Rad). 
česmin,  m.  =  česmina,  M.,    Tuš.(B.). 
česmina,  /.  ber  Sauerborn,  ber  25ein)(^abting 

(berberis  vulgaris),   Mur..  Mik. 
česminje,    n.  bol  ©cftraud)   bež  Sauerbornž, 

be^  2Seinic^db(ing§,  M..  Robič(XKol.). 
česminov,  adj.  Dont  Sauerborn,  Mur. 
česminovec,  vca,  »1.  i)  česminov  grm,  Mur,; 

—  2)  ber  Sevberi^eniaft,  Mur,,  Valj.  (Rad), 
česnati,   am,   vb,  impf,  biimmež   ober  unfla* 

tigeš  QeUQ  fd}tria^en,  Kr,;  samo  svojih  ne- 
umnosti mi  ne  česnajte,  Jurč. 

česnec,  senca,  (neca),  m,  dem.  česen,  Valj.(Rad). 

česnek,  senka,  (neka),  m.  dem.  česen,  Jan,, 
Mik,,  Danj,  (Posv.  p,). 

česnik,  m.  =  česen,  Guts.,  Jam,,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Strek. 

česnika,  /.  faber,  laftiger  ^Jknjd),  Polj. 

česnikovica,  /.  bie  9Jarci[fc,  C. 

česniti,  česnem,  vb.  pf.  einen  ®d)lag  »erje^en : 
č.  koga  po  obrazu,   Cig.,   Bes. 

7* 


česnjati  —  češljiga 


—  100 


češljika  —  češuljka 


česnjati,  am.  \'b.  impf.  =  česnati,  Jau.,  ZgD, 
česnov,  adj.  ftnoblaiic^^;  česnova  glava,  cinc 

!Snobiaud),^iviiebcI;  česnovo  olje,   ba§  ^nob= 

laud)oI,  Cig.fT.J. 
česnovka,  /.  bie  .^noblauc^raute  (sisymbrium 

alliaria),    Tuš.fR.J. 
česrati,    am,     vb.    impf.^  ^cc^elll,    frnmpcltt, 

fammen:  volno  č,  Habd.-Mik..  Jan.,  C. 
česravEc,  vca,  mi.  bcr  SSJoUfrdmpler,  Schčnl. 
čfst,  /.  =  čast,  v{hSt.,  ogr.;  le  lepo  po  cesti, 

nur  ic^on  nrtig,  KropafGor.). 
čfsten,    stna,    adj.  =   časten,    nk. ;    cestnega 

storiti,   Trtib.;  —  pomni  cestna  ženska,  tJoU 

(Stjrgefiif)!,  Litija-Svet.(Rok.);—axi\%,  Kropa 

C  Gor.). 
i.čestit,  adj.  gliidlic^,  jcltg:  čestiti  so  ti,  ka- 
teri...,  AVt'/;;    —    prim.  stsl.   čestifB,   felix. 
2.  cestit,  adj.  =  častit,  Jan,,  nk.;  čestita  ju- 

žina,  gejegnete  SERa^Iseitl  KropafGor.). 
čestitak,  m.  častit  človek,  nam,  častitak:  po- 

stojte,  vrli  čestitaki,  Levst.CPavliha). 
čestitanje,  n.  'baž  OJratuliercn,  nk. 
čestitati,  am,  vb.  impf.  gratulieren:  č.  komu 

na  čem,  jemaiibeii  tucgcn  einer  ^a6]t  beglud= 

tt)Unjcf)etl,    Cig.  CT.),    nk. ;    čestitali    so  si   na 

bogatih    pridelkih,    IVf.;    tudi:    č.    komu    k 

čemu  (po  nem.);  —  iz  hs. ;  prim.  i.  čestit. 
čestitek,  tka,  m.  bie  OJratulation,  C 
čestiti,  im,  vb.  impf.  =  častiti,    Mur.,  Jan., 

Burg.,  nk.;    bodi  češčen,   J^eif  bir!   )ci  gc= 

griifet,  Diet.,   Cig.,  Jan. 
čestitka,  /.  i)  baš  ®ratulQtion^f(^retben,  bie 

®ratuIation,   h.  t.- Cig. (T.);  —  2)  čestitka 

(ali    čestka),    bajeslovno    bitje    =  sojenica, 

okoli    Kostanjevice  -  Vest.   I.    2.;    —   prim. 

častite  žene. 
čfstp,   adv.  oft,  ^aufig,  Meg.,  Diet.,   Jam., 

Cig.,    Jan.,    Boh.,    ogr.  -Valj.  (Radj ,    nk.; 

Cesto  preberite,  Trub.;  č.  v  dnevi,   Schonl.; 

compar.  češče,    Meg.,    Guts.,  Boh.,   Trub. ; 

(Diet.   naglasa:  cesto,  prim.  ogr.  nčestou"). 
č^st9krat,   adv.    oftmalž,   Meg.,  Jan.,  Krelj, 

ogr.-M.,  nk. 
česulja,  /.  =  češulja,  Rib.-M. 
češ,   išči  pod:  hoteti. 
češarck,   rka,   m.  ber  j^rurf)tjapfcn   (bc).  am 

9?abcl{)0lj,  strobilus),    Cig.,  Jan.,    C,    Tus. 

(B.),  Laščc-Erj.CTorb.);  —  entteiiiter  2)Jaiž= 

folben,    Tolm.-F.rj.  (Torb). 
či^ščenje,  n.  =  čaščenje,  bie  58eref)rung ;  golo 

zunanje  č.  nič  ne    pomaga,    Ravn.;  angel- 
sko č.,  bcr  cnglijd)e  OUuf}. 
češelj,  šlja,  m.  1)  bcr  fiainm,  Dol.- Cig.,  Jan.; 

—ber  Striegcl,  C. ;  bcr  .'ocfl)clfQmm,  Vyhšt.,  C; 

—   2)  =   češulja,    Tolm.-Slrck.fLct.). 
češerika,/.  bie  ^irbclbriijc,  Erj.rSom.). 
ččško,  ka,  m.  kravji  varuh,  bajeslovno  bitje, 

I^k  fCrt);    sveti  češko,   da  bo  vime  težko. 

da  bo  bogat  Čeh.   .^t.-Z.;   —    prim.  čeh. 
čejžljak,   m.  bie  35?cbcrfnrbc,  C. 
češljast,  adj.  fammf5rmig:  češljastc  tipalnice, 

F.rj.rŽ),   Vrt. 
češljati,  am,  vb.  impf.  listje  č.  =  odsckavati. 

Tolm.-.<itrck.fLet.). 
češljiga.  /.  ciiic  %x[  Tiftel,  /fabd  -.\fik..   C. 


češljika,  /.  ber  5Jenu§fainm,  ba^  9JabeIfraut 
('scandix  pecten  Veneris),  Jan.,  M.;   —  hs. 

češljikovina,  /.  baš  Siabelfraut,  3/. 

češmiga,  /.  =  češmin,   C 

češmika,  /.  =  česmin.  Mik. 

češmTlica,  /.  =  češmin,  M. 

češmilje,  n.  =  češminje.  Jam.,  Mur.,  Cig., 
Josch. 

češmin,  m.  ber  Sauerbortl  (berberis  vulgaris); 

—  prim.  česmina. 
češmina,  /.  =  češmin. 
češminje,  n.  bQ§  Serberifeengeftrauc^. 
češminov,  adj.  33erberibcn=;  tudi:  čcšmTnov. 
češminovec,  vca,  m.  i)  ber  93erberi^eii[trauc^; 

—  2)  ber  33erberi^eniaft,  Cig. 
češminovina,  /.  tai  'šBerberi^en^oIj ;   —   bo§ 

33erberi6engei'ttauc^. 
češminovje,  n.  =  češminje. 
češnja,  /.  pogl.  črešnja. 
češnjak,  m.   i)  ber  Q(ii}Xl  (zaničlj.).    M.,   C; 

—  2)  ^  česnik,  česen,   C,  kajk.-Valj.(Rad). 
češnjarka,   /.   bie  Snobtaud)frote   (pelobates 

fusca),  Erj.fZ.). 
česnjati,  am,  vb.  impf.  =  česnati.  Dol. 
čfšpa,  /.  =  češplja,  Cig.,  M.,  Kr.-Erj.(Torb.); 

—  prim.  nem.  (dial.)  zvveschpe,  Mik.fEt.). 
čfšpar,  rja,  m.  =  češpljar,    Cig. 

čfšplja,  /.  bie  ^flaume,  bie  ^tt^ftjcfite  (prunus 

domestica). 
čfšpljar,  rja,  m.  ber  ^[faumenpnbler,  Cig. 
češpljariti,    arim,    vb.  impf.  ^poumen^anbler 

)ein,  Cig. 
čfšpljast,  adj.  pflaumenartig,  Cig. 
č^špljev,  adj.  ^flauinen=. 
č^špljevec,  vca,   m.    i)  boš  ^flaumenmuž; 

—  2)  ber  ^flaumcngartcn,  Cig. 
č^špljevina,  /.   i)  ba^  ^Pfloumen^ols;    —    2) 

=  neka  trta,  M. 

češpljevje,  n.  coll.  bie  ^flauntcnbaiime,  Cig. 

češpljevnjak,  m.  baž  'ipflaiimoninu'^,   Cig. 

čfšpov,  adj.   =  češpljev. 

č^špovec,  vca,  m.  i)  jed  iz  kuhanih  češp, 
Gor.-DSv.;  —  2)  neka  debelejša  in  boljša 
češpa.    Gor.,   v   Brkinih-Erj.fTorb.). 

češulja,  /.  i)  abgcrifjcncr  ^^tucig  mit  "iblattcru, 
Km  -  Erj.  (Torb.),  Gor.;  češulje  od  vej 
trgati,  Polj.;  —  ein  abgcrtffcnc^  Stiicf  einer 
Iraubf,  ein  flciiiC'?  1rdubd)cu,  BlKr..jvihŠt.; 

—  ein  abgori|fcnc#  '!biiid)cl:  č.  črešenj;  aj- 
dova č.,  bo^  'Spud)mcijenbiiid)el;— bie '5)olben' 
troube,  Cig.fT.),  Tus.rR.j;  —  2)  ber  '^ingel 
(limodorum),  Erj. (Rok.). 

češuljek,  Ijka,  m.  i)  bog  "iBiifdjcl,  Z.;  č.  čre- 
šenj. Dol.;  —  2)  ber  3:raubeu^olunbcr  (sam- 
bucus  racemosa),    (Jig. 

čcšuljast,  adj.  bu)d)clQrtig. 

češuljtc,  Ijca,  m.  =^  češulja,  .^/. 

čcšuljati,  uljam,  vb.  impf.  češulje  od  vej 
trgati.  Polj. 

češuljevje,  n.  coll.  'iBiijdjcIdicn,  Xrdnb(^en. 

češuljica,  /.  dem.  češulja. 

čcšuljika,  /".  bie  StenbelUiur,^  (platanthera), 
Erj.  f  Rok.'). 

češuljka,  /.  dem.  češulja. 


čfta  —  četrtletje 


101 


četrtletnik  —  četverica 


č^ta,  /.  bic  Sd)ar,  bic  iHotte,  Guts.,  Mur., 
L';>..  Jau.,  hA-.;  bic  auf  'Scutc  au^ge^ciibe 
edjar,  HabJ.;  —  hs. 

č?ten,  tna,  rt<i;.  Scftovcit',  (jcfc^art:  I  strel  ljudi 
sklicuje  v   četne  roje,  Levst.(Zb.  sp.J. 

četer  .  .  .,  išči  pod:  četver  .  .  . 

cetiriglavec,  vca,  m.  bcr  li^ierfijpfigc,  Zora. 

cetirikolfsen,  sna,  adj,  »icrrabvig,  "A. 

četirikrat,  aJv.  uicrmnl. 

četirikraten,  tna,  adj.  Dicrinalig. 

četirirok,   rcSka.  adj,  incvljčiribicj,  Habd,-Mik. 

četirje,  četiVi,  num.  Cicr;   nav.  štirje. 

četirstvp,  «.  bie  i^icr,iat)I,  C. 

čf tnik,  »I.  bcr  jRotteufu^rer,  ber  Scfiarmeifter, 
C/;f.,  Zora;  —  (po  hs.)  ber  SRajor,  Jan. 
(KL),  Vrt. 

četov9dja,  e,  m.  =  četovodnik,  Nov.;  bcr 
9inbeI'ofu^rcr,  nk. 

četov9dnik,  m.  ber  'J(nfu{)rcr  cincr  Sc^ar,  nk. 

četrt,  /.  i)  bcr  »terte  2;i)cil  eine§  ©anjcii,  t^až 
SJiertel;  sprednja,  zadnja  četrt  vola;  vsako 
četrt  ure,  »icrtclftimblid} ,  Cig.;  dve  četrti 
na  pet,  jluci  S>icrtel  aitf  fiinf;  ob  treh  četrtih 
na  deset,  um  brci  i8icrtcl  auf  jeljn;  tri  četrti 
ure  hoda,  brct  33iertelftimbcn  ©cgcv ;  pomni: 
kake  četrt  ure  hoda,  LjZv.;  —  posmrtna 
četrt,  bali  8tcrbcquartal,  DZ.;  —  2)  ber 
Scf)ctfct  {aiž  ®etreibcmaf3),  Guts. 

četrtak,  m.  i)  bcr  §ommcl  obcr  Cc^ž  im  Otcrten 
5af)re,  C;  —  2)  eiu  ©anjc^,  i)a§  auž  uicr 
®inf)eiten  bc[tc^t,  bcr  S8ierUng,  Cig.;  baš 
S^icrtreujerftiicf,  Sotr. 

četrtEC,  tca,  m.  bcr  Ouabrant  (astr.),  h.  t.- 
Cig.fT.). 

četrtek,  tka,  m.  bcr  ^^onncrftag;  debeli,  tolsti  č., 
ber  fcifte  ^Sonncrftag  i  nac^  Scjagcjima) ;  veliki 
č.,  bcr  ©riinboniierftag ;  četrtek.  Valj.  (Rad). 

četften,  tna,  adj.  53iertc[»,  Cig.;  č.  les,  ttU§ 
!iyicrtclftamm[tucfen  6e[tef)cnbež  §oI,^,  Notr.; 
četrtni  oblastnik ,    bcr   S^icrfurft    (tetrarcha), 

^    V.-Cig.,  C. 

četrti,  num.  ord.  bcr  Dicrte;  v  četrto,  jum 
eicrtenmal. 

četrtica,  /.  i)  ^  četrt:  kako  četrtico  ure, 
Ravn.;  —  2)  =  četrtnica,  ba?'  Cluartan= 
ficbcr,  Cig. 

četrtič,  adv.  jum  »iertcnmal,  tticrtenl. 

četftikrat,  adv.  jum  »icrtcnmal. 

četrtin,  m.  =  četrtinjak,    Cig. 

četrtina ,  /.  ba§  SSicrtcl  (pos.  v  računstvu) : 
tri   četrtine,   deset  četrtin. 

četrtinek,  nka,  m.   ^|^  mernika,  Diet. 

četrtinjak,  m.  ta§'  Startinfafg,  ein  jefin  Simcr 

^  ('/4  ŠutJer)  f)aUenbc§  gafg,  Št. 

četrtinka,  /.  ba§  'i^icrtcl;  —  ber  nierte  Jfjcil 
be^  9JtaBe§  f.  trocfcnc  2)inge,  Cig.;  »/^  93?c^cu, 
Svet.  (Rok.),  jv^liSt.;  ('/^  mernika,  Lascc- 
Levst.  [Rok.]). 

četrlinski,  a<i/.  58icrtet= :  četrtinsko  zemljišče, 
cinc  i^icrtclijubc,  Lcv.st.f^.Vai/A^^i;  —  četrti nska 
oblika,  'tiaž  Cluartformat,  Raič.fLet.J. 

četftiti,  tftim,  vb.  impf.  Diertl)CtIen,  Mur.,  Cig.; 
nekatere  je  razsekal  in   četrtil,  Bas. 

četrtleten,  tna,  adj.  Dierteljdfirig,  Cig.,  Jan.,  nk. 

četrtletje,  n.  bov  '^iertelja^r,   Cig.,  Jan.,  nk. 


četrtletnik,  m.  bie  i5ierte(jal)r«fcf)vift,  Cig.,  Jan. 

četrtnica,  /.  i)  tai  i^icrtcl,  bn!5  Cuort,  Cig.; 
Pretekla  je  stoletja  četrtnica,  Prcš.;  —  ^/4 
mernika.  Kras,  Gor.  ;  —  2)  baž  Cuattan^ 
fiebcr,  Diet.,  Guts.,  Jam.,   Cig. 

četrtnik,   tn.  1)   bcr  3.1icrtelf)aiiptmann,  Cig.; 

—  2)  ber  i^icrteltrcis',   Cig.fT.j;  ber  Cua= 
braiit,  Jes. 

četrtnjak,  m.  ber  S^icrtcltjufncr ,  ber  !iJieiteI= 
baucr,   Cig.,  Jan.,  M. 

četrtodnpvnica,  /,  ha-i  £luarfan|ieber,  Cig. 

četrtog9rje,  n.  baš  Duortfirgebirgc  (geogn.), 
Cig.fT.j. 

četrtoggrski,  adj.  Diiortar',  Cig.fT.j. 

četrto  vanje,  n.  bie  iiBicrtfjeilung,  Mur. 

četrtovati,  ujem,  vb.  i>npf.  Dicrtf)eilcn,  Mur. 

četrtiiren,  rna,  adj.  toicrtclftiinbig,   Cig. 

četvfr,  m.  bcr  l^oripanu  (mit  jtuci  3iigtf}iercn), 
M.,  BlKr.;  tudi:  četver. 

četvfr,  /.  baž  i^iergeipaim,  Jam.,  Cig,,  Jan.; 
v  čer\'er  se  voziti,  »icrfpannig  fa^rcn,  Str.; 
v  četver,  Lašče-Erj.fTorb.J. 

četvfr,  num.  distr.  i)  tiier;  pri  substantivih, 
ki  se  ali  sploh  ali  v  kakem  posebnem  po- 
menu le  v  pluralu  rabijo:  četvere  vilice, 
oicr  ©abcln;  četvere  rokavice,  t)ier  ^aar 
A5flltbf(^U^e;  tudi  substantivno  v  srednjem 
spolu:  četvero  vilic,  čet\ero  rokavic;  — 
pri  substantivih,  pri  katerih  si  kako  pripa- 
dajoče mnoštvo  mislimo:  čer\'eri  snubci, 
ali:  čet\'ero  snubcev  (s  svojimi  spremlje- 
vavci);  —  2)  bie  t)ier;  o  določenih,  skupaj 
spadajočih  osebah  ali  rečeh:  čet\'eri  možje; 
čet\"ero  poslednjih  pripovedek;  —  3)  t>ier; 
ako  hočemo  povedati,  da  so  šteti  predmeti 
različni  po  spolu,  starosti  i.  t.  d.;  nav.  le 
substantivno:  četvero  ljudi  (moški,  ženske, 
otroci),  četvero  živinčet;  —  4)  tiiererlei: 
četvero  vino,  četvero  sadje,  četvero  obla- 
čilo; —  5)  t)ier,  tJierfac^  (pri  abstraktnih 
substantivih):  čet\'ero  ubojsr\-o,  tiier  SJZorbe, 
Dierfac^cr  9!J?orb;  —  6)  ako  šteti  predmet 
ni  imenovan:  na  četvero  razdeliti,  in  tiier 
2f)cilc  točilen;  —  7)  čet\-ero  =  štirje,  štiri: 
bilo  nas  je  četvero,  tž  ttjaren  itnfer  tiier: 

—  prim.  Mtk.  V.  G.  IV.  Sg  —  Oj. 
četverak,  m.  hai  SJierfrcujerftiicf,  Kras. 
četvfrčast,  adj.  tetraebrifc!^,  Cig.fT.j. 
četvfrček,   čka,    m.   ber   l^ierling:   čet\-erčki, 

^^ierliiige,  3/«»-.,  Cig.,  C. 
četvfrčič,  m.   1)  =  četverček,   C:  —  2)  na 

č.  (čveterčič)  stati,  aitf  atlcn  oieren  fte^en,Z)o/. 
četvfrec,  rca,  »j.  "baž  jTctrocber,  Cig.fT.j,  C. 
četvfrek,  rka,  »1.  i)  etttia?  $8ierfad)e§,  j.  35. 

cierbrat)tiger  ^t^^trn,  Mur.;  —  2)  \>až  £luort= 

format,  C. 
četvfren,    rna,    adj.    i)    tiierfdttig;    četverna 

nit;  —  (chem.)  quaternar,   h.  t,- Cig.fT.j; 

—  2)  $8orj[pann':  čenerno  oje,  Ip. 

četvf  rica,  /.  eine  ^af)!  tion  tiier  ^erionen  ober 
Sacfien:  č.  konj,  Habd.,  Cig.,  nk.;  na  vrtu 
je  sedela  čet\'erica  srečnih  ljudi.  Str.;  — 
po  četverici  hoditi,  auf  ollcn  tiicreu  ge^en, 
Mur. ,    Cig. ,    Met. ,    Lašče  -  Erj.  f  Torb. J  ; 


četveril9  —  četvcropcr^sen 


—  102 


četveropljučnjak  —  čežin 


po  četvericah,  C;  —  bie  Ouatemc  (math.), 
Cii^.CT.),   Cel. (Ar.). 

četveril9,  u.  bie  5?orfpannftange,  Gor. 

četverina,  /.  tiaž  4^tcrfad)c,  Cig. ;  —  ba§  i8icr= 
flcipann,  Met.;  c.  (čveterina)  volov.  Dol. 

četvfriti,  črim,  vb.  impf.  i  (  mit  cincm  ^^ier= 
flcfpann  faf)rcn,  ocfcrn  u.  bfli.,  Jam..  \'.-Cig., 
C,  Bes.;  —  2)  mit  einem  3tt'ei(ieipann  58or= 
Iponn  Iciftcn:  šel  je  četverit,  Skrilje,  Lašče- 
Erj.iTorb.j,  Sotr.,  BlKr.;  —  1,)  V)mi^nhXK, 
Z.,   SIS. 

četvfrka,  /.  i)  ber  SSierer,  bie  W\.tx ,  Mur., 
Cip.,  Jan.,  Met.;  —  2)  bag  Cuartfonnat, 
Cig..  Jan.,  nk.;   —    3)  bic  CuabriUc,    C. 

četv^rnat,  adj.  Dierfdltifl. 

četvfrnica,  /.  bie  S^orfpanitfette,  Cig.;  —  les, 
ob  kateri  sta  vprežcna  vola,  ki  gresta  če- 
tverit.  Sv.  Kri\(Ip.)-Er).(Torh.). 

četvfrnik,  m.  i)  ber  SSorfponner,  0>. ;  — 
2!  bie  S^orjponnftonge  (kol  s  kljuko  na  koncu, 
s  katerim  se  z  voli  četveri),   Gor. 

četverobrdje,  n.  bie  5^ier^ugelp(atte  (v  mož- 
janih),  Erj.fSom.J. 

četverocep,   čepa,   m.  ber  3tt'itlic^,   C 

četverocepen,  pna,  adj.  oieripaltig,   Cig. 

četveročlen,  čična,  adj.  Diergliebrig,  nk.;  če- 
tvcročlcni(hrošči),  merfllicbrigcftafer,  Erj.fž.j. 

četveročlenec ,  nca,  m.  i)  baž  £,uabrinom 
(math.),  Cig.fT.J;  —  2)  hrošči  čet^•eročlenci, 
BicrgHebrige  ^dfer  (tetramera),   Cig.fT.). 

četverodeJen,  {na,  adj.  oiertf}ciIig,   Cig.,  Jan. 

četveroglasen,  sna,  ^4/.  oicrftimmig:  četvero- 
glasno  petje,   Cig.,  Jan.,   nk. 

četveroglav,  glava,  adj.  »ierfopfig,  Jan. 

četverokolfsen,  sna,  adj.  oierrdbcrig,   Cig. 

četverokot,  kgta,  m.  bas  i^icrccf,  nk. 

četverok9tec,  tca,  m.  "baž  5.?iercrf,  Cig. 

četverok9ten,  tna,  adj.  oicrcdig,  tetragoiial, 
Cig. ''T. J.  Jan.,  nk. 

cetverok9tje,  n.  =  četverokotnik,  Cig.,  Jan. 

četverok9tnik,  m.  ba?  SSicred,  bo§  Jetragon, 
Cig.rr.J,   Cel.rGeom.J. 

četverokratnik,  m.  ta^  i^ierfacfie,  DZ. 

četverolist,  lista,  adj.  ttierbldttrig,  Jan. 

četverolisten,  stna,  adj.  Dicrbldttrig,   Cig. 

četveromer,  mera,  m.  =  tetrameter  (neki 
verz  iz  štirih  ali  osmih  stop),   Cig.,  Jan. 

četveromprje,  n.  =  červeromer,   Cig.fT.J. 

četveronog,   ncjga,  adj.  t)icrfiiijig. 

četveronogat,  ata,  adj.  Dierfiifjig. 

četveron9/,ec,  žca.  m.  ber  i^icrfiifjlcr ,  Cig., 
Jan.,   nk. 

četvero9gLlnik,   m.  bois  4?iereff,   Cig. 

četverooglat,  ata,  adj.  uicrecfig. 

četvcro9gtln,  gcfna,  <3i(;.  uicrerfig ; —Ciiabcr  : 
četvcroogelni     peščenjak,    ber    Cuoberjnilb 

ftein,  Cig.rr.J. 
četvcrook,  v)ka,  adj.  nicrdiigig,  Cig. 
četvcro9stcn,  tna,  adj.  Diei)pil,ug,   (^ig. 
četveropdičen,  čna,  adj.  Dir,\oIlig,   (^ig. 
četverop^dcn,  ilna,  adj.  »ier  Spainieii  meifetib, 

Cig. 
četveroper('.scn,    sna.    adj.    Pierbidttrig:    čc- 

tveropcresna  deteljica,  Erj.florb.). 


četveropljučnjak,  m.,  pl,  —  aki,  tetrapneu- 

mones  (zool.),   Cig.fT.J. 
četveroplosk,  ploska,  at/;'.  Dierflficfitg,  Cig.fT.). 
četveroploščnjak,  m.  ba§  S?ierflad),   Cig. 
četverorfden,  dna,  adj.  Dierreitjig,   Cig. 
četverorob,  njba,  adj.  Diertantig,   Cig.fT.J. 
četverorog,    r(5ga,    m.  ber  ttoficrftfcf)   (ostra- 

cion),  Erj.fZ.J. 
četverorok,  rrjka,  adj.  Dicr^dnbig,   Cig.,  Jan.', 

—  četveroroke     (opice) ,    bie    3?ier^dnber, 
^    Erj.fž.j. 

četverosl9VČen,  čna,  adj.  Dieiiilbig,  Jan. 
četverospev,  speva,    m.  ba§  Cuartett,  Cig., 

Jan.,   nk. 
četverost9pje,  n.  bie  Jctropobie,  Cig.fT.). 
četverostran,    strana,    adj.    tiier)ettig,    Cig., 
^  Jan.,   Cig.fT.). 

četverostranski,  adj,  =  četverostran,  Jan. 
četverostrok,  str6ka,  adj.  toierfac^,   Cig. 
četverostrun,  struna,  adj.  t)ier}aitig:  četvero- 

struno  glasbeno  orodje,  baž  ietrcc^orD,  Cig. 
četverovejen,  jna,  adj.  Dierdftig,  Cig. 
četverovesetn,  sefna,  adj.  tiierruberig,   Cig. 
četveroveseinica,  /.  ladja  č.,  ber  i^ierruberer, 

Cig. 
četverovprfga,/.  =  četver,  bQ#SSiergcjponn,Zi'. 
četverovprfžen,  žna,  adj.  tieripdnnig,  Jan.,  nk. 
četverovfstEn,  tna,  adj.  oicr^eilig,  Cig.fT.). 
četverovfstje,  n.  bie  i^ier^eile,  Šol. 
četverovfstnica,/.  eiii  Dierjeiligcsi  HUebc^cn,  Zv. 
četverovf  stnik ,     m.    ječmen    č. ,     tjicrjcilige 

©crftc,  Cig. 
četverozob,  z6ba,  at/j.  tiiei5dl)nig,t)ier5a(fig,Ci^. 
četverozl9Žen,  žna,  adj.  ttierfilbig,   Cig. 
četvcrozvfzje,   n.  bie  Cuabrupclallianii,  Cig. 
četv?rstV9,  n.  bie  Jetrabit  (math.),   Cig.fT.). 
četvor  ,  .  .  (hs.),  pogl.  četver  .  .  . 
četvrt  .  .  .  išči  pod   četrt  .  .  . 
čevelj,  vlja,  m.  pogl.  črevelj. 
čevo,   H.  pogl.  črevo, 
čevfženj,  žnja,  m.  ber  ^raf)t,  Kor.;  —  menda 

iz   nem.  ^iefjeifen. 
čevinek,  nka,  nt.  =  čovinek  2),   Glas. 
cevk,  ččvka,  m.  hac^  'iPcIfern,    Valj.fRad). 
čevkač,  m.  ber  Sd)n)dt\er,  ogr.-C. 
čfvkati,  am,  vb.  impf.  bclfcrit,  fldffcn,  Ifabd., 

Cig.,  .Jan.,  C;  —  plauberit,  jrfjmd^en,  -V.; 

—  pri  m.  ščevkati. 

čpvkavcc,  vca,  m.  ber  5tldffcr,  Jan. 
čevketati,  etam,  ččem,  vb.  impf.  i)  ,^n)itid)ern, 
ogr.-C;   —  2)  plnuberii,  )d)ioa|jcn,  ogr.-C. 
čevketljiv,   iva,  adj.  )d)»iia(jl)af t ,   plauber^aft, 

ogr.-.U.,    C. 
Čez,  pracp.  pogl.  črcz. 
čežana,  /.  luiid)  gebiiiiftctc*  ober  gcfod)tc^  Cbft, 

bosi   CbftmiK^,    Cig..   Jan.,   M.,    Gor.;   ber 

3iuetjd)fenpfi'ffcr,  Kor.-./am.fKre.f  111. 47 4-) j. 

jabolčni    krhlji    s    fižolom    skupaj    skuhani. 

Polj.;    —   prim.  bav.  ziseindl,  eillC  ?lrt  (iJc= 

rid)t,  C.  (?) 
čežanja,  /.  =  čcZana.   -{apŠt.-C; ^ —  tudi  pl. 

čežanje,  gefod)te»?  Toirobft,  \apŠt.-C. 
čcžin,  »I.  biK'  (Mjodloin,  Knr.-Trst.(l.ct.);  bd'? 

■iJJiej^igliSdlciii,  Gor.- Cig.,   C. 


čežinati  —  čigavec 


103  — 


čigaver  —  čim 


čežinati,  Tnam,  vb.  imyf.  mit  ciltom  Oilbcficin 
liiuteit,  Cig. 

či,  conj.  =  če  C,  v^hSt.;  (pomni:  či,  vpra- 
šalna  besedica,  Re\.-Raud.;  či  si  tam  bil  r 
Mik.,  \'.  G.  IV.  1 6^.;  —  ga.  či  poznam,  fenilC 
ilm  »DOl)l  bclfcr,  Mik.,  V.  G.  IV.  iSf).). 

čl,  čere,  /.  v^liŠt.   nam.  liči. 

čiba,  /.  =  kokoš,  Z.,  Dol. 

čibica,  /.  dem.  čiba.  Jam.,  Cig. 

čibka,  /.  dem.  čiba,   Cig. 

čič,  čiča,  tn.  ba^  Si^fn;  šaljiva  beseda  v  pre- 
govorih: čič  nima  nič,  (Št.);  čič  ne  da  nič, 
(Met.)\  tvčiijcs  Si^UMi  briiigt  tcincii  ©ctuinii; 
čič  je  nič,  delavec  je  hlebavec,  mit  ®i^cn 
»crbtciit  man  nid)t^,  3Ubcit  bringt  93rot, 
Guts.;  —  prim.  čičati. 

čiča,  f.  =  sedež  (v  otročjem  govoru).  Valj. 
rRad). 

Čičanje,   n.  ba^  Si^^cn  (v  otročjem  govoru). 

čičati,  am ,  vb.  impf.  fi^en  (v  otročjem  go- 
voru). 

čiček,  čka,  m.  =  čičerka,  Cig.,  C,  jv{JiŠt. ; 
(=  grah.   Račje [vihŠt.]). 

čičerka,  /.  bic  S'icf)ererb)e  (cicer  arietinum), 
Cig.,  Jan.,  Dol.;  razen  krompirja  in  pres- 
nine  kuhalo  se  je  mnogo  puste  čičerke, 
LjZv.;  —  prim.  it.  CQce,  cicerchia.  Mik. 
(Et.j. 

čičimak,  m.  bcr  flcmcine  ^ubenbont  (zizvphus 
vulgaris),  Z.,    TitS.fB.). 

čičkati,  am,  vb.  impf.  fi^en  (v  otroč.  govoru). 

čičniti,  čTčnem,  vb.  pf.  \\(i)  jc^en  (v  otročjem 
govoru). 

čida,  pron.  interr.  et  rel.  indecl.  tuefjen?  beffen, 
beren:  čida  žena?  ogr.-C;  od  sina  si  ven- 
čana,  čida  mati  bila  si,  ogr.-C;  —  prim. 
čiga. 

čiden,  dna,  pron.  poss.  =  čigav,  ogr.-M,,  C. 

1.  čiga,  /.  bie  iiaiier:  na  čigo  iti,  na  čigi  biti, 
Re^.-C.;   —   prim.  čigati. 

2.  Čiga,  /.  i)  bie  3Binbe  (um  Saften  in  bic 
^df)i  gu  jiefien),  Habd..  C,  Valj.  (Rad); 
studenec  na  čigo,  bcr  3ict}t'runncn,  vihŠt.; 
—  =  škripec,  bic  ^if^ljroHe,  C;  —  2)  bcr 
treiiet,  Habd..  Trst.  (Let.) ;-■},)  bie  gc^necfe, 
C;  —  iz  madž.  csiga,   C. 

3.  čiga,  /.  =  kečiga,  Erj.(Ž.);   —  hs. 
čiga,   pron.  interr,    i)    TOeffen  ?   čiga  je  le -ta 

dežela?    Dalm. ;    da  se  učimo,    čiga  sin  je 

Kristus,  Trub.(Post.);  čiga  je  le-ta  podoba? 

Schunl.;  čiga  sin  si?  čiga  delo  je  to?  Danj., 

BlKr.;  —  2)  pron.   indef.  jemanbež:  ako  čiga 

brat    umrje,    Dalm. ;  —  skrčeno    iz    čijega, 

Škrab.(Cv.  II.  II.). 
čigar,    pron.  rel.    tueffen;    blagor    mu,    čigar 

svest  je   Bog,    Ravn.;   čigar  si   bodi,  roe[fen 

immer  e^  fein  ma%  Met. 
čigati,  am,  vb.  impf.  lauern,  aufpaffen:  na  koga 

č.,  Re\.-C.;  —  prim.  češ.  čihati,  Inuem. 
čigav,  adj.  ber  gerne  fpči^t,  louert,  Rei.-C. 
čigav,  pron.  poss.  ireifen  V  mem  ge^orig  ?  čigav 

je  ta  klobuk?  tDcm  gefjort  biejer  -tint?  povej 

mi,  čigava  je  ta  hiša. 
čigavec,   vca,    m.    bcr    Sauercr,    bcv    Spioii, 

Rei.-C. 


čigaver,  pron.  poss.  rel.  indecl.  =  čigar,  Mik., 
Rib.-Cv.;  po  čigaver  (^čegavcr")  njivah  je 
toča  požela,  ta  ni  dosti  pridelal,  Lcr.v/.f^^V,  Sp.). 

čigaveršcn,  šna,  adj.  =  čigaver,   Cv. 

čigec,  gca,  m.  ber  ft'reije(:  čigec-migec  =  didel- 
dajček,  s  katerim  vino  in  slatino  mešajo. 
Vest.  I.  iS.;  —  prim.  2.  čiga. 

čiger,  gra,  m.  bcr  Jreftemetn.  C,  Valj.(Rad); 

—  prim.  madž.  csiger. 

čigice,  f.  pl.  bic  ^^oidjcnjiigc  bcv  SBcbcr,   C; 

—  prim.  2.  čiga. 

čiginjka.  /.  neko  jabolko,  imenovano  po  vasi 

Čiginj,    Tolm.- Erj.(Torb.). 
čigla,  f.  neka  vinska  trta,  Kanal(Goriš.)-Erj. 

(Torb.). 
čigra,  /.  i)  bie  Jurbine,  Cig. (T.);  —  2)  bie 

©ccfci^toalbc,  navadna  čigra  (sterna  hirundo), 

Erj.(Ž.);  —  hs. ;   prim.  2.  čiga. 
čigraš,  m.  bie  ^'veifclfc^ncrfe  (turbo),  Erj.(Z.); 

—  prim.  čigra. 

čiharen,  rna,  adj.  Levst.(Natik) ;  pogl.  čiheren. 

čihati,  čTham,  vb.  impf.  nam.  kihati,  Gor., 
Kor.,  Jan, ;   —   prim.  stsl.  čihati. 

čiheren,  rna,  adj.  ves  čiheren,  aCcr  in#ge= 
fammt:  vse  čiherno.  Diet.;  luna  vsa  čiherna 
je  postala  kakor  kri.  Kast,;  v  le-teh  dveh 
zapovedih  visi  vsa  čiherna  postava,  Schčnl,; 
damo  na  znanje  vsem  čihernim  —  stano- 
vom. Razglas  ii  1.  I/81,;  misliš,  da  bom 
vse  čiherno  jaz  sam  storil?  BlKr.;  vsi  či- 
herni  jeziki,  Cv.;  —  tudi:  ves  čiherno:  \es 
čiherno  dolg,  bic  ganjc  S^ulb,  Schonl.;  vsi 
čiherno  grešniki,  Jsvkr.;  ves  čiherno  moker, 
C;  —  brez  „ves" :  čiherno  zdrav,  C;  — 
iz  čitkaterni,  čihterni,  čiherni,  Levst.(Rok.) ; 
prim.  čitav,  Mik. (V.  G.  I.  323.). 

čihrtno,  adv.  =  čiherno,  Fr.-C;  —  prim. 
čiheren. 

čij,  pron.  poss.  =  čigav,  St.-Cig.,  C. 

čijen,  jna,  adj.  =  čij,    C. 

i.čik,  m.  bcr  £)Č)ž  (v  otročjem  govoru,  in 
kadar  se  kliče),   C. 

2.  čik,  m.  i)  ber  Sigarrcnreft;  —  2)  bie  le^te 
%x\it.  Sdjnupftabat  in  bcr  3}ofe,  Hal.-C. 

3.  čik,  m.  ber  3Betterfiid)  (cobitis  fossilis)  Erj. 
(Z.),   Ga\iče  na  Krki  -  Erj.  (Torb.). 

1.  čTka,  /.  bie  itui)  (v  otročjem  govoru  in 
kadar  se  kliče),    C. 

2.  cika,  /.  =:  2.  čik,  bcr  (£igarrcnrcft,  Štrek. 
čikar,  rja,  m.  ber  Sigarrcnrcfte  faut. 
cikati,  am,  vb.  impf.  ©igarrcnreftc  fauen. 
čikec,  kca,  m.  dem.  čik,  t)a^  Ced)§Iein,   C. 
cit,   čila,   adj.    i)  auligera[tet,    Rib. -Mik.;   — 

munter,  frifd):  čili  konji;  (o  človeku)  čil  in 
krepak,  Zv.;  regfam,  Cig.(T.);  —  2)  riiftig, 
gefunb,  ftarf;  čilo  zrno,  gef|alt»DlIer  ^ern, 
C;  čila  moka,  ba^  fternme^I,  baž  5(uf'jug§» 
mel}(,  Dol.- Cig.,  DZ.;  na  čilo  mleti,  fein 
maslen,  Z. 

čilak,   m.  ime  konju,    Valj. (Rad). 

čiležen,  žna,  m.  =  čevežen,  Polil.,  Miir. 

čilibuha,  /.  baši  £ral)cnauge  (strvchnos  nux 
vomica).    Tuš.  (D.),  Levst.(Xauk)  ; —  rus. 

čilost,  /.  bie  SRunterfeit,  bie  )}iitftigfctt. 

čim,  conj.  je;  išči  pod:  kaj. 


čima  —  čipkar 


104 


čipkarica  —  Č1SI9 


čima,  /.  cin  longjamer  SKenjd),  Štrek. ;—pr\m. 

čimiti. 

čimežen,  žna,  m.  bcr  ®ra^t,  Gor.;  —  prim. 
čcvežen. 

čimin,   m.  ber  Silinmcl,  Mik.;  —  prim.  kumin. 

čimiti,  im,  vb.  impf.  jaubcrn,  lonfliam  arbeiten, 
Štrek. 

člmpež,   tn.   Gor.;  pogl.  kimpež. 

čimž,  čimža,  m.  =  čremsa,  Gor.-  Cig.,  \'alj. 
(Radj. 

čimža,  /.  bie  ^Beij^e,  M.,  Z. 

čimžati,  am,  vb.  impf.  i)  bct^cn,  Cig.,  M.;  — 
i.  (činžati)  kako  reč,  mit  ciiier  Soc^e  ni(f)t 
fertig  rocrben,  Gor. ;  —  2)  §ef)ren,  č.  se,  a5= 
jc^ren,  mager  itjerben,  (činžati)  Jan.,  Fr.-C; 
č.  se,  Dcvrocfen,  :^tnic{)roinben,  Polj.\  —  3)  intr. 
=  t.  se,  on  Srdfteu  abncf)meu:  vedno  je 
čimžal,  da  je  umrl,  Lašče -Levst. (Rok.). 

čimžiti,  čimžim,  vb.  impf.  i)  =  čimžati.  Z.; 
—  2)  č,  se  =  kremžiti  se,  Dol. 

čin,  m.  i)  bie  2f)at,  yfur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 
2)  (po  rus.)  bcr  9tang,  Cig.fT.j,  DZ.;  bie 
G^argc,  Levst. (Nauk);  najstarejši  po  činu, 
ber  gfjangaltefte,  DZ. 

čin,   interj.  čin  čin!  =  cin,  cin!   C. 

činčera,  /.  =  čičerka,  Polj. 

činčež,   m.   Cig.,   Gor.;   pogl.  kinkež. 

činek,  nka,  adj.  roinjig,  Mik.,  Št.;  —  prim. 
mečinko,  Met.-Mik.;  iz:  mal. 

činitelj,  m.  i)  bcr  Itjater,  Mur.,  C;  ber  2(u^= 
iiber:  č.  pravde,  C.,  ogr.-Let.;  —  2)  ber 
^actor  (math.),  Cig.fT.j,  Cel.fAr.J;  prvi  Č., 
ber  ^^rimfactor,  Cig.fT.j ;  —  pren.  važen  či- 
nitelj v  javnem  življenju,  nk. 

činiti,  črnim,  vb.  impf.  i)im  9iabfiebe  (Sieitcr) 
reinigcn,  reitern:  žito  č.,  Meg.,  Cig.,  Dol., 
Št.;  da  bi  vas  mogel  činiti,  kakor  pšenico, 
Trub.;  žito  č.  =  obravnavati,  Dalm.;  — 
2)  tf)un,  benjirten:  činiti,  im,  ogr.-kajk.,  Valj. 
fRadJ;  činiti,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  č. 
komu  =  dražiti  koga,  v{hŠt.-Lct. 

činjenje,  n.  i)  ba§  ^Reitern  (bc§  ©ctrcibc^),  C, 
Št. -Dol.;  —  2)  \iCiS,  %[)mx,  bie  ^^anbliing, 
Habd.,  C;  delo  božje  in  činjenje  spoznavati, 
ogr.  -  \  'alj.  fRad). 

činjenica,  /.  bie  %[^ai]ač)Z,  Cig.fT.j,  DZ.;—hs. 

cinka,  /.  ber  (Sbclfinf  (iVingilla  caelebs),  Z. 

činklja,  /.  i)bcr  Scf)fammbeiftcr  (cobitis  tbssi- 
lis),  Z.;  —    2)   =  ščinkavec,  Z. 

čink^jica,  /.  ber  ttbcifinf,  (^ig. 

činkovec,  vca,  m.  bcr  (Žbclfillf  (fringilla  cae- 
lebs), Diet.,  Tobn.-Erj.fTorb.J;  nam.  činkavec. 

čin9ven,  vna,  adj.  fliang--:  činovni  red,  bic 
JRangorbniiug,  Cig.fT.j;  činovni  razkaz,  'bai 
JRongidjcnia,  DZ.;  —  prim.  čin  2). 

čin9vnik,  m.  =  uradnik,   C,  nk.;  —  rus. 

čin9vni.stV9,  n,  =  uradništvo,  nk. 

činžati,  am,   vb.  impf.  pogl.  čimžati. 

čipet,  pla,  arf;.  fpnrli(^,  /{/AV. ,  — prim.  pičel.  (?) 

čipck,  pka,  adj.  =  čipel,   lilKr. 

čipek,  pka,  m.  bie  ^lanje,  C;  —  čipki  = 
čipke,  bic  Spijjcii  (on  bcn  .Hleiberu),  ogr.-C; 
—  prim.  čipke. 

čTpkar,  rja.  m.  bct  Spi^icuflSppIcr,  bcr  Spit,<ett 
ucrfiiiifcr,  Cig. 


čipkarica,  /.  bie  Spi^enflopplerin,  bie  Spi^en- 
Dcrtaufcrin,  Cig. 

čipkarnica,  /.  bic  Spi^Clifabrif,   Cig.,  Nov. 

čipkarstv9,   n.  bic  Spi^enflbppelei,   Cig.,  nk. 

čipkast,  adj.  )pigcnartig,  mit  Spi^en  befcgt, 
čipkast  trak,  ein  Spifccnbanb,  Cig. 

čipke,  /.  pl.  bie  Spi^en  (am  Slcibe),  Xov.-C., 
Cig.,  nk.;  —  hs. 

čir,  m.  haš  (^efcfjlciir,  Jan.,   C,  Bes. 

čiraj,  m.  =  čir,  Meg.,  Mik.,  Jan.,  C:  zlato- 
žilni  čiraji,  bie  (^olbabertnotcn  (Ipnmorr^oibal* 
!noten),  C;  —  bie  ^i&blattcr  (majhno  ulje, 
ki  nema  nič  vršiča),  Sotr.-Erj.fTorb.J. 

čirav,  adj.  mit  ©cjc^luiiren  bel^oftet,  Jan. 

čirfa,  /.  =  čerfa,  BlKr.;  globoka  skleda  za 
maslo,  Kr.-Valj.fRad^. 

čirič,  iča,  m.  bie  5G3eingri(Ie  (decanthus  pellu- 
cens),  C,  Mik.fEt.j ;  — prim.  ščurek,  Mik.fEt.J. 

čiričare,  /.  ba§  &ch\^d,  bo«  ©cfc^norfct;  (či- 
rečare),  Cig.,  Jan.;  —  prim.  nem,  (dial.) 
tschiritschari. 

čiriček,  čka,  m.  dem.  čirič,  (čeriček)  Št.-Erj. 
fTorb.j. 

čiriti,  im,   vb.  impf.  jirpCIt,   C. 

čirjak,  m.  =  čir,  čiraj.  Meg.,  Mik.,  Jan.,  C. 

čiripetati,  etam,  cčem,  vb.  impf.  jmitjc^em: 
vrablji  čiripečejo,  ogr. -Valj.  fRad). 

čiselen,  Ina,  adj.  nunterijc^,  Cig.fT.j. 

čiselce,  n.  dem.  čislo.  Valj.  f Rad j;—'t)U'^o\c\\' 
fronj,  Habd. 

čislak,  m.  ber  JRoientrnn,^,  C. 

čislanje,  n.  i)  bož  Bi^^J^cit,  Jam.;  —  2)  bie 
Soc^OC^tung,   Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 

čfsianost,  /.  boč'  Stnfc^en,  Cig. 

čislati,  am,  vb.  impf.  i)  bcacf)tcn,  Ljubljanska 
ok.;  in  9Jed)nung,  in  ?(nid)Iog  bringen;  to 
se  ne  čisla  vmes,  bo^  tommt  nicl)t  mit 
in  Stnjc^log,  Cig.;  čislan  za — ,  »crmeintlic^, 
Cig.fT.j;  č.,  da  je  izvoljen.  o(§  gciTJiiljlt  an= 
)ct)cn,  DZ.;  č.  koga,  da  je  ameriški  držav- 
ljan, oB  omcritoni|d)cn  'ibiirgcr  anief)cn,  DZ.; 
za  hudobno  č.,  \od.fI^b.  sp.)  ;  —  2)  tDert= 
jd)d!,^cn,  I)od)fd)Q^cn,  in  6f)ren  polten,  ad)tcn; 
malo  č.,  geringodjten,  Cig.,  Jan. 

čislavec,  vca,  m.  bcr  i^cvcljrer,   Cig. 

čisl9,  n.  1)  bie  3''^'.  Diet.,  Giits.,  Jam.,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  bil  je  od  čisla  (dvanajsterih), 
Trub.;  več  je  naših  grehov,  kakor  peska 
morskega,  kateremu  ni  čisla.  Krelj;  {\>\\& 
sta  šteta)  v  čislo  dvanajst(erih)  apostolov, 
Dalm.;  preobilo  č.  besed,  Levst.  fSaukJ, 
pri  čislu,  bcr  3flI)I  "orfi,  Dalm.;  im  bcjonbcrn, 
cinjeln:  kar  nam  je  koli  potreba,  tega  vsega 
pri  čislu  ali  vsake  reči  po  sebi  pri  st\areh 
iščemo  in  pobiramo,  Krelj;  zakaj  se  je 
(Kristus)  prikazoval  tako  razločno,  pri  čislu, 
„fo  cin.^elu",  Krelj;  aiu^briicflid),  genou : 
Kristus  pri  čislu  ne  imenuje,  kdo  bi  je  imel 
storiti,  Krelj;  pri  čislu  vse  krivo  dejanje; 
„flcnau  olle  ^JQii||etI)at",  /)a/»N.;  — jcdinst\'cno, 
mnoš^■eno  č.,  bcr  3ingular,  ber  ^^lural, 
Levst. fSaukJ;  —  ber  StOtU*,  Cig.fT.j;  — 
bie  9?nmmcr:  po  čislih  zaporedoma  tekočih, 
Levst.(Sauk);  —  t>a<i  Tafum  (rus.).  Cig.(T.J; 
—   2)  bie  il{id)niing,   V-Cig.;  čislo  („ali  raj- 


čislom9lja  -  čistina 


105 


čistinjc  —  čitanje 


tingo")  delati  s  kom,  '!?(tnTd)iiuiui  l)altcn, 
Diet.,  Scličnl.;  —  O  t)ic  3{iicffid)t,  bic  ^^c- 
arfjtuttfl :  to  mu  ni  v  čislu,  baiiiiit  fihiimcrt 
er  jtd)  nicf)t,  ^. ;  Krog  sestre  pretekajo,  Alen- 
čike  v  čislu  nimajo,  Npes.- K.;  nisem  ga 
v  čislu  imel,  id)  t)abc  i^n  nid)t  bcmorft,  A.';-.; 

—  v  čislu  a.  v  čislih  biti  flead)tet  ircrbcn ;  v 
čislih  imeti,  ad)teu,  t)od)id)d^en;  —  4)  (hs.) 
bcr  'Jiofontrans,  Ilabd.,   Ci^.,  Jan.,  oj:;r.-C.; 

—  --.)  li)ie  jHaubeinfafiuiig  cincž  Xud)c^  obcr 
Jiic^ct^,   Oy.,  Ravn.-.\f. 

čislom9lja,  f.  i)a-i  dioicntvan^bctcn,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

čislovanje,  n.  bie  3{cd)nung,  Schčnl. 

čislovdti,  ujem,  vb.  impf.  ,Vif)ltni,  Giits.:  — 
vcd)nen,    JHcd)itiing   madjeii,    Schonl.,    Kast. 

čist,  čista,  adj.  vcin;  čista  posoda;  čist  papir, 
uubc)c^riebeuc§  '•^Japicr;  nebo  je  čisto,  kakor 
ribje  oko;  čist  zrak;  čisti  veter,  bet  *JJotb- 
rtjinb,  C;  reiu,  o^nc  Seimifdjmig ;  čisto  zlato; 
čisto  vino,  tlarer  SEein;  čista  juha,  flare 
©uppe;  čist  glas,  reine,  flare   Stimmc;  — 

čisti  dobiček,  ber  9icingcn.nnn;  na  čisto  pre- 
pisati, rein  abjdjreibeii ;  na  čisto  dejati,  ric^tig= 
ftellcn,  feftfteUeii,  conftaticrcn,  DZ.;  v  čisto 
dejan,  liquib,  DZ.;  —  rein,  utibcflcdt,  ma!el= 
lo^;  čista  devica;  čista  vest;  greha  čist,  frct 
»on  Siinbe,  Cig.,  Xpes.-K.;  —  v  čisto, 
gcinjUd^:  v  čisto  pomesti,  Kr.;  v  čisto  obi- 
rati kmete,  LjZv.;  toča  je  polje  v  čisto 
stolkla,  LjZi'.;  do  čistega  (do  čista,  Jan.); 
gonjiid),  ganj  iiiib  gar ;  —  čisto,  ganj,  iiollig : 
čisto  nič,  gonj  Ultb  gar  nid^tž;  čisto  nedolžen, 
gonj  unfd)Ulbig;  čisto  nov,  čisto  sam;  — 
comp.  poleg:  čistejši  tudi:  čišči,  Levst.fSl. 
Spr.J,  LjZv. 

čistak,  m.  ber  ^(ugentroft  (euphrasia  officina- 
lis),   C 

čistanjek,  njka,  hi.  trodene  i^lčidje  in  cincm 
SJioore,  C. 

čistčev,  adj.  ^nnv-:  č.  pepel,  DZ. 

1.  čisteč,  tca,  m.  i)  na  čisteč  priti,  iit#  §.[axt 
fommert,  C,  Valj. (Rad);  na  čisteč  dognati, 
inž  9ieiue  bringen,  SIS. ;  —  2)  (stsl.)  =  ko- 
siter (3inn),  C,  DZ. 

2.  čisteč,  tca,  m.  bie  9tof§neflcl  (stachvs),  Cig., 
(hs.);  — ber  5clb)albei  (salvia  pratensis),  C; 

—  prim.  lat.  cistus,  nem.  ^ic\t,  Mik.fEt.J. 
čistiJen,  tna,  adj.  i)  jum  ^^u^eu,    gum   9tei- 

nigen  gef)orig :  čistilna  ponev,  bie  ^rifdjpfanne, 
Cig.; —  2)  purgiercnb,  abfiil)rcnb,  Cig.,  Jan. 

čistilišče,  n.  ber  iHeinigungšort :  'i)a§i  ^cQC^cnet, 
ZgD. 

čistilnica,  /.  ber  ^itferoum,  DZ.;—hk  {^rijd)effc, 
ber  ©aiofen,  Cig.,  Jan.;  —  č.  vinske  skorje, 
bie  SBeiufteinraffinerie,  nk. 

čistilnik,  m.  ber  Sauterbottic^,  DZ. 

čistilo,  n.  iai  iKeinigungi?mitte(,  Mur.,  Cig.. 
J. m.;  baž  iKčirunijemittel,  O^-;  Aov.;  = 
dristilo,  baž  ^4^ui^9ifi^'"ittel,  hai'  ^Jtbfiiljrmittel, 
Cig.,  Jan.,  C;  rabiti  čistila,  ZgD. 

čistina,  /.   i)  bie  JReiuljeit,  kajk.-Valj. (Rad); 

—  2)  ber   j5eingel)alt  eitiež   9Jfeta(IiJ,   Cig. 

(T.);  č.  zlatnine,  DZ.\   č.  novcev,    Cel.fAi:); 

—  3)  fcinfte^  &axn,  C. ;  f eiiifte  iieinioanb,  C. ; 


—  4)  ciii  (ccrer  ^4^1a|j,  eiue  Vidjtuiig  im  SBalbc, 
C;  —  na  čistini,  auf  ctiiem  'ijSla^e  mit  freter 

čistinje,  n.  eiite  i!id)tuug  im  SBJalbc,  C. 

čistinski,  adj.  1)  bcn  ^eiitgel)alt  ber  SRetallc 
betveffenb:  čistinski  punci,  DZ.;  —  2)  nuž 
feittftom  ©aru:  Cistinsko  platno,  C. 

čistitelj,  m.  bcr  ^Keiiiigcr,   ber  iiiiutcrer,  Jan. 

čistitev,  tve,  /.  bic  ^•Jieinigiiiig,  bie  ^^urificatiDit, 
,/an. 

čistiti,  čistim,  vb.  impf.  1)  reiltigeit;  zrnje  či- 
stiti;  tlaren:  vino   čistiti;   vino  se   čisti,    hit 

SSein  tUirt  fid) ;  č.  rudo,  haž  Grj  fd)[emmen, 
Z.;  č.  zlato,  srebro,  feiueil,  Cig. (T.);  jezik 
Č.,  bie  ®prnd)e  rcinigcr,  purificieren,  Cig.fT.J; 

—  abtiil)ren,  lafiercu,  Cig.;  —  gozd  č.,  ben 
Sl^nlb  tiditeu,  C;  —  2)  =  skopiti,  Re^.-Baud. 

čistivec,  vca,  w.  bcr  Šteiniger,  Cig.,  Jan. 

čistivka,  /.  bie  Oicinigeriii,  Cig. 

čistnica,  /.  'ba^'  'iblutt)eit  (androsaemum  ofrt- 
cinale),  Med.fRok.J. 

čistnik ,  m.  bie  ^^latterbfe  (lathvrus) ,  Cig., 
Tuš.  (B.J. 

čistoba,  /.  bie  JReiti^cit,   C. 

čisteča,  /.  bie  jReiiiljeit,  Jan.,  C,  Mik.,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

čistoglasen,  sna,  adj.  t)on  reiuem  ^'lang,  ^ctt- 
ftimmig,  Jan. 

čistoma,  adv.  ganj,  Bes.- C. 

čistokrven,  vna,  adj.  S?oIIbIut= :  čistokrvno 
pleme,   SIN. 

čistopojmen,  mna,  adj.  Don  flarcm  93cgriff: 
politika,  ne  vedno  čistopojmna  beseda, 
Jiirč. 

čistost,  /.  bie  9^ciul)cit;  Odkrila  se  bo  tebi 
onkraj  groba  Ljubezni  moje  čistost  in  zve- 
stoba, Preš.;  — bie  Keufd)l)eit;  deviška  či- 
stost; —  tudi:  čistost. 

čistota,  /.  bie  9ieinl)eit;  bie  ^eittfjeit  (cineS 
aiJetallž),  Cig.fT.J;  -  bie  IfHeintidjteit,  Jan. 

čistovfrec,  rca,  m.  ber  9{einglaubigc,  Cig. 

čistovfrka,  /.  bie  Steiitgliiiibigc,  Cig. 

čistvina,  /.  čine  lidite  3teIIc  im  3S>Qlbe,  C; 
eiue  loaibfrcie  j^liid^e,  C. 

čišča,  /.    bic    Stcinigiing,    Mur.,    Cig.,   Jan., 

—  bie  9Jcenftruation,  Cig.,  Jan.,  Vod. 
(Bab.). 

čiščenje,  n.  bož  9ieinigen;  —  bie  SKen^tru- 

atioii,  Cig. 
čišljak,  m.  ber  gicft  (stachvs  sp.),  LučefŠt.)- 

Erj.fTorb.J. 
čitaien,    Ina,    adj.   i)  2c)e  =  :    čitalno    drušrvo, 

čitalna  soba,  nk.;  —  2)  ležbor,   Cig.,  Jan.; 

čitaien:    napisi  naj    bodo  razločni,  pravilni, 

lehko    čitalni,  Levst.fCest.j. 
čitališče,    n.  =  čitalnica,  RaičfSlov.J,  Zora. 
čitalna,  /.  Lcvst.fZb.  sp.J;  pogl.  čitalnica. 
čitalnica,  /.  bie  i.'cfel}atlc,  bic  iiejcan^talt,  Cig., 

Jan.,   nk. 
čitalničar,  rja,  m.  ein  9JfitgIicb  bcr  Čitalnica,  nk. 
čitalničen,    čna,    adj.  ,^nr  Čitalnica  getjiJrig: 

čitalnične  sobe,   čitalnični   sluga. 

čitanje,  n.  ia§'  iicicn,  bie  i^efnng;  bic  3Jor= 
Icjiiiig,  .fan.;  —  bie  l'c^art,  Cig.fT.J;  — 
bie  iicctiire,  Cig.,  Jan. 


čitanka  —  členiti 


106  — 


čicnitost  —  človekoklavec 


čitanka,  /.  ba§  ^cfcbudi,   Cif^.,  Jan.;  —  hs. 

čitatelj,   m.  bcr  iicicr,  Jan.,  nk. 

čitatcljica,  /.  bic  i.'c)orin,  Jan.,  nk. 

čitatelj stv9,  n.  bO'5  iicfcpublicuin,  Jan.,  nk. 

citati,  am,  vb.  impf.  Icfen;  Cig..  Jan.,  nk.; 
komu  kaj  č.,  jcmanbcm  <t\.\va%  borlcjcn,  i^. 
o  čem,  einc  's^orlcfiinfl  iibcr  cincn  (Mcgcn^ 
ftanb    I)altCU,    nk.\    citati    na    veliko   knjigo, 

au^j  cincm  flrofeen  33ud)e,   Vrt.;  —  hs. 
čitek,    tka,    adj.  =  čitalen,    Ici^bar,    Cig.  (T.), 

DZ.;   —   rus. 
čiten,    tna,    adj.  =  čitalen,    Icšbor,   Cig.fT.j; 

—  rus. 

čiv,  pron.  poxs.  St.-C,  pogl.  čij. 

čivežen,  žna,  m.  ber  ^rat)t,  Dol.;  —  iz  nem. 

3icl}ci)cn;  prim.  čevežen. 
čivk,  interj.  piep!   Cig. 
čivkati,   kam,    čem,    vb.    impf.   piepett,   ,^tin= 

tjcf)Crn ;  piščeta,  vrabci  čivkajo. 
čivketati ,  etam,  4'^em,  vb.  impf.  =  čivkati, 

v:ihŠt.-C. 
čivkljati,  am,  vb.  impf.  =  čivkati,  Cig.,  Jan. 
čiv9lica,  /.  najdrobnejša  smokva,  Kras-Erj. 

(Torb.);    —   prim.  it.  cipolla,  bic  ^tt''''^^!. 
čižek ,    žka,    m.    "Htl  ^z\\\%    (fringilia    spinus), 

Jan.,  Mik.,  Erj.fŽ.),  Levst.  r.\aukj. 
čižem,   žma,    m.  bcr  .'palbfticfcl,   Cig.;  —  ber 

93uubjd)ul),  A>.;  ncmam  novih  čižmov,  \pes. 

(Št.)-Kres. 
čižma,  /.  bet  t)o^e  Sticfel,   Mur.,  vihšt.;  — 

=  čižem,  bcr  'iBunbfrfjut),  Cig.,  BlKr.,  Goriš.; 

—  prim.  tur.  čizme,   madž.  csizma,  Dan. 
čižmar,    rja,    m.  kdor   čižmc    izdeluje ,  Mur., 

Cig. ;  K  meni  hodijo  čižmarji  Ino  drugi  čev- 
ljarji, Danj.fPosv.  p.). 

član,  m.  =  člen,  ba§  SRitcjUeb,  nk.;  —  hs. 

člen,  m.  \i<x'i>  ®elcnf,  \>cA  ©liob,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Mik.;  členi  stopala,  bic  JvuMlicbcr, 
Cig.fT.j;  člen  za  členom,  fllicbcriuciie,  Cig.; 

—  bcr  ftnijc^cl,  Cig.;  zapestni  č.,  ber  .V)anb= 
tnoc^el,  Cig.;  —  iDasi  Šlicb:  (in  bcr  ^-^011= 
fuu)'t),  Cig.;  —  galvanski  č. ,  bii^-  (^aloanijd)C 
(Slcmcnt,  Sen.fFii.);  —  tiai  Sajjfllicb  :  glavni 
č.,  Jan.;  —  boli  ©licb  (math.),  Cig. (T.); 
prednji,  zadnji  č.,  Cel. (Ar.);  členi  enačbe, 
Cig.tT.j;  —  glavni  č.,  baš^  .'oaiiptftiirf  (fincr 
Sdjrift),  Cig.,  Jan.;  -—  ba5  Wcid)lcd)tt5iuort, 
bcr  9(rtifel,  Cig.fT.j;  —  bcr  C«rab  bcr  %tx 
luoiibtjdiait  (=   koleno),   Cig. 

členar,  rja,  m.,  pl.  člcnarji,  Wlicbcrtl)tcrc,  Cig. 
'(T),   Krj.rZ.j. 

členast,  adj.  (^cflltcbcrt,  ani-  (Mlicbcrn  bc 
ftc[)cnb,  Cig..  Jan. 

člčnčcc,  čeca,   m.  dem.  členek,    \'alj.(Radi. 

členčck,   čka,   »1.  dem.  členek,   \'alj.( Rad). 

členek,  nka,  m.  \)  hai  (Mclcnf;  členke  si  iz- 
viniti.  Jurč.;  -  bcr  MlliJd)Cl  lilll  \iiillbcil 
imb  i^iiftcii),  (^ig.,  Jan.,  C.;  -  fiiiid)cl(il)ii 
lidiiM  'i!(U'?luiid)>*  nii  'i^iiiiincii,  C.;  -  2)  bcr 
■Jlnifcl,  bcr  'i^araflropl),  bcr  ''l^iinft,  Cig. ;  č. 
za  členkom,  puilfltvcijc,  Cig.;  bniJ  (Wlicb 
(math.),  Cig. (T.);  —  bic  ^^ortifcl  (gramm.), 
Jan.;    tudi    člvntk,    nka,    ^krab.(Cv.i. 

členit,  adj.  flcflliobcrt,   Cig. (T.). 

členiti,   ini,   vb.  impf.  f|Iicbcril,   Cig. (T.). 


členitost,  /.  bic  9(rtici!liertf)ctt,  Cig.  (T.). 
členje,   n.  bic  Sct}n|iic^t,    Ijcftige«   58crlangcu, 

Jam.,   Cig. 
členkač,    m.    bcr    Sd}tl>d^cr,    Lašče  -  Levst. 

(Rok.). 
členkalo,   n.  einc  ^er^on,  bic  gerne  jdjroofet, 

Lašče- Levst.  (Rok.),  Rib.-DSv. 
členkati,  am,  vb.  impf.  Jcf)»t)Q|5cn,  Lašče-Levst. 

(Rok.).  Rib.-DSv. 
členkovit,  adj.  glicbcrig,  gegliebcrt,  Cig.  (T.), 

Jan.;  na  njih  (členarjih)  je  vse  člcnkovito, 

Erj.(LjZv.). 
členkovitost,  /.  bic  9lrticuUcrt^eit,  Cig.  (T.). 
členoma,  adv.  glicbtuciic,   Cig.(T.). 
členovit,  adj.  gegliebcrt,   Cig. (T.). 
členpvje,  n.  bic  ©liebcr,  bic  (VJliebcruttg,  Jan. 
čleti,    člim    (člejem,    Guts.),    vb.   impf.    1)  fic^ 

jetjnen,  litftcrn  jeiii,  Cig.,  Poh.-C;  David  je 

po    vodi    člel,    Guts.;  —    2)    čli    se    mi    po 

čem,  e§  geliiftet  mid)  nad)  ciner  Sad)e,  Cig.; 

—  prim.  želeti.  (?) 
človeč,  adj.  ==  človečji:  pred   sin(m)i   člove- 

či  mi ,  ogr.  -  \  'alj.  (Rad). 
človečanski,  adj.  mcnfd)lid),  Mur.,  ogr.-M. 
človečanstvo,  n.  bic  5J{eiiid)Iid)teit,  bic  menjd)' 

lid)C  '•Jlatnv,  Habd.,  Mur.,  kajk.- Valj.  (Rad), 

nk. 
človečaski,  adj.  =  človeški,  Krelj. 
človečastvo,  n.  =  človeštvo,  Krelj. 
človeče,   eta,  n.  armfeliger  o.  f (ciner  ''JJčenfc^, 

(zaničlj.) ;   kaj  bo  tako  človeče  I 
človfčec,  čca,  m.  dem.  človek ;  ba§  5J}en)c^tein, 

Habd.,  kajk.  Valj.  (Rad). 
človeček,  čka,  m.  dem.  človek;  baši  S.lfenjc^Icin. 
človečen,  čna.  adj.  tnctt)d)lid),  Mur. ;  mcnjdllic^ 

fitljlcnb,  mcnfd)cnfrcimbliri),   Habd.,   V.-Cig., 

Jan. 
človečina.  /.  'i).1tenid)cuncil'di,  Bes. 
človečiti,  ečim,  vb.  impf.  anti)rDpPinorp^ifiereu, 

Cig.(T.);  —  JU  ''ITfciiidicn  inadicn :  —  oddivjaš 

Rod  ž'vinski  in  hud,  Človečiš,  ga  delaš  Po- 

pameten  Ijud,    Vod.  f  Pes.). 
človečjak,    »i.   ber  TOcnfc^entot^,    Cig.,  Jan., 

Vvtov.,   Valj.  (Rad). 
človečji,  adj.  =  človeški,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 
človečnik,   m.  =  človečjak,   C. 
človečnost,  /.  bic  9Jienjd)lid)teit,  bic  .'pumaui 

tilt,   Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  C. 
človek,  eka,  m.  i)  bcr 'DJJeitjd);  /'/.ljudje;  tudi: 

človeki,  (pos.  pri  starejših  pisateljih);  oboje, 

človeke  ino  živino,   Dalm.;  kjer  so  človeki, 

tu    so   grehi.  Kast.;    enaka    usoda  nas    uči, 

da  smo   vsi   človeki,  Jurč.;  —  2)  irflcnb  cin 

unbcftininitcr  Woiiidi,  ntnn,  ciner:  človek  bi 

obupal,   ntnn  niod)te  iiei,^UHMfeln;   človek  ne 

ve,    kaj   ga   čaka.    iiKlU    lucifi    nidll,    HUl'?  bic 

^^iiFunft  iiriiigt:   človeku  se  kar  sline  cedijo, 

C!i<  (ualjcrt  cincni  ber  llJnub;  človeka  je  sram, 

ninn  111  njo  fid)  idjdnien. 
čiovckodvrec,   rca.   »»1.  bcr  Wenjd)en)d)inbcr, 

Zgl). 
človekojedec,  dca.  m.  bcr  Wcnjd)cnfrcffcr,  C, 

Hes. 
človekoklavLc,  vca.  m,  bcr  Wenfd)cnjd)l(id)tcr, 

ZgP. 


človeko^ub  —  čmfkati 


—  107  — 


čmrkniti  —  čofot 


človekoljub,    ljuba,    m.   bcr  Wenfd)CiifiTunb, 

Jan.,  lik. 
človekoljubje,   bca,    m.    bev   11fciijcl)cufvcunb, 

Cif;.,  Jan. 
človekoljuben,   bna,   adj.   mcnfc^cnfreunblic^, 

Ci^..  Jan.,  nk. 

človekoljubje,   ;i.   bie  SKenfdicnfreiinbltdjfcit, 

bie  ^^IjilaiUbropif,  bic  .'oumanitat,  Ci^.,  Jan., 

Cig.(T.),  nk. 
človekoljubnost,  /.  =  človekoljubje,  M.,  nk. 
človekom9rec,    rca,    m.  bcr  9)}ciild)cumpvbcr, 

Slom.  -  C. 
človekom9rstvo,  n.  bcr  9)Jonicf)i'nmovb,  M. 
človekov,  adj.  bcfg  9Jfcnfd)en,  eine§ 'i)Jfcii)d)cn: 

pazka    nad   vsacim    dejanjcn   in   nedojanjem, 

s  čimer  koli  bi  človekovo  življenje  —  prišlo 

v  opasnost,   Le\'st.(Xauk). 
človekoznanstvo,  n.  bic  9liit^ropoIogie,   Cig. 

(T.),  Jan.-,  Nov, 
človekosl9vje,  n.  =  človekoznanstvo,  Lampe 

človekoznavec,  vca,  m.  ber  SJJenfdjenfeimer, 
Jan. 

človekožfrec,  rca,  »n.bcr  9[Renfd^cnfref)er,  ZgD. 

človekožfrstvo,  n.  bie  SJtcnfc^enfreiierci :  ko- 
nec je  storil  surovosti  in  človekožerstvu, 
(„-žirstvu"),    Cv. 

človeški,  adj.  i1tcnid)cn' ,  menirf)Iid) :  človeški 
rod,  tia^  llienjc^ciigcidiledit;  to  ni  po  člo- 
veško, ha^  ift  nid)t  mcnid)Ud). 

človeštvo,  n.  bie  ^Jlcnidjficit ;  v  človeštvo  sto- 
piti, Slfenid)  ttierbcn,  Krelj ;  —  =  bie 
SDJenfdlcn;  vse  človeštvo  na  svetu  je  po 
krivi   poti   hodilo,  Jap.fPrid.). 

čmar,  čmara,  m.  ber  ©rimittbarm,  Cig. (T.), 
Evj.fSom.);  —  hs. 

čmažiti,  čmažim,  vb.  impf.  Cig.,  Vod.(I-{b.  sp.) , 
pogl.  cmažiti. 

cm^la,f.  Dalm.fReg.J,  vihŠt.-C,  pogl.  čebela. 

čmf  tec,  m.  (nam.  čebelec),  ber  33icttenfd)roorm, 
Valj.fRadJ. 

čmflj,   m.  =  čmrlj.  Jam.,  Mik.  (Et). 

čmfljec,  Ijca,  m.  dem.  čmelj. 

čmeljič,  iča,   m.  =  čmrljič,  Jam. 

čmerflj,   m.  =  čmrlj,  Miir. 

čmer,  m.   C,  Z.,  pogl.  čemer. 

čmfren,   rna,  adj.   Cig.,  pogl.  čemeren. 

čmerika,  /.   Cig.,  pogl.  čemerika. 

cmeriti  se,  im  se,  vb,  impf.  Cig, ,  pogl.  če- 
meriti  se. 

čmeti,  čmi,  vb,  impf,  =  ščemeti,  Mm:.  C. 
Mik. 

čmiga,  /.  i)  cin  pliirrcnbež  Sinb,  C;  —  2) 
)č)kd)tix  SBcin,  Mur.,  Cig,.  C,  SlGor. 

čmigati,  am,  vb,  impf.  fiebctn,  )d}(ed)t  miificieren, 
Mur„  Cig,;  Igrci  nam  čmigajo,  Danj.{Posv.p.). 

cmižiti  se,  Tžim  se,  vb.  impf.  plarren,   C. 

čmfček,  čka,  m.  bie  9J{aurad)c,  bie  3}Jor(^eI 
(  norchella  esculenta),  Mur.,  ^{apŠt. ;  —prim, 
smrček. 

čmfčič,   m.  =  čmrček,  smrček,   C. 

čmfgniti,  čmrgnem,  vb.pf.Habd,,  SIN.,  pogl. 
čmrkniti. 

čmfkati,  čmrkam,  vb.  impf  'jc^liirfenb  triltfcn, 
CV^'.;  —  mudjcii,  Mik, 


čmrkniti,  čmrknem,  vb,  pf,  1)  eiticn  Sc^Iiirflaut 
»on  fid)  flcbctt,  /T.;  —  2)  mudfcn,  C,  /..,  SIN. 

Čmfha,  /.  bcr  llhlrfjer:  slišal  ni  niti  čmrhe 
niti  žuge  teh  besed,  Let,;  —  prim.  čmrkniti, 
črhniti. 

Čmrlj,  m,  i )  ,bic  Grbfjumincl  (bombus  terre- 
stris) ;  ,na  Št.  \'idski  gori  razlikujejo  čmrlje 
v  maharje,  listnarje  in  zemljarje,  a  I.aščani 
v  mahovce  in  luknjevce",  Erj,(Torb,);  čmrlji 
so  veliki  in  mali  pasanci,  rjavčki,  sivčki, 
mahovniči,  (.lOr, ;  —  2)  klin,  ki  se  vtakne 
v  pre\  rtano  klop,  a  nanj  se  deno  na  križ 
stoječe  palice,  na  nje  štrena,  da  se  razmota, 
I  'as  Km  -  Erj,  (Torb.). 

čmrljak,   m.   Cig.,  Jan.,  pogl.  črmljak. 

čmflJEČ,  Ijca,  yn.  dem.  čmrlj. 

Č6,   interj.  =  ča,    Cemšenikfdor.j. 

č^ba,  /.  i)  bie  Sippe,  bic  i?efsc  10  človeku  za- 
ničlj.)  Mur..  Jan.,  v^liŠt.,  BlKr.,  ogr.-C; 
pl,  čobe,  i>a§  SJtauI,  Mur.,  čobe  je  na  stran 
potegnil  in  obregnil  se,  ogr,- Valj. (Rad);  — 
čoba,  baei  9JJau(:  čobo  obesiti,  'tidž  9Jiout 
^angen  laffcn,  M.;  čobo  napeti,  proden,  C; 

—  2)  ber  'iBaumftrunf,  Sv.  Peter  pri  Gorici- 
Erj.(Torb.); —  3)  bcr  uorftc^cube  9ianb  am 
®{^uf),  bie  5"tttnicl,  (čuba)  Cig.;  —  prim. 
čuba,  šoba. 

Č9bast,  adj.  bicflimulig,  Mur,,  Cig. 
čobat,  ata,  adj.  bidmaulig,  Mur.,  Cig, 
Č9bavec,   vca,  m.  bcr  bicfc  Sippen  i)at,    Mur. 
Č9ber,  bra,  w.  bie  Saturei,  (satureia),Oy.,  C; 

—  prim.  hs.  čubar. 

čob^ti,  im,  vb.  impf.  ba^  9JJau(  offcn  f)altcn. 
niaulaffcn,  Jan.,  C. ;  —  mitfjig  fein,  C,  Npcs. 

—  Vra^^;  tam  sem  čobcl  pet  tednov,  SIN. 
Č9bica,  /.  dem.  čoba;  —  bie  SOJijpel  (mespilus), 

C. 
čob9dra,  f.  i)  ba'S  ®c_pQnt)d),  bcr  SIJiid}inaid), 
Cig.,  Jan.,  M. ;  citie  fdjlcdlte  Suppc,  C. ;  bUfg 
®cnteiigfcl:  Najstarši  med  jeziki  jezik  bode, 
'Ki  se  iz  te  čobodre  bo  naredil,  Preš.;  ne- 
smiselna č.,  bie  g^afelei,  baši  ©tjc^roo^,  5/.V.; 

—  2)  ber  Ouadfalber,  Polj. 

čobodrati,   am,   i'b.  impf.   pailtldjCll,    patjduin, 

Cig.,  Jan.;  č.  po  vodi,    C 
čočič,   m.  dem.  čok,    C. 
Č9Čka,  /.   bic  SJJannerfappc,   Borovlje (Kor.)- 

Jarn.(Rokj, 
Č9der,  dra,  m.  =  koder,  pri  Mariboru -C. 
Č9drav,  adj.  =  kodrav,  pri  Mariboru-  C. 
čodrkati,   am,   vb.  impf.  fri^eln,   C;    fra^cn, 

Jan.;  —  prim.  čoder.  (?) 
čof,   interj.  patfd} ! 
čofati,  am,  vb.  impf,  potid)en,  M.;  —  tlcdjcn, 

C,  Z, 
čofitelj,  tlja,  Cteljna),  m,  ba'5  ^'OUjdjcn,  Dalm,; 

—  prim.  bav.  schafeitelein,   C, 
čofiti,  im,   vb.  pf.  =  čotniti,   Cig. 

čofniti,  čofnem,  vb.  pf.  platfdjen:  v  vodo,  po 
vodi  č. ;  —  č.  koga  (po  zobeh),  jcmonbem 
einc  'i)j{aulid}ellc  gcbeii,  —  č.  kaj,  mit  ctma^ 
f)craiičiplat5cu,  C 

čofot,  6ta,  m.  1>av  ^.}51at)dlCli,  (n.  pr.  o  ribah), 
M. 


čofotati  —  čokast 


108 


čokat  —  čop 


čofotati,  otam,  (^čem,  vb,  impf.  patfc^cfn, 
pQtfd)Cn,  plotic^en;  ribe  čofotajo.  M.;  po  vodi 
veslo   čofota,    \'rt. 

čoftati,  am,  rt.  impf.  =  čofotati,  M. 

čofulja,  /.  uniauberc  "i^crion,  C,  Z. 

Č9ga,  /.  i)  ber  Sticit,  ber  %kd,  C;  stena 
ima  čogc.  Z.:   —   2)  ciiie  fleflcdtc  Suft,  ('. 

Č9gast,  aJj.  gcfledt,  cjcftreift,  C.  Oir. ;  gptigcrt: 
čogast  vol,  Št.;  —  blattcmaibifl,  C. 

Č9gati,  čogam,  vb.  impf.  beflccfeit,  bcfcfiniieiTii, 
C,  Z. 

Č9gelj.  glja,  m.  C[C\lcdtCX  C(^#,   C 

čpglja,  /.  neko  jabolko,  (čogla)  Mariborska 
oU.  -  Erj.  (Torb.). 

Č9gljast,  adj.  —  prismojen,  neumen,  Podkrnci- 
Erj.fTorb.).;  —  prim.  kor.-nem.  tschogg'1, 
fc^roac^linnifler  9JJcn)d),  Štrek.fArch.J. 

i.čoha,  /.  ein  SJJantel  obcr  9iocf  au§  grobem 
2ucf),  Cig.,  Jan.,  v^ljŠt. ;  sršavo  oblačilo, 
Trst. (Vest.  I.  bf)\  —  nekoliko  daljši  jopič, 
kakršnega  nosijo  štajerski  Slovenci  ob  ogrski 
meji.  Zora  V.  ()2.;  —  bie  So^e,  Giits.,  Mur., 
DZ.;   —   prim.  tur.  čoha,  Dati. 

2.  Č9ha, /.  i)  eiiic  junge  Su^,  M.,  Lašče-Lcvst. 
(Rok.);  —  2)  bie  Šou,  C;  —  prim.  i.  čo- 
hati.  (?) 

čohač,  »I.  =  čohar,  Pjk.fCrt.). 

čohalnik,  m.  ber  Strieget,  Jan. 

čohal9,  n.  bcr  Striegel,  Jan. 

čohar,   rja,  m.  kdor  čohe  izdeluje,   C/^«-.,  M. 

čohaš,  m.  =  čohar,  kajk.-\'alj.(Rad). 

1.  Č9hati,  am,  vb.  impf.  i)  fra^cn  ;  Kmet  klobuk 
drži.  Glavo  čoha  si,  Danj.fPosv.  p.);  č.  se, 
fic^  frafeen,  fid)  jd)euern:  krava  se  ob  deblu 
čoha,  Č. ;  kaj  bi  se  čohal,  kjer  me  ne  srbi  r 
C;  —  2)  ftriegeln:  konja  č.,  Vod.fI-{b.  sp.); 
krovci  streho  čohajo,  bie  Strofjbcrfcr  fdmmcn 
bož  ffertigc)  ^ac^  au^,  CVir. ;  — prim.  i.  čehati. 

2.  Č9hati,   vb.  impf.   Cif^.,  pcjgl.  čuhati. 
Č9hlja,  /.   1)  bie  ''4>atid)e  iDer  Strotjbcdcr,   V.- 

Cip.;  —  2)  bcr  Striegel,  Sov.;  —  3)  ženska, 

katera  se  zmeraj  čoha,   C. 
čohljati,  am,  vb.  impf.  faitft  frajjeii,  jc^cuern, 

ftrcidicln,  ogr.-C. 
čohnfti,  im,  vb.  impf.  =  smrdeti.  Gor.;  pogl. 

2.  čuhniti. 

1.  Č9hniti,  čohnem,  vb.  pf.  i)  fral^cii,  id)oucrii, 
C  Z.;  —  2)  ciucn  Strcid) ,  cincit  2d)lag 
UcrjetJCU:  le  čohni  ga!  vihŠt.-C;  —  prim. 
čchniti,    česniti. 

2.  Č9hniti,  čohnem,  vb.  impf.  C;  mrlič  že 
čohne,   Ravn.\  pogl.  2.  čuhniti. 

Č9hovina,  /.  usnje  od  čohe  (mlade  krave), 
Lašče- Lcvst.f Rok.);  ustrojiti  č()hov(i)ne  ino 
manjših   volov   kože,    Vnd.(Irb.  sp.). 

čok,  čoka,  m.  1)  bcr  Sllo^,  f-'^'-.  Jan.,  Sotr.; 
iz  grdega,  grčastega  čoka  silno  lep  kip  sto- 
riti, Jsvkr.;  —  kos  debla,  ki  se  na  žago 
dene.  bcr  £iiflcflOl<,  Svet.  f  Rok.),  .\otr.;  — 
bcr  Silv[\.  aiif  bciit  vol,\  flcI)odt  »uirb,  .\ntr.; 
bidcr  ^flod,  0'^^,  ./an.,  C;  stoji  kakor  č., 
r./T,'. ;— 2)bcr  JHiiinpf,  .\fiir.,  .U<7. ;  — 3)  iintcr« 
ic^tcr,  plimipcr  ^JJiciijd),  Cii:.,  Jan..  M.;  — 
prim.  it.  ciocco,  bcr  .Ulot.\,   C 

čokast,  adj.  i)icrfd)rotiii,  birflcibig,  O'^'. 


čokat,  ata,  adj.  unterfe^t;  ni  ne  majhen  ne 
velik,   ampak  čokat,  Z. 

čokatost,  /.  bie  Unterfc^tf)eit,  Cig. 

čokec,  kca,  m.  ba#  J^(o6d)cn,   Cig. 

čokelj,  kija,  m.  bcr  Jincjcr  (šalivo  ali  zanič- 
Ijivo),   C;  —  prim.  čok. 

Č9klja,  /.  =  čonklja,   C. 

čokljat,  ata,  adj.  =  čokat,  Cig.,  C,  Nov. 

Č9kljav,  adj.  =  čonkljav,   C. 

čokolada,  /.  bie  Sl^DColabc. 

čokoladar,  rja,  m.  ber  CStjocofabeoerfoufer,  Cig. 

Č9I,  m.  =  Češarek,  Tolm.-Štrek.  (Let.) ;  — 
prim.  čola. 

Č9la, /.  ber  SIo^,  ber  "iBaumftrunf,  Gor.;  Bolc- 
Erj.(Torb.) ;  ber  .'Oaublod,  Cig.;  čola  za  drva, 
DZ.\  bcr  9(mboi#l'tod,  Cig.;  č.  strojarska, 
bcr  ©crbebaum,  Cig. ;  —  tist  les,  ki  pri  za- 
vori na  kolo  tišči.  Gor.;  —  prim.  nem.  30II, 
goCett  =  §.{0%,  Štrek.(LjZv.). 

čotn,  m.  i)  ber^'at)n;  mladja:  razbijaš  čol- 
nove  na  morju,  Triib.;  —  2)  bie  SJJulbc, 
grofecr  Irog  (;%.^S.,^um5lbf)aarenberSd)n)eiiic, 
jur  'Scrcitung  bc§  9KortcI§  u.  bgl.)  vihŠt.-C; 

—  3)  \)a^  SŠebcrid)iffd)cn,  C. 

čotnak,    m.  ba§  S5?eberjd)itfc^en,    Plupia  pri 

Roku  -  Erj.  (Torb.). 
čoinar,  rja,  m.  i)  ber  Sa^nmad^cr,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  ber  Sc^iffcr,  Meg.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Trub.,  Dalm.;  čolnar  ali  mornar,  Krelj ; 
\'rtinec  so  vid'li  čolnarji   dereč,  Preš. 

čotnast,  adj.  faf)uformig,   Cig.,  Jan. 

čolnec,  nca,  m.  dem.  čoln. 

čotnek,  nka,  m.  dem.  čoln ;  —  baž  '!G*cber= 
id)iffd)cn,  Št.- Cig. 

čolnič,  iča,  mi.  dem.  čoln;  i)  flcincr  S^O^it, 
bcr  5iad)Cn;  Nezvesta,  bodi  zdrava!  Čolnič 
po  mene  plava,  Preš.;  —  2)  'Da^  ^cbcr* 
)d)iifd)cn,  Jan.;  'baž  Sd)itfd)cn  bci  bci  9Ja^= 
mafd)iiie,  DZ.;  —  3)  baž  ilQt)ubein,  ba§ 
Sdjiffbcin  (os  scaphoideum),    \'.-Cig. 

čolničast,  adj.  fal)ufijriiug,  Cig.;  čolničasta 
kost,  ba^  katjnimn  (zool.),  Cig.  (T). 

čotniček,  čka,  m.  dem.  čolnič;  i)  ba§  Sfii^ll« 
d)en ;  Jezus  stopi  v  č.,  Ravn.;  —  2)  ^  čolnič 

:0-  y.-cig. 

čolnina,  /.  bn^  fta^ngdb,  bie  ^aljrgcbiir,  Cig. 
čolnovcjzen,  zna,  adj.  čolnovozna  postaja,  bic 

.UaliiiftatiPit,  DZ. 
čomorad,  m.  .Mik.,  pogl.  močerad. 
Č9mpa,  /.  bic  ilartoffcl,  .fan.,  Bolc-Erj.(Torb.), 

Kranjska  (lora (Gor.)-DSv. 
Č9nkast,  adj.  fiiorrig,  ogr.-C. 
Č9nkav,  adj.  =  čonkljav,    ogr.-C. 
Č9nkelj ,    kija,    m.    i)  biirrcr  ^Ift   iiiu  'ikuiiic, 

Re^.-C.  ogr.-C.;  —  2)  bcr  ^nl(fuod)cl,   C; 

—  ba»J  Wlicb,  ogr.-M.;  —  prim.  it.  cionco, 
iHnftiiiiimclt,  C. 

Č9nklja,  /.  cin  ucrftiimincltc«  ©licb,  C. 
Č9nkljav,  adj.  iicrUiinimcU,  ogr.-M.,   C. 
Č9nta,  /.  bcr  .Uiit>d)Cii,  v\hst.,  ogr.-C;   —   iz 

madž. 
čontika,  /.  bnd  'J3ctnI)0lA  (ligustrum  vulgare), 

C.;   —   prim.  kostenika. 
čop,    čijpa,    m.    1)  bcr  Sdjopf,   bn^  '!Bii)d}cl 

(iinarc,  ^cbcrii),  bcr  Afbcrbii^d),  Cig.,  Jan., 


Č9pa  —  čovinek 


—  109  — 


čoviniti  —  čr^msa 


Ro^.-Kres:    bic  Guaftc,   3/«/-..   O^.,  DZ.; 

—  bcr  ^^IJinfcI,  0>. ;  —  bcr  .Uaiiim  ber  i^igcl, 
Z.,  Valj. (Rad);  —  ber  £d)Op|  bc^  Tadjc^: 
celo  noč  sem  moral  čop  mašiti  s  pezdirjem 
in  slamo,  da  mi  ni  sneg  zanašalo  na  podstrešje, 
Be$.;  —  2)  bic  fleiue  ^''orncitlc,  Jam.;  Čop 
sedi  na  veji,  Spcs.-Schcin.\  —  prim.  nem. 
Sc^opf. 

I.  Č9pa,  /.  bte  Sc^opf^enite,  Cig.,  Jan.,  Lašče- 

Levst.  (M.). 
1.  čopa,  /.  ein  ^af)n  auc'  cinem  f)o:^ten  93oum= 

ftamm,  (srlat.  čopa),   Pri»i.-Štrek.(Arh.J. 
Č9parica,  /.    i)   bie  §aubcnmeife  (parus  cri- 

status),  Č;  —  2)  bie  ^aavbiiidielraiipc,  Cig. 
Č9past,  adj.  fc^opfig:  čopasta  kokoš,  bie  Sdiopf^ 

f)cnne,   Cig.,  Jan.;  —  jdlPpfartig,   Jan. 
čopatica,  /.  bie  Sdjopfmetje  (parus  cristatus), 

SlGradec-C. 
čopek,  pka,  m.  dem.  čop;  ba^^  Sd)Dpfi^cn:  ber 

itamm  bcr  3?ogel,  Valj. (Rad);   ber  3^pfel, 

V.-Cig.;  —  tudi:  čopek. 
čopič,    i'ča,    m.   i)  bO'3  ^ii)c!^etd)en,   Jan.;  — 

bcr  ^injel,   Cig..,  Jan.,   C,  Nov.,  nk.\  —  2) 

morski  č.,  neki  črv,  ber  9Keerpinfel  (sabella), 

Erj.(Z.). 
čopičar,  rja,  m.  ber  ^infelmad^er,  C 
čopiček,  čka,  m.  dem.  čopič;  ber  ^infcl,  Jan. 
copiriti  se,   Trim  se,  vl>.  impf.  C,  pogl.  čepi- 

riti   se,   šopiriti   se. 

Č9pka,  /.  i)  bie  Sd)Opf^enne,  Cig.,  M.;  —  2) 
bie  £)aubenmeiie  (parus  cristatus),  Erj.(Rok.); 

—  3)  bic  §auben(erd)e,  Šol. 
Č9pkast,  adj.  sipfetig,   Cig. 
Č9plja,  /.  bie  Sd)Dpff)enne,  Jan.,  C. 
čopljanje,  «.  ba^  ^^Ičitjc^ern :  č.  po  vodi,  Jm/t. 
čopljati,  am,  vb.  impf.  platjdiern,  Jan. 
čopolas,  lasa,  adj.  bujd)eH]aarig,  Erj.fSom.). 
čopotati,  otam,  <jčem,  vb.  impf.  platfdjern,  dež 

gre,  da  čopota,    Cig.;   —   prim.  čopotati. 
čoprun,    m.   ber   Sc^opf,   bie   Sd^opf^aare, 

Hal.- C. 
Č9rav,  adj.  blobfid^tig,  viliŠt. 
čcjravec,  vca,  m.  langjamer  SJienjc^,  C. 
Č9rba, /.  i)  fc^ledite,  biinne  Suppe  ober  Srii^e; 

to  je  prava  čorba!  —  ba^  Gicpantjd),  SlGor.; 

ber  Saffeefafe:  kavo  pijo  s  čorbo  vred,  Bes.; 

—  2)  bie  i^aud^c,  Luče(Št.),  Lašče  -  Erj. 
(Torb.);  —  3)  smetljivo  zrnje,  premek,  Rib.- 
M.;  —  4)  psovka:  butnmc  ^crjon,  Miir., 
C;   —  iz  tur.,  Mik.fEt.). 

Č9rbati,  am,  vb.  impf.  faufett,   C. 

Č9rga,  /.  debelo,  redko  platno,  hodnik,  ^'alj. 

(Rad.). 
čoša,  /.  ein  f(f)Iampige§  SBeib,  C;  —  prim. 

avstr.-nem.  bie  Šafc^C,   C. 
Č9t,  m.  šepast  človek,  M.,   C;  —  iz  it.  ciotto. 
Č9ta ,  /.  šepasta    ženska,    Štrek.,  \'rtov.;    — 

prim.   čot. 
Č9tast,  adj.  =  šepast,  ^infcnb,  M.,  C,  \ov., 

Xotr.;  —   prim.   čot. 
čotati ,    am ,    vb.    impf.   =    šepati ,    ^infeub 

gef)en,  Cig.,  C,  Vrtov.,  SIN.;  —  prim.  čot. 
čovik,  m.  ber  ^au^,  C,  Z.;  —  prim.  skovik. 
čovinek,    nka,    m.    i)  ber  Sou^,   CV^". ;  —   2) 

eine  3(rt  ^-Bogelpfeifc  (brezov  lub  med  dvema 


klinčkoma),  bie  Stlllttcr,  \\-Cig.;  s  čovinkom 
sove  klicati,  jv^liŠt. 

čoviniti,  Tnim,  vb.  impf.  fc^rcicii,  tuie  bic  Sule: 
sova  čovini.  Hip. (Rok.). 

čovinkati,  am,  vb.  impf.  na  čovinek  piskati,  Z. 

čovitelj,  tlja,  m.   Cig.,  pogl.  čotitelj. 

črbolinka,  /.  neko  jabolko,  Mariborska  ok.- 
Erj.  (Torb.). 

črč,  čfča,  m.  baž  ©cjirpe,  Mik. 

čfča,  /.  „senožet  na  črtu  (Siobung)",  Erj. 
(Torb.),  Tolm.;  —  prim.  črtati. 

črčanje,  n.  ta^  ©cjirpe;  —  iia^  ©cpraffel, 
Cig. 

črčanka,  /.  bic  Slapper,  Mur. 

črčati,  im,  vb.  impf.  i)  ^irpeii,  Mur.,  Cig.; 
kobilice  črčijo.  Glas.;  }^\o'\t\A)tx\\,  Cig.,  Krn.- 
Erj.(Torb.);  vesne  črčijo,  kadar  po  noči 
gredo,  ali  kakor  drugi  pravijo,  hreščijo, 
Krn.-Erj.(Torb.)\  z  veseljem  črčijo  otroci 
v  učilnico,  SIN.:  fd)ri(Icn,  Jan.;  —  2)  praffeln, 
Cig.\  —  3)  ricjeln  (roic  5.  S.  tDenn  ber  Same 
au^  ben  itopjcin  \a\ii\  C;  —  prim.  cvrčati. 

črčavka,  /.  =  sodra,  babje  pšeno,    ogr.-C; 

—  prim.  črčati  3). 

I.  čfček,  čka,    m.   i)  =  cvrček,  Jan.,  Mik.; 

—  2)  ^  črčanka,    bie  ^lappcr,  Hal.-Zora. 
1.  črček,  čka,  m.  ber  ©riffel,  Štrek. 
čfčica,  /.  pravilnejša  oblika  za  nav.  črkica. 
čfčka,  /.  etroaž  ^ingefrigelte^ ,   baš  (^Jefrifiel, 

Mur. 

črčkarija,  /,  bic  Stifeelei,  Jan. 

črčkati,  am,  vb.  impf.  fri^eln,  Mur.,  Cig., 
Jan.,   Strek.,  v[hSt. ;  —  prim.  čečkati. 

črčkavec,  vca,  m.  ber  ^ri^Ier,  Mur.,   Cig. 

čreda,  /.  i)  bie  .'perbe;  č.  ovac,  volov;  • — 
2)  bieCrbnung,  bie  Stei^enfolge:  v  času  njega 
črede,  Trub.;  zdaj  pride  nanj  čreda,  C,  Ko- 
borid  -  Erj.  (Torb.);  danes  je  moja  čreda, 
f)cutc  ift  bie  JReilje  an  mir,  Fr.-C;  po  čredi, 
nadi  ber  9ieif)e,  Rib.-M. ;  vsi  boste  po  čredi 
dobili,  BlKr. 

čredar,  rja,  m.  ber  Torf^irt,  o gr,- Valj.  (Rad). 

čredba,  /.  bie  3(blT)cd)-^Iung,  Jan. 

čredinka,  /.  bie  Soppel:  gospodarst\'o  na  čre- 
dinke,  bic  ftoppeltinrtfdiaft,  Zal.-Cig. 

čredinstv9,  n.  bie  iloppelmirtid)aft,  Cig. 

črediti,  čredim,  vb.  impf.  orbnen,  rei{)en,  ogr.- 
C;  —  č.  se,  abtucdjfelit ,  cinanber  ablofett, 
nad)  ber  SRcilje  etiuaž  t^un,  Cig.,  C,  DZ., 
Glas.,  BlKr.,  Hal.,  ogr.  -  Raič(Nkol.);  v 
pesmih  se  č.,  ogr.-C. 

črednica,  /.  črednikova  žena,    Valj.  (Rad). 

črednik ,  m.  ber  ©emcinbc^irt;  kriči,  kakor 
črednik,  v^kŠt.;  —  ber  Sd)a^ex,  Jan.,  BlKr. 

čredoma,  adv.  i)  f)erbcnmeije,  M.;  —  2)  ob= 
tucd))c(nb,  C  M.,  DZ.;  vsak  drug  dan,  čre- 
doma, zdaj  zjutraj,  zdaj  popoludne,  Levst. 
(Pril.);  —  rei^eniDcije,  Cig. 

čredomašnji,  adj.  pcriobifd),   C. 

črfmha,  /.  =  čremsa.  Jam.;  —  divja  č.  = 
kostenika,   dremoles,    C. 

črfmoš,  m.  bcr  33drcnlaud)  (allium  ursinum), 
Z.,  Mik.;  (čremož.  M.). 

črfmsa,  /.  bie  'ilaU  ober  'Jraubcntirfd)e  (pru- 
nus  padus),   C;  —  pasja  č.  =  krhlika,   C. 


čren  —  cr^sl9 


110  - 


creslov  —  creveljcek 


čren,  m.  baž  "beft  (cinež  9)?e|jer§,  ciner  OabcI 
K.),  bcr  Stiel,  C 

črenjf,  /.  pl.  ba§  5Dii'ffcrlicft,  ogr.-Cv. 

čfens,  čnsa,  m.  =  (!rensa,    Valj.CRad). 

črfnsa,  /.  =   čremsa,  Mur.,  Mik. 

črep.  »I.  i)  bie  2cf)crbc;  flcjprunflcucr  %op\;  — 
bcr  iopf  (zaničlj.),  Št.;  poje  kakor  star  črcp, 
Z.;  —  2)  =  črcpina,  bcr 'Sdiiibcl :  mahniti 
koga  po  črcpu,  SIN.;  tvoj  goli  in  prazni 
črep,  Let.; —  :,)  =  strešna  opeka,  Cig.  (stsl.). 

črepa,  /.  bic  ©d)Crbe,  ogr.-Mik.,  lončena  po- 
soda,   Tolm. 

črepača,  /.  =  črepaha,   C. 

črepaha,  /.  bic  (Sd)ilbh'btc  (testmlo),  Cig., 
Jan. ;  velikanska  č.,  bic  9iicjonicf)tlb!rote  (che- 
lonia   Midas),  Erj.(Z.). 

črepak,  m.  =  lonec  (zaničlj.) :  strupljen  č.,  Slom. 

črepalo,  u.  baš  Sdjbpfgefdfe,  Cig. 

črepanja,  /.  =  črepina.  Mur.,  Danj.-Mik.; 
(črpanja)  ogv.-  Valj.  (Rad). 

črepati,  pam,  pijem,  vb.impf.  1)  ic^opfctt,  Guts., 
Jam..  Cig.,  Jan.;  —  2\  j(^li'u|en,  flicrig 
trinfcn,  jaufen,  Mur.,  jv:[Št.,  (-ati),  BlKr. 

črepec ,  pca,  m.  i)  dem.  črep;  —  2)  bcr 
2^uinmtopf ,  Zil.-Jarn.  CRok.). 

črepetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  tbneu,  tuir 
ciit  flcjprunncncr  Xopf,  ^--i   Trst.fLet.J. 

črepica,  /.  =  strešna  opeka,  Cig.;  —  prim. 
črep   3). 

črepina,  /.  i)  bic  Sd)erbe;  =  lončena  po- 
soda (zaničlj.);  —  2)  bic  .^"»imjc^alc,  Erj. 
(Ž.);  ber  Sdjdbel;    udariti  koga  po  črepini. 

črepinast,  adj.  fd)erbciiartig,  Cig. 

črepinja,  /.  i)  =  črepina  i),  Guts.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  .Mik.,  St.;  črepinje  počediti,  'Ha^ 
®efd)irr  rcinigen,  Zv.;  —  2)  =  črepina 
2).  M. 

črepTnjak,  m.  =  graden,  bic  ©teim'id)C,  bic 
SŠintereic^C  (quercus  sessiliflora),  Cig.,  Jan., 
\ov.,    Tuš.fR.J,  Medv.fRok.). 

črepinjevec,  vca,  m.  bic  Sd)dbcl)tattc,  Mur.,  C. 

črepkati,  am,   i'fr.  impf.  =-■  črepetati,   3/..   C. 

črepniti,  črepnem,  vb.  pf.  ein  Sc^crbcngcrdujd) 
toon  fic^  gebcn:  pisker  je  črepnil,   C. 

črepnja,  /.  =  črepina  i),  Cig.,  C;  —  bcr 
3^ifgel,  ogr.-C;  prstena,  skledi  podobna  po- 
soda, pod  katero  se  navatino  peče  pogača, 
/irusica  v  I  str  i- Erj.  (Torb.), 

črepnj^n,  adj.  =  lončen,  ogr.-M.,   C. 

črepnjička,  /.  bož  3d)crbd)cu ,  ogr.-Valj. 
?Radj. 

črepetati,  otam,  (Jčcm,  vb.  impf.  ==  črepe- 
tati,   C.,  M. 

črcp9n.  m.  groftcr  lopf,  C.,  Z. 

črep9vjc,  /1.  2d)crbcn;  oltcS  Wcjd)irr,   C. 

črepiinja,  /.  bic  2d)crbc,  Dol. 

čreslar,   rja,  »i.   =     strojar,    \'rt. 

čreslati,  črvslam,  vb.  impf.  i)  abrilibcti,  Z.;— 2) 
)d)(Qgcit,  itrcidjcii,  Z.;  —  3)  ftrnfcn,  tabclit,  C 

čr9sl9n,  adj.  ilotj'.  črcslcna  kislina,  bic  (Mcrb 
jdurc,  Cig.  (T.). 

črcslcnica,  /.  i)  bic  Uo^briiI]C,  Cig..   C..  IV/. 

čreslinka,  /.  -      črc.slo    1),   Dol. 

čre.slQ,  n.  1 )  bic  iio^c;  —  2)  „pretini  v  orehu", 
/  )/•(•{  n  i  ca- Erj.  (  Torb. ). 


čreslov,  adj.  yp^>,  Z. 

čreslovina,  /.  ber  ©crbeftoff,  Cig.  (T.). 

čreslovka,  /.   =  čreslenica,   Cig. 

črešnja,  /.  bic  .ftirji^c;  črešnje  zobati,  ftirjc^cn 
cffen;  sv,  Vid  je  črešenj  sit;  tvoja  modrost 
je  od  Črešenj  do  visenj ,  Spreg  -  Lašče- 
Levst.(M.J;  bcr  ^irfd)baum,  s  črešnje  pasti; 
navadna  č.,  bic  5.^ogcItirid)C  (prunus  avium), 
Tuš.fR.);  =  divja  č.,  Cig.;  č.  hrustavka, 
bic  SnorpeIfirid)e,  č.  srčica,  bie  ^pcrjfiric^e, 
Tuš.(R.);  lavorikasta  č.,  bic  Soibcerfirjd^c 
(prunus  laurocerasus),  Tuš.(R.j;  kozja  č., 
gemcincr  ilBegborn,  ftrcujborn,  Cig., Tuš.fR.), 
Medv.(Rok.J;  volčja  č.,  bie  ^oUfirjc^e  ( atropa 
Belladonna),  Cig.,  Jan.,  Tus.(R.);  pasja  č., 
ber  {V^JUlbaum  (rhamnus  frangula),  Josch. 

črešnjak,   m.  črešnjam  podoben  fižol,    C. 

črešnjarica,  /.  neka  breskev:  bic  ^irjc^etl- 
pnifid),  C. 

črešnjejeiec,  Ica,  m.  ber  ftir)d)cn  ife^t,  Mik. 

črešnjev,  adj.  ^irjdjeit^;  č.  les,  bo^  £irfc^= 
baumf)o(,v 

črešnjevec,  vca,  m.  i)  ber  Crt,  too  )id)  Sirjcb^ 
bdume  bcfinben,  C;  —  2)  ein  ftiridjcnliolj' 
ftamm,  Mik.;  —  3)  ber  ftir)d)brQnttuein, 
Cig..  M.;  —  ber  S'irjd)tt)Ctn ,  Mur.;  —  4) 
bcr  ^ud)fiuf  (fringilla  caelebs) ,  Kras.-Erj. 
(Torb.),  Strck. ;  —  5)  črešnjam  podoben 
fižol,   Kr.-M.,  Valj. (Rad),  LjZv. 

črešnjevka,  /.  i)  bie  lirfdjenfliege  (tripeta 
cerasi),  Erj. (Z.);  —   2)   neki   tižol,   C. 

črešnjevica,  /.  bog  Sirid)liia|ier,  Jan. 

črešnjevina,  /.  baž  S'ivid)baumt)Olj. 

črešnjica, /.  dem.  črešnja;  kurja  č.,  ba§  3l(fei= 
gaud)^eil  (anagallis  arvensis),  C/i,'.,  Medv. 
(Rok.). 

čret,  m.  =  čreta,   C,  Mik. 

čreta,  /.  ein  moraftigcr  Crt,  ber  JHicb,  C, 
.SV. ;Včreti   mrzla  voda  "zvira,  Xpcs.-Vra\. 

čretina,  /.  =  čreta,   C. 

čretje,  n.  coll.  bae  ilrummI)ol5,  Mik.;  —  prim. 
čretovec. 

čretnik,  m.  =  čreta,   C. 

čretovec,  vca,  m.  bic  (£betf6f)re,  Ro^.  -  Kres 
I.   O' I  J. 

črevat,  ata,  adj.  bi(fbnud)ig,  C. ;  —  črevata, 
jd)maitgcr,  C. 

črevce,  n.  i)  dem.  črevo,  Cig.;  tudi:  črv'vce. 
Valj. (Rad);  —  2)  kurja  črevca,  bic  StcrJl' 
micrc  (stcllaria  medla),    C. 

črevčič,  m.  =  kurja  črevca,   C. 

črevec,  vca,  m.  =  kurja  črevca,  C,  .\f., 
./o.si7j,  si  Gor. 

črevelj,  vlja,  m.  i)  bcr  2d)ltb,  Guts..  .Jam.. 
Cig.,  Jan.;  ženski  črevelj,  bcr  ^railcll)d)Ul), 
./an.;  zvrhnji  č. ,  bcr  Ucbcrjdjlll),  Cig.\  — 
bcr  Sticfcl,  .Mur.,  Dol.,  Št.;— 2 )  bcr  JKabjd)U^, 
./an. ;  —  3)  bcr  Sd)ul),  ber  ^ufe  (al*  iJongni' 
innfO. 

črčvLljc,  (vljec),  veljca,  m.  dem.  črevelj;  =  bcr 
,"Vvaueiijd)Ul)  (cvpripedium  calceoius).  (črev- 
Ijec)    Tus.{R.j. 

črevcIjček,  čka.  mi.  ;)  dem.  črevcljc;  —  2) 
bcr  ."pomflcc  (iotus  corniculatus),    Z. 


Čreven  —  črez 


111 


čr^zdanji  —  Sfkica 


čreven,  vna,  adj.  =  črevesen,   Cig.,  Jan. 

črevfsce,  u.  dem.  črevo. 

črevesen,   sna,  adj.  '^ax\\u ;  Črevesna  vnctica, 

Mc  OJfbdvmciit.sunbutifl,  0>. 
črevje,  «.  coll.  bie  (Hotiarmc,  M.;  ba^  ^arm  = 

JDItcin,  Cig.  (T.). 
črevljar,    rja,    m.    bcr    Sd)ul}mad)cr ;    nav. 

črevljiir. 
črevljarček,  čka,  m.  dem.  črevljar;  bav  ®d)U= 

ftcrlcin. 
črevljarica,  /.   i)  bic  Sd)Ul^mad)er§frau,  Z.; 

—  2)  bcr  šd)u{ifc^cu,  Kr. 

črevljariti,  arim,  vb.  impf.  "to.^  ©(^u()mac^er= 
iiaiiblrcrt  au^ubcn. 

črevljarski,  adj.  Sd}ii[)mad)cr=,  Sd^uftcr^ ;  č. 
mojster;   nav.  črevljarski. 

črevljevka,  /.  =  črevljarica  2),  Bes.,  SIS. 

črevljarstvQ,  n.  bo^  Sd)uI)mad)erf)aiibtDcrf. 

crevnica,  /.  "HOiž  ^aimbcin,  Erj.fSom.J. 

črevo,  esa,  ?i.  i)  bev  ^arm ;  debelo  č.,  ber 
Tidbarm,  slepo  č.,  ber  Slinbbavm,  tenko 
č.,  bcr  ^umibarm,  tešče  č.  (lačno  č.,  Cig. 
[T.]),  ber  fiecrbarm,  vito  č.,  ber  Srumm= 
barm,  Erj.fSom.J;  pl.  čreva,  bie  ©cbdrine; 

—  2)  ber  Untcrleib,  ber  ^auc^,  Jan.,  ogr,- 
C;  črevo  me  boli,  ic^  ^abc  Sciblnef),  Jan. 

črevob9lja,  /.  bcr  ^Saiid^ldimerj ,  ba§  Saudj^ 
grimmcil,  Jan.;  (^čerbolja",   Gor.-Cig.}. 

črevogriz,  griza,  ?»i.  ba§  iBauc^griiniucn,  Mur., 
Cig. 

črez,  I.  praep.  c.  acc.  iiber  — l)in  (bei  einer  ^Bc= 
roegung):  1)  Bode  daleč  prepeljana,  Črez  tri 
gore  zelene,  Črez  tri  vode  studene,  Npes.- 
K.;  črez  reko  splavati,  jdjtnimmenb  iibcv 
bcn  %\.n\ž  gclangcn;  črez  okno  vreči,  iiber 
i>a^  ^enfter  (linabitierfcn ;  črez  pas  prijeti 
koga,  ben  Scib  (bie  2:aiIIe)  um)d)Ungeii ;  črez 
pol  pretrgati,  mitten  ent,vucibrcd)cn;  črez  pol 
prerezati  jabolko;  —  2)  iiber  — I)inau§:  črez 
mero,  iibcrmd^ig;  žalost  je  bila  črez  moč, 
alljugroR,  Xpes.-Mik.;  črez  silo,  alljutiiet, 
allsuic^r,  C;  črez  nemoč,  oII§ufe()r,  iiber 
otie  ©rcnjcn,  Jan.,  M.,  Z.;  črez  nemoč  velik, 
aIIpgro§,  C;  iiber  (=  grofeer  ali):  lakota  je 
vstala,  črez  prvo  lakoto,  katera  je  bila  v 
Abrahamovem  času,  Dalm.;  —  iiber:  kralj 
črez  kralje  vse,  Npes.-Kr.;  Ammi  je  bil  črez 
njih  vojsko,  Dalm.;  postavim  te  črez  ves 
Egipet,  Ravn.;   črez  vojsko   glavar.    Zora; 

—  3)  APSEt^'  '^'"•^2  očino  voljo,  Boh.;  črez 
t^•ojo  voljo,  Kast.  (S.  c.J;  črez  njega  zapo- 
ved, Dalm.;  črez  vso  pravico,  Jsvkr.;  vsi 
greše  črez  ljubezen  svojega  bližnjega,  črez 
božje  zapovedi.  Kast. (N.  c.J;  ne  more  mi 
črez  čast  biti,  Pohl.fKm.);  črez  čast  komu 
kaj  reči,  Diet.,  Litij  a- Svet.  (Rok.);  ni  Črez 
občinski  zakon,  Levst.(Nauk);  vem,  da  neka- 
terim bode  zelo  črez  voljo,    Levst.(Nauk); 

—  oni  so  črez  njega  storili  punt,  Dabn.\ 
velike  tožbe  črez  te  gredo,  Trub.fS.  T.); 
( —  4)  nad) SSerlauf  oon—, iiber  (o  času);  črez 
sedem  let  je  šla  nazaj,  \\aA)  ficben  ^''f)^'^"; 
Npes.-K.;  črez  malo  časa,  iiber  eine  tleine 
SSeile;  — iiber  ^=  binburd)):  imejte  me  danes 
črez  noč,    iibcr  9}ac^t,    \pes.-K,;   črez  dan, 


beii  2ag  iibcr;  črez  zimo,  beti  3Siiitor  iibcr; 
vsako  nctleljo  črez  celo  leto,  Kast.(Ro\.); 
ohranili  so  svoje  slovensko  ime  črez  vse 
čase  nevarnosti.  Jure.;  —  II.  adv.  črez  je- 
mati pri  petju,  in  einer  boberen  Jonfagc 
fingcn,  Zv.;  po  črez  (počrez)  dejati  kaj, 
ctiua5qiicritbcr  Icgcn;  na  črez,  inO^tllgciueiucn, 
im  ^lirdljdiuitt:  na  črez  se  lehko  reče,  da 
.  .  .  Krn  -  Krj.  (Torb.) ;  po  črez  (počrez), 
tli  Siaiiid)  uiib  ^ogcit  (o^nc  2;etai[recf)uiing), 
Levst.(Rok.i ;   narediva  po  črez,  Z. 

črezdanji.  adj.  ben  Jag  iiber  ftattfinbenb,  C. 

črezdanski,  adj.   =  črezdanji,  M. 

črezjutri,  adv.  =  črez  jutri,  pojutrnjem, 
BlKr. 

črezjutrnji,    adj.   iibermorgig ,    BlKr.-LjZv. 

.  >l.  7-^7- 

črezmf  ren,  rna,  adj.  mafjtol,  Jan.,  Cig.  (T.),  nk. 
črezmorski,  adj.  tronžnuirin,    Cig.,  C. 
čreznatiiren,  rna,  adj.  iibernaliirlid). 
čreznavaden,   dna,   adj.  nu^erorbentUc^,    C, 

M.;  čreznavadna  olepšava  cerkve,    Cv. 
čreznemočevati,  ujem,  vb.  impf.  in  ^l^ciB  itnb 

58iJtIerci  Icben  (čreznemčevati,  Mur.). 
creznemočnost,  /.  ba^ž  Ueberma^,   C. ;    —   č. 

v  jedi  in  pijači,  ^xa\i  unb  ^-8olIerei,  C.;  (črez- 

nemčnost,  Mur.). 
črezpolovičen,  čna,  adj.  mcljr  al§  bie  .S^">dlftc 

betragcnb,  Jan. 
črezramnica ,  /.  bcr  Jrag= ,   ber  5(d)fclgnrt, 

C,  Z. 
črfa,  /.   Cig.,  pogl.  čerfa. 
črgetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  jtnitjc^ern,   C. 
črgot,  ota,  m.  etluaiž  (^chifeeltes,  bie  S^ri^^elei,  C. 
črgotariti,   arim,  vb.  impf.  =^  črgotati,   C. 
črgetati,    otam,    vb.  impf  fri^^cin,   C,   Zora; 

—  prim.  črčkati. 

črgotiga,  /.  =  črgot,   C;  kvake  in  črgotige, 

KremplfLet.  18 j8.  III.  ~g.). 
crh,   čfha,  m.  =  črha,    V.-Cig.,  Jan.,    C. 
čfha,  /.  ber  SOJucf,  ber  SDZucfier,  Jan.,  C. ;  kar 

črhe  ji  ne  odgovori,  Ravn.-Mik. 
čfhljaj,   m.  =  črha,  Jan. 
čfhniti,    čfhnem,   vb.  pf.  einetl  2aut  »OJt  ftc^ 

gcben,    mudjen;    niti    črhnil  ni,    ni  besedice 

črhnil. 
črič,  fča,   m.,    Valj. (Rad),  pogl.  čirič. 
čriček,  čka,  m.,  Jan.,  pogl.  čiriček. 
črk,  črka,  m.  ber  3trid),  ein  Sc^riftgug,  Cig., 

M.;  —  prim.  črka. 
črka,  /.   ber  ^uc^ftabe;    ulite   črke,    Scttcrn, 

Cig.;    —    menda  nam.    črtka;    prim.  črtati, 

Mik.(Et.). 
črkar,  rja,  m.  kdor  se  s  črkami   peča,  nk. 
črkarski,  adj.  črkarska  pravda,  ber  'Jlbcfricg, 

UeT.,  nk. 
i.čfkati,  črkam,  vb.  impf.  fnarreit  (j.  53.  DOU 

ungeid)tniertcn  Stdbern),   Jam.;   —  )d)irtcu 

(tioni  eintoitigen  iiaut  bel  ^ri^fen),  V.-Cig.; 

—  prim.   črčati. 

2.  čfkati,  črtam,  vb.  impf.  fri^eln  (tudi:  črkati), 
Mur.;  —  prim.  rus.  čerkatB,  fri^eln;  nam. 
črtkati.  (?) 

čfkica,  /.  dem.  črka,  Cig..  Jan,,  nk.\  —  pogl. 
črčica. 


črknja  -  črmnook 


112 


črmno^ka  —  črnica 


črknja,  /.    =    črka,   C;    —    =    vejica,    bcr 

'"Sciftrid},  Mur. 
črkoliJnica,  /.  bic  SdiriftflicBcrei,   Cig.,  Jan. 
črkolivec,    vca,    m.  bcr  ScfiriftgieRcr,    Cig., 

Jan..    C.   nk. 
črkopis,    isa.    m.  bic  'iBudjftabcnjc^rift,   Jan., 

Cig.rr.). 
črkopisje,  n.  =^  črkopis,  Jan. 
črkorezec,  zca.  m.  bcr  Sd)riftjc^neiber,  Cig., 

Jan. 
črkosl9vje,  n.  bie  93uc^[taben(c^re,   Cig.,  Jan. 
črkostavec,   vca,   m,  ber   Scf)riftie§er,  Cig., 

Jan.,  nk. 
črkovati,  ujem,  vb.  impf.  bud}l'tabieren,   Cig., 

Jan. 
črkoven,  vna,  adj.  93uc^ftaben= ,  nk. 
črlin,  m.  „neka  ptica,  ki  se  tako  nekam  glasi", 

Kras-Erj.  (Torb.). 
črljen,    ena,   adj.   rotf},    Habd.,  Giits. ,    Mik., 

(-len)  kajk.-  \  alj.  rRadj. 
črljfnec,  nca,  m.  i)  bie  Sc^amrot^e:  črijenec 

me   oblije,   C;  —   2)   bie   ^»'icbcl,    Habd.^ 

Cig.;  črl^nec,    Valj. (Rad). 
črljeneti,  fm,  vb.  impf.  rctf)  tticrben,  kajk.-C. 
črljenina,  /.  bie  9tot^c,  rotf)c  Sd)minfe,  Habd. 
črljfnka,  /.   jd)tt)arser  ^iac^tfc^atten  (solanum 

nigrum),    Cig.,  C;  hostna  č.,   bic  gium^ii^*^ 

(bnonia  dioica),    Cig.,  ogr.-C. 
čfm,'  m.    i)   eine  branbiflc   ©ntjiiiibung:    ber 

ftarbunfel,   bet  ?tntf)raj,    Cig..  Jan.,  DZ.; 

č.  v  prstu,  ber  Jingenuurm,  Mur.,  Št.;  ledni 

(ritnikov)  č.,  ba^  9iiidcnblut  (eiiie  gorm  bc§ 

SIntbraj),  Bleiw.-Cig.;  —  =  vranični  prisad, 

ber  SRiljbranb,   Cig.,   Jan.,   Nov.;  —  ba# 

5Rant!orn  (eine  Srnnn)eit  ber  (5d)recine\  Cig.; 

—  2)  mošt  je  v  črmu,  ber  SDJoft  ift  bci  ber 

erftcn  OJaljrung  in  bcr  Sd)tuar5c,  Mur.,  C. 
čfmast,    adj.    brailbig,    Cig.;    črmasta    kno- 

moča.  Sov. 
čfmelj,  mlja,  m.  =  čmrlj,  Gor.,  Mik. 
črmflj,   m.  =  čmrl),   Diet.,  Goriš. 
črmelika,  /.  bet    .'OUItbšroiirgcr   (cvnanchum), 

C,  Mcdv.fRok.).' 
črmljak,  m.  bcr  (žierbottcr,  Meg.,  Cig.,  Rib.- 

Mik.,  Mariborska  ok.-C;  beljak  okoli  črm- 

Ijaka,  Dalm. 
črmljen,  adj.  =  črlen,   C. 
črmnet,    ^\&,   adj.    rot^,   (črnel,    Črnjel),  Zil.- 

Jarn.^Rok.j,  Rc\.-C.;  Moja  ličica  so  bleda, 

Tvoja  pa  črncla(nam.črmntla),  Spcs.-Schcin. 
črmnehsc,  Xcz,  m.  neka  vinska  trta,  (črnelccj 

Ip.-F.rj.fTnrb.). 
črmnetka,  /.    i)  =;   rdcčercpka,    podgorclec, 

bcr  Wartenrotl)id)n)Qn,\  (svlvia  phocnicurus), 

(črnclka)   C.\  —  2)  neko   jabolko,    (črnelka) 

Šebrclje-Erj.(Tnrb.);  —  nc\i&\\r\is,Vai,{i.Tnc\V.a) 

Sv.  Jakob  na  Savi  -  Er j.  (Torb  J. 
črmnica, /.  i)  ber  9JJiI,\brQiib,  Lcvst.(\aiikj . 

(črnica)    Nov.;   —    2)   bcr    J^riciclou^ildilog, 

(črnica)  Notr.-SI.\. 
črmnjak,    m.    bcr   (žicrbottcr,    (čmjak)   Alas., 

Kraa,   Ip.,  Kobarid-  Erj.( Torb.),  GBrda. 
črmnook,    <>ka,  m.  neka  riba:  =   črmnooka, 

Bohinj -Erj.rRok.). 


črmno9ka,  /.  bie  'iftobe  (leuciscus  rutilus), 
(črnooka)    \'.-Cig.\   „črnovka",  Frey.(E.). 

črmožljiv,  iva,  adj.  jcf)tt)ermiit^ig,  f)l)pod)on= 
brijc^,  o^r.-C;  —  morda  nam.  čemernežljiv ; 
prim.  čemerljiv. 

črn,    m.    \)    =  oteklina,    bula,    BlKr.,  DSv.; 

—  2)  ber  (^ctreibebraub:  Cig.;  —  =  smod, 
bie  jraubenfcitge,  vihŠt.-C;  —  prim.  črm. 

črn.  T,  /.  bie  3cf)tt)dr,^e,  Jan. ;  angleška  č.,  "ba^ 
GngIii(^=Sd)rear5,  DZ.;  —  ber  ŠRo^r  (chem.), 

^  Cig.rT,). 

črn,  adj.  jdjhiar,^ ;  v  črno  oblečen,  ^c^warj= 
geneibet,  in  Jrauertleibern ;  —  črno  se  mi 
dela  pred  očmi,  id)  Dcrliere  bie  33efinnung; 

—  vse  črno  jih  je  (o  velikem  številu  temnih 
stvari) ;  ni  odgovoril  ni  črne  ni  bele,  Erj. 
dlb.  sp.). 

črna,  /.  9?ame  einer  fd)tt)arjen  Suf)  (C.)  ober 
3iege,  CErj.  Torb.). 

črnav,  ava,  adj.  fc^rodrjlid),  Mur.,  Mik.;  fant 
je  še  črnav  po  čelu  od  udarca.   Gor. 

črnavka,  /.  bunffcr  ^(ed  am  Sorper,  eine  bunfle 
Strieme  (oon  unterlaufenem  ^lute),  Dict.- 
Mik.,  Svet.fRok.).  BlKr. ;  črnavka  za  črnavko, 
(„^BeiiIc  fiir  ^culc"),  Dalm. 

črnavica.  f.  =  črnavka,  (črnovica)  Notr., 
Rib.  -  D.Sv. 

črnavkast,  adj.  jd)n)dr§Iid^,  Diet. 

črnbel,  bela,  m.  bie  SGScingritle  (decanthus 
pcUuccns),  Sv.  Kri\(Ip.)- Erj.  (Torb.). 

čfnček,  čka,  m.  dem.  črnec;  —  eine  9lrt 
.'omnmel,  Mik. 

crn§,  f.  pl.  ba#  SJJeffer^cft,  Mur.,  Mik.;  noževe 
črne.  Polj. ;  gen.  črni,  SlGor. ;  —  prim. 
črcnje  in  čren. 

črne,  tta,  m.  fc^morser  Dcf)§,   Valj. (Rad). 

črnec,  nca,  m.  i)  ein  Sd)tt)arser:  ber  SD?o^r, 
ber  ^JJcgcr,  Jan.,  Cig.  (T),  nk.;  —  2)  bai 
Sdnuarjbrot,  C;  —  3)  bcr  ^ranb  om  @c= 
trcibc,  Guts.,  Cig.;  —  4)  bie  Srfirodrje  beg 
jungen  gd{)renbcn  ŠBcine«,  jvihšt.;  —  5)  bic 
Sted)cid)e  (ilex  aquifolium),  C. ;  —  6)  neka 
trta.   C. 

i.črnet,  ela,  adj.  jcfitudrjlid),   Cig. 

2.  črnel,  ela,  adj.  pogl.  črmnel. 

črnelec,  {ca,  tn.  pogl.  črmnelec. 

črnelica,  /.  =  črnavka,  črnjavka  1),    C. 

črnelka,  /.  pogl.  črmnelka. 

črneti,  im,  i'b.  impf.  idmars  lucrbcn;  grozdje 
črni,  Notr.:  črni,  ež  jicl)t  inC'  Sdmmrjc,  Cig. 

I.  črnica,/.  i)  ime  raznim  živalim:  črna  koza, 
Erj. (Torb);  —  kuna  č.,  bcr  (Sbclntarbcr, 
.Svet.fRok.);  —  čopasta,  mala  č.,  bic  .\')aubcn 
entc  (anas  tuligula),  Cig.;  —  velika  č.,  bic 
Sce  (Snte  (anas  fusca),  Cig.,  Svet. (Rok.);  — 
bic  "JlcScillapldilangc  (coluber  Aesculapii), 
Štrek.:  bic  3ri)Uuir,ytattcr  (coluber  carbo- 
nariiis).  Erj.(Ž.);  —  bcr  Tintcnfifd)  (sepia), 
Jan.,  C  Erj. (Z.);  —  2)  ime  raznemu  sadju 
in  rastlinam  :  črna  podolgasta  smokva.  Go- 
riška ok.- Erj. (Torb);  —  neka  oljika.  Rihen- 
berk-Erj.(Torb  )\  —  bic  Srfiniar,^(irjrf)c,  O'^'., 
Erj.(Torb.)..Sv.fRnk.),  LjZv.;  -  =  borov- 
nica, bic  Srf)unir,\bccrc,  bic  ^"»etbelbeerc  (vac- 
cinium  mvrtillus),  .Krn..  TuL(R.),  Poh.;—\)tx 


Črnica  —  črnjak 


113  —  črnjav  —  črnokrit 


(Samculjanf,  C/^'.,  C;  kmet  ve,  da  so  dvojne 
konoplic  da  jedna  —  imenuje  jo  Črnico  — 
rodi,  Erj/Iib.  .«f/'.j;— ba§  J^vauenfianr,  (asple- 
nium  trichomanes),  C,  M.;—},)  bcv  i^UlllUČ', 
bic  'I^nmmcrbc,  C.ig.(T.),  Č;— 4)  čine  biintcl- 
fdrbicic  (Mcid)Unill't,  Kr-Valj.(Rad);—  5)  bic 
Sdiuiarjiudit,  oy. 

2.  črnica,  /.   pogl.  črmnica. 

črničast,  adj.  bccrblau,  C/ir. 

črničevje,  h.  bcr  Sdjtimvjbccrcnftvaud),  Cig.,  C. 

črničje,  n,  =  črničevje,  Miir.,  Jan. 

črničnica,  /.  ber  iSamcnI)anf  (cannabis  sativa), 
\'r<:)iO  (Tolm.J  -  Erj.  (Torb.). 

črnika,  /.  i)  bic  Sted)eid)e  (ilex  aquifolium), 
Čres,  Lošinj- Erj.  (Torb.);  —  2)  =  črnica, 
bic  Sdiiimr5firfd)c,  C;  —  3)  bcr  ^6.)Voati'- 
fiimmcl  (nigella  arvensis).  Mik.,  Polil.  (Km J. 

črnikast,  adj.  etlf  a§  jcfiluarj,  idjmavjti^d) ;  brli' 
nott,  Cii^.;  črnikastega  obraza,  jj'{/i5^ ;  črni- 
kasto rumen,  raudigclb,  C/^. 

črnila,  /.  neka  trta,  Jarenina  (Št.J-Erj.(Torb.J. 

črnilec,  ka,  m.  i)  ber  91?ai§braiib,  Goriška 
ok.- Erj.  (Torb.);  —  2)  bcr  2Bad)te(triei3en 
(melampvrum  arvense),  Cig.,Kletiikna  Pivki- 
Erj.^Tor-b.J;  —  drobni  č.,  ber  ^tugcntroft 
(euphrasia  odontites),  Josch;  —  ^)  bic 
^OUmroubc  (črnivec),  Cig.;  —  4)=  črnec  4), 
bic  SdllDarje  be^  SKoftež :  črnilec  gre  na  mošt, 
kadar  odkisa,  St. 

črniten,  tna,  adj.  i)  frf)tt)ar3enb,  Zora;  —  2) 
bie  id)war3e  Jinte  betreffenb,  Cig. 

črniika,  /.  neka  hruška,   C. 

črnilnik,  m.  ha^  lintenfaf^,  C,  DZ.,  nk.; 
razbite  steklenice  črepinja  je  nadomeščevala 
črnilnik,  Let. 

črnilo,  n.  i)  bie  Šiftarje  (pos.  bie  8cf)ul)= 
icfilDarje),  Gor.;  tiskarsko  č.,  bie  'i8ud)brucfer= 
fc^tuarje,  Cig.;   kitajsko  č.,  bie  %\\.\^,    Cig.; 

—  2)  bie  id)lDar,^e  Jinte,  Habd.,  Poki.,  Diet.. 
Giits.,  y[ur.,  Cig.,  Jan.,  Dabn.,  ogr.-Valj. 
(Rad),  nk.;  —  3)  tia^  fdittjarge  '•^igmont  im 
3(uge,  Cig.  (T.);  —  4)  bie  Sdjtnavstraitbe, 
Kamnica  (pri  Mariboru)-Kres;—^)  ==  muza, 
čreta,   C. 

črnin,  »n.  neka  vinska  trta,  SlGor.-Erj.(Torb.). 

črnina,  /.  i)  bae  Sdittjarje;  —  2)  bunfe(rotf)er 
(fdiroarjer)  SSein;  —  3^  9camc  t)erid)iebener 
9iDtI)rDeinreben ;  —  4)  jdiinarje  Š:Ieibung, 
Xrauerttciber,  C;  vdove  se  zavijajo  v 
črnino,   SIN. 

črniš,  m.  eine  ^raubenart,  Ip.-Erj.(Torb.). 

črnitev,  t\-e,  /.  bie  Scfittiargung,  Cig. 

črniti  im,  vb.  impf.  i)  jdlluarjen;  hrastovina 
črni  vodo,  @id)en^o[5  (otict  'iidž  SSaffer,  Cig.; 

—  č.  se,  ^=  črneti.  Glas. ;  —  2)  č.  koga, 
jemanbeti  Don  ber  nac^tfieiligenSeitebarftellen, 
anidirodrjcn. 

Črnivec,  vca,  m.  i)  bcr  Sc^irar^cr,  Cig.\  — 
2)  ber  3tnic^it)Qrscr,  Cig.,  Valj.  (Rad). 

čfnja,  /.  jdjltJarje  <Ba.\l,  Mur.,  Ravn.-Cig.,  Mik. 

črnjač,  m.  črn  človek.    Valj. (Rad). 

i.črnjak,  m.  i)  mann(idie§  fc^rcarsež  ©ditucin, 
Valj.fRad);  —   2)  =  hudič.    Valj.  (Rad). 

2.  cmjak,  m.  pogl.  črmnjak. 
Slov. -nem.  slovar. 


Črnjav,  /.  ba#  Sd}»t)arjc:  pos.  plaža  v  žitu. 
Gor. ;   —   nam.  črnja\a. 

črnjava,  /.  ba^  Sdjiparje,  C;  v  uganki:  Bela 
poljska  planjava.  Žito  sama  črnjava,  Memo 
gre.   Kdor  ne  imie  (=  pismo),    Vod.(Pcs.j; 

^  —  2)  bay  buittlc  .Slcrnljolj,  M.,  Polj.,  Ig. 

črnjavek,  vka,  m.  neka  ptica:  =p<>dgorelec,  C. 

črnjavka,/.  i)  ^črnavka,  Habd.,  Cig.,  BlKr.; 

—  2)  neka    hruška.    Bole -Erj.  (Torb,);    — 
3)  id)iuar,^lid)c  Sini),   Valj. (Rad). 

črnjavs,   -h.  bcr  JKappc,   Cig. 

črnje,  f.  pi.  ogr.- Valj.fRad),  pogl.  črenje. 

čfnjenje,  n.  i)  baš  Sc^marjcn;  —  2)  ba^ 'Jln^ 

id)liidr3cn. 
črnjuh,  m;,  ein  fc^itiarser  SlJlann  (zaničlj.),  Danj.- 

Mik. ;  ein  f(^ntu^igcr  5lerl,  C. 
črnka,  /.    i)    bie    ^Jccgerin,   Jan.;  —   2)  ein 

)d}iiiar3e§  ineiblid)e^  3;i)ier  (3tute,  S'uf)),  Mur.; 

ein  id)tt)ar,^e^  Sdjaf,  Sotr.- Erj. (Torb.). 
čfnkast,  adj.  jc^roarjlid). 
čfnkavec,  vca,  m.  bcr  9JJol)r,  ogr.-Valj.(Rad). 
čfnklja,  /.  fdjroarje  Stute,  Mur.,  Mik.;  fc^marje 

Sul),  Mur. 
čfnkljast,  adj.  jc^trarslidj,  Diet. 
črnkljat,  adj.  =  črnkljast,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
črnko,  m.  ber  3tappe,  Mur. 
črnob,   m.   Cig.,  pogl.  črnobil. 
črnoba,  /.  bic  Si^roarje,    Cig.,  Jan.,   Dalm.; 

klobuk  pušča  črnobo,  ber  bVit\<i)Voa.xiiab,Cig.; 

—  untcrIauTcne-5  331ut,  Cig. 

črnobet,  adj.  njci^  imb  ic^rearj :  vrana  je  črno- 

bela,   Prip.-Mik. 
črnobil,  /.   C. ,  pogl.  črna  bil ;  išči  pod  :  bil. 
črnobina,  /.  bie  ^notenttiurj  (scrophularia  no- 

dosa),   Cig.,  Tuš.(St.  1.  cV;— prim.  črna  bil. 
črnobled,  bleda,  adj.  jdiroarsbleid),  Guts.,  Cig. 
črnobrad,  brada,  adj.  ic^trarjbartig,  Jan.,  nk. 
črnobradež,  >«.  bcr  Sc^lDorsbartigc,  Cig. 
črnočetec,    Ica,    m.    graucr    SSiirger    (lanius 

minor),   C. 
črn9ga,  /.  fd)tt)ar3e  Sau,  C,  Z. 
črnggelj,  glja,  m.  id)ttiar,^er  5.1Jenj(^. 
črnoglav,  glava,  (j^/.jdjlDar.^fiJpfig,  C/g".,  Jan.,  nk. 
črnoglav,  glava,  m.  gcmeincv  Selbft^eil  (pru- 

nella  vulgaris),    Tolm.- Erj.  (Torb.). 
črnoglavec,  vca,  m.  i)  ber  Sdirtiarjfopf,  Cig., 

.Jan.;  —  2)  blauli(^griine#  9iiebgra^  (carex 

glauca).  M.,  Z. 
črnoglavka,  /.  i)  ba§  Sdircar^plattd^en  (svlvia 

atricapilla),   Cig.,  Jan..  C,  Erj.  f  Ž.). 
črnogriv,  griva,  adj.  fcfittjargma^nig,  Cig. 
črnohaljast,  adj.  in  jrfinjarjeg   ®en)onb   ge= 

IjiiUt,  Bes. 
črnok,   m.  pogl.  črmnook. 
črnokatščina,  /.  neka  trta,  Istra- C. 
črnokljun,  kljuna,  adj.  jc^tt)or3)d)nabeIig,  Cig., 

Jan. 
črnok9drast,  adj.  fdinjarggclDcft,  Zora. 
črnok9Še,    eta,  n.  neko  jabolko,    v  Brkinih - 
^  Erj. (Torb.). 
črnokož,  kožz,  adj.  fc^roarj^dutig :  divji  črno- 

koži   razbojniki,  Zv. 
črnokcjžen,  žna,  adj.  jd^ttJarjl^autig,  Z. 
črnokril,  krila,  adj.  jc^ttjarjfliigelig,  Cig..  Jan. 

8 


črnokrilcc  —  črpati 


—  114 


črpavec  —  črtati 


črnokrilcc,    fca,    m.,  pl,  črnokrilci;  !Sd)tU0V5^ 

fliifllcr  (zool.).  Cig.fT.J. 
črnoitrven,  vna,  adj.  jdjtuar^bliUtfl,  0>. 
črnolas,  lasa,  adj.  fd)n)Qr,U)aarig. 
črnolasec,  sca.  m.  bcr  Sd)ttiar,^I)aangc,  /'..  nk. 
črnolaska,  /.  bic  3d)»uarsl)aancjf,  Z.,  uk. 
črnoličen,    čna,    adj.   Don    fd)tviQr3em,    butltcl- 

farbigem  ^Intlilv  -^f"'.,  Ci^. 
črnoliska,    /.    ba^    Sc^tuav^platt^Clt    (svlvia 

atricapilla),    C. 
črnomoder,  dra,  adj.  jdiinavjbtau,   Cig.,  Jan. 
črnonog,   noga.  adj.  )d)niar,^fiif5ig,   Cig..  .Jan. 
črnook,    (Ska,    adj.    fi^iuarjdugig,    Min:,   Cig., 

.Jan.,  nk. 
črnooka,  /.  pogl.  črmnooka. 
črnopr9gast,  adj.    jdjluarsgcfticift,  Jan. 
crnorep,  repa,  adj.  i)  fdimarjidjludnjig,   Cig., 

Jan.;  —   2)  mit  bem  Spi^brnnb  bcl)aftct: 

pšenica  je  črnorepa,    V.-  Cig. 
črnorfpost,  /.  ber  6pi|branb  Hptž  SBeijenš), 

V. -Cig. 
črnorizec,  zca,  m.  =  menih,  IV^,  /.JZi', ;  — stsl. 
črnorjav,  ava,  adj.  fd)H)ar,^braun. 
črnorok,  roka,  adj.  fd)tuar,^f)dnbig,   Cig. 
črnonimen,  ena,  adj.  fdjluar.^gclb. 
črnosenifn,  adj.  jdjlDarjjamig,  Cig. 
črnosivkast,  adj.  motirfngrau,  Cig. 
črn9St,  /.  =  črnota,  Diet.,  ^fur.,  Cig. 
črnosiiknar,  rja,  hi.  =  črnosuknjež,   Cv. 
črnosiiknjež,  m.  ber  Sc^ttJarsvod,  Cig. 
črnošolec,    Ica,   m.  ber   ®d)ruar5tintftlcr,    bcr 

3aubcrcr,  Cig.,  C. 
črnota,  /.  bie  Sdiiuarje  (al§  Sigenfc^aft),  Cig., 

Jan. 
črnovesten,  stna.  adj.  mit  fd)War,^cm  (bojem) 

(^ODtjjen,  Raič(Slov.) ;  črnovestni  Herod, .SVA'. 
črnovidec,  dca,  m.  ber  Sc^iuorjfel^er,  ber  ^ejl'i= 

mift,  C,  Jan. 
črnovica,  /.  pogl.  črnavica. 
črnovidnost,  /.  ^=  črnovTdstvo,   Cig.  (T.). 
črnovidstvp,  n.  bie  Sc^n)ar5fe()erei,  Cig. (T.). 
črnovka,  /.  pogl.  črmnooka. 
črnozob,  zoba,  adj.  fc^marjjafjnig,  Mm:,  Cig., 

Jan. 
črnozrn,  zrna,  adj.  jd)mar,^fornig,  Cig. 
črnožotčcn,  čna,  adj.  i)  jd)innv,^gQ(Iig,  -U.  ;  — 

gnlljiiditig,  C;  — 2)  melaiid)Dlijd),  Cig.\  stsl. 
črnožolčnik,  m.  ber  lliclaiidiolifor,   Cv. 
črnožotčnost,  /.  blc  Sdnuav.^Jud)!,   Cig. 
črnožott,  adj.  jc^mar.^gclb,    Cig.,  Jan. 
črnuga,  /.  =  drnoga.  Z.,  kajk. -Valj. (Rad). 
črnugclj,  plja,   m.  ==  črnogclj,   C. 
črnuh,  m.  bcr  Sdjluor.^c,  ber  ^Jcgcr  (zaničlj.), 

ZgD.;  —  ber  £d)tt)ar,uliiglcr,  bcr  Sd)H)arj- 

fajer,     Cig. (T.).    Krj. (/"..). 
črnuha,  /.  bcr  ®d)mQr,^fiimmcl  (nigella  arvcn- 

sis),    Cig.,  C,  Tuš.  (H.). 
črpališče,    n.  mesto  v  reki,    kjer  voiio    zaje- 

majt),  bie  ®d)iJpjC,   Cig. 
črpali?,  H.  baž  Sd)5pf,scu8,  bic  ®d)opfmQJd)iiie, 
^  cig.rT.). 

črpanje,  n.  "bai  Sc^Spfcil,    Cig. 

črpati,  am,  vb.  impf.  fdjiipfcu,  Miti:,  Cig.,  Jan.. 

Mik..  Šul.,  Suv.\  —  piimpcii,  C.;  fd)aiifelii, 

C;  —  prim.  Črcpati. 


črpavec,  vca,  m.  cilicr,  bcr  jdjopft,   Cig. 
črpavka,  /.  cinc,  bic  fd)opft,  Cig. 
čfstel,   stla,  adj.  Rib.-Mik.,    C,  pogl.  črstcv. 
čfsten,  tna,  adj.  =  črstev,  Savinska  dol. 
čfstev,  sr\a,  adj.  =  čvrst,  Danj.-Mik.;  črstev 

je  bil  po  mladcniško,  Ravn.;  črstvo  žito  = 

jekleno  ž..  Svet. (Rok.);  —  frijd),  Jan.,  M.; 

črstva  voda.  Slom.;  Tri  kapljice  črstve  krvi, 

Xpes.-^'ra^. 
čfstviti,  im,  vb.  impf.  ftarfcn,  C;  onfrij^cn, 

čfš,  m.  :=  storž,  Pohl.,  Guts.,  Mm:;  ■ —  prim. 
čvrš. 

čfšje,  M.  coll.  bie  B^^Pf^n  »om  9?abelf}o(5:  smre- 
kovo Č.,  C. 

i.čft,  m.  I )  baž  9iobc(anb,  Tolm.-Erj.(Torb.); 
črte  delati,  C;  —  2)  bic  Sfaingrciijc  siDijc^cn 
,Vnei  58ergadern,  Mariborska  ok.-C. 

1.  črt,  m.  bcr  .Sjai?^  bie  3(nfeinbung,  bic  2feinb= 
id)aft,    Cig.,  Jan.,  M.,  ogr.-C. 

črta,  /.  ber  Otrid},  bic  £iuic,  Jan.,  Cig.(T.).  nk., 
ravna,  prema  č.,  bic  gcrabc  Silite,  kriva  č., 
bie  frummc  2tnic,  jajasta  č.,  bic  Doalliuic, 
Cig.(T.):  zobata  č.,  bic  3"rtt'li{iiiic,  V.-Cig.; 
Č.  krožnica,  bic  3'f^f'iinic>  ^-ig-',  č.  osnov- 
nica,  bic  ©ruilblillic,  č.  vzporednica,  bie 
^^.^aratlele,  č.  presečnica,  bie  '2'urd)jd)tiitt^Iiiiic, 
č.  polovnica,  bic  JialbieruligšiUnie,  č.  veznica, 
bic  i^crbiiibung^liiiic,  č.  poprečnica,  bic  £luer= 
lillic,  č.  pravilnica,  bic  ^JJorinalc,  č.  stalnica, 
bie  Goiiftantc,  č.  središčnica,  bic  Sciitraniiiic, 
č.  prevodnica,  bcr  Sieitftraljl,  Cig. (T.);  č. 
senčnica,  bic  (5d)attcillillic,  č.  vozlenica,  bic 
iVnotcnlinic  (phys.),  č.  prožnosti,  bic  claftifdie 
Sinie,  črte  enakega  uklona,  ifogoiiijd)C  Ciiiicil, 
č.  iste  meri  ali  gledi,  gloid)gci"id)tcte  iiiiiicii, 
Cig. (T.),  telegrafska  č.,  bic  jclcgrap^ciiliilic, 
Cig.;  stavbna  č.,  bie  53aulillic,  Sov.,  nk.; 
obrazne  črte,  bie  03c)'id)t^5iige,  Cig.(T.);  — 
2)  neka  psovka:  črta  nastranska,  idi  pa  ti 
gori !  yl?i^r. ;  črta,  beži,  lovci  gremo,  ^4« Jr. 

črtaten,  tna,  adj.  !lRcif}= :  Črtalno  orodje,  \>a^ 
9\eif3seug,  32i<^eiircquifttcn,  Cig..  C,  Levst. 
(Močv.). 

črtalnik,  m.  bic  JRci&fcber,  Cig.;  bcr  Gd)rcibc= 
griffct,  C. 

čftalg,  n.  i)  ba^i  '•^Jffiigmclicr;  tudi:  črtalp, 
Valj.(Rad);  —  2)  priprava  z  dvema  zoboma, 
ki  se  rabi  pri  sejanju  turščice,  Rib.-DSv. 

črtanina,  /.  bic  3f'd)liillig,  DZ. 

čftanje,  n.  i)  \s<xi  3ti^eil :  č.  smrek,  da  bi  se 
smola  iz  njih  cedila,  ber  .'pflrjrijs',  Cig.;  — 
2)  bo^  ^'''d)"^"-  '^'  po  niodelu,  ba^  SJiobcfl' 
■\cid)iicii,  Cig.(r.). 

čftarstvp,  n.  bic  ^'^iflUMiflUift,   Cig.(T.). 

črtast,  adj.  i)  liniciifoviiiig,  ^."/V;  — 2)  q«Qbri^ 
licrt,  C. 

črtati,  črtam,  vb.  impf.  1)  robcii,  Tolm.-  F.rj. 
(Torb.);  —  selišče  č.,  bctl  %\a\^  ,\ll  cillClU 
Ipanfe  abftcd)cit,  Cig.;  —  i)  nufrcifeeii :  smreke 
č.  (skorjo  narezavati,  da  se  iz  njo  smola 
ceJi),  Cig.;  drevesa  č.,  mit  bcllt  Salbl)ainmcr 
bc,^cid)iieu,  anpld^cn,  Cig.\  —  3)  rijjcii,  gra= 
Uicrcii,  Cig.;  —  4)  jcidjncn,  CV^.,  Jan.,  Cig. 


crtenje  —  črvinka 


115 


crviv  —  čučkat 


(T.),  itk.:  —  ■-,)  ftricf)ctit,  Jan.;  —  flit^^tvci 

d)cn,  biird)l"trcid)cn,  uk. 
črtenje,  n.  bO'^  Maffcu ;  (črtčnjc   nam.  črčciijc 

Valj.  [Rad]).  __  _ 

črteti,  im,  vb.  impf.    i)  t)al"lcn,  Zora.jv[hSt.; 

—  2)  črti  se  mi,  0-5  ift  mir  ticrl)af^^t,  eši  ctcit 
mirf)  an,  C. 

čftež,  m.  bev  (Mniiibri)^,  bcv  %[a\\,  Jan.,  Ci^. 

(T.),  Le}'st.('XaukJ.  nk.:  —  \oievalni  črtež, 

bcr  .^ricgšilJlau,  SIX. ;  —  ms. 
črtfzen.  žna,  adj.  {jaj^Jcrfutlt,  Dol.-Erj.(Torb.). 
črtica,  /.  dem.  črta. 
i.čftiti,  črtim,  vb.  impf.  i)  robeil,    Tolm.-Erj. 

(Torb.);—i)  ri^^eit :  drevo  z  nožem  č.,  GRrda; 

reiBCn,  ladjeit:  drevo  č.,   Cig.\  —  prim.  črtati. 
2.  čftiti,  im,  vb.  impf.  f}a|fen,  anfeinbcu,  ^fur., 

Cig.,  Jan.,  Kr.;  črtim  to,  boe  ift  llltv  Dinf^af^t, 

Cig. 
črtivec,  vca,  hi.  ber  §affer,  bcr  ?(nfcinbei-,  Muv., 

Cig.,  .lan..  Ravn. 
črtivka,  /.  bie  .^^^ff^rilt,  Mur.,  Jan. 
črtkati,  am,  vb.  impf.  jdirafficvcn,   Cig.fT.J. 

1.  črtnik,  m.  ber  Sictfjftift,  Cig.;  svinčeni  č., 
ha?:  JReiBbIci,  Cig.;  rdeči  č.,  bcr  9tot^ftift, 
DZ.;  risarski  č.,  bcr  3eirf)eilfttft,  Cig.,  DZ.; 
-ber  ©riffef,  Jan..  Šol.,  DZ. 

2.  črtnik,   m.  ber  lOClfier:  č.  istine,  SIN. 
črv,   m.    i)  bcr    SSuntt;    črve    pasti  =  mrtev 

biti ;  podzemeljski  č.,  ber  SicgenrDurm  (lum- 
bricus  agricola)  Erj.fŽ.);  —  in  ber  ©rbe, 
im  ^olj,  im  t^Ieifdi,  im  Db[t  u.  f.  m.  fid)  t)or= 
finbenbc  ^niecteiiiarDc;— zakožni  č..  ber  S^ant- 
rourm,  ber  ^Jiitcffcr,  Cig.,  Jan.;  —  2)  č.  (na 
prstu),  ha^-  5i^'gcrge)d)triir,  ber  gingcrirurm ; 

—  prim.  črm. 

črvad,  /.  ha§  ©eroiirm,  Cig.,  Jan.,  C. 
črvadina,  /.  =  črvad,  Jan. 
čfvast,  adj.  luuimformig,   V.-Cig.,  Jan. 
čr\'av,   ava,  adj.  =  črvi  v,    V.-Cig. 
črvaveti,  fm,    vb.  impf.  ttJurmftid^ig  tnerbcn, 

(črvoveti)  3/ef. 
čfvec,    vca,    m.   dem.    črv;    škrlatni    č. ,    bic 

©c^arlodi  =  Sc^ilbtou'?,  bie  Soc^enille  (coccus 

cacti),  Erj.  (Ž.). 
čfvek,    vka,    m.  dem.  črv;  —  bcr  ^iftoil  am 

^ercuffionšgeme^^r,  Xotr. 
črvfnec,    nca,    m.  neka  trta:    rotficr,  tt)alid]er 

J^oronb,  rot£)er  JroUiugcr,  Tnimm. 
črvfnka,    /.    ber    ©dnfefu^    (chenopodium), 

Medv.  (Rok.). 
črvič,   iča,   m.  dem.  črv,  ba»  SDSiirmc^en:  pl. 

čr\iči,  bie  DJiaben,   Cig. (T.). 
črviček,  čka,   m.  dem.  črvič;  ba§  SBiirmc^etl. 
črvičenje,  n.  "aa^  33au(^grimmen,  Cig. 
črvičiti,  Tčim,  vb.  impf.  črviči  me  po  trebuhu, 

\<i)  ^abe  Saud^grimmen,  Cig.,  M.,  Polj.;  — 

črviči  me,  cž  mad)t  mir  ftummer,  cž-  »urmt 

xn\&    Navr.fKop.  sp.J. 
črvina,  /.  i)  ber  'SSurmftirf),   ba§  SSurmlod), 

V.-Cig.;  —   2)  bcr  SSurm:    človek  je  ješča 

črv-ina,   C;  —  tai  OJctBlirm,   Cig. 
črvinjak,   m.  ha^  SSurmfraitt,  ber  9tainfarn 

(tanacetum  vulgare).    Cig.,  M. 
čr\'inka,  /.  bic  ŠJJo^ringie   (Moehringia),    C, 

Medv.  (Rok.). 


črviv,  iva,  adj.  itiuimig,  Juurmftic^ig :  črvivo 

sadje,  črviv  les. 
črvivčič,  »J.  dem.  črvivec,   C. 
črvivec,  vca,  m.  i)  njurmige  ^rud)t,  C;  — 

tudi  psovka:  Jtaj  to  srbi  tebe,  črvivec!  SIX.; 

—  2)  bae  3'flcuiicrfraut,  ba^  $^iljciifraut 
(hvoscvamus).  Diet.,  (iuts.,  Mur.,  Hip. 
(Ovb.)',   C. 

črvTvek,    vka,    »1.  bic  wurmftid)igc  %x\x^i: 

črvivki   padajo  z  drevja,   C. 
črviviti  se,  fvim  se,  vb.  impf.  tDUrmig,  lt)Urm= 

ftidiig  mcbcu,  Habd.,   C,  Z. 
črvivka,  /.  bic  ^Jfiere  (alsine),  Medv.  (Rok.). 
črvivnik,  m.  bay  ^,!(dcrgaiicfif)cil  (anagallis  ar- 

vensis),    Cig.,  Erj. (Rok.). 
črvivost,  /.  bic  'JBunuUidiigfcit,   bcr  3Burm= 

frnfe;  —  bic  'iBuimtrauffjeit  bci  ''^Jferben,  ber 

3S}urm,   Cig.,  DZ.;   podkožna  č.  pri  konjih 

je  zelo  otrovna,  Levst.(Xank). 
črvfžiti,  Tžim,  vb.  impf.  fteittfc^rittig  ge^en  tt)ie 

cin  Siitb,  C. 
črvoba,  /.  bcr  SSurmfrafe,  bic  SSurmftidjigfcit, 

Jam.,   Cig.,  Jan.,  Met.,  Mik. 
črvojed ,    jeda,    adj.  =  Črvojeden :    čr^ojeda 

miza,  Jttrč. 
črvojed,  /.  ber  Surmftid),  Mur.,  Valj. (Rad). 
črvojeden,    dna,    adj.   1)  murmftic^ig;    črvo- 

jedni  tramovi,  Jurč.;  —  2)  2Sitrmcr  frcffcnb; 

črvojedna  perjad.  Zora. 
črvojedina,  /.   i)  ber  5Surmfti(^;    črvojedine 

v  lesu ;  —  2)  l^až  SSurmmd)! ;  č.  se  nahaja 

v  votlih  vrbah  in  drugih  drevesih,   Cv. 
črvojedinast,  adj.  untrm[ttc^ig ;  č.  sad,  Trub. 

(Post.);  čr\-ojedinasta  lipa,  Jurč. 
črvoveden,  dna,  adj.  =  črvojeden,   Gor. 
čtenje,    n.  'naž  i}efen,  ogr.- Valj.  (Rad). 
čteti ,    čtejem  ,    vb.    impf.    lefcn ,    kajk.  -  Valj. 

(Rad);  —  čtem  a.  čtem,    ogr.-Valj.(Rad) ; 

—  prim.  šteti. 

čiiba, /.  =  čoba,  BlKr.,  kajk. -Valj. (Rad). 

čubak,    m.   človek    z   velikimi    čubami.    Valj. 

^  (Rad). 

čubast,  adj.  =  čohast,    Habd.,  BlKr. 

čubeti,  im,  vb.  impf.  f)odcn,  C;  hram  (žup- 
nikov) čubi  v  neki  dniki,  Raič(Xkol.);  — 
pogl.  čoheti. 

čubinklja,  /.  =  ščurek,  bie  J^iic^enfd^abe  (hlatta 
orientalis),  Polj. 

čiibiti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  šobiti  se,  C,  Z. 

čuč,  m.  magerer  ^afe  au§  faitrer  Wild},  C, 
Bes.,    Tolm.;    —  iz  furl.,  Štrek.(Let.). 

čuča,  /.  bie  J)od^cnne,   Valj.  (Rad). 

čiičati,  am,  vb.  impf.  =  čučkati,    Trst. (Let.). 

čučati,  fm,  vb.  impf.  =  kučati,  C,  Cig.;  (ču- 
četi,  Prip.-Mik.). 

1.  čOček,  čka,  m.  dem.  čuk;  ba§  ^dll^^cn,  C. 

2.  čuček,    čka,    m.   i)  bie  j^elbgrille,    BlKr.; 

—  2)  mlado  pišče,  kajk.- Valj.  (Rad) ;  —  3) 
ber  £)e{)rfnDpf,  Tolm.-Štrek.  (Let.). 

čiičika,  /.  bie  §enne,  C;  —  prim.  čuča. 
čučka,  /.  =  cuca,  Štrek. 
čučkanje,  n.  ba§  „2idlteln" ;  prim.  čučkati. 
čučkati,    am,    i't.  impf.   na  Blaževo    se    Slo- 
venci kraj   Sčavnice    čučkajo  z  blagoslov- 

8+ 


čiičniti  —  čudQ 


116  — 


čudodetec  —  čuhati 


Ijenimi  svečami,  —  to  je,    sveče  užgejo  in 

je  vrtijo  okoli  nog,  rok,  pojasa,  da  jim  kačji 

pik    in    bolezen    sploh    ne    škoduje.    Trst. 

rut.  i8jS,  32.). 
čučniti,  čučnem,  vb.  pf.  niebcif)Ocfeit,  Cig.,  C. 
čud.   čuda,   m.  bic  SScnuunbening,  Cig.,  C.; 

vsi  so  velik  čud  zagnali,   brac^eii   iu  grogc 

i^errcunberung  qu#,  Ravn. 
čud.  /.  ba»  9JatureII,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  C, 

LampefD.);  —  prim.  hs.  čud. 
čuda,   /.  =   Čudo:    č.    me    je,    e§   befrcmbet 

mid),  yfur. 
čudaja,  /.   C,  pogl.  čudanja. 
čudak,  m.  bev  Sonberling,  cin  barocfer  5JJcnid), 

Cig.fT.J,    C;   čudni    čudaki  ■ —   ti    pesniki  I 

LjZv. 
čudanja,  /.  eine  mijaubere  ^erjon,  (čudaja)  C. 
čudaštv9,  >i.  fonbcrbarc§  SSejcn,  Zora. 
čudba,  /.  bie  33erroiuibcruug,  C. 
čuden,  dna,  adj.  i)  ruunberbar;   čudno  bitje; 

čudno  lep,  rounberfc^on :  —  munberlic^,  jclt= 

iam;  čuden  človek,  ein  fonberbarer  ^atron; 

čudno  se  mi  zdi;    čudna  se  mu  je    godila; 

čudna  je  ta,    ba§  ift    ciiie    iouberbarc   @c= 

jd)icf)te;  —  2)  garftig,  abjdieulic^,  Mur.,  C. 
čudenje,  «.  ba§  Stauncn,  bie  33erruunberuitg; 

iz  Jeruzalema,    kjer  je  bilo    toliko    čudenja 

nad  njim,  je  Jezus  nazaj  šel  v  Nazaret,  Ravn. 
čudes,   m.  Diet..    Trub.-Mik.,   pogl.  čudo. 
čudesnjak,  m.  =  čudak,   Cig.(T.J. 
čudež,  m.   1)  človek,    ki  se  rad  čudi:    čudež 

neumni,  čemu  se  čudiš?  Lašče-Levst.fRok.J ; 

—  2)  ber  5BenbcI)al5  (jynx  torquilla),  Cig.; 

—  3)  baš  5Ei5iinbei;  čudeže  delati,  2Bunber= 
tf)aten  DoUbringen,  SSunber  roidcii ;  —  prim. 
čudes  in  čudo. 

čudežen,  žna,  adj.  »uuubcibai ;  čudežna  pri- 
godba. 

čudežljiv,  iva.  ^ti/.  tuunberbar,  C.Guts.fRes.J. 

čudežnik,  m.  bcr  2i?iinbcrtl)atcr,  Giits.,  V.-Cig., 
Jan.,   O'. 

čudežnost,  /.  bie  SSunbcrbarfcit,  -Uh;-. 

čuditi  se,  čudim  se,  i>b.  impf.  firf)  tDUiibern, 
ftauiicn;  iibcr  jemaiibcn,  iiber  cirvav,  č.  se 
komu,  čemu,  (tudi :  nad  kom,   nad  čim). 

čudljiv,  iva,  adj.  tjoU  SSeriDunbcruiig :  adv. 
čudljivo,    VV^ 

čiidnik,   m.  =  čudak,   Str. 

čudnolik,  lika,  adj.  groteižf,   Cig.fT.J. 

čiidnost, /.  bie  SD3unberbarfeit;  —  bie  2Buiibcr= 
lid)tcit. 

čudp.  dcsa  (da),  «.  i)  bož  SBunber,  Diet., 
(iiit.t.,  V.-Cig.,  Jan.;  čudesa  delati,  Triib.; 
spomnite  na  njegova  čudesa,  Dalm.;  z  ve- 
čimi  čudesi,  SehOnl.;  čudesa  na  nebu  in  na 
zemlji,  Bas. ;  pomlad  razklada  svoja  čuda, 
/Ves. ;  čudo!  »unbcrbor!  Boh..  Diet.;  čudo, 
prečudo!  trcld)  cill  3Buitbcr!  3/.;  čuda  (g.J, 
lOtlbcrbarl  ali  čuda!  dokončavši  šole  ni  hotel 
dobro  storiti,  Jurč. ;  Je  Drava  in  Sava  po- 
brala mosti.  Ni  čuda,  ni  čuda,  da  ženina 
ni,  Spes.-Valj.(RadJ;  —  črez  čudo,  itbcrail^, 
C;  bilo  je  tiho,  za  čudo  tiho,  tDunbcrbar 
[tid,  LjZv.;  —  2)  čudo  (čuda)  =  iibcrou^ 
bici:    čudo    ljudi,   Jan.;    čuda    ljudi  je  bilo, 


Cig.\  med  čuda  zbrano  množico.  Vrt.;  — 
iu  ^o^em  ©robe,  iiberau^:  čudo  lepa  noč, 
Cig.;  čuda  velik  človek,  Cig.;  čudo  hu- 
doben, čudo  rad,  ogr.-C;  —  3)  bie  SJcr= 
IDUnberuiig :  za  čudo  pridni  so  danes  otroci, 
Krj.fl^b.  sp.j;  orožje  jim  je  od  prevelikega 
čuda  bilo  iz  rok  padlo,  Jsvkr.;  beseda  od 
čuda  mu  bo  zastala,  Ravn.;  —  bic  '8e= 
luunberung :  čudo  vas  bodi  božje  prijaznosti, 
berounbert  bie  gottlidjc  Sicbe,  Ravn. -Mik.; 
čudesa  vreden.  Diet.;  čuda  vreden,  Cv.; 
vsa  v  čudu  strmela  je  v  deklamovavko,  Zv. 

čudodStec,  ka,  m.  ber  35^unbertf)ater,  Cig.; 
imenujejo  ga  čudodelca,  Ravn. 

čudodelen,  tna,  adj.  tuunbert^atig,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk. 

čudodetka,  /.  =  čudodelnica,   Cig. 

čudodelnica,  /.  bie  3Bunbcrtf)dterin,  Cig.,  Jan. 

čudodelnik,«i.ber3Suiibert^ater,  Cig.. .lan.,  nk. 

čudodeinost,  /.  bie  SSunbert^dtigfeit,  Cig.; 
praprotna  č.,  Savr.fLet.J. 

čudodSistvo,  n.  bie  SBunbertfiatigteit :  Bog  mu 
je  podaril  moč  Čudodelst\"a,  LjZv. 

čudokret,  kreta,  m.  idž  Jljaumatrop,  Cig.fT.J, 
Znid. 

čudosl^ven,  vna,  adj.  tliauntatologild),  Cig. 

čudosl9vje,  n.  bie  i'ef)re  »on  bcn  SŠuttbern, 
bie  2f)aumatoIogie,  Cig. 

čudotv9rec,  rca,  m.  ber  SSunbert^dter,  Cig.; 
—  stsl. 

čudotv9ren,  rna,  adj.  rounbertfjdtig,  .^/..  "A.  ; 
čudotvorna  moč,  Navr.  (Let.J. 

čudotv'9rnost,  /.  bic  SSuiibert^dtigfeit,   nk. 

čiidovanje,  n.  bie  3>ern)unbcrung ,  Habd.; 
čudovanja  vredno,  ogr. 

čudovati  se,  ujem,  ovam  se,  vb.  impf.  =  ču- 
diti se,  (čudvati  se)  jv\hŠt.;  .Mat'  se  je 
čud  vala,  Spcs.  (i\  KrškegaJ  -  Savr.fLet.J; 
(„čudivamo  se",  ogr.-Lct.). 

čudovit,  adj.  itmiiberDoII,  iDimbcrlam. 

čudoviten,  tna,  adj.  =  čudovit. 

čudovitost, /.  bie  ŠBunberbarfeit;  bie  2Bunbcr= 
iocfte,  Bes.-C. 

čudovitnost,  /.  =  čudovitost. 

čuf,   m.  =^  čop,  Notr.-Z. 

čufa,  /.  i)  ime  ovci,  ki  ima  na  glavi  čop 
dlake,  Krn  -  Erj. (Torb. J;  —  2)  =  čufka, 
Štrek. 

čuferna,  /.  govedje  ime,    Tolm.-Erj.fTorb.J. 

čufka,  /.  bie  :^')aubcnlcrc^c.  Kras -Cig.;  — 
prim.  čopka. 

čuflja,  /.  =  Čoplja,   C. 

čuh,  m.  ber  Werurf),  Jan.;  —  ber  ©eftaitf,  ber 
'Jliobcrgenid) ,  Rc^.-C;  —  prim.  2.  čuhati, 
h.s.  čuh,  ber  .vaud). 

čiiha,  /.  1)  iuiige  .Uu^,  Mur.,  Ravn.,  Cig., 
Met.,  BlKr.,  Kar.  -  Trst. (Let.J;  sploh  = 
krava,  LjZv.;  pos.  kadar  se  kliče:  čuha, 
na!   Dol.;  —  prim.  2.  čoha. 

1.  čuhati,  čuham,  vb.  impf.  i)  fpiireit.  Dol., 
Jan.:  —   2)  a^ncn,   C;  —  prim.  čuti. 

2.  čuhati,  am.  vb.  impf.  blafcn :  le  malo  čuhaj, 
bo  takoj  hladno.  Polj.:  č.  se  v  prste,  ZgD.; 
č.  jedi.   GBrda. 


čuhniti  —  čiinjoga 


—  117  — 


čunka       čutiicn 


I.  čuhniti,    čuhnem,    vb.  pf.   bcim   ©djmorcn 

ci!tivi)cu,  C;>. ;  —  nadii^cbon  :  zob  čuhnc,  bcv 

3iii)n)d)mcrs  flibt  nad),  Fr.-C. 
3.  čuhniti.    čuhiicni,    vb.  pf.    i)   citien    iiblcn 

®entd),  cincii  5J?obergcruc^  »on  ftc^  gebcit, 
C,   Rei.-C;   meso  čuhne,  Z.;  —  prim.  2. 

čohniti. 
čuja,  /.  ba^'  5Sad)cn,  C. 

čuječ,  cča,  adj.  =  čujen  i),  Jan.,  Krelj.,  Kr. 
čujfčen,  čna,  adj.  =  čujen   i),   Cif;. 
čujen,  jna,  adj.  i)  Jtiac^fom,  Jan.;  —  2)  fein= 

j^orig:    čujno    uho,    C;   čujen   sluh,   fetncž 

©e^or,  .S7-V. 
čujenje,    n.    i)    baž   ^oreit,    C;   —    2)    ha^ 

3Sad)cn,  Pofr.- 1  'alj.  (Rad). 
čujež,  »I.  bcr  SBdc^ter,  ctn  .'pu"^^n'ii"c,  Mik. 
čujnost,  /.  bic  ?5?ad)famfcit,   C. 
čuk,  m.  ba»  Stau,id)en  (strix  noctua). 
čuka,  /.  =  kokoš.  Dol. 
čiikati,    am,    vb.    impf.   beii   Saitt    čuk   f)oren 

laffcn:  čuk  čuka.  Z.,  SIN. 
čGkec,  kca,  m.  dem.  čuk. 
čukla,  /.  strmina  v  planinah,  Krn -Erj.  (Torb.); 

ber  (2teiuabl}ang,  Tolm.-Cig. 
čuklja,  /,  ciu  »cijtiimmeltež  ©lieb,  Habd.;  — 

prim.  čonklja. 
čukljav,  adj.  friippcl^aft,  kajk.-Vest. 
čiila ,   /.    i)    razklan    parobek,    kos    parobka, 

Rihenberk-Erj.(Torb.);  —  2)  bcr  lolpcl,   C. 
čijlek,  Ika,  m.  mmx\i\6)t^  Sc^ttjein,  bcr  (Sbcr, 

Dol. -Vest. 
čiiljkavt,    m.  bcr    Spec^t    (po   glasu    »čulj"). 

Valj.  (Rad). 
culo,    n.   \ias,   @cf)ororgan,    Cig.(T.);   ba^^ 

®e^or,  C. 
i.čum,  čiima,  m.  bcr  ©trauc^,  V.-Cig.,  Banj- 

ščice-Erj.(Torb.);   —   prim.    hs.  čuma,    ia?' 

93unbel,  boe  Sufc^ct. 
2.  čum,  čuma,  m.  ber  §albid)(af:  v  čumu  le- 
žati, M.,  Z.;  —  prim.  čumeti. 
čuma,  /.  =   bukva    (fagus   silvatica),    Tobn,- 

Strek.(LjZv.);  —  prim.    i.  čum. 
čumeti,  im,  vb.  impf.  int  §albfd)Iof  liegen,  Z.; 

čumela  sem  in  imela  čudne  sanje.  Bes.;  — 

tiho    in    mirno    ležati,    n.  pr.  bolnik    čumi, 

Soška  dolina-Erj.(Torb.)\  faucrit,  SlGor.-C. 
čumnata,  /.  bic  ."ftamrner,  0>.,  Jan.;  bc?.  einc 

Sammer  jur  Slufberoafirung  ber  trertDoIIftcn 

®egenftdnbe,   Mm-.;   —   ba§    Sc^lafgemad), 

PohL,   Cig.,  DZ.;  — prim.  srlat.  caminata, 

stvn.  chaminata,  Mik.(Et.). 
čGmnatica, /.  dem.  čumnata,  bo§  ^antmerlcin, 

Cig.,  Jan. 
čumovje,  n.  taž  ®ebuj(^,  "i^až  ©eftriipp,  Cig., 

(čumovlje)  Banščice  -Erj. (Torb.). 
čumpa,  /.  bic  linfe  ©anb,  Štrek. 
čiina,  /.  ein  grofee^o  Sc^trein,  SlGor. 
cunj,   m.  ber  tegel,  Jaii.,  Cig.(T.);  —  hs.; 

prim.  lat.  conus,  it.  cono,  zono. 
cunja,  /.  ba^  Sd}\vem,  C. 
čunjast,  adj.  fegclformig,  Cig.  (T). 
čunjek,  njka,  m.  fd^iuorjcg  mfinnlid^e^  Sc^toein, 

čiinjka,  /.  dem.  cunja,   C. 
čunjoga,  /.  tociblic^e^  ©c^tuein,   C 


čunka,  /.  i)  ba^  ©c^incin^en,  C,  .^t.;  —  2) 
bcr  Jintcllt(cct'o,   C;  —  prim.  čunjka. 

čunta, /.  =  čonta,  Danj,(Posv.  p.),  v{hŠt. 

čup,   m.   C,  pogl.  čop. 

čura,  /.  i)  =  kura,  C;  bie  penite,  Kr.-Valj. 
(Rad);  —  2)  bcr  gifttgc  Serc^enjc^njnmm, 
j-.-a^. 

čiirek ,  rka,  m.  i)  =  čiriČ,  C;  —  2)  ber 
Sc^tDOrjfummel  (nigella  arvensis),  Cig.;  — 
prim.  ščurek. 

čuren,  rna,  m.  =  muren,  C;  —  prim.  curek. 

čurika,  /.  --  kurica,   C. 

curka,  /.  =  čurika,  kurica,   C,  Z. 

čiistvo,  n.  pogl.  čuvst\'o. 

čuš,  tn.  =  trap,  norec.  Krit  -  Erj. (Torb);  — 
pogl.  čuž. 

čut,  m.  ber  (au§ere)  Sinn,  baž  @mpfinbung§» 
ncrnuigen,  Gitts.,  Jam.,  Mm-.,  Jan.,  Cig.(T.), 
Mik.;  čut,  občna  zmožnost  čutiti,  Lampe 
(D.);  znanje  o  najznamenitejšem  čutu  in 
čutilu  (Sinu  unb  Sinnc^organ),  Žnid.;  topih 
čutov,  grobfiunig,  Cig.;  životni  č.,  ber  i8ital= 
finn,  Erj. (Som.);  —  =  čuvsn^o,  bcr  tnncre 
Sinn,  haž  ®efuf){,  Cig.,  Jan.;  rahli  čut,  ba§ 
,3artgcfuf)I,  Cig.;  —  bic  9^cigung,  ber  Sinn 
fiir  etrtJaž,  C;  č.  imeti  ali  čuta  ne  imeti 
za  kako  reč,  nk. 

čut,  /.  "iiaž  (Mefiit)! :  prešinila  ga  je  neka  čudna 
čut,  Jurč.;  pobožnih  čuti  vnet,   Greg. 

čutan,  tna,  adj.  tuad)fam:  č.  pes.  Dol. 

čutara,  /.  f[od}c,  runbe,  mcift  l^oljerne  9teife= 
obcr  ;5el^flaji)c- 

čutarica,  /.  dem.  čutara. 

čutaričica,  /.  dem.  čutarica. 

čutek,  tka,  m.  =  občutek,  bie  Smpfinbung, 
\)a^  ©efiil)!,  Mur.,  C. 

i.čuttn,  tna,  adj.  i)  jum  Sinn  obcr  git  ben 
ciuncn  gef)orig,  finnlidi,  Jan..  Cig.  (T.); 
čutno  st\-arstvo,  bic  SiuncnlDClt,  čutni  mik, 
bcr  Sinncnrcij,  čutno  mamilo,  bic  ,'ga(Iucino= 
tion,  Cig.  (T);  čutna  predstava,  Lampe  (D.); 

—  2)  empfinbcnb,  fitt)Icnb,  ©mpfinbungž^, 

®efitl)l»=,  %Vi\)\':  čutni  rogljiči,  bic  gu^t' 
I)i3rncr,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  čutni  rožički,  Glas.; 
čutna  bradavica,    bie  'DJcrDentuarjC,    V.-Cig.; 

—  3)   čiiten,  ttia:^rnc{)mbar,  mcrflid),  Cig.; 

—  vino  je  čutno  =  močno.  Dol. 

2.  čuten,  tna,  adj.  =  čutan,  ttJac^fant:  čuten 
pes,  Levst.(M.). 

čutenje,  n.  ba^  ©mpfinbcn. 

čuti,  čiijem,  vb.  impf.  i)  ^orcn;  čujte,  čujte ! 
t)i.nl!  prt!  čuješr  horft  bu?  —  čul  sem, 
id)  Ijabc  mir  fagen  laffcn,  Jan.;  —  2)  rood^en, 
Juod)  fein;  do  polnoči  čuti;  Lenora,  spiš 
al'  čuješ?  Preš.;  —  č.  nad  kom,  nad  čim, 
iibcr  jemanbcn,  iibcr  ctraai?  rt)ad)en,  beauf* 
fidltigen,  Cig.,  Jan.;  deželni  odbor  čujc  nad 
gospodarsr\'om  z  občinsko  glavno  imovino, 
Levst.(Nauk);  —  čni\  na  kaj,  arf)t  gcben:  kdor 
Bogu  veruje,  čuje  na  zapovedi,  Skrinj. - 
Valj. (Rad);  Komur  mar  je  prostost  zlata. 
Na  svoje  naj  poglede  skrbno  čuje,  Preš. 

čutiten,  l^na,  adj.  3U  bcn  Sinncč-organcn  gc 
fjijrig:  čutilni  očut,  bie  Sinncžempfinbung, 
Cig.  (T.). 


čutil9  —  čuvarica 


—  118  — 


čuvarka  —  cviček 


čutilg,  n.  bas  Stniie^orcjan,  Jan.,  Cig.fT.J, 
Erj.  (Som.),  Lampc  (D.). 

čutiti,  im,  vh.  impf.  enipfinben:  mraz  čutim; 
ne  čutim  bolečine;  nič  ne  čuti,  če  se  ga 
dotaknem;  iiiaf)nict)iiien,  merfcit;  zver  čuti 
lovca,  boš  2Bi(b  roittert  ben  ^^flt''^;  P^^ 
zajca  čuti ;  —  fii^lctt ;  čutil  boš,  kaj  se  pravi 
biti  brez  doma;  čutil  bo  to,  e§  foH  it)m 
bač'  nid)t  jo  ^ingcljcii,  Cig.;  čutim,  da  sem 
doma:  čutim,  da  se  mi  bliža  smrt;  jezik 
ne  more  povedati,  kar  v  srcu  čutim;  —  3) 
č.  se.  licf)  fiifileii,  cin  ftarfes  SelbftbtnDufetfein 
ftabcn,  Lašče  -  Levst.  f.\/.j ;  —  4)  č.  se,  fic^ 
fiilllcn,  fid)  bcfinben:  kako  se  čutiš?   Cig. 

i.čutje,  n.  i)  iaž  .'piJrcn,  C,  M.;  —  2)  ba§ 
SBacften,  Cig.,  C;  čutje  in  post,   Cv. 

2.čiitje,  M.  coll.  bie  @efiil)Ie,  bog  i^ixi}\tn, 
Cig.,  Jan. 

čutljaj,  m.  bie  Smpfinbunn,  bas  ®cfuf){,  Jan., 
M.,  nk. 

čutljiv,  iva,  adj.  i)  empfinbfam,  empfinbticf), 
fctnfinnig,  Mur.,  Jan.,  Cig.;  —  gefii^lDoII, 
Jan.;  —   2)  ^    i.  čuten   3),   Cig.,  Jan.,   C. 

čutljivost,  f.  j)  bie  (SnipjinbHdjfeit ,  Mur., 
Cig..  Jan.,  Znid.;  —  2)  =  čutnost  2),  Cig. 

čOtnica,  /.  =  živec,  bet  'i)?erD,  Cig.,  Jan.,  nk. 

čutničen,  čna,  adj.  9icrDcn=,   Cig. 

čOtnik,  m.  bcr  GmpfinbuiigžucrD,  Cig. (T.). 

čutniški,  adj.  'DJcrDCtu,  Cig.,  Jan.;  čutniška 
bolezen,  baž  ^fcriicnncber,   Vest. 

čutništvo,  n.  =  živčje,  bas  'i)tert)enit)ftcm,  Cig. 

čutnost,  /.  i)  notranji  pojavi,  —  katerih  sre- 
dišče in  vir  so  čuti,  oziroma  čutila,  Lampe 
f^Z>.;;  bie  2innlicf)feit,  Cig.CT.j;  —  2)  čutnost, 
bie  5uf)tbarfeit ;  —  3)  =  čutljivost  i ),  Cig.,  Jan. 

čutosl9vje,  n.  bie  Siiineiilcljre,  Cig. 

čiitstven,  st\ena,  adj.  finnlid}:  čutsneni  svet, 
Ve^t. 

čutstvo,  ;i.  ber  Sinn:  č.  za  umetnost,  bci" 
.ftiinftnnn,  Cig.CT,). 

čuvaj,  tn.  ber  .'oiitcr,  ber  9[ufie(ier,  ber  ?5?dcf)tcr : 
poljski  č.,  bcr  'Jclblliitcr,  Cig.,  .Jan.,  Sov.; 
ponočni  č.,  ber  3?a(^ttt)acf)ter ,  Cig.,  Jan.. 
Levst.  (Sauk);  lovski  č.,  ber  ^(Ofli^Ililffl'. 
Levst.  (Sauk). 

čuvajka,  /.  bie  "©ac^terin,  Cig.,  Jan..  M, 

čuvajkinja,  /.  =  čuvajka,   C. 

čuvajnica.  /.  hai  35?dci)tcr[)ail^,   DZ.,  SIS. 

čuvajski,  adj.  Sdditer  ,  ©ndit^. 

čuvaj.stv9,  H.  ber  .'pitterbicnft,  Levst. fPril.). 

čuvajščnica,  /.  bie  3Baditftilbc,  Cig,,  Jan.; 
—  bcr  ?S}Qd)ttI)urm,  Mur.,  Cig.;  -  bai> 
©t>d)tl)aufil,  Ravn. 

čuvalen,  tna,  adj.  '?(iiffid)t^  ,  5Sad)t=:  čuvalno 
osobje,  baS  ^Jluf)id)t<Jpcrjonalc,  DZ. 

čuvatnica,  /.  i)  -■-.  čuvajnica,  Cig.;  —  2) 
ladja  čuvajnica  =  čuvalna  ladja.   Let. 

čuvanec,  nca,  m.  ber  bc^iifct,  bcmadjt  luirb, 
LjZv. 

čuvanje,  n.  1)  bažS  ^BodlCll,  Irub.fPnst.r,  — 
21  bie  Cbljut,  bie  ^^cti'Qd)uiifl,  Cig. 

čuvar,  rja,  m.  bcr  .Oiitcr ,  bcr  ifi.^dd)tcr,  Cig., 

Jan.,  ngr.-C.;  i^rajski   č.,    LjZv. 
čuvarica,  /.  bie  .iiiitcriit,  bie  '3S3dd)tcriti,  Cig , 
Jan. 


čuvarka,  /.   =  čuvarica,    C. 

čuvarnica,  /.  bie  2Sacf)t)tubc,   Habd.,   Z.;  — 

baž  53ad)tl)auž:    pod    Gorjanci    postavila   je 

vlada  vojarnice  in  čuvarnice,  LjZv. 
čuvarski,  adj.  §iitcr=,  S3dd)ter=:    plačilo  ču- 

varsko,  boe  ©ad)egclb,  Cig. 
čuvati,    am,   vb.  impf.  ttjadien,    Mur.;  č.  nad 

kom  (čim),  jemanbcn  (etmaž)  bcroac^en,  be- 

jd)iiBen,  Cig.,  Jan.,  nk.;  č.  koga  (kaj),  Habd., 

Cig..  kajk.-Valj.CRadj;  —  č.  se,  fic^  biiten, 

č.  se  koga  (česa),  fid)  oor  jemanbem  (ettcaš) 

l^iitcn,    Cig.,    Jan.,    kajk.-  Valj.i'Rad),   nk.; 

č.  se  od  česa,   Cig.(T.j,  kajk.-Valj.''Rad). 
čuvenje,   n.  'baž   SBac^eii,    C;   s   svojim   ču- 

venjem  dodelal  bode  svoje  delo,  Rog.-Valj. 

(BadJ. 
čuviček,    čka,    m.  eine  2trt  Snjiou  (gentiana 

Asclepiadea),  SlGor.-Erj.fTorb.J ;  —  prim. 

hs.  čvič,  gentiana  lutea,  in  slov.  cvič. 
čuvikati,  čem,  kam,  vb.  impf.  )d)reien  tt)ie  bie 

(fulc,   Cig.,   C;   —  prim.  čovinkati. 
čuvit,  adj.  madjiam,  Ravn.-Cig.,  M. 
čiivstven,  snena,  adj.  gefiibiDotI,   Cig.  (T.), 
čiivstvenost,  /.  bo^  0efiit)Ižt)ermiJgen,  bie  ®e= 

fiilllv^fcite  ber  Seele,  Cig.  (T.j. 
čuvstv9,  n.  'ita^   Giefiif)!,    Cig.fT.j;   estetično, 

mešano,  nravno,  religijozno  Č.,  Lampe  (D.); 

—  stsl.,  rus. 
čuvstvovanje,  n.  'iia'^  5iit){eu,  Cig.fT.J;  č.  in 

mišljenje,  baž  5"'l'cn  mi^i  Tentcn,  Zv. 
čuvstvovati,  ujem,   vb.  impf.  fiil)len,  Cig.fT.). 
čiiž,  m.  ein  bummcr  ^JJenjd),  Štrek. 
čužek,  žka,  m.  čužki,  sklizave  gobice,  rastoče 

po    starih    panjeh,    Rodik    na    Krasu  -  Erj. 

(Torb.). 
čužiti,  im,   vb.  impf,  koruzo  č.,  =  slačiti,  to 

je,    slamo    odtrgovati,     Soška    dolina  -  Erj. 

rTorb.J. 
čijžje,  n.  coll.  ftiifuru,^fd)alcn,   Tolm. 
čužka,  /.    i)    bož    ^-^iifdiel,    bcr    3"^^-    ^''"' 

Erj.  (Torb.);  —  2)  =  svilen  trak,  Koborid- 

Erj.  (Torb.) ;    —   3)    ba#    (Mlan.^gruiž    (pha- 

laris  canariensis)  Koborid-Erj.fTorb.). 
čvanj,  m.  bcr  Sdiifer,   C;  —  prim.  stsl.  čvan, 

bcr  .Hrug. 
čvanja,  /.  bie  Sdilfcrilt,   C. 
čvekač,  m.  bcr  2d)li)dt;cr. 
čvekati,  am.  vb.  impf.  jd)lUQ|3Cll,  billltlltC'?  3CU9 

rcbcii;   —   prim.  žvekati. 
čvfnka,  /.  človek,  ki  rad  čvenka.  Z.,   Glas. 
čvenkati,    am,  vb.  impf.  =  čvekati,  Z.,   C. 
čv^riti,  im,    vb.    impf.   uiuiiifee^    ^^"9   rcbcn, 

plailfd)cn,  Luče  fŠt.)  -  Erj.  (Torb.)  ;  —  prim. 

čvekati. 
čvetfr,   num.,  pogl.  čet\er. 
čvct^riti,    Crim,    vb.  impf.  =   četveriti,    3Jot» 

ipniin  Icifteii,  Sotr.,  Gor. 
čvet^rnik,  m.'^  četvcrnik,  bic33orfponnbcid)jcI, 

Gor. 
čvfžcn,   žna,   m.   --   čivežen,   Gor. 
čvTč,   m.    I.  ba*   WellMnl'el,  Z.;  =^  krik,   Gor.- 

DSv.;  —  2)  ctiuoiJ  Saurež,  bcf.cin  jaurci*®c- 

trdnf,   SlGor.;   --    pogl.   cvič. 

čvičuk,  »1.  cin  jniiror  "JlViii,  Cig.  Kr,;      pogl. 
c\  iček. 


5v6r  —  da 


—  119 


čvrst  —  da 


čvor,  Čv6ra,  ni.  bcv  Stnovrcii,  Cifc.,  C;  —  hs. 

čvrcati,  im,  vb.  impf.  =  cvrčali. 

cvrček,  čka,  m.  =  cvrček. 

čvrčkati,  am,    vb.  impf.  =  cvrčkati,    cvrčati, 

5lint)cf)crn:  čvrčkajo  pernati  pevci,  Prckmur- 

sko-Kres. 
čvfkati,   am,  vb.  impf.  =  cvrkati,    Cig. 
čvrkljati,  am,  vb.  impf.,  jiuitidjcnt,   Cig. 
i.čvfknitj,  čvrknem ,   v.  pf.  auffrci)cf)en ,  C; 

mucfjcn,  C;  —  prim.  i.  cvrkniti   in  čmrkniti. 
2.  čvfkniti,    čvrknem.    vb.   pf.   onfcngen,    SU= 

jammcnfdhnmipfcn    ma(^eit;   čvrknjeni   lasje, 

čvrknjeno  listje,   C.   —   pogl.   2.  cvrkniti. 
čvrkutanje,  n.  J)a§  ®egltiitjd)er :  č.  ptic,  Mik., 

Jan. 
čvrkiltati,    am ,    vb.   impf.   5tt3itf(^ern,  Prip.- 

Mik.;    —   pogl.  cvrkutati. 
čvrleti,  im,  vb,  impf.  jluitfc^ern:    vrabci    čvr- 

lijo,  BlKr.;    ptice    so  veselo    čvrlele,  Jurč. 
cvrlinkati,  am,  vb.  impf.  jmitidjern,  C,  Z. 


čvrst,  čvrsta,  adj.  feft,  tcriiig ;  čvrst  les,  ftern» 
^olj,  Cig.;  compact,  Cig.;  —  frijd)  (o  ko- 
vinah), V.-Cig.]  —  čvrsta  voda,  frifc^e^ 
3Boffer,  Erj.  (Som.j;  litftig,  fraftig;  čvrst 
človek;  čvrsto  delo;  čvrst  glas;  —  Ieben^= 
frifd),  Jan.;  muilter:  čvrste  oči  imeti,  Cig. 
—   prim.  črstev. 

čvrstak,  w.  traftigcv  5Jfann,  Cig. 

čvrstenje,  n.   bic  jXl^i)d)Qrbcit :    č,   železa,    ]'.- 


Cit 


nam.  cvrscenje. 


čvrstilo,  «.  bte  (Srfrijdjimg.  Šol. 

čvrstiti,  iin,  vb.  impf.  trdftig,  frifc^  mac^en,  Cig. 

čvrstoba,  /.  =  čvrstost. 

čvrst9Ča, /.  =  čvrstost,  kajk. -Valj.  (Rad). 

čvrstost,  /.  bie  f^eftigtcit;  bie  (loniiftenj,  Cig.; 

—  bie  JRiiftigfeit,  bic  3:iic^tigfeit,  bie  Jriid^c. 
čvrstota,  /.  =  čvrstost,   Cig.,  Jan. 
čvrš,  čvfša,  m.  i)  grča  v  lesu,  v  deski,  ber  ftuDr= 

ren;    Goriška  ok.- Erj.  (Torb.);    —   2)  ber 

(5)eIenf^ocfer,  Erj. [Som.). 


D. 


da,  I.  conj.  i)  v  finalnih  stavkih:  bamit,  auf 
bajž ;  privezal  sem  psa,  da  mi  ne  bi  ušel ; 
ne  sodite,  da  ne  boste  sojeni ;  —  brez  glav- 
nega stavka:  da  boš  vedel,  ttjo^I  t)er[tanben ! 

—  2)  v  optativnih  in  imperativnih  stavkih: 
bafš;  želimo  ti,  da  bi  srečno  živel  še  mnogo 
let;  prosi  ga,  da  ti  pomore;  —  brez  glav- 
nega stavka:  da  bi  Bog  dal !  da  si  mi  zdrav ! 
da  mi  ne  prideš  več  pred  mene!  —  v  okr- 
njenih stavkih:  da  bi  tako  ne!  leibcr!  — 
3)  za  besedami,  ki  pomenjajo  strah,  bojazen: 
\>o.\ž-,  bojim  se,  da  bi  padel,  id)  fiird)te,  '^a]i 
bit  falleft,  ali :  bojim  se,  da  boš  padel,  da 
ne  boš  več  vstal,  bu  \V\X\i  fallen,  hM.  ttjirft 
nid)t  mel^r  aufftef)en ;  ne  bojim  se,  da  bi  padel, 
da  bi  več  ne  vstal ;  tudi :  bojim  se,  da  bi 
me  pes  ugriznil;  prim.  Mik.  V.  G.  IV.  81O; 

—  4)  v  deklarativnih  stavkih:  ba)§;  Naj 
zmisli,  kdor  slepoto  ljubi  sveta,  Da  smrtna 
žetev  vsak  dan  bolj  dozori,  Preš.;  sem  spa- 
dajo okrnjeni  reki :  se  ve  da  (nav.  seveda), 
kaj  pa  (pak)  da  (kajpada),  frcitic^,  natiirlic^; 
to  je  da,  freilicfi,  genjijs  ido:^I;  anti  da,  ja 
irof)!,  Levst.fM.J,  Re^.;  menim  da,  ba^  močite 
id)  mcinen;  reci,  da,  joge:  jal  reci  da  ne, 
če  moreš,  jage:  neiit,  irentt  bu  fannft;  — 
ne  da,  ne  pa  da,  gejc^nicige  bofg;  ne  da 
bi  mu  bil  pomagal,  še  bežal  je;  še  se 
nismo  razigrali,  ne  da  se  bomo  razhajali, 
roir  fjober  ba§  Spiel  noc^  gor  nic^t  rec^t  in 
5lngriff  gcnommen,  unb  mir  foUcn  id)on  au§=- 
einanbcr  ge!)en!  Levst.(M.);  še  videl  ga  nisem, 
ne  pa  da  sem  (bi  bil)  ž  njim  govoril;  — 
brez  glavnega  stavka :  da  se  bodem  ž  njim 
pravdal?  ic^  joH  mit  i^m  einen  ^roccfs  fii{)ren? 
jaz  da  sem  njega  odpuščanja  prosil ':  id)  t)atte 
if)n  um  bie  ^^erjei^uug  gebeten  V  —  pred  im- 
perativom :  jaz  ti  rečem,  da  ti  pij !  ic^  fage 
bir,   boj'?  bu  tviuten   follft,    C;   da   jaz  jedi, 


da  jaz  teci!  ic^  foH  effcn!  id)  fotltrinfen!  C; 
ne  slišiš,  da  ti  pojdi .'  ^orft  bu  nic^t,  bafž 
bu  gefien  follft?  Levst.(Zb.  sp.);  —  v  odvisnih 
vprašalnih  stavkih:  kako  da,  koliko  da  itd. 
nam.  kako,  koliko  itd.  (po  it. ;  prim.  Levst. 
[Zb.  sp.  IV.  So]);  —  5)  v  konsekutivnih 
stavkih:  )o  ba)^;  ljudi  je  bilo  v  cerkvi,  da 
se  je  vse  trlo ;  taka  revščina  je  pri  nas,  da 
se  Bogu  smili!  bafi?  e§  ®ott  erbarme!  ve- 
liko jih  je,  da  ga  radi  poslušajo  (nam.  takih, 
da);  —  v  okrnjenih  rekih:  toliko,  tako,  da 
nikoli  tega,  tt)ie  nie  JUDor,  Cig.,  Lcvst.(M.); 
takšen,  da  nič  tacega,  Levst.(M.j;  toliko  (te- 
ličko) da,  faum;  toliko  da  sem  se  ga  do- 
teknil,  pa  je  že  zakričal ;  da  ==  toliko  časa,  da, 
bi'^;  čakaj,  da  pride,  marte,  biž  er  tommt: 
Mogla  umreti  ni  stara  Sibila,  Da  so  prinesli 
ji  z  doma  prsti,  Preš.;  —  prej  (poprej)  da, 
beDor:  poprej  vendar  ne  pojdem,  da  tebi 
vzamem  glavo,  Levst.(Zb.  sp.);  —  h)  v  kon- 
cesivnih  stavkih:  lucun  auc^,  obgleid):  spre- 
jemamo vsako  darilce,  da  je  še  tako  majhno; 
nav.  da  si  (dasi),  dasi  tudi,  dasi  ravno  (da- 
siravno>,  da  ravno  (daravno);  (prim.  ako- 
ravno);  da  (bi)  prem,  Habd.-Mik.;  da  li  (dali) 
=  dasi,  Levst.  (Zb.  sp.);  usliši  zdihovanje 
tvoje  da  li  nevredne  stvari,  Guts.(Res.) ;  — 
7)  v  kavzalnih  stavkih;  meil:  zato  da,  be§= 
rocgen  irteil:  zato  da  nisi  veroval  mojim  be- 
sedam, Krelj;  „zakaj  nisi  prišel?"  —  „da 
nisem  mogel!"  jv\hSt.;  —  8)  v  kondicio- 
nalnih  stavkih:  irenn:  da  sem  jaz  na  t^•ojem 
mestu,  jaz  bi  vse  drugač  delal ;  da  ni  bilo 
tebe,  jaz  bi  se  bil  utopil ;  da  grem  jaz  v 
mesto,  gotovo  bi  me  ne  bilo  več  nazaj, 
BlKr.- Levst. (Zb.  sp.);  da  bi  bil  jaz  vedel, 
da  si  doma,  ttjenn  id)  gciuuf^t  l^dtte,  bo^ž  bu 
i^llpujc  bift;  od  pametnih  boš  več  hvale 
imel,     da    molčiš,     kakor    da    odgovarjaš, 


da  —  d^'ava 


120  — 


dajavec  —  daljica 


Kast. ;  — kakor  da  bi,  aU  IPCnit,  loic  IDCnii; 
gleda  me,  kakor  da  bi  me  hotel  prebosti 
z  očmi;  da  le,  samo  da,  IDClin  nur;  da  le 
zinem  že  me  graja:  samo  da  prideš  o 
pravem  času,  drvigo  bo  naša  skrb;  — II.  intcrj. 
i)  ja  (%'  odgovoru);  ni  rekel  ne  da,  ne  ne; 
Kaj  vi  vsi?  —  Da,  mi  vsi!  Vod.(Pes.);  — 
2)  (v  vzklikih  izražuje  največ  občudovanje): 
da  te!  da  te,  kako  si  lepa!  Jan.,  C;  da  ga 
napuh  !  (uclcftcv  ,'pod)niutl) !  dajo  nevoščljivost! 
locldicr  ^Jicib!  Ravtu-Mik.;  da  ga  neumneža! 
C;  da  jo  blago,  ponižno  dušo,  Raini. 
2.  da,  interj.  (za  imperativom)  bocf),  bcnit:  beži 
da!  pojdi  da!  delaj  da!  v[hŠt.,  ogr.-C;  Pre- 
križaj da  mati  dete,  Spes.- Vra^. ;  —  prim, 
daj  (pod:  dati)  in  dej  (pod:  deti),  der. 

dab,  m.  =  vdab,  vdeb.  Diet.;  smrdi  ko  dab, 
jvihŠt. 

daber.  bra,  m.  =  bober,  Cig.,  Jan.,  Valj. 
(Rad);  —  hs. 

dac,  d;ica,  m.  bte  9lbc}abc,  bie  ?(ccifc,  bic  ^.^cr^ 
jetirungeiftcucr;  čolnarji  so  Rimljanov  cole 
in  dace  kupovali,  Daltn.;  —  prim.  nem.  bei" 
Xa^,  it.  dazio. 

dacar,  rja,  ?n.  bcr  5(ccifcncninef)mer. 

dacija,  /.  bie  "Jtbgabe,  bie  Steucr,  Guts.,  Jam., 
Cig.;  cesarju  dacijo  dajati,  Schonl.,  Jap. 
(Prid.);  Zdaj  dacijo  plačuje.  Zdaj  delavec 
ima,  Npes.-K. ;  —  ber  3oQ,  ^trck. ;  —  prim. 
dac. 

daca,  /.  bie  5lbgabe,  bie  Steucr,  Habd.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Mik.;  bcr  ^oU,  Habd.,  Mik.,  ogr., 
kajk.-Valj.(Rad). 

dacen,   čna,  adj.  Steuer=,    Cig.,  Jan. 

dačevnik,   m.  =  dačnik,   .S'/.\'. 

dačnik,  m.  ber  Steuereitincljmer,  C 

dagerotipija,  /  bic  '2)ac)uervcott)pic,  Cig.  (T.). 

dahlina,  /.   Cig. ;  pogl.  dehlina. 

dahniti,   nem,   vb.  pf.  pogl.  dchniti. 

dahovina,  /.  v  pravljicah:  kača  od  Človeške 
matere  rojena,  Kras-Kres  T.  212, 

dajač,   m.  ber  ®cbcr,   Cig. 

dajanje,  n.  baž  ©cben;  drugo  d.,  foiiftige^lb^ 
cjabcn,  Levst.fPril.);  bie  SSerlei^ung,  bte  (Sv 
tl)ei(uu(),  C7^'. 

dajdtcn,  Ina,  adj.  dajalni  sklon,  padež,  bcr 
TatiD,   Cig. 

dajatnik,  m.  bcr  Tatit),  I.evst.fSl.  .Spi:). 

dajattv,  tve,  /.  ta^  ©cbctl,  ./an.;  dajatve  in 
oprave,  Sleiftuucjen,  O/^.;  —  bie  O^icbigfcit, 
Snv.-C,  Zgl).  ' 

dajati,  dajem  (dajem),  dajam,  vb.  impf.  ,^u  ficbcil 
pflcgcil,  (icbcn;  d.  in  opravljati,  Iciftcil,  D/.; 
v  Boga  ime  d.,  ''^llmofcil  flcbcil ;  hvalo  d. 
komu,  jciitanbeit  lob^vcijcti ;  Boga  dajati  komu, 
flriifjeil,  Spcs.-Vrai;  —  aubictClt ;  dajal  sem 
mu  denar,  pa  ga  ni  hotel  vzeti;  sto  goldi- 
narjev je  že  dajal  za  kravo;  —  jufdjrcibCH : 
ne  store  tudi  ccstovinarji  tega,  ki  jim  to- 
liko trdo  srce  dajatcr  /^<ti'M.;  —  kriv,  dolžan 
se  dajem,  id)  bcfennc  (»flcbc")  mid)  fd)iilbi("i : 
tatvine  se  dolžan  tlaje,  linh. ;  —  d.  se,  mit 
riiiniibcr  ftrcitcii,  janfcn:  huilo  sta  se  dajala. 

d.ijatva,  /.   ^=  dajatev.   D/. 

dajava,  /.  =  dajatev,   C 


dajavec,  vca,  m.  ber  @eber. 

dajavka,  /.  bie  ®cberin. 

dajba,  /.  h<xi  ®eben:  pohlevna  dajba,  Ravn.; 

—  bie  &abe,  Mur. 

dakle,  conj.  =  torej,  tedaj,   Cig.,  nk.;  —  hs, 

daktil,  m.  ber  2:attt)lu^  (stopa  —  u  u). 

daktilski,  adj.  ba!tt)Iifc^ ;  (nav.  daktilski). 

dalanji,  adj.  =  dalečnji.  Mik. 

daleč,  adv.  tucit,  fernc;  d.  biti,  d.  iti,  na  d.  ska- 
kati, Telov.;  od  daleč,  Don  fctlt,  au§  ber 
Jeruc:  od  daleč  koga  spoznati;  =  iz  daleč, 
Levst,(Zb.  sp.);  (iz  daleča,  Levst. [LjZv.J); 
d.  se  motiš,  bu  trrft  je^r,  Dol. 

dalečava,  /.  =  dalja,  M.,  C.,  Vod.(I\b.  sp.). 

dalečcn,  čna,  adj.  ==  dalečnji,  C,  Danj.(Posv. 
p.):   dalečen  človek,  jv\hŠt. 

dalečina,  /.  =  dalja,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

dalečnji,  adj.<i\\i\tx\\t,  Rei.-Baud :,  d,  pot,  roeiter 
^cg,  lueite  JReife,  dalečnji  ljudje,  Šeute  bon 
fcntcl)er,  C,  Z.;  človek  iz  dalečnjega,  C. 

dalek,  adj.  njcit,  fcrn,  Jan.,  C,  Zora,  LjZv.; 

—  adv.  daleko  =  daleč,  Mur.,  Jan.,  Zora;  — 
(,dalki",   C;  „dalko«,   C,  kajk.-Vest.). 

dalek9Ča,  /.  =  dalja,  Habd. -Mik. 

dalekogled,  gleda,  m.  =  daljnogled,  Jan.,  C. 

dalekopis,  pisa,  »i.  =  daljnopis,  Cig.,  Jan.,  C. 

dalekoviden,  dna,  adj.  fernfic^tig,  Jan.,  Sen. 
(Fil.). 

dalekovidnost,  /".  bic  5t'rnftd)tigfeit,  Erj.(Som.). 

dalešnji,  adj.  =  dalečnji,  Mik,\  dalešnji  poti, 
SIS. 

dalj,  adv.   Cig.,  Jan.  \  pogl.  dalje. 

dalja,  /.  i)  bie  trčite  Gittfernung ;  bie  5Seite, 
bie  5t'l"'ic;  na  daljo  poslati.  Pulil.  (Km.); 
turen  se  vidi  na  vso  daljo,  Ravn. ;  na  dalje 
zvoniti  =  vabiti,  mit  bcr  ©locfc  jum  ®Ottež= 
bicn[te  borlaben,  SlGor.  -C;  —  bic  6ntfer= 
nitng,  Cig. (T.);  bie  Strcde:  tako  daljo  iti, 
Lašče- Lcvst.  (Rok.),  vsa  v  skrbi  gresta  v  Je- 
ruzalem celo  daljo  nazaj,  Ravn. ;  ne  hodi 
tako  veliko  daljo.  Jure.;  —  2)  o  Času:  na 
daljo,  in  bie  Sange,  Cig. 

daljava,  /.  bic  mcite  ©nlfcrnung,  to  še  ni  ni- 
kakršna daljava,  btiži  ift  nod)  tciiic  bebciitcnbc 
Sutfcrnung;  bic  JcJ^nf-  ^'  dalja^'  se  vse 
manjše  vidi;  —  bie  Sntfcrnung,  Cig. (T.). 

dalje,  adv.  eompar.  ad  daleč;  i)tueiter;  dalje 
stanujem,  dalje  imam  v  cerkev,  dalje  vržem 
kamen,  nego  ti;  —  2)  mcitcr,  fort;  in  tako 
dalje  (i.  t.  d.,  itd.),  unb  fo  liH'itcr;  —  3)  o 
času:  Ičinger;  čim  dalje,  tem  bolje,  je liingcr, 
bcfto  beffcr;  d.  časa  (eompar.  ad :  dolgo  časa): 
že   dalje   časa  ga   ni   bilo  videti,  cr  luar  ic^OU 

liingere  ;^eit  nid)t  ,^u  jeljen. 
drUjcj,  adv.   ^--  dalje,   Cig..  nol.-Levst.{M.). 
daljemer,  mera,  m.  "itdi^  l^ioftimctcr,  Cig.(T.). 
daljen,  Ijna,  adj.  U)eit,  fern ;  iz  daljnih  dežel, 

Dalm.;  v   njeno  poštenje  je  veroval  mdi   v 

spominu    na  njo  iz  daljnega,    Jurč.;    daljna 

pot,  jv-^hSt. 
daljcšnji,    adj.  bev   mciferc,   ber   entfcrnlerc, 

SlCior.-C;  (opp.  bližešnji). 
dalji,  adj.  --  daljši, 
daljica,/.  dem.  dalja;  bie  Sticdc,  Cel.((ieom.J. 


daljina  —  dan  —  121    - 

daljina,  /.  bio  ©utfcnuiiui ,  Cig.,  Jan.,  Ci^. 
(T.),  rik.;  bic  Strcdc,  Ci^-.(T.J;  —  bic  gcnic, 

a  g. 

daljnji,  aJj.  i)  lucitiT,  fntferntcr:  smo  si  (.laljnji, 

bližnji   svoji,    \v[t  fillb    Uicitldllfii^,    lial)C  UCV= 

nniitbt,    Cig.;  —   2)  jDcitcr,  lucitcr   |o(flcnb: 

odlog  dati  k  daljnjemu  živenju,  Kast.(N.  C); 

daljnjc    postopanje,    bil'?    Jucitcro   3?crfa[)vcu, 

DZ.;  po  daljnjem  premišljevanju  se  mi  zdi, 

iiacf)  lucitcrcm  3tarf)bcnfen,  Cv. 
daljnogled,  s;lčda,  tii.  ba'5  Jcicjfop,  Cig.,  Jan., 

Cig.(T.),  Scn.(Fii.). 
daljnogl^dcn,    dna,  adj.  teleitopiid),  Cig.,  Jan. 
daljnopis,  pisa,  m.  bci"  jtelcgrapl),   Cig.,  Jan. 
daljnopisen,   sna,  adj.  ^elegiapljcit^,   tclegrit' 

pl)iicl),   Cig.,  Jan. 
daljnopisje,  n.  bie  Jclcgrapl)tc,  Cig.,  Jan. 
daljnost,  /.  bic  ©ntlcgcnljeit,  Cig.,  Jan. 
daljnovid,  vida,  m.  =  daljnogled,   Cig.,  Jan. 
daljnoviden,  dna,  adj.  ludtjid)tig,   Cig.(T.). 
daljnovidnost,  /.  bie  2Bcitlid)tig!eit,  Cig. 
daljšanje,  n.  ta^i  i^crldngcrn. 
daljšati,  am,  vb.  /»i/-;/". ecrldngcrn;  dan  se  daljša, 

bcr    Jag    nimmt    511 ;    daljšati    si    življenje, 

Slom. -C. 
daljši,   adj.  compar.  ad  dalck,  dolg;   iDciter; 

daljša  pot;  langer;  dnevi  so  že  daljši. 
daljšnji,  adj.  bcr  Iticitcre:  prosti  bodo  vsakega 

daljšnjega  davka,  joUcn  nid}t  trcitcr  bcfteuert 

IPCrbcn,  DZ.;  v  daljšnjo  porabo,  DZ. 
dama,  /.  i)  bie   ®ame;  —  2)  baš   Spiel  auf 

bcm  ^amcnbrctt,  taž  ^amenjpiel:  damo  vleči, 

2}ante  jpictcn,  Cig. 
damascen,  ;?i.  neka  vinska  trta,  \'rtov.f\'in.J. 
damast,    m.  neka  vrsta  tkanine,   bcr  2)amaft. 
damastov,  adj.  au#  ^amaft. 
damaščanka,  /.  bie   '3)ama§cenerf(inge,    Cig., 

Jan. 
damaščanski,  adj.  '^ama§cciier=,  Cig. 
damati,  am,  vb.  impf.  =  damo  vleči,   Cig. 
damelj,    mlja,  m.  bcr   2Bifberf)atI,    ba?   (Sc^o, 

Cig..  C,  M.;   —   prim.  od-dmeti,  odmevati. 
damjak,    m.   bcr    ^amljiricJ)    (cervus    damal, 

E,j.(Ž.). 

1 .  damnica,/.  zadnja  deščica  pri  čebelnem  panju, 
končnica,  Bolc-Erj.(Torb.J;  — nam.  dannica; 
prim.  dana. 

2.  damnica,  /.  i)a^  2)amenbrelt,  Cig.,  Jan. 
damnik,  m.  bcr  Samcnftciit  beim  Šamcnipiel, 

a  g. 

damski,  adj.  Tamcn-,  Cig.,)ik.;  damski  kamen, 
ter  Samenftein  ini  2)amcnipie{,  Cig. 

dan,  dneva,  dne,  m.  i)  bcr  jag,  ba§  Jage§= 
Ud)t;  d.  se  sveti  skozi  okno,  bae  Xagc!olic^t 
briiigt  burd)  bie  ^cnftcr  cin,  Cig.;  na  d.  priti, 
an^  jage'?Iid)t  fomnicn;  nad.  spraviti;  sklenil 
je  to  kralju  na  d.  dati,  offeubaien,  Ravn.; 
to  je  jasno  kakor  beli  dan;  pri  belem  dnevi. 
Mik.,  =  po  belem  dnevi,  LjZv.,  bei  I)cll= 
Iid)tem  Joge;  za  bele  dni  ne,  =  um  fcincu 
%xd^,  C;  d.  se  dela,  egi  tagt;  =  d.  poka, 
Cig.;   d.  se  sivi,   bcr  9JJorgcn  graut,    Cig.; 

dan  se  je  storil,  Cy  i)t  3lag  gcioorbcn ;  d.  zvo- 
niti, t)a& 'SJJorgeugcliiiite  cvtbnen  laffen ;  Predno 
še  dani  zvoni,  \pes.-Jan.(Slovn.J;  Čakajte, 


dan  —  danaj 


oj  mati  vi,  Ua  danove  odzvoni,  Xpcs,-Jan. 
(Slovn.J;  ko  je  dnevi  zazvonilo,  Jurč.;  Ko 
bo  petelin  k  dnevu  pel,  Npes.-K.;  pred  dne- 
vom, uor  Jagct^oiibrud);  =  pred  dnem; 
=  do  dne.  Polj.;  z  dnevom,  mit  Iagežan= 
bvild) ;  z  dnevom  vstati ;  =  za  mladega  dne, 
Cig.;  velik  d.  je,  c5  ift  ^oc^  am  Xage,  Cig., 
C,  M.,  Ki:;  bil  je  velik  d.,  Jurč.;  —  po 
dnevi,  bci  Jcige,  (=po  dne,  Npes.-Vra^-Mik.; 
po  dni,  Guts.,  Npes.-  Scliein.);  črez  dan, 
togeiibcr;  še  je  dosti  dne,  ež  i)'t  nod)  t)od) 
am  Xage;  za  dne,  tiod)  bci  Jage,  »or  Gin- 
briid)  bcr  'iRadjt;  d.  se  krajša,  daljša,  nimmt 
ab,  ju;  dan  je  dalji,  kar  petelin  črez  prag 
skoči,  kar  bolha  zine,  =  bcr  Jog  i[t  Itur 
um  cin  Uiibcbcutcnbcs  Ičinger,  Cig.;  prišel 
je  čas,  „ko  se  dan  skozi  noč  vidi",  (=  ko 
je  noč  zelo  kratka),  kakor  kmet  veli.  Vrt.; 
noč  ima  ušesa,  dan  pa  oči,  bci  ber  'i)Iad)t 
fann  man  ge^ort,  beim  2agc  gejeljcu  lueiben, 
Z.;  noč  in  d.,  jag  uub  9Jac^t;  —  noč  ter 
dan,  Trub.;  —  tja  v  en  dan,  tja  v  dan,  in 
beit  Jogljinein,  oline^lucd  uub3icI(ponem.); 

—  2)  ber  Jag  {aU  .3citabic^nitt) :  vsak  dan, 
tdgtid) ;  dan  na  dan,  dan  za  dnevom,  %aQ 
fiir2ag;  živeti  z  dneva  na  dan,  Don  cincm 
Sage  jum  anbcrn,  Vrt.;  v  d.  in  noč,  in  24 
Stunben,  \'rt.;  dan  hoda,  tri  dni  hoda,  eine, 
brei  Sagreijeu;  en  dan  hoditi;  dva  dni;  dva 
cela  dneva ;  (dva  cela  dni,  Diet.) ;  ta  dan , 
axi  biefem  2^age;  prej  ta  dan,  tag^Oorber; 
pred  božičem  ta  dan,  am  2agc  UOr  3Seif)- 
nad)ten;  tega  dne,  an  biefem ^age;  dne  pet- 
najstega meseca  septembra ;  petnajstega  (dne) 
kimavca,  am  15.  September;  dan  in  leto  pri- 
staviti, baig  S^atum  bcife^en,  Cig.;  —  dober 
dan!  gutcn  Sag!  sveti  d.,  bcr  325ei^nodit§tag ; 

na  sveti  d.,  am  ?Bei^nad)ti-tage;  na  sv.  Martina 
dan;  tepežni  d.,  bcr  Jag  bcr  uiifdjulbigen 
.ftiaber;  sodnji  d,,  ber  lag  bc5  Seltgcridjtež, 
bcr  jiingftc  2ag;  rojstni  dan,  ber  (^eburtstag; 
vsednji  dan,  bcr  21'erttag,  Cig.;  dan,  ber 
9ied)t':itog,  bie  2ag)at5ung;  dan  dati,  eincn 
Sag  onie^cn,  Cig.,  C;  =  d.  postaviti.  Diet.; 
dan  opraviti ,  bie  Sagfafeung  abtljun ,  Z. ; 
jutri  imamo  dan,  Kr.;   imela  sta  dan,  LjZv.; 

—  dan  današnji,  I)CUt,yttage ;  svoje  dni,  njega 
dni,  cinft  (o  preteklem,  in  bodočem  času); 
njega  dni  je  bilo  dobro,  Jurč.;  od  njega  dni, 
»on  je  ber,  Ravn.;  tako -le  bo  njega  dni 
pravo  jutro  napoknilo,  Ravn. ;  on  dan,  nculid) ; 
ta  dan,  fiirslid),  Polj.;  drugi  dan,  itbcr= 
ntorgcu,  Polj.;  to  bom  pomnil  vse  svoje 
žive  dni,  ^di  mcincž  Seben» ;  tudi:  ves 
svoj  živ  dan,  Jurč.;  za  živih  dni  so  ga- 
zili ljudem  po  njivah  žito,  bei  iljren  Sebjeiten, 
Navr.fLet.J;  na  stare  dni,  im^Uter;  — 3)  dan 
zemlje,  ein  ^od)  2anb,  Cig. 

dan,  T,/,  bcr  Sribilt,  Cig.fT.J,  SIN.-C;  dani 
podvržen,  tributpflidjtig,   Cig.fT.J;  —  hs. 

dana,  /.  baž  33obenbrett:  sodar  dela  doge  ino 
dane,  Hip.fOrb.J;  =  deščica  iz  dna  kakršne 
koli  lesene  pt)sode,  pl.  dane  =^  dno,  lV.<;»;o 
Juj.fTorb.j. 

danaj,   m.  ba§  i.'icb,  ogr.-C. 


danajkati  —  darck 


—  122 


darežljiv  —  darovit 


danajkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  luftigc  Siebcr 
ftnflen,  ogr.-C,  Valj.  { Rad j. 

danas,  adv.  Mur.,  Cig.;  pogl.  danes. 

danaskaj,  adv.  Krelj,  C.;  pogl.  danes;  — 
prim.  hs.  danaska. 

današnji,  adj.  {)cutig;  današnji  dan,  bcr  l^eutiflC 
lac;;  dan  današnji,  ^cutjutagc 

dance,  n.  dem.  dno,    Valj.fRadj. 

danec,  nca,  m.  dem.  dan,  Skal.;  ber  licbc  Xag, 
Mik. 

danek,  nka,  m.  dem.  dan.    Valj.  (Rad). 

danes,  adv.  Iicittc;  dan  danes,  Ijeiltjutagi' : 
danes  teden,  f)cutc  iibcr  ncf)t  Joge;  —  prim. 
denes. 

dan^ža,  /.  neka  hruška,  Riljana-  Erj.(Torb.). 

i.danica,  /.  bcr  ^JJJorgcnftern. 

2.  danica,  /.  =^  danka,  pri  Celju  -  C. 

daničica,  /.  dem.   i.  danica. 

danisče,  n.  bcr  9iaum,  tco  umu  lid)  bci  Xage 
auf{)dlt,  bcr  Xagraum:  danišča  in  nočišča, 
Levst.  fPril.J. 

daniti  se,  nf  se,  vb.  impf.  tagen:  dani  se,  bcr 
lag  bric^t  an. 

danj,  /.  --=  dan,  /.,  Vrt.,  SL\. 

danje,  >t.  i)  bic  Q)abe,  Cig.;  —  2)  bie  Stcucr,  C. 

danjko,  ka,  m.  -jefientfrcier  ©ruubfjolb,  Mur., 
C;   —  prim.  danjščak. 

danjski,  adj.  jcbcutfrei,  Mur.,  C,  Danj.,  Mik. 

danjščak,  m.  i)  ber  jeficntfrcie  ©ruubliolb, 
Mur.,  .Jan.,  C,  Z.;  — 2)  ber  jeJjcutfrcic  Ohuiiib, 
cin  ,^cf)entfrcicr  2Beiugartcu,  Mur.,  Št.-C. 

danka,  /.  1)  be^  9J?ai"tbarnt,  Diet..  Mur.,  Cig., 
Erj.  (Som.);  —  2)  bie  ©rofjlinirft  (j/i^Inu^^e"), 
C.  M.,  jv\hSt.;  —  ^)  psovka  p>ožrcšnemu 
človeku,  M.  jvpiSt.;  o  debelem  otroku,  T.'. 

danovati,  ujem,  vb.  impf.  ben  lag  j^ubriugcu,  C. 

dansi,  adv.  Jan.,  M.,  pogl.  danes. 

dap,  m.  Cig. ,  pogl.  dab. 

dar,  dara,  daru,  m.  i)bte  Wabc;  d.  božji,  bic 
Wotte^gabc;  ba^i  OJefc^eut;  ne  odlašaj  dati 
daru  potrebnemu,  Dalm.;  kralju  je  bila  da- 
rove nositi  šega,  Ravn.;  v  dar  dati,  icl)cutcn; 
v  dar  dobiti,  ,^um  ©ejdjeuf  betomnicu;  dari 
brati,  bcttclu,  ./an.;  k  daru  zvati,  ,^ur  ''M- 
gobc  »on  (^cicfjcnten  ciulabcu  (bci  .'pocI),^dtcu) : 

godci  začnejo  k  daru  z\ati,  lilKr.;  —  2)  bn^ 
Cpfcr;  Kajna  Ik)g  in  njegovega  daru  kar  ne 
pogleda,  /?ai'«. ;  pitni  dar,  ba^Irnufopfer;  Dari 
opravit  bog'nji  po  navadi  Priiicse  Črtomira 
lahka  ladja,  /Ves.;  —  ;;)  bic  (^Kibc,  bic  Aiif)iiV 
fcit;  d.  prorf)štva,  bie  'i'ropI)ftcugabc,  Cig.; 
dar  besede,  bic  Wnbc  bc«^  i^ortrng^,  Cig. (T.). 

dar,  adv.  dar  do,  bi?  jii,  lie-{.-C.,  Mik.;  — 
prim.  stsl.  daže  do. 

darati,  am,  vb.  impf.  znači  on  glas,  ki  ga  kokoš 
daje  od  sebe,  predno    gre    jajce   nest,     hol. 

daravno,  eonj.  =^  dasi,   C. 

darba,  /.  —   daritev,  .Slom.-C. 

darda,  /.  bcrSpicf},  Habd.,  M.,  bic  iian.^c,  C.; 
=  prim.  madž.  darda,  it.  dardo,  bcr  '©urf 
Ipicfe,  .'ilik.  (Kt.). 

dare,  couj.  =  kadar,  v^h.^t.,  ogr.  C;  —  iz 
gdare. 

darck,   rkii.   m.  dem.  dar;  flciuc  Wiibc. 


darežljiv,  iva,  adj.  freigebig,  ttJO^ltfjatig,  Mur., 

Jan.,  C,  nk. 
darežljivost,/.bic  j^rcigebigfcit,  yfur.,  Jan.,  nk. 
darilce,  n.  dem.  darilo,  flcinc«  Q)cjd)enf. 
darilen,  Ina,  adj.  (2(f)enfuugž=,  Jan.;  — Cpfer-, 

Cig.,  Jan. 
darilnica,  /.   i)   ba^   CpfergefSfe,    Cig.,  Jan.; 

—  2)  bcr  Cpfcrnorf,  DZ. 

darilnik,  »n.  i)  bcr  Cpfcraltor,  ber  Cpfertijcf), 

Cig.,  Jan.;  —  2)  bcr  Cpfcrftocf,  M. 
darilo,  H.  ba§  fficjcf)cnf;  bcr  ^!prei§,  bic  ^ramic; 

—  ba^  Cpfer,    Cig.,  Jan. 

darina,  /.  bie  &abi,  Mur.;  ba^  Dpfcr:  na  da- 

rino  se  shajati,  Ravn.;  pl.  darine,  i)Ci§  Cpfer= 

mal^I,  V.- Cig. 
darišče,  n.  bie  Cpfcrftattc,  Cig.,  C. 
daritelj,   »i.  bei  ©cbcr,  Mur.,   C. 
dariteljica,  /.  bic  Weberiu,  nk. 
dariteljka,  /.  =^-  dariteljica,  AL,  C, 
dariten,  tna,  adj.  =  daritven,    Cig. 
daritev,   tve,  /.  bie   gc^entung,    Cig.;    pogl. 

podaritev;  —  bie  Dpfcrung,  ba§  Dpfcr;  d. 

opraviti,  Ravn. 
dariti,  im,  vb.  impf.   fpeubcn,   jc^cnfcn,   Mur., 

Cig.,   Jan.;  d.    in   jemati,  Levst.  (Zb.  sp.); 

—  Opfern,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Burg;  —  dariti 
koga,  befcf^cnten,   Vrt. 

daritven,  tvena,  adj.  Cpfer=:  daritveni  kamen. 

Let. 
darivec,  vca,  m.  ber  Spenbcr,  O'^.,  Jan.,  \'alj. 

(Rad.);  bcr  Cpferer,  Cig.;   Darivca,    darov 

in  darilnikov  ni,   Greg. 
darivka,  /.  bie  Spcubcrin,  Cig.,  Jan.,  Cv. 
darljiv,  iva,  adj.  frcigcbig,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Let. 
darljivost,  /.  bic  ^rcigcbigtcit,  Mur.,  Cig. 
darmo,   adv.    uucutgcltlid),    SL\.;    za    darmo, 

Mik.,   C. 
daroma,  adv.  gcic^entuicije,  uncntgcltlid),  Cig., 

Mik.;  daroma  dati,  )d}cntcu,  C;  darc^ma,  M. 
darotljiv,  ha,  adj.  frcigcbig,  .^feg.,  Diet. 
darovališče,  n.  bic  Cpfcrftdttc,   C. 
darovalnica,  /.  bn^  Cpfcrl)au*?,  -Jan. 
darovalnik,  m.  bcr  '•Muit,   ('. 
darovanje,  n.  1)  ba^'  Sdicufcu,  bic  3d)Ciifung; 

—  2)  bn-o  Cpfcru,  bic  "JUifopfcrung:  —  bo? 
Djfcrtoriuin  (al-?  cin  1i)cil  bcr  Wcffe):  pred 

darovanjem,   po  darovanju. 

darovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  ipcubcu,  jdicnfcn;  d. 
komu  kaj;  bcid)Cltfcn,  d.  koga  s  čim:  tu  so 
otroci,  s  katerimi  je  Bog  tvojega  hlapca  da- 
roval, Dalm.;  Prečudno  si  me  daroval,  stara 
ecrkvena  pe.iem  (rok.);  s  tem  nas  je  Jezus 
daroval,  Kast.  (.\.  C);  d.  mašnika  Jsvkr.; 
Bog  te  z  dobrotami  daruje.  Bas.;  pirhc  po- 
sebno čislajo  ter  se  z  njimi  darujejo,  \av. 
(Let.)  ;  —  2)  opfern,  o uf opfern,  t)ingebcn : 
Abel  mu  daruje  prve  mladiče  svoje  črede, 
Ravn.;  svoje  življenje  za  koga  d.,   Cig. 

darovavec,  vca.  m.  i)bcr  Spcnbcr,  bci  Wcjd)cut 
gcbcr:  —  2)  bcr  Cpfcrcr,  Cig.,  Jan. 

darovavka,  /.   1)  bic  Spcnbcriii,  bic  Wcid)cnf 
gcbcrin;  -  21  bic  Cpfciprieftcriu,  Cig. 

darovit,  ita,  adj.  i)ficigcbtg,  Afur.,  .lan.,  C; 
-  ilarovito  polje,  cvgtcbigcc*  ^clb, /^. ;  -~  2) 
bcgnbt,  tnlcntvoll,  Jan..  Cig.(T.),  nk. 


darovitcn  —  dati 


—  123  — 


datovati  —  davinji 


darovittn,  tna,  adj.  =  darovit,  i)  Giits.,  Jar)i., 
Ci^.,  Jan.;  najdarovitnejši  dobrotnik,   Huts. 

(Res.). 

darovitnost,  /.  bic  {^rcuicbiflfcit,  Guts.,  0>., 
Jan.;  božja  d.,  (nits.  (Res.),  Ravn.;  d.  je 
vsem  živim  ljudem  prijetna,  Skrinj.- \'alj. 
(Rad). 

darovitost,  /.  i)  bic  ^^rcigcbifltcit,  Mur.;  — 
■2)  bic  'iBcgabunfl,  Ci^.(T.),  nk.;  d.  učiteljska, 
bic  iicfiuiabc,  bz. 

darovnica,  /.  bic  C^cbcriu,  bic  Spcnbcviii,  Mur.; 
darovnica  vseh  milosti,  Bas. 

darovnik,  m.  bcr  Spcnbcr,  bcr  ^Bofiltljatcr, 
Habd.,  Diet.,  Jam.,  Mur.,  Gor.-Svet.  (Rok.), 
v^hŠt.-C;  on  je  darovnik  tem,  kateri  njega 
iščejo,  Bas.;  darovniki  in  dobrotniki  o  lakoti, 
Slom.;  darovnik  sv.  duh,   C. 

darovnina,/.  berCpfevgaiifl  bci  tir^Iid)en  ^cic^"' 
lid)fcitcn,  Slom. 

dar9vščina,  /.  bie  ©ratification,  Cig.fT.). 

dasi,  dasiravno,  conj.  pogl.  da  (">). 

daska,  /.  bic  Stcitlplatte,  Malhinje  {Kras)-Erj. 
(Torb.);  ■ —  prim.  deska. 

daskast,  adj.  plattcutormig :  d.  kamen,  cin  ®c= 
ftcin  mit  platteuformiger  Stvuctur,  Malhinje 
(Kras)-  Erj.  (Torb.). 

datel,  tla,  m.  bie  TattcI,  Jan. 

datelj,  telja  (teljna),  m.  bic  '3)attc(,  Cig.,  Tuš.(R.) 

dateljev,  adj.  ^attcl=;  (nav.  dateljnov,  Cig.; 
dateljnova  palma,  bic2}ottc(palme,  Tus.fR.J). 

dati,  dam,  vb.  pf.  gebcn;  d.  komu  kaj;  daj  mi 
kruha,  vina,  piti,  jesti;  v  dar  dati,  |cf)eufcu; 
na  posodo  d.,  (cificn;  za  ženo  d.,  jur  ^rau 
gcbcn;  d.  komu  zaušnico,  ciuc  D^rfeige  gebcn; 
d.  komu  po  glavi,  eincn  Scf)tag  auf  ben  ilopf 
tierlC^en;  — bcrgcben;  ne  da  krajcarja  od  sebe; 
pismo  od  sebe  d.,  au^ftcllcit;  glas  od  sebe 
d.,  eincn  Saut  f)oren  lafjcn;  krava  je  veliko 
mleka  dala;  odgovor,  račun  d.,  9ied)cn)d)aft 
abicgen;  kup  lepih  besedi  mu  da,  Ravn.; 
komu  Boga  d.,  jemanbcn  bcgrii^cn,  C;  iuiin= 
jd^en:  dobro  jutro,  lahko  noč  d..  V.- Cig.; 
slovo  d.,  bcn  9(bid)icb  gcben;  glas  d.,  9iac^- 
rid)t  gcben ;  na  znanje  d.,  betannt  a,thtx\. ;  — 
teid)cn:  roko  d.,  bie  .'panb  rcid)en;  prsi  d. 
otroku,  bie58ruft  vcidjen;  — liingcben:  če  imam 
glavo  dati,  unb  follte  e§  mid)  bcn  Sopf  foftcn; 
življenje  d.  za  koga  (kaj),  boš  Scben  Dpfcrn; 
dušo  dati,  fterben,  Ravn. ;  na  voljo  d.,  frci= 
ftellen;  d.  na  izbiro,  izbiranje,  jnr  ?luetua^t 
gcben;  —  bringen,  gclangcn  laffen,  jdjiden; 
na  mizo  d.,  anftragen;  pismo  na  pošto  d., 
anfgeben;  knjigo  na  svetlo  d.,  {)erau§gcbcn; 
kravo  v  rejo  d.,  in  bic  B^f^^  gcbcn  ;  v  vo- 
jake d.,  gum  9JJiHtar  gcben;  v  nauk  d.,  in 
bie  Scljrc  gebcn,  Cig.;  =  d.  koga  učit;  jajca 
dati  valit  domačim  kuram,  Levst.  (Nauk.) ; 
predivo  smo  dali  prest,  unr  Ijaben  bai?  Spinu- 
i)aar  ,yim  3pinnen  gcgeben;  srajce  sem  dal 
prat,  id)  i}abe  bic  .s^cmben  in  bic  3Sajd)e  gc- 
geben; prim.  Mik.  V.  G.  IV.  SjS ;  — 
fiigen,  gc)c^c^en  (affen,  taffen:  ako  Bog  da, 
fo  (Mott  njill;  Bog  daj,  da  bi  bilo  res!  liog 
ne  daj!  ©ott  be()iite!  daj  nam  biti  milim  iii 
dobrim,  Rav)i.;    gluhim  je  dal  slišati,    mu- 


tastim  govoriti,  lanbc  nmri)tc  cr  I)Ln"cnb,'-8(inbe 
feljcnb;  ne  bo  dal!  bavauo  njirb  nid)t3,  C; 
ni  mi  dano,  c^  ift  niiv  nidjt  gcgeben,  be= 
fdjicbcn;  vetra  d.  čemu,  ctttiaž  oev)d)tDinbcn 
mad)cn;   ali  ste   mu   (vinu)   dali  vetra.'    [jabct 

il)t  ge()i.irig  getrnnten?  vetra  d.  dvajseticam, 
ocrttjun;  duška  d.,  iiuft  mac^cn,  frcicn  iiauf 
laficn;  prim.  dušek;  daj  mi,  da  izprego- 
vorim,  la]^  mid)  Qnofprcd)cn,  Jurč.;  srce  mi 
ni  dalo,  da  bi  storil  kaj  tacega,  id)  tonnte 
cš  nid)t  iiberš  ^cx'^  bringen ;  to  mi  ni 
dalo  priti,  bic#  I)inbcvte  mid)  ,yi  fommen; 
niso  mu  dali  oditi,  fic  licf^cn  it)n  nid)t  fort; 
niso  mu  dali  v  hišo,  fie  tie^cn  i£)n  nid)t  inš 
.»paue;  dal  se  je  potolažiti,  er  Hcfj  fid)  bc- 
giitigcn;  ne  da  si  nič  dopovedati,  er  liif^t 
fid)  nid)ti-  fagen,  man  fann  t^m  mit  SSortcn 
nid)t  bcifommcn;  ne  daj  se  mu  pregovoriti, 
laii  bid)  uon  Ujm  nid)t  iibciiebon;  tebi  se  ne 
dam  tepsti,  iion  bir  (affe  id)  mic^  nid)t  id)[agcn; 
da  bi  se  jaz  dal  takemu  mlečnjaku!  Glas.; 
ne  dajmo  se!  lafjcn  mir  cš  nid)t  iibcr  un§ 
crgcf)en!  —  laffen  =  madjcn,  baf5  ctioaž  ge- 
fd)iel)t:  travnike  sem  dal  pokositi,  id)  Iie§ 
bic  Siefen  maf)cn;    suknjo   si   d.  napraviti; 

—  daj!  n}oI}(an !  daj,  govori!  too^Ian,  fpric^! 
dajmo  ga  pretepsti!  priigeln  mir  i()n  burd)! 
dajte  ga  pregovoriti;  le  ga  dajte!  nur  Ju! 
dajte,  da  končamo  to  reč!  (prim.  deti,  de- 
jati);  —  dati  koga,  mciftcm,  iibcnnaltigcn ; 
to  sem  ga  dal!   Gor. 

datovati,  ujem,  vb.  pf.  et  impf.  botieren,  nk. 
davanje,  n.  =  dajanje,  v{hSt.,  ogr. 
davati,  vam,  vijem,  vb.  impf.  =  dajati,  Mur., 

v:iliŠt.,  ogr. 
davčen,  čna,  adj.  @tcuer-;  davčni    urad,    hciž 

Steiieramt,  davčnaobčina,  bie  Steucrgcmeinbe, 

Lcvst.  (Nauk)  nk. 
dave    adv.    i)  =  davi,    Alas.,    C,    Mik.;  — 

2)  le|t^in,  nculic^,  C. 
daveč,  vca,   m.   bcr  ®ebcr,   Jan.,    C,   ZgD.; 

—  stsl. 

davej,  adv.  =  davi,  Jan. 

davek,  vka,  m.  bie  Stcuer;  davke  plačevati, 
Stcuern  ja^^Icn;  davki  prve,  druge  roke  = 
pravi,  nepravi  =  direktni,  indirektni  davki, 
Lei's^('ArtJ</i^;  =  neposredni,  posredni  davki. 
Nov.;  dedinski  d.,  bie  (Srbftcuer,  DZ.;  obrtni 

d.,  bie  ©emcrbeftcucr,  DZ.;  poprečni  d.,  ia^^ 
@tcuerpanid)alc,  DZ.:  pridobitni  d.,bicGrmerb» 

fteucr,   Nov. ;  davku   podvržen   biti,   bcr  ^Sc= 

ftcucrnng  untcrliegcn,   Cig.;  —  bcr  Iribut, 

(Ag.,  Jan.,   C. 
daven,  vna,  adj.  langftocrgangcn,  Cig.,  Jan., 

nk.;  v  davnih  časih,  C;  iz  davna  =  zdavnaj, 

Trub.-Mik. ;  =  iz  davnega.  Hal.,   C. 
davešnji,  adj.  i)  =  davišnji,  Mur.,  C,  BlKr.; 

davešnja  noč,  Dergongcnc  9?ad)t,  C. 
davi,  adv.  ^eute  friil). 
davica,  /.  bic  I)dntigc  33rdnnc  (angina),  Mur., 

Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  tudi:  bie  2)ip^tcriti^,  nk. 
davikar,  adv.  =  davi,   lapSt.-C. 
davinji,  adj.=  davišnji:  davinje  mleko,  Krn, 

LasCe-Erj.  (Torb.). 


davišnji  —  debet 


124 


dcbclač  —  debeljak 


davišnji,  adj.  tion  r)Cllte  frii^ :  davišnjc  mleko, 
Cig.,  Jan.,  M..  St.;  od  Javišnjega  jutra, 
oon  I)Ciitc  friil},  Mik. 

daviti,  im,  vb.  impf.  tintrgCTt;  kašelj  me  davi; 

—  d.  se,  fid)  iiiurflen;  pes  se  davi  s  kostjo, 
bcr  .'puutt  )ud]t  biv5  ^ciit  ,yt  »crfrfilingfn. 

davivec,  vca.  vi.  t>cr  SEntriifr,    Valj.  (Rad). 
davka,  /.  bie  inebiciui)'cl)e  2'o)is',  ogr.-C. 
davkar,  rja,  m.  ber  £tciicrciitnc(}njcr. 
davkarica,  /.    bc§    Stcitercinncl}iiicrei    'avciii, 

Kr. -Valj.  (Rad). 
davkarija,/.  \ia^  Stcucramt:  pogl.  davčni  urad. 
davkarski,  adj.  StcilcrQmt^=:  d.  uradnik;  nk. 
davkarstvo,«.bic2fciicmnl}cbunci,  ba^Steitet' 

inUcin,   Cig.,  Jan. 
davkovanje,    n.  bie  Steucrleiftiuui,    Cig.(T.). 
davkovati,  ujem,  vb.  impf.  mit  bcm  2teiicni= 

SQt)(cn  ,^u  tliun  (jabcii,  Ž. 
davkovec,  vca,  m.bcr  Steuertvagev,  bev  Steuer= 

pflicf)Hiic,  Cig.(T.),  DZ. 
davkoven,    vna,    adj.   =^   davčen:    davkovni 

uradi,    DZ. 
davkovski,  adj.  =  davčen,  DZ. 
davkovstvo,  ii.  baš  Steuertuiion,  bav  Stcucr^ 

Uiftciii,  Cig.(T.),  DZ. 
davljenje,  n.  bav  SBiirgcn. 
davnaj,  adv.^od  davnaj,  Cig,,  pogl.  oddavnaj. 
davnina,  /.  baž  grauc  ^^(Uerf^uin,  Cig.(T.). 
davnji,  adj.  i)  =  davišnji,  C;  davnje  mleko, 

Gor.;  —  2)  =  daven:  od  davnja  =  zdavnaj, 

Ilabd.-Mik.;  z  davnja,  ogr.-M. 
davn?,  adv.  ISngft,  Mio:,  Cig.,  .Jan.,  nk.;  že 

davno  je  tega,  eš  ift  fcf)OU  lotigc  l)er,  ni  še 

davno  tega,  e§  tft  Itod)  uid)t  tange  ^er,  Cig. 
davnopis,  pisa,  tn.  bie  ^^alaeograloljie,  Xain: 

(Kop.  sp.). 
davnost,  f.  bie  (angftoei-floffcue  3"t,  bk  gvaitc 

«orseit,  Cig..  yi. 
davnovekost,  /.  =  davnost,   SIN.,  Zora. 
davorija,  /.  bojna  pesem,    C,  Zora,   DSv.; 

—  po  imenu  Davor  =  Mars;  prim.  hs.  da- 
vorija, nekaka  narodna  pesem. 

davrce,  /./7/,  vratca  v  lodrici ,  PliskavicafKras) ; 

—  prim.  davri. 

davri,  /.  pl.  ■=  dveri,   duri,    Tnib. 

davščina,  /.  bie  '•^(bgabc,  .Jan.,  Cig. (T.);  javna 
davščina,  DZ.;  po  davščine  (Giicbiflfeitcu) 
so  hodili  grajski  župani   in  pisarji,  IJZv. 

debe},  debela,  adj.  i)  bicf,  tri  prste  d.,  broi 
ginflcr  bicf;  debel  sneg,  ticicv  Sd)llCe,  O"^'.; 
debele  plasti,  inčidjtiflc  3d)id)tcu,  Cig.(T); 
debela  knjiga,  bictcši  !i^ud);  debele  solze, 
(iroftc  Xl)niiu'n;  debel  človek,  ciit  luobibe 
icibter  SJiciiidj;  debel  je  kakor  valiž  (valjar), 
debel  si  kakor  bi  te  bil  zamcsil,  Erj.(Torb.); 
debela  živina,  boo  TOnftUicI) ;  debeli  četrtek, 
bet  feiftc  'Joiim-rftort,  Sotr.,  Dol.,  ^t.;  de- 
bela zemlja,  fcttir 'ibobeii ;  —  grob:  debelo 
sukno,  debel  tol-^ak,  debela  moka;  debeli 
ogelj,  bie  (Mrobfoljle,  debeli  apnenec  bcr 
WrobfnIf,  Cig. (T.);  debel  denar,  flVObciJ  Wclb, 
Cig.;  to  je  stotak !  debel  ilenar!  Zv.;  — 
na    debelo    (en    gros)    kupovati,    prodajati; 

—  gvoft,  ftnrf:  debeli  gozdi,  flrofee,  bid)te 
5J?ftIber,   Vod.(Iib.  sp.);  debela  voda  =  glo- 


boka v.,  Svet.CRok.);  debelo  gledati,  gro^e 
Stiigen  madjeii,  »crrounbert  blicfen;  debelo 
videti,  )d)lcd)t  iof)en,  C;  debelo  čuti  (sli- 
šati), bortljorig  fciit,  C;  debela  ušesa  imeti. 
Št. ;  debel  glas,  ticfc  Stimmc,  debelo  govo- 
riti, eiiie  33ai^ftimme  Ijobcn;  debela  ura,  einc 
ftovfe  Stuiibe,  C;  debelo  uro  hoda,  Dol.; 
debelo  plačilo,  gute  53e5al}(iuig,  C;  berb, 
rol);  podobe  so  prav  na  debelo,  roI)gearbeitet, 
Z)'.;  debela  laž,  eine  bcrbe  2iige;  tako  je 
debela  laž,  da  lehko  primes  za  njo,  St.; 
debelo  se  zlagati;  debela  šala,  plumper, 
grobcr  Sd;)er5;  ta  je  bila  debela,  bci^  ttior 
cinc  Wrob^eit;  debele  pameti,  rolj,  oljne  33il= 
buiig,  Cig.;  debel  človek,  uuartiger  SJicnfc^, 
Cig.\  na  debelo  je  ust\'arjen,  er  ift  ro^,  gtob, 
C,  Z.;  je  nekoliko  na  debelo,  GBrda.;  — 
debel  prestop,  grobe  llcbcrtretung,  debelo 
zanemarjenje,    grobc  3>Cinad)lnf)tgung,   DZ.; 

—  debel  je  za  ušesi,  er  ^at  feine  %ndt, 
Cig.',  =  ima  za  ostrim  debelo,  Z. 

debelac,   m.  ber  ^icfleibige,  Cig. 

debelača,/.=  koruza,  C/ij".,  Jan., C,  Dol.,  BlKr,, 
\"{hŠt. ;  po  hrvaškem  vzgledu  so  začeli  Do- 
lenjci že  pred  mnogimi  desetletji  sejati 
debelozrnato  koruzo,  ki  se  zove  debelača 
(„dcbeljača"),  Slovan,  L  166. 

debelačev,  adj.  =  koruzen;  d.  kruh,  Levst. 
(Zb.jp.). 

debelačnica,  /.  =  koruznica,  M. 

dfbelce,  n.  dem.  deblo. 

debflec,  Ica,  i)  bider  9J?enfd),  Cig.;  —  ber 
'DJtaftoc^š,  Polj.;  -  2)  ciiic  5(rt  bidc  Šia- 
ftanio,  C;  —  bcr  ^^Sfunbapfcl,  .\ov.-C.;  — 

—  čine  9(rt  bidc  ^JJoljrc,  C. 

debeleti,  im,  vb.  impf.  bid  trcrbcn ;  korenje 
debeli. 

dcbelica,  /.  i)  o  debelem  sadju:  neka  čre- 
šnja,  Rihenbcrk-Erj.(Torb.);  neka  smokva. 
Slap  pri  Ipavi-Erj. (Torb.);  neka  sliva,   C; 

—  2)  =  debela  zemlja,  (opp.  tcnčica) 
Krn  -  Erj.  (Torb.). 

debelika,  /.  neko  jabolko,  na  Slapu,  v  Brki- 
nih-Erj.(Torb.). 

debelina,  /.  i)  bic  2)idc,  koliko  ima  drevo 
debeline?  Svet. (Rok.);  lečna  d.,  bie  'l^idc 
bcr  i.'inj|c,  Znid.:  d.  podpornega  zida,  Lcvst. 
(Cest.);  bic  ^1Jiad)tigfcit  (min.),  Cig.  (T);  — 
■2)  ctiua^  ^ictc>^:  bidc  .'\>olsftanime,  Bes.;  mi 
moramo  pobirati  slabe  \rhovc  in  brstino, 
graščakova  pa  je  debelina,  Jiirč.;  —  grobe 
iicinlimnb,  .\ov.-C. 

dehclinka,  /.  bie  Xicfpfirfic^,  C 

deheliti,  im ,  vb.  impf.  i)  bid  nind)cn,  fcift 
niad)cii,   niiiftcu;  d.  se,   bid  luerbcn:  živina 

se  debeli,   ivilb  fctt,   fcift;  —  2)  (malh.)  Gin 

l)citcn  cincr  nicbcrcrcn  "i^cnennung  onf  din 
hcitcn  boliercr  5.^cncnnuiig  bringcn,  vcbncicrcn, 
Cig. ('T.),    (xl.(.ir.);    —     nagla.ša    se    tudi: 
debeliti.   Polj. 

debcljača,  /.  pogl.  debelača. 

debeljak,  m.  bidcr  Wcnjd),  ber  ^ctttimnft, 
(Ag..  M.,  (.'.,  Trub.,  Dalm.;  velikašem,  de- 
beljakom  se   pov.sod  dobro  godi,  Zv. 


debeljanka  —  debelouh 


125  — 


dcbelovejnat  —  deČetski 


debeljanka,  /.  neko  jabolki),  Maribursliii  ok.- 

Erj.  (Torb.). 
debeljava,  /.  =  licbclina,   C 
debeljenje,    u.    i)  ha§   'DJJafteii ,    Ci^.;  —   2) 

baž  JKctmcicrcii,  Cel.  f Ar.). 
debelka,  /.   i)  bicfciž,  fcttc^o  'Bdb,  Z.\  -   bic 

iliaftfull,  Polj.;  —  2)  neka  hruška,  Šebrelje- 

I-'rj.(Torb.);  —  s)  =  dcbclača,  Xavr.(Lct.). 
deb?lkast,  adj.  cttuaž  birf,  bidlid) ;  —  groblicf), 

Cig.;  dcbelkasto  stoičen,  griibli^  geftampft, 

Pohl.(Km.). 
dfbein,  tna,  adj.  Sd)oft=,  Stainin=,  Cig. 
debelnica,  /.  =  pustna    nedelja,    Tolm.-Krj. 

(Torb.). 
debelpča,  /.  =  debelost,   C. 
debeloglav,  glava,  adj.  bidfiipfig,  Jam.,  Mitr., 

./an. 
debeloglavec,  vca,  m.  bor  Sicffopf,  Cig.,  Jan.; 

kalin  d.,  Preš. 
debeloglavka, /.  i)  bic  (iiro^fopfige,  Q>.  ;  — 

2)   ber  ©ro^fopf,  ber  Sdjttiammipinner  (li- 

paris  dispar),  \ov.;  —  bie  Siaiipc  beS  &V0^' 

fopfe§,   C;  —  3)  mravlja  debeloglavka,  bie 

gro^fijpfige   3uS=  ^obcr   ^iBifitcnamcije    (atta 

cephalotes),  Erj.fŽ.J. 
debelogled,  gleda,  adj.  gro^oitgig,  Zora. 
debelokljun,  kljuna,  »h.,  pl.  debelokljuni,  bie 

'Jidid)nabcl ,  bie  Seijelfdjnabler,  Cig.,  Jan., 

Cig.Cr.J.  Erj.fŽ.J.    ^ 
debelokljunast,  adj.  bidjd)nabelig,  Cig. 
debelokijsten,    tna,    adj.    bidfnod)ig,    Mitr.. 

Cig.,  Jan. 
debelokgstnost,  /,  bie  2)i(ibeinig!eit,  Mur. 
debelckgzec,   žca,  m.  ber  2)idf)auter   (zool.), 

Cig.fT.J,  Erj.fŽ.J. 
debelok9Žen,  žna,  adj.  bid£)dutig,   Cig.,  Jan. 
debeloličen,  čna,  adj.  bidiuangig,  baužbiidig. 
debeloličnica,  /,  bie  Sidreangige,  M. 
debeloličnik,  m.  ber  Sidtnangigc,  ber  33au§= 

bad,  Cig.,  M. 
debelolistnica, /.  bie  gettpflan5e,  pl. -cc  (cras- 

sulaceae),   Cig.fT.J,    Tuš.fR.). 
debelomtien,  tna,  adj.  grobfčibig,  Cig. 
debelonog,  noga,  adj.  bidfitjšig,  Jan. 
debelonos,  ncjsa,  adj.  biditafig,  Jan. 
debelook,  oka,  adj.  gro^Sugig,   oc^fenaugig, 

Cig.,  Jan.,  Bes. 
debeloprf  dnica,  /.  bie  !!8oripinnmofd)ine,  Cig. 
debelorit,  nta,  adj.  mit  groben  ittute vbadc  11,  M. 
debeloritnik,  m.  cinTlann  mit  groben i^inter= 

badcn,  Xotr.-M. 
debelorog,    rgga,    adj.  bid^omig:    debelorogi 

bik.  Bes. 
debelorun,  runa,  adj.  mit  grobem  SSlieS,  Cig. 
debelost,  /.  bie  2)ide;  d.  in  dolgost  izmeriti; 

—  bie  Tidt)cit;  —  bie  geiftigfeit,   bie  S)icf= 

leibigfeit;    —    bie   grobe   Šejc^offen^eit,   bic 

©robe,   Cig.,  Jan. 
debelostrgčnat,   adj.  bidf)ii{fig,   Cig. 
debelota,  /.  =  debelost,   Cig. 
debeloten,  tna,  adj.  bie  Side  betreffcnb,  r.-G>, 
debelotrebiišen,  sna,  adj.  bidroanftig,  SL\. 
debelotrebušnik,  m.  ber  Sidbaud),  Bes. 
debelouh,  viha,   adj.  kdor  ima  debela  ušesa: 

d.  poslušavec,  bcgrififtiitugei  i^Lircr,  -SV.V. 


debelo  vej  nat,  adj.  bidiiftig,   Cig. 

debelovoinat,  adj.  grobluollig,   Cig. 

debelovratcn,    iiui,   adj.  bidljalfig,   Cig.,  Jan. 

debelovratncž,   )n.  bcr  l^idliot^,   Cig. 

debelovratnik,  »1.  ber  '?id[)alž,  Jan. 

debelozfnat,  adj.  grobfbruig,  ./an.;  debelo- 
zrnata  koruza  se  zove  debel jača,    .Slovan. 

debeložitnat,  adj.  grofjčiberig,  Cig. 

debeluh,  m.  fcifte  iscrioii,  bcr  ®idluan[t. 

debeliihar,  rja,  m.  =  debeluh;  polh  d  , 
DSv. 

debelun,  m.  =  debeluh,   C. 

debelunec,  nca,  m.  dem.  debelun,  C.;  n.  pr. 
debel  otrok,  v^kSt. 

debeliiša,  /.  bidleibigeg  SSeib,  Z. 

debelušen,  šna,  adj.  bidleibig,  SIN.-C. 

deber,  bri,  /.  bic  lljal^djludji,  Cig.fT.J,  Jan., 
C,  Jcs.;  beseda  se  nahaja  v  krajnih  imenih, 
Mik. ;  ■ —  stsl,  dtbrt. 

dfblast,  adj.  birtitdmmig,  Cig. 

deblat,  ata,  adj.  =  deblast,   C. 

dfblo,  n.  i)  ber  58aumftanim;  —  d.  stebra, 
bcr  ©djoft  cincr  ©diite,  Cig.fT.J;  —  on  del 
suhe  zemlje,  v  katerega  se  morje  ne  zajeda 
in  ga  nikakor  ne  razkosava,  bcr  Stamm,  bcr 
9Jumpf  (gcogr.),  Jes.;  —  ber  Bortftamm 
(gramm.),  Cig.fT.J •,  —  2)  =  steblo,  C. /govori 
se  tudi  manj  pravilno:  deblo;  prim.  Cv.X.6. 

deblomer,  mera,  m.  "Haž  Senbrometer,  Cig.fT.J. 

deca,  dece,  /  coll.  bie  Silibcr,  v{hŠt.,  ogr., 
kajk.-  Valj.fRadJ;  drobna  d.,  ber  XQg  ber 
unidjulbigen  ftinbcr,  vihšt.,  ogr.-C;  deca, 
Mur.;  - —  prim,  stsl,  detbca. 

december,  bra,  m.  i)  ber  SJfonat  5)ecember; 
—  2)  neka  ženska  obleka:  d,  je  bil  kakor 
suknja  dolg,  segal  je  do  kolen  in  je  imel 
žolte  „žnure"  vse  po  sebi.  Središče  -  Pjk. 
fČrt.J. 

decemvir,  m.  bcr  ®ecemoir, 

decimalen,  Ina,  adj.  ®ecimal=,  Cig.fT.J;  de- 
cimalno število.   Cel. f Ar.). 

decimalka,  /,  bic  ®ecimalc,   Cel.fAr.J. 

decimovati,  ujem,  vb.  impf.  ctpf.  bccimiereit,  Cig. 

dečaj,  7n.  ha^  SlHltb,  Čig.;  jokati  se  kakor 
de  čaj,  Jurč. 

dečak,  m.  ber  93lirfd)e,  Jan.,  ogr. -M.,  nk.; 
užigajo  krese  dečaki  („fantje'')  in  možje, 
Xavr.  fLet.J. 

dečarec,  rca,  m.  ber  fnabe,  bag  ^nablein, 
Jan.,  kajk.- Valj.fRadJ,  Prip.-Mik. 

dečaric,  m.  =■  dečarec,  kajk. -Valj.fRadJ. 

dečarija,  /,  1)  bie  Kinberci,  M.,  BlKr.;  —  i) 
=^-  deca,  Jan.,  BlKr.;  —  tudi:  ljudje,  ki  se 
po  otročje  vedejo,  BlKr. 

dečariti,  arim,  vb.  impf.  \\6)  finbifd^  bctragcii, 
Jan. 

dečarski,  adj.  Snaben-,  fuabenl)aft,  Cig. 

dečarstvo,  n.  bic  S^nabenfdiaft,  C7^, 
dečaški ,    adj.    ftnoben  =  :    dečaška    toga,    bic 

•šlnabentoga,   Vest. 
dečec,  čca,   m.  =  deček,  Habd.-Mik. 
deček,  čka,  m.  ber  ftnabe, 
dečelski,  adj.  'i)Jtabd)Cit %  mabdjcnfjaft,  .V.  ;  — 
jmigfraiilid),  C, 


dečelstvg  —  deden 


—  126 


deder  —  dedukti>neii 


dečefstv9.  n.  bic  SUfnbchcnfdiaft ,  bcr  ^ung* 
femftanb,   Trub.,  Dalm..  Schonl. 

dečica.  /.  coll.  dem.  deca:  bic  fiinbcrcf)Cn,  ogr,- 
C.  Danj.^Posv.  p.);  dečica.  Mur. 

dečič,   m.  =  deček.  Jan. 

dečinji ,  aJj.  bcn  Sinbern  gcf)orifl ,  C ;  — 
Hinbcr  ,  C 

dečinski ,  adj.  i)  =  dečinji  i):  d.  penczi. 
'^mjillengelber,  C;  —  2)  finbijdl,  Mur..  Cig. 
(T.);  pustne  veselice  so  bile  izpna  dečin- 
ska.  kesneje  razuzdana  radost,  Savr.fLet.j. 

dečko,  čka,  m.  bcr  ftnabc ,  Valj.fRad^;  ciit 
tucfjtiger  .ttnabc:  to  je  dečko!  .SY.;  govori 
se  nav.  s  čistim  ozkim  e.   Cv. 

dečla. /.  I  I  boš  SlJdbc^cn,  Mur..  Cig.,  Jan., 
Boh.,  Štrek.,  Gor..  Kor.;  poiščimo  dečlo, 
katera  je  še  devica,  Dalm. :  dečle  pri  pre- 
slici,  Trub.;  bic  ^""Srtau,  Meg.;  —  2)  = 
punčica  v  očesu,   C. 

dečlica,  /.  i)  dem.  dečla,  ha^  TOagblctn,  C. 
M.:  —  2)  =  punčica  v  očesu,  C;  prim. 
punčica. 

ded,  deda.  m.  i)  bcr  ©roBDOtfr,  .V<?^.,  Guts.. 
Mur..  Cig..  Jan.,  nk.;  ~  2)  altcr  SKann, 
Habd.,  Z.,  Škalska  dol. ''Št. J- C;  —  ■:!  1  žena 
o  svojem  možu:   moj  ded,  (=  dedej),   C; 

—  4)  rcznr  d. ,  =  rezni  stol ,  bic  Stro^« 
fc^ncibeban!,  C:  —  3)  bobov  ded,  neka  po- 
gača iz  bobove  moke ,  Pjk.  fCrt.  j3.) ;  — 
n)  bie  Sra&biftel  (cirsium).  Z.:  prim.  dede  2). 

dedček.  dčeka,  m.  dem.  dedek,  hvp.;  i)  ber 
©rOBDflter,  Cig.;  d.  in  babica,  Ravn.:  ča- 
stiti dedček,  Levst.fZb.  sp.j;  —  2)  tleiner 
bcjo^rter  SKanit,  M. 

dede,  eta,  m.  i)  =  dedec  2).  M.;  velike  starosti 
dede.  Diet.;  —  2)  bie  ftrajibiftcl  (cirsium). 
Medv.  CRok.j. 

dedec,  dca.  m.  i)  ber  OJrofiDater,  Meg.,  Diet.. 
M..  Dalm.,  Trub.,  Jsvkr.;  dedci  ino  babice 
nežneje  ljubijo  vnučeta  nego  roditelji  si- 
nove in  hčere,  Levst.fZb.  sp.j ;  —  2)  be= 
jaljrter  9)?ann ,  Cig..  Jan..  M.,  Št. ;  dedci 
in  babe,  LjZv.;  —  3)  žena  o  možu:  moj 
dedec,  mein  Sllter,  Ž.:  —  4)  bie  Sliarionette, 
Re-{.-C.;  —  5)  bie  mit  ©eroinben  Dcrjc^enc 
SSalj^c,  bie  Sčfjraube,  Cig..  r^hŠt.-C;  —  6) 
bcr  .'oartclhafen ;  —  7)  ber  ^fafjl  stniicficn 
bcm  Trucfpflode  (babica)  unb  bem  ^^Jrei^baum 
bet  bcr  ©einpreffe,  C;  —  Ki  bcr  Xengcl= 
Ijammcr,  C;  —  o)  bcr  ftabUrne  StcmpcI, 
bic  ^atrije,  V. -Cig.;  —  10)  ba?  Stcigro[}r, 
Cig.  (T.);  —  11)  bcr  3Bicbc[)0Vf  (upupa 
cpops),  C;  — 12)  (mlad)  boletus  edulis,  Ip.- 
Erj.fTorh.).  ^apŠt.;  —  13)  bcr  ^loum  bc^ 
Dcrblubten  ilbrocn^abnš.  Trst.  'Let j. 

dedej,  m.  n  ber  OiroBDotcr,  (iuts.,  Mur.,  Jan.; 

—  2)  cin  altcrcr  SlJaun,  Št.:  moj  d.,  (žena 
o  možu),  _;»'{/i.S7.:   —  bož  'SDJanndjcn,  .\Iik. 

dedek,  dka,  m.  dem.  ded;  bo«:-  (iJroBDatcrc^cn, 
bcr  OJroBDatCr,  Mur.,  Cig..  r^hŠt..  ogr.-C. 
lilKr.;  -  2)  cinc  Viri  Miitftcn,  C;  -  -,) 
bcr  5^"""'  ^f^  »erbliibten  ijoiticnjobitd,  Č.; 

—  4)  ber  .HnaucI  (sclcranthus  pcrennis),  C. 
dfden,  dna,  adj.  (^rb-,  Cig.,  Jan.,  C;  dedno 

nasledjc,  bie  6rbfoIg(,  Cig. (T.);   dedni  na- 


slednik, bcr  Crbe,  Levst.(Saukj;  dedno  po- 
sestvo. Jurč. 
deder.   /»i/er/.  rooblan I  Prip.  -  Mik.,  jvihšt.: 

iz:  dej  der;  prim.  dejati   II.  2). 
dedičem,  i)  ber  ©rbc;  oporočni  d.,  ber  Jeita= 

menteerbc,  nujni    d.,    bcr  'DJotbcrbe ,    Cig.. 

(_dedič  [dedov  pravnuk  ali  vnuk],  kaže,  da 

se  je  iz  početka    imenoval   samo  on,    kdor 

ostaje    doma    na    dedini  [Stammtjauš],   bcr 

'Siajoratži^ri" .   Levst.  Sauk.  16 r,.):  —    2) 

=  dedec  o),  Re:^.-C. 
dedičinja,  /.   =  dedična,  Šol. 
dedična,  /.  bie  ©rbin,  Cig..  Jan.:    tudi:  stsl. 
dedina,  /.   i)   ber  (Srbbcfif;,  bas  Stammbau«, 

Cig.,  Jan.,  C,  Dol.;  na  dedini  ostati,  Levst. 

rSauk);  —  bie  (Srbfc^oft,  Meg..  Diet.,  Cig.. 

Jan.,  M.,  Dalm.^^Reg.j;  Ni  umrla  teta  moja. 

Da  bi,  dohtar,    mi  opravljal  Po  nji  dedino 

bogato,  Preš. 
dedinol9vec,  vca,  m.  ber  Srb|d|Ieic^cr,  Cig., 

Jan. 
dedinol9vstvo,  >i.  bie  (Srbicfelcicfterei,  Cig.,  Sle. 
dedinski,   aJJ.  (frbicf)aft«=,   (šrb=,  Cig.,  Jan.. 

C;  dedinska  tožba,  bie  (^rbicftaiteflage,  Cig.; 

dedinska    pogodba,    ber    Srbocrtrag,    Cig., 

Jan.:  dedinski  zapustnik,  bcr  (Šrblaffcr,   C; 

dedinska  država.  i)a^  (^rbreid),  Jes. 
dedinstvo,  h.  =  dediščina,  bie"  Grbjcftaft,  M., 

Z.,  Zora. 
dediščina,  /.  ba#  grbe,  bic  ©rb)(^aft,    Pohl.. 

Mur.  (dedščina),    Cig..  Jan.,   C,  nk.;  prim. 

Ci:  /A'.  5. 
dediški,   adj.  ber  ©rben,  Gi"b=,  Cig. 
dedji,   adj.  nad)  '^Irt  cinee   filtercn   9Jiannc#: 

po  dedje  hodi,  se  drži,  C. 
dednica,  /.  =  dedična,  Cig. 
dednik,    m.    i)    =  dedič.    Cig..    Jan..    Vrt., 

DZ..  Levst. ''Zb.  sp.j;  —   2»   bcr  fierrcnpilj 

(boletus  edulis),  Rihenberk-Etj.fTorb.J. 
dedniški,  adj.  =  dediški,  DZ. 
dednodačen,  čna.  adj.  Srbjind-:  dednodačno 

zemljišče,   Cig. 
dednodežf  ten,  ?na,  adj.  crbldnbifc^,  Jan.;  tudi : 

-žčlcn. 
dednodežftski,    adj.  crblanbijc^,    Cig.;  tudi: 

-žčJski. 
dednolastcn,  stna.  adj.  crbcigcn,  Jan. 
dednopraven,  vna,  adj.  crbrcditltcfi,  Cig..  Jan. 
dednozakupen,   pna.  adj.  Qxbpač)i- :   dedno- 

zakupna  pogodba,    Cig.,  Jan. 
dednozav^zcn,   zna.  adj.  crbDcrbriibcrt,  Cig., 

Jan. 
dedovanje,  n.  'bai'  Grbcii ;  ostaline  pridejo  na 

dedovanje,  bci  bcii  i^crlailciifdjaftcn  tritt  bcr 

Grbanfall  cin,  Levst.  (Pril.j. 
dedovati,    ujem,    vb.  impf.  crbcn,   Cig.,  Jan., 

C  M.;  ponos  se  vsem   meščanom  od  roda 

do  roda  deduje  in  zapušča,  Jurč. 
dedovina,  /.  i)  =  dedina,  Jan.,  Šol.,   C;  — 

2)  =  bodeča  ncža,  BlKr. 
dedščina,  /.  pogl.  dediščina. 
dedukcija.  /.  bic  Xcbuction,   Cig.  (T.),  nk. 
deduktn^n,    vna,  adj.  bcbuclio,   Tcbuction«-, 

ag.(T.). 


deflcient  —  dejaliti 


—  127  - 


dejatnost  —  dujati 


deficient,  m.  zaraJi  bololinosti  Za  službo  ne- 
sposoben  duhovnik,  bcr  "5)0^01011. 

definicija,  /.  bic  'JcfiliiHoil,  Cig.fT.J;  —  prim. 
opredelba. 

dfga,/.  I )  ber  ^oriFi'-'""'".  ^''^ts. ;  —  2)  bcr  %ra([ 
rieiucn,  C;  —  pl.  dcge,  ročo,  s  katerimi 
vreče  nosijo,  Poli.;  —  prim.  stsl.  tiega>,  bcv 
JHicincn. 

deganje,  u.  1)  ba^  £d)kubcrn,  Cig.;  —  2) 
bte  TižputatioiJ,  ogr.-C. 

degati,  am,  vb.  impf.  i)  fc^Ieubern,  Cig.;  d. 
kaj  s  pračo,  Cig.;  —  2)  ^inimb^crbclDCfleii, 
C;  riittelrt,  /T.;  vrata  dega,  kdor  jih  ne  more 
precej  odpreti,  Kr.;  d.  se,  fid)  balflCli,  jaflCl!, 
fangen  u.  bgl.  fn.  pr.  o  igrajočih  otrocih). 
Cig.,  M.,  Kr.;  d.  se  s  kom  o  čem,  bii>iJU- 
tieren,  jantcit,  ogi:  -  C. ;  —  s)  <J-  koga,  ic= 
matibem  .^iijeBcn,  i{)n  nticifern,  C,  M.;  —  4) 
bumtne^  ^citfl  )d)tpa^en,  C. 

deget,  gta,  m.  ber  Jljccr,  .So/.,  Cig. (T.),  DZ.; 

—  prim.  češ.  dehet,   rus.  degoti.,  gtja. 
dfgmanje,  n.  ber  3^^"^  vihŠt.-C. 
dfgmati  se,  am  se,  vb.  impf.  i)  gaitfcn,  bi^pU' 

tieren,  Mik.,  vihŠt.-C,  Trst. (Let.);  -  2) 
ttjetteifern,  rtDaUfieren,   Cig.  (T.),  SIS -C; 

—  prim.  stsl.  degba,  (štreit. 
dfgmavEC,  vca,  m.  ber  3Siifer,  v^hŠt.-C. 
drgniti,   degneni,   vb.  pf.   Strat)Ien    luorfcn : 

danes  je  oblačno,  le  redko  solncc  skozi 
oblake  degne ,  —  malo  je  solnce  degnilo, 
pa  se  zopet  hitro  za  megle  skrilo,  ob  Muri 
in  Ščavnici,    Trst.  f Let.  18 jS,  SS.j. 

dehlina,  /.  ber  9cieberid){ag  ttom  žtauc^e  (5.  33. 
auf  @Iaš),  (dahlina)   Cig. 

dehniti,  dahnem,  vb.  pf.  i)  ^aitd}en ;  d.  v 
koga;  —  =  dihniti,  cmeit  S(tl}empg  t^im; 
človek  dahne  v  eni  uri  ii5okrat,  Kast. 
(X.  C);  —  2)  intr.  Dahnejo  mu  sanje  v 
trudno  glavo,  Levst.  fZb.  sp.j;  —  3)  eincrt 
(iiblen)  ©eruc^  Don  fic^  geben,  ried)en:  po 
vinu  d.,    Cig.;  meso  že  dahne.    Z.,  jv\hSt. 

dehor,  rja,  m.  ber  3^^'^"  "^^'-  pisava  , dihur" 
napačna;  prim.   Cv.  X.  _/. 

dehtenje,  n.  "^eftigeš  SSerlangcn:  d.  po  čem. 
Bes.- C. 

dehteti,  im  (ejem),  vb.  impf.  i)  ftarf  at^men, 
C;  pes  dehteje,  Krn-Erj.(Torb.);  —  2)  fid) 
je^nen,  {)eftig  »eriangen,  C;  človek  volčji, 
ošaben ,  ki  po  visokosti  dehti ,  huji  je  od 
divje  zverine,  Ravn.;  —  3)  buften,  C,  Vrt.\ 
kakor  kadilo  dehte  dišave  iz  rož  in  cvetlic, 
Ravn. 

dehtiv.  iva,  adj.  bcgierig,  C;  dehtivo  razpe- 
čatiti   pismo.  Bes. 

delst,  m.  bogovernik,  ber  3)ei)t,   Cig. 

deizem,  zma,  m.  bogoverstvo,  ber  2)eižniuš, 
Cig. 

dej,  pogl.  dejati,  II.  2). 

dejalen,  1'na,  adj.  octit),  DZ.,  nk. 

dejalina,  /.  bie  !i8crl)e5ung:  na  dejalini  biti, 
ocrtiejt,  Dcr)d}riccn  fcin,  ogr.-Mik.,  C. 

dejalfšče,  n.  bic  SBirtunggftčittc,  Cig.fT.J. 

dejaliti,  alim,  vb.  impf.,  ijanhcUl,  Itiirfen,  C; 
komedijanti  igrajo  in  dejalijo  („djalijo")  pre- 
oblečeni, Hip.fOrb.J. 


dcjdinost,  /.  bic  Kjdtiiifcit,  bic  '^,![ctiuitat,  DZ. 

dejatnostcn,  sina,  adj.  VlctlUitiitiŽ:  dejalnostni 
priklad,  bic  iMctiuitatci.^uhigc,  DZ. 

dejanje,  >i.  baci  llnni:  imamo  veliko  dejanja, 
li'ir  l)abcn  Did  IHvbcit,  uic(  ,^u  tbuii,  C;  d. s  čim 
imeti,  jid)  mit  ctum5  abi^cbcn,  C;  krivo  d., 
liinb()QftCy  Kjini,  C;  d.  in  nehanje,  baji  K)Un 

U.  iioffen;  d.  svetnikov,  bic  Wcid)id)tc  bcr  .tiei^ 
ligen;  d.  apostolsko,  bic  ^i(po)"tc(gc)cI)id)tc ;  bo^ 
33encbmcn,  C;  —bic  .s;;-)anblinig:  glavno  d., 
bie  .S^iniptljaiiblung;  bcr ''^(ct,  (pri  gledališčnih 
igrah);  ba^  9Bcrf:  milosrčno  dejanje,  ciu  SScrt 
bcr  SJannfjcr^igtcit. 

dejanski,  adj.  n  tbatiad)Ii(^ ;  dejanska  služba 
(v  vojski),  bcr  ^^Jrfijcn^bicnft,  Lcvst.(\auk.); 
—  2)  praftifd),  dejansko  vodilo,  praftijd)cr 
©ruubfa^,  c:ig. 

dejanstven,  tvena,  adj.  1)  Ijanbelub,  tl)atig: 
romanopisci  imajo  navado,  da  naposled  ra- 
zodeno  sleherne  dejanstvcne  osobe  osodo. 
Let.;  —   2)  foctifd),   Cig.  (T.). 

dejanstvo,  n.  i)  bie  ^rajris,  Jan.;  —  2)  bas 
?^actum,  bie  1^Q.\\<xi)<:,  Cig.fT.J,  Žnid. 

dejati,  I.  dejem,  vb.  impf.  i)  tI)Un:  uči  ti  mene 
dejati  po  t\oji  volji,  Triib.;  po  njih  volji 
deješ,  Dalm.;  —  nikar  tudi  tega  kaj  komu 
dmgemu  dejati  ne  dopustite,  Gorne  bukve- 
Let.  i88f),  i()0;  tiho  dejem,  ic^  fdjttjeige; 
C;  —  2)  fagen:  ona  deje,  LjZv.;  —  11.  dem, 
vb.  impf.  (tudi  včasi  pf.)  i)  fe^en:  Ne  ve, 
kam  se  čez  ure  dejo,  Preš.;  ■ —  2)  tf)Un:  prav 
demo,  Dalm.;  nobenega  zla  ne  demo,  Trub.; 
jaz  to  dem  Bogu  k  časti,  Dalm.;  dejte  po- 
koro, Trub.;  —  hudo  mi  de  tobak,  ber  Sabof 
befommt  mir  iibel,  Polj.;  to  mi  dobro  de, 
Cig.,;  dobro  de  jed  in  pijača  človeku,  Ravn.;^ 
težko  mi  de,  e§  fdllt  mir  idjtcer,  Cig.,  Notr.;' 
to  nič  ne  de,  baš  t)er)d)Iagt  nid)t^,  Cig.;  Ako 
spava.  Naj  bo  zdrava,  Ak'  me  skuša  Nič  ne 
de,  Preš.;  kaj  ti  de  pri  meni?  ttiaš  fctjlt  bir 
bei  mir?  Af.;  —  dej,  z  infinitivom:  dej 
ga  vzdigniti,  fjebe  il)n,  Mik.;  dej  napraviti 
sobo,  Jurč.;  prim.  dati  (na  koncu);  —  3) 
fagen,  Alas.,  Boh.,  Krelj,  M.;  dem  jaz,  fage 
id),  Diet.;  čudo  je,  dem  jaz,  Dalm.;  kaj 
deš?  =  kaj  praviš?  ltia§  fagft  \i\\  boJU? 
Cig.;  Kaj  dem,  mati  moja  vi!  Npes.-K.;  dejal 
sem,  dejala  je,  fagtc  id),  jagtc  fie,  Dol.,  Gor., 
Goriš.;  —  III.  denem,  i'6. /j/,  legcn,  fteflen: 
puško  z  rame  d.,  'iiaž  ®ett)el}r  »on  bcr  2d)ulter 
neumen;  d.  na  mrrvaški  oder,  oufbabrcu; 
otroka  spat  d.,  baš  ^inb  ,^ur  9iu^c  betten  : 
d.  na-se,  onlegcn  (oblačilo);  pod  streho  d., 
unter  '^a&\  bringcn;  na  verigo,  z  verige  d. 
psa,  anfctten,  lošfctten;  d.  pod  ključ,  ein= 
iperrcn;  iz  kože  d.,  oužil)duten;  v  red  d,, 
orbnen;  v  skupine  d.,  gruppicren,  Cig.fT.J; 
d.  med  oklepaja,  einflammern,  Cig.fT.J;  v 
(pod)  prepoved  d.,  mit  33ejd)tag  belegen;  ob 
glavo  d.,  entf)aupten;  ob  veljavo  d.,  au§er 
^raft  fefien,  Jan.;  ob  službo  d.,  be§  ®ienfteei 
cntbeben;  v  pokoj  d.,  penfioniercn;  na  nič 
d.,  jugrunbe  rid^tcn;  na  laž  d.,  bcr  Siiigc 
^ciljen;  koga  nesrečnega  d.,jcmanbcn  ungliirfHd) 
mad)cn,   C;  v  pogovor  se  dene,  cr  licfj  fid) 


dejava    -  dekle 


128  - 


dckl^čji  --  det 


ill  cill  Wi'ipvad)  oin,  (roriš.;  el.  se  \  Jogovor, 
fid)  inei  (Siiiucvnc tjincn  fc^cn,  Lcvst.  (Nauk.) ; 

—  ne  vem,  kam  bi  se  dejal,  icfl  lucif?  nicl)t, 
tt)Dt)in  irf)  micf)  incubcu,  \mž  id)  anfniuicii 
)o(l  ?  kam  se  je  toliko  ljudi  dejalo  ?  luo  fillb 
jo  oiclc  !i0iciiid)cu  l)iiioictomincuV  0>.;—  de- 
nimo, tifl)mcii  mir  au,  Civ;.;  —  2)  t[)uii:  težko 
mi  dene.  c^  mnd)t  miv  baei.S>ci-,^  id)Uierj'i'i[//.S7.; 

—  ttcrfo^rcn,  unuiCl)CU:  lepo,  grdo  denem  s 
kom,  oiTc.-C;  — ci.  komu,  jcniaubLMl  ticvl)Cj;cil, 
t)crid)vcien,  o^r.-C. 

dejava,  /.  hai  2{)uit,  C. ;  -  bic  'iaUrtung,  C. 
dejaven,"  vna,  adj.   ti)dtii-i,  actiu,  Cip.;  —  ■mnh 

iam,  Jan.;  —  prim.  dejalen. 
dejavnost,  /.   bie  2:i)atig!eit,    Cig.,   ./an.,    C, 

Zora;  —  bie  ^raftif,   Cig.;  —  prim.  dejal- 

nost. 
dejstven,  rvena,  adj.  tuirtjam,  Cig.fT.J;  —  stsl. 
dfjstvenost, /.  bie  ^Biitjainfeit,  Cig.  (T.). 
dŠjstv9,  n.  bie  SSirtung,   Qg.f 7:;;  =  dejanje, 

Jtirč.fTug.J;   —   stsl.,  ms. 
dejstvovati,  ujem,  vb.  impf.  IDirfcii,   Cig.fT.J; 

moči,    katere  pri    svetlobnih    prikaznih  dej- 

st\-ujejo,  Žnid.;  d.  na  kaj,  einimilcn,  C7^.,»/f. ; 

—  stsl.,  rus. 

dekada, /.  desctek,  bie  'Jefabe,   Cig.fT.J. 

dekadičen,  čna,  adj.  bctabijd],  Cig.fT.J,  Cel/Ar.) 

dekadika,  /.  desetna  sestava,  bie  Setabif,  Cig. 
fT.J. 

dekagon,  m.  deseterokotnik,  ba§  Tefacjon,  Cig. 
fT.J. 

dekan,  m.  bcr  2^ccou  (ati  ber  Uniticrfitat);  - 
ber  Ted)ant. 

dekanija,  /.  bic  'Scdjantei,  ha^  Secanat. 

dekanstvo,  n.  bie  'i^ecan^rourbc ;  —  bie  Xc= 
d)ant«>inirbc. 

dekelce,  n.  nam.  dekletce,   Cig.,  ji>ihSt. 

dekeistv?,  n.  i)  =  devišrs'o,  Krelj;  —  2)  ber 
■^JJagbbieiift,  Cig. 

dekla,  /.  i)  bo^  Wabd)Cit  (hlapica,  bie  9!Jiaflb), 
ogr.-C;  —  2)  bie  'JJJaflb;  za  deklo  služiti, 
olsi  '•Diaflb  bieiien;  kuhinjska  d.,  bie  Aiid)en= 
inanb ;  kravja  d.,  bie  Slu^macib ;  mala  dekla,  bie 
'^cimacjb,  Cig.;  —  3)  božja  dekla,  neko  baje- 
slovno bitje,  C;  božja  dekla  =  smrt:  prej  bi 
bila  omečila  božjo  deklo,  belo  smrt,  Zv.; 
v  vzklikih:  božja  dekla!  jV{/i.S'/.;  divje  de- 
kle, nekake  Vile,  JjU.fČrt.J^J^j;  —  4)  bie 
"Jame  im  3d)ad))pici,  Cig.;  —  5)  ber 'sboiib 
t)ateii,  bie  ttlainnicr  bcr  'iBi.ittdier,  Cig.;  — 
('))  neko  orodje,  s  katerim  se  razbeljen  žrebelj 
prijema,  Žclcpiiki  fGor.J. 

deklača,  /.  bie  Xirue,  Noti: 

dcklaj,  m.  'i)a<^  '"JJtdbdjcii,  Cig.  C. 

deklamacija,  /.  bic  Tcclmiiation. 

deklamator,   rja,  m.  bcr  TccIailUltor. 

deklamovanje,  >i.  bOJi  Tcclaiiiicrcit,  >tk: 

deklamovdti,   njem,    vb.    impf.    ct   pf.    bcda 
micrcii,   O;;..  ./a».,   Cig.  (T.),  nk. 

deklaracija,  /.  =  vpoved,  bic  ^cclarntioit  (iiii 
,'ioIlUicicn),   Cig.fT.J;  =   izjava,   nk. 

deklariti,  firim,  vb.  impf.  =  deklovati :  d.  komu, 
(ior. 

dekle,  čta,  u.  bai  Maidjcn;    dekle  je  še,    fic 
i)!  Iiočf)  Icbifl,    Cig.;    tudi:   /.;    (prim.  .Mik. 


r.  (7.  IV.  -V.V.);  moja  d.,  Npes.-K.;  mnoga 
dekle  se  je  lišpala,  Ravn.;  acc.  tudi:  de- 
kleta: pokliči  mi  dekleta,  Ravn.;  Je  za  dru- 
zega  dekleta  Zdaj  ljubezen  tvoja  vneta,  Prcš. 

deklfčji,  adj.  ^JJaibd)en=,   C,  Št. 

deklf tce,  n.  dem.  dekle,  Jan.,  I  alj.fRad),  nk. 

deklica,  /.  'iidi  5Jtiib(^cu ;  povodna  d.,  bie 
JVlujč^nijLT,  Cig.,  Jan.;  morska  deklica,  bic 
l">fccre$juiiflfer,  "iKM  IDJcerfrauIein,  Cig..  Pjk. 
fČrt.  33j;  ajdovska  deklica,  bQ#  9iiejen= 
iniibd)eit  (v  pravljicah);  rimske  deklice,  neke 
velikanske  deklice  (v  pravljicah),  Trst.fGlas. 
iSSq.  II.  16);  božja  deklica  ali  Vila,  Pjk. 
fCrt.  33);  —  „božje  deklice  pridejo  po  noči, 
vse  pregledajo  po  hramih,  si  spečejo  kruha" 
itd.,  C.;—  2)  bie  93ottd)ert(ompe,  Dol.- Cig.; 
—  prim.  dekla  4). 

deklic,  i'ča,  m.  ba^  SJiiibdieii;  mladi  deklici, 
Tnib.fPost.J;  (deklic:  O  deklic  mlad,  o  žlahten 
sad  !  Npes.-K.);  včasi/. ;  poljski  deklici,  Navr. 
fLet.j. 

deklicar,  rja,  m.  ber  9Kabd)enjnflcr,  Zora, 

dekličevati,  ujem,  vb.  impf.  1)  fid)  ali5  5Jfdbrf)en 
bcnel)men:  skupaj  dekličujejo  dekleta,  katere 
so  vrstnice.  Gor.;  —  2)  =  k  dekletom  po- 
hajati, M.,   C. 

dekličica,  /.  =  deklička,   Cig. 

dekličina,  /.  =  deklička,  ogr.-C,  Let. 

dekličiti,  ičim,  vb.  impf.  i)  tako  se  vesti,  kakor 
šega  dopušča  dekletom,  Gor.-DSv. ;  —  2)  k 
dekletom  pohajati,  Polj.;  —  prim.  dekli- 
čevati. 

deklička,  /.  haž  9!Kabc^en,  Jarn.,  ogr.-Valj. 
'fRad.J. 

dekličnik,   m.  bcr  ?Jcdbd)Cuidfler,    Cig. 

deklina,  /.  c^rojVie^o  lluibd)eu,  Cig.,  M. ;  = 
dekle,  Miir..  Jan.,  v^liŠt.;  bic  ^Uligfvau, 
Štrek. 

deklinče,  eta,  n.  dem.  deklina;  bai?  "HJcibdieit, 
Mur.,    C. 

deklinica,  /.  dem.  deklina,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Slom. 

deklinji,  adj.  9Jtiibd)CU  ,  Mur. 

deklinski,  adj.  'JJtdbdKii-,    mdbd)cut)aft,  Mur. 

deklinstvp,  ?i.  biiiJ  I1uibd)ciuiltcr,  Mur..  Cig., 
Jan.;   bcr  'JJJiibdicnftaiib,   bic  ^iiniifcr)d)aft, 

Mur..  ogr.-C. 
dekliški,    adj.   'lllciibdlCU-;    dekliška    šola.    bic 

yjidbd)cnid)ule;  po  dekliško,    iiod)  liDJdbd)en 

art;  —  jitiiflfrdiilid),  Cig.,  .lan.;  dekliški  stan, 

bcr  ^iiii(]fcruftiiiib,  Cig. 
deklištv9,  n.  t>a<-  llidbdicitaltcr,  bcr  ^JJcdbrf)cn 

ftniib,  bic  :^\uitgicrid)aft,  Cig..  Jan. 
d^kliti.   im,  vb.  impf.   -^  deklovati,   C. 
deklovanje,   n.  bcr  Woilbbicn|"t,   Cig. 
deklovati,  ujem,  vb.  impf.  a\i  ''))l(i(\i>   bicilCIt, 

■lUiagb  )cin,   (-7^'.;    deklovala  je  pri   njem  tri 

leta",    IjZv. 
dekoracija,  /.  okrasba,  bie  3)CCOrotion. 
dekret,   m.  bov*  l^ccrct ;   —    prim.  odlok. 
dckretali.  m.  pl.  bie  Tccictalcii,  pdp)'tlid)e  4^cr 

fiiiliiiuicii,  (-ig. 
det,    m.    bcr    Xl)eil;    sprednji,   zadnji    d.,    bfl^ 

'innbcr  ,  4»iiitertl)ci( ;  d.  sveta,  ciu  3Beltt^cil; 

na  enake  dele,  ,^1  glcidjcn  I^Ctlcn ;  na  dele, 


df  latntca  —  delati 


—  129 


delava  —  del^žiti 


vatciilDeiic,  C. :  \-ci\  del  (večidel),  flvo^tentl^eilfg ; 
sestavni  d.,  bcv  5^cftailbtl)Ci(,  Q>/rj  ;  — btc 
®iuiibpavcelle,  Cii^.,  C;  bev  'ifijalbautt)cil, 
0>.;  gremo  v  dele,  Z.;  —  ba'5  (Svlitl)Cil, 
CifC:  M.;  —  d.  prinesti  k  hiši,  ctll  .'pcivatv 
flllt  i^ubviiuicil,  Giits.-CiiJC.;  na  d.  priti,  ^n^ 
tl)cil  »innbcn,  l^ub.,  Krelj. 

delatnica,  /.  ==  delavnica,  >ik. 

delanje,  >i.  'ba^^  'Jlrbcitcu;  —  baž  Wad)m,  \>ai> 
Sdiaffcn,  bO'?  !i^ovfcvtii^CU ;    delanje  cest,  bcr 
StraljCllimu,  C/i;-.  ;  leseno  delanje,  bor  ^oly 
bciu,    ]'.-Ci{:c.;  delanje  pojmov,  biv3  4^cgriffc 
bilbcii,  C/^sfr.;;  —  bic  i>anbliiiii]?^ii)cifc,  C/ff. 

delapust,   vi.   (^ifC-,  M..  C.;  pogl.  delopust. 

deUirnica.  /.  bcvi  'ijlrbcit-oljauio:  prisilna  d.,  ba§ 
3tuaiicižarbcitsil)aui:,  Levst.(Nauk),  DZ. 

delaten,  tna,  adj.  i)  ovbcitciib:  d.  človek,  dll 
^^Irbeitcr,  Tpri  Mariboru -Kres  1.  3S8;  —  2) 
roivtiam,  h.  t.  —  Cig.(T.). 

delati,  delam,  vb.  impf.  i)  arbeitetl :  moli  in 
delaj;  dela  kakor  črna  živina;  d.  pri  kom, 
bei  jcmaiibcm  hi  '^Irbcit  ftebon ;  na  rokah  d., 
cin  ^anbiucr!  iibcii,  V.-Cig.;  tlako  d.,  JKobot 
leifteit;  na  gosli  delati,  bie  58ioIine  fpiclcii, 
C;  stroj  dela,  bie  3)fa)c^ine  geljt,  Cig.(T.); 
*—  »crferticjcn ;  klobase  d.,  55>ur[te  mac^en; 
sveče  d.,  Sicf)ter  sie^en;  pot,  gaz  d.,  cinen 
3Beg  baf)nen;  gnezdo  d,,  ein  9Jeft  bauen; 
seno  d.,  ^eucit,  Jan. ;  —  zajka  mlade  dela, 
ift  im  ©cbaren  bcgriffen,  0>>;  krava  dela, 
Z.;  ovce  delajo,  Bes.;  —  t^un,  trcibctt:  kri- 
vico d,,  uitrcd)t  tljun ;  pokoro  d.,  ^u^c  tljiiii ; 
pravico  d.,  JHcc^t  iiben ;  —  madjeu:  koga 
srečnega  d.,  jcmonbcti  gliicflii^  madficiT;  hleb 
dela  obraz  lep,  Ravn.-Mik.;  iz  komarja  vola, 
iz  mušice  konja  d.  =  an§  eincr  9}iiicfe  eincit 
©(cpbantcn  madjen ;  norca  si  d.  iz  koga, 
jcmauben  jurn  bcftcn  tjaben,  mit  iemanbcm 
''^sofjcii  trcibcn;  —  ^evoorbditgen :  čudesa  d., 
ŠBimber  tf}un  ;  mleko  dela  smetano,  auf  ber 
3JJild}  bilbct  ftc^  ber  9iaf)m ;  sneg  žamete 
dela ;  d.  se,  fid)  bilben,  ent[te^cn :  na  rani  se 
krasta  dela,  bie  Sunbe  ber{)ar)c^t;  noč,  dan 
se  dela,  bie  9(ad)t,  ber  Jag  brid^tan;  k  dežja, 
k  hudemu  vremenu  se  dela,  ein  9iegen,  cin 
GJetoitter  ift  im  'iin^u^e,  jvihŠt.;  bridko  se 
jima  dela,  e§  beriil^rt  fie  bitter,  Ravn. ;  — 
mac^en ,  bcreitcn ,  »crurjac^en  ;  prostor  d., 
$la^  fd}afjen ;  hrup  d.,  'žtufietien  mad)cn;  šum 
d.  s  čim,  mit  etlDtv^  prangcn,  V.-Cig.;  kratek 
čas  d.  komu ,  jemaiiben  unter()atten ;  srce 
komu  d. ,  9Kutf)  mad}en ;  senco  d. ,  eincn 
Sd)atten  mac^en ;  to  mi  težave  v  prsih  dela, 
ba§  ocrurfac^t  mir  58ruftbe!Iemmungcn;  pre- 
pir, škodo,  napotje,  skrb,  sramoto  komu  d., 
obljuba  d  Ig  dela,  Npreg.;  —  d.  komu,  je= 
manbem  c§  anlfjun,  i^n  be^cjen,  0>.;  — 
roirtcn:  za  občno  korist  d.,  fiir  hai  adgemcinc 
?Sot)l  tl)dtig  fcin ;  na  to  d.,  bal)in  mirten ; 
— ^anbeln  :  brez  glave  d,,  uuiibcrlegt  t}anbeln ; 
delaj,  kakor  najbolje  veš  in  znaš,  {)anbte 
nad)  betner  beftcn  Sinfi(^t ;  —  berfo^rcn,  um= 
geljeii :  grdo,  lepo  s  kom  d.,  jemanbett  gut, 
id)led)t  be^anbellt ;  dela  z  njim  kakor  svinja 
z  mehom ;   —   d.  se,  kakor  bi  . .  .  .,  fid)  ge= 

Slov.-nem.  slovar. 


berben,  fid)  ftellcn,  aU  ob  . .  .,  d.  se  bolnega, 
fid)  fraitf  [tcKcn  ;  d.  se  prijatelja,  ^rcimbfc^aft 
i)CUd)eln  ;  —  2)  =  obdelovati :  njivo  d.,  Diet., 
.Jsi'kr. ;  Kaj  da  \Tta  več  ne  dela?   dreg. 

delava,  /.  bie  .Spaiiblmigžmcifc,  bie  SBirfungeort, 
Ci<^.,  Jan. 

delavcec,  čca,  m.  dem.  delavec. 

delavec,  vca,  m.  bcr  '*}(rbeiter;  delavec  je  hle- 
bavec,  ^Jlrbcit  briiigt  'Srot,  Cig. 

delaven,  vna,  adj.  i)  aibcitjam,  tfjatig;  d.  člo- 
vek; —  2)  'jtrbcit^i^:  delavna  obleka,  'baž 
3S?cr!tagšf(cib ;  delavna  živina,  baž  ?lrbeit§= 
oiet) ;  —  d.  dan,  =  delavnik,  bcr  SBerftag. 

delavica,  /.  =  delavka,  M.,  v{hŠt.-C. 

delavka,  /.  bie  5(rbeiterin. 

delavkinja,  /.  =  delavka,   C. 

delavnica,  f.  bie  SBerfftčittC,  Cig.,  Jan. ;  haž 
^^Itclier,  Čig.(T.);  —  \ia^  Vtrbeitetjaug,  Cig., 
Jan. ;  —  zarad  naglasa  prim.  Cv.  X.  11 ; 
nav.  delavnica. 

delavnik,  m.  ber  SScrftag ;  v  delavnik  in  praznik 
delati. 

delavniščnica,  /.  Cig.;  pogl.  delavnica,  de- 
larnica. 

delavnost,  f.  bie  $(rbeitjam!eit,  bie  2Ber!tf)atig' 
feit. 

delavski,  adj.  9Irbeiter=;  delavske  bukvice, 
^bo§  5rrbcit§biid)Iein,  DZ. 

delavščnica,  /.  Jan.,  ZgD. ;  pogl.  delavnica, 
delarnica. 

delba,  /.  bie  Jfieilung,  Cig.(T.),  ogr.-M.,  DZ.; 
bieŠ^eilung  beSIsBcrmogen^,  C.;— bic®i»ifion 
(math.),  Cig. (T.);  —  d.  časa,  bie  ^citein^ 
tljeilung,  Cig.  (T.). 

deice,  n.  dem.  delo;  flcine  2trbeit,  Cig.;  fleinež 
SBerf,  nk. 

delčec,  čca,  m.  dem.  delec.    Valj.  (Rad). 

delček,  čka,  m.  dem.  delec;  ba^  S^eild^ett, 
bie  ^arttfel,  Cig. ;  tteiner  SBalbattt^eil,  Valj. 
(Rad). 

delec,  ka,  m.  ba§  S^^^eilc^ett ;  svetlobni  delci, 
bie  X!^eild)en  ber  £id)tmaterie,  Žnid. ;  ia^ 
(BtMd]cn,Krelj;  bcr  2BaIbant{)cil,  Svet.fRok.J; 
ber  ®rutlbattt:^eil,  C. ;  kakšen  d.  svojega  lo- 
višča zameniti  za  drug  delec,  Levst.(Nauk). 

delek,  Ika,  m.  dem.  del ;  ba§  jT^etld^cn  ;  "Ha^ 
^'ijrpertf)eilc^eu ,  Cig.  (T.);  istorodni  delki, 
g[eid)artige  STijcilc^en,  Erj.  (Min.). 

deien,  ^■na,  adj.  i)  I^eil*,  partieH,  Jan.,  Cig. 
(T.) ;  delni  produkt ,  bož  'i^artialprobuct, 
Cig.(T.) ;  delna  dolžna  pisma,  2;£)cilfc^ulb= 
nerjd)reibungen,  DZ.;— 2)  bi§tributib  (phil.), 
Cig.(T.). 

deleštvo,  n.  bie  j!^ei(genoffenfc^aft,  Mur.,  Cig. 

delež,  m.  ber  9(nt^cil ;  bie  Ouote,  Cig.  (T.); 
bie  Janticme,  DZ. ;  bcr  ©rbant^cil,  Svet.(Rok.); 

—  bie  ^arcelle,  C. ;  bie  SSalbparcelle,  Polj. ; 

—  gen.  tudi :  dclčža.    Valj.  (Rad). 
deležek,  žka  m.  dem.  delež,  Jan. 
deležen,  žna,  adj.  tt)eill^aftig ;  d.  biti  česa,  on 

einer  ^aijt  tljeil-^aben  ;  d.  daru,  Ravn.-Mik., 
Cig. 
delfžiti,    ežim,   vb.  impf.  t:^ci(f)aftig   mad)en, 
Cig.;  d.  se  Česa,  an  ctUio-o  lf)eilncl)mcii,  Cig., 
Jan.;  d.  se  (razpisanega)  darila,  Navr.(Let.), 


del^žje  —  deljenec 


—  130 


deljenje  —  deloptistcn 


del^žje,  »I.  ba§  ''^articip,  Cig..  Raič. 

delfžnica,  /.  i)  bie  'i!lntf)cill)abcrin,  bie  %i)C\[' 
nclimcrin  :  —  2)  ber  9lnt{)cil)cf)cin,  DZ. 

delfžnik,  m.  i)  bcr  ^^lntt)cin)nbcr,  ber  I[icil= 
ncbmer ;  občinski  deležniki,  bie  OJemciiibe- 
flenoffeit,  Levst.  (Saukj  ;  —  ber  ^"ttrcffciit, 
Cif-.fT.J;  —  2)  hai  ^Porticip,  Jan.,  Levst. 
(SI.  Spr.J. 

delfžnost,  /.  bie  X'^cilt)aftifl!eit. 

delfin,  m.  =  pliskavka,  ber  '3}c(pl)in,  Cig., 
Jan.,  Erj.CŽ.). 

deli,  praep.  =  delj:  za  tega  deli,  Mik.fEt.J. 

delič,   i'ča,    »1.  bcr  ®it)ijor  (math.),    Cig.fT.J. 

delilen,  \na,  adj.  2;()eilung§=,    t^eilettb,    Cig. ; 

—  bištributit),  Jan. 

delilnica,  /.  (pika)  d.,  ber  51)eilpuult,  Cig. 
(T.)  ;  črta  d.,  ber  Jfjetlftrid),  Žnid. 

delilnost,  /.  bie  3;{)cilun3'>traft,   Cig.,  Jan. 

delilo,  n.  i)  bie  Jtieilmajc^ine,  Cig.fT.J;  — 
2)  bae  3:[}eilunc)^,^eid)en,  Cig.,  Jan.;  —  i,)  ber 
eintt)eiliinc)§flninb,  Cig.fT.J  ;  —  4)  bie  ®i»i= 
benbe,  Cig.,  DZ. ;  ber  '!)(ntf}eil,  C. 

delina,  /.  ber  J^eil,  ha^  2^ci(d)en  (math."), 
'  Vrt..  Lct.-C. ;  -  ber  ^eftaiibl^eit,  C. 

delišče,  n.  ber  Jf)Ci[imc5§puntt,  Cig..  Jan..  DZ. 

delitelj,  m.  i)  bcr  Xi^ciler:  (math.)  ber  l!t= 
Dijor,  Cig.fT.J,  Cel.fAr.j;  —  2)  ber  3(už= 
jpcnbcr,  Jan. ;  izvolil  sem  ga  za  delitelja 
nadnaturnih   milosti,    Ci'. 

delTten,  tna,  adj.  Jt)ei(ungž= :  delitno  pismo, 
bie  Il)etIunci'ourfunbe,  oy.;  —  pogl.  delit\-en. 

delitev,  t\e, /.  i)  bie  2[)ei(ung;  —  bie  ®iBi= 
fion  (math.),  ./an.,  Cig.fT.J,  Cel.fAr.j;  — 
bie  (2iut[)cihmc\,  Jan.,  Cig.fT.J;  —  2)  bie 
?lu^tl)Cilunn,  bie  'Jdiejpcnbung;  d.  sv.  zakra- 
mentov. 

deliti,  im,  vb.  impf.  i)  tf)cilcil  :  d.  na  dvoje, 
na  četvero,  in  ,^>uei,  ttier  Xf)eile  tf)cilcn;  de- 
liti, kar  kdo  ima,  s  svojim  bližnjim,  LjZv.; 
d.  se,  fid)  tf)cilen ;  reka,  cesta  se  deli;  — 
bioibieren  (math.),  Cig.fT.J,  Cel.f Ar.),  nk.;  — 
ciiit()eilen, ./(3«.,  Cig.fT.J;  —  jc^eiben,  trciuten, 
Cig.,  ,/an.,  C;  smrt  nas  s  prijatelji  deli, 
ber  Job  treitiit  iiuiž  oon  ben  J^reiinbeii,  C; 

—  2)  Dertl)eilen,  fpcnben;  zakramente  d.;  Mi_ 
smo  nocoj  k  vam  prišli,  Novo  leto  vam 
delit,   \pes.-K. 

delitven,    tvena,  adj.  Xf)eiluncj'?=,   ^it)ifionv=: 

lielitvcni  ostanek,  ber  5)iuifion§reft,  Cel.fAr.j. 

dclivcc,  vca,  m.  i)  bcr  Ifjciler;  bcr  3d)iebž 

Ilionn,  Mur.;  Kdo  me  je  sodnika  ali  delivca 
med  vama  postavil?  Kavn.;  —  ber  5)itiijor 
(math.),  Cig. ;— 2) ber  ?lu#tl)ciler,  bcr  Spcnbcr, 
(jg.,  Jan.,  C. 

dclivka,  /.  i)  bie  X^cilcrin;  —  2)  bie  9litž' 
tl)eilcriu,  bie  Spenberin,  Cig.,  Jan. 

deliv9,  n.  ba#  1)iDifiim  (phil.),  h.  t.- Cig. 
'fT.J. 

dclj,  adv.  pogl.  dalj. 

delj,  praep.  za  — del  j,  llJCflCn;  za  tega  delj  (za- 
tegadelj),   bc^lBCflCIl ;    —    prim.   stsl.   delja. 

delja,  /.  Jan.,  C. ;  pogl.  dalja. 

d^ljunec,  nca,  m.  bcr ^ioibctlb,  .fan..  Cig.fT.J, 
CeLfAr.J. 


deljenje,  n.  i)  ba§  2:^eilcn,  bie  'KiDifion,  Cig. 
fT.J.  Cel.fAr.j;  —  2)  bož  9lu^tl)eilen,  basi 
3penben. 

deljiv,  iva,  adj.  tfjCilbar,  Cig.,  .Jan. ;  —  pogl. 
razdelen. 

delnica,  f.  i)  bie  9(u§t^eilerin ,  kajk.-Valj. 
'  fRadJ  ;  —  2)  bie  ?ktic,  Cig.,  Jan.,  DZ. ;  - 
3)  bie  Srbivieje,  ber  Srbader,  ./ar«. ;— 4)  bie 
^eujc^eibe  auf  ber  'iffiicic,  v^hŠt.-C. 

delničar,  rja,  m.  ber  5lctiondr,  nk. 

delničarski,  adj.  bie  ^ktioniire  betreffenb,  nk. 

delničen,  čna,  adj.  '?lctien=,  nk.;  delnični  od- 
rezck,  ber  ^Icticncoupoit,  Cig. 

detnik,  w.  i)  ber  iBertljeiler,  Valj.fRadJ ;  — 
2)  =  deležnik,  Alas.,  ogr.-C. ;  —  =  del- 
ničar, Jan.;  defnik  =  deležnik,  kajk.- 
Valj.  fRadJ. 

detnost,  /.  =  razdelnost,   Cig.  fT.J. 

delo,  n.  i)  bie  3{rbeit;  težko  delo,  fc^trcre 
9(rbeit;  poljsko  delo,  bie  5cli>irtieit ;  lončar- 
sko d.,  bie  iopferarbeit ;  na  delo  hoditi,  tQg= 
luerfen ;  =  za  delom  hoditi,  Erj.flib.  sp.j  ; 
dela  se  lotiti,  an  bie  '»Jlrbeit  ge^en ;  v  delo 
vzeti,  al^  Jagiuerter  aufnebnien,  Šol. ;  kože 
v  delo  dati,  jur  ^Bcarbcitung  geben,  C.  ; 
suknja  je  v  delu,  an  beui  Otod  inirb  gearbcitet; 
volitev,  ki  je  v  delu,  im  ^iic^c  befinblidi, 
Levst.  fPril.J  ;  —  imeti  kaj  v  delu,  etftiav 
unter  ben  ipdnben  ^aben,  Cig. ;  vso  noč  bil 
je  v  najtežjem  delu,  mit  bcr  (c^ttjcrftcn  '!?(rbcit 
bcfdjaftigt,  LjZv. ;  noč  in  dan  so  bili  v  delu, 
Dahn. ;  s  tem  bo  dela,  i)a^  ttjirb  JU  t^un 
geben  ;  delo  imeti  s  kom,  mit  jemanbcm  feine 
Hloti)  i)abcn;  ni  dela  vredno,  c^  uerloljnt  fid) 
nid)t  ber  Wui)e,  Cig. ;  —  bie  ^cfc^iijtigung, 
'Oat-  Oie)d)dft :  to  ni  moje  delo,  bai?  ift  nid)t 
mcinci?  '•^ImtC'?,  Cig. ;  moje  delo  je,  C2>  licgt 
mir  ob,  Cig.,  DZ.;  —  2)  bie  ^anblung,  bic 
2:t)at,  ba^  'S&?cr! ;  dobro  delo,  einc  gute  Zijat; 

slavna  dela,  ruf)mOolIe  Jf)aten ;  mrzko  delo, 
bic  (^JrcucUtjat,  \'.-Cig.;  na  samem  delu. 
in  riagranti,  Cig.;  —  delo  in  nedelo,  ba# 
%ijmi  unb  i^aifcn,  Cig.,  Jan.  ;  —  3)  ba# 
(oerfertigte)  55}crf;  krasno  delo,  eiu  ^errlid)e'3 
SBcrt;  učeno  delo,  cin  gcle^rte^  9i>erf;  božje 
delo,  cin  55?ert  ©otte^ž ;  hudičevo  delo,  bc^^ 
3:enfe(!?  2Sert ;  —  4)  za  -  delo,  tpcgen  :  za 
božje  delo,  um  (Motte-^tiiitlcn,  Gnts.,  C,  M.; 
za  naše  delo,  za  moje  delo,  za  naših  pre- 
greh delo,  Ctuts..  Mur..  tr.-C;  (menda  nam. 
za   —  delj). 

delobcjjen,  jna,  adj.  orbcit'^id)en,   Cv. 

dclodavec,  vca,  m.  bcr  '!?(rbeitgcbcr,  DZ..  nk. 

delokrog,  krijga ,  m.  C,  nk. ;  po  nem. 
•JBirtung^frei* ;  pogl.  področje. 

deloma,  adv.  tbciliueife,  ,^um  J^cil,  Cig.,  Jan., 
nk. 

d<;lomrzcn,  zna,  rtt/;.arbcit§Jd)en,  Levst.f\auk), 
nk. 

delomržnja,  /.  bie  "JUbcit^IdKU,  .^l\. 

dclopu.st,  pusta,  m.  bcr  i^ciciabcnb ;  —  bic 
il^sigilic  uor  cincni  Jvcicrtagc,  C.;  ilclopust, 
\'alj.  (Rad). 

d^lopustcn,  stna,  at(/.(^cicrabcnb  ,  ./tir».,  CV^'., 
./an.;   delopustni  zvon,  bic  e^cicrglodc,  Cig. 


delotv9ren  —  denar 


131 


denarček  —  der 


delotv^ren,  rna,  adj.  ttJCrft^iitig,  roirtfani,  Cig. 

(T.J;  -  hs. 

delovatun,  fiia,  adj.  dclovalna  zmožnost,  bic 
.V)aiibliiuiv^fal)ii"iti'it,  />/^. 

delovanje,  n.  i)a^  'SJirfcn,  uk.;  pl.  delovanja, 
bic  'iSertc,  Alas. ;  —  bic  ©imuiifuiifl,  vza- 
jemno d.,  d.  enega  na  drugo,  bic  2Bcd)irI' 
luirfiiiKi,  d.  z  dotikom,  bic  Sontacttuirfung, 

delovati,  ujem,  vb.  impf.  tuilfcil,  C,  nk.  ;  — 
cimuirfcn,  d.  na  kaj,  aiif  ct>ua§  l)iniuirfcii, 
Cig.(T.),  C,  hA-.;  — delujoča  moč,  buž  Slgcn^, 
Cig.  (T,). 

deloven,  vna,  adj.  =  delaven,  iJlrbcitž' :  de- 
lovne ure,  ^ilrbcitžftmiben,  Levst.  (Cest.J ;  de- 
lovni dnevi,  SSciftaflC,  I-j/^i'.,  DZ. ;  delovna 
kola,  ber  223irtjd)afti?iiiancn ,  Levst. (Pril.); 
delovno  vodstvo,  bic  33etricb^bivectiDn,  Cig. 

delovit,  ita,  adj.  =  delen,  %[)Z\\'-,  %ax\\oX', 
Cig.fT.j:  delovite  sodbe,   jri)cilurtl)eilc,  DZ. 

delovnica,  /.  ha<-  3(rbcit§Iocalc,  bic  Sertftdttc, 
Levst.(Saiik),  DZ.  ;  —  prim.  delavnica. 

delovnik,  m.  ber  2Ber!tag,  Meg.,  Diet.,  Dahti., 
Levst. (Zb.  sp.),   Vrt.;  —  prim.   delavnik. 

delovoditelj,  m.  ber  ^^etricbSIcitcr,  DZ. 

delovgdja,  m.  bcr  SBcrtfiiljrcr,  Jan. 

delov^dnik,  m.  ber  SDSerffiiljrcr,  Cig. ;  bcr  58e 
triebeloitcr,  DZ. 

delovfšba,  /.  bcr  93etricb,  DZ. 

delski,  adj.%[)'i\b:  d. produkt,  ba§2;f)eiIprobuct, 
Cel.  (Ar.). 

detščina,  /.  i)  bcr  (Srbnntlicil,  Jam.,  Cig., 
Jan.;  nebeška  d.,  Giits.  (Res.J;  —  2)  bic 
3(u§fteuer,  .\fur.,  Cig. 

delta,  /.  ba§  3)eUa  (geogr.),   Cig.fT.j. 

deltast,  adj.  bcltafijrmig,  O'^.  fT.J. 

deltoid,  m.  ha^  ^cltoib,"  Cig.fT.j.  Cel.fGeom.J. 

deltovina,  /.  ba§  ^'cltalanb,  Šol. 

deluj^čen,  čna,  adj.  (Dirtjam,  Let.-C. 

demagog,   m.  ber  '3)emagofl. 

demant,  m.  bcr  Semant,  bcr  diamant. 

demantar,  rja,  m.  bcr  ®iantantcnfd)ncibcr,  Cig. 

demanten,  tna,  adj.  diamant*,  Jan. 

demantov,  adj.  diamant-,   Cig.,  Jan. 

demantovisc,  vca,  m.  ber  2)iamatitipat,  Erj. 
fMin.j. 

demokrat,  m.  prijatelj  Ijudovladja,  bcv  'JJCmO' 
trat. 

demokratija,  /.  bie  ®emo!ratic. 

demokratka,  /.  bic  ^etnotratin,  Zora. 

demokratski,  adj.  bcmofratijc^. 

demonstracija,/,  bie  2)einonftiotioii,  Cig.fT.j. 

d^n,  »I.  nam.  dan,  v^liŠt.,  ogr. 

denadnoma,  adv.  dan  na  dan,  tagtfiglid),   C. 

denar,  rja,  m.  hav  C^clbftiicf ;  zlat  d.,  cin  @oIb=^ 
ftiicf:  —  eoll.  =  denarji,  bož  @etb;  kovan  d., 
gcpragtc^  ®ctb ;  papirnat  d.,  ^apicrgdb ; 
droben  d.,  Sllcingclb;  trda,  huda  je  za  d., 
c§  i)t  iditucr  ein  6ielb  311  betommeu  ;  d.  za- 
metavati,  d.  v  vodo  metati  :=  baš  ®clb 
,Vim  f^enftcr  ^inou^rocrfen,  Cig.;  d.  odvesti, 
(^elb  aiibringcii,  M.;  v  denar  spraviti,  ,^u 
©clbe  niad)eii;  ob  ves  denar  sem,  ic^  bin 
allcv  ©clbc'^  bar  ;  ima  denarje,  cr  l)at  ©clb  ; 
velike  denarje   je   imel,  cr  f)at  t)icl  (^clb  gc  = 


f}abt,  jv^Št.;  ima  denarjev  na  kupe,  cr  '^at 
(iiclb  in  SOtCngc;  za  noben  denar,  um  tcillClI 
'iJJrciis;  —  denarji,  bic  (^clbcr:  hranilni  de- 
narji, bic  3)cpo|ilcngclbcr,  DZ.;  denar  je  go- 
spodar, OJclb  regiert  bic  SSelt,  Cig.;  da  ima 
koza  denar,  gospa  bi  ji  dejali,   Cig. 

denarček,  čka,  m.  dem.  denarec;  lep  de- 
narček,  cill  fd)Oncž  Silllimc^ClI,   (^ig. 

denarec,  rca,  m.  dem.  denar ;  nav.  pl,  de- 
narci,  ba§  ©clb:  lepe  denarce  sem  zaslužil; 
Imel  bo  ko  peska  d'narcev,   Preš. 

denaren,  ma,  adj.  i)  ©elb- ;  denarni  pas,  ber 
(iiclbgitrtcl,  Cig.;  —  2)  getbreic^;  petična  in 
denarna  dekle,  Jure.;   denarna  hiša,  Andr. 

denarič,  m.  dem.  denar;  prepirati  se  za  en 
d.  („dinarič").  Bas. 

denarjepisje,  n.  bic  5Jiiinjenbcfd)rcibung,  Cig. 

denarjesl9vec,  vca,  m.  ber  Shimižmatifer, 
G'^.,  Nov. 

denarjeslpvje,  'n.  bic  ^Jumičnnatif,  Cig.;  — 
prim.  penezoslovje. 

denarnica,/,  i)  bic  Saffe,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j, 
C,  nk.;  cerkvena  d.,  bic  5l'ird)encaffc,  ZgD.; 

—  2)  =  penezokovnica,   \\-Cig. 
denarničar,    rja,    m.  ber  Saffier,    Cig.,   Jan., 

C,  nk. 
denarničen,  čna,  adj.  Saffa=,   Cig.,  Jan.,  nk. 
denarništvo,  n.  bniš  Salfatuefen,  Cig.,  Jan. 
denarnost,  /.  bcr  ®elbrei(^tl)um,  Cig. 
denarski,  adj.  =  denaren    i),  ®elb=,   Cig. 
denarstvo,  n.  i)  tjai'  ^Jtiinsinejeil,  Cig.,  .Jan.; 

—  2)  bie  (^inaitjcn,  Cig.,  Jan. 
denarstven,  stvena,  adj.  i)  9!}Jiin,v,  Jan.; — 

2)  finau^iefi,  ^-inaiij':  denarstvene  stvari, 
3-iHan,^angclcgcnl)eitcn,  nk. 

dence,  n.  dem.  dno,Valj.(RadJ;  —  'Qex'^tdt{,C. 

dendrit,  m.  ruiinina  drevesaste  podobe,  bcr 
®cnbrit  (min.). 

denec,  nca,  m.  =  danka,   C. 

denek,  nka,  m.  =  danka,    V-Cig.,  C. 

denes,  adv.  =  danes,  l^cute,  Jan.,  C,  nk. ; 
prim.  Škrab.fCv.  IX.  4.),  (pri  starih  pisa- 
teljih:   „danas",  t.  j.  denes). 

deneska,  adv.  =  denes,  ogr.-C. 

denešnji,  adj.   C,  pogl.  današnji. 

deneti,  im,  vb.  impf.  =  daniti  se,  Danj.-Mik. 

1 .  denka,  /,   Cig.,  pogl.  danka. 

2.  d?nka,  /.  bcr  SJormittag:  v  denko,  nor« 
mittagž,  vihŠt.-C. 

dgnta,  /.  =  detelja  (trifolium),  (Rrici  izgo- 
varjajo  „danta''),   GBrda-Erj.fTorb.J. 

d^ntelj,  f.  =■  denta,  na  Kanalskem  -Erj. 
(Torb.j. 

dental,  m.  zobni  soglasnik,  bcr  3f*^"'t'll't  ^Cl" 
®cntal,  Jan. 

dentalec,  Ica,  m.  =  dental,    Trst.fLet.J. 

d^pala,  /.  untcrirbif(^e  Cluellc,  Kr.-Valj.fRadJ; 

—  prim.   depla. 

departement,  m.  ba§  'Scpartenient,  Cig.fT.j. 
dfpla,  /.  bie  .^LH}Ie,  Mik.;  —  prim.  duplo. 
d§plo,   H.  =  depla.  Mik. 
deportacija,  /.  bie  iBcrbanmiiig    nad)  ciucm 

bcftimmten  Orte,  bic  ®cpovtation,  Cig.fT.j. 
i.der,   dera,  derii,  m.  bcVj  (ijcidjrei:  mačji  der, 

tia^  ft'a^engefd)rci,  C;  bie  iia^emnufit,  SL\. 


df  r  —  d^sen 


—  132  — 


des^t  —  desetina 


2.  d^r,  m.  =  dir,  .\fik. 

der,  intcrj.  pristavlja  se  imperativu:  poglej 
(Jer,  o^r.  -  Mik. ;  privzdigni  der  malo  voz, 
ji>lhŠt.;  —  iz:  dcjže,  Mik.,  V.,  G.,  IV.,  797, 

i.d^ra,  /.  cin  9ti?§  im  SIcib,  C;  bQ§  2od). 
o^r.-Mik. 

2.  dera,  /.  i)  bcr  'i^orrboben,  Kras;  —  pl. 
dere,  ba?  DfcnflC|iinsi,  Jan.;  —  2)  =  su- 
šica,  bie  Sd)ttiinb)UC^t,  Jan.;  —  3)  pri  deri 
delati,  D()nc  53ctofti(iunfl  arbcitcn,  Guts.;  v 
deri  sem,  C;  —  na  dero  iti,  SlGor.;  — 
iz  nem.  3}Drrc. 

i.derač,  m.  i)  bcr  Sd)inbcr,  bcr  9(bbccfcr, 
Cig.;  —   2)  ber  Sicifeafjn,  Jan..  C. 

2.  derač,  m.  =  deraš,  St.-Cig. 

derača,  /.  =  deraka,   C. 

deračje,  n.  coll.  ber  Stec^bom,  Ip.-Erj.  (Torb.); 

—  prim.  derak. 

derak,  m.  bcr  ®tcd)born  (paliurus  aculeatus), 

Ip.-Erj.  (Torb.). 
deraka,  /.  bcr  ^orn,  C. 
dfranka,  /.  ba^  ;^lcifd)cifon  ber  5^'urid)ncr,  C. 
deraš,  m.  cin  ^aglof)ner,  bcr  oI)ne  Sefoftigung 

(nur  um  bcn  ^aglofin)  arbcttct ,   ogr.  -  C. ; 

deraš,  ogr.- Valj.  f Rad);  —  prim,  2.  dera  3). 
dfrati,  dcram,  vb.  impf.  =  dreti,  Hal.-C 
dfravica,  /.  ba^  Sobbrcmien,  Jan. 
derec,  rca,  m.  =  konjederec,  Danj.  (Posv.  p.). 
dere,  conj.  nam.  dare  =  kadar,  viliSt. 
dereč,    cča,    adj.  =   deroč,    reifeenb;    dereča 

voda;  — dereča  žival,  Jan.,  M.;  dereč  volk, 

Burg. 
derečica,  /.  =  derečina,   Cig. 
derečina,  /.  i)  mesto,  kjer  voda  dere:  pogi- 
niti v  derečini.   Glas.;   —   2)  bcr  ^urc^foU, 

Razdrto  (Sotr.)-Erj.  (Torb.). 
derenica,  /.  bcr  fticn,  bcr  2cu(f)tipan,  V.-Cig. 
dereze,  /.  pl.  ba'3  ^nftciK" ,   ^"^  Stcigeifen, 

Cig.,  Jan.,   C,  Zil.-Jarn.(Rok.),  Met. 
derez,    m.   i)  ber  Scf)inber,   Mik.;  —  2)   btc 

^riigelbonf,  C;  —  3)  einer,  bcr  gerne  ptarrt 

(kdor  se  rad  dere):  oj  ti  grdi  dcrcž!  lilKr.; 

—  4)  ber  5S?arf)tclfonig  (crex  pratensis),    C. 
der9Ža,  /.  neka  črcšnja,   Skrilje  pod  Cavnom- 

Erj.(Torb.);   —  prim.  dreza. 

derišče,  n.  bet  Sc^inbongcr,  Cig. 

dirjati,  am,  vb.   impf.  pogl.  dirjati. 

deroč,  oča,  adj.  (part.)  rci^enb,  deroča  voda, 
žival,    Cig.,  Jan.,   C. 

der^čen,  čna,  adj.  f^reicnb,  ttJCinenb  (o  otro- 
cih),  C. 

dcr9Čnica,  /.  fd)rcienbe§  .^inb  (TOiibc^cii),  C. 

der^čnik,  m.  fd)rcicnbc^  .Utllb  (St"obe),   C. 

der9Čnjak,  »i.  bcr  Sdjrcicr,   C. 

deruga,  /.  deklica,  ki  se  vedno  dere,    C. 

dcruh,  m.  i)  ber  Sdjilibcr,  Cig.,  C;  —  bcr 
Cuiiler,  (-.;  —  2)  ber  Sdircier,  C. 

dčrvj.š,  m.  mohamedanski  menih,  bcr  Tcrtuifd). 

dcselj,  sija,  m.  da  bi  te  tleselj  odnesel!  Poh.- 
Trst.rClas.,   i^Si).  II.  114.). 

d9sen,  sna,  adj.  rcdjt,  rcdjt«  bcjiiiblid)  :  desna 
roka,  bie  rcdjte  .'Oanb;  ilesna  stran,  bic  red)tc 
Scife;  liesni  konj,  ba*  rcd)t?  flcl)cnbc  *}?fcrb; 
na  desno,  rcc^tS  (na  vprašanje:  kam  r  in  kje  r) 
Cig.:  —  na  desni,  nuf  ber  rcc^tcu  Seite. 


desft,  num.  f^cifn;  deset  goldinarjev,  jel)n 
©ulben;  desetim  goldinarjem  pridejati  še 
goldinar;  ob  desetih,  um  ^c^n  U^r;  po  de- 
setih, nad)  5el)n  Ut)r;  pred  desetimi  (dese- 
temi),  tjor  jefjn  Ut)r. 

desetak,  m.  i)  ber  3c^"<^i^-  i>ic  Bf^^^rmiinje 
=  desetica,  Triib.-M.;  —  nav.  bie  3^^*^' 
gulben=35anfnote;  —  2)  desetaki,  ein  (£oUe' 
gium  »on  ^t\)v  9JJanncrn,  desetak,  einer  Don 
biejeni  SoUegium,  t>er  '2'ccemoir,  Mur.,  Jam., 
V.-Cig. \  pogl.  deseterriik. 

desetdneven,  vna,  adj.  jefintdgig,   Cig. 

desftek,  tka,  m.  i)  ba4  3f^'^tel:  Pod  Goro 
ne  najdete  niti  desetka  tistega  ponočevanja, 
LjZv.;  na  desetek  (=  na  deseto)  vino  toči, 
cr  fd)cn!t  bcn  SBein  gegcn  3c^"^flf'nlQJ#  au^. 
Blkr.,  M.;  —  =  desetina,  ber  3f^t^ii^  Jurč. 
(Tug.) ;  =  deseti  denar  (penez),  cinft  bic 
9(bgabe  bei  l^eraufierung  eine§  baucrlic^en 
©rnnbftiide^ ,  bo^  {laubemium ,  C,  Z.;  — 
bie  ^-Perccntualgebiir,  Št.:  —  2)  bie  ©cfabe, 
Cig. (T.);  v  dveh  desetkih  let,  črez  neko- 
liko desetkov  let,  LjZv. 

des^ten,  tna,  adj.  i)  bctabifc^:  desetna  se- 
stava, bie  2)efabif,  Cig.  (T.),  Cel.  (Ar.);  — 
2)  ^ecimal=,  Cig.;  —  3)  je^cntbar,  V.-Cig. 

desetfr,  num.  distr.  jefjn;  —  bie  5e^n;  — 
je^nerlei;  —  prim.  čeuer. 

deseterad,  /.  haž  Qet}nQe\pann,  C. 

desetfrec,   rca,  m.  je^nfilbigcr  3?cr«,  nk. 

desetfren,  rna,  adj.  jefjnfdltig,  5c{)nfac^. 

desetfrica,  /.  einc  ^In^a^I  »on  ^ctin,  C. 

desetfričar,  rja,  m.  bcr  ^cccmtoir,   Cig. 

desetfrka,  /.  i)  bic  3^^)"/  "^^^  3^^"^^,  Met.; 
—  2)  =  desetica  (einc  'DJiiin.^e),   C. 

desetfrnat,  adj.  gelinfaltig,  je^nfac^, 

desetfrnik,  m.  bcr  Tcccmoir,  Cig.,  Jan. 

deseterocvetcn,  tna,  adj.  jebnbtiitig,  Cig. 

deseteroguben,  bna,  acf;.  jebnfciUig,  Cig.,  Jan. 

deseterok9tnik,  m.  bai?  ^efogon,   Cig. (T.). 

deseterom9Žen,  žna,  adj.  ,^e^nmnnnerig,  Cig. 

deseteronog,  n(5ga,  adj.  je^nfitfjig,  Cig. 

deseteronpžec,  žca,  m.  ber  3f^"K*6f'^»  ^^f^- 
(T). 

desetero9gctnik,  m.  bn^  3'^')"<^f^f   ^-^r- 

deseterostrok,  stroka,  adj.  ,^el)nfad),  0>.;--hs. 

deseterovedrn,  adj.  ,^el)n  (finier  I}altenb,  Cig. 

descterozl97,en,  žna,  adj.  .^cljnfilbig,   Otr. 

desvti,  num.  ord.  bcr  i^eljnte;  d.  brat,  deseta 
sestra;  prim.  brat;  d.  denar,  ba»3  iianbc 
mium,  Cig.;  v  deseto,  junt  jel)ntenmal, 
Cig.,  jv[hšt.;  —  na  deseto  vino  točiti,  = 
na  desetek,  BlKr.-M. 

desetica,  /.  i)  bic  3^"^"i  ^^'"^  3'^bner,  Cig., 
Cel.  (Ar.);  —  2)  ber  3^1)"*''^»  ^"''^  3^^)"' 
fren.^erftiicf. 

desetič,  adv.  \\\n\  ,\ebntenmal.  .^c^ntenž. 

desetič,  iča,  »1.  boo  3c^f"tf*"".  ^•''  ^'"^  Sf^f"*' 
garbe,  C. 

desctfčen,  čna,  adj.  Cig.,  Jan.;  pogl.  dcse- 
tinski,  decimalen. 

desetina,  /.  i)  bcr  ,\el)nte  Tt)eil,  bo#  Sf^ntff- 
Cig. (T.);  —  2)  ber  3<'^)<'"t:  ^'*""  ^'•-  "^^^ 
Wctreibe,^cf)cnt,  vinska  d.,  bcr  Scinjcijent; 
gorska  d.,  bie 'iBcrgfroIinc,  Lcvst.(Sauk);  — 


desetinar  —  desetodst9tcn  —  133 


deseton9Žec  —  detelj 


desetino  jemati,  pobirati,  bcn  3cf)ent  nct)mcn, 
cilifammcln ;  —  3)  v  desetino  iti  =  po  svetu 
iti  (o  desetem  bratu,  deseti  sestri):  Kaj 
(n.  kar)  je  le  desetega,  Vse  mora  v  desetino 
iti,  \pes.-Vr-a^. 

desetinar,  rja,  m.  ber  3cl)cnt()crr,  Cig.,  Jau.,C. 

desetinec,  nca,  m.  i)  bcr  ^l^IjCUtljOlb ,  C;>.  ; 
—  2)  boiž  58hit3cl)cntftiicf,  Z.;  baž  3cl)cnt= 
lamm,  C. 

desetiniti,  Tnim,  vb.  impf.  ben  3'^'^^"^  nef}mcn, 
cinl)cbcit,  Giits..  Mur.,  C/i,'. ;  d.  kaj,  »on  cttict 
Sad}c  bcn  3£')C"f  ncljmcn:  gorje  vam,  kteri 
desetinite  meto,  rutico  in  vso  vrtnino,  Jap. 
(Sv.  p.}. 

desetinjak,  m.  bcr  3ct)cnteinncf)mer,  ber3ef)cnt= 
fanimlcv,   Guts.,  Mur.,   C  Danj.(Posv.  p.). 

desetinjenje,  n.  'ba^  Sinfamineln  bež  ^t^tniž, 
Danj- Valj.  (Rad). 

desetinka,  f.  i)  ba§  3c^ntel,  3/j<r.,  Cig.,  nk.;  — 
2)  bie  Siecimale,  C,  UčT.,  Cel. (Ar.);  — 
■\)   mokra  mera  za    10  bokalov,   C. 

desetinovati,  ujem ,  vb.  impf.  =  desetiniti, 
C;  desetinujete  metico  in  koper,  ogr.-Valj. 
(Rad). 

desetinski,  adj.  1)  3e{)ent=,  3el)entbor,  Mur., 
Cig.;  desetinska  njiva,  bcr  3cf)entacfer,  Cig.; 
desetinska  pravica,  bie  3'^^Cntbei"Cdt)ttgung, 
Guts.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  ^ecimal=,  C;  de- 
setinsko  mesto,  bie  SecimalftcIIe,  desetinska 
pika,  ber  "I^ecimalpuntt,  desetinski  ulomek, 
ber  ^ecimalbruc^,  0>.  (^r.j;  — 3)  befabijc^:  po 
desetinskem  redu,  nacf)  bem  befabifd)en  ©t)= 
|tem,  DZ. 

desetinstvo,  n.  'iiCiS,  3cf)tntroe)en,  Z. 

desetinščak,  m.  ber  3cftcntlt)ein,  C. 

des^titi,  desetim,  vb.  impf.  ben  3'-'^^'^^  ^^'' 
jonbern,  ben  ^ci^mt  ncl)men,  oerjeljcnten, 
Diet.,  Guts.,  Cig.,Krelj,  Truh.,  Svet. (Rok.); 
desetite  meto  in  koper,  Dalm. 

des|tka,  /,  i)  bie  3^^"  i^^^  '^aij[^t\d^t\\  fiir 
Se^n),  Cig.,  Jan.,  Štrek.;  —  2)  einc  3f>f)f 
oon  je^n  $erfonen  obcr  ®ad)cn:  d.  junakov, 
Habd.\  d.  malih  zrn,  kajk.'Valj.(Rad);  ves 
rožni  venec  je  razdeljen  \  desetke  češena- 
marij,  Cv.;  —  3)  ba§  3f'^)"f'-"^"52rftiicf,  Sa- 
vinska  dol. 

desetkrat,  adv.  ^el)nmal. 

desetkraten,  tna,  adj.  jeljnmalig. 

desetleten,  tna,  adj.  ^t\\x\.]a^X\%. 

desetletje,  n.  "naž  ^al^rjeficnt,  Cig.,  Jan.,  nk. 

desetmesečen,   čna,  adj.  5cf)nmonatIid),  Z. 

desftnica,  /.  i)  bie  5el)ntgebDrene  Xod)tcv, 
Spcs.-K.;  prim,  deseti  brat;  —  2)  ^  de- 
set erka,  bie  2)efabe,  Cig. 

desftnik,  m.  \)  =  deseti  brat,  Lašče-Levst. 
(Rok.),  Bes.;  —  2)  ber  ©orporal,  Cig.,  Jan., 
DZ.;  decurio,  Habd.;  —  3)  bcr  3'^^cnter, 
Diet. ,  Cig. ,  Lašče  -  Levst.  (Rok.) ;  —  ber 
3e^ent^err,  Rec. 

desftnjak,  m.  =  desetnik   i),  Nov. 

desetobratovanje,  n.  desetih  bratov  življenje: 
tako  se  začenja  moje  d.,  Jurč. 

desetodst9ten,  tna,  adj.  jel^nprocentig,  Levst. 
(Cest.),  nk. 


deseton9Žec,  žca,  m.  =  deseteronožec,  Erj. 

(Ž.). 
desetoletje,  n.  =  desetletje,  Levst. (Pril.J. 
desetovati,  ujem,  vb.  impf.  =  desetiti,  Guts. 
desettisočica,  /.  ber  3c^lit'lUK"^cr,   Cel. (Ar.). 
desetvedrn,  adj.  ^d)n  (jimcr  Ijaltcnb:  d.  sod, 

Cig. 
desetvfsten,  tna,  adj.  .^ctjnjeilig,  Cig. 
deska,  e,  /.  ha^  33rctt;    koliba  iz  desak,  einc 

53retterbube ;  —  haš  ^flugbrctt,    Cig.,  Vrt.; 

—  bie  Jafel,  Cig.  (T.) ;  risalna  d.,  baž  9tei^= 

brett,  Jan.;  deska  5^ 
deskar,  rja,  m.  ber  Srcttcrljaiiblcr,  Cig. 
deskast,  adj.  i)  au§ 'Srettern  gemac^t,  Mur., 

Št.;  —  2)  brettartig,  C. 
deskat,  ata,  adj.  brettem,   Cig.,  Jan. 
deskati,  am,  vb.  impf.  mit  SBrettem  (©c^inbcln, 

[V.J)  bcbecfen,  Cig. 
deskica,  /.  Mur.,  Let.,  St.,  nam,  deščica. 
desnača,  /.  bie  red)tž  ^^efinblic^e,  C. 
desnak,  m.  ber  red[)tš  Sefinbli^e,  C. 
desne,    g.  dessn,  f.  pl..  Mik.,    pogl.  dlasna, 

dlesna, 
desnica,  /,  i)  bie  recf)te  §anb;  na  desnici  se- 
deti, §ur  $Re;^tcn  fi^en,  Cig.;  —  2)  bie  re^te 

geite  be§  parlamente!?,  bie  iRedjte,  nk. 
desničar,    rja,    m.  ein  SRitglieb  ber  Diec^ten 

(im  parlamente),  nk. 
desničina,  /,  maš  red)tg  ift,  C, 
desnostranski,  adj.  rcd)tšieitig,  nk. 
despot,  tn.  millfiirUd}  fd}altenbcr  9Kodjt^abcr, 

bcr  3)efpDt. 
despotizem,  zrna,  m.  ber  'S)efpOtižmu§. 
despotski,  adj.  bejpotifrf). 
destilacija,  /,   bie   5?eftiIIation    (chem),    Cig. 

(T.). 
destilovati,  iTijem,  vb.  impf.  beftillieren,  Znid. 
dešč,  m.  ogr.-C,  Kres.,  pogl,  dež. 
deščfn,  adj.  93retter=:  deščena  streha,  Dalm.; 

deščeni  uli,  Levst. (Bcč.). 
deščica,/,  dem.  deska;  'Ha^  58rettc§en;  —  baš 

Xafeld)en,  DZ. 
deščička,  /,  dem.  deščica;  ba§  93rettd^en,  ogr.- 
Valj.  (Rad). 
deščnica,  /,  fleinc  §onbI)ade,  C 
dfšter,  tra,  adj.  munter,  Z.;  —  pb)c^,  fc^on, 

Diet.,  Z.,  Štrek.;   —    prim.    it,    destro    (ge= 

fc^idt),  Mik.(Et.). 
dete,  eta,  n.  ffeineš  Sinb,  ber  Sčingling;  —  g. 

tudi :  deteta,  Kr.-  T  'alj.  (Rad). 
dete ,    interj.  (izražujc    začujenje) :  dete,  kako 

si  lep!  mie  bi[t  bu  \i)m\jvihŠt.;  dete  treni! 

Vrt.;  dete  šentaj!  Sappcrment!  dete  končaj! 

pO^  taufcnb!   Cig.;   dete  hentaj!  LjZv.;  — 

menda  nam.  da  te ;  prim.  da. 
detfce,  n.  pogl.  detetce. 
detfčen,  čna,  adj.  pogl.  detetčen. 
detfžji,    adj.  ^inbeš-,  ^inbcr^^,  Jan.,    C;   od 

svojih  detečjih  dni,  V.-Cig.,  C;  detečje  ve- 
selje, Navr.  (Let.). 
detfčjak,  m.  bie  ©ebčirmuttcr,  C. 
detck,  tka,  m.  Levst. (Zb.  sp.),   pogl.  detetce. 
detel,  tla,  m.  ber  ^J3unt)pcd)t,  Mik.;  detli,  Erj. 

(Ž.),  ogr.-Valj. (Rad). 
detelj,  m.  =  detel,   Caf(Vest.). 


df  telja  —  detinstv9 


134  —        detišcnica  —  devetdeset?  mat 


detelja,  /.  i)  ber  SIcc;  suha  d.,  ba§  ftfce^eu; 
d.  v  štiri  peresca,  LjZv.;  večna  d.,  nemška 
d.,  ber  iiuserncrtlee  (medicago  sativa),  Cig., 
C,  Ttiš.fR.),  Josch,  Vrtov. \  turška  d.,  ber 
tiirfifc^e  S.1ce,  bie  ©jporjtttc  (onobrvchis  sa- 
tiva), medena  d.,  ber  Stcitiflcc  (melilotus 
ofhcinalis).  Tuš.fR.j;  laška  d.,  bcr  ^ncamat' 
flce  (trifolium  incarnatum),  Cig.;  zajčja  d., 
ber  Sciuerflee  (oxalis  acetosella),  Josch;  = 
kisla  d.,  Cig. ;  bela  d.,  bcr  ttJCi^C  ft1ee  (trifolium 
repens),  Erj.fRok.),  Josch:  — 2)  kozje  in  go- 
vedje  ime,  Podmelci,  Tolminski  hribi  -  Krj. 
(Torb.). 

dfteljen,  Ijna,  adj.  ^{ee=:  deteljno  seme,  ber 
M  leeiamc. 

deteljica,  /.  dem.  detelja;  junflcr  Ifllce,  A/.; 
t>až  ftleeblcitt,  Mur.;  zajčja  a.  kisla  d.,  bcr 
i)ajcn=  ober  Sauerflee  (oxalis  acetosella),  Cig., 
Ttiš.fR.). 

dfteljičen,  čna,  adj.  ^Iec=,  Mur. 

d^teljina,  /.  ber  ftlce,  Cig.,  Jan. 

dfteljišče,  n.  bcr  Slcfcr,  roorauf  ^(ce  flcbout  roar. 

determinizem,  zma,  m.  ber  ^cteimini^mui' 
(phil.),  LampefD.J. 

detfšce,  n.  =  detetce,    Cig.,   Navr.fSpom.J. 

detfštvo,  n.  bie  Slinbf)cit,  Diet.,  Jan.;  od  de- 
teštva  (^ditečtva"),    Trub. 

detftce,  n.  dem.  dete;  ba^  ftinblein;  Za  svoja 
detetca  Me  v  živo  skrbi.  Vod. (Pes.) ;  — 
tudi:  detetce,  Kr.- Valj. (Rad). 

det?tčen ,  čna,  adj.  .^inber=,  Mur.;  detctčni 
stan,  bie  ftinb()cit,  Bas.;  detetčni  dnevi,  bie 
Jagc  ber  Sinbt)eit,  ogr.-M.;  od  mojih  de- 
tetčnih  dni,   Schonl. 

deti,  1.  d?m,  vb.  pf.  i)  ftellen,  legen:  kam  si 
del?  nimam  kam  deti,  to  je  bilo  sem  de- 
veno,  Dol.-Levst.(Zb.  sp.J;  —  2)  vb.  impf. 
tljun :  dobro  mi  je  delo,  ba§  tljot  mir  tt)ol)l, 
Cig.;  to  mi  je  težko  delo.  Dol.  -  Levst. 
(Zb.  sp.);  —  3)  |ogen,  .\otr.- Levst. (Zb. 
sp.);  del  bi  =  rekel  bi,  Jurč.;  prim.  de- 
jati;  — II.  denem,  vb.  pf.  Icflcn,  fteUen,  tI)Un, 
Cig. ,  Jan. ,  Mik. ,  Dol. ;  v  žep  deti  ,  in 
ben  'Zad  ftcden,  Cig.;  mater  so  v  zemljo 
deli,  C;  pod  ključ  d.,  einjperren,  Cig.;  ob 
službo  d.,  caifictcn,  Cig.;  kam  se  hočem 
deti  r  ttjo^in  foU  id)  mid)  iocnben  ?  Pohl.  (Km.) ; 
kam  se  deti 'r  mol)in  firf)  tDCllbcu?  Vrt.;  d. 
se  v  jok,  JU  njciticn  anfangcn,  Kobonid-Erj. 
(Torb.);  —  po  zlu  d.,  ju'  gruubc  riditcu, 
Habd.,  Mik.;  v  nič  d.,  ^erobtuiirbiflCli,  Jan.; 
na  laž  d.,  ber  i!iige  beid)ulbiiicu,  Z. 

dctič,  iča,  m.  bcr  .ftnobc,  ot-r.-C;  — ber  ^urjd)c, 
ber  ^iingling,  Habd.,  C,  Mik.;  bcr  iic^r> 
juufle,   v\h^t.;  —  tudi:  detič,   Valj. (Rad). 

dctina,   /.  groftCiS    ftinb:    možje    so    v    željah 

svojih  detinc,   Levst.  (Zb.  sp.). 
d^tinji,  adj.  fiublid),  Jan.,  Cig. (T.);  .tt'inber= : 
detinji  vrt,  bcr  .\iiubcrgartcu ,  Levst. (Sauk). 
dctinski,  adj.  finblic^,  Mur.,   Cig.,  Jan.;  dc- 
tinski  um    neizobraženega    ljudstva,    Levst. 
(Zb.  sp.). 
dctlnstv9,   n.  bie  .<iinb!)fit,    bo*  .Ifinbežniter, 
.\fur.,  Cig.,  Jan.,  C,  ogr.-Valj.(Rad),  nk. 


detišcnica,  /.  bie  fiinbcrbeina^ranftoU,  Jan., 
ZgD. 

detje,  »i.  t>a?>  Se^en;  positio  (phil.,  —  opp. 
ncgatio),  Cig. (T.);  detje  pod  obtožbo,  bie 
5?eric^ung  in  ben  ^Inflageftanb,  DZ. 

detka,  /.  bie  2odc,  bie  ^uppe,  C. 

d?tlast,  adj.  )ped)tartig,  Cig. 

detokradstvo,  n.  ber  .^inberroub,  DZ. 

detoljubec,    bca,  m.  bcr  .Hiubcrfrcunb,  .Mur.; 

-  tudi  stsl. 

detomor,  m6ra,  m.  bcr  Jflinbe^iuoib,  Jan. 

detom9rec,  rca,  m.  ber  Sinbežmorber ,  Cig., 
Jan.,   nk. 

detom9rka,    /.    bie    SŽinbc§morberin ,    Cig., 
Jan.,   nk. 

detom9rski,  adj.  finbežmorberijdi,  Z. 

detom9rstvo,  «.bcr  Sinbclmorb,  Cig.,Jan.,nk. 

detousten,  stna,  adj.  detoustni  jezik,  bic 
Sinbcriprac^e,  Cig. (T.);  detoustna  beseda, 
Zv.;  Čarobni  res,  a  detoustni  glasi,  Levst. 
(Zb.sp.). 

detovod,  vijda,  m.  =  pedagog,   SIX. 

detov9dec,  dca.  m.  =  pedagog,  Mur. 

deva,  /.  i)  bie  ^ungfiau,  ogr.-C,  nk.;  deva 
Marija  (v  središki  prisegi  pisani  v  pni  po- 
lovici 18.  veka,  Kres  H.  S 2.'^.);  —  2)  bie 
^ungfrau  (al#  Sternbilb),  Cig.(T.);  —  3) 
morska  deva,  bicSccmaib  (halicore),  fr/.f'^.^. 

devanje,  n.  iici^i  Segen,  baei  Stellen. 

devati,  vam,  vijem,  vb.  impf.  ad  dejati,  deti; 
je^en,  legen,  fteflcn:  na  stran  d.,  beijeitc  legen ; 
na  zrak  d.,  bcr  iluft  au§ic^H'u:  vmes  d.; 
einjc^alten;  pšenico  v  stavke  d.,  ben  '©eijen 
manbeln;  d.  kaj  pod  uradni  zaklep,  ben 
amtlidjen  3?erjdilui§  aniegen,  Cig.;  iz  kože 
d.  vola,  bem  Cd))en  bic  .'paut  abjieben;  v 
sveto  olje  d.  koga,  jemanbcnt  bic  le^te 
Celung  rcid)en;  v  red  d.,  in  Crbnung  brin 
gen,  rcgeln;  v  nič  d.,  bcrabtuiirbigcn,  Jan., 
Cig.(T.);  tudi:  na  nič  d.,  O'^'.,  Savr.(Let.); 

—  d.  se,  langfam  fteigen  (šaljivo):   kam   se 
devaš  r    St.-C. 

dcvenica,  f.  bie  SBurft,  C,  Mik..  kajk.-Valj. 
'(Rad). 

d^vff,  rja,. m.  i)  ber  9JJanne§bruber  (d.  je 
ženi  možev  brat),  Meg.,  Rihenberk,  Bcn.- 
Erj.(Torb.) ;  Krodias  zakon  prelomi  s  svo- 
jim deverjem,  Dahn.;  d^ver,  g.  devera, 
Mur.,  Cig..  Met.,  BlKr.;  —  2)  devcr,  bet 
Seiftanb  unb  ^eaQC  ber  39rant,  Mur.,  C, 
v^/i.SV.,  BlKr. 

devcrčck,  čka,  m.  bcr  SpI)"  bc>?  ilevcr,   C. 

dcverija,  /.  bie  Sd)ti)agcrid)aft  (zaničlj.),   Cig. 

dcvcrovati,  lijem,  vb.  impf.  'JJrautfiiljrcr  jcin, 
Cig.^ 

devcniša,  /.  deverova  družica,  C;  —  prim. 
devcr,   2). 

devpi,  )ium.  ncun ;   —   prim.  deset. 

dcvetddnski,  adj.  ncnntiigig,   Cig.,   C. 

devetdeset,  num.  ncunjig. 

devvtdcscti,  num.  ber  ncunjigfte. 

devetdcset9r,  num.  nciinjig,  neunjigcrlci;  — 
prim.  četver. 

devetdesct9rcn,  rna.   num.  ncunjtgfiiltig. 

devetdeset^mat,  num.  ncunjigfad). 


devf  tdeseti  —  devetnajstinka       —  135  —         devetnajstkrat  —  devinstvp 


devftdeseti,  mim.  bcr  ncuiisiflfte, 

devetdesetica,  /.  tiic  3"^^  'ilJcuusiiV 

devf  tdesetič,  adv.  iieiinjigftcit^,  jum  neuitjig^ 

ftcnmal. 
devetdesetina,  /.   bcv   ncunjigftc   2:^cil,    bai> 

^Jcunsigftcl. 
devetdesetinka,  /.  =  devetdesetina. 
devftdesetka,  /.  bcr  "JJcunsiger;  bic  ^atjl,  ba^ 

3al)l,^cici)eu  'Jccunjig. 
devftdesetkrat,  adv.  ncun^igmal. 
devftdesetkraten,  tna.  adj.  nciin.vgmalig. 
devetdesetleten,   tna,  adj.  nciinjigjd^rig. 
devetdesetletnik,  m.  bcf  ^JJeun§iger,  ber  ^Jieun= 

iigjdl)ngc,  a-. 
devftfk,  tka,  m.  bic  ^!)>tingftl"OJe  (paeonia  sp.), 

na  Videli fv  IstriJ-Erj.fTorb.J ;  —  tudi;  bic 

"DJtC^rourj    (helleborus  viridis),    Kreplje    na 

Krasu-Erj.  (Torb.). 
deveter,   num.  nciin,  neiincrlei;   prim.  četver. 
devetfren,  rna,  adj.  ncuiifacf). 
devetfrka,  /.  bic    9Jcun,    ber    SJcuuer,    V.- 

Cig.,  M. 
devetfrnat,  adj.  =  deveteron. 
deveterokgtnik,  m.  baž  Snneagon,  Cig.fT.J. 
deveterozobat,  ata,  adj.  neun5acfig,   Cig. 
devetfunten,  tna,  adj.  neunpfiinbig,   Cig. 
devfti,    num.  ber  ncuntc;   deveta  dežela,    ein 

mt)tt)ii(^cž,  fernrs  Sanb;    Sliši  se   v  deveto 

deželo,  Xpes.-K.;  (Možili  so  me)  Devetemu 

kralju  V  deveto  deželo,  \pes.-K. 
devetica,  /.  ber  9?euner,  bie  Tunn. 
devftič,  adv.  iieuuteii'^,  pm  tieuntenmal. 
devetičen,  čna,  adj.  devetični  preskus  (izkus), 

bie  ^Jcunerprobe  (math.),  Cig. (T.). 
devetina,  /.  \)až  3Jeuntel. 
devetinka,  /  =  devetina,   Cig. 
devftka,  /.  ber  9?euuer,  bie  9Jeun,  bic  9Jeun* 

ja^I,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Štrck. 
devetkač,   m.  ber  Diel  unb  uniiberlcgt  jpricf)t, 

Lašče-Levst.  (M.). 
devetkalo,  n.  =  devetkač,  Lašče-Levst.(M.). 
devftkanje,  n.  neka  pastirska  igra,  Erj.fTorb.J, 

Let.  iSjff.  120.,  Dol. 

1.  devftkaiti,  am,  vb.  impf.  ein  gciriBeš  S'inber= 
ipid  jpielcn;  prim.  devetkanje. 

2.  devetkati,    am,    vb.  impf.  fc^ina^en,  Lašče- 
Levst.  (MJ;  —  prim.  dvekati,  dvečiti. 

devetkela,  /.  bie  Scfiroa^erin,  Lašče-Levst. 

(M.). ' 
devftkrat,  adv.  neuttinal. 
devftkraten,  tna,  adj.  ncitnmalig. 
devetleten,  tna,  adj.  neunjdf)rig. 
devetmesečen,  čna,  adj.  neunmonatlic^. 
devetnajst,  num.  neun,^e^n. 
devetnajstfr,   num.  neunjefjn,  neunje^nerlei; 

prim.  četver. 
devetnajstfren,   rna,  adj.  iteunseljtlfdltig. 
devetnajstfrka,  /.  ber  9?eun5cf;ncr,  Jan. 
devetnajstfrnat,  adj.  ncunscljnfacl). 
devetnajsti,  num.  bcr  neunjc^nte. 
devetnajstic,  adv.  jum  neun^e^ntcnmal,  neun= 

jc^ntcn«. 
devetnajstina,  /.  ba§  ^Jcunje^ritcl. 
devetnajstinka,  /.  ba»  SJeun^e^ntel. 


devetnajstkrat,  adv.  neunje^nmal. 

devetnajstkraten,  tna,  adj.  neuu,^c^umQlig. 

devetnajstleten,  tna,  adj.  ucuii^cljnjdljrig. 

devetnajščica,  /.  bie  ^al)!  ^{eunjeljn,  ber  9Jeuu= 
jcljiier,  Mur. 

devftnica,  /.  bic  9Jone  (v  brevirju),   Cig.,   C. 

devetodeželjan,  ana,  m.  prebivavec  devete 
dežele,  Zv.,  DSv. 

devetodnfven,  vna,  adj.  ncuntagig,   Cig. 

devetodušnik ,  m.  =  srakoper ,  ber  9?eun= 
tiJbtcr  (lanius  collurio),    C,  Z. 

devetogub..  giiba,  m.  ber  33lattcrmagen  (del 
govejega  želodca),   Cig.,  Erj.fZ.J,  Polj. 

devetogubEC,  bca,  m.  =  devetogub,   C. 

devetogubnica,  /.  bie  Soferbiirre  (goveja  bo- 
lezen), Cig.,  C.;  d.,  najhujša  živinska  bo- 
lezen, ]'rtov.fKm.  k.). 

devetogubnik,  m.  =  devetogub,  M. 

devetok^ten,  tna,  adj.  neunecfig,  Cig. 

devet09geiEn,  tna,  adj.  neunecfig,   Cig. 

devetopgeinik,  m.  t>až  9Jeunccf,  Cig. 

devetosrajčica,  /.  btc  Sicgmur§  (gladiolus), 
Z.,  Medv.fRok.j. 

devetovižnik,  m.  bie  Singbroffct,  Gor. 

devetozlgžen,  žna,  adj.  ncunfilbig,   Cig.,  Jan. 

devetozob,  zQba,  adj.  ucun^dtinig,  neunjacfig, 
Cig.,  Jan. 

devftred,  num.  :=  devetdeset,  Kor.-Cig., 
3/.;  devetred  let,  Slom. 

devftredni,  num.  =  devetdeseti,   C. 

devftsto,  num.  ncunfjunbcrt ;  —  prim.  sto 
in   nasl. 

devetstotina,  /.  'iia^  5Jeun^unberteI. 
devetst9tni,    num.  ber  neunf)unbertfte ,    Cig., 

Jati. 
devettedenski,  adj.  ncuntt)iJcf)entlic^,  Cig. 
devettis9Č,  num.  neuntanjcub;  —  prim.  tisoč 

in  nasl. 
devettis9Čni,  num.  ber  neuntaufenbfte. 
devica,  /.  i)  bie  ^ungfi^au,  ba§  jungfrdulic^e 

9Jtdbc^en;    d.   Marija;    —    2)  divja   d.,    baž 

Springfraut  (impatiens  noli  tangere),   C. 
devičen,  adj.  gungfcr-;    devična  kožica,  'naž 

3ungferl)dutcf)en,    C;    devični  klošter,   h<xž 

^ungfrauenflofter,  Jsvkr.;  jungfrdulicf):  de- 

vično    truplo,    Kast.;    božja   devična    mati, 

Guts.fRes.J;  —  pogl.  deviški. 
devičevati,    ujem,    vb.  impf.  ^ungfrau   fein, 

lebig  jein,  Cig.,  C. 
devicicsi,  f.  dem.  devica,  i)  bag  Siingfercfien; 

—  2)  bie  pfirfic^bldttrige  ©locfenblume  (cam- 

panula  persicifolia),  A/, 
devičina,  /.  i)  lebigež  j^rauen.^immer,  C;  — 

2)  neka  vinska  trta,  C,  Bre{ice-Erj.(Torb.) ; 

rceiBer  9tdu)c^(ing,  Trumm. 
devičji,  adj.  =  deviški,  Mur.,  Trst,(Let.), 
devičnica,  /.  i)  bie  noc^  unbefru(^tete  "Sicnen- 

fonigin,  Cig.,  Valj.fRadj;  —  2)  bic  3 ""31«* 

birne,  Cig.;  —  3)  taž  5!Kaiglocfd)en  (con- 

vallaria    majalis) ,     Rodik    na    Krasu  -  Erj. 

(Torb.). 
devičnik,    m.   i)  ber  5u"flK'l""ld)*"^rnt,    Cig., 

C,  Gol.;  —  2)  ber  ^ungferuapfcl,  Cig. 
devičnjak,  m.  =  dever  2),  Jam. 
devinstV9,  n.  =  devišrvo,  ogr.-C. 


deviški  —  dcž^ten 


136  — 


deželak  —  dcžina 


deviški,  adj.  5?ungfvauen= ,  jungfrSulid) ;  d. 
vence,  ber  ^ungfcrntranj;  d.  stan.  berS""9' 
fcrnUanb. 

devištv9,  H.  bic  ^unflfrauic^ift,  feer  ^""flfcrn^ 
ftanb;  v  devištvu  umreti,  olg  ^utigfrau 
flcrben,  Cig. 

devji,  adj.  =  deviški:  devjega  tela  rožica, 
ogr.-C. 

devka,  /.  ba§  SRabc^en,  C;  dečki  in  devkc, 
Ofcr,-  Valj.  (Rad). 

devojaškj,  adj.  =  deviški,  (devojački)  ogr.-C. 

devojaštvo,  n.  =  devištvo,  C,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

dev9jčica,  f.  dem.  devojka;  ba»  9Jtabd)en,  o^r.- 
'C,  kajk.-Valj. (Rad). 

dev9Jčina,  /.  =  devojka,  SIN. 

devgjka, /.  bo?  9JJdb(^en,  Alas.,  GBrda;  tudi: 
devojka,  ogr.-Valj.(Rad). 

devonski,  adj.  devonska  rvorba  (geol.),  bet}0= 
uifc^e  gotmation,  Cig.  (T.). 

devstvo,  n.  =  devišt\'o,  ogr.-C,  kajk.-Valj. 
'(Rad). 

dfvžnjak,  m.  =  žep  v  obleki,  Savinska  dol. 

dež,  dežja,  m.  bcr  Stegen;  d.  gre,  e§  regnct; 
(d.  hodi,  V.-Cig.,  Guts.;  molil  je,  naj  dež 
ne  hodi,  Ravn.);  d.  je  šel.  kakor  bi  iz  škafa 
lilo,  e§  rcgnete  in  Stromen,  Cig. ;  k  dežju 
se  pripravlja,  ein  Oiegcn  ift  im  Stnjuge,  C; 
d.  je  začel,  nehal,  ež  begann,  ^orte  nuf  ,^u 
regnen;  d.  je,  d.  je  bil,  roir  t)aben,  ^atten 
9?egentt)ctter ;  pohleven  d.,  milber  9iegen; 
solnčni  dež,  ber  Sonnenrcgcn,  C;  krvavi  d., 
ber  S3(utregen,  Cig.(T.J;  ob  dežju,  v  dežju, 
im  JRegenroetter;  —  (g.  tudi  deža.  Valj. 
(Rad);  dež,  deža,  jv^hŠt.;  deždž  g.  deždža, 
ogr.,  kajk.- 1  'alj.  /Rad/). 

1.  d^ža,  /.  i)  ber  ftiibel  (zlasti  posoda  za  ma- 
slo); —  2)  bcr  Sicncnforb,  C;  —  3)  bie 
5RuIbe,  bic  9Jialtcrtrut)e,  C;  —  iz  nem. 
„S)ofe",  Mik. 

2.  d^ža,/.  =  kvas,  drožice,  C,  (d\ža)jv^h.^t.;  — 

—  umešeno  testo:  deža  shaja,  Podgorjane- 
Štrek.(LjZv.);  —  prim.  srvn.  deisme,  fran- 
kovsko:  dos'n,  Sauertcig,    ^trek.(LjZv.). 

dčžej,  m.  dem.  dež,  fonfter  Stegen,  Cints., 
Ro^.-Kres. 

dcžck,  kil,  m.  rfcw.  dež;  f anftcr  Siegen ;  (dežek, 
jv-,hŠt.). 

dežf  t,  /.  =  dežela,  Cig.,  Jan.,  Mik. ;  Notri 
v  deveto  dežel,  Npes.-Glas.;  srečna  Olen- 
tova  dežel!  Jurč.;  pesem  gre  v  dežel,  baž 
fiicb  »erbrcitet  fic^  untcr  \)a?'  9?oIf,  Cig. ;  vsa 
naša  dežel  pripoveduje,  Lcvst.(Zb.  sp.); 
knjigo  v  d.  poslati,  prišla  je  knjiga  v  d., 
I.cvst.(I.j/v.);  tudi:  v  dežc?,  nk. 

dežela,  e,  /,  1)  ba#  Snnb;  deželo  prepovedati 
komu.  jcmanbcn  Dcrbanncn,  Mcg.;  žitna, 
vinska  d,,  cin  OJctrcibc  ,  3Bcinlanb;  deveta 
d.,  cin  fernc«,  mt)tl)ifd)cž  i.'anb;  krtova  de- 
žela =  bai?  ®rab;  v  krtovo  deželo  iti  = 
ftcrben;  —  2)  (po  nem.)  ba#  iJanb  (im  (Mcgen^ 
\a^  jur  Stabt):  iz  mesta  in  z  dežele,  Lj/v.; 

—  tudi:  dežela. 

deželen,  ^na,  adj.  fianb',  i]anbcd«;  deželni 
glavar,  bcr  Sanbc!?t)auptmann,  deželni  zbor. 


ber  fianbtag,  deželni  odbor,  ber  2onbe§= 
au6fcf)u)ž,  d.  poslanec,  bcr  ^anbcšabgcorbnetc, 
deželno  sodišče,  tiai  Sanbe^gcric^t,  deželni 
zaklad,  bcr  Sanbc^fonb,  deželno  zastopstvo, 
bie  fianbežDcrtrctung,  nk. ;  tudi :  deželen. 

deželak,  m.  =  deželjan,  Jam.,  Mur.,  C; 
deželjaki  bližnjih  dežel,    Vod.d^b.  sp.). 

deželan,  ana,  m.  =  deželan,    Trub. 

deželjan,  ana,  m.  bcr  2onbe§cingcborcne,  Mur., 
Cig.;  Ptolemeus  je  pr\'ič  svoje  deželjanc  in 
veljake  vkup  zvabil ,  {(^rieb  feincn  erften 
Sicic^^tag  ou^,  Dalm.;  —  ber  2anb§mann, 
Alas.,  Diet.,  Mur.,  Ravn. ;  sreča  mu  je  za 
učenca  naklonila  mladeniča,  deželjana,  ne 
rojaka.   Str. 

deželjanka,  /.  bie  2anbe§eingeborcnc,  Cig. ;  bie 
Sanb^mdnnin  (prim.  deželjan). 

deželjanstvo,  n.  bie  ©ingeburt,  bie  2anb§= 
mannjd)aft,  Cig. 

dežetnoknjižen,  žna,  adj.  lanbtdftic^,  DZ. 

dežel'nos9dnji,  adj.  Ianbe^gcricf)tlicf),  Jan. 

deželnovladen,   dna,  adj.  Šanbežrcgicrung^', 

deželnozb9n2n,  rna,  adj.  2anbtag§=,  Levst. 
(Pril.),  Nov.,  nk. 

dežf  Jski ,  adj.  i)  Sanbe5=;  deželska  gospo- 
ščina,  Trub.;  deželske  postave,  Krelj;  de- 
želski  oblastnik,  Schonl.;  deželska  reč, 
2anbc§angelegen()eit,  Cig.;  deželski  zlati  de- 
narji, 2anbe!5gDlbmiin,'icn,  DZ.;  —  2)  rocUIic^: 
duhovska  in  deželska  oblast,  Cig.;  deželski 
ljudje,  Jsvkr. 

deželoznanstv9,  n.  bie  2anbcrfunbc,  Cig.,  Jan. 

dfžen,  žna,  ta^  Jpcilfraut,  bic  ^arcilftau  (hera- 
cleum  sphondvlium),  Cig.,  Jan.,  C,  Medv. 
(Rok.). 

dežev,  adj.  deževa  mavra,  ber  JRcgenbogen, 
Trub.-Mik. 

dcževanje,  n.  anlialtcnbcr  Stegen;  povsodnje 
d.,  bcr  2anbrcgcn,  Cig. (T.). 

deževati,  uje,  vb.  impf.  anljaltcub  regncn;  v 
eno  mer  dežuje;  —  nebo  močno  dežuje, 
Levst.  (Zb.  sp.). 

dežfven,  vna,  adj.  rcgncrifc^:  deževno  vreme, 
rcgncrifdicS  Scttcr;  deževen  veter,  Stegen 
bringcnbcr  SSinb,  Diet.;  deževna  rja,  bcr 
TOctilt^au,  Cig.,  Jan. 

dežfvje,  n.  anf)altcnbctf  Stcgcnttjcttcr;  o  de- 
ževju, pr  Stcgcii.^cit. 

dežfvnica,  /.  i)  'Hia^  i^Kcgentuaflcr;  —  2)  bcr 

StcgcnttJUrm  (lumbricus  terrcstris),  V.-Cig. \ 
—  s)  bcr  "illfiltbliittcricljiiiamm,  Cig.,  C. ;  — 
4)  ;'/,  deževnice,  bic  4""1'i^c"»  "^^^  Stegen* 
gcftirn,  Cig.,  C. 

deževnik,  »i.  1)  ber  ^Hcgcnpfcifcr  (charadrius 
pluvialis),  Cig.;  grivasti  d.,  bcr  ^"'Ol*^^""^-- 
rcgcnpfcifer  (char.  hvnticula),  Cig.;  —  ;) 
=  hudournik,  bic  1I)urmidmmibc  (cvpselus 
apus),  Dol.-Z.;  —  O  bcr  Ticfiiif?  (ocdicnc- 
nuis  crcpitans).  C,  Z.;  —  (bic  )KplirbommcI, 
Dalm.);  —  4)  =  deževnica,  bcr  ')tcgrn= 
miirm  (lumbricus  terrcstris),  Krj./Z.),   C. 

d^žica,  /.  dem.  \.  deža,  flcincr  .UiibcI,  Jan.,  M. 

dužina.  /.  \)ai  Stcgcnnjoffcr,  C. 


dežiti  —  dihaten 


-  137  - 


dihatke  —  dika 


dežiti,  im,  vb.  impf.  i)  rcgnen,  Mur.,  Ci^., 
Jan.,  C,  Mik.,  Boh.;  deži,  cž  rcgnct,  Ci^., 
Trub.\  ne  bo  dežilo,  Dalm.;  Ce  na  Gre- 
gorjevo deži,  bode  dobro  leto,  \avr.  (Let.) ; 
dežilo  je  iz  nebes  ogenj  in  žveplo,  Triib. ;  — 
oblaki  dežii,  Krelj;  —  2)  rec|ncu  laffcn :  on 
hoče  dežiti  črez  neverne,  Krclj:  kamenje  in 
skale  iz  nebes  dežiti,  Bas.\  oče  deži  črez 
pravične  in  nepravične,  Jap.(Sv.  p.j. 

dežjebran,  brana,  m.  =  dežnik,  Jan.,   C. 

dežjemer,  mčra,  ?«.l3er  9ietjcnmci'lcr,bažCmbro= 
meter,  Cig.fT.),  Jes. 

dežljati,  am,  vb.  impf.  =  po  malem  dežiti, 
Doi. 

deznfca,  /.  =  deževnica.  M.,  Erj.fMin.j. 

dežnik,  tn.  ber  JRegenfc^trm,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

diadem,  m.  obglavni  ukras,  pos.  vladarski, 
ba^  2^iabem. 

diagnostičen,  čna,  adj.  biagnoftifd). 

diagnostika,  /.  znansrvo  o  diagnozi,  bie  2)ia= 
guoftit. 

diagnoza,  /.  spoznanje  bolezni,  bie  ®iagnO)e. 

diagonala,  /.  bie  diagonale,  Cig.fT.J,  Cel. 
(Geom.J ;  —  prim.  prekotnica. 

diagonalen,  Ina,  adj.  biagonal,  Cig.fT.J. 

diakritičen,  čna,  adj.  razločevalen,  biatritild) : 
diakritična  znamenja,  nk. 

dialektika,  /.  znanst^•ena  metoda  modroslov- 
skega  razmotrovanja,  bie  3)iale!tif. 

dialektičen,  čna,  adj.  bialeftifc^,   Cig.fT.J. 

dibla,  /.  Met.;  pogl.  dipla. 

diblati,  am,  vb,  impf.  Slet.;  pogl.  diplati. 

diček,  čka,  m.  diček  moj!  mehi  ©erjdjen!  C. 

dičen,  čna,  adj.  ru^mooll,  Cig.;  —  prdcf)tig, 
Z.,  M.;  moj  dični,  mein  ©eliebter,  moja 
dična.  meine  ©eliebte,  Spes.-M.,  Xotr.;  sinek 
moj  dični  I  (tako  se  dobrikajo  detetu)  Xotr.- 
Erj.fTorb.J. 

dičica,  /.  d.  moja!  mein  ^ev^ifcn,  C. 

dičiti,  d?čim,  vb.  impf.  i)  lobpretfen,  ogr.-Miir., 
Jan.;  d.  se,  fic^  briiften,  Habd.; —  2)  tojen: 
lepo  se  dičita  ptička  dva,  Notr.-Z. ;  —  X) 
d.  koga,  kaj,  .^ieren,  jemanbem,  einer  Sa^e 
jur  3ieri5e  gereic^en,  Cig.,  nk. 

didaktičen,  čna,  adj, poučenjttitialti^Č), Cig.fT.J. 

didaktika,  /.  bie  ŠMbaftif,  Cig.  (T.J. 

dideldajček,  čka,  m.  dem.  dideldajek;  bei 
Sprublcr,  roomit  man  eine  9Jiifd)ung  »on 
33ein  mit  SauerrDaffer  moujiieren  mocfit, 
C,   (ilas.;  prim.  direndaj. 

dideldajek,  jka,  m.  =  dideldajček,  Z. 

diferenca,  /.  razlika,  bie  'i^ifferenj,   Cel.fAr.J. 

diereza,  /.  bie  ^iarefe. 

dietetičen,  čna,  adj.  biatetijc^,  Jan. 

dietetika,  /.  nauk,  kako  je  treba  živeti  in  se 
hraniti,  bie  'I^iatetit. 

digati,  am,  vb.  z >«/>/.  fiebeln,  Cig.;  (prim.  digo, 
digo:  tako  se  oponaša  godenje  na  gosli). 

dih,  m.  ber  ^anij,  Cig.,  Jan.,  C. ;  Tvoj  dih 
je  ustvaril  solnca  nova.  Vod. (Pes.);  stru- 
peni dih,  ber  ®ift^aud),  Cig.;  —  ber  'Jdfjem^ 
jug;  do  zadnjega  diha,  Mik.;  —  bci  ?(tl)em, 
Mur.,  C/^.,  J<3;i.;  lahekd.,  (eicf)tež  3ttl)men,  Z. 

dihalen,  Ina,  adj.  9(tf)mungš= :  dihalna  živila, 
■s^U^mungSnd^rltoife,  Erj.  (Som.j. 


dihalke,  /.  pl.  =  škrge,  Erj.fl^b.  sp.J. 

dihalnik,   m.  =  dihalo    i),    C. 

dihalp,  n.  i)  baž  ^Itljmimgžorgan,  Cig.fT.J, 
Erj.fŽ.j,  Svet.(Rok.J,  nk.;  —  2)  ber  ^uft, 
ogr.-Mik.,  C;  —  tudi:  dihalp,  Valj.(Radj. 

dihanje,  n.  i)  ba§  5ltf)men;  —  2)  ba^  9iiecf)en. 

dihati,  diham,  šem,  vb,  impf,  atf)men;  težko 
d.,  eiuen  )rf)roeren  5U(iem  f)aben;  d.  kaj  iz 
sebe,  ettnae  aiicnitljmcit ;  v  sebe  d.,  cin= 
at()men;  v  koga  d.,  jemanben  anatl}men;  z 
enimi  usti  mrzlo  in  vroče  dihati  (=  drugače 
govoriti  in  drugače  misliti),  Krelj;  — ^aM6)tTX'. 
veter  diše,  kamor  hoče,  Triib.;  —  -)  = 
duhati,  riec^eii:  vzemi  mravljincev  eno  pest, 
preteri  jih  in  diši  tisto,  Jurč. ;  —  \6)\\Wl?\iX\.: 
tobak  d..  Z.,  Podkrnci-Erj.(Torb.J. 

dihavica,  /.  bie  3cf)lrieratbmigteit,  Z. 

dihavičen,  čna,  adj.  fcf)rceratl)mig,  Slom. 

dihet,  hta,  m.  ber  SBo^lgerucf),  ber  Suft,  M., 
idiht)  Mur.,  Jan.;  (tudi:  dihet,  eta,  ogr.-C). 

dihetati,  etam,  ečem,  vb.impf.'\(i)]\t\i  at^men,C. 

dihljaj,  m.  ber  3Itt)emjug;  poslednji  d.,  ber 
legte  Stt^emgug,  Cig.,  Jan.,  M. 

dihljati,  am,  vb.  impf.  failft  ^aud)en:  d.  vonj 
na  koga,  jemoitben  anbuften,  Cig. 

dihnik,  m,  bie  3{aiite  (sisvmbrium  sp.),  Ko- 
borid-Erj,  (Torb,), 

dihniti,  drhnem,  vb.  pf.  \)  l)aud^en;  d.  v  koga, 
eimnt  anljaucfien,  d.  na  kaj,  etnja^  be^aud)en, 
Cig.;  —  2)  eiticn  ^Itliemjug  tl}un. 

dihor,   rja,  m.  Cig,,  Jan.,  LjZv.,  pogl.  dehor. 

dihteti,  im,  vb.  impf.  i )  ftart  atf)men,  jdiirnuben, 
Cig.,  Jan.;  tako  dihtim,  kakor  kovaški  meh, 
Jitrč. ;  Savel  je  dihtel  pretenje  in  morijo, 
„SauI  fc^naubete  mit  'SJriiuen  unb  TOorben", 
Sv.  pis.  -  Cig. ;  —  d.  po  čem ,  nad)  ettpaž 
{)eftig  »eriangen,  ledijen,  Cig.,  Jan.,  Šol., 
C;  človek,  ki  po  visokosti  dihti ,  Ravn,; 
tudi:  d.  za  čim,  C;  —  2)  einen  @eruc^  t»er- 
breiten,  Mik.;  buften,   Mur.;  prim.  dehteti. 

dihtiv ,  iva ,  adj.  bcgierig  ,  Cig. ,  Jan ;  eifrig, 
C;  mladostna  kraljica  je  dihti vo  poslušala 
razgovor.   Glas. 

dihtivost,  /.  bie  Strebfamfeit,  ber  Šifer,  SL\. 

dihiir,  rja,  m.  pogl.  dehor. 

dijače,  eta,  n.  ba^  Stubeittlcin:  ubogo  d.,  SIX. 

dijačiti,  ačim,  vb,  impf,  i)  Stubent  fcin,  Zora; 
—  2)  d.  za  mrličem,  eine  l'eicf)c  befingen, 
(dj-)  Dol.-Cig. 

dijački,  adj.  i)  Iateini)(^,  Habd.;  —  2)  = 
dijaški.  Mik. 

dijak,  m.  ber  Stubent,  Habd.,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk. 

dijakon,  m.  ber  Tiafon. 

dijakonstvo,  n.  ta^'  Tiafonat,   Cig.,  Jan. 

dijakovati,  ujem,  vb.  impf.  Stilbent  jein,  Bas. 

dijamant,   m.  =  demant. 

dijaški,  adj.  Stubenten*,  Jan.,  nk.;  dijaško 
življenje,  ha§  Stubcntcnlcbeu,  nk. 

dijaštvo,  n,  'bav  £tubeutcntf)um,  bie  3tubenten= 
fdjaft,  nk. 

dijavol,   m.  =  hudič,  AV. 

dika,  /.  bie  ^rad)t,  bie  .iteiTlicfiteit,  Z.,  Burg., 
Mik,;  d.  nebeška,  bie  binimlifc^e  ©lorie, 
Mur,'   Salomon  v  svoji  diki,   C;   dika  ob- 


diktator  —  dimlja 


138 


dimlje  —  diplomatski 


ladanja,  bcr  Xrtump^,  C. ;  —  btc  3icrbc,  bcr 

>Rul)m,   Oy.,  Jan.,   C,   nk. 
diktator,  rja,  m.  oblastnik  z  neomejeno  oblastjo, 

ber  Tictntov. 
diktatorski,  adj.  bictatorifcf). 
diktatorstvo,  >i.  bie  Tictotitr,   Ci^. 
diktatura,  /.  bic  Tictatur. 
dila,  f.  taž  'ikctt,  bic  ^iclc;  —  =  lopar,  V.- 

Cig.;  —  baji  '•JiUbclbrctt,  Vod/I^b.  sp.);-pL 

ilile.  bcr  1}acf)bobcii :  na  dilah,  auf  bem  %aAy- 

boben :  prim.  nem.  ^iclc,  bav.  die  dielen  = 

bcr  ^acftbobcn,  C. 
dilast,  adj.  brcttavtifl;  —  brettcrn. 
dilema,  /.  ber   Toppeljat;,    bcr   ®Dppel)diIu|§, 

'i>ai  Xi:cmma,  Cig.fT.j. 
diletant,    m.  kdor  se  iz  veselja    postransko  s 

kako  rečjo  peča,  ber  'J^ilettant. 
diletantinja,  /.  bie  '5)ilcttantin,  )ik. 
diletantizem,  zma,  m.  bcr  ^ilcttaiiti§iuu§. 
diletantovati,  Cijem,   vb.  impf.  Tilcttaiit  fcilt: 

vse  preveč  diletantujemo,  Levst.(I-{b.  sp.). 
dilica,  /.  dem.  dila;  ha^  58rettd)cn. 
dilj,    adv.  v  dilj    zvoni  =  v    nedeljo    k    maši 

prvič   „vabi".    Št.  -  Erj.  (Torb.);  =  na   dilj 

zvoni,   C;   —  vse  v  dilj,  vse  v  en  dilj  gre 

dež,  o^nc  Untcrbrec^uiig,  Lašče-Erj.fTorb.j. 
dilnat,  adj.  brcttcrn,  Cig. 
diluvialcn ,    Ina,    adj.    '^iluuiat=  :    diluvialna 

tvorba,  bae  '^'ilumalflcbilbe,   Cig.fT.J. 
diluvij,   m.  naplavnina  iz  predčloveške  dobe, 

t)a^  TiliiDtum,  Cig.CT.). 
dim,  dima,  m.  bcr  JRaiicf);  ves  v  dimu,  raiid)um= 

biiUt,  C ;  dim  je  v  sobi,  eg  raud)t  im  ;^immcr; 

nehal  je  dim,  ej  f)at  aui?gcraud)t,  Cig.;  meso 

na    dim,    v    dim    obesiti,    baž    f^Icijd)    JUlll 

Selc^cn  aufl)anflcn;  iz  dima  v  ogenj  =  au^ 

bcm  I^Kcflcn  in  bie  Jraufe,  Met. 
dima,  /.   krava  dimaste  barve. 
dimača,  /.  =  dimlje,   C 
dimalja,  /.  =  dima,  Lašče- Levst.fM.J. 
dimara,  /.  =  dima,    Ctg. 
dima.st,  adj.  nk  Bom  Maiid)  flcfdrbt,  jd)n)ar^= 

roti),  roudii^elb. 
dime,  eta,  »i.)cfitt)ar,^rot^cr  Cd)§,3///f.,  Valj.(Rad). 
dimcc,    mca,    m.    i)  =  dime,    CAg.,  .Jan.,  M., 

Valj.  (Rad);    —  bcr   5^rauitid)cctc,  Jan.;  — 

2)  prvo  žganje,    ki   priteče  po  cevi,  BlKr., 

/p.  -  Erj.  (Torb.). 
dimck,    mka,  m.    i)  =  dime,    Valj.(Rad);  — 

2)  gorski  duh  rudarjev,   Pjk.(Črt.  3'].). 
dimcljn,  Ijna,  adj.  ^^  dimcljski,   CAg. 
dimcljski,  adj.  i.'ciftcu=:  dimeljsko  vezilo,  baž 

l'ci|'tciibnnb  (am  ,Uorpcr),   V.-C\g. 
dimen,   mna,    adj.  ^Haild)-:    dimni    curek,    bic 

'Maudifdulc,  Ravn.-Cig.;  —  rniidjig;  dimno 

je,  cž  rnud)t. 
dimica,  /.  bcr  .'p5I)cnraiui),  Polj. 
dimeter,  tra,  m.  dvo-  ali  četverostopen  verz, 

bcr  X  i  meter,  Cig.(T.). 
dimiti  se,  dimim  se,   vb.  impf.  ^Noilri),    Tlinft 

»on  lid)  flcbcn,  raudjen,  Mur..  Cig.,  Jan. 
dimka,  /.    i)  krava  dimaste  barve;  —  2)  neka 

hni.^ka,   C. 
dimlja,  /.  --  dima,  LjZv. 


dimlje,/.;?/.  bie  Seiftengcgenb,  bieSc^amcjegenb, 
Diet.,  Pohl.,  Mur.,  Čig.,  Jan.,  Cig.(T),' DZ., 
Mik.,  Štrek. 

dimljača,  /.  bie  'ijjeftbriife,  bic  ^cftbeule  in  bcr 
£d)Qni(]Cflcnb,  Pohl.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik. ; 

—  prim.  dimlje. 

dimljice,  /.  pl.  dem.  dimlje.  Diet. 

dim  nas  t,  adj.  =  dimast.  Diet. 

dimnat,  adj.  DoU  Siaud),  rouc^ig;  dimnata  ku- 
hinja; dimnata  soparica.  Jap.(Sv.  p.j. 

dimnica,  /.  i)  ein  raud)i9c§  SŠo^njimnicr :  na 
Pohorju  imajo  po  nekod  še  sedaj  dimnice: 
v  veliki  skupni  sobi  je  kamen  ali  ognjišče, 
nad  kojim  se  razprostira  pokrov  iz  opeke,  ki 
dim  zajemlje  in  iz  sobe  odvaja,  Pjk.  (Črt. 
222.^;  vsak  za -se  si  postavljajo  vrle  hiše, 
kakor  gradiče,  za  celo  župnijo  mora  pa  dim- 
nica dobra  biti,  Slom.;  —  2)  bie  !!Rau(^er= 
fommer,  btc  Scldjfommcr,  Z.,  Xov.,jvihSt.; 

—  3)  tai  Siaudilod),    V. -Cig.;  —  4)  neko 
jabolko.  Mariborska  ok.- Erj.  (Torb.). 

dimničar,   rja,   yn.  ^=^  dimnikar,  Levst,(Sauk). 
dimničarstV9 ,    n.    =    dimnikarstvo,    Levst. 

(Sauk). 
dimnik,  m.  i)  bcr  3taud)faiiq,  bcr  Sc^ornficin ; 

—  2)  neka  vinska  trta.  Mariborska  ok.-Erj. 
(Torb.);  raudjfarbige  3i'"n'fttraube,  Trumm. 

dimnikar,  rja,  m.  bcr  .Haminfcgcr. 

dimnikarski,  adj.  ilaminfcgcr'. 

dimnikarstvo,  n.  ta^  Matninfegcrgciiicrbc. 

dimnikarščina,  /.  bcr  .Haminfcgcrlo^n,   Cig. 

dimnjača,  /.  bic  JHaudlftubc,  Danj.-Mik. 

dimnjak,  m.  =  dimnik  i),  Habd.,  Guts.,  C, 
Valj.  (Rad). 

dimovanje,  n.  ba^  litauc^moc^en,  baž  Staudjeii : 
tobako\()   d..  Jure. 

dimovod,  voda,  m.  bog  jRaud)regiftcr,  ber  jHaudj^ 
Sug,  Cig.  (T),  DZ. 

dimša,  /.  =  dima,  Cig.,  Mik.,  Kr.- Valj. (Rad). 

dinamičen,  čna,  ^^^  bpmimifd),   Cig.(T.J,  tik. 

dinamika,  /.  nauk  o  silah,  bic  T^naillif,  Cig. 
(T.);   —    prim.  siloslovje. 

dinamit,  m.  neka  razstrelna  tvarina.  bož  5)l)nQ' 
mit. 

dinast,   hi.  vladar,  bcr  Tlllioft. 

dinastija,  /.  vladajoča  rodovina,  bic  Tpllflftic. 

dinja,  /.  bie  ^ucfermclonc  (cucumis  melo). 

dinjica,  /.  dem.  dinja. 

dinjišče,  n.  ba^  'iBidoncnbcct,  Cig. 

diplar,  rja,  m.  ==  diplaš,   Cig. 

diplati,  am,  vb,  impf.  na  diple  gosti,  Cig.,  C, 
BlKr. 

diplaš,   m.    i)  bcr   Sacfpfcifcr,    Valj.  (Rad). 

diple,  pel,  /.  pl.  bic  Sncfpfeifc,  bcr  1'iibc(farf, 
Cig..  Jan.;  —  \z  gr.  5i7tXo'jj,  dvojen,  Mik.iEt.). 

diplom,  m.  listina  o  podelitvi  kakega  dosto- 
janstva, plemstva,  itd.,  bai  TiplOIll. 

diploma,  /.  -~-  iliplom,  nk. 

diplomat,  »t.  bcr  'Jiplomat. 

diplomatija,  /.  razmere  mednarodnega  obče- 
vanja in   poslanstva,  bic  Ttplonuitic. 

diplomatika,  /.  nauk  o  diplomatiji,  bic  5)iplo 
matif. 

diplomatski,  adj.  biploiltatijdi. 


dipldmen  —  distih 


139    - 


diš  —  divizijonar 


dipldmen,  mna,  adj.  Tiplom=:  diplomni  obra- 
zec, bae  Tiplomforiniilar,  DZ. 

dir,  m.  ba^  ^'KeiUlCU;  mir!  če  ne,  bo  dir, 
Liiščc-Lei'St.( Rok.) :  v  d. se  spustiti,  Jil  vcilltcil 
oiifongcii;  —  bcr  'I vab,  Valj. (Rad);  v  dir 
iti,  trabcil,  Mik.;  konj  ima  težek  dir,  bO'? 
"^iffvb  trottct  l)ait,   C7^. 

dira,  /.  btc  ©etreibcbarrc,  Dol.\  —  prim.  2. 
ilera. 

dirača,   f.  =  derača.  derak,   C. 

dirati ,  am,  vb.  impf.  ad.  dirniti;  afficicrcn, 
rcijcn,  C;  to  me  ne  dira,  baši  fitminCft  mid) 
llicllt,  /T.;  —  hs. 

dirck,  rka,  m.  'ta^'  Graben,  bcr  Irab,  .U;n-., 
C/iT.,  kajk.-\'alj.(Rad);  v  d.  jezditi,  im  Jrab 
rciteii,  Jan.;  'iid^  ^Hcitncn,  Jan.;  bcr  SBcttlaiif, 
M. 

direkcija,  /.  bic  TirccttPlt,   Cig.,  nk. 

direktor,  rja,  m.  bcr  ^trcctov;  —  prim.  rav- 
natelj. 

direndaj,  aja,  m.  bcr  25irrit)arr,  lufligcfo,  lar= 
mcnbc'?  Jrcibcn,  bie  .'pct3c:  to  je  bil  d.,  kjer  so 
pele  Kiirentove  gosli,  Z-;Zi'.;  — prim.  bav.  dir- 
dendev,  (diradev,  dirdumdev,  dilmedev), 
etiual  '®cmi)d)tc j  (3eug,  ^orn\'  Lcvst.  (Rok.). 

dirindaj,   aja,  m.  =  direndaj. 

dirja,  /.  bcr  Jrab,  Mur. 

dirjač,  m.  bcr  3icnuci,  nk. 

dirjališče,  n.  bcr  ;;liciinplQl%   C/i,^,  Jan. 

dirjalnica,  /.  btc  ^Kcmibalni,   CiiX. 

dirjanje,  n.  'iiaž  l^Kciincii;  bcr  Jrab:  v  d.  go- 
niti, im  Jrab  fal)rcn,  Levst.<  Xauk). 

dirjastiti,  im,  vb.  impf.  unflcftitm  rciutcii. 

dirjati,  am,  vb.  impf.  1)  rcmicn;  \'  šotorje 
dirja,  dirja  v  skok,  Turčine  seka  vse  okrog, 
Xpcs.-K.;  Pegam  dirja  jadrno,  Npes.-K.; 
dirjaje,  iit  ttollcm  2aufe ;  —  traben,  Mur., 
Ci^.;  —  2)  reuneii  lafieii:  Konjič  pravi: 
Dirjaj   mene,  Spes.-K. 

dirjava,  /.  haž  JRcnnen,  M. 

dirjavcc,  vca,  m.  ber  JHcimcr,  bcr  hraber, 
C/.ir. 

dirjaven,  vna,  adj.  dirjavna  žival,  \)<xi  ilailf- 
t()icr,  Šol. 

dirjihati,  am,  vb.  impf.  reiincti:  prašič  jo  ubere 
črez  njive   in   dirjiha,  Jitrč. 

dirka,  /.  bas  5Scttrcnncn,  nk. 

dirniti,  dFrnem,  vb.  pf.  vnbtcn,  afiickvcn,  nk.; 
—  hs. 

disciplina,  /.  ustrahovanje,  bie  ^ifciplm. 

disk,  m.  bcr  ^ijcuši,  bie  25>urfjcf)cibe,  Cig. 

diskant,  m.  ber  '^Jie-cant,  Cig.;— pr\m.  sopran. 

diskont,  m.  bic^-^crniituiin  bci  jofortigcr,^al)Iunii 
einer  ipdter  fdlligcn  8ummc,  ber  Xi^coiit, 
Cd.  (Ar.). 

diskčnten,  tna,  adj.  ^^išcoilto^,   Cel.  (Ar.). 

diskrazija,  /.  fct)lcrf)afte  9.1hf(f)ung  ber  kot\)ci' 
infte,  bie  ^ijštrafte,  Cig. 

disputacija,  /.  učen  prepir,  bie  2)ižputation, 
Cig.rTj. 

distancija,  /.  bie  ^iftau§,  Cig.(T.);  —  prim. 
razdalja. 

distih,  m.  skupina  dveh  verzov,  zlasti  heksa- 
metra  in  pentametra,  ba^  ®ifti(l)On,  Cig.  (T.). 


diš,  m.  bcr  Tuft,  Cig.,  .lan.,  ogr.-C. ;  roža 
ima  nasladen   diš,  ogr.-\'alj.(Rad). 

dišad,  /.  annciicljme  (i^criic^e,  v^hŠt.-C. 

dišati,  im,  vb.  impf.  1)  ciiicii  Werud)  ooit  )id) 
gcbcn,  ricd)cn ;  lepo  d.;  d.  po  čem,  nad)  ctma!* 
ricd)cn;  vino  po  sodu  diši,  ber  SBciii  i)at 
eincn    (^af^gcruc^;    dišeč,   rDof)lricd)cnb ;    — 

2)   )d)mccfcil,  miinbcii;   nič  mi  ne  diši   (jesti), 

\d)  f)abc  tcilicn  'iJlppctil;  lačnemu  tudi   malo 

zabeljena   jed   diši,   ber  ^^uiigcr  iit  bic  bcfte 

SSiirje,   Cig.;    3)  =  duhati,    riec^cn:   imaš 

nos,  pa  diši,  Dol.;  — imajo  nos  in  ne  diše, 

Dalm.;  u.  smrad  peklenski,  Jsvkr. 
dišava,  /.  ber   SS^oliIgcrud);  —  tt)Dl)lricd)cnbcr 

Stoff;  —  haš  ©ciDiirj,    Cig.,  Jan.,  M.;  pl. 

dišave,  'Sroguen,  Cig. 
dišavar,    rja,    m.  Dcr  ^^parfiimcur,    Cig.,  Jan., 

C;  —  ber  @emiir5{)nublcr,  Cig.,  Jan.,  Skrinj. 
dišavarnica,  /.  bie  ''!parfum=,    ©clDiirj^,  ®ro=^ 

guericiDarcn^anblung,  Cig.,  DZ. 
dišaven,   vna,    adj.    roo^lriedjcnb,    aroinatiid}, 

y[ur.,  Cig. 
dišavina,  /.  bie  '^arfumericitiarc,  Jan. 
dišavinar,  rja,  m.  ber  ''4?arfumcur,  Jan. 
dišavka,  /.   neko  jabolko,    Tolm.-Erj.(Torb.). 
dišavnica, /.  tia^  iRiec^tld)d)C^eit,  C;  bic  SBiirj^ 

biidifc,  Cig. 
dišfčevina,  /.  ber  Stiec^ftoff,  Vrtov.(Vin.);  baš 

©ciinirs,  M. 
diš^čica,  /.  eitic  lDDl)lried)crtbe  Sad)C,  C. 
diš?čina,  /.  iDot)lriec^cnbc  'iBare,  ©eiDitrj,  Jan., 

Skrinj. 
dišfčinar,   m.  =  dišavar,    V.- Cig.,  Jan. 
dišfčka,    /.    i)  neka  vinska  trta,    Kras,  Ip.- 

Erj.  (Torb.),  Vrtov. (\'in.) ;  —  2)  neka  hruška, 

C,   Št,  Dol. 
dišfčnost,  /.  ber  SC3of)Iflerud),  Skrinj. 
dišek,  ška,  tn.    i)  ber  ®eruc^l'inn,  Mur.;   pes 

po  disku    najde    gospodarja,    \'rtov.;   —   2) 

ber  DJcbcngerudi ;    vino   ima  dišek.    M.;  — 

?)  ber  33cigcid)inad,  Cig. 
dišen,    šna,    adj.   iriof)lried)eitb :    dišno    cvetje, 

ogr.-C. 
diti,    dijem,    vb.   impf.    i)   trezen,    Mik.,    Erj. 

(Torb.);  sapa  dije,   C;  —   2)   bllftcn:    cve- 
tice dijejo.   M.;  —  3)  leijc  at^liicn,   Jam., 

Mur.,   Cig. 
ditiramb,   m.  navdušen  slavospev,  ber  'iSit^l}- 

rambuž. 
divan,    m.  ber  Xioan:    i)  turški  vladni  svet: 

—  2)  turški  blazinjak. 
diven,  vna,  adj.  irunberbar,  5Diuibcrid)i3n,  Jan., 

Cig. [T),  tik.;  —  stsl.,  hs, 
dividend,  m.  ber  '^^iDibenb,  delski  d.,  bcr  %{)t\{- 

binibcnb,   Cel. (Ar.);  —  prim.  deljenec. 
dividenda,    /.   vsakoletni    delež    dobička   pri 

delniškem  podjetju  pripadajoč  vsaki  delnici, 

bie  Sinibetibe. 
divin,  m.  bQ'?  35>t>IItraut,  bcr  Ipimmelbranb  (ver- 

bascum  thapsus),   C,  Mcdv.(Rok.),   Goriš, 

Št.,   Kor.-Erj.(Torb.). 
divizija,  /.  vojni  oddelek,  bic  TiDifioii,   eilie 

.lteere'§abt^eilung,  Cig. 
divizijonar,  rja,  m.  ber  Stoilioildr,  Jan. 


divizor  —  divjinar 


—  140  — 


divjinec  —  dleskanjc 


divizor,  rja,  m.  bcr  '3)ioi)or  (math),  Cig.,  Cel. 
(Ar.);  —  prim.  dclitelj. 

divjača,  f.  i)  bie  3Silbc,  3//A-. ;  —  2)  ber  £)o(5= 
opfcl,  Hal.-C;  —  bic  ©albbirnc,  Z.;  -3) 
čine  '.?lrt  ScuIeiigei(f)iDuI|"t  an  ©clenten,  v^ltšt.- 
C:   —  4)  =  divjačina,   Guts.,  nk. 

divjaček,  čka,  m.  dem.  tiivjak;  ber  ?SiIbfang, 
Zora. 

divjačen,  čna,  adj.  fdjeu,  erjc^rccft:  ves  d., 
Guts.  (Res.). 

divjačina,  /.  i)  cilt  niilbcš  %\)m,  Diet.;  huda 
d.  je  Jožefa  razdrla,  Dalm.:  —  coll.  bn§ 
SDBilb;  d.  prihaja  na  polje;  —  2)  baš  5E5ilb- 
flciid),  bo^  SSilbbret. 

divjačiti,  ačim.  vb.  inipf.  trie  ein  2BtIber  fic^ 
benef}nicn ,  C,  Z. ;  divjači  sam  črez  sebe, 
cr  luiit^et  gegeit  ftd)  jclbft,  Hip.fOrb.). 

divjačnost,  /.  ^=  divjaštvo,  Mm:,  Cig.;  ljudi 
divjačnost  se  uleže,  Ravn. 

divjad,  /.  =  divjačina,  "baž  SBilb,  Jan. 

divjak,  m.  i)  bcr  SSilbc;  med  divjaki  živeti; 

—  ein  roilb  ftd)  gcbcrbcnbcr  SDJenjc^,  bcr 
5Silbfang;  —  2)  trilbc^  %[)\tx,  Cig.  ;  "Haž 
23ilb}(f)tt)ein,  roitbcr  Gber,  Habd.-Mik.,  Cig., 
C;  —  mali  d.,  bie  tleinc  !oolj=  ober  4)oI)l= 
taubc  (columba  oenas),  Cig.;  —  3)  bor 
2Binb[)afcr,  ber  Jvlufl^ifcr,  Cig.;  —  4)"TOilbcr 
33auniftpd,  aitf  bcn  ein  Gbelreiž  gepfropft 
ipirb,  bcr  2Bilbling. 

divjaka,  /.  bie  iioljbivne,  bie  ^relbbirne,  Cig., 
C;  divja  črešnja,  hruška,  Rihenbcrk  -  Erj. 
(Torb.),  Notr.;  —  neka  trta,  Rihenbcrk- 
Erj.  (Torb.). 

divjakinja,  /.  bie  SSilbc. 

divjakovEc,  vca,  m.  bie  gcmeine  ^em^rourj 
(doronicum  pardalianches),  Medv.  (Rok.). 

divjalo,  n.  furiofer  ^Jknfd),  Cig. 

divjanje,  n.  boš  loben,  baž  SŠiit^cn. 

divjast,  adj.  mcnfd)cnid)CU,  Svet. (Rok.). 

divjaški,  adj.  cincm  SBilbcn  angemcffcn,  juilb, 
rofjgcfittct ;   po   divjaško  se   vesti. 

divjaštv9,  >i,  bie  SBilb^eit,  bic  9iol){)eit;  v  stare 
čase  je  bilo  žolnirjem  dovoljeno  vsako  div- 
jaštvo in  hudodelstvo,  LjZv. 

divjati,  am,  vb.  impf.  toben,  tDiitl)en,  rafen; 
roilb  ^crum  rcnncn;  krava  divja  po  trav- 
niku. 

divjava,  /.  bie  Silbni^,  C. 

divjavec,  vca,  m.  bcr  2Siitl)cr,  bcr  >Rajcr,  Cig.; 
tuilbcr  IJJicnid),  (hits. 

divjavka,  /.  btc  2?iitf)crin,  bic  J^uric,  Cig. 

divjazcn,  zni,  /.  i  1  coll.  U'ilbc  Il)icre,  ogr.- 
.\fik.\  poljska  d.,  kajk.- Valj. (Rad);  —  bae 
©ilbbrct,   C.;   -    2)  =  divjost,  .lan..  Sl.\. 

divji,  adj.  tuilb;  divja  zver;  divja  jeza;  divje 
gledati;    ves  divji   je  danes,   cr  linitfjct  I)CUtc; 

divje  meso.  loilbce  (fd)iuatnniigfi')  J^cijd),  Cig. : 

—  divji  ključ,  bcr  Tictrid),./^«.;  divji  of;enj,ba>:5 

biird)  ^HoibcM  ,^U'cicr  .v>ol,^cr  cntftanbcnc  J^cncr, 

bo'5  ^Hcibfcucr,  Cig.,  M. 
divjica,  /.  bcr  ,^1  uppigc  'iSud)«  besi  CMctrcibcs*, 

bcr  l'Qgcri»ucl)<(,   V.-i'.ig. 
divjina,  /.   i)  bn^  W\\t>,  bn^i  'iKilbbrct ;  —  2) 

bic  ?lMlbnt«i,  LjZv. 
divjinar,  rja,  m.  bcr  SBilbbrct^nnblcr,  CV^'. 


divjinec,    nca,    m.  tBllbcr  9Kenf(l^    (o  ciganu), 

Jitrč. 
divjost,  /.  bic  25ttb:beit. 
divjota,  /.  bie  33ilbniš,  Mur.,  Cig. 
divnjak,  m.  ber  Jljiergartcn  (?):  Pustite  ljubi 

oča  me.    Da  v  divnjak  grem   sprehajat   se, 

Preš.;  (nam.  divjinjakr). 

1.  diža,  /.  pogl.  2.  deža. 

2.  diža ,  /.  bic  rceic^e  93arcntlau  (acanthus 
mollis),  Med.rRok.). 

diže,  /.  pl.  bie  ^JJJcnftruation,  Pohl.,  Mik.;  — 
prim.  švab.  ^dieses"  =  SJJcnftruation,   C. 

dižinga,  /.  ber  SDBeibcrflujš ,  Mik.,  Kr.-Valj. 
(Rad);  —  prim.  diže. 

dja  .  .  .,  išči  pod:  deja  .  .  . 

dlabiti,  i  m,  vb.  impf.  greifen,  Štrek. 

dlačec,  čca,  m.  =  vlakno,   C.,  Z.,  l'rtov. 

dlačen,  čna,  adj.  !^aorig;  Ezav  je  bil  ves 
dlačen  in  kosmat,  Ravn.;  dlačni  snutek,  bie 
^of)Ic,  bie  ^o^lfette  (bei  ben  Sammtroebern), 
V.- Cig. 

dlačica,  /.  dem.  dlaka,  ba§  Žičirdjen. 

dlačje,  n.  coll.  Jbier^aore,  Mur.,  C. 

dlačnica,  /.  bie  .'oaarsctic,  Erj. (Som.). 

dlaka,  /.  boš  (tf)terild)c)  Siaor;  dlako  cepiti, 
l)Oor)paItcn ;  do  dlake  vse  povedati ,  attcS 
Ijoorflcin  crjcifilen,  ZgD.:  ni  za  dlako  udati 
se,  Jiirč.;  —  coll.  boš  ,'OOOr;  ozimna  d., 
boš  SStntcrf)aor,  Jan.;  dlako  puščati,  .'oaare 
ocrlicrcn ;  mišja  d.,  bcr  ^toum  jungcr  i85gel, 
Zv. ;  po  žabje  dlake  poslati  =  in  ben  ^Jlpril 
jd)tden,  Cig.;  —  bie  Slrt:  take  dlake  ljudje, 
Z.,  ZgD.;  on  je  tudi  tvoje  dlake,  Cig.;  — 
v  klervMcah:  pasja  dlaka  I  =  ^unb ! 

dlakast,  adj.  i)  ^oorig,  be^art;  —  2)  ^aar= 
fonnig,   Cig.  (T),  Jan. 

dlakav,  adj.  Ijoarig,  beI)aort. 

dlakavina,  /.  ^aorigeš  2^ier:  goved  ali  kaka 
druga   dlakavina,   Sov. 

dlakocepen,  pna,  adj.  t}aaripaltcri)d),  nk. 

dlakojeden,  dna,  adj.  ^aarfrcffcnb :  d.  mrčes. 
Zora. 

dlakovit,  adj.  {joarrcic^:  d.  rep,  Let.;  dlako- 
vito   mleko   =   polno   dlak.    Vrt. 

dlan.  T,  /.  bie  flad)c  .'pfini',  bie  .vionbfloc^e;  — 
bic  aiJittcIbonb,  Erj.(Som.);  dlan  širok,  ciue 
.iionb  brci  t,   Cig. 

dlasna,  /  boš  ^fllinflcifdi,   Guts.;  pogl.  desne. 

dlažba,   /.    bao    Stro|5cnpfloftcr ,   Jan.,   DZ.; 

—  češ. 

dlažiti,  im.   vb.   impf.  pfloftcril,  Jan.;  —   češ. 
dlaživg,  n.  boš  'i^^nflftcrniltcnfll,  .Ai«.;  — prim. 

dla;.iti. 
dlažka,  /.  bic  i^liefe:  alabaster  v  dlažkah,  DZ.; 

—  češ. 

dlečvcnica,  /.    baž    'TcidjicUod)    ont    ^"^odK, 

SlGradcc-C.;   —  prim.  dlet\  iti. 
dlcsk,  interj.  fiiorfšl    Cig. 
dlesk,  dleska,  m.  i)  bcr  Sdjnol.^Ioiit;  —  2)  bcr 

,^crnbcif}cr,   bcr  .Vttrid)finf  (iringilla  cocco- 

thraustes);  zeleni  d,,  boŠ  ."OtrUiiritlcrl,  I.cvst. 

(Sank);  zelenkasti  d.,  bcr  ©riinlinfl,  Lcvst. 

(Xauk). 
dleskanjc,  u.  boS  Sc^noljcn. 


dl^skati  —  dnevnina 


—  141  — 


dnevninar  —  dh 


dlfskati,  am,  vb.  impf.  (2ciinnl,^laiito  ficvlmv 
ln•iIlflelI,ict)ual^iCII,(mit^cr;^UII^c,bclM•ilI(ll'VlI)•, 
ploskal   je  z   rokami,   tileskal  s  prsti,   A)nir.; 

—  mit  bcr  .'oaiib,  mit  ciiier  3iutf)C  jd)Ia(jcii, 

3/.;  —  tnncfcu,  y<. 
dlcskav,  ava,  adj.  dleskav  glas.  citl  Sd}na(,v 

laiit,  Cig.(T.). 
dleskavec,  vca,  m.  bor  iionic  irf)iin(,^t,  0>. 
dlesket,  cta,  m.  baž  3i1)iial,'ien,  botS  .Himctcii, 

dlfskniti,  dlcsknem,  vb.  pf.  oillCU  ©d^tioljlout 
ober  ciiicii  af)ii(idicn  iiaiit  ^croortinngcii ;  d. 
z  jezikom,  s  prsti. 

dlesna,  /.  ba§  3^l)n|lcifd),  Cig.,  C;  tudi:  pl. 
dlesne,  Cig.;  zobov  venec  gleda  iz  lilesen, 
Krj.(Som.). 

dl^sniti,  dlesnem,  vb.  pf.  =  dleskniti,  Cig., 
Jan. 

dl^ščiti,  dleščim,   vb.  pf.  =  dleskniti,  Jan. 

dletast,  adj.  mcifeclfijrmig. 

dletce,  n.  dem.  dleto,  baši  9JJeif3dd)cn ;  ber 
©l-ab[tid)e(,  Cig.rT.J;  =  pisno  d.,  Erj.fMin.J. 

dieten,  tna,  adj.  9.1ici^cl= ;  dietni  sveder,  ber 
SJtciBcIboIjrer  (im  33er9bau),  V.-Cig. 

dletevce,  n.  dem.  dlervo. 

dletilo,  n.  bte  @temmafd}ine,  Cig.fT.). 

dletiti,  im,  vb.  impf.  mei^eln,  Guts.,  Jam., 
Cig.  (T.). 

dletnik,  m.  ber  SJJeiRfer,  Mur. 

dleto,  n.  ba»  (Stcmmeifen,  ber  9J?ei^cI;  žleba- 
sto  d.,  ber  S^of)lmei^et,  Cig.\  pilarsko  d., 
ber  Siajpelmcijjel,  Cig.;  —  ba§  £d)mcifei)cn 
ber  Sd)ul}mad)cr,  Cig. 

dletvati,  am,  vb.  impf.  mei^eltl,  Mur.,  ]'est. 

dletvenik,  m.  =  dletnik,  Mur. 

dletviti,  im,  vb.  impf.  =  dletiti,  Mur.,  Jan., 
Zora. 

dletvo,   n.  =  dleto,  Mur,,  Mik.,  Zora,  Št. 

dliskva,  /.  ber  'iMlraun,  (mandragora  ofrtc), 
C;  —  prim.  drstljivka, 

dlje,  adv.  =  dalje,  {ftnger  (o  času),  Diet.,  C, 
Mik. ,  Kr. ;  kar  dlje ,  to  hujši ,  je  tiingcr 
bcfto  fd)(cd)ter,  Krelj;  kar  dlje,  tem  huje, 
Lcvst.  fMočv.J ;  dlje  časa,  Žnid.;  —  lueitcr: 
ona  dlje  govori,  Krelj. 

dljej,  adv.  =  dlje,   C. 

dljer,  adv.  =  dlje,  C,  Met.,  Mik.,  Dol. 

dnar,  rja,  m.  pogl.  denar. 

dnfn,  adj.  33oben=,   C. 

dnes,  adv.  =  danes,  Mur.,  Jan.,  C,  v^liSt. 

dnfven,  vna,  adj.  %aQCv',  2a9= ;  dnevna  plača, 
ba^  S^iurnum,  Cig.;  dnevne  dobe,  bie  Jage-J- 
jeiten,  Cig.fT.j. 

dnfviti  se,  i  se,  vb.  impf.  =  daniti  se,   C. 

dnf  vnica,  /.  tas^  ^iaggelb :  dnevnice,  bie  ^iiitcn, 
C.  DZ,;  —  prim.  dnevnina. 

dnfvnik,  m.  i)  pl.  dnevniki,  bie  Jogfaltcr, 
Erj.fŽ.J,  Cig.fT.j;—  2)  bog  lagblatt,  eiuc 
tSglid)  erfd)cineitbe  3eitung,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nic.;  —  3)  baž  Jagebud),  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk.;  "baz  Journal  („knjiga,  v  katero  se  za- 
beležki pišejo  dan  za  dnevom"),  Levst.(Sauk) ; 
stanovni  d.,  "ba^  Statijoumal,  DZ.;  —  4) 
=  koledar,  ogr.-  C. 

dnevnina,  /.  bač'  Tagegcib,  nk. 


dnevninar,  rja,  »1.  ber  ^iurnift,   Cig. 
dn^vščina,  /.    1)    \>(\<o   lagcgclb,    Cig.,    SL\.; 

—  2)  bie  9(rbcit,  bie  cin  ^Jianii  an  eincm 
Jagc  vid)tct,  Cig. 

dničen,  čna,  adj.  iiicber  gclegeii,  9iieber-,  Mur.; 
d.  les,  eitie  ^ficberuialbiiiig,  Mu/-. 

dnička,  /.  =  lakotnica,  teščina,  bie  ®iinninig 
be^  ilorper^,  ogr. -C. 

dnika,  /.  ticfe,  flad)c  SJicberung  Jam.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  v{hŠt.,  ogr.- C;  bic  X()a(ttiiejc, 
ogr.-Valj.(Rad);  bic  Xf)alid)hid)t,  Caf(Vest.). 

I.  dnina,  /.  =  dniščc,    C. 

1.  dnina,  /.  i )  ba0  ^JJaiinc^lucrf  (kolikor  človek 
na  dan  storiti  more),  V.-Cig.;  "ba^  Jagcmer!: 
dnino  opraviti,  Ravn.\  po  dninai:  hoditi, 
tagemerfen,  Vrt.;  —  ber  ŠJtorgen  (3iid)art), 
V.-Cig.,  —  2)  ber  Jaglol)!!,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk.;  dati  po  desetici  dnine,  Ravn. ;  na 
dnine  v  službo  stopiti,  \'od.(Xov.J ;  —  bci§ 
Jagegelb,  ^až  ^iurnum,  Cig.,  Jan.,  C,  DZ., 
nk.;  —  bie  S}iatcii,  Cig..  Jan.,  nk. 

dninar,  rja,  m.  bcr  S^agmertcr,  ber  2^aglij!^uer, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  berači  po  dvojači, 
dninarji  po  goldinarji,  Z. 

dninski,  adj.  kar  se  dnine  tiče,   Cig.,  Jan. 

dnišče,  n.  i)  ba§  ^U^i^tiincnt,  Prip.-Mik., 
kajk.-Valj.(Rad); —  2)  veje,  ki  se  polagajo 
na  „dno"  senene  kope  (stoga),  Krn-Erj. 
(Torb.);  —  X)  ber  iiBaumftninf,  Rihenberk- 
Erj.fTorb.J;  —  4)  bcr  Sati  be§  SciiicS,  C 

dniti,  im,  vb.  impf.  beit  33Dben  einfe^eii,  bob= 
men:  sod  d.,  Cig. 

dnjača,/.bie(2rf)(ud)t,  tiefer ©roben,  C.;(gnjača, 
Cig.,  Jan.);  —  prim  dnika. 

dnjačina,  /.  =  dnjača,   C. 

dno,  1.  n.  ber  S3oben;  do  dna  izprazniti  čašo ; 
dno  sita,  ber  §oflr|icbbobcn,  Cig.;  —  bie 
@runbp(atte(pri  tiskarjih),  Cig.;  —  ber  (^runb 
(be§  9Jfeere§,  f^-luffcž,  n.  bgl.);  ladja  gre  k 
dnu,  ha§  Sc^ifi  gcl)t  unter,  Cig.;  ni  moči 
ribniku  do  dna  priti,  Cig.;  na  dno  zadeti, 
auf  ben  ®rnnb  ftoRcn,  Cig.;  —  dolinsko 
dno,  bie  2^aIjof)le,  Cig.fT.j;  —  ba^  ^unba^ 
ment:  iz  dna  hišo  sezidati,  BOU  ©lltnb  au§ 
onfmaitern,  Cig.;  —  bie  So^le  (mont.),  Cig.; 

—  pren.  iz  dna,  griinblid):  deliti  iz  dna  teo- 
retično izomiko,  DZ.;  do  dna  čemu  priti, 
einer  ©adie  auf  ben  ®runb  tommen,  etma§ 
ergriinben,  Cig.,  C;  —  II.  praep.  c.  gen.  om 
©runbe,  dno  potoka,  Jan.- Mik.  V.  G.  IV 
2S4. 

do,  ].  praep.  c.  gen.  i)  bi§  JU,  aj  o  prostoru: 
do  konca  sveta,  bi§  an^  Snbe  ber  SBelt; 
do  hriba  se  peljati;  brada  mu  sega  do  tal; 
od  hiše  do  hiše;  ni  moči  do  njega  (priti), 
man  fann  nic^t  bi§  j^u  i^m  gelangcn;  z  ad- 
verbijcm;  do  kod?  bie  luo^in?  mie  tueit? 
(=  do  kam,  C);  do  tod,  (do  Uikaj),  bi'3 
f)ief)er;  do  nekam,  bi^  irgenbrooI)in,  Cig.; 
z  adverbialnimi  izrazi:  do  sredi  sobe,  biv 
SUr  9}iitte  bež  gi'""^'^'^^'  ^°  P"^  klancem, 
biž  jium  gujše  be§  ^iigels;  —pren.  do_  ži- 
vega priti  komu,  jcmaubeu  empfinblic^  treffen, 
jemanbem  beifommen;  —  =  pri:  ni  drugega 

videti   nego  luč   do  luči,    LjZv.;  bila  je  hiša 


do 


142  — 


dpb  —  dobavljati 


tako  natlačena,  da  ni  mogel  nihče  sesti, 
ampak  stal  je  mož  do  moža  vso  noč,  Jurč.; 
glava  do  glave  se  ie  videla,  Erj.fl^b.  sp.j; 
b)  o  stopnji,  (bi^  JU  cincm  flcnjifien  ©rabe): 
do  smrti  ranjen,  tobtlid)  DCrinunbet;  do  krvi, 
do  krvavega  so  se  stepli,  biž  aufž  93Iut; 
do  nazcga  sleči  koga;  do  sitega  se  najesti, 
fid)  fatt  effen,  (do  sita,  Jan.,  Mik.j;  do  pre- 
sita, bt#  ,sur  Uebei)iittiflunfl,  C;  do  čistega 
(do  čista,  .U«r.,  ./a«.,  C,  Mik.),  DoUcilb^, 
totol;  do  celega  (do  cela,  Jan.,  BlKr.-M.), 
giin.^licf) ;  do  dobrega,  (do  dobra,  Mik.,  Jan.), 
flCt)Drifl,  red)t;  ko  se  dan  stori  do  dobrega, 
Rain.-.Mik.:  do  tancega  vse  izpolniti,  ollc^ 
qcnau  crfitllcn,  Bin-f^. ;  do  malega,  (do  mala, 
Jan.,  Ben.,  Mik.),  bi»  nuf  SBeiiiiu^;  faft, 
beinofje;  do  sedem  ur  hoda,  bcilauftii  ficbcn 
Stunben  SScflcs,  Levst.fRok.j:  do  besede, 
iDiJitlid),  Cig.;  do  pike,  do  zobca,  aciU- 
rnt,  Jan.;  do  polu.  do  polovice,  ,^ur  ^dlfte, 
Cig.;  do  kraja,  DoIIcnbž:  do  kraja  koga  po- 
končati; nimajo  do  ostanka  kruha  (=  da 
bi  ga  ostajalo),  Zr. ;  krava  ima  mleka  zmeraj 
dovolj  do  ostanka,  Zv.;  —  do  tretjega  gre 
rado,  afle  gutcn  ^inc^c  finb  brci;  —  do  na 
tri  mesece  se  more  zmanjšati  rok,  DZ.;  — 
cj  o  času:  spati  do  belega  dne,  in  bctl  lofl 
bineiii  fcblafen;  do  trde  noči,  jpdt  in  bic 
"?(arf)t  Iiincin:  do  današnjega  dne,  b\^  nnf 
ben  IlCUtic^on  2^ag :  tega  do  smrti  ne  bom 
pozabil;  do  sih  dob  (mal),  bi^hcr;  do  tistih 
dob  (mal),  bi'5  ba^in;  —  z  adverbiji:  do 
zdaj,  bi#^er;  do  takrat,  bi§  baljin;  do  kar, 
(=  dokler),  Levst.fSl.  Spr.j;  z  adverbialnimi 
izrazi:  do  popoldne;  do  blizu  božiča,  Lcvst. 
(Zb.  sp.J;  —  2)  kaže  kako  mer:  an;  do  sta- 
rišev  sem  pisal.  Met.;  do  mene  poslan,  an 
mid}  flcfcnbct,  Cig.;  obrniti  se  do  koga,  )ic^ 
on  jcmanbcn  rocuben ;  imam  prošnjo  do  vas. 
Met,;  —  3)  kaže  razmerje:  gegen;  kaj  imaš 
do  mene?  Levst.fRok.j;  Če  se  mu  kaj  do 
mene  zdi,  Naj  pride  k  meni  le  v  gosti, 
.\pes.-K.;  —  meni  je  do  koga  (česa),  mir 
ift  an  jenmnbcm  (ctnia^)  gclcgcn;  meni  do 
tega  nič  ni,  Levst.fRok.j;  do  tega  mi  je 
veliko,  Svct.rRok.J ;  ako  nam  je  kaj  do  zdravja, 
\'rt.;  vsem  tem  do  besede  ni  bilo  mnogo, 
LjZv.;  trd  do  ubogih,  Ravn.-Mik.;  laskav 
do  gospode,  dober  do  vseh,    Levst.{Rok.J; 

—  ,^u;    ljubezen    do    domovine,    do    otrok; 

—  4)  aiiRcr:  izgubil  sem  ves  denar  do  enega 
goldinarja,  Svet.fRvk.J;  vsi  do  enega,  ka- 
terega bomo  še  omenili,  Andr.;  —  II.  pracp. 
znači :  1)  da  je  dejanje  do  nekod  dospelo: 
doiti,  dokričati,  dočakati;  lioplcti  do  polu 
njive,  mit  bcm  ^dtcn  bi^  jur  .'odlftc  bc'5 
SldiT^  fonnncn  ;  do  nas  je  dosmrdelo,  ber 
©cftaiif  brang  biž  j^u  unž ;  —  2)  da  je  de- 
janje do  konca  dospelo:  doslužiti,  aw'>bieiicn: 
dogospodaril  je,  er  ift  mit  feiiicr  3Birijd)aft 
am  (Snbo ;  doklel  je.  or  bat  au^iic|lurf)t  (^-  or 
mirb  nidjt  mcl)i  flud)cn);  za  letos  smo  do- 
sejali,  fiir  bicJM  '^a{]x  \)(\{\n  mir  Mi  Siicn 

bccnbct  ;  —  ;0  da  je  dejanje  i)o  zaželenega 
uspelia   dospelo:    dofi<)\eJati    komu   kaj,    \t 


manbem  etroa^  flar  mac^en ;  domisliti  se, 
fid)  crinnern,  —4)  znači  dodevanje,  i^in,^u: 
dodati,  ^injugeben  ;  to  je  slaba  mera,  domc- 
rite!  fiiget  ba^  gel^Icnbc  ^inju!  prim.  Mik.  V. 
G.  IV.  202. 

d9b,  m.  bie  Gid)e;  pos.  bic  Stein=  ober  SSinter^ 
eid)e  (quercus  sessiliflora),  Erj.fRok.j. 

d9b,  /.  dobT,  i)  bie  ^tit,  kajk. -  Valj.  f Rad); 
najprednjo  dob,  ^uccft,  Svet.fRok.J;  —  2)  bie 
i?Irt,  bic  {^attung,  ogr.-  Valj.iRadJ;  ene,  dvoje 
dobi,  einerici,  ^mcicrlei;  greh  je  dvoje  dobi, 
ogr.-C;  na  vsako  dob,  auf  jebe  3Eeife, 
ogr.-C. 

doba,  /.  O  einc  irgenbmie  beftimmte  Qe\t:  bic 

ri'd)le  ^i'\t,  .Mur.;  za  dobe.  v  dobi,  ob  dobi, 
5ur  rcd)teu  3c^^  f^^'^-:  (prim.  prevdobi,  jU' 
friil),  Met. -.Mik.;)  k  dobi,  ju  red)ter  ^it, 
C;  —  bie  J^rift,  Cig.,  Jan.,  C;  plačilna  d., 
bic  5.5crfaU§,^cit,  Cig.;  —  ber  3eitranm,  bic 
''i^Jcriobc;  zlata  d.,  bie  golbcnc  ^eit;  junaška 
d.,  ta^  ž)elbcn,^citalter ;  prehodna  d.,  bie 
UebcrgongSpcriobe,  nk.;  jesenska  d.,  bie 
."ocibftjcit;  dnevne  dobe,  bic  iagc^^eitcn, 
Cig.fT.J;  -  bie  <|S^ofe,  Jan.;  —  bie  3llterši-' 
pcriobc,  ba§  '",?(Iter :  v  najlepši  dobi,  in  ben 
bcftcn  3'if)'^'-'"-  Cig.;  človek  srednje  dobe, 
ein  9[IJenfd)  non  mittleren  ^a^ren,  Levst. 
fRok.j;  on  je  moje  dobe  =  on  je  moj 
vrstnik,  cr  ift  mcin  9{Itcieiiicnoffe,  Cig.,  C; 
v  dobo  priti,  ,yi  3af)i'cn  tomnicn,  Svet.fRok.j; 
v  dobi  biti,  bctagt  fein,  C.;  —  bie  ^t\i: 
do  sih  dob,  bižljer,  do  se  dobe,  C,  Kor.- 
Jarn.fRok.J;  do  te  dobe.  biš^tjcr,  ogr.-C; 
(=  tudi:  bi^  l)iet)Cr,  C,  pri  Mariboru- Kres); 
po  tej  dobi,  fiirberl)in,  Meg.;  o  sej  dobi, 
(osedobi),  Navr.fLet.j;  katero  dobo,  ,^u 
mcld)cr  ^dt?  Cig.;  katere  dobe,  bi^mcilcn, 
(iiits.;  do  katerih  dob,  biš  mann  V  (tudi: 
mie  meit  V)  C;  v  vsako  dobo,  5U  jcber  3i'tt 
(=  v  jutro,  opoldne,  zvečer),  ogr.-C;  — 
2)  bic  9lrt  unb  SSeife,  ogr.-C;  na  to  dobo, 
pri  taki  dobi,  nuf  bicfe  5(rt,  pri  sredni  dobi, 
mittclmiifjig,  C;  srednjo  dobo,  \o,  fp,  Guts.; 
v  eno  dobo,  imnier  iilciriinidfiig,  C. ;  človek 
.svoje  dobe,  cin  cigcntl)iimlid)cr  'SJfcnfd),  C; 

—  prim.  dob,  /.   2). 

dobarati,  am,  vb.  pf.  =  dovprašati,  .\fur. 
dobasati,  bašem,  vb.  pf.  (bož  gcljlcnbo)  ba^U' 

parfcn,  f)insulaben,  Bes. 
dobava,  /.  i)  baš  (Srlangcn,  ba§  (Srdoltcn,  C; 

—  2)  ba^  (f rlangtc,  C;  —  3)  bic '"^cidiaffung, 
bic  ,'ocrbcifd)atfnng,  Cig.ft./,  DZ.;  dobava 
denarja,  bic  Welbbc)d)afinng,  dobava  dokazil, 
bic  ,^">cibcifri)nffniig  oon  ^-bcmcivmittcln,  DZ.; 
ber  ^-8c,^ng,  DZ.;  (po  hs.). 

dobavek,    vka,    m.   bic   (frrungcnjc^aft,   ber 

©cminn,  C. 
dobavišče,  n.  bic  'i^c,yuv?qucllc,  h.  t.-Cig.(T.). 
dobaviti,    bavim,    vb.  pf.    I)Crbci)d)affcn,   Pcr^ 

)d)affcn,  liefcrn,  Cig.fT.),  nk.;  —  hs. 
dobavljač,  m.  ber  iJiefcrant,  Cig.fT.J;  —  h.s. 
dobavljati,  am,  vb.  impf  i)crl)altcii,  bcfommcn, 

C..  \'('st.,  jvyli.St.:  Zilravila  brezj^ilačno  d..  Cv.; 

sam   si   kruh  dobavlja,    Fr.-C.;   —  prim.  do- 


dobavnica  —  d9ber 


—  143  — 


dobezljati  —  dobitkovina 


biti ;  —  2)  f)erbciicfiQffcn,  liefciii,  Cig.fT.),  nk.\ 

—  prim.  doba\iti. 

dobavnica,  /.  bic  'ŠBejugŽlliitC,  DZ.;  —  prim. 
liobaviti. 

d^bec,  bca,  m.  dem.  dob. 

dobeliti,  im,  i'i>. ;/.  mit  bciii  liinclien, 'iBlcic^cii 
fcitifl  uicrbeii. 

d9btlj,  blja,  adj.  fii^ig,  toilfllid),  0;r.,  C;  nesi 
dobcij  vrat  za  suboj  zapreti,  bift  (uor  Jvaul^ 
t)cit)  uid)t  imitaiibe,  Lasčc-Eij.(Turb.) ;  od 
pijanosti  ni  bil  toliko  dobclj,  da  bi  šel  v 
seno  leč,  Ig;  d.  za  ženitev,  l)eirat^fd^ig, 
Jan, 

dpber,  d6bra,  adj.  gut :  =  bem  ^^td^  ent= 
Iprediciib ;  d.  strelec,  pešec,  giiter  Sd)U&e, 
('fii^gcber;  ti  bi  bil  d.  za  vojaka,  bu  tnugft 
5Um  Solbaten:  dober  biti  =  porok  biti,  (giit 
)tet)cn),  Cig.,  Jan.,  DZ.,  Svet.  (Rok.),  (po 
nem.);  ima  dobra  ušesa,  er  ^at  ein  fcincž 
©e^or ;  dober  jezik  imeti,  eill  cjiitCv  2)htnb= 
ftiicf  t)aben  ;  dobra  ura,  einc  gutc  Ut)r;  dobro 
biti  za  kaj,  bicillid)  fcin;  v  dobrem  stanu 
bili,  in  gutcm  3ufff>iii»-' fid)  ^'cfinben;  suknja 
je  še  dobra,  bci  9ioct  ift  nod)  braud)bar ;  dober 
prevodnik  (phvs.),  gutcr  i.'citcr,  Cig.fT.j  ;  — 
dobro  vino,  dober  kruh,  gutev  2Scin,  gutc§ 
58rot ;  dobro  blago  se  samo  hvali ;  —  = 
tiid)tig,  ftart;  dober  kos  pota,  cin  gutc§  Stiid 
©cgcž ;  dobri  dve  uri,  ftarfe  jttici  Stunben ; 
dva  vagona  dobre  mere,  gut  gcmcfjcn  ;  do 
dobrega  (do  dobra),  gcllDr'g,  tiid)tig ;  do 
dobra  v  oblasti  imeti  jezik.  Str. ;  do  dobrega 
izplačati,  in  DoUem  Scirage,  Cig.{T.j;  — dobro, 
rcd)t,  )cI)V ;  oba  sta  bila  uže  dobro  stara, 
Triib,  ;  moj  oče  so  bili  dobro  stari,  LjZv.; 
že  dobro  dolgo  let  je  tega,  Jurč.;  priletnemu 
možu  je  bil  kožušek  dobro  kratek,  Jurč. ; 
mraz  dobro  ni,  ež  ift  nid)t  eben  falt,  Polj.;—  = 
giin)"tig:  dobro  jutro!  dober  dan!  dober  večer! 
dobro  srečo!  dobro  zdravje!  dober  čas!  (pri 
napivanju,  Rib.-Cig.);  dobro  došel,  (došla)  I 
ttiillfommen !  yik.;  dobra  letina,  gute  5ccf)iung ; 
dobra  kupčija,  einlrdgiic^cr  ^onbel,  gutee 
©ejc^aft ;  —  dober  kup,  n)Ot)(fei(  =  v  dober 
kup,  Cig.fT.j;  v  dobro  zapisati  komu,  je^ 
manbem  gut  fc^reibett,  DZ.,  (po  nem.);  dobra 
paša,  fctte  SSeibe,  Cig.;  —  dobro  živeti,  gut  le- 
bcn;  dobro  se  ti  godi,  dobroti  je,  birge^tc§  gut; 
dobro  se  mi  zdi,  id)  ^abc  meine  ^veui^e  baran, 
e§  ift  mir  angene^m ;  dobro  mi  de,  tž  tt)ut 
mir  V0Qi){,  na  dobrem  biti,  gut  baran  fein ; 
to  mi  je  (hodi)  na  dobro,  "iiaž  tommt  mir 
juftatten,  Z. ;  —  dobra  volja,  gute  fiaune ; 
dobre  volje  biti,  gut  gelaunt  fcin,  guter  Sfinge 
jein  ;  dobre  volje  mošnje  kolje,  guter  Tinge 
iein  foftct  @clb,  Cig.,  Št.;  —  =  fittlid)  gut: 
hudo  in  dobro,  bas  ©utc  unb  baž  iBišje ; 
dobro  delo,  dobro  dejanje ;  na  dobrem  glasu 
biti,  in  gutem  9iufe  fte^en ;  tiobro  ime,  ber 
gute,  e^rlic^e  9?ame ;  tvojega  starega  nimam 
posebno  na  dobrem,  Jurč.  ;  — =  gutmiit£)ig: 
dober  človek,  dobra  duša,  eine  gute  Seele; 

—  dobra  volja,  bte  ©encigt^eit;  če  je  tvoja 
dobra  volja,  posodi  mi,  lei^e  mir  gcjdlligft, 
jviliŠt.  ;  iz  dobre  volje,  ItJillig,   Cig.,  Jan. ; 


—  luol)lgc|innt,  >i)ol)lgcneiflt :  dober  komu 
biti;  dobri  so  si,  kakor  prsti  na  roki,  fit' 
finb  icfjr  ticrtriiglid),  Cig.  ;  dobra  sta  si  kakor 

pes  in  mačka,  |ic  »crtiagcn  fid)  mie  .'ounb 
unb  ilal^e;  iz  dobra,  mit  Wutcm,  in  Wutcm, 
ogr.-C;  dober  se  delati  komu,  =  dobri- 
kati   se,    (^ig.,  M. 

dobezljati,  am,  vb.  pf.  „bicienb",  lonnenb  gc 
langen. 

dobežati,  i'm,  fb.  pf.  tlitl)cnb  gclongen ;  d.  do 
doma;  flicljcnb  crreid)cn  :  d.  koga. 

dobica,  /.  dem.  doba.  Let. 

dobič,  iča,  m.  dem.  dob.  Jam. 

dobiča,/.  bie  5bcutc,  Mur.,  Mik.  V.  (i.  II.  /72. 

dobiček,  čka,  m.  ber  (iJeminn,  bei  ''4;rofit ; 
čisti  d.,  ber  Steingcminn  ;  za  sramotnega  do- 
bička voljo,  Dalm.  ;  na  dobičku  biti,  profi= 
ticren,  im  5?Drtt)eil  jein ;  kakšen  d.  imaš  od 
tega  r  \oaž  fiir  eincn  (^cminn  l)a|'t  bu  baoon  ? 
prvi  dobiček  ne  gre  v  mošnjiček,  (ali:  gre 
pod  kotliček),  Spreg.-DSv. 

dobičkar,  rja,  m.  ber  ®etuinn|iid)tige,  ber  3pccu= 
lant,  Z.,  Cig.;  posvariti  dobičkarja,  Savr. 
(Kop.  sp.J. 

dobičkarija,  /.  gen)innjiid)tige§  ®ebarcn,  bic 
3pecn!ation,  Cig.,  Jan.,  nk. 

dobičkariti,  arim,  vb.  inipf.  &cmnn  )iid)Cn, 
gennun)iid)tig  ^anbetn,  Cig.,  Zora. 

dobičkoželjen,  Ijna,  adj.  =  dobička  željen, 
Cig.,  Jan. 

dobičkoželjnost,  /,  bic  GJcttiinniuc^t,  Jan. 

dobit,  /.  ber  ©eroinu,  Meg.-Mik.,  Jan. 

dobitek,  tka,  m.  i)  =  dobiček,  .lam.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Mik.,  Trub.;  želeti  nepoštenega 
dobitka,  Dalm.;  za  s\ojega  dobitka  in  užitka 
voljo,  Krelj;  —  2)  ber  ©erainft:  vsi  teko, 
ali  le  eden  sam  dobitek  vzame,  Dalm.; 
prvi,  drugi  dobitek  (pri  tekmanju,  srečkanju 
i.  t.  d.),  nk.:  tudi:   dobitek. 

dobiteljica,  /.  ber  Jrefffv:  glavna  d.,  ber 
^Oaupttrcffcr,  DZ. 

dobiten,  tna,  adj.  einbringlid),   Cig.,  Jan. 

dobitev,  t\-e,  /.  bie  ©riangung,  bie  ©cminnung, 
Cig.,  Jan.;  Samuelova  daritev  in  boja  d., 
Ravn.;  —  ber  ©eunnn,  Mur.,  Cig. 

dobiti,  bom(bodem),  bim,  vb.  pf.  bcfommcn; 
nikjer  denarja  ne  morem  d.,  id)  !aiin  nirgcnbC' 
ein  ®c(b  auftreiben ;  d.  komu  kaj,  jcmaubcm 
ctrna^  oerid}affen;  službo  d.,  cinen  ^icuft 
betommen;  za  ženo  d.,  ^ur  (Vrau  befommen; 
dobodi  si  modrega  moža,  Dalm.-C;  imam 
d.,  mcin  @utf)aben  betrcigt;  —  gmnnnen: 
jaz  sem  dobil,  vi  ste  izgubili  (pri  igri); 
pravdo,  stavo,  birvo  d.;  —  v  pest  d.,  in  feiue 
©eroalt  befommen;  deželo,  trdnjavo  d.,  er« 
obern.  C;  (mesto  je  dobito,  Dalm.-C);  noč 
me  je  dobila,  bie  9Jadii  bat  mid)  iibcrrajd)t, 
C;  — antreffen:  dobiti  koga  doma;  ni  bilo  do- 
biti zdravnika;— dobiti  po  glavi,  ciucn  3d)Iag 
auf'^  .S^aupt  befommen;  cesarje  iskal,  je  do- 
bil; fid)  ju^ie^en:  bolezen  d.;  dot)il  ga  je 
v  glavo,  er  ^at  fic^  ein  JRanfc^dien  ange« 
trunfen;  —  dlako,  lase,  zobe  d. 

dobitje,  H.  bo§  ^-Befommen,  Cig. 

dobitkovina,/.  bic  Grlucibftcucr,  Levst.(Sauk). 


dobitnik  —  d9brc 


144 


dobfci  —  dobrodošlica 


dobitnik,  m.  bcr  ®en)inner,  ber  Sicgcr,  O'^. 

dobitva,  /.  =   dobitev:    bic  Grlauflung;   — 

ber  ®eroinn;  —  bie  ©rbfc^aft,  C;  bcr  Stcg, 

dobivanje,  ti.  ba^  $\cfomincn;  bic  (Mctrinnung: 
li.  rikle,  bcr  "?Uibau,  Cip^.fT.J;  J.  vovlc,  bcr 
55>affcrbc,vig,  Ci^.;  J.  blaga,  bcr  2SQrcit= 
b^nc\,  Cig.;  —  hai^  ®cn)inncn. 

dobivati,  am,  vb.  i>npf.  ad  doh\u;  bcfoilimcil ; 
tukaj  se  dobiva,  I)icr  ift  ,^u  liabcn;  —  blago 
dobivati,  bic  ©orc  bc^iclicii ;  —  gcmiimcn: 
danes  dobivam  pri  igri ;  ficgctt,  C. ;  —  konj 
nove  zobe  dobiva,  ba§  'i^fcrb  brid)t  bic  B''')"^^ 
Cig. ;  dobiva  že  ledene  oči,  bic9higen  faiigcn 
ibm  on  5U  bred)en,  Cig. 

dobivec,  vca,  m.  bcr  ©rlangcr:  veliko  pros- 
nikov  malo  dobivcev,  Z.;  —  bcr  ©Cttjinitcr, 
Cig..  Jan.,   C;  —   bcr  Sicgcr,   Cig. 

dobivka,  /.  bic  Oktttinncrin,  Cig. 

d^bje,  n.  bo^  (£icf)cugcl)bls,  Cig. 

doblebetati ,  etam,  ečem,  vb.  pf.  mit  bcm 
3din.ui^cn  5ucnbc  fommcn,  auc-fdiiua^cn,  Cig. 

dobliskati  se,  a  se,  vb.  pf.  aufl)bren  JU  bli^cn, 
tierblitcn,  CV^. 

dobljcnje,  n.  ba§  93cfommen,  bie  Srlongimg, 
CV". 

dobljfst,  /.  bic  (^a^igfcit,  Loški  Potok- Cig., 
Jan.;  —  bic  žmrtigtcit,  C,  Z. 

dobljica,  /,  bcr  ©allapfcl,  "^^"o  ^'• 

dobljiv,  iva,  adj.  :=  dobel),   C 

dob9bnati,  am ,  vb.  pf.  ba^?  Jrommcin  bc= 
cnbcn,  aušitrommcin. 

dobojevati,  Cijem,  vb.  pf.  eincn  Š\impf  ou§= 
fiimjjfen:  dobojeval  je  srečno,  \avr.fLet.J ; 
=■  d.  se,   Cig. 

dobosl9ven,  vna,  a^'.  d)ronpto9ij(^,  Cig.  (T.). 

dobosl9Vje,  n.  bic  Gf}voiiDlogic,  Cig. (T.). 

d9bov,  adj.  cid)Cn;  človek,  gladek  kot  dobova 
skorja,  =  giob,  Met. 

d9bovina,  /.  ba#  (S id)cn()ol5 ;  ba§  6ic^cngef)61s, 
Cig.\  dobovina,   Levst.fCest.). 

d9bovje,  n.  bcr  Gic^cntualb,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

dobra,  /.  zgodnja,  sladka,  debela,  rumena 
hruška.   Sv.  Jakob  na  Savi-Etj.(Torb.). 

dobranati,  am,  vb.  pf.  mit  bcm  Gggctl  fortig 
tucrbcn,  Cig. 

dobrati,  berem,  vb.  pf.  i)  bic  ©cinlofc  bc- 
Clibcn;  Z.;  dobrali  smo,  ^V^/uŠ/. ;  —  2)  ,^U' 
eiibc  Icfcn,  Cig.;  —  f)  ,\u  bcm  03c)ammcltcii 
ba?  Jvcl)lcnbc  Ijinjujammctn,  Cig. 

dobrava,  /.  bic  ^Balbung,  Mur.,  Met.;  bcr 
•iiaill,  (iut.s.,  Cig.,  Jan. ;  po  vseh  dobravah 
in  na  vseh  planinah,  Dalm.;  nagrabijo  si 
v  bukovju  listja  —  skrivaj,  kajti  dobrava  ni 
njihova,  LjZv.\  Na  robu  seii'va  \'rh  lio- 
brav,    \'od.(J\'S.J. 

dobravcc,  vca,  »1.  bcr  IpciDOljiicr  ciiic^  loalbigcti 
Oicbirgc*,  Cig. 

dobravcn,   vna,  adj.   2?olb  ,  Jam.,  M. 

dobravka, /.  i)  bic  33cniol)iicrin  ciiuv«  iiKiIbigcii 
Wobirgcž,  Cig.;  —  2)  bcr  \'l(fcrgiitijcl  (ajuga 
chamaepitvs).  Med.  (Rok,). 

d9brc,  (dobrec),  brca,  m.  bcr  9lpfclbaiini,  bcr 
giifo  I^riid)tc  trčiflt,   Valj. (Rad). 


dobfci,  m.  pl.  bie  SRojern,  V.-Cig.,  BlKr., 
jv^hŠt.,  Dol. 

dobfčast,  adj.  =  dobrčav,  M. 

dobfčav,  adj.  mit  SKajcrn  be^aftct,  BlKr. 

d9brčck,  čka,  adj.  ,^icmlid)  tiid)tig,  jicmlid) 
groB:  d.  deček,  Kra.<i;  dobrčko,  ,^icmlid) 
Uict,  .\fik. ;  dal  mi  je  dobrčko  žita,  Kras. 

dobrfnčati,  im,  vb.  pf.  i)  jummcnb  gelaiigen; 

—  2)  jummcn,  Cig. 

dobresti,  bredem,  vb.  pf.  tuatenb  gctoiigcn. 
dobreti ,    i'm ,    vb.  impf.  tBDl^l  bcfommcn ,   be- 

t)agen,  Cig.;  zrak  mi  tu  dobri.  Svet. (Rok.); 

kar  komu  dobri,  Levst.fZb.  sp.). 
dobrež,  m.  neko  jabolko,  Sv.  Jakob  na  Savi- 

Erj.fTorb.J. 
dobričnik,  m.  gutmiit^iger  SUcnfc^,  RaičfLet.), 

Sl\. 
dobrihati,  am,  vb.  impf.  bcgiitigen,  Cig.,  .Jan. ; 

—  d.  se  s  kom,  mit  jcmonbcm  fid)  bcfrcunben, 
ucrfij^nen,  Cig.,  C. 

dobrika,  /.  bcr  Sc^lingboum  (viburnum  lan- 
tana),  Št.-C;  =  hudika,   CaffVest.  I.  5.). 

dobrikač,  m.  bcr  Sd)mcid)Icr,  nk. 

dobrikanje,  n.  bQ§  Sdimcic^cln,  Jan.,  nk. 

dobrikati,  am,  vb.  impf.  d.  koga.  bcgiitigcit, 
Cig.,  C;  —  d.  se,  frcunbUcf)  tf)un;  d.  se 
komu,  jemanbem  jcbmeicbcln,  Cig.,  Jan.,  nk. 

dobrikav,  adj.  jc^mcic^lerifd),  Jan.;  d.  raz- 
govor, Zora;  d.  človek,  Vrt.;  sladek  do- 
brikav glas.  Str. 

dobrikavec,  vca,  m.  bcr  £d)mcid)Icr,  Jan.,  nk. 

dobrikovina,  /.  =^  dobrika,  Jan. 

dobrina,  /.  i)  bic  gutc  Cualitnt,  Mur.;  d. 
sena,  DZ.;  —  bic  (iJiitc,  bic  ®utnrtig!ctt, 
Cig.;  —  bie  Jugcnb,  kajk.-Valj.(Rad);  — 
2)  bož  ®Ut,  Jan.,  C;  sezajmo  po  nebeških 
dobrinah,    Cv. 

dobriti,  im,  vb.  impf.  =  dobreti,  Jan.,  Vrt. 

dobro,  n.  ba^S  ®Ut,  pl.  dobra,  bic  Oiitcr,  Jan., 
Cig. (T.),   C,  nk.;  (po  nem.). 

dobr9Ča,  /.  bic  gutc  Cuolitiit,  v{h^t. 

dobročinitelj,  »1.  bcr  '3S>0l)Itl)atcr,  Prip.-Mik., 
ogr.-C,  kajk,-  ^'alj.  (Rad). 

dobročinstvo,  n.  cinc  gutc  lijat,  Zora,  kajk.- 
Valj.(Radj. 

dobrodejec,  jca,  m.  bcr  TiJoblthatcr,  Bes. 

dobrodejen,  jna,  adj.  n)ol)ltl)UClib,  tt)Dl)ltl)atig, 
cripricfjlid),  Jan.,  nk. 

dobrodelec,  Ica,  m.  bcr  '©obltptcr:  Bog,  naj- 
veči   d..   Cv. 

dobrodelen,  Ina,  adj.  nuillltl)dtig,  Mur.,  Cig.. 
Jan.;  za  dobrodelne  namene,  -^u  ti)ol)lt^a' 
tigcn  311'ff^en,  "'''• 

dobrodelnica,  /.  bic  'iRJobUbatcrin,  Mur.,  Jan. 

dobrodčtnik ,  m,  kdor  dobra  dela  zvršujc, 
Krelj;  bcr  SSol)ltl)dtcr,  .\fur..  Cig.,  Jan., 
kajk.- 1  alj.  (Rad). 

dobrodelnost,  /.  bic  ©obltljatigfcit,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  d.  starega  Tobije,   Ravn. 

dobrodojnica,  /.  citic  gut  mcifcnbc  .Hul),  C. 

dobrodošlica,  /.  bic  "i^cmillfoiumung,  Zora; 
bil  je  obed  na  dobroiiošlico,  v  čast  mojega 
prihoda,  Jurč.;  —-  bcr  'JiJilKpntmtruuf,  bcr 
?lMllfpmmbcd)er,  ,Jan.;  dolirodošilco  piti,  ,^um 
?l^iIlfommru    bcii   'i^cdjcr    locrcn:    izpil    sem 


dobrodušec  —  dobrota 


—  145  — 


dobroten  —  dobroželjen 


dobroilošlicci,  katcio  mi  je  liišiii  j^ospoilar 
prinesel  na  okrožnikii  s  ključem  od  kleti, 
Jurč. 

dobrodusec,  šca.  m.  c\uUu\li\)i(\cx  ''))i(n']d], 
Danj.-M. 

dobrodušen,  šna,  aJj.  tjutmiitl)iii,  flcmiit^Ud), 
Jan..   C.ii^.fT.). 

dobrodušnost,  /.  ijic  ©ittmiitljirtfcit,  bic  (^c^ 
iiii'ttl)lidifeit,  Jau.,   Ci^.(T.). 

dobroglasnik,   m.  bci"  (^litcf^Sbotc,   O^. 

dobroglav,  glava,  adj.  talcuticrt,   ('..,  Bes. 

dobrohoten,  tna,  adj.  tt)Ot)lWoUcu&,  Mur..,  Cig.. 
.Jan..   C,  nk. 

dobrohptnica,  /.  bic  (Sionncrin,  0>. 

dobroh^tnik,   m.  bci"  ('»Kiiuicv,    CAg.,  .Jan. 

dobrohotnost,  ./".  bav  2Sol)lluoIIcn,  bic  Sol)! 
flCtiHHlclll)Oit,  Mur..   Ci^.,  Jan.,  nk. 

dobrojedec;  dca,  m.  bcr  8d)mQufcr,  Cig.,  Jan. 

dobrojedka,  /.  bic  Sdiniailicritt,   C/>. 

dobroklic,  klica,  m.  bcr  JKllf:  dobro!  bcv 
^-Pcifallsnif,  nk. 

dobroletovina,  /.  loodigcr  Sd)nccba{I  (vibur- 
num  lantana),  Cif^.,  C,  Bes.,  Dol.-Levst.(M.); 
—  iz:  dobrovitovina,  Strek.(LjZv.). 

dobromiseln ,  setna,  adj.  gutgcfiunt,  tDOf)(= 
flcfiniit,   Cig..  Jan. 

dobromiselnost,  /.  gutc  ©cfiiinung,  M.,  Zora. 

dobromish'ka,  /.  'i>a^  Sol)(flemutl)  (origanum 
vulgare),   Danj.-C. 

dobrosrčen,  čna,  adj.  gutljerjig. 

dobrosrčnost,  /.  bic  ©uttjcrjigteit,  bic  ^ergeni^ 
giite. 

dobrosrfčnik,   m.  ba#  ©liicfefinb,  Miir.,   Cig. 

dobrost,  /.  bic  (^iitc,  Mur.;  —  bic  Jugcnb, 
Jan.;  žejo  do  resnice  in  do  dobrosti  je  v 
nas  dejal,  Ravn. 

dobrostiv,  fva,  adj.  giitig,  Habd.-Mik. 

dobrota,  /.  i)  bic  ©lite,  bic  gutc  Gualitdt,  bic 
Jref fUc^fcit ;  mlečna  d.,  Nov.;  imeti  to  po- 
sebno dobroto,  biefen  35orjug  f)aben,  Cig.; 
srednje  dobrote,  jicmlic^  gut,  Cig.;  —  2) 
bic  i^crjcnšigittc:  sama  d.  ga  je,  er  ift  bie 
©iitc  jclbft ;  z  dobroto  pri  njem  nič  ne 
opraviš,  mit  ©iitc  rid)tet  man  bet  if)jn  nid)t§ 
au§ ;  dobrota  je  sirota,  t.  j.  kdor  je  drugim 
predober,  njemu  se  dostikrat  samemu  slabo 
godi,  Npreg.;  —  za  dobroto,  al§  'ipVDOifictn, 
Dol.;  —  3)  etiDa§  @ute§:  =  ia^  3Bo^l,  V.- 
Cig.;  —  baž  &lixd:  ali  misliš,  da  je  to  taka 
dobrota,  biti  za  župana?  jv^liSt.;  ha§  Q6ut, 
Kast.;  dobrot  vam  bodi!  Met:  vse  dobrote 
komu  moliti,  jcmanbcm  allcž  ©utc  toiiiiidjcu, 
Krelj ;  posvetne  dobrote,  bic  (Srbcngiitcr,  C; 
imeti  vse  zemeljske  dobrote,  LjZv.;  bcr 
!^ort()CiI,  Cig. ;  obče  bolnice  uživajo  to  do- 
broto, da  .  .  .  Levst.(Naiik);  tudi  to  ima 
svojo  dobroto,  auc^  bic§  l)at  fcin  ®ute»,  Levst. 
(BeC.J;  —  bic  3BDf)(t()at;  dobrote,  ki  smo 
jih  od  Boga  prejeli ;  marsikako  dobroto  mi 
je  storil  (izkazal),  er  i)at  mir  |o  maiuiic 
3Bo^It(iat  criBicfcn;  živeti  na  dobroti,  DPit 
ben  5JBol)ltl)atcu  anbcrcr  Icben,  Levst.  (Zb. 
sp.J;  —  cinc  gutc  3ac^c:  na  mizo  natovo- 
riti  vsakovrstnih   dobrot,   LjZv. 

Slov. -nem.  slovar. 


dobroten,  liia,  adj.  i)  53oilitattf- :  dobrotni 
razred,   ^^OlUtiitšicialfc,   Nov.;  —   2)   giitig. 

dobrotina,  /.  ^=  dobrovita,  Rib.-M. 

dobrotiv,  iva,  adj.   =  dobrotljiv,   C. 

dobrotiven,  adj.  =  dobrotljiv,  Mur.,  ogr.-M. 

dobrotivnik,   vi.  =^  dobrotnik,  .\fitr. 

dobrothka ,  f.  =  dobrovita,  Črničc  -  Erj. 
(Torb,). 

dobrotljiv,  ^tf/.  giitig;  dobrotljivi  Bog;  luo^I« 
tl)dtig;  d.  dež,  it)ol)Itl)atigcr  Stegen,  Cig.;  — 

tudi :   dobrotljiv,   iva, 

dobrotljivost,  /.  bic  Wiitc,  bic  '3!Bo:^It^atigfeit ; 

\'  sreči  je  Tobija  dobrotljivosti  zgled,  Ravn. 
dobrotnica,  /.  bic  Spl)ltl)atcriu. 
dobrotnik,  m.  bcr  "JCntljltliatcr. 
dobrotnost,  /.  bic   (^iiitc,   bic   2Sot)Itl)dtigfcit; 

lep  zgled  brezobrestne  dobrotnosti!    Ravn. 
dobrotovati,  ujem,  vb.  impf.  d.  komu  =  do- 
brote deliti,  Levst.  (Zb.  sp.J. 
dobrotovina,/.  =  dobrovitovina,  Ji3h.,  Lascie- 

Levst.fM.J. 
dobrotstvo,  n.  =  dobrota  (®ut),  Giits.fRes.J. 
dobrotvoren,   rna,  adj.  niof)[tJ)atig:  d.  zavod, 

einc  2BDf)!ti}dtigfcit!?ani'talt,  Cig.fT.J;  —  stsl. 
dobrotvornost,  /.  bie  '3BDl)Itf)dtigfeit,  Kr-es. 
dobroiiren,  rna,  adj.  gilt  gclaunt,    V.- Cig. 
dobroveden,    dna,   adj.  funbig:    d.   zdravnik, 

Slotn. 
dobrovita,  /.  luolligcr  ®d)nccba(I   (viburnum 

lantana).  Z.,   C,   Polj.,  Erj.  (Torb.). 
dobrovitje,  n.  coll.  =  dobrovita,   C. 
dobrovitovina,  /.  =  dobrovita,   Cig. 
dobrov9ljče,  eta,  n.  gutttjitligež  ^inb,   C. 
dobrovoljček,  čka,  m.  dem.  dobrovoljec;  — 

ein  lu[tigcr  'Sruber,  A';-, 
dobrovpljec,  Ijca,  m.  i)  bcr  ©utmiUigc,   Cig.; 

—  2)  bcr  5i-"citt)illige ,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
DZ.;  —  bcr  ^ilcttant,  Jan..  Cig. (T.);  — 
■\)  htftigcr  SJfenjc^,  bcr  3Bol)llcber,  M.,  C, 
Polj.,   Tolm.-Štrek.fLet.J. 

dobrovgljen,  Ijna,  adj.  i)  gutluitlig,  Meg., 
Giits.,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  bcrcitlDillig : 
kdo  je  dobrovoljen  sam  od  sebe  svojo  roko 
danes  Gospodu  napolniti?  Dalm.;  —  2) 
frcimillig,  Meg.,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  dobro- 
voljni  dar  („ofer"),  Dalm.;  —  3)  gut  gcIaunt, 
froijlid),  Iu[tig,  Cig.,  Jan.,  Šol.,  M.;  krčme, 
polne    dobrovoljnih   gostov,   Erj.  (I'{b.  sp.J. 

dobrovoljiti,  voljim,  vb.  impf.  d.  koga,  je^ 
manben  evfreuen,  ibm  9?ergniigen  oeric^affen, 
ogr.-C;  amiificrcu,  Cig.fT.J;  —  d.  se,  fic^ 
untcrljalten,  gutcr  Šinge  fein,  Ba<;.;  najlepše 
sta  se  dobrovoljila,   če  sta  bila  sama,  LjZv. 

dobrov9ljka,  /.  i)  bic  ©utmilligc;  prim,  dobro- 
voljec i);  —  2)  bic  (^rcitridige ,  Cig.;  — 
3)  Inftiges  mib,  M.,  Z.,  LjZv.;  -  4)  \i(x?:> 
Jrcubcnlicb,  C. 

dobrov9ljnost,  /.  i)  bic  @utinilligfcit,  Guts., 
Mur.,  Cig.;  —  2)  bic  JvrcitfiHigfcit,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  —  3)  bcr  5i-"t'')l'""f  ^^^  iiuftig^ 
feit,   Cig.,  Jan.,  M. 

dobrov9ljstvo,    n.   1)  bic  ®utmittl)igfcit,    M.; 

—  2)  bcr  2?ilettantiJinui§,  Cig.(T.j. 
dobrov9ljski,  adj.  JvvcimiUigen',  (Ug. 
dobroželjen,  Ijna,  adj.  luoblUioIIcilb,  .\[ur. 


dobroživec  —  dodaten 


146 


dodati  —  dogajati  se 


dobrozivEC,  vca,  m.  ber  53ontnt)out,  Cip.,  Jan. 
d9bršen,  šna,  adj.  ,^tcilllid}  C\nt:  druščine  res 

nisem  imel  posebne,  še  dobršne   ne,  Jiirč.; 

dušo   si    dobršno    privezati ,    Jitrč, ;  —  ■^iem= 

Ii(^   fltog;    d.  kos   svilnatega    krila,    LjZv.; 

dobršno  število  mlinskih  koles,  Zv.;  zna  se 

mu    z    dobršnim    pridom    ustavljati ,     Erj. 

(Ilb.  sp.J. 
dobrusiti,  im,  vb.  impf.  ba#  ©(^letfeit  bccnbcn. 
docela,  adv.  pogl.  do  cela,  pod:  do. 
docetba,   /.    =    integracija,    bte    ^ntcgratioil 

(math.),   Cig.(T.). 
doceten,    Ina,    adj.   i)  ganjUcf),    Šol.;  —   2) 

3ntcflrQl=.  intcflrabci  (math.),  Cig.fT.J. 
doceliti,  im.  vb. pf.  h\tC(\xmen  {math.),  Cig.fT.J. 
docelnost,/.bic5iitegrabiIitdt(math.),  Ov.f^r.;. 
docent,    m.  visokih    šol   učitelj,    bcr    Soccnt; 

privatni   d.,   bcr  ^^l^i^^^tboccnt. 
docepetati,  etam,  ečem,  vb.  pf.  i)  trnnipclitb 

flclongen;  —  2)  aužtrampeln,  Cig. 
docniti,  docnem,  vb.  pf.,  C,  Z.,  pogl.  ducniti. 
docvtsti,  cvetem,   vb.  pf.  au§blut)eu,   Cig. 
docvetati,  am,  vb.  impf.  ad  docvesti,  =  do- 

cvitati:   Vidim  že    — ,    Da    lepota   vam    do- 

c  v  e  ta ,    Vod.  (Pes.). 
docvitati,  am,  vb.  impf.  ad  docvesti;  im  9lu§= 

blu()cn  bcgritfcn  fcin,  Cig. 
docveteti,    im,  vb.  pf.  =  docvesti:    ali  bodo 

lepe  tuje  cvetlice  docvetele?   Erj.(I-{b.  sp.). 
dočakati,  čakam,  vb.pf.  bcn  ^loed  bc^  SSartcn§ 

crrcidjcn:  tako  dolgo  sem  čakal,  da  sem  ga 

dočakal,  id)  »rortetc  fo  longc,  bi^  cr  fam;  — 

erlcbcit:  kaj  sem  dočakal  na  svoje  stare  dni! 

visoke  starosti  dočakati ;  —  dočakati  se  Česa, 

cdcbcn,  Raič(Lct.). 
dočakavati,  am,  vb.  impf.  =  dočakovati,//^M. 
dočakovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  dočakati;  d. 

koga,  česa  (kaj),  crttjarten,  er^ovren,  in  bcr 

(Srtpartiing  fcin,  Cig.,  Jan. 
dočim,  conj.  tualjrenb,  Jt)Oi]egcn,  bo  bod),   C, 

BlKr.,  nk.:  —  hs. 
dočista,  adv.  pogl.  do  čista,  pod:  do. 
dočitati,   am,  vb.  pf.  bož  £efen  beciiben,  ju= 

cnbc  lefcn,  Z.,  nk. 
dočrtati,  črtam,  vb.  pf.  črtanje  dogotoviti,  Cig. 
dočutcn,  tna,  adj.  lDaI)Viicl)inbar,  Cig.fT.J. 
dočuvati,    am,   vb.  pf.   mit  bcm   ^iitcu  fcrtig 

mctben,  Cig. 
dod,  drtda,  m.  ber  SJnopf,  C. 
doda,  /.  bic  fronte  (didus  ineptus),  Erj.fZ.J. 
dodaj,  daja,  m.  =  dodatek,    Valj. (Rad). 
dodajanje,  n.  bož  .'pill,vigcbcu. 
dodajati.,  jam,  jem,  vb.  impf.  ad  dodati;  I)iU|Vt 

fiigcn. 
dodajck,  jka,  m.  =  dodatek,   C. 
dodatek,  tka,  m.  bic  3"flf&'',  i>cr  ,S»i"l^;  i>i'l" 

!Jiad)trag,  bcr  'Jliiliang/./V.,  Jan.,  Cig.  ( T.),  nk. 
dodaten,  tna.  adj.  tirgdnpitgiS  ,   'l?lbbitioiiQl  , 

■•JJadltragi?  ,  Cig.\  dodatni  dogovor,  bic  '!?lbbi 

tionalCOllUCIltioiI,    Cig. ;    doilatno    vprašanje, 

cinc  ^UJal^fragc,  nk.;  dodatna  določila,  "Jiod) 

trafl^bcftimimtiigcii,  DZ.;  dodatni  kredit,  bcr 

■Jiaitrofl^crcbit,  DZ.;  —  tiadjtriigiiri),  Jan., 
Cig.fT.);  dodatno  k  razglasu,  im  ^Juld)l)angc 

,^ur  Sunbmad)uufl,  DZ. 


dodati,  dam,  vb.  pf.  ba.^iigeben:  dodati,  kar 
manka;  (tiadjtraglid))  t)in5ufiigcu. 

dodavanje,  n.  =  dodajanje,  Mur. 

dodavati,  am,  vb.  impf.  =  dodajati,  Mur. 

dodavek,  vka,  m.  =  dodatek,  Habd.,  Cig., 
Jan. 

dodejati,  dodencm,  vb.  pf.  i)  ^in,yijiigcn,  baju 
tbun;  —  2)  d.  komu,  jcmanbcm  liiftig  merbeii, 
Dol.- Cig.,  Cig.  (T.),  C;  prim.  hs.  dodijati ; 
(vb.  impf.  ne  dodenete  nedolžni  živali,  ali 
pa  niste  do  nikogar  trdi?  Ravn.);  —  3)  d. 
se  česa,  etttjaž  berii^ren,  C;  —  4)  d.  si, 
=  prizadeti  si:  toliko  se  (nam.  si)  je  dode- 
jal  podložnim  veselja  napraviti,  Ravn.;  — 
prim.  dodeti. 

dodekadika,  /.  ba^  ^»''''fersa^lenjijftem,  bic 
2^obctabif  (math.),   Cig. (T.). 

dodekaeder,  dra,  tn.  ba#  ^obefaeber,  Cig.(T.), 
Cel.(Geom.);  —  prim.  dvanajsterec. 

dodekagon,  tn.  \)až  ^'^olfed,  ba§  5}obcfagon, 
Cig.  (T.). 

dodelati,  delam,  vb.  pf.  mit  ber  Slrbcit  fcrtig 
lucrben;  dodelali  smo  za  danes ;  fcrtig  mad)cn : 
vse  je  bilo  dodelano,  oUe?  ttjur  fcrtig. 

dodelava,  /.  bie  'CoIIcubung  cincr  'illrbcit:  d. 
železnice,  bcr  '^di^bou  bcr  Gi)cnbat)n,  Cig. 

dodelavati,  am,  vb.  impf.  ad  dodelati;  in  bcr 
iUiUcnbung  ciner  "^trbcit  begriffen  fein,  bie 
Ic^te  $anb  on  ein  5Berf  Icgen. 

dodelitev,  t^-e,  /.  bie  (^rtljciiung,  Cig.,  C. 

dodeliti,  i'm,  vb.pf.  i)  mit  bcm  I()eilcn  fcrtig 
merben;  —  2)  (po  nem.)  jutljeilcn,  ^nfonimen 
loffcn,  OcrIeii)cn:  d.  komu  kaj,  Guts.,  Cig., 
Jan..  M.  (in  pos.  v  cerkvenih  knjigah). 

dodeljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  dodeliti;  — 
einraumcit,  Dcriciljcn:  d.  pravice,  DZ. 

dodelovanje,  n.  bo^  (^ertigmocbcn. 

dodelovati,   ujem,  vb.  impf.  =  dodelavati. 

dodeti,  dem,  dejem,  vb.pf.   i)  =  dodejati  i); 

—  2)  ont^un :  nedolžnemu  človeku  kaj  za- 
lega dodeti,  Ravn. 

dodevati,  am,  vb.  impf.  ad  dodejati,  dodeti; 

1)   .^ulcgcn,   bo,^ntl)un;  —  2)  d.  komu,   je= 

manbem  tiiftig  fein,  \'rt.;  (—po  nem.  „3n^ 

fctUMl"  :  dodcval  je  Jezusu  z  njim  iti,  Ravn.). 
dodcrjati,  am,  vb.  pf.  pogl.  dodirjati,  Jsvkr. 
dodevck,  vka,  m.  bcr  3'0rtlJ»   C".,  Z. 
dodirjati,  am,  vb.pf.  rcnncnb  gelongen:  d.do  — ; 

rennenb  erreidjcn:  d.  koga. 
dodišati,  i'm,    vb.  pf.  do  nas  je  dodišalo,  bcr 

®crnd)  brong  biij  ,^u  un^. 
dodivjati,  am,  vb.  pf.  fln'?liiiitl)Cn,   Cig. 
dodojiti,  im,  vb.  pf.  onfljdrcn  ,vt  idngcn,  Cig. 
dodrčati,   im,   vb.  pf.  glitfdicnb  gelongen;  — 

glitfd)cnb  ervcidicn:  d.  koga. 
dodrdrati,  am,  vb.  pf.  mit  roffcinbcm  'i!i>ogen 

gelongen,  erreid)cn. 
i.dijga,  /.   i)  bic   Tonbe,    bov^   liPiitld)erfd)cit ; 

—  2)  ber  »{egcubogen :  zarna  d.,  IV/.;  (duua, 
/labd.-Mik.j. 

2.  doga,    f.  bie  2)oggc  (canis    mastivus),   0>., 

/■:,>(/.). 

dogajati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  ilogoditi  se; 
,sn  gefd)el)en  pflegen. 


doganjati  —  dogotčati 


—  147  — 


dogon  f-  dohajati 


doganjati,    am,    rfc.  i»iyf.  ad  dof;nali;  ^uciibc 

JU   bvillflcn    ilU"I)Cli,    Mur. ;    delo  z  uspehom 

d.,  Zora. 
d^gar,  rja,  m.  bfV  'JaubciiliacFcr,   C.\   hrvaški 

zidarji,  dogarji   in   tesarji,   Slovan. 
dogarati,  am,  vb.  impf.  ,^iiciibc  luTiiiicli,  Ilabd.- 

Mik.,  C. 
dogasiti,    im,    vb.  pf.  mit   i)om   X.'Lijci)i'ii    KVtifl 

nicrbeii. 
dogaziti,  gazim,  vb.  pf.  matciib  gelangeii,  cr- 

rcicheii. 
doglasek,  ska,  m.  bcv  @nb!Iang,  bcr  ?tu^flonii, 

h.  t.-C:iir.(T.J. 
doglasen,    sna,  adj.  doglasna  cev,    'Q(x^  ^mn- 

muiiii-ation^rolir,  h.  t.-Cig.(T.). 
doglasovati,  ujem,  vb.  pf.  mit  bem  9lbftimmen 

fcrtig    lUCrbtMi;    ko    vsi    volilci    doglasujejo, 

iobolb  nllc  'ilHiljIer  iljrc  (?timmeti  obgcgcbcn 
babcii,  Levst.(Sank). 

doglašalo,  n.  'iid^  SpracTivof)!',  h.  t.-Cig.(T.), 
Sen.  (Fi^.). 

dogled,  gleda,  m.  bic  3cI)Weite,  Cig.(T.),  C, 
Znid.,  Sen.fFi^.J,  Erj.(Som.). 

dogledaj,  m.  =  dogled,  Jan.,  DZ, 

dogl^dati,  gledam,  vh.  pf.  i)  mit  bem  9tugc 
Cl'reicf)cn ;  dogledati  ne  morem  te  planjave, 
id)  faiin  btc  Sdnge  ber  ^\a^t  nicf)t  abjc^cn, 
Cig.\  —  2)  d.  se  =  nagledati  se:  oko  se 
nikdar  do  sitosti  ne  dogleda,  Dalm. 

dogleden ,  dna ,  adj.  bem  5luge  erreid[)bar , 
Cxg.(T.). 

dogma,/,  bcr  ©(aubettžfa^,  ba^  ®ogma,  Jan.,  nk. 

dogmatika,  /.  nauk  o  dogmah,  bie  ^'Ogmatif. 

dogmatičen,  čna,  arf/.bogmatifd),  Cig.,Jan.,nk. 

dogmatiski,  adj.  =  dogmatičen,  Jan. 

dognati,  ženem,  vb.  pf.  i)  trcibcnb  gelaiigcii, 
crrcict)m;  počasi  sem  gnal  živinče,  pa  ga 
nisem  mogel  do  hleva  dognati;  —  visoko 
jo  dognati,  e§  ifod}  bringcn,  Cig.;  do  vrha 
d.,  auf  bie  Spit^e  treiben,  3/.;  —  2)  gum 
5(b)d}Iui5  bringen:  pravdo  d.,  beti  ^rocefe 
burcfifitljren,  Cig.;  »odcnben,  aueifii^ren;  d. 
velike  reči,  C;  — au^mad}Cn:  reč  je  dognana, 
bie  (Bad]C  ift  cntjd)ieben,  Cig. ;  ni  še  dognano, 
e#  ift  iiod)  uidit  Quegcmad)t,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk.;  ergriinben,  C. 

dognezditi,  gnezdim,  vb.  pf.  an]i)orcn  ^nni\tcn, 
y.-Cig. 

dog9dba,  /.  bie  53cgcbenf)cit,  bog  (£veigni§. 

dogodek,  dka,  tn.  ha§  (S)cid)cl)niž,  ber  S^orfad. 

dogodišče,  n.  bev  Sdiaupiat^  bcr  ^Scgebcnbcit, 
Cig.rr.j. 

dogoditi,  i'm,  vb.  pf.  i)  Ijiitliinglid)  reif  mac^en, 
Cig.;  zelje  še  ni  dogojeno.  Dol.:  —  d.  se, 
l)inldnglid)  rcif  luerben,  C;  matice  so  do- 
gojene,  Levst.fBeč.J;  —  2)  d.  se,  fid)  ercigncn, 
itd)  bcgcbcn. 

dogodivščina,/.  Krempelj,  Slom.;  pogl.  zgo- 
dovina. 

dogodljaj,  »2.  =  dogodek,  Z.,  Zora. 

dogodnjati,  am,  vb.  pf.  =  dogoditi    i)   Cig. 

dogolčanje,  n.  =  dogovor,  C. 

dogotčati,  čim,  vb.  pf.  1)  =:  dopovedati, 
viltSt..  C;  —  2)  d.  se  =  dogovoriti  se, 
M.,  v-^hšt. 


dogon,  gnna,  m.  bic  l^nrdlfiitinilig,  DZ.;  bie 
'-l^olleubiing,  ber  '',?(bid)liii'5,  Cig.,  Jan. 

dogoniti,  gonim,  vb.  pf.  bil'?  Jrcibcu  bcctlbcil, 
bic  ^iigt)  befd)licfjcii,  Jam..  Cig. 

dogorck,   rka,  ni.  bcr  i*id)tftlimpf,   Cig. 

dogoreti,  im,  vb.  pf.  biž  JU  cincm  gciinffcn 
■^^miftc  abbrcuncu;  sveča  je  dogorela  do  po- 
lovice;   ,yicl^i5C    brcuucu:   trska  je  dogorela. 

dogorevati,  am,  vb.  inipf.  ad  dogoreti,  Cig., 
Jan.;   —  prim.  dogarati. 

dogospodariti,  arim,  vb.  pf.  i)  d.  do  dveh 
kmetij,  c§  JU  ,^mci  .S'iubeu  briugcn,  Polj.;  — 
2)  abunrt)d)aftcn :  kmalu  bo  dogospodaril. 

dogospodovati,  ujem,  vb.  pf.  au^bcrrf djen : 
dogospodoval  je,  mit  fciner  ^"'frrjdjaft  l)at 
c§  ciii  Gube. 

dog9sti,  godem,  vb.  pf.  a\x\\)dxt\\  JU  muficicrcit, 
au-^gcigeii. 

dogotavljanje,  n.  h<xž  ^crtigjnac^cti,  DZ. 

dogotavljati ,  am,  vb.  impf.  ad  dogotoviti; 
mit  bem  gcrtigmadjcu  einer  9(rbcit  bejdjdftigt 
fcili;  ali  si  že  dogotovil  črevlje?  ■ —  zdaj  jih 
dogotavljam,  jv^hSt, 

dogot9viti,  ovim,  vb.  pf.  fcrtig  mad)en,  ooK« 
eubcn;  d.  črevlje;  danes  ne  bomo  dogotovili, 
l)cutc  mcrben  tuir  uid)t  fcrtig  »uerbcn,  jv^kšt. 

dogovarjati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  dogovoriti 
se;  fid)  befprcd)cit;  Unter{)anblungcn  pflcgcn, 
l^erabrcbungen  treffeu. 

dogovediti,  vedim,  vb.  pf.  i)  jur  @infid)t 
bringcn,  belefjrcn,  Fr.-C;  — d.  se,  jur  Sin- 
fid)t  gclangcn,  Fr.-C;  dogovediti  se  česa, 
etner  3ad)c  bemufžt  mcrben,  etnja^  etn)el)cn, 
Vrtov.-  C;  =  zavedeti  se,  Mik.;  prim.  za- 
govediti  se ;  —  2)  d.  se,  ilbercinfommcn,  fid) 
obfinben,  Z.,  Goriš.;  (za  ta  pomen  se  morda 
sme  primerjati  hs.  razgovjetan);  —  prim. 
Mik.fEt.  6 g). 

dogovor,  m.  bie  SSerabrcbung,  bn§  Ueberein* 
fommcu;  po  dogovoru,  berabrebeterma^en ; 
bie  (SouDention,  Cig.(T.),  DZ. 

dogovoren,  rna,  adj.  conOentionclf,  Cig. (T.); 
dogovorno,  etnocrftaublid),  im  6in»erftanb= 
niffc,  DZ.;  dogovorno  z  deželno  vlado,  Levst. 
(Pril.J.^ 

dogovoriti,  im,  vb.  pf.  i)  bic  9?cbc  bccnbcn, 
aufl)i3ren  ju  rcben;  —  2)  ocrabrcben;  to  je 
bilo  vse  dogovorjeno ;  d.  kup,  bcu  .'panbcl 
abniad)en,  Cig.;  —  d.  se,  fid)  Bcrabrebcn ; 
fid)  ius  Ginberftdnbniž  fc^en ;   d.  se  s  kom 

zastran   česa ;   —  tudi :   dogovoriti. 
dograbiti,  grabim,    vb.  pf.    i)  baš  Stec^cn  be= 

cnbcn;  —  2)  f)injured)en. 
dograditi,  im,  vb.  pf.  t>a^  3?erjauncn  beenbcn. 
dogrdeti,  im,  vb.  pf.  (gfel  errcgcn,  ttcrbricBcn, 

(d.  se)   Mur.;  —  prim.  hs.  dogrdjcti  (istega 

pomena). 
dogfditi  se,  im  se,  vb.  pf.  6fcl  crregen,  Mur.; 

—   prim.  grditi   se. 
dogrmeti,  f,  vb.  pf.  aušbpuncrn. 
dogrgrati,  am,  vb.  pf.  QU6ri.id)cln,  Cig. 
dohajati,  am,  vb.  impf.  ad  dolu  ;  i)  cinlaugcn  ; 

pisma,  poročila  dohajajo;  —  2)  nac^fommen, 

cinl)oIen;   ne  hodi  tako  hitro,  ne  morem  te 

dohajati;— crrcid)Cn:  skrite  se,  ker(„ar'*)  vas 

10* 


dohitck  —  4ah6jkati 


148 


dohreščati  —  dojesti 


poguba  (^popiibel")  dohaja,  ogr.- Valj/ Rad) ; 

—  ubcrtommcn :  žalost  me  dohaja,  C;  = 
anflcf)cn:  to  mene  dohaja,  C;  —  3)  (\c 
^orcn:  d.  komu,  C;  d.  kam,  ivgenbtuoljin 
juftaubifl  jcin,  C;  —  d.  se  komu,  ft(^  fitr 
jcmanbcu  icfjicfcn,  siemen,  3///»-.,  Danj.-Mik., 
v\hŠt.-C.;  rabil  je  odbrano  besedo,  kakor 
se  dohaja  božanskemu    nauku,    RaičCLet.j: 

—  4)  dohaja  mi  s  čim,  ic^  fommc  mit  eincr 
Sad)e  au§',  rihŠt.-C;  —  5)  ,^ucnbe  gcdcn: 
hiša  dohaja,  ba§  ^au§  tcirb  jc{)led)t,  V.-Ci<r.; 
živina    dohaja,    ia^    iUet)    gc^t    ,^ugtunbc, 

o>.,  C 

dohitek,  tka,  m.  i)  ta^  ©rcilen;  —  2)  bcr 
in  ber  SReimbo^n  crrungene  ^reiž,  Mur.,  V.- 
Cig.;  vsi  teko,  ali  le  eden  sam  dohitek 
prejme,  Schonl. 

dohiteti,  im,  vb.  pf.  eilenb  crreic^en;  Dunaj  v 
noč'  in  dnevu  dohiti,  Npes.-K.;  d.  koga, 
ereilen,  ein^olen ;  pri  kakem  delu  koga  do- 
hiteti, jvihšt. ;  zamujeno  d.,  ba#  58cr)aumte 
nacf)t)o(cn,  Cig. 

dohitevati,  am,  vb.  impf.  ad  dohiteti;  JU  er= 
eilen,  nadj^u^olcn  iud)cn  fpflegen),  Cig.,  Jan. 

dohititi,  hitim,  vb.  pf.  i)  h\ž  ju  eincm  3*'^''^ 
rtjerfcu,  M.;  —  2)  baju  njer|en,  jujc^telcn, 
Mur. 

dohod,  hoda,  m.  i)  ber  3ufla^n'  J'^'^-'^  J-  s^'et- 
lobc ,  ber  [Ginfall  bc§  i\d)\k,  Cig. ;  —  2) 
bie  Ginf)o(ung,  Cig..  C;  —  3)  \)a^  ginfom- 
nien,  bie  ©iufitnftc,  Cig.,  Xov.;  —  4)  = 
prihod,   Cig.,  Jan.,  Valj. (Rad). 

dohodar,   rja,  »i.  bcr  JRcutmcifter,   Cig.,   Jan. 

dohodarina,  f.  bie  (iintommcuftcuer,  Cig. (T.), 
DZ.,  Levst.(\auk),  tik. 

dohodarnik,  m.  =  dohodar,   C. 

dohodarski,  adj.  @cfaUš=:  d.  urad,  DZ. 

dohodarstven,  adj.  rentdmtlic^,  Cig.;  —  &c 
fdtiž--,  gefdllsamtlid),  O^^^^-j/^^ohodarstvenl 
organi,  bic  ©efalleorgane,  DZ.;  iz  dohodar- 
stvenih  ozirov,  au'j  Wefnl(§ritdficf)ten,  DZ. 

dohodarstvp,  n.  ba^  9iciitamt,  Cig.;  —  ba^ 
®efaažitt)cjcn,  Cig.fT.J. 

dohvdek,  dka,  m.  i)  baš  Ginfommcii;  kosmati 
d.,  ber  Sio^crtrag;  d.  zcmljiščni,  bcr  OJrunb 
ertrag;  pl.  dohodki,  ba^  Ginfomincu,  bic  Gin 
fiinftc;  —  2)  bie  Steucrn,  C;  kmetici  žito, 
denarje  ali  dohodek  prineso,  Krclj. 

doh9dcn,    dna,    adj.    i)  juganglid),   Jan.;  — 

—  2)  bie  Ginfiiiifte  betreffenb,  Cig.;  —  3) 
au^rcid)enb,  C. 

dohodkarina,  /.  =  dohodarina,   DZ.,  Nov. 
dohodkoven,   vna,  adj.  boe  (fiufotnmeii   bc= 

trctfcub:  dohodkovni  davek,  ;=  dohodkarina, 

DZ  ;    —     dohodkovne    pogodbe,    ^KciltCU 

Ocrtrdge,  D  Z. 
doh^dnik,   w.  =  prihodnik,  ber  "Jlnfomnililig, 

Cig.,  kajk.- 1  'alj.  (Rad). 
dohodnina,/.  biC  (finfoinmcilftcuer,  Cig.,  .fan., 

.Voi'.,  nz. 
dohodninski,   adj.  bie  Ginfommeuftcuev   bc 

treffcnb,  C. 
dohpdnost,  /.  bic  3"fl""fl''f')'f't»  ^-'V* 
dohojkati,    am,    vb.  pf.         doklicati   (kličoč: 

hoj!),  Rc^.-C. 


dohreščati,  i'm,  vb.  pf.  au^fcftuarrcn,  Cig. 

dohripati,  pam,  pijem,  vb.  pf  feud)cnb,  buftcub 
bi?  JU  einem  ^klt  gclongen:  do  mene  je  do- 
hripal. 

dohtar,  rja,  m.  =  doktor. 

dohvaliti,  im,  vt. /?/.  genug  tobcn :  ne  morem 
ga  dohvaliti,  Fr.-C,   Slom. 

doigrati,  am,  vb.  pf.  juenbc  fpiclen,  au§= 
jpielcn. 

doistiniti,   Tnim,  vb.  pf.  cr^drtcn,   Cig.fT.J. 

doiti,  (dojti),  doidem  (d<5jdem).  došel  (d6šeH, 
vb.  pf.  1)  bi^  JU  einem  ^\ek  gelnngen:  doiti 
kolov,  =  priti  do  kolov.  Vrt.:  —  ciulangen, 
Cig.;  dokler  listi  ne  doido,  bi§  jum  Singang 
bcr  'i^riefe,  kadar  povzetki  doido,  tuenu  bie 
'Dcadiiialjmen  eingcgangen  finb,  DZ.;  —  2) 
ein^olen,  ne  moremo  ga  več  doiti;  došel 
sem  te;  —  erreidicn,  tretfeu,  C;  kar  me 
doide,  ttja«  mir  jufdllt,  Cig.,  C;  —  roiber^ 
fa(}ren,  yfeg.;  njim  pusti  vse  dojti,  Triib.; 
—  3)  geniigcn,  au#reid)en:  došlo  mi  je,  e^ 
l^ot  mir  geniigt,  ogr.-C;  dojde,  če  se  zve- 
ličam, ogr.  -  Let.;  ne  dojde  mi,  e#  laitgt 
nid)t,  Cig.,  v^fišt.,  C;  —  4)  juenbege^en: 
dnevi  so  došli,  C;  —  ttollig  obnelimcn,  mož 
je  ves  došel,  Cig.;  —  jugrunbc  gef)en:  vsa 
živina  je  došla,  alleš  SSicl)  ift  abgeftanbcu, 
Cig.;  —  5)  (po  hs.)  =  priti,  dobro  došel 
(šla,  šli,  šle),  ujilltommen,  nk. 

doizkusiti,  kusim,  vb.  pf.  erproben  (doskusiti), 
Mur.;  doizkušen,  bemd^rt,  erprobt,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

doj,  m.  bnž  Sdugeu:  bie  ?lmmcnjcf)Qft :  otroka 
na  doju  imeti,    Cig..   C. 

doja,  /.  tia^  llJcIfen:  krava  na  novi  doji,  ciuc 
SVuf),  bic,  nad)bcm  )ie  gciuorfen,  ncnerbingi? 
mild)t,  C 

dojača,  f.  i)  cinc  milc^cnbc  .ftub  ober  3'^'!^- 
Mur.,' Mik.;  —  2)  bie  SKelfgelte,  Mur., 
Cig.,  C. 

dojadrati,  jadram,  vb.  pf.  jcgclub  gelangen,  cr= 
rcid)cn,  Cig. 

dojahati,  jaham,  šem,  vb.  pf.  reifeub  gclaugcn, 
crreid)cn :  d.  do  koga  (česa) ;  d.  koga,  reitcub 
cinbolcn. 

dojahavati,  am,  ^^.  inipf.  ad  dojahati.  Habd.- 
.\fik. 

dojcm,  d(')ima,  m.  bie  "Jlffcctioit,  ber  Giiibrurf, 
bcr  GijCCt,  h.  t. -Cig.  (T.),  nk.;  zvočni  d., 
Krj.  (Som.). 

dojen,  jna,  adj.=^  molzen,  mclf,  Mur.;  dojna 
krava,  .SY. 

dojfnče,  cta,  n.   =  dojenček,  Erj.fSom.). 

dojvnčck,  čka,  m.  dem.  dojenec,  ber  Sdugliiig. 

doj^nčica,  /.  dem.  dojenka,  bcr  lucibliilK  3nug 
liug,  ./an. 

doj^nčič,  m.  =  dojenček,   C. 

dojvncc,  nca,  »1.  bcr  Sdugliiig;  —  bcr  "iUiild) 
joim,  Cig. 

dojenje,  n.  1 1  bav^  Sdugeii ;  —  2)  bai*  Welfcii,  St. 

dojvnka.  /".  iuciblid)cr  3dugliug;  —  bic  l^iild) 
tod)tcr,  Cig. 

dojv*sti,  )v'm,  vb.  pf.  mit  bcm  Gfjen  fcrtig 
lucrbeu :  učenci  so  velikonočno  jagnjc  Ao- 
jedli,  Ravn. 


dojfti  —  dokapljati 


—  149  — 


dokar  —  doklej 


dojeti ,    dojmcm  (iloimcni),  dojamom,   vb.  pf. 
i)    crfaffeii:    cvet    je    smrt    doicla,     C;  — 

2)  d.  se,  fid)  anucl)mcu:  d.  se  kakega  dela, 

C. 
dojezditi,   jezdim,  rb.  pf.  vcttctlb  gclniigcil,  CV- 

rcidjcn;  d.  do  grada;  d.  koga;  d.  gradu.  Vrt. 
dojica,  f.   \)  =  dojnica,   Cig.,   .Jan.,   Dauj.- 

Mik.,'  SIN.;  -    2)  krava   d.,   i)ic   gjfclttul), 

Habd.-Mik. 
dojilišče,  n.  bcr  SUicIf^jIa^i,  ogr.-C;  krava  ob 

sebi  na  dojilišče  ide,    ogr.-Valj,(Rad). 
dojilja,  /.  =  dojnica,  .Jati.,  uk. 
dojilnica,  /.  =  dojilnik,  Ilabd. 
dojitnik,  m.  =  molznik,  Dic  SJHldjgcIte,   C. 
dojilp,    n.    i)   ba§  Sdugen,  Ci^;.;  —  2)    ba^ 

9)fUd)Cn:  krava  ima  slabo  dojilo,  bic  f  lil)  gibt 

tucnifl  m\{6),  jv{Št.;  -  3)  iaž  mdUn,  \št. 
dojitev,   tve,  /.  i)  bie  Sdmjuiig;   —  2)  ta^ 

aiJelten,  Mur. 
dojiti,    im ,    vb.  itnpf.    i)    jaugeti;    d.  otroka, 

bcm  Sinbc  bie  ^ruft  rei(^en;  —  2)  milrfien: 

letos    krave    slabo  dojijo,   Mur.,   St.;  —  •^) 

=  molsti,  melfen :  koze,  krave  d,,  Mur.,  Št., 

BlKr. 
dojiv,   m.  =  dojivo,  v^hŠt. 
dojivka,  /.  i)  ta§  ®augctf)icr,  Cig.,  Jan.;  (pogl. 

sesavec);  —  2)  =  dojilnik,  molznjak,  Mur. 
dojivnik,    tn.  =  dojilnik,    Fr.-C;  —  prim. 

dojivo. 
dojivo,  n.  bo?  OJemcltc,  (dojivo)  Mur.;  krava 

ima  dosti   dojiva,    C. 
dojka,  /.  bie  ©auijammc,   Mcg.,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  nk. 
dojkinja,  /.  =  dojka,  Mur.,  Jan.,   vihŠt.-C. 
dojmljiv,  iva,adj.  ctfectooll,  ergrcifeiib,  Cig.fT.). 
dojna,  /.  =  dojka,  ogr.-C. 
dojnica,   /.   i)  bie  Saugamme,  Meg.,  Alas., 

Boh.,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  kraljice  bodo  tvoje 

dojnice,    Skrinj.;    Dojnic  imela  sem  devet, 

Xpes.-K.;  —  2)  =  dojna  krava,   C;  —  ■:;) 

dojilnik,   SlGor.-C. 
dojniški,  adj.  5(mincn=,  Cig. 
dojništvo,   n.  bie  5(mmenf(f)aft,  ba^  2(mmen= 

tt)c)en,  Cig. 
dojnjak,  tn.  —  molznjak,  bie  SJicIfgelte,  ogr.-C. 
d9Jti,  dojdem,  i>b.  pf.  pogl.  doiti. 
dojOžnik,   m.  =  predjužnik,  jed  med  kosilom 

in  južino,  ki  se  daje  mlatičem,  koscem,  te- 

ricam  in  sploh  težakom,  Lašče-Erj.  (Torb.), 

Rib.-DSv.;  bag  SSormittagebrot,   Cig. 
dokaj,  pran.  indef.  (indecl.)  =  veliko,   UtcI, 

C/4;'.,  Jan.,  C,  Kr.;  tudi:  dokaj;  — iz:  kdo 

ve  kaj,  Kop.-Mik.  V.  G.  IV.  ij3. 
dokajkrat,  adv.  oft,   C. 
dokančati,  am,  vb.  itnpf.  ad  dokončati,  kajk.- 

Valj.fRad). 
dokaniti,  kanem,  vb.  pf.  bo^ll  tropfen,  Z. 
dokanjati,  am,  vb.  inipf.  ad  dokoniti;  in  bet 

"i^olleuoung  begrifren  (ein,  Fr.-C. 
i.dokapati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  ad  doko- 
pati ;   in  ber  SJotlenbung  ber  |)au  bcgriften 

fein,  Habd. 
2.  dokapati,  kapam,  pijem,  vb.  pf.  auff)Orcn  j^U 

tropfen,  aiistropfcii. 
dokapljati,   am,  vb.  pf.  aufl)i.n-eii  311  triipfcln. 


dokar,  conj.  =  dokler:  dobro  je  bilo  za  nas, 
dokar  so  vozovi  tod  hodili ;  ali  odkar  so 
prestali,  gremo  nazaj,  Jan.fSlovn.J. 

dokašljati,  am,  vb.  pf.  au^f)Uften. 

dokaz,  kiiza,  »i.bcr  ^-Seiuciis;  očiten  d.,  offenbarct 
!i?CtDeiž;  dokaz  strani,  ber  'Sciueiž  f)inft,  Cig. 
(T.);  =  d.  omahuje,  Cig.;  dokaz  ne  drži, 
ber  ^Beroeig  ift  un^altbar,  Cig.;  d.  (z)  nemož- 
nosti  (nemogočnosti);  probatio  por  (ad)  ab- 
surd imi ,   Cig.  (T.). 

dokazalo,  n.  =  dokazilo,   Cig.,  Jan.,   C. 

dokazati,  žem,  vb.  pf.  bart^un,  berocifen,  beit 
^eiDci^  lieferii;  dokazan  račun,  belcgtc  JRcc^^ 
nung,  Levst.  (Nauk). 

dokazavati,  am,   vb.  impf.  =  dokazovati. 

dokazen,  zna,  adj.  i)  Šetrei^^:  dokazne  be- 
sede, dokazno  mesto,  bie  Setiiei§l"tcIIe,  Cig. 
(T.);  dokazno  pismo,  bie  SetDcieurtunbe, 
Cig.,  Levst. (Cest.);  dokazna  moč,  bic ©ClDci^j* 
!roft,  DZ.;  —  2)  ermei^Ii^,  bett)eii?bar,  Cig. 
(T.). 

dokazilo,  «.  baž  SSeluei^mittel,  Cig.  (T.),  Levst. 
(Nauk),  DZ.,  »Ar.;— ber  58ctt)eišgrunb,  Jan. 

dokazljiv,  iva,  adj.  =  dokazen  2),  Cig.,  Jan. 

dokaznica,  /.  bie  23c>Dei'3urfunbe,  Cig. 

dokazovalo,  n.  =  dokazilo:  Cig.,  Jan.;  za- 
pisnik ter  vse  njegove  priloge  in  drugačna 
dokazovala,  \iaž  ^rotofoll  mit  ben  iammt= 
lic^cn  58eilagen  unb  foiiftigen  33e^elien,  Levst. 
(Cest.). 

dokazovanje,  n.  bie  93enjeižfii^rung;  d.  z 
nedokazanim,  petitio  principii,   Cig. (T.). 

dokazovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  dokazati;  bett 
33en)ei'5  fii^ven,  33ett)ei)e  anfitf)ren,  betueifen. 

dokazovavec,  vca,  m.  ber  "Seroeiefii^rer,  Cig. 

dokazoven,  vna,  adj.  bemonitratio,  Cig.  (T.). 

dokelič,  conj.  =  dokler,  Danj.-Mik. 

dokič,  conj.  =  dokler,  Jan.,  Mik.,  v^hSt.; 
počakajo,  dokič  zora  ne  zasveti,   Crt.(Pjk.). 

dokipeti,  im,  vb.  pf.  ficbenb,  fc^aumeitb  gc= 
langen,  erreid)en;  prcn.  d.  do  vrha,  ben 
.'potiepunft  erreirf)en;  d.  vrha.   Vrt. 

dokisati  se,  kTsam  se,  vb.  pf.  bie  faure  ®a^- 
ruiig  coilenben,  Cig. 

doklada,  /.  bie  ^"If^Sf-  ^ic  ^VLQdbe,  M.,  Nov.; 
bie  ^eilage,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  bcr  ^n- 
fd^Iag;  davčne  doklade,  bie  Šteuerjufc^Iage, 
DZkr. 

dokladanje,  n.  ta^  QnkQcn. 

dokladati,  am,  vb.  impf.  julegeit. 

dokladek,  dka,  m.  bie  'Seilage,  ber  9Jo(^trag, 
Cig.,  Jan. 

dokladen,  dna,  adj.  3?ei= :  dokladni  list,  baž 
JSeihlati,  Cig. 

doklam,   conj.  =  dokler,  ogr.-Mik. 

doklastj,  kladem,  vb.  pf  (^utter)  julegeit: 
še  malo  mr\'e  volom  dokladi ,  Valj.  -  Jan. 
(Slovn.). 

doklati,  koljem,  vb.  pf.  mit  bem  Scf)(ac^ten 
fertig  roerben. 

dokle,  adv.  h\ž  »DOiin?  »t)ie  lange?  Mik., 
Levst.  (Nauk). 

dokleč,  conj.,  ogr.-C,  pogl.  doklič,  dokler. 

doklfčati,  im,  vb.  pf.  au§!nieeu,  Cig. 

doklej,  adv.  =  dokle,   Cig.,  Jan. 


dokledar  —  dokončavec 


150  — 


dokončba  —  dokričati 


dokledar,  conj.  =  dokler,  Jam.,  Kor.-Mik.\ 
Dokledar  mi  prsi  dihale  bodo,  —  V  veselju 
solnčnem  se  hočem,  \'  radosti  greti,  Levst. 
(Zb.  sp.J. 

doklfr,  dokler,  conj.  i)  jolaitge:  delaj,  do- 
kler hočeš,  arbeitc,  jo  lancje  bii  tttillj'!;  do- 
kler je  govoril,  je  bilo  vse  tiho;  dokler 
bom  živ,  mcin  iieben  laiig;  dokler  te  ni  bilo 
tukaj,  ttjdljrcnb  bciner  *}lbttie)en{)eit ;  dokler 
ne  spiš,  folange  bii  »nadicft,  C;  —  2)  do- 
kler ne  —  (s  perfektivnimi  glagoli),  bi'?; 
ostanem  pri  tebi,  dokler  ne  zaspiš,  td)  bleibe 
bci  bil",  bt#  bn  einfd)lofft;  dokler  ne  dode- 
lamo, btš  mir  fcrtig  finb;  Kak  lepo  se  rosa 
bliska.  Dokler  jutra  hlad  ne  mine,  Preš.;  — 
(tudi  brez  nikalnice) :  bodi  ondukaj,  dokler 
ti  rečem,  Krelj;  počakaj,  dokler  ustrelim 
srno,  LjZv. ;—■},)  =  ker,  Meg.,  Boh.,  Kast., 
Met.,*Jsvkr.;  (prim.  nem.  bietuetl). 

dokl?ti,  kolnem,  vb.  pf.  au^flud)en,  penbc 
fluc^en:  ni  ga  več,  doklel  je,  cr  ift  nicl)t 
mcbr,  cr  bat  aujgcfludit  (==  er  reirb  nicf)t 
mebr  fludicni,  Mik. 

doklicati,  klTčem  vb.  pf.  ernifeii:  klical  sem 
ga,  pa  ga  nisem  mogel  doklicati,  predaleč 
je  že  bil. 

doklič,  conj.  =  dokler,  Habd.-Mik.,  C, 
v^hSt.,  ogr.,  kajk. ;  Jejmo  'no  pijmo,  Doklič 
še  zdravi  smo  mi,  Danj.fPosv.  p.). 

dokmetavati,  am,  vh.  hnpf.  im  Scgriffe  fein 
bie  SBirtic^aftšorbeitcn  ju  »oUenben,  Levst. 
(SI.  Spr.j. 

dokm^tovati,  ujem,  vb.  pf.  i)  obroirlicbaftcn ; 
dokmetoval  je;  —  2)  mit  ben  2Birtid)aft^= 
arbettcn  fertig  rocrbeii ;  za  letos  smo  dokme- 
tovali. 

dok9d,  adv.  =  do  kod?  bi§  luo^in?  roteireit? 
dokod  si  ga  peljal?  ne  vem,  dokod  smem 
pokositi. 

dok9dar,  adv.  frel.J  =  dokodcr. 

dok9der,  adv.  frel.J  =:  do  koder,  jotDcit,  idi, 
dokoder  hočeš. 

dokolenčica,  /,  dem.  dokolenka,  ./an. 

dokolenica,  /.  ^  dokolenka,   Cig. 

dokolenka,  /.  bic  @amafd)C,  Cip.,  .lan.,  Savr. 
(Let.). 

dokomotčnica,  /.  bcr  Slrmbanbjcbuf),  Cig. 

dokonati,  am ,  vb.  pf.  DoIIciibcn:  d.  vožnjo, 
besede,  Triib.;  Dokonal  je  I  cr  I}Qt  bo?  SBcrf 
DoHcnbet!  Levst.(/.b.sp.);  d.  se,  in  ©rfuduiig 
flC^cn,    Trtib.;  —  prim.  dokonjati. 

dokončaj,  mi.  =  sklep,  bcr  ^^cjd)!!!)!?,   (.'. 

dokončati,  am,  vb.  pf.  1 )  bcciibigcu,  ,\um  "i?lb 
)d)Illie  briugcn;  delo  d.;  dokončani  likovi, 
cnblidjc  Wci"taltcii,  Cip.(T.);  —  2)  ciiicii  "i^c 
jd)Iuiš  fafjcii,  cntiriicibcu ,  C,  .Svet. (Rok.). 
\avr.  (SpiDu.i,   lilKr. 

dokončavanje ,  n.  \)  tia^  ^i^ccublgcil ;  —  2) 
bic  "iBcidjIitjvfiinunii,  niKr..  M. 

dokončavati.  am ,  rb.  inipf.  i)  in  bcr  'iBc 
cubigiiiig  eiiior  Vlrbcit  bcgriftcn  foin;  —  2) 
^-Ocid)lii)ic  fnijcii,  bcrotbcit :  kaj  dokončavate  ? 
\vai  ucr^anbclt  ibr?  JilKr. 

dokončavec,  vca,  m.,  JiipcIjf.Sv.  p.),  pogl. 
liokončevavcc. 


dokončba,  /.  bie  Scenbigung,  bie  35oIIbritt= 
gung,  Cig. 

dokonček ,  čka,  m.  i)  bie  SSoIIenbung,  bie 
S>o[lfiibrmig,  C;  d.  vojne.  Vest.;  —  2)  ba§ 
©iibe,  bcr  ^Jlušigang :  d.  verza,  bie  ftataleje, 
Cig.(T.);  —  bie  gnbfilbe,  C;  —  -,)  bcr  'iBe^ 
jd)Iu)§,  bie  JHcjoIution,  C.  M.,  Svet.  (Rok.), 
RlKr. ;  kakšni  so  dokončki ,  maž  fiir  Se= 
fc^Iiific  finb  gefai^t  rcorben?  BlKr.-M.;  — 
bai?  ^'cfinttiDum,  CigJT.j. 

dokončen,  čna,  adj.  cnbgiiltig,  befinittB,  Jan., 
nk.\    dokončno    zavrniti    obtožbo,    bie    "Jln^ 

tfage  cnbgiiltig  juritrfrecifen,  DZ.\  dokončno 
odsoditi ,  cnbgiiltig  aberfeuncn ,  DZ. ;  do- 
končno reči,  bcfinitiu  crtldren,  Levst,  (Močv.). 

dokončevanje,  n.  1)  'iia^  ^ecnbigen;  —  2) 
bic  'Scic^lui^foijung,  BlKr.-.\L 

dokončevati,  ujem,  vb.  impf.  i)  in  bcr  33e= 
cnbigung  bcgrificn  jcin;  —  2)  'a3ejd)lii)'ie 
faifcn,  bcratben:  kaj  dokončujete?  BlKr.-M. 

dokončevavec,  vca,  m.  bcr  ^J^oUcnbcr,  Cig. 

dokončnik,   m.  bcr  SSotlenbcr,  Mur.,   C. 

dokoniti,  im,  vb.  pf.  fcftjc^en ,  bejd)licfeen, 
Ogr.-C. 

dokonjanje,  n.  bic  3]ioUcnbung,  Jam.,  Fr.-C; 
d.  vseh  nadlog,  Krelj. 

dokonjati,  am,  vb.  pf.  bccnbigcu,  t)oUenben, 
Meg.,  Jam.,  V.-Cig.,  Jan.,  Fr.-C;  pridigo 
d.,  Krelj;  d.  trpljenje  in  smrt,  Krelj;  tako 
je  bilo  dokonjano  vse  delo,  Dalm.;  svoje 
delo  dokonjavši,   CaffVest.j. 

dokonjavec,  vca,  m.  bcr  i^oHcnbcr:  začetnik 
in  dokonjavec.  Bas. 

dokonjenje,  n.  ber  ^Scjc^lu)!?,  ogr.-C;  — 
prim.   dokoniti. 

dokonovati,  ujem,  vb.  impf  ad  dokonati;  d. 
se,  jucnbe  gcf)en ,  in  Srfiillung  gebcn,  C; 
kadar  se  le-to  vse  bode  dokonovalo,    Trub. 

dokopati,  kopam,  ki^pljem,  vb.  pf.  i)  grobcub 
gdaiigcn,  Mur.;  zdaj  dokoplje  do  neke  ka- 
menene  žile,  Erj.Hib.  sp.j\  mit  bem  ,Voucn 
(im  3Scingartcn)  gclangcn:  dokopali  smo 
danes  do  srede  vinograda;  ■ —  2)  mit  bcni 
(Mrabcu,  bcm  vnucn  fcrtig  raerben:  dokopali 
smo;  —  3)  ba.^ugrabcn;  —  4)  d.  se  do  česa, 
nk.;  d.  se  česa,  ti\važ  crlangcn ,  er^iclcn, 
Jan.;  d.  se  visoke  službe.  IV/.;  d.  se  miru 
in   pokoja,   Let. 

dokopavati,  am,  vb.  impf.  ad  dokopati;  i)  in 
bor  '-l^ccnbigiing  bco  Wrabcny  (,bo^  .'oaucn<?  im 
3S?cingartcn)  bcgriifon  jcin;  —  2)  baju  graben. 

dokopovati,  lijem,  vb.  impf.  =  dokopavati. 

dokore,  adv.  bi*  JU  mcld)er  Stuube?  bi* 
uiann  ? 

dokorčj,  adv.  =  dokore. 

dokositi,  im.  vb.  pf.  bo*  'i)luil)en  boenben;  ne 
dokošen,  nnuoUftdnbig  abgcniiibt,  ('ig- 

dokovati,  kujem,  vb.  pf.  mit  bom  3d)mieben 
fcrtig  iinnbon,  fcrtig  fdimicbcn. 

dokraljcv;iti,  ujem.  vb.  pf.  aufl)i.ucn  Abnig  .^U 
fein,  ,\ii  l)crrid)cn:  dokraljeval  je,  c*  ift  ou* 
mit  fcincm  .Uouigtljiim,  (-ig. 

dokrčmariti.  arim,  vb.  pf.  aufl)i>ren  @d)cuftt»irt 
,Vi  fein. 

dokričati,  un,  vb.  pf.  cr)d)rcicn,   Cig. 


dokfstiti  —  doibenje 


—  151   — 


dotbil9  —  dolg 


dokfstiti,  im,  vb.  p/,  hav  ^^aufcii  BoUciibcn: 

krščcvali  so  in  menda  liokrstili,  Sa\'r.(Lct.). 
dokrvaveti,   im,   vb.  pf.  ju  blaten  aiifl)0vcn, 

Cig.,  Sov. 
doktor,    rja,    m.  časten  naslov  za  izobražene 

in  učene  ljudi,  bcr  2*OCtor. 
ddktorčič,  m.  dem.  doktor;  majheni  doktorčič 

Ananija,    Trub.(Post.). 
doktorand,  m.  kdor  se  pripravlja  za  doklor- 

stvo,  bcr  'Soctovanti. 
doktorski,  adj.  ^octDr=;  d.  klobuk,  bcr  ^octor= 

Imt,  ov 
doktorstvo,  n.  btc  5)Dctoršituurbc,  \>ai  '2)DCtorat. 
dokup.  H!,  bcr  ^iifi^uf,  ^'f^- 
dokupavanje,    n.  \ia^    ^\\\<\\\\i\\ ,    bic   "ilad)' 

idiaffunii  biird)  .^^ouf,  DZ. 
dokupavati,  am,  x'b.  impf.  =  dokupovati. 
dokupčevati,  Cijem,   vb.  pf.  auffjoren  ^anbcl 

JU  trcibcu;    dokupčeval  je,   cž  ift  au^  mit 

fcincm  .s>anbcl§9eid)iifte. 
dokupilo,  n.  ber  ^ufi^uf,  DZ. 
dokupiti,  im,  vb.  pf.  f)in,^utaufcn,  nad)faufen. 
dokupovati,    ujem,    vb.   impf.   ad    dokupiti; 

binjutaitfen,  nac^taufen. 
dokurbati  se,  am  se,  vb.  pf.  auž^uren,   Cig. 
či^X,  m.  btt#  Jfiat,  bie  9Jicberung;  vsak  d.  se 

bode  napolnil,  Trub,;  globočino  med  dvema 

gorama  dol  zovemo,  ogr.-\  alj.(Rad);  Crez 

tri  gore  črez  tri  dole,  Npcs.-Schein ;  v  do!, 

tfjalein,  bergab,  Diet.,  Cig.,  Jan.,  C. ;  =  na 

dol,  Cig.;  vode  na  dol  teko,  Dalm.;  iz  dola, 

tf)alaitž,  Cig. 
dol,    adv.  ^inuntcr,  Miir.,   Jan.,  Mik.;   nam. 

doli,  dolu;  prim.  Levst.fLjZv.  I.  S~2.). 
dola,  /.  neka  hruška  (funtarica),  Mariborska 

ok.-Erj.  (Torb.). 
dolaca,  /.  ein  flcinerc'3  %^<iX,  C. 
dolaga,  /.  'aa^  S^ajiilcgcn,  Kr.- Valj. (Rad);  — 

ciue  ^Xrt  bcr  53Qumoereb(ung  (=  sklad,  na- 
klad). C. 
dolagati,  am,  vb.  impf.  ad  doložiti ;    Jillcgcn, 

nac^legcu;  drva  dolagati  v  peč,  da  bolj  gori; 

ne  pošiljajo  mu  dosti  denarjev,  mora  iz  svo- 
jega žepa  dolagati. 
dolah,  adv.  =  doli  (unten),  C. 
dolajati,  am,  vb.  pf.  i)  bellenb  gelangcn,  er= 

rcid)cn;  —  2)  auSbellen. 
dolan,  ana,  m.,  pogl.  doljan. 
dolanec,  nca,  m,,  pogl.  doljanec. 
dolanji,  adj.  =  dolenji,  Diet.,  Mik.,  Dalm. 
dolanka,  /.,  pogl.  doljanka. 
dplar,  rja,  m.  i)  bcr  S^albcTOO^llcr,  Cig.,  Jan., 

C;  —   2)  ber  Straitblčiufcr  (tringa),   Cig. 
dolaziti,  im,  vb.  pf.  fricd}cnb  gclangcn,  errei^ 

c^en,  Z.,  M. ;  korakoma  d.,  langfam  ctnt)cr= 

fd)reitenb  anlangen,  Zoi-a. 
dolb,  m.  einc  '"^[uet)Df)Iung:  kladni  d.  pri  stopi, 

A>. ;  ber  ®infd)nitt  ati  bcr  3(nnjc(Ic  fiir  bcn 

Sa^fcn,  Cig. 
dolbač.  m.  bcr  §of)Imei§e{,  Mur.,  C. 
dotbača, /.  =  dolbač,   C. 
dolbati,  am,  vb.  impf.  =  dolbsti,  Notr.-Levst. 

(Rok.). 
dolbec,  bca,   m.  bcr  ©raticiir,  Cig.,  Jan. 
doibenje,  n.  ta^  l'(ci{5eln,  t)av  9luy[)iJl)lcu. 


dotbilo ,    n.    bcr   .t)ol)tmei^cI :    z    dolbilom 
dolbsti,    C. 

dolbina,  f.  i)  bic  auegcmei^elte  ^o^lung,  Trst. 

(Let.) -,-2)  bic  5Ziid)C,  ZgD.;  (dolblina,  Cig.). 
dotbnik,  m.   i)  bcr  '^Jfcijjlcr,  Cig.,  C;   —   2) 

=   dolbilo,    Cig. 
dolbnina,  /.  kar  se  za  doibenje  plača,   Cig. 
dolbnja,  /  ba§  SKctfjcln,   ('ig. 
doibnjak,  m.  ein  ^JJcffcr  sum  Shiš^ij^lcii,  Cig. 
doibsti,  bem,  vb.  impf.  augl)i3^lcn,  au^mcif5Cln. 
dotčtk,  čka,  m.  dem.,  dol. 
dole,  adv.  -—  doli,  Mur.,  Mik. 
dolec,  tca,  m.  dem.    i)  dol;  fleincž  Ztjal,   C, 

M.;  prijazni  dolci,  LjZv.;  —  baS  ©rubdjCn, 

Jan.;  —   2)  ber  93ett)of)ner  ber  JRieberung, 

Jam. 
doiek,  Ika,  (dolek),  m.  dem.  dol,  Mur. 
doleka,  adv.  =  doli,   C. 
dolenjec,    njca,    m.    :)   bcr    58cttiof)ncr    cincr 

nieberer  gelegcncn  (Segenb,  ber  Unterldnbcr; 

—  2)  veter,  ki  iz  dolenjega  kraja  piše ,  v 
raznih  krajih  različen  veter  (v  Halozah  = 
Dfttoinb,   C);  prim.  zdolec. 

dolenji,  adj.  rt)aln)art#,  nieberer  gelcgen,  ber 
untere,  Untcr=;  dolenja  krajina,  Cig.;  do- 
lenji veter  =  dolenjec  2),  Diet,,  Cig.;  — 
tudi:  dolenji  („dulajni"  Dalm.,  „dulanji" 
Diet.). 

dolenjka,  /.  i)  bic  Unterlanberin ;  —  2)  do- 
lenjka,    doljnje  žensko  krilo,  BlKr.-DSv. 

dolenjski,   adj.  untcrlanbifi^. 

dolesti,  ležem,  vb.  pf.  friecf}cnb,  mii^)am, 
langfom  ge^enb  gclangcn;  komaj  d.  do  hiše. 

doletanje,  n.  \i<xž  ^ufliegcn,  M. 

doletati,  am,  vb.  impf.  ad  doleteti  =  dole- 
tavati,  M. 

doletavati,  am,  vb.  impf.  ad  doleteti;  —  511= 
fliegen;  mnogo  je  že  ptic  po  drevju,  pa  še 
vedno  druge  doletavajo. 

doletek,  tka,  m.  kar  koga  doleti,  "Haž  ®e= 
fc^icf,   C. 

doleten,  tna,  adj.  tiolljdbrig,  gro^jd^rig,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Svet. (Rok.),  ogr.-C.;  doletni  si- 
novi, nk.;  doletna  starost,  'iia^  3tlter  ber 
@ro^jd:^rig!eit,  DZ.;  —  crtt)ad)fcn:  doletna 
ženica,  Navr.(Let.). 

doleteti,  im,  vb.  pf.  i)  flicgenb  gctongcn,  er= 
reidjen;  d.  do  obrežja;  d.  koga,  flicgenb 
ein^olen;  —  2)  d.  koga,  jcmanbcm  §ut^ei( 
ttterben;  tudi  mene  bo  doletela  kaka  mrvica, 
babci  roirb  auc^  fiir  mic^  etraa^  abfatlen; 
Prat'karja  časi  Tud'  kaj  doleti,    Vod. (Pes.); 

—  i^uftDBcn,  C. 

doletevati,  am,  vb.  impf.  =  doletevati,  ./an. 
doletnost,  /.  bie  5?DUjdt}rigtcit,  bie  ©ro^jfi^rig- 

teit,   Cig.,  Jan.,  nk. 
doletovati,  ujem,  vb.  impf.  =  doletavati. 
dolev,    leva,    m.   =   doliv,   bic   {^iille,    Danj.- 

Mik.;  bcr  ^ul^^D^i"  (=  polnež),    SlGor.-C. 
dolevati,  am,  vb.  impf.  =  dolivati,  Štrek. 
dolevka,    f.  neka   lončena   ročka,    Št. -Valj. 

(Rad);  ber  giiHErug,  C. 
dolg,    a,    m.  bie  Sc^ulb:   bie  58erbinblicftfcit; 

obljuba  dolg  dela,  t)crjprcd)cn  mad)t  Sdiulb ; 

bic    (^elbjdjulb;    dolgove    delati;    ves    je    v 


dotg  —  dolgoleten 


—  152  — 


dotgoličcn  —  dotgosten 


dolgeh,  er  ift  flan,^  Dcrfdiulbet,  Ci^. ;  na  dolg 
vzeti,  dati.  auf  ^oxc\  ncfimcii,  gcbcn,  Cif^., 
C;  na  dolg  obtežavati,  jU  i.'Q)"tcn  belcflcil, 
DZ.;  imeti  denar  na  dolgu,  Ci^.,  po  dolgu, 
C,  M.,  @clb  ,^u  forbern  Ijaben;  —  btc  trir^ 
fcnbc  Urjadjc:  ne  delajte  mojega  dolga,  gcbct 
nici)t  mir  bic  Sd)ulb,  Krclj. 

dolg,  dolga  adj.  i)  latig;  dolga  stran,  bic  2aug= 
jcitc,  Cig.  (f.j ;  po  dolgem,  bcr  i!dngc  nad) ; 
po  vsem  dolzem  pade  v  sneg,  fcinci"  flansen 
SSuge  nacf),  Jtirč.;  na  dolgo  in  široko  raz- 
lagati. n)cit)d)rtjeifig  erfiaren;  —  2)  lang^ 
baucrnb;  dolga  bolezen  gotova  smrt;  dolgo 
(acc. f.J  zvoniti  =  vabiti.  Polj.;  dolga  iz- 
poved, bie  ®eneralbeic^te,  Cig.,  C;  dolgo 
(časa),  longc  3^'^!  '^'''-"z  dolgo,  nač)  cincr 
langcn  SBcile;  dolgo  ga  ni,  er  tonimt  Iniigc 
3eit  nicbt;  tega  je  že  dolgo,  jeitbcm  ift  id)on 
ciite  geraunic  3^it  Berftricfien;  —  compar. 
daljši;  (dolgši,  v^hSt.,  jviSt.\  tudi:  dolžji, 
Št.-C;  dolglje  =  dalje  časa,  jv^Št.). 

dolga,  /.  ovčje  ime,  Kanin-Erj.fTorb.J. 

dolgac,  m.  =  doigan,    dolgin,   C,  Z.,  Zora. 

dolgan,  ana,  w.  laiiggeftredEter  SJJenfc^,  Cig., 
M..   C,  Valj. (Rad),  "^LjZv. 

dolgava,  /.  =  dolgost,  Podkrnci-Erj.fTorb.). 

dolganja,  /.  (angcJ,  l)agercž  2Seib,  C. 

dolgež,   m.  =  dolgin,    (jg.,  Mik. 

dolgin,  7)1.  langgeftrcdtcr  5!)teitid). 

dolglja ,  f.  neko  jabolko,  Ponikve  (Goriš.)- 
Krj.crSrb.),   Ptitj-C. 

dolgljast,  adj.  langlic^,  C. 

dolgljat,  ata,  adj.  \a\ic\\\6),   C,  3/. 

dolgobrad,  brada,  adj.  longbartig,  nk. 

dolgobradec,  dca,  m.  bcr  iiaiigbait,  Cig. 

dolgpča,  /.  =  dolgost,   C,  kajk.-Valj.(Rad). 

dolgočasen,  sna,  adj.  langirctlig. 

dolgočasiti  se,  časim  se,  vb.  impf.  fid)  (aiig= 
nicilen. 

dolgočasnica,  /.  bic  ilangmciligc,  Zora. 

dolgočasnik,  m.  bcr  iiangineiligc,  Cig. 

dolgočasnost,  /.  bic  ilangluciligfcit. 

dolgočasovati ,  ujcm ,  vb.  impf.  iiauglucile 
tjaben,  M.,  C;  Bi  noč  ti  dolgočas'vala, 
Npes.-K. 

dolgoglavec,  vca,  m.  bcr  fiangfopf  (dolicho- 
cephalus).  Erj.  (Som.). 

dolgodlakež,  m.  lQitgI)aarigc#  2:f)icr,  Bas. 

dolgojezičnež,  m.  kdor  ima  dolg  jezik,  .S7.V. 

dolgokitast,  adj.  lang.^optifl,  ^-t'^- 

dolgoklasen,  sna,  adj.  Iaiigdl)rig,   Cig. 

dolgohlača,  /.  =^  dolgohlačnik  (psovka):  ti 
(iolpohlača   ti!  Jurč. 

dolgohlačnik,  m.  bcr  langc  .t)ofcn  trSgt:  suho- 

pet   ilolgohlačnik,   Str. 
dolgokljun,  kljuna,  adj.  laiiflfd)n(ibclig,  dan. 
dolgokljiincc,    nca.    m.    ilolgokljunci,    iiaiig- 

icf)itdblcr,  Cig.  (T.). 
dolgokrak,  kr;ika,w.  (ptiči)dolgokraki,Stcl,\eil 

tiOgcl  (grallatorcs),    Cig. (T.). 
dolgokrilcc,    Ica,    m.  dolgokrilci,  ifaitgniifllcr 

Hoiigipennes),   Erj.  (Z.). 
dolgolas,  liisa,  adj.  Iangl)aniig. 
dolgolascc,  sca.  m.  bcr  i.'iiiigl)anr,  Jan.,  .Mik. 
dolgoleten,  tna.  adj.  loiigjdijrig. 


dolgoličen,  Čna,  adj.  mit  laiigcm  ®cfid)tc,  .lam. 

dolgoličnik,   m.  dolgoličen   človek,   DSv. 

dolgoniten,  tna,  adj.  langfdbig,   Cig. 

dolgonog,  nijga,  adj.  langbciiiig. 

dolgonos,  n6sa,  m.  =  dolgonosek.  Pire. 

dolgonos,  nosa.  adj.  (angiiafig,  Habd..  Diet., 
Cig.,  .Jan.,  Mik. 

dolgon9sec,   sca,  m.  =  dolgonosek.  Sov. 

dolgon9sek,  ska,  m.  ber  Stiiffeltafcr  (curculio), 
V.-Cig.;  —  rus. 

dolgonpžec,  žca,  m.  ber  ijangbein,   Cig.,  Jan. 

dolgonpžcn,  žna,  adj.  =  dolgonog,   Cig, 

dolgonpžnost,  /.  bie  Sangbeiiiigtcit,  Cig. 

dolgopeceljn,  Ijna,  adj.  langfticlig,  Šol. 

dolgopet,  peta,  adj.  laiigbcinig:  saj  si  mlad 
in  dolgopet,  \'rt. ;  bil  je  strašansko  dolgo- 
pet, Zv. 

dolgopftec,  tca,  m.  langbcinigcr  SJtcnfd^;  vi, 
dolgopetec,  ki  ste  suhi  kakor  raženj,  Levst. 

rzb.  sp.). 

dolgop?tka,  /.  ber  Stel,^cn»ogel,  Z.,  Jan. 

dolgopftlja.  /.  neka  trta,  Ip. -Erj.  (Torb.). 

dolgopftljevka,  /.   neka  trta,   C. 

dolgopftnik,  m.  ber  Sangbciii,  Zora. 

dolgopftost,  /.  bie  iiangbciitigteit.  Bes. 

dolgopfsten,  stna,  adj.  laiuifingerig,  Cig. 

dolgopfstnik,   m.  bcr  iiaiigjitiger,  LjZv. 

dolgorep,  rčpa,  adj.  Ianggcid)Uidn,^t,  Cig..  Jan. 

dolgorfpec,  pca,  m.  bcr  ^oiigidjtDan,^,  Jan., 
Cig.  (T.). 

dolgorepen,  pna,  adj.  =  dolgorep,   Cig. 

dolgorfpka,  /.  i)  bie  Sdiipanjmeije  (Serg^ 
mciic),  (parus  caudatus),  Cig.,  Kr,  -  Frcy. 
(F.);  —  bie  8pit^cntc  (anas  acuta),  Cig., 
Kr.-Frey.(F.);  —  =  vrtorepka,  bic  njeifec 
^adlftelje  (motacilla  alba),  C,  GBrda.;  —  2) 
neka  hruška,  Sebreljc,  Sv.  Duh  pri  Krškem- 
Erj.(Torb.),  C;  bic  iHattctlbirilC,  Cig.;  — 
—  neko  jabolko,  Podkrnei-Erj.  (Torb.) ;  — 
nekaka  vinska  trta,  \'reme  v  Brkinih -Erj. 
(Torb.):  nekaka  črešnja,  G  Brda- Erj.  (Torb.). 

dolgorfpnica ,  /.  neka  hruška.  Mariborska 
ok.-Erj.  (  Torb.). 

dolgores,  resa,  adj.  mit  langcn  ©ranncn, 
.sv.v.-c 

dolgoripčen,    čna,    adj.    dolgoročna    menica, 

IiiniiC'^  ''4>apicr,  Cig.  (T). 
dotgorog,  roga,  adj.  langhornig,  Cig.,  Bes. 
dolgorok,  rcjka,  m.  bcr  iinnglinnb,   Cig..  Jan, 
dolgorok,   roka,  adj.  langbdnbig,  Inngarmig, 

Cig. 
dolgorpžcc,  žca,  m,  hrošči  dolgorožci,  lang 

llijrnigc  .Hdfcr,  Cig.  (T.). 
dolgoscnčen,  čna,  adj.  Iangfd)iittig,   Cig, 
dolgosenčnik  ,    m.  dolgoscnčniki ,    bic   i.'ang^ 

fd)attigcn,  Cig. 

dotg9St,  /.  bic  iidngc;  hiša  meri  v  (na)  dol- 
gost 10  metrov;  d.  reke,  bic  Stroniliingc, 
Cig. (T.);  —  o  času:  Dolgost  življenja  na- 
šega je  kratka,  Preš.;  d.  dne,  bic  Jogc^- 
Idngc,  Cig. (T.). 

dotg^stvn,  stii:i.  adj  ildngcn  ;  dolgostna  mera, 
ba<5  iliingoiininf),  Cig. (T.),  Cel.(.\r.);  dolgo- 
sino povečavanje,  lincorc ^i?cri]rijftcrung,  Žnid. 


dotgosuknjast  —  dolijanje 


—  153 


dolijati  —  dolka 


dotgosuknjast,  aJj.  mit  laiuiciii  ^Kocf,  (^i^. 
dolgosuknjiiš,   m.  =  dolgosuknjcž,   C. 
dolgosuknjež ,    m.  t)cr  ilangrocf,  0>.,   Jan., 

Zora. 
dotgota,  /.  =  dolgost,  Mm:,   Cif^.,  Jan. 
dolgotcn,  tna,  adj.  =  dolgostcn,  Jan. 
dolgotrajen,  jna,  adj.  langbauernb,  laiifluncvii], 

Ci^.(T.j,  nk. 
dolgotrajnost,    f.   bic   iJaugtDicrigtcit ,    SIN.- 

C  )iA-. 
dolgotrpcn ,    pna,    adj.    i)   lange    aitf)altciib, 

languiicvig,  C;  —  2)  Inngnuiti)i9,  Cig. 
dotgotfpje,  n.  bte  ^aiiflmutl),  Cig.(T.)\  —  stsl. 
dolgotrpljiv,  iva,  adj.  lanflmutf)ifl,  C. 
dolgotrpljivost,  /.  bic  iiangniutl),  C. 
dolgotfpnost,  /.  bic  i.*angmutl),  Cig.fT.J. 
dolgouh,  liha,  »2.  bcr  ^angol)!",   Cig.,  C. 
dotgouh,  liha,  adj.  langotjdg,  Cig.,  Jan.,  M. 
dotgoušec,  šca,  m.  bcr  i3angP^V,  n.  pr.  o  zajcu, 

Levst.fZb.  sp.J,  o  oslu,  Bes. 
dolgovanje,  n.  i)  ba§  Scfjulbigjein:  au^ftan^ 

bigc  Sdjlllben,   Cig.;  v  dolgovanju  imeti,  in 

Sdiulbforbcrungcn  beufecn,  Litija-Svct.fRok.j; 

—  2)  bcr  š^anbel,  bie  51ngclcgenl)eit,  Diet., 

ogr.-C;   dolgovanje    pred   Boga   prinašati, 

Dalm,;    dolgovanje    s    kom    imeti,    mit    jc= 

manbcm  511  tt)un,  sii  jd)ancn  f)aben,  Ti-ub.; 

bcr  'Kcc^tef)anbcl,  Meg.,  Diet. ;  imeti  kako  d, 

in  pravdanje,  Dalm.;  —  3)  =  reč:  drmožje 

in  druga  lehka  dolgovanja,  ogr -Valj. (Rad). 
dolgovat,  ata,  adj.  Ičinglicf),  Mur.,  Mik.,  Hip. 

(Orb.J;  obraza  je  bil  dolgovatega,   Cv. 
dolgovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  fd)ulbcu,  fcfjulbig 

jcin,  Jan.,  Cig.fT.J,  C,  M.,  nk.;  —  2)  ijan^ 

bcin,  @e)cf)iifte  macf)en,  Meg. 
dolgovečen,  čna,  adj.  langlebcitb,  SIX. ;  (bot.) 

pcrcunicrcitb,  Cig.  (T.);  —  bauerf)aft,  Cig.,  C. 
dolgovej,   veja,  adj.  (augai'tig,  Bes.-C. 
dotgovejnat,  adj.  laiigdftig:  dolgovejnata  vrba, 

Zora. 
dolgovek,  veka,  adj.  lotiglcbcnb,  Jan. 
dolgovezen,  zna,  adj.  d.  človek  =  č.  dolgih 

nog,  Lašee-Erj.(Torb.). 
dolgovf  znik,  m.  =  dolgovezen  človek,  Lašče- 

Erj.  (Torb.),  Jiirč. 
dolgovina,  /.  dolgovina  in  imovina,  SoU  \i\\Q 

lOabcit,    h.   t.-  Cig.fT.J;    pisati  v  dolgovino, 

bclaftcn,  DZ. 
dolgovlaknat,  adj.  langfajcng,  Jan. 
dolgovrat,  vrata,  adj.  lQngt)allig,  Jan..  \'vt. 
dolgovraten,  tna,  adj.  langlialfig,  Cig. 
dolgozlgžen,  žna,  adj.  langiilbig,  Cig. 
dolgši,  adj.  eompar.  ad  dolg;  —  prim.  dolg. 
doli,    adi'.    i)  untcit;    tam  doli;  —  2)  I)inab, 

berab,  Jan.,    Tnib.,  Dalm.;  doli  iti,  Dalm.; 

doli  sneti.  Krclj;  doli  pasti,  Diet.;  (govori 

se  navadno :  dol"). 
dolica,  f.  tlcine  'Dftcberung,  Heine^  %^a\,  Jam., 

SlCor.-C. 
dolič,  iča,  m.  flciucš'  J^ill,  Fr.-C,  ogr.-Valj. 

(Radj. 
dolijak,    »I.  bcr   3"iiUfr"g-   '^^^^    (^uQjd)aff, 

Fr.-C. 
dolijalnik,   m.  =  dolijak,   C. 
dolijanje,  n.  'iiai  3"9'C§eil,  -Uj/r. 


dolijati,  am,   vb.  impf.  ad  doliti;  ^  dolivati, 

,ytgic)3cii,  fiillcn,  Mur.,  Cig. 
dolika,  adv.  =  dolikaj  (dolka).  Mik. 
dolikaj,  adv.  i)  uiitcii,  C;  —  2)  ^inab,  ^ctab, 

C.;  dolikaj  iz  nebes,  Krclj. 
dolikati,  am,  i't. //.  fcrtig  gliittcii,  aibJpoUcrcn, 

C/if. ;  — bic  IctUc  Jeilc  aiilcgcu  (stii.\  Cig.fT.J. 
dolikdvati,  am,  vb.  impf.  ad  AoViVdiU,  Cig.fT.J. 
dolina,  /.  ba^  Itial;  črez  hribe  in  doline,  iibcr 

■"i^crg   iinb  %\)a{;    solzna   dolina,    baž  J()a( 

bor  3at)vcn. 
dolinar,  rja,  m.  bcr  Jb^tbciDO^ner,  Cig.,  Jan., 

Hal.- C. 
dolinarica, /.  i)  bic  i^olbctt)0{)ncrin,  Cig.;  — 

2)  bic  Sbolbirne,  Cig. 
dolinat,  adj.  SlGosp.-C,  pogl.  dolinast. 
dolinast,  adj.  W\i  li^&lCV,  Mur.;  —  OoU  25er= 

ticfungcn,  uncbcn,  CV^'. 
dolinčiča,  /.  dem.  dolinka  2);  baž  X^aId)Cll. 
dolinec,  nca,  m.  ber  jT^albcinobncr,  Cig.,  Jan., 

LjZv.,   Greg. 
dolinica,  /.  dem.  dolina, 
dolinje,  n.  ba§  2bfi'gcbict,  Let. 
dolinka,  /.   i)  bic  Jl)albctiiol)Ucriu,  Cig.;  — 

2)  dem.  dolina;  —  jama,    vdrtina,    kjer  je 

zemlja  posedla,  Dol.-LjZv. 
dolinski,  adj.  Xl)al=. 
dolita,  adv.  =  doli  (nav.  doKta,  5^). 
dolitaj,  adv.  =  dolita,  (doltaj)   Guts. 
doliti,  lijem,  vb.  pf.  bajugicilcu,  jiufiiUcu,  \\a6)- 

gicficn;  dolij  še  malo,  da  bo  poln  sod. 
doliv,   in.  bcr  ^cadigufž,  bic  %\\VLi,  Mur.,  Cig., 

C,  Mik.;  na  doliv  veliko  vina  gre,   C;  — 

bcr  giillroctn,  5/Gor.-C.;  — tudi  doliv,  Mur., 
v:^hŠt. 
dolivač,  m.  ba^  giiUgcfiiR,   Cig. 
dolivanje,  n.  taž  ^m^ic^cn. 
dolivati,  am,  vb.  impf.  ad  doliti;  ba.^ugicj^cn, 

nacf)fiillen;  že  dolgo  dolivamo,  pa  neče  poln 

biti  sod. 
dolivek,    vka,    m.  ba§  'S^ajugegcifi ciie ,    Valj. 

fRadj. 
doliven ,    vna,    adj.  "i^illU :    dolivno  vino,  bcr 

(ViilllBCtn,   Cig. 
dolivka,  /.    i)    hai'  giiUgcfiig,   Mur.,   C;  — 

2)  bcr  (^uUroein,  Cig. 
dolj,  adv.,   C,  pogl.  doli;    tako  tudi:    doljka, 

doljkaj,  doljta,  nam.  dolika,  itd.,  v{hSt.-C. 
doljan,  ana,  m.  bcr  X^a{be»t)0^ner,  (dolan)  C, 

Ravn. 
doljanec,  nca.  m.  i)  bcr  JbalbciDO^ner,  SlGor.- 

C;   (dolanec)  Mur.,   Cig..  Jan.;  —   2)  cinc 

^'Irt  ^-Biriie,  SlGor.-C. 
doljanka,  /.  i)  bic  Si^albctOO^nerin  (dolanka), 

Mur.,  Cig.,  Mik.;  —  2)  neka  hruška.  Mari- 
borska ok.-Erj.  fTorb.J. 
doljanski,  adj.  untcrlanbijt^,  Mur. 
doljanščice,  /.  pl.  hlače,  kakršne  doljanci  no- 

sijt)   =  bize,   beliete,    C. 
doljava,  /.  bic  'Dcicbcrung,   Vrt. 
doljnji,  adj.  uiiten  befinblid),  bcr  uutcrc,  Untcr=; 

doljnji   in  gornji   del;   (piše  se  tudi:   dolnji; 
toda   ne  govori   se:    dolnji;    menda  iz:    tlo- 
Icnji    [doPnji]). 
dolka,  adv.,  Mik.,  pogl.  dolika. 


dolkaj  —  dolžava 


154 


dolžavcn  —  domač 


dolkaj,  adr.,  C,  popi.  dolikaj. 

dolman,    m.    husarska  suknja,    bcr    5)oIImon, 

Jan. 
dolnica,  /.  neko  jabolko,  Kanal-Erj.  (Torb.). 
dolnji,  adj.  popi.  doljnji. 
dol9Čanje,  n.  bae  "i^cftimnicn,  nk. 
dol9Čati,  am,  vb.  impf.  ad  določiti:  bcftimnien, 

fcftfepen,  Mur..  .lan.,   C,  nk.;   določati,    da 

kaka  stvar  bodi  tako,  a  ne  drupače,  I.cvst. 

fSatik). 
dol9Čba,  /.  bie  93cftimmung,  Jan.,  nk. 
dol9Ček,  čka,  m.  bie  ^cfinition,  C. 
dol9Čen,    čna,  adj.   i)  bcftiminbar,    Ci^.fT.); 

—  2)  bc^timmt,  pracife,   Mur.,  Cig.,  Jan., 

nk.;  določni  naklon,  bcr  ^l^^ifflfit),  Jan. 
določenost,  /.  bie  $\cftimmtf)cit,  Cig.fT.). 
določevanje,  n.  hai  ^cftimmeu,  bie  ^c)'tim= 

iniuifl,   Cig.fT.J,  nk. 
določevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  določiti;  bc= 

ftinimen,  fcftfeticn,  Jan.,  nk. 
določflen,   tna,   adj.  i)  bcftimmenb ,  'i8eftim= 

munii§=,  Cig.,  nk.;  —  2)  peremptorifcf),  Cig. 
določilnica,  /.  beseda  d.,   ba#  58eftiinmung»= 

mort,  Cig.CT.). 
določilo,   n.  bie   ''Scftimmung,   Cig.fT.j,   C, 

Lcvst.fSaukj,  nk.;  prehodno  d.,  bie  Ueber= 

gniig«bej'tinimung,   DZ.;    zvršitveno  d.,   bie 

i^odpgžbcfttmmung,  DZ.;  —  bie  '2'efinition, 

./an. 
določitev,  tvc,  /.  bie  SSeftimmung,  nk. 
dol9Čiti,   I6čim.   vb.  pf.  bcftimiticn,  feftje^en, 

Mur.,  Jan,,  nk.;  —  bcfilticvcn,  Jan.,   C. 
določljiv,  iva,  adj.  =  določen  i),  Cig,,  Jan. 
dol9Čnica,  /.  =  določilnica,   Cig.fT.j. 
dol9Čnik,   m.  bcr  ^t^^ic^fiD,   Cig.,  Jan. 
dol9Čnost,  /.  bie  ^e^timmtbeit,   Cig.,  Jan.,   C. 
dol9ga,  /.  =  doklada,  bie  ^ulfltlC-  J-  ^  pla«^"- 

opravilske  dologe,  gunctiDn$,yilagen,  Levst. 

rPril.J. 
dolom,    adv.  i)'mab,  (^doliim"   Boh.,  ^dolun" 

dolomec,  mca,  m.,   Cig.,  Jan.,  pogl.  dolomit. 
dolomit,    m.   ber  dolomit;   —    prim.   prin- 

tavcc  2). 
dolov,    adv,   =    doli,    Guts,  (Rcs,j  -  Mik,    V, 

C.   I.  :^28. 
dol9VJe,  H.  coll.  Jpler:  pore  i  dolovje,  ogr.- 

\  alj.  (Radj. 
doložiti,  ložim,  vb.  pf.  bn;^u  Icgcti,  iiad)lcgcii; 

d.  nekoliko  polen  %■  peč,  da  bi  bolj  gorelo  ; 

d.  nekaj  goldinarjev,  da  je  svota  kupcu  po 

\()lji. 
dolta,  adv..   C...  popi.  dolita. 
doltaj,  adv.,   (iuts.,  popi.  dolitaj. 
dolu,    adv.   ijiiiab,    Mur,,   C,    nk.;    —    prim. 

stsl.    dolu. 

doliipiti,    im,   vb.  pf.  mit  bciit  3cl)(ilei!  fcrtig 

ipcrbcn. 
dotž,   i,  /.   1)   na  sir  in  dolZ,   in  bie  iJditgc  Ullb 

in  bie  ^5veite,  SIS.-C;  —  2)  sprednja  dilica 

pri   panju,   (dovž)  Polj.  (?) 
dot/.an,  do^žnii,  adj,  =  dolžen, 
dolžava,  /.  bie  iJSllflC,   Jan.,   C.,  ngr.  -  \'alj. 

(Kadr,    miljska    il.,   bie  SJieileilliiiige,    H/..; 

izbirati  samo  po  ilol<!avi,   /v. 


dolžaven,  vna,  adj.  Sotigeil':  dolžavno  raz- 
merje, DZ, 

dolže,  adv.  compar.  ad  dolpo,  ==  dalje  (langer), 
C,  M.,  v^kSt.;  d.  več,  C,  d.  bolje,  Raič 
(Slov.),   immer  me!^r;  najdolže,  om  tangften, 

v:ihŠt. 
dolžen,  žna,  in:  dolžan,  žna,  adj,  i)  Sc^ufi)=; 
dolžno  pismo,  ber  Sc^ulbid)ein;  —  2)  \6)vlU 
bcnb,  fc^ulbig  :  koliko  sem  ti  dolžen?  hvalo (e) 
dolžen  biti  komu,  jcmanbem  'Jant  fcbulben; 

—  »3erpi[id)tet;  d.  tlako  delati,  frol)npfIid)tig; 

—  dolžen  se  dam,  ic^  „gebe"  mi^  fc^ulbig, 
J'  starih  molitvah  (po  nem.);  —  3)  gebiirenb; 
dolžni  delež,  bcr  ^flic^tttjeil,  Jan.,  nk.;  dolžno 
spoštovanje,   Cig. 

doJženje,   n.  baš  93ej(^ulbigen,  bie  i8e)cftulbi> 

gung(en). 
dolžiček ,    čka,    >«.  dem,   dolžič;    einc   fleine 

Sd)Ulb,    Vrt. 
dolžiček,  čka,  adj.  nid)t  gar  (ang,   vihŠt,-C. 
doižilo,  n.  bie  'Sefrfiulbiguiig,  SIS.-C. 
dolžina,  /.  bie  fdnge;  zemljepisna  d.,  geogra^ 

pf}iidic  ydnge,  Jc^. 
dolžinomfrje,  n.  bie  Songimetrie,  Cig.(T.j. 
dotžiti,  i'm,  vb.  impf.  i)  beid)Ulbigcn ;  d.  kopa, 

da  je  tat;    d.  kopa  nehvaležnosti ;    d.  koga, 

eincn  §(rgtt)of)n  gegen  jemaiibcn  {jegett,  C. 
dolživec,  vca,  m,  't><:x  33eic^iilbigcr. 
dolžnica,  /.  bie  3d)ulbnerin ;  —  ostanem  tvoja 

d.,  iri)  bieibe  bcine  £d)ulbnenn,  ic^  bleibe  bir 

fcl}!"  scrbunben. 
doižnik,  m.  bcr  Sc^ulbner;  —  ber  SSerpflic^tete, 

DZ,;    ostanem  tvoj  d.,    ic^  bleibe  bir  fe^r 

berbuuben. 
dolžnina,/.  bie  3rf)ulbt)crpf(id)hing,  Svct,(Rok). 
dolžnost,  /.  bie  Sd)ulbigfcit,  bie  '!Jiflid)t;  moja 

d.  je,    c^   ift   mciue  '!|3ilid)t;    v    dolžnost  si 

štejem,  id)  f)altc  c^  fiir  iiicine  'i}>jlid)t. 
doižnostca,/.  dem,  dolžnost;  eiiie  flcinc '!)?tlic^t, 

Ravn. 
doižnosten,  stna,  adj.  ^f(id)t',  Jan. 
dom,   m.  taž  ;peim,   bie  ,'ocimftdtte ;   ženinov, 

nevestin    d.;    od    doma,    z  doma    iti,    DOIll 

.'paufe  fortgeben:  au'3ge^en,  »erreijen;  =  z 
domu  iti,  LjZv.,  Lašče  -  Levst. (Rok,);  na- 
meniti se  z  domu,  Cv.;  (nav.  z  domi,  po- 
sebno na  vzhodu;  z  domi  je  bil  čebelar- 
stvu kos,  \avr, /.Sp./j;  z  doma  biti,  nid)t 
jul)Quie,  in  bcr  5ici»^i\  flbtocjenb  fein,  DZ,; 
z  domu  biti,  Levst,  (Saiik);  štiri  dni  z 
domu  biti,  Jurč,;  na  d.  vzeti  kopa,  jcnianben 
in  jein  ."oand  anfncbmcn;  na  domu  ostati 
(biti);  nuf  bcr  .'ocinti'tdttc'i^ciit.UT  bicibcn  (|cin); 
kje  si  z  domom?  nto  ift  bein  .Vcint  ?  C;  svoj 
dom  je  boljši  od  zlatega  korca,   Cig, 

doma,  adv.  ,ytl)Qnic,  b(ll)cini;  mati  je  doma; 
očeta  ni   doma,    bcr  4<atcv  i)'t  nid)t   ,yil)an)C. 

domač,  ača.  adj.  i )  ,^nm  .'ociinat^^biuijc  gc- 
borig,  .vtnii*  :  domači,  bie  .\>an'^gcnit|fcn,  bie 

,'OnniJlcntc;  bil  je  domač  sin,  Krj.dib.  sp.); 
le  povori,  saj  smo  sami  domači  skupaj, 
jv{hšt.;  d.  človek,  cin  .i">aui5gcnoffc;  doma- 
čega tatu  se  je  težko  ubraniti,  Jan, (Slov,); 
d.  kruh,  .'vian^brot,  Cig,;  domača  živina,  baŽ 
,'oaii'?uic[);  —  2)  ,^nr  ."ocimot  gel)Srig,  bciiniid); 


domačen  —  domckniti 


155  — 


domčmba  —  domisliti 


izpod  domačega  zvona,  ail^  bcv  ■'pcimotž- 
pfaiVC,  Cig. ;  pripkiti  na  domač  breg,  Npr.- 
F.rj.(Torb.);  —  itlldll&iid),  Cig.,  Jan.;  do- 
mači (liudje),  Silulcbornc ,  Cig.(T.),  DZ.\ 
domača  reja,  bic  ^nn.^udjt,  Cig.fT.);  —  do- 
mača vojska,  bet  'šBurflcriviccj,  Ci^r.fT.j;  — 

—  })  tcrtraut;  preveč  sta  si  domača;  po 
domače,  in  iinflcstimuflciicv  5Bcife;  po  do- 
mače se  ^"esti.  po  d.  povedati  kaj;  —  tudi: 
domač,  ača.  Št. 

domačen,  čna,  adj.  ^cimifcfl,  C. 
domačevati,    ujem,    vb.    hnpf.   \>a^   ^aviž  JU 

l)Uteu  ^.iflcgcn,  (n.  pr.  ob  nedeljah,  kadar  so 

drugi  pri  božji  službi).  Jam. 
domačija,  /.  bQ§  Iicimijclje  jpaib^mcicu ,    ba§ 

."^cim;   na  domačiji   biti;   domačijo  prevzeti; 

—  bie  ."peimat;  Kako  me  nesel  boš  nocoj 
Sto  milj  do  domačije  ?  Preš. 

domačin,  m.  i)  bcr  .S^aihJgeiiDJ^,  Jan.,  M., 
Rc\.-C.;  kadar  jutrnico  zvoni,  vstanejo  do- 
mačini, Pjk.(Črt.);  —  2)  ber  ©ingeborne, 
ba'0  Sanbesfinb,  Jan.;  —  i)  bcr  £)au§tuirt, 
0>.,  Vrt.;  ber  ©nmbbefi^er,  Svct.'^(Rok.). 

domačina,  /  =  domače  blago,  ba5  §au?^= 
crjeugni?,  C,  Z. 

domačinec,  nca,  m.  i)  =  domačin  i);  —  2) 
bcr  ®cmctnbeange^6rigc ,  DZkr.;  —  3)  = 
domačin  •:;),  Bes.,   C,  Jan. 

domačinka,  /.  bie  §au§genDJfin,  bie  (£tnfici= 
niifd)c,  M.,  Rei.-C. 

domačinski,  ndj.  i)  ^dullid),  Z. ;  domačinska 
pridnost,  C;  —  2)  ©nutbbefi^erS' ,  Svet. 
(Rok.). 

domačinstvo,  n.  i)  bie  ž)au#geno[fenf^aft, 
Jan.;  —  2)  bie  Detonomie,  C 

domačiti,  ačim,  vb.  impf.  t>a^  §auž  ^iitCU, 
Jam.;  —  prim.  domačevati. 

domačnost,  /.  bie  §ail^Iic^fcit,  Jan.,  nk. 

domagatl  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  domoči 
se;  d.  se  česa,  etroa^  erftrcbcu,  h.  t.-Cig.(T.). 

domakniti,    nem,  vb.  pf.  =  domekniti,   Cig. 

domalati,  am,  vb.  pf.  baž  Wakn  beenbigen. 

domanji,  adj.  domač,  =  i^auž^,  I)eimi)d), 
Mur.,  Cig.,  C,  Mik. ;  domanji  človek,  do- 
manje  platno,  C,  Pjk.fČrt.J,  vihŠt.;  do- 
manja  pobožnost.  bie  S)au§anbad}t,  Jan.;  — 
domanji,  bie  :paušgeno|icn,  SlGor.-C. 

domar,  rja,  m.  i)  ber  Jpaušgcnoffc,  C,  Mik., 
kajk.-Valj.fRadj;  pl.  domarji,  bic  4">fiU§leute, 
C;  ko  pridejo  do  nevestinega  doma,  odpre 
starejšina  vrata  in  pozdravi  domarje,  Pjk. 
(Črt.);  —  2)  človek,  ki  ostane  doma  za  va- 
ruha, kadar  drugi  odidejo  v  cerkev,  Pod- 
kmci-Erj.  (Torb.). 

domarina,  /.  bie  §0U5fteuer:  porazredna  d., 
bic  .s^aupclaffcnftcuer,  Levst.(Xauk). 

domariti,  arim,  vb.  impf.  domar  biti,  Pod- 
kmci-Erj.(Torb.) ;  —  prim.  domar  2). 

domašnji,  adj.  =  domač,  domanji,  Mur..  Sl\. 

domazati,  mažem,  vb.  pf.  taž  ®d)micrcu  bc^ 
enbcrt. 

domec,  mca,  m.  dem.  dom,  Let. 

domek,  mka,  m.  dem.  dom,  Mur.,   Cig.,   C. 

domekniti,  maknem,  vb.pf.  tiiii,yaiirfcii;  llillAit 
gcbcu,  Cig.;  (bci  bcr  iiicitatioiij  mcl)rbictcu,  Z. 


domemba,  /.  bie  SSernbrebung,  Cig.;  —  baž 
©inberncljnicn ,  DZ.;  po  domembi  z  mini- 
sterstvom,  im  ©iut)criicl)mcii  mit  bcm  5Jitnt= 
ftcrium,  Levst.  (Sank). 

domen,  mna,  adj.  jum  .'pflUJe  ge^orig :  domni 
ljudje  =  domači  Ij.,   C. 

domenek,  nka,  m.  =  domemba:  obojestran.ski 
d.,  bcibcrfcitigc'3  giuterftnnbui^,  DZ. 

domenitev,  tve,  /.  bic  i^crabrcbiing,  bas  Giii= 
Dcrftdiibniž,  DŽ. 

domeniti,  im ,  vb.pf.  1)  d.  si,  ncrmut^eit, 
Guts.\  domenjen,  ucrmuttjct,  ticriitcintlid), 
Cig.;  —  2)  d.  se,  fid)  ucrabrcbcn,  fid)  Ocr= 
ftdnbigen:  d.  se  s  kom  o  čem. 

dom?rek,  rka,  m.  bie  Si^G^iK  ^i^  ©rganjUlig 
(bcim  93?ei'fen),  Cig. 

domariti,  merim,  vb.  pf.  i")  mit  bcm  ^Jicffcn 
fcrtig  tDcrben;  —  2)  bcim  TOefjeit  bajugcben, 
crgdnjen;  to  je  slaba  mera,  domerite,  Mik. 

dom^rjati,  am,  vb.  impf.  ad  domeriti ;  bcim 
l)ieficn  crgan,^en. 

domestiti,  mestim,  vb.  pf.  =  nadomestiti,  C. 

domešati,  am,  vb.  pf.  i)  bn§  9Kiid)en  been= 
bigcit;  —  2)  bcim  9JJi]d}cn  noc^  bnjugcben. 

domešetariti,  arim,  vb.  pf.  avif{)oren  ,^11  ma= 
tcln,  9]Jafler  §u  jciit. 

domešgtiti,  etim,  vb.  pf.  =  domešetariti,  Cig. 

domet,  meta,  m.  bic  SSurfuicitC,  Cig.(T.);—hs. 

dometati,  mečem,  vb.pf.  mit  bcm  SCSerfen 
fcrtig  tDcrbcn,  M. 

dometi,  domanem,  vb.  pf.  mit  bcm  Stcibcn 
fcrtig  mcrbcn,  Cig.;  d.  proso,  mit  bem  ^2Iu§= 
treten  ber  §irfc  fcrtig  mcrben. 

domija,  /.  =  domačija.   Polj. 

domikanje,  n.  ^ai  .soin.^uriictcn,  M. 

domikati,  mikam,  čem,  vf;. />«/'/. ^<^ domekniti; 
f}in,^uriicfcji,  M. 

domiljati,  am,  vb.  impf.  aitfmn^tcii;  toliko  pri- 
našajo žita,  da  ne  moremo  domiljati  vsega. 

dominikanec,  nca,  m.  bcr  S^ominicancrmonc!^. 

dominikanski,  adj.  S)ominicancr-. 

domisel,  sli,  /.  =  domislek,  bcr  ©ilifatl,   ('ig. 

domisein,  selna,  adj.  bcm  [eid)t  ctmaž  cinfdllt, 
anfd)ldgig,  erfinberif d) :  od  dne  do  dne  so 
hitriši  in  domiselniši  (namr.  na  oderuštvo), 
Trub.(Post.) ;  izbrati  gospodinjo,  da  bo  de- 
lavna, domiselna,  Jurč.;  domiseln  cer- 
kovnik, (ker  skrbi  za  grobove,  da  so  čedni), 
Levst.  (Zb.  sp.J, 

domiselnost,  /.  bie  ;^af}igfeit  Iei(^t  auf  ba§ 
(£ntfprcd)Cnbc  ,^U  Ucrfallcn;  (prim.  domiseln); 
—  bic  ©inbilbungeifraft,  Cig.,  Jan. 

domislek,  sieka  (seika),  m.  bcr  GinfatI,  Cig., 
C,  Svet. (Rok.);  —  bic  Ginbilbung,   Cig. 

domislica,/,  eiit  pIo^(id)er  ®ebanfc,  ber  ©infafl, 
Cig.  (T.). 

domisliti,  mTslim,  vb.  pf.  i)  d.  si  kaj,  etUia§ 
mit  ben  Webatifcii  crfaffcn,  C;  fic^  toorftcUeii: 
kdo  si  more  domisliti  njegovo  sramoto  r 
Jap.(Prid.);  —  domišljen,  eiligcbilbct:  do- 
mišljena bolezen,  C//f.;— (malo  domišljen  = 
malo  domiseln,  Svet.  [Rok.]);  —  2)  d.  se, 
fid)  bcfiniicn,  Cig. (T.);  mislil  sem  in  tudi 
se  domislil,  LjZv.;  d.  se  koga,  fid)  jcmnilbcž 
crinncrn,  Cig.;  d.  se  česa,  fid)  ctiimš  eiu= 


domišljaj  —  domobranstvo 


156  — 


domoči  se  —  domovinec 


fallen  laffcn,  ouf  etiDoe  »crfaticn;  imena  se 
d.,  auf  cincn  "Jiomcu  Dcrfallen,  Levst.(Zb. 
sp.J;  domisli  se  pamctnejšct^a  s\eta,  DSi'.; 
ne  morem  se  d.,  c§  tnid  mir  nid)t  cinfnllcn, 
Cig. ;  —  3)  trans,  auf  cinen  (^cbanteit  brin- 
gen:  vino  človeka  domisli  kdaj  takih  reči, 
LjZv. 

domišljaj,  m.  ber  GinfaO,  Cig. (T.);  strmeli 
so  o  bistroumnosti  domišljajev  in  sodbe 
njene,  LjZv. 

domišljanje.  n.  \>až  5!)?Utt)ma6cn ,  Cig.;  — 
bic  ginbilbung,  bcr  ^iinfel,  Cig.;  d.  člo- 
veško, Krclj. 

domišljati,  am.  vb.  impf.  ad  domisliti;  i)  d. 
si,  \\6)  ciubilben,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.);  — 
tega  si  nisem  domišljal,  tiaž  l)abc  ic^  nicftt 
DCrmut^et,  V.-Cig.;  preveč  si  d.,  ficf)  JU  OicI 
einbilben,  Cig.\  —  2)  d.  se  (česa),  fic^  be= 
finncn,  fid)  entiiuncn,  Cig..  Cig.fT.j;  —  auf 
©ebanfen  gerot^en,  ginfaUc  f)abcn. 

domišljav,  ava,  adj.  eingebilbct,   C,  nk.,  Kr. 

domišljava,  /.  1)  bic  ''!^Jt)autaUC,  Mur.,  .lan., 
C,  Zora ;  —  2)  bie  ginbilbung,  ber  SJiintcI, 
Z.,   Cig. 

domišljavost,  /.  bie  ©inbilbung,  »A-.,  Kr. 

domišljevati.  ujem,  vb.  impf.  —  domišljati: 
d.  si  kaj,  fic^  einbilben;  »ernnitficu:  tat  skrivaj 
pride,  kadar  si  najmanj  domišljujejo,  Skrinj. 

domišljija, /.  =  domišljava  1),  Cig.,  Jan.,  tik. 

domišljiv,  iva,  adj.  1)  erfinbcrijd) ,  C;  — 
pbantaiiercicf) ,  Jan.;  —  2)  eingebilbet,  cin= 
inlbcriid),   Cig.,  Jan. 

domišljivec,  vca,  m.  bcr  Gingcbilbctc,   Cig. 

domišljivost,  /.  i)  bie  isoritcllungetraft,  bic 
Tidjtungetraft,  ./a«.;  — 2)  bie  tSinbilbung,  ber 
Gigcnbiintcl,  Jan.,  Cig.fT.j. 

domiti,  mijem,  ri^.  f/.  ba§  Sajcficu  bccnben,  M. 

dpmlati,  /.  pl.  ber  f^^eftjcfjmau^  nad)  DoUenbcter 
^^reidiarbeit,   I  'alj.  fRadj. 

domlatiti,  im,  vb.  pf.  boš  2;reid)cn  wotlcnbon. 

domlatki,  m.pl.^  domlati,  Miir.,  Cig.,  Jan.. 
Valj.fRadj;  domlatki,  SlGor. 

domlesti,  mofzcm,  vb.  pf.  =  domolsti,  mit 
bcm  'JJieltcn  fcrtig  njcrbcn. 

domleti,  meljem,  vb.  pf.  mit  bcm  llfalilcn 
fcrtig  ttjcrbcn. 

d^mneti  se,  im  se,  vb.  pf  »crmutfjcn,  Cig. 
(T.);  poprej  kakor  se  je  ^domnila"  (nam. 
domnela),  et)C  fic  fid)'ši  Ucrfol),  Krclj;  glede 
oblike  prim.  pomneti. 

domneva,  /.  bie  Scrmutl)ung,  Cig.  (T.),  Nov.- 
C,  nk.;  —  bic  SioraužSJctMing,  Jan.,  SIS.- 
C,  VčT. 

domnevati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  domneti 
se;    i)ermutt)cn,   Boranefc^cn,  mnl)ncn,   Cig. 

d'.),   nk.;    d.  si,    Jan.,  .S'o/. ;   —    prim.   češ. 
liomnivati  se,  tiermntl)cn. 

domneven,  vna,  adj.  OCrmufljlid),  Jan.,  Cig. 
iT.i.   I)Z. 

d^mniti  se,  im  se,  vb.  pf.,  C,  pogl.  do- 
mneti se. 

domobranec,  nca,  m.  =  brambovec,  ber  ilanb 
ti)cl)rmnnn,  Z.,  nk. 

domobriinstvp,  n.  bie  ilonbe*oertJ)eibigung, 
SIS.;  —  bie  !L'ttnblueI)r,  Cig.CI'.),  DZ.,  nk. 


domoči   se,    mrtrem   se,    vb.  pf.   d.   se   Česa, 

ctma?  crrcidjen,  li.  t.-Cig.(T.). 
domoleti,  i'm,  vb.  pf.  rogcnb  crreidjcn,  C 
domoliti,  molim,  vb.  pf.  mit  bcm  'iBctcn  fertig 

rocrbcn:   domolili   smo;    d.   večerne  molitve. 

domoljub,  ljuba,  m.  ber  SSaterlanbefrcunb,  bcr 

•iliatriot,   Cig.,  Jan.,  nk. 
domoljuben,  bna,  adj.  potriotiid),  Cig.,  Jan.,  nk. 
domoljubje,  n.  bic  Siatcrlanbeiiebe,  bcr  ''^atriO' 

ti^mU'^,   Cig.,  Jan.,  nk. 
domoljubnik,    m.  =--  domoljub,   Guts. 
domoljubnost,  /.  patriotifd)e  ®efinnung,  Cig., 

Jan. 
domoisti,  motzem,  vb.  pf.  "baž  SJfelten  beenben. 
domorpdec,    dca,    m.   i)   kdor  se  je    porodil 
na  domu:  jaz  sem  domorodec,  ti  si  se  pri- 
ženil.   Svet. (Rok.);  —  2)  ber  Singeborne, 
bcr  3nf«nber,  Mur.,  Cig.fT.j,  ogr.-M.,  DZ.; 
—   3)  =  domoljub,   Cig.,  Jan.;    prim.  do- 
moroden  2). 
domor9den,   dna,   adj.   i)   ein^eimi)d^,   Cig., 
Jan.,  M.;  —  2)  =  domoljuben,   Cig.,  Jan., 
Sov.;    v    tem    pomenu   se  rabi    morda   po 
zgledu  besede :  bogoroden. 
domorgdka,  /.   i)  bie  ©ingebornc,    Cig.;  — 

2)  bic  '•^iatriotin,  Cig.,  nk. 
domor9dkinja,  /.  =  domorodka  2),  Jan.,  nk. 
domor9dnik,  m.  ber  Singcbornc,  Šol.,  DZ. 
domor9dnost,  /.   i)  bie  Singebuit,    Cig.;  — 

2)  =  domoljubnost,   Cig. 
domor9dstv9,    n.  =    domorodnost    2),    Cig., 

Jan. 
domotati,  am,  vb.  pf.  '^a^  .i^afpclu  beenben. 
domot9Žcn,  žna,  adj.  l]cimtran{,  Jan.,  nk. 
domotOžje,  n.  baš  4>'^in^^^'^^.  Cig.fT.j,  nk. 
domot9Žnost,  /.  =  domotožje,  Jan.,  M.,  nk. 
domov,    domov,  adv.  nad)f)Qnfc;  (tako  pišejo 
stari   pisatelji   in   novejše   knjige  in  govori  se 
tudi  široko    po  Slovenskem);  — prim.  domu. 
domovališče,  n.  hai  domicil,   Cig.,  DZ. ;  sta- 
novitno d.,  ftetiger  SBolinfi^,  DZ. 
domovanje,  n.  i)  ba^  Tomiciliercn;  —  2)  baš 
domicil,  Diet.,  Cig.,  Jan.,  C;  na  svetu  ni- 
mamo stanovitnega  domovanja.  Skrinj.;  d. 
imeti,  nJO^uIjaft  fcin,   C;  Po  svojem  svetem 
raji,  Po  svojem  svetem    domovanji,    Spes.- 
Kres;    Ukaz  želj  vleče  v  t\oje    domovanje, 
Prcš. 
domovati,  ujem,  vb.  impf.  bomiciliercn,  nioI)n 

baft  fcin,  Ijnufen,  Jan.,  C,  DZ. 
domovavcc ,    vca,    »i.  =   prcbivavcc,    Vod. 

fl-^b.  sp.j. 
domiJvLn,  vna,  adj.  i)  ."oau^  :  domovna  naj- 
marina,    bic  ."oan^^^incMtcncr,    I.cvst.(.\auk); 
—  2)  .Vicimato  :  domovna  občina,bie,'ocimat'J= 
gemeiiibc,  Sov.:  l)cimatlid),  ('ig. 
domovina,  /.   1)  bn^   l)eimi)d)C  .V>nu<^   fnmmt 
biMi  C-hunbftiicfcn,  .v>aU'>  nnb,vof,  .^fitr.;  dajte 
mi  jo  za  2eno,    da  mi  ona   domovino  zgo- 
spodinji,    kakt)r    je    prav,   Jurč.;  —    2)  bic 
.'Ocimnt:  —  bo*  ^i^otcrlonb. 
domovinec,    nca,  m.    1)   =^  domačin,  domar, 
bcr   .'oau«'gcnpffc,   C.;  —   2)   bcr   bcrfelbcn 

."OCimof    Vingebincnbc:    občinski    donK>vinci, 
Wenicinbcongcl)iJri9C,   Levst.(.\aukj;  —  bcr 


domovinski  —  donesek 


-   157  — 


donesti  —  dopiliti 


---=  domoljub,    V.-C.l^. 

domovinski,  ad).  .'ocimatš'',  5?otedanb?%  f)ci= 
matlid),  oatovliinbiid) ;  domovinska  pravica, 
baši  ,'oeiiiint^vcd)t ,  d.  list,  bcv  iicimatjcljcin, 
I.n:<t.^Sauhy;   domovinska  liiibczen,    Prcs. 

domovTnstvo,  ii.  btis  ^cimnt^siod)!,  C,  \ov., 
D  Z.,   Lcvst.(Saiik). 

dom9VJe,  m.  Mc  ©cimat,  0>.,  Jan.,  C.  nk.\ 
z  močjo  ga  vcdeš  na  svoje  sveto  domovje, 
Ravn. ;  koprnela  sta  po  ljubem  domovju, 
Ra\'u. 

dom9vka,  adv.  =  domov,  Jam.,  Kov.:  (prim. 
movka,   Gitt$.,   Spcs.-Kres). 

domgvnica,  /.  bcr  .'pcitnatidicin,  Cig.,  Jan.,  nk. 

dom9vnik,  m.  =  domačin,  domar,  bct  !OflUš- 
flcnoffc,  C. 

domovodstvo,  n.  bie  Defonomie,  ber  2Btrt= 
id)att'3bctric'b,  Levst.fPrilj;  —  rus. 

domoznanstvo,  n.  bie  §cimQt^!unbc,  bie  iktcr- 
taubšfuitbc,  Cig.(T.j. 

domoželjnost,  /.  =  domotožje,   Cig.,  Jan. 

domu,  adv.  =  domov,  nac^^ailfe;  nastalo  iz: 
domov  (^domuv")  in  se  v  knjižni  sloven- 
ščini napačno  rabi  nam.  domov;  —  prim. 
Cv.  m.  IT.,    DSv.  III.  Sj. 

d9n,  m.  {)allenber  Xon,  Cig.,  Jan.;  bumpfer 
2aut,  ia^  Trotjlicn,  C;  Belina  in  Čarta 
Razlega  se  don,    I  o<^.^Pes.^;  — prim.  doneti. 

donasipati ,  pijem ,  vb.  inipf.  ad  donasuti ; 
nad))d)Ottcni :  v  začetku  je  cesto  močneje 
in   češče  donasipati,  Levst.  (Cest.). 

donašač,  m.  bcr  3uh'ftger,  C. 

donašanje,   n.  bie  3iibrini3ung. 

donašati,  am,  vb.  impf.  ad  donesti :  ,^itbrin(5cn, 
Cig.,  Jan.;  —  biingcn,  eintraiicn,  trageit, 
Cig.,  Jan.,  Dol.;  —  mit  fid)  brinflcu:  red 
bi  donašal,  RaičCLet.). 

donašavec,  vca,  m.  ber  3u6rin9er,  Cig.,  Jan.: 
—  prcn.  bcr  3utragcr:  šeptavi  d.,   C. 

donašavka,  /.  bie  3it^nngerin,  bie  3utragcrin, 
Cig.,  Jan. 

donašek,  ška,  m.  to,  kar  zemljišče  donaša, 
bae  ©rtragni?,  Dol. 

d9nda,  /.  i)  bie  ^l?Uppe,  Mtir.,  Cig..  Jan., 
CaffVcst.j,  Valj. (Rad);  —  2)  bide§,  groRC^ 
9!J?abcf)cn:  daste  li  vašo  dondo  našemu  tele- 
banu r  Ljubljanska  ok. ;  taka  donda  bi  si  že 
lahko  sama  kruha  rezala,  Z.;  —  3)  =  doda, 
Z.,  Erj.fRok.);  —  prim.  hs.  dunda,  debela, 
čvrsta  ženska. 

d9ndarica,  /.  =  donda  3),  doda,   Cig. 

d9ndast,  adj.  dondi  podoben,   Cig. 

d9ndati,  am,  vb.  impf.  faulenjcn,  C  Z. 

d9ndec,  dca,  m.  bci  loipel,  Z.,  C;  —  prim. 
donda. 

don^čnost,  /.  bie  33oUtonigteit:   dopadala  se 
je  pesen  po  svoji  donečnosti,  Zv.;  —  prim. 
doneti. 
donenje,   n.  bos  iiallcn,  haž  ^riUjucn,  Mur., 

Cig.,  nk. 
dones,  adv.  pogl.  danes. 
donesba,  /.  bie  3ui'tclfuitg,  C. 
donesek,  ska,  m.  i)  bcr  53cilrag,   Cig.,  Jan., 
nk.; — 2)  ber  ^rtrag,  Jan.;  prim.  donašek. 


donesti,    ncsem,    vb.  pf.    1)   ,SU    cilicill    3'Clc 

briitgcit:  moja  puška  ne  donese,  trdgt  uic^t 

bi'51iin,  Z.;  —  2)  ba^ubringen:   donesi  de- 
telje, krava  je  še  nima  dosti;  —  3)  auf!)Orcn 

(Sicr  su  Icgen:   kokoš  je  doncsla;   —  4)  d. 

se,  abgcmi^t  ipcrbcn,  Št.-C;  —  5,)  (po  hs.) 

=  prinesti,   Cig.,  Jan.,  nk. 
doneti,  im,  vb.  impf.  ()allenb  toitcn,  brtjljncn, 

Mitr.,   Cig.,  Jan.,   C,  Met.,  Mik.,  Kos.,  nk.; 

(Levstik  meni,  da  je  ta  beseda  tujka;   prim. 

LjZv.  L  Sj2.). 
donevati,    am ,    vb.  impf.  511   ^atlen    ptlegcn, 

.Jan.,  Zora. 
donišče,  n.  ber  JRcfonansbobcn,  Cig.,  C,  ^'est. 
donos,  nosa,  m.  i)  bte  .iMntcrbringmtg,  (Jig.; 

—  2 1  ber  Grtrag,  DZ.,  Xov. 
donositi,   nosim,   vb.  pf.  jiiciibe  tragen:   (ein 

£inb)  auetragen,  Cig.;  žena  je  donosila,  bie 

J^rau  ift  ber  Sntbinbuiig  na^e,  Z.;  abtragen: 

obleka  je  donošena,   Cig. 
doorati,  orjem,  vb.  pf.  jucnbc  adern,  mit  bem 

'?lcfern  fertig  merben. 
dopad,    pada,    m.    i)  ber  ©infati    (ber  Sic^t- 

ftrafjicn),  h.  t.-Cig.fT.);  —  2)  =  dopadanje, 

Mitr. 
dopadanje,    n.  ha.^  ^o^Igefallen,  Diet.,  Jan., 

Dalm.,   Kast.,  nk. 
dopadati,  padam,  vb.  impf.  tudi:  dopadati  se, 

gcfallen,   Cig.,  Jan.,   hA-.;  — prim.  dopasti. 
dopadek,    dka,    m.   i)  ba§  (Sontingeiil,    Cig. 

(T.,;  —  2)  \i^s,  So^Igeraireu,  C. 
dopadenje,  n.  =  dopadanje. 
dopadljiv,  iva,  adj.  mD{)(gcfa[Iig. 
dopadljivost,  /.  bie  35>Dt)igcfaIIigfcit. 
dopaden,  dna,  adj.  =  dopadljiv,   C 
dopasti,    padem,    vb.  impf.  tudi :    dopasti    se, 

gefallcn;  po  nem.  „gefaUen"  narejena,  med 

narodom  sploh  navadna  beseda. 
dopasti,  pasem,  vb.  pf.  ba§  SSciben  beenbcn ; 

letos  smo  dopasli,  Z. 
dopeči,  pečem,  vb.  pf.  mit  bem  Saden,  'Sraten 

fertig  trerbcn;  komaj  smo  vse  dopekli. 
dopeljati,    peljam,   peljem,   vb.  pf.  5ufiif)ren, 

5uforberti,  Cig. 
dopeljevanje,  n.  =  dovažanje,  dovajanje,  bie 

3i!Tul)r,  ba§  3^^^'^i"fl^"'  ^'^• 
dopeljevati,    ujem,    vb.  impf.  §iifiif)ren,   Cig.; 

jubringen,  »cric^affen,  Cig.;  —  pogl.  dova- 

žati,   dovajati. 
dopetača,  /.  ein  biš  an  bie  Jevjen  reid)enbe» 

Sleib:  suknja  d.,  Jan.,  Zora;  —  hlače  do- 

petače,     lange   Žiofe,    Vrt.;    raztrgane  hlače 

dopetače,  Jurč. 
dopeti,  pojem,  vb.  pf.  'itoA  Singcn  beenbigen, 

aužfingen;    Dopela  je,    dostala  je    trpljenje, 

1  'alj.-Jan.  (Slovn.J. 
dopetke,  /.  pl.  =  hlače  dopetače,  Jan. 
dopftnica,  /.  =  dopetača,  C;  —  pl.  dopct- 

nice,  bie  ^^iontalon^ofe,  Jan. 
dopevek,  vka,  m.  ber  Sicfrain,  Jan. 
dophati,   pham,   vb.  pf.  'i^až  Stampfcn  uoU- 

enben. 
dopijančevati,    ujem,    vb.   pf.    bač'     Saufcn 

beenbigen. 
dopiliti,  pilim,  vb.  pf.  fcrtig  fcilcn. 


dopir  —  doplcti 


-  In8 


doplevati  —  dopoludne 


dopir,   »1.   C,  popi.  netopir. 

dopis,  pisa,  m.  btc  ^iljdnift,  Miir.,  Ci^.,  Jan., 

tik;:  bic  ^t-^itiiiifl^i^orrciponbcn,^,  nk. 
dopisariti,   ariin,   }'b.  pf.  bic  Sct)l"cibcrcicil   bc- 

CUbcit,   Ci^. 
dopisati,  šcm,  vb.  pf.  ba§  Sdjrcibcn  bccnbcii. 
dopisava,  /.  bic  dorrcfppiibcns,   Cig..  Jan.,  C. 
dopisek,  ska,  m.  bic  ^J(nci))rtn'ift,   Cig. 
dopisje,  n.  coll.  bic  Gornipoiibcit,^ :    izdati    d. 

(kakc-f^a  slavnega   moža),   .\avr.fKop.  sp.). 
dopisnica,  /.  bic  Šorrcippnbcnsfarte,  C,  DZ.,  nk. 
dopisnik ,    m.   ber    Soncfpoiibcilt    (po    češ.), 

Cii^..  Jan.,    C,  nk. 
dopisoma,  ativ.  im  )S>cc\c  bcv  CSon-cipoubcn,v  l^^- 
dopisovanje,  n.  bfle  Govrcipoiibicrcii  (pu  češ.), 

Cif^..  Jan.,  nk. 
dopisovati,  lijem,  vb.  impf.  )d)riftlic^  t)cr!c()rcn, 

corrcfponbicrcii    (po  češ.),   Cig.,   Jan.,    nk.; 

d.  si,  eincn  'Sficftoccfiicl  untcrf)alteii,  Cig..  nk. 
dopisovavec,  vca,  m.  bcr  (Sorrcfponbcnt,  Cig., 

Jan. 
dopisun,   m.  =  dopisnik  (zaničlj.),  Jik. 
dopitati,  pitam,  vb.  pf.  mit  bom  SlJMUcu  fcrtig 

mcrbcn;  živina  je  dopitana,  geiiug  gcmiiftct, 

Cig. 
doplača,  /.  bic  ©rgonjung  ber  93c5a{)[ung,  bic 

^'^ubufjc,  Cig. 
doplačati,  am,  vb.  pf.  i)  bollcnb^  au#3af)Icn, 

Mur.;    —    izumeli    so   vse    to    brez    tolicih 

troškov,  kolikršnih  bi  ne  bilo  moči  dopla- 
čati (criditniugcn),  Levst.fMočv.);  —  2")  cinc 

3at)lung  eigdni^cn,  narf),^al)lcit ;  ni  bilo  dosti, 

moral  sem  še  nekaj  doplačati. 
doplaček,  Čka,  m.  bic  9lac^,^a()lung,  Cig.;  bcr 

3ufc^uf§:  državni  d.,  bcr  3taat§,yiicf)iifž,  DZ.; 

odstotni  d.,  bcr  '•^crccntiial^^uidiiii^,  DZ. 
doplačevati ,    Cijem ,    vb.  impf.   ad   doplačati ; 

;-^at)lungcn  crgiinsen,  nQd),\aI)Ien. 
doplačilo,    n.  bic  ^Jcac^jatjhiiig ,    bic  ^ubufec, 

Cig .  Jan. 
doplatck,    tka,    m.  bic  'i)Jadisaf)Iung,   bic  3"=^ 

bllftc,  Jan.,  r^/j.S^-C.;  davkovni  d.,  bic  'i)cadl= 

trageftciier,  DZ.;    redni,  preizredni   d.,   /)Z. 
dopl.-ititi,   im,  vb,  pf.  =  doplačati,  Mur. 
doplavati,  am,   vb.  pf.  fc^jDimmciib  gclaiigcn, 

crrcidjcn. 
doplaviti,    plavim,    vb.  pf.   flofjcub    briligcil : 

drva  doplaviti  do  jezov, 
doplaziti  se,  plazim  se,  vfc./'/.  plazeč  se  dospeti. 
dopl^sati,   sem,  vb.  pf.   i )   tnu.^Mib   gcIaiigcu, 

crrcidjcn;  —  2)  bož  lanjcii  bcciibigcn,  aui 

tan.^cn;  kdor  rad  pleše,  kmalu  dopleše,  ./an, 

r.Slovn.). 
doplesti,  pletcm,   vb.  pf.    i)  mit  bom  ^IcdltC", 

Stricfcii  bi*  ,^1  cincm  *pimttc  gclongcii:   il. 

do   polovice    mreže,    nogavice;    —    2)   fcitig 

flcd)tcii,  ftridcn;  —  3)  crgaii.^ciib  ()injiincd)tcii, 

!)iii.Uiftridcn. 
doplčtati,    plvtam,    vb.  impf.  ad  doplesti;    1) 

iii  biT  ilsodcubuiig  bcv^  Alod)tcii^,  Stridciii' 

bcgriifcii  iciii;-     2)  crgiin.^ciib  l)iit,yiflcd)tcit, 

l}iii,^iiitvidcii. 
doplčti,   plevem,    vb.  pf.   i)   mit  bcm  3'^tC«  1'»^' 

,^11   riiiom    bcftimmtcii   '^Mniftc   fommcii;    >ln 


polu    njive    dopleti,    Mik.;    —    2)  mit   bcm 

Jintcn  fertig  mcrbcn. 
doplevati,    am,    vb.  impf.  ad  dopleti;    in  bcr 

"i^cciibiguug  bce  ^i^f*-'"^  bcgritfcn  fcin. 
doplezati,  am,  vb.  pf.  tlcttcrilb  gclaiigcit,   cr- 

rcid)cn. 
dopluti,  plovem,  pliijem,   vb.  pf.  )d)mimmcnb 

(o  ladji),  in  cincm  Sd}inc  faljrcub  gelangcn, 

crrcic^cn;  d.  brega,  Erj.fTorb.j. 
dopoldan,  »j.  =  dopoldne  II.,  bcr  !^Otmittag, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Gor.;  (dopotdan,  g.  dneva, 

dnC,  Mur,). 
dopoldanji,  adj.  »ormittiigig,   Cig.,  Jan. 
dopoldanjica,  /.  bic  i^ormiftagejaiifc,  M. 
dopoldanski,  adj.  ttormittdgig;  d.  čas,  Navr, 

(Lct.j, 
dopotdanščina,  /.  bic  Jagežjcit  bi§  SJiittag,  M. 
dopoldansnji,  adj.  =  dopoldanski,  Mur, 
dopoldne,  I.  adv.  =  do  poldne,  tjormittag^; 

—  II.  subst.  n.  indecl,  ber  ^-Bormittag:  tisto 
dopoldne,  celo  dopoldne;  (beseda  se  tudi 
sklanja    {g,  -dna,    Št.,   ali  kakor  dopoldan). 

dopoldnek,  dneka,  m.  ein  5)ioigcn  ijanbež, 
cin  ^od),  C. 

dopotdn^ven,  vna,  adj.  bormittagig,  Mur. 

dopoln,  »i.  bic  ©rganjuiig ,  bic  'Diadifiillung 
(=  doliv),  ogr.-Valj.(Rad), 

dopolna,  adv.  =  do  polna,  »olleiibs,  ogr,-C. 

dopoinek,  nka,  m.  bic  (£rgdn,^ung,  Jan.,  Cig. 
(T.);  —  boš  Gompicmcilt,  bcr  (ŠrgansungS« 
mintd,  Cig.  (T,). 

dopolnilen,  tna,  adj.  ergdnseitb,  Srgditjung?', 
Cig.fT,),  nk.;  dopolnilne  barve,  COmplc« 
mcittdre  ^arben,  Žnid. 

dopolnilo,  n.  bic  (£rgdn,yiiig,  'iia^  Somptc= 
mcnt,  Cig.  ( T.). 

dopolniten,  tna,  adj.,  pogl.   dopolnitven. 

dopolnitev,  tve,  /  i)  bic  Srgdtij^ing;  —  2) 
bic  (frfiiUlItig,  Mur.;  razodel  je  z  dopolni- 
tvijo svoje  obljube  svojo  zvestobo,  Ravn. 

dopolniti,  im,  vb.  pf.  i)  crgdii^cnb  t)oU  inQd)cn, 
aiiffitllcn:  sod  d.,  Cig.;  crgdu.^cn,  comple- 
ticrcn;  —  d-  15  let,  bolle  lo  ^al)rc  alt 
mcrbcn;  —  2)  erfiillcn:  dolžnosti;  da  bode 
dopolnjeno  vse,  kar  je  govorjeno,  Trub.; 
d.  se,  in  I5rfiiniing  gcl)cn. 

dopolnitven,  tvena,  at/;'.  IfrgdnjUligi',  (-niten) 
Cig..  Jan.;  dopolnitvenega  okoliša  povelj- 
stvo, ba^  (ETgdii,iUiigč'bc,yrf'i5commaubo,  Lcvst. 
(Sauk);  dopolnitvene  (-nitne)  volitve,  ^X- 
gdit,^niuv?lunl)Icii,  nk. 

dopotnjavanjc,  n.  bic  ©rgdn.^mg,  ogr.-Valj. 
(Rad). 

dopolnjavati,  am,  vb.  impf.  =^  dopolnjevati. 

dopolnjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  dopolniti; 
crgdii.^ciib  uoti  mad)cii,  aiiffitllcn;  —  crgdn,^cn, 
complcticrcn;  dopolnjujoč ,  romplcmcntdr, 
(math.)   Cig.(T.j;  —   2)  erfitflcn. 

dopotnjcvavec,  vca.  m.  1)  bor  (5rgdn,^cr,  Cig.; 

—  2)  bcr  ISrfiillcr,  bcr  i^oUcubcr,  Cig.,  Jan, 
dopolnovati ,    ujem ,    vb.  impf.,    pogl.  dopol- 
njevati. 

dopulu,  adv.  =  do  polu,  ^ur  .'tidlftc,   C 
dopoludanši^i,  adj.  =  liopoldanšnji,  Jurč. 
dopoludne,  iidv.   -  -  dopoKliie,   nk. 


dopomagati  —  doprsnik 


-  159 


doprsnjak  —  dorasti 


dopomagati,   ani,   i'^.  iiiipf.  aJ  iloponioJ-i;  d. 

k  uspehu,  cintMt  Svfohl  cr.VClcil  l)Clfeu,  Zora. 
dopomoči,   morem,   vb.  pf.  lH'rl)i"(fi'U,  /. 
dopopolniti ,    im,    vb.    pf.    UcnHillfoilillillClt, 

Ravn.-C. 
doposcjditi,  im,  vb.  pf.  iiad)[Hn\loii,   C-if::- 
dopostiti  se,  ^(^stim  se,  vb.  pf.  iJO'?  jVilftCll  bc 

ciibcn. 
dopotovati,    ujem,    vb.  pf.  'iKXi  iBailbcni    bc 

Cllbcil,   Cig. 
dopoved ,  /.  ha§  58eflriMflic^mad)cu ,  bie  SSer= 

boutlid)utin,  Cig.,  M.,  C;  —  bie  ^iufflaruiifl, 

bie  '^^liivfiiuft:    d.  od    sebe   dati,   čine  *Jlu^> 

fiinft  (icbeii,  Levst.fNankJ. 
dopovedati,   povem,    vb.  pf.  Har  lltadjClI,    be= 

flveiflid)  niad)eii;  ne  morem  ti  d.,  kako  lepo 

je  vse   v   mestu;    ne    da    si   nič    dopovedati, 

man  fann  if)m  mit  SBortcn  nidjt  bcifommcn; 

—  anrtlarcn,  čine  *:)(u^'funft  citl)citen. 
dopovedavati,  am,  vb.  impf.  =  dopovedovati. 
dopovedba,  /.  bie  'i8egiTifIi(^mad)nn(],  -^/.;  — 

bie  "Jlnfflarung,  bie  5(uc4unft,  DŽ. 

dopovedek,  dka,  m.  =  predikat,  Jan. 

dopoveden,  dna,  adj.  kar  se  da  dopovedati,  M. 

dopovedljiv,  fva,  adj,  kdor  prerad  dopove- 
duje, nafenjcife,  M. 

dopovedljivost,  /.  bic  9cafcllHn'M)Cit,  M. 

dopovednica,  /.  ber  3(u§fnnfb5boi]en,  DZ. 

dopovedovainost,/.  bie  ^arftellungviiabe,  Cig. 

dopovedovati,  ijjem,  vb.  impf.  ad  dopove- 
dati; ftar,  bcgrcifiid)  gu  madjcn  fudjcu;  d. 
komu  kaj;  —  9lu§fitnftc  crtljeilcn:  prvo- 
mestnik  je  dolžan  vse  d.,  o  čemer  bi  ga 
kdo  vprašal,  Levst.fCest.J. 

doprašati,  am,   vb.  pf.  Cig.,  pogl.  dovprašati. 

dopravdati  se,  am  se,  vb.  pf.  mit  bcm  $ro= 
ccffieren  fertig  n^erbcn,  Qu§red}tcn,  Cig. 

doprfga,/.  ber  i^orjpann,  GBrda.-Frj.  (Torb.J. 

dopremiti,  im,  vb.  pf.  ^in)d)Qffen:  d.  koga, 
blago  kam  d.,   C. 

dopr^sti,  predem,  vb.  pf.  hav  Spinncn  be= 
enbcn;  poprašuje,  so  li  dekle  doprele,  A^avr. 
(Let.). 

dopricati,  prTčam,  vb.  pf.  bitrd)  ^cugcnfd)aft 
ernjcifen,  Jan..  Slom.;  dovolj  dopričana  be- 
seda, ^intdnglid)  beglaubigtcž  2Bovt,  Trst. 
(Let.)^^ 

doprinašati,  am,  vb.  impf.  ad  doprinesti. 

doprinesti,  nesem,  vb.pf.  i)  borbringen,  Miir.; 

—  bcitragcn,  nk.;  —  2)  jubringcn:  noč  kakor 
dan  d.,  skrinj.;  —  3)  einbringcn:  dopri- 
nesem,  kar  sem  zamudil.  Skrb.;  —  4)  Do(I= 
bringen,  bcgctjen:  hudobijo  d.;  —  germanizmi 

po   dotičnih   nern.   glagolih. 

doprinos,  m.  bcr  ^eitrag,  DZ. 

dopripravljanje,  ».  bie  9Jad)id)afiung :  d.  roko- 
delskega orodja,  DZ. 

doprorokovati,  ujem,  vb. pf.  au^ljorcn '^11  mci^'- 
fagtu,  Cig. 

doprsen,  sna,  adj.  bi^  jur  33ruft  reic^cnb,  C; 
doprsna  podoba,  iaS  l^Bruftbilb,  nk. 

doprsje,  n.  ba§  23rn[tbilb,  bic  33ii[tc,  Cig. (T.), 
Jan.,  nk. 

dopfsnica,  /.  =  doprsje,   Cig.  (T.),  DZ. 

doprsnik,  m.  bie  55ritftung,  Jan. 


doprsnjak,   m.   =  tioprsnik,    Cig. 

dopust,  m.  1)  bie  ^^nlaffung,  bic  ©ilaubni'?, 
bic  (iJcftattnng,  Cig..  Jan.,  ('..;  — 2)  ber  Uvlnub, 
Cig..  Jan.,  DZ. 

dopustck,  tka,  m.  bic  (Svloubni^,  C. ;  —  prelog 
plačilnega  dne,  bic  (L^nabcnffift,  bcr  3lli>»lt, 
V.- Cig. 

dopusten,  stna,  adj.  1)  (Jonccffion'?-,  (fr= 
Ianbni'o=:  dopustno  pismo,  bie  C£oneei)ion§= 
urfnnbe,  DZ.;  dopustni  list,  bcr  iiiccnjidjcin, 
Jan.;  —  2)  dopusten,  i^nldjfig,  V. -Cig., 
DZ.;  ^cmiifib,  (phil.)   Cig.(T.j. 

dopustilen,  ina,  titV;'.  tSonccf|ionei=,  (5rlanbni§=: 
dopustilni  uvcti,  conccjfionšmajiigc  ik-bin^ 
gungen,  DZ.;  dopustilni  list,  ber  iiiccnjjd^cin, 
Levst.  (Nauk). 

dopustilo,  n.  bie  ^llti^lf ung :  po  božjem  do- 
pustilu,  Levst.(Zb.  i^f.j;  — bic  ©onccjiton,  DZ. 

dopustitev,  tve ,  /.  bic  3ulaffu"fl,  "^H'  Son^ 
ccffion,  DZ. 

dopustiti,  im,  vb.  pf.  jnlaffcn,  crlaubcn;  do- 
puščeno mi  bodi,  CiS  fci  mir  crlaubt,  id)  nel)mc 
mir  bie  5i'£if)eit,  Jan.;  —  jugcftcljcn,  cin^ 
rdumen,   Cig.,  Jan.,  nk. 

dopustljiv,  iva,  adj.  =  dopusten  2),  Jan., 
Cig.(T.). 

dopustnica,  /.  bcr  (Srlaubni§fd)ein,  bie  Sicenj, 
Jan.,  DZ. 

dopustnina,  /.  bie  l'icen,^gcbiir,  DZ. 

dopustnost,  /   bie  i^nlajfigfcit,  Cig.,  DZ. 

dopustovati,  ujem,  vb.  pf.  bic  (Vofdjing^feicr 
nbjdllie^cn:  Kir  (=  kateri)  so  gladko  do- 
pust"vali,  Bodo  lehko  se  drsali.   Vod. (Pes.). 

dopuščanje,   n.  'aa^  ^n\a\\t\\ ,  "bai  (Srlanben; 

—  d.  železnic,  bie  Sonccijioniernng  bon  (£ilcn= 
baftnen,  DZ. 

dopuščati,  am,  vb.  impf.  ad  dopustiti;  jn« 
laffcn,  crlaubcn ;  tega  moja  čast  ne  dopušča, 
baši  Dertriigt  fid)  nid)t  mit  mciiicr  C51)re,  Cig.; 

—  jugcftct)en,  nk. 

dopuščavati,  am,  vb.  impf.  =  dopuščati,  ogr.- 

Valj.(Rad). 
dopuščenje,  n.  ber  ^uf^f^f  »^ie  ©rtaubniv,  bie 

©cftattung;    s  tvojim    dopuščenjem,    kajk.- 
^  Valj.  (Rad). 
dor,  adv.  =  da  (ja),  Ro^.(Kor.)-Kres.,  C;  — 

prim,  dro. 
dora,  /.  psovka  ženski,  SlGor.-C. 
doračuniti,  unim,  vb.  pf.  1 )  mit  bcm  9{cd)ncn 

fcrtig  JDcrbcn;  —  2)  |in,^ured}nen. 
doragljati,   am,    vb.  pf.  aufljorcn  5U   quafcn, 

an^quaten. 
dorajati,  am,  vb,  pf,  =  doplesati,   Cig. 
doraslost,  /.  bic  Mitnbigfcit,  Cig.,  Jan.;  — 

(o  gozdnih  dre\csih)  bic  Sdjlagbarfcit,  Cig. 
dorast,   m.  bcr  3uroad)§,  3/.;  —  =  dorastek, 

C. 
dorastati,    am,    vb.  impf.  ad  dorasti;   l^cran- 

iDadjfen;  fid)  im  2Bad)fcn  cincm  ^''^Ip""^^'^ 

naljcrn:  d.  vrha,    Vrt. 
dorastek,  stka,  m.  kar  doraste  (n.  pr.  žita) : 

=  žetev,   C. 
dorasti,  rastem,  vb.  pf.  im  2Bad}ien  crreid)cn : 

Dorastli  ste  do  vrh'  cerkve  (ali :  vrha  cerkve), 

Npes.-Jan.(Slovn.) ;  do  vrha  d..  ,^ur  Ui)(Iigcn 


doraščati  —  doscgamal 


160 


dosegati  —  doskočišče 


©lORc  ait'3tuad)icn,  0>. ;  vrha  d.,  miiiibifl 
tuerbcn,  Dol.;  mladenič  je  vrha  dorastel. 
Jan.fSlovn.);  dokler  ne  doraste,  tDaI)rcnb 
jcincr  Unmiinbigfeit,  Cig.;  d.  vojaških  let, 
boš  ftcUuncjšipflic^tige  ^illtcr  cncid)en,  Lcvst. 
(Sank);  —  dorasel  (dorastel),  cviDadlfcil, 
liuinbig,  Ci^.,  Jan.,  C;  o  gozdnih  drevesih: 
{)aubav,  Cig.;  d.  koga,  im  ?5?ud)jc  eiiifiolcn, 
CJg.;  to  drevo  vsa  drevesa  doraste  in  pre- 
raste,  UčT. 

doraščati,  am,  vb.  impf.  ad  dorasti;  =  do- 
rastati. 

doravnati,  am,  vb.  pf.  ravnanje  dokončati : 
i)  in  Crbiuin(^  brinfltn,  Z,  C;  —  2)  ocr 
i^afiitcn :  ovce  so  tioravnale,  bic  Sc^afe  {)aben 
allc  •^ai)\\Q  bctoinincn,  V.-Cig.;  —  3)  tia?) 
^Kcinificn  be§  .panfjaiucn^  beenben,  M. 

doravnavati,  am.  vb.  impf.  ad  doravnati;  — 
ovce  doravnavajo,  bie  Sd)afe  bctoiumcn  !cine 
3dl)nc  niebr,  V.-Cig.;  —  prim.  doravnati    2). 

dorazumek,  mka,  m.  baš  (Sint)Crnc()incn,  DZ. 

dorazumeti  se,  ejem  (em)  se,  vb.  pf.  fid)  iu§ 
(finucrncbmcii  jeficu,  DZ. 

dorediti,  im,  vfc. ;?/.  jucnbe  ?iud)tcn,  aiif.^itdjtcn: 
prašiča,  tele  doredi  gospodar  v  dveh  letih, 
Jurč. 

dorezati,  režem,  vb.  pf.  baž  2d)ncibcn  (5.  95. 
bcn  S^tiitt  in  ben  ŠJeingartcn)  bccnbicjen. 

doribiti,  im,  vb.  pf.  "Hoiž  '^'^\^^^  bccnbcu, 
OV.,  M. 

doriniti,  rinem,  vb.  pf.  fc^iebcnb  gclangcn,  er= 
rcid)cn. 

dorisati,  rišem,  vb.  pf.  fertig  ;,cid)ncu,   Cig. 

dor9biti,  im,  vb.  pf.  mit  bcm  Siiumcn  fcrtig 
recrben. 

dorojiti,  i'm,  vb.  pf.  auf^orcn  ^u  jc^ttjSrmcn. 

dor^mati,  am,  vb.  pf.  pilgcrnb  gclangcn. 

dosaditi,  im,  vb.  pf.  i)  mit  bcm  Sci^cn  (Don 
•ipflan.^en  u. bgl.)  feitig  mevbcn,  C.;  — 2)  :^inju= 
pflan.^en,  Cig. 

dos?či,  sdžem,  vb.  pf.  1)  (angcn,  evreidien; 
otrok  ne  doseže  do  mize;  oko  od  zemlje 
do  visoke  zvezde  hitro  s  pogledom  doseže. 
Ras.;  z  roko  lahko  dosežem  jabolka;  — 
z  umom  d.,  crfafjen,  Cig.fT.);  tega  ne  do- 
seže moja  glava,  "tia^  gct}t  iibci"  mcinc  j^af 
^ungsfvoft  l)inauš,  0>.;— crlangcu,  crrcidjcn; 
vse  doseže,  kar  hoče;  to  hočem  d.,  baž  ift 
mcin  ^k\,  Cig.;  —  2)  ^inrctd)cn,  vihŠt.-C; 

—  flU^fommcn:  z  drvi  bom  vso  zimo  do- 
segel,   l'r.-('..;  (po   nem.   „langcn"). 

dosččnica,  /,  bic  Eojccantc,  h.  t.-Cig.(T.). 
dosedaj,  adv.  =  do  sedaj,  bi^t)Cr,  C,  nk. 
dosedanji,    adj.  =  dozdanji ,   bi&l)Crig,    (Jig., 

.Jan.,  )ik. 
do.S9d9ti ,    im,    vb.  pf.    i)    abfit^en ;    d.    svojo 

kazen  v  ječi,  Cig.;  —  2)  (po  nem.)  crjitjcn, 

Vrt..  Rcc. 
doscdoby,    adv.  =^   do  se  dobe,    bi«?l)Cl  ,   (!.; 

—  prim.  doba. 

doseg,  segai  m.  d.  električne  iskre,  btc  £d)Ing 
Un-itC,    r.-r./V.;  pogl.  dosežaj. 

dosvga,  /.  bic  lfncid)ung,  bic  ISrlnngung,  .hn.. 

U..  C.  DZ..  nk. 
doscgamal,  adv.  =  do  sega  nialii,  bi-JiKV,   T.. 


dosegati,  am,  vb.  impf  ad  doseči;  i)  erreicften; 

sovražnika  dosegati  s  topovi,  Cig.;  —  cxlanc\cn, 

Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  2)  „Iangcn",  QU'§tommen,  d. 

s  čim,   C;  prim.  doseči   2). 
dosfgljaj,  m.  fo  njcit  man  mit  bcr  Sionb  (angt: 

roča  visita  za  liosegljaj  visoko,    Telov. 
dosegljiv,   fva,  adj.  Cig.,  Jan.;  pogl,  dosežen, 
dosfgniti,    scgnem,    vb.  pf.  =  doseči,  Mur., 

VyllŠt. 

dosegovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  doseči ;  =  do- 
segati, Mur.,  Jan. 

dosehdob,  adv.  =  dosihdob,  Guts. 

dosehkrat,  adv.  bi§  je^t,   C. 

dosehmaJ,  adv.  =  dosihmal,   Giits. 

dosehmaten,  Ina,  adj.  bi^tjcrig,  M.,jvihŠt. 

doseja,  /.  bic  i)Jad)iaat,  C. 

dosejati,  sejem,  vb.  pf.  1)  ba§  ©Sen  beenben; 
za  letos  smo  doscjali,  je  dosejano.  Mik.; 
—  2)  basu)aen,  nad))aen. 

dosekati,  sekam,  vb.  pf.  'i>a^:'  .'padcn  beenben. 

dosflba,  /.  bic  Ginmanbcrung,  Cig.fT.). 

dosflec,  tca,  m.  bcr  (£innjanbercr,  ber  Golonift, 
Cig.fT.),  DZ.;  najvažnejši  in  naiboljši  del 
doselcev  so  gotovo  duhovniki,  Slovan. 

doseliti  se,  selim  se,  vb.  pf.  einn^anbern,  Cig. 
(T.);  pravih  Hrvatov  se  je  tega  stoletja  na 
Dolenjsko  le  malo  doselilo,  Slovan. 

doseljevati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  dose- 
liti se;  ciniuanbern,  DZ. 

dosesati,  am,  vb.  pf.  auft)orcn  ^u  jciugen,  Cig. 

dosevati,  am,   vb.  impf.  ad  dosejati. 

dosevek,  vka,  m.  bic  SJcbcnjaot,   Cig. 

dosfzati,  am,  vb.  impf.  =  dosegati,  nk. 

dosežaj,  >n.  dalja,  do  koder  kdo  doseže:  d. 
električne  iskre,  bic  £d}(agtucitc  bC'5  clcftri^ 
fd)cn  (^unten»,  Cig.fT.);  —  prcn.  bcr  93crcid), 
Cig.fT.J;  —  bie  Xragirieite,  Jan.,  Zora. 

dosfžba,  /.  =  dosega,   Cig.,  M. 

dosfžek,  žka,  m.  kar  kdo  doseže:  bie  6rrungcn= 
fdjaft,  Cig.,  Sov. -C. 

dosfžen,  žna,  adj.  crrcid)bar,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.);  dosežna  sreča,  Jurč. 

dosfžnost,  /.  bic  Grrcid)bortcit,  Cig.  (T.),  nk. 

dosijati,  sTjem,  vb.  pf.  mit  bcn  iiidjtftrablcn 
crrcidjcn:  solnce  je  dosijalo  do  otroka,  pod 
drevesom  sedečega. 

dosihdob,  adv.  =  dosihmal,    Cig. 

dosihmal,  adv.  hV%\)ix;  dosihmal,  hvala  Bogu 
še  nismo  stradali,  kako  že  bo  posihmal ; 
tudi:  dosihmal,  _;)'^/kSY. 

dosip,  sipa,  m.  kar  se  dosiplje :  frorfcne  (^fiillc, 
Mur.,  Cig.,  Mik. 

dosipati,  sTpam,  pijem,  vb.  impf.  ad  dosuti; 
,Vijd)iittcn;  (—  vb.  pf.  =  dosuti,  .S7.). 

dosipavati,  am,  i'/>. /»»;'/.  =  dosipati,  jujdjilttcn; 
( —  vb.  impf.  ad  dosipati,  St.). 

dosipovati,  ujem,  vb.  impf.  =  dosipavati. 

dosivvti,  im,  vb.  pf.  »ollftiinbig  gran  mcvbcn: 

dosi\ljena  brada  (nam.  liosivela),  \'itd.( l\'s.). 
doskakati,   kam.  čem,  i-^.  ;'/.  O  jpringcub  gc 

langcn,  cncid)cn ;  —  2)  bao  3pri"gcn  bccnbigcn. 
doskakljati,  am,  vb.  pf    \)  l)iipfcub  gclangcn, 

crrcidjcn;  —  2)  \>ai  .oiipfcn  beenben. 
dosknč^',  m.  ----  iloskok  1),  Cig. (T.). 
doskočišče.   )/    bic  9iicbcrfpninflftcnc,    Tchv. 


doskočiti  —  dosopihati 


161  — 


dosore  —  dostati 


doskočiti,  skočim,  vb.  pf.  bi?  JU  cinciU  ':^idc 

ipr'mc\cn,  im  Spniii ne  on oirficit;  zaganjajo  se, 

a  le   nialokateri  doskoči,   .SV;-. 
doskok,   sk(Ska,  m.   i)  tiio  Spntnfltueitc,  O^- 

(T.);  —  2)  bcr  'Dticbcripvuiui,   felov. 
doskopiiriti,   arim,   vb.  pf.  a\l->\(i\(\cn,   Cif^. 
dosktisiti,  kusim,  vb.  pf.  pogl.  doizkusiti. 
dosle,  adv.   bie^cr,  bi^jc^t,    Mur.,   Ctg.,  Mik. 
dosledek,  dka,  »i.  bie  (VoIgc,  bic  Sonfcqiieu5, 

Jan..   C. 
dosleden,    dna,    aJj.   fofcjcridittg,    conjequcnt, 

OV.,  Jan.,  Cig.fT.J.  M.,  nk. 
doslednost,  /.  bie  5t''9i'i"i'l)tigtcit,   bie  CSonfC' 

qucn5,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  M.,  nk. 
doslej,  adv.  =  dosle. 

doslejen,  jna,  adj.  Jan.,  M.;  pogl.  doslenji. 
doslejšnji,    adj.  =  doslenji,   nk.;    doslejšnje 

razlaganje,  Burg. 
doslenji,  adj.  biiolicrig,  Jan.,  C  nk.;  povzdi- 
guje s\-oje  doslenje  pridelke,  SlGosp. 
doslešnji,  adj.  =  doslenji,    C. 
doslepariti,  arim,  vb.  pf.  nehati  slepariti,  an^h 

fiauncrn,  Cig. 
doslišati,  slišim,  vb.  pf.  (etiteit  2aut)t)erne^mcn, 

C;  d.   jelena,    buid)    ba§   ®et)or    augfiubig 

mac^cn  (Dev^orcn),  Cig. 
dosloveti,   im,  i>b.  pf.   1 )  njegovo  ime  je  do- 

slovelo  do  nas,    ber  9xubm    feine§   3?aiTten§ 

gelongte  bi?  ju  un?  ;  —  2)  nuf^oren  berit{}mt 

doslužba,  /.  ha^  'Jdi^biencn,   Cig.,  Jan.;   do- 

služha  učiteljev,  DZ. 
doslužek,  žka,  m.  ber  2)ienftabid)ieb,  Jan. 
dosluženec,    nca,    m.   ber   'Olll'?gcbicnte,   Cig., 

Jan.;  —  po  nem. 
doslužiti,  im,  vb.  pf.  au^bieiten,  auf^oren  ^u 

bienen;  vojaščino  d.,  beim  5JJilitar  auebicncu; 

—  doslužen  (nam.  dosluživši),  .lan.,  }ik.;  — 
bi§  su  einer  gerDiffen  3^'^^  bienen :  hlapec 
ne  bo  leta  doslužil,  Pjk.  (Črt.). 

doslužnina,  /.  =  pokojnina,    Cig.,  Jan..   C, 

SL\..  Let. 
dosmejati  se,  smejem  se,  vb.  pf.  aufboren  jn 

Iacf)en,  O'^. 
dosmrdeti,  im,  i>b.  pf.  do  nas  je  dosmrdelo, 

ber  Oicftanf  brang  bie  ju  un?,  Mik. 
dosmrten,  tna,  adj.  lebcnšliingUd),  Cig.,  Jan., 

C,  )ik.;  dosmrten  ud  kakega  društ\'a,  nk.; 

dosmrtni  dohodek,  bic  Seibrcntc,  Jan. 
dosmrtnfna, /.  (kar  dosmrtni  udje  pri  društsih 

vplačujejo),  ber  93eitrag  auf  i^ebenejeit  (bei 

3?creinen),  C,  nk. 
dos9d,  adv.  =  do. tod,  bi§  f)iet)er,  vihŠt.-C. 
dosodba,  /.  =  dosoja,   Cig. 
dos9diti,  im,  vb.  pf.  i)  aut^i3ren  JU  ricf)ten ; 

—  ein  cnbgiltige§  Urtbcil  jrf)opfen,  C;  enb» 
giltig  entfcf)eiben :  o  tem  še  ni  dosojeno, 
Erj.  ^Torb.J;  —  2)  =  prisoditi ,  Cig.  (T.), 
Let. 

i.dos9Ja,  f.  bie  entgillige  gericfitnd)e  Sntjcbeibung, 
Cig.   ' 
dosoliti,  im,  vb.  pf.  1)  \iixi  Sotjen  beenben ; 

—  2)  nad))al,^en,  Z. 

dosopihati,  am,  vb.  pf.  fcud^enb  erreic^cn ;  d. 
do  doma;  —  d.  do  50.  leta,   C 

Slov.-nem.  slovar. 


dosorč,  adv.  bi?  511  bicjer  Stnnbe,  Mnr.,  Jan., 
Mik. 

dosorej,   adv.  =  tlosore. 

dospelost,/,  bie  T^riilligfeit :  dan  (rok)  dospe- 
losti, ber  ^'itligfi^it^^tiig  (-termin),  DZ. 

dospeniti,  spenem,  vb.  pf.  =  dospeti,    C. 

dospetek,  tka,  m.  i)  bie  (Sin^olung,  3/.;  — 
2)  \iix<i  ®rrctd)te,  ber  ©rfolg,  C. 

dospeti,  em,  vb.  pf.  i)  gelongen :  d.  do  vrha, 
M. ;  erreidjen,  C. ;  dospeti  gozda,  ben  3Ba(b 
erreid)en,  ^'rt. ;  jezikoslovstvo  še  ni  dospelo 
tacega  vrhu,  da  bi  vsaka  ,stvar  uže  bila 
gotova,  Levst.(LjZv.)  ;— ein^olen,  C. ;  —prcn. 
opravilo  je  dospelo  dotle,  \ia^  (^eidjaft  i[t 
fomeit  gebiel)en,  DZ.;  —  2)  h^in  58eftimninng?- 
ort  errcic^en,  eintrcffen,  einloufen,  Cig.,  Jan., 
nk.;  pritožbe,  dospele  do  občinskega  sveta, 
an  ben  ©cmeinberatb  einlangenbe  'i^efditDerbcn, 

DZkr.  ;    —    •^)    fdllig    nierben    (o    menicah), 

Cig.(T.),  DZ.,  Cel. (Ar.);  —  4)  reif  merben, 
C. ;  —  5)  langen,  au?reid)en,  C. ;  au§!oni= 
men,  C;  —  tudi:  dospejem,  kajk.  -Valj. 
(Rad);  dospem,  Kr.-Valj.(Rad). 

dospevati,  am,  vb.  impf.  ad  dospeti;  1)  gC' 
langen :  d.  v  muke  peklenske,  ne  d.  k  stal- 
nemu veselju,  kajk.- Valj. (Rad);  za  del  d., 
5Utf)eii  icerbcn,  kajk.- Valj.  (Rad) ;—  cncid)cn, 
Habd.-Mik.;  —  2)  fdllig  tuerben  (o  menicah), 
Cig.  (T);  —  3)  aiižreidjen,  SIN,- C. 

dosta,  adv.  =  dosti,  Mitr.,  Cig.,  Jan.,  C. 

dostaja,  /.  ber  Umftanb,  C. 

dostajati,  jam,  jem,  vb.  impf.  i)  aušiftcben, 
au5f)a(ten,  bcfte^en,  Cig.,  M.;  —  (Sc^Idge) 
bef ommen,  Štrek. ;  —  2)  geniigcn,  Cig.  (f.), 
(hs.);  —  3)  d.  se,  jugebtJren,  jufallen:  d.  se 
koga,  ogr.-C;  —  gebiircn :  pazka  se  de- 
teta dostaja,  ogr. -Valj. (Rad);  fic^  jicmen, 
ogr.-C;  liki  se  dostaja  svetcev,  ogr.-]'alj. 
(Rad)  ;  dostaja  se  spolniti  nam  vso  pravico, 
ogr.-Valj.(Rad) ;—anQd)e\\,  bctreffen,  Levst. 
(Zb.  sp.);  kar  se  mene  dostaja,  ogr.-C, 
Mik. ;  kar  se  slave  dostaje,  Erj.  (LjZv.);  — 
prim.   dostati. 

dostanek,  nka,  m.  'i)a^  9(n'5fialten :  tu  mi  ni 
dostanka,  ^\tt  fann  td)  nid}t  bcfteljen,  C; 
bti'?  5(n5f ommen,  C. 

dostateh,  tna,  adj.  tjinlfingtici^,  Cig. (T.),  nk.; 
-   hs. 

dostati,  I.  stojim,  vb.  pf.  i)  on^^arren,  av.ž' 
boUen,  Cig.,  C;  d.  do  konca,  Cig.;  kateri 
do  konca  dostoji.  ta  bo  ohranjen,  Trub. ; 
svoj  čas  počivajoč  dostoje,  Krelj  ;—2]  (burd) 
longeš  Stegen)  ic^ledjt  tcerben :  posoda  je  do- 
.stala,  C.  :  hiša  je  dostala,  ta?'  §au§  l[t  ban- 
fdllig  gemorben,  Cig.;  —  3)  vb.  impf  do- 
stoji mi,  e§  5iemt  fid)  fiir  mic^,  Boh.,  .lam.; 
sodniku  je  dostoječe,  Guts.  (Res.) ;  prim.  do- 
stajati se3);  — II.  stanem,  vb.  pf  i)  befteben, 
abiolDieren:  d.  izkušnjo,  M.,  nk.;  d.  pokoro, 
Burg.;  d.  šolo,  TV^;  auebienen,  dostavši 
.svojih  14  let,  Ravn.;  d.  svoja  (vojaška)  leta, 
Vod. (Nov.);  d.  stražo,  Cig.;  — 2)  leiften,  DoU< 
bringen,  Meg.;  tlako  do.stanem  ali  plačam, 
jv^hŠt.;  kar  obljubim,  to  dostanem.  Svet. 
{Rok.),  Gor.;  d.  svoje  delo,  Vrtov.fKm.  k.); 


dostava  -   dostoriti 


-  162 


dostov^rcn  —  dotcči 


—  einlloUcu:  ako  tega  roka  nebi  dostal,  illt 
^allo  bcr  '>J(ic{)tcint)aliutig  bicfer  (^rift,  DZ.\ 

—  3)  au^reic^cn:  ne  dostane  mi,  id)  fommc 
bamit  nic^t  QU^,  C;  —  4)  (po  nem.)  cr= 
fteticii,  hA-. 

dostava,  /.  b'e  Grgan^uiui,  'Jan.;  ber  (Srjatj, 
Gttts..  Jam.;  d.  vojaških  konj  za  konjico, 
bie  ^Hcmonticriinci,  0> 

dostavba,  /.  bcr  ^i^^^^^^'  ^^'^• 

dostavtk.  vka,  »1.  bcr  3i'if'l'''  •'^  ^*^'^  dostav- 
kom.  mit  bicicm  ;^uiaye. 

dostaven,  vna,  aJj.  (Svcjdli^uiig^s :  dostavni 
konj,  t>ci^  ^Kemoutcpfcib,  Cig. 

dostaviti,  stavim,  vb.  pf.  i)  auil}ijreii  58autcn 
aiif^ufiilneii ;  dostavili  smo;  —  2)  (juv  (£r= 
ganjuiigi  I)in,^ufii9cii ;  d.  nekoliko  besed;  — 
■^)  ,MiftcIIcu:  pismo  d.,  nk.;  (po  rus.)  liefein, 

dostavljati,  am,  vb.  impf.  ad  dostaviti;  i) 
(jur  (Sigan.^img)  fiiii,^itfiigen;  —  d.  vojaške 
konje,  vciiionticvcn,  Cig. ;  —  2)  jufteHeit,  hA-. 

dostavnik,  hi.  bcr  StcIIinagcn,  Jan.,  Savv. 
(Let.) :  —  rus. 

dostavnina,  /.  bic  3iM'tcCiltig^gcbiir,  nk. 

dosti,  a<.iv.  1)  gciiug;  d.  kruha  imeti;  d.  JC; 
gemtg !  —  m  gcniigcnbcm  ilJafee,  jiemlicf); 
d.  dober,  d.  pravičen;  —  2)  :=  veliko, 
mnogo,  Mur.,  CAg.^  Jan  ,  C.\  d.  otrok,  C/^'. ; 
(dosti,  Dicl,  zadosti,  geitug),  Goriš.;  (pomni: 
dostim  ljudem,  v  dostih  mestih,  C;  dostih 
src,  Schunl.;  z  dostimi  besedami,  Trub.- 
Mik.). 

dostiči,  stižem,  vb.  pf.  crvcid)Cn,  Jurč  (Tug.J; 

—  hs. 

dostjgniti,  stTgnem,  vb.  pf.  =  dostiči.  M.,  nk. 

dostikrat,  adv.  gciiug  oft;  —  oftmd>^. 

dostikraten,  tna,  adj.   oftlltnlig,  Mur.,  Jan. 

dostlati,  steljem,  vb.  pf.  i)  baS  Strcucil  bc- 
cubcn;  —  2)  £trcu  Ijitijufiigcn,  M.;  pezdirja 
dostciji.    Valj.- Jan.  f.Slovn.J. 

dostojanstven,  adj.  ^>iirbc=,  h/c.;— tuiirbcDod, 
Cig  (T.j,  nk.;  —  hs. 

dostojanstvenik,  hi.  bcr  Siirbcntriigcr ,  C., 
nk. ;   —   hs. 

dostojanstV9,  n.  bic  3Siirbc,  0■^^,  hA.;  ta  go- 
spod je  po  svojem  dostojanstvu  duhovnik, 
Lcvst.^Saukj;   —   hs. 

dost9Jen,  jria,  adj.  i)  angcillClicil,  ('..;  dostojno 
znanje,  Lcvst.f.Mocv.);  gcjicillCllb,  nitftiinbig, 
Mur.,  CifT ,  .lan.,  C,  nk.;  —  2)  taiii^lid):  d. 
k  čemu,  Me  g.  Boh.;  —  3)  tuiubig,  O^ , 
./an.,  nk.:  hvale  d  ,  (obcilštucrt,  o/,T.-r;. ;  vere 
d.,  gliiiibiuiirbig,  Savv. (Let.). 

dost9Jnik,  hi.  C.ig..  Jan..  C  ;  pogl.  dostojan- 
stvenik. 

dost9Jnost,  /    1)  bcr  Vlitftaiib,    bic    SSJiirbc, 
.\feg.,  <iuts,.Ian.,  Cig..  Lcvst.(Sauk);  brez 
dostojnosti,  tuiirbelo*,  Ci^.;  —  2)  bic  SSiir 
bigfcit,   Cig.,  Jan. 

dostop,   stijpa,   HI.  bcr  ^Itttitt,   .Mur  ,   nk. 

dost9pcn,  pna,  adj.  ,\ugiiiiglid),  Jan..  Cig. 
Cr.j.   nk. 

dostoriti,  im,  vb.  pf.  iiadjtrAgllcft  tl)uii,  nad) 
l)Olcn:  kar  smo  zamudili,  treba  nam  je  skoraj 
dostoriti.   Str. 


dostov^ren,  rna,  adj.  gfaublviiirbig,  Cig.,  Jan., 

Raič.f^Slov.j;   —  stsl. 
dostražiti,  stražim,  vb.  pf.  auf^i)rcn  5Sac^e  ^11 

ftct)en,  CifT. 
dostreliti,    im ,    vb.  pf.    bi»    511    cincm  Q[tk 

idjicHCii,  .M. 
dostreljati,  am,  vb.  pf.  ba»  3d)icfton  becnbcit. 
dostriči,  strižem,  vb.  pf.  bie  Sd)ur  bccnben,  M. 
dostrojiti,  im,  vb.  pf.  fertig  gcrbcii;  dostrojen, 

Iot)gor,  Cig. 
dosukati,  kam,  čem,  vb.pf.  ,ytcnbe  brc^eil,  Cig. 
dosušiti,  i'm,  vb.pf.  1)  btio  Jrodncii,  ^orrcn 

bccnben;  —  2)  nad)borrcn,  Cig. 
dosilti,  spem  (sujem),  i'b.  pf.  ergSnjenb  fjinjU' 

jd)iittcn,  nad)id)ittten. 
dosved9Čiti,    očim,  vb.pf.  bcjcugcn,  ogr.-C; 

ben  ^Jtad)Uici'3  licfcrn,  DZ. ;  dosvedočeni  letni 

račun,    bocumcnticrtc  3'^f)rfži'fd)nung,   DZ.; 

dosvedočen  dolg,  cinc  tcftgeftclUc  Sdmlb,  DZ. 
dosvedočljiv,  iva,  adj.  DoIIbcincifenb  :  dosve- 

dočljivo  pismo,  ooUbODcijenbc  Urfunbc,  DZ. 
dosvoboditi,   im,  vb.  pf.  =  dovoliti,    C. 
došantati,  am,  vb.  pf.  Ijinfcub  gclongcu. 
doščeniti,  ščenem,  vb.  pf.  mit  bcm  Jinger  bcr 

S;)anh  DiUIig  umfafjcn:  komaj  doščene,  Tolm. 
došfStek,    stka,    m.  =  prihod,    Habd.-Mik.. 

Jan.,  kajk.-Valj.(Rad). 
došiti,  šTjem,  vb.  pf.  ba^ '^cftljcn  hccnben;  nocoj 

sem  došil,  Jurč.;  d.  kaj,  ctloa^  fi^rjifl  Hiib*^"- 
došivati,  am,  vb.  pf.  ^  došiti,   vihSt.-DSv. 
do.šlatati,  šlatam,  vb.pf.  taftcnb  cricid)cn,fiubcn, 

crtaftcn. 
došlec,    šleca,   hi.  ber   9lnti.immling,   C. ;    do- 
mačin podaje  došlecu  roko.   Let. 
došolati  se,  am  se,  vb.pf.  =  izšolati  se,  Jan. 
doštetev,  tve,  /.  bic  'Jlbbitioil,   (^ig. 
došteti,    štejem,    vb.  pf.   Ijin.^Ujdijlcn ,    l)ill,vi 

nbbicrcn. 
došteva,  /.  bic  'Olbbttion,  ./an.,  C 
do.števatnica,  /.  bic  'Jlbbitionotafcl,  ,hin. 
doštevanje,  n.  brt!^  ,S>in-iU,vil)Icn,  ba'j  'Jlbbicrcn. 
došte\'ati.  am.    vb.    impf.   ad  došteti ;    l)in,vi 

Siil)len,  l)in,vinbbicrcn 
doštevina,    f.,   doštevine.  bic  'Olbbitionopoftcn, 

C.',  Z 
došumeti,   im,   vb.  pf   1)  braujciib,  raujc^cnb 

gciangcii;   —    2)   aiifbijrcu   ju  braujcn,   511 

ranjdicn. 
d9ta,  /.  bie  ^Jiitgift,  ba^  briiutlidjc  .'^•»eirfltiSgiit ; 

tudi:    d(")ta,    \'aij.(Rad);    —  prim.   it.  dote, 

Mik.fHt.J. 
dotakati,    am,    vb.   impf.   ad   dotočiti;    bil.^li 

jd)cnfcn,  bn.^ugicftcn. 
dotakniti  se,   nem  se,  vb.  pf.  =  dotekniti  se. 
d9tarica,  /.  hči  z  veliko  doto.  Svet.  (Rok.). 
dotec,  adv.  =  do  tod,  ogr.-C. 
dotcči,  tečem,  vb.pf.  1)  Iiuifciib  gclnugcn;  to- 
liko da  sem  pod  streho  dotekcl;  —  flicftcnb 

gclongcu;    voda  je  do    skalovja    dotekla    in 

tam  se  je  ustanovila;  —  d.  koga,  im  Vuilfc 

cinfuMen;  —  2)  ,yi  Hifficu  oufl)incn ;  vino  je 

ilotekl(»;    — ■  ablaufcn:    ure  so  mu  dotekle; 

kadar  doteče  doba  poprejšnje  volitve.  Levit. 

(Sauk);  —  fiiUig  lucrbcn  (o  menicah),   Cig. 

(T.).   nZ.;    dotekii  kuponi,   ucrfndcnc   ^io\\ 


dotedanji  -■  dotirati 


-    UiM  — 


dotiskali       doumeti 


pOn§,  DZ.;  dotckle  platežne  dolžnosti,  fftl 
lige  ,^aI)liiiuv?oovpfltrl)tiiiu^tMi ,  At•l•^•^  (Pril.) ; 
—4)  d.  se,  ciiifiutic  iiel)mcn,  ■ilu■|l'Ull^c  floI)cn: 
vse  se  doteče,   C. 

dotedanji,  adj.  ble  bamol^  roid)cnb:  vsi  dote- 
danji znanstveni  spisi,    Let. 

dot^gati.  am,  vb.  impf.  ad  dotegniti. 

dotvgniti.  nem.  vb.  pf.  1)  nad)trOflCll,  DX.\ 
iiadifoiiiiiicit,  einfiplen,  Jan.;  —  2)  ait^fom 
men,  niiifoniimn,  Jan.,  C;  —  =  utegniti: 
nisem  dotegnil  priti ,  id)  l^altc  fetne  3t-'it  JU 
fommcii,  C;  —  auč^rcidieit ,  C;  to  mi  ne 
dotegne,  id)  fanii  baiiiit  nid)t  au>^fomttten, 
Cis:. 

dotek,  teka,  m.  i)  bic  ©iltfioluiig ,  C/if. ;  — 
2)  bor  "illblauf:  pred  dotekom  izplačilnega 
roka,  DZ. 

dotekati,  tekam.  vb.  itnpf.  ad  doteči;  1)  ,5,11= 
fliefeen,  Jan. :  kri  (v  možgane;  doteka.  Let. ; 
—  2)  abloufcn:  jnetibe  nc[)cn,  C/tr. ;  urami 
doteka,  C:  —  fA'lifl  tticvbcn:  menice  dote- 
kajo, Cig.fT);  —  3)  d.  se,  juenbc,  jiigntnbc 
gef)cn,  C. 

doteklost,  /.  bie  ^vaCtgfeit,   Cig.,  DZ. 

dotekniti  se,  taknem  se,  vb.  pf.  beriiljrcu :  d. 
se  koga,  česa. 

doteknjenje.  n.  bie  ^5critf)ning. 

dotesati,  tešem.  vb.  pf.  mit  bem  3iiiimcru 
fertig  merbcn,  fertig  jimmcrn ;  dotesan,  beil= 
ferjig,  Cig. 

dotfžen,  žna,  adj.  tJoUmiditig,  Cig. (T.). 

dotičen,  čna,  adj.  i)  33critl)rimg§=:  dotična 
pika,  bcr  'i8eiiii)ruiigč'pun!t,  Cig.;  —  2)  be= 
treffcTib,  bcjitglid)^  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  nk. 

dotičnica,  /.  i)  bie  Satigciltc,  nk.;  —  2)  bie 
33etrcffcnbe,  nk. 

dotičnik,  m.  ber  Sctreffcnbe,  7ik.;  —  bcr  3n= 
tercffeiit,  Cig.fT.),  Sov.-C. 

dotik,  m.  bie  ^^cviUnung,  Cig. (T.),  ogr.-C. 

dotika,/,  bie 'iBcriibning,  Jan.,  Cig.(T.),  C, 
M.;  —  bie  33c5iel)ung,  Cig.,  C. 

dotikalen,  Ina.  adj.  58eriil)ning?' :  dotikalna 
ravnina,  bie  ^Beiiitjrungscbeiic,   Cel.(Geom.J. 

dotikališce,  n.  bie  ^^critOningeftelle,  ber  ©c= 
riihning^jpiinft,  Cig.fT.j,  Žnid.,  Cel.(Ar.). 

dotikainica,  /.  bie  ^^erii{)ruiig§nnie,  bie  Jan= 
geiite,  Cel.fCeom.j. 

dotikanje,  n.  ba§  ^eriif)icn,  bie  SSerutjrung; 
bie  Jaiigicrung  (math.),  Cig.  (T.). 

dotikati  se,  tikam,  čem  se,  vb.  impf.  ad  do- 
tekniti se;  bcni!)ren:  d.  se  koga,  česa;  do- 
tikajoče se  krivulje,  fic^  bcriibrenbe  GurDcn, 
Cig.fT.);  —  ailtaften:  d.  se  poštenja,  ljud- 
skega blaga,  O'^. ;  ne  d.  se  česa,  etttJaS 
unangefod)ten  laficn,  Cig.;  —  bctreffen,  on= 
ge^en,  Cig.,  Jan.,  nk.;  njega  se  dotiče, 
Krelj;  kar  se  dotiče  krajev  te  doline,  Dalm. 

dotikljaj.  m.  =  dotik,  nk. 

dotikovati  se ,  ujcm  se ,  vb.  impf.  =  doti- 
kati se. 

dotirati,  tTram,  vb.  pf.  trcibenb  gclangen ;  ko- 
maj so  uklenjene  razbojnike  dotirali  do 
mesta;  —  d.  do  tega,  ež  fotvcit  btiiigen, 
C,  nk. 


dotiskati,    am,    vb.  pf.   bo§  truden   becilbcil, 

fevtisi  bnidcii,  Cig.,  nk. 
dotistod,   adv.   =  do  tistod,   biž  bQi)in. 
dotkati,   tkilm,  tčem  (tečem,  tkem),  vb.  pf.    i) 

fi'vtig  luobcii ;  —  2)  ba,sinucbcii 
dotlaČiti,  tlačim,  vb.  pf.  mit  bom  Iretcn  (,v  53. 

ber  Irniibcii)  fertig  merbeii. 
dotle,  adv.  biž  JU  bicfem  ^citpiinfte,  bii^  baf)iii, 

Cig,  C. 
dotleči,   totčem,  vb.  pf.  =  dotolči. 
dotlej,  adv.  =  dotle. 
dotlešnji,  adj.  bi^  ,yi  biefem   '^eitpuntte  ftntt= 

fiiibeiib,  rcirf)enb,  C. 
dotleti,  im,  vb.  pf.  juciibc  gliiiimcii,  aiij^ijren 

,yi  glimmeu,  abglimmcn. 
dotociti,    točim,   vb.  pf.   i)  mit  bcm  Sd)cn!cii 

fertig  tuevben;  —  2)  bajufrfKnfcu,  nadifiillen; 

ni   še   dosti   polna  časa,   dotoči   še   nekoliko. 
dotgčnica,  /.  bie  ^lUliti^i-^ffmittg,  DZ. 
dot9d,  adv.  =  do  i"d,  bi^  I)icl)er. 
dotok,  toka,  tn.  i)  'ba^^'  ^iiflicfjen,  ber  3uPui^, 

Cig.,  Jan.-,  —  2)  bcr  'Jiebcnflufž,   Jes.;  — 

prim.   pritok. 

dotolči,  toičem,   vb.  pf.  i)  'ha.ž  @d)Iagen  be« 

enbeit;   —  2)  »ollig   nicbcrid)liigen :   fevdali- 
zem in  starodavni  ustav  dotolkla  sta  kmeta 

popolnoma,  Zv. 
dotoimačiti,  ačim,  vb.  pf.  i)  Quff)5rcn  511  boI= 

mctfrficit ;  —  2)  gcuitgcnb,  mit  ©rfolg  uerbcl^ 

mctfd)cn,  ertlčiveit. 
dotfdba,  /.  bie  33cgriiiibiing,  Cig.,  DZ.;  v  do- 

trdbo  tega,  urtunb  befjen,   Cig. 
dotfditi,  im,  vb.  pf.  begriinbett,  crfjdrtcii,  Cig. 

(T),  DZ. ;  d.  s  svedočbami,  biird)  3eugnifie 

nad)mcifcn,  DZ.;  tudi;   dotrdim. 
dotrebiti,  im,  vb.pf.  haž  'jpii^ien,  ^Eeiiiigeu,  9lu§= 

baiieit  be^  3Satbc§  u.  bgl.  beenben ;  prim.  trebiti. 
dotreti,  tarem  (terem),  trem,   vb.  pf.  haž  9iei= 

bcit,  boi?  53red)eln  becnbcii. 
dotfgati,    trgam,    vb.  pf.    mit   bem   9ieif3cn, 

^^fliidcu  fertig  irerben ;  bie  SSeinlefe  beeiibeit. 
dotrgbiti,  im,  vb.  pf.  auff)ijreit  JU  trompeteit, 

'i)a?>  .s^iorn  511  blafen. 
dotrpeti,  im,  vb.  pf  aiifluHTn  JU  leibcn. 
dotiikajšnji,    adj.  bief}cr  rcid)iub:   vse    dotu- 

kajšnje  govorjenje,   nk. 

dotuliti,  fm,  vb.  pf.  aufljiircu  ju  beufen. 
doučen,  čna,  adj.  doučni  list,    bcr  ^ctjrbrief, 

Cig.,  Jan. 
doučenec,    nca,   tn.  ber   freigeiprDd)cnc  2el^r= 

burfdjc,  Cig.,  C. 
doučiien,  Ina,  adj.  doučilno  pismo,  bcr  2el)r= 

brief,  Slom. 
doučiti,   fm,   vb.  pf.  1)   btK«  ^efirett  bcciibcn; 

—  2)  d.  se,  au-Sicrueu,  bie  ijcbrjabrc,  Stubicu 

bccnbigcn,  Cig.,  Jan. ;  doučen,  ber  auvgclcrnt 

Tjat:  d.  v  lovstvu,  Cig. 
doumen,    mna,    adj.  erfafsbar,   fafžlid),    Cig. 

(T.);  doumno  pripovedovati,  LjZv.;  doumno 

je,  e§  ift  begreifiirf).  Str. 
doumeten,  tna,  adj.  uuterri(^t5fo()ig,  ucri'tdn= 

big,  C 
doumeti,  umejem,  mem,  vb.pf.  (mit  bcm  ^er= 

ftanbc)  erfaffcn,  Cig.fT);  ne  morem  d.,  id) 

faiin  nid)t  begreifeu,  Zv. 


doumiti  --  dovojskovati 


—  164 


dovoleti  —  dovršen 


doumiti,  urnim,  vb.  p/,  d.  koga,  ^iir  (Siufidjt 
lirincjcit,  ubcrjcugcn,  Poh.-C;  —  d.  se,  \\d) 
liefinnen,  C;  5ur  ein)id)t  gelangen,  tjerfte^en, 
Poh.-C. 

doumljivost,  /.  bic  lijafiung^fraft,  Cig.fT.). 

dovabiti,  im,  vb.  pf.  biž  p  ciucm  ^^Ulltte 
lorfcit,  yfitr. 

dovajati,  am,  vb.  impf.  ad  do\cf,\\;  jufiil^rcn: 
velikanski   vodotoč  je  dovajal    mestu  vodo, 

dovaliti,  im,  vb.  pf.  i)  ruafjcnb  h\ž  ,^u  cincm 

i^unttt  icfjaffcn;  d.  sod  do  kleti;  —  2)  auf  = 

liorcn  ,^u  briitcn. 
dovaljati,  am,  vb.  pf.  =  dovaliti   i). 
dovaža,  /.  =^  dovažanje,   C,  SIS. 
dovažanje,  n.  bie  3ufil'ir. 
dovažati,  am,  vb.  impf.  jufiifiren  (oiif  SSagcn, 

(5d)ifieu  U.  bgl.),   Cig.,  Jan.,  nk.;   meljači  v 

mlin  dovažajo,  Z. 
dovažavec,  vca,  m.  bcf  3uful)icr,   Cig.,  Jan. 
dovaževati,  ujem,  vb.  impf.  =  dovažati,  nk. 
dovedati  se,  am  se,  i'b.  impf.  t)ermutf)cn ;  d, 

se  česa,   C. 
doveden,  dna,  adj.  i)  boviufšt:  dovedno,  mit 

3>0itDi)'ien,  ogr.-C.\  —  2)  =  izkušen,  Mur. 
dovedeti  se,  vem  se,  vb.  pf.  t)crmutl)cn,  ogr.- 

Valj.(Rad);  —  bcirui^t  »nerbcn,  innc  tucfbeu: 

d.  se  česa,  Jan.,   C,  ogr.-Mik.;  —  erfaljrcit, 

Mur.,  Danj.-M. 
dovednost,  /.  baž  53en)U)§t)cin,   C;    narodna 

d.   prostega  seljaštva,  Raič (SIS.). 
dovejati,  jam,    jem,  vb.  pf.  mit  bem  ^orfcln 

fertig  »ucrbcn. 
dovelj,  aJv.   Cig.,  pogl.  dovolj. 
dovfrcn,    rna,  adj.  Devlaf^Iid),  Mur. 
dovfrje,   n.  boš  3.^crtraucn,   DZ.;   d.  v  sebe 

samega,  bo^  SelbftDCVtvaucn,  Cig.  (T.). 
dovfrnik,  m.  bet  l^eitiaucifžmartn,  DZ. 
doveslati,  am,  vb.  pf.  i)  riibemb   gelangcii; 

—  2)  auf^orcn  ,vi  rubevn. 

dovesti,  vedem,  i'i>.;?/.  fiiljreitbfdjaffcn,  bnngen, 
hA".;  kiten:  vodo  d.  na  kaj,  Cig.fT.);  — 
pren.  d.  koga  do  česa,  jcmaiibeit  5U  ctU'a§ 
briligen,  nk.;  —  po  drugih  slov.  jezikih. 

dovfzati,  žem,  vb.  pf.  i)  bas  33ittben  beenbcn; 

—  2)  ^in^ubinben. 

doviti,  vijem,  vb. pf.  i)  ba§  ?5?iuben  beenbcn; 

—  2)  d.  se  do  česa,  ct)t)a5  crlnnncu,   Vrt. 
dovlačiti,  im,  vb.  pf.  bož  (SciHcn  beenbcn. 
dovlačnica,  /.  bie  2d)(cptibal)n,  DZ. 
dovladati,  am,  vb.  pf.  anfljoren  ,yi  Ijerrfdien. 
dovlcti,  im,  vb.  impf.  gcniigcu :  d.  komu,  Ril., 

prim.   dovoleti. 
dovod,  vijda,    m.  bic  3"'f't""fl'   (^ip-C^')'    ^^^ 

vode,  bie  S5?Qffer,^u(eitung,  I.cv.^t.(Pril.);  sapni 

d.,  bic  lfi.Mnblabe  (im  'iVTflban),  Cig. 
dovoditi,   vndim,    vb.  pf.  bi<*  ,^u  einem  ^\c\c 

Icitcn,  fiiljien;  —  bi*  ,^um  (Šnbc  leitcn:    ta 

kokla   piščct  ne   bo  dovodila,  Z. 
dov9dnica,  f.  žila  d.,  =  privodnica,  bic  SJcuc, 

Cig.  (T.).' 
dovojskovati,    ujem,    vb.  pf.  d.  vojsko,    bcn 

.^irieg  beenbcn,  C.\    —  d.  se,   an»Miimpfcn, 

an<<ringen. 


dovoleti,  im,  vb.  impf.  1)  fid)  bcgniigen, /J/AV.- 
M.;  —  2)  gcniigcn:  to  bo  dovolelo,  BlKr.- 
Mik. 

dovoli,  adv.  Mik.,  pogl.  dovolj. 

dovolilnica,  /.  ber  Grlaubnič'fcf)ein,  DZ. 

dovolilo,  n.  bie  Grlaubnis,  Let. 

dovolitev,  ne,  /.  bie  33ett)iUigung ;  brez  do- 
voline,  o\)\\t  (šrlaubniii,  Lcvst.(Sauk). 

dovoliti,  volim,  vb.  pf.  beinilligen,  erlauben; 
dovolite,  da  vas  vprašam,  erlauben  Sie  bic 
jvrage;  če  dovolite,  menn  Sie  e§  erlauben. 

dovolj,  adv.  gcnug,  jur  ©cniigc. 

dov9ljba,  /.  bie  ^^emilligung,  DZ. 

dov9ljbenica,  /.  ber  iiiccnjjd^ein,  DZ. 

dov^lje,  adv.  =  dovolj,   C,  RaičfSlov.). 

dov9ljen,  Ijna,  adj.  i)  geniigenb,  julangtic^, 
Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  ogr.-C,  nk.;  —  2)  = 
zadovoljen,  Meg.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Ravn., 
Danj.fPosv.  p.),  Levst.fZb.  sp.),  Gor.;  d. 
koga  (česa):  bčele  niso  dovoljne  matice, 
Levst.  fBeč.). 

dovoljenje,  n.  bie  ^Seroilligung,  bie  Grlaubni^; 
dovoljenja  prositi,  um  bic  (Sdaubni^  bittcn. 

dovoljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  dovoliti;  bC' 
uiilligcn,  erlauben. 

dov9ljnost, /.  i)  bie  3ulanglid)feit,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  =  zadovoljnost,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C; 
pohlevna  d.  s  stanom,  Ravn.;  Dovoljnost 
mi  zlato  ohran',   Preš. 

dovoz,  v6za,  m.  i)  bie  3wfl'ftr,   Cig.fT.),   C; 

—  2)  bie  ^ufiJlji^t/  i^ic  ^^Infahrt,  Jan. 
dov9zen,  zna,  adj.  i)  ^uful^r  ;  —  2)  3ufa!^rt!Ž', 

Vlnfa{)rti>= :   dovozni   klanček,  bic  ^,?lnfa^rt*= 

rampc,  Levst.  fPril.);  dovozne  ceste,  bic  2i^ 

fal)rt^ftra{jcn ,    DZ.;   dovozne  železnice,    bic 

'3dileppbal)ucn,  DZ. 
dovoziti,   vyzim,   vb.  pf.  jufiibrcn,  einfiibrcn: 

dovozilo   se  je  toliko,    bie   (finfuljr    bctrng 

foDicl,   Krj.flib.  sp.). 
dov9znik,  m.  ber  3uf"^rcr,   Cig. 
dovožnja,  /.  bie  ^lUnI^Ff   '^-'n-  "^'^"• 
dovprašati,  am,  vb.  pf.  i)  crfragen;  —  2)  d. 

koga:  cinnerneljmen,  DZ.;  d.  oblastva,  Levst. 

fCest.);  dovprašavši  koga,  im  Ginucrnel)mcn 

mit  jemanbcm,  DZ. 
dovprašba,  /.  bic  (£inDeincf)mung,  DZ. 
dovpraševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  dovprašati; 

einlHn-nel)men:  ustno  d.,  DZ. 
dovprašil9,  )i.  bic  ii>crncl)mnng:  poiskati  do- 

vprašil.  ^išerncbmnniien  pflegcn,  DZ. 
dovrcči,  vržem,  vb.  pf.  ergdn,\enb  ba,^niucrfcn; 

še  kaj  žita  dovrzi,    \'alj.-Jan.(Slnvn.). 
dovreti,  vrem  (vr^jem),  vb.  pf.  \)  fiebcub,  auf 

nmllenb  gelangen,  crrcid)en;  — 2)  ,\n  fieben,  ,su 

giibren  anfl)oren  ;  vino  je  dovrelo. 
dovriskati,  am,  i'fr. ;'/.  baS  :^aucf),^cn  bccnbcn, 

ans^jaud^en,  Cig. 
dovfšba,  /.  bie  ^-^ollenbung,  bic  ^i^ollbringung, 

Cig.,  Jan.,   C. 
dovfsck,  ška,  m.  bic  ivollcnbnng,  ber  3d)Iuf*, 

Cig.,  Jan..  .\f..  \'alj.fRad)\  računski  d.,  bcr 

^Ked)n u ng^a b)d)l u|š5,  DZ. 
dovršen,  šna.  adj.  perfcctiu:   dovršni  glagoli, 

'iHilIenbnng-Ji.^citntorter,  Jan.,  Levst. f  SI.  Spr.). 


dovršenost  —  dozclcneti 


—  165 


dozidati  —  dožftki 


dovfšenost,  /.  Me  ^-lUinfommcui^cit,  bic  5yo(I 
ciibunii  (ci\<-  &i}(nid)(\it) ,  0>.,  Jau.,  >ik. 

dovrševanje,  u.  ba-?  i^ollciibcii,  Ja)i. 

dovrševati,  ujcm,  vb.  intpf.  ad  dovršiti;  i) 
»oUciibcit,  »ollbrini^en,  Jan.,  nk.;  —  2)  t)er= 
Uonfommiteu,   Cig.,  Jan.,   C,  nk. 

dovrševavec,  vca,  m.  bcr  i^otlcilbcr,   Cig. 

dovršitev,  tve,/.  bic  5?otIcnbunn,  C.ig.,Jan.,  nk. 

dovršiti,  im,  vb.  pf-  O  tiodcitbeii,  liolUn"iiu"icit, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Krclj.,  nk.^  kajk.  -\'alj. 
(Rad);  dovršil  je,  er  ftat  bcii  ^cben^lauf  uoII= 
cnbet,  Dol.;  d.  omii^o,  jciuc  'JBilbitng  iioll^ 
enben,  Cig.;  delo  d.,  čine  5(rbcit  nbid)licf5cii, 
Cig.;  —  2)  ocrPoUfoinmnen,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk. 

dovftati,  vrtam,  vb.  pf.  i)  bot)renb  gelangcu; 
d.   do   nasprotno  strani ;    —   2)    ia^  58ol}ren 

beenbcit,  fertig  bol)reii. 

dovfžek,  žka,  m.  kar  se  dovržc,  =  nameček, 
Z..  Valj.  (Rad). 

dovtip,  tipa,  m.  bcr  5Si^,  Jan.,  nk.;  —  češ. 

dovtipen,  pna,  adj.  n.n|lig,   Jan.,  nk.;  —  češ. 

dovtipnež,  m.  ber  35Ji|bolb,  Jurč.;  —  prim. 
dovtipen. 

dovzeten,  tna,  adj.  cmpfdngtic^,  Cig.  (T.),  C, 
nk. ;  d.  za  duševne  vtiske,  Jurč. 

dovz^ti,  vzamem,  vb.  pf.  ergiinjenb  bajuite^- 
men,  nac^nebmcn. 

dovzetnost,  /.  bic  (5mpfdug(id}fctt,  nk.;  imeti 
kaj  dovzetnosti  za  kako  reč,    Erj.  (I\b.  sp.J. 

dozavati,  am,  vb.  irnpf.  ad  dozvati  =  dozivati, 
Danj.-Mik. 

dozdaj,  adv.  =  do  zdaj,  bi^fjcr. 

dozdajšnji,  adj.  =  dozdanji,   C. 

dozdanji,  adj.  =  dosedanji,  bt^^edg. 

dozdar,  adv.  ^=  dozdaj,  v{h^t.-C. 

dozdašnji,  adj.  =  dozdanji,  C. 

dozdeti  se,  zdim  se,  vb.  pf.  =  zazdeti  se, 
jd^etncn,  Cig. 

dozdeva,  /.  i)  ber  5(nfd)ein,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  bic  i8erniutt)intg,  Cig.,  Jan.,  C,  M.,  nk. 

dozdevanje,  n.  i)  ba?  3?ermut^cn,  Cig.;  po 
dozdevanju,  Dcrmut^lid),  Diet.;  —  2)  bcr 
^iintet,  Cig.,  C. 

dozdevati  se,  am  se,  vb.  inipf.  ad  dozdeti ; 
fd)eiiten:  dozdeva  se  mi,  e§  jd^eint  mir,  id) 
Dermut^e,  mid)  bebiinft  eši;  kaj  se  vam  do- 
zdeva? =  kaj  menite.  Rog. -Valj.  {Rad); 
srečen  se  mi  dozdeva,  Ravn. ;  ako  se  mu 
dozdeva,  da  je  bolezen  bila  otrovna,  naj  to 
ovadi  mahoma,  Levst.(Sauk). 

dozdevek,  vka,  m.  bic  5!Jiutf)niaBuug,  bic  SL^er^ 
mutbung,  Cig.,  Jan.,  C;  ber  šc^ein,  bic 
©inbilbung,  ber  3Sat)it,  Cig.,  Jan.;  ni  bila 
angelova  prikazen  noben  dozdevek,  Ravn.; 
bodi  po  resnici  ne  po  dozdevku,  kar  biti 
želiš,  Met.;  on  je  prestrašen  zavoljo  do- 
zdevkov  svojega  srca,  Skrinj.  -Valj. (Rad); 
Bog  ne  sodi  po  dozdevku,   Slom. 

dozdeven,  vna,  adj.  ocrnicintlidi ,  eingcbilbct, 
Cig.,  Jan.;  jd)cinbnr,  .Jan.,  Cig. (T.),  nk.: 
dozdevna  smrt,  ber  Sdieilltob,   C. 

dozdevnost,/.  bie  Sd)cinbQrfcit,  Cig.,  Jan.,  nk. 

dozelencti,  im,  vb.  pf.  auffpreit  311  griiucit. 


dozidati,  am,  vb.  pf.  i)  ba^  TOoueni,  ^-Baucn 

bcenbeu;    dozidali  smo;    hišo  d.;    —    2)  er= 

gdn,^cnb  ba.^ubaucit,  nad)baucn;  d.  eno  nad- 
stropje. 
dozidavati,    am,  vb.  impf.    i)  in  ber  '^oUen= 

bung  bcii  ^-Baucc'  bcgriifcn  jcin;  —  2)  baju^ 

banen,  ;]itbautcn  nuffubrcn. 
dozidek,  dka,  m.  bor  ^ubau:  dozidki,  bic  3ll' 

bautcn,  Levst.fPril.). 
dozivati,  am,  vb.  impf.  ad  dozvati ;  f)crbeirufcn, 

Z.;  v  spomin  d.,  in6  0cbdd)tni^  nifcn,  Zora. 
doznačiti,  značim,  vb.pf.  DoUftfinbig  bcjeidjncn, 

DZ. 
doznati,  znam,  vb.  pf.  fteuntniš  erlangen,  in 

Grfaljrung   bringen:   d.  kaj,  Cig.,  Jan.,  C, 

nk.;  —  hs. 
doznavati,  am,  vb.impf.ad  doznati;  crfa^reu: 

s  stričevega  doma  sem  doznaval  ubogo  malo, 

I^-rj-  (Ilb.  sp.J. 
dozor,  zora,  m.  bie  OoHfommenc  9leife,  Cig.,  C. 
i.dozorek,   rka,   m.  i)   bic  (^ruc^treife,  Cig., 

C;  —   2)  bie  reife  {^rud)t,   C;  srečna  smrt 

je  lepega  življenja  dozorek,  Ravn. 
2.  dozorek,  rka,  m.  ber  Jage^anbruc^,  Mur.,  Jan. 
dozorelost,    f.  bie  OoIIfommenc  9^eifc,   Xov.- 

C,   nk. 
dozoren,  rna,  adj.  reif,   C. 
dozoreti,   im,   vb.pf.  reif  lucrbcu;  —  mož  je 

dozorel,   ber  Tlami  i[t  am  '^kk  fcine^  Se= 

bcn§,  Z. 
dozorevati,  am,  vb.  impf.  ad  dozoreti ;  ^^eron« 

reifcn,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. 
dozoriti,  i'm,  vb.  pf.  ^ur  9teife  bringen,  Cig., 

Jan.;    trta  je  grozdje  dozorila,    Ravn.;  — 

d.  se  =  dozoreti,   Mur.,  ogr. -Valj. (Rad); 

tudi:   dozoriti,   Mur. 
dozoritev,  \xt,  f.  bie  3ieifc,  C 
dozornost,  /.  bic  JReifc,   Cig.,  C. 
dozreti,  zrem,  vb.  pf.  mit  bem  53Hd  errcid)cn, 

Jan.;  —  prim.  dogledati. 
dozrevati,  am,  vb.  impf.  =  dozorevati,  Mur., 

Cig.  (T.). 
dozvati,  zovem,  vb.  pf.  mit  bem  ?Ruf  erreic^en, 

errufen,  Mur. 
dozvedba,  /.  bie  Srmittelung,  Cig.,  DZ.;  d. 

resnice,  DZ. 
dozvedek,  dka,  m.  'iiaž  in  ©rfol^rung  ©ebradite, 

Mur.,  Valj. (Rad). 
dozvedeti,  zvem,  vb.pf.m.  (Jrfo^rung  bringen, 

crmitteln,  Cig.,  Jan.,  DZ. 
dozvoniti,  im,  vb.  pf.  baž  iiduten  becnbigcn. 
dožalovati,  ujem,  vb.  pf.  auflpren  ju  trauern, 

Cig. 
dožareti,  i'm,  i'b.  pf.  oerglii^en,  Cig. 
dožd,   m.  ber  S)oge  (»on  3.^cnebig),  Jan.;  — 

prim.  hs.  dužd. 
dgžen,  žna,  adj.  ^auben«,  3/.;  — prim.  doga. 
dožftev,  r\-e,  /.  bie  ^ecnbigung  be#  ®etretbC' 

fc^nittež,  Z. 
dož^ti,  žanjem,   vb.  pf.  i)  mit  bem  Oktrcibc- 

fd)neiben  bi§  §u  einer  8tcIIe  gelangcu,  C;  — 

2)  bcu  Sc^nitt  bež  ©ctreibcio  becuben ;    do- 

žele  smo. 
dožftki,  tn.  pl.  'HaS,  Sc^nittcrfcft,   Cig.,  .Jan.; 
o  dožetkih,  I.et. 


doŽ9tjc  —  drag 


16G 


draga  —  dragonski 


dožftje,    «.   bie  ^-Bccnbicjung    bc§   ©etictbc^ 

)d}iiittcv',  M. 
dožftnica,  /.  \iCi^  Sc^mttcrfe[t,  laž  S(^nitter^ 

mal)l,   Oy..  Jan. 
dožetnjak,  »i.bo^  fiir  "baž  Sc^nitterfeft  gcbadcne 

dožetvina,  /.  ba»  Scfinitterfeft,  Cig.,  Jan. 

dožgati,  žgem,  vb.  pf.  i)  boC'  ^rcillten  hi- 
ciibcn,  auffioren  ^u  brenncn;  —  2)  apno  d., 
bcn  ftaltftciit  tobtbrcnncii,  Cig. 

d9Žica,  /.  dem.  doga;  i)  tleinc  5}aube;  —  2) 
(hs.)  bic  ^Kfflcnbogen()aut,  bie  3n^,  Cig.fT.J, 
Žnid. 

dožina,  /.  =  doga,  bic  5aube,   Cig.,  Jan. 

dožinjati,  am,  vb.  impf.  ad  dožeti ;  in  bcr  Se= 
enbiflunn  \itž  0ctrcibeid)nittc§  begrtffcn  fciii. 

dožitek,  tka,  m.  bn^  Srlebni§:  čudoviti  do- 
žitki,  Slbentcuer,  Šol.;  pripovedovati  o  svo- 
jem dožitku,  Jiirč. 

doživoten,  tna,  adj.  SIS.,  Zora.,  (hs.),  po^l. 
dosmrten. 

doživek,  vka,  m.  =  dožitek,   C. 

doživeti,  fm,  vb.  pf.  i)  crlebett;  kaj  smo  do- 
živeli! —  2)  aiiijleben,  Cig. 

dožupaniti,  anim,  vb.  pf.  auf{)orcn  '6iirger= 
mciftcr  ,^u  jein,  SIS. -C. 

dožvf  čiti,   im,  vb.  pf.  ouffauen,   Cig. 

dožvižgati,  am,  vb.  pf.  i)  burc^  ^feifett  er= 
riifcit;  —  2)  Qufl)orcn  ,^u  pfeifen. 

draboleti,  im,  vb.  impf.  C,  Z.,  pogl,  droboleti. 

drač,  m.  =  trnje,  C;  [tacblidjlei-  Ulifrailt,  C; 
ubcrl)Qiipt  'isOi?!  Unfraiit,  Cig.,  v\hšt.,  ogr,- 
C;  \'ile  so  oplcle  vse  tako  čisto,  da  ni  ne 
en  drač  med  pšenico  ostal,  Pjk.fCrt.);  — 
griinc«  Sd}>tieincfiitter,  C;  —  prim.  derača, 
deraka;   iz  korena:  dcr-,  Mik.  V.  G.  I.  104. 

drača,  /.   :=  derača,  derak,   C 

dračen,  čna,  adj.  bornig:   dračna  steza,   Cig. 

d  račje,  n.  i)  "naž  ^ontiicbiifd),  Cig.,  C;  — 
Staubcu,  Meg.,  Boh.;  —  2)  bae  5Ttetl'iq,  \>až 
9iQfft)0[5,  Cig.,  Jan.,  DZ.,  Dol.,  jvihŠt. ;  — 
f)  baei  Unfraut,  .SV.- O-. 

dračljiv,  iVa.  adj.  dračnat,  Ilabd. 

dračnat,  adj.  Dod  Unfrout  :  dračnata  pše- 
nica,  C. 

draf,  drafa,  m.  bic  (Snt.^iiiibuiui  bcr  'iSJiiiibc, 
C;  —  prim.  drav  in  nem.  (dial.)  der  afl, 
istega  pomena,   ('. 

drafen,  fna,  adj.  drafna  trava,  bož  SdjlDOlbctl' 
traitt  (chelidonium  maius),  ./oseh. 

drafnica,  f.  bn^  Tollfraut  (solanum  nigrum), 
Josch. 

drag,  dniga.  adj.  1)  tbciicr,  foftjpiciii];  drago 
veselje,  tljciici  crfnuftco  ^i^crciliiiiicit ;  drago 
kupiti,  prodati;  —  fo)tbar:  drago  kamenje, 
(Sbclftcino,  drage  kovine,  Gbcltlictnllc,  Cig. 
(T.J;  draga  jagoda  =  biser,  \'.-('.ig.\  — 
dragega,  drago  se  delati,  jprobc  ttlUll,  Cig. 
(T.);  —  2)  tI)CUCr,  Heb;  draga  mati!  flunvc 
TOuttcr!  —  drago  mi  je,  ci?  ficiit  inid),  Cig., 
nk.;  ako  Vam  je  drago,  tUCUIl  C*  3'"'f"  ^^ 
lifbt,  Cig.,  nk.;  komur  drago  =  komur  koli, 
C;  —  vso  drago  noč,  bic  iiaitAC  licbc  ^larijf, 
Cig,,  Savr.(I.ct  );  vsak  dragi  dan,  Savr.(I.et.). 


1.  draga,  /.  i)  bie  SSafferfiirdic  (,v  ^.  auf 
WK\t\\  j\ur  'iJlblcitung  be^  Šoficve),  bcr  Scit^ 
graben,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Poh.-C;  —  haž 
5DJiiI)lgerinnc,  Puh.;  —  2)  bie  5RuIbc:  do- 
lina je  polna  malih  gričev  in  kotanj  ali  drag, 
Savr.fLct.);  —  bie  Sdjiudjt,  flcine^  %^a\, 
Cig.,  Jan.,  Mik.,  C;  Spe  drugi,  al"  ona 
Je  v  dragi  zelen',  Vod. (Pes.);  beseda  mu 
je  rahlo  tekla,  kakor  studenčnica  po  zeleni 
dragi,  Slom.;  —  ber  Siigpaf?,  Mik.;  —  bie 
Sud)t,  bie  93ai,  Jan.,  Erj.-Cig.fT.);  —  3) 
(po  drugih  slov.  jezikih),  bic  ^Ba^ll ,  Jan., 
C.,  Zora;  zemeljska  d.,  bic  Grbbabn,  Jes. 

2.  draga,  /.  železen  drog,  s  katerim  vrtajo  luknje 
v  skalo.    Tolm.-Štrek.CI.ct.). 

3.  draga,  /.  btt'^  3d}IeppncC>,  r.-C/g. ;  —  prim. 
fr.  drague,  3c^arrnei;,  it.  draga,  Sdjlamni' 
ic^aufel. 

dragar,   rja,  m.  dragarji,  ribiči,  ki  z  dragami 

ribe  love,  bie  ®arrtleute,   V.-Cig.;  —  prim. 

3.  draga, 
dragast,  adj.  iineben,  Cig. 
dragec,  gca,  m.  ber  Siebling,    Valj. (Rad);   d. 

moj!  mein  Jfjeurer!  nk. 
dragica,/.  =  ljubica,    kajk.-Valj.CRad);   d. 

moja    =:  draga  moja,  nk. 
dragina,  /.  —  dragotina,  fo^tbare  @ac^C,  ogr.- 

M.;  pl.  ^lUticIcn,  Z. 
draginja,  /.  bic  Jticucrmui. 
dragocen,    cena,   adj.  toftbar,   Cig.,  Jan..   C, 

nk.;  dragocene  kovine,   Cig.,  Jan.,  C;  eblc 

Weta\ie,^Cig.rT.);  —  rus. 
dragocenina,  /.  33ijoutcrie,  h.  t. -Cig. (T.). 
dragocenost,  /.  bcr  :^of)C  SBcrt,   bie  Softbor^' 

tcit,    Cig.,  Jan.,  nk. 
drag9Ča,  /.  =  draginja,   Mur..  C,  Mik.,  Krn- 

Erj.  (Torb.),   ogr.-Valj. rRad). 
dragokamenar,  rja,  m.  bcr  ^"ttieliicr,  C. 
dragoletiti,   letim,  vb.  impf.  mit  jciitcr  ?i?arc 

auf  bic  ^cit  bcr  JlKucruiig  jpeculicrcn,  M. 
dragoletnik,  m.  kdor  s  s\ojim   blagom   „dra- 

gega  leta"   čaka:    ber  SpeculOllt,   C,    Dol.; 

pos.  ber  iloriUimdicvcr,   Ravn.-Cig.;   kdor 

hoče  imeti  preplačano  vsako  reč,  Rib.-DSv. 
dragoletnjak,  m.  =  dragoletnik.   C. 
dragoljub,    ljuba,  m.  bic  .ttapii^ilicifrcffe  (tro- 

pacolum    majus),  F.rj.(Rok.j. 
dragoljubcc,  bca,  m.  bo^  9.1faiglprfd)CU  (con- 

vallaria  majalis),  BlKr.-Erj.(Torb.). 
dragbmast,   /.  =  draga   mast,    Cig.,    Jan.; 

popi.  balzam;  —  hs. 
dragomastnik,   m.  =  dlakavi  ravš,  planinski 

balzam,  biu^  raul)^aarigc  "Jllpcnro^Icin  (rhodo- 

dendron  hirsutum),   Tuš.(R.),  Mcdv.(Rok.), 

Vrt. 
dragon,  m.  =  dragonec,   C'ig.,  ,Jan.,  DZ. 
dragtjncelj,   clja,  m.  ber  ^roguiibcifufj  (artc- 

misia  dracunculus),   Cig.,\'alj.fRad),  .Mcdv. 

(Rok.):  —  prim.  lat.  in   nem.  ime. 
dragonec,  nca,  m.  ber  ^Tiigoiter,  Cig.,  Jan.,  nk. 
dragon9včen,  čna,  adj.  tljcucr,  foftbar,  Lcvst. 

(Cest.). 
dragon.ski,    adj.    'Jrogoner   ;    dr.  polk,    bn>5 

Irogoucircgimcut,  Cig.,  Jan.,  nk. 


dragost  —  dramatizovati 


107 


dramaturg  --  drastnik 


drag9st, /.  i)  bic  Jfoftbnrfcit,  Diet..  0>.;  dra- 

i;ost   Kristusove,  za   nas  prelite   krvi,    Guts. 

'Bes.);  —   2)  =  tiraginja    (X!)CllcruU(l):    d. 

delati,  Meg. 
dragota,  /.   i)  bic  .^Voftbnrtcit,  Cig.,  Jan.;  — 

2)  cin  toftbaiT^  Ohit,   bcr  3dia&,   Jan.,  C; 

božja  milost    je  dragota    Mariji.    Ravn.;   pl. 

dragote.    'ijjrctioien ,   ber    Sdimiicf,    C;  — 

x)  =  draginja,   C  CifC;  Jan. 
dragoten,  tna,  adj.  tiiftbar,  Jan. 
dragotina,  /.  cinf  fcftbaic  3ad)c,  ia^  ^letnob, 

bnv  ^mucl,  bcr  Sdiap,  Cig.,  Jan.;  pl.  dra- 

gotinc,  iMioutcricn,  Cig.fT.J;  —  coll.  'i^rc 

tioicn,  bci"  3d)inucf ;  nališpati  se  z  dragotino, 

C)'. 
dragotJnar,  rja,  m.  bcr  'i3tJDutcricroaren^anbIer, 

bcr  ^iiinclicr,   0>.,  Jan..  \'rt. 
dragotinarnica,  /.  bcr  ^umclctilabcil,   Cig. 
dragotinarstvo.   n.  bcr  0}cfd)mcibcf)anbcl,   bcr 

Sdimitcftionbcl,  Cig. 
dragotinje,  n.  ber  3uwclcnjd)nuicf,  Jan. 
dragovati,    ujem,  vb.  impf.  tofcil,  Jan.;    Iieb= 

fojcti,   Alas.;  d.  koga.  Z.;  —  tudi  hs. 
dragov9ljen,  Ijna,  adj.  bercittritlig,  Jan.,  nk.; 

—  h  s. 
dragulj,  m.  bie  @emme,  /;.  t.-Cig.(T.). 
drahati,  am,  vb.  impf.  Ip)c  madicn,  loicn:  ,v  '33. 

bic  Sdiniirbruft  iiadilčijuci  nuvid)uiircii,  Cig.; 

bie  ^Jfal)t  trciincn,  Z. ;— ^inift  ftiften:   pahati 

in  drahati,    Kobovid - Erj.(Torb.) ;  —  prim. 

zdrahi,  zdrahe  delati,  drasati. 
drahma,  /.  grški  denar,  bie  ^rac^mc. 
drahniti,    drahnem,    vb.  pf.  tt)iit{)Cnb    Ollfallcn 

(o  psu),   Plu^na-  Erj.fTorb.). 
drajna,/.  i)  berSoifen^aucr,  Cig.;  baž 'iBubler- 

licb,  Pohl.,  ZgD.;  —  2)  ,^iigcUojc§  2rciben: 

ha,    to    bo    drajna!    ZgD.;    —   •:;)    bcr   Crt 

jugcUoicu  Jrcibene,  bcr  Jummcl})lati,  Cig.. 

Jan. ;  Mesto  Ljubljana  bo  pokraj'na,  Kranjska 

dežela  turška  drajna,    Spes.-K.;  —  4)  bie 

^Ublbirne,  Pohl.,  M.,  Gor. ;  ta  dečla  postane 

opravljiva  drajna,    Bas. ;  —   prim.  drandati, 

direndaj. 
drajnati,  am,  vb.  impf.  |id)  jitgcCol  bi-ncf)incn, 

Idrmcn,    Cig.,    C;    Tamkaj    pleše,    tamkaj 

drajna,    Vod.  (Pes.) ;    celo    noč    je    drajnala, 

Gor. 
drajši,    adj.  eompar.  ad  drag  =  dražji. 
draka,  /.  i)  ita^  .^^onbgeniengc,  bic  :'Haiiferei, 

Miir.,  Mik. ;  —  2)  =  derak,  bcr  ^ireu^bom, 

Cig..  C. 
drak9n,  tn.  bcr  Xrad)C,  Cig.,  Jan.,  C,  Dahn., 

Ravn.;  (a(ž  aternbitb)  Cig.fT.). 
drak9nka,  /.  bie  XrQd)in,   Cig. 
drama,  /.  dejanje,  ki  se  vrši   na  gledališčnem 

odru ;    pos.  neka  vrsta  gledališčnih  iger,    ki 

je  v  sredi   med  tragedijo  in  komedijo;  baš 

5)rQma,  Jan.,  Cig.fT.),  nk. 
dramatičen,    čna,   adj.  brantatifc^,  Jan.,  Cig. 

(T.),  nk. 
dramatik,  »j.  bcr  "Jramatifer,  Jan.,  nk. 
dramatika,  /.  bic  Tramatit. 
dramatiški,  adj.  bramatijdi,  Jan. 
dramatizovati,  ujem,  vb.  impf.  bramatificrcit, 

CiLr. 


dramaturg,  m.  bcr  dramaturg, 
dramaturgija,    /.    znanstvo    o    spisavanju    in 

igranju    gledališčnih    iger,    bie  'Jramoturgic. 
dramcati,  cam,   vb.  impf.   =  dramiti,   C. 
dramil9,  n.  bo^  SBcrfmittct,  ber  5Sccfruf,  Cig. 

(T.),  Vod.  f Pes.). 
dramiti,  im,  vb.  impf.  a\Xv  bem  8c^Iafc  (obcr 

8(^Iummcr)  riittcin,  trcdcii :  d.  zaspanca;  — 

pren.  aufmuiitcnt ;  d.  mlačneže. 
dramivec,  vca,  m.  bcr  ^^dtfmuiltercr,  Valj.(Rad). 
dramlja,  /.  govedje   ime,    Tolm.-F.rj.fTorb.). 
dramlje,  -'ta,  n.  =  dramlja,  Tolm.- Erj .(Torb .). 
dramolet,  m.  mala  drama,  'iia^  Tramolet,  Cig. 

(T.). 
drampati,  pam,  pljeni,  vb.  impf.  iinjailft  auf= 

riittcin,  meden,  v:[hŠt.-C. 
drandati,    am,    vb.  impf.  unj^on    fingcn,    C. ; 

(drandrati.  Z.). 
dranfati,  am,  vb.  impf.  =:  drampati,   dramiti, 

C. 
drap,  m.  coll.  bie  9Jtaucranttjnrf?brLi)el,  Z, 
drapa, /.  i)  ettt)a5  ^^rriifcnc^:  bcr  iS}a)d)fchen, 

Cig.,  Nov.,  C. ;  pl.  drape,  (Uva^  ^erftortcc^, 

bic  9iuine,  Cig.:  -  2)  loiigjanter^lrbeiter,  Dol. 
drapanje,  n.  ia^i  .^ra^cn. 
drapati,    pam,    pijem,    vb.   impf.    fra^en;   — 

draplje  me  =  mika  me,    e^  rci,^t    midl,    e§ 

mad)t  mid)  neugicrig,  C.  ;  —  mit  cinem  gc= 

miijen   ©craufd)   ctira§   tl)un   15.  '!8.  9el)en, 

arbciten),  d.  in  iti,  d.  in  delati.  C,  Z;  krhko 

je  drapati  začelo  (o  dežju).  Slom, ;  —  obne 

bcjcubcren  (Srfotg  arbciten;  kaj  tu  draplješ": 

Dol. 
drapavec,  vca,  m.  bcr  ^ro^er,   Cig. 
drapavica,  /.  bie  ®id)t,  Hal.  -  C. 
draperija,  /.  has  Stoffbctjčingc,   bic  Trapcric, 

Cig  (T.). 
drapki,  m.  /-/.bic  5tntdllc  (5.  $5.  be#  ^i^^crž),  C. 
drapniti,  drapnem,  vb.  pf.  fro^en. 
drasa,  /.  =  dravsa,  (bne  Untraut),  C. 
drasati,  am,  vb.  impf.  auflojcn,  aufbiuben,  aii]- 

idiniircii:  d.  si  obleko,  C;  auftrcnncn,  Z. 
drasiti,   im,    vb.  impf.  =  drasati:    obleko  d., 

fid)  uuanftiinbig  entblojjcn,  Hal.- C;  (bie  9fabt) 

auftrcnncn,  Re^.-C. 
draska,  /.  ber  9ti^,   praska    na    koži,    ]'rsno- 

Erj.fTorb.). 
drasnat,  adj.  OoU  Unfraut:  drasnata  pšenica. 

Mariborska  ok.-C;  —  prim.  drasa. 
drasta,  /,  bie  9tie)e,  bie  9inn)c,  (=  drča)  Soča, 

Plii\na-Erj.(Torb.);  —  koren:  der-,  Štrek. 

rLjZv.). 
drastba,  /.  bic  9tei5ung,  C. 
drastek,  stka,  m.  bcr  ^Kci,^,   C. 
drastič,  m.  bcr  .Junitafcr,  (rhizotrogus  solsti- 

tialis).   C. 
drastičen,  čna,  adj.  ftarf  unb  ^cftig  mirfLMtb, 

braftijd),   Cig.fT.),  nk. 
drastiti,   im,  vb.  impf.  ^=  dražiti,  rcijcn,  Ouf= 

reijen,  Meg.,  Boh.,  C,  Jan.,  ogr.-Mik.,  Trub., 
■   Dahn.;   d.  psa,    BlKr.;    mesto    zoper  tebe 

drastijo,  Dahn.;  meso  nas  k  hudemu  drasti, 

C;  ancifcrn,  cnnutbigcn,  C. 
drastnik,   m.  bcr  .Vic^cr,   (-'. 


draščiti  —  drai^jiv 


168 


dražljivec  —  dr9g 


draščiti,  im,  vb.  impf.  =  draždžiti,  dražiti, 
drastiti,  ogr.-(l. 

drat,  m.  bcr  '3JictalIbra^t,  CJg.,  Jan.,  Kr.-Valj. 
(Rad);   —  prim.  drot,  žica. 

dratar,  rja,?«,  i)  bcr  5}raf)tarlicitcv,  bcv  Trat)t= 
Vcticr,  Cig.,  Jan.;  —  i)'^i\-  Siaftclbinbcr,  0>. 

dratarnica,  /.  bie  ^ralltjablif,   C;y.,  Jan. 

dratast,  adj.  bvalitfoimifl. 

dratfn.  adj.  au»  Xval)t. 

dratovina,  /.  ba^  3^rQf)tUicrt,  Jan. 

drav,  drava,  m.  =  draf,  3/«;-.,  .\/j7i:.,  vihŠt.; 
rana,  kadar  se  koža  odere  ali  oguli  ter  oteče, 
\'ali.(Radj. 

dravEC,  vca.  m.  ber  §oI6l)engft,  Cig.,  Dol.;  — 
prim.  madravec. 

dravs,  m.  =  drač,  (ftad)Iid)tee  Uiifrnut),  C. 

dravsd,  /.    =  dravs,  drasa,   C. 

dravsnat.  adj.  =  drasnat,  dravsnata  njiva,   C. 

drazgolič,  iča,  m.  —  stržck,  ber  ^^""^onifl 
(troglodvtes  parvulus)  Št.-Cig.;  (menda  po- 
kvarjena beseda  nam.  drskalič,   C.j.  (r) 

1.  dražba,  /.  ba?  Sicijen,  bie  9?ecferei,  3/«»-., 
Cig.,  Jan.,  ogr.-C. 

2.  dražba,  /.  bie  58eri"teigeriin(i,  bie  'Jtuction,  bie 
iiicitatioil,  Cig.,  .Jan.,  nk.;  po  dražbi,  im 
ijicitation^tncge,  CAg-.  nk. 

dražben,  bena,  adj.  ^Berfteigeninci^^,  Sicita= 
tioil!?«,  Cig.,  Jan.;  dražbeno  skupilo,  bci" 
iiicitatton-^ierli)^,  Cig.;  dražbeni  zapisnik,  ba-J 
iiicitntioit^protofoU,  Lcvst.  (Sauk.). 

draždžiti,  im,  vb.  impf.  =  dražiti,  ogr.-C. 

1.  draženje,   n.  \)ai>   ^Heiseii,  "aciž  Tiidiu,   baž' 

2.  draženje,  n.  haž  3?ertl)eucrn,  Cig, 
dražest,  /.  ber  9ieij,  bie  fiieblid)!eit,  Cig.fT.J, 

nk.;  —  hs. 
dražesten,  tna,  adj.  rcijenb,  Cig.fT.),  C,  nk. ; 

—  hs. 
dražfvka,  /.  'baž  jpd^en,   bie  ^^crticiimg, 

(n.  pr.  na  travnikih    ali    na    njivah,    kjer    se 

navadno  delajo  zelniki,    ker  je  po  teh  dra- 

ževkah  bolj  vlažno),  /J/A.V.;  —  prim.  draga, 
dražica,  /.  dem.  draga;  ba§  1I}d(d)Cn,  M.,  C. 
dražiten,  hia,  adj.  rei.^ciib,  Quirec\eiib,  C/;r., -^fl". 
dražilo,    n.  taž  jRci,Vlitttel,    Cig.  ('/'.).,  C,  Krj. 

(Som.). 
dražinast,    adj.    uucbeii,    V.- Cig.;   —  prim. 

dragast. 
dražitelj,  m.  bcr  ^icitant,  Lcvst. (Cest.). 

1.  dražiti,  im,  vb.  impf.  i)  rci.^eil,  liccfcu,  I)Cl<cli; 
psa  il.:   otroci   se   dražijo   med   seboj. 

2.  dražiti,  im.  vb.  impf.  2Baf)crfnrd)CU  (j.  S. 
nuf  5Bicjeu)  ,\icl)CU,  --=  drage  delati,  Fr.-C. 

3.  dražiti,  im,  vb.  impf.  i)  UcrtI)Cllcni;  vojska 
v.se  draži;  , d.  se,  tl)eiier  (ucrbcii:  vse  se  je 
začelo  dražiti;  — 2)  bel  einer  iiicitotiou  iiicl)r 
bicten,  licitiercn,  /^.,  nk.,  (im-.,  Tolnu-^trck. 
(Let.). 

i.draživcc,  vca,    m.  ber  "JJccfer,   bcr  .'^xt<cr, 

Cig.,  .Jan.,  Valj.  (Kad). 
1.  draživec,  vca,  m.  =  dražitelj,   Cig.,  C. 
draživka,  /.  bic  DJccfcriit,   bic  )peberin,  Cig., 

Jan.,  C. 
dražljiv,    iva,  adj.   i)  rcii^jiid)tifl.  M.;   liccfijd), 
Cig.,  Jan. ;  —  2)  )Hci,\  cr.^ciiflciib,  piqunut. 


(o  jedeh),  Cig.  (T.);  —  3)  =  razdražen,  rcij* 
bar,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

dražljivec,  vca,  m.  ber  Joe^er,  ber  ^lufreijer, 
ber  ^ricbeneftorer,  Mur.,  C,  \ov. 

dražljivka,  /.  bie  ^e^erin,  bie  griebcneftorerin, 
Mur. 

dražnat,  adj.  fiirc^ifl,   C. 

dražnik.  m.  bcr  5hift)et^er,  ber  griebenšftorer, 
Cig..  C. 

drbacati,  am,  vb.  impf.  traficn,  jd)arren,  /^. 

drbackati,  am,  vb.  impf.  trojen,  jdjarien,  C, 
Z.,jv{hŠt.;  kokoš  drbacka,  bie  §cnne  jdjarrt, 
C. 

drč,  m.  \>až  Siiitic^en :  v  drč,  bergab  (rutjd)enb), 
Cig.,  BlKr.,  M. 

drča,  /.  1)  bie  !!Rie)e,  bie  .'ooijrieje;  po  drčah 
spuščajo  les  z  gor,  .SY. ;  bie  Sotlbricfc,  Ma- 
riborska ok.,  C;  —  2)  bie  Giebat)n,  bie 
®Iitid)ba()n,  Cig.,  Jan.,  C;  —  3)  ber  TraU 
(3iieie),  SSerticfung  bei  ben  ^uc^fenmac^ern, 
Cig.;  —  4)  =  ples  (šaljivo),    C. 

drčaj,  »I.  ber  ©litjd),  Z. 

dfčalica,  /.  bav  3d)Ieifen  auf  bem  ©ife,  C. 

drčalnica,  /.  =  drkalica,   Cig.,  Jan.,  DZ. 

drčanje,  n.  ha'i  9{utid)en,  'Ha.i  Wlcitcn. 

dfčati,  im,  vb.  impf.  rutid)en,  glcitcn,  glitidicn; 

—  tukaj  drči,    tjier   ift  bcr  fScg  jdjiiipfrtg; 

—  ba^inlaufen,  Jan.,  M.,  C;  Po  ravnem 
polju  v  dir  drčijo,  Xpes.-Jan.(Slovn.). 

dfčen,  čna,  adj.  glitjd^ig:  drčno  je  (o  pole- 
dici), Svet.  (Rok.),   Gor. 

dfdenj,  dnja,  »i.  =  drdra   i),  Notr. 

dfdra,  /.  i)  bie  G^arfreitageratfc^e,  C,  Z.;  — 
2)  bie  ijarmertn,  C. 

drdrač,  m.  bie  H)urmratid)C  in  bcr  C£l)ani)pd)c, 
Dol.;  drdrač,  ača.  Št  rek,,  Malhinje  -  Erj. 
(Torb.). 

drdrača,  /.  bie  ^laubertafdic,  v{hŠt.-C. 

drdralo,  tu  i)  bie  9iot|cf)e,  bie  Sdinarre,  bic 
Jftnarre,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bae  "Jhiidilagbols 
in  bcr  ^Jhiljlc,  bcn  'Scutelfaften  511  erjdjiittern, 
Cig. 

drdrati,  am ,  vb.  impf.  rntid)Cn ,  tlappcrn, 
id)nnrrcn;  v  zvoniku  poldne  drdra.  c^  rat)d)t 
llcittag  Cv  5^.  nm  (£l)arfrcitaii),  ./"'t/'^'. ;  voz 
drdra,  bcr  '©agcn  raffclt;  drdraje  so  bežali 
polhi  v  dupla,  Jure,;  —  liinncn:  d.  po 
krčmah,   C, 

drdravec,  vca,  m.  bcr  3d)nattercr,  Cig. 

drdravka,  /.  bic  JKatjd)C,  Cig. 

dfdrtc,  drča,  »1.  bic  grofic  Gbarfrcitagorotfdie 
(im  Iburm),  JVKr.' 

drdr^s,  m.  bcr  .Stnotcrid)  (polvgonum  sp.), 
liilje  na  Jpavi-J'rj.(Torb.);  —  prim.  adrc- 
selj,  dresen. 

drdriga,  /.  =  drdra,   C,  Z, 

drvbsati,  am,  vb,  impf.  C,  pogl.  drepšati, 
drcm.šati. 

drečen,  čna,  adj.  coipulcnt,  robuft,  gcbningcn, 

Mik.,  i^/i.šV.-C 
drefljanjc,  n.  bil*  Iroben,   Trub.(Post.), 
drefljati,  am.  vb.  impf.  trabcil,   C;  pogl.  drc- 

pljiUi. 

drv"g,  "I.  bcv  Stof}  mit  cincm  liinglidjcn  Wcgcu= 
ftiiubc,  bcr  Stupf,  Cig, 


dregaj  —  drčmck 


—  169 


drfinelj  —  drčncati 


dregaj,    m.  s  čimer  se  drcga,   n.  pr.  rog,   C. 
drfgati,  ilrcgam,    vb.  impf.  ^'^   dregniti;    mit 

ciucni  Idiifllirf)cit  ©cc^cnitaiibc  ftofjcii,  ftupfcu; 

s  kolom   d.  v   sršenovo  gnezdo;   \'  ogenj   d., 

bac-  (Veuer  idjurcn,  0>. ;  vol  drega,  ticr  Dd)i5 

ftOl5t,    C. 

dr^gavec,  vca,  m.  bcv  StofjCV,   f-'- 

dr^gavt,  m.  ber  gemc  ftoBt,  Mik. 

drfgec,  gca,  m.  =  dreg,  Jam.,  M. 

dr^gelj,  glja,  m.  kol,  s  katerim  se  drega,   C 

drfgljaj,  »I.  =  dreg,  Jan.,  DZ.,  Nov.,  nk. 

dregniti,  dregnem,  vb.  pf.  mit  cincm  laiUlUdlCll 
Okiiciiftoiibe  cincit  StoB  ocrjcl^cu,  ftupfcti; 
v  oko  d.  koga  s  klinčkom;  s  pestjo  koga  d., 
jcmanbem  cincu  ^fauftftoft  flcben,  Cig.;  d. 
sovražnika  s  konja,  l)erabftcd)Cn,  C;  ako  se 
človek  stegne,  v  dan  dregne,  (tako  pravijo 
po  leti,  kadar  je  jako  kratka  noč),  Notr.-Let. 

dregot,  ota,  m,  pogl.  drgot,  Mik.,  Valj. (Rad). 

1.  drek,  dreka,  m.  bie  Šorpuleiis,  C. 

2.  drek,  dreka,  m.  bet  ®rcd;  —  iz  nem. 
drekalnik,  m.  kol,  s  katerim  drepšajo  grozdje, 

Dol.\  —  prim,  drokalnik. 

drekanje,  n.  preprosto,  grdo  govorjenje  (bie 
5httuenbling  be§  SSortcši  „drek") :  pesmi  polne 
drekanja,  Preš. 

drekati,  am,  vb.  impf.  preprosto,  grdo  govo- 
riti {haž  3Sort:  „d"rek''  im  SJhtnbe  fu^reu): 
Tam,  kjer  po  stari  šegi  še  drekajo,   Preš. 

drem,  m.  i)  ber  S(^Iummev,  Habd.-Mik., 
Miir.,  Jan.,  Cig.  (T.);  —  2)  bie  ©d)lafvigfcit, 
kajk. -Valj. (Rad);  —  3)  ber  ©dilaftnin!, 
kajk.  -  Valj.  (Rad);  —  tudi:  drem,  Valj. 
(Rad). 

dremak,  m.  ber  Sd)(dfrige,  SIN. 

dremalica,  /.  'iia^  3d)ueei5(odd)cn  (galanthus 
ni  vališ),   SlGor.-C. 

dremališče,  n.  bie  Sdilummerftatte,  Cig. 

dremalo,  h.  ber  v2d)lafl)an§,  Cig.,  Valj.  (Rad). 

dremanje,  n.  haš  Sd}Uimmeru;  tudi:  dre- 
manje,  Cv. 

dremar,  rja,  m.  ber  Sd)tafri9e,  ogr.-C. 

dr|marica,  /.  bie  ®d)Iafrige,  ogr.-C. 

dremati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  fleilic  'iJlligcn 
madjen,  baron  fein  ein-!,uid)Iafen,  jdjlummcni ; 
vsi  že  dremljemo:  pojdimo  spati  —  tudi: 
dremlje  se  mi,  eš  jd)lafert  mic^. 

dremav,  ava,  adj.  fdjtiifrig,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Kr. 

dremavčica,  /.  bie  jperbftjeitloie  (colchicum 
autumnale),   Cig. 

dremavec,  vca,  m.  i)  ber  S^djtafrige,  ber  'iin-- 
jd)lafcne,  Cig..  Jan.,  vihŠt.-C,  Kr.;  —  2) 
bie  (2d)Iaf(uj't,  C/g-.,  Jan.,  Kr.;  dremavec 
me  je  prijel.  Z.;  d.  me  je  presilil,  C;  dre- 
mavec, BlKr.-DSv. ;  —  3)  ber  ^artapp  (ly- 
copodium  clavatum),   C,  Vod. (Bab.). 

dremavica,  /.  ber  .S^albidjlummer:  v  drema- 
vij  sem  bil,  Svet.(Rok.) ;—hCi^  S(^(ummer^ 
fieber,  Cig. 

dremavka,  /,  i)  »erfc^tofenež  5Seib,  Cig.;  — 
2)  baš  Sc^neegloddjen  (galanthus  nivalis). 
Tuš..   Goriška  ok.-Krj.  (Torb.j. 

dremavost,  /.  bie  3d)Iiimmeriud}t,  Cig. 

dremavt,  m.  fd)(dfriger  'JJteiiid),  Cig. 

dremek,  mka,  m.  bcr  Sdjliimmcr,   Cig.,  Vrt. 


drpmelj,  mlja,  m.  bcr  ^riigcl,  Cig.,  C;  — 
prim.  bav,  tremel,  stvn.  dremil,  Lcvst.(Rok.). 

dremen,   mna,  adj.  fri)ldfrig,  v(liŠt.-C. 

dremež,  m.  i)  ber  Sd)laitiuutene,  C;  —  2)  ber 
Sdjliimmcr,  Cig.,  Jan.,  C.;—  3)  bie  (5d)(af= 
rigfeit,    Cig.;  —  bie  iJel^argie,    Cig. (T.); 

splošni   d.,   Zv. 
dremlja,  /.    1)  fd)(dfiigcei  35>eib,  Gor.;  —  2) 

i)a5  SdjneegUiddjClt    (galanthus  nivalis),   C; 

—  3)  eiii  ^^eid)cii  a\\i  iiappcit,  'iiai  ber  Sd)Qf= 

I)irt  auf  feineii  Štab  biitbet,  luenii  er  ouf  bie 

^,!Upe  5ic')t,  Štrck. 
dremljanje,    n.  =    dremanje,    Schonl.  -Valj. 

(Rad). 
dremljati,  am,  vb.  impf.  =  dremati,  Diet. 
dremljav,  ava,  adj.  =  dremav,    Valj.  (Rad). 
dremljavec,    vca,    m.   ber  Sc^Iafrigc,   Diet., 

Valj.  (Rad). 
dremljavka,  /.  bie  Sdjlttfrige,  Cig. 
dremljiv,   iva,   adj.   i)  jcbhtmmcrig,  fd)lafrig, 

Cig.,  Jan.;  —  2)  jd)Iafbringenb,  Cig. 
dremljivost,  /.  bie  Sd)ld[rigteit,  Jan. 
dremnost,  /.  bie  Sd)ldfrigteit,  bie  Sd)Iafjud)t, 

ogr.-M.;    Bog  jim  je  dal  duha    dremnosti, 

ogr.-  T  'alj.  (Rad). 
dremoles,    lesa,  m.  bie  JRaintneibe   (ligustrum 

vulgare),  Hal.-C. 
dremota,  /.   i)  bie  Sdjlcifrigfcit ;  dremota  me 

ima,  ber  Sdilof  fommt  mid)  an,   Cig.;   njih 

oči  so  bile   polne  dremote,  Jap.(Sv.  p.);  — 

mrtva  d.,  tobe§df)nItdlcr  ®d)laf  (torpor),   C, 

Pohl.(Km.);  —  2)  haž  friit)  biiil)cnbe  2ab* 

fraut  (galium  vernum),  Medv.(Rok.). 
dremotec,    tca,    m.  =  dremota,   Cig.,  Jati.; 

pozno  je  bilo  in  dremotec  nas  je  grudil,  Glas. 
dremoten,  tna,  <7rf;.  fdjlaftrunfen,  jd}(dfrig ;  njih 

oči  so  bile  dremotne,  ./an.  (Slovn.) ;  —  dan 

čemeren  in  dremoten,  Erj,(Iib.  sp.). 
dremotiti,   im,  vb.  impf.  einfcblafeii   madjeit: 

zima  krči  in  dremoti  prste  ubozemu  pisavcu. 

Glas. 
dremotnost,  /.  bie  Sd)ldfrigfeit. 
drfmsati,   am,   vb.  impf.  ftofeen,  C;  riittcln, 

C;  spečega  dremsati  in  opominjati,   naj  ne 

spi.   Glas. 
drfmšati,  am,  vb.  impf.  s  kolom,  ki  ima  na 

koncu  kake  tri  rogljiče,  grozdje  v  kadi  mc- 

stiti  in  mečkati,  gnetjc^en,  Dol. 
drfmša,  /.  =  dremšalnik,    Cig. 
drfmšalnik,  m.  kol  z  rogljiči  na  koncu  v  drem- 

šanje  grozdja,   Dol. 
dremuckati,  am,  vb.  impf.  dem.  dremati,  Ti^/;. 

(Rad). 
dremuh,   m.  kdor  rad  dremlje,  Nov. 
dremiintati ,    am ,    vb.  impf.  =  dremati    (za- 

ničij.),  Hal.-C. 
dremuša,  /.  ženska,  katera  rada  dremlje.  Nov. 
dren,   drena,  m.  bie  ftornelfirji^e  (cornus  ma- 

scula);  —  pasji  d.,  divji   d.,  =  sviba,  psika, 

ber  .Spartricgel  (cornus  sanguinea).  Z.,  Medv. 

(Rok.). 
drenaža,  /.  podzemeljsko  odtakanje  vode  po 

ceveh,  bio  ^raiiiagc. 
drencati,    am,    vb.  impf.  =  čenčati,  Ollf  iiiib 

llieber  firf)  bciocgeil :   plesati   je   moral,   ker  so 


drcncljati  —  drčst 


170  — 


drestiti  se  —  drev^n 


mu  jele  not;e  kar  same  drencati  in  poska- 
kovati, Ljy^y. :  \\a(i)lai\[c\  flcf)cu,  Z. ;  iin  Irab 
flcI)CU,  z.;  —  morda  nam.  drcmcati ;  prim. 
dremati   in   drncati. 

drcncljati,   am,   vb.  impf.  trobcn,   Ciir. 

drčnček,  čka,  m.  dem.  drenek;  bic  Glpcivfettc 
(onobrvchis  sativa),'  Medv.fRokJ. 

drenek,  nka,  m.  dem.  dren;  =  dren,  Mitr., 
BlKr.-Savr/Let.);  mlečni  d.,  einc9(rt  in?o(f#= 
mild)  (euphorbia  esula),   (lig.,  Medv./'R<>k.). 

drenina,  /.  =  drenulia,   Cig. 

drcnjača.  /.  =   drenova  palica,  SIS. 

drenj,   drčnja,  m.  bn-?  ©cbriiltfle;  —  po  nem. 

drenje,  n.  i)  ba§  £cl)inbcn,  Cig.\  —  2)  'ba^ 
))\cif5cii  (5.^.  bCi'  5SaClcr^),  C/>. ;  —  3)  ber  ®iird}= 
fad,  Cig.;  d.  dobiti,  Vod.flib.  sp.J;  —  4) 
bn-^  ©epliirr,  Cig.:  —  prim.  drtje. 

drenov,  adj.  tnin  ber  Sornetfir)rfie;  —  dre- 
nova jagoda,  bie  .^ornclftrfii)e;  drenov  les, 
ia§  !Sornc[f)oI,^:  —  drenove  volje  biti,  iiirfit 
c\nt  flcloiint  jciii,  Z. 

drenovača,  /.  ciit  Stocf  auv  Soviiel^ofj,  Cig., 
Valj.fRadj. 

drenovec,  vca,  m.  i)  bcr  .^'oriicltiauni,  Z.;  — 
pl.  drenovci,  .•partriccjcl  (corneae),   Tuš.fR.j: 

—  2)  ber  .ftornelfiričfientnein,  Mik. 
drenovina,  /.   ba§   iloiuc(tirfd)ciilioI:, ;    tudi: 

drenovfna. 

drenovTnka,  /.  =  drenulja,   C. 

drenovje,  ».  ba§  ,^orrto(tirid)cii(ic6ufffi,  Cig. 

drcnovka,  /.  i)  ein^^^lft,  ciiie  ;){iit!)e  t>on  ber 
.Vloriu'Ifirid}'.\  Z.,  Štrck.;  —  2)  bie  Moriiei' 
bini,  Cig. 

drenovnica,  /.   =  drenulja,    C. 

drenulja, /. bic  Jvvud)t  bc^  .^loriiclfirjdieiibaitiiic^. 

drep,  drepa,  m.  bcr  Jrab:  v  drcp,  trn  Xrabe, 
Cig. ;  —  iz  nem. 

drcpati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  trabei;,   Cig. 

drepljati,  am,  vb.  impf.  goste  in  majhne  sto- 
pinje delati.  Dol.;  —  traben,   Cig. 

dr9pšati,  am,  vb.  impf.  =  dremšati,  jvihŠt. 

dresf},  adj.   =  dreselen,   Cig. 

dres9tcn,   Ina,  adj.  bctriibt,  ogr.-Mik. 

dre.seliti,  im,  vb.  impf.  betriibeil,  anicvit,  ogr.- 
.\fik. ;  d.  se  =  žalostiti  se,  .\pes.-]'ra^. 

dr9sclj.  sija,  m.  ber  ilniJtcrid)  (polvgonum).  Z., 
v^hŠt.,  C. ;  —  prim.  drescn. 

drcsclje,  m.  ber  TOijžmutl),  bie  Ivouriflfoit, 
Jan..  C..  ogr.-M.;  ilreselje  se  z  veseljem 
menja,    C. 

drcsv-tnik,  m.  bcr  Irniirifle,  C. 

drcs^Jno.st, /.  bie  Traiiriflfcit,  ogr.-Valj.(Rad). 

drv-scn,  sna,  m.  1)  bcr  .Slllbterid)  (polvgonum 
persicaria),  C.,  Mcdv.fRok.J ;  —  pl.  drcsni, 
Vlmpfcr  (polvgoneae),  Tuš.fR.J;  —  im\\:b(\<i 
J^Iol)frailt  (inilicaria  vulgaris),  \'.-Cig.,  Cla.t,; 

—  2)  bic  Mod)  iiid)t  bliiheiibe  ^Mijpc  am  'iBud)' 

Wei,^CII,  Cig.;  ajda  gre  v  drcsen,  (ior.-I.cvat. 

fRnk.);  —  3)  bcr  .Mamm  bev<  .iioljiie*,  Cor.- 

I.evst.fRnk.J;  —  prim.  ndreselj,  reilresen. 
drcskač,   m.  =^  drskač,    drozgač,    bie  ^JDtiftel- 

brofjcl,  ber  ,'^iirrcr  (turdus  viscivorus),   Cig., 

.sv.  -  A';c.s-.    /.cvst.  f.\aiik). 
drčst,  m.  boe  i.'aid)fll  ber  J\ifd)C:  riba  gre  Zilaj  na 

ilrest  (nam.nrest),  /p.-J\rj.(  Torb.),  Svct.( Rok.) 


drestiti  se,  i'm  se,  vb.  impf.  laic^cit,  Erj:fTorb,J; 

(nav.  drstiti  se). 
dresva,  /.  bcr  .pornftein,  h.  t.-Cig.CT.),  Erj. 

(Min.);  —  rus. 
drešiti,  im,  vb.  impf.  =  razreševati :  odveza- 

vati  snope  pri  mlatvi,    Tolm.-Štrek.fLct.j; 

—  nastalo  iz:  razdrešiti  =  razrešiti. 
dreta,  /.   i)   ber   Sd)uftcrbra^t;    d.  vleči,  = 

)d)uarc^en;  —  2)  bic  3pinnrabid)niir,  Hal.-C. 

dretev,  tve,  /.  ^=  dreta  i),  Jan. 

dreti,  dercm,  vb.  impf.  i)  rcificn;  črevlje  d., 
Cig.;  mrežo  d.,  C;  šoto  d.,  Jorf  aušftet^en, 
Cig.;  zobe  d.,  .^al^nc  rcificn,  QU'?,^te[}cn;  — 
skodle  d.,  Sditiibelii  rcifjcn,  Z.;  zgaga  me 
dere,  id)  f)abc  bii3  Sobbrer.nen;  dere  me, 
id)  {)ah(  bcit  Turd)faII,  Cig. ;  —  2)  i(^inben, 
bic  v>aut  ab,vcl)eii;  na  meh  d.,  bcn  'ibalg 
abftrctfen,  )o  X)a\ž  er  oI#  3d)laiid)  ticvincitbbar 
i)'t,  Cig.:  kravo  s  svedrom  dreti,  einc  Sacfte 
ucrfcljrt  in  'iJdi^ritf  uelimeii,  Npreg.-Cig.; — 
prcn.  bcbritdcii,  fdiinbcn,  ta  nas  dere !  bcr 
5iel)t  n\\ž  au#!  Z.;  —  3)  ftd)  mit  flrofecr 
©cmalt  \A)\K\!i  fortbemcgeii,  retfien,  rciBcnb 
ftriimeii;  reka  dere  po  pečinah;  veter  dere, 
ber  ^inb  rcifet  0■^^ ;  —  rcimcn,  ftiirjen:  ve- 
liko sveta  dere  za  njim,  t>icl  i^olt  rcunt  if)ni 
nad),  C;  vse  je  vkup  drlo,  oUcs'  iUolt  lief 
(^uiamnieu ;  sovražniki  naprej  derejo,  bie 
j^eiiibc  briitiicn  tioriBdrt^;  —  d.  jo,  rcuiien: 
to  sta  jo  drla!  UčT.;  —  4')  d.  se,  trciichenb 
fdjrcien,  pldrrtn;  sraka,  šoja  se  dere,  mačke 
se  dero;  ves  dan  se  dere  otrok;  d.  se  nad 
kom,  tcifctl,  Cig.;  na  vse  grlo  se  dreti,  OU^ 
noKcm  .'palfc  jd^rcien,  Cig.,  C. 

dretje,  n.  1)  =  drenje  i),  ba^:?  Sdlillbcn,  M.,  Z.; 

—  2)  =  drenje  4),   Cig.,  Poh. ;  —  pogl.  drtje. 
dretoh,  m.  bie  ftoriibdliiic  (centaurea  cyanus\ 

Št.-C;  (tudi:  dretrh,    Vransko [St.]). 
dretva,  /.  =  dreta  i),   Cig.^ 
drev,  m,  =^  drevo.   Goriš.- C,  Štrck.;  (vejat 

drev,    Diet.;   Ne    maraš  več  za  drev  zelen, 

Zv.). 
drevača,  /.  bic  .'^"»ol-iajt,  Jan.,  C,  BlKr. 
drevar,    rja,    m.    ;)    ^  drvar,    Cig.,   Str.;  — 

2)  bcr  '•.Jifluiilialtcr,  Cig.,  Tolm. 
drevarica,    /.    =    drvarica,    bic    .'OOl,\l)aucrilt, 

\'alj.(  Rad). 
drevariti,  arim,  vb.  impf.  =  za  drevo  držati, 

*4Jflii(ir)iiltcr  jcin,  Cig.,  Tolm. 
drevarnica,  /.   i)    =  drvarnica.    Valj. (Rad); 

—  2)  — -  drevača,  .SV.V. 

drevce,  n.  i)  -  drevesce,  boo '5^iilliud)eu ; — 
2)  bie  Ulit  i.'cimrutl)eit  ucr)cl)ciie  .MlettciiftatuK 
bei  ^.iHinclftellcr,  V.-Cig. ;  —  3)  ber  Wa|tbaiim, 
V. -Cig.;  —  4)  božje  d.,  bic  Stcd)cid)e  (,iicx 
aquitolium\  l.ig.,  Tus.(li.);  —  blaženo  d., 
ber  3clicilbaum  (Jiinip^-Tus  sabina),  Krj. 
(Rok.);  =  blagoslovljeno  d.,   Mcdv.t  Rok.; 

—  3)  (anatom.)  životno  d.,  bcr  ycben'Jbaiini, 
Krj. (Som.);  —  tudi:  dr«;vcč,  Valj. (Rad). 

dreve,  adv.  =  drcvi,  Guts.,  Jam.,  C. 

drev9j,  adv.  =  drevi.  Zora. 

drcvvn,  adj.  1)  lii)l,\cril,  .'/»»•.,  ./an.;  —  l)ol 
,Vd)t:  drevcna  repa,  fofjiflc  ^Hiibe,  Cig.;  — 
2)   ftorv,    ftcif;    (od    mraza)    dreveni    prsti. 


dr^vtn   —  drcvninii 


171 


drcvnjača       drgal«> 


Danj.fPosv.  p.);  d.  stati,  ftiUT  (tiov  Stiiuiicii) 
"bd  ftclicii,  C;  drcveno  glcJati,  ftaiT  Iiiiibticfon, 
Zf^D,;  roka  mi  je  vsa  drc\cm,  jv\hSt. 

dr^ven,  vna,  adj.  i8niim=,  Mm:,  Cig.,  Jati.; 
pot;!,  drevesen. 

dreveneč,  nca,  m.  =  drvenec,  ticiftcilUTtc^' 
.volj,  bcr  i>ol,M'tciii,  0>. 

dreveneti,  im,  vb.  impf.  i)  511  .'pol,^  lucrbcrt, 
M.\  —  2)  ftarr,  ftcif  lucrbcn;  roka  od  mraza 
dreveni,  C. ;  —  3)  (o  rastlinah)  im  TCmdlicu 
ftitle  [tcften,  vihSt.-C. ;  —  X)  ftavr  Ijiiiblicfcii, 
l)iiH"tarven,  C. 

drevenica,  /.  =  drevača,  Jiivč .  Andr. 

drevenjak,  m.  =  drevenka,  Ilabd, 

drevgnka,  /.  1)  cin  ®ctvcibeinaš  (bcr  93fc^cu), 
Habd..  yi.,  vihŠt.;—2)  eiii  flvpfecr  Stovb,  C. 

drevfrje,  >i.  =  iverje,  Z.,  UčT. 

drevfsast,  adj.  baumiifinlid),  C/>. 

drevfsce,  n.  dem.  drevo;    1)  bosi  !i8aitmd)cn : 

—  2)  malo  drevesce,  bae  ®ei^btatt  (loni- 
cera  caprifolium),   C,  Medv.fRok.). 

drevf  sen,  sna,  adj.  23aitnt> ;  drevesna  smola, 
bay  'iBaumbarj. 

drevfsnat,  adj.  baumrcid),  Cig. 

drevfsnica,  /.  ber  93aum9artcn,  bie  'i3aum= 
jrimle,  Cig.,  nk. 

drevfščece,  n.  dem.  drevesce,   Cv. 

drevešnji,  adj.  =  drevišnji,  C,  Mik.,  BlKr., 
LjZv.;  do  drevešniega,   bi^J  f)CUtC  ab.Mib^^,  C. 

drevi,  adv.  am  ^eutigen  (ncd)  bcDorfteticiiben) 
Štbenbe ;  l^cute  abenbž;  drevi  in  davi,  imntcr* 
bar,  Cig. 

drevišnji,  adj.  gum  :^ciitigen  (nodi  fitnfticieii) 
Šlbenb  ciefjiirtg;  drevišnie  mleko,  btc  ?."lfild), 
bie  f)cute  abeiibc-  gcmolfcn  rDcrben  iinrb. 

dreviti,  im,  vb.  impf.  i)  trcibcii,  iageit,  tiimmelii; 
d.  koga;  d.  konja.  Mik.;  Kar  kol'  boste  v 
gor'  dobili.  K'  meni  boste  v  grad  drevili, 
(ndrvili"),  Xpes-K.;  Ak  vihar  drevi  valove, 
Vod.(Pes.)\  Pred  seboj  drevi  Bošnjake,  Preš.; 
pojdi,  boš  Francoza  drevil,  Jurč.;  nesreča, 
ki  človeka  drevi  od  zibeli  do  groba,  Jurč.; 

—  In  nad  železna  vrata,  Jo  skokoma  dre- 
vijo,  Preš.;  —  2)  d.  se,  einl^erftiirmcn :  d. 
se  proti  komu,  ailftiimietl,  šol. ;  d.  se  za 
kom,  nad)jagen,  Cig.;  oblaki  so  se  drevili 
po  nebu,  Cig  ;  drevil  se  je  z  viharjem  vred 
tudi  škrat,  LjZv.;  —  =  po  jati  se  (briinftetl), 
Cig.,  Trst. (Let.):  —  3)  intr.  treibeii,  jogeit, 
Cig.,  Jan.;  trije  jezdeci  so  drevili  od  koče 
proti  južni  strani,  Jurč.;  —  tudi  (manj  pra- 
vilno) :  drviti ;  prim.  sX\n.  treiban,  nizkonem. 
driven,  Erj.f Torb.) -Let.  i883,  201. 

drevje,    n.  coll.  bie  33aume ;    drevja   zasaditi; 

veter  drevje  lomi. 
drevjiče,  n.  dem.  drevje;  fleillC  ^jiume,  Mur., 

Danj.-  Mik.;    drevjiča  cvetje,    Čb.;    Wcrfiim= 

i'icrtc  'Sdumc,  Xov. 
drevnat,  adj.  baumig,  baumreidi,  Cig.,  C. 
drevnica,  /.  bie  (VftUojt,  bie  ^o^^ade,  Jam.. 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  M.;   gozdi,    ki  niso  videli 

še  drevnice,   Xai'r.  (Let.). 
drevnik,    m.    i)  ber   93aiimgattcn,   Z.;  —  2) 

=  dendrit,   Cig.,  Jan. 
drevmna,  /.  taž  '$>anmmvt,  iViume,  C. 


drevnjača,  /.  =  drevnica,  Mur.,  Cig. 
drevo,  Gsa,    n.    i)  bcv  '-baiim;    sadno   d.,    ber 

Cbftbauin ;  božje  d.,  ber  ©ottcrbaum  (ailan- 

thus    glandulosa),    Jan.,   C.    (po    nem.);  — 

2)  ber  ^^>flug,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   C,   (ioril, 

Kr. ;  —  s)  ciii  beboiieiici  'i3num:  ber  Spiiibcl 

baum  im  OKipel,  \'.-Cig.;~W  Xad))'tuliljiiule, 

Cig. ;  —  (jadrno)  drevo,  ber  'ilJiaftbailill,  (-ig 
drevocep,  čepa,  m.  ber  Drt,   lUD  .v>ol3  gcljadt 

luirb,'//^M.,  Mik. 
drevoderec,  rca,  m.  ber  93aumic^inbcr,  C. 
drevodetec,  ka.  m.  ber  iioljarbeiter,  C,  Levst. 

rPril.). 
drevogajec,  jca,  m.  ber  ^Baum,^iid)tcr,  C. 
drevokvarnik,  m.  ber  iiaunijd)dbiger,   Cig. 
drevomer,    mera,     m.    bcr    ^^aummcfjer,    iaž 

Tcubrometcr,  Cig.  (T.). 
drevored,    reda,    m.  bie  5l(Iee,   Cig.,  Jan.,  nk. 
drevorfdje,  n.  coll.  'i)[[Iccn,  Bes. 
drevorfja,  /.  i)  bie  "^^aiirnjudit,  C,  Z.;  —   2) 

ha?'  ^i^eholjung^rcd)!,  Gor.- C. 
drevorezba,  /.  =  lesorezba,  Jan. 
drevorezec,  zca,  m,  ==  lesorezec,  Jan.,  Let. 
drevosek,  seka,  m.  ber  ipo(5id)[ag,  Diet.,  Mik. 
drezati,  drezam,   vb.  impf.  =  dregati ;   dokler 

je  bil  on,  ni  se  nikomur  drezalo  v  oči,  Jurč.; 

v  govor  d.,  fid)  iii?  Oieipriidi  mengeii,  Vrtov. 

(Km    AV;— d.  koga,  necfcit,   C/^'.;  —  d.  koga, 

jeinanben  anfpornen. 
dr^ze,  /.  pl.  =  dereze,  ba§  Steigcijen,  Bolc- 

Erj.(Torb.J,  Gor. 
drfzgalica,  /.  =  razhojeno  blato,   C.;  — prim. 

drozgalica. 
drfzgati,  am,  vb.  impf.  =  drozgati,  quct)C^en, 

Z.,  C. 
drgzgniti,  drezgncm,  vb.  pf.  pQtfd)eil :  v  blato 

d.,   C.  '  ' 

drezljati,  am,  vb.  impf.  dem.  drezati,   C. 
dr^ža,   f.  neka   črešnja,    Biljana ,    Tolm.,  Erj. 

(Torb.). 
drgžati,  im,  vb.  impf.  luii^ig  baftcljen,   C,  Z.; 

laucrn,  lojen,  aufpajfcu:  kaj  mi  tako  na  go- 
vorice drežiš?   C. 
drežavec,  vca,  m.   i)  bcr  j^aiile,  bcr  3P9ei"fl^, 

C;  —  2)  bcr  gerne  nufpaiet,  C. 
drfžnik,  m.   i)  ber  'D-lforjeiftošel,  C:  — 2)  tra- 
past človek,  Rihcnberk- Erj.  (Torb.). 
drfžnja,  /.  langiiiciligev  iWenidi,  C;  —  prim. 

drezati. 
drežnjalo,  h.  =  siten  č]o\ck,Lašče-Erj.'Torb.). 
drežnjati,  am,  vb.  impf.  ^ubriitglid)  )d)n,id^en, 

barein  rebcn,  C,  Z.;  miirren,  uuiintlig  fciii: 

na  koga  d..  Diet.,  C  Kast. 
drgač,  m.  bcr  9ieiber  (orodje),   Cig.(T.),  Sen. 

(Eii.). 
drgajsati,  am,  vb.  impf.  ftaif  rcibcn,  fro(3en,t.(>. 
drgai,  /.  bie  ilJanbel,  bie  loiifiKe,  Erj.fSom.); 

—  pl.  drgali,  bic  2riiieiige)d)wuli"t  im  .'palje, 

Skrilje-Erj.(Torb.);   („dergavi",   Meg.);   — 

prim.  2.  drgati. 
drgale,  /.  pl.  =  drgali,   C,  M. 
drgalcn,  \na,  adj.^mM  3icibeu  bienenb,  9{eib=,C;>. 
drgalnik,  m.  ber  ^•Heiber  (orodje),  Jan. 
drgiilo.  n.    1)  bcr  ^Hcibcr  (orodje),   Cig..  Jan.; 

hai''  ajcibcociig    (bei  ber  G(e!triiiermofd)iiie), 


drgancela  —  drhtanje 


-  172 


drhtati  —  dristljav 


Cig.fT.),  Sen.fFii.J;  —  2)  bte  ^^(acfižraufc, 
bie  9?iffcl,  Cig.,  Xov.;  za  izmikanje  klasja 
upotrebljuje  se  navadno  drgalo,  kakor  pri 
lanu.  ^'rt.:  —  3)  bcr  ''^'flocf,  an  bcm  \[d)  baš 
;1iiiibliicf)  aiif  bcr  ^^cibe  reibcii  fnnn,  C 

drgancela,/.  bic  llJanbcI  am  .'paljc;  pl.  lirgan- 
cele  (bolezen)  =  drgali,  Tolm.,  Goriška  ok.- 
Erj.fTorb.J. 

drganec,  nca,  m.  i)  =drga],  drgancela,  Tolm,; 
pl.  drganci.  bte  9JtanbcIciCJd)tullI)'t,  Tolm.;  — 
2)   neka  riba,   Ip.-  Erj.fforb.J. 

drgastiti,  astim,  vb.  impf.  )'tar!  ictbcn,  fra^eu, 
Jan.,  C,  Mik.;  Job  je  vzel  črepino  in  se  je 
drgastil,  Dalm.;   —   lan  d.,  railfelu,   C. 

drgaše,  f.  =  greben,  bic  §cd)el,  btc  ftrat5biirftc, 
C,  Z. :  —  prim.  gradaše. 

drgašati,  am.  vb.  impf.  =  drgašiti,   C 

drgašiti,  ašim,  vb.  impf.  :^ed)e(n,  frdmpe(n: 
d.  volno,   C. 

i.dfgati,  dfgam,  vb.  impf.  i)  rcibcn,  luel^cn, 
Cig.,  Jan.,  C;  d.  kaj  s  suho  travo,  Vest.; 
veja  se  ob  vejo  drga,  Pjk.fCrt.);  —  kobi- 
lice in  konjički  so  veselo  črčali  in  drgali. 
Glas. :  —  fcgen,  (drgati)  .^fur. 

2.  dfgati.  dfgam,  vb.  impf.  unir^Cll,  C;  — 
prim.  zadrgniti. 

3.  dfgati,  dfgam,  vb.  impf.  ,^iftcnt,  Mik. (V.  G, 
I.  142.);   —   prim.  drgetati. 

drgavica,  /.  bie  lUnubclgcidllOUlft,  C;  —prim. 

drgali. 
drga VI ta,/.  =  dobrovita,  Vas Krn-Erj.(Torb.j. 
dfgeljc.  geljca,  m.  bcr  ilrcijel:  d.  zagnati,  za- 

\  rteti,   Polj.;  —  prim.  liurgelj. 
drget,   čta,   hi.  "baž  ^cbcn,   ia^  ^\iitx\\,  Cif^., 

Jan. 
drgetalo,  n.  bcr  ;^itterling,   Cia;. 
drgetanje,    n.   \\c^<i    93cbcn,    ba§    3^^^'^'^"/   '''^'^ 

2di(otlcrn. 
drgetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  bcbeit,  5ittcrn, 

idllottcrit;  od  mraza  drgetati. 
drgetavec,  vca,  m.  ber  ^ittcrlinci,  Cig. 
drgetec,  tca,  m.  ba?  ^Beben,  bfl'^  ^i^^*-'!"-  '-'V  ' 

Jan.;    drgetec    me    je    prijel,    me    ima.    Z., 

SlGor. 
drglača.  /.  v{hSt.-C..  pogl,  drgolača. 
drgljati,    am,    vb.  impf.  flciillbc    (ro|3ClI,    fvab 

belil,  )'treid)C(n,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Gor.-M.,  C; 

Kdor  lenobi  se  poda.  Rad  za  u.šesi  se  drglja, 

\pcs.-K. 
drgniti,  dfgnem,  vb.  impf.  rcibciI,  lUCt^Clt,  fro|jCll, 

d.  se  ob  kaj,    fid)  on  Cttti(i'3  reibcu ;    magnet 

d.,   ftrcicbcn,    Cij^.fT.j;  —  obiocibcu:   svinje 

travo  drgnejo,  .S7.-C  —   jdjancii:   tuje  blago 

vkup  spravljati   in   drgniti,   Bas. 
drgnjenje,  n.  ba^  ^Kcibcii. 
drgolača.  /.  bcr  .SlltiHTCliftocf,  C;  (menila  nam. 

drkolača;   prim.  stsl,   iiri.kol'i.  bcr  .UlliUtCl). 
drgot,   ota,   m.  =  drget,  M. 
drgovita,  /.   ^=  dobrovita,   Goiiš.-Frj.{Torb.}. 

drgulja,  /.  bn'j  Sdiabcijcn,  ('iff. 
drhal,  li,  /.   .\fin:.  Cig.,  pogl.  druhal. 
drhavica,   /.   bic   fflid)!,    Guts..   Mm:,    (!if(.; 

i:  menda    nam.    drhtavica.   ('.;   —   prim.  hs. 

ilrliiavica,  bn#  ^^iUcvti,  bic  W|icbcrliil)iiiiiiin). 
drhtanje,  >i.   =   drgetanje,   l.ig.,  ot^r.-l'.. 


drhtati,  drhtam,  dfhčem,  vb.  impf.  =  drgetati, 
Hal.,  ogr.-C,  nk.,  BlKr.;  od  mraza,  od 
strahu  d.,  BlKr. 

drhtavec,  vca,  m.  ogor  d.,  bei"  3'tteraat  fgv- 
mnotus  elcctricus),    Erj.fZ.J. 

drhtavica,  /.  bie  ®id)t;  pogl.  drhavica. 

drhteti,  im,  vb.  impf.  =  drgetati,  Cig.,  ./an., 
C,  Mik.,  nk.;  vse  drhti  po  meni,  atle§  ,^ittcit 
in  mir,  Z.;  drhteč  od  veselja,  nk.;  —  d.  po 
čem,  tjor  ^ierlongcu  ttad)  etttias  sittern,  Z.; 
Quf  etlnaž  crpidit  ieiti,  Cig. 

drič,  m.  i)  bic  Whtid)baf)n,  Gor.;  — 2)  =  usad, 
bcr  (Srbfad,  bic  ©rbabrutjcfiung,  Cig. 

driča,  /.  i)  bie  (^litjc^baf}!!,  Jan.,  Gor.;  — 
2)  bic  ^Hiefc,  Z. 

dričalnica,  /.  bte  Sd)Icifba^it,   Cig.,  Jan. 

dričati,  drTčam,  vb.  impf.  i)  glettctt  titadieil : 
les  d.,  taš'  .5>ol,'i  in  ber  JRiefe  binabglcitcu 
loffcn.  Z..  Svet.fRok.);  —  2)  d.  se,  auf  bem 
(Sifc  fc^Ieifen  =  drsati  se;  rut)d)en:  kdor  se 
veliko  po  kolenih  driča,  ta  se  kmalu  dela 
naveliča,  Jan.  (Slov.),  Cig.,  Jan.,  Vrt.,  Gor. 

drička,  /.  dem.  driča,   Cig. 

dričkati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  dričati  se,  Cig. 

drifati,  tam,  fljem,  vb.  impf.  =  drihati,  v{hŠt.- 
C. 

drifeti,   im,   vb.  impf.  =  drifati,   v^hSt.-C. 

drihati,  drlham,  vb.  impf.  =  dremati,  spati, 
C;  —  tudi:  hs. 

dripa,  /.  has  'Otbrocidjcn,  ber  ^^urdifall  (bc).  beim 
i^ich),  Jan.,  Hal.-C,  v^hŠt. 

dripalica,  /.  =  dripa,   Cig..  C. 

dripati,  drTpam,  pijem.  vb.  impf.  1)  ,^errcif5Clt, 
Bes.-C;  —  2)  "Oa^  5(bli)cid)cn,"  ben  l^nrdjfall 
babcn,  C;  krava  dr\pl]e,  jv^liSt.;  —  prim. 
drpati. 

dris,   m.  pogl.  2.  drist. 

drisk,  »J.  =  driska,   C,  Z. 

driska,  /  ba§  "?Umicid)cn,  bcr  Tnrdnatl:  drisko 
imeti,    Cjg.,  Jan.,  BlKr.-Mik,  jv{Št. 

driskavica,  /.  =  driska,  Mur.,  Cig.,  BlKr.-M. 

driskalica.  /.  =  driskavica,   C. 

driskati,  driskam,  vb.  impf.  bfl'?  "i?(bnieid)Cn 
f)aben,  C,  Z. 

1 .  drist,  m.  =  driska.   Diet. 

2.  drist,  =  drest,  mrest:  raki  gredo  po  noči 
na  d.,  C  ;  tu  ima  sulec  svoj  drist  (»dris"). 
Gor. 

drista,  /.  ba^J  9lbtttctdicn,  bcr  Turd)fon,  Mnr., 

Cig..  Jan..  C.,  Vrtov,  f  Km.  k.  i.  DZ..  Polj. 
dristati,  drTstam.  vb    impf.  boo  'i)(bllicidicn,  bcn 

Turdifnll  boben,  Cig..  Mik..  Polj. 
dristav,  adj.  bcit  Tnrdifnll   babcnb,  Piet..  .Mik. 
dristavica.  /.  bcr  Tnrdifnll,  C. 
dristcn,  tna,  adj.\>i\\  TnrdifiiU  bctrcffcnb, .V«;-. ; 

nbjiibrcnb,  M. 
dristil9,  »J.  bO'*  ^.Jlbfiilirniittd,  .^hir..  Cig..  Vod. 

(Bab.). 
dristiti,  im,  i-t. /hi/'/,  pnrivcrcn,   nbfiilireit:  ta 

trava  vlristi,   C. 
dristlja.   /    i)    ba«  .ftH)fticr,    Mur..  V.- Cig.. 

Vod. (Bab.);  —  2)  bic  .^tllifticripritu',  Jan. 
dristljati,    am ,    vb.  impf.    dem.  dristati;    — 

flllfticrcii,   C. 
dristljav,    ;iva,  adj.  kdor  ima   dristo,  ogr.-C. 


dristljavEC  —  drmek 


—  173  — 


dfmek  —  drnj^zgati 


dristljiivcc,  vca,  m.  kJor  ima  ilristo,  u^r.-('. 

dristljivka,  /.  bic  IJthamtbcoic,  Diet.,  .Jam., 
CifC;  Jan. 

dnšča,  f.  =  drista,   C. 

dfk,  m.'  i)  bcr  @Iit|fI),  bcr  J)iUtfd)Cr,  Cif:.;  — 
2)  ber  ^aiif,  bcr  Oialopp,  C;  v  drk  jahati, 
BIKr.-M.:  koza  poskoči  v  ilrk,    IV^ 

drka,  /,  bcv  i.'aiif,  kajk.- Valj.  (Rad). 

drkač,  m.  bcr  iiaufbliricfic:  črcJnik  ima  dva 
mlada  pomagača,  eden  je  poganjač  (Sreibcr), 
a  drugi   drkač,  Notr. 

dfkalica,  /.  i)  bcr  £d)litt)diufj,  C/>. ;  —  2) 
pl.  drkalice  =  bcr  Sdjliitcil,  C;  —  3)  = 
drkalnica,  Jan. 

drkalfšče,  n.  ber  (£i'5p(ntl,   C. 

drkalnica,  /.  bic  (i51itjrf)bal)ii,  oy. 

drkanje,  n.  "Jicii  (SJlit)djcn,  bci^  Sd)lcifen  aiif 
bcm  Sifc,  Jan. 

dfkati ,  kam,  čem,  vb.  impf.  i)  glcitcn, 
flittjdjen,  Cig.,  C;  d.  se,  niif  bcm  Sife  fd)(ci= 
fcn,  Jan.,  Poljane-Štrek.fLjZv.J,  Št.;  —  2) 
rcnncn,  f)erunirentien,  Mur.,BlKr.-M.,SlGor.- 
C,  o gr.- Valj. (Rad),  Dol.;  Letos  sem  s  fanti 
drkala,  Npes.-K.;  —  za  svetskim  blagom  d., 
C;  im  %xab  laiifcn,  Štrek.;  —  3)  d.  les, 
$o(,^  auf  eiucr  ^iicfc  t)inabflleitcn  laffcn,  Pod- 
gorjaue-Strek.  (LjZv.J. 

dfkavec,  vca,  m.  bcr  Si^Iaiifcr,  Jan. 

dfklica,/.  eiue  5lrt St^rcifel,  Štrek.;  prim.  drgeljc. 

dfkelj,  kija,  }n.  bcr  ^'lliittcl,  Jan.;  —  prim. 
drklača. 

drkljati,  am,  vb.  impf.  gleitCIl,  nitfdjcn,  Jan.; 
drkljam  se  v  grapo,  Jan. 

dfkniti,  dfkiiem,  vb.  pf.  glciteil,  rutfd}en,  Cig., 
Jan.,  C;  meso  je  z  njega  drknilo,  er  tft 
nmger  gemorben,  Cig.;  —  d.  v  koga,  je= 
manbcn  anfaficn,  C. 

drkol,  )ti.  bcr  Sniittel,  Jan.;  (menda  stsl.). 

drkot,  ota,  7n.  ta^  SŠagcngcraffel:  culi  smo 
vaških  voz  drkot,  Bes. 

drkotanje,  ;/.  =  drkot:  kolesno  d..  Let. 

drkotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  fnarren,  raf- 
jcln  (bom  3SQgen),  C. 

drm,  drma,  m.  bcr  (Sd)Uftcrbral)t,  Pivka-Cig., 
Met.,  Mik.;  —  prim.  d  rum. 

dfma,  /.  ciit  (S)emenge  n{»  !i?icl)fiittcr:  grobeg, 
obgcjdinittcncii  Sc^of=  ober  ^icflcnfuttcr,  Gnts., 
Jam. ;  t)crid}iebeitcs  (^lirunjeug  als  i8iei)futtcr, 
bc)onbcr^  3d)meiiicfuttcr,  C,  Slom.-C;  aud) 
Snodcngcmadije,  C;  —  zmes  slabega  žita. 
Gor.;    —   zmes  raznega  nastila.   Gor. 

drmahati,  am,  vb.  impf.  fd}niirrcn:  mačka 
drm  aha.  Dol. 

dfmanje,  n.  ta^  £d)uttc(u,  bQ§  9?uttcln:  d. 
kol,  ba-J  Sd)utte[n  bc»  SKagcnI,  Zora. 

drmariti,   arim,  vb.  impf.  =  drmati,    C,  Z. 

drmastiti,  astim,  vb.  impf.  mit  (^crčiujd)  gef)cn, 
Z.;  =  po  kaki  gošči  iti,  C.;  — fjaftig  arbcitcn, 
CZ.;  d.  v  kaj,  f)incin)prengcn,  Cig. 

drmašca,  /.  i)  bicf}te5  ©cftriipp,  C,  Z.;  — 
2^  bcr  SBirriDarr,  C. 

dfmati,  drmam,  mijem,  vb.  impf.  fdjiittCilt,  riit^ 
telil,  Jan.,  C;  d.  drevo,  BlKr. 

i.dfmtk,  mka,  m.  dem.  drm;  eiu  Sliirf 
Sc^iifterbra^t,  Cig. 


2.  dfmek,  mka,  m.  b(V5  Wcriffc:   d.  je  za  kaj, 

man  rcif]t  ftd)  um  ctluaž,  Ilal.-C. 
drmljdga,  /.  ^  drmljava:    "i^ai  (iJeroftcI,    C; 

—  bn?  lHiiid)iucmmtd)t,  i'^/kSY-C'.; -baž  Un= 

trn  11 1,  C. 
drmljati,  am,   vb.  impf.   raffcIlK   časi  po  cesti 

drmlja  po  šest  in  več  samokoličaric    druga 

za  drugo,   DSv. 
drmljava,  /.  aUcrt)anb  untcrcinanbcr  gcmifd)tc 

%\\\c\i,  C;  —  bcvo  Unfraiit,  C. 
drmgncelj,  clja,  m.  bic  tSicrpflaumc,  Cig. 
drmožje,    n.  smeti    na  cesti,  ogr.-C.;   zrak  v 

vrteči  gib  pride  in  s  seboj  nese  prah,  listje, 

smeti,    drmožje,  ogr.-Valj.(Rad);   "baž  9(tl= 

)d)tuemmtd)t,  C. 

1.  drn,  dfna,  m.  ber  Dtafeil,  Guts.,  Jam.,  Cig., 
Jan.,  Mik.,  Fr.-C,  P>j.(Min.J;  drni  morajo 
biti  vsi  zagniti,  .Iam.(Sadj.) ;  z  drnom  po- 
kriti kaj,  Levst.(Cest.J;  Vihar  strašan —Črez 
drn  in  strn  (iiber  SSicf  Ullb  %cib)  grmeč  pri- 
hruje,   Greg. 

2.  drn,  dfna,  m.  ba§  ^Mdtn  in  bcii  ®(iebcrii, 
C;  ima  drn  v  roki,  SlGor.-C;  —  ba^Ž  ^liif- 
fpringcn  bi§  35>aijcr§  in  beti  53ad)cn,  C. 

drnar,   rja,  m.  bcr  Suljcilftcdjcr,   Cig. 
drnasEC,  sca,  m.  =  mrjasec,  Banjsčiee-  Erj. 

(Torb.). 
drnat,   ata,  adj.  rofig,  grafig,   C. 
drnaten,  tna,  adj.  =  drnat:  drnatna  njiva,  Z. 
drnati,  am,  vb.  impf.  migeftitm  faugcu:   mati 

pravi  otroku:  tako  me  drnaš,  da  mi  boš  še 

kri  izpil,  Dol. 
i.dfncati,    am,  vb.  impf.   i)  fdjittteln,  BIK).- 

M.;    -^^    2)  tjitpfcnbc   ^^erocgungcn   mad)cn, 

BlKr. -M.;  iin  %xah  reiten,  Dol.-Cig.;  —  m= 

briercit,  v^/!5Y.-C;  —  d.  se,  (faljrcnb,  rcitciib) 

gcfdjiittclt  mcrben,  BlKr.-M. 
2.  dfncati,  am,  vb.  impf.  Siaicilftudc^cn  Oom  gC' 

pfliigten  5(cfer  ab,^icl)cn,  C;  — prim.  drnovati. 
dfnckati,    am,  vb.  impf.  dem.  drncati,  prcUcu, 

ogr.-C. 
dfndra,  /.  bic  ^Iauberta)d^e,  vihŠt.-C. 
drndravec,  vca,  m.  bcr  ^^piaiibcrer,  v^hŠt.-C. 
dfndrati,  am,   vb.  impf.  i)   =  drdrati.  Z.;  — 

2)  ptaubcnt,  v:ihŠt.-C. 
dfnec,  nca,  m.  bcr  2^ rab,   Cig.,  Jan.;  v  drnec 

jahati,  im  %vab  reiten,  BlKr.-M.;   —  prim. 

I.  drncati  2). 
drneti,    im,    vb.  impf.  nam,    dreveneti ,   Cig., 

Št.- C. 
drnice,  /.  pl.  drnice  igrajo,    c»  mcttcrlcudjtct, 

Kor.-Cig.;  —  prim.  žarnice. 
drnina,  /.  ber  Oiafcn,  Cig. (T.);  ungeoderteš 

Sanb,  Z. 
drninast,  adj.  rafig,  grafig,  C. 
drnjati,   am,    vb.   impf.   fdmnrrcn    (o  živalih), 

Cig. 
dfnje,  n.  coll.  3{aicnftiide,  Jam.,  Cig. (T.);  — 

9iajenftitctc  anf  bcm  gcpfliigtcn  ^vclbe,  Z. 
drnjeza,  /.  bo§  ''^Marrmaul,  C. 
drnjfzati,  am,  vb.  impf.  luinfcln,  gnicfcn,   C. 
drnjfzganje,    n.    ba^  'ifi.Mnjcln,    ^ubringlid^c^ 

'iBitten:  po  mnogem  drnjezganju,  Raič(Let.). 
drnjgzgati,  am,    vb.  impf.   minfcln,   pldrrcn, 

v;[ltšt.-C.;  nac^  (^nttcr  jdjrcicn   (n.   pr.  o 


drnjfzgav  —  dr9bcc 


—  174  - 


drdbecen  —  drobir 


prascih),  C;  iiiinjclub,  pliimnb,  jubriiiglic^ 
tiittcn,  bcttcin,  .Jan.,  C.  v-^hšt. 

drnjfzgav,  aJj.  ,yibriitflli(f)  im  "iBittcn,  C. 

drnjezgljiv,   iva,  adj.  =  drnjczgav,    C. 

drnjfziti,  Czim,  vb.  itnpf.  =^  drnjezgati,  C; 
otrok   za  kruh   Jrnjezi,    C. 

dmJ9hati,  am,  rb.  itnpf.  jdjnardicii ;  Se  spi 
brez  težave,  Drnjohati  znam,  Xpcs.-.Schein.; 
(drnjuhati,  Rc^.-C;  drnohati,  Ip..  Kras-Erj. 
/Torb./). 

drnjpkati,  am,  vb.  /m;?/.  iinDciftdnblirf),  bmč) 
bie  ^Jtaic  rcbin,   Tr^ič-Štrck. /^LjZv.j. 

dfnkati,  am,  vb.  impf.  fUrvcn,  flimpciii,  Jam  , 
(.'i iT..  Jan. 

drnohati,  am,  vb.  impf.  pogl.  drnjohati. 

drn9selj,  sija  (seljna),  m.  i)  neka  rjavomodra 
sladka  sliva,  Gor.,  jv{hŠt.\  —  2)  debela 
rdeča  jagoda,  Gor.-Žv. ;  —  3)  =  adreselj, 
Koborid-Krj.  (Torb.). 

drnovati,  lijem,  vb.  impf.  Siaicnftiicfdicn  »om 
("icpfliicitcn  ?lrfor  nicnvaumcn,  Jam. 

dfnovec,  vca,  »i.bcr  3{aicnci)cni'tcin,  Erj.fMin.). 

drn9vščica,  /.  bic  vot^e  "Jlmcife,  Poh. 

drnovit,  adj.  raftCJ,  Jan. 

drn9vje,   n.  =  drnje,  Jan.,   C. 

drnorezec,  zca,  »1.  ber  IJRafcnftcc^cr,  Jan. 

drnulja,  /  bie  Sdjtc^e,  C  Štrek.,  Kras; 
pogl.  trnulja. 

dro,  adv.  skrčeno  iz:  dobro:  Bog  daj  dro. 
O)  kraljic  mlad,  Spes.-Schein.;  —  tno{}I:  Oba 
bi  ti  dro  povedala.  Ti  bi  se  preveč  pre- 
strašila, \pes.  -  Scliein.;  —  ja,  allcrbtiig^, 
Jan.,  Kor.-M. 

drob,  m.  coll.  i)  fkinc  Stuctd)cn  ober  Jf)cikf)eii 
Doit  ciitcr  Sad)c:  iti  v  d.,  in  Stiirfe  flcljcn, 
Krclj  -  M.;  svinčen  d..  $(ciid)rotC,  C;  = 
strelni  d.,  I.j7.v.;  seneni  d.,  ba^  £)eui(^t, 
bcr  £)CuabfoU,  Cig.,  Sov.;  —  =  drobiž, 
flcince  Welb,  C;  —  tua^  in  bcii  58icncn= 
ftortcn  ju  "iBcbcn  fiiUt,  bo^  WvicUii,  V.-Cig.; 

—  bcr  \?(bgQnfl  bci  TOctadarbcitcn,  Ci^.;  — 
cin  fiJrniflc-J  Wcftcin:  bie  Wmuttiarfe,  C;  — 
ber  S3nid)  (math.),   Cig.fT.j;  pogl.  ulomek; 

—  2)  bic  C^infloucibe ;  d.  vzeti  iz  živali,  ein 
Tl)icr  ou^iucibeii,  Cig. 

dr9b,    drobi,   f.  =  seneni  drob,    ba^  .^xuid)t, 

(i(,r. 
drobač,  m.  ciitc  TOaidjiiic   ,yim  Ciictid)cii  bor 

.\Sitl)cnfiiid)tc,  C;  —  tudi:  bic  .Vaiibiinililc,  C 
drobad.  /.  coll.  flciiie  Tiiiflc  olSaicii,  Sliiibcr, 

lliicrcj,  C,  Z. 
droban,  bna,  adj.  =  droben, 
drobarija,    /.    coll.    =    drobad,    Cig.;   flcitlC 

Millbcr:   toliko  ilrobarije  je  pri  nas,  BlKr.-.Sf. 
drohavs,   m.  (iroficr  "iBrocfcn,    Mur..   Cig.,   C, 

.Mit. 
drubcktn,    kna,    adj.    dem.   droben,    .^trck.; 

(drobckin,  jv\h^t.),  pogl.   drobičken. 
drobčarija,  /.  =  drobad,   flctlie  .Hillber:    naj 

se  tudi  ta  ilrobčarija  nekoliko  poveseli,   lics. 
dr9bčcc,  čeca,  »i,  dem.  drobec. 
dr9bcc,   bca,  m.   i)  cin  flcinc-?  3tiiffd)cii  obfr 

it}cild)cn  oon  cincni   TiHnc;   —  bcr  'i^riid) 

(math.),  Cig.  (po  rus.);  —  3)  bic  ©inflCUicibc, 

Mik. 


drobcccn,  ena,  adj.  dem.  droben,  Jan.,  (dro- 
becin),  Lašče-Lcvst.^Rok.);  pogl.  drobičken. 

drobck,  bka.  m.  dem.  drob;  ba#  'iJ3riJdd)cn, 
cin  'iSifedjcn,  Cig.,  v^hŠt.-C. 

dr9bclj,  blja,  m.  boš  SSrcddjcn,  -lan..  M.,  C, 
(ior.-Mik. 

droben,  bna,  adj.  Bon  (jcrinncm  Umfanflc,  f(ein, 
reinjifl;  drobno  zrnce,  tieine^  ftijmlcin ;  d. 
pesek,  feiner  Sonb;  drobni  dež,  bcr  JI)qu= 
regcn,  Cig.;  drobna  pismena,  bie  iliinnetcl^ 
fdjrift,  Cig.fT.j;  drobno  piše,  er  ijat  etne 
heinc  Scf)rift;  drobno  blago,  bie  fturjttiare, 
Cig.;  droben  denar,  Sleingetb;  drobno  lice, 
tleincš,  jartež  (^cfidjt;  drobna  živina,  tleine#, 
fc^ttJQC^Iid)C^  !i8iei),  tudi:  =  drobnica,  b05i 
Slieint)ie(i;  drobno  gledati,  flcinc  3lugen  nia= 
c^en ;  drobno  šivati,  fein  nfiljen;  —  drobno 
hoditi,  tlcine  Sd)ritte  modien;  drobni  koraki, 
3tt)eigid)ritte;  —  na  drobno  prodajati  =  im 
Sllcinen  (en  detail),  (opp.  na  debelo);  na 
drobno  preiskati,  genauuntcrfucfien;  — drobno 
peti,  fcin,  fiodi  fingcn:  ima  droban  glas,  er 
^at  cinc  fcinc,  i)oi}t  3  tint  me,  M. 

drobfn,  adj.  drobene  klobase,  t.  j.  jetrne  in 
krvave,  Savin.fka  dol.;  —  prim.  drob   2. 

drobenteti,  im,  vb.  impf.  drobno  peti,  hoditi, 
pisati,  na  drobno  lomiti  itd.,  Lašče -Levst. 
(Rok.);  pos.  flcinc  Sd)ritte  mad)cn,  C;  Naj- 
rajši le  drobentim  po  cesti,  Ixvst.(Zb.  sp.); 
Micka  po  trgu  drobenti,  Npes.-Kres;  — 
trillcrn,  C;  — tudi:  drobentfti,  Lcvs^f/^ofr.j. 

drobir,  rja,  m.  =  drobir,   C. 

drobfr,  /.  coll.  eine  SJJcngc  Oroden,  rihŠt.-C. 

drobčt,  bta,  m.  baš  ^Srodd}en,  tia^  'ŠBijč^cficn, 
Giits.,  Jam.,  Mur.,  Cig..  Hal. -C;  tudi: 
dr6bet,  Jan.;  po  drobtih,  brodcntt>ci)e,  Jan.; 
(pomni:  v  drobti  (^drubti")  iti,  in  Jriimmcr 

gebcn,  jugrunbe  gebcn,  Tmb.  / Post.f). 
drobetati,    am,   vb.  impf.  brijfcln,  bri.ide(n,   C. 
drobezen,  zni.  /.  =  drobad.   Gor. 
dr9bež,  m.  boi?  Stiirfdieu,  Jam.;  —  coll.  3cr- 

bvodcltc-i;  (,v  5^.  ^-BnnbriJddjcn),  Gor. 
drobežad,  /.  flciiico,  junge»  OJcfliigel   (j.  "^. 

jungc  laubcn),  C. 
drobičken,    kna,  adj.  =  drobičken,  („drobi- 

ciken")   Diet.;  d.  prah.  Kast. 
drobič,    iča,  m.  bo#  lpi)§d)cn,  .U/A-. 
drobiček,  čka,  m.  dem.  drobič.  Bes. 
drobiček,  čka,  adj.  dem.  droben.  uiin,\ig,  .Mur., 

C.:  drobičko razrezati,  .^/«r. ;drobički  sneg, C 
drobičinkast,  adj.  =  drobiček,   C 
drobičken,    kna,    adj.  dem.   droben,    tvinjig, 

.1/..  ./V^/j.SV.    • 
drobilnica,  /.  neka  sekira,  Tolm.-F.rj.fTorb.) ; 

bic  3dKitl)Qdc,  Dol. 
drobil9,  n,  =  drobiž,  .Ulcingcib,  Tolm.-Štrek, 

(Let.). 
drobir,  rja,  »i.  cinc  .Uloinigfeit,  baiJ  'i<iud)Uitd, 

Cig.;  bcr  Splittcr,  Cig. (T.);  —  coll.  flctnc 

Stiidc  (ioolif,  ;>lcijd)  u.  bgl.),  lilKr.-.\f.:  bcr 

"^(bfnll  bcini  .iiol.jlmrfcn,  /'o/i. ;  licinc  JKiibcn, 

W(»l)rcn,   (frbiipfcl,   .\fik.,  C.:   ^erilMcHci; 

.M.;   Iriimntcr,   i.ig.;  'Irnmnicrgcftcin ,  C; 

ogcljni   d.,  "nai   .'ftolilcngcitiidc,    Cig.,   Nov.; 

senčni  d.,    bao  .VCilid)!,   ,/an.;  —  =  drob, 


drobircn       drobljancc 


—  I7r 


drobljaniti  se       drobnjak 


bif  (Jiiiflcuicibe  (im  tljicrifi^^eii  Sorper),  (drobcr) 

drobiren,    rna,    aJj.  tloftifrf)  (min.),   Ci^.(T.J. 

drobiriti,  Trim,  vb.  impf.  Iniicfclll,  Cifc-;  it. 
se.  ficl)  bviirfclii,  CVi,'. 

drobirjast,  adj.  jplittorifl,  )lialiiud)t,   Cii^. 

drobirje,   u.  citll.  =■-   drobir,   C. 

drobiš,  m.  i)  =  drobiž,  drobir.  ogr.-Valj. 
/Radj;  —  Ginflclprciifjtc^  (min.),  Cig.(T.j\ 
— ■   2)  neka  trava,  Danj.-Mik. 

drobitev,  tvc,  /.  bn5  ;VrlH"orfelu ;  —  J.  metra. 
Me  Uiitcrtliciiuiuicu  bO'^  IHctcr'?,  DZ. 

drobiti.  I  m,  vb.  impf.  i)  in  flcuie  Stiictc  ,^cr= 
tlicilcn:  bviictolli;  pticam  kruh  d.;  kruh  d.  v 
kavo;  žgance  d.;  rudo  d.,  baš  (Srj  pod)cn, 
Ciif. ;  —  komu  kaj  pod  nos  d. ,  imter  bte 
'DJafe  reibcn,  V.-Cig.:  —  d.  se,  jerbrocfetn 
fintr.j:  kamen  se  drobi;  drobeč,  bliid)ii], 
liuirbe  (kar  se  rado  drobi),  Cig.,  Jan.;  un- 
dukaj  je  bil  kamen  posebno  drobeč,  LjZv.; 
hrib  ima  ilovo  prst  z  drohečim  belim  la- 
porjem, Lcvst.fZb.  sp.);  —  smrečje  d.  = 
za  nastil  razsekavati.  Gor. ;  ■ —  gegeit  SIdn= 
nelb  aučMoedijeln :  denar  d.,  C,  Z.;  —  re= 
jolDicicn  (math.\  Cig.fT.j,  Cel. (Ar.);  —  2) 
!iciitiuei]c  tbun:  (stopinje)  d.,  flcine  Sd}ritte 
modien,  jrf)iicll  u.  mit  fleincn  Sdjrittcti  getjcii : 
mož  je  drobil  in  drobil,  pa  se  mu  ni  nič 
kaj  posrečilo,  menda  je  imel  prekratke  noge. 
Res.;  —  d.  glas,  trillcrn,  Cig.,  Jan.;  pe- 
senco  d.,  trillenib  finncn,  C;  na  boben  d., 
aiif  bcr  Jrommcl  ipirbeln,  Cig.\  —  drobiti, 
jdjnell  vcben,  Cig.;  rabcbrcdjcn:  nemško  d., 
Zv.;  kratkočasne  d.,  fur^tDcilige  ^,)lncfbotcn, 
?Bit5e  3um  'iBeftcn  gcben,  ZgD. 

drobivec,  vca,  m.  i)  kdor  kaj  drobi:  bcr  9ioft* 
jc^Iager  (in  .»piittenttierfen),  Cig.;  —  2)  bas 
Stiirfdien,  M.;  d.  kruha.  Polj.;  z  žlico  lo- 
viti  \elike  drobivce  po  skledi,    LjZv. 

drobivka,  /.  neko  jabolko,  Šebrelje  (Goriš.), 
Krško-F.rj.  (Torb.). 

drobiž,  m.  coll.  fleiiie  ^^inge,  fieine  Stiide, 
tleinc  ^(bfaUe  11.  bgl.;— tudi  o  malih  otrocih: 
ta  drobiž  nikoli  ne  m\ru]e.  jv^^liŠt. ;  —  baž 
ftleingclb,  bic  2d)eibemun5c;  nimam  drobiža, 
moram  izmenjati. 

drobižiti,  Tžim,  vb.  impf.  brocfeln,   C. 

drobižnica,  /.  bie  ^lartiiljdje,  T'.-C7','-. 

drobje,  n.  i)  flcinc  Xingc,  ,v  ^.  3*ueig»uer!: 
sneg  je  drobja  nakrhal  z  drevja.  Bes.;  — 
2)  bie  Gingcioeibe,  Jam.,  Mur.,  Cig..  Vrtov. 
^A'»!.  k.). 

drobljač,  m.  bie  9?eišmQ?(^ine,  C. 

dr9bljaj,  m.  ta^  53ro(fd)en,  ber  53ii'fcn,  Cig.. 
Jan.,  M..  Valj.{Radj. 

drobljak,  m.  =  gnilec,  bie  Sticlcic^C  (quer- 
cus  pedunculata),   C,  Z. 

drobljančast,   adj.  tliimpcrig,  briifig,   V.-Cig. 

drobljanec,  nca,  »j.  i)  "i^az-  Stiirfi^en,  baž 
■©riirtlein :  tri  drobljance  kruha,  ZgD.;  po- 
brati drohljance  je  rekel,  Ravn.;  drobljanci 
=  vdrobljena  jed.  Diet.;  drobljanci  odle- 
tavajo  pri  drobljenju  nastila,  Savinska  dol. ; 
drobljanci,  bie  2^riimmcr,  Cig.;  —  2)  ein 
flcine^  35?ejen,    \'rt.;   naši  otroci  so  še  dro- 


bljanci, Z.;  drobljanci  fo  mladih  vevericah). 
Let. 

drobljaniti  se,  anim  se,  vb.  impf.  =  drobiti 
se,    (-i g.,  Jan. 

drobljati,  am ,  vb.  impf.  bvolelii ,  bvocfedi, 
friintiiuln,  .1/»;-.,  Cig.,  Jan. 

drpblJLC,  (beijc),  beljca,  »i.  dem.  drohc\\,Valj. 
(Rad). 

drobljenje,  n.  bci^  !i8rocfcln;  —  baC'  JHcjol 
nicreii.  Cel. (Ar.). 

drobljiv,  iva,  adj.  bri3cfelig,  briid)ig,  Cig.,  Jan. 

drobljivost,  /.  bic  53iud)igfcit,  bie  ^tnab- 
liditcit,   Cig.,  Jan. 

dr9bnec,  bneca,  (benca),  m.  ein  ^aiuit,  bcv 
flcinc  5ritd)te  tidgt,    Valj.  (Rad). 

drobneti,  im,  vb.  impf.  bcini  Wcben  flcine  unb 
jd)iiel!e  Sdiiitle  nincijcn,  trippeln;  Nožica  pa 
Min'ce  Za  mano  drobni,  \  od. (Pes J;  drob- 
nela  je  kaj  ugibično  pred  mano,  LjZv.; 
konj  drobni  (beim  ^;t5a)!?gQng),  r. -oy.; 
5tt:)itld)crn:  ptičice  so  drobnele  po  vejicah. 
Glas. ;  glasno  pojoč  in  drobneč  preleti  (la- 
stovica) vaško  okrožje,  Zv.;  —  dež  doli 
drobni,  ein  fctncr  Dfiegen  ipritbt  Ijerab,  Vod. 
(I^b.  sp.) ;  —  y'mo  drobni,   bcr  5š?ein  pcrit,  Z. 

drobnfzje,  n.  coll.  ha^  9iaffl)ols,  Goriš. 

drobnica,  /.  i)  ^až  Šleiiiuicl)  (3d)afe  nnb 
^iegcn);  Je  drobnico  pasel,  Ji  piskal  na  paš', 
Vod.rPes.);  —  2)  drobnica,  bcr  'i^aum  obcr 
bic  ?frud}t  be?  25i;bob|"tf§,  Cig.:  bie  žioljbivne, 
bic  SSalbbivnc,  Cig.,  Jan.,  M.,  C.;' našel  je 
mlado  drobnico  in  jo  cepil,  LjZv.;  lačnemu 
človeku  je  sladka    tudi    drobnica,    Npreg.; 

—  drobnice  ==  necepljene,  drobne  črešnje, 
C7^.,    Jan.,    C,  BlKr.;  —  =  lesnika,   C; 

—  neka  oljika,  Biljana-Erj.  (Torb.);  —  ^) 
drobnfca,  baž 'DJhlttcvfraut  (pvrethrum  par- 
thenium),   C;  —  neka  drobna  trava,  Štrek. 

drobnič,  iča,  m.  1  1  flcinc  'ilJhini^C,  Danj.-Mik.; 

—  2)  bcr  Sdjmiidjtiing,   V.-Cig. 
drobničar,  rja,  m.  neko  jabolko,    Goriš.-Erj. 

(Torb.j. 

dr9bniče,  eta,  n.  ein  Stiicf  ft1cint>ie^:  ogre- 
šiti  se  ne  sme  ne  človek  ne  živina,  ne  go- 
vedo, ne  drobnice,  Ravn.;  (drobnice,  Miir.), 

drobniček,  čka,  adj.  dem.  droben  =  dro- 
bičken,  Dattj.-Mik.;  drobnički  rezanci.  Trst. 
(Let.). 

drobničevEc,    vca,  m.  bač'  ^»olsbirnmuv,  .^/. 

drobnik,  m.  bie  OJrnunjocfc,  C,   Cig.  (T.). 

drobnina,  /.  fieine  ^ingc,  bie  Slurjroare,  1'.- 
Cig.,  Zora;  —  baž  Silcincrj,  ticiš:  Wruben» 
flcin,  Cig.(T.);  —  =  drobnica,  bož  i?'[cin= 
Dicf),  Mur.,   Valj.  (Rad),  \otr. 

drobninar,  rja,  m.  ber  Sur.VDarcn^iinbler,  Cig. 

dr9bniški,  adj.  i)  »om  ftlciiiDicf),  Jan.; 
prim.  drobnica  i);  —  2)  drobniški,  drob- 
niška  t\  orba,  bic  OJronnmdcnforntation,  drob- 
niški vapnenec,  bcr  (^nuuuadcnfalfftcin,  Cig. 
(T.);  —  prim.  drobnik. 

drobnjad,  f.  coll.  SUinigfcitcn,  I;^;  —  hav 
^Mcinv.d),  Zora. 

drobnjak,  m.  1)  bcr  3rf)nittlaud),  (allium 
schoenoprasum),  .Mur.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.(R.), 


drobnjakič  —  drobtinica 


—  176  — 


drobtinička  —  dr9p 


Plupia-Erj.fTorb.),  \otr.;  —  2)  bic  9!Kooi= 

^irie  (sorghum  vulgarc),  Klanec  v  htri-Kvj. 

(Torb.) ; -  O  =  drohnik  (Wraureade\0>/r.;. 
drobnjakič,    m.   drobna   stvar   (človek,   oreh 

itd.).    Tolm.-Strck.  (Let.). 
drobnjav,  /.  coll.   =  drobnjava,  filetnigfcttCll, 

Goriš.;  bic  .ftiirjinarc,  0>.,  Jau.:  —  rumena 

drobnjav  (o  drobnih  zlatnikih),  Zora. 
drobnjava.   /.  coll.  drobne  stvari :    bie  ftlein> 

aiarc,  bcr  ftram,  C/>..  Jan. 
drobnocveten,  tna,  adj.  tlcinblutig,  Cig.,  Jan. 
drobnoglav,  glava,  adj.  ftcinfopfifl,  O'^.,  Jan. 
drobnoglavec,  vca,  m.  bcr  Silcintopfiiic,    Let. 
drobnogled,    gleda,    tn.  taš   "JJJitroifop,    Cig., 

Jan..  Cig.(7'.J,  nk. 
drobnoličen,    čna,    adj.  mit  neincm,    5aitcm 

Wc)trfit. 
drobnolist,  lista,  adj.  !(einblottrig,  Jan. 
drobnolisten,  stna,  adj.  f(cinblatti"icj,   Cig. 
drohnomer,    mera,    m.  bae   5.1Jifromctcr,   Cig. 

(T.,.  C. 
drobnomf  ren,  rna,  adj.  drobnomerno  šcstilo, 

bcr  .s'iaar,^irtel,  Cig.  (T.). 
drobnomil,  mfla,  adj.  nicblicf),   Cig.  (T.). 
drobnonog,    noga,    adj.  flcinfu^ig,   Cig.,  Jan. 
drobnook.  oka,  adj.  fleinaiifiig,   Cig.,  Jan. 
drobnopeščfn,  adj.  feinfanbig:  d.  pot.  Str. 
drobnorok,    roka,  adj.  \k'\w.-,  bunn()anbig,  Z. 
drobnosemenski,  adj.  tlctiiiomicj,   Cig. 
drobnoslikar,  rja,  m.  bcr  Sl^iniaturmalcr,  nk. 
drobnoslikarstvo,  n.  bic  liciniaturmaicrei,  nk. 
drobn^st,  /.  bic  SSin.^gtcit,  bie  ftlein^eit. 
drobnota,  /.  =^  drobnost,  Jan. 
drobnovati,  ujem,  vb.  impf.  =  drobneti,  Zora. 
drobnovid,  vida,  m.  Jan.,    pogl.  drobnogled. 
drobnovozlat,  aia,  adj.  flcitlfliotifl,   Cig. 
drobnozobat,  ata,  adj.  fIcin,Vi()ni(J,  3/. 
drobnozrn,   zrna,   adj.  flciltfovniij,    fcinfijrnig, 

Cig.,  Jan. 
drobnozfnat,  adj.  =  drobnozrn,   Cig. 
droboglfdec,   dca,    m.   ber   Dpfcrfdjaucr   (ha- 

ruspcx),    C. 
droboleti,  i'm,  vb.  impf.  trillcril,  Cig. ;  slavček 

droboli,  (drab-)   C;  —  prim.  gostolcti. 
drobotovina,  /.  Lašče- Levst.(M.).  pogl.  do- 

brovita. 
drob9vita,  /.  .\L.  pogl.  dobrovita, 
drfjbov,  adj.  (fiiigcmcibc,  ?^ijccral  ,   O";,'- 
drobovina,  /.  bic  GillflClDCibc,  Cig.,  .fan.,  C,  M. 
drobyvje,  n.  =  drobovina,   O"^'.,  Jan. 
drob9ZLn,    zni,  /.  =  drobiž,    .S'/\  Lirija-  Erj. 

(Torb.). 
drobtina,  /.  'bai  ^rofcl,  bic  33rojamc;  drobtine 

pobirati. 
drobtinčica,  /.  dem.  drobtinka. 
drobtinčiti,  Tnčim,  vb.  impf.  =  drobtiniti,   C. 
drobtinica, /.  i/o«,  drobtina;     i)  ba^J  'iPrbjcl; 

—  drobtinice,  flciaillincltc  tlcillCic  9lliniilu\ 
"Jlnalcftcn,  Cig.;  (Icinc  ^Jioti.^cii  in  ;5cilid)iiffoii, 
nk.;  —  2)  pl.  drobtinice,  bic  'sBortraiiiunir,^, 
ba»  SDhlttcrfrnilt  (pvrethrum  parthenium). 
Cig.  =   maternc    drobtinice,    Medv,(Rok ); 

—  bic  SJautC  (ruta),  („ker,  kakor  pravijo, 
priraste  iz  drobtin  blagoslovljenega  kniha") 
1-r.,  SlC.or.  -  C. 


drobtinička,  /.  dem.  drobtinica,  ^fltr. 
drobtiniti,  Tnim,  vb.  impf.  jerfriimmcln,  Cig., 

Jan. 
drobtinka,    /.    dem.    drobtina;   —   neka    alga 

(liiatoma),    Tuš.fB.). 
drobtinje,    n.  coll.  ^rojamcn,   C  Vest.,  ogr.- 

l  'alj.  'Radj. 
drobutina,  /.  Rib.-M.,  pogl.  dobrovita. 
drobiitovje,  n.   Xotr.,  pogl.  dobrovita. 
drobutovka,  /.    drobutova  šibica,    Sotr,;  — 

prim.  dobrovita. 
dr9cati,   drocam,  vb.  impf.  ==  drezati,  ftofecil, 

ftupfcn,   Goriška  ok.-Erj.fTorb.J,  BlKr. 
dr9ckati,  am,  vb.  impf.  =  drocati,  Z. 
dr9cniti,  drocnem,  vb.  pf.  Itogcn,  fc^upfcn,  Z. 
dr9Čiti  dročim,    vb.  pf,  =  dregniti,  BlKr.;  v 

sršene  d.,  Z. 
dr9Čkati,    am,    vb.  impf.    fto^en,    BlKr.;    — 

ftoKcnb  quetjcf)ert,  BlKr.,  Notr. 
dr9Čniti,  dročnem,  vb.  pf.  ftupfcTt,  Štrek. 
dr9g,  >«.  bie  Stange,  Mur.,  Cig.fT.);  na  drogu. 

ogr.-Valj.fRadj;  pos.  bic  9?uberftange,   bic 

Sc^iffftangc;    (ribičev    sin)    vzame    vesla    in 

drog,  Jurč.;  —  bcr  Spieg,   C;    brez  meča 

in  droga,  Z)a/m.;  — merilni  d.,  bic  5[licl§ftangc, 

Z)Z.;' (telovadni)    d.,    bo?   9iccf,    Cig.  (T.), 

Telov.;  majalni  d.,  "bai  Sc^tucbcrccf,    Telov.; 

sesalni  d.  pri  strelovodu,  bic  "Jluffangftangc, 

Sen.fFi^.);  —  ber  iieitcrbaum :  lestvica  ima 

dva  droga,  ogr. -Valj. (Rad). 
dr9ga,  /.  neka  riba,   C;   (squalius  Agassizii), 

pri  Kamniku  -  Erj.  (Torb.). 
dr9gati,  drogam,  vb.  impf.  (mit  cincr  Stangc) 

fto^cn,  Mur.,  Savinska  dol.;  d.  s  hlodom  v 

podbrežino,  LjZv.;  —  prim.  dregati. 
dr9gniti,  drognem.  vb.  pf.  (mit  cincr  Stangc) 

ftoBcn,  Z.,  Polil. (Km.j. 
dr9k,  m.  bcr  StoBct,  bcr  JraubcnftoRcI,  C. 
dr9kal;nik,   m.  bcr  Stiifjfl,  ^'F- 
dr9kati,  drokam,  )'b.  impf.  [tOB^'",  ^-j  BlKr. ;  z 

nogo    d.,    [tailipfcil,    Č,   Dalm.;   —  [tofecilb 

quctfd)cn,  C.,  BlKr. 
dr9kniti,  droknem.   vb.  pf  ftofjClI,   C. 
drom.  m.  bcr  Scbaitbcr,  M.,  C.  Z.\  —  prim. 

drmati. 
dromedar,    rja,    »ji.    bil?    ^romcbar   (camelus 

dromedarus),  Erj. (Z.). 
dromiti,   im,  vb.  impf.  fd)aubcru   mad)cii,    C, 

Z.;  človeka  strah  dromi,  Z. 
dromljdk,    m.  če  meljemo  na  dromljak,    do- 
bimo slab.šo  moko,  ker  ni  čista  od  otrobov, 

Tolm,- Štrek. (Let.);  nam.  drobnjak? 
dr9mlja,  /.  ba*  33runimcijcit,  bic  llJaultrom 

incl,   ('ig.,  yf.;  ~-  pl.  dromlje,   Cig.;    —   iz 

nem.  Iroiumcl. 
dr9mljati,    am,    vb.    impf.    tai    ^rummeifeu 

jrillogcu,    Cig.;    mačka    dromlja    (f(^liurrt), 

Gor.;  —   prim.  dromlja. 
dromljevati,    ujem,    vb.  impf.    girrcii:    grlica 

poje.  drol^no  dromljuje,  .V;it'.<.-r/-i7^ ;  — prim. 

dromljati. 
dr9ncati,  am,   vb.  impf.  fc^iittclll,   C,  — prim. 

drncati. 
dr9p,   »J.  --  ilroplja,   Cig..  Ercy'.(F.);  —  češ. 


dropa  —  droži 


—  177  — 


drožica  —  dfsk 


dropa,/.  bic  jMilfc  ber  nu^iicprcf-jtcii  SBciiibcere, 

Cig.;  —   prim.   tropine    in    hs.  drop    (istci;a 

pomena). 
dr9plja,  /.  bie  IrapJ}C,  O'^".,  Jan.;  —  velika 

dv  bic  grofje  Jrappc  (otis  tarda),   Erj.fŽ.J; 

mala  d.,  bie  ©ricltrappc  (otis  tetrax),   Cig.; 

—  hs.  iz  nem.  JiappC. 
drpselj,  sija,  »i.  =  dreselj,  dresen,   C,  of^r.- 

Raič(Kol.). 
drpt,    m.  =   žica,    bcr    SJietaUbral^t,    Št.;  — 

prim.  drat. 
drot^n,  adj.  =  draten,    \'c'st. 
dr9tar,  rja,  m.  ber  ^raf)t5ic()er,  C 
drpzati,   drozam,   vb.  impf.   i)  ftofeert,   Zabče- 

Erj.fTorb.J ;  grozdje  d.  ^  tlačiti,  Dol.;  — 

2)  einfiiifen  (im  f  otff,  Sdince),  Rc^.-C;  sneg 

se  d  roža.  man  fintt  im  Scl)nee  ein,  C. 
dr9zd,  m.  =  drozg,  Erj.fŽ.J. 
dr9zeg,  zga,  m.  pogl.  drozg. 
dr9Zg,    m.  bie    Sinilbroffet   (turdus    musicus); 

beli  d.,  bic  'iJBcinbroifcl  (turdus  iliacus),  Cig.; 

črni  d.,  bie  ^.)(m)el,   C/o". 

1.  dr9zga,  f.  bie  9Jtaild)e,  Jan.,  DZ.,  C;  etiua'5 
3crqiieticl^te§,  j.  23.  Cbft,  Z.;  —  ber  Šotf): 
drozga  je,  e§  ift  !otI)ig,  M. 

2.  dr9zga,  /.  ber  9{inbld)mal5)a^,  C;  —  pogl. 
troska. 

drozgač,  w.i)  ber 'iDJai) cfier,  /)Z.;— 2)  =  drskač, 

bie  'JJJiftelbroffel,  Frcv.fF.). 
dr9zgalica,  /.  bic  ^Jtaii^c,  Cig.,  C,  DZ. 
dr9Zgaličen,    čna.    adj.   9JJati(|= :    drozgalični 

prostor,  ber  9)kiid[)raum,  DZ. 
drozgaličnjak,  m.  ber  9J?aiid)bc{)aIter,  DZ. 
dr9zga}nik,  m.  \)až  Wa\\i){)0%,   Cig. 
drozgalo,  n.  ber  ^ant)d]cr,  Cig. 
dr9zgati,  am,  vb.  impf.  matjcf}en,quetjc^en,  titoaž 

SBcidie-j    scrbriicfeu,    Cig.,    Jan.,   C,  Dol.; 

grozdje  d.,   Cig.;  s  kolom  drozgati  kaj,  Sa- 

vinska  dol. 
drozgela,  /.  bie   Dtofenbroffel  (gracula   rosea, 

turdus  roseus),  Frev.fF.). 
drozgomesnica,  /.  bie  6imnaifd)tammer,  DZ. 
drozgovalnica,  /.  bcr  9JiQijd)fpd)apparat,^  DZ. 
dr9Zg^'a,  /.  =  troskva,  bic  23utterlicfen,  Št.-C. 
drožar,    rja,  m.  =  drožjar,    bcr  4">ffen^anbler, 

Cig.,  Jan. 
drožarnica,  /.  bic  jpcfenfabrif,  DZ. 
drožast,  adj.  ^cfid)t,   Cig. 
drožci,    m.  pl.   kar  vino   skozi  veho    iz   soda 

izmeče,  kadar  vre,  bic  Sputlbljcjcn,  jv^liŠt. 
droždžf ,  /.  pl,  =  drožje,   v^^IiŠt.,  ugr.-Mik. 
droždž^nka,  /.  =  droženka,  kajk- Valj. (Rad). 
drožf,  /.  pl.  =  drožje,   Cig.,  Mik. 
dr9Žec,  žca,  m.  dem.  drog,    Valj. (Rad). 
drožen,  žna,  adj.  J)cfen=,  Jan. 
drožfn,  adj.  au5  .'oetcn=. 
droženica,  /.  droženka,  Mur.,  C. 
droženka,  /.  ber  ©elčigerbrantroein,   Bes.,  Št. 
drozevec,  vca,  m.  =  droženka,  LjZv. 
droževček,  čka,  m.  dem.  hyp.  drozevec:  kurim 

si  prav  pridno  s  starim,  sladnim  droževčkom, 

LjZv. 
drozi,  f.  pl.  =  drožje,  Cig.,  Jan.,  Met.,  Dol.; 

droži  so  v  dnu  soda  zbrane,   DSv. 

Slov.-nem.  slovar. 


1.  drožfca,/.  ba^  Sniiertciglaibriieit,  .U/<r.,  Cig., 
C.;  olovne  drožice,  ber  'ivrcfičiiicvm,   Dol. 

2.  drcjžica,  /.  neka  riba  v  Ipavi,  Bilje  pri  Go- 
rici-Krj.  (Torb.);  — •■  prim.  droga,  androga. 

drožiti,  im,  vb.  impf.  bic  3-oI)r=  obcr  JKubtr- 
ftaiigc  gebraud)eii,  Cig. 

drožja,  /.  i)  ber  ''^>rei'^gcrmlaib,  Valj. (Rad); 
—  2)  drožje,  g.  žTj,  žja,  /.  pl.  bie  .wfen; 
izpiti  drožje,  Triib.;  na  drožjah  ležati,  Dalm.; 
vino,  v  katerem  ne  drožij,  („drožji'^),  Dalm. 

drožjar,  na,  m.  ber  ^^^cfenljdnbler,  Gor. 

drožjast,  adj.  =  drožnat.  Kast.  f  D.). 

drožjfca,  /.  =  i.  drožica,  Cig.;  iz  drožij 
(»drožji")  vzeti,  Diet.,  Valj. (Rad). 

drožnat,  ata,  adj.  .^efen=,  ^cfig,  Cig.,  Jan.; 
drožnat  kruh,  'iidi  .Sicfcnbrot,  drožnata  po- 
tica, ber  :pcfcntud)cn,   V.- Cig. 

drožnik,  m.  i)  =  drožnjak,  Cig.;  —  2)  =; 
drozevec,  droženka,    Cig. 

drožnjak,  tn.  bcr  groRc,  unterfte  ^^^Pf^"  f"" 
fvaf'?,  C,  Št. 

drožnjat,  ata,  adj.  =  drožnat,   C 

drpalež,  m.  ber  i^aftentriiger,  (zaničlj.),  Ljub- 
ljanska ok. 

drpajsati,  am,  vb.  impf.  =  drpati,   Glas. 

drpaliti,  im,  vb.  impf.  i)  =  drpati,  drapati : 
cel  dan  drpali  (n.  pr.  pili,  žaga).  Gor.;  — 
2)  fdimerfallig  gcf)cn,  Notr.-  —  3)  fdjleppen, 
Cig.,  Jan. 

drpati,  dfpam,  pijem,  vi>. /mjc/.  =  drapati.  C.,Z. 

drpavsati,  am,  vb.  impf.  uniaitft  frahctt,  rei= 
ben,   C,  Pohl.(Km.),  Dol.- Lev st. (M.). 

1.  drsa,  /.  i)  bie  Sižbaf)n,  bie  ©d)lctfba^ii, 
Cig.,  Jan.,  Dol.;  —  2)  bic  ipoI,^ric)C,  C, 
Z.;  —  3)  bie  »on  ben  Stdbern  auf  ber  Straže 
gebitbete  gurdje:  zavore  globoke  drse  vre- 
zujejo  v  cestišče,  Levst.(Cest.);  —  4)  ber 
Streifen :  (črna  suknja)  ima  bele  drse,  Gor.-M. 

2.  drsa,  /.   Cig.,   C,   pogl.  driska. 

drsač,  m.  ber  (Sižldufcr,  ber  3c^littjd)u^laufer, 

Cig. 
dfsalica,  /.   i)   ber  ®d)Iitt)d)uf) ,  DZ.;  —  2) 

bie  @išbal)n,  Cig.,  Jan. 
dfsatnica,  /.   i)  bic  (£iiba{)n,   Cig.,  Jan.;  — 

2)  bic  3\icfc,  Cig. 
drsalo,   n.  ber  3d)littjd)uf),   C. 
drsanje ,   n.  Wi  3{ut)dicn ;   "iiai  2d}Ictfcn  auf 

bem  (Sile. 
drsati,  drsam,  šem,  vb.  impf.  id)Icifcn,  Mur.; 

jd)(eifcnb  jicficn,  C;  fdjobcn,   C;  —  d.  se, 

glciten,  glit)d)en,  rutid)cn ;  po  ledu  se  d. 
df savec,  vca,  m.  i )  ber  Sd)lcifer  auf  bem  (Sife, 

bcr  SdjUttidju^ldufer,  Cig.,  Jan.,  C;  —  2) 

ber  ^Safferldufer  (hvdrometra  lacustris),  Erj. 

(Ž.). 
dfsavka,  /.  bie   Sd^leiferin  auf  bem  Gifc,  bie 

Sd)littjd)ul)lduferin,  Cig. 
drseti,    im,    vb.   impf.   glciten,    gUtfdjcn :    nit 

drsi   predici  izpod  prsta,  Jiirč.;   drsi,  cž  ift 

fdiliipfrig,  SIS. 
drsikati  se,  kam,  čem  se,  vb.  impf.  =  drsati 

se  (po  ledu).  Mik. 
dfsk,  m.  1)  ber  C^litfd),  Cig.;  —  bcr  Sd)(eifer 

(iu  ber  5Jtufit),  V. -Cig.;  —  2)  'to,^  ©efuifter, 

Mur. 


dfska  —  d  rt  je 


178  - 


dručkati  —  drugde 


dfska,  /.  =^  drsk  2),  M. 

drskač,  m.  bie  WifteIbiDl)cI,  Cig.,  Frcy'.(F.); 

—  prim.  drozgač,  dreskač. 
drskatnica,/.  =^  brizgalnica.  CVodJI^^b.  sp.j. 
drskanje,  »i.  bn«  Sci)lcifen  ouf  bcm  Gije;  — 

2)  bnC'  Stniftcrn,  bae  Sd)nan-cn,  Cig.,  M. 

dfskati,  am,  vb.  impf.  i)  (jlitlcl)cn,  VUtid)CU, 
M.;  d.  se,  auf  bcm  gijc  jditeifen,  C;  —  2) 
fniftcrn,  Mur.\  jd)uarrcn,  Jam.,  Cig.;  —  3) 
jpri^cn,    Cig.,  Jan. 

drskec,  eca,  m.  ber  5(mpfCt  (rumcx  pratensis), 
Ajdovščina-Erj.  (Torb.). 

drsket,  cta,  m.  ^idi  ©cfniftcr,  Z. 

drsketati,  etam,  ečcm,  vb.  impf.  i)  (auf  bcm 
Gifci  jcftlcifen,  C;  —  2)  fniftern,  Jan. 

dfsklja,  /.  bie  ft'It)l'tierlpri^e ,  V.- Cig.,  Vod. 
(Bab.j. 

drskljati,  am,  vb.  impf.  i)  tniftern,  Jan.;  — 
2)  fll)fttcrcu,  C. 

dfskniti,  dfskncm,  vb.  pf.  i)  gtit)d)CU,  Z.; — 
2)  ipiitien,  Cig. 

drskotec,  tca,  yn.  ber  5Iinpfer  (rumcx  p.), 
Štrck. 

drsnik,  m.  bic  2Bafle!iid)(eifc,  Aor. 

dfsniti,  drsnem,  vb.  pf.  i)  glciteii,  nitid)en, 
Cig.,  C;  —  ftrcifctt/C/>.;  —  2)  —  einen 
id}nartenben  ilaiit  f)er»orbrinnen,  C. 

dfstet,    m.  eiuc  'Jtit  Sd)iefcr,   Štrek. 

df  stelj  ,  m.  =  drstev  2),  Rihenbcrk  -  Erj. 
(Torb.). 

dfsten,  m.  =  drstelj,  Rihenberk-Erj.(Torb.). 

drstev,  stva,  m.  1 )  ber  S^altjpatf),  friiftatliiitidicr 
2ropfl'tein,  Koblja  Glava  fKrasj-Erj.  (Torb.), 
Erj. (Min.);  —  2)  ber  Siesl  (razdrobljeno  ka- 
menje, pos.  pesek  v  čiščenje  bakrene  po- 
sode). Kras-  Erj.  (Torb.). 

drstilo,   n.  =  drstitev,  .Jan. 

drstitev,  tvc,  /.  bQ§  iiaic^cn,  Jan. 

drstiti  se,  i'm  se,  vb.  impf.  ftreid^en,  (oid^en; 
ribe  se  drstijo ;   —  pogl.  drestiti  se. 

drstljivka,  /.  bic  5((raiinbecre  (mandragora). 
Diet.;  —  popi.  dristljivka. 

drstnica,  /.  i)  ber  iiaidjfijd),  C,  Svet. (Rok.): 

—  2)    ber  9(0eliufl    (chondrostoma    nasus). 
Zidani  Most-Erj.  (Torb.). 

dršč,  m.  =:  drskač,  dreskač,  \'rauja  v  Istri- 
Erj.(Tnrb.). 

dfščica,  /.  ber  .ftrammetžDocicf  (turdus  pilaris), 
(iradiščc  na  Ipavi-Erj.fTorb.). 

drtina,  /.  ^--^  drobtina,  bic  5.^V0iame,  bO'«  58ro)cI, 
op-. -C;  ber  iBrocfeu,  ba^  33rud)ftiicf ,  Fr.- 
C.,  v{hSt.;  —  nekatere  drtinc  časa.  ciniflC 
'Sdiflcnblicfc ,  C;  —  pl.  drtine.  hai  Siifle- 
mc^l:  z  lirtinami  zadelan,  mit  Siiflemel)!  cilt 
(ipfiittcrt,  DZ. 

drtinčica,  /.  dem.  drtinka,  v^h.St. 

drtinica,/.  dem.  tirtina;  solnčnemii  pralni  po- 
dobna "d.,  .S7,V. 

drtinka,  /.  dem.  drtina,   r^/i.SV. 

drtin.ščica,  /.  cinc  '?lrt  bittero*?  "■4>flan,\eiirtctuad)<^, 
C:  (morda:  ba^^^KllIirtrailt  fgnaphalinm],  /.). 

drtje,  n.  i)  bao  iMcifKU,  C;  —  iai  Sdjinbcii, 
Cig.:  —  bQ#  Ciialen,  Valj  f Rad j:  —  2)  ba« 
(Jirimmeii,  bie  .Uolif,  .^feg..  Diet.;  drtje  imeti. 
iKihn. 


dručkati,  am,  vb.  impf.  jerbriidcn,  qiiet)d)eit, 
C,  jv-^hŠt. 

driig,  m.  i)  ber  ©eiioiie,  berC^efiifirte,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk. :  ber  (£ontpaflUi)n,  Cig.  Jan.; — 2) 
ber  'iBrautfii^rer,  //'>.,  3/»;-..  Cig.,  Jan.,  Kr.; 
Bliže  bliže  jezdi  Sumar,  liliže  bliže  nje^a 
drug.  Xpes.-K. ;  družice  in  drugovi.  Skrinj. 

drug,  adj.  i)  ein  onberer:  druge  vere,  druge 
narodnosti  biti,  cinem  otibercit  C^lauben,  ciner 
onberen  3fatioiiQlitat  aitgct)Dren;  kdo  drugr 
ttjer  aiibcrš?  nekaj  drugega  (druzega).  etlta^ 
anbereš;  drug  pot,  drug  krat,  eiit  anbere» 
9JJal;  druge  pomoči  ni,  e§  flibt  fein  anbere§ 
SUtittel;  drug  veter  je  potegnil,  ba§ 'sBlatt  bot 
ftcft  geitienbet;  ni  druzega,  kakor  (negoj  laž, 
ež  finb  lauter  Siigen;  ves  drug  si,  bu  ^aft 
bid)  ganj  gcdnbert;  med  drugimi  rečmi,  med 
drugim,  poleg  (zraven)  drugega,  utlter  an= 
bcretli;  (govori  se  nav.  drugi,  kjer  bi  se  priča- 
kovalo: drug,  n.pr.  nihče  drugi);  —  2)  drugi, 
ber  anberc ;  z  druge  strani  (plati),  Qnbercr= 
jeit§;  drug  drugemu,  einer  bent  anbcrn,  (tudi : 
eden  drugemu);  drug  za  drugim,  einer  nad) 
bem  anbern ;  drugo  (eno)  k  drugemu,  im  ^urcl^= 
fdjnitte  gered)nct,  Cig.,  Šol.,  Svet.(Rok.):  — 
3)  driigi,  ber  Jttjeite  ;  drugo  oranje ,  druga 
icop ;  druga  setev.  blC  "JJac^iaat,  Cig.;  druga 
žlindra,  bie  Srd^id)tade,  Cig.;  druga  vzmnož, 
'itai-  Cuabrat  (math.),  Cig.(T.);  —  dr\.\^\  člen, 
ber  ^Jndlfa^  (math.),  C/^/ T.;;  —  drugi  dan, 
teden,  otit  folflenben  3;age,  in  ber  folgenben 
2Bod}e;  v  drugo,  jum  stucitenmale :  —  (po 
Skrabcu  /Ci'./. drugi'  nima  nedoločne  oblike). 

driiga,  /.  bie  ^rautfii^reriu,  Cig..  Jan. 

drugač,  adv.  anberž,  fonft,  uiibrigcntallei ;  molči, 
drugač  boš  tepen. 

drugače,  adv.  ^=  drugač,  Jan.,  nk. 

drugačen,  čna,  adj.  anber^'  be)c^affcn;  ves  d. 
je  zdaj. 

drugačeši,  adj.  =  drugačen,  Habd.-Mik. 

drugačešnji,  adj.  =  drugačen,  Z. 

drugači,  adv.  =  drugač,  Meg.,  Giits.,  Jam., 
Mi(r.,  Cig.,  Jan.,  .U/A".,  Dalm. 

drugačica,  f.  bie  i^ariantc:  d.  te  povesti,  Pjk. 
(Črt.). 

drugačiji,  adj.  C.,  pogl.  drugačen;  (,druga- 
čije"   volje,  Krclj). 

drugači.ši,  adj.  =  drugačen.  Mik. 

drugačiti,  ačim,  vb.  impf.  iinbern,   C. 

drugačiv,  adj.  =^  drugačen.  ogr.-C. 

drugačnost,  /.  bic  »cr|d)iebeiie  "Sejc^anenbeit. 

drugakQ,  adv.  =  drugač,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
C.  .\/ik.,  Krelj,  .Voi'. 

drugakstn,  šna,  adj.  =  drugačen,  Cig.,  .Sotr.; 
jonftig,  .^fur. 

drugam,  adv.  anber^iroljin. 

drugar,   rja,  m.  :=  drug  i),    IV/.;  —  stsl.,  hs. 

drugarica,  /.  i)  bic  CMcnojjin,  C;  —  2)  po- 
doba d.,  bož  Scitcnftiid,  bn><  'ijjenbant,  Cig. 
(T.);  -  hs. 

drugda,  adv.   ---  drugdaj,  .\fik.,   C. 

drugdaj,   adv.  fonft,  anbereniflle,   Gitt.t.,   Cig. 

drugde,  adv.  ^-  driigdi,  anber^WO,  Alas.,  Cig., 
C.,  Rec.,  nk. 


drugdej  —  drugoŠ9lec 


179    - 


drugoten  —  druzgati 


drugdej,  aJv.  =  drugili,   /fip.fOrb.). 
drugdi,  cuii:  aiibcr^tut),  .Uf^'.,  Diet.,  Miir.,  Oy., 

Boh.,  Tnib.,  Dalm..  Kast.,  ./svkr.,  ,Jap..  o^r,- 

C,  nk. 
druge,  adv.  =  drugej,  dnigde,  Met. 
drugec,    j^ca.    m.  bcr  3>'^'^'^'''    ^•'    ^^^  3>"i'it> 

gebornc,  Mm: ;  bcv  .^tufitc  3cf)Uionn  be§iclben 

'^icuenftPCfO'^,  M.,  dol..   Valj. (Rad);  —  ti  si 

moj  drugec,  "tiii  t)i)"t  iiiciii  jtucitcž  ^d),  Cig. 
drugec,  ^cfi'.    =   drugod:    od    drugec  ^  od 

drugod,  v{hŠt.;   (iz:  druged  [drugod],  Mik,). 
drugej,  adv.  =  drugje,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
drugica,  /.  bic  3rocitt]cbDnie,  Z. 
drugič,    adv.  511111  juicitcnmalc;   ciit  aiibcvc!?^ 

inal  iinebcr,  Cig.,  C;  —  ^lucitenži. 
drugičnji,  adj.  jlDeitmalig:  drugičnja  izkušnja, 

Ravn.;    drugičnje,    ^um    Uncbertjoltenmaie, 

Ravn.-  C. 
drugikrat,    adv.  =  drugi  krat,   pili  Jtucitcn^ 

rade;  —  eiu  anbcrci^mal  (nam.  drugkrat) ; 

druge  krate,  anbcrciliale,  foitft. 
druginja,  /.  =  družica  i),   C. 
drugje,  adv.  oiibeif^lDO. 
drugle,  adv.  C,  pogl.  drugde;  (prim.  „drgli", 

Polj.,   ^drgle",   Črniče [Goriš.]). 
drugleh,  adv.   C;  pogl.  drugde. 
drugoč,  adv.  i)  jum  jtocitcumalc,  ein  Qnberc5= 

inol  iDteber;  —  2)  =  k  letu,  ob  letu,  Kras, 

Ip.-Erj.(Torb.). 
drugočen,  čna,  adj.  =  drugokraten,   C. 
drug9d,  adv.  qii  anberen  ''^untten,  Drten,  auf 

einem   anberen  SSege,   auf  anberen   SScgen, 

anberrDartig ,  anber^mo  f)erum;    po   drugod, 

an  onberen  Črten;  od  drugod,  anbcreiool^er. 
drug9di,  adv.  =  drugod,   C. 
drug9dnji,    adj.    anbernjortig   (pravilno    nam. 

drugoten,   Cig.). 
drug9dleh,  adv.  nam.  drugod,  pri  Idriji. 
drugogorje,  h.  ba^  (^lo^gebirge,  Cig.fT.). 
drugogoren,  rna,  adj.  i^lo^=,  drugogorni  vap- 

nenec.  ber  (^lo^fal!,   Cig. (T.). 
drugojezičen,   čna,  adj.  eine  anbere  Sprad^e 

rebenb,  anberefpradjig,  hA-. 
drugokrat,  adv.  =  drugikrat,  Mur. 
drugokraten,  tna,  adj.  abermalig,  jmeitmalig, 

Mur. 
drugonarodnik,  m.  ber  einer  anberen  !i)iation 

3(nge^orige,  tik. 
drugopis,  pisa,  m.  ba§  2!uplicat,  C 
drugorfden,   dna,  adj.  ^roeiten  >Kangež:   dru- 

goredna  država,  SIX.;  —  fecunbar,  Cig.fT.). 
drugor9dec,  dca,  m.  =  drugonarodnik,  5/.V. 
drugor9den,   dna,  adj.  einer  anberen  SJation 

onge^orig,  RaičfSlov.);  drugorodni  del  ško- 
fije, Cv.;  —  frembartig,  Cig. 
drugorojen,  jena,  adj.  jttjeitgeboren,  Cig.,  Jan., 

M.,  nk. 
drugorojenec,  nca,  m.  ber  groeitgeborne,  Jan. 
drugos9rten,   tna,   adj.  Don  anbercv  ?lrt,   M. 
drugospoten,  {na,  adj.  »on  onberem  G5eicf)Ierf)t, 

C. 
drugostranski,  adj.  jnr  anberen  Seite  gei^orig, 

anberjeitig,  Cig.,  nk. 
drugošolec,  Ica,   m.  ein  ©c^iiler  ber  jnjcitcn 

Stafje,  bcr  Secunbaner,  CV^'-.,  Jan.,  C,  nk. 


drugoten,  tna,  adj.  fccunbar;  5Jebcn  ,  Cig., 
./an..  Cig.(7\)-,  drugotni  naglas,  ber  ^J{eben  = 
ton,  d.  pojem,  ber  iliebenbegviff,  d.  tok,  ber 
lliebeiiftroiii,  ber  ^tibnctioneftroni,  d.  rek,  ber 
''JJebeniat^ ,  d.  del  reka,  ber  ^Jiebcnfatitfieil , 
Cig.  (T.). 

drugovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  ©cjedfcfiaft  [eiftcn, 
V)erfel)ren,   »/c ;  prijazno  se  s  kom  d.,    I  j/v.; 

—  2)  i^rantfiiiirer  fein,  Cig.,  .Jan.,  M. 
drugovfrec,  rca,  m.  ber  ^Jlnber^gtdnbige,  Cig., 

nk. 
drugovfrka,  /.  bie  ^diber^glčinbige,  Z. 
drugov^rski,    adj.   anberžigtdubig,   fjcteroboj, 

(^ig.,  Jan.,  nk. 
drugovfrstvo,  n.  bie  £">cteroboEie,   Cig. 
drugovrsten,   stna,   adj.  kar   je  druge  vrste: 

drugovrstna  barka,  Vod.fl^b.  sp.);  --■\xtxnQ' 

artig,  Cig. 
druhal,  /.  eine  S^olfžmcnge;  —  (nav.  zaničlj.) 

ber^^o"bcaiaufe,  ber  ^$i.ibcl,  \ia^  (i)efinbc(. 
druhaica,   /.    dem.    druhal :    mlada    druhalca 

(otrok),  Ravn. 
druhaien,    ina,    adj.   -pobet':    druhalna   vlada, 

bie  Dd)lofratie,  Jes. 
druhalovladje,  n.  bie  'ipijbel£)crrfd)aft,  Cig. 
druhaiski,  adj.  pbbetf)aft,   V.-Cig. 
druid,   m.  galski  duhovnik,  ber  5)ruibe. 
drujec,  jca,  m.  M.,  Cig.,  Kr.,  pogl.  drugec. 
drum,  druma,  m.  i)  ber  9teft  eine^  Sdjnfter^ 

braf)t'5,  Lašče- Levst.fRok.) ;  —  2)  ber  .^alm, 

C;  —  prim.  nem.  ein  Xruram  (j.  53.  t)on 

einem  3ei(e),  Levst.fRok.). 
drumbljati,    am,   vb.  impf.   fd^nurren:    mačka 

drumlja,  ogr. -Valj.  (Rad);  —  prim.   drom- 

Ijati. 
drumek,  mka,  »i.  dem.  drum,  Rib.-M. 
drumlja,  /.  bie  (2d}alinei   (sampogna),   Alas.; 

—  prim.  dromlja. 

druščina,  /.  bie  @ejeUid)aft;  v  druščini  se  je 
pomenkovala  nesramno ,  LjZv. ;  druščino 
komu  delati,  jcmanbem  @efellfd)aft  Iet[ten, 
Svet.  (Rok.). 

društevce,  n.  dem.  društvo;  tleiner  3>crein, 
Vrt. 

društvfn,  adj.  i^crein^-,  Cig..  Jan.,  C,  nk.: 
društvena  pravila,  bie  i^eretneftatutcn,  ytk. 

društvenik,  m.  baš  3>ereinc-mitgUeb ,  Cig., 
Jan.,  nk. 

društvenfna,  /.  bie  SSerein^gebiir,  ber  33erein§= 
beitrag,  C,  nk. 

društv9,  n.  i)  (po  hs.)  bie  ®efellfc^aft,  ber 
i^erein,  Cig.,  Jan.,  nk.;  politično  d.,  trgov- 
sko d.,  pravniško  d.,  )ik.;  —  2)  ==  druščina, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  kajk. -Valj. (Rad). 

društvovanje,  n.  bie  33etl}dtignng  bež  3Serein§^ 
(ebenš,  C,  nk. 

drustvovati,  ujem,  vb.  impf.  ein  SSerctn^Ieben 
bct^atii^en,  einen  !i5erein  (!i8ereine)  I)a(ten, 
SIS.-Č. 

druzga,  /.  3crqnetjd)te»  (5.  S8.  jerbriidte  3{iiben 
ale  Sd)lricincfutter),  i'^//.SY.-C.;  — pogl.  drozga. 

druzgalica,  /.  =  drozgalica,  brozga,  Sotr., 
Levst.  (Rok.). 

druzgati,  am,  vb.  impf.  (ettuo^  SBeidje^)  jer* 
briirfcn,  qnetiri)cn,  Mik..  Dol.,  5^;  — konj  po 

12* 


druzgolati  —  družen 


180  — 


druženje  —  drvarišče 


koritu  druzga  (nagt),  Gor.- Mik.;  —  pogl. 
drozgati. 

druzgolati,  am,  vb.  impf.  =  drozgati,   C. 

driiža,  /.  bic  (Siciiojfin,  C ;  —  bie  e^cgcnojfin, 
\'.- Ci^.,  Jan.;  („tak6  mož  imenuje  ženo, 
kadar  se  lepo  gledata",  Levst.[Sauk  ijo]), 
Al"  predrago  'maš  obljubljeno?  Družo  al' 
zaročeno ':  Spcs.  -  \ 'od.  (Pes.). 

družaben,  bna,  adj.  bie  OJcfcllidiaft  bctreneilb, 
(yc)eUjd)aft#=,  jocial,  Jan.,  nk.;  razmere  v 
družabnem  in  državnem  življenju,  Jurč.  \ 
stebri  našega  družabnega  življenja,  Str.;  dru- 
žabne čednosti,  Cv.;  —  ctncr  ©cfeUjcftatt, 
cincm  55crcinc  angeljorig :  verni  družabni 
(nam.  družabniki).  Slom. 

družabnik,  m.  i)  bcr  ©cjcU jc^after :  bil  je  blaga 
duša,  vesel  družabnik.  Str.;  —  2)  ba§  %i' 
feIIic^Qftž=  obcr  i^crcinemitglicb,  Jan.,  Lcvst. 
(Sauk). 

drijžba,  /.  i)  =  druščina,  bie  ©cfetljc^aft ;  ve- 
sela d.,  luftiflc  (Sejellfc^aft;  —  verska  d., 
eine  ©laubciie^floiellicliaft,  nk. ;  —  bic  ©emcin^ 
jdiaft,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  d.  zakonska,  d.  svet- 
nikov, Cig.;  —  2)  =  društvo  1),  bic  ©ejell^ 
fcftaft,  bcr  i^erein,  O'^.,  Jan. ;  kmetijska  družba, 
btc  ''J(c{crbaiiflC)c[I)rf)aft ;  delničarska  d.,  bie 
9lctiencieiell)cl)aft,  DZ.;  bankovna  d.,  bieSant= 
geiellidjaft,  DZ.;  -  tudi:  družba,  Kr.-Valj. 
'(Rad). 

družban,    ana,  m.  =  družabnik,   .fan..  Slom. 

družbanj,  tn.  ber  ^rautfiif)rer,  Št.-Mur.,  Cig., 
Danj.  -  Mik. 

družben,  adj.  =  družaben,  Cig.;  družbeni 
račun ,  bie  ®e)cflj(^aftžre(^nung ,  Cig.  (T.), 
Cel.  (Ar.);  —  hs. 

družbenik,  m.  =  družabnik,  baš  ®cieUjcftaft!§= 
pbcr  'iUTeiušmitglieb,  Cig.,  C,  nk.;  —  hs. 

družbica,  f.  dem.  družba. 

družbina,  /.  =  družba,  .lan.,  C;  —  hs, 

družbinski,  adj.  @ciclljcf)aftč'=,  jocial,  nk. 

družbosl9vje,  n.  bie  Sociologic,  I.jZv.,  Lampe 

(JU' 

družčcn,  čna,  adj.  =  družen  2),  M. 

druže,  eta,  n.  i)  bcr  OJenoffe,  ber  Wefiif)rtc, 
Cig.,  Jan.,  Mik.;  —  2)  ber  ^^raiitfiil)rer, 
C;  bcr  3^eglcitcr  bcr  23rautjungfcr,  C;  — 
■})  bcr  Gl)cgenof«i,  Cig.,  C;  =  zakonski  mož 
ali  žena.  Diet.;  očaki  so  za  svoja  zakonska 
družeta  i  no  otroke  iz  srca  žalovali,  Trtib.; 
ona  je  tvoje  druže,  Dalm. ;  Preljubo  moje 
druže,  \pes.-\'ra^ ;  zakonski  so  s  svojimi 
družeti  plesali.  Kres;  —  tudi  m.:  Si  prišel, 
druže  pravi  moj?  Npes.-Vod.(Pes.);  F.adin 
druže,    Vod. (Pes.). 

družeč,  žca,  m.  ;)  dem.  drug;  bcr  WefiiI)rtC, 
C,  Z.;  ber  ilJhtnrbcitcr,  ber  (Mejclle,  C,  Z.; 
—  bcr  53rQiitfiiI)rcr,  C.;  —  2)  ^^  drugec, 
ilrugi   roj  istega  panja,   l.cvst.(Beč.). 

družej,  m.  1)  bcr  Wcuoiic,  bcr  Wcfftt)rtc,  C. 
Z.  ;  Pridite  angeici  ,  \'i  nebeški  družeji , 
Slom.;  —  2)  bcr  (Sf)egeiiial)I,  .»/»»•..  Valj. 
(Rad). 

družen,  žna,  adj.  1)  gcic(Ijd)aftlid),  gcfctlig, 
Cig.,  Jan.,  C;  družno  ži\!jenje,  bo*  gcjellige 
'>ii\>i\\,Cig.(T.);  —-  gcmcinjd}nftlid)/.'. ;  ilružno 


delati,  Zv.;  družno  podpisane  države,  bic 
milunter,^eidinetcn  SUJai^te,  DZ.;  —  2)  bie 
@eiellfd)aft  liebcnb,  gejellig;  d.  človek.  Svet. 
''Rok.j ;  družen   človek  ljubi  družbo,  DSv. 

druženje,  n.  bie  ©cfctlung,  Cig.;  d.  s  kom, 
bcr  Umgaiig,  Cig. 

družica,  /.  i)  bie  ©cfd^rtin,  bie  ®c)elljc^aftcrii!, 
Mur.,  Cig.,  Jan..  Dalm.;  —  zakonska  d  ,  bie 
Gf^egcnojiin,  Mur.,  Cig.;  — 2)  bie  iBcgleiterin 
ber  ^Srnut,   bie  ^^rautjungfer,   bie  Štanjel' 

jungfcr  ;   družice   in   drugovi.   Skrinj. 
družičevati,  čiijem,  vb.  impf.  Sranjcljungfer 

jein,  Cig.,  M. 
družičiti,  Tčim.  vb.  impf.  =  družičevati,  Cig. 
družiien,  tna,  adj.  Dcrcinigciib,   Cig. 
družitnik,  m.  ber  ^nftrumcntal  (gramm.),  Jan.. 

Levst.(Sl.  Spr.). 
družilo,  n.  bal  3Sereinigung§mittel,  nk. 
družina,  /.  i)  bie  ^ou^genoficn,   Mur.,  Cig.; 

—  2)  bie  ^i^niilif!  veliko  družino  imeti; 
za  družino  skrbeti;  —  3)  'ta^  ©efitlbc,  bie 
Sienerfcftaft ;  veliko  družine  imeti;  z  družino 
jesti,  mit  beu  Seuten  e|)en:  devetero  družine, 
neuu  ^ienftboten,  Cig.:  družina  mu  je  ne- 
zvesta; pa  tudi:  družina  so  mu  nezvesti, 
Met.-Mik. 

družinčad,  /.  =  družina  3),  LjZv. 

družinče,  n.  ber  l^icnftbote;  četvero  družinčet. 

družinec,  nca,  m.  i)  bcr  iiauč-gcnoffc,  C; — 
2)  =  družinče,  Jan. 

družinica,  /.  dem.  družina;  fleiltc  (Jamilie,  3/. 

družinski,  adj.  i)  Jyomilicn=.  Cig.,  Jan.;  — 
2)  Tictiflbotcn^  Oiefinbe^;  družinska  soba. 

družinstvp,  n.  "iiai  Oicfilibciucjcn,  C 

družiti,  drijžim,  vb.  impf.  gcjeUcn,  Ocrcinigcn, 
tieibinbcn,  Mur.,  Cig.,  Jan.:  s  seboj  d.,  in= 
»olnicren,  Levst.(Pril.);  —  d.  se  s  kom,  mit 
jemanbent  Umgang  I)aben;  volk  se  z  volkom 
druži,  gleid)  11.  gleidi  gcjellt  fidi  gcrn,  Cig.; 
d.  se  telesno,  fid)  begattcil,  Cig.,  Jan.;  — 
d.  se  z  lenobo  =  len  biti,    \'rt. 

družje,  n.  =  druže:  zakonsko  družje,  Levst. 
/Pril.j;  Žena  je  družje  vmorila,  Spes.-Krcs. 

družkinja,  /.  bic  ©cfdljrtiii,  Hal. -C. 

družljiv,  iva,  adj.  gcjcllig,  leiitfclig,  Jan.,  Cig. 
(T.).  C. 

družljivost,  /.  bic   Oicfelligfeit,   Cig..  Jan.,  C. 

družnica,  /.  -     družabnica.  ZgD. 

družnik,  m.  berCSompaiTiUMi,  0'.ir.,./aH.;družnik 
pridobitnega  podjetja.  DZkr.;  bcr  (iienolJC, 
C;  občinski  d.,  DZkr.;  ba*  Wejcn)d)aft*= 
obcr  ^i^ercinliiiitglicb,  Cig..  Jan.,  C. 

družnost,  /.  bie  Wejclligfeit,   Cig..  Jan.,  C. 

dfva,   n.  pl.   išči    pod:  drvo. 

dr\'ača,  /.  bie  .'O0l,^()0ffe,  .Mik.,  v{h>it.,  C.  \'rt. 

drvajsati,  am.  vb.  impf.  -=  drcviti,  ./urč.; 
konje  d..   Dol.:   (nam.  drevajsati). 

drvanja,  /.  bic  .'ool.^gcgonb,  Danj.-.\fik. 

drvar,  rja,  m    i)  bcr  .'oolU)aiicr,   bcr  .'£)oI,^cr; 

—  2)  nam.  drevar  2),  /)()/. 
drvarica,  /.  bie  .iiol.^ajrt,  ogr.-C. 
drvarija,  /.   -      drvarstvo,  M. 
drvarina,  /.  bic  .vnil.^flcbiir,  ('ig..  M..  DZ. 
drvari.šče,  n.  ber  .V>til,^l)aii,   Cig. 


drvariti  —  drvoton 


181 


drvot9nščak  —  držaj 


drvariti,  arim.   i'b.  impf.  i)  ficft  mit  bcm  S^ofj' 

t)oifen,  .voljen  boid)aftii]cit,  .'^lol,^  fiiUcii,  l)ol5cu; 

—   2)   nam.  drcvariti,   Cig.,  Dol. 
drvarjenje,  n.  ha^  ^oljcn. 
drvarnica,  /.  t)ic  ^^"'151)"'^^^  ^ic  '"poJsleGC- 
drvarski,  adj.  ;pol,^I)aucr>;  drvarska  sekira. 
drvarstvo,  ».  bie  iioIgCici. 
dr\'aščina,  /,  ba'5  9icrf)t,  .^0(3  JU  fc^lngen,  btt§ 

■'g)Olj)CrDitllt,  Cig.,  Jan.;  mernik  ovsa  za  drva- 

ščino  dati,  Svet.fRok.J;  v  tem  gozdu  imam 

drvaščino,  Rib. 
drvče,  eta,  n.  eiil  8tucfc^cn  i^otj,  Ravn. 
drv^ka,  /.   nelco  jabolko,   Dol.-Erj.(Torb.J. 
drvfn,  adj.  Ijoljcnt,  Cig.,  Jan.;  d.  most,  Zora, 
dr\'fnec,  nca,  m.  bcr  .S^')ol5l"tein,  Erj.fMin.J. 
drveneti,   i'm,   vb.  impf.  =  dreveneti,   C, 
drvenica,  f.  i)  bie  .'gioljlecie,  bie  .^loljliiitte,  C, 

DZ.;   -"2)  =  drvača,  "s/Gor. -C,  i?/AV. 
drvenjak,  m.  bic  ^oljlegc,   Valj. (Rad). 
drvenka,  /.  =  drcvenka,  bcr  ŠJJe^en  (eigentl. 

IjiJljevne-o  9Jia§),  Mik.;  (pol  vagana,  Ovmo^). 
dfvež,  m.  neokreten  človek,  Levst.(Beč.). 
drvina,  /.  =  drvarina,   Cig. 
drviš,   m.  ber  Sturm:  vriš  in  drviš,  Bes.;  — 

nam.  dreviš,  prim.  dreviti. 
drvišče,    n.  ber  ,s>pl§pla|,    bie  ^oljftatte,  C, 

Ro\.-Krcs\  ber  2Balb,  Tolm.-Štrek.fLet.J. 
drviti,  i'm,   vb.  impf.  pogl.  dreviti. 
drvnica  /.   i)  bie  grofsc  ^olj^ade  mit  langent 

Stiel,     C,  BlKr.,   Gor.,   Savinska    dol.;  — 

2)  =  drvarnica.   Gor.,  DSv. 
drvnik,   m.  bcr  »oljpla^,   Cig. 
drvnina,/.  ba^.*poljgc!b,  bie§oIjabgabc,  Cig.,  C. 
drvnjača,  /.  bic  ^oljajt,  C.^  Mik.,  Valj.(Rad), 

vihŠt. 
drvnjak,  m.   i)  ber  ^olgpla^,  Hal. -C;  —  2) 

ber  ^oljljiittenmift,  ogr.-Č. 
dfvo,  n.  haž  .'Oolj)d)eit,' ber  ^riigel,  vihŠt.-C; 

nav.  pl.  drva,    baž  33renili)Ol5;    drva  sekati, 

^olj  ^acfcn ;  v  drva  iti,   um  £»oIj  in   ben 

ŽSaib  gc^en.    Vrt.;  tudi:    drvdi,' Gor.- Valj. 

(Rad);  —  (drvo  nam.  drevo,    Kras  i.  dr.). 
drvodelec,  ica,  in.  ber  §otjarbeiter,  C,  Trst. 

(Let.);  -  hs. 
drvojed,  jeda,  m.,  pl.  drvojedi,  bie  .'pohfreffer, 

Cig.  (T.). 
drvojedec,  dca,  m.  ber  ^ofjeffer,  ber  ^t^lopfjag, 

Cig. 
drvojedka,  f.  ber  J^raneu)d)tt)amm  (merulius), 

Cig.,  Titš.(B.). 
drvolača,  /.  entjmeigter  9lft,  v:[hŠt.-C. 
drvoplavstvo,  n.  ha^  Jtofeioeiettf  Cig. 
drvorez.  reza.  m.  =  lesorez,  Xavr.(Kop.  sp.). 
drvosek,  seka,  m.  ba§  §Dljlc^(agcn,  Diet.;  — 

kraj,    kjer    se    drva    sekajo,    ber   §ol3)cf)(ag, 

Gor. -Cig.,  Jan.,  Svet. (Rok.). 
drvošec,  šca,  m.  ber  3BaIbant:^eiI,  M.,  Gor.; 

(menda  nam.  drvosečec,  Cig.  ima  drvoseč). 
drvotan,  m.  pogl.  drvoton. 
drvotoč,  tQča,   m.  ber  SG5eibenbot)rer  (cossus 

ligniperda),   Cig. 
drvoton,  tgna,  m.  ber  ^fo^,  h)o  ^olj  gcjpoUen 

luirb,  bie  Jčioljlege,  C,  Valj.(Radj;  (drvo- 
ton), Mur.;    (drvotan),  ogr.-Raič(Nkol.). 


drvot9nščak,  m.  i)  ber  ^(ocf  jum^otjfpal^ 
tcn,  vihŠt.-C;  —  2)  ber  .'oolj^iitteumift,  C. 

drvovarstvo,  n.  bic  .Spoljjparfuuft,    V.-Cig. 

dfvovnik,  m.  ber  .s^oljloalb,  C. 

dfvščina,  /.  =  drvaščina,   C. 

dfz,  dfza,  adj.  frec^,  Jan.,  C;  držo  življenje, 
Krelj;  predrz  in  preobjcstcn,  Trub.(Post.); 
drži  norci,  Dalm. 

dfza,  /.  I )  bie  @d)tampc,  C. ;  —  2)  bcr  %t\\)' 
rain,  C;  —  3)  =  drista,  C. 

držaj,  »J.  — -  greben,  bie  .S*"*ec^el,  Jan.,  Mik.; 
pogl.  drže). 

dfzalica,  /.  bie  9tiffel,  bcr  3iitfe(tamm,  Cig., 
Jan. 

drzalnica,  /.   =  drzalica,  Jan. 

drzatnik,   m.  ber  Diiffelbaum,  Jan. 

držalo,  n.  =  drzalica,    Cig.,  Jan, 

dfzanje,  n.  ba§  ©c^arrcn,  3/.;  — baž  §e^elu, 
Miir. 

držati,  dfzam,  žem,  vb.  impf .  i)fc^arren,fd)Qbcn, 
fra^en,  Cig.,  Jan.,  M.,  Nov. -C;  blato  s 
ceste  d.,  C;  d.  se,  ficf)  fro^ien,  C;  d.  grlo, 
(Cig.),  d,  se,  (V, -Cig.),  fid)  rduipcm;  — 
2)  ^edjeln,  Guts.,  Jam.,  Miir.,  Jan. ;  —  rif» 
feln,  Miir.,  Jan.;  —  3)  (travo)  d.,  grajen, 
St.-Jarn.,  Cig.,  C;  ovce  drzajo  =  pasejo 
se,  Lašče-Levst.  (Rok.). 

dfzavec,  vca,  m.  bel  §C(^ter,   Cig.,  Jan. 

dfzej,   »2.   =  greben,  bic  ,V'cd)Clf   Guts. 

drzen,  zna,  adj.  !u^n,  Uennegen,  !ed;  —  frec^, 
Jam.,  Miir.,  Jan. 

1.  drzniti,  drznem,  vb.  pf.  f(^abenb  eincn  ^ug 
ti)Un,  z.;  —  prim.  držati. 

2.  drzniti,  di^znem,  vb.  pf.  fic^  crfii£)nen,  Mur., 
Cig.,  Mik.;  ne  drznem  dalje,  tuciter  magc 
ic^  ež  nid)t,  Cig.;  nav.  d.  se,  fic^  untcrftcl^en, 
ttjagcn ;  fid^  bie  5reil)cit  neumen,  Cig. ;  d.  se 
vprašati,  fo  frci  )ein  JU  fragen,  Cig. 

drzniti,  nfm,  vb.  impf.  ermuti}igen,  ogr,-C. 
drznost,  f.  bie  Su^nbeit,  bie  iBcnoegen^eit ;  — 

bie  ^edt)eit,  Cig.,  Jan.,  C. 
dfzost,  /.  =  drznost,  Mur.,  Krelj-Mik.,  Dalm. 
drzoten,  tna,  adj.  =  drzen,    \'rt. 
drzovit,  adj.  tni)n,  Bcrttiegcn,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  nk. 
drzoviten,  tna,  adj.  =  drzovit,  Jan. 
drzovitež,  m.  bcr  iBcrttjegcnc,  Let. 
drzovitnost,  /.  =  drzovitost,   C 
drzovitost,  /.  bie  SScrmeifentjeit,  bie  SScrrocgen^ 

{)eit,   Cig.,   C,  nk. 
drzun,  m.  ceruicgener  SJfenfd),  C. 
drž,  di^ža,  m,  =  držalo  3):  perni  (=  peresni) 

drž,  ber  5ebert)0lter,  ogr.-Valj.(Rad). 
drža,  /.  bic  §altung:  počepna  d.,   Telov. 
držac,   m.  i)  bcr  Stii^er  (j.  "S,  bež  SSagenš, 

„tisti,  ki  voz  drži"),  C,  Z.;  —  2)  cin  23erf= 

jeug,  momit  man  ctroa?  Ijdlt,  bcr  jpaltcr,  Cig.; 

—  bie  žianb^abe  an  ber  Seuje  fiir  bie  linfe 

§anb,  Cig. 
držaj,  »I.  i)  bic  £)anbf)abc,  ba^^  Jpcft,  ber  ©riff ; 

bej.  bic  $anbt)abc  an  ber  Senfe  fiir  bic  linfe 

£)anb,  Cig.;  —  2)  bQ§,  njoran  man  fid)  an* 

Ijalt:  "Haž  ©etanber;  držaji  ob  mostovih  in 
brveh;  stopnice  z  držajem,  Zora;  —  pren. 
bcr  5lnt)a(t5puntt,  C,  DZ.;  —  3)  U^,  voaž 


držak  —  držati 


—  182  — 


država 


ctnjo^  pdlt,  ber  |)olter,  Cig. ;  —  bad  ZenaM 
(bei  beii  Sdiriftic^ern),  Cig. ;  —  bie  ^Brcniic, 
Cig. 

držak,  >n.  i)  bie  Jpanbl^abc,  ber  ®nff,  C;>., 
C;  —  2)  ber  4)nltcr,  Cig. 

držalce,  «.  dem.  držalo;  ba§  .'peftc^en,  fleiner 
Wriff,  C/g.,  C 

držaljka,  f.  =  držalo,  3/z/r.,  Cig.;  držalka, 
Valj. /'Raci). 

drža^nica,  /.  bie  ^fcvbcljalfter,  C. 

držalo,  u.  i)  bie  .'baiibt)abc,  ber  ©riff;  —  2) 
ber  iHnlialtcr  Onoran  man  fid)  anljdlt),  Cig.; 
—  3)  ber  .s^alter,  ber  .^altapporat,  Cig. 

držanje,  n.  i)  bil'^  .'onlteil,  napačno  d.  života, 
peresa  (pri  pisanju),  ogr.- Valj. (Rad):  —  2) 
bie  Stdumigfeit,  bie  Eapacitdt  (einež  (SJefdfeeS), 
Cig.fT.J;  do  polnega  držanja  napolnjen, 
DZ.;  —  3)  ==  dežela,  država,  ogr.-C;  šel 
je  v  daleko  držanje ,  Cig. ;  —  4)  bie  'Š^al- 
tiutg,  bie  Webcrbeit,  Cig.,  C;  bie  5iiifiiil}ninc5, 
'OaS'  ^Scnebmeti,  ogr.-C. 

držati,  im,  vb.  inipf.  i)  Ijaltcn;  klobuk  v  ro- 
kah d.;  d.  otroka  v  naročju;  koga  za  roko 
d.,  jemanb  an  ber  .'ganb  (jalten;  za  drevo  d., 
'iJSfluglialter  fein,  Cig. ;  konja  za  brzdo,  moža 
za  besedo  držijo,  "^a?!  ^^iferb  nimiiit  man  beim 
3auni,  bcn  aUaun  beim  28ort,  Z.;  d.  kaj 
kvišku,  proč,  k  očem,  pod  nos,  chnQ§  in 
bie  4)6^e,  meg,  »or  bofS  ©cficftt,  »or  bie  'Dfaje 
t)alten;  ne  d.  križem  rok,  nidit  miiijig  )cin; 
svečo  d.  umirajočemu,  bem  Sterbenben  bn^ 
2id)t  ballen;  d.  komu  roko,  jemanbem  bie 
Stanejo  balteii,  Cig.;  v  dobrem  stanu  d.  kaj, 
in  gntcm  ^nftanbc  erbaltcn,  nk. ;  vino  v  piv- 
nicah d..  (>gr.-\'alj.(Radj;  živino  pregorko 
d.;  v  časti  d.  in  spoštovati  koga,  Jap.\  — 
abtjalten :  skupščino  d.,  Valj.  (Glas.);  svet, 
sodbo  d.,  I.aščc-Lcvst.(Rok.);  tožbo  d.,  iibcr 
cine.ttlage  toerljanbcln,  Svet. (Rok.) ;  —  \\\\-)X(n: 
dnevnik,  zemljiščne  knjige  d.  ,  DZ.\  —  2) 
fcft  fjalten  (bnrd)  ftraftanftrenflnng,  3>i^anc) 
n.  bg{.);  držite  ga!  b^Itet  ifjn  fcft!  bolje 
,.drži  ga"  ko  „lovi  ga",  ^=  beffer  ein  Sper 
linfl  in  ber  4)onb,  <xU  eine  Jaube  auf  beni 
';jad)e;  sapo  držati,  bcn  ?(tl)fm  an  fid)  Ijaltcn; 
jeza  me  v  srcu  drži,  :^m\\  crfiilU  mcin  .'oer,^ 
C;  bolezen  ga  drži  v  postelji,  bie  .Hranf 
^cit  frifelt  if)H  an^  53ctt,  Cig. ;  krč  me  drži, 
id)  babe  bcn  .Sirampf,  Z.;  drži  me  v  rami, 
ti  ,vcbt  mid)  im  ''Jhm,  Cig.;  —  V  mladosti 
vcnder  triinejše  so  mrcž(5.  Ki  v  njih  drži 
nas  upa  mr)č  g()li'hva,  Prcš.;  v  zaporu  koga 
d.,  im  "Jfrreft  nnbaltcn,  LjZv.;  trilo,  ostro, 
na  tesnem  koga  d.,  jcmonbcn  ftrcngc,  fur,\, 
in  gntcr  ^udit  balten;  v  trdem  d.,  ftrcng  bnltcn, 
.SV)/.;  jezik  za  zobmi  d.,  bic  ;^iinflc  im  ;^aiinic 
(baeiWaul)baltcn;držan,iierpfIid)tct/.'.;  — pnv 
tciifd),  infcrclficrt,  C.;  — x)aiificdif  Ijaltcn:  pijan 
je,  da  ga  noge  ne  ilrže;  ilrži  me  tvoja  desnica, 
Ravn.:  d,  red  po  občini,  bic  (Memcinbcpoli.^ei 
banbbabcn,  I.£vxt.(Sauk);  d.  zapovedi,  bie 
(Wcbotc  boltcn  (tudi  sts!.);  d.  besedo,  tai 
©ort  baltcn  (tudi  rus,);  oni  ne  drže  pravile 
{  -  pravice),  Dalm.;  —  4)  l)alten  (  nid)t 
loffcn);  mora  vodo  d.,  c^  ntufž  tpaffcrbid)! 


fcin;  papir  črnila  ne  drži,  ^ja^  ^apier  fc^(dC(t 
burc^,  fliefet,  Cig.;  d.  barvo,  bie  j^arbe  be= 
baltcn,  Cig. ;  d.  glas,  bcn  ^^on  bilten,  ouž^ 
baltcn,  Cig.,  Šol.;  led,  sren  drži,  ba§  Si§, 
bic  Sd)ncebcde  l)dlt,  Cig.;  maček  ne  drži, 
ber  ?tnter  \\t  (o§,  Cig.;  posoda  ne  drži,  = 
pušča;  sod  drži  kakor  jajce.  Z,;  zdaj  bo 
držalo,  jefet  wirb  e§  polten  (=  zdaj  je  dosti 
trdno  pribito,  privezano  itd.) :  vzroki  niso 
držali,  bie  iBegiiinbung  roar  nicbt  ftid)bdUig, 
Cig.;  —  mraz,  jug  drži,  bie  ftolte,  ber  Sub= 
minb  ^dlt  an,  Cig.;  to  vreme  bo  držalo  ves 
mesec,  Tolm.-Štrck.  (Let.) ;  —  f)altcn,  faffen ; 
sod  drži  deset  veder;  —  5)  bic  Siicfjtung 
t)aben,  fut)rcn:  kam  drži  pot,  cesta,  steza? 
dveri  drže  na  vrt,  Cig.;  d.  v  kako  mer, 
ftrcic^cn  (Dom  Grjgange),  Cig.(T.)\  ruda  drži 
naprej,  ba#  Srj  fc^t  an,  Cig.;  {aufen  (o  črtah), 
Cig.(T.J;  —  fic^  erftrecfen:  moja  njiva  drži 
do  — ,  Svet. (Rok.);  —  tj)  d.  se  za  kaj,  [t(^ 
on  ettt)o#  anbalten;  d.  se  za  vejo;  —  d.  se 
česa  (koga),  an  cttva^  (jemonbcm)  baften, 
flebcn,  fiangcn:  smola  se  drži  obleke;  —še 
se  ga  drži  moč,  er  ift  nod)  bei  ^rdften,  Cig.; 
ta  napaka  se  ga  bo  držala,  dokler  bo  živ, 
biefcr  gct)'"^'^  ^^^^^  ^^^  f^i"  Sebcnlang  an= 
bciften ,  Cig.;  berača  se  palica  drži,  ber 
'Settler  legt  bcn  ^cttelftab  nid)t  ab,  Z.;  cer- 
kvenega imenja  se  dolžnosti  drže,  S8er= 
pflid}tnngen  Ijaften  auf  bem  firdilidien  5.^cr= 
mogen,  DZ.:  —  d.  se  koga,  fid)  an  jcmanbcn 
an^dngcn:  drži  se  ga  kakor  smola,  kakor 
klop;  d.  se  česa  kakor  pijanec  plota,  =  an 
eincr  (Bai)e.  fcft  bangcn,  Cig.;  —  an  etttjaž 
fcftbalten ;  d.  se  starih  navad,  starega  kopita; 
bei  etiua^  bleibcn,  toerbarrcn:  vina,  dela  d. 
se;  —  fid)  an  ctuia-?  fialtcn,  fid)  nacf)  etttjaS 
rid)ten;  d.  se  steze,  'iBabn  baltcn,  Cig.;  d. 
se  sledu,  ber  Spuv  nadigcbc"  '•  ^^^  s*^  ukazov, 
bie  5?crorbnungcn  bcfolgcn;  človeku  gre,  da 
se  postav  drži,  katere  mu  piše  Bog.  Ravn.; 
d.  se  resnice,  bcr  ©abrbcit  trcu  bicibcu;  d. 
se  svojih  besedi,  Lcvst.(Zb.  sp.)\  držeč  se 
ukaza,  traft  bcr  ^■l^crorbnung,  Cig.;  —  flc^ 
bcbauptcn,  ftanbbalteu:  trdnjava  se  drži;  — 
fid)  baltcn:  to  sadje  se  dolgo  drži;  držeč, 
baltbar,  (^ig..  .Jan.;  res  je  bolj  rezno  (vino), 
pa  bo  tudi  bolj  držeče.  Lcvst.(Zb.  sp.j;  —  7) 
d.  se,  cinc  .'oaltung  bcpbad)tcn  :  d.  se  po  koncu, 
fid)  aufrcd)t  l)altcn;  —  cinc  lljicnc  modjcn; 
kislo  se  d.,  ein  fauic^  Wciid)t  mad)en;  na 
smeh,  na  jok  se  d.,  cinc  mciiicrlidie,  Id 
d)clnbc  Wicnc  nmdien;  drži  se,  kakor  da  ne 
bi  znal  pet  šteti;  —fid)  bencl)mcu,  fid)  Dcr 
balten;  junaško,  moško  se  d.,  fic^  l^clbcn= 
miitl)ig,  mdnnlid)  bencbmcn;  krotko  in  po- 
hlevno se  d.,  Kast. 
država,  /.  i)  bcr  "iBcftanb:  državo  imeti,  Cig.; 
ta  reč  nima  države,  Cig.,  Svet.  (Rok.),  Kr.- 
Vali.(Rad);  ta  človek  nima  države,  ift  nid)t 
d)araftcrfcft,  Kr.-Valj.(Rad);-2)\)ix  maAp 
bcrcid)  (dicio),  .\//A-. ;  —  (po  drugih  slov.  je- 
zikih) bcr  Staot,  bo*  Sicid),  Mur.,  Cig.,  .Jan., 
tik.;  zavezna  d.,  bcr ''J^iinbc-jftaat,  ('ig..  »k.; 
—  ^)  =  posestvo,   bcr  Wrunbbefili,  C,  Z. 


državec  —  dObuk 


183  - 


diicat       duhati 


državec,  vca,  m.  =  držač   i),   C. 

državen,    vna,    adj.  ®taatž=,   ftaatlid),    Ci^.. 

Jan.,  nk. 
državica,  /.  dem.  država;  flcinci"  Staat,  nk. 
državljan,  ana,  m.  biT  (Staatžan(icl)0riiic,  bci" 

Staat^biirgcr,  Ci^.,  Jan.,  nk. 
državljanka,  /.   bic   ©taat^angcfiorige ,    bic 

3laat'3biinicvin,  nk. 
državljanski,    adj.   j'taat'?biivi5erHcf) ,    Staabo- 

burC}Cl"=^,    Cig..   Jan.,    nk.;    d.   zakonik,    boš 

burgcvlidie  ©cK^biicf),  Cig.,  nk. 
državljanstvo,  n.  bie  Stanteangcborigtcit,  bic 

Staatebur9crjd)aft ,    bn^    StaahSbitrgcrredjt, 

Cig.,  Jan.,   C.,   Cig.fT.j,  nk. 
državnik,  m.  bcr  Staat^mann,  Cig.,  Jan.,  Vod. 

(I^b.  sp.J,  nk. 
državnikovati,  ujem,  i-t.  inipf.  fic^  aU  (Staat§= 

momt  bctijiitigen,  nk. 
državniški,  adj.  ftaatžiiiannijd),  Cig.fT.J,  nk. 
državništvo,   n.  bie  Stoatžmannšf un[t ,  Raič 

(Slov.). 
državnopraven,  vna,  adj.  \\aatžxtč)ii\č) ,  Cig. 

(T.),  nk. 
državnozb9ren,  rna,  adj.  rcidišratljHrf),  rei(^§= 

taglic^,  Jan.,  nk. 
državnozb9rski,   adj.  9{cic^žratf)5=,   nk.;  dr- 

žavnozborska  volitev,  Levst (Nauk). 
državopis,    pisa,    m.  bie  (stotiftif,  Jan.,  Cig. 

(T.),   C. 
državosl9ven ,  vna,  adj.  ftaatštt)iffenf(^oftH(f), 

nk. 
državosl9vje,  ».bie  Staat§n)ill'enfd)aft,  Jan.,  nk. 
državotv9ren,  rna,  adj.  ftaatcnbilbenb,  nk. 
državoznanski,  adj.  bie  ®taat§tDifjenfd)aft  be= 

treffenb:  d.  zemljepis,  bie  politi jdi^e  (Meogra= 

pf)ie,  Cig.  (T.). 
državoznanstven,    st\ena,    adj.  [taotšttiiffett^ 

]d)a\m,  Cig.  (T.). 
državoznanstvo,  n.  bic  Staat§tt)ifjcnf(^aft,  bie 

Staatšlct)re,  Čig.(T.),  nk. 
držba,  /.  idi  geftf^alteti,  C. 
dfžec,  žca,  m.  ber  ctmaš  ^čitt,  bet  §alter,  Cig.; 

—  držci,  ber  §altapparat  (zool.),  h.  t -Cig. 

(T.). 
držfčki,  adv.  mit  ben  £)nnbcn  f)Qftcnb,  (tudi : 

na  držečkem),  BlKr.-Mik. 
držf  čost,  /.  bie  .'paltbarfeit,  Cig.,  Jan. 
dfžek,    žka,    m.  dem.  drž,  =  držaj    i),   Cig., 

Jan. 
drzen,  žna,  adj.  f)altbar,  baucv^aft,  Cig. ;  trdno 

in  drzno  orodje,   LjZv. 
držfla,  /.  =■  dežela,  o gr,- Valj.  (Rad). 
držfna,  /.  ber  Jin^it,  '^^'^  Sonnengefialt,  ber 

^flffungširaum,  DZ, 
držitelj,  m.  d.  knjig  matic,  bcr  5!JJatrifcttfu^rcr, 

Levut.  (Sank). 
držkati,  am,  vb.  impf.  dem.  držati ;  IjaltCII  (v 

otročjem  govoru).  Mik.,  Štrek. 
drznost,  /.  bie  ^altbar^nt,  Cig. 
držulja,  /.  eine  'žlrt  'ipfirfid),  (bie  nid)t   ttom 

Serne  geljt),  BlKr. 
dualizem,  zma,  m.  dvojnost  (v  verstvu,  po- 
litiki i.  dr.),  ber  ^ualižmut'. 
dubek,  bka,  m.  bic  '^Blutcnbolbc  an  bcr  Sirfc, 

am  ^"»flfcduijeftraud},  C;  ein  Siijd)c(  .Slirjdjcii, 


Glas.;    —    morda   nam.    dobek;    prim.    hs. 

dubak,  dem.  dub,  tudi:  neka  vrsta  črešenj. 
ducat,    m.    =   dvanajsterica    (2)u^enb),    Cel. 

(Ar.);    —  prim.  tucat. 
ducniti,    ducnem,    vb.  pf.  =  dudniti,    j^tofjcil, 

Dol. 
duda,  /.   i)  ber  5}ubclfact,  Habd.,  Cig.,  Jan.; 

=  pl.  dude,  Miir.,   Cig.,  Jan.,  Nov.;  —  2) 

bitmmcr,  einfdltigcr  9JJcnidi,  C,  Z. 
dudalo,  «.  eiit  langfamcr  ''^.^atvon,   Ip.-Erj. 

(Torb.). 
diidanje,  n.  haž  Subcljacffpiel,  Diet. 
dudaš,  m.  ber  2)ubelfacfpfeifer,  Habd.-Mik. 
dudati,  dudam,  i'^.  impf.    i)  auf  bcm  2)ube(= 

jacf  jpieleu,  bie  Sacfpfcife  blajen,  Habd.-Mik.; 

—  2)  uttge)d)icft,  langfam  etiraž  tf)un,  Ip.- 
Erj.  (Torb.). 

dudka,  /.  in  pl.  dudke  =  duda,  dude,   Cig. 

dudla,  /.  eine  9(rt  2)oppcIpfeife,  Lašče-Levst. 
(Rok.);  —  prim.  bav.  dudel,  ^fcife,  f^Iotc, 
Levst.  (Rok.). 

dudlati,  am,  vb.  impf.  na  dudlo  piskati,  Lašče- 
Levst.  (Rok.);  bubcln,   Cig.;  —  iz  nem. 

dudniti,  dudnem,  vb.  pf.  =  duniti,  Jam., 
Cig.,  Dol. 

dudnjati,  am,  vb.  impf.  briJ^netl,  rollcn:  grom 
dudnja,  SlGor.-  C;  (prim.  dudnanje,  bflš 
®ro!)ncu,  ogr.-Valj.fRadJ);  stsl.  tattnati. 

duet,  m.  dvospev,  ba§  Suctt. 

diih,  duha,  m.  i)bcr§aiIC^,  Mur.,Jan.;  smrtni 
d.,  ber  Sobe^laiid),  Cig.;  —  2)  ber  ®eru(^; 
lep,  dober  duh,  angeiicl)mer  ®cruc^ ;  d.  imeti 
po  čem,  \\a6)  ehuaž  ricd)cn;  vinski  d.,  ber 
SBctngeruc^;  pl.  duhovi,  tno^lried^cubc  ®a= 
d)cn,  Miir.;  —  ni  duha  ne  sluha  za  njim, 
po  njem,  er  ift  Derid)o[Icn;  —  3)  igen.,  acc. 
duha)  ber  ©cij^t:  a)  cin  geiftigc§  'iE3e)ett;  sveti 
duh,  bcr  ^eiligc  ©eift;  nebeški  duhovi,  bie 
;pimmel§gcifter;  peklenski  d.,  bcr  ."gi^Ucngcift ; 

—  gorski  d.,  ber  SScrggcift,  Cig.,  Jan.;  — 
=  'iidž  ©efpcnft:  strah  pred  duhovi;  —  b) 
ber  geiftige  2f)ci(  beg  9)ten)c^eit:  meso  želi 
zoper  duha ,  Dalm. ,  Kast. ;  Kdo  zna  Noč 
temno  razjasnit",  ki  tare  duha?  Preš.;  vi- 
sokega, bistrega  duha  človek,  hA".;  —  c) 
ber  (yei[t  =  ber  innere  Sfjarafter,  bie  inncren 
Sigcnfdjaften :  preroški  d.,  ber  *lBropl)etengci[t, 
Cig.;  Bog  tebi  dodeli  duha  pobožnosti, 
Ravn.-Mik. ;  pesem  —  božjega  prazna  duha, 
Preš.;  krščanski  d.,  bic  d)riftlid)e  ©cftiinung, 
Cig.;  enega  duha,  Don  gleic^cm  &d\tt  be= 
fceit,  Cig. 

diiha,  /.  bcr  ®eruc^,  Habd.-Mik.;  dobra  duha, 
angenc^mer  ©crud^,  jvihŠt.-C;  cvetlica  je 
lepe  duhe,  SIN.  -  C;  lisičja  d.,  ber  %\l6)ž^ 
gcruif),  Mik. 

duhal9,  n,  ba§  (yerud}žorgan,  Jan. 

diihanje,  n.  taž  9iiec^en. 

duhat,  ata,  adj.  i)  etroma  cntf)aUenb:  duhato 
vino.  Z.;  —  2)  gcifttg,  bcjeclt,  C,  Z. 

duhati,  duham,  vb.  impf.  1)  ricc^cn ,  etncn 
©crud)  cmpfinben;  imajo  nos  in  ne  duhajo, 
Traiin-Valj.(Rad);  tnittcni,  Cig.,  Jan.;  — 
bcried)cn,  Cig.;  —  2)  Ijaudjen,  Mur. 


duhniti  —  dukelj 


184 


dukla  —  dupa 


duhniti,  duhnem,  vb.  pf.  ^aud)Cn,  tt)cf)Cn:  kre- 
pek veter  duhne,    Levst.fZb.  sp.J. 

duhob9inik,  »m.  ber  Scclcnfranfe,  Cig.fT.J, 
DX. 

duhomamen,  mna,  adj.  c;ei)tla()mcnb,   Cig. 

duhomprec,  rca.   m.  bcr  ©cifttobter,  Zv. 

duhom9ren,  rna,  adj.  gcifttobtcnb,  Cig.fT.J,  nk. 

duhota,  /.  haž  'ilioma,  Danj.-C. 

duhotaj,  taja,  m.  ber  ©ciftcrUiuciner,  Cig. 

diihov,  adj.  duhovo,  ^fingftcit,  Jan.,  Levst. 
(Saukj;  o  duhovem,  ju  '•^^fingftcn,  Z. 

duh9VEn,  vna,  adj.  i)  =  duševen,  geiftig, 
@cifte^=,  Min:,  Cig.,  Jan.;  —  2)  fleiftlic^, 
duhovni  gospodje ,  duhovno  opravilo,  du- 
hovne vaje. 

duh9ven,  vna,   m.,  pogl.  duhovnik. 

duh9venski,  adj.  =  duhovniški,  Jurč. 

duh9venstv9,  n.  =  duhovščina,   Cig.,   C. 

duhovidec,  dca,  tn.  ber  ®eifter]el)er ,  Jan., 
Cig. :    —    rus, 

duhovidstvo,  n.  bic  Wetfterfcfieret,  Cig. 
duhovin,  m.  cin  Tiinton,  C,  Rib.-Mik.;  —  ber 

boje  Oieift,    bcr   Jeufel,    Lašče- Levst. (Rok); 

E,    prav   gotovo  je  duhovin.    Ker  tolik  ne 

smrtne  matere  sin,  Levst. (Zb.  sp.J;  nečisti 

duhovjn,   =   hudič,    ]'rt. 
duhovina,  /.  ba^  0e)pcnft,  C,  Krelj ;  — kadar 

ris  (=  volkodlak)  spi,    gre    njegova  duho- 
vina drugemu  spečemu  kri  sesat.  Nov.;  (m. 

pred   ^ednim"   duhovino,  Krelj). 
duhovit,   adj.  gciftupU,  geiftrcid),   nk.;   duho- 
vite domislice,  gciftrcirfie  ©infdlle,  Cig.fT.J. 
duhovitost,  /.  bic  G5ciftrcid)f)cit,  nk. 
duh9vnica,  /.  1)  bie  ^ricfterin,  Cig.,  Jan.,  C; 

—    2)  =  duho\ščnica,   C. 
duhovnija,  /.  bcr  ciiicm  OJciftlidjcii  iintcr[te{)= 

cnbc  Sprciigcl,  bic  ''^Jfarrc,   Cig..  Jan.,  nk. 
duh9vnik,  m.  bcr  WciftHd)c,  bcr  ^^ricftcr. 
duhovnišče,  n.  taž  ''4}re^bl)teriiim,  Cig.,  Jan., 

\  rt. 
duh9vniški,  adj.  =  duhovski,  prteftcrlid),  nk. 
duh9vnistV9,  n.  =  duhovstvo,  Z.,  nk. 
duhovnost,  /.  bie  ©eiftiidjfcit  (qB  Gigcnfcf)oft), 

(^ig.,  Jan. 
duh9vski,  adj.  gciftiid),  pricftcritd),  Ipncftcr'; 

d.  stan,  bcr  ^3'^'''l"*i'rftaitb. 
duh9vstv9,  H.  1)  "tai  "^Jricftcroiiit,  Mur.,  Cig., 

Jan.;  —  2)  ■--  duhovščina.  Mm:,  Cig.,  Jan. 
duhovstvovati,  iijem,  vb.  impf.  bož  ^^rieftcr= 

amt  aueubcii,  v-^hŠt.-C. 
duh9v.ščina,  /.  bic  Weiftlid)fctt,  bcr  GlcruiJ. 
duhyvsčnica,  /.  =  liuhovsko  semenišče,  hai 

'i-^ricftcriciiiiiiar,    .\fii>:,    Cig.,    .Jan..    Slom., 

Zgl).,  nk. 
i.duhtati,   am,   vb.  impf.   ']d)\VCX  atljllicil,   C. 
2.  duhtati,  am.  vb.  impf.  Cig.,  SIN.-C,  pogl. 

tuhtati. 
duhtati,  im,  vb.  impf.  buftcn,   (^ig.,  Jan.,  .M., 

nk.;  vonjavo  il,,  Zora;  —  prim.  dehteti. 
dukat,   m.  bcr  TllCOtcn,   Cig.,  Jan. 
dukati,    kam,   čem,   vb.   impf.   fpriltgcn,   C; 

selški  učenci  ves  dan  skačejo  in  dučejo,  .S7.V. 
diikclj,   kija,  m.  l)oi)cr,   obcn   ucrciifltcr  lopf 

('J!}iild)topt),  .»/«»•.,  v^UŠt.,iigr.-C.,  Raičil.ct.n 

grojjcr  Irinfbcdjer,  cin  :i>iimpcn,  v\hŠt.-C.; 


—  „kar  nima  pravilne  oblike,  bodi  -si  po- 
soda, bodi  si  človek",    Valj.fRadJ. 

dukla,  /.  neka   posoda  za  mleko,    Št.-Va'^. 

CRadJ;   —   prim.  dukelj. 
diikniti,  diiknem,   vb.  pf.  baDOttjprtngen,   C. 
diilce,  n.  dem.  dulo,   Cig, 
dulčast,    adj.  bcm    (£nbe    bc#    5'oirf)cnt)alie§ 

a^nlid);    dulčasto  se  držati,    bcn  llcunb  5U> 

jamtncnjie^cn,  baf^  bie  2ippeu   aufgeroorfen 

crfd)einen,   C. 
dulček,  čka,  m.  dem.  dulec. 
dialčnica,  /.  1)  =  neka  otročja  piščalca,   C; 

—  2)  ženska,  ki  se  dulčasto  drži,   C. 
dulda,  /.  ime  kravi,  kajk.-Valj.fRadj. 
dulec,  Ica,  m.  i)  ba§  JJtunbftiid  an  ^^la^iiiftru^ 

mcnten,  Mur.,  Jan.;  —  2)  ber  0)tcfeid)nabcl 
on  ©cfaijen,  Cig.,  M.,  SlGor.;  —  ta^  gnbe 
bc^  ^Iaid)ciif)aljc5i,  Dol.,  jvlišt;  —  3)  ber  »or 
UniDillcn  juiantrnengejogene  SOtuiib :  d.  delati, 
na  d.  se  držati,  C,  Z.,  jv\hŠt.;  (1  se  ne 
izgovarja  kakor  t). 

duležnica,  /.  eine  9(rt  ž)irtcnfIote,  v{hŠt.-C. 

dulica,  /.  neka  velika  rumena  hruška,   C. 

duliti,  im,  vb.  impf.  ro!^rcnforntig  madjcn,  C; 
klobuk  d.,  dulo  delati  klobuku,  ben  .'put  fau= 
ften,  Cig.;  —  d.  se,  anid)ruc(Icn :  kruh  se 
duli.  Št. -C;  —  deska  se  duli,  'bd^  'Srctt 
roirft  fid),  Mariborska  ok.-C;  —  slive  se 
dulijo  (kadar  v  rogc  gredo),  Fr.-C;  —  d. 
se  =  dulec  delati,   C;  prim.  dulec   s). 

dulo,  n.  ber  ^uttopf  (=  štula),  Cig.,  Dol., 
BlKr.;  daj  mi  črešenj  v  dulo,  Z. 

dumati ,  am ,  vb.  impf.  =  misliti  (pri  Rc\- 
janilt  po  St.  IVa^M,  SIN.  Xn.  1S4.J;  al)nejt, 
M.  (.-) 

dunajica,  /.  neko  jabolko,  Tolm.,  GBrda- 
Erj.fTorb.J. 

dunavče,  n.  neko  jabolko,  i'  Brkinih -Erj. 
(Torb.J. 

diinavka,  /.  neko  jabolko,  Ponikve (Goriš.J- 
Erj.fTorb.j. 

duncanje,  n.  baž  Stožcu,  tako  se  imenuje 
tudi   neka  otročja  igra,  Lašče -Levst.  (M.). 

duncati,  am,  vb.  impf.  ftojjcit,  [tilpfcjl,  Levst. 
(Rok.J;  —  prim.  dunkati. 

dunda,  /.  =^  donda  2),  Fr.-C,  Trst.fLet.J. 

i.dunec,  nca,  m.  bcr  StO§,  bcr  ^nuff,   Cig.; 

—  prim.  duniti. 

2.  dunec,  nca,  m.  =  danka,  bie  ^-BluitJClHUUrft, 
SI  Gor.- C. 

dunck,  nka,  »1.  =  dunec,  bcr  3to&,  bcr  .Ituuff, 
C.,  Z. 

duniti,  duncm,  vb.  pf.  nofjcit :  sapa  v  mene 
dune,  cin  SlMnbftofj  trifft  iitid),  Z.,  \'est.: — 
cineii  iliiujf  ucrfctuni;  d.  koga  s  pestjo;  s  pa- 
lico il.  koga.    \'est. 

dunka,  /.  deklica,  ki  sesa  prst,  \'rsno-Erj. 
(Torb.). 

1.  dunkati,  am,  i-*.  impf.  1)  ftoBeii,  puffcn, 
fc^lagcn,  v^hŠt.-C;  z  nogami  d..  ogr.-\'alj. 
(Rad);  — 2)  frad)en,  Jan.;  topovi  dunkajo.  Z. 

2.  dunkati,  am,  vb.  impf .  prst  sesati,  \'rsno- 
Erj.fTorb.). 

dijpa,  /.  I )  bic  (?rbl)ot)lc,  C,  Z. ;  —  2)  neka 
psovka  ženski,  kajk.  -Valj. (Rad). 


dupati  —  durancujlj 


—  185 


duruncija  —  duša 


dupati,  iliipam,  pijem.  vb.  impf.  i)  nitf  ctlUQ§ 
••noMcI  fdjlaflcn,  Z.;— 2)  buiiipf  raiijitcii,  C. 

dupetce,  n.  dem,  tiiiplo;  ba^  .'ool)ld)cn,   Oy. 

dupelj,  plja,  adj.  ^oI)I,  C,  (dupcl)  0>. ;  — 
prim.  stsl.  dupli.,   ()D!)i. 

dupeljnast,  adj.  =  dupljast,  Diet.,  C,  Mik. 

diipeljnik,   m.  ber  ,t>iJ^iet'6eitioI)ncr,    0>.,  nk. 

dupina,  /.  =  duplo,   CV^'. 

dupir,   rja,  m.  =  netopir,  Mur.,  Mik. 

duplar,  rja,  m.  bie  ,S^")ol}itau6e  (columba  oenas), 
Cig. 

diiplast,  adj.  =  duplinast:  duplasto  drevo, 
Hal.-C;  v  duplastih  luknjah  gnezda  delajo, 
Dalrn.;  —  prim.  duplo. 

duplar,  m.  =  duplir,  ogr.-Mik.,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

duplika,  /.  odgovor  na  repliko,  bic  'Duplif. 

duplikat,  m.  "iiaž  ^uplicat;  —  prim.  dvojnica. 

duplikator,  rja,  m.  ber  S^uplicator  (phvs.), 
Cig.  (T.). 

duplina,  /.  bie  ^O^Iung,  Mur.,  Cig.;  telesna 
d.,  bie  2ci5c§I)oI)le,  LjZv.;  prebavna  d.,  bcr 
5>erbauun9?cana(,  predzobna  d.,  bic  33adeit- 
f)0f)le,  prsna  d.,  bie  33ni[tft6t)te,  trebušna  d., 
bie  'i8aud)l)oI)le,  ustna  d.,  bie  5Jhmbt)Lif)le, 
bobničeva  d.,  bic  Irontinen)i.illIc,  Erj.fSom.). 

duplinast,  adj.  .'pof)(ungeu  entlialtcnb,  Cig.;~ 
l^ofllenartig :  duplina.sta  jama,  Zora. 

duplir,  m.  gro^c  'iBadieferje,  C,  BlKr.;  — 
prim.  it.  doppiero. 

diiplja,  /.  bie  .§o!}htng :  bie  ^auml)i)f)[c,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  MAr,;  — bie  gcljenl^otjlc,  bie  (^rotte, 
Jan.,  BlKr.,  vihŠt.;  —  U^  Dfenl0(^,  C.  — 
prim.  duplo. 

dupljast, /,  =  duplast,  Cig.,  C,  3///c.;  — prim. 
duplja. 

duplje,  n.  bie  58aumf)5f)(e,  Cig.,  Rci.-Mik.; 
kolno  d.,  bie  Kabbiid)ic,  Habd.-Mik. 

duplji  n,  adj.  ž)O^Ieu= :  dupljene  čebele,  33aum= 
bienen,  C. 

dupljenica,  /.  ^oi}kx  "iBaumftomm,  Cig. 

dupljevje,  n.  coll.  i>ijl)lcn,  C 

dupljica,  /.  dem.  duplja;  !(eine  .^of)Ie:  bie 
gelle  bež  iiornieiteftcg,  Tolm. 

dupljina,  /.  =  duplina,  3/«»-. 

duplo,  n.  bie  ^ij^lung,  Cig. (T.);  bie  33aum= 
:^O^Ie,  CV^'-.,  Rib.-Mik.,  Št.,  Gor.;  drugi  ptiči 
so  po  duplih  skriti,  Zv.;  —  bie  (£rb=  ober 
5cl)cnf)0l)le,  C. ;  d.  v  pečevju.  Diet. ;  —  ba§ 
'Jlidjenlocf)  uitter  bem  4'»erbe,  Mariborska ok.-C. 

dupotati,  otam,  gčem.  vb.  impf.  [tatltpfen,  C; 
—  prim.  dupati. 

diir,  adj.  frfjcu,  Ravn.-Cig.\  »uilb,  menfrf}enicf)cii, 
Lašče-Levst.fRok.J;  dure  zveri,  )d)euc,  luilbe 
2f)tere,  Z.;  Neudelan  jezik  vsak  Dur  pastuh 
je,  srcp  divjak,  Levst.  (Zb.  sp.J;  —  prim. 
slovaško:  durnv,  fc^eu. 

dura,  /.  neumen  človek,  Pivka-Cig.,  Jan. 

durak,  m.  ein  Snrtcnfpiel :  duraka  igrati;  — 
ber  in  biejem  Spiel  ^.^ertiereube,  C,  Št.;  — 
iz  hs. ;  —  prim.  rus.,  češ.  durak,  =  neumnež. 

duranca,  /.  =  durancelj,  Mur.,  C. 

durancelj,  clja,  (celjna),  m.  nic^t  Oom  SfcillC 
ge!)enbe  "'^sfivfid},  "^er  i)dvtnng,   SlGor.  -  C, 


jvihŠt.;  —  prim.  it.  duracine,   I)Qrt  llllb  feft 

(tt.  ^riidjten). 
durancija,  /.  =  durancelj,   Cig.,  C. 
durati,  am,   vb.  impf.  ad  durniti,  =  suvati,  C. 
diirce,  /.  pl.  dem.  duri;    i)  fleine  %\)\xxi,  ba£i 

^]?iLn-td)en ;  —  bie  ®ttttertl)ur,  C;  —  2)  ber 

.V)o)enla^<,  Gor. 
dure,   eta,  m.  eiii  blober  SKenjc^,  ber  3^rotte(, 

Tolm.  -  Erj.  (Torb.). 

1 .  durec,  rca,  m.  =  dure,   C. 

2.  durec,  rca,  m.  zgornji  durec  hišnih  vrat, 
bie  oberc  Jt)orjd)>r)etIe,  Jap.(Sv.  p.j. 

dureti,  im,  vb.  impf.  bliibe  bareinfdjauen,  Tolm.- 
Erj.  (Torb.). 

durgelj,  glja,  (geljna),  m.  ber  ^riObofirer,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  —  prim.  bav.  diirchel,  Mik. 

durgljati,  am,  vb.  impf.  bt»(}ren,   Cig, 

diirgljež,   m.  =  durgelj.   Polj. 

durhati,  am,  vb.  impf.  =  prebadati :  žabe  d., 
5rij)d)e  fpie^en,  SlGor.-C;  —■  prim.  bav. 
durcheln  =  burdjbo^ren,  C. 

durhniti,  durhnem,  vb.  pf.  =  prebosti,  C.;  — 
prim.  durhati. 

duri,  f.  pl.  i)  bie  jt^iire,  ha^  Jljor;  —  2)  ber 
^^rej^becfel,  (dverij  Mariborska  ok.-C;  — 
3)  =  veha,   C. 

duriti,  i'm,  vb.  impf.  oer^ojst,  ctel^aft  mad)eu : 
d.  koga  komu,  Hal.-C;  —  d.  se,  efeln,  efel- 
I)aft  feiti:  jed  se  mu  duri,  ogr.  -  C,  kajk.- 
Valj.  (Rad) ;  —  2)  t)erabid)euen ,  tterad)teit, 
C. ;  Koga  (=  kogar)  sem  najbolj  durila.  Toga 
(=  tega)  sem  si  dnes  dobila,  Npes.-Vra-{. 

diirkanje,  n.  'ba%  Stolen,  ba#  JRiittelit:  d.  kol, 
ogr. -C 

dirkati,  am,  vb.  impf.  [to^en,  riittcltl  (o  kolih), 
ogr.-C;  proč  d.  koga,  fortfto^en,  BlKr.;  — 
prim.  durniti. 

diirnica,  /.  ber  Jptfliiget,  Cig.,  Jan.;  oboja 
vrata  so  imela  dvoje  durnice,  Jap.  (Sv.  p.j. 

durnik,  m.  ber  If)url)iiter,  Mur.;  —  prim. 
dvernik. 

durniti,  durnem,  vb.  pf.  ftec^ett,  fto^ett,  C.;  — 
prim.  hs.  turiti. 

durnjak,  m.  bie  (Vlajd)enmiinbung,  jv^hŠt. 
duseti,    im,   vb.  impf.  ttor  'i)lerger  fdjnaubeit, 

BlKr.-M. 
diiša,  /.  i)  bie  Seele;  človek  je  iz  duše  in 
telesa;  pri  moji  duši!  bei  nteilicr  Seele!  tudi: 
pri  moji  krščeni  duši!  ^Y. ;  na  mojo  dušo, 
LjZv.;  v  dušo  ginjen,  innig  geriifjrt,  Cig.; 
iz  vse  duše,  au5  bem  ©riiiibe  be5  ž^er^eng, 
Cig.;  — duša.  moja!  ljuba  duša!  mein  ^erjc^en! 
mein  Sieber,  meiite  Siebe!  živa  d.  ne  ve, 
teiite  Seele  tueifs  eš;  vsaka  živa  (ali:  krščena) 
d.,  iebermann,  Št. -C;  dobra  d.,  eine  gute 
Seele;  poštena  duša,  eine  el^dic^e  ^aut; 
dober  je,  kakor  duša,  Notr. ;  duša  je,  er  ^at 
®emilt{),  O^.f^JlJ;  — mesto  šteje  ^o.ooo  duš 
(=  (£imiiof)ner);  —  2)  ber  i.'ampenbod)t ;  — 
3)  bie  cingcnaf)te  .ftnopfforni,  Cig.,  Tolm.-C, 
Dol.;  —  4)  bie  lltabcl  in  beni  Sd)ii^en  bcr 
SScber  unb  2ud)ntad)er,  Cig.,  BlKr.-M.;  — 
3)  bcr  2^orn  ini  3d)lii|fctIod),  0>. ;  —  ij)  bie 
^eberjecle,  /;.  t.-(:ig.(T.j;  —  7)  biv?  iliarf  in 
bcn  5riid)ten,  Jan.;  —  8)  ber  !^itgelei)enftal)l,. 


dušak  —  dušica 


186  — 


dušičevec  —  diiti 


Štrek.,  Goriš. ;  —  o)  krompir  za  saditev, 
kateremu  so  tiste  dele  obrezali,  ki  imajo 
klice,  pokvarjen  (zadušeni,  /)o/.;— lo)  babja 
duša  =  babja  dušica,  bct  Cucubel,  bcr  1i)t)-- 
mian  (thvmus  serpvllum),  Fr.,  v{hŠt.-C. 

dušak,  m.  i)  bie  2uftro{)re,  C.;  — 2)  =  dušek, 
bcr  ;^iuj:  na  dva  dušaka  izpiti,  jv{hŠt. 

dušati  se,  am  se,  vb.  impf.  bet  jeincr  Sede 
bctlicucrn,  MA-.,  BIKr.,  v{hšt. 

diišavec,  vca,  m.  človek,  ki  se  rad  duša,  BIKr. 

duščev,  adj.  =  dušikov :  duščeva  okislina 
(chem.),  bie  Untcrialpefcrfdurc,  Cig.CT.). 

dušeb9lnik,  m.  ber  Srelenfrante,  h.  t.-Cig.CT.). 

dušeč,  šca,  m.  i)  ber  iiblc  ©cntd),  ber  9Jcbcn= 
flcrud),  C;y.,  M.\  sod  ima  dušeč,  Z.;  —  ber 
iBeigeid}ntad,  Cig.;  —  2)  ber  Sticfftoff,  Jan., 
Cig.rr.j;  —  3)  ber  ^cr,^Iiebite,   Valj.  (Rad). 

dušegubec,  bca,  m.  ber  Seetcnmijrber,  Cig. 

dušegiiben,  bna,  adj.  feeleiimorbcnb,   Cig. 

dušegubstvo,  n.  ber  Scclenmorb,  Cig. 

dušek,  ška.  ?;i.  i)  ber  3ttt)Clll,^ug,  Cig.,  Jan., 
M.;  d.  mi  jemlje,  zapira,  e^  beninimt  mir 
ben  3ltf)cm,  Z.;  —  ber  3ufl-  "^  *^"  ^•'  "^ 
dva  duška  (izpiti),  in  einent  QuQe,  in  jttiei 
3iiflen;  tudi:  v  enem  dušku,  Z.;  —  2) 
čine  Ccffnung  pm  ^(ušftromcn  bcr  2uft, 
ber  ©aje:  sod  nima  duška,  ba^  5^)'5  I)at 
teine  i.'uft;  sodu  duška  dati,  t.  j.  veho  mu 
odbiti;  —  ba#  Suftlocf),  ba§  ^Ufl^od),  -^m., 
Cig.;  kletni  dušek.  Nov.;  —  bcr  iBcutilator, 
Cig.;  ta?:  ^ani^iflorfl,  Cig.;  —  dež  se  je  ulil, 
kakor  bi  mu  bili  vsi  duški  odprti,  (al^  tticnu 
adc  Sd^feuien  bc§  ž)inimel'?  fleoffi^et  itinrcn), 
Vrt.,  na  vse  duške  delati,  mit  ollcr  ftraft, 
SIN.;  vlekel  je  na  vse  duške  iz  pipice, 
J«rc. ;.  začel  je  piti  na  vse  duške,  Jurč.; 
d.  dati  krvi,  bem  Slutc  2uft  macf)cn  f=  pu- 
ščati), V.-Cig.;  duška  dati  ncvolji,  jezi  itd., 
bem  Uniuitlcn,  bem  i^otnc  freien  2aiif  laijeii, 
nk.;  dušek  bolesti  odpreti.  Zy.;  —  -3)  ber 
Cfin)d)Iag  im  SBcine,  V.-Cig.;  —  4)  =  rilec, 
V-Cig.;  —  5)  materini  d.  =  materina  du- 
šica, (rriatcrni  d.)   Cig.,  Jan. 

dušel9vec,  vca,  m.  ber  Seelenfiinger,  Cig. 

dušem9rec,  rca,  nt.  =  dušegubec,  Cig.;  d. 
od  začetka,  oče  laži,   C\>. 

diišcn,  šna,  adj.  i)  Seelen=,  ©eifte^--,  geiftig; 
ilušna  paša;  —  2)  na  dušno,  o  dušnem,  ,^u 
9(llerieelen,  C;  na  večer  pred  dušnim,  Pjk. 
{Črt.J. 

dušenje,  u.  bQ»  Grj'ticfcnntad)cn. 

dušc.sl^vcc,  vca,   m.  bcr  ''^jl)d)Olog,  Cig.,  Jan. 

dušeslvven,  vna,  adj.  VJl)d)Ologi)d),  Cig.,  Jan. 
nk. 

dušesl9vjc,  n.  bie  Scclenfunbc,  bie  ^45)t)d)oloflie, 
(^ig.,  Jan.,  nk. 

duševen,  vna,ad;.Seclcn',CMeifte*%  flciftig.C//,'.. 
Jan.,  C,  nk.;  ilušcvno  delo,  duševne  zmož- 
nosti, duševna  revščina,  nk.;  —  hs.,  stsl. 

duŠ9vno.st,/.  bieScclenciflcnjdjnftcn,  bergciftige 
;^iiitQnb,  C. 

dušeznanstvp,  n.  =  dušeslovje,  Jan.,  Cig. 
( T.). 

dušica,  /.  1.  dem.  duša;  i)  bie  ccclc;  dobra 
dušica;  dušica  moja!    mcui  .V>crjdicn!  —   2) 


ber  Sampenboc^t,  Dol.;  —  3)  materina  (ma- 
tcrna)  d.,  bcr  gclbt^ijmian,  ber  Cuenbel, 
(thvmus  serpvllum);  tudi:  babja  d.,  jv\hSt.; 
—  svinjska  d.,  ber  Stedjapfcl  (datura  stra- 
monium).  Tuš.fR.); —  II.  dušica,  i)jd)tDerer 
3(tl)cm,  'i>ai  9li"tl}ma,  Fr.-C,  Z.;  —  ber  Stitf= 
flui§,  Jan.;— 2)  ber  innere  C(^)eniod))priefeel, 
vihŠt.-C. 

dušičevEc,  vca,  m.  ber  Cuenbelgeift,  („duši- 
co\-ec'').    Vod. (Bab.). 

dušicnat,  adj.  fticfftoffljdltig,  Sen.(Fi^.),  Erj. 
(Som.);  dušičnate  spf>jine,  Stid)totft)erbin« 
bungen,  Erj.  (Som.j. 

dušik,  m.  ber  Stidftoft,  h.  t.- Cig. (T.),  Sen. 
(Fii-j,  Erj. (Som.). 

dušiien,  Ina,  adj.  erftidenb,  nk.;  d.  zrak.  Let. 

dušitnik,  m.  ber  Sofjlenbdmpfer,  O'^'. 

dušiti,  im.  vb.  impf.  1)  bcn  ^Ubcm  bencfimcn, 
bem  Grftideu  nafte  briiujen,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
sapo  mu  je  dušilo,  Jurč.;  to  me  duši,  ba§ 
benimmt  mir  ben  5(tt}em,  Cig.:  —  2)  bftmpfcn: 
ogenj  d.,  Cig.,  Jan.;  pren.  ju  unterbriirfcn 
jnd)en,  Cig.,  Jan.;  d.  vstajo,  nk.;  —  3) 
biinftcn,  C;  jed  se  v  pokriti  posodi  duši, 
Vod.{Iib.  sp.). 

dušiv,  iva,  adj.  =  dušljiv,   C,  nk. 

dušivec,  vca,  m.  kdor  duši,   Cig. 

dušje,  n.  ber  £luenbcl  (thvmus  serpvllum),  C. ; 
z  dušjem    nastilajo  o  kresu    po  hišah,  Polj. 

duška,  /.  i)  ber  §(t^em,  C,  Mik.;  nemam 
duške  (n.  pr.  po  hitrem  teku),  človek  smrd- 
ljive duške,  v^hŠt.-C;  —  bcr  3"9'  "^  ^'"" 
duško  izpiti ,  in  cincm  '^ltl)cm  au'^trinfcn, 
v^^hŠt.-C;  —  2)  ba<l'  iluftlod),  Mur.,  Cig., 
C;  —  3)  pl-  duške,  bie  (^cburt^iucljen,  C. 
.\fik..  Valj.(Radj;  —  4)  duška,  neka  hruška, 
Ip.-Erj.  (Torb.). 

duškast,  adj.  cincn  iiblen  ®cruc^  Ijabenb :  sod 
je  duškast,   Cig. 

duškati,  am,  vb.  impf.  1)  9ltl)em  Jd)ijpfen  (um 
ficft  JU  crftolen),  M.;  počivati  in  duškati  po 
poti ,  Gor. ;  ribe  duškajo .  jd)nappcn  nodi 
i?uft,  ljub.:  —  2)  bic  Gomrnunication  mit 
ber  diif3cren  iinft  crmoglidicit:  d.  sod,  v^hši.- 
C;  zamrzle  ribnike  d.,    C. 

dušljiv,  iva,  adj.  bcn  '".?ltl)em  bccngcnb,  erfti- 
denb:  dušljivi  kašelj,  bcr  .SUnidiftitftcn,  Cig. 

dušljivost,  /.  bie  bcn  "iMKin  bccngcnbc  'i8e 
jd)affcn()Cit  (bcr  i.'nft) ,  Ins.;  d.  in  sopara, 
.S7.V. 

dušnica,  /.  i)  bav  ''.?ltI)cmlod),  C.:  suho/emske 
živali  liihajc)  s  pljuči  ali  pa  z  dušnicami, 
Erj.(LjZv.);  —  2)  ta^  iiuftlod)j^  C,  Z.;  - 
„luknja  pri  sadni  sušilnici",  (dušnica)  AV«- 
Erj.(rorb.). 

dušnik,  »I.  1)  bie  yuftr5t)re,  Mur.,  Cig.,  .lan., 
Cig.  (T.),  Erj.  (.Som.);  —  2)  ba>^  \!uftIod), 
Gutsm.,  Kr.- Valj. (Rad);  bic  iKand)rol)rc  in 
Siiitmcrn,  C,  Polj. 

dusnjak,  m.  bo*  ''?ltI)cmlod),   Cig. 

duti,  diijcm,  vb.  impf.  1)  lucfjcn,  blojcn,  \'alj. 
(Rad);  veter  duje,  Z.;  —  anf  bciu  .V>oni 
blajcn,  Mur.;  —  2)  d.  se,  onjdjmcllcn,  auf 

gcljeu  ("•  pr.  o  testu,  mehurju),  .SKior.- 
C.,  Z. 


dutka  —  dvanajsterogubcn 


—  187  — 


dvanaJsterok9ten  —  dvigljaj 


dutka,  /.  baž  'S^iitc^en,  bie  ©ptednorTe,  (liu- 

tika)   Č«y.,  Jan.;   —    iz  nem. 
duvati,  vam,  i-^.  impf.  ad  tluniti ;  [tofjfli,  Z., 

jvihŠt. 
duzati,  am,  vb.  impf.  ftofiClt,  bltiligcn,  Z.,  C; 

ljudje  se  v  cerkev  diizajo,   C, 
duzniti,  duznem,  vb.  pf.  eincit  StP^  cjcbcn,  Z. ; 

dobro  d.  koga,  Levst.fZb.  yp.J. 
dva,   m.  dve,/,  «.  uum.  Jluet;  po  dva,  je  JlliCt; 

po  dva  in  dva,  paanneife;  =  dva  po  dva, 

V.-Ci^.;  —  ura  je  dve,  dve  je,  e§  ift  jttjei 

UI)r;  ob  dveh,  um  giuei  ll^r. 
dvadnfven,    vna,    adj.  =  dvodneven,   Ci^., 

Lcvst.  (Zb.  sp.J. 
dvajset,  nitm.  jtuanjig;  eden,  ena,  eno  in  d., 

einunbstDan,yg,  dva,  dve  in  d.,  tri  in  d.,  pet 

in  d.,  Levst.fSl.  Spr.) ;   dvajseti,  ogr.-^'alJ. 

(Rad). 
dvajsetak,   m.  ber  ^^onjigcr   (ciu  ©elbftiid), 

V.-Cig. 
dvajsetfr,  mnn.  jttjfliigigcdei,  Jtoanjig;  — prim. 

četver. 
dvajsetfren,  rna,  adj.  grt)an3tgfQ(^. 
dvajsetfrnat,  adj.  ^tDan^igfad). 
dvajseterogub,  guba,  adj.  i^tDan^igfaltig,  Cig. 
dvajseterostrok,  stroka,  ti^/.gitianjtgfattig,  C/i,'-. 
dvajsetfunten,  tna,  adj.  jroanjigpfiinbtg,   Cig., 

Jan. 
dvajsetfuntnik,   m.  bcr  SfPinsigpfiini^ei',   Cig. 
dvajseti,  niim.  bcr  (^Danjigftc. 
dvajsetfca,  /.  baž  ^tranjigtrciiserftucf. 
dvajsetič,   adv.  sJDaiijigfteitž,  jum  jluanjig^ 

ftcmmilc. 
dvajsetina,  /.  ber  jtuanjigfte  Xt)et(,  "ba^-  3tt)an= 

dvajsetinka,  /.  boš  3'i"in3igftel. 
dvajsetka,/.  bcr  3«an3iger  {aiž  3a:^f5cic^cn),  C 
dvajsetkrat,  adv.  jiDonjigntal. 
dvajsetkraten,  tna,  adj.  jmanjigmalig. 
dvajsetleten,  tna,  adj.  jtDanjigjaljrig,  Jan. 
dvajsetletnik,  m.  ber  3tuan5igjal}rigc,  Cig.,  Let. 
dvajst,   »»»I.  =  dvajset. 
dvajsti,  niim.  i)  =  dvajset,  Miir.;  —   2)  = 

dvajseti. 
dvajščica,  /.  =  dvajsetica,    Mur.,   C,  Mik., 

Sa vinska  dol. 
dvakrat,  adv.  jttjeimal. 
dvakraten,  tna,  adj.  jtPcimaUg. 
dvanajdesti,    (/•  dvcnajdesti);  niim.  :-=  dva- 
najst, ogr.-C. 
dvanajst,  num.  jtDolf;  ura  je  dvanajst,  es  i[t 

JtUOlf  llf)r;  ob  dvanajstih,  um   12  \\ijv. 
dvanajster,  num.  jttJOlferiCi,    ,^mo[f;  —  prim. 

četver. 
dvanajstfnec,    rca,    m.  bož   S^obekcber,   Cig. 

(T.). 
dvanajst? ren,  rna,  adj.  ,^lt}oIffad),  dvanajsterna 

razdelba,  bicXuobccima(ciut{)eiIung,  Cig.fT.j. 
dvanajst?rica, /.  ba§  '3)u^cnb,  Cig.,  Cel. (Ar.). 
dvanajstfrka,  /.   i)   bie  ^Wo[\ ,   bcr  ^tt^olfcr 

(al5  3nf)l3eic^en),  Z.;  — 2)ba5  Suobcsformot, 

Cig.,  Jan.,   Cig.  (T.). 
dvanajst^rnat,  adj.  jtuolffac^. 
dvanajsteroguben,  bna,  adj.  jhjolfftiltig,   Cig. 


dvanajsterok9ten,  tna,  adj.  jttJOlfminfelig  (= 

,Voolfccfig),  Cig. 
dvanajsterok9tnik,  m.  bn'§  3>uo'Krf-  Cig.  (T.). 
dvanajsteron9Žcn,  žna,  adj.  ^molffiijiig,  Cig. 
dvanajstero9gelnat,  adj.  jmolfcdig,  Cig. 
dvanajsteropl9Ščen,  ščna,   adj.  d.  ogel,  čine 

,Vuolfjcitigc  tScfe,  /;.  t.-Cig.(T.j. 
dvanajsterostran,  stnina,  adj.  jtuolfjcitig,  Cig. 
dvanajstica, /.  i)  bie  ^•^'^'f,  <^''o-;  —  2)  = 

dvanajsterica,    Cig. 
dvanajstič,  adv.  jum  gluolftcmuale,  jmolftenž. 
dvanajstija,  /.   gospodarstvo    dvanajsterih    v 

občini,  ker  šteje  občinski  zbor  dvanajst  udov, 

Ljubiišnje-Štrek.  fLet.J. 
dvanajstina, /.  berslDoIftc  J()ci(,  ba^  g^^oUtef- 
dvanajstinka,  /.  baž  3'DDlitc{. 
dvanajstdelen,  Ina,  adj.  ,^moIftf)eilig,   Cig. 
dvanajstdn^ven,  vna,  adj.  jtuoiftdgig,   Cig. 
dvanajstfunten,    tna,  adj.  ^molfpfiinbig,   Cig. 
dvanajstfuntnik,  m.  ber  3l»DlfPfii"i>er,   Cig. 
dvanajstka,  /.  bie  3*1^^^»   '^'p- 
dvanajstkrat,  adv.  jmolfmal. 
dvanajstkraten,   tna,  adj.  ^luotfmalig. 
dvanajstija,    f.   bcr   5lpo[teltag,    (dvanajstla), 

Meg.-Mik. 
dvanajstleten,  tna,  adj.  ,yD6{fjaIirig. 
dvanajstnik,    m.   bcr   3'^olffingcrbarm,    Cig. 

(T.J,  Erj.fSom.J. 
dvanajščak,  m.  =  občinski  svetovavec  (ker 

šteje   občinski  zbor  dvanajst  udov) ,    Kras- 

Štrek.  (Let.). 
dv^čiti,  im,  vb.  impf.  =  žvečiti,  touen,  Meg., 

Diet.;  Šol,  Boh.,  'Trub.,  Dalm.,  Vrt.,  Nov.; 

—  dvečiti,  Kast. 
dveglaven,  vna,  adj.  =  dvoglaven.  Diet. 
dvekati ,    am ,    vb.  impf.   =   žvekati ,    fauen, 

C,  Z. 
dveleten,    tna,    adj.  =  dvoleten,   Cig.,  Met., 

Scliunl. 
dveletje,  n.  =  dvoletje,   Cig.  . 

dvorce,  /.  pl.  =  durce,   Cig.,  C. 
dvfrčnik,  m.  =  durce  2),  v^liŠL-C. 
dvoren,  rna,  adj.  X^ur=,  Mur. 
dv^ri,  /.  pl.   =  duri,  vihŠt.,  ogr. 
dvfrnica,  /.  =  durnica,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 
dvfrnik,   m.  1)  durnik,  ber  Jf}Urfte{)er,  Mur.; 

prim.   stsi.   dv^rtnik;    —   2)    bcr  ZtjUvifaUn, 

auf  hen  bie  5Jarbc  gelcgt  mirb,  Hal.- C. 
dvest9,  num.  jluciljuubcrt  (nav.:  dve  sto);  — 

prim.  sto  in  k  sto  spadajoče  besede. 
dvest9tni,  «10«.  ber  ,^wei^unbertfte,  Cig.,  Jan. 
dvig,  m.  bie  .'dcbung,  Cig. (T.);  —  bcr  5luftact, 

Jan.;  —  dvig    iz   tabora,  iaž  ©ccampcmcnt, 

Cig. 
dvigač,  tn.  bcr  .'gcbearm,  ber  ipebe^apfen,  Cig. 
dvigalen,  Ina,  adj.  jum  ^ebcit  biencnb,  ž)ebe=, 

Cig. 
dvigalnik,   m.  bie  ^pt^bcftange,  ber  .s^ebenoget, 

J.  S.  in  bcu  lUjrcu,  Cig. 
dvigalg,  n.  biVo  .S^cbejcug,   Cig. 
dviganje,  n.  ha-:-  .S^cbcii,  bie  .'pebung. 
dvigati ,    d\Tgam ,    vb.  impf.  ad   dvigniti ;    =^ 

vzdigati,  f)cbcn;  —  d.  se,  ficf)  ^eben;  megla, 

prah   se   dviga. 

dvigljaj,  m.  ber  3ug  (in  ber  Sotterie),  Cig. 


dvigniti  —  dvogiiben 


—  188  - 


dvgj  —  dvojčic 


dvigniti,  livTgnem,  vb.  pf.  =  vzdigniti,  ^cbett; 

d.  mačiic,  bic  ?lnfcr  licfjtcn,  Cig.;  d.  oči,  in 

bic  .'dolic  blicfcn,  Cig. 
dvigovati,  ujem,  i'b.  impf.  =  dvigati. 
dvobarven,  vna,  adj.  boppclfartiig,   Cig. 
dvoboj,   b(5ja,   m.  ber  ^'^leitampt,  ha^  ^ucll, 

Oy..  Jau.,  nk,;  (tudi:  dvoboj), 
dvobojevati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  fttf)  bue(= 

licrcn,  Cig.,  nk. 
dvobojiti  se,  bojim  se.  vb.  pf.  \ič)  buelliereu, 

hA-. 
dvobojnik,  m.  ber  3tt'eifampfer,  ber  35ueIIant, 

Cig.,  Jan. 
dvob9Jstvo,  n.  =  dvoboj,  M. 
dvobroj,  broja,    m.  bic  3ttie'5fl^I,   ^-'g-^    Jan.; 

pogl.   dvojina,   dvojstvo. 
dvobr9Jnik,   m.  =  dvobroj,   Cig. 
dvocep,  ccpa,   m.  bcr  3tt'ci)*I'l5,    ^'-Cig. 
dvocepen,  pna,  adj.  jiDei)cf)(i6ifl,   Cig. 
dvoceven,  vna,  adj.  5rtjeirD{)rig,  boppellaufig : 

dvocevna  puška,   Cig..  Jan. 
dvocevje,  n.  bcr  Toppeilauf,  Cig. 
dvocevka,/.  bie  XoppelfHntc,  Cig.,  Jan..  C.  nk. 
dvocimnica,  /.  =  dvckaličnica,   Cig. 
dvocelat,  ata,  adj.  mit  boppelter  Stirn,  Let. 
dvočlen,  člena,  ^4/.  i^eigliebrig,  jtDeiclcmcntig, 

Cig.  (T.). 
dvočlenec,    nca,    m.   ba^    53inom,    Cig.  (T.). 

Cd.  (Ar. J. 
dvočlenik,  m.  jlrciglicbrigcr  9(u»briKf  (math.i, 

Cig.  (T.). 
dvodanji.  adj.  =  dvodneven,    V.-Cig. 
dvodelen,  fna,  adj.  jtocit^cilig,   Cig.fT.j. 
dvodelnost,  /.  bic  2^icf)Ptomic,  Cig. 
dvodnpven,  vna.  adj.  ^rocitiigig,  Jan. 
dvodom,  doma,  <3tf/.  .^Dei^iiufig  (bot.),  Cig. (T.). 
dvod9men,  mna,  adj.  =  dvodom,   Cig. (T.), 

Jan.,    Tuš.fB.j;  dvodomne  rastline,  LjZv. 
dvodpmnica,  /.  =   dvodomna  rastlina,    Cig. 

dvod9mstv9,  n.  bie  3tt'eipiM'i9fcit  (bot.),  Cig. 

dvodržavje,  n.  bliQliftiid)e'^  ;)icicl),  .SIS.-C. 
dvoforintnik,    m.  'bai   •^mia.n^^mM ,   Jan.. 

D/. 
dvofuntcn,  tna,  adj.  ^ttJcipfiillbig,   Cig. 
dvofuntnik,  m.  bcr  3tt»fipH'i'^fr,   Cig. 
dvoglastn,   sna,   adj.  boppcUautig,    Cig.;  — 

.^tnciftimmig,   Cig.;  dvoglasno  petje,  nk. 
dvoglasje,  n.  ber  3njcilaut,  oy.;  — bcr  ^m\ 

flaiig,  Cig.(T.). 
dvogiasnik,    m.  bcr  ^oppellaut,  XiPl)t]^ong, 

Cig.,  Jan.,   Cig.rT.). 
dvoglav,    glava,    adj.  ,vttcifopfig,   Cig..   Jan.; 

dvoglavi  orel,  bcr  Toppclablcr,  Jan. 
dvoglavec,    vca,    m.   bcr    ^^^i^ifi^Pf'«!«^ ,    ^-''/^•' 

C,  M. 
dvoglavcn,  vna,  adj.  ■=-.   dvoglav,   Cig..  Jan. 
dvoglavka,  /.  bie  3tuei((jpfiflc,  Cig. 
dvogl^dcn,  dna,  drf;'.  dvogledni  kot.  bic ''^Jarol- 

la^c,   Cig.fT.j;  —  po  češ, 

dvog9vor,  m.  bo*  S^J^ifflcfP^^r  ^•'  •^^"  •  ^f^f^  '• 

—    po  nem. 
d  voglih,  guba,  adj.  .vucifnd),  Jan.,   Cig. (T.). 
dvogubun,  bna.  adj.   =^   dvogiib,  nk.. 


dv9J,  mim.  distr.  i)  ^iret;  pri  substantivih,  ki 
se  ali  sploh,  ali  v  kakem  posebnem  pomenu 
le  v  pluralu  rabijo:  dvoje  vilice,  -^tnei  ®a= 
beln;  dvoje  škornje  si  dati  napraviti,  jluei 
$aar  3tiefel;  tudi  sub.stantivno:  dvoje;  dvoje 
vilic;  —  pri  substantivih,  pri  katerih  si 
mislimo  kako  pripadajoče  mnoštvo:  dvoje 
snubce  je  imela  (vsak  snubec  je  imel  svoje 
spremljevavce);  —  2)  bie  JJDci;  o  določenih 
skupaj  spadajočih  osebah  ali  rečeh :  pet 
hlebcev  kruha  sem  prinesel,  dvoje  manjših 
daj  otrokom,  bie  ^TOci  fleinereu  iiaibe;  dvoje 
volov,  ba#  Ccftjetipaar,  C;  —  3)  jroei;  ako 
hočemo  povedati,  da  sta  predmeta  različna 
po  spolu,  starosti  itd.:  vzel  je  v  ladjo  vsake 
živali  dvoje,  tioit  jcber  It)ifrgattung  cin 
SRanuc^cn  imb  cin  23eibd)en;  dvoje  telet 
(n.  pr.  teliček  in  telica);  dvoje  Judov  (mož 
in  žena,  mož  in  otrok  ali  žena  in  otrok, 
toda:  dva  Juda,  jnjci  jiibiicftc  SRiinncr);  — 
4)  .VDCierlci;  dvoji  otroci  (od  dveh  očetov 
ali  dveh  mater);  dvoje  vino;  —  5)  jJDCi, 
Jltieifac^,  pri  abstraktnih  substantivih:  dvojo 
krivico  dela,  er  bege^t  ein  jrt)cifad}c^  Unred)'; 
dvoja  žalost,  Dalm.;  —  ti)  ako  šteti  pred- 
met ni  imenovan:  ,^ttici  Xtuge,  J^cilc  u.  bgl. ; 
dvoje  h  krati  loviti,  nac^  jTOci  lingcti  5ugleic^ 
ftrcben,  Cig.;  na  dvoje  razdeliti,  in  ,vnei  I^cilc 
tl)eiten;  na  dvoje  iti,  aužcinanber  ge^en,  Z.; 
eno  uro  sva  na  dvoje,  Xo[x  finb  ciuc  Stunbc 
»on  einanber  cntfernt,  M. ;  bila  sta  uže  dolgo 
na  dvoje,  fic  ^attcn  ficf)  jd)on  »or  langcr  ^ni 
jertragen,  Juvč.;  —  7)  dvoje  =^  dva,  dve; 
Se  dvoje  kit  mu  dol'  obes",  Spes.-K.;  — 
—  prim.  čet\er. 

dvojača,  /.  ba§  3tt'f'9rof'^C»ftitcf  (=  'i  .starih 
=    10  novih  krajcarjev),   Cig.,  Mik.,  Kr. 

dvojačen,  čna,  adj.  .^toittcrhaft,  boppelaitig, 
Cig..  Jan.;  —  prim.  dvojak  2). 

dvojačnost,  /.  'ba^  •^mtitxWi\n\,  Cig. 

dvojad,/.  ba§  3tt"^'9fiP<>"".  vihŠt.-C.\  vprežna 
dvojad,   Cv. 

dvojak,  m.  1)  bcr  3ii'cicr  (a(^  (Mclbftiicf),  Cig., 
Jan.,  ogr.-Cig.:  —  2)  bcr  3lP'ftfr-  ^'P'' 
Jan..  M. 

dvojarmen,  mna,  adj.  (^njcijocftig,   Cig. 

dv9jba,  /.  bcr  3^'f'tf'-  ^'V-  ■^^"•'  Cig. (T.), 
ogr.-C.  Lcvst.(P)-il.).  nk.;  brez  dvojbe,  UH' 
.VUCifelbaft,    Cig.,   Savr.fLct.).  nk. 

dv9Jbcn,  bna,  adj.  ,^U'Cifc[l)Qit,   Cig. 

dv9jče,  eta,  n.  =  dvojček;  krdela  so  z  dvoj- 
četi  breja,  Dalm.  ;  žena  je  porodila  dvoj- 
četi ,  v{h .SV.- 1  alj.  ( \  'e.-it. ). 

dv9jček,  čka.  m.  i)  bcr  3ll''"'"fl>  dvojčke 
imeti,  3i^'ifliimf  gcborcn  l)abcn;  —  2)  bcr 
^JJcbciilialm,  \'.-Cig.;  —  3)  dvojčka,  ^toiU 
lingefruftiillc,  Kij.  {.\fin.). 

dv9Jčen,  čna.  adj.  dvt)jčno  drevo,  ber  Toppcl= 
pflug,  C. 

dV9Jčeten.  tna,  adj.  ^]\v[[l'\uc\i-  ,  .SKuir.,  Fr.- 
('..;  dvojčctna  deklina.  tocibUdicr  3wifling,  C. 

dv9Jčica,  /.  bcr  uiciblidic  3ivifliitg,  Z. 

dv9Jčič,  m.  bcr  3>l''"'"fl.  ■'^Inr.,  Cig..  Jan., 
C..  Krclj :  Tomas.  kateri  je  imenovan  ilvoj- 
čič,  Dalm. 


dv9Jčiti  —  dvojljivost 


189 


dv{)jna  —  dvoleten 


dv9Jčiti,   im,  vb.  impf.  bpp|.icln,   C 

dv^jčnat,  adj.  boppclt,  ^luillitig^o  :  trs  ima 
livojčnate  rozge,  Hal.-C. 

dv^jec,  jca,  mi.  i)  =  dvojček,  IJZv.;  —  2) 
bcr  41tifd)Hnn,  bcr  33aftarb,  0>. 

dvojejezičen,    čna,   Liiij.  =  dvojezičen,  Dabn. 

dv^jek,  jka,  m.  =  dvojček:  dvojki,  Guts., 
yfiir..   Cig.,   C,    Triib.,  ji'xŠt. 

dv9jun,  jna.  adj.  i)  siDcifadi,  boppcit,  ^'oppeU; 
dvojna  vrata,  bic  Tcppcltlliil^'  dvojno  vpra- 
šanje, bie  Toppclfraiic,  Cig. (TJ:  dvojne  ko- 
renike,  gepnavtc  Skbicnlc  (chem.),  Cig. (T); 
tudi:  dvojen;  —  2)  ,^nicifcll)aft,  ugr.-C.,  nk. 

dvojenje,  ti.  i)  bie  S.U'rbpppelunfl,  Cig.;  —  2) 
bO'^  3lt^''^'f'-''"»  -^■^t'p- .  Ciiits.,  Dalm..  kajk.- 
Valj.(Rad),  tik.;  brez  dvojenja,  o^nc  S^J^ifcI, 
Guts.  rRes.J. 

dvojeraščen,  čna,  adj.  jtticilDUi^lig  (o  žitu,  o 
volni',    V.-Cig. 

dvojerezen,  zna,  adj.  juiciicftncibig,    ^'.-Cig. 

dvojesečen,  čna,  adj.  d.  travnik,  cilie  ®riim= 
nictiPteic,  Cig. 

dvojesenčen,  čna,  adj.  5tDeifd)attig,    V.-Cig. 

dvojestrižen,  žna,  adj.  jttieifdiiing,    \'.-Cig. 

dvojezičen,  čna,  adj.  i)  bpppcljuitgig,  Cig. 
(T.),  tik.;  —  2)  gtueijpradiig,  tik. 

dvojezičnik,  m.  i)  ber  'S^o^peljungler,  Cig.;  be- 
sede dvojezičnika  so  kakor  nedolžne,  Škritij. ; 

—  2)  ber  stDei  Sprad)en  Siebenbe,  Navi:  (Kop. 
sp.). 

dvojezičnost, /.  i)  bie '2)0ppef3uugigfeit,  Cig., 
Jan.:  d.  jutrovskih  narodov,  Ci'. ;  —  2)  bic 
3roeijpvad)igfeit,  nk. 

dvoježfnstvo,  n.  =  dvoženstvo,   Cig. 

dvojica,  /.  i)  ha§  ^aar,  Guts.,  Cig..  Jan.; 
lepa  d.  je  to!  Jurč.:  —  bie  5(mbe,  Cig., 
Cel.  f Ar.);  —  bie  3H'ci^^it,  ^t-\  za  dvojico, 
unt  "baž  ^^Dppettc,  Boh.;  —  2)  ber  S^i^eifel: 
brez  dvojice,  ogr.-C;  —  •:;)  svinja  v  dru- 
gem letu.  Dol. 

dvojičiti,  Tčim,  vb.  impf.  paaven,   C. 

dvojičen,  čna,  adj.  i)  boppelt,  5Wcifad),  C:  — 
2)  boppcl^iingig :    dvojični   pridigarji,   Krelj. 

dvojina,  f.  i)  ba^  Soppelte,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  Hal.-C;  —  2)  ber  S^ual  (gram m.), 
Cig..  Jan.,  Cig. (T.),  nk. ;  —  3)  na  dvojini 
stati,  im  BttJciM  fcin,  Ki-elj. 

dvojiti ,  im,  vb.  itnpf.  i)  Dcrboppclll,  Cig., 
Jan.,  C;  —  vse,  kar  parklje  dvoji,  „CiUc^, 
\va^  gefpaltene  Slauen  ftat",  Dalm.;  —  2) 
Jtueifefn,  Habd.,  Guts.,  Jam.,  Jan.,  kajk.- 
Valj.(Rad),  nk.;  d.  o  čem,  nk.:  dvojimo,  ali 
ne  zdvojimo,  ogr.-Mik.;  d.  na  (nam.  o)  Kri- 
stusovem vstajenju,  Krelj;  d.  v  čem,  ogr.- 
C,  kajk,- Valj. (Rad);  =  d.  se  (po  stsl.), 
Cig. (T.);  ni  se  dvojiti,  e§  ift  nitf)t  JU  hi- 
SttJeifeln,  Levst.  (LjZv.). 

dvojivec,  vca,  m.  ber  ^^Jcifter,  Cig.,  Šol. 

dvojka,  /.  i)  bie  ^\vd,  ber  3tfcier;  —  2)  = 
dvojina  (bie  3mei,'ial)I,  \>ai^  %aax),  Cig.,  C: 

—  3)   bie  StfiUing^jdilueftcr^  Mur.,   C;  — 
4)   =  dvocevka,   Cig. 

dv9Jklja,  /  bie  gttiei  (3iffev),  Cig.,  Jan. 
dvoj  Ij  i  v,  iva,  adj.  jiueifeffiaft,  ogr.-C. 
dvojljivost,  /.  bie  3roeifel^aftigfeit,  ogr.-C. 


dv9jna,  /.  ber  3>WC<Kl,  <"-'•'■  l^rez  vsake  dvojne, 

kajk.-  \  'alj.  (Radi. 
dvojnast,  adj.  =^  dvojen,   dvojnat,  .\[ur.,  Cig. 
dvojnat,  adj.  jiDeifad),  boppelt,  !J)oppel-;  ški- 

lasii   ljudje   vidijo   dvojnato,  Žnid. 
dv9jnica,  /  i)  bie  2)oubIette,  Jan.:  —  2)  bie 

§lmbe,  h.  t.-Cig.(T.):-i)  črta  d.,  bie  ^oppeI= 

linie,  DZ. 
dv9jnik,   m.  i)  =  dvojček,  ogr.-M.;  dvojnik, 

kajk. -Valj. (Rad);  —   2)  ber  ^oppelfabeii, 

Cig.,  Jan.,  C,  M..  Met. ;  —  3)  baž  S^uplicat, 

Cig.,   C,  DZ.;  —  4)  =  dvojina,  ber  ^uat, 

C/o- 

dvojnja, /.  =  dvojba,  kaj  k.- Valj.  (Rad). 

dvojnjak,  tn.  ber  S}oppelpfIug,   C. 

dvojnog,  noga,  adj.  nam.  dvojenog,  =  dvo- 

nog,   Habd.-Mik. 
dvojnoglasnik,   m.  =  dvoglasnik,   C. 
dvojnoizb9Čen,  adj.  biconOCJ,  Sen.(Fii.). 
dvojnojamast,  a^f;.  biconcn«,  Sen.(Fi{'.). 
dvojnojezičen ,    čna.   adj.  =  dvojezičen     i), 

Mur. 
dvojnomrežen,    žna,   adj.   boppelt   Uergittert, 

Zora. 
dvojnost,  /.  bie  3n)eifa(tigfeit,  bie  3tt)eif)eit,  bie 

^iinlitdt;    —    2)   bie  3meifel{)aftig!eit ,    bcr 

3>l'eifel,   C,  Valj.(Radj;  d.  o  čem.  Zora. 
dvojrog,   roga,    adj.  nam.  dvojerog,    =  dvo- 

rog,  Habd.-Mik. 
dvojstrok,    stroka,    adj.  nam.  dvojestrok  = 

boppelt,  Me  g..  Dol.- Cig. 
dv9jstven,  stvena,  adj.  dvojsr^-eno  število,  bcr 

^ual,  C. 
dv9jstvo,  n.  i)  bie  3wci^eit,  ber  S^ualiemu^, 

Cig.(T.),   C,  >iov.;  —  2)  ber  2)uoI,  Levst. 

(SI.  Spr.),   Cv. 
dv9jščina,  /.  bcr  3tt'e'fel,  Raič(Let.J;  na  dvoj- 

ščini  biti,   im  3HiCtfe(  fcilt,  Z.: — prim.  dvo- 
jina  3). 
dv^jški,  adj.  3tl'iningl= :  d.  porod,  Mur. 
dvokačnik,    tn.    .šaliva    beseda    za:    paragraf, 

SIX. 
dvokaličnica,  /.   jmeiiamcnioppige   ^flati.^e, 

Tuš.  (B,). 
dvokapen,    pna,    adj.  dvokapna  streha,    ta?- 

Snttelbad),   Cig.;  —  prim.  kap.  tn. 
dvokis,  kisa,  m.  'DaS,  2)iojt)b:  ogljikov  d.,  ia?^ 

Šo^lenbiojlib,  Sen.(Fii.). 
dvokolfjen,  jna,  adj.  jmeigeleifig,  DZ. 
dvokolfsen,  sna,  adj.  ^tucirdbrig,  Jan.,  nk. 
dvokolfsnica,  /.  .^mcirdbrige^  J^uljrmerf,  Cig., 

Jan. 
dvokolfsnik,  tn.  =  dvokolesnica,   Cig. 
dvok9lnica,  /.  ^meirabriger  ilarren,  Cig.,  Jan., 

C,    Trst. (Let.);  —  dvokolnica? 
dvok9tnica,  /,  bie  diagonale,   Cig. (T.). 
dvokotnik,  m.  sferičen  d.,  fpt)ariid)cl  3tt'ciecf, 

(:ig.(T.). 
dvokrak,  kraka,  adj.  jtnciormig,   Cig.  (T.). 
dvokralje,  n.  "nai  Toppelfijnigttium,  Cig.(T.J. 
dvokrilec,   tca,    m.  pl.  dvokrilci.    3tt'^U'i'9'fr 

(diptera),   Cig.(T.),  Jan  ,  Etj.fŽ.). 
dvokrilen,  Jna,  adj.  ^meifliigclig,  Cig.,  M. 
dvoleten,  tna,  adj.  jlueijiiljrig,  Jan. 


dvoletje  —  dvonogat 


—  190  — 


dvonpžec  —  dvorjan 


dvoletje,    h.  ba^    *i3iciniiuiii ,    tia^    3»"^'J'^I)i'. 

(dvcietje)   Cif^. 
dvoličen,  čna,  atf;.  ^tiieifbriiiifl:  livolična  vred- 
nost, 5iriett>cutioier  35?cit  (math.),    Cig.fT.j; 

—  f)eud)knj(f),  Mur..  Cig.;  dvolično  in  dvo- 

iezično  ponašati  se,  SIX. 
dvoiičiti,   ličim,   vb.  impf.  boppd^iiiigicj   )ein, 

Mitr. 
dvoličnost,  f.  i)  bic  'Jimorp^ie  (chcm.),  Cig. 

(T.):  -   2)  bic  ^lucibcutiflfeit,  5/A'. 
dvolih,  liha,  adj.  dvoliho  število,  ungerab  un^ 

qcrabe,  boppdt  ungcrabe  30^)'  (math.),  Cig. 

'(  T.). 
dvolik,  lika,  adj.\iKi'!^'!^i\\ox\f\\%  bimorp^fchem.). 

h.  t.-Cig.(T.j. 
dvolik,  hka,  m.  bic  ^^Oppelgcftalt  (min.),  h.  t- 

Cig.fT.). 
dvolisten,  tna,  adj.  jttjcibldttrig,  Cig.,  Jan. 
dvolok,   Igka,    m.  bcr  ^roiUingebogen  (arch.), 

/;.  t.-Cig.(T.j. 
dvolom,   Igma,   m.  bic  ®oppcIbred)ung,  h.  t.- 

Cig.fT.j. 
dvol9mec,  mca,  m.  bcr  ^oppclfpat,  Erj.  (Min). 
dvol9mek,  mka,  m.  bcr  ^^Oppcibrud),  Cig.fT.). 
dvom,  orna,  m.  bcr  ^l^^^ifi^lf  Miir.,  Cig.,  Jan., 

nk.;  brez  dvoma,  unjrteifcl^aft;    ni  dvoma, 

tcili  Btt^^iff^r   C'V-'  "'^• 
dv9mba,  /.  ber  31^^11?',  Cig.,  Jan.,  nk.;   brez 

dvombe,  un5i»cifel()aft,  ot)nc  3'uctfcl,    Cig., 

Jan.,  .V/.,  nk. 
dv9men,  mna,  adj.  jnjcifel^oft,  Mur.,  V.-Cig., 

Jan.,  nk. 
dvomer,    m(;ra.    m.    v   metriki:    ber    Xinieter, 

.lan.,  Cig.fT.J. 
dvom^ren,  rna,  adj.  bintetrijc^  (tudi :  math.), 

Cig  (T,). 
dvomesečen,  čna,  adj.  .^njciiitonatlidi,  Cig..  C. 
dv9mež,  m.  ber  3>^P'ffr,  .SV.V. 
dvomiseln,  setna,  adj.  boppclftiuiig,  Jan.,  nk. 
dvomišec,  šca,  m.,  pl.  dvomišci,  3iucimu5ife(er 

(zooi.),  h.  t.-Cig.  (T.). 
dv9miti,    im,  vh.  impf.  Jttjelfeln,  Pohl,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk.;  d.  o  čem,  d.  nad  čem,  za- 

stran  česa,   Cig.,  nk.;  ni  dvomiti,  cž  i[t  tein 

3ttieifcl,    (-ig.,  nk.;   —    prim.  hs.  dvoumiti, 

.^tucifcin. 
dvomivec,  vca,  m.  bcr  3l'-HMflcr,  Aj/^i'. 
dvomljenje,  n.  ba^  3'^^fU''In,  "f<- 
dvomljiv,  iva,  adj.  i)  jiueifelrcid),  jn)cifeljiirf)tifl, 

jfcptifd),    .\fiir.,   Cig.;   —   2)  — ^  dvomcn  1), 

Cig..  .lan.,  .\[. 
dvomljivtc,  vca,  m.  bcr  3lUfiffr,  -*/«»•.,  Cig.. 

nk. 
dvomljivost,  /.  i)  bic  3wcifcliiid)t,  ber  Sfep« 

tict>?inil^,  Mur.,  Cig.,  .lan.;  —  2)  =   dvom- 

IlOSt,      ^.7^'. 

dvc/mnost,  /.  bic  3>l'fiff'l)'>f''flfcit,  Mur..  Jan. 
dvom9ŠtV9,  n.  bic  3'^'f''"''i""'rci,   ^-'K- 
dvonitcn,  tna,  adj.  jiucifnbig,  (dveniten)  Cig. 
dvoniz,    niza,    m.  bic  ^OppcIrcit)C    (math.).  h. 

t.- Cig.fT.). 
dvoni/čen,  čna,  adj.  ^lDciiind)tig,   Cig. 
dvonog,  n<»ga,  adj.  .^tPCibcillig,   Cig..  Jan. 
dvonogač,   m.  bcr  3'0*''f'U}lfr,  •^^"• 
dvonojjat,  rita,  adj.     -  ilvonog.  Jan, 


dvon9Žcc,  žca,  m.  bcr  3'i'cifii61er,   Cig.,  Jan. 
dvon9zcn,  adj.  =  ilvonog,   Cig.,  Jan. 
dvoobrazen,  zna,  adj.  mit  boppeltem  ©efid^t: 

dvoobrazni  Janus,  Let. 
dvo9gelnik,  m.  sferičen  d.,  fpt)arifd)C§  3"'^'^^; 

Cig.fT.J. 
dvook,  oka,  adj.  jiDeidiigig,  Cig.,  Jan. 
dvoosn9VEn,    vna,    adj.    dvoosnovna   kislina, 

.^rtjcibafijdic  enure,  Cig.fT.J. 
dvoparkljar,  rja,  m.  dvoparklarji,  3tt'ci^ufer, 

Spaltf)ufcr  (bisulca),   Cig.fT.J,  Erj.fŽ.J. 
dvoparkljež,   m.  =  dvoparkljar,   C 
dvopfrnat,  adj.  boppelgeficbcrt,   Cig. 
dvoper9ten,  tna,  adj.  ,^lt)cifliige(ig,   Cig. 
dveper^tnik,  m.  bcr  ^^"'Cipiifllfr,   Cig. 
dvopev,  peva,   m.  =  dvospev,   Cig.  fT.J. 
dvopičje,  n.  bcr  Xoppctpiinft,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

fT.J.  nk. 
dvoplasten,    stna,    adj.   .^ttjeijc^ic^tig,   (dvep-) 

Cig. 
dvoplosk,  ploska,  adj.  jtricifladiig,  Cig.fT.J. 
dvor,    dvora.    m.   ber    .'pof;   gospodski    dvor, 

ber  .5)erren^of,  Jan.;  —  cesarski  dvor,  bcr 

fQi)criid)e  ;pof;  —  .sodni  dvor,  bcr  @eri(4t»= 

{)of,  DZ.;  upravni  sodni  d.,  bcr  '.8crruaItung!Ž< 

gerid)t§f)of ,     DZ. ;  —  nebeški    dvor,     neko 

zvezdje,  v  katerem    so    zvezde  v  krog    po- 
stavljene, Pjk.fČrt.  2Sq.). 
dvoramen,  mna,  adj.  jroeiarmig  (phvs.),  Cig. 

fT.),  Sen.fFii,). 
dvoran,  ana,  m.  Mur.;  pogl.  dvorjan, 
dvoranin,  m.  =  dvorjan,  Habd.;  d.  kraljevski, 

Krelj ;  —  hs. 
dvorana,  /.  ber  Sflfil,   Cig.,  Jan.,  nk.;  —  hs, 
dvoranic,   m.   Cig..  Jan.,  pogl.  dvorjanič. 
dvoraniti,  anim,  vb.  impf.  nk.,  pogl.  dvorjaniti. 
dvoranski,  adj.   Cig.,  pogl.  dvorjanski. 
dvoranstv9,  n.   Cig.fT.J,  DZ.,  pogl.  dvorjan- 

stvo. 
dvorazr^den,  dna,  adj.  jmciciojfig,  mA*. 
dv9rba,  /.  bie  ''^flcgc,  bte  33ebieming,  ogr.-C. 

kajk.-Valj.fRadJ. 
dvorec,   rca,    m.  dem.  dvor;    i)  ba^   (^cbbftc, 

Jan.;    ber    ^alaft,    nk.;    biskupov    letni    d., 

Zv.;  —  2)  bcr  Šriff  ani  "il^obrcr,  ogr.-C. 
dvorfdec,  dca,  m.  i)  ba^  Tiftidioit,   Cig.,  Jan.; 

—  21  bcr  ^oppcljamc  (diplotaxis),  C. 
dvor^den,   dna,   adj.   jtocirci^ifl,   boppelrci^ifl, 

Cig.,  Jan.,  C. 
dvorfdje,  n.  bic  3)oppe(rcil^e,  Jan. 
dv9rck,  rka,  m.  bcr  OJriff  am  ^obrcr:  za  dvo- 

rek  prijeti.  Z.;   —  prim.  dvorec  2). 
dvoren,  rna,  adj.  .'oof  . 
dvorv'zen,zna,aiy/".,^uiciid)iicibig,boppeljd)iicibig, 

Z...  nk.;  dvorezna  sekira,  bic  Clicraji;!,  Jan. 
dvorišče,  n.  bcr  .'oofrouni,  bcr  .'oof :  zdelovanje 

na  dvorišče,   bcr  l)pf)citigc   iHueboii,   Lcvst. 

(Pril.);  —  dvorišče  pometati  ženskam,  bcn 

.'oof  niad)cn,  F.rj.dib.  xp.). 
dvori.sčnik,  »1.  bcr  .'Opffncdit,   Cig. 
dvoriti,  im,  vb.  impf.  bcbiciicit,  onfluaitcu,  Cig., 

Jan.;    prijatelju    d.,    bcit    f^rcunb    bcbicnctl , 

ogr.-C;  d.  koga,   Cig.;  —   hs. 
dvorjan,   ana,    m.  bcr  .V>pfiitonn,   bcr  .'opflinfl, 

Jan,,  ogr.-C. 


dvorjanič  —  dvostranost 


v.n 


dvostranski  -  džurdž 


dvorjanič,  m.  bcv  J^^ofjunfcr,  (ilvoraniC)   C/^'., 

dvorjanik,   »i.   =  dvoniik,    Piiy.-.\fik. 

dvorjaniti,  anim,  vb.  impf.  iiofbiouftc  Iciftcii, 
C;  —  d.  si  dati,  firf)  bcii  .viof  maci)cti  Ia))cn, 
Jure. 

dvorjanka,  /.  bic  .'v'>ofi^aIlU^  Oir. 

dvorjanski,  adj.  Ijofiiuinuijrf),  Ijofiid),  Miir.. 
(dvoranski)    Ci^. 

dvorjanstvo,  ».bcr  .'v^offtaat,  bic  4">t»flcute,  Mur.. 
Jan.;  dvorjanstvo  velikega  kralja  nebeškega, 
Ci>. 

dvorljiv,  iva,  adj.  bebicniam,  l}OfUd),  Mm:, 
Jan. 

dvorljivost,  /.  bic  i)iiflid)feit,  Jan. 

dv^rnica,  /.  bic  iiofbamc,   Cig.,  Jan. 

dvyrnik,  »i.  i)  ber  ^loflinfl,  ''ci"  Žiofbicnftiitann, 
C7^. ;  kralj  in  njegovi  dvorniki,  vse  svoje 
dvornike  je  povabil,  Ram.;  —  2)  bcr  i)of= 
mciftcr,  bcr  .^lauž^lidltcr,  .^fcg.,  Diet.,  Dalm.; 
kraljevski  d.,  Krelj;  kraljev  d.,  /?^»'«-;  —  ber 
Cbcrfnedjt :  kadar  veliko  hlapcev  imajo  , 
ednega  izmej  njih  izvole  in  postave  za  dvor- 
nika  ali  „šafarja",  Krelj;  —  3)  bcr  ^ebieiter, 
ogr.-C,  —  tudi:  dvornik.  Diet.,  pos.  v  po- 
slednjem pomenu,    Valj. (Rad). 

dvprniški,  adj.  Joof«:  dvorniški  žolnerji,  Trub. 

dv9rništvo,  n.  bcr  4'*ofl"taat,  SIS. 

dvorob,  roba,  adj.  jlucifotttig,   Cig.(T.). 

dvor9Čen,  čna,  adj.  z  dvema  ročema;  jluei^ 
l}CiifeIii3,  Cig.,  Jan. 

dvorog,  roga,  adj.  §tt)eif)Drnig,   Cig. 

dvorok,  rgka,  «4/.  5n)ei'^anbtg,  jroeiarmig,  Cig., 
Jan.,  Erj.  (Z.). 

dvorovati,  lijem,  vb.  impf.  t^a^^  ^loflnger  tjaltcit, 
Cig.  (T.),  Zora. 

dvor^žnik,  m.  =  kozel,  Zv. 

dvorski,  adj.  £»of-;  dvorska  služba,  Trub.; 
d.  običaj,  bic  |)Dfctiqiiette,  Cig.fT.J;  dvorska 
šega,  Cig.;  d.  zvezdar,  bcr  i^ofoitrolog,  Zora. 

dv9rstvo,  n.  ^dvorjanstvo,  dvorništvo,  C 
SIN.,  Z  g  D. 

dvosenčen,  čna,  adj.  boppcI)d)attig,  C 

dvosenčnik,  m.  dvosenčniki,  jiucijdjottigc  3?C' 
rooljner  (geogr.),  Cig. (T.). 

dvoskrg,  skfga,  adj.  gjuei  Siemert  fiabenb,  Cig. 
(T.). 

dvosod,  soda,  adj.  dvosodo  število,  gerab  ge= 
vabe  3at)(  (math.),  Cig.  (T.). 

dvospev,  peva,  m.  'baž  'J^UCtt,  Jan.,  C.  nk. 

dvospolnik,  m.  ber  ^i^Jitter,  bci"  ^"'evntiiplltobit, 
Cig.  (T.);  —  rus. 

dvostaven,  vna,  adj.  dvostavni  račun,  bic 
3tueija^rec^niing,  Cig.  (T),  Cel.  (Ar.). 

dvostebrje,  n.  bic  Saulcnfuppeluitg,  Cig.fT.J. 

dvostih,  stiha,  m.  'Oa^  Tiftid)On:  latinski  d.. 
Zv. 

dvostotpje,  n.  =  dvostebrje,   Cig.fT.J. 

dvostožfren,  rna,  adj.  bipolar  (phvs.),  h.  t.- 
Cig.fT.j. 

dvostran,  strana,  adj.  boppeUeitig,  Jan.;  — 
5Wcif)augig  (arch.),  Cig.fT.J. 

dvostranost,  /.  bie  Soppclfcitigfcit,  Jan. 


dvostranski,  adj.  bovpcljcitig,  .^lucifcitig,  Jan., 

C,  nk. 
dvostranstv9,  ».   =  dvostranost,   Cig. 
dvostrok,    stroka,    adj.  ,yucifad),    Cig.,   Jan., 

Cig.fT.J,  C. 
dvotetec,  ka,  m.  =  dvotelesnik,  Pot.-Cig.,  C. 
dvotelfsnik,  m.  bcv  3ttJciIcibigc,   Cig. 
dvouh,  liha,  adj.  jtDciofjrig,   Cig.,  Jan. 
dvoum,  uma,  m.    i)  bcr  2)cippcl|'iliu,  Jan.;  — 

2)  bcv  ^locifel,  Cig.fT.J. 
dvoumen,  mndi,  adj.  i )  jtucibcutig,  boppclfiniiig, 

Cig.,  Jan.,   Cig.fT.J,   C;   rad    je    kaj    dvo- 
umnega povedal,  Zv.;  —   2)  (po  hs.)  jluei' 

fclf)aft,  Cig.fT.J. 
dvoumiti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  dvomiti,  Cig. 

fT.J;  —  stsl. 
dvoiimje,  n.  i)  ber  So^pelfiiin,  bic  3"-'ei'5eutig= 

feit,   Cig..  Jan.,  Cig.fT.J,  C;  —  2)  (po  hs.) 

ber  3»ucifet,  Cig.fT.J.  DZ. 
dvoumnost,  /.  bic  S^oppelfinnigfcit,  Cig.fT.J. 
dvouren,  rna,  adj.  .^iDCiftiillbig,  (dveuren)  Cig. 
dvovejen,  jna,  adj.  .vuciiiftig,  (dvevejen)  Cig. 
dvovejnat,  adj.  boppdjtueigig,  Cig. 
dvoviden,  dna,  adj.  boppelfiditig,   Cig. 
dvovidnost,  /.  bic  Soppclfiditigtcit,  Cig. 
dvovladje,  n.  ba§  5)uiimDivat,  Cig. 
dvovladnik,  m.  ber  2)iuimlnv,   Cig. 
dvovprfžen,  žna,  adj.  .^ivicijpauilig,  nk.;  dvo- 

vprežna  kočija,  LjZv. 
dvovrh,  vrha,  adj.  jtDcigipfcfig,  Cig. 
dvovrsten,  stna,  adj.  boppeIveil)ig,  Cig.,  Jan.; 

—  boppclavtig,   Cig.,  Jan. 
dvovrstičen,  čna,  adj.  ^tDcijcilig:   dvovrstična 

kitica,  (^iDcijciligc  ®tvopl)e,  Zora. 
dvovfstje,  n.  'iiai  ®iftid)on,  Cig. 
dvozak9nstvo,  n.  bie  ®oppeIet}e,  Cig.,  Jan. 
dvozlog,  zloga,  adj.  =  dvozložen,  Cig.,  Jan. 
dvozl9Žen,  žna,  adj.  jroeifilbig,  Cig.,  Jan.,  nk. 
dvozmiseln,  sehia,  adj.  boppclfilillig,  Cig.fT.J. 
dvozmislica,  /.  ber  S^oppclfinn,  Cig.fT.J. 
dvoznačen,  čna,  adj.  bcppelbciitig,   Cig. 
dvoznačnost,  /.  bie  S)Oppelbcutigfeit,   Cig. 
dvozob,  zoba,  adj.  -^iDCijaljnig,   Cig. 
dvozrn,  zrna,  adj.  jiiiettiirnig,  Cig. 
dvozvezdje,   n.   bev   Soppelftcrn,    Cig.,  Jan., 

Ci^g.fT),  C. 
dvožfnec,  nca,  m.  ber  93igaintft,   Cig. 
dvožfnstv9,    n.  bie  33igamic,   Cig.,  Jan.,  DZ. 
dvožičen,  čna,  adj.  jrocibriilltig :  dvožični  ma- 

gnetomer,  haž  iBitilavtitagnctomctev,  Cig.fT.J. 
dvoživen,  vna,  adj.  boppcilebig,  C/g-.;  — 5lm= 

p^ibien=,  Cig. 
dvoživka,  f.  '[id^  5lmp^ibium,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

fT.J.  Erj.  fŽ.J. 
dvfst,  T,/,  neka  riba  (abramis  vimbra).  Krško 

na  Savi- Erj. fTurb.J. 
džok,  interj.  phtmp'§!  BlKr. 
džokniti,  džGknem,  vb.  pf.  ptuinpeit,  BlKr. 
džundž,   m.  bic  ^$erlc,  ogr.-\'alj.fRadJ. 
džundžek,  džeka,  m.  baž  ftnabcnfrout  (orchis), 

vihŠt.-C. 
džurdž,    m,    ber    ^rug :    sneha    jim    napolni 

džurdže  z  vinom,  v{hŠt.-Pjk.fCrt.J. 


e  —  edinec 


192 


edinica  —  edinščina 


E. 


e,  intcrj.  vzklik,  ki  izraža  nevoljo:  e,  pusti 
me! 

ebehtnica,  /.  bae  ^t\i  9)Jaria  i^erfiinbiflunci, 
Ciiits.:  —  prim,  tirol.  ebnachtcn  =  SJJaria 
58frfu:;biflUng,  C;  snn.  ebennaht,  %aQ'  unb 
^Jfad)tflleid)r,  Mik.  (Et.J. 

ebehtnik,  »i.  bcr  9JJonQt  SRar.i,  Guts.;  — 
prim.  ebehtnica. 

eben,  m.  bcr  Gbenbaum,  Cig. 

ebenast,  adj.  ebcnartifl,  Cip. 

ebenov ,  adj.  Dom  Sbeitbaum,  Cig. ;  ebenov 
les,   Dalm..    Tuš.(B.j. 

ebenovec,  vca,  >?i.  ber  Sbeubaum  (diospyxos 
cbenum),    Tiiš.fB.J. 

ebenovina,  /.  ha^  (Sben^olj,  Cig.,   Tiiš.fB.). 

eden,  (pred  substantivi :  en.  Mik.,  Levst./Sl. 
Spr.J)  ena,  eno,  g.  enega,  ene  uum.  i)  einev, 
eiti;  eden  izmed  vas,  vas  eden,  eiiier  bon 
euc^;  eden  čita,  drugi  piše,  tretji  spi;  dvoje 
škornje  imam,  pa  le  en  klobuk ;  ene  škarje, 
ene  rokavice,  eine  Scfjere,  cin  ^^5aar  S)anb' 
fd^U^e;  šteje  se:  eden.  dva.  tri  itd.,  ali:  ena, 
dve,  tri  itd.,  ein»,  jnjei,  brei  u.  j.  tv.;  po 
eden.  je  einer;  eden  za  drugim,  ciner  nacf) 
bem  anbern;  oba  eno  godeta,  beibc  ftnb  uon 
cincm  Scftlage,  Met.:  ob  enem,  juglcid);  v 
eno  mer,  in  einemfort  (tudi:  v  enomer) ; 
prim.  ona  ne  spi  vse  v  eno,  Hip.COrb.): 
—  2)  pl.  eni,  einige,  etiicfie;  eni  ter  eni,  \)\t 
Ullb  'Ha  einige;  eni  pravijo  da,  drugi  da  ne; 
ena  dva,  enih  pet  =  kaka  dva,  kakih  pet, 
Ctlic^e  jroei,  fiinf;  ene  krate  (krati),  et(ic^e= 
male;  —  3)  kot  nedoločen  členek  iciu);  en 
volovski  voz,  en  duhovni,  Cv.;  (novejša 
književna  slovenščina  se  ga  ogiblje);  — edna, 
edno,  Miir.,  Jan.  (Slovn.J  in  tu  in  tam  v 
knjigah,  starejših  in  novejših;  poudarjeno 
tudi  „eden"  pred  substantivi:  pred  Bogom 
je  tisoče  let  kakor  eden  dan,  Krelj;  ena 
vera,  eden  krst.  Schonl.;  eden  krivičen  vi- 
nar deset  pravičnih  sne,  Spreg.-  Jan. 
(Slovn.J;    —   prim.  jedcn. 

edikt,   m.  razglas,  ba?  Gbict,   Cig. 

cdikten.  tna,  aJj.  (Sbictal  =  :  ediktni  rok,  bic 
ISbictalfrift,  DŽ. 

edin,  aJj.  1)  cin,yg;  edini  sin,  bcr  cinjige 
3ol)n;  edina  tolažba,  ber  ein,\igcIroft;  edino, 
cinj^ig,  aiišjd)(ic&licf);  —  vsak  edin,  jebcr  eni' 
i^clnc,    ('..;    —    2)  edino    število    =    edinstvo 

(bic  Gin.^abO,  Cig.;   —  3)  Bcrloffcn,  elcnb, 

arinjclig,    Diet..   C,  Mik.;  edino  živeti.  Z.; 

jaz  sem  edin    (jedin)    in  reven,    Dalm.;   — 

4)  einig,   ('ig.,  Jan.,  nk. 
edinčck,  čka,  m.  dem.  edinec;  cin,\igcr  5o^n, 

/...  S„\'.,  SIS. 
edinec,  nca,  m.  bcr  (Sin.siflc:  bcr  cin,^igc  Soljn, 

V.-Cig.;   božji   edinec    je  za   mizo    pri    njih, 

Ram.;  v  tem  je  e,,  Ijicrin  i|'t  iljm  nicmonb 
,\ii  ucrfllei(f)on,  Cig.;  —  2)  =--  poedinec,  bO'S 


^nbicibuum,  Cig.;  —  •^)  ber  SSerlaffenc,  ber 

%XWK,   C. 
edinica,  /.    i)   bie  Gin,5ige,    C;    bie   cinjige 

Jo(f)ter,   C;  \'ida  jima  je  bila  edinica.  Jure.; 

prim.  hs.  jedinica;  —  2)  =  edinka  3),  Cig. 
ediniten,  Ina,  adj.  einigenb,  C,  SIS. 
edinišče,  n.  bcr  (Sinigungepunft,  ber  Soncur= 

rcn,^puntt  (math.),  h.  t.-Cig.CT.j. 
edinit,   adj.   Dercin.^elt  (math.),    Cig.CT.J;   — 

fingulčir,    edinita   sodba   =^   sodba  o  poed- 

nini,    Cig.  (T.). 

ediniti,  Tnim,  vb.  impf.  einig  mac^cn,  einigen, 

Dcreinigcn,   Cig..  Jan.,    nk.;    duše  se  bodo 

edinile  s  telesi,   Guts.fRcs.J. 
edinjak,  m.  ber  ©infcr,  ogr.-C. 
edinjenje,  n.  bic  ©inigung,  bie  3Jereinigung, 

Cig.,  C. 
edinka,  /.   i)  bie  einjigc  Io(^ter,  Cig.;  —  2) 

bic  Sint)eit  (3o(}0,  Slom.-C;  —  3)  bie  (Sinš 

(3af)lscicf)cn),   ('ig..  Jan..  Cig. ''T.). 
edinobpžje,  )i.  bcr  '>DJonotl)eiemUtf,  Cig.CT.J. 
edinodušen,   šna,  adj.  eint)ctlig,   Cig. 
edinodiišje,  n.  bie  Giutracf)t,   Cig. 
edinoguben,  bna,  adj.  =  enoteren,   C. 
edinoosfben,  bna,  adj.  edinoosebna  sodišča, 

(fiii,5iclgerid)te,  DZ. 
edinorojen,  ena,  adj.  etngcborcn:   edinorojeni 

sin   bi)žji. 
edinoroj^nec,  nca,  m.  bcr  Gingcbomc,  .U«r., 

Cig..  Jan.,  Ravn. 
edinost,  /.  i)  bie  Sinsigfcit,  bic  (Sinfjeit,  Cig., 

Jan.,   Cig.fT.J;  -   2)   bie  einigfcit,    Mur.. 

Cig.,  Jan.,   Cig. (T.),   C;   v  edinosti    živeti. 

Cig.;  —  O  bic  'I^iirftigtcit,  ha^  (Slenb,  Meg.- 

Mik. 
edinovladar,  rja,  m.  =  samovladar,  Cig.(T.). 
edinovladarski,  adj.  =  samovladarski,   Cig. 

(T.),  Jcs. 
edinovladarstvp,  n.  =  samovladarst\o,  Cig. 

(T.),  .les. 
edinovladec,  dca,  m.  =  samovladar.    Cig. 
edinozveličalen,   ^na,  adj.  allcinjcligmadicnb: 

edinozvL-ličalna  vera,  cerkev. 
edinstven,  stvena,  adj.  cinl)citlid),  ('ig.,  Levst. 

(PviL),  nk. 
edinstvenost,  /.  bic  6inl)citlid)fcit,  bic  ^ufo'"' 

ntcngclnnigfcit  istil.),  Cig.iT.i. 
edinstvQ,  >i.   1)  bic  (fin,ygfcit,  .fan.;  bic  ©in 

t)Cit,   Cig..   \'alj.  Rad);   e.  duha,   C.;    —   blC 

Čin,\al)l,  bcr  3ingular  gramm.),  ./an..  Levst. 

^S7.  .Spr.J :    -   2)  bic  ©inbcitlirijfcit,  bic  ^u^ 

janimciigcl)origfcit,  Cig. (T.);  —  3)  bic  Union: 

stvarno  e.,  bic  JKcaUuiion,  Jes.;   osebno  e.. 

bic 'i^crjoniilunioii,  Jan.,  Cig.fT.J,  Jes.;  colno 

e..  bcr  ;UillUcrbanb,  DZ.;  —  4)  =  edinost, 

bic  Ifinigfcit,  Cig..  .\nv. 
edinščina,  /.  bie  Ginfamfcit,   \'.-Cig..  Jan.; 

bic  Minbcrlo)igfcit,  C;  —  hai   ©ienb,   bic 

^,?lrnuit,   Diet.,   Cig.,  Jan.,   (.'.;   v  edinščini 


ednajst  —  električen 


-    193  — 


električnost    -  cnajst^rnat 


živeti,  Z.\  izza  edinščine  neredno  življenje. 

Zv.;  edinščino  trpeti,  Jurč. 
ednajst,   num.  =  enajst,  Mur.,   Cig.,  Jan. 
ednak,  adj.  =  enak,  Mur.,  Jan. 
ednica, /.  i)  bcr  Sinjcr,  Mur.,  Jan.:  bcr  Gitier, 

(jednica)   Cel. (Ar.);  —   2)  ednice.    bie  Uui 

onen  (math.),  Cig.fT.);  —  \!i\i  Sinl)cit:  dol- 

gostna  e..  bic  Vangcncinl)cit,   Cig.(T.);  dav- 

kovna,  čolna  e.,  bie  Steuer  ,  ^-^erjollungs' 

einl)cit,  DZ. 
ednina,  /.  bic  ©injal)!,  bcr  Singular  (gramm.), 

Jan.,   C.ig.fT.),  nk. 
edninski,  adj.  )ingulaii)d),  Xavr.(Let.J. 
edno-,  išči  pod :  eno-. 
edn9k,  adv.  =  enok,  ogr.-C. 
edukt,   »1.  po  kemični  poti  izločena    rvarina, 

bav  ebuct  (chem.),   Cig.fT.J. 
efekt,   )H.  učinek,  bev  (Stfcct,   Cig.(T.). 
efemerida,  /.  aftroiiomiidje  lafcl,   bie  ®p^e= 

meribc,  Cig.(T.). 
egriš,  m.  =  agres,  ogr.-Valj  (Rad). 
eh,  interj..\zV.y\k,  ki  izraža  nevoljo:  eh,  pusti 

me! 
ej,    interj.  =■  eh:   ej,   vrag,   pa  že  blodi  kdo 

tu  okoli,  LjZv.;   ej,  saj  je  dejal  doktor,  da 

se  ni  bati,  LjZv.;   traun:  ej,    da  je  res,    e§ 

ift  traun  tua^r!  Cig.;  ej  res!  traun!  Jan.; 

—   ei!   Cig.,  Jan. 
eklekticizem,    zrna,   m.  izbiranje    raznih  mo- 

droslovnih    naukov    iz   raznih    sistem,    ber 

(Sflettici^muž  (phil.),  Cig.  (T). 
ekliptika,  /.  dozdevna  solnčna  pot  na  nebes- 
nem obloku,  bie  Sfliptif. 
eklo,  n,  Dalm.(Predg.),  pogl.  jeklo. 
eksakten,  tna.  adj.  natančen,  ejact:  eksaktna 

znanstva,  cjactc  SSiffenjcftaften,  Cig.  (T.). 
ekscelencija,  /.  odlikovalen  naslov,   bie  ©J= 

ceUcn^,  Jan.,  nk.;   —   prim.  vzvišenost. 
ekscentričen ,    čna,    adj.    ejcentrijcf)    (math., 

astr.),    Cig. (T.),  Cel.(Geom.);  —  prim.  iz- 

sreden. 
ekscentričnost,  /.  bie  ©jcentricitdt,  Cig. (T.), 

Cel.  (Geoni.). 
eksegeza,  /.  razlaganje,  bie  (Sjcge)e,  Cig.  (T.). 
eksekucija,  /.  posilna  izvršba  kake  razsodbe, 

bie  Sjrecution. 
eksekutiven,  vna,  adj.  ejecutio,  nk. 
eksekutor,  rja,  m.  izvrševavec,  ber  (Sjecutor. 
eksemplar,  m.  'i^až  Sjcmplar;  —  prim.  izvod. 
ekvator,    rja,    m.  ber  'Žlcguator,    Cig. (T.);  — 

prim.  ravnik,   polutnik. 
elastičen,  čna,  adj.  prožen,  elaftifd). 
elastičnost,  /.  prožnost,  bie  ©lajticitat. 
elce,  n.  bie  £)onbt)obe,  Meg.;  —  prim.  helce. 
eleganten,  tnc,  adj.  izboren  in  vkusen,  efegont, 

Cig.(T.),  nk. 
elegantnost,  /.  bie  Sleganj,  Cig. (T.),  nk. 
elegičen,   čna,   adj.  milotožen,   elegije^,   Jan., 

Cig.{'T.),  nk. 
elegija,  /.  milotožna  pesem,  bie  (Slegie. 
elegijski,  adj.  elegiji  primeren,  elegije^,  Cig., 

Jan. 
električen,  čna,  adj.  eleftrijd);  električna  iskra; 

električna  ločba,  bie  Sltttrolpje,   Cig. (T.). 
Slov. -nem.  slovar. 


električnost,  /.  bie  ©leftricitat  (aB  6igen  = 

id)art),  Cig.  (T.). 
elektrika,  /.  bie  ©leftricitnt  (olši  iliaterie),  Cig., 

Jan.,  Cig.(T.j;  e.  vzbujena  z  dotikanjem  (po 

dotiku),  '^criilirungi-cleftticitat,  e.  vzbujena  z 

drgnjenjem.  :'Kcibung'^clcttricitdt,   e.  vzbujena 

s    toploto,    2l)evmocIettricitdt,    razdelbna   e., 

bic  i^ertbeiluiigc-cleftncitdt,  Cig.fT.j. 
elektrizovati,  ujem,  vb.  impf.  eleftrificrcn,  Cig. 

(T.j,  nk. 
elektrodinamika,    /.    medsebojno    vplivanje 

električnin   tokov,  bie  @lettrobl)namit,  Cig. 

(T.). 
elektrofor,  m.  ber(£(e!tricitdtžtrdger,  ber  Sleftro^ 

pt)or. 
elektroliza,  /.   električna   ločba,    bie   ©(ettro= 

ll)ic,   Cig.  (T.). 
elektromagnetizem,  zma,  m.  vplivanje  elek- 
trike na  magnetizem,  ber(f(cftrDmagnctižmu#, 

Cig. (T.). 
element,  m.  prvotna  sestavina,    "tiaž  ©lemcut, 

(math.,  phvs.),   Cig.(T.),  Cel.(Ar.);  —  prim. 

prvina. 
elementaren,    rna,   adj.   začeten,   SIementar=, 

Cig. (T.),  nk. 
elipsa,  f.  pakrog,  bie  Sllipie. 
elipsoid,  m.  pakrožno  telo,  baš  SUipjoib. 
eliptičen,    čna,   adj.  pakrožen,   elliptifcf)    Cig. 

(T.),  nk. 
elizij,    m.  podzemeljski   raj    pri    starih    Grkih, 

bo^  (Jtilfium,  Cig. 
elizija,/.  izpah,  bie  Stifion  (gramm.),  Cig.(T.). 
eminencija,/. odlikovalen  naslov:  bieSminens, 

Cig.,  Jan. ;  —  prim.  prevzvišenost. 
empiričen,  čna,  adj.  opirajoč  se  na  izkušnjo, 

empirifd),  Cig. (T.),  nk. 
en,  yium.  išči  pod:  eden. 
enačaj,   m.  ba§  @Ieic^t)eit'o5eic^en,  Jan.,  Cig. 

(T.),  Cel.  (Ar.). 
enačba,  /.  bie  (iileicfiung   (math.).    Cig.  (T.); 

enačbo  po.staviti,  sestaviti,  bie  @(eicf)ung  an» 

ie^cn,  Cig.(T.);  osnovna  e.,  bic  ^unbamental* 

9leid)liug,    Cig.(T.);   razstavna,    sestavna  e., 

analt}ti)d)e,  jtintlietifc^e  ©leidiutig,  Cig. (T.). 
enačben,    čbena,    adj.    ©leidiung^^^ :   enačbeni 

členi,,  bie  ®Iieber  ber  (iMcid)ung,  Cig. (T.). 
enaček,   čka,  m.  ha?>  SlcguiDalcnt:  pristojbinski 

e.,   nk. 
enačenje,   n.  bic  ®Ieicf)ftcIIung,  bie  ©leic^ma^ 

d]uiig,  Cig. 
enačica,  /.  ba^  ^enbant,  'baž  ©eitenftiicf,  Cig. 

(T.J. 
enačilo,  n.  i)  ber  58erglcic^ung§puntt,  Cig.;— 

2)  ber  gi^alifator  (mech.),  h.  t.- Cig.  (T.). 
enačiti,    ačim,    vb.  impf.  glcic^ftellen :  e.  koga 

komu,   Cig.,  Jan.,  Cig.(T.);  —  glei(fimad)cn, 

Cig. (T.);    smrt  nas  vse    enači,   Cig.;  —  e. 

se  komu,  fid)  jemanbem  g(eid))teUen,  glcid)^ 

biinfcn,  Cig. 
enački,  adv.  glcic^fall^,  Mur. 
enačnik,  m.  ha^  (S)Ieidi{)eit^5cicben,  Cig.,  C. 
enajst,  num.  cilf. 

enajstfr,  >;m»i.  cilf,  eilferlci;   —  prim.  četver. 
enajstfren,  rna,  adj.  cilffad). 
enajstfrnat,  adj,  =  enajsteren. 


enajsti  —  enakoramen 


—  194 


enakoramen  —  enobitnost 


enajsti,  niim.  bcr  cilfte. 
enajstica,  /.  bcv  CSilfer,  tiic  Gilf,  Ci^..  Jan. 
enajstič,  adv.  ,yim  cilftcnmale,  cilftcnž. 
enajstina.  /.  Dcr  cilfte  2l)cil. 
enajstinka,  /.  bn?  Gilflel. 
enajstkrat,  aJv.  ctlfmal. 
enajstkraten,  tna.  adj.  cilfma(iq. 
enajstleten,  tna.  adj.  cilfjdlirifl. 
enak,  adj.  oon  cincrlei  ^cirfiaffcufioit,  ciiierfci, 
glcirf);  svet  je  bil  vselej  enak,   f^ast.;  ni  mu 
enacega,    tcincr  fl!cic()t  if)m,    i|'t  it)m  ,^u  tcv- 
gleid)en,  Ci^.;  enako,  auf  c\\eid)C  Sciic 
enakobarven,  vna,  adj.  D  on  fllcidicr  ^arbc,  »k. 
enakocen,    cena,  adj.  »ou  cjteic^em  SScrte  (al 

pari),   Cig.fT.J. 
enakocenost,  /.  bie  ©leicfinjertigfeit,  bie  ^ort= 

tdt,  Jan.,  Cig.fT.J. 
enak9Ča,  /.  =  enakost,   C 
enakočuten,  tna,  adj.  flleid)fu()Ienb,   Cig. 
enakodelen,  im,  adj.  c\inč)d)dlxc^,  Jan.;  ijoiner 

(chem.),   Cig.fT.J. 
enakodiišen,  šna,  adj.  gleic^mut^tg,  Cig.,  Jan., 

M. 
enakodiišje,  n.  ber  ©leidiimitl),   (^ig..  Jan. 
enakodušnost,  /.  bcr  ©Icicfjmutf),  Mur.,  Cig., 

Jan. 
enakoelektričen,  čna.arfj.glei^itamigctettrijc^, 

Cig.fT.J. 
enakoglasen,    sna,    adj.   glcid)tlongig,    gleid)= 

ftimmig,  Cig.,  Jan. 
enakoglasje,  n.  bcr  ®!cirf)f(ang,  ber  ®Iei(^Iaut, 

Cig..  Jan.;  bie  ''JSaronomafie,  Cig.fT.j. 
enakok9ten,  tna,  adj.  glcidjiuintclig,  Cig.,  Jan., 

Cig.rr.j,  Cel.fGeom.). 
enakokrak,  kraka,  adj.  (•\Icid)id)entclig,  gleic^= 

armig,  Cig.fT.J,  C,  Cel.fGeom.j. 
enakokrilec,  tca,  m.  enakokrilci,  ©leic^fluglcr, 

Cig.fT.J,  Erj.(Ž.J. 
enakoletnica,  /.  (črta)  c.,    bie  ;3J|otf)Cre,   Cig. 

(T.).  ^^ 
enakoličen,  čna.  adj.  aiuitog,   C. 
enakomeren,  rna,  adj.  glcid)iu(i^ig,  Mur.,  Cig.. 

Jan.,  nk. 
enakom^rje,  n.  baš  6bcnnia&,  bo§  ®(cic^maJ5, 

Cig.  fT.j,  C. 
enakomfrnež,  m.  ber  ©leidjma^ige:  to  je  c., 

srca  pa  nima  nič.  Ljub. 
enakom^rnost,  /.   bie  (MleidjmSfjiflfeit,   Mur.. 

Cig.,  .Jan. 
enakomiseln,  seJna,  adj.  glcid)gcfinnt,  Jan. 
enakomiselnost,  f.  bie  ®Ieid)ge)inntt)cit,  Jan., 

Cig.fT.J. 
enakomišljenik,  wi.  =  enomiselnik,  nk. 
cnakomvčcn,    čna,  adj.   =  i.stomočen,  ijobt)^ 

iiamiid),  Cig. (T.). 
enakonc/čen,  čna,  adj.  ''^Icnitiiioctial  ,  Cig.,  Jan. 
enakonvčje,  n.  bao  ^ilcquiiioctimii,  Cig..  .Jan.. 

Cig.  ( T. j.  .fes. 
enako^getn,   gcfna.   adj.  glciducfig,    Cig'(T)- 
enakopis,  pisa,   »i.  ba*  ^4-^are,   <^.'.,  1^/-. 
enakopraven,  vnu,    adj.  glcid)bered)tiflt,  (^.ig.. 

Jan.,  nk. 
enakopravnost,  /.  bic  (Wleid)bercd)tigung,  Cig.. 

Jiitt..  nk. 
enakoramen,  inna.  utf/.  glcidjaiiltifl,  Cig.( /'.). 


enakoramen,  adj.  glcidiarmig:    cnakoramena 

vas^a,  glcidiannigc  ©age,  D/f. 
enakoramenica,  /.  cnakoramena  vaga,  D/T. 
enakorob.  roba,  adj.  glctd)tantig,  Cig.fT.J,  C. 
enakor9dLn,  Jna,  adj.  cbcnbiirtig,  Jan. 
enakor^dnik,  m.  bcr  (fbenbiirtigc,  Cig. 
enakor9dnost,  /.  bic  (fbeitbiirtigtcit,  Cig.,  Jan. 
enakosilje,    n.   ba^  ®lcid)gcii)id)t  bcr  .^rdfte, 

Cig.f7\j. 
enakosl9ven,  vna,  adj.  glcid)lautenb,  DZ. 
enakost, /.  bie @leicf)f)eit ;  moje  enakosti ,  meinc§= 

gleid)cii,  C. 
enakostran,  strana,  adj.  gleidifeitig,  Cig.,  Jan.. 

Cig.fT.J.  ^ 
enakostraničen,    čna,    adj.    gleii^fcitig,    Cel. 

fGeom.j. 
enakostrok,  strdka,  adj.  boš  gleic^e  %ad^  be= 

trcffenb,  -S/.V. 
enakošen,  šna,  adj.  Cig.,  Jan.,  C,  nk.,  pogl. 

enakovšen,  enakšen. 
enakotfžen,  žna,  adj.  gleid)genji(^tig,  Jan.;  — 

enakotežna  lega,  bie  Šleidigeimc^tšlagc,  Cig. 

fT.). 
enakotfžje,   n.  bož   ®leid)gctt»id)t,  Cig.,  Jan., 

Cig.fT). 
enakotlačen,    čna,   adj.   ijobarometrifc^,    Cig. 

fT.);   —  prim.  tlak. 
enakoveljaven,  vna,  adj.  toit  glcic^er  ©citung, 

hA-. 
enakovfsten,  stna,  adj.  bon  glei(^er  (Sattung, 

(£IQ|JC,  ^-  nk. 
enakovšen,  šna,  adj.  =  enakšen,  (prav.  nam. 

enakošen;   „enakušen",  Rec,  Jsvkr.J. 
enakozv9Čje,  n.  ber  Oileidiflang,  Cig.fT.). 
enakšen,  šna,  adj.  »on  glcid)cr  'iBcidiaffeulicit, 

glcidmrtig,   glcidifijrmig,  Mur..  DZ.-,   glcid)' 

iautcnb,   Cig.fT.);  e.  spis,  ciii  'i^iirc,  DZ. 
enakšnost,  /.   bic    glcidie    ^^cjd)affenl)eit,    bie 

©Icidifiirmigtcit,  -Ui/r. 
enciklopedija,  /.  delo.  ki  obsega  jedro  vseh 

znanstev.  bic  (£licl)fl0pdbic. 
endemičen,  čna,  adj.  v  kakem  kraju  navaden 

(o  boleznih),   Cllbcmiid),   nk. 
endemija,  /.  cnbcmi)d)c  .ttranflicit,  I^Z. 
endivija,  /.  bic  (Subiuic    (cichorium    endivia). 
eneagon,    m.   devctcrokotnik.   basi  ^fiiiicagDit, 

Cig.fT). 
energičen,  čna,  adj.  krepko  delujoč,   krcpko- 

voljen,  energifd),  nk. 
energija,  f.  krepka  moč.  krepkost.  bie  (Sltcrgic, 

Cig.  ( TJ,  nk. 
enica,  /.  =  ednica,   (jg. 
^i\jatt,  am,  vb.  pf.  ^^  jenjati,  hcnjati.   C. 
enklja,  /.  =  edinka  3),  bie  Sine,   bcr  ISinfcr, 

.\fur.,  Cig.,  .Jan..  .Vfct. 
enkrat,  adi:  1)  cinmal;   .še  c..  nod)  cinmal; 

—  2)  na  C..  Quf  cinmal,  plolUid),  (po  nem.) ; 

—  3)  =  nekdaj,  kedaj,  cinmal;  (po  nem.); 
tudi :  enkrat. 

enkraten,  tna,  adj.  einmolig:  tudi:  enkraten. 
enobarven,  vna.  adj.  einfiirbig,   Cig.,  Jan. 
enobiten,    tna,  adj.  cincr  ^i^ejcnlicit,    confub 

ftanticll,  (jg 
enobitnost,  /.   bie   SS^cjciicinlKit,   bie  Gonfnb 

ftantiulitiit,  Cig. 


enob9ŠtvQ  —  enokopitcn 


19.' 


cnok9Scn  —  cnorazrvdnica 


cnob9Štv9,  ii.  bet  9JiOliot[)ri'Mmi'?,   Ciii.(T.). 
enob9Žnik,  m.  bcf  9JJoitotl)cift,  -lan. 
enob9Žnost,  /.  =  enoboštvo,  Bes. 
enoc^ven,  vna,  adj.  cinroI)ric5,   C/o.,  Jan. 
enocevka,  /.  ciiivol)riflf  'i:>ud)if,  .hiu. 
enočasen,  sna,  adj.  )l)iici)roitifti)d),  iiteidijoitifl, 

Cig.jT).  Žnid.   ■ 
enočlen,    člčna.    adj.    cincjlicbriil,    Ci^.,  Jan.. 

Cig.(T.). 
enočlenec,  nca,  m.  cingliebriger  3tu#brud  (3!Ko= 

mim),  Cii:^.fT.J. 
enočlenik,  m.  =  enočlenec,  Cig.(T.),Cel.(Ar.). 
enočlenski,  rttY;.  cingliebrig:  e.  izraz,  Cel.fAr.J. 
enodčbeln,  betna,  adj.  cinftdmmiil,  Cig.,  Jan. 
enodelen,  fna,  adj.  eiut£)eilig,  Cig.,  Jan. 
enodneven,    vna,    adj.    cintiigig,    cp£}cmcd)d), 

Cig..  .Jan. 
enodnfvnica,/.  bic  gcmciiteGintagžflicgc  (ephe- 

mera  vulgata),   Cig.,  Jan.,  C,  Erj.fZ.j;   — 

prim.  vodni  cvet. 
enod9ben,  bna,  adj.  contetnporar,  )i)nd)roni= 

ftiid),   Cig.fT.). 
enodom,  d9ma,  adj.  eint)OUftg  (bot.),  Cig.fT.). 
enod9men,  mna,  adj.  =  enodom,   Tuš.  (B.). 
enodušen,  šna,  adj.  etmnutt)ig,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  C. 
enodušje,  n.  bie  @inmutf)igfcit,  Cig.fT.);  vse 

pokliče  k  enodušju  in  enomiselnosti,   Cv. 
enodiišnost,  /.  bie  6tnmutf)igfett,  Cig.,  Jan. 
enofiinten,  tna,  adj.  einpfuitbig,  Jan. 
enoglasen,  ^m.adj.  i)  eintiJnig,  monoton,  Cig., 

Jan.;   —  2)   einftimmig:    enoglasno    petje, 

nk.;  —  enoglasno,  unisono,  J^n.;  einl)e(Iig, 

Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  nk.;  enoglasno  izvoljen, 

einftimmig  gctt)df)It,  nk. 
enoglasje,  n.   i)  bie  S){onotonie,  Cig.;  —  2) 

bie  ©inftimmigteit,  bie  ®in()eUigteit,  Cig.fT.). 
enoglasnost,  /.   i)  bie  Gintcinigfeit,  Cig.;  — 

2)  bie  (fiuftimmigfcit,  bie  ©inljelligfeit,  Cig., 

Jan.,  Cig.fT.j,  nk. 
enogrb,  grba,   adj.  einf)ijcfevig,   Šol.;   enogrbi 

velblod,  ba§  ^romebar,  Cig. 
enogub,   guba,    adj.   einfadj:    enogubi    glasi. 

Hip.  fOrb.). 
enoguben,    bna,  adj.   i)  einfaltig,   Cig.;  —  2) 

einfadi,  Cig.,  Jan.,  C. 
enoimfn,  adj.  eiuiiamig,  gleidinomig,  Cig.fT.). 
enoj,  niim.  eincrlei,  .^lur..  Jan. 
enojadrilnica,  /.  bei  ©iiimaftcr,  Cig. 
enojamboren,  rna,  adj.  einmoftig,  Jan. 
enojambornica,  /.  ber  Siiuiiaftcr,  Cig.,  Jan. 
enojen,   jna,    adj.   eilifad),   Mm:,   Cig.,  Jan.; 

enojna  nit.  Dol. 
en9Jnat,  adj.  =  enojen,  Znid. 
en9Jnik,  m.  r  =  ednina,    edinstvo    (Siltgular), 

Cig.,  Jan. 
en9Jnost,  /.  bie  Sinfac^^cit,^  Miir.,  Cig.,  Jan. 
en9k,  udv.  =  enkrat,    v^liŠt.-C,  Mik.,  Zora. 
enokaličen,    čna,   adj.   einfamenlappig,    Jan., 

Šol. 
enokaličnica,/.  enokaličnice,  Spi^fcimei"  (mo- 

nocor\ledones),  Jan.,  Tuš.fR.). 
enokolenčast,  adj.  eintnbtig,  Cig..  .Jan. 
enokolfsen,  sna,  adj.  einrabiig,   Cig.,  Jan. 
enokopiten,  tna,  adj.  ein^llfig,  Cig. 


enok9sen,  sna,  adj.  =  enoscčen,   Cig. 

enokošenj,  šnja,  adj.  =-■  enosečen,   Cig. 

enokrak,  kraka,  adj.  ciiuivmig  (mcch.),  h.  t.- 
Cig.fT.). 

enokratcn,  tna,  adj.  =^  enkraten,    Cig. 

enoleten,   tna,  adj.  einjdt)lig. 

enoličen,  čna,  adj.  einformig,  gleid)artig,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.),  C.,  Krj.fMin.,  Som.),  nk. 

enoličina,/.  ba§  ^,?lequit)alent,  Cig.fT.);  — ^nm. 
cnolik. 

enoličnost,  /.  bie  SinformigMt,  bie  ®Ieid)- 
artigteit,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.);  enoličnost  in 
monotonija,  Zv. 

enolik,  adj.i)c\ic\d)  gvo^,  Diet.,  Cig.,  Jan.,Rib.- 
Mik.,  Lašče -Lei>st.fZb.  xp.);  enolika  sva  si, 
mir  jtnci  finb  gleid)  grofj,  Cig.;  enolike  vi- 
šave, Lcvst.fMočv.);  —  enoliko,  gleid)  biel: 
kadar  je  enoliko  glasov,  bei  Stiinmengleid)^ 
I)cit,  DZkr.;  enoliko  glasov,  DZ.;  enoliko 
svetlobe,  Znid.;  resničnosti  imata  obe  eno- 
liko v  sebi,  Zi'. ;— 2)  =  enakšen,  Jan.,  Cig. 
fT.).  C. 

enolikost,  /.  gleidje  ©rijfie,  Cig. 

enolist,  lista,  adj.  eiubliittdg,   Cig. 

enolisten,  stna,  adj.  einbtdttrig,  Cig.,  Jan. 

enomer,  mera,  m.  =  enomerec,  Jan. 

enomfrec,  rca,  m.  ha§  9Jionometer  (in  ber 
gjfctri!),  Cig.fT.). 

enom^ren,    rna,   adj.  ^=  enakomeren,  M.,  Z. 

enomesečen,  čna,  adj.  eilimonatlid),  Cig.,  Jan. 

enomisetn,  setna,  adj.  eiuniiitfjig,  g(cid)geiinnt, 
Cig.,  Jan.,  Cig.fT). 

enomiselje,  n.  bož  (SinOerftanbniž,  (-slije)  DZ. 

enomiselnik,  m.  ber  ©efinuung^genofje,  Cig.; 
(-slenik),    Cig.fT). 

enomiseJnost,  /.  bie  @inmiitf)igfeit,  bie  ®in= 
fielligfeit,  Cig.fT). 

enomiščen,  čna,  adj.  einmu§telig  (-šičen),  Erj. 
fŽ.).^ 

enom9den,  dna,  adj.  ein^obig,   Cig. 

enonog,  ngga,  adj.  einfii^ig,   Cig.,  Jan. 

enonogat,  ata,  adj.  =  enonog,  Jan. 

enon9Žen,  žna,  adj.  =  enonog,  Jati. 

enon9Žec,  žca,  m.  ber  (Sinbeinige,  Cig. 

en09Čen,  čna,  adj.  =  enook,  Miir. 

eno9Čnica,  /.  bas  Monocle,  Znid. 

enook,  oka,  adj.  einčiugia,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk. 

enoos,  osa,  adj.  einad)fig,  Cig.fT). 

enoosfben,  bna,  adj.  einperiiinig,   Cig. 

eno9sen,  sna,  adj.  einadifig,   Cig. 

enoosn9ven,  vna,  adj.  eiubajiid):  enoosnovna 
kislina,  cinbafiid)e  Sdurc,  Cig.fT.). 

enoparkljast,  adj.  eintlaiiig,   Cig. 

enop^rka,  f.  bie  Scberbtume  (parnassia),  Cig.. 
C,  Medv.fRok.). 

enopičen,  čna,  adj.  einpiiiittig,   Cig. 

enoplasten,  stna,  adj.  ein)d)iditig,   (-'-ig- 

enoplemen,  adj.  Don  eincr  ^^Ibftammnng,  -SV.V, 

enopl9den,  dna,  adj.  einfriidjtig,   Cig..  Jan. 

enoramfn,  adj.  einarmig  (mech.),  Cig.(T.), 
Sen.fFil.). 

enorazrfden,  dna,  adj.  einclaffig,  C;  eno- 
razredne  šole,   nk. 

enorazrednica,  /.  =  enorazredna  šola,  nk. 

13* 


enor^den  —  enotiren 


—  196 


enotnost  —  epika 


enorfden,  dna,  adj.  cinrci^ici,   Ci^.,  Jan. 
enorezen,  zna,  adj.  cinjdincibtg,   Cig.,  Jan. 
enorob,  mba,  adj.  cilifaiitiil,   Cig. (T.). 
enor^čen,    Cna,    adj.    i)  =  enorok,   Cig.;  — 

2)  eiuliciifclicj,  Cig. 
enor9dcn,  dna,  adj.  oon  gleid)cr  ?lb|tammung, 

nk. 
enor9dnost,  /.  bie  gleid)e  ^iJtbftammung,  Trst. 

(Let.). 
enorog,  roga,  adj.  cin^omig,   Cig.,  Jan. 
enorog,  roga,  m.   i)  t)Q#  Sinf)Ovn  (bajeslovno 

bitje),   C/g.,  Jan.;  —  2)  ^  samorog,  narval, 

Cig.  ^ 
enorogat,  ata,  adj.  =  enorog,  Mur..  Cig. 
enorok,  rrtka,  adj.  ein()anbig,  cinormig:  eno- 
rok človek,   Cig.,  Jan. 
enorpŽEC,  žca,  m.  =  samorog,   Cig.;  —  rus. 
enor^žen,  žna,  adj.  =  enorog,  Jan. 
enosečen,    čna,    adj.    kar    se  le    enkrat   seče 

(kosi),  einnial)big,  cin^čiuig,  Cig. 
enosemenski,  adj.  cinfamig,  Cig. 
enosenčcn,  čna,  adj.  citi)d)ttttig,   Cig. 
enosenčnik,    ka,   m.   enosenčniki,    cinjd}attigc 

^Bcttiotincr,  Cig. (T.). 
enosl9VČen,  čna,  adj.  =  enozložen,  Jan. 
enosod,   scida,  adj.  enosodo  število,    ungcrab 

gerabe  '^cH^l,  Cig. (T.). 
enosreden,  dna,  adj.  concciitrildl,   Cig. (T.). 
enostaničen,  čna,  adj.  ein,icUig,  C. 
enostaven,  vna,  adj.  einfad)  (uirf)t  jujammcn^ 

gciclU),  C.  Tuš.CB.J,  Cel.fAr.J,nk.;  enostavna. 

svetloba,  Žnid. ;  —  hs. 
cnostebeJn,  befna,  adj.  cinftammtg,  Cig. 
enost9pje,  n.  bic  SJtonopobic  (in  bcr  'llJtotrif), 

cig.rr.j. 

enostran,  strana,  adj.  i)  eiltjeittg,  Jan..  C;  — 

2)  partciijd),  Cig.,  C. 
enostrancc,  nca,  m.   i)  bcr  ©infcitigc,   C;  — 

2)  bcr  ''^>artoincl)incr,  (-ig. 
enostranost,  /.  i)  bic  (Sili)citigtcit,  Cig..  Jan., 

Cig.rr.j,   C.,  nk.;   —    2)   bie   ''jijttrtciUciifcit, 

Cig.,  C,  nk. 
enostranski,  adj.  =  enostran  •^),   Cig.,  Jan.. 

nk. 
enostranstvo,   n.  bic  'inirtcilidltcit,   C  nk. 
enostr9pcn,  pna,  adj.  citlftiidig,  Let. 
enostrok,  strrtka,  adj.  einfad),  (-struk)  Habd.- 

Mik. 
enostrunka,  /.  baž  9)lonod)Orb,  Cig. (T.);  — 

po  rus. 
enota,    /.    bie    ($int)cit,    Cig.,  Jan.,   Cig.(T.); 

državna  e.,  bie  3taatviciiit)Cit,   C. 
enotedenski,  adj.  cintui.id)cnllid),  nk. 
enoten,  tna,  adj.  einljcitlid),  Jan.,  nkr,  enotni 

drZavni  dolg,  bic  eiiil)citlicl)c  £tnatij|d)ulb,  nk. 
enot9r,   num.   cincrifi,   Lcvst.(Sl.  Spr.). 
enotfren,    rna,   adj.  cinfnd),   Lcrst.fSl.  .Spr.); 

enoterna    rudnina,    cin|od)eiS  l'iincrnl,    Cig. 

fl'.);    enoterna   poslanica,    einjodlC    TcpcfdjC, 

/)/..--    enoter,  cincrici,  cinfi^rniig,  Cig. (T.). 
cnot^rnost,  /.  bie  C£infad)l)eit;  —  bie  ii\\\\i>x 

niigfeit,  Cig. (T.). 
enot9rost,  /.  bIc  6iner(eil)cit,   Cig.,  C. 
enotiren,  rna,  adj.  cingclcifig:  enotirna  proga, 

.S/.V. 


enotnost,  /.  bic  Gtn^citlid)teit,  nk. 

enouš^snat,  adj.  eino^rig,  Cig-. 

enovfrec,    rca,  m.  =  enovernik,   Cig.,  Jan. 

enovfrnik,  m.  enoverniki,  bie  0laubcn^ge= 
noffcn,  Cig. (T);  —  po  stsl. 

enov9rstv9,  n.  bic  ©laubcnžgcmeinfc^oft,  Cig. 
(T.). 

enoveseln,  setna,  adj.  einrubrig,  Cig. 

enovit,  adj.  einfad),  nid)t  5ufammcngefc|3t:  eno- 
viti delek,  \iCi^  ^,?ltom,  enovito  delajoč,  etn« 
fad)  luirfenb,  h.  t.-Cig.fT.J;  solnčna  svet- 
loba ni  enovita,  Žnid.;  enovita  stanica,  cin= 
fadic  :^t^t,  Eij.fSom.). 

enovitost,  /.  bic  Sinfad)l)eit,  Cig. {T.). 

enov9ljen,  Ijna,  adj.  cintrac^tig,  einmiitt)ig, 
C,  Z. 

enov9ljnost,  f.  bie  Gintrac^t,  bic  Ginmiitf)ig= 
fcit,  Cig.,  C. 

enov9ljščina,  /.  =  enovoljnost,   C. 

enovprfžen,  žna,  adj.  cinfpftnnig,  Jan. 

enovprfžnik,  m.  bcr  Sinfpdnncr,  Jan. 

enovrst,  vrsta,  adj.  =  enovrsten,  Jan. 

enovfsten,  stna,  adj.  cinrcif)ig,  Cig.,  Jan.;  — 
etnartig,  gleid)artig,   Cig.,  Jan. 

enovfstnost,  /.  bic  @lcid)artigteit,  Jan. 

enozl9Žen,  žna,  adj.  cinfilbig,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  nk.:  enozložni  jeziki,  ifolicrcnbc  Spra= 
(i)cn,ag.CT.j. 

enozl9Žnica,  /.  einfilbigcž  25ort,  Cig. 

enozl9Žnost,    f.  bic  ©infilbigteit,    Cig.,   Jan.. 

Cig.rr.j. 

enoznačen,  čna,  adj.  fl)nonpmif(^,   Cig.fT.J. 
enoznačnica,  /.  ba#  Sl)npnl)mum,  Cig.fT.J. 
enozob,  z()ba,  adj.  cin3dl)nig,   Cig. 
enoz9bec,   bca,  m.  =  samorog,    bcr  9?am)al 

(monodon),   Cig. 
enozrn,  zrna,  adj.  cintornig:  enozrna  pira,  ba§ 

(Siuforn,  Cig. 
enozfnica,  /.  bn^  CSintom  (triticum  monococ- 

ciun),   Cig. 
enozv9Čen,  čna,  adj.  eintonig,  Jan.,  Cig.fT.J, 

Let. 
enozv9Čje,  n.  bic  Gintonigfcit,  Cig.fT.J. 
enozvok,  zv()ka,  adj.  =  enozvočen;  cnozvoki 

glasovi,   .SVA'. 
enožpnstV9,  n.  bic  TOonogamic,  Cig.,  .lan.,  nk. 
eparhija,  /.  bifc^ijfli^cr  šprengel,  bie  @parrf)ic, 

Cig. 
epicikloida,    f.  neka  krivulja,  blC  (£pici)IIoibe, 

Cig.fT.l 
epičen,  čna,  adj.  j^ur  ©pif  gel)5rig,  cpifc^,  Cig., 

Jan.,   Cig. (T.),  nk. 
cpidumičen,  čna,  adj.  med  ljudstvom  razširjen 

(o  boleznih),  cpibcniifd),  nk. 
cpidemga,  /.  med  ljudstvom    začasno  raz.šir- 

jajoča    se    ali    razširjena    bolezen,    bic  ©pi' 

bcinio,  D/..,  nk. 
epigraf,   »1.   napis,  ba*  ©pigrapl),   Cig. (T.). 
cpigratlka,    f.  napisoznanstvo,  bic  ©ptgropblf, 

čig.rr.). 
epigram,   »1.  pesniški  napis,  ba'^  ©pigramni ; 

--    prim.  puščica. 
epigramski,  adj.  cpigrammatijd),  Cig. 
epik,  »I.  bcr  ISpifer,  .fan.,  nk. 
epika,  /.  pripovedno  pesništ\o,  bic  6pif. 


epilog  —  facelj 


197  —  eter  —  fafljati 


epilog,    »«.  sklep  (pri  govoru ,  tragediji) ,  bcr 

episkop,  m.  =  škof,  Krelj. 

tpiskoplji,  adj.  škofovski :  episkoplja  služba, 

Krelj. 
epizoda ,  /.  manjše  postransko  dejanje  vple- 
teno v  glavno    (pri    epičnih  in  dramatičnih 

delih),  bic  gpiiobc. 
epopeja,  /.  junaški  epos,   bie  ©popoe,    Cig., 

Jan.,  nk. 
epos  ,    m.  obširna  epična   pesem ,    bflS  @pol, 

Cig.  (T.),  nk. 
epski,   adj,  =  epičon,  nk. 
erb,  erba,  m.  po  nem.  ©rbe,  pogl.  dedič. 
?rbič,  m.  ber  Srbe,   Trub.-Mik.,  pogl.  dedič. 
frbščina,  /.  pogl.  dedščina. 
esej,  esa,  eso,  pron.  =  ta,  Re\.-C.;  esej  zde 

=:  ta-le,  Rei.-C. 
esi,    adv.  =   sem   (^icl)er),   ogr.-Mik.,   Raič 

(Let.). 
eskadra,  /.  oddelek  vojnega  ladjevja,  bie  (£1= 

cabre,  Jan. 
eskamoter,    rja,  m.  slepilni    glumač,  bel*  @»= 

camoteur,  Žnid. 
esode,  adv.  =  tod,   C. 
estetičen,  čna,  adj.  k  estetiki  spadajoč,  aeftt)e= 

fifd),   Cig.  (T.),  nk. 
estetik,  m.  bcr  9tcft()eti!er,  Cig.fT.j,  nk. 
estetika,  /.  znanstvo,    kateremu  je    predmet 

lepota,   bie  "Jleftlictif. 
estetikovati,  ujem,  vb.  impf.  fid)  mit  ^^leftfieti! 

bejc^aftigcn :  e.  in  kritikovati,  Zv. 
ešče,  adv.  =  še,  ogr.-C. 
eta,  adv.  ogr.-C^,  pogl.  etam. 
etak,    adj.  =  tak,   ogr.-M.,   C;  —  etako  to 

bodi!  =  amen!  Rc-{.-C. 
etak,  adv.  =  tako-le,  ogr.-Mik.,  C. 
etakši,  adj.  =  takšen,  ogr.-Mik. 
etam,  adv.  i)  =  tam,  v{hŠt.,  ogr.-C;  —  2) 

neulid),  C,  v^nšt. 
ete,    eta .    eto ,   pron.  ==  ta ,    ogr.  -  Mik.,    C, 

v^liŠt. 
etec,    adv.  =  tod:    od  etec  =  odtod,    ogr.- 
Mik. 


eter,  rja,  m.  bcr  ^J(ctf)Ct,   Cig.  (T.),  Žnid.,  Sen. 

(Fi\.);  —  tudi:  eter,  tra,  nk. 
eterski,  adj.  actl)cvifd),  Cig. (T.). 
eti,  adv.  pogl.  etu. 
etiketa,  /.  bie   Stifettc:   šege   in   navade    pri 

ljudeh  visokega  stanu;  —  tudi:  napisek  na 

blagu,  kažoč  ceno,  kakovost  i.  t.  d. 
etimolog,  m.  kdor  se  z  etimologijo  peča,  bet 

(£tt)molocj. 
etimologija,  /.  nauk  o  postanju    besed,    bie 

©tl}mologii';  —  pri  m.  besedoslovje. 
etimologičen,  čna,  adj.  =  etimološki,  Jan. 
etimologijski,  adj.  k  etimologiji  spadajoč,  etp= 

mologiidi,   Cig. 
etimološki,  adj.  ctl)moIociild),  nk. 
etnografičen,  čna,  <3c/;.  =  narodopisen,  J^«,,?j/f. 
etnografija,   /.   bie    6t()nograp^ie;   —   prim. 

narodopis. 
etrov,   adj.  9(et^er=:  etrova  soparica,   5tctf)cr= 

bcimpfe,  Levst.  (Nauk). 
etu,  adv.  =  tu,  ogr.-C.  (eti,  ogr.-Vest.,  SIN.). 
evangelij,  m.  ta^  ©Dangcliiim. 
evangelijčan,  m.  =  evangelijec,  (evangeljčan) 

Zora. 
evangelijec,  jca,  m.ber  SDajtgetijf^e  (-lec,  Cig., 

-Ijec,  Jan.). 
evangelijski,  adj.  ebangelifdi,  Cig. 
evangelik,  m.  ber  (£Dangeli)cf)e,  Cig. 
evangelist,  m.  ber  ©Dangelift. 
evangelj,   m.  =  evangelij. 
evangelje,  n.  =  evangelij,  Krelj. 
evangeljski,  adj.  =  evangelijski. 
evčunec,  nca,  w.  bic  ^^fu[)I)(f)nepfc,  ber  Sumpf- 

roaber  (limosa  melanura),  Frey.(F.). 
eventualen,  Ina,  adj.  (o  tem,  kar  bi  se  uteg- 
nilo zgoditi),  eoentuell,  Cig. (T.);  eventualna 

prememba,  DZkr. 
eventuelen,  Ina,  adj.  =  eventualen,  nk. 
evfemizem,  zma,  m.  lepši,  blažji  izraz  name- 

stu  pravega,  pa  ostrega,    spotekljivega,    bcc 

6upf)emiemugi,  Cig. 
evfonija,  /.  blagoglasje,  bie  @upf)onie,   Cig. 
evo,  interj.  fiet)  'iia\  Prip.-Mik.,  nk.;  —  hs. 
ezde,  adv.  tu-le,  Re^.-C. 


fabričan,  m.  ber  t^^^brifžnrbeiter,  Ljublj. 
fabričanka,  /.  bie  gabritsarbeiterin,  Ljublj. 
fabrika,    /.    bie    gabrif;    —    prim.    tvornica; 

it.  fabbrica;  (tudi:  fabrika  po  nem.  ^^a^tiO- 
fabrikant,  m.  ber  j^abrifant;  —  prim.  tvornik. 
fabriški,  adj.  5abritž=;   po  fabriško,  fabri!š= 

mafeig,  DZ. 
fabrištvo,   n.  ba§  i^fl^rif^tnejen,  Cig.,  Jan. 
fabula,  /.  Jan.,   pogl.  basen. 
facaleg,  m.  =  facanetelj,  ogr. -Valj. (Rad J. 
facanftelj,  tlja  (teljna),  m.  ==  ruta,  ba§  Iiicf)el; 

prim.  bav.  fazenetl,  it.  fazzoletto,  %\i6)t[. 
facek,  cka,  m.  =  facelj   2),  jv{hš. 
facelj,  clja  (celjna),  m.  i)  ein  ^^Jfropf  Sf)arpie, 

Diet.;  —  f.  snega,   eine  3d)necfIocfe ,   Blc- 


C;  —  2)  bie  ©^oppnubel,  Guts.,  C. ;  testo 
se  ugnete,  narede  se  faceljni,  s  katerimi  se 
žival  vsak  dan  pita,  lod.(Iib.sp.); — prim. 
it.  fazzuolo  (fazzoletto).  Mik. 

faček,_^  čka,  m.  i)  uncf}elid)C!s  ^'inb,  SlGor.-C, 
jv^Št.,  BlKr.;  —  2)  bic  'i^Uppe:  otroci  si 
delajo  iz  cunj  fačke,  BlKr.;  —  prim.  fačuk. 

fačuk,  m.  \.met}did)iv  SJinb,  ogr.-C,  M.,  kajk.- 
Valj.(Rad);  tudi:  fačuk,  kajk.- Valj. (Rad); 
—    prim.  madž.  fatt\'u,   Mik.(F.t.). 

faflja,  /.  =  perotnica,  Valj.  (Rad);  čebele 
sicer  nimajo  nobenega  druzega  glasu,  kakor 
tistega  s  svojimi    fafljami.   Gol. 

fafljati,  am,  vb.  impf.  i)  lobem:  ogenj,  pla- 
men fatlja,  C;  —  voda  faflja,  tnotlt,  Hip.- 
C; — 2)  fliegen,  flotterii,  Hip. -C,  Krelj-M. 


fagdt  —  fant 


—  198  — 


fanta  —  farba 


fagot,   m.   neko  glasbeno  orodje,  bol  fjragolt; 

prim.  it.   lagotto. 
fajenčina,  /.  neko  glinasto  blago,  bie  (5ttt)ence, 

Cig.,  Jan. 
fajfa,  /.  =  pipa,  bic  Jabotpfeife;  —  iz  nem. 

fajfar,  rja,  »t.  ber  Jabatpfeifciimadicr,  C/^r, 

fajka,  /.  =  tajfa,  .Ui/r. 

fajmošter,  tra.  m.  ber  ^^pfarrcr;  —  pogl.  far- 

mošter. 
fakin,  m.  ber  i.'a)'ttrancr :  —  prim.  it.  facchino. 
fakt,  m.  taž  gactiim,  Cig.fT.j. 
faktičen,    čna,    adj.   dejanski,    fafti)^ ,    Cig. 

(T.j,  lik. 
faktor,    rja,    m.    i)  opravnik,  poslovodja,   ber 

t^actor  (§.  33.  ciner  Sucl)bruc{erei) ;  —  2)  či- 

nitelj,  ber  {^actor  (math.),   Cig.,  Cel. (Ar.). 
faktura,  /.  račun  za  poslano  blago,  bie  3'OCtur. 
fakulteta,  /.  vseučiliščni  oddelek,  bie  gicuUfit, 

Cig.(T.),  nk. 
fala,  /.  ber  J^e^en,  Fr.-C;  —  prim.  faloga. 
falajdrati,  am,  vb.  impf.  lumpen,  Fr.-C. 
falajdriga,  /.  bie   i!niibl"lrcirf)crin ,  Fr.-C, 

(-drga),    \'v!kmcr-M. 
falajdrman,  m.  ber  i.'anbftrcid)er,  Fr.-C. 
falanga ,  /.  težko    oborožena    vojaška   truma 

pri  starih  Grkih,  bie  '^fialailj,   Cig. 
falat,  ata,  m.  =  kos,  haž  3tiiS,  Cig.,  v{liŠt., 

<)gr.,mKr.;  —  prim.  madž.  talat,  .Mik.fFt.j. 
falatčec,  čeca,  m.  dem.  talatec ;  ta^  Stilddjen, 

ogr.-C.  ^ 

falatček,  čka,  m.  dem.  falatec;  bai?  Stiidc^eit, 

(-lačck)  Mur.,  Vest.,  ogr. -Valj. (Rad). 
falatec,  tca,  »i.  rfe?«.  falat,  ogr. -Valj. (Rad). 
fald,  hifda,  m.  =  guba,  M.,  Št.;—vi  nem.  %Q.\{i. 
falinga,  /.  =  pogrešek,  Mur.,  Mik.;  —  prim. 

taliti. 
faliti,    im,  vb.  impf.   i)  =  mankati,    ncdosta- 

jati;  —  2)  vb.  pf.  =  napačno  storiti,  St.;  — 

c;)  =   ponesrečiti    se,    končati    se:    človek, 

vol,    toporišče    fali,    Fr.-C;  —  prim.  bav. 

falen   =  fehicn,  Mik.(Et.). 
fal9ga,  /.  ber  (^efeen,  jerriffenež  ftleib,  Fr.-C; 

—  prim.  haloga. 
fal9t,   »I.  ber  ilunip;  —  prim.  kor-nem.  valott, 

morda  pokvarjeno  iz  fr.  tilou,  (Mauiier,  Le.ver, 

Kdrnt.   \Vortcrbtich. 
fal9tati,  am.  vb.  impf.  Dagabunbiereti,  Imiipeii, 

Mur.,  .SlGnr.,   Fr.-C 
faloti,  f.  pl.  =  faloge,  Fr.-C; — prim.  haloti. 
familija,  /.  bic  J^oimlie. 
familijski,  adj.  ^aniilicii  . 
fanatičen,  čna,  adj.  sanjarsko,  strastno  nav- 
dušen, fanatijrf),   Cig..  Jan..   Cig. (T.),  nk. 
fanatik,   m.  ber  J^anatifcr,   (^ig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  nk. 
fanatizem,    zrna,    m.  bcr  J^aiiati^iuil^,   Cig., 

Jan.,  Cig. (T.),  nk. 
fancek,  cka  m.  ==  fancelj,   C. 
fancclj ,    clja   (celjnn),    m.  bcr   ''l>faimciifitd)Clt 

(„^.Ufniij;cl"),  Cig.;  —  bcr  .Urapfcn,  Sl\. 
fancoh,   m.  ^^  fancclj.  Sol.,  Cor.,^  (fancut),  C 
fanjtk,    njka,  m.  =-   fancelj,  v^hSt.-C. 
fant,  fiinta,  m.  1)  jiinflcr  ^'JJctijrl),  bcr 'iUiridjo: 

fantje   in  dekleta;  —  2)  bcv  3l'Hll!li'ii'lli';  «•" 


je  še  fant,  er  ift  noc^  utiBerfieiratet;  — prim. 
bav.  fant,  ^nabe,  junger  5[Ren|d),  iz  it.  fante, 
C,  Mik.fEt.). 
fanta,/,  bie  "iHačjt,  kajk.- Valj.  (Rad) ; —  pnm. 

fantiti   se. 

fantalin,  m.  ber  'iBubc;  poreden  f.,  ein  Stangc, 

Cig. 
fantalTnski,  adj.  biibijd),   Cig.,  nk. 
fantast,   m.  sanjar,  ber  ^^^ontoft. 
fantastičen,  čna,  adj.  piiantaftijd),   Cig.  (T.). 
fantavati,  am,  vb.  impf.  =  fantovati,  Štrek. 
fantazija,  /.  zmožnost  domišljevanja  in  tudi: 

domišljena  reč,  bie  'i|>f)antalic. 
fante,  eta,  m.  ber  ^IJI^S^I  ^^^  ^'^  fante  nauči, 

starček  še  stori,  Ravn. 
fantec,  tca,  m,  dem.  fant;  =  fantek, 
fantej,  m.  ber  33urjd)e,   Valj. (Rad). 
fantek,    tka,    m.  dem.  fant;    ber  J^nabe,    "ita^^ 

Siirjd)d)eit. 
fantič,  iča,  m.  1)  bo§  Siirfdjdjen,  Mur.,  Jan.; 

—   2)    =    fant;    Fantiči    deklici  V    taberno 

gredo,  Spes.-K.;  tudi  fantič. 
fantiček,  čka,  m.  ba§  ftndblein,  \iai  33iibd)cn. 
fantin,  m.  ber  'Suridic,  ber  Slnabc,  Cig..  .Jan., 

Kr.-  Valj. (Rad);  še  mlad  fantin  je  prišel  sem, 

Erj.riib.sp.).  ^ 

fantina,  m.  =  fantin,  Strek. 
fantiti  se,   im  se,    vb.  pf.  \\d)  rddien,    Mur., 

Mik.,  kajk.-C;  —  prim.  nem.  fal)nbcn,  C.  (:) 
fantnik,  m.  ber  3{tid}er,  kajk.- Valj.  (Rad). 

1.  fantovanje,  «.  haž  ^^luidiciilebcn ;  'i>ai  '^la&fi- 
id)ii'drnicit,  M. 

2.  fantovanje,  n.  bic  ;'){ad)e,   Volkmer-M. 

1.  fantovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  bmfd)CUl5ldf5ig 
iid)  bencbmcit,  cin 'i8urid)cnlcbeu  fiiljreu:  iiad)t^ 
l)criimid}niarmcn,  M.;  —  2)  yo  dekletih) 
mit  ''-buvidictt  Iicniiit)d)H)drnieii,  C 

2.  fantovati  se,  lijem  se,  vb.  impf.  [idj  rficften, 
Mur. 

fantovski,  adj.  i)  ^iirfd)cn^,  blirid)cu{)0ft;  fan- 
tovsko življenje,  bao  'iMufcbeillcbcii;  fantov- 
ske pesni ,  'iPuvidlCllliobcr ;  fantovska ,  ber 
^uflcnbftrcid),  Cig.;  —  fantovska,  eiit  'D.lJab' 
d)cu,  bai?  fid)  mit  '-buridicn  nbgibt,  Ip.-Mik.: 

preveč  je  fantovska,  LjZv. ;  —  2)  ^llliggcicUci!  . 

fantovstvp,  n.  i)  ber  !^iirid)cuftanb,  bao  3.^iir 
id)culcLHMi;  —  2)  bic  .,'sunggcjcncin'd)aft,  Cig. 

fantovščina,  /.  i)  bic  '!yurjdicii)d)nft,  bic  "t^vn- 
jd)eit,  Cig..  M.;  —  2)  kar  mora  mlad  fant 
drugim  fantom  plačati,  da  sme  ž  njimi  fan- 
tovati, Strek. 

fantuh,  m    bcr  'iSurfdjC  (zaničlj.),  Slom.-C. 

far,  rja,  m.  bcr  'i^faffc  (zaničlj.);  ne  boji  se  ne 
farja  ne  cesarja,  (,'. ;  (pri  pisateljih  11").  veka 
še  brez  zaničljivega  pomena;  n.  pr.  .Mojzes 
in  Aron  sta  mej  njega  farji,  Trub.;  visoki 
far,   Krclj);   —  iz   nem.  ^^foircr. 

fara,  /.  bic  ''l>fnric;  v  katero  faro  ste?  ju 
uicld)cr  'i^farvc  gcl)iirt  il)r?  Cig.;  fant  od  farc, 
cin  tiid)tigcr,  trcfflidier  ^urtd)c;  —  iz  nem. 

faran,  lina.  m.  ba«  ^'forrfitib,  bcr  "^Jfarrtnfaffe 

l'.ig.,  Jan.,   C. 
farar,  rja,  m.  bcr  ^)>|arrcr,  Mur.,  ogr.-C 
fdrba,  /.  pogl.  bar\a. 


farčič  —  federalist 


—   19!) 


federativen    -  figurant 


farčič,  m.  ba^J  '!l>faffleiii,  KrclJ-.U. 

faren,  rna,  aJj.  bie  •^^fune  bctrofteiib,  ''i^fan-: 

farna    cerkev ;    farni    urad ,    bCiS    'ipfarrajltt, 

Jan.,  nk. 
fareža,  /.  ciue  'iUt  3}iantc(,  PoliL,  Hip.-C:  — 

pri  m.  ferega. 
farica,  /.  i)av  ''^frtffciitueib,  Mik. 
farizej,  m.  tcv  '•^-^liarifiicr. 
farizejec,  jca,  m.  =  farizej, 
farizejski,  adj.  ptjnriinifd). 
farizejstvo,  k.  ba>o  ^45^'iviiaevtf)itm,  ber  ^4>f)art- 

jdi^muš. 
farjevec,  vca,  w.  ba^  '!}>faffcttfdppd)cn  (evonv- 

mus),  vihSt.-C. 
farji,  adj.  "^sfnffei^,  C. 
farman,    tn.   i)  =  faran;    prim.  nem.  -^farr- 

mann  =  '^'farrinfaffe;  —  2)  =  župnik,  Mct^., 

Xoir. 
farmanica,  /.  bie  ^^farrinjaffiii ,   ba?  IDeiblidje 

'^farrfinb,  Mur.,  Mik. 
farmanka,  /.  =  farmanica,   Cig. 
farmešter,  tra,  m.  ^  župnik,   Cig.,  Jan,,  St.- 

Valj.(Rad). 
farmošter,   tra,  m.  =  župnik,    Mur.,   Trub.- 

Let.(i8()i,  147.),  (farmojšter),  Meg.;  —  iz 

nem.  ''^Jfarrmeifter. 
farnik,   m.   =  faran,  ogr.-M.,  Re^.-C. 
farof,   w.  bcr  ''^farrliof,  Mur.,   Št.:~-\z  nem. 
farofski,  adj.  pfarr!)ijjlid),  Št. 
farovščak,    m.  dne  pfavrlidje  3Bivtld)aftorca=^ 

litat,  Mur. 
farovški,  adj.  5um  "^farrfiof  gef)orig,  pfarr= 

Ilijfiidi. 
farovž,   m.  baž^fQavI)au#,  ber  ^fatrtjcf;  — 

prim.  nem.  ''^fiivrtlf  it-'- 
farski,   adj.  pfdffifd),   ''^Jfafien^;   —  ^^rieftcr^ 

Dalm.:  farsko  službo  opravljati,  ba§ '■^ricftef' 

amt  aui-ubcn,  Krclj;  —  prim.  far. 
farstvo,    n.  'na^  ^^faffentf)iint ,    Jan.\   —   'iia^ 

■•^riefteftbum,  Dalm. 
farški,  adj.  nam.  farski. 
fart,  m.  =  bart,  Boh.;  pogl.  krat;  drug   fart, 

cin  anbere^mal,  Kr.;  —  prim.  bav.  ein  fart 

=  einnial,  C. 
fasija,  /.  bie  (^af|"ion,   C/«-.;  — prim.  napoved. 
fašina,  /.  butarica  protja,  vejevja,  bie  j^afc^ine, 

Cig.;  —  prim.  it.  fascina,  Oici^builb. 
fatalist,  m.  kdor  veruje  v  usodo  (faaim),  ber 

Sataliit. 
fatalizem,   zma,    m.  vera  v  usodo,  bet  ^^^ta- 

ližmu^. 
fazan ,    m.  ber   S^f''"    (phasianus   colchicus\ 

Erj.fŽ.j. 
fazanka,  /.  bie  (Vafanenfjemie,  Cig.,  Jan. 
fazanorfja,  /.  bie  f^ajaneujuc^t,  Cig. 
fažot,  tn.  Cig.,  Jan.,  =  fižol, 
fažma   /.  =  fašina,  Jati. 
februar,  rja,   m.  ber  SKonot  ^eferuav. 
februarij,   m.  =  februar,   nk. 
februarski,    adj.  ^ehtuat-. 
federacija,  /.  zaveza  v  državnih  razmerah,  bie 

goberation,  Cig.  (T.),  nk. 
federalist,  m.  kdor  se  za  federacijo  poteguje, 

ber  Jbberalift,  Jan.,  nk. 


federativen,     vna ,     adj.    zavezan,    foberatlD, 

Jan.,  nk. 
fefljati,  am.  vb.  impf.  plappcrn,  Puhl.,  v{hŠt.- 

C,  Mik.;  pogl.  futljati. 
fegec,    gca,  m.   nekak  stroj,    ki  se  vrti    kakor 

klopotec,    pa  ne  klopoče,    RaičfLet.  iSj8, 

III.  "/'J.);  —  prim.  migljec. 
fegetati,    etam,    ečem,   vb.  impf.  =  migetrfti, 

Raič  (Let.). 
fegiilja,   /.  ber  .'paarfled)teiifnducl  ber  SBeiber, 

(rigulja  ?).   BlKr. 
fej,  interj.  pfui!  fej  te  bodi!  pfui  ilber  bid). 
fela,  e,  /.  bie  ^^Irt,   bie  ©attung,  Mur.,  ogr.- 

Valj.(Rad),    Volk.;  —  prim.  madž.  fel,    bie 

.'v-)dlfte,  sokfele,  uieicrici,  Mik.fEt.J. 
fendati,   am,  vb.  pf.  =  fundati,   Notr. 
fenik,   m.  ber  ^^fcnilig,   Cig.,  DZ. ;  — iz  nem. 
fenomen,    »i.    prikaz,   pojav,    lia^   ^4^1)anomeit, 

Cig.  (T.). 
f^ntati,  am,  vb.  pf.  =  uničiti,  Mur.,  Kr.;  — 

prim.  fendati,  fundati. 
ferega,  /.  kako  oblačilo:  če  ima  le  gospodske 

fercge,  pa  misli,    da   je  gospod,  BlKr.;  — 

prim.  hs.  feredža  iz  tur. 
fetištvo,  n.  ber  {Vetifdibicnft,  Cig. (T.). 
fevd,  m.  ba§  Se^cn,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.; 

—   iz   it.  feudo. 
fevden,  dna,  adj.  £e()enž»,  3"eiii"il-,  Cig.,  Jan., 

Cig. (T' J,  nk.;  fevdna  prisega,  ber  i!el)en^eib, 

Jan.;    fevdno  pravo,    ba§  i5reubalred)t,  Cig., 

Jan. 
fevdnik,  m.  ber  iJe^enžtrager,  ber  2ef}en^mattn, 

Cig.,  Jan. 
fevdnost,  /.  bie  ijcbenbarfeit,  Cig. 
fevdstvo,  n.  baš  Se^einTjefen,  Cig.,  Jan.,  Ci>j;. 
J  T.). 
fičati,    im,    vb.  impf.  pfeifeit,    Hip,- C;    skozi 

razpoko  burja  tiči,  Z. 
fidejkomis,    m.  neprodajno    dedno    posestvo, 

baž  ^ii^cicommiftf,   Cig.,  Jan. 
fidejkomisen,   sna,   adj.  j^ibeicommifš«,  Cig., 

Jan. 
fidulica,  /.  =  rtdulika,   C,  Z. 
fidulika,  /.  bie  ©fula^SBolf^mitd)  (euphorbia 

esula),  Medv.(Rok.). 
figa,  /;  i)  =  smokva,  bie  ^^^ige;  —  2)  konjska 

f.,  ber  ''^ferbemiftfluntpCU ;  ni  vredno  konjske 

tige,   C;    —    3)  tigo  komu  kazati,  eiltem  bie 

^cigcn  iceilen;  (pest  pokazati  tako,  da  palec 

izmed   kazalca  in  srednjaka  moli,  preprosto 

znamenje  odbijanja  prošnje);  spredaj  z  me- 
dom maže,  zadaj  figo  kaže,  Z.; — iz  nem. ; 

prim.  st\'n.  hga,  Mik.fEt.J. 
figamož,  m.,  ali:  riga-mož,  ber  fein  3Bort  nirf)t 

t)alt. 
figojedka,   /.    ber   tt)eiB{)alitge    {^'i^geufanger 

(muscicapa  albicollis),  Frey.(F.). 
figov,  adj.  i^eigetii;  tigovo  drevo,  ber  (ifcigett' 

Baum:  figovo  pero,  'tiai  f^eigeiiblatt. 
figovec,  vca,  m.  bet  ^reigcnbaum  (ficus  carica), 

Tuš.(R.). 
figura,  /.  bie  %\%yxx ;  —  bie  9{ebefigur,  Cig. (T.). 
figuren,  rna,  adj.  prenesen,  figitrlid),  Cig.fT.J. 
figurant,   m.  tiha  oseba  na  gledališkem  odru, 

ber  Jvigurant,  Cig. 


flligran  —  fištrna 


200  — 


fit  —  flajsikati 


flligran,    w.    drobno    delo,    zlasti    iz    zlate    in 

srebrne  žice,  bic  f^i^is^anarbcit,  Cif^. 
fllister,    stra,  m.  človek,    omejen  v  mišljenju 

in  dejanju,  bcr  "i^luliftcr,   Cig.,  Jan.,  nk. 
filolčg,  m.  bcr  ^4-^t)ilolotV 

fllologičen,    čna,  adj.  =  tilološki,   Cig..  Jati. 
^  filologija,   /.    znanstveno    pečanje    s    tujimi, 

zlasti    klasičnimi    jeziki  in  njih  literaturami, 

bic  '!)}l)ilplD(;ic. 
filologovanje,  n.  pečanje  s  filologijo.  Str. 
filološki,  adj.  philologijct),  yik. 
filozof,   m.  modroslovec,  bcr  ^^tlojOpt). 
filozofija,  /   modroslovje,  bie  ^^Jt)iloiopt)ic. 
filozofijski,  adj.  kar  v  filozofijo  spada,  p^ilo- 

iopI)ifci},   Cig.rr.J. 
filozofinja,  /.  bie  ^^ilofopfiin,  Cig. 
filozofovati ,    Lijem,    vb.   impf.   p^tIofopf)ieren, 

Cig.  (T). 
filozofski,  adj.  pfiilofopfiijcf),   Cig.(T.),  nk. 
fin,   adj.   feili;   ^  prim.  it.  fino. 
fina,  /    ftaiter   3ltt)em,    SlGor.-C;   —   prim. 

finiti. 
finance,  /.  pl.  državno  denarno  gospodarstvo; 

bic  J^maii.^cn,   Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.). 
finančen,  čna,  adj.  ginotljen^,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

^rj,  «/(■.;  finančni  minister,  bert^finanjminifter, 

nk. 
fincelj,   clja  (ccljna),  m.  =  bincelj,  ji'^hSt. 
finčica,  /.  dem.  finka  ;    tt)ciblid)C  @d)am,  Dol. 
finčiti  se,   im  se,  vb.  impf.  um  nid)t§   ttjeincn, 

Štrek. 
finčkati,  am,  vb.  impf.   =  prasičkati,  svinjko 

biti,  (neka  igra),  v^liŠt.-\'est.('I.  12SJ. 
finež,  m.  bcr  Sc^noufer,  Mur.,  .SlGor.-C;  — 

prim.  finiti. 
finiti,  im,  vb.  impf.  fc^nauben,  feuc^cn,  Mur., 

Jan.,  C,  Mik.,  v^hSt. 
finjotati,  am,  vb.  impf  =  finiti,  Fr.-C. 
finka,  /.  1)  bcr  .S>iil)ncr[tci6,  Blc.-C,  Z.;  —bic 

au^cren  (ycfcf)lcd}tštl)cile  bcr  Sau,  bcr  .^iinbiit, 

BlKr.;   —  bic  H)eibIid)C  Srfiant,    Kr.-Valj. 

(Rad);   —  2)  =  prašiček,  svinjka  (pri  igri, 

prim.  finčkati),  v^hSt.-\'est. 
f  inkošti,  /.  pl.  =-~  binkošti,  .SY. 
firkclj,  kija,  m.  =  bokal,  bic  TOflfe;  — iz  nem. 

«icrtcl. 
firma,    f.    i)    trgovski    naslov,    bic    ^irma ; 

kupčijska  firma,  bic  .'oanbelšjirma,  Cig.;  — 

2)  =:  birma,  .SV. 
firnaž,  m.  =  firncž,   (^ig. 
firnež,    m.  bcr   ^imiž,    Cig.,   Jan.;  svetli  f., 

bcr  (M!an;^fiiniC\    Jan.;   s  fimcžem  prevleči, 

firniffcti,  ./an. 
firnik,  m.    —  ^j^  funta,  C,  \ov.;  —  =^l^\a- 

gana,  jv^h.^t.;   —   prim.  kor. -nem.  vicrtink, 

ciit  ^.lUcrtcIpiuitb. 
fi.skalbn,  Ina,  adj.  '^iicaU,  fi^COlifri),  (fiskalen) 

(jg.,  Jan. 
fiskus,  m.  državni  zaklad,  bcr  ^t^CUd,  (fiškfis) 

(^ig.,  Jan. 
fi.stcr,  tra.  m.  bcr  58(icfcr,  Dalm.,  Hip.fOrb.);  — 

prim.  nem.  (dial.),  "i^fiftcr,  lat.  pistor,  ^i^ncfcr. 
fištrna,  /.  bo^  Xiciiftbotcn,\tiiiiiicr,  Z..  Št.,  Kr.: 

-      prim    nem.   (ilial  )  *4>fiftcroi,  lat.   pistrina, 

bic  ^.bacfftubc. 


fit,  fita,  m.  =  najem,  zakup,  najemščina,  za- 
kupščina,  Cig.,  Notr.;  —  iz  it.  fitto,  5>{iete, 
<pad)t. 

fizičen,  čna,  adj.  priroden,  telesen,  p^pfijc^, 
Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  nk. 

fizik,  »1.  bcr  ^^l)fifcr,  Jan.,  Cig. (T.),  nk. 

fizika,  /.  del  prirodoslovja,  bic  ^f)l}ltf. 

fizikalen,  Ina,  adj.  prirodosloven,  p^l))tfalifdb, 
Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  Žnid. 

fiziogndm,  m.  kdor  umeje  fiziognomiko,  bcr 
^;)3tn))ionnom. 

flziognomičen,  čna,  adj.  pljtlfiognorntjcf),  Jan. 

fiziognomija,  /.  dušnih  svojstev  zunanji  izraz 
(pos.  v  obrazu),  bie  ^bi)|iognomie,  Cig.fT.j. 

fiziognomika,  /.  umetelnost,  iz  zunanjih,  po- 
sebno obraznih  znakov  dušna  svojstva  spo- 
znavati, bic  ^^t})'tognomi!. 

fiziolog,  m.  kdor  umeje  fiziologijo,  ber  ^^l)- 
1'iolog. 

fiziolčgičen,  čna,  adj.  =  fiziološki,  fiziologij- 
ski,  Jan.,  Cig.  (T.). 

fiziologija,  /.  nauk  o  organskih  telesih  zlasti 
živih   bitij,   bic  ^^l)t)fioloflic. 

fiziologij ski,  adj.  pl)iinologifd),  jur  ^((tjfiologie 

ge()ijrig,    Cig.  (T.),   Žnid. 
fiziološki,  adj.  pbDfioIogiid),  nk. 
fiŽ9},  ola,   »z.  bic  Silolc;  navadni  f.  (phaseolus 

vulgaris). 
fiŽ9lar,  rja,  m.  =  fižolovec   (šaljiva   beseda), 

LjZv. 
fižptec,  ka,   m.  dem.  fižol.    Valj. (Rad). 
fižpiek,  Ika,  m.  dem.  fižol;  fižolek,  Št. 
fižolica,  /.  bic  ^tt^crgbo^nc  (phaseolus  nanus), 

Z.,  Medv.fRok.J;  pos.  neki  droben,  bel  fižol, 

jv^hŠt. 
fižolinje,  n.  bie  5^ifolcnt)itl)en,  jv{hSt. 
fiŽ9lka,  f.  neka  drobna  vrsta  fižola,  Kr.-Valj. 

(Rad).' 
flžplov,  adj.  5tfolcn= ;  fižolova  juha,  bic  (5')t>(en= 

juppe. 
fiŽ9lovec,  vca,  m.  bcr  5ijfti'nlicb{)aber  (šaljiva 

beseda),  LjZv, 
flžolovina,  /.  ba'!'  ^ijolcnftrob,  .Jan.,  C. 
fiŽ9lovka,  /.   i)  bic  5i)olcn[taiigc,    Sotr.;  — 

1)  bic  f^ifolcnfuppe,  Notr.;  —  3)  =  fižolo- 

vina,  Jan. 
fiŽ9n,   Ml.  =  fižol.   Dol. 
flacka,  /.  bcr  ®d)imil\ilccf,  Fr.-C,  Z. 
flackati,  am,  vh.  impf.  fubcllt,  jdjmu^cn,  Fr- 

C.,  Z.,jvihŠt. 
flačkar,  rja,  m.  neka  (strupena)  goba,   C, 
flafolišče,  n.  kraj,   kjer  kura  fiatoli,  Blc.-C. 
flafoliti,  im,  vb.  impf.  mit  bcti  ^liiflclii  |d)Iagcitb 

im  Sniib  bnbcii  (<>  kurah).  Blc.-C. 
flafot,  lota,  m.  bcr  Aliigcljdjlng,  .lan. 
flafc/ta,  /.         tialiita,  perot,  .lan..  Blc.-C.;  — 

mlinski)     koli)    na    Hatote .     lllltcrjd)lad)tigci? 

UJiiiblrab,  Blc.-C. 
flafotati,  otilm.  očem,  vb  impf.  mit  bcit  J^ittigcil 

jdilagcn,  Z.:  flotfcrii,  ."sol..' Blc.-C. 
flafuta.  /.  bcr  Jvliigcl,   <'ig.,  Štrek. 
flafutica,  /,  dem.   Haluta,   .\in: 
flaj.sati,  am,  vb.  impf.  Iccfcil,  Z.,  jv^Št. 
flaj.sikati,    am,   vb.  impf.  gicrig  Icrfcn,    frcffcil, 

.Mik. 


flaka  —  flčgma 


—  201  — 


tlcgmatičcn  —  formaltn 


Haka,  /.   i)  ber   t^eticn,    v^hŠt.-C;   Wa)d)c: 

fiake    na  pranje    prejete,    kajk. -Valj. (Rad) \ 

peča,  ogr.-C;  —  2)  bic  8cf)tampc,  v^liŠt,- 

C;— prim.  kor.-nem.  Hankc,  cin  in  bcr  i?llft 

tiiehcnbc^  Stiicf  Ind),  iicininanb. 
flakati,   am,  vb.  impf.  i)  fiibcfn,  jc^mu^eu:  po 

blatu  f.,    Fr.-C;  fiibiilib  ficficii:    pes    flaka, 

Z.,  BlKr.;  —  gpttcil    rcifjCll,  /J/A>.;  —   2) 

^  rtankati,  Iiimpeil,  Fr.-C. 
flak9t, /.  i)  bcr  (VdHni;  pl.  flakoti,  olte,  jer^ 

riffenc  iUcibcr,  Fr.-C;  —  2)  bie  Sč)lampe, 

Fr.-C 
flakotati,    otam,   očem,    vb.  impf.    =  flakati, 

Fr.-C. 
flak9titi,    im,  vb.  impf.  \[č)  ai^  ©(^(attlpe  bc= 

nelimcu,  Fr.-C. 
flak9tkast,  adj.  fc^in,  o^r.-C. 
flakudra,  /.  bic  Sdjlampc,  SI  Gor. -C. 
flakudrati,   am.  vb.  impf.  »agabunbiercn,   cin 

Sdilantpciiieben  fitfircn,  SlGor. 
flakuz,  m.  bcr  iBagabimb,  Fr.-C. 
flakiiza,  /.  bie  (Sd)lanipe,  Fr.-C. 
flakuzati,  am,   vb.  impf.  i)  =  flakati  i),  Fr.- 

C;  —  2)  flakudrati,  Fr.-C. 
flam,  m.  bie  ^iinnung,  bie^-tanfe,  bie  „5la^mc", 

v:[hSt.-C. ;  —  iz  nem. 
flama,  /.  =  flam,  Ščav.-C. 
flamovina,  /.  =  flam,  Št. -C. 
flancat,    m.  flancati,    Sc^neeballen,    (eine  5(rt 

'iUfct)Iipci|c),    Cig.,  Kr.;   —  prim.  fancelj, 
flan,   m.  =  flam.  Dol.,  Polj. 
flandra,  /.  [ieberUcf)e^  3Beib,  Fr.-C;  —  prim. 

bav.  flanderlein,  f(atter^afte§  SKSbc^en,  Levst. 

(Rok.). 
flandrati,  am,  vb.  impf.  toagabunbiercn,  Bic- C. 
flanfla,  /.  ber  JlatieU. 
flanflast,  adj.  au§  J^^inell. 
flanflen,  Ina,  adj.  ^landU,  Cig.,  Jan. 
flanflnat,  adj.  =  flanelen,   Cig. 
flank,  m.  i)  ein  (Stiicf:  f.  mesa,  Z.;  —  2)  bcr 

SSagcbunb,  Z.,  jv{hŠt.;   —  prim.  kor.-nem. 

flanke,   w.,  ein  groge^  Stitcf,  flanke,  /.,  bie 

SSagobunbin. 
flankati,    am,    vb.  impf.   »agabunbieren,   Z., 

jv^liŠt.;  —  prim.  kor.-nem.  flankeln,  {)Crum= 

ic^ttjeifen. 
flara,  /.  =  maroga  (ber  ^Iccf);  flare,  eine  5(rt 

91u6)ag  (elephantiasis).  Mik.;  —  prim.  kor.- 
nem.  flarn,  eine  grogc  Stage,  flerre,  ttinnb= 

gericbcne  SteUe  ber  .spaut. 
flarast,  adj.  =  marogast.  Polj. 
flaša,  /.  iz  nem.  ;^lafd)C:  pogl.  steklenica. 
flašter,  tra,  m.  iz  nem. ''.)Jflaj'tcr;  pogl.  oblepek, 

obliž. 
flavta,  /.   bie    (?rIiJte,    Cig.,  Jan.;  —  prim.  it. 

flauto. 
flavtar,  rja,  m.   1)  bcr  j^Iotenmac^er,  Cig.;  — 

2)  bcr  i^lijtenbldicr,  Zora. 
flavten,  tna,  adj.  5Ioten=,   Cig. 
flavtica,  /.  dem.  flavta,   Cig. 
flavtist,  m.  ber  ^li^tcnblaicr,  ber  j^tautift,  Cig. 
flažerina,  /.   baž   al»   Unterfutter   gebraud)te 

Scber,  Fr.-C. 
flažir,   m.  =  flažerina,  jv^hšt. 
flegma,  /.  lenokrvnost,  iai  ''4>^Iegtna,  Cig.fT.j. 


flegmaticcn,  čna,  adj.  lenokrven,  p^(cgmatifcf) 

Cig.(T.),nk. 
flegmatik,  m.  flegmatičen  človek,  bcr  ^^leg» 

niatifer,  Cig.(T.),  nk. 
fleksiven,  vna,   adj.   =  pregibalen :    fleksivni 

jeziki,  flci-iuc,  flecticrenbc  Spradicn,  Cig.fT.J. 
flfnča,  /.  bic  Sdjlampe,   Z.,  BlKr.;  —  prim. 

flaka   in    kor.-nem.   flentsche,    ein    f)erauš* 

gciifjcnce  Stiicf  (^leii(^,  ali:  bav.  flitschen  /., 

jnngc^  9J?nbd)en. 
flera,  /.  -=  flara,  Re^.-C 
flften,  tna,  adj.  faubcr,  ^ub)cf);   fletno  dekle; 

Na  Gorenjskem  je  fletno,  i\pes.;   —  prim. 

srvn.  vlat,  Saubcrfcit,  Mik.  (Ft.). 
fl^tken,   kena,  adj.  =  fleten,  AV. 
fletnoba,  /.  =  fletnost,  M. 
flftnost,  f.  bic  Saubcrfcit,  bie  )piibfc^t}ett. 
flint,  m.  baž  ^lintgta^,  Cig.  (T.). 
flinta,  /.  puška,  bie  Jlinte;  —  iz  nem. 
flintov,    adj.  flintovo    steklo,    ba§  (^lintglaS, 

Znid. 
flikati,   flrkam,  vb.  impf.  ad  flikniti.  Polj. 
flikniti,    fliknem,   vb.  pf.  mit  ciucm   langcn, 

biinncn  ©egenftanbe  id)(agen,  Polj. 
flofuta,  /.   =  flafuta,  BlKr. 
floreta,  /  bie  ?fIorettfeibe,  DZ. 
flos,    m.  haž  %{o^',    —  iz  nem.;    pogl.  plav, 

plavica. 
flgsar,  rja,  m.  bcr  {^liJfeeJ^- 
flosarica,  /.  bic  ?^{ofecrl)acfe,  C. 
fl9sarka,  /.  =  flosarica,  Z.,   C. 
flosk,  interj.  phintpe !  Ben.-Mik. 
flota,/,  ladjevje,  bic  ?5Iotte,   Cig. (T.),  Zora. 
flotilja,  /.  majhno  ladjevje,  bie  ^(ottitlc,  Jan., 

Cig.  (T.). 
flundra,  /.   i)  bcr  ^cl^cn,  Kor.-C;  —   2)  bie 

Sd}Iampe,  BlKr.,  kajk.- Valj.  (RadJ. 
fluor,   m.  baž   }yluox  (chem.),   Jan.,   Cig.fT.J. 
fluorescencija,  /.  neko  barvno  izpreminjanje, 

bie  5'itoreecenj,  Cig.fT.J. 
fluorovanje,  n.  =  fluorescencija,   Cig.i^T.J. 
fofot,  ota,  m.  'na^  ©eflattcr,   ber  ?5rluge{)d)lag, 

Jan.,  Mik. 
fofotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  i)  mit  ben  f^Iit« 

gcln  roufc^en,  flattcrn  (o  velikih  ptičih),  Cig., 

M.,    C;   —   2)   fprubcln,    mallcn   (o  vroči 

vodi),    C. 

foJč,  m.  ein  DJfeffer  mit  frummer  Slinge,  bie 
5Seingartcu:^ippe,  Notr.,  Prim.;  —  \z  it.  falce, 
.t>ippe;   pogl.   vinjačič. 

fonolit,    m.    zveneč    kamen,     bcr    ^^P^onoHtf) 
Cig.fT.J. 

f9r,  m.  =  por  (^aild)"),  Dalm.-Valj.fRadj. 

f9ringa,  /.  bie  (yul)re,  Mik.,  v{hŠt.;  tudi:  fu- 
ringa,  Kr.;  — •   po   nem. 

foringaš,  m.  bcr  {^nf)rmann,  ogr.-Valj.CRad). 

forint,  m.  =  goldinar,  Cig.,  Jan.,  nk..  Dol., 
v^liŠt.;  —   prim.   madž.   forint,   it.   riorino. 

forintnik,  m.  "iicii  ©ingulbcnftiid,  Jan.,  DZ. 

formacija,  /.  bic  j^ormation  (gcol.),  Cig.fT.J; 
—  prim.  tvorba. 

formalen,    Ina,   adj.  oblike  se  tičoč,    formell, 
Cig..  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. ;  formalni  razlog,  bcr 
(^ormalgrunb,  formalna  beseda,   \jaž  '^oxm 
tuort  {opp.  ^^cgripmort),  Cig.fT.J. 


formalnost  —  frančiškan 


202 


frančiškancc  —  frfoleti 


formalnost,  /.  bie  Jonnalitfit,  bie  J^ormli(^= 
teit,  Ci^.ff.j,  nk. 

format,  m.  knjižna  oblika,  bQ'3  5yormat,  Cig. 
rT.),  nk. 

formula,  /.  za  posebne  slučaje  določeno  be- 
sedilo ali  (math.)  s  črkami  izraženo  račun- 
sko pravilo,  bie  (^ormcl,  Cig.fT.j. 

formular,  m.  obrazec,  vzorec,  ha^^  Jormular, 
Jan. 

fortuna,  /.  bcr  Sturiii,  Diet.,  Krelj,  Gor., 
jv^Št.;  velika  fortuna  vstane  na  morju, 
Trub,;  fortune  in  vihri,  Dalm.;  od  velike 
fortune  bučeče  morje,  Jap.fPrid.J;  —  prim. 
it.  fortuna,  Secfturm. 

f9rželj,  žlja  (željna),  »j.  bie  3iinbcrf)Qlštctte, 
jvihŠt.;  (tudi:  turželj,  Z„  AV.);  (  —  v  drugem 
delu  tiči  menda  nem.  Seil). 

fosfor,  m.  kemična  rvarina,  ber  ^^^l^ioep^or, 
0>.,  Jan.,  Cig.fT.J. 

fosforen,    rna,  adj.  ''.J5f)05pf)Or=,   Cig.,  Jan. 

fosforov,  adj.  ''4>tloepf)or=,  Jan.;  fosforova  ki- 
slina, bie  ^.)ifio«pt)or)aure,  Cig.fT.j. 

fotiv,  m.  ber  ^^aftarb,  o  g  r.- Valj.  (Rad);  — 
prim.   madž.  fatt}'u,  Mik.fEt.j. 

fotogen,  m.  neko  mineralno  olje,  bflš  'ijJ^O= 
tOflcn,   Cig. (T.). 

fotograf,  m.  htt  "i|?^oto(jrapf). 

fotografija,  /.  bie  ^iJJ^otograpfjic ;  —  prim. 
s\ctlopis. 

fotometer,  tra,  m.  svetlomer,  \>až  'ipiiotomcter, 
C-ig.fT.j. 

fotosfera.  /.  svetlobna  kroglja,  bie  'iP^Otoip^dro, 
Cig.rr.j. 

frača,  /.  i)  =  prača,  bic  Sd)leubci",  Mcg.- 
Mik.,  Alas.,  Afiir.,  Cig.,  Jan.,  Dalm.,  .Strek.; 
kamen  v  fračo  dejati,  Jsvkr.;  —  2)  cifcmcr 
■J^eichlai-j  aiit  SSagenbrittel,  Cig.,  Mik.,  aii 
ber  (Sflfle,  Cig. 

fračar,  rja,  m.  ber  3cf)lcubcrer,  Diet. ,  Cig. ; 
mesto  je  od  fračarjev  obdano,  Jap.(Sv.  p.). 

fračen,  čna,  adj.  Sc^leuber=:  fračno  kamenje, 
Dalm. 

fračkati,  am,  vb.  impf.  tieridileiibcnt,  Ufriiciibcii, 
lilKr.;  —  prim.  zt fračkati. 

frikjh,  m.  omet,  bcr  'UJaucraiiiourf. 

frajhati,  am,  vb.  impf.  mit  ^JJfortil  Ucncitiett, 
Dcrroppeii;  —  iz  nem.  „t)erreifclu",  C.  (:); 
prim.  obrajhati;  pogl.  ometati. 

frajtar,  rja,  m.  bcr  ©efrcitc  (prva  vojaška 
stopnja  nad  prostakom);  —   iz  nem. 

frak,  m.  suknja,  kateri  ste  spredaj  poli  odre- 
zani, brr  Jvracf. 

frakcij,  kija  (keljna),  m.  bož  ^albfcitcl;  — 
prim.  bav.  frackele.  v  istem  pomenu,  Lcvst. 
I  Rok.  I. 

frakeljc.  kcljca,  m    dem.  frakelj. 

frakturtn,  rna,  adj.  iVakturno  (t.  j.  oglato) 
pismo  (pisanje),  btc  J^ractur,  bic  Jrnctur- 
Idirift,   Cig.,  Jan..   Cig.  (T.). 

francvzi,  m.  pl.  bic  iiil|licilri)r. 

francozljiv,  iva,  adj.  mit  bcr  i.'iiftjeiirt)c  bc 
l)aftct,   Cig.,  C. 

francozovati ,  uiem ,  vb.  'impf.  frilii,\o|iid)C 
'ilHntor  in  bcr  )Hcbc  (lelnniidjeii,  /'»vš. 

franči.skan,  m.  bcr  AiiiiKi':Maiicimoud). 


frančiškancc,  nca,  m.  =  frančiškan,  Jan, 

frančiškanka,  /.  bie  J^raitcišcanemonne,  Cig. 

frančiškanski,  adj.  Ji^anciecancr^ ;  f.  samo- 
stan. 

franjevec,  vca,  m.  =  frančiškan,  Let.;  —  hs. 

frank,  m.  ber  jvranf;  —  franki  =  Stcucm: 
franke   plačevati,  Kr. 

franža,  /.  bie  Ji^^iiitC'  —  '^  "'^ni. 

franžar,  rja.  m.  ber  ^ran)cnmad)er,  Cig. 

franžast,  adj.  franiic^t. 

franžati,  am,  vb.  impf.  franfeil,  Cig.;  f.  se, 
fid)  fatern,  jv^hšt. 

fraska,  /.  ba^  iRcififl,  3//A-.;  —  prim.  it.  frasca, 
belaubtcr  'Jlft. 

frata,  /.  i)  ba^  'Jtbfjols,  Cig.;  —  2)  bie  (2c^o= 
nuil(jefldd)e  (koder  se  ne  sme  pasti),   Gor, ; 

—  ■})  ciiie  'i!ffinlblid)tung,  AV. ;  frifd)  au^gc' 
ftodter  3Balb,  Goriš..  Gor.-  DSv.;  —  prim. 
it.  fratta,  lebeubiger  .^aun;  kor.-nem,  frate, 
3Sa(blid)tuug,  tirol.  .sj)oI,iJd)lag,  C. 

frater,  tra,  m.  bcr  i^oienbtuber. 

fratje,  n.  eoll,  i)  ilaubbiijdien,  JHeilig,  Cig.,  Dol.; 
smrekovo  fratje,  Cv. ;  aušgehaucnce  ©eftriippc, 
(fratje)  Gor,;— 2)  bie  Sd)oniingefIac^e  (koder 
se  ne  sme  pasti),   Gor.,  Ig. :  —  prim.  frata. 

fraza.  /.  bie  I^Hcbcn^ort,  bie  'i|?fira)e,  Cig,  (T.). 

frazeologija,  /.  nauk  o  frazah  ali  zbirka  fraz, 
bie  "JJliraleologic,  Cig.fT.j, 

frcanja,  /.  1)  eine  ^,?[rt  Sdinjamm,  Mur.,  Fr., 
SI  Gor. -C;  —  2)  bie  SdiUimpc,  Fr,-C. 

frcanjka,  f.  bic  SdUiiffelblume  (primula  ve- 
risV   C. 

1.  frčati,  trcam,  vb.  impf.  i)  =^  i.  frkati  1): 
ptiči   frcajo,   Gor.;  —   21  jpri^CU,  Štrek. 

2.  frčati,  frcam,  vb.  impf.  i)  fluf  eiuer  "^Jicife 
auC'  '©fibcnrinbc  obcr  einem  'i^flan^^ictifteiuicl 
ragottartigc  Jcmc  l)eriiorbriugen ,  /i-^/kSV.- 
C;  —  2)  jd)liaubcil  (o  konjih),   SlGor,-C.; 

—  prim.  s.  frkati. 

ff^cka, /.  bic  ^Hiiibeu-  p.  .'onimcnpfejfe,  vihSt.-C. 
ffcniti,  ffcnem,   vb.  pf.  fpritieil,  Štrek. 
frčanje,  n.  tai  3d)UMrrcu. 
frčati,  im,  vb.  impf.  )ou)cnb,  id)mirrenb  flicgcit: 

ptiči   frče;    ogenj   frči   (konjem    izpod    nog), 

Spes.-K.;  iskre  frče,  ^uilfcit  fprilljcn,  Z, 
frček,  čka,  m.   C.  pogl.  hrček  4). 
ffčiti,  frčim.  vb.  impf.  fraiiicii,  frdu)elii,  f.  se, 

fid)  frduiolii,  /..,  Vylišt.-C. 
freča,  /.  bie  3d)lcubcr,   Re^.-C,   Fr.-C;  — 

prim.   frača,   prača. 
frečka,  /.  bic  2d)lciibcr,  v^ltŠt.-C. 
fregata,   /.  vojna  ladja  s  tremi    jadrniki,    bic 

Jvregottc. 
freska,   /.    na    mokro    slikana    podoba,    ba^ 

?rrc^cobilb,  Cig. (Tj. 
frvta,  /.  etiic  armjcligc  iibaiicrmtiirtfdiaft,  /-V.. 

.SlGor.-C.;   —   prim.   ba\.   frett'n,  /.  C", 
frfetati,  eiam,  ečem,  vb.  impf,  =  frfotati.  .\f., 

1  'alj.  t  Rad). 
frfljač,   "1.  bcr  ^'cidjtiiiiiiigc,   C. 
fffljast,  adj.  flattcifiiiuig,  Icid)tiiuitig,  C. 
frfljati,  am,  vb.  impf.  flattcru,  .Vor.,   /J/c.-C. 

.V/fMir.-f.". 
frfoleti,   Ml),   vb.  impf.  ilattcril,  Jan.,   /ile.-C., 

.Strek. 


frfolčvati  —  ffka 


203  — 


ffkalica  —  frnclja 


frfolčvati,  am,    vb.  impf.  ju   flatterii  pflCilcii, 

flattcru,  Let.,  Zora. 
frfolič,  iCa,  m.  bie  (^-IcberinaU'^,  C. 
frfolina,  /.  frfijlcči   mrčes,  Sov. 
frfot,  ota,  m.  \i^^  ®efIottcr,  bcr  5'"flclid)la9, 

.So/.,  Blc.-C. 
frfotanje,  n.  bo^  (^I^ttcm,   0>. 
frfotati,  otam,    očem,    vb.  impf.  flottevn,    lllit 

bon  jvHiiiclu  rau)rf)iMi,  /-V.,  Blc.-C. 
fffra,  /.   i)  bcv  iieriic  ficvuinfud)telt,  bev  iibcr= 

cilifl  avbcitct  uiib  l^ubclt,  Z.,  jvilišt.;  —  2) 

bie  Sdiuiaiu^rin,  C. 
frfranje,  n.  ita^i  ©cflatter,   Ci^. 
frfrast,  adj.  )d)lciiberifrf),  flatterlinft,  Icid)tfinnig, 

Z..  jvihŠt.;    —  frfrasta  deklica,  ki  rada  po 

plesih  frfra,   C. 
frfrati,  am,  vb.  impf.  i)  [(attevn,   Cig.,  C;  — 

po  plesih  frfrati,   C;  —  2)  fud}tcln:  z  lučjo 

i'.,  jv^lišt.;  !)ublenfd)  avbciten,  Z.;  libereitig 

cttua»  ti)\m,  jvihšt.;—  ■:,)  fprubcln,  Fr.-C; 

bvobeln,  Mur.;  —  plappein,  SlGm-.-C.,  Valj. 

(Rad);  prim.  brhrati;   —  4)  ailf  eiuer  '!l?fcife 

au»  'Strfeunnbc  getuifie  jdjiutncnbe  Joiic  l)cr= 

Bovbringeii,  Mur.,  Fr-C;  prim,  frfravka  2). 
frfravec  ,    vca ,    m.   i )   bcr    5)Ub(er ,   Cig. ;  — 

flatter^after  mcnič),  Fr.-C;  —  2)  ber  «)JIau= 

bercr,  C. 
frfravka,/.  i)  flattcrlnifte'?,  leiditfinuiiiež  'iDfab=^ 

dien,  3/.;  — 2)  čine  '.?{rt  '4iicifd)cu  oue  'i^irfeiu 

rinbc,  Mur. 
frfiilja,  /.   i)  bcr  Ucbereilige,  Blc.-C. \   —  2) 

bie  'iUaubeitafdie,  Kr.-Valj.CRadj. 
frfGra,  /.  =  frfulja  21.  Habd.-Mik..  Fr.-C. 
frfiiriti,  urim,  vb.  impf.  )dinia|;cil,  Fr.-C. 
friča,  /.  v  uganki:  friča  frača,  po  gozdu  pra- 
šiče vrača  (=  glavnik),  Sv.  Peter  pri  Gu- 

rici-Erj.  (Torb.J. 
frigati.  am,  vb.  impf.  =^  pražiti,  roften,  3/«)-., 

C,  Mik.;  frigana  jetra.  Z.;  —  prim.  it,  frig- 

gere,  in  ber  "^Jfaimc  baden. 
frigelj ,    glja,    m.  neka  riba,    Valj. (Rad);   bie 

(SUlitie  (leuciscus  phoxinus),  Frer.fF.j. 
frigeljc,  geljca,  m.  =  frigelj,  Frer.fF.j. 
fril,  frila,  m.  neka  ribica,  Valj.fRadj;  'J^až  58am^ 

betcin,  Cig.\   bie  Siaopfe   (leuciscus  aspius), 

Frer.fF.j. 
frišek,  ška,  adj.   i)  fn)rf),  v{liŠt.;  f.  in  mlad 

srd,  Krelj;  —  i)  =  uren,  Ijurtig;   Kna  mor- 
ska deklica  friško  gre   Po  eno  ročko  frišne 

vode,    Npes.-Vra\.\  —  prim.   nem.   frifd), 

st\'n.  frisc,  it.  fresco. 
frišen,  šna,  adj.  frijc^;   —  iz  nem. 
frivolen,  Ina,  adj.  lahkomiseln  ali  objesten  v 

važnih,  svetih  rečeh,  friDol,   Cig.  fT.),  nk. 
frivolnost,  /.  bie  JliDoIitiit,   Cig. (T.),  nk. 
frizer,  rja,  m.  ber  (^rifcur;  —  prim.  brivec, 
frk,   interj.  flugž!    frk  na  vejo!  (tako  govore 

čarovnice,    kadar    hočejo    zletcti    na    vejo), 

jvih.^t. 
i.frk,  frka,  m,  ba»  'Žluffliegen,  Fr.-C;  na  en 

frk  so  se  ptiči  razleteli,  Re^.-C 
2,  frk,    frka,    m.    bie   iiocfe,    Fr.-C;    —    bie 

3(^raubc,  Mur.;  —  prim.   2.  frkati. 
ffka,  /.  ber  9Jojeii[tiiber,  Blc.-C,  Z. 


ffkalica.  /.  ciitc  '',?(rt  .<ilinberpfeife,  um  fagott^ 
aitige  Ione  Ijeioorjubringen,  Mariborska  ok.- 
C;  —  prim.   3.  trkati    i). 

i.ffkati,  frkam,  čem,  vb.  impf.  1)  t)U)d)en, 
l)in  uub  l)er  fcftiDirren,  flatteru;  miš  po  sobi 
frka;  ptiči  frkajo,  jliegeu  fd)ncll  I)in  unb^^cr, 
Blc.-C;  čebelica  hiti  po  rožicah  frkati,  Cb.; 

—  t)erum|c^lodrinen,  Blc.-C;  —  2)  jc^ncU 
njerfen:  drva  v  peč  f.,  Re\.-C.;  —  s)  jpiis 
^en  fintr.j,  C;  —  ein  L^crdufd}  t)on  [li) 
geben,  .uie  ^cbcubež  aKu«,  Strek.;  —  4)  (eic^te 
Sd)ldge  Devfe^en:  f.  koga,  Dol. 

2.  frkati,  frkam,  čem,  vb.  impf.  brcf)en,  txan= 
jeln:  lase,  niti  f.,  Fr.,  SlGor.-C;  brke  si 
frče.  SIS.;  —  nos  f.,  bic  5Jaie  riimpfen,  Mur. 

3.  ffkati,  frkam,  čem,  vb.  impf.  1)  =  2.  frčati 
i),  Mariborska  oA'.-C;— 2)  =  hrkati,  ogr.- 
C;  —  3)  crepieren,  v^hŠt.-C 

ffkavec,  vca,  m.  (eid)t)"innige»  'iBiiridjlein,  Cig., 

Slom.- C,  M. 
frketati,    etam,  ečem,  vb.  impf.  flattern,  Fr.- 

C;  —  idmell  iaufen,   Blc.-Č. 
frkljati,  am,  vb.   impf.  flattern,  Mur. -Cig. 
ffkniti,  trkiiem,  vb.  pf.  i)  l)uii'f)en,  fdiroirreiib 

entfliegcn  ;   mi.š  v  luknjo,  ptič  na  vejo  frkne; 

—  2)  eiiien  (eic^ten  Sd)lag  ociicben :  f.  koga, Do/. 
frkocati,  cam,  vb.  impf.  frdufcln,  Mik. 
frk9Č,    »i.  ctmae   35crbre^teio:    ber  ^^u^cn  iui 

OJeipinuft,  C. 
frk9Čen,  čna,  i^tiV;'.  beibref)t  (o  preji),  SIGor.-C. 
frk9Čiti,  očim,  vb.  impf.  trcJufeln:  lase  f.,   C; 

—  preja  se  frkoči ,  =  krotiči  se,  jv^hSt. ; 
nos  f.,  bie  9?a)e  riimpfen,  Jan. 

frkoJas,  lasa,  adj.  frauetiipfig,  Blc.-C. 
frkolin,  m  .ii  ber  Sd)UngeI,   bo^   33iirjdilein, 

Jan., jvihšt.;  ber  ^\\bt,Štrek.;  —  'bn  Stu^cr, 

M.,  Z.;  —  2)  ber  Sc^marmer,  Blc.-C. 
frkolinček,  čka,  m.  dem.  frkolin,  jv^liSt. 
frkot,  ota,  m.  bie  Sinnjclung:  v  frkot  iti,  fic^ 

fraufeln,  Hal.-C  ;  bic  5>erbrcliuiig :  les  se  na 

frkot  vleče,  Uiirft  fid),  vihŠt. 
frketati,  otam,  očem,  vb.  impf.  flattern,  Fr.-C. 
frkotiti,  im,  vb.  impf.  fraufcIn,   C;  Zvesto  se 

za  nit  skrbim,  Naj  je  kde  ne  frkotim,  Danj. 

fPosv.  p.). 
frkulja,  /.  flatter^afte#  9)idbrf}cn,  C. 
frlanka,  /.  i)  neka  mala  sekirica,  Lašče-Levst. 

(Rok.j;   —   2)  frlanke,  neke  dobre  črešnje, 

LjZv.;  —   pogl.   furlanka. 
frleti,  im,  vb.  impf  flattern,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

trakovi,  cunje  od  njega  frle,   Blc.-C,  BlKr., 

jvihšt. 
frlika,    f.  C.    ogr. -Valj.  f  Rad),    pogl.  prilika 

(©Ieid}ni§). 
ffliti,   frlim,  vb.  impf.  troufetn,  SlGradec-C; 

—  f.  se,  fid)  tiaufcin:  lasje  se  frlijo,  Fr.- 
C;  pfammcnfd)riimpfen  (o  listju),  SlGra- 
dec-C. 

frljav,  ava,  adj.  traU5:  frijavi  lasje,  Fr.-C. 

ffljenje,  n.  ba^  itrdufcin,  Štrek. 

frnača,  /.  einc  )piitte  jnm  Tbrren  bel  3JiaUe§, 

Mik.fkt.);    —   ber  iicinbiJrrofcn ,  Gor.;    — 

prim.  it.  fornace,  ber  Cfcil. 
frnclja,  f.   kobilica  na  perotnici  pri   kolovratu, 

Polj.    " 


frnček  —  fufljati 


204  — 


fufnja  —  fužinar 


ffnčtk,  čka,  m.  bcr  iiu()iierftcif5,  v^liŠt.-C. 
ffnčica,  /.  bic  4>pljbirnc,  v{hŠt.-C. 
frnikola,  /.  bn#  3cl)ncUfugclrf)cn  (kamena  kro- 
glica,   s    katero    po    mestih    in    trgih    dečki 

igrajo),  Ljublj.-Erj.  (Torb.). 
frnjača,  /.  =  frnača  2),  Št.- C. 
frnjaž,   m.  =  frnjaČa,  Polt.-C. 
frnkati,    trnkam,    čem,  vb.  impf.    1)  fd)nellett, 

8d)nippcl)cn  gebcn,  C;  —  2)   ^infc^iDirccn, 

C;  —  prim.  i.  frkati. 
ffnkniti,  trnknem,  vb.  pf.  i)  jc^nellett,   C;  — 

2)  idmnrrenb  cnteilen,  C. 
frpdelj,   dlja,    m.  biiaubtc  3'*'fifl^  i'^^^  SSie^= 

futtcr),   Ci^.,  Jan.,   Sov.- C,  Polj.;   frodelj 

ali  veje  klestiti,  /);t"^;  — prim.  it.  fronde,£aub. 
fromentin,  m.  bcr  'ilJiai^,   Ci^.,  Rib.;  — pum. 

it.   formentone,   'DJfaiž. 
fr9nta,  /.  Stiibcu,  Wo^xtn,  Grbapfcl  u.  bgl.  o(g 

Sdjircincfuttcr,  Poh. 
fr9Š.   m.  bcr  iibcr  bcn  33oben   ^inau^^  ragcnbe 

If)eil  bcr  ^nuben,   bie  ^(ixojt  einež  Saficž, 

bcr  „jvro)(^",    SlGor.,  Fr.-Č.,  jv^St.,    ogr.- 

Valj.fRadj;   —  iz  nem.;  pogl.   utor,  otor. 
frošnjak,  m.  bcr  9iaiibrcif,  jvihŠt. 
frtača,  /.  =  frača,   Polj. 
frtavek,  vka,  m.  Gor.,  pogl.  vrtavek. 
frtavka,  /.  Gor.,  pogl.  vrtavka. 
frtica,  /.  mesto,  kjer    ima  veter  \eIiko  moč, 

na  Trtici,   ftartciii  SSiitbc  aiižgcjc^t ,    Polj.; 

(nam.  vrtica  r). 
frula,  /.bie  4)irtcnfl6te,  ./au.;  bie  ?rtiJtc:  godec 

s  friilo  =^  frular,    Erj.Cl^b.  sp.J;   tudi  hs. ; 

prim.   madž.  furulva,  Mik.fEt.J. 
frular,   rja,  m.  =  godec  s  frulo,  Erj.fl^b.  sp.J. 
friiliti,  im,  vb.  impf.  pfeifcn.  Dol.;  f)euleu:  veter, 

vihar,  burja  fruli,  Jan.,  Z.,  E'r.-C. 
frijnta, /.  i )  glavica  na  palici,  kajk.-Valj .(Rad) ; 

2)  =  fronta.  Št. 
fržgi,    ola,    m.  =  rižol;   —  prim.  tiroi.-nem. 

farsol,  Levst.(Rok.). 
fucati,    cam,    vb.  impf.  neka  igra,    pri  kateri 

denar  z  obrnjeno  roko  kvišku  mečejo  in  ugi- 
bajo ali  bo  obležavši  kazal   ^moža"   ali  „ci- 

fro«,  ljub. 
fucck,    cka,    m.  grajalna    beseda  porednemu 

otroku:  ti  fucek  ti!  jv{hŠt. 
fuckati,  am,  vb.  impf .  i)^ujcf)cn:  ponočni  ptiči 

okoli   fuckajo.   Glas.;  —   2)  =  fucati,   C. 
fučati,  i'm,  vb.  impf.  i)  pfcifcn  (o  vetru),  Hip., 

IiU.-C.\   —   2)  fuči  mi,  =  drči  mi,  polzko 

je.   niKr. 
fučka,  /.  bn«  3.Uigclpfi'ifcI)Cii  ogr.-Valj.(Rad). 
fuckati,  am.  vb.  impf.  nut  bcm  llfuubc  pfcifcn, 

lUKr.,   v-^bŠt.,  jv^hŠt..  o^-r.- IVsr. 
fudljati,  Hm,  vb.  impf.  \vel)t\\:  čist  veter  fudlja, 

/V.- C 
fuflja,  /.  flottcrtjaftc  *4-^crioii,  ber  28inbbcutcl, 

rV^'. ;  psovka:   futlja  futljastal   Polj. 
fufljač,  m.  bcr  in  bcii  Ing  Ijiiifi",  pi)"f  Ucbcr 

IciiiMtg  I)anbclt,  J'<>lj. 
fufljati,  am,  vb.  impf.  ol)lic  UcbcrlCiliilig  l)nu 

bclll,   „flld)tcln",  J'olj.;   —   iz  nem. 


fufnja,  /.  ber  .'oiit)neri'teij},  SlGor.-C. 
fufnjati,  am,   vb.  impf.  jc^niiffeln,   Cig.,  ogr,- 

C,  Blc.-C,   Trst  (Let.). 
fuga,  /.  bic  ?fugc  (pri  glasbi),   Cig.,  Jan. 
fiij,  interj.  =  fej,  pfui! 
fiijkati,  am,  vb.   impf.  f.  na  koga,    nad  kom, 

jemaubcm  fcine  SSerac^toing  jcigen,  („pfui" 

fogen),  Fr.-C. 
fuk,  interj.  {)W)6),   Cig.,  C. 
fukati,  kam,  čem,  vb.  impf.  i)f)U)cf)en,  SlGor. ; 

voda  iz  škornjic  fuka,    Blc.-C;  —   2)  ^au« 

6)tn,  blajeii,  pfeifett,  SlGor. -C,  ogr.-Valj. 

(Rad);  prim.  hukati;  —  3)  =  jebati. 
fukniti,    fuknem,   vb.  pf.   i)   fiujc^en,   Štrek.; 

f.  kam,  irgenbtt)ol)in  cuttlattern,  ogr.,  Re^.- 

C;  —  2)  ciiicn  'i^fiff  t[}iin,  v^lišt.,  ogr.-C, 

Mik. 
fulika,  /.  =  čist  veter,  Fr.-C;  —  prim.  fuliti. 
fuliti,  im,  vb.  impf.  i)  ^aucfjen,  blajctt:  veter 

fuli.  Št.:  v  roke  si  {.,jv^liŠt.;  —  mit  bcm 

Wnnt)c  pfeifen,  SlGor.-C;  —  2)  abftreifcn: 

perje,  kožo  f.,   Re^.-C;  —  fcfjlcifenb  ge^cn, 

Rej.- C. 
fumarol,   m.  fumaroli,  čadobljuvni  ognjeniki, 

bic  ^umarolcn,  Cig.  (T),  Jes. 
fundati,   am,   vb.  pf.  jugrunbe  ri(f)tcn,  Diet., 

ogr. -Valj. (Rad j;   fundati   in  končati,  Krclj; 

s  sveta  f.  koga,    ogr.- Let.;  —  prim.  it.  af- 

fondarc,  »crjcnteit. 
funduš,    m.  bae   f^unbamciit   (eines  .'ocujce), 

jv{hŠt.;  —  prim.  lat.  fundus. 
funkcija,  /.  bic  J^uiiction,   Cig. (T). 
funt,  funta,  m.  bne  ''4>fiinb;  na  funte  prodajati, 

pfiinbtnci)c  Dcrfaufcu. 
fvinten,  tna,  adj.  'ijifunbs  pfunbig,    Cig.,  Jan.; 

funtna  .ščuka,   Cig. 
funtnica,  /.  kar  je  funt  težko,  Cig.;  n.  pr.  bic 

''4>fiiubbirne,  Cig.,  Jan.,  C. 
fiintnik.  ??!.  kar  je  funt  težko,  bcr  ''^Jfiinblicr, 

Cig.,  Jan. ;  sulec  f.,  Cig. ;  —  bcr  ''4>f iiiibapfcl, 

furež,  m.   i)  pojedina  ob  kolinah,  St.;  —  2) 

črna  juha  ob  kolinah,  Hal.;  bic  SBurftjllppC, 

Valj.  (Rad). 
furija,   /.    i)  bic    Jvuric,   Cig.;  —   2)  bcr  Ull- 

gcftiiiii;  —  si  ungcftiiincr  llJcnidi. 
furijast,  adj.  uitgcitiim,  inilb. 
furlanka,  /.  ciiic  flciiic  '',H;;t  mit  fiir.^cm  3ticl, 

Rib.,  Sotr.,  Polj. 
fiirovž,  »I.  zmečkan  krompir  z  mlekom,  Gor. ; 

—   priin.   furež. 
fušpan,  m.  bcr 'i^udi-^baum  (buxus),  X.,jvjhŠt. 
fušta,  /.  baš  .Uoppcridjiff,  Diet.;  —  prim.  it. 

fusta. 
futač,  m.  bcr  35.Mcbc()Opt,  kajk.-Valj. (Rad),  SIS. 
fiiželj,  žlja,   »I.  bcr  Tpd)f,   lioh. 
fužina,  /.  bic  ''Jfagcljdjmicbc,    Valj. (Rad);  — 

bic  .t>ammcrl)iittc,  tudi  pl.  fužine.  bCi^.^oammcr 

mcrf;    -  prim.  it.  fucina.   bic  3dimicbc,   Mik. 

fF.t.). 
fužinar,   rja,   m.  bcr  ^cfil^cr   ciiic*  .'pammer> 

tucrfc^,   /)(i/. ;  fužinar,   (»'or. 


gab  —  gača 


205 


gača  —  gagatati 


G. 


gab,  gaba,  m.  =  gabež.  Jan. 

gabal9,  «.  tier  Jpitnc]crlcit)cr,  Cig. 

gaban,    m.   cin   91  vt   ^JJfantci,   Mur.,  Jan.,  C, 

Da>ij.-Valj.(l\adj;  bundi  podoben  plašč,  ob 

ogrski  meji,  Zora;  —  prim.  it.  gabbano,  bcr 

9iccjcni"0cf. 
gabanica,  /.    manjši   gaban,    tudi    za   ženske, 

Miir.,  Jan.,  C  Hal.- Zora. 
i.gabati,  gabam.  vb.  impf.  (im  Sot^,  Sdjnee) 

maten,  Mur.,  št.;  —  prim  gambati. 
2.  gabati,  gabam,  vb.  impf.  barbeii,  am  ^luncjer« 

tud)  niitien,  Cig.,  Jan.,  C.;— jugninbe  gel)en, 

crepicvcn,  Cig..  M.,  Sov.-C. 
gabfčen,   čna,  adj.  =  gaben,   C. 
gab?čljiv,  adj.  =  gaben,   C. 
gaben,    bna,    adj.  roibcrroaitig,   cfelf^aft,   Jan., 

Zora. 
gaber,  bra,  m.  tudi:  beli  g.,  bie  j^ainbuc^c,  bie 

3Sei§bucf)e    (carpinus    beuilus);    črni  g.,    bie 

^Opfenblld)e   (ostrva    carpinifolia),    Cig.,   C, 

Erj.fRok.J;  tudi:  gaber,  Dol. 
gabez,  tn.  ==  gavez,   Tuš.(R.). 
gabež,  m.  ber  ©fet,  C 
gabežljiv,  iva,  adj.  efcl^aft,  C 
gabežljfvost,  /.  bie  5tcl()aftig!eit,  C. 
gabiti,  gabim,  vb.  impf.   i)  g.  kaj,  ctvoa?  cfel= 

f)aft  mad)en,  C;  —  2)  g.  se,  aiicfcin;   gabi 

se  mi  kaka  reč,  ež  efelt  mic^  eine  Sod)e  an ; 

tudi:   g.  se  mi  do  česa,  Litija-Svet.fRok.J; 

—  prim.  ogaven. 
gabljiv,  iva,  adj.  efet^aft,   C. 
gabožoJt,  m.  Cig.,  pogl.  žabogolt. 
gabrast,  adj.  xaut):  g.  zid,   Goriš. 
gabrček,  čka,  m.  dem.  gabre,  fleiue  28ei§bud)e. 
gabrica,  /.  bie  5rucf)t  ber  5Sci^bucf)e,  C. ;  coll. 

(polšica  je  bila  nanesla)  velik  kupček  želoda, 

žiri   in  gabrice,  Jurč. 
gabrič,  iča,  m.  dem.  gaber. 
gabrika,  /.  bie  3SeiBbiid)e,  Štrek. 
gabrina,  /.  bnš  ^Sei^biidjeiifiolj ;  —  ber  25eife= 

biicf)emDalb. 
gabrinje,  n.  ber  SSeiBbuc^eittpalb,  C. 
gabrje,  n.  =  gabrovje,   vrhSt. 
gabrnat,  adj.  iiid)t  glatt,  rauli,  Lašče-Erj.fTorb.J. 
gabrov,  adj.  njeifibuc^en ;  gabrov  les,  baž  3Bei|= 

bucl)ent)oI^. 
gabrovec,  vca,  m.  ein  ?5?ei§bud)enftamm,  Jan. 
gabrovina,    /.   boš   ^Bei^buc^en^olj ;   —   tudi 

gabrovira,    Valj. (Rad). 
gabrovje,  n.  ber  ^eifsbuc^entoalb,  Jam.,  Cig., 

Jan. 
gabiščica, /.  neko  jabolko,  Tolm.-Erj.fTorb.). 
gacelj,  clja,  m.  "iia^  Stiid:  g.  kruha,  Ip.-Erj. 

(Torb.). 
i.gaca,  f.  n&v.pl.  gače  i)  bie  Unterjie^^ojen, 

Jan.,  C  Boh.,  Bolc-Erj,(Torb.);  —  2){av.Q,tX 

^obenjacf  eincš  Jf)iere§,  C;  (tudi:  sing.  gača, 

Meg.,  Mik.,    Kr. -Valj.  [Rad]) ;    —    3)'   bcr 

SSaumjtDiefel,  bcr  ^^oppetaft,   Mur.,  v\hšt.; 


drevo  z  gačami,  C;  —  4)  gaČa,  bet  '^oAtX{, 

Mtir.,  Jan.;  —   5)  gače  =:  jetra,   Boh, 
1.  gača,  /.  bn^  Stopfinevf,  Cig. 
gačast,  adj.  1)  ,yuiejelig,  vihŠt.-C.;  —  2)  jacfig, 

Mur.,  C. 
gačenje,  n.  baž  Stopfen,  (gatenje)  Cig. 
gačina,  /.   ber   58aum5»DiejeI,   ber  ^^oppefaft, 

vihŠt.-C. 
gačnat,  adj.  ^\mt\d\a,:  gačnato  drevo,   C. 
gačnik,  m.   i)  bas  Untcr5ief)[)oienbanb,  C.;  — 

2)  bie  StcnbellDUr^  (platantheraj,  Nip.fOrb.). 
gačnjak,   m.  =  gačnik  i),    C. 
gad,  gada,  tn.  bie  SSiper  ober   ^reu^otter  (vi- 

pera  berus),  Erj.fZ.);  laški  ali  Rediiev  gad, 

bie  9iebijd)e  iBiper  (v.  Redii),  Erj.fž.);  gad 

babo  sne,  bie  S^iper  ij"!  itoc^  jd)Iimmer  a(§  cin 

altcž  SBeib,  Guts.,  Z.;  gada  v  žepu  imeti,  eilicn 

Icereii  33eute{  ^abcn,  Cig. 
gada,  /.  ber  ^e^fci',  ber  iobet:  konj  ima  dve 

gadi,  Re^.-C. 
gadast,  adj.  eitier  3?iper  ol^nlid),  Cig.;  tiiper- 

farbig,  M. 
gadati,  gadam,  vb.  impf.  1)  gu  erratf)en  fud^cn, 

errat^cn,  Mur.;—2)ič)rvai}n\,  \aidn,  v^hšt.- 

C;  —  prim.  gatati. 
gadba,  /.  Mš  Jabcfn,  Re^.-C. 
gaden,  dna,  adj.  cfcll^aft,  abfdjClUidl,  Mur.,  Cig. 

/T.). 
gadež,  m.  ber  (Sfcl,  C. 
gadina,  /.  bal  iBiperlod),  C.  BlKr.-M.,  Sotr., 

Lašče-Erj.  (Torb.). 
gadišče,  n.  =  gadina,   Cig. 
gaditi,  gadim,  vb.  impf.  1)  l)ernd)tHc^,  cfcl^aft 

mad)cn,  .tabclu,   anidjludrjcn,   Mur.,  C;  vsi 

so  mu  jo  gadili,  pa  jo  je  vendar  vzel,   Guts.; 

—  2)  gadi  se  mi  kaj,  id)  'i^ahi.  (Sfcl,  'Jlbfdjcu 

»or  cttua§,  Cig.  (T),  C. 
gadjad,  /.  bn§  ^JJatterngcjiic^t,  SIX.-C. 
gadji,  adj.  i8ipcr=;  —  pren.  gadja  zalega,  bie 

'DJatternbrut,  Z.;  gadja  rodovina,   C. 
gadljiv,  iva.  adj.  jd^euBlid),  ^djžlid),  Re^.-C. 
gadnjak,   m.  bie  i^aferiuurj  (scorzoncra),  Cig., 

C. 
gadnost,  /.  bie  ©felbaftigfcit,  Mur.,  Cig. 
gadolas,  lasa,  adj.  id}(aiigeiiI)Qarig,  Kos. 
gadom9ljec,  Ijca,  m.  ber  Sd>Iangciiaubeter,  Cig. 
gadoni9rec,  rca,  m.  ber  Sd}Iangentobter,  Jan. 
gadoni9ren,  rna,  adj.  fdjlangcntobtenb,  Cig. 
gadov,  adj.  =  gadji,   Cig.,  Jan. 
gadovec,  vca,  m.  navadni  g.,  gemcilier  DZatterit' 

topf,  (echium  vulgare),  Jan.,  C,  Tuš.(R.). 
gaga,  /.  i)  bie  (Siite,  Jan.,  Šol.;  — 2)  bie  ®iber= 

entc  0.  ®ibergan»  (somateria  molissima),  Jan., 

Erj.(Ž.). 
gaganje,    n.    i)    ba§    Sc^natterii ;  —  2)  ha^ 

i^errccfeu,  Cig. 
gagatati,  atam,  ačem,  vb.  impf.  llilicfcii.  Diet., 

Mik. 


gagati  —  galf  b 


—  206 


galeja  —  gambati 


gagati,  am,  vb.  impf.    i)  fcl)nottcnt  (o  goseh); 

—  2)  mdU  ,yi  "?itf)cm  fommcn  tonncii,  im 
•i^crcnbcn  licjicit,  0>.,  C,  M. 

gaginji,  adj.  wn  bei"  Gtberflailv:  paginjc  porjc, 

(iiberbuiicn,  Jan. 
gagljati,   am,  vb.  impf.  fiarfcrit,  jdinattcin:   g. 

kakor  gos  ali  kokoš,  Diet.;  gos  gaglja,  /fip. 

(Orb.i. 
gagniti,  gagncm,  vb.  pf.    i)  mudfcn,  Hip.-C; 

—  2)  ucreiiben,  Cig.,  Jan.,  C,  M.,  Notr.; 
gagnil  boš,  kakor  mače,  če  ga  izpodbijcš  s 
polenom.   Glas. 

gaj.  m.  ])  junflcr,  (icficcjter,  cjfpfloflter  '$i^al\),  ba^ 
.'OCflcficI'! :  —  bcv  .S^aiii,  .U«r..  Cig.,  Jan.:  — 
2)  kos  pašnika,  ki  ga  za  biiikoštno  jutro 
„gajijo",  Sčav.-Pjk.(Crt.J ;  —  3)  na  gajih 
živeti,  auf  bcm  Sanbe  Icbcil,  Mariborska  ok.- 
Kresfl.  JS<Sj. 

gajar,  rja,  m.  bcr  r^orfter,   C. 

gajati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  goditi  se,  Goriš.- 
C;  kako  se  ti  gaja?  luie  gel)t  e§  biv?  A'o- 
borid-Erj.fTorb.J ;  kaj  se  gaja?  Ben.-Mik.; 
poročajo  mu  o  vsem ,  kar  se  gaja  okolo 
njega,  Erj.fl^b.  sp.). 

gajba,  /.  bcr  ftiififl,  Cig.,  SIN.;  —  prim.  it. 
gabbia,  bct  Slafifl. 

gajbica,  /.  dem.  gajba,   Cig. 

gajd,  m.  bcr  Wclbgiirte(,  vjhŠt.,  ogr.-C. 

gajda,  /.  =  diple,  ./an.,  Šol.;  —  hs. 

gajdaš,  m.  =  diplaš,  Jan.,  Šol.,  SIX.;  —  hs. 

gajec,  jca,  m.  dem.  gaj. 

gajenje,  n.  i)  bie  .S^cguiin,  bic  ^flcc^c,  Miir.,Cig.; 

—  2)  bic  dr^tlidic  23e[)Qnbliiiiq,  Cig. 
gajevina,  /.  bo§  .S'icge[)D[,^,  Cig. 

gajica,/.  iai  nadi  /-.  Gaj  fo  bcnanntc 'JKp^abet 
bcr  Sroatcn  iinb  Siooeiien,  nk. 

gajina,  /.  bQ§  Wc()C(ic,  Z. 

gajišče,  n.  bož  Wcf}cqc,  Jan. 

gajjti,  gajim,  vb.  impf.  i)  uiad)fett  laffeii,  l)ccjcn, 
pflcflcn,  oufsieljen,  Mur.,  Cig.,  .Jan.;  g.  gozd, 
Miir..  Cig.,  v\hšt.;  travo,  drevje  si  g.,  ogr.- 
C;  za  finkošti  si  pašo  gajijo,  Sčav.-  Pjk. 
(Crt.);  vinograd  g.,  C;  —  g.  si  živino  =  za 
pleme  rediti,  Fr.-C;  —  2)  ^cilcit,  Mur., 
Cig.,  .Jan.;  dal  se  je  Judom  g.,  Met.;  — 
tudi :  gajiti,   im. 

gajitva,  /.  bic  $^nuin,vid)t,  C. 

gajnik,    m.  bcr  .S">Ciicr,   bcr   ^iJrftcr,   Cig.,   C.; 

—  bcr  Cb)'ttiouin,^iici)tcr,  Fr.-C. 
gajsati,  am,  vb.  impf.  =  gajsnati,   M. 
gajsnati,  am,  vb.  impf.  tucbcn,  C-ig-:  hlače  g., 

.^/. :  —  g.  se  ob  kaj,  fid)  aii   ctiuai--   »ucDcit, 

firi)  jd)CUCrn  (o  živini),   Cig.,  Jan.;  —  g.  so 

okoli  deklet,  bci  "iUiiibdjCU  !5ffclll,  Cig..  Polj.: 

--    prim    ajsnati   se. 
gaj/.elnik,   m.   Cig..  pogl.  bičnik. 
gajžla,  /.  iz  nem.  (McificI,  pogl.  bič. 
gakati,  kam.  čem,  i'6./»i/^/".)d)iinftcrii,  friidi.^cii/.'. 
gala,  /.  bic   fc|'tlid)c  ctifcttcitmiifjiflc   .SUcibitiifl, 

bic  Wnlfl,  bic  (Molaiiniforni,  nk. 
galanten,  ina,  adj.  uljudcn  pos.  proti  ženskam, 

nnlont,  "A-. 
galantno.st,  /.  bic  Olnlantcric,  nk. 
galvb,  m.  bic  "JK5UC,  bie  iiodjlliboc  (larus  ridi- 

bunJus).    '■.'/;,'..  Erj.(/..)  ;  hs. 


galeja,  /.  bojna  ladija  srednjega  veka,  bic  ©0= 
Iccrc,  Giits.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Trub.,  Preš., 
\pes.-K.;  na  galejo  obsojen,  .Sas. ;— prim. 

it.  galca. 

galeot,  m.  bcr  ODalcercnjclotJC,  r.-0>. ,-  — prim. 

it.  galeotto. 

galerija,  /.  ozek,  dolg  prostor  v  poslopju, 
pos.  najvišji  prostor  v  gledališču,  bic  C^aUeric. 

galgarica,  /.  bcr  ^foiilicilfticl,  bic  Sdliuanj'- 
ntcije  (parus  caudatus),  (^gavgarca")  C. 
Frer.fF.J. 

g&ige,  f.  pl.,  iz  nem.  ©atflClt;  pogl.  vislice. 

galic,  m.  bie  Sdjiifterfcbrudriie,  Valj.(Rad);  — 
prim.  hs.  galic  =  galica. 

galica,  /.  bcr  SSitriol,  Cig.rT.j,  Lev st.f Nauk); 
modra  ali  bakrena  g.,  bcr  JlupfcrBitriol,  ze- 
lena ali  železna  g.,  bcr  (Sijcnuitriol,  Erj. 
(Min.);  —prim.  nem.  ©alil^cnftcill  —  33itriol. 

galic,   m.  =  galic,   Guts..  Mur. 

galija,  /.  ^  galeja,  Jan.,  kajk.-\'alj.(Rad). 

galijaš,   m.  =  galeot,  Jan. 

galiJ9t,  m.  i)  =  galeot,  Jan.;  galeja  polna 
galijotov  I  galjotov),  Jsvkr.;  —  2)  gro§er, 
utincid)lnd)ter  SRenid),  Cig.,  (galjot),  Mur., 
Met.,  Notr.:  kot  smreka  velik  g.,  (galjot) 
Erj.fl^b.  sp.);  —  kričiš,  kakor  galijot,  Lašče- 
Levst.  (Rok.). 

galij9tlja,  /.  cin  groBe^  plumpcS  SScib  (ga- 
Ijotlja)  Mur. 

galiti,  im,  vb.  impf.  cutblofjcn,  cliKniflcii,  Jan., 
Fr.-C;  g.  se,  fid)  uiinnftditbig  cntblijpctt, 
v^hŠt.-C. 

galjati,  am,   vb.  impf.  =^  galiti.   C. 

galJ9t,   m.  pogl.  galijot. 

galka.  /.  bcr  WaUnpfcI,  Kras;  —  prim.  it. 
galla,  (iJallopfcl. 

galon,  m.  =  galonec,   C,  Z. 

galonec,  nca,  m.  bic  Xrc|fc,  bic  33orte,  Fr.-C; 

—  prim.  it.  gallone,    C. 

gaJtra,  /.  nav.  ;'/.  galtre,  bic  ^ofcntragcr,  Blc- 

C,    Kr.-  Valj.  (Rad);    —    prim.  kor. -nem. 

halfter,  .'oo)cntrngcr. 
galun,  »I.  bcr  ^Uaiin,  Cig.(T.),  C,  Št. ;  samo- 

delski  g.,  fitiiftlid)cr  'iJIlaun,   Erj. (Min.);  — 

prim.  bav.  galaun. 
galunat,    adj.  5(101111= :    galunati  skriljnik,    bcr 

'•.?llailllid)icfcr,  Cig.(T.);  galunatavoda,  "Jlloun- 

nmfjci,  .Jes. 
galunov,  adj.  9llQUit  ,   Cig.  (T.). 
galunovLC,  vca,  m.  bcr  '.jilauiiftcilt,   Cig.(T.). 
galiinovica,  /.  ba<S  ''.!llainniia|jcr,  Cig.(T.). 
galvanizcm,    zma,    »1.    z  dotikanjem    zbujcna 

elektrika,   bcr  (iKllOnili^lUUi^. 
galvanizovati,    ujem,  vb.   impf.    galUCllificrciI, 

Cig..  Jan. 
galvanoplastika,  /'.  poraba  galvanizma  za  pla- 
stične izdelke,  bic  (Malnaiiopliiftif. 
galvanski,  adj.  galDniiifd),    Cig..  Jan..  Cig. 

(T.).  ^ 
gatžcnjak,  m.  bcr  (Malgciitiogcl,  kajk.-Valj.;  — 

prim.  galge. 
gambati,  gfimbam,  vb.  impf.  ivntid)clll,  Mur.. 

.Ščav.-C;  \vaicn,  C  ;  — jdilcnbcnt,  Cig.,  Jan.; 

—  prim.    it.    gami-»a.    bil'?    ^IVmii,    bcr    <vuf}, 
gambcttarc,,^Qppcllt,  ftrompelll,  Štrck.(Arch.). 


gambelc       garicc 


-  207  — 


gariti  —  gasivec 


gambelc././'/.  i)  Me  ^i^ciite  (zaničlj.),  Fr.-C: 

—  2)  C[\:o\i(^i,  univid)ictte^  t^kbaiitic,  Fr.-C; 

—  prim.  it.  gamba,  bil^  33cill. 
gambole,  f.  pl.  baufallu')Cv'  (Liicbiiubc,  Kr.-\'Ltlj. 

(Rad).  ' 
gambovec,  vca,    m.   neko  jabolko,    bcr  ^-liLUv 

borfcr,  Gor. 
gamila,  /.  =  kamela,  ogr.-M.,  C. 
gamilica,  /.  =  gomilica,  Mm: 
ganati,  am,  vb.  impf.  =  gatati.  vatl)cn,   (.. 
ganglij,  m.  =  živčni  ozcl,   bcr  ^JferUeiifllotcii, 

biiv  ©anfllion,  Ci^.(T.),  Erj.fSom.J. 
ganiti,  ganem,  vb.  pf.  pogl.  gcniti. 
ganiti,  im.  vb.  pf.  =  goljufati,  Cig.;  ganil  me 

je  za  deset    cekinov,   Cig.',   —  prim.  it.  in- 

gannare,  betriiflCU. 
ganjati,    am,  vb.  impf.  =  goniti,  Re\.-Baud. 
ganjenje,  n.  bic  9?iU)nuici,  ber  ©inbrucf,  Cig., 

Jan. 
ganovati,   ujem,  vb.  impf.  =  goljufati,  Ravii.; 

—  prim.  ganiti. 

gantar,  rja,  m.  ber  Sagerbaum  fiir  fvaffer  im 
^eHer,  Cig.,  C,  Mik.;  ■ —  prim.  bav.  ganter, 
it.  cantiere,  Mik.fEt.J. 

gantnar,  rja,  m.  =  gantar,  Fr.-C;  —  prim. 
tirol,  gantncr,   C, 

gara,  /.  i)  ein  entdaarter  "^kd,  bcr  Srf)uitb, 
Z.:  —  2)  bie  Sd)iiibmd(}re,  Goriš.;  —  3)  ein 
3d)af^name,  Poh.-C.\  —  prim.  garati. 

garanje,  n.  bil'?  Sicibctt,   Cig. 

garast,  adj.  raut),  Miir.,  V.-Cig. 

1.  garati,  am,  vb.  impf.  i)  ent^aarcit,  po^Ien, 
Cig.;  g.  prašiča,  Polj.;  g.  kožo,  Cig.;  — 
2)  jc^aben,  reiben,  fra^eii,  Cig.,  Jan.,  štrek., 
Nov.-C:  krava  steber  gara,  =  drgne  se  ob 
steber,  Goriš.;  —  g.  se,  fic^  fd)eiiern:  živina 
se  gara,  Cig.;  [id)  ftar!  fra^cn,  Lašče -Erj. 
(Torb.);  —  3)  =  težko  hoditi,  Fr.-C;  — 
=  težko  nositi,  Banjščice  -  Erj.  (Torb.), 
GBrda;  —  prim.  nem.  !^aarcn  =  ber  §aare 
berauben. 

2.  garati,  am,  vb.  impf.  =  gariti,  SlGor.-C, 
SlGradec-  C. 

garav,  adj.  rail^:  garave  so  njihove  srajce, 
LjZv.;  —  prim.  garast. 

garbast,  adj.  raut):  g.  zid,  Riltenberk  -  Erj. 
(Torb.);  —  prim.  it.  (dial.)  garbo,  xanij, 
Štrek.  (Arch.). 

garbati,  am,  vb.  impf.  g.  koga,  jemaitbem 
baž  gell  gčirbcn,  Cig.,  BlKr. ;  —  g.  se  = 
drgniti  se,  BlKr.;  —  prim.  nem.  garbcit. 

garbin,  m.  ber  'Jiorbroinb,  Mur.,  C; —  prim. 
it.  garbino,  bcr  Siibtneftluinb. 

garbus,  m.  ber^Jiorbluiiib,-/^'!.,  Ščav.-Pjk.(Črt.). 

gare,  /.  pl.  1)  jitjeirabiiger  .S^anbttjagcn ;  bcr 
ftarren,  Mur..  Cig.,  Jan.,  Vrt.,  Št.,  Kar.;  — 
2)  bie  ^•ijttcrraufc,  bie  ^uttcrteitcr,  Cig.,  M., 
C.jvihŠt.;  —  bic  SBagenIcitcr ,    Raič-C; 

—  3)  ber  Jpafpcl,  Cig.,  Slom.,  BlKr.;  — 
4)  bic  3fluntl)iir,  Kr. -  Valj. ( Rad j;  —  prim. 
nem.  bie  Šarrc,  kor.-nem.  garre,  lat.  carrus,  C. 

garež,  m.  kozje  ime,  Erj.  (Torb.). 

garice,  f. pl.  dem.  gare;  i)  ein  lcicf)ter  i!eiter' 
IDagcn,  Fr.,  SlGor.-C;  —  2)  bic  SSagcii' 
teiter,  Mur.,  Cig.,  Raič-C.  v^liŠt. 


gariti,  im,  vb.  impf.  entblofjcil,  Jan..  ogr.-C; 

—  g.  se,   ficl)^  uuaiiftiiubig   ciitbliifuMt,   Mur., 
Jan.,  C-l'^/l.V^,•   —   prim.  galiti   se. 

garja,^  adj.  Gut.-i.,  pogl.  garje. 

garjača,  /.  fmuriger  StOCt,   C;    nav,  gorjača. 

garja.st,  adj.  =  garjav. 

garjav,  adj.  rdubig,  frdj3ig;  garjava  ovca,  ein 

rdubigcv  3cf)Qf. 
garjavec,  vca,    m.   i)    bcr   ^ra^tgc,    Cig.;  — 

2)  bic  Scabiofc  (scabiosa),   Hip.  -  C,  Medv. 

(Rok.). 
garjavica,  /.  =  garjača,  Hip. -C 
garjavka,  /.  =  garjača,   Cig, 
garje,   garij,  /.  pl.  i)  bie  Srii&e,    bic  Stdube; 

g.  imeti;  črvive  garje,  bic  9)Jilbcnfrdtu\  Cig.; 

—  -)  =  hraste,   Gor.;  —  prim.  lat.  agria, 
fr.  agrie,  btc  5led)tc,   C 

garmote,  /.  =  garnik  2),  Fr.-C;  (garnote, 
vihŠt.-C);  —  prim.  nem.  ©arnttJinbc. 

garne,/./7/.  =  garje  i).  Soška  dol.-Erj.(Torb.). 

garnela,  /.  bie  Warneclc,  Jan  ;  —  prim.  račič. 

I.  garnik,  m.  bcr  ftftrner,  Fr.-C;  —  prim. 
gare  i). 

2. garnik,  m.  ber  ©arnfiafpct,  Dol.;  —  ber 
i^ajpcl  mit  jinci  groBcn  Spulcn,  um  baran 
Strdljnc  auf  .^'naucl  absuroicEcln,  Cig..  Št. ; 

—  psovka  suhemu    človeku,    Cig.,  BlKr. 
garnizona,  /.    vojaštvo    v  kakem    mestu    na- 
stanjeno, bie  CMarnifon. 

garnizonski,  adj.  ®arni)one«. 

garnjak,  tn.  =  koš  za  listje,   C 

garovec,  vca,  m.  ^  gare  i),  KrGora. 

garvan,  m.  neka  goba:  garvani  =  jurčki,  BlKr, 

gas,  m.  i^a-i  2bid)matcria(,   V.-Cig. 

gasilce,  n.  ba§  fiofdiborn,  Cig. 

gasilen,  Jna,  adj.  i*bld)= ,  Cig.,  Jan.,  Levst. 
(Nauk),  nk.;  gasilno  orodje,  bic  i!i.iic^gcrdtf)= 
jdjaften,  Cig.,  Jan.;  gasilna  družba,  bic  JvfUCr= 
mc()r,  Levst.  (Nauk);  gasilni  zakon,  bic  '^ZViZt- 
orbuLing,  Levst. (Nauk). 

gasiJnica,  /.  bic  (Vene^^lpi^itiC,  Jan.,  Nov.- C; 

—  pogl.  brizgalnica. 

gasitnik,  m.  i)  ba§  2b)d)l)orn,  bcr  Sidit^ut 
(^um  ybjd):u  in  bcr  .S^b^e  bcfinblidjer  lUc^ter), 
Cig.;  —  2)  ber  Sbid}trO;3,  Hip.-C;  —  3)  bcr 
£6)d)apparat  (Extincteur),  DZkr. 

gasilo,  n.  i)  'aaž  Sbfdjmittel,  Mur.,  Cig.;  Za 
to,  kar  v  meni  zdaj  gori.  Gasila,  obhajila 
ni?  Preš.;  ba§  iibidjttjcvtjeug,  bcr  Sbidjapparat, 
Cig.,  Jan.,  C;—-i)  bic  i!i)id)Ulig,  Cig.;  ga- 
silno je,  kar  pristoji  h  gasilu  ali  gasitvi, 
Levst.  (Nauk). 

gasitelj,  HI.  ber  Sbidjcr,  Jan.;  ber  J^cuerttjeljr- 
mann,  Levst. (Nauk). 

gasiteljstvo,  n.  bic  ^cuertuc^r,  Levst.(Nauk). 

gasitev,  tve,  /.  haž  SiJid}en,  Cig.,  Jan.,  Levst. 
(Nauk). 

gasiti,  i'm,  vb.  impf.  Iij)d)Cn  ;  g.  ogenj,  apno, 
žejo;  g.  želje,  jezo;  z  oljem  ogenj  g..  Cel 
in'i  ^ciier  gicf5en,  Cig. 

gasivec,  vca,  m.  ber  iiij)d)er:  vaša  moč  bo 
pezdir  in  vaše  delo  iskra,  in  vkup  bota  zgo- 
rela, —  ne  bo  ga  gasivca,  Ravn.;  gasivci, 
bic  fiofc^mannjc^aft,  Cig. 


gasl9  —  gazela 


208  — 


gazela  —  geniti 


gasl9,  «.  ber  ^ii>al)l)prud),  t)ic 'i^avolc,  nk.  ;  —  rus. 

gasniti,  gasncm,  vb.  impf.  allmalig  evlojcften, 
Cig..  Jan. :  naše  lampice  gasnejo,  Sclion. 

gastričen,  čna.  adj.  želodčen,  gaftri)d),  Jan.,  nk. 

gaščerica,  /.  bie  (Sibcd)je:  siva  g.,  bic  graue 
(Sibcc^tC  (lacerta  agilis),  Cig.,  Jan.,  .\oi>., 
ZgD.,  Erj.fŽ.J;  —  prim.  stsl,  jašterica. 

gašenje,  n.  boC'  £ojd)CU- 

gat,  m.  i)  bcr  Tamm,  tai'  3Scf}r,  Jan..'Cig. 
(T.),  ogr.-C.\  it(t'^aid)'mn\t>amm,VyliŠt.-C.; 
—  2)  ber  '?lb;,ugtfCanQl,  Mik.,  Trst.' Let. j.  kajk,- 
Valj.fRad);  —  3)  crftidcnbcr  ©eftant,  Blc.-C. 

gat,  /.  =  gat  2),  kajk,- Valj. (Rad). 

gata,  /.  1)  bic  ^Jeiitopjuncj,  Cig.;  —  2)  mlin- 
ska gata,  bci  5)hit)Ibannn,  C. 

gatar,  rja,  m.  ber  SSatirjagcr,  BlKr.;  gatarji  so 
tudi  tisti,  ki  živino  zdravijo  z  vražami,  BlKr. 

gatati,  gatam.  vb.  impf.  ratficit,  uial)r)agen,  C, 
BlKr.,  Zora;   —  menda  iz  hs. 

gatavec,  vca,  m.  ber  SSalnjager,  Habd.-Mik. 

gate,  /.  =  gače,  bie  Untcr3iot)f)oie ;  luci^c, 
leinenc  53ciitflciber:  poljanci  v  breškem  okraju 
nosijo  ob  dela\nikih  široke  bele  gate,  Pjk. 
(Črt.);  —  prim.  bav.  garien,  gati-hosen, 
madž.  gatya,  iz  slovanščine,  Levst.(Rok.). 

gater,  tra,  m.  'bai  Oiatter,  boš  ®itter,  Mur., 
Re\.-C.,  St.;  —  iz  nem. 

gaten,  tna,  adj.  ftopfeilb  (o  jedeh),  C;  — prim. 
zagaten. 

gatilo,  n.  ba§  Stopfiucrf,  Cig. 

gatiti,  im,  vb.  impf.  ftopfcn,  Meg ,  Cig.,  Jan.; 
trde  jedi  gate  život,  tjaitt  Spcijcit  »erftopfcn 
ben  Šcib,  Cig.;  futterii,  fdioppeit,  .\fur., 
SlGradcc-  C;  otroka  g.,  C;  —  v  grlu  se 
mi  gati,  ež  briidt  mid)  im  .'balfe,  Fr.-C.;  — 
soparica  gati,  bic  J^iJiC  ift  crftidenb,  Z.,  Blc- 
C;  —  g.  se  =  stiskati  se,  ovce  se  gate, 
Krn-Erj.(Torb.)\  po  zatohlih,  smradnih  pro- 
storih se  gati  gladno  siromašt\'o,  Zv.;  — 
2)  einbamnicu,  bcid)eii,  Cig.,  Fr.-C;  —  3) 
^inbem:  g.  posvečcnje,  o^t.-C,— tudi :  ga- 
titi, im. 

gativec,  vca,  m.  bcr  Stopfer,   Cig.,  Jan. 

gavec,  vca,  m.  ber  Slibl^  (vanellus  cristatus), 
Cig.,  Frey.(F.J. 

gavek,  vka,  m.  =  gavec,   Cig.,  Frcy.(F.). 

gavez,  m.  bte  Sciliroufj  (svmphvtum  oftici- 
nalc),  Cig.,  i'^/j.S/.  -  (.".,  Celjska  uk.-Trst. 
(Let.). 

gavdrati,  am,  vb.  impf.  fnuberit,   Cig.,  Jan. 

gavra,  /.  moflcre,  cicnbc  iliil),  Cig. 

gavran,  m.  Drr  '^abt,  Cig.,  Jan.,  Prip.-.Mik.; 
(astr.)  bcr  iKabe,  Cig.(T.j. 

gavsati,  am,  vb.  impf.  =^  gajsati,   Cig. 

gaz,  T,  /.  izgažena  pot,  ber  2d)licepfab;  držala 
je  samo  ozka  gaz,  ljudem  dovoljna,  od  vasi 
do  vasi,  Lcvst.(Zb.  sp.)\  bcr  ''^Jfiib:  kar  hodi 
povodne  gazi,  Ravn. 

gaz,  m.  =  gaz  f.:  po  ozkem  gazu ,  .hirč.; 
gaz  je  slab,  Zv. 

gaza,  /.  =^  gaz  /.,   Ig. 

gazda,   m    bcr  tiail^tvirt,  ngr.-C,   BlKr. 

gazdarica,  /.  bic  .'oaui*li)irtiii,  ogr.-C.,  BlKr. 

I.  gazela,/,  bie  (iJo.^ctlc  (antilope  dorcas),  Cig., 
Jan..   F.r j. (/.,), 


2.  gazela,  /.  neka  vrsta  liričnih  pesni,  'baž 
©f)ajel,  Jan.,  Preš. 

gazina,  /.  =  gaz,  \ov.-C. 

gaziti,  gazim,  vb.  impf.  i)  )DOten;  g.  blato, 
sneg,  g.  po  blatu,  po  snegu,  im  SlOt^,  im 
Sd)nee  maten;  travo  g.,  im  @rn^  ^erum= 
trcten;  g.  vodo  =  vodo  bresti,  Rei.-C; 
grozdje  g.,  2Beintrouben  ouetreten,  v^hšt,- 
C;  g.  kačo,  eine  @d)Iange  mit  ben  j^iiRen 
jerftompfcit,  v^h^tt.-C;  g.  koga,  ouf  icmaii' 
bem  fjerumtreten ,  BlKr. ;  pren.  bebriirfen, 
Sl\.;  —  2)  g.  se,  [O  jedeh)  =  gaditi  se, 
Cig..   Glas. 

gazometer,  tra,  m.  baš  @afometer,  Jan.,  nk.; 
—   prim.  plinomer. 

gaza,  /.  sled,  ki  ga  pušča  divjačina  v  snegu, 
bie  Sd)ncejpur,  Plufna-Erj.fTorb.). 

gaženje,  n.  iai  2Baten. 

gažnja,  /.  i)  ba»  SBaten,  Cig.,  Fr.-C;  bcr 
Jiefgnng,  Cig.;  čolni  s  47  cm  globoko  ga- 
žnjo,  DZkr.;  —   2)  =  gaz,   Guts. 

gda,  adv.  =  kdaj,  kadar,  v\hŠt.,  ogr. 

gdare,  adv.  =  kadar,  ogr.-Mik. 

gde,  adv.  =  kje,  kjer,  v^liSt.,  ogr. 

gfba,  /.  i)  pokvečen  klobuk.  Z.,  Ig;  —  2) 
=^  pokveka  (o  človeku),  Z. ;  hodijo  kakor 
gebe,    Vod.(I\b,  sp.)  —  prim.  guba.  (?) 

gečmen,  tn,  ogr.-C,  pogl.  ječmen. 

gfgač,  m.  i)  trdger 'iDJcnic^,  rc5^;  — 2)  =  srako- 
per,  Hal.-C.,'Valj.(Rad);  —  3)  baš  Jafc^en= 
mcifcr,  //a/.-C. ;  —  prim.  hs.  gegati  =  gugati. 

gfge,  /.  pl.  ba«  'Seinfleib,  SlGor.-C;  pos. 
ozke  in  kratke  hlače,  C,  Valj. (Rad),  BlKr., 
SIGor.-C 

g?gice,  /.  pl.  dem.  gege,   C 

gekon,  m.  neka  kuščarica,  bcr  Q5cdo,  gekoni, 
bic  Oicdoucn,  Frj.(Ž.). 

g^l,  adj.  gclb,  Tntb.,  Dalm.;  —  \z  nem.;  prim. 
stvn.  gelo,  Mik.(Et.). 

geliti,  im,  vb.  impf.  laut  fittflcn,  ,V  ''-^  '"  ^i'l' 
Gfjanuodie  bic  '•^Jialmen  fingcu,  Tolm. 

general,  m.  višji  vojaški  dostojanstvenik,  bcr 
©cncral;  g.-fcldmaršal,  g.-lajtnant.  g.-major, 
ali:  generalteldmaršal   itd.;  tudi  rus. 

generalen,  Ina,  adj.  občen.  (General  ,  nk.;  ge- 
neralno rcditeljstvo,  bic  t^iencralbircctioii,  nk. 

generalovka,  /.  bie  Oieiicraliii,   Cig..  Jan. 

generalski,  adj.  (^5ciicral>^  ,   Cig,  Jan.,  nk. 

generalstvp,  n.  i)  bic  Wciicral'Jtuiivbc,  Cig., 
Jan. ;  —  2)  bic  ©euciolo,  bic  ("^UMicrnlitiit,  Cig. 

genetičen,  čna,  adj.  postanka  se  tičoč,  gcilC' 
tijd),   Cig. (T.). 

genij,  m.  i)  neko  božanstveno  bitje,  bcr  &€- 
iiiii«!,  Cig. (T.);  —  2)  vcleum,  bae  Oicnic, 
Cig. (T.),  nk. 

genijalen,  Ina,  adj.  veleumen,  geilial,  Cig. 
(T.),  nk. 

genijalnost,  /.  bie  C^eiiialitat,  nk. 

geniti,  giiiiem,  vb.  pf.  1)  bcilicgcil,  Mnr.;  nič 
ga  ne  gane,  tiid)t<^  Iniiiflt  il)U  ooii  ber  Stefle, 
Z.;  —  g.  se,  )id)  riil)rcn;  ne  g.  se  z  mesta; 
cena  se  ne  gane ;  bcr  ''4>rcii>  )'tcl)t,  Oy. ;  ttjei- 
d)CIi:  junak  se  sovražniku  ne  gane,  Z.;  — 
2)  nil)rcn,  cincii  Siubnirf  mad)cn;  ne  ganejo 

ga   ne   prošnje   ne  solze;   Ostrovrhar  ji   srce 


genij  iv  —  giba 


—  209 


gibalen  —  gibljiv 


nedolžno    gane ,    P}eš. ;  —    g.  se   zgledom, 

ftc^  burdi  ^ciipielc  ruf)rcn  lafien,   Krelj;  — 

3)  čine  'ScrDi-guiig  macficn;  ne  g,  z  jezikom, 

nid)t  niucfcn,  Cig.;  nisem  genil  z  mazincem, 

LjZv.;  —  crepieren,  Fr.-C;  —  4)  vb.  impf.: 

vsa  že  s  črvi  gane,  roimmelt  Don  2Buvmern, 

Kast. 
genljiv,    iva,    adj.  rii^renb,  Mur.;  —  prim. 

ginljiv. 
geodezija,  /.  bie  2anb=  unb  ^elbt^eilung,  bic 

©eobdfie,  Cig.  (T.). 
geognčst,  m.  kdor  se  z  geognozijo  peča,  ber 

©eognoft,  Cig.  (T.). 
geognozija,  /.  nauk  o  zemlji,  kakšna  je,  bie 

©eognofie,   Jan.,    Cig.(T.j;    prim.   zemlje- 

znanstvo. 
geognozijski,   adj.  bie  ©eognofie  betreffenb, 

geognoftifcf),  Cig.fT.J. 
geogonija,   /.   teorija   o   postanku   zemeljske 

skorje,  bie  ©eogonie,  Cig.fT.J. 
geologičen,  čna.  adj.  =  geološki,  Cig.fT.J,  nk. 
geolog,    m.    kdor  se   peča  z   geologijo,    bcr 

Q)cDlog. 
geologija,  /.  nauk  o  zemeljski  skorji  in  nje- 
nem postanku,  bie  ©eologie;  —  prim.  zem- 

ljeslo\  je. 
geologtjski,  <3<i;»bie  ©eologic  betreffenb,  geo== 

logijcf) :  geologi jska  kakovost  tal,  DZ. 
geološki,  adj.  geclogtfc^,  nk. 
geograf,   m.,  zemljepisec,  ber  ®eograp^. 
geografičen,  čna,  adj.  =  geografski,  Jan.,  nk. 
geografija,  /.,  zemljepis,  zemljepisje,  bie  ®eo= 

groptiie. 
geografski,  adj.,  zemljepisen,  geogrQpl)if(^,  nk. 
geometer,  tra,  m.  zemljemerec,  ber  ©eomctev, 

Cig.  (T). 
geometričen,   čna,  adj,  geometriji^,  Jan. 
geometrija,  /.  znanst^o    o  prostorskih    koli- 
činah, bie  ©eometrie. 
geometrijski,   adj.  bie  Oieometrie  betreffenb, 

geometrije^,  Cig.  (T.),  Cel.fGeom.J. 
georgina,  /.  bie  ©eorgine    (Dahlia  variabilis), 

Tuš.rR.j. 
germanizem,  zrna,  m.  po  svojstvu  nemškega 

jezika  narejen  izraz  ali  rek,    ber  @ermani5= 

mu»,   Cig.fT.J,  nk. 
gerob ,     m.    ber    iBormunb;    —    prim.    nem. 

„®erf)ab". 
gert,  m.  Dol.,  pogl.  jert. 
gerundij,  m.  baž  ©erunbium  (gramm.). 
geslo,   «.  =  gaslo,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 

prim.  češ.  heslo. 
gestikulacija,  /.  kretanje  telesa,  pos.  rok,  ob 

govorjenju,  bie  (Sefticulation,  Cig.fT.J. 
gestrin,   m.  r.ekak  povoden  mož,   ob  Dravi- 

Glas. 
geto,  conj.  =  kde  to.  ba,  ogr.-Mik. 
gib,  m.  1)  bie  9tegung,  bie  Semegung,  Mur., 

Cig.fT.J;  gib  zraka  se  veter  zove,  ogr.-Valj. 

fRadJ;  —  bie  ®eberbe,  Slom.-C;  —  2)  bie 

99iegung,  ber  33ug,  Cig.,  Mik.;  zidni   gibi, 

Dayij.fPosv.  p.J;    —   31    =   zgib,    ba§    ®e= 

lenf,  Pohl.,  Mur. 
giba,/,  i)  =  gib  i),  C;  —  2)  =  guba,   Cig., 

Jan.,  Mik.,  jv^bŠt. 

Slov.-nem.  slovar. 


gibalen,  tna,  rt<i;.  bettjegenb,  Cig.,  nk.;  gibalna 
moč,   Cig. 

gibalnica,  /.  bie  9iege  am  3?ogeI^eibc,  C. 

gibalp,  n.  bcr  ^i3ei»cgungšapparat,  'i>až  Zikb' 
mit,  bet  lUčotor,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  DZ.; 
elektromagnetno  g..  Sen.fFi^.J;  —  gibala, 
bie  ^eroegungšorgane,  Cig.fT.J;  gfbala,  Erj. 
fSom.j;  —  pren.  narodnostna  ideja,  naj- 
močnejše gibalo  in  gonilo  sedanjega  veka. 
Str. 

gibanec,  n.-a,  m.  bie  %<x\\t,   ber  58ug,  jvihŠt. 

gibanica,  /.  čine  ^^Irt  i^ucften  (razblinjeno  te- 
sto, s  sirom  in  drugimi  rečmi  debelo  na- 
mazano in  potem  zavihano  1,  Cig.,  Jan., 
v:[liŠt.;  —  prim.  Pjk.fČrt.  60.J. 

gibaničar,  rja,  m.  kdor  gibanice  peče,   Cig. 

gibaničnik,  m.  jerbas  za  gibanice,   SlGor,-C. 

gibaničnjak,   m.  =  gibaničnik,    C,  Z. 

gibanje,  n.  bie  3iegung,  bie  Semegung;  poje- 
malno,  pospeševano  g.,  Dcrjijgerte,  befd^teu* 
nigte  Settiegung,  Sen.fFi^.j;  valovito  g.,  bie 
SBeUenberoegung,  Jan.;  odsevno  g.,  bie  3ieflej= 
bemci^ung,  Erj.fSom.J;  —  narodno  g.,  bie 
notionale  iBercegung,  nk.;  dušno  g.,  bie  9ie= 
gungcn  ber  Scele,  Cig.,  Jap.-C. 

gibar,  rja,  m.  i)  bcr  93eroeger,  ber  9Kotor,  ogr.- 
Valj.fRadj;  —  2)  ber  ginnmal  (balenoptera), 
Erj.  rZ.j. 

gibast,  adj.  boppelt,  gefiiEt,  oielblfittrig  (o  cvet- 
licah), SlGor.-C. 

gibat,  ata,  adj.  =  gibast,   C,  Ščav. 

gibati,  bam,  bljem,  vb.  impf.  ad  geniti;  i) 
regcn,  bcroegen;  s  prstom,  z  roko.  z  nogo 
g.,  ben  Jinfl^r,  bie  Jpanb,  ben  Jug  benjegcn; 
z  jezikom  gibati,  ^iingeln,  Cig.;  —  fict)  be* 
tDcgen;  dokler  še  gibljem,  Z.\  komaj  je  mo- 
gel gibati,  Jsvkr.;  —  g.  se,  fic^  bcttjegen; 
most  se  giblje,  bie  Sriide  manft;  vse  se 
giblje,  atte^  ift  rege;  —  21  crepiercn,  ogr.-C. 

gibčen,  čna,  adj.  Icicftt  bemcglic^,  gclenfiam; 
rii^rig;  na  stare  dni  človek  ni  več  tako 
gibčen;  ima  gibčne  prste  za  spletanje  las, 
jvihŠt. 

gibčnost,  /.  bie  Sen)cg(id)!eit,  bie  ®elcntfamfeit. 

gibec,  bca,  m.  bie  ^Semegung,  Kos.- C. 

gibek,  bka,  w.  ber  Slugenblicf,  C. 

gibek,  bka,  adj.  1)  leidit  bctuegli^,  gefenffom, 
Cig.,  Jan.,  M.;  gibek  in  šibek,  IV^;  Metulj 
po  cvetju  gibka  ziblje  krila,  Zv.;  —  g.  jezik, 
biegjame  Spracbe,  Cig.fT.J;  —  2)  gcneigt: 
na  zlo  g.,  5unt  SJofen  gcneigt,  ogr.-C. 

giben,  bna,  adj.  ^^cmegungž» :  gibni  živci,  bie 
Serocgung#nei"Den,  Cig.fT.J. 

gibežljiv,  iva,  adj.  =  gibčen,  Fr.-C. 

gibica,  /.  dem.  giba,  baš  g^Itcftcn,  Mur.,  Jan. 

gibičast,  adj.  DcH  flciner  ^valtcn,  Mur. 

gibičen,  čna,  adj.  Diet.,  vihŠt.,  pogl.  gibčen. 

gibiti,  im,  vb.  hnpf.  fallcn,  Blc.-C.,  vihŠt.- 
Vest. 

gibkost,  /.   =  gibčnost,   Cig.,  Jan.,  Cig.  CT.J. 

gibljaj,  m.  bie  cinmolige  jRcgung,  bie  Seme* 
gung,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  M.,  C.;— pren. 
gibljaji  v  srcu,  Jurč. 

gibljiv,  ha,  adj.  berocglic^,  Mur.,  Cig.fT.j;  — 
f)urtig,  flin!,  Hal.- C. 


gibljivost  —  gizda 


210 


gizdač  —  gladek 


gibljivost,/,  bic  ^^etDCglidlteit,  Mm:,  Cig.(T.). 
gibnik,   m.  bcr  'i8e»fcguuii^nciD,   Cig.fT.). 
gibogled,  gleda,  m.  bo«  Strobojfop,  baž  %\)ax\.'' 

matiop,  Cig.fT.). 
gibon,  m.  neka  opica:  ber  ®ibon  (hylobates), 

Erj.(Z.). 
gigati,  gTgam,  vb.  impf.  fc^rcicii  unc  cin  Gie(, 

C.ig.,\\fur.,  C. 
gicati,  am,  vb.  impf.  =  voziti  (v  otročjem  go- 

voiai),    Valj. (Rad). 
gigalp,  n.  šaljivo  o  bolhi  v  uganki :  črno,  malo 

gigalo  debelo  klado  zdigalo.  Valj. (Rad). 
giljotina,  /.  glavosečna  priprava,    bie  @uiIlD  = 

tinc,  Jan. 
gimnast,   m    telovadec,  ber  ®l)mnnj't,  Jan. 
gimnastičen,  čna,  adj.  telovaden,  gl^mnaftijcli, 

Jan.,  tik. 
gimnastika,  /.  telovadba,  bie  @t)mna[tit. 
gimnazij,  m.  =  gimnazija,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.). 
gimnazija,  /.    ba«    Ci5t)nitiQfium,    Jan.,    Cig. 

(T.),  nk. 
gimnazijalec,   Ica,   m.  ber  (Mi)mnafta(icf)uler, 

Cig..  Jan.,  nk. 
gimnazijalen,    Ina,    adj.   ®t)mnaftal= ,    Cig., 

.Jan.,  nk. 
gimnazijski,  adj.  @k)mnafial=,  Cig.,  .lan.  (na- 
glasa se  tudi:  gimnazijski). 
gina,  /.  bie  .^al§biaune  (angina),  Jurč.;  =  pl. 

ginc,  SlGor.-C.\  —  iz  lat.  angina. 
gincati  se,  am  se,  vb.  impf.  fid)  unru^ig  l^in 

iinb  Icr  beirtegen,  Laščc-Levst.fM.). 
ginevati,   am,   vb.  impf.  nk.  pogl.    i.  giniti. 
gingati,  gTngam,  vb.  impf.  fdittianffll,    Fr.-C. 
gingav,    adj.    i)  fd)»liad):    gingava  šiba,    ogr.- 

C;  ovce  so  jako  gingave  stvari,  ogr.-Valj. 

(Rad);  frf)tvidd)Iic^,  frdnflic^,  ogr.-C,  Ščav.; 

—  2)  triigc,  Diet. 
gingavec,  vca,  m.  ber  2ffiiiidc{)lin9,  ogr.-C. 
gingavost,  /.  bie  3d)Uidcf)Iid)ti-it,  ogr.-C,  SL\. 
gingljav,  adj.  =  gingav,  /-V.,  ogr.-C. 

1.  giniti,  glnem,  vb.  impf.  babiiiidlluinbeu;  od 
žeje  g.,  por  'Jurft  iiergeben,  Cig. ;  g.  za  čim, 
nadi  et\važ  id)iiiad)tcii,  Cig.  (T.). 

2.  giniti,  gincm,  vb.  pf.  riibten,  Cig.,  Jan.; 
koga  ne  ginc  ta  božja  milost?  Ravn.;  — 
prim.   geniti. 

i.ginjenje,  n.  ba^  Sd)H)inben,  Cig. 

2.  ginjenje,  n.  Me  3iiH)ruiig,  Cig.,  Jan. 

ginjenost,  /.  bn^  (^criibrijeiii,  bie  iKubriing,  nk. 

ginljiv,  iva,  adj.  rill)renb,   Cig.,  Jan.,   nk. 

gips,   m.  ber  ®ip^,   Cig.;  —  prim.  malce. 

gipsar,  rja,  m.  ber  (Mip^arbeitcr,  Cig. 

gipsast,   adj.  qu>s  Wip#,  Let. 

gipsati,  am,  vb.  impf.  gipjen,   Cig.,  Jan. 

gipsovina,  /.  bie  Oiip^tuaie,  Cig. 

gir,  g.  girja,  m.  ber  .Htiorreii,  Re^.-C. 

girin,  m.   — -  gir,   Rc^.-C. 

girjast,  ^rfj.  ftiorrig :  girjasto  drevo,  Rci.-C; 

bolprig:  girjasta   pot,   Rc^^.-C. 
girjav.  adj.  fnorrig,  Rc^^.-C. 
gitara,  /.  glasbeno  orodje,  bie  Wiiitcirre. 
gizda,/.  1)  bie  .'ooffiilirt,  .\/ur.,  .\//A-. ;  —  iiber- 

mdfiiger  \!liinDQiib  in  ber  .ftleibmig,  C,  v^hšt.; 

ber  i.'llfll'?,   ./an.,    Cig. (T.);  —   2)    (po  hs.) 

ber  3d)imicf,  I'.rj.(.\fin..  fyb.  sp.); 


gizdač,  m.  ber  Jpoffdbrtigc,  Slom.- C. 

gizdača,  /.  gizdava  ženska,  Z. 

gizdalin,  m  ber  3'frnfle,  ber  ®cd,  ber  Stu^er, 
Cig..  .Jan.,  M.,  nk. 

gizdalinka,  f.  boffabrtige^,  pufe)iic^ttge§  3Bcib, 
C,  Z.;  bie  Stu^eriii,  Zora. 

gizdati,  am,  vb.  impf.  aufpufecn,  jdbmiiden, 
Mur..  Cig..  Jan.;  —  g.  se,  boffdbrtig  )ein, 
Habd.-Mik. ;  fid)  I)offdbrtig  fleiben,  yuju§  jur 
®d)aii  tragcn,  Cig..  C, 

gizdav,  ava,  adj.  boffdbrtig,  pruitf)iid)tig,  ge= 
denl)aft,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  vihŠt.;  (ujuripS: 
gizdave  tenčice,  C.;  gizdav,  Ava,  Valj. (Rad). 

gizdava,  /.  bie  ^offol^rt,  ogr.-C. 

gizdavec,  vca,  m.  ber  .'poffdbltige,  Cig.,  Jan., 
ogr.-Let.,  kajk.- Valj.  (Rad). 

gizdaven,  vna,  adj.=  gizdav,  Mur. 

gizdavka,  /.  bie  .t>offd^rtige,  bie  ^u^birne, 
Cig.,  Jan.,  Npes.-Vra\. 

gizdavost,  /  bie  ^offabrt,  bie  ^riin!)ud)t,  bie 
0cdeiit)attigfeit,  Cig.,  Jan.,  v{hšt. 

gizdavstvo,   n.  =  gizdavost,   C. 

gizdec,  zdeca,  m.  =  gizdavec,    Valj. (Rad). 

gizditi  se,  im  se,  vb.  impf.  ^offdljrtig  iein:  g. 
se  s  čim,  mit  et>UQ^  piaiigcn,  prafjlen,  fid) 
aiif  etiDož  einbilben,   C,  Z. 

gizdgča,  /.  =  gizda,   C. 

gizdoljuben,  bna,  adj.  =  gizdav,   Cig.,  Jan, 

gizdost,  /  =  gizdavost,  Mur.,  C,  Met. -M., 
ogr.-Let. 

gizdovina ,  /.  ber  Sdimudgegenftanb ,  Erj. 
(Som.):   —  prim.  gizda  2 1. 

gjukes,   m.  neki   denar,  kajk.-Valj.(Rad). 

glab,  m.  Dierediger,  Idngtic^cr  3'ipff"»  ^'*'' 
V.  (Cig.). 

glabež,  m.  človek,  ki  bi  vse  rad  sam  za  se 
pograbil.  Dol. 

glabiti,  glabim,  vb.  impf.  raffcil,  Rib.-Z.;  bo- 
gastvo črez  vsakdanjo  potrebo  željno  gla- 
biti, Krelj;  —  raubeil,  Diet.- ^  ;  —  prim. 
grabiti.  (?) 

glad,  glada,  gladii,  m.  O  ber  ^iiinger;  od  glada 
gladu)  umreti,  Dor  .vungcr  fterben ;  gladu 
streči,  bavbeu,  Cig.;  za  glada.  =  za  rana, 
friil)  iitprgeiiv,  Rib.- C.  /..;  glad  je  hud  tat, 
ber  .vuiiger  feiiiit  teiii  C^Vjet^,  Sprcg.-Z.;  glad 
je  7.  medom  stric.  =  ber  Jtunger  i|'t  ber 
bc[te  .Slod),  CV^'.;  —  2)  neka  vrsta  kislic,  bcr 
^^linpfer  (rumex),  SlGor.,  ogr.-C;  prim.  gla- 
do\nik,   lakot,   netek,   smok. 

glad,  T,  f.  ber  .'oiiiiger:  od  gladi,  Guts.,  SlGor.- 
C,  Levst.dkč.j. 

gladav,  adj.  liiftcrii,  Jan. 

gladčina,  /.  bie  OMdtte,  Cig.,  .Jan.,  Cig. (T.); 
svinčena  g.,   bie  libleigldtte,  DZ. 

gladek,  dka,  adj.  1)  glatt;  g.  pot,  gladka 
koža:  gladki  lasje,  fdllidlte  .t^OOrc,  Erj.fSc-m ); 
gladka  živina.  lUPblgcndbrtev^  ^i^ieb,  M.:  glaji 
kruh  =  bel  kruh.  Polj.;  gladko  vino,  milber 
3Bein,  C;  beseda  mu  gladk(>  teče,  er  jpridjt 
fliebenb;  gladka  beseda,  fliefeeitbe  £prad)e, 
Cig. (T.);  —  2)  eillfod):  gladkemu  davku 
podvreči,  DZ.;  gladko  število,  nilibc  3"^'/ 


gladen  —  gladk9Ča 


—  211    - 


gladkok9Žen  —  glaja 


Savr.(Kop.  sp.)\  gladko  za  pet  goldinarjev, 

BlKr.-M.;  —  f^ulbcitfrei:  gladko  zemljišče 

komu  dati,  Dol.;  —  3)  gladko,  platterbitifl'?, 

ganj  uub   flar:    gladko  prepovedati,    Ci^;.; 

gladko  brez  nobene    koristi,  Levst.(Nauk); 

gladko  vse,    burdjail^  ollci?,   C;  vse  gladko 

snesti,  Jsvkr. 
gladen,  dna,  adj.  fjUltgrig;   g.  biti  česa,  cttuaž 

!)cftig  Bcrlaitgen;   gladno  leto,  "tiaž  i»unger= 

\a%x,  Z. 
gladeti,  im,  vh.  impf.  ^ungcnt,  ,'piingcr  Ictbcit, 

Miir.,  ogr.-Valj.(Rad);  —  \)i\i\a,  licrlaiigcii: 

g.  po  čem,   C. 

1 .  gladež ,  m.  1 )  eiit  Sffierfscug  gum  ®Iatteu, 
ber  (Silntter,  Cig.\  bcr  ®lattsa^n,  V.-Cig.; 
bo?'  33ugelciien  bcr  Sd)ncibcr,  Gor.;  suknar- 
ski  gladež,  bie  Sud^farb^,  Cig.;  —  2)  gladež  — 
pumpež  (tako  govore  neko  igro  igraje:  eden 
po  mizi  z  roko  gladi ,  drugi  pa  skuša  po 
njej  udariti),  AV.;— 3)  bie  9Jiaun§treu  (ervn- 
gium    amethvstinum),    Rodik  -  Erj.fTorb.J; 

—  bie  bornige  §auf)ecficl  (ononis  spinosa), 
Jan.,  M.,  Medv.fRok.J;  —  bie  ilorbciibiftel 
(carduus  crispus),  St.-Cig. 

2.  gladež,  m.  ber  l^ungerleiber,  Št.-C;  gladeži 
in  kradeži  (o  vrabcih).  Str. 

gladič,  m.  ber  ®.atlf)obeI,  Jan. 

gladija,  /.  bie  §ungei§not:^ ,   Z.,  M.,  Burg., 

i\otr. 
gladilce,    n.  !(eine§   ®Idttn)erf§eug ;    stekleno 

gladilce,  ba§  ©lattglag,  Cig. 
gladiten,  Ina,  adj.  gum  (Slatten  bicnertb,  ^0= 

Iier=,  Cig.;  gladilno  jeklo,  ber  $olierftaf)(, 

Cig. 
gladilka,  /.  bQ§  ®Iatt^o(5   ber  ©d^ufima^er, 

Mtir. 
gladitnica,  /.  i)  bie  ®Iattnia)d^tne,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  Sode,  bie  OioUmonge,  C;  —  2)  bie 
®ldtt|tubc,  Cig. 

gladilnik,  m.  i)  =  gladež,  hai-^  SSiigelcifcn, 
Nov.;  —  2)  ber  Streicf)riemen,  Jan. 

gladilo,  n.  i)  ha^  @IatttDcrt,^eug,  Cig.,  Jan., 
C;  ber  ©(dttftein,  Mur.;  '^ai  'i^olicreifen,  Cig. ; 
boš  Jflfsbein,  Jan.;  ba^  58iigeleijen,  Mur.; 
bie  ®latttna)cl)ine,  Cig.  (T.) ;  zidarsko  g.,  ba§ 
?(uereibe:^ols ,  Cig.,  Jan.,  Vrt.;  —  2)  ba^ 
©latteit;  — pren.  spisi  so  gladila  gladni,  Zv. 

gladina,  /.  gtatte  f^Iadie,  C;  morska  g.,  ber 
9Keerei?)piegc[,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  Jes.,  nk. 

1.  gladiti,  gladim,  vb.  impf.  i)  glattcn;  po= 
lieren,  Cig. (T.);  g.  britev,  ab5icl)eu,  Cig.; 
perilo  g.,  gldtten,  biigeln,  Cig.,  Jan. ;  roUcn, 
C;  —  jezik  g.,  bie  3prQd)e  DerOoUtonunneii, 
nk.;  —  smreke  g.,  g-idjtenbdumc  cntdftcii, 
Jam.;  —  .')  [treiAellt;  g.  koga  po  čelu.  po 
licu. 

2.  gladiti,  gladim,  vb.  impf.  gladoven,  skop 
biti:  zelo  je  gladila  in  otroke  stradala,  Gor.- 
DSv.;  —  prim.  gladeti. 

gladivEc,   vca,   m.  bcr  ©Idtter,  ber  ^olicrcr, 

Cig..  Jan. 
gladlvka,  /.  bie  ®ldtterin,  Cig. 
gladkati,  am,  vb.  impf.  =  gladiti   i),  Mur. 
gladkoba,  /.  bie  ®tdtte. 
gladk9Ča,  /.  =  gladkoba,  C. 


gladkok9Žen,  žna,  adj.  gladke  kože,  nk. 

gladkolas,  lasa,  adj.  g(att{}aarig,  Jan. 

gladkoličen,    čna,  adj.   glattlutliuiig,  nk. 

gladkost,  f.  bie  ©lattljeit,  bie  OJliitte;  (o  be- 
sedi) bie"anatt^cit  bcž  Stilcši,  Cig.fT.J. 

gladkosvetel,  tla,  adj.  glattblauf,   Cig. 

gladkota,  /.  ^=~^  gladkost,  Mur.,  Jan. 

gladnež,  m.  bcr  .S^iuitgrige,  nk. 

gladnik,  tn.  baž  Ji^Ijbein,  Blc.-C;  —  bcr 
©Idtitolbcn,  Cig. 

gladnjak,   m.  ber  .t)iingerfeiber,  Habd.-Mik. 

gladnost,  /.  bie  ipungrigfeit. 

gladovanje,  n.  ba§  ,S^-)UngerIeibeit,  Jam.,  M.; 
bie  ^iingeržnotl^,  Cig. 

gladovati,  ujem,  vb.  impf.  ^lunger  leiben,  ^un= 
gcru;  kdor  se  na  pust  do  sitega  ne  naje, 
bo  celo  leto  gladoval,  Pjk.fČrt.). 

glad9ven,  vna,  adj.  f)ci§^ungrtg,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  gladovna  krava,  gcfrd^igc  ^nij,  Polj.; 
gierig,  ^abgierig,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Gor.; 
g.  na  sadje,  na  denar.  Gor.;  —  gladovno 
leto,  ba#  Ipuugerjabr,   Vest. 

glad9vnež,   m.  ber  Igabgierige,  Cig. 

glad9vnik,  m.  i)  ber  3?immerfatt,  Mur.,  Cig.; 
ber  §abgicrige,  Cig.,  C;  —  2)  bie  £)d))en« 
jungc  (rumex  obtusifolius) ,  vihŠt.-  C;  — ■ 
tudi:  'i)a^^  §irtentdfd)c(  (capsella  bursa  pa- 
sto ris),  Josch. 

gladovnjača,  /.  bie  §ungrige,  C 

gladovnjak,  wj.  ber  ^ungrige,  C;  — ber§aB= 
fiid)tigc,  Cig. 

glad9vnost,  /.  bie  §iingrigfeit,  bie  ©fegier, 
Mur.,Jan.;  —  'ii\t^aho^\tX,Mur.,   Cig.,  Jan. 

gladuh,  m.  ber  ©parmunb,  Cig.;  ber  ,'gunger» 
leiber,  Z. 

gladiaška,  /.  neka  bodeča  rastlina,  BlKr. 

glagol,  w.ba§  3c't*''ort,  'baž  33erbum;  dovršni, 
nedovršni ,  opetovalni ,  ponavljalni  glagoli, 
perfectiDc,  imperfectine,  2Bieberl)oIung§=,  ©e= 
pflogenljeitš  =  3t'ittt)orter,  prehajalni ,  nepre- 
hajalni  glagoli ,  iibcrgcl^enbe,  uniibcrge^cnbe 
3eittuorter,  Levst.  (SI.  Spr.J ;  jačeči  glagoli, 
verba  intensiva,  Cig.fT.J;  pomočni  g.,  hCiž 
JptlfSjeittDort,  Cig.;  =  pomožni  g.,  Jan., 
nk.;  —  glagole  spregati,  conjugtcrcn,  Jan.; 
(tako  se  beseda  navadno  izreka,  ne:  glagol); 
—  stsl. 

glagolen,   Ina,  adj.  $8erbal=,   Cig.fT.J. 

glagolitica,  /.  =  glagolica,  nk. 

glagolica,  /.  glagoiitiid)o§  'ilUpbabet,  Jan.,  nk. 

glagoliški,  adj.  gfagolitifd),  nk. 

glagoljaš,  m.  kdor  rabi  gtagolico  pri  cerkvenih 
obredih,  Xavr.fKop.sp.). 

glagolnik,  m.  ba§  5Perbalfitb[tQtttio,  Cig. 

glagolski,  adj.  i)  85erbal= ,  Cig.,  Jan.,  C, 
nk.;  —  2)  =  glagoliški:  g.  rokopis,  Navr. 
fKop.  sp.J. 

glagolščak,  m.  =  glagolnik,  Nov.-C,  nk. 

glaj,  m.  bie  ©Idtte  (chem.),  Cig.fT.J;  svin- 
čeni g,,  bie  33Ieigldttc,  C,  DZ.,  Žnid.;  sre- 
brni g.,  bie  Silbergldttc,  Cig.fT.J;  zlati  g., 
bie  ©olbgldtte,  Cig.fT.J. 

glaja,  /.  i)  bie  Gildttc,  bie  ^olitur,  Zora-C, 
DZ.;  —  2)  ber  Sparren  am  '^CiA)t,  Km- 
Erj.fTorb.). 

14* 


glajavec  —  glasbar 


—  212  — 


jlasben  —  glasongša 


glajavec,  vca.  m.  ber  ^Jabcl^oljafte  obfdineibet, 

Žil. -Jam.  (Rok.). 
glajenje,  n.   i)  bož  (SlStten;  —  2)  bo5  StreU 

rf)Clll. 

glajštati,  am,  vb.  hnpf.  pfleflcn,  Blc.-C,  Dol., 
jv{hŠt.:  živino  g,,  Dol.,  jrihŠt.;  —  prim. 
glcštati. 

glajt,  m.  ber  '2)a^balfen,  bic  ^fctte,  Blc.-C, 
Z.;  hlod,  ki  nosi  lemeze.  Z.;  — i)  Dcr  JRaiim 
jtuiic^cn  bem  Xac^c  mib  bem  5^adibobcn  bor 
Sdieune:  na  glajt  se  deva  detelja  in  boljše 
seno,  Lašče- Lcvst.  (Rok.J ;  giajti,  bic  Smpor= 
jcfteiier,   Cig.;  —  prim.  glet. 

glas,  glasa,  glasu,  m.  i)  bie  Stimmc;  po  glasu 
koga  spoznati,  jemaiibcn  on  ber  Stimnie 
erfenncn:  — debel  g.,  eine  ^Bajoftimme,  tenak 
g.,  eine  {)oI)c  Stinitm":  pesen  za  štiri  gla- 
sove, cin  Dierftimmigee  Sieb;  g.  se  mu  trese, 
cr  tremuliert,  Cig.;  g.  drobiti,  triUern,  Cig.\ 

—  na  glas,  laut ;  na  glas  govoriti,  na  ves 
glas  vpiti.  au2i  »oUcm  ioalk  fc^reien;  —  ber 
2on,  ber  Sllang;  neskladni  glasovi,  SUiijv' 
tone,  Cig.;  ubrani  glasovi  zvonov,  ^amiD- 
nifdie  ©Iccfentone;  —  ber  £aut;  zlogi  so  zlo- 
ženi iz  glasov,  Jan.fSlovn.);  latinska  abe- 
ceda prikrojena  za  slovenske  glasove,  Jan. 
(Slovn.J;  —  hex  23ort!aut:  ima  ta  glas,  lautet 
alfo;  —  2)  bie  9JQC^ricf)t;  vesel  g.,  frofic  53ot= 
jc^ajt;  g.  dati  komu,  jemonbcn  attificren,  Cig. 
(T.),  C,  DZ.;  kokla  piščetom  glas  (3eid)en) 
daje,  da  pobegno,  Levst.(Rok  j:  dober  glas 
ima  čas,  ciue  flute  9Jad)rid)t  niufš  man  mit 
©cbulb  ermarten,  Fr.-C;  ni  mu  glasa, 
er  ift  fpiirlož  »eridimunben,  C.;—\ia<:!  ®erebc, 
ba»  ®criid)t;  g.  je  počil,  g.  so  zagnali,  e» 
ge^t  "bai  (iJeiebe;  g.  je,  man  crsnfilt  jid),  Cig.; 

—  ber  9iui,  ber  Seumunb;  on  je  na  glasu, 
da  .  .  .,  er  itel)t  im  JRufc  .  .  .;  na  glasu  biti, 
beriif)mt  fein,  Blc.-C,  nk.;  hiša  na  glasu,  a 
mačka  lačna,  Notr.-Z. ;  dobrega  glasa  biti, 
in  gutem  aiufe  [te^en;  boljši  je  dober  glas, 
kot  srebrn  pas,  Met.;  velikega  glasa  biti, 
beril fimt  jcin,  ogr.-C;  največega  glasa,  am 
rcid)tigften,  C;  slabega  glasu,  »errufen,  Cig.; 
na  slabem  glasu  biti,  in  fd)Ied)tem  iRiife  ftf^en; 
za  hud  glas  ne  rodijo,  fie  fiimmcrn  \id)  um 
einm  fd)lccf)ten  9{uf  nidit,  Trub.;  v  hud  g. 
pripraviti,  in  3>erruf  briuflen,  Dalm.-C;  slab 
glas  gre  daleč  v  vas,  ein  iibler  5Ruf  ocrbreitet 
fic^  ttJeit,  Z.;  dober  glas  seže  v  deveto  vas; 

—  3)  ba§  "iBotiun,  bic  Stimme:  svoj  g.  komu 
dati,  jemaiibrm  feinc  Stimmc  gcbcn,  nk  ;  — 
4)  bic  Sad)fenntni^,  C;  vsaki  reči  g.  vedeti, 
jcber  Sad)e  funbig  jcin.  Mik.;  g.  znati,  Xavr. 
(Kop.  sp.J;  čebelam  vedeti  glas,  bcr  ^iencu= 
,^ud)t  !unbig  jcin,  Lcvst. nicč.);  glasu  ne  ve- 
deti čemu,  einer  Sad)c  nnfunbig  fcin,  Cig.\ 
kdor  glumi  ne  ve  glas,  naj  ne  hodi  k  lju- 
dem v  vas,  Mik.;  ve  glas  k  tej  reči,  er  Dcr- 
ftelit  fid)  barauf,  C. 

glasan,  glasna,  adj.  =  glasen. 

glasba,  /.  bic  lonfunit,   bie  9JJufif,  Cig. (T.), 

.M.,  nk. 
glasbar,  rja,  m.  bcr  lonfiinftier,  Nov. -C. 


glasben,  sbna  (sbena),  adj.  jur  I^onfunft  ge= 
hSrig,  SJtufiN,  nk.;  glasb(e)ne  vilice,  bie 
Stimmciabel,  glasb(e)no  učilišče,   Cig. (T.). 

glasben,  adj.  =  glasben,  nk. 

glasbenik,  m.  bcr  ^ontitnftler,  Str.,  nk. 

glasbilo,  n.  bae  2onnierf,^eug,  nk. 

glasboljiiben,  bna,  adj.  mufitlicbenb,  Zora. 

glaseč,  sca,  m.  dem.  glas. 

glasek,  ska,  m.  dem.  glas;  mili  glasek  mlade 
pevke. 

glasen,  sna,  adj.  laut;  glasno  govoriti,  laut 
jpr  dicn;  glasni  ste,  it)r  Ia))et  euc^  jcl)r  f)orcn. 

glasilka,  /  1 1  bie  StimmriBe,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  Erj.(Som.J,  Sen.CFii.);  —  2)  =  gaslo, 
Cig.,  .SIS.,  Bes.,  Sov. 

glasilo,  n.  i)  'baz  Stimmorgan,  Cig. (T.);  — 
2)  boš  Crgan  (o  časopisu),  Cig. (T.),  nk.; 
g.  konservativne,  liberalne  stranke,  nk. 

glasiti,  im,  vb.  impf.  i)  {)orcn  laffen:  iznašel 
je,  izrečene  besede  tako  daleč  glasiti,  kakor 
daleč  hoče,  Vod.fl^b.  sp.)\  ne  bom  molčal, 
temuč  bom  glasil,  Jsvkr.;  —  mclben:  iz 
Rima  glasijo,  Don  9iom  roirb  gemelbet,  V.- 
Cig  ;  kakor  se  glasi,  bem  3<erne(}men  nad), 
Oy. ;  —  Ocrtiinbigen:  evangelij  Kristusov  g., 
ogr.-C;  ime  Kristusovo  g.,  Jsvkr.;  —  2) 
louten,  Cig. (T.);  —  3)  g.  se,  ilautc  won  firf)  gc^ 
ben,  firf)  melben:  kos  se  že  glasi;  gonjači 
se  glase,  bie  Jrciber  merben  laut,  Cig.;  po 
časopisih  se  g.,  fic^  in  bcn  gi^itiinscn  ^^'^' 
neumen  laffcn,  Levst.(Zb.  sp.j;  —  tlingeu, 
touen ;  zvon  se  glasi ;  kar  pravite,  se  lepo 
glasi,  T'.-C/^. ;  — lauten;  pismo  se  tako  glasi. 

glasje,  n.  ba§  £aut)l)ftem,  Cig. (T.);  bic  i*aut= 
Ict)rc,  Jan. 

glaskovalnica,  /.  bie  iiauticrtafcl,  SlGosp.-C 

glaskovanje,  n.  ba^  Sauticrcn,  bie  Sautier- 
mcttiobe,  Jan. 

glaskovati,  fljem,  vb.  impf.  lautieren,  Jan., 
h.  t.-Cig.(T). 

glasnica,  /.  i)  t^a^  2aut3cid)en,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  =  samoglasnik,  Cig.,  Jan.:  —  -})  (luknje) 
glasnice,  ©d)allij(^cr,  Cig. (T.);  —  4)  glas- 
nica, bie  JBertiiuberin,  Bes. 

glasnik,  m.  1)  'i>a^  iiautjcidjcn,  Cig.,  Jan.; 
—  2)  :^  samoglasnik,  Cig.,  Jan.;  —  3) 
glasnik,  ber  5yertiiuber,  bcr  ^ijote,  ber  iicrolb, 
Cig.,  Jan.,  Cig. (T J;  čvrst  g.  besede  božje, 
Cv.;  ni  glasa  ni  glasnika  (=  nič  ni  slišati) 
o  njem,  BlKr.;  državni  g.,  bcr  JReic^5= 
bcrolb,  DZ. 

glasništvp,   )i.  =  glasoslovjc,  Jan. (H.). 

glasnjača,  /.  bcr  iHcjonanjbobcn,  Cig. (T.). 

glasnost,  /.  bie  Sauttijnigfeit,  bic  £aut[tim» 
migfcit. 

glasoličen,  čna,  adj.  bcn  Mlang  uac^aljmcnb: 
glasolična  beseda,  'bai  illangiuorl,   Cig. 

glasomer,    mera,    m.  bcr   Jon=,    ftlangmcffcr, 

Cig.,  Jan. 
glasomprje,  n.  bic  ^^onmcffung,  Cig.,  Jan. 
glason9sen,    sna,   adj.   i)    =   glasan:   glaso- 
nosna  trobenta,  Levst.fZb.  sp.J;  —   2)   be« 
rid)tcnb,  Jan. (H.). 
glason9sa,  m.  ber  99otc,  Sov.-C:  —  hs. 


glasopad  —  glava 


—  213  — 


glava 


glasopad,  paJa,  m.  bie  SabeiiJ  (mus.),   Cig., 

Jati. 
glasosklad,    sklada,    m.   bcr   '?(ccorb    (mus.), 

Jan.  (H.). 
glasosl9VJe,  n.  bic  i!aiitlcl)ie  (gramm.),  Jan., 

CigjT.),  nk. 
glasoslpven,    vna.    adj.  bic   yQUtlcf)rc   bctref= 

fciib,  plionctijd),  nk. 
glasoštetje,  n.  bic  Stinimctijiiljliing,  bož  £cru= 

tinium,  DZ. 
glasotV9rnica,  f.  ba§  Stimmbanb,  Erj.fSom.J, 

Sen.fFil.)- 
glasovalen,    fna,  adj.  ?lbftiinmunii#= :   glaso- 
valno kazalo.  bav'?(bi'tiinmiinfl-Micr5i'iclnu^,/>Z. 
glasovanje,  n.  bic  iHbftimmung,  bic  2tinimcn= 

abgabc,  Cig.,  Jan.,  nk. 
glasovati,  ujem,  vb.  impf  abftimmen,  bie@tim= 

men  abgeben,   Cig.,  Jan,  nk.;   gl.  za  koga, 

proti  komu,  uk. 
glasovavec,  vca,    m.  kdor  glasuje,  Jan.fH.j. 
glas9ven,  vna,  adj.  Saiit«,  lautlid),  Jan.,  nk.; 

—  bic  Stinimcn  (bei  bev  Slbftimmung)  bc= 
treffcnb:  glasovni  vpisnik,  DZ. 

glasovir,    m.   Cig.,  Jan.,  nk.,  pogl.  klavir. 
glasovit,  adj.  i)  hellnut,  flongrcidb,  Cig.;  gla- 

sovito  plakati,  Levst.fZb.sp.j;  —   2)  allbc= 

fannt:  bcriil)mt,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  be» 

riid)tiflt,  Cig.,  nk. 
glasoviten,  tna,  adj.  =  glasovit,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
glasovitnik,    m.   beriitjmte  ^erion,    bie  C£ele= 

britiit,  RaičfLet.J. 
glasovitost,  /.   bie  3lflbefanntf)cit,   ita^'   9xc= 

nommce,  Jan.,  nk. 
glas9vje,  n.  coll.  bie  JiJne,   C. 
glas9vnica, /.  i)  bci"  Stimmjettel,  DZ.,  DZkr., 

nk.;  —   2)  glasovnica  =  glasovnik,   Lcvst. 

(Nauk). 
glas9vnik,  m.  baž  StimmenBcrgeic^ni'^,  SIX.- 

C.  DZkr..   Levst.fPril.J. 
glasov9dja,  >«.  bcr  Stimmfiibrer,  Jan. 
glašati ,    am ,    vb.  impf.   mclbcn ,    cevfunben, 

ogr.-C. 
glašenje,   n.   i)  bie  SSerfiinbigung,   ogr.-C; 

—  2)  bal  JiJnen,   Vrt.,  Let. 
glaševati,  ujem,   vb.  impf.  =  glašati,  ogr.-C. 
glat,  /.  =  kristal,    Jan.,   Xov.-C.;   —   prim. 

češ.  hlat. 

glaten,  tna,  adj.  kristalen,  Bes.,  Jan.;  — 
prim.  glat. 

glava,  glave,  glave,  /.  i)  ber  Sopf,  ta^  Jpaupt 
(bel  9}Jenicf)en) ;  glavo  po  koncu  nositi,  bcn 
kopi  t)Od)  tragen;  z  glavo  v  steno  butati, 
mit  bem  itopfe  miber  bie  SRauer  reimen;  ob 
glavo  dejati  koga,  glavo  vzeti,  sneti  komu, 
fopfcn;  od  nog  do  glave,  od  pete  do  glave, 
DOm  5uB  bil  jum  Sopf;  mrtvaška  glava, 
ber  2obteufopf;  kolikor  glav,  toliko  misli, 
tiiel  ftopfe,  t»iel  Sinn;  glavo  si  beliti  s  čim, 
fid)  mit  etrcal  ben  Sopf  ^erbredieii;  občina 
ima  na  glavi  siromake,  =  na  skrbi,  Levst. 
(y<auk.);  skrbi  si  na  glavo  vleči,  Erj.(Iyb. 
sp.J;  ta  človek  mi  je  ves  dan  na  glavi,  ift 
mir  auf  bem  DJaden,  Cig.;  na  glavo  komu 
priti,  hoditi,  lofttg  fallcn,   Cig.,   UčT.,  Blc.- 


C;  nam  bo  naposled  še  nad  glavami,  un§ 
iibcrgeorbnet,  Jurč. ;  saj  ti  ne  gre  za  glavo, 
el  I)niibclt  fid)  \a  nid)t  um  bciiien  ftopf  (bein 
i!cbcu);  za  živo  glavo  ne,  bci  iieibe  nid)t, 
Jan. ('Slovn  )\—dc\a  črez  glavo  imeti,  iibcr= 
miigig  oicl  '!?lrbcit  l)aben;  —  =  oseba:  moška, 
ženska  g.,  ogr.-C;  —  2)  ber  JlOpf  ali  3i^ 
bcr  iiciftigcn  ibiitigfeit;  delo  z  glavo,  bie 
(iJciftClarbcit,  Jan.;  delati  po  svoji  glavi,  rtac^ 
eigencm  GJutbiiiifeit  oorge^en;  tvoja  glava, 
tvoj  svet.  Met.;  kaj  ti  je  prišlo  v  glavo? 
tnal  ift  bir  eingefaUen  ?  neče  'ne  gre)  mi  v 
glavo,  el  miU  mir  nic^t  cinleuc^ten;  =  črez 
glavo  mi  je,  Jurč.;  v  glavo  pasti  =  na  mi- 
sel priti;  v  glavo  si  vzeti,  fic^  Domcljmcn, 
Jap.-C;  v  glavo  si  je  vtepel ,  bicjcr  Q)e= 
bante  ^at  fid^  in  feiner  Sede  fcftgcjeBt,  Cig. ; 
v  glavo  si  gnati,  biforgt  jein,  C;  v  glavo 
si  vbiti,  bem  ®i'biid)tiul  eiiiprngeu,  Cig.;  to 
mi  po  glavi  hodi,  bal  gel)t  mir  im  ftopf 
^erum,  mad)t  mir  8orgen,  Cig.;  id)  l)abt 
ein  5bce,  Slomš-C;  to  mi  neče  iz  glave. 
Dal  Ue^t  mir  nod)  immer  im  Sinn;  iz  glave 
si  izbiti,  fid)  ctroal  au§  bem  Sinn  jc^lagen; 
kdor  nima  v  glavi,  mora  v  petah  imeti,  loal 
man  nidit  im  Aopfc  ^at,  miiffcn  bie  %n%c 
IctUen,  Xpfeg.;  —  glavo  komu  zmesti,  ben 
Sopf  Derritden,  Cig. (T.);  brez  glave,  fopf= 
lol,  of)ne  Ueberlegung;  -  to  je  glava!  ein 
tiid)tiger  ftopfl  dobra  glava,  begabter  J^opf, 
dobre  glave  biti,  bcgabt  fein;  bistra  glava, 
ein  gemedter  5?opf;  slaba  glava,  befd)rdntter 
Sopf;  trda  glava,  l^artev,  ungelcbriger  ^opf ; 
pusta,  prazna  glava,  iciifter,  (cercr  SlOpf; 
puhla  glava,  ein  ^'flrflfi^Pf  J  gla'^"o  imeti  za  kaj, 
Slnlage  ju  etiual  baben;  —  iz  glave  znati, 
aul  bem  OJebddjtniffc,  aulmenbig  miffen;  iz 
glave  računiti,  topfved)ncn;  — ima  svojo  glavo, 
svoje  glave  je,  er  ift  eigenfinnig ;  —  3)  ber 
Jbierfopf ;  konjska ,  pasja  glava ;  dvajset 
glav  (živine)  v  hlevu  imeti,  jTOanjig  Stiid 
58ief);  sto  glav  ovac.  Z.;  nima  ne  glave  ne 
repa,  el  ^at  meber  Sopf  noc^  j^ub;  kamor 
glava,  tjekaj  tudi  rep,  ber  gunjad)!  folgt  bcr 
ijauptfadie,  Spreg.-Cig.;  -  4)  etmal  iopf= 
abnlidjel:  skalna  glava,  bie  gelientuppe,  Cig. 
(T.);  glave  visokih  gora;  drevesna  g.,  bie 
S3aum!rDne,  Cig.;  zelnata  glava,  ber  ftraut= 
!opf;  salata,  zelje  gre  v  glave,  glave  dela, 
(bduptelt,  fopfti;  zobna  g.,  bic  ^<i.\)Xi\xo\\t,Cig.; 
glava  požiralnika  ali  ječnika,  ber  Sd)Iunbfopf, 
Cig.(T.)\  —  glava,  bie  9iabnabe,  C,  pri  Go- 
rici-Erj.(Torb.);  —  ber  Žiiitgupf,    Re^.-C; 

—  ber  9?ageIfopf,  Cig. ;  —  ber  ^ammcrfopf, 
Cig.;  —  ber  Šallcn  am  gauft^obel,   Cig.; 

—  ber  Samcnfopf,  Cig.;  —  g.  prediva  = 
dve  povesmi  vkup,  Kras;  —  glava  cukra, 
ein  ž>ut  3uder,  Cig.,  DZ.;  —  \iaž  (Sapital, 
ber  Šaulentopf,  Cig.  (T.),  DZ.,  Zora ;  —  bie 
^ttjiebel:  dve  glavi  česna,  čebule,  C;  — 
ber  oberftc  %\)t\{  eincl  l;ingel,  bie  Sopfjeite: 
bie  Ipaubc  ber  (SJlode,  Cig.;  —  g.  sklada, 
'tiaž  Sc^id)tcnbc  (mont.),  Cig.i'T.);  —  5)  = 
poglavje,  bal  ^auptftiid,  hai>  Sapitet,  Cig., 
Jan.,  nk.;  —  6)  haž  Ober^aupt,  bal  §aupt. 


glavač  —  glavat 


214 


glavateti  —  glavina 


bie  »ornefimftc  ^erfon;  —  7)  Meduzina  g., 
boei  9Jicbujinl)aupt  (cunale  caput  Medusae), 
Erj.fZ.j;  —  8)  pasja  g.,  bQ#  fiott)enmauI, 
ber  3)orant  (antirrhinum  orontium),  Z.;  — 
petelinova  g.,  bie  ©^pariette  (onobrvchis  ša- 
liva), C,  Z.;  —  kačja  g.,  bie  Somincrunirs 
(orobanche  maior),  Ipavska  dol.-Erj.  (Torb.) ; 

—  Adamova  g.,  bie  ^(IraunlDUrj  (mandra- 
gora),  (iz  rus.),  Jan.,   Glas. 

glavač,  t7i.  i)  ber  ^icffopf,  ber  ©ro^fopf;  — 
ber  Starrfopf,  Mur.-,  —  2)  ba#  ^Becf)ereiien 
(eine  3tit  9{mboi§),  Cig. ;  —  3)  ber  9tabelg= 
fiitirer,  3/.,  ZgD.-C,  SIN.; —4)  abget)aucncr 
5lft  mit  eincm  ftnorrcn  nm  Gnbe,  C ;  —  5) 
cin  ^Zagel  mit  eincr  ituppe,  ber  Šuppnnciel, 
Cig.;  —  6)  nektcre  živali:  ber  S'ernbci|ev 
(coccothraustes  vulg.),  Cig.,  Frey,fF.J;  prim. 
dlesk;— bie  £aulqunppe  (cottus  gobio),  Cig.; 

—  ber  ^Ottlttal,  ber  $Ottft)C^  (phvseter  macroce- 
phalus),  Cig.,  Erj.(Ž.);  —  7)  rastline:  bie 
^ugelbiftel  (echinops  ritro),  Z.,  C;  —  ber 
.^Opfpolei  (teucrium  capitatum),  C/g  ;— eine 
5lrt  5'ocfenblume  (ccntaurea  phrvgia),  Šiilek- 
Erj.fTorb.). 

glavača,  /.  i)  bie  ©roBfopfige,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  kajk.- Valj.  (Rad);  —  2)  grofeer  ^opf 
(zaničlj.),  C;  -  3)  =  kapeij,  Cig.;  —  4) 
neka  vinska  trta,  Ip.-C. 

glavaček,  čka,  m.  dem.  glavač;  i)  fleiner 
5)icftopf,  Vrt.;  —  2)  bie  ^aitlguoppe  (cottus 
gobio),  Z,   C. 

glavačica,  /.  neka  vinska  trta,  Ip.-Erj.(Torb.J; 
==  rumenjak,  marvin,  javornik,    \'rtov.-C. 

glavak,  m.  =  zelnata  glava,  Dol. 

glavan,  ana,  m.  i)  ber  OJro^fopf,  Mur.,  Cig., 
Jan..  Valj.  (Rad) ;  —  2)  ber  Sfiž  tm  S^arot* 
fpiel,  Ravn.-Cig. 

glavana,  /.  bie  ©rojjtopfige,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Mik.;  čuk  sovi  glavana  pravi,  =  eill  ©fel 
jcf)ilt  ben  anbern  i}aiigo:^r,  Npreg.-Cig. 

glavanica,  /.  bie  ^crriidc,  Jan.  (H.),  DSv.,  Št. 

glavanja, /.  1)  ber  {ilopf  (zaničlj.),  /•>.-C.;  — 2) 
:=  poleno  z  debelim   koncem,  Blc.-C. 

glavar,  rja,  m.  "i^a^  Dbcrt)aupt;  Kristus  naš 
g.,  Ka.'it.;  ber  SSorftc^^er;  okrajni  g.,  ber 
^ejirf^fjauptmann ;  deželni  g.,  ber  i*Qnbc§^ 
Iiauptmanu ;  g.  nemškega  reda,  ber  '2!ciitfcfi^ 
meifter,   Cig.;  stražni  g.,  ber  2[Bacl)tineiftcr 

(n.   pr.   pri    žandarmih),   I)Z, 
glavarica,  /.  bie  !!8Drftel)eriu ,   Cig.,  Jan.;  — 

bie  Cbcriit,    Valj. (Rad). 
glavarina,  /.  bic  ftopffteucr,  Nov.-C. 
glavariti,  arim,   vb.  impf.  =  glavar  biti.    Z., 

Zora,  \'cst.,   Sl(>osp.-C. 

glavarski,  adj.  bo^  Cberftaiipt  bctrcffeiib. 

glavarstV9,  n.  bic  'i^prftel)erjd)aft :  okrajno,  de- 
želno g.,  bic  ^-l^c,^irff-  ,  i.'anbc'of)ouptmnnu= 
jrf)aft;  okrožno  g.,  bie  .Uvci^ljaiiptiiuiiiiiidiaft, 
DZ.;  pristransko  g.,  ba<?  .'tinfeiicapitannt,  OZ. 

glavat,  iita,  adj.  grofifijpfig,  .^fur.,  Cig.,  .Jan., 
Mik.;  — mit  cmem  .Vlpptc,  Mnniifc,  ftuorrcii  11. 
bflt.  Ufrfc()eit,  Cig.  Habd  -Mik.;  glavata  sa- 
lata,  ber  .'oiiilpti-lfntot,  Cig..  Jan.;  ginvato 
zelje,  ber  SlDpffpl)!,  Vrtov. (Km.  k )  glavati 
vijak,  bic  ftopffdjraube,  Cig. 


glavateti,  im,  vb.  impf.  einen  biden  £opf  ht' 
fommcn,   V.-Cig. 

glavatica,  /.  i)  bie  Sad^gforelle  (trutta  lacus- 
tris),  Erj.(Ž.); —  2)^  bie  .ftrautpflanje,  C; 
glavatice  pleti,  v^kŠt.- Valj.(\'est.);  —  ber 
jur  Samcnbilbung  befttmmte  ftrauttopf,  Dol., 
vihšt. 

glavatost,  /.  bie  ®idfijpfigfeit,  Cig. 

glavec,  vca,  m.  =  glavač  (centaurea  phrjgia), 
Šulek-Erj.  (Torb). 

glaven,  vna,  adj.  i)  S'Opf=,  glavna  bolezen, 
Sopfiuct),  Cig.,  Fr.-C;  — 2)  §aupU,  l)aupt= 
fcic^Itc^;  glavno  mesto,  bie  Jpauptftabt;  glavno 
vodilo,  liaž  ®runbprincip;  —  ?)  =  glavnat, 
Z,  Burg.;  glavno  zelje,  ber  Šopffo^I,    Cig. 

glavica,  /.  i)  ^cm. glava,  bož  Sopfc^eu;  do- 
bro glavico  imeti,  trefflidie  ?(nlagen  ^a= 
ben;  -  2)  glavica,  ber  Srautfopf;  ber  ®alat= 
!opf;  bo§  «liitenti)pfd)en  (bot.).  Cig.  (T.), 
Tuš.(B.);  bie  Samenfapfcl,  Cig.,  Jan.,  Šol., 
Cig.  (T.),  Tuš.(B.);  lanena  g.,  lan  je  v  gla- 
vice šel;  ber  ^nobIaud)!opf,  C;  koruzna  g., 
ber  SOJaižtolben,    Kras- Erj.  (Torb. ),\Štrck.; 

—  3)  ber  SlDpf  (5.  ^.  einee  DJagels  1 ;  —  ber 
il'nauf;  —  4)  bie  Sid)el  (anat.),  Cig. 

glavič,  iča,  »I.  i)  ber  .ftnauf,  ber  .^'nopf,  C, 
Dalm.-M.,  Mik. ;  ber  '2'cgcnfnopf,  bor  ®attel= 
fuopf,  ber  2)re)d)flegelfuauf,  ber  Stieltnauf 
n.  bgl.,  C.;  —  haž  Sauicncnpitdl,  Diet..  Hip. 
(Orb.);  pet  stebrov  in  njih  glaviči,  Dalm.; 

—  ber  ©treitfolben,  V.-Cig.;  ročno  buta  mu 
glavič.  Vod. (Pes.);  —  2)  bie  6id)el  (anat.), 
C;  —  3)  ber  Sdftein,  og'r.-C;~4)  glavič, 
bic  ^Scrgflodenblume  (centaurea  montana), 
Bolc-Erj.  (Torb.). 

glavičar,    rja,    m.  tisti,   ki  glavice   za  bucike 

dela,  ber  ^'nopfipinncr,  Cig. 
glavičarica,  /.  bic  .ftnopfnabel,  bic  ©tecfnabel, 

Goriš.-C,  Koborid-Erj.  (Torb.). 
glavičast,   adj.  mit  .tnopfd}en   »erjel^en,    C; 

—  ooll  Samenfapieln:  g.  lan,  Z. ;  —  folbid)t, 
fnotig,  Cig. 

glavičati,  am,  vb.  impf.  trte  h  kolju  priveza- 
vati,    \'rtov.-C. 

glavfčevina,  /.  =  omlačene  lanene  glavice, 
Polj. 

glavičica,  /.  ba^i  ^'op^d)Cl\;    tudi:  glavfčica. 

glavičiti,  Tčim,  vb.  impf.  i)  mit  ,tiipfd)en  Ocr= 
fcbcn:  bucike  g.,  Cig.;—  2)  g.  se,  Stijpfdicn 
anict^cii:  mak  se  glaviči.  Z.;  [id)  l)auptcln, 
.lan. 

glavička,  /.  bic  DberOanb  (opp.  dlan),  ogr.-C. 

glavički,    adv.    fopfiibcr,    v^liŠL-C. 

glavičnica,  /.  i )  neka  vrsta  bekovih  trt,  Ip.- 
F.rj.(Torb.) ;  —  2)  zelnata  glava,  ki  se  hrani 
za  seme,  Polt. 

glavina,  /.  i)  grofter  .^Opf,  Jan.;  glej  ga  no, 
glavino!  Jan.( Slovn.);  —  2)  bn^  Hopfftiid, 
bni<  ^leifrii  obcr  bic  .'t>Qnt  wm  Mopfc;  —  3) 
ber  .'oniipfftnnim  cinc^  "iPnumc^^,  Z.;  —  bai 
t>aiiptjd)cit,   iil-j  Uiitcrlngc  bcim  Jpci.^cu,   Z.; 

—  4)  ber  .vmtgupf,  Rci.-C;  —  5)  bie  3iab=^ 
nabe;  —  '>)  ber  ludironb,  Lasčc  -  Lcvst. 
(Rok.);  —  7)  ba*  dnpital,  htra-C;  —  bai- 
Stnminocrm5gcn,  Lcvst.  (Pril.). 


glavinar  —  glavobcten 


215 


glavobol  —  gledališče 


glavinar,  rja,  m.  bet  S)icffopf,  bev  ®ummIo^f 

(psovka),   GBrda. 
glavinec ,    nca,  m.  bic  (^■iDffci&IH'"''  (ccntau- 

rca  jacea),    Tiiš.fB.). 
glavinje,  ii.  coll.  =  glavice  (glavicaric,  bucik), 

Datij.- Valj.  (Rad). 
glavinski,  adj.  h  giavini  spadajoč:  glavinski 

imetek,  bai?  StanimliCVIllLHlcii;  glavinsko  po- 
sestvo, bo^  Stamiiujut,  Le\'st.(Pnl.);  —  ^v\m. 

glavina   7). 
glavišče,  n.  bcv  ®enjd)r!otbcn,  Jan. (H.). 
glavit,  adj.  =  poglavit,  4''fiiipt=,  ogr.-C;  gla- 

vita  stanova,  Zv. 
glaviti  se,  im  se,  vb.  impf.  fopfoit,  Cig.;  zelje 

se  glavi,   C. 
glavizen,    zna,    m.  bte  ftili^dbiftcl   (cchinops), 

Hal.-C;  tudi:  =  bulnik   2),  bcr  ®tcd)apfc( 

(datura  stramonium),   C. 
glavje,  n.  1)  coll.  bie  JS^raiitfopfe,  Z.,  Fr.-C; 

—  2)  nam.  oglavje,  haž  Sautcncapital,  M.\ 
podstrešno  g.,  '^a'i  ®arf)c}ei"im§,  Cig. 

glavji,  adj.  fopf=,  M.;   glavji  bol,   ber  il'opf^ 

fd)mcrj,    C;  —  glavja    salata    =    glavnata 

s.,   C. 
glavka,  f.  ber  bveite  I^cil  be§  Soffele,  ogr.- 

Valj.fkad). 
glavnat,  adj.  folbig,  Jan.;  —  glavnata  salata, 

ber  ^duptclfalat;  glavnato  zelje,  ber  ft'DpftoI)l, 

Z. 
glavnica,/,  i)  \id  Sapital,  Jan  ,  Levst.(Nauk.), 

C,  nk.;  (hs.);  —  2)  ta^  SJiutterforu  (clavi- 

ceps  purpurea),   C. 
glavničar,  rja,  m.  ber  ^ammac^er,  Min:,  Cig., 

Jan.,   Vrtov.,  Zora 
glavničarski,  adj.  ^ammad)er= :   glavničarska 

pila,    Cig. 
glavnicarstvo ,    n.  ba^  ^ammod^eri^anbtuerf, 

Cig..  Jan. 
glavničnica,  /.    i)    „glavničnice   so    pri    lanu 

vršiči",  Blc.-C;  —  2)  fine  5Irt  §eugra§,  C. 
glavnik,  m.  i)  ber  §aar!amm  ;  gost,  redek  g.; 

—  2)  ber  ©iimpfer  an  Soitenin[trumeiiteii, 
Cig.;  —  3)  ber  5Hict!amm  am  2Bebeftul)l, 
Bole- Er j. (Torb.);  —  4)  bie  ^>8e,^a^iiuiic?  cinc» 
9tabe#,  C;  —  5)  ber  cberfte  SSeinprcf^ortegd, 
Mariborska  ok.-C;  —  6)  tiai  3(cferbceteiibe, 
(glavnik)  v^hSt.-C;  —  7)  opresno  iz  glav 
narezano  zelje,  (glavnik)   Gor. 

glavnikar,  rja,  m.  bcr  ftaitimadjer,  Z.,  Jan. 
(H.). 

glavnina,  /.  bie  .^'opffteucr,  Cig.,  Jan.,  C. 

glavnja,  /.  ein  nngebrattiite§  Stiicf  §o(,^,  bcr 
(^eiicrbrailb,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Trub.,  Dalm.; 
goreča,  mrtva  g.,  Cig. ;  g.  glavnje,  ogr.-  Valj. 
(Vest.);  s  pogorišča  spraviti  glavnje  („glovne'') 
Not?:;  —  bie  ?^adc(,  Dalm.,  ogr.-C;  —  pe- 
klenska g.  (zmerjalna  beseda) :  poberi  se 
proč  od  mene,  glavnja  peklenska!  Jsvkr. 

glavnjač,  m.  bcr  kopffot)!,  Gor. 

glavnjak,  w.  =  glavnjač.   Gor. 

glavnj^nica, /.  bas  (^eft  9JJaria  95ertiiiibigiiiici, 
Povir  na  Kr asu- Erj.( Torb. ) ;  —  prim.  ognjc- 
nica. 

glavobelec,  tca,  m.  ber  ®riib(er,  Jan. 

glavobeien,  tna,  adj.  fopfbrecf)erijC^,  Jan.,  M. 


glavobol,  b<51a,  m.  =  glavobolja,  Mur.,  Gor. 
glavobpt,  /.  Jan.,  piogl.  glavobol,   m. 
glavobiplen,  \na,  adj.  1)  fopfleibeilb,  Jan.(H.j; 

—  2)  =gla\()boljen,  .\/;<^.,C/^^,  [.cvst.(Zb.  sp.). 
glavob9lja,/.  bcr  ftopffdjmers,  Jan.,  kajk.-  Valj. 

(Rad);  bic  i^ailptllld)t  (konjska  bolezen),  Cig. 
glavob9lje,   n.  -=-■  glavobolja,  Zv. 
glavob9ljen,  1  jna,  adj.  ft  opf  idjinerj  berurfadjenb : 

gla\c)boljno  vino,  vreme.  Dol. 
glavobgljica,  /.  =  glavobolja,  jv\hSt. 
glavob9lnec,    nca,    m.   glavobolnci    so    lasje, 

kateri  so  od  glavobola  (ne  od  starosti)  osi- 
veli,   Gor. 
glavogr9dje,    n.  'ii(x<i>   Slopfbruft^tiid,   Cig. (T.). 
glavol9men,    mna,   adj.  =  glavobelen,   Cig., 

Jan.,  SIN. 
glavon9Ša,  m.  prvo  vretence  v  hrbtenici,  ber 

Xrdger,  Erj.(Som.). 
glavon9Žec,    žca,    m.  glavonožci ,    bie   ^^Opf= 

fii^ler    (cephalopoda) ,   Cig.,  Jan.,   Cig.  (T.), 

Erj.  (Ž.). 
glavopfsje,  n.  ha-i  .topfbruftftiid,  LjZv. 
glavorezEc,  zca,  m.  ber  S'opfabjd)neiber,  Trst. 

(Let.).^^ 
glavosečenje,  n.  =  glavosek,  ogr.-C. 
glavosečnica,  /.  bie  ©uillotine,  ZgD. 
glavosek,  seka,  m.  1)  bie  @ntf)auptung,  Cig., 

Jan.;  —  Ivan  g.,  ^ofjanncž,  bcr  (£ntf)aiiptcte 

(^ot^aimiž  (Snt^auptung),  Št.-M.,  Mik.;  danes 

je  sv.  Janez  g.,    Lašče- Lcvst.  (Zb.  sp.);  ^ — 

2)ber  ^Jionbfifct)  (orthagoriscus  mola),  Erj.(Z.). 
glavosekanje,  n.  =  glavosek  i),  Blc.-C. 
glavoteg,  t^ga,  m.  ber  Sopf5ict)er  (bei  ben  @e= 

burt^tjelfern),  Cig. 
glavotfznik,   m.  =  glavoteg,    Cig. 
glavovften,  tna,  adj.  fd)>uinbclig,  nk. 
glavuh,  m.  =  glavač  i).  Z.,  Jan. (H.). 
glavura,  /.  eiii  gro^er  ^opf,  Cig. 
glaž,  glaža,  m.   =    steklo;    časa,    kupica;    — 

iz  nem. 
glažar,   rja,  m.  pogl.  steklar, 
glažek,  žka,   m.  pogl.  čašica,  kupica. 
glaževina,  /.  pogl.  steklovina,  steklenina. 
glaževnat,  adj.  pogl.  steklen. 
glažnat,  adj.  pogl.  steklen. 
glažnice,  /.  =  glažuta,  v^hSt.-C. 
glažuta,  /.  iz  nem.  „®Iaef)iittc",  pogl.  steklar- 

nica. 
gl?ba,  /.  bie  (Srbfc^otle,  Cig.,  Jan.,  C;  — prim. 

it.  gleba. 

1.  gled,  gleda,  m.  =  gledanje,  Cig.,  Jan.,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

2.  gled,    m.  dolga   gredica   pod    sodom,    Bic, 
Vrtov.-C;  gledi,  bie  Sagerbaumc  fiir  5Bciii^ 

ffiffcr,  Z.;   —   prim.  glet,  glajt. 
gl?d.  T,  /.  bie  9iid)tung,   DZ.;  v  to  gled,   in 

bicfer  9iid)tung,  Levst.(Pril.);  cestna  g.,  bie 

•JBafiuriditung,  DZ.;  na  obe  gledi,  nad}  beiben 

9?id)tungeti,  DZ. 
gledalce,  n.  dem.  gledalo:  i)  fleincS  ^eifpectiO, 

bcr   (^ucfer,  Cig.;  —  2)  haž  ©uctloc^,    Cig. 
gledalisčar,    rja,    m.    bie  Itjeaterperloit ,    C, 

SIN. 
gledališče,    n.   1)  ber  Sd)aupla^,  C7^.,  .Jan.; 

zemlja  je  bila  gledališče    človeških    nadlog, 


gledališčcn  —  gl9dati 


21(5 


gledavati  —  glen 


Jap/Prid.);  —  2)  \ia%  Ificater,  Mur.,  Cig., 
Jan..  Levst.(Nauk),  >ik.;  —  3)  =  stališče, 
motrišče  (,@eftd)t^pun!t),   Cig.fT.J. 

gledališčen,  čna,  adj.  J^CQter=,  Cig.,  nk.;  — 
tlicatroliid),  Jan. 

gledališki,  adj.  Jt)cater=^,  Kov.-C,  nk. 

gledalištvo.   n    ba#   Hicaterlucjcn,   Cig.,  Jan. 

gledalo,  n.  i)  bae  Sctjorgon,  Cig. (T.);  —  2) 
=  daljnogled,  Cig.,  C;  gledati  skozi  g., 
Vod.(I\b.  sp.J;  —   3)  =  zrcalo,  ogr.-C. 

gledanje,  n.  ba^  ©d)aucn;  bic  Scf)au:  na  g. 

iti.  C. 
gledati,  I.  gledam,  imper.  glGdaj,  glej,  vb.impf. 
i)  jcf)Queu:  z  očmi  gledamo;  glej!  j(^au  I  ftcf) 
'bal  glej,  gle)!  ei,  ci!  glej  ga,  norca!  ba  je()t 
mir  bcn  9favren  aul  in  glej,  zgodilo  se  je, 
unb  ficf)  ba,  c§  gejd)a^,  Cig.;  glej  ljubezni! 
baž  tjcifet  i'icbc!  Cig.;  —  bie  5lugen  offen 
I)alten:  zajec  gleda,  kadar  spi;  — anjeljcn;  g. 
koga,  kaj ;  tudi  z  gen. :  gleda  svojih  dveh 
hčeri,  Spes.-Mik.;  kaj  gledaš  trohe  v  oku 
(očesul  t\-ojega  brata?  Kreij;  vesel  je  gleda, 
Levst.fZb.  sp.J;  poprek,  po  strani,  od  strani, 
pisano  koga  g.,  jemanben  jdjcet  anjeben, 
Cig.;  osinasto,  hudo,  izpod  čela  koga  g , 
jornig  onicfjen,  Cig.;  gledata  se,  kakor  pes 
in  mačka,  )'te  oertragcn  ftd)  »vic  ž>unb  iinb 
Sa^ei  pisano,  grdo  se  gledata,  fte  fitlb  mit 
einanber  gejpannt;  če  se  bova  lepo  gledala, 
roenn  roir  un^  »crtragcn  trcrbcn,  Jurč.;  g. 
kam,  ben  ^Slicf  irgenbniDf)in  gciid)tet  liabeit ; 
v  tla   g  ,   ben   ^-Blicf  aiif  ben   'Soben   ^cfteii ; 

—  krivo  g.,  fdlielen,  Cig.;  strmo  g.,  jtarr 
blicfen ;  prijazno  g.,  cin  treunblicf)e-?  Weficfit 
mad)cn:  grdo  g.,  čine  unfrcunb(id)c,  finfterc 
9J2iene  mac^en ;  debelo  g. .  grogc  'žtugen 
mocften;  —  gleda,  kakor  tele  nova  vrata 
(novih  vrat),  loie  bic  ^u()  iaž  neue  Jl)or, 
Cig.;  gleda,  kakor  zaboden  vol,  kakor  riba 
na  suhem,  gleda,  da  bi  oči  izkapale,  er  fperrt 
bie  3Iugen  auf,  fieljt  »erbnlU  bavcin,  Cig.; 
g.  kakor   hudo  vreme,   finftcr   bliden,   Cig.; 

—  v  zrcalu  se  g.,   firf)  itn  Spicgel  bejef)cn; 

—  g.  za  kom,  jemonbem  nad)jd)aucn;  vse  je 
za  njimi  gledalo;  —  g.  na  koga  {kaj),  )eine 
93lide  ouf  jemanben  (etnja^)  rid)ten;  vse  je 
nanj  gledalo ;  —  2)  ^erDorbliden,  fjcrDorragen  ; 
prst  mu  iz  črevlja  gleda;— potepuh  iz  njega 
gleda,  man  ficfjt  ifjm  bcn  58agabunben  an, 
Cig.;  ves  oče  iz  njej^a  gleda,  er  fiebt  beni 
SBoler  ganj  gleid),  Cig.;—-^)  ^Kiidiidjt  neijmcn; 
na  ljudi  g.;  po  ljudeh  g.,  pavtciijdl  )ein,  Cig.; 
na  to  se  ne  gleda,  ba^  fonimt  nid)t  in  ^e= 
trad)t;  na  kaka  dva  goldinarja  ne  bom  gledal, 
ouf  cin  %aax  Wulbcn  joU  a  mir  nidit  an 
fommen;  na  svdj  dobiček  g.,  fcin  ^'itiTflk, 
jeinen  i^ort^eil  im  Vlngc  f)aben;-''ild)t  gcbeu; 
na  otroke  g. ;  na  obleko  g.,  bie  .Ulcibcr 
fdjoncn;  nič  ne  gleda  na  se,  er  biilt  nidjtc 
auf  fid),  er  »ernadilaffigt  fid);  na  svojo  službo 
g.,  fcinc«  'ilintc-i  jualten,  Cig.;  g.  svojega 
opravila,  Dalm.;  —  jufcljen,  trad)tcn ;  le  glej, 
da  boš  o  pravem  času  prišel;  vedno  gleda, 
kako  bi  koga  oškodoval;  naj  občina  gleda  na- 
praviti detinji  vrt,  Lcvst.(.\auk);  g.  po  čem, 


nad)  etuia§  trad)ten,  Cig. ;  g.  po  svojem  do- 
bičku, Ravn.;  =  g.  si  za  kaj,  C;  —  fic^  mit 
etreaž  befc^aftigcn,  obgeben :  samo  otroka, 
njivo  gleda,  C. ;  —  11.  gledim,  {imper.  gledi) 
=  gledam,  Mur..  Mik.,  v^hŠt.,  kajk  -Valj. 
(Rad);  Se  k  robu  primakne,  V  globino 
gledi,  Zora;  —  odtod:  gled^,  mit  Šiiidfic^t 
auf,  ^infid)tlid):  glede  na  to,  in  %ibetract)t 
bcffen,  ne  glede  na  troške,  o^nc  Siiidfidjt  auf 
bic  "Jlu^lagen,  Cig.,  Jan.,  nk.;—praep.  c.  gen. 
f)inltd}tUdl,  nk.;  glede  pašnikov,  Jan.f^Slovn.), 
Mik.;  —  gled^če,  ega,  bie  ^Upille,  Fr.-C; 
(tudi :  gledeče,  g.  -ča,  gledečje,  g.  -čja,  Ščav.- 
C,  Mursko  polje);  —  gledešče,  v\hŠt. 

gledavati,  am,  vb.  impf.  ju  fd)auen  pflegcn: 
mati  skozi  okno  gledava,  ko  sina  iz  šole 
pričakeva  (nam.  pričakuje).  Mik.  (V.  G.  IV. 
307.). 

gl^davec,  vca,  m.  i)  ber  ^\x\6)autx;  —  2)  =  pro- 
rok  (po  nem.  „Se]^cr"),  Dalm. 

glfdavka,  /.  bie  3"icf)auenn. 

gl^dčen,  čna,  adj.  fc^auiuftig,  Z. 

gledf,  išči  pod:  gledati   II.  (na  koncu). 

glfdec,  dca,  m.  bie  ^upillc,  ber  3tugenftern,  C 

gledfčje,  n.  C,  pogl.  gledeče  pod:  gledati  II. 

glfdešče,  n.  v{hŠt.,  pogl.  gledeče. 

glfden,   dna,  adj.  Sc^au=,  Mur. 

gledičevec,  vca,  m.  bie  S^riftu«af ajie ,  ber 
3d)Ott'nborn  (gleditschia  ,  Sov.-C. 

gledičija,  /.  =  gledičevec,   Tuš.fB.J. 

glediščar,  rja,  m.  =  gledališčar.  Bes. 

gledišče,  n.  i)  =  gledališče2),  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  nk.;  —  2)  =  gledališče  3):  oportuni- 
tetno  g.,   SIN. 

glediščen,  ščna,  adj.  =  gledališčen,  Cig.,  Jan., 
Cig.rr.j,  nk. 

glediški,  adj.  =  gledališki,   Cig.fT.J. 

glediščnina,  /.  gledališka  vstopnina,   C. 

glfdkati,  am,  vb.  impf.  jd)aucn  (v  otročjem 
govoru),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik. 

gledljivost,  /.  bie  Sdjauluft,  Cig. 

glfdnica,  /.  bie  ©efiditelinie,  h.  t.-Cig.(T.J. 

glednina,  /.  bie  Sdjaugcbiir,  Cig. 

gl^dniti,  glednem,  vb.  pf.  eincu  Slidt^un,  Mur. 

glfj,  interj.  išči  pod  gledati  1.  i). 

gl^ja,  /.  bic  'iPflege  (skrb  za  živino  =-  glcštanje), 
Krn-Erj.  (  Torb.j. 

glen,  m.  i)  ber  S^lcim,  Cig.fT.J,  C,  DZ.;  bcr 
(Meifcv:  g.  cedi  žival,  gcifcrt,  Lcvst.fSauk) ; 
bcr  Aiid))d)lcim,  ogr.-C;  ber  ,\dl)e  3d)leim 
am  .^Uautniaffcr,  C;  bcr  an  bcn  ??anbcn  bc* 
(Spiilfdjaffc^  t)aftcnbc  Za\^,  kajk. -  Valj. 1  Rad); 
iibcrbaupt  cin  ,vil)cr  3a|5  uon  einer  J^liiffigfcit, 
C.;  glen  se  dela  po  jeziku,  bie  ^ungc  ift 
belcgt,  /r^/j.sV.;  —  2)  bcr  fd)U'ar,^c  ivlcd  an 
ben  "'l>fcrbc,^(iljncn,  bic  .^icnnnng,  Cig.;  (glin, 
V. -Cig.);  —  3)  bcr  2d)lanim,  Cig.,  Jan., 
C.  .SV.-.U/A-.;  — mit  Tlkffcr  ocrmifditcr  Sd)lic^ 
(im  ^i^crgbau),   V- Cig.;   bcr  iicttcn,   Guts. ; 

—  4)  ber  griinc  ©affcr)d)lamm,  /'o//.;— bcr 

©affcrfabcm  conferv.i  sp.).  Rcnčc-Erj.fTorb.); 

—  -.)  čine  'i<iel}franfl)cit,  Rib.-Mik.:  9lb,^cl)rung 
unb  Tnrd)fiill  bcini  :'Kinbe  niib  .SlleiniMcli,  C, 
bic  i^icl)mafferiiidit,  .»/;/»-.,  Cig.,  .Uc/.;  (glin) 
bie  Jiiulc,  Strp. 


glenast  —  glihati 


—  217  — 


glin  —  glisti 


glenast,  adj.  i)  mit  2(i)teim  bcbccft:  gicnasta 
voda,  C;— gcifcrifl,  ./a«///.j;  — 2)  jcl)Iaminig, 
|d)licfig,  0>.;  glenasta  zemlja,  C;  — ;0=za 
glenom  bolan:  glenasta  ovca,   C. 

glenat,  ata,  adj.  mit  5af)em  Sc^leim  bcbccft: 
glenat  sir,  glenata  zelnica,    C 

glenav,  adj.  =  za  glenom  bolan  (o  živini', 
M. ;  „glenava  ovca,  ki  je  spomladi  glen  za- 
jedla ter  na  jesen  začne  hirati  in  pogine", 
(tako  pravijo).  Polj. 

glenavica,/.  glenavice,  btc  ©^leimfifd^C,  h.  t.- 
Cig.fT.J. 

glenec,  nca,  m.  ber  Sc^Iamm,  C 

glenfn,  adj.  =  glenast  2):  glenena  njiva,   C. 

gleniv,  fva,  adj.  =  glenav,  Rib.-Mik. 

glera,  /.  neka  vinska  trta,  Prim.,  \'reme-Etj. 
(Toi-b.)\   iz  furl.,  Štrek.(Arch.). 

glešt,  glešta,  m.  bo«  SSermogeii,  3/wr.,  C. 
v{hŠt. 

gl^štanje,  n.  i)  bic  ^ffcge,  bie  ?C3artung,  M.; 

—  2)  =  glešt,  M. 

glf stati,  am,  vb.  impf.  i)  roartcn,  pficgcn,  C, 
M.;  živino  g,  Kr.-Eij.(Torb.J:  g.  se,  [id) 
tt>of)(  fein  laffcn,  Jan.;  prim.  glajštati ;  — 
2)  »crmijgcn,  liabcn,  ^fur..  Jan. ;  ne  gleštam 
krajcarja,  Št.;  pri  tej  hiši  dober  kruh  gle- 
štajo,   Gor. 

glfštvo,  n.  ^=  glešt,  Danj.-Mik. 

glet,  gleta,  m.  bcr  93oIfen :  križce  ležeči  glet, 
ber  Cucrbalteii,  G;<^i-.;  — prim.  glajt,  2.  gjet. 

gletvo,  n.  v^bŠt.,  pogl.  dlervo. 

gleviti,  im,  vb.  impf.  faueii,  V.  -  Čig.,  Mik., 
Kras-Erj.fTorb.j;  nac[e\\,  C;  Ta  na  vzarah 
skorje  glevi,  Levst.  (Zb.  sp.J. 

glfžen,  žna,   m.  =  gleženj,   Cig.,  Mik.,  Tritb. 

glgženj,  žnja,  m.  ber  (^u^fnijcljel;  —  tudi:  ber 
£)anbfnii(^el,  ogr.-C. 

glfžno,   n.  =  gleženj,   Cig.,   SlGor. 

glib,  'm.  ber  ^ot^,  Valj. (Rad);  ber  32Jai"fer= 
jcfilamm,  Jan.;  —  hs. 

glibanja,  /.  i)  ber  .'oerrenpilj  (boletus  edulis), 
Min:,  Jan.,  Mik.,  Erj.fRokj,  Valj. (Rad);  — 
2)  ha^  ©latt^olj  fiir  bie  SSajdie  (menda  za- 
radi oblike  glibanji  podobne),  v{hSt.-C.;  — 
prim.  gribanja,   2.  globanja. 

glibanjak,  m.  bie  ^$iI,3Juppe,  C. 

glibanjev,  adj.  $il5=:  glibanjeva  juha,  M. 

glibanjevica,  /.  bie  ^ilvuppe,  ogr.-C. 

glibanjica,  /.  dem.  glibanja,  Mur. 

glibast,   adj.  pelitifc^   (min.),    h.  t. -Cig.  (T.); 

—  prim.  glib. 

glibavica,  /.  bic  ^Rabclbinfe,  Cig. 

glicerin,  m.  bav  CcIjiiB,  '^a^  @(l)cerin,  Cig. 
(T.). 

glih,  I.  adj.  tndecl.  pogl.  enak,  raven ;  —  II. 
adv.  pogl.  enako,  ravno,  prav:  g.  tako;  — 
iz  nem.;  prim.  srvn.  gillh,  Mik.(Et.). 

gliha,  /.  =  enakost;  ni  mu  glihe,  feinc^glei= 
cf)en  gibt  ež  nic^t;  moje  glihe,  meinežglei^ 
cf)en;  —  pri  eni  glihi,  =  primeroma,  bci= 
Idufig ;  (prim.  bav,  bel  einem  gleichen), 
Levst.(Rok.). 

glThati,  glTham,  vb.  impf .  i)  au^gleic^en,  Mur.; 

—  2)  »ergleidien,  gieic^ftellen ;  g.  se  komu; 

—  3)  feilfc^en;  za  vole  g.;  —  prim.  glih. 


1 .  glin,  m.  pogl.  glen. 

2.  glin,  m.  =  glina,  Dalm.;  druzega  ni  iiela, 
kakor  znotraj  glin,  zunaj  pa  bron,  Ravn.- 
Valj.(Rad). 

glina,  /.  ber  Jboii,  ber  Xopfert^on;  rumena 
g.,  ber  ®oIbIetten,  Cig.;  rdeča  g.,  bcr  ^SoIu§, 
Cig. 

glinast,  adj.  tbiJnern,  ^{)on= ;  t[)onartig,  tf)o= 
nid)t,   Cig. (T.);   tljonig  (-njast),   Mur.,  Jan. 

glinat,  ata,  adj.  tf|on^aUig,  t^onig,  Cig.,  Jan., 
Sov. 

glinavec,  vca.  m.  ber  Jfjonftcin,  Cig. (T.); 
'i>a<^  i.'el)mer5,  C 

glin?n,  <3^_/.  tl}01ieni,  Cig.  (T.);  (-njen),  J/i<r., 
Cig.,  Jan. 

glinfnica,  /.  bie  Jf)Dngri:be,  (-njenica),  Jan. 

glinenina,  /.  bie  Jf)ontt»are,  Cig.  (T.). 

glinica, /.  1)  bie  2{)0ncrbe,  Cig.(T.)^  C,  Erj. 
(Min.);  —  2)  bic  3;i)0iu^rube  (glinjica),  Mur., 
Dol.- Cig. 

glinik,  m.  ber  5f)onbobeii,  bie  ^fjongrube,  C; 
(^glinek«   (?),    V.-Cig.). 

glinišče,  n.  bie  Jbonfitube,  Z.,  Rei.-C. 

glinit,  adj.  tl)onf)ditig,  Cig. (T.). 

gliniti,  im,  vb.  impf.  mit  Slion  iiber3ie{)en,  Cig. 

i.glinja,  /.  Mur..   Cig.,  Jan.,  pogl.  glina. 

2.  glinja, /.  bie  griine  '3iiijeid}Q!e,  C;  — prim. 
klenovec,  klinovina. 

glinjavica,  /.  =   2.  glinja,   C. 

glinjavka,  /.  =  glinjavica,  Fr.-C. 

glinje,  n.  ber  %^m\,  Cig.,  Sov.-C. 

glinjevica,  /.   Cig.,  Jan.,  pogl.  glinovica. 

glinka,  /.  :=  glinica.  Z.,   C. 

glinokop,  kopa,  m.  ber  2^f)ongraber,  Cig. 

i.glinov,  adj.   iz  gline,    Trub.-C. 

2.gIinov,  adj.  glinova  ovca,  Nov,,  pogl. 
glenav. 

glinovat,  ata,  adj.  t^on!^a(tig,^^.;  glinovaii 
železovec,    Cig.(T.);  pogl.  glinovnat. 

glinovec,  vca,  m.  ber  Jfionftein,  Cig.,  Jan.; 
—   prim.  glinavec. 

glinovica,  /.   =  glinica,   C. 

glinovina,  /.  ber  If)DnbDben,  C 

glinovit,  adj.  tfjonig,  Cig.,  Jan.;  ilovnata  ali 
glinovita  tla,  Levst.  (Cest.). 

glinovnat,  adj.  tl)oni)aItig,  Cig. (T.). 

glista,/,  i)  gliste,  bie  ©ingetrcibeltJiirmcr  (en- 
tozoa,  helminthes):  navadna  g.,  bcr  Spul=^ 
rourm  (ascaris  lumbricoides) ,  otročja  g., 
bcr  SinbcrrDiirm,  bic  5tinbermabc  (oxyuris 
vermicularis),  Erj.'Ž.j ;  konjska  g.,  bcr  ^alif= 
jabeurourm  (strongilus),  ovčja  g.,  bcr  Sc^af- 
IDUrm  (strongilus  tilaria) ,  svinjska  g.,  ber 
ftrafier  (echinor\nchus  gigas"),  ribja  g.,  bet 
Sitgcr  (myxinej,  Erj.(Z.);  —  ber  9tegen= 
rt)itrm,  Cig.,  C,  jv{hŠt.;  —  2)  gliste,  = 
glisti,   SlGradec-C,  Sotr.,  Levst. (Rok). 

glisti,  /.  pl.  bie  am  Cfen  angcbraditen  ilciften 
ober  Stangeit,  um  barauf  ^Bdfdje  u.  bgl.  ju 
trodncu,  C. ;  leseni  drogovi  v  kmetski  hiši 
pod  stropom  od  prečnjaka  do  stene,  da  se 
nanje  kaj  obesi  ali  povprek  položi,  Laščc- 
Erj.(Torb.) ;  oder  nad  ognjiščem,  kjer  se 
navadno  drva   suše,    Krn.-Erj,(T.);    vzame 


glistast  —  globanjevica 


218  — 


gl9bast  —  globokogazcn 


brezovko  z  glisti,   \'it.;  obleka  je  visela  na 

glistih,  Zr. 
glistast,   adj.   i)  tinimiformifl,  Mm:.  r.-C/ir., 

Jan.;  —  2)  =  glistav,  Mur. 
glistav,  adj.  an  Spiiliinirmcrii  IciDciib:  g.  otrok. 
glistavec,  vca.  m.  ciii  ooii  Spuhourmcrn  9e= 

plafltec  93ien)di,  C(>. 
glisten,    stna,  adj.  ŠJurm-;  glistna  voda,  bic 

SSnrmeifenj,  Cig. 
glisu'na,  /.  bic  Jilotl)tt)urftc  bc§  JRcgcniDiirni^, 

Hruška  (Istraj-Erj.  (Torb.). 
glistnica,  /.   i)   bic    !Cl)fimad)ie   (lysimachia), 

C;    —  =  svečinje,    neka  trava   po  gozdih 

z  modrim  cvetjem  (lek  za  gliste),    C;  — tudi 

=  vratič,    .Jan.;   —    2)    glistnice    =   glisti, 

C.  Št.-Valj.fRadj.  Dol 
glistnik,    m.  bie  Srefpe  (bromus),   Cig.,   Tuš. 

(B.),  Ščav. ;  — veliki  g.,  bic  Siicjcntvcipc,  Jan. ; 

—  tudi:  "ba^  lauieubgulbcnfraut  (enthraea 
centaureiim),    C. 

glistnjak,  m.  ber  58ogeI!noterid)  (pohgonum 
aviculare),    C. 

gliva,  /.  i)  ber  ^ifj  (fungus);  —  pos.  mehka 
goba  platničasta,  rastoča  posebno  jeseni  po 
starih  bukovih  še  stoječih  ali  podrtih  kla- 
dah; dobra  jed,  Lašče- Er j.  (Torb.) \  bcv 
£tOCfic{)lt)amm  (tuber  cibarium),  Poh.-C; 
črstev  ko  gliva,    ves   živ  ko  gliva,    Slom.; 

—  2)  gliva  na  vratu,  ciiic  iial6fran!t)cit,  ^ 
kuščarji,  C;  — tudi:  roctdjcr  ^alžttOpf,  Cig., 
Hal.- C. 

glivača,  /.  ber  gcmciiic  ^^ilsftem  obet  bje  ^itj' 

toroUc  (tungia  agariciformis),  Erj.(Ž.). 
glivar,  rja,  m.  i)  ber  ^>il;,iammler,  .lan. (H.); 

—  21  ber  ^iljfdfcr  (diaperis),  Erj.(Z.). 
glivarica,  /.  bie  ''^iljnuide,  Erj.(Ž.). 
glivast,  adj.  piljartig. 

glivček,  čka,  m.  dem.  glivec.  Mur. 
glivec,  vca,  m.  ciii  ejebarcr  ^45ilj,  Mur.;  gcitic|V 
barer,  fc^iuarjcjraucr  Stodjdjnjamm,  Fr.-C.; 

—  prim.  gliva. 

glivica,  /.  dem.  gliva,    ba»  ^il^djett;   —    = 

glivec,  i'^/j.SY.-C 
gliža,  /.  =  žleza  (britje),  Polil.,  Z. 
gl9b,    m.   bie  .ftugcl,    ogr.-\'alj.  (Rad) ;    ber 

S^allon,  .\()V.;  —  prim.  lat.  globus. 
i.gl9b,  ?,  /.  bie  Xicfc,  (..;  smelo  preskoči  rf)b 

in  glob,  Zv.;  bie  liBcrticfiiiig,  Cig. 
2.gl9b,  /.  =  glob,  m.  ogr.-C. 
globa,/,  bie  Wclbftrafc,  Cig.,Jan.,Lcvst.rSauk), 

1)Z..  nk.;  —  stsl.,  hs. 
globača,  /.  bie  i^crtiefiing,   tiefe  Sd)liid)t,  tief 

gclcflciic  Wcgcub,  C  .SV. 
globačast,  adj.  tiefflelcgcii,  ticfgrdbig,  C. 
globad,  /.  bic  iyerticfiiii(i,  C. 
globanj,    m.   --■--  2.  globanja,    C. 
i.globanja,  /.  bif  i^crtiefnitg,  C..  Erj.fTorb.), 

Sov. ;   g.   ncčkam    poilobna.    imilbcttfiJrillige 

£o()lont)crticfuiifl,  Levst.  (.\/tia:). 
2.  globanja.  /.  =  glibanja  (boletus  edulis),  .\f., 

)'7/i.S7..  C. 
^  globanja,  /.   ==  lobanja,  .Mariborska  ok. 
globanjev,  adj.  %'\\}t',  M. 
globanjevica,/.  bic  3d)lvaiiimjiippe :  tako  kislo 

vino  le  globanjcvici  prilivajo,  .SV^V. 


gl9bast,  adj.  Dcrtieft,  mit  SSertiefungen,  Jan. 
(H.). 

gl9bati,  bam,  bljem,  vb.impf.  i)  eiiie  SScrtiefung 
grnbcn,  au§f)ijl)leit,  ogr.-C,  Lašče  -  Lcvst. 
(Rok),  BlKr.;  voda  globa,  mad)t  SertiC' 
fungcn,  Blc.-C;  aužroeften,  C;  sinja  se  globa, 
Ogr.-C.;— nagen,  .S/AV.;  —  griibcln,  tliigeln, 
Cig.,  Lašče-Levst.(M.j. 

gl9bavec,  vca,  m.  ber  ©riibler,  Cig. 

globet,  /.  bic  iscrticfung,  Cig.,  Jan.,  C,  Mik. ; 

—  ber  .'oo^lmcg,  bie  Sc^Iudjt,  Cig.,  Jan.,  C, 
Met.,  Mik. 

globela,  /  =  globel,   V.-Cig.,  Zv.,  Kr.-Valj. 

(Radj. 
globelica,  /.  dem.  globela;    fleine  SScrtiefung, 

Žnid.;  globelici   na  licih.   (Viriibd)Cn,  Zv. 
globelnik,  m.  bic  gcnieinc  '^ieripectiuic^nerfe  (so- 

larium  perspectivum),  Erj.t^Z.). 
globenica,  /.  bie  S^criicfung,  bie  ©injenfung, 

Ip.-Erj.  (Torb.). 
globeti,  im,  i'*.  impf.  einfinfen,  tjerfinfcn,  Mik. 
globina,  /.  bie  3;iefe,  bie  3?erticfung ;   morska 

globina,  bic  SDJeerc^ticfc,  Cig.  (T.). 
globinomer,    mera  m.  ber  2iefenme|fer,  ba§ 

33atl)omcter,  Cig.(T.j,  .les. 
i.globiti,   im,  vb.  impf.  »erticfen,  oužfjo^len, 

Cig..  Jan.;  g.  se,  cinfinfcu,  Jan. 
2.  globiti,  i'm,  vb.  impf.  mit  (Mclbftrafcn  belegeit, 

Jan.,  SIN.,  ZgZ).;-bronbid)aticu,  C,  SIN.; 

—  hs. 

gl9bka,  /.  bae  ^iigclc^en,  ogr.-C;  —  prim. 
2.  glob. 

globla,  /.  Mur.,  pogl.  globela. 

globlina, /.  =  globina,  C,  ogr.-Valj.(Rad); 
(glublina,  kajk.-Valj.);  —  morda  nam.  glo- 
helina). 

globljenje,  n.  bic  (5rprc)'iuiig,  DZ. 

globnik,  »I.  ber  '3lufticfl)aiiimcr,   V.-Cig. 

gl9bnjak,  m.  tiefe  ®d)lud)t,  Št. 

glob9Ča,  /.  =  klanec.  Mariborska  ok.-C 

globočava,  /.  =  globočina,   C.  Levst.(Ccst.). 

glob9Ček,  čka,  m.  ber  ©liinbliiig  (gobis  tlu- 
viatilis),   Cig,,  Frey.(F.). 

globočina,  /.  bic  2icfe;  nebeška  visočina  in 
morska  g.;  v  globočino  iti,  in  bic  licfc 
ftcigcn;  —  pren.  v  globočini  njegovega  srca, 
im  ^niicrftcn  fcineč'  .'per.^eii^,  Cig. 

glob9Čiti,   i)i\m,  vb.  impf.  ticf  mad)eit,  Mur. 

glob9Čnjak,  m.  ^^  globoka  draga,  BlKr. 

glob9dnica,  /.  =--  tolmun  v  vodi,  (podstava: 
glob  j- dno).  Ip.-Erj. (Torb.);  —  =  rupa, 
Goriš. 

globok,  6ka,  adj.  tief;  globoka  jama;  globoko 
morje;  —  globoko  zamisliti  se,  fid)  ilt  0)c= 
baiifcn  Dcrticfcii,  Cig. (T.);  globoko  spošto- 
vanje, tiefe  (il)rfurdU,  Cig.(T.);  —  (compar. 
globočji,  giobokcjši,  Mik.,  Levst.lSl.  .Spr./; 
globši,  globeljši,  ogr.-C;  globlji:  globlje  se 
prikloniti,  Trub. /Post.J ;  globoče,  ticfcr, 
Lcvst.  I.Močv.j;  globoko  se  prikloni  in  še 
globoče  vzdihnc,   LjZv.). 

globokočG^e,  »1.  bie  Oiefiilil^tiefc,  Cig. (T.). 

globokočutno.st,  /.  bie  (Mefitljletiefe,  Cig.(T.). 

globokogazcn.  zna,  adj.  ticfgi~l)CHb  (o  ladji), 
Cig..  Jan. 


globokoh^den  —  gl9gov 


219  — 


glogovača  —  gluhomutcc 


globokoh9den,    dna,    adj.    =-  globokogazen, 

O" 
globokomiseJn,  selna,  adj.  t\c^\inniQ,Cig.,  Jan., 

Cig.(T.);  globokomiselna  beseda,  Zora. 
globokomisetnik,  m.  bei"  3!icfbcn!er,  Cig. 
globokomiseinost,  /.  bic  2icf|iiinicjfeit,  Cig., 

Jan. 
globokomiselje,H.ber2ieffimi  (-slije),  Cig.fT.). 
globokosfžen,  žna,  adj.  ticfvetd)cnb,  ticfgcingig: 

ladje  morajo  za  dva  črevlja  manj  globoko- 

sežne  biti,  miiffcn  eineii  um  juici  (^ujš  gc= 

rincieren  liefgang  ^abcn,  DZ.;  —  tiefgrimbig, 

Mur„  Cig. 
globokost,  /.  bic  Jicfe;    podvešna  g.  (soda), 

bic    Spunbtiefe,   Cig.  (T.),  DZ.;  —  pren.  g. 

čutja,  bic  igiinigtcit  bcž  ®efi't^Iy,  Cig. 
globokota,  /.  =  globokost,    Tnib. 
globokoumen,  mna,  adj.  ticflinitig,   Cig.fT.J. 
globokoumje,  n.  bcr  S^icffinn,  Cig.fT.J. 
globokoumnost,  /.  bic  Jicffinnigfcit,  Cig. 
glob9nec,  nca,  m.  bcr  ^nobe(,  ogr.-C. ;  —  pnm. 

glob,  m. 
glob9rka,  /.  eine  Slrt  genic^barer  ^^Stlj  mit 

rot^cr  Cbcrflac^e,  Mariborska  ok.-C. 
globost,  /.  =  globokost,  ogr.-Valj.(Radj. 
glob9Ščina,  /.  =  globočina,  Dalm. 
globota,  /.  =  globokost,  Mur.,  C. 
glob9vec,  vca,  m.  ttefer  ®raben,  C. 
globsti,  bem,   vb.  impf.  auel)ij^(en,  fc{]m|etn, 

Triib.;  prim.  Let.  i8gi,  l4~. 
globura,  /.  oglodana  kost,    Fr.-C;  —  prim. 

globati. 
globus,   m.  oblo,  ber  ©lobuž;  nebesni  g.,  bcr 

Jpimmeižgiobu?,  Jes. 
globuzda,  /.  t^ijrid)ter  Si^mčiftcr,  Bes.,  Andr. 
globuzdati,    am,  vb.  impf.  =  gobezdati,  Bes. 
glod,  gloda,  m.  Sot)Ien  unb  3lid)C,    um  bamit 

Seffcl  aužjurciben,  C 
glodač,  m.  ber  ^JJager,  Cig.,  Jan.;  (zobje)  glo- 

dači,  9fagc5a^ne,  Cig. (T.). 
gl9danje,  n.  bag  9Jagen. 
gl9dati,  dam,  jem,  vb.  impf.  nagcn;  kosti  g., 

on  ftuDc^en  nageu ;  —  stradež  g.,  om  $unger> 

tuc^  nageti,  ZgD.;  —  zgodnja  rana  (deklici) 

srce  gloda,   Preš.;  —  roe^cn :  vol  se  gloje, 

C;  usnje  se  gloje,  baS^  Seber  Wc^t  fic^  ob,  Z. 
glodav,  ava,  adj.  genie  nageub,  Z. 
gl9davec,  vca,  m.  ber  9Jager;  ba:?  9Jaget^ier, 

Jan.,  Cig.fT.J,  Erj.fŽ.J. 
gl9davka, /.  bic  9fagerin:  ba§  9tagetf)icr,  Cig.; 

glodavke,  92agc!erfe,  C. 
glodavs,  m.  ber  9iager  (zaničlj.),    Valj.fRad). 
gl9dež,   m.  neko  bajeslovno  bitje.  Glas.  i863, 

82. 
glodiv,  iva,  adj.  gcfra§ig,  Krn-Erj.  fTorb.J. 
glog,  glgga,  m.  ber  32Bei§bortt  (crataegus  oxya- 

cantha). 
gloginja,  f.  bic  SSeifebornbeere,  Cig.,  Tuš.fR.j, 

Danj.-Slik. 
glogotati,    otam,    (Jčem,    vb.   impf.    fprubclu, 

raufc^en:  morje  v  izpodjedenih  luknjah  glo- 

goče,  Blc.-C,  Z.;  —  prim.  klokotati. 
gl9gov,  adj.  3Seifeborn= ;  g.  les,  g.  grm;  glo- 

gova  meja,  glogova  zima,  Ic^tcr  Sc^UCC  im 

grii^Iing,  Rib.-M. 


glogovača,  /.  ber  SScifebornftod,  Cig. 
gl9govec,  vca,  m.  bcr  SSci^bornftrauc^,  Cig., 

Jan.,  Ip.-Erj.(Torb.). 

gl9govina,  /.  ba^o  35?cif3born^Dl5;  —  baž  28cife= 
borugcbiiid). 

gl9govje,  n.  ba»  S5}cif5boriigcbiiic[). 

gl9govka,  /.  i)  bic  2Seif3borurut{)C,  bcr  3Bci&= 
bornftcden,  Cig.;  —  2)  =  gloginja,  C. 

glogulja,  /.  =  gloginja,  Jan. 

glometi,  im,  vb.  impf.  gicrig  fciu,  ()cftig  oer= 
langen:  krava  glomi  po  mladini,  iiijžt  gierig 
jungc'5  ©raš,  Z. ;  g.  po  resnici.  Let.  iSji,  2gj. 

glosa,  /.  bic  ©loffc:  i)  tolmačilo  zastarele  be- 
sede; —  2)  neka  vrsta  pesni,  ki  spredaj 
postavljene  verze  vsakega  v  svoji  kitici  raz- 
pravlja, ter  ga  na  koncu  kitice  ponavlja. 

glosar,  rja,  m.  besednjak,  ki  obsega  glose, 
ba^  ©loffar,   Cig.fT.);  —  prim.  glosa  i). 

glošč,  m.   Cig.,  pogl.  lošč. 

gl9t,  T,  /.  =  glota.  Jan.,  C,  Nov. 

gl9ta,  /.  i)  baž  Unfraut,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Gor.,  Tolm-Erj. fTorb.J;  bcr  3(u§fc^ui»  im 
©Ctreibe:  pri  rešetanju  glota  skozi  rešeto 
pada.  Gor.;  —  2)  bic  ^^El^f^^  ibrachvpodium), 
Medv.fRok.) ;  —  tudi:  bcr  2oId)  (lolium), 
Medv.fRok.J;  —3)  (po  stsl.)  ber  '»^obcl,  \>(xž 
©efinbci,   Cig.,  Šol.,  Sov. 

gl9ten,  tna,  adj.  Unfraut- :  glotno  seme,  bcr 
llntrautjame,  Cig.\  mit  Unfrautiamen  Ber= 
mengt:  — glotno  žito,  glotno  zrnje,  Cig.,  Bes. 

glotina,  /.  =  glotno  zrnje,   Cig. 

gl9tnat,  adj.  tioU  Unfraut,  C. 

gl9tnaten,  tna,  adj.  =  glotnat,   C. 

glovnja,  /.  Meg.,  Mik.,  Štrek.,  Notr. ;  pogl. 
glavnja. 

gl9Ž,   yn.  =  gož,  vož,  ož,  (9Jotter)  Diet.,  C. 

gl9Ža,  /.  =  goža,  Jiirč. 

gl9Žje,  n.  coll.  "tiaž  3Sei§borngci"triippe ,  Cig., 
Jan..  M.,   C,  ogr.-Valj.fRadJ. 

1.  glubanja,  /.  bcr  Sc^abcl,  Habd.-Mik.,  kajk.- 
Valj.fRad);  —  prim.  lubanja. 

2.  glubanja,  /.  Mik.,  pogl.  globanja,  glibanja. 
gluh,    gliiha,   adj.    i)  taub,  gef)0rl0!Ž;  ne  kriči 

tako,  saj  nisem  g.;  g.  je  za  vsako  pametno 
besedo,  cr  nimmt  feinc  Siaijon  an,  Cig.;  g. 
pravice,  taub  fiir  'iiaž  9?cd}t,  Ravn.  -  Mik.; 
slep  me  je  in  gluh,  cr  iDiU  mid)  iDcbcr  fc^en 
no^  t)Drcn,  BlKr.-M.;  —  2)  bumpf  (bem 
@d)alle  nod)),  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  g.  glas, 
Cig. ;  g.  zvon,  Z. ;  —  3)  ftiU :  gluhi  teden 
=  tihi  teden,  C. ;  gluha  noč,  bic  ftillc  'Diac^t, 
Cig.;  —  4)  o^nc  ^nfialt,  fcrn(o§,  taub;  g. 
oreh,  eine  taubc  ^hijž;  gluho  žito,  gluho 
zrnje;  —  gluha  ruda,  taubc§  ©r-^,  Cig.;  — 
gluho  okno,  blinbcž  gcnftcr,  Cig.;  —  5) 
cmpfinbungelož :  gluhe  roke,  prste  imeti, 
Cig.,  Polj  ,  Dol.;  krava  ima  gluhe  parklje. 
Goriš. 

gluhač,  fn.  bcr  Jaube  (zaničlj. \  Mur.,   C. 

gluhača,  /.  taubc#  35cib  (zaničlj.),  Mur. 

gluhak,  »i.  bcr  Jaube,  Habd.-Mik.,  C.,SIX. 

gluhec,  hca,  m.  bcr  Jaubc,  Jan.,  jviliŠt. 

gluhoba,  /.  =  gluhota,   Mur.,   Cig. 

gluhomutec ,  tca,  m.  =  gluhonemcc,  Cig., 
Jan.,   C. 


gluhomutnica  —  glušenje 


220 


glušica  —  gnanje 


gluhomutnica,  /.  =  gluhoncmnica,  Jan.,   C. 

gluhonem,  nema,  adj.  taiibftumm,  Cig.,  Jan., 
Cif.fT.).   C,   Slom.,  nk. 

gluhonemec,  mca,  m.  bcr  Jaubftumme,  Cig., 
Jan. 

gluhoncmnica,  f.  bie  laubftummenanftdtjC/^., 
C.  nk. 

gluhonemost,  /.  bie  ^aubftummljcii,  LjZv. 

gluhost,  /.  =  gluhota,   Cig.,  Jan. 

gluhota,  /.  bie  laubficit. 

glum,  gluma,  »i.  =  gluma.  Mik. 

gluma,  /.  bcr  Scfierj,  bcr  Spof«,  bie  9ZQrrf)cit, 
Diet.,  Cig.,  Jan.,  Kras- Mik.;  kdor  ne  ve 
glumi  glas,  naj  ne  hodi  k  ljudem  v  vas, 
Kras -Mik.;  za  glumo  ali  šalo  imeti  ka), 
Triib.fPost.);  v  šali,  v  glumi,  v  smehu  ino 
v  norčiji,  Jsvkr,;  —  bie  ^o[fc,  Cig.,  Jan., 
Cig.rT.),  nk. 

glumač,  m.  i)  ber  $o)fenrei§er,  ber  ^omobiant, 
ber  OJaufler,  Guts.,  V.-Cig.,  Jan.,  Cig.fT.), 
C,  Levst.fSauk),  nk.;  —  2)  ber  @(^au= 
fpiclcr,  Habd.-Mik.,  Znid. 

glumačica,  /.  bie  'ijiPiicnveifjcrin,  bie  S'omiibi= 
antin,  Cig. 

glumar,  rja,  m.  =  glumač,  Jan.  (H.). 

glumaštvo,  n.  baš  ©auflcitDCJcn:  odpovedati 
se  \ražam   in   drugemu  glumaštvu,    Cv. 

gliimec,  mca,  m.   il  =  glumač,  V.-Cig.,  Jan.; 

—  2)  ber  Sd)aiifpieler,  Jan.,  Cig.fT.j,  Žnid.; 

—  stsl. 

glumen,  mna,  adj.  po)fciil)aft,   Cig.fT.). 
glumfšče,    n.  bie  Scf)aubii{)ne,   ia^  Št)coter, 

Cig.fT.j,  RaičfLet.),  Zora;  —  hs. 
glumiti  se,    im  se,   vb.   impf.  fd)CV5CIl,  'ipoffen 

rciijfn,  Cig.,  Jan.,  Krclj-Mik. 
glumljenje,  n.  boš  Sc^crjen,  C. 
glumljiv,   iva,  adj.  poffen^aft,   bnrleef,  Cig. 

(T.j;  —  stsl. 
glumpast,  adj.  albcrn,  biimm,  Jan.,  C;  (gljum- 

past,  Habd.-Mik.). 
glumpec,  pca,  m.  ber  J^or,  bcr  ^^olpcl,  Diet., 

.Jan.,   C,    Št.;  —  prim.  stsl.  glupa.,    buium. 
glumpež,   m.  =  glumpec.    Valj. (Rad). 
gliimski,  adj.  !oiiiobianti)d),   Cig. 
glun,  »I.  bcr  2cf)loimn,  .Staro  .Scdlo-Erj.fTorb.), 

pogl.   glcn    2). 
glup,  adj.  i)  tl)6rirf)t,  biimm,   C.  Zora.  (stsl.); 

—  2)  =  gluh,   ogr.-.Mik. ;  g.   in   nem,   ogr.- 
I.et.;  odpri   nam   naša  glupa  uha,  ogr.-C. 

glupak,   m.  =  glumpec,  Zora. 

glupast,  adj.  =  glup,   C. 

glupcc,  pca,  m.   =  glumpec.  Z.,  nk. 

glupiti,  im,  vb.  impf.  =  glušiti,  ogr.-C. 

glup9,st,  /.  1)  bie  Tlimmlieit,  Z.,  Zora;  —  2) 

bic  lanbljiit,  ogr.-C. 
glupoumcc,  mca,  m.  bcr  ^i^liJbfinnii^c,  DZ. 
glu.sec,   šca,   m.   1)  bcr  laiibc;  glušci  slišijo, 

Trub.;    —    2)  bcr  SBinbljofcr  (avena  tatua), 

Cig.,   C,  Nov.-C. 
glusati,    im,    vb.  impf.  I)a[Icn,    ti^lClt:    glas  v 

ušesa  gluši,   pesmc  so  milo  glušalc,  ogr.-(J. 
glusLn,    šna,    adj.  glušna    nedelja  =  tiha  n., 

/ilKr.-D.Sv. 
glušenje,  »I.  bas  1nubiiiad)cn:  bn«?  "iSeInftifleii, 

t>a':-  '-bcbclligcii,  (jg. 


glušica,  /.  taube^  SBeib,  Jan. 

glušičen,  čna,  adj.  glušična  nedelja  =  tiha 
n  ,  Schonl.;  glušični   petek.   BlKr. 

glušilen,  tna,  adj.  betiiubenb,   Cig.,  Jan. 

glušiti,  im,  vb.  impf.  taub  madjen,  bctauben, 
Miir.;  glušeče  ploskanje,  Cig.fT.j.  Zv.;  — 
g.  koga,  einem  bi''  Ctjreii  DoU  fd)reien  ober 
rebeii,  buvd)  ^ittcn  u.  bg(.  beloftigen,  bff)el= 
ligen,  Cig.,  Kr. ;  tega  ne  morem  dalje  trpeti, 
da  me  le-ta  vdova  tako  gluši,  Trub. (Post.); 
kaj  bom  kralja  glušil?  Jap.(Sv.  p.);  g.  go- 
spodo ,  bie  5^ef)iirbe  befječigen ,  zato  te  ne 
bom  glušil,  be^hatb  uierbc  ic^  bic^  nidit  be= 
I)eIIigen,  Svet.fRok.);  —  g.  se,  bie  Cbreit 
fterjd^Iiešcn,  nid)t  anf)ijren  tpoUett:  ali  se  jim 
bomo  še  vedno  glušili,  ki  žele  z  nami  po- 
bratiti se,    Vrtov. (Vin). 

glušivec,  vca,   m.  ber  ^efnftiflcr,  Cig. 

gluta,  /.  I)  bie  99eule,  eine  beulenartige  ®€= 
\i)VO\\{\\,  Jan.,  C,  Št.;  kužna  g.,  kajk.-Valj. 
(Rad);  —  2)  ber  93aumtnorrcn,  Št.-C;  — 
psovka:  ti  gluta  ti!  C;  —  tudi  gluta,  1  a/;. 
(Rad);  —  (C.  primerja  nem.  ^lute  =  Štofe). 

glutav,  adj.  bcutig,   C. 

gliizati,  am,   vb.  impf.  =  gleviti,    C. 

gmah,  m.  =  mir,  pokoj,  ogr.-C,  Kr.;  ne  da 
mi  gmaha,  A>. ;  —  prim.  stvn.  gimah  = 
53cqucmlid)!cit,  9?ufie,  Mik.(Et). 

gmajna,  /.  iz  nem.  (Sicmeinbc;    pogl.  občina; 

—  tudi:  bie  (^cmcinbetDcibe. 
gmaten,  tna,  adj.  =  gomaten,    C. 
gmaziti,   im,  vb.  impf.  =  gomazeti,  Fr.-C. 
gmoten,  tna,  adj.  munter,  luftig,  jtoi),  Mur.; 

gmetna  ptičica,  gmetni  tovariši,  Slom.-C; 
Zlo  so  Turki  gmetni  b'li,  Xpcs.  -  Schein,; 
g.  svojega  življenja,   Ahac;    t)iibjd),    Mik.; 

—  prim.  sr\'n.  gemeit  =  freubig,  jd)on, 
.Mik.(Et.). 

gmiza,  /.  bie  ®!ažperle,  bie  0la§toratIe,  Jan., 

Cig. (T.),   C;  —  hs. 
gmizati,   am,  vb.  impf.  =  gomezeti,  C.  (hs.); 

—  nngcn:  črv  sadje  gmiza,   C. 

gmoten,  tna,  adj.  motericfl,  nk.;  —  prim.  češ. 

iimotnv. 
gnada,  /.  iz  nem.  ©nabc,  pogl    milost;  solnce 

gre  k  božji  gnadi,  gfl)t  Ulltcr  (srvn.  „ze  gna- 

ilen",    C);   —   „\'aša  gnada"   kruha   strada, 

litcl  Oblic  mitM,  Cig. 
gnaditi,   im,   vb.  impf.  =^  naditi,   C. 
gnadljiv,    adj.   gniibig   (iz   nem);    pogl.   mi- 

lostljiv. 
gnadp,  n.  =^   nado,  jeklo,  St.-C. 
gnajs,  m.  neko  skrilavo  kamenje,  bcr  ®liciž, 

Cig.fT.).  Erj.fMin  ). 
gnana,  m.,  f.  ber  'JtamcneDettcr,  C,  v{li.St.,  Trst. 

(Let);    —  prim.  stvn.  ginamno,    srvn.  ge- 

nane,   C. 
gnanec,  nca,  m.  =  odgnanec  (Sdjiibliiig),  Cig., 

.lan.,  .SIS..  Sov.-C. 
gnanek,    nka,    »1.  bcr  '•JhimenšDetter,  C;  — 

prim.  gnana. 
gnanica.  /.  bic  ^JiQnu'll»>gciio||in,   C;  —  prim. 

gnana. 
gnanje,   n.   \)   bn«  Ireibeit;  —  ber  "Jliitricb: 

po  gnanju  sv.  duha,  liurg.;  —  2)  bcr  1*roiig, 


gnanka  —  gnesti 


—  221  — 


gnet  —  gnezdQ 


:0  ber  Ivieb 


bcr  ^anfi,  Ci-r.fT.J,  ZgD.;  ■ 
bcž  ®ci)tefec|c>iiel)ve^,  V.-Cig. 

gnanka,   /.  =    odgnanka,   ffiCtbfic^cr   ©(^iib= 
Uiig,  Z. 

gnat,  /.,  Jam.,   C,  pogl.  gnjat. 

gnati,  ženem,  vb.  impf.  i)  treibeii;  živino  na 
pašo,  na  vodo  g.;  pred  oblastvo  koga  g., 
ttor  bic  ^ct)orbc  bringcti,  einful)vcii;  g.  zver, 
ha^  2Bitb  Dcrfolgoil,  Ci^.;  voda  kolo  žene; 
les  po  vodi  g.,  flii^eu,  Cip.;  morje  valove 
žene,  haž  93fccr  trcibt  SBelleu;  —  g.  koga 
na  prisego ,  jemaiibcm  bcit  (Sib  auftragcn, 
Cig.;  vojsko,  pravdo  g.,  fiiljren,  Ip.,  GBnia.; 
pravdo  dalje  g,,  ben  ^^rocojž  jortjctu'n,  O'^. ; 
predaleč,  črez  nemoč  g.,  c^  JU  tpeit  tveiben, 
Cig. ;  g.  si  kaj  k  srcu,  ft(^  cl\va§  ju  ipei^S*^'! 
neumen,  Cig.,  C;  kralj  si  tega  k  srcu  ne 
ženi,  Dalm.;  —  braugeu:  žene  me,  ti  brčiugt 
m.\^,^Mik.;  id)  ^abe  hai  '»^(biucidjen ,  Jan., 
jv^lišt.;  na  močo  (vodo)  g.,  beu  S;}axn  trei= 
ben,  Cig. ;  nekaj  me  je  gnalo,  ic^  fii^ltc  mirf) 
angctriebcn;  častilakomnost  ga  žene,  ber 
S{)rgci5  jpornt  ibn  an,  Cig.;  upniki  me  že- 
nejo, forbern  mid),  C. ;  kašelj  me  žene,  plagt 
mid),  C,  Cv.;  —  2)  treibeu,  l)erDorfpvic{5eu 
Ia[jen:  g.  popke,  Snofpen  treiben,  korenine 
g.,  Jnurjcln;  v  stebla  gnati,  fid)  beftaubeu, 
Cig.;  stena  žene,  bie  2Sanb  rid)tet  fid)  auf 
(mont.),  Cig.;  —  3)  bi'vtn)rbrcd)eu  madieu: 
iskre  g.,  5"ii*en  auefprii^eu,  Cig.;  — nijcbcn: 
šum  g..  Gor.;  petje  g.,  laut  fingeu,  Biirg.; 
veselje  g.,  frol}toden,  Burg. ;  otroci  so  glas 
vmes  gnali,  bie  ^iuber  jc^ricu  ba3tt)ifd)cn, 
Ram.;  svojo  g.,  bei  feiner  5ln[id)t  bleibcn, 
Cig. ;  —  4)  g.  se,  jagcu :  g.  se  za  kom,  je= 
manbcm  nadijageu,  ibu  oerfolgen ;  g.  se,  fid) 
anftrengen,  fid)  bemiiljeu;  delavci  so  se  gnali 
hitro  delati,  SlGor.;  preveč  se  žene,  ji>ihSt.; 
g.  se  za  čim,  nad)  etroaž  ftrebcn,  trad)ten, 
Cig.;  veliko  srce  vselej  k  velikim  in  viso- 
kim rečem  se  žene,  Kast.fN.  C);  g.  se  za 
koga,  fid)  iemaube'5  antie^men,  Svet. (Rok.); 
g.  se  za  kaj,  fic^  um  etloaž  intereffieren,  Cig.; 
fic^  fitr  ctrt)a§  ereifern,  C;  —  g.  se  v  jok, 
nid)t  JU  trcincn  auf^oron  fonnen,  Polj. ;  (pomni : 
praes.  renem,  Notr.-Mik.  T.  G.  3.  i/3  J. 

gngča,  /.  ha§  ©ebronge;  velika  gneča  je  bila 
v  cerkvi, 

gngciti,  i'm,  vb.  impf.  fniillen,  guetfc^en  (gnje- 
čiti),   Cig.,  Fr.-C. 

gned,  m.  neka  trta  z  rjavkastordečimi  jago- 
dami. Mik.,  GoriŠka-ok.,  Kvas-Erj.  (Torb.). 

gned,  /.  =  gned  m.,  Ip. 

gnedica,  /.  neka  trta,   Ip.-Erj.(Torb.). 

gnesti,  gnetem,  vb.  impf.  fneten;  testo  g.; 
bviiden,  quetfd)en,  fnitteiu,  Cig.,  C;  g.  je- 
klo, l)drtcr  niad)eu,  Nov.;  —  mit  ber  3(rbcit 
nic^t  t)ortt)art'5  tommen:  gnete  in  gnete,  pa 
ne  opravi  nič.  Polj.;  g.  se,  fid)  braugeu; 
g.  se  okoli  koga,  jcmanben  umbrangen;  — 
bebrudeu,  bebriingen:  sila  ga  gnete,  Cig.; 
—  „neben  bcm  rid)tigeren  gnetem  fjijrt  man 
gnjetem",  Mik.  V.  G.  I.  338.;  (gnedem. 
Gor.). 


gnet,  gneta,  m.  i)  baž  ®ebrange,  Z.;  v  cerkvi 
je  bil  gnet,  Rc-{.-C.;  —  v  gnet  („gnjet") 
iti  za  kom,   jemaubeni  nad)traben,  Cig.;  — 

2)  bie  'Sebriiduug,   bcr  '2)rud,   Cig.  (T.);  — 

3)  bie  5tngft,  C'.' 
gnetalnik,   m.  =  gnetalo,  Jan. 
gnetalo,  n.  ba#  ^netfd)eit,   Cig.,  .Jan.,   C. 
gnetati,   gnetam,   vb.   impf.  briiden :  g.  koga, 

Rci.-C. 

gnetec,  tca,  m.  ber  ftneter,  Cig.,  Jan.;  —ber 
mit  einei  ?(rbeit  nid)t  oorunirt^  fommt,  ber 
5-retter,  Polj. 

gneten,  tna,  adj.  !iietbar,  bilbfam,  plaftifd): 
gnetna  glina,  Erj.(Min.). 

gnetenica,  /.  =  gneča,   C,  Z. 

gnetenje,  n.  "baž  Sneten;  —  "^ai  Sriingen. 

gnetež,  m.  =  gneča,   C. 

gnetica,  /.  i)  =  gneča,  C;  —  2)  gnetica, 
bie  .^ncterin,  Cig. 

gnetičen,  čna,  adj.  gebrangt,  3/. 

gnetitnik,  m.  bož  Suetfd)eit,   Cig. 

gnetilo,  n.  i)  =  gnetalo,  Jan.;  —  2)  bie 
"ih-eije,  C 

gnev,  gneva,  m.  ber  '^0U\,  ber  Unmut^,  Guts., 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.  ;  gnev  me  prime, 
Jure.;  ber  ©roH,  Cig. (T.). 

gnevast,  adj.  geine  fc^moUenb,  unioillig,  Jam. 

gnevati  se,  gnevam  se,  vb.  impf.  jiirneu, 
fd)mDlIen,  Guts., Mur.,  Cig.,  Jan.,  Kor.-Jam. 
(Rok.):  (gnjivati  se,  Habd.-Mik.). 

gnevav,  adj.  =  gnevast,  Jan. 

gnevavec,  vca,  m.  ber  Sc^moHer,  Jan. 

gneven,  vna,  adj.  unmutl)ig,   Guts.,  Cig. 

gneviti ,  gnevim  ,  vb.  impf.  joruig  madjCU, 
Mur.;  g,  se,  fid)  argcrn,  nk. 

gnevljiv,  iva,  adj.  jorunuitljig,  Mur. 

gnevljivost,  /.  bie  3ontmiitf)ig!eit,  Mur. 

gnezdač,  m.  ber  9feftling,  Cig.;  Mogoče  ni 
mi  toFko  Odplašlti  gnezdačev.  Vod. (Pes.). 

gnezdariti,  arim,  vb.  impf.  =  gnezditi.   Glas. 

gnezdast,  adj.  filjig,  Cig.;  —  prim.  gnezdo  2). 

gnezdce,  n.  dem.  gnezdo;  bolje:  gnezdeče. 

gnezdeče,  n.  dem.  gnezdo,  bo§  S^leftdjen;  — 
prim.  gnezdce. 

gnezdenje,  n.  haž  9Jiften,  bie  58ogeIf)ede,  Cig. 

gnezdice,  n.  Mur.,  Jati.,  pogl.  gnezdeče. 

gnezdišče,  n.  ber  ^Jeftort,  bie  33rutftdtte,  C. 
Zora,  Let. 

gnezditi,  im,  vb.  impf.  niftcu,  Diet.,  Mur.,  Cig., 
Jan. ;  gnezditi,  ogr.- 1 'alj.  (Rad). 

gnezdje,  n.  coll.  bie  9?eftcr,   Cig. 

gnezdnik,  m.  ber  3Jeftliug,   V.-Cig.,  Jan. 

gnezdo,  n.  i)  ba§  9teft;  ptičje  g.,  g.  znašati, 
delati,  skladati,  baž  ^Jfeft  baucn,  Cig.;  ba§ 
©e^cd,  Cig.,  Jan.;  g.  piščet,  ciiie  3ud)t  junger 
Sii^uer,  Cig.;  g.  psičkov,  eiu  ^urf  junger 
|)unbe,  Cig.;  —  tatinsko  g.,  ia^  '3^ieblneft, 
Cig.;  —  2)  gnezdu  podobne  stvari:  baž 
SJerngefiaufe  ber  3lepfcl  uiib  33irnen,  Cig.;  — 
in  einanber  gcfd)[ungeneg  ©croebe  »on  ŠSoHe 
cber  Joaaren,  ber  %Hi,  \'.-Cig.;  —  bie  Sffig= 
muttcr,  Mur.,  vihŠt.-C;  —  ber 'iffiinfel  om 
^flugfiaupte,  ba-o  ^fluggefiige,  C;  „zadnji 
del  pluga",  Krn-Erj.(Torb.);  —  ber  mittlere 
S^eil  bež  ^intergefteHg  einež  SBogenš,  C; 


gnczdovati  —  gnjaten 


—  222  - 


gnjatnica  —  gngijec 


—  3)  sračje  g.,  bn^  Sidjclfraut  (falcaria  Ri- 
vini),    C/^. 

gnezdovati ,    iijem ,    vb.    impf.    niftctl ,    Mur.. 

Trub.-Mik. 
gnezd9ven ,    vna ,    adj.    ,yim    'DJcft    flcljorig, 

.Wur. 
gnida,  /.  i)  bie  921)^;  —  2)  =  troha,  cin  bij#= 

d)Cn:    daj  gnido    kruha,   GBrda;  do   gnide, 

ganjlid),  GBrda. 
gnidast,  adj.  niifici,  »otl  9ii)fe,  Mur. 
gnidaš,  m.  ctncr,  bcr  »oU  'i)iMffc  ift,  ogr.-C. 
gnidav,  adj.  lujltci,  »oU  'i)ii|fc,   Ciir-,  -'(J"- 
gnidavEc,  vca,  m.  ein  niifiger  SPienjd),  /?cs. 
gnidica,  /.  dem.  gnida. 
gnidka,  /.  dem.  gnida,  Lcvst.fZb.  sp.J. 
gnijenje,   «.  =gnit)e:  g.  zob,   Cig. 
gnil,  gnila,  adj.  tdUl ;  gnilo  sadje;  g.  les;  gnila 

bolezen,  bie  Giiclfrantlieit  (=  metljaji),  Cifc.; 

gnila  vročica,   ta^  '^C[\lli\(bet,    Cig. 
gnilač,   »J.  =  lenuh,  Miir. 
gnilad,  /.  bosi  Ji^ulicfit,  35erfaiiltei?,  Mur.,  Cig.. 

Jan..  ZgD. ;  pos.  =  gnil  les,   C. 
gniladina,  /.  =  gnilad,   C,  Z. 
gnilast,  adj.  faulicf)t,   Cig.,  Jan. 
gnilav,  adj.  =  gnilast,  Jan. 
gnilazen,  zni,  /.  bie  5^duliu§,   C. 
gniiec,  ?ca,  m.  i)  bcr  3iP0cmber,  Meg.,  Boh.- 

C;  —   2)    bcr    Sticfftoff,    Jan..   Vrtov. (Km. 

k.).  Nov.;  —  3)  bie  Sticlcidje  (quercus  pe- 

dunculatat,  Tuš.fR.J:  pogl,  gnjelec;— 4)  einc 

?(rt  rot^er  Sdiiefcr,  .Svet.  (Rok.). 
gnilež,    m.    i)   bie   gflulniš,    SL\.-C.;  —  2) 

=  lenuh,   Cig. 
gnilica,/.  i)  neka  hruška,  Podkrnci-Erj.(Torb.); 

—  2)  bie  5au(frnnf[)cit,  Cig. 

gnilina,  /.  bie  5^"^?/  ^"^  f^aulidjt,  Cig.,  Jan., 

C.  I  -    fouler  TOenic^,  Rei.-C. 
gniljav,  /.  =  gniljava.   Gor. 
gniljava,  /.  bic   gSuIniž,  Jan.,  C,  ZgD.;  — 

faule  Stoffc,  C. 
gniloba,  /.  bie  ^au(ni§,  bie  ^dule;  ustna  gni- 
loba, bie  SJhinbfaulc,  ber  Scorbut,  Cig. ;  pren. 

=  lenoba,    V.- Cig.,  Rc^.-C;    —    psovka: 

nevredna  stvar,  gniloba!   Bas. 
gniloben,  bna,^^^;.  faulic^t,  faul,  jeptiid),  ^auU^ 

cntlialteiib:  g.  panj.  Gol. 
gnil9Ča,  /.  =  gniloba,  v^hSt.-C. 
gnilolist,  lista.  m.  ber  SJionot  SZoucmber,  Fr.- 

C. ;  prim.  listognoj. 
gnilopl^den,  dna,  adj.  faillbriitig,  Mur..  Cig.. 

Jan.;  g.  roj,   .\fur. 
gnil9st,  /.  bic  ^ii  ulitih. 
gnilota,  /.  =  gnilost.   Cig. 
gnilovica,  /.  bic   TOobcrcrbe,    bie  ^nmmorbo, 

Mur.,  Cig.,   Vrtov. (Km.  k.). 
gniti,  gnijem,  vb.  impf.  fnillcit,  DcrUiejCii;  sadje 

gnije;   les.   truplo  v   zemlji   gnije. 
gnitje,  n.  bai5  ?^aiilcit. 

gnjača,  /.   Cig.,  Jan..  v^h.'^t.-C.,   pogl.  ilnjača. 
gnjat,  /.    i)    bcr    £d)infen,    Mur..   Cig..  .hm.. 

Met..  Mik.,  nk.;   pretinja  g..   ba«(  obnel)niieiie 

Sdiiiltcrblatt,    ba«   53uflftiicf,    V. -Cig.;    ber 

.'Ointcrbadcn,  Ben.-C;  —  2)  morska  g.,  bic 

Sterfmu|rt)i"I   (pinna).   Erj/^.). 
gnjaten,  tna,  adj.  Sdjiufcit-,   Cig.,  .lan^ 


gnjatnica,  /.  ba'?  8c^infcnbein,  Cig.,  Jan.;  — 

ha^  Sdiiiifenftiid,  Sov.-C. 
gnjavčiti,  im,  vb.  impf.  juiammcnbriiden,  5er= 

tniitlen,  Laščc-Lcvsi.  (Rok.). 
gnjavež,  m.  bcr  'Biirger,  ber  S!Jlif#bflnbler,  A/ur. 
gnjaviti,  im,  vb.  impf.  briiden,  fiiiiUcu,  C;  g. 

koga,  »piirgcn,  mii§()anbeln,  Mur.,  Mik.-M.; 

tako  dolgo  ga  gnjavi  in  drega.  da  onemore, 

Glas.;    kost   gnjaviti   =  s   trudom    obirati, 

Kras.;    —    uiitcrbriiden ,    tiertotgen,    Mur., 

ogr.-C. 
gnjavljenje,  n.  ba#  briiden,  ba§  SnuIIen,  bo§ 

5S?iirgen,  ba§  '>]Riižijan'i)e[n ,  Mur.;  —  baši 

Unterbriidcii,  ogr.-C. 
i.gnjec,   m.  nam.  gnjedec,  kajk.-Valj.CRad). 
2.gnjec,    m.   i)  =  cmok,   bcr    ftiunjc^,   Cig.; 

—  2)  tlciner,  bidcr^nabe,   SlGor.-C;  — 
bcr  3*^crg,  C;  —  morda  iz:   gnesti,    C.  (?) 

gnjecelj,  clja,  (celjna),  m.  bcr  .^nilp§,  Fr.-C. 
gnj^calo,    n.  ein  langjamer   llčenfcb,    Lašče- 

Levst.  (M.J. 
gnjecast,  adj.   i)  =  cmokast:  g.  kruh.  Z.;  — 

2)  strergbaft,  C 
gnj?cati,  am,  vb.  impf.  laitgfam  fic^  bcttjcgen, 

ungefd)idt  ctrcaž  t^un,   Z.\  —  morda  nam. 

gnetcati.  (?) 
gnjecav,  adj.  =  gnjecast:  g.  kruh,   Cig. 
gnj?ča,/.  pogl.  gneča. 
gnj^čiti,  im,   vb.  impf.  pogl.  gnečiti. 
gnjed,  m.  ime  volu,  kajk.-Valj.  (Rad). 
gnj^da,  /.  ime  kravi,  kajk.-Valj.(Rad). 
gnjedec,  dca,  m.  =  gnjed,  kajk.- Valj.  (Rad). 
gnjet,  m.  bie  ilorfcic^C  (?),    Istra;   (menda  = 

gnjelec). 
gnj^iec,  ica,  m.  bie  8ttel=  obcr  Sommercic^e 

(quercus    pedunculata).    Dolenji  Kras- Erj. 

(Torb.);  (gnjilec,  Tuš.fR.J);  pogl.  gnilec  3). 
gnjet-,  gnjev-,  gnji-,  gnjez-,  išči  pod:  gnet-, 

gnev-,  gni-,  gnez-. 
gnj9cati,  am,  vb.  impf.  ftllpfen,  puffen,  ftoRcn, 

O^.,  .lan.,  .\otr.-Lev.';t.(Rok.). 
gnJ9Cniti,  gnjocnem,   vb.  pf  eilieit  ^uff,  ©tO& 

IHTJC^CII,    Cig. 

gn9cal9,  H.einiaiiiitfeliger  SOfcnfd),  Levst.fRok.). 

gn9cati,  am.  vb.  impf.  mit  cincr  9lrbeit  iiidjt 
fortfommcii  fi.niucn,  Lcvst.(Rok.). 

gn9j,  gnoja,  m.  bcr  W\\\,  bcr  'Jiingcr;  goveji, 
konjski  g.;  zmesni  g.,  Jan.,  mešani  g..  Z., 
bcr  GiMnpoftbiingcr;  (=  mešanec,  Cig.);  g. 
kidati,  aihoiiiiftcil ;  brez  gnoja  ni  prosa,  Npreg.- 
Vali.(Rad);  —  2)  ber  ©ttcr;  g.  se  dela  v 
rani,  bic  !i!Buiibc  citcrt;  g.  v  očeh.  btc 'iJlugcit' 
buttcr,g.  v  ušesih, ba^Cl)renfd)iiiaI,^,  SlGor.-C. 

gnojač,   m    delavce,  ki  gnoji,  Mur.,  Danj.-M. 

gnojača,  /.  bie  Glpofe,  C. 

gn9Jast,  adj.  citcrig,   Cig..  Jan. 

gnojar,  rja,  m.  bcr  'ijiifltriigcr,  bcr  ^Diiftfii^rer, 
Zv. 

gnojariti,  aiim,  vb.  impf.  W\\i  tragcn,  fil^rcit, 
Zv. 

gnojav,  liva,  adj.  =  gnojast,   Cig. 

gnojavica,  /  bic  (iiiterbeule,  Cig..  Jan.,  DZ.; 

—  bie  *;5iiftcl,  .\Iur. 

gn9Jec,  jca,  m.  ber  'Diingerftoff,  Jan.(H.);  — 
=  gnilovica,    \'rtov.(Km.  k.). 


gnojen  —  gnusiti 


22.^ 


gnusljiv  —  gobcevati 


gnojen,  jna,  adj.    i)  WxH',    ^iinjiev  ;    gnojne 

vile,  bie  lUiftiiabel;  — 2)  gut  iict)iuic|t;  gnojna 

njiva;  —  3)  Sitcr-,  citerifl,  citcrnb;  gnojna 

rana. 
gnojenje,  ».  1)  bo§  Tiingon;  — 2)  bic  Gitcruiuv 
gnojilen,   tna,  adj.  j^um  Xiinflcn  fltiii.irig,  Z.; 

gnojilna  sol.  ba?  'jungcrjal,^,  0^^ 
gnojilo,)!.  I  "i  baši  Tuiiflungemtttcl,bcr^unguug#= 

ftoff,   O^'..  Ja«..  C;   plevelno  gnojilo,    Vrt.\ 

—  2)  ba^  ^iingcn,  Jan.fSlovn.J;  —  3)  ba§ 

SitcrungcMnittrl,  Cig..  Jan. 
gnojina,  /.  bcv  ©itcrftpff,   Cig. 
gnojišče,  n.  bie  'iUtiftftdtte,  bic  ilJiftgnibc 
gnojiščnica,  /.  =  gnojnica,   C. 
gnojitev,  rve,  /.  i)  bic  '2'ungung;  —  2)  bie 

©itcruiig. 
gnojiti,    i'm,    vb.  hnpf.    i^    bungctl ;    njivo    g.; 

g.  drevju,  Pi?-c;  —  2)  g.  se,  eitein;  rana  se 

gnoji. 
gnojiv9,   «.  ber  2)ungungeftoff,  ber  ^iinger, 

Jan..  DZ. 
gnojnat,  adj.  W\\i',  ntiftig,  Cig.,  jvihŠL 
gnojnica,  /.  i)  bie  93JiftjaU(^e;  gnojnica,  Štrek., 

Dol.;  — 2)  pl.  gnojnice,  =  gnojna  kola,  (tudi: 

=  gnojne  vile)    Dol.;  —   i)  gnojnice,    eine 

9(rt  ^opfaiiširf)lag,  Blc.-C' 
gnojničast,  adj.  mit  ilJiftj^audje  gctriin!!:  gnoj- 

ničasta  zemlja,   C. 
gnojnik,  m.  i)   bo§   9Jiiftbcet,   iia§'   %xui}heti, 

Cig..  DZ.,  vihŠt.-C;  —  2)  bie  gloate,  C 
gnojnina, /.  i)  ber  ^iingerftoff,  Jan.,  C,  Sov., 

SIS..  Sotr.;  —  2)  ber  eiterftoff,  C. 
gnojnišče,  n.  =  gnojišče,   Mur.,  Jan.,  Ro\.- 

Ki-es. 
gnojniščnica,  /.  =  gnojnica,   Cig. 
gnojnjak,  »j.  ber  9Jiifttarren,  Cig. 
gnojšcnica,/.  =  gnojnica,  Mur.,  Kres.,jv\hSt. 
gnomonika,  /.  nauk  o  napravi    solnčnih    ur, 

bie  ©uomonif,  Cig.(T.j. 
gnomski,    adj.    pregovorov  (gnom)   se    tičoč, 

gnomij(^,  Cig.(T.j. 
gnosticizem,    zrna,    m.  neka   skupina  verskih 

sistem   2, — 5.  veka,  ber  ®uoftici§mu§. 
gnčstičen,  čna,  adj.  giioftijc^,   Cig. 
gndstik,  m.  ber  ©uoftiter,  Jan. 
gna,  g.  gnuja,  m.  baž  ®nu  (gaultl^ier),  Jan., 

Erj.fŽ.J. 
gnus,   m.  1)  ber  Sfcl,   ber  5lbid)eu;    gnus   m 

groza,  Dalm.:  življenja  g.,  Preš.;  —  2)etXvaž 

(Sfelf)afte§,  ber  ©rduci,  ber  3d)aiibflecf,  Cig., 

ogr.-C;  —  baC'  Ungcjiefcr,  C;  —  ein  e!el= 

fiofter,  Qbi(^culicf}er  istenidj,  Mur. 
gnusa,  /.  ein  efel^dfte^,  uniaubcrež  SSeib,  Mur., 

C. 
gnusača,  /.  =  gnusa,   C.  Z. 
gnusen,  sna,  adj.  efcl^aft. 
gnusiti,  im,  vb.  impf.  i)  etetf)aft  mac^en,  t)er= 
unvoinigen,  bejubclri,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  g. roke 
s  krvjo,   Ravn.\  —  2)  »crabicf)euen,   g.  kaj, 
C;  g.  koga  z  besedami,    C;  —  3)    g.  se, 
Štel   enipfinben  :    gnusim  se  tega  človeka, 
Meg.,  Mik.;  —  gnusi  se  mi  kaj,  ež  etelt  micf) 
etlra^  on;  greh  se  mi  gnusi,  A'as^;  —  gnusi 
se  ml  česa:    hudega  se  mu    gnusi,   Ravn.- 
Mik.;  gnusi  se  mi  nad  čim,  Cig.;  gnusi  se 


mu  nad  lažmi,  Dalm.',  nad  sedmerimi  rečmi 
se  Gospodu  posebno  gnusi,  Ravn.-Valj. 
(Rad). 

gnusljiv,  iva,  adj.  efeltjaft,   Cig ;  Jap.-C. 

gnusnica,  /.  cfcifiafiež  ^Ocib,  Cig. 

gniisnik,  m.  ber  (Sfclf}aftc,   ('ig. 

gnusnoba,  /.  ber  ©tel,  ber  '?lbic{}Cii,  Diet.,  C. ; 
—  bie  etelliafte  .soaubluug:  gnusnobc  ajdov, 
Dalm. ;  ber  l^rduel :  Moleh.  Amonitarjev 
gnusnoba,  Dalm. 

gnusnost,  /.  bie  Stelf)aftigteit. 

gnusoba,  /.  ber  6fcl;  bic  Š tc[f)aftigfcit ;  —  ba';^ 
(£felf)aftc,  baž  ?lbid)eu(id)c  (Unratli,  Ungc.^icfcr 
U.  bg(.),  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Danj.-C. 

gnusoben,  bna,  adj.  etcl^aft,  idieiiBlid)- 

gnusobnost,  f.  bie  Stel^aftigteit,  bie  ©(^eufelic^^ 
tcit. 

gnusota,  /.  =  gnusoba,   C. 

gnusovit,  adj.  eteH^oft :  gnusoviti  spomini, 
Levst.fLjZv.). 

gnušenje,  n.  ber  ^Ibjc^eu,   Cig. 

g9ba,  /.  ber  3d)tliamm:  a)  morska  g.,  ber 
gemcine  93abeid)Uiamm  (spongia  officinalis), 
Erj.fŽ.J;  goba  se  je  napila,  ber  Scftlnamm 
fog  fidl  an,  Cig. ;  —  bj  drevesna  goba,  iicr 
SSaumfdiroamm :  netilna,  kresilna  g.,  ber 
(Veueridnuomm ,  ber  3ii"S5er=2cid)erpit5  (polv- 
porus  fomentarius).  Tuš.  (R.J;  suh  kakor 
goba,  Jurč.;  —  cj  ber  '^H^',  gobe  brati  po 
gozdih;  strupena  goba,  ber  ©iftidjltiamm, 
ber  Giiftfils;— mlečna  g.,  ber  ^^ratling,  ber 
9ief)Hlig  (boletus  lactirtuus),  Cig.;  —  pasja 
g.,  eiiie  9lrt  ld)abHd]cr  Sd)tuamm,  (am  3ln= 
id}nitt  jogleid)  blauUd)\  =  steklača,  C;  je- 
lenova g.,  ber  ^eutenpil,^,  ber  ^i^S'^!^^'^!''^ 
(clavaria  botr\tis),  Tuš.fB.J;—  2)  neko  ja- 
bolko (pozno  in  pusto),  Sv.  Jakob  na  Savi- 
Erj.fTorb.J;  —  3)  ber  @lieb'id)it)amm  (otok 
na  sklepih),  V.-Čig.;  mesna  g.,  iaž  j^leiid)' 
geiDiidi?,  ber  ^oh)p,  Cig.,  Kr.;  —  gobe,  ber 
Služifa^,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  ogr.-C;  —  gobe, 
neka  kožna  bolezen  svinjska,  Kras-Etj. 
(Torb.). 

goban,  ana,  m.  ber  ^erretlpilj  (boletus  edulis), 
Jan.,  Tuš.fR.J,  Vrt. 

gobanja,  /.  =  goban,  Cig.,  Mik.,  Kr.-\'alj. 
(Rad). 

g9bar,  rja,  m.  ber  Sd)it)anim!ammler,  ber 
8d)tt)omTnt)ertaufer,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Kr.- 
Valj.fRad);  (gobar,  Mur.,  Danj.-Valj.fRad/J. 

g9barica,  /.  bie  Sd)WQmmfammIerii!,  Cig. 

g9bast,  adj.  i)  id)tDamniartig,  id)tuammid)t;  g. 
mah,  Glas.:  —  fc^tunmmig;  —  2)  =  gobav, 
auč^fii^ig,  Jsvkr. 

gobat,  ata.  adj.  fd^ltiammig,  Cig.,  Jan. 

g9bav,  adj.  i )  idilvammig,  Z.;  g.  fižol,  kostanj, 
les,  Z.;  — 2)  auojd^ig;  ogiblje  se  ga,  kakor 
da  bi  bil  gobav. 

g9bavec,  vca,  m.  ber  5lu§fafnge,  Mur.,  Cig., 
Jan..  Trub.,  Dalm.,  Jsvkr. 

gobaveti,  fm,  vb. impf.  jd)iuammig  ttjerben,  C; 
kostanj,  fižol  rad  gobavi,  Z. 

g9bavka,  /.  bic  'Jtu^^id^ige,  Mur. 

gobav9ca,  /.  ber  3(u§ia§,  kajk.-Valj.(Rad). 

gobcevati,  lijem,  vb.  impf.  =  gobcevati,  Mur. 


g9bčast  —  g9d 


224 


god  —  g9denje 


g9bčast.  adj.  mnulicf)t,  3/Mr.,  Dauj.-Mik. ;  g. 
pes.  cin  tDPt)IbcIapptcr  .vjunb,  Cig. 

gobčat,  iita,  adj.  c\xo%mml\C[,   Cig. 

g9bčati,  am,  vb.  impf.  i)  tro^tfl  r';bcn,  /T.;  — 
2)  e,.  se,  licbfofcil,  fid)  fiiffcn  (preprosto),  C 

g9bček,  Cka,  wi.  t/cwi.  gobec;  t)a§  9JtauId)en, 
ba«  Sd)iuiu5d)eii. 

g9bčen,  čna,  adj.  5Diaul=,  C7^'. ;  gobčna  gni- 
loba,   C. 

gobčevati,  ujem,  vb.  impf.  tro^ig  rebeti,  Slom.- 
C.\  feifen,  Jan. 

g9bčič,  m.  dem.  gobec;  bož  SlJauIc^en,  Cig.,  M. 

g9bčnica,  f.  i)  bie  9)Jauljeuc^e,  Aov.;  — 2)bie 

gobčnjak,  m.  ber  SJJauItorb,  C. 

g9bec,  bca,  m.  i)  bttig  9JJau(,  bie  Sd)naii,ic; 
konj  je  trdega  gobca,  bo^  ''^fcrb  \\i  ^art= 
mauhg,  Cig.;  krava  pri  gobcu  molze,  ttjie 
bie  J^iitterung,  fo  ba§  (^emelte,  Spreg.;  — 
en  g.  trave,  etn  ^Jiail^tioll,  .Jurč.;  —  2)  bO'3 
58Drbertlieil  be§  Sdiiffcš',  -V.,  ogr.-C;  —  ber 
2d)nabel  an  bcr  'S'ad)rinne,  C/^. ;  —  3)  žabji 
g.,  cirof5e#2Dtt)Ciimaul(antirrhinum  maius),  C. 

gobezdalo,  n.  bo§  ^lappernioul,  C. 

gobezdan,  ana,  m.  =  gobezdalo,   C. 

gobezdanje,  h.  tfjoiic^tcž  (Mcidilon^,  ./an.,  C. 

gobezdati,  am,  vb.  impf.  tl)prtd)t  jdiiraljen,  bie 
3uncje  tt)eten,  Jan.,  C,  Zora,  Dol.;  nekaj 
je  gobezdal  in  vpil  nad  menoj,  Andr.;  Bedak 
je  še  vselej   prost  gobezdal,  Levst.fZb.  sp.J; 

—  tro|3ig  reben,  pro}?inQulen,  .Jan.,  C. 
gobezdav,    ava,   adj.   geldjiod^ug,    plQpperf)aft, 

Jan..  C. 
gobezdavost,  /.  bie  ''^ilappcr^aftigfcit,  Jan. 
gobezdulja,  /.  bai?  'i)?lappermaitl,  .S7.V. 
g9bica,  /.  dem.  goba;    i)  ba>5  Sd)n)iimnic^cit; 

—  2)  pl.  gobice,  bie  'i)JhuibidilDaimnd)en,  einc 
'iivt  2Runbfrantl)eit,  Jan..  C.;  —  3)  gobice, 
bie  9JfanbeIc)eid)iDuIi't  im  ■'palje,  Guts.;  —  4) 
gobica,  bie  Sd)Omlcf,^e,  Ravn.-Cig. 

g9bičast,  adj.  mit  Sdjnjdiiimdjcn  bcbcdt,  M. 

g9bji,  adj.  Sd)»tiamiii=,   C. 

g9blja, /.  u  grofec^  Wan[,  Cig.;  ne  boš  goblje 
odprl  "r  Jiirč. ;  —  2)  ciiic  ^Iajd)e  mit  breitcm 
ajJunb,  Z.,  Blc.-C;  —  prim.  goflja. 

g9bnat,  adj.  )d)ti)ammig,  C 

g9bov,  adj.  Sdjlunmm   :  gobova  juha. 

g9bovec,  vca,  »j.  i)  bcv  Sd)limmmjpiniier  (li- 
paris  dispar),  iO^/Z.;;  —  2)  bic  'DJatteimurs, 
ber  *i)jQtterfopf  (cchium  vulgare),  Medv.fRok.); 

—  bie  ^Braiiuiuiir,^  iscroplmlaria  canina). 
Kras,  Kihcnbcrh- Krj.  ( Torb.). 

g9bovica,  /.  bie  Sdiiuammiiippe,  ogr.-C. 
gobovina,  /.  biT  Sdjunimmftoff,  Cig. 
g9bovje,  n.  ba«?  3d)tuammiucrf,  C. 
g9bovka,  f.  neka  hruška,  Šebreljc,  (Coriš.J-Erj. 

CTorb.j.' 
gobri,  m.  pl.  ^iiiiien  im  (Mefidit,  ('. 
g9d,  g.  gvda,  godu,  m.  i)  bie  red)te  ^eit,  C.; 

za  goda,  rcd)t,^eififl:  glej,  dn  prideš  zn  goda, 
Vrsnn-Krj.('rorb.);  tuili:  friil),V'itig,  Vrsno- 
Erj.fTorb.J;  =  pri  godu  (godi),  Mcg.,  Krelj; 
učimo  se  pri  godi  katehizma,  Trub.;  —  ob 
godu.,\iir  flciegcncn  ^(\t,Cig.,Jan.;  dovolj  goda, 
gcnug  ©elegcnJjcit,  C;  pravi  god,  bie  &ek' 


geii!)cit;    iskal    je   pravega   goda,   Trub.;  — 

2)  bie  3ieife,  Mur. ;  sad  je  po  godu  =  zrel, 
C;    otrok   po  godu,   auc-getrai^^eti,    C:  — 

3)  po  godu  biti,  Qii9enel}m,  licb,  ermiinjc^t 
fein,  C;  to  mi  je  po  godu,  bož  fagt  mir 
JU,  Cig.,  Jan.;  po  godu  storiti,  bem  3Šunjc^e 
cntfprec^cn,  Jan.;  —  4)  iaš'  5fft»  -^^(^g-,  Cig., 
C;  o  velikih  godih,  Ravn.;  veseli  god  večne 
premage  obhajati,  Slom.-C;  povodni  godi, 
SBaiferfefte,  Vrt;  ber  ^atjreetag,  Cig.,Dalm.; 

—  boš  ^JJamenšfeft;  danes  je  moj  g.;  za  p. 
kako  darilo  dobiti ;  vsak  dan  je  god  njegov, 
=  er  (ebt  lufttg,  Cig.;  —  pasji  g.,  bie  .^unb§= 
tage,  C. 

god,  adv.  =  koli:  kdor  god,   C. 

g9da,  /.  od  gode  biti,  tocrgniigt  jein,  C. ;  ob 

godi,  bequcm,  Cig. 
godal9,  >i.  ba'3  3Kufitinftniment,  pos.ba§Strei(^» 

inftrumcnt,   nk.;   kdor   resnico  gode,    njega 

z  godalom  tepo.  Z. 
godan,  adj.  =  goden. 

1.  g9dba,  /.  bie  JlJufif,  Cig.,  Jan.,  nk.;  vvodna 
godba,  bie  Duecrture,  Jan.fH.J;  —  po  češ. 

2.  godba,  /.  ber  ^ergang,  (kako  se  kaj  godi) 
Jan.,  ogr.-C. 

g9dbar,  rja,  m.  ber  5}iufiter,  Zora. 
godbarina,  /.  ber  Spieltreujer,  Lcvst.(Nauk). 
g9dbarski,  adj.  5JJutifer=,  miififalifc^,  Zora. 
g9dben,  bena,  adj.  bie  9Jiui"it  bctrcffenb,  ilhifiN, 

Cig.,  Jan.;    godbeno    društvo,    bcr    ^Jiu)if= 

Dcrein,  Jan. 
g9dbenik,  m.  ber  50?ufifant,  C. 
godboljub,  ljuba,  m.  ber  ^.Ifufitfreunb,  Jan. 
godbov9dja,  m.  ber  5JJu)itbirector,  Zora. 
g9dčev,  adj.  be§  9.1iu)itanten. 
godčevati,   ujem,  vb.  impf.  po  godčevsko  se 

vesti   (n.  pr.  lažnjivo  pripovedovati),  DSv. 
g9dčevski,   adj.  'DJtufitanten' ;   pri   godčevski 

mizi,    Jurč.;    ta  je  godčevska,    't>a^    ift   ein 

^Jfufitontenftiidlein ,   ba^  ift  erbid)tet,  Mik.; 

poffciiljaft,  Cig.,  Jan.;  po  godčevsko  se  vesti, 

Cig. 
g9dcc,   dca,  »J.  i)  bcr  9Jhififant,  ber  Spief- 

maiin;  godce  najeti;  za  godce  nabirati;  — 

2)  ber  5'Kun5elbocftdfcr(hammaticherus),  Bolc- 

Erj  (Torb.). 
godak,  m.  "i^ai  ^diiferfdiJucin,  DZ. 
g9dck,    dka,  m.  'iiai^  )}i;n\t\,  Št.-C. ;  —  prim. 

gudek. 
goden,  dna,  adj.  1)  bie  gef)iJrige  ^t\i  ^abenb, 

rcif,  uotlfommen  nu^gebilbet,  ^[ur..  Cig..  Jan.; 

godno  dete,   Dalm.;  ptiči  so  godni,  fliiggc; 

—  hruške  so  godne,  jv^liSt.;  lan  je  g.,  bcr 
^•ladi^  ift  genug  gerijftet,  0>. ;  za  ženitev 
g.,  Mur.;  godna  leta  za  možitev,  ženitev, 
bic  (Viefd)Ied)tvicifr,  Cig.;  g.  božjega  kralje- 
stva, rcif  fiir  biu^  ^)\eid)  CMotteiJ(,  Ravn.-i^fik.; 

—  2)  friib,seitig:  godni  dež  in  pozni  dež, 
Dalm.;  godno,  ^oitlid),  friil),  ogr.-C.;  v  godno 
rano.    ilt  allcr   Alill)e,   ogr.-C. 

godunčič,  m.  fliiggcr  i^ogel,  C. 

g9dcnje,  n.  i)  biU'  ^Jiuficicrcii;  pos.  bic  Strei(^' 
milfif,  nk.;  ba«i  (Wcigcn,  Mur.;  —  2)  bo8 
9Jfiirrcii;  tvoje  vedno  g.,  beiii  ctuigcž  &C' 
bnimmc,  Cig. 


g^dcr  —  gOdljast 


225 


godljati  —  godri\j<iti 


gijder,  dra,  »i.  LjZv.,  pogl.  oder. 

goder,   adv.  =^  god,    koli:    kamor   godcr  = 

kamor  koli,   C;  —  prim.  godi. 
g9dež,  m.  i)  bcr  (^icbler,  bci"  llfiifihint,  Ci^.\ 

sviranic  godcžev,   SIS.; —2)  iiliivvijdjC 'ij?cr= 

foit,  bcr  '•l.ltiurtopi,  Cig..,  Jan. 
godeže,  /.    „cin   \vindisch  wibes    kleit",    11- 

rich  v.  Liclitciistein,  Frauend.  2t8.  3o.  — 

Mik.  V.  G.  I.  3if). 
godi,    adv.    i)  i]ciief)m,  licb:   to   mu  je  godi, 

dečle  so  mu  preveč  godi,  Kor,-Jarn.(Rok.J; 

če  vam  je  godi  =  če  vam  je  po  godu,  prav, 

pri    Kobaridu -Erj. (Torb.);  —   2)    =  koli, 

C;  —  prim.  stsl.  gode. 
godica,  /.  bic  ®ejd)id)te,   bio  .S^iftovic,  C,  /f.; 

godice  pripovedovati,  Z. 
godilnica,  /.  i)  bie  Siiiftgnibe  fiir  išiad}?-  uiib 

^•»aiif,  Cig..  \ov.-C.;  —  2)  bie  ^^nttftatte, 

bcr  ^i^ruttaften,  Cig. 
g9dina,  /.    i)  ba?>  3Qf)r,   C,   Prip.-Mik.  (hs.) ; 

—  2)  haž  ^Jcamcu^feft,  Tolm.-C  ;  —  3)  ber 
Stecjen,  Prip.-.\fik.,  BlKr.;  tiha  g.,  kadar  po 
malem  prši,  Habd.-Mik. 

godisče,  n.  1)  baž  S"^'-'-  Habd.-Mik.;  na 
konec  godišča,  kajk.-Valj.(Rad);  —  2)  ber 
3a^re§tag,  Cig.,  Jan.,  Met.;  o  sodiščih,  Z.; 
bol  fycft  (5.  33.  3Sei^nacf)tcn,  £)[tern),  Dol., 
Laščc-Lcvst.  (Rok.)\  —  3)  bcr  Drt,  IDO  %{aA)ž 
obcr  .'ganf  cicroftct  nnrb,  Cig.,  Jan. 

godiščnica,  f.  bii^i  ^afirejfeff,  ber  ^i^^^-^^^^^i^Sr 
Jan.  (H.).  ' 

goditev,  tve,  /.  h<x^  9io[teu  (bež  (^tac^fež  ober 
loanfeg),  Cig.,  C. 

goditi,  im,  vb.  impf.  i)  jcttigcii,  rcif  inadjen, 
Cig.,  Jan.,  C;  hruške  g.,  burd)  iHblicgcn 
ttjcid)  tncrbcn  laffen,  Z.;  godit  dejati  sadje, 
Z.;  sadje  se  godi,  liegt  ah,  Jan.;  lan  g.,  rij- 
ften;  lan  se  po  rosi  godi;  konoplje  v  vodi 
g.,  BlKr. ;  —  ptički  se  gode,  luerbcn  fluggc, 
Cig.,  BlKr.;  g.  matice,  Levst.fBeč.J;  gada 
si  v  nedrih  g  ,  eiitc  Scftlatige  on  jcinem  iBiifeii 
naliven,  C;  —  2)  g.  komu,  jcmanbem  gc* 
fdUig  jein,  s  čim  komu  g.,  jcmanbem  ctma^o 
nad)  ©cfallen  t()un,  C;  g.  deklei\i,  jdiint 
tifiin,  SL\.;  —  g.  si,  fid)  giitlid)  tl)un,  jtd) 
erciuicten,  Cig.,  Blc.-C;  —  3)  to  mi  godi, 
hai'  tommt  mir  suftatten,  ba'3  fagt  mir  ,^u, 
ia^:  bcfommt  mir  mof}(,  Habd.  -  Mik.,  Cig., 
Jan.,  C,  nk.,  BlKr. ;  toplice  so  mu  dobro 
godile,  Zv.;  dež,  veter  dobro  godi,  tljut 
»tioI)I,  Xotr.-Z.;  —  4)  g.  se,  ergcljcn,  geljen; 
dobro,  slabo  se  nam  godi,  e^  gel)t  un§  gut, 
jc^Iec^t;  po  sreči  se  jim  je  godilo,  da  so 
ušli,  ež  gelang  i^nen  jn  entfommcn,  Vod. 
(Nov.);  —  5)  gefd)ct)cn,  ,^ngcf)cn;  kaj  se  godi 
v  mestu?  may  gel)t  in  ber  Stabt  uor?  tako 
se  godi  na  svetu,  bo-5  ift  ber  ^auf  ber  2Belr. 

g9dlja,  /.  i)  bie  au»  ber  iibrigbleibciiben  Surft- 
fiille  iiereitete  Suppe,  bie  SBurftbriifje;  —  bic 
aBurftfiitlc,  Miir.,  Cig.,  C; -2)  ber  iiantjd}, 
Cig.;—'ba^  fliiffige  Sd}meinefutter,  vihŠt.-C; 

—  ber  nod)  triibe  3Bein,  C;  vino  še  ni  čisto, 
je  še  godlja,  jv^liŠt. 

g9dljast,  adj.  eincm  ®epant)d)  al^nlid),  Mur.; 
godljasto  vino,  triiber  SBcin,  C. 

Slov. -nem,  slovar. 


godljati,  am ,  vb.  impf.  murren,  Z.,  Dol.; 
(giil)reiib,  ficbenb)  jprubelu ,  Z.;  v  trebuhu 
godlja,  Ctf  foUcrt  im  ^i^and)c,  Z.;  — prim.  gosti, 
murreii. 

godneti,  im,  vb.  impf.  ,^citigen,  (ints.,  C;  fliiggc 
(pcrbeii  (o  ptičih  ,  C. 

godnica,  /.  cin  Sieb  sum  9jQmen§fe[te,  C. 

godnik,  m.  bcr '•JJamcn^patiou,  bcr  ^farrpatron, 
Xotr.-Z.,  Biirg. 

godniti,  (m,  vb.  impf.  ouS^citigen,  C;  g.  lan, 
roftcn,  Cig.,  Jan. 

godnja,  /.  bcr  i^ormittag,  ogr.-C. 

godnjak,  m.  ber  cbcit  tliu]ge  gemorbene  !i8ogel, 
Cig. 

godnjanje,  n.  ba§  |^eitigen,  Cig. 

godnjati,  am ,  vb.  impf.  on^scitigcn:  g.  se, 
rcif  merben,  (o  ptičkih)  fliigge  mcrbcn,  Cig., 
Jan..   C. 

godnost,  f.  bie  9teife;  —  bic  ga^igfeit,  bie 
3:aiigtid}feit,  Mur.,  C. 

godnota,  /.  =  godnost,   Cig.,  M. 

godov,  adj.  beit  9(amen§tag  fciernb,  Cig.;  kdaj 
si  godov  r  =  kdaj   imaš  svoj  god,  Notr. 

godovanje,  n.  i)  bie  geftlic^feit,  Cig.;  ber 
gej^tirfnnaug,  Jan.:—  2)  ba^^  3Jamen§feft,  C, 
jvihšt. 

godovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  feft(id)  bege^en, 
feiern,  Cig.;  stoletnico  g.,  C,  Levst.fZb. 
sp.J ;  slavnost  g.,  \'rt. ;  g.  spomin,  Zora; 
—  2)  ha^  9?amen§feft  feiern,  Cig.,  C. 

godcjven,  vna,  adj.f^m  (^cftfeicr  getjijrig,  ogr.-C. 

godovina,  /.  bie  9camenlfeftfeier,  C. 

god9VJe,   n.   =  godovina,  Mur. 

godovnica,  /.  i)  bie  g-eftpatronin,  C;  —  2) 
bie  geftfeier,  Jan.;  —  3)  \ia^  j^eftlieb,  Cig. 

godovnik,  m.  i)  ber  geftpatron,  Z.;  ber  9k= 
mcniopatron,  (godovnik)  BlKr.;  —  2)  ein 
§auptfefttag,  Lašče-Levst.fRok.J;  —  3)  ber 
ein  5t"ft  feiert,  nk.;  berjenige,  beffen  9Jamen^= 
feft  gefciert  itiirb,  nk. 

god9vnja,  /,  =  god:  stoletna  g.,  nk, 

godovnjača,  /.  bicjenige,  beren  Sfamensfeft  ge- 
fciert roirb,  kajk.- Valj.  (Rad). 

godovnjak,  m.  berjenige,  beffen  DJamenSfeft 
gefciert  »oirb,  kajk.-Valj.(Rad). 

godovno,  g.  -na,  n.  baš  ^i^t'.  nove  maše  ve- 
selo godovno,  Slom.;  —  ba§  9lamen»feft, 
C,  jvihŠt,  kajk. -Valj. (Rad);  za  g.  komu 
kaj  dati,  C;  —  bo§  9Jamen§tag§gefc^enf, 
Mur.;  godovno  obhajati,  BlKr.;  — {tud\:  ta^ 
©eburtžfcft,  C);  —  pomni:  ob  godovnem, 
C;  —  prim.  godoven. 

godrati,  am,  vb.  impf.  faubern,  foflern:  puran 
godra,  BlKr. 

godrnati,  am,  vb.  impf.  =  godrnjati.  Mik. 

godrnica,  /.  ta§  9J?urme(tf)ier,  Guts.,  Jam. 

godrnjač,  m.  bcr  iirummer. 

godrnjalast,  adj.  murrfinnig,  Cig. 

godrnjalo,  n.  ber  5Jhurfopf. 

godrnjanje,  n.  ba^o  iBrummen,  i>a^  9Kurren. 

godrnjati,  am,  vb.  impf.  brummen ,  murren; 
medvedi  so  godrnjali.  Poki. (Km.);  sam  sebi 
nekaj  godrnja,  er  brummt  ettuaii  in  ben  SSart, 
Cig.;  Mrliča  djati  v  grob  vele.  In  bilje  go- 
drnjajo, Preš.;  črez  Boga  g.,  tuiber  Q3ott  mur' 

15 


godrnja  v  —  gojiti 


—  220  - 


gojivec  —  golaznina 


rcn,  Skrb. -Valj.  C  Rad);  s,,   na  kot;a,    DSv.; 

g.  nad  kom,  jeiitanbcit  anmitrrcn,  Cifc. 
godrnjav,  ava.  aJj.  brummifl,  bavbeiftifl,  liiui  = 

rtidl,   CV^.,    Jan.;    godrnjavo  je    odgovarjal. 

■fiirč. 
godrnjavast,    aJj.  =^  godrnjav,   Škrh. 
godrnjavec,  vca,  m.  bcr  Srummcr,  ber  5)hiir> 

topf,  ber  ©lieeflram. 
godrnjavlca,/.  i)  biummiflcš,  murri}d)Co  SScib; 

—  2)  baž  '»Bhirmrltliier,    oy. 
godrnjavs,  m.  bcr  ilJurrtopf,  bcr  35riimmbar 

(o  človeku),  /f.,  XgD.,  \'rt. 
godrnjavsati,  am.  vb.  impf.  bruiiimcn,  murrcii, 

Z..  M. 
godrnjulja,  /.  =  godrnjavka,   C.ig. 
g9flja,  /.  i)  t>ai'  (V)rof5inouI;  —  2)  ciit  i(^roa8= 

tjaficr  9.lfen)c^,  bae  ^^Jlappcrinaul;   —  nam. 

goblja;   prim.  gobec,  Lcvst.fRok.j. 
goger,  gra,  m.  ber  ^i^eljfdfcr,  Jan. (H.). 
gognjač,   m.  bcr  'Jfiljclcr,  Cig. 
gognjati,  am,  vb.  impf.  burcf)bic  '^l\\\t  rcbcn, 

naicln,  Mur..  Cig.;  —  ftamiiicln,  C;  mur= 

meln,  Mik.;  —  prim.  hohnjati. 
gognjav,   ava,  adj.  ndfclnb,   Cig. 
gognjavEc,  vca,  m.  eitier,  bcr  nafelt,  ^fu)•. 
gognjavka,  /.  čine,  bic  iidjclt,  .^fur. 
gogot,   6ta,   HI.  bn^  Okjd)nattcr  (bcr  ©diijc), 

Jan. 
gogotanje,    «.  ba^    Sc^naUcrn    (bcr    ©dnje), 

Cig.,  Jan. 
gogotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  fc^nattcrn  (o 

goseh),    Mur.,   Cig.,  Jan.,   C,  Vrt.;  —  ga= 

cfern:  g.  kakor  petelin,  /)/c^;  — prim.  gagati. 
gaguliti,  ulim.  vb.  impf.  flirrcil,  Sl(iradec-C. 
goj,  goja,  m.  bic  'i|?flcc]e,  bie  3""d)t,  Cig.,   C. 
g9Ja.  /.  bie  ^flcnc,   Cig.' T.);  g.  prebavil,  bie 

'•^Jflciicber  3?crbniiiiiici^nicrf,^eui]e,  Erj.fSnm._j; 

bie  S^djt  (,v  'i^-  bcr  'iBdume),  C;  bie  .'bege, 

DZkr. 
g9jba,/.  bie  3l"^^  i>if  Sultur:  g.  sadja,  Bic- C. 
goj^nček,  čka,   m.  dem.  gojenec,   nk. 
gojenec,   nca,    m.  ber  ^^Alinfl,   ticr  'Jdumiic, 

hA-.  ;  govori  se  tudi :  gojenec. 
I.  gojenje,   n.  bic  'i^flcge,   (-ig.,  nk.;  —  prim. 

gojiti. 
2  gojenje,  u.  baž  3'^'*"flf"l  S-  l^""'  ^(^^  3{iJ= 

ften;    rosno  in  vodno   gojenje  lanu,    \ov.; 

—  prim.   goditi. 

goj^nka,  /.  tticiblicf)cr  ^^fl^^fl*  "'''•-  g^^^ri  se 

tudi :  gojcnka. 
goj e vati,  am,  vb.  impf.  ^u  t)CQcn,  oufju.^icljen 

pflcgcn,  Z„  Trst  (Let.). 
goji!t;n,  Ina,  adj.  bic  'Ccrpficgulig  bctrrffeitb: 

gojiina  vrsta,  bic  i^crpflcg^iclaiic,  f.evst.'/'ril./. 
gojilišče,>/.bic(fr,^icI)Uiig>:ftdttc,  bic  (f  r,vcl)ung* 

aiiftalt,  Jan. 
gojilnica,  /.  bic  lSr;\icl)img#an|tnlt,  ^V;,'..  C. 
goji.šče,   n.  bic  *l>ncgi'ftdttc,  /ics. 
gojitclj,  m.  bcr  t£r,\ict)cr,  .S/,V. 
gojitcljica,  /.  bic  (fr.vclicriii,  C. 
gojitcijstv9.  n.  bas*  (ir,\icl)iing'>faff),  C. 
gojitev,    tve, /.  bic  'i^-Mlcgc,    .fan.,   nk.;  —  bic 

(fr,\ict)Uiig,  /T. 
gojiti,  im,   vb.  impf.  ^CflCll  Ullb  pflcgcil,    Cig., 

.fan.,   Kra<>-C.;  f,itijCn,  CUltiticrcn :  g.  vino- 


grade, sadje,  Jan.,  ogr.-C;  auf,ycf)eil ,  er= 
jicljcn,  Cig.,  Jan.;  g.  gibala,  dihala,  čutila, 
pflcgcn,  Erj.CSom.j;  —  pren.  sovraštvo, 
ljubezen  g.  v  svojem  srcu,  feafš,  Siebc  im 
.'ocrjen  l^cgen,  C.,  nk. 

gojivec,  vca.  m.  bcr  ©rjie^er,  Cig.,  C;  — bcr 
^iirbcrcr,  nk. 

gojivka,  /.  bic  Srjic^ertn,  C/^,;  — bie  5orbe= 
rili,  hA-. 

gojnica,  /.  =  g-ojiteljica,  Jan. 

gojnik,   w.  =  gojitelj,  Z. 

gor,  gola.  adj.  fabl,  nacft,  unberoadiieu ;  goli  vrh, 
gola  zemlja;  uiibcbaart:  gola  glava,  !at)lc§ 
.'paupt;  gola  brada:  bartloiee  .ftinn;  gola  miš, 
cinc  taf)Ic  TOau-^,  Z.;  unbefiebert:  gol  ptič; 
laublo^,  jtDcigloe:  golo  drevo;  —  cntbloBt, 
unbeficibct,  blofi:  gola  koža,  gola  roka:  z 
golo  glavo,  entbliiBtcn  ^avi^it^;  gol  in  nag, 
fabeiinacft,  Cig.,  Jan.;  gol  in  bos,  o^nc  fticibcr 
unb  33cid)ii£)iing;  na  golih  tleh  klečati;  goli 
meč,  bav  blanfc  2d)ttjcrt;  gola  kost,  ein  iBeiit 
oI)nc  ?f(ei)d):  z  golo  lučjo  se  približati,  mit 
iinucnualirtcm  2id)t,  Levst.  (Xaukj ;  z  golimi 
rokami  si  kruh  služiti  (mit  bcn  bloBen  ^an- 
bcn),  Fr.-C;  z  golim  očesom,  mit  frcicm, 
uiibctnafiiictcm  'Jlugc,  Z,;  pod  golim  nebom, 
itiitcr  frcicm  .'gimmci,  Cig.;  blofe,  Inutci: 
možje  niso  goli  ljudje  —  angelci  so  bili, 
Ra)'n.;  gola  resnica,  rcinc  3BaI)r^cit;  gola 
laž,  cinc  blanfc  Siige;  gola  nedolžnost,  lau- 
tcrc  Unidinlb;  iz  golega  sovraštva,  ouš-  blo- 
fjem  .i")QJ'§;  gola  ponižnost  ga  je,  er  ift  bic 
'Jcmutf)  idbft;  iz  gola  (izgola),  nur,  C; 
prim.  zgolj. 

g9l.  T, /.  obgcdftctcr,  jungcr  'iPanmUomm,  Rib.- 
Mik.,  Dol..  .\otr.-C.,  eno  gol  sem  posekal, 
drobno  drevo  kakor  žrd,  Notr.,  Lašče-Levst. 
(Rok.);  pl.  goli  =  bolj  drobna  drva,  obse- 
kane  veje,  (opp.  hlodi):  voz  goli  je  pripe- 
ljal. Gor, :  skladnico  goli  razklali  na  polena, 
Ravn.  f.lbc.) ;  lučna  g.,  bcr  Stamm,  am  bcm 
i!id)t|pdnc  gcmndjt  lucrbcn,  C;  debela  g., 
bidcr  ^^aumflo^,  C  Zora;  žlice  ne  boš  iz 
cele  goli  delal.  Jure.;  —  prim.  stsl.  goli., 
m,  Mik.fEt.). 

golačevina,  /.  =  golazen,   GBrda. 

golačina,  /.  1)  dlaka,  katera  gre  od  živali, 
kadar  se  goli,  Ip.-Erj.(Torb.);  —  2)  zrnja 
prazna  mesta  na  koruznej  latici ,  Ip.  -  Erj. 
(Torb.). 

goladina,  /.  =  ledina,   C. 

golahen,  lina.  adj.  gol  golahen,  gon,^  narft, 
kajk.-C. 

golahrn.  adj.  gon,^  nacft.  Mik.  (Et.). 

golan,  adj.  ---  unrcif,  .fan.;  golano  sadje, 
(ilas,;  —   pog\.   2.  golen. 

golazen,  zni,/.  i)  to//,  bii^  Wciuiirnt,  fricc^enbc# 
Ungc.^cfer;  —  2)  cin  banmlofor  J^lccf  im 
SlMilbc,  Dol.  -  Erj. (Torb,);  jagode  rasto  po 
gozdnih  golaznih,  Let.;  —  bic  im  Oictrcibc 
bnid)  llngc.vcfcr  pcrnifodjtc  faljlc  Stcllc,  .Uf/.; 
.\fik. 

golazina,  /.  =  golazen,   C,  .Svet. (Rok,). 

golaznice,  /.  pl.  =  golazen,   C, 

golaznina,  /.  golazen,  AL 


gotbati  —  golen 


-  227 


gulcn  —  golidica 


golbati,  am,   vb.  impf.  nOflCll,  Mib.  \   —   prim 

_i;lobati. 
gotbeč ,    cCa,   adj.  on    je    mene    iz    golbcčega 

(=  ijrcznega)  blata  izvlekel,     Tnib.,    Mik., 

.fap.-C;  —  prim.  globeti. 
golbež.  m.  =  dleto,  Št. -Trst. (Let.). 
golbica,  /.  =  škrjanec,   GBvda;  —  prim.  go- 

libar.  (?) 
gotbiti,   im,  vb.  impf.  aueljolllcu,    Trst. ( Let. ) ; 

luknje  g.,   Danj.fPosv.  p.J. 
golbsti,  gotbem,  vb.  impf.  =  dolbsti,  viltŠt.-C. 
goJcat,  adj.  golo  golcato  ciganče,  ganj  nnctt, 

Erj.dib.  sp.J. 
gotcati,  am,  vb.  impf.  i)  laut  fdjdicfenb  triiifcn: 

sladko  vince  iz  okrogle  buče  g.,  ./tirč. ;  — 

2)  dilpKn,  Rei.-C;  meni  se  golca,  Fr.-C: 

—  prim.  kolcati  se. 

golč,  golča,   m.  "oav  9{cbeii,  bie  9iebe,  vihšt.. 

Ofcr.:  boč'  ©cipriicl),  Jau.;  —  meni  ni  za  golč. 

icfl  bin  nicf}t  flciprdcfiiii,  golč  je,  man  jprid)t, 

c§  gc[)t  bne  ©criidit,  V^/zSf.-C 
golčaj,   tn.  ber  3cf)hicf,  Hip.-C,  Valj.  (Rad). 
goJčanje,  n.  ba§  Stebcn,  'Haž  Sprec^en;  prim. 

golčati. 
gotčati,   im^  vb.  impf.  fpre(f)eiT,   rcben,   Cig., 

Jan.,  vihŠt.,  ogr.-C.;    —  slavec  golči,    bic 

9Jad);iciQ(I  fcfjlttgt,  C;  grlica  golči,  bieJaiibe 

girrt,  BlKr.,  C;  —  id)lt)dben:  tiho  bodi!  kaj 

pa  golčišl  Jiirč.;  —  bro^ncil,  toncn,  Štrek.; 

tofcn  (o  gromu),  Re^.-C. 
golče,  eta,  n.  ^=  golo  pišče,  Blc.-C. 
i.golcica,  /.  dem.  gol(ka)  /.,  Svet. (Rok.);  tu 

eno  golčico,  tam  kako  protje  pobrati,  Levst. 

(Zb.  \p.). 
2.  golčica,  /.  bie  ftctigclloie  Scf)[ufjc(bhime  (pri- 

mula  acaulis),  Erj.fRok.j:  Golčice  mi  pre- 
cvetajo,  Npes.-K.;  ■ —  prim.  jegolček,  jeglič, 
jagolnica. 

golčič,  m.  bie  SReerforelle,  Blc.-C. 

goldinar,  rja,  m.  bcr  ©lllbcil ;  —  prim.  bav. 
guldener,    C. 

goldinarski,  adj.  ®utben*:  goldinarski  ban- 
kovci. 

goleč,  ka,  m.  i)  bortlojer  ^inige,  C,  Z.;  — 
2)  nod)  unbeftcbcrter  58ogti,  Z.;  —  ptica,  ki 
se  goli  in  zato  ne  more  leteti ,  Cirknica- 
Erj.(Torb.);  —  3)  bie  ^oni'  ober  Sdial« 
frud)t,  Jan.,  Cig. (T);  žitni  plod  ali  g..  Tuš. 
(R.);  —  4)  rocnig  beroalbeter,  fat)lcr  33crg, 
ber  Sc^nceberg,  Cig.,  Jan.,  C;  v  naše  golce 
se  malo  novega  zve.  Polj.:  —  3)  na  goleč 
obrušen,  glatt  obgefdiHffen,  \ov.-C. 

golehen,  hna,  adj.  gol  golehen,  gaitj  liodt, 
C,  .\fik. 

golen,/,  ber  Unterfdienfel,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.), 
Mik.,  Krn-Erj.(Torb.j;  razkrij  golen,  Dalm.; 

—  naj  se  jim  sterejo  njihove  goleni  (Scilic), 
og.  .-\'alj.^Radj. 

1.  golf  n,  adj.  1)  glatt  (o  zrnju):  goleno  zrno, 
t.  j.  pšenično,  rženo  (ne:  ječmenovo,  ov- 
seno), g.  kruh,  iz  pšenice  in  rži,  brez  pri- 
me=;i   ječmena  ali  ovsa,   C,  Z. 

2.  golen,  ena,  adj.  umci]  (o  sadju),  Tr^^ič-Šti-ek. 
(LjZv.j;  golene  hruške,  Mik.;  („eigent(ic^: 
griin",  Mik.);  prim.  zelen. 


3.  golen,  Ina,  adj.  blo^,  Guts.,  Jam.,  ogr.-C; 
iz  golne  dobrote.  C;  (gol^en?  menda  prej 
nam.  golen;  prim.  golen). 

i.golfnec,  nca,  w.  cinc  IJtrt  ©raš^:  mali,  ve- 
liki g.,   C. 

2.  golenec,  nca,  m.  unretfe  j5rud)t,  Mik. ;  un= 
rcifcž  Cbft,   Tr^ič-Štrek.(LjZv.). 

golenek,   nka,  m.  =  golen,  /.   Cig. 

golenica,  /.  i)  ba^  Srfiienbein,  Cig.,  Jan.,  C, 
Cig. (T.),  Erj.(Som.);  —  2)  bic  Sticfcirbbre, 
Cig,  Jan.,  C,  Biirg.,  Dol.,  BlKr.;  zafrk- 
niti  golenice.  Jure. 

goleničen,  čna,  adj.  Sc^icubcin=,  Jan. (H.), 

golenina,  /  glatte§  Som  (©ctrcibc  mit  ^3(u§= 
iiof)mc  be§  |)afer5  itiib  bcr  ©crfte^  C. 

i.golenjak,  m.  =  kruh  brez  ovsa,  Poh.-C. 

2.golenjak,  m.  ber  Scinbarnifd),  Cig. 

golenji,  adj.  jum  llntei)d)enfel,  ,^um  Sc^ien^ 
bciti  gef)orig,  Cig.,  Jan. 

i.golenka,  /.  eine  9lrt  Striimpfe,  C,  Z. 

2.  gol^nka,  /.  neka  vrsta  breskev,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

goleno,  n.  =  golen  /".,  Dalm.;  da  bi  se  njih 
golena  prelomila,    Trub. 

golern,  adj.  gol  golem,  gaii^  iiacft:  golo  go- 
lerno  telo,  ogr.-C:  —  prim.  golehrn. 

golež,  m.  faf)(er  33erg,  Cig.,  C. 

goliba,  /.  i)  armielige  žiiittc,  C;  eine  Sc^an!= 
f)iltte,  C;  vse  gostilnice  na  ogrski  meji  se 
imenujejo  golibe,  SIN.;  —  prim.   koliba. 

golibar,  rja,  m.  bie  Serd)e,  ogr.-M.,  Ahac.; 
(goliber),  Spes.-Schein. 

golibaš,  m.  bcr  Sefiticr,  'Semohncr  einer  goliba, 
ber  3cf)enhtiirt,  Danj.-C,  Valj.  (Rad). 

goliber,  bra,  m.  Jan.,   C,  pogl.  golibar. 

i.golica,  /.  i)  ha^  3[IJdbcf)en,  Kast.-C;  —  2) 
eine  fable  Grbflddic,  Cig.,  Jan.,  C;  golica  je 
gola  strmina,  kjer  so  gozd  posekali,  Sotr.- 
5/.V.;-3)  haž  ^lonfett',  Levst.  (Saukj,  DZ.; 
—  4)  ein  laub  =  unb  antojer  Stecfen  ober 
jungcr  iBanm,  Z.,  C;  —  5)  bcr  Jlip^už 
(^bolezen,  izza  katere  se  človek  ogoli,  rekše: 
izgubi  lase"',  Nem.  Rovt -  Erj.(Torb.);  — 
<"))  bcr  grannenIo)c  3Beigen  (triticum  hiber- 
num):  — 7)  neka  breskva,  kajk.-Valj, (Rad). 

2.  golica,  /.  =  gol,  /.,   C. 

3.  golica, /.  ber  9Jad)en,  Meg.-Mik.,  Cig.;  — 
prim.  galeja,  stsl.  golija. 

golič,  iča,  m.  i)  ber  9iej'tling,  Cig.,  Jan.,  Erj. 
(Ž.);  —  2)  ber  'Sartlofe,  Cig.;  —  3)  fafjler 
33erggipfel,  Cig.,  Jan. ;  —  mizasta  gora,  ber 
Jafelbcrg,  Jes. ;  —  4)  bie  nacfte  ©erfte  (hor- 
deum  distichum  nudum),   Cig. 

goličava,  /.  fal^te  Grbildd)e,  ta^lc  Gbene. 

goličavarica,/.  ba^SboImei^  ignaphalium  leon- 
toppdium),   Zv. 

goličiti  se,  Tčim  se,  vb.  impf.  fa^I  icerben,  !af)lc 
Stcden  betommen  (o  gozdih),   C. 

goličnik,  m.  =  golič  4),   Z. 

golida,  /.  bie  GJelte:  bie  ^Jfclfgelte,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  C,  Dol.,  Kras;  ~i)\c  SdlbpfgeltC,  bic 
SSaffergcIte,  Cig.,  Jan.;  — ein  3Seinma§  = 
4  9JJaB,  Medv.-M.;  —  prim.  srlat.  galeta, 
st\-n.  gellita,   Mik.(Et.). 

golidica,  /.  dem.  golida;  bie  SJtilc^geltc,  Re^.-C. 


golitnik  —  goljufivost 


—  228  — 


goljufintk  —  gol9bovski 


golitnik,  m.  iaž  ."paarcifcii,  ba^  2ci}abcitcii  (bci" 

©arbcr),  Cifr. 
golTn,  "I.  bcr  'i^avtlofe,  C. 
golina,  /.  bic  ^^lofjc,  falilc,  un[ieiuad))cno  (Vlarfie, 

f.ViT.,  Jan.,  C,  DZ.\  burit  Gntrinbuiii^  ciit= 

ftnnbenc  ^Sliifjc  am  "Saum|tamni,  Mm-. 
golinar,    rja,    m.  bet  53eit)o()ncr   cincv   fahicii 

^-lodic,  C. 
golidrati,  am,  vb.  impf.  leicrn,  Jan. 
golinka,  /.  einc  \?(rt  ''^firftc^,  C. 
golirača,  /.  "tai-  ^1ltbcef)Cmb,   v{hŠt.,  ogv.-C; 

—  nastalo  iz:   „v  goli  robači",   C  (r) 
goliš,  m.  fafjic  {^Ificfte,  C. 

golitev,  n'e,  /.  ==  goljenjc,  Jan. (H.). 

goliti.  i'm,  vb.  impf.  i)  faf)[  inacl)cn:  cntriubcu, 
Mur.,  Cig.,  .Jan.:  Qbl)aari.'n,  Cig.;  g.  se,  bic 
4">aare »erliereit,  fici)  mau)en,  Cig..  Jan.;  ptiči 
se  golijo,  A'r.;  drevo  se  goli,  Berlievt  ba^iioub, 
Diet.;  —  g.  si  lase  =  beliti  si  glavo,  Lcvst. 
fZb.  sp.J ;  —  2)  g.  koga,  =  guliti,  jcmanbcn 
jcf)inben,  au^^d]tn,  Cig.,  ZgD.;  —  tudi: 
g<'iliti. 

goljad,  /.  fo^le  ©egcnb,  C. 

goljak,  m.  bcttciarnicr  'iUfcnlcf),  SL\. 

goljava,  /.  bie  ^Ii;ifjC,  bic  ^^{acftljctt,  bic  fta()l= 
I)eit,  Mur.,  Cig.;  —  uubciuad)icnc  (Vliidje,  bie 
^cibe,  Cig.,  Jan.,  C,  Ravn.,  Jcs.\  goljava, 
koder  nič  druzega  ne  raste  nego  mah  in 
vresje,  Polj. 

golje,  n.  coll.  S&auma\tc  of)ne  Soub,  Hal.-C. 

goljenje,  n.  'iiaž  (fiitiiiibcn,  'Haž  ^utljaarcn; 
biiv  5.1Jaufcn,  Cig. 

goljuf,  uta,  m.  i)  bcr  35ctrii(]er;  —  2)  bcr 
43aiiernftrumpf  ol^ne  {^ujšjacf,  C;  goljufe  so 
nosili,  da  niso  golih  meč  kazali,  Kr.,  Sa- 
vinska    dol.;    —    3)   'iia^    'isorljcmb,    Ljub.; 

—  4)  bie  fiamprctc  (petromvzon  riuviatilis), 
Frev.CF.);  —  prim.  it.  gaglioflo,  ber  Sc^Clm, 
Mik.  fF.t.). 

goljufač,  m.  bcr  58etriiger,  Mariborska  ok.-C. 
goljufar,   rja,  m.  =  goljuf,  ogr.-M.,  C. 
goljufast,  adj.  =  goljufen,  Dalm.-C. 
goljufati,  am,  vb.  pf.  et  impf.  bctriiflClt;  g.  koga 

za  kaj;  g.  se,  )'id)  bctriicicii;  goljufal  sem  se 

=  goljufalo  me  je,    id)   Ijcbc    Illid)    bctroflcii, 

flct(iu)d)t. 
goljufavec,  vca,  m.  ber  ^-IVtriiflcr,  Cuts.fRcs.J. 
goljufcc,  fca,  w.  ^goljuf:  tolikanj  je  goljufcev 

k(>likf)r  ljudi,  Kast. 
goljufen,  fna.  adj.  bctriidcrijd),  fnlfd),  g.  igra- 

ve:,    fnlidjcr    Spicier,    .*/;/;•.,    Cig.;    goljufno 

izgovarjanje,  fdlidjc  '!?Iii'?rcbcn,   Ciits.fRes.J. 
goljuftca,  /.  bic  'i^ctriirtcviu,  .\fur.,  Cig.,  ]'alj. 

fRad);  goljufi   in  goljufice,  Jsvkr. 
goljufija,  /.  bcr  "i^ctnifl,  'bai  Jriicnucrf,  bic 

'iVtruiicrci. 
goljuflnja,  /.  bic  ^ctriiflcrili,  Jan.,  C. 
goljufiv,    iva,   adj.    tnti]»oH,   triiflcriid) ;    up 

g<>li"fivi,  Preš. 
goljufivec,    vca,    m.    bcr   ^Ctriiivr,    Cig.,   C., 

Valj.  (Rad). 
goljufivka,  f.  bic  'ibctriiflcrill,  Cig.,  Jan..  Kr.- 

I  'alj.  (Rad). 
goljufivost./,  bic  ^Bctriifllirfifcit,  bil*  Trii  (icritd)c: 

bcr  Tviiiifiiiit,  Cig. 


goljGfnik.  »»J.  =  goljuf,   C. 

goljufnina,  /.  bic  ^^ctrugiummc,  C. 

goljufnjak,   m.   =  golufnik,   Mur. 

goljufnost,  /.  =  goljufivost,   Cig.,  C. 

goljufovanje,  n.  '^a^^  'i8ctriic;cu,   Cig. 

goljufovati,  lijem,  vb.  impf.  ju  bctriigcn  pflccicn, 
C. 

goljufski,  adj.  bctriigcrilc^,  Dalm.,  C. 

goljufstvo,  ".  bie  53etriic(crci,  C. 

golk,  7».  ba^  Toien  bo'?  2:oinieri?,  Rer.-C. 

gotkati,  am,  čem,  vb.  impf.  (\ixxcn,  ogr.-C;  — 
=  lajati,    Tolm.-Štrek.fLct.). 

gol9b,  m.  bic  miinulid}C  Taube;  domači  g.,  bic 
i>auž>taubc  (columba  livea  domestica);  divji 
g.,  bic  SSilbtoubc  (columba  livea);  g.  pismo- 
nos,  bic  'iBrieftaubc,  Cig.,  Erj.fŽ.);  g.  selec,  bic 
S^iinbcrtaubc  (columba  migratoria),  Erj.fŽ.j. 

golobar,  rja,  m.  i)  ber  Taubenbanbler,  bcr 
Jaubcu,yid)tcr,  Diet..  Mur.,  Cig.,  Jan.;  — 
2 )  bcr  i>iif)ncrf)Qbiitt,  ber  Ttiubeufto^cr  (falco 
palumbarius),    Cig.,  Frev.fF.j. 

golobarica,  /.  bic  5aubeu()dnblcrin,  Cig. 

golobarstvo,  n.  bte  Taubcujudjt,   Cig.,  Jan. 

golpbast,  adj.  taubcuartifl,  Cig.,  M. 

golgbčati  se,  am  se,  vb.  impf.  )d)n(ibe(n,  Cig. 

gol9bče,  eta,  n.  jungc  laubc,  Mur.,  Valj.^Rad). 

gol9bček,  čka,  m.  dem.  golobec;  i  >  ba'3  Tnub= 
d)en:  —  2)  neko  jabolko;  bcr  Tiiubliufl,  C. 

golobčevati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  )dinabcln, 
Cig. 

golobe,  eta,  n.  'aa^  Taubdien,  Mur.,  Met..  Mik. 

gol9bec,  bca,  m.  i)  ba'3  Tdubdieu;  —  2)  bcr 
■»^Ibaiitvanfcl,  Rc^.-C;  —  V)  bcr  ^mM  (nit 
.S^euibcu),  Cig.,  Jan.;  —  4)  neko  jabolko: 
bcr  Jaubliug,  C;  —  3)  neka  igra  dečaška. 
1  'alj.  fRad). ' 

golobfčji,  adj.  =  golobji,  ogr.-C. 

gol9bek,  bka,  m.  dem.  golob. 

golobica,  /.  i)  ba^  Taubcuuicibd)cu;  —  2)  'itai^ 
Stcrnbilb  bcr  Jaubc,  Cig.  (Tj;  —  3)  neka 
goba:   bcr   liiublilUl   (russula),   Erj.(Rok.). 

golobic,  iča,  m.  juuiieo  Tiiubdjcu,   Meg.-Mik. 

golobičar,   tn.  =  golobar  2,  Z. 

golobičica,  f.  i)  dem.  golobica;  —  2)  =  go- 
lobica ;0-   Z. 

golobičji,  adj.  t)C[^}  2nubcuuicibd)cu  bctrcffcnb, 
f  .Vi,' .  ./an. 

golobiČka,  /.  dem.  golobica. 

golobina,  /  bic  Taubcngrottc,  Prim. 

golobinjak,  m.  1)  bcr  loubciljdllafl,  Mur.. 
Cig..  ./an..  Lašče- Levst.(M.j;  tudi:  golo- 
binjak, Levst.fM.),  .SV.;  —  2)  golobTnjak,  bcr 
Jtlilbcilfotl),    SV.-.Ui/;-. 

golohinji,  adj.  lonbcu  ,  Mur..  .Mik. 

golobinka,  /.  1)  biC  Iiiubculnilllc,  Pivka;  — 
2)   neka  goba:  bcr  liiubiiufl  (russula),    C. 

gol9bjak,  >M.  i)  bcr  Inubciifoll);  —  2)  bic 
,V">crbft,^citIofc  (colchicum  autumnale),  Medv. 
(Rok). 

golobji,  adj.  Tnubcn  . 

gol()bnica,  /.  bii<<   inubcnlod),   C. 

gol^ibnik,   m.  bcr  lailbcujdjlag,  Mur..  Cig. 

golobnjak,  m.  —  golobinjak  1);  golgbnjak, 
ogr.-  Valj.  (Rad). 

gol9bovski,  adj.   =  golobji,  ^[ur. 


golobrad  —  goloscm^n 


—  225) 


goloskrga  —  gottati 


golobrad,  braJa,  adj.  oditi'  .Stillllbait,  bnrtlo^o; 

iiiiklibdrtii],  C/^'-.,  Jan. 
golobradcc,  dca,  m.  t)cv  ^i^avtlojc;  bor  "ilJiilcl) 

biirtine,  Cif^..  Jan. 
golobraden,   dna,  adj.   =  goli)brad. 
golobradež,   >n.  =  golobradcc,    CAg. 
golobiičcn,  čna,  adj.  fal)lfiip[iil,  (zaničlj.',   C, 

C,or. 
golobučnik,  m.  t^iv  iialjlfopf,  (zaničlj.),   (1. 
gol9Ča,  /.  --=  golota,  ogv.-C. 
gologlav,   glava    adj.    \)  iiitbcbecftcu  .S>auptC'S, 

baibaiipt;  —  2)  fabUbpfirt,  0>.,  Z. 
gologlavec,  vca,  m.  1)  bcv  !i3ai'l)auptii]C,  Mur., 

(!ii^.:   ■ —   2)  =  plešivcc,    C^i^.,  Ja)i. 
gologlavka,  /.    1)   bic   .^al)lfiipfiiic,   Mur.;  — 

2)  ber  ^^raffcil  labramis   Hrama),   Cif^.,  Jan. 
golok^žtn,  žna,  adj.  uadtl)Cintic\,  Jan. 
golok9Žnica,  /.  bnž  nacfUjnutiije  9(mpl)ibiuin, 

ber  iiiivd),  Jan.,  C 
golokrak,    kraka,   adj.  mit  cntblofjtou    Uiitcr^ 

iciieilfdlt:    kam  če  reva   golokraka  in  bosa? 

BIKr. 
golokrii,   krila,  adj.  tadlfliuiclit^,   0>.,  Jan. 
gololed,  leda,   m.   Cig.,  pogl.  gololedica. 
gololfdica,  /.  baž  ©ktttdž,  Jan.;  po  noči  se 

je   naredila  gololedica,  LjZv. 
gololfdnica,  f.  =  drhtavec,  električna  jegulja, 

golombiš,    m.  bic  ^iiget,    C,   ug)\-\alj.;  — 

pri  m.  lat.  globus,   C. 
golomišiti,    mTšim,    vb.   impf.    i)    blillbc    ilul) 

Ipicloil,   lxT.,  Not?:;   —   2)  sem  ter  tja  la- 
ziti,   po    nepotrebnem    si   dati    kaj    opraviti, 

C;  kaj  golomišiš  na  vse  zgodaj?  Ki-as-Eij. 

(Torb.j.^ 
golomraz,   mraza,  adj.  !a(t  (of)UC  Sd)nec):  go- 

lomraza  zima,    Cig.,  Svct.fRok.J,  Zv. 
golomrazica,  /.  )d)ncc(oic  ftiiltc,  ber  93(od)froft, 

Cig..  Jan.,  Dol. 
golomraziti,  mrazi,  \'b.  impf.  riefctlt  (o  snegu), 

Ja)i. :  —   prim.  golomraznica  2). 
golomraznica, /.   i)  =  golomrazica,   Cig.;  — 

2)    pl.    golomraznice,    ber   ©toubfcljliee,    C.  ; 

—  3)  bie  (^diifeljaut,  C. 
golonag,    naga,    adj.    mutteriiacft ,    fabeimacft, 

.^/itr.,  \'.-Cig.,  Jan. 
golonog,  ngga,  adj.  bfofefii^ig,  nacftbeinig. 
golongški,   adj.  ^arfiifeer^:  g.  red,   ber  53ar= 

fiifjeiorben,  Cig. 
golonpžec,  žca,    m.  ber  'i3arfiif5er,  Cig.,  Jan. 
golopatčiti,    patčim,  vb.  impf.  jujanillieiiftiim- 

peni:  sodbe  g.,  Levst.fZb.  sp.). 
goloplijden,    dna,  adj.  nacftfriidjttfl,   Cig. (T.). 
golorfpec,  pca,  m.  ber  ftaf)I)dnuQn5,  Jan  (H.). 
golorfpka,  /.  ber  S'a()lid}tiian5,  Cig.,  Jan. 
golor9Čen,    čna,    adj.  goloročno   črtanje.    hCL^ 

(5reif)aiib,ieid)nen,  goloročen  črtež,  bie  .'^anb- 

,^e-.dinuiig,  Cig.ff.j. 
golorok,    roka,    adj.    mit    blofjett,    eittbliifsteit 

^duben;  ne  sedi  tu  tako  golorok,  kašelj  boš 

dobil,  Zv.;—  mit  unbe»tiel)rten  Jpanben,  Mur., 

Cig.,  C. 
golosek,  seka,  m.  bcr  i^af)(^ieb,  ber  abcicftorfte 

Solb,  .SVA^,  \ov. 
golosemfn,  adj.  ucdttfamig,   Cig.(T.j. 


goloskrga,/.,  goloskrge,  "JJncItficmer,  C.ig.fT.). 
golosl^vcn,  vna,  adj.  gt)loslovna  trditev,  iiacftc 

•iSedaitptuun,  Cig.  ( T.). 
golosfčen,  čna,  adj.  --=  odkritosrčen,  Mur. 
golost,  /.  =  golota,   Cig.,  Jan.,  Zora. 
golot,    in.    ber   iiniftall,   Cuts.,  Mur.,  (f.  Cig., 

nk.J;   —  prim.  stsl.  goloti.,  >n.  (£iž. 
golota,  /.  bie  i^lofje,  bie  'ilcarfitjeit. 
golotina,  /.  bie  trti)Ie  J^-ladje,  .SV.V. 
golotrba,  /.,  golotrbe,  Maljlbdltdje  (malacopteri 

apodes).  Erj.(Z.J. 
goloust,  usta,  adj.  lUKfhliiiiibiil,   Cig.fT.j. 
g^lovec,    vca,    m.  faljler   .s^^iiflcl    ober    S3erg, 

(Si g.,  Jan. 
golovica,    /".  =  suha  veja,  pod   Cavnom,    na 

Otlici-Erj.  (Torb.). 
golovina,  /.  neka  trta,  Kras-Erj.  (Torb.). 
gol9vje,  n.  abgciiftete^,  noc^  ungefpalteneig,  be« 

rinbete^  5Jaturl)o(,^,  Er.-C. 
golovrat,  vrata,  adj.  mit  hto^em  Jpalje,  Cig., 

Jan. 
gol  o  vrh ,    vrha,    adj.   fa^ltopfig ,    Cig.,    Jan., 

Sov.-C. 
golovfšec,    šca,  m.  ber  ilaf)lt'c>pf,   Cig. 
golozobka,  /.,  golozobke,  ^1(\icft,^nl)ne,  Cig.  (T.). 
golsniti,  golsnem,  vb.  pf.  etlU'11  l'aut  DOll  \\d) 

geben,  mudjeit,  Z.,  Štrek.,  G  Brda;  tu  in  tam 

g.  o  čem,  Levst.(Zb.  sp.) ;  ni   hotel   ni  gol- 

sniti   ni   žugniti,   Erj.(Torb.). 
goiša,  /.  ber  %opf,  Erj.(Som.);—htx  §i'tt)ner^ 

fropf,  Erj.(Ž.);   —  prim.  guša. 
gotšast,  adj.  fropfig:  g.  glupec,  Lcvst.(LjZv.). 
golšec,   šca,   m.  bas  33iugelfraut  (mercurialis), 

Cig.,  Medv.  (Rok.). 
golšen,  šna,  adj.  ^ropf ^ :  golšni  žlezi,  bie  ,^tt)ei 

Jaropfbriifen,  Erj.(Som.J. 
golšiin,  m.  bie  9iieienfdi(ange,  Jan.  (H.). 
golt,  m.  i)  ber  Sdjlunbfopf,  Erj.(Som.);   ber 

(Sd)Ilinb;    na   ves   golt   kričati,    auž   boUem 

Jpalfe  fc^reien,  Rib.-M.;  —  2)  golti,  bie  :^du* 

tige  iBrautte,  Z. 
goha,  /.   i)    =   golt   i),   Dol.;   (polhi)  bodo 

po  tvoji  golti  polzeli,  Jurč.;  —  2)  ber  'Si\(U 

frafe,    Gor.;   —    3)   pl.  golte,    bie   fjautige 

^>8raitue,  C,  Nov.',  BIKr. 
goltač,   m.    i)   kdor  golta.   Gor.;  prim.  goltati 

3);  —  2)  ber  ®d)(unb,  Danj.-C;  —  3)  ber 

jlropf  bcy  ©efliigel^,  Danj.-C,  Re^.-Č. 
gottaj,   ?«.  ber  2d)lucE:  samo  za  en  goltaj  vina, 

Cig. 
goltalo,    u.  ber  3d)htnb:   pekel   svoje  goltalo 

odpre,  Krelj. 
goltan,  ana,  m.  i)  =  golt  i),  v{hSt.-C.;  tudi: 

pl.  goltani,  C;  —  2)  bie  ^ergid)Iud}t,  ogr.- 

C;  —  3)  pl.  goltani,  ber  Sd)ad)t  im  ^5erg= 

tuerf,  ogr.-C;  —  4)  ber  ®d)(emmer,  Cig. 
goltanec,  nca,  m.  ber  3d)luub,  bie  SpciieroI)re. 
goltanje,  n.  ^j  ®d)Iucfen,  'iiai>  Sdjliiigcu  itd., 

prim.  goltati. 
goltati,  am,  vb.  impf.  i)  fcfiliiigen,  jd)(uden, 
Mur.,  Cig.,  Mik.,  C,  Vrt.;  — 2)  gierig  freifen, 
Cig.,  Jan.,  ZgD.,  Gor.;  —  3)  riilpjeil,  Rei.- 
C;  —  =  tako  govoriti,  da  se  beseda  za- 
letuje  v  grlu,  (gohati)  Gor.;— 4)  girreit  (o 
golobih),  vihŠt.-C;  —  5)  murreii,  Hal.-C. 


gottav  —  gomazin 


—  230 


gomaziti  —  gomiljati  se 


goltav,  ava,  adj.  gefrafeifl,   C'»y.,  Jan. 
goltavec,  vca,  m    b(T  Sd)Iinger,  Cig.,  Jan. 
goltavost,  /.  Me  Oicfrd^igteit,   V.-Cig.,,C. 
goltec,  tca,   »I.  dem.  golt. 
golten,  tna,  at/j.  i)  2(^Iunb==,  iiet)t^,  Cig.,Jan.; 

—  2)  gejrciRig:    polhi  so  nekako  goltne  ži- 
vali, Sle;  g.  po  čem,  flicrig,   Cig.,  C. 

goltiti,  im,  vb.  impf.  i)  Idjlitigcit,  Z;  g.  jedi 
in  vino,  Jurč.;  —   2)  ttjurgeil,  i'^/i.šV.-C. 

goltnež,  m.  ber  3?icIfraB,  -Voiv-C 

gohnica, /.  1)  =  goltnik  i),  Cig.;  — 2)  jamica 
pod  brado,  ogr.-C. 

goltnik,    m.    i)  bcr  .\lef)I(aut,    Cig.,  Jan.,   C; 

—  2)  =  goltanec,  Jan. 

gottniti,    goltnem,  vb.  pf.  cincil  £d)Iud  tf)Un, 

Cig.,  M.,   C,  kajk.-Valj.fVest.J. 
goltnost,  /.  bie  ^lejiobegierbc,  Jan. 
gottovka,  /.  bic  33eiiebictenn)ur5  (geum  urba- 

num),   C. 
goltunija,  /.  ber  Srf)hinb:  v  požrešnosti  gol- 

tunije    („im    5l'C|U'"    """^    Saufcu"),  f^ielj; 

tudi  hs.  — (Diet,  ima  ^golturja"   ingliiviesr). 
i.golun,    m.   neka  ptica:    bic  5Sci()e,    Dalm.- 

Mik. 
2.  golun,  m.  =  galun,  bcr  "Jllailll. 
golunarija,  /.  bie  'Jdaunftebcrci,   Cig. 
golunast,  aJj.  olaiintidltiii,  alamiarttg,  Cig. 
goluniti,  unim,  vb.  impf.  alauilCll,    Cig. 
goliinov,  adj.  ?((auu= :   Cig.,  Jan. 
golunovica,  /.  ha^  5naunrt)ai")cr,  Cig. 
goluzniti,  uznem.  vb.pf.^ilt  .Sjaut  abftrcifen,  Z. 
gotžun,    »i.    i)  ber  Š)Ut))ieitropf ,    Cig.,    Jan., 

Glas.,  SlGnsp.-C.,M.,  Vrtov.fKm.k.),  Tohn.; 

—  2)  neka  rastlina:  ber  Jnubcnfropf  (cucu- 
balus),   C;    —    prim.  it.  gozzone,   C.  (?) 

golžuncc,  nca,  m.  dem.  golžun,  Jan, 
gomarati,    am,    vb.  impf.  =   komarati,    hab-- 

bcin,  Sutr.;  otrok  po  četverih  gomara,  C; 

Bog    pravi:    gomaraj,    da  ti    bom    pomagal, 

Spreg.-Cv. 
gomast,  /.  neka  bolezen  od  kruha  iz  snetive 

moke,  ki  napravlja  gomazenje  pod  kožo.  C, 

Pohl.rKm.). 
gomata,  /.  bic  SRaffe:  človek  grozne  gomate, 

grojj  unb  bicf,  C. 
gomatati,  am,  vb.  impf.  (niigfnni  ficf)  boncgcit, 

C.  Z. 
gomaten,  tna,  adj.  bicflcibig,   giit  bclcibt:  go- 

matcn   človek,   Fr.-C. 
gomatnost,  /.  bic  Ticflcibigfiit,  Ir.-C. 
gomaz,  wi.  „kar  gomazi",  ba^  Ungcjicfer,  Diet., 

C;    kcbri,  črvje   ino  drugega   gomaza  brez 

števila,  Krelj. 
gomazati,  am,  vb.  impf,  =^  gomezeti,   Mur., 

.\fct. 
gomazcn,  zni,  f.  fricif)Citbc>J  lliigc,^iefcr,  Jan., 

C.,  Vrt.,   lies. 
gomazcn,  zna,  rti/;,  tuimiltclllb :   mravelj,  ljudi 

je  vse  gomazno   (gomezno),    C;  tega  je  vse 

gomazno  (gomezno),    bOiS  \\i  illl   llcbcrflllj» 

tiprljailbcil,   C. 
gomazenje,  n.  bnij  (Mcfricd)e,   bns*  (MciuJlutltcI, 

Cig. 
gomazčti,   im,  vb.  impf.,  pogl.  gomezeti. 
gomazin,   m.  pogi.  mugazin. 


gomaziti,  azim,  vb,  impf,  i)=:gomezeti,  Trub., 
Diet. -Mik.;  —  2)  rii^vcn,  beiucgen,  (gomc- 
ziti)   C. 

gomb,  m.  =  gumb,  ber  Snopf,  yfeg,,  Dalm.; 

—  prim.  madž.  gomb. 

i.g9mba,/. ba5;3'i9fn>^i^^i^'^j'^9^'  Cig.,  Jan. 

2.  gomba,  /.  =  gumpa,   C. 

gombar,    rja,    mi.  bcr  .ftnopflllOC^er,  ogr-Valj. 

(Radj. 
gombast,  adj.  mit  einem-^nopf  »erje^en:  gom- 

basta  igla,   C. 
gombati,  am,  vb.  impf.  =  gumpati ,    mit  bcr 

j^nuft  fcblagen,  C 
gombela,  /.   i)   obod  pri  zibeli,   Soška  dol,- 

Erj.fTorb.J;  —  2)  bcr  39ogcn  eincž  9{iicfen= 

rairbil^,  Erj,(Som,). 
gombešnica,  /.  =  gumbovšnica,  v(liSt, 
gombič,   m.  dem.  gomb,  "Ha^  ^n6pf(^en:  svetli 

gombiči,   LjZv. 
gomblek,  m.  bie  ^Birfeiibliite,  ogr.- Valj.  (Rad). 
gombnica,  /.  'lio.?)  .ftnopflod),  C. 
gombulja,  /.  ber  iluovrcn  im  §ofj,  Gor. 
gomela,  /.   Jan.,  BlKr.,  pogl.  kamela, 
gomezen,  zna,  adj,  pogl.  gomazen. 
gomezeti,   i'm,    vb,  impf,  fribbcin,   wimmelu, 

Jan.,   C,  Skrab.fCv.J ;  (gomaz-)  Cig.,  Jan., 

nk.;  vse  je  od  ljudi  gomezelo,  (gomaz-)  Jap. 

(Prid.) ;    vse  gomezi  (gomazi)  črvov,    Cig. ; 

kar   blizu    in  daleč    po    ravnem    in   strmem 

gomezi  (gomaziV    Jurč.;  —    gomezi  mi  po 

životu,  eš  tiabbelt  mid),   Cig,,  Fr.-C„  Andr,; 

—  =^  lesti,  laiigiam,  gebcn,  C 
gomeziti,  im,  vb.  impf,  riihren,  beiDcgeu,  C, 

pogl.  gomaziti. 

gomezetati,  am,  vb.  impf.  =  gomezljati,   C, 

gomezice,  f.  pl.  i)  bie  ©iinjetjaut:  gomezice 
po  meni  letijo,  poletavajo,  ciit  3d)aucr  iibcr 
iduft  mtd),  id)  bcfomme  bic  Oidiiiebaut  (,v  '8. 
nor  Sdncdeu),  Fr.-C,  SlGosp.;  —  2)  iDic  in 
eiiicr  ^liiifigfeit  bcim  'JJfouJlicreii  nufftcigcnbeu 
*i3lii«d)nt,  C, 

gomezljati,  am,  vb.  impf.  i)  fribbcin,  mimmeln, 
Cig.,  Jan.,  C;  —  2)  jcfjdumen,  monflicrcn, 
Cig.,  Jan.,   C;   —  prim.  gomizliati. 

gomezljiv,  fva,  adj.  hjiminclub,  M. ;  —  =  go- 
mizljiv,  moiiifiorcnb,  C. 

gomcznati,   am,   vb.  impf.  =  gomezeti,   C. 

gomeznina,  /".  biis?  UniiCiiefer,   ('. 

gomila,  /.  ber  liibl)iigci,  bcr  (Srbljaiifcn,  Cig., 
•lan.,  C,  op-.-rrt/;'.f  A'i7i/  ;  —  bcr  Wrabl)iigcl, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  —  bcr  .V>aiifen,  bc).  bcr  %'i|'t- 
l)aiifcii,  C  A.V.;  —  bie  f^luj^inicl,  lange 
Sanbbanf,  \'.-Cig.,  M.;  —  neka  jed  iz  jajc, 
sira  in  masla,  (»gomilja"  r)  C;  —  prim. 
stsl.  mogvla. 

gomilast,  adj.  I)jigclfiirmig,  nk. 

i.gomilica,  /.  dem.  gomila,  flcincr  .V>iigel, 
Ohiibbiigcl,  ogr.-C. 

2.  gomilica,  /.  bic  .Hiimiflc  (matricnria  chamo- 
milla);  na\ .  pl.  gomilice,  .Uamillcn;  g.  komu 
skuhati,  cincn  AhimillciitlKC  jcnionbcm  fin1)cn. 

gomiličcn,  čna,  adj.  Mamillcn  . 

gomiliti.  Tlim,  vb.  impf.  Ijililfcn,   C. 

gomiljati  se,  am  se,  vb.  impf.  fid)  lidiifcn,  .*/., 
C;   gore  se  gomiljajo,   t^urmcn  ft(^,  Zora, 


gomiljc  -  gomoljiti 


—  231   - 


gomoljnica    -  goniomclcr 


gomilje,    n.  Uiuc\c  Saiibbaiif,  bii^  JKiif,    Ci^,; 

--   prim.  gomila. 
gomiloma,  ailv.  Ijaufciuuciic,  (.'.,  Zora,  Z^^D. 
gomilp,  It.  =  gomila,  bcr  'JJfiflljanfeii,  Pctovljc 

ob  Soči-Erj.  ( Torb.). 
gomiz,   HI.  =  gomaz,  Jan.,  .Voi-.-C 
gomizati,  am,  vb.  impf.  ■=--  gomczeti,  Jan. 
gomizice,  /.  pl.    =   gomczicc:    gomizice    p« 

meni    letajo,    igra)o,    cill   Sdiaucv  Iduft  mil" 

iiber  t>ic  Vaut,  Z.,  C. 
gomizljati,  am,  vb.  impf.    i)    tribbclu,    liniii 

llicllt,  C/i,'".,  Jan.;  mravljinci  gomizljajo.  Diet.; 

— po  udih  mi  gomizlja,  Z.;  —  2)  numincicn, 

^f.:  vino  gomizlja  po  kozarcih,  Nov.;  ^iMafcil 

bllbcii:  i^c  deneš  na  stolčeno  kredo  nekoliko 

jesiha,  bo  jelo  to  brž  peniti  se  in  gomizljati, 

1  'rtov.  (Km.  k.). 
gomizljiv,    fva,    adj.  mouificreilb :    gomizljivo 

vino.    Vrtov. 
gomleti,    i'm,  vb.  impf.   i)  =  gomezeti,  frab= 

beln,  luimmeln,  Z.;  —  2)  =  gomoleti  2) 

(?) ;   prim.  izgomleti. 
gomola,   /.  pusta  in  nerodovitna    zemlja    na- 

stavša    od    razprhlega   skrilnika.    Lisičine  (v 

Istri)-  Erj.fTorb.j;     bct    Sci)icfcrtI)On ,    Erj. 

(Min.). 
gomolenje,    n.  baž  ©ciiiimntol,    baž   ©croii^I, 

Cii;..  Jan. 
gomoleti,  i'm(eiem),  vb.  impf.  i)  =  gomezeti, 

mrgoleti,  Cig.,  Jan.,  C.;— 2)  pocferit,  5/AV. ; 

plamen  gomuleje,  Krn-Erj.(Torb.) ;  gomo- 

leča  svetloba,  flacfcmbcš  Šid)t,  Erj. (Som.); 

—  gomoli   mi  pred   očmi,    iž  fltmmcrt  mir 

oor  ben  *?(iuien,  BlKr. 
gomoHvka,  /.  liOi^  ^yt{n%xaž   (briza  media), 

\'as  Krn- Erj. (Torb. J. 
gomolj,    molja,    m.  bet   ^nodeit    (bot.   tuber), 

C/>.,  Jan.,   Cig.rT.),  Titš.(R.J. 
gomolja,  /.  ber  ftlumpen,    Cig.,  Jan.;  g.  sira, 

presnega  masla,   C;   cukra,  eilt  §Ut  ^llf^^^^f 

C;  bie  ftnolle,  Erj. (Min.);  'ta^  58ccrenbiiid)e[, 

C;  —   rožna  g.,  ciit  'iBIumcnftraufs,  C;  — 

g.  ptičev,    eine    bidjte    Scliar    ii^iigcl ,    Mari- 
borska ok.-Krcs. 
gomoljast,   adj.  flumpcnfdrmig,  fiiollifl,  Cig., 

Jan..    ('..   )ik. 
gomoljati,  am,  vb.  /m;?/,  .^u.ftlunipeujuiamtitcn^ 

pvc)ieu,  C;  g.  se,  ftcf)  tliiiiipcrn,  Cig. 
gomoljčast,  adj.  fnoilig,  Z. 
gomoljec,  Ijca,  m.  dem.  gomolj;  ber  Šnollen, 

Jan.;    z   gomoljci    pomnožavati    (rastlinske 

bastarde),  Erj.fl^b.  sp.J. 
gomoljica,  /.  dem.  gomolja,   Cig. 
gomoljičar,  rja,  m.   i)  bcr  ^riificlbuub,   Cig., 

Jan.;    —     2)    bcr  iriineltafor    (anisotoma), 

Erj.  (Z.  J. 
gomoljika,  /.   i)  ber  .ftnollcn,  Jan.,  DZ.:  — 

2)  bie  ncilieinc  3!riiffel  (tuber  ciharium),    C 

Erj.(Rok.J.   nk. 
gomoljit,  adj.  fnoflig,   Cig.  (TJ. 
gomoljiti  se,    im  se,    vb.  impf.    i)    illumpeii 

bilben:    mleko    se  gomolji.  Hal.- C;   —   2) 

fif^  »nicbcr   aufj\urid)tcn   jud)cu  (,5.  58.  noc^ 

cinem  gaU),  Hal.- C. 


gomoljnica,  f.  ba#  ■SnoUciicjcttjnd)^,  Cig.,  Jan., 

C,  Tuš.(R.). 
gomot,  ota,  m.  ba^  (Meunilil  in  cliiem  .s>Qufcu, 

Jan.,  Rc^.-C;   kače  imajo    grozen    gomot, 

C;  —  ber  31Mrrluarr,  Re\.-C. 
gomotati,    am,   vb.  impf.   luiir   burd)ciiianbcr 

mifc^cii,   Z.;   g.  se,   fic^  511   eiuem   »uirrcu 

ituiiuel  Derid)Hiiiien:  kače  se  gomotajo,  C; 

—   prim.  homotati. 
gompa,  /.  =  gumpa,  .Jan. 
gompati,  im,  vb.  impf.  mit  ber  (^niiU  )d)(aflen,C. 
gompica,  /.  dem.  gompa ;  tleiiic  5^inile,  Bes. 
gomiiliti,  ulim,  vb.  impf.  =  ščebljati,  Uniperit, 

Jan. 
gomulja,  /.  eiite  '',)(rt  ž)OC^,^citžbrot  =  roguša, 

Medv.-C;  ber  Jopffudien  (ber  Oiitgcl^iipi), 

V.-C;  —  prim.  gomila. 
gomuljiti,  uljim,  1'^.  impf.  i)  ^čillfcn,  Z.;  — 2) 

g.  se,    aufgef)en:    kvašeno  testo  se  gomulji, 

Z.;   —   prim.  gomiliti. 
gomzenje,  n.  ia^  S5immcln,   Cig. 
gomzeti,  im,  vb.  impf.  =  gomezeti,  Cig.,  Met., 

Mik.,  Fr.-C.  ZgD.,  Zora,  D  Sv. 
gon,  gona,  m.  i )  'Qaž  Jrciben:  bie  '^o.i^h,  Cig.; 

bie  'i^eriolgiiug,   Valj.(Radj;  —  2)  bie '!jlcfer= 

langenftredc,  v^hSt.-C.;  —  3)  pl.  goni,  ber 

i^ielinieg,  Št.-C;  prim.  gonje;  —  4)  =  nagon, 

ber  Jrieb:    čuden  gon  jih  žene  v  kraje  za- 
želene, Erj.(J^b.  sp.J. 
gonar,  rja,  m.  bcr  Jreib()Unb,  ogr.-Valj.(RadJ. 
g9nba.  /.  pogl.  i.  gomba. 
gončin,  m.  ber  Jreiber,  BlKr. 
gonda,    f.    biinnel,    gefoc^iež    Scf)tDeiucfutter , 

SlGor'.-C. 
gondola,  /.  benečanski   čoln,  bie  (^onbel. 
gondol^r,  rja,  m.  ber  C^oiibelier,  Jan. 
g9ndra,  /.  miirrifdics  25eib,  C. 
gondrač,  m.  ber  ^.Brummer,  Z. 
gondralo,  n.  bcr  33rummbar  (o  človeku),  Jan. 
gondrati,    am,    vb.  impf.    braiiimcii,    murrcii, 

greilicn,  Mur.,  Jan.,  vihŠt.;  —   prim.  gosti, 

godrnjati. 
gondrav,  ava,  adj.  biirbei^ig,  Jan.;  gondrave 

babice.   Št. -Glas. 
gondravec,  vca,  m.  ber  93rummcr,  Mur.,  vilišt. 
gondriga,  /.  =  gondra,   C. 
gondrljati,  am,  vb.  impf.  =  godrnjati,  BlKr.- 

DSv. 
gondrnjati,  am,  vb.  impf.  =  godrnjati,  BlKr.- 

DSv. 
gondula,  /.  =  gondola,   Cig. 
gone,  f.pl.  Št.,  pogl.  goni,. gonje. 
goneč,  nca,  m,  i)  ber  2^rciber,  Mur.;  —  ber 

(ŽilbotC,    Vrt.  (stsl.l;  —    2)  =  gonič  2),  C. 
gon^tanje,  n.  t)a'S'  9{att)en,  Habd.-Mik.  ' 
gonftati,  am,  vb.  impf.  erratl)en,  Z.,  Trst.fLet.J. 
gonič,    iča,   m.   i)  ber   Jrciber   auf  ber  ^agb, 

Tolm.-Erj.fTorbJ;  —  2)  gonič,  'i)až  2cf)Iag= 

()0l,^  ber    liBiubcr,   C,  M.;  —   neka  igra,  M. 
gonilen,   hia,  adj.  trcibeilb:    gonilna  moč,  bie 

Iricbfraft,    Cig.,    Jan.;  —  gonilni    list,    bcr 

Stertbrief,  DZ. 
gonilo,  n.  bož  Jricbluert,  Cig..  Jan.,  Cig.fT.J, 

Xov.-C.;  g.  mehov,  LjZv. 
goniometer,  tra,  m.  =  kotomer,  Jan. 


goniometrija  —  gonjetavec 


232  — 


gonjevati  —  gorfčnik 


goniometrija,  /.  nauk  o  razmerju  med  koti 
in   pripadajočimi   črtami,  btC  ©ontometric 

gonišče.  n.  ber  ^luiimclpla^,  Cig.,  C. 

gonitelj,  m.  bet"  Jrcibcr,  Mur. 

gonitev,  tve.  /.  bQ#  Jrcibcn;  —  bcr  S?ief)tricb, 
M. :  —  ba^i  y^s(^Qf:n,  bie  ^ac^t,  bie  l^erfolgung, 
C  i  g.,  Jan. 

goniti,  gonim,  vb.  impf.  i)  njieberf)oU  tretben: 
živino  na  pašo  g.;  zver  s  psi  g.,  ^cfecn,  jrtgcil, 
hudoba  ga  goni,  ber  %t\x\d  reitct  t^n,  Ci^.; 
g.  otroke  v  šolo,  bie  .^inbcr  fleiftig  jur  Sdiule 
{)alten,  Cig.-,  —  g.  koga,  forbcrn  =  terjati, 
Cig.;  —  pijača,  ki  na  vodo  goni,  ^orntrei= 
benbes  OJetranf,  Cig.;  goni  me,  id)  ^abe  "iiaž 
9tbn)cid)en,  0>.,— kamenje  v  hišo  g.,  (pf.  za- 
gnati). fi/ATr. ;  drva  po  vodi  g.,  ^oij  fIof)en, 
Jan.;  kolo  g.,  ein  >}tab  treiben;  vrtavko  g.,  bcn 
Siretfel  treiben:  mehove  g,,  bie  ^afge  treten; 
ritbren  ibeim  'ibuttern):  celo  uro  uže  gonim, 
pa  se  neče  storiti,  Polj.;  —  vedno  svojo 
g.,  immer  bo^jelbe  tuieber^olen,  fagen,  be= 
liaupten;  ,,joj,  joji"  je  zmerom  gonil,  Ravn.; 
zmerom  svojo  goni  slavček,  immcr  biejclben 
Sieber  fingt  bie  9?ac^tigolI,  Prcš.;  —  ljudje 
gonijo  (=  pravijo),  da  bo  vojska.  Z.;  — 
2)  g.  se,  a)  )id}  ^eriimtreibcii,  fc^ddcrn ;  otroci 
se  gonijo  po  trati;  —  bj  bruitftcn,  Idufig 
fein;   krava,  kobila,  psica  se  goni. 

1 .  gonitva,  /.  =  gonitev.  Jam. 

2.  gonitva,  /.  ba§  3tdtt)jcl,  Meg.-Mik 
gonivec,    vca,    m.    i)   ber   Sreiber,    ber   33er= 

folger,  Cig.,  Valj.(Rad);  —  21  bcr  (^orberer 
(mont.),  SIN.; —  3)  boš  Ircibrnb,  Cig.i^T). 

gonj,  gonja,  m.  =  gonja,  bie  58ruuft:  jelenov 
gv   Cig. 

g9nja,  /.  i)  bas  ^^reiben,  bie  Jreibjagb,  Mur., 
Cig.,  Jati.,  Sov.,  SIN.;  —  otroci  imajo  vedno 
gonjo  med  sebol,  treiben  fic^  immer  bernm, 
^oben  eine  S^efee,  Polj.;  —  2)  bie  53rnnft, 
Cig.;  —  3)  ein  Scfjtnipfroort  fiir  ein  gciles 
J^rauenjimmer,  Laščc-Levst. (M.);  —  4)  nav. 
pl.  gonje,  ber  ©eg,  onf  bcm  man  't>ai'  i^iie^ 
auf  bie  SBeibc  treibt,  bcr  5yicl)tiicg  (in  SSdlbern, 
jnjifc^cn  3^i"l'C"  ""i^  bgl.  1,  (^ig.,  Jan.,  Svet. 
(Rok.),  Lašče-Lev.ft.r.\Lj,  SlGradec-C,  Polj. 

gonjač,  m.  i)  ber  58ie()trciber,  Mur..  Cig.,  Jan.; 
—  kdor  vpreženo  živino   pri    pluženju  goni, 

Pjk.fčrt.j;  —  2)  bcr  Jrciber  anf  bcr  ^aiib, 
Cig.,  LjZv.,  lilKr.;--})  ber  Siabtrctcr,  Cig. 

gonjačica,  /.  bie  Ireibcrin.  Cig. 

gonjaj,  m.  i)  bie  9lcferbect(dngc,  v{h.'^t.-C.;  — 
2)  ein  '!?(cfcrtf)ciI,i'7/»,?>7.-C.;')ooicIman  nncinem 
lQge[ober  pon  einer  ^iittcvung  bi'5,\uranbercn, 
Z.J  nmacfcrn  (onn,  .Mur.). 

gonjdti,   am,   vb.  impf.   Podgorje  v   htri-1'.rj. 

( Torb.),  pogl.  vonjati. 
g9njba,  /.    i)  =    i.  gomba,   C.,    Zora;  —   2) 

^—  gonja  2),  y[ur. 
gonjenik,  »1.  tdi  ©ctricbc,  (bie  ^ricbfcbcr,  bn«J 

Iricbrab),  Cig- (T.). 
gonjenje,  n.  i)  ba*  Ircibcn;  — 2)  bn* 'Cmnftcn, 

Cig. 
gonjctati,  etam,  ečcm,  vb.  impf.  =  f^ondrali,  C. 
gonjetavec,  vca,  m.  =  gondravec,   C. 


gonjevati,  am,  vb.  impf.  =  goniti,  j^u  treiben 
pficgcn,  Cig. 

gonka,  /.  tai  a^oB,  C..  DZ.  (rus.) ;  pogl.  plav. 

gonoba,  /.  bcr  2d)aben,  ba?  ^^erbcrben,  Mur., 
Mik. 

gonoben,  bna,  adj.  tterberblic^,  Mur. 

gonobiti,  im,  ri.  ;w/i/.®intrag  tt)un,  oerberben, 
,yigrunbc  riditen,  Mur.,  Cig.,  Mik.;  g.  dete, 
Vod.(Dab.j;  tudi:  gonobiti. 

gonobivec,  vca,  m.  ber  SSerberber,  ber  5>cr= 
nid)tcr,    l  'alj.  (Radj. 

gonptka,  /.  baš  atatbjcl,  Habd.-Mik.,  Valj. 
fRadj. 

gon9tnik,  m.  bcr  SSa^rfager,  Habd.-Mik. 

gpnta,  /.  bie  Sc^inbcl,    V.-Cig. 

gpntar,  rja,  m.  ber  3d)inbelbauer,  Cig. 

g9nža, /.   =  I.  goža.   Gor. 

gor,  gora,  m.  kup  gnoja.  Dol. 

gor,  adv.  pogl.  gori. 

gora,  /.  i)  ein  f)ol)er  "ibcrg;  solnce  gre  za  goro, 
bie  Sonne  Derjdiroinbet  ^inter  bem  33erge; 
pl.  gore,  bal  ©ebirge;  v  gorah,  im  OJcbirge, 
in  bcn  i8ergen;  —  2)  ber  Sergroalb,  Cig.; 
v  goro  iti  po  drva,  LjZv.,  jv^liŠt.;  —  3) 
=  gorica,  bcr  SScinberg,  Cig.,  C,  Rec. 

goračina,  /.  bie  'Hnf}dt)e,  bie  ^ol)e  be§  35ergeš, 
Mur.,  C. 

gorah,  adv.   C,  pogl.  gori. 

gorak,  gorka,  adj.  =^  gorek. 

gorama,  adv.  C,  pogl.  gori. 

goran,  ana,  m.  =  gorjan,   Cig.,  Jan.,  M. 

goranji,  adj.  =  gorenji,  Jan.,  C,  Dol. 

gorast,  adj.  bcrgic^t,  Cig.,  Jan.:  —  bergig, 
Mur.,  Mik. 

gorat,  adj.  gebirgig;  gorata  dežela. 

goratina,  /.  bie  ©cbirgigegenb,  C. 

goratost,  /.  bie  ®ebirgigfeit,  Zora. 

gorčica,  /.  i)  bie  iSarme,  C;  g.  v  licih,  bie 
3diamri.itl}e,  ZgD.;  —  2)  ber  Senf,  Mur.. 
Cig.,  Jan.,  Nov.;  bela  g.,  ber  Uieijie  Scnf 
(sinapis  alba),  Tuš.(R.);  —  3)  (na  Dol.  na- 
pačno nam.  ogrščica,  9tap#). 

gorčičar,  rja,  m.  ber  Senfl)dnblcr,  Cig. 

gorčičast,  adj.  fenfartig,   Cig. 

gorčičen,  čna,  adj.  i)  3enf-,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
gorčično  zrno,  Cig.,  Jan.;—  2)  =  jezen,  C. 

gorčičnica,  /.  bie  Senfbudlje,  (goršičnica)  Cig. 

gorčina,  /.  bie  'Bittcrfeit,    Valj.  (Rad). 

gore,  adv.  =  gori,  Mur. 

gorcc,  rca,  m.  bcr  OJcbirglbciPObiicr,  V.-Cig., 
Jan..  Dol. -Z. ;  gorci :  tako  sami  sebe  ime- 
nujejo   goriški   gorjanci,    (ioriš. 

gorečica,  /.  i)  bie  innerc  .'pitic  (,v  liB.  im  .<topf), 
Lašče-Levst.( Rok.) ;  —  g.  se  je  razlivala  po 
licih  krasotice.  Zora;  —  2)  ba<J  Sobbrcniien ; 
—  3)  gorečica  =  gorečnost,  ./a>i.;— 4)  bcr 
Gn,\inn  (gcntiana),  Medv.  (Rok.). 

gorečina,  /.  bie  .Vilu',   Cig.,  Jan. 

gorfčnež,   m.  ber  :^c\o{,  Jan. 1 II.}. 

gor^čnica,  /.  ber  .^iranid)jd)nobcl  (pelargonium 
sp.),   Krn-l'.rj.(7'o<b.). 

gor^čnik,  m.  bcr  t^ifcrcr,  ber  ,\(M,  Cig..  Jan.. 
ZgD. 


gorečnost  —  gorica 


—  233  — 


gorica  —  gorjupast 


gorečnost,  /.  bcr  C^ifcv,  bie  93egeiftening,  bie 

gor^čost,/.  =  gorečnost:  vest  zaspi,  g.  ugasne. 
Skrb. -Valj. (Rad);  g.  za  domovino,    Vrtov. 

gorck,  rka,  adj.  i)  tuarm;  na  gorkem  biti, 
lit  bcr  fLHirme  ficf)  bcfiiibcn;  tjorke  jedi,  limrme 
Spcilcil,  gorke  \ode  =  toplice,  C.;— še  sem 
ves  g.,  crbiBt,  Jan.;  gorko  komu  pritisniti, 
jcimiubcnt  ciue  bcrbc  C^ifcicje  gebeii,  C/g.; 
gorke  solze  točiti.  C/g.;  —  pri  gorkem  de- 
janju prijeti.  aun'riid)cr  ^Iji^t  bctvetcii,  DZ.; 
—  2)  biti  komu  g.,  jemaitbem  gvam  ieiii, 
CjroIIcn,  C/g..  Jan.,  Kr.;  g.  nad  kom,  iibci" 
jcinanbcn  Qufi]cbvad)f,  C.;— gorka  me  zgrabi, 
id)  iDcrbe  aufgebradit,  C;  —  3)  =  grenek, 
Mur.,  Jan.,  Kast.-C,  Mik. 

goreka,  adv.  =  gori,   C. 

gorel,  rela,  adj.  beife'.  o  goreli  suši,  Ravn.- 
Mik. 

gorelec,  ka,  m.,  gorelci,  bidež  'Jfft^Dlj,  (go- 
revecj')  Ig. 

gorelišče,  n.  =  pogorišče,   C/g. 

gorelka,  /.  =  premog,  Frey.  (Rok.). 

goren,  rna,  m.  "ba^  3torftuerf:  hiša  z  enim 
gornom,  na  en  goren,  Jan.,  Celovška  ok. ; 
menda  bolj  prav:  gorenj. 

goren,  rna,  adj.  ^Berg-- :  gorno  pravo,  ha^  93ei"g= 
rcd)t,  C/g.;  =  gorna  pravica,  Jan.;  gorni 
gospod,  bet  33crgf)err,  Rec. ;  gorno  posest\o, 
bcm  ^ergrec^t  untenuorfcn,  jvihšt. 

gorenj,  rnja,  tn.  pogl.  goren. 

gorenje,  «.  baS  ^reniicn;  gorenje,  Valj.fRad). 

gorenjEc,  njca,  m.  1)  bcr  33etuot)ner  be§  Cbet- 
lattbc^,  ber  'Serge;  — 2)  =  gorenji  veter,  ber 
'Diorbttiefttinnb,  C,  Gor. 

gorenji,  adj.  obevf)aIb  befinblic^,  ber  obere;  na 
gorenjem  konci,  aiu  oberen  ©nbe,  gorenji 
veter,  ber  Cberiuinb,  Z.;  —  tudi:  gorenji, 
(kar  se   nav.  govori   goranji). 

gorenjka,  /.  bie  Sett)of)nerin  be§  Dberlonbe-J. 

gorest,  /.  bie  93itterteit  (fig.),  DSv.;  —  prim. 
stsl.  gorjestB,  bie  58itterfeit. 

gorešnji,  adj.  oben  befinbiid),  obig,  C. 

goreti,  im,  vb.  impf.  brenucu  ;  s  plamenom  g., 
mit  einer  glamnie  brcnnen;  na  ves  ogenj  g., 
liditerio^  brennen,  C/g.;  goreč,  brennenb, 
gliif)enb;  g.  ogelj,  glit^enbe  Jilo^Ie;  goreči  je- 
ziki, feurige  gungen;  g.  ognjenik,  t^dtiger 
58ulfan,  Čig.fT.J;  —  g.  za  kaj,  fiir  ctiuag 
begeiftert  fein,  Cig.,  Vod.fPes.),  nk.;  za  dru- 
gega g.,  fiir  etnen  onberen  in  i'iebe  entbraimt 
jein,  Preš. ;  —  goreč ,  inbritiiftig  :  goreča 
molitev;  eifrig:  goreče  prizadevanje;  ves 
goreč  biti  za  kaj,  fiir  ettuaž  begeiftert  feiit. 

gorgrati,  am,  vb.   impf.  girren,    V.- Cig. 

gorgiikati,  kam,  čem,  vb.  impf.  =  gorgrati, C. ; 
gorgukal  sem  kakor  golob,  Dalm. 

gori,  adv.  i)  oben;  tam  gori,  brobeii;  gori 
omenjen.  Dbenent)dl)nt,  Jan.,nk.;—2)  binauf; 
gori  in  doli,  auf  Ultb  ab;  — gori!  auf!  (po 
nem.):  Gori,  gori!  brodniki!  Nas  boste  črez 
vozili,  Npes.-K. 

I.  gorica,  /.  dem.  gora  i),  ha^'  33erg(ein;  ber 
§iigel;  pl.  gorice,  ba§  Stieingebirge,  Cig.fT.j; 
--  2)  (vinska)  gorica,  ber  SSeinberg;  —  3) 


ber  ."pofpla^,  Jam.,  C;  ber  Jpofplo^  »or  ben 
StdUen,  Jam.,  C,  BlKr.;  ovčja  g.,  bcr  3d)af' 
f)Lif,  C,  —  bcr  9JJart^   ober  '3)orfpla^,   C; 

—  (na  vzhodu  tudi:  gor(i)ca,   C). 
2.  gorica,  /.   Gor.,   pogl.  govorica, 
goričan,    lina,    m.  ber  (yebirg'3betDoI)uer ,   ber 

Cberliiiiber,  Št.-Mur..  Cig..'  Mik. 
goričanec,  nca,  »i.bcr  SBciiigiirtner,  ber?Sin,^er, 

C;   bcr  'Oirbciter  iiu  SBeiubcrgc,   ogr.-\'alj. 

{Radj. 
goričanka,  /.  bie  Cberliiitberin,  Mur. 
goričanski,  adj.  Cbcrldnber=,  Mur. 
goričar,  rja,  m.  bcr  SSinjcr,   C. 
goričast,  adj.  f)iigelid)t,  Cig.,  Jan. 
goričen,  čna,  adj.  JoitgcI=,  ^Beingarteit-,  Mur. 
goričevec,  vca,  m.  neka  trta,  Kras-Erj.(Torb.), 
goričica,  /.  dem.  gorica;  "Haž  .§iigeld)en,  Krelj. 
goričljiv,    iva,    adj.  rdubig,    goričljiva  ovca, 

Kras-Cig.;  (?  morda  nam.  garjičljiv,   C). 
gorika,  adv.  =  gori,  Istra- C. 
gorila,  m.  ber  (^orilla,  Erj.fŽ.). 
goritnik,   hz.  ber  93renner :   Bunsenov  g.,  Sen. 

fFii.j. 
gorina,  /.  i)  ber  93ergtt)cin,   Cig.;  —  2)  \ia^ 

llfaffengebirgc,  Jes. 
i.gorišče,  n.  =  gorica  3),   C. 
2.  gorišče,  n.  i)  btr  53ranbblci^,  Levst.(Sauk); 

—  2)  ber  Srennpuntt,  C,  Žnid.,  Cel.(Geom.), 
Sen.fFi^.),  nk. 

gorivo,  n.  ber  58rcnuftoff,  'Hai  58rcimmateriaf, 
Cig.,  Jan.,   Cig.rT.J,  DZ..  Sen.fFii.J. 

gorjača,  /.  ber  Snotcnftod,  fnorriger  Stod;  g. 
šestogrča,   C;  —  prim.  garjača,  grjača. 

gorjačar,  rja,  m.  čIo\ek,  ki  z  gorjačo  po  svetu 
hodi :  Gorjačarji,  tatovi  in  cigani  Po  svojem 
govore,  Preš. 

gorjačarski,  adj.  gorjačarsko  berilo,  Preš. 

gorjak,  m.  i)  ber  ®ebirgeba(^,  Jan.;  —  2)  ber 
^BcftUnub,  Slov.  Gradec-C. ;  prim.gorenjec  2). 

gorjan,  ana ,  m.  ber  ©cbirgfgbetuobiter,  Cig., 
Jan.,   Cig. (T.),  Re^.-C. 

gorjanec,  nca,  m.  ber  (^ebirg^mDtjner ;  v  gor- 
jance, in§  (^cbirge,  Let. 

gorjanka,  /.  bie  GSebirgebeniolincriu. 

gorjanski,  adj.  bic  @cbirg'3beft)o[)iier  bctref= 
fenti,  ®obirg§= ;  po  gorjansko,  nad)  9lrt  bcr 
©cbirgc-berDoljner. 

gorjava,  /.  ba§  'ŠBrcmicn:  za  gorjavo  je  šel 
drv  iskat,   BiKr. 

I.  gorje,  n.  coll.  bic  (^cbirg^fctte,  Cig. 

2.gorj|,  n.  ha^  'iBc^:  da  je  bilo  g.,  bo^  e» 
ein  ^iittincr  inar,  Cig.;  človeško  g.,  Zv.; 
gorje  ti  I  ItiC^  bir!  g.  je  pak  pregrešnikom, 
Dalm.;  gorje  ti  bo!  gorje  ti  ga  bo!  Lašče- 
Levst.  CRok.) ;  g.  ti  ga  bodi !  Jure.  ;■  g.  si  ga 
njemu  !   SIN.;  g.  si  ga  tistemu,  ki . . .!  LjZv. 

g9rji,  adj.  compar.  i)  flrgcr,  v\hSt.-  C;  — 
2)  ftatt[id)er,  Gor.;  —  beffer:  bolnik  je  gorji, 
bcnt  .^ranfcn  gelit  ež  befjcr,  Gor. -Cig.;  ^- 
prim.   gorši. 

gorjilp,  adj.  bittcr,  bcrbe;  gorjupa  jed.  Mik.; 
gorjupi  pelin,  C;  bailtig:  gorjupo  maslo, 
Cig.,  Jan.; —  g.  biti  komu,  jcmanbem  gram 
fein,  Cig. 

gorjupast,  adj.  l}erblid),  Cig. 


gorjupina    -  gornjak 


234 


g9rnji  -   gortanec 


gorjupina,  /.  ba^  'JBittcrc,  bic  53ittcrfcit,   C 
gorjupiti,  upim,  i-^.  imff.  bittcr  madicii,  Ci'^. 
gorjupost,  /.  bic  "Jiitfcrfcit,  bic  .'perb^cit. 
gorjušen,  sna,  adj.   2cnf%  LcvstJSauk);  — 

5tsl. 

gorjušica,  /.  bcr  Seilf  (sinapis),  Z.;  —  po 
stsl.   porjuha;   pogl.   gorčica. 

gorkoba,  /.  ^^  gorkota,  M. 

gorkomer,  mčra,  m.  =  toplomer,  baši  X^ei'= 
momctcr,  Cig.,  Jan. 

gorkost,  /.  =  gorkota,   C. 

gorkota,  /.  i)  bic  SBarme;  gorkota  ubogih  do- 
brota; ^  2)  =:  gorečnost,  bcr  (Sifcr,  bic 
iiiHc,   C 

gorkoten,  tna,  adj.  I)i^ic},  -Jan.;  =^  gorck, 
Jan. 

gorljiv,  iva,  adj.  i)  brciinbar,  Cig.,  .Jan.,  Cig. 
(T.),  Xov.;  —  2)  eifrig,  fcuiig,  Hal. -C, 
ZgD. 

gorljivec,  vca,  m.  bcr  (Sifcicr,  C. 

gorljivost,  /.  i)  bic  'i3rcnn6avfcit,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.j;—  2)  ber  @ifer,  bie  3i'&niiift,  O'^., 
Hal.- C. 

g9rman,  m.  =  gornik,   C. 

g9rna,  /.  bic  ^(bgabe  oom  SScinbergc,  nuHcr 
bcm  3cf)C"t,  'i>a^  33crgred)t,  Mitr.,  Čig.,  C. 

gornat,  adj.  =^-  gorat,  Jan. 

gornatina,  /.  ha^  Okbirgelanb,  C. 

gornica, /.  i)  bic 'iScrgrcalitnt:  bcr  SBcingartcn, 
Z.;  —  bic  "i3crgtDie)c,  Jan.;  —  2)  =  gorna, 
Jam.,    Miir.,    Cig.,  Jan.,   C;  tudi:  gornica. 

gorničnik,  m.  bcr  33crgrcd)te^olbc,  bcr  's^erg- 
bolb  (kdor  gornico   plačuje),  Miir.,   Cig. 

gorničnjak,  m.  =  gorničnik,  Mur.,  Danj.- 
Mik. 

gornija,  /.  gorniški  urad,    Cig. 

g9rnik,  m.  i)  pred  1.  1848:  v  vinskih  krajih 
od  graščine  izvoljen  zaupni  mož,  ki  je  nad- 
zoroval v  svojem  okraju  vinograde,  trgatev, 
pobiranje  desetine,  gornice  itd.,  bcr  'iBcrg* 
mciftcr,  .\{ur.,  Cig.,  Rec,  Met.,  Dol.,jv{hŠt. ; 
gorni  gospod  ali  njegov  gornik;  sedaj:  po- 
šten mož,  katerega  izbero,  da  jim  za  plačilo 
vino  meri,  kadar  se  prodaja,  Dol.  -  Levst. 
fRok.j;  —  t>cv  93ergniciftcr :  gorniki,  kateri  naj 
pazijo  vsega,  kar  je  vinogradom  na  korist, 
Levst. f.\aiik,  4.'i.j;  —  2)  bcr  SSJcinbaucr, 
Cig.,  C;  ubogim  gornikom  gornino  pobi- 
rati, .S7.V.;  prim.  gornjak  t,);  —  .;)  =  go- 
zdar, C;  —  4)  gornik,  bcr  'Jllvcii)(iiigcr,  bcr 
J^liiljbogcl  (accentor  alpinus),  Trenta.  Soča- 
Krj.f/hrb.J;  —  3)  bic  33orciitrnitbc  (arcto- 
staphvlos),   C. 

gornina,  /.  =  gornica   2),   .S7.V.,  jvyli.'^t. 

gorniški,  adj.  ha^  33cigrcd)t  bctrcifciib,  /f. 

gornjak,  m.  1)  bcr  Čbcrliiiibcv,  bcr  ^-l^crg 
bcuiobncr,  C;  —  2)  bcr  Don  bcii  (^Vbirgcii 
licr  ivcljciibc  29iiib,  bcr  ^^crgiviiib,  (jg.:  bcr 
^IJorbluiltb,  C.:  bcr  'itJcminiib,  Jam.;  gor- 
njak: sivi  sever,  mrzli  zdolec,  suhi  gornjak, 
.Šaleška  dol.- Kres  (I  V.  4<>4j;  —  ;)  kdor  je 
gornico  ali  gornino  plačeval  (prevl  184S,  1.), 
Valj. (Rad);  —  4)  g^rniak,  gornji  del  kake 
reči,  Valj. (Rad);  -  bcv  Dbcrjd)luj«|a(j  (pn.- 
positio  pracmissa  maior),   Cig.(T.). 


gornji,  adj.  bcr  obcrt)alb  ober  obcii  befitiblic^e, 
bcr  obcrc:  g.  konec,  bož  obcrc  Snbc;  gor- 
nja ustnica,  bic  rbcrlcfje;  gornja  hiša,  bic 
33obcntammcr,    Cig.;  —  prim.  gorenji. 

gornjica,/.  i)  iaž  obcrc  Storfrocrt  bc^  'Sauern:' 
t)auic^,  bo^  £bergcmad),  'bdi  "iBobcn^immcr, 
Cig.,  C,  Burg.,  Vrt.;  (gornica:)  On  puhne 
v  svitlo  gornico.  Vod. (Pes.);  — 2)  ba»  JRaild)- 
lorf),  baž  5iuft(o(^  eiucs  gi'"'"^^^-  '^'• 

g9rno,  n.  =  gornica,  gornina,  ba^  ''-8ergred)t 
C..' Mik. 

gornostaj,   m.  bož  Ipcrmciin,  Jan.,   C;  — rus. 

gornostajevina,  /.  ba§  .'pcrmcIinfcU,  Cig. 

gorocvet,  cveta,  )n.  tja^  ^cucrrožifjen ,  ba§ 
':)lbonierii'5d)cn  ladonis  vernalis),  Cig.;  —  hs. 

gorogranščica,  /.  neka  trta,  Celje-Erj.  (Torb.). 

gorokaz,  kaza,  tn.  bic  ©cbirgSfartc,   Cig. (T.). 

goropis,  pisa,  m.  bic  Drograp()ie,  Jan.,  Cig.(T.). 

goropisec,   sca,  m.  bcr  Crograp^,   Cig.,  Jan. 

goropisen,  sna,  adj.  orograp^ij^:  goropTsni 
zemljevid,  bic  Okbirg'cfarte,  Jes. 

goropisje,   n.  bic  Crogropt)ie,  Cig.,  Jan. 

gorostas,  stasa.  »i.  bcr  Sticfe,  Cig.(T.),  Prip.- 
Mik.;  —  hs. 

gorostasen,  sna,  adj.  riefig,  nk. ;  —  hs. 

gorovez,  veza,  m.  bic  53artfled}te  (usnca).  Tuš. 
(B.);  —  hs. 

gorovid,  vida,   m.  =  gorokaz,   Cig.,   C. 

gorovit,   adj.  gcbirgig,  Mur.,   Cig.,  Mik. 

gorovitost,/.  gcbirgige  ^JJcidjaffcnficit,  Cig. (T.). 

gor9vje,  n.  \iai  ©cbiigc,  bie  OJcbirg^^gruppc, 
C7^.,  ,fan.,   Cig.  (T.). 

gorski,  adj.  'i8crg»,  OJcbirgž';  gorsko  jezero, 
bcr  Oicbirgsjcc;  —  gorska  gospoščina,  bie 
33crgobrigtcit,  staro  pismo  iz  1.  i63o.—  Let. 

1887.,  :h:^. 

gorstvo,  >i.  ba^  ®cbirg^it)ftem,  Jan.,  Cig.(T.), 
C,  Jes. 

g9ršati,  am,  vb.  impf.  licr)d)oncrn,  Cig.;  — 
g.  bolnika,  ciiicii  ilranfcu  aiifbriiigcu,  Cig.; 
—   prim.  gorši   2). 

g9rščak,  m.  i)  =  gornik  i),  staro  pismo  i-{ 
1.  i'J3o.-Let.  i88j.,  3 14-;  -  2I  bcr  53erg- 
l)0lb,  Hal.-C;  —  %)  bcr  illMlbbad),  C,  Ž. 

gorščina,  /.  —  1)  bic  'iPcrggcgcnb,  C;  —  2) 
biK'  'i3crgrcd)t,  bic  iScrggicbigfcit,  Cig.,  Rec., 
LjZv.;  kmet  nam  daje  desetino  in  gorščino, 
LjZv.;  —  3)  bcr  i^crgholbciibcfin,  Rec. 

g9rščnik,  >;i.  bic  ^-^Iniinicilc  (parus  coeruleus), 
Frey.{F.). 

goršek,  m.  v  starih  listinah,  pogl.  gorščak  i). 

g9rši,  adj.  compar.  i)  (irgcr,  v\h^t.-C.;  še 
gorši  je  naslednik.  Sa\<r.(Lct.);  —  2)  ftfltt« 
Iid)cr,  jd)0licr,  l)iib}d)cr;  dekle  je  zalo,  ali  se- 
stra je  še  gorša,  (ior.;  bil  je  izmed  vseh 
najgorši,  .Savinska  dol.-D.Sv. ;  gorša  dekleta, 
\pcs.-^'od,(Pes.);  Prvi  Ijubček  je  bil  gorši, 
\pes.-Scheiu. ;  imel  je  ženo,  goršo  kakor  drugi 
plemenitaši./^Zi'. ;  bcifcr,  SVir/c.,  P.Sv,;  gorše 
je  biti  pobožen,  pa  ubožen,  kakor  hudoben 
pa  premožen,   /)^S'i'. 

goršičnica,  /.,   Cig.,    pogl.  gorčičnicn. 

goršica,   /".  -     gorčica,   (.Vg-.,  ./an. 

gorta,  adv.         gori,  Ijillilllf,  KrCora-D.Sv. 

gortanuc,   nca,   m.,   Cig.,  pogl.  grtanec. 


goriiha  —  gosjenog 


—  235 


g9sj»  —  gospod 


goriiha,  /.  bcr  SUJcerjCllf  (bunias  crucago),   C; 

—  prim.  stsl.  goruha,   Seitf- 

gorup,  adj.  Lfvst.fZb.  sp.),  pogl.  gorjup. 
goriišica,  /.  bev  Senf,   Guts.-Ci^.,  Jan.   (stsl. 

hs.);  — bie  ienfbliitttigc  ^ttdcujdjote  (bunias 

crucago),  Z. 
goriišičen,  čna,  adj.  ©enf»,  Jan, 
gos,  gosT,  /.  bie  Oian^;  siva  ali  divja  g.,    bic 

firaiic  OJaitv,  bic  SBilbgaiiž  (anser  cinereus), 

'Erj.(Ž.). 
gosa,  /.  =  gos,   0>.,   Polj. 
gosak,    m.   i)   ber  (iJftnjenc^;  —  2)   (šaljivo) 

bcr  Sticmann  (ludljvcnb  bc«  Sod^eiibettcž  be» 

Scibcj'),  r^/j^^-C 
gosar,   rja,  j«,  i)  bcr  ©atlfc^irt,   Cig.,   C,  Z., 

Zora;  —   2)  bcr  ©aujcljanblci-,   Čig.,  Jan. 
gosanca,  /.   1)  bic  ®an)e^irtin,   0>.;  —  2) 

bie  Q5au)cfianblcrin,  Jan. 
gosaričica,  /.  ba^i  (5)anfcnidbd}en,  Cig. 
gosce,  eta,  n.  bav  @tiu^d)cn,  C. 
gosčica,  /.  dem.  goska,   Cig. 
gose,  t^ta,  n.  ba§  (i5aniefiid)Iein,  0>,  C. 
gos?čji,  adj.  =  gosji,  ogv.-C. 
g9selce,  /.  pl.  dan.  gosli. 
g^seln,  Ina,  adj.  (Sicigcn-,  S>ioIin=,  Z. 
g9seinik,  m.  'baž  ©eigenfuttcral,  Cig. 
goselnjak,   m.  =  goselnik,  Jan. 
g9selski,   adj.    ©cigen*,    35ioIin=,    Cig.,  Jan.; 

goselska  šola,  Zora. 
gosenica,  /.    i)    bie  JRaupe;    svilna   g.,    bie 

Seibenraupe,   Cig.,  M.;  —  2)  g.  med  parklji 

(goveja  bolezen),  Cig.,  C,  Strp.;  tudi   neko 

ulje  pri  ovcah,   Savinska  dol.;^pv\m.  pasjica 

2);  —  gosenica  (gosenica  1,  St. 
goseničar,    rja,    m.    i)  ber  Sfaiipenlefcr,   Cig.: 

—  2)  rumenonogi  g.,  bie  gelbbeinige  9iaupen= 
jdllupftDClpe  (microgaster  glomeratusj,  Erj. 
(Ž.). 

goseničarka,  /.  bic  Staupenflicge  (tachina),  Erj. 

(Ž.). 
goseničav,  adj.  ooll  Diaupen,  raiipig,  Jan. 
goseničen,  čna,  adj.  9iaupen=-,   Cig.,  Jan. ;  — 

raupig,  Jan. (H.). 
gosenicji,  adj,  jRaupeu«,  F.-C^i,^,  Ja«. ;  gose- 

ničja  preja,    Vrt.;   gosenicji    mešički,    Levst. 

(Sauk). 
goseničnik,   m.  brciblattrtgcr  9Sogclfu§  (orni- 

thopodium  scorpioides),   C. 
gosenka,  /.  =  gosenica  i),  Mur. 
gos?r,  rja,  m.  bcr  (^dnjcrid),  C. 
gosftina,  /.  \ia?>  ©anjeflcild),  Mnr.,  Cig.,  Jan., 

ogr.-C. 
gosič,  iča,  m.  ba§  ®an§C^en,   Valj.(Rad);  (go- 

sič,  Diet.). 
gosinjak,    m.    i)   ber   ©dnjeftalt,   Mur.,  Cig,, 

Jan,,  C;  —  2)  bcr  ©anfefot^,   Mur.,  Cig., 

Jan. 
gosinji,  adj.  =  gosji,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Danj.- 

Mik. 
gosjak,   m.    i)  =  gosak,  Mur.,  Cig.,  Ja)i. ;  — 

2)  gosjak,  ber  ©dnjefot^,  Cig.,  Mik. 
gosje,  n.  bie  :g>crbft5eitIoje  (colchicum  autum- 

nalc),   C.  (r)^ 
gosjenog,  ngga,  m.  neka  trta:  bcr  ®dnjc|iijj(er, 

C. 


g9sji,  adj.  ®an^=,  ®an^=;  gosje  pero,  bic 
WaiK'feber,  gosji  pastir,  ber  (^dnic^irt. 

goska,  /.  dem.  gos.  Cig.,Jan.,(>gr.-\'alj.(RadJ; 
—  =:  gos,  Mur.,  Dol.-Cig.,jv{St. 

g9slanje,  n.  hai  &C\C\cn,  Cig.;  Kako  mu  go- 
duje  guslanje  to !   IjZv. 

goslar,  rja,  m.  1)  bcr  (^eigcr,  bcr  SJiolinfpicter ; 
goslar,  ogr,- Valj.  (Rad);  —  2)  ber  ©cigcii^^ 
mad)cr,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  3)  bcr  flciltc 
StcijjfuB  (colvmbus  minor),  Cig. :  bcrfc^luarj« 
:^a(fige  @ectaud)er  (eudvtes  glacialis),  Frer. 
CF');  —  .^)  bie  ^crbft^citloje  (colchicum  autum- 
nale),  Z.,  Nov. 

goslariti,  arim,  vb.  impf.  bcu  ®eigcr  abgcben, 
gcigcn:  g.  po  krčmah,  Sl.\. 

g9slast,  adj.  gcigciifiJrinig,  Cig.,  Jan. 

g9slati,  am,  rb.  impf.  i)  gcigcn,  fiebcin,  DoL- 
Cig.,  Jan,;  Pa  stopam  in  goslam,  kar  moči 
mi,  LjZv,;  —  2)  pritgelii,  M.,  Z, 

g9ste,  se\,  f,  pl,  =  gosli,   Cig,,jvxhŠt, 

gosle,  eta,  n.  ba§  (Mdiižd)«!,  Jam, 

g^sli,  f,  pl.  i)  bic  ®cige,  bie  i^ioline;  na  gosli 
gosti,  bie  @eiqc  fpiclen ;  —  2)  bie  cntblofttc 
iWanncž>bruft; 'gosli  kazati,  bie  33rui't  entbUijšt 
^abcn. 

g9Slice,  /.  pl,  =  goselce,  Jan. 

gosman,  m.  ber  (SJduicrid),  Blc.-C. 

gospa,  e,  /.  bie  Jrau,  ntž  litel  ciner  li'eibli= 
djen  Oerbeiratetcn  Stanbegperioii ;  milostiva 
(milostljiva)  gospa!  gitdbigc  %XCiu\  gospa 
mati;  imenitna  gospa;— bie  2}ame:  gospodje 
in  gospe,  §erren  unb  S;amen,  nk.;  —  bic 
^terrin;  gospa  vsega  sveta,  ogr.- Valj. fRadJ. 

gospača,  /.  bie  j^rail  (zaničlj.),  kajk.-Valj. 
(Rad);  kuštrave  gospače,  SIS. 

gospejski,   adj.  5raucn=,   ^ameu^,  Jan. (H.). 

gospen,  adj.  ber  (Vrnil,   C,  Z. 

gospenji,  adj.  i)  ber  fVrait,  Mik.;  gospenji 
lasje  (adiantum),  Diet. -Mik.;  —  2)  =  go- 
spinski,  Jan. 

gospica,  f.  i)  baš  (^rSuIcin,  nk.  (pohs.);  go- 
spica,  Valj.(Radj\  —  2)  bcr  Silbcrftrid^  ober 
bcr  iiaiiermantel  (argvnnis  Paphia),  Cig.,  C, 
Erj.  (Ž.);—  3)  bie  Sajjcrjungter  (calopteryx 
sp.),   Sotr,-Erj.(Torb,). 

gospinja,/.  ==  gospodinja.  Mik.   V.  G.  11.  i4-J- 

gospinji,  adj.  =  gospenji  i):  gospinji  cvet, 
bog  juebcrgeftredte  §art^eu  (hvpericum  hu- 
mifusuml,  Medv.(Rok,J, 

gospinjščica,  f,  neka  trta,  Celje-Erj.(Torb,J; 
bie  S-raiieutagtraube,  frutjer  blaiicr  .tlcPner, 
Tnomn. 

gospmski,  adj.  %xantn',  ®amcn-,  Cig. 

gospod,  >n.  ber  Jpcrr  (aU  Staubežpcrfon); 
velik  g.,  cin  grofser  §err;  gospoda  se  delati, 
ben  .'oerrn  fpielon;  ti  gospod,  jaz  gospod, 
kdo  bo  pa  konja  sedlal?  Z.;  gospod  po  ko- 
silu lačen,  Xitel  o[)ne  Wittd,  Cig.;  go- 
spod! mein  ,s>rr!  gospodje!  nieiue  ipc^-Ten! 
milostljivi  gospod!  gndbigcr  ,V)err!  pri  go- 
spodu župniku,  bcim  Jperrit  'iJJiarrer  (tudi  se 
govori:  pri  gospod  -župniku,  Mik.);  —  po 
gospoda  poslati,  bcit  <)iricfter,^ucinem  .^Ironten 
Ijolen  to)fcn;  stari,  mladi  g.,  ber  'i^fancr,  ber 

Slaplait,  Goriš.;   —  =  Bog:  Gospod  z  vami ! 


gosp6da  —  gospodarnost 


—  236 


gospodarski  —  gospodinjiti 


— bcr  §err  =  ®ebieter;  tukaj  sem  jaz  gospod; 
gospod  črez  vse  gospode;  fgen.,  dat.,  acc. 
sing.,  rtcc. />/.  gospodi,  Trub.-^fik  ,Krelj-C..j. 

gospoda,  /.  coll.  bie  .'pcvrenicute,  ber  .^»crrcii' 
ftailb;  kar  gospoda  stori  krivo,  kmetje  pla- 
čati morajo  živo,  Cig.;  bic  .'perrjd)af t(en ) ; 
gospoda  so  se  nekam  odpeljali,  bic  .S^cn"^ 
)(f)often  )tiib  au^gefn^reii,  Cig-\  častita  go- 
spoda! gcct)rte  .slioncii  i  unb  Tameu)  I  Gospoda 
vsi  pritrdijo,  Spcs.-K.;  Gospoda  se  pogle- 
dajo, Xpes.-K.;  Naj  gospoda  pije  vodo,  Ker 
za  vince  ne  (u)trpi,  ?^pes.-Mik.;  —  gen. 
tudi:  gospode. 

gospodar,  rja,  m.  bcv  ^auetuirt;  kje  je  gospo- 
dar;   dober  gospodar  biti,  gutcr  SBtrt  fciit; 

—  bcr  Ttcnftgcdcr;  kakršni  gospodarji,  taki 
posli,  tuie  bcr  .s'icrr,  fo  bcr  Siiecfit;  —  bcr 
53c|i|3cr,  bcr  triiicntliinncr;  g.  kake  kupčije, 
ladje,  rudnika  itd.,  Cig.;  bcr  2cf}rlicrr,  bcr 
■iDcciftcr  ctncž  ®cit)erbe§;  —  bcv  '^c!)crrid)cr: 
Bog  je  vsega  sveta  g.,  —  g.  biti  čegav  ali 
komu,    iibcr   jcmaitben  ju   bcfe^lcii   Ijabeii ; 

Uikaj  nisi  ti  gospodar,  l)icr  f}a\t  bu  nic^t'5 
JU  befeljlert;  jaz  ga  nisem  g.  =  ne  morem 
mu  zapovedovati,  Podkrnci-Erj.fTorb.) ;  ne 
biti  samega  sebe  g.,  auf5Cr  Itd)  fcin,  Cig.\ 
denar  gospodar,  ©elb  rcgicrt  bic  SScIt. 

gospodarček,  čka,  m.  dem.  gospodareč :  ba- 
jeslovno bitje ;  dober  duh  (v  nar.  pripoved- 
kah),  Glax.  II.  iiS. 

gospodarčen,    čna,  adj.  ==  gospodaren,  Jan. 

gospodaren,  rna,  adj.  luirtjdjaftlid),  bnu^jfjnltig, 
}'.-(:ig.,  .Jan..  (k>r.-DSv. 

gospodarica,  /.  =  gospodinja,  Mui.,  Cig. 

gospodaričica,/.  dem.  gospodarica,  Dict.-Mik. 

gospodariten,  tna,adj.Mur.,  pogl.  gospodaren. 

gospodaritev,  tve,  /.  =  gospodarjenje,  .Mio: 

gospodariti,  arim,  vb.  impf  \)  .'gerr  jcin,  JU 
bcicl)lcn  Iiabcn,  tualteii;  tukaj  hoče  vsakdo 
g.;  žena  gospodari,  bic  %xav.  trngt  bic  .vtojcu, 
Cig.;  —  bic  ^irtjd)QJt  fii()rcit,  »nirtidiajtcii ; 
slabo,  dobro  g.;  —  g.  s  čim,  ntit  ctum'^  gc- 
barcu;  g.  z  denarjem;  g.  z  občinsko  svojino, 
Lerst.(\aukj;  —  ^oufcn:  sovražniki  so  tu 
strašno  gospodarili;  grajlicrctt :  kuga  tu  go- 
spodari, Cig.;  —2)  bcl)crrjd)cn :  g.  jezo,  be= 
niciftciu,  Ravn.;  mesu  ne  daj  g.  tela,  Vrtov.- 
.fau.fSlovn.). 

gospodarjenje,  n.  1)  baii  .'ocrrfciii,  btifS  3d)a!tcii 
iiiib  SKJaltcn  ;  —  bcr  55?irt)d)aftvibctricb,  bic 
tioitebaltuiig ;  —  bic  Wcbnriiiig ;  bo^  Wra)iicicu ; 

—  2)  'b\\<i.   i^c(}Crrid)Cll ;  —  prim.  gospodariti. 
gospodarjevati,   ujem,   vb.  impf.   =  gospoda- 
riti,   (iiits..  /ora. 

gospodarljiv,  iva,  adj.  luirtidmitlid),   Cig. 

gospodarnica,  /.  bic  .Vflltv^biiUcrill,  .Mur. ;  bic 
TOoicriii,  .fan. 

gospodarnik,  m.  bcr  .'onu^Ijiiltcr,  .Vmc.  A\7r)i. , 
bor  IVcicr,  bcr  Ccfoiioni,  dan. 

gospodjirnost,  /.  bic  .i^niivt)dltigfcit,  bic  .Uiiiift 
giit  ,\u  uiirfid)nftcit,  bic  Ccfoiiomic,  Cig..  Jan  . 
Slom.;  to  veleva  g.,  ba>.''  ocrliiiigt  bic  ^Hiirf 
)id)t  oiif  bic  Ccfonoiuic,  J.cvst.fCcsi.):  z  umno 
gospodarnostjo  imetck  pomnožiti,  Slovan. 


gospodarski,  adj.  etiien  .t)au«'^errit  betrcffenb, 
\i)m  entfprcc^cnb,  35irtict)aft»^  !Dc!onomic= ; 
gospodarski  opravki;  gospodarsko  ponosen, 
Cilas. 

gospodarstcvce,  n.  dem.  gospodarstvo,  fleinc 
2«irtid)aft,   Vrt. 

gospodarstven,  nena,  adj.  3Birtid)aft^^,  il^er- 
luattungž^ ;  gospodarst^•eno  leto,  iiai  S8er= 
uialtungvjabr. 

gospodarstvo,  n.  bie  SSirtic^aft;  bie  Ccfono^ 
ntie;  g.  prevzeti,  oskrbovati;  kmetsko  g., 
bie  ^aucrimnrtjdjnft;  umno  g.,  rationcUe  Dc» 
tonomic;  (v)zgledno  g.,  citie *i)Jhifterroirtid)aft, 
Aor.,  7tk.;  hišno  g.,  bic  .'pau§linrt)d^Qft ;  žensko 
g.,  bie  ?S?cibcririirt)'d)aft;  —  narodno  g.,  bie 
'»JJationalocfonomic,  Cig.Tf.j,  nk.;  politično 
g.,  bic  politijd)C  CcftJnomie,  Cig.(T.j;  državno 
2.,  bcr  3taat?bau§balt,  Cig. (T.). 

gospodek,  dka,  m.  dem.  gospod,  =gospodič; 
\zdihujoči  gospodki,  Levst.fZb.  sp.). 

gospodič,  iča,  m.  haž  .'pcrrc^cn,  jiinger  ž>err, 
Cig.,  Jan.,  Valj.  (Rad);  bcr  (Sbclfliabe,  bcr 
^iiiifcr,  Re^.-C. 

gospodiček ,  čka,  yn.  dem.  gospodič;  bn^ 
.Wrrd)Cii,  Jan. 

gospodičič,  m.  dem.  gospodič;  'iiai  .ticrrc^cii; 
bcr  Gbcifnobc,  bcr  ^mifci",  Mm:.  Cig.,  Dalm. 

gospodična,  /.  i)  bn^  (^rdulciii;  pojdi  doli, 
gospodična,  ti  babclska  hči,  Dalm,;  Notri 
je  žlahten  gospod,  žlahtna  gospa,  hi  eno 
gospodično  imata,  \pes.-K.;  Bog  jo  živi 
gospodično!  Preš.;  —  2)  neka  hruška,  Sv. 
Duh  pri  Krškem  -  Erj.  (Torb.) ;  —  ■})  neka- 
tere rastline:  bcr  ,'^liluincR'fd)Iiif)eI  (primula 
acaulis),  C;  —  bic  .^lllOtCllblumc  (leucoium 
vernum),  Medv.  (Rok.);  —  bic  "JJadjlterje 
(oenothera  biennis),  SIGor.-Erj.(Torb.) ;  — 
ia^  ®dn)cbliimd)CU  (bellis  perennis),  Sp., 
Idrija-Erj.  fJorb.). 

gospodičnica,  /.  i)  dem.  gospodična;  cill 
tlcinc^  (^-rdulcilt;  —  2)  neka  hruška,  Cig., 
C,  /^.;  — 3)  bcr  illatjdjmoblt  (papaver  rhoeas), 
Solkan  pri  Gorici  -  Erj,  (Torb.);  dokler  je 
cvet  še  v  popku,  ugibljejo  otroci,  ali  je 
gospod  (bel),  ali  gospa  (rdeč),  Bilje  -  Erj. 
(Torb.);  —  bie  ^ubcnfirjd)e  (phvsalis  Alkc- 
kengi),   Diet.,  C. 

gospodičnik,   m.  neko  jabolko,    Cig. 

gospodin,  m.  =  gospod,  gospodar,  Habd,- 
Mik..  Panj,- \'alj. (Rad).  Re:^.-Baud. 

gospodinja,  /.  bic  .'ocrriii,  bic  ,^u  bcfcl)lcu  ^Qt; 
bic  .'oauvfrau;  gospodar  je  šel  7.  doma,  go- 
spodinja pa  je  doma;  bic 'JlMrtiii ;  dobra  g., 
ciuc  gittc  'S.Mrtiu;  —  bic  ,'oau'?biillcriu ;  biti 
pri  kom  za  gospodinjo;  bic  Ticitftfrau;  imeti 
dobro  gospodinjo;  —  bic  Cunrticrfrau,  bic 
.Moftfrau. 

gospodinj enjc,  n.  ba*  3lMrljdmftcit  (bcr  ^rnii). 

gospodinjiti,  Injim.  vb.  impf.  al>?  .'oail'Sfrau 
uialtcii,  ba<>  .'oiiiioiucKu,  injofcritc  c<>  bcr  .vciud- 
Rtirtilt  oblicgt,  fitlncn;  kadar  ona  gospodari, 
on  pa  gospodinji,  je  narobe  svet,  /f. ;  —  g. 
koga,  iciiiniibc<<  'iKivfjdiaftcriii  Jciit,  C;  go- 
spodinjila ga  je  sestra,  /v.;  tudi:  g.  komu, 
Zv. 


gospodinjski  —  gosp9Ščina         —  237 


gosp9Ščinski  —  g^sti 


gospodinjski,  aJj.  ciitc  .S^aii^fmu  obci  335ivt' 
iiiaftcriii  bctvcffcitb,  .viau^fvaucn  ;  gospoiiinj- 

sko   delo. 

gospodinjstvo,  h.  i)(v3  cyo)d)aft  bcv  .S^iQU§frau 
Obcr  SlMvtjdiaftorill ;  Marija  je  tudi  pri  go- 
spodinjstvu \-sch  ženskih  čednosti  ljubezniva 
podoba,  Ravn. 

gospodljiv,  iva,  adj.  :^cnjcl^fikf}tig ,  ^'.-Ciff., 
Jan.,  Cig.fTJ,  Ravn.;  on  (župan)  se  ne  boj 
nikogar,  a  gospodljiv  zopet  ne  sme  biti, 
Levst.  (Sank). 

gospodljivost,  /.  bie  .*pfriid)fiid)t,   V.-Cig. 

gospodnica,  /.  =  gospojnica:  velika,  mala  g., 
®ro|V,  Sleiiifvaucntacj,  Mur.,  Cig.,  Danj,- 
Mik.,  Dolnje  Koi:-Ja)->t.(Rok.). 

gospodnji,  adj.  i)  be§  -S^cvrn  (®ottoe),  Mik.; 
v  gospodujem  imenu,  Krelj;  gospodnji  duli, 
gospodnje  ime,  Dalm,;  gospodnji  angel. 
Kast.;  gospodnje  leto,  ba§  ^al}X  bc§  JpCtt^, 
Cig.fT.J;  —  i)  {)crricf)aftUd) ,  C^errcn',  V.- 
Cig.,  Jan.;    gospodnja  služba,    §cri"CUbicuft, 

gospodovanje,  n.  bo§  ^crrfein,  ba§  ^enfdieii. 

gospodovati,  ujem,  vb.  impf.  J)crr  ieilt,  lunlteu, 
l)crrid)cn;  g.  nad  kom  ali  čim,  bcf)CiTJd)cii, 
Cig.fr.),  Met.-Mik. 

gospodovavec,  vca,  m.  ber  S3ef)errjd)er,  bcr 
©ebieter,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

gospodovaven,  vna,  adj.  =  gospodljiv, \\-Cig. 

gospodovavka,  /.  bie  ^cftciTJdjenii ,  bic  ©e- 
bietcrin,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

gospodovavski,  adj.   f)clTiid),  Jan.,   C. 

gospodska,  /.  pogl.  gosposka. 

gospodski,  adj.  pogl.  gosposki. 

gosp9dstvo,   n.  pogl.  gospostvo. 

gosp9dščina,  /.  pogl,  gospoščina. 

gosp9Jnica,  /.  i)  velika,  mala  g.,  ber  ®ro^=, 
^Icinfraiientag,  Jan.,  C,  Št;  —  2)  neko  ja- 
bolko. Mariborska  ok.-Erj.fTorb.). 

gosp9Jšcnica,  /.  bie  Siimpflcbetblitmc  (par- 
nassia  palustris),  Medv.fRok.). 

gospon,  m.  =  gospod,  Habd.-Mik.,  ogr.-Mik.; 
iz:  gospodin. 

gosponič,   m.  dem.  gospon,  Prip.-Mik. 

gosp9ska,  /.  bie  Dbri(^feit,  bie  53cf)orbe ;  mestna 
g.,  ber  Stabtmagiftrat,  Diet. ;  —  pogl.  obla- 
st\"o. 

gosposki,  adj.  ,'g)evren= ;  gosposka  zbornica, 
ha§  §crrenf]QU§,  nk.;  bcn  ,s^')erreitleuten  (jc= 
f)orig,  fie  betrejfenb,  if)ncii  entjprcd}enb;  go- 
sposke šege ,  po  gosposko  živeti ,  obla- 
čiti se. 

gosp9stvo,  n.  1)  bie  ©ebieterfdjaft,  bie  .s^erc^ 
)d)ait,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  ber  58ereic^  ber 
^errid^aft:  po  vsem  njegovem  gospostvu, 
Dalm.;  —  2)  ber  Jgcrrenftailb ,  Jan.;  Vsi 
stani  na  svetu  Potrebni  so  nam ,  Posebno 
pa  kmetst\'o.  Gospostvo  z  maštvam  (nam. 
-om),  Npes.-K.;  —  3)  Vaše  g.!  @iire  $eir= 
Uc^feit!  Cig.\  —  tudi  gospost\-6,  Valj.  (Rad). 

gosp9Ščina,  /.  i)  ber  ^erretiftanb ;  tudi  nji  je 
dišala  gospoščina,  LjZv. ;  —  2)  bic  Cbrig= 
feit,  Meg.;  deželska  in  duhovska  g.,  Trub  ; 
od  hude  gospoščinc  silo  in  vse  zlo  trpeti, 
Dalm.;  —  3)   ba§  'S^oininiitm,   bie  (iiruiib- 


lH'rrid}aft,  Cig.,  Jan.;  —  ber  f)orrfd)aftlid)e 
(L^iintulo,  Svet.  (Rok.) ;  —  4)  t)ovmaI'3:  bic  '',!lb= 
gabcit  unb  iieiftuitgett  an  bie  6)nmb()eirid)aft, 

ogr.-C. 

gosp9Ščinski,  adj.  .'^■)crvjid)aft^= :  g.  grb,   Cig. 

gost,  g.  gostu,  gosta,  m.  i)  ber  &a\t;  danes 
imamo  goste;  v  gostih  hiti,  jugaftc  feilt, 
v  goste  iti,  sugafte  gc[)cn,  Dol.-Cig.;  =  go- 
stač.  Jam.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Kor.-Zv.,  Notr.; 
—  pl.  tudi :  gostje  (kakor  ljudje).  Mik.,  V.  G. 
III.  1 40.  Valj.  (Rad.  4j.,  4j  sq.J;  nepozvani 
gostje,  ogr.;  dragi  vi  gostje,  Danj.(Posv.p.J; 
gospod  je  svoje  gosti  k  njemu  povabil,  Dalm.; 
dobro  vino  položiti  pred  gosti,  ogr. ;  —  sem 
spadajo  tudi  reki:  v  gosteh  biti,  i^ugafte  fcin, 
Jan..  Krelj;  v  gosti  iti,  q[§  ©aft  irgciib- 
uioI)in  fommen,  befiidjeu  gc^eti,  ogr.-C'.;  Če 
se  mu  kaj  do  mene  zdi.  Naj  pride  k  meni 
sam   v  gosti,  Xpes.-K. 

gost,  gosta,  adj.  i )  bid)t ;  gosta  trava,  gosto  drevje ; 
goste  lase  imeti,  ciiteit  bid)ten  $aar>uiid)§ 
baben;  gosto  platno,  bid)te  Sciniuanb;  gosto 

šivati;  gosto  sejati;  gosto  sito,  fcilier  Sicb; 
gost  glavnik,  bid)tcr  ,H'Qmm;  —  gosta  me- 
gla; —  2)  bidfliijfig,  bid;  gosta  juha  (fitrje 
33riif)c),  gosta  kri ;  —  3)  oftmalig,  Cig. ;  go- 
sta služba,  redka  suknja,  iDcr  oft  bett  ^ieitft 
tiicd)feft,  tnirb  nieiiig  cvfparen,  Npreg.-Mur. ; 
ima  redke  zobe  pa  goste  laže,  Npreg.- 
jv\hŠt.;  gostih  besed,  rebfclig,  Cig.;  po  go- 
stem, po  gosto,  {)aufig;  gosto,  oft,  gost  (i) 
čas,  f^tiufig ,  v{hŠt.;  —  (compar.  gostejši, 
gošči,    C.J. 

gostač,  m.  ber  9J?letf)iiiof)uer ,  ber  ^mriofjner, 

Cig.,  Jan.,   Gor.,  nk.;    gostači,    SOfictljIciite, 

Cig.;  goslačev  g.,  ber  '3tfterimupl)ucr,  Cig. 
gostaček,  čka,  m.  dem.  gostač,   Cig. 
gostačfca,  /.  bie  5JMctt)Wo[}tierin. 
gostačka,  /.  bie  93fietbftio()nerin,  bic  3">i-"-''l)' 

ncrin,  Cig. 
gostarija,  /.    i)  =  gostaštvo.  M.;  —   2)  po 

nem.  ©afterei,    Cig.,  Jan.,  Jsvkr.,  Bas. 
gostarina,  /.  '^a^  Jafelgelb,  Jan. 
gostaščina,  /.  bcr  9JMct{)luDf)ner5in§,  ber  ^ii* 

»DOlinerjiitC',    V.-Cig..  Jan.,  Nov. 
gostaštv9,  n.  bie^ntuoljiierid^aft,  bcr  ^niuo^ner* 

ftanb,  Cig. 
gostba,  /.  ba§  (^aftmal,  bie  ©afterci,    Cig., 

Jan.,   C.,  Zora. 
gosten,    tna,   adj.   i)  ==   pogostljiv,    gaftfvei, 

Cig.,  Jan.;  —  2)  (5}aft=:  gostna  pravica,  t)(iž 

6Jaftred)t,  Jan. 
gosteti,    im,    vb.  impf.    =    gostiti    se,    bidjt 

n)crbcn,  Jan.  (H.), 
gosti,  f.pl.baž  ©aftmal,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C; 

gosti  napraviti,    danes   imamo  gosti,    Cig.; 

na  gosti  pozvati,  Prip.-Mik.;  To  bile  čudne 

so  gosti,  .iV^t'A'.-A'.;  — postalo  iz:    gost  (aec. 

pl.  gosti).   Mik.,  V.  G.  III.  140. 
g9Sti,  godem,  vb.  impf.  i)  gcigen;  g.  na  gosli; 

Štirje  jo  godejo.  Štirje    pa    trobijo,    Xpcs.; 

(ciit  9[Rui'itftiic!)  ipiclen:  godci  lepo  godejo; 

mladi  ljudje,  katerim  nebesa  godejo,   beneu 

ber  .'giminef  t)oII  93aii§goigeit  ift,  Jurč.;  — 

vedno  eno  g.,  iiiimer  bet  eiuer  Šeier  bleibiMi, 


gostič  —  gostiti 


-  238  — 


gostitva  —  gostoleti 


imtncr  bo^jelbc  nncbcr^plcii ;  —  kiior  resnico 
gode.  temu  gosli  zbijejo,  \prc!^.-I.jub.;  — 
2)  murrcn,  bnimmeu :  ves  dan  gode,-  nad 
kom  g.,  auf  jcmaiiben  jdjmalcu,  fcifcn,  oy. ; 

—  )d)nurron,  mačka  gode  (=  prede),  C/j,'.. 
Jati.,   C. 

gostič,   m.  =    2.  gostivcc,   bcr  Gonbenfator, 

Jan.  (H.). 
gostij,   m.  =  gostač.  Mik. 

1.  gostija,  /.  i)  =  gostja  i),  Mik.;  —  2)  = 
gostja  2),  LjZv. 

2.  gostija, /.  bie  ©aftcrei,  bcr  £(^niau»;  go- 
stijo napraviti:  na  gostijo  povabiti. 

gostilna,  /.  =  gostilnica,  >ik. 

gostilnica,  /.  baši  ©aft^ouž,   ha^  W\vtU)an^, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
gostilničar,  rja.  m.  bcr  ©aftnnrt,  Cig.,  Jan.,  nk. 
gostilničarica,  /.  =  gostilničarka,  Jan. (H.). 
gostilničarka,  /.  bie  ©flftluirtin,  nk. 
gostilničarski,  adj.  ©aftUnrt':  g.  obrt,  nk. 
gostilničarstvo,  n.  bie  (MaftH)ivtid)aft,  Jan. 
gostilničen,    čna,    adj.    (5)a|tl)QU§= ,    5Siit#j 

^au'5=,  nk. 
i.gostiinik,  »i.  i)  =  gostilničar,   Cig.,  Jan., 

ZgD.  (stsl);  —  2)  bcr  ©aftgcber:  posloviti 

se  pri  gostilniku,  Jure. 
2.  gostilnik,  wi.  bcr  Sonbeiijator,  Cig.fT.j,  C, 

Scn.rFii.J. 
gostilniški,  adj.  @Qftf)au§=,   Cig.,  nk. 

1.  gostilo,  n.  =  gosti,   Cig..  Jan..   Slom.-C. 
2. gostilo,  n.  bcr  CEonbcnjation^avparat,   Cig. 

(T.). 
i.gostina, /.  \iQ.^  ©aftmat,  Jan. 

2.  gostina,  /.  1)  =  gošča,  ba§  "Jidic^t,  Cig., 
Fr.-C  ;  —   2)    bie'^i(f)te,    Valj. (Rad). 

gostinčar,  rja,  m.  =  gostilničar,  .Ja)i.,  Ravn.; 

—  prim.  gostinec. 
gostinčarica,  /.  =  gostilničarica,  Jan. 
gostinica,  /.  (stsl.)  Ravn.,  pogl.  gostilnica. 
gostinec,  nca,  m.  Jan.,  (češ.),  pogl.  gostilnica. 
gostinja,  /.  i)  ttJCiblic^cr  ©aft,  Let.;  mehkuž- 

nost  in  lahkoživnost  sta  mu  ostali  neznani 
gostinji,  LjZv.; —  2)  bic  ^ntno^ncrin,  (gost- 
nja.  Met. 

gostinski,  adj.  ®aft',  Jan.;  goj^trrcuiiblirf) :  go- 
stinski počastiti  koga.  Let.;  gostinska  zveza, 
qo)'tfreunbfd)aftlidic  58crbitibunfl,  Z«'.;  — prim. 
hs.  gostinski,  kar  pripada  gostom. 

gostišče,  >j.  i)  bo^  (fiiifef)r^QUs?,  bn#  .'ooipi,^, 
Cig..  C;  gosti.ščc  na  gori  sv.  Bernarda,  uk.; 

—  ba^  $>Ofc[,  .SV .V.,  Zora;  —  2)  =  gosti,  C. 
gostitelj,   »I.  bcr  ^ciiurfciibc,  bcr  ©aftflcbcr, 

./an..  Let. 

1.  gostitev,  tve,  /.  bic  ?^cttiirtun(|,  ./an.;  — 
bae  (^aftittal,  Cig.,  C. 

2.  gostitev,  tve,/.  bie  l<erbid)tuiifl,  Cig. (T.). 

1.  gostiti,  im.  vb  impf.  1)  bcivirtcit ;  g.  koga,  jc^ 
moiibcn  bctuirtcii,  jcnionbeiii  ciii  TOal)!  ocr 

onftaltcn;  —  prcn.  tako  me  je  gostil  -  take 
mi  je  pravil,  (ilax.;  —  2)  g.  se,  fdjinniijcii; 
g.  se  s  kako  rečjo,  fid)  fHuni*  »uoljl  jdjliicdcu 
lotKii,  jv^h.^t. 

2.  gostiti,  im.  vb.  impf.  btd)t  llindKll ,  inr 
biditcn;  cinbirfcn;  g.  .sol,  flrobicrcii,  Cig.\ 
fonboificrcn,    Cig.  (T.);  g.  se,   bidjt  tvcrbcn, 


fid)    ticrbic^tcn;    iskre    se   goste,    Jan.;    bid 
iDCrbcn  (o  tekočinah) ;  —  (besede)  g.,  fc^neU 
rcben,  Cig. 
gostitva,  /.  =  gostitev,   Valj.  (Rad). 

1 .  gostivec,  vca,  m.  bcr  ^eroirtcnbe,  bcr  ®oft= 
flcbcr,  Cig.,  Jan.,  Šol..   C. 

2.  gostivec,  vca,  m.  bcr  (Sonbcniator,  Jan. 
gostja,  /.  i)  bie  ®a[tin,  Jan.,  Vrt.;  —  2)  bic 

^mnoljncrin,   Cig.,  Jan.;  —  prim.  gostija. 

gostjavec,  vca.  m.  bcr  ®a)"t  (kdor  v  gostje 
pride).   Polj. 

gostjavka,  /.  ženska,  katera  v  gostje  pride. 
Polj. 

gostje,  n.  =  gosti,  BlKr.-  M.;  g.  napra- 
viti ,  Cig  ;  —  v  gostje  iti ,  priti,  al'?  ®aft 
fominen,  einen  ^Sejuc^  mac^cn,  Jan.,  Zil.-Jam. 
(Rok.),  Zv.,  Polj.;  Kdaj  boš  ti  sestričica  V 
gostje  k  nama  li  prišla?  Npes.-K.;  K  meni 
pa  moj  brat  v  gostje  gre.  Spes,-  K.;  v  g. 
vabiti,  povabiti,  jugaftc  bittcn,  Meg.,  Krelj, 
Dalm. ;  v  g.  se  komu  ponuditi,  \i<i\  jcmanbcm 
aU  Q5aft  anbicten,  ^'rt.;  z  nobenim  gostjem, 
Ravn.;  —  v  gostje  mi  hodi  =  spehuje  se 
mi  (o  jedi).  Polj.;  (po  Mik., V.  G.  IH.  140. 
prav  za  prav  acc.  =  gosti,  gostje;— g",  gostja. 
Polj.). 

gostij at,  ata,  adj.  bidlic^,   Cig.,   C. 

gostij  iv,  fva,  adj.  bemirtiii),  gaftfreunbHc^, 
Cig.,  Jan.,   C. 

gostljfvost,  /.  bic  @a)tfrcunb(id)feit,  Jan.,  C. 

gostman,   m.   ^  gostač.  Sotr. 

gostniti,  nem.  vb.  pf.  bid)t  nicibcn,  Re^.-C. 

gostnica,  /.  i)  bic  Softlialtcrin,  Cig.;  —  2) 
bO'^  ©aftjimincr,  Jam..  Mur. ;  —  3)  neka 
hruška.    Šebrelje-Erj .  (Torb.). 

gostnik,  m.  i)  bcr  Softf)altcr,  bcr  Sieftauratcur, 
Cig.;  bcr  ©aftgcbcr,  Hip.(Orb.j;  —  2)  bei 
3dimau)cr,  Jan. 

gostnja,  /.  nam.  gostinja,  Mik. 

gostnjak,   m..  Mur.,  pogl.  gostač. 

gostnost,  /.  bie  ©aftfrciinbtiditcit,  Cig. 

gostoba,  /.  =  gostost,    Cig. 

gostobeseden,  dna,  adj.  rcbiclig,  mortreid), 
Jan..   (:ig.(T.),  Zv.,   Levst.(Zb.\^p.). 

gostobesednost,  /.  bic  !;licbicligteit,  Zv. 

gostocveten,  tna,  adj.  btditbliitig,   Cig. 

gostpča,  /.  =  gostost.  Mur..   Cig. 

gostodih,  diha,  m.  fd)ncUc'^  ^,?ltt)mcn:  g.  se 
človeka  loti,  kadar  gre  v  hrib,  Dol. 

gostoimrast,  adj.  bid)tabcrig  (o  lesu\  C. 

g9st9krat,  adv.  oftmabJ,  Mur..  Cig.,  C,  Danj. 
(Posv.  p.).  Zora. 

g9st9kraten,  tna,  adj.  Ijfiufig,  oftinolig,  Mur.. 
Cig..  C. 

gostokrven.  vna.  adj.  bidbliitig,   Cig. 

gostolas,  I;isa,  adj.  bid)tliaarig,   Cig. 

gostolenje,  n.  tai  Wc,^uiitjd)cr,  ber  ®d)log  bcr 
^isogcl,  ('ig. 

gostolcscn,  sna,  adj.  biditliialbig,   Cig. 

gostolvten,  tna.  adj.  bid)tabcrig,  fciltabcrig  (o 
lesu),    (^ig..  Jan. 

gostolvti,  im,  vb.  impf.  ,^uittjd)ent,  fdintcttcrii, 
trillcrn  (o  ptičjem  petju),  Cig..  Jan..  Mik.; 
—  pren.  gostolela  mu  je  svoje  besede  na 
uho.  Let.;  meni   ni  nikogar  treba,  da  bi  mi 


gostolevati  —  gostovati 


239 


gostovavec  —  goštara 


gostolcl  na  ušesa,  Jiirč. ;  —  i]C|cl)H)tllb  vctiCll, 

gostolevati,  am,  vb.  impf.  ju  ,^liiitfd}eril ,  511 
)cl)lai.VMt  pflegcu,  Jan.,  C;  Po  nebu  ptice  le- 
tajo, Preljubo  giJStolevajo,  Npcs.-K.;  lasto- 
vica veselo  gostoleva  \-  sinjem  zraku,  Zi'. 

gostolevek,  vka,  ni.  bcr  Jntlov,  Jan. 

gostolist,  lista,  adj.  bidjtbclaulU,  Jan. 

gostolisten,  tna,  adj.  bicl)tlic(aubt,   O'^'-..  Jan. 

gostoljub,  ljuba,  m.  kdor  ijoste  ljubi,  bcv  ®aft= 
fvcuiib,   0>.,  Jan. 

gostoljub,  ljuba,  adj.  =  gostljuben,  Ci^., 
Ja)i.,  Let,  Levst.(Zb.  sp.). 

gostoljuben,  bna,  adj.  gaftfreunblicf),  Jan.,  nk. 

gostoljubje,  n.  bie  ®aftfrounbUd)tcit,  ,hin. 

gostoljubnost,  /.  bic  ©aftfrcuublidjfcit,  0>., 
Jan.,  nk. 

g9stoma,  adv.  Ijaiificj,  ogr.-M. 

gostomeglfn,  adj.  bidnebcltc|,   Cig. 

gostomer,  mera,  w.  bev  3}id)tigfeit'3meiier,  baž 
5lrdomctcr,  Cig..  Jan.;  Cig.fT.j,  DZ.  g.  z 
lestvico,  'x><\ž  Scalcnaraoiiictcr,  Cig.(T.).  Sen. 
(Fi^.J;  odstotni  g.,  t)a.§,  'ijji-ocentenaraometer, 
Sen.  (Fiy^.). 

gostonog,  noga,  m.  bie  9Jiaueraffel,  CAg.;  gosto- 
nogi,  ®d)imraifclll  (julidae),  Erj.fŽ.);  na- 
vadni gostonog,  bie  geinciue  3d)nui;aljel  (ju- 
lus  terrestris),  Erj.  (Z.). 

goston9ga,  /.  =  gostonog.  Dol. 

goston9Žnica,  /.  bie  Srfiercnaffel,  Cig. 

gostop^ren,   rna,  adj.  =  gospernat,  Jan. 

gostopfrnat,  adj.  bid)t£iefiebcrt,   Cig. 

gostopet,  peta,  adj.  mit  flciueit  iinb  fd)nellcn 
Sd)ritteit:  gostopeto  stopicati,  Jnrč. 

gostorožen,  žna,  adj.  reid)  an  ^rietieii,  bidjt: 
gostorožno    trsje,  Raič(Let.). 

gostosejci,  m.  pl.  =  gostosevci,  Jap.,  C. 

gostosejčiči,   m.  pl.  =  gostosevci,   C. 

gostosevci,  m.  pl.  bie  'i}>(ejaben,  bie  @(ucff)enne, 
Miir..  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J.  Ravn.,  Blc.-C, 
Gor.-Mik.,  Dol.,  Blkr.;—{„WOi)l  bie  bidjt  i^iu- 
geftveutcn",  Mik.  [Et.J;  toda  prim.  gosto- 
ževci). 

gostosevčiči,  m.  pl.  =  gostosevci,  Pohl.,   C. 

gostosevčki,   m.  pl.  gostosevci,  M. 

gostost,  /.  bie  2^id}te,  bie  '^id)tf)ett. 

gostostrelka,  f.  bic  lllcitraineuje,  hA:. 

gostota,/.  bie"Xidite,  Cig.,  Jan.,   Cig. (T.). 

gostovanjčin,   m.  =  gostovanjščak,   C. 

gostovanje,  n.  i)  bie  ©afterei,  ber  Sd)mau§; 
Njemu  oče  nje  napravi  Imenitno  gostovanje, 
Preš.;  —  ber  .'pod)5eit5id}ntauiž,  bie  £)Dd)seit, 
(gostuvanje)  vihŠt.-  Miir.,  ogr.-M.,  Danj.- 
Valj.  (Rad).  —  2)  ba§  3"Wof)ncrjein,  bic  3"= 
lt)o^ner|rfjaft,  C;  baž  §ur  9Jhet()e  aSDf)ncn, 
Cig.,  Jan.;  zastonj  g.  imeti,  ginsfrei  iDOfinen, 
Cig.^ 

gostovanjec,  njca,  m.  =  gostovanjščak,   C. 

gostovanjski,  adj.  t^odljeitiic^,  M. 

gostovanjščak,  m.  ber  S>oc()5citvgaj't,  ber  .'god)= 
jeiter,  Mur.,  Cig.,  Danj.-Mik.,  v{hŠt. 

gostovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  intr.  a)  jugaftc 
jcin,  C;  g.  na  zemlji,  burd)  haž  (Jrbenlebeii 
pilgeru,  C;  b)  qI§  ^iimofiner  in  eincm  frembcu 
ijaiife  roo^nen,   ^ux  9.iJietfie  njo^nen,   Mur., 


Cig.,    C,    M.,    Polj.;    zastonj    g.,    j^iuSfvci 

U)Ol)nen,  Cig.;  —  2)  tr.  g.  koga,   betrirteii, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  C;  Kristusa  gostujf),  Trub.; 

g.  se,  fdjmauieu,  Cig.,  .Jan.,  C;  pos.  bci  einein 

.V)od)',cit^id)tiuiujc  jcin,  C 
gostovavec,  vca,  m.  i)  bcr  Jildigcnofie,  Jap.- 

C;— ber  ©d)maitžbriibcr,  bcr '■^^raficr,  Guts.- 

Cig.,  Jan.;  —  2)  ber  3u>i^ol)ner,  ces.  ukai 

1.  ijjo-Kres  IV.  262;  —  bie  !9Jfietf)-5partci, 

.Jan.;  —   X)  bev  Settjirter,   ber  (^aftgebcr, 

Cig..   Vilj.'(Rad). 
gost9ven,  vna,  adj.  gaftfrei,  Mur.;  pogl.  gost- 

Ijiv.  ^ 
gostovina,  /.  ^=  gosti,  Cig.,  Jan.,  C;  bil  sem 

na  gostovini,    C. 
gost9Vski,  adj.  OJcft-:   gostovsko  pravo,  "baz 

©aftrei^t,  Let. 
gost9všcina,  /.  bic  G5afterei:  po  gostovščinah 

hoditi.    Gor. 
gostožf  rčiči,   m.  pl.  =  gostožirci,   Dalm. 
gostožfrci,   m.  pl.  =  gostožirci,    Valj. (Rad). 
gostožfvci,    m.  pl.  bie   '!)?(ej;oben,    Valj. (Rad), 

Ravn.,  Čb.( Vod.)- Valj. (Rad). 
gostožfvke,  /.  pl.  =  gostoževci,  .Jan. 
gostožiliti,    žTlim,    vb.   impf.   §triitfd}ern,   Cig., 

Jan.;  burd)ciiiatiber  guiefenb  fc^reien  (o  otro- 

cih\  Lašče-Levst.(M.). 
gostožirji,   m.  pl.  =  gostožirci,   Cig. 
gostožirci,    »z.  />/.    bie   ''^(ejaben,    Mur.,   Cig., 

Jan..  Met 
gostoŽ9bnik,  m.  =  devetogub,  Do/.;  (ber  9io* 

beti,  ber  4.  ^Jfogcn  ber  '35?ieber!auer,  V.-Cig.  ?). 

1.  gošča, /.  =  gostitev  i),   C;  —  hs. 

2.  gošča,  /.  i)  ba§  S)ic!id)t,  bic^te§  ©ebiifd), 
bidjter  SSatb;  šel  je  v  brezovo  goščo  trto 
režat,  Jurč.;—2)  gosta  tekočina:  ber  ^Boben= 
fat^  eirter  evtiiifigfcit,  Mur.,  Cig.,  ,Jan.;—hie 
ma[id)i\  Gor.;  —  bic  33ie)tmUd),  Re-^.-C. 

goščava,  f.  i)  i>až  'Sididit,  bid)te§  ©eftriippe, 
bid)ter  3BaIb;  V  odljudni  goščavi  sam  zase 
živi,  Preš.;  —  2)  gosta  tekočina:  ber  33obeil» 
\a^  einer  f^liiffigfett,  Diet.  Mur.,  Cig.;  oljna 
goščava,  ber  Celfag,  DZ.;  —  goščava  ali 
drožje,  AVe/;;  — bule  s  črno  goščavo,  Sdjluarj- 
geidjiiuUfte,  Strp. 

goščavanje,  n.  =  goščevanje,  ogr.-C. 

goščavje,  n.  tci§'  S)icfid)t,  ZgD.,  jvihŠt. 

goščavka,  /.  bic  ©artCliroic  (rosa  centifolia), 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Tus.(R.),  Vod. (Pes.). 

1.  goščenje,  n.  ha§  ^einirlen;  —  baž  @aftma'^t, 
ber  Sdintauž,  (goščenje)  ogr. -Valj. (Rad), 
(goščenje)  kajk.-  T 'alj.  (Radj. 

2.  goščenje,  n.  t>a^  $8erbid)ten,  Z. 
g9Ščera,  /.  nizka   gošča,  (^idid)t),  ogr.- Valj. 

(Radj;  (guščara,  kajk.-Valj. [Rad]). 
goščevanje,  n.  Q5a)"tercieu,  ogr.-C;   („gošču- 

vanje),  kajk. -Valj. (Rad). 
goščica,  /.  =  gošča  2),    Mur.;   ber   Celfal?, 

Cig. 
i.goščina,  /.  ba§  ©aftmafjl,  C. 
2.  goščina,  /.  =  gostina,    Valj. (Rad). 
g9Ščnat,  adj.  geftriippig,  bidit  nermadijcit,  C. 
goščoba,  /.   =  goščava  2),  Jan.,  C. 
goštara,  /.  =  steklenica,  \otr.-Levst.(Rok.) ; 

—  prim.  hs.  gostara  iz  novogr,  "j^aaTŠpa,  Dan.. 


g9ta  —  gov^den 


-  240 


govedina  —  govorica 


g9ta,  /.  bic  JviftcI,  7..;  rana  na  nogi,  iz  katere 
zmerom  teče,  C'.;  — prim.  it.  gotta,  ®icf)t.  (r) 

g9tast,  adj.  fil'tulii§,  Blc.-C. 

gptav,  adj.  =  gotast,  Z.;  gotave  noge,  offetic 
(tiille,    Vrtov.-Cifr. 

g9ter,  tra,  m.  nam.  boter,  St. 

g9tica,  /.  nam.  botrica,  57om.-C.;  prim.  goter. 

gotov,  (Jva,  aJj.   i)  fcrtig:    suknja  je  gotova; 

—  slive  so  gotove  (rcift,  C;  (po  nem.) 
gotov  sem,  id)  bin  fertig;  —  bercit:  g.  k 
odhodu,  rciiefcrtig,  C7^.,  Jan.;  g.  umreti, 
C;  g.  na  smrt,  ogr.-C. ;— 2)  bar:  g  denar, 
bare§  @elb;  —  sMtdjer,  beftimmt,  fij:  to- 
liko ima  gotovega,  gotove  plače,  nekaj  si 
pa  še  lahko  prisluži;  • —  gotovi  čas,  bie  bc^ 
ftimmte  3^'*;  —  ou#gcmad)t,  unsiDcifclfioft, 
fic^er;  to  je  gotovo;  gotova  resnica;  gotova 
laž;  za  gotovo  vedeti,  beftimmt  tDiffen;  za 
gotovo  obljubiti,  beftimiiit  oeiiprecf)en ;  dolga 
bolezen,  gotova  smrt;  toliko  je  gotovo,  jo 
tiiel  j'tef}t  feft;  na  gotovo  postaviti  dogodek, 
ben  Ifiatbeftanb  conftaticrcti,  DZ.;  gotovo 
pridi!  tomnt  gcmije!  gotovo  si  me  hotel 
prekaniti,  getriji'  uioUteft  bu  mid)  iiberliften. 

got9vec,  vca,  m.  i)  batC^  @eib:  samo  gotovca 
ima  toliko,  RlKr.;  —  2)  =  porok,  ber  @Ut= 
ncher,  C 

got9ven,  vna.  adj.   =  gotov,  .Jan.  (H.). 

got9vka,  /.  bie  53Qrirf)aft,  ber  53arDorratf),  ogr.-C. 

gotovilo,   n.  =  gotovina.   C. 

gotovina,  /.  i)  baree  ©clb;  v  gotovini  plačati, 
bar  bejatilen;  —  2)  ber  SJorratl)  on  ticrfcr= 
ttgtctt  ©cgcuftanben,  Fv.-C.\  —  O  bas  SUie^I, 
Kast..  RlKr.;  (gotovina,  BlKi\J. 

gotovinski,  adj.  'iSar- :  gotovinski  troški,  Levst. 
'Pril.);  gotovinsko  izplačilo,  DZ. 

got9viti,    ovim,    vb.  impf.    i)    jurtdjtCll,   Cig.\ 

—  2)  iid)erftcllcn,  Jan. 

got9vnost,  /.  =  gotovost,  Mur.,  ogr.-C.  nk. 
got9Vost,  /.   i)  bie  58ercitic^aft,  Cig.,  Jan.;  — 

bic  "Sereitroilligfcit:  g.  na  službo,  bic  2;ienft= 

fcrtigtcit,  C:  —  2)  bie  ©enjifšiljcit,  bic  'iBe^ 

ftimint()Cit,   Cig.,  Jan.,  kn. 
got9V.ščina,  /.  =  gotovina,  ogr.-M. 
g9tra,  /.  nam.  botra,   C. 
gčtski,  adj.  gotMjd):  gotski  oblok,  ber  3pi^^^ 

bogen,  Cig.fT.j. 
govfd,/.  to//.  ba«S  JRinboicl^;  vsa  goved,  Mpes.- 

Cig.;  kadar  se  tuja  goved  žene  skozi  seliščc, 

naj  domača  bode  zaprta,  Levst.  (Satik). 
govfdar,  rja,  m.  bcr  JHitibcrlitrt,  ber  JRiitbcr= 

flicdit,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  tudi:  govcd.-ir.   Valj. 

(Radj;  —  bcr  ^)iinbuicl),vid)tcr,  Cig. 
govfdarica,  /.  bic  ^)iiitbcrniagb,    Valj. (Rad). 
govcdarija,  /.  bic  lliinboicli.siidlt,  Mur.,  Cig. 
govcdarina,  /   bcr  >}iiubcrl)irtculpbn,  .U;/r. 
govvdarski,  adj.  ^Kinb»icl)l)irtcii  ,  .Mur.,  Cig. 
govvdarstv9,  n.  bic  )HinblMCl),^lld)t,  Mur..  Cig. 

(T.). 
gov^dast,  adj.  zabit,  od)icilbuinni,   Cig. 
govvde,  eta,  n.  ein  3tii(f  juttflc*  fljinboici),  C., 

Valj.' Rad). 
govvdcn,  dna,  adj.  =  govcdast,   (U>r.:  iingc 

id)tcft,  Z. 


govedina,  /.  1)  ba§  SiinbPeifc^;  —  2)  =  go- 
ved,  Cig.,  Jan.,  3/.;   drobnica  in  g.,  Ravn. 

govfdji,  adj.  --=■  goveji,  Štrek. 

govfdnost,  /.  bic  Cdiicnbaftigteit,  Cig. 

govedo,  M.  i)  iaš'  JRittb  (ein  Stiid  Siinbme^); 
troje  goved,  brci  Stiirf  3iinbt>ietj,  C;  pl. 
goveda,  ba^  Siittboie^;  goveda  za  pleme, 
za  rejo,  ha^  ^U(i)tt\ni),  Og-.  ;  — tudi  psovka: 
ti  si  pravo  govedo!   Savinska  dol. 

govedoreja,  /.  bie  Stinbmel^juc^t,  Sov. 

govfdski,    adj.  =   goveji,   Mur,;   (goveski, 
Diet.). 

govfjak,  »1.  bcr  9iinbt)ie{)mij't,  Cig.,  C. 

gov?ji,  adj.  t)Om  JHinb,  Siitib-;  goveje  meso, 
goveja  živina. 

govfjski,  adj.  =  goveji,   C,  jv^hŠt. 

govfjščak,  m.  bcr  9iinbDie!^mift,  ogr.-C. 

g9vence,  n.  dem.  govno,   Fjk.  (Črt.). 

govfski,  adj.  =  govedski.  Diet. 

g9vna,  /.  i)  =r  govno,  Rib.-Mik.;  —  2)  pl. 
govne,  ovčji  pašnik,  Sp.  Idrija-Etj.  (Torb.). 

govnač,  m.  ber^  3io)§fdfcr  (geotrupes  sterco- 
rarius),  Erj.(Z.),  Kras-Erj.(Torb.J. 

govnar,   rja,  m.  =  govnač,    C,  Z. 

govnačka,  /.  bie  9taubmoDe  (lestris),  Cig., 
Erev.  (F.). 

g9vnat,  adj.  bredig,  OoII  Unratl),  Cig. 

govnjač,  m.  =  govnač,  Cig.,  Jan.,  Valj. (Rad J, 
v^hŠt. 

govnjak,  m.  ber  SJiiftfarrcn,  Cig. 

govnjati,  am,  i'b.  impf.  unuerftdnblic^  reben, 
(nam.  gognjati),  St.;  jeclja  in  govnja,  sam 
ne  ve  kaj,  SIN. 

i.g9vn9,  n.  i)  ber  ^armfotf),  Meg.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  C,  Trub.,  Dalm.,  ogr,-  Mik., 
Dol,  RlKr.;  —  2)  vražje  g.,  bcr  JeufelŽ^ 
bred  (asa  foetida),    Tuš.(B.). 

2,g9vno,  n.  prostor  pri  opekarnici,  kjer  se 
suši  opeka,  Rilje  pri  Goriei  -  Erj.(Torb.J; 
—  nam.  gumno. 

govnobfbec,  bca,  ni.  =  govnač,  Jan.,  Erj.(Z.J. 

g6v9,  n.  nam.  govedo.  Kras. 

govor,  m.  bie  iHcbe,  \>(x^  (^k)i;)xM) ;  g.  nasta- 
viti o  čem.  etioa«  jur  3prad)c  bringcit,  M.; 
g.  se  plete  na  vse  kite,  'iio.i  ®c)prdd)  ipillltt 
jid)  nad}  aticn  Seitcn,  Jan. ;  —  bie  JKcbc,  bcr 
9?ortrag;  g.  imeti,  eiuc  9icbc  baltcn;  naučen 
g.,  mcmoricrtc  3{cbc,  govor  z  mesta,  cinc  91cbe 
a\\i  bcm  Stcgrcif,  Cig.(T.)\  nagrobni  govor, 
bic  Wrnbrcbc,  ./^7«..  nk.;  =  pogrebni  g.,  Cig. 

govorač,   m.   bcr  ^Hcbfoligc,    ^'rt. 

govorčin,  »1.  bcr  3prcd)cr,  Diet.;  bcr  Sprec^cr 
bci  .vodjjcitcn,  Z..  C.;  —  bcr  ^.»IbUDcat,  Diet., 
Cig. 

govorec,  rca,  »j.  bcr  >»pred)cr,  bcr  JHcbncr, 
.Mur..  Jan.;  dober  g.,  Gor.;  najboljši  g., 
Levst. (Zb.  sp.). 

g9Voren,  rna,  adj.  i)  jur  3prfld)C,  !'Hcbc  gc 
l)Orig,  Jan.;  govorni  razpol,  bcr  3icbctl)Ci(, 
.lan.;  govorni  organ,  Zora;  —  2)  gov(J- 
ren,  bcrcbjaiu,  Cig. 

govorvvati,  am,  vb.  impf.  ,^ii  fpred}Cn  pflcgcit, 
Dol. 

govorica,  /.  i)  ba^  Wcrcbc,  ba*  (Mcriic^t;  g. 
je.   C*  gcl)t  "bai  (iicriidjt;    g.  se   je   raznesla 


govoričeiye  —  govoriti 


241  — 


govorjenje  —  gozdnar 


po  vsem  mestu,  ba\-  @eriid)t  burdilicf  bie 
goii.H*  Stabt,  (^ig.:  p«  deželi  je  šla  govorica, 
LjZv.;  —  2)  bie  iHebc:  Marsikdaj  se  govo- 
rica ti  zmeša,  Preš.;  —  ba^  GJejprdcfi,  bie 
Unterljoltiinfl,  C/y.,  Jan.;  ne  poide  mu  tako 
naglo  g.,  Jitrč.;  —  i.)  bie  Sf ri'd)tDeiic:  bie 
ilhinbavt,  C. ;  domača  g  ,  f)eimatlidie  .U  liiiu^c,  C 

govoričenje,  «.  bal  3d)ltiatH^n,  ba^  (iicfafcl. 

govoričiti,  Tčim,  vb.  impf.  fajelu .  fd)tt)al«ii, 
Jan..   C,   C,or.-Lcvst.(.\f.J,  BlKr. 

govoričje,  «.  bie ''^l)rajc(u)  (zaničlj.):  poulično 
govoričje,    1';-^ 

govorilen,  Ina.  adj.  jum  ©prcc^en  ge^oiig: 
govorilni  organ,  ba§  Spradjovgait,  Zora. 

govorilnica,/,  i)  bev  Spredifanl,  Cig.,  Jan.; 
—  2)  bie  JKebuerbiiljne,  Cif^.,  Jan. 

govorilo,  n.  i)  baž  3prad)n)evt3cug,  ha^  3prad)= 
organ,  Cig..  Jan.,  CiiC.fT.);  koliko  moč  ima 
podnebje  na  govorila!  Savr.(Kop.  sp.j;  — 
2)  bie  %X{  ,^U  fpred)Cn:  on  je  tacega  govo- 
rila. Z.;  —  ber  ^i^oftrag,  Cig.;  —  bie  9Jfunb^ 
art,  ber  S^ialect,  Cig.,  C:  —  3)  ha^  9ieben, 
bie  9ieben:  govorilo  je  zdravilo,  Npreg.- 
Jan.i^Slovn.j;  —  ber  Oiebeftoff:  govorila  iz- 
manka,  ber  9iebeftoff  gel^t  aue,  Svet. (Rok.). 

govorišče,  n.  bie  9tebncrbii^ne,  M.;  božje  go- 
vorišče  pak  je  v  sredi  templa  naredil,  Jap. 
(Sv. J.). 

govoritelj,  m.  =  govornik,  Muv..  kajk.-Valj. 
fRadj. 

govoriti,  im,  vb.  impf.  rcbcit,  ipred)eii;  govori, 
ipric^I  tako  se  ne  govori,  'i^až  ift  gegen  ben 
šprac^gebraudi ,  Cig.  (T.);  težko  g.,  eine 
ic^inere  '^\xxiQ^i  l)aben;  gladko  g.,  gelaiifig  ipre= 
c^en;  razločno  g.,  eine  beutlidie '!?hieiprad)e 
f)aben;  g.  kakor  bi  rezal,  mit  gelaiifiger 
3unge  fprec^en,  Cig.\  govori  se,  da  . ..,  man 
fpridjt  bauon,  ež  Derfautet,  bafi?...;  tebi  je 
lahko  g.,  bu  liaft  gut  reben,  Cig.;  sam  sebi 
g.,  sam  v  sebi  g.,  bei  fid}  felbit  ipred)en, 
Krelj;  vmes  g.,  ba5tt)ifd)cn  reben;  kdo  bode 
danes  govoril?  njer  tt)irb  ^eute  ben  S^ortrag 
^alten?  g.,  kakor  bi  rožice  sadil,  jd)Dn  ipre= 
d[)en,  C;  g.,  kakor  bi  med  lizal,  tott  freuilb= 
lic^er  SSorte  fein,  Cig.\  g.,  kakor  bi  otrobe 
vezal,  Df>nc  3uianimen^ang  reben,  Cig.;  g.,  da 
ni  ne  na  konja  ne  na  osla,  ungereimtcg  ^t\\% 
fprec^en,  Cig.\  g.,  kar  slina  na  jezik  prinese, 
reben,  roie  eš  in  ben  SJhmb  tonimt,  Cig.; 
resnico  g.,  bie  2Baf)rf)cit  reben;  na  vsa  usta, 
brez  ovinkov  g.,  offen,  Don  ber  Seber  lueg 
reben ,  Cig. ;  komu  po  godu  g. ,  nad)  bem 
2)?unbe  reben,  Cig. ;  brez  bahanja  govoreč, 
o^ne  Diu^m  ju  melben,  Cig.;  prav  govoreč, 
cigentlic^,  Meg.;  g.  o  čem,  »on,  iibcr  etrtial 
ipri'rf)en;  o  tem  se  ne  govori,  bacon  ift  nid)t 
bie  9tebe;  zoper  koga  (kaj),  proti  komu, 
čemu  g. ,  gegen  (tttiber)  jemanben ,  etmae 
iprec^en;  črez  koga  g.,  iibel  »on  jemanbem 
fprec^en,  Cig.,  Met.;  za  koga  g.,  fiir  jeman= 
ben  giiriprac^e  eintegen;  govori  naprej  in 
nazaj,  jpridjt  pro  unb  contra,  Koborid-Erj. 
(Torb.j;  —  lauten:  kakor  govori  zakon, 
Levst.  (Sank);  —  govorit',   Kr. 

Slov.-nem.  slovar. 


govorjenje,  n.  'i^ai  SJebcn,  'Qa-:>  Sprcdjen;  tako 
govorjenje,  jold)  Oiercbc;  prazno  g.,  Icerež 
(i)e|d)Uia^;  —  bie  ^Kebeiueife,  Cig.;  g.  z  zna- 
menji, bie  3cid)enipvadie,  Cig..  Jai*.;  g.  s  te- 
lesnim gibom  (kretom),  bic  @eberbeniprad)e, 
Cig.(T.j;  —  'Hai'  ©erebc:  po  vsej  gori  je 
bilo  g.  od   tega  (nam.  o  tem),  Ravn. 

govorkati,  am ,  vb.  impf.  dem.  govoriti  (\ 
otročjem  govoru),    Valj.(Radj. 

govorljiv,  iva,  adj.  rebfclig,  geiprad)ig,  Muv., 
Cig..  Jan.,  Danj.-Mik.,  Zora. 

govorljivec,  vca,  m.  rebfeliger  Win\6),  kajk,- 
Valj.rRad). 

govorljivost,  /.  bic  (yefprad)igfeit,  Mnr.,  Cig. 

gov9rnica,  /.  i)  bie  9\ebnerin,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  =  bie  Oiebnerbiiline,  V.-Cig.;  pošiljal  je 
enakomisleče  na  govornico,  Zv,;  —  S)  = 
govorilnica   i),   C;  tudi:  govornica. 

gov9rnik,  >?z.  ber  Diebner;  —  ber  ^ortfiifjrcr, 
Cig.,  Jan.;  (govornik,  Levst. [Nauk]). 

gov9rniški,  adj.  rebnerifc^,  Cig.(T.),  nk.;  tudi: 
govorniški. 

govgrništvo,  n.  bie  JRebelunft,  bic  9tI)etori!, 
Cig..  Jan.,  Cig. (T.),  nk.;  tudi:  govorništvo. 

gov9rnost,  /.,  V.-Cig.,  Jan.,  pogl.  govorstvo. 

govorski,  adj.  i)  bie  9tcbe  bctrcffenb:  govor- 
ska  cvetka,  bie  3\ebncr51ume;  —  2)  V.-Cig., 
pogl.  govorniški. 

govorstvo,  n.  bie  9iebefun[t,  V.-Cig.,  Jan., 
O  g-  (T.). 

govorulja,  /.  bie  Sprcc^mafc^ine,  h.  t.-Cig.(T.). 

govorGn,  m.  ber  9J{au(mad)er,  ber  -^ifirajen' 
niadicr,  Cig.,  Let.;  ber  (iJroBJprcc^cr,  Cig. 

govoriinstvo,  n.  bie  (^rofelprcc^erci,  Cig. 

govoruš,   m.  ber  ^^(aiibercr  Jan. (H.);  —  hs. 

govoruša,  /.  bie  ^(cubcrtajdie,  BlKr.;  —  hs. 

goza,  /.  ber  Apinterbacfen,  Mik.;  —  ber  §intere, 
Levst.  (Zb.  sp.);  —  prim.   2.  guza. 

g9zati,  am,  vb.  impf.  o^ne  3lppetit  cfjen,  C; 
—   prim.  gozniti   in  guzati. 

gozd,  gozda,  m.  ber  2BaIb,  ber  §o(^rtia(b,  ber 

Jorft;  črni  g.,  ber  ^arjicalb,  ber  DZabel^ols- 

ttJalb,  Cig.,  Jan.;  g.  zarediti  kje,  einen  ?5?0lb 

oniegen,  Cig. 
gozdar,  rja,  m.  ber  5oi'ff£l",  Nov. -C,  Erj.fl^b. 

sp.j;  —  ber  3Salbf)iiter,  Gnts. 
gozdarjenje,  n.  bie  gorftTOirtfc^aft,  Jan.,  Cig. 

^T.j;  gozdarjenja  se  učiti,  SIN. 
gozdarski,  adj.  fyorfter=:    gozdarsko   učilišče, 

bie  ?yori'tIe^ranftalt,  DZ. 
gozdarstv9,  n.  bie  gcritttiirtld)aft,  Cig. (T.). 
gozden,  dna,  adj.  jum  SSalb,   ^orft  ge^^orig; 

gozdni  čuvaj,   ber  SBalb^iiter;   gozdni   red, 

bie  gorftorbnung. 
gozdec,  zdeca,  m.  dem.  gozd.   Valj.  (Rad). 
gozdek,  zdka,  m.  dem.  gozd,  Cig.,Valj.(Rad). 
gozdič,  iča,  m.  dem.  gozd,  ha^  2BdIbrf)en,  Cig. 
gozdišče,   n.  bie  '^SalbfteUe,  C;  ber  i5?a(bbe> 

l'tanb,  Blc.-C. 
gozditi,  im,  vb.  impf.  »erfeilen,  V.-Cig.,  C;  — 

(toie  cinen  Seil)  ^inein^TOangen :  mali  stavek 

g.  v  velicega,  Levst.  (Zb.  sp.) ;  —  bebrfingen, 

Jan. 
g9zdje,  n.  coll.  2Salbungen,  Zora. 
gozdnar,  rja,  m.  ber  Ji^J^ftCl'- 

16 


gozdnarica  —  graba 


—  242  — 


grabastati  —  grablje 


gozdnarica.  /.  bic  JiJ^^terin,  -hi)). 

gozdnarski,  adj.  5^orfter»,  Si^rft  ,  Ci^.,  Jan., 
tik.:  gozdnarska  služba;  gozJiiarska  učil- 
nica,   Ci^. 

gozdnarstvo ,  n.  bic  (^orftirirtfc^aft ,  Cig., 
.Jan.,   nk. 

gozdnat,  ata.  adj.  booalbct,  n)a(brclcf),  Cit^., 
.lan.,   C. 

gozdnica,  /.  bie  92albbirnc,  C. 

gozdnik,  m.  bcr  goUtbcbicnltctc,  bcr  (^ov)ter, 
Cig.,  Jan.,  C;  vza  družina  od  črednika  do 
gozdnika,  Jurč. 

gozdnina,  /.  bic  ^^(bflobe  »om  3BaIbc,  bie  '^Qt\\'' 
gebitr,  Cig.,  Jan.,  Blc.-C. 

gozdomfrec,  rca,  m.  ber  ®Qlbmei|er,   Cig. 

gozdorfja,  /.   bie   ^Salbjudjt,    Cig.,    C,    Bes. 

gozd9ven,  vna,  adj.  {^or)"t= :  gozdovna  stati- 
stika, bie  ^orftftatiuif,  Cig.fT.j;  gozdovno 
upravst\o,  bic  (VorftDcrtualtuiifl,  DZ. 

gozdovid,  vida,  m.  bie  JorfttovtC,   Cig.,  \ov. 

gozdovTt,  adj.  rualbreid),    IV/. 

gozd9Vski,  adj.  =  gozden,  Rc-{.-C. 

gozd9vstvo,  n.  'bai  ^or^ttucicn,  DX. 

gozdoznanec,   nca,   m.  bcr  ^orfttltubiflC,    Cig. 

gozdoznanstvo,  n.  bie  ^crftfuube,   Cig.,  Jan. 

g9ztc,  zca,  m.  \iaž  JrflUfniinterflcib,  Podkrnci, 
Staro  Sedlo  (Goriš.)  -  Erj.  (Turb.). 

g9zniti,  ggznem,  vb.  pf.  foftett:  še  go/nila  ni 
juhe,   C, 

g9z,  m.  =  vož,  bic  9?attcr,  Diet.,   C. 

g97,,  T,  /.  i)  ber  3tiemen,  bcr  ben  'Drcfdiflegcl  mit 
bcm  Sticl  ocrbinbet;  —  2)ber  3orf)ii<^i»eiV  5)ie 
i^oc^reiebc,  bie  bieXcicf))eI  nnbcm3orf)ctcu[)alt, 
Cig.,  Jan.,  M.,  Met.,  Štrek.,  .SY.  ;(gož,  m. 
Tolm.-Erj.f  Torb.] r, —t)až^ilnc\ban'i),'Oa^  ben 
^^?flugbalfcn  mit  bem  SiabflcftetI  Oeibiiibct,  Z. 

1.  g9Ža,  /.  =  gož,  /.  i),  2),  Jan.;  z  gožo  je 
cepec  privezan.  Gor.;  —  brez  gože  zapreči 
vole,  Levst.  fZb.  sp.j. 

2.  g9Ža,  /.  bcr  Uropf,  Re^.- C,  Goriš,- Erj. 
(Torb.j;  —  bcr  .S>uI)ner!ropf,  Rc^.-C;  —  prim. 
it.  gozzo,    C,    Štrek.  (Arch.). 

g9Žar,  rja,  m.  ber  Siopficjc,   C 

g9Žati,  am,  vb.  impf.  rcibcil,   Cig. 

g9Žca,  /.  dem.  gož  /. ;  =  trtica,  Ščav.-C. 

g9Ževka,  /.  =^  gožva   i),  ogr.-C. 

gožica,/.  =  gožva  i),  v^h}>t.-C.;  gcjžica:  Tudi 

gožic  mi  nasudi,  Danj.  fPosv.  p.) 
g9Žka,    f.    dem.    gož  /.,    Mur.,    Cig.,    BlfCr., 

j  v:;  h  si. 

gožnik,    m.  bic  .Uerbc  nm    Sticic  bc-J  Xrejdi 

flcflclž,  an  n)cld)c  bcr  AlcflcI  flcbuiibcii  mirb, 

Cig. 
gožnjati,  am,  vb.  impf.  bnimiiicii,  um)crft(inb  = 

lid)  rcbcn,   C;  prim.  gognjaii. 
gožnjetati,  etam,  ečcm,  vb.   impf.  ~-   na  nos 

govoriti,    C;   prim.  gognjati. 

g9Žva,  /.  i)  bic  SBicbc,  cin  ^i^aitb  a\\i  flc 
brc[)ten  3JutI)CH,  Cig.,  Mik.;  —  2)  bic(yclcnf 
fapfcl,   Cig.fT.J.  Erj. r. Som.). 

g9Svica, /.  dem.  gožva   1),  Jan.,   C. 

grab,  m.  =  grabcr,  gaber,  Jan.  (H.),  Levst, 
(Rok.) 

graba,  /.   =   jarek;  —   prim.  graben. 


grabastati,    am ,    vb.  impf.  fjcftiij  trajen,    Z., 

Dol. 
grabavs,  m.  ber  ®c^napp^an§,   Cig. 
grabavsati,  am,  vb.  impf.   =  grabastati,  Z. ; 

—  prim.  grebavsati. 

1.  grabeč,   bca,  m.  =  grabljač,   \ov.-C. 

2.  grabeč,  bca,  m.  =^  vrabec,  Strek.,  Gor. 
grabek,  bka,  m.  kolikor  se  (n.  pr.  sena)  enkrat 

z  grabljami   pograbi,   Xov.-C. 

grabeljnik,  m.  ber  9?e(^enbof)rer. 

grabeljščak,  m.  =  grabeljnik,   C. 

graben,  bna,  m,  ^  jarek;    —   iz  nem. 

graber,  bra,  m.  =  gaber,  vzhŠt.-C,  Valj.(Rad). 

grabeštvo,  n.  bcr  9taub,  ZgD. 

grabež,  m.  i)  bcr  5Rajfcr,  raiibjiiditiger,  ^ob' 
gicrigcr  9Ken|c^,  Cig.,  Mik.;  —  ber 'i^Iiinberer, 
Zora;  —  2)  ber  Štoub,  ZgD.;  g.  po  belem 
dnevi,  ein  Šioub  bti  ^edem  Xage,  Slovan; 
božji  g.,  bas  Sacrilegium,  LjZv.;  tatvina  in 
g.,  2;icb)"ta^l  iinb  5Kaub,  Zora;  btc  'ij^liinbc' 
ruiig :  v  vsakem  slučaju  grabeža,  DZ. ;  — 
bie  gcroubtc  53eute,  Jan.;  —  3)  ba#  Siec^ett, 
'tta^  3treured}en :  v  tem  gozdu  imam  g., 
Svet.cRok.j;  —  ipož  ju)animcngercd}t  mirb: 
,V  33.  biirrež  2aub,  Jan. ;  •^ujammengerec^te'? 
>!)cu,  F)-.- C. 

grabežljiv,  iva,  adj.  raub)iict)tii},  Jan.,  C. 

grabežljivec,  vca,  m.  ber  9?oubjitd)tige:  ber 
''^Miinbcrcr,  Jan. 

grabežljivost,  /.  bie  fffaubfucf)!,  Jan.,  C,  Zora. 

grabežnica,  /.  1)  noge  grabežnice,  bie  ©rcif' 
fii^e,  Cig.fT.J;  —  2)  bie  jRaubflicgc  (asilidat, 
Erj.fŽ.J,  Cig.fT.J. 

grabiti,  grabim,  vb.  impf.  i)  raffcn;  ponudil 
sem  mu  črešenj,  on  pa  jih  je  začel  kar  g.; 

—  vodo  g.  =  zajemati,  Re^.-C;  pot  g.  pod 
se,  laufcn:  konji  skokoma  grabijo  pod  se 
znano  pot,  Erj.fl^b.  sp.j ;  ju  ergrcifcii  judieii : 
koga  za  roko  g,,  jemQiib'3  .Vtaiib  ju  crgreifcn 
^ud)en,  Z.;  —  jeza  me  grabi,  bcr  :^i>t\\  il- 
greift  mid);  —  fjabgicrig  jujamnieuraffeu,  g. 
denar;  čedalje  več  k  sebi  grabijo,  Trub.;  — 
raubcn,  pliiubcru,  Cig..  ./an.;  kradli  so  jim 
in  grabili,  Slovan  :  — 2)  tjarfcu,  red)cn;  listje, 
seno  g. 

grabivec,  vca.  m.   1)  bcr  JHoffer,    Valj.fRad); 

—  bcr  'ijjliinbcrcr,  Cig.;  —  2)  rusokriii  g., 
bcr  )}\aubfdfcr  (staphvlinus  er)throptcrus), 
Erj.fŽ.J. 

grabkinja,  /.  =  grabljačica.   C. 

grabljač,  m.  bcr  JHcd)cr,  bcr  .V^ufcr,  3/«»-.. 
(jg.;  Za  nas  grabljače  So  pripravljene  po- 
gače.  Danj,-  \  alj.  (Rad). 

grabljačica,  /.  bic  ^Hed)erin,  C. 

grahljanje,  n.  ia4  iRcd^n,  .Mur. 

grabljiir,  rja,  »;i.  bcr  )Kcd)CUiuad)Cr,  Stom.-C, 
nk. 

grabljati,  am,  vb.  impf.  rcd)CU,  l)ar(cil,  Mur., 
Cig..  Danj.,  ogr.-Valj./ Radi. 

grahljavec,  vcu,  m.  bcr  )Hcd)Cr,  Z. 

grabljavka,  /.  bic  lllcdicliu,   Cig. 

grablje,  btij,  /.  /'/.  i)  bcr  ^licdlClt;  travnate, 
mrvnate  g.,  ber  ®ra^  ,  \">f»rcd)cu,  Svet  f  Rok); 
imeti  pašo  za  grabljami  fSotr.),  po  grabljah 
fGor.J,  =  imeti  pravico  pa.sti  po  ko.^nji;  — 


grabljenec  —  gradba 


-  243  — 


gradeč  —  grah 


grablje  ima,    vil    pa    ne,    er  i^t  cilt  'Dtcfjmer, 

ober  fciii  Wcbov,  Lašče- Levst.fM.J;  —  2)  eitie 

iTc()cnal)iilid)e  'sBorridjtuiu]:  aj  bcv  Sicdicu  tnt- 

©ebcr«,  Bolc-Erj.(Torb'.);  b)  fine  %x\  ^uttcv= 

raufe,  C,  —  c)  ber  3Saffcrrcd}cn,  Cig. 
grabljenec,    nca,    m.   cin   flrofjcr  3{cd)cn   mit 

ficbcii  3'i^)"cn,  ber  bcim  ^rcjcficit  ucnncnbct 

JU  i  vb,    y.-Cig. 
grabljenik,  m.  Cig.,  pogl.  grabeljnik. 
grabljenje,  m.   i)  bn§  Staffcn;  —  ba§  gicrii^c 

3u)ainmcn)c^ancn ;  —  2)  ba^  3{cd)cn. 
grabljevec,  vca,    m.    bei"   ;)icd)cr,    ^.,    Ljub.; 

{morda  prav.  gnibljavecr). 
grabljevnik,   m.  =  grabeljnik,   Gor. 
grabljica,  /.   i)  bte  3}cdicrin,  Cig.,  DSv.;  — 

2)grabljice,f /.,  <iew!.  grablje,  ay  flciner5Red)CU  ; 

—  bj  ber  5Šeberrcd)en,  ber  Sdjeibetamm,  V.- 

Cig.;  —  c)  ber  Stleibcrrcdjcn,  ogr.-C. 
grabljič,  i'ča,  m.  =  grabljač,  bcr  3icd}Cr,  Cig.,  Polj. 
grabljfčevka,  /.  bte  5Red)erin,   Polj. 
grabljičnjak,  m.  ber  9icd}enbof)rer,  5^ 
grabljinje,  n.  ^ufimnicngeredjte? :  5.  93.  §eu, 

Hal.- C. 
grabljišče,   >z.    i)  ber  9^erf)enftie{;   tudi:    gra- 

bljišče;  —  2)   bte    ©cabiofe   (scabiosa   sp.), 

Kras-Erj.  (Torb.). 
grabljiv,  iva,  a^/.raitbgierig.rauberifc^,  Cig., C; 

grabljiva  žival,  ba§  9iaubtt)ier,    Vrt. 
grabljivost,  /.  bic  Otaubgierbe,  Cig.,  C;   bie 

.•gabgier,  LjZv. 
grabpn,  m.  ber  9tauber,  C. 
grabrača, /.  gabrova  palica,  kajk.- Valj.  (Rad). 
grabsati,  am,  vb.  impf.  fra^eu,   C. 
grabulja,  /.  =  grabežnica,  bak  Dioubbein  (bcr 

^njecteit),  Z. 

1.  grad,  grada,  gradu,  m.  i)  bte  93iirg,  ba§ 
@(^(ot^;  cesarski  g,,  bie  fai)cr!td}C  Šurg; 
letni  g.,  ba§  Sorninerlc^loiiS  gradove  zidati 
v  oblake,  ^'uftidilofier  bauen,  Preš.;  —  2) 
=  mesto,  bie  štabt,  Istra -C,  Krelj;  — 
3)  pl.  gradi,  bcr  '»prej^hifeitfranj,  haž  ^rej§= 
geftmfe,  Hal.-C. 

2.  grad,  grada,  m.  =  toča,  Meg.-Mik.,  Jan., 
C,  Vrt.\  —  hs. 

gradanica,  /.  i)  trta  ali  verižica,  ki  veže  plužno 
drevo  s  kolci.  Gor.,  Dol.,  Št.;  —  2)  fta(f)e= 
ligeš  <pQl§banb  ber  §iinbe,  Cig..  C,  Gor.; 
(menda  nam.  gredaljnica). 

gradaša,  /,  ber  SEodenfatitm,  bie  .*pe{f)el,  Z., 
C.,Xotr.;  nav.  ;?/.  gradaše.  Gor.,  Dol.,  Notr.; 
(gredaše)   Cig.,  Jan.,  C,  DZ. 

gradašanje,  n.  ber  Srčinipelbeleg,  (gred-)  DZ. 

gradašar,  rja,  »i.  bcr  Sarbdt)(f)emnQc|er,  (gred-) 

gradašati,  am,  vb.  impf.  =;  gradašiti,    Cig. 
gradašavec,  vca,  m.  ber  §ec^Ier,  bcr  Srdniplcr, 

(gred-)    Cig.,  Jan. 
gradašavka,  /.  bie  Srčimplerilt ,   (gred-)   Cig. 
gradašice,  /.  pl.  dem.  gradaše,  (gred-)   Cig. 
gradašiti,   ašim,   vb.  itnpf.  fjcc^clu,    frčimpelu: 

g.  volno.  Diet.,  Notr.;  (gred-),  J^«.;  — prim. 

it  cardeggiare,  nem.  farbatfo^en. 
gradba,/.   1)  bie  Umjdunung,  C;  —  2)  bcr 

SPatl,  ba§  g-eftung-^bolltuer!,  Cig.,  Jan.,  Šol. 

(češ.);  —  3)  ber  'i8au,   Cig.,  Jan.,  C;  (hs.). 


gradeč,   dca,   »;.  dem.  grad,  .\/iir. 

gradek,   dka,  m   dem.  grad,  Miir. 

gniden,  dna,  m.  bie  Stein=  obev  3Sintereid)e 
(quercus  sessiiitlora),  Cig.,  Jan.,  Tuš.fR.J, 
Dol.,  Kraa-Erj.fTorb.) ;  (gradenj, dnja,.ŠYreA-.). 

gradiča,  /.  Heinc  Umjiiunung,  M. 

gradič,  fča,  m.  dem.  grad;  ia^  £c^(ofš^en. 

gradiček,  čka,  m.  dem.  gradič;  gradovi,  gra- 
diči  in  gradički,  Slovan. 

gradina,  /.  i)  bte  Uiitjaiinung,  bcr  £)of,  C, 
Z.;  —  2)  bic  Siirg,  ba§  Sc^iofS,  bic  ^c[tung, 
ba§  ^Boaiuerf,  C,  RaičfSlov.J;  —  3)  bie 
^urgruine,  Cig.fT.J,  C;  stara  g.  =  mirišče, 
C. 

gradinast,  adj.  ruiiicnformig,  Cig.fT.J. 

gradišče,  n.  i)  bic  ^^iirgftdtte,  ber  Ort,  liio  citt 
Sd)Ioi'S  gcftaiibcn  fint,  Mur.,  Cig.;  —  2)  bie 
9{iitgtnaucr,  ber  Sd)(of§itjaII,  Mur.,  .U. ;  — 
3)  cinc  tnit  ^fa^Icn  eingefricbete  Stcitte,  M, 
Z. ;  prim.  kolišče. 

gradiščnica,  /.  bie  ^atiffabe,  ^\- Cig.,  Notr. -M. 

gradiščnik,  m.  ber  Sd)(oi§bauer,  Cig. 

graditelj,  m.  bcr  93aiinteifter,  Levst.  (Nauk), 
nk.;  —  hs. 

graditeljstvo,  n.  bie  ^trc^itectur,  Nov.-C;  — 
ba§  SaumeiftcrgelDcrbc,  Levst.(Nauk),  nk. 

graditi,  im,  vb.  impf.  i)  einjduiteu;  vrt,  travnik 
g.;  — 2)  gnbammcn,  bcidjctt,  Cig.;  reko  g.,  beu 
Strom  einbammen,  Cig.,  Jan.;  —  3)  bauett: 
hišo,   cerkev  g..  ogr.-C,  nk.  (hs.). 

gradivec,  vca,  m.  ber  §ec!enbinber,  Cig. 

gradivo,  n.  ba^  93aumatcrinl,  Cig.,  Jan.,  DZ., 
nk.;  pren.  boe  9JJaterial,  Jan.,  nk.;  g.  nabi- 
rati za  kako  znanstveno  delo,  nk, 

gradjan,  ana,  m.  nk.,  pogl.  grajan. 

gradlinec,  nca,  m.  =  graden,  jviliSt.;  (izgo- 
varjajo tudi  ngraglinec",  menda  nam.  grad- 
ninec  r) 

1.  gradnik,  m.  i)  bcr  S^crjdmter,  Z.;  tisti,  ki 
plot  dela,  C. ;  —  2)  ber  @(^tof§=  ober  93urg» 
:^am)tmann,  Cig.,  Jan.;  —  ber  @d^Ioj§:^err, 
Z.;  Gradnik  ga  (krompir)  rad  v  salati  je, 
Npes.-K.;  Na  strmi  grad,  —  Kjer  mlad  gradnik 
bolan  leži,  Preš. 

2.  gradnik,  m.   =  graden,  Z. 
gradnjak,  m.  =  graden,   Trst.  (Let.). 
gradovati,  ujem,   vb.  impf.  grabieretl  (chem.), 

Cig.  (T.). 

grad9ven,  vnajijt//.  =gradski,  M.;  gradov(e)na 
vrata,  ogr.-Mik. 

gradski,  adj.  58urg-,  Scftlojž^,  Ijerrfc^aftlid;, 
Mur.,  nk.;  (nav.  grajski). 

gradščina,  /.  Levst. (Nauk),  pogl.  graščina. 

grafičen,  čna,  adj.  h  grafiki  spadajoč,  grapl^ifc^, 
nk. 

grafika,  /.  risarstvo  in  pisarstvo,  pos.  diplo- 
matiško  pisarstvo,  bie  @rapf)tf. 

grafit,  m.  neka  rudnina,  s  katero  se  lahko 
piše,  ber  ©rapl^it,  Cig.(T.). 

grah,  graha,  m.  bic  Srbje  (pisum  sativum).; 
(bic^ifote,  v^liŠt.,  ogr.-C,  BlKr.;  bic  2fi)D(e, 
bie  @rb)e,  Staro  Sedlo-Erj.(Torb.j;  grah  je 
boljše  vrste  fižol,  Polj.;  —  peški  g.,  bie 
■JBobentijole,  ogr.-C;  —  divji  g.,  eine  Strt 
^latterbje  (lathyrus  Silvester),  Josch. 


grahar  —  graja 


244  — 


graja  —  gramoz 


grahar,  rja.  >;i.  bcr  ©rbjenfafcr,  Jan.fH.). 

graharica,  /.  =  i^rahasto  pišCc,  folj. 

grahast,  adj.  i)  erbjenartig;  grahasti  kamen, 
bcr  gibjenftein,  O^. ;  —  2)  gejprenfdt,  tup= 
felig,  buntflccfig,  Cig„  Jan.\  grahasta  kokoš, 
Mik. 

grahec,  hca,   m.  dem.  grah,  Mur. 

grahek.  hka,   m.  dem.  grah,  Jan. 

grahišče,  «.  ber  ©ibicnacfer,  ./<i«.;  (ber  {^i)oIcu= 
acfcr,  Mur.);  —  prim.  grah. 

grahka,  /.  =  grašica,  ogz-.-C. 

grahlja,  /.  bic  ^ariiigšmblDe  (larus  fuscus), 
Frer.  (F.). 

grahljast,  adj.  =  grahast  2):  grahljasta  raca, 
kokoš ,  C. ,  Lašče  -  Levst.  (M.) ;  grahljasta 
jajčka,    Vrt. 

graholj,   m.  =  grahor,  bie  SBicfc  (vicia),  Z. 

graholjica,  /.  poljska  g.,  bie  3'iunttJicfc  (vicia 
sepiiim),   C. 

graholjka,  /.  =  graholj,  C 

graholjnat,  adj.  =  grahast  2):  graholjnata 
kokt)š,  jv^hSt. 

grahor,  ra,  mi.  bie  3Bicfc  (vicia),  0>.,  SlGor.- 
C,  Mik.;  grahor  ali  grašica  v  žitu,  Diet,;  — 
pomladanski  g.,  bie  5ru^ti"9^tt)albcibje  (oro- 
bus  vernus),  Tuš.fR.J ;  —  dišeči,  španski  g., 
ipani)cf)e  3Bicfe  (lathvrus  odoratus),  Cv. 

grahora,  f.  =  grahor,  grašica,  Ci^.,  C;  koža 
je  bila  kakor  z  grahoro  posuta,  LjZv. 

grahorčica,  /.  i)  dem.  grahorka ;  —  2)  = 
grahasta  kokoš,  BlKr.,  Z. 

grahorica,  /.  i)  =  grahora,  Ci^.,  Jan.;  (vicia 
sativa),  Josch.;  divja  g.,  bie  3?ogeIn)ide  (vicia 
cracca),  Josch.;— 2)  =  grahasta  kokoš, BiKr, 

grahorišče,  n.  bttž  SSicfeiifelb,  Jan. 

grahorka,  f.  \)  =  grahor,  grašica,  Z.;  —  2) 
grahasta  kokoš,  BlKr. 

grahornjak,  m.  kruh  iz  grahora,  ogr.-Pjk, 
(Črt  J. 

grahornica,  /.  \i(xi  ^Sicfenftrof),  Cig.,  C. 

grah9t,   >n.  =^  grahut,  grober  3anb.  Blc.-C. 

grahov,  adj.  (Žrbjcn=;  grahova  juha. 

grahovec,  vca.  m.  i)  =  grašica,  Meg.;  — 
2)  ber  (5rbicnftein,  Cig.fT.).  C. 

grahovica,  /.  'iidi  Gib)cn)trol),   Cig.,  Jan. 

grahovina,  /.  i)  ba^  (žibjenftrol) ;  —  2)  =  gra- 
ševina,    Cig. 

grahovisče,  n.  bcr  Grbfeuacfer,  Cig.,  Jan. 

grahovka,  /.  i)  bie  Srbfcnillppe,  Cig.,  Jan.. 
Ravn.fAbc.);  —  2)  =  grahor,  grašica,  Hah- 
C;  poleg  njega  je  stala  in  kimala  kakor 
grahovka,  Zora. 

grahovnica,  /.  bci^el  Grbfciiftrol),   Cig. 

grahut,  m.  grobfiJvnigcr  2anb,  bcr  .Uic^,  Cig. 

grahuta,  /,   — -  grahut,   C. 

grahutast,    adj.  fcilificfig:   grahutasta  zemlja, 

Z.,  C. 
t.  graja,  f.  1)  bo#  5Jcr,Vilinclt :  imamo  dovt)li 
graje  ^^  dovolj  graditi,  Notr.;  —  2)  haH 
j^aumnakrial,  Habd.-Mik.;  —  3)  bic  l^cr 
.^dunung,  bcr  ^ann,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Sov., 
Gor.,  Dol.;  Na  levi,  desni  kak  leti  Grmovje, 
graja,  cesta!  Preš.;  —  4)  bcr  Tomnt,  Mur., 
Cig.,  .Jan.;  mlinska  g.,  bad  !Diiil)In.'eljr,  Cig  ; 


grajo  delati,  bdmmeit,  Cig.;  —  5)  ber  33au 
(einc§  vaiiieš),  ogr.-C. 

1.  graja,  /.  bcr  JabcI,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.. 
Ravn.,  nk.;  brez  vse  graje  in  vsega  madeža, 
Burg.;  bic  Scf)ma^ung,  Jan.;  ber  Sc^itnpf, 
Cig.;  z  grajami  obložen,   bcicf)impft,   C. 

grajač,  m.  bcr  Jabler,  Cig.,  nk. 

grajalen,  tna,  adj.  tobelnb,  nk. 

grajan,  ana,  m.  ber  ^SiirgbcroDl)nev,  Cig.,  Jan.; 
kdor  prebiva  v  gradu.  Levst. fSaukj;  —  bcr 
Stabtbi^iDofjner,  Istra- C;  ber  Stobtbiirgcr, 
Cig.fT.j;  bcr  Surgcr,  Vrt.,  Cv.  U.  2.,  DSv. 

m.  8~. 

grajanje,  n.  bO'?  Jobellt. 

grajanski,  adj.  i)  =  grajski  („grenski"), 
Lašče  -  Levst.  (Rok.),  Cv. ;  —  2 )  biirgcrtid), 
SiDiI=,  Cig.fT.j,  DZ.;  grajanske  pravice, 
Nov.  DSv. ;  grajansko  pravo,  ba6  GiDiUcdjt, 
Cv.;  (grajanski,   Cv.\. 

grajanstvo,  n.  bie  93iirgerjc^Qft,  Xov.-DSv. 

grajati,  jam,  jem,  vb.  impf.  i)  tobcin,  Mur., 
Cig.,  Jan,,  Dalm.,  nk.;  vsakega  graja,  pa 
mu  gre  iz  zob  mahoma  v  nedra,  ber  Jobcl 
fallt  auf  if)n  felbft  juriid,  BlKr.-M. ;  ne  hva- 
lim ga,  pa  ga  tudi  ne  grajam,  C.;  — fd)mdt)en, 
SlGradec  -  C. ;  g.  se,  janten :  babe  se  gra- 
jajo, C;  —  2)  graja  se  mi  kaj,  ic^  I)abe  5(b)cl)eu 
Dor  ctiuaž,  Cig.,  C,  Sotr. 

grajav,  adj.  tabel)iirf)tig,  Jan. 

grajavec,  vca,  m.  bcr  labler,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

grajaven,  vna,  adj.  =  grajav,  Z. 

grajavka,  /.  bic  jabicrin,  Mur.,  Cig. 

grajavost,  /.  bie  Jabel)iici)t,  Jan. 

grajek,   jka,  m.  =  ogradt,  St.-Valj.(Rad). 

grajenik,  m.  i)  bie  ^fcrd)c,  btc  Scf)afl)iirbe,oy. ; 

—  2)  ein  eingc^nuiiter  ©albanflug ,  Fr.-C. 
grajenje,  n.  ba^  S^erjauncn ;  —  bač^  (Sinbdmnicn ; 

—  baei  Soucn,   Šol,,  nk.;  prim.  graditi, 
grajica,/.  dem,  graja;  flciitcr  'label,  SlGosp.-C. 
grajka,  /.  bic  Umjdunuitg,  ogr.-C. 

graj  Ij  i  v,  iva,  adj.  OonimrfvOoII,   Cig. 

grajski,  adj.,  pogl.  gradski. 

grajšč-,  pogl.  grašč-. 

graka, /.   neka  ptica,   Poh.-Trst.(Sov.). 

grakati,    kam,   čem,  vb.  impf.  frddj.^Mi,   Valj. 

(Rad j;    kavke    grakajo,    kajk.-  Valj.  (Rad), 

SIS, -C. 
grakniti,   graknem,   vb.  p/,  cilicit    frad),^CUbcn 

ynut  Don  fid)  gcbcii,   Z.,  Zora. 
graktati,  tam,  vb.  impf.   fiad),^CIlbc  iiautc  Uoit 

[id)  gobcn,  Mur. 
gram,    m.    ednica    nove    utežne    mere,    bo5 

Wraiiim. 
gramada,    /".   =  grmada,    Cig. .   .\fik. ,  Levst. 

(Zb.  sp.j'. 
gramatičcn,  čna,  adj.  slovničen,  graiiimatifd). 
gramatik,    m.    slovničar,    bcr    Cirammotifcr, 

,fan,,  nk. 
gramatika,  /.  slovnica,  bic  OJrammotif. 
gramatikar,    rja,  m.  =  gramatik,   Cig.,  Jan. 
gramba,    /.    =    gruda,     GBrda;    —    prim. 

grampa  2). 
gramos,  m.  =  gramoz,   C  Levst. (Cest.). 
gramoz,    (Jza,    m.  bcr  £d)Ottcr,   Jan..   Lev.it. 

(Sauk) ;  gramom,  BlKr.-Levst.  (Rok.j. 


grampa  —  granicica 


—  245  — 


granit  —  grasičen 


grampa,  /.  i)  fliimperifler  ^obcn)a^,  Cif^., 
Jan.;  oljna  g.,  bie  Cclbruic,  Diet..  Cig., 
Polj.;  vinska  g.,  ber  3!Beinftcin,  ^.,  M.,  Štrck.  ; 

—  2)   bie  JHaul)f}eit,  bte  Uiicbcn^eit,   Mur.; 
grampe  naj  bodo  polikana  cesta,  Ravn.-C; 

—  prim.  kor.-nem.  gramp'1,  bav.  gramel. 
grampast,  adj.  i)  ooU  ®a^,  Cig.;  —  2)  rauf), 

uiicben,  Jan.;   grampasta  skorja,    cesta.  M... 

C;    grampasta  zemlja,    ftiimpcrig,    filoHig, 

ftcinig,   C,  Pire ;  pren.  =  robat,  telebast. 

Slom.- C. 
grampav,  adj.  1)  =  grampast   i).  Z.;  —  2) 

^  grampast  2).  Levst.fM.). 
gramzelišče ,    n.   bie   'iprcijelbeete    (vaccinium 

vitis  idaea),  (ngramzelše"),   Gor.-Levst.fZb. 

sp.J;  —  prim.  kor.-nem.  grante,  bic  ''!preiie(= 

beeie. 
gran,    m.  stara   lekarniška   utež:    ber    &xan; 

zlatniški  gran,  ber  ^ucatengran,  Cel.  (Ar.). 
i.grana,  /.    i)   ber  3""^'9-   kajk.-Valj.(Radj, 

Cig.,  Jan.,  Mik..  nk.;—pren.  jugoslovanske 

grane  Slovanov.   SIX.;    —    2)  ein  Unfraut, 

C. ;    bie    Cuccfe    (triticum    repens),    Štrek., 

Pvešnjicafistraj  -  Erj./^Torb.);  —  tudi:    bie 

SOtoorbirje  (sorghum  halepense),  Osep  (IstraJ- 

Erj.  i^Torb.J. 
2.  grana,  /.  g.  obročev    na  sodu,   etite  JRci^e 

iion  (^aižrcifen,  vihŠt.-C;  —  =  rešta  (n.  pr. 

kostanjev),  BlKr.-DSv. 
granat,   m.  bet  ©ranatftein,  Cig.,  Jan.,    Cig. 

(T.). 
granata,  /.  votla  krogla  napolnjena  z  razlet- 

nimi  drobci,  bie  ©ranatc. 
granatast,  adj.  granatartig,  Cig. 
granaten,    tna,    adj.   @raiiat=:    granatno   ja- 
bolko, Jan. 
granatnica,  /.  ber  ©ranotapfel,   C. 
granatold ,     m.    rombasti    dvanajsterec ,     baž 

©ronatoib,  Cig. (TJ. 
granatov,    adj.  @ranat=:    granatovo   jabolko, 

ber  ©lanatapfd,  Cig. 
granatovec,  vca,  m.  ber  ®ranotbQUm  (punica), 

Tuš.  (B.J. 
granes,    m.  ber  58cr#,  nk.;   trohajski    granesi, 

Levst.rLjZv.);  —  stsl. 
graneti,  im,  vb.  impf.  leuc^ten:  solnce  grani. 

Mik.,  V.  G.  J.  321.;  luč  skozi  špranje  grani. 

Mik.  i-Et.j. 
granezelj,  zija,  m.  i)  "baž  W\t)t{,  SlGor.-C; 

(izrekajo  tudi:   ^grajneželj",   SlGor.);  —  2) 

ber  SSavt  »om  Cbr  bt#  gum  SKunb,  Fr.-C; 

—  prim.  granoselj. 

granfor,  m.  neka  ptica,  o gr.- Valj. (Rad);  (= 

krokar  r   C). 
grangošje,  n.  bož  ^renjgebiifcf),   Valj. (Rad). 
granica,  /.  bie  2anbež»,  9tei(^§grenje,  Mur., 

Cie;.,  Jan..  Mik. 
graničar,  rja,  m.  ber  ^ctnobner  ber  einftigčn 

SOtilitargreiije,  ber  ©renjer,  ber  ©retijiolbat, 

Mur..   Cig.,  Jan.,   nk. 
graničarski,  adj.  ©renjer-;  graničarski  polk, 

boš  Q)ren,5regimcnt,  Cig..  Jan. 
graničen,  čna,  adj.  bie  ©renjc  betreffenb,  Jan. 
granicica,  /.   dem.    gran(ic)a;    fteincr    S^^fiS/ 

Prip.-Mik. 


granit,  m.  zrnast,  trd  kamen:  ber  ©ranit. 
granitast,  adj.  granitarfig ;  —  Q}ronit=,  Cig. 
graniten,   tna,    adj.  gronitijcf),   (branit-,    Cig., 

Jan.;  granitna  skala,    Cig. 
grano,  nesa,  n.  ber  3?ery,  .^ol.,  C,  Zora;  — stsl. 
granoselj,   sija,   m.  baš  5BiefeI,   Mariborska 

ok.-C;   —  prim.  rus.  gornostali,  gornostaj, 

ba§  Biefer,   Ca/.  (Vest.  II.  60.). 
granosljek,  seljka,  (sljeka),  m.  dem.  granoselj, 

(granoslek)  Mur.,  SlGor. 
grantati,    im,  vb.  impf.  freffen:    krava  granta 

sadje,   Krn-Eij.(Torb.J. 
grap,  grapa,  m.bie  ©gge,  Podkrnci-Erj.  /'Torb.). 

1.  grapa,  /.  »om  JRegeii  \)Q^  auggeruafc^ener 
SSeg,  ber  SSalbftromgrabeii,  bie  58erg)d^(ui^t, 
Cig.,  C,  Sov.,  Jes. ;  —  ber  ^(b.^iitgegrabeit, 
Cig.,  Jan.,   C;  grapa  na  njivi,    l'rtov.-C. 

2.  grapa,  /.  =  grampa,   Cig. 

grapast,  adj.  rauf),  uneben,  Cig.,  C;  glava 
peklenskega  Škrata  je  pomaljala  svoj  dolgi, 
grapasti  jezik,  LjZv,;  —  prim.  grampast  2). 

grapav ,  adj.  rou^ ,  Cig. ,  Jan. ,  C. ;  grapav 
kakor  z  otrobi  potresen,  Pohl.(Km.) ;  — 
jd)lriammig  (o  repi),  SlGor. -C;  —  prim. 
grampav. 

grapica,  /.  dem.  grapa;  ba^S  ©riibc^en,  M. 

grapina,  /.  po  hudournikih  razrit  svet.  Rut. 
fZg.  Tolm.). 

grasa,  /.  coll.  jer^arfte  9?abeI^o(§afte  aiž  ^e= 
bccfung  ber  .^o^tcnmcifer,  bie  Šefliiicf)ung, 
Cig..  ober  al§  Streu,  C;  — prim.  staj. -nem. 

grasati,  am,  vb.  impf.  kopo  g.,  beit  So^ten= 
meiler  mit  9ieiiern  bebecfen,  Cig.,  Gor. 

grasiti,   im,   vb.  impf.  =  grasati,   Cig, 

grasp,  w.  bie  ftlaite,  bie  ftrade,  Re^.-C;  — 
prim.  it.  graspo,  Santm  ber  SBeintraube.  (?) 

graspati,  am,  vb.  impf.  =  praskati,  Re\.-C.; 
—   prim.   kraspati. 

graščak,  m.  ber  Srf)Iojef)err,  ber  (^utžbefi^er. 
graščakinja,  /.  bie   Sc^loj&frau,   bie   ®ut§bc= 

figerin. 
graščan,  ana,  m.  ber  ^iirtibetiio^ner,  Jan. 
graščina,  /.   bie  (yiitef)err)cf)nft;    državna   g., 

bie  ^'Dmane,  DZ. 
graščinar,  rja.  m.  bcr  (5)ut#beft^er,   Cig. 
graščinski,    adj.  jur   %\xi^\^nx\(i)a\i   ge^orig, 

bcrrtc^aftlic^. 
grašec,  šca,  m.  dem.  grah,    \alj.(Rad). 
grašek,  ška,  m.  dem.  grah,  Valj.(Rad);  g.  ple- 

tenec,  bie  Sllemmerbie,  Cig. 
graševec,  vca,  m.  bcr  Grbjenfteiji,  Erj.i^Min.). 
graševina,  f.  neka  vinska  trta:  ber  9iie5(ing, 

Hal. - Erj'.rTorb.j,  v^liŠt.- C. 
grašica,  /.  bie    ?Bicfe  (vicia),   Meg..  Cig.,  C; 

obrlo     rašicc  se  je  pokazalo  po  žitih,  LjZv.; 

navadna  g.,  bie  3(cfernjicfe,  bie  Jutteriricfe  (v. 

sativa),   Tuš.(R.);    plotna  g.,    bic  giunroicfe 

(v.  sepium),   C,   Sov.,   Tuš.(R.);   ptičja   g., 

bie  SSogelroide  (v,  cracca),  C,  Tuš.(R.);  — 

pren.    (o    svinčenkah) :    kaj    se    bojim    tiste 

mrzle  svinčene  grašice !   Str. 
grašič,  m.  bie  3Bide  (vicia),  vi[hŠt.-C. 
grasičen,  čna,  adj.  jur  SBicfe  gel^orig:  grašična 

moka,  ©idenme^I,  Cig. 


grašičnjak  —  grbaveti 


24C  — 


grbavica  —  gf  ca 


grašičnjak,  m.  'i)al^  SBicfciibrot,  Cig. 

grašičnica,  /.  taž  5S?tcfcnftrof),  Cig. 

grašiti  se,    grašim    se,    vb.   impf.   beu  Slbjen 

d^nlid)  luerbcn,  erbiengrojj  Jucrben:  grozdje 

se  graši,  opr.-C;  —  dež  se  graši,  bcr  Siegcit 

friert  ju  ®raupcn,  Z. 
grašnat,  adj.  crb)cuartig,  Hal.- C. 
grašnica,  /.  ba§  lirbicnftrof),  (bnž  2rifoIen[tro^, 

SlGor.-C.);   —  prim.  grah. 
gratati,   am,    vb.  pf.  =  postati,   posrečiti   se, 

Mik.,  Št.,  ogr.;  iz  nem.  gccatf)en. 
gratovati,    ujem,    vb.  impf.   ad  gratati,    ogr.- 

Valj.rRadj. 
gratulacija,  /.  čestitanje,  bic  ©ratulation. 
gratune,  f.pl.  bev  SBageiitorb  ifiir  W\\i  ii.  bgl.), 

Z.,  Rlc.-C.;    (gretLine),    gnojni    i<oš,    iz    bek 

spleten,  Ip.-Krj.^Torb.j;  —  prim.  it.  grada, 

gcflodjtcncr  ?fij(^bel)dlter,  lat.  crates,   %k6)U 

ttjcrf,  Mik.fEt.j. 
gravitacija,  /.   bie   ®ratiitatioil,   Cig.fT.J;  — 

—  prim.  težnost. 

1.  grb,  Ml.  =  grba,  Dalm.,  Jap.-C,  Miir.,  Jan.. 
3//A:.;  — devetih  grbov  trava  •,gemeilicu5raucn= 
montci  (alchemilla  vulgaris),  Josch. 

2.  grb,  m.  "ba^  5E3appen,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j, 
nk. ;  —  prim.  rus.  gerbt,  češ.  hcrb,  iz  nem. 
©rbe,  Dan. 

grba,/,  i)  bcr  §oder,  ber  53iicfel;  —  bcr  Siiidcu 
(zaničlj.);  po  grbi  dobiti,  Sdjldgc  an\  bcit 
9iucfen  bctommen,  Z.;  —  pl.  grbe,  ^oben= 
er^ebiingcii,  Cig.rT.J;  —  2)  bie  iHunjct,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  ogr.-Mik. ;  grbe  v  obrazu,  ©eftc^tž^ 
faltcn,  Cig.;  —  bie  5iuuQc,  bcr  Siiitter,  Cig.; 

—  V)  bic  Spanncrroupc,  Erj.fRok.j;—^.)^^ 
S3arbe  (barbus  plebeius),  Cig.,  Frey.(F.), 
\otr.-Erj.fTorb.J. 

grbač,  m.  i)  bcr  .'ooder,^a:^n,  Erj.fZ.J;— 2)  bcv 

^Hunjelige,  Mur.,  Mik. 
grbača,  /.   i)  bic  ,'podcrroupc,  Cig.;  —  2)  ciii 

lun.^eligeži  3Bcib,  .\fui:,  Mik. 
grbačiti,    ačim,    vb.  impf.  =  grbančiti,  Mur., 

v:;li.'>t.-C. 
grbančast,  adj.  run,^clig,  Cig. 
grbančiti,   ančim,  vb.  impf.   rini,sclli;    čelo  g.; 

g.  se,  vuii.^clig  tucrbcii;  cinjd)riimvfcn. 
grbanec,  nca,  »1.  bic  Shllljcl,  \'.-Cig..  VyliŠt.-C. 
grbaniti,    anim,    vb.   impf.    rim.^clll,    fniillcil, 

Bic- C. 
grbanja,  /.  bic  5Ruii,^c(,  C  Z.;   bic  ^altc:  g. 

na  oblačilu,   lilc.-C. 
gfbast,  adj.  1)  bodcrig,  budclifl;  — 2)  runjcli(i, 

Mur.,  Cig.,  Mik. 
grbat,  ata,  adj.  Doli  ^lldcl,   Cig. 
gfbati,  grbam,  vb.  impf.  nni.^clli,  Meg.-Mik., 

Mur.,  .Jan.;  fbciiii   i)idl)cii)   J^olteii    mad)cn, 

Cig.,  C. 
gfbav,   adj.  i)  l)iJdrrifl,  budciig,  Habd.-Mik.. 

Mur.,  Cig.,  Jan.; —  2)  ruilijclig,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
grbava,  /.  bcr  .'oi^dcr,  .Mur.,  Cig. 
grbavast,  adj.   -=  grbast,  Jan.  (H.). 
gfbavcc,  vca,  m.  1)  bcr  iiiirfcrigc,  bcr  ''^iidligc, 

/fabd.-.\fik.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bci  ^MllllACliilC, 

.Mur. 
grbaveti,  im,  vb.  impf.  ruiijlid)t  IBClbcii,  Fr.-C. 


grbavica,  /.  dem.  grbava,  Mur.,  Cig. 

grbavičast,  adj.  ==  runjelig,  Jan.f^H.). 

grbavičiti,  Tčim,  vb.  impf.  ruiijctn,  Jan. (H.). 

gfbavka,  /.  1)  bic  Sudligc,  Z.;  —  2)  bic 
'Hunjeligc,  Mur. 

grbavina,  /.  bie  Uiiebeu^eit,  bie  CSr^o^utig, 
V.-Cig.;  grbavine  na  cestišči  zravnati,  Levst. 
fCest.j;  grbavine  ptičjih  možganov.  Let. 

grbavinast,  adj.  aoti  Uncben^citcn,  Cig. 

grbaviti,  avim,  vb.  impf.  i)  =  grbiti:  friini' 
nicn,  Jam. ;  —  2)  runjeln,  Mur. 

grbavs,  m.  bcr  ^udtige  (zaničlj.),  Valj/RadJ. 

grbavščiti,  im,  vb.  impf  bdi§lid)e  ^attcn  bilben, 
fid)  iadtn  (o  ohlapni  obleki),   Cig. 

gfbec,  bca,  m.  i)  ber  .'pMerige,  Cig.,  Jan., 
A'oi'.-C;  —  2)  =  grbuljec,  Zal. -Cig.;  — 
3)  labod  g.,  ber  .^oderic^toan,  Erj.  (Ž.). 

gfbež,  m.  i)  —  grbec  i),  C.;— 2)  bie  9!Jioor= 
)d)licpfe  (scolopax  gallinula),   Erj.-C. 

gfbica,  /.  dem.  grba;  pri  najpopolnejši  glad- 
kosti  ostanejo  še  neznatne  grhice,  Znid. 

grbin,   »I.  =  garbin,  Mik. 

grbina,  /.  bcr  J^oder,  Cig.,  Jan. 

grbiti,  gfbim,  vb.  impf.  i)  budclig  mad)eu,  friiiiu 
iitpn,oy.,  Jan.;  mačkase  grbi,bic}ila§cfritmmt 
bcn  )3{itdcn,  Z. ;  živina  hrbet  grbi,  Sov.-C;  — 
2)  ruiijcln:  čelo  g.,  Cig.,  Fr.-C;  ruujciig 
mac^cn:  starost  in  bolezen  ne  bo  njih  ne- 
beške lepote  nič  več  grbila,  Ravn.;  fnittcni, 
Jan.;  g.  se,  ruiijelig  tnerbeii,  Cig.;  tudi  mrtve 
ovce  koža  blizu  volka  se  začne  grbiti  ino 
krčiti.  Bas.;  g.  se,  cinidiruilipfcn,  Jan. 

grbodfžec,  žca,  m.  ber  ilBappcnljaltcr,  Cig. 

grbokazen,  zna,  adj.  grbokazno  pismo,  bcc 
"Bappcubricf,  Cig. 

grbokrižen,  žna,  adj.  budclig,  SIN.-C. 

grborez,   reza,  m.  =  grborezec,  Jan. 

grborezec,  zca,  m.  ber  3Bappenidineibcr,  Jan. 

grbosl9vec,  vca,  m.  bcr  .pcrnlbitcr,  .Ian.(H.). 

grbosl9ven,  vna,  adj.  ^cralbijd),  Jan.\  grbo- 
slovni  liki.   Kres. 

grbosl9vje,  n.  bic  2Sappcnfunbc,  bie  ^crolbif, 
Cig.,  Jan.,  Cig. (T.). 

grbovača,  /.  bie  ^iunjclige:  vrba  grbovača, 
Danj.  (Posv.  p.). 

grboven,  vna,  adj.  5Boppcu=,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.);  grbovni  ščit,  ba^  ?!3appen)d)ilb,  DZ. 

grbovnica,  f.  knjiga  grbovnica  =  grbovnik, 
Cig. 

grbovnik,  m.  bivi>  Sl^appenbud),  Jan. (H.). 

grboznanec,  nca,  m.  ber  2i?appen!unbifle,  Cig , 
Jan. 

grboznanstv9,  n.  bie  3i»appcufuubc,  Cig.,  Jan., 
Cig.  (T.  K 

grbOljec,  Ijca,  m.  bcr  'ibudclod)^,  bcr  3^^"» 
Zal. -Cig.,  Erj.-C. 

grbiinta,  /.  eiii  3d)lQg  auf  bcn  »liidcii,  Štrck. 

grbuše,  /.  pl,  SUior.,  pogi.  breguše. 

grča,  /.  I J  bcr  .SI  noten  ini  .'opI,\c,  bcr  .ttnorrcn; 
—  grče  na  prstih,  bic  (Molcnffnodjcn,  /)/c7.; 
g.  na  niti,  bcr  .Unotcu  nni  jvabcn,  C;  — 
prcn.  stara  grča,  trden,  star  človek,  ciil  oltcS 
.'Onii'3,  Levst. fZb.  sp.j;  —  2)  bic  .UuPtongc^ 
jd)UiuI|t,  bic  "©čute,  .Mur..  Cig.,  .lan  ,  Boh.-.M.. 
C.;    (iospod   te  bo   udaril  s  hudimi    grčami 


grčanek  —  grditen 


247 


grdin  —  grdun 


na  kolenih  in  stegnih,  Dalm.\  —  grče  v 
grlu,  bic  ,'pal^tniiuno,  Z.\  —  3)  ba^  Suter 
(=  vime).  Goriš.- Kvj.  (Torb.)  ;  —  4)  bei" 
itlunipen,  Fr.-C. ;  bcr  'Šrocten  :  g.  mesa,  Rei-- 
C. ;  —  5)  ein  ftrug  mit  cngcm  Jpalfc,  Guts., 
Jam.,  C;  —  6)  =  grčasta  tabačna  pipa: 
grgranje  neosnažcne  grče,  Jiirč.;  —  7)  bcv 
ej#bave  i?eid)enicI)iDatnm,   r.-0>. 

grčanek,  nka,  m.  '[ia^  .^al§3dpf(^i.'n,  Mur.;  — 
prim.  grčanjek. 

grčanjek,  njka,  m.  bie  k<:^t,  bte  ©urgel,  Habd.- 
Mik.,  hajk,- Valj.  (Rad). 

gfčast,  adj.  fiJDVvig,  fliotig;  —  grčast  pot, 
uncbcuer  3Bcg,  Jap.-C. 

gfčati,  i'm,  vb.  impf.  fnurreu:  pes  grči.  Z.,  C., 
Staro  Sedlo-Erj.(Torb.)\  medved  grči,  bet 
^fir  brummt,  C;  Kaj  tam  grče,  kaj  tam 
zvone?  Preš.;  murvcii,  Štrek.;  —  gtneii: 
grlica  grči,  BlKr..  C. ;  jdinurrcn,  Cig.;  xbd)dn, 
Cig.;  roEcu,   loffeln,  Mnr.,  Fr.-C. 

gfčav,  adj.  fuDlvig,  htotig;  g.  les;  —  pren. 
xot).  ungrbilbct,  ^f.;  g.  značaj,  SL\.-C. 

grčavina,  /.  fnoingcg  £idI,v  Blc.-C. 

gfcavka,  /.  ber  fiuoteiiftod,  Jan.,  LjZv. 

gfčavost,  /.  bic  Snorrigfeil. 

grčevit,  adj.  »oll  ftnorren,  Jan. 

grčTn,  m.  murvifcf)C  ^^erfon,  Cig. 

gfčiti,  im,  vb.  impf.  tnitrgcit,  Guts.,  Mnr.;  — 
prim.  grk-ati. 

gfčiti  se,  im  se,  vb.  impf.  breza  se  grči,  bie 
53iife  mafcrt  \\d),  Cig.;  —  prim.  grča. 

grčnica,  /.  ha§  9lftIod)  im  ^aume,  Cig. 

grd,  grda,  adj.  ^čtf^lid) ;  g.  obraz;  grdo  je  bilo 
videti,  c§  bot  cinen  pišiUdicit  'Jlublicf;  grda 
mati,  dobro  kosilo,  !ein  Ungliid  ofiiie  ©liid, 
Npreg.-  Cig.;  g.  pot,  fdilcdjtev  'Bcg;  grdo 
vreme,  gar|'tigc§  ?K?ttter;  —  uiifrcuiiblicf) ; 
grdo  gledati,  grdo  se  držati,  cillC  unfrcunb= 
lic^c,  itiiftere  9)Hcne  maiiien;  grdo  delati  s 
kom,  jemaiibcit  iibel  bef)anbe(n,  mif?f)anbeln; 
org;  grdo  so  ga  nabili,  grdo  je  padel.  Gor.; 
z  grdo,  mit  unfauften  9.)littetn ,  mit  3^^'^"9f 
mit  ©cmalt;  če  ne  gre  z  lepo,  pa  z  grdo; 
grda  navada,  eine  Unfitte,  Cig.;  grdo  pre- 
klinjati, ttbfd)eu(id)  flnd)cn;  unfliitig:  grde 
besede,  grdo  govoriti ;  grdo  govoriti  o  kom, 
jemanb  Idftern,  Cig.;  grd  jezik  imeti,  eiiie 
boje  ^mia^e  Ijaben,  ein  Sčiftcrmaitl  fcin;  — 
ne  bodi  grdo  rečeno,  mit  SteipCCt  ,^U  melbcil, 
jvyhŠt.;   =  ne  bodi  grdo  reči,   Str. 

grdaš,  m.  =  grdež,   Cig. 

grdaše,  /.  pl.,  Poh.-C,  pogl.  gradaše, 

grdavs,   m.  grd  človek,   Cig. 

grdavš,  /.  Qb)d)cu[td)e§  5S3efcn  (n.  pr.  golazen, 
mrho\i.-a),  C;  tudi  o  človeku,  C;  grdavš 
lakotna!  Jurč.;  (grdavš,  m.   Cig.). 

gfdba,  /,  bie  Sd}mttl)ung,  ber  Sd)impf,  Fr.-C. 

gfden,  dna,  adj.  abid)culidi,    v^hŠt.-C. 

grdež,  m.  i)  ber  9lbjd}eulici)e  (im  movQliid)eit 
©inne);  Jezusa  so  ti  grdeži  moriti  hoteli, 
Ravn.;  —  2)  "Daž  Ungejiefev,  Hal.- C;  — 
3)  ber  maM.  Cig.,  C. 

grdjja,  /.  bie  9tbid)cu!id)teit,  ogr.-C. 

grdiJen,  Ina,  adj.  eutfteUenb,  "A'.;  befdjimpfenb, 
Idfterlic^,   Cig.,  Jan.;  g.  pomen,   DSv. 


grdin,    m.  bcr  ?(bfd)eu{i(^e ;   Mrežo  si,   pajek, 

grdin,  nedolžnim   mušicam   nastavil,  Zv. 
grdina,  /.   i)  bic  5(bfd)ciilid)teit,    Valj.fRadj; 

—  2)  ein  Qbf(^culid)C'i  Sefen:  ber  Sc^iirte, 
Valj. (Rad) ;  Už  (Mcfpenft,  Rei.-C. ;  ber  2)rari)e, 
Rei.-Baud. 

grdiniti  se,  Tnim  se,  vb.  impf.  fid)  objdjeulic^ 
mad)cn,  Blc.-C. 

grdinka,  /.  nbfd)eiitid)e§  5Scib,  Cig.,  M. 

grdiš,    m.  =^  grdin,    ]'alj.(Rad). 

grditi,  rn,  vb.  impf.  i)  :^(ii§(i(^  mad)cn,  eiit= 
ftetlen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  loftent,  bcfd)impfeu, 
Dcrleumben,  Cig.;  tabeln,  Blc.-C;  —  g.  se, 
janfen,  M.,  Tolm.-Štrek.  (Let.) ;  jaz  bi  mu  že 
pokazal,   pa  se   nečem  ž  njim  grditi.   Gor.; 

—  3)  g.  se,  ancfeht:  grdi  se  mi  kaj,  vihŠt.- 
C;  svet  se  mi  grdi,  3/.;— 4)  g.  se,  jiirtieil, 
Cig.;  —  5)  g.  se,  pra^Icn,  Kast.- C;  le- 
vinji    se  lisica  grdi,    Vod.(I\b.  sp.). 

grdivec,  vca,  m.  bcr  Siifterer,  bcr  93e)d)impfer, 
Cig.;  bcr  ^dtfditnarjcr,   Valj. (Rad). 

grdivka,  /.  bie  ijajtrerin,  Cig. 

gfdnja,  /.  bie  'Seid)impfuug:  grdnja  tvoja  ga 
ne  žali,  Levst.fZb.  sp.). 

grdoba,  /.  i)  bie  §afetid)!cit,  bie  '3tbj'd)eufi^= 
feit;  veča  grdoba  se  pač  ne  da  misliti,  Burg.; 

—  2)  bei  ®egen[tanb  be§ 'Jtbjdjeuel :  ba§  @d)eu= 
\a\,  ber  ©reitel;  ti  grdoba!  bu  5lbfd)eu(id)er ! 
bu  abfc^euUdje^  ®iiig !  V  grdobe  strela  trešči 
naj  ognjena!  Preš. 

grdobec,  bca,  m.  ber  9(bfc^eulid^e,  Cig.,  jvihšt. 

grdoben,  bna,  adj.  garftig,  Qbfd)eulicf) ,  Jan.; 
grdobne  strasti,   Cv. 

grdobičiti,  Tčim,  vb.  impf.  t)df5lid)  mac^eit, 
entfteUen,  Dol. 

grdobija,  /.  bie  3tbf^culic^!eit. 

grdobin,  m,  =  grdež    1),   Cig.,  Jan. 

grdobinstvo,  n.  bie  (Mrcuclt^at,  Jan. 

grdobnež,   m.  =  grdež    i),   Cig. 

grdobnost,  /.  bie  Slbjc^culid^teit,  Cig. 

grd9Ča,  /.  bie  ^ajelid^f ett ,  bie  5(bfc^culic^!eit, 
ogr.-C 

grdogled,  gleda,  adj.  unfreitnb(id)en  Slidež: 
g.  in  širokopleč  velikan,  Jurč.;  —  fdjCCl- 
)ii(^tig,  Mur.,  Jan. 

grdoglfdec,  dca,  m.  ber  Sd^eelfiid^tige,  Cig. 

grdoglfden,  dna,  adj.  fd^celiiidjtig,   Cig.,  Jan. 

grdoglfdež,  m.  bcr  ©d)ccliiic^tigc,  Mik. 

grdogl^diti,  gledim,  vb.  impf.  \i\td  anfcbeti : 
oko,  katero  svojega  očeta  grdogledi,  Ravn.; 
vaščanje  so  me  prej  grdogledili  in  mi  na- 
gajali, LjZv.;  grdogledili  so  ga  zato,  da  je 
govoril  z  gospodi   po  slovensko,  LjZv. 

grdoglfdnica,  /.  bie  @d}eelliid)tige,  Cig. 

grdoglfdnik,   m.  =  grdogledež,  Cig. 

grdogl?dnost,  /.  =  grdogledost,  Z. 

grdoglfdost,  /.  bie  ©d)celfud)t,   Cig. 

grdost,  /.  bie  :^dl^lid}feit,  bie  ^Ibjc^eulid^feit ; 
tolika  g.  pijanega  hlapca.   Slom. 

grdota,  /.  bie  '?lbj(:^ciilid)!ett,  M.;  bie  ©ci^ma^, 
Cig.,  Kast.-C;  grdota  in  sramota,   C. 

grduh,  m.  abidjeulidjer  3Jčenfd), /?^i'«.-C,  ogr.- 
M.,  Mik. 

grduha,  /.  abicf)eulid)e'5  SScib,  vihŠt.-C. 

grdun,  m.  abjdjculidier  Dfenjd),  Cig.,  ogr.-M. 


grduš  —  grebf  nati 


248 


grebenatka  —  grebljati 


grdus,  m.  =  grdavs,  Cig. 

gr?ba,  /.  ber  Slofe,  bet  (Srbtlog,  V.-Cig.,  Rib.- 

M.;  s  koreninsko  grebo  kaj  presaditi,   Cv.; 

g.  sirovega  masla,  ein  Stviejel  53uttcr,  Cig., 

C,  Sov.,   Gor.  -  M. ;    grebe  sirovega  masla 

se  kisajo,  če  se  zdajci   maslo  ne  skuha.  Vod. 

(I-{b.  sp.J;  —  prim.  nem.  ©viebe,   C. 
grebalQ,  n.  ber  .tobl^afen  (ber  Sd)micbc),  Cig. 
grebastati,    am,    rb.  impf.  trajen,  fc^arren, 

Mik..  Dol. 
grebati,    bam ,   bljem,    vb.  impf.   i)   fc^arreit, 

Miir.;   sneg  g.,   8(^nee  id^oufeln,  Jam.;  — 

2)  fra^cii,    C;    —    3)  =  grobati,   fenten, 

grubeii :  trte  g.,  Mur. 
grebavsati,    am,  vb.  impf.   i)  ratfen,  l)Qfc^en: 

z  gobcem,    z  roko  g.,    Fr.-C;  —   2)  t)eftig 

trajen,   C,   igrab-)  Z. 
grebavsniti,    avsnem,    vb.  p/,    i)  raffen,   Fr,- 

C;  —  2)  ^eftig  fra^en,  (grab-)  Z. 
grfbec,    bca ,    m.  bic  Oriebe,    Savinska  dol.; 

—  iz  nem. 

grfbeljn,  Ijna,  adj.  grebeljni  ploščec,  ba§  Cfen= 
friidenblatt,  Cig. 

grebfn,  m.  i)  ber  SKoIIfamm ,  bie  SrdmpcI, 
Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  veliki  g.,  bic  5(0(^6= 
raufe,  Fr.-C;  bie  ^cdjd,  .lan.;  — pren.  na 
g.  dejati  koga,  bur^^edjcln,  ZgD.;  pl.  gre- 
beni, =  greben.  Z.;  na  ahlah  ali  grebenih, 
Trub.  CPost.J ;  —  z  železnimi  grebeni  so  njih 
trupla  trgali,  Jsvkr.;  —  2)  fammaljnlic^e 
®inge:  ber  33ebcrfamni,  Mur.,  Cig.,  C,  Gor.; 

—  bie  9Jabc  bc^^  3tabe§  mit  beii  Speirf)en, 
ogr.-C;  —  bai  ftronrab  (3.  93.  in  ber  Ubr), 
V.-Cig.;  železno  zobato  kolo  pri  žagi,  Xotr.; 

—  bic  93e^abniin9  am  ^unbe^a(ž.banb,  Cig.; 

—  ber  SJiidgrat,  C;  lopatični  g,,  bic  3rfiultcr= 
grate,  Erj.fSom.j;  —  ber  £)Q^iicn{amm;  g. 
mu  raste  (o  Človeku),  e§  ]d)miUt  il}m  ber 
ftamm,  Cig.;  —  ber  JRift  om  ^.pfcrbcf)al^-, 
Cig.;  —  ber  ©rat  (mcch.,  geogr.),  Cig.fT.j; 
bie  tlippe,  baž  9tiff,  Habd.-Mik.,  Cig.,  Jan., 
C;  Jes.\  —  ber  Oiebirgefamm,  Cig.,  Jan., 
Cig.(T.),  Jes.;  —  3)  razne  rastline:  zmajev 
g.,  bie  blauc  5!Kaiiii#treii  (er^ngium  amethv- 
sticum),  C,  bicj^clbmaniietreu  (e.  campestrc), 
Cig.,  =  lintvrnov  g.,  .Mcdv.fRok.J;  —  pete- 
linov g.,  ber  Grbbeeilpinat  (blitum  capita- 
tum),  Erj.CRok.);  —  modrasov  g.,  cinc  3lrt 
rotl)C  aCBalbblume,  C. 

greben,  bna,  adj.  Icidjt  ,^u  frampelii  obcr  511 
ffimmen:   grebna   \olna,    preja,   ogr.-C. 

grebenača,  /.  bnli  .^lammrab,  Jan. (H.). 

grebcnal9,  n.  bic  .Uaiiuiiaidniic,  //-  t.-Cig.(T.). 

grebfnanjc,  u.  i)  ticii  Ariimpcln;  —  2)  ber 
ftrnmpclbclcg,  DZ. 

grebfnar,  rja,  m.  bcr  .^cd)clmad)cr,  Cig.;  — 
ber  3Bcbcrfammnri)cr,  Cig. 

grebenast,  adj.  1)  fammartig,  Cig.,  Jan.;  — 
grebenaste  gore,  bQ'3  .Viammgcbirgc,  .fca.;  — 
2)  mit  finem  ftamm  ucrjdjcn,  Z.;  grebenasti 
petelin,  Fr.-C;  —    flc,vib"clt,  .Mur. 

grebcnat,  ata,  adj.  mit  ciiicm  .ftomm  Dcrfrbcn, 
Cig. 

grcb^nati,    am,  vb.  impf.   1)  fdmmcn,   frdin 
pfin:  v<»lnog.,  grebenana  volna,  fiomnUPOlli', 


Cig.,  Jan.;   —  2)  rfiufeln   (riffcin):   lan  g., 

Cig.,  Fr.-C. 
grebenatka,  /.  bie  Sammuidjet,  Erj.-C. 
grebgnček,    čka,    m.    dem.    grebenec,    prim. 

greben. 
grebfnčiti,   encim,  vb.  impf,  nos  g.,  bie  Stafc 

riimpfcn,  Gor.-Mik.;—g.  se,  jornig  jcin,  Z. 
grebfnec,  nca,  m.  1)  dem.  grehcn,Valj.fRadJ; 

—  2)  ber  Stdcr^a^nenfuB  (ranunculus  ar- 
vensis) ,  Kras,  Istra  -  Erj.( Torb.);  —  ber 
§a^nenfamm  (rhinanthus  crista  galli),    Cig. 

grebenica,  /.   i)  'bai  ^ec^elbrett,  Mur.,  Sov.; 

—  2)  ha%  ftadjelige  ^unb^^alšbonb,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  C,  Poh.;  —  3)  ber  9?abelferbel 
(scandix  pecten) ,  Medv.fRok.j;  —  prim. 
greben;  —  4)  ber  3Iblfger,  ber  9(bi'enfer 
(5.  93.  »on  SEeinreben);  rastline  pomnožavati  s 
sadikami,  grebcnicami  itd.,  Zv.;  prim.  grebsti, 
grobanica. 

grebeničar,    rja,   m.  i)   ber  bie  JReben  jen!t, 

Cig.;  —  2 '  ber  mit  cinem  ftnc^ligen  ^olšbanb 

Deriebcne  $unb,  Z. 
grebeničati,  am,  vb.  impf.  =  grebeničiti  (gre- 

benčati).   Štrek. 
grebeničiti,  Tčim,  vb.  impf.  obfenten:  trte  g., 

Cig.,  Jan.;  —  prim.  grobati. 
grebenik,  w.  bie  ^ammjdimiete  (Koeleria  cri- 

stata),  Medv.fRok.j;  —  'i^a^'  Slfimmgraši  (cy- 

nosurus  cristatus),  Z. 
grebenika,  /.  bie  SSafferfeber  (hottonia  palu- 

stris),    C. 
grebenina,  /.  bog  9tiff:  jezerska,  lagunska  g., 

bQ5  Sogimcnritf  (?UotI),   Cig.fT.j;   koralna 

g.,  baš'  .ftorallcuriff,  Jes. 
grebenišče,  n.  1)  ber  SrampetfticI,  Cig.,  Fr.- 

C;  —   -)   =  tkalčje   vratilo,  kajk.-C. 
grebenit,    adj.    flippcnrcid) ,   Cig.fT.j,    Mik.; 

greben ito  morje,    C. 
greb^niti,   enim,  vb.  impf.  =  grebenati:  pren. 

g.  koga  za  hrbtom,  »erlcumbcn,  RaičfLet.J. 
grebenjak,    m.   ;)  bcr  fiamm,    C;  —  2)  bcr 

!gelm,    V.-Cig.;    brončen    grebenjak   je  imel 

na  glavi,  Ravn.;  —   3)  ber  \")Q^n,  Fr.-C. 
I.  grebfnje,  n.  coll.  =  grebeni;  —bie  Slippen- 

bauf,   Cig.fT.j. 
2.grebenje,  n.  M^  Sdiarren. 
grebfnovcc,  vca,  m.  biiv  .Uammcr^  CiDiarfajit), 

Cig.fT.,.   C. 
grebenuša,  f.  bic  ftrcujbJumc  (polvgala),  Tuš. 

fB.j. 
gr^bica,  /.  dem.  greba;  tai  ©rbflofedjcn:  (rast- 
lino) z  dobro  grebico  okoli  koreninic  izpo- 

saditi,   Cv. 
grebišica,  /.  bcr  laumdidfcr  (gvrinus),    (ker 

vesla   ali    ..grebe"),   Sotr.-Erj.fTorb.). 
grabiti   se,    im    se,    vb.  impf.   fli)Bifl    UJCrbcn, 

Rib.-.M.,  Z. 
grebkati,   am,  vb.  impf.  frofpcln,  flclinbc  \xQ.'- 

i^rn,  Cig. 
greblišče,    u.  bcr   ^Hiffclbnum,   .Jan. (H.);    — 

prim.  greblo   -i,). 
gr^blja,  /.  bic  ždjorrc;  —  bic  Cfcnfriidc;  — 

bcr  ^)JiibrbtifiMi  (im  'sBcrgbaiO,   V.-Cig. 
grebljati,   iim.   vb.  impf.  7.  ,i;rebljo  čistiti,   nH«i= 

fiitdcn,   Cig. 


grfbUica  —  gr^delj 


249  — 


gr^deljnica  —  gr^nba 


grfbljica,  /.  dem.  greblja;  i)  bic  Scfiaire;  bie 
Cfcufriidc:  — 2)  =  pogrebalnik,  bO'?  Streid)» 
brctt  beim  ©etreibcmcfjcn,  v{hŠt.-C.;  —  3) 
bie  ^dttiarfc,  Polj.\  —  4)  bic  8c^Juage,  bie 
2d)i-Dttt)age,  h.  t.-Cig.fT.J,  Sen.fFii-J. 

greblQ,  n.  i)  =  greblja,  grebljica  i),  v^^h.^t., 
ogr.-C,  Re-{.-C.;  —  2)  ber  9iecf)cn,  ogr.-C; 

—  3)  bic  aitffel,  Jan.(H.) ;  —  4)  bad  Stetct, 
C,  Z. 

grfbnik,  m.  bie  SJelfenhJurj  (geum),  Strp. 

grebsti,  grčbem,  vb.  impf.  fc^arvcii,  graben; 
trajen,  C;  —  vino  grehe  po  grlu,  ber  5®eiu 
frašt,  Cig.;  —  to  me  grebe,  ha§  gtamt  mirf), 
Cig.;  prim.  grabiti. 

grecizem,  zrna,  »j.  po  svojstvu  grškega  je- 
zika narejen  izraz  ali  rek,  bet  &xaci^mu§, 
Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 

gr?d,  T,  /.  i)  bie  Stange,  tcDraiif  bie  ^ii^itcr 
iiber  9?ac^t  rut)en,  ber  ^iifjnerfi^,  C,  Z., 
Mik.;  kure  gredo  na  gred.  Z.;  na  gredi  niti 
jedne  kokoši  ni  bilo,  LjZi::  tudi:  pl.  gredi, 
ber  §iil)nerfi^,  Cig.,  C;  bie  §ut)ner(citer, 
Cig.;  —  2)  ber  Scfitnebebaiim  (pri  telo- 
vadstvu),  Cig.fT.J,  Telov.;  —  3)  bie  3tufe, 
bie  ©taffel,  C.;  kamenena,  v  kamen  vsekana 
g.,  bie  gelfeuftufe,  Cig.,  C.;—pl.  gredi,  bie 
Stiege,  Cig.,  Ravn.  fAbc.J;  —  trdotne  gredi, 
bie  l^artefrola,  Erj.(Min.);  (tudi  sing.  gred, 
bie  Seitcr,  Mur.,  Cig.;  videl  je  v  spanju  gred 
ali  lojtro,  Ravn.);  —  4)  =  greda  (@arten= 
beet),  Cig.,  C;  —  5)  »om  Sac^e  ^erabge=^ 
faflener  Scfinee,  Gor.-Mik. 

greda,  /.  i)  ber  Sa(!en:  g.  iz  drevesa,  Trub.- 
Mik.;  grede,  ba^  ®ebčilfe,  C;  —  pos.  ber 
^reiteubal!en  im  'Tadjftufii,  ber  93unbtram, 
Cig.,  BlKr.,  M. ;  —  ber  Sprie^ei  (im  33ogc{= 
Iiaufe,  an  eitier  ileiter),  Fr.-C;  pl.  grede, 
bie  §ii^iierfi^ftangen,  ber  ipiil)nerfi^,  Mari- 
borska ok.-Č.;  —  pl.  grede,  ha^  ^Jdufteig- 
brett  fiir  ^ii^ner,  bie  ;gilf)ncrleitcr,  vihŠt.-C; 

—  2)  bas  ®artenbeet;  gnojna  g.,  bae  9JJift= 
beet,  C,  =  topla  g.,  Cig.;  tople  in  mrzle 
grede,  ogr,- Valj.  (Rad);  — pl.  grede,  bie 
S)iinen,  Cig.  (T.);  —  3)  ber  ®ang  (min.): 
rudna  g.,  Cig.  (T.);  grede  delati,  ®dngc 
bilben,  Erj.fMin.). 

gredaljnica,  /.  =  gredeljnica  („gredanica", 
Cig.,  Gor.;  ^gredajnica",  Dol.,  Št.;  „greda- 
njica",  =  verižica,  vežoča  gredelj  na  plužna 
kolca,   Skrilje-Erj.  (Torb.). 

gredanjica,  /.  pogl.  gredaljnica. 

gredar,  rja,  m.  ber  ®drtner,  ogr.-C. 

gredarstvo,  n.  bte  ®artnerei,  ogr.-C. 

gredast,  adj.  i)  balfig,  Cig.;  —  2)  gortcnbcet^ 
artig. 

gredaš-,  pogl.  gradaš-. 

gred^,  adv.  =  gredoč. 

grfdelj,  dlja  (deljna),  m.  i)  ber  ^ftugbalfen, 
ber  GJreitbel;  —  sam  g.  ga  je,  er  ift  moger, 
»Die  eiu  (^irenbei,  h)ie  ein  ©felet,  Z.,  Xotr.; 
konji  suhi,  kakor  sami  gredeljni,  Glas.;  — 
2)  ber  9Jaienriicfen,  V.-Cig.;  —  3)  bie  9iab= 
roetle,  Mur.,  Cig.;  pos.  bruno,  na  katero  je 
mlinsko  kolo  nasajeno,  5^;— 4)  ber  Sd)iff^^ 
liel,    V.-Cig.,  Vrt.;   (ladje)    se    ne    najde  ne 


sled  ne  znamenje  gredeljna  med  valovi. 
Skrinj. -Valj. (Rad) ;  —  prim.  nem.  ©renbct; 
pa  beseda  je  morda  slovanska,  Mik.(Et.). 

gredeljnica,  /.  i)  trta  ali  verižica,  ki  veže 
gredelj  na  plužna  kolca,  bie  ''^ftugrciebe,  bie 
''^fluggrenbclfettc,  C, Cig,  Jan.,  Št.-C.,Lašče- 
Erj.  (Torb.)  ;  —  2)  ber  SBagcbalfcn,  Guts., 
Cig.,  Jan.,  M.,  Sen.  (Fi^.J;  vaga  z  gredeljnico, 
bie  ^Balfenirage,  DZ. 

greden.  dna,  adj.  i)  'tBaikn-:  gredna  krivina, 
DZ.;   —   2)  S&cct',   Cig. 

gredfše,  /.  pl.  Cig.,  Polj.,  Zv  ;  pogl.  gradaše. 

gredica,  /.  dem.  greda;  i)  ba§  Šalfcf)en,  Cig., 
C;  —  ber  Sprie^et  (be«  i^ogedjanjež,  ber 
Seiter),  C;  —  2)  bož  (^artenbeetdien ;  gre- 
dica. Valj.  (Rad);  — gredice,  (saljgdrten,  Erj. 
(Min.);  gredice,  široke  jame,  v  katere  se 
morska  voda  napeljuje,  Trf. ;  —  3)  gredica, 
bie  Stufe:  kamenita  g.,  C;  — pl.  gredice, 
bie  Jreppe,  Cig.,  C,  DZ. 

gredicica,  /.  dem.  gredica. 

gredina,  /.  bie  Jeiraffe,  h.  t.-Cig.(T.). 

gredje,  n.  i)  baž  03ebiilt,  Cig.(T.);  —  2)  hai 
Stufenlanb,  Jan. 

grfdnica, /.  i)  deska,  po  kateri  živad  na  gredi 
(grede)  hodi,  Fr.-C.;— pl.  grednice,  vihŠt.- 
C.;  —  2)  bie  SiUfe:  iz  hlodov  seka  gred- 
nice ali  stopnice  v  gredi,  Ravn.(Abc.). 

gredgč,  adv.  im  'il?orbeigef>en,  untertncgž;  g. 
kaj  opraviti;  oglasiti  se  pri  kom;  nebcn^er, 
Jan. (H.);  =  hitro,   Cig.,  Vrt.;  —  prim.  iti. 

gred9Čki,  adv.  =  gredoč;  tudi  :=  na  gredoč- 
kem:  nagredočkemspi,  xm&ti)in,BlKr.-Mik. 

grfdoma,  adv.  ftufenmeije,  C,  Z. 

gregor,  rja,  m.  1)  babji  g.,  ber  ^Seibernarr, 
Kr.;  —  2)  kožica,  ki  se  dela  na  kuhanem 
mleku,  v{hŠt.-C. 

gregbrec,  rca,  m.  'iiaž  jTaf^enmefjer,  Št.-C. 

gregorek,  rka,  m.  neka  riba:  =  zet,  ber  Stic^= 
ling  (gasterosteus  aculeatus),    Vrt. 

gregorščak,  m.  ber  9JjDuat  9}tar§,  C,  kajk.- 
Valj.rRad). 

gregorščica,  /.  bie  (5rii()ling!Ž»Sd)lufjeIbIume 

(primula  veris),   v\hSt.-C. 

greh,   m.   bie  Siittbc;  g.  storiti,   eine  Siiubc 

begefien;  smrtni,  naglavni  g.,  bic  Jobiiinbc; 

izvirni  g.,  bic  (Srbiiiube. 
grehek,  hka,  m.  dem.  greh,    Valj. (Rad). 
grehota,  /.  bie  Siinbe,  baš  Safter,  Cig.(T.),  C, 

ogr.-M.,  kajk.-  I  'alj.  (Rad). 
grehoten,  adj.  fiiubliaft,  laftcr^aft,  Z.,  Bes. 
grejača,  f.  bie  '©drmpfaunc,   Cig.,  vihŠt.-C. 
grejilo,  n.  hai  ^i^d()e(ddcf)eii,  Cig.  ^ 
grejka,/.  =  vrhnja  suknja.  Bole- Štrek.  (Let.). 
gr|jnica,  /.  =  grejača,    Cig. 
grejnik,  m.  =  grejača,    Cig. 
gretnica,  /.  =  grejača,   Cig.,  Jan. 
grelo,  n.  =--  ogrevalo,  bcr  SSčirmer,   Cig. 
grin,    \,  f.   bie   'iBittcrfeit,    bie    3d)ii)dr,^c    bc^ 

■DJfofteš,  vihŠt.-C;   vino  je  v  greni,  Z. 
grenadir,   rja,  m.  posebna  vrsta  vojakov,    ber 

(Virenabicr;  (izprva  =  ®ranatcinuerfcr). 
grenadirski,  adj.  ©renabicr  . 
grenak,   nka,  adj.  =  grenek. 
grfnba,  /.  =  grenitev,   C. 


grenčati  —  grenkoustnik 


250  — 


grenko  vati  —  grevenje 


grenčati,  am,  vb.  impf.  bittcr  JU  roerben  an= 
fangen:  mošt  grenča,  RlKr. 

grenčec,  čca,  m.  bcr  "Sittevftotf,   C/V ,  Jan. 

grenčen,  čna,  adj.  ein  tiienig  bitter,  bittcrlid),  C. 

grencica,  /.  i)  ^Q#  "i3ittcrtt)Qlier,  (lig..  Jan.; 
bie  33itter)Ql5qiielIc,  Jes.;  —  2)  ba§  Sob- 
brennen,  Cig..  C.  Poh.;—i)  cinc'i?trt  Slir)(i)cii, 
t>t.;  —  4)  bcr  Gn,sian  (gentiana),  Z. 

grenčina,  f.  'bai  'iBittcre,  bie  S3ittcrfcit,  Jan., 
C.  Valj. y Rad). 

grenčiti,    grenčim,  vb.  impf.  =  greniti,  .\/ur. 

greneč,  nca,  m.  i)  bcr  '33itteriton,  Jan.,  \'rtov.- 
C.\  —  2)  ber  bittcrc  ©cidiniacf  obcr  9JQff)* 
(ic|cf)macf,  Cig.;  —  ber  bittcrfaure  Wcjcf)tnacf 
bc^  5S?eiiie§  iiac^  bcr  0dl)rung,  Dol.;  mošt 
se  letos  dolgo  grenca  brani,  Levst.fZb.  sp.j. 

grenek,  nka,  adj.  bittcr;  g.  kakor  pelin,  tt)cr= 
mut»bittcr;  —  grenke  solze  točiti;  grenka 
smrt;  —  prim.  bridek. 

greneti,  i'm,  vb.  impf.  i)  cincn  bittcren  ®eid)mQcf 
I}nben;  Cig.,  C,  Valj.CRadJ;  greni,  c§  jic^t 
ili^  93ittcre,  Cig.;  —  2)  greni  mi  kaj,  c§  ift 
mir  ctlrae  uitancjeue[)iii,  C. 

grenica,  f.  i)  bie  flriinc  Sd)Qle  bcr  9?ii)ie,  Cig.. 
C. ;-  2)  ha^  Sittertraut  (picris),  Mcdv.fRok.). 

grenik,  m.  bieSc^leifcnblumc(iberisumbellata), 
Medv.  rRok.j,  Tuš.  (R.). 

grenišen,  Ana,  adj.  =  trotnat:  grenišna  krava, 
SUiradcc-C. 

grenitev,  tve,  /.  bie  SSerbitterung. 

greniti,  i'm,  vb.  impf.  i)  bittcr  niarfien:  t)cr» 
bittern,  »ericiben;  g.  komu  veselje,  življenje; 
—  2)  grfimen:  to  me  greni,  bn§  trtiiift  niid), 
Cig.,  C;— g.  se,  gramcdi,  ,yirncn,  V.-C.ig..C. 

1.  greniti,  grenem,  vb.  impf.  jc^arrcii :  seno 
vkup  grenejo  (grenejo),  ogr.-  Valj.  (Rad). 

2.  greniti,  nem,  vb.  impf.  Kras,  Ip.-Eij.  (Torb.). 
pogi.  gnati. 

grenivec,  vca,  m.  bcr  3?crbittercr,  Cig. 
grenjava,  /.   baž  bittcrc,    bie  33ittentiši,    C. 

Jan.CSlovn.). 
grenkast,  asta,  adj.  =  grenkljat,  Jan. (H.). 
grenkljat,  ata,  adj.  cin  tocnig  bittcr,  bittcrlidi. 
grenkljati   se,    am  se,    vb.  impf.    \\č)  argcril, 

)id)  frdiiten,  C 
grenkniti,    prCnknem,    vb.  pf.   (impf.)   ciitcii 

bittcren  Wc)d)macf  ticruriadjcn,  Mm:,  M. 
grenkoba,  /.  bie  'Sitterfeit,  bno  'iMttere. 
grenkoben,   bna,   adj.   mit  ^^iltcrtcit  uerfelU, 

f)crb,  bittcr,  .Jan. 
grcnkok9Žcn,    žna,  adj.  mit   bittcrer   Sdialc, 

I.cvst.  (Zb.  sp.J. 
grcnkoslad,    sladfi,   m.  bcr  bittcrjiiftc  ^JJac^t' 

fdicitlcil  Csolanum  ihilcaman\    Ttiš.fR.). 
grenkosladcn,    dna,   adj.    bittcrfiift  :    nrcnko- 

shulni   nizhoilnik  ■=■  grunkoslaJ,    IV/, 
grcnkosolzen,  zna,  adj.  bittcrc  5^f)nincit  t)cr 

gicftcnb:    grcnkosolznc  oči,    Lcvst.fZb.  sp.). 
grenk9.st,  /.  bio  ^.Pittcrfcit;  —  prcn.  ^rcnkosti 

življenja,  bic  'iMftcrfcilcii  bcž  ifcbcn><. 
grenkota,/.  =  grcnkost,  Cig.,  Jan.;  —  ctU'a# 

^itti'rc#:  Z  grcnkotami   ne  sili  več  bolnika, 

Prcš.;  prenkpta,    Valj. (Rad). 
grenk«)tcn,  tnn,  adj.  :=  grenkoben,  .fan. 
grenkoustnik,  m    bcr  ^-PitlcrC'^  licbt,  .*/. 


grenkovati,  ujem,  vb.  impf.  ettt)0§  bitter  fcill, 

.\ftir. 
grenkiilja,  /.  baš  ®iiabcnfraut  (gratiola  oftic), 

Xov. 
grenkuljica,  /.  bie  ®unbe(rebc  (glechoma  he- 

deracca),   Mcdv.rRok.).  Tuš.fR.J. 
grenljati,  am,   vb.  impf.  bittcrlid)  fein,   Cig. 
grenoba,  /.  =  grenkoba,  Jan. 
grenobiti,  obim,   vb.  impf.  =  greniti,   Cig. 
grenota,  /.  =  grenkota,   C. 
gr^pa,  /.  ==  gruča,  kepa,   C,  \otr.;  —  palica 

z  grepo   ali  glavo  na  konci,  Zv.;    —  pogl« 

greba. 
gr^pati,  pam,  pijem,    vb.  impf.  Z.,  Jan.  (H.), 

pogl.  hrepati. 
greš,  m.   i)  bcr  ®ric§;  —  2)   tiefigcr   Sanb, 

Z.:    —  bie    Sanbbdnt,    C;  —  prim.   nem. 

«rie5. 
gresnica,  /.   podolgovata   mrežasta   priprava, 

pod   katero  se  nabira  greš,  /g. 
grešati,  am,  vb.  impf.  =  pogrešati,  bcrmiffen, 

milfcit,   Cig.,  Jan.,  C,  Gor. 
grešen,    šna,   adj.   junbfjaft,    fiinbig;    grešen 

človek,  grešno  življenje. 
grešenje,  n.  'ba?-  Siinbigen. 
grešiti,  fm,  vb.  impf.  i)  fctilcu,  iiinbigen;  (tudi 

pf.  =  pregrešiti,  ciiie  Siiiibc  bcgchcit,  Cig.J; 

g.  zoper  koga,  kaj ;  —   2)  Ocrfc^Icu :  pot  g., 

cincn  Sin^Cfl  flC^C"-  Diet.,  Cig. ;  —  znali  so 

las  zadeti,  da  niso  grešili,  Da/m.-C.;  — božjih 

pravd  g.,  Triib.,  Dalm.;  uma  grešim  =  blede 

se  mi.  Dol.;  —  tudi;  grešiti.  Diet. 
grešljiv,  ha,  adj.  fclilbar,   fitnbig,   Cig.,  Jan. 
gresnica,  /.  bic  Siinbcrin. 
grešnik,    »j.    1)  ber  Simbcr;    —   2)  suh  vol: 

d\a  grešnika  je  vpregel,    C,    \otr.-M. 
grešnost,  /.  bic  Siiubliaftigfcit. 
grfšpa,  /.  bic  ^Hiiii,^cl,  Jan.<'H.),  Bes.;  —  ^T\m. 

it.   crespa,   ^Kuu.^cl. 
grfšta,  /.  cin  .^Iran,^  (»on  3'f if^dUr  .^itobloud) 

U.  bgl.),    Sov.- C.;   čebulova  gresta,  SIS.; 

—  pogl.  rešta. 
greštatka,   /.   trozob,   tolkač,   s    katerim   se 

grozdje  tolče,  kajk.-Valj.(Rad). 
gr^štati,    am.  vb.  impf.  gnctidjcu:  grozdje  g., 

kajk..  Valj.  (Rad). 
gretev,  tve,  /.  ba*  SBormen,  Cig. 
greti,   grejem,    vb.  impf.   i)   njarmcn;    soince 

greje;    g.  se  pri   peči,    na   soincu,    fid)    flnt 

Cfcn,  nu  bcr  Sonnc  lunrntcn;  železo  dejati 

gret,  bovJ  'iMigcIcijen  '\n^  Jvcuci  Icgcn;  dobro 

se  je  greti,  po  zimi  in  po  leti,  Sprcg.-Soška 

dol.-Erj.(Torb.). 
gr^titi  se,    i  se,    vb.  impf.  greti  se  =  začenja 

biti   gorko   (spomladi),    (i()r.-.\fik. 
gr9tje,  n.  ha-i  "Biirmcn. 
grctune,  /.  pl.,  pogl.  gratune. 
gretva,  /.  =^-  gretev,  Kast.-C. 
greva,  /.  =^  kes,    Trub.-C;  —  prim.  grevati. 
grevati,  grivam,   vb.  impf.  greva  me.  ti  rcut 

mid) ;  grehov  me  greva,  Dalm.-  C. ;  grevajo  me 

moji  grehi;  —  prim.  stvn.  hriu\vnn,  gcrcucn, 

Mik 
grčvec.  vca,   m.  bcv  Grnnumrr,    Valj.  (Rad). 
grevenje,  n.   =  gretje,   /);W. 


grevinga  —  grgravec 


251  — 


grgukati  —  grintavec 


grevinga,  /.  =  kesanje;  —  prim.  grevati. 
grf z ,   m.  ber  Scftmant,  bcr  ©c^Iomm,   Cig. 

(T.);  —  ba^  llioor,  kajk.-Valj.(Rad). 
grfz,   1, /.  i)  lueidjcr  uni)  ttcfcr  Stoti),  mora- 

ftige  SteUe,    Habd.-Mik.,    Mm-.,   Cig.,  Jan., 

C;  —  pl.  grezi,   bcr  i)Jioiaft,   ber  SDloor^ 

grunb,  Mur.,  Jan.;  —  2)  ber  9lbgrunb,  C, 

Z^D.;  — navpična  votlina  v  ruilniku  (Scilfel), 

DSv. 
gr^za,  /.  =  grez,  blato;    po  obcestnih  rovi- 

ščih  se  ne  sme  trpeti  visoka  trava,  grmovje 

in  greza  (blato),  Levst.  (Cest.). 
gr^zast,   adj.  moraftig,  Mur. 
grozen,  zna,  adj.  =  iiioraftig,  C;  Sd}lamm': 

grezna  kopel,  bael  Sd)lainmbab,  grezna  me- 

lina,  bie  Scf)laiumbanf,  Cig. (T.). 
grezetina,  /.  =  grezi,  ber  SJJoorgrunb,  Dol. 

Svet.  (Rok). 
grezilen,   ina,    adj.  ©eilf« :   grezTtna  vrv ,    bie 

yotl)(einc,  Cig. 
grezilo,    n.  \>až   Senfblei,    Mur.,    Cig.,   Jan., 

Cig.  (T.),  Pot.- C. 
grezina,  /.  ber  SKoraft,  Jan. 
greziti,  im,  vb.  impf.  i)  feiiten,  C;  —  2)  ein= 

finfen,  Jan. 
greziti  se,   1  se,  vb.  impf.  grezi  se  mi  =  toži 

se   mi,  ne  da  se  mi,  Drepiica  pod  Krnom- 

Erj.  (Torb.) ;  —  pogl.  groziti  se  7). 
grfznat,  adj.  fumpfig,  Jan. 
greznica,  /.  bie  ©enfgrube,  Erj.(Min.);  grez- 
nice in  podzemeljski  jarki  —  so  slabo  osno- 
vani, Zv. 
grfzniti,  greznem,  vb.  impf.  eiuftnfeii,   C. 
grezno,    n.  =  brezdno,   ber  9lbgrunb,  Diet., 

Jan.,  Trst.  (Let.). 
gr?zovica,  /.  t>až  3;eid)rieb,  bie  ©d^Iammbinfe 

(heleocharis),  Medv.  (Rok.). 
grezovina,  /.  )d)Iammiger  ^obeii,  ber  ©(^licf= 

boben,  Cig.,  Jan. 
grezovit,  adj.  moorig,   Cig.,  Jan. 
grezulja,    /    bie    SJioorfimfe    (Scheuchzeria), 

Medv.  (Rok.). 
grganija,  /.  neka  vinska  trta,  Vrtov.-C,  Nov., 

Ip.,   GBrda-Erj.(Torb.). 
gfgati,  grgam,  vb.  impf.  i)  gurgcltl,   Cig.;  — 

2)  girren,  Dict.-Mik. 
grgavec,  vca,  m.   i)  bie  ©iirgel,  Rei.-C;  — 

2)  ber  ^Ibameopfcl,  C. 
grgljati,    am,  vb.  impf.  fprubeln:  voda  izpod 

skale  grglja,  Z. 
grgoljati,  am,  vb.  impf.  girren,    V.-Cig.;   go- 

lobje  so  grgoljali,   SIN. 
grgot,   gota,   m.  "iiaž  ©urgcin,   taž  9iod)eIn, 

Cig.,  Jan. 
grgotati,    otam,   gčem,    vb.  impf.    i)  gurgeln, 

Cig.,  Jan,,   C;  —   2)  girren,  Mur.,  Jan. 
grgotec,  tca,  m.  bie  ®urge(,   C. 
grgotljati,   am,  vb.  impf.  girren,  Mur. 
grgotnica,  /.  ^0.^  ©urgeiumfier,  Cig. 
grgrač,  m.  ber  ;'Hod)[er,  Cig. 
grgranje,  n.  1)  bo^  ®urgdn,  baž  9t6c^eln;  — 

2)  ba#  (^urgeltuaffer. 
grgrati,  am,  vb.  impf.  gurgcin,  roc^eln. 
grgrav,  ava,  adj.  rod[)eInb,  Jan. 
grgravec,  vca,  m.  bcr  ©nrgler,   Cig.,  M. 


grgukati,  kam,  čem,  vb.  impf.  girren,  C,  Glas.; 

—  prim.  gorgukati. 

grgiitati,  am,  vb.  impf.  =  grgotati,  Z. 
grgutec,  tca,  m.  bie  SuftrD^re,   Guts.,  Jam. 
grib,  m.  =  gribanj,  SlGor.-C. 
i.griba,  /.  =    greba   (gruda,    kepa):    gribe 

tolči,  Dol.\   —  prim.  greba. 
2.  griba,  /.   C,  pogl.  griva  2). 
gribanj,   m.  =  gribanja,   C. 
gribanja,   /.  ber   ^crrenpifj   (boletus    edulis), 

SlGor.-C,  Poh.-C;  —  prim.  glibanja. 
grič,  m.  i)  ber  §iigel;  —  2)  ein  fteinigcr  £)rt, 

C;    bie  S(^Uttl)albe,   Modreja-Erj.(Torb.); 

peščeni  plazi,  griči  ali  griže  imenovani,  Rut. 

(Zg.  Toltn.) ;  —  tudi:  grič,  griča. 
griča,  /.  „bodljivo  kostanjevo  oplodje",    Fr- 

novo,  Ben.-Erj.(Torb.). 
gričar,  rja,  m.  ber  .t^^flet^emoljner,  Cig. 
gričast,  adj.   i)   fjiigelig;  —  2)  rau^,   Cig.; 

g.  pot.   Kast.- C. 
gričat,    ata,  adj.  I)ugeltg,   Cig.,  Jan. 
gričec,  čca,  m.  dem.  grič.    Valj. (Rad). 
griček,  čka,  m.  dem.  grič;    1)  'iidž  ^iigetc^cn; 

—  2)  grički,  bie  iKan^igfciten,  Cig. 
gričevati,    ujem,    vb.  impf.  ben   Saut    .igriču" 

!^oren  Ulffen:  ščinkovec  gričuje,  SIN. 
gričevje,  n.  "isaž  9llpenro^d)en  (rhododendron 

hirsutum),  Stranje (Gor.)-Nov. 
gričnat,  adj.  ^iigelig,  C. 
griču,  inteij,  posnemanje  glasu  ščinkavčevega, 

Cig. 
grif,   m.  bajeslovno  bitje,  ber  ©reif,   C. 
grigec,  gca,  m.  bie  (Mrille,  Re-{.-C. 
grjgetati,    etam,    očem,    vb.  impf.   i)  ,^irpen: 

grigič  grigeče,  Rei.-C.;—2)  tUngeln,  Re^.-C. 
grigič,    m.   i)    =    grigec;    —  2)   bie   ©c^ellc, 

Rei.-C. 
gril,  grfla,  m.  ber  ®d)lr)abentafer  (blatta  orien- 

talis).  Št. ;  —  bie  gcibgrille,  Cig.  Ljub. ;  — 

iz  nem. 
grilček,  čka,  m.  dem.  grilec;  —  bie  Jpirngrille, 

Frey.  (F.). 
grilec,  Ica,  m.  dem.  gril;  —  ber  £)irngiillt)0ge(, 

bie  §irngrille  (fringilla  serinus),  Frey.(F.), 

Erj.-C;  —  iz  nem. 
grilek,  Ika,  m.  dem.  gril;  —  bie  ^irngriUe,  C. 
grimati,   am,   vb.  impf.  poltem,  frad)en,  Go- 

renja  Soška  dol.-Erj,  (Torb.) ;  —  prim.  grmeti. 
grinec,   nca,   m.  =  blask,  Frev.fF.J. 
grinja, /.  bie  aiJilbe,   Cig.(T.)',  Erj.(Ž.);-\is. 
grint,   m.  ha^  iUcujfrant:   masleni  g.,  "ba^  ge= 

meine  ^reujfrant    (senecio  vulgaris),    Cig., 

C,  Medv. (Rok. J,  Tuš.(B.).  Nov.,  Vrt. 
grinta,  /.  i)  ber  ©rinb,  bie  JKdube;  pl.  grinte, 

bie  Sidubc  (ale  'J(u§jd)Iag^trantt)cit),  bie  Strdke; 

—  2)  bie  51od)§jeibe  (cuscuta  epilinum),  Šl- 
Gor.-Erj.(Torb.) ;  —  iz  nem. 

grintav,  adj.  grinbig,  ranbig,  BlKr.:  milost- 
Ijiva  mati  grintavo  deco  češe,  Npreg.-Jan. 
(Slovn.). 

grintavec,  vca,  m.  i)  ber  ©rinbigc,  ber  3idn= 
bige,  Cig.,  C,  Valj. (Rad);  —  2)  \ia5  @rinb= 
traut  (scaniosa  arvensis),  Cig.,  C,  Medv., 
(Rok.),  Tuš.(R.J;  vrtni  g.  (scabiosa  atro- 
purpurea),   C;   —   tudi:   ber  aJianerpfeffer 


grintavica  —  griviti 


—  252  — 


grivna  —  grižljajec 


(sedum  sexangulare),  Josch;  —  3)  ber  ^0= 
lomit,  Frey.fRok.),  Erj.fMin.J. 

grintavica,  /.  bie  Jvru{iinf)i#tiiofIe  Istra-C.  Z. 

grintek,  tka,  m.  \iix  mit  (Mrinb  '^Pefiaftete,  Valj. 
(Rad). 

gris,  m,  bie  Sc^otterin)cI,  SlGor.;  —  prim, 
greš. 

gristi,  grizem,  vb.  impf.  i)  beifecn;  konj  žleb 
grize,  ta^  ^fetb  fc&t  ouf,  Cig.;  orehe  g., 
9?iiffc  aufbeifecn;  pes  grize,  bcr  .V)iinb  ift 
biflig:  psi  se  grizejo,  bic  .'ouitbc  beifsen  ein= 
onber,  raufcn;  prcn.  g.  se.  ,^Qiifen,  Fr.-C;  — 
grize  me,  id)  t)nbe  ^aucbflrimmen;  — vest  me 
grize,  ts,  qualt  micf)  '^o.i  Oicruiffcn,  C/g., 
Jl3H.;  to  me  grize,  bariibcr  griime  id)  mid), 
C/g.,  Ja«.;  —  grizem  se,  ic^  grame  mid), 
C/g.,  Jan.,  Bleiiv.-C;  —  2)  mleko  se  grize, 
bie  9Jltld)  bcgiimt  511  gcrinnen,  Z. 

griv,  griva,  adj.  breiiiicnb  (Pom  ©efc^mnd), 
fd)aif,  bitter:  grivo  vino,  grivi  jesih,  v^lišt., 
ogr.-C;  =  hud:  griv  čemer,  ftarfeš  ©ift, 
i':{ltŠt.-  C;  —  pren.  griva  beseda,  ein  bit^ 
terc§  SSJort,  C. 

griva,  /.  i)  bie  9Kn{)nc:  konjska  griva,  bie 
^ferbema()nc;  ftaifc«  ,s>auptl)Qar  (zaničlj.), 
v^hŠt.-C;  —  bcr  £}aarbuid)  am  .s^elm,  C/g.; 

—  21  ber  mit  (Mrac'  beft)ad))ene  3iQinabf)ang, 
bcr  iHain.  Mur.,  VyhŠt.-C.,  BlKi::  bcr  'i3crg= 
faum,  SlGor.-C;  —  grafigcr  %{a^  im  3®cin^ 
garten.  Mariborska  ok.-Kres;  —  grive,  mit 
&xa^  bcmad)ieue  ©rf)i)I)uugeii,  5. 53.  auf  9(ccferii, 
BlKr.;  —  =  trata,  IrA.,  Zv.,  LjZv.;  de- 
kleta  so  se  vrtela   po    mehki  grivi,    .SVA'.; 

—  3)  rumena  g.,  bie  93arcntn^e,  bie  gcibe 
Sleuienmord)eI  (clavaria  tlava),  Tuš.(R.j\  — 
konjska  g.,  ber  ^anfartige  SSJafferboft ,  ber 
.^ir)d)tlee  (eupatorlum  cannabinum) ,  C/g., 
Medv.rRok.). 

grivar,  rja,  m.  1)  ein  ©olbat  mit  ciner  ^^Jferbc^ 
mabnc  am  .vetm,  C/g.,  C;  griva  se  pruskim 
grivarjem  košati.  Bes.;  —  =  žandarm,  DSt\; 

—  2)  bic  iRingeltaube,  bie  9J?af)nentaubc  (co- 
lumha  paiumbes).    C/g.,   Laščc-Lcvst.  ( .\/.J. 

grivast,  adj.  mal)iienartig,  —  mdl)itig. 

grivat,  vata,  adj.  bcma^iit,  maf)nig,  (.'ig., 
.Jan . 

grivati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  griviti  se,   C. 

i.grTvec,  vca,  m.  ein  .'^ommcl  mit  ftarfct 
SBoUe,  Z.;  —  prim.  griva. 

2.  grivec,  vca,  m.  faurer  SSJeiii,  Gifig,  Hal.- 
C;  —   prim.  griv. 

grivcn,  vna,  adj.  ,^ur  'i)[l?al)iic  geliiirig;  ^rivno 
pečenje,  ba«  gcbratciic  'Jcadcnftiirf,  V7/J.SV.-C. 

i.grivina,  /.  bcr  ^'MaiiiraKii:  loi^e  ri^c  gri- 
vinc  med  njivami,  LjZv.;  bcr  ^Hofeii:  leči 
na  grivino  pod  oreh.  IJZv.;  jaselcc  je  zložil 
(h\  kamena,  grivine  in  mahu,  /-/'/fi'. ;  — tudi 
psovka:  ti  grivina  ti!  Jiirč.;  —  prim.  griva. 

2.grivina,  /._bie  I)erbe  Sdure,  etrvai  .^erb- 
faiiree,  v^hŠt.-C;   —   prim.  griv. 

gnViti  se,  im  .se,  vb.  impf.  |id)  fammcit  (za- 
ničlj. o  ženskah),   r^/i.sV.-C. ;  —  prim    griva. 

griviti,    im.    vb.  impf.   jiilicrn,   v:;li.'^t.  -  ('..;  — 

—  g.  se,  id)ort  id)mcdciib,  jaiici  lucrbcn,  C; 

—  prim.  griv. 


grivna,  /.  i)  bal  Jpcillbanb,  Z.;  bie  .'oollfette, 
ErjjMin.J,  (stsl.);  —  2)  (po  češ.)  bie  Tiavt, 
Cig.fT.J,  C;  nemška  g.,  bie  Šieic^lmarf, 
DZ. 

grivnat,  adj.  ma^nig,  bema^nt,  Cig. 

grivnik,  m.  =  grivar  2),  Cig.,  C,  Hip.fOrb.J, 
Frey.  (FJ. 

grivost,  /.  bie  Saure,  vihŠt.-C. 

griz,  m.  i)  bas  Scigen,  ber  ^ifl,  Meg.,  Habd.- 
Mik.,  Mur.,  Cig.;  —  bo§  ^aiK^grimmcii, 
Dict.-Mik.,  C. ;  —  2)  ber  ^:biffen,  Č,  BlKr., 
DSv.;  —  3)  ber  SJiagenbrei,  bcr  Speijebrei 
(chvmus),  Erj.fSom.J;  —  4)  zeleni  griz,  ber 
CMriinfpan,  ogr.-C;  -  5)  hudičev  g.,  ber 
Jeufcllabbif§  (scabio.sa  succisa),   Cig. 

griža.,  f.  i)  "baž  ^eifeeif.  prcn.  v  griži  si  biti. 
im  ^a\\\  Icben,  Trst.  f  Let.);  —  2)  ber  93i)}en: 
psu  ponuditi  grižo  kruha,  Jurč.;  kake  dve 
griži   mesa,  Ljub. 

grizalica,  /.  =--  grizavica,  Fr.-C. 

grizalo,   n.  ba§  ©ebif^,  Jan.,   C. 

grizavica, /.baž33aud)grimmen,  Jan.,  v^hŠt.-C. 

grizec,  zca,  w.  grizci,  bie ''JJagcferfe,  Cig.  (T.); 

—  grizec  =  molj,  Hip.- C. 
grizek,   zka,  adj.  bciBcnb,  Jan. (H.). 
grizek,  zka.  m.  ber  ^iffcn,   Cig. 
grizenje,   n.  "oav  'iBci^cii;  —  g.  (po  trebuhu), 

baž  'i8aud)grimmen,  bic  ftolif. 

grizica,  /.  i)  ba#  illammcr^olj  ber  Ji)d)lci, 
iim  gelcimtcji  .'polj  juiammensubaltcti,  Dol.- 
C.;  — 2)  =  grizec.  Hip.,  C; —neka  psovka. 
Dol.;  grizica  prokletal  Levst.fZb.  sp.). 

grizlica,  /.  bie  33lattnjC)pe  (lophvrus  pini), 
Erj.  (Ž). 

grizljiv,   iva,  adj.  beišenb,  biflig,   Cig..  Jan. 

1.  griža,  /.  i)  bie  ^)iubr;  krvava  g.,  g.  krva- 
vica, bie  rotl)C  9iuf)r,  C/g.;  bela  g.,  bie  ©iter- 
rul)r,  V.-Cig.\  bic  'i)J{ild)riit)r,  Cig.;  bljuvna 
g.,  bic  '^red)rut)r,  Cig.,  C;  scalna  g.,  bic 
.■daviirubr  (živinska  bolezen),  Strp. ;  —  2) 
psovka  slabotnemu  človeku.   Gor. 

2.  griža,  /.  bie  Sd)utt{)albc,  _bo>5  2tciiigcri?tlc, 
Jan..  Bic- C,  Sov. -C,  Štrck.,  Kras;  pe- 
ščeni plazovi,  griči  ali  griže  imenovani,  Rut. 
(Zg.  Tohn.);  —  pust,  kamenit  svet,  Kras- 
Erj.  (Torb.) ;  pl.  griže,  fteitlige  ®cgenb,  Mik. ; 

—  prim.  nem.  Wriel. 
grižast,  adj.  jd)Ottcrig,  Rib.-M. 

grižav,  adj.  1)  ait  bcr  :'Kul)r  fraiif,  Jan..  M.\ 
griža  vi  otroci,  ^r^/i.S'/.;  —  2)  SRuI)r  OCrur 
fari)enb:  grižava  jabolka,  Zv. 

grižtn,  žna.  adj.  bic  ;'Kiif)r  bctrcffeiib,  Mur.; 
3iul)r  ucrurjad)ciib:  g.  sad.  jv-^lu^t. 

griževec,  vca.  »1.  ba^  loiliciibgiilbcufraiit  (erv- 
thraea  centaurium),  1'7/j .*>/.- <^.'.;  —  bn*  'iH\l))X' 
fraul  (gnaphalium  dioicum),  Cig.;  —  -- 
grižnica,  i^/j.*?/.  -  C,  Ihtj.;  —  Š^icbcrncO, 
17// .SV. 

grižcvka,  /.   neka  trava,   Fr.-C. 

griževnjak,  m.  i)  eiitc  9lrt  2Bie)eiiIroiit,  = 
grižnica,  C;  —  2)  ba*  laiifcnbgiilbeiifraiit 
(ervthraea  centaurium),    v{hSt.-C. 

grižljaj,  m.  bcr  ^^iffen;  g.  kruha,  ein  bijAdieit 
'iblOt;  nam.   ugrižljaj,    D.Sv.   I\'.   Sn. 

grižljajec,  jca,  m.  dem.  grižljaj,   Trub.(Post.). 


grižnat  —  gf  U 


253 


grljak  —  grm 


i.  grižnat,  adj.  i)  rutirfvaiit :  ^-  človek,  Sloiit.- 

C;   hudo  sjrižnato  lioklc,   C.V.;  — 2)  Die  ^lll)V 

Derunad)eill) :    tjrižnata  sliva,   Slom.-C. 
2.  grižnat,    a^ij.    jd)Ottcrig:    grižnata    zemlja, 

\oi:-C. 
grižnica,  /.  ba^?   ^leberncll  (pimpinella  saxi- 

fraga),  vihŠt.-C:  tudi:  t>a^  JHltljrfvailt  (gna- 

phalium  iJioicum),   Cii{.,   (Has. 
grižnik,    m.   =    modras,    bie  @aiibt)ipcv   (vi- 

pera  ammodvtes),  Koblja  Glava(KrasJ-Erj. 

(Torb.). 
grjača,  /.  =  garjača,  gorjača,   Ci^.,  Slom.-C, 

Levst.fZb.  sp.J. 
grjačar,    rja,  m.  =  gorjačar,   C. 
grjačast,  adj.  fiiorvig,   Cig. 
grjavica,  /.  =  griača,  Hip -C. 
grjavka,  /.  =  grjača,  Blc.-C. 
grjenje,  n.  bie  ©ntftefluiig;  —  bie  iidftenutG, 

bie  5JenincjIimptuiH> 
gfkati,   kam,  čem,  vb.  impf.  girrctl,  Jan.,  C. ; 

grličica  grče,    Prip.  -  Mik.;    —    2)  frcijcfie". 

Miir.,  C. ;  —  3)  ba§  V  init  ber  SeI)Ie  auv- 

iprecfjen,  }d)nancn,  rat)d)en,  Cif;.,  Dol. 
gfkavec,  vca,  m.  ber  ©(^narrer,  Qg-.;  — prim, 

grkati    2,). 
gfkavt,   m.  ein  3tame  fiiv  bo§  Xau[ieiiinann= 

dien,  C. 
grla,  /.  bie  Jurtcltaiibe,  PHp.-Mik.fV.  G.  H. 

102.). 
grlanjek,  njka,  m.  bcv  Stetigcl  eine§  Siirbijjey, 

kajk.-  C. 
gflast,   adj.  mit  einem  ž)al)e  t)erfef)en  (o  po- 
sodi), Fr.-C. 
grlat,  ata,  adj.  =  grlast:  grlata  buča,  Fr.-C; 

—  grlata  hruška,  bie  ^lajd)cnbirne,   Cig. 
gflce,    >i.  dem.  grlo;    na  vse  g.,    auž   t)oIIcm 

§alje,  Fr.-C  ^ 
gflen,  lena,  adj.  G)urgel=,  ^e()I=,   Cig.;   grleni 

glas,  ber  !S!eI)IIaut,   Cig.fT.J;  grlena  žila,  bie 

©uvgelaber,   Cig.;   (prav.  grlen,  grlna). 
grlenica,  /,  žila  g.,  bie  S)roffeIaber,  Cig.fT.J; 

(prav.  grtnica). 
grleti,  i'm,  vb.  impf.  girieu :  grlica  grli,   C. 
grlica,/  i)  bie  Jurteltaube  (columba  turtur); 

—  laška  g.,  bie  Sac^taube,  Cig.;  —  2)  neka 
hruška,  Rilienberk  -  Erj.fTorb.J ;  —  3)  bie 
^eitfd)ennei"tel,  ta^^  ^;)jeitic^enof)r,  iDie  Sdilinge 
on  ber  ^eitjd)e,  SlGradec-C,   Trst.  (Let.). 

grlic,  liča,  m.  ba§  Jurtcftaubenjuiige,  Cig. 
grliček,  čka,  m.  =  vratič,  ber  'Kainfavn  (ta- 

nacetum  vulgare),   Z.;   —  bie  ^^Itelei  (aqui- 

legia  vulgaris),   C. 
grličica,  /.  dem.  grlica,  Mur.,  Prip.-Mik. 
gfličji,  adj.  2^urteltauben=,  Mur..   Cig.,  Jan. 
grlina,  /.   1)  bie  ?5jamme  bcim  SJief),  Fr.-C; 

—  2)  bog  Jleifc^  am  ^olfe,  ber  ^al^braten, 
vihŠt.-C 

grlinka,  /.  bie  5Iaid)eubirne,  Cig. 

gfliti,  im,  vb.  impf.  i)  girren,  vihŠt.-C.\  — 
2)  »Diirgcn,  vihŠt.-C:  —  (iiigftigcn,  ogr.- 
C ;  —  3)  (hs.)  unitjalieii,  i)ex^en,  Cig.,  Jan., 
Mik. 

gflj,  m.  i)  grča  v  deski,  ber  S'norren,  Škrilje- 
Erj.(Torb.);—  2)  ein  5i(^ten=  ober  Janneu^ 
aft,  ber  aiž  gacfel^ofj  Dernjcnbct  loirb,  Medv.- 


M.;  stare  grlje  se  strohnelih  dreves  iskali. 

Vrtov.  (Km.    k.);    jelova    treska,    Ip.  -  Frj. 

(Torb.);    ~    prim.  krlj. 
grljak,    m.  eine   Slfi^ie   mit    (angeiii   Jpalfe, 

Št.-Z. 
grljan,  ana,  m.  ber  ^itrbi^ftengel:  vsaka  buča 

za  svoj  grljan  visi,   BlKr.-Krcs. 
grljanec,  nca,  m.  ber  ^la)d)cn[)alž:  steklenica 

se  za  grljanec  prijema,  BlKr. 
grljanka,   f.  ber  ^l^trficnfiirbi^  (cucurbita  la- 

genaria),  Z. 
gflje,  n.  bie  JRad}enf)o()Ie,   Strp.;    ber  3{ad)en, 

Mur. 
grlj^vec,  vca,  m,  smreka  z  grlji,  Dol. 
grljevica,  /.  ia^  ^icnbolj  (grlovica),  Trnovo- 

Erj.(Torb.);  ber  it'ieti)pon,  GBrda. 
grljica,  /.  !leiner  ftienfpan,  M.,  Blc.-C;  — 

prim.  grl). 

grlnjak,  m.  einc  fiflafc^e  mit  grobem  §oIž, 
vihŠt.-C 

grlo,  n.  i)  bie  S^e^^Ie,  bie  ®urge(,  ber  Sc^lunb; 
Kar  dobiš  po  ženi,  Skoz  grlo  poženi,  Xpes.- 
K.;    voda    mi    je    do    grla;    do  grla  sit  biti 

česa,  einer  'Bad^c  in  l)oi)cm  ©robe  iibcrbriifiig 
fein;  kosmato  g.,  ein  rautjer  iial'3,  Cig.:  — 
bie  3tinnnc:  debelo,  tenko  grlo  imeti,  einc 
tiefe,  bot)C  Stimme  fjaben,  Blc.-C;  lepo  g., 
einc  )d}one  Stimme,  Cig.;  pesem  na  eno  g. 
povzeti,  unisono  fingen,  Pjk.(Črt.) ;  na  vse 
g.  kričati,  auž  DoIIcm  i^Oi[\t  fd}reien;  na  vse 
g.  smejati  se,  Jure.;  —  grlu  streči,  ugajati, 
ben  ©annieu  fi^etn,  Cig.;  =  grlu  ustrezati, 
5o/.;  — ber  £)aBIappen  be-J  Oiiube?,  vihŠt.-C; 

—  21  grlu  podobne  stvari:  ber  9tadicn 
einer  ^liite,  Tuš.(B.);  —  ber  i>'i''^  einci-' 
5(aid)c,  eine§Xrid)ter§ubgl.,  Cig.;  bae ©eigen^ 
blatt,  bac'  ©riffbrett  an  ber  ©eige,  Cig. ;  — 
ber  Š3ug  be»  Stiefelt^,  bie  ^-ujibiege.  Z.;  čre- 
velj  me  v  grlu  tišči,  Lasče-Levst.(M.) ;  noga 
se  v  grlu  steza  in  krči,  Telov.;  —  kratki 
žleb  med  ravnim  žlebom  in  skočnikom  nad 
mlinskim  kolesom,  Poh.;  —  ber  <Sd)Iaud): 
grla  za  sode,  Vod.(I-{b.  sp.);  —  ber  ^n% 
bcim  ^Slaebalg,  Cig.;  —  ber  ®ang  ^u  einer 
9Jiine,    V. -Cig.;  —  tudi:    grlo,    Valj.  (Rad). 

grlob9lja,  /.  ba§  £)af§mef),   Cig.,  Jan. 

grlongžec,  žca,  m.  grlonožci,  bie  ^efjlfii^er, 
Cig.  (T.). 

grlopluta,  f.  (ribe)  grloplute,  <^ef)(fIoffer,  Cig. 
(T.),  Erj:(Z.J. 

I. grlovica,  /.  bie  Jpate^cnge,  Mur. 

2.  grlovica,  /.  pogl.  grljevica. 

grlovit,  adj.  eine  gute  fte^le  t)abenb:  g.  kanar- 
ček, ,S/.V. 

gfJski,  adj.  §:ei)U,  Fr.-C. 

grm,  m.  i)  ber  Strand),  ber  ^^ufd);  trnov  g., 
ber  2;ornbllid),  .Mur.;  črez  grm  in  strm, 
iiber  Stod  unb  Stein,  nk.;  v  tem  grmu 
zajec  tiči.  ia  licgt  ber  i^unb  begraben,  ^preg. ; 

—  ber  'iBlumenftod,  SlGor.-  Č.:  ber  ©rbdpfel' 
bufd),  ber  gifotenbuid)  auf  bem  'iUicr;  — 
2)  grm,  pos.  bie  .vafetnujeftaube,  Rei.-C; 
zeleni  g.,  bie  griine  3ted)palme  (ilex  aquifo- 
lium),  Medv.fRok.);  —  zlati  g.,  ba§  gemeine 
Jan)enbgnIbcnfroUt(erythraeacentaurium),Z. 


grmača  —  grmolja 


254 


grmot  —  grob 


grmača,/.  ber  Sdieiterdaufon,  3/»jr..  MA-.,  HaL- 

C;  —  prim.  gromača. 
grmada,  /.  bcv  jpaufctl,  Jan.,  C,  Trub.,  Boh,- 

Mik.:  g.  hoste,  Fr.-C;  g.  drv,  Re-{.-C.;  — 

pos.  bcr  šiolsftofe,  ber  Sdheitert)oufen,  Mur., 

Ci^.,  Jan.:   Grmado  "z  niih  dela  —  Na  nji 

se  sežgc,  Preš.:  bcr  fiir  ^3iotf)fcuer  bcftimnitc 

^OljltOŠ,    V.-Cig.;  —  prim.  gramada,  gro- 

mada. 
grmaden,  dna,  adj.  i)  bcn  2c^citcr{)nufen  bc= 

treffcnb:  grmadni  kol,  ber  Sranbpfot)!,  Cig.; 

—    2)    ungcf)CUCr:    grmadna    truma    ptičev. 

Mariborska  ok.  -  Kres. 
grmadišče,    n.  ber  ^lat^  bc§   Sc^eiter^ufcitž, 

Hip.- C. 
grmaditi,  adim,  vb.impf.  i)f)autcn,  auft^iirmen, 

Cig.,  ^ol..  Bes- C;  —  2)  fid)  ubermut{}ig  be= 

net)mcn :    berač   je  grmadil  okoli    žganjarije, 

Gor. 
grmaj,   m.  bcr  3^QJcf)en!retiy  (plati carcinus  pa- 

gurus).    Čres-Erj.fTorb.),  Jan.fH.J;  —  hs. 
gfmast,    adj.   [trnurfiartig,    bujc^icf)t,    ftauben^ 

forinig,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j. 
grmašča,  /.  bičate?  ©eftriippe,  Fr.-C. 
grmat,  ata,  adj.  bilidlig,  ftraudiig,   Cig.,  Jan., 

M..   Vrtov.-C. 
grmazditi,    azdim,    vb.  impf.  po  gošči  hoditi, 

Fr.-C. 
grmek,   mka,  m.  dem.  grm.  Jan.;  tudi:  grmilk, 

mka.    Valj.fRad). 
grmenje,  n.  ba§  Tonncrn,  'baž  C^ebonncr. 
grmeti, im.  vb.impf.'i)X)mKxn;  grmi,  es  bomtert; 

častiti   Bog  grmi,  Dahn.;    topovi  grme,  bie 

ftonoiien   bonncrn,  Cig. ;    Slap   drugo  jutro 

mu  grmi  v  ušesa,  Preš. 
grmevEc,  vca,  m.  i)  bcr  25onnerer,  Z.;  —  2) 

ber  Wc>ctttcrregen,  Jan.fH.). 
grmič,  iča,  m.  dem.  grm;  baž  33ufc^c^en,  flcilier 

Straudi,  bie  Staube. 
grmičast,  adj.  bilfd)ig,  Z.,  Zora:  ftaubetlformig, 

F.rj.f\fin.j. 
grmiček,  čka,  m.  i)  fleincr  99ujc^;  —  2)  zlati 

g..  ba§  Joujenbnulbcnfraut  (ervthraca   ccn- 

taurium),    Tuš.Hi.j. 
grmičevje,  n.  fleinež  ©eftrnurf),  Cig. 
grmičiti  se,  Tčim  se,  vb.  impf.  iiaiib  unb  3tt'f'9f 

betoniincti,  Cig. 
grmičje,  n.  =  grmičevje,  Jan.,  DZ.;  pokleknil 

je   mci  grmičje,    Cv. 
grmičkast,  adj.  bujdjig,  Zora. 
grmičkali  se,  am  se,   vb.  impf.  palice  metati 

v  grm:  pastirska  igra,  Dragotinci(St.J-\est. 

I.  12S. 
grmje,   n.  =^  grmovje,  Jan..  C. 
grmljava,  /.  ba#  DonticnDcttcr,  bcr  ^onncr, 

gfmljavica, /.  =^  grml)ava,    ./an.,  v^hSt.-C, 

ogr.- Valj.  (Rad):  z  gore  se  je  cula  strašna 

grmljavica,  Kres. 
grmljavfna,  /.  =  grmljava,   Cig.,  Jan.,  ngr.- 

C.;  grmljavina,   BIKr. 
grmnat,  adj.  bllf({)ig,  Jan. 
grmolcti,  im,  vb.  impf.  ^-  mrgoleti,   Knr.-.\f., 

.\ov.-C.,  (grmel-)  /Al. -Jam.  (Rok.). 
grmolja,  /.  v\h$t.-C.;  pogl.  gomolja. 


grmot,  m6ta,  »i.  ber  5^or.ner,  C. 

grmota,  /.  fjeftigc^  Sum  men  (ber  ^iencn), 
Danj.-C. 

grmotati,  otam,  (Jčem,  vb.impf.  rumpcin,  tobcn, 
bonnern,  Fr.-C. 

grmoten,  tna,  adj.  bonnemb,  (grom-)  Jan. 

grmovina,  /.  ba§  Straucftrcerf,  C,  Z. 

grmovit,  adj.  bujdiig,  gebu|cf)reid),  Jan.,  Šol. 

grmpvjast,  adj.  geftrau(i)artig,  bufc^ig:  grmov- 
jasta  gošča,  Fr.-C. 

grm9vje,  n.  ba?  C^eftrduc^,  bo^  ©ebiifdi;  bcr 
^Bujcf);   —   tudi:  grmovje. 

grmovjiče.  n.dcm.  grmovje,  Danj.- Valj. (Rad). 

grmovlja.  /.  =  mravlja,  Zil.-Jan.(Rok.);  — 
prim.  grmoleti.  ■?) 

grm9vnat,  adj.  ftraucfjig,  buf(f)tg,  Cig.,  Jan.. 
C:  Strauc^^,  Cig. 

grm9vnik,  m.  bie  ©trauc^fcffncdc  (helix  ne- 
m  o  ral  i  s) .   Erj.  (Z.) . 

grmovnjak,  m.  ber  ^ufdimonn,  Erj. (Som.). 

grm9vščica,  /.  ber  ?SalbIaitbt)ogct,  ber  2aub= 
fanger  (regulus  sibilatrix),  Cig.,  Frey.(F.), 
Levst.  (Saukj ;  —  prim.  grmuša. 

grmuča,  /.  bcr  £)aufe:  g.  moke,  kamenja,  C; 
—  bcibc  .5)anbe  (^iiuftc)  DotI,  Fr.-C;— ber 
Sllumpcn:  g.  sira,  ein  Safelaib,  Poh.,  SIN.-C. 

grmučka,  /.  dem.  grmuča,  v^liŠL-C. 

i.grmulja,  /.  =  grmuča,  SlGradec,  vihSt.-C. 

2.grmulja,  /.  bie  C^lucf^enne,  Cig.,  (kokla.  ki 
v  grmovju  vali).  Z. 

grmuša,  /.  bcr  Caubiangcr  (rtcedula  hippolais), 
Erj.  (Rok.):  (grmušča,  Habd.-Mik);  —  hs. 

grmušek,  ška,  m.  ba#  ^ii)d)cl :  g.  ključev,  ein 
^unb  Sd)Iii))e(,  Jan. 

grmušelj,  šlja,  m.  bo§  ^iiid)el:  g.  las,  ein  ^Siildui 
£)aQrc,  Z.;  g.  ključev,  ein  ^unb  Sdjliifiel, 
./an. 

grmušeljc,  šeljca,  m.  dem.  grmušelj;  Pa  letaš 
grmušeljc  Ti  dam  iz  kropiv,  \pes.-Schein. 

gfnec,  nca,  m.  i)  listni  koš,  Hal.- C;  —  2) 
ber  3:icgel,  h.  t.-Cig.(T.);  —  ber  %op\,  Cig., 
.Jan.;  (po  drugih  slov.  jezikih"). 

grniti,  gfnem,  vb.  impf .  i)  raffcn,  jujammen« 
fdiarren,  ogr.,  Št.-Č.';  g.  zrnje,  C;  —  2) 
id)arenit)ci)e  geben,  mallen:  ljudstvo  grnc  v 
mesto,  C;  ko  pridejo  v  veliko  to  mesto, 
grnejo  ljudje  skupaj.    O-. 

gr9b ,  grrjba,  adj.  i )  maffiti ,  grcfj :  grobo 
hrastje.  ogr.-C.  Savinska  dol.:  groba  klop, 
v\hŠt. ;  groba  krava.  Polj  ;  (pre)grobi  hlebi, 
Pohl.(Km  );  —  ^roho,  picI:  grobo  ljudi,  penez, 
v{hSt.:  krčmar  grobo  računi.  Svet. (Rok.); 
—  2)  grojjaitig,  ftattlid):  groba  hiša,  Lasče- 
I.cvst.(M.):  groba  deklina,  Hal.-C:  kar  zijal 
je,  ker  se  mu  je  vse  tako  grobo  zdelo, 
Levst. (Zb.  sp.);  —  tfid)tig:  groba  mojškra, 
Svet.(Rok.);  —  t)ornel)m  :  grobi  ljudje.  Imščc- 
I.evst.(.\l.):  —  fonbcr,  !)iib)d);  grob  dečko, 
groba  deklina,  v^hSt.-C...  .\fik.:  grobja  obleka, 
ba#  proditigerc  Wcmanb,  Litija:  —  3)  bcrb, 
rob,  unflcid)lad)t,  Meg.,  Dict.-Mik.,  Cig..  Jan.: 
groba  beseda,  plunU)C^,  bclcibigcnbc^  2Bort, 
Cig. 

grob,  groba.  m.  i)  'bai  Q)rab;  na  grobu,  om 
(Mrabc;    g.  kopati;    starce    ves  v  grob    visi. 


grobač  —  grobovotnat 


—  255  — 


gr9d  —  gr^lica 


let  ^llte  ift  beni  &xcibc  fd)ou  je()r  nal)c,  Diet.; 
—  2)  ba^  ilartoffcIflrubrf)cii :  nekoliko  s^robov 
izkopati, J)'{/(^Y.; —  ^;)  nam.  giot,  bei"  lUii()l= 
triditcr,  bic  aiJiUjIrtoiic,  i'iliSt.-C..  Poh.^ 

grobač,  m.  'bir  Sciifcr,  ber  ©nibcr,  vihšt.-C. 

gr9banica,  /.  ==  grebenica,  bcr  ©rubcilfcufci", 
bic  ,vi  ticrgiiibcnbc  obcr  »cninibte  9ic[ic,  Ci^;., 
Jan.,  C.,ji'iliŠt. ;  —  2)  bic  icl}male  Oh'iibcu= 
I)auc,  j>"x.SY.;  —  s)  bic  Scutcigrube,  C 

grobanja,  /.  ciiic  i^crticfuiig :  g.  na  cesti, /?/c-.-C. 

gr^banka,  f.   =  grobanica,   C. 

I.  grobar,  rja,  m.  i)  =  grobokop,  Cig.,  Jan., 
Erj.flib.  sp.J;  —  2)  bcr  Sobtcngrčibcr  (ne- 
crophorus  vespillo),  Erj.fŽ.J;  tudi:  grobar. 

2.gr9bar,  rja,  m.  bcr  ^Šcingartcngrubcr,  C, 
jv^liSt.;  —  prim.  grobati. 

grobariča,  f.  grobarjeva  žena,  tudi :  grobarica, 
Valj.rRadj. 

grobarski,  adj.  Jobtciigrabcr-,  Jan.  (H.). 

grobati,  am,  vb.  impf.  jRebcn  abfcnfen,  griibcn, 
Ci^..  Jan.,jvihŠt.:.  —  menda  iz  nem.  gvilbcil, 
Levst.  (Rok.). 

grobec,  bca,  tn.  dem.  grob. 

grobek,  bka,  m.  dem.  grob. 

groben,  bna,  adj.  @)rabcš= :  grobna  tihota,  b'.c 
05rabc§ftiae. 

grobeljnik,   >n.  tisti,  ki  groblje  dela,    C. 

grobič,  iča,  »j.  dem.  grob,   Cig.,  Jan. 

grobijan,  m.  ein  grobcr  9Jleni^,  bcr  ©robian. 

grobijanec,  nca,  m.  =  grobijan,   C. 

grobijančevati,  ujem,  vb.  impf.  \i6)  grob  bc= 
iielimcn,  ogr.-C. 

grobijanski,  adj.  grob,  unfrcunblicf)-^ 

grobijanščina,  /.  bic  ©rob^cit,  v\hŠt.-C. 

grobina,  f.  bic  Šunftloftgfeit,  bic  Siofjeit,  Diet., 
Mik. 

grobišče,  n.  bic  ©robftiitte,  bor  'iGegrčibniepfa^, 
bcr  j^ricbf)of;  —  bic  ©rabec-^ftellc :  od  po- 
sestnih grobišč  jemati  plačilo,  Levst.fSaiik). 

gr9bje,  n.  coll.  bic  ©rcibcr,  bcr  ^rieb^of,  Mur.. 
Cig.,  Jan.,  C,  ogr.-Valj.(Rad) ;  z\do\sko  g., 
Zv. 

groblja, /.  bcr  Stcin^aufcn;  iz  Jeruzalema  so 
groblje  kamenja  storili,  Dalm. ;  groblje, 
Scfiutt,  Siuinen,  Cig.,  Jan.,  M.;  pos.  kup  ka- 
menja z  njive  pobranega.  Jam.,  Ljub.;  led- 
niška  g.,  bic  9J?orane,  Jes. 

grobljišče,  n.  bcr  Sdiuttliaitfcn,  Jan. 

grobnica,  /.  bic  ©rabfamiucr,  bic  ©ruft,  Cig., 
Jan..  Cig.fT.j,  nk. ;  bic  0!irabf)i.il)(c,  Mur.,  Jan. 

grobnik,  m.  bcr  Jobtengrčibcr,  Jan. 

grobokop,  kopa.  m.  ber  jobtcngrdbcr,  Cig.,  nk. 

groboletinast,  adj.  mit  ftarfcit  3tt'}rc^'^''iflcnf 
grobjtibrig,   ^'.-Cig. 

groborun,  runa,  adj.  mit  grobem  9SIic§,  Jan. 

grobost,  /.  i)  bic  9(ii)ef)nlicf)tcit,  bic  ®roB= 
ortigfcit,  Z.;  —  prim.  grob  i).  2);  —  2)  bic 
■Scrbfjcit,  bic  ©robtjcit,  Mur..  Cig.,  Jan. 

grobotfhten,  tna,  adj.  gcnjid)tig,  Z.;  —  itiid)tig, 
C. 

groboumen,  mna,  adj.  bcrbfinnig,    IVf. 

grobousten,  stna,  adj.  =  širokousten,   C. 

grob9vje,  n.  coll.  bie  Girdber. 

grob9vnica,  /.  Z..  Jan.fH.J;  pogl.  hijena. 

grobovolnat,  adj.  grobJDoUig,  Jan. 


gr9d,  m.  1)  bcr  'iOhi()Urid)ter,  Cig.,  C,  M.,  Št.; 
„posoda  v  mlinu,  v  katero  se  žito  vsipa,  da 
potem  po  koritcu  na  kamen  pada".  Mik.; 
=  pl.  grodi,  Ig;  —  2)  bcr  Srunncntaftcii, 
ogr.-C;  —  3)  bic  3d)iebtrul)C,  Mur..  Cig., 
Jan.,  Xov.-C.;  SUior.;  —  prim.  grot. 

gr9d,  /.  bic  Sruft :  skopčeva  g.,  bie  ipammol' 
bruft,  Cig.;  nav.  pl.  grodi,  bie  ^Bruft,  Habd.- 
Mik.,  Kor.-Cig.,  Cig.fT.j,  DZ.;  („hrod", 
ba§  ®crippc,  Guts.;  grod,  m.:  pod  grodom, 
untcr  i.HMi  fliippcit,  C). 

gr9dek,  dka,  m.  dem,  grod,  tleiuc  SdjiebtruIjC, 
Mur. 

gr9delj,  dlja,  m.  hd^  9io^eijcn,  "baž  ©c^mclj^ 
eijcii,  V.- Cig..  Gor,- C;  topovi  iz  grodlja, 
Lt'/. ;— bcr  ©ifcitflumpcn  (grodelj),  Gor.-DSv. 

gr9dfcn,  dna,  adj.  jur  ^-Bruft  gcborrg:  grodna 
rebra,   luafjrc  )Kippcn,    Cig.fT.j. 

gr9dje,  n.  bai  ©crippc  (hrodje,   Guts.,  Jam.); 

—  prim.  ogrodje. 

gr9dnica,/.  bož^^ruftbeiil,  Cig.fT.j,  Erj.fSom.J. 
grof,  grofa,  »1.  bcr  (^raf;  mejni  g.,  bcr  i1?ar!'- 

graf,  pokneženi  g.,  bcr  gcfiirftctc  ®raf,  Cig., 

Jan.,  nk. 
grofek,  fka,  tn.  dem.  grof,  Valj.fRadJ;  tudi: 

grofek. 
grofica,  /.  =  grofinja,  Mur.,  Jan., Valj.fRadJ. 
grofija,  /.  =  grofovina. 
grofinja,  /.  bic  ©rdfiu. 
grofji,  adj.  =  grofovski,   Cig.,  Jan. 
grofovina,  /.  bic  @rQfid)aft,    Cig.,  Jan.,   Cig. 

fT.J.   C;    Celjska  g..    Vest.;    mejna  g.,    bic 

i1farfgraffd)att,   poknežena  g.,   bic  gcfiirftctc 

&xa\id)a\t,   Cig.fT.j. 
grofovka,  /.  ^  grotinja,    Valj.fRadJ. 
grofovski,   adj.  ©rafeu=,   grdflicf);  grofovski, 

Štrek. 
grof9vstvo,    n.  ber  ©rafenftanb,    Cig.,  Jan., 

nk.;  grofovstvo,  kajk.-Valj.fRadj. 
grog,   m.  gorka  voda  z  rumom,  bcr  ©rog. 
groh,    groha,    m.  bcr  Xutf,  vulkanski  g.,  Erj. 

fMin.J;    —   prim.  hs.  gruh. 
grohati,  am,  vb.  impf.   i)  griinjcn,  Jan.fH.J; 

—  2)  =  biti,  mahati:  s  pestjo  g.,  Bes.;  — 
3)  in  f^alten  jc^tagcn:  Bele  Kranjice  svojo 
obleko  grohajo,  BlKr.-M. 

grohot,  ota,  m.  Iautc»  2ad)cn,  grobcš  ©elac^ter, 
Habd.-Mik.,   Cig.,   nk. 

grohotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  i)  gnitlgCn 
(o  svinjah,  kadar  sovražnika  vidijo),  C;  — 
2)  g.  se,  iiberlaut,  grob  ladicn,  Diet.- Mik., 
Cig.,  nk. 

grohoten,  tna,  adj.  grob  (o  smehu),  nk. 

gr9kati,  kam.,  čem,  vb.  impf.  frdc^jen,  Z. 

gr9!a,  /.  i)  bie  ftorallc,  v^kŠt.;  sploh  krog- 
lice, kakršne  ženske  nanizane  nosijo  okolo 
vratu,  Plu\na-Erj.fTorb.J;  Kaj  na  šinjaku, 
kaj  na  šinjaku?  Grole  jej  klepečejo,  ^pes.- 
Kres.;—  2)  baž  Sioictifronjfiigcld^en,  vihšt.- 
C;  —  3)  bcr  Jropfcn,  bic  Jlirdiic,  SlGor.- 
C;  —  prim.  nem.  ^orollc,  kor.-nem.  gralle, 
=  9toien!rau,^tiigcIcf)cn,  C. 

gr9lica,  /.  dem.  grela,  SlGor.-C;  jagoda  na 
molku,  AV.  Gora-DSv. 


gr9ni  —  groši^k 


—  256  — 


grošič  —  gr9zdje 


gr9m,  »i.  bcr  "Jointev;  grom  in  strela!  ^onncv 
luettcr  !   tudi:  grom,  groma,   Dol. 

gromača,  /.  ein  3tein=  obcr  .'oolj^aufcn,  Boh., 
Palm. -M..  Istra -C,  Nov,- C;  —  eitie 
9.1{aiicr  ol)nc  WorteI,  Istra  -  C,  Nov.,  C; 
gromače,  Iriimmergeftciiie,  Erj.fMin.J;  gr6- 
ma^a.  BlKr.-DSv.;  —  prim,  grmača. 

gromada,  f.  =  gramada,  grmada.  Jau.,  Cig. 
(T.j. 

gromaden,  dna,  adj.  =  grmaden,  maffcn^oft, 
4)(Ql'fcn=:gromadno  gorovje, gromadna  tvorba, 
trne  ^JJaffciigcbirge,  Ci^.fT.j,  Jes.;  —  unflc^ 
IjfUcr,     Cig.;  gromadno  premoženje,    Zora. 

gromaditi,  adim,  vb.  impf.  =  grmaditi,  Cig., 
.Jan.,  Cig. (T.);  oblaki  se  gromade  v  Čudo- 
vite podobe,  Zv. 

gromblja,  f.  =  groblja,  Jan.,  Lašče  -  Levst. 
'(M.),  SIN. -C. 

gromen,  mna,  adj.  2)onner=,  Cig.,  Bes.;  gromni 
hrušč,  bai-  Tounerflctoje,  Z. 

gromoglasen.  sna,  adj.  botincva^nUc^  fc^atlenb, 
Jan.fH.j. 

gromon9sec,  sca,  m.  bcr  Touncrcr,  Zora. 

gromon9sen,  sna,  adj.  bonnerjdjtDangcr,  Cig., 
Jan. 

gromop9Čen,  čna,  adj.  honnevaijnlid)  frad)enb, 
Jan. 

gromot,  ota,  m.  bo§  ®ebonner,  Z.,  .Jan.fH.). 

gromotresk,  treska,  m.  i)  baž  ^Dimcrcjcfrad), 
Jan.fH.);  —  2)  =  netresk,  bic  ^au^iuurj 
(sempervivum  tectorum),   C. 

gr9mov,  adj.  bc§  ^onner# :  g.  voz,  bcr  ^oimei= 
luacjcn,  Cig. 

gromovati,  ujem,  vb.  impf.  mit  bcill  SS5ortC 
grom  fluc^en,  C. 

grom9ven,  vna,  adj.  =  gromen,  Z. 

gromovit,  adj.  botmernb:  gromovita  beseda, 
ba«  TonncriDOrt,  Cig.,  Jan. ;  gromovito  plo- 
skanje, boniicrubcž  58cifalltlatfcl)cn,  Cig.;  po- 
zdraviti koga  z  gromovitim  veseljem,  Jtirč. 

gromoviten,  tna,  adj.  =  gromovit,   C. 

gromovladen,  dna,  adj.  bcm  ^onitcr  gcbictciib, 
Kos.-M. 

grom9vnik,  m.  bcr  2)01incrcr,  Miir.,  Cig., 
Jan.;   —   prim.   hs.  gromovnik. 

gr9mski,  adj.  ^onitei',  Mur..  Cig.;  g.  glas, 
bic  ^Olincrftimmc,  Zora;  gromska  strela, 
bcr  5)onncrfci(,  bcr  93n^ffralil,  Mur.,  Jan.; 
v  kletvici :  gromska  strela !  TonncrtPCttcr, 
.SV.;  gromska  vihta,  Danj.(Posv.  p.). 

gromzelišče,   n.  Kor.,  pogl.  gramzelišče. 

grop,  m.  bic  Cuoftc,  bcr  .'č>iiUopf,  BIc-C.;  — 
prim.    it.  groppo,   bcr  .MllOtCll. 

gropa,/.  ciiic  i^u  Sofjilfbci  flCflcrbtc  i)\inb'ž 
liailt,  Z.,  Cig.;  (morda  od  it.  groppa,  bcr 
^4>ffrbrriirfcn  ?). 

gropanja,  /.  =  gruda,  Blc.-C.;  pogl.  grepa, 
greba. 

gro.sular,  rja,  w.  vrata  granatov,  bcr  Olrofflllar^ 
[tcin,  C,   Cig.(T.). 

groš,  gr(Jša,  m.  bcr  (Mrojc^cn;  —  coll.  brez 
groša.  flclbnnn;  ima  zado.sti  gro.'Sa,  cr  Ijat 
flftiUfl  Oiclb,  Sle. 

gros£:k,  škii.  m.  dem.  tjroš.  ValjjRadr.  tudi: 
grgšek. 


grošič,  šiča,  m.  dem.  groš:  nekoliko  revnih 
grošičev,  ciu  ''^aar  tat)le  0ro)c^cn,  Cig. 

grošiček,  čka,  m',  dem.  grošič,    Valj.  (Rad). 

grošček,  čka  (čeka),  m.  dem.  grošek. 

grošnik,  m.  bO'^  ©rofc^cnftiid,   C. 

gr9t,  m.  i)  bcr  Irtdijter,  bic  ©offe  in  bcr  SRii^fe, 
Habd.-Mik.,  Cig..  Jan..  Cig. (T.),  BlKr.- 
Sov.,  Val. (Rad);  — 2)  bcr  Siumpf  bcr  ^Bcin- 
prcffc,  BlKr.;  —  3)  bcr  2:ricf)ter  im  StaOc 
(skozi  grot  mečejo  seno  s  poda  v  hlev), 
Vrt.;  —  4)  bcr  3lbflrunb,  Jan.;  —  prim. 
stvn.  grant,  krant,  ©cfajj  fiir  ^lujfiflfcitcil, 
Mik.;  bav.  grand,  bcr  Xrog,    C. 

grota ,  /.  bcr  Seitcnongen ,  Re^.  -C;  =  pl. 
grote,  Guts.-Cig. ;  —  prim.  srvn.  gratte,  Sorb, 
kor.-nem.  gratte,  jmcirabrigcr  ŠBogcti,  C. 

gr9tati,  am,  vb.  impf.  g.  z  rokami,  trirf)tcrf(jrmig 
mit  bcn  ^aubcii  freifcn,  Telov. 

gr9tček,  čka,  m.  dem.  grotec,  Valj. (Rad). 

gr9tec,  tca,  m.  dem.  grot,  V^alj.  (Rad). 

gr9tek,  tka,  m.  dem.  grot.  Valj. (Rad). 

groten,  tna,  m.  bcr  Scitcrtnagcn,  KrGora;  — 
prim.  grota. 

groza,  /.  i)  boš  ©raiifcn,  bcr  Sc^auber;  smrtna 
g.,  ba#  jobežgraiicn ;  groza  me  je  česa,  mir 
graut  Oor  Ctmož;  ne  bo  vas  groza  smrti, 
i^r  tnerbct  oor  bcm  Jobc  nicftt  crjc^reden, 
Ravn.-  Mik.;  groza  vas  ga  je  bilo,  i^r  cr= 
fdirafet  bor  i^m,  Ravn.  -  Mik  ;  groza  ga  je 
pogledati,  cž  \\i  ciit  ©roibo  il)n  anjujc^cn; 
groza  me  obhaja,  izpreletuje,  grabi,  ®ri)auer 
burd)Iauft  mid);  —  2)  ouBcrorbeuflid)  grofec 
SOtcnge:  groza  ljudi;  —  3)  =  adv.  fdircdlid): 
nastopi  sedem  groza  hudih  letin,  Ravn. 

grozanski,  adj.  id)rcdlid),  Sov. 

gr9zba,  /.  bic  "!f  rol)ung,  DZ.,  ZgD. 

grozd,  grozda,  m.  bic  Jroilbc,  pos.  bic  '^tm- 
traiibc;  sv.  .Martina  g.,  bic  nid)t  .^ur  gcljij- 
rigcn  9f{eifc^  gclangcnbe  2raube,  bcr  Jpartling, 
Jan..  jv:{hŠt. 

grozdast,  aii/.  traiibcnformig,  Cig.,  Jan.;ixQ\\.' 
big :  kapniki  se  nahajajo  v  grozdastih  po- 
dobah,  Erj.(Min.).      < 

grozdat,  ata,  adj.  grofetraubiil,   Cig. 

grozdi^k,  dka,  m.  i)  i/t'w. grozd,  Valj. (Rad);  — 
2)  bic  JraubcnIil)acintl)C  (muscari  botrvoides), 
R()dik-Erj.(Torb.) ;  tudi:  grozdek. 

grozden,  dna,  adj.  'Jranbcii=;  grozdni  pecelj; 
—  grozdne  solze,  ^tjiiiitcit  jo  grojj  inic  SBJcilt' 
bccrcu,  Levst. (Zb.  sp.). 

grozd^nka,  /.  neka  hruška,  kajk.- Valj.  (Rad). 

grozdič,  iča,  m.  dem.  grozd;  baž  Xriiubd)Cll. 

grozdičast,  adj.  -^  grozdast.  Sov. 

grozdik,  m.  dem.  grozd;  baS  ^riilibdjcil  (na 
srobotini),  .Mik.,  Valj. (Rad). 

grozdinka,  /.  bic  ^ofilic,  Jan.,  C. 

gr9zdjc,  n.  eoll.  3"i?ciiitroiibcn ;  g.  zobati,  tr- 
gati; suho  g.,  JKofiitcll,  Fr.-C;  ^^ibcbcil, 
Cig.:  laško  g.,  bic  Oi'')^»"'^l'"rc,  C;  = 
kresno  g.,  -^  kresno  grozd jiče,  CV^'..  ko- 
smato g.,  bic  Stodiclbccrc,  lile,- C;  kačje  g., 
bcr  )dm'nr,^c  "i)Jad)tjd)nttcn  (solanum  nigrum), 
ErjiRok.),  =  pasje  g.,  ogr.-C;  pasje  g., 
tuvii :    bic  3<'""''rf'^f    (ionicera    xylosteum). 


gr9zdjiče  —  grgznica 


-  257 


grpzničav  —  grubati 


C:  morsko  g.,  bic  ^JUJccrtrnube  (uvac  ma- 
rinao).   bic  6icr  bce   IilltCttfij(l)C^,  Erj.(Ž.J. 

gr9zdjiče,  n.  dc»i.  groziijc;  i)  suho  g.,  ge= 
trorfnctf  'Bcinbccrcn,  flciiic  )Ho)inen  („35?ctn- 
beri").  Diet.,  0>-  /J/A.'/-.;  —  2)  rdeče  g., 
blC  ^Lifli^llinii^bccrc  (ribes  rubnim),  Cig..  Jan., 
Tns.(R.j  ;  =  kresno  g.,  Mitr.,  CAg.,  Jan.,  M. ; 
=  sv.  Ivana  g.,  okoli  (lorice-Erj.fTorb.J; 
=  laško  g.,  Mttr.,  Cig.:  =  kurje  g.,  Cig.; 
belo  kresno  g.,  bie  tDciBc  ^Pf^^^ni^^^tre, 
Cig.:  —  bodeče  g.,  bic  Stad)clbcere  (ribes 
grossularia),  Cig.,  C;  =  kosmato  g.,  l'.- 
Cig.,   Jan.,  Xoi'.-C. 

gr9zdjičnica,  /..  grozdjičnice,  ^o^anni^beer* 
ftrdlldier  igrossulariae),    Tuš.(R.). 

grozdnat,  ata,  adj.  traubig,  traubenreid). 

grozdnica,  /".bie  2raubetiliaut  im  5lugc  (uvea), 
Cig. 

grozdnik,  m.  bcr  Jraubcnftcin,  Cig.  . 

grozdon9sec,  sca,  m.  ber  Jraubcittrdgcr,  Cig. 

grozd9vje,   n.  coll.  =  grozdje,   C. 

grozd9vlje,  n,  coll.  =  grozdje,  KrGora- 
DSv. ;  :'Ko)tnen,  Staro  Sedlo-Erj.  (Torb.). 

grozd9vljiče,  «.  cVem,  grozdovlje,  Navr.(Let.). 

grozd9vnice,  /.  pl.  neka  priprava  na  vozu  za 
prevažanje  grozdja.  Kres. 

grozen,  zna,  adj.  i)  fc^aiiberbaft,  entfetlid);  — 
grozno,  in  bofjCIU  ©robe,  )ei)t;  grozno  lepa 
žena,  C;  grozno  se  smejati,  imbaubig  la^^ 
c^en,  Cig.;  —  grozno  ljudi,  cinc  ungcbeuere 
9Jccnge  9)ienid)c'n,  Cig.;  —  2)  ftantid),  id)on, 
Gor.,  Tolm.,  Savinska  dol.-C;  grozni  fantje, 
Spes.-K.;  aufgeputlt:  grozno  dekle.   Gor. 

grozenski,  adj.  ==  grozanski,  fdjrecflic^,  fc^au- 
bcrhaft,  Jan.,  ogr.-M.,  C. 

grozica,  /.  ber  Sc^ouber,  ber  5lb)c^eu,  ber 
(£fe(,  Mur. 

grozilen,  tna,  adj.  brof)cnb,  bebroljtid):  gro- 
zilne besede,  '3^rof)tt'Orte,   Cig.,  Jan. 

grozil9,  n.  ba§  Sentblei,  Cig. (T.),  Pot.-C. 

grozina,  /.  haž  Sd)aucrlid)e,  bie  ^2?ilbf)eit,  C. 

grozitelj,  m.  ber  3^rotier,  Jan. 

grozitev,  tve,  /.  bie  ^rol)ung. 

1.  groziti,  im,  vb.  impf.{a\x6)t\\,  jeilfen,  Dalm., 
Danj.-  C. 

2.  groziti,  im,  vb.  inipf.  i)  fiird)tbar  mac^en, 
brada  ga  grozi,  Gor.-Mik.;  —  2)  g.  komu, 
Cig.,  Jan.;  nav.  g.  se  komu,  jemanbem 
broben;  grozi  se,  stori  pa  nič;  —  3)  g. 
koga,  jemanbeii  jc^recfen,  ZgD.  -  Af.,  Mik.; 
—  g.  se,  Jdjaubern,  ftdi  etitietc",  ^'^-^  Jan., 
C;  —  4)  grozi  me,  eš  jdiaubort  mic^,  Cig., 
Jan.;  —  ič)^  ijabe  feiiie  iJuft,  id)  bflbe  Sfel, 
Slom.-C,  Št.;  grozi  me  po  zimi  v  cerkev 
hoditi,  v\nšt.;  grozi  me  posta,  id)  b^be  teine 
2uft  JU  faften,  C;  —  5)  grozi  se  mi,  e^ 
fd-aiibert  mid),  Jan.;  e§  fallt  mir  laftig,  be= 
jd)iuerlid}:  grozi  se  mi  delati,  iz  hiše  iti, 
Fr.-C. 

grozivec,   vca,  m.  ber  'Xrol)er,  Cig. 

grozljiv,  iva,  adj.  i)  gvaiifig,  Jan. (H.);  — 
grauSlidj,  Guts.;  —  etel^aft:  grozljivo  delo, 
C;  —  2)  komur  se  delati  grozi:  trfige, 
arbeit§fdieu,  Fr.-C. 

gr9znica,  /.  \)aš'  gieber,  Xov.,  ZgD.;  —  hs. 

SloT.-nem.  slovar. 


gr9zničav,  adj.  fieberfraiif,  fieber^aft,  nk. 

groznoba,  /.  bcr  (Grenel,  Jan. 

grozn9.st,   /.  bic  2d)aubcr()aftigfeit,   bie  Snt< 

lclUid)fcit." 
grozodejstv9,   n.  bie  Scbrccfenžt^at,   Cig.fT.J. 
grozon9sen,  sna,  adj.  jc^aubererregenb,   Jan. 

(f^J- 
grozota,/,  ba§  ®raucn,  Tnib.-C. ;  bic3d)0uber' 

^aftigtoit,  Zora. 
grozovinski,    adj.   =  grozovit,    Mur,,    Cig., 

Jan.;  uiigel)cuer,  Kos.-M. 
grozovTnstv9,  n.  ber  ©reuet,   bic  ®reuc(tf)at, 

Cig.,  Jan. 
grozovit,  adj.  jd)aubeiooII,  fd}auerlid),  eutjefe^ 

lid);  —  graitfam,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
grozovitec,  tca,  m.  cin  jc^recf(id)er,  graufamer 

mcnid),    Valj.fRadj. 
grozoviten,    tna,  adj.  =  grozovit, 
grozovitnež,   m.  ber  Sdirecflic^e,  ber  ^iit^e^ 

ridi,  ber  llnmenjd). 
grozovitnica,  /.  bie  ®c^re(fH(^e,  bie  ©raujame, 

Valj.fRadj. 
grozovitnik,  m.  =  grozovitnež,  Cig.,  Jan.,  C. 
grozovitnost,  /.  =  grozovitost. 
grozovTtost,  /.  bie  Sd)Quber^aftig!eit,  bie  ®nt^ 

je^lid)teit:  —  bie  53riitalitdt,  bie  ©raujamfeit, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
grozovlada,  /.  Jan.,   C;  pogl.  grozovladje. 
grozovladje,  ».bie  Sd)rccfeuef)errjc^aft,  Cig.; 

ber  JcrrorictnuS,  Cig.fT.j. 
gr9Žati,  am,  vb.  impf.  g.  kaj,  etira^  umrii^ren, 

in  etlDaž  beritmtt)iif)Ien,  Jan.,  ogr.-C;  z  žlico 

grožati  vročo  hrano,  juho,  ogr.-C;  —  prim. 

I .  groziti,  grez-niti. 
grožnik,  m.  bcr  Srober,  C. 
grožnja,   /.    bie  ^rohung:    prošnja  in  grožnja 

ne  pomaga,  e^  ^ilft  tticber  33itteu  nod)  ^ro^en, 
C. 
gfpa,  /.   i)  ber  9!Kat§fu(^en,  vihŠt.-C;  tur- 
ščična   pogača  na  vernih    duš  dan,    Fr.-C; 

—  2 1  bic  iionigroabe,  bie  3Sad)ž)d)eibe,  ogr., 
Fr.-C;  —  prim.  prga. 

grsiti  se,  i  se,    vb.  impf.  Krelj,    pogl.  grstiti 

se,  grustiti  se. 
grsoba,  /.  ber  ©reuel :  gnus  ali  grsoba,  Krclj ; 

—  prim.  grsiti  se. 

gfst,  /.  kar  se  enkrat  prime  se  stisnjeno  dlanjo, 
eitte  £)anbDoIl,  Tolm.-Erj.  (Torb.J,  C;  g. 
slame,    \'rt. 

grstiti  se,  i  se,  vb.  impf.  =  grustiti  se,  etclll, 
Cig.,  Fr.,  ogr.-C. 

grstljiv,  iva,  adj.  efcl^oft,  ogr.-C. 

grstljivost,  /.  bie  (SfeU)aftigteit,  ogr.-C. 

grtalnik,  m.  =  požiralnik,  Poh. 

grtan,  ana,   m.  =  grtanec,   Cig.,  Jan.,  C 

grtančnica,  /.  ber  Seblbud)ftabe,   Cig. 

grtanec,  nca,  m.  i)  ber  Sd)(unb,  bie  .^eble, 
bie  (iJurgel,  Cig.,  Jan.,  Fr.-C;  bie  Spcifc^ 
ro^re,  SlGor.;  —  2)  ber  ^Jlbameapfel,  Cig., 
C;  =  hrustanec,  ber  Stiorpcl,  Bes. 

grtune,  /.  pl.  Cig.,  Zil.-Jarn.(Rok),  Štrek., 
pogl.  gratune. 

grtunje,  /.  pl.  Kras  -  Erj. (Torb.J,  pogl.  gra- 
tune. 

grubati,  am,  vb.  impf.  Nov.,  pogl.  grobati. 

17 


gruča  —  gruh 


258 


gruh  —  gruška 


gniča,  /.  bcr  ftlumpen;  g.  mJc  čine  Gr,^ftufc, 
Cig/T.J;  granitna  g.,  cin  ©ranitblocf,  Cig.; 
gruče  zlata,  Ravn.;  g.  masti,  ein  (^cttflunipen, 
Cig.;  v  gruče  se  lomiti,  fid)  fliimpcm,  Cig., 
Jan. ;  eine  'DJfelirlicit  ,^uiammcnflet)rdiifltcr 
3)ingc:  g.  lešnikov,  Sotr.-Lašče-Levst.fRok.j; 
g.  fig.  Dalnu;  bie  GJruppc:  g.  ljudi,  nk.;  v 
gručah  stoje  znanci,  ./«rc.;  — prim.  it.  gruzzo, 
ber  i>aufe,  Lerst.i^Rok.). 

gručast,  adj.  flumpig.  Diet.,  Mm:,  Cig..  Jan., 
C;  g.  kruh.  Pohl.fKm.). 

gručat,  ata,  adj.  DolI  fthimpen,  f)oIperlg,  Cig. 

gručav,  adj.  tlunipig,  bcib:  gručava  ruda,  ba# 
5)erber5,  Cig.fT.J;  največ  je  kamena  sol  gru- 
čava, Erj.fMin.J;  =  poln  gruč,  Jan. 

gručica,  /.  dem.  gruča. 

gručiti  se,  im  se,  vb.  impf.  ftd)  fliimpcni, 
Cig.,  C. 

gruda,  /.  bie  SdjoIIe,  bie  Srbicf}oflc;  pod  grudo 
koga  spraviti,  jcmaiibe^  lob  t)eruriad}eii , 
ogr.-C;  pod  grudo  iti,  ftcrbcn,  Št.-C;  C\,t' 
frorener  Šot^  iiiib  2cf)iice  auf  iDeu  StvaBcti, 
Rib.-M.,  C:  —  bcr  Slllimpcn,  -Ui/r.,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.J;  g.  zlata,  ein  .ftluilipen  @olb, 
Cig.;  g.  apnenega  kamena.  Dol.;  g.  soli, 
ein  Slumpcn  Sa(,^,  bcr  Sol^iftorf,  SlGor., 
Fr.-C;  krvna  g.,  bcr  33Illttuci)CU,  F.rj.fSom.j. 

grudast,  adj.  id]oUid)t,  tlumpicj,  rau^,  Habd.- 
Mik.,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  e..  pot,  raulier  3Bcg, 
Cig. 

grudat,  ata,  adj.  )ci)oIIig,  fliimpig,   Cig..  Jan. 

griidav,  adj.  =  grudat,   Cig. 

grudelj,  dlja,  m.  ber  S3avtgrunbel  (cobitis  bar- 
batula),  Z.,  Rlc.-C;   —  iz  nem. 

gruden,  dna.  m.  bcr  5Jtonat  december,  Mur., 
Cig.,  Jati. 

gruden,  dna,  adj.  »oll  ftfumpen,  f)Dlprig,  Z.; 
če  so  božične  kvatre  lužne,  to  so  veliko- 
nočne grudne  (DoIl  flcfiovcncr  (Srb=,  Sd)nce= 
unb  (fišthinipen),  Erj.fTorb.). 

grudica,  /.  dem.  gruda;  ba-?  ilIinnprf)Cn. 

grudičast,  adj.  fliiniprfjcnartig;  —  uoll  Mliiiiip- 
d)cn    Mur.,  M. 

gruditi,  im,  vb.  impf.  i)  in  ftfumpen  5ertl)eilen: 
g.  se,  ficf)  tliinipeni,  Cig.;  —  2)  j^erbeijjeu, 
Jam.,  Cig.;  kruh  g.,  Jtirč.;  suhe  skorji ;e 
g.,  Andr.;  g.  orehe  ==  z  zobmi  treti.  Svet. 
(Rok.);  kost  g.,  an  ciiicm  '•^ciiic  fnorpcln, 
Cig.;  krava  travo  grudi,  frij«it  Wrae,  Jap.. 
Hip.- C;  —  trdo  cesto  g.,  čine  liolpridjlc 
StroRe  roanbcrn,  /..;  — prcn.  besede  g.,  cin 
®ortfInnbcr  fein,  V.- Cig.;  —  3)  plagen: 
lakota  ga  grudi,  Cig.;  mraz  me  grudi,  e^ 
froftclt  niidi,  .fan.;  skrb  inc  grudi,  bie  Sorgc 
pcinigt  mid),  I.et.-C.;  —  tudi:  gruditi. 

grudje,  n.  eoll.  3d)oIIcn,  .Udinipen,  ogr.-Valj. 
(Rad). 

grijdnat,  adj  »oti  .Ulnnipcn,  raiil),  ()Olpcrig,  Cig. 

grudnik,    m.   ---  gruden,    C. 

grudnovec,  vca,  m.  bci  ini  Xcccnibcr  gcfallciie 
2diiicc,  /)o/. 

grudovina,  /.  jd)olIiflc  (Srbe,  Jan.{H.).    . 

grudovnat,  :ita,  adj.  -     grudnat,   ^.7^. 

I  gruh,  »I  btt^  SteingcroIIc,  Kvas-Krj.(Torb.); 
bcr  £(^utt,  Hal.-C;  —  pogl.  groh. 


2.  gruh,  m.  žerjav,   ber  fitanic^    (ardea  grus), 

Guts.,  C,  Frer.fF.J;  —  prim.  lat.  grus.  (?) 
gruj,  m.  bie  SRuranc  (muraena  helena),  Erj. 

(Z.);  —  prim.  hs.  gruj,  it.  grongo. 
griikati,  kam,  čem,  vb.  impf.  girren,   Cig. 
grukavt,  m.  bcr  Jauber,   C. 
gruliti,  im,  vb.  impf.  girren,  Mur.,  Cig.,  Jan. : 

golob  gruli,  Z. 
grumbelj,   blja,    >«.    fleincr  §eul)Qufen:    manj 

sulio  travo  v  grumblje    raztrosijo,    ogr.-C; 

—  prim.  hs.  grumen,  bcr  .ftlumpen. 
grunt,  grunta,  m.  =  zemljišče,  bet  33auern= 

grunb;  —  iz  nem. 
griintar,  rja,  »1.  bcr  £)iib(er,  bcr  ©rojibaner,  Cig. 
gruntati,  am,  vb.  impf.  g.  vodo,    bcn  SSaljer^ 

grunb  juc^cn,  Z.;  g.  morje,  ypes.-\'rai.;  — 

griibcin;  —  iz  nem. 
griinten,  tna,  adj.  ©runb^ :  gruntne  bukve  = 

zemljiščna  knjiga. 
grupež,  m.  ber  3c^0tter,  Solkan-Erj.fTorb.J ; 

—  prim.  nem.  ©raupe. 

grupica,  /.  =  grudica,  Xov.;  —  prim.  grupež. 

grust,  »1.  bcr  StcI,  Cig.,  Jan.,  Blc.-C. 

grusten,   stna,  adj.  etel^ft,   Cig.fT.J. 

grustiti,  im,  vb.  impf.  i)  etel{)aft  madjen:  (vo- 
jaško veselje)  jim  grusti  vse  ostale  radosti, 
LjZv.;  —  2)  ancfeln:  to  me  grusti,  C;  — 
3)  g.  se  koga,  jemanbcn  icftenen,  C:  —  4) 
grusti  se  mi  kaj,  ii  efclt  mid)  ctira^  on,  Cig., 
.Jan.,  ogr.-Mik.,  Dol.;  —  cž  Uerbriept  mic^, 
ic^  l}Qbe  feine  iinft,  Z.;  nikdar  se  mu  ni  gru- 
stilo  pridigovati ,  Krelj ;  grusti  se  mi  de- 
lati, Z. 

grustljiv,  iva,  adj.  etelbdft,  Z. 

gruša,  /.  grober  2anb,  Sdiotter,  Cig.,  Zora- C. 

griišati,   am,  vb.  impf.  ,^crbr5icln,  Z. 

grušč,  wi.  bcr  Sdioltcr,  Ip.  -  Erj.  (Torb.J ;  — 
bcr  ®ebirg^jd)Utt,  Erj.fMin.J;  še  več  grušča, 
nego  Sava  sama,  prinašajo  njeni  mnogi  pri- 
toki,  Erj.  fl\b.  sp.J;  —  pravilno  morda: 
grušič,  prim.  gruh. 

grušča,  /.  bcr  (itd,  Habd.-Mik.,  Jan. 

gruščarica,  /.  bie  Sd/ottcrbanf,  Erj.fMin.J. 

gruščast,  adj.  gricfig,  Jctn. 

gruščati,am,  vb.impf.\ioA\in:  rudo^.,Jan.(H.). 

gruščevit,  adj.  ficfig,  gruščata  tla,  bet  ^iei' 
boben,  Sol. 

grCišcc,  šca,  m.  bn^^  Steingerijlle,  bcr  3d)0tter, 
bcr  WlU*,  Jan.,  Šol.,  Cig.fT.J,  C;  grušec 
kopati,   Aoi'. 

grušev,  adj.  =  hrušev,  (^ig.,  .Jan. ;  grušcvo 
drevo,  bcr  ^irnbaum,  .Mcg.-C. 

gruševec,  vca,  m.  =  hruševec,   C. 

griiševje,  n.  eoll.  hrušcvjc  ("i^irnbanme),  .^/ur. 

grušica,  /.  bie  llcnvCatnnj*  (mvristica  mos- 
chata),  C.:  —  medvedova  g.  =  glog,  bcv 
2\?cifjborn  (crataegus).  C;  —  šmarna  g.,  ber 
^Clicnbiinftrand)  ^aronia  rotundifolia),  \ov.- 
C..   Erj.  I  Rok.). 

grušič,  m.  giobcr  3anb,  Si^ottcr,  serbrj>(lelter 

Sfic*,  Z.,  Vrtov. (Km.  k.J,  Xov.-C.:  —  prim. 

grušč. 
gruška,  /.   1)  =  hruška   (pvrus   communis), 

.\fur.,  Kor.-Cig.,  Jan..  Št.;  —  2)  bcr  .Hnopf 

oni  "Jcgcn,  C. 


gruŠkov  —  gubat 


-  259 


gubati  —  gugavka 


gruškov,  adj.  =  hriiškov,  'iMril  ,  Miir.,   C/>. 

gruškovec,  vca,  m.  =  hniškovec:  i)  bcr 
'i^irnbaiimftamm,  ba^  SJirnbaiimfjoIj,  ^fu>■.. 
Mik.;  —  2)  bcr  ^intnioft,  Mur. 

gniškovica,  /.  bcr  "i^tnimoft,  Xov.-C. 

gruškovina,  /.  biv3  '^irnbauinfjolj,  Mur.,  Ci^., 
Jan. 

gruškovje,  n.  ber  53irinualb,  Mur.,   Cig. 

gruškovnica ,  f.  bcr  'i^inimoft,  Mur.,  Raič 
(Slov,). 

grušt,  grušta,  m.  =  oder;— iz  nem,  ©criift. 

gruštarica,  /.  bie  Sanbbnnf,  Solkan  -  Erj. 
(Torb.);   —  pogl.  gruščarica. 

griižav,  adj.  =  garjav,  Re-{.-C. 

griiže,  /.  pl.  =  garje,  Re^.-C. 

grvuliti,  ulim,  vb.  impf.  =  gruliti,  ^'.-Cig. 

grzica,  /.  i)  I)D(5crnc  Ji^lainmer,  Lašče-Levst. 
(Rok.);  —  2)  ha?!  ."ooljdjcn,  mittelft  bcffeii 
man  OJarn  Unnbet,  Dol.;  —  mala  grzica,  mo- 
dra glavica,   Vvt,\  —  menda    nam.  grizica? 

grž^n,  m.   i)  bcr  Jftropf  bcr  5>c>gel,  Cig.,  C; 

—  2)  golobji  g.,  bcr  Jaubcitfropf  (cucubalus 
Behen),   C. 

guba,  /.  i)  bie  %0.{tt;  obleka  gube  dela;  v 
gube  devati,  faltcii;  bie  9tun5el;  v  gube  usta 
nabirati,  bett  9Jhinb  ruti,^cln,  C;  —  v  dve 
gub^  se  držati,  cinc  gcbciujtc  iialtung  fiabcn; 
hrbet  mu  je  hotel  lesti  v  dve  gube,  Jiirč.; 
otrok  je  zlezel  v  dve  gube,  Jurč. ;  —  gube, 
bie  Sd)raubcrtroinbungen,  Fr.-C;  —  =  pola: 
koliko  gubi  „gubi")  imakrilo? /Do/. ;  —  (v)  dve 
gube,  stueifac^,  boppelt,  Mcg.,  Boh.;  dve 
gube  plačati,  boppelt  5al)Ieit,  Dalm.,  Rec- 
Let.;  dve  gube  moč,  boppcltc  ^'raft,  Dalm.; 
tri  gube  krono  nosi,  er  triigt  cilic  breifadic 
5lrone,  Trub.(Post.);  v  dve  gubi,  boppclt, 
Diet,  Cig. (T.);  pet  gub,  fiinffad),  Boh.;  v 
deset  gub,  je^nfad^,  Diet.;  na  dve,  tri,  štiri 
gube  plesti,  5»rici=,  brci=,  tticrfdbig  flfcfiten, 
SlGor.;  vlakno  v  tri  gube  spleteno,  Jurč.; 

—  dvojo  gubo  =  (v)  dve  gube,  boppelt, 
C;  storite  dvojo  gubo  po  nje  delih,  Dalm.; 

—  2)  bie  35arbc  (barbus  plebeius),  Xotr.- 
Erj.(Torb.j;  —  tudi:  guba.  Valj. (Rad). 

gubač,  m.  i)  bcr  tvaltcrtja^ii,  Cig. (T.);  —  2) 
gubač,  bif  Knoppcr,  ogr.-Valj.(Rad). 

gubana,/.  ^  gubanica,  Cig.,  Sov.-C,  Goriš.- 
Štrek.  rLjZv.). 

gubančast,  adj.  doti  galteit,  Mur. 

gubančiti,  ančim,  vb.  impf.  fattcil,  Jan.,  Šol.. 
C;  čelo  g.,  bie  Stirne  run^eln,  C. 

gubanec,  nca,  m.  i)  bie  gatte  am  Meibe,  C; 

—  bie  9iunsct,  C;  • —  2)  =  devetogub, 
Cig. ;  —  31  "itaž  ©cigbtcitt  (lonicera  capri- 
folium),   Orehovlje   na  Ipavi-Erj.(Torb.). 

gubanica,  f.  i)  =^  gubanec  1),  Jan,;  nabere 
lice  v  čudovite  gubanicc,  Juix.;  —  2)  = 
potica,  Cig.,  Jan.,  Štrek.,  Gorica-Erj.(Torb.), 
GBrda;  prim.  gibanica;  —  3)  ber  ^a(m- 
bu)d),   Gor.-Cig.;  prim.  beganica. 

giibar,  rja,  m.  bcr  Smlter,   Cig. 

giibast,  rt<i;,  faItcnii.Tmig,  runjticfit,  Cig-.,  Jan., 
C;  faltig,  Mur. 

gubat,  bata,  adj.  faltifl,  run^etig,  Cig.,  Vrt. 


gubati,  am,  vb.  impf.  fatteii,  iit  Jnitcn  Icgcn, 

fat.^cn,  Cig.,  Jan.,  M.;  g.  se,  galtcn  bilbcit: 
obleka  se  je  gubala,  Jurč. 
gubav,  ava,  adj.  faltig,  ./an. 
gubavica,  /.  bie  Mri)tc,  C. 
guben,  bna,  m.,   Cig.,  pogl.  gubno. 
guben,  bna,  adj.,  Xov.-C.,  pogl.  poguben. 
gubica,  /.  \i(i^  ^iittd^en,  Mur.,   Cig.,  Jan.;  — 

gubica.    Valj. (Rad);  gubica.  Dol. 
gubičast,  adj.  ooll  J^ii^tt^f",  Mur. 
gubičati,  am,  vb.  impf.  fdttcdl,  Mur. 
gubilišče,  n.  ber  Crt  bcr  $)inricfitung,  DZ. 
gubitek,  tka,  m.  =  izguba,  bcr  iBcrlilft,  //.  t.- 

Cig.(T.). 
gubiti,   im,   vb.  impf.    i)  )(^abigen,    ,sugruiibc 

rid)ten,  Oerberben,  M.,  C;  bolezen  me  gubi, 

Fr.  -  C. ;  gubi  ga,   feinc  Stfifte  ncfjmVn  ab, 

Fr.-C;    Psa  le  uroki  gubijo,    Danj.(Posv. 

p.);  —  2)  »erlieren,  Kor.,  Re^.-Cig.,  Jan., 

ogr.-C,  Zora;  pernica  perje  gubi   (febert), 

Cig.;  svoje  dni  g„  feiiic  ^cit  tJcrlicren,    C; 

srce  g.,  ben  aifut^  »erlieren,  Cig.;  —  voda 

se  gubi  pod  zemljo,  Z  ;  čebele  se  gube  na 

paši,  Lašče-Levst. (Glasn.) ;  glas  se  gubi,  bie 

Stitnmc  ocrfjaUt,  Cig. 
gubivec,  vca,  m.  bcr  Š5ernid}ter,  Cig. 
gubljenje,    n.    i)    ha%  Si^dbigett;  —  2)  \iaž 

5.^erliercn,  Cig. 
giibno,   n.,  Diet.,  Dalm.,  Trub.,  Jap.,  jv^hŠt., 

pogl.  gumno. 
guboHc,  lica,  adj.  gubastega  lica:  Žalost,  žena 

gu  bol  i  ca.  Str. 
guboma,  adv.  faltenlDcife,   Cig.,  Jan. 
gubosklad,    sklada,  j«.  ber  gaftcnfcfjlag,   Cig. 
gubovit,  adj.  faltcnrcicf),  Jan. 
gucek ,    cka,    m.  (nam.   gudcek\    =    gudek, 

kajk.- Valj.  (Rad). 
guda,  /.  ba^  Sc^lDcin,  C. 

gudek,  dka,  m.  bo-S  ^erfct,  BlKr.,   vihŠt.-C. 
gudika,  /.  tt.icib(id)c§  ^erfel,  C. 
guga, /.  bie  Sd)au!el,  Kr.- Valj. (Rad);  =z  pl. 

guge,  Mur.,   C. 
gugač,  m.  i)  bcr  8c^aufler,    Cig.;  —  2)  bie 

9iol)vbomme(,  Dalm.-C. 
giigaten,  tna,  adj.  ^um  Sc^aufeln  gc^ijrtg,  nk. 
gugalica, /.  bie  8d}aiifcl,  Cig.,  Jan.,  DZ.,Valj. 

rRad). 
gugainica,/.  i)  bie  Sc^aiifcf,  Cig.,  Jan.,  Gor.- 

M.\  —  2)  bcr  SSagebatfcii,  C. 
gugainik,    m.    bcr    Sc^ttjungricmen    an    bnt 

S^iitfdjcn,   V.-Cig. 
gugalo,    n.   i)  =  gugalnica,    Gor. -M.;  —   2) 

=;   nihalo,   Sov.-C. 
guganica,  /.  =  gugalnica,  Mur.,  Bes. 
guganje,  n.  ba§  Sdiaufetn. 
gugati,  gam,    vb.  impf.   fcf)au!efn;    g.  se,  fid) 

jd)aufetn;  —  roarfcin,  Cig.,  Jan.;  zob,  miza, 

guga  (guglje),   Cig.;    fdjuianfcn,  Cig.,   Jan. 
gugav,  adj.  madelig,  )d)timnfcnb,   Cig.,  Jan. 
gugavec,  vca,  m.  i)  ber  £d}aufter,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bcr  'jpelifan,  bie  Sadgan^  (onocrota- 

lus),  Hip. -C. 
gugavica,  /,   =  gugalica,   C. 
gugavka,  /.  bie  Sc^anflcrin,  Cig 

17* 


gugclj  —  gumbalica 


-  2G0  - 


gumbar  —  gunca 


gugelj,  glja,  MI.  i)  bie  Scfiaufcl:  postelje  na 
gugljih  (na  parobrodih),  8cl)autelbcttcn,  Sl\. 

i.gugla, /.  =  šeškanje,  prežanje  pri  pojedi- 
nah :  na  guglo  hoditi,  Blc.  -C;  —  prim. 
guglati. 

2.  gugla,  /.  bic  fiappc:  ušiva,  norska  g  ,  Triib. 
(Post.);   —  prim.  kor.  -  nem.  gug'l,    §aube. 
guglar,  rja,  m.  =  guglaš,  M. 
guglaš,  m.  =  šeškač,  prežavec  (guglaš),  7?/- 
henberk-Erj.(Torb.);  —  prim.  guglati. 

guglati,  am,  vb.  impf.  =^  šeškati,  prežati  pri 
kaki  pojedini,  Ci^..  Blc.-C;  (gugljati)  Ri- 
henberk  -  Erj.(Torb.)\  —  prim.  nem.  (vor- 
arlberško):  gugla  =  gudcn,   C 

guglja,  /•  cin  ^erab^augcnbež,  jc^njanfenbciS 
Ting,  bie  ^Inmpe,  0>. 

gugljati,  am,  vb.  impf.  \č:ja\\M\\,  Mur.;  )cf)ut 
teln,   Tolm.-C. 

gugljav,  adj.  jcfiaufedlb:  Zibelka  gugljava,  zi- 
belka mala,  DSv. 

giigljavec,  vca,  m.  bie  SHo^rbommel  (ardea 
stellaris),  Dalm.-Valj. (Rad). 

giigniti,  gugnem,  vb.pf.  cineu  Sc^aufcl)(^n)unfl 
gebcn,  Cig. 

i.gilkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  girren,  Z., 
Jan.  (H.). 

2.  gukati,  am,  vb.  impf.  z  deščico  na  vrvci 
privezano  mahati  po  vzduhu,  da  daje  hu- 
kajoč  glas  od  sebe,  Koborid  -  Erj.  (Torb.J ; 
—  prim.  hukati. 

giila,  /.  Jan.,  Z.,  C,  pogl.  gulja  i), 

gulec,  Ica,  m.  =;  gulež,   Cig.;  (giitec  r). 

guleš,  yn.  =  gulež,  Mik. 

gulež,  m.  ber  Stuc-jauger,  bcr  aJienjc^enfdiinber, 
M.,  C,  Valj.  (Rad). 

guliti,  im,  vb.  impf.  i)  iBefccn,  rcibcu,  abiiuben, 
obrriben,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Erj.fTorb.); 
g.  se,  ficf)  rciben,  Cig.,  Jan.;  psi  se  gulijo 
:=  se  igrajo.  Jam. ;  —  bic  9itnbc,  bie  .'^aare, 
bie  ^aut  obiue&cii,  jdiitibeii,  Cig.,  SlGor.;  — 
osla  s  palico  g.,  (priigclii),  Vod.fl^b.  sp.);  — 
g.  kaj,  =  brez  zob  jesti,  C  ;  —  2)  fd)Ied)t 
geigen,  ficbcin,  Jan.,  C;  —  vsak  svojo  guli 
=  vsak  svojo  gode.  Gor.;  —  3)  au^(iici)en, 
ic^inbcn  (rtg.),  prellen,  bebriidcn,  Cig.,  .Jan., 
nk.;  gulijo  ga,  dokler  čutijo,  da  ima  kak 
krajcar,  jv\liSt. 

gulivcc,  vca,  w.  ber  Sc^iiiber  (fig.),  Valj.(Rad). 

gulj,  m.  =  stegno,  Dre^nica- Erj.fTorb.);  pl. 
gulji,  bie  .iiiiften,   Tolm.-^trck.  (Let.). 

giilja,  /.  i)  bie  2d)inbiiial)re,  Z.;  —  2)  bae 
šd)iuein,  Jan..  Sl(ior.-C.;  —  X)  fleine,  clenbe 
SBiitidioft,  bic  ^rettc,  C;  —  prim.  guliti. 

guljenje,  >i.  baž  a^e^eii;  —  baž  Sdjiubcu  (fig.). 

guma,  /.  =  gumi,   Cig. (T.). 

gumast,  adj.  guinniid)t,  Cig.;  gumaste  smole, 
bie  Wiinuiiit)ar,^c,  Cig.  (T.). 

gumav,  adj.  gutiiiiiil)altig,   Cig. 

gumb,  m.  ber  .ftltopf,  Mur..  \'.-Cig.,  Jan.,  .Mik., 
nk.;  —   prim.  gomb. 

gijmba,  /.    i)  =  gumb,   /ilKr.,  M.,  Slom.-C; 
1)  smolikasta  gumba  na  drevesu.   Vire. 
Mur.,  C;  pogl.  gumpa. 

gumbala,  /.  =  gumbcla,  Z, 

gumbalica,  /.  =  gumbala.    Vrt. 


gumbar,   rja,  m.  bcr  SltOpfmo^er,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
gumbarnica,  /.  bie  fittopffabrif,   Cig.,  Jan. 
gumbarstvo,  n.  bae  ftnopfmac^erf)aubtuerf,C/^. 
gumbast,    adj.  ftiopffijrmig,  Cig.;  —  fnopfig, 

Mur.;  gumbasta  igla,  bie  Stedliabcl,  .V/h»-, 
gumbašnica,  /.    i)  bie    Stednabel,    Št. -M.. 

kajk.-\'alj.(Radj\  —    2)   ber   2?urftjpciler, 

Ščav.-Pjk. (Črt.) ;  (pravilna  oblika  je  menda: 

gumbovščnica). 
gumbček,  čka,  m.  dem.  gumbec,   ba^  ftn6pf= 

d)en,  nk. 
gumbec,  bca,  m.  dem.  gumb;  ba§  Slnopfc^en, 

Mur. 
gumbela,  /.  ba§  SJiaiglodc^en  (convallaria  ma- 

jalis),  vihSt.-C;  —  prim.  gumbala. 
gumbelica,  /.  bie  SBeifelDUrj  (convallaria  lati- 

foiia),   Cig. 
gumbič,  m.  dem.  gumb;  \)až  Snopfc^en,  Cig". 

nk. 
gilmbnica,  /.  i)  tai-'  ftnopf(o(^,  V.-Cig.,  Jan., 

nk.;  —  2)  bie  Suopfnabel,  C. 
gumbovača,  f.  =  gumbovščnica,  kaik.-Valj. 

(Radj. 
gumbovščnica,  /.  bie  Knoptitabel,   Ščavn.-C. 
gumence,   n.  dem.  gumno,   Cig. 
gumi,  ija,   >?i.  bilš  ©umitti,   C,  yik. 
gumigut,   m.  neka  smola  in  iz  nje  napravljena 

barva,  baš  ©ummigutt,  Cig. 
gumiguta,  /.  =  gumigut,  Levst.(Nauk). 
gumnenica,  /.  ba»  Jcnncnbrett,  Cig. 
gumnišče,  n.  i)  bie  leniic,  bie  Xre)d)teune  aiif 

bcm  ?s-elbe,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bcr  '^Mo^, 

luo  ciiie  2enue  roar,  Mur.\  —  3)  ber  'iBogeh 

berb,  C. 
gumniški,  adj.  ,yir  Jcnne  ge^orig,  Z. 
gumlo,   n.   Danj.  fPosv.  p.),  pogl.  gumno. 
giimng,  n.  i)  feftgcUanipfter  ^Boben:  bie  lenne, 

bie  ^re)d)tenne,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  ogr.-Mik.; 

gumno,  Ravn.,  ogr. -Valj.  (Rad);  —  2)  ber 

5.sogcIberb,  Cig.,  Pot.-M..  C. 
gumovati,  iijem,  vb.  impf.  guiiiuiiereu,  Cig.(T.). 
gumovec,   vca,   m.  ber   ftaut|(^ufbaiiin   (ficus 

elastica),    Tuš.(B.). 
gumovit,  adj.  gummif)attig,  .fan.  (H.). 
gumovina,  /.  OhiiiimiRtarcii,  DZ. 
gump,   »1.   Cig..  .Met.,  pogl.  gumb. 
gumpa,  /.   1 1  bcr  .Vluprrcn,  C'.;  — 2)  tierljiirletcž 

Wijd)U)itr,    .lam.;    bic    '^bculc,     Cig.;    —   3) 

biiniinc^  'iBcib,  C. 
gumpast,  adj.  i)  feuleiifijrmig,  O^. ;  — ftumpf: 
gumpasta  igla.  Z.;  —  (o  kipih)   iiidU  geillig 
bcarbcitct,  C ;  —  2) /tcm.  uugcid)Ifld)t,  flcgci- 
bnft,  vol),  C,  M.,  Z.;  —  buinin,  Cig. 
gOmpati,    am,    vb.  impf.   mit   gcballtcr   5'"*ff 

jdilagcn,  Cig. 
gumpec,  pca,  m.  1)  bcr  Siiiuiucl,  ber  I5lpcl;  — 

2)  bcr  Sd)lttrt,   C;  —  prim.  gumpati. 
gumpež,  »I.    1)  =  gumpec  i);  —  2)  =  kalin, 

Cig  .  Frey.(h'.). 
gumpica,  /.  dem.  gumpa,  (gompica)   Bes. 
glina,  /   frcicr  "^Jlolj  im  ^^orf,  luo  jivci  SBcflc 
fid)  freu.^cit,  Štrek.;  —  »svet  za  hišo  ali  okolo 
hiše".  Krn- Erj. (Torb.);  —  pogl-  gumno. 
gunca,  /.  bic  Sd)ailfc(,   Cig.,  ZgD.,  Gor.-.M. 


guncalica  —  giiščer 


261 


giišica  —  gvozditt 


guncalica,  /.  bie  Sitaiifet,  Polj. 
guncalnik,    m.   ber    ScfjlDungriciucn    an    bcn 

.Mutiiten,  Cig. 
guncati,    am,   vb.  inipf.   jcfiautcln;   g.  se,    )id) 

)d)aufcln,   Cig.,  Jan.,  Kr. ;   luadcln,   C. ;   voz 

se  giinca,  Z, 
gunda,  /.  bcr  Tummfppf,  Rib.-M.,  C. 
gunga,  /.  bic  iUola,  bie  ©eige,  C. 
i.gungati,  am,  vb.  impf.  bie  i^iola  fpieleit,  C. 
2.gungati,  am,  vb.  impf.  =  gugati,  BIc.-C. 
gungelj,  glja,  m.  ber  Saiimfnoteu,  ber  .Vfnorreii, 

C  ;  —  Čer  }^ittgev=  ober  ^ujjfnocfiel,  A't^^.-C.; 

—  prim.  it.  gongola,  bie  4"'aI^gcjd)Jrulft,C(r) 
gungljača,  /.  ber  ^norrenftod,  C 
gungljati,  am,  vb.  impf.  mit  groRen,  iiiagercii 

j5u|5cn  einljergefien,  Rei.-C;  —  prim.  gungelj. 
giinj,  m.  bie  ^oge,  CAg.,  Jan..  C.  BlKy..jviŠt. 
gunja,  /.  bie  §.o%t,  C;  —  fo&igc§  S(cib,  Trs^ 

(Let.),    Mursko    polje;  —  prim.    it.  gonna, 

srlat.  gunna,  Mik.fEt.J. 
gunjar,  rja,  m.  ber  ^o^entierfertiger,  Jan. 
gunjast,  adj.  fp^ig,  jottig,  C,  Z.;  gunjast  pes, 
,   vol,  ob  Miiri-Trst.fLet.). 
gunjavec,   vca,   m.  človek  s  kuštravimi  lasmi, 

ob  Muri-  Trst.  (Let.). 
guno,  n.  kmetske  hiše  dvorišče,  Kras.,  Goriš.\ 

pogl.  gumno. 

1.  giira,  f.  bie  Sd^inbmft^re ;  —  prim.  bav.  gurr, 
/.   Mik.rEt.). 

2.  gura,  /.  nekak  gumb  iz  smole,  Dol. 
gurača,  /.  nam.  igrača,  Mur.,  C,  v^liŠt.:    la- 
tinščina mu  je  bila  gurača,  RaičfLet.J. 

gurati,    am,    vb.  impf.    i)   abnii&en,    jc^artig, 

ftiinit>f  mac^cn,  Fr.-C;  nož  g.,  Z.;  — 2)  iiber 

bie  Šrdfte  anftrengen,  plagen,  C;  živino  g., 

Z.;  g,  se  (tudi:  gurati),  \\6)  plagen,   Goriš.- 

Štrek.fLet.).  Gor. 
gurati  se,  am  se,  vb.  impf.  nam.  igrati  se,  C, 

Mik.,  v^Št.:  (g.  si,  Jan.), 
gurgati,  am,  vb.  impf.  girrcn,  Diet. 
gurgota.ti,otam, očem,  vb. impf.  Qixxcn,Jan.(H.J. 
gusar,  rja,  m.  ber  Seerčiuber,  ber  'i^irat,  C/g-., 

Jan.,  Cig.fT.); — prim.  hs.  gusar,  it.  corsare. 
gusarski,    adj.   jeerauberifd),    Jan.;    gusarska 

država,  ber  jRaubftaat,  Cig.(T.j. 
gusarstvo,   n.  bie   Scerditberei,  hai-  'ipiraten= 

t^um,  Cig.,  Jan. 
giisniti ,    gusnem ,    vb.    impf.    nam.    golsniti, 

itiudjeit,  Blc.-C;  ves  čas  ni  gusnil,    Tolm.- 

Erj.fTorb.J. 
guša,  /.  ber  Iropf,  Xotr.fV.J-Cig.,  Jan..  Cig. 

(T.);  —  prim.  hs.  guša. 
gusast,  adj.  hopfig,  SIS. 
gušav,  adj.  fropfig,  Cig.,  Jan. 
gušavec,  vca,  m.  ber  ilropfige,  Jan. 
gušavka,  /.  i)  bie  Sropfigc,  Jan.\  —  2)  bo- 

_do'-a  g.,  ber  tropfige  2tad)e(bQud)  ober  S'ugel* 

ft)c^  (tctraodon  hispidus),  Erj.fZ.). 
guščar,  rja,  m.  =  guščer.  Jam.,  Jan. 
giiščer,    ra,  m.   i)  bie   griine  ©ibec^fe  (lacerta 

virldis),   C,  Trst.(Let.),  kajk.-Vest.;  —  2)  pl. 

guščeri,  bie  ^alžbrujengejc^itiulft,  Trst.rLet.J, 


kajk.-Vest.;  —  3)  =  mišca  (SJtužfel),  kajk.- 

('.;  —  prim.  kuščer,  kuščar. 
giišica,  /.  dem.  guša,  bo^  £ri.ipfd)eii,   Cig. 
giišiti,  gušim,  vb.  impf.  ipiirgen,  erfticfeit,  Cig., 

ogr.-C.;  — -  hs. 
giištara,  /.  bie  33PUtci(Ie,  ^'rtov.i"\'in.j;  —prim. 

hs.  goštara  iz  novogr.  '^OLZzi^oL,  Dan. 
guta, /.  bie  SlpDplejie,    kajk.  -  Valj.  fRadJ;  — 

prim.  lat.  gutta,  it.  gotta,  Mik.fEt.J. 
gutaperča,  /.  neki  posušen  drevesni  sok,  bie 

®uttapeid)a,  Cig.rT.),  DZ.,  nk. 
gutaperčen,  čna,  adj.  au^  ®uttaperd}a,  nk. 
guturalec,  Ica,  m.  ber  (SJutturallaut,  nk. 
guverner,   rja,  m.  vladarski    namestnik  v  de- 
želi, ber  ®ouOerneur. 
guvno,   n.    Trst.fLet.),  pogl.  gumno. 

1.  guza,/.  bie  %Ci{it,  Cig.;  bie  S^urt^el,  SlGor.-C. 
2.guza,  f.  i)  ber  Š)intere,  Jan.,  Štrek.,   Lašče- 

Erj.rTorb.J;-2)  ber  ^odev,  Kr.- Valj. (Rad); 

—  -f)  ber  Seutel  am  53eute(tte6,  V.-Cig.;  — 
4)  pl.  guze  =  bize,  Blc.-C,  Z. ,-—5)  =^ož, 
/.  i),  V.-Cig.,  Lašče- Er j. (Torb.),  Ig;  („pra- 
vilno  je  pisati  :  goza".  Let.  i883,  23o.; 
goza.  §i"ferbaden,  Mik.fEt.J). 

guzast,  adj.  faltig,  run^clig,  Jam.;  je  sicer 
guzasta  in  zaspana  in  grda  nagrhana,  Jurč. 

i.guzati,  am,  vb.  impf.  i)  faltftt,  C;  — •  2) 
guzan,  gefaltet,  faltig;  guzana  janka,  faltiger 
SBeiberfittel,    Spes.-Kres,  C,  Mursko  polje. 

2.  giizati,  am,  vb.  impf.  i)  mit  jofinlDiem  SJtunbe 
bcifsen,  jaugen,  Mur.,  C,  Z.;  —  2)  g.  (se), 
mit  bem  Siiitern  tt)e|en,  C;  =  drsati  se, 
Tolm.-Štrek.(Let.);  —  3)  fc^Ieppen,   GBrda. 

■:;.  giizati,    am,    vb.  impf.    ad    2.   guzniti ,    = 

crkati,  M. 
giizelj,  zija,  m.  ber  §inteibaden,  BlKr.;  —  'Qtx 

.spii^nerfteil,  BlKr. 
giizica,  f.  dem.  guza;  ber  .s^intcre,   Cig.,  Jan., 

BlKr.'.  Št.,  GBrda. 
ugrizniti,    guznem,    vb.  pf.    =  suniti,    Km- 

Erj.fTorb.). 
2.  guzniti,  guznem,  vb.  pf.  ==^  crkniti,  St.-C; 

—  prim.  golsniti.  (?) 

guzovina,  /.  =  tule:  srajce  iz  guzovine,  LjZv. 
gvajacin,  m.  "bo.?:  ©uajajtn  (chem.),  Cig.fT.). 
gA'ajak,  m.  ber  ©uajafbaiim  (guajacum  offici- 

nale),   Cig. 
gvajakov,    adj.    ®uajaf» :    gvajakova    kislina, 

bie  ©uajatjaure,  Cig.fT.);  gvajakova  smola, 

bae  g-ransofen^arj,  Cig. 
gvana,  /.  =  gvano,  Jan. 
g\'anako,  m.  =  divja  lama  (auchenia  huanaco), 

Erj.fŽ.). 
gvano,  m.  obiloma  nakopičen  ptičji  gnoj,  ber 

©uano,  Sov. 
gvardijan,  m.  samostanski  načelnik,  ber  @Uor« 

bian. 
gvazdati,  am,  vb.  impf.  bumm  fcf)rpdtiCn,  C,  Z. 
gvir,  m.  =  bubuj.  Z.,  Frer.fF.j;  pogl.  2.  vir. 
gv9zd,  m.  ber  S?cil,  ber  JJagcI,  Cig.,  C,  Vrt.; 

—  stsl.,  rus. 

gvozditi,  im,  vb.  impf.=  gozditi,  perfeilen,  Cig. 


h  —  habljati 


—  202  — 


habljenje  —  haj 


H. 


h,  pracp.  popi.  k. 

ha,  interj.  bai)\  ha,  kaj  je  meni  za  to'  —  ha, 
ha!  ali:  ha,  ha,  ha!  (izraža  smeh);  —  ha? 
tako  vpraša,    kdor  ni   razumel  česa. 

haba,  /.  bcr  ^'"9^1.  i>f'^  ,Sittig,  Kor.  -  Jam., 
Guts.,  Miir.,  Jan.,  C,  Št.-Valj.  (Rad);  stara 
ptičke  ob  hudi  uri  ogrne  s  habami,   C. 

habackati,  am ,  vb.  impf.  mit  cincm  StoRii 
ftoBcn,  Zora. 

habač,  m.  =  bahač,   C. 

haban,  ana,  »71.  ber  SSengel,  Cig.,  Jan.,  C. 

i.habanje,  >i.  bOi'  ^uftctt,   Cig. 

2.  habanje,  >i.  1)  bOsl  2cf)Pilcn,  ogr.-M. ;  — 
2)  tai'  SJJeiben:  h.  grehov,  C,  kajk.-Valj. 
fRad). 

habast,  adj.  i)  gcjliigclt,  Miir.,  C.;  —  i)  uber= 
inut()tg,  C. 

habat,  ata,  adj.  gefliigclt,  Cig.,  Jan.,  Sl- 
Gradec-C. 

habat,  m.  =  hebat.  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Mcdv.fRok.). 

i.habati,  am,  vb.  impf.  i)  puffcil,  Z.;  ftofjen, 
Cig.;  z  rogovi  h.,  Gor.;  —  2)  \vtf)Cn:  vro- 
čina haba  od  koga  ali  česa,  Dol.;  plamen 
haba  =  šviga,  C;  —  3)  ungcfdllac^t,  pluillp 
etn^crgel)eit,  C,  Z.;  —  4)  =  bahati,  C;  — 
5)   =  bljuvati.  Kras;  —   prim.  hebati. 

2.  habati,  am,  vb.  impf.  i)  h.  kaj,  ctlPtlš  liintaiu 
l^alten,  C.;— »erfc^oiicit,  \čijoni\\,Mcg.,  Dalm., 
M.;  —  h.  kaj  od  koga,  česa,  bet)Utou,  C; 
h.  koga  česa,  jemaiibeii  »or  cttua;^  inarnen, 
C;  —  2)  h.  se  česa,  ]id)  bor  ctumč'  £)iitcii, 
fid)  ciner  Sac^e  cutf)altcn,  Ilabd.-Mik.,  ogr.- 
M.,  C;  —  prim.  stsl.  habati  se,  ficf)  ent= 
I)altcn. 

habatov,  adj.  '^Utid),   Cig. 

habatovje,  n.  bei  '?Utid)j'tvaud),  Cig. 

habdovina,  /.  neka  rastlina,  BlKr.  -  DSv. 
fmenda  =  habat). 

haben,   bna,  adj.  ciltg,  fd)ltell:  habno  iti,   C. 

habed,  m.  =  habat,   C.  , 

haber,  bra,  adj.  =  ošaben,  Poh.-C 

habet,  m.  =  habat,   C. 

habati,  im,  vb.  impf.  |d)toad)  lucibcil,   C. 

habeza, /.  =^. habat,  I/al.-CaffVcit.  I  iS.'-fj. 

1 .  habiti,  habim,  vb. impf.  ocrbcibfit,  bcjdjfibigcii, 
/fabd.-.Mik.,  Cig.,  C.  IllKr.-M.;  žganje" jim 
od  leta  do  leta  bolj  glave  hahi.  Sov.;  vino 
se  habi,   Xavr.(l.ct.);    —   Jd)aiibcil,  l'r.-C 

2.  habiti,  im,  vb.  impf.  mit  bcii  J^lugclit  ftofjcit, 
flifflcn,  C;  ptice  pod  nebom  habijo.  Slom.; 
—  prcn.  prat)lfH,   C;  —  prim.  hnba. 

3.  habiti,  im,  vb.  impf.  h.  se  =  habati  se, 
C;  —  prim.   2.  habati. 

4.  habiti,   im.   vb.  impf.   C.,  pogl.   hapiti. 

1.  habljati,  am,  vb.  impf.  i)  flattcru.  Z.;  — 
21  piiitilcii,  -U. 

2.  habljati,  am,  vb.  impf.  l)a)t\<\  ,^iH'nmmcil 
floiltiCIl.   C. 


habljenje,  n.  haž  ^cjdjabigen,  baž  53cibcr= 
bcii,  Z. 

i.habniti,  habnem,  vb.  pf  i)  jtORCn,  puffeil, 
Cig..  Kras;  mit  ber  \^au\t  0.  bcm  Gllbogeit 
ftoRcn,  Štrek.;  prim.  hebniti ;  —  2)  jdjroac^, 
miibe  rocrbcn,  C;  i^infiiifen,  ^infturjcn,  Cig., 
.\ov.-C. 

habnjak,  m.  ber  f^egeroijc^,  C;  —  prim. 
haba. 

habnjenje,  u.  ha§  51ueftoBcn  (j.  33.  beim 
5cd)teii),  Cig. 

habovati,  ujem,  vb.  impf.  =  varovati:  h.  bol- 
nika, h.  pijanca,  da  ne  pade,  C;  —  h.  se, 
fid)  t)iiten:  starec  se  habuje,  ge()t  »Drfid)tig, 
C;  h.  se  česa,  fic^  Bor  ctma4  t)iitcn,  C. 

habra,  /.  ženska,  ki  se  mnogo  usti,   Gor. 

habriti  se,  im  se,  vb.  impf.  [ič)  rii^meil, 
pral)Icii,  C. 

habriv,  iva.  adj.  praf)tcrijd),  f)od)miitfiig,  C. 

habrivec,  vca,  m.  bcr  -protiler,   C. 

habrun,   m.  bcv  "iJ^mfiKiauč',  v{liŠt.-C. 

habuljica,  /.  baž  gem.  (I[)riftopf;lti"aut  (actaca 
spicata),  Medv.fRok.J. 

hacati,  am,  vb.  impf.  fduterfdUig  eiii^ergel^en, 
breit  cinljerfc^reiten,  C;  (o  medvedu),  Zora; 
hacal  je  po  slami  okoli  konja,  LjZv.;  — 
prim.  kor.-nem.  hatsch"n ,  fc^teppenb  einf)er- 
ge^en. 

hacalo,   n.  ber  brcit  (Sitil)crid)reitcubc,  M.,  C. 

hacniti,  hacnem,  vb.pf.  haud)(U,  blajcn,  5/Gor.- 
C:  —  prim.  hs.  haknuti.  l)aud)en. 

hadra,  /.  bae^  ilopftud)  bcr  ©cibcr,  vihŠt.-C; 
prim,  adra;  iz   nem.   „4"*'^^fl^"- 

hadrica,  f.  ba§  liidiel,  baž  Sc^nupftud),  C, 
Kor.-Krcs. 

hadrijan,  m.  bic  "i^drunir,^  (meum  athamanti- 
cum),  ^f.,   C,  McdiK  (Rok.). 

hahar,^  rja  (ra),  m.  bcr  .'^"»ciifev,  bcr  'ij?ciuiger, 
Vyli.'^t.-C.,  ogr.-Valj.(Radj;  —  prim.  srvn. 
hahacre,  Mik.fF.t.J. 

hahljalp,  n.  bcr  Sad)f)an*,  Jan. 

hahljanje,  n.  i)  ba^  .'pcmoriprubcln;  —  2) 
ba-5  Iniitc  yad)CU,  Jan.;  predrzno  h..  Vrtov. 
'Sh.  gnv.j. 

hahljati,  am,  vb.  impf.  i)  ^erDorjprubclll,  Jan.; 
iz  soiia  hahlja.  Z.;  voda  iz  lukenj  hahlja, 
\'nd.(I-{b.  sp.);  iz  brcznov  vode  hahljajo, 
.skrinj.  -  Valj. (Rad);  —  2)  bcriiorbampfcu, 
C;  že  zjutraj  žganje  iz  njega  hahlja,  .Slom.; 
-  3)  h.  se,  grob,  laiit  lod)cti,  .hm..  C,  BlKr.- 
.\f. ;   nepristojno  se  h.,   Cv. 

hahljav,  ava.  adj.  bcr  gcritc  laut  lad)t,  Jan. 

hahljavtc,  vca,  m.  bcr  gcriic  loitt  lad)t,  ./a«. 

hahljavka,  /.  bic  geritc  loiit  lad)t,  Jan. 

haj,  interj.  1)  (ni«* I  haj  ga  (hajta,  hajte !)  lQf^(t) 
il)ll!  C;  —  haj,  haj!  tako  se  kragulj  od- 
ganja od  kokoši,  C;  —  iz:  nehaj,  C;  — 
2)  haj  tuja  haj!  (tako  se  poje  o  zibanju 
deteta). 


haj  —  haljina 


263 


haljinec  —  handžar 


haj,  m.  ba^  Siegcn  (v  otročjem  govoru),   C. 
haja,   interj.  =  haj   2):    Oj  tuja  haja,    mladi 

sin,  Spes.-Vra-{. 
haja,  f.  tiJlpi{cI}c§  35>eib,  Zil.-Jarn.(Rok,). 
uhajati,    am,  i'b,  impf.  (v  otročjem  govoru) 

[ici^eii,  jdjlafen;  —  prim.  ajati. 
2.hajati,   jam,   jem,   vb.  impf.  fid)  fiimmcvn: 

h.  za  kaj,  Istra-C,   SIN.-C;  —  h.  za  čim, 

ficf)  fummern,  [td)  beftvfbcn,  ogr.-C;  —  hs. 
hajc,    interj.  tako  se  veleva  volu,    kadar  naj 

gre  na  levo,  k  sebi,   C,  Gor.;  —  prim.  ajs. 
hajd,  hajda,  m.  =  ajd,  Afur. 
hajda,  /.  =  ajda,  Mur, 
hajdi,  interj.  ihajdiva,  -dimo,  -dite,  -dita  !)  ailf ! 

lliot}Ion!  hajdimo  na  delo!  hajdita  z  menoj! 

—  prim.  nem.  !^eibi!  tur.  hajde,  Mik.fEt.J. 
hajdina, /.  =  ajda,   Mur.,  ogr.-Valj.(Rad); 

hajdina,   v{hSt. 
hajdinšcica,  /.  neka  hruška,  kajk.-Valj.  fRad). 
hajdov,   m.  =  velikan,  kajk.-Valj. (Rad);  — ■ 

prim.  hajd. 
hajduk,  m.  ber  9iaubcr,  bcv  .s^eibuf. 
hajdukovanje,  n.  ba^  §cibufoule6en,  SIN. 
hajduški,  adj.  5>cibufcn=:  hajduške  čete,  SIN. 
i.hajkati,  am,  vb.  impf.  1)^1.  hajati.  Mik.; 

—  2)  otroka  h.,  cinid)lafern,  jvihšt. 

2.  hajkati,  am,  vb.  impf.  „haj"  juvufcit,  Habd.- 

Mik. 
hajs,  interj.  =  ajs,  BlKr. 
hajsa,  interj.  lieifeal   Cig. 
hajsasa,  interj.  I}etJ3a !   h.,  hopsasa!   C. 
hajzba,   /.  velika    izba,    Mursko  polje  -  Raič 

(Let.  1878,  II.  i8g.). 
hajžer,    m.  =  aržet,    C,    Št.-Mik.;  —  prim. 

nem.  W\tt  ==  Bad  jum  Slnlianflen,  Mik.fEt.J. 
hala,  interj.  [)oIIa !   C;  Oj  hala,  hala,  Nežica! 

Npes.-  Vra'{. 
halabučiti,    bučim,    vb.  impf.  =    halabukati, 

Cig.;  po  hodnikih  h.,  RaičfLet.j. 
halabuka,  /.  ber  iiarm,  haž  ©etiimrnel,  Mur., 

C,  kajk.-Valj. (Rad),  Zora. 
halabukati,  am,  vb.  impf.  htmultuieren,  Guts,- 

cig. 

halabura,  /.  ber  Sarm,  bev  Xumu(t,  ogr.-C. 

haladikati,  kam,  čem.  vb.  impf.  fd)netl  gefien, 
ftarf  auftreteit,  Hal.- C. 

halampja,  f.  bol  '3^icficf)t,  ba^-  ©eftriipp,  Krn- 
Erj.(Torb.). 

hatda,  /.  =  haloda,  haloza,   C. 

haldje,  n.  coll.  =  halodje,  haložje,   C. 

hatdra,  /.  ba§  Unfrnut  tu  beti  Snaten,  (hav- 
dra)  Kr.-Valj.fRadj;  —   prim.  halda. 

halja,  /.  meitež  ©etuanb,  ba§  Cbertictb,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Dol.;  Ogrne  haljo  do  peta, 
Npes.- Vod. (Pes.);  —  telo  je  bilo  zavito  v 
dolgo  črno  haljo,  Jurč.',  pokrit  se  svojo 
staro  haljo  leži,  Vrt.;  —  bo5  SIcib,  ogr.- 
M.;  =  suknja:  ženinu  novo  haljo  kupiti, 
BlKr.-Let. 

haljati,  am,  vb.  impf.  in  laiiger,  t)erabtt)aUcnbcr 
^Sleibung  ein^eric^reiteii,  C. 

haljica,  /.  dem.  halja;  bož  ^'(etbcf)en,  i>a§  3^^= 
cf)en,  Cig.,  Vrt.;  obleče  dolgo  haljico,  Npes.- 
K. 

haljina,  /.  =  halja,   Cig.,  Jan.,  SIN.;  —   hs. 


haljinec,  nca,  m.  baš  Uuterjadc^en,  ba^  Seib- 

d)Cn,  Erj.(Som.);  —  hs. 
halo,   interj.  (jallo!  Z. 

halockati,  am,  vb.  impf.  ^allo  nifett,    C,  Z. 
haloda,  /.  =  haloza,   C. 
halodje,   n.  coll.  haložje,    C. 
haloga,  /.  i)  ba#  C^3c)'trupp,  C.;  — »om  2Ba|jer 

augeidjinemmlcž  Otcifidjt,  C;  —  2)  ba^-  See= 

gra§,  Valj. (Rad),  (haluga)  Guts.;  ber  Jang, 

(haluga)    Tuš.(R.);    —    3)   ber   Sc&C",    ^'•; 

prim.  laloga. 
haloti,  /.  pl.  %t%i\\,   C;  —  prim.  faloti. 
halovaniti,    anim,    i'^  impf.  aužgclajjcil  Iar= 

men,  BlKr. 
halovanje,  n.  ber  i*drnt,  Meg.,  Dalm.-M. 
halovati,  lijem,   vb.  impf.   larmen,   C. 
haloza,  /.  bQ'5  C^cftriipp,   C;  bidjtež  Uitfraut: 

taka  haloza  je  že  v  vinogradu,  da  bo  treba 

kmalu   podplevati,  jv{hSt. 
hal9Žje,  n.  coll.  'iiaž  OKftriipp,  C;  ba§  Sieififl, 

be).  anLjeidjtDemmtci?  Sieifig,  vihšt. 
haložina,  /.  =  haložje,   C. 
halta,  /.  =  halda,  haloza,  Ig. 
haluga,  /.,  pogi.  haloga. 
halucinacija,  /.  bie  ®inne§t)orjipiegeIung,  bie 

,^aIIucination,  Cig.  (T.). 
ham,    interj.    ham  ga!    pad   \i}n\    \'rt.;   ham, 

ham  !   (označuje :  pojesti). 
ham,  m.  nav.  pl.  hami,    i)  haž  ^fcrbcgejc^irr 

nad)  ungariidier  'Jlrt  (ofjne  ^ummet,  nitr  au» 

Otiemcn^eiig  befteljenb),  v:[hŠt.-C..  ogr.-Valj. 

(Rad.);  —  2)  ba^^   3;ragbanb,  Hal,- C;  — 

■y  bie  jpofentragcr,  SlGor.-C.\  —  prim.  madž. 

hiim,  srlat.   chamus,  Mik.  (Et.). 
hama,  /.  bie  $)Qmme,   Trst.  (Let.)  —  iz  nem. 
hamati,  am,  vb.  impf.  freffen,  effen  (v  otročjem 

govoru),  C,  Z.\  jd)iiappen,  C. 
hambar,  ra,  m.  ber  ©etreibeboben,  ber  ^rud)t= 

boben,  Jan.,  BlKr.; — prim.  madž.  hambar, 

tur.  ambar.  Mik.  (Et.). 
hame,  f.pl.  hami  1 1,  Lašče-Levst  (Rok.),  SlGor. 
hamec,  mca,  m.  dem.  ham.    Valj.  (Rad). 
hamedrati,  am,  vb.  impf.  fid)  jaden  (o  ohlapni 

obleki),    (hamdrati)    Cig. 
hamica,  /.  dem.   hama,  =  krača,    SlGor.-C. 
hamičen,    čna,    adj.    ]&{]&!,    biuterlifttg,    Mur., 

ogr.-C;  —  prim.  nem.  ^(imifd),  madž.  hamis, 

faljd),  biije,  Mik.  (Et.). 
hamičija,  /.  bie  (5'ltid)t)eit,  ogr.-Mik. ;  —  prim. 

hamičen. 
hamlja,   /.    alberncr  93Jenfd),    Cig..    Dol.;  — 

prim.   šamlja. 
hamljast,  adj.  Idppijd),  albern,  Cig.,  Dol. 
hamljati,  am,   vb.  impf.   i)  fd)nappen   C;  — 

2)  l)ubeln,   Cig. 
ham^riti  se,  orim  se,  vb.  impf.  bie  Stirne  run= 

jelu,  Fr.-C. 
hampt,  m.  čine  grofie  ^M^bl^eiMe,  ^- !  —  hamot 

delati  =  hamotrati  se,   Cig.  • 

hamotrati  se,  am  se,  vb.  impf.  obleka  se  ha- 

motra,  beutelt  [id),   Cig. 
han,  m.  mongolski  ali  tatarski  vladar,  ber  S^ait 

iS\i)an). 
handžar,  ra  (rja),  m.  velik  nož,  ber  $(inbfd)ar; 

—  hs.  iz  tur. 


hanstvo  —  hariti 


-  264  — 


harmica  —  hazard 


hanstvo,  u.  ha?-  Gfianot,  Sov. 

hantav,  adj.  mit  cincin  diigfrU(f)cn  ©cbrcc^cn 
bc^aftet,  Jan.,  BlKr.-M.;  n.  pr.  kdor  nima 
\  seh  prstov  na  roki,  BlKr. 

haos,  tn.  prvotna  svetovna  zmes,  sploh:  zmes, 
zmešnjava,  baš  Ghao^. 

hap,  interj.  i)  )cf)nappl  Cig.,  Jan.:  —  2)  iz- 
raža tudi  v  otročjem  govoru  tepenje:  če 
volk  pride,  ga  bomo  hap,   Vod.  fl\b.  sp.). 

hapak,  m.  ein  iiod)  ntcfjt  tooUig  au^geroacbjcncš 
Šttllb,  jv^liŠt.,  ogr.-C;  —  tudi  psovka:  bcr 
26IpeI,   C.;  sešvedran  h.,  S/.V. 

hapati,  am,  vb.  impf^  i)  mit  bem  SRunbc, 
iliaute  b"id)f">  fcbnappen,  V.-Ci};..  Jan.,  C; 

—  2)  h.  se  česa,  crgrcifcn,  in  9lngrtff  neumen, 
C;  —  3)  icf)Iagcn  (v  otročjem  govoru),   C, 

jv{hŠt.;  —  prim.  hap. 

hapftina,  /.  biv3  (V(d)di  Bon  im  ^riilijabr  gc= 
tucrfciicm,  im  'TiMntcr  gcid)Iad)tctcm,  alfo  un= 
reifem  9tinb,  v{hŠt.-C.;  —  prim.  hapak. 

hapiti,  hapim,  vb.  pf.  i)  fc^nappeii,  Z.;  pacfeii, 
C;  bcifjcn,  Istra-C.;  —  i]  =  začeti:  hapil  je 
moliti,  v^hŠt.-C;  —  3)  h.  se  česa,  angrcifcit: 
h.  se  plošče.  Vest.;  ettoaž  beginneu,  in  lMn= 
griff  nebmcn:  h.  se  dela,  vihŠt.-C;  nauka 
z  dobrim  uspehom  se  h..  Let. 

hapljevati,  ujem,  vb.  inipf.  anfangen,  h.  se 
Česa.   ctrcaž  unternebmcn,    v^hŠt.-C. 

hapkati,  am,  vb.  inipf.  dem.  hapati  ■:,),jv^h^t. 

hapniti,  hapnem,  vb.  p/,  i)  jc^noppen,  V.-Cig., 
Jan.;  h.  po  čem.  Vod.  (I\b.  sp.J;  padcn,  C; 

—  2)  h.  se  česa  =  lotiti  se,   C. 
hapščevfna,  /.   bela    h.,  bie   j^ijd)traubc,  M., 

Trumm. 
harabučiti,    bučim,    vb.    impf.    =    halabučiti, 

BlKr. 
harabuka,  /.  =  haiabiika,  ogr.-M.,  C,  BlKr. 
harambuc,    m.   bie   ."pogebutte    (rosa   canina); 

tudi:   harembuc,   harempoc,   Fr.-C. 
haras,  m.  ftrcitfiicfttigei-  .^a^n,  Dol.-Mik. 
harati,   haram,  vb.  impf.  i)  priigcln,  Mik.;  — 

21  b^i^cln,   C. 
harcovanje,  n.  ba§  Stretten,  kajk.-Valj.  (Rad). 
harcovati,  ujem,  vb.  impf.    i)iamp\tx\.,  kajk.- 
Valj.  fliadj;—  2)  h.  se  =  goniti  se:  kobila 

se  harcuje,    Trst.  (Let.) ;  —  prim.  harec. 
hare,  cta,  n.  =  konj  (bolj  zaničljivo),  v\hŠt.- 

C,    Trst.  (Let.). 
harec,  rca,  m.  =  boj,  ogr.-C;  —  prim.  madž. 

harcz  =  boj,  srvn.  harz  t.  j.  ^cr,^ul  Mik.fKt). 
harem,  m.  žensko  stanovališčc  pri  Turkih,  bcr 

.^»arcm. 
har9tina,  /.  =  harina,   C. 
harfa,  /.  glasbeno  orodje,  bic  .'oarfo. 
harfarica,  /.  bic  .'onrfcnipiclcrin,  (.ig. 
harfeni.st,  m.  bcr  .yarfciiift. 
harfcnistinja,  /.  bic  .'oiUtcniftin,   Cig. 
harfcnistka,  /.  =  harfcnistinja,  Jan. 
harina,  /.    1)  =  hare,  SKior.-C;  moža  vzeti 

ni   harino    ali    konja    kupiti,    Jsvkr.;    —    2) 

fdllcd)tc^  <;?fcrbcflcifd),  Hal.-C. 
hari.s,  m.  bcr©ad)tclfiJnifl(crex  pratcnsis),«';«/.«,, 

(lig.,  ('.;  prim.  madž.  haris,  istega  pomena,  ('. 
hariti,  harim,  i'b.  impf.  priigcln,  pcilfd)cn,  .1/., 

C,  Prip.-Mik. 


harmica,  /.  "Oaž  ^reiRigftamt,  Cig.;  baž  3"^' 
nmt,  bie  llfout,  Jan.,  C;  —  iz  madž.  har- 
mintz   =   trideset,    C. 

harmicar,  rja,  m.  ber  3oHeinne^mer,  Cig. 

harmičcn,  čna,  adj.  k  harmici  spadajoč,  3"^=, 

harmonij,    m.  glasbeno   orodje,    ta^   .§ormo= 

nium,  Cig.  (T.). 
harmonija,  /.  soglasje,  bie  ^armonte. 
harmčnika,   f.  glasbeno   orodje,    bie  i)Qrnio= 

iiifa;  harmoniko  vleči,  bie  .'parmonita  fpielen, 

Zv.:  tudi  pl.  harmonike:    na    h.  delati,    bie 

.^larmonifa  fpictcn. 
harpa,  /.  =  harfa,   Cig.,  Jan.,  nk. 
harpija,  /.  bajeslovno  bitje,  bie  .'parpt)ie,   Cig. 
harpuna,  /.  metalna  sulica  z  zazobki  na  vrvci, 

bie  .Itarpune. 
harpunar,  rja,  m.  bcr  .{»arpuniercr,  Cig. 
hariipa,  /.  abic^enlidje  Sd)(ud)t,  vihŠt.-C;  — 

prim.  rupa. 
hasek,  ska,  m.  ber  SJufeen,  ber  5Bortf)eil,  Mur., 

Cig.,  Jati.,  BlKr.,   v^liŠt.,  ogr.,  kajk.-Valj. 

fRad),  Strck.;   —  prim.  hasen. 
hasen,  sna,  m.  bcr  9higen,  bcr  3.<ort^cil,  Mur., 

Cig.,  Jan.,jvihŠt.;  ne  hasna,  nid)t  bejonbcrž 

Oiel:  toča  je  pobila,  pa  ne  hasna  (unbebeu^ 

tenb)    Z.,  jvihSt.;  —  prim.    madž.    haszon, 

Mik.  (Et.). 
hasen,  sni,  /.  =  hasen  m..  kajk.-\'alj.  (Rad), 

BlKr.,  SIN. 
hasljiv,  fva,   adj.  =  hasniv,  Mur.,  Nov, 
hasna,/.  =  hasen,  kajk.-Valj.  f  Rad). 
hasneti,  fm   (em),  vb.  impf.  =  hasniti,  kajk.- 
Valj.  (Rad). 
hasniti,  im,  vb.  impf.  nil^cn:  kaj  nam  to  hasni! 

LjZv.;  kaj   hasni,"  luao   l)ilft  C^ !    I^k.  (Črt.). 
hasniti,   nem,    vb.  pf.  et  impf.   nii^en.   Mur., 

Cig.,  Jan.,  Št.,  Dol.;   kaj  hasne !  nai  ^ilft 

e^ !  jv-^hŠt. 
hasniv,    iva,    adj.  ^Jhi^cn    bringcnb,    niitilid), 

Mur.,  Jan. 
hasnivost,  /.  bie  'i)Jiit3lid)fcit,  Jan. 
hasno,  n.  ^=  hasen, ^/\;7'.-3//A-. 
hasnovati,  ujem,    vb.  impf.  =  hasniti,  Mur. 
hasnovit,   adj.  nn^ucid),   niijjlid),  criprieRlid), 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  ogr.-Lcvst.(Rok ),  nk. 
hasnovitcn,  tna,  adj.  =  hasnovit,  M. 
hasnovitost,  /.  bic  "i)iiit,Utd)fcit,    bie  (Sr)pricft- 

lid)fcit,  .Mur.,  Cig.,  Jan..  kajk.-Valj.'  Rad),nk. 
hasora,  f.  =  štorja,  kajk.-Valj.  (Radj;  — iz 

tur.,  Slik.(Et.). 
hasclj,  šlja.  m.  drvena  lopata.    Valj. (Rad.) 
hatar,    m.    1)  bic   Wrcn,^c,   ogr.-C;  —   2)  bic 

Wcgcnb,  bic  ilonbjdiaft,  ba^  icrritorinm,  ogr- 

C.;   —   prim.   kutar;   madž.  halar. 
havarija,/.  pokvara  na  ladiji,  bic  .Vauartc,  DZ. 
havbica,    /.  neka    vrsta    topov,    bie    .'OClubijje, 

./an. 
havdra,  /.  pogl.  haldra. 
hnvsniti,  havsnem.  vb.  pf.  i)  fdjnoppcn,  bcificn, 

C,  Z.;  —  2)cineu  šc^Iag  Dcr)e|,»cn,  C;  — 

prim.  šavsniti. 
havtati,  am,  vb.  impf.  fd)noppcn,  bafdjcn,  Valj. 

^Rad);   -  \]\cx\(\  frcijcn:  pes  havta,  Z..   Gor. 
hazard,   m.  naključje,  bcr  .'^Ojarb. 


hazarden  —  h^k 


—  2Go  — 


hf  kati  —  hent 


hazarden,  dna,    adj,  H^a^aib-:   hazardna  igra, 

hažva,  /.  majhna  goba,  kajk.-Valj.  (Rad). 

hčasi,  adv.  (t.  j.  k.  času)  jogleid),  Z.,  Jan. 
(H.). 

hčem,  išči  pod :  hoteti. 

hčfr,  hčen,  /.  Mur.,  St.-Cig.,  Jan.,  Valj. 
(Rad),  pogl.  hči. 

hčfrca, /.  =  hčerka,  Valj.  (Rad),  (-rica)  Cig., 
Jan. 

hč^rčica,  /.  dem.  hčerka,  Dalm. 

hčfrin,  aiij.  bcr  Xod)ter. 

hčerinji,  adj.  bcr  ^^odlter:  Ti,  mati,  nič  ne  po- 
slušaj Hčerinjih  praznih  besed,  LjZv.;  hče- 
rinji  brat,  Levst.  (Zb.  sp.). 

hčerinski,  adj.  =  hčerski,   Cig. 

hčfrji,  adj.   C,  pogl.  ličernji. 

hcfrka,  /.  dem.  hči;  il  ba^  XDcf)ter(ciu;  — 
2)  bie  Sd)tt)iei-iertod)ter  in  Seste^ung  511  ilirer 
Sd)»tttegermuttcr,  C. 

hčf  rkica,  /.  =  hčerčica,  Zora. 

hčfrnji,  adj.  bcr  Jod)ter,  Jpd)tcr=,  (hčerji  C). 

hčfrski,  adj.  bcr  3;od)tcr,  tDd)terIid),  Mur., 
Cig.;  po  hčersko.  tod)terlid),   Cig. 

hčfrstvo,  n.  bie  Jod)terfd)Qft,   Cig. 

hči,  hčere,/,  bic  Xod}ter;  domača  hči,  bie  .§auy= 
todjter;  hči  po  mleku,  bie  5JfiIc^tDd)tcr,  Cig. 

he,  interj.  1)t\   Cig. 

hebalo,  n.  bcr  gernc  flo^t,  M. 

hebanje,  n.  ba§  Stolen;  h.  srca  pomiriti,  bo? 
^^3od)en  bci-  .'perjene  beriif)igen.  Bes. 

hebat,  m.  ber  ^(ttic^  (sambucus  ebulus),  Tuš. 
(B.),   Navr.(Let.),   Škrab.(Cv.). 

hebati,  am,  vb.  impf.  ftpf5cn,  M.;  s  pestjo,  z 
lehtom  suvati,  Goriška  ok.,  Ip.,  Kras-Erj. 
(Torb.);  volička  se  hebata,  otroci  se  he- 
bajo.    Gor. 

hebed,  bda,  m.  =  tudi:  hebed,  bda  =  hebat, 
Valj.  (Rad). 

hebet,  bta,  m.  =  hebat,  BlKr.-\avr.(Let.); 
hebet,    bta.    Valj.  (Rad),  Joscli. 

hebniti,  habnem,  vb.  pf.  einen  @tD§  gebcn, 
C. ,  Gor. ,  Bole;  =  suniti  s  pestjo,  z  leh- 
tom, (hebniti)  Goriška  ok.,  Ip.,  Kras-Erj. 
(Torb.);  —  prim.  habniti. 

hegemonija,  /.  voditeljstvo,  prvovanje,  bie 
Segemonie. 

hehet,  eta,  m.  t>a§  @e!id)er,  Let. 

hehetati  se,  etam,  ečem  se,  vb.  impf.  fichern, 
Jan.;  tudi  brez  nSe",  Jan.;  hehetala  bodeš, 
(Let). 

hehetavec,   vca,  m.  ber  Sic^erer,  Jan. 

hehftniti,  etnem ,  vb.  pf.  ti(^ernb  auflac^cti, 
Let.,  Bes. 

hfhlja, /.  ber  Sacf)er,  Kr.- Valj.  (Rad). 

hehot,  6ta,  m.  =  hehet,  Bes. 

hehotalo,  n.  ber  S^id^ercr,  Cig. 

hehotati  se,  otam,  gčem  se,  vb.  impf  =  he- 
hetati se,   Cig. 

hej,  interj.  s  tem  glasom  se  goni  goved  (bodi 
si  vprežena  ali  ne);   —  f)e!   Cig.,  Jan. 

hejda,  /.  Jan.,  pogl.  ajda. 

hejo,  interj.  t)e\  hejo  hoj!  Jure. 

hfk,  m.  ber  Š^orgefang,  Re^.-C. 


hfkati,    am,    vb.  impf.  ailf  bcm  (S[)Dr  filtgcit, 

bcii  ^JJcf^gefaiig  fingcn,  Guts.,  C;  pfalmcii, 

Jan.;   —  prim.  helkati. 
hekatomba,  /.  krvava  žrtev  stotine  živali,  bie 

.'oefatombc. 
h^kniti,  heknem,  vb. pf.  =^  hepniti,  C,  v^liŠt. 
heksaeder,    dra,    m.    šesterec,    kocka,    ba§ 

^ejacber. 
heksaedrski,  adj.  f)ejaebri)d),  Cig.  (T). 
heksameter,  tra,  tn.  šesterostopen  verz,  šesto- 

mer,  bT  .'ge;i:amcter. 
hektar,   ra,  m.  ploskvena  mera,  sto  arov,  ber 

,s'icftar. 
hektogram,    m.   utež:    =:    sto    gramov,    taž 

iieftogramm. 
hektoliter,    tra,  m.  tekočinska  mera:  =  sto 

litrov,  ba§  iicftoliter. 
hektometer,   tra,    m.  dalia\  na  mera:    =    sto 

metrov,  bcr  §eftomctcr. 
helača,  /.   „poljka  (Spelt)  kadar  je  ophana", 

Rihenberk-Erj.(Torb.)\    —  pogl.  hiljača. 
hflce,  n.  'iiai'  9Jfe)1crf)cft,  Boh.;  —  prim.  stvn. 

helza,  Mik.(Et.). 
helebarda,  /.  bic  ."petlebartc,  Jan. 
heliti,    im,    vb.  impf.  Mird)cnliebcr,    ^^^ialmcit 

fingen,  Ben.-C,  Goriš.-Glas.; — prim.  geliti. 
hflkati,  am,  vb,  impf.  =  heliti,  Ben.-C. 
helioskop,  m.  daljnogled  za  ogledovanje  solnca, 

ba-S  ^-"^Hoifop. 
heliostat,    m.  orodje,    katero    solnčne    žarke 

vedno  v  isto  mer  obrača,  ber  §elioftat. 
heliotrop,   m.  neki  kamen,  bcr  fiicliotrop;  tudi 

neko  zemljemersko  orodje,  ba^  $)c[iotrDp. 
hel9vec,  vca,   m.  bie   Sd)liifielblume  (primula 

acaulis),  Povir  -  Erj.(Torb.);    (popačeno   iz 

„jaglec"). 
hfmber,  interj.  =  šember:  hember  te!  Jurč. 
hfmbraj,   interj.  =  šembraj,   Gor.,  Dol. 
hfmbran,  adj.  =  šembran.   Gor.,  Nov. 
hemisfera,  /.  bie  .^olbfugel,   bie  £icmiipf)dre, 

Jes.;  —  prim.  poloblo. 
hfmpa,  m.  ber  Jrottel,  vihŠt.;  takov  hempa 

in  tepec.  Let. 
hempač,  m.  =  škrat.   Glas. 
hfmpast,  adj.  einfnitig,  tolpelfiaft,  Jan.,  vih- 

St.-C;  —  =  prevzeten.   Glas. 
hfmpež,  m.  ber  2blpel,  vihŠt.-C. 
hfncaj,  interj.  pot^  taufcnb!  Sappermciit!  Jan.; 

hencaj  te,  Bes. 
hfncanje,  n.  neki   ples;  prim.  hencati. 
hf ncan ,   adj.  =  šentan,   Derinalebeit,   Sov.; 

hencano  ga  je   dal!    er  \)at  c§  if)n   geljijrig 

fiiljteu  laffcn,  Z. 
hencati,   am,  vb.  impf.  okoli   mize  stoje  z  ene 

noge   na  drugo  prestopati    ali    preskakovati 

in  se  tako  zagibavati  (nekak  ples  Poljancev 

na  gorenjem  Ptujskem   polju),    Pjk.(Crt.). 
h^njati ,    am  ,   vb.  pf.  aiifl)i3rcit,  Habd.  -  Mik., 

Mur.,  C,  ogr.-Valj.(Rad),  v^IiŠt.,  Ro^.-Kres; 

—  popačeno  iz:  nehati. 
henjavati,    am,    vb.  impf.  ad   henjati,    ogr,- 

1  'alj.  (Rad). 
hent,  interj.  Jeufet!    hent!    saj  so  tudi  drugi 

še  bolj  poredni!  Jurč.;  —  prim.  šent. 


hfntaj  —  hidravličen 


—  266 


hidravlika  —  himba 


h?ntaj,   iuterj.  Soppcrment!    Ci>.;  hentaj  ga! 

Met.;  hentaj  tel  Z.;   da  te  hentaj!   Polj. 
hfntan,  adj.  uernialcbcit,   CifC-;  tako  hentano 

debela  hrastova  vrata,  Jiirč. 
hf  ntanec,  nca,  m.  ein  ncrmalcbeitev  Seri,  Aoi-. 
h^ntati,    am,    vb.   impf.  mit   bem  SSovte  hent 

obcr  hentaj  flud)en,  Z,  Polj. 
hentovati,  ujem,  vb.  impf.  =  hentati,  Z. 
hfntraj,  intcrj.  =  hentaj,  Z.,   Gor. 
hep,    intcrj.  tako  se  zakliče  volu,  kadar  ima 

nazaj  stopiti,  SlGor. 
h^pati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  ad  hepniti.   C. 
hfpniti,    hcpnem.  vb.  pf.  h.  vola,  bcu  Cd)icn 

mit  bei-  i'citicfic  ,5,111»  Stdicit  biingcn,    o\itx 

juviicftvctcn  mad)cii,  v{hŠt.-C. 
her,  adj.  )d)ief,  kajk.-C;  klobuk  na  hcro  (= 

po   strani)  nositi,   lilKr. 
heraldičen,    čna,    adj.  k    heraldiki    spadajoč, 

I]cralbi)d). 
heraldika,  /.  grboslovje,  bte  .'peralbit. 
herbarij,  »i.  zbirka  posušenih  rastlin,  baš  §ev= 

bari  11  m,  Cig.(T.). 
beri,  intcrj.  s  to  besedo  se  osel  goni,  Levst. 

fRok.)\   heri,   muš.   Gor. 
heretičanstvo ,    n.  =  herezija,    Habd.  -  Valj. 

(Rad). 
heretik,   m.  krivoverec,  bci'  .'^acrcttter,  nk. 
herezija,  /.  krivoversrvo,  bie  .^acrcfic 
hermelln,    m.  ba§  §ermelin  (foetorius    ermi- 

neus),  Erj.fŽ.). 
hermenevtičcn,  čna,  adj.  k  hermenevtiki  spa- 
dajoč, hcrinencutiid},  Jan. 
hermenevtika,  /.  nauk  o  tolmačenju    besed, 

bic  .s^cnnciieutif. 
hermetičen,  čna,  adj.  nepropustno  zaprt,  l)Cr= 

mctiidl,   (:ig.(T.). 
heroida,  /.  neka  vrsta  liričnih  pesni,  bic  .'Ot'- 

roibc,    Čij^^.fT.J. 
hetman,   >n.  kozaški  glavar,  bcr  ^ICtllton. 
hevristika,  f.   nauk  o  iznajdovanju,  bie  .'pCU= 

riftit,  Cig'.(T.). 
hi,    interj.  s  tem  glasom  se  konji   poganjajo; 

—  hi  hi!   (posnema  tenek  smeh), 
hiade, /./>/.  neko  sozvezdje,  bic  .'Otiabeit,  Cig.(T.). 

1.  hiba,/.  \>ai!  0)cbred}fn,  bcr  ^c[)lcr;  konj  ima 
hibo,  Ci^.;  očesna  hiba,  bcr  ''.?(Ui1C"fftlfcr, 
C»V.,  Žnid.;  bož  (ycburt5,^cid)cn,  Pivka-Ci^'. 

2.  hiba,  /.  i)  =  debelo  deblo,  bcr  Stailtllt, 
Bok  -  Štrck.(I.et.);  —  2)  =  bukev  (fagus 
silvatica),  Vršno (Tolm.J  -  Krj. {Torb.},  Kr- 
Gora. 

hibast,  adj.  fcl)(cif)nff,  fd)nbl)aft,  C  ^f.,  /.. 
hibati,    bani.  Njem,   vb.  impf.  h.   kaj.  ctlim^ 

tobcili,  '?liK'[tdliiiiflcii  iiiod)cit  au  ctlim'?,  <"-■/>,'. 
hibav,  adj.  fcl)(cil)nft,  M. 
hibavost,  /.  bic  ACl)lcvl)aftiiifcit,   C. 
hiben,  bna,  adj.  fcijlcr^oft,  jdjob^aft,  Ci^.,  Jan.. 

Sov. 
hibnost,  /.  bic  ^cl)lcrl)nftiflfcit,  0>. 
hidra,  /.  bajesloven  zmaj  /.  mnogimi   glavami, 

bic  .'ODbrn. 
hidrat,  »1.  kemična  spojina  z  vodo,  bo^  .tMjbrat. 
hidravličen,    čna,  adj.   k  hidravliki    spailnjoč, 

l)l)braiili)di,  Ci^.,  Jan..  Cifi.fT.);  hidravlično 

tiskalo,  bic  t)i)brniilijd)c  %xi\\i,  Cif^.f'/'.). 


hidravlika,   /.    nauk   o   vodni    sili ,    bic   §t}= 

broulif,  deli  se  v  nauk  o  ravnotežju   vode, 

o  vodnem    tlaku    (hidrostatiko)    in    nauk  o 

sili   tekoče   vode   (hidrodinamiko). 
hidrodinamika, /.  bic  i)t)brobl)UQnjif;  —  prim. 

hidravlika. 
hidrometer,    tra,    m.  vodomer,    btto    ^^bro= 

meter,  Cig.fT.J. 
hidropat,  m.  kdor  z  vodo  zdravi,  bet  ^t)bropOt^. 
hidrostatičen,  čna,  adj.  f)tibrDftatiicf),  Cig..  Jan. 
hidrostatika,   /.    bic    .'ibl)broftOtif ;    prim.    hi- 
dravlika. 
hidrotehničen,  čna,  adj.  {]t)brotcd)nijc^,  Jan. 
hidrotehnika,   /.  nauk   o  povodnih   stavbah, 

hidravličnih  strojih   itd.,   bie  ■'Ol}brotcd)nif. 
hierarhija,  /.  duhovsko  oblastnišrvo,  bie  J^icr- 

ardiic. 
hierarhijski,  adj.  k  hierarhiji  spadajoč,  ]^ier= 

ard)i)di,  (-i g. 
hieroglif,    m.  bie  .s5icrLicjU)pf)e ;   hieroglifi,   bie 

a(tdfli)ptiid)e  23ilberjd)rift. 
hierogllfcn,  fna,  adj.  {)teroc5h)p{)i)cft,   Cig. 
hieroglilika,  /.  bie  i)ieroiilr)ptiit,  Cig.fT.J. 
hieroglifski,  adj.  f)icroflll)p^i)d),   Cig. (T.),  nk. 
higrometer,  tra,  m.  vlagomer,  ba'?  ,S^l)groineter. 
higrometrija,  f.  vlagomersr^o,  bie  .V^iigromctric, 

Cig.  (T.). 
higrometrijski,  adj.  k  higrometriji  spadajoč, 

f)lli]romctri)d),  Cig.  (T.). 
hihikati,   kam,  čem,   vb.  impf.  flcitlloilt  lQd)cn, 

fid}eru,  C,  \ov. 
hihitač,  m.  bcr  .Hic^crcr,  Cig. 
hihitati  se,  am  se,  vb.  impf.  fid)cru,   (-ig. :  — 

prim.  hehetari  se. 
hijacint,    m.    i)    bic    .'pl)ncilltI)C:    vrtni    h.,    bie 

©artcnf)l)acilltf)C  (hvacinthus  orientalisl,  7hs. 

(R.);  —   2)  bcr  ,S>l)ncintl)  (kamen),    Cig. 
hijacintka,  /.  Jan.,  pogl.  hijacint  2). 
hijacintnica,  /.  Jan.,  pogl.  hijacint  i). 
hijfna,  /.  bic    .'pDČitte   (hvaena);    progasta,    li- 
sasta h.  (h.  striata^  crocuta),  Erj.(Z.). 
i.hikati,   kam,   čem,  vb.  impf.  jd)Iud),^Cll,   C. 
2.  hikati,  kam,  čem,   vb.  impf.  mit  bcm  )Hu\C 

hi !  ba-?  '•^sfcib  ontrcibcu,  Sl.\. 
hit,  adj.  friimm,  (.'.;  ,ytriirf  obcr  feitroartž  c^C' 

bOflCU,  M.;  —   na  hilo  gledati,  )d)ielcn,   C; 

(prim.  „nahilje"   gledati.  jd)iclcii,  Mcg.) ;  — 

prim.  .stsl.  pohvh,,  c^cfriimmt. 
hilast,  adj.  frumm,  (icboivu,  .^/..  C:  fnimm 

l)oriiii]:  hilasta  krava,  Z. 
hilati,    am,    vb.  impf.    cilcil,    Giits.  ;  —   prim. 

kor.-nem.  heiTn,   stvn.  flan  =  cilCll. 
hiliti,  im,  vb.  impf.  i)  bciigcii,  fritiiiiiicn,  ('..  .^f.: 

—   2)  =--  škiliti,    C,  Z.' 
hilj ,     m.    bor    Tillfi"!UHM,^cn    (iriticum    spcita) , 

Istra. 
hilja,  /.  ciiic  .Mul)  mit  .^uriidiicbortciicii  .'piHitcnt, 

(jg.,  I.aščc,  Zcmon-  J'.rj.(  7hrb.). 
hiljača,  /.   =■-  hilj.  Z.,  Istra- Raič (Sl.\.}. 
hiljačica,  /.  dem.  hiljača.   ('. 
hiijtc,  Ijca,   »I.  cin  £!d\i  mit  .suriicfflcboAcncn 

.'V.Hiriieni,  .U.,  Lasčc.  Zcmon- I-lrj.( Torb.). 
hi^jka,  /.  --  hilja,   C    Sf. 
himba,  /.  bcr  ^iVtnui,  C.ig..  Hoh.;  v  la^ah  ino 

himbi  (hinbi),  im  iiiiflcn  iiiib  Iriigcii,  Krclj\ 


himbarija  —  hip 


2(37 


hip  —  hiša 


—  bie  ©lei^nerci,  bie  ^euc^etci,  Mm-.,  Ci^., 
Jan.,  Mik. 

himbarija,/.  =  himba,  kajk. -Valj. (Rad). 
himben,  bna,  adj.  faljd),  triitjcvifrf),  I)cud]lcri)i-{), 

Cig. 
himbnost, /.  tiic  5alfcl}^eit,  ber  Xntg:  h.  sveta, 

C. 
himna,  /.  hvalna  pesem,  bie  .S'")l)miU'. 
hinavček,   čka,  m.  dem.  hinavce. 
hinavčevanje,    n.  ba§  Jteiiiljclii,   Cig.,  M.,  nk. 
hinavčevati,    ujem,    vb.  hnpf.  i)eucl)cln,  3/;//-., 

C7^'.,  Jan.,  nk.;  ne  spodobi  se  za  moja  leta 

hinavčevati  tako,  Ravn.;  —  tudi  h.  se:  samo 

hinavčevati  se  ti  je  znal,  Jiii-č. 
hinavciti,    avčim,   vb.    inipf.    l)cild)i'lll,    Miir., 

Jan.,  =  h.  se,  Ravn.;  —  h.  prijazen  obraz, 

ein  freuiiblid)e5  ©eftdjt  :^t'ud)cln,  Ravn. 
hinavčji,  adj.  =  hinavski,  Mm: 
hinavec,   vca,  m.  ber  §cud)(er. 
hinavka, /.  i)  bie  §eud)[eriu;  —  2)  bie  @Litte?-= 

aiibcterin,  bie^  gangfjeiijdivecfc  (mantis  reli- 

giosa),  Erj.fŽ.J. 
hinavski,  adj.  f}euc^Ieriid). 
hinavstvo,  n.  bie  .^eud^elci. 
hinavščina,  /.  bie  §cud)elci. 
hlnba,  /.  Krelj,  pogl.  himba. 
hincati  se,  am  se,  vb.  impf.  mutl)>t)illifl  umf)er= 

jpriitflen,  C. ;  loufig,  brunftig  fein,  (o  konjih 

in   psih),    C. 
hinckati  se,    am  se,    vb.  impf.   fdjadcrit,    fid} 

tjeruiiitummeln,  (inckati  se,  Jan.). 
hincljiv,  iva,  adj.  mutl^luidig,  Miu\,  C,  Z. 
hincniti,  hmcnem,  vb.  pf.  OU§id)Iogen :  z  nogo 

h.,   C;  konj  je  hincnil,  Z. 
i.hinec,  nca,  m.  ber  Igeud^Ier,   C. 
2.  hinec,^  nca,  m.  neki  ples:  Na  balih  so  hinci, 

Pjk.  (Črt.);  —  prim.  hencati. 
hinek,  nka,  m.  ber  33ortt)anb,  Hip.-C. 
hiniti,    i'm,    vb.  impf.    i)   taufc^ett,    betriigett, 

Habd.-Mik.,  ogr.-C.;  hinili  so  vas,  Dalm.; 

—  h.  se,  fic^  tčiuidien,  ogr.-C;  —  2)  h.  se, 
fic^  Derftelleit,  ^euc^eln,  Mur.,  Cig.,  C,  Trub., 
Dalm.,  Kast. ;  hinijo  se  s  tem,  da  dolgo 
molijo,  Jap.fSv.  p.);  hin.il  se  je,  da  je  bolan, 
Jsvkr.;   —   hfniti  se,  Miir. 

hinja,  /.  bie  SSerftetlitng,  Let. 

hinjava,/.  bie  ;peud)elet,  bie  SSerftellung,  C,  Z. 

hinjavec,  vca,  m.  =^  hinavec,  Krelj,  Notr.- 
Levst.  (M.). 

hinjenje,  n.  'i)a^  ^etriigen,  C;  bie  ©lei^ncrei, 
M. ;  poln  hinjenja  in  hudobe,    Trub.fN.  T.). 

hinkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  fd)lDad)e  Saute 
ODtt  fid)  gebeu:  krava,  tele  hinče,  bolnik 
hinče  (cidljt),  Rei.-C. 

hinljiv,  iva,  adj.  triigerijc^,  ^ciii^Icrijd),  ogr.-C. 

hint9V,  m.  =  voz,  ogr.  -Valj.  (Rad);  —  iz 
r'adž.  hinto. 

I.  hip,  m.  ber  9lligeub(icE;  v  enem  hipu,  Trub.- 
C. ;  vsak  hip,  vsako  uro,  vsak  dan,  Kant. ; 
ta  hip,  auf  ber  SteKc,  Cig.;  na  hip,  plij^li(^, 
nk.;  na  hipe,  suiueiteit:  na  hipe  je  ves  be- 
dast, v^iliŠt.-C. ;  hip  na  hip,  Sc^tagnuf  ®d)(ag, 
ld)Ue[I,  Ip.-M.;  vsi  hipi  niso  enaki,  ^^cit  llllb 
^eir  finb  uiigleid^,  Npreg.-C;  —  ber  3^'^^ 


punft:  kterega  hipa?  triann?    ne  vem,  kate- 
rega hipa  bom  prišel,  viliŠt. 
2.  hip,  m.  ogr.-C,  pogl.  hlip. 
hip,/.  =  I.  hip,  m.,  Ravn. -Valj.  (Rad). 
hipa,  /.  ber  Streid)regcn,  ber  ©trei(^fd)auer : 

hipa  je  priletela,    C;  — ■  prim.  hlip. 
hipec,  pca,  m.  dem.  hip;  ber  ''2lugciiblicf. 
hipek,    pka,    m.  dem.   hip  ^=  hipec,    .M.,  Z.; 

vsak  hipek  mojega  žitka,   C 
hipen,  pna,  adj.  iiiomcutaii,  augenblicflic^,  Cig., 

Jan.,   Cig. (T.),  nk.;    hipne    potrebe,    Levst. 

(Pril.);  hipno,  fiir  bcii  5liigcnblid,    augcm 

blicflid),  C. 
hiperbola,  /.  neka  krivulja,  bie  ,S3l)peibc(,  Cig. 

(T.),  Cel.(Geom.);  —  tudi   pretiran  izraz, 
hiperbolski,  adj.  f)l)perboIifd),  Cig.  (T.). 
hipohonder,  dra,  m.  ber  J^lJpOC^onber. 
hipohondrija,  /.   neka  živčna  bolezen,  v  ka- 
teri si    bolnik    razne    bolezni    domišljuje    in 

je  otožen,  bie  ,§l)pod)Ditbrie. 
hipoma,  adv.  augciiblidlid),  mit  cinciiimalc. 
hipoteka,  /.  zastava,  \n\i  lliitcipfaiib,  bie  £)l)pLi= 

tbcf. 
hipotekaren,  rna,  adj.  ,VM)botf)Cfar=. 
hipotenuza,/.  bie  i^M)potciiufc;  — prim.podpona. 
hipotetičen,  čna,  adj.  pogojen,  ^l)pot[)Ctifd). 
hipoteza,   /.  poskusna  razlaga,   domneva,    bic 

§i)potf)efe;  —  tudi  =  uvet,  pogoj. 
hipsometer,  tra,  m.  visomer,  haž  i^llpfometcr. 
hipsometrija,  /.  visomerstvo,  bie  .S*")l)pfO!lietrie, 

Cig.  (T.). 
hir,  m.  bie  Sd)tuinblU(^t,   C,  Z. 
hirač,  m.  ber  ©ied)Iiiig,  Sle.-C 
hiralnica,  /.  hCLŽ  (3iec^eiif)au#,    Levst.  (Nauk), 

Nov.,  nk. 
hiranje,  n.  bag  2)abinfiec^cii,  ba§  9Scr!itmmern ; 

—  bie  ®orre  (neka  bolezen  perutnine),  Strp. 
hirati,  hiram,  vb.  impf.  batjiiificdjcii,  in  ber  Slb- 

na()me  ber  Šrafte  begriffen  fein,  oerhimmern ; 

človek,  drevje,  žito  hira,   C. 
hirav,  adj.  baf)infied)eitb,  aiuSje^retib,  Ja)i. 
hiravec,  vca,  m.  ber  @ied)e,  Cig.,  C;  ber  ^ib^ 

,^e{)reubc,  Cig. 
hiravka,  f.  bie  ©ied)e,  Z.;  bie  ?(bsel)re:ibe,  Z. 
hiravost,  /.  bie  ©ied)l)eit,  Jan.  (H.). 
hireti,  i'm,   vb.  impf.  =  hirati:  trava,  žito  hiri, 

Č. 
hirs,  adj.  rbt^ltd),  Podgorjane-Štrek.(LjZv.) : 

—  prim.  irs. 

his,  hisa,  m.  fjoljcrncr  tlciitcr  Sleder,  BlKr. ; 
ffeine  Ijoljernc  @i'trcibeid)cuer,  BlKr. 

hisek,  ska,  m.  dem.  his,  ffeinež  JgauSc^en  im 
SBcinbeig,   Valj.  (Rad). 

histenje,  n.  vihŠt.-C,  pogl.  isteje,  ustje,  (Dfen= 
lod}). 

historičen,  čna,  adj.  zgodovinski,  l)i[torifc^. 

histerija,  /.  povest,  bie  .'piftorie:  historije  pri- 
povedovati ;   —  =  zgodovina. 

historik,  m.  zgodovinar,  ber  ^iftorifer. 

hiša,  /.  i)  haž  §aii^;  na  hiši,  auf  beiu  'JJac^* 
boben,  C.,  ogr.-C;  h.  božja,  Gospodo^•a,  ba§ 
®otte§f)au§ ;  rojstna  h.,  ha^i  ®eburt'ot)au^  ; 
mestna  h.,  btt'?  Stabtljau^,  baS'  5)iatf)I)ausi, 
C.  )tk.;  na  hiše  dati  berača  =  določiti  mu 
hiše,  kjer  sme  po  nekoliko  Časa  ostajati.  Gor.; 


hišar  —  hitanj  e 


—  268 


hitati  —  hitropftec 


—2)  bfltf  3i"""frf  ^''^  ^ofinftubc  bc§  53aucrn= 
{)au)c-J :  — postna  hiša,  iia^  (Maftjimmcr,  C; 
—  3)  ba^  OJe^duje  (zool.),  Ci^.fT.j;  pol- 
ževa hiša,  bož  3(^nccfcngc^diijc. 

hišar,  rja,  m.  kilor  ima  hišo,  drugega  posestva 
pa  ne,  bcr  ^")au#bc)i|ier,  Gor. ;  ber  Šeujc^Icr, 
-Voi-.-C. 

hišen,  šna,  adj.  311111  S^am  gcl)drig,  $QU§=; 
h?šni  davek,  bic  .'oail^ftciicr ;  hišno  ime,  ber 
.'pnu5i=  obcr  3?u[garnnme,  M.;  hišna  dekla, 
bie  Stilbcnmaiib,  C;  hišni  zakon,  bie  (£l)e, 
ogr.-C. ;  v  hišni  zakon  stopiti,  RaičCSlov.) ; 
hišni,  ber  ^icncr,  bcr  Tietiftbote,  Jap.-C, 
Cig.;  so  li  gospodarja  Bclzebuba  imenovali, 
koliko  več  bodo  njega  hišne  tako  imeno- 
vali !    Trub. 

hišenje,  n.  =  hiševanje,    Trub. 

hiševanje,  »j.  bie  5?enrialtuug  bec'  i^auc^ltJefen^, 
Miir..  Cig.,  Jan.,  Guts.fRes.J.  Slom.-C. 

hiševati,  Cijem,  vb.  impf.  "iiai  c^pau^tneicn  Ocr= 
inaften,  f)aušif)altcn,  Mm-.,  Cig.,  Jan.,  Mik.; 
grške  žene  so  doma  mirno  hiševale,    I'7-/. 

hiševavec,  vca,  m.  ber  ,'pau§^alter,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

hiševavka,  /.  bic  .S^aue-fjdftcrin,  Cig.,  Jan. 

hišeya\'ski,aiij.i)anvl)ahcxiid),!\^an^i)aikt=,Cig. 

hisevavstvo,  n.  bie  .s^au^Itoltung :  umno  h., 
bic  i^aiK-Iinltuiigetunft,  Cig. 

hišica,  /.  dem.  hiša;  i)  ici^  J>iiii§c^eit ;  —  dra- 
tena  h.  za  matico,  ber  .^(oben  fiir  bcn  "iiicnci^ 
»reiiel,  Cig.;  —  ber  SSogcIic^Iag,  Gor.;  — 
2)  baš^  .terngebduie,  Cig.  (T.). 

hišina,  /.  eiii  grofic-?  ^a\\z-,  C. 

hisišče,  n.  bie  53nuQrea  fiir  ein  ^a\i^,  DZ. 

hf.šiti,  hlšim,   vb.  impf.  =  hiševati,    Trub. 

hiška,  /.  dem.  hiša. 

hišna,  /.  bQ§  Stubenmabcfien,  bie  Sammcr^ofe. 

hišnica,/,  i)  bic  Sdjaffncrin,  Cig.,  Jan.;  stara 
h.  grajščinska,  Cv.;—i)  neko  jabolko,  Gor.; 

—  3)  neki  ptič :  =  podgorelec,   C. 
hišnik,  m.  i)  ber  $)oueif)diter,  ber  8d)affner, 

Mur.,  Cig.,  Jan.;  bcr  DetoilOlIt,  ZgD.;  hišnika 
poznamo  po  strehi,    voznika  po  konju,    Z. ; 

—  ber  .'paiienicifter,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. ; 
bcr  .'oau^oatcr,  ogr.-C;  —  2)  bcr  .v»aiišibc= 
fij^er,  ljub.;  —  3)  ber  e^egenof«:  hišniki, 
bic  (fljclcute,  ogr.-C. 

hišnina,  /.   =  hišni   davek.    Cig..  .lan. 
hišništvo,   n.  bic  $>au#t)dlfcricl)aft,   bie  .'pau#= 

inciftcrci,  C. 
hl-snorazr^dcn,  dna,  adj.  hišnorazredni  davek, 

bic  .'oaiieclaffenftciier,  DZ. 
hištrna,  /.  =  fištrna,  Jan.,  Gor.;  v  prostorni 

hištrni,  Jurč- 
hištv9,  n.  i)  bie  2!Sirtfcf)nft,  bcr  .Imueljalt,  ./^»/., 

M.,  C;    opravljati  vse  stroke  hištva,    lic$.; 

—  2)  zakon  sv.  hištva,  bic  (Sfjc,  I/abd.,  ogr.- 
C;  tudi:  sveto  hištvo,    C. 

hišurica,  /.  bic  "iBcttelljiitlc,  Jan. 

hit,  »I.    1)"  bcr  SBiirf,   C.  kajk.-Valj.(Rad); - 

2)   na  hit.  cilcilbjl,  Rib.-Mik. 
hitaljka,  /.   r     prača,  ngr.-C. 
hitanjc,   n.   i)  ba8  SJaubcn,  Cig.;  —  2)  ba«i 

©crfcn,    Cig.  ;  —   3)    bn^    (£ilcil  :    nemirno 

letanje   in   hitanje,   Zv. 


hitati,  hTtam,  čem,  vb.  impf.  i)  roubett,  \pes.- 
Cig.;  —  2)  ircrfcn,  Jan.,  C.  Mik.,  kajk.;  h. 
se,  ]tč)  bQlgen,0'^. ;  fantje  se  hitajo  =  mečejo, 
BlKr. ;  —  3)  h.  se,  fic^  beeilcii,  eilen :  noge 
imam  dobre,  če  je  treba  hitati  se,  Zv.;  kako 
se  hitajo  ter  nabirajo,  zadnja  noče  biti  no- 
bena, Zv. 

hiteč,  toa,  m.  bcr  SBurf,  Jan..  Zora. 

hitek,  tka,  m.  bie  Gile,  bie  Uebercilung,  .M. 

hitenje,  n.  bn^  Silen. 

hiter,  tra,  adj.  i)  jc^iiell,  XQ.\6);  hitra  hoja; 
hitro  hoditi ;  noge,  katere  so  hitre  škodo 
storiti,  Jan.CSlovn.);  na  hitrem,  fdjliell,  in 
ber  (£i(c:  na  hitrem  premagati  kaj,  Levst. 
(Zb.  sp.j;  —  hitro  da  =  brž  da.  M.;  — 
2)  =  zvit.  liftig,  Diet.,  Dalm.-C. 

hiteti,  i'm.  ri*. />«/>/. i)  eilen;  čas  hiti ;  mimo  h., 
»oriibercilcn ;  —  2)  fic^  bccilcn;  hiti,  hiti  z 
delom!  bc)d)Icunigc  bic  'Jtrbcit:  hitim  jesti, 
mlatiti,  itd,^  id)beeilc  mid}bcimG)'ien,  ®refc^en, 
uftt).,  v{hSt.;  kako  mu  hiti  praviti,  kar  je 
cula  I  ttjie  eilig  fie  i^m  bnž  ©e^ortc  mittt)eiU! 
C. ;  —  mit  ©ifcr  be^auptcn :  zmerom  ti  je 
hitela,  da  jo  bo  vzel,  jv^Št. 

hitevati,  am,  vb.  impf.  ju  cilen  pflegen,  cilen, 
Zora. 

hititi,  huim,  vb.  pf.  ttierfen,  fd)teubcrn,  Cig., 
Jan.,  Zora,  v^liŠt.;  hiti  nož  v  njo,  pa  jo 
zakolje,  viliŠt.-lalj.fVest.J;  h.  se  na  konja, 
Trst/Lct.) ;  Pusta  so  hitili  z  mosta  v  vodo, 
BlKr.,  Savr.rLet.J. 

hitnja,  /.  bie  (Site,  C. 

hitoma,  adv.  cilenb§,   Cig.,  C. 

hitre,  (trec),  trca,  m.  bcr  \6)\\d\  orbcitet,  Valj. 
iRad). 

hitreti,   i'm,   vb.  impf.  =  hiteti,   C 

hitrica,  /.  i)  bie  Gilc;  v  hitrici  je  zbral  ne- 
koliko svojih  ljudi,  Jurč.;  —  2)  bo^  9lb= 
tucic^cn,  ^cftigcrc  'S^iarrbiJc,  Mur..  Cig..  Jan., 
Št.-C.  —  3)  ciitc  jcfincU  rcifcnbe  jvrurfjt,  Z.; 

—  ber  Sommcrrpggcn,  C;  —  bie  jottige 
5rii{){)iric,  Cig.,  Ljub.;  na  ržišče  posejano 
proso,  ki  prav  hitro  dozori,  Gor.;  —  einc 
'.}(rt  .'oanf,  M. 

hitrina,  /,    1)  bie  Sl^nellc,    Mur.,  Cig.,  Jan.: 

—  2)  hitrina,  goved  je  ime,  Tolm.  -  F.rj. 
(Torb.). 

hitrn,   adj.    )cf)nctl,    C.  Z.;   hitrno    je    šla   na 

gore,  cilcnbž,  Krclj ;  kakor  hitrno  =  kakor 

hitro,  Lašče- Levst. (Rok.),  Cv. 
hitrnik,    m.    poseben    hlebček,    ki    se  o  peki 

prej  speče  nego  drugi.   Gor. 
hitrnost,  /.  bie  Cilfertigfcit,  C. 
hitrpča,  /.  =  hitrost,  kajk.- Valj.  (Rad). 
hitrojav,   java,  m.  =  brzojav,    Cig.(T.). 
hitroma,   adv.   \A)m\\,    M. ;    gorkota    hitroma 

prešine   vse  stvari,    Vrtov. 
hitromer,   mera,  m.  bno  Iad)Pntctcr,  Jes. 
hitromiscfn,    sefna,   adj.   i)   fdjiicll   bcnfciib : 

nismo    tako    hitromiselni    („gcfd)idt"     Sp.) . 

Krelj:  —  2)  Icidjffinnig,  C. 
hitromisctnost,  /.  bcr  i?cidUfinit,  C. 
hitronog,   n<3ga,  adj.  jdjiicllfiifjiii,   ('ig.,  M. 
hitron9Žcc,  /ca,  m.  fd)iirllcr  Anfjgcljcr,  Sov.-C. 
hitropftLC,  tca,  »;j.  bcr  3d)nc(Idufcr,  C,  Z. 


hitropis  —  hlačiih 


—  269  — 


hlad  —  hladnost 


hitropis,  pisa,  m.  bic  Sc^ucUjdjiift,  bic  2atl)l)= 
tirnpfile,  Cig.(T.),  C. 

hitropistc,    sca,  tn.  bcv    2dmelI)cfnTibtT,    Cit^. 

hitropisje,  ».  bio  3d)lU'lljdncibcfuuit,  Jan. 

hitrost,  /■.  i";  bic  SdjiuHliflfcit;  h.  pada,  bic 
|viiUc;cid)tuiiibig{i'it,  Ci^.fT.j;  končna  h.,  bic 
©nbi}cjd)ltiinbigtcit,  .SVh/Z-V^.;;  —  bic  i^cvtig* 
feit,  C/iT. ;  —  2)  =  zvitost,  Krelj;  vražja 
hitrost,    C. 

hitrostop,  stopa,  m.  bcr  Giltttarid),  Jan.rH.). 

hitrostrelec,  Ica,  m.  bcr  )d)uc[l  5cilCl-""^t\ 
SIS. 

hitrov9zen,  zna,  adj.  hitrovozno  blago,  ba'o 
(^ilgut,  nk. 

hitrovoznina,  /.  bai?  GilflUt,  Cig. 

hiz,    hiza.   m.  =  his,    IV^. 

hiža,  /.  =  hiša,  v{hŠt.,  ogr.-C,  Vrt. 

hiževati,  ujem,  vb.  impf.  =  hiševati.  Hal.- C. 

hižnik,  m.  i)  bcr  .'gaužontcr,  ogr.;  —  2)  bcr 
Shcgcnoffe,  hižniki,  bic  ©^eleute,  ogr. 

hižura,  /.  slaba  hiša,    Valj.(Radj. 

hižurka,  /.  dem.  hižura,  kajk.-Valj.fRad). 

hkraten,  tna,  adj.  fimultan,  Cig.,  Jan.,  C; 
(od:  h  krati  =  ob  enem);  —  prim.  krat. 

hkrati(u),  adv.  =  h  kratu;  išči  pod:  krat. 

hlača,  /.  i)  ber  Strumpf,  ogi\,  Dol.,  Pritn., 
Ben.-C,  Dre\nica-Erj.fTorb.)\  Sveti  Sent- 
Juri  Potrka  na  duri,  Ima  eno  hlačo  zeleno. 
Eno  rumeno,  Aj'es.-5'c/ie/H.;  — 2)  bie  JooU'n= 
I)aIftC,  Jan. (H. j;  nav.  pl.  hlače.  \iCii'  '^dv.- 
fleib,  bic  £)ojc;  spodnje  h.,  bic  UntcrjielifiDicii : 
žena  hlače  nosi,  bic  %X0.\\.  f)at  beil  i."tllt,  bcr 
SOJann  [te^t  uutcr  bcm  "■^Jantoffcl;  kjer  žena 
hlače  nosi,  si  mož  kruha  prosi,  Spreg. 
(vihSt.J-C;  —  ^)  hlače,  dve  lehi,  dva  kraja 
na  njivi,  ki  se  v  enega  strinjata,  Kr.;  — 
prim.  srlat.  calcia  =  tibiale,  srvn.  kolze, 
golze,  eine  (yuB=  unb  Seinbefleibuug,  Mik.fEt.J. 

hlačalo,  n.  =  hlačon,  M. 

hlačar,  rja,  m.  bcr  ©etio^tc,   Cig. 

hlačarica,  /.  bic  ®et)05te,  Cig. 

hlačariti,  arim,  vb.  impf.  m  lucitctt  S^O\t\\ 
ein^ergeljen,  Fr.-C. 

hlačast,  adj.  =  hlačat,   Cig. 

hlačat,    ata,   adj.  gef)oiet,   Cig.;    6icitf)0Ufl,  Z. 

hlačati,  am,  vb.  impf.  in  rocitcn  ^ciliflciiDcrn 
cintiei"gef)cn ;  Turki  so  tod  nekdaj  hlačali. 

hlačen,  čna.  adj.  i^i>\i\\-;  koga  za  hlačni  rob 
zgrabiti,  jcmattbcn  beim  (^ittid)  neumen,  Cig. 

hlačica,  /.  i)  bic  3ocfc,  Re^.-C:  ženska  no- 
gavica, BlKr.-Sl\.,  Mik.;  —  2)  pl.  hlačice, 
dem.  hlače,  iia^  £)Ožd)en ;  hlačice  se  mu 
tresejo,  cr  i)at  'i^nxd)t;  —  3)  bcr  ^Sliitcnj^taiib, 
ber  fid)  an  bcii  2d)cnfein  (Sc'rbd)cn)  ber 
Sicnen  anjamrnclt:  čebele  imajo  hlačice,  Gol. 

hlačman,  m,  =  hlačon,    Valj.fRadj. 

hlačnica,  /.  bie  i^oicnbalftc. 

hlačnik,  m.  1)  bcr  .'ooicmiemcit,  Mm-.;  —  2) 
ber  i)0Jcntra9cr,  Cig..  Jan. 

hlačnjak,  m.  i)  =  hlačnik  i),  J/«r.,  C,  ^'alj. 
(Radj;  —  2)  ber  ^ofcntragcr,  Guts. 

hlaČ9n,  m.  bcr  incite  ^Scintlciber  tragt,  Mur., 
Mik. 

hIaČ9ne,  /.  pl.  mcitc  Seintleibcr,  C,  Z. 

hlačuh,   m.  =  hlačon,  M. 


hlad,  m.  bic  Silii^k;  v  hladu  sedeti,  im  .Slii()lcii 
fi^cii:  na  hladu,  in  ber  fiifjleii  iJiift,  im  Jrcicii; 
za  hlada,  in  bcr  J^riilic,  folangc  <t<i  nod)  fiilil 
ift,  Mik..jvihŠt. 

hladan,  dnii,  adj.   =  hladen. 

hladeč,  dca,  m.  bic  iliU)hnig,  M. 

hladek,  dka,  m.  dem.  hlad;  angencfjme  S.iif)k, 
Cig.,  M. 

hladek,  dka,  adj.  =  hladen,  Mur. 

hladen,  dna,  adj.  !iif)t;  na  hladnem  sedeti, 
im  iiiiltlcn  figcn;  hladna  sapa,  fiil)(cr  i3uft= 
jug;  hladna  voda,  flijdjCš  SSaffcr;  hladne 
krvi  biti,  faltbliitig  jein;  —  pren.  gleic^giiltig, 
Jan.,  C. 

hlad|tina,  /.  bie  ©aticrte,   //.  t.-Cig.fT.J,  DZ. 

hladftinast,  adj.  gallcrtartig,   Cig.  (T.j. 

hladilen,  Ina,  adj.  fiil)lcnb,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk.;  -  5ur '^Ibliililuug  bicncnb,  Suf)I=:  hla- 
dilni lonec,  ber  iliil)lliefen,  Cig.;  hladilni 
čebri,  bic  .Siiiljlftbdc,  Levst.fSauk). 

hladilišče,  n.  X)až  ftiitjUjane,  DZ. 

hladilnica,  f.  ber  }ilii()Irauni,  bag  itiifjlsimmcr, 
Cig.,  C,  DZ.;  bcr  .Hiit]lfeUer,  Levst.(Pril.j; 

—  bie  ^iibliDannc,  CVj^. :  hai>  iliiljlbcdcn,  C. 
hladilnik,  m.  bcr  Siil)lnpr>arat,  C;  ba§  ^ii()[> 

fa)'»,  ber  Siifiltroi^,  Cig. 
hladilo,  n.  bQ#  ftii^lmittcl;  —  bie  5lii^lung; 

—  pren.  bic  Sinberung,  Mitr.,  Cig.;  to  je 
bilo  hladilo  ubogemu  srcu,  bas  \V(IX  ^Ciliam 
fiir  boiš  arme  ^erj,  Cig.;  (rana)  Ki  peče 
noč  in  dan  me  brez  hladila,   Preš. 

hladina,  /.  =  hladnetina,   C. 

hladišče,  n.  ber  Siiblort,  ber  iliif)fapfarot,  h. 

t.-Cig.fT.j,  Jan.^H.j ;  —  pogl,  hladilišče. 
hladitelj,  m.  ber  Siifjler,  Jan.^H.J. 
hladiti,  im,  vb.  impf.  tiibtcn,  abfii^fcn;  dejati 

jed  hladit,  bQ§  Gffcn  jum  3lbfiif)Icn  f)inftelleu; 

h.  se  v  senci ,   fid)  im  Sdiattcn  abfiit)Ien ; 

pren.  bolečine  h.,  bic  2cf)mcr,^cn  linbern. 
hladljiv,  iva,  adj.  fiil)lig,  {iit)lenb,  Cig.,  C. 
hladnftina,  /.  bic  Sutjc,  Mui-.,  .U/A-. ;— prim. 

hladetina. 
hladnica,  /.   i)  bie  Oiartcnlaube,   Jan.,  Staro 

Sedlo- Ei j.  (Torb.).  LjZv.;  —  2)  cin   fii^lcr 

.VlcIIerraum:  najrajša  je  taka  krčma  iz  temne 

hiadnice  in  pobeljene  sobe,  Bes.;  —  hladna 

steklenjača  za  rastline,   Cv. 
hladnik,  m.  =  hladnica,    l';^ 
hladnodušen,  sna,  adj.  faltbliitig,  SIS. 
hladnoklep,  klepa,  m.  ==  klepar,  ber  ^Icmpncr, 

Lev.-st.  fSaukJ. 
hladnokrven,  vna,  adj.  faltbliitig,  p^Icgmatijc^, 

Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
hladnokfvje,  n.  =  hladnokrvnost,  Cig.,  Jan., 

SIS. 
hladnokfvnik,  ??;.  bcr  Ealtbliitige,  bcr  ^^Ieg» 

motifer,   Cig..  Jan. 
hladnokrvnost,    /.    bie    Sottbliitigfeit ,     boš 

^btegma,   Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
hladnosfčen,    čna,  adj.  faltfjcrjig,   Cig.,  Jan. 
hladnosfčnost,  /.bic  ftaltljcrjigfcit,  Jan.;  bic 

®Icid)giiftigfcit,  Šol. 
hladnost,  /.  bic  ilii{)lc,  bic  grifc^e;  —  pren. 

bie  ©leidigiiltigfcit,   bcr  Staltfinn,  bic  9lffcct= 

lofigfcit,    Cig.,  Jan. 


hladnota       hlapčiti 


—  270 


hlapčji  —  hlapnica 


hladnota,  /.  =^  hladnost,   Cig. 

hlaja,  /.  bic  .^iU}Iung,  bic  Šitfjfc,   Cig.,  Jan. 

hlajenje,   n.  bQ#  .Sul)Icn. 

hlam,    m.   SlGor.-C,  pngl.  flam. 

hlamuder,  dra,  m.  ciii  3Ren)rf)  mit  lo^e  on= 
licgenbcii  Mleibcrn,  Lasče-Levst.fRok.). 

hlamudra,  /.  --=  hlamuder,  Dol. 

hlamudrati,  am,  vb.  impf.  loje  onlicgpn  (o 
obleki),  Lašče  -  Lcvst.  fRok.J ;  obleka  hla- 
mudra („hlamedra"),  kadar  je  preširoka  in 
se  opleta,  Dol  ;  in  breiteii,  loje  anliegcnbcn 
Mleibent  einficrgclien,  Dol. 

hlaniti,  hlanem.  rb.  pf.  =  hlapniti,  jd}nQppeu: 
h.  po  čem.  Mariborska  ok.-C. 

1.  hlap,  m.  i)  bcr  Xun)t,  ber  '2'ampf,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Cig.l^T.);  =  jutranja  megla,  ki 
se  iz  zemlje  vzdiguje,  Ščav.\  vinski  h,,  ber 
SSeinbunn,  Cig. 

2.  hlap,   m.  bcr  XoIpcl,  Zil.-Jarn.(Rok.). 

■i,,  hlap,  m.  na  hlap,  id^tottcrig:  bolj  drži,  če 
je  na  tesno  zvezano,  ko  pa  na  hlap,  ji'^/iSf. 

hlapati,  hlapam,  pijem,  vb.  impf.  i )  frfjnappCll, 
Iiaidjeit,  Cig.,  .Jan.,  C,  Xotr.;  —  2)  cin  05e^ 
rdujcf)  inarf)en,  tuie  c^  beim  Sc^nappcn  I)oibar 
ift;  kolo  na  vodi  hlapa,  C;  — 3)  idjlngcn,  C 

hlapavec,  vca,  m.  konj,  ki  zrak  iz  želodca 
puha.  bcr  .^loppcr,   Strp. 

hlapavica,  /.  bic  §(u»biinftunq,  bcr  ^unft, 
Hal. -C. 

hlapčad,  /.  bo^  Scfoocngefinbcl,  Cig. 

hlapce,  eta,  »i.  flciner  ^'iicc^t,  Cig.;  bcr  ffncrf)t 
(zaničlj).  Valj.  f Rad)  ;  tudi:  hlapce.  Valj. 
(Rad);  Ponud'  se  precej  hlapce  mlad,  Xpes.- 
Vod.  (Pes.). 

hlapček,  čka,  m.  i)  dem.  hlapec;  — 2)  =  hlap- 
čič  2),  Cig.;  —  3)  dekliški  h.,  bic  SCBucf)cr= 
bfumc  (chrvsanthemum  leucanthemum),  Ko- 
borid-  Erj.fTorb.). 

hlapcev,  adj.  bc§  .^llicrflt0§. 

hlapčevanje,  n.  bcr  .Ulicrf)tbictil't,  bic  .ft'uC(^t= 
idiaft,   Mur.,  C,  Schonl..  uk. 

hlapčevati,  ujem,  vb.  impf.  i)  ,^ncd)t  fcitl, 
3cla»e  jcin,  im  Stanbc  bcr  ftneditjc^aft  )cin, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  h.  komu,  C,  nk.;  — 
2)  =  vasovati,    Gor. 

hlapčevina,  /.  neka  trta,  SlGor.-Erj.(Torb.); 
modra  h.,  blaucr  .^lijlucr,  SlGor.-Trumm. 

hlapčevski,  adj.  fiicd)tlidi,  fiicdjlild);  hlapčev- 
sko delo,  !ncd)tlid)c  'iMrbcit;  fchiwi)d),  Cig., 
Jan.,  nk. 

hlapčevstvp,  m.  bic  .Uiicd)t)d)aft,  bic  Sclatierci, 
Cig..  Jan.,  C. 

hlapčič,    m.  dem.    hlapec,    i)  bnž    StltCC^tlcilt; 

—  2)  bcr  .Uliotie,  Meg.,  Guts.,  Mur.,  Roti., 
Trub..  Dalm.;  žena  porodi  hlapčiča.   Krclj; 

—  hlapčiči.  bic  Scifjnc  t»Oll  W(ibd)ClI,  Dict.- 
Mik.;  —  bcr  ^lHigc,  V. -Cig.;  pristrojni  h., 
bcr  Wojd)incitjllligi',  D/.;  pomorski  h.,  bcr 
Sd)iff'Sjungc,  D/.;  mali  h.,  bcr  Uiitcrjiingc, 
Cig.\  -    bcr  4}iirjd)c,  Spcs.-Sdicin. 

hlapčičck,  čka,  w.  dem.  hlapčič,  ba(<  .Hlldblcili, 

Dalm.,  Jsvkr. 
hlapčija,  /,  ~-  hlapčevstvo,  .\fur. 
hlapčiti,  hlapčim,   vb.  impf.  h.    komu,  bci   je 

monbcin  nI«  .Stncdit  bicncn,  C. 


hlapčji,  adj.  =  hlapčevski:  h.  duh,  fncd^tlic^er 
©cin,  Dalm. 

hlapČ9n,  m.  gro^er  ^nt6)i  (zaničlj.),  Mur., 
Cig.,  Jan. 

hlape,  eta,  m.  =  hlapec  (zaničlj.),  Dol.-  Levst. 
(Rok.). 

hlapec,  pca,  m.  i)  bcr  Sncd)t;  mali  h.,  ber 
9fcbciifiiedit,  bcr  Untcrfned)t;  veliki  h.,  ber 
Cberfncc^t;  —  2)  ber  ^iBubc;  moj  hlapec,  = 
mcin  3ofin,  C,  Rib.-Mik.;  (im  .»ilarteni^ieO, 
Cig.;  —  3)  tierjd}icbcnc  5?orrid)tungeu;  — 
ber  Sticfcl,ycbcr,  bcr  Sticfclftied)t;  ciimrmige 
Seiter  mit  burd}gc)"tecfteri  Sprofjen,  bic  Cbft^ 
baumiciter,  Cig.,  C,  Z. ;  — priprava,  na  ka- 
teri stoji  človek,  ki  žito  v  kozolec  zlaga, 
Savinska  dol.;  —  cinc  SSorridjtuttg  ,^um 
Stii^cn  ber  Cfcngobct,  yotr.;  —  bcr  'Hldij' 
rabmcn,  Cig.;  —  ba^  9cat)fi)fcn,  Fr.-C:  — 
ciiic  '!?lrt    iBinbcrsonge  =  nategač.    SlGor.; 

—  ber  ®ncf)^afen  (on  bcr  Scitcr  bcr  "^ač)-- 
bcdcr),  Cig.,  .Sčav.-C;  —  bcr  Spinnbatcn, 
V,- Cig.;  —  pri  vozu  zadnji  klin  v  sovri  pred 
podvozom,  .SV.  Peter -Erj.  (Torb.);  —  bie 
.'pnitftaiigc  am  ©agen  (bic  in  bcn  ^Sobcn  fid) 
ftcmmcnb  ba§3iintdgc[}eiibc^iclben  Bcrbinbert) 
=  maček,  C;  —  neka  palica  pri  statvah. 
Bolc-Erj.(Torb.);  —  bcr  ^inbftroU^dltcr  beim 
93inben  bcr  5S3einrcbcn,  C;  —  4)  modrasov 
h.,  bic  SSafjcrjungfcr  (agrion  sp.).  Goriška 
ok.,  Ip.-Erj.(Torb) ;  —  kačji  h.,  btc  ^eller' 
affcl  (oniscus  ascUus),   C. 

1.  hlapen,  pna,  adj.  i)  biinftig,  bampfig,  ^linft=, 
Mur.,  Cig.,  .Jan.;  hlapna  toplota,  ^JScrbun« 
[tiing^mnrmc,  Cig. (T.);  hlapno  olje,  fliid)tigež 
Cel,  Cig.(r.J,  C. 

2.  hlapen,  pna.  adj.  fdjiaff,  (oje,  Svet. (Rok.); 
na  hlapno  zvezati.  Z.;  vrv  je  hlapna,  C; 
na  hlapno  si  pokrivati  gornji  del  života, 
LjZv.;  —  tucit  (o  obleki),  3/.,  Z.,  C;  — 
prim.  3.  hlap. 

hlapenje,  n.  bic  ^'unftbilbung,  bic  58crbun[tung, 

Cig.  (T.).   Scn.(Fii.). 
hlapeti,    i'm,    vb.  impf.    i)  oil^bnnftcn,    Afur., 

Cig.,  Jan.,  Cig. (T.);  (o  moštu,  octu),  .Met.; 

—  pot  hlapi  iz  njega.  C:  cutiucidicn  (o  plinu), 
Cig. (T.);  hlapi,  c--'  bilbct  fid)  Tunft,  Cig. 
(T.);  -   2)  bic  (Mciitcvtraft  ncrlicrcii,  Met. 

hlapica,  /.  =  dekla,  ogr.-]'alj.rRad>. 
hlapilen,  \na,  adj.  ,yim  'Jlbbompfcn  bicncnb,  Cig. 
hlapilnica,  /.  bciv  lHbbiiiiftung'?l)aU'?,   Cig. 
hlapilnik,   »1.  bor  ".Hbbaiiipffcficl,  Jan. 
hlapil9,    n.  ia^i  Tampfablcitungžmittcl,   bai* 
iliiftlodi,  .\f. 

1.  hlapiti,  hlapim,  vb.  impf  i)Iocfcru  (obleko), 
('.;  —  pren.  liržavne  razmere  h.  (locfcrn), 
Sl.\.-C.;  —  2)  bic  GJeiftcžfrnft  bcnc^mcu, 
Met. 

2.  hlapiti,  im,  vb.  impf.  Iiimflc  UPU  fid)  gcbcn, 

hlapljiv,    iva,    adj,    fliid)tig:    hlapljivo    olje, 

Cig.  (T.). 
hlapljivo.st,    f.   bic    ^-ScrbompfungžfaljigTcit, 

Cig.  (T.). 
hlapnica.  /'.  \)ai  Tampflod),  .Mur.,   Cig. 


hlapniti  —  hlastina 


271  — 


hlastiti  —  hlebnik 


hlapniti,  hlapnem,  vb.  pf.  i)  fd)uaj)peil,  t)a  = 
jijcn:  po  čem  h.,  Oy.,  Jau.,  v^liŠt.-  (J.;  — 
2)   hlapniti   koga ,   jemaubcm   cinen  Sd)Iag 

hlapnja,  /.  bic  ^^liii^buiiftiiiicj,   Cig.fT.). 
hlapnjača,   f.  Me  '^Un-aud)fd)alc  bcr  (Sljcimfcr, 

hlapomer,  mera,  m.  bcr  58efbunftungžiiicffer, 

/,.  t.-Cig.fT.J. 
hlap9n,    m.  bie  iiocoiitotiuc,   Cig.,   Jan.,    Sen. 

(Fii.),  nk. 
hlapovina,  /.  bie  ®iiuftmeiu]C,  bcr  S^iiuftiielialt, 

h.  t.-Cig.(T.j. 
hlap9vje,  n.  bie  '5)nmpfc,  ber  'Suiift,  Let. 
hlaptač,  wj.  ber  Sdutappt^v,  -^^. 
hlaptalo,  n.  =  hlaptač,  M. 
hlaptati,   am,   vb.  impf.  fd)itappeu,   be).  iiarf) 

^iift  tdinappeu,  M.;  fdjnaufen,  C. 
hlast,   interj.  )rf)iiapp!    Cig.,  Jan. 
hlast,  m.  bie  atigebcevte  3!raube,  C;  —  prim. 

hvost. 
hlasta,/,  tljovic^ter,  gro§fprec^erifd)er  Si^rua^iev, 

Gor. 
i.hlastač,    m.   i)  neka  ptica:    ber  Sd)uapper 

(procnias),  Erj.fZ.J;    —    2)    ber    ®d)linpper 

(cin  ©cif^ciig),  Cig.;  —  3)  ber  £mblcr,  3/. 
2,  hlastač,  vi.  gro^jprecfieiiid^er  Sc^tuči^er,  ber 

(£l)arlatan,   Cig.,  Jan.,  M. 
hlastalo,  n.  =  2.  hlastač,  M. 

1.  hlastati,  am.  vb.  impf .  i)  idjnappeii,  {}afi^eii, 
nad)  etlva§  giorig  greifeit ;  po  čem  h.,  Cig.,  Jan., 
C.,Lašče-Erj.  (Torb.);  po  sapi  hlastati,  Vrtov. 
(Km.  k.);  —  ljudje  so  hlastali  le  po  čarovnih 
stvareh,  Glas.;  —  gierig  effen  ober  freffeit, 
Mur.,  Cig.,  .Jan.,  C,  Met.,  Dol.;  -  2)  idmeU 
arbeiteii,  i^ubeln,   C,  Z.;  —  tudi:   hlastati. 

2.  hlastati,  am,  vb.  impf.  grDf3ntau{ig  vcben, 
prat)fen,  jd)n)at3en,  Mur.,  Cig.,, lan.,  Č.,  Gor.; 

—  prim.  stsl.   hvastati,  prat)(eil.   (?) 
hlastav,   ava,   adj.  grofjmnulig,  gro^ti)ueriid), 

id)ltia61)aft,   Cig.,  Jan.,  Hal.-C' 
i.hlastavec,  vca,  m.  i)  bcr  Sc^ltapper,  Cig.; 

—  gierigcr  Sffer,   (hlastavec)    Mur.;  —  2) 
ber  ž)ublcr,  Z. 

2.  hlastavec,  vca,  m.  ber  9JiouI^eIb,  ber  ©£)ar= 

latan,  Jan. 
hlastavka,  /.  bie  Srofobilldjitbhotc  (chelvdra), 

Erj.(Z.J. 
hlastavost,  /.  bie  $raf)(iud)t,  Jan. 
hlasten,  stna,  adj.  l^aftig,  gierig,  Cig. (T.),  nk.; 

h.  po  čem,   gierig  nac^  etiua^,   C;  hlastno 

jesti,  gierig,  iE)a[tig  eifeii,  SIS.-C. 
hlastfžen ,    žna,    adj.  gierig,   gefraf5ig,    Cig., 

Lašče-Erj.(Torb ) ;  povodnja  perutnina,  hla- 

stežna  po  samih  ribah  in  žabah,  LjZv.;  hla- 

stežno  smo  pojedli   kruh,  LjZv. 
hlastfžnica,  /.  bie  Sf^gierige,  bie  ®cfra^ige, 

Lašče-Levst.  (Rok.). 
hlastfžnik,   m.  ber  ©jžgierige,  ber  GJefrafeige, 

Lašče-Levst.  (Rok.j. 
hlast^žnost,  /.  bie  C^efrdfeigfcit,  Cig. 
hlastina,  /.  ber  Jraubcufamm,  bie  obgebccrte 

Jraube,  Cig.,  Vrtov. (Vin.j,  SlGosp.-C,  \'ov., 

Vest.;  vino  brez   hlastin,    gerebcltcr  SBeitt, 

Ip.-Erj.(Torb.). 


hlastiti,  hlastim,  \'b.  pf.  1)  fd)liappeu,  Mik., 
Ščav.;  s  kljunom  h.,  C.;  —  2)  fc^lageil,  Ip.- 
M. 

hlastljTvec,  vca,  m.  bcr  baftig  arbeitet,  bcr 
.s^ublcr,  C. 

hlastniti,  hlastnem,  vb.  pf.  i)  id)nappcn,  Oif., 
./an.,  Lašče-Erj.  (Torb.J;  —  I)Qid)Cll,  parfcil, 
gierig  ergreifen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  ctroaž  mit 
(Mier  ober  .'onft  t()U!i:  z  roko  h.,  mit  ber  .Viaiib 
irgciib  aiol)in  fal)ren,  M.;  h.  koga,  jcmanbcn 
)d)Iageii,  C,  Z.;  giif)  bcruorbredjen,  Jam.; 
kvišku  h.,  in  bie  i3i.H)e  fabrcii,  Cig.;  čvcz  prag 
h.,  Iiaftig  bie  Sdjineilc  iibcrjd)reitcn,  SIM.;  h. 
na  koga,  jcmaiibcit  anfadcii,   Cig.,   C. 

hlastoma,  adv.  =  hlastno,    Cig. 

hlastovina,  /.  coll.  leere  Jraubcnfiimmc,  C,  Z. 

hlast9vje,  n.  =  hlastovina,   C. 

hlaščeten,  tna,  adj.  l}Qbiiid)tig  (»hlasčeten"), 
rokopis  ii  rS.  stol. —  Let.  i8^q,  iSq.;  — 
prim.    I.   hlastati. 

hlatati,  am,  vb.  impf.  betaftcit,  beiii()leit,  V.- 
Cig.,  Mik.;   —  prim.  hvatati,  šlatati. 

hleb,  hleba,  m.  i)  ber  Jiaib;  hleb  kruha,  citt 
Saib  93rot;  —  cuker  v  hlebih,  bcr  '^ndtt 
in  i^iiten,  ber  iputjuder,  Cig.,  DZ.;  —  2) 
93rot,  bef.  5JBei|brot,  C,  jvišt.;  hleb  dela 
obraz  lep,  Ravn.;  kdor  je  h  kruhu  rojen, 
nikdar  hleba  ne  doseže,  Npreg .-Jan.(Slovn .) ; 
če  bi  bil  hleb,  zobje  se  dobe,  Spreg.-Valj, 
(Rad). 

hleba,  /.  debelo  bledorumeno  jabolko,  Dre\- 
niea.  Staro  Sedlo  pri  Koboridu-Erj.(Torb.). 

hlel^an,  ana,  m.  grobcr  (^legel,  Cig. 

hlebar,  rja,  m.  ber  33rotricrtnufer,  Z. 

hlebarica,  /.  bie  ^rotfrau,   Cig. 

hlebariti,  arim,  vb.  impf.  mit  ^^rot  IjOnbctn,  C. 

hlebast,  adj.  =  hlebčast,  Z. 

hl^bati,  bam,  bljem,  vb.  impf.  )d)tiirfen,  C; 
— ■  prim.  hlipati. 

hlebavec,  vca,  m.  bcr 'Srotmann,  Z.;  delavec 
je  hlebavec,  9(rbeit  bringt  'Srot,  Cig. 

hlebčarica,  /.  neko  jabolko,   Ip.-Erj.(Torb.). 

hlebčast,  adj.  laibiormig,  >/.,  Z. 

hlebček,  čka,  m.  dem.  hlebec;  i)  ta'^  2aib= 
dieit;  —  ber  53rptfud)eit ,  Mur.,  Cig.;  ma- 
sleni hlebčki,  Sd)mal5fud)Cii ,  Mur.;  —  2) 
fcbrigc  .'paujcmuolfen:  kadar  so  hlebčki  na 
nebu,  dež  cvete.   Gor. 

hlebčič,   m.  dem.  hlebec,  i>ač-  Saibd^eit. 

hlebec,  bca,  m.  i)  ta?-'  Saibdjcn,  Mur.,  Jan.; 
iiav.  bcr  Caib,  Rib.-C,  BlKr.,  jv^liŠt.;  ogr- 
ščični  hlebci ,  Siap^udjClt,  čresleni  hlebci, 
i?ot)tud}en,  DZ.;  —  2)  ba§  SBeifebrot,  Cig., 
BlKr.;  —  31  hlebci,  febrigc  .S^aiifcntoolfeit, 
Cig.,  Tuš.- C;  —  4)  hlebec,  ber  (Jraucn= 
mantcl  (alchemilia  pubescens),  Medv.  (Rok.). 

hlebek,  bka,  m.  dem.  hleb. 

hleben,  bna,  adj.  brottrageilb:  hlebno  polje, 
Levst.(Zb.  sp.). 

hlebnica,  /.  'baž  Xeigtud),  ba'5  ^in"Ottud},  Mur., 
Cig.,  C;  platnen  prtič,  s  katerim  pokrijejo 
pehar  (slamnico),  predno  kruh  vanj  vsade, 
Gor.;  —  prim.  krušnica. 

hlebnik,  m.  ber  93rotbcf)a(tcr,  C;  —  prim. 
kru-šnjak. 


hlebnjak  —  hlevščina 


—  272 


hličati  —  hlipati 


hlčbnjak.  m.  mificidiidtcr  ^cnjd),  Jan. (H.). 
hlebovina,   /".  bcr  I1ic[)lbccvbaum  (sorbiis  aria), 

C. 
hlebovje,   n.  coll.   =  hlebovina,   C. 
hl^bovka,  /.  ciiic  '^Irt  9Jfd)Iami1t,  Št.-C. 
hlfmpa,  /.  bci^  '*Jliifftof{Cii,  /^. 
hlfmpati.hlčmpam,  pijem,  rii./jH/^/.hlcmpa, pije 

se  mi,  C'o  ftofjt  mir  ailf,  C.  Noti:- Erj.( Torb.); 

—  )d)lampern,(lilempati),  strele;  \d)\mppen: 
voda,  hrana  v  želodcu  hlempa  (hlempar), 
Z,;  —  prim.  hlepati,  hlimpati. 

hleniti,  nem,  rb.  pf.  i)  plij^lid)  l)CVOOrIcud)tcn : 
soince  je  hlenilo  skozi  oblake,  Ravn.-Ci^., 
Rib.-M..  Sotr.-C;  —  2)  nogo  h.,  ftd)  bcit 
(yuB  Ucrftauc^cn,  Aoi'.;  noga  se  hlene  = 
se  zvrne,  C;  —  3)  fd)Iagcu:  h.  koga  z  bi- 
čem, Z.;  da  le  hlenem  (kresnem),  imam 
ogenj.  Z.;  —  pravilneje  menda:  hliniti,  nem. 

hlep,  hlepa,  m.  t>[(  ^Segicrbe,  baž  l^crlnmicn, 
.U.,  Z.' 

hlfpati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  =  hlempati. 
C,   Sotr.-Erj.(Torb.). 

hlapen,  pna,  adj.  gierig,  tioH  SSerlangcii,  CA^., 
Zora. 

hlepenje,  n.  "baž  SSedangeit,  bic  ©ud)t,  Cig , 
Jan.,  nk.;  h.  po  časti,  btc  (Sl}rlud)t,  Cig.fT.). 

hlepeti,  im,  vb.  impf.  fid)  t)eftig  icfjiien,  ^eftig 
Uerlangcn;  h.  po  čem,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C; 
h.  po  časti,  naci^  S^re  burften,  Cig.;  h.  na 
kaj,   C. 

hl^piti  se,  im  se,  vb.  impf.  ftd)  buden:  kokoš 
se  hlepi,  kadar  počene  ter  se  da  prijeti',  M. 

hlepiti,  i'm,  vb.  impf.   C,  pogl.  hlipiti. 

hlepiv,  iva,  adj.  =  hlepljiv,  Z. 

hlepljiv,  iva,  adj.  »oll  i^crlnitiictt,  M. 

hlepljivost,  /.  bie  Sfl)niud}tigfeit,  M. 

hlfpnost,  /.  bic  Sud)t,  bic  Oiicv,  M. 

hl^stiti,  hlestim,  vb.  impf.  pvafitfn:  tkalec  hlesti, 
da  ima  veliko  dela,  Gor.-M.;  —  prim.  2. 
hlastati. 

hl9stniti,  hlCstncm,  i'6. />/.  jd)Iagcn :  hlestnil 
ga  je  (s  tanko  letoraslijo),  LjZv. 

hlev,  m.  bcr  3?icl)ftall;  hlev  zapreti,  ko  je  krava 
ušla;   hlev   pitovnjak,    bic  lUaftftalluug,    /)Z. 

—  pos,  bcr  £d)WCiuftalI,  Kras,  Sprcg.-Cig. 
tudi:  hl$v,  Dol. 

hlčvar,    rja,    m.  bet  (3taIIfncd)t,    Cig.,  Jan.; 

Aj  hlevar  mlad,  to  nič   ne  de,  Spcs.-K. 
hlevarica,  /.  bic  Stalliliagb,    Valj. (Rad). 
hlevarina,  /.  =  hlevščina,   Cig. 
hlevčcc,    čca,  m.  dem.  hlevec ;    fleiuei"  ©tali. 
hlcvČLk,  čka,  m.  dem.  hlevec;    flciticr  Stali. 
hlevčič,   »1.   =^    hlevček,   C. 
hlevec,   vca,  m.  dem.  hlev;  flcillCl   Stali;   — 

bcr  Srf)an'tall,  .S7;rA-. 
hlcven,  vna,  adj.  =^   hlevski, 
hlcvodavcc,   vca,  m.  bet  ^^fiffcllcr  bcr  Stal 

iiiiig,  nz. 

hlevski,  adj.  Stali  . 

hleviščc,  n.  bie  Stalliing  aiif  bcn  '•'llpcii,  Re-^.- 

Raud. 
hlevovjc,  n.  coll.  Stadiiiigcu,  In-f.  Sd)tuciii^ 

ftiillc,  v{h<;t. 
hlevščina,  /.  baž  Stallgclb,  Cig.,  Jan. 


hličati,  i'm,  rb.  impf.  =^  rocf)Cln,  C;  —  prim. 
hlikati. 

hlid,  m.  faiifte^  SSc^cit,  bo^  ijiiftd)cn,  bcr  ijuft^ 
jug,  Cig.,  BlKr.;   spomladni  iilid,   vihSt.-C. 

hlideti,  im,  vb.  impf.  janft  lPcl}cn,  Cig.,  Jan., 
Trst. (Let.),  jv:[liSt.;  jug  bo  hlidel,   C. 

hlik,   m.   bic  Stirfluft,  v:;JiŠt. 

hlikati,  hlTkam,  čem,  vb.  impf.  i)  jd)ttict  a_t^= 
men,  l}eftig  atl)meu,  fdjnoufeu,  todjcln,  Št.- 
C;  —  jd)iud)seu,  C.;  —  2)  h.  po  čem,  fid) 
nad)  ettua§  fc^ucn,  v{hŠt.-C.;  —  prim.  hli- 
pati. 

hliketati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  =  hlikati 
I),    C. 

hlikniti,  hlTkncm,  vb.  pf.  "btn  tehten  9lt^em= 
jug  tt)uu,  )"tcrbcu,  Št.-C. 

hliktati,  čem,  vb.  impf.  jdjhic^jen,  kajk.-Mik.; 
—  prim.  hliketati. 

hlimba,  /.  bie  5SerfteIIuug,  bie  ^euc^elet,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk.;  priliznjeni  pokloni  in  prazne 
hlimbe,   Ci'. 

hlimben,  bna,  adj.  erf)CU(^eIt,   Cig. 

hlimpati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  =  hlipati 
I),   Hal. -C. 

hlina,  /.  =  hlimba.  Kr. 

hlinav,  ava,  adj.  ()eud)letijd),  SIN. 

hlinavski ,  adj.  ^euc^tctifc^ :  hlinavsko  srce, 
Jure. 

hlincati,  am,  vb.  impf.  oljne  ^T^rancn  ttjeinenb 
fd)rcicn,  BlKr. 

hlinEc,  nca,  m.  ber  .'peucfiler,  ber  ©leifener, 
Cig.,  Jan. 

hlinež,  m.  bcr  ^icudjlcr,  Nov.-C. 

hliniti,  hlTncm,  vb.  pf.  i)  eiue  j(^netle  ^emc 
guug  iuad)cu,  fdjiefeen:  orel  na  zemljo  hline, 
C,  Npes.-]'ra'{.;  sin  skozi  vrata  hline,  fant 
etlcub^i  jiir  Jljiirc  l)ereiu,    Slom.-C;  —   2) 
eincn   Sd)lag    fiif)rcn,    Hal. -C;   —   prim. 

hlipniti. 
hliniti,  hUnim,  vb.ifiipf.  i)h.kaj,  cttt)fl?^l^eurf)eln, 
Cig.,  Jan.,  nk.:  h.  ljubezen,  žalost,  C; 
hlinjen,  ticrftcllt,  crt)Cud)Clt,  Cig.\  —  2)  h. 
se,  ftd)  beiftcllen,  l)cud)cln,  glcif5ucriid)  fein; 
prijaznega  se  hliniti,  fid)  frcuublid)  auftclleu, 

hlinitva,  /.  bic  .'^icudiclci,   C. 
hlinjav,  ;iva,  adj.  licudjlcrifd),   C. 
hlinjavec,  vca,  »1.  bcr  .\.">cud)lcr,  Z. 
hlinjavski,  adj.  l)Ciid)lcriid),  ./ap.-C. 
hlinjavstvp,  n.  bic  itcudjclci,  .Jap.-C. 
hlinjenec,   nca.  m.  bcr  .V)cud)lcr,  bcr  ^riimm 

Icr,  Cig. 
hlinjenjc,  ;i.  ba^  ."pcud)cln,  bic  ii^crftcflung. 

hlinjiv,    iva,   adj.   =--   hlinljiv,    C'ig.,  Jan. 

hlinljiv,  iva,  adj.  l)cud)lcri)d),   Cig.,  C. 

hlinstv9,  n.  bic  ."Ocudiclci,   Cig. 

hlip,  »I.  1)  bcr  iluftftroni,  bcr  ^a\id},  ber 
"ilMub.iUg,  Cig..  .lan.;  vuMi  ffarfcr  .ViOc,  (Ag.\ 
h.  od  toplote  gre,  C.;— bcr  Stuvniunnb,  (.'. ; 
;i'i-/;.s7.;  —  2)  bic  iiufjcrc  i!uft,  bie  iJltnto 
fpl)aie,  Afiir.,  \'.-Cig.,  Jan.,  Notr.  -  Lei>st. 
(Rok.);  —  3)  ber  Sdilurf,  C. 

hlipa,  /.  fdiiucrc'?  ''.Htlinien,  C 

hlipati,  pam,  pijem.  vb.  impf.  1)  nad)  i.'uft 
jd)nappcn,  )d)tucr  atljnuMi,   C.,   Z;   feiic^cn, 


hitpavec  —  hl9diti 


-  273  - 


hl^dje  —  hm|lje 


Jan. (H.);  vol  hliplje,  Se>io\eče-Erj.(Torb.) ; 

—  2)  (»oiucitb)  i"rf)Iuc{)'ieit,  Jan.,  v(li^t.-(:.; 

—  )d)lltrfJ011,  ll..  Kras:  hlipljc,  hlipa  se  mi, 
id)  l)a[ic  bo^  '',)lufftoi3cn,  SdUucfien,  C,  Notr.- 
Erj.(Torb.,K  doriš.;  —  3)  )d)Iurfen:  voJo 
h.,  mehko  hruško  h.,  C;  —  4)  fdjtageii,  C 

hlipavec,    vca,    m.  bie  Sdjlucrtlilie    (iris    ger- 

manica),  (dajo  ga  živini,  kadar  hliplje),  Kras- 

Evj.  (Torb.). 
hlipavica,   f.  ba§  ©d^Iudjjeu,  "tiCLŽ  (Sd)Uicffen, 

C.  Z. 
hlipavnik,  m.  =  hlipavec,   pri  Gorici  -  Erj. 

(Torb.). 
hlipec,   pca,   m.  i)  ber  (Sc^weratt)menbc,   Sl- 

Gor.-C;  —   2)  iaž  Siiilpjcn:  hlipec  imam, 

Notr.-Erj.(Torb.). 
hlipen,  pna,  adj.  htftig,   Cig. 
hlipetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  )d)[uifen,   C 
hlipeti,  im,   vb.  impf.  roeljClt:    veter  hlipi ,  Z.; 

toplota  sem  hlipi,   bev  SBSrmebunft  ftromt 

I^ie^cr,  C. 
hlipiš,  m.  bcr  SSittbftrom,  nk. 
hlipiti,    im,    vb.  impf.  beii  '"^Uljeiit   bcnef)men : 

veter  me  hlipi,  Z. 
hlipkati,  am,  vb.  impf.  jc^tuc^jen,  Hal.-C. 
hlipkovati,  ujem,  vb.  impf.  =  hlipkati,   C. 
hlipnat,  adj.  Iilftig:  hlipnati  oblak.  Zora. 
hlipniti,    hlTpnem,    vb.   pf.     i)    eillgu    furjCIt 

'Ž(tl)em3ug  tfiun,  C. ;— etnmai  fd)lurf)cn,  Z.; 

—  21  cincn  leiditen  Sdilaii  fiil)ren,  C,  Z. 
hlip9ven,  vna,  adj.  htftig,    V. -Cig. 
hliptati,    am,   vb.  impf.    nad)    Suft   f(^nappcn, 

i&jVoti  att)meii,  tcudjeti,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C; 

konj  po  zraku  hlipta,   SIN. 
hliptav,  ava,  adj.  feiidjenb,  Jan. 
hlistati,  am,  vb.  impf.    i)  id)liappcn,    V.-Cig.; 

—  2)  mit  ber  9\utf)e  ober  *peitid)e  fdilagcn, 
Z.;  (tudi  rus.);  —  •^)  fnaftcm,  C;  pliii jeleni, 
vihŠt.-C. 

hlistniti,  hlTstnem,   vb.  pf.  i)  eiuen  (Ieid)ten) 

Ž»ieb  berfcfccn,   Z.;  —  2)  eincn  fiiaftentben 

;daut  Don  fid)  geben,  C. 
hlTšč,  m.  i)  bcr  Sturmtninb,  C;  —  bcr  Sturm= 

regen,  cin  jdf)er  iRegcu,  ber  ^laiu'cgcn,  v{hšt., 

ogr.-C.;—  2)  ber  g-tugionb,  (hliš)  Jan.,  C, 

V.-Cig.;  ber  33adijanb,  (hliš)    Valj. (Rad). 
hliščati,    fm,    vb.  impf.    fjcftig    (mit    Sturm) 

regnen,  ftiirnten,  vihŠt.-C. 
hliščava,  /,  ber  ^i^loferegcit,  ogr.-C. 
hlobati,    bam,    bl^em,   vb.  impf.  mit  Gierflufd) 

na  gen,  Mur.,  C. 
hlobotati,  otam,  (Jčem,  vb.  impf.  mit  ®erdufc^ 

freffcn,  M. 
hlobutati,    am,   vb.  impf.   in  bcn  Xag   fjincin 

rcben,  Polj. 
hl9d,  m.  i)  abgeiiigtcr  bicfcr  i^aumftamm ;  bcr 

Sageblod,  Cig.,  Jan.;  —  groRcr  S^ilfd;  hlode 

zabijati  v  zemljo;  —  2)  ber  ^flugbaum,  Cig., 

Vrt.;  hlod.  Dol. 
hl9dček,  č(e)ka,  m.  dem.  hlodec. 
hl9dec,  dca,  m.  dem,  hlod. 
hl9dek,  dka,  m.  dem.  hlod. 
hl9dič,  7«.  dem.  hlod,   Cig. 
hl9diti,  im,  vb.  impf.  mit  cincm  $fIodc  priigeln, 

^f.,  C. 

Slov.-nem.  slovar. 


hlOdjc,   «.  coll.  bic  .s^oljftdmmc;  gro^e  §oIj= 

Vfliidc. 
hlodovina,  /.  baši  Stammf)ol5,  DZ. 
hlod9vje,   n.  coll.  =  hlodje,  Jan.,  M. 
hlop,   intcrj.  jri)napp.  Jam.,  Cig. 
hlop,  hlopa,  m.  bcr  Sd;Iag,  Z.;  h.  vetra,   ber 

5SinbftDf5,   C. 
hlopast,  adj.  gicrig.  Diet. 
hlopati,  pam,  hlopljem,  vb.  impf .   i)  fdmappen, 

Cig.,  C. ;  —  2)  [tarf  att)mcn,  fdinanfcn  (j.  'Š. 

»om  2a:ifen),  vihŠt.-C;  —  ^)  fd)lagen,  C. 
hlepeti,  im,  vb.  impf.  ftiinnen.  Ž.;  veter  hlepi, 

ber  35?inb  mad)t  Stiifje,  [tiirmt,  C,  Z. 
hlopniti,  hlopnem,  vb.  pf.  i)  jd)nappen,  Giits., 

Cig.;   pes  meso  hlopne  in  požre,  Re\.-C.; 

—  2)  eincn  ©d)Iag  »erfe^en,  Z. 
hlopotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  i)  platfc^em, 

Mur.,  C,  Met.;— i)  r=  šušnjavo  govoriti,  C. 
hlopoteti,   im,  vb.  impf.  iippig  euiporfcf)iefecn, 

iippig,  road)icn,  ^ir/i^V.-C ;  —  prim.  hobateti. 
hlopsti,    hlopem,    vb.    impf.    anc-bunftcn:    iz 

de\ičinih  stopinj   nečistost  hlope,    C. 

hloptati,  am,  vb.  impf.  fc^Iabberig  freffen,  Cig. 
hlosta,  /.  eine  ŽBoriidjtung  jum  93itlid}fang, 

Sotr.-Levst.  (Rok.). 
hl9Ža, /.  'baŽ  9iet|tg,    Luče  (Št.J-Erj.  (Torb.J; 

—  pri  m.  haloza.  (?) 

hluniti,  hlunem,  vb.pf  bampfenb  l^erborbringen, 

Hal.-C. 
hliip,  ?«.  bcr  55ampf,  Cig.,  Hal.-C;  kužni  h., 

baž  SOJiagma,    ^^.-Cig.;  —  h.  jeze,  C;  — 

prim.  hlap,   hlip. 
hlupen,  pna,  adj.  bunftig,  M.,  Z. 
hlupeti,  im,  vb.  impf.  bampfen,  Hal.-C. 
hman,  adj.  božfjaft,  Mur.,  Mik.;  pog\.  hmanj. 
hmanj ,    adj.    trčige,    Mik.,    vihŠt.;    —  prim. 

vmanj. 
hmanjak,  m.  tragcr  9}Jen)d},  ogr.-Valj.(RadJ. 
hmanjevati,  ujem,  vb.  impf  trčige  jein,  M. 
hmanj ež,  m.  ber  ^i^ntcn.^cr,  C. 
hmanjica,  /.  bie   Sož^eit,    (vmanjica)    kajk.- 

Valj.(Rad). 
hmanjfti  se,  fm  se,  vb.  impf.  faulcnjcn,   C. 
hmanJ9Ča,  /.    bie   ®d)Icd}tigfeit,    kajk.  -  Valj. 

(Rad). 
hmanj 9st,  /.  bie  f^aull^eit,  bie  2ragf)eit,  M.,  C. 
hmanjiih,  m.  bcr  ^^^lU^i^l^S^l",   C-'  ^^^^^ 
hmanjiihati,  am,  vb.  impf.  fouIcn,^en,   C. 
hmelj,    hmelja,  m.  bcr    ipopfen    (humulus    lu- 

pulus);  zgodnji  h.,  ber  ^{ugnft^opfcn,  Cig.; 

divji  h.,  ber  3lltni)Ppfen,   Cig.;  gluhi  h.,  bcr 

9ceffeit)0pfcn,    Cig.;    ženski,  h.,    ber    Si^Pf^"' 

f)Opfcn,    Cig.;  tudi:   hmei). 
hmeljak,  m.  =  hmeljar,  v{hŠt. 
hmeljar,  rja,  m.  ber  Jgopfcnbancr,  ber  ŽJOpfen- 

f)iinbtcr,   Cig.,  Jan. 
hmeljarija,  /.  =  hmeljarsr\-o,   Cig. 
hmeljariti,  arim,  vb.  impf.  \\č)  mit  bcm  §Opfen= 

han  obcr  i^opfcnlianbel  be)d)dftigcn,  Cig. 
hmelj arjenje,  n.  bie  33etroibung   be»  §opfen» 

banc^  obcr  .'gopfcnl)anbcB,  Cig. 
hmeljarstvo,   n.  bcr  .^opfcnban,  ber  ^opfen* 

iianbci,   Cig.,  Jan.,  nk. 
hmfljati,  am,  vb.  impf.  =  hmeljiti,    V.-Cig. 
hmflje,  n.  coll.  .'gopfenftoubcn,  Mur. 

18 


hmf  Ijen  —  hočljivost 


274  — 


hod  —  hoditi 


hmeljen,    Ijna,   adj.   i)    .'popfeii',    C/^.,    Jan.; 

hmeljni  kol,    btc  ^Opfcnftongc,    Jan.;  —    2) 

:^  pijan  od  piva,   Sl\. 
hmfljev,  aJj.  ooit  Siopfcn,  i)Opfcn= :  hmeljevo 

olje,  ba#  i)Dpfcnp(,  Ci^.fT.). 
hmfljevec,  vca,  m  bac^  i)Opfcnbiev,if.,  Jan.(H.). 
hrtifljevica,  /.  'Xi<xi  .'oopfcmuaficr,   Cig. 
hm^ljevina,  /.  bcr  .'popfcn,   Cig;. 
hmeljevit,  adj.  t)Opfenrcid),   Cig.,  Jan. 
hmfijevje,  n.  coU.  .t)Opfeuftaubcit,  C. 
hmfljevnica,  /.  bcr  .'^")opienl)aIm,  ber  §opfen= 

.^ifcig,  C. 
hmeljina,  /.  ber  £)Opfen,  -V/, 
hmeljinje,  n.  coll.  £)Dpfenftaubcn,   SlGosp.-C. 
hmeljišče,  >i.  bcr  9(cfcr,  auf  bem  ,t)opfcn  gebaut 

IDiir,   Cig.,  Jan.,  C. 
hm?ljiti,    hmcljim,  vb.  impf.  mit   ^Opfcil    011= 

iiiocficn,  I)Opfen,  Cig..  Jan. 
hmeljnica,  /.  btc  »opfenfanimer,  Cig. 
hmeljnik,   m.  "na^  ,S*iopfeiifeIb,   Cig.,  Jan.,  C. 
hmeljnikar,   rja,   m.  =  hmeljar,   C. 
hmeljnjak,  m.  bO'?  4)0pfeubier,  Jan.  (H.). 
hment,   interj.  =  šment,  Z. 
ho,  interj.  ^0!  (izraža  največ  začudbo) ;  tudi: 

ho  ho !  —  s  tem  klicem  tudi  veleva  voznik 

konju  na  levo,    v^^hSt.,  ali,   da  naj  obstoji, 

Levst.  (Rok.). 
hobat,  ata,  adj.  iippig,  triiK^cnib:  hobata  trava, 

SI  Gor.- C;  hobato  rastoča  pšenica,  Bes. 
hobatje,  n.  iippigcio  ©eftraud),  Nov.-C. 
hoboriti  se,^  im  se,    vb.  impf.  praljlcii,    groR 

ttmn,  vih.Št.-C. 
hoborljiv,  adj.  pral)(criirfl,  v^hSt.-C. 
hobattn,  tna,  adj.   itppig  >t)ad[))enb,   Cig. 
hobateti,  i'm,  vb.  impf.  iippig  tuadjfcn,   Cig. 
hobatnost,  /.  ha^  iippiflc  2Sad)štl)uni,  Cig. 
hob9Ča,  /.  bcr  iippigc  i.'Qgeni)ud)ž',  Cig. 
hoboj,  m.  iaž  .^nutboi^  (.'ooboei,  Jan. 
hobojist,  m.  bei  Vautboift,   Cig.,  Jan. 
hobot,  6ta,  m.  f)0^ie,   aušgcfreffciic  5rucf)t  fj. 

58.  eiu  Icerer  ft'iirbi^),  C. 
hobotanje,  n.  bcr  iippigc  25?iid)'S,   Cig. 
i.hobotati,    am,    vb.    impf.    luiic^em,    iippig 

njadifen,  }cf)ncU  cmpoijd)icfjcn,  O'^.,  C,  BlKr.; 

■ —  prini.  bohotati. 
2.  hobotati,  otam,  ^čem,  vb.  impf.  I)o()Iti)ncilbc 

i.'autc  0011  firi)  gcbcn,  (»»'c  ^.  ^B.  lucnii  iiiait 

Quf  ctroaš  .'oot)Ie^  idjIoflO,  C. ;  tudi  goreč  kup 

slame   hobota,   C. 
hobotek,  tka,  m.  bcr  SJcbeiitricb,  bnž  SBaifci^ 

rci?,  Cig.,  \ov. 
hobotun,  tna,  adj.  iippig  tt)ad)jcilb,   Cig.,  Jan., 

C.;   —   prim.  bohoten. 

hobotina,/.  bic  SSoficrrciicr,  bieSSalfcrfc^offc,  Z. 

hob9tje,   >;.   =  hobotina,  Z. 

hobotnica,  /.  bcr  3ccpoll)p  (octopus  vulgaris), 

l-'.rj.i/.  ),  .\fet.,  Cig.,  Prim.-F.rj.fTorb.). 
hobotnjak,    m.  hobotnjaki,    3iiii)eltf)icrc,    Cig. 

r/'.;;  — prim,  rus.  hobot-i.,  bcrlf|cpt)iiiitcinii|)cl. 
hobotnost,  /.  bic  llcppigfcit  (iiit  5i?iid)ici,  (^ig. 
hočljiv,  iva,  adj.  liiftcni,  liuil)lhiftig,  Cig..  Trub.- 

.\fik. ;  hočijivo  življenje,  C.;  —  pogi.  hotljiv. 
hočljivost,  /.  bic  i.'iiftcnil)cit,  bic  S3ctI}Iliiftig 

fcit,   Cig..  Tnib.,  Dict.-.\fik.:    -  bic  Utifcujd) 

Ijcit,  Krclj. 


hod,  h6da  ali:  hgd,  hoda,  m.  i)  baž  &ei)en, 
bcr  ©ang,  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan. ;  očistite 
pot,  da  svoboden  in  miren  hod  imate  k 
očetu,  Krelj;  obdrži  moj  hod  po  tvojih 
stezah,  Trub. ;  naš  hod  ni  se  uganil  od 
tvojega  pota,  Dalm.;  hod  mi  počasi  gre,  C; 
(dekle)  je  dobrega  hoda,  .\pes.  -\'ra^.;  — 
tri  ure  hoda,  brci  Stunbcit  SScge^,  tri  dni 
hoda,  brei  lagreijcn  ;— bcr  SDJarfd),  ber  3^3, 
Cig.,  Jan.,  DZ. ;  —  ber  Sayf  (mech.),  Cig. 
(T.);  h.  svetlobnih  žarkov,  Znid. ;  —  h.  ukov, 
ber  Stubiengang,  DZ.;  pravilni  h.  obdelo- 
vanja, bcr  regelnidRige  ®ang  bcr  33earbeitung, 
DZ.;  —  2)  pl.  hodi,  bie  ©Sngc,  bic  (BaHe- 
rien,  C. 

h9d,  /.  =  hod,  ber  ®ang:  kobila  irna  prav 
medvedovo  hod,   Gor. 

hodač,  m.  =  hodeč.  Z.,  Jan. (H.). 

hodaj,  m.  bic  im  cinmaligenCSiangejuriicfgelegte 
Stiede,  Z.\  ber  SBeg:  sobotni  hodaj,  ogr.- 
Valj.rRadj. 

hodaki,  m.  pl.  bie  Steljen,  Ščav.-C. 

hodalje,  /.;'/.  =  hodaki,   C. 

hodaljka,  /.  bie  Sriidc,  C. 

hodan,   dnii,  adj.  =  i.  hoden,    Cig. 

hodarina,  /.  ba#  OJanggelb,  DZ. 

hodataj,  m.  ber  58ermittlcr,  Levst.fZb.  sp.j; 
—  stsl. 

hodati,  am,  vb.  impf.  ge^Cll  (v  otročjem  go- 
voru),   \'rt. 

hodba,  /.  ber  Umgang,  C;  —  ber  SBanbtI,  h. 
pred   Bogom.  ogr.-C. 

hode,  /.  pl.  ber  SBeiberic^  (Ivthrum  salicaria), 
Jo.fch. 

hodeč,  dca,  m.  bcr  (SJe^cr,  ber  iVufeganger,  Cig., 
Jan.,  C,  Krelj;  dober  h..   Gor. 

1.  hoden,  dna,  adj.  i)  gut  gel^enb,  gut  jU  SfUfec, 
Cig.;  hoden  (hodan)  konj.  Gor.  -  M.,  C; 
starec  nisem  več  tako  hoden,  kakor  v  mladih 
letih,  IjZv.;—  2)  gaugbar:  hodna  pot,  Cig., 
Jan.;— "2,)  hodni''teden,  bic  ^ittluodic,  hodna 
nedelja,  bcr  fiinjtc  Sotijitog  nad)  Cftern,  Z. 

2.  hoden,  dna,  adj.  rupfcn;  hodno  platno, 
rupfciie  ^einnjonb  (bie  grobftc  iJciniuanb) ; 
liodna  kodelja.  \'rt.;  —  grob:  hodna  obleka, 
grobež  illcib,  baž  TiJerhagšifleib,  O;,'..  BlKr., 
Cv.;  le  h  kmečki  ženitnini  naj  kdo  hoden 
(im  "JUItagvflcib)  pride,  že  bi  bilo  grdo, 
Ravn.;  —  mladina  riše  tu  svoja  hodna  imena 
na  zid,  LjZv.;  —  prim.  npm.  .'i>cbc  =  3}}erg 
pon  ^lad)^^  iiub  .Vtiinf,  licbcnc  ilcimuaiib. 

hod^vati,  am,  vb.  impf.  ju  gebCU  pflCflCl',  >^otr.- 
I.cviit.(Glas.). 

hodiljka,  /.  noge  hodiljke,  ^Sanbclfiifjc,  ©OHfl« 
bcinc  (zool),  luj.-Cig.fT.). 

hodilnica,  /.  bcr  (^lingclnjagcii  (fiir  .\liiibcr),  C. 

hodilp,  n.  i)  baci  ©aiigiucrl  (techn.).  (:ig.(T.), 
C; -2)  bie  3oble,  Cig.; -v  bcr  (ycfd)dft':i^ 
gong,  C;  na  svojih  hodilih  biti,  C;  svoja 
liodila  imeti,  Z. 

hodišče,  n.  ber  OJoiig,  ber  ^'ccfgaiig,  bei  Sin*' 
ribor,  .^fur.,  Cig.,  Lcvst.fPril.),  nk.;  prekri- 
žano h.,  bcr  .Vlrciijgang,  Jan. 

hoditi,  hcjdim,  vb.  impf.  gcl)cn,  JU  gc{)cit  pflcgeu, 
tunnbclii ;   po  svetu  h.,   in  bcr  2ScU  Ijcrum 


hod^avec  —  hodulja 


275  — 


hoh^ati  —  h^jevje 


llionbcrn ;  lienarji  hodijo  med  ljudstvom,  b. 
®elb  ift  iin  llliilailf,  DZ.:  kuga  hodi  po 
deželi,  bic  ^4?cU  rcilieit  iin  i^aitbe,  Cig.;  h. 
s  kom,  mit  jcmanbein  Uincjnitci  pflci^cn:  po 
svojih  potih  h.,  fciiic  3Bccic  cjti)eii ;  po  svojih 
opravkih  h.,  jcincii  ©eidiiiftcn  nad)nt'lieu;  za 
vinom,  za  slivami  h.,  35?citl,  ^{uictidlfcit  cili= 
faufcu,  C;  za  kom  h.,  jcmaiibcm  nQd)[teigcn  ; 
temotne  poti  h.,  buntle  ''^^fabe  roanbcln,  Cig.: 
njegove  poti  hodi,  Rai'u.-Mik.;  po  koga  h., 
ietnanben  abiuftolcn  pficgcn;  daleč  po  vodo 
h.,  n)eit()cr  SSaffer  511  Ijolcn  pjlegen;  v  cerkev, 
v  šolo  h.,  bie  iiirdie,  bie  Sdjule  beiudieu; 
na  božjo  pot  h.,  t»allfa()rten;  težko  h.,  iibel 
511  (tu^e  iein;  ob  palici  h.,  on  eincm  Stocfe 
geficn:  bos  h.,  barfug  ju  geben  pficgcn;  ne 
hodi  k  meni,  fomm  mir  nidit  in  bic  9uif)e: 
ni  ti  treba  k  meni  hoditi,  bu  braiid)ft  bid) 
nid)t  JU  mir  ,^u  bcmiif)en;  ne  hodi  več  danes 
domu;  gef)  tieutc  nid)t  mebr  nad)f)Quie!  — 
po  koncu  h.,  eiiien  aufrec^teu  ©aitg  f)aben; 

—  umber  gcftcn:  grdo  je,  če  tak  raztrgan  in 
cunjast  hodim,  Ravn.  fAbc.J',  klavrni  ho- 
dimo, Ravru;  hodi!  trofle  btd)treiterl  marfd)! 

—  on  na  to  hodi,  da  — ,  er  gef)t  barauf 
ailž,  — ,  ogr.-C;  v  škodo  h.  komu,  jemali' 
ben  beeintrcidjtigen,  Cig.\  ta  reč  mi  po  glavi 
hodi,  'ta^  madjt  mir  Sorgen,  ttjurmt  iiiid), 
C/o'. ;— ergefien:  kako  je  pak  hodilo  Kristusu, 
tt)ie  ift  eži  Sovifto  ergangcn?  Krelj ;  slabo 
jim  je  hodilo,  Ji<rc.;— lahko,  težko  mi  hodi, 
e§  fommt  mir  Ieid)t,  id)»tier  an,  vihŠt.-C; 
to  drago  hodi,  ia^  fommt  tficuer  ju  fteficn, 
C;  v  prid,  na  korist,  na  dobro,  na  hvalo 
h.,  frommen,  jugute  fommen,  Cig.;  ljudem 
je  prav  hodilo,  da  .  .  .,  Ravti.:  vse  bo  prav 
hodilo,  oilež  trirb  gut  aužfaticn,  Jurč.;  to 
mi  na  poštenje  hodi,  ba^  gercid)t  mir  jur 
(S^re,  ogr.-C;  na  malo  (na  pičlo)  h.,  ab= 
nefimen,  au§gef)eit :  denarji  mi  hodijo  na 
malo,    Cig.,  C. 

hodljavec,  vca,  m.  ber  &(d,  Gttts. 

hodnica,  /.  i)  bie  f^ii^giingerin,  Cig.\  —  2) 
^  premičnica,  C,  Z.\  —  ■\]  =  hodišče,  ber 
®ang:  prekrižana  h.,  ber  Sreujgang,  Cig. 

hodničen,  čna,  adj.  rupfcn;  hodnična  srajca; 

—  gering,  id)lecf)t,  Cig.;  h.  filozof,  ZgD. 

1.  hodnik,  m.    i)  ==  hodeč,  kajk.-Valj.(Rad); 

—  2)  ber  gušftcig,  (hodnik)  Sotr.-Erj. 
(Torb.);  —  baš  Siottoir,  C;  —  ber  (iiang 
(om  ober  im  :gau)ei,  C;  po  hodnikih  hala- 
bučiti,  RaičfLet.j. 

2.  hodnik,  m.  bie  Stupfenleiniuanb,  bie  SSerg= 
leinroanb,  grobe  Seintuanb;  srajca  iz  hodnika: 
telo  v  ho  Inik  obleči,    Cv. 

i.hodnina,  /.  bo§  (Manggelb,  ber  58otento^u, 

C,  DZ.,  Sov. 
2.  hodnina,  /.  =  2.  hodnik,  Mur.,  Jan. 
hodnost,  /.  bie  ©angborfeit,  Cig. 
hodokaz,  kaza,  m.  bie  9JJar)i^route,  DZ. 
hodokaznica,  /.  =  hodokaz,  DZ. 
hpdoma,  adv.  ambulant,  DZ. 
hodomer,  mera.   m.  bas  Žiobomcter,   O'^. 
hodulja,  f.   i)  =  hodilnica,   Cig.,  Jan.  (rus.); 

—  2)  pl.  hodulje,   bie   Steljen,    Cig.,  Jan. 


(hs.);  —  bie  'Banbelfiige,  bie  (Mangbeine  (zool.), 

h.t.-Cig.(T.J. 
hohljati,  am,  vb.  impf.  ;)raujc^en:  reka  hohlja 

v  morje,  RaičfSiov.J;  —  2)  h.  se,  laut  fac^en, 

Cig. 
hohnik,    m.  ber  9?afen(aut,   Cig.  (T.),  Levst. 

(Nauk),  nk. 
hohniv,  fva,  adj.  ^\a\aU,  na)etnb:  hohnivo  ali 

skozi  nos  izrekati,   Levst. (Sank). 
h9hnja,  /.  ber  ©djniiffler,  M. 
hohnjač,   m.  ber  burd)  bie  9ia)e  jprirf)t,  ber 

9?a^Ier,  Cig.;  —  ber  Sc^niifflcr,  Jan. 
hohnjanje,    n.  ba§  9ia)e(n,   ber  9it)inežmu#, 

Savr.  (Kop.  sp.). 
hohnjati,  am,  vb.  impf.  i)  nčifcln,   Cig.,  Jan., 

Dol.,  BlKr.;  (hohnati)  Savr. /"Kop.  sp.);  — 

2)  fdinuppern,  fcf)niiffeln,  C. 
hohnjav,  ava,  adj.  nafelnb:  hohnjav  glas,  cin 

9Jdje(Iaut,  Cig. 
hohnjavec.  vca,  m.   i)  ber  9Jd2i(er,  Z.;  —  2) 

ber  Sdiniiffier,  Z. 
hohnjavka, /.  i)  bie  9?aglerin,  Z.;  —  2)  bie 

Sdiniifflerin,  Z. 
hohorin,  m.  ber  SDSirbelroinb,  vilišt. 
hohot,  ota,  »z.  lauteg  (Seiddjter,  Jan. 
hohotanje,  n.  Iaute§  Sad)en,  ^f. 
hohotati,    otam,  očem,  vb.  impf.   i)  fprubeln, 

roallen  (o  vroči  vodi),  C;  —  2)  laut  ladjen, 

Mur.;  =  h.  se,  Jan. 
hoj,  interj.  1:^thQ.\  t)orftbu?  hoj,  Mica!  Rib.-C; 

hoj  hoj!  (ako  kdo  koga  od  daleč  kliče),  Št.-C. 
hoj,  hQJa,  m.  =1.  hoja,  Rog.-Valj.(Rad). 
i.h9ja, /.  haž  (i5ef)en,  ber  ®ang;   med   hojo, 

tt)af)renb  be§  @et)en§,  Ravn.-Mik.;  trden  za 

hojo  biti,  gut  gu  fyu§e  fein,   Cig.;    od  hoje 

truden,  megemiibe;  h.  po  plemenu,  bie  ^Srunft, 

Cig.;  h.  za  Kristusom,  bie  9?ac^folge  Sf)rifti, 

Cig.;  po  svojih  hojah  kam  priti,  Burg.;  na- 

turna  hoja,  ber  (iJang  ber  9?atur,  "itai  9catur* 

geiefi,  C.;  —  petelinska  h.,  bcr  §a^nentritt 

(napačna  hoja  pri  konjih),  DZ. 
2.h9ja,  /.  i)  =  jel,  jelka,   bie  Sbeltonne,  bie 

2Scif3tanne   (abies   pectinata),    Guts.,  Jam., 

Mur.,  V.-Cig.,  Medv.(Rok.);  —  2)  črna  h. 

=  smreka,  Z.,  Hlad.;  —  3)  ber  DJabelboum, 

Cig:,  Jan.;  —  4)  fri)d)ež  'DJabeltioIjreifig,  C, 

Mik.,  Gor.;  —  v  hojo  iti  =  v  gozd  iti,  Ip.; 

—  tudi:  hgja;  pogl.  hvoja. 

h9Jba,  /.  =  hodba,  hoja,  Mur.,  Jan.,  C. 

h9Jčevje,  n.  =  hojčje,  M. 

h9Jcje,  n.  coll.  bcr  ^Beifetannentualb,  M.,  Danj,- 

Valj.(Rad),  vilišt. 
h9jen,   jna,   adj.  gum  9iabcIl)ol3rei)ig   ge:^6rig, 

C;  —  hojni,  Jannen=,  Guts. 
hojenje,  n.  isaž  ©efjen. 
hojev-ati,  am,  vb.  impf.  ju  gcljeu  pftegeu,  iDon- 

beln,   Cig.,  Jan.,  \'rt.,  Jurč.,  Erj.(Iib.  sp.); 

na  lov  h.,  Levst.  (Zb.  sp.). 
h9je\nec,  vca,  m.  i)  ber  ^eifjtanneubaum,  Z.; 

—  2)  ber  9fabclbaum,  C. 

h9jevika,/.  čine  flcine,  rot^e  9JeffeI,  SlGor.-C. 
h9jevina,  hojevfna,  /.  bae  SBeiBtannen^oIj,  Z. 
h9jevje,  n.  i)  ber  jannenmalb,  Zora;  —  2) 

ba^  9JabcI^ol5,  ber  9cabeln)alb,  (hv-)  Cig., 

Jan.,  Tuš.  (B.j. 

18* 


h9jica  —  homot 


276  — 


homotar  —  hoten 


h9Jica,  /.  dem.   i.  hoja. 

h9Jka,  /.  =  hoja  2),  Guts.,  Jani.,  Miir.,  Ci^., 

Met. 
hpjkati,  am,  vb.  impf.   „hoj!"   nifoil,  Z. 
h^jkov,  adj.  3S?cif5taimeu=,  Mu?: 
h^jkovica,  /.   neka  goba,  vihŠt.-C;  —  prim. 

hojkovka. 
h9Jkovina,  /.  ba#  ^eiBtannenliof,^,  Mur. 
h9Jkovje,   >i.  ber  SBciBtamicnnialb,  Mur. 
h9Jkovka,  /.   neka   goba,    ki   med    hojevjem 

rada  raste,  Mur.;  bcr  Soui)il5litt9,  ber  Sd)mcV' 

h9Jkovšcica,  f.  neka  goba,    \'\hSt.-C. 
h9JkQVŠčnica,  /.  =  hojkovščica,  v\hSt.-C. 
h9jnik,  m.  i)  ha^  ^{ftmeffer,   eiitc  .t>ippe,  mn 

3JQbel{)Dl,^aftc  jitr  Streu  abjutjarfen,  Jam.; 

2)  =  hojčje,    C. 
hojnina,  /.  ba§  ©anggelb,  DZ. 
h9jša,  interj.  =  hoj,  Boh. 
hola,  interj.  \)o[la\  —  holajte,  godci!   C. 
hoibača,  /.  bcr  Sd)abel,  ogr.-C. 
holbanja,  /.    1)  =    3.  globanja,   bcr  Slabel, 
v{hŠt.-C.;  —   2)  =  holbotina,  y{hŠt.-C. 
hStbati,  bam,  vb.  impf.  t)o[)l  aihJnagen:  sršeni 

n.  pr.  sadje,  miši  repo  holbajo,    v(liSt.-C.; 

—  pogl.  globati. 

holbljati,  am,  vb.  impf.  litin  ltXX\.Q.O^tn,vihŠt.-C. 

hoJbotati,  otam,  (')čem,  vb.  impf.  mit  ®ernujrf) 
nagcn,  !'^/i.SY.-C. 

holbotec,  tca,  m.  =  holbotina,  v[hSt.-C. 

hotbotina,  /  ettna^  »on  5JZaulcn  ^o^(  9(ii!^C5e= 
nac^tc^  (5.  *i&.  etnc  ^oljle  9xube  u.  bgl.),  Č 

holbotinje,   n.  coll.  =  holbotina,  v{hŠt.-C. 

holm,  hol^ma,  m.  ber  Scrgfogel,  ber  ^iigcl, 
Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk.,  Re\.-Kl. 

holmast,  adj.  l^iigelig,   C,  Z. 

holmčan,  ana,  m.  bcr  ,^iigelbc>t)0{}ner,   Cig. 

holmčck,  čka,   m.  dem.  holm,   Cig. 

holmec,  mca,  »i.  dem.  holm,  C/^. ,  Jan., 
Daim.-M. 

hotmje,  n.  ba^  .^liigedanb,  Cig.fT.J. 

hom,  m.,  Mur.,   Cig.,  pogl.  holm. 

homat,   »1.,  Jan.,  po^l.  homot. 

homatija,  /.  bic  ^Pcrliiirntng,  bic  li^criuirfclung ; 
pl.  homaiije,  bie  SSirrCli;  —  nam.  homotija? 
prim.  homotati. 

homcc,  mca,  m.,  Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
(ior..   Kar.;  pf)gl.   holmec. 

homeopat,  »1.  bcr  .'oomoopat^. 

homeopatičtn,   Cna,  adj.  I)ontDOpatf)i)rf). 

homeopatija,  /.  zdravljenje  po  pravilu,  da  se 
bolezen  leči  z  lekom,  kateri  v  ztiravcm  te- 
lesu isto  bolezen  povzročuje,  biCpomiJOpOtfjic. 

homeopatiti,  im,  vb.  impf.  bic  .'pom5iH.intl)ic 
bctrcibfii,  Cig.,  Preš. 

homcopat.ski,  adj.  f)oni5opatt)ijd),  nk. 

homilčtika,  /.  nauk  o  cerkvenem  govorni- 
štvu, bic  .'pomilctif,  Cig.(T.). 

hom9d,   tn.,  ogr.-C,  pogl.    i.  homot. 

i.hoin9t,    »I.    1)  ba^  .^iimutct,   3/«»-.,    .U/A. ; 

—  2)  bn^  Sd)Icppncl.v  Og.;  — 3)  bie  Sd)iff 
brilcfcinuQl,\c,  v^hšt.-C. 

2.  homot,  m.  hai  lidid)!,  Dornberk (Goris.)- 
F.rj,(Torb.);  rak  išče  zavetja  v  gostem  vod- 
nem homotu,   Krj.fl^b.  .sf  J;  — prim.  gomot. 


homotar,  rja,  hi.  i)  =  sedlar,  v^hSt.;  —  2) 
bic  SJingelantfcI,  Levst.(Nauk). 

homotati,  am,  vb.  impf.  Bertuideln,  »crttiirren, 
C,  Z.,  Št.;  h.  se,  )ic|  tpinben  unb  bremen,  C. 

homotija,  /.  pogl.  homatija. 

homulica,  /.  =  marjetica,  baž  9Jla6(icbd)Cit 
(bellis  perennis),  Medv.fRok.J;  —  tudi:  = 
netresk,  bic  ^au^UJUrj  (sempervivum  tec- 
torum),  (-uljica)  Glas.;  ostra  h.,  ber  SKauer« 
pfeffer  (sedum  acre),   Mur.,  Jan.,   C,   Tuš., 

hop,   interj.  f)Opp!  (govori  se  o  skakanju). 

h9pati,  pam,  pijem,  vb.  impf  l^iipfen,   C. 

h9pkati,  am,  vb.  impf.  ()itpfeu,   C. 

hopniti ,  hopnem,  vb.  pf.  auffpringen,  M.; 
fpringen:  h.  v  koš,  SlGosp. 

hopsa,  interj.  ^opja!  —  prim.  hop. 

hopsač,  m.  kdor  poskakujoč  hodi,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

hopsasa,  interj.  i)Op\a]a\  —  prim.  hop. 

hor,  interj.  9iuf  ati  ®cf)tueine:  hor  na!  C. 

hora,  /.  boš  ®d)rDcin,  C. 

hordast,  adj.  =  bedast,  ogr.-C. 

hordež,  m.  =  bedak,  ogr.-C. 

horica,  /.  dem.  hora,   C. 

horika,  /.  dem.  hora,   C. 

horizont,   m.  obzor.  ber  5>onjont. 

horizontalen,  Ina,  adj.  vodoraven,  ^orijontttl. 

h9St,  m.  =  hosta    i),  SlGradec-C. 

h9sta,  /.  i)  boš  3)idid)t,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
taka  hosta  je  že  v  našem  vinogradu!  treba 
bode  podžinjati,  jv^hŠt.;  —  baž  ©e^olj,  ber 
?5?Qlb;  drevje  v  hosii,  Krclj ;  v  hosto  po 
drva  iti,  jv^liŠt.;  —  2)  ba«  jReie^oIj,  Mur.. 
Cig.,  Jan. ;  hoste  nabrati  za  podkurjavo,  Zv. ; 
—  3)  mešanica  iz  raznih  jedi  (n.  pr.  zelje 
in  fižol),  Idrija-Cig.,  C,  Erj.fTorb.J;  idrij- 
ska h..    Svet.  (Rok.). 

h9star,  rja,  m.  bcr  3BaIbbctuof)ncr,  Z.,  Let. 

h^stast,  adj.  bajd^ig,   C. 

h9sten,  stna,  -adj.  jitiit  ?i?alb  geliiirig,  Mur., 
Cig.;  hostni  med,   bcr  2i?albf)0nig,  Mur. 

hostfnka,  /.  bic  'i^crgtirid)e,  Cig. 

hostija,  /.  bic  ,'ooftic. 

hostina,  /.  bov  'i^uid)U'crf,   Cig. 

h9stje,  n.  tia-}  ''^u\d)\)ol^,  Cig..  Jan. 

h9stnat,  adj.  gcbiiidjrcidi,  biifdiig,  Cig. 

h9stnik,  m.  i)  bcr  ^3?oalbbciiiol)ucr,  ber  ^Siilblcr, 
.S'o/.;  hostniki,  bie  'JSalbIciltC,  Cig.;  —  bcr 
Grcmit,  Diet.;  — 2)  bcr  ^Kaitbcr,  Guts.,  Mur., 
(lig.,    C;  —   3)  divji   mož,   LjZv. 

hostnina, /.  i)  bie  SDJalbgebiir,  Z.;  —  2)  = 

hostina,  Sov.-C. 
h^stovje,  n.  =  hostjc,  Jan. (H.). 
hot,   h(')ta,   »J.  bie  "ibcgierbe,  bic  ®ier,   Cig., 

Jan. 
h9t,  T,  /.  ba<<   SlcbiiHjeib,    C,   Levst.(Nauk); 

(„hut").  Meg. 
hot,    interj.  tako  se  veleva    konju  na  desno, 

BlKr.,  ali  naravnost,  Ji'^//SY.,  Levst.(Zb.sp.). 
hota, /.  bo«  Sdjiocin,  Zil.-.Jarn.(Rok.). 
hoten,  tna.  adj.  i)  5i}i(Icit'?  :  hotni  živci,  Cig. 

(T.),    Žnid.;  —  2)  uiol)lIii[tig ,   geil,   Mur., 

Cig.,  Mik..  Svet.(Rok.). 


hotenje  —  hoteti 


277  — 


hoteva  —  hrabriti 


hotenje,  h.  ha^  83JoIIen ;  —  telesno  h.,  bie 
fiunltdjc  iliift,  C. ;— bic  Sninft  (bei  jTfjicreu), 
C;  —  hotenje,    Valj, (Rad). 

hoteti,  h(Jčem,  čem,  z  nikalnico:  ne  hoteti, 
ndčem  (nijčem),  vb.  hnpf.  i)  JDoIIen;  kdor 
hoče  jesti,  mora  delati;  inf.  (iti,  imeti, 
storiti  itd.l  je  pogostoma  izpuščen :  kam  ho- 
čete? otročiči  hočejo  kruha;  kaj  čem  s  te- 
boj? iua§  foti  id)  mit  bir  aiifanflen?  ne  more, 
kakor  bi  hotel,  bie  .S*iditbc  fiub  iljtit  ciebilliben, 
Cig. ;  to  mu  ni  hotelo  v  glavo,  bož  tuoUtC 
il)m  uidjt  eiiilcuditcu ,  Cig.;  kaj  hočete  od 
mene  ?  \v(x^  »DoIIt  (ucrtaiicit)  tl)v  tioit  mir  ? 
kaj  mi  pa  hoče?  matž  tuill  er  benii  mit  mir? 
saj  ti  nihče  nič  neče,  e^  luill  bir  ja  llicmailb 
ctmas  i^cibc^'  anttjun ;  kdo  pa  mi  kaj  hoče  r 
lucruniitfd)t  mid)  benii?  C;  naj  se  zgodi,  kar 
hoče,  cž  mag  ma§  immer  gcjd)el)en;  naj  bo- 
(de),  kakor  hoče,  bcm  fei,  Itiic  if)m  mode;  hoti 
ali  ne  hoti,  bu  magft,  mod)teft,  er  mag,  mod)te 
iDOtlen  ober  nicf)t,  C;  vsak  človek  ima  tre- 
notja,  ko  ga,  hoti  ali  ne  hoti,  obidejo  misli, 
prijetne,  neprijetne,  to  ni  v  njegovi  moči, 
Str.;  hočeš  (ali)  nočeš,  hote  (ali)  nehote, 
nolens  volens,  Cig.;  hočeš  nočeš,  moraš 
poslušati  do  konca,  Jiirč.;  hočeš  nečeš, 
moral  je  iz  prodajalnice,  Erj.(Iib.sp.);  moral 
je,  hotel  ali  ne  hotel,  govoriti,  Jiirč.;  hote 
liorja^Iid),  gefliffentlit^,  Cig.,  Jan.,  Banjščice 
(Gonš.)-Erj.{Torb.),  BlKr.;  z  naslednjim: 
da,  tnollen,  ba§  .  .  .;  —  hoče,  da  bi  drugi 
se  po  njem  ravnali;  — Bog  hotel!  tDoUte  ®ott! 
Cig.,  Jan.,  Krelj,  Dalm.,  Kast..  Ravn.,  nk.; 
Bog  hotel,  da  .  .  .  Dalm.;  Bog  ne  hotel, 
da  .  .  .  Dalm.;  —  dobro  h.  komu,  jemanbcm 
iDof)t  mollcn,  freuiiblic^  gefinnt  jeiit,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk.;  (po  nem.);  — 2)  češ,  in  ber  93Jci= 
nuiig,  mit  bcm  ®cbanfen,  aiž  mertn ;  menijo, 
češ,  zdaj  je  končano,  fie  meinett,  bamit  jei 
e§  abget[)an,  Met.;  varujte  se  vpričo  ljudi 
delati  svojih  dobrih  del,  češ,  da  bi  vas  vi- 
deli,  Ravn,;  češ,  je  mislil  sam  pri  sebi, 
Jezus  bo  skoraj  pozemeljsko  kraljestvo  po- 
stavil,  Ravn.;  vsi  berači  k  meni  hodijo, 
češ,  imam  vsega  dosti,ji':{/25^;  =  anti  češ  (an 
žcs),  Lašče- Lev st.( Rok)  ;  —  3)  hoče  se  mi  (piti, 
jesti,  spati),  e§  geliiftct  mid),  Mur.,  Cig.,  Jan., 
C,  Met.-Mik.;  hotelo  se  mu  je  glasno  za- 
ječati,  Zv.;  meni  se  ne  hoče  krvi  od  jim- 
cev  in  jagnet,  Dalm.;  nič  se  mi  ne  hoče, 
i(^  f)ab  JU  nid)tž  Suft,  bin  »erftimmt,  Cig.; 
ni  se  mu  hotelo,  e§  bcliebte  ibm  nid)t,  Let. ; 
—  3)  hočem  z  injinitivom  za  futuriim  (pri 
starejših  pisateljih.  Mik.  V.  G.  IV.  862.); 
tedajci  mu  če  križ  v  gostje  priti,  Krelj- 
Mik.;  ti  nečeš  moje  duše  v  peklu  pustiti, 
Dalm.-Mik.;  tako  tudi  v  Knboridskem  kotu 
na  Goriškem  - Erj. (Torb.) ;  —  pomni:  inf. 
nav.  hteti ;  praes.  i.  sing.  hčem,  Mik.,  nk.; 
očem,  Gor.,  Ro^. ;  hočo,  Trub.,  Krelj;  čo, 
Trub.,  Kast.;  hočo,  hoču,  BlKr. -Mik. ;  Nečo, 
nečo,  Ive  dragi,  Npes.(BlKr.)-Let. ;  ščCm, 
neščem,  ogr.- Valj  (Rad);  hoču,  ču,  nečem 
(nečem),  neču  ,  kajk. -Valj.  (Rad);  3.  pl. 
(poleg :    hočejo)  hote,    Trub.,   Krelj  -  Mik. ; 


(poleg:  nečejo,  nočejo)  nehte,  BlKr.;  ndte, 

net^,   Valj. (Rad);  —  hoč,  hoči,  nam.  hočeš, 

Krelj,   Gor.-Mik. 
hoteva,  /.  ber  Suiifc^,  "nai  SScrlangen,  SIN.- 

C,  Bes.,  Let. 
hotič,    m.  ba§  gerfel,   C,  Zil.-Jarn.(Rok.). 
hotinstvo,  n.  i)a§i  (Soncubinat,  Habd.-Mik. 
hotiv,    m.  =  fotiv,    Mur.,    ogr.-Mik.;    (tudi 

adj.:  hotiv  otrok,  v{hŠt.). 
hotiv,  adj.  =  hotljiv,  Z. 
hotiva,  /.  bie  uneI)elidE)e  2:od)ter,  C;  —  prim. 

hotiv,  fotiv. 
hotivče,  n,  uncfielicl^e»  ^inb,  Cig. 
i.hotivec,  vca,  m.  =  hotljivec,    Cig.,  Jan. 
2.  hotivec,   vca,    m.   mid)did)i^  ftiiib,   Mur., 

C;  —  prim.   hotiv. 
hotiven,  vna,  adj.  =  pohoten,   Cig.- 
i.hotivica,  /.  i)  >uo()Uii[tigo§  SC3eib,  bie  95uf)= 

lerin,  Mur.,  Danj.-Mik.,  C. 
2.  hotivica,  /,  unei^elic^e  Stoc^ter,   C;  —  prim. 

hoti%'a. 
hotivnost,  /.  =  hotljivost.   Slom. -C,  Danj,- 

M. 
hotivost,  /.  =  hotljivost,   Danj.-C. 
hotivski,  adj.  uitct)Uc^,   SlGor.;  h.  sin,   C. 
hotljiv,  iva,  adj.  Iii[teni,  bcgierlid),  Meg.,  Jan.; 

mol)Uitftig,    geil,    Mur.,  Čig.,  Jan.,  C,  Mik.; 

hotljiva  košuta,  Diet. 
hotljivati  se,  am  se,  vb.  impf.  iippig,  gcil  jetit, 

M.,  ogr. -C. 
hotIjTvec,  vca,  wz.  ber  SBoI^IIil^tige,  Diet.,  Cig., 

Jan. 
hotljivka,  /.  lt)Dl)niil"tige^  ^iBeib,  Jan. 
hotljivost,   f.  bie  53egicrlid)feit,   Diet.,  C;  bie 

5So{)(Iiiftigfeit,  bie  ®eil()eit,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

C,  Boh.,  Dalm,,  Trub. 
hotman,  m.  ber  uiielielidjc  i8ater,  SlGor.-C. 
hotnica,  /.  eiii  geile^J  5Bcib,    Cig.,  Jan.;   ba§ 

tebgmetb,    Meg.,    Diet.,   Guts.,    Mur.,   Cig., 

Jan.,  Dalm.-M.,  Hal.- C;  proglasiti  za  hot- 

nico,  Zv. 
hotnik,  m.  ber  SBo^IIiiftUng,  Mur.,  Jan.,  Mik.; 

ber  Kebgmaun,  ber  ^JSeifd)tafer,  Cig. 
hotniščnica,  /.  ba§  (^reilben^ailž:  izpremenite 

palačo  za  hotniščnico,   Zv. 
hotništvo,  n.  ba^  Soncubiiiot,  Jan. (H.). 
hotnost,  /.  =  hotljivost,  Mur. 
h5toma,  aci'i'.  oorfiHUi(^,  gefUfjentlii^,  Cig,  DZ. 
hotonce,  adv.  ab)'id)tlid)  (iz  hs.  hotimice).  Mik. 
hovje,   n.  Jan.,  Roii.-Kres,  pogl.  hojevje. 
hovsati,  am,  vb.  impf.  =  požrešno  jesti :  svinje 

hovsajo,   BlKr. 
hrabav,  adj.  =  hrapav,  iineben,  rau^,   C;  — 

fc^mammig:  hrabava  redkev,    vrJiŠt.-C;  — 

pogl.  grapav. 
hraber,   bra,  adj.  lapfer,    mut^ig,   Mur.,  Cig., 

Jan.,  Mik.,  nk. 
hrabiti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  hrabriti  se,  C. 
hrabreč,  brca,  m.  ber  Xapfere,  SIN. 
hrabren,  adj.  =  hraber,   C;  —  hs. 
hrabrika,  /.  Mur.,  nam.  grabrika,  pogl.  gaber, 

graber. 
hrabrina,  /.  =  hrabrost,    Vrt. 
hrabriti,  im,  vb.  impf.  ermutfjigen,  C;  —  h. 

se,   pra^tcn,   Bes. -C,  Gor.;  —  fic^  mutf)ig. 


hrabrost  —  hrana 


278 


hranar  —  hranivka 


fteDcn:  kako  se  pes  hrabri,  pa  vender  neče 
mačka  bežati,   Gor. 

hrabrost,  /.  bic  Xapfcrfeit,  .\fur.,  Cig..  Jan.,  nk. 

hrabučiti,  učim.  vb.  impf.  =  halabučiti,o^r.-C 

hrabud,   m.   C,  pogl.  rabud. 

hrabuka,  /.  =  harabuka,  halabuka,  rabuka, 
ogr.-C. 

hraček,  čka,  m.  ber  9lu#tt)urf  (beim  9iaujpern), 
Habd.-Mik. 

hrakati,  hrakam,  čem,  vb.  impf.  fi(^  rčiufpcrtl, 
Jan.,  Mik. 

hrakelj,  kija,  m.  ber  9Iii§trurf  (betmiRdufpern), 
Mtir.,  Cig.,  Jan.,  Trst.fLet.J,  v^liSt.,  Dol. 

hrakniti,  hraknem,  vt./«/.  fid)  (einmal)  raulpein, 
Z. 

hram,  hrama,  m.  i)  \>d  ©cbdubc :  njegovi 
hrami  so  lepi,  vptŠt.;  pos.  bas  2Bc{)ngcbaube, 
ba§  $)au?,  v^liŠt.;  gornji  h.,  bas  obeie  Stocf- 
wexi^Jap.-C.;  božji  h.,  ba^  ©otte^^au^,  Jan., 
nk.;  —  ein®ebaube,  bQ§  ,^ur  9lufbewaf)run9 
oerfcfiiebencr  ©egcnflnnbe  bicnt,  ba#  5Kaga,^in, 
Cig.,  C,  Gor.,  Tolm. ;  —  ber  meift  t)Dl,serne 
53?einfeller  in  bcn  SBeingarteii,  3/e^.,  Do!., 
yotr.,jv^hŠt.;  —  2)  baš  3irnmer,  Rei.-Baud.; 
bie  ftammer  (jur  ^lufbema^rung  oer)rf)iebener 
®CC|cnftdnbei,  Mitr.,  Cig.,  Jan.,  C. 

hramati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ^infcn,  ^um= 
peln,  Mcg.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  Šol.;  vol 
hrama,  C;  hramali  so  okoli  altarja,  Dalm.; 
žalosten  je  hramal  starček  v  mesto,    LjZv. 

hramavec,  vca,  m.  ber  .£)infenbe,  C. 

hramba,  /.  i)  bic  Slufbeiua^rung,  bie  3?er= 
roa^rung ;  v  hrambo  dati,  jur  3(ufbettial)rung 
geben,  DZ.,  ogr.-C;  pod  sodno  hrambo 
vzeti ,  in  gcridjtlic^e  iBenua^^rutig  ne{)men, 
DZ.;  —  2)  ber  'iJUifbeirta^rung^crt,  Mur., 
Cig.;  — bit  .^ammer,  C;  iti  v  hrambo  spat, 
C,  Npes.-K.;  jedilna  h.,  bic  Spcifetamincr, 
Levst.fPril.);  cerkvena  h.,  bic  .^ircf)enid)at;» 
fammcr,  C. ;  —  ba^  gacf)  {.^um  3lufbenjQ^reii 
[hranva]),   Mur.,  Cig. 

hrambica,  /.  dem.  hramba;  —  bie  Spei)e= 
fammer,  Č;  —  (hranvica),  ba§  ^^ac^  (jum 
^3(ufbcroa^rcn\  Mur. 

hramček,   čka,  m.  dem.  hramec. 

hramčunjak,  m.  slab  hram  (zaničlj.),   C. 

hramec,  mca,  m.  dem.  hram;  —  flciner  35Jeiu= 
fcllcr,  C  Zora. 

hramelj,  mlja,  m.  boS  Stiibdjen,   C. 

hramič,   miča,  m.  dem.  hram. 

hramiček,  čka,  m.  dem.  hramič. 

hramina,  /.  bož  Wcbdubc,  Mur.,  Danj.-C. 

hramota,  /.  ber  ©0|)ertiintpcl:  po  hramotah 
so   ribe,   Barje  pri  Ljub. 

hram9vje,  n.  cofi.  (Mebdnbc,  Zora-C,  Št. 

hramski,  adj.  k  hramu  spadajoč,  ^^fur. 

hramiicati,   am,  vb.  impf.  =  hramati,   (.'. 

hrana,  /.  i)  bir  9Jn^rnnfl,  bic  ftoft;  tečna  h.. 
QU*gicbigc  .ftoft;  družinska  h.,  bic  ©cfinbc 
foft;  na  hrano  vzeti,  nn  hrani  imeti  koga, 
hrano  dajati  komu,  in  bic  ,<loft  nclintcn,  bic 
Aoft  geben;  na  hrani  biti  pri  kom,  in  bcr 
ftoft  fein;  zastonj  hrano  imeti,  cincn  J^rcitijrt) 
habcn;  ob  svoji  hrani  biti,  bci  cigcncr  Moft 
fein;  —  bic  58ictualicn,  (.'ig.,  Jan.;  —  dušna 


h.,  gciftige  9?Q^rung;  —  2)  ba§  ©cric^t,  bic 

8pciic,  Ščav.-C. 
hranar,  rja,  m.  ber  Spcijemeifter,  Pot. -C. 
hranarina,  /.  bdi  ftoitgelb,  Jan.(H.j. 
hranica,  /.  bie  93cn)af)rerin,  C. ;  (nam.  -nnica, 

C). 
hranik ,    m.   ber  Sema^rcr,    C,  Svet.  (Rok.) ; 

(nam.  -nnik,   C.j. 
hranilen,  ina,  adj.  bic  ?tufbettiaf)rung  betreffcnb, 

S^epofiten«,  Cig.,  nk.;  hranRni  urad,  bd^  %t' 

pofitcnamt,  h.  list,  ber  ^cpo)itenfd)ein,  DZ. 
hranilišče,  n.  ber  5lutbcit)at)rung§ort,  Cig. 
hranilnica,  /.  bie  9(ufbett)Qf)rung#anfta[t,  C ; 

—  bic  Sparcafjc,  Cig.,  Jan.,  nk.;  poštna  h., 
bie  'iJSoniparcaffe,  DZ. 

hraminičen,  čna,  adj.  jjur  Sporcafic  ge^brig, 
Cig.  ;  hranilnična  knjižica,  bdi  Sparcajfe^ 
biic^cl,  nk. 
hranilnik,  m.  ba§  j^utteral,  Hip.-C 
hranilp,  n.  1)  bie  9Iufben)obrung :  komu  kaj 
na  hranilo  dati,  C,  Svet.fRok.j;  za  prevze- 
manje in  hranilo,  fiir  bic  Uebcrnaf)mc  unb 
3lufberoaf)rung,  DZ.;  —  2)  ba^  ,^ur  SlufbC' 
»Doljrung  gegebcnc  Oiut  (depositum),  Cig., 
Jan.,  C,  DŽ.;  —  bie  Sparcintagc,  Jan.fH.); 

—  3)  bic  9ia^rung,  bie  Spcijc,  C;  —  ber 
■^Jaljrunge-ftoff,  Cig. (T.);  —  pl.  hranila,  bic 
Srndi)rnng^orgaue,  Cig.fT.J,  Erj.fSom.);  — 
4)  ba§  Sporniittel,  Cig. 

hraniistvo,  n.  bQ§  ^cpofiteniDcicn,  DZ. 
hranilščina,  /.  bie  5?eruial)rung5gcbiir,  bie  Te- 

poiitengebiii,  Cig.,  Jan.,  DZ. 
hranina,  /.  ba^  ^oftgclb,  Jan. 
hranišče,  n.  ber  ?UifbertiaI)rnng#ort,  bag  9Ra= 

ga,^in,  Guts..Mur.,  Cig.,  C,  DZ.,  Levst.fPril.j; 

priročno  h.,  ba#  .'ponbmaga.sin,  Levst.fPril ); 

strelivno  h.,  bo^  iDiunitionsbcpOt,  DZ.;  de- 

vati  v  h.,  cinlagcrn,  DZ.\  pisemsko  h.,  ba# 

5lrcf)it),  DZ. 
hranitba,  /.  bic  (Smdfirung,  bcr  ©rnal^rnng«' 

proccfii,  Erj.,^Cig.(T.). 
hranitelj,    m.   i)  bcr  "Jlufbciiia^rcr,   Jan.  (H.); 

—  2)  bcr  (fvnd^rcr,  ber  Srijalter,  ogr.-C, 
kajk.  -  Valj.  fRadJ,  Zora. 

hranitev,   tve, /.   i)  bic  5?crluot}rnng,  C  Z.; 

—  2)  bic  (šrnd^rung,  nk. 

hraniti,  im,  vb.  impf.  i)  in  !!8crn)Qf)rung  l)abcn, 
onfbcuinljrcn;  denar  komu  h.,  jentanbc*  ®clb 
in  i^cnualirnng  l)abcn;  nekoliko  še  za  tebe 
hranim,  cinigc^  fparc  id)  fiir  bid)  auf;  h.  kaj 
kakor  svetinjo;  jabolka,  ki  se  dajo  h.,  i?ager- 
dpfcl,  Cig.:  hranit  dati  kaj.  ctma^  nnf.^nbc 
maljrcn  geben;  —  fparcn:  zdaj  je  bilo  treba 

hraniti.  Zv.;  kdor  ne  hrani  krajcarjev,  ne 
šteje  cekinov,  tucr  bcn  .VcIIcr  nid)t  jport, 
Riirb  fcine*  *4>ff""'(lf-'  -V^crr,  Cig.;  hrani  v 
kotu  (doma),  uživaj  na  potu.  .\ntr.  -  Erj. 
(Torb.);  — 2)  crndl)rcn,  bcfiiftigcn,  Cig.,  Jan.; 
starka  mladiče  hrani.  jv:{hŠt.;  —  crbnltcn, 
.Mur.,  Cig. ;  težko  se  hraniti,  kajk.-  \'alj.( Rad). 

hraniv,  adj.   C,  Z.  (-njiv)  ,hi>i..  pogl.  redilen. 

hranivec,  vca,  m.  i)  bcr  'i^cninbicr,  (^ig.,  DZ.; 

—  2)  ber  Crndljrer,  bcr  Grhaltcr,  Cig.'£^ 
hranivka,  /.    1)  bic  ^i^cU'ol)rcrin,  Oy.  ,•  —  2) 

bic  (^rndljrcrin,  Cig. 


hraniv9  —  hrastika 


—  279  — 


hrastina  —  hrbola 


hranivp,  «.  ba#  9?nl)ruiig^mitte(,  Cig.fT.). 
hranjenec,    nca,    m.  bcv  Sfoftfliabc,    ber   ^o[t- 

hranjenik,  m.  ber  Sind^vcr,  Diet ,  (hranjcnik) 

Valj. f  Rad). 
hranjenje,    n.    i)   ba^   9(itfbcWa^reit;   —    ba§ 

Simroii;  —  2I  bov  Grniibicn;  —  prim.  hraniti. 
hranjenka,  /.  tsa^  Jiloftmabd)en,  bte  Softgdiige' 

vin,  Cig. 
hranjevatniča,  /.  javna  h.,  offeiitlic^eg  2ager= 

\)m?>,  DZ. 
hranjevati,    ujem,    vh.   impf,   aufjubettialjren 

pflcgcii,  Mur.,  C,  Zora,  RaičfSlov.J  ;—\pax€n, 

Mur.,  Burg. 
hranjevavec,  vca,  wi.  ber  Sparer,  Mur. 
hranljiv,    iva,    adj.    i)   jpariam,  Mur.,  Cig., 

Jan.;  —   2)  =  redilen,   C. 
hranljivost,  /.   bie  Sparfainfeit,  Mur.,   Cig., 

Jan. 
hranodajavec,  vca,  tn.  ber  Softgeber,  BIc.-C. 
hranodavec,  vca,  m.  ber  ftofhjcber,  Jan. 
hranodavka,  /.  bie  ftoftfrau,  Jan. 
hranščina,  /.  i)a§  Sioftgelb,    V.- Cig. 
hranva,  /.  pogl.  hramba  2). 
hranvica,  /.  pogl.  hrambica. 
hrapa,  /  btc  Uneben^eit,  Cig.fT.) ;  bie  2?unb= 

tru)'te,  Dol.;  —  bie  9?arbe  (im  iieDer),  Cig., 

Jan. ;  —  prim.  grapa,  grampa. 
hrapati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  =  hripati,  C. ; 

tudi  hs. 
hrapast,  adj.m(titQlait,lnoxxiQ:  h.  les,  vihŠt.- 

C. 
hrapav,  adj.  imeben,  vavii),  Cig.,  Jan.,  Cig^  (T.), 

nk.;  fi^ttiammig:  hrapava  redkev,  vihŠt.; — 

pren.  ^olperig  (stil.),   Cig.  (T.);  —  tudi  hs. ; 

prim.  grapav. 
hrapavolisten,  stna,  adj.  raul)blnttrig,  Jan. 
hrapavost,  /.  bie   Uneben^eit,    bie   iHaut)t)eit, 

Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 
hrapelj ,    plja,    m.    =    hrakelj,    Plupia  -  Erj. 

(Toi  b.j. 
hrapucati,    ucam,    vb.   impf.  hripavo  kašljati , 

Valj.  (Rad). 
hrast,    m.    bie   ©ic^e;  —  žive    hraste    staviti, 

33ur,ijelbdume  icf)agen,  Cig.;  (hrast,  ein  be* 

loubter  ^Soum,  Re-{.-Mik.;  bukov  hrast  = 

bukev,  Re^.-C.j;  tudi:  hrast. 
hrast.  T,  /.  baš  9{eižf)0l§,  Jan.,  C. 
hrasta,  /.  =  krasta,  Diet.,  Cig.,  Jan. 
hrastar,    rja,  m.   i)    kdor    s   hrasti    kupčuje : 

tržaški    hrastarji,    Jurč.;  —   2)    =  hrestač, 

Cig. 
hrastav,  adj.  =  krastav,   Cig.,  Jan. 
hrastavec,  vca,  m.  =  krastavec,   Cig. 
hrastec,  tca,  m.  dem.  hrast. 
hrastek,  tka,  m.  dem.  hrast, 
hrastlč,    fča,    m.  dem.   hrast;    flcilter,    juitger 

Gidjenbaum. 
hrastičevje,   n.  =  hrastičje,  LjZv. 
hrastičje,   n.   junger  Sidjemualb,  Mur.,  Cig. 
hrastik,  m.  ber  Sidjemnalb,  BlKr.-DSv. 
hrastika,  /.   i)  bie  SBintereidje  (quercus  sessi- 

litiora),   C;  —  2)  ber  (fic^eiilvalb,  C.  ogr.- 

Valj.(Radj. 


hrastina,  /.    1)    ber    (Sicf)ennjalb ;   —  2)   baž 

Girf)eit()Dl,^,  Mur..  Be.f. 
hrastinje,  n.  ber  tSirf)nilUQlb,   C 
hrastir,   rja,   m.  ber   5Sadjteltonig  (crex   pra- 

tensis),   Cerkniea-Erj.  fTorb.J. 
hrastišče,  n.  hat-  ©idjeiigeftrii^jp,  Z. 
hrastiti  se,    i  m  se,   vb.  impf.    =  krastiti   se, 

Cig. 
hrastje,   n.   i)   'bdi'   (£id)engct)o(^^,  ber   (fic^fn= 

malb ;  —  2)  biirre^  ^Ift^lP^S-  (^tits. 
hrastorfja,  /.  bie  (£td)en5ud)t,  C. 
hrastov,  adj.  (fic^cn=;  h.  les,  (Sic^en^otj. 
hrastovec,   vca,   m.   i)  ber  ©ic^cnftamm,    C; 

—  2)  močen  skovan  žrebelj,  Ip.-Erj.fTorb.J. 
hrastovina,  /   i)  ber  (Sic^cniDoIb,  ta^  (Si(^cn= 

gebiJIj,  hai'  (£id)engei"tiiipp;  —  2)  ba§  (£id)eii= 

hrasto višče,  n.  ba§  (Sidicngefttiipp,   Cig. 

hrastovje,  h.  ber  (Sic^ciniialb. 

hrastovka,  /.  i)  bie  (£id)enrut^c,  Z.;  —  2) 
neka  goba  (agaricus  mutahilis),  Malhinje- 
Erj.fTorb.);  —  3)  neko  jabolko,  Ra^drto- 
Erj.fTorb.);  jako  pusta  in  nerodovitna  zemlja, 
Ip.-Erj.  (Torb.). 

hrastovscak,  m.  ber  ®i(^entt)alb,  kajk.-Valj. 
rRad). 

hrašča,  /.  "na?)  JReižboI,^,  Guts.,  Jan. 

hraščevec,  vca,  m.  ber  SBiefcniatbei  (salvia 
pratensis),  Kras-Erj.fTorb.). 

hraščica,  /.  bie  grbe  bee  23Dben§,  auf  bem 
friiljer  (^ebiijc^  tt)iid)#,  Hal.-C. 

hraščina,  /.  =  hrastina,  Cig.^  C,  LjZv.,  Nov.; 
prišla  sta  do  temne  hraščine.  Glas.;  debela 
hraščina  je  rastla  okolo  in  okolo,  Jurč. 

hraščje,  n.  'i>a^  Sieifig,  Bes.-C. 

hrašec,  šca,  m.  ber  gefjenbiriiftraud)  (aronia 
rotundifolia),  Erj.fRok.);  —  menda  nam. 
hraščec. 

hrb,   m.  nam.  hrib  (?)  C. 

hrbantati,  am,  vb.  impf.  mit  ^Inftrengung 
nagen,  Hal.-C. 

hfbati,  am,  vb.  impf.  nagen,  vihŠt.-C;  — 
prim.  holbati. 

hrbec,  bca,  m.  dem.  hrb;  ffeiner  §iigel,  Z-asce- 
Levst.;  —  hrbci,  bie  Unebenf)eiten,  Lex>st. 
(Cest.). 

hrbet,  bta,  m.  i)  ber  Stiiden;  na  hrbtu  nositi 
kaj;  po  hrbtu  dobiti,  ®d)Iage  auf  ben  9tiiden 
befommen;  h.  komu  pokazati,  jemanbem  ben 
jRiiden  feliren;  za  hrbtom,  liiiiterriide ;  — 
2)  ber  Srbriicfen,  ber  Saiibriiden,  ber  žBerg- 
riiden,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  C;  pogorski  h., 
Jes.;  —  -i,)  bie  >Ritrfenjeite  einer  šilinge,  Cig., 
C;— 4)  bie  ,ftcf}ri'cite  einer  lUiin.^e,  V.-Cig., 
Jan.;  bie  9}iicf)eite  eine^  Sdiriftftiirfe«,  Levst. 
(Xauk);  —  5)  pl  hrbti,  Seitetiteiften,  ®eiten= 
bretter  am  Šauernttjageu  louftatt  ber  i3eitern1, 
Cig.,  M.,  C.  BlKr.,  Rib.;  —  tudi  hrbet,  bta. 
Št. 

hrbetina,  /.  =  hrbtina,  C,  Z.;  Drugi  ljubijo 
glavino  Ino  tudi  hrbetino,  Danj.  (Posv.  p.). 

hrbetnica,  /.  ber  jRiideiiriemen,  Jan.,  Št. 

hfbniti,  hi^bnem,  vb.  pf.  einen  nagenben  33ij^ 
ttjun,  vihŠt.-C;  —  prim.  hrbati. 

hrbola,  /.  bie  3ln^o^e,  Fr.-C. 


hrbotec  —  hfdati 


280  — 


hr^ba  —  hrepota 


hrbotec,  tca,  m.  =  holbotec,  ein  »on  SKailicn 

biši   auf  bic   Sedale   aui^genagtcr   Grbapfel, 

Fr.-C. 
hrbtanec,   nca,    m.  ber  JRiicfgrat,    Mur.,  Ci^., 

Jan.,  C;  možgani  v  glavi  in  hrbtancu,  Vrtov. 

(Km,  k.);  nal<ladal  je  tovor  suhemu  konju  na 

rebra  in  hrbtanec,  Jurč. 
hrbtat,  ata,  adj.  t)ocf)rucfiq,   Cig. 
hrbtec,  btca,  m.  dem.  hrbet,    Valj.(Rad). 
hrbten,  adj.  =  hrbten,  DZ.;  hrbtene  kite,  bie 

;'}iucfen)ct)neii,  Telov. 
hrbten,    btna,   adj.    9iucfen=;   hrbtne    plavute, 

JRiicfeiifloifcn ;  hrbtni  mozeg,  bQ§  iKiicfenmarf, 

hrbtna  vretenca,  Oiiicfenmtrbrl,   Cig.  (T.j. 
hrbtenica,  /.   i)  bcr  Siiidgrat,  bie  2BirbeIjdu(e, 

Cig.,  Jan..  Rib.- C,  Erj.  (Som.j;   hrbtenico 

sem  medvedu  prestrelil,  Zv.; —  2)  ber  ^iel 

bc^    (Scf)tffe§,    DZ.;  —   3)  pl.   hrbtenice  = 

hrbti,  Z.;  prim.  hrbet  5). 
hrbteničnik,  m.  ba§  ?5?irbcttl)icr,  Jan.fH.). 
hrbtenjača,  /.  ba§  Siiicfenmavt,  Cig.fT.J,  Erj. 

(Som.). 
hrbtica,  /.  ber  6cf)tff§tter,  h.  t.-Cig.CT.). 
hrbtič,  fča,  m.  dem.  hrbet, 
hrbtiček,  čka,  m.  dem.  hrbtič,  Znid. 
hrbtina,  /.  =  hrbtovina,   Cig.,  j\'\hŠt. 
hrbtišče,  n.   i)  =  hrbtenica,  bie  55>irbeliaulc, 

ber  ^iiicfgrot,   Mur.,  Cig.,  Jan.,   Hip.fOrb.J, 

Erj. (Z.),  nk. ;— 2)  bie  $RucfcnfIn(^e,  Cig.,  Jan. 
hrbtnik,  m.  ber  Siiicfenriemeu,  Cig. 
hrbtonos,  nijsa,  m.  bie  SSeuteIrotte  (didelphvs 

dorsigera),   Erj. (Z.). 
hrbtopis,  pisa,  m.  'naž  auf  bie  9{iicfcnicitc  einer 

Urfunbe  GJeidiricbenc,  taž  ^nboffaincnt,  Jan. 
hrbtopl9vka,  /.  ber  3f{iidenid)rDimimT  (zool.), 

Cig.  (T.J ;  —   bie    gcliiiif)njid)e    Siiibcrtrnnse 

(notonecta  glauca),  Erj.  (Ž.). 
hrbtovina,  /.  bcr  9^iidentf)eil,  ba§  9tiideuftiid 

(t»on  ber  i)aut,  bem  ?flciid)e). 
hrbtpvje,  n.  coll.  bie  ^ergriiden,  SIN. 
hrbud,   m.    C,  pogl.  hrabud,   rabud. 
hfcati,  cam,  vb.  impf.  )d)nard)eii,  C;  konj  hrca, 

ftojjt  iJuft  burd)  bic  ^lilftcrn  au§,  C. ;  —  fic^ 

id)iiciijcn,  Mur. 
hfckati,  am,  vb.  impf.  \d]naxi)zn,  v{hŠt.-C. 
brcniti,  hfcnem,  vb.  pf.   fid)  fd)ncU5Cn,  Mur. 
hrčak,  m,  ime  psu,    Valj. (Rad). 
hrčanje,  m.  ba§  Sd)uardicn. 
hrčati,    i'm,    vb.  impf.  )d)nard)Cli,    Mur..   Cig., 

Jan.,  C;  —  fniurcit,  Jan.,  kajk.- Valj. {Rad). 
hrček,  čka,  m.  i)  ber  Sdilucincriiffcl,  ogr.-C; 

—  2)  bcr  Janiicn.^apfcn,  C.;  smrekov  h., 
Trst.fGlasJ;  —  bcr  TOaii-folboii,  ogr.-C.\  - 
3)  bie  r5^renfiJriiiiflc  SlJiiiibutid  ciiicši  (Mcjnfjesi, 
Mur.;  —   4)  bie  'lUiaiirQd)e  (morchciia),    C.; 

—  -,)  bcr  .'oainfter  (^cricctus  frumcntarius), 
Cig.,  Jan.,  C.,  Erj.rZ.). 

hrčica,  f.  bic  ^'DCrflipil^mau^  (sorcx  pvumacus), 

Erj.fŽ.J. 
hrčka,  /.  =  hrček  4),   C,  M. 
hrčkov,  adj.  ."omnftcr- :  hrčkova  koža,    Cig. 
hrčkovina,  /".  ba*  .Vtantftcrfen,   Cig. 
hfdati,  am,  vb.  impf.  nagcit,   ('.,  i'7/i.SV, ;  volk 

ovna  hrda,   Glas.;  =   drgniti,   v^hSt.;  h.  in 

kopati,  tiid^tig  ijantn,  C. 


hr^ba,  /.   i)  :^ciferer    §uftcn,   C;  —  2)  stara 

hrebajoča  ženska,   C. 
hr?balica,  /.  ^eiferer  §uften,  C. 
hrfbati,    bam,    bljem,    vb.    impf.    =  hrepati, 

Jam.,  Mur. 
hr?bav,  adj.  {)eijer  t)itl"telnb,  C,  Z. 
hrfbavec,  vca,  m.  človek,  ki  hreba,  M. 
hr^belj,  blja,   m.  =  hrebavec,   C. 
hrebetati,  etam,  ^čem.  vb.  impf.  eiitett  utireinctt, 

gebrodicnen  Xon  l^abcn,  Z.,  kajk.- Valj.  (Rad); 

—  ^iifteln,   C;   —  prim.  hrepetati. 
hr?cati,  am,  vb.  impf.  =  pokašljevati,  C,  Št.; 

—  fnarren:  voz  se  tere  in  hreca,   C. 

hrf  k,  m.  ein  abgebrodjcner  3Ift,  Z.;  bcr  Stun^jf, 
C. 

brskati,  am,  vb.  impf,  =  hrecati,  kašljati,  C. 

hrfkniti,  hreknem,.  i'b.  pf.  einen  ^cifercn,  {liar== 
renben  2ant  »on  fid)  geben,  C;  (roie  5.  ^B.  bcim 
9Ibbrcd)en  cine§  9lftc§,  Z.j. 

hren,  hrena,  m.  ber  9)Jcerrettig,  ber  Sren  (ar- 
moracia  rusticana),  Tuš.fR.);  —  divji  h.,  bic 
93runntrefl'e  (nasturtium  ofticinale),  .Medv. 
(Rok.). 

hrenišče,  n.  ber  ^renarfcr,  Jan. 

hreniti  se,  im  se,  vb.  impf.  i)  jiirncit,  C, 
v^hšt.;  —  2)  in  bie  'JJafe  roudjen:  to  se 
mu  hreni,  ha^  cerbric^t  iftn,  C.  Z. 

hrenov,  adj.  ^JJcerrctlig,  kxen'. 

hr9novica,  /.  bic  ftreniancc,  Jan. 

hifnovina,  /.  baic  9Jfccncttigtraut,  Cig.,  Bes. 

hr?panje,  n.  ba^  9iaipc(n,  Jam.,  M. 

hrepati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  voipeln,  rodieht, 
^eijer  f)iifte(n,  feuc^en,  Jam.,  C,  M.;  živali 
težko  sopejo,  hrepajo,  rilec  odperajo,  Kug.- 
Valj.(Rad);  (stekel  pes)  ne  laja,  le  nekoliko 
hrepa.  Vrtov. (Km.  k.);  —  prim.  hrapati, 
hripati. 

hrepfn,   »i.  =  hrepenenje.  Z.,  SIS. 

hrepenenje,  n.  bic  Sel)n)ud)t,  "bci^  9?crlangen; 

—  hrepenenje,   Burg. 

hrepeneti,  fm,  )'i>. /m;?/,  fid)  fcfjnen,  Derfangen; 

h.   po  čem;    hrepeni  dober  biti,    Ravn.;   \' 

podobah    gledat'    hrepeni    veselje    Življenja 

rajskega,  Preš. 
hrepeneva,  /.  =  hrepenenje,  C, 
hrepenik,  m.  bie  yi)fimad)ic  (Ijsimachia  vul- 

garis).    Roh.-Erj.  (Torb.). 
hrepenljiv,  iva,  adj.  fct)nfud)tS»on,  fclinfiid)tig, 

Cig. 
hrepenljivost,  /.  bic  Scbnfiiditigfcit,  C 
hrepv'tast,  adj.  =  Ijiiftcinb,  SUiradec-C. 
hrepetanje,  n.  baši  ^'KiJdjcln:  h.  (živali,  katero 

kdo   kolje).    Vrtov. (Km.  k.). 
hrepetati,    etam,    ečem,   vb.  impf.  I)cifcr  fcin, 

I)iiftcln,  rod)o(n,  fcud)fn,  Jam.,  C. 
hrepati,    im,   i-^.  impf.  Ijcifcr  flingcn,    .^fct.. 

Svet. (Rok.):  iibel  flingen,  .\fur.,  Cig.;  frči« 

fd)On,    C;    te  besede    so  bile    govorjene    s 

srditim,  čudno  hrepcčim   glasom,  Str.;  — 

t)iiftclit,    C. 
hr^pniti,    hrčpnem,    vb    pf  ein  (Mcraufd)  mo 

d)cn,  tuic  lucnn  etum*  .vifamntciifJiir.^t,  fra 

d)cn,  C,  .M.;  fc^Iagcn:  koga  po  glavi  h.,  Sl- 

(i..sp.-C. 
hrepota,  /.  bo<J  viiftcln,  C. 


hrest  —  hfga 


—  281 


hrgača  —  hribovski 


hrest,  hrasta,  m.  ia^  (SJefrodje,  ber  lOarm, 
Lašče-Erj.  (Torb.). 

hrestač,  m.  ber  SSJac^tdfiJnig  (crex  pratensis), 
vihŠt.-C. 

hrestatnica,  /.  bie  SRatjd^e,  (restalnica)  Po- 
stojna-Erj.  (Torb.). 

hrfstar,  rja,  m.  =  hrestač,  Z. 

hr^stati,  am,  vb.  impf,  ad  hrestniti;  fnorpelll, 
C,  BlKr.\  fiiiric^cn,  C;  —  (beim  JReben) 
rat{d)eii,  C,  vihšt. 

hr^stelj,  tlja,  m.  bcr  SBadjtelfonig  (crex  pra- 
tensis),  C. 

hrfstlja,  /,  bie  Spa^cmatfc^e,  C;  —  bie  S^ar= 
freitaci§ratic^e,  C. 

hrestljati,  am,  vb.  impf.  xat\Č)cn  (=  hrestljo 
gnati),    C. 

hrestniti,  hrestnem,  vb.  pf.  eiueil  Saut  I)CrDor= 
biingnt,  ttjie  5.  'S.  tnenn  mon  etmaž  bncfit 
obcr  titidt,  M.,  Z. 

hrešč,  hrešča,  m.  i)  =  hreščanje,  C;  —  2) 
—  hrošč  (SDiaifafer),  v\hŠt.-C.;  —  3)  grober 
(Sanb  (»ker  hrešči"),  Caf(Vest.),  vihŠt.; 
črez  hrešč,  gladko  kamenje  in  skalne  ulomke 
se  podi  studenec,   LjZv. 

hreščanje,  n.  hdž  (^na\\\6).  baž  ba§  93red^en 
oon  Sleften  benirfac^t,  ba§  i^rac^en,  "iiaž  Sni= 
ftent,  baž  Sc^narrcn,  Cig. 

hrgšcati,  im,  vb.  impf.  frac^eti,  fnij^tein,  fd)nar= 
ren,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  M.;  hrast  hrešči 
padajoč,  C,  Lašče- Levst. (Rok.) ;  debeli  pesek 
hrešči,  Caf(Vest.);  drži  ga  nekaj  časa  in 
stiska,  —  kar  kosti  so  hreščale,  Zv.;  hre- 
ščiš,  kakor  Vesne:  tako  pravijo  človeku, 
kateri  ima  hud  kašelj,  Krn-Erj.(Torb.) ;  — 
Ičirmen,  Lašče  -  Erj.  (Torb.);  —  h.  v  koga, 
in  jemanben  f)ineiu  reben,  C. 

hrešcavec,  vca,  m.  ber  Sdrnier,  C. 

hreščljavec,  vca,  m.  bie  Sc^nQrrf)euic^rede 
(acridium  stridulum),    C. 

hr^ščnik,  m.  ber  (Sngerling,  vihŠt.-C. 

hret,  hreta,  m.  ber  ©feljpeic^el,  ber  (Sfcl,  C. 

hretiti,  im,  vb.  impf.  =  roc^cln,  !eud)en,  ^eifer 
l^uj^ten,  C;  —  jc^iiardjcn,  vihŠt.-C. 

1.  hretiti  se,  im  se,  vb.  impf.  to  se  mi  hreti, 
bie»  efelt  mic^  an,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C, 
vihŠt. 

2.  hretiti  se,  im  se,  vb.  impf.  i)  bie  t^diigel 
aužbreitenb  fid^  buden  (oon  ter  |)enne,  ttiemi 
fie  fid)  ergreifen  Iaf»t),  Z.;  —  2)  aufgeblafen 
jein,  Št.-C. 

i.hretljiv,  iva,  adj.  =  kašljav,   C. 

2.  hrgtljiv,  adj.  efelfjaft,  Mur.,   Cig. 

hrftljivost,  /.  bie  Gfel^aftigfeit,  Mur. 

hrftnost,  f.  bie  Stelljaftigfeit,  C;  ber  Gfcl, 
Danj.-M. 

hrg,  hfga,  m.  etn  am  einem  ^^tafc^enfiirbis 
geiitaditer  Jric^ter  ober  ž)ebcr,  ober  cin  bar< 
au§  gemad)tež  Sdiopfgefdft ,  C. ,  kajk.-  Valj. 
(Radj;  —   prim.  hs.  vrg,   istega  pomena. 

hfga,  /.  i)  ber  Saumfnoiren,  Cig.,  Jan.,  Št., 
BlKr.;  s  sekiro,  žago  na  hrgo  zadeti,  jv:;li- 
Št.;  —  kostna  h.,  ber  .ftnodienaužttjud)^, 
Cig.;  —  2)  bie  93eule,  bie  ®e)d)iDuIi"t ,  C, 
BiKr. 


hrgača,  /.  ber  nu^  einem  glajc^enfiirbiž  gc= 
mQd)te  Jric^tcr,  vihŠt.-C. 

hrganja,  /.   i)  ber  ^•Injdiciifiirbi^,  C,  Z.;  — 
bcr  baraii^  gcniad)tc  ^i^ber,  SlGor.  -  C. ;  — 
2)  čine  %xi  '^{a\&\i,  Mur.;  s  hrganjo  po  vino 
iti,    Danj.  (Posv.  p.);  —    3)  =  buča,    ber' 
Sd)abcl  (zaničlj.),  C,  Trst'.(Let.J,  v^kŠt. 

hrganjica,  /.  dem.  hrganja,  Mur. 

hfgast,  adj.  =  hrgav,   Cig.,  Št. 

hfgav,  adj.  fnorrig,  Diet.,  Št. 

hrgole,  /.  pl.  i)  iaž  ^Pferbemaul,  vihŠt.-C; 
—   2)  bie  §tci}k  (zaničlj.),   C. 

hrgoliti,  olim,  vb.  impf.  riJc^eln,  jd)narc^en,  C, 
Trst. (Let.). 

hrgoljan,  ana,  m.  ber  §eng[t,  pren.  un)'ittUcf)er 
93?enid),  v^hŠt.-C. 

hrgot,  6ta,  m.  'naž  5Rod)eIn,  ba§  Sc^nard)en, 
bos  Sdjnaubcn,  C. 

hrg9t,  /.  =  gobec,   C;  tudi  pl.  hrgoti,   C. 

hrgotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  roc^cln,  jc^nar= 
djen,  fc^naubcn  (o  konjih),  C. 

hrguliti,  Cdim,  vb.  impf.  =  hrgoliti,  Cig.,  v{hŠt. 

hrgutati,  am,   vb.   impf.  =  hrgotati,  v\hŠt. 

hrguntati,  am,  vb.  impf.  =  hrgotati.  Hal.- C. 

hrib,  tn.  bie  ?lnl)ol}e,  ein  md^iger  33erg;  v  hrib 
iti,  bergan  ge^cn;  v  hribih,  iu  ben  Šergcn; 
črez  hribe  in  doline,  iibei  33erg  unb  J^al; 
hribe  in  doline  obetati,  golbcuc  ^Bcrgc  tier= 
fprec^en,  Cig.;  solnce  se  po  hribih  ozira 
(kadar  zahaja),  C;  —  valovni  hrib,  ber 
^BeCIenberg,  Sen.(Fii.). 

hribar,  rja,  m.  ber  S8crgbelt)oI)ner,  C,  Valj. 
(Rad). 

hribast,  adj.  bergid)t ;  —  f)iigelig,  Jam.,  Cig., 
Jan. 

hribat,  ata,  adj.  bcrgig,  l)iigelig,  Cig ,  Jan.,  C. 

hribčan,  ana,  m.  ber  33ergbeiDol)ncr,  Cig. 

hribčast,  adj.  ^iigeUdjt,   Cig.,  Jan. 

hribček,  čka,  m.  dem.  hribec, 

hribec,  bca,  m.  i)  dem.  hrib;  —  h.  na  nogi, 
bcr  f^UBl^tft,  Hip.- C;  —  2)  hribec,  =  hri- 
bovec,  C,  Dol.-Slovan. 

hriber,  bra,  m.  =  hrib,  C,  Ro\.-Kres,  Kr- 
Gora-DSv. 

hribina,  /,  bie  ©cbirgžart,  baž  ©eftein,  Erj. 
(Min.);  rudninske,  rastlinske,  živalske  hri- 
bine, minerogene,  pf)t)tDgene,  jocgenc  ®e= 
fteine,  Erj.  (Min.). 

hribje,  ji.  coll.  bie  33erge:  čredo  na  hribje 
gnati,   SlS.-Let. 

hribljan,  ana,  w.  bcr  ^ergbcttiof)ncr,   C 

hribolazec,  zca,   m.  ber  33crgftctgcr,   Cig.,  nk. 

hriboplezavec,  vca,  m.  ber  ^ergfteiger,  LjZv. 

hribovec,  vca,  m.  bcr  ^ergben)of)ner,  ber  ®e= 
birger;  —  hribovec.   Valj. (Rad). 

hribovit,  adj.  bcrgig,  l^iigelreid),  Cig.,  Jan., 
M.,   Cig.(T),   C.  nk. 

hribovitost,  /.  bie  gcbtrgige  58e}c^affenl)eit,  Cig. 
(T.). 

hrib9vje,  n.  coll.  bie  93erge:  bie  93erggruppe, 
Cig.(T). 

hribovka,  /'.  bie  (^iebirgerin,  Cig. 

hribovnat,  adj.  bcrgig,   Cig.,  Jan. 

hribovski,  adj.  i8erg=,  {S)cbirgž= ;— nac^  'i8erg= 
bciuoljnerart;  s  hribovskim  glasom  vpiti,  Jurč.. 


hribrc  —  hfkež 


282 


hfkniti  —  hromatati 


hribrc,  m.  dem.  hriber;    (Imam  —  obsevati) 

\'se  dolinice  ino  hribrce,  Npes.-Schein. 
hribrčan,   m.  =  hribljan,   C. 
hribrnik,   m.  =-. hribljan,   C. 
hribski,  adj.  =  hribovski,   Cig. 
hrid,   m.  ber  |^el#,  Cig.fT.j,  C;   bte  Mppe, 

C:  —  hs. 
hridina,  /.  bcr  (5»^IfenbIocf,    Cig.;  pl.  hridine, 

bic  ,vel':?mafien,  Cig.fT.). 
hrigrati,    am,  vb.  impf.  )cI)nQttfrn,  Jam. 
hrigretati,  etam,  ^i^em,  vb.  impf.  =  hrigrati, 

Jam. 
hripa, /.  I )  bie  .^ei jerfcit,  Cig.,  Kr.-Valj.CRad); 

hripo  imeti,    C;  —   2)  bie  ®rippe,    nk.;  (v 

tem  pomenu  po  nem.), 
hripač,  m.  bcv  .S^cticrc,  bcr  9iod)lcr,   C.ig„  Jan. 
hripanje,  n.  I)ci)irc§  (spvcdicn : —ba§  9iO(^c(n, 

Cig.;  )(^tt)cree  ^Ittimcn,  Štrck. 
hripast,  adj.  =  hripav,    Cig. 
hripati,    pam,    pijem,    vb.  impf.  rodjefn,  eine 

i^eifere  Stimmc  ^aben:    moje   s?rlo   hriplje, 

Tmb. 
hripav,  adj.  t)ci)er;   hripav  glas,   elne  rauf)e, 

Ijcifcre,  fracfijenbe  Stimnie;  — roc^elnb,  Mur., 

Cig. 
hripavec,   vca,  m.  ber  §eijcrc,  ber  $Rc»(^e(nbc, 

Mnr.,    Cig. 
hripavica,   /.  bic  .'ipeifcrtcit ,   Z.;    ber   .'p^f^'^"' 

Cig.,  Jan. 
hripavost,  /.  bte  J^eiferfcit. 
hripel,  pla,  adj.  =  hripa\-,  Iji^v. 
hripelj ,    plja,    m.  i)  altev,  ftiiftelnber  9Jtann, 

C;  —  2)  ber  9?afeufd)eibc>ininb!norpcI,  Cig., 

Jan.,   Cig.fT.J,  Rei.-C,  Erj.fSom.). 
hripetati,    etam,    cčem,    vb.   impf.  =  hripati, 

Cig. 
hripeti,  i'm,  vb.  impf.  I)ei)er  jcin,  Diet. 
hriplcti,  im,   vb.  impf.  =   hripeti.  Diet. 
hripot,    6ta.    m.  bie   .'ocifcifeit,    .Mik.;   —    ro- 

cf)clnbce  ?(tlimcn,  -U. 
hripotati,  otam,  gčem,   vb.  impf.  =  hripetati, 

hripati,    C,  -*/. 
hripotljiv,  iva,  adj.  =  hripav,    Valj. (Rad). 
hripotljivec,  vca,  m.  =  hripavec.  Valj.  (Rad). 
hripiitati,    am,    vb.  impf.  =  hripotati.    Valj. 

(Rad). 
hrk,  hi^ka,  m.  i)  bcr  iint  JRdiifperii  Dcrbunbeuc 

.'Ouffcn,    C;  —   2)  =   hrček    ;0,   Mur. 
hrkalo,    n.  =  grlo,    diišnik    (šaljivo),    I.cvst. 

(/.b.  sp.). 
hrkanje,     n.    1)    bo§    3iou)pern;    —    2)    bo^ 

3clinardKn. 
hfkati,  hfkam,  čem,  vb.  impf .  i)  fid)  riillfpcrn, 

Mur.,   Cig..   Jan.;    kri   h.,    ^Iiit  ail^tuerfcn, 

Cig.;  —  2)  fdittordicn,    .^fcg..    Afin.,   Jan., 

ygD.,  Dol.,jvih^t.;  \\7.c  je  po  debelo  hrkal 

in   spal,  Jiirč. 
hrkav,    adj.   i)  Ijcijei,  C;   —  2)  fd)nQrd)cnb, 

Jan 
hrkavec,  vca,  m.  bcr  £d)iinrd)cr,  Mur.,  Jan., 

C. 
hfkavica,  /.  laubcr  .Val*,  bic  .Vcijcrfcit,   C. 
hrkavka,  /.  bic  3d)iiard)criil,  .Mur. 
hrkvlj,   kija.   m.  — -   hrakcij,   Cig..  Jan. 
hrkež,  m.  bcr  Sd)nard)cr,  Cuts. 


hfkniti,  hfknem,  vb.  pf.  1)  fid)  rdufpem,  M.; 

—  2)  eiiien  Sd}nard)(aut  oon  fid)  fleben,  Jan. 
hrlec,   ica,    m.  ber  Siiiffel,  bic  Sdjnauje,   ba^ 

9!J?au(,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  vihŠt.;  kobila  s 
suhim  hrlcem  („hrlecem"),  SIS.;  —  iz  rlec, 
nam.  rilec,   C. 

hrleti,  im,   vb.  impf.  =  frieti,   C. 

hfliti,  im,  vb.  impf.  f(^navd)cn,  Cig.,  Jan.,  C; 

—  rod)elu,  C 

hriujati  se,  am  se,   vb.  impf.  =  goniti  se  (o 

kobili),    Valj.fKad). 
hrmenje,  n.  'bai-  33rQiifen,  "baž  Jofcn,  Jan. 
hrmfstanec,  nca,  m.  =  hrustanec,   C,  Z. 
hrmf stavec ,    vca,    m.  =  hrustanec,    C,  Sl- 

Gor.;  —  ba^  D^rlčippc^en,  Hal.- C. 
■  hrmfstelj,    tlja,    m.   neka  rastlina,    v^hŠt.-C; 

menda:  ber  SBcgetritt  iscleranthus  perennis); 

prim.  hrustec, 
hrmfstljavec,  vca,  m.  hrustanec  (govori  se: 

hrmeslavec),  v{hŠt.-C. 
hrmetanec,    nca,  m.  =  hrustanec,  Mur.,  C. 
hrmetančast,  adj.  hrustančast.  M. 
hrmeti,  im,  vb.  impf.  braiifeti,  fauicn,  C;  slap, 

ogenj    hrmi,    Z.;    hrmeli    so    naprej.    Bes.; 

kadar  v  oblakih  hrmi,  bati  se  je  toče,  jv^hSt. 
hrm^n,  m.  bO'?  ^lo^fraut  (pulicaria),   C 
i.hfniti,   hipnem,   vb.  pf.  eincn  @cf)nQrd)Iaut 

t)on  fid)  flcbcn,   Z.;    aufr5d)eln,  Cig.;    h.  in 

umreti,   Cig. 
2.  hfniti,  hfnem,  vb.  pf.  eineit  ©c^^acj  t)erfe|en, 

C,  (nam.  hrpniti). 
hrnjati,   am,   vb.  impf  fc^narc^cn,   f(^nurren, 

Cig.;  maček  začne  hrnjati,    .S7.V. 
hrnjavec,   vca,  m.   i)  bcr  3d)nard)cr,  Z.;  — 

2)  bie  $ferbcfd)nau5c,  Hal.-C. 
hrnj^liti,    olim.    vb.  impf.    fd)narcf)eu ,   Mur., 

Cig..   SlGor.-C. 
hrnjucati,  ucam,  vb.  impf.  ri)d)eln,   C. 
hr9bati,  bam.  bljem,   vb.  impf.  mit  ©criiilfd) 

itngcn  obcr  cin  dl)nlid)C^  Oierdiifd),  »nic  bcim 

^Jfacicn  tjcvDorbriugen,    C;   —  prim.  hrbati, 

holbati. 
hr9btc,  bca,  m.  bcr  'Siafler,  Jan. 
hr9biti,    im,    vb.  impf.  nOflCll,    fllOlpeln:    trd 

kruh  h.,  Lašče- Levst.f Rok.);   suhe  skorjice 

h.,  Zv.;  ukradene  bom  skorje  hrobil.   Glas. 
hrod,   m.,   Cig.,  pogl.  hrid. 
hrod,  /.,   Gut.^.,  Jam.,  Mur.,  pogl.  grod  /. 
hrodcij,    dlja,  mi.,   Cig.,  pogl.  frodelj. 
hrodje,  n.,  Guts.,  .Mur.,  Cig.,  Jan.,  pogl.grodjc. 
hrohati,    am ,    vb,  impf.   =    gruujcit ,    0'^'.; 

s\inje  mu  prijazno  in  hvaležno  hrohajo,  Cv. ; 

—  menda  nam.  gidhati ;   prim.  tudi:  krohati. 
hrom,  hnima,  adj.  Inftm ;  h.  na  nogah,  Dalm.; 

—  breftbaft,  Cig. (T);  franf^nft:  hrome  prsi, 

ogr.-i:. 
hromač,   m.  =-=  hroinak,  Mur. 
hrom.ik,   »1.  bcr  i.'fll)mc,   C;    hromak    vzame 

kljuko  iz  kota,  Zv.;  —  bcr  .HritppcI,  Jan. 
hromast,  adj.  I11I1111,  friippclliaft,  Cig..  Jan.,  C. 
hromatanje,   n.  \>ai  ."oiiifcii,  .lam. 
hromatati,  am,   vb.  impf.  l)iitfcii,  Guts..  Mur., 

Jam.,  Mik. ;  nahajal  je  ondod   mnogo  takih 

možakov,  kateri  so  hromatali  (šepali),  Savr. 

(Let.). 


hromati  —  hroš 


—  283  — 


hr^šč  —  hruliti 


hromati,  ain,  i'b.  impf.  =  hromatati,  Diet., 
Cifi.;  —   prim.  hramati. 

hromatski,  adj.  barvni,  clironiatifd):  h.  od- 
klon. rf)n)niQti{d)C  91611)01(1)11113,  Žnid. 

hromav,  adj.  I)tiifenb:  h.  konj,  Andr.\  — 
fiiippelljaft,  C. 

hrome,   ^ta,   m.  =  hromeč,  Mur.,   Cig. 

hromeč,  mca,  m.  bcr  i!al}nie,  Cig.,  Jan.,  Sol., 
C,    Trub.-Mik. 

hrometi,  im,  vb.  impf.  !^in!cn,  C;  —  brc[t= 
tiaft  )cin,  Cig. 

hromiti,  im,  vb.  impf.  ()iiifcitb,  bieftfiaft  ma= 
cfieii,  oerfriippetn,   Cig.,  Jan.,  Cig. (T.). 

hromon^žen,  žna,  adj.  on  bcit  {^iiBen  Idljni, 
Lcvst.fZb.  sp.J. 

hromost,  /.  =  hromota,   Cig.,  Jan. 

hromota,  /.  bie  Sa!^m![)Ott,  bie  Sa^niitiif^,  bie 
ilriippcIf)Qftiiifcit,  Y"''-'  ^'^-^  *^'^"  •  '"^'o''-;  bie 
@ct)recl)lid)feit,  C. ;  —  forpcrlidježs  65cbrcd)cii, 
^'.-Cig.,  C;  stara  hromota,  eilt  alte§  Scibc^- 
gebrcc^en,  Lašče-Levst.(M.);  vsak  ima  kako 
hromoto  na  sebi,  Svet. (Rok. )\  h.  v  križu, 
bie  ^reujla^me,  živinska  bolezen,  Strp.;  — 
h.  se  imenuje  bolezen,  če  poči  koža  pod 
prstom  ali  pod  členom  na  nogi  ljudem,  ki 
hodijo  bosi>    Tolm  -Štrek.(Let.). 

hromoten,  tna,  adj.  Iaf)iii,  friippel^aft,  gebred) 
{\6),    Cig.,    C,    Svet. (Rok.);    hromotni  ce- 
starji, Levst.(Cest.). 

hromotnik,  m.  bcr  ©ebiec^tii^e,  Levst.(\auk). 

hromiicati,  ucam,  vb.  impf.  l)inten,   C. 

hromouden,  dna,  adj.  mit  (al)men  ®Ueberii: 
Rodila  je  otroke  hromoudne,  Levst.(Zb.  sp.)., 

hronšč,   m.  ogr.-C,  pogl.  hrošč. 

hrop,  hropa,  m.  eitt  roc^elnber  ^tt^emjug,  bet 
§iird)e(,  Cig. 

hropati,  pijem,  vb.  impf.  rod)cIiT,  jc^nard^en, 
Jam.,  Jan.,  C. ;  —  grob  ladieii,  C. 

i.hropec,  pca,  m.  ber  rod)eInb  ''^(tl^mcube,  Valj. 
(Rad);  —  2)  ein  riic^elnbcr  3tt£)eiii5ug,  ber 
§iirc^el,  Cig. 

2.  hropEC,  pca,  m.  =  hrustec,  ber  ^norpel, 
SlGradec-C. 

hropenje  ali:  hr6penje,  n.  ba§  9{i3d}eln;  — 
prim.  hropeti   in  hropsti. 

hropeti,  im,  vb.  impf.  xi)6)tin,  Diet.,  Cig.,  C, 
BlKr.;  v  prsih  hropi,   C. 

hropljati,  am,  vb.  impf.  rod^edt,   Cig. 

hropniti,  hropnem,  vb.  pf.  etllClt  3?od}el(aut 
l)oreit  laffen,  Z. 

hropot,  pota,  m.  ha^  9tod)eIn,  .\fet.,  Mik. 

hropotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  roc^eltt,  Mur., 
C  Z.;  —  laut  lac^en;  h.  in  smejati  se,  C; 
—  brummeii,  Met.;  ciii  OJetofe  moc^en,  .^fur. 

hropotljiv,   iva,  adj.  ber  geriie  laut  ladji,  C. 

hropsti,  pem,  vb.  impf.  roc^elll. 

hropiin,  m.  fieiner  9!Koricr  jum  Sc^ic^en, 
Mix. 

hropiintati,  am,   vb.  impf.   =  hropotati,    C. 

hrost,  m.  =  hrošč,  Levst.(Nauk) ;  —  (stsi.). 

hrostiti  se,  im  se,  vb.  impf.  bie  ^f"^^!^"  '^^^^ 
;paare  [trauben :  kokoš,  pes  se  hrosti,  BlKr.; 
tudi:  broljen:  človek  se  hrosti  nad  svojim 
nasprotnikom,  BlKr.;  —  prim.  hrustiti. 

hroš,  m.  Cig.,  C,  pogl.  froš. 


hr9Šc,  m.  i)  ber  .^čifer,  Cig.,  Jan.,  Mik.;  na- 
vadni h.,  ber  5J{aitafer  (mclolontha  vulga- 
ris)^,   Erj.(Ž.). 

hroščec,  ščeca,  m.  dem.  hrošč,    Valj. (Rad). 

hrgšček,  čka,  m.  dem.  hrošč,  Jan. 

hr9Ščev,  adj.  bež  .ftafer#=,  ft"afer>,  Jan. 

hrovat,  m.  1)  goved  je  ime,  Tolm. -Erj.f  Torb.); 

—  21  bie  Jv?aul)cd)el  (ononis),  vihšt. 
hrovatič,   m.  =  hrovat  2),  hrvatič,   C. 
hrp,  hfpa,  m.  ber  <B(i)laq,  C. 

hfpa,  /.  b-e  SJJoffe,  ber  |)aufe,  bie  Sd^ar,  C, 

Erj.'(Iib.  sp.);  —  hs. 
hfpati,    pam,  pijem,    vb.  impf.  fc^narren,    C; 

mit  ©erdujd)   |rc|)CU  :   konj  je   in   hrplje,  C; 

fid)  rditipern,  Jan.,  C;  fd)nard)en,  Kast.-C; 

—  tiuirrcn,  Cig.;  —  ^c^Iagen,  Z. 
hrpela,  /.  =  hrbet  (šaljivo),  Ip.-Erj.(Torb.). 
hfpen,  pna,  adj.  begieiig,  Mur.,   C;  —  prim. 

hrepeneti.  (?) 
hrpiti  se,    im  se,    vb.  impf.    ftritppig    inerbcil, 

fid)  ftrauben,  C. 
hrpotec,  tca,   m.  =  trpotec,   C. 
hrpotiti  se,  i'm  se,  vb.  impf.  fid)  emporric^teit; 

potlačeno   listje,    stročje    itd.  se    po    malem 

hrpoti,  C;  rahla  zemlja  pod  se  hrpoti  =  se 

vzdiguje,  C;  fid)  ftraiibeii,  fic^  aufbinficn,  C; 

pra()Ien,  C. ;  h.  se  proti  komu,  broljcn,  C. 
hrsk,   interj.  \xa6)\    (kadar  se  kaj  zlomi,  raz- 

česne),  jv(tiŠt. 
hfskati,  hfskam,  vb.  impf.  fnir)d)en,  Cig.,  SIS. 
hfskniti,   hfsknem,   vb.  pf.   eiiten  tnanenbcii, 

tiiiftcruben  i'aut  funoorbringcu,  Nov. 
hrst,  m.  fnavreiibci?  ©erdiifd),  ber  Šrac^,  SIN.-C. 
hrstač,   m.  =  hrcstač,    C. 
hrstati,  am,  vb.  impf.  =  hrustati,   Caf(Vest,). 
hfstelj,  stlja,  »!.  boei  gemeinc  .'geibefraut  (erica 

vulgaris),  Strek. 
hrsteti,  i'm,  vb.  impf.  fnaftem,   C. 
hrstkač,   m.  =  hrestač,   C. 
hrstljanec,  nca,  m.  =  hrustanec,  Dol.-Mik. 
hrstljati,   am,    vb.  impf.  fnorpelit,   liagen,  Z., 

Vrai-Pjk. 
hfščati,   i'm,  vb.  impf.  =  hreščati,   Cig.,  Jan., 

C,  Burg.;    stare    kosti   so    mu    hrščale    in 

pokale,  LjZv. 
hrščavec,  vca,  m.   neka  rastlina,    Vreme-Erj. 

(Torb.). 
hrščeli,  m.pl.  bie^JJferbefdjiiauje,  vihŠt., ogr.-C. 
hrščljiv,  adj.  beu  ^ufteit  l^abenb,  C. 
hršiti  se,  im  se,   vb.  impf.  =  hrpotiti  se,  fid) 

ftrdubeit,    C;  —   prim.  srh.   sršati. 
hrt,   hrta,  m.  ber  35?illbl)Ullb  (canis  leporarius), 

Diet.,   Mur.,   Cig.,  Jan.,   C,    Dalm.,   Krelj, 

Hip.  (Orb.),  Erj.  (Ž.),  Danj.  -  Valj.  (Rad),  nk. 
hftalec,  ka,  m.  =  rilec,  v{hŠt.-C. 
hf  tast,    adj.    ^ager,   mager,   vihŠt.,  ogr.  -  C, 

Danj.-Mik. 
hrtati,  am,  vb.  impf.  fd)iiaufen,   C. 
hrtica,  /.  bie  SBinbliiuibiii,  Meg.,  Diet.,  Cig. 
hrtič,   iča,  m.  dem.  hrt,    C. 
hrtiti  se,  im  se,  vb.  impf.  bie  .'paare  ftrdubcn: 

mačka  se  hrti.    Hal -C.;  —  prim.  srtiti  se. 
hruliti,    im,  vb.  impf .  blafeii,  Vfeifeit,   C;   ne- 
vihta hruli,  ber  Slunii  pfcift,  C;  —  prim. 

tVuliti. 


hrum  —  hrustalo 


284  — 


hrustančast  —  hruščanje 


hrum,  m.  i)  ba§  ®ctofe,  bcr  fiiirm;  posvetni 
hrum ,  ba§  Seltgcidufcf) ;  —  2)  ba§  Sd)o, 
Mur. 

hrumati,  hrumam,  mljem,  vb.  impf.  (aniteit, 
tofcn,  Mur. 

hrumen,  mna,  adj.  gerSujc^OoII,  larmcnb,  Cig., 
Jan.,  C,  nk. 

hrumestati,  am,  vb.  impf.  grob  idjraa^^eu,  .Vo^-. 

hrumestav,  adj.  kdor  rad  hrumesta,  Sotr. 

hrumeti,  im,  vb.  impf.  roufrf)cn,  braujeil,  tofeit, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  v  ušesih  mi  hrumi,  eš 
jaušt  mir  in  bcit  Ct)rcn,  Cig. ;  kakor  iz 
strašnih  slapov  hrumi  voda  izpod  neba  na 
zemljo,  Ravn.;  fturirtctt:  hoče  črez  ozidje 
v  Rim  hrumeti,    Vod.flib.  sp.). 

hrumiti,  hrumim,  vb.  impf.  icibcr^atleit,  ogr.-C. 

hrumpati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  1)  mit  &e- 
ranfrl)  frcfien,  fiiorpelnb  effen,  =  hrustati, 
VyliŠt.-C.;  —  2)  rijd)clnb  Iiuften,  C. 

hrumtati,  am,  vb.  impf.  =  hrumpati,    C. 

hruniti,  hrunem,  vb.pf.  aufrauidjcn,  auffc^rcicii, 
ogr.-C. 

hrup,  m.  ber  Sarm,  "Oa^  ©ctiimmci;  h.  delati, 
larmcn;  h.  je  vstal,  cin  i^čirm  entftanb;  h. 
zagnati,  ciueti  2drm  crljebcn;  posvetni  h., 
ha^-  SScIti-jeraiijcl),  Cig.;  Ne  odpodi  od  nas 
življenja  tata  Veselja  hrup,  PreL;  bojni  h., 
ber  Slrieg^larm,  Cig.;  —  Ieb()aftc§  ©ercbe, 
Cig.;  h.  narediti,  h.  med  l)udmi  napraviti, 
£arm  ucrurjac^cn,  3(uf)c(ieu  crregeu,  C,  Cig. 
(T.);  brez  hrupa,  of)ne  ^luffefjeii,  prunttož, 
Cig. 

hrupa,  /.  ber  2Sctteri'turm,  vihŠt.-C. 

hrupati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  mit  ©craufcf) 
frcfien,  fnorpeln,  Jan.,  C;  konj  slamo  hruplje, 
Z.;  —  kruh  hruplje  med  zobmi,  bož  'Srot 
tnorpelt  jroifdjcn  bcn  3"'}"en,  C. 

hrupavec,  vca,  m.  =  hrustanec,   C. 

hrupcc,   pca,  m.  =  hrustanec,  Jan.,  C. 

hrupen,  pna,  adj.  Ičimtenb,  9eraufd)t)on,  Cig., 
nk: 

hrupenjc,  n.  ba«  Sdrntcn :  h.  in  šumenje, 
Trub. 

hrupetati,  ctam,  ečem,  vb.  impf.  pottern,  rnm- 
pcln,  C;  frad)cn,  c;///.s-. 

hrupeti,  fm,  vb.  impf.  Icirmcn,  tunuiltnicrcn, 
Cig.,  Jan.;  vse  je  zoper  eno  drugo  hrupclo, 
7'rub.;  vse  mesto  hrupi,  Dalm.;  ranf(^en, 
ttiettcrn,  ftiirmen,  Cig.,  Jan.,  C.;  — hrupi  mi, 
idi  rod)Ie,  C. 

hrupiti,  im,  vb.  impf.  i)  =  hrupeti,  Mur., 
Cig. ;  —  2)  h.  se,  =  ustiti  se,  prevzetno 
g()vj)riti,   Koborid-Krj.  ( Torb.). 

hrupljiv,   iva,  adj.  Idrmcnb,   Cig. 

hrupljivcc,  vca,  m.  bcr  iiovnimnd)«',  bor  'X\v 
miiltnant,  C. 

hrupnik,  m.  =■  hrupljivcc,   Cig.,  Jan. 

hrupot,  ota,   m.  =  hrup,    C 

hrupotati,  olam,  (Jčem,  vb.  impf.  ^--  hrup  de- 
lali,  C. 

hrust,  »I.  i)bnrt  (Mcriiufd)  von  biirrcn  ^Jlcfton, 
C. ;  —  2)   robuftcr ,    uior)d)nHirtrr   "JJJciifd) ; 

obogatil  ga  bo   kralj  zelo,   kilor  tega   lirusta 
(dolijata)  premaga,   Ravn. 
hrustalg,   //.  bor  <^rcffor,   Sl.\. 


hrustančast,  adj.  fnorpelartig,  fnorpelig. 

hrustančen,  čna, at(;'. fnorpelig;  ^norpeU;  hru- 
stančni sklep,  bic  .Unorpelfiigung,  Cig. 

hrustančevina,  /.  btc  Šnorpolfnbftanj,  Erj. 
(So  m.  J. 

hrustančnica,  /.  ha^  SnorpeItf)icr,   Cig. 

hrustanec,  nca,  m.  ber  JSnorpel;  ščitasti  h., 
ber  Sdjiibfnorpel,  kolobarčasti  h.,  bcr  $Hing= 
fnorpci,  kopitasti  h.,  bcr  ©iefebecfcnfnorpel, 
(bcim  Scrjlfopf),  Erj.  (Som.). 

hrustanje,  n.  "^až  Snorpcin. 

hrustati,  stam.  vb.  impf.  mit  OJcraufd/  effen, 
fnorpeln;  Spredaj  šilce,  Zadaj  viTce,  V  sredi 
usta.  Kamenje  hrusta,  (=  plug).  Goriška 
ok- Erj.  (Torb.);  —  2)  ba§  V  unrcin  anž= 
fpred)en,  ratfdien,  C. ;  —  eine  Sprad)e  rabe= 
bred)cn :  latinsko  h.,  Cig. ;  —  3)  tniftorn, 
raufc^en  (mie  biiric  3>^f'9^)r  Cig.,  C;  — 
hruščem.    Valj. (Rad). 

hrustav,  ava,  adj.  i)  fnorpelnb,  Cig.,  —  2) 
fuorpciig,  Cig.,  Jan. 

hrustavec,  vca,  m.  i )  ber  Snorpeler,  berSJoger, 
Jan.;  —  2)  ber  ^ra^lct,  Fr.-C;  —  ber 
Sd)reif)a(^,  Tolm.;  —  3)  =  hrustanec,  Mur., 
Cig.,  Mik.,  Tolm. 

hrustavka,  /.  i)  bie  Snorpelfirfc^c;  —  2)  eine 
5(rt  58irne,  M;  — 3>  ber  ^norpelfalat  (chon- 
driila),   C,  Medv.'(Rok.). 

hrustec,  tca,  m.  i)  bcr  SnorpcI,  Cig.,  Jan., 
Mik.,  Št.;    pos.  baž  £)f)rlappd)cn,   Hal.-C; 

—  2)  razne  rastline :  bcr  2u,^erner=  ober 
Sdjnecfcntlce  (medicago  sativa),  Mur.,  Cig., 
Medv.(Rok.j;  —  bor  Stodiapfet  (datura  stra- 
monium),  Jan. ;  —  bcr  "Kegctritt  (scleran- 
thus  perennis),  vihŠt.-C;  —  neka  vinska 
trta,  Celje  -  Erj.  (Torb.);  griiner  Sanigl, 
Trumm.;  ber  ft'rad)gutebel,  vihŠt.-C. 

hrustelj,  stlja,  m.  i)  hrustavec  1),  C;  —  2) 
neka  vinska  trta:  =  hrustec,   C,    Trumm.; 

—  eine  ?lrt  SBad)tcIn)ei5en  {melampyrum), 
SlGor.-C. 

hrustiti  se,   im  se,    vb.  impf.   i)  fid)  briiftcn, 

praljlcn,  Cig.,  Jan.,  C,  Jurč.;   —   2)  tro^Kn, 

Mur.;  —   prim.  hrostiti   se. 
hrustljanje,  n.  baio  Slnorpeln,  M. 
hrustljanka,  /.  =  hrustavka  (črešnja),  Burg. 
hriistljast,    adj.    kar  se  da    hrustljati,    krhek, 

Cig. 
hrustljati,  am,  vb.  impf.  Inorpcin,  Mur.,  Cig. 
hrustljavka.    f.   i)  bic  ,\tnorplorin,  Z.;  —  2) 

bcr  l£i'3falat,"  Z, 
hrustljavkast,  adj.  =  hrustljiv,  \'rtov.(Mn.). 
hru.stljiv,   iva,  adj.  kar  se  da  hrustati:  hrust- 

Ijive   jagode,    \'rtov.(\'in.). 
hrustnica,   /.  hrustnicc,    Stnorpclfifd)e  (chon- 

dracanthi),  .fan.,  Cig. (T.),  Erj. (Z.). 
hriistniti,  hrustnem,  i'i>.  pf.  eincn  Stnorpcllaut 

iKiuorbringon,  M. 
hrusast,  adj.  birnfijrmig,  Cig. 
hrušč,  »J.  ba*  (Mcrdnfd),  bcr  iiiirm,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  C.,  s\etni   h.  in  trušč,   Cv,;  ušesni  h., 

bii^  dironfanfon,  Erj.  1  Som.). 
hruščanjc,   n.  bo<*  ^){Qllfd)Cn:  gora  zagrmi  od 

hruščanja,  Jap. (IVid.). 


hruščati  —  hf  zavec 


285  — 


hrzgetati  —  hud 


hruščati,  im,  i'b.  impf.  roufd)eii,  braufeii,  tofcii, 
Mur.,  Cis^.,  Jan.;  veter,  voda  hruštii,  C  Jap. 
(Prid.)\  velike  reke  hruŠLijo,  Slom. 

hruščav,  ava,  aJj.  muidjenb,  C 

hruščev,  adj.   Cii::.,  pogl.  hrušev,  hruškov. 

hruščica,  /.  dem.  hruška;  i)  ffcine  ^-Biinc:  — 
2)  ime  raznim  rastlinam:  bic  Jrailbcnl)lia= 
cintl)e  (muscari  racemosum),  Tiiš.fR.j;  — 
bic  9)hl^catnu)>?  (mvristica  moschata),  Z.  ;  — 
h. božja,  bic  Jt^Ui^H^il'"*^  (aronia  rotundifolia). 
Nanos -Erj.  (Torb.)  ;  —  zelena  zimska  h., 
bO'?  ^Sintevgviitt,  ba§  'šBirnfraut  (pirola),  C, 
Tuš.fB.);  —  medvedova  h.,  =  glog,  Mur.. 
Fr.-C. 

hruščič,   VI.  kozje  ime,  Krn-Erj.(Torb.). 

hruščiti,  im,  vb.  impf.  raufdjCn,  Mur..  Trst. 
(Let.). 

hrušev,  adj.  58irn(cn)=,  bom  ^Btinbaum,  Cig., 
Jan.:  h.  hlod,  LjZv.;  h.  krhelj,  Erj.(I^b.  sp.). 

hriiševec,  vca,  m.  i)  ber  33irnmoft;  —  2)  jed 
iz  hrušek.   Gor. 

hruševica,  /.  \ia%  SBJaffcr  lioit  goforfjten  93irnen, 
Cig.,  ZgD. 

hruševina,  /.  ba-o  ^^ivnbaumtjotj,   Cig.,  Jan. 

hruševje,'«.  coU.  'iBirnbiilime,  (-ščevje)  Met. 

hruševka,  /.  i)  =  hruševec  i),  Cig.;  —  2) 
=  hriiševica,  Erj  (I\b.  sp.). 

hruška,/,  i)  ber  ^Pirnbaum  (pirus  commu- 
nis);— bie  Širne;  suha  hruška,  bie  geborrte 
93irtte ;  zna  več  ko  hruške  peči  =  er  cerftc^t 
etttJa^;  —  medvedove  hruške  =  glog.  Tuš. 
(R.J;  bie  ^elfcnbirne  (aronia  rotundifolia), 
Josch.;  —  podzemeljska  h.  =^  krompir,  Kor.- 
C;  —  2)  ber  5}cgenfnopf,  Jan.  (H.). 

hruškast,  adj.  biriiformig. 

hruškič,  m.  ovčje  ime,    Valj. (Rad). 

hruškov,  adj.  33irn=,  t)om  95irnbaum;  hru- 
škovo  deblo. 

hruškovec,  vca,  m.  ber  33irnmoj't. 

hniškovica,  /.  ba§  3Bai'ier  oon  getocf)ten  93inicn, 

hriiškovje,  n.  =  hruševje,  Jan. (H.). 

hruškovka,  /.  i)  =  hruškovica.  Z.;—  2)  = 
hruškovec,    Cig. 

hruškovina,  /.  iai  iBimbaumljoIj,  Cig. 

hruškovnica,  /.  =  hruševec,   Cig. 

hriiti,  hrujem,  vb. impf.  tofeii,  rQu)d)en,  braufeu, 
Cig.,  Jan  ,  M.,  C;  veter,  voda  hruje,  v  obla- 
kih hruje,  C;  frac^cn:  gre  in  drmasti  po 
gošči,  da  vse  hruje  pod  njim,  C;  —  hruje 
mi,  ic^  rod)Ie,  C;  —  ji^uell  unb  laut  rebeii, 
greinen,  C 

hrutje,  n.  bag  Jofen,  t>až  iRodjeln,  bal  ©efc^rei, 
C. 

hrvatfca,/.  neka  suknja,  Danj.-C;  =  i.  čoha, 
ogr.-C. 

hrvatič,    m.  bie  ^aufjed^el  (ononis),    Ščav.-C. 

hrvatovščak,  m.  neka  trta.  Št.  (ob  hrv.  meji)- 
Erj.fTorb.). 

hf zanje,  n.  'ba^  55?iel)erii,  Habd.-  Mik.,  Mur., 
Jan. 

hfzati,  zam,  žem,  vb.  impf.  irie^em,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Mik.,  Nov.,  Npes.-Vra^,  v{hŠt. 

hfzavec,  vca,  m.  ber  ?G3ie()erer,  Mur.;--pren. 
ber  }ct}x  laut  ju  lac^en  pflegt,  Mur. 


hrzgetati,  etam,  ččem,  vb.  impf.  =  hrzati, 
Št.-Z.,  Npes.-Vra-{. 

hf  zniti,  hrznem,  vb.  pf.  cillCU  SSic^erlout  0111- 
ftojšcil,  Danj.(Posv.  p.). 

hfž,  ?,  /.  ogr.-C.,  pogl.  rž. 

hrženica,  /.  ber  ©ra^froicf)  (rana  temporaria), 
Guts.,  Mur.,  Erj.  (Ž.). 

hržica,  /.  bic  ®ailmii(fc  (ker  dela  na  rastlinah 
izrastke  ali  hrge),  Erj.  (Ž.). 

hte,  adv.  =  koli:  kdo  hte,  kam  hte  (kdohte, 
kamhte),  itd.  =  kdorkoli,  kamorkoli,  itd., 
SlGor.-C. 

hteti,  hčem,  vb.  impf.  pogl.  hoteti. 

hii,  interj.  ^it!    Cig. 

huba,  /.  bie  @d)almci,  Hip.  (Orb.);  —  prim. 
hoboj. 

hubika,  /.  SlGradec-C,  pogl.  hudobika. 

hubkač,   m.  =  hupkač,   Št.-Mur. 

hubkati,  am,  vb.  impf.  „f)Ub,  t)Ub!"  rufeit, 
Mur. 

huč,   m.  =  žantlaka!   Poli. 

hiičati,  im,  vb.  impf.  ^eftig  Jt)C^en,  veter  huči, 
C. 

hiid,  hiida,  adj.  bofe,  fcf)Iimm,  arg:  hudi  duh, 
ber  bijje  @ei)'t;  hudo  storiti,  delati,  ^Bojež 
tfjiin,  frcDeln;  hudo  delo,  bie  SJiilfet^^at;  hud 
namen,  bi3)e  ^Ibjic^t;  hudo  poželenje,  bijfc 
33cgierben;  hude  misli,  boje  ®ebau!en;  hudo 
misliti  o  kom,  ^Jtrgci?  Don  jenumbcm  bcnfcn; 
hud  jezik,  einc  b6)e3i'"9'^»  huda  vest,  bi)fe§ 
(^clDifjcn;  hud  prepirljivec,  ein  3<i»ftcufel: 
hud  pes,  cin  jd)linimer  .^^unb ;  hud  mož,  ein 
fc^Iimmer,  ftrengcr  'D.IJaun;  hud  biti  na  koga, 
auf  jemanben  bijjc  feiu;  huda  beseda,  feinb= 
ieligcž  SSort;  ein  Sc^elttuort,  M.;  hudo  imeti 
koga,  arg  mit  jemnnbcm  oerfafircn;  s  hudim 
in  dobrim,  mit  ©ittc  unb  Strengc;  iz  huda, 
im  ©c^Iimmcn,  C;  hudo  gledati,  finfter 
blicfen;  hudo  se  držati,  eine  finftere  ilJicnc 
mad)cn;  hude  volje  biti,  in  einer  bcifen  2tim= 
mung  fcm;  huda  peč,  [tarf  erfji^Ucr  Cjen, 
M.,jvihŠt.;  huda  britev,  jd)arfe§  '<Kai'iermci'jcr, 
M.,  Z;  hudo  žganje,  f)ocf)grabiger  Srant= 
mein;  hud  ocet,  fdiavfcr  Sjfig;  hude  krvi 
biti,  {)ei§b(iitig  jein;  hude  jeze  biti,  5U  f)ef= 
tigcm  3onic  gcncigt  fcin;  =^  gicrig:  tat  je 
hud  na  jabolka,  oven  je  hud  na  oves,  BlKr. ; 
hud  na  vino,  denar.  Z.;  —  hud  boj,  ^eftiger 
S^ampf ;  huda  je  bila,  cši  ging  ^ifeig  ju;  hud 
vihar,  ein  beftigcr  Sturm;  hudo  vreme,  huda 
ura,  bai5  UngcUiittcr;  hudi  oblaki,  gcmittcr- 
jd)n)angcre  '3Bolfen;  huda  reka,  gcfdl)rlid)er, 
reifeenber  Strom,  M.;  huda  noč,  eine  fc^lim^ 
me  9cad)t;  hudi  časi,  fc^Iimmc  gciten ;  hudo 
delo,  )d)lDcre  *?(i"bcit,  Z.,  jv^liŠt. ;  huda  sila, 
bringenbe  5totb;  hud  mraz,  grimmige  ftiiltc; 
huda  suša,  grofje  2;iirrc;  hud  smrad,  l)eftiger 
(Sjcftan!;  huda  bolezen,  fd)Umme,  gefal)rlic^c 
Sronf^cit,  (pos.  bic  gatljudlt,  M.);  huda  bo- 
lečina, fjeftiger  Sdjmerj;  huda  rana,  fdjiuerc 
SSunbe,  Z. /huda  žeja,  Ijcftigcr  ®urft;  hud 
kašelj,  {}cftiger  .'^■»uften;  do  hudega  bolan, 
gefdf)rUd)  franf,  Ravn.-Mik.;  hudo  ti  bodi! 
(ein  gluc^)  C;  hudo  in  dobro,  bo§  žBof)! 
unb  23ct)e;    hudo  a.  huda    se  mu  godi,    e§- 


hudec  —  hudina 


-  286  - 


hudir  —  hudočinstv9 


fjctjt  thiii  jdilcc^t;  na  hujcm  je,  cr  ift  jcf)Icc()ter 
bai"an;  hudo  a.  huda  je  za  vodo,  za  denar, 
e^  ift  grogcr  TOangel  on  SSaffer,  ®clb,  e# 
Ijeirjcfit  einc  "iBJaffcr^,  ©clbnotl);  huda  mu 
prede,  er  ift  in  bcr  klcinme,  Jan.;  otcl  ga 
bode  ob  hudi  (in  bcr  'Dtotl)),  Ravn.\  hudo 
mi  je,  C?  mivb  mil"  cnfl  um5  .per,^,  Jan.;  e§ 
fdllt  mir  ^art,  jv^hŠt.;  hudo  mi  je  za  njega, 
c^  tlmt  mir  Icib  um  if)n,  Z.,  j  v -{h  Št. ;  hudo  mi 
je,  c5  ift  mir  iibci,  hudo  mu  je  prišlo,  cr  Juurbe 
uuiuol)!,  7^i;/I,5>^;  —  hudo  =  zelo,  at(\,  fcljr; 
hudo  pretepsti,  hudo  potrebovati,  Cif^.,  C.;  — 
=  slab,  fd)icd)t:  hud  sad,  hudo  drevo.  Kast.; 
huda  pitna  voda,  Levst.  (Nauk.);  huda  je 
obleka  ali  obutev,  ki  uže  ni  cela,  Goriška 
ok.,  Kras-Erj.  (Torb.) ;  huda  suknja,  srajca, 
Cig.,  C;  hud  črevelj.  Gor.;  hudo  vidim 
=  slabo  vidim.  Gor.; —  huda  roka  ^=  leva 
r.,  Re^.-C;  —  hudo  meso,  inilbc^  5Ifif<^, 
ba§  j^flulffifcfi  i"  SSuubcn,  Cig. 

hudec,  dca,  m.  i)  biifcr  'ilJfenfrf),  Valj.  (Rad); 
—  2)  bcr  3iuutijuig,  Re^.-C;  —  3)  bie  &\i)t, 
v^hŠt.-C. 

hudenica,  /.  hudenice,  „rDeibtid^e  bofe  CJciftcr, 
bic  bcn  ungctauftcn  Jtiubcrn  fc^obcn  follen", 
C. ;  gurien,  Št.-  Cig. 

huder,   rja,  m.  =  hudir,  Mur.,  Mik. 

hudeti,  im,  vb.  impf.  magcr  incrbcii,  abmagern, 
Jan.,   C. 

hudiča,  /.  bie  ®icf)t,  Mur.,  Cig.,  C;  prijela 
ga  je  hudiča  (podagra),   Cv. 

hudič,  m.  ber  2cufel;  ta  človek  ti  je  za  hu- 
diča, cin  leufcl^ferl,  Erj.  (I-{br.  sp.). 

hudičati,  am,  vb.  impf.  =  hudičevati.  Jam., 
Cig. 

hudiček,  čka,  m.  dem.  hudič,  baž  Jeufeld)cn. 

hudičev,  adj.  be§  Xcnfcl§,  Xeufcl§',  teuflifd); 
hudičevo  delo,  boi^  Jcufcl^^lDCrt;  h.  človek, 
cin  tcufliid}cr  9JJcnfd). 

hudičcvanje,  n.  baž  J^rliidjcu  mit  bcm  5Bovtc 
hudič. 

hudičevati,  ujem,  vb.  impf.  bcn  jTcufcf  im 
5JJunbc  fiif)vcn,  mit  bcm  ŠBortc  hudič  f!ud)cn. 

hudičevavec,  vca,  m.  bcr  mit  bcm  SBortc  hudič 
,Ui  fl»d)cn  Vflcgt,  Cig.,  .lan. 

hudičevavka,  /.  bie  mit  bcm  SBortc  hudič  jn 
f(ud)cu  Vfteflt,  Cig. 

hudičič,   m.  dem.  hutiič,   Cig. 

hudičji,  adj.  Xcufcl^-,  tCllflifd):  Po  hudičje  črno 
lice   'ma,    \'od.  f/'ex.J. 

hudika,  /.  bcr  »uolligc  ©dinecball  (viburnum 
lantana),  Cij/f' J  fs^-v*;  —  prim.  hudobika,  do- 
bri k  a. 

hudiman,  m.  ber  Xcufel,  C,  \'alj.  (Rad); 
glej  hudimana,  citre  bi  me  bile  ob  grunt 
pripravile, --{»»ifr. ;  tudi:  hudiman.  Dol,;  — 
blažja  beseda   nam.   hudič. 

hudimer,  rja,  wj.  —  hudiman,  X.,Štrvk.,  Jurč., 

jnhšt. 

hudina,  /.  bo«  3Jafe,  bo«  Sd)fe(^tc,  C. ;  —  bo« 
milbc  j^flcifd),  bcr  1?lu«mud)'ž  um  MiHpcr,  bcr 
Sd))i)amm,  Cig.,  Jan.,  M.;  bcr  SlranUjcit^ 
ftoff:  hudina  leze  iz  telesa,  \'rt.;  h.  gre  iz 
bolnika.  Svet.  (Rok.),  Dol.-Erj.  (Iorb.);-  = 
slabo  vreme,   Krn-Erj.  (Torb.). 


hudir,   rja,   m.  ber  'Jcufcl:  gozdni  h.  =  man- 

dril,  ber  SSalbtCUfcI  (papio  mormon),    Jan., 

Erj.  (Ž.). 
hudirjev,   adj.  be^  Jcufcl^;    Derteufelt,    Cig. 

hudirjev  človek,  ein  Xciifelšterl,  Cig. 
hudirski,  adj.  teuflifd),  JcufeB=  (v  kletvicah): 

to  je  hudirsko  delo!   SlGor.-C,  jvifiŠt. 
hudirstvg,  n.  bic  3;eufelei.  Sl\. 
hudirščak,  m.=  hudir,  SlGor.-C;  ber5)amon, 

Zora. 
huditi,  im,  vb.  impf.   i)  h.  kaj,  tabeln,   C;  — 

2)  fdjabcn :  to  mi  hudi,  C;  —  3)  h.  se, 
bijfe  fcin,  fid)  drgern,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C, 
M. ;  h.  se  na  kaj,  LjZv. ;  general  se  je  hudil 
nad  njih  nepokorščino.    Vod.  (I\br.  sp.). 

hudnik,  m.  ber  ^^eufcl. 

hudoba,  /.  i)  bie  'i8o§^eit;  iz  hudobe  kaj  sto- 
riti; sama  hudoba  ga  je,  er  ift  bic  lautcre 
SSožl^eit;  —  2)  ber  3orn,  ber  ^ngrimni:  s 
hudobo,  mit  Jšngrimm,   C;  prim.  zloba;  — 

3)  (o  osebah)  bcr  ©c^limme,  ber  ^Sofeuncf)t: 
ta  hudoba !  ti  hudoba  ti !  —  bcr  bofe  @cift, 
bcr  Jeufcl;  —  4)  bic  Sd)am,  bie  ©cnitalicn, 
Gor. 

hudobavljati,  am,  vb.  impf.  ^Bofcš  t^un,  Jan., 
M.  (morda  nap.  impf.  ad  hudobiti  r). 

hudobec,  bca,  m.  ber  iiBiife,  ber  ?eufel,  Jan., 
M.,  Let.;  —  =  škrat,  LjZv. 

hudoben,  bna,  adj.  boe^oft,  bbfc;  h.  namen, 
bt)fc  '!j(bfid)t;  hudobna  poškodba,  bo^^afte 
i^efd)abigung,  Cig.;  hudobni  jeziki,  2dfter= 
jungen. 

hudobičje,  n.  =  hudobika,   C. 

hudobija,  /.  bic  ^So^^cit;  to  je  sama  h. !  bo^ 
ift  rciuc  33o§f)cit!  bie  bo^baftc  Jljat;  hudo- 
bijo storiti,  cincu  Ji''-'^'-'^  Kcriibcn,  Cig. 

hudobijan,   m.  =^  hudič,  Npcs.-Kres. 

hudobika,  /.  bcr  tiiodigc  Sdinccball  (viburnum 
lantana).  Št.- C,  Poli.-Erj.  (Torb.);  —  = 
jerebika,  bie  i^ogclbccre,  SlGradec-C. 

hudobitnik,  m.  bcr  Stcd)apfcl,  (datura  stra- 
monium),   SlGor.-Erj.  (Torb.). 

hudobiti,  im,  vb.  impf.  i ) 'iSofc^  tbun,  Z.;  — 
2)  =  kvariti.  Dol.;—})  h.  se,  fid)  drgcm,  Bes. 

hudobljiv,  iva,  adj.  =  hudoben,  Mur.;  hu- 
dobljivo  srce,    C. 

hudobljivost,  /.  =  hudobnost,  Mur. 

hudobnež,  m.  bijfcr,  bo^I)aftcr  'Dicnfd),  bcr  '8i)fc= 
>uid)t. 

hudobnica,  /.  1)  bijfc'?,  bož^aftcž  SScib;  — 
2)  ba^  J^icbcr,  Mcg..  C,  Z.;  —  3)  neka 
trava,    C. 

hudobnik,  w.  =  hudobnež;  hudobnik  je  v  svoji 
hudobi  le  naprej  silil,  Jap.  (Prip.);  hudob- 
niki  so  ga  vlekli  črcz  zobe,  Jurč. 

hudobnjak,  m.  =~-  hudobnik,  C,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

hudobnost,  /.  bic  'JBiH^l^aftigfcit,  bie  'Což^cit, 
bie  ^i^Li<<nrti(ifcit. 

hudobovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  iBbfeS  t^Ult, 
./an  :  h.  koga,  mii<<t)nubcln,  3/mi-.  ;  —  2) 
flud)cn,  grtmmig  poltem,  C,  Z.;  nikdo  jih 
ni  razsajati  ali  hudobovati  čul,  Sli)m.;  h.  se 
nad  čim,  iibcr  ctiua«  flud)cn,  uuiuillifl  fein,  C 

hudočinstv^,   «.  ==  hudodejstvo,  Mur. 


hudodejec  —  hudomušnost         —  287 


hudon^sen  —  hudov^ljnost 


hudodejec,  jca,   m.  bcv  ^I1iiljctf)dtcv,  llA'. 
hudodejstv9,  n.  bie  ^JJii|fotl)at,  ba^  iyevlnTd}eii, 

Jan.,   (.'.,   nk. 
hudodejski,  adj.  ucrbiTd)evijd),  criminell,  Jan. 
hudodelec,  Ica,  »?!.  =  hudodclnik,  C/^'.,  Jan.; 

Bog  tepe  hudodelce  po  hudodelcih,  Ravn.; 

naj  ne    mamijo    hudodelca,    še    dalje    poče- 
njati  kazensko  dejanje,  Levst.  (Nauk.) 
hudodelen,  hia,  adj.  itbcltljdtig,  t)erbrcd)enfdi, 

Cig.,  Jan. 
hudodeliti,  delim,  vb.  impf.\\tht{i{)a{tw  beciel)Cll, 

boje  Ijanticln,  freocln,  Shtr.,  Jan.,  C.  Ravn. 
hudodetka,  /.  =  hudodelnica,   Cig..,  Jan. 
hudodeJnica,  /.  bic  SOiiffcttjdtcrin,  bie  i^erbrc' 

djcriti,    Cig.,  Jan.,  nk. 
hudodelnik,  m.   bcr  9.lMlfctf)dtev,  ber  S^erbre- 

d)er,   Diet.,  Mur.,    Cig.,    .lan.,    Krelj,    Jap., 
Skrinj. -Valj.  (Rad),  kajk.- Valj.  (Rad),  nk. 
hudodelski,   adj.  ubeltl^dteiiid),   oorbrcdierifd), 

Mur.,   Cig.,  Jan. 
hudodelstven,  stvena,  adj.  crimincU.   Cig. 
hudodelstvo,  n.  bie  9)Jiffett)at,  baž  liBerbrec^cn, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.,  nk.;  slediti  vsako  h., 

Levst.  (Nauk.);  h.  umora,  tatvine,  nk. 
hudodeistvovati,  ujem,  vb.  impf.  SDtiffetljaten, 

i^erbrec^cn  ocrubcn,  Zora. 
hudogled,  gleda,  adj.  fiuflei"  blideiib :  h.  človek, 

Jurč.;  —  =  grdogled,  fi^eeljiidjtig,  Cig. 
hudogledec,  dca,    yn.  hudogled  človek.    Valj. 

(Rad). 
hudoglfden,  dna,  adj.  finfter,  gorntg  blidenb, 

Fr.-C;  —  =  grdogleden,  fd)ecljuc!^tifl,   Cig. 
hudoglfdnik,  m.  ber  finfter,  ivix\\\ci,    331ideiibe 

C. 
hudojezicnik,  m.  ber  eine  boje  3""9£  ^)^^t  '''i^ 

fidftermaul,  Slom.-C. 
hudokl^ten,  tna,  adj.  ber  nrg  fluc^t,   C. 
hudoklftnik,  m.  ber  orge  ^luf^^^i^f  ^• 
hudoles,  lesa,  m.  =  hudobika,  Z. 
hudolesovina,   /.   =   hudobika.    Z.;    —  bcr 

^artriegel  (cornus  sanguinea),  M.,  Rib.-C, 

Lašče-Erj.  (Torb.). 
hudoleten,  tna,  adj.  mifžjdt)rig  Z.;  —  mager 

(o  živini   in   človeku),    Gor. 

hudoletnež,  m.  magerer  'Dienfc^,  nk. 

hudoletnica,  /.  ba»  33eruffrQUt  (erigeron  ca- 
nadensis),  Mur.,  Medv.(Ruk.); —  „eine  ?lrt 
Untraut  mit  groben  33o[}nen",  vih-Št.,  ogr.- 
C;  —  „eine  ^3(rt  S3crgbliintd)eu,  blaf§gelb 
blilt)enb",  Mariborska  ok.-C. 

hudoletnik,  m.  i)  kdor  o  hudi  letini  prosjači, 
Levst.  (Zb.  sp.);  —  2)  =  čuk,  Fr.-C;  — 
3)  eine  'JIrt  gemeine  Sifole,    Celjska  ok.-C. 

hudoletovina,  /.  Z.  pogi.  hudika. 

hudomiseln,  setna,  adj.  arggefinnt,  libelben- 
fcnb,  Mur.,  Jan. 

hudomišljiv,  iva,  adj.  ^J3o)e»  finnenb,  ogr.-C, 

hudomušen,  šna,  adj.  bii^launig,  C;  hudo- 
mušno je  pesnikov  pleme,  Zv.;  h.  črno- 
gledec,  Zv.;  fd)a(t^aft;  h.  človek,  hudomušno 
kaj  povedati. 

hudomušnež,  m.  =  hudomušnik,  SIN. 

hudomušnik,   w.  hudomušen  človek,  SIN. 

hudomušnost,/,  bie  ^ij^lounigfeit,  bie  Sc^olf- 
^eit. 


hudonc^scn,    sna,    adj.    unfjeilbringcnb,    Let.; 

čaščenje   hudonosniii   prikiizni,   Bes. 
hudoreči,   rččein,  vb.  p/,  nam.  hudo  reči,  flu- 

d)cn,   fd)inH)fcn,   Trub.-C;   (po   lat.  malcdi- 

cere). 
hudorekati,  am,  vb.  impf.  ad  hudoreči,   C. 
hudosumen,   mna,  adj.  argiliol)nifd),  Z.;  tesni 

nauki   hudosumnih  ljudi,    \'od.  (I\br.  sp.). 
hudpst,  /.  bie  Sd)limnil)eit,  bic  Sd)drfe,   Cig. 
hudošfgast,  adj.  iUiclgcfittct,  Hip. -C. 
hudota,  /.  \ia^  m\(,  iai  Ucbcl,  Blc-C. 
hudoum,   uma,  »z.  neka  trava,  ki  raste  v  bu- 
kovju,   C. 
hudoiimen,   mna,  adj.  =  blazen,  (hudumen) 

Jam. 
hudoiimiti,  umim,  vb.  impf.  =^  blazniti,  rafcn, 

(hudumiti)  Jam.;  (=  h.  se.  M.). 
hudoumnost,    /.    =    blaznost,    (hudumnost) 

Jam.,  Mur.    « 
hudourec,  rca,  m.  =  hudournik,   C. 
hudouren,    rna,    adj.  @en.nttcr=,   gemittcrt)aft, 

Cig.,  Jan.;  hudourni  oblaki,  (SJeiuittcrlUOtfcn, 

Cig.,  SIN.;  rcetterlaunifd),  n)ettcriiicnbifd),  l'.- 

hudoCirnica,  /.  i)  velika  h.,  =  hudournik 
2),  Cig.,  Levst. (Nauk),  Frey:(F.);  —  2)  neka 
bajeslovna  rastlina,  Bes.  iSjo.  10. 

hudournik,  m.  i)  bcr  Silbbad),  ber  ©iefibod); 
ber  Ifcaibrnnnen,  bic  §ungcrquelle,  Jes.;  — 
2)  ber  ©egier,  bie  SOfauerfdjiDalbc  (cjpselus 

apus),  Erj.(Ž.);  —  planinski  h.,  ber  3(lpen= 
fegler  (cypselus  melba),  Cig.,  Erj.-C,  Frey. 
(F.);  —  ■})  hudourniki  so  duše  nekrščenih 
otrok,   vihŠt.-Pjk.(Črt.  56.). 

hudovanje,  n.  ber  §terger,  Cig.;  \i(x^  Sc^ma« 
len:  h.  in  groženje  inženirjevo,  Jurč. 

hudovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  bofe  fcin,  fid) 
ereifcrn,  fid)  drgern;  h.  se  nad  kom,  iiber 
jcmanbcn  ungcl)n(ten,  erbittert  fein,  Cig.,  C, 
Ravn.  -  Jan. (Slovn.);  h.  se  na  koga,  jc- 
manbcn befd)impfcn,  C;  einen  iibel  anlnffen, 
Cig.,  C;  kdor  nima  druzega  dela,  pa  se 
ob  mene  huduje  (fd)mdlt  auf  micf)),  Jurč.; 
tudi  h.  koga:  Pasterke  in  pasterkinje  Bo 
hud'vala  mačeha.  Slom. 

hudovina,  /.  =  hudovitovina  (?):  s  hudovino 
nekateri  vino  barvajo,  jv^hSt. 

hudovirje,  n.  ber  Dtt,  IVO  baž  S3affer  bnrc^= 
fdjldgt,  =  sačišče,   Cig. 

hudovit,  adj.  fd)limm,  fd)dblid),   Nov.-C. 

hudovita,  /.   =   hudovitovina,   Z. 

hudovitost,  /.  bie  ®i^limmf)eit,  C. 
hudovitovina,  /.  ber  luodige  Sd)necbaU  (vi- 

burnum  lantana),   Cig. 
hudov9ljec,  Ijca,  m.  ber  UebetooUenbe,  Cig., 

C;  bcr  ^:8Džliafte,  Jan. 
hudov9ljen,  Ijna,  adj.  i)  boltrillig,  mif^giinftig, 

3/«/-.,  Cig.,  Jan.,  M.;  — 2)  iibelgelannt,  Jan., 

C;  hudovoljno  se  držati,  Jap. (Prid ). 
hudov^ljnež,    m.  ber  S3oen)iHigc,  bcr  Uebc(= 

gefinntc,  Cig.,  C,  M. 
hudov9ljnik,   m.  ber  93b#n)illigc,  Z.;  fcf)elmi' 

fdicr  'ilJicnid),  Cig. 
hudov9ljnost,  /.  i)  bie  58oš>i'ilIigfcit,  ber  ^^lrg= 

finn,  Cig.,  ogr.-M.;  —  2)  ber  ^JJif^mut^,  Jan. 


hudovoš5ljiv  —  hukniti 


—  288 


hula  —  huskanje 


hudovoščljiv,    na,  adj.  fcftabenfvol)  (hiulovo- 

ščljiv),   Miir. 
hudozTmec,    mca.   m.   nav.  pl.  hiidozimci,  bic 

.'ociliijcn,  bercn  ^-cfttagc  in  bic  ftrcnge  3Sinter§- 

jeit  falleii  (Paulus,    Antonius,    Agnes,  etc). 

Svet.  rRok.J. 
hudoželjen,    Ijiia,    adj.   ubelttJotlerib,    frf)aben= 

frch,  C. 
hudoželjnik,   m.  bcr  Hebclnjollenbc,  3/. 
hudoželjnost,  /.  bic  Scfiabeiifreube,  C. 
hudoživ,    živa,    adj.  jc^Icd)t  aiižje^ctib,  franf= 

licf),  C. 
hudoživnik,  m.  bcr  miifjjetig  fiebcnbc,  -Vo^-. 
huhalka,  /.  —  gugalica,  bic  Sc^aufcf,  Št.-C; 

—  bic  .^angcmattc,   I  alj.  (Rad). 
huhati,   am,  vb.  hnpf.  =  gugati,   C. 
huhnjati,  am,  vb.  impf..  Mm:,   pogl.  hohnjati. 
huhorica,   /.   bcr    Sturm»t)inb,   C.,* —   prim, 

hohorin. 
huhukati,    kam,    čem,  vb.  impf.  fc^reien  (IdIc 

bic  ©u(c) :  sova  huhuče,   C,  Z. 
huhuriti  se,  urim  se,  vb.  impf.  =  šešuriti  se, 

šopiriti   se,   Blc-C. 
huj,   intcrj.  huj,  huj !  ^UtU^  ail  Sc^tucinc,  Si- 

Gor.-C,  jviltŠt. 
hujati,  am,  i'^.  impf.   i)  =  hujšati,  Savinska 

dol.-C;  —  2)  h.  se,  fd)limm  fcin,  jitrncn, 

greinen,  fd^elten,  M.,  C;  lamcuticrcn,  Kobo- 

rid-Erj.  (Torb.). 
hujava,  /.  bQ§  (Slciib,    baž   9Jafžgeid)icf ,    bic 

Trangfal,  ZgD.,  Polj. 
hujevati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  =  hudovati 

se,  fid)  drgcrn,  Tolm.-štrek.(Let.). 
hujkac,  m.,  Jan.,  pogl.  hupkač. 
hujs,  interj.  =  hus,   C,  St. 
hujsen,  sna,  adj.  =  hud:  h.  pes,  kajk.-Valj. 

fVest.). 
hujskač,  m.  bcr  ^e^cr;  —  pogl-  huskač. 
hujskati,   am,   vb.   impf  f)C^cn;  —  pogl.  hu- 

skati. 
hujstiti,   im,  vb.  impf.,  jv^hŠt.,  pogl.  hustiti. 
hujšanje,  n.  i)  ba^  58crjd)limmcrn ;  —  2)  ba§ 

9([imngern. 
huj.sati,   am,   vb.  impf.  1)  t>cricl)lillimcvil,  h,  se, 

fid)  wcrid)Iiiiuncrn ;  —  2)  civgcni,  ^^Icgcrni^  gc= 

bcn,   3/.,  Z.;  —  3)  mager  niadjcn,  jclircii: 

bolezen  ga  hujša,  Cig.;    —    h.  se,    mager 

ttjcrbcn,   Cig.;    —   4)  intr.  hujšati,   magcr 

»Dcrbcn,  f)agern,  Cig.,  .Jan.,  M. 
huk,   »I.   1)  bcr  ^au(^,  Cig.;  —  2)  baž  @e= 

raufd),  Re\.-C. 
huka, /.  bcr  XiimilU,  bcr  iidrm:  huka  in  buka, 

SlS..  Vrt.,  Zv  ,   Krj.(Zb.  sp.). 
hukač,   m.  bcr  ^^.Ulftcr,   Cig. 
hukati,    kam,  čem,    i)  I)nud)Cn,    pllftcil,    Cig.^ 

.lan.,   C.dilKr.);  v  roke   h..   Vrt.;  sv.  l.uka 

v  roke  huka,  Istra- Erj. (Torb.)  ;  na  pleča  in 

sluhe  mu  hučejo  s  toplo  sapo,    Pjk.(Crt.); 

—  2)  ISriiicii,  id)rcicit,  Rc\.-C.;  —  (o  sovi), 
Valj.  (Rad). 

hukež,    wi.  bcr   .^"»audicr:    sv,  luke;   v   roke 

hukcž,  Lašče-Erj. ( Torb). 
hukniti,  hukncm,  vb.  pf.  1)  f)Oiid)0ii,  Cig.:  h. 

v  zrcalo.   Vrt.;  —  2)  aufjd)rcicii,  niifiidijcii, 

lics. 


1.  hula,  /.  ber  33ug,   Gor.  -  Mik.,  Valj. (Rad); 

—  prim.  hil. 

2.  hula,  /.  bic  'JBefci^impfung,  Slom  -C;  —  hs. 
hulati,  am,  vb.  impf.  nerfpottcn:  h.  koga,   C; 

—  prim.   2.  hula. 

hulavec,  vca,  w.  ber  2!ro^fopf,   Miir. 
hutba,  /.  bcr  labcl,   C;  —  prim.  2.  huliti. 
hulež,  m.  i)  ber  3:ro^!opf,  Mur.;  —  2)  kozje 
ime,    Krn- Erj. (Torb.). 

1.  huliti,  hiilim,  vb.  impf.  i)  bicgcii,  neigcn, 
IJal.-C;  derviši  čelo  k  zemlji  hulijo,  SIS.; 
konj  ušesa  huli,  rid)tet  bic  C()rcn  nad)  riid« 
roditž,  C;  —  h.  se,  id)tummernb  niden,  C; 
huli  se  mi  =  dremlje   se  mi,    v^hŠt.  -  C; 

—  2)  h.  se,  fid)  buc!en,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
mačka  se  huli,  Z.;  konj  se  huli  =  ušesa 
huli,  .S/Gor.-C;  — fid)  bemutf)ig  fteUen,  fic^ 
»crftcCen,  beud)cln,  Cig.,  C;  Bogu  se  hu- 
liti, Z.;  —  h.  se.  erbittert  fein,  trojen,  Mur., 
Met. 

2.  huliti,  im,  vb.  impf.  tabclit,  mif^billigen,  ia= 
ftcru,  Cig.,  C;  oni  hulijo,  česar  ne  razu- 
mejo,  Cv.;   —  hs. 

3.  huliti,  im,  vb.  impf.  blafcn:  veter  huli,  C; 

—  !^aud)ert:  v  roke  huliti  =  hukati,  Fr.- 
C;  —  prim.  fuliti. 

hulivec,  vca,  m.  kdor  se  huli,  Levst.(Zb.  sp.); 

—  prim.    I.  huliti   2). 

1.  buljenje,  n.  i)  ba§  Sid)budcn,  Valj. (Rad); 
budinaufcrifd)e§  58cnef)mcii,  bic  i^crftellung, 
Cig. 

2.  buljenje,  ».  ba^  ^abeltt,  ba§  fioftern,  Cig.; 

—  hs. 

humanist,    m.  gojitelj    humanizma,    bcr   §u= 

nianift. 
humanizem,   zma,    m.    najbolj    na    starokla- 

sični  uk  se  upirajoča  duševna  izobrazba,  bcr 

.šSuiitaiiiemuž. 
humor,    rja,  m.  duhovita,  dobrohotno  šaljiva 

presoja  človeških  slabosti,  bcr  ^lltlior. 
humorist,    m.  kdor   humoristično    govori  ali 

piše,  bcr  ,'i>umorift. 
humoristika,  /.  humoristično  govorjenje  ali 

pisanje,  bcr  .Vmmor,  Cig. (T.). 
humorističcn,  čna,  adj.  s  humorjem  govorjen 

ali   pisan,   l)iiliipriftiid). 
humorski,  adj.  bumoriftifd),  IjZv. 
huntalp,  n.  bcr  biird)  bic  'Diofc  rcbct,  htra-C. 
huntati,    am,    vb.  impf.  bmd)   bic  'Oiofc  rcbcil, 

udfcln,  Jan.,   htra-C. 
hupač,  m.  bcr  21'icbcluH't,  v-{hŠt.-C. 
hupati,   pam,  pijem,   vb.  impf.  (bcil  i?aut  hup 

I)incii  iiiffeii),  fd)rcicn,  Mik. 
hupkač,  m.  =  hupač,   C,  Ščav. 
hura,  interj.  I)urrQl)!   (vojaški  bojni,  tudi  sla- 

vilni   krik). 

hurda,  /  iidrrifd)er,  tl)brid)tcr  SJtciifc^  (psovka), 

)-7//.sV.-C. 
hurdež,   m.   =  hurda,   C. 
hurhurovati,  ujem,  vb.  impf.  faubcnt  (o  pu- 

ranili),   ogr.-C. 
husar,    rja,    m,  =  huzar,  po   drug.  slov.  je- 

li  kili -Cig. 
hus,  interj.  3»ruf  O"  <3cf)tticine,  C. 
huskanje,  n.  bii>?  .Vc^\cit. 


huskač  —  hvaleska 


-  289 


hvalevreden  —  hvalopevec 


huskač,  m.  bcr  .'^c|5cr. 

huskar,   rja,  m.  =  hiuskač,    Cig. 

huskati,  am,  vb.  impf.  I)cl3cn,  Cig.,  Jan.;  nav. 
hiijskati;  —  prim.  bav.  hiiss,  hiiss!  cilt  9tuž  = 
ruf,  tuomit  imin  ciit  %\)kx  ju  l)c|5cn  pflcgt, 
an-,  aut-hussen,  Strck.(Arch.). 

huskavec,  vca,  m.  ==  huskač, .  Cig. 

hustiti,  im,  vb.  impf.  Ije^ClI,  reijetl,  M.,  C; 
psa  h.,   C. 

huš,  interj.  ^i^tu]  an  ©(^ttjeine,  mn  fie  fovt= 
JUtreiben,  BlKr.;  —  huš  huš!  (tako  se  go- 
vori po  otročje,  kadar  je  mraz). 

huškati,  am,  vb.  impf.  jail^jeil,  Hal. -C, 
Npcs.-\'ra:[.',   —  prim.  uškati. 

huškniti,  hušknem,  vb.  pf.  {)aftig  au§fprec^eit, 
5/.V.,  \ov. 

huzar,  rja,  m.  posebna  vrsta  vojakov  konje- 
nikov, bcr  .v^ufar. 

huzarski,  adj.  ijufaren'. 

hval,  m.  na  hval  priti,  nam.  na  hvalo  p.,  ju- 
ftattcu  fomnien:  črešnje  pridejo  na  hval, 
Gor. ;  črez  sedem  let  vse  na  hval  pride, 
(„na  hval'")  Polj.;  —  pogl.  hvala  3). 

hvala,  /.  i)  ba#  S06;  hvalo  dajati  komu,  je- 
manben  preifen,  ttcrtjetrlicf^en;  pojte  hvalo 
Gospodu,  lobfinget  bem  ^evrn;  hvale  vre- 
den, lobeitžtticrt ;  hvale,  !L*Dbfplucf)C,  C;  ve- 
like hvale  dajati,  gro^e  2obfprud)e  crtl^eilcn, 
Cig.;  na  hvale  kam  priti,  ailf  tobeilbc  ^iucm^ 
t)fe^hing  ^in  ivgenb  itipliin  fommcn,  C;  hvalo 
šteti  komu,  eiiic  Sobrebe  jcmaubem  f)alten, 
3/.;  svoja  hvala  se  po  blatu  valja,  =  ei= 
genez  Sob  ftinft,  Npreg.;  —  2)  ber  ®anf; 
hvala!  id)  banfe!  hvala  lepa!  (lepo  hvalo, 
Št.-C);  icfionen  ^anf!  lepa  hvala  Vam  bodi 
za  pisemce,  Lcvst.fZb.  sp.) ;  —  hvala  (bodi) 
Bogu!  (SJott  fei  ®anf!  hvalo  (hvale)  dolžan 
biti,  JU  S^ant  tierbuubeu  fcin,  Cig.,  tik.;  — 

3)  na  hvalo  priti  1  hoditi,  biti),  ju^tottcn 
fommcn,  jugutc  fommcn,  Cig.,  Jan.,  C.  Dol.; 
morda  mi  utegne  še  na  hvalo  priti,  (=  „fo 
bafši  id)  2)anf  bafiir  miffen  mcrbe"),  Levst. 
(Zb.  sp.);  vse  to  gospodarju  na  hvalo  pride. 
Vrtov. (Km.  k.);  te  ugodnosti  bodo  vsem 
na  hvalo  hodile,  DZ.;  —  po  hvali  mi  je 
=  na  hvalo  mi  je,  C;  ež  tft  mir  er)t)iinjd)t, 
Jan.;  tudi:  v  hvalo  mi  je,   C, 

hvale,  eta,  m.  ber  9tul)mrebige,  ber  ^ra^Ier, 
V.-Cig.,  Jan.,  C,  Dol. 

hvatec,  fca,  m.  i)  ber  Sobrcbner,   Cig.,  Jan.; 

—  2)  ber  Siuljmrcbige,  ber  ^ra^ter,  Dalm., 
ogr.-M. 

hvalfčka,  /.  bie  'ijJra^tcrin,  Dol. 

hval^ka,  /  ia^  Soblieb,  ogr.-C. 

hvalfkati,  am,  vb.  impf  Soblicber  fingcu, 
ogr.-C. 

hvalen,  tna,  adj.  i)  2ob=,  Miir.,  Cig.,  Jan.; 
hvalna  pesen,  "^až  Soblieb,  bog  2obgebid)t, 
Cig.,  Jan.,  Krelj;  hvalni  listi,  Cobbricfc, 
Dalm.;  —  lobreic^,  Cig.,  J^h. ;  —  foben^lDcrt, 
M.,  nk.;  —  2)  =  zahvalen,  bonfbar:  v  hvalni 
spomin,  C;S)anf=:  hvalna  nedelja,  ber  ®anf= 
jonntag,  M.;  hvalni  god,  tas,  ^anffeft,  Ravn.: 

—  govori  se  nav.  hvalen,  ne :  hvalen. 
hvaleska,  /•  =  hvalivka,  Miir. 

Slov. -nem.  slovar. 


hvalevreden,  dna,  adj.  =  hvale  vreden, 
hvalevrednost,  /.  bie  26b(i^fcit,  bie  9{iil^m= 

lidlfcit,   Cig.,  Jan.,  nk. 
hvalež,  m.  i)  bcr  laftige  Sobrebncr,  Z.;  —  2) 

bcr  ^4>i"iif)tcr,  Cig. 
hvalfžen,  žna,  adj.  i)  banfbar;  h.  biti  komu 

za  kaj;  h.  o  nauku    Vrt.;  —   2)  =  hvalen 

(Sob'):  hvaležna  pesen,    Triib. 
hvaležnost,  /.  bie  ^anfborfcit. 
hvalica,   /.  dem.  hvala;    f(eine§   Sob,    Diet., 

Zora;    n,i  hvalico  kupiti,    ailf  \iQ.^  2ob  ^iu 

faufen,  C. 
hvaličar,   rja,    m.  =  hvalisavec,   Levst. (Zb. 

sp.). 
hvalilen,  Ina,  adj.  anprci^lic^,  (-iven),   Cig. 
hvalisanje,  n.  bie  2obl)Ubelei,   Cig.,  Jan.,  nk. 
hvalisar,  rja,  m.  =  hvalisavec,  ZgD. 
hvalisati,  am,  vb.  impf.  Iobt)ube(n,  iiberma^ig 

loben,  ]^erau§ftreid)en ,   Cig.,  Jan.,  C,  nk.; 

-  hs. 

hvalisav,  adj.  lob^ublerifc!^,  Z. 

hvalisavec,  vca,  m.  bcr  SobfjUblcr,  Cig.,  Jan. 

hvalisun,  m.  bcr  Sobf)ubIer,   Cig. 

hvalitelj,  w.  bcr  Sober,  bcr 'Sobrebner,  Mur., 
Jan.,  nk. ;  sam  svoj  h.,  kajk.- Valj.  (Rad). 

hvalitev,  tve,  /.  "itaž  Sob,  bie  2tnpreifung,  Jan., 
ZgD. 

hvaliti,  im,  vb.  impf.  i)  ioben,  riif)men,  ^3rei= 
jen;  na  pretezo  h.,  iiberma^ig  loben,  ZgD.; 
komu  kaj  hvaliti,  jemonbcm  etmaji  anpreifen, 
anrii^men;  vsaka  lisica  svoj  rep  hvali;  vsak 
berač  svojo  malho  hvali,  jeber  StSmer  (obt 
feine  353ore,  Npreg.;  —  lobpreifcn:  hvalite 
Gospoda!  hvaljen  bodi  Bog!  —  h.  se  s  čim, 
ftd)  einer  Sac^e  beriif)men;  hvali  se  z  dobro 
glavo,  da  ima  dobro  glavo;  hvali  se,  da  je 
imel  dobro  letino;  ne  da  bi  se  hvalil,  o^ne 
mid)  gu  riifjmen;  —  2)  banfen;  h.  koga  za 
kaj;  Boga  hvali,  da  si  zdrav,  banfe  @Ott, 
\>a\s>  bn  gefunb  bift;  (h.  komu  za  kaj,  jle* 
manbem  nmfitr  "SDanf  mifien,  Krelj,  ogr.-C); 

—  h.  se  komu  za  kaj,  jemanbcm  ^anf  jollen 
fitr  ctma§,  Cig.;  vselej  se  mu  tedaj  hvalite 
za  vse  dobrote,  Ravn. 

hvalivec,  vca,   m.  ber  Sober,  ber  Sobrebner, 

ber  9iiil)mer,   Cig.,  Jan.,  C,  nk. 
hvalivka,  /.  bie  Sobcrin,  bie  Sobrebnerin,  Cig., 

Jan.,  nk. 
hvalivski,  adj.  lobrcbncrifd^,  Cig. 
hvaljenje,   n.  i)  ba5  Sobcn,  ba§  ^^reifen;  — 

2)  ba«  Sanfcn. 
hvalnica,  /.   i)    "iia^  Soblieb,  Cig.,  Jan.;  bie 

.V>l}mitc,  Čig.,  Jan.,  Cig.  (T.);  — 2)  ba§  ^mh 

licb,  Jan. 
hvalnik,  m.  bcr  Sobrebner,  Mnr. 
hvalnost,  /.  bic  Si3blid)fcit,  Mnr.,  nk.;  — nav. 

hvalnost. 
hvaloglasje,   n.  bie  Sob^ubelei:   Kder  so  bili 

zrna  prazne,  Ne  doda  ga  hvaloglasje,  Levst. 

(Zb.  sp.). 
hvalcfti^sen,    sna,  adj.  riiljmcnb:    hvalonosna 

beseda,  Levst.  (Zb.  sp.). 
hvalopev,  peva,  m.  zahvalni  spev,  ber  2)anf= 

geiang,  Cig. 
hvalopevec,  vca,  m.  ber  Sobfinger,  Cig. 

10 


hvalopis  —  idec 


—  290 


hvastavka  —  igla 


hvalopis,  pisa,    m.  bif  i.*oli)d)i-iit,    Jan.,   Ci^. 

(T.). 
hvalopiscc,  sca,  m.  bev  ^aiiciil)rifcr,  Jan. 
hvalospev,    sp^va,    ni.  bcr  IHibcjcjauc),    Cig., 

Jan.,   Cig.  (T.),  nk. 
hvalovTt,  aJj.  lobrcicf),  Cig..  Jan.;  —  Ibblirf), 

Mm:,  Jan. 
hvaloviten,  tna,  adj.  bcriitjmt,  C;  —  loblid), 

Guts.-Cig. 
hvalovreden,  dna,  adj.  =  hvale  vreden,  Mur., 

Cig. 
hvalovzdavanje,   n.  bic  ^niifiagitlti},  ogr.-C. 
hvaloželjen,  Ijna,  atf;.  Iob)ud)tig,  Mm:,  (hvalc- 

želen),   (iiits. 
hvaložften,  tna,  adj.  ==  hvaloželen,   Guts. 
hvalščina,  /.  bic  '3)aitfiaflung,  bo§  2)an!opfci-, 

C.  Ravn.-Valj.(Rad). 
hvalun,  m.  bcr  iibcniidfjig  i!obcnbc,  O'^. 
hvastač,  m.  bci"  ''^Jral)lcr,    V. -Cig. 
hvastarija,  /.  bic  ''^>ial)linci,    y--Cig. 
hvastati,  am,  vb.  impf.  pia(;tcn,    V.-Cig.,   C; 

—  prim.  hlastati. 
hvastav,  ava,  adj.  prnl^Icrifd),    V.-Cig. 
hvastavec,  vca,  m.  bcr  ^ro^Icr,  Kast.-C. 


hvastavka,  /.  bic  ''^Jva[)Icrin,  V.-Cig. 
hvastavost,  /.  bic  ''4jra^liud)t,^  V.-Cig. 
hvat ,    m.    i)  =  seženj,    v\hSt,-C.;  —  2)  bcr 

Wrijf  (pri  glasbi),  Cig.fT.J;  na  vse  hvate,  io 

toiel  man  iimfaffcn  fann,  Zora. 
hvatač,  m.  bet  (^rcifcr,  Cig. 
hvatan,  m.  čini  h.,  bcr  Stlammcraffe,  Cig. 
hvatati,  am,  vb.  impf.  greifcn,   l)ajd)en,  Cig., 

.Jan.,  Hal.,  Fr.-C;  —  betaftcn,  Rihcnberk- 

Erj.fTorb.J. 
hvatiti,  hvatim,  vb.  pf,  =  prijeti,  Cig.,  Jan.; 

—  hs.? 
hv9Ja,  /.  =  hoja,   C. 

hv^jevje,  n.  =  hojevje,  9?abeI^oIj,  Cig.,  Jan. 
hv9st,  m.  i)  bcr  Sd)meif,  Let.,  Vrt.,  5/.V. (stsl.) ; 

2)  bcr  jTraubciifamnt  (=  repek) :  pleve,  prazno 

klasovje    ino    hvosti    ali    ozobki    človeškega 

uka,  Krclj,  („Jraben  unb  ©prcu  menjc^Iic^er 

Sc()re",  Spang.). 
hv9sta,  /.  =  hosta  3) :  \'sak  drugačno  hvosto 

meša,  Lcvst.fZb,  sp.J. 
hvpšc,    m.   i)   bcr   ©tQd^e(!^olnt   (equisetum), 

Cig.,  Jan.;— 2)  bcr  Stro^TOifrf),  Danj.-Mik: 


I. 


1,  interj.  izraža  največ  nevoljo,  tudizačudbo: 
i!  ei!  i,  kaj  pa  delaš!  \v(xi  trcibft  bu  bcnn! 
i- kaj  ti  je?    \val-  ift  bir  bcitlt?   Mm:,   Cig.; 
i  pa  pojdi!    nun  jo  flcf)!  Z.;  i  pa  mu  reci! 
nun  \o  \ao,  cž  it)m!  Mm:,  Met.;   i  no!  je 
nun !  Cig.,  Jan. 
i,  conj.    i)  =  in,  Jan.,  Mik.,  nk.,  ogr.,  kajk. ; 
—  2)  aud),  felbft,  Jan.,  ogr.,  kajk.,  m/c;  — 3) 
i  — i,  fottio^t  — ol^  and),  Jan.,  7ik. 
iba,  /.   Cig..  Ščav.-C,  pogl.  iva. 
ibis,   m.  bcr  3^''^  ('^"''•''  rcligiosa),  Erj.fZ.). 
iblajtar,    rja,  »i.  bcr   ^^l^^^^^jtcr ;  —   iz  nem. 

„Ucbcrrcitcr",  A>. 
iblajtarček,    čka,    m.  dem.   iblajtar;    šli  so  za 

pisarčke  in   iblajtarčkc,  LjZv. 
ibov,  adj.   Cig.,  Jan.,  pogl.  ivov. 
ibovcc,    vca,    m.   neka    iba    (iva),    ki    je  veča 

od   navaiine,   C. 
ica,  /.  junflC,  fleinc  Shli),  Št.-Valj.(Rad);  Moja 

ica  breja,  Spes.-Vra-{. 
icek,  cka,   »i.   junjic-?,  miinnlicljcž  Solb,   .SV.- 
Valj.(Rad);  tudi  (nežno):  =  volck,  v{h^t. 
icika, /.  juncjc,  fleinc  itul),  Valj.(Rad);  —  hofyA 
icika  =  boZja  kravica,  bcr  ^rnucufnfcr,  >V.- 
Valj.(Rad). 
Teka,  /.  -----  kravica,  v^h^t. 
ideal,   m.  vzor,  boJ*  Ji^t^^l* 
idealen,  Ina,  adj.  vzoren,  ibcol,  ibcalijdi. 
idealist,  »i.  kdor  je  za  vzore  vnet,  bcr  ^sbcnlift. 
idcaliztm,  zma,  »1.  vnctost  za  vzore,  bcr  ^f''' 

aližmu«. 
idcalizovdti,  ujcm,  vb.  impf.  lepše,  vzorncjše 
kaj  kazati,  ko  je  v  resnici,  tbcaIificrcn,C'/y.('7'.>. 
idcalnost,  /.  vzornost,  bic  3''<''*'''''^* 
idec,  dca,  m.  ==  hodeč,  C 


ideja,  /.  misel,  bic  ^bcc. 

idenje,  n.  'baž  6)cI)CU,  bcr  (^ang,  ogr.-C.  Danj. 
(Posv.  p.). 

identičen,  čna,  adj.  isti,  ibcntifc^,  Žnid.,  Cel. 
(Ar.),  nk. 

identiHkovati,  ujem,  vb.  impf.  ibcntificieren, 
Cig.  (T.),  nk. 

idijot,  »I.  nevednež,  bet  i^^iot. 

idila,  /.  pesem,  slikajoča  prirodno,  nedolžno 
življenje,  bic  ^bllllc. 

idilski,  adj.  ibDtlifd). 

id9Čki,  adv.  =  gredoč,  kajk.-Mik. 

idoma,  adv.  =  gredoč,  im  i^orubcrgeljcn,  C 
Ilal.-Mik. 

iga,  /".  bic  Snf)hr)Ctbc  (salix  caprca),  Medv. 
(Rok.). 

igavec,  vca,  m.  pokvarjeno  iz:  jaglec,  Rndik- 
Erj.fJorb.J. 

igelj,  glja  »I.  cinc  9Irt  ^oč),  (^o\)\iody?),  Z. 

igeljc,  geljca,  dem.  igelj;  m.  Hi  Siop^od),  V.- 
Cig. 

igetnica,  /.  bic  "JiilbclbudjlC,  Cig.,  Jan.;  pra- 
vilneje :  igelnica. 

igclnik,  »I.  =  igelnica,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  pra- 
vilneje: igelnik. 

igclnina,  /.  btv?  ''Jiabclgclb,  Cig. 

igetski,  adj.  ^Ifabcl  ,   .Mur. 

ig9sarica,  /.  verižica,  ki  veže  igo  na  oje,  (igc- 
seiica)   liolc-J\rj.(Torb.) ;  —   prim.  igo. 

igtv,  gve,  /.  cinc  'Jlrt  :^od)t)Ol,)i,  .Jan.,  .\fik. 

Igla,  in:  igl;i.  c,  /.  1)  bic  ^JiObcl :  naprsna  i., 
bic  :iUn")"tcdunbcl ,  .Jan.;  i.  probadača,  bic 
''4>iiinicriinbcl,  /1.  t.-Cig.(T.);  i.  magnetnica, 
bic  lliOiinctnabcl,  i.  kompasnica,  bic  (ionipofvJ' 
nobcl,   Cig. (T.);  —  bic  ?iabcl  am  iiBaumc, 


iglar  —  igličje 


—  291  — 


igličnat  —  igrati 


CVg-..  Jan. ;  —  2)  langcr  eifcrncr  9?age[  bcim 
■JBagen,  ^  iglica  2).  C;  —  ber  ^odiipriešel, 
C  — ber  Stift  Cbcj.  mit  cinem  ftopfe),  Oy.: 

—  zateznična  i.,  bcr  Stift  am  3d)nurbanb, 
Jan.  (H.J  ;  —  3)  ona  ostrina,  ki  nožu  pri 
brušnji  odpada,  bie  5«uerccfe,  Cig..  Skrilje. 
Bolc-Erj.(Torb.j.  Dol.;  balta  nima  nič  igle, 
BlKr.;  iglo  izbrusiti,  Z.;  — 4)  ber  9?abelftjcfj 
(svngnathus  acus),  Cig.,  Erj./"Ž.j;  —  bcr 
^ombccflt  (belone  vulg.),  Cig.,  Prim.-Erj. 
(Torb.). 

iglar,  rja,  m.    i)  btv  ^dbkv,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bie  9Jabelbu(^ie,  M.,  Soška  dol.-Erj. 
^Torh.J. 

iglarica,  /.  bie  92ab[crin,  Cig.,  Jan. 

jglarija,  /.  =  iglarstvo,   Cig. 

iglarski,  ai}.  9?abler=,  3/i/r. ;    iglarsko  blago, 

bie  'iltablerToare,  Cig.,  Jan. 
iglarstvo,  «.  "^ai  ^Jabler^anbttierf,  Cig.,  Jan. 
iglast,  adj.  nabelformig,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.) ; 

—  ddH  9?ab€ln:  iglasto  drevje,  bie  9Jabel» 
baumc,  Zi-. 

iglat.  ata,  aJj.  tJoH  9JabeIn,  M..  Z. 

iglavec,  vca,  m.  ber  ^Jabelbaum,  Jan. 

iglEc,  (igetc),  gelca,  m.  bie  3turi!el  (primula 
auricuia),  Jan.,  Tuš.(R.j,  Tolm.;  —  prira. 
jaglec. 

iglfn,  adj.  9?abel-,  Mur..  nk.;  iglena  ušesa, 
Krelj. 

iglfnast,  adj.  =  iglast,  Mur. 

iglenica,  /.  i)  =  igelnica,  Mur.;— 2)  =  igle- 
niača,  t>a^  ^nntnai>dqtroei)t ,  nk.-C. 

iglenjača,  /.  tav  ^iintmabelgittoetir,  »k. 

iglenjak,  m.  bie  9iaPeIbiid)fc,  r^/j5f.-C.;  — 
'i>ai  liijabeltjolfterc^en,  vihšt..  ogr.-C. 

iglica,  /.  dem.  igla:  i)  Heine  9ta^el:  —  fleiner 
Stift;  —  2)  ein  ciferner  9Jagef  am  Sag^it, 
ber  t>až  58orber»  ober  šintcrt^cil  bešfelben  an 
bcm  Sang&aume  feft^čilt,  Cig..  Ljub.;  iglica 
gre  skozi  oplen,  blazino,  soro  in  os.  Gor.. 
Notr.;  —  ber  2eid)felnagel,  bcr  bie  2)etcf)iel 
im  'Jeic^felarme  befeftigt,   Cig.,  Dol.,  Gor.; 

—  ber  ^ocftnagef,  C. ;  jannove  iglice  so  le- 
sene ali  železne,  Levst.^Zb.  sp.J;  —  iglica 
je  zataknjena  v  konec  kambe  ter  jo  drži  v 
jarmu,  Štrek.,  Sotr.,  Dol.;  —  bcr  Spenr^ 
nagel  in  ben  Sagemiiblen,  V.-Cig.;  —  "tal: 
Sdjemeleifen  ber  3Sc6cr,  Cig.;  —  3)  iglica, 
zemlja  z  gnilim  igličevjem.  Poh.;  —  4)  = 
igla  3):  iglica  se  mora  kosi  odbrusiti  z  oslo, 
Dol.,  —  5)  bie  SKtemabcI,  Cig. ;  pogl.  igla  4) :  — 
tudi:  ber  SteinbeiBcr  (cobitis  taenia\  Bilje 
pri  Gorici-Erj.rTorb.);  —  6)  rastline:  čine 
5lrt  Storcfifcfenabel    (geranium),    SlGor.-C; 

—  bie  Š>aul}ed)el  (ononis).  Z.;  —  =  jaglec. 
Dol.;  —  naglasa  se  tudi;  iglica,  Gor. -Valj. 
fP  id),  in  Iglica. 

igličar,  rja,  m.  ber  9iabler,  Cig.,  M. 
iglicarica,  /.  bie  'iRabrerin,  Cig. 
igličast,    adj.  nobtift^rmig,   Cig.;   igličasta  je- 
zica, bie  9Jabelbriije  (eine  ^rtjftaflifationfart), 

igličevje,  n.  coll.  bie  SSaumnobeln,  bie  9iabcl' 

ftreu,  Poh.;  —  ba#  ^Jabel^ofj,  Z. 
igličje,  n.  =  igličevje,  Z. 


igličnat,  adj.  mit  'Kabcin  tjcrfc^n:  igličnaio 
drevje,   Cig.fT.},  Erj.i^Mm.). 

igličnica,  /.  bie  92abelbuc^fe,  Gor. 

iglok9Žec,  žca,  m.  iglokožci.  Stac^elf)auter(echi- 
nodermata),   Cig.fT.j,  Erj.''Ž.j. 

iglovnica,  /.  =  igelnica,  M. 

ig9,  ižesa,  n.  i)  ba§  (stKi^,  Valj. (Rad);  (igo, 
igesa,  kravji  jarem,  Bole -Erj.[ Torb.] j:  — 
2)  bie  Sage  am  33agen,  C,  Z.;  —  igo,  Levst. 

i.igo\'€c.  vca,  m.  bcr  3t>4od(#,  C 

2.igo>'TEC,  vca,  m.  =  igovina.  Z.;  bie  So^I* 
ober  'i|ia(mn>eibc  (salix  caprea),  Z. 

ig9\'ina,  /.  bie  Sabiroeibc  (salis  caprea).  Do- 
lenji Kras  -  Erj.  (To  rb.y. 

igovnica,  /.  bie  ^ot^rocibc.  Polj.,  Mariborska 
ok. 

Igra,  in :  igra.  e,  /.  baš  Spiel ;  otročja,  pastir- 
ska i.,  "baž  Sinbctfpiel,  Dav  čirtenfpiel;  be- 
sedna i.,  haž  33ortipicI;  i.  s  kvartarni,  baž 
Sartenfpiel,  Cig.,  Jan.;  i.  v  kocke,  ba» 
3SiirfelfpieI ,  Cig..  Jan.;  —  gledališčna  i., 
t>až  33iil)nenipiel,  bai  ^u^nenftiicf,  Cig.,  Jan., 
nk.;  vesela  i.,  hai  Suftjpiel,  Cig.,  Jan  ,  nk.; 
i.  s  petjem,  baš  Vaudeville,  Cig.,  Jan.;  — 
bai  SUufiffpiel,  V.-Cig.;  i.  na  orgije,  haS 
,     Crgelfpiel,  Jan. 

igracati,  am,  vb.  impf.  dem.  igrati,  (gracati) 
Valj.  Radj. 

igrač,  m.  ber  SPieler,  ber  Spicfbmbcr,  Cig., 
Jan.;  —  bcr  Scfiaufpiefer,  ber  9tcteur,  Jan. 

igrača,  /.  baž  Spieljeug,  bai§  Sinberipiel,  bie 
Spielerei ;  to  niso  igrače,  'fidi  ift  teinc  Jllcinig= 
fett,  Cig. 

igračar ,  rja ,  m.  kdor  igrače  prodaja :  ber 
'^?iippenframer.  Cig. 

igračarica,  /.  bie  '^uppcnframerin,  Cig. 

igračica,  /.  i)  dem.  igrača:  —  2)  igračica, 
bie  Spielerin,  Z.:  —  bie  Scftauipielerin,  bie 
3tctrtce,  Jan. 

igralen,  Ina.  adj.  fpielbar,  (-ven)  Cig.;  —  \)až 
Spielen  betreffenb,  nk.;  gledališčno  igralno 
osobje,  nk. 

igrališče,  n.  bcr  Sptetpla|,  Mur.,  Cig..  nk. 

igralnica,  /.  baž  Spiei§au§,  ba§  Spiellocale, 
Jan.,  nk.;  —  bie  ^ii^ne,  C/>,.  Jan.,  Cig. 
(T.,.  M. 

igranje,  n.  baš  Spielen:  —  i.  žarnic,  bas 
Setterleuc^ten,  C.  Cig.''T.). 

igraš,   m.  ber  Spieler,  kajk.-Valj.^Radj. 

igrati,  am.  i'b.  impf.  i)  fpielen;  pridem  iz  šole, 
igram,  Ravn.  iAbc.y ;  —  i.  kako  igro;  slepe 
miši  i.,  blinbe  Sul)  fpielen;  s  kvartarni  i., 
mit  ftartcn  fpie'en;  i.  za  velike  denarie, 
za  malo,  ifod),  niebrig  ipielen,  Cig.;  —  auf 
ber  ^ii^ne  barftellen:  i.  kralja,  bie  Šotfe  eine» 
Sonigs  fpielen,  Cig..  Jan.,  Cig/T.}.  nk.;  — 
muficicren:  i.  na  klavir,  na  gosli,  auf  bcm 
Glaoier,  ber  SSiolinc  fpielen;  i. v  žveglo,  Danj. 
(Posv.p.j;  i.  v  plunko.  Zora;— srce  mi  igra 
od  veselja,  baš  ^erj  ^iipft  mir  Dor  5reubc; 
—  solze  mu  igrajo  v  očeh,  c#  glan,5en  ^brdnen 
in  feinen  3(ugen,  Z..  Jurč.:  nebeško  veselje 
ji  igra  po  očeh,  Ravn.:—z  očmi  i.,  blin^en, 
Cig.;  —  blinfen,  flimmem,  Jan.;  žarnice 
igrajo,  ež  roeticrleuc^tct,  Jan.,  Kor. ;  —  i.  si, 

19» 


igrav  —  thteti 


202 


ihtiti  —  il9 


fptelcn;  s  češuljicami  in  venci  si  igrate,  Ravn.; 
z  rokami  si  igram,  Met.;  z  listi  veter  si 
igra,  Str.;  —  i.  se,  fpieleu;  otroci  se  igrajo, 
otrok  se  igra  s  psom,  s  kamenčki;  igrali 
smo  se  biriče,  lovače  in  skrivače,  Zv. 

igrav,  ava,  adj.  )picliiic^tig,   C. 

igravec,  vca,  m.  bcr  Spiclcr;  hud  i.,  ciil  c\vof5er 
Spicicr,  C;ir.;— gledališki  i.,  bcr  Sdjoujpicicr, 
Ci^..  Jan.,  lik. 

igravka,  /.  bic  Spielcriu;  —  gledališka  i.,  bie 
Sc^aiiipiclcriu,   0>.,  Jan.,  nk. 

igravost,  /.  bie  Sptclluc^t,  Cig.,  Jan  ,  Cig.fT.). 

igravski,  adj.  Spiclcr-,  fpictciijcf),   Cig.,  nk. 

igravstvo,  n.^iaž  Spichucien,  C/^.;  — gledališko 
i.,  'aaž  Sc^auipiclertlium,  Cig. 

igre,  (igrčc),  grcii,  m.  bcr  Spieter,  Meg.,  Jan., 
Mik.,  r;-Ht.;  — ber  9Jlufitant,  (igre)  vihŠt.; 
Čuješ  ti,   igre,  Kral)   Matjaž?  Spes.-Vra^. 

igrevati,  am,  vb.  hnpf.  511  jpielen  pflegeu,  Mik., 
Vrt.;  (nam.  igravati). 

igrica,  in:  igrica,  /.  dem.  igra,  bo§  (5pic(cf)en; 
—  ba§  ^ramolct,  Cig.  (T.). 

igriv,  iva,  adj.  fpiclcilb :  igrive  sapice  so  pri- 
našale novico,  Zv.;  Igrive  črede  se  pašo 
nam  v  travi,  Jurč. 

igrn,  adj.  =  igrski,  Jan. (H.).  . 

igrohlfpen,  pna,  adj.  jpieljiic^tig,  Jan.fH.). 

igrokaz,  k;iza,  m.  \iQ.i  2)rama,  Cig.,  Jan.,  h. 
t.-Cig.(T.),  nk. 

igropisec,  sca,  m.  bramatijd)er  Sc^riitftetlev, 
Cig.,  Jan. 

igroželjen,  Ijna,  adj.  jpielfii^tig,  Mur.,  (igre- 
žcljcn)    Giits. 

igrski,  adj.  Spie^,  Trtib.;  igrske  hiše,  Dalm. 

iha,  /.   Št.,  Cig.,  Jan.,  C,   nam.  viha. 

ihati,  am,  vb.  impf.  mudicil,  Notr.-Cig. 

ihet,  hta,  m.  i)  \)Ciž  Scf)lu(f)§cii,  Z.;  —  2)  = 
ihta  2),  Z.;  poln  jeze,  srda,  ihta.  Kast. 

ihnevmon,  m.  bae  5cl)iieumon  0.  bie  ^f)araon§= 
rattc  (herpestes  ichncumon),  Erj.fŽ.J. 

ihniti,  Thnem,  vb.  p/,  einen  SOitucf  l^un,  Sotr.- 
Cig. 

ihta,  /.  i)  fd)(iicf}jcnbež  3Beincn,  Cig.,  C;  — 
2)  i)cfligcr  S""^"-  ^'n-  ^^"'j-'  ^^^^  g«  lomi, 
C;  kipi  od  ihte,  cr  il't  titutf)erfiitlt,  Cig.;  v 
ihti  kaj  storiti,  5/.V. ;  — bic  .'Oejtigtcit:  razloži 
svojo  naglo  ihto,  Cv. ;  —  gorelo  je  z  veliko 
ihto,  SiX.;  ihta  vetrov,  ZgD.;  —  bic  ?(uf= 
luaflung:  če  je  kaka  reč  v  ihti,  kipenju  ali 
gibanju,  more  ta  ilua  preskočiti  tudi  na 
drugo  reč,  \'rt<)v.(Km.  k.);  —  3)  jomigcr 
Mcn^d),  Cig.;  ihta  ti  ihtava!  Polj.;  —  bic 
5uric,  C. 

ihtati,  am,  vb.  impf.  fd)lud)jcnb  R'ciucn,  Diet., 
C. 

ihtav,  adj.  i)  id)lid),^cnb,  C. ;  — 2)  ,^uin  ^Oiiic  gc 
ncigt,  Cig.;  on  je  ihtave  naturc,  Polj.:  — 
ihtava  priroda,  bic  >l'iitl)cnbcn  (5lCllieittc,  Zora. 

ihtec,  tca,  m.  bcr  3d)liiducr,  Z. 

ihtcn,  tna,  adj.  ,^orniiiiltl)ifl,   C  Z. 

ihtčnje,  n.  bfl^  Sdiluducn,  Cig.,  .Jan..  C. ; 
vsak  človek  se  je  smijal  joku  in  ihteiiju 
njegovemu,  IjZv, 

ihtati,  im,  vb.  impf.  fd)tud),^cnb  tDcincit,  Jan.; 
ihtela  je  kakor  vragomctnica,  LjZv.;  iht<;ti, 


im,  (nav.  fhtiti),  j{^lu(^3Clt,  Levst.fLjZv.  1. 
'JI'2.);  —  prim.  ikati. 
ihtiti  se,  im  se,  vb.  impf.  i)  fc^{ucf)5enb  tteincii, 
Mur.,  Cig.;  sirota  se  ihti,  Erj.fl^b.  sp.j:  i. 
se  po  čem,  nad)  ctmaš  id)Iu^;:icn,  Met.-Mik.; 
i.  se  nad  čim,  cttua^  jd)Iud)seiib  beJncinen, 
Cig.;  —  2)  t)ou  l^eftigem  gorn  ergriffen  feiii, 

ijeden,    dna,    adj.    =  nobeden.    IVsmo  pod 

Krnom,  Pltipta  pri  Bolcu-Eij.fl  orb.). 
ikati,    kam,  čem,  vb.  impf.  fc^Iud^^en,    Fr.-C. 
ikcati,  am,  vb.  impf,  [tottertt,  Z. 
ikona,  /.  'iiaž  ^ilbui#,  Z. ;  (stsl.  po  gr.). 
ikonobgrstvo,  n.  bic  ^ilbcrftiiimerci,  Let.;  — 

stsl. 
ikonografija,/,  slikopis,  bie  3^onograpI)ie,  Cig. 

(T.). 
ikozaeder,  dra,  m.  ba§  3*'"*"5i9P'*t^»  ^^^  3^"= 

iacber,  Cig.  (T.). 
ikra,  /.   i)  ber  Dtogcit,  ber  Saic^,  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.J;  nav.  pl.  ikre,  Mur.,  Jan.,  Erj.fŽ.J; 

ikre  v  razsoli,  iev  Gatiiar,  DZ. ;  — 2)  svinjska 

'•v  ^'^  i^inne    (cvsticercus    cellulosae),    Erj. 

(Ž.);  pl.  ikre,  bic  Sd)ipcinfinncn,  (bolezen); 

—   3)  =  luska,  bie  Sd)UppC,  Jan.,  SlGor. 
ikrača,  /.  =  ikrnica,  Jan. (H.). 
ikrast,  adj.  i)  bem  Oiogen  alinlid),  Mur.;  — 

uoll  9iogen,  Guts.,  Cig.;  —  2)  finnig;  ikrasto 

meso;  —   3)  oolitI)iid^,  Cig.fT.J;  ikrasti  ka- 

p(elj)nik,  bcr  Siogcnftein,  Cig. 
ikrav,  adj.  finnig,   Cig.;  i.  prasec,  Erj.fŽ.J. 
ikrfn,  adj.  =  ikrav,   Guts,,  Jam.,  Mur. 
ikrica,  /.  dem.   ikra;  —  flcinež    tlinimcrnbc? 

Stiiddjen,  bic  S^itidlC,  O'^'-.;  —  prim.  ikra  3). 
ikriti  se,  i'm  se,  vb.  impf.  laičen,  Mur.;— pogh 

drestiti  se. 
ikrn,  adj.  ==  ikren:  ikrna  noga,  SIS'.,  C. 
ikrnat,  adj.  Doli  iHogcil,   Cig. 
ikrnica,  /.  =  riba  samica,   bcr  Siogencr,    V.- 

Ci g.,  Erj.fŽ.J. 
ikrnik,  m.  bcr  Celiti),  Cig.fT.J,  Fre>:fRok.J. 
it,  ila,  MI.  bcr  ycl)lll. 
ilast,    adj.  lcl)mici^t,    aihi  i?c^tn,    Mur.,  Cig., 

Jan, ;   Ilast  hram  že  vsajen  čaka.  Slom. 
itček,    čka,    m.    majhen    ptiček    (menda:    bcv 

:pou?iotl)fd))oan5  [lusciola  tithvs]).   Z.,  Polj. 
ilem,    Ima,  mi.  =  brest,   Cig.,  Jan.;  —  rus. ; 

prim.  lim. 
ilen,    hia,  adj.  aii§  I0cl)in,  2cl)m %  Guts.,  Cig. 
ilka,  /.  bic  ilHllbangclifil  (angclica  silvcstris), 

/f. ;  — bcr  Gijcitl)«!  (aconitum  napellu.s).  Sov., 

na  Otlici   in  na   Mr^li   Rupi- Erj.  f  Torb). ; 

(tudi :  ilika,  KrasJ. 
ilmovec,    vca,    mi.  =  brest,   bic    lllmc,    Cig., 

Jan  ;  —  prim.  ilem. 
ilmovina,  /.    =  brestovina,    Jan.;  —  prim. 

ilem. 
itnast,  adj.  lcl)niid)t,  Cig.',  —  Icl)mig:  ilnasta 

voda.   /);c/. 
ilnat,  adj.  tcl)iiiig;  i.  svet,  Ic{)migcr  ^obcii,  ClV^'-. 
ilnik,  mi.  bic  i.'cl)ingnibc,  Cig. 
iti\jak,  MI.  bO'?  J'cl)inbcl)iiltni'?,  Z..  Jan.flJ.J. 
il9,  n.  =  il,  Cig..  .»/..  <.^.  \'rtov.(Km.  k);  (jilo, 

Štrck.J;  suknarsko   ili>,  bic  ?i?alfcrcrbc,   Erj. 

fMin.). 


ilov  —  iin9 


293  — 


imec  —  imenje 


ilov,    aJj.   i]c^m=,    au^   2il)m :    ilova  zemlja, 

ycf)mcii)c. 
ilovača,  f.  =  ilovica,  Habd.-Mik.,  Cig..  Jan., 

kajk.-  Valj.  (Rad),  SIS. 
ilovast,  adj.  =  ilnat,  Diet. 
ilovat,  lita,  adj.   =-  ilnat,   Dalm. 
ilovčica,  /.  =  ilovščica,   Cig. 
ilovec,  vca.  >;i.  bcr  ^cljmbobcii,   Cig.,  Jan. 
iloven,  vna,  adj.  2clim=,  lti)mid)t,  Giits.,  ZgD. 
ilovica,  /.  bev  i^e^m,  bie  iicl}mertie ;  iz  ilovice 

se  žge  opeka. 
ilovičar,  rja.  m.bcr  in2e!^m  arbeitet,  ber2e!^mcr, 

Cig. 
ilovičast,  adj.  le^mtg,  C. 
ilovičen,  čna,  adj.  Ic^mifl,  ^efim-. 
ilovičnat,  adj.  Icf)mig,   Cig.,  C. 
ilovičnica,  /.  ba^  25ai"fer,  'isa^  iiber  eiitem  Iet)mi= 

gen  5^ob£n  ftein,  bav  SlfobcriDaifer,  Cig. 
ilovina,  /.  ber  Sel)tnboben,  Cig.(T.j,  Nov.-C. 

—  i>ax'  Scfjnuiieif,   Cig..  Jan. 
ilovišče,  n.  Icljmiger  ©runb,  Cig. 
ilovje,  n.  ba§  ^e^mroert,  Cig. 
ilovka,  /.  =  ilovica.  Z.,  \'rtu}'.,jvihŠt. 
ilovnat,  adj.  leljmig ;  ilovnat  svet,  !L*cf)mbobcn. 
ilovnica,  /.   bie   iie^mgvube,    Cig.,  Jan.;    bcr 

iielimader,  M. 
ilovnina,  /.  =  ilovka,    \'rtov. 
ilovščica,  /.    ber   §aužrDt!)jc^tt)an5    (lusciola 

tithvs),  Erj.fŽ.J. 
ilustracija,  /.  tekstu  dodana  slika,    bie  3^^= 

ftration,  Cig.fT.J,  nk. 
ilustrovati ,    ujem,    vb.  impf.    z   ilustracijami 

okititi,  ilustrovan,  illujtrtert,   Cig. (T.),  nk. 
iluzija,  /.    slepilen,    napačno    razlagan  občut, 

bie  Sinneštdufc^ung,  bie  ^flujton,  Cig.fT.j; 

estetična  i.,  t.  j.  i.,    ki  jo    zbuja   umetnik  s 

svojim  delom,  LampefD.j;  naglasa  se  tudi : 

iluzija. 
iluzoren,    rna,    adj.   slepilen,    illuforifc^,    Cig. 

(T.). 
im,  m.  =  ivje,  ogr.-C;  —  prim.  imec. 
im,  conj.  =.ker,   Prip.-Mik. 
imaginaren,    rna,    adj.    umišljen,    imagiiuir, 

Cig.fT.J. 
imanje,    n.    =  imenje,    ogr.-C,  kajk. -Valj. 

(Radj. 
imanjiče,   n.  dem.  imanje,  kajk. -Val j. (Rad). 
imatelj,  m.  ber  33e)t8cr,  Sov.-C,  DZ. 
imber,  m.  ber  ^ngtticr  (zingiber  ofticinale),C/g-., 

Tuš.'R.)\  —  prim.  rus.  imbin>,  inbirt. 
Imberovec,  vca,  m.  ba§  ^"fltt^^tbicr,  Cig. 
imbra,  /.  =  imra,   C 
imbrina,  /.  neka  vinska  trta,  Z.,  SIS. 
imf,  ena,  n.  i)  ber  32ame;  krstno  i.,  ber  Jaiif- 

name ;    lodovinsko    i.,   ber   ^firniliemtame; 

kako   ti  je  imer    tole   ^eifseft   bu  ?    (tako    se 

navadno    povprašuje    po    krstnem    imenu); 

Peter  mi  je  ime,    ic^    fjeifje   ^Ctcr;    i.  komu 

dati;    tudi:    i.  zdeti,-  nadeti,    eilien    DJairtCU 

geben,  benenneii,  Jan. ;  po  imenu,  bem  9Jamen 

noc^;    le  po  imenu  poznati  koga;    mož,  po 

imenu  L,  eitt  3[liann   mit  i)Jainen  5-!   ^^'^ 

stoji  vas.  Vrh    po    imenu,    Levst.(Zb.  sp.); 

po  imenu  koga  klicati,  jcmaubcit  bcim  ^Jfaiiien 

Eiifen,  Met.-Mik.;  po  imenu,  naineilt(id),  bO' 


fonberž,  Cig.,  ogr.-C;  na  isto  ime  spraviti, 
auf  gleic^e  ^enennung  bringen  (math.),  Cig. 
(T.)\  v  imenu  imeti  koga  =  govoriti  o  kom, 
Dol.-Cv.;  v  mojem,  sodnikovem  imenu,  in 
ineinem,  bc§  JHid)terš  ^JJameu ;  pojdi  v  imenu 
božjem,  gef}"  in  ©DttC'i  3ianien!  v  Boga  ime 
(vbogajme)    prositi,    dati,     um    cin    Stlmofen 

bittcn,  ein  Sdmofen  gebcn;  v  božje  i.  dati, 
Mcg.;  —  2)  ber  Jitel;  prazno  ime,  [cerer 
Jite(,  Cig.;  —  pravno  ime,  ber  Stec^tžtitel, 
eniiorfc.nicž  iRed)t,  DZ.;  oprostilno  ime,  ber 
■iBeflciungetitel,  DZ.;  v  prisežno  ime  pove- 
dati, Oi\\  Gibešftatt  ou^fagen,  Svet.(Rok.);  — 

3)  ha^  3cPmen  (gramm.),  nk.;  samostalno  i., 
ha^  .^auptlPOrt  (substantivum),  Jan,  nk.;  — 

4)  bas  5(n)ef)cn:  v  imenu  biti,  eine  gro§e 
iHoUe  fpiclen,  Cig.,  Šol.;  v  ime  priti,  §11  9(n= 
felicn  ifcmmcn,  Šol.;  pravdati  se  z  možmi, 
ki  imajo  nekaj  imena,  Jiirč. ;  —  5)  bcr  fieumunb, 
bcr  JRuf:  v  dobrem,  slabem  imenu  biti,  in 
gutem,  jcf)(ecf)tem  9iufe  ftet)en;  dobro  ime  iz- 
gubiti, bcn  gutcn  ^Jtamen  ocrlicren. 

imec,  mca,  m.  =  ivje,  ber  iRauIjrcif,  Tolm,- 
Erj.  (Torb.). 

imfia,  /.  =  omela,  melje,  bie  SKiftef,  kajk.- 
Valj.(Rad). 

imelje,  ji.  =  ivje,  v\hŠt.-C. 

imelo,  n.  bie  ^o.ht,  "Haž  5?ermi)gen,  Jan.,  Cig. 
(T.J;  stregle  so  mu  od  svojega  imela,  Tritb. 

imendan,  m.  =  god,  godovno,  ber  9cameu§= 
tag,    Cig.,  Jan.,  nk.;  —  hs. 

imfnice,  adv.  =  imenoma,   C. 

imenik,  m.  'naž  ^JamenlDerjeic^nt«,  bcr  Sata= 
log,  bie  3?onienc(atur,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(t.^,  DZ.,  nk.;  volivski  i.,  bie  SSnfjIerlifte, 
Levst.(Saukj;  bralni  i.,  bie  3?erle#lifte,  DZkr. 

imenit,  adj.  =  imeniten,  Cig.,  Jan.,  Mik., 
Dalm.,  Jsvkr.;  imeniti  učenjaki,  Zi'.;  ime- 
niti  knjižniki  zdanje  dobe,  Levst.  (LjZv.). 

imeniten,  tna,  adj.  DOrncf)m;  i.  gospod;  ime- 
nitno se  držati,  eine  n)i(^ttge  30liene  mac^en; 
:^eroorragenb,  bcrii^mt;  i.  kralj;  njic^tig,  be= 
beutcnb,  imenitne  reči,  stvari. 

imenititi  se,  Ttim  se,  vb.  impf.  borne^m  tf|un, 
V.-Cig.;  impontercn  »oUen,  Cig. (T.). 

imenitnica,  /.  oornebmc,  angeicfjene  f^rau,  Cig. 

imenitnik,  m.  Bornef)mer,  angefcljcner  SOfann, 
Guts.,  V.-Cig..  C;  največi  imenitnik  kra- 
ljevega dvora  je  bil  Aman,  Ravn. 

imenitnost,  /.  bie  5?Drne^mbcit,  bie  'žinjcIjnUc^- 
!cit,  bie  ^criif)mtl)cit,  bie  2Si(^tig!eit;  — mestne 
imenitnosti,  bic  5Jferfnjiirbtgfeitcn  ber  Stabt. 

imenitost,  /.  =  imenitnost,  Mur.,  Cig. 

imenjak,  m.  ber  3?amen§genolJc,  Cig..  Jan., 
M.;  midva  sva  imenjaka,  tuir  ^abcn  glctd)e 
SJamen,  Z.;  Unac,  našemu  l'ncu  imenjak, 
Savr.(Let.);  —  ber  -JJamene^jatron,  ^'rt. 

I.  imenje,  n.  bie  Sbabe,  Meg.,  Cig.,  Jan,,  Cig. 
(T.),  Krelj,  Mik.;  vse  imenje  ter  blago,  allež 
Ž)ab  unb  ®ut,  Meg.;  popisovanje  hišnega 
imenja,  Diet.;  stregle  so  mu  od  svojega 
imenja,  Dalm.;  sirotinsko  i.,  bav  3Bai)ttt' 
Ocrmiigen,  DZ.;  pravdno  i.,  bnž  3"'^fll'^  ^• 
i.  cin  d)ut,  wn  bcm  cin  S^nž  ""  ^c"  ®runb= 
fjerrn  ju  entrirf}tcn  ift,  Rce. 


imf  nje  —  imeti 


294 


imetje  —  imovinski 


2.  imfnje,  n.  coll.  bie^Jamen;  imenje  za  atlant 

preskrbeti,  Let. 
imenodajavec,  vca,  m.  ber  5iQmcngebe»",  Ci^'. 
imenodajavka,  /.  bie  ^Zamcnfjebcrin,  Cip. 
imfnoma,  adv.  namentlic^,  niit^^anien,  C,  uk. 
imenonositelj,  vi.  ber  Diamensitrdgcr,  SIS. 
imenopis,   pisa,    m.  sklicevalni  i.,   bie  ©inbe= 

rufungconfignation,  Levst.fSaitk). 
imenosl9ven,   vna,  adj.  terminologije^:    ime- 

noslovna  vzrazila,   Levst.(Sauk). 
imenoslpvje,  n.  razlaga  izrazov,  ki  se  rabijo 

v  posameznih    znansuih.    bie  Icrmiltologie. 
imenoslpvski,  adj.  terminologilcf):  imenoslov- 

ske  oblike.  Lcvst.fZb.  sp.J. 
imenovalen,  Ina,  adj.  i)  nennbar,  (-aven)  T'.- 

Cig.  (?);    —   2)  6rnennung§= :    imenovalni 

dekret.  DZkr. 
imenovalnik ,    m.   ber   5JominatiO    (gramm.), 

Cig.,  Jan.,  Levst.  fSI.  Spr.j. 
imenovanje,  ;i.  i )  bae  9?ennen,  bie  33enennimg; 

častno  i.,  bie  Jitulatur,  Cig.,  Jan.; —  2)  bie 

Grnennung,  Cig.,  Jan.,  nk. 
imenovatelj,    m.    ber  9?enner  eine»    93rucl^e3 

(math.),    Cig. (T.). 
imenovati,    ujem,    vb.  impf.   i)   nennen,    be= 

nenneii,  betiteln;    imenovana  vrednost,   ber 

Slominaliiiert,  Cig. {T.};  imenovano  število, 

benonntc  3a^I,  Cig.fT.J,  Cel.fAr.J;  -   i.  se, 

f)ei§en,  genonnt   luerben;   —  2)   (po    nem.) 

ernennen,    Cig.,  nk.;    (v  tem    pomenu   tudi 

pf.  bil  je  imenovan  za  učitelja,  nk). 
imenovavec,  vca,  m.  i)  ber  9Jamengcber,  Cig.; 

—  ber  9tenner  (math.),  Cel.fAr.J;  —  2)  ber 

(Srnenner,  Cig. 
imenovavka,  /.  bie  9^amengebcrin,  Cig. 
imfnski,  adj.  9Jamen§»,  C;  —  nominell,  V.- 

Cig  ,  Jan.;  imenska  vrednost,  ber  9lenntt)ert, 

Cig.,  DZ. 
im9nstv9,  n.  bie  XerminoIogic,  Cig,,  Jan.,  Cig. 

(T.),  Sov.,  Savr.fKop.  sp.J. 
imer,  mra,  m.   =  imra,   C. 
imetek,  tka,  m.  bie  §obe,  ba§  Sefi^t^um,  baS 

SBermogen,  Mur.,  Cig.,   Jan.,  C,  kajk.-Valj. 

(Rad);    iz    krajevnega    imetka,    aii#    i.'ocnl= 

mittcin,  DZ. 
imetelj,  m.  ber  3'^^''^<^l^-  '■  kakega  pisma,  i. 

trgovinskih  mark,  DZ.;  i.  kakega  vojaškega 

polka,  nk, 
im^ten,  tna,  adj.  =  imovit,  Jan. 
Im^ti,   imam,  z  nikalnico;  ne  imeti,    n^mam, 

nimam,  (n^mam.  Dol.);  vb.  impf.  i)  Ijabcn; 

i.  veliko  denarja,  veliko  otrok  itd.;  na  sebi  i. 

kako    oblačilo;    pri    sebi  i.  kako    orožje;  i. 

otroka,  cin  .ftinb  gcboreii   fjabcn;   i.  mlade, 

3[UTigc  goiDorfcn  fjabcii;  konje,  pse  i.,  *)Jferbe, 

^uiibe  f)Qltcu;   i.  deset  let,  ,^eliii   C^aljrc  alt 

\t\n;    kako  bolezen  i.,   mit   ciitcr  .SU"aiifl)cit 

bc^aftet  jcin;  v  sebi  i.,  cnt^olteti;  poglejmo, 

kaj    sleherna    po.stava  v  sebi    ima,    .'^'krinj.- 
Valj.fRadj;  (vsebina  je),  kar  ima  kaka  stvar 

v  sebi,  Levst.  (Sank)  ;  to  nima  nič  v  sebi, 

baž  \)a\  fciitc  53ebeutitng;  na  skrbi  i.  kai,  fiir 

ettTJoS  JU  jorgen  fjobcn ;    i.  vojsko,   prepir. 

znanje,  ljubezen  s  kom,  mit  jemanbcm  .Uiicg 

fjiljreit,  ciuen  Strcit,  einc  93efanntj(^aft,  cin 


2iebeetier^d(tui#  init  jemaiibem  Ijaben;  i.  delo 
pri  čem,  bei  ettt)a#  bc)d)aftigt  jeiu,  DZ.;  — 
2)  i.  za  — ,  fiir  ettuas  b^i^ten;  za  poštenjaka 
i.  koga,  za  resnico  kaj  i.;  —  3)  abt)altcn: 
opravilo  (cerkveno)  i.,  bie  5lnbačf}t  ab^altcn; 
pridigo,  govor  i.,  eine  ^^rcbigt,  9iebe  lialteii ; 
račun  i.  s  kom,  mit  jemonbem  eine  2lbred)nung 
oorne^men;  —  4)  befianbeln:  dobro,  hudo, 
ostro  i.  koga,  jemanben  gut,  iibel,  ftrenge 
bet)anbeln;  imel  je  dečka  skoraj  kakor  svo- 
jega, Jurč.;  v  strahu  imeti,  in  ^U<i\t  ^alten; 
za  norca  i.,  §um  9Jarren  ^aben  (germ.) ;  rad 
i.  koga,  geme  ijaben  (germ.);  —  3)  ergriffen 
t)abcn:  žeja  me  ima,  bolezen  me  hudo  ima; 
hudo  me  ima,  da  bi  .  . ..  ic^  l^abe  ein  ^cfti= 
ge§  SSerlangen,  Levst.  fZb.  sp.J;  —  61  zrn/, 
babetl  (po  nem.);  njemu  se  imam  zahvaliti, 
i^m  ifabc  ii)  e§  §u  »erboufen;  imam  še  ve- 
liko tirjati,  tcf)  i^abi  noc^  »iele  aužftanbige 
j^orberungen;  kaj  imaš  tu  opraviti?  z  zvez- 
dami na  nebu  ima  on  ukazovati,  Ravn.; 
tega  se  imamo  držati,  baran  i)aben  n)ir  un§ 
JU  polten;  —  f)aben  =  joUen  (germ.):  jutri 
ima  priti,  morgen  jott  er  fommen;  tvoje  srce 
ima  moje  zapovedi  ohraniti.  Skrinj  -Valj. 
(Rad);  imel  bi  pridnejši  biti.  bu  joHteft 
braoer  jcin;  pri  vas  nima  tako  biti,  bei eud^ 
joti  CŽ  nicf)t  )0  fein,  Jap.-Valj.fRad);  ti  mu 
nemaš  nič  očitati,  bu  follft  i()m  nid)t^  Oor= 
tTJerfen,  Met.- Mik.;  —  7)  fbnnen :  imaš  mi 
li  posoditi  dva  goldinarja?  fannft  bu  mir 
Jiuei  (^ulben  leiben?  ti  mu  nemaš  kaj  oči- 
tati, bu  fannft  itim  nid}t§  oorroerfen,  Met.- 
Mik.;  jaz  ti  nemam  kaj  povedati,  id)  fann 
bir  nic^tž  fagen,  id^  i)abt  bir  nic^t^  ju  fagen; 

—  8)  i.  se,  fic^  gebaben,  firf)  befinben:  dobro 
se  imej,  gel}ab'  bld^  molji!  kako  se  kaj  imaš? 
tuie  ge^t  e»  bir?  —  im  5.^erbaltniffe  fte^en: 
ima  se  višava  proti  širjavi  kakor  .  .  .  .,  e§ 
»crplt  fid)  bie  ^ol)e  jur  ^reite  mie  . . .,  Cig. ; 

—  o)  z  inf.  =  fiit. :  imate  spoznati,  imaš  ime- 
novati, imajo  te  na  rokah  nositi,  imate  piti 
=  spoznali  boste,  imenoval  boš,  itd.,  Trub., 
Krelj,  Dahn.,  Stapl.-Mik.  V.  G.  lU.  i-fj, 

imetje,  n.  bie  -tiabe,  ber  ^Scfi^,  tiCL^  'i^crmegen, 

(2ig.,  Jan.,  M.,  nk. 
imetnica,  /.  bie  ^nbaberin,   Cig.,  Jan. 
imetnik,  m.  ber  5!i'l)"t'er,  (^'P-^  '^^"-  •^''"■•'  OZ. 
imevati,  am,  vb.  impf.  ju  tjabcn  pflogcn,  Jan., 

Č,  Mik.,  DZ.,  SIN.,  Sov.,  Lcvst.fZb.  sp.). 
imevec,  vca,  m.  =  imetnik,  Jan.,  C. 
imje,  'I.  =  inje,  ivjc,  Mur.,  Cig.,  Mik.,  C,  BlKr. 
imortelka,   /.    bie   ^"""'''^ti'^'^   (hclichrv.son), 

Jan. 
imovina,  /.  bie  .t>abe,  bo?  ^^ermftgcn,  Jan.,  C. ; 

jcitlid)C    (filter,    Cig.  (T.);    občinska  i.,    ba^ 

(Mciuoinbcuermogcn,    Levst.  fSauk) ;    glavna 

(zali>;na)  i.,  ber  i^crmi^gcn^ftamm,  DZ. ;  — 

bad  .'jSabcn,   bov^    (Mutboben   (mcrcant.),  Cig. 

(T.);    razpoložna  i.,   bo*  bivponiblc  ."pabcn, 

DZ.:  —  hs. 
imovinica,  f.  dem.  imovina,  flcinc  ^bc,  Zv., 

LjZv. 
imovinski,  adj.  SHcrmOgenS  :  i.  list,  ber  Ser 

m5gcn«ou#mci#,  sis. 


imovit  —  inda 


295  - 


indašnji  —  inkrustacija 


imovit,  adj.  lDoI)({}abcub,  ttcrmoglic^,  Cig.fTJ, 
C,  tik.;  ■ —  stsl. 

imovitost,  /.  bcv  '3Sol)I[tanb,  bie  SSermo9lid)fett, 
Cif:.(r.j,Hk. 

imovnik,  »i.  bev  93eft^er,  Levst.  (Nauk.J. 

impozantEn,  tna,  adj.  imeniten,  znamenit, 
impoiaitt,  Cig.(T.j. 

improvizacija,  /.  duševen  izdelet;,  pos.  govor 
brez  pripravljanja,  bie  ^nipl^^^^ifAtioiI. 

improvizator,  rja,  m,  govornik,  ki  se  ne  pri- 
pravlja za  svoje  govore,    bci"   ^lliproDifator. 

imra,  /.  bie  Ipoljaber,  bie  .foljflaber,  C;  (jimra), 
Cig. ;  —  bie  Steinaber,^  C. ;  —  ber  i^^^rc^- 
ftreifen  im  Saume,  vihŠt.-C;  —  prim.  nem. 
SSimmer  =  žioljmafer  (?). 

imrast,  adj.  abeiig:  i.  les,  vihŠt.-C. 

imrati  se,  _  Tmram  se,  vb.  impf.  flintntern, 
glil^ern,  Šaleška  dol.- C. 

imrnat,  adj.  DoH  9(bern  (o  lesu  in  kamenu),  C. 

in,   m.  =  ivje,  ber  StilU^rcif,  SlGor.-C. 

in,  adj.  =  drug,  Z.,  tik.;  razbojniki  ali  ini 
negodniki,  LjZv.;  —  po  drugih  slovan.  je- 
zikih. 

in,  coiij.  unb;  oče  in  mati;  na  nebu  in  na 
zemlji;  huje  in  huje,  imiTter  firger,  Cig.;  in 
to,  unb  srocir,  Ctg.\  ta  kraj  in  pa  raj,  jene 
®cgenb  nnb  baž  ^arabie^  (finb  gleid)),  Ravn.- 
Mik.;  to  in  pa  nič,  bas  ift  fo  Diet  TOIC  nid)t§, 
tž  i|t  nid)t§  on  ber  Saci^e,  Cig.;  ti  in  pa 
poštenjak !  bu  (foHft)  ein  ©^rcnmann  (fcin) ! 
—  prosim  in  prosim,  pa  me  neče  uslišati, 
\d)  bitte  inftanbig,  ober  er  mili  mid)  nic^t 
crfjoren ;  kaj  delajo,  da  jih  ni  in  jih  ni?  tva^ 
treiben  |ie  benn,  i>a'\§  fie  gar  fo  lange  nidjt 
lommen?  Zi: 

ina,  /.  baž  SlJJorg^nti^t  (r);  (tudi:  hina),  Poli.- 
Trst.  (Glas.J. 

inače,  adv.  =  drugače,  Cig.,  Jan.,  Levst.,  (nav. 
'nače),  SlGor. 

inačeši,  adj.  =  inačešnji,  ogr.-C. 

inačešnji,  adj.  =  drugačen,  SIGor.-C. 

inači,  adv.  =  inače.  A/ur. 

inačica,  /.  drugačno  besedilo  v  raznih  izdavah 
istega  spisa,  povesti  itd.,    bie  SJaviante,  nk. 

inačiši,  adj.  =  inačešnji.  Mik.;  —  prim.  dru- 
gačiši. 

inak,  adj.  anber?  bejc^offen,  Cig.,  Jatu,  Met.; 
inako  =  drugače,  anberž,  jonft,  Cig.,  Jan., 
Mik.,  C.;  — inako  se  mi  stori  (dela),  ein  tt)el)= 
mutf)ige§,  traurige§®efii^(  ergreift  mi^,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Mik.,  Kr. 

inam,  adv.  =  drugam.  Mm:,  Cig.,  Jan.,  Mik., 
Let.,  v^i^liŠt. 

inast,  adj.  mit  Oiau^reif  bebccft,  Z. 

inaš,  w.  —  strežnik,  ber  $age  ogr.-  Valj.(Rad) ; 
(i noš),   C. 

inat,  ata,  adj.  ■=  inast  (prim.  inateti). 

inateti,  im,  vb.  impf.  mit  SRou^retf  fic^  be= 
beden,  C 

inckati  se,  am  se,  vb.  impf.  fc^afernb  I)cruni= 
fpringen,  =  hinckati  se,  Jan.,  SlGor.;  (jin- 
ckati   se,  Mur.). 

inda,  adv.  ju  anbcrcr  ^t\i,  fonft,  Mur.,  Mik., 
v^liŠt.-Valj.fVest.J;  inda  pridi,  SlGor.;  inda 
je  bilo  drugače,  SlGor. 


indašnji,  adj.  fon[tig,  Mik.;  —  einftmalig: 
indašnji  ljudje,  ogr.-C. 

inde,  adv.  =  indi,  Mur.,  Cig.,  C. 

indeh,  adv.  =  indi,   C. 

inder,  adv.  =  indi,   C. 

jndešnji,  adj.  aubev^too  bcfinbUd),  ogr.-C. 

indeterminizem,  zrna,  tn.  nauk,  da  je  člo- 
veška volja  svobodna,  bcr  ^iibetcrminižmuS, 
LatnpefD.J. 

indi  adv.  =  drugde,  drugje,  C,  RaičfSlov.J; 
išči  ga  indi,  SlGor. 

indiferenten,  tna,  adj.  ne  važen,  inbifferent, 
nk. 

indiferentizem,  zma,  m.  ono  mišljenje,  ki  ne 
daja  prednosti  enemu  predmetu  pred  dru- 
gim v  nravstvenem,  verskem,  modrpslovskem 
in  političnem  oziru,  ber  ^nbifferenti#mu§. 

indig,   m.  =  indigo,   Cig. 

indigar,  rja,  tn.  bcr  ^nbigopjTanjer,  Cig. 

indigast,  adj.  inbifloblau,  Cig.;  i.  škrlat,  bcr 
:3nbigopurpur,  Cig. 

indigo,  ga,  tn.  ber  ^nbigo,  (neko  modro  bar- 
vilo, lat.  indicum),  Jan. 

indika,  /.  =  indigo,    V.-Cig. 

indikast,  adj.  =  indigast,   Cig. 

indikcija,  /.  bie  aiomerjin^sal)!,  bie  ^»biction, 
Cig.fT.J. 

indikt,   »I.  =  indikcija,   Cig.fT.J. 

indirekten,  tna,  adj.  posreden,  inbirect. 

individualen,  Ina,  adj.  k  posameznemu  bitju 
ali  osebi  spadajoč,  inbiDibuclI,   Cig.fT.J,  nk. 

individualizacija,  /.  označevanje  svojstev  po- 
sameznega bitja  ali-  osebe,  bie  ^nbiDibuali= 
fierung,  Cig.fT.J. 

individualnost,  /.  svojst\'a  posameznega  bitja 
ali  osebe,  bie  gnbioibualitat,  Cig.fT.J,  nk. 

indod,  adv.  =  inod,  drugod,  Danj.-Mik. 

indra,  /.  ber  meiblid^e  Unterrod,  Z.,  Gor.-Levst. 
fRok.J,  Dol.;  —  prim.  interfat. 

indre,  adv.  =  indri,   C. 

indri,  adv.  =  indi,  drugje,   ogr.-Mik. 

indrica,  /.  dem.  indra,   Gor.-Levst.  fRok.J. 

induh,  tn.  grofser,  ungefd)Iad)tcr  9)lann,  Dol. 

indukcija,  /.  navod  (phvs.),  sklepanje  i/  po- 
sameznosti na  splošnost  (phil.),  bic  ig^buc^ 
tion,   Cig.fT.J,  nk. 

induktiven,  vna,  adj.  navoden,  po  indukciji 
se  ravnajoč,  inbuctiD,   Cig.fT.J,  nk. 

induktor,  rja,  m.  navodič,'ber  ^nbuctor  (phys.), 
Cig.fT.J. 

infant,  m.  naslov  španskih  kraljevičev,  ber 
Siifant. 

infanterija,  /.  peštvo,  bie  gnfonterie. 

inga,  /.,   C,  pogl.  linga. 

ingver,  rja,  tn.  ber  ^nfltfer;  —  pogl.  imber. 

inicijativa,  /.  začetno  delo,  pravica  predla- 
ganja, bie  3"iti"l^ioc,  Cig.fT.J. 

injast,  adj.  mit  9^au()reif  bclegt,  Mik. 

injav,  adj.  =  injast,   C. 

injavica,  /.  ber  JRau^reif,  Z. 

inje,  n.  ber  9ftau^reif,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J, 
Etj.fMin.J,  jvi.<;t.,  SlGor. 

inkrustacija,  f.  oskorjava,  bie  ^ucruftotion, 
Ciff. 


inkunabule  —  integrovati 


296  — 


inteligenca  —  irharski 


inkunabule,  /.  pl.  pn-e  tiskane  knjige,    ^U' 

cunabeln,  Cig.fT.). 
inkvizicija,  /.  sodniška  preiskava,  sredovečno 

versko  sodišče,  bie  ^"Puifition,  Cig.fT.). 
ino,  conj.  =  in;  neokršena  oblika,  iz:  i— no; 

tako  so  starejši  pisatelji  sploh  pisali. 
inod,  adv.  =  drugod,  Mik.,   C. 
nokaz,    kaza,  m.  =  alegorija,   Cig.,   M.;  — 

hs.,  rus. 
nokazen,  zna,  adj.  =  alegoričen,  Cig.,  Jan., 

Vrt. 
noličje,  n.  =  raznovidnost,  bic  §eteromorp!^ic, 

Cig.  (T.). 
nopadnost,  /.  bie  SSerfctiruiig  ber  Sonftruc^ 

tion,  bie  Jpi)panage,  h.  t. -Cig. (T.). 
noplemfnik ,    m.   človek    drugega   plemena, 

drugonarodnik,   Cig.  (T.). 
norek,  rčka,  m.  =  alegorija,  Cig.(T.);—s.Xf.\. 
nor9dec ,    dca,    m.  =  drugonarodnik,   nk.; 

—  stsl. 

nostran,  strana,  adj.  ftemblanbifi^,  m/c;  — hs. 
nostranec,  nca,  m.  ber  Služlonber,  Jan.,  Levst. 

(Sank),  nk.;  —  hs. 
nostranka,/.  bie  Stueldnberin,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

—  hs. 

nostranski,  adj.  frembidnbijcf),  ejorif^,  Cig., 

Jan.,   nk.;   —   hs. 
nostranstvo,   n.  baž  3tužlanb,   Cig.fT.),  nk.; 

—  hs. 

novfrec,  rca,  m.  =  drugoverec,   Cig.,  Jan.. 

Cig.fT),  Let.;  —  hs. 
novfren,    rna,    adj.  =   drugoveren,    Jan.; 

—  stsl. 

novfrnik,  m.  =  inoverec,    Vest.;  —  stsl. 
novfsten,  stna,  adj.  =  drugovrsten,  Jan.fH.). 
nozakonje,   n.  tuje  zakonodajstvo    (opp.  av- 
tonomija), bie  Joeteroiiomie,  Cig.fT.). 
nozfmec,    mca,   m.  ber  2lu§Idnber,   C,   nk.; 

—  rus. 

nozfmje,  n.  =:  inozemstvo,  nk. 
nozfmka,  /.  bie  9(u§Ianberin,  nk.;  —  rus. 
nozpmski,  adj.  ait^ldnbifdi,  nk.;  —  rus, 
nozfmstv9,    n.  bo#  3(u§laub,    Cig.fT.),   nk.; 

—  rus. 

noznačica,  /.  beseda  v  prenesenem  pomenu 

vzeta,  ber  lropu§,   Cig.fT). 
nstinkt,  m.  nagon,  ber  ^nftinct. 
nstinktiven,  vna,  ac//.  inftinctmafeici,  Cig.fT.). 
nstrumčnt,    m.  orodje,    pos.  glasbeno,    bflž 

3nftruiiicut,  Cig.fT). 
nstrumental,  m.  družilnik,  ber  ^"ft'^"'"^"'*'^ 

(gramm.). 
nstrumentalen,  Ina,  adj.  JUltftriimeiitoI  ,  Cig., 

Jan.,   nk. 
ntabulacija,  /.  vknjižba,  bic  ^"tabulotion,  nk. 
ntabulirati ,    am ,    vb.  pf.    vknjižiti,    intabu» 

licroii. 
ntegracija,/.  bic^ntcflratioit  (math.),  Cig.fT). 
ntegral,   m.  ta^i  3lltCi]iaI  (math.),   Cig. (T). 
ntcgralcn ,     Ina,    adj.    i^nfcdral-,     integralni 

račun,  bic  3lltf!irill'frf)I"'l'fl  (niath.),  Cig.fT). 
ntegrovanjc,  n.  bic  ^"tfflrotion  (math.),  Cig. 

fT.);  —  prim.  docclba. 
ntegrov&ti,   ujem,  vb.  impf.  fpf.)  inteflricrcn 

(math.),   Cig, (T);  —  prim.  doccliti. 


inteligenca,  /.  omikani  del  naroda,  bic  ^n^ 
tetligcuj,  nk. 

inteligencija,  /.  =  inteligenca,  nk. 

intendant,  m.  načelnik,  nadzornik  kake  na- 
prave, pos.  vojaškega  oskrbništva,  ber  3^» 
tenbont. 

intensiven,  vna,  adj.  jak,  krepek,  intenfio, 
Cig.fT). 

intenziven,  vna,  adj.  =  intensiven,  nk. 

interes,  m.  =  obresti ;  pet  goldinarjev  inte- 
resa plačati;  —  "baž  ^ntereffe,  Cig.fT);  iz- 
govarja se  nav.  interes  ali  interes.  Valj, 
fRad);  tudi;  interes,  Dol. 

interfat,  m.  ber  Unterrocf  ber  ^JBeiber,  Levst. 
fRok.),  Gor.;  —  prim.  bav.  pfaid  =  §cmb, 
torej   iz:  unter-pfaid. 

interkalaren,  rna,  adj.  vmesen,  ^ntercolar^, 
Cig. 

internuncij ,  m.  poslanec,  ber  ^nternuntiuž, 
Cig. 

interpolacija,  /.  podtikanje  nepristnih  besed 
v  rokopisu,  bie  ^nterpolation  (einež  9Jtanu= 
fcripte^),  Cig.fT). 

interpunkcija,  /.  ločitev  po  ločilnih  zname- 
njih, bie  ^ntcrpunction,  Cig.fT),  nk. 

intonacija,  /.  zapev,  bie  ^ntonation,  Cig.fT). 

intriga,  /.  spletka,  bie  ^ntriguc,  C,  nk. 

intrigant,   m.  spletkar,  ber  ^tttriguant. 

intrigantka,  /.  bie  ^ntiiguantin,  /^ora. 

intrten,  tna,  adj.  {)Qrtnddig,  vihŠt.,  ogr.-C; 
jprobc,  Iperr,  tobt(o  prsti),  tudi:  intrtno  vino, 
l)Ct:b,  bitter,  vihŠt.-C. 

invalid,  »i.  v  službi  onemogli  vojak,  ber  ^n- 
Dalib. 

invalidnica,  /.  ba^  ^Malibcnifau^,  Cig.,  Jan. 

inventar,  rja,  m.  popis  imovine,  bav  ^llUeutar. 

inventarski,  adj.  ^Mentai- :  inventarske  stvari, 
^nueiitarialgcgenftdnbe,  Levst.  fSauk). 

inženir,  rja,  m.  tehniško  izobražen  veščak  v 
raznih  strokah  staviteljstva,    ber  5?igeiliciir. 

inženirski,  adj.  Jingcnieur'. 

inženirstvo,  n.  bic  ^HflC"''^"!"^""!^   ^'J?« 

ipak,  conj.  glcid)lr)Dl)l,  »k.;  —  hs. 

ipičcn,  čna,  adj.  jd^jomig,   C. 

ipika,  /.  jdfjer  ^i>xn,   C. 

1 .  ir,  m.  bic  .'parpune,  ber  5ijd)i"tcc^er,  Trbovlje 
fŠtJ-C. 

2.  ir,  m.  ber  SBoficrabgrunb,  Z.;  pl.  iri  ==  glo- 
bok tolmun,  .\()tr.;  —  prim.  iriti  se. 

iracgonalen,    Ina,  adj.  nerazložen,  irrattoital 

(math.),   Cig.fT),   Cel. f Ar.). 
iradijacija,  /.    neka    optična    obmana    vsled 

razne  svetlobe,  razširjanje  slik,    bic  3^^^^^'^ 

atioit  (phvs.),   Cig.fT),  Žnid. 
irh,   »I.  jdmijd)c*  Šebcr,  baž  ifiJciftlebcr,  Cig.. 

Jan.,    Levst. (Rok.);   kameniti   irh,  =   irho- 

vec    2),    Cig.;   —    prim.  srvn.  irch,    ^-bocf, 

•ibocft^lcbcr,  locifjgcgerbtciJ  i^cbcr,  lat.  hircus, 

^iU^cf,  .Mik.fLt.). 
irha,  /.   =  irh,  .\fur.,  M. 
irhačc,  /,  pl.  =  irhasle  hlače,  SIN. 
irhar,  rja,  m.  ber  '©ei^gerbcr,   Cig.,  Jan.,   C. 
irharica,  f.   1)  cinc  IJlrt  ^irtie,  C;  —  2)  ber 

ijebcrapfcl,  C 
irharski,  adj.  ^Beiftgcrbcr-,  Cig. 


irharstv9  —  iskavec 


297 


isker  —  iskrotner 


irharstv9,  n.  bic  SBcifjgcrbcrci,  Cig. 

irhast,  adj.  luci^gccjerbt,  famifc^;  raud)kbcrn, 
\'.-Cig.;  irhasto  usnje;  irhaste  hlače,  irctfj' 
Icbcnic  (auf  bet  Diaufjfeitc  jd}H)av5  oefarbtc) 

irhice,  /.  pl.  =  irhaste  hlače,   C. 

Trhnat,  adj.  =  irhast,  Z. 

irhnica,  /.  pl.  =  irhaste  hlače,   Zora,    Sa- 

vinska  dol.-Pjk.fCrt.J. 
irhov,  adj.  =  irhast,  Z. 
irhovec,   vca,  m.    i)  kdor  nosi  irhaste  hlače, 

^;■^;  — 2)  neki  kamen:  baž  fiBergfebef,   Cig. 
irhovina,  /.  tueij^gcgerbtes,  fami)cf)e§  iJebcr. 
irin,  m.  ber  3Bafiern)tvbcI,  Z.;  —  prim.  2.  ir. 
iriti  se,    im  se,    i'b.  impf.  ==  jcriti  se:    voda 

se   iri,  Z. 
ironičen,  čna,  adj.\xox\.\\i),  Jan.,  Cig. (T.),  nk. 
ironija,  /.  zasmehljivo    skrivanje    prave   misli 

pod  nasprotnim  govorjenjem,  bie  ^VOllie. 
ironijski,   adj.  pod  ironijo  spadajoč,  ivoitifcf), 

Cig.fT.J. 
irs,  m.  i)  rotljbvauner  Ccf)§,  Zil.-Jam.fRok.J, 

Fr.-C:  —  2)  neka  goba:  bie  SKoiC^cI  (mor- 

chella),  SlGor.-C;  —  prim.  rs,  rus. 
irsa,  /.  rotf)braime  Suf),  Fr.-C;  — prim.  ruša. 
irska,  /.  rot()braune  Sinf),   C;  — prim.  ruska. 
i.irt,  m.  =  šoja,  ber  9fui§^af)er,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  C,  Mik.;  —  iz:  Jedert  (r);  prim.  ^'alj. 

(LjZv.  XII.  36 g.). 
2.  irt,  m.  ber  S^iirpfofteit,  Kras. 

1.  irta,  /.   =  irt,   Cig. 

2.  irta,  /.  ber  genfter^  ober  2::^urfteiit,  C 
iskalen,  tna,  adj.  bag  ©uc^en  betreftcnb :  iskafni 

lil!,  ber  Stecfbrief,  DZ. 

iskalnica,  /.  i)  iskalni  list,  SIN.;  —  2)  baš 
(^inbeeiien,   Cig. ;  pogl.  iskalo. 

iskalnik,  m.  "iiaž  9?arf)jd)Iageregi)"ter,  baš  9ie= 
pertorium,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  DZ. 

iskalo,  n.  bie  Sonbe,  Cig. 

iskanje,  (iskanje),  n.  "ta^^  ©UC^ert;  i.  in  po- 
nujanje, ^fac^fragc  unb  2(ngebot,  Cig. (T.); 
—  bie  2(nipriicf)^fDrbcrun9,  Cig.;  i.  pravice, 
bie  SSerfoIgung  bc^  9icc^te§,  Cig. 

iskati,  (iskati),  iščem,  vb.  impf.  jiK^eii;  z  gen. : 
svoje  nesreče  iščeš,  Dalm.;  pokoja,  sadu  i., 
Trub.-Mik.;  le-tega  vsega  ajdje  iščejo,  Krelj; 
česa  iščeš  tod  ?  tt)aš  l^aft  bil  [)ier  3U  fcfiaffeii  ? 
Cig.;  vode  i.,  nad)  ^affer  graben,  Cig.;  i. 
rude,  jc^iirfen,  Cig.  (T.);  kruha  i.,  fciner 
9Jaf)rung  nacfigeljen,  Cig. ;  službe  i.,  eincu 
2;ienft  fud)cn,  firf)  um  ein  2{mt  bciuerben, 
Cig.;  kdor  išče  darila,  ber  ^raitiieiitucrber, 
Levst.fNaukJ;  resnice  i.,  načj  5Ba{}vf)eit  for= 
jd)en,  Cig. (T.);  prepira  i.,  ©treit  fud^cn,  Cig.; 
tudi  z  ak.:  kar  si  iskal,  to  si  našel;  nož 
iščem,  ki  sem  ga  nekje  izgubil;  —  i.  česa 
(kaj)  od  koga,  Don  jemaiibem  etroag  forbcrn, 
beailfprucf)cn,  Cig.,  Jan.,  nk.;  ne  zahtevam 
troškov,  le  svoje  iščem.  Kras.;  —  i.  z  inf. : 
s  tem  delom  je  iskal  prislužiti  kak  novce, 
Levst.  (LjZv.J. 

iskava,  /.  baš  Sui^eii,  C. 

iskavec,  vca,  m.  ber  ©UC^er,  Cig.,  Jan. ;  — 
iskavci  in  ponujavci  (ponudniki),  SJoi^fragc 
unb?(ngebot,  Cig.(T.j ;  ber  ^^etucrber,  Cig.,  DZ. 


isker,  adv.  fnapp  Itcben,  Habd.-  Mik.;  isker 
obrezali,  glatt  befdjneibetl,  C;  —  iz  -|-  kraj. 
Mik.  (Et.). 

isker,  iskra,  adj.  feurig,  [linf,  munter,  .lan., 
Cig. (T.),  C;  (o  mladeniču),  Lct.fNavr.); 
iskri  vranec.  Str.;  Si  'zbere  konj'ča  iskrega, 
Spcs.-K.;   iskre  oči.  Jure. 

iskovina,  /.  ber  5(lifprud),  Cig. (T.),  DZ.;  ci- 
vilnopravna i.,  cit)ilred)tiid)er  9(n)prud),  od- 
škodna  i.,  ©ntfc^dbiguugžaniprud),  DZ. 

iskra,  /.  1)  ber  gunfe;  iskre  letijo,  guilfeil 
fprii^i^n;  iskre  odletajo,  Cig.;  iskre  metati, 
fuuten,  Cig.;  človek  tak,  kakor  iskra,  ein 
icb^after  SJienfc^,  Jam.;  —  vse  do  iskre 
povedati,  allcž  )agen,  Z.;  —  2)  baž  f^ctt=^ 
a\i.o,t  auf  ber  ©uppe,  Polj. ;  —  3)  bie  9Jta^= 
lieb  (bellis  perennis),  Z. 

iskranje,  n.  tiaž  ©efunfel,  Cig. 

iskrast,  adj.  i)  fuufcinb:  iskrasti  pesek,  ^tilter* 
fanb,  Cig.;  —  2)  (Sfcttaugcn  l^abenb:  juha 
je  iskrasta,  Polj. 

iskrati,  am,  vb.  impf.  gunfen  fprii^eu,  fun= 
feht,  Jam.,  Mur.,  Cig.;  =  i.  se.  Z.;  ogenj 
se  iskra.  Dol.;  solza  se  iskra  v  očeh,  SIN.; 
na  bilju  se  rosa  iskra,  Zv. 

iskre,  adv.  =^  isker,  fnapp :  vrata  se  iskre 
zapirajo,  vihSt.-C. 

iskrfn,  adj.  i)  funfetnb,  Jam.;  iskrene  oči, 
Cig.;~2)  cifrig,  Jan.; —  inniQ,  Cig.,  Jan., 
Cig. (Tj;  —  offentier.^ig,  Cig.,  Jan.,  nk. 

iskrenjak,  m.  ber  Gifrige,  ber  (Jntt)ufiaft,  SIN. 

iskrfnost,  /.  bie  g-curigfeit,  Jan.;  —  bie 
^nnigfeit,  Jan.;  bie  Cfte"^fi'5'gfcit,  Cig.,  Jan., 
nk. 

iskretati,  etam,  cčem,  vb.  impf.  funfeln,  flim= 
mern,  C,  Z.;  =  i.  se:  ledeni  drobci  se 
iskrečejo  po  strehi,  .jv{hŠt. 

iskreti,  i'm,  vb.  impf.  =  iskriti  se,  Jan. 

iskrež,   m.  kozje  ime,  Km-Erj.fTorb.J. 

iskrica,  /.  dem.  iskra;  i)  baž  ^itnfc^cn;  — 
2)    ein  bi)vd)en:    daj   mi  iskrico   masla.    Z.; 

—  3)  baš  @au)ebliimd)en  (bellis  perennis), 
Tuš.fR.J;  eine  '.'(rt  ^^rimel  (primula  pube- 
scens),  SlGor.-Erj.  (Torb.j;  —  bie  9(uri!el 
(primula  auricula):  iskrice  vrtne,  divje,   C; 

—  bie  geuerncife  (Ivchnis  tios  cuculi),  C; 

—  brennenbe  ilicbe  (Ivchnis  chalcedonica),  C. 
iskrinje,   n.  coll.  f^unfen,  Prip.-Mik.,  Ščav. 
iskriti,    im,  vb.  impf.  ^unfen  jpriU}en,  Mur.; 

Poletni  dan  na  zlatih  žarkih  Iskril  na  svet 
je  solnčni  prah,  Greg.;  nav.  i.  se,  ^^fUnfen 
jpriif)en,  funteln,  flimmern,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  Dol.;  sneg  se  v  solncu  iskri,  vino  se 
iskri,  BlKr.;  —  iskreč,  gunfen  )prilf)enb, 
funfetnb,  nk. 

iskrn,  adj.  =  iskren  2),  Jan. 

iskrnica,    /.   baž    Seuc^ttt)ierc^en    (noctiluca), 

^    Erj.rZ.J. 

iskrnji,    adj.  na!^c,   C;  —  prim.  isker,   adv. 

iskrnost,  /.  =  iskrenost,  Jan.;  ta  hip  se  ji 
je  povrnila  iskrnost  življenja,  LjZv. 

iskrodalja,  /.  bie  ©d)lagn'citc  be§  gunfenž, 
Scn.fFii.J. 

iskromer,  mera,  m.  ber  3-unfcnnicffer,    Cig. 


iskrpst  —  istje 


298 


istje  —  istovčrnik 


iskrost,  f.  bic  ^urigfeif,  bie  SRuitterfcit,  Jan. 
(ti.). 

iskrovabec,  bca,  m.  bei  ^"nfcnjte^et,  Sen. 
fFii.). 

ispa,  /.  ber  ^acftbpbcit,  Cig.;  na  ispi,  auf  bcm 
^ad)boben,  Dol. :  Ljuba  na  ispi  stala,  Na 
zvezdice  gledala ,  A/?t?s.  -K.;  —  ba§  Cber= 
gejc^ojž :  Šla  sla  na  ispe  visoke  Odperat 
line  široke,  \pes.-K.;  —  prim.  izba. 

istanje,  f.  pl.  =  isteje,  C;  ([v]  ^istajneh", 
Breznik.  Večna  pratika   tj8g,  "/!•)• 

isteje,  /.  pl.  bie  ŠJiiinbung  eincž  Cfen§,  "tio.^ 
Čieitlodi,  Cig.,  Jan.,  Dol. ;  Po  hudičje  črno 
lice  'ma,  Po  medvedje  gruli  in  momlja  (= 
pečne  isteje),  Vod. (Pes.);  meso  v  dimnik 
ali  nad  isteje  prekajat  obešajo,  Ravn.fAbc.j;' 
bie  CfcnIocf)n)dnbe:  med  isteje  postaviti.  Z.; 

—  bQ#  SSevflod)  in  ben  Q)lQ§cifen,  Cig.;  — 
fsteje,  Levst.fRok.j;  —  prim.  istje,  osteje, 
mesteje,  šteje. 

isteljnik,    m.  =  isteje,   C. 

isteljnjak,  m.  =  isteje,  SlGor.-C. 

istenik,  m.  =«  isteje,   C. 

istenjak,  m.  =  isteje,   C. 

isti,  pr-on.  dem.  ebenberielbe,  Cig.,  Jan.,  Levst. 
(SI.  Spr.J,  nk.;  k  istemu  zdencu,  Prip.-Mik.; 
ta  isti,  to  isto,  tega  istega  (po  nem.  ber= 
felbe),  pri  starejših  pisateljih;  tako  isto, 
cbenio,  Krelj;  isto  tako,  ebenjo,  Cig.,  nk.; 
isto  toliko,  ebenjODtel,  Cig.fT.J,  nk.;  istega 
obsega,  ifomctrifct),   Cig.(T.j. 

isti,  /.  pl.  bie  Stangen  ober^alb  be§  ^erbe§, 
jum  Jrocfnen  be^  ^ofjc^,  Blc.-C;  na  „isteh" 
se  drva  suše,    C;  —  prim  glisti. 

istije,  /.  pl.   =  isteje,    C. 

istin,  adj.  mvUič),  roafjrtjaftig,  Cig.,  ogr.-C; 

—  iz  stsl.   istinbm., 

istina,  /.  i)  bie  SSa^r^eit,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk.;  —  istina,  da  je  bilo  tolažljivo,  allcvbing» 
njor  c§  troftDofI,  Jurč.;  za  istino,  fiirttialjr 
Cig.,  ogr.- Valj. (Rad);  in  bcr  %[)a\,  im  Gvnft 
(„za  isno"),  jv^hŠt.;  v  istini,  JUQl)vlicl),  Cig.; 

—  2)  baž  Stammcapitol  (of)ne  bie  ^iufen), 
Jan.;  komur  se  n.  pr.  vina  posodi  „na  pol- 
drugo", ima  vrniti  istino  in  še  za  vsako 
vedro  pol  vedra  obresti,  BlKr.;  bQ§  60= 
pital,  nk. 

istinar,  rja,  m.  ber  C£apitQ(il't,  Jan..  SIS.-C. 

istinec,  nca.  m.  ber  35?a^rt)eit^freunb,  ogr.-Mik. 

tstinga,  /.  =  istina  2),  (Gapitnl),  Cig.,  ogr.- 
Mik.,  Kr.- Valj.  (Rad J. 

istinik,   m.  =   istinec,  Mur. 

istinit,  adj.  ira^r^aftig,  t{)atfacf)tic^,  Cig.,  Jan., 
Cig.(T.),  nk. 

istiniti,  i'm,  vb.  impf.  realifieren,  C. 

istinltost,  /.  bie  Šaljiljoftigfcit,  bie  23iiflicl) 
feit,   Cig.,  Jan.,   Cig. (T.),  nk. 

istinski,  adj.  i)  ttjoljr^aftifl,  »virflic^,  ogr.- 
Lct.,  Zora;  istinsko  naroden,  SIS.;  —  CC^f, 
C;  —  2)  Sapitol s  Jan.(H.). 

istje,  n.  =  isteje,  v\hŠt.-C.,  jv\hSt.;  kruhc 
vsaja  v  peč  skozi  istje  (»jistjc"),  „bur(l)Ž 
Cfeniod)",  Ilip.((hh.)\  pred  istjeni  razbeljene 
peči,   Cv. 


istje,  stij,  f.  pl.  =  isteje,  Lašče-Erj.(Torb.J; 

nad,  med  istjami,  C;  bie  SBbIbung  iiber  ber 

Cfenmiinbung:    saje  so   se   v    istjah  vnele, 

Ig.  (Dol.). 
istnice,  f.  pl.  =  glisti  (na  katerih  drva  suše), 

Sotr. 
istnik,    m.  neka   luknja  nad  pečnim    žrelom, 

BlKr.;  —  pl.  istniki,  =   isteje,  Povirje  na 

Krasn-Erj.  (Torb.). 
istobarven,  vna,  adj.  ijocbromatijc^,  Cig.(T.). 
istobiten,  tna,  adj.  conjubftantiell,  Jan. 
istobitnost,  /.  bie  Goiijiibftantialitat,  Cig. 
istob^jen,  jna,  adj.  =   istobarven,  Z. 
istočasen,  sna,  adj.  gleic^jeitig,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

ifocbron,  Cig.fT.j. 
istočasje,  n.  ber  Slind)roni^muž,  Jan. 
istočasnost,/.  bieGi!eid)3eitigfeit,  Cig.,  Jan.,  nk. 
istod9ben,   bna,   adj.  gleic^jeitig,   Cig.,    Jan., 

Cig.  (T,),  C,  DZ.,  nk. 
istod9bnost,  f.  bie  @(ei(f)5eitigfeit,  Jan.,  Cig. 

(T.j,  nk. 
istoglasje,  n.  ber  ©leicfitaut,  Cig.CT.). 
istoimfn,  adj.  g(eicf)uamig,  gIeid)benonnl,  Cig. 

(T.),  Sov.-C,  Zora,  Zv. 
istoimfnski,  adj.  glctc^naimg,  Cel.(Ar.). 
istoimfnost,  /.  bie  ©leicf)namigfeit,  Cig.  (T.). 
istokfven,  vna,  adj.  Don  gleicf)cm  ^Slutc,  biutg== 

oertnanbt,  nk. 
istolfžen,  žna,  adj.  glcicf)Hegenb,   Cel.,  Geom. 
istoličen,  čna,  adj.  gleidiformig,  Z. 
istoličnost,  /.  bie  ^lomorpbie,  Cig. 
istolik,  lika,  adj.  glcidifiJvmig,  Cig.  (T.). 
istolikost,  /.  bie  5iiontorpf)ic,  Cig.  (T.). 
istomf  ren,  rna.  adj.  Don  glcicf)ein  'Sla^if^DZ- 

kr.;  —  gleic^md^ig,  Cig. (T.). 
istomesten,  adj.  gleid^ftellig  (math.),  Cig.(T.). 
istom9Čen,  čna,  adj.  iiobt)namif(^,  oequipollent, 

aequiDQlcnt,  Cig.fT.). 
istom9Čnica,  /.  bie  9(cqui»aIcnt,^af)I,  Cig.  (T.). 
istomočnina,  /.  ba5  "?lcquictalcnt,   Cig.(T.). 
istonaroden,   dna,  adj.  counatioual,  SIN. 
istoobsfžen,   žna,  adj.  ijonictrijc^ ,    Cig. (T.), 

Xov.-C. 
istopis,  pisa,  m.  ba^i  '^avc,  Cig.,  DZ. 
istorečen,    čna,  adj.  tautologijc^,  Cig.,  Jan., 

Cig.  (T.). 
istorečje,  ;i.  bie  2!autoIogic,   Cig.,  Jan.,   Cig. 

(T.). 
istor9den ,    dna,    adj.  =  istega   rodu,    nk.\ 

glcidiartig,  Cig.(T.j;  (rus.). 
istosr^den,  dna,  adj.  concentrift^,  DZ.,  Žnid.. 

Cel.  (Ar.). 
istost,  /.  bie  ij^bentitot,  Cig..  Jan.,  Cig. (T.); 

istost  ugotoviti,  bic  ^^ftitnt  nufeei  3rof'f<'l 

]c\}tn,  DZ. 
istota, /.  =  istost:  istoto  podpričati,  bic  3^*^« 

titat  bcfrdftigen,  DZ. 
istoten.  tna,  adj.  ^bentitSt^^ :  istotni  svedok. 

ber  ^t^ftiJiitf^fiUK,  ^*•^• 
istotoplica,  /.  bic  ^jot^crme,  Cig.  (T.). 
istoven,   vna,   adj.  ibciltift^,   Cig. (T.),  Sov.- 

C,  nk. 
istov9rcc,  rca.  m.  ber  WIaiibcit>3gcnoj^',  .fan. 
istovčrnik,    m.  bcr    Oilauben*gcnof*,    \avr. 

(Kop.  sp.). 


istoveten  —  iti 


—  299  — 


itu  —  ivanjščica 


istoveten,  tna,  adj.  =  istoven,  Cig.fT.J,  Nam: 
(Let.J;  —  hs. 

istovetiti,  etim,  vb.  hnpf.  ibentificieretl,  Cig. 
(T.). 

istovetnost,  /.  bie  ^^^ntitcit,   Cig. (TJ;  —  hs. 

istoviti,  im,  x'b.  impf.  ibeiitijc^  mad^cn,  ibentU 
ficicren:  i.  koga  s  kom,   Cig. (T.). 

istovitost,  /.  =  istovnost,  DZ. 

istovnost,  /.  bie  ;3i'cntitdt,  DZkv. 

istovreden,  dna,  adj.  flleid)lucitig,  glcid^gcUcnb, 
aequipofIcnt,  Cig. (t.). 

istovrsten,  stna,  adj.  gleic^artig,  Cig. (T.), 
Sen.fFii.). 

istoznačen,  čna,  adj.  ftinonl)mi)C^,   Cig.fT.J. 

išče,  adv.  =  še,  ogr.-C;  (iše,  Diet.,  Rec, 
BlKr.;   „s  tem  iše  vekši  greh",  Krelj). 

išterec,  rca,   m.,  Jan.;  pogl.  šterc. 

itak,  adv.  i)  o^nefiin,  SlGosp.-C,  jv\Št.;  — 
fiir  atte  {^čiUe,  Ščav.-C;  —  2)  =  vendar, 
benilPC^,  boc^,  vihŠt.  -  C. ;  učil  se  je  slabo, 
ali  je  dobival  itak  pni  red,  LjZv.;  —  3) 
roieber,  Mm.,  ogr.-C. 

itako,  adv.  =  i  tako,  o^lte^iu:  itako  dosti 
nesrečna  raja,  Navr.  (Let.J. 

itam,  adv.  =  tam-le,  Re^.-C. 

iti,  gr^m,  (tudi:  grem),  grždem,  idem,  imper. 
pojdi,  idi,  part.  praes.  grede,  gredgč,  (ide, 
idoč,  Levst.fSl.  Spr.J,  C);  pf.  šel  sem,  fitt. 
šet  bgm,  pojdem,  vb.  impf.  i)  gcf)en;  kam 
greš?  zdaj  gredo,  je|it  !ommen  fte;  i.  svojo 
pot,  jeinež  2Bege§  gei^en;  za  kom  i.,  jeman= 
bem  folgen,  nac^geljen;  i.  po  kaj,  etioaž  liolen, 
abijoim;  na,  nad  koga  i.,  auf  jemaiiben  los- 
gef)en;  z  vojsko  na  (nad)  koga  i.,  jemonbcn 
befricgen;  za  pogrebom  i.,  an  einem  Seicf)cn= 
jug  t|cilne{|men ;  s  procesijo  i.,  citte  ^4iro= 
cefftDii  :^alten;  tudi:  an  bcr  ^^JJroceffion  tl)cil= 
neljmen;  na  vojsko  i.,  in  ben  ^lieg  §ic()en; 
i.  na  tuje,  po' svetu,  in  bie  S"i'CtRbe,  in  bie 
njeite  ^eit  jie^en;  i.  v  vojake,  unter  bie 
Solbaten  gei^en;  i  po  opravkih,  ben  ®e)c^dften 
nac^ge^en;  i.  na  semenj,  §u  ajiarfte  gefien; 
i.  na  božjo  pot,  eine  SSatlfafjrt  tl)un;  i.  na 
izprehod,  fpajieren  geljen;  i.  na  delo,  an  bie 
Strbeit  gef)en ;  na  ladjo  i.,  fic^  einfc^iffen,  Cig., 
Jan.;  i.  na  morje,  unter  Segel  ge^en,  Cig.; 
s  supinom:  i.  spat;  i.  na  potok  prat ;  i. 
plenit,  auf  93eute  aužgefieu;  na  to  gre,  da 
.  .  .,  et  ftrebt  barnad),  .  .  .,  vihŠt.-C;  — 
fici^  beipegen :  i.  v  kolobar,  fic^  im  Svcife  be= 
hjegen,  fic^  bremen;  solnce  gre  za  goro,  bie 
Sonne  ge^t  unter;  i.  rakovo  pot,  juriicfge^en, 
im  93erfatl  begriffen  fein,  9iiicfjc^ritte  mac^en; 

—  dež,  sneg,  toča  gre,  e§  regnet,  fd)neit, 
f)agelt;    tanek  piš  gre    po   smrečju,    LjZv.; 

—  lahko  gre  od  njega,  er  f)at  einen  leic^ten 
Stu^tgang,  Cig.,  C.jvihSt.;  — jesti,  piti  mi- 
ne gre,  eš  fc^mccft  mir  nid)t;  vino  gre  v 
glavo,  ber  SBcin  nimmt  ben  ^opf  ctn,  Cig.: 
bolezen  gre  po  ljudeh,  bie  ftrant^cit  graf- 
fiert  unter  ben  Seuten,  Jan. (H.);  od  njega 
ne  gre  dober  glas,  er  ftc^t  in  feinem  guten 
SRufe,  Cig.;  —  2)  gebrarf)t  »cerben,  fortge« 
jc^afft  luerben,  abgef)en;  pritožba  gre  k  okraj- 
nemu glavarstvu,  bie  ^Scjcfinjerbe   roirb   an 


bie  58ejirfg^auptmannfc^aft  geric^tet,  Levst. 
(Sank);  mnogo  žita  gre  iz  dežele,  Diet  ®e- 
treibe  mirb  ejportiert,  Cig.;  ta  denar  več  ne 
gre,  biefel  @elb  Ijat  feinen  Gourž  me^r,  Cig., 
Dol.  -  Levst.;  to  blago  ne  gre  več,  biejer 
Strtifel  ift  auf5er  C£our#,  Cig.;  ne  gre  v  pro- 
daj, mirb  nidjt  (cid)t  angebraci^t,ji'^/j^^;  blago 
gre  izpod  rok,  gcl)t  ab;  To,  bratec,  med 
učene  gre  lingviste,  Preš.;  —  in  einen  gU' 
[tanb  ocrjc^t  mcrbcn:  i.  v  šibre,  in  2;riim= 
mer  gef|tit;  pod  zlo,  po  zlu  i.,  tierberben, 
jugrunbe  ge^en;  tako  preveč  v  izgubo  gre, 
ež  ge^t  auf  bieje  5(rt  §u  tiel  »erlorcn,  Cig.; 
denarji  gredo  na  malo,  ba^  @elb  nimmt  ab, 
Cig.;  —  t)erbraud)t  iuerben:  vse  je  šlo,  aHeS 
ift  baraufgcgangcu ,  a\iti  ift  t)ert:^an;  v  to 
zidanje  je  šlo  mnogo  lesa,  biejer  93au  !^at 
biel  ^oI§  gebrauG^t;  —  ne  bo  šlo  vse  v  to 
posodo,  biefež  ©efd^  mirb  nid^t  atlež  faffen ; 

—  tionftatten  gel)cn:  izpod  (od)  rok  i.;  delo 
mu  gre  od  rok,  er  arbeitet  flinf;  ne  gre, 
pa  je,  furjum,  e§  ge^t  nid)t,  Cig.;  če  bo  šlo 
po  sreči,  meun  e§  gut  ge^t;  —  3)  fic^  ent- 
JDideln;  iti  v  veje,  fid)  aften,  Cig.;  i.  v 
perje,  in§  ^raut  inadifen ;  solata  gre  v  glave, 
l)duptelt  fid);  —  4)  fid)  ^anbeln;  iti  za  kaj: 
ide  za  to,  da  izvršimo  veliko  misel,  e§  ^an= 
belt  fid)  um  bie  9iea(ifierung  einer  grDf3en 
3bec,  Cig.(T.J;  ne  gre  mi  za  kaka  dva 
goldinarja,  c§  foU  mir  nid)t  auf  ein  paar 
©ulben  anfommen,  Cig.;  za  glavo  mu  gre, 
e§  ge^t  if)m  nm»  ileben;  gre  komu  ob  glavo, 
Ravn.-Mik.;  ob  život,  Dalm.;  —  ali  ti  gre 
ob  pamet  ?  bift  bu  toti  ?  Cig. ;  na  jok  mi 
gre,  e§  ift  mir  fo  loeinerlid),  Cig.;  —  5)  fid) 
gejiemen;  Ti  se  pa  v  jutro  lepo  napravi, 
Kakor  vsaki  nevesti  gre ,  Npes.  -  K. ;  tako 
ne  gre,  fo  ge^t  tž  nid)t  an;  kakor  gre, 
tuie  ež  fid)  jiemt;  ženi  na  ljubo  gre  ne- 
kaj žrtvovati,  Jiirč.;  okregati  jih  je  šlo, 
fie  bdtten  getabelt  rocrben  fotlen,  Ravn.-Mik. ; 
gebiiren:  vsakemu  gre  toliko;  njemu  gre 
čast;  Brešno,  ki  popotnim  gre,  Spes.-K.; 
olajšila,  idoča  potujočim  vojakom,  DZ. ;  mož, 
ki  mu  gre  vera,  Levst.  (Zb.  sp.J;  —  gefjOren: 
to  ne  gre  vmes,  Cig.;  še  nekaj  naukov  gre 
sem,  Ravn. ;  semkaj  gredoč,  ^ie^er  getjorig, 
DZ.;  —  6)  glagol  ^liti"  se  izpušča:  ide  k  pa- 
stirjem, a  oni  nad  njega,  Mik.;  ne  dajo  mu 
v  hišo. 

itu,  adv.  gerabe  ^ier,  Re^.-C. 

iv,   m.  =  ivje,   inje,  Re^.-C. 

iva,  /.  bie  ©a^toeibe  (salix  caprea),  Cig.,  Jan., 

C,  Št.,  Tiiš.(R.). 
ivak,  m.  bie  mdnnlic^e  Sofjlmeibe,  Fr.-C. 
ivanjka,  /.  neka  hruška  in  neka  črešnja,  Ri- 

henberk  (Goriš.)  -  Erj.  (Torb.). 
ivanjščak,    m.  i)  ber  9JJonat  ^v.m,  ogr.-C; 

—  2)  ber  ^nnifdfer  (rhizotrogus  sp.),  Mal- 
liinje(Goriš.)  -  Erj.  (Torb.). 

ivanjščica,  /.  i)  =  kresnica,  ber  2eud)tfdfer, 
ber  S^^inni^fdfer  (lampvris  noctiluca),  Cig., 
Erj.(Ž.);  —  2)  bie  3Buc^crbhime  (chrv-san- 
themum  leucanthemum),  Notr.-Erj.(Torb.); 

—  neka  črešnja,  Ip.- Erj.  (Torb.). 


ivanovka  —  iz 


300 


izabela  —  izbaviti 


ivanovka,  /.  ba§  ^o^^annižfraut  (hvpericum 
perforatum) ,    i'iliŠt.-C. 

ivfr,  m.  i)  ber  |)oIjipIittcr  (bei  bcim  ,s>ac!on 
flbfallt);  iver  ne  odleti  (.taleč  od  parobka 
=  tev  9(pfc(  fallt  nidit  trdt  tiom  'ibaumc, 
Vrt.; —  2)  ba'3  9lbicf)ni^cl  bc§  Sd)uitcdebeiž, 
C.;—  3)  čine  ^Icinigfcit,  ba-S  ^ijsc^cn :  ivera 
nemam  kake  reči,  C;  —  4)  ==  pogačica, 
bie  finiefc^eibc  (patella),  Mur.,  Cig.fT.),  Erj. 
(Ž);  —  gen.  tudi:  iverja,  Jan.fH.),  v^liŠt. 

ivfr,  /  i)  =  iver,  w.  bcr  :poI,^)pIittCt,  Valj. 
(Rad),  Gor.;  soba  je  polna  iveri,  Zi>.;  do 
zadnje  iveri,  Lerst.fZb.  sp.j;  —  2)  ber  §eilig= 
butt  (hvpoglossus  maximus),  Erj.(Ž). 

iv9rček,  čka,  m.  dem.  iverec. 

iverec,  rca,  m.  dem.  iver,   C. 

ivfrek,  rka,  m.  dem.  iver,   Cig.,  Jan. 

ivfrje,  n.  culi.  .'polgipliltcr,  bcr  3lbjd)Iag  bcini 
■šBcbiicfen  uub  3i"""crn. 

ivfrščak,  m.  bQ§  Scrgl^olj  (min.),  Cig.fT.),  C. 

ivir,  in.  =  iver. 

ivje,  H.  ber  Oiaubrcif;  —  prim.  inje. 

ivnat,  adj.  mit  i^tauijvcif  bebcdt,  Z.;  ivnato 
drevje,  jv^hSt. 

ivnik,  m.  ber  9iQuf)rcif,  C,  Z. 

ivnjak,  m.  =  ivak,   C. 

ivov,  iitV/.  »on  ber  Sa^ftueibe:  ivove  šibe. 

ivovina,  /.  ba»  ®af)(mctbeubots,  C. 

iz,  I.  praep.  c.  gen.  kaže  i)  reč,  iz  katere  je 
premikanje  ven  namerjeno:  au§;  kdor  iz 
kake  reči  pride,  je  bil  v  njej;  iz  hiše  priti; 
iz  luže  v  mlako  =:=  auž  bcm  SReflcn  in  bie 
2^raufe,  Cig.\  odkod  si?  iz  Zagreba;  iz  Rima 
priti,  »011  3tom  fonimeu;  iz  Lah  priti,  aue 
bcr  fJfiirlanet  foinmcn,  Goriš.;  iz  ojnic  sto- 
piti, iiber  bie  Sc^nur  l)aiicn,  C/o-.;  —  iz  uma 
je,  cr  ift  Don  Sinneii,  Cig.,  \pes.-K.;  — 

2)  tvarino,  iz  katere  je  kaj  narejeno:  au§, 
t>on;  kadilnice  so  bile  iz  samočistega  zlata, 
ttjarcn  eoit  reinein  OJoIbc,  Ravn.-Mik.;  kruh 
iz  bele  moke,  ttieigbadcncš  53rot;  iz  ribje 
kosti,  fiid)betiiern ;  —  iz  cela,  av.^  eiiiciit 
Stiict,  Mik.,  C. ;  nav.  iz  celega ;  —  človek 
je  iz  duše  in  telesa;  —  3)  začetek  v  času 
in  čas,  \  katerem  se  kaj  godi :  iz  leta  v 
leto,  »on  ^alir  -^u  ^Ci\)X,  V.-Cig.;  iz  mlada, 
»on  3"flf"l>  oi'f  -^/'/>. ;  iz  početka,  im  ?(n= 
fange,  Cig.;  iz  nova  (Cig.,  Jan.,  Mik.),  iz 
novega,  )icncrbing^;  iz  prva  (Cig.,  Jan., 
Mik.),  iz  prvega,  nnfangž;  —  4)  nagib  ka- 
kega dejanja:  a\\^;  iz  jeze  kaj  storiti,  Q\xi 
^orn  iiroai  tl)nn;  iz  hudobije,  an>j '!yo^()cit; 

iz  gole   lakomnosti,  OU^  pUVCr  .'oabiud)t ;  — 

3)  način,  kako  se  kaj  godi:  iz  dobre  volje, 
frcittJinig;  iz  rade  volje,  flcmc,  Ravn.-Mik.; 
iz  šale,  im  Sd)er,^,  Cig.  (T.);  iz  srca  rad, 
Don  .'ocr.^en  gcrn;  iz  nevesti,  unocrmntljet, 
Met.  -  Cig.;  iz  nennda  (nav.  iznenada),  uii  = 
t)er[)Offt,  Cig.,  Jan.,  IV/.,  .\fik.;  iz  ravna,  ge^ 
robe,  C:  iz  te^ka,  -kcgn.  )d)ioeiIidi,  faum, 
C;  iz  tiha,  im  Stillcn,  Icifi",  gcmad),  C,-  iz 
vcčega,  grofjtcntI)cil*,  C.  \'est.;  iz  cela,  ganj, 
»oUfommcn,  v^lj^t.,  ngr.-C;  iz  čista,  gnii,^, 
bnrdioii'?  ,  i'^/i."?/.,  C.;  iz  dobra,  iz  huda,  im 
O^utcn,    im    Sd)limmcn,   ogr.-C;    iz   lahka. 


Ieid)t,  C;  iz  lepa,  im  ®utcn,  guttniflig,  C; 
iz  nagla,  plo^tic^,  o^r.-C;  —  II.  praef.  po- 
menja:  i)  premikanje,  od  znotraj  ven  na- 
merjeno: ^crau^-,au§=;  izbiti,f)erau§jd)(agcn; 
izliti,  aužgieften,  izteči,  ^eroneflicRcn,  izbrati, 
ail^lV)a{)lcn ;  —  2)  dokončanje,  zvršitev:  iz- 
noreti,  oustobcn,  izpiti  se,  fid)  burd)  itrinfcn 
jugrunbe  ric^ten,  izpeti  se,  fid)  niiibe  fingen, 
iztesati,  cttuas  fertig  jimmern;  izčistiti,  fertig 
reinigen;  —  3)  dosego  namena:  izprositi, 
izmoliti  si  kaj,  jid)  ettt)a#  erbittcn,  burcfi 
93eten  crlangen;  —  sploh  iz  nedovršnih 
glagolov  dela  dovršne :  izvršiti;  —  (v  mno- 
gih slučajih  je  iz  težko  ločiti  od  s  (z),  ker 
narod  navadno  oboje  enako  izgovarja;  naj 
se  torej  besede,  ki  niso  pod  iz-,  iščejo  pod 
s-  ali  z) ;  —  4)  pogostoma  z  glagoli,  ki  so 
že  z  drugimi  predponami  zloženi,  ne  da  bi 
se  jim  pomen  bistveno  izpremenil:  izpre- 
govoriti,  izpodvezati;  —  III.  sestavlja  se  z 
drugimi  predlogi  tako,  da  vsak  del  svoj 
pomen  ohrani;  prim.  izmed,  iznad,  izpred, 
itd.;  — prim.  Mik.  V.  G.  IV.  211,  25 1,  S2r). 

izabela,  /.  neka  vinska  trta,  btC  ^i^^^^^^^^^' 
traubc. 

izabelast,  adj.  rjavkasto-belkasto  rumen,  i)a= 
bellgelb,  Cig.  (T.). 

izamati,  am,  vb.  pf.  z  amo  izmeriti,   C7^. 

izarjati,  am,  vb.  impf.  ad  izorati;  ^ernu^acfcrn, 
aU'--adcru,   Cig.,  Jan. 

Izba,  /.  i)  '^ax>  3immer,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.; 
—  2)  bie  'Sobentamrner,  Cig.;  — i)  ber  ^ac^«^ 
boben,  C,  Notr.,  Rib.;  —  prim.  ispa;  stsl. 
isfbba,  srvn.  stuba,  Stube,  Mik.(Et.). 

izbacniti,  bacnem,  vb.  pf.  oue[tofeen,  nk.;  — 
prim.  hs.  baciti. 

izbadanje,  n.  ha^  9[u^l"tcd)cn,  Mur. 

izbadati,  am,  vb.  impf.  ad  izbosti,  on^ftCC^en, 
Mur..  Cig. 

izbaglati,  am,  vb.  pf.  =  izmoledovati,  crbcttcin, 
Cig. 

izbana,  /.  =  dvorana,   Cig. 

izbandicati,  am,  vb.  pf.  ocrbanncn,  ////'.;  — 
prim.  it.  bandeggiare,  ocibnniicn. 

izbandizati,  am,  vb.  pf.  »erbanncn,  ucrtrcibcn: 
i.  greh  iz  srca,  Jap.(Prid.);  —  prim.  izban- 
dicati. 

izbarati,  am,  vb.  pf.  =  izprašati,  bnrd)  ^rogcn 
crfabren,  Cig. 

izbarkati,  am,  vb.  pf.  niK^)d)itfi'n,  nk.;  —  po 
nem.  ali   po  it.  sbarcare. 

izbarkovati,  Cijem,  vb.  pf.  erfragcu,  ./an.,  Poli. 

izbasati,  bašem,  vb.  pf.  an^^padcn  ;  —  i.  se. 
fid)  !)crau^arbiMtcn. 

izbatati,  am,   vb.  pf.  nbpviigcln,  Jan. (II.);  — 

.     prim.  batati. 

izbava,/.  1)  bie  33iirciunii,  bie  l£rli.^inng,  Hal.- 
C;  —  2)  bie  'i<errid)tnng,  C. 

izbaviti,  biivim,  vb.  pf.  i)  =^  odpraviti :  kašelj 
sem  si  izbavil,  jv{h^t.\  (o^madjen,  bcfrcicn, 
Jan.,  Ilal.-C.,  Prip.-Mik.;  volkodlaštva  me 
je  izbavil,  I.jZv.;  i.  se,  lo><  lucvben,  frči  lucrbcn, 
Hal.-C;  i.  se  česa,  fid)  cnt)\1)lagcn,  Jan.;  — 
■1)  uerrid)tcn,  an^ridjfcn,  C;  posel  i.,  /'/•//'.- 


izbavljati  ~  izbf  rsati  se 


—  301  — 


izbf rsiti  se  —  tzblazintti 


Mik.\   nič   nisem  izbavil,  id)  tjabc  IttC^t'?  rtllv 

gcrid)tct,  j^išt. 
izbavljati,  am,  vb.  impf.  ad  izbaviti;    i)  Io^  = 

iiindieit,  C;  —  2)  t)crrid)tcn,  Cjv^hšt. 
izbavljenje,  it.   i)  Me  "ibeficiuiu],  bic  Šicttuiifl, 

C. ;  —  2)  bie  5>cmd)tiutfl,  ji'xl'^t- 
izbfbiti,  bcbim,   vb.  pf.  Ocrbllllimcn,  Jan.fH.). 
izbecati,  ani;  vb.  pf.  tievauvftcd)cni,  Jan. 
izbeckati,  am,  vb.  pf.  ^^-  izbecati. 
izbedeti  se,    i'm    se,   vb.  pf.  fid)  bitrd)  'i)iad)t> 

tnadicit  id)ii'nd}cn,  C. 
izbedrati,  am,  vb.  pf.  izbedran  konj,  ein  ''^fcrb 

mit  um](cic^en  ^uBcTt,   ein  frumm  gel}ent»c§ 

^inh,  Cig..  C. 
izbedriti,  im,  vb.  pf.  =  izbedrati.  M,;    izbe- 

dren,  ^intcnb,  Diet. 
izbeg,  )7i.  bcr  'Jlusiiuctj,  Mm  . ;  —  bie  ?(u§f(u(^t, 

Miir.,  Cig. 
izbega,  /.    i)  bcr    9(H5>t)eg,    Cig. (T.);    m  bilo 

izbege,  Zv.;  —   2)  bie  Siiidgangifltnacfiuiit] 

einel  Staufež,  Dol.;  izbega  je,  ber  ^auf  mirb 

riidgiingig,  M. 
izbeganec,   nca,  m.  bcr  SSerfpreitgte,    V.-Cig. 
izbeganka,  /.  bie  '-^evipreiigte,    ^'.-Cig. 
izbeganost,  /.  bie  3>enDirrt^eit,  bie  'ii.lZut^Ioiigfeit. 
izbegati,  am,  I.  vb.  pf.  i)  bi'?  jitr  (Siidjopfung 

ab^e&en,  C,  Gor.;  —  2)  ucr)d)iid)tcrn,  irre 

madjen,  oiič'  bcr  5"fl"ng  bringcu;  izbegan, 

»erroirut,  oue  ber  gajjung  gebrad)t;  vsa  iz- 

begana  je  prišla  domov;  —  II.  vb.  impf.  ad 

izbegniti  1),  Z. 
izbegavati,  am,  vb.  impf.  aU'5ttieid)cn :  bitki  i., 

Zora ;   —  prim.  izbegati  ■^). 
izbegniti,  begnem,  vb.  pf.   i)  =  ubežati,   C; 

i.  preteči   sili,    DSv.;  —  2)  ben    Sauf  riid= 

giingig   madien:    prodal   sem,   pa   sem    imel 

pravico    izbegniti.    Dol. ;    nid)t    bcim    SSort 

bteibcit:    kar   izbegnili    bodo,    saj    za   trdno 

tako  niso  obljubili.  Str. 
izbehtati,  am,  vb.  pf.  ermiiben,  Qbf}ct^cii:  delo 

me  izbehta,  Z.;  i.  se  pri  delu.  fid)  abfjc^en,  C. 
izbeliti,  im,  vb.pf.  i)  aužttjci^en,  fcrtig  roei^en; 

—  2)  au»bleid)en,  Cig. 
izben,  bna,  adj.  jum  3'iniltfl^  gcljodg:    izbna 

oprava,  nk. 
izbfr,  /.  na  izber,  jur  S(u§tt)0]^t,  Dol.;   na  i. 

je    dano   strankama,   e§  fte^t    beibcit  S^cileu 

frei,  Levst.(Saukj ;  najkrasnejših  šetališč  na 

i.,  LjZv. 
izbfra, /.  =  izbira:  ves  Egipet  ti  je  na  izbero, 

Ravn.;  izberi  si  jedno  teh  služeb,  na  izbero 

sta  ti,  Erj.dib.  sp.J. 
izberačiti,  ačim,  vb.pf.  burc^  58etteln  eriangen, 

obbetteln,  Cig. 
izberati,  eram,  vb,  impf.  =  izbirati.  M.,  C. 
izbf rčen,  čna,  adj.  =  izbirčen,   C. 
izbfrek,   rka,  m.  =  izbirek,   C. 
izbfren,  rna,  adj.  tnafilbar,  Levst.(Pril.). 
izberljiv,  iva,  adj.  =  izbirljiv,  Jan. 
izberljivec,  vca,  m.  izberljiv  človek:  rad  lačen 

(človek)  použije,  kar  izberljivec  pusti,  Jan. 

(Slovn.j. 
izbfrsati  se,  am  se,  vb.  impf.  toerborben  toevben : 

(o  vinu),   Cig.,  Štrek.;  —  pren.  ej,  ta  mla- 
denič se  je  izbersal,  Goriška  ok.-Erj.(Torb.). 


izbf  rsiti  se,  im  se,  vb.  pf.  =  izbersati  se: 
vino  se  je  izbersilo,  Istra- Lcvst. (Rok.). 

izbezati,  am,  vb.  pf.  biirc^  Storficrn  f)erau§= 
briiigeii,  auvftodjcrit,  Cig.,  Jan. 

izbezgati,  am,  vb.  pf.  ==  izbezati.  Z.;  au^- 
)'tod)crti:  pipo,  cevko  i..  Ljub. 

izbezati,  i'm,  vb.pf.  =;  ubežati,  entflie^en. 

izbežek,  žka,  m.  bie  ?lu§flud)t,   C. 

izbica,  /.  dem.  izba;  i)  baš  Stiibc^cii,  haž 
itailimeifeill,  Mnr.,  Cig.,  Jan..  Met.;  v  izbici 
stanujejo  navadno  stari  roditelji,  ki  so  go- 
spodarstvo mladim  prepustili,  Kor.\  —  2) 
ein  aux>  i^olunberbolj  gcinad)tcr  53oge(icf)rag, 
Mur.,  Dol.-Cig.,  Met.;  —  3)  na  izbice  (iz- 
bice)  pokladati  les,  im  iSiciecf  auffc^ic^ten, 
Dol. 

izbičati,  btčam,  vb.  pf.  f)evaušpeitf(^en,  ouš* 
peitjdjen,  Cig. 

izbičiti,  brčim,  vb.  pf.  jcmanbcn  ftug  mad^en, 
anemičen:  i.  koga,  Fr.-C;  —  iz  nem.? 

izbijati,  am,  vb.  impf.  ad  izbiti ;  ^crau^jdjlagcn; 
klin  s  klinom  i.,  einen  Stcil  mit  einem  an-- 
bern  ou^trcibcn ;  zobe  i.  ljudem,  ben  iieuten 
bie  ^ii^ne  aue)c^(agen,  einfto^en,  Cig.,  Jan.; 
iz  glave  si  kaj  i.,  fid)  cttDaš  a\\i  bem  ^op\t 
5U  bringcn  fud)en,  Cig. 

izbir,  /.  =  izber:  na  izbir  =  na  izber,   Cig. 

izbira,  /.  =  izbera,   Cig.,  Jan. 

izbirač,  m.  ber  Shieflaubcr,  0>.;— ber  Sd^eibe- 
jungc  (mont.).   Cig. 

izbiranje,  n.  hav  %]X^\i^ai){t\[;  bie  Maf)i:  po- 
vabiti k  izbiranju,  Levst.(XaitkJ ;  na  i.  imaš, 
bu  fannft  maijkn,  Cig.;  Snubačev  ima  na 
'zbiranje,   Preš. 

izbirati,  bTram,  vb.  impf.  ad  izbrati ;  an^ma^kn, 
an'?fiid)en,  au§f(aubcn;  kdor  veliko  izbira,  temu 
izbirek  ostane,  Npreg.-Z.;  ali :  kdor  veliko 
izbira,  za  izbirek  prime,  jv^liŠt.;  lečo,  grah 
i.,  burc^  ^crouMIauben  bciš  Sc^(cd)ten  reini= 
gen,  Cig.,  jyihšt.;  besede  i.,  ein  SSortflauber 
fcin,  y.-Cig. 

izbiravec,  vca,  m.  ber  .^'lauber,  ber  9lu§fuc^er, 
Cig.;  ber  ®d)eibcjnnge  (mont.),  Cig. 

izbiraven,  vna,  adj.  =  izbirčen:  živina  je  iz- 
biravna,   Cig. 

izbiravka,  /.  bie  ^(ouberin,  bie  ^(n^fnc^erin, 
Cig. 

izbirčen,   čna,  adj.  njaljlerifd),  ^cifelig;  (izbi- 

ričen),   LjZv. 
izbirčljiv,  adj.  =  izbirčen.  Z.,  Zora. 
izbirčnost,  /.  bie  (ycit)Q()Iigteit,  bie  §eifelig!eit. 
izbirek,    rka,  m.  "aaž  9lu§flaubfel,  pl.  izberki, 

ber  5lu§fc^uf^,  bcr  9(u§murf. 
izbiren,   rna,   adj.   i)  aulcrlefen:    izbirna  jed, 

Hal.-C;  —   2)  =  izbirčen,   Cig. 
izbirljiv,  iva,  adj.  =  izbirčen, 
izbirljivost,  /.  =  izbirčnost. 
izbistriti,  bistrim,  vb.pf.  auffldren,  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.);  i.  um,  ben  i^erftanb  fc^arfen,  Cig. 
izbiti,  bijem,  vb.  pf.  f)erQUC'fd)(agen ;  i.  komu 

oko,    zob:   i.  komu    sabljo  iz  rok;    izbiti  si 

kaj  iz  glave,  fid)  etluaž  <x\xž  bem  ftopfe  fd)Iagen, 

Cig. ;    naj    si    iz    glave    izbije    takšne    misli, 

Jurč. 
izblaziniti,  Tnim,  vb.  pf.  nii'?polftcrn,   Cig. 


izblazniti  —  izbo^ševaten 


—  302 


izboljševatstv9  —  izbris 


izblazniti,   im,   vb.  pf.   aiiffcf)recfcu   (j.  93.  ailš 

bcm  Sdilafc),  C. 
izblebetati,    ctam,  ečcm,  vb.  pf.  aušj(^ttia^cn, 

aib3plQubcrn. 
izblpkniti,  blcknem.  vb.  pf.  mit  eht»ad  {}erail§= 

plamen,   fid)  im  9{ebcn  ucijdjnappcu,   ctttjnž 

aii^plnubeni. 
izbliskati  se,  ase,  rt. />/.  aulbli^en :  izbliskalo 

se  je,   C 
izbliz,  adv.  =  izbliza,   Cig.(T.). 
izbliza,  adv.  (X\lž  ber  9JS^e,  Habd.-Mik. 
izbljevati,  bljiijem,   vb.  pf.  =  izbljuvati,   Cig., 

Jan. 
izbljiiniti,  bljunem,  vb.  pf.  au^fpeictl,   C,  Z. 
izbljuvati,    bljuvam,    jem,    vb.  pf.    aii§fpetcit, 

Jan..  C,  Dalm. 
izbljuvek,  vka,  m.  "tas,  (Jrbrodjene,  ber  9(uš= 

nnirf,  C. 
izbnica,  /.  bic  S^^l^^^J^Pf^^iS^f   C''- 
izb9bnati,  am,  vb.pf.  burrf)  Jrommellt  fici*au?= 

bringeil,  Cig.;  i, (izbobnjati) čebele,  bic  Sicncil 

bur^  Jrommeln  au§  bem  93ienenforb  trcibcn, 

Mttr. 
izbobneti,  im,  vb.  pf.  tierfjoCen,  Z. 
izb9bnjati,  am,  i>b.  pf.  =  izbobnati,  Mur. 
izbobnjariti,  arim,  i'6. /?/.  =  izbobnati,  o^''/'.- C. 
izbočenojamast,  adj.  coitBeECOncat),  Sen.fFi^.J. 
izbočenost,  /.  bic  Sontie).;itat,  Cig.  (T.). 
izbočiti,  bočim,  vb.  pf.  a\\žh\tQ,tV.,  luolbcn,  Cig., 

Zora;  izbočen,  conUCJC,  Jan.,  Cig.fT.J ;  dvojno 

i.,  btcoiit)ej,  Cig.fT.J;  i,  kot,  cr{)Qbcner  SBinfet, 

Cel.fGeom.);  —  prim.  vzbočen. 
izb9Čki,  (3^1'.  feittpdrtši,  Hal. -C;  i.  gledati,  fc^cel, 

Derjd)mi^t  blidcn,  v{liŠt.-C.;  —  prim.  bok. 
izb9gati  se,   am  se,    vb.pf.  Dcibcrbeit:    seme 

se    izboga   (zboga),    če   ga    kmet    dolgo    ne 

premeri;  izboga  (zboga)  se  vsaka  reč,  tudi 

dušne  moči,  Mik.fEt.J;  —  prim.  bogati  i).  (r) 
izbohati,  am,  vt.//.  ent5rDeiquetfrf)en:  izbohane 

marelice,  češplje.  Pire. 
izboj,  boja,  tn.  biC  (£fO'3llIOJe,  h.  t.-Cig.(T.). 
izbojevati,  ujcm,  vb.pf.  aužfdmpffii,  au#fed)tcn, 

Cig.,  Jan. 
izbok,  b6ka,  m.  bie  9lu§bauc^uiiri,  bic  coiiDCfc 

^orm,  Z. 
izbcJkati,  am,  vfc.;?/.  coiiUcj  madjcii,  auettjblbcu, 

yiur.,  Z.;  izbokan  ^^  bokast,   Cig. 
izbokel,  kla,  adj.  conDej,  Jan.,  č/cT'.;  — prim. 

vzbokcl. 
izbokniti,  bgkncm,  vb.pf.  =  izbokati:  izbok- 

njen  =  izbokel,  .Jan.,  nk. 
izbolchati,   am,  vb.  pf.  bic  Srcinflidjfcit  iibcr- 

ftcljcii,  Z. ;  oue|icd)cii,  Cig. 
izbolcti,  im,  vb.  pf.  Levst.(Nauk),  Vrt.;  nam. 

zboleli. 
izboljšanje,  n.  bic  JPcrbcffcniufl. 
izb9lj.šati ,    am ,    vb.  pf.   bcijcr    mad)Clt ,    Dcr= 

bcijorii;   i.  pot,    Cig.;  brano  komu   i.;    i.  se, 

bcficr  »ucrbrit;  bolniku  se  je  izboljšalo. 
izboljšava,  /.  bic  i^crbctfcnii^,  Jan.,  C. 
izb9ljšck,  .ska,   m.  bic  ^-l^crboliiriiiin,  Jan.,  C; 

btc    Vliitbcffcrunfl,    bic    .i^ibciicninfl,    Cig., 

.lan  ,  C. 
izboljševatcn,  \na,  adj.  i^cvbcffcruilflž- :  izbolj- 

.ševalne  stavbe,  l^crbcffcnillfl&bautCIt,    I.cvst. 


(Cest.);  izboljševalni zaklad,  bct SKeliorationž^ 
fonb,  DZkr. 

izboljševatstvo,  n.  bo3  ^JJelioration^ineien.DZ. 

izboljševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izboljšati; 
»etbefiern. 

izbor,  b(5ra,  m.  i)  bie  ?tu§lt)a^I,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  na  izbor  mu  je  dano,  et  f)at  frcie  ©Q^l, 
Cig.;  pusti  Judom  izbor  ali  voljo,  Triib.; 
bie  9Ui§»Da^(  (ber  OJebanfen,  SSorte),  Cig. 
(T.);  i.  barv,  \iaž  Solorit,  Cig.fT.J ;—  =  vo- 
litev,  Cig.,  Jan.;  pravica  izbora,  Cig.fT.J; 
(h.s.);  —  2)  ber  Sfužbunb,  bie  Slite,  Cig., 
Jan.;  — m  izbor  oblečena,  nu»ne^menb  fcf)on 
gcficibet  („fefd)"),  pri  Fari-Štrek.fLjZv.J. 

izb9ren,  rna,  adj.  i)  eine 'ilmmaij^  geftattenb: 
ima  izborno  blago.  Dol.;  —  2)  aušerlejcit, 
geroa^It,  oorsugltd),  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.; 
kaj  izbornega  od  krščanske  cerkve  govoriti, 
Krelj;  i.  in  poučljiv  razgovor,  Jurč.;  —  "J,) 
SSal)^,  Cig.;  izborni  knez,  ber  }ft!iirfiirft, 
.Jan.;  izborna  država,  baSi  3Ba^(reid^,  Cig. 
fT.J.  Jcs,;  izborna  sorodnost  (chem.),  bie 
5JBQl)tDcrwanbtjd)aft,  Cig.fT.J. 

izb9rnik,  m.  ber  95?d[}Ier,  ber  ?Saf)If)err,  Cig., 
Jan.;  knez  izbornik,  bcr  Surfiirft,   Cig. 

izbornoknfški,  adj.  furfiirftlic^,   Cig. 

izb9rnost,  /.  i)  bie  3(u§erlcicn^eit,  bie  SSor^ 
jiiglid)fcit,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  2)  pravica  iz- 
bornosti,  ba§  pQJ)tDe  55}al)Ired)t,  Cig.fT.J. 

izbositi,  im,  vb.  pf.  i )  barfufe  mad)en ;  i.  se, 
bic  Sc^ufje  jcrreifjen,  Cig.;  varuj  svojo  nogo, 
da  se  ne  izbosi,  Skrinj.;  —  konja  i.,  bem 
■jPlcrbc  ba'3  .s^iufeifen  abncf)men;  kolo  i.,  bic 
Šd)tene  abncl)mcu;  konj  se  je  izbosil,  ha-j 
^fcrb  I)at  ba§  (bic)  ^"mrcifen  »crloren;  kolo 
se  je  izbosilo,  bn5  9inb  tjat  bie  Sc^iene  t>er^ 
lorcn ;  —  2)  arm  mac^en :  vsega  izbošeni, 
aikž  eittbel)rcnb,  C. 

izbosti,  bodem,  vb.  pf.  aušiftcdjClI ;  oči  komu  i. 

izbranati,  am,  vb.  pf.  burd)  Gggcn  Ijerauž« 
bringen,  aufcggcn,  Cig. 

izbranec,  nca,  »j.  bcr  9iu§critia^(tc,  Cig.,  Jan., 
Let. 

izbranik,  m.  =  izbranec,  SIN.,  Zora. 

izbranka,  /.  bic  ?(ušicrttid:^Itc,  Cig. 

izbrati,  berem,  vb.pf  i)  auciliuiljlcn,  au#|udKn, 
ciuc    'BJol)l    trcffcii;    slabo  sem   si   izbral,    id) 

l)abc  ciiic  id)Icd)tc  2Bnl)l  gctvoffeit;  —  eriudl)lcu, 
iudl)lcil ;  i.  koga  za  poveljnika.  Cig.;  i.  v 
kneza.  Vrt.;  —  2)  mit  bcm  '?(u*flaubcii  fcrtig 
tUClbcn  ;  ali  si  že  izbrala  lečo?  — 3)  ju  6itbc 
Icfcit,  nil!?k')cn:  i.  knjigo,  povest. 

izbrazditi,   im,  vb.  pf.  =  izorati,  jv^fiŠt. 

izbrbrati,  am,  vb.  pf.  Olh^plappcitl,  Z..  jv^^ltŠt. 

izbrcati,  brcam,  vb.pf.  mit  5vii|?fto{3CU  Ijerau^' 
fd)nffcii,  Z. 

izbfcniti,  brcnem,  vb.  pf.  mit  cilicm  J^ujšftofe 
l)Craii'Md)nffcii,  .*^^ 

izbrvnčati.   1111,   vb.  pf  oiK-fiimmcn,   Cig. 

izbrvnkati,    am,    vb.  pf.  (oiif   ciucm    Saitcn 
iiiitriimciit)  niiv^jpiclcu,  aii^flimpcru,  Cig. 

izbnniti  se,   iTTncm  se,  vb.pf.  pogl.  izriniti  se. 

izbris,  m.  bic  i!bid)iing,  bic  '!?ib)d)rcibiiiig,  Cig., 
/)/f.;  — izbris  prizadete  razžalitve,  bic  lilguiig 
ciiicr  ucruriad)tcu  ^elcibigung,  DZ. 


izbrisati  —  izbuhllti 


303  — 


izbuhniti  —  izc9prati 


izbrisati,  bnšcm,  vb.  p/.  aii'^luiid)Cll,  lojdiou, 
tilgcit;  i.  kar  je  na  tabli  zapisano;  i.  madež, 
greh,   dolg,  ciucn   Sdianbflcc!,    čine  Siiubc, 

cinc  Sd)llib  tilflcu;    i.  iz   spomina,    aU'3    biMU 

©cbad)tui)io  tilrtcu,  in  55cvijc[ient)cit  brincicn, 
C7^'. ;  Kdo  uči  Izbrisat'  'z  spomina  nekda- 
nje dni,  Preš.;  —  =  obrisati:  roke  si  i., 
(zbrisati)  i<^hŠt.-Valj.fM'st.);  vino  se  izbriše, 
kadar  natočeno  v  kupico  hitro  pene  izgubi, 
C;  —  izbrisan  =  prebrisan,  geid)eit,  Mur., 
Cig.,  Dol.;  izbrisana  glava.  Jure. 

izbrisavanje,  h.  baž  9hi^>t)iid)en;  baž  ^ifgen: 
i.  grehov,  kajk.- Valj. (Rad). 

izbrisavati,  am,  vb.  impf.  =  izbrisovati. 

izbrisek,  ska,  nt.  bie  Sojdiunii,  Ci^.,  M. 

izbrisen,  sna,  adj.  nuž(i.iid)bar,  Jan. 

izbrisljiv,  iva,  adj.  li^fc^bar,  Ci^.,  Jan.,  pogl. 
izbrisen. 

izbrisovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izbrisati:  auž* 
nji)d)en,  lofdjen,  tilijcn. 

izbrisovavEC,  vca,  m.  ber  SiUier,   Cig. 

izbriti,  bnjem,  vb,  pf.  au^švafieren ;  —  izbrit, 
pfiffig,  (zbrit)    C 

izbrizgati,  brizgam,  vb.  pf.  Uerfpri^en,   Cig. 

izbfkniti,  bfknem,  vb.  pf.  i)  mit  einem  Stofee 
f)inan§jd)nellen ,  Z.;  —  2)  {)crt)orbrcd)cn : 
skozi  ponižnost  je  malokdaj  izbrknila  ostrost, 
SIN. 

izbroditi,  brgdim,  vb.  pf.  erforfc^en:  grehe  i., 
ogr.-C;  —  prim.  2.  zbroditi. 

izbrojiti,  im,  vb.  pf.  aužja^Ien,  Z.,  Jan.  (H.), 

izbrskati,  am,  vb.  pf.  {)eraužjd)arren ;  kokoši 
so  posejano  seme  izbrskale. 

izbfsniti,  bfsnem,  vb.  pf.  mit  bem  f^VL^C  au»= 
ftofeen;  i.  komu  oko,  ogr.-C. 

izbruh,  m.  bo§  §ert)orbrec^en,  ber  SUn^htuč), 
Šol.,  nk. 

izbruhati,  bruham,  vb.  pf.  mit  §eftigfeit  au»= 
JBCrfen,  auefpeicn,  Cig.,  Jan.;  vse  kar  je  po- 
jedel, je  zopet  izbruhal,  jvihŠt. 

izbruhniti,  bruhnem,  vb.  pf.  i)  mit  ^eftigfeit 
fieranetDcrfen,  an^jpeien,  Mur.,  Jan. ;  ~  2)  intr. 
I)CrD0l5red)Cn:  kri  je  izbruhnila,    TV^ 

izbruhovati,  ujem,  i'i'.  n?2/i/.  mit  ^eftigfeit  au§= 
tnevfcn,  Mur. 

I.  izbrusiti,  i  m,  vb.pf,  i)  au^fc^feifen :  i.  škrbo; 
—  obhje^cn:  i.  črevlje,  bie  Stiefcl  abgd)cn, 
i.  se,  fid)  abtre§en,  C''g.;  —  2)  fertig  )d)icifen: 
i.  nože. 

2._izbrusiti,  im,  vb.pf.  mit  feeftigfett  au§)'peien, 
Cig.,  Gor.,  Dol. 

izbruševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  i.  izbrusiti; 
au^jc^teifcn. 

izbuditi,  im,   vb.pf  Jan.,  pogl.  (v)zbuditi. 

izbuh,  m.  bie  gonucjitat,  Cig.;  —  ber  SSor- 
fprung  an  cincr  Sacobe,  ber  iRifotit,  Levst. 

(Prd.j. 
izbuhati,  buham,    šem,  vb.  pf.  hm&j   ^riigcln 

jd)abigen,  C;  izbuhan  otrok,  ein  tion  ©c^tagen 

bl5bC'5  Kinb,  Z. 
izbuhe!,   hla,   adj.   corjpringcnb,    rijalitartig, 

Levst.  (Pril.J. 
izbuhliti    se,    buhlim    se,    vb.   impf.   fid)    bon 

inncn  fjerau^  aužbe^nen,  anjdiJuellen,  Cig. 


izbiihniti,  bulinem,  vb.  pf.  onfbliifjcn,  Z. ;  i. 
se,  fid)  Uicrfcn  :  deske  se  na  solncu  izbuhnejo, 
C;  izbuhnjen,  anfgcbld()t,  anfgebnnfcn,  C. 

izbukniti  se,  buknem  se,  vb.pf.  fid)  tPCrfcn: 
dno  se  je  posodi  izbuknilo,  BlKr.;  izbuknjen, 
rclicfartig,    Cig.;  —   prim.  izbuhniti. 

izbuknjenina,  /.  bie  ^Kcticfarbcit,   Cig. 

izbuljiti,  bCdjim,  vb.pf  i. oči,  bic  ?lugen  l)Cr0U5= 
reden,  Jan.,  Bes.-C,  Let.,  SIN.;  —  hs. 

izbGnkati,  am,  vi«. />/.  burd)  ^crau^SftoRen  ^ijde= 
rig ,    crl)aben   mad)cn  :    izbunkan  ,   cr^aben, 

izbunkniti  se,  biinknem  se,  vb.  pf.  eincn 
S)oder  befommen,  Cig. 

izbušiti,  bušim,  vb.  pf.  conbej."  mad)cn,   Cig. 

izcedek,  dka,  m.  i)  ber  beim  ^^Ibfeitjen  §nrud» 
bicibcnbe  9ieft,  bic  £eibc,  Cig.;  —  2)  baž 
§crau'žflicf3cnbc,  5.  58.  bci  einem  ®efd)tt3ure, 
Bes. 

izcediti,  im,  i-i'./'/.  burc^  ©eif)en  l^eraužbringen, 
nu^fei^cn,  Cig. ;  —  med  i.,  ben  £)onig  au§= 
feimen,  Cig.;  i.  se,  auetriipfcln,  an»rinnen, 
Cig.;  povezniti  škaf,  da  se  vino  iz  njega 
izcedi,  jv^liSt. 

izceja,  /.  bie  5lb)onbcvung,  Nov.;  i.  slin,  Strp. 

izcejati,  am,  vb.  impf.  ad  izcediti;  auefcil^cn; 
—  med  i.,  ben  .§onig  anefcimen,  Cig.;  — 
maščoba  se   izceja  iz  mesa.  Let. 

izcejen,  jna,  adj.  ?lbfonbcrung§=:  izcejni  tok, 
ber  3(nč-fiif)rnng^gang  (anat.),  Cig. 

izcejenina,  /.  bo§  9lbgcfcit)te,  C. 

izcel,  adv,  nam.  iz  cela.  Mik. 

izceleti,  im,  j>6.  pf.  ttcr^cilcn,  Mur. 

izceliti,  im,  vb.pf.  ganj  madjcn:  razbito  po- 
sodo spet  i.,  Dalm.;  —  an!oCuriercn,  ^eifen 
(cinc  SŠunbc),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Dalm. 

izcencljati,  am,  vb.pf.  iz  koga  kaj  i.,  j;cman= 
bem  ctttjaei  abfd)ad)crn,  Cig. 

izcepati,  pam,  pijem,  vb.pf.  fertig  fpalten,  jer« 
fpalten,  Mur. 

izcepetati,  am,  vb.  pf.  aužtrampefn,  Cig. 

izcepiti,  im,  vb.pf.  f)eraužjpa(ten:  i.  kaj  iz  česa, 
Cig. 

izcfsati,  am,  vb.  pf.  mit  bem  9?eiBen  fertig 
»uerben,  jcrreifeen,  Mur. 

izciganiti,  anim,  vb.pf.  abgauncrn,  Cig.;  od 
koga  kaj  i.,  iion  icmanbem  burc^  jubringlici^ež 
Sitten  ttwaž  crlangcn,  jv:;hšt. 

izcimiti  se,  cTmim  se,  vb.  pf.  i)  l^crOorfcimen, 
Cig.,  Jan.;  —  pren.  tjcrDorgc^cn,  fic^  ent= 
fpinnen,  Cig.,  Jan.,  nk.;  iz  tega  se  je  pravda 
izcimila,  baž  ricf  cinen  9tcd)t'5ftrcit  i)croor, 
Cig.;  —  2)  aušfeimen:  repa,  krompir  se 
izcimi,   Cig. 

izcimovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  izcimiti 
se;  fid)  cntnndeln:  izcimuje  se  največ  gorkote 
v  životu.  Let.;  (pravilneje:  izcimljevati  se). 

izcizati,  am,  vb.  pf.  =  izcuzati,   C. 

izcizeti,  fm,  vb.pf.  au^fidern,  Z.;  fidcrnb  au»« 
flicfjcn:  veliko  je  izcizelo  iz  posode,  jv\hM. 

izcmiilek,  Ika,  m.  ctttjog  3(n)^gefogcne§,  C; 
(izcmutek  r). 

izcmiiliti,  im,  vb.pf.  fd^mo^cnb  ouefaugcn:  i. 
hruško,  v{hSt.-C. 

izcoprati,  am,  vb.  pf.  =  izčarati,   Cig. 


izcrpck  —  izčimžati 


-  304 


izčimžiti  —  izdajatelj 


izcrpek,  pka,  m.  bei"  ^lu^jug,  t>a^  ©ECerpt,  Jan. 

(H.),  nk. 
izcfpiti,  cfpim,  vb. pf.  i)  nužjcf)6pfcii, /')Wi.  cr 

jcftopfen,  »A-.;  — 2)  =  izpisati,  cj:ccrpifvcn ,  nk.; 

—  hs. 
izciicati,  am,  vb. pf.  I)erau#)augcn :  p>en.  mit 

9JJii{)e  cttua«  Ijcraii^friccjcn,  Cig. 
izcureti,   im,  vb.  pf.  nii^riniten,  C/^. ;  veliko 

vina  Je  iz  soda  izcurelo,  jv^liSt. 
izcurljati,    am,    vb.  pf.  flcimocifc    ailvriniiCll, 

au^riejctu. 
i.izcuzati,  am,  vb.  pf.  aužfaugetl. 
2.  izcuzati,   vb.  pf.  i.  koga  iz  gugalice,  jcilian« 

bcn  aiivjdiaufclit,  aue  ber  Sdjaufef  fdilcubcrn, 

Cig. 
izcvTesti,  cvetem,  vb.  pf.  ]^ertioibtut)cn,  Cig. 
izcvetati,  am,  vb.  impf.  ad  izcvcsti ;    cffiorež« 

cieren  (min.),  Cig.  (T.). 
izcviliti,  im,  vb.  pf.  ertDtnjeltt,  Cig. 
izcvirati,   cvTram,  vb.  impf.  ad  izcvreti,   Cig. 
izcvirek,  rka,  m.   =  ocvirek,   C. 
izcvreti,  cvrem,  rt.;:'/,  burcf)  ^^rdcicdl,  Stofc^Clt 

fieiaiiebringcn:   mast  i.,  ita^  gctt  aušficbcii, 

Cig. 
izčajmati  se,  vb.  pf.  ju  fid^  fommen,  §ur  93e* 

finiiung  fommen,  Št. -Cig.,  Jan.,  C;  izčajmaj 

se,    zaspanec!  jv:{liSt.\   —  zdaj    sem  se  iz- 

čajmal  =  zdaj  sem  se  spomnil,   Celjska  ok. 
izčakati,  čakam,  vb.  pf.  abiunitcn,  aiii^uiartcn, 

.\fiir.,  Cig.;  ni  ga  izčakati,  cr  la\it  laiigc  ailf 

ficfi  martcn,  Z. 
izčakovanec,    nca,    m.  bcr  jc^llUd)  (Srluortetc, 

Ravn. 
izčakovanje,    n.  hai  laiigmierige   GrUjarten: 

kako  sitno  je  to  izčakovanje !  JV^/!.§^ 
izčakovati,  Cijem,  vb.  impf.  ad  izčakati;  (tange, 

fe^nlid))  ertnarten,  Mur.,  Cig.;  i.  lista,  Vrt.; 

(Kristus),  ki  so  ga  Abraham,  Mozes,  David 

izčakovali,  Ravn.;  tudi:  i.  se:  lena  družina 

se  izčakuje,  (sčak-)  Levst.fZb.  sp.J. 
izčarati,  am,  vb.  pf  f)ert)or,^nubern,  Cig.;  i.  iz 

koga  kaj,  jeuianbcm  cttunei  a[i!)i7;cn,  (^.ig. 
izčečkati,  am,  vb.  pf  auvjd)micrcn,  Cig. 
izč^diti,  ččdim,  vb.pf  auc^pntjen,  /^. ;  veinigonb 

entfcmcn:    žitu    bilke  in    klase    (na    rešetih) 

do  čistega  izčediti,  Ravn.fAbc). 
izčeljustati,    am,    vb.  pf.    au^plnppcnt,    an?:^ 

\d)\va\}cn,  Cig. 
izčemeriti  se,  im  se,  vb.  pf.  ou^groHen,  /^. 
izčep9ti  se,  im  se,  vb.pf  ba§  .'oodon  Ocenbi^ 

gen:   čakaj,   da  se  mače  izčepi,  =  loartf,  bi>^ 

il)m  t)ai  £ri)moIIen,  bcr  (Jigcnfinn  ucrgcl)t, 

/)o/..  Z. 

izčcsati,  češem,  vb.pf.  biird)  .ftftmmcn  l^crouiž' 
bringcn,  nu«(fnmmcn;  i.  si  prah  iz  las. 

izčesdvati,  am,  vb.  impf.  ad  izčcsati,   Cig. 

izčesck,    ska,   m.  izčeski,    kar  pri   Česanju  na 
česalu  ostane,  bct  .Slnmmling,  Cig. 

izčimžati,  am,  vb.  pf.  on?bci,^cn,  /f. ;  —  am 
,^c[)rcn,  ningcr  niad)cn,  id)iiid(i)cn,  Z.,-  bolezen 

me  je  izčimžala.  /.;  i.  njivt),  da  nič  ne  more 
na  nji  rasti,  ("ZČin^ati)  Diet.;  i.  se,  niagcv, 
jc^ttjad),  jd)Icd)t  tUCrbCU:  s  časom  se  vsaka 
reč  izčimža,  (izčinža)  lilKi . 


izčimžiti,    čTmžim,    vb.  pf.    =  izčimžati.    Z.; 

au^mcrgcln.  Zora;  ves  izčimžen,  (^sčinžen") 

\'rtov.fKtn.  k.). 
izčinek,  nka,  m.  Z.;   nav./)/.  izčinki,  ttjaš  beim 

Sieitcrn   bc^   ©etrcibee   abfddt,    bic   Spreu, 

(ftaff),  SlGor.-C,  Z. 
izčiniti,  čTnim,  vb.pf.  (burd)  9?citcrn)  reinigcn, 

žito  i..  Z.;  pesek  i.,  v^hŠt. 
izčinjati,   am.    vb.   impf.  ad   izčiniti;    i)    QU§= 

rcitern,   buri'^  »ieitcrn   reinigcn.  Št.- C;  — 

2)  id)impfen,  v^hŠt.-C. 
izčinjavati,  am,  vb.  impf.  =  izčinjati,  Št.-C. 
izčinka,  /.  =  izčinek,  bic  ©prcu,   C. 
izčinžati,  am,  vb.pf.  Diet.,  Dol.,  BlKr.;  pogl. 

izčimžati. 
izčinžiti,  činžim,  vb.  pf.,  pogl.  izčimžiti. 
izčirica,  /.  ein  Sld^djcn,  eine  2Bimmer  an  bcr 

,^^nngc,  C;  —  prim.  čir. 
izčistiti,  čistim,  vb.  pf.   reinigcn,   auspugen, 

purificicren :  vino  i.,  fldren;  i.  se,  rcin  merben; 

vino  se  je  izčistilo,   bcr  SBJein  ift  flar  ge= 

morben;  —  purgiercn  (burd)  5(b|ii^rmittel), 

C^g. 
izčišča,  /.  bic  iJHeinignng,  Mur. 
izciščanje,  n.  bae  Sieinigcn,  ba§  5lu^pu^en. 
izčiščati,  am,   vb.  impf.  ad  izčistiti;  rcinigcn, 

an^pul^en;  zlato,  sol  i.,  grabiercn,   V.-Cig. 
izčiščevati,  ujem,  vb.  impf.  =  izčiščati,  Jan. 
izčitati,  am,  vb.  pf  juenbc  Icfcn,   Cig. 
izČ9hati,  am,  vb.pf.  i)  au#!ra^cn.  Z.;  —  2) 

Scvfra|icn,  Jan. (H.). 
izčrepati,   pam,  črepljem,  vb.  pf.  OU^fcf)Opfen, 

erld)iipfen,  Cig.,  Jan. 
izčrepati,   pam,  pijem,  vb.  impf.  =  izčrepa- 

vati,   nk. 
izčrepavati,  am,  vb.  impf  anžjc^i)pfen.  Zora. 
izčrepovati ,    ujem,    vb.  impf.  =  izčrepavati, 

./an. 
izčrpati,  pam,  vb.  pf.   crl(^ijpfcn,   crjdjopfcnb 

bct)anbcln,  Cig.fT.J. 
izda,   adv.  1)  aud),   je^t,   nod),    Ilabd.,  ogr.- 

Mik.;    Moj    mladi    sin   še    izda   spi,    Npcs.- 

^'ra{.•,  —  2)  gerabe  jc^U,  balb,  C. 
izdaček,  čka,  m.    i)  =  izdatek,   C; —  2)  bic 

(Jrgiebigfcit,  ogr.-C. 
izdačcn,  čna,  adj.  au^gicbig,  .^fitr.,  Cig.,  Jan., 

C;  izdačen  kruh,  v^liSt. 
izdahniti,  nem,  vb.  pf.  pogl.  izdehniti. 
izdaj,  adv.  =  izda  i),  C;  še  izdaj  ne  veruje, 

v-.liŠt. 
izdaja,  /.  i)  bic  ,'ocrnn'?gabc :  druga  izdaja,  bie 

,Vt)citc  "JliiiJgabc,  "ihitlngc  (oinci^  3d)riftntcvfc*), 

nk.;    prim.  izdava;    bic   'iHTiiii'>giibnng,   bic 

(Snii)fion,  (.ig.,  nk.;  —  2)  bcv  '-iHn-rati),  .\fur., 

Cig.,  Jan.;   velika  i.,  bcr  .V>Od)Ucrratl),   DZ.; 

prim.   veleizdaja;    —    3)    bic    IJluŽgicbigfcit 

(Sirtfamfcit),   V.-Cig.  ' 
izdajač,  m    bcr  ^iH'adtl)cr,  3///;-. 
izdaj alcn,  Ina,  adj.  innidtbcriid),  Cig..  Jan.,  nk. 
izdajanje,  n.   i)  bic  .vcrau<<grtbc,  bic  S.<cranž= 

gabung,  bic  tSmi))it»n,  Cig.,  nk.;  —  2)  "itai 

^i<crratl)cn,  bcr  ^i^crratf),  bie  il^crrotljcrci,  Cig.. 

nk. 
izdajatelj,   m.  bcr  .Vicrrtn^gobcr,  .Jan.,  nk. 


izdajatt^n  —  izdanje 


305 


izdarovati  se  —  izdeklovati 


izdajaten,  tna,  adj.  bic  iiorQiivC|abc  betiTffeiib: 
izdajatni  kurzi,  bic  lilllifjtDll^COUrfc,  DZ.;  — 
nam.  izdajatven. 

izdajati,  jam,  jem,  1.  vb.  impf.  ad  izdati;  \) 
\)ixa\\i-(\thi\\ :  i.  iJasnik,  knjige,  Cig.,  Jan.,  iik.\ 
emitticven:  i.  menice,  Cig.,  Jan.,  nk.;  'Qzx(i\XV' 
gabcn:  denar  brez  potrebe  i.;  —2)  Ocvvatljcn, 
Cig.,  Jan.,  nk. ;  pvei^cjcbcit :  i.  koga  hudiču,  licr= 
uiinifclien,  C. ;  —  3)  (po  nem.)  auč-cicbcn,  an^- 
fliebig  fcili;  —  II.  izdajati,  dajam,  jem,  i'b. 
pf.  mit  bem  ^hi^gcbctt,  (^ebcn  fertig  lueiben ; 
ves  denar  sem  izdajal;  ves  kruh  sem  izdajal 
psu. 

izdajavati,  am,  vb.  impf.  =  izdajati,  t)Cl"Qlh?= 
c^ebcn,  C. 

izdajavec,  vca,  m.  i)  ^=  izdajatelj,  bcr  .*gcrau§= 
gebcr,  Jan.;—  2)  ber  3?crrat()er,  Guts.,  Min:, 
Cig,,  Jan.,  Jap.,  nk. 

izdajaven,  vna,  adj.  evgiebig,   Cig. 

izdajavka,  /.  i)  bie  ^erau^Jgcberin,  Z.;  —  2) 
bie  ^-^crrdtfierin,  Guts.,  Miir.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

izdajavski,  adj.  iierrat^evifcf),  35errat^er=,  Cig., 
Jan.,  nk. 

izdajavstvo,  n.  bic  i5eiTatI)erei,   Cig.,  nk. 

izdajba,/.  =  izdaja,  bie  ^(uegabe  (einež  93ud)e^), 

Miir.,  Cig. 

izdajek,    jka,   m.   bie  9hi:§gQbc,   bic  ®cpenje, 

Cig.,  Jan.,  ZgD.;  bie  3(u§gab§poft:  med  iz- 

dajke  postaviti,    zapisati,    DZ.;  —  bie  cimt' 

lic^e  5(u^fevtigung,  Cig. 
izdajen,  jna,  adj.  i)  j^ur  ^erou^gabe  gcI)orig : 

izdajni  troški,  nk. ;  —  9tu«gcbši-,  nk.;  —  2) 

3?crrdtf)ev=,  iievratf)eriid),  Cig.,  Jan. 
izdajevanje,  n.  bie  ^Bevluiinidjuug,  Mm: 
izdajevati,  ujem,  vb.  impf.  »eiruiiiiji^cn,  Mm: ; 

—  prim.  izdajati  I.  2). 
izdajevit,  adj.  ou§giebig,  Mm:;  izdajevito  žito, 

C 
izdajeviten,  tna,  adj.  =  izdajevit,   C. 
izdajica,  m.  ber  'iBerratljer,  C,  (^zdajca"  Meg.J; 

nav.  izdajfca;  —  hs. 
izdajnica,  /.  i)  bie  jperau»gebevin,  C;  —  2) 

bie  58errdtf)erin,  Cig.,  Jan.;  (tudi  hs.). 
izdajnik,   m.  i)  ber  Jperau^gcber,  Cig.,  Jan.; 

ber  5(ii§fte(Ier  (eiiier  Urfunbe),  Cig.,  Jan.;  — 

2)  ber  35errdtf)er,  Cig.,  Jan.,  (tudi  hs.). 
izdajniški,  adj.  Oerrdtt)ertid),  Zora. 
izdajstvo,    n.   ber   SScrratf),    bie   SSerratt)eret, 

Guts.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
izdaleč,  adv.  Don  iDcitcnt,  Z.,  jv^kšt. 
izdaleča,   adv.  Don  lueitem,   auž  ber   %etm, 

Mm:;  (prim.  „izdalč'ga".  Pok.,  Hal.-C). 
izdaleka,   adv.    =    izdaleča,    C,   ogr.-Raič 

(Kol). 
izdaljšati,  am,  vb.  pf.  auč-(dngern,  oerldttgern, 

ertocitcrn,  Cig.,  Jan. 
izdaljšava,  /.  bie  SSerldngerung,  bie  (£rh)eite= 

rung,  Cig.,  Jan. 
izdaljševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izdaljšati,  Jan. 
izdaniti  se,  1  se,  vb.  pf.  %aQ  tDerben:  izdanilo 

se  je. 
izdanje,  n.  bie  ttotljogene  3tu§gabe  (^.  93.  einež 

93uc))ež),  Mm:,  Cig. (T.);  —bie  2Iu^[ertigung 

(einer  Urfunbe),  Cig. 

Slov. -nem.  slovar. 


izdarovati  se,  ujem  se,  vb.pf.  ficf)  OU^fc^eilfcit, 

Cig. 
izdatba,  /.  bic  ''^(»■^gabo,  bie  Smiflion:  i.  delnic, 

/>Z. ;    —  bic  ''^llvfertigiliui:   i.  iskalnih   listov, 

nz. 

izdatben,    tbena,    adj.    (£miifion§=  :    izdatbena 

cena,  bcr  ©miifioužcourž,  DZ. 
izdatek,  tka,  m.  bie  '•^hl'?gobc:  izdatki  in  troški, 

hA-.  ;  bie  .s^iiiaiižgabc,  Cig. ;  bic  ^(it^fertigung, 

DZ. 
izdatelj,  m.  bcr  .'perau^geber,  Jan.,  Cig. (T.); 

—  i.  (pisma),  ber  5lu?ftc(Ier, /)Z.;— stsl.,  rus. 
izdaten,  tna,  adj.  au^gicbig. 

izdatev,  tve,  /.  bie  ^dičniabe,  bic  (Smiifion,  Jan. 

izdati,  dam,  vb.pf.  i)  ocrou^gabcii,  čine  ^^(u5- 
(age  tfjun;  —  2)  (jcrau^Sgcben :  i.  knjigo,  Cig., 
.lan.,  nk.;  crfaffen:  ukaz,  uredbo  i.,  Cig., 
Jan.,  nk.;  emitticren,  Cig.;  i.  menico  za  koga, 
traffaticrcn,  Cig.;  —  3)  iibcranttuorten,  Mm:, 
Cig. ;  i.  koga  sodniku,  trinogom,  Jap.,  Ravn.- 
Valj.(Rad);  hudemu  koga  i.,  Bcrn)iin)d)en, 
C;  telo  in  dušo  i.  v  smrt,  Guts.  (Res.); 
izdan,  tiertt)iinfc^t:  izdana  kraljična,  izdan 
grad,  Npr.-nk.;  —  4)  tterratljcn,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk.;  —  5)  „au§gebcn",  crgiebig 
jetn ;  taka  jed  kaj  izda,  beseda  nič  ne  izda 
več  pri  njem,  5Sorte  »crfangen  nid)tž  mefjr 
bei  iljm  (po  nem,). 

izdatnik,  m.  bcr  ?(usifteUer  (einer  Urhmbc), 
DZ. 

izdatnost,  /.  bie  'iJlužgiebigfcit. 

izdatva,/.  =  izdaja,  bie  ?(ui3gabe(eine§  58ud)C§), 
C. 

izdava,  /.  bie  §erau§gabe,  Jan. ;  bie  Stužgabe, 
bie  5Inf{age,  nk.;  —  pismena  i.,  fd^riftlic^c 
Sln^fertigung,  DZ. 

izdavanje,  n.  i)  ba^  9(u§gebcn,  ha^  'iBerauž^ 
gabcn,  Mm:;  —  2)  ha§  33errat()cn,  Mur. 

izdavatelj,  m.  ber  5Iu§[te(Ier:  i.  pooblastnice, 
DZ. 

izdavati,  am,  I.  vb.  impf.  =  izdajati  L,  v^hSt.; 

—  II.  =  izdajati  II.,  vb.  pf.  mit  bcm  ®eben 
fcrtig  tuerben :  ves  denar  sem  izdaval ,  vso 
opeko  sem  izdaval,  id)  bin  mit  bem  9teid)en 
ber  2\CQd  fertig,  na  vihodu. 

izdavec,  vca,  m.  =  izdajavec:  i)  bcr  §erauž* 

gcber,  Cig.,  Jan.;  —  i.  menice,  ber  Jrafjont, 

Cig.;  —  2)  ber  ^^crrdt()er,  Meg.,  Mm:,  Jsvkr., 

kajk.- Valj.  (Rad). 
izdavek,  vka,  m.  bie  9(uvgobe,    bic  9(u§(agc, 

ber  9(uftt)0nb,  Mm:,  Cig.,  Jan. 
izdavka,  /.  =  izdajavka:  i)  bic  §crau§gebertn, 

C;  —  2)  bic  i8errdt()erin,  Mm: 
izdavna,  adv.   =  iz  davna,  izdavnaj,  Z. 
izdavnaj,  <a!(Yv.  =  zdavnaj,  Idngft,  Levst.(Nauk) . 
izdebeleti,  im,  vb.  pf.  bid,  fett  merben,  Jan. 
izdebeliti,  im,  vb.  pf.  bid,  \cii  mad)en,  mdften, 

Cig. 
izdediniti,  Tnim,  vb.pf.  cnterben,    Cig.,  Jan.; 

pogl.  razdediniti. 
izdedinjcnje,  n.  bie  ©ntcrbmig,  Ji-in. 
izdehniti,   dahnem,    vb.  pf.  mit   eiiicm   ^avid) 

Qu#atl)men,  au^^auc^en;  —  prim.  izdihniti. 
izdeklovati,  ujem,  vb.pf.  ouffjDren  SRagb  ju 

fein,  Cig. 


izdelati  —  izdimiti  se 


—  306 


izdirati  —  izdnskati  se 


izdelati,  delam,  vb.  pf.  i)  fertici  au^sorbcitcn, 
Dcrfcrtiflcn :  zvesto  i.  posodo.  Skrinj. -Valj. 
rRadj{\>\xx&)'{\\\)Xtv.  (,v  «.  ein  iBilb),  Cig.(T.); 
z  barvami  i.,  coloriovcn,  Cig.(T.);  na  pol 
izdelan.  {)nlb  flcforntt,  Cig.fT.j;  uC-cnec  letos 
ni  izdelal  (šole),  bev  Scl)iiler  ift  nid)t  biird)' 
flefommcn,  cr  I)at  ha^  ^\al)t  Derlorcn;  izde- 
iavši  (zdelavši)  šesto  šolo,  LjZv.;  —  2)  ob' 
ntotten,  ^ernef)men;  mrzlica  ga  je  hudo  izde- 
lala; i.  se,  \idj  abarbeiten;  ves  izdelan,  ganj 
abgemattct. 

izdelava,  /.  bie  'i^crferttguitg,  Cig.,  Jan.;  bic 
^(u^arbcitung,  Jan.,  C. 

izdelavati,  am,  vb.  impf.  =  izdelovati;  — 
skrbelo  ga  je,  kako  bo  izdclaval,  ttJte  er  au§= 
fomnteu  tcirb,  /-./^i'. 

izdelek,  Ika,  m.  ba'3  ?lii§nfarbcitcte,  baž  ^ro» 
buct,  bay  ^s"buftiiee^eugni'5,  Cig..  Jan.,  Cig. 
(T.),  C,  DZ.;  modrosti  čudni  izdelki,  ^'Arui;.- 
Valj.''Radj;  —  hai  (Elaborat,  Cig. 

izdeien,  Ina,  adj.  i^erfcrtiiiungž' :  izdelna  cena, 
ber  Gr.^cugungeprei!?,  Cig. 

izdeliti,  fm,  vb.  pf.  mit  bem  3Sert()ci(cn  fertig 
tuerbcn,  Cig. 

izdelovališče,  n.  bie  ©vscuguiigeftatte,  DZ. 

izdelovalnica,  /.  bie  ^crtftatt,   Cig.,  Jan. 

izdelovati,  iijcm,  vb.  impf.  ad  izdelati:  au5= 
orbeiteti,  fabricicreii ;  —  au^fominen:  v  dveh 
mesecih  so  se  hrvaški  toliko  naučili,  da  so 
izdelovali,   Slovan. 

izdelovanje,  n.  bie  ?lu^avbeituiig,  bic  3Sei= 
fertigutig. 

izdelovavec,  vca,  m.  bcr  'Jlu^arbeitcr,  ber  3Ser= 
fertigcr,  bcr  (Sr^cuger,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  nk. 

izdelovavka,  /.  bie  ?lu^arbcitevin,  bie  (Sijeii- 
gcrin,  Cig. 

izderavec,  vca,  m.  ber  £toppcl,ye()er,   C 

izdesftiti,  ctini,  vb.  pf.  becitiiieren,  Sov. 

izdevati,  am,  vb.  pf.  ta^  iJegeii  becnbeii;  vse 
hruške  iz  košare  na  mizo  i.;  vse  kosce 
kruha  v  žepe  i. 

izdež^ten,  tna,  adj.  deželnim  zakonom  ne 
podvržen,  efterritoriol,  Cig.,  Jan. 

izdežflje,  m,  bie  (Sjtcrritoriniitat,  Cig. (Tj,  DZ. 

izdež^lnost,  /.   =   izdežclje,   Cig. 

izdez-vlstv^,  n.  =   izdežclje,  DZ. 

izdeževati,  uje,  vb.  pf.  <x\\žxe<^\\t\\:  izdeževalo 
(se)   je,    Cig. 

izdcžiti,  I,  vb.  pf.  =  izdežcvati :  izdežilo  (se) 
je,   Cig. 

izdih,  m.  ber 'iJdlc^bnud),  Cig.,  Jan.;  vdih,  iz- 
dih, bic  ttin  ,  5lužatljniung,  Erj.f.Snm.J. 

izdihati,  tllham,  .šem,  I.  vb.  impf.  =  izdiho- 
vati ,  Jan.  (H.);  —  II.  vb.  pf.  i)  mit  bem 
^hi^boiicbeii  fcrtig  iiierbcn,  vtrbniiriieii,  Cig.\ 
—  2)  au|f)iireii  ^u  atbmeii,  nu«iatl)nicn,  Cig. 

izdihljaj,  »1.  ber  .^aud)  (beim  'iJltlimen),  bcr 
IlVbeUvljaud} ,  Cig.;  do  zaiinjcga  izdihljaja, 
bi*  ,\uin  le^tcn  Vltl)em,vifl,  Cig. 

izdihniti,    dThnem ,    vb.  pf.  aiieintljmeil,    aVii 
{)nild)eit,  Cig.,  Jan.;  du.šo  i.,   Cig.;  izdihniti, 
bcn  (Wcii't  aufgcben,  .fan  ,  jv^h.št. 

izdihovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izdihniti,  au* 
l)Qiid)en,   Cig. 

i/dimiti  se,  dTmim  se,  vb.  pf.  OerroucfKlt,  C-ig- 


izdirati,  am,  vb.  impf.  ad  izdreti ;    i)  ^erau§= 

rcif5en;  meč  i.,  ba#  Sc^iDcrt  ju  5iet)cn  pflegeii, 

Tnib.,  Dalm.;  kdor  meč  izdira,  pod  mečem 

umira,  tocr  mit  bem  3d)merte  umget)t,  inirb 

biird)  bn§  Srfimert  umfommcn,  Cig. ;  —  2)  i. 

se,  id]reien,  Mik. 
izdirjati,  am ,  vb.  pf.  i)  ^ernušrenneii,  Cig.; 

—  2)  i.  se,  fic^  miibc  rcniien,  Z. 
izdišati  se,  im  se,  vb.  pf.  aufl)oren  jU  riec^en, 

JU  biiftcn,  Derbuften;  vijolice  so  se  izdišale, 

jvihŠt. 
izdišek,  ška,  m.  i)  bie  ?(u§at^muiig,  3/.;  kužne 

bolezni  se  zanesejo  tudi  po  izdišku,   l'rtov. 

(Km.  k.);  —  2)  einc  buftenbe  ?lužbiiuftung, 

Cig. 
izdišljiv,   iva,  adj.  kar  lahko  izdiši,    O'^. 
izditi,  dijem,  vb.pf.  1)  anf^oreit  JU  bufteii,  auž- 

buften,  Jan.  (H.);  —  2)  aii»ott)men,  Z.,  Jan. 

(H.). 
izdivjati,    am ,    vb.  pf.  au^tobcn,   au^njiitl)en, 

Cig.,  Jan.;  tudi:  i.  se,   Cig. 
izdletiti,    im.   vb.  pf.  mit   bem  Stemmeijen 

f}crau#briugen,  oužftemmen,   Cig.;  —  au§' 

mcifjelii,  Ž. 
izdletviti,  im,  vb.  pf.  =  izdletiti,  Jan. (H.). 
izdojiti,  im,   vb.  pf.  mit  bem  Sdugcu  fertig 

merben,  aitefaiigcn,  Cig. 
izdolaj,  adv.  =  zdolaj,    1';^ 
izdolba,  /.  ba^  5tueI)oi)len,  C. 
izdolbati,  dolbam,  bljem,  vb.  impf.ad  izdolb.sti; 

aužftcmmcn,  aužmcišcln,   Cig. 
izdoibavati,  am.  vb.  impf.  =  izdolbati,  Habd.- 

Mik. 
izdolbek,  bka,  m.  bie  aitegemcifjelte  ,'piiblung, 

Cig.fT.);  izdolbki,  bie  Stemmid)iuteit,  Z. 
izdolbenina,  /.  eiite  (aužgebi.il)lte)  3?ertiefuug, 

Cig.,   Šol.,   C. 
izdoiblina,  /.  =  izdolbenina,  C.  I.cvst.fPril.). 
izdolbsti,   bem,  vb.  pf.  au^ftcmmen,   ou^mci- 

fjelll :   i.  globino,   Cig.;   i.  podobo,   Cig. 
izdolžiti  se,    trn  se,  vb.pf.  fid)  bcr  Sd)Ulbeii 

eiitlcbigen,  Jan.,  jv^lišt. 
izdomačiti   se,    ačim  se,    vb.  pf.  fid)  OCrtiaut 

mad)en,  Cig. 
izdrahati,  am,  i'i». /7/.  =  razdrahati:  iiad)(ajjig 

Ipdcrii,  lofeit,  Cig. 
izdrapati,   pam,  pijem,   vb.  pf.  auSfra^en. 
izdrfgati,  ilrCgam,  vb.  pf.  burd)  Stolen,  StC' 

dioii  bcraiiviniiigcu,  (^ig. 
izdrv'gniti,   dregnem,  vb.  pf.  burd)  cilietl  Stofe, 

3tid)  l)crau^briiigen,  Cig. 
izdrencljati,  am,  vb.  pf.  ail^trabeii,   Cig. 
izdrcpati,  pam,  pijem,  vb.  pf.  niic^trabcii,  (^ig. 
izdr6ti,    derem,    i-*.  pf.   i)  i)craiK^reifu'U;    zob 

i.  komu,  jcinanbcm  ciiieit  ;{al)ii  rcificit;  meč 

i.,  bO'?  2d)>iHMt  rtii*  bcr  Sdicibe  reifteii,  cnt- 

bloficii;  "ož  iz  rok  komu  i.,  jcmanbcm  bo§ 

TOciier  aiii?  bcr  .'paiib  cntreiijeii ;  —  2)  ouf- 

reificn:  voda  je  breg  izdrla;   izdrt  breg,  ^CX' 

riffeiie  .Uiiftc,  Cig.  (T.). 
izd^gati,  dfgam,  vb.  pf.  =  izdrgniti,  Z. 
izd^gniti,    drgnem,    vb.  pf.    luegrcibeii ,    ou*' 

nicnen,  Cig. 
izdriskati  se,    driskam  se,    vb.  pf.  =   izdri- 

.stiti   se,   Z. 


izdnstiti  se  —  izgaga 


307 


izgajati  —  izgnanje 


izdnstiti  se,  dnstim  se,  rb.  pf.  |id)  biild)  '"Mi- 

fiif)ron  cnticcrcn,  Cig. 
izdfkniti,   Jfkncm.   yb.  pf.  ^crnuži](eitcii,  CUt  = 

fliciteii,  l)cvaiioicl)liipfcii,  Cig. 
izdrkovati,   uicm,  vb.  impf.  ad  izJrkniti,  X. 
izdrskljati,    am,    vb.  pf.  auvjpril^cii:    rano  i.. 

Cig. 
izdfskniti,  dfsknem,  vb.  pf.  =  izdrkniti,  Jan. 
izdfsniti,  drsnem,  vb.  pf.  =  izdrkniti,  Z. 
izdruzgati,    am ,    vb.  pf.  mit    bcm  Ouetjd^cn 

(J.  ^i.  bor  Jviutbcii)  fcrtiii  tnerbeii. 
izdružba,  /.  bic  Grcomimiiiicatioii,  Cig.,   C. 
izdruženec,    nca,    m.    bei"   Sjconiniuniciertc, 

Cig..   C. 
izdruženje,    n.  cerkveno  i.,    bic  tirrf)lid)C  Gj  = 

coinimiiucation,  C. 
izdružiti,   drfižim,   vb.  pf.  a\i^  eiiicr  ©cmeiti' 

fdiaft aii!?fcf)lieBcn,  Z.;  efcoininuiucioien,  Cig.. 

Jan. 
izdfzati,  držam,  žem,  vb. pf.  =  izdrgniti,  Cig.; 

—  i.  grlo,  firf)  aitsrciufpern,  Cig. 
izduha,  /.  i)  ber  ©crud),  ber  ©cftouf,  (zduha) 

C;  —  2)  ber  'Jdtic^lag,  bte  Sifiiibiing  (za- 
ničlj.).  C,  vihŠt.,  ogr.-Let.;  gola  izduha  no- 
vejših piscev,  Navi-.fLet.):  (zduha),  ogr.- 
Let.  ;  to  je  tvoja  i.  (zduha),  ba5  ift  beiit  $5erf, 
v^liŠt.  -  C;  vražja  i,,  (zduha)  kajk.-Valj. 
(Radj. 

izduhati,  diiham,  vb.  pf.  biudl  bctt  (i5enidl 
aiiofinbtg  marficn,  au^rierficii,    Cig. 

izduht^ti,  \m.  vb.  pf  auf[}Oreil  ,^u  bllftcn,  011«= 
bitfteii,  Cig. 

izduliti,  im,  vb.  pf.  i.  klobuk,  ben  ,^ut  ailž- 
fduftcil,   Cig. 

izdumiti,  im,  vb.  pf.  erliniicit,  M. 

izdumljavanje,  «.  bie  Grtorid)iing,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

izdumljavati,  am,  vb.  impf.  gu  crforidjcn  fu^ 
c^cn:  prim.  izdumljavanje. 

izduplati,  am,  vb.  pf.  aue^of)Icn    (drevo),   C 

izdušek,    ška,    m.  =  dušek  (fiufttod}),    Jan. 

.   ^^;}- 

izduškati,  am,  vb.  pf.  i)  liiftcn:  i.  sod,   Cig.; 

—  2)  i.  se,  tierbuftcn,  Cig. 

izduti  se,  dujem  se,  vb.  pf.  i.'uft6(atcn  an  ber 
Cbcrflad)e  anje^en  (,v  ^.  bei  ber  (iin^rung), 
C. ;  —  jezik  se  izduje,  an  ber  B^^S^  bilbeii 
M  Sla^Mjen,  Z. 

izdWgniti,  dvTgnem,  vb.  pf.  f)erau§'^e6en,  Cig. 

izenačba,  /.  bie  ©leidjftcHung,  DZ. 

izenačiti,  ačim,  vb.  pf.  gleid)  mac^eii,  au?g(ei- 
d)en,  Cig.rr.j,  nk. 

izer,  m.  =  jezero.  Dol. 

izfti,  izmem,  vb.  pf.  ^erou^ne^meit:  izmi  po- 
prej bruno  iz  svojega  oka,  Dalm.;  drži,  da 
tebi  izmem  troho  iz  tvojega  oka,    Trub. 

izfofotati,  otam,  6čem,  vb.  pf.  =^  izfrfrati, 
Mur. 

izffčati,  im,  vb.  pf.  ^erau§fl,iegen;  (golobi  iz 
votline)  izfrče  na  dan,   Navr. /'Let.J. 

izfrfrati,  am,  vb.  pf.  f)erau6flattern,   Cig. 

izfrfoleti,  i'm,  vb.  pf.  =  iztVfrati,   Cig. 

izgaga,  /.  bag  Sobbrennen;  izgaga  me  dere, 
id)  i)abe  ia%  Sobbrennen;  —  izgago  delati 
komu,   jemanbem  SSerbnifš  mac^en,  C;  — 


psovka  sitnemu,  nagajljivemu  človeku,  Cig., 
Dol.;  ti  izgaga  (zgaga)  suhorcbra!  Zv.;  — 
(nav.  zgaga;   toda   prim.  stsi,   izgaga). 

izgajati,  am,  vb.  impf.  ad  izgajiti ;  i.  se,  ge^ 
liejcil,  (zgajati)  Diet..   Mik. 

izgajiti,  im,  vb.  pf.  l)eilen,  gejunb  madjeii,  Cig., 
Jan.,  C:  i.  se,  ^eil  tnerben,  gejunb  rocrben, 
Cig. 

izganjanje,  n.  ta^i  9(u§trcibon;  i.  hudičev,  bic 
JeiifeIvbQ.(ncrci,  Cig. 

izganjati,  am,  vb.  impf.  ad  izgnati ;  l)ernu§= 
trcibcn ;  i.  na  pašo,  ba^  i^icl)  (mie  bem  Statle) 
ouf  bie  35?eibe  ou^treibcn,  Cig.;   hudiča  i.; 

—  au^ineifen,  oerbannen:  —  i.  paro,  pur^ 
gieren  (mech.).   Cig. (T.). 

izganjava,  /.  bie  ^,?hi§treibung,  C. 
izganjavec,   vca,  m.  ber  '?(uvtreiber,  Cig.;  i. 

hudičev,   ber  ^eufcf^banner,  Cig.,  Jan.;  ^- 

ber  iserbanncr,  Cig. 
izgeniti,  ganem,  vb.  pf.  Oerrenfen,  Giits.;  nogo, 

ročico    si    i.,    Cabrije   pod    Krasom  -  Et  j. 

(Torb.). 
izgibati,    gibam,    bljem,  vb.  impf.  ad  izginiti. 

Zora;   —  stsl.;  prim.  izginjati. 
izginiti,    gmem,    vb.  pf.  tier)d)tDinben ;  izginil 

je  kakor   kafra,  jv^liŠt.;  izginil  je,  da  nihče 

ne  ve  kam;  sneg  je  že  povsod  izginil. 
izginjati,    am,    vb.    impf.    ad    izginiti,    Dcr- 

jd)Uiinbcn. 
izginjenje,  n.  "baž  33erjd)n)tnben,   Cig. 
izginjevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  izginiti. 
izginljiv,  iva,  adj.  id)ne(I  oergeljenb,   [Iiirf)tig, 

Cig.,  Jan. 
izginevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izginiti,  Mur., 

Mik. ;  pogl.  izginjevati. 
izgizdati  se,  am  se,  vb.  pf.  ftolj  »uerben,  (zg-) 

ogr.-M. 
izgizdavati  se,    avam  se,  vb.  impf.  \)xai)kn, 

(zg-)   C. 
i.izgladiti,  gladim,  i'^. /7/.  glatt  mod)en,  au§= 

gliitten;  i.  grbe,  gube,   Cig.;  i.  smreke,  biž 

§u  ben  ®ipfe[a[ten  abaften,  Kor.-Mur. 
2.  izgladiti,   i'm,  vb.  pf.  =  izgladovati,   SIS. 
izgladovanje,  n.  bie  9(u§^ungerung,  Mur. 
izgladovati,  ujem,  vb.  pf.  au^f)Ungern,  Mur.; 

izgladovan,  au§ge{)ungert,  Jan.;  hoja  po  go- 
rah jih  je  izgladovala,   Bes.;  —  i.  se,    fic^ 

Qbl)ungcrn,  Cig. 
izglagolski,  adj.  iz  glagola  izpeljan,  nk. ;  iz- 

glagolski  glagoli,   verba  deverbativa,    LjZv. 
izglajati,    am,  vb.  impf.  ad   i.  izgladiti,   O'^. 
izglajenost,  /.  bie  ©Idtte,  Cig.ft.J. 
izgled,    gleda,  m.    i)  ^  razgled,   Guts.,  ^'alj. 

(Rad);   —   2)  pogostoma  nam.   zgled. 
izgl9bati,  bam,  bljem,  vb.  pf.    i)    au§^ol)(en, 

ogr.-C;  ceste  so  izglobane  od  vode,  SIX.; 

—  2)  auegriibeln,  Cig. 

izglobiti,  im,  vb.  pf.  =  izglobati,   Cig.,  Jan. 
izgl9dati,   dam,  jem,  vb.  pf.  au^nageu:   miši 

so  luknje  izglodale  v  omaro. 
izgnanec,  nca,  m.  i)  ber  58crtriebeiie,  ber  SScr- 

bannte,  Cig.,  Jan.;  —  2)  ber  ?(uemuc^ž  bei 

^flanjen  (ogrbec,  šiška),  Bes. 
izgnanje,  n.  bie  2(u§treibung,  bie  3^erbannung, 

Mur.,   Cig.,  Jan. 

20* 


izgnanka  —  izgoniti 


—  308  — 


izg9nje  —  izg9Vor 


izgnanka,  /.  bie  ^.^crbonntc,   Cig. 

izgnanstvp,  tt.  bic  i^crbnnming,  Cig.,  Jan. 

izgnati,  ženem,  vb.  pf.  l^erouč-trcibcjt,  l)craui  = 
jagen;  (živino)  na  pašo  i.,  baš^  iBicf)  auf  bie 
SScibe  QU§trcibcu ,  Cig. ;  koga  iz  dežele  i., 
jcmaubcu  bce  iJoiibce'  »crtueifcn,  Cig.;  iz  po- 
stelje i.,  ani  bcit  Jvcbern  jogcn,  Cig. 

izgn^čiti,  im,  vb.  pf.  ()eraužquct)d)cn ,  3/Hr., 
Cig. 

izgnesti,  gnetem,  vb.pf.  ^crau«bru(fcn,  t)crau§^ 
brčingcu;  aueoiictjcftcn:  i.  kaj  iz  česa,  Cig.; 
—  i.  se,  ftc^  I}erau§brangen;  pren.  burdi= 
fommen,  auš  einer  33cifegcnl)cit  {)craušfom= 
men,  Cig. 

izgnevati  se,  gnevam  se,  vb.  pf.  au^jurnen, 
aužiJtJut^en,  Mur. 

izgniti,  gnijem,  vb.  pf.  X)cxianlcn  luib  auefatlen, 
Mur.,   Cig. 

izgnivati,  am,  vb.   ivipf.  ad  izgniti,    O'^. 

izgnojiti  se,  fm  se,  vb.  pf.  auf^oren  ju  eitcrn, 
auvcitern,  au§)cf)Rniren,  Cig. 

izgnusek,  ska.  m.  tudi  pl.  izgnuski,  bic  ^arni= 
entlecrung,  Mur.;  ber  Unrat^  oon  ^ienen,  C. 

izgoditi,  im,  vb.pf.  i)  ,^uv  3ieife  bringeii,  a\\ž 
jeitigen;    i.  se,   jiir  Šteife  gelaiigcn,   Mur., 
Cig.;  ptiči  so  se  izgodili,   Dol.;  sovraži  ga, 
kar  se  je  izlegel  in  izgodil,  Jurč. 

izgodnjati,  am,  vb.  pf.  rcif  inad)en,  reif  wcr= 
ben  laffcn,  Cig.\  kokoš  jajca  izgodnja  in  iz- 
nese, Sov.;  i.  se,  §ur  JReifc  tommen,  reif 
luerben,  Cig.;  (o  lanu),  Mur.;  (o  ptičih), 
[liigge  loerben,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Št.;  izgod- 
njan,  geveift:  izgodnjani  in  porabni  možje, 
SIN. 

izg^ja,  /.  bic  ©rjicl^uug,  nk.:  —  prim.  vzgoja. 

izgojiti,  im,  vb.  pf.  bic  (£vsiel)ung  bccnben, 
aufcr.^ic^eil,  Jan.,  nk.;   —   prim.  vzgojiti. 

izgojevati,   Cijem,  vb.  inipf.  ad  izgojiti,  nk. 

izgola,  adv.  =  zgolj,   C. 

izgolajsati,  am,  vb.pf.  izgurati :  izgolajsano 
kljuse,  Erj.  fJ^b.  sp.J. 

izgotčati,  i'm,  vb.  pf.  =  izgovoriti,  aH'?rebcn, 
JU  (Sube  reben,  vihŠt.-C. 

izgoliti,  im,  vb.  pf.  fo^I  madjcu,  Z. 

izgoljufati,  am,  vb.  pf.  buid)  93ctrug  f)Ciau§= 
lorfen,  erlatigcn;  i.  iz  (od)  koga  kaj. 

izgohati,  am ,  vb.  pf.  s  težavo  dopovedati, 
Cnr. 

izgoUiti,  i'm,  vb.  pf.  '=^  izgohati:  posamezne 
besede,  kakor  po  sili   izgolčene,  Jurč. 

izgotnl^ti,  im,  vb.  pf.  „da  bi  ti  ušesa  izgom- 
lela!"  tako  govori  mati  otroku,  ako  je  neče 
poslušati,  pod  Krnotn  -  Erj.  (Torb.) ;  —  prim. 
gomleti. 

izgon,  gona,  ni.  i)  ber '!?luC'tiieb,  Cig.;  —  bic 
9hi«n)cifuufl,  bic  ilcrbainnnig,  Cig.fT.i;  i. 
iz  dežele,  DZ.;  —  2)  bcr  liicbuicg  fiif  ba»< 
ggict),  Cig..  Sntr.-Svct.(Rnk.),  v^IlSI.,  JilKr.- 
Lct. 

izgoniti,  gijnim,  vb.pf.  1)  obbclicu:  izpf)njena 
živina,  AV. ;  —  2)  i.  se,  bO'?  ^^runftCU  bc^ 
cnbcn,  Z.\  —  3)  i.  se,  fid)  burd)  Sd)iudrmcu 
id)n)Srf)en,  Z.;  izgonjen,  »crbul)lt,  au^^gouicr 
gcit,   Cig.,   C,   Gor.;  —4)  izgonjen,  liiufifl, 


Cig.;  —  geil,  Cig.;  —  au^gelaffen,  mut^= 
tuillig,   Cig.;  izgonjeni  otroci.  Polj. 

izg9nje,  /.  pl.  =^  izgon  2),  gonje,  Cig.,  Svet. 
(Rok.),  Polj. 

izg9njenEc,  nca,  m.  cin  geiler  SRcnfc^,  Cig.; 

—  =  razposajen  otrok,   Polj. 
izg9njenica,  /.  =  izgonjenka,   C. 
izg9njenka,  /.  ein  gcile:?,  unjitcfitigeg  5raucn= 

,ymnter,  Cig. 
izg9njenost,  /.  bie  (Seil^eit,   Cig. 
izgonek,  rka,  »i.  =  utrinek,  Z.,  Jan. (H.). 
izgoreti,  im,  vb.  pf.  auSbreiincu,  juenbe  bren= 

neu,   Cig.,  Jan.;  —  pogl.  zgoreti. 
izgorina,    f.  "ticiž  ^^erbrenmingeprobuct,    Cig. 

(T.),  Sen.(Fii.). 
izg9ršati   se,    am   se,    vb.  pf.  bcffcr   iDCrben: 

bolnik  se  je  izgoršal,    izgoršalo    se  mu    je. 

Polj. 
izg9sti,   gcjdem,    vb.  pf.  auf^oren  ju  geigen, 

JU  muficiercu:  godci  so  izgodli;  —  i.  gosli, 

čine  i^iolinc  au§ipic(cn,  Cig.;  izgodene  gosli, 

Cig.\  i.  se.  fic^  miibe  geigen,  UčT. 
izgotavljati,    am,  vb.  impf.  ad  izgotoviti,  ini 

(^crtigmac^cn  begriffcu  jein;   nisem  še  čisto 

izgotovil,  ravno  zdaj  izgotavljam,  jv{hSt. 
izgot9viti,  ovim,  vb.  pf.  fcrtig  mad)cn,  OoII' 

cnbcn;  i.  kako  delo;   danes  še   nismo  izgo- 

tovili.  I)cutc  finb  tt)ir  nod)  nicjit  mit  ber  "i?lr= 

beit  fcrtig  getrorbcn. 
izgovarjaien,  Ina,  adj.  6ntfd)ulbigung#=,  Jan.. 

nk. 
izgovarjal9,  «.  bie  ^ejc^ujorung^formel,  Cig.\ 

—  prim.  izgovarjati   5). 
izgovarjanje,    n.    i)    "ba^   9(u#fpred)cu :    bic 

3tu^iprari)c,  bic  Slocution;  čisto  i.  besed;  — 
2)  ba'?  6ntfd)nlbigcn,  bie  (£ntid)nlbiguug(en), 
bic  ^5cid)onignug;  —  f)  bic 'i^efdnDornug,  bie 
^cfprcd)ung  (5.  ^.  cincr  iiranfljcit),  Čig. 

izgovarjati,  am,  vb.  impf.  ad  izgovoriti;  i) 
aušiipredjcn;  besede  dobro  i.,  ciuc  gute  'Jluž^ 
)prad)C  babon;  —  2)  cntfdinlbigcn;  —  i.  se, 
fid)  cntfd)ulbigcn ,  'Jlu^^flitditc  niadicn;  izgo- 
varjaje  se,  nntci  bcm  5>0Vluanbc,  Cig.;  i.  se 
s  čim,  ctlPOv  t)0ifd)iil5cn;  z  bratom  se  izgo- 
varja, cr  )d)icbt  bic  Sdmlb  auf  bcn  i8rubcr, 
C'čT.\  —  O  i-  komu  kaj,  jcniO]ibcm  etlDiliJ 
ouc-jureben  fudicu,  Jurč.;  —  4)  i.  si  kaj. 
fid)  ctumi'  bcbingcu,  iiorbcI)attcu ;  —  3)  bc^ 
fd)UHircn,  bcfprcd)eu:  i.  bolezen,   Cig. 

izgovarjavec,  vca.  m.  i)  ber  ISntfdjulbigcr, 
Cig.;  —  2)  ber  'iBefdjiubrer,  Cig. 

izgov^diti  se,  Cilim  se,  vb.  pf.  =  dogovediti 
se  1),  fid)  cutfiuucu,  fid)  bciinif^t  luerbcn, 
M..  Z. 

izg9Vor,    )n.    1)  =  izgovarjanje    i).  bie  9lu>? 
fprnd)c,   Jan.;  —  2)  bic  "Jlut^rcbc,  bie  ©nt 
fd)ulbigung;  izgovore  delati,  '!?lU'Jrcbcn  Dor 
bringcn,  Svet. (Rok.);   prazni   izgovori,  lecrc 
^luvflitdjtc;    z  izgovorom,  untcr  bcm  3?pr 
tiumbe,   Cig.;  izgovor  je  dober,  če  je  iz  trte 
zvit,  \preg.;  —  3)  bcr  i>orbelialt,  Cig.\  ba^ 
'iJlu^gcbiiigc.  ber  9lu*jug,    v^hšt. 

izg9Vor,  /.      -  izgovor,   m.  C^lu^rcbc),    Trub., 

A\7.s7. 


izg9vorek  —  izgrešiti 


—  309  — 


izgrgotati  —  izgurati 


izgpvorek,  rka,  m.  bcr  4?ovbcl)alt,  bie  ©ti^U= 
lation,  C. 

izgovoril?,«.  i)bcr©iitid)iilbi(.iiiufl^iininb,  Cif:., 
DZ.\  —  2)  ba^  isoi-bel)altcue  (luai^  5.  'i8.  in 
einem  leftamente  jemanbem  t)orbcf)alteu  icirb), 

izgovoritek,  tka.  m.  luav  firfi  icinatib  bci  bcr 
Ucberiiabc  bcs  ''^cfi^cž  uorbebdlt,  bcr  '"^hti?5ug, 
vihŠt.-C. 

izgovoriti,  im,  vb.  pf.  i)  au^fpred)en:  napačno 
besedo  i.,  ciu  3Sort  falfrf)  aueiprccficn ;  — 
2)  eine  jRebc  juciibc  briiigcu,  aueircbeii ;  pusti 
ga,  naj  izgovori ;  —  3)  i.  se.  fid)  blirrf)  Sicbcii 
erjd)Dptcn,  Cig.;  —  4)  (mit  ©rfolg)  cittfdiul^ 
bigen;  izgovori  nas  pri  gospodu,  Jap.  /Prid.j; 
—  5)  aužbcbtngen,  poroefjaltcn ;  izgovorjeni 
užitek,  boš  9lu§gcbinge,  Cig.\  i.  je  treba,  c^ 
mu)§  alž  53cbiugung  geftcllt  nicrbcn,  Levst. 
(^AaMA-;,-— 6)beidi»ui.ircn  (j.^.ciiicn  8dilangcn= 
bijš),  M.;  —  7)  (po  nem.)  i.  komu  kaj,  je* 
manbctn  ehna^  ou^rcbcn,  Cig. 

izgov9rnik,  m.  ber  ^tu^jiigler,  ogr.-C;  i'ih- 
St.\  —  prim.  izgovor  ■:;). 

izgozditi  se,  im  se,  vb.  pf.  fic^  aužfeilcu, 
nad)Iafien  (o  zagozdi),  Jan.  (H). 

izgrabiti,  grabim,  vb.  pf.  raffeub  t)crQU«jd)af= 
fcn;  —  ^erau#red)en ;  i.  listje  iz  jarka. 

izgradašati,  am,  vb.  pf.  l^erau^frampelit,  (iz- 
gredešati)   Cig. 

izgrajati,  jam,  iem,  vb.  pf.  buvd)  Jobel  »er= 
leiben,  M.;  i.  žensko,  t.  j.  z  grajo  storiti,  da 
je  kdo  ne  vzame  za  ženo.  Z.;  blago  je  bilo 
izgrajano,  tuurbe  bcanftiinbet,  Cig. 

izgrašiti  se,  grašim  se,  vb.  pf.  erbfertgroB 
roerbeit,  (zgr-)  Cig.;  grozdje  se  je  izgrašilo.  C. 

izgrbančiti  se,  ančirn  se,  vb.  pf.  Doflig  vitlih 
5elig  luerben,  Cig. 

izgfbiti  se,  gfbim  se,  vb.  pf.  =  izgrbančiti  se, 
Cig. 

im,  vb.  pf.  nehati  grčati,   Cig. 
im,  vb.pf.  befubeln,  befledcn,  M.,  ogr.- 

reba,  m.  ba^  '?(uejd)arren,   Cig.;  bie 

bung:  i.  mrliča,  DZ. 

,  grebam,  bljem,  vb.  impf.  ad  izgreb- 

nati,  am,  vb.  pf.  aušframpelit,  Cig. 
f.  pl.  grobeš  SBcrg,  (zgrcbi)  ogr.-C; 

■— ^.^..iTi'  stsl.  izgrcbs,  5S?erg. 

izgrebice,  /.  pl.  bov  ^erg,  (zgr-)   Cig.,  C. 

izgrebljati,  am,  vb.  pf.  mit  ber  Slriide  f)erau§' 
fcftarrcn,  Cig. 

izgrebsti,  grebem,  vb.  pf.  f)erou§}d)arren,  ou§» 
graben. 

izgred,  greda.  m.  :)  bie  (Sjcurfion,  bet  3(u§= 
flug,  Cig.,  Jan.,  DZ.,  C;  —  2)  bie  3luž> 
idireituiig,  bcr  Sjcefio,  C,  nk. 

izgred^šati,  am,  vb.  pf.  Cig.,  pogi.  izgra- 
dašati. 

izgredljiv,  iva,  adj.  au5)c^reitenb,  ejceffit),  Jan. 

,    (H.j. 

izgrfdnik,   m.  ber  Gjrcebettt,  Jan. (H.),  nk. 

izgreniti, grenem,  ri'./;/'.  f)crait#jd)arren,  ^erau§= 
traboeln,  Cig. 

izgrešiti,  im,  vb.  pf.  pogl.  zgrešiti. 


izgrgotati,  otam,  (Jčem,  vb.  pf.  l^eruorgurgeln, 
Cig. 

izgrgrati,  am,  vb.pf.  i)burd)  ©urgclii  ^erau^= 
briugcii,  auogurgelu,  Cig.,  Jan.;  i.  dušo,  bie 
Seclc  auvirijdjclu,  Cig.,  ZgD. 

izgristi,  grizem,  vb.pf.  i)  burc^  58ei|en  ^inau^= 
bringcn,  auebcigeu,  Cig.;  —  \.  se,  fid)  [)erau5» 
bcif3cn,  Cig. ;  —  2)  biird)  5<eiBcn  bc)d)dbigeti, 
Ucnuunbeit :  izgrizen,  jcrbifjcn,  C;  —  i.  se, 
ciiinitbcr  i"urd)  Siffe  Derinuiibcn :  psa  sta  se 
izgrizla;  pren.  fid)  berfeinbeii,  Zora;  i.  se  s 
kom,   Cig. 

izgriz,  m.  bcr  5(u§bif§  (min.),  Cig. (T.). 

izgrizniti,  grTznem,  vb.pf.  aušbci^cn,    Cig. 

izgrizovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izgristi,  izgriz- 
niti; auobei^cii,  Cig. 

izgrmeti,  im,  i'*. />/.  aužbonnem,  ouetoettern; 
tudi  i.  se:  izgrmelo  (se)  je,  e§  ^at  au^ge- 
JDcttert,  Cig. 

izguba,  /.  bcr  ^crluft;  pod  izgubo,  bei  3?cr* 
lllft,  Cig.,  ?!A-.;— izgubo  imeti,  na  izgubi  biti, 
9>erliift  ertciben ;  v  izgubo  prodati,  mit  58er= 
luft  Dcrfaufcu;  —  ber  Sntgang,  Jan. 

izgubek,  bka,  m.  ber  ^Berluft,  M. 

izgubiček,  čka,  m.  =  izguba,  Diet.,  Guts., 
Mur..  Cig.,  Jan.,  C,  Dalm. 

izgubitek,  tka,  m.  =  izguba,   Cig.,  Jan.,  C. 

izgubiti,  im,  vb.pf.  i)  »erliereit;  denar  i.,  pri 
igri  i.;  pravdo,  stavo  i.;  službo  i.;  pamet 
i.,  ein  9Jarr  luerben;  glavo  i.,  beti  Sopf  (bie 
Scjonnciiljcit)  ocrtieren;  i.  upanje,  srce,  bie 
.^poffiuing,  beuSOtut^  tjcrlieren ;  vero  pri  ljudeh, 
veljavo  i.;  veliko  krvi  i.;  posoda  je  slabi 
duh  izgubila;  barvo  i.;  roge,  dlako  i.;  krava 
je  mleko  izgubila;  izpred  oči  izgubiti  koga, 
ai!§  bcn  Slugcii  Bcrltercn;  —  i.  se,  in  35er= 
hift  geratf)cn,  uerloren  gel)en;  vol  se  je  iz- 
gubil; izgubljena  ovca;  i.  se  kam,  irgenb^ 
lt)ol)in  »erfdittiinben ;  i.  se  kakor  kafra,  Cig.; 
izgubi  se,  pacfe  bid)!  t)erid)n)inbe!  glas  se 
izgubi,  oer^atlt;  moralif(^  ocrloren  gcfien:  v 
mestu  se  bode  deček  izgubil;  izgubljen  sem, 
id)  bin  oerlorcn;  —  ves  izgubljen  je,  er  ift 
ganj  Dcriujrrt,  jerftreut,  („»erIorcn")  Cig., 
Jan.,jvihŠt.;  —  2)  abortieren,  Ip..  Kras-Erj. 
(Torb.). 

izgubivati,  am,  vb.  impf.  nk.,  pogl.  izgubljati. 

izgubljati,  am,  vb,  impf.  ad  izgubiti,  tier- 
lieren. 

izgubljavati,  am,  vb.  impf.  =  izgubljati,  Levst. 
(Rok.),  Dol. 

izgubljenec,  nca,  m.  ber  'ŠBerlorene,  C;  izgu- 
bljenec se  je  spet  našel,  Ravn.;  —  tavali 
so  sem  ter  tja  kakor  izgubljenci,  LjZv. 

izgubljevati,  ijjem,  vb.  impf.  =  izgubljati,  Jan. 
(H.). 

izgubnfk,  m.  bcr  derluftig  gctuorben  ift,  DZ. 

izgugati,  am,  vb.pf.  I)crauefd)Qutefn,  Cig.;  — 
ausioadcln:  i.  zob,  Cig.;  iz  spanja  i.,  cnt= 
riittetn,  Cig. 

izguliti,  im,  vb.pf.  abjre^en,  Cig.;  i.  obleko, 
Cig.;  i.  se,  fid)  entfofeni,  Cig.;  —  abnii^en, 
abarbcitcn,  Cig. 

izgurati,  am,  vb.pf.  =  izguliti:  izgurano  kljuse, 
ein  abgearbcitetež  ^ferb,  Cig.,  Kr. 


izhabiti  —  izh9dek 


310  — 


izh9dcn  —  iziskavati 


izhabiti,  habim,  vb.  pf.  bcjcfiiibigen,  »erbcrben, 
Cig..  Mik.:  ticrftummelii,  C. ;  —  fd)dnbcn,  C. 

izhaja,  /.  bcr  Uripruiifl,  bic  Uriacfte,  C. 

izhajališče,  ;i.  bcr  Uriprung-Jort,  C7^.;— bcr 
•Jhietriltepunlt  (mech.),   Cig.^Tj. 

izhajanje,  n.  i )  ba'3  ^ertioriielicn,  ber  3luegang, 
Cig.,  M.\  —  2)  \i<\^  Sluetommeit. 

izhajati,  am,  vb.  inipf.  ad  iziti,  izhoditi ;  i) 
t)crau'3=,  ficroorfommen:  solnce  izhaja,  bic 
Soillic  gc^t  auf  (nam.  v  knjigah  nav.  vzha- 
jati, prim.  Cv.  VIII.  4y;  — cr)d)einen:  časniki 
izhajajo  vsak  dan;  —  abftammcn,  C/^'-.,  Jan.  ; 
iz  kakega  rodu,  od  Davida  i.,  Cig.;  —  iz 
česa  i.,  nii^  et»na#  f)criiorgcf)cn,  bie  (VoIgc  fein, 
Cig.,  Jan.,  nk.\  to  izhaja  iz  tega,  ba^  ^at 
fcincii  ©ritiib  barilt,  Cig.;  —  2)  (po  nem.) 
nuefoiiuitcii,  icin  ?liiefontmcu  fiubcii:  težko 
i.,  z  malim  i.,  fid)  mit  ^cnigcm  bc^elfcn; 
ali  boš  izhajal  z  denarjem?  dobro  i.  s  kom; 
ni  i.  ž  njim;  —  3)  i.  se  (dobro,  slabo),  au^= 
Jcf)laiicn,  niK-fallon,  Cig. 

izhajek,  jka,  hi.  bic  ?rolge,  ba§  ®rgebni§,  bcr 
?luegoiig,  Cig.,  C. 

izhititi  se,  hTtim  se.  vb.  pf.  ouejd)Iagcu:  izhi- 
tili  bi  se  mu  po  komolci  tvori,  Navr.fLet.). 

izhladiti,  im,  vb.  pf.  Qu§tiil)lcn;  i.  sobo;  i.  se, 
gan,^  fiil)l,  falt  ircrbcn. 

izhlapčevati,  ujem,  vb.  pf.  auf^orcn  ftnec^t  ju 
jein,  Cig. 

izhlapek,  pka.  m.  boc-  33erbun)tete,  bcr  i^cr^ 
bunUuiuv^iabgaug,  DZ. 

izhlapenje,  n.  bic  iscrbitiifluiig,  bic  5!8erflud)ti= 
gunn,  Cig. 

izhlapcti,  i'm,  vb.  pf.  ucrbiiiiftcu,  »crbanipfcu, 
fid)  ucrfiiiditigeu,  Cig.,  .Jan.,  Cig.fT.j. 

izhlapevanje,  n.  t)a^  li^crbuil^tCll  (nam.  -ivanje, 
nk.J. 

izhlapevati,  am,  vb.  impf.  ad  izhlapeti;  fid) 
ticrfliid)tigcit,  DZ. 

izhlapišče,  n.  bic  ^lu^biinftung^^ftdttc:  mo- 
čvirje —  izhlapišče  nezdravja  in  pustobe, 
.Jiirč. 

izhlapiti,  im,  vb.  pf.  Bcrbampfcii  tiiad)cii,  »cr- 
fliidjtigeii,  Mur.,  Cig. 

izhlapljiv,  iva,  adj.  lcid)tttcrbunfh'nb,  fliid)tig 
(chem.),  Cig.,  .Jan  ,  C.',  izhlapljive  kisline, 
lilei\v.rlxt.). 

izhlapljivost,  /.  bic  ^(itd)ligfcit  (chem.),  Cig. 

i/hlapljati,  am,   vb.  impf.  ad  izhlapiti,  Jan. 

izhliniti,  hlTiiim,   vb.  pf.  crI)CHd)cllt,   Cig. 

izhod,  h<)da,  ni.  i)  biC  MilllblUlig  bCo  '.JllIO 
gclKiiiJ:  bcr  Vlurt.^ig,  bcv  -.Jdiviuarid),  Mnr., 
(-ig.;    družni    izhodi,    \'llhjfliigc,    Str.;  —   i. 

blaga,  bcr  \Uiiv^triU  bcr  Snrcii,  DZ.;  —  bcr 
Vllifgoiig:  soinčni  izhod.    Diet.,  Dalm.,  Cv.; 
bcr  £l'tcn,  .Jan.f/f.J;  (nam.  vzhod;  prim.  iz- 
hajali); —  2)  bcr  Drt  bc«  .S>itioii'>gclicii'?:  bcr 
\Mu*gniifl,  Cig.,  nU.:  i.  skUuia,  boiS  5d)id)tcii 
enbc,    Cig.fr.i;   —   bic  .«0tl)0bc,    .Sen. ( 11^.); 
—  3)  bcr  Vliiv-fhif'^,    bic   (iiiiaiintioii,    Cig., 
Jan.,  C.;  —  j)  bcr  Grfolg,  bo*  ^Hcfullnt,  C, 
DZ.,  Zora;  i.  glasovanja,   DZ. 
izh9dck,   dka,  »1.    1)  i/hodki   kosti,  bic  ^cilt 
ou*Idufc,    C;  —  2)   bic   J^olgc,   C.;  --  bcr 
■"./lii^gang,  bcr  Crfolg,  C. 


izh9den,  dna,    adj.   i)  9Iu*gaiig§=,   Jan.CH.)', 

—  -)   =  vzhoden,  Janj  H  j. 
izhodišče,  n.  bcr  9(u5gang#puutt,  bcr9{nfang^= 

puntt,  Cig.,  Cig.ff),  C.,  DZ.,  Cel.(Geom.); 
pojdite  na  izhodišča  cest,  Jap.fSv.p.);  vseh 
re\-  izhodišče,  Bas. 
izhoditi,  htjdim,  vb.pf.  i)  burd)  ©e^en  ba^nen, 
auštrctcn;  izhojena  pot;  —  2)  burc^  gemad)te 
3Bcgc  crlaugen,  erlaufcii,  Cig.;  dolg  i.,  bie 
Sd)Ulb  eintreibeit,  BlKr.-Mik.;  burd)  5"^= 
fprad)c  enuirfcn,  C;  i.  komu  obilno  pripo- 
moč,  Savr.  (Let.J;  peneze  i.  od  koga,  je 
manbcni  (^clb  cuttodeu,  Fr.-C; — 3)  i.  se,  fic^ 
miibe  gef)cn;  izhojen,  »om  ®cftcn  mott,  C; 

—  4)  auefommen:  z  drvi  i.,  C.;  ali  boš  iz- 
hodii  s  tem  denarjem:  v^hSt.;  prim.  izha- 
jati 2).^ 

izhomotati,   am,  vb.  pf.  auž  bcr  3?erlegenf)Ctt 

jief)eu:  i.  se,  fid)  au§  bcr  iycrlcgcnt)eit  jie^eu, 

C,  nk. 
izhrakati,  hrakam,   vb.  pf.  =  izhrkati,  Z. 
izhrakniti,    hraknem,  vb.  pf.  =  izhrkniti,  Z. 
izhrakljati  se,   am  se,  vb.pf.  )i(^  aUtfraujperu, 

Bes..  Trst.  r Let.). 
izhrkati,  hfkam,  čem,  vb.  pf.  i)  bcini  JRdufpcru 

l)erausMiicrfen,   Cig.;  —  2)   i.  se,    fid)   auž- 

rdiifpcni,  Cig. 
izhrkniti,  hrknem,  vb.pf.  bcini  9tdu)pcrnt)crail#' 

liierjen,  Cig. 
izhropsti,  hr6pem,   vb.  pf.   QU§r(Jcf)cfn,   Cig. 
izhujšati,  am,   vb.  pf.  =  sliujšati,  Jan.fH.j. 
izhrumeti,  im,  i'^;.  pf.  ail^ftiimien,   Cig. 
izhudoumiti  se,  umim  se,  vb.  pf.  UiQl)nfinnig 

Ricrbcu,  Zil.-Jarn. (Rok.). 
izid,  m.  =  izhod  4),  bcr  ^lui^gang,  ber  ©rfolg, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  izid  imej  na  misli 

pri  vsem,  kar  počneš,  Ravn. 
izidek,  dka,  nt.  =  izid,  Jan. 
izigrati,    am,    vb.pf.   i)  aUiSJpiclcu ;    karto  i., 

Cig.,  Jan.;  —  kako    blago    i.  (po    loteriji), 

Cig.,  (po  nem.);  —  2)  jucilbc  fpicicu,  OUž= 

fpiclcii. 
izigravati,  am,   vb.  impf.  ad  izigrati,   Cig. 
izihtiti  se,  im  se,  vb.pf.  1)  auvid)lud),U'H,  Cig.; 

—  2)  bic  '©liti)  nuvididuiucii  laffcu,  Cig. 
izJma,  /.  =^  izimek,   Cig.d.i. 

izimati,  mam,  Ijem,  vb.  impf.  ad  izcti ;  I)crauž= 

iicl)mcn:  cittrcifjcn,  Mur. 
izimek,  mka,  m.  bic  \'lu>>nnl)inc,  Jan.,  Cig.fT.), 

DZ.  ;    po    izimku ,    nnoitnbiuoiiiciic,     Lcvst. 

(SaSk);  čolni  i.,  bcr  ;^o(lnu«>jd)lHi^,  DZ. 
izimen,    mna,    adj.    c)i;ccplil),    anonaliiu^iucifc, 

?hi'.'na!iiii»J%  Jan,,   Cig. (T.);   izimni    slučaji, 

J.evst.irril.},  SIS'. 
izimkoma,  adv.  aii>?iinl)iuC'tiicijc,  iii  ?luoiinJ)m^ 

fdllcil,   Cig.fl'.),  DZ.,  I.evst.fPril.,  Cest.). 
izimoma,  adv.  =  izimkoma,   Cig.  (T.). 
iziskati,  iščem,  vb.pf.  burd)fud)Cit,  .Mur.;  — 

ClforjdlCll,    Cig. (T.);  —   stsl.,  rus. 
iziskava,   /.   bic    Uiitcrfud)ung,    C.;  —  prim. 

iziskati. 
iziskavai\jc,   u,  iziskovanjc:  i.  slovanskih 

jcziki>\.    IjZv 
iziskavati,  am,   vb.  impf.  =  iziskovati,  Z. 


iziskovanje  —  izjedati 


311  — 


izjedav  —  izkajati 


iziskovanje,  «.  bicUntedudjimg,  bte  {5fOi^ff^itnfl, 
Cig. 

iziskovati,  lijcm,  vb.  impf.  ad  \z\skat\;  untcr- 
jud)cit,  joricljcii,  Mur.,  Č/if. 

iziskovavec,  vca,  ?«.  ber  3ni''iidt,  Cif^. 

iziti,  izidem,  izšel  (izašel,  Krelj,  izešef,  C),  vb. 
p/,  i)  f)erau'^fleticn,  Ijenuntoiiimen,  O^,,  Ja>i.\ 
kadar  nečisti  duh  od  človeka  izide,  ^rclj ; 
nufi^cljeit,  Ci^.;  soince  je  izcšlo,  Dalm.; 
prim.  Cv.  VIII.,  4.;  —  eiid}eincil,  (o  knjigi), 
erf(Ct)Crt  (o  ukazu),  Cig.,  Jan.,  tik.;  izešcl  je 
drugi  zvezek,  Cv.;  —  2)  i.  se,  eilieu  'Jlu^J-flaUil 
miuncit,  au^Sfallcn;  i.  se  po  sreči,  i^ut,  flUirE= 
lid)  cnbcn;  gcjdjcijcn,  in  ©rfuHung  gelicu;  izidi 
se  volja  tvoja;  kako  se  je  izašlo  („zašlo") 
ali  zgodilo?  Krelj ;  izešlo  se  je,  e»  ift  in 
©rfiUIung  gegangen,  C;  vtem  pomenu  tudi: 
iziti,  Cig.;  —  3)  i.,  aU'3reid)en:  ravno  je  izešlo, 
jv:{liŠt.,  (po  nem.  „QUi^gefien")' 

izjaditi  se,  jadim  se,  vb.  pf.  feinen  i^^x\\  nU'5- 
laifen,  au'^toben,  Jan.fH.J. 

izjagnjiti    se,    jagnjim    se,    vb.  pf.  ablamiucn, 

izjahati,  ham,  šem,  vb.  pf.  1)  {]crau§rc'iteii, 
Cig.,Jan.;  —  2)  gum  Sieitcit  abriditcn,  bc= 
reitcn,    0>. ;  —  ■:;)  bitrdi   ^Keiten  fd)Uiad)cu, 

izjaliti  se,  jalim  se,  vb.pf  luifruditbar  tuerbeii: 

krava  se  je  izjalila,   Cig. 
izjaloveti,  i'm,  vb.pf.  unfntd)tbar,  gcit  irevbcn, 

izjaloviti  se,  im  se.  vb.pf.  =  izjaloveti,  Cig.\ 
—  obneUrfoIg  blcibeii,  mijč^tingen,  Cig.(T.).  nk. 

izjamičati,  am,  vb.  pf.  mit  bcm  @rabftid)el 
auč-grabcn,  Cig. 

izjasniti,  jasnim,  vb.pf.  i)  ait!of)eileru:  i.  se, 
fid)  aii#()citern ;  —  2)  flac  mad)en,  erfldren, 

eriautcni,    Cig.;  —   prim.  razjasniti. 

izjava,  /.  bie  ^(cufjeruiig,  bie  6r!Iantiig,  nk. 

izjaviti,  javim,  i'^.  ;?/.  eitie  ©rflnniiig  obgcbon, 
nk.;   —   rus. 

izjavkati,  am,  vb.  pf.  oitfboreu  311  jamnicrn. 

izjavljati,   am,  vb.  impf.  ad  izjaviti,   nk. 

izj^cati,   ječam,  vb.pf.  =  izjecljati,   Cig. 

izjecljati,  am,  vb.  pf.  ftottevnb  Ooibringcii, 
Ollžiftainmclu;  z  veliko  težavo  je  izjecljal  ne- 
kaj besed. 

izjfčati  se,   i'm  se,  vb.  pf.  fi(^  abndijen,   Cig. 

izjed,  /.  Z.,  nav.  pl.  izjedi,  iua'5  man  bcim 
Spcifen  al§  nid)t  entfpvedjenb  unDcrsefirt  ia\^i, 
)old)e  Spcifciefte;  tudi:  bie  i^icl)futterrci'tc, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Lašče -Erj.  (Torb.),  Polj., 
St.;  izjedi  delati,  =  pri  jedi  izbirati,  odrc- 
zavati,  na  stran  devati,  kar  ni  po  godu.  Z., 
Ljub.;  izjedi  ne  maramo,  ostankov  pa.  Z.; 
mišje  izjedi,  ber  5[IJaujefrafe,  Z.;  ber  Šd)abcit 
an  $elbfriid)ten,  ben  ba^  SSilb  biirc^  '"^[bfrcfien 
Berurfac^t,    V.-Cig.;    (tudi:    izjed,  m.,    Cig.). 

izjeda,  /.  i)  ber  bitrd)  reijieubee  SBaffer  be= 
ftirfte '5Berg=  obcr  3:f)a(riisi,  Bes.-C;  -  2)  pl. 
izjede,  bay  bcim  ^i^flKi^  iibrigbleibcubc  %\d)' 
futter:  voli  so  pustili  izjede,  GuriŠ.-C;  — 
prim.  izjedi. 

izjedati,  am,  vb.  impf.  1)  anfrelfcn,  Cig.;  črv 
izjeda  zrno,  hajk,-  Valj.  (Rad);  rja  železo  iz- 


jeda, Cig.;  nn^alicii:  i.  divje  meso,  Cig.;  — 
oite^reitlcn:  voda  travnik  izjeda,  Z.;  —  2) 
qiuilcn:  izjedajo  me  skrbi,  Cig.;  i.  se,  fic^ 
abgrdmcu,  Cig. 

izjedav,  adj.  izbirčen  v  jedi,  Dol. 

izjedčje,  n.  coll.  =  izjedki,  (izjesčje)   C. 

izjedek,  dka,  m.,  izjedki  =  izjedi,  Navr.(Let.), 

izjedina,  /.  =  izjed:  mišja  i.,  Cig.,  Nov.  ;  pl. 
izfedine,  Kr.- 1  'alj. (Rad). 

izjedka,  /.  poljska  i.,  ber  JeufeBabbif^  (succisa 
pratensis),  Medv.(Rok.),  Nov. 

izjednačiti,  ačim,  vb.  pf.  =  izenačiti,  SIN., 
Cel.(Ar.). 

izjfm,  m.  =  izjema,  Mur. 

izjfma,  /.  bie  ?(u§naf)me,   Cig.,  Jan.,  nk. 

izjemati,  mam,  mljem,  I.  vb.  impf.  ad  izjeti ; 
f)erau§ne£)men :  aiii^iie^mcu,  ?lu§iiat)men  ma= 
d)cn,  au^jdlliefjen,  Cig.,  Jan.,  nk.;  II.  izjemati, 
jemljem,  vb.  pf.  mit  bcm  4><^rauenel)men, 
SJe^men  fcrtig  irerben ;  tako  dolgo  je  jemal, 
da  je  vse  izjemal,  jv^liSt. 

izjfmba,  /.  =  izjema,   Cig. 

izjfmce,  adv.  =  izjemoma,   C. 

izjfmek,  mka,  m.  bie  ?(ugnaf)me,  ber  3lu§* 
na{}mi-'fall,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  pnm.  izimek. 

izjemen,  mna,  adj.  Ci"ceptione(I,  ''2(U'oital}m§=, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  izjemni  stan,  ber  'i)(u»lial)m'?  = 
juftanb,  Cig.,  Jan.,  C;  izjemno,  aužna{)mž> 
meife,   Cig.,  Jan.,  C,  nk.;   —  prim.  izimen. 

izj^mnica,  /.  bie  9tuž,^iigterin,  vihšt. 

izjfmnik,  m.  ber  ^hišjitgtcr,  vihšt. 

izjfmoma,  adv.  au^iialim^lDeiie,  Cig.,  C,  nk. 

izjesti,  jem,  vb.  pf.  i)  au^frcffen;  od  črvov, 
miši  izjeden;  (o  rji),  Cig.;  aužagen,  Cig.; 
—  i.  se,  ftd)  au'?  ber  Stemmc  reitcn,  fic^ 
Ijeraužarbeiten,  Cig.;  —  2)  i.  koga  pod 
zemljo,  burd)  3i^Ttfcreien  inš  ©rab  bringen, 
Cig.;  —  i.  se  s  kom,  fid)  mit  jemanbeu  ger^ 
.Vinfen,  Cig.,  C. 

izjftek,  tka,  m.  bo»  5htžgenommeiie,  Cig. 

izjeti,  jamem,  vb.  pf.  f)crau§itef)men,  l)erau§= 
tjebcn,  Cig. (T.);  au§uet)men,  Cig.;  izjemši, 
nusgenommett,  C,  nk. 

izjezd,  m.  ber  9Uieritt,  Cig.,  Jan. 

izjeziti  se,  im  se,  vb.  pf.  auff)oren  JU  jitmen. 

izježa,  /.  =  izjezd,   Cig. 

izjfžiti,  im,  vb.pf.  iz  jezic  spraviti:  kostanj  i., 
BlKr. 

izjezditi,  jezdim,  vb.  pf.  ^  izjahati;  —  izježen, 
au#gela]"ieit,  KrGora. 

izjgkati  se,  kam,  čem  se,  vb.  pf.  \\č)  0U§» 
meinen,  autt)(3rcn  ju  tneinen,  Cig.,  Jan. 

izjužiti  se,  južim  se,  vb.  pf.  izjuži  se  (vreme), 
e^'  tritt  X{)auujettcr  ciu,  (zj-)  Cig.,  C. 

izkaditi,  im,  vb.pf.  i)  ltiegraud)en,  burd)  9taud)en 
ucrtreibcn:  lisice  i.,  Cig.;  —  2)  nu!?raud)en; 
izkadil  sem,  id)  bin  mit  bem  >Kaudicu  fcrtig; 
i.  pipo  tobaka;  — 3)  i.  se,  nuf{)i.ireii  ,^u  raudjen: 
izkadilo  se  je,  ber  >Haud)  ift  tierjlogcn ;  fid) 
t)erfliid)tigeii,  nerbunftcn,  Cig.;  —  ocrgeljeu: 
izkadile   st)  se   mu   norčije,    Cig. 

izkadiinjčiti  se,  unjčim  se,  i-ft. /?/.  fc^ief  inerben 
(o  lesu),    Cig.;   —   prim.  kadunja. 

izkaja,  /.  bie  ^^(uebiiuftung,  Cig.,  C. 

izkajati,  am,  vb.  impf.  ad  izkaditi,   Cig. 


izkaliti  —  izkazek 


312 


izkazen  —  izkladati 


izkaliti  se,  irn  se,  vb.  pf.  a\xžh'nncn:  izkaljen 
kostanj,  ^ov. 

izkalužiti,    užim,  vb.  pf.  =  skaliti,  Jan. (H.). 

izkap,  m.  ba§  5(u^tropfeIn:  izliti  na  izkap, 
ausncigcn,  Cig. 

izkapanje,  «.  ba§  9(u#grabcn,  Mm:,  jv^hŠt. 

i.izkapati,  pam,  pliem,  vb.  impf.  ad  izko- 
pati, aužgrabcn,  Mur.,  Cig.;  krompir  i., 
jvihŠt. 

2.  izkapati,  kapam,  pijem,  vb.  pf.  tropfCUtUCtie 
ausflieiscn,  auetropicu;  vino  je  iz  soda  izka- 
palo,  Cif^.;  —  i.  se,  burd)  3(btropfen  oer^ 
braud}t  mcrbeit :    sveča  se  je  izkapala.   Gor. 

izkapljati,  am,   vb.  pf.  =   2.   izkapati. 

i.izkarati,  am,  vb.  pf.  au§id]c(ten,   Cig. 

2.  izkarati,  am,  vb.  pf.  =  izkrhati:  izkaran 
nož.    SlGor. 

izkašljati,  am,  vb.  pf.  i)  burd)  ^uften  t)eraU!Ž= 
briiigen,  aiisil)ui'teu;  i.  krvi,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  i.  se,  Qufl}Dreii  JU  t)uytcn,  au^ljuften. 

izkašljevati,   Cijem,  vb.  impf.  ad  izkašljati. 

izkavkati,  kam,  čem,  vb.  pf.  =  izluščiti:  ko- 
stanj iz  griče  (jezice)  i.,  GBrda-Erj.fTorb.J. 

izkavsati,  am,  vb.  pf.  i )  au^liaden  (mit  bcnt 
Sc^nabel),  Cig.;  —  2)  jerljadcu  (mit  bem 
Sc^nabel):  kokoši  so  vso  salato  izkavsale, 
jvihŠt. 

izkaz,  kaza,  m.  bct  ?lu§n)ei§,  bte  9Jac^»ueifung, 
bic  Segitimatioii,  Cig..  Jan.,  Cig.  (T.),  nk.; 
potni  i,,  bas  9tcifcbocument,  DZ. 

1.  izkaza, /.  i)  =  izkaz,   C,  K.r.- Valj. (Rad); 

—  2)  bie  ^^(u^jeic^uuiig,  Kr.- Valj.  (Rad J;  — 
prim,  skaza. 

2.  izkaza,  /.  i)  ber  i8crbevb,  Cig.;  —  žitna 
i.,  C;  —  bie  !!8creitelung,  Cig.;  izkazo  komu 
.storiti,  jemaiibcm  eiitcn  Strid)  burd)  bie  9iei^= 
uuug  mad)eu,  (sk-)  Jurč.,  Zora;  izkazo  de- 
lati, in  bie  Cuere  fommen,  Kr.;  —  2)  bev 
^e^Ier,  baž  ©ebredjeii,  Cig.,  C;  —  3)  ber 
^^fujc^er:  mojster  i.,  lovec  i.,  ein  fd)Icd)tci 
^iiger,  C;  —  (piše  in  govori  se  nav.  skaza; 
toda   prim.  stsl.  izkaza,  v   istem  pomenu). 

izkazanje,  n.  bie  (Snucijuitg,  bie  Se.^ciguug. 

izkazast,  adj.  mit  ®cbred)CU  bclmftct,  (sk-)  C. 

izkazati,  žcm,  vb.  pf.  i)  bartl)Uii,  cmiei)cu; 
lo  se  ^f)  izkazalo  pred  sodnikom;  sina  mo- 
drost izkaže  očetov  uk,   .Skrinj.- \'alj. ( RadJ ; 

—  i.  se,  fid)  QU#tBcijcn,  fid)  Icgitiinicicn,  Cig. 
(T.),  nk.;  —  2)  j^cigcu;  svojo  moč,  svojo 
nevoljo  i.  s  čim;  —  bcroei)on,  ertucifeu,  be= 
jcigeu;  milost,  Ijubav,  prijaieIjsi\o,  čast  komu 

i.;  pravico  i.  komu,  jemonbcm  )Hed)t  luibcr- 
fa^cen  (offcti;  tu  se  je  izkazala  božja  milost; 
• —  i.  se ,  fid)  .^cigcn :  izkaže  .se  mu  v  snu 
gospodična.  kajk.-Valj.(Rad);—\\A)  au«l,\eic^' 
nen;  — fid)  bcU)dl)rcn;  i.  se  pravičnega  moža; 
fid)  be,^Ch1CU:  hvaležnega  se  i.;  da  mu  se 
zahvalne  izkažemo,  kajk.-Valj.(Rad). 

izkazba,  /.  ber  9?erbrrb,  bic  (fntffcihnig,  (sk-) 
Cig.,  C.\  —  ba«i  iBerborbte,  ba^  l^iilftellte, 
I.cvst.(.\f.);   —  prim.   izkaziti. 

i.izkazck,  zka,  m.  ber  'Jluoiuciv*,  Cig.,  Jan., 
.\ov.-C.,  nk. 

2.  izkazck,  zka,  m.  bcr  Sd)abc,  (sk-)  C;  — 
prim.   izkaziti. 


izkazen,  zna,  adj.  i)  'žtušttieisi',  2egitimationS=: 
izkazno  pismo,  Cig.,  Jan.,  DZkr.;  —  2)  er- 
»eislic^:  izkazna  škoda.  DZ. 

izkazilo,  n.  ba^  S3croei6mittel ,  Svet.  (Rok.); 
ba^  ^ocument  (burc^  hjeldie#  cima§  nu§ge= 
uncjen  mirb),  ber  Slu^rceie,  bie  Segitimotion, 
Jan.,  DZ.,  DZkr..  Valj.  (Rad). 

izkaziti,  im,  vb.  pf.  oerbcrben,  uerpfu)d)cn;  i. 
kako  delo;  vse  izkazi,  kar  v  roke  prime;  tri- 
krat premišljeno,  še  rado  izkaženo,  Spreg.- 
Polj.;  vino  i.,  ben  2Beiu  nerfdlidien ,  Cig.; 
vreme  nam  je  veselico  izkazilo;  —  ent= 
ftellm,  Cig.:  i.  ude,  oerftiimmcln,  Cig.;  — 
enteftrcn,  fc^aubcn,  Meg.,  Diet.- Mik.;  —  i. 
se,  \d]k(i)t  ausfallen:  izkazilo  se  mi  je  delo; 
berberben,  (intr.);  vino  se  je  izkazilo;  izka- 
zilo se  je,  bie  'Ba^t  ift  su  Saffcr  gelDorben, 
Cig.;  (nav.  skaziti;  toda  prim.  stsl.  rus. 
iskaziti ;   izkažen,    Tritb.). 

izkazljiv,  iva,  adj.   Cig.,   pogl.  izkazen   2). 

izkaznica,  f.  bie  fiegitimotiDU^fartc,  Cig.,  Jan., 
Cig.(T.),' DZ.,  Levst.(Sauk).  DZkr.;  živin- 
ska i.,  ber  58tc^paf2i,  DZ. 

izkaznik,  m.  ber  iicrberber,  (sk-)  Guts.,  Cig. 

izkazovanje,  n.  'liai  Gitrcijeu. 

izkazovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izkazati;  1) 
QU§ltiei)eu,  enoeifcn;  i.  svoje  pravice.  Let.; 
—  2)  bejeigeu:  čast  i.;  —  3)  i.  se,  fid^  aui- 
,^eid)nen,  fidi  bcuiftbren,  fidi  be;,cigon,  Cig. 

izkaženje,  «.  li^crberbuui};  bie  ^i^crftiimmeluug : 
i.  samega  sebe,  DZ. 

izkaženost,  /.  bie  S8erberbtf)cit,  bic  Sorrup= 
tion,  Cig. (T.). 

izkekljati,  am.  vb.  pf.  ou^ftottern,  au^ftam= 
melii,  Cig. 

izkeliti,  im,  vb.  pf.  aužleimcn,  Jan.  (H.). 

izkcsati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  skesati  se, 
Jan. (H.). 

izkidati,  k?dam,  vb.  pf.  auojdiaufeln:  i.  blato, 
Cig.;  i.  sneg.  Z.;  i.  gnoj,  au^^mifteu;  izki- 
dala  sem  (iz  hleva),  id)  l)abc  bcu  Stali  au^  = 
gemiftet;  —  2)  i.  se.  fid)  forltrollcu:  izkidaj 
se.  Z.,  jv\hŠt.;  ali  ni  prav,  da  se  kar  naj- 
hitreje izkida  izpred   nas?  Jurč. 

izkidek,  dka,  m.  nav.  pl.  izkidki,  ber  au§  bem 
Stotle  gouovfene  "JJiift,  Fr.-C. 

izkidovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izkidati,  Jan. 
(H.). 

izkihati,  kiham,  šem,  vb.  pf.  i)  bcim  ''3Jie)en 
I)erau*)iierfeu :  i.  kaj,  Cig. ;  —  2)  i.  se,  mit 
bem  iJHefeii  fcvtig  merbcn,  nužniejen:  komaj 

sem   se   izkihal,    C. 
izkihniti,    kihnem,    vb.  pf.  bct    ciuem    ^iicfcr 

IjerauiMuerfcu,  Ijcraiiditicfeii,  Cig. 
izkipck ,    pka,    »j.   nav.  pl.  izkipki,    kar  prek 

piskra  izkipi,  (sk-)   C. 
izkip9ti,  im,  vb.  pf.  beim  Siebcit  bcrauvJflifHf"- 

iiberfheftoii;   polovica   mleka   je   izkipela. 
izkipvvati,  am,  vb.  impf.  bcim  Sicbcn  itber^ 

.sujlieftcn  pilcgcn,  Cig. 
izklndač,   m.  bcr  'Jlu^Iabcr,   C. 
izkliidanje,   n.  ba\J  '.Miieilabcii,   C 
izkladarina,  /.  bic  '."hK^labcgcbitr,  DZ. 
izkladati,    am.    vb.   impf.    1)  ou^Iabcti;   —   2) 

=;    izlagati    2),    Trtib. 


izkladavec  —  izkljevati 


313  — 


izključba  —  izkolchati 


izkladavec,  vca,  m.  =  izkladač,   C. 

izklaja,  /.  =  izkladanje,   C. 

izklamiti,  im,    vb.  pf.   obliancu:    denarja    iz 

koga  i.,    a  g.,   C. 
izklapouhati,  uham,  vb.  pf.  i.  koga,  jcmanben 

aho\\x^i\c\,i\\,  jvihŠt. 
izklasiti  se,   im  se,    vb.  pf.  'Jlelircn   onfc^en, 

Vrt.;   izklasila  se  še   ni   pšenica,  SIN. 
izklasti,  kladem,   vb.  pf.    i)  =  izložiti,    au?= 

Inticn,  DZ.;  —  2)  toerfuttern,  CV^. ;  vse  smo 

izkladli,  Polj. 
izklati,  k(51jem,  vb.pf.  i)  burd)  Spolteii  ^crauž= 

bringcn,  au^jpalten,  Cig.;  —  2)  =  poklati, 

zaklati,  Miir. 
izklejati,  am,  vb.  pf.  au^Ieimcn,  Cig. 
izklenitev,    rve,  /.  bie  'š>lu§iciiUef3ung ,    Cig., 

Jan.,   nk. 
izkleniti,    klenem,    vb.  pf.   i)  au§    bcm  3od)e 

Ipanncn,  ou^jocfien,    Cig.;  i.  vole,  jv{hšt.; 

i.  se,   fic^  au^  bem  Jsodie  Io§mad^cn,  Diet.. 

Cig.;  vol  se  je  izklenil,  jviliŠt.;  —  2)  auš= 

fchliefeeil,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   C,  nk. 
izklep,   klepa,  m,  ber  3(ue)cf)Iuiei,   Cig.,  Jan.; 

sodnji    i.  od  vseh    pravic,    bie   ^raecluftoit, 

Cig. 
izklepalen,  Ina,  adj.  efcllifiD,  Jan. 

1.  izklepati,  klepam,  pijem,  vb.  impf.  ad  iz- 
kleniti: i)  aužjocfien,  Cig.,  jv^hšt.;  —  2) 
auejc^lieBcn,   Cig.,  Jan.,  nk. 

2.  izklepati,  klepljem ,  vb.  pf.  an^iijaimmvn, 
au^bengeln;  i,  si  koso,  srp. 

izklepavati ,    am,    vb.  impf.    ad    2.  izklepati, 

auv{)dinntern,  aiižbengeln. 
izklepetati,  etam,  ečem,  vb.  pf.  nil^pfoppern. 
izklepovatnik,  m.  =  kotlarski  bet,   Cig. 
izklepovati,  ujem,  vb.  impf.  =  izklepavati. 
izklesati,  ešem,  esam,  vb.  pf.  oužmei^eln,  C, 

Z.,    nk.;    moj  kip  pa  naj    bode    izklesan    iz 

belega  marmorja,  ZgD.;  žlebina  v  živo  skalo 

izklesana,  LjZv, 
izklestiti,  im,  vb.  pf.  mit  bcm  9(6a)'ten  fertig 

luerbeti,  ganj  abaften. 
izkleščiti,    im,    vb.  pf.   mit   ber  ^ano^t    aiiž- 

reigen,  Cig.;  —  ergiringen,  Cig. 
izklfti,  kotnem,  vb.  pf.  auf^oreu  }^v.  flucf)en. 
izklic,  klica,  m.  ba^  5(uerufeit,  ber  '3(U'?iuf,  Cig. 
izklicati,  kličem,  vb.pf.  i)  l^erau^vufen,  Cig.; 

Al"  obhajilo  'zkliče   Iz   grobov  ven    mrliče? 

Preš. ;  —  2)  mit  bem  9(u#rufen  (5.  33.  ber 

Stunben)  gucnbe  tommen,  Mm: 
izklicavati,    am,    vb.  impf.  ad    izklicati;     i) 

^eraužrufen,   Mm:;  —  2)   oužrufeu   (,v  33. 

bie  Stunben),  Mur. 
izklicevati,    ujem,    vb.   impf.    =    izklicavati, 

Mm:.   C. 
izklicevavec,  vca,  m.  ber  3(užrufer,  Cig. 
izklicen,    čna,    adj.  'iin^vu^^--:  izklicna  cena, 

(-ena)   Cig. 
izklinčati ,    klTnčam,    vb.pf.    klinčaje    izgoto- 

viti,  nk. 
izklinčiti,   klTnčim,   vb.  pf.  mit  ^flijcfen  an^^ 

ftecfen,  Z. 
izkliti,  klijem,  vb.  pf.  eittfeimen,   Cig.,   C. 
izkljevati,  kljiijem,  vb.pf.  =  izkljuvati,  Cig., 

Levst.fSl.  Spr.J. 


izključba,  /.  bie  5ht^icf)licBung,  C,  nk. 
izključen,  čna,  adj.  =   izkljiičljiv,  DZ.,  nk. 
izključenje,  n.  bie  5lUvld)Iicfiung,  nk. 
izključcvaien,   Ina,  adj.  ^j(u^)d)Iieijung^=:   iz- 

ključevalni    razlogi ,     'Jlužid}UeBUng§griinbe, 

DZkr. 
izključevati ,    ujem ,    vb.  impf  ad   izključiti ; 

au^oidilicfsen,  nk. 
izključilen,   Ina,  adj.  aužldilicfjlidi,  nk. 
izključiti,  ključim,  vb.pf.anž)d)lic^m,  Cig.fT.J, 

nk. ;  —  rus. 
izključiv,  iva,  adj.  =  izključljiv,   C,  Sl\. 
izključljiv,    iva,    adj.  =  au§fd)Ue^lic^,    Cig. 

(T.),  nk. 
izkljuvati,  kljujem,  vb.  pf.  mit  bem  Sdjnabef 

aučpidcn,  au^f^aden;    oči   komu  i.;    jedrce 

iz  oreha  i. 
izkljuvavati,    am,    vb.  impf.  ad  izkljuvati;   i. 

se,  fid)  (jerauii/^upiden  iud)ert,   TV^ 
izklopiti,  im,  vb.  pf.  aiK-fc^Iic^eu,  ogr.-C. 
izkmftovati,  ujem,  vb.  pf.  mit  ber  'Šeftetlung 

bc6  3-elbe§  fertig  nierben,  Z. 
izknjižba,  /.  bie  Gjrtaburation,   Cig.,  Jan.,  nk. 
izknjižben,  bna,  adj.  bie  ©Etabutation  bctref^ 

feilb,  Jan. (H.). 
izknjiženje,  n.  bie  Sjtabulation,  nk. 
izknjižiti,    knjTžim,  vb.  pf.  cjtabilliereil,   Cig., 

Jan.,  nk. 
izknjižnina,  /.  bie  (Sjtabulationžtaje,  Jan. 
izkobacati,  am,  vb.pf.Oi\x\  allcn  iBiereit  l^eroor^ 

tommen,    Z.,    St.;    vsi    izkobacajo    iz  vode, 

Pjk.fČrt.J;  —  i.  se,  fid)  ungefdjidt  ;^erau»= 

arbeiten,   Jan.,    Cig.;    izkobacala   sta  se  iz 

snega,  Erj.  (I\b.  sp.J. 
izkobaliti  se,  balim  se,  vb.  pf.  =  izkobacati 

se:  i.  se  iz  postelje.  Dol. 
izkobetati,  etam,  vb.  pf.  l^eraužflattcrn,  Zora. 
izkobiliti  se,    bTlim  se,    vb.  pf.  ^=  izkobaliti 

se,  Dol. 
izkobiniti  se,   inim  se,  ri«. />/.  »erberbett :  sod 

starine  se  mi  je  izkobinil,  LjZv. 
izkgckati,    am,   vb.  pf.  ccmiittelft  ber  SSiiifel 

au§ipie(en,  Cig. 
izkoditi,   im,   vb.pf.  erbctteln,  Jan. (H.),  Z., 

v{hSt.;  nam.  izkolditi:   —  prim.  kolditi. 
izkodljati,  am,  vb.  pf.  volno  i.,  bie  3SotIe  auf'- 

(odern,  Z.;  —  perutnina  se  izkodlja,  kadar 

se  v  pesku  koplje,  Z. 
izkodrati,    am,    vb.pf.  =  skodrati.   Z.,  Jan. 

(H.). 
izkojiti,  i'm.  vb.  pf.  auf,^ict)en,  z.;  bil  je  z  Kro- 

dežem  tetrarhom  izkojen,  er  lt)Or  ber  9Jiifc^- 

brubcr  be§  .sperobe^,  Trub. 
izkoičiti,    kolčim,   vb.  pf.  i.  si   nogo,  ftc^  ben 

gufe  am  .^iiftgelcuf  ou^renten,  C,  Z.,  Svet. 

(Rok.);    tovor    in    hoja    sta    izkolčila    žival 

(t.  j.   noge    živali) ,    SIN. ;    Naj  se  bedro   ti 

izkolči !  Levst.fZb.  sp.J. 
izkolčkati,    am,    vb.  pf.  =    izkoičiti :    izkolč- 

kano  govedo,   C. 
izkolehati,  am,  vb.  pf.  f)erau?3errett,   tjerauž* 

arbeiten,   C;    i.  se,  fid)  I)erau5arbciten:    iz 

blata,    iz  postelje  i.  se,    vihSt.-C,  Dol.;  i.. 

se,  aužfied^en,  Jan. 


izkomarati  —  izkotati  se 


314  — 


izkotiti  —  izkrušiti 


izkomarati,    aram,   vb.  pf.  mu^felig  ^etQU§=, 

I)Crt)Lnfpmntcu :  da  bi  le  že  mogla  izkomarati 

v   Cerkev,    Gor. 
izkomatati,  am.  vb.  pf.  =  razkomatati.  aVL^i- 

idiirrcn,  Cig. 
izkop,  kopa,  m.  bif  'ildiegrabunfl:  i.  jame,  Cig. 
izkopač,    m.    jttJcisncfigcr    l)J{iftf)a{eit,    Dol., 

jvyhšt. 
izkopanina,  /.  cttDflž  5lu§gc(5rabene§,  au^ge^ 

grabeiier  ©cgcnftanb,  5/A'.,  nk.:  bn§  ?fO)|'i(, 

\'rtov.-Cig. 

1.  izkopati,  kopljem,  kopati,  pam,  vb.  pf.  i) 
{)crau«grabeu,  au^iiinben:  i.  zaklad;  oči  i.,  bie 
^^(ugen  auefra^cn;  vrana  vrani  oči  ne  izkoplje; 
i.  jajca  =  kopiti,  C;  —  2)  fertig  graben:  i. 
jamo ;  bnž  ^aueit  beenbetl :  izkopali  smo  vino- 
grade; —  3)  i.  se,  jic^  ^craueavbeiten :  i.  se 
iz  dolgov. 

2.  izk9pati,  pam.  pijem,  vb.  pf.  babeit;  dete 
i.,  ein  .ftiiu'  boben;  —  i.  se,  fid)  baben;  do- 
bro sem  se  izkopal. 

izkopavanje,  u.  boš  5(u£igraben. 
izkopavati,  am,  vb.  impf.  ad  i.  izkopati;  a\l^' 

graben. 
izkgpčati,  am,  vb.  pf.  entjrfinatlcn,  Z. 
izk9pfck,  pka,  m.  izkopki,   (SDJlilicn,  Cig. (T.). 
izkypcn,  pna,  adj.  bic  3(u6grabiing  bctrcffciib, 

■?( n i- g ro b  11  n gž - ,  Jan.  (H.). 
izkopina,  /.  boži  5lu^gcgrabcnc,   izkopinc,   bie 

^,?(uegrabungen,  Let. 
izkopitljdti,  am,  vb.  pf.  fdituerfnllig  \)txa\xž-' 

tontmcn :  i.  iz  jezera.  Bes.;  komaj  sem  iz  jame 

izkopitlial,  Levst.fZb.  sp.j. 
izk^pkati,   am ,   vb.  pf.  bnvd)  OJrobcn  (,v  33. 

mit  ben  e^ingein)  jum  i^orjclieiu  bringcn,  auf* 

griibcin,  Cig. 
izkopkovati,    iijem,    vb.  impf.  ad   izkopkati ; 

oufgnibdn,  Cig. 
izkopljina,  /.,  nk.,  popi.  izkopanina,  izkopina. 
izkopneti,   im,  vb.  pf.  =  skopneti,  Z. 
izkopovati,  Tijem,  vb.  impf.  =  izkopavati, 
izkoracati,  am,  vb.  pf.  jd)rt)crfaingen  3d)ritteš 

horauvfomnicn,  iz  doma  i.,  Cig. 
izkoreniniti,   inim,    vb.  pf.  cntlDU^cIn,   an? 

lottiii,  nueti!gen,  Cig.,  C. 
izkorenitcv,  tve,  /.  bic  9(u«rottung,   Cig. 
izkor^-niti,  enim,  vb.  pf.  =   izkoreniniti,  Jan. 
izkor^njati,  am,  vb.  impf.  ad  izkoreniti;  strasti 

i.,   Cv. 
izkorcnjcvanjc,  n.  bie  9(iierottung,  ZgD. 
izkorenjevati,   njem,  vb.  impf.  ad  izkoreniti, 

Jan. 
izkoristiti,    Tstim,    vb.  pf.  OUŽnii^cn,    uk.;    i. 

kn^a  za  svoje   namene,  .S7.V. 
izkostiti,    im,    vb.  pf.  Qiii*giftti'n :  i.  ribo,    l'.- 

Cig. 
izklesati,    am,    vb.  pf.  i.   zrnje,   (bnrd)  Sdllageu 

mit  ber  (^nrbe)  heratiiSbringcM,  Cig. 
izko.šcevati,  iijem,  vb.  impf.  ad  izkostiti;  flUv 

griitfn,  Cig. 
izkosčičiti,  ičim,  vb.  pf.  cntfciueil  (Woni  2kU\ 

obiti:   i.  slivo,   C. 
izkotati  se,    am  se,   vb.  pf  audflcbriitct,   ge 

tttorfen   ttievbcn,    .U«;-. ;   tele    se  je   izkotalo. 


izkotiti,  im,  .i>b.  pf  i)  jucrfen,  gebnren  (o  ži- 
valih), C;  i.  se,  geiuorfen,  geboren  rcerbcn, 

C,  v{hšt.;  —  auc-briiten,   Z.;  —  2)  i.  se, 

auft)oreit  ^""fle  3"  ifcrfen,  Cig. 
izkotniti,    kotnem,    vb.  pf.  =  izkotiti:  izkot- 

nilo  se  je  tele,  v^ltŠt. 
izkovati,    kujem,    vb.  pf.  i )  beim  ©cfimicben 

»erbroud)en,  »erjcfimicbcn,  Cig.;  —  2)  ouš* 

pragen,  Cig.,  Jan.;  —  -^,)  aušbriiten,  erfinnen, 

Cig. 
izkozlati,  am,  vb.  pf.  =  izbljuvati,  aušfpelcn. 
izk9Žati,  kpžam,  vb.  pf.  =  izkožiti,  Jan. 
izk9Žiti,  kožim,  vb.  pf.  aUJ^^duten,   Cig.,   C. 
izkrajnji ,    adj.    duRerft,    IVr.  ,    Levst.  fPril., 

Močv.j;   Mejnik  izkrajnji    srvarjenja,    Levst. 

(Zb.  sp.);  i.  rok,  DZ.;  —  prim.  skrajnji. 
izkrcati,  kfcam,  vb.  pf.  au§irf)inen,  «/c.;  — hs. 
izkrcavanje,  n.  'tidž  'Jlu-Mdiiffen,  nk. 
izkrcavati,   am,  vb.  impf.  ad  izkrcati,  nk. 
izkrčavati,  am,  vb.  impf.  au^robCH,  Cig.,  Jan.; 

gozd  i.,  aui'Uocfen,  Čig. 
izkrčevati,  ujem,  vb.  impf.  =  izkrčavati,  Z. 
izkrčitcv,  tve,  /.  bic  ':)hl^robung,  Jan.  (H.). 
izkf  čiti ,    krčim,    vb.  pf.   auerobcn,    Cig.;    i. 

grmovje,  v^liSt.;  i.  preseko  v  gozdu,  LjZv.; 

i.  si  pot,  fid)  cineu  5Seg  bof)nen,  Jan.  (H.). 
izkregati,  am,  i't.  f/.  QUvid)eIten,  aueid)mdlen. 
izkreniti,  krenem,  vb.  pf.  au^renfcn,  Z.;   i.  se, 

fid)  bie  '',)td))el  au^renfen,  Cig. 
izkresati,    krešem,    vb.  pf.   i)  tjcrauejc^Iagen: 

i.  iskre  iz  kamena:  —  2)  aili^jdllcifen,  i.  se, 

fid)  an«fd)lcifctt,  fidi  au^inc^en,  Cig. 
izkresavati,  am,  vb.  impf.  ad  izkresati,  Z. 
izkresovati,  ujem.  vb.  impf.  =  izkresavati,  Z. 
izkrevljati,  am,  vb.  pf.  mit  bci  Šriide  ^eraii5' 

jie^en,  auvfriirfen,  Čig. 
izkfgati ,  am,  vb.  pf.  abfonberu  1  UPin  Sdjieim 

u.  bgl.),  i.  se,  fid)  abfonbern,  (škrg-)  Cig. 
izkrgavati,    vb.  impf.  ad  izkrgati,   obfonbern, 

Jan.,  C;  med  i.,   C. 
izkfhati,    am ,    vb.  pf.  gnnj  fc^artig    mad)en, 

Z.;  —  prim.  skrhati. 
izkrhniti,    krhnem,   vb.  pf.  anvbrecftcn,    ani* 

fpreiigcn,  Jan. 
izkričati ,   im ,   vb.  pf.  bii^  3d)reicn  becnbcn; 

i,  se,  fid)  nu#;d)reien,  fid)  miibe  fd)reieu. 
izkrivjti,    im ,    vb.  pf.    1)   .^evfriimmcn,    Per 

friimnien,  Mur.;  —  izkrivljen,  oerjervt,  Cig. 

(T.);  —  2)  iicrfdlfd)eu,  Cig. (T.). 
izkrivoppriti  se,    perim  se,    vb.  pf.  =  izkri- 

viti   se,   lil Kr.- D. Sv. 
izkrmiti,  im,  vb.  pf.  nii^fiittern,  Z. 
izkroj,   kroja,   m.  ber  '?hl>?fd)nitt,   Cig. 
izkrojek,  jka,  m.  bov  'Jln><jd)liitt,  Jan. 
izkrojiti,    im ,    vb.  pf.  QU«'id)neibcn,   Z.;   i.  iz 

hleba  spodnjo  skorjo,    1'»/. 
izkropiti,    im ,    vb.  pf.  beim  'iBcfpicngen   ver 

brnudjen,  nn^jjprengen:  vodo  i.,  Cig. 
izkr9Žiti,    im,    vb.  pf.  aii^viiube«,  Z.:    kakor 

podkov   izkrožene  goienice,   Clas. 
izkrtačiti,   ačim,   vb.  pf.   1)  herau^Jbiirftcn :   i. 

prah  iz  suknje;  —  2)  nn^biivften  :  i.  suknjo. 
izkrušiti,  kriišim,  vb.  pf.  aušbvbdeln,  Z. ;  razze- 

blina    je    črko   3    kamena    izkrušila,    LjZv.. 

C,   nk. 


izkrvaveli  —  izkusiti 


315 


izkusnik  —  izkušenec 


izkrvaveti,  im,  j-*,  pf-  nušblutcn,  oerblutcu. 

izkrvaviti,  im,  vb.  pf.  cjaitj  mit  ^Sliit  beflc^ 
dtii,  M.,  \pes.-^'ra■{. 

izkiihati,  kuham.  vb.  pf.  i)  burc^  SodjClt 
I)eiau6,iicl}cn,  niK-fodieu:  i.  mast.  Cig.;  —  2) 
i.  se,  tmrd)  iloc^eii  ben  bcftcii  Qid]ait  »er= 
licrcn,   Cig. ;  izkuhano  meso. 

izkuhovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izkuhati,  Cig. 

izkup,  VI.  i)  bie  ©inloiunij,  Cig.,  DZ.\  bcr 
lL'o-Mnuf,  Jan.,  Mik.;  —  '2)  ber  Grlo^,  C. 

izkupčevati,  ujem,  vb.  pf.  =  s  kupčevanjem 
dusciji,    Trub. 

izkupiček,  čka,  m.  ber  Grlo^,  Šol.,  Let., 
(skup-),    V.-Cig.,  Jan.,  nk. 

izkupilo,  n.  ber  @r(ož,  Cig.,  DZ.,  (skup-), 
Jan. 

izkiipiti,  im,  vb.  pf.  i)  (o§faufen,  Miir.,  Cig.. 
Jan.;  einlojen:  zastavo  i.,  Cig.,  C:  kupon 
i.,  Cig.fT.j;  (hs.,  rus.);  —  2)  fitr  Die  SSare 
(55clb  betonimen,  lojen;  danes  še  nisem  nič 
izkupil;  i.  denarja  iz  česa,  Ravn./^Abc);  hiše 
ino  njive  so  prodajali  ino  izkupljene  de- 
narje nosili,  Ravn.;  —  3)  ctttja^  3S?ibernjdr= 
tige^  )irf)  jujie^en,  ubci  atifomuieii:  i.  kaj,  i. 
jo,  i.  si  jo,  (skupiti)  Cig.,  Jan.;  tako  dolgo 
je  iskal,  da  jo  je  izkupil.  Gor.,  jv^hSt. ;  iz- 
kupil (skupil)  je  tako,  da  mu  je  zvenelo 
tri  dni  po  ušesih,  LjZv.;  slabo  je  izkupila 
kaka  soseda,  ako  je  hotela  kaj  na  uho  po- 
šepetati.  Str. 

izkupovanje,  n.  bie  ©inlojung,  DZ. 

izkupovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izkupiti:  loe- 
faufen,  emlofen,  Mur..  Čig. 

izkiipščina,  /.  1)  ber  ©inlojungeprei? ,  Cig.; 
—   2)  =  izkupilo,   C. 

izkurbati  se,  am  se,  vb.  pf.  i)  au5()Uren,  [icf) 
abl)uren,  Cig.;  —  2)  ž)uie  »erbcn;  i.  se, 
eiiie  uiicl)clid^e  SOiutter  »erben,  Št.;  i,  se  s 
kom,  St.;  prim.  skurbati  se. 

izkiiriti,    im,  vb.  pf.  ouefeuem:  sod  i.,    Cig. 

izkus,  m.  ber  58erfudi,  "baž  Sfperiment,  bie 
^.|3robe,  Cig.fT.j,  Vrt.;  izkuse  delati,  ejperi« 
mcntieren,  Cig. (T.);  i.  s  puhalnico,  bie  2otb= 
volirpvobe,  Cig.(T.);  po  teoriji  in  po  izku- 
sih,  Žnid.;  bie  ^robe  (math.),   Cig.(T.). 

izkusa,  /.  bie  ^^erfucfiung:  vražja  i.  (skuša), 
ogr.-C;  nasne  vpeljajnaizkuso(„nascusso*'), 
Alas.;  ne  vpeljaj  nas  v  izkuso  („vu  skusu"), 
kajk.-Valj. 

izkusba,  /.  bie  ^robe,  0>.;  —  bie  Grfa^rung, 
C. 

izkusek,  ska,  m.  ber  93erfud),  bie  ^^robe,  C; 
na  i.,  jur  ^robe,  C. 

izkušen,  sna,  adj.  ©jperimcntal=,  Cig.  (T.j ; 
'iprobe=,  Cig.,  C;  izkusni  papir,  bož  ^jjrobier^ 
pnpier,  \ia^  Sieagen^papier,  Cig.  (T.j ;  — 
ciiipiri)c^,  Jan. 

izkusilo,  n.  boš  ^riifitngžtttittef,  ber  ^robier= 
flein  (hg.)>   Cig.,  Jan. 

izkusTtelj,  tn.  ber  5?eriucf)er,  kajk.- Valj.  f Rad j. 

izkusiti,  kusim,  i'6.;i/.  i)eine  ''jjrobe,  eineii  i^er- 
fudi  marficn,  Derjud}eu ;  i.  kamen  vzdigniti , 
i.  vse  poravnati ;  izkusi  na  vse  kraje,  izkusi, 
kar  moreš,  Derjud)e  afle  93ege,  Cig.;  i.  koga, 
jemanben  auf  bie  'i^robe  ftellen,  Cig.;  —  2) 


priifen;  i.  kamen,  vino,  priifen,  Cig.;  —  iz- 
kušen, erprobt,  erfaljren:  i.  človek;  —  3) 
Srfa{)rimgcii  madjcit,  crfat)rcu;  marsikaj  sem 
že  izkusil  na  svetu;  izkusil  boš  pri  vojakih, 
kaj  je  pokorščina;  obilo  hudega  si  i.,  Levst. 
(Zb.  sp.j;  —  4)  i.  se,  (in  eiiiem  Setitampf) 
|id)  mefien,  C;  Jaz  ga  imam  pod  sabo,  Da 
se  skusit  (nam.  izkusit)  gre  s  tabo,  Npes.- 
K.;  (nav.  skusiti;  toda  prim.  izkusiti,  Krelj, 
Dalm.,    Trub.,  in  stsl.,  hs.,  rus.  isk-.). 

izkusnik,  m.  kamen  i.,  ber  ^robieritein,  Cig. 
(T.). 

izkusnina,  /.  bie  '•.probcgebiir,  Cig. 

izkustven,  stvena,  adj.  (Šrfal^rungl^  empirijcf); 
i.  dokaz,  eiii  ©rialjriiugšbciDeiž;  izkustveno 
znanstvo,  bie  Srfalu"ung-^ini))enid)aft,  Cig.fT.j; 
izkusr^-ena  verjetnost,  bie  2Ba^rj(^eintic^teil 
a  posteriori  (opp.  umstvena  v.,  a  priori),  h. 
t.-Cig.fT.j;  —  prim.  izkustvo. 

izkustvenost,  f.  bie  Srfa^ruttgžma^igfeit,  Cig. 
(T.J. 

izkustvo,  H.  bie  (£rfal)rung,  bie  ©mpirie,  h.  t,- 
Cig.  (T.J ;  to  je  izkustvu  protivno,  Znid.; 
narodi  so  bili  nevedna  deca,  brez  potreb- 
nega izkustva,  Navr.fLet.J;  —  stsl. 

izkiša,  /.  =  izkus,  Mur. 

izkušaj,  m.  bie  ''^robt  (math.),   Cig.(T.J. 

izkušalen,  tna,  <7tf;'. 'IJSrobier^ :  izkušatni  papir, 
baC'  3{cagen,^papier,  Cig.(T.j;  izkušalni  kamen, 
bcr  ^^robierftcin,  C. 

izkušalo,  n.  'i)až  '^robemerfjeug,  Cig.;  —  iz- 
kušala.  9ieagcnticu  (chem.),   Cig. ''T.J. 

izkiišanec,   nca,   m.   bcr  ''^iobeicl)rliug,   Cig. 

izkušanje,  n.  i)  ba§  i^Serjud^en ;  —  bne  ''priifen, 
bC'?  (£rprobcn;  i.  rude,  bie  Grjprobe,  Cig. 
(T.j;  —  1)  bcr  2Setteifer,  Cig. 

izkušati,  am,  vb.  impf.  ad  izkusiti;  i)  3Ser= 
fudie  mad)cn,  t)eilud)Cn;  Pesni  sem  izkušal 
peti,  Levst.(Zb.  sp.j;  izkušal  sem,  če  bi  mogel 
sam  vzdigniti  kamen ;  vse  sem  izkušal,  ic^ 
^abt  alle  miiglidien  i^eriudie  gemadjt;  jud)en: 

izkušali   ga  bomo  prehiteti :   luir  Iferbcn  if)m 

,^uiior,yi!omnion  juc^eu;  —  2)  priifen,  auf 
bie  ''^robe  ftcdeu ;  i.  koga,  kaj;  saj  ga  le  iz- 
kušam;  hudič  člo\eka  izkuša;  — 3)  (Srfot)run* 
gen  niad)eit,  crfa^vcn;  jaz  sem  to  izkušal, 
id)  iDeiJ3  ein  2ieb  baoon  ju  iingen,  Cig. ;  — 
4)  i.  se  s  kom,  )idi  mit  jemanbcm  mcifen, 
mit  if)m  roettciforn;  i.  se  za  junaštvo,   Diet. 

izkušava,  /.  bie  33cr)ud)ung,  C. 

izkušavati,  am,  vb.  /»i/^/.  !iJerjud)e  anfteHen; 
priifen:  uho  izkušava  govorjenje,  Dalm.;  ti, 
pravični  Bog,  izkušavaš  srca  in  obisti,  Dalm. 

izkušavališče,  n.  bie  i^erfudivftotipn,  Cig.fT.j. 

izkušavec,  vca,  m.  ber  ^^Siiifer,  ber  ''i)5robierer, 
Cig.;  —  bcr  ^-8erfiid)er,  Mur.,  ogr.-C:  Bog 
ni  izkušavec  (sk-)  na  hudo,  Jap.fSv.p.J; 
(izkušavec,  Mur.) 

izkušavka,  /.  bie  i8er)uc^crin,  Mur. 

izkušavstvo,  n.  bie  Scrfudiunflltunft,  Cig. 

izkušenec,  nca,  m.  bcr  (Srfabvcnc,  Jan.fH.J; 
ber  ctmaži  erprobt,  au  fid)  crfabrcn  ifat:  Iz- 
kušenci  povsod  mi  bodo  \'erjeli  bridko  to 
usodo,  Lcvst.(Zb.  sp.j;  bcr  Gmpiiifer,  ber 
^ractiter,  Cig. 


izkušenjak  —  izlagati 


—  316 


izlagavec  —  izlagati 


izkušenjak,  m.  cin  erfaf)ieucr  SlJann,  C. 

izkušenjski,  ^iV;'.  eifat)ninc5^=,  practi)d^:  izku- 
šcnjski  nauki,    Vod.(Bab.). 

izkušenost,  /.  bic  (Srprobtf)fit,  bio  ^Sciriof)rt-- 
\)di,  Cig.,  Jan.,  nk.;  bic  Grfaftrcnfjcit,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk. 

izkuševalen,  hia,  adj.  cntpinfd),   Cig. 

izkuševati,  ujcm,  vb.  impf.  iserutcfte  anftcUcu; 
priifcii,  iicr)ud)cn;  Boga  i.,  Tmb. 

izkuševavec,  vca,  m.  ber  "ilJrufer,  Cig.;  ber 
iH'iiuriicr,  Mur. 

izkuševavka, /.  bie  "ijjruferiit,  Cig.;  bie  i^er= 
fiicficriii,  Miiv. 

izkušnja,  /.  i)  ber  S^erfitdi,  bie  'Ipvobc;  na  iz- 
kušnjo (=  na  negotovo  prodajo)  izvažati, 
aiif  !i'o)intg  aužfiilircn,  Cig.fT.J;  —  bie  ^vu= 
fung,  taž  ©j;onien,  Cig.,  Jan.;  prim.  pre- 
skušnja;  —  =  izkušnjava,  ogr.-C;  nas  ne 
peljaj  v  izkušnjo,  Triib.,  Dahn.,  Boh.;  ■ — 
2)  bie  Grfa^rung;  i.  uči,  Lcvst.(Saitk);  i. 
uči   človeka,   Cig. 

izkušnjava,  /,  i)  bie  S8erfU(^UUg;  nas  ne  pelji 
v  izkušnjavo ;  izkušnjave  nas  obdajejo  od 
vseh  strani;  —  2)  ber  5l.U'riucf)er  (psovka): 
pojdi,  pojdi,  izkušnjava!  ji'\hSt. 

izkušnjavEc,  vca,  m.  ber  5yeriurf)er  (o  hudiču), 
Dalm.,  Dol. 

izkuštrati,  am,  vb.  pf.  gerfroufeil,  Z.;  lase 
komu  i.,  (sk-)  C ;  vsa  si  izkuštrana,  (sk-) 
jv-,hŠt. 

izkvara,  /.  bic  ^fufdicrei,  baž  3?erbcrbiii#,  C. 

izkvarba,  /.  bic  i<crpnijd)ung,  C 

izkvariti,  im,  vb.  pf.  ncrbcrbcn,  Mur..  Cig.; 
i.  se,  fcrberbcn  fintr.j,  Mur.;  izkvarjen,  DCr- 
bcrbt  (n,  pr.  o  okusu),  Cig.fT.J;  (nav.  skva- 
riti,  toda  prim.  hs.  iskvariti). 

izkvarjati,  am,  vb.  impf.  ad  izkvariti,  Z. 

izkvarjenje,  n.  bie  ^^crbcrbiing,  C;  bie  ^-l^cr^ 
bamnilli'5,  (sk-)  kajk.-\'alj.(Rad);  (skvarjenje) 
ogr.  -  \  'alj.  (Rad). 

izkvarjenost,  /.  bte  S?crberbt()eit,  bie  Korntp= 
tion,  RaičfLet.J. 

izkvarjevati,  Cijem,  vb.  impf.  =  izkvarjati,  .U. 

izkvarnik,   m.  ber  !i^crbcrber,  ogr.-C,  M. 

izlačniti,  lačnim,  vb.  pf.  ailši[)uugcrn,  Z.,  Dol.; 
i.  se.  )id)  aii?t)uiigcrn,  Dol. 

izlačnjcnjc,  n.  bie  .'OHiigcrcur,    y.-Cig. 

izladjati,  am,  vb.  pf.  (po  nem.)  auC-|d)ijfcil, 
Cig.:  p<»gl.  izkrcati. 

izlaga, /.  1)  bie  IHu^Iabung,  baž  Tebnrqiiemcnt, 
Cig.;—  2)  bic  3(iiflacjc  ^fitr  ^^aroii),  Cig.; 
—  •^)  Cpo  nem.)  =  razlapa,  biC  ''.Hlis^lcgilllfl, 
bie  Tciitlllig,   Dalm.;    sanjske  izlage,  Ravn. 

izlagaJnica,  /   ber   '.?(il^(ogefaftclt,  Čig.,  ,\ov. 

izia>?anjc,  n.  i)  bod  .'peroii^leflcii;  — ba«  9lii^» 
Inbfll,  ('ig.;  —  2)  =  razlaganje:  po  izla- 
ganju  sv.  Gregorja,  Jias.;  i.  teoretičnih  in 
zgodovinskih  razdelkov pravoznanstva,  .\avr. 
(Kitp.  sp.J. 

izlagati,  am,  vb,  impf.  ad  izložiti;    i)  ^craitv^ 
Icflcti;  nu^pacfen,  ait#lnbeii;  —  2)  =  razla- 
gati, niK^Icneii,  beiitcn,  .^fur.,  Cig.;  i.  besede. 
7'rub.,  Jap.(Sv,  p.). 

izliigati  se,  liiZcm  se,  vb.  pf.  pogl.  i/lc- 
gati  se. 


izlagavec,  vca,  m.  ber  ^(užleger,  ber  'Jeuter, 

Valj.  (Rad),  Jap.(Sv.  p.). 
izlahkotiti,  otim,   vb.  pf.  pogl.  izlehkotiti. 
izlajati  se,   am  se,  vb.  pf.  )id)  abbeden,   Cig. 
izlajnati,  am,  i-f«. ;?/.  jueitbe  leicru,  aueleiem,  Z. 
izlajšati,  am,  vb.  pf.  erleic^tem. 
izlajševati,  ujem,  vb.  impf.  crlcid)tern. 
izlakati,  lakam,  )'6. /?/.  aiiš£)U!tgerit,  Z.;  i.  se, 

fic^  au§bungcrn.  Z.,  Savinska  dol.;  iziakan, 

aii#gc[)ungcrt,  C,  Gol.,  Štrck. 
izlakotati,  am,  vb.pf.  =  izlakati,  auž^ungem: 

izlakotan,  ZgD. 
izlakotiti,   im,  vb.  pf.  =  izlakotati,  Cig.;  i.  se, 

Bes. 
izlakotovati,    ujem,    vb.  impf.  ad   izlakotati; 

aui>I)Ungcrn,  Mur.;  lačne  duše  izlakotuje  ino 

žejnim    brani  piti,    Dalm.;  —  tudi:    vb.  pf. 

izlakotovan,  au^gctjungert,  Do/./Jzlakotovani 

Zaporožec,  Let.;  i.  se,  rcc^t  i^uiigrig  ttjerben, 

Svet.  (Rok.). 
izlakovati,   ujem,  vb.  impf.  ad  izlakati ;   au#= 

liungerit ,   Z. ;    (izlakvati ,    -kvam ,    izlakvan, 

Soška  dol.- Erj. [Torb.]). 
Izlam,  m.  (t.  j.  udanost)  mohamedanska  vera, 

ber  3šfii»- 
izlamati,    mam,  mljem,    vb.  pf.    )iaž   §etou#» 

bred)en  beenben,  Z. 
izlasiti,  im,  vb.  pf.  i.  koga,  olajšati  komu  delo, 

storiti   delo  za  druzega;   „ Čakaj,  da  te  izla- 

sim",  (zl-)  Podkrnci-Erj.(Torb.);  —  aUi^itV., 

(bei  ber  3lrbcit)  Koborid,  BIKr.-Erj.{Torb.). 
izlasti,    adv.   i)  bejonber^,   nk.;  (=  iz  vlasti, 

Mik.;    nav.   zlasti,-  —   2)   nomlic^,    Dalm., 

Trub. 
izlastitev,  tve.  f.  =  razlastitev,  bic  Slitcignung, 

DZ. 
izlaščati  se,  am  se.  vb.  pf.  pogl.  izlehčati  se. 
izlavkati,  am,  vb.pf.  =  izstradati,  Soška  doL- 

Erj.dorb.). 
izlaziti,  lazim,  vb.  pf.  :^cruortricd)en,  Cig. 
izlpcati   se,   am   se,    vb.  pf.   fid)  ^iir  GJcniigc 

ftrcdcii   (,v  'S.  beim  ^luffte^eii),   »oflftnubig 

miinter  merbeit,  Tolm. 
izleček,  čka,  m.   i)  ber  (Sjitract  (chem.),  Cig., 

.Jan.,  Cig. (T.),  Vrtov. (Km.  k.),  DZ.;   —   2) 

(po  nem.)  ber  'Jhi^/iug  (au#  ciuem  iSd)nft' 

lucrfe),  nk.;  (nam.  izvleček). 
izloči,    ležem,    vb.    pf.    i)    OU-JbriitCIl :    ptica 

svoje  mlade  v  gnezdu  izleže,  Dalm.;   —  i. 

se,  avLi-  bciit  Gi  fricd)en;  tudi :  geborcu  iverbiit ; 

(preprosto):  kje  si  se  izlegel:  Z.;  gctiunfeil 
luerbeit;  tele  se  je  izleglo.  v{h.^t.; —  2)  ilU'^' 
liecfeit,  erfitmeii,  ./iJ»».;  — i.se,  cuti'tcl)cn:  greh 
se  izleže  in  redi  \-  naročju  lenobe,  Jap. 
(Prid.);  —  O  i.  se.  aufljorcii  ,^11  briitcn,  ani- 
briitcu,  Cig. 

izleči,  Ivčem,  vb.  pf.   =--  izvleči,   Cig. 

izlečitev,  tve,  /.  bie  ."pcilung,  Jan. 

izločiti,  Ivčim,  vb.  pf.  i)  oii^curiercii,  beilcit, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  —  2)  i.  se  koga,  jemaitbcil 
lo*  tucrbcii,  Cig. 

izl9diti,  im,  vb.pf.  ftii«'  bciu  Cifc  I)crauv^fdjaffen, 
aiiv<eijeii,   V.-Cig. 

izlegati,  am,  vb.  impf.  ad  izleči,  ležem,   Cig. 


izlegati  se  —  izlijati 


-  317  - 


izlik  —  izl9Čenje 


izltgati  se,  lažcm  se,  vb.  pf.  fid)  iHTaiboliiflcii, 
(izlag-)   0>. 

izlfgniti,  Icgnem,  vb. pf.  =  izleči,  ležem:  ptice 
se  Izlegnejo,  kajk.- Valj.  (Rad). 

izlehčati  se,  am  se,  vb.  pf.  tuofjlfcilcv  lucvben 
(izlaščati  se,  Dol.-Ci^.,  BlKr.-M.;  nam.  „iz- 
laličati"   se,  Mik./Et.J). 

izlthkotiti,  im,  vb.pf.  crleidjteni,  Cig.,  .Jan. 

izl^kniti,  leknem,  vb.  pf.  JjerOorrcdfcn,  ^'o/.; 
—  izleknien,  au^geiuadjicii,  Z. 

izler.iti  se,  im  se,  vb.  pf.  tracjc  iDcrbcu,  /^. 

izlepšati,  am,  vb.  pf  Ocridioncrit,  Cig. 

izlesti,  ležem,  i'6./'/.  ()enii.n"fnod)cti,  au^'tried)en; 
i.  iz  lupine,  ou«  Sciii  ©i  f)CVliOlfricd)CIt;  toliko 
da  je  izlezel  iz  lupine,  =  er  ift  ttod)  nid)t 
trodcn  ^inter  beit  Oliven,  0>. ;  še  le  je  iz 
gnezda  izlezel,  pa  uže  hoče  črez  glave  drugim 
letati.   C 

izlet,  leta,  m.  bcr  ^(u^flug  (ba§  ^hisflictieii  ber 
ilHigcO,  Cig.;  —  bcr  ^^lulflug,  bic  ^^^al•tie, 
bei'  (J;;cur^,  Jan.,  nk. 

izletaj,  »J.  =  izlet,  Muv. 

izletanje,  n.  ^iaž  Služflicgetl. 

izletati,  am,  I.  vb.  hnpf.  ad  izleteti ;  t)Cltiol"= 
fiiegen,  aulflicgen ;  II.  vb.  pf.  crlaufeit  (=  z 
letanjem  doseči),   Cig. 

izletavati,  am,  vb.hnpf.\]n^ox'',  (}erau§3itfliegeit 
pflegcu,  C. 

izletečati,  am,  vb.  pf.  flitgge  tuerben,  (o  ma- 
tici) Levst.fBeč.J;  i.  se  (o  ptičih),  Svet.fRok.J. 

izleteti,  im,  vb.  pf.  ^eraut'fliegeu,  au^fliegen; 
ptički  so  že  izleteli,  bic  inigel  'i)ahcn  fdjOlt 
ba§  9ie)"t  toerlaifen;  tebi  pametna  iz  ust  ne 
izleti,  nu^o  beinem  SJtunbe  tommt  fcin  gc- 
j^eibtel  35>ort,  Z. 

izletovati,ijjem,)'6./wj?/.^t/ izleteti, =izlctavati. 

izlevati,   am,  vb.  impf.  =  izlivati,  Mik. 

izleviti  se,  im  se,  vb.  pf.  fidj^iiuten,  fid) fd)uppcn, 
Jan.;  —  fid)  entpiippett  (fig.),  yik.;  —  ent= 
fte^en,  Jan.  (H.). 

izlezenje,  n.  bo§  3(u§fncrf)en,  C;  —  i.  zad- 
njice, ber  SSorfaK  bc§  9}Zaftbarinc§,  C 

izlfž,  m.  ba§  ©ebriite,  Cig. 

izležati  se,  i'm  se,  vb.pf.  fid)  a\X^\k^tw.,Jan.fH.). 

izlfžba,  /.  bie  9iu§brutitng,  C. 

izleže,  eta,  m.  iinetjetic^ež  f  inb,  Cig. 

izlfženec,  nca,  m.  =  izleženik.   Trst. (Let.). 

izl^ženik,  m.  =  ki  se  je  izlegel;  ptujski  iz- 
leženik, ber  5u  ^ettau  ©eborene,  C;  rado- 
merski  i.,  Raič(Let.J. 

izleženjak,  m.  =  izleženik,   C. 

izlfženje,  n.  i)  bie  5tu§brittuiig;  —  bic  93riit, 
(izlezenje)  ogr.-Valj.f'Rad.J;—2)  bie  ©ebltrt, 
ogr.-C,  —  bie  ;^erfltnft:  neki  zidov,  izle- 
ženja  Aleksandri janec,  ogr. -Valj. (Rad);  — 
bcr  ©eburtgort,  v^hŠt.-C. 

izležišče,   n.  =  rojstni   kraj,   C,  Npes.-Vra-{. 

izličiti,  im,  vb.pf.  beil  33Qft  ab^iefjeit,  Z.;  — 
eutl)iil(cn,  ZgD. 

izličkati,  am,  vb.pf.  i.  koruzo,  mit  bcm  2d)alcit 
W>  S^ufurujel  fcrtig  toerben,  Dol,  Gor. 

izlijak,  m.  bie  (iioffe,  jv:[lišt. 

izlijanje,  n.  =  izlivanje,  Miir.,  Cig. 

izlijati,  am,  vb.  impf.  ad  izliti,  =  izlivati,  Mtir., 
Cig.,  Jan. 


izlik,   m.  na  izlik,  jum  ©d)etlt,  Jan.,  Mik. 

izlika,  /.  ber  5.^onuaiib,  Cig.(T.),  BlKr.-Mik., 
Svet  (Rok.) ;  na   izliko,  ,yini   Sd)cine,   vihŠt. 

izlikati,  am,  vb.  pf.  au^gldtteil,  Cig.,  Jan.; 
au^poliercit,  Z,;  izlikani  in  nabrušeni  meči, 
Jap.-C;  izlikani  predalniki,  potiticrtc  .ftdfteil, 
LjZv.;    —    i.  perilo,  platteil,    Cig.;  i.  sukno, 

appreticrcn,  Cig.;  pu^jeii,  -^a«.;— burd)(iilben, 
Cig. ;  -—  olikan,  feill,   Cig. 

izliliti  se,  im  se,  vb.  pf.  fid)  I)auten,  v^IiŠt. 

izlisiti,  ITsim,  vb.  pf.  flecfig  marf)cn:  i.  si  kožo, 
fid)  bie  ,S>aut  a[ifd)iirfoii,  v:[hšt. 

izlitek,  tka,  m.  ber  ''^litžguf'?,  C. 

izlfti,  lijem,  vb.pf.  i)  ouggie^cn,  tueggiefeeit; 
vino  iz  kupice  i.;  —  2)  i.  se,  libcrlailfcn, 
itbcrftliiineil,  Cig.;  Sava  se  je  izlila,  ift  nu^= 
getretcit,  Cig. ;  fid^  crgiefeen,  Cig. ;  žolč  se 
mu  je  izlil,  =  bie  &a[k  Iditft  i()m  iiber,  Cig.; 
prim.  razliti ;  —  3)  i.  se,  Quff)Orcn  JU  gie^cn, 
C^i  rcgneii),  ou^rcgnett:  izlilo  se  je,  Cig. 

izlitje,  n.  bai?  ^litišgie&cii,  ber  Slujigufž. 

izliv,  »!.  i)  bcr  (Jrguf^,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bie 
SJfiinbitng  eiite§  <^_luffež,  Cig.,  Jan.,  nk.;  i. 
reke;  — ber  6iliflitf^  (gi-^ogr.),  Cig.(T.),  Jes.; 

—  jetrni  i.,  bcr  ^cbcrgaiig,  Cig. 
izlivališče,  n.  bic  'Jlu^gufi^ftatte,  Miir. 
izlivalnik,  m.  bcr  ^(u^gufji,  bic  ®offe  (5.  ^.  in 

ber  S'ild)c),  Savinska  dol. 
izlivanje,  n.  ba^  ^uSgicfseii,  bie  (Srgic^ung. 
izlivati ,    am,   vb.  impf.  ad   izliti ;    ait^^gie^en, 

tneggiefšen;  vodo  iz  škafa  i.;   i.  se,  fid)  er« 

gie^eit,  mitnbcn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  2) 

(untnillfiirfid))  nergiefjcti,   t)erfd)iitten,   Cig.; 

kaj  tako  izlivaš!  lepo  nesi  posodo!  —  i.  se, 

aU'Stretcn  (o  rekah),    Cig. 
izliven,  vna,  adj.  SJiiiubuiigš^:   izlivno  jezero, 

Jes. 
izlivnjak,  m.  ber  9(u^guf§,  bie  ©offc,  C. 
izlizati,   žem,  vb.  pf.  i)  tinid)  2(den  l)erau»= 

bringen,   f)erau§lcc!cn ;    med  i.  iz  skodelice; 

—  i.  se,  fid)  {)ci{cn,  gcucfen;  fid)  ijzvanž^ 
arbeiteit,  fi^  burd)fd)miegcn ;  —  2)  jerleden, 
Cig.;  —  abiDc^en,  abniitien;  izlizan  denar, 
izlizano  sukno,  Cig.;  i.  se,  fic^  ablDC^Ctt, 
fid)  abnii^eit ;  lemeži  se  v  peskasti  prsti  zelo 
izližejo,  Vrtov.(Km.  k.);  —  3)  i.  kaj  iz  koga, 
jcmaiibem  ettoa^  Qbfd)ineid)elit,  Cig. 

izlizek,  zka,  m.  izlizana  stvar,  Lašče  -  Erj. 
(Torb.);  n.  pr.  obrabljen  kos  mila,  Vreme- 
Erj.  (Torb.). 

izlizovati,   ujem,   vb.  impf  ad  izlizati. 

izl^č,  m.  =  razred  (©(affe),  (zloč)  ogr.-^'alj. 
(Rad). 

izl9Čati,  am,  vb.  impf  ad  izločiti;  au§fd)eiben, 
nk.;  i.  iz  sebe,  abfpllbern,  DZ.;  i.  se,  fid) 
au^fd)eibeit,  )ik.;  iz  bakrenice  izloča  se  modra 
galica  v   lepih   kristalih,  Erj. (Min.). 

izlpčba,  /.  bie  Stužfc^eibung,  C/g-.;  —  bie3tu»= 

tiabine,  Cig. 
izloček,   čka,  m.  ba§  ^tbgcfoubertc,  Cig.  (T.); 

—  fleiner  §lbfd)iiitt  im  33ud)c,  (zloček)  Valj. 
(Rad) ;  —  ber  ii!orbebalt,_  Cig. 

izl9Čen,  čna,  adj.  au^fditiešlid),  Jan.,  Zv. 
izl^čenje,   n.  bie   'i?litlfd)cibitng,   Cig.;  —  ber 
58ann,  Cig. 


izločevanje  —  izmagovati 


318 


izmahati  —  izmed 


izločevanje,  «.  bie  ^Ibjonberung  (i.  pota,  sline 

iul.).  Citr.rr.j. 
izločevati,   ujem,  vb.  itnpf.  =  izločati ;    au§' 

jdieibcn,   abioubern,    Cig.  fTj,  nk.;  —  aii§= 

)d}liefjcn,  fcrn  fialten,  Cig.fT.),  Sov.-C. 
izločilen,  l^na,  adj.  =  izločljiv,  auejc^licfetid) : 

izločilna  pravica,   DZ. 
izločil9,   n.  i)   \>až  9lb)oiiboruii!i#orc{Qn,  CVir. 

(T.).  Krj.fSomJ;  —  2)  bic   3iužid)licf3Uiici, 

DX. 
izločitev,   tve,  /.  bic  ?(uč'fd)eibuil(l,   bic   %už'' 

idiliefsiiitfl,  Jau. 
izločiti,    im,    vb.  pf.    aušid)cibcn,    Mur.,   Cig., 

Jan.,  Cig./^T.j;    abjoiibcvn  (zool.),   Cig.fT.), 

nk.;  aiK'id)Iiei}en,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  cjcom= 

niuuicteten,  ZgD. 
izločljiv,  iva,  adj.  au^fc^liefelid),  Cig.fT.J,  ZgD., 

DZ. 
izlog,  lQga,  m.  bie  @eid)ic^te  (^historia").  Alas. 
i.izl9kati,    kam,    čem,  vb.  pf.  ail«jd)tappcin: 

pes  je  mleko  izlokal   iz  sklede. 
2.  izlpkati,  am,  vb.  pf.  ailštniilben,  Mur. 
izl^kniti,  loknem,  vb.  pf.  flu^btegcn,  Cig.,  C, 

Mik.;  —  ou^iublbcn,  M. 
izlom,  loma,  m.  ber  'sJliiebriK^,  ba»  9lu«bi-ed)cn, 

Z. 
izl^mek,  mka,  m.  bet  ^}(ušbnid),  Z. 
izlomiti,  16mim.  vb.  pf.  biird)  53rcd}CU  tjCian^- 

biingcu,  aiiebrec^cn,  Cig. 
izlozen,    zna,    adj.    kar   je    iz  lože,    QU§   bcill 

.viainc.  Št  rek. 
izlpžba,  /.  =  razstava,  bic  ^(u^fteUung,  Jan., 

nk. :  —  hs. 
izložitelj,  m.  bcr  9(u^fteIIer,  \ov.-C.,nk. 
izloziti,  im,  vb, pf.  i)  t)erau'?(cgeii,  aueparfcn, 

auš^laben;  —  =  razstaviti,  auvftcllcn,  .lan., 

nk.\  —  2)  =  razložiti,  au^ilcgcn,  bcutcn,  ex' 

flcivcn,  Mur.,  Cig.,  Jap.f.Sv.  p.J. 
izložnica,  /.  bic  ŠlU'--ftclIeiin,  .Jan.fH.). 
izložnik,  m.  bcr  ''^liižftcllcr,  .Jan.fH.),  C. 
izlučati,  am,  vb.  pf.  mit  bcm  SBctfeu   fertig 

rcerben:  vse  kamenje  i.,  nllc  Stciiic  geiDorfcn 

f)Qbcn;  =  i.  se,  )id)  ucnrcrfcit,  Cig. 
izliiditi,  im,  vb.  pf.  Oerlorfoil,  «crfiil)VCn :  ženske 

so   me   izludile,   Fr.-C  jv{hSt. 
izlugati,  am,  vb.  pf.  =  izlužiti,   Cig. 
izliiknjati,    luknjam,    vb   pf.  au«Iod)cn,  bnrd)= 

U-d)ern,  Cig.,  C. 
izlupiti,   im,  vb.  pf.  QUšfd)ii(cil. 
izluskati,  liiskam,  vb.  pf.  niič'l)ii!jcil,   (-ig. 
izluščiti,  im,  vb.  pf.  ail#lliil)cu;   jedrce  i.,  Ollž= 

fcnifU,  Cig.;   i.  koruzo,  /|/A-y  O^J;  Iiv^gcloet: 

izluščeni   kristali,   lojc  Mll)|"tallc,    Cig  (T.). 
izluženec,  nca,  wi.  bic  aiiogclnugte  ?lid)c,  Cig., 

Sov. 
izluževatnica,  /.  bic  i!aiifll)iittc,   Cig. 
izlužiti,   im,  vb.  pf.  1)  au^lnugcn;    dež   U)de 

pepel  izlužil,  Sov.;  izliižcn  pepel,  au^flclttugtc 

9ljd)c,  Cig:,  —  burd)  bic  iiaugc  iKraui^briitgcii : 

i.  madež  iz  perila,   Cig. ;  —  2)  iii  bcr  iJilugc 

auebci.^Clt,    Cig.;    kože   se   v   iiižnici    izhižijo. 

Vrt. 
izmagati,  am,   vb.  impf.  ad  izmoči:    i.  komu 

kaj,  jcmoiibcm  etioo*  nuvMuirfcit,  Cig. 
izmagovati,    Cijem,  vb.  intpf   amJlvirfcit,   Cig. 


izmahati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  burcf))c^ragcn, 

)id)  {)erQU5arbcitcn,  Cig. 
izmajati,  majam,  majem,  vb.  pf.  i.  perilo,  bie 

iE3did)c  im  ©aifcr  au*id))Deiiten,  Lašče-Levst. 

fRok.). 
izmakatati,    atam,   ačem,    vb.  pf.   Cig.,  pogl. 

2.  izmeketati. 
izmakati,    kam,  čem,    vb.  impf  ad  izmočiti; 

aušrDnffern  (burd)  SBafjer,  Salje,  Saurcn  u. 

bgl.  cnt,ve^cn),  Cig. 
izmakniti,   nem,  vb.  pf.  pogl.  izmekniti. 
izmaknjenje,  n.  bie  i^crrcnfiing,   Cig. 
izmalati,    am,   i'^.  pf.  aiiemalcn ;  —   i.  sobo; 

mit  Jvcivben  abbilbcn,  Cig. 
izmala,  adv.  =  iz  mala,  tion  fttnbt)eit  an,  Č. 
izmaljati,  am,  i'6. />/.  =  razmaljati,  flctnttJci^C 

QUštl)CiIcii:  kruh  med  otroke  i.,   Cig.,  M.;  — 

burd)   tteine  §Ui^gabcn    bert^un,   Bcrjpellett: 

svoj   denar  i.,    Cig. 
izmamiti,    mamim,    vb.  pf.   burd)   33etl)6rung 

I)oraii§Ioden,  eric^tuinbctn :  i.  iz  koga  kai,  Cig., 

,/an.;  izmamil   je  iz  njega  marsikatero  skriv- 
nost,  Cv.;  tudi:  i.  koga  za  kaj,   Cig. 
izmanjšati,  am,  vb.pf  ^zmanjšati,  Dcrtlcilicril, 

tcrminbem,  Levst.fSauk) ;  —  prim.  rus,  iz- 

malitt,  ccrflcincrn. 
izmanjšek,    ška,    m.    bic    S.^crminbcrung,    bie 

Jlicbuction,  Levst./'Pril.). 
izmanjševati,   ujem,  vb.  impf.  =  zmanjševati, 

uertlcincrii,  ticrminbcrn,  Levst.i^Pril.). 
izmanjšilo,  n.  bie  ^i^erminberung:  i.  dohodkov, 

Levst.  rPril.). 
izmanjšljiv,  iva,  adj.  OCrtlctltcrtlb:  izmanjšljiva 

beseda,  baš'  ^.^erflciiicnnuv^iuprt,   \'rt..  Let. 
izmarnjati,  am,  vb.  pf.  au'sid)ttiaftcn,  Z. 
izmastiti,  im,  vb.  pf  Qu>?quctid)cn,  au«feltcrii, 

.Sol.;  vse  grozdje  i.,    C;  —  prim.  zmastiti, 

mestiti. 
izmastiti  se,  im  se,  vb.  pf.  feift  ipcrbcn,   C. 
izmaščevati  se,    ujem  se,    vb.  pf.  fid)   gciiug 

rdd)Cit,  Z.,  nk. 
izmaševati,    ujem,    vb.  pf.  bic   'iUicfie   JUCnbc 

Icfcil,  Z. 
izmatati,    am,    vb.  impf.    ad    izmotati,    Krj. 

fLjZv.J. 
izmazati ,    mažem  ,    vb.  pf.  burd)    @d)miereil, 

Solbeit  Dcrbraud)Cii,  Cig. 
izmazck,  zka,  tn.  bcr  ^Kcft  ciiu"^  3d)micrmit' 

lcl§  (cincv  ^cttc^,   ciiicr   Solbc\    Laičc-Erj. 

(Torb);  —   =   izvržek,   bcr  *illbid)aum,    0>. 
izm^cati,  mecam,  >'*./»/.  objtinitgcit,  ciitprcffcn: 

i.  komu  kaj,   Cig. 
izmeček,  čka,  m.  ha-}  'iJfii^^gooorfcuc,  bcr  'ihii- 

lunrf;  i.  tega  sveta,   Pohl.-Valj.(Rad). 
izmcčiti,  im,  vb.  pf.  ircid)  moc^cn,  i.  se,  JDcic^ 

lucibcii,  Cig. 
izmečkati,   am,   vb.  pf.  burd)  Cuctjd)Cn  Ctlua^l 

bcrniicbringcii,   aii'3qiictfd)cn,  Cig. 
izmed,  pracp.  c.  gen.  ,^tuijd)cn  (,Mv>ei  obcr  inct)-- 

rcrcii   Tingcii),    mittcn    nii>3   (cincr  Wciigc) 

l)CrUOr;  popeljem  Izraelce  izmcii  njili,  Ravn.- 
.\fik.;  eden  izmed  vas,  ciiicr  nu^  ciircr  2)iittc; 
najstarši  izmed  bratov,  bcr  ^,?U'ltc|'tc  iinter  bcii 
33riibcrn. 


izmticlleti  —  izmenjališče 


319 


izmenjati  —  izmetati 


izmcdleti,    im,    vb.  pf.  =-•    zmcdlcti,    mHiier, 

icl)limd)  tucrbcn,    /T.,    žito  na  polju  je  izme- 

dlelu,   Z. 
izmej,  pracp.  c.  gen.  =  izmcii. 
izmcglica,    f.  bcr  ^febelregcn,   Cig.fT.),   C: 

—   hs. 
izmehčati,  am  .   vb.  pf.  =  zmehčati,    Z.;  — 

i.  se,    buvd)  '?lblieflcu  liicid)  liicviten:  hruške 

so  se  izmehčale,  jv[liSt. 
izmehkiižiti,  užim,  vb.  pf.  lienueid)lid)cn,  Cig. 
izmehnatiti ,    atim,    vb.  pf.   ffnumici    macl)cn, 

i^/f.SV.-Č. 
izmikati,  am,  vb.  impf.  ad  izmečiti,    (lig. 

1.  izmeketati,  etam,  ečem,  vb.  pf.  aufhovcu 
,yi  mcctcrii,  aušmcdcrn,  Cig. 

2.  izmeketati,  etam.  ličcm,  vb.  pf.  =  izmek- 
tati.   (izmakatati)   Cig. 

izmekniti,  maknem,  vb.  pf.  i)  auč-rcigcn:  i. 
zob,  C,  vihŠt.;  —  auerupfen,  Mur.,  C;  — 
2)  cntriicteil ;  blazinico  komu  izpod  glave, 
stolček  izpod  nog  i, ;  i.  se,  am  jcincr  ikige 
tueid)Cn;  cntgfeiten,  Cig.:  glava  se  mu  iz- 
makne na  roke,  Zv.:  —  i.  se,  fic^  entjiefieu, 
3/.;  entnjeidien,  Cig.;  —  i.  si  nogo,  kolk, 
Dcvrenten,  Cig.;  —  3)  =  zmekniti,  entlocnbcn, 
Jan. 

izmektati,  am,  vb.  pf.  geljurig  ritttcln,  Dol. 

izmemba,  /.  bcr  '',)(uytauid) :  i.  izrecil,  bcr  '',)(už= 
toufd)  bcr  (Sr!tanimjen,  DZ. 

izmena,  /.  i)  bie  33erH)ed)vIung,  Cig.fT.J ;  —  'iixc 
'Jlbiiifdii^ung:  po  izmeni,  medjjeltDeife  (math.), 
Cig. (T.);  zemljo  na  izmeno  pali  solnce  in 
pustoši  burja,  Zv. ;  —  2)  bie  §(u§artuiiC5,  bei" 
?(u#bunb  (im  idilimmen  Sinne),  ber  SBccbicI* 
batg,  Cig.;  bie  llnform:  izmene  in  izpake, 
Hip.fOrb.) ;  kdo  bi  slutil  pod  tacimi  izme- 
nami (=  popačenimi  pciimki)  naše  tri  ro- 
jake? Savr.fLet.);  ein  9JJonftrum,  Diet.;  — 
bcr  3lt)itter,  Dol. -M.,  Brdo (Gor.j  -  Svet. 
(Rok.). 

izmenast,  adj.  uiifbrmlidi,  monftrii^,  Diet. 

izmencati,  am,  vb.  pf.  i )  biird)  >)icibcii  ^erau§=^ 
briugcn ;  zrna  iz  klasu  i.;  —  2)  mit  bcilt 
3errcibeii  fertig  iDcrbeu :  i.  proso,  boe  ?tiiv= 
tretcn  bcr  .'pirje  beenbcn,  jvihšt. 

izmence,  adv.  incdijelltieife,  C. 

izmendrati,  am,  vb.  pf.  mendraje  izprositi, 
obbritlen,  Cig. 

izmene,  eta,  m.  ber  ^ec^fclbalg,  Cig.;  psovka: 
ti   izmene  grdi  ti!  Lašče-Levst.fRok.). 

izmeničen,  čna,  adj.  izmenični  kot,  ber  2Cec^icI= 
ivinfel  {max\\.),   Titš.-Čig.(T.),  Cel.rGeom.). 

izmenlt,  adj.  3Bcd}ieI',  i.  kot,  ein  SC3ec^jel= 
roinfel,  ir.menite  rime,  33ccf)ielrcime,  h.  t.- 
Cig.fT.j;  izmenito,  abluccbielnb,   SL\.;  —  hii. 

izmenitev,  t^-e,  /.  bie  §(u5tt)cd)6(iiug,   Cig. 

izmeniti,  im,  vb.  pf.  i)  nueiuec^ieln ,  Mur., 
Jan.;  BcriDcdifedi,  Čig.fT.j;  —  abiofen:  nova 
straža  staro  izmeni,  Navr.fLet.J;  —  2)  i. 
se,  fic^  dnbern,  Mur.;  Izmene  se  kače  v  zve- 
zdice, Xpes.-Kres;  —  aueartcii,   Cig. 

izmenja,  /.  ber  ^^lultaufc^,  bie  3(u§rccd)^luitg, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  i.  knjig,  Cig.;  i. 
straže,  bie  ?(bli3iung  ber  SBac^e,  Cig. 

izmenjališče,  n.  bcr  9(ušn)ec^6lung§ort,  DZ. 


izmenjati,  am,  1.  vb.  pf.  aucMUfdjjelii,  auetau= 

jd)en;  i.  denar,  i.  klobuk;   i.  stražo,  oblbjen, 

Cig. ;  —  II.  vb.  impf.  ad   izmeniti ,    =    iz- 
menjavati, Mur. 
izmenjava,  /.  bie  !?hl'Jll>od)6lllug,  .fan. 
izmenjavati,    am,    vb.  impf.  ad  1.   izmenjati, 

=   izmenjevati. 
izmenjfnec,  nca,  m.  ber  3iwitter,  Hip.fOrb.J. 
izmenjfnik,  m.  i)  ber  2Bec^)eIbaIg,  Cig.;  — 

2)  bcr  ^^^'ittf'^,  foh. 
izmenjevanje,  n.  baž  '?(u§lDcdifcIn,  bov  5(u§= 

tau)d)en. 
izmenjevati,    ujcm,    vb.  impf.  ad   izmenjati, 

izmeniti;  aiiemed))c(ii,  auetau)d)cn. 
izmenljiv,  i'va,  adj.  QU!jmed)jclbar,  Jan.fH.). 
izmenoma,    adv.    ablocd)jclub:    vstajal    je    in 

pletel  koš,  potem  spet  molil,  in  tako  dalje 

izmenoma,   Cv. 
izmf  ra,  /.  bie  ?(užmef)'ung,  bie  Stbmefjung,  ha^i 

■iJlu^mag,   Cig.,  Jan.,   Cig.t^Tj,  DC;  izmera 

učnine,  DZ. ;  izmere,  S.k'rmcijungen,  DZkr. 
izmfrek,   rka,  m.  =  izmera,   Cig. 
izm^ren,   rna,  adj.  ermei^Iic^,   mcj^Jbar,  Jan., 

Cig.fT.J. 
izmerilo,  n.  ba§  5(uiJma§,  Levst.  (Pril.). 
izmeriti,   merim,  vb.  pf.  CL\Xžxnz.\\i\\;  i.  dolgost 

in  širokpst;  posodo  i.;  i.  kaj  na  sežnje,  ah- 

flaftein,  Cig.;  na  stopinje  i..  abid)reiten,  Cig.; 

i.  na  oko,  nad)  bem  '',}lugcnmaf5  abmeifen;  i. 

cesto,  tracicreii,  Cig.;   i.  kraj.  einc  ©egenb 

aiifiief)men,  Cig.fT.j. 
izmeritva,  /.  bie  31bmcijuiig,  DZ. 
izm^rjanje,   n.  bie  5(uc-me) jung ,  bie  ^43ermci= 

iungCeir,  Cig. 
izm^rjati ,    am ,    vb.  impf.  ad    izmeriti;    au#- 

mcffen,  ncrmeileii. 
izmerjenje,  n.  \i\i  9hl^me)1iing. 
izm^rjenost,  /.  bie  S3emc)"ienl}cit,  Cig.,  Jan. 
izmerljiv,  iva,  adj.,  Cig.,  Jan.;  pogl.  izmeren. 
i.izmesti,    mčtem,   vb.  pf.   i)  i^eraušfegen ;  i. 

smeti  iz  kota;    —    2)  aiiefcgeu;    i.  kot;    — 

i.  se  (o  nebu),  aiiennttern,    Šol. 
2.  izm^sti,    metem,   vb.  pf.  ausbuttcrit,   Jan. 

izmes-etariti,  arim,  vb.  pf.  i)  ermafclit,  avA- 
mdfeln;  —  2)  Qufl)i.nen  511  mdffin,  Z. 

izmešftiti,    utim.    vb.  pf.   =   izmešetariti ,   Z. 

izmet,  meta,  m.  bo^  iHuc^gctnorfene,  ber  '?tu§= 
luurf  (5.  ^^.  eiiier  SOhiie),  Cig.;—haž  SBermor^ 
fcue,  ber  '.llbjdjaum,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  C, 
]  'alj.  (RadJ. 

izmetalo,  n.  =^  iztrebilo,  bo^  9(u§fii^rung§' 
organ  (zool.),  /1.  t.-Cig.(T.). 

izmetanina,  /.  ba-?  Stranbgnt,  Jan. 

izmetanje,  n.  i)  baši  .sjinouefcljren;  —  2)  ba» 
"Jlnefelircn,  "Haž  ^^(uefegen. 

I,  izmetati,  mečem,  I.  vb.  pf.  i)baž  ^erau»= 
roeifeu  beenbcn;  i.  kamenje  iz  jame;  veliko 
krvi  iz  sebe  i.;  —  i.  zobe,  anebred)en,  bie 
lefeten  2amm^  ober  {yiiUeii5aI)nc  »crlieren  (o 
ovcah  in  konjih),  Cig.;  —  2)  i.  se,  in  bie 
ftolbcn  jd)ie)3en:  sirek  se  je  izmetal,  I  rsHO- 
Erj,fTorb.);  —  \\.  izmetati,  metam,  čem,  vb. 
impf.  ad  izvreči,  izmetati  I.,  i)  aušlDerfen, . 
Cig..  Mik. ;  au5Jd^Iie§en:  izmetajoč  vzrok,  ein 


izmetati  —  izmisliti 


—  320 


izmišljaj  —  izmodrovati 


9lu^j(^Iicšung§grunb,  Levst.(PnL);  —  2)  i. 
se,  '3(cf)rcn  anjc^en:  ječmen  se  je  izmctal, 
Dalrn.;  —  tvor  se  izmeče,  bilbet  fic^,  Z.; 
—  žužki  se  izmečejo,  friedjcu  au§,    Vrt. 

2.  izmetati,  am,  vb.  impf.  ad  izmesti;  fjerauš^ 
fegen,  ouefegen. 

izmetavati,  am,  vb,  impf.  ad  izvreči,  izme- 
tati 1. ;  I )  Iicraušiiuerfcn ;  (rocrfcnb)  auelaben : 
vrage  i.,  bic  Jeufel  ou^tvcibcn,  ogr.-Valj. 
(Rad);  —  2)  zobe  i.,  baran  jein,  bie  iiantrn^ 
ober  {^ullcnsahne  ju  Dcilicrcn,  au^brcdjcn  (o 
ovcah  in  konjih),  Cig.  ;  —  ■},)  i.  se,  in  ?lef)ren 
id)icBen,  51e^rcu  anjc^cn;  pšenica  se  izmo- 
tava, v^hŠt.-C;  —  tvor  se  izmotava,  bilbet 
jic^,  Z.;  —  4)  i.  se  po  kom,  jcmonbem  noc^= 
gerat^en,  Ravn. 

i.izmetek,  tka,  m.  ba^  Stuegctuorfenc ,  bcr 
3lueiDurf,  ber  ''J(užiid)uji5,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 
izmetki.  bie  ©jcremente,  Vrt.\  bic  9lueiuurf= 
[tofte,  DZkr. 

2.  izmetek,  tka,  m.  ba§  ^3(u^fe^ric^t,  ber  SJtift, 
C,  Valj.  (Rad). 

izmeti,  manem,  vb.pf.  i)  biircf)  9ieibcn  {)erau§= 
bringcn ;  i.  se,  infolge  \>ix>  Scf)iittcln!5  unb 
9teiben§  ^crou^fallcn,  i"icf)  aujriit)rcn  (o  žitu), 
Cig.;  —  2)  'Ha?,  9iciben  bcenbcn;  i.  proso: 
auetrcten,  Cig.,  M.,  Kr. 

izmetina,  /.  =  2.  izmetek,  "isa^  ^e^rid)t,  Z. 

izmetljaj,  m.  bas  ®eid)»)ur,  Z.,  Notr. 

izmete  vati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izvreči,  au6= 
iDerfen;  aii6Jcf)icf5en,  aušmer.^en,  Cig. 

izmezeti,  im,  vb.  pf.  aiiefidem,  Cig. 

izmuzniti  se,  mczncm  se,  vb.  pf.  fid)  eut= 
luiiibcu,  C. 

izmijati,  am,  vb.  impf.  ad  izmiti,  =  izmi- 
vati,   Cig. 

izmikanje,  >i.  i)  bo§  Stu^rei^en;  —  2)  ba'ž 
(Sntriirfcit;  —  baž  (Snttuenbcn;  —  prim.  iz- 
mikati. 

izmikati,  mikam,  čem,  I,  vb.  impf.  ad  izmek- 
niti;  i)  au^reifecn:  kokolj  i.,  auejdten,  v{h- 
Št.-C;  —  2)  entriicfen,  tucgriidcn;  —  i.  se, 
entgleiten ,  auš  fetncr  iiagc  »ueid)eii,  Cig. ;  [\č} 
fortftc^(en,  Cig.;  —  \\.  vb.  pf.  i)  izmikati,  am, 
ba^  .'pcc^clti  bcenben,  au6^ed)eln,  fcrtig  fjec^eln; 
vse  predivo  i.;  —  2)  flUSbilbou :  Vodnik  je 
prvi  izmikal  glasove  slovenski  liri.   Glas. 

izmikljiv,  na,  adj.  au«(n)eid)eub:  i.  odgovor,  )tk. 

izmikovati,   Cijcm,  vb.  impf.  =  izmikati   I. 

izmiljanje,  n.  bie  (frofion,   Cig. (T.). 

izmiljati,   mTljam,   vb  impf.  ad  izmlcti,   ('ig. 

izmirati,  Tram,  vb.  impf.  ad  izmrcti;  im  liJluŽ' 
ftctbcu  bcgrijfeit  jein,  aueftcrbcn,  Cig.fT.j,  nk. 

izmisati  se,  am  se,  vb.  pf.  fic^  auiSmaujeii, 
Cig. 

izmisct,  sla,  m.  =  izmišljaj,   Cig.  (T.). 

izmiscln,  selna,  adj.  =   izmišljiv,  Jan.flf.). 

izmislck,  slcka  (setka),  m.  bic  l£rbid)tuiig,  (jg., 
Savr.(Kop.  sp.)\  to  so  prazni  izmisleki,  bflž 
finb  faiile  %\\^i,  Cig. 

izmisliti,  mislim,  vb.  pf.  crfinticn,  cibid)teit, 
crfitlbcn;  i.  (si)  kaj;  to  si  (si)  ti  izmislil,  \>ai 
ift  bcinc  ©rfinbung;  izmišljen,  erfonncn,  tv 
bid)tcl ;  izmišljene  pripovedke;  fitigicit,  Cig. 
(T.);  izmišljeno  ime. 


izmišljaj,  m.  bie  ©rbic^tiing,  Cig. (T.). 
izmišljalo,  n.  bcr  Spintiiierer  (zaničlj.),  CV^. 

(Tj;  -  hs. 
izmišljanje,   n.  ba§  ©rfintien,  ba§  ©rbic^tcn; 

i.  besed,   Cig. 
izmišljati,    am,  vb.   impf.  ad  izmisliti;    erfin= 

ncn,  erbirf)ten,  erfinben. 
izmišljava,  /.  bie  ©rbid)tung ,   Cig.,   C. ;    ne- 
dolžne izmišljave,   Levst.fZb.  sp.J. 
izmišljavati,  am,  vb.  impf.   =  izmišljevati. 
izmišljavec,    vca,    m.  ber  ©rbid)ter,    ber  tSr= 

finncr,  Mcg.,  Cig.,  C. 
izmišljavka,  /.  bie  Srbid)terin,    Ravn. -Valj. 

(Rad). 
izmišljem'na,  /.  bie  (£rbid)tung,   bie   gabelei, 

Cig.rTj. 
izmišljenica,  /.  ba§  ^imgcjpinn^t,    bie   Sf}i' 

nidrc,  Cig.fT.). 
izmišljenka,  /.  ein  erionncnež  SBort,  nk.;  eine 

crbid}tcte  Grja^Iung,  Bes. 
izmišljetina,  /.  nk.  pogl.  izmišljotina. 
izmišljevanje,  n.  boš  (frfiniien,  bas  6rbid)teu, 

hai^  ©rfinbeu. 
izmišljevati,    ujem,    vb.  impf.  aušfinneit,   er= 

finiien,  erbicftten,  evfinbcn;    kaj  si  vse  izmi- 
šljujejo ljudje! 
izmišljevavec,  vca,  m.  bcr  Srfinner,  ber  ©r= 

biditer. 
izmišljevavka,/.  bie  ©rfinnerin,  bie  ©rbic^terin. 
izmišljija,  /.,  Zora.,  pogl.  izmišljava. 
izmišljiv,  iva,  adj.  crfinbcrijd),  Jan. 
izmišljivost,  /.  bie  (žrfiubungšfraft,  Jan. 
izmišljotina,/.  =  izmišljava,   Cig. (T.),  nk.; 

—  hs. 
izmiti,  mTjem.  vb.pf.  i)  burc^  SBajc^en  ^erau§= 

bringen,  reegnjajdien ;  i.  maroge;  —  2)  auž= 

roafdjen;  i.  sod,  rane. 
izmivanje,  n.  i)  baši  SSJcgroafdlen;  —  2)  ba§ 

^ht^JlDalc^eii. 
izmivati,    am,    vb.  impf.  ad  izmiti;     i)   roeg' 

»uajd)en ;  —  2)  au^roajdicn. 
izmivek,   vka,    m.  mesto,  katero  je  voda  iz- 

mila,  predrla,   C. 
izmladiti  se,  im  se,  i-f). ;»/.  ablicgen  (o  sadju), 

Dol. 
izmlesti,   molzem.  vb.  pf.  =  izmolsti. 
izmleti ,    mcljcm,    vb.  pf.    i)    bmd)   'i)Jiat)len 

()crau#briiigcn ,   aii^mal)Icn:   preveč    i.  žito, 

Cig.,   z.;    —    2)   mit    bcm   'iDJa^leu    fcrtig 

luerDcn. 
izmleziv9,  n.  =  mlezivo,  Z.,  Kr(iora. 
izmoči,    mtjrem,    vb.  pf.   1)    bcrauolKlfcu:    i. 

kogaiz  — ,C.;  — 2)au*ipirfcn:i.  komu  kaj,  Cig. 
izmočiti,  m<5čim,  ri«. />/.  au^ioiiffcru,  auč-bei^^cn 

(unb  baburc^  'Bal^e,  Sfiurcn  n.  bgl.  cntjie^en), 

Cig. 
izmodrijaniti,    anim,    vb.  pf.  =  izmodrovati, 

Cig. 
izmodriti,  im,  vb.  pf.  fliig  morficn;  to  ga  bo 

izmodrilo;  i.  se,  flug  nnnbcn,  ;r^/i.ŠY. 
izmodrovati,   ujem,  vb.  pf.  au^fiiigcln,  ergrii» 

bcln,   Cig.,  M ;    teorije  i..   Zora;    ni  zado- 

voleval  s  tem,  kar  je  izmodroval  sam,  Savr. 

(Spom.);  crgrunbcn :  celega  neba  zvezde  i., 

Prcš.;  hotel  sem  moža  izmodrovati.   Glas. 


izmot  —  izmuzati  se 


321 


izmuzek  —  iznebiti  se 


izmo),    mola,    m.  izmoli,  ©io)ionšit{)aIcr ,   C/>. 

{T.):  —  češ. 
izmoledovati,  njem,  i-b.  pf.  hnvč)  jubringlidicš 

^^itten  cilaiuicn,  evbctteln. 
izmoliti,    molim,    vb.  pf.   i)  burd)  'Seten    er^ 

laiigen,  erflft)cn,  crbcten;  i.  komu  blagoslov 

iz  nebes.  0>.;  —  2)  mit  bcm  iBctcn  f^rtig 

tuerben,    ail^beten;   še  enega  očenaša  nisem 

mogla  i. 
izmoljava,  /.  bic  ^erttorragung,  Mm: 
izmotsti,    motzem,    vb.  pf.    i)   i.  iz  koga    kaj, 

jemanbem  etinae  entpreffcn,  0>, ;  vse  denarie 

je  iz  mene  izmolzel,   Z.;   —   2)  austnelfcn; 

do  dobrega  i.,  Cig.;  —er']č)Opicn,  Cig.,  Jan.; 

izmolzena  njiva,  niagerrr  '"Jlcfer,  Cig. ;  i.  koga, 

i.  komu  mošnjo,  iemanbem  bon  ^Seutel  Icercn, 

Cig.:  au^faugen  (tig.).  Cig.,  Jayi.,  Cig.fT.j; 

izmolzena  okolica,  Zora;  —  izmolzen,  etlt- 

nerot,  Cig. 
izmolzek,  zka,  m.  ber  Gjtract,   C. 
izmdlža,  /.   i )  hai  ^Ibmelfcn,  C. ;  —  bie  ©r= 

ic^opfuug  beš  ^-BobenS,  Cig.;  —  2)  bie  ©mul= 

ficn  (chem.),   Cig. (T.). 
izmolžva,  /.  =  izmolža  2),  Dict.-Mik. 
izmongati,  am,  vb.  pf.  =  izmungati,    Cig. 
izmotati,    am,   vb.  pf.   i)  {)erau-?n:iinben,   lo--'= 

roicfcin;    i.  se,    fid)  fierau^tninbcn ,    fid)  (p^= 

roirfeln:  fid)  f)erQušarbeiten;  i.  se  iz  pravde, 

Z.;  —  fid)  cntfpin)ien,  fid)  entirideln:  vojska 

se  bo  izmotala  iz  tega, .  C/o-. ;  —  2)  mit  bcm 

§Qfpe[n  fevtig  roerbcn,  auč^pulen. 
izmotavanje,    n.  ha^  So^ruinbcit,    ta^   2o§= 

roideln. 
izmotavati,    am,    vb.  impf.  ad  izmotati;  (o§= 

roinben,  loercideln. 
izmozgati,  am,  vb.  pf.  etltmarfcn,  Št.,  BlKr,- 

M.;  —  au^mergeln,  C. 
izmraziti,  nirazim,   vb.  pf.  auetdlten,   Cig. 
izmf cati,  am,  vb.  pf.  au^je^ven,  au-;mergeln : 

i.  se,   C. 
izmrcvariti,  arim,  vb.  pf.  biud)  SJiifž^anbtuiig 

entfraften,  Z. 
izmfdanica,  /.  izmrdana  ženska,  SlGor.-C. 
izmrdanka,  /.  =  izmrdanica,   C. 
izmfdati,  mrdam,  vb.  pf.  hnxfi)  Unjuc^t  fd)tt)d= 

d)en,  C 
izmreti,    mrem  (mfjem),    vb.  pf.  =  odmreti, 

pomreti,  au^fterbeu,   Cig.  (T.),   C,  nk. 
izmrmrati,  am,  vb.  pf.  i)  ermurren,  Cig.;  — 

2)  mit  bem  ^Srummen  fertig  roerbcii,    ani' 

bvummcn. 
izmrtvačiti,  ačim,  vb.  pf.  abtobteil,  Jan.(H.y. 

i.  svoje  želje,  Z. 
izmučiti,  mijčim,  vb.  pf.  abmartcrn,  obquaIen, 

Cig..  nk. 
izmugati,  am,  vb.  pf.  =  izmungati,  jv\hŠt. 
izmuliti,  im,  vb.  pf.  auejateu,  aužraufcn,  Cig., 

C.\  —  auegrafeu:  travnik  i.,  Cig. 
izmuljati,    am,    vb.  impf.  ad    izmuliti;    ail#= 

raufciT,  aUi^grafen,  Cig. 
izmungati,  am,  vb.  pf.  aužniangen:  i.  perilo. 

Dol.,   Gor.,    Tolm.;  —  prim.  izmongati. 
izmuzati  se,    muzam  se,   vb.  pf.  entfc^Iiipfen, 

fid)  baoon  fc^Ieic^en,    Cig.,  C,  Lašče-Levst. 

Slov.-nem.  slovar. 


(Rok.),  jv^Št.;  vsi  se  izmuzajo  ven,  Jurč.\ 
i.  se  komu,  Str. 

izmuzek,  zka,  »j.  bie  Sntgteitung,  C;  ti  iz- 
muzki,  ti  izpolzki  nature  iz  svojih  modrih 
tečajev,  Ravn. 

izmuzniti,  muznem,  vb.  pf.  i)  bie  9iiube  ab- 
ftreifeii,  etitriuben,  C;  mladico,  vejico  i.. 
Diet.;  —  2)  fd)nipfcn,  cntmenbeii,  Cig.\  — 
3)  i.  se,  eiitgleiten,  cnttd)liipfen;  —  fid)  meg' 
fte{)(cn:  i.  se  iz  hiše,  C;  ][&}  ent,^ict)en:  i. 
se  iz  svoje  dolžnosti,  Jap.-C;  —  4)  intr. 
entfdiliipfen  :  iz  rok  mi  izmuzne  kaj,  C. 
jvihŠt.^ 

izmuzovati,  Ojcm,  vb,  impf.  ad  izmuzniti, 
Cig. 

iznad,  praep.  c.  gen.  iibev  — I)fr,  iibcr  — f)erab; 
iznad  hriba  prileti  truma  ptičev;  odvali  ka- 
men iznad  vodnjaka,  Ravn. 

iznajdba,  f.  bie  Srfinbung,  Cig.,  Jan.,  ogr.- 
M.,  nk.  ' 

iznajdec,   dca,  m.   =  iznajdnik,   Cig.,  Jan. 

iznajdek,  dka,  m.  bie  ©vfinbung,  Cig.,  C;  — 
bie  Gvmittehuig,  Cig.,  Jan. 

iznajden,   dna,  adj.  =   iznajdljiv,  Jan. 

iznajdenje,  n.  bie  (Srfinbung,  Miir.,  Cig. 
(T. J.   nk. 

iznajdenost,  /.  bie  Srfa[)renf)eit,  bie  5crtig== 
feit,   Cig.,  Jan.;  —  prim.  iznajti   2). 

iznajdljiv,  iva,  adj.  erfinberifc^,  Jan.,  Cig. 
(T.),   nk. 

iznajdljivec,  vca,  m.  =  iznajdljiv  človek,  nk. 

iznajdljivost,  /.  bie  ©rfiubfamfeit,  bie  ^fii^ifl' 
{eit,  Ja)i.,  nk. 

iznajdnica,  /.  bie  Gifinberin,   Cig.,  Jan. 

iznajdnik,  m.  bcr  Srfillbcr,  Miir.,  Cig.,  Jan., 
D  Z.,  nk. 

iznajdnost,  /.  =  iznajdljivost,   Cig.,  Jan. 

iznajdovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iznajti;  cr* 
finbeit,  Jan.,  nk. 

iznajti,  najdem,  vb.  pf.  i)  anefinbtg  mac^en, 
Cig.,  Jan.;  eifiltbeu,  Diet.,  Giits.,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.j,  nk.;  —  2)  i.  se  v  čem,  fid) 
5ured)t  finbeit,  fid)  orientieren,  Cig.fT.j;  fic^ 
anefenneii,  Cig.;  —  iznajden,  flug,  gefd)eit, 
Cig.,  Jan.,  Gor.,  Savinska  dol.;  iznajdeni 
in  premeteni,  Jap.fPrid.J;  Prelepa 'znajdena 
mladenka,  Xpes.-K. 

iznaroditi,  im,  vb.  pf.  (narejeno  po  nem.  gla- 
golu: cntnationalifiercn,  Xov.,  Let.). 

iznašanje,  n.  t>a^  iierauštragen,  Cig. 

iznašati,  am,  vb.  impf  ad  iznesti;  i)  t)Crau§= 
trngeit,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  =  razna- 
šati,  Dcrleumbeti,  M.;  —  3)  (germ.)  betrageii, 
aušmadien,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j;  prim.  iz- 
nesti  3). 

iznašlec,  šleca  (selca),  m.  bcr  Srfinbei",  Šol.,  Bes. 

iznebava,  /.  baž  S?ožrDcrben,  bie  33efreiiing, 
C;   —  prim.  iznebiti  se. 

iznebavljati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  izne- 
biti se;  Io'3  JU  luerbcii  fudieii,  fid)  cntlebigcii, 
fid^  befrcien:  i.  se  koga,  česa,  Jan.,  Fr.-C. 

iznebitek,  tka,  tn.  bcr  ?lbortu§,  C. 

iznebitev,  tve,  /.  bie  GntauBerung,  Cig.,  Jan. 

iznebiti  se,  i'm  se  (bom  se,  bodem  se,  Mik., 
Trub.,  Levst.),   vb.  pf.  lošroerbett,  fid)  ent= 

21 


iznebitnica       izneveriti 


-   322 


iznevfrje  —  iznositi 


fiiiBerii,  befrcit  tncrbcn;  i.  se  koga,  česa;  i. 
se  dolgov;  Ja  smo  se  le  tega  sitneža  iz- 
nebili!  —  otroka  se  i.,  oboiticreit,  Jan.;  — 
ettoaž  »on  fid)  gcben:  do  bedakov  se  ni  ni- 
koli nepotrebne  besede  iznebil,  Ravn.:  i. 
se  kake  neumne,  cttt)a#  TmnmC'^  aiižiprC' 
dicn,  Snv. 

iznebitnica,  /.  ciii  'SSeib,  ba^  olmrticrt  f)at,  C. 

iznebitva,  /.  =  iznebitev,   C. 

iznebivati  se,  am  se,  vb.  itnpf.  ad  iznebiti  se. 

iznejevfriti,     včrim,     vb.   pf.    =    izneveriti, 

iznemagati,  am,  vb.  impf.  ad  iznemoči;  idjluarf) 
njcrben,  crliegcn,  Ci^..  Vrt.\  Turku  iznemaga 
vipehani  kristjan,   Levst.fZb.  sp.J. 
iznemariti    se,    marim    se,    vb.  pf.   licbcrltrf) 

uierbcn,   V.-Ci^. 
iznemati,    mam,    mljem,  vb.  itnpf.  ad  izneti; 

liciaueuctjmen:  bratu  troho  i.,  Krelj ;  i.  komu 

oči.    Vrt. 
iznemoči,  mtjrem,  vb.  pf.  =  obnemoči,  !i*Qft= 

lo^  »Dcrbcn,  eriiegcn,  Cig.,  Jan.;   Ali  vedi, 

kakor  se  je  brzo  porodila,    Hitro  zopet  iz- 

ncmore  in  ugasne    (jeza),    Levst.fZb.  sp.J; 

0l)umad)ti9   ttjcrbeii,   C;    iznemggel',    mogla, 

cntfrdftct,  abgcfpannt,  Jan.,  C. 
iznem9glost,  /.  bic   ©rjdjDpfuiig,    bic   *?(bgc= 

jpQiintf)Cit,  Jan.,  Sl.\. 
iznenada,  adv.  unocrljont,  Cig.,  Jan. ;  (iz  ne- 

nada),   Mik:,   LjZv. 
iznenadba,  /.  bic  Ucbeirafdjimii,   Cig.(T.). 
iznenade,  adv.  =  iznenada,  Mur.,  Met. 
iznenaden,  dna,  adj.  uncrttjartct,  ,^an.;  iznc- 

nadna  novica,  Jiirč.;  —  au§   bem  Stcgieif, 

Cig.fT.j. 
iznenadi,  adv.  =  iznenada,   Cig.,  Jan. 
iznenadice,  adv.  =  iznenada,   v^hSt.-C. 
iznenaditi,    nadim,    vb.  pf.   iibcrrofc^en,    Cig. 

(T.),  nk. 
iznenadjenje,  n.  bie  Uebenajc^utig,  nk. 
iznenadoma,  adv.  =  iznenada,  Z. 
iznercjditi  se,    rpdim  se,    vb.  pf.  unfrud)tbar 

mcrbcn,  Cig. 
iznerfditi,  redim,  vb.  pf.  in  Uiiorbnung  brin= 

gcil,  DCrtuirrcn,  (zner-)  Podkmci-Erj.  fTorb.). 
iznesek,  ska,  m.  ber  33ctrag,  Jan.,  Slom.-C; 

nav.  znesek. 
iznesil9,  n.  =  iznesek,   C. 
iznesti,   nesem,  vb.  pf.  i)  Ijerou^^trageil,  Mur., 

Cig.,  .lan.;  na  solnce  i.  kaj.  Dol.;  —  2)  bOs 

®iTiid)t  uerbreitcn:  ljudje  so  izncsli.  Z.;  prim. 

raznesti; — 3)  (germ.)  bctragcn,  au^mac^cit, 

Jan.  (nav.  znesti;    prim.  nem.   „aU'?tragen" 

=  betragen). 
izneti,   namcm,  vb.  pf.  f)eraužncf)meu :   bruno. 

troho  iz  očesa  i.,  Krelj;  izname  dva  dese- 

taka,  Trub.fPost.J;  oči  i.  iz  glave,  Levst.fZb. 

sp.J;  izncmi  sekiro  iz  tega  tcplja,  Xpr.-Erj. 

fJorb.J;   —   iznet,    Qii#gcnonimcil,    DZ.;    iz- 

ncmSi,  mit  9(il^nal)iiic,   C.  RaictSlov.J. 
iznevvra,  /.  bcr  Ircubnid),  ./^>i.;— bcr  ^^[bfall 

ttom  Oiloubcn,  C. 
izneveriti,    vcrim,    vb.  pf.    1)  i.  koga,  trcillo^ 

inad)cii,  C;  —  i.  se,  abtriimiig  mcrbcn;  on 

se  je  bil   izneveril  Ncbukadnczarju,   Dahn.; 


i.  se  svoji  stari  navadi,  LjZv. ;  —  2)  i.  se, 
unglditbtg  ineibcn,  Cig.;—:,)  (po  nem.)  t)er= 
untrciien,  SIS. 

iznevprje,  n.  bic  'Jlbtriinnigfeit :  V  izneverje 
kmeta  mami.   Levst.f^Zb.  sp.J. 

iznev^rjati,  am,  vb.  impf.  ad  izneveriti;  i.  se, 
abtviiiinig  incrbcn:  izneverjali  so  se  mu  pri- 
jatelji  in   znanci,   Navr.fKop.  sp.J. 

iznevprjenik,  m.  ber  iintrcu  getcorbcti  tft,  C. 

izneverljiv,  iva,  adj.  jur  llutrcu  DCrlcttenb, 
ucrfiibvcriid),  C 

iznevfrnik,  m.  ber  9tbtriinnige,   Cig.,  C. 

iznev^rstvo,  n.  bic  ''^Ibtriinnigfeit,  \ov.-C. 

iznevesten,  tna,  adj.  iuit)erl)0nt,  Jan. 

iznevesti,  adv.  uiiDcrmut^et,  Mur.,  Jan.,  Met., 
Mik. 

iznev9ljiti,  voljim,  vb.  pf.  unitiiflig  macf)eii: 
iznevoljen,  cntrilftet,  Bleiw.fLet.J. 

izneženec,  nca,  m.  bcr  SScrjartelte,  ba§  3'^'^*^^' 
fillb,  (zn-)  Ravn.-Cig. 

izneženost,  /.  bic  58er,^artcluug :  posvetna  i.. 
Čl'. 

iznežiti,  nežim,  vb.  pf.  tierjartcln,  Cig.,  Šul., 
Cig.fT.J;  —  rus. 

izničiti,  nTčim,  vb.  pf.  junic^te  mad)en,  tter= 
liirf)tcn,  C;  i.  se  =  v  nič  priti,  Jligrunbc 
gft}en :  blago  se  mi  je  izničilo.  Dol. 

iznikati,  kam,  čem,  vb.  impf.  ad  1)  iznikniti ; 
ciitjprteften,  Cig.;  M. 

1.  iznikniti,  niknem,  !»;&.//.  fpricfecnb  ^erauž= 
tommcn,  cittiprtcfjen,  Cig.,  Jan. 

2.  iznikniti,  niknem,  vb.  pf.  entj(^tt)inben,  C; 
i.  iz  oči.    Vest. 

iznima,/.  bie^liienalime,  DZ.,kajk.-Valj.fRadJ. 
iznimanje,  n.  "tia^  %\\i\K{)mt\\,  bie  'Jdi^nabnie  : 

zapoved  božja  ne  trpi  iznimanja,  kajk.-Valj. 

fRadJ. 
iznimati,    mam,    mljem,    vb.  impf.  ad  izneti; 

aušine()mcn,  DZ.;  iznimajoč  vzrok,  eiii  9(11^- 

nQ£)m'ogruiib,  Lcv.st.  fPril.j. 
iznimce,  adv.  auš'no{)m§tt)eije,  Mik. 
iznimek,    mka,  m.  =  iznima;    brez  iznimka, 

Zv. 
iznimka,  /.  bic  ?(užiiabmc,  h.  t.-Cig.fT.),  nk. 
iznititi,    nitim,    vb.  pf.  auvfabcdi,    bie  ^a\>in 

Qii5i,^tcl)cn,  Cig. 
iznižati,    am,  vb.  pf.  nicbrigcr  ftcfleil,  Z.;   tX' 

inniugcii,  nk. 
iznižek,  žka,  m.  bic  Snutijšigiing,  Levst.fPril.J, 

Xov. 
izniževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iznižati,  Z.,  nk. 
iznorcevati  se,    ujem  se,  vb.  pf.  aužidjcrjcn, 

Cig. 
iznoreti,   im,   vb.  pf.  aU'Jtobcil,   Cig. 
iznos,  nosa,  »i.  i)  biiv  ,\)iiioiivtragcn,  bic  ?(u^' 

tiagung,  (jg.;  —  2)  =  iznesek,  ber  58ctrag, 

Cig..  DZ.  SIX.-C. 
iznositi,    nysim,   vb.  pf.  i)   mit  bem  Irngfn 

fertig  lucrbcii;    hlapec  je  vsa  drva  iznosil  v 

drvarnico;  —  2)  ouc^trogcn  (ciii  Minb),  Cig.: 

flcbarfll,    C. ;    ncgodno   je    iznosila,    )ic   I)at 

abortiert,    Cig.;  —  i)  i.   se,    biird)    laiigc^ 

5rud)t(rageii  gejrfjiDilcftt  »rerbcit:   trta   se  je 

iznosila,  M. ;  —  4)  iznošen,  abgetiogen,  ab« 

genrujt,  Cig. 


iznvtra  —  izobraženost 


—  323  —         izobraženstv9  —  izomorfija 


izn^tra,  adv.  =  iznt)traj,   Trub.-Mik. 
izn9traj,  adv,  =  znotraj,   C.  7'rub.,  nk. 
iznov,  adv.  »011  nciiem,  iiciierbiiigž,  (znov) 

Trub.,  Dalm.,  Kcc,  (nam.  iz  novar). 
izn9va,  adv.  =  iz  nova,  lion  iioiiem,  uk. 
izn^vič,  adv.  =  iznova,  tioii  lieiicm,  Z. 
izn^vičen,  čna,  adj.  neii:  bati  se  je  iznovičnih 

vstaj,   Sl\. 
iznuditi,  nu^lim,   vb.  pf.  nbbrinflcn,   Cig. 
izobdliti,  alim,  vb.  pf.  nicbcnucrfeil,   izob-)  C: 

—  loidieu,  tilgen:  greh  i.,  ogr.-C;  —  =  pre- 
vrniti,  HlKr.;  i.  se,   =  prevrniti  se,  RlKv. 

izobara,  /.  eita    enakega    zračnega  tlaka,    bic 

:3)obarc,  dcx. 
izobarometerski,    adj.    iiolnucimctrijd),    Cig. 

(T.). 
iz9bčenec,  nca,  m.  bcr  G"i"com:miuicierte,  Cig. 
iz9bčenje,  n.  ber  Saim,  bie  5jcomntunicatioii, 

Cig..  .Jan..  C. ;  —  bic  "^td^t,   Cig. 
izobčevati,  ujem,  vb.impf.  ad  izobčiti,  Jan.,nk. 
izobčilen,  fna,  adj.  93anu= :    izobčilno  pismo, 

bcr  '^^aiiubviof,  Cig. 
izobčilo,  n.  bic  Gjcommunication,  Cig. 
izobčitev,  tve,  /.  bic  ©jcommiinicatiott,  Jan. 
iz9bčiti,   občim,    vb.  pf.   aii^^jdjlicficn,    Levst. 

(Xauk);  —  in  beii  ^fiaiiit  tfjun,  cj;commuui= 

cieren,  Cig..  Jan..  C,  nk. 
izobesiti,  esim,  vb.  pf.  QU§l)angen,   Cig.,  nk.; 

(po  nem.). 
izobhoditi,  h<5dim,  vb.pf.  =  obhoditi,  bereijcil, 

ogr.-C. 
izobiten,    tna,   adj.   rcic^Iid),    iiberfc^wenglic^, 

Mur.,  Cig..  Jan..  C. 
izobilje,  n.  bcr  llcberfluf§,  Cig.fT.J. 
izobilnost,  /.  bie  Sfteic^lic^feit,  bie  Ueberfc^ttjei!g= 

lic^fcit,  3/Hr, 
izobitšati,  am,  vb.  pf.  bcrmel^ren,   Cig. 
izobjestiti    se,    jestim    se,    vb.  pf.  milti}\viU\Q 

rpcrbcn,  C. 
izcjbliti,   obhm,  vb.  pf.  abrunbcn,   Cig. 
izobl9kati,  am,  vb.  pf.  aui^tvoibcn,  nk. 
izob9kati,  am,  vb.  pf.  =  izoblokati,  Cig.,  Jan. 
izobraza,  /.  =  izobrazba  2),   C. 
izobrazba,  /.  i)  bie  ^ilbung,  bie  (^ormntion: 

navpična,  porazna  i.,  bic  ien!red)te,  f)Dri3on» 

tate    ©Ueberung,    Cig.fT.J,  Jes.,  Riit.(Zg. 

Tolm.);  —  2)  bie  gciftige  'ijtu^bilbiing,  nk. 
izobraziti,  razim,  vb.pf.  i)  formcn,  gcftalten, 

Mur.,  Cig.,  Jan. ;    Bog  izobrazi  lepo  člove- 
ško telo,   Ravn.;  —  aiiebilbcn   (ben   ®cift), 

izobražen,  gcbilbct,   Cig.,  Jan.,  M.,  nk.\  — 

2)  bilbli^  baiftcHcn,   Cig.fT.),  nk. 
izobrazljiv,    iva,    adj.   i)  bilbeiib,    nk.\  —   2) 

bilbiam,  bilbiingefdf^ig,  C,  (-žljiv)  Cig. 
izobraznik,  m.  ber  Šilbner,    Vrtov.fSli.  g.). 
izobraževati,  ujem,  vb,  itnpf.  =  izobraževati, 

Cig.,  Jan. 
izobražati,  am,  vb.  itnpf.  ad  izobraziti,  Mur., 

Cig.^ 
izobraženec,  nca,  m.  bcr  (Mebifbete,   C,  nk. 
izobraženje,  n.  i)  bic  ©cftaltung,  Mur.,  Cig.: 

—  2)  bic  ^(ujbilbung,  Cig. 
izobraženka,  /.  bic  ©tbilbelc,  Z.,  nk. 
izobraženost,/,  bie  ^ilbung,  bie  gciftigeSultur, 

Cig.,  Jan.,  nk. 


izobraženstv9,    n.  bic  ^utfni^lf.i,   bic  ®cbi( 

bdt-il,    C.  .S7.V. 
izobraževalen,    hia,   adj.  bilbciib,   'iMlbimgs' , 

nk.;    izobraževalni   zavodi,    bic  ^i^dblUigvan- 

ftoltcil,   nk. 
izobraževališče,  n.  bic  93i(bung§an|tQlt,  Jan.; 

i.  za  učitelje,  učiteljice,  bic  £c^rer=,  !2cl)rer= 

iimciibilbiing^^aiiftnlt,  PZ. 
izobraževatnica,  /  bic  ^-Bilbung^onftalt,  5/.V.- 

C. ;  i.  učiteljska,  vojaška,   Levst/Sauk). 
izobraževanje,    n.  bož    'Službilbcn,    bie   ?(uv= 

bilbuiig,   C.ig.,  Jan.,  nk. 
izobraževatelj,  m.  =  izobraževavcc,  Jan.flf.J. 
izobraževati,    žijjcm,  vb.  impf.  ad  izobraziti; 

i)  bilbcii,  fonncn,  Cig,  Jan.;  —  2)  gciftig 

aiii?bilbiMi,   Cig.,  Jan.,  nk. 
izobraževavec,  vca,  m.  ber  53ilbner,  Cig.,  nk. 
izobraževavka,  /.  bie  iBilbnorin,  nk. 
izobrazljiv,   iva,  adj.   Cig.;    pogl.  izobrazljiv. 
izočitati,  Ttim,  vb.pf.  =  objaviti,  Vod.fl^b.  sp.). 
izogeoterma,  /.  črta  enake  zemeljske  toplote, 

bic  3Higi^otf)erme,  Jes. 
izogib,    giba.    m.    baž    ''^(ilšHJeic^ett :    znamenje 

izogiba,  'i)ai  5(užtr)cid}|'ignal,  DZ. 
izogibati  se,    g?bam,    bljem,   vb.  impf.  ad  iz- 
ogniti se;   au5?lt)Cid)Cn ;  i.  se  koga  (česa),  je= 

maiibcii  (ctroa^)  moibcn,  fliet)cn. 
izogibek,  bka,  m.  tiXoai,  bcm  man  au^tt)eid)en 

millž:  stal  je  po  cele  ure  poleg  biljarda  ali 

poleg  kvartne  mize,    igralcem    napotje,    to- 

čajem  izogibek,  Jurč. 
izogiben,  bna,  adj.  i)  haž  ^hi^lDei^enbetreffenb: 

izogTbno  znamenje,  ba# '?(ll#tDeid}iignaI,  DZ.; 

—   2)  au§lt)cicf)Cnb :  i.  odgovor,   Cig.fT.J;  — 

3)  ticrnieiblicf),  Jan.fH.J. 
izogljeneti,   im,  vb.  pf.  berfol^Icn  fintr.J,   Cig. 
izogljeniti,  im,  vb.  pf.  in  S"ot)Ie  bcrroanbclii, 

C;  —  i.  se,  =  izogljeneti,   Cig. 
izogljiti,  im,  vb.  pf.  =  izogljeniti,   Cig. 
iz9hati,  am,  vb.  pf.  =  izvohati,  Dol.-Z. 
izohimena,  /.  črta  enake  srednje  zimske  to- 
pline, bic  :3iocbiincnc  (geogr.),  Cig.fT.J,  Jes. 
izok,  m.  bie  Eicabe,  Jurč.fTug.j;  —  stsl. 
izokrima,  /.  črta  največe    mrzlote  morskega 

površja,  Jes. 
izokr9gliti,    kroglim,    vb.  pf.  aiierimbcn,  dh- 

runbcti,   Cig.,  Jan. 
izokr9gljenje,  n.  bie  ''^(bntiibung:  i.  svot,  DZ. 
izokrogljevanje,  n.  bic  ^Ibnmbung,  DZ. 
izokrogljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izokrogliti, 

DZ. 
izokroževati,  ujem,    vb.  impf.    ad    izokrožiti, 

Jan.fH.J. 
izokr9Žiti,   im,  vb.  pf.  aužrunbcn,  abrunben, 

Cig^,  Jan.;  —  i.  drobce  na  cele  krajcarje,  DZ. 
izolator,  rja,  >w.  samilo,  bcr  ^folator,  bcr '!)fid)t= 

Icitcr  (phvs.\  Cig.fT.J. 
izolika,  /.  bic  ?[uč'bilbung,  C 
izolikati,  am,  vb.  pf.  au^bilbcn,  Let. 
izomika,  /.  bie  9(u»bilbung,  nk.;  praktična  i., 

DZ. 
izomikati,  kam,  čem,  vb.  pf.  aiiSbilbcn,   Cig. 
izomorfija,   /.    enakost    kristalnih    oblik    pri 

raznih    tvarinah,    istolikost,    bie  igiomorp^te, 

Cig^fT.J. 


izonegati  —  izpahavcc 


324 


izpahek  —  izpečati 


izonegati,  am,  vb.  pf.  cttio  .S^atibluug,  bic  man 

aiuicnblicflicf)    iticfjt    bcftimmt    ncnncii    tann, 

tioilcuben,  Cig. 
izonegaviti,   a\  im;   vb.  pf.  =  izonegati,  Z. 
izongaviti,   a\  im,  rb.  pf.  =  izonegati,   Cig. 
izop,   m.  neka  rastlina:    ber  ^^JDp  (hvssopus). 
izopačenost,  /.  =  izpačenost,  bic  SSerborbeii' 

I)eit,  bie  iVnlcfirt^eit,   Vest. 
izopačevanje,    h.   bic   S.^erfdljc^uu9,  Cig.  (T.), 

DZ.;  i.  javnih   kreditnih   listov,   DZ. 
izopačitelj,  m.  ber  58erbcrber,  C. 
izopačiti,    im,    vb.  pf.  =  izpačiti  ;    Dcrbetbcn, 

corrumpieren,  C,  »A-.;  »cifdlid)cn,  h.  t.- Cig. 

(T.);    Devtcf)rt   barftcllen,    Cig.  (T.);  —  izo- 

pačen  kristal,  miižgcbilbet,  Erj.fMin.J. 
izopaka,  /.  bie  5^lid)ung,  DZ. 
izorahlja,  /.  črta  istočasne  plime  morske,  Jes. 
izorati,  oram,  orjem,  vb.  pf.   i)  ^eraužadciu, 

aufarfciu;  kamenje  i.;  —  2)  mit  bem  videni 

fertig  iDerben,  au^pfliigen;  njivo  i.;  —  auf- 

adcrn ;  IcJino  i. 
izoravati,  am,  vb.  impf.  ad  izorati,   Cig. 
iz9rglati,  am,  vb.pf.  burdjorflcln ;  fertiij  orgetn. 
izostajati,  am,  vb.  impf.  ad  izostali;  au^bleibcn, 

Jan.,  nk.;    iz  šole  i.,    časniki   izostajajo,  nk. 
izostanje,  n.  'baž  ?hi»b(eiben,  DZ. 
izostanek,  nka,  m.  "i^až  5hieblcibcii,  Jan.fH.); 

—  baš  *i?(u^gobliebene,  Jan. (H.). 
izostali,  stanem,  vb.pf.  au^bleiben,  Jan.,  nk.; 

(po  nem.). 
izostiti,  im,  vb.  pf.  fpi^ig  modjen,  Cig. 
izostriti,   im,   vb.  pf.   fdjarfen,    Cig.;  —  tur- 

fd)drfcn:  i.  kazen,   Cig. 
izotera,  /.  črta  enake  srednje  poletne  toplote, 

bic  3)Dtf)crc,  Jes. 
izoterma,  /.   črta  enake  srednje  letne  toplote, 

bic  3iot^crme,  .fes. 
izotfti,  oimem,  vb.pf.  rcttcit:  i.  gotove  smrti. 

Vrt. 

izotliti,  im,  vb.  pf.  an^oifkn,  C. 
izotljava,  /.  bie  9tu«p^Iung,  ugr.-C. 
izpačenost,  /.  =  spačenost,   O^^.fT".^;  — prim. 

izpaka. 
izpačiti,  im,  vb.pf.  =  spačiti,  Cig.fT.J,  Dalni.; 

i.  se  =  v  nasprotno  se  izpreobrniti,   Mik. ; 

—  prim.  izpaka. 

izpad,  pada,  m.  ber  9lu*faU  (,v  ^.  bc^  GJetrcibc«' 
niiž  bcii  ''^(cl}rcii),  (-ig.,  Jan. 

izpadanje,  n.  bflv  .'ocranc^fadcn,  A/. 

izpadati,  padam,  vb.  impf.  ad  izpasti;  fjcrailž- 
foUcii,  aiišifadcii ;  lasje  mu  izpadajo,  bie  .paarc 
flchcii  iljm  Qii*,  Jiirč. 

izpadck,  dka,  m.  biT  ^,?lii^faU  (,v  93.  bcr  Son» 
ionanten,  Cig.fT.J. 

izpah,  piiha,  wi.  i)  bic  ©lifion:  i.  samoglasnice, 
Cig.(T.); — 2)  bic  i^cncnfiiiig,  (spahi  .Mur., 
Jan  ,  Mik.;  —  3)  bcr  .'i>nutouv)d)lag,  \'alj. 
(Jiad);n&\-.pl.  izpahi,  Dol.  ,  —  4)  cill  »Jijalit,  /;'. 

izpahati,  paham,  vb.pf.  au\?fad)eii:   i.  prah  iz 
česa,   .fan.;    z  vrečo   ^ito    i.,    aiti   bcill    Wc 
frcibc  bcu  Slaub  mit  eiiicnt  3nd  niu'fad)cn, 
Z.,  Dol.,  v^h.St.;  z  dlanjo  hlače  komu  i.  = 
natcpsti.   Glas.;  —  prim.  opahati. 

izpahavec,  vca,  m.  bcr  "iBeftP&ljobcI,  (spah-) 
Cig.,  Valj.(Rad);  —   prim.  spehatnik. 


izpahek,  hka,   m.,  pl.  izpahki,    bcr  5lu§fd)(ag, 

Jan. 
izpahljaj,  m.  bic  5?crrcnfuiig,  Jan. 
izpahniti,   nem,   vb.  pf.  =  izpehniti. 
izpahnjenje,  n.    i)  bic  ^tu^ftORling :  i.  iz  sve- 
tega reda,   nk.;  —  2)  bic  SScrrcnfung,  Cig. 
izpahovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izpahniti,  Ja«. : 

pogl.  izpehovati. 
izpaka,/.  =  spaka,  Mik.,  Valj.(Rad);  (pisava: 

izpak-    utegne  biti  pravilnejša,   toda   govori 

in   piše  se  sploh  spak-). 
izpakota,  /.  =  spakota,  bie  SRližgcburt,  Štrek. 
izpakudrati,  am,  vb.  pf.  =  spakudrati,   Cig. 

(T.). 
izpaliti,  im,  i-fr.  ;?/.  oulfengcn,  aušfeuem:  sod 

i  • ,   Ci  ^^. 
izpametiti,   im.  vb.pf.  ffug  modicn,  Z.;  i.  se, 

tlug  tBcrbcii,  Z.;  fid)  eine§  beffern  befinnen. 

Let. 
izpametovati,  ujem,  vb.pf.  =  spametovati,  Z. 
izpar,   m.  =  izpara,   Cig.,  M.,  \'rtov.(Km.  k,). 
izpara,  /.  bic  ^lušbiinftung,  Mur.,  Cig.  (T.). 
izparati,  am,  vb.  pf.  burd)  'Jluftrcimcn  ^erau?= 

betommen,  aušitrcnncn,  Cig. 
izparen,  rna,  adj.  '•Xu#biiliftling^=,  Mur. 
izparica, /.  bie  ^ituebunftuug,  Mur.,  Cig.  (T.) 

DZ. 
izparitnica,  /.  bož  9(6bampfgcfa^,  Cig.fT.J. 
izpariti,  parim,  i'f>. ;:'/.  auebiinftcn,  aii^bampfen, 

Bcrbampfen,  Mur.,  Cig.fT.J;  i.  se,  tjeibampfcn, 

Cig.fT.J;  muzga  po  drevesu  se  zadosti  iz- 

pari,   (sp-)   Pire. 
izparjanje,  n.  bie  iscrbiimpfung,   Cig.fT.J. 
izparjati,  am,  vb.  impf.  ad  izpariti,  Mur.,  Cig. 
izparomer,  mera,  m.  bcr  ^Bcrbuuftungžmeffcr, 

ba^  '•^Umomctcr,  Cig.fT.J. 
izpasti,   padem,  vb.  pf.  i)  f)craii?faneit,  auž= 

faUfll,  Cig.,  Jan.;  t\\\\\\\\c\\,   Cig.;  —  2)  ge« 

iiiigen:  ni  mu  izpalo.  jV^/j67.;  —  au^faHcu 

(germ.l:  dobro  i.,  nk. 
izpasti,  pasem,  vb.pf.  i)  =  popasti,  oblocibcit, 

Mur.,   Cig.;    travnik    i.,    Polj.;  —    2)  burd) 

bic  55Jcibc  gitt  gciinl)rt  modjcn:  živino  i.,  C; 

—  i.  se,  fctt  IDcrbcii,   Cig.;  —  3)  i.  se  nad 

kom,  aii   jcmaiibcm  jciii    Diiitl)d)cn   fn^Icn, 

(spasti)    lV.s-;io  pod  Krnom-Erj.  fTorb.J. 
izpaš,   m.  njiva,  polje  na  izpaš  =  na    izpaši, 

C;   —  prim.  izpaša. 
izpaša,  /.    na    izpaši    so    njive,    katere    lahko 

popasejo,  (bcr  i!be)d)dbiguug  burd)  ^^Ibnjcibcn 

aili%'jcjjt),   C;  —  glede    pisave    izp-  (nam. 

sp-),  prim.  stsl.  ispasti  niv^,  hs.  ispaša  =  paša. 
izpašiti  se,    im  se,    vb.  pf.  =  izhlapcti,   ctlt' 

bllllftcu,  Dol.-Cig. 
izpašina,  /.  =  izpašnik,  Jam.,  C,  Svet.fRok.J. 
izpasincc,  nca,  m.  =  izpašnik,  C,  kajk.-Valj. 

(Rad).  SIS. 
izpašnik,  m.  bic  %x\\{,  bcr  SOJcibcpIa^«,  bic  ^ut« 

mcibc;  glede  pisave  izp-  (nam.  navadno  sp-) 

piim.  izpaša. 
izpašnjak,  m.  ^^  izpašnik,    Valj.(Rad). 
izpaziti,   pazim,   vb.  pf.  =  spaziti,  ail^jpatjClt, 

Jan.;  izmed   množice  koga   i.,  RaičfGlas.J. 
izpečati,  am,  vb.pf.  =  spečati :  i.  blago,  ail« 

brittgcn,  Cig.,  nk. 


izpeči  —  izpeljevaten 


325  — 


izpeljevanje  —  izpis 


izpeči,  pečem,  vb.  pf.  au^bvatcu,  oiiebacfen, 
.\fur.,  Cifc.;   —  prim.  speči. 

izpehanost,  /.  bie  ©rmattung  (Pom  ic^neflen 
Oktjcii,  i.'aufcu\  Ci^. 

izpehati,  am,  vb.  pf.  burcf)  fd)iieUc§  ®cl)en, 
iiaiifcii  ermiiticn,  Jan..  Cig..  C;  konja  i., 
haž  'i|}fcrb  jufammenieiten,  Cig.;  ves  izpehan 
prišel  ie  domov,  jv^liŠt.;  (speh-)  Cig.,  Jan.; 
i.  se,  i"id)  au^cr  ^)ltficm  loiifen,  jv^lišt. 

izpehavati,  am,  vb.  impf.  ad  izpehniti,  Danj.- 
Valj.(Rad);  i.  se,  aužfc^togen:  v  gobcu  se 
izpehavajo  mehurci,  Levst.(Saiik). 

izpehniti,  pahnem,  vb.  pf.  i)  ^erail^ftC^fl^, 
auefto^en;  i.  komu  oči,  bie  5lugeu  aiK-ftccf)en, 
C  RaičfSlov.J;  i.  sodu  dno,  bem  goj^  "^cn 
33obcn  QU§id)Iagen,  Cig.;  i.  iz  sedla,  au§ 
bem  SattcI  fjeben,  Krelj;  i.  samoglasnico, 
elibicren,  C;  izpahnjen  kot,  auš^ipringeiibcr 
SStnfel  (math.),  Cig.  (T.);  —  2)  »crrcntcn, 
Derftaucfien ;  i.  si  nogo,  roko;  i.  si  vrat,  fid) 
beii  §al^  brfd)en,  Krelj;  —  3)  mit  bem  StD^= 
f)obeI  ab^obeln,  abfugen;  i.  desko,  dogo;  pogl. 
spehniti;  —  4)  i.  se,  aušbrec^en  (Dom  Sliiž^ 
fd^Iage),  Cig..,  Jan.,  C;  izpehnilo  se  mi  je 
nekaj   po  životu,  Z. 

izpehovali,  ujem,   vb.  impf.  ad  izpehati,   C. 

izpeliskati,  am,  vb.pf.  ^eraiišjc^Iagen,  ^eraii§= 
tlopfen,  Jan.fH.J. 

izpeljanček,  čka,  m.  dem.  izpeljanec,   Cig. 

izpeljanec,  nca,  m.  bem  Scefte  enttra(ž))ener, 
au§gof(ogener  i8ogeI,  Cig.,  C,  yoti:.  \'alj. 
(Radj,  Mik. 

izi>eljanje,  n.  bie  3{u?fu6rung,  Mur. 

izpeljatev,  t\-e,  /.  bie  Slu^fii^ning,  Jan. 

izpeljati,  peljem,  in:  izpeljati,  am,  vb.  pf.  i) 
^eraue=,  f)ert)orfubren,  Cig.,  Jan.;  i.  gnoj  na 
njivo.  Dol.;  In  je  'zpeljala  koni'če  tri,  Spes.- 
Vra-{\  —  (au§  bem  9?ei"te)  fii^rcn:  ptice  so 
že  mladičke  izpeljale;  i.  se,  bol  ^teU  lier= 
laffen;  ptički  so  se  že  izpeljali;  cntirenben: 
denar  komu  iz  žepa  i..  Cig.,  jv^hŠt.;  —  i.  iz 
zmote,  auž  bem  ^nt^um  f)eraueleiten,  Cig. ; 

—  Pcrlocfcn:  zopet  me  je  izpeljal,  luicbcr  ^at  er 
mid)  baian  gefriegt,  jvihšt.;  —  abfeiten,  ioU 
geni,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  2)  etH)o§  fat)renb 
irgenbtro^in  jcfiaffen:  prehud  je  breg,  preveč 
si  naložil,  ne  boš  izpeljal,  ber  58erg  i)'t  JU 
ftci(,  bie  Sabung  5U  groB,  bu  mirft  nicfet  ^inauf= 
fa^ien  foiincn;  tega  še  po  ravnem  ne  boš 
izpeljal;  —  3)  auefiiljren,  »ollfit^ren,  burd)= 
fiif)ren,  jultanbc  bringen;  vse  lepo  i.;  — 
i.  zid,  Jarek,  eine  SUaiier  ouffii^ren,  cinen 
©raben  giefien,  Cig.;  trto  kvišku  i.,  in  bie 
^of)e  jic^en,  Cig. 

izpeljava,  /.  i)  =  izvoz,  bie  ^di^^filfjr,  Cig., 
C;— 2)  bie  9lb(eituug,  bie  Tebuctiori,  Cig., 
Jan.  nk.;  —  3)  bie  9(ušfii{)rung,  bie  ^\\x6)^ 
fitf}nmg,   Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

izpeljavati,  am,  vb.  impf.  ad  izpeljati,  Cig.; 
i)  f)erQušfiif)ren,  '^eraii§fa^ren:  i.  drva  po 
grdem  kolovozniku,  Levst.fZb.  sp.J;  i.  ptičke, 
Z.;  —  2)  obleiten:  besede  i.,   Cig.,  nk. 

izpeljaven,  vna,  adj.  i)  ausfii^rbar,  Cig.,  C; 

—  2)  izpeljavni,  Turd)fiitirungž«,  Jan. (H.). 
izpeljevalen,  Ina,  adj.  DoUjie^enb,  Jan. 


izpeljevanje,  n.  i)  baei  5luefii^ren,  M.;  — 
2)  bie  "Jtbleitung,  bie  'Jebueierung,  Cig. 

izpeljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izpeljati;  i) 
berau^fiifjveil :  starka  mladiče  izpeljuje,  lotft 
bie  IBoglein  jiim  '3lu§fHcgeu,  Z.;  —  ju  ent= 
locfeu  fudicn,  iz  koga  kaj  i..  Z.;  —  ableiten, 
folgern,  Cig.,  Jan.;  besede  i.,  nk.\  —  2)  au§= 
fiif)ren,  »ollfii^ren,  »oUbringen. 

izpeljevavec,  vca,  w.  ber  'JPoIlfticder,  Jan. 

izpeljiv,  iva,  adj.  =  izpeljaven  i),  aušfii^rbar, 
Jan.,  nk. 

izpenek,  nka,  m.  ber  'i!lbjc{}aum,  C. 

izpeniti  se,  penim  se,  vb.  pf.  ju  fc^aumen 
aufborcn,  Cig. 

izpereti,  fm,  i'fc.jp/.tiermobern(olesu,platnu).Z. 

izpfsniti  se,  pesnem  se,  vb.  pf.  ciitgleiten, 
entniiidieu,  C,  Svet.fRok.j,  Dol. 

izpeti,  pojem,  vb.pf.  i)  aue-fiugen:  i.  pesem; 
—  2)  i.  se,  burd)  Siugen  erfdiopfen,  Cig. 

izphati,  pham.  vb.pf.  i)  au^ftoBen;  —  2)  ah- 
ftampfen;  burd)  Stampfeu  abuiigen,  Cig. 

izpihati,  ham,  šem,  vb.  pf.  i)  burc^  hlajen 
f)eraušbringen;  prah  iz  luknje  i.,  f)erau^trie^en, 
Cig. ;  —  2  hai  33laien  beenbeu :  jezo  i.,  ben 
3orn  perid}naufeu,  Cig. 

izpihniti,  pThnem,  vb.  pf.  burc^  einmaligež 
33lajen,  3Bel)en  I^eraušbringen;  —  i.  se,  in 
Suftbiafen  auflaufen:  testo  se  izpihne,  C. 

izpihovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izpihniti,  izpihati. 

izpijati,  am,  vb.  impf.  ad  izpiti;  i)  auetrinfen, 
Cig. ;  —  2)  i.  se,  fid^  burd)  Jrinfen  ju  ©runbe 
rid)ten:  izpija  in  izžira  se,    Cig. 

izpiliti,  pilim,  vb.pf.  i)  au§feilen,  burd)feilen; 
žago  i.;  kolesa  za  ure  i.,  Jap.  (Prid.j;  — 
pren.  i.  pesem,  Cig.;  —  2)  izžagati ,  au^= 
jagen,  ^  Cig. 

izpiljevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  izpiliti,    Cig. 

izpipati,  pTpam,  pijem,  vb.  pf.  aužraufen, 
l)erauereiBen,  Guts.,  Cig.,  M.;  koren,  repo 
i.,  St.;  las  si  i.,    Cig.;  zob  komu  i.,   Gor-. 

izpipniti,  pipnem,  vb.  pf.  t)erau5rupfen,   C. 

izpirača,  f.  ber  2Bafd)ie^en,  ber  SSajc^Iappen, 
C.  Z. 

izpirab'šče,  n.  bie  2tužtt)ajc^l'tdtte :  ovčje  i.,  bie 
Sdiafiuajc^e,  DZ.;  i.  za  rude,  ber  Sc^lamm^ 
bcrb,  Cig. 

izpiralo,  n.  ha^  S5?aidimittef,  Cig. 

izpiranje,  n.  ba§  3lu^rcaid)en;  —  bie  ^Sajc^e 
(im  .tiiittemneien"),  Cig.;  i.  zlata,  >)až  ©olb* 
roajdien,  Cig.fT.j;  —  bie  Srojion  (geol.), 
Cig.fT.j. 

izpirati,  pTram.  vb.  impf,  ad  izprati;  1)  burc^ 
iBajc^en  bevau^bringen,  roeginajdien;  i.  ma- 
deže; —  i.  krivnio,  bie  2d)ulb  austcetien, 
Cig.; —  2)  aueiDofdien:  rudo,  zlato,  rano  i.; 
usta,  grlo  si  i.,  fid)  ben  ilfunb  loafc^en. 

izpiravec,  vca,  m.  kdor  kaj  izpira,  Cig.,  Jan. 

izpirek,  rka,  m.  i)  ba#  'Dtu^genjafc^eue :  železni 
izpirki,  au^  beu  gijenjc^taden  aužgeroajc^encg 
Sifen,  \>až  .^leincifen,  Cig.;  —  2)  izpirki, 
=  zmetki,  bie  9iii^rmild),  Savinska  dol. 

izpis ,   pisa ,  >/i.  baž  []crQučnjeid)riebene  Stiid, 
bie  Qu#geid)riebene  Stelle,    Cig.:   ber  jdirift'  ■ 
lic^c  Gjtract,  Jan. 


izpisati  —  izpiti 


326 


izpitkovati  —  izplati 


izpisati,  šem,  vb.  pf.  i)  ^_crQU§iri)rciben ,  au§ 
cincm  'Sudic,  ciner  3d)nft  jicticn,  Cif^.,  Jan., 
nk.;   ejcevpicrcti,    Cig.,  Jan.,  Cig.(T.j,   nk.\ 

—  2)  jueubc  fc^rcibcn,  Qu§fd)ieiben;   i.  list; 

—  i.  zvezek,  »oll  befd)rciben:  —  vrata  so 
bila  izpisana  od  kamenja,  t.  j.  udarci  od 
kamenov  so  se  na  vratih  poznali,  Gor.;  — 
3)  ticrid)reibcn:  dokaj  peres  i.,  Cig.;  —  i. 
se,  fid)  im  £d)rcibcn  eiidji^pfen,  Cig. 

izpisavati,  am.  vb.  impf.  ad  izpisati;  =  izpi- 
sovati ,  Mitr. ;  —  cjccrpicreii :  slovstvo  za 
slovnik  i.,   Levst.fljZv.j. 

izpisek,  ska.  m.  ber  ^lusijiui  (au#  etner  Sd)rift), 
ber  Sjtract,  Cig.,  Jan..  C;  i.  iz  kake  knjige, 
Savi:  (Let.);  izpiski  iz  zemljiških  knjig,  DZ.; 
i,  iz  matice,  ber  9}lQtnfeita!i§,^ug,  Cig. ;  — 
izpiski,  (fjccrpte,  Cig.,  Jan..  Cig. (T.),  nk.; 
izpiski   iz  listin,   iKcgeften,    Cig. (T.). 

izpiskati,  am,  vb.  pf.  mit  bem  Spielcn  auf 
eincm  ^laeinftrumciUe  ('ipfeifc,  ^lote)  fcrtig 
nicvbcit,  Cig.;  —  i.  se,  \\6)  im  Spielen  auf 
3^Iac-innninienteit  erfdiopfcn,  Z. 

izpisnina,  /.  bic  '?luC'id)reibcciebiir,  Jan.  (H.). 

izpisovanje,  n.  \)a^  4)ei'au§icf)retlieii :  'iio.^  ©£== 
ccrpiereii,  nk. 

izpisovatelj ,  »j.  biT  ■'oeraue)d)i"eiber ,  ber  (Sj= 
ccrptor,  Let. 

izpisovati,  Cijem,  vb  impf.  ad  izpisati ;  l)erau§= 
jdircibcn,  au^jie^eu,  cjcerpiercn,  Mur.,  Cig., 

Jan.,   nk. 
izpisovavTEc,  vca,  m.  ber  9(u§jd)reiber,  ber  9luc= 

jicher,  ber  (ffccrptor,  Mur.,  Cig.,  nk. 
izpis,    ni.  ber  '3(u#jif)lQ9,    v^lišt.  -  C. ;   —  ber 

(Scorbul,  C. 
izpiščili    se,    im    se,    vb.  pf.    =    izpišiti    se. 

Tu  I  m. 
izpisek,  ška,  j«,  bic  ^i^blotter,  bie  SBiminer, 

C.  vihšt. 
izpišiti  se,  im  se,  vb.  pf.  ^la^ijen  befonmten; 

usta   se   izpiši  jo,    Mur.,    C,   v^hSt.;    izpišilo 

se  mi  je,  ic^  ijabe  einen  'JUi^idjIog  betommen, 
5/f;or. 
izpit,  pita,  m.  bo^  ©jamen,  bie  ^ritfung,  Jan., 
C,   .S7.V.;   —  hs. 

1.  izpitati,  pTtam,  vb.  pf.  vola,  prašiča  i.,  DoIIig 
fett  iiiiiften,  ait^ninfteii. 

2.  izpitati,  pitam,  vb.  pf.  i)  erfrageii,  niK^fiiiib 
jd)aftcil,  Mur.,  Cig. ;  —-  po  o\  inkih  izpra- 
šati, Ip.-  Krj.fTorb.);  —  2)  abfragcti,  ,SV.- 
Cig.:  »erlioren,  C. 

izpitavanje,  n.  bofii  ^lu^ifragen,  ogr.-\'alj. 
rliadj. 

izpitavati,  am,  vb.  impf.  ad  izpitati;  i)  načf 
cUvai-  forid)cu,  frogeit,  .Mur.,  Jan.;  i.  kaj, 
ngr.-Valj.fRad);~2)  ail^fragcn,  .M.,  /ara; 
učitelj  izpitava,  ogr.-lalj.fRad);  i.  koga, 
tJerllbreit,  C;  Če  bodo  me  spitavali  (nam. 
izp-).  Jaz  bom  jim  odgovor  dal,   \pes.-K. 

izpitck,  tka,  m.  ha^  ^hietriiifeii,  Jan.dl.j. 

izpiti,  pijem,  vb.  pf.  1)  ou^^triiifeii;  i.  vino  iz 
kupice;  i.  kupico  vina;  —  au*)augcn;  i. 
komu  kri,  mozeg,  Cig.;  prcn.  i.  tleželo, 
Cig.:  i.  njivo,  Jan.;  izpita  prst,  Cv.;  izpite 
oči.  eingeiodctie  '•Jluneii,  Cig.;  izpit  človek, 
eiii  aiii^iiciiuTurltiM,  oiitfniftcter  Wcnfd),  Cig., 


jv{hŠt.;  —  2)  =  izkaditi:  i.  lulo  tobaka, 
Cig.;  -  3)  i.  se,  fid)  burcf)  Xnnfen  jdjrcac^en, 
jugrunbe  rid)ten,  Cig. 

izpitkovati,  iijem,  vb.  impf.  au^fragen,  fDr= 
fd)cln  („fratfd)eln"),  C. 

izpitnina,  /.  bic  ^riifiingetaje,  Jan. (H.);  — 
prim.   izpit. 

izpitovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  2.  izpitati;  dViž- 
forfdien,  Mur. 

izpivati,  vam,  vb.  impf.  ad  izpiti:  ailštriufen; 
ako  mi  ne  poveste,  kdo  vsak  dan  darove 
sneda  in  izpiva,  kar  umoriti  vas  rečem, 
Ravn. 

izplača,  /.  bie  9(u#5a^(ung,  Z.;  za  (na)  izplačo 
nakazati,  fliiffig  mad)cn,  DZ. 

izplačanje,  n.  bic  'Jlu^jafilung. 

izplačati,  am.  vb.  pf.  au#^Q^Icn:  vse  do  kraj- 
carja i.;  burd)  ^e^afjluiig  ou^gleic^cn:  dolg 
i.;  —  bejal)len:  posle,  delavce  i.;  —  Dcr= 
gelteu:  bom  te  že  izplačal!  ic^  tnerbe  e§  bir 
fd)on  \3tr%t\tin\  jv{hšt.;  izplačalo  ga  je!  er 
^at  feineii  2^l)eil  befommcn!  jvihSt.;  —  i.  se, 
fid)  veiitieren ;  to  se  ti  ne  bode  izplačalo,  e§ 
tuirb  bir  nid)t  bie  SRiifte  lo^iien;  ne  izplača 
se,  e^  lof)iit  fid)  ber  9JJii^e  nic^t;  ne  izplača 
se  delo,  trud,   Cig. 

izplačen,  čna,  adj.  jatjlbor,  fallig,  Cig.fT.J, 
DZ.,   Cel. (Ar.). 

izplačevalnica,  /.  ba§  3^^'°'"t  Cig.,  DZ.; 
deželna  i.,  ba»  i!anbe^,^at)lamt,  DZ. 

izplačevanje,  n.  bai5  'Jluž.^afjleu,  ba§  'Sc;,Q^Ien. 

izplačevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izplačati;  au^^ 
,^al)k'ti;  —  i.  delavce  ob  sobotah;  —  i.  se, 
fid)  rcnticreii:  to  delo  se  izplačuje,  man  finbet 
fciiie  ;)icd)nung  bei  biefer  '^(rbeit,   Cig. 

izplačevavec,  vca,  m.  ber  3'>l)'"i*^iftcr,  Cig., 
Jan. 

izplačilnica, /.  ber  ^^^ihliiug^^bogeit,  Jan.  (H.). 

izplačilo,  n.  bie  '?lU'3bc,ia()Iung,   Cig.,  Jan. 

izplačljiv,  iva,  adj.  =  izplačen,   (.7^. 

izplačnost,  f.  bie  3'i')'t'fli'f'^i^  l>'i'  {Vaniflfcit, 
.Jan./ 1 1.  J. 

izplahniti,  plahnem,  vb.pf.  =  izplakniti,  Mur., 
Jan.,  jv{hSt. 

izplahovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izplahniti, 
.Al  »I. 

izplakati,  pliikam,  čem,  vb.  pf.  i)  i.  si  oči, 
fid)  bie  'jiiigcu  auc-iuciiieii ,  Č ;  —  2)  i.  -se, 
fid)  auojuciiicit,  .\fur.,  nk. 

izplakniti,  plaknem,  vb.  pf.  ail^fpulcil,  aili- 
fd)iuemiiii"it ;  i.  škaf,  sod. 

izplakovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izplakniti:  a\\i 
fpiilcii,  aii'?fd)Utemmeit :  i.  in  pomivati  materi 
pomagam,   Ravn.  <  Abc). 

izplamcnčti.  im,  vb.  pf.  ,^iicnbe  loberu,  a\Xi' 
loberit,  Cig. 

izplamteti,  im,  vb.  pf.  --   izplamcneti,   Cig. 

izpin.šiti,  plašim,  vb.  pf.  I)croiK^fd)eild)e!t,   Cig. 

izplatck,  tka,  »>i,  bic  lJlU'J,\al)limg,  C. 

izplatcn,  tna,  adj.   =   izplačen,  Jan.(II  ). 

izplati,  p(Jljem,  vb.  pf.  i)  aii':fd)ijpfeit:  Cig., 
Jan  ;  i.  vodo  iz  jarka  z  lopato ,  ail^fd)au< 
fclll,  Cig.;  vodo  iz  čolna  i.,  Z.;  mošt  i.  iz 
kadi.  Vrt<tv.(\'in.),  jv{hfit.; —tiirA)  Sd)Opfen 

leer  mad)cii:  i.  mlako,  SHior.;  —  2)  burd) 


izplatiti   —  izpljuvati 


—  327 


izpljuvck       izpodbiti 


Scfitoingcit  rcinigen,  au'?ici)ii)iiu}cn;  i.  oves, 
pšenico;  pšenico  s  plevami  i.,  =  ba§  Sltllb 
mit  bcm  "i^abc  au^gicšcn,  0>. 

1.  izplatiti,  im,  yb. pf.  i)  flacf)  bearbcitcn:  =  na 
plat  iztesati,    C;  — 2)  i.  se,  fid)  idjtcfcrit,  Cig. 

2.  izplatiti,  im,  vb.  pf.  =  izplačati,  Miir., 
kajk-.-  I  'alj.  (Rad). 

izplavati,   plavam,    vb.  pf.  l^eraužjcfjtDtmmcn, 

i.   iz  vode. 
izplavck,  vka,  m.,  izplavki,  =  kar   se  izpolje 

pri   žitu,  občinki,    C. 
izplaviti,   plavim,  vb.  pf.  a\Xi\^\X)t\\\mtX\.,  Mur., 

(lig,  Jan,;  i.  perilo,  Mur.;    posodo  i.,   C; 

dež  je  polja  izplavil,  bcr  Diegen  \)a{  bie  ^fclber 

abflefdittienimt,  Cig. 
izplaziti  se,  plazim  se,  vb.  pf.  {)erQUCM'cf}Iicfcn, 

t)Cvau-:-friect)cn;    težko  se  je  izplazil  iz  soda, 

jv-^hŠt. 
izplečenec,  nca,  m.  ber  [ic^  bie  'iJlc^icl  Oerrciift 

f)at,    V.- Cig. 
izplečiti,  im,  vb.  pf.  i.  se,  fid^  'Haž  3l(f))clbeilt 

Bcrrenfen,   Cig.;  i.  si   roko.  Svet. (Rok.). 
izplfsati,  šem,  vb.  pf.  aut-tonjeu;  —  i.  črevlje, 

abtanjcit,    Cig.;  —  i.  se,   fic^  burcf)  Tanjen 

erid)^^^«!,  Cig. 
izplesneti,  nejem,   vb.  pf.  Dcridjimmctn ;  kruh 

je  izplesnel. 
izplesniti,  im,  vb.  pf.  pogl.  izplesneti,  in  prim. 

plesneti. 
izplesti,  ple'tem,  vb.  pf.  i)  fcrtig  f[ed)ten,  auv= 

fled)ten;  — i.  dekleta,  beu  9]iabd)eii  bie  ^o\>\t 

fertig  \[ti\ttn,jvihšt.;  —  2)  i,  se,  )'td)  ^erauei- 

roinbejt,  Cig.;  —  ftc^   entroideln:  vojska  se 

bo  izplela,   Cig. 
izplešiti,  plešim,  vb.  pf.  \ai){  mac^cii,    Iid)teu : 

i^ozd  i.,   Cig. 
izpletati,  pletam,  i'^.  impf.  ad   izplesti. 
izpletgnka,  /.  bie  ftraiijeljuiigfer ;  (nav.  spi-). 
izpleti,  plevem,  plejem,  vb.  pf.  oužjdten,  dViž- 

raufcn:  plevel  i.  iz  nasada;  —  mit  iJift  ent= 

loden,  C;  denar  i.  komu  iz  žepa,  Cig.;  tudi: 

i.  koga,   jeiitaiibcn  lanjcn,  Cig.;  —  i.  jo,  i. 

se,  i'idj  reegftef)[eii,  tieimlid)  entfc^Iiipfen,  Cig.,  C. 
izplevanje,  n.  haž  5(u»jdteu,  M. 
izplevati,   am,   vb.  impf.ad  izpleti;  aušjdten; 

Ijuljko  i.,    Trub. 
izpleveti,    im,  vb.  pf.  jc^al  ttjcrbeit,   Cig. (T.); 

prim.   plevek. 
izplevšati,  am,  vb.  pf.  zrnje  iztepsti  iz  klasov, 

Z.;  (Ž)irfe)  aueid}Iageii,  Jan. (H.). 
izplezati,  zam,  vb.  pf.  ^eraultlettem,  Cig. 
izpljevati,   pljiijem,  vb.  pf.  =  izpljuvati,   Cig. 
izpljunek,  nka,  m.  ba§  3{u5ge|pudte,   C. 
izpljuniti,  pljunem,  vb.  pf.  aušfpuden:  i.  kaj. 
izpljiiskati ,    am  ,    vb.  pf.  biird)  mebriiialige^ 

Sc^lenteni   ()evaii§briiigen,   fjerau^fc^lentern : 

vodo  iz  kupice,    Cig. 
izpljuskniti ,    pljusknem ,    vb.  pf.  =    i/pljus- 

niti.   Z. 

izpijiisniti,  pljusnem,  i-i*. /7/.  ^erau§)d)Ienteiit: 
vodo  iz  kupice  i.,  Cig.;  —  besedo  i.,  mit 
eincm  3Borte  ^erouž-plafecn,  SIS. 

izpljuvati,  pljiijem.  pljuvam,  vb.  pf.  burc^ 
3purfcn  l)eiau5bringen ,   aueipudcn;    veliko 

krvi   i. 


izpljuvek,    vka,    m.  "i^až  'žlu^geipud te ,  Valj. 

rRadj. 
izploditi,   im,  vb.  pf.  aiief)eden  (3unge)  aus= 

briiigcu,  Jan.;  —  pren.  er,^cugeii,  C. 
izpl9skati,   am,  vb.  pf.  aiiepatidien,  Cig.;  — 

burd)  SUatjd)eii    bejc^imptcn  unb   Dertteiben, 

izpluti,  plovem,  vb.  pf.  ^erau^jc^itjimmen,  C. 

izplužiti,  plužim,  vb.  pf.  aušadern,  Z. 

izpo-,  praef.  (nav.  spo-);  v  nekterih  krajih 
se  sploh  spo-,  t.  j.  izpo-  govori  nam.  po-, 
n.  pr. :  spoklati ,  spomoriti,  t.  j.  izpoklati, 
izpomoriti  =  poklati,  pomoriti;  pomen  se 
nekoliko  okrepi ,  pa  se  bistveno  ne  izpre- 
meni;  prim.  Mik.  V,  G.  IV.  33i.;  besede, 
ki   jih  tu  ne  najdeš,  išči  pod :  spo-. 

izpočitati,  am,  vb.  impf.  \)  iiac^jatjlen,  na(^= 
red)iien,  Jam.,  Mur.;  — 2)  Dorttjerfcn,  Jan., 
M.,   Tolm. 

izpocitavanje,  n.  ta^'  'i?oi'lucrfen,  kajk.-Valj. 
fRad). 

izpočitavati,  am,  vb.  impf.  ^^onDiivfe  mac^ett, 
UOrli'ei"fe!t,  kajk. -Valj. (Rad),   Tolm. 

izpočitek,  tka,  m.  ber  i^oiirurf,  Jan. 

izpočiti  se,  čTjem  se,  vb.  pf.  DoUtg  aužru^en; 
izpočit,  ber  auč-geru^t  t)at:  izpočit  konj;  iz- 
počita  prst,  zemlja. 

izpočitovati,  ujem,  vb.  impf.  =  izpočitavati, 
33oririurfe  mad)en,  (spo-)  SIS. 

izpod,  I.  praep.  c.  gen.  uuter  —  bertior;  iz- 
pod skale  voda  teče;  izpod  njive  rudo  ko- 
pajo, man  griibt  "nai  unier  bem  9(der  liegenbe 
©rj  aul,  Mur.;  —  II.  praef.  kaže,  da  ima 
dejanje  spodaj,  pod  kako  rečjo,  svoj  zače- 
tek:  izpodbosti   konja. 

izpodbada,  /.  bie  'ždifporuung,  Cig.,  Jan.,  C. 

izpodbadanje,  n.  bal  'Jluipornen,  bie  3(nrei« 
^utig,    Cig.,  nk. 

izpodbadati,  am,  vb,  impf.  ad  izpodbosti;  i) 
attjpornen;  i.konja;  — aufftad)eln,aufmuntern: 
i.  koga  k  čemu;  —  2)  izpodbada  me,  ic^ 
^abt  Seitenftec^en,  Ljub. 

izpodbadavec,  vca,  m.  ber  'šltniporner,  ber  2(n= 
rtnjer,  Cig. 

izpodbadek,  dka,  m.  ber  Stntrieb,  ber  3leig, 
Cig.,  Jan.,  C,  Rog.,  Ravn.- Valj.  (Rad);  i. 
k  radodarnosti,  nk. 

izpodbadljiv,  iva,  adj.  onfpornenb,  oufmun= 
ternb,  anregcnb,  Cig.,  Jan. 

izpodbadoma,  adv.  }pDrn)'treic^§,  M. 

izpodbei,  m.  ber  J>uflattld)  (tussilago),  Habd,- 
Mik.,'  M.,  Burg. 

izpodbezati,  am,  vb.  pf.  anfpomen,   C. 

izpodbijanje,  n.  bie  Šeftreitung,  bie  93e!am= 
pfung,  Cig. 

izpodbijati,  am.  vb.  impf.  ad  izpodbiti;  hd- 
runter  lucgidjlagcn:  nogo  i.  komu,  jemanbem 
eitt  Sein  untetid)lagen,  Cig.;  —  befireiten, 
betdmpfen,  anfedjten:  trditev,  mnenje  i.,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.).  nk.;  i.  pravice,  DZ.;  izpod- 
bijan, angefod)ten,  DZ. 

izpodbijavec,  vca,  m.  ber  93efampfer,  Cig. 

izpodbiti,  bijem,  i-t.  ;?/.  barunter  tuegic^Iagen: 
stebre  i  ;  i.  komu  nogo,  einem  cin  Žein 
initcrid)lageu,  Cig.,  Telov. ;  -  mit  (Jrfolg  be= 


izpodbitje  —  izpoddrsati 


328  — 


izpoddrsek  —  izpodlesti 


ftrciten,  tribcrlegen:   trditev,  dokaz  i.,  Ci^., 
Jan.,   uk. 

izpodbitje,  n.  bie  SSibcrlegung,  0>. 

izpodbod,  boda,  m.  bic  Slnfpornung,  bcr  'Oln= 
tiicb^   C;>.,   C. 

izpodbodek,  dka,  m.  =  izpodbadek,  Vrtov. 
(\'iu.i. 

izpodbodljaj,  m.  bie  '"Jdiipomung,  bcr  9(ntne6, 
.Jjit..  M.,  C:  koliki  izpodbodljaj  za\saccga! 
Rayn.-\'alj.fRadj. 

izpodboj,  boja,  m.  bie  53eflreitung  j.  ^.  bcr 
Sicditmiijjigfeit  einer  G^e,   Valj.  (Rad). 

izpodbosti,  bodem,  vb.  pf.  anipornen:  konja 
i.,  bem  'i^fovbe  bie  Sporen  geben ;  —  auffta= 
cfieln,  anrei,^cn;  i.  koga  k  čemu. 

izpodbfbati,  am.  vb.  pf.  unterrt)iif}fcn:  i.  ko- 
reninice,  rastline,   C. 

izpodbrfc,  m.  motvoz,  s  katerim  se  ženska 
izpodbreca,  (izpodrec)    Cig.,  Dol. 

izpodbrfcati,  am,  vb.  pf.  i.  krilo,  i.  se,  ba§ 
(uiciblicfte  langc)  Mlcib  I)Dcf)  auf)d}iirjen  unb 
iDaburd)  eiuen  „'i8auj(^"  iiind)en,  C,  Lašče- 
Erj.fTorb.J,  Z.;  nav.  izpodrecati,  Dol.;  prim. 
podkošati  se. 

izpodbrfcnik,  m.  =  izpodbrec,  (izpodrecnik) 

izpodbrecovati,  ujem,  j't.  impf.  ad  izpodbre- 

cati.   (izpodrec-)   Cig.,  Dol. 
izpodbrfncati,    am ,    vb.  pf.  =   izpodbrecati, 

Sutr.-Erj.  (Torb.). 
izpodbOd,  m.  bie  §(ufiiiuntcvung,  Cig. 
izpodbiida,  /.  bie  9lufniunterung,  Jan.,  nk. 
izpodbiidek,  dka,  m.  =  izpodbud,  Jan. 
izpodbuden,  dna,  adj.  =  izpodbudljiv,   Cig., 

.Jan.,   nk. 
izpodbudilo,   n.  bie  5(neifcning,  bic  ?(ufniun= 

tcnilt;!:   v   izpodbudilo,   I.evst.fSauk). 
izpodbuditi,  i'm,  vb.  pf.  aufimmtcni,  beii  ^iti' 

piil#  gcben,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  gciftig  crbaueii, 

Cig.,  Jan. 
izpodbudljiv,  iva,  adj.  aufmuTitcrub,  Cig.;  iz- 

podbudljivi  ukazi,    Navr.fKop.  sp.J;  —  er^ 

baulid),  C 
izpodbudljivost,  /.  bic  (Srboitlidifeit,  C. 
izpodbudnica,  /.  bie  (irnniiiteniiig^rebe,  Cig. 
izpodbuja,  /.  bic  ''^lufmuiitenitig,  nk.;  —  bic 

gci[tigc  t£rbauung,  .fan. 
izpodbujanje,    n.  bnž   'Jlujimintcrti,    bflž«  9(ll= 

cifcni,   Cig..  nk. 
izpodbujati,    am,    vb.  impf.  ad    izpodbuditi, 

aufniutttertt:    i.   koga  k  čemu,    Cig.,    Jan., 

nk.;  —  geiftig  crbaiicn,  Cig..  .Jan. 
izpodbujčnje,  n.  bic  ''^(iifnnmlcniiig,  Cig. 
izpodccjati,  am,  vb.  impf.  iinterbnlb  obiiiincit 

laffen:    izpod  hmšck  so  sok    izpodcejali    in 

pili,  .Svet.  (Rok.). 
izpoddfkati,  am,  vb.  impf.  ad  izpoddrkniti. 
izpnddfkniti,  dfkncm,   vb.  pf.  ailj<g(citeil ;   iz- 

poddrknila  mi  je   noga,  izpoddrknilo  mi  je; 

tudi  gosi  včasi  izpoddrknc,  ,\prcg.-Cig.;  - 

tudi:  i.   se,  (spodrk-)   Cig. 
izpoddrkovati,  ujcm,  i'^,  impf.  ad  izpoddrk- 
niti; niieglcitcn,  (spodrk-)  Cig. 
izpoddfsati,    am ,    vb.  impf.  ad   izpoddrsniti, 

Cig.:   izpoddrsa   mi.  idi  gleitc  ob,   Cig. 


izpoddrsek,  ska,  m.  bae  ^lueglitjc^en,  ber 
©litfdier,  /Jip.-C. 

izpoddrsljiv,  iva,  adj.  fc^[iipfrig,   Cig. 

izpoddrsniti,  drsnem,  vb.pf.  au^gteiten;  noga 
je  konju  izpoddrsnila,  Cig.;  izpoddrsniio  mu 
je,  cr  glitt  au§,  Cig.;  i.  se,  aušgleiten,  Cig., 
C;  izpoddrsniio  se  mi  je,  jv{hŠt. 

izpodgl9dati,  dam,  jem,  vb.  pf.  untcrnagen, 
O". 

izpodgrebati,  grebam,  vb.  impf.  ad  izpod- 
grebsti,    Cig. 

izpodgrebsti ,  grebem  ,  vb.  pf.  unterfd)arrcn, 
Cig  ;  untergraben,  Z. 

izpodgristi,  gnzem,  vb.  pf.  uittcrf)atb  abnogcn, 
untcrnagen;  miši  izpodgrizejo  trme  korenine. 

izpodgrizati ,  am  ,  vb.  impf.  ad  izpodgristi : 
untcrnagen,  Cig.;  voda  dobu  srce  izpod- 
griza.  Let. 

izpodgrizniti,  grTznem,  vb.  pf.  barunter  ab=, 
mcgbeifeeu,  Cig. 

izpodgrizovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izpodgristi, 
izpodgrizniti. 

izpoditi,  im,  vb.  pf.  ^crauejagcn,  t)eran§= 
id)cuc^en;  živad  iz  vrta  i.;  —  bauonjagcn,  i. 
koga  od  hiše  kakor  psa;   iz  službe  i.  koga. 

izpodjedati,  am,  vb.  impf.  a^f  izpodjesti;  i) 
unter^alb  abfrefjen,  untcrfrcfien :  črv  izpod- 
jeda  drevo;  —  untcrfpiiicn:  Sava  breg  iz- 
podjcda;  —  2)  i.  koga,  jomonbcm  ini  (Jffcn 
,ytDinfomnien,  C/g-. ;— fidi  an  jcmanbcv' StcIIe 
brangen,  if)n  einež  i^iortljcile  ,^u  bcraubcu  ju» 
djen,  Cig. 

izpodjesti,  jem,  vb.pf.  i)  unterf)atb  abfrefjen, 
untcrfreffcn  ;  črv  je  drevesce  izpodjedcl;  untcr= 
fpitlen :  breg  i.;  —  2)  i.  koga,  jcmanbcm 
ini  (5ficn  .'^unorfonuncn,  Cig:  —  jemanbcn 
licrbriingen,  cinci?  3.^ortt)ei[?  berauben,  Cig. 

izpodkapati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodkopati; 
untergraben:  —  i.  komu  poštenje  in  čast, 
\avr.  fKop.  xp>.). 

izpodkidati,  kTdam,  vb.  pf.  barunter  Ijinrocg'' 
tDcrfen,    raunicn:  gnoj  i.,  auvmiften,  Z. 

izpodkidovati ,  ujem ,  vb.  impf.  au^miftcn, 
C,  Z. 

izpodkop,  kf^pa,  m.  1 )  bie  Untcrgrabung,  Cig.\ 
--  bic  (frfd)iitteruug  (rig.),  Cig.;  —  2)  bcr 
untcrirbifd)c  (Mang:  kunčevi  in  lisičini  iz- 
podkopi.  I.et.:  —  bic  Wme,  Cig. 

izpodkopati,  kcjpljem,  kopati,  pam,  vb.pf. 
untergraben,  unterntiuicrcii;  —  erfd)iittcrn 
(fig.),   Cig.,  nk. 

izpodkopavati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodkopati. 

izpodkopoviiti,  ujem,  rfr,  /»«/?/.=  izpodkopa- 
vati, Cig. 

izpodkopovavLC,  \  ca,  »i.  bcr  Untcrgrabcr,  Cig.; 
i.  ja\  iicga   reda   in   pokoja,  ber  ^Šilblcr,    Cig. 

izpodlamljati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodlomiti, 
Cig. 

izpodlesti,  IC'zem,  vb.pf.  i)  untcr  ctnjo?  ^in 
friedicn:  i.  plot,  'Vrt.;  —  z  no^cm  i.,  mit  bem 
^iJJeficr  barunter  fabrcn  (unb  oon  nnten  anf 
fd)neibcni,  C.;  —  2)  befd)(cid)en,  .\fiir..  Cig., 
C.:  izpo.llezli  sn  ga.  fir  finb  aiif  fcine  2diltid)  = 
iingc  gcfommcn,  J/«r. ;  —  3)  jenumbcit  Ijintcr- 


izpodlet  —  izpodmikanje 


—  329  —        izpodmikati  —  izpodpolzniti 


liftig  QUo  feincm  5?oit^et(e  »crbriingen,  au^-- 
fted)Clt,  Cif^.,  C;  i.  ga  hoče,  Miir.,  Met.;  — 
4)  erfricd)c:t,  crf(^Ieid)cn :  i.  kaj,  Cif^.,  Jan.., 
Cig.fT.j. 

izpodlet,  leta,  m.  bcr  i5fef)I)d)Ing ,  'ii<i^  9!J?ifv= 
lingcn,  Cig.,  nk. 

izpodletati,  letam,  vb.  impf.  ad  izpodleteti;  i) 
aitc-glcitcn:  noga  mi  izpodlcta,  Z.  =-  izpod- 
leta  mi,  Cig.;  i.  se  =  izpodletati:  izpodleta 
se  mu  jezik  =  zaletuje  se  mu,  Cig.;  — 
2)  fcf)Ii'cf)lagen,  mil^tiiigen,  Cig.,  Jan. 

izpodletav,  adj.  leid}t  fid)  tieriprcd)cnb :  i.  jezik, 
izpodletava  usta,   C. 

izpodleteti,  im,  vb.  pf.  i)  aU'J=,  abgleiteit ;  iz- 
podletelo  mi  je,  id)  glitt  ob,  bcr  gu^  fufir, 
Und)  mir  a\xž:  izpodletel  mi  je  jezik,  ic^ 
Iiabe  mic^  Dcrrebet,  Mur.;  —  2)  fc^ljdjlogcn, 
miielingen:  vse  mi  je  izpodletelo. 

izpodl^tica,  /.  =  poledica,  "baž  0(ottci'3,  Ljub. 

izpodletovati,   ujem,   vb.  impf.  ad  izpodleteti. 

izpodleza,  /.  bie  Ipintergeliiing,  C. 

izpodlezati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodlesti,   Cig. 

izpodlezek,  zka,  m.  kdor  pride  na  velik  praz- 
nik v   vas.  Rib. — M. 

izpodlezljiv,  ha,  adj.  (aucrjam,  Cig.\  —  [}inter= 
li[tig,  tiidifd),  C,  Z.;  i.  človek,  ki  rad  druge 
izpodiezuje.   Svet.  (Rok.). 

izpodleznik,  m.  i)  ber  Sc^Ict(^er,  Cig.;  —  2) 
ber  'DJebcnbubler,  Cig. 

izpodlezniti,  leznem,  vb.  pf.  =  izpodleteti: 
noga  izpodlezne,    C. 

izpodlezovati,   ujem,  vb.  impf.  ad  izpodlesti ; 

—  i)  barunter  !ried)en;   —  2)  beic^(ctd)cn; 

—  3)  JU  uerbrčingen,  auejuftec^en  fuc^en  ober 
pflegcii,  Cig.;—j^)  JU  eri^leid)eu  )ud)en  obcr 
pflegcn,  Jan. 

izpodlezovavec,  vca,  m.  ber  5tebcnbu^fcr,  Cig. 
izpodlezovavka,  /.  bie  9febenbuf)(erin,  Cig. 
izpodliti,  lijem,   vb.  pf.  barunter  mcggie^en: 

izpodlito  mleko  =  posneto  m..   Gor. 
izpodlomiti,  lomim,  vb.  pf.  uuteu  n.iegbred)cti, 

Cig.   ^ 
izpodmajati,  majam,  majem,  vb.  pf.  tion  unten 

cr]d)uttcrn,    Cig.;    sedež,    prestol   komu    i., 

Ravn. 
izpodmekniti,   maknem,  vb.  pf.  O  unten  ltJeg= 

riiden,  unterfd)Iogeu;  i.  komu  nogo,  Cig.;  — 

izpodmakne  se  mi  noga,  ber  j^ufj  ttJeicbt  mir 

ou-J,  Cig.;— 2)  eutttjenben,  unteric^iagcn,/-V.-C. 
izpodmei,   mela,   m.  bie  Unterruufjlung  burc^ 

Saiicr,  Xov.  —  C. 
izpodmelma,  f  Dom  SSaffer  uuterttJU^ltce  Ufer, 

C,  Z. 
izpodmeliniti,  Tnim,  vb.  pf.  (eiu  Ufer)   unter^^ 

unitilen  (o  vodi),  Cig. 
izpodm^liti,    melim,   i-i. /'/.  =  izpodmeliniti : 

1.  se,  t)om  SBafjer  untenuut)lt  locrben,  C. 
izpodmesti,  metem,  vb.  pf.  unten  ^erauc^fegen, 

Cig. 
izpodmetati,  metam,  vb.  impf.  ad  izpodmesti, 

izpodmik,  mika,  m.  bte  Unter^cf)Iogung :  i.  za- 
upane reči,  DZ. 
izpodmikač,  m.  ber  <Sc^nipfer,  Cig. 
izpodmikanje,  n.  bas  Unter)d)(agen,  DZ. 


izpodmikati,  kam,  čem,  vb.  impf.  ad  izpod- 
mekniti. 

izpodmilati,   am,   vb.  impf.  ad  izpodmleti,  Z. 

izpodmleti,  meljem,  vb.pf.  untcrl)of)lcn,  unter> 
fpulen,  unferuialc^cn,  Cig.,  Jan.,  C,  Vrt. 

izpodmlevati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodmleti  = 
izpodmilati,  Z.;  voda  zid  izpodmleva,  Levst. 
(Cest.);   —  tla  pod   nogami  komu  i.,    DSv. 

izpodmol,  mola,  m.  i)  bie  Uuterminierung 
burd)  \-[^  SSaiJer,  Cig.;  —  2)  unteripiiltes 
Ufer,  ber  Ufcrbrud),  bie  05rotte,  Z,  Burg. 

izpodmoiek,  tka,  m.  bie  ©rotte,  Rib.— M. 

izpodmuliti,  im,  vb.  pf.  barunter  roegjaten: 
travo  i.  pod  trsjem,  Z. 

izpodmuliti  se,  im  se,  i'^.  pf.  eiue  fiuftere 
9Jfiaie  annel)mcu:  izpodmuljeno  (=  izpod 
čela)  gledati,  Lašče  — Levst.  (M.);  —  prim. 
podmuliti   se. 

izpodmiiljenec,  nca,  m.  =  kdor  izpodmuljeno 
gleda,  Lašče— Levst.  (M.J. 

izpodnašati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodnesti ;  i. 
voz,  baž  |)intert!!ei(  be-o  'ilSagene  iiber^eben, 
Cig.;  —  i.  koga,  jemanbem  ein  SSeiu  unter* 
fd)Iagen,  Cig.;  —  ju  nerbrangen,  ju  unter= 
graben  fud)en,  Z,-  izpodnašati  ga  začne  nje- 
gov nasprotnik,  .V^ir.f^Le^^i;  — Deretteln,  Jan. 

izpodn?ben,  bna,  adj.  9J(eteDr':  izpodnebni 
kamen,  ber  5J?eteorftein,  izpodnebno  železo, 
bae^Jkteoreifen,  izpodnebna  moča,  atmofp^a^ 
rifc^er  Ttieberidilag,  Cig.fT.),  Jes.,  Erj.(Minj. 

izpodneb^sen,  sna,  adj.  =■  izpodneben,   Cig. 

izpodnfbnik,  m.  ber  'DJ^eteorftein,  Cig.,  C,  Jes. 

izpodnes,    nesa,    m.    i)    ta^  J^niden,    Telov.; 

—  2)  ber  9iaum  unter  eincm  2)ad)Uoriprunge 
bet  ber  Jenue,  Dol. 

izpodnesti,  nesem,  vb.pf.  uuter^atb  ioegtragen: 
(o  vodi)  megfpiilcn,  Jan.\  barunter  tucgfjebcu: 
voz  i.,  bae  ipiutevtljeil  bes  2Sogen^  megtjeben, 
Cig.;  i.  koga,  eiuem  ein  'iBein  unlerfdilagen, 
Cig.;  —  untergraben,  Jan.;  i.  komu  srečo, 
jemanbe^  ©litd  untergraben,  C;  uereitetn, 
Jan. ;   i.  naklepe,   Cig. 

izpodnetek,  tka,  m.  =  netilo,   C. 

izpodnos,  nosa,  m.  ba»  Sntdcn  (pri  telovadbi), 
Cig.  (T.). 

izpodorati,  oram,  orjem,  vb.  pf.  burc^  9(dern 
^eran§fd)affen,  f)erau?acfern:  i.  krompir,  Z)o/., 
Gor. ;  —  tudi  ==  podorati,  untcradcru,  Tolm. 

izpodoravati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodorati, 
Gor. 

izpodot9riti,  orim,  vb.  pf.  mit  einer  anbern 
5Jut^  (ftimme)  Derjefien;  škaf  i.  =  druge 
otore  škafu  vrezati,  Sotr. 

izpodpeči,  pečem,  vb.  pf.  aušbaden:  dobro 
izpodpečcn,  gut  aU'5gebaden,  Cig. 

izpodpehavati,  am,  vb.  impf.  barunter  fjernor- 
ftofsen:  barunter  l)eruorluad)ien :  za  vsacih 
osem  ali  štirinajst  dni  so  izpodpehavale 
druge  nove  gobe,   LjZv. 

izpodpfrati,  pTram,  vb.  impf.  ad  izpoAprau,  Jan. 

izpodpoizek,  zka,  »z.  ba»  einmaiige  ?(U5= 
gleiten,  C. 

izpodpoJzniti,  položnem,  vb. pf.  an^c^Uiten,  Šol. 
C;  da  moje  stopinje  ne  izpodpolznejo,  Trub.; 

—  tudi :  i.  se,   C,  Jan. 


izpodpotzovati  —  izpodrezati        —  330 


izpodrezavati  —  izpodvotliti 


izpodpotzovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izpodpolz- 
niti;   izpodpolzujo   in   padajo.    Trub. 

izpodprati,  pčrcm,  vb.  pf.  unterlttaid)en,  Jan. 

izpodrajtati,  am,  vb.  pf.  bet  ber  :')icc{)nunil  tic  = 
triii^cn:  i.  koga,  C;  —  i.  se,  )'irf)  bci  t)cv 
rHcdjniiiifl  iircn,  C. 

izpodrasati,    rasam,    vb.  pf.  =  izpodbrccati, 

izpodraslek,  sleka  (setka),  m.  =  izpodrast  i), 

izpodrast,  /.  i)  bie  UiitcrlDadiiung,  Cig.;  — 
2  1  bcr  'i)jQ(f)iDiid)'3,  ber  §evaniriudi#,  Cig.,  Sov. 

izpodrastati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodrasti,  nk. 

izpodrastek,  stka,  m.  bcv  2Sicbcvtimd)'^,  Jan.; 
^el•  sircitc  Sd)U)#  bci  33dunien,  Cig. 

izpodrasten,  stna,  adj.  rcprobuctiu,   Cig. 

izpodrasti ,  rastem ,  vb.  pf.  baruiitcr  liiad)icn, 
iiadiiimdiicn,  fic^  repvobucicien,  [)ciaiUDad)icn, 
Cig.,  Jan.,  Vrt.;  čakajmo,  da  še  deklica  ne- 
koliko izpodraste,  ž^gD.;  —  i.  se,  fid)  biird) 
9iQdiiiiud)#  rcprobucicrcn,  Cig. 

izpodraščati,   am,  vb.  impf.  ad  izpodrasti. 

izpodraščina,  f.  bei  Untevrt)ud)5,  ba§  llntcr^ 
liolj  (im  ^nibc),  Cig. 

izpodraščljivost ,  /.  bie  SRcprobiictionetiaft, 
Cig. 

izpodfčcn,  čna,  adj.  tolpcl^aft,  utigefc^tdt  (spo- 
drčcn),   /)ict.,   C.   (morda  izpoddrčen  ?). 

izpodrebati,  bam,  bijem,  vb.  pf.  unterna:ien, 
Cig. 

izpodrf  cati,  am,  vb.  pf  pogl.  izpodbrecali. 

izpodrpdek,  dka,  m.  bic  'Jiadi,yid)t,  Jan. 

izpodrediti,  i'm,  vb.  pf.  i)  a(e  !:)iad;unid)ž  auf= 
jief)en;  i.  veliko  živine,  Gor.;  —  =  odgo- 
jiti:  i.  dobro  duhovščino,  Slom.;  —  \iač)' 
\DaČ)\eil  (aifcn:  i.  gozd,  Cig.;  i.  les  na  go- 
ličavi,  Cig.;  gozd  se  izpodredi,  tudd)|'t  luicbcr 

nad),  Cig.;  —   2)  etiuog   masten,   rciU,  birf 

iiiad)cn,  Z.,  Jan. 
izpodrf ja,  /.  bic   *:)iad),^ud)t,    Cig.,    C;    —  i. 

gozda,  bic  ?(iitfor)"tiuu-|,  DZ. 
izpodr^janje,   u.  bac- ^Juiri),^iid)tcn ;  i.  gozdnega 

drevja,  bic  iMufjinftunfl,  Cig. 
izpodrfjck,  jka,  m.  bcr  '•JJndjlinid)^,  Cig.,  Jan., 

Cig.[T.j. 
izpodrep,   rčpa,  »j.  trak,  s  katerim  se  kmetice 

izpodrepajo,  Xotr. 
izpodr^pati,    repam,    vb.  pf.  =   izpodbrecati, 

.\(>tr. 
izpodr^piti,  rCpim,  vb.pf.  i)  i.  konja,  bcilt^fcrbe 

bcii  3d)U)ait,^  .^uiaiiimcitbiitbcu,  C;  —  2)  i. 

koga,  joinaiibciii  (Uvav  iiad)nicrfcn,  C;  i.  psa, 

mačko.    Polj. 

izpodrvpniti,   repnem,  vb.pf.  i.  koga,   jciliOlt 
bcm  ctiun«  (,v  5^.  citicn  ^^.^riiflcl)  nadjnicrfcit, 
Cig. 

izpodrczafnik,  m.  hai-  5^<iciicunicf)cr,  C. 

izpodrezati,  rCVcm.  vh.  pf.  1)  untCU  \VC(\ 
id)iicibcii,  uoji iiiitin bc|d)iicibcu, iiiitcrjd)iicibcii ; 
suknjo  i.,  X.;  perotnice  i.  komu,  bic  j^-lilrttl 
bcjdjucibcil,  (.'ig.;  begom  je  peroti  izpodrezal 
=  njih  moč  je  zmanjšal,  .Vdiv.^/.t'/./;  čebele 
i.,  bic  iMciicn  idjncibcil,  .voiiirt  bvcd)cn,  Cig. ; 
jezik  i.  (ako  je  prirasel),  ji'j//.^/. ;  bic  i]l\l^^t 
liJjcn  i,Mg.),  .\/ur.,  C;  izpodrezan  jezik,  cillC 


gelaufigc  3""i]i\  ^l  —    -)  =  izpod(b)recati, 

Gor. 
izpodrezavati,    am,  vb.  impf.  ad  izpodrezati. 
izpodrezek,  zka,  m.  i)  eilt  Ultten  abgcfdjtiittciice 

Stiid:  i.  kruha.  Gor.;  —  2)  ciiic  ^Jlit  Sofrait 

(crocus  variegatus),   Kras-Erj.fTorb.). 
izpodrezil9,    n.  zakrivljena    ostrina,    s  katero 

se  reže  satje,  lia^  ^^tbelmefjcr,  Levst.fBeč.j; 

—   prim.  podrczilnik. 
izpodrezovati,   ujem,  vb.  impf.  aJ  spodrezati ; 

i.  (čebele;,  jcibclll,  Lcvst.f Beč.). 
izpodrfjati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodriti,   Cig. 
izpodriniti,  rTnem,  vh.pf.X)d\\v.\\Xt\\  itiCfllc^iebcn, 

Cig..  C;  —  (bic  Uiitcrlaflc)  i»egid)icbcn,  Cig.; 

babmd)  ftiir.^cn  inad)cii,  C;  —  i.  koga,   je« 

manbcii  oeibrdiigcii,   aii5  bcm   Sattcl  bcben 

(fig.);  i.  koga  iz  službe,    Cig..  Jan.,  nk. 
izpodrinjenec,   nca,    m.  ber  ^i^lcrbrdngte,    Vrt. 
izpodriti,    rTjem,    vb.  pf.    unterluii^lcn,    Cig., 

Jan.;  unter{)Ol)(eii  (o  vodi),   Cig. 
izpodriv,  »i.  bic  ^l^crbrdngung,  Cig. 

1.  izpodrivati,  am.  vb.  impf.  ad  izpodriniti; 
uiitcn  mcgidiicben ;  i.  komu  noge,  bic  Seinc 
jcmniibcni  uiiti'rjd)!agcn,  Dol.;  — Dcrbrditgcn. 

2.  izpodrivati,  am,  vb.  impf.  ad  izpodriti,  Jan.; 
pogl.  izpodrijati. 

izpodfkniti,  di^knem,  vb.pf.  pogl.  izpoddrkniti 

in  prim.  izpodlctett 
izpodr9biti,  im,  vb.  pf.  unteu  abb,oden,  unter* 

^aden:    i.  hrast.    Let.;   izpodrobljeno  drevo. 

Bes.;    ker  ni    mogel    na   drevo,    hotel  je  je 

izpodrobiti,  Levst.  (Glas.). 
izpodrsniti,  drsnem,  vb.  pf.  pogl.  izpoddrsniti 

in   prim.  izpodleteti. 
izpodrvati,    riijem,    vb.  pf.   unteii  tuegrciBeit: 

uiitcrnniblcit,  Jan.  (H.j. 
izpodsekati,    sekam,    čem,    vb.  pf.    uiitcil  ah- 

baiieii,  uiitcrbadcii,  Cig. 
izpodsekovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izpodsekati, 

izpodsnemati,   mam,  mljem,   vb.  impf.  ad  iz- 

podsneti,    Cig. 
izpodsnftck,  tka.  hi.  biiv  iiiitoii  lucgcieitommcne 

Stiid,  Z. 
izpodsn^ti,    snamem,    vb  pf.  uoii    iiiitcu   lucg 

nebmcn,  Cig.,  C. 
izpodsotnčcn,    čna,    adj.    izpodsofnčni    veter 

=  podsolnčnik,    I.ct. 
izpodtckniti  se,  taknem  se,  vb.  pf.  Cig..  pogl. 

spotekniti   se. 
izpodvfza,   /.    biie    Sdiiiiirbattb,    Cig. ;    baS 

3tninipfbaiib,  Laščc-F.rj.(Torb.);  bo?  ^flub 

untcii  on  fiir,^cii  .'oov.ii  uiib  on  ^o^cii  3ticfcln, 

(izpoiheza),    /'o//. 

izpodviJzati,  ^em,  vb.  pf.  iintcil  UCibillbcil, 
untcrbiiibeii ,  bradavico  i.,  bic  'i!5?or,sc  ab 
id)iiiivcn,  Cig. 

izpodvcznik,  m.  jermen,  ki  ve^e  voifo  s  cep- 
cem  in   ročnikom,   lilKr. 

izpodvirati ,  am,  vb.  impf.  ad  izpodvreti; 
Ijiitberlid)  jciii,  Ijinbcrii:  i.  nogo,    Telov.;  i. 

odpravo   kake   stvari.   I.CV$t.(Pril.). 
izpodvotliti,    \m,    vb.    pf.    iilltcrl)bblcn,    Jan. 


izpodvoziti  —  izpoleniti 


331  —  izp9ljek  —  izpopolnjevati 


izpodvoziti,  v(5zim,  vb.  pf'  »^iacijo  i.,  bcn  3^0 
iHnia{)ren  (=  aii  bcr  3oflftdtte  aiif  ciucm 
•iiicliciniieflc  iioriiOcrfaljrcit),   V.-Cif:. 

izpodvreti,  vrem,  vb.  pf.  licv[}inticvit:  prim.  iz- 
pod \' i  rati. 

izpodvfniti,  vrnem,  i'6.  jf/.  umftiir;,Clt,  Krcij ; 
)d)ief  tretcn :  izpodvrnjeno  kopito,  jdjicfcr 
$uf,  DZ. 

izpodvrtati,  vrtam,  i't».jf/.  unterbof)vcn  :  uiitcv 
unil}lcn,  iuitcrI}ol)lcit,  oy. 

izpodžagati ,  am ,  vb.  pf.  uuteii  biU"d)jat]eii, 
uutcrjdi-jeii;  drevo  i.,  uiitjdgcn,  C7^.,  M. 

izpoginiti,  gTnem,  vb.  pf.  =  poginiti,  (spog-) 
Mik. 

izpogniti,   pognem,  vb.  pf.  =  upogniti,   Cig. 

izp^janje,  n.  bie  i^crtrcibung,  Let. 

izp9Jati,  am,  I.  vb.  impf.  ad  izpoditi ;  auIlDCijeil, 
aužbaunen,  Cig.;  —  II.  vb.  pf.  i.  se,  aiif> 
f)orcn  bnmftig  311  fein,  Z. ;  —  fi^  abbni)'.cn, 

izp9ka,  /.  =  razpoka,    Cig. 

izp9kati,  pokam,  vb.  pf.  i)  {)tiiau#pcitid)cn, 
f)inau#pvugc(n,  batoujagcii ;  PVancoze  so  izpo- 
kali  iz  dežele,  Cv.;  i.  koga  iz  službe,  Cig.;  — 
i.  koga,  jemonben  abpiiigeln,  C.;  — 2)  9iiije 
befommcn,  Z.;  tudi:  i.  se,  Cig.;  izpokan, 
DoU  Siific,  Spriingc,  jvihšt. 

izp9kavica,  f.  oor  £)t^e  ledijcubcv  (Srbbobcn, 
vihŠt.-C. 

izpoklati,  kgljem,   vb.  pf.   =  poklati,  ogr.-C. 

izpoklina,  f.  =^  razpoklina,  bic  Stifee,  bie  špoUe, 
C. 

izpokljati  se,  am  se,  vb.  pf.  gcrfiiiftern :  sol 
se  je   izpokljala,   Cig. 

izp9knja,  /.  bie  Spalte,  bie  ^(uft,  C. 

izpok9ren,  rna,  adj.  =  pokoren,  bugfertig, 
reuniiitljig,  Mm:,  Cig.,  Jan.;  33ulV:  Cig., 
Jan.;  izpokorna  molitev,  baž  ^Bu^gebet,  Cig.; 
nav.  spokoren. 

izpokoriti,  i'm,  vb.  pf.  abhil^en:  i. grehe,  Mur.\ 
i.  s  čim,  tnit  etlca^  biiBen,  Cig.;  —  i.  se, 
33llf)e  tljun;  Naj  grešniki  se  "zpokore,  Npes.- 
Mik.;  i.  se  grehov,  blirc^  'sBufie  bic  Siillben 
tilgeil,  Miir.,Jan.;  izpokorjen,  bllfjfertig;  iz- 
pokorjeni  grešniki. 

izpokorj?nec,  nca,  m.  ber  23uf3feitigc,  bcr 
■©ilfjer,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Ravn.- Valj.  (Rad). 

izpokorj?nka,  /.  bie  58u^fcrtige,  bie  ^^iifterin, 

Mur.,  Cig. 
izpokorjenost,  /.  bie  iBujjfertigtcit,  Cig. 
izpok9rnica,  /.  bie  33ii§crin,   Cig.,  Jan. 
izpok9rnik,    m.  ber  SSufjfertige,   ber   93iifeer, 

Cig.,  Jan.,  Valj.CRadj. 
izpok9rnost,  /.  bie  58uBfertigfcit,  Mm:,  Cig., 

Jan. 
i/polaganje,    n.  bae  Stitefe^eit  (Doit  .^iiibcni), 

izpolagati,  am,  I.  vh.  impf.  ad  izpoložiti,  nk.; 

—  II.  vb.pf.  a(š  58iebfutter  »evbraiid)cn,  oer= 

fiittern,  C. 
izpoletiti    se,    letim    se,    vb.  pf.    )ommcrlid)e 

SlteiDung  aulegcn,  C 
izpoleniti,    lenim,    vb.  pf.  in  ©C^cite  fc^tagcu, 

C/i,--. 


izp9ljek,  Ijka,  m.  ba^  au^gettninbene,  fd)ted)te 
Oktrcibc,  M.;  'aaž  Untciforu,  Cig.;  pl.  iz- 
poljki   =  občinki,   C;  —  prim.  izplavki. 

izpolnek,  nka,  m.  bie  'iJlu^fiillung,  ber  2itdeii= 
bitiVn',  Jan. 

izpolnitev,  tve, /.  i)  bie  Jdi^fitllung;  — 2)  bie 
(5rfii(luiig;  i.  obljube;  —  ber  i^oUjug,  Cig., 
Jan. 

izpoJniti,  potnim,  vb.  pf.  1)  Doli  mad)en,  au§^ 
fiide.i;  i.  sod;  tootiftdiibig  ,viriirflegcn:  i)o.leto 

je  izpolnil ;  ovce  so  zobe  izpolnile,  1:)abcn 
nufgcbort  \]al)nc  .^i  iel^cn,  Cig.;  i.  mesto, 
čine  StcUc  mit  eincr  ^ifter  befcfeen  (math.\ 
Cig.fT.J;  —  2)  Clfiitlcn;  željo,  voljo  komu 
i.;  dolžnost,  obljubo,  besedo  i.;  —  t)otI§ieI)Cn, 
DoUfticdcu:  i.  zapoved;  —  i.  se,  .in  ©rfiillung 
geben,  t)cnuirtUd)t  luerben. 

izpolnjača,  /.  ba^  ©ieHic^aff,  C. 

izpolnjavati,  am,  vb.  impf.  =  izpolnjevati, 
Mm:,  Mik.;  sode  izpolnjavamo,  jr^/iS^ 

izpolnjenje,  n.  i)  bic  '^Jlu^jiiUuiig;  —  2)  bie 
(Srfiiilung. 

izpolnjevati,  ujem ,  i-b.  impf.  ad  izpolniti; 
i)  au^fiiHen;  sode  i.;  —  2)  eriiitlen;  zapo- 
vedi božje,  nauke  učiteljev  i. 

izpolnjevavec,  vca,  m.  bcr  ^efolger,  ber  i^D(I= 
§ie[ier,  (-polnov-)   Cig.,  Jan. 

izpolnovati,  ujem,  vb.  impf.  Cig.,  Jan.,  pogl. 
izpolnjevati. 

izpolog,  los^a,  m.  bie  9lušiiegnng  (eine§  ^inbe^), 

DZ. 
izpolož^nec,  nca,  m.  ber  ?(nžfe^(ing,   Cig. 
izpoloženje,   n.  i.  otroka,  bie  9(n§le§nng,  bie 

SSegtegung  be§  Stlnbee,  Cig.,  C. 
izpoložiti,   im,   i'^.  pf.   nn^sfet^eu   (ein  Šinb), 

Cig.,  Jan.,  nk. 
izpoizek,  zka,  m.  bie  Sntglcitung,    bie  'ilb= 

Uicid)ung,  Mur.,  C,  /?ai^«.;  — prim,  izmuzek. 
izpoizniti,    polznem,    i'^.  p/,  ijetauž^,  l}ert)Or= 

glcitcn,   Cig.;  entglciten :  kaj  gladkega  lahko 

izpolzne  iz  rok,  BlKr.;   —  auegleiten,  Z. 
izpopoizniti,  polznem,  vi. ;?/.  an'3g(eiten,  Trub. 
izpomaljati,    am,    vb.  impf.  ad  izpomoliti ;  i. 

nogo,  iprcijen,  hoditi   nogo  izpomaljaje  (ber 

3prci,^gaiig),   Telov. 
izpomoi,  mola,  m.  ba§  Spreijen,  bie  3Sorl)ebe= 

fialtc,   Telov. 
izpomoliti,  im,  vb.pf.  jpreisen:  i.  nogo,  Telov. 
izpomorfti,  im,  vb.  pf.  =  pomoriti,  ogr.-Mik. 
izpomreti,   mrem,   mfjem,  vb.  pf.  =  pomreti, 

RaičfSlov.j. 
izponašati  se,   am  se,  vb.  impf.  ad  izponesti 

se;  gitt  fortfonimcn,  gebcif)cn,  ponftatlen  ge^cn, 

Cig..  Jan.,  M.,  Vrtov.ffZm.). 
izponesti  se,   nesem  se,  vb.  pf.  geraf^en,  gc= 

beif)Cn,  (spon-)    Cig.,  Jan.,  C,  Nov.,  ZgD.; 

trta  se  je  izponesla,    Vrtov.  (Viyi.). 
izpoorati,   orjem,  vb.  pf.  nač)  unb  nad}  af(c§ 

nufadern,  ogr.-C. 
izpopolnek,  nka,  m.  bie  'i^crnotlfoiiininung,  C 
izpopolniti,   im,    vb.pf.   ncrPollftdiibigen,    C; 

ucrttollfommncn,  jnr  i8oUtontmenI)eit  bringcn, 

Cig.,  Jan. 
izpopolnjevati,  lijem,  vb.  impf.  ad  izpopolniti, 
(-polnov-)   Cig ,  Jan. 


izpopolnjevavec  —  izpostiti 


332 


izposvojiti  —  izpovedovanec 


izpopolnjevavec,  vca,  m.  bcv  5Bert)oUfomniner, 

(-polnov-)   Cig. 
izporaba,  /.  bcr  Ucbeigcbraiid),  Cig. 
izporabiti,  im,   i'h- pf.  aiiebraurfien:  i.  suknjo, 

Cig.;  i.  se,  fic^  abltii^cil,  Cig.;   izporabljene 

črke.   Cig. 
izporabljati,  am,   vb.  impf.  ad  izporabiti,  Cig. 
izporediti,  im,  vb.  pf.  orbltCU,  Jan.fH.). 
izporiniti,  rinem,  i-i./^/.  t}inaiK'jd)icben;  zmoršo 

i.,  bcn  .^Uipfftctn  ic^cn,  Cig. 
izp9rniti,  im,  i-i^. /'/.  =  izprazniti,  Cig.,  Soška 

dol. -Er j. (Torb.);  hlev  i.,  (sp-)    Vrtov.  (Km. 

k.);  —  prim.  poren. 
izpor9cati,  am,  vb.  impf.  ad  izporočiti. 
izporpček,  čka,  m.  'baž  ^-Scrmdc^tnt^,   Cig. 
izporočevati,  ujem,   vb.  impf.  =  izporočati. 
izporočflo,  ».  bQ§  3?cvmQd)tnt#,  bQ§  jeftamcnt, 

Cig..  Jan.;  poslednje  i.,   Svet.(Rok.j;  —  bie 

Soticfioft,  bic  (Sntbii-tuiig,   Cig.,  Jan.,  C. 
izporočitelj,  m.  bcr  Icftotor,   Cig. 
izporočitev,  ne,  f.  bie  SBibmiing,  Cig.;   po- 
slednja i.,  'Ha^  Žcftamcnt,  O'^^ 
izporočiti,   im,  vb.  pf.   i)  iii  bic  .S^aiibe  eineši 

anbcicn  iibcrncbcn:  au^outiuortcn,  Jan.;  — 

Bcimac^en,  Icgieren  (im  3:cftamcitto),   Mur., 

Cig.,  Jan  ,  Danj.'M.;  —  2)  9?a(f)vid)t  gebcn, 

iageit  lofien ;   ou^ridjteii,  bericfjtcn,  inclbcii; 

vse  tako  i.,  kakor  je  bilo  naročeno. 
izporočnik,  m.  i)bci"  Jcftotor,  C.;—  2)b.93otc,C. 
izporoditi,    i'm,    vb.  pf.  gcbdfClt  (o  mnogih): 

Naj  ženske  sporodijo,  Naj  grešniki  se  spo- 

kore,  (nam.  izporodijo,  izpokore),  \pes.-Mik. 
izporok,  r(5ka,  m.  =  izporočilo,  .Utir. 
izposlanec,  nca,  tn.  bcr  'jlu^iciiblilig,   Cig.;  če 

je  narod  rajši  poslušal  vaše  odposlance,  nisem 

kriv  jaz,  Jurč,(Zb.  sp.)) 
izposlati,    prtšljcm,    vb.  pf.    QUš]cnben,    Cig.. 

Jan.,  nk. 
izposlovanje,   n.  bic  ttnuirfuiig,  nk. 
izposlovati,  ujem,  vb.  pf.  cilinrfcn,   C,  nk. 
izpos9diti,   im,  vb.  pf.  ail'5lcil)cu;  —  i.  si  kaj, 

l'id)  nii^^borgcn,  cntlc^ncn. 
izposojati,  am,  vb.  impf.  ad  izposoditi;  knjige 

i.:   —   i.  si  denar. 
izposojenka,  /.  ba#  fic^nnjott,  Cig.(T.). 
izposojcvati,   ujem,   i'^.  impf.    =   izposojati. 
izposojil9,  n.  boe  Dorgcjt^o|fcnc  (^clb,  Cig. 
izposred,  praep.  c.  gen.  oul  bcr  9J?iftc  —  ^ill 

lucg,   C. 
izpostava,  /.  bic  "Jliišifc^inig,  bic  (Jiponicrniig, 

C;        bic  CfEpofitiir,  DZ. 
izpostaviti,  stavim,   vb.  pf.  JjciailŽftcHctt,  Cj;t)0' 

llicrctl,  (jg.,  Jan.,  nk.;  izpostavljeni  organi, 

bic  cjrpoiiicrfcit   Crgatic,    DZ.;  —  am\ci}(n: 

i.  otroka,  ./an.,  C. 
izpostavljai\jc,    n.  boš!   'Jlu^jfcl^Cll,    bo*    ©JpO 

nicnil,  nk. 
izpostavljati,  am.  vb.  impf.  ad  izpostaviti. 
izpostavljenjc,  n.  bic  ''Jhišliciuilig,   C. 
izpostiti,   postim,  vb.  pf.  1)  biird)fiiftcn,   C;  i. 

štirideset   dni   in   štirideset    noči.    Trtib.;   — 

2)  i.  se,  ba>?  ^afttn  bcciibcii,  Qii>^faftin,  Cig.; 

—  3)   burd)  J^aftcn  jdjiuiidioii,   aic^ljiiiiiicni, 

Jan.(Il.);   i.  se,  fid)  blird)   Aoficit  cittfrtiftCIl, 

Cig.,  Trub. 


izposvojiti,   im,  vb.  pf.  i.  si  kaj,  fic^  cttDaS  110^ 

unb  nad)  jucignen,  C. 
izpošiljati,  am,    vb.  impf.  ad  izposlati;    au#' 

fciibcn,  Z.,  nk. 
izp9tati  se,  am  se,  vb.  pf.  burc^  tiielc§  (^e^^cn 

iiiiibc   luerbcii,   izpotan,  tjoii   »iclcni    (^clieit 

miibc,  V.-Cig.,  Ravn.-M.;  —  pT\m.  pot,  5Seg. 
izpotfgniti,  tegnem,  vb.  pf.  fjeroorjictien,  Jan. 

izpotegovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izpotegniti, 
Jan. (H.). 

izp9tek,  tka,  m.  bcr  ''Kblueg,  C;  —  prim.  iz- 
potje. 

izpotfznica,  /.  bcr  Jperoorsic^er  (neka  mišca), 

Erj.  (Som.). 
i.izpotiti,   im,  vb.  pf.  i)  burd^   @cfitt»eiB  ah 
lonbcrn,  au^^ld^mitlCli,    Mur..   Cig.,  Jan.;  — 
2)  i.  se,  aufliorcit  511  fd)tt)i^eu,    ait^fc^roi^eii, 
Cig. 

2.  izp9titi,  im,  vb.  pf.  auf  bcn  red^tctt  3Beg 
fiifjrcu  (sp-),  C;  —  ciinnern,  (sp-)  ogr.-C; 
i.  si  kaj,  eincn  ©iiifatl  fjabcn,  M.;  —  prim. 
2.  spotiti,   upotiti. 

izp9tje,  n.  ber  ^niucg,  Gtits.;  —  bcr  Uinitjcg, 
M.;  (morda  pravilneje:  spotjer). 

izpoved,  /.  i)  bic  5(užjage,  Jan  ,  C;  —  X)ai 
^Sctciintniž,  bicjflifion:  ustna,  pismena  i.  nk.; 
treba,  da  gospodarji  store  izpoved,  koliko 
dobivajo  najma,  Levst.(Saiik) ;  i.  zatoženčeva, 
Levst.(Sauk);  —  2)  bie  33ci(^t;  k  izpovedi 
iti,  jur  53cid)te  gcfjcn;  pri  izpovedi  biti,  bei 
ber  33cidltC  )cin;  ^=  na  izpovedi  b.,  Krelj ; 
i.  opraviti,  bic  33cid)te  Dcrric^ten:  na  i.  gre 
duhovnik  h  kakemu  bolniku,  jv{h^t,;  — 
nav.  spoved;  tudi :   izpoved. 

izpovedalnica,  /.  ^---  izpovednica,   C,  Mik. 

izpovedanec,    nca,    m.  baiS   momilidjc   'iPcid)t 
fillb,   Cig.,  Jan.,  C. 

izpovedanje,  n.  ba^  93cfcnntniš',  .Mur..  Valj. 
fRad). 

izpovedanka,  f.  \)Ai  liieibl'd)e  5Bcid)tfiiib,  Cig. 

izpovedati,  včm,  vb.  pf.  1)  auč^fogcil,  nk.; 
priče  so  tako  izpovedale,  SIN.;  —  bcfcnitcit, 
gcftcljcn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Vrt.;  —  2)  i.  se, 
ciii  ^i3i'fcnittui'jablcgcu,  faticrcn,  Levst.(Sauk); 
—  bic  Scid)tc  ablegcit :  i.  se  vseh  svojih 
grehov,  nllc  fciitc  »riiiibcit  bciditcn;  (i.  se  iz 
grehov,  ogr.-C.);  —  O  i.  koga,  jciliailbCJU 
bic  ''BciditC   (ibucl)incii;   izpovcdan   je   imirl. 

izpovedati,  vedam,  vb.  impf.  =  izpovedovati, 
C.  nk. 

izpoveddvati,  am,   vb.  impf.  =  izpovedovati. 

izpovedavec,  vca,   m.  ^=-  izpovednik,   C. 

izpovedba,  /.  bic  ^?lil»3)ngc,  ba>S  5)c!citutni*, 
.lan.,  nk. 

izpovedck,  ilka,   »1.  -=  izpovedba,   C. 

izp9vcdcn,  dna,  adj.  ^i^cidjt  :  izpovedni  listek, 
izpcnedni   dan. 

izpovcdnica,  /.  bcr  "i^ciditftiil)!. 

izpovednik,   »1.  bcr  "iH'id)tliatcr 

jzpovednina,  /.  bo*  'i^ciditgclb,   Cig. 

izpovcdništV9,  n.  bnC'  \?lmt  bc>j 'i^cidjtoatcro,  nk. 

izpovcdovalnica,  /.  ,=  izpoveilnica,   Cig. 

izpovedovanec,   nca,   m.  bos!  ^^cid)tfinb,   Cig. 


izpovedovanje  —  izpraševatnica     —  333  —        izpraševanec  —  izpraznjenje 


izpovedovanje,  u.  hai-  ^ei(f|tf}6ien  ;  —  bn^o 
■i^cirfitcn. 

izpovedoviinka,  /.  ba^?  'iBeic()tfinb,   CifC. 

izpovedovati,  iijcm,  i'b.  impf.  ad  izpovedati ; 
i)  au^^iagen,  bcfciinen,  Mur.\  —  2)  i.  se, 
beict)ten:  — 3)  izpovedovati,  ^ie  'iBeic^te  f)orcn; 

trije    duhovniki    izpovedujejo;    i.   Icoga,    jc= 

maiibcu  53eid)te  I}orcii. 

izpovedovavec,  vca,  m.  ber  S3eic^tf)Pienbc,  bcr 
■iPeidhtDatcv. 

izpovest,  /.  bie  '?(ii§iQt3e,  baii  SJefcnntni:?,  C, 
Z.,  D  z. 

izpovijati,  am,  vb.  impf.  ad  izpoviti,    C. 

izpovilče,  eta,  n.  bie  iinscitige  ©eburt,  Jan. 

izpovitek,  tka,  m.  bie  unjeitige  ®eburt,  Cig.., 
Jan. 

izpoviti,  vijem,  vb.  pf.  uiiseitig  gebttien,  abor^ 
tieren,  Cig.,  Jan.,  C,  Gor. 

izpovitje,  n.  bie  uit5eitige  ©eburt,  Cig.,  Jan. 

izpozabič,  adv.  =  pozabič  {ani^  i^ergejelicf)' 
fcit),  Mur.,  Jan. 

izpozabiti  se,  im  se,  vb.  pf.  fid)  Dergcffen  ;  i. 
se  nad  kom,  fid)  an  jemanbem  »ergveifen, 
Mur.;  —  Deigcijen;  i.  se  božjih  dobrot,  bie 
SBob(t{)atcn  ®otteš  Dcrgeifen,  Ravn. 

izpozabljati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad.  izpo- 
zabiti se. 

izpozaj^ti,  zajmem,  vb.  pf.  eiic^iipfen,  bi§  5UV 
5vjd)0pfung  Deripenben,  DZ.;  zaklad  se  iz- 
pozajme.  izgine,  Cv.;  erfdjijpfetib  bel^anbcln, 
Cig.fT.J. 

izpralina,  /.  izpraline,  Srofionsformcn,  (mm.), 
/(.  t.-Cig/r.J. 

izpranina,  /.  gettjafc^ene  2Sd)d)e,  C 

izprasiti,  im,  vb.  pf.  i)  treifen  (Dom  Sdiruciii): 
i.  pujska,  cin  gerfel  iDerfcn,  C;  -  2)  i.  se, 
»iierfen,  ^ungejur 23e(t bringen  (Dom  Sd)iuein), 
Cig.,  C. 

izpraskati,  am,  vb.  pf.  i)  ^crauefro^en,  au§= 
tragen;  auerabiercn,  Cig.,  Jan.:  —  2)  jcr* 
fra^en:   mačka  ga  je  izpraskala,  jv^liSt. 

izpraskavanje,  n.  ba^  Stabieren,  DZ. 

izpraskavati,  am,  vb.  impf.  =  izpraskovati, 
DZ. 

izpraskovati,    ujem,    vb.  impf.  ad  izpraskati. 

izprasniti,  prasnem,  vb.  pf.  burd)  ein  eitima^ 
ligee  Sramen  tjeraušbringen,  auetraticn,  Cig. : 
—  nam.  izpraskniti. 

izprašati,  am,  vb.  pf.  ausfragen,  priifen,  an^= 
priifen  ;  izprašan,  gcpritft;  vse  učence  i.,  ode 
burc^pviif en ;  —  ein  !iyerl)c>r  anftcden,  eintier* 
nef)itien,  Cig.,  Jan.;  —  svojo  vest  i.,  fein 
©erotifcn  erforidien;  —  2)  bur^  ^fflgen  ev= 
forjdjen,  erfragen ;  ravno  so  bili  strojarjevo 
hišo  izprašali,  Ravn.;  —  pogl.  izvprašati. 

izprašava,  /.  baž  2(uefragen,  bie  ^riifung,  C. 

izprašavec,  vca,  m.  ber  SrfDVld)er:  i.  vseh 
src,  Krelj. 

izpraševaien,  Ina,  adj.  jum  ^^(nefrageii,  ^viifeu, 
iiJcr^oren  gefjorig:  izpraševalna  komisija,  bie 
^rufungšconimiiiion,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  fate= 
d)etild),  Cig.,  Jan. ;  izpraševalno  učenje,  bie 
Satec^cie,  Cig. 

izpraševatnica,  /.  bo5  ^Bertiorjimmer,  Cig. 


izpraševanec,  nca,  m.  bcr  'i}jnifling,  ber  (Sjo- 

niinanb,  Cig.,  Jan.,  nk.;  ber  ^^^luifit,   ber 

SJicrtjiJrtc,   Cig.,  Jan. 
izpraševanje,  n.  ba^  ''^tujfragen,  'ba^č  'i^riifen  ; 

k  izpraševanju    iti,   5ur   ''^jriifung  au§    ber 

9ic(igion^Iet)re  (oor  berCUeibeic^t)  getieu;  bai? 

'■lHn-(}oren;   i.  vesti,  bie  ©cltiiffcnšerforfdiung. 
izpraševanka,  /.  bie   ©epviifte,   bie  iPerljoite, 

i)ie  ysnquifitin,  Cig,,  Jan. 
izpraševatelj,  m.  ber  Gjaminator,  DZ. 
izpraševati,  ujem,  vb.  impf.  au§forid]en,  QU§= 

fragen;  kaj  me  to  izprašuješ? — priifen,  ejami= 

nieren;  — eiiioernefimen,  ucr^ijrcn,  Cig.,  Jan.; 

svojo  vest  i.,  jciii  ©einifien  erforidjen. 
izpraševavec,  vca,  m.  ber  ^^^Jvitfenbe,  ber  (Sj:ami= 

nator;  —  bcr  35er[)iJrer,  ber  ^n^uirent,  Cig., 

Jan. 
izpraševavka,  /.  bie  ''^riiferin,  Cig. 
izpraševavski,  adj.  fatedietijd),  Cig. 

1.  izprasiti,  im,  vb.pf.  i)  Dom  Staube  reinigen, 
nu^ftduben,  Cig.,  Jan.:  —  matica  se  izpraši, 
bie  '!8ieneufi3nigin  roirb  befruc^tet,  Levst.CBeč.); 
uplemenjene  ali,  kakor  čebelarji  navadno  pra- 
vimo, izprašene  ali  obhojene  matice.  Por.; 
čebele  so  se  izprašile,  bie  33iencn  ^aben  )ic^ 
ausgeiinttert,  Cig.;  —  2)  i.  se,  a{%  Stoub 
cntiDeid)en,  aušftieben,  Cig. 

2.  izprasiti,  im,  vb.  pf.  fiir  bie  ^roc^e  (nid^t 
fiir  bie  Saat)  adern,  feigcn;  i.  njivo. 

izpraskovati,  ujem,  vb.  impf.  ansfratfc^etn, 
Cig.,  C. 

izprati,  perem,  vb.pf.  i)  burc^  SSafdien  berau^= 
bringen;  i.  madež;  —  krivnjo,  greh  i.,  jiiljnen, 
Cig.;  —  2)  auttoaic^en,  Jan.;  vse  perilo  i., 
Cig.;  —  3)  bnrd)  5Sajd)cn  reinigen,  auž-- 
IDOJdien ;  grlo,  rano  i.;  —  dež  je  polja  izpral, 
bcr  Sicgcn  ^at  bie  tyelber  an§geid^ttjemtnt, 
Cig.;  rudo  i.,  abicbldmmcit ,  Cig.;  —  au§= 
jliHcn  (chem.),   Cig.fT.J. 

izprava,  /.  bie  ^Rcctification,  Cig.  (T.),  Zora; 
—  hs. 

izpravdati,  am,  vb.pf.  i)  burd^  ciiicn  '■^roccf? 
crretd)cn,  erred)tcn,  Cig.;  —  2)  i.  se,  au#^ 
.  rcd)tcn,  Cig. 

izpraven,  vna,  adj.  correct,   Cig.fT.J;  —  hs. 

izpravičati,  am,   vb.  impf.  ad  izpravičiti,   C. 

izpravičiti ,  Tčim,  vb.  pf.  =  opravičiti,  ent= 
fdjulbigcn,  C,  Z. 

izpraviti,  pravim,  vb.pf.  i)  rcctiftciercn,  h.t.- 
Cig.fT.J; — 2)  i.  se,  =  razpraviti  se,   C,  Z. 

izpravljati,  am,  vb.  impf.  ad  izpraviti;  —  i) 
rectificicrcn,  Cig.fT.J;  —  2)  i.  se,  =  raz- 
pravljati se.  M.,  Z. 

izpravnost,  /.  bie  Sorrect^eit,  bie  ŽRii^tigfeit, 
Cig.fT.J.  DZ.;  —    prim.  izpraven. 

izpraznilo,  n.  bic  Grlcbigung  (einer  Stelle), 
DZ. 

izprazniti,  praznim,  vb.pf.  lecr  mad)en,  anč-Ieeren, 
entleeren;  i.  kupico,  sobo;  eoacuicrcn  (chem.), 
Cig.fT.J;  —  i.  se,  fic^  enttccrcn,  lecr  rocrben; 
cerkev  se  je  izpraznila;  električna  plošča  se 
izprazni,  entlabet  fid),  Sen.  fFi^.J;  —  i.  se, 
tiacant  njcrbcn;  izpraznjena  služba,  eriebigte 
SteUe,  Cig.,  nk. 

izpraznjenje,  n.  bic  Sntleerung,  Cig. 


izpraznjevanje       izpr^ga 


-  SU 


izpr9ganje  —  izprchajališče 


izpraznjevanje,  u.  ba^  'iJdie-Iccrcn. 
izpraznjevati,    ujem,  rb.  impf.  ad  izprazniti; 

Iccvcit,  ciUlecrcu. 
izpraznjevavec,  vca,    m.   bci"  "Jluč^Iabcr,    Sen. 

^/•"'T  J. 
izpražiti,  pražim,  vb.  pf.  au^ldimoicn. 
izpraznjevati,  ujem,  rb.  impf.  =  izpraznjevati. 

Mur..  Št. 
izpre-,  praef.  ta  dvojna  predpona  se  navadno 

govori  in  piše:  spre-,  pa  je  pravilno:  izpre-; 

prim.  Mik.  V.  G.  IV.  23/— 24fj ;  — navadno 

ne  premenjuje  bistveno  pomena,  ki  ga  ima 

ali   bi  imela  s  pre-  zložena  beseda, 
izprebedeti,  i'm,  vb.  pf.  =  prebedeti :  i.  celo 

noč.    C. 
izprebfr,   >n.  t)ic  ^J(u§»UQ^[:  na  i.  mi  je,  c§  ftc^t 

mir  bic  5Sat)l  frei,  Cior. 
izprebir,   m.  =  izpreber,    C,  Z. 
izprebirati,  biram,  vb.  impf.  ad  izprebrati,  Z. 
izprebirek,    rka,  vi.    i)  bic  ^dte^tDOdf,  M.;  — 

2)  ha^   beim   9lu6flauben   i^ciioorfcne,   bcr 

•Jlušidmiv,  Z. 
izprebirica,  /.  bic  Stušlua^I,   C. 
izprebistrek  ,   strka,    w.  l^cUet    31^'^"^"'^''""^ 

(bci  ciiicm  i^crviicftcn,  kicidum  intervallum), 

izprebistriti  se,  bistrim  se.  vb.  pf.  DCVniinftig 
lucrbcn,  Z. 

izprebiti,  bom  (bodem),  vb.  pf.  =  prebiti 
(au^fialtcn,  eibulben),  C. 

izprebledeti,  im,  vb.pf.  =prcbledeti,  crblaffcrt, 
Z. 

izprebledovanje,  n.  bo?  ^'il^^cn^^c^Hn,  bic 
(fntfdrbiiiiiT,  Ci^. 

izprebledovati,  ujem,  vb.  impf.  bic  (^avbcil 
ujcdiiclii,  oft  crblafjcn,  Z. 

izpreboleti,  im,  vb.  pf.  =  preboleti,  C,  Z. ; 
tudi :   i.  se,   C. 

izprebrati,  berem,  vb.pf.  i.  si  kaj,  fidl  Ctluo^ 
Qll'siudlCll,  Z. 

izprcč^dniti  se,  čednim  se,  vb.pf.  flug  »ucrbcil, 
Danj.-C. 

izprfči,  prežem,  vb.pf.  Qil'^fpoiiiiclt ;  konje, 
vole  i.;  —  i.  s  kom,  c^  mit  jcmanbcm  nid)t 
rncbv  Ijnltcn,  C 

izprcčiniti,  činim,  vb.  pf.  au^rcitcrti:  a\l^^ 
id)illipfcu:   i.   koga,    C;  —   prim.  prečiniti. 

izprečinjavati,  am,  vb.  impf.  ad  izprečiniti,  C 

izpr^čiti,  im.  vb.pf.  1)  jd)icf  mad)Cii,  Z.;  — 
2)  i.  se,  )id)  quciCll,  (-i^'.;  izprcči  se  mi  kaj, 
ci  fommt  mir  itt  bic  Cucrc,  Cig.;  —  i.  se 
—^  skregati  se,  duts.:  —  -})  la.se  i.,  bic  ^dnic 
nbtf)cilcit,   C;  prim.  prečka. 

izprečki,  adj.  Jcituniitž,  C;  —  prim.  hs.  iz- 
prijeka.   Uoil  bcr   Scite. 

izpred,  pracp.  c.  i^cn.  Bon  bcm  ^Hoiimc  »or 
ciiicm  (^crtciiftaiibc  Ijiniucfi;  poberi  se  izpred 
moje  hi.še;  pojdi  mi  izpred  oči,  fjcl)  mir  oil* 
bcil  ^(llflcn  ;  —  izpred  vsega  druzega,  in 
crftcr  ilinic,  Lcv.sUPril.J;  —  v  časnem  po- 
menu: že  izpred  vuzma  (velike  noči),  jd)on 
uon  bcr  Dorbftcrlicftcn  3^'*  'K^,  BlKr.-.M. 

izprcdrzcn,    zna,    adj.  =   predrzen,   (spre-) 

Cih'- 
izprfga,  /.  baž  9Iu*fpQnncn,  C 


izprfganje,  n.  ba§  9(n^)pannen. 

izprpgati ,    am,    vb.    impf.   ad    izpreči.    au§' 

jpanncit. 
izpregled,  gleda,  m.  i)  bai§  Sinfetjen,  bie  Gin- 

fidjt,  Mur.,  Jan. ;  —  bic  Gnttaujd)ung,  Cig. ; 

—  2)  =  pregled,  bcr  Ucbcrblid,  C;  —  3) 
bie  9?ad}i'id)t,  bie  ^Jispcnš,  bcr  9Joc^la)ž,  Cig., 
Jan.:  i.  davka,  nedoletnosti,  Cig.\  —  4) 
baž  Ucbcriebeu,  bnž  33ericben,  Cig.,  C;  po 
izpregledu,  au^  3?cricl)Cn,  Gor.;  —  5)  na 
i.,  jum  'i8or)d)cin:  ni  ga  na  i.,  er  ISfšt  ftc^ 
nid)t  blirfcn,  Gor..  /)o/.;  gospod  pride  na 
i.  (sp-),  fommt  in  Sid)t,  Zv.;  dolgo  ga  ni 
bilo   na   i.,   Erj.fl^b.  sp.j. 

izpreglfdanje,  n.  i)  ba-o  Cerfncn  bcr?rugen; 

—  bic  (fnttau)d)imc5,  Cig.;—  2)  baž  3c^cnb= 
merbcn :  —   3)  bie  llfa(^iid)t ,   bie  2)i^pen^ ; 

—  4)  ba§  Uebcr)el)en. 

izpreglfdati,  gledam,  vb.  pf.  i)  bic 'Žlugcn  Quf= 
fc^Iagcn;  —  jur  Srfenntniv  gclangen,  Z.;  — 
zdaj  še  le  je  izpregledal,  jc^t  er[t  jinb  i^m 
bie  '^hificn  aufgcgangcn ,  Cig. ;  —  2)  ha^ 
^tugeulidit  bcfommcn,  fcf)enb  reerbcn,  Cig.; 
mislimo  si,  da  slepec  izpregleda,  Znid.;  — 
3)  =  pregledati;  burd)i(^Qnen,  Mur.;  —  4) 
nad))e^cn,  nacf)Iaf)en,  jugute  tjalten;  i.  komu 
kaj  (n.  pr.  dolg,  kazen);  —  5)  fcf)lieben, 
iiberje^en:    i.  kaj,   Cig.,   Jan.,    Svet. f Rok.); 

—  i.  se,  )'id)  Dcrjcben,  Navr.fKop.  sp.);  — 
(■))  ni  ga  bilo  i.,  ni  se  dal  i.,  er  licR  ficfi  nic^t 
jel)cn,  er  tam  nic^t  §um  i8orid)ein,  Levst. 
(Zb.  sp.). 

izpregledavati,  am,  vb.  impf.  ad  izpregledati, 
^   izprcgledovati. 

izpregl9dek,  dka,  m.  i)  bie  9?acblid)t:  i.  taks, 
bic  2Qinad)iic^t,  Jan.;  —  2)  ba?  i^evfc^cn, 
Jan. 

izpreglfdljaj ,  m.  =  izprebistrek:  jasen  i., 
t)cUcv  3iviidicnraum,   V.-Cig. 

izpregledljiv,  ha,  adj.  nad)fid)tig,   Cig..  Jan. 

izpregledljivost,  /.  bic  'Dindifiditigfcit,  Jan. 

izpregledovanje,  n.baž  'Diadifcbcn ;  bac<  Ucber 
jcbcn,   i.  t.  d.  prim.  izpregledovati. 

izprcgledovati,  lijem,  vb.  impf.  ad  izpregle- 
dati; :)  bic  'Jlugen  iiffnen:  izpregledujem, 
cž  9cl)t  mir  cin  ilidit  auf,  Cig.;—  2)  jcl)eitb 
ttierbcn:  slepci  izpregledujejo;  —  3)  nač)' 
icl)cn;  —  4)  iibcricl)cn. 

izpregledati,  dam,  jem,  vb.  pf.  =  preglo- 
dati,   .\fiir. 

izpregolčati,  im,  vb.  pf.  =  izpregovoriti,  r^/i- 

.<•/.-<■;. 

izpregovarjati,  am.  vb.  impf.  ad  izpregovo- 
riti,   Cig. 

izpregovoriti,  fin,  vb.pf.  1)  ,yi  rcbcu  nnfongcn, 
lid)  ncniclimon  Inffcn :  besedice  ni  mogel  i., 
cr  foniilc  fcin  'i*3ort  uorbringcn;  ne  more  i., 
toliko  ga  smeh  sili,  cv  fann  luH'  Jjodjcn  nic^t 
,Vi  ?B?ortc  fommcn,  ('ig.:  —  2)  bo^'  3.?cv- 
miigcn  sii  jprcd)cn  tuicber  crlangen,  Cig. 

izprehaj,  m.  bcr  Spa,^icrgang,  .\fur.,  Jan.,  C, 
Mik. 

izprehajališče,  /1.  ber  £pQ,\ierort,  ber  Spojicr^ 
gong,   Cig.,  Jan.,  C,  M.,  nk: 


izprehajanje  —  izpreleteti 


335 


izpreljub  —  izpreminiti 


izprehajanje,    ».  biio  iiufliuiinbclii,  ba^J  2:pi\ 

izprehajati,  am,  vb.  impf.  ad  izpreiti,  izprc- 
hoditi ;  i)  iimimnbelli:  .groza,  strah  me  iz- 
prehaja;  bar\  e  te  izprehajajo,  bil  jpicllt  oUc 
(^arbeii,  Jap.fPrid.);—2)  i.  se,  (uftluonbcln, 
ipa5icicu;  i.  se  po  travnikih;  —  3)  bo?  3?cr» 
inoc|cn  ,yi  flcljcn  cdangcii :  kruljavi  izpreha- 
iajo,  Ram. 

izprehajavec,  vca,  m.  bor  Spn,^iernanficr. 

izprehajavka,  /.  btc  Spn;iicrgaiu^eviu. 

izprehod,  hijda,  m.  bcr  Spajiergaiig;  iti  na 
i.,  jpnsiercn  gelien;  z  izprehoda  se  vračati; 
—  tudi :  izprehod,  h6da. 

izpreh9dec,  dca,  m.  ber  luicbcr  gcfieit  faiili, 
ber  Šiccouoalešceiit,  C. 

izprehgden,  dna,  adj.  511111  Spa,iicrcn  gelioricj, 
SpajieV',  Ci^.,  Jan.;  izprehodna  ura,  bic 
Sposicvftuube,  Cig. 

izprehoditi,  hodim.  rb.  pf.  i)  bae  3.?eniioiicn 
JU  gcficn  erlangcn;  —  2)  fpa^ieren  fiif)>-'<-'ii, 
bcim  Spa.vergani]  begleitcn,  C:  —  konja  i. 
(=  izprevoditi).  Ljub.;  —  i.  se,  eitiett  (ge= 
niigenbeu)  Spn^iergang  inacf)cn;  izprehodil 
sem  se  in  bilo  mi  je  zopet  dobro. 

izpreiti,  idem,  vb.  pf.  i)  anuniiibcdi,  bcfalleii, 
Cig.;  —  2)  i.  se,    eiitcn  Spajiergaiig   ma 
rfien,  Cig. 

izprejesti,  jem,  vb.  pf.  ttjieber  JU  eifett  ait- 
fangcn :  izprejedel  je  rad  kašo  (prej  je  ni 
hotel).   Gor.-M. 

izprejezd,   m.  ber  Spajierritt,  Jan. 

izpreježa,  /.  ber  Spajicrritt,  Jan. 

izprejti,  prejdem,  vb.  pf.  =  izpreiti:  i.  se, 
cincii  Spajievgang  mac^cn,  jvihšt. 

izprek,  praep.  c.  gen.  ODlt  jenfeitž,  iiber  — 
l)Cr,  jenfeitš:  izprek  Krke,  Z.;  i.  hriba,  C; 
(izpreko:  i.  hodišča,  jcnfeit§  bc5  dorribor^, 
Lcvst.[Pril.f). 

izprekarjanje,  n.  "Ha?!  3«n!en,   C. 

izprekarjati  se,  am  se,  vb.  impf.  =-.  prekar- 
jati  se.  janfen,   Guts.,   Cig.,   C. 

izprekarjavec,  vca,  m.  ber  ^Snfer,  Guts..  Cig. 

izprekoma,  adv.  quer,  (sp-)  Cig.;  gueriiber, 
DOn  ber  Seite:  i.  koga  bezati,  .SVA'.;  —  pot 
je  i.,  (sp-),  to  je:  ni  strma,   Svet. (Rok.). 

izprelep,  lepa,  adj.  =  prelep,  iiberauš  jcftiin, 
fierrlicf),  (spre-)  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j,  Mik., 
Kr. ;  izprelepo  dišati,  Levst.fZb.  spj. 

izprelepota,  /.  bie  ^rac^t,  Jan.,  ZgD. 

izprelepotičiti,  ičim,  vb.  pf.  izprelepotičen, 
geiduuirtclt  (stil.),  Cig.  (T.). 

izpreletati,  letam,  vb.   impf.  ad  izpreleteti. 

izpreletavati,  am,  vb.  impf.  ad  izpreleteti, 
=  izpreletati,  izprcletovati,  [)inuubf)crfliegcil ; 
na  veliki  cesti  so  se  izpreleta\ali  lačni  vrabci, 
Erj.fljb.  sp.J. 

izpreleteti,  im,  vb.  pf.  i)  ^inuberfliegen :  Ta 
ptičica  izpreletelaTaj  na  sprednji  oltar,  Spcs.- 
Tra^;  —  izpreletelo  se  je,  c§  ^at  id)netl 
Qitfgcl]ort  JU  rcgnen,  e^  ift  \iaž  SBetter  tior= 
iibergegangen,  Cig.;  —  2)  z  očmi  i.,  iiber' 
blicfen,  Cig.;  —  anraanbeln,  befallen;  mraz 
me  je  izpreletel,  eš  lief  mir  falt  iiber  bie 
.^OUt,   Cig.;    groza,    strah  me  izpreleti,    mi 


mozeg   in   kosli    izprclcli,    limubelt    Itlicl)  illI, 

bvingt  mir  burrf)  TOart  iiiib  ''i^ein,  Cig.;  rde- 
čica me  izprelcti,  id)  errptf)0  pUH^Iid},  Cig.; 
(tudi:   izpreletim   od   rdečice,    C). 

izpreljub,  Ijiiba,  adj.  =  preljub,  (spre-)  Cig., 
Jan. ,    .S'o/. 

izprema,  /.  ber  išoripnini,  Z.,   Levst.fSauk). 

izprememba,  /.  bie  'iUna iiberimg,  bie  93er= 
limiibUiug. 

izpremen,  m.  =  izprememba,  Cig.,  C;  — 
njiva  je  v  izpremenu,  t.  j  dva  gospodarja 
jo  uživata,  vrsteč  se  leto  za  letom.  Svet. 
(Rok). 

izpremena,  /.  bic  SSerttianblinig,  bie  !^eran== 
bcniiui,   Cig.,  Jan.;  —  bie  %i)a)c,  Jan. 

izpremenek,  nka,  m.  i)  bie  'Jtenbenuig,  Mur., 
C;  ber  ??ediicl,  Mur.;  bie  9}ietamorpf}DJe, 
Rog.- Valj.  CRad) ;  —  2)  =  izprevržek,  bie 
^Jlbart,   C. 

izpremenitev%  tve,  /.  bic  S^eraiibcruiig,  bie 
i^ennanbUing. 

izpremeniti,  im,  vb.  pf.  ocrduberii;  lice  i.,  bie 
garbc  it)od)ic(n,  Cig.;  i.  se,  fid}  čiiibern;  nič 
se  ni  izpremenil,  tak  je,  kakršen  je  bil;  um= 
tiuiubeln;  vodo  v  vino  i.;  i.  se,  fic^  DerlDaii- 
belti;  veselje  se  je  v  žalost  izpremenilo. 

izpremenjast,  adj.  =  izpreminast,    C 

izpremenjati,  am,  vb.  impf.  ad  izpremeniti, 
Mur.;  nespameten  (človek)  se  kakor  mesec 
izpremenia.   Skrinj.-  I  'alj.  (Rad). 

izpremenjava,  f.  ber  5S>ed))e(,  bie  "?lbined)g(ung, 
C. 

izpremenjavEc,  vca,  m.  ber  Sc^iHeripat,  ber 
^iallag,  C. 

izpremenjenje,  n.  bie  li^erdnberung,  bie  95er= 
manbluitg;  i.  .lezusovo,  bie  ^Serllarung  ^efu, 
Cig. 

izpremenjevanje,  n.  ttaS-'  3.^cvanbern,  ba§  5?cr- 
tuan^c[u:  bie  i^eranbcnmgeit. 

izpremenjevati,  ujem,  vb.  impf  ad  izpreme- 
niti, ^  izpremenjati. 

izpremenljiv,  iVa,  adj.  iuanbelbar,  t)eranbcr=' 
Ud);  izpremenljivo  vreme;  vse  je  izpremcn- 
Ijivo;  —  parinbel  (math.),    Cig.^T.J. 

izpremenljivost,  /.  bie  ^-8eraiiber(i^frit;  bie 
SSanbclbarfeit;  i.  človeške  sreče, 

izpremetanfna,  /.  boš  Uliterciiianbcr,   C. 

izpremetati,  metam,  čem,  vb.  impf.  ad  izpre- 
vreči;  i.  se,  fic^  Deripar.bein :  na  (v)  volkove 
se  i.,  LjZv. ;  -  (izpremetale  so  ga  barve, 
er  tiied)jelte  bic  f^arben,  Jurč.). 

i.izpremin,  m.  =  izprememba,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Xov,;  —  bie  ^Bcrfliiruiig,  Cig..  Jan., 
Ravn.-Valj.(Rad);  —  bai  Sdlillern,  M. 

2.  izpremin,  m.  baž  '!8erjd)minben,  Mur. 

izpreminast,  adj.  =  izpreminjast.  frfiillemb: 
izpreminasta  kokoš,  Lašče  -  Levst.^^M.J;  iz- 
preminasti  mramor,  ber  9JZu)d}e[marmPr,  Erj. 
P  fin. J. 

izpreminati,  am,  vb.  impf.  =  izpreminjati; 
—  i.  se,  id)i(Icrn,  Lašče- Levst.fM.J. 

izpreminavček,  čka,  m.  ber  groge  <S^iIIer= 
folter  (apatura   Iris),  Erj.  fŽ.J. 

izpreminiti,  mTnem,  vb.  pf.  Deifd)tt)iltbcn,  Raič 
(Slov.);  ^■rag  izpremine,   \pr.-Krcs, 


izpreminjanje  —  izpreobračati 


336  —        izpreobračt.vec  —  izpreveden 


izpreobračavec,  vca,  ni.  bcr  ^efo^rer:  i.  ne- 
vcrnikov,  ber  .'ocibenbctofjrer,  Ci^. ;  —  ber 
^rDiell)tcnmarf)cr,  Jan. 

izpreobrnitelj,  m.  ber  Sete^rer,  Cig. 

izpreobrnittv,  tve,  /.  bie  'Sefc^rung. 

izpreobfniti,  nem,  vb.  pf.  umroatibeln,  .Viir., 
Cig.,  Jan.;  v  pepel  i.,  einoldicm,  Cig.;  v 
puščavo  i.,  »erobcti,  Cig.;  —  6efel)ren;  po- 
gana i.  h  krščanski  veri;  grešnika!.;  i.  se, 
)ic^  bcfe^ren;  pijanec  se  izpreobrne,  kadar 
se  v  jamo  izvrne,  Npreg. 

izpreobfnjenec,  nca,  w.  ber  93efe!^rte,  bet  $ro= 
jelDt,   Cig..  Jan.,  Let. 

izpreobfnjenje,  n.  bie  53efef)rung,  Jan.;  — 
bie  Siniieediiberuitg,  Cig. 

izpreobfnjenka,  /.  bie  Sefc^rte,   Cig.,  Jan. 

izpreobuti,    ujcm,  vb.  pf.  =  preobuti,  Z. 

izpreopiti  se,  pijem  se,  vb.  pf.  \\6)  betrinfen, 
M. 

izprepereti,  im,  vb.  pf.  =  prepereti,   Cig. 

izpreplesti,  plčtem.  vb.  pf.  Derf(cd)ten :  i.  med 
seboj,  in  cinonbcr  Derflecf)teii,  Zora;  izpre- 
plctcn,  Dcrfloc^tcn,  Cig. (T.). 

izprerokovati,  ujem,  vb.pf.=  izprorokovati, 
Dalm.-C. 

izpr?sti,  predem,  vb.  pf.  i)  mit  bcm  Spiniieu 
jertig  lucrben,  au§ipinnen ;  —  oerjpinnen,  Cig. ; 
vse  prcdivo  i.,  jviliŠt.;  —  2)  i.  se,  )ic^  eilt' 
jpimicn,  Cig. 

izprfšati,  am,  vb.  pf.  au^preifcn. 

izpreudarek,  rka,  m.  =  preudarek,  bie  lleber« 
Icgiing,  Z.;  i.  si  vzeti,  bebcnfeit,  C. 

izpreudaren,  rna,  adj.  bcbad)tig,  flug,   C. 

izpreudariti,  arim,  vb.  pf.  =  preudariti,  C,  Z. 

izpreumeti,  mejcm  (m?m),  vb.  pf.  i)  Dor 
ftcl)cu,  bcgvcifcn,  Bes.,  ZgD.;  —  2)  i.  se, 
fid)  anbcrž  bcfinncn,  C;  5ur  ©infid)!  gclan= 
gen,  Z. ;  po  veri  se  človek  spet  izpreume, 
Dalm.\  —  fid)  nii^sfeniieit,  Cig. 

izpreumeten,  tna.  adj.  iicrftdiibtg,   C. 

izpreumetnost,  f.  bie  iSitifii^t,  bie  (^cjdjid 
Iid)feit,  C. 

izpreumiti,  im,  vb.  pf.  cine^  anbern  bcle^rcn, 
i.  koga,   C,  Z. 

izpreumljaj,  m.  liditcr  ^ifiid)^'^"«!!!!!  (bei  3.^cr- 
riidten),  Cig. 

izprevajati,  am,  vb.  impf.ad  izprevoditi ;  i) 
I)in=  uub  l)crfiil)rcit ;  Ijciiiiiifiiliren;  konje  iz- 
prcvajajo  po  vožnji,  da  se  polagoma  ohlade. 
jvih^t.;  —  2)  begleiten,  Mur..  Cig..  Jan., 
(>gr.-.\f.;  mrtveca  i.,  ciiie  ycid)e  bcglciteii, 
BlKr.-.\f.;    duhovnik   izprevaja,   ber  ^^ricftcr 

biilt  ciii  'i^fgriibiii*  ob,  /?/A.>. 
izprcvajavec,    vca,    m.  bcr  ^i^cglcitcr,    .^fin:. 

Valj.  (Rad). 
izprevajavka,  f.  bie  33cglciteri!i,  .\fur..  Raič 

(I.ct. ). 
izprevažati ,   am ,   i-^.  impf.   ipa.^icren   fabreii 

(tr.),  Jan.;  i.  se,  jpa.sicrcn  fobroil  tintr.).  Jan. 
izprcveda,   f.  ba't.  3>ifid)tomiiicii,   bie  ciloitgte 

Ginfi'd)t,  Č. 
izprev^dtn,  dna,  adj.  leiditiinnig,  mtbefonncn, 

imitljnuHig,   ogr.-.\f.,  C.;  izprevcdno  se   no- 
siti, fid)  iibcrnuJt^ig  bcneftiijeii,  ogr.-C. 


izpreminjanje,  n.  bie  58eriinberung ;  i.  obraza, 
ba-J  :JJiicneiifpicI,  Cig.fT.j;  i.  glasa,  bie  9Jiu= 
tation  ber  Stimme,  Cig.fT.J;  i.  vremena, 
ber  iS?ettcr»ued)ieI,  Cig.;  i.  barv,  ber  ^or^f"' 
iiiedifcl,  Cig. ;  i.  glasov,  ber  fiautiDcc^fel,  bie 
iiautDfrdnberimg  (gramm.),  Cig.fT.J;  —bog 
Sdiillern,  Cor. 

izpreminjast,  adj.  fdjiUernb,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.:,,   (ior. 

izpreminjati,  am,  vb.  impf.  ad  izpremeniti; 
ucrdnbern,  »ertuanbeln ;  i.  se,  fid)  Deraiibern, 
roed)fe(n;  vse  se  izpreminja  nasvetu;  —  i. 
se,  fd)inern,   Cig.,  Jan.,   Cig.fT.J,  Gor. 

izpreminjav%  adj.  =  izpreminjast,  Jan.,  DZ. 

izpreminjava,  /.  bcr  SScdifef,  Cig.,  Jan.;  i. 
letnih  časov,  Zora;  bic  "i^ariation,  Jan.;  i. 
glasu,  bic  9}iobu(ation  bcr  Stimnic,  Jan. 

izpreminjavček,  čka,  m.  =  izpreminavček, 
bcr  Sdiitlcrfalter,  Jan. 

izpreminjavec,  vca,  m.  ber  Sd)iIIerfpat,   Cig. 

izpreminjčast,  adj.  =  izpreminjast.  Polj. 

izpreminjevati,  ujem,  vb.  impf.  =  izpremi- 
njati,  Cig. 

izpremislek,  sleka  (selka),  m.  bic  5(cnbcvuiig 
t>e^  3?oriQ^e§,  Cig.;  bie  Sinne»anberung,  Jan. 

izpremisliti,  mislim,  vb.  pf.  \)  =  premisliti, 
Mtir.;  izpremišljen,  t)orbebad)tig,  biicretjCV^^, 
Jan.;  Oorfn^lid):  izpremišljeno  ubijanje,  C; 

—  2)  i.  se,   [lii)  cincž  anbern  befinnen,  bcn 
(fntfc^Inf^  dnbern,  Cig.,  Jan.,  C. 

izpremišljati,  am.  rt. /hi/'/,  titf  izpremisliti, CVg'. 

izpremišljevati,  ujem,  vb.  impf.  i)  =  pre- 
mišljevati, Valj.fRadJ;  —  2)  i.  se,  vb.  impf. 
ad  izpremisliti  se,  Z. 

izpremiti,  im,  vb.pf.  =  spremiti,  Triib.,  Lcvst. 
(Saukj. 

izpremladiti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  jnng  Uicrbcn, 
fid)  »crjiingcn,  Jan. 

izpremlajač,  m.  človek,  ki  se  izpremlaja,  Polj. 

izpremlajati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  izpre- 
mladiti se;  —  !inbifd)e  ^offcn  treiben,  fd)cr= 
jen,  (ior.-Cig.;  otroci  se  izpremlajajo,  Polj.; 

—  einc  "^Irbcit,  luie  ,yim  Sd)er,i  o^ne  Srnft 
unb  (irfolg  t>errid)tcn,   Cor. 

izpremlajavec,  vca,  m.  kdor  se  pri  delu  le 
izpremlaja,   Cor. 

izpremlajevati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  =  iz- 
premlajati se,  fid)  berjiini-,en,  Jan. 

izprcmljjiti,  am,  vb.  impf.  izpremiti,  =  sprem- 
ljati,   1  rub.,  Levst.f.SaiikJ. 

izpremnik,  »1.  bcr  "i^orfpann  tciftct,  bcr  l^cctn 
rent,  l.cvst.fSaukj. 

izprčmsati,  am,  vb.  pf.  1)  cr,^roingen,  Z.;  — 
2)  dobro  i.  koga,  jemanbcni  ein  tSapitel  lojen, 

(„izpreimsati'')    Trnb.fPost.J. 
izprčmski,  adj.  il^orfpnnnS  :  i.  zakupnik,  bcr 

'.l<ovfpaniK'piid)tcr,  I.cvst.  (Sauk). 
izprencvvriti.  vCrim,  vb.pf.  bcnt  WIanbcn  ab 

triinnig  niad)en:  i.  koga,  i.  se,  C. 
izprcobračanje,  n    boiJ  'iVfcbrcn;  i.  nejever- 

nikov.  bic  .iicibcnbcfchrung,  i.ig. 
izpreobračati,  am,  vb.  impf.  ad  izpreobrniti; 

i.   nevcrnike;    —   i.  obligacije.    COntoCtticrcn, 

nz. 


izprevedija  —  izprevračanje 


337  — 


izprevračati  —  izprižek 


izprevedija,  /.  =  izprevednost,  ogr.  -  \'alj. 
(Rad). 

izprevedeti  se,  vem  se.  vb.  pf.  i)  fid)  oiue>? 
anbern  befiiinen:  ,yir  ^i^ciiiuuuhi  fomnieii,  C..: 
—  2)  fid)  iierjeljcii,  ivrcii,  tcf)lfii:  '■i'>  s^-'  "i-' 
izprcveš,  C;  —  3)  mutf)tDitIig,  iUHTinutl)ig 
lucrben,  ogr. -C;    v   dobroti   se   i.,    ogr.-Let. 

izprevednjak,  m.  mutfiUntligev,  uiibeioimcncr, 
(cid}titnuigcr  'iUfenid},  ogr.- C,  M. 

izprevednost,  /".  1)  ber  fieic^tfinn,  C;— 2)  ber 
«iutl]iriUe,  bic  ^^oor)cit,  Cig.,  C,  ogr.- Valj. 
(Rad). 

izprevedovati,  uiem,  vb.impf.  Ietd)tl"tnnig,  Uiutf) 
nntlig  fciii,  au'5gcloi'fcn  Icbcii,  ogr.- C.  M.;  z 
ženskami   i.,   C. 

izprevedriti  se,  im  se,  vb.  pf.  =  prevedriti 
se,  fieiter  nicrben,  Z.,  Xotr. 

izprevid,  vida,  m.  bie  (Sinjtd)t,  bo§  ©rmeffcit, 
Cig.,  Jan,;  po  izprevidu,  prepuščeno  je  nje- 
govemu  izprevidu,  DZ. 

izprevidek,  dka,  m.  =  izprevid,  Jan.,  DZ. 

izpreviden,  dna.  adj.  =  previden,  einltd)t#> 
noH,  Dcrftdnbig,  Cig.,  Jan. 

izprevideti,  vTdim,  vb.  pf.  jui"  (Siitfiiflt  gclan- 
gen,  einfcijcn. 

izprevidnost,  /.  bie  ©infid^t,  bie  Mug^eit,  Cig,, 
Jan. 

izprevijati,  am,  vb.  impf.  i)in  utib  ^er  »Diuben, 
biegen:  ako  kositer  izprevijaš,  škriplje,  Erj. 
(Min.);  i.  si  lase,   C. 

izprevitek,  tka,  m.  bie  Socfe,   C. 

izprevod,  voda,  m.  bie  SSegleitung,  ho.^  ®e(cite, 
Cig.,  Jan.,  C;  v  i.  vzeti,  afe  ©^corte  tier= 
»renben,  DZ.\  —  bie  2ctd)enbegkitung,  \>a^ 
iJcid^enbegangnig,  ber  CSonbuct,  C,  BlKr.;po- 
grebni  i.,  Cig.;  — ein  feftiidjcr  ^lufjug,  Guts., 
Cig.,  Jan.,  nk.;  bie  '•^roceifion,  V.-Cig.,  Let., 
LjZv.;  tudi:  izprevod,  vgda. 

izprevgdba,  /,  bie  Segleitung,  Jan. 

izpreviden,  dna,  adj.  ©eleit?-,  Cig.,  Jan.; 
izprevodni  nadpis,  bie  ^Begteitsabreffe,  DZ.; 
izprevodni  list,  bcr  0e(eitjc^ein,  Jan. 

izprevoditelj,  m.  ber  ®e(eit'STitann,  Miir.\  — 
=  izprevodnik,  ber  Soilbuctcur,  nk.;  —  bcr 
Seirfienbegleiter,  ogr.-C. 

izprevoditi,  vQdim,  vb.  pf.  ba§  ®e(eite  gcbcii: 
i.  koga,  Cig.,  Jan.;  —  umfjerfii^rcn,  Jan.; 
i.  konja  po  vožnji,  da  se  počasi  ohladi, 
jvihŠt. 

izprev9dnica,  /.  ber  ®eleitjd)ein,  DZ. 

izprevpdnik,  m.  i)  ber  X^eilne^mer  an  elnem 
©eleite,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  izprevodniki,  bie 
®eleitž(eiite,  Cig.;  bie  iJeic^enbegleiter,  C.;  — 
2)  ber  Soubucteur,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

izprevodnina,  /.  bQ#  ©eleit^gelb,  Cig. 

izprev9dstvo,  n.  bie  ®clcit}c^aft,   Cig.,  Jan. 

izprevoj,  vgja,  m.  ber  2eid)enconbiict,  BlKr.- 
Cig.,  C,  Mik.;  pogrebni  i.,  Jan,;  tudi:  iz- 
prevoj.   Valj.  (Rad),  BlKr. 

izprevoziti  se,  vozim  se,  vb.  pf.  čine  SpOjier^ 
fa^rt  mac^en,  Jan. 

izprevračanje,  n.  baš  3?erfe^ren,  ba§  SSerbre^en, 
Cig. ;  i.  zgodovine,  bte  ©ejc^icfitgfdlfAung, 
SIN. 

Slov.-nem.  slovar. 


izprevračati,    am,    vb.  impf.  ad   izprevrniti; 

Oerfel^rcil ;  Uerbvcljeil :  i.  resnico,  pravico,  Cig., 

Jan.;  i.  besede,    Cig.(T.). 
izprevračavec,  vca,  m.  ber  SScrbre^er :  i.  besed, 

izprevreči,  vržem,  vb.pf.  umtuerfcn,  umftiirsen, 
Mnr.;  —  »jerdnbcrn,  Cig.;  Laban  je  Jakobu 
desetkrat  plačilo  izprevrgel,  Ravn.;  barvo  i,, 
fid)  oeifdrbcn,,  Cig.;  misli  i.,  eine^  anberen 
Sinne^  tucrben,  iitnfatteln,  Cig.;  —  i.  se, 
umid)Iagen,  fid}  dnbern,  Mur,,  Cig.,  Jan.; 
vreme  se  bo  izprevrglo,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
žalost  se  v  veselje  izprevrže,  C;  —  i.  se, 
ciihirten,  au^arten,  Jan.;  no,  ljudje  so  se 
izprevrgrli,  nemara  da  že  ni  več  pravih 
pivcev,  Jurč. 

izprevrniti,  nem,  vb.  pf.  umfe^reit,  Mur.; 
lierbre{)en:  i.  pravico,  besedo,  Cig.;  i.  kaj, 
Uerfe^rt  borftcflen,  Cig.(T.J;  izprevrnjen,  t)er= 
fc^roben,  Cig. (T.). 

izprevfžek,  žka,  »i.  bie  i^erčinberung,  C;  — 
bie  ©ntartung,  Jan.;  —  bie  ^Ibort,  bie  Spie(= 
art,   Cig.,  Jan.,  C. 

i.izpr^zati,  zam,  vb.  impf.  ad  izpreči;  =  iz- 
pregati,   C;  vole  i.,  BlKr. 

2.izpr9zati,  am,  vb.pf.  auffpringen  mac^en; 
solnce  je  deske  izprezalo,  Z. ;  i,  se,  auf= 
fpriiigen  (uon  Samenfapjeln,  £)ii(fen  ubgl.), 
Cig.;  češarki  so  se  izprezali,  bie  3'Jpf'^'l 
Ijaben  ben  Samcu  au^faltcti  laffcn,  Z.;  grah 
se  je  izprezal,  bic  ©rbfcn  liefen  au#,  Cig., 
jv^hSt.;  stročiči  se  izprezajo,  Nov.;  —  pe- 
resca  rastlinska  se  izprezajo,  eittfafteit  fic^, 
Cig, 

izprgžati,  im,   vb,  pf  crlillicnt ;  priliko  i.,  Cig. 

izpreželjen,  Ijna,  adj,  iiberauž  lieblid^,  Jan,; 
Priletela  ptičica,  Spreželjno  (nam.  izp-)  je 
zapela,  Npcs.-Jan.(Slovn.J. 

izpreželjnost,  /.  bie  Sicblic^teit,  Jan. 

izpfgati,  am,  vb.pf.  =  izbrskati:  kure  seme 
izprgajo,  Ravn.(Abc.). 

izprhčati  se,  am  se,  vb.  pf.  burc^  31blicgen 
miirbe  rocrben,  jv^kŠt.;  izprhčana  jabolka, 
Št,- Vest. 

izprhneti,   i'm,   vb.  pf.  =  sprhneti,  Jan. (H.). 

izpričalo,  «.  ^  izpričevalo,  Jan,,  DZ. 

izpričanje,  n,  i)  bie  (žrincifung,  Z,;  —  2)  bie 
Giitfdjutbigung,  Cig. 

izpričati,  pričam,  vb.pf.  i)  bejcugen,  ernjetfen, 
bavtfjun:  i.  se,  bejeiigl,  cnnicfeit  rcerbeii;  — 
2)  ciltfdiulbigen,  Mur.,  Dol.- Cig.;  —  i.  se, 
fid)  rcditfcrtigcn,  fid)  genitgeiib  entfd)ulbigen, 
ogr.-C. 

izpričavanje,  n.  i)  ba§  ^iBcscugen;  —  2)  "baž 
tflttfd)u(bigcn,  kajk.-  Valj. (Rad). 

izpričavati,  am,  vb.  impf.  ad  izpričati,  =  iz- 
pričevati ;  i)  bejeugcn ;  —  2)  entfdjulbigeit, 
Mur.;  i.  se,  fid)  cntfdjillbigen,  C;  \.  se  komu, 
fid)  bci  ieniaitbcm  eiitfd)ulbigcn,  Let. 

izpričba,  /.  bcr  6rit>ei#,  bie  9Jad)lt)eifung,  Mur., 
Cig.,  Jan, ;  v  izpričbo,  ju  Urfunb  beffen, 
Cig.,  Jan. 

izpriček,  čka,  m,  =  izpričba,  Mur.,  Jan., 
Ravn. 


izpnčc:n  —  izprostiiali 


-  338 


izprostitev  —  izpustba 


izpričen,  Čna,  aJj.  i)  9?aff)iueifun(l§':  izpnčno 
pismo,  ha^  'Jocumciit,  O'^.;  —  2)  cnocivlid), 
>ik. 

izpričevalo,  >i.  biTJ  Tocumcilt,  ba§  ^'■'"fl"'^. 
Mur..  Cii^r,  Jan.,  »k.;  i.  uboštva,  ha^  §timutž'= 

izpričevanje,    «.    i)    ba^J  ^e.^euiicii,  ba»   Qt 

»uciicu;  —  2)  ba^i  (fntirf}ulb!flcn,  M. 
izpričevati,  uicm.  vb.  impf.  ad  izpričati;  i)  hc^ 

jcugeit,  bciuciKu,  bavt{)un:  —  2)  ciitidiiilbigcit, 

i.   se,    [idi   su   rcd)tferti(jcii   judjcti,   fid)  eiit= 

iMnilbirtcn,  Jan. 
izpričevavec,  vca,  m.  bcr  ^Bcjeiigcr,   Cig. 
izpričilo,  >i.  Jan.,  Glas.,  poj^l.  izpričevalo. 
izpričkati,  am,  vb.  pf.  buid)  Jgabcnt,  Strcitcn 

evlatiijcu:  i.  komu  kaj,  eiiiem  etroa«  abjanfcn, 

Cig. 
izpričljlv,    iva,    adj.    crnjci^Iid) ,    Cig..    Jan.\ 

pogl.   izpričen. 

izprida,  /.  bic  ^}(U'?artunfl,  bie  3?evbcvbnie,  C 
izpridba,  /.  bic  5>crbi'rbni6,    DZ. ;    i.  hišnega 

orodia,  bic  lluibelcuimcrtung,  Lcvst.fPrilJ. 
izpridigovati,    ujem,  vb.  pf.  auftjoictl  JU  prc- 

bicicn,  au^špicbigcn. 
izpriditi,    prTdim,    vb.  pf.   untaufllid)   madidi, 

cerbcrbcn,    corninipiercii ;    i.  se,    untaufllid) 

ttierbcn ,  au^arteu,  )d)lcd)t  tt»crbcn;    izprijen 

(nav.  izpriden),  Ddberbt,  auecjCiUtet. 
izpridovati,  ujcm,  vb.  impf .  ad  izpriditi,  Jan.\ 

pogl.  izprijevati. 
izprijati,    prTjam,  vb.  impf.  ad   izpriditi,  Jan. 

(H.). 
izprijenec,    nca,  m.  bci"  Un9erQtf)Cllc,  (sprid-) 

Cig..  Ravn. 
izprijenje,   n.  bic   3jlcrjd)(cd)tcrung,   bie   9(uv= 

artung;  mav.  spridenje). 
izprijenost,  /.  bic  in^rbcrbl^cil,  (sprid- 1  Mnr., 

Cig.,  Jan.,  nk. 
izprijevati,  ujem,   vb.  impf.  ad  izpriditi. 
izpripovedati,    am,    vb.  pf.   ail^er,snf)lcn;    pa- 
storka   ji    je    svoj    pot    izpripovedala,    Spr.- 

Kres. 
izprišč,    m.   nav.  pl.  izprišči,    cin    SlinbcraU'ž= 

jd)lQfl,  ciuc  5lrt  Alcrf)te,  ^^ 
izprisčiti  se,  im  se,  vb.  pf.   an^)d}lac\(n,  Cig.; 

izpriščilo    se   mu   je   po  životu,   CV   i)at  cilU'11 

^[uelrfjlag  bcfommeii,  /T. 

izprorokovati,  ujcm,  vb.  pf.  mit  bcilt  ''^lOpbo 
,^cioii  ^ucnbc  foiiiincii,  nU'o)uciC'jacn'ii/.Vir.,/)<.j/»'i. 

izpr^scn,  sna,  adj.  crbiltlid),   (^ig. 

izprositi,  prosim,  vb.  pf.  i)  blird)  'iBtttcn  cr 
loncicil,  crbittcii;  kar  č'ovek  izprosi,  brez 
greha  nos',  .\f.;  izprosivši  tablic<»  je  pisal, 
Krcij :  loobiltiMi,  Cig.:  izprosen.  infolflc  luni 
?^ittCll  bcfrcit,  Dicl.;  komaj  sem  ga  izprosila, 
jv-^h.Št.;  bciill  J^reicit  l5r|oln  babcii:  zaroka 
je  končana  in  dekletce  izprošeno,  I.et.;  — 
2)  blird)  'i^ittcn  iibcircbcit:  če  gn  boš  izpro- 
sila, ;i'7/i.šV. ;  izprosil  ga  je,  ci  l)at  il)li  buvd) 
cinc  ".Jlbbittc  bcjiiiiftiflt,  C. 

izprosljiv,  iva,  adj.  -     izprosen,   (Jig. 

izprostvra,  /.  bic  ^illlC'bcl)ltUlifl,   C. 

izprostirati,  am,  vb.  impf.  ad  izprostrcti,  -^ 
razprostirati,  Mur.,  Cig.;  kerubima  sta  svoje 
peruti   izpro.stiraia.  (sp)    Palm. 


izprostitev,  tve,  /.  bie  ^išpCllS,   Cig. 

izprostiti,  im,  vb.  pf.  bcfrcien,  Cig.,  Jan.;  i.  se, 
fid)  loemadjen,  Jan  ;  >.  koga  vseh  treskov. 
Svet. (Rok.);  Da  sproščenim  (nam.  izp-)  bo 
vseh  težav  telesa  Se  srečnim  izpolnila  volja 
vsaka,   Prcš. 

Izprostitva,  /.  =  izprostitev,   C. 

izprost9riti,  orim,  vb.  pf.  geidumig  mad)en, 
//'.,  ogr.-Mik. 

izprostreti,  strem,  rb. pf.  =  razprostreti,  au»» 
bieiten,  Mur.,  Cig.,  Boh.;  i.  roke,  Dalm.; 
QltC'ftlcden :  Mozes  izprostre  roko  —  in  s 
strašnim  hrupom  zavezne  Egipčane  morje, 
Ravn. 

izproševati,  ujem,  i'6. /w^/.  arf  izprositi,  DSv. 

izprvšnja,  /.  bie  (šflaiiijunii  burd)  ''Bitten,  Diet.; 
boi?  (frbittcn  bcr  53ctrciutui,  Diet. 

izprovod,   voda,  »j.  =  izprevod,  Jan.,  C. 

izpfskniti,  prsknem,  vb.  pf.  nil^jpri^ClI,  Jan. 
(H.j. 

izpfskati  se,  pfskam  se,  vb.  pf.  aiiš&odcil,  auž- 
brunften,  C;  —  izprskan  (preprosto),  oei= 
but)a,   C 

izpršati,  im,  vb.  pf.  au»ipiu^cn,   Cig. 

izprva,  adv.  =  iz  prva,  anfatigš,  nk. ;  —  prim, 
sprva. 

izpsikati,  kam,  čem,  vb. pf.  au§jijd)en,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

izpsovati,  lijem,  vb.pf.  aiijidicltcn,  au^Jirfiimpfcn, 
.fan.,  nk.;  —  i.  se,  fid)  QU«jd)iiiipfcn,   Cig. 

izpuh,  m.  bic  9(U'>biin|"tung,  Cig. 

izpuhati,  piiham,  šem,  vb.  pf.  ()aurf)enb,  btajcnb 
Qiie)'toJ5eu,  /?.;  —  raiid)cnb  Derbraudjen :  ci- 
gare i.,   Cig. 

izpuhniti,  puhnem,  vb.  pf.  mit  eincm  4"»aiid)c 
Ijcraii^jftofjC",  ('ig-;  Turek  je  bil  tu,  kakor 
bi  ga  bila  po  noči  zemlja    izpuhnila,    Jurč. 

izpuhteti,  i'm.  vb.  pf.  niiižbiiiiftcii,  Perbuftcii, 
ucrfliegcii. 

izpuhtevati,  am,  i'^.  impf.  ad  izpuhteti,  Jan. 

izpukanina,  /.  bic  il iiHUuoUc,   C. 

izptikati,  kam,  čem,  vb.  pf.  burd)  )KciBcu, 
Sinufen  Ijcraui^bringcn,  auviaiifcu,  Jan.,  C; 
nikar,  da  plevoč  Ijuljko  tudi  pšenice  ž  njo 
red  ne  izpučete,  Dalm.;  travo  na  strehah  i., 
Trub.;  izpukanc  peruti.  /)i7/w. ;  —  aili-;iUpfcn, 
Cig.;  —  i.  se,  \\A\  ouc-fiiicru,  fid)  ausjfiibchl, 
Cig. 

izpiikniti,  pukiiein.  vb.  pf.  au^raufen,  OUŽ^ 
rctjjCIl,  Jan.,  (.'.;  cvetico  i.,  C7^'. ;  repo  i., 
ciuc  ^Hiibc  au-^raufcn,  Dol.;  las  iz  glave  si  i., 
I/al.-C. 

izpuliti,  im,  vb.pf.  burd)  JKiiufcu  {)crau'5briugcu, 
OUSiaufcu,  OUi^lcilJCU:  lase  si  i.,  drevesce  s 
korenino  i..  lUlvUnir.^du,  ('ig.:  komu  kaj  iz 
rok  i.,  jcmaubcui  (t\vai-  an<l'  bcu  .'piiubcu  cnt^ 
rcifjcu;  —  iz  koga  kaj  i.,  jcmanbcm  ctiva^ 
obubtl)ir,eu,  Cig. 

izpust,  »I.  1)  ba><  .'pcrau^^lnffcu :  i  hlapa,  bcr 
Tuiiftob.^ug,  Cig.( '/'.;.  — bae  Stidjlodjbcv.SSodi- 
pfcuv'',  /».  t.- Cig. (T.);  —  bic  liutlajjuug,  bic 
^rcilaijuug,  (.Vg-.;  — 2)  bic  ".llu^lafiuug,  Mur., 
Cig.,  Jan  ;  bic  Silipfc  (gramm.),  Cig.,  Jan., 
Cig.  (T.). 

izpustba,  /.  bic  C5utlai(uug,  bic  Aveiloffuug,  C. 


izpustek  —  izrahati 


339 


izrahliti  —  izrecilp 


izpustek,   tka,   w.  =  izpust  2\  Jan.,  [)X. 

izpusten,  tna.  adj.  i)  bie  C'litla|"|illtfl,  bic  jvrci' 
laiillUfl  bctVinenb:  izpustno  pismo,  izpustni 
list,  ticv  (i-utlaffiincivldicin,  0'j>.,  C;  —  2) 
c(n).itiid)   (gramm.  ,  Jan..  Cig.(7\) 

izpustiti,  im,  i'^. ;'/.  1)  hinaužlaffen,  lovJoffen, 

frcilofffU,  fntinfji-n ;  i.  živino  iz  hleva,  ptiča 
iz  kletke,  človeka  iz  ječe;  Noe  izpusti  kro- 
karja, —  nato  izpusti  goloba,  Dalm. ;  i.  iz 
učenstva,  fvci)pvcd)Cn,  Cig.;   iz  službe  i.,   ail§ 

bcm  ^iciifte  ciitdiifen,  Levst.fCest.j;   fabrcit 

lafictt:  vrv  iz  rok  i.;  žrebelj  je  izpustil,  = 
ne   drži   več;     vodo    iz    ribnika    i.,    abfltC^eu 

Inficn;  vino  iz  soda  i.,  beit  SSein  oužflicfjeit 
laijcn;  —  l)crt)orbved)m  laffeit:  žarke  i.,  aiil= 
ftvaf)(en,  C/^. ;  svit  se  je  izpustil,  e§  graut, 
C'o  tagt,  C;  jok  i.,  ju  iDrtnen  nnfongen, 
Ravn.- Valj.  (Rad);  —  2)  i.  se,  aiišbredjen, 
au^faf)rcn  (oon  ^(ušic^Uigett),  Cig.;  nekaj  se 
mu  je  izpustilo  po  obrazu,  cr  {)at  im  ©0= 
ftcf)te  ciiien  'iJluvidilag  bcfDmmen,  J)'i[/!6Y. : — 
3)  i.,  au§!a|jcn,  liicglaficn:  i.  besedo;  iionibcr 
gci)0n  laiicii;  ne  izpusti  nobene  veselice,  ei" 
ticviaumt  tcine  llntcr^altung. 

izpustnina,  /.  bfi"?  ^(bbanfung^gclb,  Cig.,  C. 

izpust^šiti,  ošim,  vb.  pf.  tienDuften,  C. 

izpustotiti,  im,  vb.  pf.  ijbe  mad)en:  njivo  i., 
Dci  )d)lcditern,  .  Cig. 

izpušek,  ška,  m.  =izpuhnjen  mozolec,  ogr.-C. 

izpuščaj,  m.  ber  ?tu§id)!ag,  Muv.,  Cig..  Jan., 
C,  DZ.\  čeljustni  i.,  ba?  9^anfforn  (recite 
33lašc^en  ini  ^Jcaiil  ber  Sdimeine),  V. -Cig. 

izpuščanje,  n.  i )  ba§  i^iitau^Iaifcii;  baš  (^rei* 
laficit;  —  2)  'iia^  9lu^Ia[jen. 

izpuščati,  am,  vb.impf.  ad  izpustiti;  i)l)iuau§= 
tafieu,  (o^Ioifen,  fretloflen,  entloffcn;  živino 
na  pašo  i.;  i.  posle  iz  službe;  —  2)  i.  se, 
QU§brcd}cn  (Doit  5(uejd)ldgen),  Cig.;  mah  se 
mi  izpušča,  idi  incrbe  biirtig,  Cig.;  —  3) 
aullaffcn,  tucglaijen  ;  besede  i.  pri  prepisa- 
vanju. 

izpuščenje,  n.  i)  'ba^  Jpinauelaffcn,  bie  2o§= 
laffuiig,  —  2)  bie  ^(u-siafjitng. 

izpušč^nec,  nca,  m.  ber  (£iit(a|lcnc,  CVi,'-., 
Jan. 

izpiiščnja,  /.  =  izpust,  bie  j^i^eilaffiing,  Mur. 

izpušiti,  pušim,  vb.  pf.  oueraud)en:  i.  pipo  to- 
baka,  Cig.,  nk. 

izpužiniti,  Tnim,  vb.  pf.  enttemcn,  Cig.;  — 
prim.   pužina. 

izpužinati,  am,  vb.  pf.  basi  Serngcfjaufe  etit= 
feriien:  i.  jabolko.   Polj. 

izpužiti,  im,  vb.  pf.  entterneii,  au^^iilfcii:  i. 
bob,  turščico.  Dol. 

izraba,  /.  bie  9(bnii&uiig,  Z. 

izr.i.biti,  im,  vb.  pf.  QU'?nii^cn,  obniit5cn,  Z.; 
izrabljen,   abgeiliigt,    C7^. 

izrabljati,  am,  vb.  impf.  ad  izrabiti;  au^=, 
flbliii&cit:  posle  samogoltno  i.,   Cv. 

izračun,  m.  bie  ^Beicc^niuig,  Z.,  DZ. 

izračunati,  am,  vb.  pf.  =  izračuniti. 

izračunavati,  am,  vb.  impf,  ad  izračunati.  Cel. 
fAr.). 

izračuniti,  ijnim,  vb.  pf.  aueiediiien,  bercdinen. 

izrahati,  am,  vb.  pf.  lodcr  mad)en,  Danj.-C. 


izrahliti,  im,  vb.  pf.  lorfev  iiiQd)cii,  (ocfern,  Jan. 

izrahljati,  am,  vb.  pf.  mit  bciu  '',?luflorfcni  fertig 
tpcrbeii:  i.  zemljo. 

izrajati,  am,  vb.  pf.  <x\\^ia\v^i\\ ,   Cig. 

izrajtalo,  n.  'tia^i'  '!l3ciTd)iiuugeuermogen :  kaj 
nimaš  čisto  nič  izrajtala  r  Valj.(Rad),  KvGora. 

izrajtati,   am,   vb.  pf.  =  izračuniti. 

izrat,  /.  ber  5?(cti'rraiii  (ber  Cuere  nad)),  Cig. 

izrana,  adv.  =  iz  rana,  fii:^  morgenS,  ogr.-C. 

izraska,  /.  =  izrastek.    C 

izraslek,  sleka  (selka),  m.  bcr  9hl§tt)ucf)§,  Jan. 
ba^  3Bafferrci^,  Cig. 

izrast,   m.  ber  ^tu^Jlinid)-?,  Mur.,  Z. 

izrastek,  tka,  m.  bev  ?(u5luud)e,  Mur..  Cig., 
Jan..  C;  nadočni  i.  pri  jelenovern  rogovju, 
ber 'Jhigeniprof^,  Cig.;  baž  2Baifcrrei§,  Cig.; 
izrastke  delati;  unnii^e  @d)ol5linge  treibcn, 
Cig.;  njegovi  lasje  so  kakor  palmovega  dre- 
vesa izrastki,  črni  kakor  vran,  Skrinj.-Valj. 
(Rad). 

izrasti ,  rastem,  vb.  pf.  :^craueH)acf))en,  ent= 
jpricBeil:   i.  iz  česa. 

izrastkast,  adj.  DoU  ^!)(it§Unid)ie,  Mur. 

izrastlika,  /.  ber  SciteniproJ!?,  C. 

izraščati,  am,  vb.  impf.  ad  izrasti;  f)erau^= 
niQd}ien,  eiitfprieBeu. 

izraščen,  adj.  aužgeinadjien,  buclclig,  einjeitig, 
Cig.\   (nam.  izrasten). 

izravnati,  am,  vb.  pf.  i)  perilo  i.,  mit  bem 
3u)ammeiiIeo,en  ber  ^aid)e  fertig  tuerben; 
prim.  ravnati;  —  2)  eben  mad)en,  ebnen;  i. 
pot,  gredo. 

izravniti,  im,  vb.  pf.  cbeii  madjen,  Cig.\  ge= 
rabe  iliad)CtI,   Cig.(T.j;  i.  reki  strugo,   DZ. 

izravnovanje  n.  "oai  Gbneii. 

izravnovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izravnati; 
ebnen. 

izravnovavec,  vca,  m.  kdor  kaj  izravnuje,  n. 
pr.  rogove  za  glavnike,    Cig. 

izraz,  niza,  m.  ber  5(u§brud,  ber  Jcrmtnu§, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  —  ].  dati  želji,  einem  ^Biinidje 
^lu^brncf  gcbcn,  Cig.  (T.);  —  bie  j^ormel 
(math.):  osnovni  i.,  bie  Jinibiinicntalformel, 

i.   primičnosti,    približnosti,    bie    3fa^erung»« 

foimel,  Cig  (T.);  —  i.  v  obličju,  ber  @efic^tž= 
anc-brud,  Jan.;  —  prim.  izraziti. 

izrazen,  zna,  adj.  au^briid^DoU,  Cig.,  Jan.,  C. 

izrazit,  adj.  aušbrud£>ooII:  i.  jezik,  eine  Sli"aft= 
jprad)e,  Cig.  (T.). 

izraziti,  razim,  vb.  pf.  in  3Borte  falfcn,  aus- 
briirfeu,  Cig.,  Jan.,  Čig.(T.),  nk.;  formulieren, 
Cig.fT.);  —  i.  se,  fid)  ouebriidcn,  nk.:  —  rus. 

izrazosl9ven,  vna,  adj.  terminolrigijd),   Cig. 

izrazoslovje,  n.  bie  Jerminologie,  Cig.,  Jan. 

izražati,  am,   vb.  impf.  ad  izraziti,  nk. 

izražavati,  am,  rb.  impf.  =  izraževati,  Trst. 
(Let.).^  ... 

izraževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izraziti;  auš= 
britden,  nk. 

izrecen,  ena,  adj.  =  izrečen,  nk.;  izrecna 
opomba,  auebriidlid)e  5(ngQbe,  DZ.;  izrecno 
auc-briidlid),  BlKr.-Levst.(Sauk). 

izrecilo,  n.  bie  (Jrftarung,  bie  'j^lcugerung,  bic 
5}ecIaration,  Cig.,  DZ.,  nk. ;  s  pravomočnim 
izrccilom,  burd)  einen  rcd)t§trafti9en  Sprud), 

88* 


izresevati 


340 


izretati  —  izrjaveti 


Levst.CPriL);  pravno  i.,  ctnc  9?ed)t§erf[orun(^, 
DZ. 

izrečen,  'na,  adj.  \)  QU§bru(f(id^,  Jan.,  Nov.; 
izrecno,  ou^briicflicf),  Cig.  (T.),  tik.;  —  2) 
au«iprecf)bar,  jacjbar,  Jan.fH.). 

izrečenje,  n.  ber  'i!lii'^iprud),  bie  Steu^eruiig, 
bic  (irfiavultfl,  Mur..  Cig.,  Jan. 

izreči,  rččem,  vb.  pf.  (ein  2Bort,  53Jorte  ticrtior* 
biingcn),  au^jprccljcn  ;  i.  besedo  :  mati :  i. 
svojo  misel,  svoje  mnenje,  fcillC  5J?ciiuinfl 
auč'ipred)en,  fic^  auBern;  sodbo  i.,  cin  Urt^eit 
au?jpred)en. 

izredčenje,  n.  bie  i^erbiinnung,  DZ. 

izredčevati,  ujem.  vb.  inipf.  ad  izredčiti;  bihin, 
fdjiittcr  madieii:  gozd  i.  =  trebiti,  C. 

izredčina,  /.  čine  nic^t  biditc  (fdjiitterc)  £te(Ic, 
Jan. ;  —  ba^  !i>crbiinntc,  bic  ^-Bcrbummng,  Jan. 
(H.). 

izredčiti,  redčim,  vb.pf.  ji^iittcr,  biinn  madjcn, 
lic^ten;  i.  gozd,  eincn  Š?alb  aii§(i(^tcn,  Cig., 
Jan.;  i.  trte,  Vrtov.  (Vin.)  ;  —  Oerbiinncn, 
Cig.,  Jan..  Cig.fT.),  C;  z  vodo  i.  kaj,  Xov.; 
i.  zrak,    Tt's^ 

izreden,  dna,  adj.  auRergett)of)nIid),  aiiRcr' 
oibcntdc^,   Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

i.izrediti,  im,  vb.pf.  =  izredčiti,  Cig.,  Jan., 
Šol. ;  i.  gozd,   Cig.,  Jan. 

2.  izrediti,  i'm,  vb.  pf.  i)  reo^Igenal^rt  madjcn, 
i.  se,  ^u  5'fnd)c  fommcn,  bid,  fcift  tccrben; 
nekoliko  se  je  izredil  doma;  od  dobrih  be- 
sedi se  nihče  ne  izredi.  Met.;  —  2)  =  zre- 
diti (vzrediti),  Jan.,  Cig.  (T.). 

izrfdnost,  /.  bie  Ungett)o^nUrf)feit:  ogibati  se 
vsake  izrednosti,   Cv. 

izrejšati,  am,  vb.  pf.  tDCiiigcr  bicfjt,  jdiiittcrcr, 
biinner  mac^cn,  Z. 

izrek,  reka,  >;j.  i)  ba§  9tu-:-gc)pro(^enc,  bcr 
?lu»|prud),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Ravn.,  nk.; 
modri  izreki,  SiniI)pritd)C,  Cig.;  i.  porot- 
nikov, bcr  SSoIjiipritd)  bcr  ©cid)it)ovucn,  Cig.; 

—  ber  Sag  (in  bcr  Siogit),  Cig.;  —  2)  = 
izreka   2),   Cig. 

izrfka,  /.  i*)  =  izrek  i),  Cig.,  Jan.;  razsod- 
niška  i,,  jd}icbžrid)tcrlid)cr  "Jhieiprudi,  DZ.; 

—  2)  bic  ^,?liišjprad)c,   Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
izrekati ,    rekam ,    vb.  inipf.  ad    izreči :    au^' 

iprcd)Oii,  Jam.,  nk. 
izrekava,  /.  =  izreka  2),  Jan. 
izrekljiv,  iva,  adj.  =  izrečen  2),  nužjprcdjbar, 

(^ig.,  Jan. 
izrekoma,  adv.  nil8briicfli(^,  Cig.fT.),  C,  nk.; 

tako    pripoveduje    stara    legenda    izrekoma, 

Navr.(Kop.  sp.). 
izrekovanje,    n.   bo*  9(užfprcd)cn ;   bic  ^,?liii^ 

)prrtd)C,   Cig.,  Jan. 
izrekovati,    ujem,    vb.  impf.  ad  izreči;    a\\^ 

jprcdjcti;    jasno    i.   besede;    —   (SrfliiiiinflCll 

abgebiMi,  .Jan. 
izrp.snobiti  se,    i'm  se,    vb.  pf.  crilft    locrtcn: 

lice  se  mu  izrcsnobi,  (zreš-)  Jure. 
izr^šiti,   im,  i-*.  pf.    i)  au«>Ii^jcn,  .Mur.,  Cig.; 

—  2)  (po  nem.)  =  izkupiti,   C. 
izresevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izrešiti;    Qib5 

IiJ)ClI,  Cig. 


izretati,  am,  vb.  pf.  na  reti  izčistiti,  CL\\vXt\- 
tcrn,  (izrejtati)    Cig. 

izrevati,  am,  vb.  pf.  erbarben,  Pot.-Cig. 

izrez,  rčza,  tn.  bQ§  9(uejd)ncibcn :  i.  deteta, 
bcr  .Hai)crid)iutt,  Cig.; —itv  31U'3id)nitt,  nk. 

izreza,  f.  bcr  9(ue)d)nitt;  zobata  i.,  ber  3'"^"' 
)d)nitt^   V.-Cig. 

izrezanec,  nca,  m.  ba#  a\i%  bcm  Sicibc  bcr 
ŠRuttcr  au^gcicfiiiittcnc  Sinb,  bcr  manulic^c 
?lu§fd)nittling,  Cig. 

izrezanka,  /.  ber  njcibticfie  'žtueic^nittltng,  Cig. 

izrezati,  r^žtm,  vb.  pf.  f)crau*ld^neiben ;  mozol 
i.;  —  iz  lesa  kaj  i.,  cttDO^  au»  iiot,^  fd)nigen ; 
iz  kamena  i.  podobo,  ein  ^ilb  au^  Stcin 
^aucn ;  i.  se,  fii^  auž  ciner  3.^crlcgent)cit  obcr 
au#  ciner  mi)'žlicf)cn  iJage  ^eroušorbeiten , 
Cig.,  C. 

izrezek,  zka,  m.  ba^-^  Scrau#gcjd)nittene,  bcr 
5hiejd)lUtt,  Cig.,  .lan.,  Cig.fT.):  —  izrezki, 
bie  9(uejd)nittabfa[Ie,  Z. 

izrezina,  /.  ber  5(uS)d)nitt,  Cig.;  —  izrezinc, 
bie  'iJlbfallc  bcim  '"^iuejdincibcn,  Z. 

izrezkati,   am,   vb.  pf.  =  izrezljati,    Cig. 

izrezljaj,  m.  bcr  '?iu§jc^nitt,  Jan.;  pl.  izrez- 
Ijaji,  ta§  ©cfc^niticl,  C. 

izrezljati,  am,  vb.  pf.  au^jd)nifecln. 

izrezljavati,  am,  \'b.  impf.  ad  izrezljati;  ou#= 
id)nilU'ln;  kovan  denar  i.,  trdufcln,   Cig. 

izrezovanje,  n.  hai  5(nsid)ncibcn;  ba»  Sd)ttJci' 
fcn,  oy.;  —  tas  Sdmi&cn,  Cig. 

izrezovati,  Cijem,  vb.  impf.  ad  izrezati;  au^' 
fd)nciben;  —  jd)nigen;  i.  podobe. 

izribiti,  im,  vb.  pf.  aue^fifdicn,  M.,  Z. 

izrigati,  rTgam,  vb.pf.  auvriilpfcn,  Z.;  —  au^= 
ipeien,  CV^^ 

izrigovati,   lijem,  vb.  impf.  ad  izrigati,  Z. 

izrinek,  nka,  m.,  nav.  pl.  izrinki,  bcr  .'paut» 
au#)d4ag,  C,  Z. 

izriniti ,  rinem ,  vb.  pf.  berou-jjdjicbcn,  au^- 
briingcn;  i.  se,  Ijcraiicdrctcn;  možgani  so  se 
mu  izrinili  skozi  rano  v  črepinji.  Let.;  — 
izrinjen,  {)i^rfeng,  ^'.-Cig.;  —  i.  se,  auž= 
jd)lagcu,  au^fal)rcn,  au^brcc^en  (uom  ^ant-- 
ane^jdllag),  Cig.,  C;  gobe  so  se  mu  izrinile 
na  čelu,  Dalm.;  ogrel,  mozoli,  mehurci  so 
se  izrinili,  Soška  dol.- Erj.f Torb.);  izrinilo 
se  mi  je,  id)  l)abc  cincn  ^^ln^4d)lag  bcfontmen, 

v^hŠt.;  koža  se  mi  je  izrinila,  id)  l)abc  cincn 
.'onntnusiidilng  bcfontmen,  (izbrinila)  Rilien- 
bcrkfCrorif:.  i-Frj.  (Torb.). 

izrijs,    m.  bcr  gc.^cidmctc  'iJJIan,  Z.;   bic  '•l^vo- 

jcction,   O/,'.;  —   prim.  zris. 
izrisati,   rTšem,  vb.  pf.  i)  fcrtig  ,\cid)nen;  — 

(cincn  '■^.MiuO  ,\cid)ncn,  cnttrcrfcn,  C,  Z.;  prim. 

/risati :  —  2)  i.  pušo,   cin  ^Kpl)r  outj^te^cn, 

mit  rtiicfcn  Pcrfcljcn,  Cig. 
izriti,  rTjem,  vb.pf.  i)  I)ornn*li'iil)Ien :  i.  kost, 

korenino;   —   2)  auflPiil)Icn:  svinje  so  njivo 

izrile;  —  an^grobcn  (s-  ^^  '"  .^Uipfcr),  ./an. 

1.  izrivati,  am,  vb.  impf.  ad  izriniti;  bcrouS' 
briingcn,  Cig.;  —  i.  se.  aužjc^Iagcn:  nekaj 
se   mi  po  životu  izriva,  Z. 

2.  izrivati,    am,  vb.  impf.  ad  izriti,  Jan. 
izrjaveti,  im,  vb.  pf.  Dcrioftcn;    železo  je  iz- 

rjavelo;  izrjavelo  železjc,  OcriO^tCtCŽ  @ifcn. 


izr9bkati  —  izročivec 


—  341  — 


izročnica  —  izrvati 


izrpbkati,  am,  vb.  pf.  ouž  bev  Scl)nle,  fQn\ic 
iLvJUifen:  orehe  i.,   Cig. 

izročati,  am,  vb.  impf.  ad  izročiti ;  iibergcbcn, 
iieiabfoUjcii,  ubcrantttjortcn;  Izročam  \'am, 
prijatla  dragi   mani  —   pesem   milo,   Prcš. 

izr9Čba,  /.  bic  '?tu§l)anbtgung,  bie  Uebcrgabe, 
bie  ^tu^lieferung ,  bie  ICcrabfoIguug ,  Cig., 
Jan.,  C. 

izr9Čbenica,  /.  ber  ©rfolgidictn,  DZ. 

izr9Ček,  čka,  vi.  i)  bie  cingercid)to  Sdjvift,  ba§ 
(fj{)ibitnm,  Cig.;  —  2)  \)av  23crmnd)titi'S,  ba-5 
i'egat,  C. 

izroč?nec,  nca.  m.  ber  ©c^u^befo^Ieite,  Cig., 
Jan.,  M. 

izročfnčič,  m.  ein  pfIegebefob(cnc§  itinb,  C. 

izročenje,  «.  i)  bie  (jinbtinbigung,  bie  Ucber= 
ieid)uiig;  —  bie  3(U'oUeferung;  —  2)  =  izro- 
čilo 2),  Jap.fSv.  p.). 

izročfnka,  /.  bie  Sd)U^befD^(ene,  Cig.,  Jan., 
M..   C. 

izročevaien ,  Ina,  adj.  ?(bgnb§- :  izročevatni 
poštni  iH-ad,  "i^až  ^{bgabepoftamt,  DZ. ;  izro- 
čevalna  doba,  bie  2ieferung'o3eit,  DZ. 

izročevanje,  n.  boš  2tu§l^anbigen,  ba^i  Uebeu> 
gebcit. 

izročevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izročiti ,  =  iz- 
ročati. au§I)anbigen,  einbčinbigeit,  iibergebcit. 

izročevavec,  vca,  m.  ber  (Sin^dnbiger,  Cig., 
Jan. 

izročilen,  fna,  adj.  jur  Ueberlieferuug  gefiorig, 
trabitioiiell,  Jan, (H.). 

izročilo,  n.  t)  bie  (Sin'^onbigung,  bie  'Jtblicfe- 
rung,  Cig.,  Jan.;  —  \.  zadnje  volje,  bae  Jefta* 
ment,  C;  =  poslednje  i.,  Svet. (Rok . J ;  — 
2)  ustno  i.,  bie  miinblid)e  Uebcrlieferung,  bie 
Jrabition,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  nk.;  —  3) 
"bai  ©ingc^anbigte,  Cig.;  bo§  ®epofitunt,  Cig., 
C. 

izročiloma,  adv.  im  iibertrageneit  358ir!ungž= 
frcifc,  DZ. 

izročitelj,  m.  ber  ?lbgeber,  ber  ©inljcinbiger,  C. 

izročiten,  tna,  adj.  =  izročitven:  -tna  štam- 
pilja,  bie  (Srfolglaffungeftampiglic,  DZ. 

izročitev,  tve,  /.  bie  ''2lu6l}dnbtgung,  bie  il>cr= 
abfolgung;  bic  ©inniitttiortung,  Z.,  C;  bie 
Uebergabe,  bie  Ueberantinortung. 

izročiti,  im,  vb.  pf.  amifjatibigen,  einf)iinbigcn, 
au-Jlicferii;  pismo,  pozdravljenje  i.,  ciliClt 
33rief,  einen  ®ruB  befteden;  izgotovljeno 
delo  i.,  bie  ''^(rbeit  Uefcrii,  Cig.,  Jan.;  uber* 
reid)eii,  iibcrgebeu;  prošnjo  i.,  ein  ©ejuc^ 
prdjentiercn ;  i.  koga  pravici ,  jemanbeit  ben 
Jgauben  ber  ®ered)tig!eit  uberliefern,  Jan.;  — 
i.  komu  kaj,  tcftieren,  C;  —  izročeno  pod- 
ročje, iibertragencr  SSirfungc-frei^,  Levst. 
(\aukj,  nk.;  —  ctwa§  treiicn  $>anbcn  iiber= 
geben,  nnttertrauen;  v  hrambo  komu  kaj 
i.;  Bogu  dušo  i.;  Bogu  se  i.;  Valovom  se 
'zročimo,  Preš.;  —  ^jreilgebetl,  Cig.;  i.  vo- 
jakom mesto  na  plenjenje,  beu  Solboteil  cinc 
Stabt    prei^gcben,    Cig.;    i.   zasmehovanju, 

izročitven,  tvena,  adj.  izročitve  se  tičoč;  — 

izročitveni  rok,  biC  Siefcifrift,  DZ. 
izročivec,  vca,  m.,   Cig.,  pogl.  izročnik. 


izročnica,  /.  bie  Uebergebciiit,  bie  ^interlegeriit, 

izročnik,  m.  ber  ^Ibfiefercr ,  ber  Ueberlaffer, 
ber  §interleger,  Cig. ;  —  ber  jTeftotor,  Svet. 
(Rok.). 

izročnina,  /.  bie  (£in^anbigungl=  ober  '^yx\itU 
lungžgebilr,  C,  Z. 

izrod,  r9da,  m.  bie  3(bart,  bo§  5lužgeartete, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  ein  aužgearteter  9Jienid), 
Cig.  (T.),  Valj.  (Rad). 

izr9dek,  dka,  m.  bic  ^Saftarbart,  \'.-Cig.,  Valj. 
(Rad);  bie  5(bart,  Jan.,  M.;  bie  3{u§geburt, 
Jan. 

izr9den,  dna,  adj.  abartig,   Cig. 

izroditi  se,  im  se,  vb.  pf.  i)au§arten,  begeiie= 
rieren,  Cig. (T.),  C;  —  jezik  se  je  v  razna 
narečja  izrodil,  bie  (5pra(^e  Ijat  fid)  JU  Oer= 
fc^iebenen  Dlunbarten  unigeftaltet,  Vest.,  Trst. 
(Let.);  —  2)  i.  se,  auffjorcn  f^riic^te  ju  tra= 
gen  :  drevo  se  je  izrodilo,   Cig. 

izr9dstvo,  n.  bie  5(u§artung,  Cig. (T.). 

izroj^nec,  m.  ein  33iencnl'tod,  an^  bem  ein 
Sc^raarni  ober  ber  letite  Sc^roarm  erwad)jen 
ift,  Levst.  (Beč.),  Gor. -M. 

izrojenek,   m.  =  izrojenec.   Por. 

izrojiti,  im,  vb.  pf.  i)  fdiltJarmen:  panj  je  le 
enkrat  izrojil,  Levst.  (Beč.) ;  —  2)  aufprcn 
JU  Iditndrmen,  au^ic^irdrmen,  Cig.;  —  pren. 

■  au^toben  (o  človeku),  Cig.;  —  3)  i.  se,  fid^ 
burd)  3d)iudrnten  id)tud(^en,  jicb  tterfc^ttjdr= 
men:  panj  se  je  zelo  izrojil,  Por. 

izrok,  r(jka,  m.  ber  Sprud),  bie  Scntenj,  Cig., 
C;  —  ba§  ©bict,  Cig.,  DZ.;  po  izroku, 
ebictaliter,  Cig,;  po  izroku  na  znanje  dati, 
DZ. 

izreka,/,  bie  Uebergabe,  Jan. (H.);  —  bie  ^'m' 
gabe,  bic  ©rgcbung,  C 

izr9koma,  adv.  ebictaliter,  Cig. 

izrositi,  im,  vb.  pf.  geniigenb  ro[ten:  kono- 
plje so  izrošene,  t.  j.  od  rose  omlajene,  da 
se  morejo  treti.  Dol. 

izrovašiti,  ašim,  vb.  pf.  ferbcn:  izrovašen,  gc= 
ferbt,  fcrbig,  Cig. 

izrovati,  rujem,  vb.  pf,  Cig.,  Jan.,  pogl.  iz- 
rvati. 

izrožičiti  se,  Tčim  se,  vb.  pf.  T)Ornartig  ft(^ 
friimmen:  čcšplje  so  se  izrožičile,  Dol.-LjZv., 
Gor. 

izrožiti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  bie  ^orner  ob= 
ftO^cn,  Soška  dol.- Er j.  (Torb.). 

izrumeneti,  im,  vb.  pf.  =  orumencti,   Cig. 

izruti,  rujem,  vb.  pf.  =  izrvati,  Mur.,  Cig., 
Jan.,   C. 

izruvati,  rujem,  vb.  pf,  Cig.,  C,  pogl.  iz- 
rvati. 

izruzditi,  im,  vb.  pf.  =  izružiti,  kajk.-Mik. 

izriižiti,  im,  vb.  pf.  OU§l)iif)cn,  Z.;  i.  tižol,  bie 
f^ifolen  id)dlcn,  i.  vso  koruzo,  aCcn  SJJaif?  ent- 
!ornen,  jvilišt. 

izrvati,  rCijem,  vb.  pf.  aužraufeu;  i.  drevesce 
s  koreninami;  i.  zob,  einen  S^i)n  au§bre* 
d)en,  Cig.;  —  i.  se,  fic^  loSrctRcn,  [id)  ent= 
luinben,  Cig.;  —  (pomni:  praes.  izrvem 
[^izreve"]  Diet.;  prim.  stsl.  rtva). 


izsačiti  —  izsevati 


;U2 


izsikati  —  izsmoditi 


izsačiti,    im,  vb,  pf.  i.  kaj,    au§  ciner  Soc^e 

bic  J^Iiijiigfeit   ab,^icl}eii,    entiaftcn,    C,    Z.\ 

mraz  je  rastline  izsačil,  Z.;   —  prim.  sok. 
izsaditi,  im,  vb.  pf.  (ein  SScit^eufi)  Dom  Sticfe 

obloicn,  C,  Z.\    i.  se,   ftd)  »oin  Stiele  ab- 

lojen,  Z.;  —  oerrenfen,   C;    i.  se,  fic^  bie 

©licbcr  »errcnfen,   Z.-,   vsega  se  je  izsadil, 

ko  je  s  črešnje  pal,   C. 
izsajati,  am,  vb.  impf.  ad  izsaditi;  sekira  se 

mi   izsaja,  Z. 
izsapiti,  i'm,  vb.  pf.  aue^auc^en,  au^atl^mcn,  Z. 
izsapljati ,    am ,    vb.  impf.  ad  izsapiti ;    Ollž- 

baudici;,  C. 
izscati,  izšcim,  vb.  pf.  aue^ariicn,  Cig. 
izseček,  čka,  m.  =  izsek    i),  Znid. 
izsečen,  čna,  adj.  au§f)aiibar,   jc^Iagbar,  Jan. 

(H.  J. 
izseči,   sečem,  vb.  pf.  QU#maf)en,   Gor.-Z. 
izsehet,    hla,  adj.  auegctrocfnct,  Bes.;  izsehla 

trava,   I.jZv. 
izsehniti,  sahnem,  vb.  pf.  auetrocflten  (intr.); 

naše    kosti  so  se    nizsahle",    Dalm.;    prim. 

Cv.   VIII.  8. 
izsejati,    sejem,    vb.   pf.    i)    aui^faen,    Jam., 

Z.:  —  au§i"iebin,  oy.     " 
izsek,    seka,    m.   i)  ber  5(Ušjd)tutt,    Cig.(T.); 

krožni  i.,    bet  Sreiijauefc^iutt,   bet  Sector, 

Žnid.,  Cel. (Ar.);   -    2)  =  izseka,  ber  5(u§= 

bau,  Cig. 
izseka,  /.  bcr  5(U'?{}au :    bujno  so  se    zarasle 

vse   nekdanje  preseke  in  izseke,   LjZv. 
izsekati,  sekam,  vb.  pf.  i)  ^erau-^liadcii,  au'?= 

{)auen ;  podobo  iz  kamena  i.,  ein  33tIC>  avLi  Stein 

liauen,   Cig.;  —  i.  se  iz  česa,  fid)  (5.  ^.  auž 

ciner  SJcrlegen^cit)  ^eran^nrbciten,  Cig.;  — 

2)  i.  gozd,  au^f)auen,  au«li(f)ti'n,  Mur.,  Cig., 

.lan. 
izsekavati,  am,  vb.  impf.  ad  izsekati,  =  iz- 

scko\ati. 
izsekovanje,  n.  i)  ba'3  'Jfue^aucn;  —  2)  bae 

iHbftocfcn,  i.  gozdov,  nk. 
izsekovati,    fijem,    vb.  impf.  ad  izsekati:     i) 

i)crau^I)acfen,  lieraii-^^aucii ;  —  2)  au»lid)tcn. 
izsfiba,  /.  bic  'žtu^manbcruug,  Cig. 
izs^tcc,   tca,   m.  bcr   ^.?lni>tt)anbcrcr,  Cig. (T.), 

Zgf).;  ogrski  Slovenci   so   izseki   (Kmigran' 

ten),  Savr.(Kop.  sp.). 
izselitev,    tve,  /.  bic    *.Hn^tt)anbcrung ,    Cig.. 

.lan. 
izseliti,  selim.  vb.  pf.  blc  2!i}p|)niinil,  t(x^  '^0- 

mictl  diibirn   mnd;cn,   ouc-gnarlimcn,    Cig.; 

—  i    se,  ausipnnbcrn,   Cig.,  Jan  ,  Cig.  (T.). 
izselitva,  /.   =   izselitev,    C. 

izspljentc,  nca.  m.  bcr  ^.?luvU)anbcrcr,  bcr  Gmi 
grant,  nk.;  tudi:  izseljenec:  Svetov  nebeških 
izseljenci,   dreg. 

izseljevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  izseliti;  i.  se, 
an«»tiaiibcrn. 

izsctnik,  m.  bcr  ''^(neumnbcrcr,  Cig..  Jan..  C 

izsvlstv9,  n.  bdi  ''ilu<<ninnbouiiig>>n'cicii,  />Z. 

izscsati,    am,    vb.  pf.  nu^ioncK"  ('»di   v   pre- 
nesenem pomenu),   Cig..  Jan.,  nk. 

izsesavati,  am,  vb.  impf.  ad  izsesati,  Z.,  nk. 

izsevati,    am,    vb.  impf.  ad  izsejati;  auč^jiicn, 
Jam. 


izsikati,  kam,  čem,  vb.  pf.  i)  auefpriticn,  t)er» 
fpri&en,  Cig.,  C;  —  2)  auc-,yjd)en,  nk. 

izsiliti,  silim,  vb.  pf.  abbringen,  obnotbigen, 
erprcffcn;   nič  se  ne  da  iz  njega  izsiliti,  Cig.; 

i.  komu  kaj,  jenianbctti  etroo?  obprejien,  Cig. 
izsiljevanje,  n.  bic  (5rprciinng(en),  Cig.,  DZ. 
izsiljevati,  lijem.  vb.  impf.  ad  izsiliti;  abbrin= 

gen;  miloščino  i..    Vest. 
izsiljevavec,  vca,  m.  bcr  Srprcffer,  Cig. 
izsipališče,  n.  ber  Crt,  mo  etma^  ou^gejc^iittct 

rtjirb,  C. 
izsipati ,    pam ,    pijem,    vb.    impf.   ad    izsuti, 

(trocfaic  ®inge)  au'?id)iitten,  tt)eg)d)iittcn ;  — 

{vb.  pf.  =   izsuti,   št.). 
izsipavati,    am,    vb.,  impf.  ad  izsuti;  =  izsi- 
pati,   au#icf)iittcn;  —  {vb.  impf  ad  =  izsi- 
pati, Št.). 
izsipovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izsuti,  (izsipati, 

Št.);  QU'5ld)iittcn. 
izskakati,  kam.  čem.  vb.  pf.  i)  (nad}einanbei) 

f)erQU5)prini]en,  M.,  Z.;  —  2)  i,  se,  )ic^  au^ 

ipnngcn,  Čig. 
izskakljati,  am,  vb.  pf.  (nac^cinanbcr)  ^erau#= 

biipfcn,   Cig. 
izskočiti,  skočim,  vb.  pf.  bcraušipringcn,  Cig. 
izskok,    skoka,    m.  bcr  "?Uie)prung,   Cig.;  — 

bcr  'iJlušiTatl,  Šol. 
izskopariti,  arim,  vb.  pf.bind)  Oeijcn,  .l^argcn 

crrcidicn,  Z. 
izskubsti,    skubem,    vb.  pf.  au^tupfcn:  perje 

i.,   Cig. 
izsladkati,  am,  vb.  pf.  crfc^meic^cln:  i.  iz  koga 

kaj,   Cig. 
izsledba,  /.  bie  Grmittelung,  bie  Grforjdjnng, 

Cig..  DZ. 
izsledek,  dka,  m.  bae  (Srfor)d)te,  'ba^  Srgcbni'? 

ber  ^i.n)d)ung,  C  DZ. 
izslediti,    im,    vb.  pf.  anvipiiicn,  .Mur.,   Cig.; 

—  aui!fori(^cn,  Cig.;  o»ifknid)aftlid))  crfor« 
jd)cn  (po  stsl.  i.  rus.),   Cig.' T.). 

izsledovanje,  n.  bic  '3Ui»forid)ung,  bie  Grmit- 
tclung,  Cig.,  DZ.;  —  bie  (njiijenjdioftlidjc) 
llntcrjud)ung,  bic  gorirfinng  (po  stsl.  i.  rus.), 
Cig. (T.),  C;  i.  zgodovine,  bie  ®cjd)id)t!?fpr= 
\A)\u\%  Cig.(T.). 

izslcdovati,  ujem,  vb.  impf.  nnfipiircn,  auf- 
jud)cn,  '9iad)tin")d)nngcn  pflcgcn,  Cig.,  C.,  DZ  ; 

—  U)if)cn)d)iUtlid))  untcriud)cn,  crfoiidjcn  (^po 
stsl.   i.   rus.  I,    Cig.fT.i. 

izsledovatelj,  m.  bcr  J^oridjcr,   Cig. (T.). 

izsledov.nvLC,  vca,  m.  bcr  Jvoridicr,   Cig. 

izslepariti,  arim,  vb.  pf.  l)CraUvid)Uiinbcln,  ob^ 
goufcln,   Cig.;  denar  iz  ljudi   i,  .S7.V, 

izsluženec,   nca,  m.  kdor  se  je  izsluAil,   Cig. 

izslužiti,  im.  vb.  pf.  1)  =  doslu;>iti ,  nno 
bicncn,  Mur.;  —  =  odslužiti,  obpcrbicncn: 
i.  s  tlako,  burd)  I^^ob^l^iclIU  cntgcltcn,  Cig.; 

—  2)   i.  se,   burd)   bcn   Ticnft   fcinc  .Urdftc 
er)d)Opfen,   Cig.;  vojak  se  je  izslužil.   C. 

izsmajati,    am,    vb.  impf.  ad  izsmoditi;  au^° 

flomnicn:  i.  puško,  Cig. 
izsmajati  se,  smvjem  se,  vb.  pf.  ,sn  ladjcn  anf 

l)i)rcn,  au*Iad)cn,  Cig. 
izsmoditi,  im,   vb.  pf.  a\\i)\a\\\\W\\ :   i.  puško, 

Cig. 


izsmoliti  —  izst9pek 


343 


izst9pen  —  izsvojiti 


izsmoliti,  im,  vb.  pf.  iiinjeiibii")  mit  '^cd)  iibev' 
.vcficit,  au'?picf)en,  au^tfteeren,  C7^. 

izsmfcati,  am,  vb.  pf.  au^^pltnipcu:  vodo  iz 
jame  i.,   Erj.(Min.J. 

izsmfcati  se,    čim  se,    vb.  pf.  OU«jrf)nor:cf)eu, 

izsnedariti,   arim,  vb.  pf.  biivd)  'Diafcficn  (ccrcu, 

nifoiiajdion,  C/ir. 
izsnfti,    sn;imem.    vb.  pf.  ettliaji  '^(uffloftCfftC^, 

(Siniie{)diuitcž   f)craih3^,   >ycc;ncl)men,  Jvilišt.; 

i.  se,  fid)  losloirn  (uon   cuicm  aiifiicftccftcit, 

eingel)nniiteu  ©egcn^tanbc) :  obroček  se  je  iz- 

snel,  jv^liSt. 
izsnovati ,    snujem ,    vb.  pf    i )    ^    snovanje 

končati;   —    2)    au^fuf)rfn,   cntmicfcdi,    C, 

.\f.;  —   3)  i.  se,  fid)  I)crail^linnbcit:  i.  se  iz 

mreže,   C. 
izsoliti,    im ,    vb.  pf.  mit  bnn  Safjcii   fcrtig 

iDcrbcu. 
izsotzeti,  i'm,  vb.  pf.  aueftcfevrt,  Z. 
izsoiziti  se,    im  se,    vb.  pf  fid)  aiilmeincit, 

Zora. 
izsopsti,   sopem,  vb.  pf.  aii^aUimcit,  flU§fiaU' 

d)eii,   Ci^. 
izsrati,  serjem,  vb.  pf.  ol-o  Gj;cvomcut  a[ic]c()cn 

Inffen. 
izsrebati ,    bam ,    bljem,    vb.  pf    Qiivfd)(itrfen, 

vse  mleko  izsrebati  iz  posode. 
izsrfčkati,   am,  vb.  pf.   i)  biird)  3it'f)Ului  bf^ 

!L'ofe5i  au#tt)d£)len,  au-Jtofen,  C,  nk.;  —  2} 

ucrlofcn,  ouefpielcii,  Cig.,  C,  nk. 
izsrečkovati,  Cijem,  vb.  impf.  ad  izsrečkati,  nk. 
izsrečkovavec,  vca,  m.  ber  5{u#fpieler,  Cig. 
izsred,   praep.  c.  gen.  =   iz    sredi,    au?  bcr 

«fitte,  C/iT. 
izsreden,    dna,    adj.  cjcentrifd)    (math.),    Cig. 

izsrediščen,  čna,  adj.  =  izsreden.  ogr.-C. 
izsrednost,    f.  bic  ©jceiltncilat  (math.),   Cig. 

(T.j. 
izsfkati,   srkam,    čem,   vb.  pf.   QU jfd)linfcn ; 

zadnje  kaplje  iz  kupice  i. 
izstaviti,  stavim,  vb.  pf.  i)  I)CrQllC'ftcUen,  Cig.\ 

niieifeten,  Jan.,  C;  —  f)erODi1)ebcii,  Cig.fT.); 

—  2)  i.  vse,  aCe^  burd)  Se^>eu  ucibvaitd)eii, 

izst^kati,  stokam,  čem,  vb.  pf.  1)  i.  kaj, 
(ichsenb  Borbriitgen,  Cig. ;  —  2)  auff)oieu  ju 
(idijen;  uidi:  i.  se,  Cig. 

izstop,  stopa,  m.  ba^  Seinitetictcii :  i.  na  breg, 
bie  iianbung,  Cig.;  i.  iz  sence,  bic  Smer= 
fion  (astr.),  Cig.fT.Ji  —  iicv  "Jlui-tritt,  Jan.;  i. 
iz  društva,  ji/f.;  — ber  'Jtiivfall  fgcmiffev  3;()eilc 
bes  mi'nfd)ltd)ett  ftijrpevg  au5  if)rer  iinge),  bev 
■š^orfall,  0>. ;  — bcr  iUiripvung  (arch.),  Cig. 
rr.j. 

izst9panje,  n.  baž  i>crau§trcten ,  bn§  %n^' 
trctcn,  -^/.,  nk.;  —  prim.   izstopati. 

izst9pati,  pam,  vb.  impf.  ad  izstopiti;  ^crau^= 
treten:  ljudje  so  vstopali  in  izstopali,  Erj. 
(Ilb.  sp.j;  —  tjeroorragen,  Cig.(T.);  —  auž- 
treten :  zaporedoma  iz  društva  izstopajo  udje, 
nk. 

izst9pek,  pka,  m.=  izstop,  bcr  ^^iižtritt, 
Mur.,  DZ. 


izst9pen,   pna,  adj    i)  Dorfpringcitb,  DZ.;  — 

2)  bcii  'j(u'žtritt  bctrcffciib,  Cig. 
izst9piti,    stopim,    vb.  pf.  ()eraužtrcteit,    Cig.; 

—   nuetrctcn;  iz  društva,  iz  službe  i.,   Cig., 

Jan.,   nk. 
izstradanec,  nca,  m.  einau^gc^ungerterSOtcnfcft, 

Cig. 

izstradanka,  /.  bio  '!)luc-ge^ungerte,   Jan. (H.). 

izstradati,  am,  i't. />/,  aust)ungern;  lakota  bo 
deželo  izstradala,  Jap.-C;  —  i.  se,  fid)  ab» 
l)ungern,  Cig.;  izstradan,  aužgc^ungert:  iz- 
stradan človek,  jv^liSt. 

izstrahovati,  ujem,  vb.  pf  i)i\xd)  3d)redeii  cr- 
tangen:  denar  iz  koga  i.,  jcmanbcm  C^clb  ab- 
fd)rfcfcn,  Cig. 

izstrel,  strela,  m.  httv  *Jlbfd)icpen,  bic  '?(b= 
fcueriutg,  Cig.,  Jan. 

izstrelek,  tka,  m.  bnž  ®efc^of#,  ba§  ^rojectil, 
cig.rr.j,  DZ. 

izstreliti,  im,  vb.  pf.  f;erauefd)icBen ,  auž- 
fc^ie^en;  i.  kroglo;  —  i.  komu  oko,  Cig., 
Jan.;  —  i.  puško,  ciii  ©emetjr  au§f(^ie^en, 
Cig.;  i.  se,  fid)  ciitlabcit,   Cig. 

izstreljati,  am,  vb.  pf.  i)  bltrd)  (Sd)icBcn 
I)eraii?britigen,  Qu^fd)ieJ3cn;  —  2)  s  strelja- 
njem porabiti,   Dcrfcucm,   Cig. 

izstreljevati,  iJiem,  vb.  impf.  ad  izstreliti,  iz- 
streljati, Z. 

izstfgati,  strgam,  žem,  vb.  pf.  QUč'fd)abeii,  flU'?^ 
rabicren,  Cig.,  Jan. 

izstrgljati,  am,  vb.  pf.  =  izstrugljati,   Cig. 

izstrici,  strižem,  vb.  pf.  mit  ber  Šc^ere  au§= 
fd)neibcit,  au5fd)ercn,  Cig. 

izstrižek,  žka,  hi.  ber  'illužfci^ttitt  (mit  ber 
Sd)cre),  Cig. 

izstrojiti,  im,  vb.  pf.  fcvtig  gcrbeit;  i.  kože. 

izstrug,   m.  bie  )Hafur  (v  kakem  pisanju),  Cig. 

izstrugati,  gam,  vb.  pf.  i)  aU':'bred)fc(n,  Cig.; 

—  2)  au'3fd)abcn,  rabicren,  Cig.,  DZ. 
izstrugljati,  am,  vb.pf.anvha^cn,  au^robieren: 

z  nožem  i.,   Cig. 
izstružiti,  im,  vb.  pf.  aužbrcd)fcln,   Cig. 
izsukati,  kam,  čem,  vb.  pf.  ^erauetuinben,  ouž= 

bref)en,  Cig. 
izsušenje,   n.  bic  'Dlu^trorfnung,   bie  Jroden^ 

Icgung,  nk. 
izsuševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izsušiti;  troden 

legeu:  i.  močvirje,   Cig.  (T.J. 
izsušiti,  im,  1»^».  pf.  auštrodnen,  troden  Icgen, 

Cig. (T.J,  nk.;  —  i.  se,  aU'3trodnen   (intr.J, 

Dalm.-C,  nk. 
izsiiti,    spem  (sujem),    vb.  pf.  ^erou^fdiuttcn, 

aužfdiiitten,  n3egfd)ultcn  (oon  trodenen  2:in- 

gen),    Dol'  malo  izspi ,    Vud.fRok.J  -  Lcvst. 

(Rok.);  —  prcn.  svoje    srce    izspe,    Trub. ; 

—  i.  se:  I)craU!JfaIIcn:  črcva  so  se  mu  iz- 
sule,  Schonl.:  aui?gcid)iittct  mcrben:  naglo  se 
je  črez  nje  izsula  jeza  božja,  Bas. 

izsuvati,  suvam,  siijem,  vb.  pf.  burc^  Stolen 
:^inauefd)affen ;  izsuvali  so  ga  iz  hiše. 

izsvojevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izsvojiti ;  ejpro= 
priiercn,  Jan. 

izsvojitev,  tve,  /.  bic  ©jpropriation,  Jan. 

izsvojiti,  im,  vb.  pf.  =  razsvojiti,  efpropriicrcn, 
Jan. 


izšaliti  se  —  izteči 


344 


iztečina  —  iztepati 


izšaliti  se,  im  se,  vb.  pf.  Quff)oren  ^u  )c^erjcn, 

ou#)cf)crjen,  oy. 
izsčeniti,    ščcnem,    vb.  pf.  i)urd)    cinmaligeš 

.^tncipeii  I}crauC'brinc5eii,  I)erau>^,^tt)iden,  Og. 
izšč^titi,  im,  vb. pf.  aužbihfteit:  suknjo  i.,  Cig. 
izščipati,    pam,    pijem,  vb.  pf.  bntd)  ftneipen 

Iierrtit§bniigen,  aužstutcfcii,  Cig. 
izščipniti,  štTpnem,  vb.  pf.  =  izsčeniti,    Cig. 
izšeprtljati,    am,    i'^.  pf.  =  izblebetati,  au?= 

))(aubcrn,  Jurč..  Sl\. 
izšibati,  šTbam,  vb.pf  aueftSiipen,  au^ftreic^en: 

i.  tatu,    Cig. 

izšibiti  se,  im  se,  vb.  pf.  eiiigebogen  ttjcrben : 

tramovje  se  je  izšibilo,  v^hŠt. 
izšiti,  šTjem,  vb.  pf.  =  obšiti,  aiižnn^ett,  Muv. 
izzivanje,  n.  baei  5(u^ndf)cn,  M.;  i.  z  zlatom, 

bic  ©Plbftidcrci,  Cig. 
izšivati,    vam,    vb.  impf.  ad  izšiti,    auvttafien, 

^.;  fticfcn,  Cig. 
izškrabati,  am,  vb.pf.  fro^enb  an^bijUn:  i. 

pomarančo.   Ljub. 

izškfbati,  bam,  vb.  pf.  hntd)  Siagen,  £ro^ett 

im-gbriiigen,  au^tra^en,  Cig. 
izškrcljati,  am,  vb.  pf.  =  izškrtljati,  Jan. 
izškrtljati,  am,  vb.  pf.  oii^icfinifedn,  Ja7i. 
izŠ9lanec,   nca,  m.  bcr  ®cid)ultc,  Zora. 
izŠ9lati  se,    am  se,    vb.  pf.  bic  ®d)Ute  abjoI= 

Dicren,  bie  Stubieu    tiollenben;   izšolal  se  je 

na    Dunaju;  —   bila    je    izšolana    v    mestu, 

.htrč.;  izšolan,  gefd)Ult,   Cig. 
izšteti,  štejem,  vb.pf.  Qu#^at)Ien,  juciibe  sčifilcii; 

nihče  ne  more  zvezd   izšteti. 
izstevTIba,  /.  bie  9(u§rcc^nung,  Cig. 
izšteviliti,  Tlim,  vb.  pf.  Qu#ied)nen,  Cig. 
izštijrati,   am.   vb.  pf.  bic  Stode  "nn  gefatitcit 

^duiiie  aiiegrabeii,  aueftpdni,  Cig. 
izštorovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izštorati,   auž= 

[todeii,  Cig. 
izštrkati,    štfkam,    vb.  pf.   aušjpriben :    kravi 

mleko  iz  zizka  i.,   C,  Z. 
izštfkniti,  štfknem,  vb.  pf.  OUžfpribcn,    Cig. 
izšupiti,   im,  vb.  pf.  auJ^oI)(en:  drevo  i.,  Jan. 

izšumeti,  im,  vb.  pf.  berraufc^cti,  ucrbrau)cii ; 

tudi:   i.  se,    Cig. 

izšvigati,   švTgam,  vb.  pf.  auč^tobcril,   Cig. 

iztačkati,  am,  vb,  pf.  v  tačkah  izvoziti:  i.  rudo, 
(5r,^  nii«loiifcn,  Cig. 

iztakanje,  n.  b(i#  '!?(iiejd)Ciifen. 

iztakati,  kam,  vb.  impf.  ad  iztočiti ;  ail^)d)CUfcu ; 
ostanke  iz  soJov  i.;  —  i.  se,  =  iztekati  se, 
fid)  ergicftcit,  aii^miiiibeit,  .lan..  Let. 

iztakniti,   nem,   vb.  pf.  pogl.  iztckniii. 

iztanjšati,    am,   vb,  pf,  biiniicr  mad)cn,   ucr 
biiiiiicn,  Cig. 

iztanjšcvati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  iztanjšati,  Cig. 

iztcčaj,  m.  bcr  9lblaiif,   Cig.ff.).  DZ. 

izteči,  tečem,  vb.  pf.  i)  nu^flicfjcii,  aii^viiuicn, 
Oll^Iaufcn;  vino  je  čre/  noč  izteklo  iz  soda; 
kri  mu  je  iztekla,  cr  t)nt  o((c*  'iBlllt  Ucrgoiicil, 
Cig.;  —  firf)  aužrii^rcn  (o  prosu),  Cig.;  — 
ablaufrn:  ura  je  iztekla  ;  čas  je  iztekel ;  pravda 
je  iztekla;  i,  se,  fflUifl  tDCrbctl :  menica  se  je 
iztekla,  Cig.;  —  2)  i.  (se),  ciiicn  'Jditigaiig 
ncl)mcii;   dobro  mu  je  izteklo,   C;    vse   mu 


po  sreči  izteče,  Cig.;  ni  se  po  godu  izteklo, 
bie  <Bad)t  ift  nic^t  ttac^  ^Bunjcb  au^gcfallen, 
Cig.;  volitve  so  se  dobro  iztekle,  C;  in 
(Slfiidung  gcl)en:  naj  se  izteče  prerokovanje 
tvoje,  Jurč. 

iztečina,  /.  baš  "!?lu5gefIoi')ene,  Cig,(T,). 

iztfga,  /.  bie  ^3lu§)'trcdung,  C. 

iztfgati,  gam ,  žem,  vb.  impf.  ad  iztegniti; 
aueftreden,  Jan.;  dva  sv.  Janeza  sta:  eden 
dan  krči,  drugi  ga  izteže,  \(}tr.-Erj.^Torb) ; 
jezike  i.,  iibel  nac^rcbett, /T. ;  i.sc,)id)  ftrcden,  Z. 

iztegavati,  am,  vb.  impf.  =  iztegati,  =  izte- 
govati ;  —  i.  se,  fid)  ftreden,  Jan.,jvihŠt. 

iztegniti,  nem,  vb.pf.  1)  ailšftrcden ;  i.  roko, 
vrat;  iztegnjen  nož,  eiu  nid}t  id)Ue{}bare§ 
9J?eiier,  C. ;  iztegnjen  kot,  geftredtcr  Šinte(, 
Cel.fGcom.);  i.  jezik,  bie  3un9c  ()erau5ftreden, 
etinaž  OUšpIau)d)en:  a  kdo  mu  je  jezik  iz- 
tegnil? Jurč.;  —  i.  se,  fid)  au§ftreden;  — 
i.  se,  »erreden,  fterben  (zaničlj.);  —  =  raz- 
tegniti, Mur.,  Cig.;  —  2)  auelaugen:  s  tem 
premoženjem  ne  iztegnem,    C. 

iztfgnjenec,  nca,  m.  cin  SJJeffcr,  hai"  fid)  nic^t 
SajdilicRCil  (aj[§t,   Cig.,  C;  (opp.  sklepec). 

iztegovanje,  n.  bo§  Slueftreden ;  bn§  ®erecfe, 
Cig.;  —  prim.  iztegovati. 

iztegovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iztegniti;  au§= 
ftrcdcn;  lieriiorrcden;  —  ^  raztegovati. 

izt?htati,  tehtam,  vb.  pf.  auStuagcn;  vse  blago  i. 

iztek,  teka,  m.  ber  '",?lu#lQuf  (be§  ^ISnflcr#), 
Cig.,  Jan.,  C;  —  bcr  '^Iblaiif,  bie  ©rlijfci^ung, 
Cig.,  C;  —  bcr  3(iieigang,  C;  slabi  i.,  bcr 
Slfil^scrfolg,  Cig, 

iztekanje,  n,  ba§  ''JlU'3rinnen,  .U. ;  ber  SIu^* 
tjuf^  (phvs.).   Cig,rT,j, 

iztekati,  tekanj,  vb,  impf,  ad  izteči;  au^flicBeil, 
fiitftroiiien,  erqiicUen,  Cig,,  Jan,,  .V.;  —  i.  se, 
miiubcn,  Cig,,  Jan,,  >jA-.;  —  ablaufcii,  juenbc 
gcl)eii;  ura  se  izteka,  Z. 

iztekljiv,  iva,  adj.  lHn"Uiit5ig,   C. 

iztekljivost,  /.  bie  3>oninlMgfeit,  C. 

iztekniti,  taknem,  vb.  pf.  i)  aueftcdien ;  oči 
komu  i.,  mozeg  iz  kosti  i.,  Z.;  —  2)  etlimž, 
1110-3  in  einer  Sad)e  ftedt,  licrait-juolinien, 
BlKr.-M.;  —  au^ftoberii,  aiujfinbig  niad)cn; 
vsako  reč  iztakne;  i.  jo,  iibel  aiifoninton; 
nekaj  je  izteknil,  t-i  ift  it)ni  ctlua^^  (Uiiangc« 
ucl)nie»3)  luibcrfnl)vcn,  ji'v/»SV.;  —  O  obfteden, 
tiovicren,  Cig.fT.);  —  4)  {)criHnt)ebcii,  Jau., 
Ii.  t.-Cig.fT);  —  iztaknjen  kot,  auefpringeubcr 
•ilMnferimathj,  h.  t.-Cig.fT.). 

izt^len,  \m\,  adj.  fvifdjntclf,  Cig.;  iztelna  krava, 
cinc  .Slul),  bie  gefnlbt  tjot,  Cig.,  »'^/iSV. 

iztcliti  se,  im  se,  vb,  pf,  i)  =  steliti  se,  ah' 
fiilben,  Cig..  C;  —  2)  i.,  anfl)6rcn  ,^n  falbcn, 
ouvfolben,  Z.;  (bolje:   i.  se). 

iztel^titi  se,  etim  se,  vb.  pf.  aufl)(jren  JU  lalbcn, 
C. 

izteneati,  am.  vb.  pf.  biiun  ntaduMt,  Diet. 

iztcniti,  im,  vb.pf.  biinn  inad)en :  i.  testo, 
Ijk.iČrt.). 

iztcpatnica,  /.  bie  .ftleibeigcifeel,  Cig. 

iztepal9,   n     -~  iztepalnica,    ^.V^'. 

iztepati,  tcpam,  pijem.  vb.  impf.  ad  iztepsti; 
aiii^id)lrtgen,  nii-jftdnijen,  nn^^^flopfen;  i.  prah 


iztepi  —  iztiskati 


—  345 


iztiskavati  —  izt^piti 


iz  obleke,  i.  obleko;  i.  zrnje  iz  snopov,  snope 

i.;  :^erau^fdnUte(n,  au^bcuteln,  Mur. 
iztepi,  /.  pl.  slabša  slama,  ki  se  iztcpe,  kadar 

škopnike  delajo,  ter  poveže  v  iztepnike.  Polj. 
iztfpki,    m.  pl.  bic   93uttermild^ ,    =    izmetki, 

C. ;  pogl.  stepki. 
iztfpnik,  m.  eili  ^Siiltb  jd)Ied^terC'3  Stro^,  Polj.; 

—   prim.  iztepi   in   otep. 

iztepsti,  tepem,  i-i./?/.  i)burd^(2d)(a(icii  l)crau?'= 
brillflcu;  prah  i.  iz  obleke,  f)ei"nu*itlppfeii ;  — 
au^pvugcln  (au§  cincm  Trte),  lucgpriigelu, 
Cig.;  —  crpriigelit,  crnopfeii,  O^-'  — -)  "^"'^^ 
tlopfen:  i.  suknjo,  Cig.;  ailžlbeiltelll,  Mm:; 
au^ftdiipcn,  aužftreid)cn :  tatu  i.,  Cig. 

izteptati.  am,  vb.  pf.  buvc^  %xetcn  f)crauž= 
bvinflcn,  aiii-tretcit:   zrnje  i.,  Cig. 

izteptavati,  am,  vb.impf.  ad  izteptati,  Jan.(H.). 

izterjatev,  tve,/.  bie  ©inbvingung(einer  ®d)u(b), 
Jan.;  i.  dolgov,  DZ. 

izterjati,  am,  vb.  pf.  (ciite  ®d)u(b)  burc^  %0X' 
bcni  einbringen;  dolgove  i. 

izterjava,/,  bie  (Sintreibung  (uon  (5oi-berun9cn\ 
Cig.,  Jan. 

izterjavati,  am,  vb.  impf.  ad  izterjati;  =  iz- 
terjevati. 

izterjevanje,  n.  "iia^  ©inforbern  (bon  ©djulbeu). 

izterjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izterjati;  ein= 
forbcin,  eintreibcn;  dolgove  i. 

izterjevavec,  vca,  m.  ber  ©intrcibcf  (oon  5or= 
berungcn),  Nov. 

izterljiv,  iva,  adj.  kar  se  da  izterjati,  ein= 
bringlid),  Jan. (H.). 

iztesati,  tešem,  vb.  pf.  mit  ber  3(^1  au^orbeiten, 
oue^aum,  aužjimmern ;  ne  more  se  iz  vsa- 
kega lesa  podoba  iztesati,   Cig. 

iztesavati,  am,  vb.  impf.  ad  iztesati. 

iztesovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iztesati. 

iztezainica,  /.  bie  ^olterbatif:  na  iztezalnico 
položiti,  LjZv. 

iztezati,  am,  vb.  impf.  =  iztegati;  —  i.  se, 
im  S^errcrfcn  begriffen  \dn,  Z. 

iztezovati,   ujem,  vb.  impf.  =  iztegovati,  Z. 

iztiha,  adv.  =  iz  tiha,   iztihoma,  Jan.fH.J. 

iztihoma,  adv.  im  Stitlen,  gef)eim,  C. 

iztikati,  tikam,  čem,  vb.  impf.  ad  iztekniti ; 
i)  auš>[tcdjen:  i.  oči;  —  2)  [tobern;  po  vseh 
kotih  iztikati;  otroci  radi  iztikajo  po  ku- 
hinjah, Erj/Iib.  sp.j  ;  —  ■!,)  abftedett,  tracicreu, 
Cig. (T.);   -  4)  t)cn)ort)ebcn,  h.  t.-Cig.(T.). 

iztikavt,  m.  ber  Stoberer,   Valj.i^Rad). 

iztiranec,  nca,  m.  bet  ^Berbannte,  ber  3?er= 
roicjeite,  Cig.,  C. 

iztiranje,  n.  bie  SSertreibuitg,  Zora. 

iztirati,  am,  vb.  pf.  ^inQii'^iQgcn;  fortjngeii:  od 
hrama  i..   Valj. ( Vest. )\  MtthamKM,  Cig.,  Jan. 

iztiravati,  am,  vb.  impf.  ad  iztirati,  Jan.(H.). 

iztirjati,  am,  vb.  pf.  =  izterjati. 

iztis,  tisa,  m.  =  iztisk,   Cig.,  Jan.,  nk. 

iztisk,  m.  ber  SIbbrud,  'aa^  ©jemplar  (einc# 
S^rudioerfes),  DZ. 

iztisek,  ska,  m.  =  iztisk,   Cig.,  Jan. 

iztiskati,  am,  I.  vb.  impf.  ad  iztisniti;  f)erauž» 
briiden,  au^preifen,  cntpreifen,  Cig.,  Jan.;  — 
H.  vb.  pf.  pcnbe  bruden,  bcn  'l^rnd  bccnbcu: 
knjigo,  vse  knjige  i.,   nk. 


iztiskavati,  am,  vb.impf.  =;  iztiskovati,^erau§= 
briiden. 

iztiskavec,  vca,  m.  ber  (Srpreffer,  Cig. 

iztiskovanje,  n.  baž  .s^ierausbritdcn,  3/. 

iztiskovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iztisniti. 

iztisniti,  tisnem,  vb.  pf.  mit  eiuem  l^riid  ^eraul= 
bringeit,  aužbriideit,  entpreffen ;  —  ijeianž' 
briingeii,  f)crau^)d)ieben. 

iztiščati,  im,  vb.  pf.  biird)  anl)altcnbeš  '3}riideii 
l^erau^bringcit,  ()iitau«briidcii,  -V«/-. ;  —  i.  koga, 
ucrbrčiiigeu,  nk.;  —  i.  iz  koga  kaj,  jemaitbem 
etma^i  abbriiden,  Cig. 

iztkati,  tkam,  tčem,  (tečem,  tkem),  vb.  pf. 
feitigmeben,  ouemebcii. 

iztlačtk,  čka,  m.  i.  olja,  kar  se  enkrat  olja 
iztlači  (izpreša).   Diet. 

iztlaČEvati,  ujem,   vb.  impf.  ad  iztlačiti. 

iztlačiti,  tlačim,  vb.  pf.  burdi  '•^^refjen,  S)riidcn 
t)erau»bringcn,  crpieffen,  au^preficn;  i.  mošt 
iz  sadja.  Pire;  —  solze  i.,  j{)rdneti  er« 
jmingen,  C. ;  težko  i.  kako  besedo  iz  koga, 
jv^hšt.;  mit  bem  Spreten  (5.  33.  ber  3^raubeu) 

fertig   merbeii:   vse   grozdje   smo   iztlačili. 
iztleči,  toičem,  vb.  pf.  =  iztolči,   Cig. 
iztleti,  tlim,  vb.  pf.  ^ueiibe  glimmen,  oergIim= 

men,  Cig. 
iztočan,   ana,   m.  ber  33cti)0^ner  be§  Driente^, 

Zv.;   —  prim.  iztok  2) 
izt9Ček,  m.  nav.pl.  iztočki,    bic   SSeinrefte  in 

ben  (^affern,  jvijišt. 
izt9cen,    čna,    adj.    i)  5ht§flu)ž=:    iztočni  kot, 

ber  9(u§flul§minfel,  Žnid.;  —  2)  =  vzhoden, 

Jan.;    (hs.)  ;   —    3)    iztočni    greh  =  izvirni 

greh,  bie  (Srbjiinbe,  ogr.-C. 
iztocilen,    hia,  adj.  §(u5[luj»':    iztočThia   cev, 

Scn.fFii.J. 
iztočilo,  n.  ba^i  5(u§fIiij§robr,  h.  t.-Cig.(T.). 
iztočiti,  tgčim,  i'^. /'/.  i)  ooilenb^  oušfc^enfen; 

vino  i.  iz  steklenice,   iz  soda;  —  cntftromcn 

nuidjen:    ta  misel  mi  grobo  solz  iztoči,   C; 

kri   komu  i.,   jcmaiibeu  entbiuten,   Cig.;  — 

2)  ou§bved)j'e(n,  Cig. 
izt9Čje,  n.  ber  ^(ueifluf^,  bie  TOiinbung,  C 
iztpčnik,  m.  ber  Cftmiub,  Z. ;  — prim.  vzhodnik. 
iztogotiti  se,  vb.  pf.  fid)  au^argcrn,  feine  SEutf) 

au^ifc^dumcu  loijcii,  Cig. 
iztok,  toka,  yn.  1)  ber5(u§fluj^,  bcr5(bfluf^,  Cig., 

Jan.,  Cig.  (T.),  C;  iztoki  tvoje  štirne,  Skrinj.- 

Valj.(Rad);  bie  9}{iinbnng  eiue-3  Jvliifl^^,  Mur., 

Cig.,  Jan.;   i.  Moravč  \'  Donavo,  Navr.fKop. 

sp.) ;  —  bie   ©manntion,  Cig.,  Jan. ;  —  2) 

ber  Dften,  Cig.,  Jan.,  nk.;  (hs.). 
iztolči,    toičem,    vb.  pf    l^eraužflopfcn,    au§* 

l)dmmern;  —  erflopfcn,  Cig. 
iztotkljati,   am,  vb.  pf.  burd)  leic^tc!?  SlopTeu 

Ijcrnuiibritigen,  C. 
iztolmačevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iztolmačiti, 

Trub.fPost.). 
iztotmačiti,    ačim,   vb.  pf.  au^beuten,   tterbol* 

metfd)en,    Cig.;    iibeife^en,    C;  v  slovenski 

jezik  i.,  Dalm.,  Rcc. 

1.  iztopiti,  im,  vb.  pf.  burt^  Sc^metjen  l^croug^ 
briugen,  Qne'fd)mei,^en,  Cig. 

2.  izt9piti,  im,  vb.  pf.  abftnmpfen,  .^/. 


iztovoriti       iztreskati  se 


846  — 


iztr^sti  —  iztržiti 


iztovoriti,  fm,  vb.  pf.  entfrad)tcn,  Cig.;  pogl. 

raztovoriti. 
izt9Žiti,   ti;>>.im,   vb.  pf.   biiid)  ciiic  gcricfitlic^e 

.^lage  criniigcn,  crreic^cn,  eintioi^ien,  rrflaijcn; 

i.  liolg;   tožil   sem,   pa   nič   nisem   iztožil. 
i.iztrapiti,    trapim,    vb.   pf.    OU^pIagen,    anž- 

iiiortcrn,  0>  ;  Q6qudlcn,  C. 
2.  iztrapiti,  trapim,  vb.  pf.  i.  komu  glavo,  um, 

beit  .^opf  toerriicfcn,  Cig.;  —  prim.  trap. 
iztratiti,  im,  vb.  pf.  =  potratiti,  Ucrgcuticn,  Z. 
iztfcati,  am,  vb.  pf.  au^f(opfcn:  i.  posodo,  da 

prah  odleti,    C. 
iztreb,    treba,    m.    \)  =   iztreba  i),    Cig.;  — 

2)  pl.  iztrebi,  bic  'DJadifloburt,  Cig..  Mik. 
iztreba,  /.   i)  ba§  "JliiSinH^cn,   bic   Oicinicjuiig, 

Miir.,  C. ;  —  i.  gozda,  bic  iliclltung  be?  Si^albe«', 

C;  —  bic  GutleiTung  (zool.i,  Cig.rT.j,  C., 

—  2)  bic  Sfadjgcbuvt,  Cig.  C. 
iztrebek,    bka,    m.  cin   al§    untttucilicf)    auč-gc- 

nicrjte§  Ting,  bcr  'Jlusumif,  Mur.,  Cig.\  — 

iztrebki,  bie  GEcrcmciitc,  Cig.^T./.  Bes. 
iztrebi,  /.  pl.  =  iztrebine.   Polj.,  Tolm. 
iztrebilo,  n.  1 )  bav  "?lu^fuf)ning60igan  (zool), 

Cis.fT),  Erj.fSom.);  —  2)  bic  ^)fad)gcbiut, 

c".   Vest. 
iztrebine,  f.  pl.  bic  'DJad^gcbiut,   Cig.,  .Jan. 
iztrebiti,    im,    vb.  pf.   i)    alž    Ulltauglid)  au-i- 

nicr^Cll,    lticgpUJ3cn ;    blato,    glen  i.   iz   jarka; 

—  auefc^cibcn  (zool.),  Cig.  (T.);  —  elimi= 
iitercn,  Cel.  fAr.) ;  —  Qu§rotten,  »ertilgen, 
.\fiir..  Cig.,  Jan.:  —  2)  (blird)  'J(U'§mcv,yiug, 
'?[iivfd)cibuitg  bcs!  Uiitauglid)cn)  reinigcn, 
pllticn,    i.   drevje,    zelje,    solato  ;    i.   si    zobe, 

iid)  bic  3ttt}ne  ou^ftodieni;  i.  gozd,  eincn 
SSnIb  burc^Iiditcn,  Cig.;  črešnje  .so  se  zelo 
iztrebile,  t.  j.  mnogo  jih  je,  preden  so  do- 
zorele, popadalo  z  drevesa;  —  i.  jarek,  cilicn 
©roben  au^raunicn,  au^pu^en;  —  i.  zaklano 
žival,  QUi>rocibcii;  —  i.  želodec,  bcn  "DJfogcii 
reinigcn:  —  i.  se,  bcn  9.1Jal't^avIn  cnticcvcn; 
i.  se,  fid)  bcr  9?Qd}gcburt  mtlebigcn;  —  iz- 
trebi se  od  tod!  pflrfc  bid)  fort!  Cig. 
iztrebljanje,  n.  i)  ha-^  '^lu^iitcr^cn,  t>až  ^i^er' 
tilgcn,  OV. ;  —  2)  ba^  jHcinigcii,  bne  'i^ni^cn, 

.\fiir. 
iztrebljati,  am,  vb.  impf.  ad  iztrebiti;   =   iz- 

trcbljevati,   .\fur.,  Cig. 
iztrebljcvanje,  n.   i)  iai  'JlucMnc r.^cn ;  —  bic 

tfliniinntion    (math.),    Cig.fT.);  —  2)    ba«i 

''.'hhJpnOcn. 
iztrebljevdti,  ujem,   vb.  impf.  ad  iztrebiti, 
iztrčbnik.   m.  bcr  9lu^rottcr,   Cig. 
iztrebu.šiti,  Cišim,  vb.pf.  =  iztrebiti,  onižtucibcn, 

Cig..  C. 
iztrepati,  trepljcm,  trepati,  pani,  vb.  pf.  1)  bnrd) 

Sdilngcn,    Sdjluinficn    licron^bringcn,    nU'j 

)d)n'ingcn:  i.  otrc  iz  lanu,   Cig.\  —  2)  oud- 

id)Uiingcn:  i.  perilo,  Cig.:  i. štrene,  Cor.,  Dol. 
iztrcpetati,  etam,  tLem,  vb.  pf.  1)  i.  iz-,  cnt 

bcbcn,  Cig.;  —  2)  aufl)orcn  ,^n  bcbcn,  /. 
iztr^sati,    am.    vb.   impf.  ad  iztresti;    Ijcrnil!? 

idiiittcln,  on^beutcln,  Cig.,  C. 
iztrč.>ikati  se,  treskiunse,  rt.f/.iinfl)iMTn  cin.^U 

jdilngrn :   i/lrcskalo  je,  X.:    <»blaki  so  se  iz- 

treskali,  bic  ^^olfcn  Ijflbcn  )id)  cntlabcn,  Cig. 


iztresti,  tr^sem,  vb.pf.  au§bcutcln,  au?f(f)iitteln; 

i.  kaj  iz  vreče;  — otroci  in  stari  ljudje  kmalu 

jok  iztrcsejo,  Jan.fSlovn.j;  —  i.  jezo,  jcincn 

3orn  auofdnitten,  fid)  ausargcrn,  Cig. 
iztresovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iztresti;  =  iz- 

tresati. 
iztreti,  tarem,  (terem),  trem,  vb.  pf.    i)  burc^ 

Steiben  fteraušbringen:  i.  blato  iz  obleke,  Cig.; 

—  2)  fertig  brcd)cln. 
iztrezev,  zva,  adj.  =  trezcv.jv^hŠt.;  (streziv, 

\/eg.-MikJ. 
iztrezljiv,  adj.  =  trezen,  Mur. 
iztrezniti,    im,    vb.  pf.  Dont    SiouidjC    bcfrciCH, 

niiditorn  niadicn,  crniic^tern ;  —  i.  se,  niic^tcrn 

tiievbcn. 
iztreznjenje,  n.  bic  Grniid)tcrnng,  Jurč. 
iztrezvati,  am.  vb.  pf.  =^  iztrezniti,    niidjtcrn 

niad)en,  i.  se,  niid)tcrn  tucrben,  Dol. 
iztrezviti,  im,  vb.  pf.  =  iztrezniti,   Cig.,  M.; 

mož  se  iztrezvi,  sramuje  se,   Cv. 
iztrgati,  trgam,  rf». /'/.  (f)er)aužrci6cn,  cntrcifien; 

palico  komu  iz  rok  i.;  —  i.  se,  jid)  cntrci^cn, 

outniiuben,  Cig. 

1.  iztrgovati,   ujem,  x'b.  impf.  ad  iztrgati,  Cig. 

2.  iztrgovati,  ujem,  x'b.  pf.  oufljijrcn  .V">anbcl'-'= 
gcidjdftc  ,yi  Ircibcn;  —  i.  .=e  fid)  bci  bcn 
ipanbel§gc)d)aftcii  rninicrcii,  .S7.V. 

iztrkati,  trkam,  vb.pf.  1)  buidl  ftlopfon  I)erau#^ 
bringcn,  crflopfcn,  Cig.;  med  iz  satovja  i., 
Z.;  — 2)  anjiUopfcn  :  pipico  i,  ob  nohet,  .Jurč. 

iztrkljati,  am,  vb.  pf.  burd}  fcid)tC5i  ftlopfcn 
I)ernu-5bvingcn,  an-^flopfcn,  Cig. 

iztrkovati,   ujem,   vb.  impf.  ad  iztrkati,   Cig. 

iztrobfntati,  am,  vb.  pf.  =  raztrobentati,  au^- 
pojauncn,  Mur.,  Cig. 

iztr9biti,  im,  vb.pf.  i)  =  nehati  trobiti;  — 
2)  =  raztrobiti,  au^poianneu,  Cig. 

iztrohneti,  im,  vb.  pf.  ucmiobem,  Bern)c|cn, 
Cig.fT.);  —   prim.  strohneti. 

iztrohnevati,  am,  vb.  impf.  ad  iztrohneti:  S 
telesom  v  prahu  iztrt)hnevam,  Levst.fZb.sp.). 

iztr9mbati,  am,  vb.  pf.  anvpiinipcn,   Cig. 

iztr9.siti,  trcVsim,  vb.pf.  anč')"ticncn,  anv)d)iitteln, 
Ucritrcucn;  zrnje  se  je  iz  klasov  iztrosilo. 

iztr9Šek,  ška,  m.   C,  pogl.  strošek. 

iztrošfti,  im.  vb.  pf  1)  oufbraudicn,  iicrau*> 
gabcn;  — i.  se,  fid)  ocrani^giibcn,  .SV.V. ;  modre 
izreke  so  se  iztro.šile,  luibcn  |id)  iibgcniilU, 
finb  iicrnltct,  .SV.V.;  — 2)  i.  se.  iicniiittcrn :  ka- 
men  se   je   iztro.šil,    l\rj.i Min  ). 

iztrpeti.  im,  vb.  pf.  nn^Jbnlbcn,  nnč^baucrn,  Cig. 

iztrpinčiti,  Tnčim,  vb.pf.  O  bnrd)  Cniilcn  cr= 
longcn,  enimilon:  i.  kaj  iz  koga,  Cig.;  — 
2)  nn<?iiniilcn,  anvninrtcrn:  i.  koga.  Cig.,  .\f. 

iztrupiti,  im,  vb.pf.  -—  razbiti,  obrabiti;  črev- 
Ije   i..   Krn-l-'.rj.(  Torb.). 

iztriiditi,  im,  vb.  pf.  abniiUtcn,  crnnibcn,  Cig., 
.lan.,  .\f.:  i.  se,  )id)  ^crpliigcn,  z  delom  se  i., 
|id)  abarbcitrn,  ^V^. 

iztržek,  žka,  »1.  ba<!i  crliJšJtc  Wclb,  bcr  GrIW, 
C.,  Z.;  prodajali  so  svoja  zemljišča  in  iztr- 
žek apostolom   nosili,   Cv. 

iztržil9,  n.  bcr  {Sx\M.   I.cvst.fTril.). 

iztržiti,  tržim,  l•^./'/.(Wclb  fiir  bic  ucrfnuftc  Sorc 
bcfoinntcn,  liifcn;    dvajset    goldinarjev  je  iz- 


iztuhtati  —  iztirčiti 


347 


izuriti  —  izvaliti 


tržil;  veliko  )e  iztržil,  (X  i)at  cilt  fllltC^  ®e)d^aft 

flemarfil;  —  (bic  S^avc)  niibriiic^cii :  vse  sem 

iztržil. 
iztuhtati,    am,    vb.  pf.    cvgriUuiit,   aUvtUtflcIn, 

aueunucii. 
iztulhati,  am,  vb.  pf.  aužf)bl}len,    y--Cig. 
iztiiliti,    im,    vb.  pf.   ou^ljeilleti;  —  i.  se,    )icf) 

rtU'3l)ClllcIl,   Cig. 
iztiirjati  se,  am  se,  vb.  pf.  au§rammf(ii,  Z. 
iztutati  se,  am  se,  vb.  pf.  nuejcl)inpnoii,   Cig. 
izub9Žat:,  božam,  vb.  pf.  in  )cincr  "i?[rmut  er= 

iibviiicn:  to  je  vse,  kar  sem  mogel  i.,  (zbo- 

žati)"  Z. 
izučavati,  am,  vb.  unpf.  =  izučevati,  nk. 
izučba,  /.  bic   ^(iK-bilbuiig,    Cig.;    vojaška    i., 

bnv.  militdrijd)c  G-jcrcieven,  C. 
izučcn,    čna,  adj.  bivo  l'lui-Ienicn   bctreffent" ; 

izučno  pismo,  ber  ilef^vbrief,  Cig.,  Jan. 
jzučevanje,    n.  ha^  9(uc->(nlbcn :   na  vojaško  i. 

poklicati,  jur  militarijc^en  ?Iu^bilbung  eiii' 

bcnifen,  DZ. 
izučevati,  ujem,  i'^.  impf.  ad  izučiti ;  abridjtcii, 

oiiebilbeu. 
izučitev,   tve,  /.   bie  Slu^bilbiing,  C;  —  bic 

Grlenuiug,  Cig. 
izučiti,    im,  vb.  pf.    i)    auele^rcii,    abrid}tcn, 

au^bilbeu;  —  i.  se,  auelcntcn,  aiteftubiercn, 

fid)    aullbilben;    i.  se   za   duhovnika,    LjZv.; 

izučen,*  cinei"  ber  (5.  S.  ein  ,s>anbiucrf)  au^= 

geicrnt  Ijat:  i.  mizar,  kovač;  —  2)  luitUgen: 

izučilo  me  je,  id)  bin  geun^igt  »uorbcii,  C; 

—  i.  se,  !(ug  irerben,  Cig. 
izuhati,  am,  vb.  pf.  bci  bcii  C()i"cu  ncf)mon :  i. 

koga,   Cig.,  Dol.,  Gor. 
iziik,  m.  bic  'Žtušbilbuiig,  DZ. 
iziika,  /.  :=  izuk,    C. 
izum,  m.  =  izumek,  RaičfLet.J,  Bes. 
izumek,  mka,  m.  bie  Sifinbung,  Cig.fT.J,  \'rt. 
izumeti,  ejem,  em,  vb.  pf.  crfinbeil,   Cig.fT.J, 

\'rt.;  vse  to  so  izumeli  brez  tolicih  troškov, 

Levst.  f.Močv.J. 
izumilo,   >i.  =  izumek,    ^'rt. 
izumitelj,  m.  ber  Srfiiiber,  >ik. 
izumiti,   im,    vb.  pf     i)   =   izumeti,    eifilUlCU, 

erfiubcil,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  i.  teorijo, 

Znid.;   izmišljeni  a  ne  še  izumljeni   „modri- 

janski  kamen",    \avi:fLet.J ;  —  2)  i.  si  kaj, 

)ic^  Ci\važ  crtldrett,  e»  einfe^en,  C.;— 3)  ocr* 

tuirrt  niad)en,  M.,  C;  i.  se,  »ertDtrrt  tt>eibcn, 

bcn  i^crftanb  »erlieren,  Cig.,  C;  (stsL), 
izumljati,  am,  vb.  impf.  ad  izumiti.  Jam. 
izumljiv,    iva,   adj.   i)    crfinbcrt)d),   Cig.fT.J; 

izumljive  glavice,  LjZv.;  —   2)  =  izumen, 

Cig.,  Jan. 
izumljivost,  f.  erfiiiberijc^er  Sinit:  bogata  i., 

r.jzv. 

izumnik,  m.  ber  {Svfiiiber,  nk. 

izumreti,  mrem,  (mfjem),   vb.  pf.   au^fterbctt, 

.Jan.,  Cig.fT.J;   —   hs. 
izuna,  adv.  =  izunaj,   C. 
izunaj,  adv.  =  zunaj,  Mik. 
izupati,   am,  vb.  pf  ouf  Grebit  OUflei^eii,  M. 
izurčiti,   im,  vb.  pf  bef)t'jeu :  i.  koga  (n,  pr.  z 

očmi),  Pjk.fCrt.J,   Gor.;  —   nam,  izuročiti; 

prim.  urok. 


izuriti,   urim,   vb.  pf.   gciibt  mad)en,    einitben, 

nui'bilbcii :    i.   koga  v  čem,   Cig.,  .Jan.,  nk.; 

i.  teli),   bcii  .Horpcr  oitebilbeii,  Cig.;  i.  um, 

bcii  ^Iscrftaiib  iibcit,  auc-bilben,  Cig. ;  i.  se,  fic^ 

ciiuibeii,  fid)  eiiijd)icf5en,  \ič}  aužbilben,  Cig., 

,/an.,  nk. 
izurjenec,  nca,  m.  ber  ©ciibtc,  RaičfLet.J. 
izurjenost,  /.  bie  OJeitbtljeit,   bie  (Metuanbt^eit, 

bie  Wcfd)idtidifeit,  Cig.,  Jan.,  nk. 
izuročiti,  im,  vb.  pf.  pogl.  izurčiti. 
izust,  adv.  na  izust,  aužlueitbig,  aiiž  bem  ®e= 

bad)f!;iž:    na   i.  znati,    \'rt.;    na  i.  učiti    se. 

Kres;  —  (tudi:  ouž  bem  Stcgreif,  Zv.J. 
iziistek,   stka,   m.  ber  "^JUbSiprud),   i5ie  9teu^e= 

rung,  C. 
izusten,  tna,  adj.  =  usten,  miinblic^:  izusten 

prevod,  itiiiitblid)?  Ueberle^ung,  DZ.;  izustna 

preskušnja,  miinb!id)e  ''^riifuug,  DZ.;  izusten 

govor,  freier  isortrag,  Cig.  fT.j. 
izustilo,  n.  ber  '•,>lU'Siprud),  bie  "Jtcufjeriiug,  Cig. 

fT.),   C,  DZ.;   zameril    sem   se    mu  s  tem 

izustilom,   Zv.    , 
izustiti,  im,  vb.  pf.  aU!?)pred)eil,   Cig.,  C. ;    ni 

mogel    besede    izustiti,    er  foitnte  fcill  SJort 

noibringen,  Cig.;  hvalo  i.  komu,  beii  2)anE 

auefprcdjen,  Levst.  f.Močv.J. 
izuti,  ujem,   vb.  pf.  (Die  'giiPefleibung)  au§= 

jiclieii:  i.  koga,  i.  komu  črevlje,  .\feg.,  Triib., 

Jam.,  Mur.,  nk.;  —  govori  se  pogostoma : 

zuti;  prim.  sezuti. 
izuvak,  tn.  ber  Stiefelfiied)t,  Danj.-Mik. 
izuvalnik,  m.  ber  Stiefeltitedjt,  Levst.  fZb.  sp.). 
izlivanje,  n.  ba#  ''Jlii§5ie(}eu  ber  gii^betlcibung. 
izuvati,    am.   vb.  impf.  ad  izuti;    (bie   f^u^be* 

fleibun..i)  au':?,^iel)en;    i.   črevlje;    Paže  izuva 

grofa  starega,   \pes.-K. 
izvabiti,  im,  vb.  pf.  l)erauž=,  :^erUDr!oden,  ent= 

lodeii;   i.  koga  od  doma;   i.  komu  solze;  i. 

denar  iz  koga,    Cig. 
izvabljati,  am,  vb.  impf.  ad  izvabiti;  eutloden; 

strunam   glasove   i.,    C. 
izvabljevati ,    ujem,    vb.   impf.    =   izvabljati. 

Zora. 
izvaditi,    vadim,    vb.  pf.  eillilbeil,    (zv-)    Šol.; 

na  gonjo  i.  psa,  (zv-)   Cig. 
izvadljati,  am,  vb.  pf.  =  izsrečkati,   C. 
izvagati,  am,  vb.  pf.  au§H)agen,  abiuiigen. 
izvaja,  /.  i)  bie  eti)iiioIogi)d)e  ?(bleitung;  ta  i. 

in   razlaga  stoji    na   preslabih    nogah,    Navr. 

fLet.J;  —  2)  bie  'X'urdifiif)riing,  Cig.fT.J. 
izvajač,  m.  ber  Jviinfciljie^cr,  Scn./Tii.J. 
izvajanje,   n.  i)  bie   etDmologijc^e  "Jtbieitung: 

i.  besed,    nk.;  —  bic  pjolgeruiig,    Cig.fT.J; 

—  2)  bie  ^iird)fiil)riini";,  Cig.fT.J. 
izvajati,    am,    vb.  impf.    ad    izvesti,    izvodili; 

i)  (t)er)ait'->fiil)reii,  Cig.;  —  ett)moIogifc^  ah- 

lettcn,  nk.;  bebiicieicn,  folgern,  Cig.fT.J.  nk.; 

i.  pravico,  eill   3Jed)t  ableitcil,  DZ.;  i.  kaj  iz 

teorije,  Žnid. ;  —  2)  aueiriif)rcn,  burd)fii{)ren, 

ej"ecutiereu,  Cig.fT.J. 
izval,  vala,  m.  ber  i^orfatl:  i.  očesa,  ber  ^}lugen= 

norfall,  Cig. 
izvaliti,   im,   vb.  pf.   i)  f)crau6tt)aljen ;   sod  iz 

kleti  i.;   i.  se,    fidi   n.iiil,^fub    iKrluH-f 0111  men; 

čreva  so  se  mu  izvalila,  bie  ©ebdriiic  brnngeii 


izvaljati  —  izvedeti 


348 


i7.vedljiv  —  iz  veščina 


ifim   f)crt)or,   Cipr.;  —  2)  ouebriUen;  i.  se, 

au-r^i^ebriitct    »ucrbcn,    (au^    bcni    Gi)     au§> 

fncdicu;  koklja  je  piščance  izvalila;  piščanci 

so  se   izvalili. 
izvaljati,  am,  vb.  pf.   i)  ^erailSnjfiljCtl :  i.  sod 

iz  kleti;  —  2)  au^rDOltcn;  i.  sukno,   Cig.;  — 

perilo  i.,  obroncil,   Cig.;  —  ^razvaljati:  i. 

testo. 
izvalj^nček,  čka,  m.  dem.  izvaljencc,   C. 
izvalj^nec,  nca.  m.  ber  ebeii  ouSgcbnitetc  i8oqcl: 

'Zvaljcnce    neleteče    Mi    starci    pitat  hod"jo, 

]'oJ.rPcs.J. 
izvaljuckati,    am,  vb.,  pf.  bcraužtDČifjen,   Cig. 
i  zvarek,    rka,   m.  i)  bte  (£ijcii)d)(Qcfc  (bei  beii 

Sdimicben),  Guts..Jani.,  C.;  — 2)  bcr  ''^(bfub, 

C;  bcr  Gjtract,  Jan. 
izvarina,  /.   =  izvarek  2),    \'rt. 
izvariti,  im,  vb.  pf.  i)  burc^  Scf)njetBen  reint= 

geit,  aii«id}niciBcn :  i.  železo,  oy.;  — 2)  fertig 

fDd)en,  aušfodicn,   Cig.,  Jan.;  (hs.). 
izvarjati,    am,    vb.   impf.  ad  izvariti;    i)  au§= 

idmiei^cn,  Cig.;  —  2)  nušfodjen,  Cig.,  Jan. 
izvaža,  /.  =  izvažanje,   Cig. 
izvažanje,  n.  "bai-  .'perau§fiU}ien,  bie  ?(užfu^v: 

i.  blaga,  bie  2Barcuau^ful)r,  nk. 
izvažati,    am,    vb.  impf.  ad  izpeljati,  izvoziti ; 

I)craueiul)rcn,    auefiU)rcit,   CEporticren,   Cig., 

Jan..  Danj.-M.,  nk. 
izveda, /.  =  i.  izvedba:  po  izvedi  zadržka,  C. 
izvedač,  m.  bcr  Spion,  C,  Let. 
izvcdati,  am,  vb.  impf.  au§!unb)d)aftcn,  ju  cr= 

mittolii  )iid)eu,  Jan.,  Habd  -Mik. 
izvedav,   adj.  =  zvedav,   Cig.(7\),   ogr.-C, 

ŠL\. 
izvedava,  /.  bie  ^^fadjfoijdjunci,  C. 
izvedavec,  vca,  m.  bcr  «unbid)aftcr,  bcr  'i)lad}' 

forjdjer,  bcr  Spioii,  Diet.,  C,  Valj.(Rad). 

1.  izvedba,  /.  bie  Gmiittclung,  Jan.,  Nov.;  — 
prim.  izvedeti. 

2.  izvedba,  /.   bie   'Durd)fii()riin(i,   Jan.,  D/.; 

—  prim.   izvesti. 

izvedčen,  dčna,  adj.  ncugierig,   Cig.  (T.);  — 

po^l.  zvedčen. 
izvedek,  dka,  m.  bic  (Srinittcluilfl,   C. 

1.  izveden,    dna,    adj.    =    izveden,    crfaljrcil, 
Mur.;    popi.  izveden   pod:   izvedeti  2). 

2.  izveden,  dna,  adj.  i)  biird)fiil)tbar,  Jan.fH.J  ; 

—  2)  Icidjt  an.^ubrinflcn :  to  blago  ni  izvedno, 
\\-Cig.;   pogl.  2.  zveden. 

izv6dencc,  nca,  m.  ber  Sad)fuiibi(ic,  Cig.,  Jan., 

nk.;  —   prim.  izvedeti  2). 
izveden  je,  n.  bic  ^iird)fiii)ri'nfl,   Cig. (T.). 

1.  izvedenka,  /.  bic  2cidifilllbi(ie,    C.ig.,  nk. 

2.  izvedenka,  /.  ciii  lUnicIcitetC'?  ?!3ort,  D.Sv. 
izvčdenost,   /.    bie    (irjal)reitl)cit,    bic    6od)= 

feililtllit*,    Cig-.  Jan.,  nk. 

izvedeti,  včm,  vb.  pf.  i)  in  (frfal)ruiifl  brinflcii, 

(llK'flinb)d)OiteiI,   .\fur.,  Jan. ;   prim.   zvedeti ; 

—  2)  i.  se,  firf)  (^urerf)t  fillbcn,  Cig.,  Jan.; 
ništcr  se  ne  izve,  kje  je,  Trub.;  odpeljani 
pololi  se  nič  več  ne  izve,  Ravn.;  i.  se  v  kaj, 
fid)  in  cUvai  {)ineinfinbcn,  Cig.;  da  se  bomo 
bolj  izvedeli  v  veliko  in  lepo  pripoill->o, 
/?rti'«.;— izveden,  bcr  firt)  ancfcnut,  erfal)rcn, 
jori)Ucrft(inbiil ;  zvedeni  mo^je. 


izvedljiv,  ha,  adj.  forfd^bcgierig,  Jan.,  C; — 

prim.  zvedljiv. 

izvedljiv,  fva,  adj.  Jan.,  pogl.  izveden  1). 

izvedljivost,  /.  bic  5orid}6egierbc,  Jan. 

i.izvednost,  /.  bic  (frfof)rcnl)cit,  (zv-)  Mur., 
C. ;  izvednost  (zved-)  tega  gospodarnika 
posnemajmo,  Ravn.;  pogl.  izvedenost. 

2.  izvednost,/.  i)  bie 'S^cbucicrbaiteit,  Cig.fT.J; 

—  2)  bie  ©angbarfcit  (bcr  'Bare),  V.-Cig. 
izvedovanje,  n.  tia^  ^ox']i\en,   Cig. 
izvcdovati,    Tijem,    i'b.  impf.  ad    izvedeti  i); 

for)d)cn,  nad)forid)en,  ,^u  erfabrcn  iud)en,  Cig., 
Jan.;  —  2)  i.  se,  fid)  5ured)tfinbeit,  Jan. 

izvedovavec,  vca,  m.  ber  l)Zad)forid)cr,   Cig. 

izvedovavka,  /.  bie  *Wad)forfd)crin,  Cig. 

izvedriti,  fm.  vb.  pf.  =  razvedriti,  auf{)Citern, 
i.  se,  fid)  oufI)eitern. 

izvegati,  am,  i'^.  pf.  vegasto  storiti,  ^c^icf 
niad)en,  Mur. 

izvejati,  jam,  jem,  vb.  pf  mit  ber  3Burfld)oufe( 
oon  ber  Sprcu  reinigen,  au§id)itiingeit;  i.  pše- 
nico, rž,  ječmen;  —  izvejan,  burd)triebcn, 
pfiffin,  ogr.-M.,  C. 

izvfkati  se,  am  se,  vb.  pf.  \ič)  aužlreincn,  ficf| 
abid)reien,  Jam.,  Cig. 

izvfkšema,  adv.  =  iz  večega,  jum  grofeeren 
2(ieUc,  C. 

izveličati,  am,  vb.  pf.  pogl.  zveličati. 

izven,  praep.  e.  gen.  aujjer,  Z.,  nk.-' —  prim.- 
hs.  izvan   in   pogl.  izvun. 

izvendržaven,  vna,  adj.  cjtcrritorial,  Jan.fH.). 

izvenr?dEn,  dna,  adj.  auiVrorbeutlid),  nk. 

izvenuraden,  dna,  adj.  ail^crarutlidl,  DZkr. 

izv9riti  se,  včrim  se,  vb.  pf.  fcincm  ®lauben 
iintreu  iDcrbcu,  Cig. 

izvesek,  ska,  m.  =  izveska,  Jan.(H.);  —  hs. 

izvesen,  sna,  adj.  izvesna  pola,  bcr  ''^lu^^ftngc- 
bogeu,   Cig.,  .Jan. 

izvesiti,  vesim,  vb.  pf.  au^^dngcu,  Cig.,  Jan.; 

—  hs. 

izveska,  /.  boš  3lu^^angejd)ilb,  Cig. 

izvest,  adj.  =  zvest.  Vod. (Pes.),  Levst.(Zb. 
sp.),  Erj.(Min.);  —  prim.  stsl.  izvestT.,  cer- 
tiis,  firmus. 

izvesten,  stna,  adj.  gciuij^,  Cig. (T.);  bcftimmt: 
izvcstna  dalja.  Žnid.,  DZ.;  —  izvcstno,  JU'= 
l>erjid)tlid},  geuni>>.  Vrt.,  DZ.;  zdaj  vemo  iz- 
vestno,   Savr.(Let.);   —   stsl. 

izvesti,  vedem,  vb.  pf.  1)  anbringcn,  nbjel^eu: 
blago  i..  Cig.,  Jure.;  pogl.  zvesti;  —  2)  ab 
Icttcn,  bcriuiercn,  Cig.(7'.),  nk.;  —  bebnciercn, 
folgcrn,  Cig.  (T.) ;  —  ;)  anofiibren,  Jan., 
Cig.fT.),  C,  nk.;  bnrd)fiil)reii  (,v  "-i^.  cin  "•i^ilb), 
Cig.  (T.);  cjeciifieren,  uortragen  (,v  'S.  eiu 
lonftiicf),  Cig.fT.);  —  4)  gelingcn,  A.-.V.; 
ni   mu  izvedlo.  Svet. f Rok.);   tudi:   i.  se,   C, 

izvvsti,  vezem,  vb.  pf.  niit  Stirfcrei  ucr.^icren, 
ftiffcn,   ('ig.;  izvezen,  gcftirft,  nk.;  —  hs. 

izv(;.stiti,  im,  vb.  pf.  bonadnid)tiiii'n,  »i/f. ;  — rus. 

izvestjc,  n.  ber  ''i^oridjt,  bie  "•.'indiridjt,  Cig.fT.), 
C.,  nk. ;   —   ms. 

izvrstnost,  /.  bic  ©ctuijiSl^cit,  bic  'ibcftimintl)cit, 
Cig.f'/'.),  DZ.,  nk.;   —  stsl. 

izvcstoba,  /.  =  zvestoba,   Lcvst.fljZv.J. 

izve.ščina,  /.  =  zveščina,  f^relj. 


izvešeti  —  izvinek 


349 


izviniiiti  se  —  izviti 


izvešeti,   i'm,   }'b.  pf.  =  izvcšiti  se,  Blc.-C 

izvešiti  se,  im  se,  vb.  pf.  biird)  bflž  ©pliub= 
lorf)  (veha)  oevbaiiipfcii,  yonaud)cii  (o  vinu), 
Cig.,  C,  M.;  )d)al  tua^bcn,  l^ig.{r.)\  vino  se 
izveši ,  ako  dolgo  stoji  v  nezaprti  posodi, 
ter  izgubi  moč  in  okus,  nizvešeno"  vino, 
Ip.-Erj.(Torb.),  Kras;  vinski  cvet  se  v  plitvi, 
odprti  posodici  izveši,  to  je  izpuhti,  \'rtov. 
(Km.  k.);  —  zelje  se  je  izvešilo,  ^ai  bte 
©iiuve  Oerlctren,   Cig.;   —  izvešiti  se.  Diet. 

izveti,  vejem,  vb.  pf.  =  izvejati:  vse  žito  je 
izveto,    Cig. 

izvetrati,  am,  vb.  pf.  ait>o(iiftcil,  M. 

izvetreti,  im,  vb.  pf.  i)  burd)  3"^l'iW  bcr  ^iift 
»crraud)en  (»on  'Spiritiiofeit),  Cig.,  C,  Cig. 
(T.);  izvetrelo  vino,  C;  —  2)  DertDltterit 
Cig.  (T.);  (rus.). 

izvetriti,  im,  vb.  pf.  i)  bcr  StiiltJirfung  bcr 
iJuft  aii§ie^cn,  aueUiftcn,  Cig.,  Jan.;  —  i. 
se  =  izvetreti  i),  t)cirQud)en,  C;  drožje  so 
se  izvetrile,  Mariborska  ok. ;  —  2)  i.  se, 
==  izvetreti  2),  Bentiittcrn,   Cig. 

izvetmeti,  im,  vb.  pf.  =  izkaditi  se ,  izgu- 
biti moč :  vino,  žganje  izvetrni,  Soška  dol.- 
Erj.(Torb.).^ 

izvetrovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izvetrati,  iz- 
vetriti; aiižHiften,  Z. 

izvežbati,  am.  vb.  pf.  =  izuriti,  einiiben,  nk.\ 

—  hs. 

izveževati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  izvoziti 
se;  —  svet  se  izvežuje,  luirb  fd^icf,  Ocvfeljrt, 
Jiirč. 

izvežiti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  fid)  tDCrfcn:  deska 
se  je  izvežila,  Lašče-Erj.  (Torb.). 

izvicati  se,  am  se,  vb.  pf.  bte  9tcinigung  im 
^cgcfeucv  beftel^en,  Cig. 

izvid,  vida,  m.  ber  5(ugeiifc^ciu,  bcr  58ciunb, 
Cig.  (T.),  DZ.;  —  prim.  hs.  izvidjeti ,  iii 
9(ugeujcl^eui  ne{)men. 

izvideti,  vTdim,  vb.  pf.  iii  Stugeiifdjeiit  nefjincii, 
Cig. {T.),  DZ.;  —  hs. 

izvidoma,  adv.  tJOm  Se^ett  a\iž:  izvidoma  ga 
poznam,  C;  —  fc^einbar,  C. 

izvihrati,  am,  vb.  pf.  i)  ^emu^ftuitnen,  Z.; 
:^eraueflattern,  Cig.;  —  2)  i.  se,  Dertobcn, 
Cig.;  —  3)  =  zvihrati,  »erbicgen,  t)crfrum= 
men,  nk.;  i,  podkovo,  nk.;  i.  satje,  Levst. 
(Beč.). 

izvijač,  m.  ber  lugelsie^cr,  Jan. (H.). 

izvijanje,  n.  'ti&ž  (šnttninben,  Cig. (T.). 

izvijati,  am,  vb.  impf  ad  izviti;  (!^er)ClU§= 
iDinben,  au§brc{)en,  entnjinbeii;  — i.  se  komu, 
čemu.  ftc^  Io§pmad)en  fiidjen,  Cig.;  — 
i.  se,  fid)  au^rcbcn,  C;  5(uefliid)tc  fud)eii,  Z. 

izvin,  m.  i)  bie  liBerrenfung,  Diet,  Cii:^.,lalj. 
(Rad),  Štrek. ;  —  2)  ber  'geibelbaft  (daphnc 
mezereum),  ker  se  izvinjcnje  z  lubom  tega 
grma  celi,  na  Otlici-Erj.(Torb.);  —  'i)\t2\)\\' 
marf)ie  (hsimachia  sp.),  Avber (KrasJ- Erj. 
(Torb.);  —  bte  ^Salbmitlje  (mentha  silve- 
stris),   Ip. 

izvinek,  nka,  m.  i)  bie  ^Berrenfung,  Cig., 
Jan.;  — 2)  baž  SSeinmell   (svmphvtum).   C; 

—  3)  bie  ?(u§f(ud^t,  bie  5(u^rebe,  Cig.,  Jan., 
C,  Valj. (Rad);  izvinkov  iskati,    Cig. 


izviničiti  se,  Tčim  se,  vb.  pf.  Dcrtoilbeni  (o 
vinski   trti),    Cig.,    C;   —   prim.   vinika. 

izviniti,  vTnem,  vb.  pf.  Derieiiteii,  Derftnut^en; 

i.   si   roko,   nogo. 

izvinjenje,  n.  bie  i^errciifuitg,  Cig. 

izvir,  m.  bic  £lucUe;  pren.  bcr  Urfpruug,  bcr 
®ruub;  bic  .Spcrtunft,  bic  ^4>rot.iciiien3  (eiuer 
28arc),  Cig. (T.),  DZ.;  —  zgodovinski  izvir, 
bic  CiUii-^id)t^^quclIc,  Cig.  (T.). 

izviračina,  /'.  bic  Oltcde,   C. 

izvirališče,  ?j.  ber  Urfpiuiigžort,  bie  Cuelle, 
Giits.,  Mur.,  C,  ogr.-C;  —  bcr  Duetl= 
grunb,  Cig. 

izviralo,  n.  bie  iHuellc,  Ben.-Mik. 

izviranje,  n.  baži  §erDorqueIIen ;  —  bie  9(6= 
ftammuug,  Cig. 

izviranjek,  njka,  m.  bie  Ouedc,  Guts.,  ogr.- 
C,  kajk.-Valj.(Radj. 

izvirati ,  am ,  vb.  impf.  ad  izvreti ;  !^ert)or- 
quellcn,  ent)pringcn;  Sava  izvira  pod  Tri- 
glavom ;  —  ^cvfommcn,  abftammcn,  Mur., 
Cig.;  i.  iz  česa,  bcrriiljrcii,  jeincn  ©runb  in 
etma§  haben;  iz  tega  izvira,  bic  ^olge  boDon 
i[t,  Jan.,  nk.;  iz  uma  izvirajoč,  a  priori,  iz 
izkušnje  izvirajoč,  a  posteriori  (phil.),  Cig. 
(T.). 

izvirati  se,  am  se,  vb.  impf.  fid)  f)tn  nnb  I)er 
brcijen,  fid)  friimmcn:  otrok  se  izvira,  bretit 
nnb  raenbct  fid)  nnrnijig  f)in  nnb  ()er,  Erj. 
(Torb.,  Let.  1880.  203.) ;  komedijanti  se  iz- 
virajo na  konjih  in  po  vrveh,  LjZv. ;  v  stare 
čase  so  se  znali  gospoda  preizvrstno  kratko- 
časiti, izvirati  in  ščepiriti,  LjZv.;  tudi:  fid) 
nnanftiinbig  reden,  Cig.,  Jan.,  Gor. 

izvirček,  čka,  m.  dem.  izvirek;  ba§  CucIIc^en. 

izvirčina,  /.  i)  haž  Cuellcnmaffcr,  C;  —  2) 
ber  C  rt  bcr  GncUe,  C. 

izvirčnica,  /.  baS  Dncilcnmaffor,  C. 

izvirek,  rka,  m.  bie  CncUc;  pren.  i.  milosti, 
bcr  ©nabengned,  Cig.;  bcr  Urfprnng,  bie  Ur- 
fad^c,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   C,   nk. 

izviren,  rna,  adj.  urfpriinglid),  Mur.,  Cig., 
Jan.;  izvirna  moč,  bic  ®rnnbtraft,  Cig.;  iz- 
virni greh,  bie  (Srbfiinbc  (v  cerkvenem  je- 
ziku);    izvirno   število,   bie  ''^rimsa^l,    Cig.; 

—  origincll,  DriginaU,  Cig.,  Jan.,  nk.;  iz- 
virno pisanje,  izvirna  podoba,  izvirno  delo, 
haž  Criginal,  Cig.,  nk. 

izvirišče,  n.  ber  Urfpmng^Jort,  DZ.,  Jes. 

izvirnica,  /.  bie  iHucne  (eine  ©djrift),  Raič 
(Let.);  —  baiji  Driginal,  Zora. 

izvirnik,  m.  bie  Cnclle  (hg.),  C.;  —  ha§  Dri= 
ginal,  Cig. (T.),  C,  nk. 

izvirnost,  /.  bic  Urfpritnglic^fcit,  bie  Drigi- 
nalitat,   Cig.,  Jan.,  nk. 

izvirpvščina,/.  ba§  Ouettttiaffcr,  C;  tam,  kjer 
je  lintver,  je  največ  izvirovščine,  Npr.-Kres. 

izvitek,  tka,  m.  bie  ^riimmnng:  na  izvitke 
jadriti,   laDicrcn,    Cig.,   DZ.;  —   hs. 

izviti,  vijem,  vb.  pf.  i)  ^eran^unnbcn,  ent= 
luinbcn ;  i.  komu  kaj  iz  rok;  i.  se,  fid)  ent= 
iDinbcn:  i.  se  komu  iz  naročja,  Cig.;  — 
mit  ?[nftrengnng ,  2ift  u.  bgl.  etnia«  erlan= 
gen:  z  lažjo  i.  kaj  iz  koga,  eriiigen,  Cig.; 
i.  jo,  ctroa^  mit  fiift  burc^fii^rcn,  Cig.,  Jan.; 


izvižati  --  izv^lja 


350  - 


izvoljavanje  —  izvračati 


—  i.  se,  fid)  nul'  cincr  ^crleflcn^fit  l^i-raii'?' 
arbcitcn ;  —  2)  ^  izviniti;  i.  si  roko;  — 
■\\  i.   perilo   =   izžeti,    OU^lninbcn,    Cis^. 

izvižati,  am,  vb.  pf.  po  nem.  criueiicii. 

izvlačilišče,  n  bcr  IJUte^ftiTifplntl  (za  ladje). 
DZ. 

izvlačiti,  im.  vb.  pf.i)  biirrfi  tu  ebcrfiolte^  2cf)(fp' 
pen  fjcrouštiviugcn,  bcrDovicfilcppcn,  oy. :  vso 
vrhovino  sem  iz\  laijil  iz  hoste,  alle«  3ibt)Ol5 
^obc  icf)  011'?  bcm  SSoIbc  gcfd)Ieppt,  jv^/i5f.; 

—  2)  aufoflflcn,  oui-cggen,  Cig. 
izvlasti,  adv.  bcfonber^,  uoisiiglicf),  Cig.,  Jan.. 

C. :  —  prim.  izlasti,  zlasti. 
izvlak,  m.  =  izvlečba,  (^ig. 
izvlečba,  /.  bie  £)anbluui]  bcž  ?lU!Šsie{)eiie,  ber 

■•JhK-iufl,  Cig. 
izvleček,    čka,    m.  bcr  ^.?lui'5U9,    ber  Gjtract, 

C;  —  prim.  izleček. 
izvleči,  vlečem,  vb.  pf.  ^erauš',  ^eroorjic^cn ; 

i.  koga  iz  vode,  i.  kaj  izpod  postelje;  —  au§= 

pumpeii,  Cig.;  —  entjic^cii  {==^  oušiuRen): 

i.  sol,    Cig. 

izvlečina,  /.  ber  (SjtractiDftoff,  C. 

izvleka,  /.  bd?'  JDcraue,^ii'ben,  C. 

izvlekavati,  am,  vb.  impf.  ad  izvleči,  yik. 

izvlekovati ,  ujem,  vb,  impf.  ad  izvleči:  i. 
koga  izpod  prahu,  Ravn 

izvod,  voda,  m.  i)  bie  ^Ibleitung:  bie  ^cri= 
Pation  (math.),  Cig.fT.j;  bie  'J^ebuctioit,  Cig.. 
Jan.,  Cig.(T.j\  bie  ^olflfrunfl,  ^^'^  Sdjhijv, 
ber  Sd)!u)^ia^,  Cig.fT.j;  duša  stvarja  iz  so- 
dov izvode.  Znid. ;  i.  iz  verjetnosti,  bcr  23Q^r= 
id)eitiHditeite)d)Iuie,  Cig.fT.j:  —  2)  bie  2Iii§= 
fiiljnuig,  bie  Xurdlfiibrinig,  Cig.fT.j;  i.  na- 
menjene uredbe,  DZ.;  —  3)  ba?  ^robuct, 
V.-Cig.,  C;  eiu  ftunftpiobuct,  Cig.fT.j;  — 
ba^  GfCinpIar,  nk.;  v  dvojnem  izvodu,  in  du- 
pln.  Levst.f.\auk/. 

izv9dek,  dka,  m.  =  izvod,  bie  2rol9eru"g,  ber 
;^oIgc)a6,  Cig.fT.j,  C. 

izvyden,  dna,  adj.  '2*ebuctioil5«,   Cig.fT.j. 

izvodili,  vodim,  vb.  pf  i)  fiil)reilb,  leiteiib 
l)crau5bringeii,  ou^fii^rcit,  Mur..  Cig.\  starka 
je  mlade  izvodila,  Z.\  rod  svoj  i..  Str.; — 
21  folgern,  bebiiciercn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.j.  ■ 

izv9hati,  am,  vb.  pf.  burcft  JRicd)cn  ^erau^= 
fiiibcit,  QU6iDitterii ;  aiieid)niitfe(ii. 

izvojevati,  Gjem,  vb.  pf.  (biird)  .Slrieg)  crKim 
pfcn,   C. ;  i.  si   kaj,  lxt. 

izvoj.skovati,  lijcm,  vb.  pf.  (burd)  .Mricg)  er 
faiupfcn,  Cig. 

izvolitev,  tve,  /.  bie  (£nDtif)Iiing,  bie  28ot)(, 
Mur..  Cig.,  Jan  ,  nk.;  i.  sprejeti,  bic  SSal)! 
aiiiicbnieii,  nk. 

izvoliti,   volim,  vb.  pf.  i)  cinc  28qI)1  treffcn, 

rcd^len,  er»UČiJ)leil ;  izvoli  si  eno  ali  drugo, 
kcsal  se  boš;  i.  koga  za  poslanca;  —  2)  iz- 
volite! bcltebcn  fici  Cig..  nk.;  (rus.). 
izv9lja,  /.  bic  ^Jliiflual)!,  Jan.;  na  izvoljo  dati, 
bic  ©a  1)1  laijcn,  .Ucg.,  Diet..  DZ..  Laščc- 
l.cvst.i Rok.).  lilKr.;  vsacemu  odborniku  je 
na  izvolji ,  jcbcm  ^Jlii^idiiiiomitglicb  ftcl)t  c* 
frei,  Lcvst.(Sauk):  bo?  ^irmeiicii:  naj  bo  po 
vaši  izvolji,   Laščc-I.cv.it.fRok.i. 


izvoljavanje,    n.  ba^  3Ba^ten  Cpon  politifc^ett 

«?ablen\  v:^hšt. 

izvoljavati,    am,   vb.  impf.  =  izvoljevati,   C. 

izv9ljenec,  nca,  m  ber  ?(ui;ertt)a^Ite,  ber  ®c= 
tnabltc,  Miir..  Cig.,  Jan.,  nk.;  kako  tedaj 
Bog  svojih  izvoljencev   ne  bo  rešil!    Ravn. 

izv9ljenka,  /.  bie  '3(iišcrlt)af)Uc,  Cig.,  .Jan., 
Zora ;  obiskovati   svojo   izvoljenko,   Jurč. 

izvoljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  iz^•oliti. 

izvoljiv,  iva,  adj.  iriiblbar,   Cig ,  Jan. 

izvoljivost,  adj.  bie  9i'dt)Ibarfeit,  Cig. 

izvonjati  se,  am  se,  vb.  pf.  pcrbufteil,   Cig. 

izvor,  vora,  m.  =  izvir,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
fTj,  nk.;   —  stsl.,  hs. 

izv9ren,  rna,  adj.=  iz^•iren,  ./an..  Cig.fT.j,  nk. 

izv9rnik,  m.  ^  izvirnik,  Cig.fT.j,  DZ.,  Xavr. 
fKop.  sp.). 

izv9rnost,  /.  =  izvirnost,   Cig.  ''T.),  nk. 

izv9Ščiti,  im,  vb.  pf.  biird)  3Šiiti)d)eii  bcfom« 
men,  criniinidien,  Cig. 

izv9tlek,  tieka  itetka),  m.  bie  ^3tu^biJl)fung, 
bolilcr  '.)lu-?icftnitt,  Cig. 

izvotlina,  /.  bic  "?lu#t)bl)Iuitg,  ogr.-C. 

izvotliti,  im,  vb.  pf.  aiie^oblen,  burd)^6^Ien. 

izvoz,  vcjza,  m.  bic  '?(u^fii^r,  Cig ,  Jan.,  Cig. 
fTj,  nk. 

izvozarina,  /.  =  izvoznina.  bcr  ?(iK'fuf)r5ofI, 
DZ. 

izv9ZEn,  zna,  adj.  "Jdiefubr,  Cig.,  Jan.;  iz- 
vozno blago,  bic  "?liič'fubnuare,  Cig.;  izvozni 
col,  ber  ^3tuef ii^r.^oU ,  Cig..  DZ.;  izvozna 
trgovina  (kupčija),  ber  'i?(uvful)rbnnbel,  Cig. 
fT),  Rut.fZg.  Tolm.J. 

izvoziti,  vozim,  vb.  pf.  i)  biirc^  f^f)ren 
(5uf)ren)  i)eraii#=,  fortjd)affcn,  ^crou^fiiftren ; 
pred  dežjem  i.  seno  pod  streho;  ves  gnoj 
i.  na  njivo;  veliko  blaga  i.  črez  mejo;  — 
2)  biird)  5fll)rt'n  Pcrbcrbeii,  aurfabrcn;  izvo- 
žena cesta;  —  •^)  i.  se,  z  vožnjo  premo- 
ženje zapraviti :  z  dvema  konjema  se  je  nek- 
daj vozil,  ali  izvozil  se  je.   Polj. 

izvoznina,  /.  i)  ber  '?lu5fuf)r5on,  Cig.fT.),  C, 
DZ..  nk.;  —   2)  =   izvozno  blago,  .Jan. 

izv9Žnja,  /.  bic  ^.llu-ffllljr,  O;,'.,  Jan.;  prepoved 
izvožnje,   DZ. 

izvpiti  se,  vpijem  se,  vb.  pf.  fidi  bciilt  Sd)rcicn 
er)d)inn'cii,  ieiiie  Stimmc  aueid)rcicn,  Cig. 

izvpra.šati,  am,  vb.  pf.  erfragcii ,  crforfd)en, 
.^feg.;  njega  velikost  se  ne  more  i.,  („iz- 
uprašati)  Trub.fPsal.J;  on  dela  velike  reči, 
katere  se  ne  mogo  i.,  (nizvpra-šati")  Dalm. 

izvpraševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  izvprašati; 
niiv^frngcn,  ,^ii  erfor)d)cii  iudten,  Trnb..  Dalm., 
Scluml. 

izvračanjc,  H.ba?  Umtucrfcn  (^v  'i^-  bcr  "ilMigen); 
—  i.  postave,  prava,  bie  JKcd)tvUcrbrcl)iing, 
Cig. 

izvračati,  am,  vb.  impf.  ad  izvrniti:  iiiiiftofteit, 
iimiucrfcn ;  vozove  i. ;  kozarce  i.,  iinirfcr  scd)cii, 
Spcs.-  Cig.;  i.  črcvlje,  bie  Sd)iil)C  fnimiii 
Iretcii:  i.  se,  umfoilcn,  iibcridilagcn,  fidi  iibcr 
ftiir.^cii:  —  pravico  i.,  bo*  JHcdit  ocibrcben, 
Cig.;  besede  i.,  Cig.fT.);  na  hudo  i.,  jum 
936jcn  fchreil,  Sloin.-C;  krivdo  na  koga  i., 
bic  3d)ulb  auf  jcmoiibcn  uiiil,\eii,  tucrfcn,  Cig., 


izvračavka  —  izvrstiti 


—  351 


izvrstnica  —  izvrtač 


Jii)!.;  le  na  Boga  i.  čast,   iillV  OJott  bic  (Sl)lT 

izvračavka,/.bcv'?litviuart»bicl)cr(eiiic'i)}hl'žtcl), 
/•";;/.  fSom.j. 

izvračiti,  im,  vb.  pf.  aiiecuiievcil,  I)cilcn:  i. 
IhiIczcii.  bolnika,  Oy. ,  v{hŠt.:  i.  se.  fid) 
ou>?cuvicreit,  jrihšt. 

izvrag,  >«.ba^'iUiviiicifon,  (.'. :  bcv'?lH'Jiinivf  (j.*^. 
cineo  fcuerjvciciibcu  "iBci-flc?),  (^-  lV^;  — stsl. 

izvreči,  vržem,  vb.  pf.  i)  ^inniKMuerfen;  de- 
narja iz  mošnje  si  i.,  C;  —  i.  se,  au^- 
)d)fiigen:    mozol   se   mi   je  izvrgel,    Of^r.-C; 

—  2)  aU  untaiujlicf)  »cripcrfeii,  au§ftDJ3cn; 
i.  sodnika,  pričo,  Cig.;  mene  so  izvrgli  = 
nečejo  me  imeti  v  svoji  družbi,  jvihSt.;  — 
i.  komu  kaj,  jemanbcm  etma?  bcmdugeln,  an^i' 
ftcflcn,  Cig.,  C;  —  s)  fcf)liiebaieii,  flbDi-= 
ticren  (0.  Jftteven) ,  Cig.,  Jan.,  C.,  Laščc- 
Levst.  (M.),  jv^liŠt. ;  kobila,  krava,  ovca  je 
izvrgla,  ji'^/i5^;  —  i.  se,  au«artcn,  Cig., 
Jan.,  Lašče  -  Levst.fM.J;  sad  se  je  izvrgel, 
C;  i.  se  v  kaj,  C;  ti  si  se  v  vraga  izvrgel, 
Z.;  i.  se  na  hudo.  M.;  —  i.  se  po  kom, 
jcmanbem  nacftarteit,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. ; 
po  očetu  se  je  izvrgla,  Mur. ;  — ^  4)  =  iz- 
viniti:  nogo  si  i.,  3/»7-. ;— i.  se.  )'id)  UiCifen 
(o  lesu),  Cig.;  —  3)  abiiicrfim.  eintragcn,  Mm:. 
Jan.,  C;  ta  mi  je  malo  izvrgla  (zvrgla), 
bie  SQ(^e  I)at  mir  incnig  eingctragcit,  Mur. 

izvretek,  tka,  m.  bie  Cuelle,   C. 

izvreti,  vrem,  vb.  pf.  i)  (jprubcinb)  cnfguelleu, 
Z.;  —  2)  aušga^reii  iDoni  ^Bier,  SJJoft),  Cig. 

izvrevati,  am,  vb.  impf.  ad  izvreti ;  f)crUor= 
ipnibdn,  Jam. 

izvfg,   m.  bei"  5hl^ltiui"f:   i.  človeštva,   DSv. 

izvfga,  /.  bie  5?ernieifung,  C. 

izvfgljaj,  m.  bcr  3(u!?tinU"f,  Jan. 

izvrgovati,  lijem,  vb.  impf.  ad  izvreči,  =  iz- 
metati   L,    Cig.,  Jan. 

izvfniti,  nem,  vb.  pf.  unurcrfcn,  umftiirsctt ; 
i.  voz;  dvakrat  je  izvrnil,  er  ^at  ,iWfini'lf 
umgcttiorfcn ;  oba  vkupe  vozila,  oba  vkupe 
izvrnila  =  mitgcfatigeii,  mitgcl}aiigrn,  Jurč.; 
kupico  i.,  ein  ®la§  (ccren;  i.  koga,  jeman= 
bcn  ,iU 'Sobcit  ftiii^en,  uimeiBcn;  i.  se,  um= 
tippni,  umUiirjen  (intr.j,  uinfalleit;  voz  se 
je  izvrnil;  pijanec  se  izprcobrne,  kadar  se 
vjamoizvrne;  izvrnjen,  iimgeftiirst,  t)ertcf)it; 
izvrnjena  slika,    ein  t)er!et)rtee  S^ilb,    Žnid. ; 

—  škornje  i.,  bie  Sticfel  jdiieftieten,  Z..jvih- 
St.;  škoreni  se  mi  je  izvrnil,  id)  Ijabe  beil 
Sticfel  )diiefgetieten ,  jv[lišt.;  —  tucuben: 
krivdo  na  koga  i.,  bie  gd)ulb  Quf  jemnnbcn 
»uciljen,  Cig.,  Jan.:  —  »erbrc^cn:  besede  i., 
Cig. (T.);  —  au?(egcn:  vse  so  mu  na  hudo 
izvrnili,  oUec-  fjcit  man  '\{)m  iibel  aiicigclctit, 
Krelj;  (nav.  zvrniti;  toda  prim.  hs.  izvrnuti, 
rus.  izvernutt.  iimi"tiil7,cn). 

izvfpati,  vrpam.  pijem,  vb.pf.  =  izgrebsti :  pren. 

abnbtl)igen,   i.  komu  kaj,  Jan.;  mit  OJcrcalt 

netjmcn,  Diet. 
izvrsten,  stna,  adj.  oortrcfflic^,  Dorjiiglid),  ouš- 

gc,^eid}net,   Cig.,  Jan..   Cig.''T.j,  nk.;  —  hs. 
izvrstiti,    i'm,  vb.pf.  au5reif)cn,  Z.;  i.  okolico 

iz  okraja,  SIN.;  OUČ'}d)id)ten,  Šol. 


izvrstnica,  /.  bie  '-l^iltliofilt,    Cig. 

izvrstnik,  m.  ber  ^ciftor,  bcr  !i?ivtuole,  Cig. 

(T.),   nk.;  ni  bil  učenjak  v  svt)jem  znanstvu, 

pa  toliko   veči   izvrstnik.   Savr.fSpom.). 
izvrstnjak,  m.  auvge,5ieid)ne;cr  9.1tann,  C.  Raič 

(Let.):  bie  Copacitiit,  Cig.(T.j;  —  ber  CSlaj^ 

liter,  Savr.iKop.  <^p.). 
izvrstnost,  /.  bie  ii.^ortrenIid)feit,  bie  ^^orjiig' 

lid)fei^  bie  llcciftcridiaft,  bie  iUrtuoiitdt,  Mur., 

Cig..  Jan,,   nk.;  —   prim.   izvrsten. 
izvršavati,  am,  vb.  impf.  =  izvrševati:  srce 

njihovo    izvršava    (zv-)  hudobo,    ogr.-Valj. 

(Rad.). 
izvršba,  /.  bie  2}urd)fiif)ruiig,  bie  ^BoIIftrecfung, 

bie  (£-j:ecutiou,   Cig.,  Jan.,  DZ. 
izvfščina,  /.  bie  ^iBorjitglidjfeit,  ber  3Sorpg, 

Cig.fT.j;    z   izvrščino  sposoben,    mit  ^lui" 

3cid)ttuiig  befiitjigt,  DZ.;  —  bie  91ft-iitcrid)aft, 

bie  i^irtULifitot,  Cig.fT.j;  —  hs. 
izvršen,  šna.  adj.  i)  ejecutib,  Cig.;  —  2)  DotI» 

ftredbar,  DZ. 
izvrševaJen,    Ina,    adj.   Biilljiel)enb,   ejrecutit), 

Jan.,  nk.;   izvrševalni   odbor,  ba^Ž  G^ecutiD^ 

CDlllite,   nk. 
izvrševanje,    n.   bie   'i!(iK-fiif)ruiig,    bie   S?otI= 

^ieliung,   bie  ©jreeiition,   Jan. ;  i.  pravic,  bie 

5(uC'iibung  ber  jRcdite,  Cig. 
izvrševati,  ujem,   vb.  impf.  ad  izvršiti;   DoH* 

jicljen,   nodftiedeu,   ausfii^reu,  ./an.,  nk.;   i. 

ukrepe,  prevzeta  dela,  Levst.(XaukJ ;  —auš'' 

iiben:  i.  pravico,  dolžnost,   Cig.,  Jan. 
izvrševavec,  vca,  m.  ber  'iBotli^etier,  ber  SSott- 

ftreder,    ber  Sfccutor,   Jan.,    nk.;    i.  zadnje 

volie,  DZ. 
izvrševavka,  f.  bie  3?otI,^ie{)erin,  Cig.,  C. 
izvršilen,    Ina,  adj.  =  izvrševalen,   Cig.fT.), 

nk.;  —  isolljugš^:  izvršitne  določbe,  3>DtI* 

Sugebeftimmungen,  DZ.;  izvršilno  moč  imeti, 

Levst.  fSaukj. 
izvršilo,  n.  bie  'i)(iiyfii()rung,  C;  ber  SSottjug, 

Cig. (T.);  bie  ©jeeiltion:  i.  sodbe,  kazni,  DZ.; 

i.  pognano  na  prejemke,    bie  (Sjrecution  OUf 

bie  53e5iige,  DZ. 
izvršilov9dnik,   m.  ber  Sjecution^jii^rer,  DZ. 
izvršitelj ,    m.  ber  SJoIIjic^er ,    ber  (žjecutor, 

DZ .  nk. 
izvršitev,  tvc,  /.  bie  9(u^fiitU"iing,  bie  Sjrecu^ 

tion,   C,  Levst.fPril.J,  nk.;  i.  sklepa,  nk.;  i. 

zakona,  bie  i^olljietiuug  be§  ©efe^e^,  Levst. 

(Xauky. 
izvršiti,  im,  vb.  pf.  DoIIjie^en,  »o(li"trccfeii,  eje^ 

quieren,   Cig.,  Jan.,  nk.;  i.  sodbo,   Cig.;  — 

collbringen,  Meg.;  i.  svojo  dolžnost,  jeiner 

'•^>flid}t  iiad)foinmen,  Ja«.; erf iiflen :  i.  željo, Cig.; 

i.  se,  fid)  erfiilhn,  Cig.;  pregovor  se  je  izvršil, 

Savr.tLet.);   nav.  zv-;  prim.  zvršiti. 
izvršitven,  tvena,  adj.  55oUsug»= :  izvrširveni 

pravilnik,  bac-  ivoIliUgžieglemcut,  izvršitveno 

določilo,  bie  isodjugtfbeuimmuiig,  DZ. 
izvršljiv,    iva,   adj.    DoII^ic^bar,    au^fiiljrbar, 

Cig.,  Jan.,  nk. ;  pogl.  izvršen  2). 
izvršnik,  m.  ber  i^olljii'^)^!".  ^'n- 
izvfšnost,  /.  bie  3.^olIi'tredbarfeit,  DZ. 
izvrtač,  m.  ber  Aal,^()afen  (bei  beii  ^red)^fern), 


izvrtanina  —  izznojiti 


—  352  — 


izZ9bčati  —  izpuliti 


izvrtanina,  /.  bo§  ■šBo^dod),   Cif^. 

izvrtati,  vrtam,  vb.pf.  i)  burdi  i^cfiven  {lcroitr  = 
tniiiiint ,  l)crau§bol)rcu  ;  —  biivdi  bviiigeubc 
•ibittcii  eriangcn:  i.  kje  kak  krajcar,  Vrt.;  — 
2)  anižbolireii,  bobren;  luknjo,  veho  !.;  — 
aneflvubclu,  crgnibelu,  Ci^.;  misel  strašno 
je  izvrtal.  Ram. 

izvrtavati,  am,  \'b.  impf.  ad  izvrtati,  Habd,- 
Mik. 

izvrtina,  /.  bti?  ^of)rmcl)I,  Rc^.-C. 

izvftki,  m.  pl.  bie  9(bfallc  bcim  33of)ven,  Cig., 
C. 

izvrvrati,  am,  vb.  pf.  aufboren  JU  fprubedt, 
au^iprubdn,  (oom  4Roft,  'iBicr),  Ci^. 

izvfžba,  /.  bic  9lusifc^eibuiig,  bie  ^erraerfuiig, 

izvfžben,  bna.  adj.  S!{n^id)e\'t)miQ^-:  izvržbeni 

vzrok,  bcr  ?(blcl}ninig§gninb,  Cig. 
izvfžtk,  žka,  m.  i )  )ua§  au^gcic^lcbcn  itnb  t>er= 

luorfcit  nnvb,  ber  9(ii^iuuvf;  izvržki,  bcr^ofet, 

bcr   'Jhi^imirf,   Cig.,  Ravn.-CAg.;  —  2)  bie 

5cI)Igcbiut,  Z.;  —  bie  ?(bart,  bie  Spiefart, 

Jan. 
izvržen,  žna,  adj.  =  izvržben,   Cig. 
izvfženec,  nca,  m.  bcr  'Jdllgeldiiebctie,  Lcvst. 

(Saukj;  bcr  3hi'5roitrfling,  M. 
izvfžkast,  adj.  Dcnoorfen:    malopridni,  izvrž- 

kasti  ljudje,  Ravn. 
\z\'un,  praep.  c.  gen.  =  razen,  C;  (pravilneje 

ko:   izven),  prim.  Cv.  X.  7. 
izvuna,  I.  adv.  zunaj,  Trub.-.\f.,  C;  U.  praep. 

C.  gen.  =  zunaj,  aufeer^alb,   C;  i.  judovske 

dežele,  Dalm, 
izvzemati,  am,  vb.  impf.  ad  izvzeti ;  au§ne^men, 

.Jan.  nk.;  i.  si,  fid)  Uorbc^alteil,  Jan. 
izvzftek,    tka,  m.  =  izjema,  bož  9(u§getl0m' 

mene,   bic  "ždi^luabme,  Cig.,   Jan.;  brez  iz- 

vzctka,   C. 
izvzfti,  vzamem,  vb.pf.  au§nef)nten,  Cig.,  .Jan., 

nk.;  izvzemši,  au^gcnommeu,  mit  9tii§ua^mc, 

C,  nk. 
izvzftje,  n.  ba^  9(u§iief)mcn,  bie  ^ifužnaljmc, 

<>gr.-C. 

izza,  praep.  c.  gen.  i)  tjinter  —  I^CVDOV;  Izza 
hriba  gre  rumeno  solnce.  \pes.-C.;  izza 
mize  vstati,  bie  Xafel  aufbcbctt,  .Jan.;  izza 
pasa  meč  potegniti,  Npes.-.Mik.;  Izza  nohtov 
kri  kaplja,  \pes.-C.;  —  2)  )eit:  izza  neko- 
liko časa,  fcit  eitligcr  3Pit,  Zora;  izza  mladih 
let,  LjZv.;  —  3)  mcgcii:  izza  edinščine  ne- 
redno življenje,  Zv.;  infolgc,  LjZv. 

izzad,  praep.  c.  gen.  =  izza:  izzad  hriba,  C; 
fnam.  iz  zadi). 

izzankati,  am,  vb.  pf.  aiiši  bcil  Scfjlitigcii, 
''Jnubcn  liJicn,  Cig. 

izzidati  se,  am  se,  vb.  pf.  \\d)  anii  baiicii,  fid) 
iibcrbaiicii,  Cig. 

izzivati,  am ,  vb.  impf.  ad  izzvati;  Ijerau^ 
forbcitl,  nk. 

izzmvrjati,  am,  vb.  pf.  oii^idjcltcii,   Cig. 

izznati,  znam,  vb.pf.  au*)cl)Clt,  au^'CrliniI)lcil : 
i.  koga  za  kaj,    V,-Cig, 

izznavati,  am,   vb.  impf.  ad  izznati,    V.-Cig. 

izznojiti,  im,  vb.  pf.  a\i  Sc^toei^  oužfonbcni, 
Qii'Sjd}n)i^cn,  Cig. 


izz9bčati,  am,  vb.  pf.  jadig  oužjc^neibcn,  au§= 

,^actcn,  Cig. 
izzvati,  z6vem,  vb.  pf,  tjeraugforbem,  nk. 
izzvizdati,  am,  vb.  pf.   =  izžvižgati,    Cig. 
izžigati,  am,  vb.  pf.  (l)er)aii§jdgcn. 
izžariti,  im,  vb.pf.   i)  au^ftra^Icn,  Cig. (T.); 

—  2)  i.  se,  tiergliil)en,  t)erftraf)len,  Cig.       • 
izžarjevanje,  n.  boe  '!?(u6ftral)Ien,  Cig. (T.). 
izžarjevati,  ujem,  vb.  impf.  dt^  izžariti ;  auš» 

ftrabicn:  gorkoto  i.,  Cig.CT.),  Žnid. 
izžebrati,  am,  vb.  pf.  fein  ®ebct  juenbe  Jeiern, 

izžehteti,  i'm,  ejem,  vb.  pf  =  pokvariti  se,  po 

zlu  iti   (o  jedilih),  Podkrnci- Erj.fTorb.J. 
izžemanje,  n.  ba^  ^^(uč^briicfen,  ba^  ^(ušprcffen, 

bie  (Siprcf)itng,  Cig. 
izžemati,  am.  vb.  impf.ad  izžeti;  burd)  ^dieten, 

■ipreiicn  ^erQU»bnngen,  au§pve|icu,  cntpreffeu; 

vodo  iz  perila  i.,   au§tt)inben,    Cig.;  —  ev= 

prcffen,  Cig. 
izžeti,    žmem,    vb.  pf.   (f)er)aii§bdi(fen,   ciit* 

preffcn;  vodo  iz  perila  i.,  au^roinben,  Cig.; 

ločitev  bo  izžela  marsikatero  solzo,   Cv.;  — 

erpreffen,    Cig.;   au^ringen:  perilo  i.,   Cig., 

Jan.;  —  entfafteit,  Cig. 
izŽ9ti,  žiinjem,  vb.pf.  i)  mit  bcr  Si^cl  !^crau§- 

fdjncibcn;  —  2)  =  dožeti,  3/. 
izžgati,    žgem,   vb.  pf.    t)erau§brenncn,    an?-- 

bronncit ;  i.  rano ;  au§)engen,  Cig. 
izžigati,  am,    vb.  impf.  ad   izžgati;    (]^cr)OU§' 

bicnncn;  tudi:  izžigam. 
izžiliti,  žTlim,  vb.  pf.  Bon  9lbcrn  befreicii,  an^^ 

dbern,  cntdberu,   \'.-Cig. 
izžimati,    am,  vb.  impf.  =  izžemati:  i.  solze, 

ZgD. 
izžinjati,  am,  vb.  impf.  ad  izžeti  (žanjem). 
izžirati,  am,   vb.  impf.  ad  izžreti ;  i)  (^cr)auž' 

ficffc«,  Cig.;  —  2)  i.  se,  fid)   burd)   iinma= 

feigci?  Gifcn  sugniubc  rid)ten:  izpija  in  izžira 

se,   Cig. 
izžlabudrati,    am,  vb.  pf.  =  izblebetati,  ou^= 

plniiid)cn. 
izžlebiti,  žlebim.  i'*.  pf.  au'3!cl)lcn,  auSncfcn, 

Cig. ;  i.  dogo,  l)ol)lid)ueibcu,  oue.^ic^cn,  Cig. ; 

—  i.  se,  fid)  aiiflDcrfeu  (uoni  ^v\s),  Cig. 
izžlempati,  am,  vb.pf.  Qiiš)d)lQmpeii,  au^failfcii, 

Cig. 
izžlepati,  am,  vb.  pf.  =  izžlempati,  Dalm. 
izžlindrati,  am,  vb.pf.  ait^fd)Iacfcn,   Cig. 
izžlobodrati ,     iJm ,    vb.   pf.    =     izžlabudrati, 

Cig. 
izžmikati,  kam.  čem,  vb.  pf.  a\iit>v\ld(n,  ^feg.: 

ailvSplojfeil,  .\fiir.,    Cig. 
izžrčbanje,  n.  bic  'iHiisHofung,  bic  4<cilofunfl, 

nk. 
izžrebati,    am,    vb.  pf.  oiietofcn,    Dcdojen,   C, 

nk. ;  —  hs. 
izžrcbiti  se,    im  se,    vb.  pf.  Quft)orcu   (Vol)Ien 

(J^iitlcn)  ,vi  nierfcit,  nii^fol)lcii,  Cig. 
izžrčti,   žrčm.   vb.  pf.  (bciOaUi^frcffciI,    Cig. 
izžiigati,  žugam.  vb.  pf.  crbrobcit,  obbvoljcii:  i. 

komu   kaj,   i,  denar  iz  koga,    Cig.,   C. 
izžuliti,   im,   vb.  pf.  i)  njcgrcibcti  (s.  ^.  bcn 

Sd)m»Hi  au*  ber  '©dfdjc),  Cig.;  —  i.  iz  koga 


izžv^čiti  — jabotčnik- 


353 


izžvepljevati  —  jačji 


kaj,  Clpreffcu,   Ci{j.;  —   2)  i.  perilo,   loiboilb 
izžv^čiti,   im,   i-b.  pf.  fertii^  faucii,  aii':^taucii, 

izžvenkljati,  am,  rb.  pf.  iiiivd)  Sd)dlcu  i}(vau^' 
brinitcu:  i.  koga  iz  postelje,   Oy. 

izžvepliti,  im ,  vb.  pf.  aiiefc^uicfcln  (j.  S&. 
g-lcdcn  an^  ber  SSajcfte),  Cig.;  izžvepljeni 
premog,  Goaj:,   (izžep-)   Cig. 


izžvepljevati,  iijem,   vb.  inipf.  ad   izž\  cpliti ; 

auvjcluucfiin,  Cig. 
izžvižgati,  am,  vb.pf.  i)burc^  ^^fcifcii  f)erau»= 

briiigcn,  l)cvaušpfcifen,  Cig.;  —  2)  au»pfeifen: 

i.  koga,  nk. 
ižel,   žela,    m.  bie  eifenie  33Ia§bolgro^re,   bie 

ijiefe,   V.-Cig.,   Gor.;   (morda:    iželj). 
ižfs,  m.,   Gor.,  pogl.  igo. 
ižof,  »'.  =  izop,    C. 


ja,  pron.  =  jaz,  Mik.,  v(liSt.-C.,  BlKr. 

jabčica,  /.  dem.  jabka,  jv{hSt.,   Tolm. 

jabčina,  f.  neko  jabolko,  Kanal (Goriš.)-Erj. 
(Torb.). 

jabet,  bla,  m.,   C,  Z.,  pogl.  jablan. 

jabeJč-,  jabelk-,  išči  pod:  jabotč-,  jabotk-. 

jabka,/.  =  jablan,  jabolko,  Erj.(Torb.J,jv:[b- 
Št.,    Tolm. 

jabko,  >j.  =  jablan,  jabolko.  Z.,  Erj.fTorb.J. 

jablan,  /.  bcr  Slpfclbaum. 

jablana,  /.  =  jablan,  ber  3(pfe(bQum  (pirus 
malus),  Miir.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.  (R.J,  Dol.,  Polj. 

jablanca,  /.  dem.  jablan,  Svet.  (Rok.);  Na  polju 
raste  jablanca,  Npes.-K.;  Jablan,  jablan,  ja- 
blanca, Spes.-Vrai. 

jablanina,  /.  bau  ^(pfel^ofj,  Cig. 

jablanišče,  n.  bcr  ^(pfcibaumgarten,  Cig. 

jablanov,  adj.  apfclbdumcit,  Jam.,  Cig. 

jablanovina,  /.  ha^^'  "^Iptcl^olj,   Cig. 

jablo,  n.  i)  =  jabolko,  Jan.,  Valj. (Rad);  — 
2)  =  jablan,  Miir. 

jabolčar,    rja,   m.   i)  bcr  9(cpfe((iaiibler,   Cig.; 

—  2)  ber  31epfc(niDl"tbereitcr,  Kr.- Valj. (Rad); 
(jabolčar,  Danj.  -  Valj. [Rad]);  —  3)  bcr 
9lepfcll'ted}cr  (rhmchites),  Erj.(Rok.).' 

jabolčarica,  /.  bie  ^,?(epfc(^anblcrin,  Cig. 

jabolčast,  adj.  apfcliormig,  Cig.,  Jan. 

jabolčce,  n.  dem.  jabolko,  bn^  5(cpfelc^en, 
(-čice)  Cig.;  —  ber  Stugapfel,  Žnid. 

jabolček,  čka,  m.  i)  nam.  jabolčko,  Cig., 
Dol.;  —  2)  bie  Cfterlu^ei  (ari.stolochia  cle- 
matitis),  Z. 

jaboičen,  čna,  adj.  i)  9(pfel»;  jabolčna  ki- 
slina, bie  ?repfeljaure,  Cig. (T.);  -  2)  ^ei)U 
fopf= :  jabolčna  zaklopnica,  bcr  Sc^Ifopfbccfel, 
Cig.(T.). 

jabotčica,  /.  i)  =  jablanca,  BlKr.  -  DSv.;  — 
2)  sklepna  j.,    ber  ©cleuftopf,    Erj.(Som.); 

—  3)  ber  3lbain?apfel,  C. 
jabolčina,  /.  '^a^  ^Ipfel^ol^,  C. 
jabotčinje,  n.  bie  'JlcpfcUrcber,  C. 
jabolčnica,  /.  ber  ^lepfelmoft,  ber  Giber,  Mur., 

Cig..  Valj. (Rad),  Danj.(Posv.  p.),   viliSt. 
jabolčnik,    m.   i)   ber  Slepfclmoft,  ber  Sibcr; 

—  2)  bas  ^tepfelmu^,  ber  ?lepfelbrei,  .Vur., 
Cig.;  j.  se  loči  od  čežane  v  tem,  da  mu  je 
moke  primešane,  Go;-.,jV^/jiY. ;— bcr  9(epfel' 
fuc^en,  C,  vilu^t.;  —  3)  bie  Cftertusei  (ari- 
stolochia  clematitis),  C,  Medv.(Rok.j,  Rihen- 
berk-Erj.  (Torb.). 

Slov.-nem.  slovar. 


jaboičnjača,  /.  kolač  od  jabolk,    kajk.-Valj. 

jaboičnjak,  m.  =  jabolčnik,  jv\hŠt. 
jaboten,  Ina,  adj.  5(cpfcl= :  jabolno  sadje,  Nov.- 

C. 
jaboika,  /.   i)  =  jabolko.  Št.  -  Cig.,  BlKr.; 

—  2)  =  jablan,  Dol.;  —  3)  bie  SBange, 
Fr.-C. 

jabolkast,  adj.  apfcliormig. 

jabolko,  n.  i)  ber  9(pfel;  dekle,  lepo  kakor 
j.,  C;  —  2)  jabolku  podoben  sad:  margra- 
novo  j.,  ber  ©ranatapfel,  Dalm.;  kraljevsko 
j.,  bie  'iJlnana^,  C/^.;  — zlata  jabolka,  @oIb= 
Opfel  (aurantiaceae),  Cig.  (T.),  Tuš.(R.);  zlato 
j.,  bie  Crange,  V.-Cig.;— zlato].,  bie  Žiirfen= 
bunblilie  (lilium  martagon),   Cig.,  Xov.-C.; 

—  rajsko  j.,  bcr  ^^liarabtežapfcl  (solanum  ly- 
copersicum),  Tuš.  (R.),  DZ. ;  volčje  j.,  ba» 
Saubrot  (cvclamen  europaeum) ,  Cig.\  — 
krompirjevo  j.,  bie  53eere  be§  (Srbdpielfraute§, 
Cig.;  —  hrastovo  j.,  ber  gro^e  ©allapfel, 
C;  —  3)  „v  jabolko"  pobirati,  dajati,  t.  j. 
pri  svatovščinah  za  nevesto  darove  pobirati, 
dajati,  Cig.,  Npes.-K.;  —  tudi  za  novo  leto 
pobirajo  „z  jabolko"  denar,  katerega  daro- 
valci zatikajo  v  jabolko,  7o/m.;— 4)  apfet= 
a:^nlicf)e  i^norpcl-  unb  Snod)eitbilbungeu:  ber 
te^Ifopf,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  Erj.(Som);- 
Adamovo  j.,  bcr  ^(bam^apfel,  3/.;  — j.  na  ko- 
lenu, bie  ^iiiejdieibe,  Cig.;  —  ^^^^  .tiaupt  be§ 
5Irm=  ui:b  3d)eiite(beine§,  Cig. ; — 5)  ber  ftnopf 
an  ber  Spi^e  bež  J^urmel' ;  —  6)  "baž  Sa= 
pital,  ber  Sauleitfopf,  Cig. (T.);  —  7)  ber 
Sdufer  an  ber  SdinelitDage,  ba§  runbe  iJouf= 
gewicf)t,  Cig.  (T.). 

jabolkovec,  vca,  m.  =  jabolčnik,  ber  9tepfel= 

moft,   Cig.,  Jan. 
jabranek,    nka,    m.  =  abranek,    leskov  cvet. 

Tobn.-Erj. (Torb.),  Kras- SIS. 
jacenje,  n.  'ba.i  iBcrftdrfeu:  j.  glasov,  bie  2aut 

Derftdrfung,  Cig.(T.). 
jačina,  /.  bie   Starfe,    bie   ^roft,    Jan.,  Cig. 

{T.j;  bie  geftigfeit,  C. 
i.jačiti,   jačim,    vb.  impf.   i)  frdftigen,   Cig.; 

—  j.  se,  fic^  [tdrfen,  frdftig  roerbeit,  Mur., 
Cig.;  —  2)  j.  se  s  kom,  fid)  in  ber  Starfe 
mit  jcmanbem  meffeit,  ringen,  Cig.,  C,  BlKr. 

2.jačiti,  im,  vb.  impf.  '•^inlmen  fingen,  kajk.- 

C;  —   nam.  djačiti;  prim.  dijak,  dijačiti.  ■ 
jačji,  adj.  compar.  ad  jak. 

23 


jačka  —  jadrnik 


—  354  — 


jadrnik  — jagnedov 


I. jačka,  /.  ba-S  ©riiblcilt,   C,    .U. ;   —   jamica 
pri  svinikanju,    \'rt.;  —  bic  iioc^e,    C,  M.; 

—  bic  iicrsfliube,  C. ;  —  pl.  jačke,  bic  ^Bci= 
^eii,  bic  ^iinncii,  v:;liŠt.-C. 

2. jačka,  /.  bcr  ■'^^jcllllUMUlciang,   C;  —  prim. 

2.  jačiti. 
jačmen,  m.  =  ječmen.  Z.,  \'alj.(Rad). 
jad,    m.    i)    iai   ®ift,    Min:,    Cig.fT.),  Vrt., 

(stsl.'^;  —   2)  bcr  Sorn,    Mur.,    Cig.,   Jan., 

lil  K  i:  ,  kajk.  - 1  'alj.  rRad). 
jadtn,  dna,  adj.  joniii^,  liminftifl,  Jan..  BlKr. 
jadica,  /.  bic  ^omiufljt,  tiic  ^^Dnuniitfjiflfcit,  C. 
jadikovati,    ujem,    vb.  impf.  »Dcfjflagcn,  Jan., 

Zi'.,  Zora,  BlKr.;  —  hs. 
jaditi,   im,  vb.  impf.  firgcrn,   jornig  mad)eit, 

Cig.,  BlKr.,  Savr.fLet.);  —  j.  se,  jiivncit, 

cibo^t  jcin,  Mur.,   Cig.,  Met..  BlKr. 
jadivača, /.  kača  jadivača,  bic  giftigc  Sdjtangc, 

.Mik.,  kajk.- 1  'alj.  (Rad) . 
jadljiv,   iva,  adj.  5ornfiicf)tig,  ja()5ornig,  Cig., 

Mik.,  BlKr. 
jadovit,  adj.  giftig,  Habd.-Mik. 
jadrač,  m.  bcr  Scgfcr,  Jan. 
Jadranje,  n.  "baž  Scgcdt,   Cig. 
jadrar,  rja,  »i.  bcr  Scgctmac^cr,  Cig.,  Jan. 
jadrarnica,  /.  bor  Scgcibobcn,   Cig. 
jadrarstvo,  n.  bic  £cgclmarf)crci,  Cig. 
jadrati,  jadram,  vb.  impf.  fcgctn,  Guts.,  Jam., 

Cig.,  Jan.,  nk.;  Moj  up  je  šel  po  vodi!   Le 

jadrajmo  za  njim!  Preš.;  jadrati,  Mur. 
jadravček,  čka,  m.  =  jadravec  2),  Jan. 
jadravec,  vca,  m.   i)  bcr  Scgler,   Cig.,  Jan.; 

—  2)    bcr   Segclfalter    (papilio    podaliriusl, 
Krj.rŽ.J. 

jadravka,  /.  i)  bic  Scgtcrin,  Cig.;  — 2)  (ladja) 

j.,  haž  8cgcliii)iff,  Nov.-C,  DZ.,  Zora. 
jadrce,  n.  dem.  jadro;  ba5  JReff,  baž  Scifcgcl, 

Cig. 
jadren,  adj.,  Mur.,   Cig.,  pogl.   2.  jadrn. 
jadrenica,  /.  pogl.  jadrnica, 
jadrilen,  Ina,  adj.  ^ur  93cmaftung  gc^orig:  ja- 

drllni   kosi,  DZ. 
jadrilg,    n.   i)  ba#  ScgcI,   Jan.  (stsl.);  —   2) 

=    I.  jadrnik,   Cig.,  1V^   (rus.). 
jadriti,    im,    vb.  impf.  =  jadrati,   Mur.,   Cig. 

(T.  j;  —  stsl. 
jadriti  se,  im  so,  vb.  impf.  fid)  bccilcu,   C. 
jadrivec,  vca,  m.  =  jadravec,   Cig. 

1.  jadrn,  adj.  jd)iicll,  rojd),  Gutx.,  Jan.,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  jadrni  korak,  bcr  ^Iiigcljd)ritt, 
Cig.;  jadrno,  jd)ncn,  Alas.;  Pegam  dirja  ja- 
drno,  S'pes.-K.;  Marija  je  jadrno  šla  na  gore, 
Japclj (Sv.  p.);   —   prim,  jedrn. 

2.  jadrn,  adj.  ScgcP,  Jan. 

jadrna,  n.pl.  i/.rcza,  skozi  katero  prascc  vtakne 
glavo ,  da  more  do  korita ,  bO'?  ^rcl^lod), 
Bolc-F.rj.(Torb);  (jadrnc, /. /^Z.  razdelki  pri 
jaslih,  Vrsno-Erj.  [Tnrb.l). 

jadrnica,/,  i)  bic  3cgcl|'faiigc,  (jadren-)  C,ut<i.. 
.\fur.,  Cig.,  .Jan.,  Vrt.,  J)Z.;  —  2)  (ladja) 
j.,  bai  Scgelfdjiff,  (jadren-)  Cig.,  Jan.,  Ci^. 
(T.),  Vrt.,  DZ. 

I.  jadrnik,  m.  bcr  ©ilbofc,  bcr  (Soiiricr^  .Air«., 
Cig.,  Jan.,  Savr.(K<tp.  sp.J. 


2. jadrnik,   m.  bcr  ^JJinft,   Cig.;  (jadren-)  Cig. 

cr.). 

jadrnonog,  noga,  adj.  jc^uellfuBig,   C. 

jadrnost,  /.  bic  Smrttgfcit,  bic  šd)nelligfeit, 
(iuts..  Jam.,  Mur.,   (^ig.,  Jan. 

jadro,  n.  i)  ta^  Segel,  ."^feg.  -  Mik.,  Diet., 
Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  nk.;  ja- 
dra na  jarbol  natikati,  Dalm.;  jadra  po  vetru 
sukati,  braffcil,  Cig.;  =  jadro  po  vetru  na- 
peti, C;  I.e  jadra  spet  napnimo!  Preš.;  — 
bic  j^-af)iic,  (vexillum,  bot.),  Tuš.(B.j\  —  2) 
ciiic  'Olrt  5yDrf)aiig,  Trub.-M.;  —  -^^)  ber  ^ufcn 
ciiicš  ^'iflcrgnrnc^,  Cig. ;  —  4)  bic  ?i}ammc, 
V. -Cig.;  —  ■-,)  bcr  3ŠiiIi't  an  eincm  Sicbc, 
V.-Cig. 

jadrovati,  iijem,  vb.  impf.  fcgelit,   C 

jadrovina, /.  ba§  Scgcltuc^,  Guts.,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  DZ. 

jadrovinar,  rja,  »i.  bcr  Scgcltudimodicr,  Cig. 

jadrovje,  »j.  ba§  Scgcllucrt,   Cig.,  Jan. 

jadrov9den,  dna,  adj.  ta^  Segel  (cntenb:  ja- 
drovodna  vrv,  bic  Sraffc,    Cig. 

jaga,  /.  (iz  nem.),  pogl.    i.  lov. 

jaganca,  /.,  Dol.,  pogl.  jagnjica,  in  prim.  hs. 
jaganjac. 

jagelc,  gelca,  tn.  =  jaglec,  (,jaguc'')  C,  Bl- 
Kr. 

jaglec ,  gleca  (geka) ,  m.  bic  Sd)luffclbtume, 
Cig.,  Dol.- Vrt.,  BlKr.;  jagelci  otožno  po- 
vešajo  glavice,  Zv.;  .lagelce  zlate  rodila  je 
prst,  Levst.(Zb.  sp.J;  bic  grofje  3d)Iiificlbliunc 
(primula  clatior),   \'rt. 

jagla,  /.  bcr  '^Brcifern,  Jam.,  Mik. ;  bn^  S^iv\c- 
forn,   C;  —  prim.  jago-da,  Mik.(Et.). 

jagli,  m.  pl.  ber  ^irfcbicl,  Habd.-Mik.,  Z. 

jaglica,  f.  dem.  jagla:  jaglice,  .V)irjcfi.irner,  C. 

i.jaglič,  m.  bic  Sd)li't))elblumc  (primula  acau- 
lis).  Sov. 

2.jaglič,  iča,  m.  ber  58rcifeni,  Jam.,  Mik.;  pl. 
jagliči,  ber  .'oivjebrei,  Kor.-Jam.,  Mur.,  Cig.; 
proseni   jagliči,   Guts. 

jagličcn,  čna,  adj.  jaglično  žito,  bic  ^lirfc,   C. 

jaglika,  /.  jaglike,  Sdjliiflclblumcn,  h.  t.-Cig. 
(T.). 

jaglp,  n.  i)  bic  ••pirjegrut.^C,  Istra-Z.;  —laško 
jaglo,  ber  9{ci>>,  C;  —  2)  t^a^  Sd)rotforii : 
zrna  in  jagla,  .^tiigelll  linb  Sd)rot,   DZ. 

jagma,  /.  na  jagmo,  um  bic  Sin-tte,  .Mik.;  na 
jagmi.  pliHUid),  C  ;  na  jagmo  delati,  fidl  bei 
ber  "Jlrbcit  beeilcii,  BlKr.;  —  prim.  jagmiti. 

jagmiti,  im,  vb.  impf.  i)  (s  silo)  j.,  raubcu, 
.Mik.;  —  2)  liiettetfcni ,  .Mik.;  —  3)  j.  se, 
fid)  mit  ctiim-o  rcifjcii,  C,  .Mik.;  —  fid)  be 
eileii,  fid)  ctiier  Sad)c  mit  (iifcr  niinelimeit : 
j.  se  za  kaj,  BlKr.;  —  prim.  tur.  jagma, 
>Hilllb,   Mik.flA.). 

jagna,  /.  =:^  jagma:  na  jagno,  pli^lUid),  C;  na 
jagno  iti,  fd)liell  gcljCIl,  vih^t.-Gtas.;  (tudi: 
na  jagnem,  Scav.-C^.). 

jagncc,  neca,  m.  =  jagnjcc,  .^////•.,  C'ig.,  Jan. 

jagneči,  adj.  pogl.  iognjcčji. 

jagned,  >«.  bie  fd)trar,\c  *4>rtppc'  (populus  nigra). 

jagnudina,  /.   -      jagnedovina.    C. 

j.-ignedjc,  /1.  coll.  bcr  3d)iuar,HnippcliuaIb. 

jagnedov,  adj.  »on  bcr  Sd)luar,UHipi.'cl, 


jagncdovina      jugodička 


355 


jagoditi  —jajce 


jagnedovina  ,  /'.  ba'5  .'ool,^  lioii  bci"  ScI)UHlv^= 
pappd. 

jagnjad,  /.  coll.  bic  i?iiimnev,  Jan.  (H.). 

jagnje,  cta,  n.  biTo  Sainili;  j.  božje,  bn5  Saiiim 
_  (Siottež. 

jagnječ,  njeca,  m.  bn^J  miiuillid)C  Mamili,  Valj. 
(Rad). 

jagnječe,   ».  Mm:,  popi.  iagnjiče. 

jagnječevina,./'.  =  jaijnieiiina,  bn§  Sailimflcijcll, 
Mitr.,  Jan.;  ba§  i]ailliltfc(l,   Ravn. 

jagnječina,  /.  ba-ž  ^aiumflciicl),  Diet.,  Jan. 

jagnjecjak,  m.  bcr  iJniiinicrftnK,  Jan. 

jagnječji,  adj.  iJainin  ,  lamiiicni,  Jan.:  iag- 
njcčja  glavica,  Cv.;  (jagncči.  Mik.]  jagneča 
mašča,    Tnib.J. 

jagnjed,  ?h.  =  jagiied.  Valj.  (Rad),  Levst. 
^  (Močv.). 

jagnjetar,  rja,  m.  bor  i^cimiiieviuiiflc,  Oir. 

jagnjftina,  /.  ba^o  yaiiimflci)d) ;  ba-J  iioinntfen. 

jagnjetiti,  im,  vb.  impf.  ^itiuie  Uicvfeil  (OOll 
Srfinfen),  C. 

jagnjetnjak,  m.  =  jagnjecjak,   C. 

jagnjetov,  adj.  =  jagnječji:  jagnjetova  koža, 
Lcf.ft.  (Glas.). 

jagnjica,  f.  ha?^  tticiCiIid)C  Samilt,  (jagnica) 
Mu,:,  Čig.,  Mik. 

jagnjič,  m.  ba#  2ammcf)eu,  bov  iiamm;  Diet., 
C...  Dalm.;  pasi  moje  jagnjiče,  Krelj. 

jagnjiče,  n.  bog  Sammd^en,  Cig.;  krotko  j., 
J.si'A-r, 

jagnjiček,  čka,  m.  dem.  jagnfič;  "i^a^  SiimmdjCJt, 
Let. 

jiignjičar,  rja,  m.  bcr  2annmn1)irt,  Let. 

jagnjiti,  im,  vb.  impf.  (ammeit,  .Jan.;  =  j.  se. 
Mm:,  Cig.;  za  ja^nječimi  ovcami  je  hodil, 
^  Valj.  (Rad). 

jagnušec,  šca,  m.  'i^až  ©COpulierc^en ,  Valj. 
(Rad). 

jagoda,  /.  i)  bie  ^ecvc;  —  rdeča  j.,  bie  ©rb= 
becre,  bie  ^Ji^itdjt  bcr  SBalbeibbcere  (fragaria 
vesca);  tudi  samo:  jagoda;  jagode  brati; 
—  črna  j.  =  borovnica,  bic  ^cibclbccre,  Cig., 
Jan. ;  —  šipečja  j.,  bic  ^gagcbuttc  (Jbetid)e* 
petfd)),  Cig.,  Tuš.(R.);  —  volčja  j.,  bie  »ier^ 
bldttrige  Sinbrere  (pariš  quadrirolia)  Tuš.(R.); 
tudi:  bie  STolItiric^e,  Cig.,  C,  M.;  —  pasja 
j.,  ber  9iQc^tid)atten  (solanum),  C;  —  me- 
tuljeva j.,  bcr  Srcu^born  (rhamnus  cathartica), 
Cig.,  Medv.(Rok.);  —  2)  eiii  bccrenat)nUd)fr 
Sorper,  Cig.-.  bag  JHoienh-aH(^fiifldd)eit,  C; 
jagode  brati  na  molku,  Jiirč.;  morske  ja- 
gode, StoroUcn,  C;  — •^)  9?amc  eiiier  crbbccr^ 
rotf)Iid)CU  ^u^,   Cig.,  folm.- Erj.(Torb.). 

jagodar,  rja,  w.  bcr  ©rbbcercnfammler,  ber 
(SrbbcercnDcrfdufer,  Cig. 

jagodariti,  arim,  i'^.  impf.  Grbbeorcnfammtcr 
oDcr  ©rbbcerennertdufer  iciii,  Cig. 

jagodast,  adj.  becrcnartiti,  Cig. 

jagodec,  dca,  m.  ein  erbbccvfarbener  Dc^§,  Z. 

jagoden,  dna,  adj.  'Bccrcil-,   Cig.,  C. 

jagodica,  /.  dem.  jagoda;  'ita^j  Š3cer(ciu. 

jagodičast,  adj.  bceronfintiiig,  Cig.,  Jan. 

jagodičevje,  n.  baš  Srbbeeifrout,  Jan.,  C. 

jagodičica,  /.  dem.  jagodica,  Mw\,  Cig. 

jagodička, /.  iYem.  jagodica;— čine  ^tpfelart,  C. 


jagoditi,    im,    vb.  impf.  (mit   fliftirtCll    iHVrcil) 

licvivftoil,   \'pex.-M.,  C. 
jagodje,  n.  eoll.  bic  'i3ccrcii,  Z.,  Hal.-C.,  SL\. 
jagodka,  f.  dem.  jagoda:  'ba^  'sBecrleiti,   Cig. 
jagodnat,  adj.  rcid)  Qii   iBccrcii,  Z. 
jagodnjak,   m.  rdeči  j.,  bic  5Saiberbbecre  (fra- 
garia vesca),    Tuš.(R.). 
jagodov,  adj.  (Srbbecr^;  jagodovo  perje,  cvetje. 
jagodovina,/.  bo5  (^elfcnfingerfraut  (potentilla 

riipesiris),  Joseli. 
jagoinica,  /.  =  jaglec,  jeglič,    Tnš.(R.). 
jagrež,   m.  bic  Sotriftci,   BlKr.,  Dol.-Mik. 
jaguar,  rja,  m.  =amerikanski  tiger,  bcr  Saguni" 

(tel  is  onza),  Erj.(Ž.). 
jaha,  /.  ba§  9ieitctT,  bcr  9titt,  C. 
jahač,  m.  \)  bcr  9{eiter;  —  bcr  93crcitcr  bcr 

"■^sferbc,    Cig.;  —  2)  konj  j.,  bav   JKcitpfcrb, 

V. -Cig.,    Valj.  (Rad);  —   3)  =  konjederec, 

Levst.(Naiik);  —  ^)  bcr  Siittcrfifd)  (ephippus), 

Krj.(Z.). 
jahačica,  /.  bic  ))icitcriii. 
jahaj,  m.  bcr  Siitt,  Jan.(H.). 
jahalen,  tna,  adj.  rcitbar,  9ieit=,   Cig. 
jahališče,   n.  bcr  9{citp(a^,  DZ.;   ber  Gircus, 

Cig.,  Jan. 
jahaJnica,  /.  bie  9icitjd)utc,   C. 
jahanec,  nca,  m.  hav  9}citpfcrb,  C,  ogr.-Valj. 

(Radj,  jahanci  in  vozni  konji,  .*?/.V.;  jahanec, 

Levst.(Podk.). 
jahanje,  n.  'i,a§>  JRciten. 
jahar,    rja,    m.    :)  ber  9teiter,   M.;  —   2)  ba§ 

Steitpferb,  M.,  ogr.-C;  —  3)  ber  Sdjiiibcr, 

Cig.,  Rib.-M. 
jahariti,  arim,  vb.  impf.  ^^criimrcifcn :  kaj  vedno 

tistod  jahariš?  ;V^/i5?. 
jahaški,  adj.  SRciter=^:  j.  bič,   bic  SJcitpeitfd^e, 

jahati,  ham,  sem,  vb.  impf.  rcitcii;  j.  konja, 
osla;  j.  se,  laiifig  fciit  (uon  ^fcrbcn  iiiib  bciu 
_  JHiiiboief)),  C. 

jahavec,  vca,  m.  =  jahač,  bcr  Stcitcr,  Jan.,  C. 

jahavka,  /.  bic  Sicitcrin,  Jan. 

jah9n,  m.  i)  tiid}tigcr  Sicitcr,  M/i-.;  —  2)  ba'3 
Sicitpfcrb,  C. 

jahta,  /.  neka  lahka  ladja  z  enim  jadrnikom, 
bie  '^Ci6)i,   Cig. 

jaj,  interj.  o  tuc^!  Mm\,  op-.-C.;— tudi  subst. 
m.  pl.  jaji,  bai?  35?ef),  (Steilb:  mnoge  jaje  iz- 
kusiti, trpeti,  ogi:-C. 

jajast,  adj.  cifinmig,  OUal',  Cig..  Sol.,  Cig.fT.). 

jajcati,  cam,  vb.  impf.  bidligcit,  ,^li)iligcii,  C; 
—  prim.  jaj. 

jajce,  n.  i)  baš  (Si;  bolje  je  eno  jajce,  kakor 
sneden  vol,  =  bcffcr  cin  „I)abe  id)"  al^  jtuci 
„f)attt  id)",  Npreg.-Cig.;  tudi:  raj.ši  imam 
danes  jajce,  kakor  jutri  kokoš,  C;  Jajce  več 
ko  puta  ve,  ba§  ©i  tviU  ftiigcr  jcin  nls  bic 
.S^^^Cime,  \'od.(Pes.)  ;  —  pramena  jajca  =  cvrtje, 
bQ§  (incrjcfimol,^,  C;  v  trdo  (mehko)  kuhano 
jajce,  Ijart  (tucid))  gcfottenc-o  Gi,  Cig.;  nale- 
ženo  jajce,  ba^  5briitei,  Cig.;  =  nasajeno  j., 
V.-Cig.;  =valitno  j.,  Guts. ;  nasadno  j.,  jum 
'iBcbriiteu  taitgtidjeS  @i,  Cig.;  jajce  klopoče, 
ba§  (St  )d)lottert,  Cig.;  —  2)  bie  ^-»obe,  Cig., 
pl.  bie  ,t>obcn ;  'ba^  mčiimlic^e  ^cugungžglieb. 


jajckati  — jakop9vščica 


356  - 


jakost  — jalovica 


—  3)  pasja  jajca,  boi?  ilnabciitraiit  (orchis), 
C;  —  4)  ptičja  jajca,  eiiic  'i!lrt  fleine,  fuRe 
3tcetid)fen,  SlGradec-C. 

jajckati,  am,  vb.  im//.  nje^nagcil,  ač)itn,  ogr.- 

C. ;  —  prim.  jaj. 
jajčar,  rja,  m.  i)  ber  Gicrt)QnbIer,  Cig.,  Jan., 

M..  Štrck.;  —  2)  ber  iiolDClv^af)!!  (taraxacum 

ofticinale),     Tolm.  -  Erj.  (Torb.);   —    nekak 

oreh  (jako  debel  in  dober),    Slap  v  Ipavi- 

Erj.  (Torb.). 
jajčarica,  /.  bic  6icrf)nnblerin,  Jan.,  M. 
jajčariti,   arim,   vb.  impf.  hcn  6ierf)anbel   be« 

treibcn,  Cig.,  Jan. 
jajčarski,    adj.  bie  Gterf)anbler  betreffenb:  j. 

trg.  bor  (Siermarft,  Cig. 
jaj  čast,  adj.  eiformig,  eirunb,  omU 
jajčece,    n.  dem.   jajce;   ba§   ^icfteii;   (jajčice, 

Min:,  Cig.,  Jan.). 
jajček,  čka,  m.  =  jajčece. 
jajčen,  čna,    adj.  ©t=,   Gter=;    jajčna  jed,   Z.; 

jajčna  lupina,  bie  ©ier}c^ale,  Cig. 
jajčev,    adj.  =  jajčen,    jajčji:    jajčcve    lupine, 

jv{liŠt.;  jajčeve  luščine,  Pjk.fCrt.J. 
jajčevka,   /.    boš    Sc^neeglocfc^cn    (galanthus 

nivalis),    C. 
jajčji,    adj.   du.   (£ier=;    jajčje   lupine;    jajčjc 

okrogel,  cirunb,  ODOI,  Zv. 
jajčkast,  adj.  jajčast,    Cig. 
jajčko,   u.  na\'.  le  pl.  jajčka,  dem.  jajca, 
jajčnat,  adj.  (Jicr  entljaltenb,  Z.;  jajčnata  juha, 

bte  (Sifuppe,  Cig. 
jajčnica,  /.  bie  (Šierbimc,  C. 
jajčnik,  m.   i)  ber  (ficrftorf,    Mur.,   Cig.fT.J; 

—  2)  bo§  ©icrbrot,  C,  Z.;  —  ber  ©irrfuc^en, 
Cig.,  Jan. 

jajčnjak,  m.  i)  ber  Gierftod,  Mur.,  Cig.,Xov.; 

—  2)  ber  iiobcniad,  C 
jajcn,  jna,  adv.  =  jajčen,   C,  Z. 
jdjnov,  adj.  jajnove  =  jajčje  lupine.   Gor. 
jak,   m.  ber   ''i)at,    =  kruleči  vol    (bos    grun- 

niens),   Erj.  (Z.). 

jak,  jiika,  adj.  i)  ftarf,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  na 
vzhodu ;  —  adv.  jako,  ftarf,  jel)r,  tiic^tig ; 
jako  lep;  jako  okregati  koga,  Cig.;  —  2) 
ftattlic^,  faubcr,  C,  .sV. ,  Dol.;  jaka  deklina, 
SlGor.;  —  tortrefflic^ :  Domlatki  so  jaki, 
Danj.fPosv.  p.J;  —  3)  tt)Qcfer,  brab,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  C,  Dol.;  jaki  vojaki,  Cig.;  — 
compar.  jačji,  jakši. 

jakcc,  kca,  wi.  i)  bie  ©arbeiiinanbel,  SlGor.- 
C;  —  2)  ber  lanjbSr,  Lašče- Levst.(M.); 

—  dem.  Jaka,  Jakob. 

jakevati  se,  am  se,  vb.  impf.  Jan.,  pogl,  ja- 

kovati  se. 
jakobka,  /.  bic  ^snfobebiriic,  Cig. 
jakobnik,   m.  ber  DJoiiot  3"''»   ^■ 
jakobščak,  m.   1)  ber  '>JJ?oiiot  3"l'.  ^"  •^''^''• 

/Rok.,;  —  2)  ber  oinfi-^l^^fipH''.  f-'!^-''  —  3) 

neka  vrsta  krompirja,    Lašče-  Lcvst.  (Rok.), 

LjZv. 
jakobsčica,  /.  bic  ^a^ulJ^traubc,  CV^. 
jakopovščak,  m.  =  jakobščak  i),  kajk.-Valj. 

CRad). 
jakop^vščica./.  neka  hruška, fra;7f.-  Valj.(Rad); 

—  prim.  jakobka. 


jakost,/.  i)  bie  Starte,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  VyhŠt., 
kajk.-Valj. (Rad j;  —  bic  ^ntenfitat:  j.  svet- 
lobe, bieiiicf)tftdrfe,  j. nihaja,  bie  SduDingungž' 
intenfitdt,  j.  toka,  bie  Stroinftarfe,  Cig.fT.J; 

—  2)  bie  liidjtigfeit,  bie  3?ortrerflict)feit,  Cig., 
C,  M.;  —  =  krepost   (Zugcilb),   ogr.-C; 

—  3)  jakost  (=  trdnjavo)  v  rokah  imeti, 
bic  Sic^er^tcUung  iit  ben  §anben  ^aben,  BlKr.- 
M. 

jakostcn,  tna,  adj.  fraftig,  ftarf,  Z.,  Jan.(H.J. 
jakovanje,  n.  ber  9iingfampf,  Savr.fLet.). 
jakovati   se,    ujem   se,    vb.  impf.   firf)  in  ber 

Starte  meifert,  ringen,  .lan.,  Savr.rLet.J. 
jakši,   adj.  compar.  ad  jak,    C,  jvihSt. 
jal,  m^  i)  ber  9?cib,  bie  9)}ijšgunl"t,  .Mur.,   C, 

v(hŠt.  -  Mik. ;  srditost,  jal,  jad,  kajk.-Valj. 

(Rad);  —  2)  "Hd^  Uebel:  stare  jale  imeti  v 

petah  od  trešljike,   C.;— prim.  stsl.  alii,  ne- 

quitia,  ali  tur.   jal,  %X\i.%,  Mik.(Et.). 
jat,  jala,  adj.  =  jalov,  Mur.,  Jan. 
jalapa,  /.  bic  ^olapen^urjel,  bic  JReinigungg- 

iinir,^cl,  Cig.,  C. 
jalapji,  adj.  j.  koren  =  jfilapa,   Cig, 
jalapovina,  /.  )iaž  ^alapin,  Cig. 
jalec,  Ica,  m.  ber  33etriigcr,  C. 
jalen,  Ina,  adj.  i)  neibifcf),  3/«;-.;  j.  komu  biti, 

C,  Mik.,  v^liŠt.;  —  2)  triigcrifc^,  ogr.-M., 

C;  vse  je  jalno  in   nestalno,   C. 
jaliti,  im,  vb.  impf.  UCrftctlcn:  j.  obraz,  ^cucf)eln, 

C. ;  j.  se,  :^cuc^eln,  falfd),  ncibijc^  ^anbeln,  C, 

Mik. 
jalnik,  m.  i)  bcr  5icibcr,  ber  j^aljcfte,  ogr.-C; 

—  2)  ber  ^eucftler,  bcr  53etriigcr,  kajk.-Valj. 
(Radj. 

jaln9,  adv.  =  menda,  C,  ogr.-Raič(Sar.  kol. 
1868.  06.);  ■ —  prim.  javalne. 

jalnost./.  Ober  9ieib,  C.,3//A-.,  v\hšt.;  —  -i)  bcr 
3;rug,  bic  golfdjbeit,  ogr.,  kajk.-Valj. (Rad); 
j.  sveta,  ogr.-Let. 

jalov,  adj.  \)  gcU,  unfrudjtbor;  za  jalovo  kozo 
se  kregati,  um  llid)ti?  .santcil,  Krelj;  jalov 
panj  =  tak,  ki  ne  da  roja.  Gol.;  —  jalova 
konoplja,  bcr  mannlid)e  .'Oauf,  Mur.;  jalov 
trs,  iinfrud)tbaic  l^licbe,  Št.-Z.-,  jalovo  drevo, 
C;  jalova  njiva,  imfriidjtbarcr  9ldcr,  ^t.- 
C. ;  prav  obdelana  zemlja  nikoli  ni  jalova, 
Vod.<I-{b.  sp.);  —  jalova  letina,  uitfnidltbarC'? 
^af)r,  ogr.-M.,  C;  —  2)  taub,  er,Vcer  {W\\\ 
©cftein),  Cig.(T.);  —  f)  Iccr,  ge^oltio^,  Cig.. 
Jan  ,  Cig. (T.);  —  ta  je  jalova,  ba^  ift  un 
tualir,  Lašče-Levst.fM.),  Cig.;  jalove  obljube, 
eitle  ^■^oripiegcliituieti,  Cig.;  —  jalovo  delo, 
ciite  iiubaiitbarc  'Jdbeit,  O;,'- 

Jalovec,  vca,  m.  i)  bcr  Wcltling,  Cig.,  C;  t>ai 
"iBodlcin,  .Mik. ;  jalovci,  geltcž  (junge^)  ^i^icb, 
Z.; —  2)  panj,  ki  neče  rojiti,  C  Gol.,  Dol.- 
Levst.(/ieč.) ;  —  3)  neka  vinska  trta;  griiticr 
.lianigl,  C. 

jalovcn,   vna,  ^71^;'.  =  jalov.   Gol. 

jalovica,/.  1)  ciit  gcltc«?  luciblidjcJ  Thiff,  M- 
cinc  Uufrud)tbarc.Mul),  .Mur.,  Cig.. .lan.;  krava, 
ki  noče  več  biti  breja :  že  eno  leto  je  ja- 
lovica, SlGor. :  bic  nodi  iiid)t  trdd)tige  ^drfe, 
.ttnlbin,  Cig.,  .M.;  —  2")  bcr  Stiifuni,^  Pt)nc 
,'«plbcii,  C'.;  — 3)Hnfriid)tbarer  Gibbobeii,  Cig. 


jalovina  — jamborovje 


357 


jambruk       jan 


jalovina,/,  i)  gelte-^  9?tef),  .\fur.,  Cig.,Jan.; 
ba-o  ^ungincli,  Jan.;  —  2)  bie  Jiant  »pii 
ctncr  jungcn  Salbin,  („ial6vina")  Jam.;  — 
3)  tollbc^  Oicftein  (mont.),  Cig.;  —  4)  bcr 
3ii|'taiib  cine>o  ^Sicucnftocfc^,  bcr  fcinc  £0111= 
flin  \)ai,  Gol.-Valj.(Rad) ;  —  h\t  Uufvud)tbnr= 
Kit,  yfiir. 

jalovišče,  n.  bor  Sober  betm  .ft\'eb'5faiig :  rake 
loviti  na  j.,  Lašče- Lc\'st. (Rok.);  (Z.  ima: 
jadlovišče,  bcr  Cvt,  ti»ol}iit  bev  £obcr  fiir 
Jf?iebje  tjcfcgt  ttiirb?). 

jaloviti,  im,  vb.  impf.  imfrud^tbar  macf)cn, 
Jan.(H.). 

jalovje,  n.  =  jalovina,  gc[tc>5  3.^icf},  Jam. 

jalovka,  /'.  i)  =  jalovica  1),  Cig.,  Jan.,  M.;  — 
jitiigc  Šalbin,  Jan.,  C.  Pjk.(Čvt.);  gettež 
Sdjaf,  C ;  —  2)  bie  ^Jarciffc  (narcissus  poe- 
ticus),  Hrpelje (Istra)  - Erj.  (Torb.). 

jalovost,  /.  bie  Unfrui^tbarfeit ;  —  bie  Sčjah 
l)eit,  bie  Scicfttfjeit,  Cig. 

jalovski,  aJj.  =  jalov,  DZ. 

jalša,  /.  =  jelša,   C,  BlKi:.  kajk.-Valj.(Rad). 

jalšenjak,  m.  =  jelševje,  ber  ©rlempalb,  kajk- 
Valj.(Rad). 

jalšika,  /.  neko  jabolko,  kajk.- Valj  .(Rad). 

i.jam,  m.  bie  grofebldttrige  Siiiftcr,  Ulmc,  Ma- 
riborska ok.  -  C,  Sevnica  (Št.)  -  Erj.  (Torb.) ; 

—  prini,  tirol.-nem.  ilm,   C. 
2.  jam,   tn.  =  jan,  ogr.-C. 

jama,  /.  i)  bie  5?ertiefung,  bie  ®rube;  gnojna 
j.,  bie  SJhftgrube;  konopna,  lanena  j.,  bie 
%{ad:)ž',  žianfbarrc,  Cig.,  M.,  Xotr.;  —  la- 
porjeva  jama,  bie  3Jiei"gcIgrube,  Cig.; —  = 
grob ;  pno  v  jamo,  drugo  v  slamo,  (o  vdovcu, 
ki  kmalu  po  smrti  prve  žene  vzame  drugo), 
Kras-Erj.(Torb.);  —  2)  "i^ai  iiodl,  Rei.-C.\ 
bn^  ©rblocfi,  bie  @rbf)of)(e,  ber  33au  bcr  Jitdtif, 
Sl'aniiid}en,  f^iidiottern  u.  bgl.,  Cig.;  biellJJinc, 
Cig. ;  —  bie  ©rube ,  haž  93crgit)erf ,  Cig. ; 
ber  Scf)ac^t,  M.;  rudna  j.,  Jan.;  rudno  jamo 
načeti,  ben  ®iubenbau  bcginneit,  Idrija-Frer. 
(Rok.);  j.  stisne,  pride  na  poleg,  bic  ®r,^e 
jrf)neiben  ficf)  ab,  j.  gre  na  prostore,  ber  9iQum 
bcf)ut  fid)  in  ber  ©rube  auž,  V.- Cig.;  —  bte 
■JBcrg^  ober  5el)eitf)5E)Ie,  bie  ©rotte,  Cig.,  Jan., 
Kras. 

jamar,  rja,  m.  i)  ber  Oriibcngraber,  Cig.;  — 
ber  2:obtengraber,  Cig.,  ogr.-C.;  — 2)  =  jam- 
nik,   C. 

jamarica,  /.  i)  bie  ^D^Icnbett)of)ncrin,  Jan.(H.); 

—  2)  ber  ^of)(enfIuf§,  Cig. (T.),  C,  Jes. 
jamast,  adj.  i)  grubenartig;  —  concat),  Cig. 

(T.);  dvojno  j.,  bicoiicatt,  Cig.(T.);  —  -2)  c^tn- 
big,  »Ou  ©ruben,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  jamasta 
cesta.  Z.;  —  3)  '^b^lig,  Cig.;  jamaste  peči, 
(SJrottenfelfeit,  C. ;  —  lod)erig,  Cig.,  Jan. 

jamastoizb9Čen,  adj.  coiittcrconcao,  Scn.(Fii.). 

jamati,  am,  vb.  impf.  Met.-Cig.:  pogl.  amati. 

jamb,  m.  cin  ^ger^fiife:  ber  ^om^u^,  (u-),  Cig., 
Jan.,  Cig.  (T'.),  nk. 

jambor,   m.  =  jambora,  Jan.(H.). 

jambora,  /.  ber  SJiaftbaum,  Pohl.,  Gnts.,  Mur.. 
Cig.,  Jan. ;  —  prim.  it.  albero,  bcr  91fa)'t= 
oaum,  Mik.(Et.). 

jamborovje,  n.  bog  9)kftltier!,   Cig.,  Jan. 


jambrek,  breka  (brka),  m.  jelšev  cvet,  kajk.- 
Valj.(Rad);  —  prim.  jabranek. 

jambski,  adj.  jaiiibijd),   Cig.  (T.). 

jamčevina,  /.  bic  (Soiition,  C,  — prim.  jamčiti. 

jamčiti,  jamčim,  vb.  impf.  biirgcn,  nk.;  (hs.); 
—  prim.  jcmčiti. 

jamek,   mka,  m.  =  jamljič,   C. 

jamica,  /.  dem.  jama;  i)  fleinc  @rubc,  baž 
(^ritbdjen;  j.  na  ognjišču,  bie  .'gicrbgrube ;  j. 
na  licu.  ba-?  33acfeitgriibd)en,  Cig.;  bie  93iencn= 
Selle,  C;  —  =  grobcc:  tiha  jamica;  — 2)  "Haž 
.s>i)bld)cn,  Cig. 

jamic,  m.  ffeilie  ©rubc,  C,  Z.;  žlebi  ali  jamici, 
po  katerih  voda  teče,  Diet.;  v  skalo  vse- 
kani rovi  in  Jamici,  LjZv.;  —  ba^  Siod)  im 
%][od  bcr  Staiiipfmiif)le,   Valj.(Radj. 

jamičast,  adj.  i)  boU  ©riibc^en,  grubig,  Mur., 
Cig.;  —  lijc^erig,  Cig.;  jamičast  sir,  Habd,- 
Mik.,  Diet.;  —   2)  concaD,   Cig. (T.). 

jamičati,  am,  vb.  impf.  ffcine  ®ruben  mac^en, 
(n.  pr.  kadar  krompir  sade),  BlKr. 

jamičica,  /.  dem.  jamica;  haž  @riibd)cn,   Cig. 

jamičkati,  am,  vb.  impf.  @riibd)en  ntac^en  (n. 
pr.  kadar  krompir  sade),   vihŠt. 

jamina,  /.  bie  ©rubc,  Z.;  ber  ©rabett,  Mur. 

jamljica,  /.  bie  ©rubc,  Z.;  —  ropar  smukne 
skozi  m.ajhno  odprtino  v  jamljico  pod  hišo, 
DSv.;  —  ber  'i^orrofeu,    C.;  — pogl.  jamnica. 

jamljič,  m.  i)  bic  ^ur(^e:  pri  oranju  hodi 
desni  vol  po  jamljiču,  Lašče  -  Levst.  (M.), 
Notr.;  —  ==  razor  med  dvema  njivama, 
Cig.,  Notr.)  — 2)  ber  Sc^ram  (mont.),  Ravn.- 

jamljiček,  čka,  m.  dem.  jamljič;  fleine  ^urd^e, 

©rubc:  j.  okoli  drevesa,  da  vodo  pridržuje, 

Nov. 
jamnat,  adj.  bod  ©ritbeii,  Z. 
jamnica,/.   i)  bie  fifladjvbarre,  Cig.;  —  2)  v 

zemljo    izkopana    jama   z    vrati,    kjer   se  po 

zimi  repa,    krompir  i.  dr.  hrani,  bie  9iUben= 

grube,  C,  Z.,  Kr. 
jamnik,  m.  ber  §ol)(enbctr)Df;ner,  C,  Z. 
jamomfrec,     rca,    m.    rudarski    merčin,    bcr 

gjJorfjdiciber,  Cig.,  Jan.,  DZ. 
jamomfrski,  adj.  iltarfldjcibcs,  DZ. 
jamomerstvo,    n.   bic  9Karffd)eibefunft,    Cig., 

Jan.,  DZ. 
jamov,  adj.  iHitftcr  ,  llimctt=,  C. 
jamovec,  vca,  m.  bie  3iiiftcr,  bie  Ufme,  SlGradec- 

C;  —  prim.  jam. 
jamski,  adj.  @riiben=,  ^ergnjcr!ž=,  Cig.,  Jan.; 

jamsko    polje,    t>a^   ©rubcnfclb,    Cig.  (T.); 

jamsko    delo,   bie  33ergruertšQrbeit,    Idrija- 

Frer.(Rok.). 
jamstvo,  yj.  bie  ^iirgjc^aft,  nk.;  —  hs. 
jamščarica,  /.  bic  ©rubenlatcine  in  ben  53erg= 

tticrten,  LjZv.,  DSv. 
jamščica,  /.   i)  =  jamščarica,   C;  —  2)  "baž 

©rubeniDaifer,  Cig. 
I.  jamščina,/. loc^erigerSrbboben,  eine®rotten= 

gcgeub,  C. 
2. jamščina,/.  btt'?  33abiinn,  Jan.(H.);—pT\m. 

jamčevina. 
i.jan,   m.  =  i.  jam,  Fr.-C. 


jan  — janzevica 


358  — 


janževka  —  jarčkast 


2.  jan,  »I.  bet  Stric^  (be§  %dbe^,  SSBeingarten^, 
bcr  3Sicfc),  bcr  beiin  cinnialigen  GJange  ber 
5lrbcitcr  benrbcitet  iinrb,  ber  „^aijn",  Jan., 
v\hŠt.-C.;  jan  delati,  na  janu  biti,  Zora; 
—  iz  nem. 

3.  jan,  m.  bcr  ^Ci\\l,  ^bcr  Strcit:  strašen  jan 
smo  imeli,   C,  v^ltSt. 

jana,  /.  =  pura,   C. 

janar,  rja,  mi.  delavec,  kateri  jan  dela,  t.  j.  na 

jami,    na  kraju  jana  dela,   C. 
janariti,  arim,   vb.  impf.  =  jan   delati,   C. 
jančica,  /.  dem.  janka;  ba§  ^a^*^^"'  P'V- 
i.janec,  nca,  m.  =  janjec,  jagnjec,  Strek. 
2.janec,  nca,  m.  bie '!}5l)ramibeupQppeI  (popu- 

lus  pvramidalis),  Hrušica-Erj.(Torb.);  (tudi: 

bic  Sdjionr^pappel,  C). 
janež,    m.  ber  5lniž;    =  sladki  j.  (pimpinella 

anisum),    Tiiš.fR.J. 
janežev,  aJj.  "J(iuž= ;  janeževo  olje,  ba§  ?InBoI, 

janeževec,  vca,  mi.  ber  ^(uiebrantroein,  Cig. 
janežič,  mi.  bic  graiie  Gibcdiie,  Jan. 
janežnik,  mi.  ber  3lni5apfel,   Cig. 
janičar,   rja,    mi.  ber   ^^nitiriiar;    (janičarji  so 

bili    turški    vojaki    iz    \  jetih    in    poturčenih 

'krščanskih  otrok  vzrejeni). 
janičarski,  adj.  ^initjc^arcn^. 
janjčar,  rja,  mi.  ber  Sammerjunge,  ber  6cf)af= 

tnrt,   Cig.  Jan. 
janjček,  čka,  mi.  ^cmi.  janjec;  1)  ia^  fiamm(f)cn, 

Cig.,  Jan. ;  —   2)  pl.  janjčki ,    "baS:   5(Dcfen= 

geiuolf,    Cig.,  Jan.  ;  —  3)   =  leskov    cvet, 

(lOriška  ok.,  \'rc'me-Erj.(Torb.J,  Nov.-C. 
janjčevina,  /.  bae  Sammfleifc^,  SIN. 
janjčjak,  m.  ber  i!(immcrftatl,  Jan. 
janjčji,  adj.  i!dminer=,   Idmmerii,  Cig.,  Jan.; 

Oblači   \-olk  se  v  janjčjo  volno,   Pavliha. 
Janje,  eta,  n.  ba§  Sailim,  Habd.-  Mik.,  Re^.- 

Mik.,  MalhinjcfKrasj-Erj.fTorb.). 
janjec,    njca,  mi.  junger  ^ibbcr,    Cig.,   Sotr., 

Dol. '  Levst.  fLjZv.j. 
janjcčji,  adj.  =  jagnječji,  Mik. 
janjvtina,  /.  bo^  JL'ailimflci)d),    Valj. (Rad). 
janjka,  /.  ta^  mciblic^e  Sanmi,  M.,  Z.;  tak  si, 

kakor  janjka  pod   repom    (umazan),    Lašče- 

Levst.  (M.). 
janka,  /.  ber  53?cibciroct,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Dol., 

>-;hŠt. ;  —  prim.  švab.  jankc    =  tuciblidjC';' 

Mlcibung^ftiicf,  prim.  tudi :  nem.  ^adc,  avstr.- 

nem.  jankc r,    da f (Vest.  I.  02.). 
jankara,  /.  =  janka,   C.,   Tr.tt.^Let.J ;  —  pr\m. 

janka,    C.,  Z, 
janovati,   ujem,    vb.  impf.  jan  delati,    C;  — 

prim.   2.  jan. 
jantar,   rja,  mi.  bci  59eril[tcin,  Cig.,. Jan.,  Cig. 

{T. I,  Erj.(Min.),  nk.\  —   ms. 
antarjast,  adj.  beritfleiuarttfl,  Cig. 
antarjev,  adj.  '»^enifteiii  ,   Cig.,  Jan. 
antarski ,    adj.  'i^Tllftcilt^ :    jamarska  kislina, 

bic  'i^cniftciiijiiiiie,  Cig. (T.). 
anuar,   rja,  mi.  bcr  OToilot  ^Suiier 
anicvcc,  vca,  »i.  =  šentjanjfevcc,   Mur. 

iinžcvica,  f.  bcr  O^tjoimi^fiiUT,  bi'r  Sciidjffdtci', 
.\lur. 


janževka,  /.  ba§  ^art^eu  (hvpericum  perfo- 
ratum),  Erj.CRok.). 

japa,  MI.  ber  'i|5apci,  Habd.,  Mur.,  kajk.-Valj. 
(Rad);  —  prim.  madž.  apa,  Mik.fEt.J. 

japec,  pca,  m.  =  japica,   C. 

japek ,  pka,  mi.  =  japica,  Sl\.,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

japica,  mi.  dem.  japa;  bo§  SSSterdjen,  Habd., 
Mur.,  C,  Spes.-Vra\;  —  prim.  japa. 

japn9,  M,  Cig.,  C,  pogl.  apno. 

i.jar,  T,  /.  bie  Stetle,  roo  "naž  505afier  jc^iiumt, 
Ravn.-M.;  —  prim.  2.  jariti. 

2.  jar,  ?.  /.  ha^  Somiiiergetreibe,  C. 

I.jar,  jara,  adj.  i)  im  (5ri"i'Mi"9  flclficti  i^f"* 
setev;  jaro  žito;  —  im  5riif)li»ge  gciDorfeit, 
au^gebriitet;  jaro  kozle;  jara  kokoš;  —  2) 
jara  gospoda,  neitgebadcner  9(bel,  Z.:  juugc 
.'perrfd)aften,  (mit  ^ejug  nuf  bic  erjt  tiirjlic^ 
erfolgte  Stanbcžcrl)o^ung),  Cig.;  bie  9lfter= 
nobleife,.  Kr.;  tista  mala  napušljiva  gospoda, 
kateri  pravimo  jara,  LjZv. ;  Je  jara  gospoda, 
Drži  se  ko  grof,  Spes.-K.;  —  3)  =  malo- 
priden, mutI)Iož,  jd)tt)arf),  foul,  Č. 

2.  jar,  jara,  adj.  Ijeftig,  grimmig,  sornig,  Cig., 
Jan.;  jara  kača,  Meg.-Mik.,  C.;  Živi  ogenj, 
jari  žerec  i.  t.  d.  (tako  pastirji  okoli  ognja 
pojo),  Pjk.(Črt.);  jara  peč,  tjcigcr  Cfen,  Z. 

jaramljica,  /.,  pogl.  jaramnica. 

jaramnica,  /.  bte  5od)n)iebe  (trta,  s  katero  se 
oje  k  jarmu  privezuje),  BlKr.,  Dol.;  (ja- 
ramljica, Lašče-Levst.  [M.]). 

jaramnik,  mi.  tako  bi  se  moralo  glasiti,  kar 
je  na  vihSt.  jaremnik ;  —  prim,  jarmnik. 

jarati,  am,  vb.  impf.  (amciltiercn,  Diet. 

jarbol,  MI.  bcr  ^JJfaftbauill :  jadra  na  jarbol  na- 
tikati.  Dalm.;  —  prim.  turi.  arbul. 

jarbola,  /.  =  jarliol,  \otr. 

jarbolec,  Ica,  mi.  ber  Siot^Ioiif,  Cig.,  lilKr.- 
DSv. 

jarbolo,  n.  =  jarbol,  .Mik..  Zv.;  jarbola  ('_iar- 
bula")  škripljejo,  SIS. 

jarčad,  /.  eoll.  =  jarci,  BlKr. 

jarče,  eta.  n.  baž  ^riil).iniV5(amm,  C. 
i.jarčck,   čka,   mi.  bnv   mdniilid)c  5i>i')'"Hl'^ 
lamm,  CV^'. 

2.jarček,  čka,  mi.  dem.  jarek,    Valj. { Rad). 

jarčica,  /.   i)  uieiblid)e»3  Jvviil)liiig*lflmm,  C; 

—   2)  bic  SriifjliiH^i^lici""-',  ^-'V- 

i.jarčič.  Ml.  =:    I.  jarček,   Cig. 

2.jarčič,  m.  =  2.  jarček,   C. 

i.jarčiti,  jarčim,  vb.  impf.  1)  bcjpriligcit  (uom 
iSod,  SlMbbcr),  .>/.;  beticten  (uom  .vnliit"):  pe- 
telin kokoš  jarči,  Cig.,  C.,  v{hSt.\  —  j.  se, 
fid)  pomen,  fnl.^eu  (uon  '-Inigcln,  bej.  .^vtljncrn), 
Z.,  Cig. :  —  '].  se,  jd)ddcrn,  C. 

2.jarčiti,  jarčim,  vb.  impf.  =  jarke  kopati 
(ob   cestah),   i^/i.šV. 

jarčji,  adj.  liom  3d)afbC»cf,  Cig.;  zdehalo  se 
mu  je  po  polnem  vinskem  piskru,  kakor  la- 
čnemu  volku   po   jarčji   crkovini,   IjZv. 

jarčka,  /.  eiiie  jinigc  (im  ^riil)jal)r  au*gcbrii» 
tete)  \.'»eiiiie,  Cnr.,  Dol.,    v^h^t. 

jarčkast,  adj.  1)  grobcniinmig,  mulbeniormig, 
Cig.,  .lan. ;  -  2)  uon  Wrdbcii  burdi,\ogeii : 
jarčkasle  ravnine,   r»7o)'.fA'Mi.  k.). 


jarddna  — j  ari  na 


359 


jarma       jaruga 


jardana,  /.  bcr  .^atferling  (agaricus  caesareus), 
Ip.-Krj.(  Torb.). 

jare,  <5ta,  »i.  bao  Gnilim,  C,  Mik.,  Valj. (Rad); 
(i;ire,  tako  s^ovore  vsi  goriški  gorjani ;  besedo 
^jagnje"  znajo  le  iz  cerkve),  Erj.  (Tort.). 

jarpb,  m.  =  jereb,  nk. 

jarebica,  /.  =  jerebica,  uk. 

jarcc,  rca,  m.  i)  cic;.  bil'?  miiunlirfic  ^riiljlauim, 
C(>. ;  gciu.  ber  iinbcjd)iiittcne  Srf)afbocf,  bcr 
9!S?ibbi'V,  Cig. ,  C;  teknilo  mu  bo,  kakor 
jarcLi  juha  =  c#  loiib  il)m  befommcil ,  iiiic 
bcm  .viiiibc  ba§  ©ražfreffen,  Cig. ;  —  mutf)= 
»tiifliger  9JJeu)cli,  C;  —  tudi  =  kozel,  Mur., 
Cig.;  —  2)  neki  hrošč:  ber  35?ibber  (clvtus 
arietis),  Erj. (Z.);  —  ?)  =  jari  ječmen,   C; 

—  4)  ber  ©onimcrkin,  ber  Sommerflad)^, 
Cig.,  Jan.,   C,  \ov. 

jarek,  rka,  m.  i)  ber  ©rabcii;  iz  vretine  (se 
napravi)  jarek,  iz  jarka  pa  potok.  ogr.-Valj. 
(Rad);  mladost  je  norost:  črez  jarek  skače, 
kjer  je  most,  Zv.;  odtočni  j.,  bcr  5lbleituil(lv= 
graben,  Lcvst.(Moa');  —  tiefež  2f)al,  bie 
Srt)lucf)t,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Xov..  jviliŠt. ; 

—  2)  jama,  ki  vodo  požira,  baž  Sauglod), 
Dane  (Sotr.)-Erj.  (Torb.). 

jarek,  rka,  adj.  greli,  glangeiib:  jarko  soince, 
Ravn.;  —  hs.,  rus. 

jarela,  /.  =   jarčica,  Jan.,   C. 

jarem,  rma,  m.  i  ^  ba^  Cd)ien jod};  — j.  volov,  ein 
'^^ciar  Cd)ien,  Cig.;  koliko  jarmov  volov  pa 
danes  kupiš  ?  Jiirč. ;  — bae  ^0^1  (hg.),  bie  Unter= 
jod}Ulig:  otresti  j.  sužnosti,  iiai'  ^od)  ber 
Slned)tjd)aft  abfd}iittetn,  Cig.,  nk.:  —  2)  ba^ 
bemeglidjc  ©atter  an  ber  Siigemii^Ie,  Cig., 
M. ;  —  3)  bie  .s^aiibe  ber  ©lode,  bie  ®(odciu 
njelle,  Cig.,  M.,  Kr.;  — 4)  leseni  pretin  v 
orehovem  jedru,  Bole,  Hrušica-Erj.(Torb.); 

—  5)  ber  ^ergjattcl,  bn»  ©ebirg^jod),  Cig. 
(T.),  Jes.;  —  6)  =  kladvenica,  ber  §Qmmer» 
i)a'\  obcr  Ž>ammerfii(^  (zvgaena  malleus),  Erj. 
(ž.).  ^ 

jaremnica,  /.  =  jarmnica,   C. 

jaremnik,  m.  ==  jarmnik,   vihŠt. 

i.jaren,  rna,  adj.  =   i.  jar,  |^rii^ling§=,   C. 

2. jaren,  rna,  adj.  i)  grimmig,  Cig.,  Jan.;  — 
frdftig,  encrgifd) ,  C;  —  (jiirtig:  jarno  ho- 
diti, C;  —  2)  t)cfltOUenb,  Mur.- Cig.,  Jan.; 
jarni  glas,  jarni  zvon,  v^hSt.  -  C;  jarnega, 
čistega  grla  biti,   (Uas. 

jarica,  /.  i)  ein  im  (^riif)tiitg  gefdete^  ©etreibe, 
Mur.,  Cig.,  C;  —  ber  erfte  juiige^lee,  Cig.; 

—  =  otavič,  vnuka,  bac-'  DJadjgniinmct,  C, 
Št.;  —  2)  ein  jnngeli  liieibUd^eei  Sd)af,  Cig.; 

—  eine  jange  .s>nne,  Cig.,  Jan.,  C,  Valj. 
(Rad),  Dol  ,  BlKr.,  Rei.-Baud.;  —  3)  ein 
'nutl)Un[Iige»  SBeib,  C.;  — jarica,  Valj.fRad). 

jarička,  /.  =  jarčka.  Dol. 

jarin,  m.  1)  ber  2Sa)fern)irbe(,  (jer-)  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bcr  ^iimpel,  (jer-)  C/g-.;  — ber  9Ba|fer= 
be^dlter,  bnš  'Sajfin,  (jer-)  Cig.,  C,  Valj. 
(Rad);  kamenit  j.,  Nov.;  —  =  mlaka,  (jer-) 
C. ;   —  prim.   2.  jariti. 

i.jarina,  /.  bie  i^ritfjlingšfoat,  bie  Somnicr^ 
frnd)t,  Mur.,*  Cig.,  Jan.,   C,   Gor. 


2.  jarina,  /.  bie  Stefle,  ttjo  "Ho.^  SSaffer  jt^aumt, 

M.\    —    prim.    2.    jariti. 

jarišče,  n..  Mik.,  pogl.  jarše. 

jarišče,    n.  t)a^   Sonimerfelb,    =    jaro   polje, 

V- Cig. 
I. jariti,  im,  vb.  impf.  i)  bcfpringen,  belegen, 
.\f..  C.  Štrck.;  —  j.  se,  fic^  begatten  (oou 
iUigeln),  Istra -C,  Z.,  SIN.;  —  2)  j.  se, 
i^rii^Hnggjunge  tperfen,  C;  —  3)  j.  se,  fau^ 
len^en,  C;  na  solncu  se  jariti,  fid^  jonncn,  Z. 

2. jariti,  i'm,  vb.  impf.  i)  =  poditi:  kam 
jariš  živino?  Z.;  —  2)  j.  se,  SBSetlen  bilbcn, 
fid)  fraujcln:  voda  se  jari  tam,  kjer  črez 
kamen  teče,  ()er-)  Svet. (Rok.);  kdaj  se  bo 
voda  jarila  v  Betezdi,  so  čakali,  (jer-)  Ravn.; 
tinrbcin :  potok  se  jari,  (jer-)  V.-Cig.;  )d)dumeu, 
M. ;  voda  se  jari ,  kjer  se  s  silo  kam  za- 
ganja, (jer-)  Dol.;  —  prim.   2.  jar. 

jarka,  /.  i)  eine  Sommcrfrudjt  (5.  93.  ber 
Sommerrogen,  ber  Soinniern.iei,\en),  Cig.,  C; 

—  2)  =  juitge  .'penne,  Z.,  SlGor. 
jarkica,  /.,  Jam.,   Cig.;  pogl.  jarčica. 
jarlice,  /.  pl.  H)dl)d)e  Sirjdjcn,  Jam. 
jarmati,   am,  vb.  impf.  =  jarmiti,  Mur. 
jarmenica,  /.  =  jarmnica,   C. 
jarmenjak,   m.  =  jarmnik,   C. 
jarmeščica, /.  neko  jabolko.    Valj.  (Rad). 
jarmica,  /.,   Cig.,   C,  pogl.  Jarmnica. 
jarmič,  fča,  m.  dem.  jarm;  \ia^  (Singcljoc^  fiir 

einen  Cd)len,  Dol.;  pos.  les,  v  katerega  se 

kamba  vtika,  Notr. 
jarmiček,    čka,    m.  dem.  jarmič,  ba§  (Sinjel^ 

jodi,  Notr. 
jarmiti,  im,  vb.  impf.  inž  ^oi)  fpaunen,  an- 

joc^cn:    j.  vole,   Cig.,  Jan.,  M.;  —  unter= 

jod^en,  fnec^ten,  C 
jarmljenje,  «.  bn§  "Jlnjoc^en:  bie  Sned)tnng,  C 
jarmnica,  /.  bie  ^PdlUiiebc,  Notr. 
jarmnik,    »i.  ber  Se^nagel   am  ^odje,   Valj. 

^  (Rad). 
jarmov,    adj.  ^od)-:   jarmova   kamba,   Levst. 

^  (Zb.  sp.). 
jarmovec,  vca,  m.  ber  30^)"^}-?  Mur.-  Cig., 

Gor. 
jarmovka,   /.    i)    bie   3oiil>Diei'e,   Mur.;    živ- 
ljenje,  ki  ni  trhle  jarmovke  vredno,  Jtirč.; 

—  ber  Qodiriemen,  C;  —  2)  ba^  ^i^^JKil, 
an  beni  ber  Ddj^  5iet)t,  Cig.,  Jan. 

jarnica,  /.  1)  ==  seno  prve  košnje,  Idrija- 
Svet.(Rok.),  Tolm.- Erj. (Torb.);  —  2)  jar- 
nica, bae  Šiiipcugra?  (poa  pratensis),  Kobo- 
rid-Erj.  (Torb.). 

jarnost,  /.  i)  bie  Cnergie,  ber  9[l?utf),  C;  — 
bie  .spiirtigfeit,  C;  —  2)  bie  ^elltonigfeit, 
.Mur. 

jarobiijen,    jna,  adj.  )ei)t  iippig,  Jurč.(Tug.). 

jarost,  /.  ber  3prnmnt^,  bet  ^ngnnini,  Cig., 
Jan..   Cig.  (T.). 

jarovina,  /.  =    i.  jarina,   C. 

jarše,  eta,  «.  einjdljrigežiiamni,  Hrušica(Istra)- 
Erj.(Torb.);  gen.  jaršeta,  (jerš-)  Štrek.;  — 
nam.  jaruše,  Erj. (Torb.);  (po  Mik.  V.  G.  I. 
SO.  nam   jarišče). 

jaruga,  /.  tiefer  ©roben,  Mik.,  Valj. (Rad), 
Rut.(Zg.  Tolm.),  BlKr. 


jarugast  — jasnook 


—  360  — 


jasnost  —javiti 


jarugast,  adj.  ttoU  ©cfilud)teu  uiib  ©idben:  j. 
svet,  BlKr.;  jarugasta  cesta,  t)oII  Girdben, 
Vrt. 

janih,  m.  bcr  ^iS^rtinfl,  jungc^  Srf)flf,  C,  Z. 

jaruše,  eta,  »i.  =  jare,  jarče,   C. 

jarušica,  /.  =  jarčica   i),   C. 

jarušič,  m.  juiigeš  S(f)af,  C. 

jas,  m.  bic  ^ctlc,  ber  S(f)imtner,  bcr  OJIanj,  C. 

jasa,  /.  baumfoje,  (jelid)tete  ©telle  im  SEalbe, 
Cig.,   C,  Mik.,   Goriš. 

jaselce,  f.  pl.  dem.  jasli;  baš  gutterfrippc^en ; 
—  "baz  3Sei^nQcf)tštrtppcl)en. 

jasetčen,  čna,  adj.  Srippen= ;  jaselčna  vese- 
lica,  ZtrD. 

jasen,  sena,  m.  =  jesen,  bie  (Sfc^e  (fraxinus 
excclsior),  Kras-Erj.  (Torb.). 

jasen,  sna,  adj.  i)  l^eiter,  l^ell,  Iicf)t;  jasno  je, 
c^  ift  t)citcrcš  ?Bcttcr;  nebo  je  jasno,  kakor 
ribje  oko;  jasna  noč;  jasno  oko,  ein  IjcUež, 
uncjetriibtce  Sluge;  jasno  čelo,  ^eiteve  ©tirne, 
Cig.\  —  ^cU  (o  barvi):  jasna  barva,  Cig., 
Jan.;  jasen  v  lice,  jasnega  obraza,  btajš^, 
\6)\tč)t  oušfe^cnb,  Z.,  Lašče-Levst.fM.);  ves 
bled  in  jasen,  LjZv. ;  —  jasen  gozd,  gelic^= 
teter  SSnIb,  Dol.;  na  jasno,  iii#  %xi\t,  Levst. 
CPril.J ;  jasna  streha,  bur(^Iocf)ertee  ^ac^,  Z. ; 
če  je  jasno  na  sv.  večer,  so  jasni  kozolci 
(Icer),  Dol  ;  —  2)  wernuufttlar,  Cig.;  jasna 
glava,  ein  I)etler,  aufgcfldrter  .Uopf,  Cig.,  C; 
jasno  je  v  glavi,  C;  — jasni  presledki,  jasna 
trenotja,  [id)te  Stugenblicfe  (cine§  @cifte§= 
franfcn),  Cig.(T.J;  —  ■:,)  Uav,  bcutlic^,  jasno 
razložiti  kaj;  to  je  jasno,  kakor  beli  dan, 
bae  licgt  auf  ber  fIac^en.'pQnb;  jasni  pojmovi, 
beutlidje  33cgritfe,  Cig. (T.);  —  4)  Icb^aft, 
nuinter:  jasna  devojka,  ogr.-C. 

jasenica,  /.  bie  ^Hitenefc^C  (fraxiniis  ornus), 
Kras-Erj.  (Torb.). 

jasika,  /.  bie  gitterpoppef  (populus  trcmula\ 
Cig.,  Jan.;  prim.  jesika;  —  bie  'iBliitencidje 
(fraxinus  ornus),   Kras-Erj.  (Torb.). 

jaskati,  am,  vb.  impf.  tjcUaut  gadevn:  kokoši 
jaskajo,  C,  Z.,jyyh^t.;  —  pren.  hiut  jd)rcicn 
(jaufenb,  jammernb  u.  bg(.),  Z.,ji>ilišt.;  kle- 
petave  žene  jaskajo.  Dol. 

jasla,  /.  =  asla,  Habd.-Mik. 

jasla,  n.  pl.  =  jasli,    Valj. (Rad). 

jasle,  sel,  /.  pl.  =  jasli,  Mur.,  jv{hŠt. 

jasli,  /.  pl.  bie  ^iitterfrippe. 

jaslice,  f.  pl.  dem.  jasle,   =  jaselce. 

jasmin,  m.  =   jazmin,  Jan. 

jasnica,  /  cinc  ^citerc  Stcllc  om  beiuolften 
.'oiinincl,  Jan. 

jasnič,  m.  =  jasno  nebo:  ponočni  jasnič  spo- 
mlaili   ni   dober,    Tolm.-Strek  (Let.). 

jasnil9,  n.  bic  t^rfldriing,  bic  5IUTbeutIid)uiig, 
Kaičfl.et.):  bcr  (Spiiinicntar,  /ics. 

jasnina,  /.  bic  .'t>citrr,  .»/. 

jasniti,  im,  vb.  impf.  1  )  ^etl,  bcitcr  lUiidjCli, 
oiiff)citcrii,  Cig.,  Jan.;  —  j.  se.  fid)  aiiftjei- 
tcrit,  fid)  aiiftjctlcn  (»oni  ŠJcttcr);  jasni  se 
od  severa  do  juga;  —  2)  crftdrcn,  bcutlid) 
inadjcn,  Raič(Lct.j. 

jasnoglavcc,  vca,  m.  l)cHer  .^opf,   C. 

jasnook,  <5ka,  adj.  ^elldugifl,   Cig. 


jasnost,  /.  i)  bie  ^eitre,  bie  .t>eltte;  ~  2)  bie 
53erftQnbee^cUc,  bie  Stufgeflart^eit,  Cig.;  — 
3)  bic  ^^cutUc^feit. 

jasnota,  /.  =  jasnost   i),  Jan. 

jasnoviden,  dna,  adj.  f)eQ)e^enb,  3/. 

jaspis,    »I.  =^  jašma,  bcr  ^Š^ipi'^*   Cig.(T.). 

jaspra,  /.  bcr  iJl^pcr  (tiirtijdie  iDJiinjc),  Cig. 

jastog,  m.  ber  Jpummer  (hommarus  vulgaris), 
Erj.(Ž.);   —  hs.  iz  it.  astaco. 

jastran,  m.  =  jastreb,  Mur.,  Jan. 

jastreb,  m.  bcr  .'oabid)t,  ber  .'oiibnergeier;  — kra- 
ljevi j.,  bcr  GJcieitonig  (sarcoramphus  papa), 
sivi  j.,  bcr  graue  ©eier  (vuitur  cinereus),  be- 
loglavi  j.,  bcr  ntei^topfige  @cier  (vuliur  ful- 
vus),  Erj.(Ž.);  črni  j.,  bcr  )(^ttiQr,5C  SJJilan, 
Levst. (Sank.);  tudi:  jastreb.  Dol. 

jastrebar,  rja,  m.  bcr  J)abid)t§fnngcr,  Cig. 

jastrebast,  adj.  geicrortig,  Cig. 

jastrebič,  m.  junflcr  .S^Qbicf)t,  Cig. 

jastrebina,  /.  bic  ©aižroutc,  ba§  'ijSeftitcnsfrout 
(galega  ofhcinalis),   C. 

jastrebji,  adj.  ,'pabid}t^»,  Jan.,  C. 

jastrob,  tn.  =  jastreb.  Diet.,  .\fur..  Mik.,  Met. 

jaščar,  rja,  m.  bic  Speijetantmcr,  Kor.-Jarn. 

jaščarica,  /.  Cig.,  Erj.fTorb.);  pogl.  jaščerica. 

jaščerica,  /.  i)bic  griinc  Gibcc^fe  (lacerta  viri- 
dis),  okoli  Škofje  Loke  (Gor.);  (bic  (Sibcc^lC, 
Cig.,  Jan);  —  2)  bie  ^Jfcifterlinirj  (impe- 
ratoria  ostruthium),  Cig ,  C,  (jaščarica)  na 
Kaninu,  Bole-Erj.(Torb.);  —  prim.  stsl.  ja- 
šterica. 

jaščica,  f.  dem.  jaška;  —  =  vrat,  ber  ®riifel 

(bot.),"  r.-Q>. 

jašek,  ška,  m.  i)  bn§  SBaffcrbecfcn,  Cig..  Jan.; 

—  2)  bcr  Sd)ad)t,  V.-Cig.,  DSv.;  —  dvomna 
beseda ;   prim.  jaška. 

jašiti,  jašim,  vb.  impf.  =  jahati.  Z.;  lintverja  j., 

Pjk.(Črt.). 
jaška,/.   1)  bic  (5rbt)crticfuug,   V.-Cig.,  Jan.; 

—  2)  "bic  3d)nd)td,l?)  C,  Z.;  — prim.  jačka.(r) 
jalkica,  /.  dem.  jaška;  bie  ^iidjfc,  Jan.;  (nam. 

jaščica). 
jašma,  /.  neki  kremenjak,    bcr  3^ipi'-'»    ^'p- 

fl\).  Erj.rMin);  —   rus. 
jašmast,    adj.  ja)pi#avtig:    jašmasti  opal,   bcr 

3njpi'3opaI,  Cig. 
jasmina,  /.  bao  3^fP'^iVit,  '^'V- 
!.  jata,  /  bcr  Sdnuarni,  bie  Sd)or;  j.  svinj,  j. 

golobov. 
2. jata,  /.   bic  .'piitte,   C;  —  bic  (^rotte,  bic 

i^mc,  Z. 
jatagan,   m.  velik   nož,  bcr  ^atogon,  Jan. 
jat9,  n.  ---    jata.  Habd.,  Cig.,  Rib.-Mik..  BlKr. 
jatoma,  adv.  fd)(ncnUHM)c,   C.,  Zv.,  LjZv. 
java,  /.  bcr  Stcinbrud),  Rihenberk-Erj.fTorb.); 

—  prim.  turi.  giave,  it.  cava.  bcr  Stcinbruc^, 
Štrek.f.ireh.). 

javalne,  adv.  ucmintlilid)  nid)t,  idjivcrlid),  faiini, 
Mur.,  Gor.-Cig.,  .lan.,  nk.,  Tolm.,  .lavinska 
dol.;  —  prim.  bav.  jauolnei  =  \a  U'pl)I  nidjt, 
Levst.  .\ov.  AA/r.  40.^, 

javen,  vna,  adj.  iiffcntlid),  Cig.,  .lan.,  »»A. ;— hs. 

javiti,  im,  \.  vb.  pf.  1)  niclbcn,  bcfannt  gcben, 
.lan.,  C,  nk.;  —  j.  se,  ficf)  mcibcn,  Cig.;  javi 
se   mimo  grede  pri  meni,  9IKr.;—2)  j.  se. 


javk  — jazbina 


—  361  — 


jazmin      jfčati 


fid)  jeigcn,  evfd^etiteit,  Cig.,  ogr.-C;  sv.  Jo- 
žef se  je  javil  in  v  Betlehem  prišel,  ogr.- 
C;  — II.  vb.  impf.  otrok  se  javi,  baž  Šillb 
tommt  (bci  bcr  ®eburt)  jum  Šorjcficin,  Hal.- 
C. 

javk,  m.  bic  Scl)f(agc,  bcv  Jjammcr,  Cig.,  Jan. 

javka,  /.  =  javk,  Mur. 

javkalo,  n.  ber  ^ammcrcr,  Cig. 

javkanje,  n.  \iO.%  ^ammtin,  ba^  S2?cI)fIogcn. 

javkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  jammcrn,  ad),^cit, 
!lHi)fIailcn ;  teta  je  javkala  po  nemško  in 
laško,  Jitrč. 

javkavec,  vca,  m.  ber  ^aiitmercr,  Valj.(Rad). 

javkniti,  javknem,  vb.  pf.  aufiammeru,  jaill^ 
iiicnib  au»fprccf)eu,  LjZv. 

javljati,  am,  vb.  impf.  ad  javili;  i)  bcfaunt 
(icbcii,  melbeii,  nk.;  —  j.  se,  hiitb  lucrbcit,  C; 
—  2)  j.  se,  fid)  s^igeii,  crldiciiicii,  C. 

javljanje,  n.  bie  Slielbung,  bie  "i^efanntgcbung, 
C;  —  bie  SJtanifeftotion,  Zora. 

javnocvetka,  f.  javnocvetke,  ^fjattcrogamctl 
{boK.l    Cig.(f.). 

javnopraven,  vna,  adj.  'iia^  offcntlic^c  9icd)t 
bctrefftiit),  DZkr. 

javnost,  /.  bie  Defteittlii^feit,  Cig.,  Jan.,  nk. 

javor,  m.  1)  ber  3tboi^";  ^^^li  j.,  ber  '33erg= 
^il^orn  (acer  pseudoplatanus),  Tuš.fR.J;  — 
2)  neka  vinska  trta,  SlGor .-Erj.fTorb.) ;  — 
ttjei^er  9)fc^(lDci§,  Trumm. ;  mali  j.,  toeifjer 
£)rtlieber,  Trumm.;  drobni  j.  =  bela  mor- 
ščina,  gelber  ilrac^er,   Trumm. 

javorec,   rca,  tn.  dem.  javor;  Hcirter  ?(f)Orn. 

javorika,  /.  =  lavorika,  Mur.,  C,  Z. ;  —  hs. 

javorina,  /.  ba§  3(()orn^oI§. 

javorje,  n.  ber  5(bontlDaIb. 

javorišče,   >i.  =  javorje,   C. 

javornik,  m.  eiue  Sfrt  9iebe:  =  marvin,  gla- 
vačica,  rumenjak,  Vrtov.-C. 

javorov,  adj.  oi)Drnen,  9(f)ont=. 

javorovina,  /.  i)a§  "Jt^Drn^oIg. 

javorovje,   n.  =  javorje,  Jan. 

javskati,  am,  vb.  impf.  =  javkati,   C,  Z. 

jaz,  pran.  ič);  pomni:  on  je  za  dva  mene 
močen,  er  ift  jo  ftarf  trie  jinei  meitie^gleic^cii, 
Notr. 

jaz,  m.  =  jazba,  bie  §0^(e,   C,  Z. 

jazba,  /.  i)  ba^  2oč),  bie  Jpof)Ie,  Mur.,  Cig., 
Met.,  Vrt.;  zverine  so  po  jazbah  se  skrivale, 
Levst.  (Zb.  sp.J ;  —  2)  i^a^  2)ac^^)t)eibd)eit, 
Štrek. 

jazbec,  beca,  m.  ber  Sad^l  (meles  taxus). 

jazbečar,  rja,  m.  ber  S)a(^ž^unb  (canis  ver- 
tagus),    Cig.,  Erj.fŽ.J. 

jazbečast,  adj.  badigartig:   bac^žgrau,  Cig. 

jazbečev,  adj.  '^ač}^-;  fazbečevo  meso,  baž 
2}ad)ef(ei|c^,  Cig. 

jazbečevina,  /.  ha^  2)o^§ffei)c^,  i)Ci§  ®ad)§feE, 
Cig.,  Jan. 

jazbečevka,  /.  bie  S^ncbfiti,  Cig. 

jazbečinja,  /.  bie  ®ad)fin,  Cig. 

jazbečji,  adj.  '^ad)^-^. 

jazbina,  /.  i)  ba§  S)ac^§(od^,  ber  2)ad)!?bau, 
A/ur.,  Cig.,  Jan.,  Dol.,  BlKr.;  Iz  jazbine  jaz- 
bec pogleda  zaspan,  Str.;  —  2)  bie  (£rbf)iJ()Ie, 
bie  ©rotte,  Mur.,   Cig.,   C;   v  jazbinah  sta- 


nuje divji  mož,  LjZv.;  —  3)  =  jazbečevina, 

Jam. 
jazmin,   m.  ber  ^a^inin  (jasminum),   Cig. 
jazminov,  adj.  "i^a^imin- ,  Cig. 
jazminovec,  vca,  m.  ber  ^fl^niiitftrauc^,  Jan. 
jazvec,    \eca,    m.    1)  =  jazbec,   Mur.;  —   2) 

gožica  na  cepeh,   C. 
jazvečina,  /.  =  jazbina  i),   C. 
jazvečka,  /.  bie  ®ad)fin,  Fr.-C. 
jazvica,  /.  bie  1)ad}fin,   C. 
jazvina,  /.  =  jazbina  i),   C. 
jaza,  /.  ==  ježa,  jez,   Cig.,  BlKr. 
jf,  interj.  je,  je  UUn;  je,   moj  sin,  jaz  tega  ne 

vem,    Levst.  (M.) ;    je,    ali    me    ne    poznaš? 

jvihšt.;  je  te!  ei!  Bes. 
jeb,  jčba,  m.  bcr  33eiid)(af,  Mur.  . 
jfba,  /.  =  geba  i),   Cig.,  Gor. 
jebač,  m.  bcr  .Spuver,  C. 
jebati,   jebam,   vb.  impf.  S9eiid)Iaf  pflegcn. 
jebec,  bca,  m.  =  jebač,  Mur.,   Valj.  (Rad.). 
jeberika,  /.  Polj.,  pogl.  jerebika. 
jeblica,  f.   GBrda,  pogl.  golbica,  škrjanec. 
jecalo,  n.  ber  Stotterer,  M. 
ječanje,  n.  'i)a^  Stottern,  bas  Stammelu,  Mur., 

Cig. 
j?cati,  ječam,  vb.  impf.  ftcttcril,  ftaijlllicln. 
jfcav,  adj.  [taimiuinb:  j.  jezik,  Diet.;  ftotterig, 

Cig. 
jfcavec,    vca,    m.    bcr    Stottcrcr,    Cig.;   ber 

Stammier,  Meg.,  Mur. 
j^cavka,  /.  bie   Stottrcrin,    bie  Staiiimlcrin, 

Mur. 
jfckati,  am,  vb.  impf.  =  jecati,    C. 
jecljanje,  n.  bo^  Stottern,  'iiaž  Staninieln. 
jecljati,  am,  vb.  impf.  ftottern,  ftammcln. 
jecljav,  ava,  adj.  ftotternb,  ftotterig,  ftaminehib, 

Cig.,  Jan. 
jecljavec,  vca,  m.  bcr  ©tottcrer,  ber  Stammier, 

Cig.,  Jan. 
jecljavka,  /'.  bie  Stottreriii,  bie  Stammierin, 

jecljiv,  i\a,  adj.  =  jecljav,  Jan.(H.). 

j?č,  m.  ba'3  5tcrf),5en,  C 
i.j^ča,  /.  bcr  Stcrfcr,  baš  ©cfaugniiž;  bie  ®e= 
fangcnatiftatt,    DZ.;    vtekniti    koga    v    ječo, 
jematibeii  cinferfcru. 

2.j|ca,  /.  =  ječ,   C. 

^.  ječa,  /.  =;  ječmenova  in  ržena  zmes,  Gor.- 
DSv. 

ječalo,  n.  ber  SSimmcrling,  Cig. 

ječanje,  n.  t>a^  '!)lcd),VMi,  haš'  25immerit,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  ječanje,  ogr.-Valj.(Rad). 

ječar,  rja,  m.  ber  ftcrtcrmcifter,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Ravn.\   vojaški  j.,  ber   Iprofofj,   Cig. 

ječarica,  /.  bie  ftcrfennciftcrin,  Cig.,  Jan. 

ječama,  /'.  ber  G3cfangmoraum,  DZkr. 

ječarstvo,  n.haž  fterfcniicifteiamt,   Cig.,  Jan. 

jfčati,  im,  vb.  impf.  jammcnt,  adj^eit,  tinmmerii, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Lašče-Levst.fM.J;  kdor  po- 
gosto ječi,  dolgo  mu  ne  zazvoni,  Xpreg.- 
Jan.  (Slovn.J ;  kadar  hudobni  poglavarstvo 
zadobe,  ljudstvo  ječi.  Skrinj.- Valj.  (Rad); 
Ječe   pod   težkim    jarmom   sini   Slave,    Preš. 

j^čati,  am,  vb.  impf.  im  fterfer  (jnltcn,  gefan= 
gen  l^attcn,  Jan.,  M.;  pogl.  ječiti. 


j^čav— jed 


362 


jeda  — jediti 


j^čav,  adj.  kdor  rad  ječi :  j.  Človek,  ein  3Btm= 
mcrliltt"),   Cis^.;   j.  skopuh,  LjZi: 

jpčavcc,  vca,  m.  bcr  ^^"""Crcr,  Cig.,  Jan.; 
bolehen   j.,   /-jZr. 

jfčavka,  /.  bic  ^ammvcriii,  Cig..  Jan. 

jvčavt,  m.  bcr  5Bimnicilinfl,  Cig. 

J9Čenjc,  n.  bic  ©cfaiigciifjaitiing,  DZ.;  bic  0c= 
fditiptiigftrafc,  Jan. 

ječerma,  f.  ein  'B?cibcfroct  ot)iic  ?(ermcl,  htra- 
Cig.;  —  bic  SScftc  bcr  Ujfofcn,  Sl\. 

j?citi,  im,  rb.  impf.  in  ^0)1,  im  Šcrter  Jialteii, 
Cig.,  Jan.,  C,  DZ.,  Dol.;  v  temnicah  so 
strastni  poglavarji  turški  ječili  nesrečne  kri- 
stijane.  \avr.(Let.);  fel  ga  je  ječiti  in  po- 
stiti, LjZv.;  j.  se,  im  Šcrfer  gctjalteli  lucrbcii : 
ječil  se  je  v  Sibiriji,   Glas. 

jcčljiv,  adj.  kdor  rad  ječi,   C. 

ječmen,  čna,  >n.  i)  bic  Gkrfte;  j.  phati,  ©erftcu-' 
graupcii  inadien,  Cig.;  navadni  j.,  gemeinc 
®crl'te  ihordeum  vulgare),  Tuš.fR.J;  dvo- 
vrstni j.  ali  j.  dvovrstnik,  bic  ^tncijetligc  ©crftc, 
bic  (iPlattflcrfte,  Cig.,  C;  j.  šestovrstnik,  bic 
Jgcrbftgcrftc,  Cig.;  rebrnati  j.,  bic  Bierjeiligc 
GJetftc,  l\-Cig.;  j.  goleč,  bic  iiacftc  ®erfte, 
Cig.;  ribji,  resnati  j.,  blC  ^artgcrfte,  Cig.; 
mišji  j.,  bic  9Jf(iiiicgcrftc,  Cig.:  —  2)  ba§ 
©crftcntorii  (cinc  (žiitjiiiibuiig  am  *JtugcnIib= 
ranbc),  Cig.,  Jan.,  C,  M.,  Kr. 

ječmfn,  adj.  =  ječmenov,  Miir.,  C. 

ječmfnast,  adj.  gcrftctiformig,^  Cig. 

ječm^nčnica,/.  neka  hruška,  ŠebreljefGoriš.)- 
Kij.rTorb.j. 

ječmfnec,  nca,  »j.  bog  ©erftcnforn  (cinc  @nt» 
Siinbuiig  am  "Jhigcnlibraubc). 

ječmenica,/.  i)  bne  (Mcrftcnitrol),  Jan.,  Vrtov. 
(Km.  k.);  —  2)  bic  (^irftciigriitic,  Polj. 

ječmenik,  m.  bic  ©crftcitgriilu',   CV^'. 

ječmenika,  /.  boš  .Vtaargrn^  (elvmus),  Erj. 
CRok.),  C. 

ječmenina,  /.  ^(\i  .S^orbcin,   Cig. 

ječm9nišče,  n.  bcr  ^^(cfcr,  Qiif  bciit  (^crffc  gc= 
boiit  luar. 

jcčmenjak,  m.  boš  OJcrftciibvot,  Cig..  Jan., 
Pohi- Valj,  (Rad). 

jcčm^nji,  adj.  =  ječmenov,   Cig..  Jan. 

jcčmvnka,/.  i)  bic  ©crftciigriiUc,  M..  C.  Ravn. 
(Abc.J ;  —  2)  bcr  ©pcltroci-^Cll,  Pri  Fari- 
Strck.djZv.);  —  neko  jabolko.  Mariborska 
o/.-.,  .Okrilje  pod  Čavnnm  -  Krj.  (7'orb.J;  — 
neka  hruška,  .Slap,  sv.  Duh  pri  Krškem- 
Krj.Clorb.). 

ječmenov,  adj.  OH^Oiciftc,  Wcrncn  ;  ječmenov 
kruh,   ječmenova  kiiša. 

jcčm9novec,  vca,  m.  \)'t>a<^{SS(:x\W\\h\i)[,  .^fnr., 
Jan.;  2)  biT  Wcr)tciltrailf,    Cig. 

ječmvnovica,  /.  bo««  (Mcrftctlftrof),   Cig.,  Jan. 

jcčm^novka,  /.  i)  ^^  ječmcnovica,  Cig.,  Jan., 
C.;  —  2)  bic  'i^icrU)iir,^c,  i\ri.-Cig.(T.J,  C. 
DZ. 

jcčm^nščak,  m.  =;  ruski  oves,   C. 

jččnik,   m.  =  jcščnik,   Cig.(T.). 

jed,  T,  /.  i)  bo^  (ifjcn,  .^fnr..  Cig..  .Jan.;  ve- 
like jedi  biti,  »icl  ,^11  cijcii  pflcgcit,  (.". ;  -- 
ni  za  jed,  r*  i)'t  llligcnicfUmr,  Cig.\  ako  kaj 
najde  k  jedi  (germ.),  Krclj ;  ilosti  k  jedi,  gcillig 


SU  cf[eu,  Dalm.;  —  2)  ba§  ©ffen,  ba§  SKa^I, 
bic  'iHJJaljI.^cit ;  pH  jedi;  (=  na  jedi,  C);  po 
jedi,  nad)  Jiiii)c;   velika  jed,  bic  Jafcl,   C; 

—  ;0  bic  Speijc;  mesna  jed,  bic  glcijcftipeifc; 
postna  jed,  bic  ^Qftcn)pci)e;  jed  in  pijača, 
©pcifc  nnb  Irnnt;  —  bic  Šoft,  Cig.,  Jan. 

jeda,  /.  =r  ajda,    Tuš.(R.),  Re-{.-C.,  KrGora. 

jeda,  conj.  ob,   C,  Krelj. 

jedača,  /.  bic  3pei)c,  C,  GBrda-Erj.(Torb.); 
dobili  so  jedače  in  pijače,  SIX.;  črvi,  polži, 
školjke  in  majhne  ribe  so  mu  (raku)  pogla- 
vitna jedača,  Krj.(LjZv.). 

jedališče,  u.  bcr  Čit,  tuo  man  ^u  fpeijcn  pflegt, 
Cig..  C. 

jedatnica,  /.  ba^ž  Spcijc,5jinuncr,  C. 

jedalo,  n.  i)  bic  iioifcloninnig,  C;  —  2)  pl. 
jedala,  baš  (Žf^bcftecf,  Jan.(H.). 

jedati,  am,  vb.  impf.  ju  cfjcn  pflcgcn,  Glas.- 
Mik. 

jedavec,  vca,  m.  i)  ftar!cr  ©)fer,  KrGora;— 
'  2)  bor  ^-(Ujeipat,  Jan.,  C,  Erj.(.Min.). 

jedavica,  /.  bic  (S)i-)urfTt,  Z. 

jedba, /.  ba^  (fficn,  Mur.;  bic  ,to^  C.;  — bic 
Spcije,  Giits.fRes.J- 1  'alj.(Rad). 

jedec,  dca,  m.  bcr  ©[fer,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
kjer  je  veliko  blaga,  tamkaj  je  tudi  dosti 
jedcev,  Škrinj.-Valj.(Rad);  jedcev  je  dosti, 
pa  jesti  je  malo,  jvihŠt. ;  —  bcr  SioftgSnger, 
Cig.;  —  tudi:  jedec,  dca,  Dol. 

jedek,  dka,  m.  bic  S)č'Uiare,   C. 

jedek,  dka,  adj.  iitunb,  bci,^cnb,  Cig.,  Jan., 
'  Cig.(r.),  C,  DZ.,' Erj. (Som.);  j.  sok,  atum- 
bcr  ©aft,  C;  jedka  voda,  \iOiž  'SlctMuafjcr, 
Cig. 

jeden,  dna,  adj.  1)  Gf#=,  (SpeijC  :  jedna  žlica, 
bcr  Gieliiffcl,  C;  jedni  list;  -  2)  t\?-U\X, 
Cig..  Jan. 

jcden,  dna,  »«»1.  =  eden,  Mur.,  >ik.,  Ljub. 

j^der,  dra,  adj.   =  jedrovit,    Cig.  (T.);  —  hs. 

jedež,  »71.  bcr  (f)')cr,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  hranivec 
je   našel  jedeža,    Vod.(I-{b.  sp.J. 

jedevati,  am,  vb.  /»71/".  =  jedati,  ,^u  cifcn  pflcgcn, 
Dol.,  Mik.,  Xov. 

jedica,  /.  bic  Gffcrin,  Cig..  Jan. 

jedičen,  čna.  adj.  cf^^gicrig,  ./rt>J.;  (nam.  jede- 
čcn  :). 

jedičnost,  /.  bic  Gjvgicr,  .hm.;  —  prim.  je- 
dičen. 

jedilen,  liia,  adj.  Spcijc  ,  Cig..  Jan.,  nk.;  je- 
difni  list,  bcr  5pciio,^cttcI,  bic  3pi-iicfortc, 
CV^'.,  nk. ;  jedilna  posoda,  bo^?  Cii-Sgiiiliirr, 
I.Cvst.(Pril.}. 

jedilnica,  /.  bcr  2pci)ciaoI,  bO'?  3pciji"Viiiiiior, 
Mur.,  Jan.,  C. 

jedilnik,  m.  bcr  Spcifc.^CttcI,   Cig. 

J9dil9,  n.  bnC'  Gffcn,  Cig..  Jan.;  bic  Sloft,  bic 
''JJalirung,  Cig..  Jan.;  ~  bic  Giviunrc,  bas^ 
i.'cbcni^iniltcl,  Mur.;  coll.  bic  i?cbcn':>mittcl : 
le   malo  vam   jedila,   bratje,   hranim,   Prc.i.; 

—  bic  Spcifc,  ba*  Wcricl)t,  Cig.,  Jan. 
jedin-,  išči  pod:  edin-. 

j^diščc,  n.  bcr  3pci)cort,  Jan.(H.). 
jediti,   im,   vb.  impf.  /..,  pogl.  jaditi. 


jedrv9  — jedrnat 


—  368  - 


j^drnatost  — jcgnp 


jediV9,    n.   bic    GfgtDOrc,    Trst.  (Let.) ;  —  bic 

ftoft,  Jan. 
jedka,  /.  i)  bie  ©fferin,  /T.,-  —  bic  ,^Voftivi]icic  = 

rln,  Cig.; —  2)  (tavfct  5lppctit,  C;  šulivo: 

nima  jctike,    ampak  jedko  ima  (=  rad  jč), 

jvihŠt. 
jedkarstv9,  n.  bie  ?le|itunft,  h.  t.-Cig.(T.). 
jedkati,    am,    vb.  impf.  n|icit,  h.  t.- Cig.  (T.) ; 

„vabiciTn",  Navr. (Let.). 
jedkost,  /.  bic  5(ctitraft,  bic  ^:^ci5tvaft,  Cig.,  C. 
jedkovati,    ujem,    vb.  impf.  =  jedkati,  Navr. 

■  (Let.). 
jedkovica,  /.  =  jedka  voda,   Cig.  (T.). 
jedljiv,  iva,  adj.  t\^bat,  Miir.,  Cig.,  Jan.,  C; 

—  pogl.  jeden  2). 

jednica,  /.   i)  haž   Spcifesimiitcr,    C,   Z.;  — 

2)  bic  Spciicrof}«,  C. 
jedno-,  išči  pod:  eno-. 
jedn9Č,  adv.  =  enkrat,  ogr.-C,  LjZv. ;  —  pr\m. 

ednok. 
jednost,  /.  bie  @i§bav!cit,  Cig. 
jedrast,   adj.    i)   fcrniij,   Z.;  —  2)  tcntnrtig, 

jedrat,  ata,  adj.  grofefcniig,  fcniig,  Cig.,  C: 
če  žlahtnejši  je  sad,  menj  jedrate  so  nje- 
gove peške,  Pire;  —  pren.  jedrat  odgovor, 
biiiibige  *J(ntii)ort,  Cig. 

jedrce,  n.  dem.  jedro;  ha^i  (in  eiiicr  l)aricn 
©(^ale  cingejrfilojfcnc)  ^erndjcn  ;  orehovo  j. ; 
jedrca  iz  orehov  jemati;  —  baž  S'cni!orper= 
djen,  Erj.(Som.J;  —  očesno  j.,  bei"  9(ugcn= 
fteril,  Guts.,  Jam.,  Cig.,  C. ;  —  jedrce.  Valj. 
(Rad). 

jfdrčast,  adj.  tcrnig,  fernreid^,  M. 

jfdrčat,  adj.  tcrnig,  fernreic^,  Cig. 

jfdrčen,  čna,  adj.  Sern=:  -čno  mleko,  bie 
liJčanbc(mitcf),  C. 

jfdrcje,  n.  eoll.  ii^erne,  n.  pr.  izluščena  bučna 
jedrca,  (jedrčje)  v^liSt. 

jfdrčnik,   m.  =  granit,  Jan. (H.). 

jedren,  adj.  ternfjaft,  fernig,  Mur.,  Cig.,  Jan. ; 

—  pren.  jedreno    pisanje,    gebtangtec   ©til, 
Cig.  (T.). 

jedrica,  /.  četrt  orehovega  jedra,   Valj.(Rad); 

—  bcr  SJJaubelfern,  Z. 

jedrik,  ika,  m.  bie  SŠcgtriavte,  Gidjoric  (cicho- 
rium  intibus),  Goriš.-Erj.(Torb.);  —  prim. 
ledrik. 

jedrfna,  f.  bic  Sernig!eit,  bie  ®ebrangt:^eit,  bic 
33iinbigfeit  (stil.),  Cig. (T.). 

jfdrka,  /.  =  jedrce,  Miir. 

jedrk9,  n.  =  jedrce,  Habd.- Valj. (Rad). 

i.jfdrn,  adj.  i)  ^ern=:  jedrna  postelja,  boč- 
Slcrngcf}aufe  (pericarpium).  V.- Cig.;  —  2) 
fernig,  Jan.;  —  biinbig,  gcbrdngt,  Cig.(T.j; 
jedrna  slovnica,  Raič(Let.). 

2.jfdrn,  adj.  =  jadrn,  fc^ncd,  f)Urtig,  Diet., 
ogr.-Mik.;  jedrno,  fd)ncU ,  flugž,  Mcg., 
Diet.,  Trub.,  C;  pojdite  jedrno  viinkaj 
na  ceste,  Sehoenl.;  Jedrno  začutim.  Kam 
zeva  še  dalj,  Vod.fPes.);  —  prim.  stsl.  jedrt 
==  hiter. 

jfdrnast,  adj.  fcrnicf)t,   Cig.,  Jan. 

jv-drnat,  adj.  tcinig,  tcrnrcic^  ;  =  j.  les,  feftc^ 
§0(5,   Cig.;  jedrnata  ruda,  bcrbcš  Srj,  Cig.; 


jedrnata  hribina,  birf}tc  ^cBart,  Erj.(Min.); 

—  marfig,  gcf)altrcid),  biinbig,  Cig.,  Jan.; 
jedrnata   beseda,   pisa\a,    Cig.,  nk. 

jfdrnatost,  /.  bic  fcrnigc  ^-bcild)ancnf)cit ;  —  bic 
■"^ifdcifion,  bic  93iinbigfcit,  Cig.,  Jan.,  nk. 

jadrnica,  /.  bic  .Ucrnfjant,  Cig. 

jedrniti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  uriti  se,  fid) 
ilbcn,  ugr.-C.  ;   —  prim.  2.  jedrn. 

I.  j^drnost,  f.  bic  .ftcrnigfcit,  bic  g-cftigfeit,  C, 
Z.;  —  bic  33iiubigfcit,' Ov.rT'.;. 

2.j9drnost,  /.  bic  iinrtigfcit,  bic  33ercitn)i(Ug= 
fcit,  bcr  ©ifcr.  Diet.,  ogr.-Mik. 

jedro,  n.  bcr  (in  cincr  Ijartcn  (B(i}ak  cingc= 
fd)(offcne)  ^ern ;  —  ber  Steinfcrn  (min.), 
li.  t.-Cig.fT.);  ognjeno  j.,  bcr  (^euerbu^cn, 
Cig.;   očesno   j.,    bcr  5(ngcn[tern,    C,  Z.; 

—  hci^  ^riiftigftc,  bcv5  l^cftc  cincr  Sad}c: 
bcr  ©cf)aU  (cinc§  ©iv^cši),  Jan.;  bcr  gein= 
gcl)alt,  Erj.(Min.J;  zlato  slabcjšega  jedra, 
r>t. ;  \)i\§  <i?orn  ibei  9JJiinjcn),  0>. ;— voda 
svoje  jedro  tira  — ,  ^at  bie  .Soauptl"tri}mung  — , 
C;  —brez  jedra,  dI)UC  Saft  unb  .^raft,  Cig.; 

—  bic  (£(itc,  Cig.,  Jan.;  j.  vojščakov,  bie 
ftcvntriippcn,  Cig.;  —  ber  ^nliattc^fcrn,  bic 
Onintcfjcnj  (cincr  'i!Bi)fenidiaft,  Scljre,  3d)rift), 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  bcr  ''^(bri)§,  baiš  (Jonipcn- 
biuni,  Cig. (T.). 

jedrovit,  adj.  fernig,  fcrnrcid),  Jan.;  —  fcrn- 

f}aft,  fcntig,  gcl)altrcidi,  Jan.,  Cig. (T.). 
jedrovitost,  /.  bic  ftcrnl)attigfeit,  bcr  SJeic^tljum 

an  ®el)alt,  Jan. 
jedrovje,  n.  ber  ^n^olt  cincr  9ht)^,  ogr.-C. 
jeduh,  m.  =  jedun:   Kosilo  tako-ne  mika  je- 

duha,   Str. 
jediin,  m.  ein  [tnrfer  (Sffcr,  bcr  Siidfra^,  Cig., 

M. 

1.  jedva,  adv.  \<x\\\\\^Jan.,  ogr.-C,  nk. ; („odvo" 
Ben.-Mik.). 

2.  jedva, /TO«.  =  onadva,  jedvina  mati  =  njiju 
mati,  ogr.-Mik. 

jedvaj,  adv.  =  i.  jedva,  Habd.-Mik. 
j^gati,  am,  vb.  impf.  ^\\  tierj^tcljcn  gcbcn,  fagcn, 
cnniitincn,  Gor.-Z.,  Tohn.-Levst.(Rok.),  Polj. ; 

—  prim.  jekati  (r). 

jegelček,  čka,  m.  dem.  jeglec;  to  bi  bila  pra- 
vilna pisava  za  :  jegolček,  kakor  se  izgovarja, 
bic  Sd)lit|fclbhimc  (primula  acaulis).  Nov., 
DSv.,jvihŠt. 

JEgla,  /.   Cig.,  C,  Polj.,  pogl.  igla. 

jeglec,  (jegeic),  getca,  m.  =  jaglec,  bic  Sd)Iii|'fe(- 
bhtme,  Cig.,  Lašče,  Rib.-Levst.(M.);  (glasi 
se  nav.  ^jegolc");  —  prim.  iglec. 

jegliča,  /.   Cig.,  pogl.  iglica. 

jeglič,  i'ča,  m.  jegliči,  @c^(ii))clbhuncn  (pri- 
mulaceae\   Cig.  (T.),  Thš.(R.). 

jegliči,  »z. /'/.  ber  .'gtrfcbrei,  Jan.,  Valj.  (Rad); 
Marinka  mi  skuha  .Icgliče  na  noc ,  Npes.- 
Schein.;  —  pogl.  jagliči  pod:   2.  jaglič. 

jfgniti,  jcgnem,  vb.  pf.  ad  jegati  =  golsniti, 
Erj.(Torb.);  kar  jegnil  ni,  Z.;  — prim.  jek- 
niti   (:). 

jegn9,  n.  =  gumno,  bic  ^rcjd}tcnnc,  Hriišiea 
v  istri-Erj,(Torb.);  —  bcr  glattc  'Šoben  Por 
bcni  §anie,  Z.;  ber  :pof,  Prim.-Cig.,  C,  Z. 


jegulja  — jekl^nec 


364  — 


jeklenica  — jelenica 


jegulja,   /.  =  ogor,    bcr    'Hal;  —  prim.  lat. 

anguilla. 
jeguljar,  rja,  hi.  ber  Sloffdngcr,  bcr  ^?(a(^dubkr, 

C/i,'..  Jan. 
jeguljast,  adj.  oolartig,  aalformig,  Cig.,  Jan. 
jegiiljen,  Ijna.  adj.  ==  jegulji,  Z. 
jegulji,    adj.  '?(al=,  Miir.,   Cig.,  Jan. 
jeguljica,  /.  dem.  jegulja;  i)  flcincr  >Hal,  Cig., 

Jan.;  —  2)  lepova  j.,  ba§  Sleifteraldjcn  (an- 

guillula    glutinis),    occtna    (kisovaj    j.,    ba^ 

Gilicidlc^en  (a.  aceti),  Krj.fZ.J. 
jeguljina,  /.  haž  5(alflei)cf),  Cig. 
jeguljiti,   guljim,   vb.  impf.  9(alnfcf)e  fangen, 

aolcn,  Cig.,  C. 
jeguljnik,  tn.  =  jeguljnjak.  Mm: 
jeguljnjak,    m.  bec  '3lalbc^d(tcr,  ber  ?(alteicf), 

Mur..    Cig.,   C. 
jeguljski,  adj.  =  jegulji,  Z. 
jeh,    interj.   je!    OC^!    (izraz   začudbe,    žalosti 

i.  t.  d.),  Levst.(M.),  Z. 
jfha,  interj.  =  jeh!  Z. 
J9hata,   interj.  =  jeh!  Z.,  jv^kŠt. 
jfj,    interj.  (izraz  začudbe,  bolesti:)  je!    Cig., 

Jan.;    jej,   kako  je  to  lepo!    Cig.,  jv^hŠt.; 

ad)\  jej,  kaj  bo  zdaj !  ji'^^^. 
jeja,  /.   Spelje,   C;    pija  in  jeja,    Speife  unb 

Jranf,  Jan. 
jejda,  /.,    Cig.,   Jan.,    Tuš.fR.),  Valj. (Rad), 

pogl.  ajda. 
jek,  jčka,  m.  ber  ž>a(I,  bcr  Sr^aH,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  Valj. (Rad);    ba»    (Sd)o,    Guts.,   Jam., 

Mur.,  Jan.,  Sen.  f^Fi^.),  nk. 
jfka,  f.  bQ§  Gdio,  Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  Valj.  r Rad). 
jokati,  jckam,  vb.  impf.  beim  j^all,  £toJ3  ^aDen, 

brijfinen,    Z.;  —   anfto^en,   anpralleii,    Z., 

Bes. 
J9kel,    kla,    m.  ber  ^afen^^a^n,    V.-Cig.,  .Jan.; 

(jekelj),    C;  —  prim.  nem.  ^ofel,  .'gatcil  = 

.'pafei^afin.  /?) 
jekctati,  etam,  (jčem,  vb.  impf.  =  jecljati,  C. 
jeklar,    rja,    m.  bcr  3ta()(niad)er,    bcr  BtaijU 

^dublcr. 
jcklarnica,  /.  bic   Stat}Ii(f)micbe,    bie   BtaifU 

fabrtf,   Cig.,  Jan.,   Cig. (T.). 
jeklarstv9,    »i.  bie    Statjifnbricatton,    Jan. 

(Slovn.),  nk. 
jeklast,  adj.  fta()(artig,  Cig. 
jcklati,  am,  vb.  impf.   ft(if)lcil,  ^[ur. 
jcklcc,    kleca  (kelca),  m.  bie  ©obci  aii  citiem 

.'Oaiiicu  (^ifdjnct),   V.-Cig.;  —  prim.  nem. 

.iiSfel. 
jeklen,    adj.   1)  »on  £ta()l,  ftdljlerii;    jekleno 

pero,  bic  Sta^lfcbcr;  jeklena  litina.  berPJui^^ 

ftnbf,   OV^r.;;  —  jeklen  človek,  abgcftdbit, 

Cig.,    filKr.,   M.;    jekleno  zdravje,    cijcriic 

(Wi')iiJibbcit,   Cig.;  —  conipnct,   Cig.f^T.);  — 

bcrb  (min.),  Cig.  (T.)\  —  <;\f[)a{[xi\A),  noll,  Lig. 

(T.);  jekleno  zrnje,  žito,  UoUtornigc*,  gcblC 

flenc#,  fd)n)ere*  ©ctreibc. 
jcklvnast,    adj.    f(oI)Iirf)t,    ftobifcft,    ftotjibcrb, 

Cig.;  —  |tai)lblnii,    V.-Cig. 
jekl^ncc,  nca,  m.  bcr  Siberit  obcr  Gi)cnipat, 

Erj.f.Min.),   Cig.  (T.). 


jeklenica,  /.  i)  =  jeklarnica,  Cig.,  C;  (je- 
klCnice),  Vod. (Pes.);  —  2)  bie  Sta^Ifebcrn, 
Z.,  SIS.;  —  3)  bie  Sto^IgucUc,  Jcs. 

jeklenina,  /.  bie  Sta^Itoarc,  Cig.,  Jan. 

jekleninar,   rja,  m.  =  jeklar,   Cig. 

jekleniti,  fm,  vb.  impf.  ftd^lcil,    V.-Cig. 

jeklenka,  /.  jeklena  sulica,  \ov.-C.;  jeklena 
sablja :  Ti  skrhaj  nad  njim  Preteče  jeklenke, Zi-. 

jeklpnovec,  vca,  m.  nk.,   pogl.  jeklenec. 

jeklina,  /.  =  jeklenina,   C.,  Z. 

jekliti,  fm,  vb.  impf.  ftd^Icn,   Cig.,  Jan. 

jekljati,  am,  vb.  impf.  =  jecljati,  C,  Vest. 

jekljav,  ava,  adj.  =  jecljav,  ogr.-M.,  C. 

jekljenje,  n.  bai  Std^lett,   Cig. 

jeklo,  n.  ber  Sta^l;  lito  jeklo,  ber  OJuišjtfl^I, 
O'^'.,  Jan.;  jeklo  na  modro  greti,  višnjeliti, 
bcn  StQ{)l  blau  aninufcn  laffen,  Cig.;  — 
iz  stvn.  ecchil,  bav,  eckel,  in  to  iz  lat.  acu- 
ale,  Mik.(Et.). 

jeklorez,  reza,  m.  ber  Sto^Iftic^,  Cig.,  Jan., 
Cig.rr.),  nk. 

jeklorezec,  zca,  m.  bcr  Stof)(ftec^er ,  Cig., 
Jan.,  nk. 

jeklovina,  /.  bie  Stnf)Iir)are,'  Jan.,  C, 

jeklovit,  adj.  ftal)l{)dltig,   C. 

jfkniti,  jCknem,  vb.  pf.  eincn  £aut  l^orcn  lo)^ 
fon,  Sl.\.;  aufddjjcn,  Mur.,  Jan.;  —  beim 
j^aUen,  Sdjlageti  ober  9(u)"toj}en  eiiicn  Sedali 
f)oren  laifcn,  Mur.,  C,  Bes.;  tako  me  je 
vrgel,  da  je  vse  v  meni  jeknilo,  Z. 

jekot,  6ta,  m.  bož  S)riil)nen  (beim  t^ad),  Z. 

jfl,  ?,  /.  bie  3:Qnnc,  Meg.,  Guts.,  Mur.,  \'.- 
Cig.,  Jan.,  Tolm.;  jeli  ali  hoje,  Ravn.(Abc.). 

jfla,  /.  bie  Jannc,  Mur.,  Jan.,  Mik. 

jfica,  /.  dem.  jel :  einc  fleinc  ^oniic,  Cig. 

j?lce,  n.ha^  i)eft,  Meg.;  ber  Tcgcngriff:  tudi 
jelce  je  za  ostrim  noter  (v  trebuh)  šlo,  bcr 
©riff  ntit  ber  .ftlinge  brang  Ijincin,   Dalm.; 

—  prim.  hcice. 

J9lcegar,  rja,  m.  ber  ^crjog^Opfel  (iz:  herce- 
gar),  Kr.-Krj.  (Torb.). 

jelen,  jelena,  m.  i)  ber  itirj(^;  bcr  Sbelf)irj(^ 
(cervus  claphus),  Erj.(Ž.);  j.  osmorogljač, 
ber 'Jldjtcnber,  SIS\;  „kaj  gledaš,  kakor  jelen 
v  praprot?"  tako  reko  človeku,  ki  kake  jedi 
nehče ,  in  jo  zato  nevoljen  ogleduje,  F.rj. 
(Torb.);  sevcrm  j.,  bO'?  ;')icnntl)icr  (cervus 
tarandus),  Erj.(Ž.);  —  2)  'Oiomc  ciiic^  l)ir)(^= 
farbigen  Ddifen,  Cig.,  .Tan.,  Dot.,  Lcvst.(M.); 

—  3)  divji  j.,  bcr  Virjdjrdfcr  (lucanus  cer- 
vus) =  rogač,  Skrilje  pod  Cavnom  -  Krj. 
(Torb.). 

jelfna, /.  kravje  ime,    Tohn.-Krj.(T.),   BlKr. 
jel9nče,   ela,  n.  dem.  jelen;    i)  "Hai  .'oir)d)fnIb; 

—  :)  eiii  !)irid)|Qvbciier  Cd)§,  Vrtov.fKm.k.j. 
jelvnčtk,   čka,  m.  dem.  jcicnec,  jclenek;  bfltS 

^•»irjdjlcin. 
jelfncc,    nca,    »1.  dem.  jelen ;    ba»?  .'oil)d)Ieill, 

.Jam.,  Valj.  (Rad). 
jel9nck,    nka,  mi.  dem.  jelen;    bo*  .'pirfcfticilt, 

Slur.,   Cig. 
jel9nič,  m.  ba«  .'oirfdjkitt,  C. 
jelenica,  /.   i)  =   košuta,  Guts.-Cig.,  .fant., 

Mur.;  —  2)  ber  ^runltplatj  bc?  :pirjd)c«, 

V.-Cig. 


jelenina  — jel^vje 


365  — 


j^tša  —  jemati 


jelenina,  /.  ba-?  .s>ii)cf)ncijcl),  .^fitr.,  Jan.;  bic 
.V>irjclil)aut,   Oir..  Karn.i^Abc.). 

jelfnjak,  m.  i)  bcr  .\?iiid)Cniuift,  Cig.;  —  2) 
jcleniak.  bcr  .'oividifiavtcii,  Ci^. 

jelenjerpžen,  žna,  adj.  virldlljOlMl  ,  -žno  olje, 
ba^?  viridihoriiol,  Ci^.(T.). 

jelfnji,  adj.  uoilt  .'oirjcfl,  .iiivldj^. 

jel?nka,  /.  1)  bic  .Vtiid)tuh,  C;  Dol'  ste  pri- 
tekli jeicnki  dve,  Spcs.-K.;  —  'iia^  tt)eibl. 
^irjd)falb,  0>. ;  — 2)  kravfe  ime,  Kr.-Valj. 
(Rad).  BlKr.;  —  3)  bie  9Uigen=  ober  :^irjc^= 
tt)Ur,5  (athamanta),  Medv.  (Rok.). 

jel?nov,  adj.  Doni  Aptrid),  .'oi>^if^=' 

jelfnovec,  vca,  »1.  1)  ber  $)irfd)^Drngeift,  C?>., 
Jan.,  Cig.fT.).  DZ.,  Vrt.,  Strp.;—  2)  bic 
3iVmitf)ierfIecf)te  (cladonia  ranglferina),  CifC., 
Tuš.fR.j;  —  i>ci§  Saferfraut  (laserpitium), 
Cig.,   C.  Medv.  (Rok.). 

jel^novina, /.  bie^ivid)f)QUt,  .Uur.,  Cig.,  Jan.; 

—  ia^  £)ir)diflct)d),  Diet.,  Cig. 
jel?novka,  /.  bie  iiirjc^fuf),  Jan. (H.). 
jelfnski,    adj.  ^ii"id)',    Miir.,   Cig.,  Jan.,  C; 

jelenski   rog,   C. 

jel^nščak,  m.  ber  iptr)c^bocf,  Jan.  (H.). 

jelfnščica,  /.  bie  ipirldilnurj  (athamanta),    Z. 

jeles,  m.  ein  f^iid):  bie  ^{\z  (clupea  alosa),   C. 

jeli,  conj.  i)  vprašalni  členek,  Boh.,  Dalm., 
nk..  v^hŠt. ;  jeli  je  to  prav  ?  Dalm. ;  jeli  po 
noči  ali  po  dncvi,  ogr.-C.;  —  2)  mdtjt  »tia^r? 
geltl  tudi  z  osebili :  jelita,  jelite ;  jeli,  daje 
res,  nid)t  ma^r?  el  ift  jo;  grdo  je,  jelite,  če 
nam  očitajo,    Ravn.;    prim.  Let.   i8qi,  ^q. 

i.jellč,  i'ča,  m.  bie  Janne,  C.  (=  smreka, 
ogr.-Raič  \.  Kol.  1868.  p.  SO.). 

2.jeHč,  M!.  ==  trap,  norec,  butelj,  Tolni.-Strek. 
(Let.). 

jeličevje,  n.  =  jelovje,  ber  Janiienttialb,  C  ; 
jeličevje,  ogr -Valj.  (Rad);  —  boe  %axi\\C\\' 
reifig,   Tmovo-Erj.  (Torb.). 

jellš,  m.  bie  Speife,  Habd.,  C.  ogr.  -  Mik., 
'  kajk.- Valj.  (Rad). 

jelita,  /.  neka  vrsta  klobas,  BlKr.;  —  prim. 
češ.  jelito,  2'arm. 

jelitnica,  /.  =  godlja,   C. 

jf  Jka,  /.  bie  Janne,  bie  3Sci^=  ober  ©beltanne 
(abies  pectinata),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.  (R.), 
Gor.,  nk. 

jflnik,  m.  ber  2annentt)Qlb,  C. 

jelo,  n.  baš  Glfcn,  Mur.,  Cig.,  Jan  ;  bie  Speije, 
Rib.-Mik.,  ogr -Valj.  (Rad) ;  okusno  in  re- 
dilno  j.,  Sov.;  j.  in  pilo,  Speijc  uiib  ^ranf, 
BlKr.;  brez  dela  ni  jela,  Cig.,  C.,Vrt.;  kdor 
ne  dela,  je  brez  jela,  Cig.;  kjer  je  delo, 
tam  je  jelo,  Strbeit  brittgt  Srot,  Cig.;  mnogo 
dela,  pa  malo  jela,  LjZv. 

jel9v,  adj.  »on  ber  Janne,  Jannen^ ;  —  juin 
9?abeIf)ol5  iiberfiaupt  gefjorig:  j.  les,  C,  Bl- 
Kr., jv{hšt.,  Sotr.;  jelovo  drevo,  ber  9Jabef= 
baum,  Jan. 

jel9vec,  vca,  m.  ber  9?abeI5aum,  Jan. 

jelovina,  /.  i )  "ba^  Januen^olj;— jcbe^  'i)fnbe(= 
^olj,   C,   BlKr.,  jvihŠt,;  —  tudi    jel6vina; 

—  2)  jelovina,    neka  trta,  Kanal (Goriš.)- 
Erj.  (Torb.). 

jelovje,  n.  ber  Janneimalb,  C. 


j^tša,  /.  bie  (Sric;  črna  j.,  bie  ©c^toarjerle 
(alniis  glutinosa),  Tuš.(R.j;  —  bela  j.,  bie 
^fi?ci|V  Obcr  (Mrauerlc  (alnus  incana).  Cig..  C. 

jelšak,  )/i.  ciiie  drle  mit  jd)oucu,  cmporragenben 
•Jlcftcit,  Poh. 

jflšev,  adj.  (frlen-;  —  jelševa  je  =  e-S  ge^t 
)d)Icd)t,  jvihŠt. 

jetševar,  rja,  m.  bcr  (Srlcnblattfčifer  (galeruca 
al  ni),   Erj.fZ.). 

jfJševic,  vca,  m.  i)  bcr  Srlcnttinlb,  Z.;  —  2) 
Cine  ^,?lrt  Siebe,  C,  Rogatee(Št.j-Erj.(Torb.); 

—  3)  bcr  ebelfrcbe,  \ov.-C. 
j^tševica,  /.  cine  5(rt  flcincr  %\\<i)i,  Mur. 
j^lsevina,  /.  ha%  (Sr(cnf)ol,v 

j^iševje,  n.  ber  (fileinnalb;  ba»  ©rlengebiiicf). 

jflševka,  /.  i)  eine  iHrt  'i8Qcf)fifc^,  C;  —  2) 
neko  jabolko,   Mariborska  ok.-Erj.  (Torb.j. 

j^lšica,  /.  deyn.  jelša. 

jgtšinje,  n.  ber  ©rleninalb,  Cig.,  C. 

jflšje,  n.  haž  Srlenge^ol.v 

j^lšji,  adj.  =  jelšev,  Mur. 

jflška,  /.  i)  fleiiie  Grle,  C;  —  2)  neko  ja- 
bolko, 51'.  Duh  pri  Krškem-Erj.  (Torb.), 

jflškovica,  /.   neko  jabolko,   C. 

jeišnica,  /.  i)  neka  riba,  C;  ber  Steinbeiger 
(cobitis  barbatula),  Luče(Št.)  -  Erj.( Torb.j; 

—  2)  neko    jabolko ,   C. ,    Mariborska  ok.- 
Erj.  (Torb.). 

jeluh,  m.  neki  čudovit  ptič,  Poh.-Xov. 

jeluta, /.  =  krvava  klobasa,  BlKr.;  —  prim. 
jelita. 

jflva,  /.  =  jela,   C,  Mik.,  Zora. 

jemaJnik,  m.  ber  ^^(blatiuuž  (gramm.),  Cig.,  C. 

jemanje,  n.  ba§  ■)Jcf)nien;  j.  blaga,  ber  ŠJejug 
einer  35>aic,  Cig.;  j.  časti,  ber  6f}rcnraiib, 
Cig. 

jemati,  jemljem,  I.  vb.  impf.  ad  vzeti;  i) 
uebinen;  v  roke  j.,  na  posodo  j.,  entlcifien; 
po  sili  j.,  rauben;  bc,^icfien:  blago  j.  pri  kom, 
jemanbž  Siunbe  fein;  j.  zdravilo,  eimie{)nten;  s 
seboj  j.,  mitjunefjinen  pflegen;  pod  streho 
j.,  511  berjcrbergen  pflcgcu;  prevelike  obresti 
j.,  '2Sud)cr  trciben;  desetino  j.,  ben  3^^)^"* 
cin!)eben,  Cig.;  mito  j.,  fic^  bcftcd)en  laffeii; 
j.  dekle,  im  Sjegriffc  fein  311  ef)etid^en:  jem- 
Ijeta  se,  Cig.;  —  v  prisego  j.  koga,  jcman- 
bem  ben  Gib  abuef)nien,  Cig.;  v  strah  j., 
ftrcnge  bc^onbeln,  Sov.;  v  pretres  j.  kaj, 
ctiDas  beurtf)ci!en,  Cig.;  v  račun  j.,  einrec^' 
iien;  v  misel  j.,  crttia^nen,  anfii^ren;  na 
znanje  j.,  jur  ^cntitnič'  iicijmen;  za  zlo  j., 
iibct  ncbinen ;  j-  besedo  v  tem  ali  onem  po- 
menu; j.  kako  reč  za  to,  kar  ni,  eine  Sac^e 
oerfennen ,  Cig. ;  —  2)  roegne^mcn :  s  tega 
sveta  j.,  oon  biefcr  SlBelt  binracgncl)nten :  trd- 
njavo j.,  cine  ^cftung  ju  net)nicu  fiid^cn,  Cig.; 
V  mlako  me  vlečejo.  Klobuk  mi  jemljejo, 
^pes.  -  K. ;  Sava  breg  jemlje  ,  ftromt  bQ§ 
Ufer  ab,  Cig.;  sapo  mi  jemlje,  c§  benimmt 
mir  ben  9(t^cm;  vid  in  sluh  mi  jemlje,  e^ 
mad)t  mir  .'porcu  unb  Sefjen  oergcl^cn ;  moči 
j.  komu,  enttraften;  vrednost  j.,  entrocrten; 
poštenje  j.  komu,  jemonbž  G^re  anrii^ren ; 
gorje  jim,  kateri  nedolžnemu  pravico  jem- 
Ijo,  Ravn.;  —  bolezen,    lakota   jemlje    člo- 


jemavec  —  jerebica 


—  366  —  jerebižar  —  jennenarstv9 


veka,  itiiiimt  il)U  ()cr,  vcibt  i()ii  aiif;  solncc. 
sne^  jemlje  oči,  blcubct  bic  iMucicii;  —  faficii, 
Oy. ;  kebel  je  jemal   tlevet  b('kalov,  LjZv. ; 

—  FI.  jemati,  mam,  mljem  vb.  impf.  ad 
jeti ;  ailffllicjcil,  Jati.\  konj  jema  ncpokojcn 
biti,  C;  Konjiči  so  slabi.  \'oz  jema  mi  stat", 
Spes.-Vod.fPes.). 

jemavec,    vca,    m.  ber  9fo{)lltcr,    Jan..    Trub.; 

bcr  'Jlbiicbimr,  bcr  .ftutibf,  Ci^r. 
jemavka,  /.  bie  9JeI)mcrin,    ^. ;  —  bie   'iib- 

ncfiiiunin,  Cig. 
jemčiti,    im,  vb.  impf   bihijcn,   nk.;  —  stsl.; 

prim.  jamčiti, 
jemec,    mca,  m.  bcr  ^iirflC,   C,  uk.;  —  stsl. 
jemlaht,  /.  :=  ebehtnica,   (ior. 
jemljaj,  »i.  bie  S^ofte,  bie  ^'ortioii,   \'.  -  Cii(., 

Jan. 
j§mnasta,  iutcrj.  o  jemiiic! 
jfmpa,  /.  bie  ^utte,   C;  —  pred    kolibo    na 

steni  je  visela   ^jempa"  z  mlekom,  Zv. ;  — 

prim.  jepar. 
jV'mpar,   rja,  nt.  bcr  giidjbcfjftlter,  Z  ;  —  prim. 

jepar. 
jemstvo,  n.  bie  93iirflfrf)Qft,   bie  ©orantie,  C 

nk.;   —  prim.  jemec. 
jemsčina,  /.  ba§  iBabiiim,    I.evst.  (Cest.) ;  — 

prim.  jemec. 
jenčnik,  m.  ciii  SSeiberfittcl  orjne  Dbcrleib,  C  ; 

prim.  Janka. 
jenčnjak,  m.  =  jenčnik,   C. 
j^njati,    am,    vb.  pf.  =    nehati,    Ollf^oren;    j. 

komu,    nQcf)gebcn:    Amn  jim  jcnja,    Ram.; 

—  prim.   henjati. 

jenjavati,  am,  vb.  impf.  ad  jenjati ;  im  9(uf= 
ifoitn,  'Hladjlaiim  beflriffcit  jcin,  Mtir.,  Mik. 

jenjevati,  iijem,  vb.  impf.  =  jenjavati;  I.c- 
nora  tam  v  trepeti  Jenj'vala  je  živeti,  Preš. 

Jenka,  /.  =  janka,   C. 

jfpar,  rja,  m.  neka  posoda,  Gor.-TV^;— prim. 
stvn.  eimpar,  kor.-nem.  emper,  ©inict. 

jeran ,  ana,  m.  flcincr  Sltcinel  mit  jdiarfcr 
Sdmeibe  unb  jc^riifle  gcfc^liffi^iicv  ''}iai]i\,  bcr 
^.BallcnmciBel,    ^'.-Cig.;  —  prim.  jerati. 

jerat,  m.  =  jert,  Lcvst.(Rok.). 

jerati,  am,  vb.  impf.  „(ycl)rcn",  b.  i.  fdjrogc 
^ltid)cn  mod)Cll,    V.-Cig.;  —  iz  nem. 

j^rba.s,  m.  i)  runbcr,  ani  l^Hiitlicii  (ieflc>d)teiicr 
ilorb,  bcr  ouf  bcm  .Slopfc  iictmiicii  luirb;  — 
2)  Icbcriier  Sarf  fiir  9){cl)I,  cin  Sd)laitdi,  C. ; 

—  iz:  (Mcrtfajg  (V),    Valj. (Rad). 
J9rbasar,    rja,  m.  bcr  Morbmad)cr,  i.ig.,  Jan. 
jvrba.sec,  sca,  m.  dem.  jcrbas,  Jan. 
jprbasček ,    čka,    »1.    dem.    jerbasec;    flcilicr 

ruiibcr  .Uorb. 
jerčjc,    n.  coll.  Sdcjcjpiine,    Mariborska  ok.- 

l\rj.(Tnrb.);  —  prim,  jcrič. 
jcrdanka,  /.   neka  užitna  g«)ba  (agaricus  sp.), 

^trck. 
jerfb,   m.  tai  5Rcbf)uf)n   (^JJJaitndjcn) ;    snežni 

j.  =  snežna  jerebica,    F.rj.(Z.),   Frn.fF.): 

»kalni  j.,  =  kotoma,  ba*  ®tcinl)Ul)II  (pcrdi\ 

saxatilis),  Krj.(Ž),   Frcv .(!•'.). 
jerebica,  /.  i)  ba*  iHcbI)ul)n  (SBcibc^cn)  (pcr- 

dix  cinerea),  Erj.(Ž.);  =  poljska  j.,  I.evst. 

(Sauk);   snežna  j.  ali  j.  belica,  bo*  8d)UCC 


f)u()ll  (lagopus  alpinus),  rdeča  ali  gozdna  j., 
baio    $a)el^uf)n    (tetrao    bonasia),    Erj.fŽ.j; 

—  2)  čvrž  v  lesu,  bcr  Jftnorrcn,  Tolm.-Štrek. 
(Let.). 

jerebičar,  rja,  m.  ber  JReb^iifjnerfanger,  Cig.; 

—  bcr  i<or)'tel)f)imb,  C. 

jerebičarica,  /.  bie  ^i^ogelpfcife,  bie  Steb^ii^ner 

,^ii  lorfon,  Cig. 
jerebičast,  adj.  reb()ul)nartifl,  Cig. 
jerebičevina,  /.  =  jerebika,   C. 
Jerebičevje,    n.  coll.  =  jerebičje,    haž  (Sbcr= 

cid)i'iiflc)"trdudi. 
jerebičje,  n.  coll.  bie  ^ogelbccrbaumc. 
jerebika,  /.  bcr  5.<ogelbccrbaum ,   bie  gemeine 

(£bcrc)d)e  (sorbus  aucuparia). 
jerebikov,  adj.  Don  bcr  Gbcrcfc^c. 
jerebikovec,  vca,  m.  ber  SSogcIbeerbaum,  Cig., 

Jan. 
jerebikovina,  /.  ba^?  (£Dcrcid)cnf)o(5,  Z. 
jerebina,  f.  i)  i)a^  ^Hebtjii^ucrflciid),  Cig.;  — 

2)  bie  ?fntd)t  bcr  Sbcrcjdic,   Tuš.  (R.),  Cig. 
jerfbji,  adj.  »otit  3iebf)ul)n ,  9iebbiibner';   je- 

rebji  lov,  bcr  3tcbljii()ncrfang,   V.-Cig. 
jerebovina,  /.  hcii  .'oafclgciliigcl,  Cig. 
jerej,    m.  =  duhovnik.    Z.;   („joero",    Re\.- 

Raiid);   —  prim.  jerov. 
jeremijada,  /.  tarnanje,  žalovanje  (kakor  .lere- 

mijcvo),  bie  Jicrcmiabc,  Cig. 
jeremijevati,  ujem,  vb.  impf.  ^crcmiabcii  0U  = 

ftimmcti,  Bes. 
jerek,   rka,  adj.  =  žerck,  ^erb,  Z.;  —   jerko 

se  držati  =  žalostno  se  d..    KrGora-DSv. 
jeretin,  m.  ber  fte^er,  ogr.-C;  —  prim.  lat. 

haercticus. 
jeretinstvp,    n.  bie  fie^erci,  ogr.- Valj. (Rad). 
jeretnik,    m.    =    jeretin,    C;    —    prim.   lat. 

haercticus. 
jerevin,    m.  silen  veter,  (jarovinr)    Črni  \'rli 

(\'otr.)-Štrck.  (IjZv.J. 
jerh-,  Mur.,  Cig.,  Jan.,\'rt.,  Štrek.;  pogl.  irh-. 
jerhen,  hna,  m.  'Udi  KnpitnI,  Dol.-Levst.  (Rok.). 
jerič,   »J.  =  iver,   C. 
Jeriča,  /.  bodljiva  kostanjeva  lupina  (oplodje), 

Ip.,  (ioriška  ok.-Erj.f Torb.) ;  —  \->ogl.  jezica. 
jerih,  m.  =  irh.  Diet. 
jeriti,  i'm,  vb.  impf.,  pogl.  2.  jariti. 
jermanec,    nca,    m.  ==  rman,   bie   (3d)afgarbe 

(achillea    millefolium).    Goriška    ok.  -  Erj. 

(Torb.),   C, Brda. 
jermen,    ena,    m.   i)  =  remcn,   bcr  UKicmCU ; 

brusilni   j.,   bcr   3treid)ricmCH,    Cig.;    gonilni 

j.,  bcr  Xricbricmcii,  /)Z. ;  strcmenski  j.,  ber 
Stcigriemeu,  Cig.;  —  2)  /'/.  jermeni,  tist 
prostor  v  kozolcih,  ki  je  za  seno  odločen. 
Dol..  Sotr.;  —  t,)  povodni  j.,  bOiS  SccgroŽ, 
(zostcrn),    7'uš.(ii.J. 

jermenač,  »j.  iz  jermenov  spleten  bič,  koro- 
bač,    Dol.-F.rj.  (Torb.). 

jcrmenača,  /.  bic  >Kicmciipcitfd)C,    Vest. 

jermenar,  rja,  m.  =  remenar,  Mur.,  Cig., 
Jan. ;  (jermenar),  Valj. (Rad);  prim.  remenar. 

jcrmenariti,  arim.  vb.  impf.  remenariti,  CV^'. ; 
=  remenarski. 

jermcnarski,  adj.  r=  remenarski,   Cig. 

jermenarstvp,  n.  =  rcmenarstvo,   Cig.,  Jan. 


jerin9na.st  —  jcsvnjc 


-  367  — 


jcsvnji  -  jesti 


jerm^nast,  adj.  ricmcitavtig ;  —  0)C,  Cig. 
jcrmfnčuk,     čka,    m.    dem.    jcrmcnec;     bož 

JHioiiicl)CU. 
jerm^nec,   iva,  m.  dcni.  jermen;  =  rcmcncc, 

bac'  JHicim1)cii,  Mm:,  Cig-;  bcr  Sd)iiun-iciiu'n, 

Diet..   Cig. 
jerm^nje ,    u.  eoll.  =  rcmcnie,    bic  3iioiiioii, 

bay  ^HicmciijcilC),   Cig.,  Jan. 
jerov,  »J.   =  jcrc),  {pl.  jcrovc),  Rc^.-C. 
jvTob,   m.  =  gcrob,  bcr  iHniiiiiiib,   Cig. 
j^Tobstvo,   H.  bic  i^Dvimmbidjaft,  Cig. 
jerovica,  /.  rjavo-rJečkasta  zemlja,  Rilienberk 

(Goriš.J-Erj.  (Torb.). 
jerpica,  /.  neka  jed:  =  petkovice,  presnjača, 

^a  SotiofSt.J-Pjk. (Črt.) ; —  pnm.  grpa. 
jers,  m.  =  irs,  rs,  rotfici"  £d)^,   C. 
jcrt,   m.  =  irt,  ber  9iuj^l)af;cr,  Mik.,  Dol.;  — 

—  tudi  psovka:  ti  jert  grdi  ti!   Dol.-Levst. 

(Rok.);  —  prim.  kočcvsko-nem.  gerholter, 

bcr  'i)iui§f)a()cr,  Levst.  (Rok.). 
jeruš,  »I.  id)lcd)tcr  Sd)itaptf  auš  Spirituv  inib 

SSalJcr,  Gor. 
jesa,  /.,  Mik.,  pogl.  jasa. 
jesen,    sena,    m.  bic  ©fct^c;    veliki  j.,    bic  flC= 

tlicinc  S)d)C  (fraxinus  excelsior),    Tuš.fR.j; 

=  črni   j.,   C. ;    rumeni    j.,    btc  (MoIbcfdjC  (f. 

excclsior  aurea),    Cig.;   mali  j.,  bie  9}janna= 

obcr  33liitcnC)C^e  (fraxinus  ornus),    Tiiš.fR.J. 
jesfn,  /.  bcr  §er6)"t;  jeseni,  im  i^ierbftc,  Jan., 

C.,  Mik.,    Levst. (SI.  Spr.,  Močv.J;  v  jeseni, 

im  .'gerbfte,    Cig.;  =   z  jeseni,    Zil.  -  Jam. 

(Rok.),   Goriš.;   na  jesen,    gegen    bcil  i^^crbft 

JU,    Cig.;  —  v  jesen,    im  §crbfte,  ^i'^^^; 

pozna  jesen,   bcr  Spatl)erb[t;    babja  j.,    bcr 

'>}la(^l)Ctb\t,  Mur. 
jesenašnji,  adj.  ooii  biejcm  i^ci^^f^^-  ^• 
jesfnče,  eta,  ?j.  bas  im  §eibfte  geborcnc  Samm, 

bcr  .^crbftling,  C,  Z. 
i.jesfnček,  čka,  >«.  ^t'»!.  jescnec;  mann{irf)cr 

^crbftUiig  (Uoit  Sd)afcn),  Cig.,  Jan. 
2.  jesfnček,  čka,  m.  beli  j.,  tncijšer  obcr  cid)cn= 

blattiiger  2:iptam  (dictamnus  albus),   Tuš. 

(R.J. 
jesfnčica,  /.  dem.  jesenka:  >uctb(id)cr  Jpcrbft^ 

(ing  (uon  (£d}aien),  Cig. 
jes§nec,  nca,m.  i)ber4">erbftling  inoiii  SdjtDciii), 

Polj.;  —  2)  čine  Strt  i8ol)ncni'trand)  (cvtisus 

spincscens),    C,  Medv.(Rok.J. 
jesfnek,  nka,  m.  ejt^cnbliittrigcr  3)iptam  (dic- 
tamnus fraxinella),  Kras-Erj.  (Torb.). 
jesfnes,  adv.  =  to  jesen,  bicicii  .^icrbft,   C. 
jesenica,    /.  =  sinica,    bie  ftofllmcifc,   Gor.- 

Cig.,  Bole-Erj.(Torb.). 
jesenfk,  m.  bcr  SJionot  September,  Meg.,  Trub.- 

Mik..  Jsvkr.,  Z 
jesenika,  /.  =  jesen,  bie  '&\d)i,  Štrek. 
j^senina,  /.  eoll.  bic  £)crbftfriid)tc,  Jan. 
jesenišče,    n.  bcr  Igcrbftpuiift,   Cig. (T.),  Sen. 

jeseniti  se,  i  se,  vb.  imp>f.  jeseni  se,  cž  tritt 
l^crbftmittcrung  cin,  cš  {)erbftct,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

jesenjak,  m.  ber  ^'iplam  (dictamnus  albus), 
Cig.,   Tuš.(B.),   Cv.;  =  jcsenek,  DSv. 

jesfnje,  n.  bcr  (SjcbeiiUialb,  Cig. 


jes9nji,  adj.  =  Jesenski,  Jan. 

jesfnka,  /.  i)  bcr  iuciblid)c  .'ocrbftling,  Z.;  — 
2)  bic  im  Jtcrbftc  gcjdjorciic  2d)aj)uo(Ie,  C; 
~  ;0  bic  .s>rbl"tbiriic,  bcr  vcrbftapfel,  Z.\ 
Staro   Sedlo (  Goriško )-Erj.  (Torb.);  zlata  j., 

bic  ScptciiUicr  Oiolbbiriic,  C  ;  —  4)  bie  S^Iut^ 
J)il)C  (panicum  sanguinale) ,  Rodik(Kras)- 
Erj.(Torb.). 

jesenov,  adj.  ®)"c^eu=. 

jesenovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  bcn  .Spcrb[t  ,^U- 
brtiigcit,   V.-Cig.;  —  2)  ()crbflclii,  C. 

jesfnovec,  vca,  m.  i)  bcr  (S)d)cnbaum;  —  2) 
bcr  ©jdiciuiialb,  Cig. 

jespnovina,  /.  hai  ©jdjcnl^ols;  —  ber  ©fd)en= 
lualb,   Cig.,  Jan. 

jesfnovje,  «.  co//.  bie  (S|d)Ciibaiime,  ber  ©idjen- 
»ualb. 

jespnovka,  /.  ba>o  gemcinc  Spcrrfraut  (pole- 
monium   caeruleimi),  Med): (Rok.). 

jespnovnik,   m.  ber  (fjd)cniualb,  Cig. 

jesenski,  adj.  i^crbft',  f}Crbftlid);  jesenski  dan, 
jesensko  vreme. 

jesfnščak,  m.  i)  ber  Wonat  September,  C; 
—  2)  ber  4")erbftflad}ž,  Cig.,  Jan.,  C,  Svet. 
(Rok.). 

jesgnščica,  /,  =  jesenčica   i),  Jan. 

jeseter,  tra,  m.  bcr  cigeittlidje  Stbr  (acipenser 
sturio),  Cig.,  .Jan.,  Erj.(Z.);  —  prim.  rus. 
osetrt. 

jesetrast,  adj.  [tbrartig,   Cig.,  Jan. 

jesetrina,  /.  =  jesetrovfna.  Let. 

jesetrov,  adj.  Stbr=,  Jan. 

jesetrovina,  /.  bav  StiJrfleifd),   Cig.,  Jan. 

jfsih,   m.  =  kis,  ber  (Sjfig;  —  iz  nem. 

j?sihar,  rja,  m.  bcr  ©ifigljaitbfer;  —  ber  6l"|'ig' 
brauer,  Cig. 

jgsiharnica,  /.  bic  (Sffigfabrif,  Cig. 

jfsiharski,  adj.  (Si)"igl)diiblcr=;  po  jesiharsko, 
nad}  %xt  cince  S-jfigijaiiblcr?,  mQrftid)veicrifd), 
Cig. 

jfsihast,  adj.  effigartig,  Cig.,  Jan. 

jpsihov,  adj.  (£ifig=;  j.  cvet,  ber  ©ifiggcift, 
Cig.,  Jan. 

jesika,  /.  bie  ^itterpappcl,  bic  flcinc  ''^itippd 
(populus  tremula),  Cig,,  C,  Mik.,  Medv. 
(Rok.);   — ■  prim.  jasika. 

jfsišen,  sna,  adj.  ©)|ig=,  Mur.;  jesišna  po- 
soda, Vod.(I-{b    up.). 

jfsišniča,  /.  ber  Gifigfrug,  C. 

jgsišnjak,  m.  =  jesišnica,   C. 

jest,  T,  /.  bie  Spcije  (posebno  polenta),   C. 

jest,  pron.,  na  \apadu  in  v  starejših  knjigah, 
nam.   jaz. 

jesten,  stna,  adj.  cjšbar:  jestna  goba,    Cig. 

jesti,  jem.  vb.  impf.  1)  cficu  (uon  SJtenfd^eu), 
frclfcn  (liou  2l)icrcii);  krava  ne  je  tega,  bie 
Alti)  frif^t  biifo  liic^t;  ne  bo  več  kaše  Jedel 
=  er  ift  tobt,  Cig. ;  prinesi  (daj)  mu  Jesti, 
bring  (gib)  iljm  511  effcii,  grem  si  po  Jesti, 
id)  gc[)e  et>uo§  ,^ii  ejieii  boIcii;  nimam  kaj 
jesti,  id)  fjabe  uid)ttf  ju  cffcu;  pojdite  jest, 
fommt  i^u  Jifdjc;  zdaj  jejo  (Jedo),  je^t  fiiib 
fic  bci  Stifdjc;  dobro  j.,  eiiieit  gutcn  %'\\d) 
fiifjrcii;  pri  kom  Ješ?  bci  li'cm  l}a[t  bu  bie 
jtoft?   Cig.;    veselo  je  gledal,    kako    se   mu 


jestilp  — j?žca 


—  368 


ješčava  —  j^trast 


(detetu)  dobro  jo,  Ulic  ce  il)m  idjmcdt,  Jurč. ; 

—  jcdcn  mesec,  jeJeno  soince,  bie  'DJJonhcv', 
Sonnciifinfterni^,  Mik.;  —  2)  (i^cn,  ficficii, 
ticrbcrben ;  rja  je  železo,  ber  S^oft  \x'\\^i  'bai 
Gijcn;  —  3)  bcifjctt:  nekaj  me  je,  c§  betRt 
imd)  Cttuao,  bolhe  me  jejo,  jvihŠt.\  —  je 
me,  id)  l)abc  ^-Baudiiinmmcn,  Cig.,  C;  —  4) 
drflcni,  frdufen,  Cig.,  C;  to  ga  je,  bas  mad)t 
ibm  2oriien,  ba^  iirncrt  i^n,  Cig.,  C;  vest 
ga  je.  bii#  Oiciuijieu  bcigt  if)U,  Cig.;  —  j. 
se,  )id)  flrdincn,  Mur.,  Cig.;  —  5)  j.  se, 
,^anfcu,  ^abeni,  Mur.\  sosedje  se  zmeraj 
jedo.  Z. 

jestilo,  n.  bo#  ©jš^seiig,  "ba^^  6)§befted,  Z.,  Jan. 

(Hj- 

jestiven,  vna,  adj.  Gj§=:  jestivno  blago,  6j§= 
luarcn,  DSv. 

jestTvnica,  /.  eiii  SKagajiu  fiir  Speifeborrat:^e, 
Levst.  (Pril.). 

jestivo,  n.  bie  ©fehJare,   Cig.,  Jan.,  Vrt. 

jestje,  »I.  bie  9Jnf)ning,  C. 

jestnica,  /.  'i>ai  jijd)tuc^,  (jesnica)  jv{hŠt. 

jestva,  /.  bie  2pei)e,  bie  9ial)rutig,  Z.,  Mik. 

jestvenik,  m.  ber  Spciiejettei,  C 

jestvilo,  »J.  bie  Speijc,  BlKr.-Mik. 

jestvina,  /.  bie  Gf§»UQvc,  bie  Speife,  Meg., 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Svet. (Rok.);  nosijo 
polne  jerbase  jestvin,  Savr.  (Let);  kako 
betvo  jestvine  vzeti,  Cv.;  jestvina,  ogr.- 
Valj.(Rad) ;  ptiči  bliže  hiš  jestvino  iščejo, 
ogr.- Valj.  (Rad). 

jestvTnar,  rja,  m.  ber  ©ieruarciiticrfdufcr,  ber 
9.1{arfetcnbcr,  Giits.,  Mur.,  DZ.;  vojaški  j., 
Cig. 

jestvinarica,  /.  bie  SKorfetenberiit,  Mur.;  = 
vojaška  j.,   Cig. 

je.stvinariti,  arim,  vb.  impf.  "ba^  SJtaifetcnbcr' 
geididft  bctrciben,  Cig. 

jestvinarstvo,  n.  (vojaško)  j.,  bie  50?arteten= 
bcrci,  Cig. 

jestvinica,  f.  dem.  jestvina;  jestvinica,  kajk.- 
Valj.(Rad). 

jestvinski,  adj.  '•^^roDiaiit,  Jan. (H.). 

jestvp,  n.  bo^  9Beieit,  C;  —  baž  Seicubc, 
/1.  t.-Cig.(T.);  —  pri  m.  stsl.  jesti.srvo. 

j^ša,  /.  bie  6ffe,  Jan.,  C,  Ro^.-Kres.;  ber 
3ieitnf)erb  (in  bcii  (Sijcnfjdniincrn),  Cig. ;  vroče 
kakor  v  ješi,  Lasče-I.cvst.(R()k.) ;  Piščali  de- 
bele Zdaj  v  jcšo  grme.  Vod. (Pes.);  —  iz 
nem.  (Sffe. 

je.šč,  adj.  cf^Iiiftin,  Mo\\  ftorfem  ?(ppcttt,  gc 
frdjjig;  pri  nas  so  ljudje  po  zimi  bolj  ješči 
ko  po  leti,  Vrtov.  (Vin.);  to  so  strašno  je.šči 
ljudje,  vse  so  pojedli,  ji-^/j.*?/. ;  gcrito  frcffeiib 
(»om  ^icl)):  konj  je  ješč,  Z.;  ješča  živina. 
Sov.;  zdravi   in   ješči  prasci,   LjZv. 

jesča,  /.  O  bic  Speije,  .^fik.,  Kast. ;  bn^  ^utter: 
prašičeva  ješča,  (inr.;  —  bie  ,Uoft:  pri  tej 
hiši  je  slaba  ješča,  (ioriška  okol.-Frj.(Torb.); 

—  2)   bie  'Speijcrffte    (,v  ^.  ,^n)ifd)en   bcit 

^dljlKlt),  C,  Dol.;  kar  ostane  n.  pr.  svi- 
njam v  kf)ritu,  Dol.;  -  ba<>  lialbucrbciiitc, 
t>om  5Jie()  »piebergefautc  Jviittor,  \'.-Cig.;  pri 
dcvetogubnici  ,se  najde  devctogub  s  suho, 
trdo,  kakur  v  peči  spcčcno  jcščo  (ješo)  na- 


tlačen,   \'rtov.(Km.  k.);  —  bie  Ueberbleibjel 

bcim  ftrniitid)ncibcn,  beitn  9J}a()Icn  u.  bgt.,  C. 
ješčava,/.  i)  bic  (Sjsiunre,  C;  — 2)  bie  2pet)e= 

iiberrefte,  ogr.- C. 
ješče,  n.  neprebavljena   hrana  v  želodcu    za- 
klane živali,  Tolm.-Štrck.(LjZv.);   —   prim. 

ješča. 
ješčec,  ščeca,  m.  ber  (Sffer,  bcr  {Jrcfjer,  Cig., 

'  C,  vihŠt. 
ješčen,  ščna,  adj.  ^=  ješč,  ef§luftig,  ej^gicrig, 

gcfrdf5ig,  Cig.,  Jan. 
ješčljiv,  iva,  adj.  gerne  frcjfenb  (con  5:^iercn), 

vihŠt.-C. 
ješčljivost,  /.  bie  ©f^tuft,  C. 
ješčnik,  m.  bie  Speiferol^re,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

'  C,  Met. 
ješčnost,  /.  bie  (Si§In[t,  Cig.,   Jan.;  bie  ©e- 

frdfsigteit,  Cig.,  Jan. 
ješevček,  čka,  m.  =  prosnica,  ber  i^unifdfer, 

\ov. 
ješik,  adj.  indecl.  =  ješč:  svinje  .so  ješik,  C, 

Št. 
jfškati,    am,    vb.  impf.  v  vzklikih   ime  .lezus 

(„Ježeš")  izrekati,   KrGora-DSv. 
j^šprenj,   m.  =  ječmenova  kaša;  —  bržkone 

iz  nem.  „@erftbrcin",  Levst. (Rok). 
j?ti,   jamem,  vb.  pf.  anfaiigen  (z  glagoli);  jel 

se  je  tresti,   er  beganu  511  sitterii;    Lavdon 

v   Belgrad  streljat  jame,    Spes.-K.;    Kraljic 

pa    jame    govoreč:    Nič    teže    mi   ni  v  srcu 

več,  Npes.-K. 
jftičen,  čna,  adj.  I)c!tijd),  )c^tt)inb)iiditig. 
jftičnik,  HI.  bcr  (S^rcupreiij   (veronica),  O'^'., 

Jan.;  dolgolisti  j.,  Inngbldttrigcr  (Stircnprcis 

fveronica  longifolia).  koristni  j.,  gcbrdulid)er 
(£()reilprei'J  (veronica  ofticinalis),  njivski  j., 
bcr  ^Idcr^G^rcnprci^  (veronica  agrestis).  Tuš. 
(R.). 

jftičnost,  /.  bie  £d)Uiinbjiid}tigfeit. 

j^tika, /.  bie  ^ettif,  bic  Sd)n)inb)ud)t;  — prim. 
lat.  hectica,  bav.  ettich. 

jvtikast,  adj.  =  jetičen,  Mur. 

jvtikav,  adj.  =  jetičen.  Jan. 

jV"tjc,  n.  =  ječa,  ba^  Okfdligni'?:  v  jetje  za- 
preti,  v  globoko   jetje   vreči,  Jsvkr. 

jetnica,  /.  bic  Wcfangcne,  bic  'JlrrcftantMi. 

jetničar,  rja,  m.  bcr  (Skfaiigcniiidrtcr,  Jan. 

jetničarica,  /.  bic  ©cfangcntudrtcrin,  Jan. (H.). 

jetničarstV9,  n.  bO'?  l^cfangcntudrterami:,  Jan. 
(H.). 

jetnik,  m.  bcr  Wciaiigcnc,  bcr  9lrrcftant. 

jetniški,  adj.  bic  OJofangciicn,  ^Jlncftoiitcn  bc 
trcfjcnb;  j.  strežnik,  bcr  Wcfiingcnnnirtcr,  Cig., 
Jan.;  jetniška  mrzlica,  bil'?  .Slorfcrficbcr,  <'.7^'. 

jctniščc,   n.  ^--  ječa,  bai^  (Mcfdliguii^,  Jan.,  Let. 

jetni.ščnica,  /.  bdi?  (^cfiKUKnliauiJ,  Cig.,  Jan., 
DZ. 

jctnistvp,  n.  bic  (Mcfangcnjcbaft,  Cig..  Jan. 

jftra,  ter,  n.  pl.  bicilcbcr;  zdrava  jetra  mora 
imeti,  kvl(»r  bo  to  doživel.  Met.;  črna  jetra, 
bic  X.'cbcr,  C;  bela  jetra,  bic  5luitnu*briije, 
bo«i  iH-o^dicn  (bie  55ric|e),  Mik.,  vihŠt.-C, 

jVyhŠt. 

j^trast,  adj.  IcbernrHfl,  Ci/f. ;  jetrasta  ruda,  ba* 
i^cbcrerj,  Cig. 


jftrca  — jczavina 


3(J0 


jezba  —  jfzerec 


jftrca,  II.  pl.  dem.  jetra;  Heine  Sfbor. 
jftrčnik,   m.   Ci^.,  Jan.,  poi^l.  jctičnik  (©I^rcr.- 

preiž). 
jetrfn,  adj.  =  jetrn,  Jan. (H.). 
jetr^nec,  nca,  m.  ba§  Scbererj,  bet  Scbcifteiii, 

Cig.fT.);  cinobrski  j.,  baž  Quccffilbci"'Sclicr= 

erj,  Krj.(Min.). 
jetrenjak,  m.  baž  i?cbcrfraitt  (hcpatica  triloba), 

C.    Tiis.(B.)\    studcnčni    j.,    bo^    ^^nillUCn^ 

Sebcrmoo^  obcr  bie  tjiclgeftaltitic  9J?ard)antic, 

(marchantia  polvmorpha).   CAg.,   Tuš.(R.). 
jftrn,  adj.  2cbci"= ;    jetrna  bolezen,  bie  Scbei"' 

frantl]ctt;  jetrne  klobase,  Sebericurftc. 
i.jftrna,  /.  ba§  eble  Sebevfraut,  'i>až  iJeber- 

blitimlicn,  (hepatica  triloba),    C. 
2.jftrna,  /.  :=  jetrva,  Štrek. 
j^trnast,  adj.  (cberartig,  Cig. 
jftrnica,  /.   i)  bie  Sebcvroufft ;  —  2)  bo§  (£rb^ 

lebcrfraut  (lichen  cinereus),   Cig. 
jftrnik,  »z.  1)  haž  Seberfraiit,  bo§  Seberb(iim= 

C^en    (hepatica    triloba,    anemone    hepatica). 

Cig.,  Tuš.fR.J;  —   2)  kamen  j.,  ber  2cber= 

ftein,  Cig. 
jetrnjak,  m.  =  studenčni  jetrenjak,  Jan.,  C. 
jvtrovca,   /.   =   jetrvica,    jetrva,    C,    Kias- 

jetrva,  /.  bie  '^xau  be^š  5Jfanne§bruber§,  Cig., 
C;  žene  bratov  se  med  seboj  imenujejo  je- 
trve,    Vrt.,  BlKr. 

jetrvica,  /.  =  jetrva,  C,  Z. 

jever^ja,  /.  =  vereja,  ber  ,3flU"Pf'it)(,  yalj- 
(Rad). 

j^vželj,  žlja,  »I,  ber  '^(btritt,  Gor.;  —  prim. 
tirolsko-nem.  hausl  =  9(btritt,    Valj. (Rad). 

I. jez,  jeza,  jezu,  m.  ber  ®omm,  ber  2>eid^; 
j.  delati,  bammen;  tiha  voda  podira  jezove, 
Jurč.;  —  'ti^^  9)Jiif)tWe^r,  Cig.,  C;  pl.  jezi, 
baž  SOtitf)Ujerinne,  Jan. 

2, jez,  m.  neka  riba,  ber  %[(x\\\.  (©ofe,  ^eje) 
(Icuciscus  jeses),  Frev.  (F.),  DZkr. ;  —  ber 
©angling  (idus  melanotus),  Ljub.,  Zidani 
Most-Frj.fTorb.). 

I.  j^za,  /.  ber  S"!"";  '^  jeze,  an§  3orn;  v  jezi, 
im  3t>rnc ;  jeza  ga  lomi,  er  ift  »on  Qotn  ent= 
brannt;  huda  j.,  fjeftiger  3t"^"t  nagla  jeza, 
ber  ^Sti^jorn;  nagle  jeze  biti,  jčitijornig  )'eiu; 
jezo  kuhati,  f)eimlid)  gornig  fein,  Cig.;  jezo 
izpustiti,  ben  3''rn  auštaifeit;— prava  jeza  je, 
cr  ift  eiti  sornmiitf)iger  93icitic^,  Cig. 

2.j^za,  /.  obročnjak,  rezni  stol,  C;  —  iz 
nem.  „§au)e("*[lu^(,  C. 

jfzanje,  n.  bo§  3i^'^n'^"f  ^^^  Slerger,  Guts. 
/Res.). 

jezar,  rja,  m.  ber  'i^etc^cr,  Cig. 

i.j^zati,  am,  vb.  impf.  =  2.  jeziti,  j.  se  =  je- 
ziti se,  Guts.,  Miir.,  Ro^.-Kres.  » 

2.j^zati,  am,  vb.  impf.  ftamtnedl:  jezajočih 
jezik  bo  hitro  in  zastopno  govoril,  Dalm. 

i.jfzav,  adj.  jommiit^ig,  Jarn.,  Jan.,  Št., 
KrGora. 

2.J9zav,  adj.  =  jezljav,  )'tamme(nb,  Mik. 

j?zavec,  vca,  m.  ber  ^ornmiitfjige,  Slom.-C. 

j?zavka,  /.  bie  3orn»niitf)ige,  Jan.fH.). 

jvzaven,  vna,  adj.  =  i.  jezav,  Miir. 

jezavina,  /.  jornmiit^iger  SDlenjc^,  Jam. 

Slov.-nem.  slovar. 


jezba,  /.   bie   Speliefonimer,   Kras -Mik.;   po 

Mik.  V.  (i.  II.21-.  iz:  jestba;   po  Valj. (Rad) 

nam.  izba. 
jezd,   m.  ber  JRitt,   Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 
jezda,  /.  ba'3  Oieiten,  Guts.,  Mur.,  C. 
jezdač,  m.  ber  9{eiter,  Z.;  hlapec  j.,  berittener 

9ieitfncd)t,    \'est. 
jezdar,  rja,  m.  ber  9ieitcr,  Guts.-Cig.;  —  ber 

93ereitcr  ber  ^ferbe,  Cig. 
jezdaru-a,  /.  bie  Stciterin,  Jan. 
jezdarilp,  n.  ==  jezdarjenje,  ba#  JRettcn,   C. 
jezdarina,  /.  =  jezdnina,  DZ. 
jezdariti,  arim.  vb.  impf.  Ijerumreiten,  ju  reiten 

^jflegen,  reiten;  kaj  vedno  tod  jezdariš?  dve 

leti    že    jezdarim    tega   konja,     Cig.;    dobro 

jezdari,  er  i)'t  ein  gutcr  9ieiter,  Cig.;  —  5U 

^ferbe  reijeii,  Cig. 
jezdarjenje,  n.  i)až  ,'perunirciten,  ha^  Oteiten; 

vedno  j.,  bie  beftanbige  9teiterci,  Cig. 
jezdarna,  /,  :=  jezdarnica,  Z.,  nk. 
jezdarnica,  /.  bie  Oieitfc^ute,  Cig.,  Jan.,  Nov.- 

C,  DZ.,  nk. 
jezdarski,  adj.  9ieiter=,   Cig.,  Jan.;  Jezdarske 

hlače,  9fieit()oien,  Cig. 
jezdarstvo,  n.  bie  3?eitfuii[t,  Cig.,  Jan. 
jezdba,  /.  t>a§  9{eiten,  C. 
jezdec,  deca,  m.  i)  ber  9teiter;  —  2)  =  rezni 

stol,  bie  Sdjnittbanf,  C. 
jezden,  dna,  adj.  i)  junt  Stciten  gelji^rig,  JReit', 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.;  jezdni  konj,  ha?'  Steit- 

pferb,  Mur.,  C,  Levst.(Nauk) ;  jezdna  pošta, 

bie  9x'eitpo[t,  Cig.;  —  2)  reitbar,  Z. 
jezdenje,  n.  haž  9ieiten;  (pravilno  je:  ježenje). 
jezdič,   m.  =  jezdec,   Cig. 
jezdihati,  am,  vb.  impf.  ^jezdariti,  C,  5'/.V.; 

—  j.  se,  \[d)  fjcrumbalgett  (o  otrocih),  Lašče- 

Levst.  (Rok.). 
jezdilišče,  n.  =  jezdišče,  DZ. 
j^zdišče,  n.  ber  9teitp(a^,    r.-0>.,  Jan. 
jezditi,  jezdim,  vb.  impf.  reiten;  jezde,  ^n  "Sio^i, 

rcitlingg;    jezdeča    vojska,    berittenež    §eer, 

Kast.;  —  j.  se,  brunfteu  (o  žabah),  Cig.,  C. 
jezdljiv,  iva,  adj.  reitbar,  Jan.;  pogl.  jezden  2). 
jezdnica,  /.  bie  9ieitfd)ule,  Jan. 
jezdnik,   m.  =  jezdec,   Cig. 
jezdnina,  /.  'ijaS'  9{ittge(b,  Cig.,  Jan.,  C;  poštna 

j.,  tas,  ^oftrittgdb",  DZ. 
I. jezen,  zna,  adj.  ben  ®amm,  ben  ^eid^  be- 

treffenb,  Cig. 
2.J5zen,  zna,  adj.  jornig;  j.  biti  na  koga,  j|e= 

ntanbem  (^iirnen. 
jgzer,   w.  Ravn.,  pogl.  i.  jezero. 
ezer,  num.  indecl.  =  tisoč,  štiri  jezer,  štirim 

jezer,    Trub.-Mik.;  —  pog'-  2.  jezero. 
ezer,  /.  v^liŠt.,  ogr.-Mur.,  C,  pogl.  2.  jezero. 
ezera,  /.   Guts.,  Mur.,  Npes.-Vra^;  pogl.   i. 

jezero. 
ezerača,  /.  eine  Jonfenbgulbenbanfnote,  kajk.- 

Valj.(Rad). 
ezeran,  ana,  m.  ber  Saiferfc^JDamm  (agaricus 

caesareus),   C. 
jfzerce,  n.  dem.  jezero;  fleincr  (See;— solzno 

j.,  ber  J^ranenfee,  Erj.(Som.). 
jfzerec,   rca,   m.  ber  Seeanraofjner,  (jezerec) 

Zv.,  LjZv. 

U 


jezerina  — jezičnik 


370 


jezičnost  — jezik 


jezerina,  /.  bcr  9?toraft,  Miir. 

jezerišče,  >t.  :)  bcv  "rcoraft,  Mur.;  bci  %'\uU, 

kajk.-  Valj.  (Rad):  —   2)  baj   Seebctt,   Cif. 

I  T.),  Jcs. 
jfzeren,  rna,  adj.  'Btt-,  Cig.,  Jan. 
jezfrka,  /.  =  postna,    bic  flemeiiie  5orc^f» 

C.  Frev.fF.J;  bic  Secforellc  (trutta  lacustris), 

BohinjfGor.j. 
jfzemat,  adj.  fcercic^,  Cig.,  Jan.:  —  morafrig, 

moorig,  Mur.,  C. 
jfzematEn,  tna.  adj.  =  jezernat,   C. 
jfzernica,  /.  baš  Sceroaficr,  Cig.cT.J. 
Jfzemik,    m.  bei  ^efchletjabcr   flber   taujenb 

^3Jiann:  j.  vojske,  ogr.-  Valj.{Radj;  ber  SJiajor, 

i.jfzero,  H.  ber  See;  ognjeno  j.,  ber  %i\xtX' 
pfu^I,   Cig.;  tudi:  jezero,    Valj.CRad). 

2.jfzero,  num.  =  tisoč,  C.  Mik.,  Št.,  ogr., 
kajk.,  BlKr.;  dve  jezeri,  Št.- Mik.;  deset 
jezer,  z  deset  jezermi,  ogr. -Mik.;  četiri  je- 
zera, z  desetimi  jezermi,  kajk. -Mik.;  (tudi 
indecl.:  dve  jezero,  pet  jezero,  ogr.-Mik.) ; 

—  iz  madž.  ezer,  Mik.fEt). 
jfzerokrat,  adv.  =  tisočkrat,   C. 
jezerotfr,  num.   =  tisočer,   C. 

jfzerski,  adj.  3cc=;  jezerska  globina,  bie  See= 

tiefc,  Zora;  jezerska  kotlina,  "baž  Seebecfen, 

Cig.fT.J. 
j^zerščina,  /.  ba^  Seetnaffcr,  Jes. 
jezgra,  /.  =  jedro,   C,  Z.,  nk.;  —  hs. 
jezica,  /.  dem.  jeza;  ber  llnmutf),  Zor-a;    vso 

svojo  jezico  boš  skril,  Jurč. 
jezičar,    rja,  m.    ber   Jaubcnjc^ttianj   (vanessa 

Jo),  Jan.rH.J. 
jezičec,  čca,  m.  dem.  jezik;  — baš  3<Mjfc^cn  im 

i"»al»,  Mcg.,  Ejj.fSom.J. 
jeziček,  čka,  m.  dem.  jezik;  i)  baž  3iinglein; 

—  2)  ba#  3^*'f^'^"  '"'  fealic,  Cig.,  Jan..  Cig. 
(T.J,  C;  —  3)  'i>a^  3""9tf'"  o"  ^^^  SBoge, 
Cig.,  Skrinj.,  Valj.i^Rad),  Sen.fFi-{.);  —  4) 
ber  ScfincOer  (am  ^ouergcJDelir),  Cig.,  Jan. ; 

—  5)  ber  2Jorn  (an  ber  Sc^iia(le),  Cig.,  Jan. 
jezičen,  čna,  adj.  i)  3lingcn=;  jezične  brada- 

vičice,3ungcnn)dr5(^en,CV^/r./);— 2)  Sprad)=, 
iprocfjii^:  jezična  oblika,  bie  2pracf)form, 
Cig.fT.J;  —  '})  i^ungcufertig,  gcjcftroaijig,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  j^aitffiidjtig,  Mur.;  z  jezičnim  (člo- 
vekom) se  nikar  ne  prepiraj,  Ravn.-Jan. 
(Slovn.j;  fdimnftiuditig,  Cig.;  j.  biti,  eine  (oje 
3unge  f)Qben,  C.;  — jezični  dohtar  =  advokat, 
PrcL,   Kr. 

jezičenje,  n.  baž  3""9f"*''f^f"'  '^'<-'^' 

jezičič,  m.   =  jeziček  na  vagi,  yfeg. 

jezičiti,  Tčim,  vb.  impf.  bic  3""fl''  lue^cu,  prim. 
jezičenje. 

jezičji,  adj,  =  jezičen:  jczičja  zmes,  bož 
2prQd)enflemenge,   Vrt. 

jczičnjca, /.  i)  brr  3>"H1fiibiid)nQbc,  Cig.;  — 
2)  jezičnice,  ;^lIllflcnbliitigc  ''4>nn«Mcn  (liguli- 
florae),  Tuš.fR.J;  —  3)  junflciiferttrte*  55}eib, 
bic  2(f)»t)dtcrin,  Cig.,  .Jan.,  BIKr.-M.,  Valj. 
(Rad/,  LjZv. 

jezičnik,  m.  bcr  3u"flf"i'refd)cr,  ber  Sdjnjdljer, 
Diet.,  Cig.,  Jan.,  M.,  IjZv.,  Sotr.;  bobotači, 
jezičniki,  Jap.(PriJ.J. 


jezičnost, /.  bie 3unflenfertig!eit, bie ©ejc^roalig' 
feit,  Mur.,  Cig.,  M.;  j.  starih  majk,  Jurč. 

jezik,  ika,  m.  bic  3""9^!  ••  i^  '"^''  ^'^  3ii"9^ 
i)'t  belcgt ;  otroku  jezik  izpodrezati ,  ha^ 
3ungenbQnb  burcfijcfjneibett,  bie  3u"9C  lojen, 
Jan.;  j.  sprožiti,  odvezati,  bie  3""fl'^  '''i^" 
(tig.),  Cig.;  vino  jim  je  jezike  majalo,  ber 
3Bein  mačete  )ie  gefprdc^ig,  Levst./^Zb.  ap.J; 
jezik  se  mu  zavaljuje,  er  fomilit  mit  bcr 
"Siett  nic^t  fort,  Cig.;  jezik  mu  teče  kakor 
mlin,  bie  3Sortc  fliefeeu  ibm  gut,  Cig.;  j.  mu 
gladko  teče,  er  iprid)t  mit  gelaufiiier  3""9Ci 
na  jeziku  mi  je,  es  licgt  (icfttDcbt)  mir  auf 
ber  3unge;  tudi:  ravno  na  koncu  jezika  mi 
je,  Goriš.-Štrek.fLet.j;  besedo  komu  z  je- 
zika vzeti,  bae  fagett,  xoa^  jemcnb  cben  fagen 
»Dodte,  Jurč.;  ni  mu  šlo  raz  jezik,  er  tonnte 
e§  nid)t  ^erau^bringen,  LjZv.;  vedno  na  je- 
ziku imeti  kaj,  etrooš  bcftSnbig  im  SJZunbe 
fiihrcn ;  srce  mu  vedno  na  koncu  jezika  tiči, 
er  ^at  jein  jperj  auf  ber  3""9C,  Ravn.;  dober 
j.  imeti,  ein  gute?  9Jiunbitiicf  feabcn;  dolg  j. 
imeti,  ein  ioic^  Waul  tjabcn;  ima  jezik,  ka- 
kor krava  rep.  Met. ;  ohlapnega  jezika,  tior* 
laut,  Cig.;  j.  brusiti,  bie3ungerDe&en,  brejcften : 
na  jeziku  med,  na  srcu  led,  jiiHe  SSoitC,  bie 
nid)t  Dom  iiersen  tommcn,  Zv.:  če  bi  jezik 
pod  palcem  bil  =  itienn  beu  Sorten  glcidi 
bie  2i)at  folgtc,  Vrtov. (Km.  k.j;  j.  brzdati, 
j.  za  zobmi  držati,  bic  3""9^  ^'"  3^"'"^ 
polten;  j.  za  zobe!  ba§  3Jiaul  gcDoltcn !  hudi 
jeziki,  bbfc  3""9Cn;  priti  ljudem  v  jezike, 
in§  ®crcbe  tommcn,  Cig. ;  v  jezike  koga 
spraviti,  jcmanbcn  in§  ®erebe  bringen,  Cig.; 
to  ga  je  na  smeh  spravilo  in  jezikom  dalo, 
Jurč.;  po  jezikih,  bcr  DJodirebc  gemdš,  Bl- 
Kr.; —  2)  ein  5ungcndf)nlid)er  ®cgcn)tQnb: 
ognjeni  jeziki,  bic  (^cucriiingcn ;  —  bov'  2tiicf 
Seber  unter  bcm  Sdmiirdicu  bci  bcn  Sdjniir- 
ft^ubcn:  —  ber  !i8oripruug,  bie  (5ib  obcr 
Sanb^ungc,  Cig  (T.J,  C:  —  bcr  'i^oripniug 
bc^  "■Picucnftocfcv,  (^ig.;  —  bcr  Tcid}iclarm, 
(bie  ,^ttjci  "Jlrmc  on  bcr  isorbcrQd)ic,  .siuitdKn 
ttieldjc  bic  '5cid)icl  gcftcrft  luirb),  Cig.;  oud) 
bie  d^nlidic  '.8orrid)tung  an  bcr  .'pinterad)jc, 
C;  —  ba#  i&Jagc.^iinglcin,  Cig.,  C;  —  bcr 
Sdiliiticlborn,  bcr  3d)loi'?born,  C:  —  =  čr- 
talo, bao  'iJfliigciicn,  C. ,— bcr  Csod)|prieBeI,  C ; 

—  -i,]  neka  riba:  navadni  j.,  blC  gemeinc 
3unge  obcr  SpI)Ic  (solea  vulgaris),  Kij.(Ž.); 

—  4)  rastline:  jelenov  j.,  bic  .'pirjd),^ungc 
(scolopcndrium  ofticinarum),  Tuš./R.);  (= 
jclcnski  j.,  C);  —  pasji  j.,  bie  .V>unb^nungc 
(cvnoglossum  ofticinale),  TuLfR.j;  —  vo- 
lovski  j.,  bic  Cc^jcn^unge  (anchusa  ofticina- 
Ijs).  TuL(R.);  —  volovji  j.,  bic  gcm.  .'oirjd) 
,Vtngc  (scolopcndrium  vulgare),  Ponikve, 
Tnlm.-Krj.(Torb.);  —  kačji  j.,  bic  ^lattcrn 
i^unge  (ophioglossum),  Cig.,  C,  Mcdv.(Rok.); 

—  ovčji  j.,  bcr  Spi^njcgerit^  (plantago  lan- 
ccolata),  Cig..  C;  —  kurji  j.,  bcr  i^ogcl- 
rni.itcrid),C;  —  5)  bic  Sprodje;  s  tujimi  je- 
ziki govore,  Trub.i  materin  j.,  bic  !3)iutter= 
jprad)C,  Cv.;  =  materinski  j.,  Cig.;  (nav. 
malerni  j.);  knjižni  j.,  bie  Sc^riftjprac^C,  bic 


jezikač  —  jeziti 


371 


jeziti  — j^žalica 


SBiicftcrfprnrflC,  C;>.,  Jan.,  itk.;  =  književni 
j.,  C/l,'.;  uradni  j.,  bic  "'?[lHt'o)Vtra(f)C,  nk.;  učni 
j.,  bic  Uiitcrricl)t<?jprncl)o,  »A-.;  —  cerkveni  j., 
bie  .tirclicnipradic,  Ci^..  nk. 

jezikač,  m.  bCV  ^^Ulliicubrcid)cr,  C,  Sov.;  vse 
veš,  jez"kač.  Vod.  (Pes.). 

jezikali?,   n.  =  jezikač.   Cig. 

jezikanje,  n.  bie  ^""nc^^icirfjt^l^ei.  ^^^^  9?acl)= 
vfbcn,  ba^  Sibciipvcduni,  0>.,  v{hŠt.,ogr.-C. 

jezikariti,   arim,   vb.  impf.  =  jezikati.    C. 

jezikati,  am,  vb.  impf.  bic  3""9^  tiiebeii,  na)e= 
tueije  tinberipmi)en,  Cig.,  C;  otrok  rad  je- 
zika, Dol.,  Gor.;  —  =  jezik  otresati,  oprav- 
ljati, Krn-Erj,(Torb.),  BlKr.;  črez  koga  j., 
C;  —  j.  se,  janfen,  ftid)elit,  C,  Poh.;  — 
tudi  jezikati,  am,   Gor. 

jezikav,  adj.  idjnippifc^,  gerne  tniberfprec^enb, 
janfifd),  Jan.,  C;  tudi:  jezikav,  ava:  Vi  ste 
nesramno  jezikavi,  Levst.(Zb.  sp.J. 

jezikavec,  vca,  hi.  ber  3ii"9e"'5reid)er,  fcfinip* 
pijd)cr,  saufifdier  SJfenjcf),  vihŠt.-C,  BlKr. 

jezikavost,  /.  idinippijdie^,  jiiufijdjc^o  SSefeit, 
bie  9iabiili)'terci,  Cig. 

jezikljast,  adj.  =  jezikav:  )ezikljaste  punčike, 
LjZv. 

jezikljati,   am,  vb.  impf.  =  jezikati,  Jan. 

jezikob9rstvo,  n.  bte  Spradienftiirmcrei,  C. 

jezikodr9bec,  bca,  »;.  ber  SSJortipnItcr,  Trxt. 
(Let.).  Vest. 

jezikoslovec,  vca,  m.  ber  Sprod)foi")d}er,  ber 
iiimjuift,   Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

jezikoslgven,  vna,  adj.  Iingui)ti)(f),  Cig.,  Jan., 
nk. 

jezikosl9viti,  ovim,  vb.  impf.  Spradjforjc^ung 
trciben,    Vest.,  Raič^Let.). 

jezikosl9vje,  n.  bie  Sprad)forfd)ung,  bie  i?in= 
guiftif,   Cig.,  Jan.,  nk. 

jezikosl9vski,  adj.  Sprac^forfdjer  betreffenb, 
Z. ;  jezikoslovska  modrost.  Str. 

jezikotrebec,  bca,  m.  ber  Sprac^reinigcr,  ber 
^urift,   Cig.,  Jan.,  C. 

jezikotV9ren,  rna,  adj.  jprod^bitbcnb :  jeziko- 
tvorna  doba.    Vest. 

jezikov,  adj.  Sprac^=,  jpradilic^,  Jan. 

jezikovalo,  n.  ein  lojee  9JJauI,  Cig. 

jezikovanje,  n.  baš  ^""Sf"'"'^^^'^"/  ^'r^'- 

jezikovati,  ujem,  vb.  impf.  bie  ^unge  ttJCt^eit, 
Cig.,  Jan.,  C,  Dol.;  rad  jczikuje,  er  ^ai  ein 
loje^  aJJauI,  Cig.;  j.  komu,  tuiberfprec^eit,  C. 

jezikovec,  vca,  m.  i)  ber  3wtigeiilaut,  Cig.(T.J; 
—  2)  bie  aiicmenjunge  (himantoglossum), 
Medv.rRok.). 

jezikoznanec,  nca,  m,  =  jezikoslovec,  Cig., 
Jan..  Cig. (T.). 

jezikoznanski,  adj.  =  jezikosloven,  jeziko- 
s'ovski,  Jan. 

jezikoznanstvo,  n.  =  jezikoslovje,  Jan. 

jezikoznavcc,  vca,  m.  ber  ©prac^fenncr,  ber 
Sprad)for)cf)cr,  Cig. (T.). 

jezikulja,  /.  bie  3u"9enbrejd)crin,  Cig. 

jezištvo,    n.    =  poganstvo,    Jurč.  (Tiig.j;  — 

prim.  rus.  jazyčest\o. 
I. jeziti,  im,    vb.  impf.   bammen,    Mur.,   Cig., 
Jan. ;  vodo  j.,  bcm  SSJaffer  eincn  5amm  ent= 


gegcniclH'11,   Cig.;  led  vodo  jezi,  Cig.;  j.  vo- 
iloNJe   in   iedovje,   DZ. 

2.  jeziti,  im,  vb.  impf  iirgcrn,  ,^um  3orn<^  rei^cii; 
to  me  jezi;  ne  jezi  me!  —  j,  se,  ^iimcil, 
fid)  argcrit;  j.  se  nad  kom  (čim),  na  koga 
(kaj),  fid)  iiber  jemanbeit  (ctiua^)  drgern,  Cig., 
C.  LjZv.,  DSv.;  sami  s  sabo  se  jeze.  Kast. 

jezljanje,  n.  =  jezikanje,  Diet.,  V.-Cig.,  C. 

jezljdti,  am,  vb.  impf.  i)  bie  QnnQe  'ijin  imb 
Ijer  beuegen,  .^iingciii,  Mur..  Cig.;  —  2)  = 
jezikati,  bie  Šnnc^e  toe^eii,  Diet.,  C,  Mik., 
Dol.;  nad  Jezusom  so  jezijali,  Ravn.;  Jez- 
Ijati,  ujedati ,  To  znaš,  Npes.  -  K.;  imajo 
zmerom  kaj  prerokovati  in  jezljati,  Burg. 

jezljav,  ava,  adj.  i)  =  jezikav.  Z.;  —  2)  = 
jecljav,  Danj.-Mik. ;  prim,   2.  jezati. 

jezljavec,  vca,  m.  ber  SBiJrtler,  ber  gerne  lutber^ 
'ipUČft,  M.,  Z.,  Valj.rRad). 

jezljavka,  /.  bie  gerne  tuibcrfpridjt,  bte  2B6rt^ 
(erin,  M.,  Z. 

jezljiv,  iva,  adj.  jumgorne  genei^gt,  sornmiitl^ig, 
Jan.,  nk.;  jezljiv  otrok,  Pjk.(Črt.);  v  njenem 
življenju  nič  ni  jezljivega  in  togotljivega, 
Cv. 

jezljivost,  /.  bie  ^onimut^igfeit,  SIN. 

jeznica,  /.  deska,  ki  vodo  jezi,  \)a^  (Sc^rtJetl« 
brett,   Guts.;  —  prim.  jez. 

jeznik,  m.  ber  S)eic^grdber,  Cig. 

jeznina,  /.  ba§  Seid^gelb,  Cig. 

jeznopet,  peta,  adj.  =  jezav,  jezljiv,  Bes. 

jeznopftost,  /.  =  jezavost,  jezljivost,  Bes. 

jeznorit,  nta,  adj.  (preprosto)  =  jezav,  jezljiv. 

jeznoriten,  tna,  adj.  =  jeznorit,  Jan.(H.). 

jezokaz,  k;iza,  m.  ber  5)amm[tocf,  Cig. 

jezov,  adj.  '2!'eicf)%   Cig.,  Jan. 

jezovina,  /.  ba§  Šammgelb,  DZ. 

jezuit,  m.  ein  5JiitgIieb  beg  ^efuitenorben^,  ber 
^eiuit. 

jezuitar,  rja,  m.  pogl.  jezuit. 

jezuitizem,  zrna,  m.  ber  S^f^iti^^TIU^f  ^'pv 
Jan. 

jezuitovski,  adj.  =  jezuitski,   Cig.,  Jan. 

jezuitski,  adj.  3e)uiten=,  jejuitiid^. 

jezusovec,  vca,  m.  =  jezuit,  Jan.,  Cv. 

jezusovati,  lijem,  vb.  impf.  oft  „^cfu§"  fagen, 
Mik. 

j^ž,  m.  i)  ber  3get  (erinaceus  europaeus);  — 
2)  ber  Stedjapfel  (datura  stramonium^  ogr.- 
C;  —  3)  —  jezica  1),  bte  ftaftanienplfe,  C. 

jež,  adv.  §u  ^ferbe,  Jan.,  C,  nk.;  jež  in  peš, 
peš  in  jež,  C,  Kos.,  Let.;  (napačno  nare- 
jena beseda,  Levst.fLjZv.  18S1.  Sji.]). 

I. ježa,  /  bo'3  ŽReiten,  ber  9iitt,  Meg.,  Cig.. 
Jan..  Krelj-M.;  konj  za  ježo,  tiaž  Sieitpfevb, 
Cig.,  Jan. 

2.  ježa,  /.  ber  Tamm,  bo§  3Be:^r,  Mur.,  V.-Cig., 
C;  železne  ceste  j.,  ber  Šijenbal^nbamm, 
Levst.(Močv.) ;  —  bie  33oid)ung,  Lcvst.(Močv.), 
Gor.;  obzidana  j,,  gcpflaftcvtc  Uferbc)jd)ung, 
Lcvst.(Močv.);  —  meja  ob  njivah  kraj  ceste. 
Dol.;  po  ježah  pokositi,  DSv.;  —  ber  iHofen: 
vrhu  prsti  položi  travnato  ježo,  Jurč.;  pol 
grunta  pod  ježo  (=  grob),  Jurč. 

ježalica,  /.  bic  ^>8runft,   C;  —    prim.  ježati. 

24* 


J9zanca  —  jigna 


372 


j»g9  —  J9kati 


jfžarica,  /.  bcr  ^flClfiirf)  (^lioilon),  Cig.,  Erj. 
(Z.);  lisasta  ).,  ber  gcHgcite  ^fleifijd)  (diodon 
tigri nus),  Erj.  (Ž.). 

jfžast,  adj.  icjciartig,  CAg.,  Jan. 

ježati,  am,  vb.  impf.  rcttcn,  Mur.,  C;  —  j.  se, 
(ditfig,  brunftig  fciii,  Mur. 

ježavka,  /.  bie  SoiUmcmnir,^  (orobanchc  sp.): 
dajo  jo  kravam,  da  se  ^jezdijo",  Selnica 
fŠt.)-Erj.  (Torb.). 

j?žčec,  čeca,  m.  dem.  ježek,  bfl§  ^9^^'^^^» 
Valj/Rad). 

I.  ježec,  žca,  m.  =  jezdec,   Cig.,  Jan. 

2.j^žec,  žca,  m.  dem.  jež;  b05  ^gclc^cn,  ^alj. 
(Radj. 

j^žek,  žka,  m.  dem.  jež;  i)  bo§  ^S^''^'^''!  — 
2)  neki  kljunaš:  kljunasti  j.,  _^ber  Sc^Itabel^ 
igel  (echidna  hystrix),  Erj.CŽ.);  —  morski 
užitni  j.,  bev  efšbare  ©eeigel  (echinus  escu- 
lentus),  Erj.(Ž.);  —  3)  neka  goba  (hvdnum\ 
Titš.(B.). 

jezen,  žna,  adj.  ^cit^,  Jan. 

ježenje,  n.  "bai  JReiten,   Valj.CRad). 

j?žev,  adj.  bež  Sflff^.  39^'%  ^'n->  Jan.;  je- 
ževa noga,  bel  3ge(I)uf  (čine  f)ocf)grQbige  %Qtx\\ 
bcr  9?Jau!e  bci  bcn  ^fcrben),  Cig. 

ježevec,  vca,  m.  bfl§  ®tQ^cIid)tt)cin  (hystrix 
cristata),  Erj. (Ž.). 

ježevica,  /.  ==  jezica  i),  Npes.-Vrai. 

ježevina,  /.  bic  ^gcl^aut,  Cig.,  Jan.,  C. 

J9Ževje,  n.  coll.  =  ježičje,  S'nftanicn()iitlon,  C. 

ježevka,  /.  neka  riba:  =  jez,  bcv  §Uant,  Frey\ 
(F.). 

ježevnjak,  m.  ber  ^gelftein,  ber  ©djinit,  Cig. 

jezica,  /.  i)  cin  ftac^Iičfjtcž  fynid)tge^dufc,  Mur., 
Cig.;  „bodljivo  kostanjevo  oplodje",  Škrilje 
(Goriš.)  -  Erj.  rTorb.),  Št.;  ba§  ©epufe  bcr 
58ucf)el,  Z.;  žirovska  j.  se  ga  je  prijela,  Zr. ; 
—  2)  bie  Snopper,  Cig.,  Jan.,  C,  M.,  Kr. ; 
trgovati  z  jezicami,  Zv.;  —  3)  ježeva  j.,  ber 
3ge(folben,  bie  39clfnf>jpe  (sparganium).  Tuš. 
(R.J,  Lig.,  Jan.,  C. 

ježičar,  rja,  m.  ciiic  .ftnoppereidic,  .Tau.fH.). 

ježičarica, /.  i)  bic  fincppcrn=(^a(Itiic^pc  (cy- 
nips  calicis),  Jan.;  — 2)  bic  39^'-  ober  Svi^= 
tlcttc  (xanthium  strumarium),  Cig.,  Medv. 
(Rok. J,  Erj. (Ž.). 

ježičiti  se,  Tčim  se,  vb.  impf.  =  jezice  do- 
bivati:  kostanj  se  ježiči,   C. 

ježičje,   n.  coll.  ftari)Iirf)te  .'oiiljcn  (»on  ^(x\\a^ 

nicn  U.  bgt),  M.:   kostanjevo  ježičje,  jv{hŠt. 

jvžinja,  /.  ba§  39C^'l'fi&rflC"/   ^• 

jeziti,  fm,  vb.  impf.  i)  j.  kostanj,  cntljilljcil, 
(j(;žiti)  /J/AV. ;  —  2)  j.  se,  |icf)  ciiiporftrnitbcit  i 
lasje  se  mu  jezijo,  bie  .^^aoic  fti[)cii  il)nt  ,yi 
59erge;  -  koža  se  mi  ježi,  bic  -tiaiif  nm,\clt 
ficf)  mir  (oor  "^(ngft),  Sdjancr  crgrcift  niid), 
Cig..  Sov. 

jvžko,  ka,  m.  ime  ježu:  stari  jcžko,   Vrt. 

ježnica,  /.  bic  5Reif}(^llIc,  V. -Cig.;  —  pogl. 
jc/.darnica. 

ježnina,  /.  bn«i  iMittgelb,   C. 

j'g-.  j''-'  jir-.  'š'^'  P"i':  '8--  'I-'  '>■-• 
jigljati,    am,    vb.  impf.  z   glasom    j.,    trillcrit, 

(jiglati)   ^fur. 
jigna,  /.   IjZv..  poni.  icuno. 


jigo,    žesa,    n.    priprava   za    vpreganje    volov, 

Kor.-Mik.;   pogl.  igo, 
jiha,  /.  ber  Sturm,  1)0^  OJeroitter,  C. ;  oblačno 

je,  morebiti  pride  kaka  jiha,  Št.-DSv,;   — 

prim.  iha,  viha. 
jilo,   n.  =  ilo,  il,  Štrek.,  Danj.  fPosv.  p.). 
jirpa,  /.  ber  SJioiefuc^cn,  vihŠt.-C;  —  prim. 

grpa. 

jirs,  m.  =  irs,  St. 

jispa,  /.  =  ispa,  Guts.(Res.),  Zil.-Jarn.(Rok.). 

jistje,  n.  Hip.fOrb.).  pogl.  istje. 

jo,  interj.  =  joj,  C;  jo  meni!  jo  nam!  Dalm.; 
jo  meni  te  vse  gnusobe!  Dalm.;  jo  mene 
(jomene\  Meg.,  Alas.;  ah  jo,  da  smo  tako 
grešili!  Dalm.;  jo,  jo  vpiti,  Trub.;  naše  petje 
bo  le:  jo!  Kast. 

J9cati,  am,  vb.  impf.  n)cl)tlagcn:  vsi  so  žalo- 
vali, jocali   ino  jokali,   Jsvkr. 

joč,  j<5ča,  m.  boš  3Seinen,  Mur.,  C,  ogr.-Let., 
SL\.,  v\hŠt.;  joč  in  krič,   C. 

J9Čen,  čna,  adj.  t>om  5Beinen:  jočna  solza, 
_ogr-C. 

J9cič,  «3^1'.  =  jokaje,  ogr.-C,  Let. 

jočljiv,  iva,  adj.  ttjcinerlic^,  Cig. 

jod,   m.  kemična  tvarina,  ha^  5t)b,   Cig.CT). 

jodati,  am,  vb.  impf.  jobeln,   C. 

jodec,  dca,  m.  =  jodid,  Cig.  (T);  svinčeni 
jodcc,  baš  5?obbIci,  Cig.(T.). 

jodld,  m.  ciitc  ^obDerbinbuiig,  Cig. (T.). 

jodov,  adj.  3ob=,  Cig.;  jodova  prekislina,  bic 
Uobcrjobidurc,  Cig.fT.). 

jodovec,  vca,  m.  baž  S^^^^^f   Cig. (T.). 

joga,  /.  bQ§  ^oč:),  (tudi :  jega)    Savinska  dol. 

joh,  interj.  tt)ef)e!  O  joh,  prejoh!  Levst.  (Zb. 
sp.);  joh  temu  svetu!   Sclionl. 

johot,  (^ta,  m.  ta^  2\}c{)f(ageit,  Jan. 

johotanje,  n.  ba^  55?cf)nagcii,  Jan. 

johotati,  otam,  (Jčcm,  vb.  impf.  tDe^fiageit, 
(idijcil,   Cig.,  Jan.,  C. 

joj,  interj.  lucljc!  o  joj!  Oftie^!  joj  meni!  hje^ 
mir!  =;  joj  mene,  Mur.,  Cig.,  j'^/kSV.  ;  joj 
si  ga  meni,  IVf. ;  joj,  prejoj!  ttJC^e,  breinial 
Uic()e!  Cig. 

joj,  i<5ja,  m.  bo^  SBet),  ber  ^ammer,  Cig.,  C ;  drli 
nas  bodo,  da  bo  joj!  jv^liŠt.;  vse  se  obrne 
na  joj,  ogr.-C;  z  jojem  govoriti,  ogr.-C. 

joje,  interj.  =  joj:  O  joje  'no  prejoj!  Npes.- 
}'ra^. 

jojmenikati,  am,  vb. impf.  „joj  meni!"  rufetl,  C. 

jyk,  m.  bO'?  SlnMllcn ;  na  jok  se  držati,  ciuc 
iiicincrlid)c  W\cnc  modicn;  v  jok  se  spustiti, 
in  lautC'?  'SJcincn  anvbrcd)cn;  =  jok  zagnati, 
.\f.]  jok  ga  je  posilil,  bic  '■'Ingcn  trfltcu  il)m 
iiber,  Cig.;  to  bo  jok!  bO'?  luirb  Iljrdncn 
foftcn!  Cig.;  jok  in  stok,  55Jciucn  unb  ^am- 
nicrn. 

jokanje,  n.  bož  UBeincn;  Uidi:  jcjkanje,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

jokati,  kam,  čem,  vb.  impf.  tneincn;  tudi:  jo- 
kati se;  j.  (se)  naii  kom  (čim),  iibcr  jcntailbcn 
(cliua*)  irteinen,  .^fct.-Mik.;  j.  (se)  po  kom 
(čem),  cincm  nQd)Uicinen,  ctma^  bejantnicrn, 
Cig.:  nima  se  čemu  jokati,  er  \)at  feincn 
Ohiinb  ,vi  uicinoii,  (Ag.;  k  otroku  .se  joka, 
iljrc  ^lieberfunft  ift  nal)c,  Guts.-Cig.;  —  sneg 


J9kav— jug 


373 


jugalica  —  junačevati 


se  joka,  joče,  bcr  ©rfjnec  jc^miljt,  Z.,  Dol.- 

LjZv.,jv{hŠt. 
J9kav,  adj.  iiieinerlid),  Cig.,  Jan.,  C. 
jgkavec,  vca,  m.  ber  SSciner,   Valj/Rad). 
J9kaven,  vna,  adj.  =  jokav,   C. 
jpkavka,  /.  t>a^  JSlacjenieib:    skličite  jokavke, 

naj   pridejo,   skrinj, 
J9kcati,  am,  vb.  impf.  iiieineil  (v  otročjem  go- 
voru),  Cig. 
jokljiv,   iva,  adj.  lueiuerlid),  Cig.,  Sov.,  Let. 
jokljivec,  vca,  m.  ber  gerne  lucint,  bev  SBeiner, 

Miir.,  Cig. 
jokljivka,  /.  bie  gerne  roeint,  Mur. 
jolša,  /.,   BlKr.,  pogl.  jelša. 
jona,  /.  ber  Sunbtram  (am  '3^ac^l'tuf|l),   Kni- 

Erj.(Torb.J;   —  tudi:    juna,  iz  furl.,  Strek. 

(Arch.). 
J9pa,  /.  furjer,    meift   tnotlcner  fieibrod   bcr 

Jrauen,  bie  ^^PP^!  —  '^  J^^"!- 
j9pič,  m.  bie  ^acfe  titannlirf)er  ^erjonen,  Muv., 

Cig.,  Jan.,   Gor.,  v^IiSt. 
j9pica,  /.  de7n.  jopa;  bae  Seibri3cfd)en. 
J9ra,  /.  grofee,   ptumpe  SSeib^sperjou,    C,  Z., 

Rib.-Cv.;  jaz  sem  že  stara  jora,  kakor  zem- 
lja, Andr. 
j9rež,  m.  groge,  ptumpe  SJianit^perion,  C,  Z. 
ješ,  adv.  =  jošče,   C. 
jošče,  adv.  =  še,  šče,  ogr.-C,  Mik. 
jota,  /.  neka  jed:    močnik  s  fižolom  in  kislo 

repo.   Goriška  okol.-Erj.fTorb.J ;  —  furl. 
jožafaj,  m.  ba»  ^5feffer!raut  (saturea),  C. 
jožefica,  /.  nav.  pl.  joželice  Blagajeve,   93Ia= 

gatjjc^er  Seibelbaft  (daphne  Blagayana),  Nov,- 

C. 
jožek,  žka,  m.  prašičevo  slepo  črevo  (^Unb= 

barm),  Kras,  Ip.-Erj.fTorb.J. 
ju,  interj.  ju  ju  ju,  glas  ukajočega. 
jubilant,   m.  ber  ein  ^ubelfeft  feiert,  ber  5"= 

bilant. 
juckati,  am,  vb.  impf.  =  ukati,  jauc^jen. 
juckavec,  vca,  m.  Ser  ^aud)ger. 
jud,  juda,  m.  ber  ^n^tt,   Cig.,  Jan. 
judati,    Judam,    vb.  impf.  j.  koga,    )(f}itnpfen, 

C;  j.  se,  janfen,  fic^  balgen,  C. 
judinja,  /.  bie  ^iibin. 
jiiditi,  judim,  vb.  impf.  juboificren,   Cig. 
judlek,  dleka,  m.  =  bedak,  Ščav. 
judovski,  adj.  jiibifc^. 
judovstv9,  n.  ba^  ^ubent^um. 
judovščina,  /.   i)  bie  ^ubenjc^aft,    Cig.;   vse 

je  križem  šlo  po  judovščini,    Ravn.;  —   2) 

bie   Jaufgebiir    (zastarela    beseda,    v   starih 

krstnih  knjigah  na  Gorenjskem). 
juft,  /.  ber  Sut^ten,  ^^^  Suc^tenlebet,  Cig.;  — 

rus, 
jufta,  /.  =  juft,   Cig. 
juftfn,  adj.  5ucf)ten=,  Jan. 
juftina,  /.  =  juftovina,   Cig.,  Jan. 
juftovfna,  /.  bo§  ^^'"^'^ntf^ci^f  ^i^  Sut^t^n^iare, 

Cig.,  Jan. 
I. jug,  m.  =  igo,   ha^  ^OČ),  Mik.;    dva  juga 

volov,  Notr.-Z. 
2.  jug,   juga,   m.   i)  ber  X[iault)iub,  ber  Siib  = 

njeftroinb;    jug  je  potegnil,    e#   beganii  bcr 

3iibttje[ttt3inb  ju  roe^en;  —  2)  ber  Siibcn, 


Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;   na  jugu,  proti  jugu, 
od  juga,  nk. 

1.  jugalica,  /.  =  gugalica,  Jan.,  Mik.,  Notr. 

2.  jugalica,  /.  ha^^  Jl)au>BCtter,  C,  Z. 
jugati,    am,    vb.  impf.  =    gugati,    Jan.,    Z., 

Štrek.,   Vrtov. 
jugla,  /  na  juglo  piti,  in  ®e)ell)c^aft  ouf  So= 

ften  anberer  jec^en,  V.-Cig.,  Notr.;  —  prim. 
_  1.  gugla. 
juglar,  '-ja,  m.  =  guglar,  Xov.;  kdor  na  juglo 

pije,  Xotr. 
juglati,  am,  vb.  impf.  =  guglati,  Z. 
jiigniti,  jugnem,  vb.  pf.  auft^auen,  CaffVest.J. 
jugno,   n.  =  gumno,  Diet.;  prim.  jegno. 
jugovec,  vca,  m.  ber  Siiblanbcr,  Z.,  Vest. 
jiigovica,  /.  i)  čine  burc^  9teibung  entftanbene 

©ntgunbung  ^njijc^cn  ben  33einen  ober  unter 

ben   'iJlrmcn,    Z.;    tudi  pl.  jugovice,    Istra 

{Xov.J-C.;—2)  eine  Sc^tDammgattung,  3/«;-. 
jugovina,  /.  ba^  2;f)autDetter,  Cig.,  C. 
jugovka,  /.  neka  hruška,    Volče(Tolm.)-Erj. 

(Torb.). 
jugovzhod,  hgda,  m.  ber  Siiboft,  Cig. (T.),  nk. 
jugovzh9den,   dna,  adj.  jiibbfttic^,  nk. 
jugovztok,    tgka,    m.,    Cig.fT.J;    pogl.  jugo- 
vzhod. 
jugozahod,  hoda,  m.  ber  Siibloeft,  Jan.,  Cig, 

(T.j. 
jugozah9den,  dna,  adj.  jiiblrieftlid),  Jan.,  nk. 
jugozah9dnik,  m.  ber  Siibroeftminb,  Jan. 
jugozapad,  pada,  m.  ber  ©iibttJeft,  Jan.,  Cig. 

(J.),  nk. 
jugozapaden,  dna,  adj.  jiibnjeftlicf),  nk. 
jugozapadnjak,  m.  ber  Siibnjcftminb,  Cig. 
juha,  /.  bie  Suppe,   Guts.,   Mur.,   Cig.,    Jan., 

kajk.- Valj.  (Rad);  mesna  j.,  bie  ^'eifc^brii^e, 

prežgana  j.,  bie  Sinbrennfuppc,  vinska  j.,  bie 

iJBeinfuppe,  Cig. 
juhati,  am,  vb.  impf.,  Mur.;   pogl.  jugati. 
juhej,  interj.  jncf)e!   Cig.,  Zora. 
juhejskati,  am,  vb.  impf.  njuhej"  rufen,  Nov. 
juhniti,    juhnem,    vb.  pf.  mucf)en,   Jan.,  M., 

vihŠt.;  ne  juhni  mi  več!  SlGor.;  kakor  bi 

juhnil  =  kakor  bi  trenil,   Glas. 
jiiht,  /.,  Jan.,  pogl.  juft. 
juhta,  /.,   Cig.,  Vrt.  (češ.);  pogl.  juft. 
juhtfn,  adj.  =  juften,  Jan. 
juhtenina,  /.  =  juftovina,  Jan. 
juhtina,  /.  =  juftovina,   Cig. 
juhtovina,  /.  =  juftovina.   Vrt. 
juhu,    interj.  juhu,  juhuhu !  (tako  ukajo,  juc- 

kajo). 
julij,  »I.  ber  SRonat  ^ii''- 
julijanski,    adj.  julianijc^:    j.    koledar,    Cig. 

(T.J. 
julijski,  adj.  ^uH-. 
jun,  jiina,  adj.  jung:   koliko  je  trpel,  predno 

jih  je  spravil  iz  telet  do  junih  volov!  Jurč. 
junaček,  čka,  m.  flciner  ©e(b:  poznali  bi  radi 

tega  dobrega  junačka,  Ravn. 
junačen,   čna,   adj.  tapfer,  Meg.;  =  junaški, 

Cig.,  C. 
junačenje,  n.  bie  53rat>onr,  Cig. 
junačevati,  iijem,  vb.  impf.  i)  in  fleincu  Jgaufen 

fcc^ten,  i^arniiigeln  (jc^armujteren) :  šarmu- 


junačica  — jurek 


374  - 


jurica  — jutrman 


cirajo  ali  junačujcjo,  Hip.fOrb.J  ;  —  2)  juna- 
Cevati  =^  fantovati,  vasovati,   Gor. 

junačica,  /.  =  junakinja,  Jan. 

junačič,  m.  ber  ^^ncjlinfl,  ber  59uricf)c,  C. 

junačiti,  ačim,  vb.  impf.  i)  cin  .'ocib  [ein,  Jan. 
(II.):  —  2)  j.  se,  fid)  »Bie  cin  .velb  gebcrben, 
fluf  jeine  Starfe  podieii,  Mur.,  Cig. 

junad,  /.  bol  3"nfl*'ic^-  '^•'  ^^^■ 

junak,  m.  i)  ber  ^iinfllinfl,  Icbigcr  58urfc^e, 
ogr.-C,  Valj. (Rad).  Goriš.;— 2)  ber  SSrauti- 
flom,  C;  ber  OJcUcbtc,  Re^.-Baud.;  —  3) 
ber  5)elb,  ber  Sierfe,  J^ih.;  —  4)  tega  nisem 
junak  narediti,  storiti,  id)  bin  nid)t  imftanbe, 
ni(f)t  5!Kanne§  gemig,   biež  ju  tf)un,   Ja«., 

junakinja,  /.  bie  .^elbin. 

junakor9den,  dna,  adj.  fielbeitjeugenb ,  Cig., 
Jan. 

junakovanje,  n.  ba§  £ielben(eben,  Cig.  (T.). 

junakovati,  ujem,  vb.  impf.  )\č\  a\ž  .§e(b  ^ert)Or= 
tt}un,  eiu  ž)elbcnleben  fii^ren,  Bes. 

junakovica,  /.  lepo  vzrastla  in  zajetna  de- 
klina,   \'as  Krn-Erj.(Torb.). 

junaški,  I.  adj.  ^^elbcnmafjig ,  f}elbenmut{)ig, 
i)clben»;  junaška  dela,  ,'pc(bentt)Oten ;  junaška 
pesem,  bO'?  .'pelbenlicb,  Cig.,  nk.;  —  II.  adv. 
f}ClbenmnBig :  junaški  ohladati,  Dalm. 

junaštvo,  «.  i)  ba^  ^iuigtiugšalter,  ogr.-C; 
—  bie  ^uitggeJcUjcfjaft,  Č;  —  2)  ba?-  ^elben* 
tf)iiin,  ber  i")cliDenmutf),  bie  Japferfett;  —  bie 
5^ra»our,  Cig.fT.);  — bie  i^elbeut()at,  Dalm.- 
Valj.fRad);  —  gremo  na  j.,  roir  jie^en  in 
bcn  Sanipf,  C. 

junčar,  rja,  m.  bcr  Cdi)enfuf)rmann,  v^lišt. 

junčarnica,  /.  ber  Cd)icnftatl,  ogr.-C. 

junce,  eta,  n.  baš  Ced)šiein,  bas  Stierfatb,  Mik. 

jiinček,   čka.   m.  dem.  junec.  =  junce. 

junčevina,  f.  ba§  (^afelgclb,  bie  Sprungtoje, 
Cig..  DZkr. 

junčič,  »I.  =  junček,  Mik. 

jundž,   m.  =  džundž,   C. 

june,  eta,  n.  tele,  ki  se  je  začelo  past  hoditi. 
Gor.' 

junec,  nca,  m.  i)  junger  C(^#;  —  ber  Cc^§, 
Št.-Mur.;  —  2)  ber  3tier,  kravo  k  juncu 
gnati;  —  3)  divji  j.,  ber  .'pirjc^tdfer  (luca- 
nus  ccrvus),  SlGor. 

jungati,  am,  vb.  impf.  =  jugati,  gugati,  Kr- 
Gora. 

junica,  /.  bie  ('rSrfe,  bie  ^albe,  bie  jungc  Su:^. 

juničica,  /.  dem.  junica,  ba#  J^ftrfcnfalb,  Diet. 

junička,  /.  bo^  J^iirfcnfolb,  C. 

junij,  »i.  bcr  TOonat  3""'- 

junijev,  adj.  ^mii-:   j.  mlaj.   Cig. 

junijski,  adj.  ^»'li  . 

juno.š,    m.  1)  bcr  Gbelfnabc,   (.'.;  —  2)  bcr 

i.'o()rjinige,  ngr.-C. 
junota,  /.  coll.  jiinge  ilentc,  C. 
jur,   conj.  =   že,   /'-r.  tirn.-.Mik. 

jiir,  rja,  m.  cj^borcr  JKi.if)rcnpiIj,  bcr  .V)crrcu 
pil;^,  bcr  *Pil^Iing  (boletus  cdulis),  Cig.,  Ins. 
^  (R.l 
jurčck,  čka,  m.  =  jur,  Cig.,  C,  Tus.(B.),  Kr. 
jun.k,   rka,   m.   1)  bic  ?Si(fe(rauj)c,  bie  '!R.^'in 
roupc,  Cig.;  —  2)  bic  £djinal,\blnnic  (cal- 


tha  palustris),  C;  —  3)  bcr  ©rubftod  mit 
nur  einer  9tcbe,  C. 

jurica,  /.  i)  ber  Sii^ncrfteiB,  C;  —  bic  njcibl. 
Sc^om,  C;  —  2)  ber  ^^ifig,  C. 

jurijevica, /.  ttio^[riccf)enbc#  Sjiaiglodcbcn  (con- 
vallaria  maialis),  Titš.(R.) ;  —  baž  ^nabctt' 
fraut  (orchis),  BlKr. 

jurijevka,  /.  bic  Sd)mQl5b(ume,  bie  2)ottcr= 
blume  (caltha  palustris),  Cig.,  Jan.,  Št.-Erj. 
(Torb.);  —  bie  9Jarci)fe  (narcissus  poeticus), 
Gorjansko  (Kras)-Erj.  (Torb.) ;  —  bie  35?Qffer= 
fc^lDertlilie  (iris  pseudacorus).  Bilje  pri  Go- 
rici -  Erj.  (Torb.);  —  bie  3Sad)5bIume  (ce- 
rinthe),   C;  —  neka  zgodnja  goba,   C. 

jurijevšcak,  »i.  bcr  5Konat  9(pril,  C. 

jiirijevščica ,  /.  i)  neka  potočna  riba  (»ker 
se  ob  Jurjevem  drsti"),  C;  — 2)  neka  goba, 
Danj.-M. 

jurijevščnica,  /.  =  jurijevka  (caltha  p.),  C; 

—  neka  zgodnja  goba,   C. 

jurijščica,  /.  neki  ptič,  (jurišica)  Danj.(Posv. 

p.);  —  prim.  jurščica. 
juriš,   »I.  ber  Sturm,  ber  ftiimtijc^c  ^.Jtngriff, 

Jan.;  na  j.  delati,  eilfertig  arbeiten,  BlKr.; 

—  hs.  iz  tur. 

jurka,  /.  =  kobilar,  volga,   C. 
jurkobilar,  rja,   tn.  =  kobilar,  volga,  Kr. 
jurski,  adj.  jurajfijdi,  ^ura=,  Cig. (T.):  jurska 

tvorba,  bie  ^HMfovmatiou,  jurski  vapnenec, 

ber  ^uratalt,  Cig. (T.). 
jurščica,  /.  ber  glad^^finf,   C. 
justati,  am,  vb.  impf.  =  lasati,  bei  bcn  .'paaren 

neumen,  Glas.;  (jolstati,  C.:). 
justica,  /.  pravosodje,  bie  5i'f^'5'  "'''• 
justičen,  čna,  adj.  pravosoden,  ^ufti,y,  nk. 
jiišen,    šna,    adj.  3uppen=,    mtt   £uppc,    mit 

ciner  %x\i\)C  gemoc^t,  C 
jušica,  /.  dem.  juha:  redka  jušica.   Cv, 
juta,  /.   neka  azijska  tkanina,  bie  ^Viit,  DZ. 
jutovina,  /.  bie  ^uteinarc,  DZ. 
jutranji,  adj.  =  jutrnji,   Cig.,  Jan.,  Mik.;  na 

jutranje  vzeti  =  na  jutrnje  vzeti,  Z. 
jutranjica,  /.  =  jutrnjica,   CVir. 
jutrašnji,  adj.  morgig,  (utrašnji)  ogr.-Mik. 
jutre,  adv.,  pogl.  jutri, 
jutrfnji,  adj.  =  jutranji,  jutrnji,  .Mur.,  Cig., 

v-^h.St. 
jutrenjiti  .se,    im  se.    vb.  impf.  =  daniti  se, 

tagcn,  C. 
jutr^njka,  /.  bic  liUiorgcujeit,  bcr  ^'iormittflfl,  C. 
jutri,  adv.  morgcn:  jutri  zjutraj,  morgcn  fritl); 

do   jutri,    biiJ  morgcn;    jutri  (.jutre-)    mine, 

iibcrmoigcn,  Ro^.-Kres.;  (jutro  mine,  Jan.). 
jiitrina,/..  .Mur.,  Cig.,  Jan..  Dalm.;  pogl.  jiurnja. 
jiitrinji,  adj.  =  jutrišnji. 
jiitri-snji,    adj.   morgig;    po  jutrišnjem,  iibcr« 

morgcn. 
jiitriti  .se,    jutri  se,  vb.  impf.   tagcn:   jutri  se, 

ti  togi,    Cig.;   hiti   se  jutriti,   bcr  Worgen 

gcl)t  fdjiictl  PonuiirK^,  C. 
jutrka,  /.  bdi  Jtriiljftiirf,  C. 
jutrkovati,  ujem,  vb.  impf.  friibftiicfcn,   Cig. 
jutrman,  m.  neko  bajeslovno    bitje:    hajdimo 

kosit,    dokler  še  jutrman    niso    tori ,    Trst. 

(Glas.  iSSij.  //.  j-.). 


jutrna  —  k 


—  375 


jutrov 


jutrna,  /..  Jan.;  pogl.  jutrnja, 

jiitrn,  adj.  iljorgen-;  jutrna  megla;  —  pogl. 
jutrnji. 

jutrnica,  /.  =  jutrnjica. 

jutrnina,  /.  =  jutrnjina,  Mik, 

jutrnja,  /.  i)  bic  llJorflenflabc,  Hip.fOrb.J; 
(-trina),  Mm:,  Ci^.,  Jan.;  (-trna),  Jan. ;  ju- 
trnjo  obljubiti,  dati.  Diet.;  —  2)  bcv  (5^eDei"= 
trag:  jutmjo  delati  (-trno),  y{liŠt.-C.,  Pjk. 
(Črt.); —  i)  jutrnja,  bie  ^'-■ii')'!"'^'!*^^  kajk- 
Valj.CRad)\  jutrnjo  zvoniti,  2:ag  lilUtCU, 
Bole,   Plupia-Erj.  (Torb.). 

jutrnjak,  m.  ber  ilcoigcntuiitb,  Mur. 

jutrnji,  adj.  i)  9J{orgen=;  jutrnja  sapa,  bie 
litoriicnluft;  jutrnja  zarja,  bae  SKorgeitrotf) ; 
morgig;  po  jutrnjem,  iibennorgcn;  —  2)  o^U 
Ud},  (-trn\)  Danj.-Mik.;  jutrnje,  a)  „čas  od 
jutra  do  poludne",  Krn -Erj. (Torb.); — P) 
na  jutrnje  (-trenje)  jo  je  vzel,  ga  je  vzela, 
t.  j.  mož  ali  žena  ima  le  toliko  časa  pra- 
vico pri  hiši  ostati,  dokler  druže  živi,  UčT. 
i8j3,  326. 

jutrnjica,  /.  i)  bcr  Sllorgenftcrn:  —  2)  baž 
SJtorgengelaute,  bQ§  9J?orgengrufeIauten;  ju- 
trnjico  zvoni :  —  3)  ber  mufitaUic^e  ^JJorgen^^ 
grufe  bet  £»od)jeiteii,  C,  BlKr.;  godci  gredo 
po  jutrnjicah;  Pjk. (Črt.);  —  ber  SJiorgen- 
gejaiig :  jutrnjico  p«ti,  Cv. ;  —  4)  bie  ^i\\.'i)' 
anba(|t:  v  jutrnjici,  „in  bev  Utetlen",  Trub.; 
nav,  pl.  jutrnjice,  bie  gl^U^mette,  Cig.,  Jan., 
C,  Štrek.;  slišal  sem  k  jutrnjicam  zvoniti, 
Jsvkr.;' — r  nav.  pisano:  jutrnica. 

jutrnjik,  m.  i)  ber  SOiorgentrinb,  Mur.,  Jes., 
Gor.]  —  ber  Dftroillb,  (-trnik)  Cig.,  Jan.; 
(-trenik),  Cig. (T.);  —  2)  =  vzhodišče,  ber 
9L)Jorgcnpun!t,  Cig. 

jutrnjina,  /.  bie  3D(orgcnga6e  =  jutrnja,  Mur., 

jutrnjski,  iJ^".  jutrnje  se  tičoč:  jutrnjsko  pismo, 
ber  G^eoertrag,  Cig.,  C. 

jutro,  n.  i)  ber  9JJorgen;  dobro  jutro!  guten 
SOforgen!  proti  jutru,  gcgcn  'SJforgert,  =  pod 
jutro,  Zv.;  za  jutra,  atn  friit)en  SLiiorgcn, 
Vrsno-Erj.(T.j,  Met.-Mik.;  v  jutro,  morgeit^, 
am  9Jiorgeu;  sveto  jutro  zvoni  •=  jutrnjo 
zvoni,  Sv.  Peter  -  Erj. (Torb.);  —  2)  ber 
Dften,  Cig.;  od  jutra  smo  prišli,  Cig.; 
—  O  (po  nem.)  ein  ^0^  (9!J?orgen)  Sanbež, 
Cig.  (T.). 

jutros,  adv.  bicfeii  SJJorgen,  ^cute  frii^,  Habd.- 
Mik.,   Cig.,   C,  BlKr.-DSv. 

jutroska,  adv.  =  jutros,    C 

jutrošnji,  adj.  »oit  biefem  SDiorgen,  bon  !^eute 
friift,  Mur. 


jutrov,  adj.  SRorgen^,  oftlic^:  jutrova  dežela, 
bQ§  tlJforgcnlatib,  .^fur.,  Cig.,  Jan.;  —  ju- 
trovo,  ba^i  l'(0rgciilanb,  Cig.,  Jan.;  na  ju- 
trovcm,  im  llforgciilanbe,  Cig.;  —  morgen= 
Idnbifrf),  Cig.,  Jan.;  jutrova  civilizacija.  Vest. 

jutrovati  se,  uje  se,  vb.  impf.  morgen,  C. 

jutrovcan,  m.  =  jutrovec,   C. 

jiitrovec,  vca,  m.  ber  StRorgenlanber,  Cig., 
Jan.,   Cig.  (T.). 

jutrovfna,  /.  =  jutrova  dežela,  jutrovo,   C. 

jiitrovnik,  m.  =-  jutrnjik  2),  ber  9Jiorgcn= 
J)imtt,   Cig. 

jiitrovski,  adj.  morgenlanbifc^ ;  jutrovsko,  "baž 
SJhn-gcnlanb,  Cig. 

jiitršnji,  adj.  =  jutrišnji,  Danj.-Mik.  ^ 

jutršnjice,  /.  pl.  =  jutrnjica  3),  v^liŠt. 

juvelir,  rja,  m.  dragotinar,  ber  ^Utnelier, 
Cig. 

juvkati,  am,  vb.  impf.  jauc^jen,  ogr.-C. 

jiiža,  /.  hai'  %t)an\vettet  (?):  moker  kakor 
juža,  Kras-Erj.(Torb.). 

južen,  žna,  adj.  i)  ben  Siibtneftttjinb  betref* 
fenb ;  južni  veter,  ber  SliblDeftUnilb ;  južno 
vreme,  t>a§  Jf)au>retter,  gelinbež  SSctter;  j. 
je,  e§  ii't  Jt)auuictter;  južen  sneg,  tDcidjer, 
auftfjaucnber  Sdjnee;  —  2)  fliblici),  ®ub=, 
Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 

južina,  /.  i )  bQ§  9JJittag§inQ^I,  Kr.-Mur.,  Cig., 
Jan.;  —  bo§  9{ad)mittaggma^( ,  bie  '^a\i\t, 
St.-Mur.;=^m2L[a.  južina,  Cig.,  Jan.,  C.,jv{h- 
Št.,  Kr.;  suha  j.,  trocfene  iOk^Ijeit  (brez  pitja), 
Cig.;— 2)  suha  j.,  ber  genteine  i8}ebcr!ned)t 
(phalangium  opilio),  Cig.,  Jan.,  Št.-C,  Erj. 
(Ž.). 

južinati,  am,  vb.  impf.  bie  9Jac^inittagž=  ober 
9Jfittag§mafj(5cit  einiie{)meit;  prim.  južina. 

južinica,  f.  dem.  južina;  Der  ^tnbii#,  fleineš 
9.T{ittag§mabI  ober  DJac^mittagsibrot. 

južišče,  n.  ber  Siib^  ober  ^Kittagžpunft,  h.  t,- 
Cig.(T.).  ^ 

južiti  se,  jCižim  se,  vb.  impf.  juži  se,  e§  ift 
Jt)amtietter,  Cig. (T.);  =  vreme  se  Juži, 
C,  Z. 

južje,  n.  =  južno  vreme,   Poh. 

južna,  /.,  pogl.  južina. 

južnica,  /.  Riarmer  5febef  (fiom  Siiblinnb),  UčT. 

južnodež^len,    \n&,    adj.  f iibldnbifd) ,    Navr. 

južnotečajen,  jna,  adj.  ©iibpolar-:  -jne  de- 
žele,  Cig.fT.j. 

južnovzhgden,  dna,  adj.,  Jan.,  pogl.  jugo- 
vzhoden. 

južnozapaden,  dna,  adj.,  Jan,,  pogl.  jugo- 
zapaden. 


K. 


k,  (h  pred  k  in  g),  praep.  c.  dat.  kaže  i)  kam 
je  kaj  namerjeno,  obrnjeno,  511;  k  oknu  sto- 
piti; k  ognju  kaj  pristaviti;  k  stricu  iti; 
vsak  ima  prste  k  sebi  obrnjene,  Spreg,- 
Mik.;  k  sebi  kreniti,  (5.  93.  mit  einetn  Sii^r- 
merf)  fid)   finfž   iDenbcn,  (opp.  od  sebe);  — 


k  večerji,  k  maši,  k  izpovedi  iti;  —  k  dežju 
se  pripravlja,  ein  9iegentt)etler  ift  im  ^Injuge; 
—  pridejati,  prišteti  k  čemu  kaj;—  2)  namen, 
primernost:  511;  k  čemu  ti  bo  to.'  tDO,^U 
tuirb  bir  bie»  bienen?  —  k  temu,  barnqc|; 
tudi  vse    drugo    je    bilo  k  temu,    Juar   bcill 


ka  —  kacalo 


376  — 


kacati  —  kačka 


angemcffen,  Svet.fRok.) ;  —  3)  čas,  kateremu 
se  kako  dejanje  bliža :  gegen ;  k  jutru,  k  ve- 
čeru, k  mraku;  k  noči  pridem,  jv^hSt.;  k 
božiču,  k  sv.  trem  kraljem;  na  večer  k  sv. 
Ivanu,  Navr/Let.J;  —  k  letu,  uber§  '^ai)i; 

—  h  krati  (h  kratu),  unter  ciitem,  Cig.;  (k 
prvemu,  k  drugemu,  crftcti^,  jtneiten^,  Cig., 
Trub.,  Krelj;  tudi  narod  tako  govori;  k 
zadnjemu,  Jsvkr.;  menda  po  nem.  „3Um 
crften"  itd.);  —  4)  razmerje:  ju:  ljubezen 
k  domovini,  zvestoba  k  rodovini  cesarski, 
Levst.fSaiikj:  —  narod  »k"  tudi  pred  dru- 
gimi soglasniki  (razen  v,  j,  h,  1,  m,  n),  ka- 
kor „h"   izgovarja:  prim.  Cv.  IX.  I. 

ka,  \.  pron.  1)  =::  kaj;  ka  kričiš?  v{hSt.;  —  (v 
vpraševalnih  stavkih)  benn :  ka  boš  prišel?  ka 
sem  jaz  to  zapovedal?  BlKr.,jv{hSt.;  —  ^2i-\\, 
ober  IDO^?  obcr  nicf)t?  nekaj  se  tam  kadi; 
ali  kaj  gori,  ka-li?  =  breimt  e§'?  obet  maž 
mag  jonft  bet  IJRauc^  bebcutcn?  ali  bi  mu 
rekla,  ka-li?  foO  ic^  c»  i^m  fagen  ober 
Ttic^l?  —  2)  =  ki:  ona  najde  škratca,  ka 
je  na  ponjavi  peneze  sušil.  Glas.-  Cv.;  — 
II.  conj.  i)  =:  da,  tia\ž',  vem,  ka— ,  v^hŠt.-C, 
Vest.  I.  184.;  —  bamit:  dam  ti  to,  ka  si 
pomoreš,  vihŠt.-C;  —  2)  =  ker:  kdo  če 
drugi  to  storiti,  ka  sem  sam,  v\hŠt.  -  C, 
Blkr. 

kabala,  /.  bic  kabbaio.  (jiibifc^c  ®ef)eimle^re), 
Cig.  (T.). 

kaban,  m.  "titt  ©tocf  (min.),  Cig.(T.J;  —  rus. 

kabeJ,  bla,  m.  i)  ba^  Sc^off,  Cig.,  Št.,  BlKr.\ 
kabli  za  slanino.  Diet.;  ni  našla  vode  v 
kablu,  LjZv.',  namesto  majolik  stali  so  kabli 
na  mizi,  LjZv. ;  dežuje  kakor  iz  kabla,  LjZv.; 

—  2)  ber  SJic&en:  po  kablu,  me^enroeiie, 
V.-Cig.;  pet  kablov  moke,  Daim.;  —  prim. 
kebel. 

kaber,  bra,  m.  btc  $aar{eitc  ber  §OUt,  V.-Cig.; 

črevlji    na    kaber,   jv{hŠt.;    —    bie    l^aorigc 

SeitC  eine§  Xuc^C§,  C.;  —  prim.  kavrna. 
kabinet,  m.  postranska  soba,  ba^  (Sabinct. 
kabineten,  tna,  adj.  Gnbinet^ ;  kabinetno  pismo, 

t.  j.  pismo  iz  vladarske  sobe,    eilt  (SflbinctŽ- 

fc^reibcii,  Cig.,  Jan. 
kablica,  /.  bic  SficIfgcUe,  bie  Sc^opfgelte,  Cig., 

.Jan.,  BlKr.;   —  pogl.  kcblica. 
kablič,  m.  ba^  iliibeldjen,   Cig.;   nam.  keblič. 
kabljati    se,    am   se,    x>b.    impf.   fid)    balgcn: 

pastirji  kabljali  so  se  in  rogljali  okolo  peči, 

Jurč. ;  —   prim.  kaHjati  se. 
kabrati,  am,  vb.  impf.  )cf)tt)cifonifl  unb  fd)iicn 

gcljill,   Z.;  k.  po  snegu,   l'r.-Cl. 

kabrn,  adj.  ftaarig,  »t)oflifl  (Dom  lud)),  C. 

kabrna,  /.  =  kavrna,   C. 

kabrnast,  adj.  =  kabrnat,  St}tr. 

kabrnat,  adj.  kavrnat,   C 

kabrnck ,  nka,  m.  =^  abranck,  ba^  jniigc 
1roiibd)cn  a\\  ber  liHcbe,  bo^  Iroubdicn  oon 
CSrlcn,  .'t»Q|eIftauben  u.  bgl.,  SKior. 

kabronck ,  nka,  m.  bo^  J^lcijd)lappd)Cii  iiiii 
•Valje  ber  .l'^»f)ner,  ogv.-C.  —  prim.  kabrnck. 

kacali?,  n.  bcr  cdjmicrcr,  Cig. 


kacati,  am,  vb.  impf.  jc^micren,  pa^en,  Cig., 
Gor.,  Dol.;  kača  se,  ee  ift  ein  jd^er  kotif, 
ber  koti)  tlebt  on  ben  (^u^en,  M. 

kacav,  ava,  adj.  jd)miererii(^,  fri&elig,  Cig. 

kač,  kača,  m.  =  kača,  ogr.-C,  Štrek.;  Jej, 
jej  komorač,  Da  te  ne  pikne  pisan  kač, 
\pr.  -Erj.  (Torb.). 

kača,  /.  i)  bie  Sd)Iange;  mrzel  kakor  kača, 
Č;  kačo  v  žepu  imeti,  fciil  ©elb  im  Sad 
^abcn,  Cig.,  Glas,  LjZv.;  tudi  =  farg  jein, 
Z.,  jara  kača,  bie  33iper,  C;  —  Kleopatrina 
k.,  bie  dgt)ptijd)e  33rinenjdilange  (naja  haje), 
Erj.fŽ.);  velikanska  k.,  bie  gemeiue  Sticjen- 
fc^Iange,  bie ^onigžjc^Iange  ober '*ilbgott}c^(ange 
(boa  constrictor),  Erj.fZ.J;  rjava  k.,  bie  ^ovn- 
nattcr  (coronella  laevis),  Erj.  (Z.);  železna 
k.,  bie  Sc^nuraffel  (julus  terrestris),  Erj.fZ.J, 
Polj. 

kačar,  rja,  m.  ber  Secretar,  ber  Sd^Iangen= 
abter  (serpentarius  secretarius),  Erj.fZ.J. 

kačast,  adj.  )cf)langenaf)nlid). 

kače,  cta,  n.  juiigc  Sc^tange,  Štrek. 

kačec,  čca,  m.  i)  ba>3  Sc^Iangenmannc^en, 
kajk.-Valj.(RadJ;  =^  kačji  kralj,  bcr  2d}lan- 
genfi)nig  (v  pravljicah),  Kres,  VI.  267.;  — 
2)  bie  Šolf^mild)  (euphorbia),  Jan.,  C. 

kaček,  čka,  m.  =  kačnik  2),  "iiai  ©c^Iangen= 
frout,  Mcdv.  (Rok.);  i^ko  zelišče,  s  katerim 
se  mlade  purice  pitajo,  BlKr. 

kačela,  /.  ba§  'DJeunauge  (petromvzon  fluvia- 
tilis),  Jan.,  Hip.-C;  —  bie  Sč^merlc  (co- 
bitis  barbatula),  Erj.  (Z.J;  —  ber  ^tcinbeifier 
(cobitis  taenia),  Frey'.(E.J;  —  =  ogor,  Cig. 

kačelica,  /.  neka  riba  v  Savi,  Zidani  Most- 
Erj.fTorb.J. 

kačica,  /.  dem.  kača:    i)  tlcilic  Sdllangc;  — 

2)  povodna  k.,  ba#  55?a)icrjdildngd)en  (nais 
proboscidea),  Erj.fZ.);  —  železna  k.,  bie  gc- 
mcinc  £d)nuraffel  (julus  terrestris),  Erj.fŽ.)  ; 

—  3)  ber  i^ificrniig  (b.  ben  !i)?ablern),  V.-Cig. 
kačinka,  /.  =  ogor,   O'^'. 

kačiti,  kači  m.  vb.  impf.  i)  reijcn,  nrgcrn,  auf= 
regcn,  Mur.,  V.-Cig.,  Jan.,  C;  kači  me,  c^l 
drgert  mid),  Mur. ;  —  k.  se,  fic^  drgeru, 
jiiriicn,  Mur.,  Cig. ;  kaj  se  bodeš  kačil ! 
DSv.;  —  2)  fd)drfen,  Z. 

kačja,  f.  bie  3flunfirjd)e  (lonicera  xvlosteum), 
C. 

kačjak,  m.  i)  =  kačji  pastir,  C;  —  2)  cittC 
"Jlrt  (^idltrojc  (paeonia  peregrina),  Gorjan- 
skofKrasj-Erj.fTorb.J;  —  bie  ?9olf«lmiId) 
(euphorbia  sp.),  Št.-Erj.fTorb.);  prim.  ka- 
čec;  —  bie  .'onferruurj  (scorzoncra),   C;  — 

3)  bcr  Serpentin,  C;  —  4)  ber  Sc^Iangcn= 
bila  m,  Guts. 

kačjcpičcn,    čna,    adj.    giftig    (fig):    k.  jezik, 

kačjcpična   divjakinja,   LjZv, 
kačji,  adj.  Sdilangeii  ;  —  kačja   zalega,    ba# 

5iQttcrgr,\iid)t  (tig.). 
kačjica,/.  neki  grm,  Kr. -  Valj. f  Rad);  =  kačja, 

C. 
kačka,  /.   i)  ber   jd)ieU'  'Jlbfofl   ber   jd)malen 

Tadijcitc,  ber  'ii^alm,  Rib.-Cig..  Sotr.,  Dol.; 

—  2)  psovka  grbnstcmu  člo\'cku,  Dol.;  — 
3)  k.  na  podkovi,  bie  tta^pc,  bic  Jcbcr:  kačka 


kač^jiv  —  kadič 


877  — 


kadička  —  kadunjice 


podkovo  ustavlja,    da   ne   more   nazaj  siliti, 

Levst.  (Podk.J. 
kačljiv,    iva,   adj.  kdor  se  rad  kači,   rci^bar, 

drc3crUd),  Z. 
kačnica,  /.  i)  =  ogor,  bev  9tal,   C;  —  2)  bic 

2Bolf»lliildl  (euphorbia  officinalis),   C. 
kačnik,    m.   1)  =  kačjak,   ba§  Scfjlangcnlod), 

Mtir.;  —  2)  ba§  Sdlloiigentraut  (arumdra- 

cunculus),    0>.,  Jan.,  C;  —  pegasti  k.,  ge= 

fledtcr  *i!lron  (arum  maculatum),   Jan.,  Tuš. 

(R.)\  —  roilber  ©amanber  (veronica  chamae- 

dn-s),  Joscli.;—  3)  ber  Serpentin,  Cig.;  — 

4)  ber  Sd)langenbifam,  Mur. 
kačnjak,  m.  i)  ha^  ®d}Iangen(od),  Mur,  Cig., 

C. ;  —  2)  ba§  3d)Iangengift,  C. ;  ber  3d)langen= 

bifam,  Mur. 
kačomajka,  /.  ženska  jopa,  Zora. 
kaČ9n,   m.  \iaž  S(^(angennidnn(ftcn:    Ti,  črv, 

imaš  svoj  strup    na  se  vzeti,    bodi  kača  ali 

kačon,  Npr.fPodkrnciJ-Erj.fTorb.J. 
kačunka,  /.  ba§  8d)Iangen!raut  (calla),   Tuš. 

(B.),  Medv.fRok.J. 
kacur,    rja,    m.    i)   haž    Sdjtangenmannd^cn, 

Mur.,  Cig.,  3/tfr.;— 2)  eine^UtSiat  (muraena 

latirostris),  Frey.fF.). 
kad,  m.  ber  9iauč^,  Cig.,  Bes.,  Erj.(Min.);  — 

ber  ^ofienraucfi,  Tolm.-Erj. (Torb.) ; —  ^vim. 

čad. 
kad,  kadi,  /.  ber  SSotti^. 
kada,  /.  =  kad,  /.,   Cig.,  Štrek.,  Goriš. 
kada,  adv.  nam.  keda,  =  kedaj  ?  Rei.-Mik., 

Jam. (Sadi.). 
kadaj,  adv.  nam.  kedaj,  Alas.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

Mik.;  kadaj,  kje  je  Kristus  rojen?   Trub. 
kadar,  rja,  m.  ber  93ottc^er,  ber  S3inber,  Cig., 

ogr.-C;  tudi:  kadar,  Valj.(Rad). 
kadar,    conj.    roonn,   Wenn,    fo   oft;    kadar   je 

leto    mušno,    je    tudi    krušno,    Erj.  (Torb.): 

kadar  me  več  ne  bo,  ttJenn  (»Danu)  id)  nidjt 

me^r  fein  merbe;  kadar  pride,  bo  prav,  niann 

immer  er  fommt,  roirb  eš  rec^t  fein,   Cig.; 

—  Q.{§> :  kadar  te  ni  bilo  tukaj,  ma^renb 
beiner  5(btt)efen^eit,  Cig.;  kadar  je  govoril, 
pridejo  bratje,  ba  (al§)  er  rebcte,  famen  bie 
SSriiber,  Met.;  nista  me  zapazila,  kadar  sem 
poslušal,  kako  sta  se  pogovarjala,  Levst. (Zb. 
sp.);  —  kadar  koli,  tconn  imnter,  fo  oft; 
kadar  si  bodi,    roann  ež   itnmer  jct,   Mur.; 

—  nac^bem:  kadar  se  je  poročilo  prečitalo, 
Levst.  (Močv.). 

kadarka,  /.  neka  trta,    \'rt..  Št. 

kadba,  /.  baž  3iaud|en,  C. 

kadca,  /.  dem.  kad;  fletner  SSottid^. 

kaden,  dna,  adj.  rauc^ig:  kadno  je,  e§  raud)t, 

Svet.(Rok.). 
kadenca,  /.  glasopad,  bie  Sabenj  (mus.). 
kader,  conj.  =  kadar,   Cig..  Cv. 
kadet,  m.  vojaški  gojenec,  ber  Sabet. 
kadetnica,  /.  ia^  Sabettenf)au^,  Cig. 
kadetski,  adj.  Gabetten>. 
kadež,  m.  ba§  9iaudien:  k.  tobaka,  DZ. 
kadežen,  žna,  adj.  jRauc^=:   kadežni  tobak,  C. 
kadi,  dija,  m.  ber  Kttbi  (tiirMic^er  5Rid)ter). 
kadica,/.  =  kadca,   Cig.,  Valj.  (Rad). 
kadič,  m.  =  kadivec,  Jan. (H.). 


kadička,  /.  dem.  kadica;  ffeiner  53ottic^,  Jan. 

(H.). 

kadilen,  Ina,  adj.  5um9inuc^crn  ge:^6rig,  3\oud)j, 
Mur.,  Cig.;  kadilni  les,  ba§  9iduc^er^o(,^, 
Cig. ;  kadilni  dar,  baš  9taud)0pfer,  Cig.,  Jan. ; 
kadilni  altar,  Dalm. 

kadilnica,  /.  i)  baei  9iaud)fafe,  baž  2^uri= 
biUitm;  —  2)  bie  Sdjmoudjftube,  Cig. 

kaditnik,  m.  i)  =  kadilnica  i),  Meg.,  Alas., 
Cig.,  Jan.,  Dalm.;  —  2)  bie  9taud)ro^rc, 
bae  OtaiK^lodj,  Mur. 

kaditnjak,   m.  =  kadilnik  i),   Guts. 

kadilo,  n.  i)  ba§  3idud)ern;  meso  v  kadilo 
dejati,  C;  —  2)  tidž  9tdud^erttjerf,  pos.  ber 
SSJeibroud). 

kaditi,  im,  vb.  inipf.  i)  einen  JRanc^  mac^cn, 
rdud)ern;  po  hiši  kaditi,  baž  ž)au»  einrdudiern; 
k.  koga,  kaj,  bd^en,  rduc^em;  kadila  sem 
otroka,  mazala  sem  ga,  pa  ni  nič  pomagalo, 
jvihšt.;  —  k.  meso,  t>a^  ^{t\\d)  )eld)en;  — 
z  žveplom  sode  k.,  bie  f^dffer  mit  Sdjmeiel 
einbrennen,  Cig.;  pojdi  se  kadit,  rnac^e,  haiž 
bu  rociter  fonimit,  );iad  bid)!  jv^kšt.;  k.  komu, 
jemanbem  9iduc^ermevf  ftreuen:  mene  so  za- 
pustili in  kade  drudim  bogom,  Dalm.;  — 
k.  komu,  jentanbcu  lob^ubeln,  it)m  SSei^rauc^ 
ftreuen  (5.  33.  in  tReben) ;  —  k.  se,  rauc^en ; 
kadi  se  iz  peči;  kadi  se  po  sobi;  kadi  se 
po  gorah,  e§  ift  žio^enraud^;  peč  se  kadi 
ber  Cfen  rauc^t;  njih  pusta  (=  opustošena) 
dežela  se  kadi,  Dalm.;  kri  se  kadi  in  teče 
v  potokih,  Jap.- Valj. (Rad);  —  kadi  se  mu 
pod  nos,  e§  toerbriefet  i^n,  Cig.,jv^hšt.;  = 
kadi  se  mu,  ZgD.;  Babilončanom  vse  to 
zvedšim  (nam.  zvedevšim)  se  je  grozno  ka- 
dilo, Ravn.;  —  2)  k.  (tobak),  (Jabaf)  rau(^en; 
ali  kadiš?  ne  kadim;  k.  cigare;  —  3)  Staub 
mac^en:  kaj  tako  kadiš?  jv\hSt.;  k.  jo  kam, 
id)nell  gel)en,  Z.;  to  sta  jo  kadila!  UčT.;  — 
k.  se,  ftauben:  kadi  se  po  cesti. 

kadivec,  vca,  m.  i)  ber  9idudierer,  Cig.;  — 
ber  '^ei[)raud)j'treuer,  Valj.(Rad);  —  2)  ber 
2abafraud)er. 

kadivo,  «.  h(X^  JKdudjcrluerf,  Jan/H.). 

kadmij,  m.  neka  kovina,  'ii(xi  J^abmium,  Cig. 
(T.). 

kadnač,  m.  =  zapah,  Kras-Levst.(Rok.);  — 
prim.  it.  catenaccio. 

kadnik,  m.  =  kadilnica  i),  tiai!  $Roud)fa)^, 
Let. 

kadrllja,  /.  neki  ples,  bie  Cuabrille,   Cig. 

kadulja,  /.  ber  Salbei,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  ko- 
ristna k.,  gebrdud)lid)er  Salbei  (salvia  offici- 
nalis) ;  travniška  k„  ber  3Siejen=Salbei  (salvia 
pratensis).   Tuš.  (R.). 

kadunja,  /.  bic  93Julbe  (geog.),  Cig.(T.),  Jes.; 
nav.  pl.  kadunje,  bie  5JhiIbe  jum  ^dtlfc^njingen 
be§  ©etreibež,  Cig.,  Jan.,  C,  Dol.;  čine  grij= 
feere  Šliulbe,  bic  ale  ^adtrog  bient,  Diet., 
Guts.,  Mur.,  Cig.,  C,  Lašče- Levst. (Rok.). 

kadunjast,  adj.  mulbenfiirmig,  Cig. (T),  C; 
k.  dol,  ein  9Jhtlbcnt^aI,  Jes. 

kadunjice,  f.  pl.  dem.  kadunje;  bic  (^ftreibe= 
obcr  giittertuanne,  (roirb  aud)  a(5  itinber* 
miege  benii^t),  jvihŠt. 


kadiinjičast  —  kaj 


378  — 


k^ja  —  kiyati 


kadunjičast,  adj.  =  kadiinjast,   Cig. 

kadunjke,  f.  pl-  čine  ftitibcnuicflc,  v^liŠL-C. 

kafljati  se,  am  se,  vb.  impf.  \\A)  balgeii,  Ig 
(Dol). 

kafra,/,  ber  S^ampfcr;  izi;inil  ie  kakor  kafra, 
ji'lhŠt. 

kafrati,  am,  vb.  impf.  ritmcn  (tion  ftevscn): 
sveče  kafrajo,  Siihor,  Dol. 

kafrka,  /.  lončena  posodica,  kajk.-Valj.fRad). 

kafrčica,  /.  dem.  kafrka,  kajk.-Valj.fRadJ. 

kafrn,  ^t/J.ftainpfer';  kafrno  olje,  bo^  Sampfcr= 
ol,   Cig. 

kafrovEc,  vca,  m.  ber  itampfergeift,  Mur., 
Cig.,  Jan.,   Vod.fBab.J,  Strp. 

kaftan,  m.  turško  oblačilo,  ber  .^ajtan. 

kahati,  am,  vb.  impf.  laut  l)U)"tcii,   C 

kahla,  /.  i)  ber  9Jacf)ttopf;  —  2)  bie  Cfeu= 
tadiel;  —  iz  nem.  ^ad)cl. 

kahlica,  /.  dem.  kahla;  ber  9?acl)ttopf. 

kahlja,  /.  psovka  človeku,  ki  se  kahlja:  ber 
Sacficr,  Cig. 

kahljati,  am,  vb.  impf.  i)  =  hahljati.  Ivermi- 
fprilbeln,  Jan.;  Krka  kahlja  kar  na  ravnem 
iz  tal,  kakor  iz  grla,  Glas.;  vino  iz  soda 
kahlja,  Z. ;  k.  se  =  zelo  kaditi  se,  Tolm.- 
Štrek.fLeU);  —  2)  k.  se,  laut  Iad)en:  k.  se 
od  veselja,  LjZv.,  Kr. 

kaho,  ota.  m.  izut  parkelj,  bcr  .'gonifcfiu:^  bci 
bcn  ."putltltercu,  Solkan  ( Gor iš.)-Er j.  (Torb. j. 

kaj,  1.  pron.  interr.  1)  v  vprašanju  direkt- 
nem in  indirektnem:  ttjae?  kaj  bo  dobrega? 
voaž  brtngj't  bu  ©utež?  po  čem?  >m\t  tficuer; 
ne  vem,  kaj  mi  je  storiti,  id)  »ucif]  nid)t,  n)a§ 
id)  aitfangeu  foU;  —  roorum?  kaj  se  smeješ? 
kaj  bi  molčal?  —  čemu,  k  čemu?  ju  tDeld)ein 
gluede?  roarum?  čemu  srditi  se  nad  ljud- 
stvom? Ravn.;  —  včasi  je  treba  nekaj  do- 
polniti :  luie  ?  kaj  ?  celo  sovražniki  nje- 
govi ga  hvalijo?  Cig.,  {==  kaj  praviš r);  — 
kaj,  ko  bi  zdaj  prišel?  wic,  tncnii  er  je^t 
farne?  Cig.;  (=  kaj  bi  bilo,  kaj  bi  se  zgo- 
dilo, ko  ...?);  —  dogovorili  se  bomo,  kaj 
in  kako,  vovc  tDcrbeii  \>ai'  5Saž  uub  5!3ie  be^ 
jpred)Cn,  Cig.;  svarim  ga,  ali  kaj  (aber  t»až 
^ilft  e?),  ker  me  ne  posluša;— 2)  v  vzkliku: 
kaj  meni  zato!  tuož  gel)t  'i><X^  luid)  ail!  kaj 
pafpak)!  kaj  pa  (pak)  dal  adcrbinci^!  freilid)! 
naturli(^!  'ifcii  toitl  ic^  nieiucn!  kaj  pa  da! 
tako  bi  že  utegnilo  biti  prav,  Str.;  tudi: 
kajpada  =  seveda,  Cv.,  nk.;  balo  je  imela, 
vclikf)  balo,  kajpada!  LjZv.;  prvi  namen  mu 
je  kajpada  čednost  priporočati  mladini,  Cv.; 
kaj  še!  luarum  iiid)t  flar!  pa  kaj  še!  (bod), 
ttja^  joge  id)!)  desetkrat  pametnejših  besedi 
je  od  tebe,  Cig. ;  kakor  rosa  vročino  hladi, 
tako  de  dobro  lepa  beseda,  kaj!  od  veli- 
ccga  daru  boljša  je  lepa  beseda,  Ravn.;  kaj 
bi!  kaj  bi  tisto!  lofjcu  Unr  bož!  ali  si  go- 
voril f.  njimr  —  kaj  g<>\oril!  še  videl  ga 
nisem!  id)  l)abe  iliii  iiid)t  einniol  gcfelieu,  \\t 
fd)\uciflc  bcun  flcjproc^cn;  —  „kaj"  se  rabi 
za  vprašalno  besedico;  kaj  ne?  )tid)t  U'abr  ? 
kaj  tako  mi  vračaš  mojo  ljubezen?  jo  alfo 
tocrgiltft  bu  ntir  nteiiic  IMcbe?    knj  me  nič 

več    ne    poznaš?    fcHUft    bu   niid)  bcUU   uidjt 


me^r?  — II.  pron.  indef.  kaj,  i)  ctttJOŽ;  povej 
nam  kaj,  erja^Ic  Utt5  etlDa§!  kaj  lepega,  cttcaž 
©c^ouež;  —  on  je  za  kaj,  tauflt  JU  cttDOž; 
(čemu  človek  ==  priden,  vreden  č.,  ogr.- 
RaičfLet.JJ;  imaš  kaj  denarjev?  ^aft  bu  cin 
@elb?  —  eno  leto  ali  kaj,  beilSufig  ein  3ot)r; 
—  v  vprašanjih:  kako  je  kaj?  luie  geht  cši? 
kam  pa  kaj  zahajaš?  tt)0  pffegft  bu  ^inju= 
geljen?  —  (beseda  nkaj"  je  poudarjena)  za 
glagolom  ^imeti":  nimam  ti  kaj  povedati, 
ic^  babe  bir  nic^tž  ju  fagen;  nimam  mu  kaj 
dati,  id)  tjabc  nid)tž,  \x)ai  idj  ibm  gebcit  tijnnte, 
id)  fann  ibm  nidjts  gebcn;  ima  s  čim  pla- 
čati, er  ijat  bie  3Jiittel  ev  ju  bcjabicn;  kdor 
ima  s  čim,  lahko  gre  v  Rim,  Spreg.-Cig.; 
nimam  s  čim  dolg  plačati,  id)  r)abe  nic^t  bie 
SKittel,  'bai  Oicib,  bie  Sd)ulb  ju  bejoi^len ;  — 
ne  morem  kaj  komu  (čemu),  id)  fann  je* 
ntanben  nid)t  meiftern,  eine  Sad)e  nid)t  be= 
iDciUigen;  misli,  da  ne  more  kaj  tolikemu 
opravilu,  Ravn.;  sam  ji  ne  morem  kaj,  atlein 
fann  icb  ibrer  nid)t  ž)err  rterben,  Vrt.;  ne 
morem  vsemu  kaj,  id)  faun  nicftt  otlež  be= 
tualtigetl,  Levst.  (M.j;  tudi  mati  ni  mogla 
vsemu  kaj,  aud)  bie  9J?utter  tiermod)te  nic^t 
allež,  Vrt.;  ne  morem  si  kaj,  da  ne  bi  — , 
'\6)  fann  nid)t  umbin  — ;  —  2)  kaj  =  etroož 
58ebeutenbe5:  da  je  kaj,  'i^a^  cši  eine  ^rad)t, 
eine  Jl^CUi^C  A^\  '^'<^1'  ^^  debeli,  da  je  kaj; 
peli  smo,  da  je  bilo  kaj:  ljudstva  je  bilo, 
da  je  bilo  kaj;  —  bejonbers  »iel,  redE)t  toiel: 
bilo  je  kaj  ljudstva  na  bregu,  C. ;  letos  je 
bilo  kaj  gob,  Lašče -Levst.  (Rok.) ;  —  \t\)X, 
redit;  kaj  malo.  gar  incnig,  Cig.\  to  je  kaj 
lepo,  "baž  ift  rcd)t  )d)on,  C,  Levst.  (Rok.); 
to  mi  kaj  diši,  baž  fdimedt  mir  fi.ii't(id),  Cig.; 
tega  smo  kaj  namlatili !  bcn  bdbcn  n'ir  gC' 
t)orig  gepriigclt,  C:  ni  mi  nič  kaj  dobro, 
cž  i)t  mir  nid)t  red)t  roobl,  Z.;  — III.  \) pron. 
rel.  =  kar,  na  vzhodu;  kaj  so  najhujše  mogli, 
Krelj;  kaj  več  —  s  tem  manje,  Krelj ;  kaj 
goder  =  kar  koli,  Ev.  tirn.-Mik;  —  2)  eonj. 
=  da,  na  vihodu ;  kaj  pomeni  to,  kaj  Peter 
in  .iohanes  zraven  tečeta,  Krelj.;  rekel  mi 
je,  kaj  bode  prišel,  Mik.;  —  =  ker:  zato 
me  črti,  kaj  ga  nisem  hotela  vzeti,  BlKr.- 
Levst.(.\L);  —  =  kadar  (ko):  tisto  leto,  kaj 
-sem  k  vam  prišel,  BI  Kr.- Levst.  (Rok.);  — 
s  čim,  fobolb,  brž  ko,  Cig.,  Jan.,  I^vst.(Sl. 
Spr.);  =  čim.  Lcvst.(Sl.  Spr.);  —  čim  — 
tem,  je  —  bcftP;  čim  več,  tem  bolje. 

kaja, /.  i)  bo*  ;'Kiind)ern,  Valj.  (Rad);  jantar 
rabi  v  kajo,  bcr  "ibernfteiu  unrb  ol*  ^Hdudjer- 
pulncr  uenucnbct,  Erj.(.\tin.):  —  2)  boo  lobaf 
roud)cn;  za  kajo  si  vendar  še  imel,  fiir  Xabaf 
Ijotteft  bu  bod)  iiod)  ein  ©clb,  Zv.;  ali  vas 
glava   boli   oii   kaje  r    LjZv. 

kajanje,  n.  i)  bo^  Iflbcln,  Jam.;  —  2)  bic 
;)icue,  Cig. (T.). 

kajati,  jam,  jem.  vb.  impf.  i)  tobcln,  Ocnueifcn, 
./^»•»1.,  Jan.,  .U/7i.;  — 2)  —  kaziti.  ocruuftalten, 
Vrsnn-Erj.dorb.);  —  gcnteren:  ali  te  roka, 
ker  je  ranjena,  nič  ne  kaja?  KrGora;  — 
■\)  k.  se,  klicne  enipfinbcn,  Habd.-.\fik..  kajk.- 
Valj.(Radi,  Jan.;  k.  .se  česa,  cttua*  bClCUCn,  C. 


kajba  —  kakaduj 


—  379  - 


kakao  —  kak9V 


1.  kajba,  /.  bte  9teue,  C. 

2.  kajba,  /.  =  gajba,  čajba,  Z.,  Jan. (H.). 
kajenje,  u.  i)  bay  3iaud)cnr,  —  2)  btvi  JHaiutcii. 
kajfati,    am.   vb.  impf.  iz.   nem.  feifcit,   Zs:D., 

Kr. 
kajfež,  m.  baž  Sojc^^om,   Gor. 
kajfe,    eta,    m.  =  pipec,   ba§    Scftnappmcifer, 

BlKr. 
kajha,  /.  bcr    ^erfev,    Zora,  St. ;  —  iz  nem. 

kajkaj,  pvon.  iiidef.  =  kjekaj,  ircjcnb  ctiua'?, 
C,  kajk.-]'est.;  (tako  tudi:  kajkam,  kajkod 
itd.,  k-ajk.-Mik.J. 

kajmakam,  m.  turški  namestnik,  bcr  S'aima= 
fant,  Jan. 

kajman,  m.  =  aligator,  Jan.,  Erj.fZ.J. 

kaj^n,  »1.  psovka:  )i^(ecf)tcr  Šteti,  ein  Scfjelm; 

—  prim.  fr.  coion. 

kajpada,  adv.  fretlicf),  natiirlid),  nk.;  —  prim. 

kaj  I.  2). 
kajper,  m.  neka  zemeljska  tvorba,  ber  ^eupcr 

_(geol.),   Cig.fT.J. 
kajsi,  adv.  pšenica  je  kajsi  (=  kaj  si),  ift  UDl"- 

treffltc^,   C;  —  prim.  kaj  II.  2). 
kajsikrat,  adv.  =  dostikrat.  Bes. 
kajt,  adv.  =  kajti  II.,   Tolni.-C. 
kajti,  I.  conj.  =  ker,  Mik.,  v\hSt.;    dcnarce 

je   potratila  za   solnčnik,   klobuček,    mreže, 

kajti  je    tudi    nji    dišala   gospoščina,    LjZv.; 

—  =  zakaj,  benn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Levst. 
(SI.  Spr.J,  nk. ;  (v  tem  pomenu  napačno, 
prim.  Cv.  VII.  g.)  ;  —  II.  adv.  ^=  mnogo, 
Tolm.-Erj/Torb.J;  —  prim.  kaj  II.  2). 

kajuta,  /.  izbica  na  ladji,  bte  S'ajute,  Cig., 
Jan.,  nk. 

kajža,  /.  bie  Steijc^c,  bic  Siitte,  Cig.,  Slom.-C, 
Št.,  Dol.,  Notr.;   —  iz  nem. 

kajžar,  rja,  m.  ber  Š'eijcf)(cr,  bcr  .'oftus^Ier,  Cig., 
Jan.,  C,  Št.,  Dol.,  Notr. 

kajžarica,  /.  bie  Keifd){erin,  bic  .slidu^Ierin, 
Št.,  Dol.,  Xotr. 

kajžnik,  w.  =  kajžar,  Jan. 

kak,  I.  pron.  intcrr.  luie  bejcfjaffcn?  \va^  fiir 
ein?  po  kakem?  auf  icetc^e  SBeije,  Cig.; — 
v  vzkliku:  kaki  ste  to  ljudje!  jv^^hSt.;  kak 
prizor!  TOelc^  cin  'iJtnblicf!  Jan.;  —  U.  pron. 
indef.  irgenb  mic  bejc^affen,  irgenb  ein;  bo- 
jim se,  da  bi  se  kaka  nesreča  ne  primerila; 

—  kakih  deset  goldinarjev  bo  že  treba  pla- 
čati, etiDtt  je^n  Šulben  rcirb  eš  »'jo^l  loftcn, 

jv^kŠt.;  —  kako  uro  še  ostanem,  eine  SUmbc 
etnia  tuiC  id)  nocfi  btciben;  kaj  to  pomaga, 
če  si  kak  goldinar  (^ie  unb  iia  eincn  ®ulben, 
cinige  (Mutben)  prihranim!  Cig.;  — U\.  pron. 
rel.  =  kakršen:  na  vzhodu;  možje,  kaki 
so  Grimm  i.  dr..  Zora. 
kak,  I.  adv.  interr.  =  kako?  roie?  Mur.;  — 
II.  adv.  rel.  =  kakor,  v\hŠt.,  ogr. ;  —  =  ki : 
drevo,  kak  je  bil  ptič  na  njem,  v^hSt.-C, ; 

—  III.  conj.  =  kadar  (ko):  kak  je  čul,  a(ž 
er  ^oitc,  ogr.- C. 

kak,  interj.  pfui !  (v  otročjem  govoru), 
kakadu,  m.  =  kakaduj,   Cig. 
kakaduj,  m.  rumenočopasti  k.,  ber  gelbfjaubige 
ilafabu  (cacatua  sulphurea),  Erj.fZ.J. 


kakao,  m.  bcr  Sacao,  Cig. 

kakaov,  adj.  (£acao%  kakaovo  zrno,  maslo,  Cig. 

kakaovec,  vca,  m.  kakaovci,  Sacaopflnn.^cn 
(Biittneriaceae),  Cig.fT.J,  Tuš.fR.);  pravi  k., 
ed)tcr  SacaO'93Qum  (theobroma  cacao).  Tuš. 
(R.J. 

kakaovina,  /.  bie  Sacaomoffc,  Jan. 

kakaovnik,   m.  =  kakaovec,  Jan. 

kakaovnjak,   m.  =  kakaovnik,   Cig. 

kakati,  am,  vb.  impf.  tacten,  (v  otročjem  go- 
voru). 

kakikrat,  adv.  =  kakšenkrat,   Cig.,  Jan. 

kako,  adv.  I.  interr.  toicV  kako  se  imaš?  kako 
dolg?  luie  lang?  kako  ti  je?  tuie  befinbeft  bu 
bicf)?  kako  ste?  juie  gc^t  c^  cud),  vihŠt.; 
kako,  da  ne?  »nic  fo  bcnn  nid)t"?  kako  to? 
Une  )0  ?  —  v  indirektnem  vprašanju:  kdo 
ve,  kako  še  bo,  iuer  itici^,  tt)ie  e§  nocf)  fommen 
tuirb;  ne  ve,  kako  in  kaj,  er  TOcig  roebcr 
QU§  nocf)  ein,  Cig.;  —  v  vzkliku:  kako  lep 
je  svet!  njic  jd)on  ift  bie  SSelt!  kako  bi  zdaj 
spal!  luie  fonnte  id)  je^t  id)Iafeu,  Cig.;  kako 
pa!  kako  pa  da!  frcilid)  natiirlid)  (=  tuic 
benn  anber§!);  —  II.  indef.  irgenbtnie;  če  bo 
le  kako  mogoče;  boš  si  že  kako  pomogel. 

kakpča,  /.  bie  Gualitdt,  C. 

kakor,  adv.  rel.  inic ;  tako  povem,  kakor  sem 
slišal;  kakor  (si)  bodi,  kakor  koli,  tuie  immer; 
kakor  vse  kaže,  allem  ^Infcljen  nadi;  kakor 
pride,  kakor  kane,  je  nad)beni,  barnad)  c§ 
fomnit;  kakor  najbolje  ve  in  zna,  nad)  beftem 
SSifjen,  Jan.;  —  jo  nja^r:  kakor  resnično 
je  Bog  v  nebesih,  :=  jo  Voa\)X  ©Ott  lebt, 
Cig.;  kakor  sem  človek,  kakor  imam  brado, 
Levst.  (Rok.) ;  —  g(eid)jam ,  gcnjijjermaBcn, 
Cig.;  jaz  sem  mu  kakor  jerob,  Levst. (M.J ; 
prosi  me,  naj  mu  kakor  posodim,  Levst. 
(M.J;  —  tiergleic^žroeijc :  kakor  danes  je  bila 
poroka,  kakor  jutri  pa  je  umrla  nevesta, 
Levst.  (Rok.J ;  —  a{ž\  jaz  kakor  mati,  id) 
at^  SJJuttcr;  =  kakor  si:  deželno  kakor  si 
preiskovalno  sodišče,  DZ.;  —  kakor  da, 
n)ie  tuenn,  oI§  tcenn;  dela  se,  kakor  da  bi 
nič  ne  vedel  o  tem;  zdelo  se  mi  je,  kakor 
da  so  prišli  nebeški  angelci,  LjZv. ;  brez 
^da"  :  kakor  bi  hotel  reči,  aiv  toolltc  cr  jagen; 
kakor  bi  trenil,  in  eincm  ^(ngenblid;  kakor 

—  tako,  ttJte  —  jo,  jotDO^l  —  ai§  and);  — 
tt)ie  —  aud),  obg(cicf) :  prisiljena  bom  še  tebi 
slovo  dati,  kakor  nerada.  Pavi.;  —  kakor, 
jobalb,  Cig.,  Levst.fSl.  Spr.J ;  kakor  beseda 
materna  umira,  peša  tudi  narodna  slava  in 
moč,  Slom.-  Jan.(Slovn.J ;  kakor  hitro,  jobalb; 

—  =  ko,  nego,  at^:  lepša  je,  kakor  ti. 
kakoršien,  šna,  adj.  tako  se  skoro  sploh  piše 

za:  kakršen. 
kakoršnost,  /.  =  kakšnost,  Jsvkr. 
kakost,/.  bie  58cjd}ajfcn:^eit,  bie  Cualitdt,  Mur., 

Cig.,  Jan. 
kakošen,    šna,   adj.   Mur.,   Cig.,  Jan.,  Levst. 

(SI.  Spr.J,  pogl.  kakovšen,  kakšen. 
kak9V,  adj.  =  kakšen,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Met., 

Levst.(Sl.  Spr.);    vi  veste,  kakove  zapovedi 

sem  vam  dal,  Dalm.;  tudi:  kakov,  St.;  črez 

kakove  pol   ure,   Jjk.(Crt.J. 


kak9vcr  —  kalamariš 


380 


kalam^r  —  kalež 


kak9ver,  pion.  vel.  indccl.  tt)ie  be)(f)affeii, 
Lcvst.fSl.  Spr.J,  Trub.,  Dalm.;  s  kakover 
mero  vi  merite,  s  to  se  bo  vam  zopet  me- 
rilo, Dalm.:  sv.  pismo,  v  kakover  jeziku 
bodi,  bic  ^I.  Schnft,  in  ii)cld)er  Sprac^e  immer, 
Dalm.;  kakover  so  matere,  take  so  hčere. 
Levst.  (SI.  Spr.j ;  kadar  kdo  kakover  koli 
živino  da,  tuoiin  jcmaiib  ciit  irgenbiute  ht- 
idiaftciie^  3iief)  flibt,  Lcvst.  (SI.  Spr.j. 

kakpvost,  f.  bie  Cualitiit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.,,  uk. 

kakovrfd,  aJv.  um  ttJelt^e  ^eif?  Mariborska 
ok.-C. 

kakpvršen,  šna,  aJj.  =  kakršen:  kakovršen 
koli,  Dalm. 

kakpvstvo,  >i.  bic  Cualttot,  CigfT.j;  —  stsl. 

kakpvstven,  adj.  qualitatit),  Cig.CT.J. 

kakovšen,  šna.  adj.  =  kakšen,  Levst.fSaukj, 

kakršen,  šna,  adj. 'mit  bc]C^aficn  (rel.);  kakršen 

je  bil ,    takšen    je   še    zdaj ;    (kakeršen,   Cr., 

Lcvst.). 
kakršnost,  /.  =  kakšnost,  (-nost)  Kast. 
kakšen,  adj.  I.  pron.  interr.  tt)ic  bejdiaffcn  ?  ttta§ 

fiir  ciii?  — v  vzkliku:  za  Boga,  kakšni  ste!  idic 

fcflt  i^r  ou^I— II.  indef.  irgenbtt)ie  beic^affen, 

irgenb   ein;    pes  kakšno  kost  kje  dobi;    če 

kakšen  berač  pride,  daj  mu  kaj!  —  III.  rel. 

=  kakršen,  na  vzhodu. 
kakšenkrat,  adv.  {)ic  imb  'HO.  ciiinial,  mand)mat. 
kakši,  adj.  =  kakšen,   C,  Mik.,  v{hŠt.,  ogr. 
kakšnost,  /.  bie  Oualitat,  bie  Sejc^affen^eit, 

Mur.,  Cig.CT.J,  DZ.,  nk. 
kakšte,  kakšteč,   adv.  =  kakor   koli   (-steč 

= -hoteč).  ogr.-Mik.;  —   prim.  hte. 
kakt,  m.  ber  Gactu^,  Jan.,  Tuš.  CR.). 
kakti,  conj.  =-  kakor,  Mur.,  v^liŠt.-M.,  ogr.- 

Levst./^Rok.J;  kakti  —  tak  i,  rote  —  fo  auc^, 

ogr. 
kaktica,  /.  kaktice,   Soctu^pPanjen  (cacteae), 

Ja)i.,  Tuš.fR.J. 
kakto,  conj.  =  kakor,  ogr.-C. 
kaktovnica,  /.  =  kaktica,   Cig.fT.). 
kakukavica,  /.  bnš  gemeiiic  Sluabcnfrnut  (or- 

chis  morio).  RodikfKrasJ-Erj.fTorb.J. 

1.  kal,  m.  i)  ber  kotf)  in  'iPfiiticn,  Cig.:  — 
bic  .^cfc,  ba^  Scbimcut,  Jan.,  C.  ;  —  2)  ciiic 
flad)c  i^cilicfimg,  in  iiietd)cr  fid)  JHcgcmuaifcr 
aniammclt,  bic  iadjc,  Cig.,  Jan.,  Č.,  Notr.; 
iz  kala  napiti  se,  ^'rtov. ;  domače  vasi  uma- 
zani kal,  /fi'. ;  skoro  pri  vsaki  hiši  je  kak 
kal,  niKr.;  bic  ^l^icljtrnnfc,  .^trck.;  v  kalih 
tudi   živino   napajajo,   .Voi-. 

2.  kal,  m.  =T  I.  kal  f.,  bcr  .Ucillt,  Zv.,  Skrinj., 
Ravn  -Valj.iRad',. 

I.  kal,  T,  /.  ber  ,^^eim;  kali  pognati,  511  fcinicii 

anfangeii. 
2  ka!,  ?,  /.  bic  iičirtung  bcc  ©ifen*  (a(ž  (Sigcii 

idmft):   dobra,  mehka  k.,   Cig. 
knlatnik,   m.  =  kalalo,   Ip. 
kalal?,  n.  ber  3d)tipfcimer,  Jan.,  Ip. 
kalamariš,  m.  bn*  lillfenfrtj'*,  t>gr.-Valj.(Rad)\ 

—   prim.    lat.    calamarius,    ,\iiiii  'Sd)rcib,\cug 

gcljorig. 


kalamfr,  m.  '^až  ^IcUotf),  Cig.fT.J;  —  prim. 

hs.  kalamir. 
kalamlna,  /.  ber  ®a[mei,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.), 

Krj.^Min.j;  —  prim.  fr.  calamine,  @a(inek 
kalamlt,    m.  =  magnet.   Cig.,    Vrtov.  (Vin.); 

—   prim.  it.  calamita,  SOiagiiet. 
kalamita,  /.  =  strelovod,   Cig.;  —  prim.  ka- 

lamit. 
kalan,  tna,  adj.  =  kalen, 
kalanec,  nca,  m.  ein  gcjd)li6teš  Jctl,   V.-Cig. 
kalanica,/.  i)  "aa^  Spaltjd)cit,  Cig..  Jan.,  Mik., 

BlKr.;    kalanice.    langCi-    Spoltfiolj,    BlKr., 

M.;  —  2)  =  kalanka,  Mur..  Cig.,  Jan.,  C, 

vihšt.)  ein  toom  fterne  gef)enbee  Cbft  iiber= 

baupt,  Mur. 

1.  kalanje,  n.  bo§  Spdltcn,  3/«»-.,  Cig.,  v{hŠt. 

2.  kalanje,  n.  bo^  Sd)Opfcn:  prim.  2.  kalati. 
kalanka,  /.  uom  ilern  gc^enbe  'iPfirfid),  Mur., 

Cig.,  C,  Kras,  Ip.-Erj.(Torb.j,  Dol.,  jv{hŠt. 
i.kalar,  rja,  m.  neka  vinska  trta,  Rihenberk- 

Erj.fTorb.J. 
2.kalar,  rja,  m.  ber  ^orfd^  (gadus  callarias), 

Erj.fŽ.J. 

3.  kalar,  rja,  tn.  kdor  vodo  kala,  ber  SdjOpfer, 
Jan. 

kalast,  adj.  ^eime  ^abenb,  feimenb :  kalasto  žito, 
Levst.V.M.J. 

1.  kalati,  am,  vb.  impf.  jpalteu,  jd)Ii^cn,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  debelejši  les  na  drobno  k.,  v^hŠt.; 
drva  k.  =  cepiti,  Dalm.,  BlKr.,  Dol.,jv\h- 
Št.;  k.  se,  \\i)  jpaltcn:  pečine  so  se  kalale, 
Mur.;  —  koža  se  kala  :=  poka,   Cig. 

2.  kalati,  am,  vb.  impf.  i)  mit  bem  SSaifer- 
eimcr  Soffcr  ou'?  bem  ^Srunnen,  ber  (Sifterne 
^crau^fiirbcrn,  id)opfcn,  Jan..  Ip.,  Kras. ;  ka- 
lati, Prim.-Erj.(Torb.j;  —  2)  finfen:  voda 
kala,  Blc.-C;  —  prim.  it.  calare  ftr.j  nieber= 
laficn,  (intr.j  finfen,  abnebmcn. 

kalavec,  vca,  m.  i)cin  TsJcrfjcug  5um  Spaltcn, 

Mur.;  —  ber  Siicber,    Jan.;  —   2)  kalavci, 

bie  3patC  (min.\   C,  Cig.fT.J. 
kalcedon,    m.    neki  kamen,    ki  spada  h  kre- 

menjakom,  ber  CSbcllccbon,   Cig.,  Erj.fMin.J. 
kalcij,  m.  neka  kemična  tvarina  (kovina),  bn# 

(Salciiim,  Cig.fT.i. 
kalcinacija,  f.  bie  i^crfalfung,  bie  Golcination 
•    (chem.),   Cig.(T.J. 
katčck,  čka,  »11.  dem.    i.  kaleč  »1.,  ba§  .<teim 

dicn,  Cig. 
katčmar,  rja,  m.  bor  @d)tt)eiue)(^nciber,  Tolm.- 

Ari'.v/Y/?oA-j  — prim.švic.  galzlc^  =  Sd}^ueinc- 
fd)nciber,  Lcvst.  (Rok. ). 
i.kalcc,  fca.  m.  dem.  2.  kal  m.,  ba'5  .Ueimd^en, 

Cig. 
■2.  kaltc,  ka,  »I.  Jan.  (II.),  pogl.  kavcc.  skavec. 
kalcjdo.skop,    m.  krasoglcd.    bai    .^nlciboffop 

(phvs.),   Cig.(7:j. 
kalen,  Ina.  adj.  triibe;  kalna  voda;   kalno  oko. 
kaleštratt,  am,   vb.  impf.  pant)d)en:    po  vodi 

k.,   C. 
i.kalcž,   m.   =  gošča,  drozga;    bic  ivfc,  bo# 

Sebintent,    C. ;    ein    ©emcnge   won  Tiinger, 

ISrbe,  "JBJnfier  n  bgl  ,yim  'Jiingeu  ber  iWeben, 

jvihSl.;  —  prim.  1.  kal  m. 


kalež  ~  kaliti 


381 


kaliv  —  kalupar 


2.  kalež,    m.   i)  bO'?  .'piivtcn  bC'?  (Sifcit?,    A'r. ; 

—  2)  ber  i.'ojd)trog  ber  3dimiebc,  r.-O'^'. ; 

—  prim.  3.  kaliti. 

kali,   =  ka  li,  pogl.  ka   I.   i). 

kali,    ija,  m.  kemična  tvarina,  ba#  S'(lli,   Cif^. 

(T.). 
kaliber,  bra,  m.  bie  (McjcfiiUMUcitc,  'Oa§'  ^n(\cU 

mafi,  bavGaliber;  tuJi:  ber  Sdjlafl,  bic  ©iitc. 
i.kalica,  /.    =    zagozda;    ber    fteil,    Xotr.; 

—  prim.  I.  kalati. 

2.  kalica,  /.    i)  t)a§  Steimblatt,   ber  Samcn- 

lappen,  Jan.,  Cig.fT.J,  Tuš.fB.);  ber  2:rieb: 

lukove  kalice  =  lukova  cima,  LjZv.;  —  2) 

jdiluarjer    ^ummel    (nigella    sativa),    Medv. 

(Rok.). 
kalič,  iča,  m.  dem.  i.  kal;  fteilie  2ad)C:  kaliči 

ob  vaseh,  LjZv. 
kaličnica ,  /.   kaličnice,   famenlappige  ^5flan= 

,^cn,  Jan. 
kalij,  »I.  kemična  tvarina,  ba#  iftaliltm,  Cii^.fT.J. 
kalikstlnec,  nca,  m.  ber  daHjHiier,  Jan. 
kalilnica,   /.    i)    ha^    £)artluafjcr   ber  ©tfcn' 

arbcitcr,   Cig. ;   —   2)  =  kalilnik,    Cig. 
kalilnik,  m.  bie  .*pQrttone,  bn§  '3tbfiU)Ifaj§,  Cig. 
kalilo,   ».  i)  baž  £>artung§mitte(,   ba§  .v»art=^ 

tnaffer    ber    ©ifenarbciter,    Cig.;    —   2)    bie 

i^artunij  (be^S  ®ifen§),  Cig. 
kaiimar,   rja,   w.  t>a^  Sc^reibjeug,  Dalm.;   — 

prim,  kalamariš. 
kalin,   »I.  ber  G)impel  ober  95Iutfinf  (tVingilla 

pvrrhula),    Cig.,  Jan.,  Erj.(Ž.J;    kalin    de- 

beloglavec,   Preš. 
kalina";/,  i)  bie  ^fii^e,  C,  Z.;-2)^ber  ?Baf)er== 

f)Olunbcr   (viburnum    opulus),    Št.- C;   (tudi 

češ.,  rus.);  —  napačno:    bie   9taiu»t)eibe  (li- 

gustrum  vulgare),   Tiiš.fR.),  Cig.,  Jan.,  (po 

hs.) ;  pogl.  kostenika,  pasji  les,   C. 
kalinec    kal9nec,    adv.    nositi    koga   kalinec 

kalonec,  jemanbcn  :^itcfepacf  tragen,  Bolc-Erj. 

(Torb);  —  prim.  it. essere  coccolone,  faueru, 

f)Ocfen,  Erj.  fTorb.). 
kalinje,  n.  baš  SBaffer^pfunbergeftraud),  Z. 
kalinovEc,  vca,  m.  ber  3BafferbDlunbcrbQum,C. 
kalinovina,  /.  "taž  £)ol3  ober  ©eftraud)  tom 

3Bafferl)o(uiiber,  Cig. 
kalinovje,  n.  =  kalinje,  Z. 
kališ,   m.  bie  ^fii^e,   C;  ber  S'0t^,  ogr.-Mik. 
kališati  se,    Tšam   se,    vb.  impf.  [16)  in  ciltcr 

^fiige    tuafjen,    C.  ;    svinje   se   kali.šajo    po 

mlaki,  jv^liŠt. 
kališče,  n.  bie  ^^fii^e,   Habd.-Mik.,  Jan.,  C; 

bie   SUiftlac^e :   svinje    se  v  kališči    kalužajo, 

Fr.-C. 
kalitEv,  tve,  /.  bie  £)avtung  (be§  ©ifenž),  Jan. 

1.  kaliti,  im,  vb.  impf.  feimen,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.);  —  prim.  kal/. 

2.  kaliti,  i'm,  vb.  impf.  i)  triiben;  vodo,  vino 
k.;  veselje  komu  k.;  k.  se,  fic^  triibeit,  triibe 
roerben;  vino  se  kali;  —  2)  k.  se,  =  kaljati, 
kališati,  kalužati  se,  Habd.-C. 

3.  kaliti,  im,  vb.  impf.  (glu^eiibeg  (Siieii)  im 
■SSaffer  fii^Ien,  barten,  fta^Ien;  kovač  železo 
v  vodi  kali;  tudi  kaliti:  (sablja)  .le  v  kačjem 
stnipu  kaljena,  Npes.-K.;  —  kaljen  =  pre- 
brisan,  Gor. 


kaliv,  i'\a,  adj.  feiinfd^ig,  Cig.,  Jan.,  Cig/T.), 
l'čT. 

1 .  kalivEC,  vca,  m.  ber  Jriibcr,  Cig. 

2.  kalivec,  vca,  m.  ber  iidrter  (be§  (Sijeiiž), 
Cig. 

kalivost,  /.  bic  S"eimfdf)igfeit,  Cig.,  Nov.,  SIN. 

kaliž,  »1.  =  kališ,  bie  ^fiifee,  .fan.;  ber  ^oben* 
fn^,  (-ig.;  kaliž  narediti,  eine  Jriibuiig  be= 
luirten,  LjZv. ;  ber 'iyjild)mn)d),  Jan. ;  v  bukvah 
za  prosti  Ijud   ne  smemo  delati  kaliža.   Glas. 

kalja,  /.  i)  ber  Srfjimi^  am  iieibe,  Bodre{  pri 
Kanalii(Goriš.)-Erj.(Torb.);  —  2)  neka  jed, 
skuhana  od  maselnika,  skute  in  moke.  Bole- 
Erj. (Torb.). 

kaljati,  am,  vb.  impf.  i)  =  mazati,  grdo  pi- 
sati, Krn -Erj. (Torb.);  —  2)  kaljati  se,  firf) 
im  ^oti}i  rodl,^en :  svinje  se  v  kališču  kaljajo 
(kaljajo),  BlKr. 

1.  icaljenje,  n.  ba^  .^eimeii,  \iCi^  3(ufget)cn,  Cig. 

2.  kaljenje,  n.  "iiaž  Jriiben. 

■^.  kaljenje,  n.  bic  .Spartuiig  (be§  @ifcn§),  Jan., 

Cig.rT.). 
kalmež,  m.  =  kolmež,  Nov. 
kalmuk,  m.  eiite^lrt  tuoUeiier  3eug,  berSatmucf. 
kalmukast,    adj.    au§    fi^almurf :    kalmukasta 

suknja.  Bes, 
katnast,  adj.  triib(td^,  Cig. 
kalnat,  adj.  kar  se  da  kalati,  jpaltbar,  v^liŠt. 
katneti,  im,  vb.  impf.  triibe  luerben,  ermatteu 

(»om  ®(atis),  Cig. 
kainica,  /.  1 )  tritbe§  ^affer,  "tiai  ^f itfeettluaffcr, 

Cig..  Jan.,  C.  Vod.d^b.  sp.);  —  2)  ba?  55erg= 

red)t,  eine  ^[bgabe  \)om  (triiben?)  ŠBcin,  Cig.; 

—  V)  bie  Sungfliege  (cristalis),  Erj.(Z.). 
kaJnik,  m.  ber  i!ojd)trog,    \'.- Cig.,  Jan.,  DZ. 
kainoba,  /.  bie  ^Iriibe,  C. 
kainost,  /.  bie  Jriibe,  Cig.,  Jan. 
kalobura,  /.  triibeš  ©etrdnf,  ia^  ©epanttd),  C. 
kaloburiti,  urim,  vb.  impf.  pantfc^en,   C. 
kalomel,  >n.  baž  S'aIomeI  (chem.),   Cig.  (T.). 
kal9nci,    adv.  ^ilrfepac!,    k.  nositi,    Krn -Erj. 

(Torb.);   —  prim.  kalinec  kalonec. 
kalong,  m.  ber  fliegenbe  Jgunb  (pteropus  edulis), 

Erj.rŽ.). 
kalorija,/,  toplotna  edinica,  bieSaloric  (phys.), 

Jan.  (H.). 
kalovina,  /.  ber  Sc^Iamm,  tiefer  ^ot^,  Cig., 

Jan.,   C. 
i.kalovit,  adj.  moraftig,  Cig.,  Jan.;  — hs. 
2.  kalovit,  adj.  feimtjoll,   Cig. 
kalovnica,  /.,  Kobarid,  Ponikve (Goriš.)-Erj. 

(Torb.J;   pogl.  kalanica   i). 
kalovnik,  m..  Šol.;  pogl.  kalanica   i). 
kalpetra,  /.  ber  iioffetrei^er   (platalea   Icuco- 

rodia),    V.- Cig. 
kaliidra,  /.  i)  ber  'iJcadjiuein,  ber  Sciuer,  Št.- 

C;   "itaž  OJeVaiitjrf),  Ip.;  —    2)  jd)mugigel 

grauen^immer,  C. 
kaludrati,  am,  vb.  impf.  i)  poutid)eu,  C;  — 

2)  k.  se  =  kalužati  se,   C. 
kalup,  »J.  bie  ^on",  ^'f  OJuf^form,  bas  'DJJo- 

beti,   Cig.,  Jan.,   C;g-.(^7\;; —prim.  hs.  kalup 

iz  tur.,  Mik.(Et.). 
kalupar,  rja,  m.  ber  govmenmoc^er,  ber  ^Jtobeii- 

fc^neibcr,  Cig..  Jan. 


kaluparski  —  kamba 


—  382 


katnbač  —  kamen 


kalikparski,  aJj.  bic  ?formcnmad)er  bctreffeitb; 
k.  pesek,  bcr  ^•oriiifaub,  Cig.(T.);  kaUipar- 
ska  priprava,  bos  ^orilijcug,   Cig, 

kaluparstvo,  n.  bic  (VOrmtimit,  bic  TOobcUter 
fuii)t,    Cig.fT.j,  C. 

kalupcn,  pna,  adj    f^orin  ,   Cig. 

kalupiti,  upim,   i-ft.  impf.  fovilicn,   Cig.fT.j. 

kaluporez,  rčza,  m.  bcr  5vDimcii)d)nctbcr,  Cig. 

kaluporezba,  /.  bo^i  Jvormid)ncibcn,   Cig. 

kaluporezec,  zca.  m.  bcr  ^ormidineibcr,  Jan. 

kaluštrati,  am.  vb.  impf.  tiiiben,   C. 

kaluža,  /.  bic  .SlotI)Iad}e,  bic  ^fiitie,  Mur.,  Cig., 
.Jan.,  Sotr.,  SlGor. 

kalužast,  adj.  pfii^ig,  fadjig,  Mur.,   Cig. 

kaliižati,  am,  vb.  impf.  im  Š'Ot()  njiiljcn,  Mur.; 
k.  se,  fid)  im  .^ot^e  njaljcn,  in  bcr  ^fii&c 
boben,  Mur..  .Jan.,  Mik.;  svinje  se  kalužajo, 
C,   SlGor. 

kalužen,  žna,  adj.  pfii^ig,  jc^tammig,  Cig., 
Jan. 

kalužiti,   užim,   vb.  impf.  ftagnicrcit,  Jan. (H.). 

kalužnat,  adj.  pfiiftig,  Iari)ig,  Jan. 

kalužnica,  /.  i)  iaž  %\\\\^mVoa\itx: ,  Cig.,  .Jan.; 
—  2)  navadna  k.,  bic  gcmcilic  £uinpf)<fincrff 
(paludina  vivipara),  Erj.( Ž.) ;  —  ■},)  bic  (3umpf= 
Tottcrblume  (caltha  palustris),  Cig.,  Jan., 
TuS.fR.). 

kalpak,   m.  madžarsko  pokrivalo,  bcr  ilalpaf. 

kalvilar,  rja,  m.  bcr  CSol»ifIc=9(pfet,  Jan.,  Nov. 

kalvinec,  nca,  m.  bcr  9liil)dngcr  bcr  calninif^en 
£ef)rc,  bcr  Galuinift,  Cig..  Jan. 

kalvinlzem,    zrna,  m.  bcr  (£altiiui^^imi'3,  Jan. 

kalvinka,  /.  bic  Gatttiniftiit,  Cig. 

kalvinski,  adj.  calDiui)d),   Cig.,  Jan. 

kalvinstvo,  n.  bcr  (SalDiniemu§,  Cig.,  Jan. 

kam,  adv.  I.  interr.  lt)oI)inV  kam  greš?  kam 
li?  \volm  bcnn  bod),  I.cvst.;  kam  to,  ruof)tu 
bod)?  C;  ne  vem  ne  kod  ne  kam,  id)  tucifj 
tucbcr  a\xž  iiod)  cin;  —  v  vzkliku:  kam  smo 
prišli!  tBO^in  finb  tuir  gcfoiiimcn!  —  pred 
komparativom :  t>icl,  lucit ;  kam  lepši,  tiicl 
jd)oiicr,  C;  —  kam  ne,  (:)C)d)n)cii]C  bcim:  on 
bi  cigana  ukanil,  kam  ne  bi  mene,  C;  = 
kam  li :  on  nema  pcneza,  kam  li  goldinar, 
C;  =  kam  li  še,  Vrt.;  —  II.  indef.  kiim, 
irgcnbtuobiii ;  kam  drugam,  jon)'t  ii)oI)iii;  pojdi 
(si)  kam!  tuorum  nid)t  gar!  I.cvat.fM.);  — 
ni  kam  iti  v  tem  \  remenu,  in  bicfcni  33Jcttcr 
fonn  mon  nirgcub«!l)in  gcbcn:  —  kam  —  kam. 
joiuol)!  nlC'  aud):  smrt  kam  bogate  kam  ne- 
voljne  jcdnako  jemlje,  ogr.-C. 

kama,  adv.  =  kam,  ogr.-Mik.,  C. 

kamaras,   m.  cinc  'Jlrt  Hcifl«   ^■^ 

kamara.šnica,  /".suknja  iz  kamaraša.  v\hSt.-C. 

kamašna,  /.  bic  (^iflntaid)0,    Cig. 

kamba,  /.  1)  bcr  gcbogciic  2tab  am  ^s'iA)(,  bcr 
bcni  Cd)fcn  nm  beii  .S>ol<(  gcgcbcn  »uirb,  Cig., 

lilKr..  Dol.,  Sotr,;  kamba  od  jarma,  I.cvst. 
(/.b.  !ip.);  —  2)i'mf  iUuridifung,  bnmit  %i\yi\ 
■\U  fangcn,  .'^cmpas(< ioriš.)-F.rj.(  /orh.) ;  bic 
!Jol)ne,  Cig.;  bic  Sdjlinge,  /^.,  —  bic  lliaid)c, 
/.il.  -  Jam. (Rok);  —  x)  cinc  .'i>iinbl)abc  a\\ 
bcr  Ibiir,  bcr  X()i'irgriff,  Cig.,  ,fan.;  —  4) 
bcr  Sdilicfjbnfcn,  in  ttJCld)cn  bcr  ^Kiogcl  bc<* 
2d)iof)c^'  jd)iiappt,  Cig.;  —  -,)  bcr  .Uinnbadcii, 


Re^.-C;  —  prim.  avstr.  -  nem.  kamp  = 
Sinmmct,  C;  gr.  xa|i{Jr;,  res  curva.  Mik. 
(Et.).^ 

kambač,  hi.  kebcl  (škaf)  z  železno  kambo, 
Ponikve-Erj.fTorb.j;  —  bie  9Jfilc^gelte,  C, 
J'olj.,    Tolm. 

kambala,  /.  bic  *^Iattci§e  (pleuroncctes  pla- 
tessa),   (Jig.,  .Jan.;  —  rus. 

kambast,  adj.  kambi  podoben,  Cig.;  kam- 
basto  vzbočena  opna,  prepona  zvana,  Erj, 
(Som.). 

kambati  se,  am  se,  vb.  impf.  Sc^Iingen  bil= 
bcn,   C. 

kambica,  /.  dem.  kamba;  i)  bie  'i^o^ne,  bie 
Sdjlingc  (bcim  iPogcIjang),  Cig.;  —  2)  ber 
Sloben  an  bcr  SBagc,  ia^  2BQgeqcrid)t,  l'.- 
Cig. 

kambnica,  /.  bic  5KJenbung§j(^Iinge,   V.-Cig. ; 

kambora,  /.  dolga  in  debela  smokva  dolzega 
repa,  Ip.-Erj.(Torb.). 

kambrik,  m.  cinc  'Jtrt  Stoff :  Cambrics,  5laninier= 
tud)  (biinne  lodere  33ati[tlcintt)anb  au^  Sam^ 
brat),  beutjd):  ilamcrljd),  Cig. 

kamč-,   pogl.  kamene-. 

kameja,  /.  cr^aben  gefd^nittencr  ©bel^tcin,  bie 
Samce,  Cig.  (T.). 

kamela,/. ba^i.^lamcct:  dvogrba  k.jba^Jrampel^ 
tl)icr  obcr  battvifd)c^  .Hamcct  (camcius  bac- 
trianus),  enogrba  k.,  haž  cinfjijdcrigc  ilameel 
obcr  S)romebar  (camelus  dromedarlus),  Erj. 
(Ž.). 

kamelar,  rja,  m.  ber  ."ilamccltrciber,  Cig. 

kameleon,  m.  ha^  (£l)amdlcon,  Cig.,  .Jan.; 
afrikanski  k.,  'iia^  afritanijd)c  Gtjamalcon 
(chamaeleo  vulgaris),  Erj. (Ž.). 

kamelica,  /.,   Cig.,   C,  pogl.  kamilica. 

kamelija,  /.  bic  (Samclic  (camellia  iaponica), 
Cig..  Jan.,   Tuš.fR.J. 

kamelji,  adj.  tiom  Slamect. 

kamelopard,  »1.  bic  ©ivaffe  (camelopardalis), 
,fap.-C, 

kamelopardal,  m.  bic  ®iraffe,  Cig. 

kamen,  m.  bcr  Stcin;  ima  trdo  srce  kakor 
k.;  k.  se  mi  je  odvalil  od  srca,  c^  fici  mir 
cin  Stoin  Dom  .Sicri^cn;  k.  lomiti,  5tcinc  brc 
djen;  k.  rezati,  bcn  Stcin  bcbanen,  J^ict.; 
rezani  k.,  bcr  Cnabcrftcin,  ^V^.,  .Jan.,  Dalm., 
nk.;  krcsilni  k.,  bcr  AfUflftcin;  dragi  k.,  bcr 
©bclftcin;  lahki  k.,  bcr  .Ualftnff,  Cig..  Jan., 
C.;  gluhi  k.,  bcr  S^im^jftciii,  /^. ;  scejeni  k., 
bcr  Jropfftcin,  Trnovo- Erj. ( Torb.);  beli  k., 
bcr  5i>cifi)tcin,  bcr  iMramilit,  Cig.fT.j;  bcr 
.Slnlfftcin,  C.;  sinji  k.,  bic  ©roniinidc,  /f. ; 
kisli  k.,  bcr  'iJlIann,  Cig.,  C;  peklenski  k., 
bcr  .viMIcnftcin,  .Sm.fl-li.);  mlinski  k.,  bcr 
Wiil)l|"tcin  ;  na  dva  kamena  mleti,  mit  ,vuci 
Wiil)lgdngcn,  Cig..  .Jan.;  k.  vložiti,  bcn  ©runb 
Icgcn,  .\f.;  temeljni  k.,  bcr  Ohnnbftcin,  Cig., 
Jan.,  uk.  (hs.);  ^=  vklaiini  k.,  Cig.,  Jan.; 
žgani  k.,  bcr  ;^icgclftcin,  C.;  vinski  k.,  bcr 
5lV'inftcin,  (-ig.,  Jan.,  J)Z.  (po  nem.);  k.  v 
mehurju,  bcr  'i^lajcnftcin,   Cig. 

kamen,  adj.  ftcincrn,  Slcin-,  .Mur.,  Cig.;  Pod 
lipo  stoji  miza,  Oj  miza  kamena,  Npes.- 
Vra^;  zagicdne  kameno  mizo,  \pr.(vihSt.J- 


kamenar  —  kamenina 


-  3B3  - 


kamenit  —  kamcnotis 


Kres;  kaniL-ni  ogcMj,  Me  StoinfoMe,  CiiX.fT.)\ 
kameno  olje,  biv>  Steiliol,  bii^  ''^vctiolciim, 
C.ig.fT.).  Levst.f\aiik).  Žilici.;  kamena  smola, 
buv?  Srbl)ar,^,  Erj.(Min.)\  kamena  posodba, 
[tcincnic  OJcfafec,  Raič ( Slov.) ;  tudi:  kamen, 
Min:.  Vrt. 

kamenar,   rja,   m.  \iix  <Bi(\\\\\K^,  ^trek.,Vrtov. 
Km.  k.). 

kamenarnica,/.  bic  Steilimel^tticrfftnttc,  Jan., C. 

kamenarski,  aJj.  Stciltmc|5  ,   O;,'. 

kamenarstvQ,  «.  bte  Stcinmct^tunft,  C';>. 

kamenast,  adj.  ^tnničjt,  fteinaiticj,  Mur.,  C/>., 
•faii. 

kamenat,  adj.  ftciiiig;  na  kamenato  vsejati, 
Tritb.;  —  ftcilicrn;  miza  kamenata  (nav. 
kamnata);  kamenata  sol,  bo^  ©teinfalj.  Vod. 
(Ilb.  sp.J. 

kamenati,  am,  i'b.  impf.  [teinigen,  Jan.,  \'a!j. 
(Rad). 

kamenavec,  vca,  m.  bcr  Steiiiiger,  .^an. 

kamenčati,  am,  vb.  impf.  mit  ®teind)cn  )pie= 
tcil,   \otr. 

kamenček,  čka,  m.  dem.  kamenec,  ba§  Steilt' 
cf)cn;  slušni  kamenčki;  bic  ®ct)ijvftcind)cn 
(CtoIitf)en),  £"»7. (^5ow.j; —kamenčki,  Stein= 
beercit,   KrGora;   (prim.  kamenica  n). 

kamenčič,  m.  =  kamenček. 

kamenčje,  >i.  coll.  Steinrfjcn,  Zora. 

kamenčkati,  am,  vb.  impf.  mit  Stciu(f)cn 
jpielcn,  A>. ;  tudi:  k.  se,  LjZv. 

kamenec,  nca,  m.  \iOiž  Steinc^en,  Cig..  C, 
Dalm.,  Valj.fRadJ;  —  i)n  58(ajenftein,  Valj. 
(Rad);  žolčni  kamenci,  ©allenfteilte ,  Erj. 
(Z.)]  —  ber  W(aun,  C. 

kamenin,  adj.  fteinent,  (2tein=:  (nav.  kamnen). 

kamenenje,  n.  bcr  S^erfteinerung^procej^,  Cis;. 
(T.).  ^ 

kameneti,  im,  vb.  impf.  Derfteiltcni ,  Mur., 
Cig.,  Met.,  Danj.-Valj.fRad). 

kamenica,  /.  i)  ber  £)rt,  liio  Stcine  (jebrodjcn 
»Dcrbcn,  ber  Steinbruc^,  C. ;  —  2)  bic  Stein= 
meljiDcrfftatte,  C; —  3)  ciit  fteiiicruc§  ©cfiiis 
(§.  ^.  \iCiž  SŠeifilualKrbcdcu),  C;  —4)  ftei== 
nerne  ^icrfientafel,  ogr.-C;  —  5)  fteinernc? 
^au§,  Jan.;  —  6)  kamenice,  eilt  ©ogcu« 
gefteH,  auf  tuc(c^c§  Stcine  oufgclabcii  tuerbcn, 
Štrek.;  —  7)  bog;  yjjulcf)elt()ier,  Jan.;  —  W 
Slufter,  Cig.,  C.  (hs.);  —  ber  9{od)en  (raja), 
Prim.  -  Erj. (Torb.);  —  trnjeva  k.,  ber  flC' 
meine  2tadieIrod)en  (raja  clavata),  Erj. (Ž.); 
—  <S)  ber  Stein  (eine  Sronf^eit),  Mur. ; — 9)  bie 
gcifcnbrombeerc  (rubus  saxatilis),  C,  Sledv. 
rRok.). 

kamenič,    m.  "baž  Steiiic^en,   Valj.(Radj. 

kameničar,  arja,  m.  =  slegur,  bic  Stcinbroifel 
(tiirdus  saxatilis),  Frey.(E\). 

kameničje,  n.  coll.  (Stein(^en;  —  [teiniger 
;33obeii,  Cig.,  C,  Vrt. 

kameničnik,   m.  ber  Steinfrcbši,   C. 

kamenika,  /.  ba§  ^o^oituiefraut  (hvpericum 
pertbratum),  C. ;  —  bie  Jccžbalic  (teesdalia), 
C,  Medv.(Rok.);  —  ber  2^cufeI§obbii§  (suc- 
cisa),   C. 

kamenina,  /.  'l^až  Stcingut,  'i)a^  Stein-^eug, 
Jan.,   Cig. (T.),  C. 


kamenit,  adj.  fteillig;  kamenit  pot,  svet;  — 
Stein,  fteilieni ;  —  kamenito  srce  imeti,  ge= 
fiil)ll0':i  feiii,  Cig. 

kameniten,  tna,  adj.  [teiuig,  Diet.,  Jan.,  .U.; 

—  fteineril ,  Cig.,  Jan.;  kamcnitna  krava, 
LjZv. 

kameniti,   im,  vb.  impf.  licrl'teiuern,  511  Stein 

mnri)cii,    V.-Cig. 
kamenitnik,  m.  ein  fteiniger  Jgiigcl  obcr  ^erg, 

Cig.,   C,  ZgD. 
kamenitost,  /.  bie  fteinige  ^e)d}affenf)eit. 
kamenjak,    m.  =  koščak,  bie  Stcintui)^3,   C. 
kamenjanje,  n.  bie  Steinigung,  Cig. 
kamenjast,  adj.  =  kamenit,   Gitts.,  Mur. 
kamenjati,  am,  vb.  impf.  ftcinigeil,  Mur.,  Cig. 
kamenjavec,   vca,  tn.  ber  Stcinigcr,  Cig.,  C. 
kamenjavka,  /.  bie  Steinigeriii,  CV"'. 
kamenjče,  n.,  pogl.  kamenjiče. 
kamenje,   n.  coll.   i)  Steinc,  ita^  ©eftein;    k. 

lučati;    k.  lomiti;    k.  je  padalo,    e§  rcgnete 

Stcine,   Cig.;    plovoče   k.,   ber  %va\i,    DZ.; 

—  2)  eine  S3ergftanbenfrHd}t,  Rc^.  -C;  — 
tudi:  kamenje,  Valj. (Rad),  in  kamenje,  na 
viliodu. 

kamenjiče,    n.  dem.  kamenje;    gladko,   belo 

k.,   (kamenjče)  Zv.;  kamenjiče,  kajk.  -  Valj. 

(Rad). 
kamfnka,  /.  =  kamenolomnica,   C. 
kamenodelec,  \ca,  m.  ber  Stcinarbeitcr,  Jan. 

(H.). 
kamenobrijsec,  sca,  m.  bcr  Steiniditeifcr,  Jan. 
kamenojedec,  dca,  m.  ber  2itl}0pf)ag,   Cig. 
kamenokreč,   kreča,  m.  inimergriincr  Stein- 

brnd)  (saxifraga  aizoon),    Tuš.  (R.). 
kamenolom,    loma,    m.  =    kamenolomnica, 

Jan.,  Xotr. 
kamenol^mec,    mca,     m.    bcr    Stcinbred^er, 

Guts.-Cig. 
kamenolomnica,   /.   bcr    Stcinbrud),    Levst. 

(Cest.j. 
kamenol^mnja,  /.  =  kamenolomnica,    Cig. 

(T.);  —  rus. 
kamenomftnica,   /,   bie    Steinnjurfmafdjine, 

Jan.  (H. J. 
kamenopis,    pisa,    m.  bie  Sitipgraptjie,    Cig., 

Jan.,   Cig. (T.),  nk. 
kamenopisec,    sca,    m.  ber  Sitl)ograpl),   Cig., 

Jan.,  nk. 
kamenopisen,    sna,   adj.  titl^ograpliifc^ ,   Cig., 

Jan.,   Cig.  (T.),  nk. 
kamnopisnica ,    f.  bie  titt)ograpI)tfd)e  'i!lnftalt, 

kamenorezba ,  /.  bie  Steinf^ncibefunft,-  Cig. 

(T.). 
kamenorov,  rQva,  m.  =  kamenolom,  Xov. 
kamenorezec,    zca,  m.  bcr  Stcinid)neibcr,   C. 
kamenorisar,  rja,  »i.  ber  GiraOeitr,  C 
kamenosek,  seka,  m.  =  kamenar,  bcr  Stciu- 

mc^,  Mur.,   Cig.,  nk. 
kamenosl^vje,  n.  bie  2it[)oIogie,  Jan. 
kamenoterec,  rca,  ??!.  ber  Steinbrcdjer,  C 
kamenotfsec,    sca,    m.  ber  Stcinme^,   Cig., 

Jan.,   C,  Zora;  —  rus. 
kamenotis,  tisa,  m.  =  kamenotisk,  Jan. 


kamenotisen  —  kamoj 


—  384 


kamor  —  kanast 


kamcnotisun,  sna.  adj.,   Cig.,  pogl.  kameno- 

tiskovon. 
kamenotisk,    tiska,    vi.  bcr    Stcinbntd,    bic 

!L'ittiPCirnpf)ie,   Cig.fT.),  C,  nk. 
kamenotiskar,    rja,    m.  hcx  Stetlibrudet,  ber 

IMtljOi^rapf),   Cig.,  Jan.,  nk. 
kamenotiskarna,  /.  =  kamenotiskarnica,  nk. 
kamenotiskarnica,  /.  bic  Stciltbrucfcrei,  litfjo- 

(■}vaphiicf)e  "Jdiftalt,   Cig.,  Jan  ,   C,  nk. 
kamenotiskovcn,  vna,  adj.  Iitf)09rap^iicf),  Jan. 

(H.). 
kamenov,  adj.  =  kamenen,  kamenit,    Trnb.- 

Mik. 
kamenovalj,  valja,  m.  bcr  Steinnjaljer  (stre- 

psilas),   Erj.  (Z.). 
kamenovanje,  n.  bie  ©teiniflung,  Mnr.,  Cig., 

Jan. 
kamenovati,  ujem,  vb.  impf.  fteinigeit,  Giits., 

Mur.,  V.-Cig.,  Jan. 
kamenovavec,  vca,  m.  ber  ©tettliger,  Mur. 
kamenovavka,  /.  bic  Steinigerin,  Mur. 
kamenovec,  vca,  m.  "iiaž  Grbol,  Jan. (H.). 
kamenovina,  /.  =  kamenina,  Jan. (H.). 
kamenovit,  adj.  fteiuig,  Jan.,  Trub.-M. 
kamenoviten,   tna,  adj.  =  kamenovit,  Mcg. 
kamenovrt,  vrta,  m.  navadni   k.,  bie  gemeine 

'^olirimijcfiel  (pholas  dactvlus),  Erj. (Ž.). 
kamenoznanstvo,  n.  bie  i'it[)Ologic,  Jan. 
kamenožgrec,  rca,  m.  bev  yit()Op{)Qg,  Jan. 
kamenoživka,  /.  bic  StcintoraUc,  Jan.  (H.). 
kamenstvo,   n.  ba§  Stciiucid),  Jan.^ 
kamenščica,  f.  bic  Stcintirid)e,  v{hŠt.-C.;  — 

neka  breskev,  kajk.- Valj.  (Rad). 
kamenščnica,  /.  =  kamenščica  (©tetnfirj^e), 

C 
kamer,    adv.  rel.,   C.    Škrab.rCv.);  —  pogl. 

kamor. 
kamera,  /.  bic  .ftammcr:  dvorna  kamera,  bic 

.š>offanimcr,  Cig. 
kameralen,  Ina,  adj.  ^amtraU,   Cig.,  Jan. 
kamerar,   rja,  m.,  Jan.,  pogl,  kamernik. 
kamerfcn,  rna,  adj.  ftaiumcr  ,  Cig.,  Jan.;  ka- 

mcrni  urad,  i>a^  ftanimciaillt,   Cig.,  .Jan. 
kamernik,    m.  bcr  Jlamiucrcr,   Cig.,  C;   (po 

češ.). 
kamerski,  adj.   =  kameren,    Cig. 
kamcž,  m.,  ^'rt.,  pogl.  kaniš. 
kamik,   m.  dem.   kamen:  dragi  k.,   .Mcg. 
kamilica,   f.  bic  .Slailiillc:   kamilice  komu  sku- 
hati,   jcmoiibom   ciiicn  .Siamineutfjce  foc^cti; 

prava  k.,    crfjtc  ftominc   (matricaria  chamo- 

milla),    Tuš.fR.j;  —  prim.   2.  gomilica. 
kamiličcn,    čna,    adj.    .ftoniitlcn';    kamilično 

cvetje. 
kamiličnik,  »i.  bcr  KomiUent^ee,  Jan. 
kamilovtc,   vca,  m.   =    kamiličnik,   Cig. 
kamižvla,  /.    ba#    ?Bam«,    fur,sc«    ajiniiitcr- 
rijrfcl,    Cig;  Jan.,  Dol.,  .V«/r. ;  — prim.  nem. 

bav  .Uaillifol,  fr.  la  camisole,  it.  camiciuola. 
kamlot,  m.  bcr  .Uoiiiclot  (eiitc  ?lrt  Stoff),  Cig. 
kamn-,   pogl.  kamen-, 
k.imo,  adv.   ^^  kam,   nk.',   —  hs. 
kamoča,  /.  bic  OJcmfc,   Rei.-C;  —-  prim.  it. 

camoscio. 
kamoj,  adv.  —  kam,  Mcg.,  Boh.,  BlKr.-D.Sv. 


kamor,  adv.  rel.  Xoo\)\x\.;  kamor  koli,  tOO^itt 
iiiimcr;  kamor  si  bodi,  tt)ot)itt  immer  c§  Jei; 

—  kamor  —  tamo,  =  kakor  —  tako,  ^0* 
luo^l  —  al§  a\i6),  C,  RaičfSlov.). 

kamora,  /.  =  kamera,  bic  ftamnter,  ogr.-C, 
hA-.  ;  — dvorna  kamora,  bie  ^oftammcr,  Levst. 
(Pril.),  DZ. 

kamornik,  m.  ber  Sammerei,  C;  mestni  k. 
ali  denarničar.  Let. 

kamp,  kampa,  m.  i)  ber  ^^^eil;  razdeliti  kaj 
na  tri  kampe,  Valj.(Radj;—\>\t  9lbt^eilung, 
Jan.,  Fr.-  C,  Vest.;  na  dva  kampa,  abge= 
joubert,  C. ;  na  dva  kampa  podelovati  kaj, 
Xotr. ;  po  kampu,  jrf)arentDei)e,  C ;  na  vse 
kampe  delati   =  na  vso    moč    d.,    SlGor.; 

—  2)  ba§  ^elblager,  Jan.,  C,  Dalm.;  — 
bai  .tampfljcer,  Dalm.;  —  prim.  nem.  ber 
Gamp  =  bQ§  (jcfbftiicf ,  lat.  campus.  Mik. 
(Et.j;  it.  campo,  ba§  Sager. 

kampa,  /.  =  kamba,  bie  £c^linge,  bie  5[)lofd)e, 
C,  Z.;  mreža  na  široke  kampe,  Z. 

kampanelica,  /.  bo?'  gemo^iilicfic  Spcrberfraut 
(sanguisorba  ofhcinalis),    C,    Medv.fRok.J ; 

—  prim.  it.  campanella,   btt'?  @IiJcfd)en,   C. 
kampica,  /.  =  kambica  (9)ioict)C),  Guts. 
kampišče,  n.  bas  l^elblager,  Diet.,  C;  tedaj 

so  ti  trije  junaki  v  tilistrsko  kampišče  pre- 
drli, Dalm. 
kampoš,   m.  ber  (Siigerling,    C,  Valj. (Rad); 

tudi :  kampošt,    C. 
kampuš,  m.  =  kampoš.   Trst.  (Let.). 
kamra,  /.   =  izba,   bic  .^'ammcr;  —  iz  nem. 
kamrica,  /.  dem.  kamra;  bo?  ilailinicrlein;  — 

pogl.  izbica. 
kamščič,  m.  ber  5elienbrombcer[troucl^  (rubus 

saxatilis),  pod   Kaninom  -  Erj.  (Torb.) ;    — 

prim.  kamenica  o). 
kamura,  /.  cin  Slubuanic:  einc  .^ul)  mit  frmn= 

men    ,'poriicni,    Trst. (Let..  Zurar,   —    eine 

l)ornerioic  Siul),  C 

1.  kan,  m.  i)  bic  "?lb)ic^t,  ba§  S^or^obcn,  C; 
to  je  naš  kan  in  namen,  ogr.;  meni  je 
kan,  i^  ttjiH,  C;  blag  kan,  5/.V.;  —  2)  bcr 
STriig,   Cig.,  M.,  Valj.  (Rad). 

2.  kan,  HI.  ber  Iropfen:  hodil  je  žganje  po- 
kušat,   dokler   ga  je  bilo  kak  kan,    Goriš.; 

—  bcr  e^ettropfen,  bol  Jcttnuge:  k.  na  juhi, 
juha  brez  kanu,  Gor.;  —  niti  za  kan,  itid)t 
um  eiii  (Mcringcv,  Goriš. 

3.  kan,  "I.  bcr  Slalm  („Slat)H"),  ber  2Seiiiral)m, 
Mur.,    Cig.,   niKr,  jv{liŠt.\   —   iz  nem. 

4.  kan,  m.  mongoliid)er,  totarifdjer  .'^lauptling, 
bcr  illjaii. 

5.  kan,  m.  =  nerescc,  mrjascc,  ogr.-C;  — 
iz  madž. 

kanac^a,  /.  neka  psovka:    ti    kanacija  lil    Z. 
kanal,   m.  ber  CSoiuil. 
kanarček,  čka,  m.  dem.  kanarec. 
kanarcc,  rca,  m.  ber  .StanorictUHigel    (Iringilla 

canaria),  .fan.,  Erj.  (Z.). 
kanarka.  /.  bn«  3Beibd)en  bež  SfanariciiUDgel«, 

Valj.  (Rad). 
kanast,  rtiV/.  fo^mig:  kanasto  vino,   Cig.,  M. 

lilKr.,  jvihŠt.;   —  prim.  3.  kan. 


kancehir  —  kanja 


385  — 


kanjav  —  kanz9bec 


kancclar,  rja,  m.  ber  Slati.^tor,  Jan.,  nk.;  cc- 

sarsivcni   k.,  bcr  ^Hi'id)vfail5lcr,  DX. 
kancelija,  /.  pisarna,  bic  iVanjIei,   0^.,  Jctn.; 

(nav.   kanclija). 
kancelijski,  adj.  ^tin,Vci%   Cig.,  Jan. 
kancelijstvo,  n.  ta-i  i\an^\e\WciCM,  Cig.,  Jan. 
kancelir,  rja,  m.  bcv  ilanjlcr,  Cig.,  Jan.;  bcr 

^i^ovftd)er  cincr   banjici:    Prišel   je  v  grad, 

mlad,  lep  kancelir,   Preš. 
kancelirstvg,  n.  'j^až  Sanjlcramt,  DZ. 
kancelist,  m.  neka  vrsta  uradnikov,  bev^atljlift, 

Cig.,  Jan.,  nk, 
kanclati  se,   am  se,  vb.  impf.  -^anfcii,  Dol. 
kancona,   /.    neka    vrsta    liričnih    pesni,    bic 

Šansone. 
kanček,  čka,  m.  dem.  kanec ;  ha^  S^ropfc^cn, 

Cig.,  Jan.,  C,  ogr,-M.;  do  zadnjega  kančka 

se  posušiti,    Vrtov, (Km.  k.). 
kandidat,  m,  kdor  se  poteguje  ali  ponuja  za 

kako  službo,  častno  mesto  itd.,  ber  Sonbibat. 
kandis,  m.  ber  SVonbiž^ucfer,  Jan. 
kandrcija,  /.  =  zmešnjava,   Podgorje (Gor.)- 

Svet.  fRok.J ;  pogi.  kodrcija. 
I.  kanec,  nca,  »z.  ber  Jropfen,  Cig.,  Jan.,  Al., 

Notr.;    k.  vina,    Senožeče- Erj.  (Torb.);  — 

kanec  zavisti  kali  in  greni  jim  strmenje,  Zv. 
3.  kanec,    nca,  m.  dem,  5.  kan,   =  neresec, 

mrjasec,  ogr.-C, 
kanefas,  m.  eine  %xt  Stoff,  KaneDo^,  Cig. 
kanefasast,  adj.  au»  SaneDa^,  Cig. 
kanela,  /.  ber  gintmtbaum,  ber  ^aneflbaum 

(canella),  Miir. 
kangla,  /.  bie  ^anne;  —  prim.  bav,  kannel, 

kandel,  Levst.(Rok.j. 
kanglica,  /.  dem.,  kangla. 
kanilo,  n.  prekanjen  človek,  Notr. 
kaniš,  w.  ba§  Jabafpfeifenrot)r,  ogr.-C,  Dol.; 

—  baž  ^Jainbftiid  be^  Sabafpfeifenro^rc'? : 
pipa  je  ležala  razbita  in  v  zobeh  mu  je  ostal 
samo  kaniš,  zgornji  del  cevi,  Jurč. 

kaniti,  kanem,  vb.  pf.  i)  intr.  tropfeln,  iu 
etnem  ober  me^^rercn  Jropfen  fallen;  nekaj 
tinte  je  kanilo  na  papir;  ni  nikar  kaplje 
kanilo,  !ein  Jropfen  fiet,  Ravn.-Mik.;  — 
kakor  kane,  je  nad)bem  C^  ficf)  trifft;  na  srce 
mu  je  kanilo,  er  ift  Com  Sdy(agflii|fe  beriifirt 
tuorben,  Z.;  („kadar  človeku  zvoni  v  ušesih, 
tri  kaplje  v  njem  visijo;  ako  mu  katera  na 
srce  pade,   zadene    ga    mrtvoud",  jv^hŠt.); 

—  2)  tr.  einen  ober  me^rere  iropfen  faden 
lafjen;  nekoliko  kapljic  vina  kaniti  med  vodo. 

kaniti,  im,  vb.  impf.  i)  benb)"id)tigen,  Oorljobcn, 
im  Sinne  l^oben,  Habd.-Mik.,  Mur.,  Cig.. 
C;  kam  kaniš  iti,  Mur.;  kaj  kani?  lt)Q§  ift 
jein^eginnen?  Cig.;  —  2)  bctriigen,  taujrf)cn, 
C:.^.,  C,  M.;  bližnjega  k.,  Biirg.;  —  3)  ka- 
niti =  strašiti:  kanilo  ga  je,  Savinska  dol.; 

—  prim.  prekaniti,  ukaniti. 

kanja,  /.  ber  9[>Jau)ebufiarb,  (buteo  vulgaris), 
Erj.(Ž.J,  Frey.(F.J,  Fr^;  kosmatonoga  k.,  ber 
S(|ncegcier,  (buteo  lagopus),  Levst.  (Nauk); 

—  bie  SSeif)e,  Cig.,  Jan.,  Krelj,  Celovška 
ok.;  —  žejen  sem  kakor  kanja,  želeti  česa, 
kakor  kanja  dežja.  M.,  Rib. 

Slov. -nem,  slovar. 


kanjav,  adj.  mit  .^'rraiiften  Si'opft)aarcn,  vih- 

.SV.,    C. 
kanjčc,    njca,  m.    i)  ber  i^iiiljncrgeter   (falco 

milvus),    Cig.    —    2)  =  zakrivljen    sekavec 

(nož),  Livek  (Goriš.)- Erj.f  Torb.);  baši  3([t= 

mcffer,   Tolm.  —  3)  bcr  SBicjcnjatbei  (salvia 

pratensis\  Ren.-Erj.  (Torb.). 
kanjek,  njka,  m.  =  kanja,  ber  -iDiaufebuffarb, 

Frer.  (F.). 
kanjfr,  m.  =  torba,   v\hŠt.;    —    prim.  bav. 

kanier,  it.  carniere,  bie  ^agbtafrf)e. 
kanjuh,  m.  =  kanja,   bie  SBcitje,    Cig.,  Jan., 

C,  Mik.;  —  =  slegur,  bic  ©teinbrojfel  (turdus 

saxatilis),  Erj.  (Ž.),  Sveta  gora  (Goriš.)  -  Er  j. 

(Torb.). 
kanka,  /.  ber  Jrippcr,  Mik. 
kankola,  n.  pl.   i)  eine  "Jlrt  ®(^ub!arren  (o^nc 

Srul}c),  vihŠt.-C;  —  2)  Steljeu,  C. 
kankole,  /.  pl.  =  kankola,  Mur. 
kankora,  /.  bie  2:f)iirange(,  Cig.,  C,  Ip.;  pri 

lesenih  durih  oni  les,   na  katerem  tečaj  stoji 

in  teče,    Notr.;   — •  prim.  it.  ganghero,    bie 

2^iirangcl,  C. 
kanljiv,  iva,  adj.  betriigcrijc^,  Mur. 
kanljivost,  /.  betritgerif(^e5  Š3efen,  ber  2:rug, 

Mur.;  laž  in  kanljivost,  Danj.  (Posv. p.). 
kanoba,  /.  ber  ."^eller,  Jan,,  Blc.-C;  —  prim. 

it.  canova,  bie  35orratt)§!ammer,  ber  Š8ein= 

feaer,  Levst.  (Rok.). 
kangn,    m.  bie  ^anone;    —  iz  romanskih  je- 
zikov, Levst.  (Rok.). 
kanona,  /.  bie  Kanone,  Cig.;  —  iz  nem. 
kanonada,  /.  streljanje   s   kanoni,   bie   iS'ano» 

nabe,  Jan. 
kanonar,  rja,  m.  bcr  Sanonengiefecr,   Cig. 
kanonik,  m.  bcr  ®omf)crr,  bcr  EanonicU'?. 
kanonir,  rja,  m.  ber  Sanonier. 
kanonovina,  /.  haž  iianonenmctall,  Cig. 
kanova,  /.  =  kanoba,  Strek. 
kant,    kiinta,    m.   bcr    33anferott,   Mur.,    Cig., 

Jan.;  na  k.  priti,  ban!erott  ttjerben,  fatlicrcn; 

(pogl.  klic);  k.  napovedati,  ht\\  (5oncur§  cr- 

ijfjnen,  Jan.;  —  prim.  nem.  bcr  G3ant  =  bic 

3UtCtion;  iz  srlat.  inquantus,    it.  incanto  od 

lat..:  quanti  ?  za  koliko  ?   C. 
kanta,  /.    bic  Sanne,    C;    Notri   v    kanto   se 

zgledava,  Npes.-Kres;  —  prim.  lat.  cannata, 

srvn.   kante  =  ,<^anne,  Mik.  (Et.). 
kantarič,  m.  fletncr  Naften,  Z.;  —  iz  it.  can- 

taro  ? 
kantaridka,  /.  bcr  ^tlafterfafer,  bie  Sant:^a=^ 

ribe,  Jan. 
kantata,  f.  neka  vrsta  liričnih  pesni,  bie  San» 

tate,  cig.  (T). 
kanten,  tna,  adj.  ben  Goncuvž  betreffeub,  Cig. 
kanterič,   m.  =  kantarič.  Bes. 
kant9n,  m.  bcr  Santon,  ber  ^Bejirt,  Cig.,  Jan., 

C,  Kr. 
kantpnski,  adj,  93c3irB=,  (5anton=,  Cig.,  Cig. 

kantGš,   m.  otročja  obleka  iz  pisane  tkanine, 

vihŠt.,   Pjk.  (Črt.). 
kanučka,  /.  bie  %{i!\\zx\)ai.t,  C. 
kanz9bec,  bca,  m.  bcr  .spaujatjn  (bcž  ©d^iuei* 

nc§),  ogr,-C,;  —  prim.   5.  kan. 

25 


kanžar  —  kapati 


386  — 


kapaven  —  kapic 


kanžar,  rja,  m.  bcr  6bcr,  ogr.-C. 

1.  kap,  m.  i)  ber  Iropfcnfall,  bie  ^raiifc,  r/^'.: 
drevo  kap  pobija,  da  ne  more  rasti.  Mik., 
jv^hšt.;  bie  lacfitvaufe;  z  dežja  pod  kap, 
auž  bciii  iHcflcn  in  bie  ^raufe;  pod  kapom, 
iiiiter  ber  Iraufe,  Z.;  kap  bije,  c§  tropft  »om 
5)ad)c,  Z.;  —  2)  ber  iibcr  bie  ?Banb  tjcraor^ 
ragenbe  ';^ad)ranb,  Ci^.;  porine  žarečo  gobo 
v  slamnati  kap.  Zora;  dan  pred  kresom 
cvetlice  in  belo  steljo  zabadajo  strehi  v  kap, 
Navr.  (Let.) ;  kakor  izpod  kapa  je  lilo  z 
neba,  Jure.;  —  ber  SDSalbfaum,  Notr.;  — 
3)  ber  liropfen,  Blc.-C,  Mik.;  dva  kapa 
vina,  Z.;  ni  kapa  več  pijače,  jvihSt. 

2.  kap,  m.  =  kapelj,   C,  Mik, 

kap,  T,  /.  ber  ^djlaQ^lu']6,  V.-Cig.,  tik.;  kap 
ga  je  udarila,  zadela,  nk.;  —  tudi:  hs.;  prim. 
kaniti,  kanem  i). 

kapa,  /.  i)  i>«  ^appe,  bie  SDiiifcc;  škofova  kapa, 
bie  Snff^;  kosmata  kapa,  raul)e  9J{ii6e;  ko- 
smata kapa  !  =  Sappcrineiit !  izpod  kape 
gledati,  eincn  unaufrid)ticjen  Wid  l}aben,  Z.; 
Ima  ga  pod  kapo,  er  Ijat  cineit  9{auid),  Z., 
Kr.,jv{hŠt.;  —  7)  ber  ©lodenmantcl,  C/>.  ;  — 
3)  ber  !!Haba(^fenbe)d)Iag,  ber  ''^ld)jcnjd)ut),  Z.; 
—  4)  bož  33cjc^Icber  on  beu  Sticfeln,  bie 
Soppe,  Kr.;  —  5)  ber  'DJafleltopf,  C;  — 
f>)  farska  kapa,  neko  jabolko,  Maribor-Erj. 
(Torb.). 

kapanina,  /.  ba»  3:ropftt)affer,  Cif^. 

kapanje,  >i.  \>a'i  Sropfcn,  ha^^  Oktriinfcl. 

kapanka,  /.  bic  Jrlipfcljuppe,  Cig. 

kapar,  rja,  >n.  i)  ber  ilappcnmad)er,  ber  9Jtii^en< 
tramcr,  Cig.,  Jan.;  —  2)  Die  Sd}iIbIaii!J, 
Jan.  (H.);  —  3)  cin  9JagcI  mit  groBein 
topf,  Z. 

1 .  kapara,  /.  "bai  'i!(nge(b,  O'^.,  Notr.-Z. ;  — 
prim.  it.  caparra,  9lngelb. 

2.  kapara,  /.  Vod.  (I^b.  sp.J,  pogl,  kapera, 
kaparica,  /•  bie  ftappenmac^erin,  bie  9Jtiilu"n- 

trdtncrin,  Cig. 

kapast,  adj.  fappenfOrmin,  Cig.,  Jan.;  kapasta 
streha,  boš  .V^elmbad)  (,v''-Š.  ctu  eiiicm  Ifjurmo), 
Cig.;  —  jdjalig  (min.):  kapasti  vapncnec, 
e^alcutalf,  h.' t.-  Cig.  (T.);  —  k.  vol,  ein 
Dd)^  tnit  oorjucirt^  cjcbogencn  .'^■»ftnieru,  Cig.; 
„k.  vol,  kapasta  krava,  lak  vol  ali  krava,  ki 
ima  roge  iz  početka  nekaj  nizdolu  obrnjene, 
a  potlej  zopet  kvišku  zasuknjene",  Lašče - 
Krj.  (Torb.). 

kapati,  kapam,  pijem,  vb.  impf.  i)  in  2^rDpfcn 
^crabfaUcn,  tropfcit;  vina  je  bilo,  da  je  vse 
kapalo  od  mize;  —  tinta  kaplje,  bie  'Jillte 
fledt,  Cig.;  —  ein^icln  l)erabfancu,  Mur.; 
listje  kapa,  Cig.;  hruške  so  začele  kapati, 
v\hŠt.\  —  ljudje  so  gledali,  da  so  jim  oči 
vun  kapale,  =  debelo  so  gledali,  VoJ.(l\b. 
sp.J;  ^ —  cinjclit  fommcn:  ljudje  kapljejo,  Z., 
jv^h.^t.;  —  le  po  malem  kaplje  (denar),  (^ 
flc^cn  iiur  fleriiifle  Siminicu  cin,  ^fi/i.sv. ; — 
2)  in  cinjelncn  ^ropfen  fallcn  loffen,  tropfcn, 

Cig.;  —  redko,  gosto  kapati  (krompir  sa- 
deč), /7r/  Gorici -Krj.  (To)  h.  t.  —  nebo  bo 
kapalo  z  roso,  Dalm. 


kapavcn,  vna,  adj.,  Cig.,  Jan.;  pogl.  kapljiv. 
kapavica,  /.  ber  Xripper,  Jan.  (II.). 
kapča,  /.  =  kopča,  bie  iiaftcl,  C. 
kapčev,  adj.  pogl.  kapičev. 
kapčevina,  /.  neka  vinska  trta,   C. 
kapčina,  /.  ^=   kapčevina,    C,   Zavrče  -  Erj. 

(Torb). 
kapčiti,  im,  vb.  impf.  jujammenbiuben:  k.  eno 

vrv  z  drugo.    Trst.  fLct.j;  —  prim.  kopčati. 

1 .  kapec,  pca,  m.  i )  ber  Iropfen,  C. ;  en  k. 
vode.  Kast.;  voščen  k.  ber  Sad)»trcpfen,  Z.; 
kapci  (od  voščenic),  baS  nbgctriipfelte  ^Badiž 
bei  Sadieferjen,  C;  —  2)  ber  Jropfftein, 
Pivka-Cig.;  prostorna  otlina  z  lepim  kap- 
cem,   LjZv. 

2.  kapec,  pca,  m.  1)  ein  Cd^ž  mit  nac^  Domc 
genniubencu  .S^iirnern,  Cig.;  prim.  kapast;  — 
2)  ber  Acnfterlaben,  Cig. 

kapela,  /.  bie  ilapcUe;  dvorna  kapela,  bie  ^o]- 
topcUc,  Cig. 

kapelen,  Ina,  adj.  ^apellen-. 

kapelica,  /.  dem.  kapela:  bie  Mopede;  kjer 
Bog  svojo  cerkev  zida,  ondukaj  hudič  svojo 
kapelico  pritiska,  Diet. 

kapelj,  plja,  (peljna),  m.  bie  i^Iuf^groppe  (cottus 
gobio),  Erj.  (Ž.),  Frev.fF.j;  zijal  je  kakor 
kapelj,  Slovan;  —  prim.  2.  kap  »i. 

kapelnik,  »i.  ber  StttpcUmeifter,  Jan.,  Cig.{T.J, 
C,   nk. 

kapen,   pna,  adj.  =  kapljiv,    Cig.,  Jan. 

kapenjek,  m.  nekak  plašč,  BlKr.;  —  suknja 
s  kratkimi  rokavi,  v{hSt.;  —  prim.  kepenjek. 

kapera,  /.  bie  ilaper,  ber  .ftapernltroud)  (cap- 
paris  spinosa),    Cig. 

kaperen,  rna.  adj.  Mapcni  :  kaperna  omaka, 
bie  .Stnpernfaucc,  Cig. 

kapibara,  /.  =  vodni  prasec,  baž  2Baffcr- 
jrf)U>ein  (hvdrochocrus),  Erj.  (Z.). 

kapica,  /.  dem.  kapa;  i)  ba^  Jiliippdicu,  fia^ 
lWii|id)en;  —  bie  Salotte,  btc  Slitgolmiit^e,  ^.■.. 
Cig. (T.);  —  2)  bie  ^laube  be^ž  3{iub'Jmagcn-J, 
Cig..  Cig.  (T.),  Erj.  (Ž.);  —  3)  bie  .Slopjcl, 
ba?  3i'"b{)iitd)i'n,  Cig.,  Jan.:  kapica  namestu 
kamna  na  puši,  ]'rtnv.  (Km.  k.);  užigalna  k., 
DZ.;  strelna  k..  Levst.  (.\auk) :  pokalna  k., 
bie  .Unallfapfel,  DZ.;  —  4)  ber  ".'(diienidjul), 
Cig.;  —  5)  =  kačka,  bic  itnppc,  bic  pvide 
Dorne  am  .'pnfciicn,  \'.-Cig.;  —  <"0  ba-j  ''^Jrac 
pntinm,  \'.-Cig.:  —  7)  ber  id)umr,^e  .Učim 
an  ben  'i^obneu,  ber  '>33obncnid)iU'c>,  Cig.;  — 
.S)  bci  .'oiibncrfteifj,  C. ;  —  9)  škofova  k., 
bfl'?  .'oirtentafdiel  (capsclla  bursa  pastoris), 
liilje  na  Ipavi  -  Erj.  (Torb.);  —  farske  ka- 
pice, cnropaifdier  Spinbelbaiim  ober  ^^Jf atf en  = 
biitlein  (evonvmus  europaeus),  Joseh,  Tuš. 
(R.J;  —  10)  krop  kapice  CiPlafcn)  poganja, 
kadar  zavreti  hoče,    \'od.  (I^b.  .sp.). 

1.  kapic,  iča,  m.  1)  streha  nad  vrati,  \'alj. 
Rad.;  —  prim.  1.  knp  m.  i);  —  2)  kar  na 
koncu  nosa  prisahne,  cin  ©djmutjflcrf  on  bcr 
^lafcnipUu',  \'alj.  {Rad. J. 

2.  kapic,  m.  1)  --  kapelj,  Frey.(F.);  —  2) 
bcr.Uobolb,  Žabce  pri  Tolminu  -Erj.  (  Torb.); 
—  3)  morski  k.,  bcr  '•JJiccrgrunbel  (gobiusi, 
Kri.  (Z.),  C. 


kapičar  —  kapljica 


387  - 


kapljičast  —  kar 


kapičar,  arja,  m.  =  kapar,   Cig. 
kapičast,  aJj.  =  kapast,   Cig. 
kapičati,  am,  vb.  impf.  fnppcit,  Ja>i.  (H.). 
kapičev,  adj.  »om  Spinticl    obcv  '!}>faffcnbniun  : 

k.  les,  (kapč-)   Cig. 
kapičevina,  f.  \>ai  £)oI,^   uom   Spiiibtibaitiii, 

(kapč-)   C7-. 
kapičevje,   n.  ciiropnifdjer  Spinbdbauiii    obcv 

''4>faffent)iitlcin  (evonvmus  europaeus),  Jan., 

Juscli,  (kapč-)  Tus.(R);  —  prim.  kapica  t)). 
kapilaren,  rna,  adj.  Sapillar^,   Cig..  Jan. 
kapilarnost,  /.  bic  '?(u,^iel)unn  in  .s3oarriifirrf)CU, 

bic  Sapilarttiit,    Cig.,   Jan.,    Cig.  (T.),    Sen. 

(yix.J 
kapin,    m.  =    2.  kapcc,    kapast   vol,    Lašče- 

Levst.  (M.J,  .\otr. 
kapital,  m.  glavnica,  ha§  Sapital. 
kapitalček,  čka,  m.  don.  kapital;    cin  flcitlCC' 

Šopital,  Zora. 
kapitalist,   m.  bcr  ^Scl"iJ3Cr  OOli  ©tlpitalicu,  bcr 

(£apitnlii't. 
kapitalizovati,   ujem,  vb,  impf.  capitali)tei"Cll, 

Cd.  ^ Ar. J,  nk. 
kapitalke,/.;^/.  bie  Eapitalfc^rift,  h.  t.-Cig.(T.). 
kapitan,   m.  bcc  Sapitau  (cincei  Sdjiffe^);  — 

bcr  iiauptmamt,  Mnr..  Cig.,  Jan. 
kapitanica,   /.   kapitanova  žena,    kajk.-  ^'alj. 

(Rad). 
kapitanstvo,    n.    bie  (Iapitan6n)iirbc:   —  ber 

iiauptmaunšranfl,  bie  i^auptmaniifdjaft,  Cig. 
kapitanovati,  ujem,  vb,  impf,  za  kapitana  biti, 

nk. 
kapiti,  im,  vb.  impf.  foppeit,  Jan.(H.). 
kapitulacija,  /.   pogodba   (pos.  o  udaji),   bie 

Šapitulation,  Cig.,  Jan. 
kaplan,   m.  duhovski  pomočnik,  ber  kaplan; 

vojaški  k.,  bcv  9J?i[itar=,  (^''Ibfn^Jlfin. 
kaplanija,/.  bie^aplanei,  bie  £apIan§lt)oI)nuug. 
kaplaniti,  anim,  vb.  impf.  0(6  Šaplan  biciien. 
kaplanski,  adj.  bic  ftapldnc  betrefienb,  ft'aplau§=. 
kaplanstvo,  «.  bie  Slaplanšluiirbe,  bieSlaplano= 

fteUe. 
kaplja,  /.    i)   ber   Sropfen;   človek   je   kakor 

kaplja  na  veji;  —  2)  ber  Sc^Iag^Iul^,  Cig., 

Jan.,  Notr.;    kaplja   ga    je  zadela,    IV^;    k. 

ga  je  ud(a)rila,  vihŠt.-C;  kaplja  mu   je  na 

srce  pala.  Z.;  prim.  kap  /. 
kapljanje,  n.  bn^i  Jiopfeln,  ba§  Jraufeln. 
kapljast,  adj.  tiDpfcnfiJrmicj,  Cig. (T.). 
kapljati,  am,  vb.  impf.    i)  ititr.  tropfeln;  dež 

kaplja,  e»  faHen  Diegeutropfcn;  tudi  kapljati. 

Valj.  (Rad);  Na  pragu  deklica  lepa  stoji  In 

solza   za   solzo    ji    kaplja   'z   oči,    Preš,;  — 

2)  trans,  traufcln,  Cig. 
kapljati,   am,  vb,  impf.  =  kopiti,    C, 
kapljavica,  /.  bož  Jropf bab,   V,-Cig. 
kapljec,  pljeca  (peljca),  m.  ber  jtropfenjc^mu^, 

(beim  ©[feii),  C,  Z. 
kapljevina,  /.  eiit  (tropfbor)  fliijfiflcr  lijrpcr, 

h.  t.-Cig.(T,),  Sen.fFii.). 
kapljevit,  adj.  tropfbar  fliiifig,  /;.  t.-Cig,(T,), 
kapljica,/,  dem.  kaplja;  i)  ia^  IropfdjClt,  ber 

Jropfen;    kapljice   ga  nisem  pokusil;  dobra 

k.,  ein  guter  Jropfcn  (SBein);  kapljica  ga  je 

pobila,  er  f)Qt  cincu  9{au)c^,  Cig,;  —  2)  ba^ž 


9Kat(jIocfcl)Clt  (convallaria  majalis),   Bolc-F.rj, 

—  (Torb.). 

kapljičast,  adj.  tropfciifijrmig,   Cig. 

kapljičica,  f.  dem.  kapljica;  bilž  Xri.ipfcl)Cll, 
\'alj.(Rad). 

kapljina,  /.  eiite  tropfborc  j^Iiifftgfeit,  Jan. 

kapljiv,  iva,  adj.  tropfbar  fliiifig,  Cig..  Jan., 
Cig.(T.),  Jes.,  Sen.(Fi^.),  nk. 

kapljivost,  /.  l3ie  Sropfbartcit,  CV^.,  Jan. 

kapnat,  adj.  =  kapljiv,  Bes. 

kapnica,  /.  i)  taž  Xrauf>Daffer;  (kapnica, 
Štrek.);  —  1)  ber  '-BJaffcrfang ,  bie  9iegeit'- 
nftentc,  CV^^.,  C,  Jap.-M.;  —  3)  'liaž  unterfte 
©nbe  bež  2}ac^c§,  bic  Dcfe,  Cig,;  —  skalica 
kraj  strehe,  s  katere  lije  kap,  Gor.;  bie  Uit« 
terfte  Satte  am  %ad)t  M.;  —  4)  slabo  drevo, 
katero  bije  kap,  Gor.;  —  ^)  bcr  Iropffjafju, 
V.-Cig.;  —  6)  bie  33iirette  (čhem.),   Cig.fT,), 

kapnfčast,  adj.  tropffteinartig,  Erj.(Min.). 

kapnik,  m.  i)  ber  2ropfftein,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  bic  2)ad)riime,  C;  —  bie  Stetle  unter 
bcr  ^Qd)traufe,   Valj, (Radi. 

kapnina,  /.  bie  Sropffteinbilbung,  Jan,(H.). 

kapniti,  kapnem,  vb, pf.  =  kaniti,  Miir.,  Ro\.- 
Krcs. 

kapnost,  /.  =  kapljivost,    Cig. 

kapnjak,  m.  bic  ®ac^rinne,  C, 

kapotati,   otam,   očem,  vb.  impf,  tropfefii,   C 

kapilc,   yn,  =  kapuca,   Cig,,  Biirg. 

kapuca,  /.  bie  Sapuge,  Z.,  Tržaška  ok.-Zora. 

kapucin,  m.  ber  ŠapUjiner,   Cig,,  Jan, 

kapucinar,  rja,  m.  pogl.  kapucin. 

kapucinec,  nca,  m.  ber  ^apugineroffe  (cebus 
capucinus),  Erj,(Z,), 

kapucinka,  /.  i)  bie  JiJapujinerin,  Cv.;  — 
2)  bie  ftapusinerfreffe  (tropaeolum),  Cv. 

kapucinski,  adj.  .^apiljiner«,   Cig..  Jan, 

kapun,   m.  ==  kopun. 

kapur,  rja,  m.  bae  ^^Pctrolcum,  Borovnica-Erj, 
(Torb.), 

kapura,  /.  neka  suhota  za  drva,  kajk.-  Valj. 
(Rad);  —  =  mrrvaščnica,  kajk.-Valj.(Rad), 

kapus,  m.  ber  ©emiife«  ober  6)arten!of)f  (bras- 
sica  oleracea),  Josch,  Tuš,  (R,);  =  zelje, 
Cig.,  C,  Mik,,  Celovška  ok,,  Notr,;  kapGs, 
KrGora;  — prim.  stvn.  chapuz,  Mik,(Et,). 

kapusen,  sna,  adj.  ^o!^(-,  Let.;  kapusni  vrt, 
Jsvkr. 

kapusišče,  n.  ber  Slot}{acfer,  ber  ^toutacfer, 
Jan, ;  (kapušče,  Plu^na  pri  Bolcu-Erj.(Torb,). 

kapusje,   n.  =  kapusišče,  Jan.(H,), 

kapusnica,  /.  i)  eiiie  9tepfet=  unb  eine  33irnen= 
gattuiig,   C;  —  2)  =  zelnica,  Jan. 

kapusnik,  m.  =  zelnik,   C, 

kapusnjak,  m.  =  zelnik,  Notr, 

kapusov,  adj.  =  kapusen,  Jan.(H,), 

kapusta, /.  =  kapus,  J««.,  C,  ogr,-Valj,(Rad); 

—  prim.  stvn.  kumpost,    iz   lat.  composita, 
Mik.fEt,), 

kapiižiti,  užim,  vb.  impf,  cttt^^aareit:  prašiča  k., 
Dol, 

1.  kar,  m,  bcr  ^a\\t,  BlKr,-M, 

2.  kar,   m,  ber  ^el^,   Gor,;  —  prim.  ker. 
kar,   I.  pron,  rel.   i)  Xoa^;    kar  si  iskal,    to  si 

našel ;    teci,    kar   najhitreje    moreš,    lauf,   jO 

25* 


karabinar  —  karbolen 


388  — 


kardinal  —  karpga 


id)ncfl  bu  nur  fannft;  kar  najprej  mogoče, 
C^eftene,  Cig.;  kar  najbolj,  nioglt(i)ft,  C;  — 
kar  —  toliko,  je  —  befto,  Mik.;  kar  večji,  to 
boljši,  C;  kar  dlje,  tem  bolj,  Vrt.;  —  II. 
conj.  i)  feit;  kar  ga  poznam,  jett  ič)  \i)n 
fcnnc;  kar  jaz  pomnim,  jcit  meinem  ©ebenten ; 
prim.  odkar;  —  ravno  kar  (nav.  ravnokar), 
focben ;  —  2)  razen  kar,  samo  kar,  =  razen 
da,  samo  da,  Levst.fM.J;  druge  dote  mu 
nisem  dal,  razen  kar  sem  mu  hišo  pustil, 
Levst.fM.J;  —  3)  ali  (ba)  plo^lic^;  vse  je 
bilo  tiho:  kar  nekaj  zašumi  v  listju;  —  III. 
adv.  i)  ot)ne  rocitcrs,  nur;  kar  v  grob  z  mano, 
pod  zemljo!  Ravn.;  kar  na  samo  pismo  za- 
beležiti, Levst.(S'aiik)\  kar  ustrelil  ga  je; 
kar  pojdi!  kar  to-le,  nur  bie)c#  ^ier;  to  ni, 
da  bi  se  kar  tako  jemalo ;  —  kar  nič,  reilt 
nid^tS,  Cig.,  C;  kar  eden  ne,  ntc^t  ein  cin= 
jiger,  Cig.;  kar  veliko  se  doseže,  rec^t  t)ie( 
erreirfit  mon,  Vrtov. {Km.  k.);  kar  doteknil 
se  ga  nisem,  li)  f)a6e  if)n  gar  nirf)t  berii^rt, 
Notr.- Levst.fM.J;  — 2)  =  nikar,  nid)t,  Giits.; 
kar  —  temuč,  ni(^t  —  jonbern,  Guts./^Res.J ;  — 
gefc^ttjeige :  greh  na  greh  nakopava,  kar  da 
hi  se  ga  kesal,  Ravn.;  še  poslušati  me  ni 
hotel,  kar  pa  da  bi  mi  bil  kaj  dal,  jv^liŠt.; 
v  tem  pomenu  tudi:  ne  kar:  še  vzel  bi  mi, 
ne  kar  dal,  Jan.fSlovn.J;  še  jesti  nimamo, 
ne  pa  kar  bi  se  lepo  oblačili,  Jan.{Slovn.). 

karabinar,  rja,  m.  bcr  Gorabtnier,  Cig.,  Jan. 

karabinka,  /.  ber  Gorabincr,  Cig.,  Jan. 

karafina,  /.  namizna  priprava  s  stekleničicama 
za  ocet  in  olje,  bie  Saiaifine,  Cig. 

karafinka,  /.  =  karafina,   Cig.,  Jan. 

karakter,  m.  značaj,  ber  (Sf)arotter. 

karakteristika,  /.  označba,  bie  Sf)arattertl"tit, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J. 

karanec,  nca,  m.  bcr  ©eriigtc,  Jan. (H.). 

karanje,  n.  bie  ^urcc^tlncifung,  bie  3t()nbuiig 
(mit  5Bortcn),  Cig.,  ogr.-Valj.(Rad). 

karaš,  m.  bie  ftoronjc^c  (cjprinus  carassius), 
Cig.,  Jan.,  Erj.fZ.). 

karasek,  ska,  m.  =  karaš,  Jan. 

karasnik,  m.  črv  k.,  ber  .ftaraiif^tDllvm,   Cig. 

karat,  m.  štiriindvajsetinka  uteži  (pri  zlatu), 
bae  .ftarat,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  Cel.fAr.J. 

karaten,  tna,  adj.  ,^aral-:  karatna  utež,  ba# 
.ftaratgettjid)t,  Cig..  Jan. 

karati,  am,  vb.  impf.  1)  fcbartig  innd)cn,  Z., 
C;  —  1)  mit  Sorten  ,vicf)tigcu,  iicnucijen, 
riigen,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  JilKr.,  ogr.,  kajk.- 
Valj.f^Rad),  nk. ;  učitelj  hude  opomina,  kara, 
kaštiga,  ogr. -Valj. fRadJ;  —  k.  se,  =  kre- 
gati se,  Svct.CRok.);  —  3)  prooociereit  (= 
vznemirjati),  A'r«-/r»y/7"or6.^. ;— tudi:  karati. 

karatovati,  ujem,  i'*.  impf.  fnroticrcti,  Cig.fT.). 

karava,  /  bie  JUiige,  bcr  33crn)ciš,  C. 

karavana,  /.  potujoča  truma  (trgovcev,  ro- 
marjev), bic  .UarntDonc. 

karavanski,  adj.  .^larotuoiifti  :  k.  čaj,  .lan. 

karavec,  vca,  mi.  bcr  lablcr,  bcr  Sittcnririjtcr, 
C. 

karbdi,  m.  =  karbolna  kislina,  »lA-. 

karbolen,  Ina,  adj.  6arboI=:  -Ina  Kislina,  bic 
^arboljnurc  (chcm.),  DZ.,  nk. 


kardinal,  m.  naslov  najvišjih  cerkvenih  do- 
stojanstvenikov za  papežem,  ber  Garbitidl. 

kardinalski,  adj.  (Sarbiual§=,   Cig.,  Jan.,  nk. 

kardinalstv9,  n.  bic  Sarbitialituiirbc,  Cig.. 
Jan.,  nk. 

kare,  pron.  rel.  =  kar,  ogr.-C. 

karengar,  rja,  m.  =  karnar.  Gor. 

karfta,  /.  i)  bie  ftutfdje,  Cig.;  —  fleinerer 
?^iU)rmaiin§wageii,  Zil.-Jam.fRok.J;  —  2)  bic 
Šarrett)C^ilbtrLite  (chelonia  imbricata),  Erj. 
fŽ.J;  —  prim.  bav.  karrete,  it.  carretta. 

karf,  karfa,  >«.  ber  Sarpf. 

karfijol,  m.  bcr  58(umcnfD^I,  ber  ^arftol,  Cig., 
Jan. 

karfijčla,  /.  =  kartijol,   C. 

karijatida,  f.  ženski  kip  namestu  stebra,  bic 
Samatibc,'  Cig.fT.J. 

karikatura,  /.  zasmehljivo  pretirana  podoba, 
bic  Saricatur. 

karjice,  f.  pl.  V.-Cig.,  pogl.  kljuka;  (dvomna 
beseda). 

karj9la,  /.  bie  Sd)iebtru^e,  Lašče-Levst.fRok.J; 

—  prim.  karola. 

karka,  /.   i)  bic  iRiigc,    C;  —  2)  bcr   3o"^ 

Habd.-Mik.,  kajk.-  Valj.fRadJ. 
karla,  /.  neko  jabolko.  M.,  C. 
karlav,  adj.  mit  latigcm  migcorbnctem  jpaar, 

I^pes.-Vra\. 
karle,  /.  pl.  laiige  ^aare,  Z..  Št. 
karmelec,  Ica,  m.  =  karmelit,  (karmeljci)  Zv. 
karmelit,  m.  bcr  Sarmciitcr  (redovnik),  Jan. 
karmelitan,   m.  =  karmelit,   Cig.,  Jan. 
karmelitanka,  /.  =  karmelitka,   Cig. 
karmelitka,  /.  bie  Starmclitcnionnc,  Jan. 
karmelitski,  adj.  Saimclttcr=,  Jan. 
karnifn,  m..  Guts.,  pokvarjeno  iz:  pergament, 

C. 
karmezin,  m.  bošl  SarmoiHltrotl),  Mur.,  Jan., 

Ravn. 
karmezinast,  adj.  corniDifiltrot^,  Mur.,   Cig., 

Jan. 
karmin,   m.   neko  rdeče  barvilo,  ber  JSarmin, 

Cig.,  Jan.,  Cig.  fT.J. 
karmina,  /.  i>ai  Jobtcnma^I,  Jan..  Z..  .Sfik.; 

tud\ pl.  karmine,  Dol.-Cig.,v{hŠt.-Pjk.fČrt.J; 

—  iz,  lat.  nCarmina",  (pesni,  ki  so  jih  nekdaj 
nad   mrtveci  prepevali),  Mik.fEt.}. 

karminjak,  m.  bcr  (iJaft  bcim  Scidjeiimalc,  C. 
karminov,  adj.  .\Varmin  :    karminova  kislina, 

bic  ,SVarmiujiiurc,  Cig.fT). 
karminščak,  m.  =  karminjak,   C. 
karnar,    rja,  m.  =  kostnjak,    bož   93cinl)au^', 

Mur.,  Trub.,  SIS.,  Gor.-Mik. ;  —  prim.  bav. 

karner,  srlat.  carnarium,  bcr  i.'ei(t)enl)0i,   C. 
karnej,  »1.  =  kanjer,  ogr.-C. 
karn^f,  la,  m.  =  tkalec,  Xotr.,  Goriš.,  (ker 

so  bili  tod  nekdaj  največ   Karneli  tkalci). 
karner,  rja,  m.   =  kanjer,    Trub. 
kamedl,   m.  neki   kamen   spadajoč  med  kre- 

menjakc.  bcr  dnntcpl. 
karneval,  m.  predpust,  bcr  SarttcDoI. 
karnis,   wi.  bQ^  ttornieS,  Cig.;  (karniš,  }'rtov. 

/Vin./). 
karvga,  /.  ba#  (^O^ncumappcil,   C;  —-  prim. 

karogla. 


kar9gla  —  kaša 


389  — 


kašar  —  kaštiga 


kar^gla,  /.  =  cerkvena  zastava,    Tohn.-Erj. 

(Torb.);  —  prim.  stsl.  hor^gv,  hor^gva. 
karala,  /.  bcr  Sdiubfanen,  Dol.;  —  prim.  it. 

carriiiula,  bae  ?}iollbctt. 

1 .  karp,  kdrpa,  m.  bov  .'Sarpfcn  (cvprinus  car- 
pio).  Mur.,   Cig..  Jan.;  —  prim.  2.  krap. 

2.  karp,  m.  bcr  3cl)neoidiuf),  C. 
karpa,  /.  ber  3cl)nccjcf)u[l,  Jan. 
karpast,  adj.  tiupfcuartig,  CAg. 
karpoč,  m.  bic  2d)lcil)C  (linca).  Frey.(F.J. 
karpov,  adj.  JHavpien-,   Cig.,  Jan. 
karpovina,  /.  tai-  Saipfenflcijdi,   Cig.,  Jan. 
karpovnik,  m.  ber  ilarpfentcid),  Cig.,  Jan. 
karstenit,    m.  bcr  Mavftenit  (min.),   Cig. (T.). 
karta,/,  bie  5larte:  bie  3pie(farte;  karte  igrati, 

Sarten  ipieleii;  v  karte  igrati,  Mur.;  karte 
metati.  Šartcil  aufid)Iagen,  Prim. 

kartača,  /.   Cig.,  pogl.  karteča. 

kartaš,  m.  ber  ^artcnfpieler,  C,  Valj.(Rad). 

kartati,  am,  vb.  impf.  ^arten  )pielen,  Jan.; 
=  k.  se,  3/wr. 

kartavec,  vca,  m.  ber  ^artenfptcler,  Mur. 

kartavna,  /.  neko  strelno  orodje,  bie  Kartaune, 
Cig.,  Jan. 

kartavžar,  rja,  tn.  Cig.,  Jan.,  pogl.  kartuzi- 
janec. 

karteča,  /.  z  drobnejšimi  kroglami  napolnjena 
topovska  patrona,  bie  Sartatjdie,  Jan. 

karten,  tna,  adj.  5larten':  Jan. 

karton,  m.  ber  Sarton,  bie  ^^appe,  Cig.,  DZ. 

kartčnar,  rja,  m.  bcr  ^^Sappenmadier,  Cig. 

kartuš,  m.  bie  ^atronentajcf)e  (cartouche),  Kos. 

kartuzijanec,  nca,  m.  ber  Sart^dufer  (redov- 
nik), Jan. 

kartuzijanski,  adj.  Sart^dufcr=,   Cig.,  Jan. 

karželj,  žlja,  (željna),  m.  ber  Saiferling  (aga- 
ricus  caesareus),   Cig.,  Tiiš.(R.),  BlKr. 

kaša,  /.  denarnica,  blagajnica,  bie  Salie,   C. 

kasarna,  /.  vojaščnica,  bie  ^aferne. 

kasati,  am,  vb.  impf.  i)  ben  Sopf  id)Utte(iib 
ge^en  (o  konjih),  C;  —  prim.  hs.  kasati, 
trabcn. 

kasavec,  vca,  m.  konj  k.,  ein  ^^Jferb,  haž  ben 
5lopf  511  fd)utteln  pTiegt,  Habd.-Mik. 

kasen,  sna,  adj.  =  kesan. 

kasija,  /.  bie  Kaifie  (cassia),  Cig.,  Jan.,  Dalm. 

kasir,  rja,  m.  blagajnik,  denarničar,  ber  Sajfier. 

kasta,  /  bie  ^afte;  (kaste  so  stanovi,  katerih 
pravice  in  dolžnosti  se  dedujejo). 

kastel,  m.  f(cine  ^eftung,  ha^  Safted. 

kastelan,  m.  ber  '.8urg{)auptntann,  ber  (Saftcdan, 
C7^'.,  Jan.;  —  prim.  i.  gradnik. 

kastelanstvo,  n.  bie  SafteUanžiDurbc,  Cig. 

kastgr,  m.  =  kastorec,  Lašče-Levst.(Rok.J. 

kast9rec,   rca,  m.  ber  "iBiber^ut,   Cig.,  Kr. 

kastrola,  /.  bie  gafjeroUe,  Cig.,  BlKr. 

kastiuži,  m.  pl.  Svet.fRok.J,  pogl.  kostruži. 

kaša,  /.  i)  ber  S3ret,  bef.  ber  ^irfebrei,  bie 
©rii^e;  prosena,  ječmenova,  ajdova,  ovsena 
k.,  :9irfen=,  Q5eriten=,  §eiben=,  ©afergru^e  "ber 
»brei;  mlečna  kaša,  otročja  paša,  Zv.;  kašo 
pihati,  [ic^  barein  .mengen,  Jan.fH.J;  S  Tur- 
kom noč'mo  se  voisk'vati,  \rele  kaše  ne 
pihati,  Xpes.-K.;  kašo  upihati  komu,  jcmail' 
ben  baran  friegeii,  au!J3al}(en,  Let.,  jv^lišt. ; 


v  kaši  biti,  itn  SKal^eur  fein,  Cig.;  —  babja 
kaša  =  babje  pšeno,  C. ;  —  2)  svinjska  k., 
ber  i^ogeltnotcrid)  (polygonum  aviculare), 
Fr.-C. 

kašar,  rja,  m.  ber  (^rii^efianblcr,  Cig. 

kašast,  adj.  breiartig,   Cig. 

kašča, /.  i)  bcr  ©ctreibetaften,  Jan.;  —  2)  ein 
{^cbdube  jur  5(ufbcroQ^rung  be§  OJctreibe^, 
Cig.,  Jan.,  Dol.,  Xutr.;  zidana  klet,  kjer  se 
žito  hrani,  J5/A.V. ;  —  3)  ber  (iJctrcibeboben, 
Cig.;  —  baž  (SJetreibejinimcr,  Xotr.;  —  4) 
ber  'iSadlboben,  Goriška  ok.-Eij.(Torb.);  — 
5)  'i)<xž  'iBoUiDert  im  SSafferbau,  Cig.,  Jan., 
Kr.;  —  prim.  kast,  kasta. 

kaščica,  /.  dem.  kašča. 

kašelj,  šlja,  m.  ber  §u|ten;  suhi  k.,  ber  tro= 
cfcne  .s^uften;  oslovski  k.,  ber  (S)elef)uften. 

kašelot,  m.  ber  $ottfijcft_(cachelot).  (phvseter 
macrocephalusi,  Erj.fZ.). 

kasen,  šna,  adj.  iBrei',  @ru§e=:  kasni  oblog, 
bcr  ^Breiumid)(ag,  Cig. 

i.kašica,  /.  dem.  kaša. 

2.kašica,  /.  haž  Ap^rtentafc^el  (capsella  bursa 
pastoris),  Bodre{(Goriš.)-Erj.  (Torb.);  — 
prim.  it.  cassa,  lat.  capsa,   Strek.fLet.). 

i.kaška,  /.  dem.  kaša,  Levst.fZb.  sp.). 

2.  kaška,  /.  k.  sv.  Ivana,  bie  Spierftaubc  (spi- 
raea  aruncus\  Raidrto-Eij.fTorb.J ;  —  prim. 
2.  kašica,  Strek.fLet.). 

kašljalo,  n.  ber  ^ufter,   Cig. 

kašljanje,  n.  ba§  ^uften. 

kašljati,  am,  vb.  impf.  f)uften ;  bcn  ^uftCtt 
^aben:  že  od  božiča  kašljam. 

kašljav,  adj.  am  £)Ui'ten  (eibenb,  Mur. 

kašljavec,  vca,  m.  ber  :g)u)'ter. 

kašljavka,  /.  bie  ^ufterin. 

kašljiv,  iva,  adj.  =  kašljav,  Jan. 

kašljevati,  ujem,  vb.  impf.  pldtid)ern  (Pom  ©e- 
rduf^  gefc^iittelter,  nid)t  ganj  Doller  ^Sffer), 
vihŠt.-C. 

kašmirka,  /.  bie  ^afc^mirjiege,  Erj.(Ž.). 

kašnat,  adj.  breiig,  Mur.,  Cig.;  kašnata  klo- 
basa, bie  OiriiBrourft,  Cig. 

kašnica,  /.  i)  'itdž  58reitt)Qljer,  Dol.;  —  2)  bie 
(^liil^lDurft,  Cig.,  Jan.;  —  3)  neko  jabolko, 
VrsnofTolm.j-Erj.fTorb.j. 

kašnik,  m.  i)  bie  Q5ru|[tampfe,  Jan.;  —  2) 
ber  "Sreilicb{)aber,  Z. 

kašnjak,  m.  i)  ber  Srcitopf,  C;  —  2)  ber 
'Srcilicb^abcr,  C. 

kašpret,  m.  bic  Sdjefuppe,  Diet.;  (kašprad, 
Jarn.J;  —  gotovo  iz  nem. 

kast,  kasta,  m.  ber  "Jacliboben,  Stopice-Erj. 
(Torb.) ;  —  prim.  bav.  kaischt,  kaescht,  %a^ 
in  £inem  (^etrcibcbeljdlter,  Levst.  (Rok.). 

kasta,/,   i)  ber  ©ctreibetaften,  Mur.,  v^lišt.; 

—  2)  ber  (^ctreibcboben,  Cig.,  Gor.;  bie 
Sc^euer:  žito  v  svoje  kaste  spravljati,  Dalm.; 

—  3)  bie  3d}ilbmauer  im  SSaffcrbauc,  V.- 
Cig.,  LjZv.;  kaste  v  obrambo  mosta,  SIN.; 

—  4)  bie  Sc^lcufe,  Mur. ;  —  5)  tekoča  voda 
s  koritom  vred,  Bolc-Erj.(Torb.). 

kaštavnik,   m.  ber  5?enualtcr  ber  ®emeinbe= 

»Dcingdrtcn,  BlKr.;  --  prim.  it.  castaldo. 
kaštiga,  /.  Mur.;  pogl.  kazen. 


kaštig^ti  —  kateri 


390  - 


kat^rič  —  kavčji 


kaštigati,  a.m,  vb.  impf.  =  kazniti,  Mitr.,  Ci^.. 

ogr.,  i':j/;.SY.-C;  —  prim.  stvn.  chastigon,  lat. 

castigare,  Mik.fEt.}. 
kaštrun,  m.  pogl.  koštrun. 
katakombe,  /.  pl.  podzemeljsko   pokopališče, 

bte  Štatofombcn. 
katalektičen,  čiia,  adj.  z  nepopolno   končno 

stopo  (o  verzih),  fatalcftijcf),   Cig.(T.). 
kataliza,  /.  bic  SlatalDic  (chem.),  Cig.fT.J. 
kataliti,  im,  vb.  impf.  =  kotaliti,   Cig.,  C. 
kataljati,  am,  vb.  impf.  roden  marf)cn,  Gor.- 

Valj.rRad);  k.  se,  roUon:  kroglja  se  katalja, 

Mik.fEt.J;  —  prim.  kotaljati. 
kataldg,    m.  imenik,  zaznamek,    ber  Satotog. 
katalpa,  /.  ber  ^otalpabaum,  Cig. 
katan,    m.  =  vojak,    C,  ogr.- Si.;  —  prim. 

madž.  katona. 
katančev,  adj.  3Bau=,   katančevo  žoltilo,    baš 

5Bauflclb,  Cig.(T.). 
katanec,  nca,  m.  i)  =  katan,   C;  —   2)  bie 

^drberrcieba,  ber  ŠJau  (reseda  luteola),  Cig., 

Jan.,   Cig.  (T.),   Tuš.fR.J,  Medv.(Rok.). 
katanek,  nka,  m.  i)  =  katan,   C;  —  2)  = 

soldatek  (cvclamen),  Sčav.-C. 
katanja ,   /.    neka   vinska   trta,    Kanal  -  Erj. 

(Torb.). 
katar,  m.  ber  .^atarr!^;  katar  imeti;  katara  se 

iznebiti. 
kataren,    rna,   adj.  Saton{)aI=,  fotorrl^nUfd), 

Cig.,  Jan. 
katarinčica,  /.  =  marjetica,  BlKr. 
katarinka,  /.  neka   hruška:    bie  S'atf)Orinen= 

birnc,  Cig. 
katarin.ščica,  /.  eiiie  3(rt  3'^ctirf)fe,  ^ 
kataster,  tra,  »i.  popis  zemljiških  razmer,  ber 

Gataftcr;  v  k.  zapisati,  cntoftriereu,  Cig.,  Jan. 
katastralun ,    Ina,    adj.  =    katastrski,    Cig., 

.Jan..   Cig.fT.J. 
katastrofa,  f.  prevrat  (v  tragediji,  v  življenju), 

bie  ftataftrop^c,  Cig.fT.J. 
katastrski,  adj.  Gataftvol',   Cig.fT.J. 
katedra,   /.    učiteljska   stolica,    ber  Stttl^ebcr, 

Cig.,  Jan.,   Cig.fT.J;  (tudi  rus.). 
kategoričen,    čna,   adj,  določen,    fotegorifcf), 

Cig.(7\). 
kategorija,  /.  razred,  vrsta,  bic  fi^ategorte. 
katehet,  m.  verski  učitelj,  ber  Jiaterfjct. 
katchčtičen,  čna,  adj.  h  katehetiki  spadajoč, 

fated)eti)cl),  Jan.dl.J. 
katehčtika,  /.  bic  .SVated)Ctif,   Cig.,  .Jan. 
katchetski,  adj.  ,'iiated)cten,  fnfcdictijd). 
katchizem,  zrna,  m.   =  katekizem. 
kateket,   m.,   Cig.,  pogl.  katehet. 
katekizem,    zma,    m.  nauk  (pos.  verski)  na 

vprašanje  in  oilgovor  spisan,    ber  Jlfaterf)!'? 

kateri,  pron.  I.  intcrr.  tucIrfjcrV  (lunt  .Vueicil 
obcr  Hicl)rcn'll)  katera  gospa  ves  svet  ob- 
hodi? .Ian.(Slovn.J;  —  bcr  luiclnelte?  kate- 
rega imamo  danes?  >ueld)c*  Tatuiii  l)nbeu 
ttJtr  ^eutC?  — v  indirektnem  vprašanju:  Hog 
ic  ve,  kateri  kozi  rep  krati,  =  (Mott  tueif} 
fd)on,  nicii  cr  ,^ild)tiflt,  Met.;  —  u.  rcl.  \vt\ 

(^cr;    katerega    bom    poklicni,    tisti    naj    se 
oglasi;    kateri  koli,    tucld^cr   imiltcr;    kater; 


bodi,  ti)cld)er  e#  and)  )ei;— 111.  inde/.  irgenb 
uieldjer,  irgenb  einet;  —  če  vaju  (vas)  ka- 
terega zadene,  brez  strahu  pojdi  v  boj;  nas 
bi   lahko   katero  šlo  k  božji  službi,  DOn  Un§ 

,'pau^fletipficn  irflcnb  ciner,  C. 
kat?rič,  adv.  I.  intcrr.  \vd6)tin\<x{  ?  ^um  njic« 

»teltenmal?  (kterič)  vihŠt.-C;  —  II.  indef. 

irgcnbeiniuol,  suitieilcn,  moudimal,  C;  ali  si 

že  bil  katerič  na  Bezjaškem  ?    (kterič)  Raič 

fKol.J. 
kat^rikrat,   adv.  I.  interr.  meldie^mal?  —  H. 

rel.  tuann;  k.  koli,  tuann  imnter;  — III.  indef. 

irflenb  ciiunal,  mand)mal. 
kateta,  /.  bic  }ilatt)ctc,   Cel.  fGcom.J. 
kateter,    tra,    m.  neko  cevasto  ranocelniško 

orodje,  ber  Satt)etet. 
katod,   m.  =  katoda,   Cig.fT.J. 
katoda,  /.  bie  SatfjObe  (phvs.),  Jan.fH.J. 
kat9ličan,  m.  bcr  Jitatl)Olif;  tudi:  katoličan, 
katoličanec,   nca,    m.  =  katoličan,  ogr,- M.. 

Mik. 
kat9licanka,    /.  bie   Satf)oU!in;    tudi:  katoli- 
čanka. 
katpličanstvo,    n.   het   Sat^oltcižmu^ ;    tudi: 

katoličanstvo. 
katolik,  m.  po  nem.  Slatf)Olif,  Cig.,  Jan. 
kat9liški,  adj.  fatl^olifd). 
katoptričen,   čna,  adj.  fotoptrifrf),    Cig.fT.). 
katoptrika,  /.  nauk   o  odsevanju,    bie  Stato^ 

ptrit,  Cig.fT.J. 
katorna,  /.,  Miir.,  pogl.  kotorna. 
katran,  m.  bcr  I^ccr,   Cig.fT.J,  nk  ;  —  hs. ; 

prim.  tur.  katran,  Mik.fEt.J. 
katriga,  /.  =  stol,  kajk.-Valj.fRadJ;-~pr\m. 

it.  (dial.)  carrega,  Scffcl. 
katun,  m.  neka  bombaževa  tkanina,  ber  .^attuu. 
katunar,  rja,  m.  bcr  S^attiimticbcr,   (^ig..  Jan. 
katunarnica,  /.  bie  itottuiitabvif,   Oi,'.,  Jan. 
katunarski,  adj.  bic  Stattuiiarbcitcu  bctrctfcnb: 

-ska  stiskalnica,   bic  .Siattunprcfje,    Cig. 
katunast,  adj.  fattiiiicii. 
katunov,  adj.  fattiuicu. 
katunski,  adj.  ^'attlUt- :  -ska  igla,  bie  .tTnttun 

iiabcl,  Cig. 
kava,  /.  ber  .*ttaffce,  Mur.,  Cig..  .Jan.,  nk.;  — 

prim.  hs.  kava,  kafa. 
kavar,   rja,    m.  ber  Kaffccfiebcr,  .\fur.;  —  = 

kavarnar,   Cig.,  Jan 
kavarica,  ^.  bie  ,ft'affeeftcberin,  bieAlnfjcci^cufiii, 

C,  Zgl). 
kavarna,  /.  ba^'  .Shiffccbaii'?,  .fan.,  nk. 
kavarnar,  rja,  m.  bcr  Gafcticr,  nk. 
kuvarnica,  /.  —   kavarna,  .Ui//.,   Cig..  Jan. 
kavarnik,   m.  bcr  itaffccfd)Ciif ,    bcr  ISnfcticv, 

Cig.,  .Jan. 
kavcija,  /.  varščina,  bic  Giiutioil,   Cig.,  Jan., 

nk.;  govori  se  tudi:  kavcTja. 
kavčcvina,  /.  r-  kavčina,  jv\hŠt. 
kavčica,   /.  dem.  kavka;    i)   bic   ^.Jllpciibolifc. 

pnd  Kaninom- J-'.rj.( Torb. J ;  —  2)  bic  .^'\iitl)a»ic, 

Jan. 
kavčina,/.  neka  vinska  trta:  bic  blilUC  .Uollicr 

trnilbc,   M.,  jv{U.^t.-Erj.(Torb.). 
kavčji,  adj.  Uoii  ber  '^o\)\t,  I^oljlcil  . 


kavčmar  —  kavljiti 


—  391  — 


kavnar  —  kazaj 


kavčmar,  rja,  m.,  Štrek.,  Let.;  pogl.  k.alčmar, 

rczar. 
kavčuk,  m.  bcv  S'autfc()uf. 
kavčukovec,  vca,  m.  bcr  ilaut)d)uftiauni  (si- 

phonia  elastica),   C,    Titš.fR.J. 
kavdranje,  n.  bne  Sailbcilt,  btt'?  ®cfoIIcr  bc# 

kavdrati,  am ,  vb.  impf.  i)  tailbcvit,  follcvil 
(tiom  2iut()al)n):  —  2)  plaubcvn,   Z..  Sl\. 

kavec,  vca,  »i.  bcr  Svcftciluciii,  bcr  'i)carf)tvciii, 
Ci^.,  Jan.;  tropine,  zalite  z  vodo,  dajo  v 
Istri  kuhati;  kar  odtoče,  imajo  po  leti  za 
pijačo,  ki  jo  zovejo  kavec,    SIN.  XIII.   61. 

kavelj,  vlja  (veljna),  m.  i)  bcr  Jpafeil,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Kr.\  —  2)  bcr  Seint,  C;—  3) 
tiidjtiger  9JJann:  ako  jim  je  načelnik  kavelj, 
gredo  za  njim  skozi  peklenski  ogenj,  Bcs.\ 
presukan  k.,  burc^trtebcncr  Sled,  Zora. 

kaveljček,  čka,  m.  dem.  kaveljc,  ^až  §atd)cn, 
Cig.,  Jan.,  Kr. 

kaven,  vna,  adj.  S'affee»,  Mur.,  Jan.,  nk. 

kavijar,  m.  slana  ikra,  bet  KaOior,  Cig.\  — 
rns.  kavijari.. 

kavka,  /.  i)  bic  Solile  (corvus  monedula);  k. 
škrlatnica,  bio  '•^sur^iurbotile,  Cig.;  —  2)  cinc 
blaue  3:raubeiigattung,T'/-to)'.  (Vin.),  Tnimm., 
Št.-Erj.(Torb.);  —  3)  ber  .Sjafen,  Cig.;  — 
palica  z  železno  kljuko  na  koncu,  s  katero 
tkalec  ladjico  pobira,  Gor.;  —  bie  ^atl)aue, 
Jam.,  Mur.;  —  4)  bie  2^liurfd)lianc,  z.;  — 
5)  bic  SBinbc,  Krn-Erj.(Torb.)  ;  —  6)  grobcr 
@d)rift,5Uii,  Z.;  kavke  delati,  fri^dii,  ftra^cn-- 
fiifec  mad)cil,  Cig.;  —  7)  človek,  ki  vedno 
javče  (kavka) :  ti  si  prava  kavka,  jv{hSt. 

kavkati,  am,  čem,  vb.  impf.  i)  a^nUd)e  Saute 
»on  fid)  geben,  wie  bie  ®o^le;  pure  kavkajo, 
jvihšt.;  —  ']a\nxntxx\.:  kaj  vedno  kavkaš,  ;V:{/i- 
St.;  —  2)  luščiti  kostanj  iz  griče  (jezice), 
GBrda-Erj.  (Torb.). 

kavkelj,  kija,  m.  bcr  ^ofctl,  Lašče  -  Lev st. 
(Rok.). 

1.  kavkljati,  am,  vb.  impf.=  nadležno  beračiti, 
moledovati ,  Rihenberk  (Goriš.)-Erj.  (Torb.) ; 
—  prim.  kavkati. 

2.  kavkljati,  am,  vb.  impf.  filppeltt,  Jan.;  — 
prim.   kavkelj. 

kavkljec,  kljeca  (-keljc,  -keljca),  m.  ba§  .^iit- 

(f)en:  trotje  noge  imajo  kavkljece,  jako  be- 

čelnim  podobne,  Levst.(Beč.). 
kavla, /.  i)  bie  fo^triibe,  (kavlja)  Cig.,  Lašče- 

Levst.(Rok.);  —  2)  bic  ©tedriibe  (posebna 

zvrst  ogrščice),  Tuš.(R.);  —  ^r\vc\.  lat.  caulis, 

it.  cavolo. 
kavljast,  adj.  f)afid)t,   Cig. 
kavljat,  ata,  adj.  "^atig,   Cig. 
kavljati,  am,  vb.  impf.  feimcit,  fproffcn,  \otr.- 

Z.;  krompir  (v  kleti)  kavlja.   Sv.  Petcr-Erj. 

(Torb. J. 
kavljič,   m.  dem.  kavelj ;  ba^  §afd)cn,    Cig. 
kavljičati,  am,  vb.  impf.  i}dfe(n,  Jan. (H. J. 
kavljije,    n.  coll.  bie  Sleime,   bie  Jricbe,   .SV. 

Peter.-Erj.  (Torb.). 
kavljiti,  im,  vb.  impf.  mit  eiitciii  .'^"lafeu  faficii, 

Cig. 


kavnar,    rja,    m.  bcr  ^orfcilfcifcr,    Poh.;  — 

prim.  knaver. 
kavnica,  /.  bie  .^'nffcefdjalc,  Jan. 
kavnik,  »j.  bic  ft\iffccbiid))C,  Jan. 
kavopivec,  vca,  m.  bcr  itaffcctriittcr,  ber  S'affee= 

bruber,  Cig. 
kavopivka,  /.  bie  .'ft^affeetrinferin,  bie  Soffee^ 

fditueftcr,  Cig.,  Jan. 
kavovar,  vara,  m.  bic  Slaffccmafdlinc,  Jan. 
kavovec,     vca,     m.    ber    Slaffceboum    (coffea 

arabica),  Jan.,   Tuš.  (R.). 
kavovina,  /.  'i)a^  ft'affein,  Cig. (T.). 
1 .  kavra ,  /.  i )  bie  jTiut^enne ,   Guts.,  Mur., 

Cig.,   Jan.,  Zora;  —   2)  =  vrana,   C. 
1.  kavra ,  /.  bie  Unterfo^lriibc  (podzemeljska 

koleraba),   Cig.,    Notr.-Z.;  —  prirri.  it.  ca- 
volo rapa,   C. 
kavrač,  m.  i)  ber  Srutlja^tt,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

Danj.-Mik.,  Glas.,  Zora,  ]'est..    Slom.;  — 

2)  =  vran,    C. 
kavran,  m.  ber  eigentlic^e  pber  SoHrabe  (cor- 
vus corax),  Mur.,  Erj.(Z.),  BlKr.,  jv{hSt., 

Hrušica  v  Istri-Erj.(Torb.). 
kavrana,  /.  =  vrana,   Celjska  ok.-C. 
kavrati,   am,  vb.  impf.  fauberil,  frac^JCtt,  Z. 
kavrej,   ?n.  =  kavrač    i),   Guts. 
kavrna,  /.  bie  28oIIe  am  Sammt  ober  %n<i), 

C;  —  bie  beim  SBcben  fid)  bilbenbc  SBoHe, 

C,  Zora;  —  prim.   Caf(Vest.  I.  i6'j.). 
kavrnat,  adj.  tuoUig,  raut),  C. 
kavrnčen,  čna,  adj.  ^ottiQ,  ttJOlIig,  (tudi:  kab-) 

J)g>---C. 
kavrnek,  nka,  m.  =  kabrnek,  kabronek,  C; 

kavrnki  visijo  na  leščevju,  SlGor. 
kavrnica,  /.  bie  SSoUe,  bie  fid)  beim  SBeben 

bilbct,  Z. 
kavrnje,  n.  ha§  9iauT)c  am  Xu(^e,  C. 
kavrnka,  /.  =  kavrna,    C,  Zora. 
kavs,  m.  ber  Qcmi,  ber  ,^aber,  Cig.;  stari  kavs 

(med  Judi  in  Samarjani)  se  je  zmerom  huje 

vnemal,  Ravn.;   to  je  bil  ravs  in  kavs!  Z, 
kavsanje,  n.  ha.^  §aden  mit  bem  ©c^nabet;  — 

bad  ©cjditfc. 
kavsati,   am,  vb.  impf.  i)  mit  bcm  Sd)nabel 

obcr  eincm  nbulid)cn  ®egenftanbc  piden,  t)a= 

deit,  idjuappcii ;  ptiči  se  kavsajo,  ^aden  fic^ 

mit  bcn  edjuabein;  —  2)  k.  se,  §an!cn;  pri 

tej  hiši  se  noč  in  dan  kavsajo,  Lašče-Levst. 

(Rok.). 
kavselj ,    sija,    m.    "na^    .'pčifc^cn,    Cig.;    ber 

©c^napper  (ber  ^unbdrste),   V.-Cig. 
kavsljati,  am,  vb.  impf.  dem.  kavsati,  Z. 
kavsniti,  kavsnem,  vb.  pf.  mit   bem  8d}nabel 

obcr  mit  eincm  of)nlid)cn  ®egcnftanbe  pifen, 

(jaffii,  idjnappen. 
kavtre,  /.  pl.  =  vrnila,  Notr.,  Polj. 
kaz,  kaza,  m.  bcr  ?rcl)(cr,  ba§  ®ebrcd)en:  5.  ^. 

cinc  fcljlerfjafte  galte  im  Jud)  (Stattenfc^mons), 

Cig. 
kazač,    m.    i)  kdor  kaj  kaže,    ber  ^ei^^V,  ber 

583eifer,  C;  —  2)  bcr  ^eigefinsc'^/  ogr.-Valj. 

(Rad);  —  3)  ba§  9iegifter,  C. 
kazačcn,  čna,  adj.  kazačni  prst  =  kazač,  ber 

3cigefingcr,  ogr.-C. 
kazaj,  »1.  ber  gingerjeig,  SIN. 


kazalce  —  kazemata 


—  392  — 


kazen  —  kazniv 


kazalce,  >i.  dem.  kazalo. 

kazalcn,  ina,  adj.  .^ciflcnb,  bcinonftrattt),  Cig.; 
kazatni  uk,  bcr  9iujd)auunfl#iinteirid)t,  CJg. 
(T.),  C;  kazalni  naklon  (način),  bie  Olljei' 
genbc  Slrt  (gramm.),  Cig.\  kazalni  zaimek, 
ba#  anjciflenbe  {ViJ^tt^^rt,  bae  ®enionftrati»^ 
pronomcn  (gramm.),  LcvstJSl.  Spr.). 

kazatnica,  /.,   Cig.,   C,  pogl.  monštranca. 

kazalnik,  m.  i)  ber  ^i^K  (j.  55.  an  ber  lUjr), 
Cig.,  Jan.,  DZ. ;  nihalni  k.,  ber  'ipenbelsciger, 
DZ.;  —  2)  ba^  S?crjcid)ing,  Cig.;  k.  držati 
o  čem,  iibcr  etioaž  eiii  JHcgiftcr  fiifiren,  DZ. ; 

—  3)  ber  ^Jlccilfatio  (gramm.),    Cig.,  Jan. 
kazalp,  n.  i)  bie  ^fiflcuovrtdituitg,  ber  3*^i8ff, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  —  2)  ia^  9ie< 
gifter,  ba#  ^"'J^JlteDerjeic^ni'^,  baš  9Jeperto= 
riunt,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.;  abecedno 
k.,  Levst.(Nauk). 

kazanje,   n.  ba§  3'^'9^"- 

kazati,  žcm,  vb.  impf.  i)  jcigeii ;  rad  kaže, 
kar  ima;  roka  kaže,  kam  cesta  drži;  k.  kam, 
na  kaj,  auf  ettt)a§  l^iiilDcifert ;  —  k.  se,  fid^ 
jeigen;  ftd)  bemerfbar  p  madfien  fucften;  rad 
se  kaže;  —  k.  se,  oficntlidi  ouftreten,  \\č) 
probucieren ;  na  scnjmih  se  kažejo  glumači; 

—  (of)ne  9(bnd)t)  )ef)cn  laffcn:  gosli  k.,  ben 
SSufeii  entbiofet  f)aben;  kaj  vedno  zobekažeš, 
ttjorum  ladift  bu  in  ciiicmfort?  ji<ihšt.;  — 

—  k.  se,  gum  3>Drid)i'iu  tommen:  ruda  se 
že  kaže;  —  =  tDeiien,  (cfireii:  k.  komu, 
kako  se  šiva,  cinent  1>a's  SJči^eu  »ueifen;  — 
to  kažejo  oči,  baž  Ie()rt  bcr  5(iigcnjc^etn,  Cig.; 

—  =  aufeent:  ne  k.,  nid)t#  merten  laffen; 
jur  Sd^au  tragcn:  svojo  učenost  k.;  kazati, 
kakor  bi  ne  čutil  veselja,  žalosti ,  ®Iei(^= 
gii(tig!ctt  jeigen ;  —  k.  se,  ftc^  jetcjen,  \id) 
ftcUen;  dobrotljivcga,  prijaznega  se  kazati, 
©iitc,  J^rcunblidjtcit  jur  Sdiau  tragen;  — 
k.  se,  )ic^  nujjcrit;  tako  se  kaže  sovraštvo, 
zavist;  —  2)  erioartcn  (affen,  bcbeiitcu:  to 
kaže  dolgo  zimo,  to  nič  dobrega  ne  kaže; 
na  vojsko  kaže,  e^  Idf^t  fic^  ,yim  .^ricge  an, 
C'g.;  kakor  vse  kaže,  iilloin  lUnidiciii  nad); 
nič  ne  kaže,  c^  ift  feine  ^,?lu§|id)t  t)orI)anben; 
.slabo  kaže!  fd)lcd)te  9(n#lid)tcu!  po  vinogradih 
lepo  kaže,  bic  ©eingiirten  »crjprec^cn  cinc 
gute  Grnte;  vreme  kaže,  pa  laže,  PodUrnci- 
Krj.fTorb.j;  —  k.  se,  bcn  '?(nid}ein  l^abcn; 
kakor  se  kaže,  beni  'JtnfdKin  nad);  —  3) 
paffcn,  angcscigt  fcin:  to  mi  ne  kaže,  bai 
tougt  mir  nid)t;  to  nikamor  ne  kaže,  baniit 
i[t  nid)t#  JU  niad)cn,  Cig.;  ne  kaže  kopati 
ob  tem  vremenu;  tu  kaže  puščati,  ^icr  ift 
cin  9lbcrlaJ!g  nngc.^cigt;  kakor  kaže,  je  nod)= 
bcnt. 

kazavcc,  vca,  m.  i)  ber  etiuov  ,^cigt,  Cig.,  Valj. 
(Rad j;  —  2)  ber  ^firt^niHier;  —  3)  =  ka- 
zalo, kazalnik,  ber  ^fUKr  (mech),  Cig. (T.); 

—  4)  bcr  G^ppuent  (math),    Cig. (T.),  Žnid. 
kazavka,  /.    1)  bie  ^fiflT'",   ^-'V- .'  —   2)  bcr 

.^nbcf,  bcr  9ln,^ciger  (math.),  Cig. (T.). 
kazLC,    zca,    m.  =  kazavcc,    bcr  ^fin^fiiiilf«", 

(iuts. 
kazemata,  /.   bombentcfte^  (MciuiJIbc .  (in  ^c 

jMingcn),  bic  (Injcntaltc,  Cig. 


1.  kazen,  zni,  /.  i)  bic  Strofe;  božja  k.,  bie 
Strafe  Oiottc^;  smrtna  k.,  bie  lobe^ftrafe; 
pod  veliko  kaznijo,  bci  ^of)er  Strafe,  Cig.; 
s  kaznijo  je  prepovedano,  cž  ift  bci  Strafe 
Dcrboten,  Levst.fSauk);  —  2)  cinc  SIbgabe 
an  bic  .'derrfdjoft,  ttjie  fie  einft  cingefit^rt  roar, 
Jan.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Fr.-C;  žitna  k.,  bai 
f)crr)c^aft(id)e  3i»'?9ctreibc,  .Jam.,  Fr.-C;  — 
3)  ber  3'"^'  KrGora-  DSv.;  —  v  kazen 
dati  =  v  najem  dati.  Ro^.-Glas. 

2.  kazen,  zni,/.  ber  Sd)ein,  Dol.- Mik.  (FA.); 
na  k.  imeti,  jur  Sdjou  tragcn,  C. 

kazen,  zna,  m.  =  i.  kazen/.  2),  Guts.,  Mur., 
Gor.-Mik.,  jv\hŠt. 

1.  kazen,  zna,  adj.  i)  kazno  je,  e§  f)at  bcn 
"!?lnfd)ein,  e§  ift  »r)a{)rfd)einlid) ;  ni  kazno,  da 
bi  on  bil  to  storil,  Svet. (Rok.);  kakor  je 
bilo  kazno,  tt)ie  ti  ben  9lnf(^ein  ^otte,  Gor.- 
Let.;  —  2)  gute  5(u§fid)tcn  bietcnb:  žito  je 
kazno,  Mik.;  vreme  je  kazno,  =  dobro 
kaže.  Dol.;  —  ni  kazno,  e^  ift  nid)t  angc= 
jeigt,  paffenb,  C;  — 3)  anfe^nlic^:  k.  človek, 
ftattlid)cr  SKann,  Dol.;  vrt  ni  kazen,  Litija- 
Svet.  (Rok.) ;  naj  ima  kazno  ali  nekazno 
ime.  Jure.;  —  4)  ni  kazno  =  ni  za  poka- 
zanje.    Svet.  (Rok. J. 

2.  kazen,  zna,  adj.  dcrborben:  kazen  (kazan) 
kostanj,  krompir,  Gor.-DSv.;  —  prim.  kaz, 
kaziti. 

kazenski,  adj.  Straf=,  Eriminol--,  Cig.,  Jan., 
DZ.,    nk.;    kazensko  pravo,    ba^  Strafrcc^t, 
baž  Sriminolred^t,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  v  stva- 
reh kazenske  sodbe,  in  ftrofgerid)tlid)en  "žln 
gclegcnfjciten,  Levst.  (Saukj. 

kazenskopravden,  dna,  adj.  Strafprocef^=, 
Jan.,   D  Z. 

kazenskopraven,   vna,  adj.  ftrafrcd)tltc^,  DZ. 

kazenskos9den,  dna,  adj.  ftrafgcrid)ttid),  DZ. 

kaziten,  Ina,  adj.  t»cibcrbcnb,  ucrberblid),  C7^., 
nk.;  entftcllenb,  nk. 

kaziti,  im,  vb.  impf.  nerbcrbcn ,  ticr£)un,^cn ; 
to  ga  kazi,  ba'S  cutftcllt  if)n;  to  nič  ne  kazi, 
ba^  ld)abet  nid)t^,  Cig.,  C;  veselje  komu 
k.,  jenianbži  {vrcubc  ftbrcn;  srečo  si  k.,  fic^ 
fein  ®liid  ucrberben,  Ravn.;  zapeljive  reči 
srce  kaze,  Jap.fPrid.J;  —  kazi  se  mi  delo, 
c§  min  mir  nid)t  gerat^cn,  Cig. 

kazivcc,  vca,  m.  bcr  i^crbcrbcr,  Cig.,  \'alj. 
(Rad). 

kazn^n,  adj.  i)  =  kazenski,  DZ.;  —  2)  mit 
l?lbgabcn  belaftet:  tiste  stare  hiše  so  bile 
kaznenc.   Gor. 

kaznynik,  m.  neka  žitna  mera:  pol  mernika 
ali  četrt  vagana,  Tolm.;  —  yr\m.   i.  kazen   2). 

kaznitcn,  Ina,  adj.  1)  ftrafonb,  Strof«;  kaz- 
nTlna  oblast,  bte  Sfrafgciualt,  Cig..  DZ. ;  — 
2)  kiiznilno  licjanjc,  ftrafbarc  .vanblung,  DZ. 

kazniliščc,  u.  bcr  Strafort,  (.'ig .  DZ. 

kaznilnica,  /.  bai^  Stiafl)ani?,   ('ig  .  Jan.,  nk. 

kaznina,  /.  baC'  Strafflclb,   C   DZ. 

kaznitclj,  m.  bcr  Strafer,  C. 

kazniti,  im,  vb.  impf.  ftrafcn,  Cig.,  Jan.:  vse 
prestopke  le  vrste  kazni  sodišče,  l.evst. 
(XaukJ:  govori  se  tudi:  kazniti. 

kazniv,  iva,  adj.  ftrofbar,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 


kaznivcc  —  kdy 


393  — 


kd9r  —  kec 


kaznivcc,  vca,  m.  bci"  ©trofer,   Cig. 
kaznivka,  /.  bic  Straferin,  Cig. 
kaznivost,  /.   bic   Strafborfcit,    Mur.,  Cig., 

Jan.,   lik. 
kaznjenec,  nca,  m.  bei"  Strafling,  bcc  ^\\d)U 

linfl,   Cig.,  Jan.;   kaznjence,   Levst.fSaukj; 

sicer  tudi :  kaznjenec. 
kaznjenje,  n.  h<x^  Stiafen. 
kaznjenka,  /.  iucib(id)cr  Strafiiufl,  Cig.,  Jan.; 

—  prim.   kaznjenec. 

kaznjevati,  ujem,  vb.  impf.  =  kaznovati  i), 
DŽ. ;  kdor  bi  se  tako  molče  hotel  splaziti 
mimo  zakona,  kaznjujejo  ga  za  obrtovnega 
prestopnika,  Z-fi-^^f^iV^j/A^;  (kaznjevati,  DSv.). 

kaznovalen,  tna,  adj.  ftrafenb,  Strof-,  Cig., 
Jan.,  nk. 

kaznovališče,  n.  bev  ©trafort,  Jan..   C. 

kaznovatnica,  /.  ba§  Stiaft)QU§,  Cig.,  Jan.,  C. 

kaznovanje,  n.  ha-}  8trafen. 

kaznovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  ftrafcn,  Mur., 
Cig..  Jan.,  nk.;  kar  je  hudega,  črti  in  kaz- 
nuje Bog,  Ravn.;  —  2)  bcu  I)eriid)af(IicI)ett 
3tn§  entricf)ten,  Guts.;  prim.  i.  kazen  /.  2). 

kaznovavec,  vca,  m.  ber  ©trafer,  Mur.,  Cig., 
.Jan.,   nk. 

kaznovavka,  /.  bie  ©trafertn,   Cig.,  nk. 

kazuar,  rja,  m.  ber  Sajuar  (casuarius  indicus), 
Erj.rŽ.J. 

kazuist,  tn.  ber  Sajuift,  Cig.  (T.). 

kazuistika,  /.  znanstvo,  ki  uči  pomirjevati 
vest  v  težavnih  slučajih,  bie  Sofutftif,  Cig. 
(T.). 

kaže,  dta,  m.  cestni  k.,  ber  SBegirelfer  (ouž^olg, 
©tein),  Cig.,  M. 

kaženje,  n.  baž  SSerberben,  ba§  5i8er:^un5en, 
bnž  gntfteHen. 

kažimed,  m.  ber  §onig!u(iucE  (cuculus  indi- 
cator),  Erj.fŽ.J. 

kažipot,  tn.  ber  ©trafeenjeiger,  ber  ?E3egtuetfer, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  k.  komu  biti,  je= 
monbent  ben  SSeg  roeijen,  9ln(eitungen  ge= 
ben,  nk.;  —  prim.  hs.  kažiput. 

kda,  adv.  =  kdaj,   kadar,   C,  Mik.,  v^kSt. 

kdaj,  adv.  I.  interr.  tDann?  od  kdaj  (odkdaj)? 
)cit  tuann?  do  kdaj?  bis  511  roelcfier  3^^^? 
do  kdaj  si  mu  denar  posodil?  —  II.  indef. 
kdaj,  jemal§,  irgenbtDann;  nimam  kdaj,  ic^  i)aht 
(nie  čine)  feine  ^di  (etroaž  511  t^un);  če  sem 
ti  kdaj  kaj  dobrega  storil ,  tucim  Id)  bir  je 
eiiie  35?o^{t()at  errciefen  \)Q.hi\  —  jutneilen: 
vaščanje  ga  kdaj  po  ves  teden  niso  videli, 
LjZv.;  kdaj  in  (pa)  kdaj,  junjcitcit;  —  III. 
rel.  =  kadar,  jv\hŠt.;  —   pogl.  kedaj. 

kdar,  adv.  rel.  =  kadar,   Cig.,  Jan.,  Mik. 

kde,  adv.   =  kje,   C,  Mik.,  Levst.fSl.  Spr.J; 

—  („gdi",  frelat./Trub.). 

kdekde,  adv.  =  tu  in  tam,  RaičfSlov.J. 

kder,  adv.  rel.  =  kjer.  Mik.,  Levst.fSl.  Spr.J. 

kdo,  pron.  I.  interr.  trer?  kdo  je?  tuer  l^a? 
kdo  ve,  kaj  počenja!  luer  \vi\]i,  loa§  er  treibt! 
kdo  pameten  se  bo  čudil?  toeic^er  bcruiinftige 
9}ienf(^  »Dirb  ficf)  njunbern?  ta  ustava  ni  kdo 
ve  kako  umetna,  Zv.;  tega  ne  dam  iz  rok, 
ko  bi  ne  vem  kdo  prišel !  jr^/j.SV.;  — II. /h^<?/. 
kdo,  irgenbroer,  jemaub;  če  kdo  ve,  pa  naj 


pove!  vsaj  nima  kdo  po  njega  iti,  e^  ift  jfl 
niemanb  ta,  ber  iljii  f)oIcn  tonntc;  ima  kdo 
nositi  med,  Levst.fBcč.J;  —  III.  >r/.  =  kdor, 
na  v^liudu. 

kdor,  pron.  rel.  met;  kdor  ne  dela,  je  brez 
jela,  Cig.;  kdor  koli,  tuer  immer!  kdor  (si) 
bodi,  luer  ež  fet. 

ke,  conj.  1)  itienn:  ke  bi  .  .  .  (okršeni  keder 
=  kadar,  namesto  zdaj  v  knjigah  sploh  na- 
vadnega: ko  bi  .  .  .),  Guts.;  prim.  Skrab. 
(Cv.VI.  lO.VII.  I).);  —  2)  =  ker,  Guts.,  C. 

k^ba, /.  1)  etma§  5(bgeftutUc^,  C/>,;  — kokoš 
brez  repa,  Lašče-  Levsi.  (Rok.);  —  2)  bie 
giucrgin,  BlKr. 

kfbast,  adj.  i)  geftu^U,  [tumpf,  Cig.,  Jan.; 
kcbasta  kokoš,  eiite  Jpciitie  mit  fefjr  turjen 
Scf)rDan5febcrii,  BlKr.;  kebast  pes,  ein  ^unb 
mit  geftutUem  ©djlueif,  Levst.fZb.  sp.J;  — 
ftiimmelidjt,  C. ;  —  2)  jmergartig,  BlKr.-M. 

kfbček,  čka,  m.  detn.  kebec;  junger  SSogel, 
i>a§  iliid)Iein,  C 

kfbec,  bca,  m.  i)  ein  S^^ier  mit  abgeftubtem 
©d)iuan3,  Cig.;  —  2)  fleiner,  unterje^ter 
9}fenid),  ein  S^ierg,  BlKr.;  —  3)  eiue  ''Kvt 
toei^e  {^ifole,  Lašče-Levst.fRok.j. 

kebel,  bla,  m.  bal  ©c^aff,  Cig.,  \'rt..  Dol.; 
vina  ni  maral  piti  iz  kupice,  morali  so  mu 
prinesti  kebel,  LjZv.;  vodni  kebli,  Erj.fLet.); 
pravi  k.  (^kebal")  in  mera,  A^re/; ;  —  (kebef, 
ber  3[lie'^en,  ogr.-C);  —  prim.  kabel. 

kfber,  bra,  m.  =  hrošč,  ber  Safer;  — iz  nem. 

k?bica,  /.  dem.  keba;  fd)lt)ansIofe§  §ut)n,  Cig. 

kgbiti,  im,  vb.  impf.  ftui^en,  ben  ©{|ttjan§  ab= 
ftn^en,  Cig. 

keblača ,  /.  ber  Sopf  (zaničlj.).  SlGor.  -  C, 
Trst. (Let.);  —  prim.  kebel. 

keblanja,  /.  =  keblača,   C. 

keblar,  rja,  m.  ber  ©c^aff binbcr ,  C,  Svet. 
(Rok.). 

keblfnik,  m.  kraj,  kamor  se  postavijo  škafi, 
BlKr. 

keblica,  /.  ein  ©^aff,  Habd.,  Dol.;  bie  'MUč)' 
gelte,  C;  Mleka  dosti  nam  podeli,  Dve  če- 
brici,  Dve  keblici,  Vrt.;  —  bie  ©C^Opfgelte, 
Notr. 

kfbrast,  adj.  betrunfen,  Kr. 

kfbrc,   m.  dem.  keber. 

kfbrček,  čka,  m.  dem.  kebrc. 

k^brič,   m.  dem.  keber. 

kebrščak,  m.  bie  gro^te  ®attung  f^ifoten,  vih- 
št.-c. 

kebzovati,  ujem,  vb.  impf.  fdiauen,  5(d)t  ^abeit: 
k.  na  koga,  kaj,  ogr.-M. ;  "?(d)t  gebcn,  mcrfen, 
ogr.-C,  Valj.  (Rad). 

kiec,  keca,  »;.  i)  ber  Sd)nabelf)ieb,  ber  ^icf, 
Jan. (H.);  —  bcr  5)ieb,  Jan. (H.);  —  2)  kec 
ti  bo,  ako  ti  oče  umrje,  bcin  2oD§  tuirb  fid) 
nač)  bem  Jobe  bež  33aterž  jum  ©c^limmcren 
»enben,  Z.,  GBrda;  —  3)  ber  ©fi^  (im 
2;arof|pieI),  Cig.;  —  k.  biti  komu,  jeman= 
bent  gemnd)ien  fein,  Cig.;  —  (ni  gotovo,  ali 
te  besede  vse  skupaj  k  enemu  korenu  spa- 
dajo). 

kec,  adv.  =  odkod,  Mik.;  (iz  ked-ci;  prim.. 
ked). 


kec  —  kfhljast 


394 


kchljati  —  kenguru 


kec,  iiitcrj.  s  tem  glasom  mačke  podijo,  M., 
Dol..  Sotr. 

kecati,  am,  vb.  impf.  i)  bcriiljrcn,  .Jam.:  — 
2)  k.  se,  fc^Iec^t  gef)en:  keca  se  mi,  GBrda; 
—  prim.  kec  2). 

kecmec,  m.  bo«  ^auitl{)ar,^,  Mur.,  C;  arab- 
ski k.,  bn^  (iiiinimi,  Danj.(Posv.  p.). 

kecniti,  nem.  vb.  pf.  bcriUireu,  Jam.;  —  mit 
bcr  flhltlK  fdjlacicii,  .lan. (H.). 

kfča,  /.  =  kečiga,  Mur..  Erj.fZ.j. 

keciga,  /.  bcr   flcine  Štor,  ber  Stcrlet  (aci- 

penscr  rLUhenus),   Erj.fZ.).  Mik. 

kfčka,/.  dan.  keka;  ber  .s>aav)d)Dpf,  ha^^  §aupt= 
tjaar,  Cig..  Jan..  C,  Mik.,  na  vzhodu;  za 
kečko  potegniti  koga,  ogr. -Valj. (Rad), jv{h- 
Št.;  uže  mi  hrezje  v  kečko  sili,  mcine  ^aaxi 
merbcn  jcfion  grau,  C;  ^  glava:  imaš' trdo 
kečko,  .SlGoi:;  —  prim,  kačka, 

kockati,  am,  vb.  impf.  bcim  Sdiopf  fafieii,  bct 
bcii  .s^aarcii  ,^nu)cn,  Z.,  Prip.-Mik.,  jvihšt.. 
vilii>t.;  že  mnogokrat  ste  me  kečkali  in  te- 
pli,  Cv. 

ked,  adv.  =  kod:  od  ked.  Mik. 

keda,  adv.  =  kdaj,  kedaj,  Kor.,  Št.-Cig.,  C. 

kedaj ,  adv.  =  kdaj  (tako  sploh  pišejo  v 
novejšem  času);  prim,  Cv.  X.  4.;  —  kedaj 
=  k  letu,  fiinftige^  3Qt)r,  C.,  Lašče -Erj. 
(Torb.). 

kedajšnji,  adj.  mandiinalig:  kedajšnje  (nje- 
govo) govorjenje,  .Jurč. 

kedanji,  adj.  einftig,  fiiiiftig,  SIN. 

kedar,  adv.  rel.  =  kadar,   C7^,,  Jan. 

kedo,  pron.  interr.,  kedo,  indef.  =  kdo,  Str., 
//.SV.   /.  dr.;  —   prim.    Cv.  IJ.  Si.  X.  4. 

kedor,  pron.  rel.  =  kdor;  prim.  kedo. 

kefa,  /,  =  krtača,  Mur.,  v{hSt.,  ogr.;  —  iz 
madž. 

kefati,  am,  vb.  impf.  =  krtačiti,  ogr.-Valj. 
(Rad);  —  prim,  kefa. 

kegelj,  glja,  »i,  ber  £egcl,  Cig.,  .Jan.,  Cig. 
(T.)\  tudi:  kepel;  —  iz  nem,;   pogl,  stožec, 

kegljač,  m.  ber  .^'enelld}icber,  Jan. 

kcgljatnica,  /,  =   kegljišče,   Cig. 

kegijast,   adj.  =  stožkast,  fegelforiuig,  CV^^., 

./an. 
kegljati,  am,  vb.  impf.  S'egc{  j|d)ieben. 
kegljec,  gljeca  (geljca),  m.  dem.  kegelj. 
kegljavcc,  vca,  m.  =  keglač. 
kegljišče,  n.  bic  .fteflclboljn. 
kch,  keha,  m.   i)  =  kih,  bn^  ciiiiualigc  Wit 

fcii,   ber  ^Viefer,  ogr.-C;  —  2)  baS  ."puftcn 

ber  'i^^ferbe,  v^lt.'^t.-C. 
k£ha, /.  bcr  .\lerfer,  bie  .ftcic()e,  Cig.,  A'r.; — 

i/,   nem.;    prim,   srvn.   kiche,    Cv. 

i.kvhtij,  hija,  m.  ber  .Viropf  bet  Weiiid)fn  uiib 

U)icrcil,   Mur.,  V.-Cig.;  —   prim,  keliija. 
2,kvhclj,  lilja,  »I.  bcr  Sd)»ucindf)aii,^al;it,  v^h- 

Št.-C. 
kchctuti,  etam,  cčem,   vb.  impf.   fcild)Cll,  l)U 

ffiMt,   (ild)CII,    C;   —   prim.   keliljiui, 
kvhlja,   /",  berftropf,  /fabd.-.\fik..  (iiit.<i.,  kajk.- 

Valj.iRad). 
kehljak,   m.  ^^    1.   kelielj,   v\li.St,-C. 
kvhljast,  adj.  fropfig,   Ciuts. 


kehljati,  am,  vb.  impf.  fcud)eil,  Mur..  C;   bu= 

ytcln,    Z.;    svinje  kehljajo,    gebcii   rpd)e(iibe 

2aute  oon  fidi,  Z. 
kfhljav,  adj.  tropfig,   Guts.,  Mur. 
k^hljavcc,  vca,  m.  bcr  Slropfige,  Mur. 
k^hniti ,    kehncm,    vb.  pf.  =  kihniti,    Mur., 

Volkm.-M.,  Mik. 
i.kfka,  /.  i)  ta^  rcid)Itcf)e  .s^aiiptl)aar,  Z.;  — 

2)  fleiner   f)oI,^crucr  .sliammer,  C;  —  prim, 

kečka. 
2,  keka,  /,  človek,  ki  pohuljeno  hodi,  kajk,- 

Valj.fRadJ. 
kfkati,  am,  vb.  impf.  Icid)t  fc()Iagcn,   C. 
kfkec,  kca,  m.  ber  ®d)lagel,  C, 
kfketati,  ctam,  6iem,  vb.  impf.  =  kekljati,  Z. 
kfkica,   /.  dem.  keka;     i)   bcr  Sc^lSgel,   bet 

.s^ammcr,  C.;  — 2)  bQ#  mannli(^e  ®Itcb,  C. 
kfkič,  )ti.  mali  škržat  (cicada  orni).   Goriška 

ok.-Erj.(Torb.). 
kekljalo,  n.  ber  Stotterer,  M. 
kekljati,    am ,    vb.  impf.  [tottern,   Jam..   M.. 

Jap.fPrid.),  Valj.  (Rad). 
kekljavec,  vca,  m.  bei  Stotterer,  Diet. 
kel,  kla,  m.  ber  .§au,^af)n  (ber  Sdiineine),  Cig., 

Jan.,   Cig. (T.);    po  drugih  slovan.  jezikih; 

prim.  češ.  kel  g.  klu,  bcr  §auer;  kel,  dolge 

kele  ima  prasec,  SlGor. 
k^la,  /,  bie  9Jf nurcrtenc ;  —  iz  nem. 
kelak,  m.  =  kel,   C, 

k^ider,  dra,   m.  iz  nem.  ^eHer;  pogl.  klet, 
kflec,  Ica,  m.  dem.  kel,  SlGor.-C. 
k^lih,  m.  ir  nem,  ilcld). 
keliti,  fm,  vb.  impf.  leillicn,  Mur.,  Cig.,  Danj. 

(Posv.  p.),  BlKr. 
kf  Ij ,    m.  utež    pri  uri ,    Srpenica  pri  Bolcu- 

Erj.  (Torb.). 
keljast,  asta,  adj.  (eimid)t,  Mur.,   Cig. 
keljasten,    stna,  adj.  =  keljast,  Mur. 
kelje,    n.  bcr  Xiid)ler(cim,    Guts.,    Mur.,    na 

vzhodu;   parklje  potrebujejo,  da  iz  njih  kelje 

delajo,  ;i'^/kS7.;  —  prim.  klej. 
k^tžuh,  m.  bcr  viiftcn,  bie  5)niie,  bie  „Ste'^l= 

jlld)t"   bcr  ''^>fcrbc,  (Jg.,   C.   .Vor. ;  — iz  nem. 
kymba,  /.  bie  ^^llttc,  Ja>i.,   C,  M. 
kv'mbelj,    blja   (beljna),    m.    i)    bcr    Oilocfcn 

fd)tDCiigcl,  Mur.,  Cig.,  Jan. ;  —  2)  bao  ^auf- 

gciuidjt  an  bcr  Sdjiiclhviage,  Cig.  (T.),  \ov.; 

—   O  bfl^  lll)rgcuiidn,  Cig.; -4)  bic  iJOffd^ 

ente  (anas  chpeata),  Erey.(E.}. 
kemičen,  čna,  adj.  dicmiicf),   Cig..  Jan.,   nk. 

kemične  tvarine,  (Sbciltiralicn,  Jan. 
kemija,  /,  ločba,  bic  t£l)Ciiiic. 
kcmgski,   adj.  ,yir  (il)cinic  gcbihtg,  dicmiid), 

Cig..  Jan.,   Cig. (T.);   k.  delavec,  bcr  ililbo 

rnnt,   Cig.;  ---  k,  strežnik,  Jan. 
kčmik,  m.  bcr  Gljeiuifcr,  Jan.,   Cig.(T.),  nk. 
kemikalije,  /,  /'/.  kemične  tvarine,  bic  Gf)Cllli 

cillicil,   Cig.  (T.). 
kcnati  se,  am  se,   vb.  impf.   =  broiibig  \V(V 

bcil,    )id)   Cllt,yillbcit    (o    ranah),    Rilienberk 

( Goriš. )-Erj.  (  7'orb.). 
k^ncc^,  clja,  m.  bic  .UlcttC  (lappa),  ,/osch. 
k9nda,  /,  =-^  torba,   C. 
kenguru,   m,,   Cig.,  pogl.  kenguruj. 


kenguruj  —  kcsati  se 


395  — 


kusavcc       kcznanik 


kenguruj,  m.  M?-  ^i\u<\nxnt) :  velikanski  k., 
bivj  JHicieit  Sliingiuuf)  (halmatiirus  qi^anteus), 
Krj.fŽ.J. 

kppa,  /,  i)  bev  ^luntpcu:  kepa  zlata,  ila,  Cis^.; 
noga  v  kepo  zrastena,  bcr  illuillpfuf?,  Pot,- 
Cig.;  s  prstenimi  kepami  metati,  Dalm.\ 
ognjena  k.,  bic  (^cuerfiu^cl,  Cz>. ;  v  kepah, 
fIumpenR'cife,  Cig.\  —  bic  '"^lcfcricI)o(lc,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  C;  kepe  tleči,  Scf)DlIen  5erid)la(:}cu, 
Z.;  —  bet  £c()nccbaU:  kepo  zagnati  v  koga; 

—  k.  illak,  bcr  ijaarbatlen,  Cig.;  —  2)  svoje 
ime  ovci,   Plu\na  pri  Bolcii-Krj.(Tovb.). 

kopanje,  n.  ba§  33e)uerfcu  mit  <5rf):teeballen. 

kfpast,  adj.  !Iuiilpid)t,  i]cba(It,  Mur.,  Cig.;  ke- 
pasto  je  proso,  kadar  težko  k  tlom  visi.  Polj. 

kepat,  adj.  fUimpevig,  jd)oIIig,   Cig.,  Jan. 

kppati,  kupam,  vb.  hnpf.  1)  mit  '2rf)necbaIIen 
beiuerfcn:  k.  koga;  k.  se,  ftrf)  mit  Sd)nccbaIIcn 
bemerfen;  —  2)  volno  k.,  bie  5SoIIe  ham- 
peln  unb  in  gro^e  ploden  ticvmanbcdt,  C. 

kfpec,  pca,  m.  i)  ber  ^i^ur^el,  bor  .s>itl)ncr= 
fteife,  C;  —  2)  bcr  3wi'9'  Cig.,Jan.;  (hs.); 

—  3)  bie  Sfolbenbirie,  Cig. 

kepfn,   m.  "baž   grofee   SlMefel,    ba§  ^crmclin 

(mustelina  erminea),  Frey.(F.). 
kepenjek,    m.  =  plašč,   C;    —  prim.  madž. 

kopenveg. 
kapica,  /.  dem.  kepa;  ba§  £lumpd)eit. 
kfpiti,  im,  vb.  impf.  i)  batlen,  Cig.;   k.  se,  firf) 

ballen:  sneg  se  kepi,   Cig.;  —  fpren.)  k.  se, 

ficft   pa^ig,   tt)id}tig   mačjen,   \id)   aufbfafcii, 

Lašče  -  Levst.  fM.J. 
kepljenik,   m.  KrGora,  pogl.  kupljenik. 
kfr,  m.  ber  '^d^,  Z.,  Gor.;   eine  felfige  (5r= 

t)C>I}ung,  Savinska  dol. 
ker,  I.  conj.  tueil,  ba,  benn;  zato,  ker  — ,  be§= 

t)Qlb,    ttJcil  — ;   —   II.  pron.   rel.   =  kir,    ki, 

Krelj;  —  „ker  entfpricbt  n)ol)I  einem  nltjtou. 

ktdeže".  Mik.  V.  G.  IV.  /29. 
kerat,  m.  tia^^  §ornfi(bet  (Kerat),  Cig.fT.J. 
kerempuh,   m.  =  vamp,  kajk.-Zora   V.  12O.; 

(prim.  kerepuhi,  ber  33aud),   Dalm.J. 
kerlfjš,   m.  znamenje,  pri  katerem  z  mrličem 

postoje  ter  molijo  pogrebci.  Polj.;  —  prim. 

cerkveni :   kvrie  eleison  ! 
kermes ,    m.  neka   rdeča  barva ,    ber  ^erme§, 

Cig.fT.J. 
kerub,    m.   neka   vrsta    angeljev,    bcr    (£f)crilb, 

Cig.,  Jan. 
kes,  kesa,  vi.  bie  9ieue,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  \'alj. 

(Rad),  nk. ;  kes  in  pes,  oba  grizeta,  Z. 
kesan,  sna,  adj.  faiimig,  langiam;  k.  pri  delu, 

C;  k.  za  delo,  Dol.;  kesna  pokora,    C;  k. 

plačnik,    Cig.;   otročja    reja    je    najkesnejša. 

Jure.;  kesne  glave  biti,  imgelefjrig,  citi  lang^ 

jamcr   ft'opf   fein,    Cig.,  Nov. ;    po    kesnem, 

iangfam,   Cig.;   —   fpat,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

kesni  ste,  iljr  feib  fpat  getomrncn,  jv^hšt.; 

kesno  je  že,   e§  ift  fd}on   fpdt;    kesna   seva, 

prazna  skrinja.    Z.;    kesneje,    fpdtct,   C;  — 

kasni,  compar.  kašnji,  kesneji,  kesnejši,  Cv., 

C;  —  tudi:  kesen. 
kesanje,  n.  bic  9ieue. 
kesati  se,   am  se,  vb.  impf.  9icue  cmpfinbcii; 

k.  se  zavoljo  česa;    bcrcueil:  k.  se  grehov; 


(k.  se,  trniicril:  keše  se  za  rajnega,  v^hŠt.- 

C). 
kesaveč,  vca,  m.  bcr  iRcuigc,    Valj.  (Rad). 
kesi^n,  sna,  adj.  =  kesan. 
kesige,  f.  pl.  vojaški  črevlji,  kajk.-Valj.(Rad). 
kesne,  eta,  m.  bcr  Snumigc,  Z. 
kesnela,  /.  bie  Saiiniigc,  Z. 
kesnenje,  n.  baio  Stiumen,  Cig. 
kesneti,    fm,   vb.  impf.   faumcit,  fdumig  fein, 

Cig.,  Navr.fKop.  sp.J,  Re-{.-Kl.;    s    svojim 

prihodom  kesni,  (kasni)  Krelj. 
kesniti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  kesneti,  (kas-) 

Krelj. 
kesnivec,  vca,  m.  bcr  3^it^crer,  (kas-)  Cig. 
kesnoba,  /.  taž  Sdumniio,   Cz>.,  Bas. 
kesn9Ča,  /.  =  kesnost,  Jan.  (H.). 
kesnoglav,  glava,  adj.  ungefe^rig,  ftumpffinnig, 

Jan. 
kesnost,/.  bic  Saiimfeligfeit,  Diet.,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  Spate,   Cig.,  Jan. 
kesnota,  /.  =  kesnost,   Jan.;    Bog   pretehta 

pri  grehu  naglost  in  kesnoto.   Slom. 
kesnoumen,  mna,  adj.  laitgfamen  S^erftanbeS, 

M.;  k.  biti,  einci!  (angfameii  )ft'opf  fjabcn,  Cig. 
kesnovati,    ujem,    vb.  impf.   faumen,    jogerii, 

langjam  jein,  Mur.,  Jan.,  C. 
kesnovavec,  vca,  m.  ber  Saugfamc,  Jan. 
kesa,  /.  =  torba,    C,  SlGor.;  —  prim.  hs. 

kesa,  ^cutcf,  iz  tur. 
kešast,  adj.  jtocrgartig,  (kejš-)  Cig. 
keše,  ^ta,  m.  ber  ^''•''-'^"S'  ^' 
kešek,    ška,  m.  bcr  3'"Pl-'9,    ^-^  (kešik)  Rib.- 

M.;  (kejšek)  Rib.- Cig. 
kešica,  /.  dem.  kesa,  v^liŠt. 
kešnjati,  am,   vb.  impf.  =  obotavljati  se,  po- 
časno napravljati    se  (na   kako    delo),    Krn 

fGoriš.J-Erj.fTorb.J. 

kf  ta,  /.  eine  au§  j^Icd}tmcr!  nnb  2e^m  (^ot^) 
gemad)te  ^in5eif)iitte,  ob  Muri-  Trst. (Let.  8j4- 

ketgri,  pron.  =  kateri,   Cv.,  DSv.;  —  prim. 

Cv.  II.  S. 
krtina,  /.  bie  Sette;  —  iz  st\'n.  chetina,  Mik. 

(Et.J;  pogl.  veriga. 
k^tinica,  /.  dem.  ketina;  —  zlata  k.  =  gren- 

kuljica  (glechoma).    Tuš.  (B.). 
kftiš,  m.  i)  bcr  ^emo{)iier  einer  keta,    7";-.'^^ 

CLet.);  —  2)  ber  9JJit»uinjer,  C;  —  2)  ber 

©cfa^rte,  ber  ©cnoffc,  C;  —  prim.  keta. 
kf  tišati  se,  am  se,  vb.  impf.  llmgong  pflegcn, 

ob  Muri- C. 
kftuš,    »2.  =  ketiš  i).    C;  =  tovariš,  kajk.- 

Valj.fRadJ. 
kfvčica,  /.   1)  eine  ?(rt  '3}ol)lc,  C;  —  2)  bcr 

.Hiibi^,   C.;  —  prim.  kevkati. 
kfvh,   m.  ber  .Slropf,   Gor. 
kfvkati,  am,  vb.  impf.  Berbrte^lic^e  Saute  tion 

fid)  geben,  „pen5cn",  Št.-Z.,  C. 
kfvžih,    m.    Z.,    Strp.,    (kevžeh)    Cig.;   pogl. 

kelžuh. 
kezmati,   am,  vb.  impf.  jaufcn,  Z.,jvihŠt.;  — 

piMm.  kosmati, 
keznanik,  »H.pol  vagana,  ali  po  nekaterih  krajih 

četrt  \agana;   stara  mera  na  Goriškem  in  \\- 

pavskem,  Erj.fTorb.J,  C;  —  pogl.  kaznenik. 


kfžman  —  kihniti 


396 


kthra  —  kilavec 


kfžman,  m.  vamp,  pl.  kežmani  =  kerepuhi, 
fiuttcificcfe,  Dalm.fReg.). 

ki,  pron,  rcl.  indecl.  v  padežih,  razen  imeno- 
valnika,  z  dotičnimi  krajšimi  oblikami  oseb- 
nega zaimka  3.  os.:  ga,  je,  mu,  ji,  itd.;  bec, 
tUClc^er;  mož,  ki  nas  je  videl,  žena,  ki  smo 
jo  videli;  predlog  stoji  pri  zaimku  3.  os.: 
prijatelji,  ki  smo  pri  njih  bili,  Levst.(Sl.Spr.j\ 
oči,  ki  nebeško  veselje  igra  po  njih,  Ravn.- 
Mik.;  —  prim.  ker,  kir. 

ki,  ka,  ko,  pron.=^  kateri,  Krelj,  na  vzhodu; 
ki  vrag!  hJCr  Jeufcl!  Mur.;  ki  vrabec  je  to 
prel!  Vrt.;  ki  ti  je  vran!  jv^hŠt.;  v  ko  selo 
prišla,  na  to  kolo  prela,  Istra-Jan.fSlovn.J; 
s  kem  — s  tem,  je  — bc[to,  Mik,  — prim.  stsl.  k3'j. 

kibla,  /.  ber  kiibd,  bie  ^ijje,  Cig.,Jan.;  po- 
soda za  mast  ali  maslo,  BIK?:;  —  iz  nem. 

kic,  m.  pogl.  kije;. 

kič,  kiča,  m.  =  kačka.  Čop,  zatrep,  ber  ®a(^- 
»ualm,  Pivka(Ravn.)-Cig.;  —  prim.  i.  kika. 

kičma,  /.  bie  ^^ferbetjaare  an  ber  Stirne,  kajk.- 
Valj.(Radj\   —  prim.    i.  kika    i). 

kidač,  m.  ber  9D'iiftcr,  ber  SLRiftlaber;  ber  ®(f)nee= 
idiaufler. 

kidalnica,  /.  bie  9}Jiftgabct,  Z.;  =  pl.  kidal- 
nice,    &>. 

kidanje,    n.   \io.^   Segraumen    (bel    9)iifti'§, 

Sd)nee#). 
kidati,    kTdam,    vb.  hnpf.    t)erauštrerfcn,  au§ 

bcm  ?Bege  roerieu,  tuegrdumen ;  gnoj  iz  hleva, 

izpod    živine    k.,    aužmifteii;    pojdi     kidat; 

sneg  s  ceste  k.,  Sc^nee  Woit  ber  Stratje  itieg= 

frf)aufeln ;   —  kopo  k.,   einen   fio^leiimeiler 

oužlabeit  (aii^ftofeen),  Cig.;  —  sveča  (se)  kida, 

bie  .ftcr;^e  rinnt,  Cig. 
kidavec,  vca,  m.  ber  JRaumer,  ber  Sc^oufler, 

ber  m\\\tx,   Cig.,  Jan. 
kih,   »J.  i)  "naž  cininalige  9Jie)en,   ber  3?ic)er, 

Cig.,  Jan.,  SIS.\  na  kih  reci:  Bog  pomagaj! 

C;  —  2 j  bie  3lie)ejiid)t,  ber  Sdjnupfeii,  Jan., 

Prip.-Mik.,  Svet.  (Rok.). 
kihač,  m.  ber  SJicfer,  Cig. 
kihatcn,    Ina,    adj.  9Jieje-:    kihahii    prah,    ba^ 

^JfieicpulBer,   Cig. 
kihatka,  /.  ber  Srf)mtpfcit,  Krn-Ju-j.^Tnrb.j. 
kihjilo,  n.  i)  baž  ^Jiicjeinittcl,  i>a^  ^J?ie)epulDcr, 

Cig..  Jan.;  —  2)  ber  SUejcr,  Cig. 
kihanje,  >i.  baž  9iiejen. 
kihati,  kiham,  šem,  vb.  impf.  iiiefeii;  — pniftett, 

(^ig.:  polh  kiha,  ^'i':f/j.SV. 
kihavcc,  vca,   m.  ber  9Jicfer,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
kihav,  adj.  nicjciiid)tig,   Cig.,  Jan. 
kihavica,  /.   1)  bie  9?ieicjiid)t,   ber  Sd)itm.ifcn, 

.Mur.,  Jan.,  C;  —    2)  bie  ^Jiicštuiir,^   (helle- 

boriis),    C. 
kihavka,  /.   1)  bie  9Jtejcrin,    Cig.;  —  2)   bie 

■"jnc^OUlirj,   f)anj.,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
kihavt,  m.  ber  5Jic)cr,   Cig.,  .lan. 
kihtc,  hca,  m.    1)  ==  kih  i),  Jan.(li,)\  —   2) 

ba-j   J^ioriligrn*   (agrostis  stolonifera).    Jan., 

C,  \<>v..   Vrt. 
kihlj.ij,  »I.  =^  kih  i),  Jan.d/ j. 
kihniti,   kihnem.   vb,  pf,  t'\\U\\a\  inejcii;   kihniti 

.se  mi  hoče,  ci  ift  iitir  nicjcrlid),  (jg. 


kihra ,  /.  bie  ftidier-   ober  giif^rerbje,   .\fur., 

kajk.-Valj.(Radj_,  v^hŠt. 
kij,  m.  1)  ein  groger  S)oI,^id)Iage(,  Meg.,  Diet., 

Jam.,   Cig.,  Jan.,   Gor.,  Št.;   —   bie  Seule, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  —  2)  bcr  SRcie^ 

folbeil.   Gor. -Cig. 
kijač,  m.  =  kij  i).  M.,  Z.,  Re\.-Baud. 
kijača,  /.   i)  =  kij  1),   C;  —  2)  cin  Stnotcit- 

ftod,  Habd.-Mik.,  C. 
kijast,  adj.  fdjlagelartig,  C;  —  feulcnformig, 

toIbenft)rmig,  Jan.,  Cig.(T.j. 
kijaš,  m.  kijaši,  feulcnfortnige  Stafer  (clavicor- 

nia),  Erj.(Ž.). 
kijček,  čka,  m.  dem.  kijec ;    f(einer  6d)Iagcl: 

bobenski  kijček,  ber  Xromiite([d)lQge[,   Cig.; 

kijčki    pri    klavirju,   bie   £)ainincrc^cn    bcim 

Glaoicr,  Slmn. 
kijčka,  /.  bie  Stecfnabef,  Jan. 
kijec,  jca,  w. dem. kij;  i)  ber  ^ol^idilagel,  Gm^s., 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Dol.,  jv{hŠt.;  —  't>n^nViiU\, 

Cig.;  —  2)  bcr  S^iPK"  fii"  ^inbelbolje,  Cig.; 

—  cntternter  lWaietolbcn,  v\hŠt.-C.;  —  iz- 
reka se  nav.  kTc;  (kijec,   v^hŠt.i. 

kijen9sec,  sca,  m.  ber  ftculentrfiger,  Cig..  Jan. 

kijevka,  /.  eine  SSeijeiigottung,  C. 

I.  kika,  /    i)  bci  ;paarbii)d)cl,  Z.,  kajk.-C.;  — 

2)  ber  3'Pf<  "^cr  ''4?ipC'  (eine  ;piit}uerfrant^eit), 

C,  Dol. 
2.kika, /.  bie  .'peiferteit,  v^hŠt.-C. 
kikati,    kTkam,   čem,  vb.  impf.  i)  l^eifer   jein, 

C,  Z.;  —   2)  k.  se,   ficf)ern:   kaj    se   kičeš? 

KrtUGoriš.J-Erj.CTorb.). 
kikav,  adj.  !^ei)er,  Z.,  jv(lxšt. 
kikavec,  vca,  m.  bie  ŠJJiftelbroffel  (turdus  vi- 

scivorus),    C. 
kikelj,  kija,  m.  baši  gnbe,  ber  ^y.'^\t\,  ogr.-C; 

—  prim.  I.  kika. 

kikedaj,  adv.  nam.  kje  kedaj,  banu  unb  tDnnii, 

Poh.-.SIS. 
kikirik,  m.  bo^  .'oabneugejc^rei,  Cig.,  Jan. 
kikirikanje,   n.  ba^o  .SUdl)Cit  bcž  .'oalluC'5. 
kikirikati,  kam,    čem,   vb.  impf.    friiljcil  iDom 

."patine);   petelin  dan  kikirika,  bcr  ^Ol^ll  fra^t 

ben  SIJorgcn  nii'ž,  Cig. 
kikla,  /.  ber  'SScibcrrocf;  —  iz  nem.  „fiittcl". 
kikravec,  vca,  m.  bcr  .^al)!!,  KrGora. 

1.  kila,  /.  1)  bcr  .VLibcnbvud) ;  —  2)  ber  mit 
einem  ileib)d)abcii  'i^ebaftctc,  M.;  —  feige 
■iDJemme,  M.;  —  3)  bcr  "žiužioud)«  m\  einem 
5Banme,  .Mur.,  Cig. 

2.  kila,  /.  =-  kilogram,  kilo. 
kilast,  adj.  brud)artig,  Cig. 

kilav,  adj.  1)  mit  cincm  i8rnd)  bcliaftct;  — 
2)  fdliuiidllid);  kilavo  dete;  mehku/.nost  rodi 
kilave  otroke,  \'rtov.;  k.  piič,  (ki  je  še  v 
gnezdu).  Cig.,  HlKr.  ;  k.  fantič,  nnrcifcr 
«urjd)e,  lilKr.i  —  fd)lcd)t:  kilavo  .sadje,  ki- 
lava pšenica,  v^liŠt.,  ogr.-C;  kilavo  jajce 
:=  klopotec.  Polj. 

kilavcc,  vca,  »1.  1)  bcr  ''i^vudifriinfc,  .\fur., 
/?/A:r. ;  — cin  nod)  nid)t  fH'!lrti'i  '-i^ogcl,  Kras- 
.'itrek.;  —  2)  bcr  3dmnid)ling,  (^ig..   HlKr.; 

—  ■})  cin  nnrcifc>?,  mihSloftnltctcvj  'Jing, 
Mur.,  HlKr.;  -  .j)  bcr  ^^flaumcnmij^iuad)* 
(=:;  rožič),  Sfno\cčc(.\otr.J-Erj.(  Torb.);  — 


kilavka  —  kincati 


307  — 


kine  —  kipek 


s)  kilavci.  eiiie  ^trt  ^'oppolfpeifoi-icfiif!  fitr 
i|i>irtcn,  -Vorr.  ;  —  <"))  kilavcc  bcr  Citcviucitiiifl 
(agrimonia  cupatorid.).  Medv.( Rok.) ;  —  ^o\\  k., 
bai^  fa^lC  ^rud)fraut  (herniaria  glabra).  Medv. 
(Rok.). 
kilavka,/.  neka  hruška:  bic  SSaffcrbirne,  bic 
8d)inal5birnc,    C/>. ;    bic    "iDiufifantcnbirne , 

jl-yllŠt. 

kilavnik,  m.  bev  Saiiifti,  ba^  93rud)fvaut  (sa- 
ni cula),   Cig. 

kile,  eta,  n.  snet  pri  turščici,  TemljinefTohn.J- 
Strek.  (Let.). 

kilec,  Ica,  m.  i)  nacEter  SBogel,  Cig.;  —  2) 
=  kembelj  na  tehtnici,  Krn-Erj.(Torb.). 

ki}en,  ln&,  adj.  Sdvud)' :  kTtna  preveza,  ba^o 
■©ruc^banb,  Jan. ;  =  kilni  pas,  Cig. 

kilica,  /.  kilav  ptiček :  iz  jajčka  izleže  gola 
kilica,  DSv. 

kitnjak,   m.  neka  trava  za  kilavo  deco,   C. 

kilo,  m.  indccl.  Ha?'  Silo,  pogl.  kilogram,  Cig. 
(TJ. 

kilocelnik,  m.  ber  ^nid}ar5t,   Cig. 

kilogram,   in.  utežna  mera:    ha^  Jftifogvamm. 

kilometer,  tra,  m.  daljavna  mera,  baž  ^'ito- 
mctcr. 

kim,  m.  i)a§  9?iden  mit  bem  ^op\e,  bev  5Sinf, 
Cig.;  mig  in  kim,   C. 

kimac,  m.  nekak  nož,  kajk.-\'alj.(RadJ. 

kimaček,  čka,  m.  dem.  kimač,    Valj.(Rad). 

kimalica,  /.  ba§  ®enide,  Cig. 

kimalnik,   m.  =  kimalo  2),  Sen.(Fi^.J. 

kimalo,  n.  i)  ber  Sopfnicfer,  Cig.;  —  2)  bcr 
33alancier  (mech.),  Cig.(T.). 

kimanje,  n.  taž  9cicfett  mit  bem  Kopfe. 

kimati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  mdett;  k.  komu, 
jcmanbem  junicfen;  od  zaspanosti  k.;  z  glavo 
k.,  mit  bem  ^opfe  macfeln,  "dtii  ^opf  )d)itttctn ; 
—  prim.  kivati  (kakor  je  tudi  v  drugih  slo- 
vanskih jezikih.). 

kimavec,  vca,  m.  i)  ber  Sopfnicfer;  —  ber 
su  allem  „ia"  Jagt,  hA-.;  —  ein  jdilčifriger 
9)knid],  Kras-Štrek.;  —  ber  S^Dpfiiicfer  (ein 
9J{u§tcI),  Erj.(Som.j;  -  2)  ber  9Jtonat  ®cp-- 
tcmber;  (nav.  kimovec);  —  3)  ba§  S(^nce= 
gIodd)eu  (galanthus  nivalis),  BlKr. 

kimavka,  /.  i)  bie  ^'opfniderin ;  —  2)  bie 
SiicfienjcfieUe  (pulsatilla),  Z. 

kimavnica,  /.  =  kimavka  2),  Z.  (kimovnica) 
Jan..  Strp. 

kimek,  mka,  m.  neki  nožek,  kajk.-Valj.(Rad). 

kimena,  /  =  kumena,  ber  Siimmel  (carum), 
Cig.i  Jan. 

kimina,  /.  =  kimena,  kumena:  zelje  s  kimino 
potresti,   Ravn. 

kimljaj,  m.  nidenbe  Sopfbemeguitg,  Bes. 

kimniti,  kTmnem,  vb.  pf.  ctlte  nidenbe  itopf- 
biitiegung  mad)cn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik. 

kimpež,  m.  =^  kinkež.  ciza.  ^ttieirdbriger  Sarren 
o^ne  Saften,  Cig.,  C,  SIN.,  Gor. 

kina,  /.  bie  S^inarinbe,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J. 

kincati,  am,  vb.  impf.  nictcn,  Fr.-C;  glava 
mu  je  težko  kincala,  LjZv.;  klanec  je,  ko- 
njiča kincata  z  glavami,  Glas.;  iriadcin,  C; 
voz  kinca,  ber  2Sogen  roanft  (auf  ^olperigcm 
Z.;  vaga  kinca,  Z.;  —  nam.  kimcati. 


kinč,  m.  bcr  Sd)miiff,  ber  3'<-'i'flt  ^if  8'crbe, 
Cig.,  Jan.,  nk.:  —  bcr  Sd)Q^:  kinče  si  sprav- 
ljati, o gr.- Valj. (Rad);  —  prim.  madž.  kincs, 
ber  (Bd)a{\  Mik.(Et.). 

kinčati,  am,  vb.  impf.  fdjmiiden,  5iereil,  Cig., 
Jan.,  nk. 

kinčiti,  kTnčim,  vb.  impf.  =  kinčati,  Cig., 
Zora. 

kinčnica,  /.  ber  ©d^mudfaftcn,  Cig. 

kinin,  v .  neko  zdravilo,  ba§  G^inin,  Cig. 
fT.). 

kiniti,  kTnem,  vb.  pf.  i)  eine  nidenbe  itopfbcirie* 
gnng  mad)en,  Alas;  z  glavo  k..  Dol.;  — 
luinten,  Hal.-C;  —  2)  tudi:  impf.  trava  ne 
raste  več,  ampak  kine,  C;  ajda  po  mrazu 
kine.  Z.;  —  k.  k  čemu,  fiir  ctttJaž  cingc^ 
nommen  fein,  Cig.;  —  prim.  stsl.  kvti,  niden. 

kinkalica,  f.  bie  9Jteije  (parus),  Noir.(Ravn.)- 
Ci^ 

kinkalo,  n.  ber  Sopfnicfer,  Cig.,  Jan. 

kinkati,  am,  vb.  impf.  nidcn,  Cig.,  Soška  dol.- 
Erj.(Torb.);  dremaje  k.  z  glavo,  Cig.,  Jan.; 
(beim  0cl)en)  inonfen,  jd)twanfen,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  —  jttJCifeln,  Cig.;  —  nam.  kimkati, 
prim.  kimati. 

kinkav,  adj.  niffenb,  Jan. (H.);  —  ttjanfenb: 
kinkavo  hoditi,   O'^. 

kinkavt,  m.  i)  ber  9cicfer,  Z.;  —  2)  =  kin- 
kež  2),  Cig.,  Gor.;  na  kinkavtih  pripeljati. 
Skrinj. 

kinkelj,  kija,  m.  ein  toadelnb  cirt^erge^cnbcr 
manu,  BlKr. 

kinkež,  m.  i)  bcr  9iicfer,  Z.;  —  2)  ein  3tt)ei= 
rčibriger   .fianbfarren,    Cig.,  Jan.;  —  prim. 

kimpež. 

kinkljati,  am,  vb.  impf  njodcfnb  einl^ergel^en, 
BlKr.;  —  pren.  etttjaž  nnbotlftanbtg  tfiun, 
BlKr. 

kinkniti,  kTnknem,  vb.  pf.  cinmol  niden:  z 
glavo  k.,  Jitrč.;  —  iibcrfippen,  Cig.;  dre- 
maje z  voza  kinkniti,  Z.;  —  zid  je  kinknil, 
bie  9Jtauer  I)at  fid)  gefcnft,  Cig. 

kinov,  adj.  S:^ina= :  kinova  kislina,  bte  (Sipina* 
iaure,  Cig.  (T.). 

kinovec,  vca,  m.  ber  f^ieBerrinbenbaunt,  ber 
Sl)inarinbcnbaum  (cinchona),  Cig.,  Tuš.(B.); 
kinovci,  bie  Sf)inabdnme,  Cig.(T.). 

kip,  m.  =  podoba,  tia^  93ilb,  bie  5[bbilbung, 
Meg.;  Jan.,  vihŠt.,  ogr.,  kajk.-  Valj.  (Rad); 
—  baž  58orbilb,  ogr.  -C;  —  pos.  ein  p(a= 
ftifd^eS  58i(b,  baž  Stanb&tlb,  bie  Statue,  nk., 
jvpišt. 

kipar,  rja,  m.  bci  ^ilb^aucr,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
rT.),  nk. 

kiparnica,  /.  bie  33ilb:^auernjer!ftatt,  \iQLŽ  93ilb=^ 
t)aucratelicr,  Cig.(T.). 

kiparstvo,  n.  bte  93ilbf}auer!unft,  Cig.,  Jan., 
Cig.(T.),nk. 

kipati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  s  trudom  in 
težavo  iti :  kipala  sem  gori  po  bregu  z  vrečo, 
Gor. -DSv.;  —   menda  =  kimati. 

kipčič,  m.  dem.  kipec,  Jan.(H.). 

kipec,  pca,  m.  dem.  kip,  kajk. -Valj .(Rad). 

kipek,  pka,  m.  svečni  kipki,  bie  SlcrjenabfaUe, 
C/o-. 


kipei^je  —  kirurg 


398  - 


kirurgija  —  kiseljak 


kipenjc,  i/.  i>(i^  'JlufioaUen  eiitcv  ^liifiigteit,  bic 
SŠallmifl;  ba#  Urbeilaufcu  (bfiin  Sicbeii); 
morsko  k.,  bic  'i)jiccic^bvaitblliui,  Cif^.,  Jan., 
Ci^.(T.J,  Jes.;  bic  ©ffcrOWCCU5  (chem.).  C/V. 
(TJ. 

kipeti,  trn.  vb.  itnpf.  ailflrnllcil,  auflpnibclli ; 
bcim  Sicbcn  ubfriaiifcu:  mleko  kipi ;  —  sveča 
kipi,  bic  kcr.^c  niint,  C;  — bvaubcn  (o  morju); 
—  aufcicl)cn(otestu),./aM.;  — aiifidirocIIcn.OV.j- 
mrliči  začno  k.,/'o/j/.fA'w.;;— kvišku  k.,  cmpor= 
lagen  (o  gorah),  Jan.,  «/<■.;  — jeza  mu  je  ki- 
pela v  srcu,  bet  30^11  beftiirmte  fein  .•pcr.v 
0>. ;  vse  je  kipelo  v  njem,  cr  tvat  in  grofeer 
9lufreguii9,  Cig.;  duh  ji  kipi  v  nebo,  crtjcbt 
fid),  Ravn.;  —  in  rcidjlic^em  Wa%e  I)erbor= 
fonimtn,  nk. 

kipic,   m.  =  kipec,  kajk.- Valj.  (Rad). 

kipič,   MI.  dem.  kip,  Jan.(H.). 

kipnik,  m.  bcr  9hlflauf,  bcr  ,^od),   Cig.,  Jan. 

kipniti,  kipnem,  vb.  pf.  aufc;c()cn  (oom  Jcigc), 
ailflaufeu ;  kruh  neče  kipniti,  je  že  kipnil; 
(tudi   impf.  jv^hSt.J. 

kipnjak,  m.  hn  ©cmifuc^cn,  3/i/r.,  bic  ®ampf- 
nubcl,  C. 

kipnjenec,  nca,  m.  bcr  ^(uflauf,  bev  Uoi), 
Jan. (11.). 

kipnjenje,  n.  ba^  3(ufgcf)en  (bc»  Icigc«),  Z., 
jvihŠt. 

kipnjenke,  /.  /'/,   neke  gibanice,    C. 

kipnjenki,  m.  pl.  ©crmnubclii,   Guts.,  Mur. 

kipob^rstvo,  n.  bic  33ilbcrftiirnicrci,  bcr  3fc"o= 
tlac-mu^,  Cig.rT.). 

kipolivstvo,  n.  bic  iBilbgieBerei,  Cig.(T.). 

kiporez,  reza,  m.  =  kipar,  Mur.,  Cig.,  ]'rtov. 
(Km.  k.). 

kiporezec,  zca,  m.  =  kipar,  nk. 

kiposl9vec,  vca,  »z.  bcr  33i(bfcnncr,  bcr  ^tO' 
nolog,  Jan.dL). 

kiposl9Vje,  »j.  bic  ^f^noloflic,  Jan.;  —  pogl. 
podoboznanstvo. 

kipotV9rec,  rca,  m.  =  kipar,  ,/an. 

kipotv9rstv9,  n.  bie  33ilbf)auerci,  Zora;  bic 
••^jlaUit,  Jan. 

kipovit,  adj.  plaftijc^,   Cig. 

kipovitost,  /.  bic  'iJJlnfticitnt,  Sov. 

kipovje,  n.  bic  Statucngruppc,  h.  t.-Cig.(T.). 

kipoznanstV9,  n.  bic  33ilbcrfuilbe,  Jan.(If.); 
pogl.  podoboznanstvo. 

kiprc,  »I.  bnž  ^eucrfraut  (epilobium  angusti- 
tolium),  Jiiscli. 

kiprcj,  m.  bož  28cibcur5!?Icin  (epilobium  sp.), 
.\fcdv.  (Rok.). 

kir,  pron.  rel.  =  ki,  Tritb.,  Dalm.,  Krclj. 
Jxvkr.;  —  iz  .stsl.  ki.dcže,  Mik.  V.  (i.  lil. 
'4'h 

kir,   »I.   =  ker,  bic  JvclicuTlippc,   Cig. 

kiragra,  /.  bic  .'i>nnbgic()t  ((S^irngra),  Cig. 

kirasir,  rja,  m.  bcr  ftiirofficr,  CV^. ;  —  pogl. 
oklepnik. 

kira.s,  m.  =  korcž,  prctikač,  bcr  t^ortftccfnaflcl 
nni  'i^flucic,   Cig. 

kirka,  /.  bic  .^oftonicnblutc,  kajk. -Valj. (Rad). 

kirvvjc,  n.  coll.   —  kero\  je,  ^clfcilIUilfjcn,  Cig. 

kir9vnat,  adj.  fclfifl,   Cig. 

kirurg,  m.  ranocclnik,  bcr  Sl)iriirfl. 


kirurgija,  /.   ranocelništvo,  bic  S^irurgic. 
kirurgijski,  adj.  h  kirurgiji  spadajoč,    c^irur= 

gijd),   Cig. 
kirurški,  adj.  c{)iturgifc^,  nk. 
kis,  m.  i)  bcr  (Sifig,  Mur.,  Cig.,  Jan.  f„novo- 

zložena    beseda",    Mur.);   —   2)    baš    Cjtlb, 

h.  t.-  Cig.  (T.);  —  3)  bie  jaure,  tt)citterlirf)C 

9J?icnc,  ta^  SBciiicn:  kes  in  kis,  ZgD. 
kisal,  !i,  /.  faitrc  Spci)e(n)  (n.  pr.  kisclo  zelje, 

kisela  repa,  itd.),  Notr.,  Gor. 
kisainica,  /.  bic  ®dt)r{ammer,  Cig. 
kisalo,   n.  bcr  ©iifjrftoff,  Jan. 
kisanje,  n.  i)  baž   Saitern,    Cig.;  —  2)  bie 

faure  ®Q()ruiig,  Cig.,  Jan.,  Sen.fFi^.) ;  —  3) 

tro^igcs  3Sctnen,  C. 
kisar,  rja,  m.  bcr  (Sjfigcrjcugcr,  bcr  (Sjfiglianbler, 

Cig.,  Jan. 
kisarnica,  /.  bie  ©jfigfabrif,  Cig. 
kisast,  adj.  cffigartig,  Cig. 
kisatev,  t^  e,  /.  bic  CEt)bQtiott,  Cig.fT.),  C. 
kisati,    kisam,  šem,  vb.  impf.   i)  jauerti;  jedi 

k. ;  —  2)  k,  se,  in  bcr  lauren  ©df)rung  be- 

grijfen  fcin,  fanern;  vino  se  je  začelo  kisati; 

—  3)  k.  se,  cin  fanrcž  (^cjirfit  mac^en,  raun< 
,^cn,  tro^ig  tticincn;  kaj  se  kisaš'r  zakaj  ne 
ješ?,  Ravn.  -  Valj.  (Rad) ;  k.  se  in  kujati, 
LjZv.;  —  vreme  se  kisa,  bao  2Bcttcr  i)t 
unfrcuiiblicf),  Z.;  —  4)  iyitr.  kisati,  giiljrcn; 
mošt  kisa,  Habd.,  Diet.,  Hip.(Orb.),  Ravn., 
Valj.(Rad),  Dol. 

kisav,  adj.  kdor  se  rad  kisa :  ttjcinerlid), -/aH.f/Z.j. 

kisava,  /.  ^  kisal,  Sotr. 

kisavec,  vca,  mi.  i)  bcr  ©aucrampfer  (rumex 
acetosa),  Volčc-Erj.(Torb.);  —  2)  bcr  Glftg, 
Lo\(Sotr  .)-Lcvst.(Nauk). 

kisavt,  w.  bcr  ©aucrtopf,  Cig.,  Jan. 

kisec,  sca,  m.  'Hcl^  Cjljbnl,  h.  t. -Cig. (T.). 

kiset,  sela,  nav.  kisef,  sla,  adj.  i)  jaucr;  ki- 
sela jabolka,  kisclo  vino,  kiselo  mleko;  — 
2)  ntiirrifd),  mifvlaunig:  kiselo  se  držati,  cin 
fanrc^  0)c)idit  mad)cn;  —  kiselo  vreme,  un^ 
frcunblidjc^  '©cttcr,  Cig. 

kiselak,   m.  =  kiseljak  i),  ogr.-Valj.(Rad). 

kiselast,  adj.  fducrlic^. 

kiselat,  ata,  adj.  jducrtid),  prim.  kislat. 

kiseiec,  Ica,  m.  i)  neka  vinska  trta  =  kurbin, 
Vrtov. (Vin.);  —  2)  bcr  Soucrftoff,  (kislec) 
Vrtov. (Km.  k.);   —   3)  kiselo  vino,  jv{hSt. 

kiselica,  /.  i)  bož  Sancrioaffcr,  bcr  Sancr 
brunncn,  Guts.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  jourcr 
:ifi?cin,  Mur.,  ^t.;  —  3)  bcr  Saucrampfcr 
(rumex  acetosa);  —  4)  bic  SSurc:  kiselicc 
v   sebi   imeti,    \'od.(lib.  sp.). 

kiselika,  /.  neko  jabolko,  kajk. -Valj. (Rad). 

kisclina,  f.  1)  bic  £iinrc,  Mur.,  Cig.(T.),  Valj. 
(Rad);  (nav.  kislina);  —  2)  Saurc«,  fourc 
£pcijc(n),  (n.  pr.  kisela  repa,  kiselo  zelje  itd.), 
.Svet.(Rok.);  —  -\)  jaurc  "iDMIc^,  vih^t.;  zvara 
in  k.,   Pjk.(Črt.);  —  kiselina,  Škrab.(Cv.). 

kiseliti,  un,  i'^.  impf  fdiicm,  Diet..  Guts.,  .^fur. 

kiseljak,  »i.  i)  bcr  Cuartfd)f,  ogr.-C,  (kise- 
lak)  Valj.(Rad);  -~  1)  bcr  Sancropfcl,  Cig.; 

—  3)  bcr  Jrnnbcniuirflor,  bcr  Snucrtunrnt, 
.hin.(H.);  —  4)  bcr  3nncrtopf  (lig-).  •■^'"'• 
(IL). 


ktsetka       kiska 


—  399  — 


kišta  —  kje 


kiscika,   /.  =  kiselica  x)i    bcv   ©oueiampfor, 

Kr.-  Valj. (Rad). 
kiselkast,  adj.  =  kisel iiat,   CV^r- 
kiselnat,  adj.  fdiunlid). 
kiselnica,  /.  =  kisla  voda,   Guts.,  V.-Ci^. 
kisen,    sna,    adj.  (£ffig=:    kTsna    jegiiljica,    ba§ 

©jlifldlc^cn,  Cig. 
kisik,  m.  ber  ©auciftoff,   Cig.fTJ,  Seti.fFi^.J; 

—  rus. 

kisikov,  adj.  Saitcrftoff*,   Cig.fT.J,  Sen.(Fii.). 
kiskast,  adj.  =  kiselkast,  Navr.(Let.). 
kislad,/.  ctiim^  Saurev,  jaiirc  Speijcn,  Bes.,  C. 
kislast,  adj.  faiicrlid). 
kislat,  ata,  adj.  \av.cx[\6),  Mik.,  C,  Vitov.(Km. 

k,). 
kislec,  sleoa  (selca),  m.  ber  Saucrftoff,  Vvtov.- 

Cig.,  Jan.,  Cig.(T.). 
kislečev,  adj.  Sauerftoff',  Cig.fT.J. 
kislež,  m.  ber  Sauertopf,  Cig. 
kislica,   /.    =    kiselica:     i)    faure^    ®etrdn!: 

faurcr  SSein,  Cig.,  j\>ihšt.;   (voda)   kislica, 

ber  Sducrling,  Cig.fT.J;  —  2)  ber  ®auer= 

ampfer  (rumex  acetosa). 
kislika,  /.    i)  ber  ©aueropfel,    ^otr.;  —  2) 

jaurei?  (Sctrdnf,  C. 
kislikast,    adj.   =    kiselkast,    fauerlic^,    Cig., 

Mik.,  Let. 
kislina,/.  =  kiselina:  i)ettt)a§  Sauve§:  Souer- 

fraut,  faure  JRubeit,  Z.;  —  faitre  ^Jhtd),  C: 

—  2)  bie  Sdure,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J, 
nk.;  kremikova  k.,  bie  ^tefelfdure,  mravska 
k.,  bie  9lmetjeiiidure,  žolčna  k.,  bie  @allen= 
jaitre,  Erj.fSom.J;  žveplena  k.,  bie  @d))t)efel= 
)durc,  solitarna  k.,  bie  Salpcterfiiitre,  solna 
k.,  bie  Salgiaure,  ocetna  k.,  bie  ©ifigfdnre, 
Sen.fFii.J;  ogljikova  k.,  bie  S'o{)(enidnre, 
Evj.fMin.);  pruska  k.,  h\t  331au)durc,  Vrtov., 
Cig.,  Strp.;  —   kislina.  Met. 

kisloba,  /.  ber  faure  ©efc^macf,  bie  Saure. 
kisl9Ča,  /.  =  kisloba,  Mur. 
kislorod,  rcjda,  m.  =  kislec,  kisik,  Zv.,  Let.; 
■ —   rus, 

kislost,  /.  ber  faure  ®eid)mad;  —  bie  Saucr= 

topfigfeit,  Cig. 
kislota,  /.  ==  kislost,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
kisloten,  tna,  adj.  ettpa^  faucr:  kislotno  vino, 

anbriidjiger  2Bein,  Cig. 
kislovat,  ata,  adj.  ==  kiselat,  Mur.,  Cig.fT.J. 
kislovina,  /.  =  kislina  2). 
kisniti,   kTsnem,   vb.  impf.  jauer  \mx,  in  haž 

Saure  jiefien,  Cig. 
kisomfrje,  n.  bie  Sduremeffung,   bie  9(cibo=^ 

metric,  Cig.fT.J. 
kisov,  adj.  =  kisen,   Cig.,  Jan. 
kisovanje,   n.  ber  ®df)rauebrud),  Dol.;  —  (ki- 

sovanj,  m.,  3/ja-.,  Met.-Mik.;  kisov an],  Valj. 

[RadJ ;  kisovaj,  kar  teče  iz  soda,  kadar  vino 

vre,  Strek.;  „nejasna  beseda;  v  drugem  delu 

tiči   morda  nem.  2Bein,"   Štrck.[LjZv.]). 
kisovar,  vara,  m.  ber  (Sffigbraiier,  Cig.,  Jan. 
kisovarnica,  /.  bie  Sffigfabrif,   Cig.,  Jan. 
kisovski,  adj.  Gjfig=,  Jan.fH.). 
kist,   m.  ber  $infel,  nk.;  —  rus. 
kiška,  /.  =  Šiška,  kajk.-Valj.fRad). 


klšta,  /.  =  zaboj,  bie  ftifte,  ber  58erj(f|Iag,  bie 
3:rilI)C;   —   iz  nem. 

kistica,  /.  dem.  kišta;  bnž  ft'iftd)Cn. 

kišiiga,  /.  ime  svinji,  kajk.-Valj.(Radj. 

kit,  kita,  »I,  ber  SBalfijd),  Cig.,  Jan.,  nk.; 
grenlandski  k.,  bcr  gronldnbiid)c  ifiJalfijd) 
(balaena  mvsticetus),  Erj.fŽ.J;  —  kiti,  bie 
5ifd;)duget^ierc,  bie  SiJolc  (cetacea),  Erj.fŽ.J; 

—  prim.  hs.  kit,   stsl.  kitt  iz  gr.  "/.f^ioj, 

1.  kita,  /:  i)  bie  (5Ied)tc,  bie  S^narflcdjle,  bcr 
3oDf;  kite  plcsti,  razpletati;  bie  3trol)f(ec^te 
(5.  ^.  bei  Stro^bddjern) ;  —  k.  prediva,  eiit 
5u)ammengebref)tc^  !iJ3ufc^e(  5Ifl<i}§;  —  po- 
govor se  plete  na  vse  kite,  Jurč.;  —  2)  bie 
Sel)ne,  bie  ^'f^te;  kito  si  pretegniti;  vsaka 
mišica  ima  dve  kiti,  začetno  in  končno,  Erj. 
fSom.J;  —  3)  ber  5(ft,  Habd.-Mik.;  zelena 
k.,  ogr.-C;  cvetna  k.,  bie  ©uirtanbe,  Jan. 
fH.J;  —  ber  33Iiimcilftrau^,  Jan.,  kajk.-Valj. 
fRadJ, Npes.-  \'ra^;  bcr  Straufs  (thvrsus,  bot.), 
Cig.fT.J,  Tuš.fB.j;  —  bae  £trat)IcuOiiid)el 
(math.),  Cig.  fT.J ;  —  4)  eiit  langer  3"9r 
ber  (^lug,  bie  Sdjar  (o  ptičih),  Cig.,  Jati.; 
k,  jerebic.  Zora ;  k.  rac,  Svet.fRok.J. 

2.  kita,  /.  =  kit,  Meg. 

kitast,  adj.  i)  jopfdtinlic^;  kitast  motvoz 
(okoli  klobuka),  Jurč.;  kitasta  baroka,  bic 
3opfperriicfc,  Cig.;  —  2)  tioll  3opfe,  Mur.; 

—  »oU  Striemen:  k.  hrbet  domov  prinesli, 
Jurč.;  —  3)  biifc^clartig,  Cig.;  —  4)  fe()iiid;t, 
fef)nig,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

kitav,  adj.  =  kitast  4),  Jan. 

kiten,  tna,  adj.  fef)nig,   Cig. 

kitica,  /.  dem.  kita;  i)  haž  3opfd)£n;  eine 
flenie  %ki{)t<t;  na  kitice  tkane  vreče,  ^^Jild)- 
jdcfe,  DZ.;  —  2)  ba§  5(cd)§d)en,  bie  ©e^ne; 

—  3)  ber  Slumenftraujj,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 
4)  bie  Stropne,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 

kititi,  kitim,  vb.  impf. i) in  ciitcn ^Buidjeii  biiibeit, 
C;  —  2)  fd)mii(fen,  Cig.fT.J,  Šol.,  C;  (hs.). 

kitje,  n.  coll.  =  kite,  kajk.- Valj. f RadJ. 

kitnat,  adj.  fe^tlig,   Cig.,  Jan. 

kitolov,  lova.  m.  ber  ^BJilIfifc^fang,   Cig.,  Jan. 

kitol9vec,  vca,  m.  ber  SBalfifdjfdnger,  Cig., 
Jan. 

kitolpvnica,  /.  ladija  k.,  ber  3BaIfi)d)faf>rcr, 
Cig.,  Jan. 

kitol9vstvo,  n.  ber  SSalfijd^fang,  Cig. 

kitoškfga,/.  kitoškrge,  SSfeerjd^ne,  Qai)nvb^xen 
(zool.),  h.  t.-Cig.fTj. 

kitov,  adj.  333alfi'jc^=,   Cig. 

kitovec,  vca,  m.  pl.  kitovci,  $5a(e  (cetacea), 
Cig.fT.J. 

kitovina,  /.  ha^  SBalfifdifett,  Cig.,  Vrt. 

kivati,  am,  vb.  impf.  =  kimati,  ogr.-Mik.,  C; 
kivajo  z  glavami,  ogr.-Valj.fRadJ;  tuinfen: 
z  roko  komu  k.,  ogr.- Valj.  f  RadJ. 

kivi,  ija,  m.  ber  £in)i,  Cig.;  avstralski  kivi, 
ber  Slitui  ober  Sdinepfeuftrau^  (aptervx  austra- 
lis),  Erj.fŽ.J. 

kje,  adv.  I,  interr.  1t)0  ?  kje  si  bil.'  ne  vem, 
kje  tiči  otrok;  —  11.  indef.  kje,  irgenblDO;  išči 
si  kje  drugje  službe;  — irgenb:  kje  kdo,  kje 
kaj,  kje  kedaj,  kje  kam  itd.,  (tudi:  kjekdo, 
kjekaj,    itd.    pisano),    Diet.,    Trub.,   Dalm.j 


kjer  —  kladiv? 


—  400  — 


kladje  —  klajnik 


Kast.,  i.  Jr.:  kjo  s  kom  rajtinpe  imeti.  Kast.; 
bo  že  šel  kje  kod,  Lcvst.fM.J;  kje  kod,  j^ie 
unb  'i>a,  Cig.,  Nov.;  —  ctma;  kam  kje  le? 
lt)o()in  bcnn  etlua  ?  KrGora. 

kjer,  adv.  rcl.  tuo ;  Kjer  te  najdem,  tam  te 
bom,  Spcs.;  kjer  koli,  «0  imitter;  kjer  (si) 
bodi.  tt)o  imnter  cž  fei. 

klabuštra,  /.  Jan.,  pogl.  klobuštra. 

i.klač,  VI.'  bcr  Oilocfcntlbpfel ,  ber  @lD(fen= 
l)Qmmcr,  Jan.,  M.,  C. 

2.  klač,  MI.  =  klatež,  bcr  i^agabunb,  C,  DZ., 
Kras- Erj.f Torb.);  (klač)  Štrek. 

klad,  »J.  =  nadstropje,  ia^  gtocfttJerf,  C;  — 
prim.  klada  3). 

klada,  /.  i)  ber  .'polsblocf,  ber  ,ft(o^;  klade  z 
zagvozdo  razbijati;  —  kos  debla,  ki  se  ima 
v  deske  razrezati,  Notr.;  len  kakor  klada, 
Z.;  spati  kakor  klada;  —  2)  ber  Untcrlag= 
bolfen,  ber  S&lod  eincr  Stampfe,  ^reffe  u.  bgl., 
V.-Cig..  C,  Dol.,  ^t.;  kovaška  klada,  ber 
'Jtmboivftocf,  DZ.;  —  ber  33atfcn  mit  bem 
^apfcnlagcr  ber  9J?u^(rabit)e(Ie ,  Cig.;  — 
3)  bei  ^lod  alš  Jufefejiel,  ber  Stocf,  Dalm. 
(Reg.J,  Diet.;  hlapca  posadi  v  klado,  Dalm.; 
jetnike  iz  klade  odpeljati,  Trub. ;  noge  komu 
v  klado  stisniti,  ogr.-Valj.  fRad);  v  klado 
koga  dejati,  C;^.;—7?ren. živino,  katero  najde 
poljak  (poljski  čuvaj)  v  škodi,  žene  v  klado, 
iz  katere  jo  mora  gospodar  potem  rešiti, 
plativši  po  njej  narejeno  škodo,  Plupia  pri 
Rolcu-Erj.CTorb.) ;  —  A,)  bic  Sage,  bie  ®c^id)te, 
Mur.,  C;  —  3)  bQ§  StodlTJert:  omahniti  s 
tretje  klade.   C. 

kladara,  /.  baši  g3Iorft)auS,  h.  t.-Cig.(T.),  Rut. 
(Zg.  Tolm.j. 

kladast,  adj.  blodartig. 

kladati,  am,  vb.  impf.  =  pokladati,  legcit, 
Mm: 

kladen,  dna,  adj.  93locf=:  kladno  karanje  = 
kladna  kazen, /)<ai>j;/Po.fi'./'.y;  — prim.  klada  3). 

kladftitc,  nca,  m.  bcr  Sruuncn,  DZ.;  —  lis. 

kladenje,  n.  ba§  i^orlcgeii  bc§  (^utter§,  bie 
^iittcning  bc^  S?icl)e«,   Cig.,  Valj.fRadj. 

kladevce,  /.  pl.  bic  ^ufjtlcmmc  fiir  'ipferbe,  Dol. 

kladez,  m.  ber  ^Srunueii,  .Vmc,  Cig.,  .Jan.,  DZ., 
Lcvst.C.\aitkJ;  —  prim.  stsl.  kladezL. 

kladeznica,  /.  bai  58rumiciilimficr,  Cig. 

kladica,  /.  dem.  klada;  bo^  iVlol\d)Cn. 

kladina,  /.  i)  bcr  iMocf,  Habd.-Mik.;  —  2) 
bcr  Untcrlcgbaum  bcr  5B?cinpreffc,  Hal.-C. 

kladivar,  rja,  m.  bcr  ,'oamnicriffiinicb,  C. 

kladivce,  >i.  drm.  kladivo;  1)  tleiucr  iiamnicr; 
—  2)   bcr   C^clibrljamnicr,    (^ig.;  —  3)  bic 

$)amnicrimijd)el   (malleus  vulgaris),  Erj.fZ.J. 

kladivi.šče,  n.  bcr  .'^ammcrfticl,  .U»r..  (Jig..  C, 
.Met. 

kladivnica,  /.  i)  bic  .iiaiitnicrajil,  Cig.;  —  2) 
ba^  .'Oamnicrtucrf,  DZ.;  —  3)  bcr  .'onmiiicrl}at 
ober  .t)amincrtiic^  (zvgacna  mailcus),  Cig., 
.Jan.,  Erj.f  Ž.). 

kladiv?,  n.  bcr  .'pammcr;  veliko  k.,  bic  ^^or 
)d)(ngc,  Cig.;   zobato  k.,   bcr  .^"^iifjammcr, 
Cig.;  —  'ba<i  itammcrrocrf,  Cig.\  =  pl.  kla- 
diva, C,  Z. 


kladje,  n.  eoll.  SSIocfc,  Sager^olj,  Cig.,  Jan., 

iVoi'. ;  bie  (Mrunbbalfeu,  C. 
kladnica, /.  i)  grofje  .'poljajt,  \'.-Cig.,  C,  Hip. 

(Orb.j,  Dol. ;   goli    razkoljejo  s  kladnico  na 

polena,  Ravn.fAbc.J;  —  2)  čine  9lrt  28ein' 

preije,  C;  —  3)  ba§  f^utterfc^aff,  C. 
kladnik ,  m.  ber  Drt,  tt)o  iaž  33ie^   gefiittert 

mirb,  M. 
kladovma,  /.  =  kladje,  .Jan. 
kladovit,  adj.  maffig,  Cig.  (T.). 
kladovje,  n.  =  kladje,  Nov. 
kladva,  /.  bie  Untedage,  C. 
kladvišče,   n.,  pogl.  kladivišče. 
kladvo,   n.,  pogl.  kladivo. 
klafa,  /.  =  burka,  kvanta,   C. 
klafač,  m.  bcr  Ungefiorige«  frijmobt,  uitfldtige 

)Rebeu  fiifjrt,  ber  ^off^ni^cišcr- 
klafalo,  n.   =  klatač.    Cig. 
klafanje,  n.  unfliitige  9tebeit,  Cig. 
klafar,  rja,  m.  =:  klafač;   bcr  Sc^ttja^er:    ne 

kregaj  se  s  klafarjem.  Da/m.;  — prim.  nem. 

ber  .ftlaffcr. 
klafariti,  arim,  vb.  impf.   =  klafati,  Jan. 
klafarski,   adj.  pofjenrcifeerijc^,  -V/.;   unflatig: 

klafarske    besede,    klafarske   pesmi,    ^^tcn^ 

lieber. 
klafast,    adj.  gei(^ltia|iig,   Boh.;   unptig  ini 

9ieben,  C. 
klafati,  am,  vb.  impf.  unflatige  9teben  fiit|reii, 

3otcn  reifjcn;   —  prim.  bav.  klafFen  =  im= 

etirbarc  3icbcn  fiiijren,  Eevst.(Rok.). 
klafavcc,   vca,  m.  =  klafač,    C,   Trst. (Let.). 
klaffta,  /.  jc^Ied}ter  £)Ut,  bcr  Sd)lapp^ut,  Cig.. 

C  ^t.;  bcr  Iput  (zaničlj.);  vzemi  svojo  kla- 

fcto  in  pojdi !  _;i'^/!.SY.;  tudi:  klofeta. 
klafniti,  klafnem,  vb.  pf.  eiti  uiiflatigcs  35?ort 

au^iprcd)cn,  C. 
klafra,  /.  gc)d)n)atugež  35Jeib,  C. 
klafrati,  am,  vb.  impf.  =  klafati,   C. 
klafrnica,  /.  =  klobuk  (zaničlj.),  Z.,  Dol. 
klaftra,  /.  iz  nem.  Sfiaftcr;  pogl.  seženj. 
klafudrati,    am,  vb.  impf.  =  mahudrati,   C; 

—  t}crunihimpcn,  C. 

klafudrač,   m.  ber  f)erumlumpt ,  bcr  SKiiflig' 

gdnger,  C. 
klafudr?!!,  m.  =  klafudrač,   C. 
klafura,  /.  klafast  človek,  Kr.- Valj. (Rad). 
klafiita,  /.    i)  id)Icd)tcr  ^Ut,   Cirk.-Baud.;  — 

2)  bic  Sd)IatnpC,    C;   —  prim.  klofuta. 
klafutač,  m.  bcr  i.'uinp,  C. 
klafutati,    am,  vb.  impf.    i)  jd)Iapp,  loarfclllb, 

jd)[cifciib  ein^crgcl)cii,  C.;  — 2)  l)cnimUimpcit, 

Z. 
klagovati,  ujcm,  i'6. /»i//.  janinicrit,  Mur..  C.; 

—  iz   nem. 

klagovaniti,  anim,  vb.  impf.  iibcrmajjtg  jom- 
ntcrii,  flngrit,   lilKr.;  —  iz   nem. 

klaja,  /.  bn«?  isicl)futtcr. 

klajarica,  /.  rjuha,  v  kateri  nosijo  klajo  ži- 
vini, liole,  IVu i;na-Erj.  ( Torb.). 

klajen ,  jna,  adj.  -Juttct«;  klajni  ko.š ,  bcr 
^uttcrforb,  (.'ig. 

kl^jišče,   n.  bic  ^llttcrftnttc,    V.-Cig. 

klajnik,   »1.  bav^  Juttcrfclb,  C. 


klaten  —  klampn 


401  — 


klampa    -  klapati 


klatun,  fna.  adj.  ,yim  £d)(aditcit  flcijdrifl, 
3d)la(^t^,  Mm:,  C/J,'-.  -Aj«.  ;  klalni  kraj,  iicr 
Sd)laditort,  DZ. ;  klalni  vol ,  ber  Srf)Iari)t= 
Od)^,  Jan.:  klalni  dar,  t>a^  £d)lad)tOpfer,  C; 

—  )dilad)tbar,  (klaven'!.   Cig.,  Jan. 
klalnica.  /.  i)  tai-  Sd)lad)tl)au^,  bie  £c^lad)t= 

bauf,  C/>. ,  Jan.,  C,  DZ.,  nk.;  —  2)  bie 
Spolt^acfe,  Cif^.;  neka  sekira,  s  katero  se 
drva  koljo,  Plupia  pri  Bolcu,  Dol.  -  Erj. 
(Torb.),   Gor. 

klam,  m.  ber  £d)Iof,  C;  ber  Jobe^fdjtaf:  šel 
je  pod  klam,   Savinska  dol.- C. 

klama,  /.  1)  »enoorrener  jTramn,  Cig.;  vso 
noč  sem  bil  v  klamah,  Z.;  —  2)  ber  2b(pe( 
(psovka),  Jam.,  Miir.,  Cig.,  Jan.,  M.,  C, 
Ravn.;  ta  je  bil  pač  —  klama,  da  ne  rečem 
norec,  Rog.- Valj.  (RadJ;  —  človek,  ki  ne- 
rodno hodi  ali  se  nerodno  vede,  Erj.  (Torb.j, 
Polj.;  =  pijanec,   C. 

klamast,  adj.  t6(pelf)aft,  Cig.,  Jan.,  C;  de- 
lala se  je  preprosta  in  klamasta,  Jsvkr. 

klamati,  am,  vb.  impf.  i)  tpie  betnubt  cin^er» 
i]cf)en,  taumcln,  C,  Kor.;  nerodno  hoditi, 
Lašče-Erj. (Torb.j,  Polj.;  —  2)  k.  se  =  me- 
šati se :  tebi  se  klama  =^  tebi  se  meša,  ti 
si   bedak,  Gor. 

klamat^riti,  erim,  vb.  impf..  pogl.  klamoteriti. 

klamatiriti  se,  Trim  se,  vb.  impf.  hoditi  kakor 
pijan  človek,  Rilienberk-Erj.  (Torb.j ;  pogl. 
klamoteriti. 

klamfa,  /.  bie  ^lammer;  —  prim.  bav.  klam- 
pfen,  Levst.(Rok.J. 

klamfar,  rja,  m.,  Jan.;  prim.  nem.  (dial.) 
klampfrer;  pogl.  klepar. 

klamiti,  im,  vb.  impf.  i)  kakor  klama  se  vesti: 
fic^  bumm,  ungefi^idt  geberben,  Z.,  C;  — 
2)  k.  se,  )'id)  albcni  bctragen,  Cig.;  —  fic^ 
reden,  Gor. ;  — taumelnb  ge^en,  C;  pijanec 
gre  in  klami,  Z.;— albcnt  reben,  Z.;  p^an= 
tafieren,  C;  —  3)  k.  kaj  iz  koga,  jemanbem 
etroaž  abitarren,  Cig. 

klamodrati,   am,  vb.  impf.  =  klamoteriti,   C 

klamota,  /.  ber  Jotpel,  Jan. 

klamotariti,  arim,  vb.  impf,  vihŠt.  -  Trst. 
(Let.) ;  pogl.  klamoteriti. 

klamotati,  am,  vb.  impf.  =  klamoteriti,  C|ua= 
deln,  Jan. 

klamot^ra,  /.  ženska,  ki  rada  klamoteri,  to 
je,  pohaja,   C. 

klamotfrež,  m.  kdor  rad  klamoteri,  to  je,  po- 
haja, pijančuje,   C. 

klamotfrih,  m.  =  klamoterež,   C 

klamotf  riti ,  erim,  vb.  impf.  i)  taumelnb, 
Juadelnb  ein^ergel)en  (roie  eiii  Iruntener  ober 
■'palbjc^lafeilber),  Diet.,  Cig., C;  tako  se  grozno 
spotika,  klamoteri  (klamat-)  ino  pada,  Krelj ; 

—  2)  Ijerumjc^tridrtnen,  fierumftreidien,  C, 
v^kšt.;  —  3)  fid)  albcrii  bene^men,  Diet., 
Cig.:  [icfi  ungebiirlic^  geberben,  C. 

klamoteruh,  m.  =  klamoterih,   C. 
klamotcjriti,  orim,  vb.  ini^f.  =  klamoteriti,  C. 
klamošt9riti,  orim,  vb.  rnipf.  =  klamoteriti, 

C;    (tudi:    klamošturiti,  Št.). 
I.  klampa, /.  =  klamfa,   Cig. 

Slov. -nem.  slovar. 


C.  klampa,/.   i)  ein  ungeid)idt  cinI)ergef)Ciibor 

1'icnfri),  Strck.,  Kras;  ime  ovci,  ki  nerodno 

hodi,  Krj. (Torb.j;  — 2)  fc^Iappcr  .tiut,  Štrek. 
klampar,    rja,    m.   =   klamfar,    Cig.;    pogl. 

klepar. 
klampast,    adj.    i)   =   neroden:    k.   človek, 

Sotr.;  —   2)  \6){al?p:   k.  klobuk,   C. 
klampati,  am,  vb.  impf.  taumelnb  eiul)ergef)en, 

Notr.:  —  nad)la)fig  einf)erge^en,  j^lenbern, 

C,  Dol.,  kam  pa  klampaš?  Z. 
klamuza,  /.  ==  klafeta,   Cig.,  Gor. 
klančan,  ana,  m.  bcr  ?(nrt>ol)ner  a\\  einem  SSerg^ 

luege,  M.;  ber  ^iigel6crool)ner,  Cig. 
klančast,  adj.  obic^itifig,  abfjangig,  Jan. 
klanček,  čka,  w.  <ie>;2.  klanec;  tleinc  3tn^0^e; 

—  bie  Stompe,  Levst.(Pril.j. 

klančen,  adj.  jum  9(b^ang  ge^orig,  M.;  — 
ab\d)mq,  C. 

i.klančic,  m.  dem.,  klanec. 

2.  klančič,   m.,  Jan.,   Poh.;  pogl.  klonč. 

klančina,  /.  bie  abic^itlfige  ^^obeulagc,  Cig., 
C.;  —  bie  9iampe,  Cig. 

klanec,  nca,  m.  i)  beripo^Iftieg,3//A:.;  — bie  berg= 
auf  fiifjrenbe  Straže;  hud  klanec;  klanci  = 
visoki  poti  med  gorami,  Dalm.;  @ebirg§= 
njege,  Diet.;  po  klancih  se  voz\t'i,  jv^liŠt.; 

—  klanec  ali  strmec,  Steigung  ober  (l5efalle, 
Levst.(Cest.j;  —  2)  bie  ^orfgaffe,  Kras-Erj. 
(Torb.j;  —  3)  "t^a^  3tinn)al  eine^  ^Bac^ež, 
Goriška  ok.-Erj.  (Torb.j. 

klanfa,  /.  ==  klamfa,  Mur.,   Cig. 
klanfar,    rja,    m.   =    klamfar,    Mur.;    pogl. 
klepar. 

1.  klanica, /,  Cig.,  Jan.,  Notr.;  pogl.  klonica. 

2.  klam'ca,  /  i)  tia^  <po(3)c^eit,  Štrek.;  —  2) 
=  kalanka,  bie  Dom  Seme  ge^enbe  ^firfid), 
Kras-Erj.  (Torb.j. 

klanjalo,  n.  ber  itra^fuŠ^et,  Cig.;  ber  Eompti= 
mentenmac^er,  Z. 

klanjati  se,  am  se,  vb.  impf.  l^erbeugungen 
mad)en,  Mur.,  Cig.;  k.  se  komu,  fid)  Dor 
jentanbem  Derbeugen,  il)n  baburc^  e^ren,  Cig., 

C,  nk.;  —   hs. 

klanje,  n.  i)  "i^a^  Sc^lac^ten;  bie  9JJe§eIei,  Cig., 
Jan.;  (vname)  .se  strašen  boj,  ne  boj,  me- 
sarsko klanje,  Preš.;  —  2)  'baž  ;^abern,  bal 
©e^aber,  Cig.;  —  3)  bie  Solif,  tai  S3ouc^= 
grimmen,  Cig.,  Jan.,  C,  Strp.;  na  naglem 
jo  klanje  popade,  Jsvkr.;  —  4)  bo^ 'Spaiten, 
Cig. 

klanjec,  njca,  tn.  =  klanec,  Habd.-Mik. 

klano,   n.  nam.  knalo,  in  to  nam.  tnalo,  Notr. 

klapača,/.  eine  2au  mit  I)erab^dngenbenC^ren, 
kajk.- Valj.  (Rad). 

klapast,  adj.  fc^Iaff  ^erab^dngenb,  Cig.;  kla- 
pasta  ušesa,  Cig.,  BlKr.,  M.;  —  klapasta 
svinja  =  klapouha  svinja.  Vrt.;  —  kaj  se 
tako  klapasto  držiš?  ttjarum  taffeft  bu  olfo 
ben  Sopf  tjdngcn?  BlKr.-M. 

I.  klapati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  i))c^[off  f)erab= 
l)ditgcn:  ušesa  mu  klapajo,  BlKr.;  glava  mu 
klaplje.  Z.;  zelena  mu  kapa  do  ušes  klapa. 
Vrt.;  —  2)  bie  Cf)ren  ober  ben  Slopf  ^dngen 
laffen,  C. ;  —  mit  bem  itopfe  nidenb  ein^er=  • 
ge^en,  Mik.(Et.J;  tudi :  klapati,  am:  stisne  rep 


klapati  —  klasik 


—  402  — 


k  lastne  č  —  klati 


med    noge  in  klapa  klavrno    domov,    Str.; 

(starikavi  kapucini)    so    klapali  v  molilnico, 

DSi: 
2.  klapati,  am,  vb.  inipf.  =  klafati,   C  Z. 
klapavica,  /.  užitna  k.,    bic   ej^barc  SJitc^' 

muid)cl  (mvtilus  edulis),    Erj.fZ.J. 
klapeti,  im,  vb.  impf.  =  i.  klapati:  ušesa  mu 

klapijo,  Mik.fEt.J;  —  vreča  klapi,  bcr  Sad 

^dngt  iJbcr,  Z. 
klapTn,  m.  =  klapouh,  Lašče- Levst.  (Rok.). 
klapka,  /.  bie  .^llappe,  Vrt.;  bie  3;njd)enflappe, 

bic  iiajdje,  Jan..  DZ. 
klapouh,  uha,  m.  bcr  2d}(appo[irige,   M.;  — 

bcr  ludniniiicr,  Miir.,  C,  Valj.  (Rad). 
klapouh,  liha,  adj.  i)  mit  jdilaft  {)crab^angen* 

bcu  Cljrcii,  id)UippDl)rifl,   Cig.,  Jan.,  M.;  — 

2)  mit  gcicnttem  i)auptc,  SIN.-C;  —  3)  bcr 

fid)  taub  ftcllt,  Mik.;  -   (}eimtiidijd),  C. 
klapoiihast,  adj.  tiidijd),  Z. 
klapouhat,  ata,  adj.  =  klapouh  i).  Diet. 
klapouhinja,  /.  klapouha  ženska,    Cig. 
klapoušec,  šca,  m.  eiii  2:()icr  mit  eittem  £c^lot= 

tero^r,   Cig.;  —  človek,  kateremu  uha  kla- 

pajo  (psovka),  Diet.,   C,  M.,  BlKr. 
klapoušen,  šna,  adj.  fd)Iappof)rifl,  .Jan.;  —  \n\t 

flciciiftcm  .'paupte,  iticbcriic)d)laaeii  (5.  33.  eor 

Sd)Qm):    klapoušno  hodi,   vihSt.-C. 
klapouška,   /.   i)  bie  Sdilappofirigc,  M.;  — 

2)  bic  Dlirfcigc,  C. 
klapouškati,  am,  vb.  impf.  D{)rfeigeit  DCVJCJSCU: 

k.  koga,   Mur.,   C. 
klapoušnica,  /.   i)  bie  ®d}(appDf)rige  ,  Cig.; 

—  2)  bic  Cfjrfeige,  Mm:,  Cig.,  Jan. 
klapoušnik,  m.  ber  Sd)lappo!)rige,  Cig. 
klapoušniti,  ušnem,  vb.  pf.  ciiic  Cf)rfcigc  t)er= 

id^cn,  Cig. 
klapouzniti,  uznem,  vb.  pf.  citte  Dl)rfetge  t)er= 

jcgcn:  k.  koga,  Mm: 
klapša,  /.  =  klapača,   kajk.-Valj.(Rad). 
klarinet,  w.  glasbeno  orodje,  bic  dlarilicttc. 
klarinetar,   rja,   m.  bcr  Slarinettift,  Zora. 
klariš,    »1.  bie  ftoiallc,  ogr.-C;  —  iz  madž. 
klaruš,  m.  bic  ''licrlcnidjlinr,  kajk.- Valj. (Rad); 

—  prim.  klariš; 

klas,  klasa,  klasu,  m.  bic  ?(cf)rc;  pšenični,  ržcni 

k.;  —  koruzni  k.,    bcr  TOnivtolbeii ,    BlKr., 

jv.h.^t. 
klasast,  adj.  dbrctmrtig,   (.ig.,  Jan. 
klasat,   iita,  adj.  dl)rig,   df)rciircid),   lio(lii()rig, 

Cig.;  klasata  praprot,   bor  ''ilcl)rcnfaru,   Cig. 
klasati,    am,  vb.  impf.  ^Icljrcu  aiifcjjcu,  Sov. 
klasčck,  čka,  »j.  dem.  klasek. 
klasek,  ska,  m.  dem.  klas,  bad  '?(ct)rd)eit. 
klascn,  sna,  m.  bcr  TOoiint  3""'-   ^-• 
klascn,  sna,  at//.  1)  "}lcl)rcil';  — 2)  =  klasat.C/^. 
klasicizem,  zma,   »1.  vnctost  za  klasična  dela, 

bcr  ISlajliciSimi«,  Cig. (T.). 
klasič,   fča,  m.  =  klasek,    Cig.,  Jan. 
klasičen,   čna,  adj.  izborcn,  zgleden,  cla)|i|d), 

Cig..  Jan.,   Cig. (T.),  nk.;    —  pi»gl.  klasiški. 
klasičnost,  /.  zglednost.   bic  (£la)iicitttt,    Cig. 

(T.),  nk. 
klasik,    »I.  zgleden    pisatel)    (posebno   starih 

Grkov    in    Rimljanov),    bcr   C£la|iifcr ,    Cig., 

Jan.,  Cig.(T.),  nk. 


klastncc,    nca,    hi.  bcr  5lcf)rentolbeit,    C;  — 

bcr  ciUfcriitc  SOfai^toIbeit,  C 
klasinje,  n.  ^=  klasje,   C 
klasiški,  adj.  claifijd),  Jan.:  klasiška  metrika, 

Cv. 
klasiti  se,  i'm  se,  vb.  impf.  in  9le^ren  jdiioBcn, 

fid)  (il)rcn,    Cig.,    Jan.,    Slom. -C,    v\hŠt.- 

Kre.s,  Dol. 
klasje,    n.  coll.  bic  9let)ren;  v  k.  iti,   ?(clncn 

anfcl^cn,  fid)  abren,  Cig.,  Ja«.;— bie  ?lebren= 

Itfc,  bie  Gl}rcftomott)ie,  Cig. (T.);  —  klasje, 

.S7. 
klasnat,  ata,  adj.  d^rig,  d^rcnrci(^,  0>. 
klasnica,/.  i)  bilka,  ki  ima  klas,  Tolm.-Strek. 

(Let.j;  —  2)  ba»  molligc  ^oniggrae  (holcus 

lanatus).  Sv.  Peter  pri    Gorici-Erj.(Torb.). 
klasnjača,   f.  bie  9W)reuforaUe   (madrepora), 

Erj.rZ.).    ' 
klasor9den,    dna,   adj.   d^rcitfjerDorbriiigenb , 

C7^..  Jan. 
klasovati,    ujem,   vb.  impf.  =  klasiti  se,    in 

^(cfjrcn  fc^iefscu,  Jan.,  C;  tudi:  k.  se,  Gor.; 

bilo  je  ravno  spomladi,  ko  se  je  začelo  žito 

klasovati,   Pjk.(Črt.). 
klas9Ven,  vna,  adj.  =  klascn,  Jan. 
klasoveti,  i'm,   vb.  impf.  =  klasiti  se,   Ravn. 
kiasovit,  adj.  dt)iem'cicf),   Cig.,  .lan. 
klasoviten,  tna,  adj.  =  kiasovit,  Jan. 
klas9vje,  n.  =  klasje,  Mur.,   Cig.,  Jan.;    k. 

pobirati,  i/sif/cr. ;  klasovje,  kajk.- Valj.  (Rad  . 
klasovnat,  ata,  adj.  =  klasnat,  Jan. 
klast.   T,  /.  baž  3.?icl)futter,  Jan.,   C. 
klasti,   klrtdem,  vb.  impf.  Icgcit,  Mm:,  Krelj- 

M.,    Triib.:  testo  v  peč  k..  Soška  dol.-Erj. 

(Torb.);  k. si  grahovico  pod  vzglavjcA/rfi,'.- 

Erj.(Torb.);  živini  k,,  bctll  W\t\)  (VUttcr  DOr' 

logetl,    Cig.  ,Ian.,  Erj.(Iib.  sp).  Vrt..    Gor.; 

Klast  voličem  hlapci  šli,   Spes.-K.:  čebelam 

k..  Por. ;  —  v  strah  k.,  in  j^urd)t  t)crfct(cn, 

Bcn.-Kl. 
klatnik,    »»1.  =  oklo,    kel,    bcr  4'>Ql'Jfl')"    ^f^ 

2d)lucilU'§,   Tolm.-Štrek.  (Let.). 
klasunec,  nca,  m.  =  klasinec,  bcr  SOiai^folbcn, 

BlKr. 
klas,   »I.  bcr  '.Jlllborn  (marrubium),    Tuš.(Št.  1. 

č.),  Medv.(Rok.). 
klat,  m.  =  blato,   Gtits.;  —  prim.  srvn.  quat, 

.^'Ott),   C 
klata,  /.  les,    ki  se  svinjam    pod  vrat  obeša, 

da  ne  morejo  bežati.  kajk.-Valj.(Rad). 
klatariti  se,  arimse.  vb.  impf.  {)eriimfd)njdnncn, 

fid)  bcnimtrcibcn. 
klatarjenjc,  n.  bOii* 'ivignbiiiibiiroii,  Valj.(Rad). 
klatarski,    adj.    fid)    biriimtrcibciib :    k.  pes, 

bcrvciilojcr  .vmitb,  />/A.';-. 
klate.ski,  adj.  'iMii^nblinbcil   :  klatcško  življenje, 

SIS..  Let. 
klatež,   m.  bcr  i.'olI^ftrcid)cr,    bcr  il^agabinib; 

poulični   k.,  bcr  ^offcilbubc,   Cig. 
klateževati,    ujem,   )■/'.  impf.    uogabimbicrcii, 

./an.(//.). 
klatežnica,  /.  bic  ilvigabiiiibiii,  ('. 
klati,  kvljem,  vb.  impf.    1)    ftod)on:    kolje    me 

po  trebuhu,  po  črevih.  id)  l)iibc  "i^aiidjgrim 

men,   Cig.,  Jan.;  —  pciliigcn,  giidlcit:  skrbi 


klatiti  —  kl9cati 


-  403  — 


kl9cav  —  klej 


me  koljejo,  Cif^.;  vest  me  kolje,  Jaii.\  — 
•:)  bcitVli:  k.  se,  fid)  ticlfjctt:  psi  se  koljejo; 
filllipicii,  fifll  fdllaflCU:  na  Turškem  se  ko- 
ljejo; —  I)ii&cnt,  OiT. ;  —  3)  )c()(ad)ten;  svinje 
k.;  danes  koljemo,  l)cutc  Unvb  bct  Ullg  QC' 
)dilarf)tct;  —  4)  fpalteii,  Mur.,  Ci^.,  Jau.; 
drva  k.,  C.ig..  Dol.-L.ci'st.(J\ok.);  orehe  k., 
^Jciiifc  fnacfeu,  0>.;  k.  se,  fid)  fpnUcn,  fid) 
fd)iefern,  Cig.;  —  5,)  fd)Iai]en,  v^lišt.;  toča 
je  začela  klati.  Kres.;  ura  je  polnoči  klala, 
Mariborska  ok. 

klatiti,  im,  vb.  impf.  {)(xa'b']A)[ac\i\\ ;  sad)e,  želod 
z  drevja  k.,  zvezde  klati,  ev  ift  l)tmnietf)Orf), 
(lig.;  7.  rokami  k.,  mit  bcit  .Sjnubcii  tioruiti 
idilnflcn,  jv\hšt.;  —  2)   k.  se,   fid)  l)cnim= 
trcibcit,  iHigalnintiiereii. 

klativitez,  m.  iiTcnbcf  9{ittcr,  ber  3tbenteurer, 
Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

klatje,  n.  =  blato,  Guts.(Rcs.)-Mik.\  —  prim, 
klal. 

klato,  n.  =  klata,  kajk.- Valj.  (Rad). 

klavec,  vca,  m.  i)  fcev  3d)Iad)ter,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  —  2)  ciit  SB^eitjcug  bev  i?orbfIed)ter, 
Mik. 

klaven,  vna,  adj.  fc^Iad}tbor,  Cig.,  Jan.;  pogl. 
klalen. 

klavir,   m.  glasbeno  orodje,  bfl^  ©laOtei". 

klavirar,  rja,  m.  ber  Slnuiermac^ct,  Cig. 

klavlrnik,  m.  ber  ElaDicrfpickr,  Cig. 

klavirski,  adj.  ©tatjicr^,   Cig. 

klavka,  /.  bte  Sd)Iad)tcriii,   Cig..  Jan. 

klavrn,  adj.  mif^miitljig,  uicbcrgefdjlagcn,  triib- 
fiitnig. 

klavrnež,   m.  klavrn  človek,  SIN. 

klavrnik,   m.  klavrn  človek,  Jan. 

klavrnost,/.  bie  9iiebergcfd)Iagciitjcit,  bcv  Jriib> 
finn. 

klav^sati,   am,   vb.  impf.  =  kavsati,  M.,  Z. 

klavski,  adj.  Sd)(dc^tcr=,   Cig.,  Jan. 

klavsniti,  klavsnem,  vb.  pf.  =  kavsniti,  Jan.. 
C,  M. 

klavščina,  /.  1)  bet  @d)Idc^teilo!^n,  Cig.;  — 
2)  ha?:  Scblac^tOptei",  Mur.,  Jan.,  Ravn. 

klavzula,  f.  omejujoč  pristavek,  bie  (Slaiifcl, 
Cig.  (T.)'. 

klavža,  /.  bie  Klnufe,  Čig.,  Jan.;  —  iz  nem.: 
pogl.  zatvornica. 

klavzati,  am,  vb.  impf.  =  krevsati,  ein^er:= 
tlOtteii:  nemarno  klavzajoč  konj,  Jiirč. 

klavžar,  rja,  m.  =  lešnikar,  ber  Iiiniienlia^cr, 
ber 'i)?uf'o^a^er  (carvocatactes  nucitVaga),  C, 
Frcr.fF.J,  Gor. 

klecalo,  n.  ber  35etftllf)I,  Nabd.,  C. 

klfcanje,  n.  bn§  SBanfcn,  bae  5SacfcIn  (beitit 
©e^cu). 

klfrati,  cam,  čem,  vb.  impf.  i)  mit  ben  (^-iifjeit 
fiiiden,  in  bie  .tnie  fititcii,  Cig.,  C,  Dol.- 
Mik.;  konj  kleca,  Soška  dol.- Erj.  (Torb.); 
konji  klecajo  pod  težkim  bremenom,  Vrt.; 
—  ^infeil,  C;  fiiicfeu:  kolena,  noge  mi  kle- 
cajo, M.,  Soška  dol.-Erj.(Torb.)\  —  luacfedt: 
stol  kleca,  Xotr.;  miza  kleče,  C;  —  ^u- 
frf)nQppcii  (oom  Sd)ttQppmc)feri:  nož  kleca, 
Z.;  — 2)  tnarfeln  mad)cn,  fdjiittcirt,  Šol.,  C; 
stol  k.,   BlKr.;   —   k.  iz  koga  kaj,   jcmanbcm 


cttiuv5,yi  eiitioifjeii  fiid)eu,  f..;  — k.  se,  luncfoln: 
zob  se  mi  kleca,  HlKr.,  (kleče)  Soška  dol.- 
Erj.CIorb.). 

klfcav,  adj.  beim  ®ef)en  fiiirfeiib,  fiiidbeinig, 
Cig.;  klecava  noga,  bcr  ftiiidfitfj,   Cig. 

kl?cavec,  vca,  m.  klccav  človek,   Krelj-M. 

klgcniti,  klecnem,  vb.pf.  im  (iie()Cii  in  bie  .fnie 
ftnten,  eine  fnidcnbc,  Ijinfcnbc  ^-l^eiregnng 
niad)e!i,    C;  —  tuanfen:   voz  je  klecnii,   Ž. 

klfč,  m.  i)  bie  ,<(fliwe,  Cig.(T.),  C.;-i)  bie 
Saiibbanf,  bie  feicbte  Stede,  (an  bcr  ,v  S.  ein 
f^lof5  ftcdeu  bleiben  fann) :  klečev  se  ogibati, 
v  kleče  zaiti,  C,  Savinska  dol.;  —  kleči, 
prodnata  mesta  po  njivah:  po  klečeh,  Sa- 
vinska dol. -C. 

klfč,  r,  /.  =  kleč  m.,  Jan.,  Rut.(Žg.  Tolm.). 

klf  ča,  /.  =  kleč  m.,  Cig.,  M.,  Z. 

klečalnica,  /.  ^  klečalo,   Cig.,  Jan. 

klečatnik,  m.  =  klečalo,   Cig. 

klečalo,  n.  bev  33etftu{){,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  bec 
S3etf(^ente(,  v^lišt. 

klečanja,  /.  fd)led)ter,  fleiiier  Setter,  SlGosp.- 
C. ;   —  prim.  klet. 

klečanje,  n.  bn§  ^'nicn;  tudi:  klečanje.  Št. 

klečati,  im,  vb.  impf.  !nien;  kleče  prositi,  auf 
ht\\  ilnien,  fuf3fdnig  bitten,   Cig.,  Jan.,  nk. 

kleče,  eta,  n.  bie  ^lippenbanf,  Burg.;  bie  (2nnb= 
banf,  Kr.(ia  Savo),  Savinska  dol.;  kleče  g. 
kleca,  Ravn.-Valj.(Rad). 

klečgčki ,  adv.  fnienb ,  Prip.  -  Mik.,  jvrhŠt., 
BlKr. 

klečeplaz,  plaza,  m.  ber  S'ried)er,  C;  —  ber 
j^rommler,  SIN. 

klečeplastvo ,  n.  ha^  S'ried}ert^um,  C;— bie 
^rommlerei,  SIN. 

klečet,  eta,  m.  i)  =  kleče,  Svet.  (Rok.);  — 
2)  fd)otterige  ©telle  im  ?Wcr,  Gor. 

klečft,  /.  =:  kleče,  bie  Jllippenbanf,  Jan., 
ZgD.;  barko  so  povezali  v  strahu,  da  bi 
na  klečet  ne  prišli,  Jan. (Sv. p.);  Sava  na- 
siplje  peska  in  proda  v  široke  klečeti,  Erj. 
(Ilb.  sp.). 

klečftast,  adj.  fd)otterig,  5i'(?^fi?o/.-.^;  —  prim. 
klečet  m.  2). 

klečevit,  adj.  flippenreid),  Cig.(T.),  Jes. 

klečfvje,  n.  bie  m'\\;»fi\\ba\\'i,  Cig.(T.),  Jes. 

klečina,  /.  ba'3  .ftiimmericin,  Mur.;  —  prim. 
klečanja,  klet. 

klečnfca,  /.  =  klečalo,   Cig. 

klečnik,   m.  =  klečalo,  ber  53etffut)(,    V.-Cig. 

i.klečnjak,  m.  ber  ^niepolftcr,   Cig. 

■1.  klečnjak,  m.  ber  S-^iortellcr,   C. 

klečura,  /.  =  klečanja,  Jan. 

klefetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  C,  pogl.  kle- 
petati. 

kleh,  kleha,  m.  ber  .slianjafjn  bc»  Sc^meinež, 
kajk.- Valj.  (Rad). 

klej,  kleja,  kleja,  m.  i)  bn§  ©rbljarj,  Mur., 
Jan.,  DZ.,  Mik.(Et.);-2)  bcr  Scim,  V.-Cig., 
.lan.,  Cig. (T.),  C;  kostni  k.,  bcr  Mnod)eu= 
Icim,  Erj.  (Som.) ;  ribji  k.,  bie  .s^iaufcnblofe, 
Cig.,  C.  (po  rus.);— 3)  bie  "i)5cd)ncl!e  (hchnis 
viscaria),  C;  (kleg,  Tuš.JR.I,  Jan.);  —  4) 
neka  riba:  ber  groge  ^'flberfifc^,  Jam. 


kleja  —  klen 


—  404 


kl^n  —  klepal9 


kleja,   f.  neka  riba  v  Krki,   Kostanjcvica-Ktj. 

(Torb.). 
klejar,  rja,  m.  bcr  Ccimficbcr,   Cig.,  Jan. 
klejarnica,  /.  bie  iicimiicbcrci,  Jan. 
klejast,  aJj.  Icimidit,  flcbrig,   Cig.,  Jan..  C. 
klejat,  ata,  adj.  Icilllig,   Cig.,  Jan. 
klejati,    am,  vb.  impf.  =  klejiti,    Mitr..   Cig., 

Jan. 
klejec,  jca,  m.  ber  fittet,  Icimt,  ber  ftitter,  Cig. 
klejev,   adj.  Seim=,  Cig.;   ki.  slaj,   ba^  i2ctm» 

jiiB,  cig.rr.j. 

klejevina,  /.  ber  Scimftoff,  Cig.fT.j,  C. 

klejilnik,   m.  bcr  iicimpilllfl,   Cig. 

klejiti,   im,   vb.  impf.  Icimcn,  poppcn,  titten, 

Cig.,  Jan.;  klejcn    papir,   geleimtež  ^apter, 

DZ.;  —  gummieren,  Cig.fT.j. 
klejnat,  adj.  Icimig,  Nov. 
i.iclfk,   m.   i)   bie  ftnichjippe,    Tclov.;  —  2) 

ein  gcfritmintcr  3proj'?Iiug,  Z.;  —  -})  =  kljuka, 

bie  ftUnfe,  Jan. 
2.  klek.    klčka,    m.  v  kletvicah    (kakor:    šent, 

vrag  itd.) :  menda  ne  bo  gozdarja  več  klek 

prinesel,   bil  je  2e  klek,   lejte    kleka!  i.  dr., 

Jurč. ;  ti  klek  babji !  BIKr. 
-^.  klek,  m.  =  drevo  življenja  (thuja),  Tuš.fB.). 
kl^ka,  /.  i)  ein  etcnbe§  ^ferb,  bie  CS^inbmaf)rc, 

Cig.,  Jan.,   Soška  dol.  -  Erj.  (Torb.),  Polj.: 

sedlo  tako  lepo  stoji   na  koščenem  hrbtišču 

njegove    kleke,    Jiirč.;  —   2)    čine    magere 

S'u!^,   C;  —  "i,)  grčasta  krivina  na  drevesu, 

Sotr. 
klf  kanje,  n.  eiitc  9(vt  bcr  9ini)tcrci,  luc(cf)e  atlcr- 

Ici  fleine  yi)ri}cr  in  bcr  ^Jial}t  liij^t,  bcr  Sjejcn' 

[tiri),    V.- Cig. 
klekarija,  /.   =  kkkanje,   Cig. 
kl^kast,   adj.  i)  Dcrtriimnit:   klckasto   drevo, 

Sotr.\  prim.  kleka  3);   —   2)   f)intenb,  Z. 
I.  kl^katj,  am,  vb.  impf.  in  bie  Slnic  fin!cn,  betm 

0et)en  fnicfcn,  manfcn,  Z.,  ogr.-Mik.;  k.  v 

napadu,    iVnicnjippcn    ini   ^hi^fatl    niadjcn, 

Tclov. 

2.ki^kati,  am,  vb.  impf.  ciiic  gcnjifje  9(rt  jn 

nal)Cn,  prim.   klekanje;   —  =  klekljati.    Z.; 

uči   šivati,  klckati,  Diet. 
klekcc,  kca,  m.  bcr  5Prauufpat,  Cig. 
kleketati,  etam,  cčem,  vb.  impf.  floppcm,  Z.; 

—  fra(^,^cn,  Jan.fH.). 

klekljati,  am,  vb.  impf.  Spil^cn  ffoppcin,  Cig.; 

—  priin.  nem.  glijcfcln  ==  fliippcUl. 

klikniti,  nem,  vb.  pf.  cinc  fnictcnbc,  luantenbc 
''-Bciucgung  nindjcn,  ogr.-Mik.,  Z.;  —  =  po- 
klekniti, Mur.,  Cig.,  Jan.,  ogr. 

klckotati,  otam,  (Jčcm,  vb.  impf.  =  kleketati, 
Jan.f/f.j. 

klckovati  se,  ujcm  se,  vb.  impf.  .ftnicbcugiingcn 
nind)cn,  ogr.- C. 

klcmpati,  am,  vb.  impf.  Cig.,  Jan.,  C;  pogl. 
klampati. 

1.  klen,  klena,  m.  bcr  ^Clba[)0tu  (accr  cam- 
pestrc),   Cig.,  .fan.,  C.,  Tnš.f/i.). 

2.  kl?n,  klvna,  m.  bcr  2l*cif}fHc^  (Icuciscus), 
Frcv.fF.) ;  bcr  T6bcl  (leuciscus  dobula),  C7^'., 
Erj'. (Z.);  zeleni  k.,  bcr  9(lant,  ((»efc)  (Icu- 
ciscus jescs),   Cig.,  ErcY.(E.)\   tudi  kičn. 


kl^n,  adj.  =  jeklen,   gebicgcn,   fernig:  kleno 

žito,   Poli.-C. 
i.klencati,    am ,    vb.   impf.    =    klecati.    Z., 

Trst.' Let.);  zob  se  klenca,  niadett,   G  Brda. 
2.  kifncati,    am,  vb.  impf.  mit  bcm   .iiintcr^uf 

on  bcn  S?orbcrl)uf  )d)Iagen  (tioni  'ij^ferbei,  Z. 
kl^nckati,  am.  vb.  impf.  =  klenkati,  Mur. 
kl^nčiti,  klCnčim,  vb.  pf.  =  klenkniti,   C. 
klenec,    nca,    m.   neka    riba,    =   2.  klen,   C; 

(„kljanc".  Jam.). 
klengetati,    etam,    ^čem,    vb.   impf.  flingeln, 

jd)cllcn,   C  Z.;  —  iz  nem. 
kl?nk,  m.  bcr  ©(crfcnftrcic^,   ber  .ftlimpcrlont, 

Mur.;  v  klenk  zvoniti  =  potrkavati,  Zora. 
kl^nka,  /.  neko  jabolko,  Šebrelje(Goriš.)-Erj. 

(Torb.). 
klfnkanje,  n.  bae  ?(n)d)(agcn  bcr  ©lode. 
kl^nkatj,  am,  vb.  impf.  on  bic  cinc  Scitc  bcr 

©lodc  anfd)Iagcn;  tnfolge  foldien  'žlnfdjlagene 

flingen;    umrl    je,    že    mu   klenka;   žalostno 

klcnka  zvon;  —  prim.  bav.  klenken.  klengen, 

Levst.(Rok.). 
klenkavec,  vca,  m.  bie  ^iigfnglodc,  .Jan.  CH.). 
klfnkniti,  klcnknem,  vb.  pf.  cincn    ©lodcnlont 

anjd)lagcn,  ober  cincn  foid)cn  oon  jidi  gcben. 
klenkot,   ota,   m.  =  klenkanjc,  Jan.(}J.). 
klenov,   adj.  »om   (^elbat)prn;    klcnov  les  je 

za   drenovim   najtrši   les.    Polj. 

1 .  klenovec,  vca,  m.  bcr  5fl^fli)'-^l^"l'aum,  Mur. 

2.  klenovec,    vca,    m.  bie   gritnc   ^;)(UJ»ž)d)aIc: 

oreh  ima  zelen  klenovec,   C,  Pohl.(Km.) ; 

—  prim.  2.  glinja. 
klenovina,  /.  l)a^  (^clba^^orn^olj. 
klfnta,  /.  jd)lcd)tcr  (^nfjgcljcr,  Cig.,  M. 
klentalo,  n.  =  klenta,   Cig..  M. 
kl^ntati,  am,  vb.  impf.  jdjrocrfiinig,  id)(cd)t  nnf 

trctcn,  M. 

klep,  klepa,  m.  i)  =  klepanje:  če  je  moka 
po  klepu,  je  kruh  rad  sipast,  Polj.;  —  2) 
kar  pri  klepanju  kose  odpada,  Bole,  Lašee- 
Erj.(Torb.);—'t>cx  Staiib,  bcr  bci  bcr  3d)dr 
fnng  bcr  'D.lMiljlftcinc  abfallt,  C;  —  ;0  bo« 
Tcngcl.^cng,  Valj.' Rad);  tudi  pl.  klepi.  kle- 
povi,  Jam.,  Jan.,  C.:  —  4)  bcr  .(Ictlcuring, 
Polil.,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.;  to  je 
tisti  kolobar,  tista  veriga,  v  kateri  se  vsi 
klepi  ali  členi  drže,    \'rtov.(Km.  k.). 

klcpač,  m.  i)  bcr  Tcnglcr;  —  2)  bcr  ^cngc('= 
l)nninicr,  .^fur.,  Cig..  .fan..  C.;  —  bcr  'iDJiilil 
I)amnicr  (um  llhiiilftcinc  bamit  jn  jd)drfcn), 
C  /i'7/j.SY.;  — ;0=klepalo  i),  Danj.(Posv.  p.). 

klepača,  /.  bic  .Vluljglodc,  Cig. 

klcpaj,  m.  =  klepalo  4),  ./an. 

klcpatcn,   Ina.  aif/.  Tcngcl  :   klepalno  kladivo, 
bcv  Tcngclbiinimcr,  Z. 

klcpali.šče,  11.  bcr  Tcngclftod,  C 

klepatnik,    m.    1)   bcr  Tcngclftotf,    C,  Gor.; 
sedel   je  pri   klepalniku  in  klcpal   koso,  Zv.; 

—  2)  bcr  Tcngdbainmcr,  Cig.,  .Jan. 
klepalQ,  n.  i)  biVJ  Tcngcl.^Clig,  Cig.,  Jan.;  tudi 

pl.  klcpala,  \'alj.(Rad);  —  2)  bcr  11iiil)iftfin 
l)nmmcr,    C.   Valj.  (Rad);  —  3)  bic   ^i^rctt 
glorfc,  Mur.;  -    4)  bo*  filopfttjcrf.^cug,  oy.; 
bcr  ibiutlopfcr,  Jan. 


klepanje  —  klepi 


—  405  — 


klepin  —  klešče 


klepanje,  u.  i)  ta^  S^fopfcn,  bn#  ^cngedt; 
--  2)  bivo  Touiicl-iciki,  J'(>lj. 

klepar,  rja,  m.  bei"  Spoiii^Icv,  bcr  ^iMcd)ld)inicb, 
(Hi:.,  Jafi.,  C,  nk. 

klcparnica,  /.  bic  Speiic^lcmicrfftattc,  Jan.(H.). 

kleparstvo,  »i.ba^  3peiuilcil)aiibuicrf,  Jan.fH.). 

klepati,  klopljem,  tudi:  klcpati,  am,  vb.  impf. 
i)  floppcru:  divja  kura  klcpljc,  Polj.; —  2) 
tlopfcn,  l)ainincii!,  flcmpcru;  kamenje  na  cesti 
k.,  Stciiic  flovfon;  —  koso,  srp  k.,  bcitiidn; 
mlinski  kamen  k.,  bcn  5J{uI)(ftciu  fdjiirfen. 

klepavEc,  vca,  m.  ber  .flopfer,  ber  Tengler, 
C7_i,'v  Jan. 

klepec,  pca,  m.  i)  bie  ^aitbtloppcr,  M.,  Z., 
Mik.:  —  ber  iilopfel,  Jan.;  ber  Sdjiucngcf, 
Cig,,  Jan. ;  —  2)  =^  klepetec  3),  Gor. ;  — 
3)  ber  2)engelf)ammer;  —  ber  9)iu^lftcin= 
fiaiiuncr,  ogr.-C;  —  4)  ^  sklepec,  ba§ 
Sdittappiucffcr,  C;  —  5)  bcr  ftlepper,  ber 
^^topfhcngft,  Jan.;  —  6)  eiit  tfeincr  9Jlann, 
ber  J^^norj,  Cig.;  ber  ^er(  (zaničlj.),  Šol.;  ti 
klcpec,  ti!   Dol. 

klepet,  eta,  m.  i)  ta^  &diappev\  —  baž  ©etott 
ber  ^ii^glorfen,  C;  ba^  (Meplaubcr,  ba§  @e- 
flciffe:  —  2)  klepet,  bcr  ®Iocfeiild)ti'cugel, 
Malhinjc  na  Krasu-Erj.fTorb.). 

klepetač,  m.  ber  Slapperer,  Cig.,  Jan. ;  —  ber 
Sieifer,  ber  SDfoulbrefdjcr,  Cig..  Jan.,  Valj. 
(Rad). 

klepetača,  /.  i)  bie  9iQfid,  Jan.;  —  2)  ha§i 
klcippnmaiil,  Jan. 

klepetalo,  n..  i)  bie  Stlapper,  Cig.,  Goriš.;  — 
2)  'oa^  5?(Qpperinaiil,  bie  'il5(nubertafrf)e. 

klepetanje,  n.  i)  ba^o  Slappeni;  k.  z  zobmi, 
'aa^  ^al)ndiappn-n ;  —  2)  baš  ®epIopper,  ba§ 
Silajfeii;  i)a§  klatičfcn. 

klepetati,  etam,  ečem,  vb.  impf .  i)  flappcrn  ; 
z.  zobmi  k.;  mlin  klepeče;  —  2)  fdjueli  rebeit, 
plappent,  plaiiberii ;  unnii^  rebcit,  ^1(aditl)eiH=^ 
gcž  Don  anberen  au^plaubcvu,  ftatid^cu ;  rada 
klepeče. 

klepetav,  ava,  adj.  gern  fdjnattemb,  gefd)lr)d^ig, 
tlat)d)l)aft;  klepetave  ženske. 

klepetavast,  adj.  =  klepetav,  LjZv. 

klepetavec,  vca,  m.  bcr  9iai)cler,  ber  Slappcr^ 
monn,  Cig.,  Jan. 

klepetaven,  vna,  adj.  ==  klepetav,   Cig. 

klepetec,  tca,  m.  i)  bie  ^loppcr;  bie  ^iatfrfje, 
GBrda;  bic  Gf)arfreitagratid)e,  M.,  BlKr.; 
—  bie  .Hdipper  auf  eiiicr  Staiige  ober  einem 
93aunie  al5  ^^Dgeljdjcudje,  Cig.,  M.,  BlKr., 
jvihšt.;  —  2)  bie  SBinbfege  (jum  Sieinigcn 
be^  ©etreibež),  Cig.,  C;  —  3)  bcr  Sci)u^ 
bc^  SIJuf)tnimpfež  unb  ber  9iiif)rnagcl  aii 
bcmielben,  C,  Cig.fT.J;  k.  trese  grot,  da  leti 
zrnje  med  kamena.  Gor.;  —  4)  plaubcr= 
Ijafter  'lUienfd),  ba^  ftlappcrmaul,  bie  iillatjd)e. 

klepetež,  >«.  =  klepetanje,   C. 

klepetuh,  m.  ber  Sd)tt)atier,  ber  Seifer,  Jan. 
(H.). 

klepetulja,  /.  i)  bic  ftlopper,  bic  ^Hafjel,  Mur., 
Cig.;  —  2)  baž  Stlappcrmaul,  bic  '•^Jlaiibcr« 
taid)e,  bic  S(atfd)c. 

klepi,  /.  pi.  =  klepalo,  \i^s,  2;engclseiig,  Jan. 


klepin,   m.  =  star  dedec,   C. 

klcpiš,  m.  bie  'iDhinbelfrud)!,  Z.,  DZ.;  —  stsl, 

klGpka,  /.  i)  bic  .Hitljgloffc,  Cig.;  —  2)  ba§ 
3d)lagl)aiticl,  bcr  '-^ogcljidjlag,  V.-Cig.,  C, 
M.;  =-  keha,  Zgl).;  —  3)  bie  ©djliefic  (5. 
33.  am  9J{antcl),  C. 

klepniti,  klepnem,  vb.  pf.  cilieil  SKappIaut  bc- 
luirfcu:  eincii  Šlapp  Dcrieljen,  Cig.;  —  511- 
fadeu:  pokrov  klepne,  ber  TcrtcI  ffillt  ^11, 
C;  —  er!lirreit,  M. 

klerik,  m.  duhovnik,  bcr  Sleriter,  Jan.(H.). 

klerikalec,  Ica,  m.  ber  Eicricalc,  nk. 

klerikalen,  Ina,  adj.  bic  ^ntcreffcn  ber  ©eift^ 
lidjfeit  bctrcffeiib  obcr  Bcrtretcnb,  clcrical,  nk. 

klerikalizem,  zrna,  m.  ber  (Slcricah^muž,  nk. 

klesar,  rja,  m.  =  kamenar,  bcr  ©teinme^, 
V.-Cig.;  —  hs. 

klesati,  klešem,  vb.  impf.  (Steitie)  bcf)aueit, 
Z.,  C;  umetniki  so  klesali  podobe  iz  mra- 
morja ,  Erj.fMin.J;  —  konj  se  kleše,  baž 
''^fcrb  jdjtiigt  mit  bem  ^interen  ^ufcifen  an 
'i)a^  Oorbcre  on,  Z.;  —  pri  m.  kresati. 

klesk,  m.  =lešnikar,  bcr  ^J{ufel)al)er,  Frey'.(F.). 

klesniti,  klesnem,  vb.pf.  Šol.,  C.;  pogl.  klecniti. 

klest,  m.  i)  bie  Stbaftnng,  C,  M.;  —  2)  ob= 
gc^ancner  'Jlft,  ogr.-C. 

klestek,  stka,  m.  abgeljauencr  ?(ft,  Bes. 

klestilnik,  m.  tangeS,  am  (Jnbc  getriimmtež 
^acfmeffer,  Svet.  (Rok.);  haž  91bd)tmeffer, 
Cig.,  Kr.,  Goriš. 

klestina,  /.  abge^adtcr  3^eig,  Cig.;  coll.  ab^ 
ge^acfte  3>"2i9^f  ^• 

klestiti,  im,  i'b.  impf.  i)  bc^aden,  bef)auen; 
drevje  k.;  ab^adcn;  veje  k.,  Cig.;  —  2) 
priigcin,  Cig.;  —  3)  berb  auftretenb  ein^er=^ 
gef}en,  C. 

klfstje,  n.  tia^:  5lbt)ol5,  Z.;  abgcf)ancnc  'Jtefte 
in  33uid)en  gcbunbcn,  a(^  gnttcr  ober  aud) 
ale  "^'luiger,  Gor. 

klestniti,  klestnem,  vb.pf.  i)  bejc^neibcn,  ab' 
(iftcn,  C;  —  2)  id^lagen,  C. 

klestriti,  im,  vb.  impf.  =  klestiti,  BlKr.-DSv. 

klešč,  klešča,  m.  bie  gemeine  ^tdt  ober  ber 
ijoljbod  (ixodes  ricinus),  Cig.,  Jan,,  Mik., 
Erj.fŽ.J;  —  prim.  klošč. 

2.  klešč,  m.  =  kleščman,  Cerkljanski  liribi- 
Štr.  (LjZv.). 

kleščar,  rja,  m.  i)  ber  beim ''^fliigen  bie  'i^tlug« 
narbe  (klešče)  ^alt,  Cig.,  Kr.;  tudi:  kleščar; 
—  2)  =  rogač,  ber  §iric^fafcr,  Cig.,  Jan., 
Bolc-Erj.(Torb.);-i)  =  rak,  Erj.fl^b.  sp.J. 

kleščarica,  /.  ber  ©"^riunrm  (forticula).  Go- 
riška ok.-Erj.(Torb.);  —  b\c  Sd)crcnajict,  Cig. 

kleščariti,  arim,  vb.  impf.  pri  oranju  klešče 
držati,   Cig.,  Kr.,  Tolm.-Štrek.fLet.J. 

kleščast,  adj.  ,^angenforniig,  Cig.,  Jan. 

klešče,  /.  pl.  i)  bic  3^ngc;  beraške  k.,  bie 
ŠJiegjangc,  \'.-Cig.;  —  v  kleščah  biti,  in 
ber  .ftletitmc  )ein;  — bie  <(lreb!?id)crc;  —  bie 
grefši-^ange,  Cig.;  —  2)  ba§  Gfjarnicr  an  bcr 
Sdgemii{}lc,  V.-C/g.;  — 3)  „ona  lesena  kamba, 
s  katero  navadno  kak  dečak  mej  oranjem" 
navrača  pUižna  kolesca,  da  prav  teko  po 
jamljišči  (razoru)",  Erj.(Torb.J;  bic 'ijSftug^ 
narbe,  Cig. 


kleščec  —  kletka 


406 


kletnik  —  klic 


kleščcc,  eca,  m.  neka  vinska  trta:  ber  Crt- 
iieber,  \'rtov.  (\'in.),  Rilienberk,  Hal.  -  Erj. 
(Torb.);  beli  ali  drobni  k.,  Triimm.;  ru- 
meni, modri  k.,   C. 

klešček,  čka,  m.  =  Icšnikar.  bcr  'DJujeliaflCV, 
C;  —  prim.  klesk. 

kleščenina,  /.  obcjcljncftc  'Keiicr,  C 

kleščenje,  «.  bo#  58c{)actcn,  i>a^  Slbdften. 

klesčevec,  vca,  m.  okleščeno  deblo,  Št. 

kleščevina,/.  bcr  3Sunbcrbaum  (ricinus),  0>. 

kleščevje,  u.  =  kleščje,  \oi'. 

kleščice,  /.  pl.  dem.  klešče:    i)  ffetne  B^^flc; 

—  2)  bci  .Zlobcu  iii  biT  Uf)r,  Cig.fT.J,  C; 

—  %)  eine  ^.}(rt  ^allciicn,  vihŠt.-C. 
kleščiti,  im.  vb.  impf.  =  kleščariti,   C. 
kleščje,  >i.  ba'^  '3lbliol,v  ^.,  BlKr. 
kleščman,  hi.  ber  ^"'ii^irflfiifiT  (lucanus  cervus), 

.Vo^-.-  Cifc.,  Idrija-Štrck.fLjZv.J. 
kleščnica,  /.  bic  ^tniflftlltJIfl^^  '^^^ 
kleščnik,  m.  Oflrofjer  l^orberjal^n,  Cig.,  M.; 

mlečni  kleščniki,  Xov.;   —   2)  =  dlesk,  C; 

—  s)  oni  kolček  na  plužni,  za  katerega  drži 
pri  oranju  kleščar.   Gor.;  —  prim.  klešče  1,). 

kleštra,  /.  Cig.,  Erj.,  C;  mv. pl.  kleštre,  ha^: 
kmnmctljoijt^,  bic  SummetHomrncr,  Mur.,  Cig., 
C;  lesena  kamba  v  konjskem  homotu,  Kr.- 
Erj.  (Torb.) ;  —  kleštra,  psovka  za  nerod- 
nega človeka  Kr,- Erj.  (Torb.),  ali  živinče, 
C;  —  prim,  bav.  kloster,  ki  je  iz  slov.; 
prim.  klešče,  Erj. [Torb. /). 

i.kleštrati,  am,  vb.  impf.  ab\d){ac^cw,  abiiftcdt, 
.Jarn..  BlKr.;  —   prim.  klestiti. 

2.  kleštrati,  am,  vb.  impf.  migcidiicft  flclicn, 
/...  (tor.;  —  prim.  kleštra. 

klčštriti,  im,  vb.  impf.  =  klestiti,  ogr.-C. 

kleštrnjak,  m.  =  kleštre,   C. 

kleštrnja,  /,  bcr  eine  Jf)eil  bcr  S?ummetf(am> 
mer,  C. 

klet,  T,  f.  bcr  .<le(Icr;  —bcr  obcrirbijd)c  ^ctlcr, 
v-,hŠt.-C. 

klctanja,  /.  ciii  j(f)Iecf)tcr  .Sicdcr,   C. 

kletar,  rja,  m.  ber  .«cllcrmci)tcr,  C:  —  bcr 
.UcIIner,  Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.; 
(naglasa  se  tudi:  kletar). 

kletarica,  /.  bic  .Ucflncrin,  Guts.,  Mur.,  Cig., 
.Jan.,  C,  nk,\  (naglasa  se  tudi:  kletarica). 

kletarstv9,    n.    bic  .^cHcrtDirtfc^aft,   Cig.(T.), 

r;.,  n/. ,  nk. 

klftba,  /  \ia^  aIU(I)CII,  .Jan.;  kletbo  hočejo 
oiipraviti,  jv^h.Št. 

1.  kleten,  tna,  adj.  Mcllcr  ;  klvtni  oddušek.  bas? 
.Sto(lcrlocf),  Jan. 

2.  kleten,  tna,  adj.  flil(f)cil'?n)crt,   Cig. 
kletev,    tve,  /.  ba-.<   Al"c!)cii;    bcr  ^\\\d\,  bic 

i^enviillidjllllfl;  strašna   k. 

kl^tl,  kolnem,  vb.  impf.  flild)rii;  eden  moli. 
drugi  kolne:  k.  s  hudičem,  s  .šentom.  itd., 
joldic  ?lUirtc  oii<?iincd)riib  jliiduMi,  C;  k.  koga, 
jcmatibcn  »crfliid)cii,  jliidjonb  idicltcii;  očeta, 
mater  k.;  —  3)  k.  se,  jd)a)i*rcii,  fci)tni)rciib 
bctl)cucrn,  Diet.,  Cig.,  C. 

kletina,  /.  =  kletka,    \'rt. 

klptjc,  n.  bn*  ^llld)cn. 

kletka,  /.  1)  bcr  Milfifl;  k.  polna  .vrabcev, 
J  Klim.;  —   bcr  'iHniCl)d)Iafl,  .^/cg.,  C;  ptiče 


v  kletko  loviti.  Dol.,  jv{hŠt.; — 2)  eillC 'iJIrt 
2?ciiiprc)!?fo)'ten,  C. 

1.  kletnik,  m.  =  kletar,   Guts..  Cig. 

2.  klftnik,   m.  bcr  f^ludjcr,  kajk.- Valj.  (Rad). 
klftva,  /.  =^  kletev. 

kletvica,    f.   ha^   'i^in(i)\wxt,   ber   gefprocf)ene 

^lud). 
klftvina,  /.  ba^ž  j^dlrfieit,  Cig.,  Šol.;  med  naj- 

veče  grehe  šteje  naš  narod  kletvino,  LjZv.; 

—  ber  5'"fft>  Mur.,  Cig.,  Jan.;   s  strupom 

kletvinc  sebe  ubiti,  Valj.(Rad);  tudi:  klet\ina. 
klfvec,  vca,  m,  =  prcklinjavec,  Mur.,  Jan. 
kleveta,  /.  =  obrekovanje,  Zora;  —  stsl. 
klevetati,    am,   vb.  impf.   ^=  obrekovati,    C. 

nk. ;  —   stsl. 
klevetljiv,    iva,    adj.  obrekljiv,    ]'rt.;  —  stsl, 
klevetnik,  m.  =  obrekovavec,   nk.;  —  stsl. 
klfvsa,  /.  id)(cd)te^j  <Pferb,  Mik.rEt.). 
klic,  m.  bcr  JRllf,  .\[ur.,  Cig.,  Jan..  Ravn.,  nk. 
klica,  /.  ber  .^cim,  Mur..  Cig..  Jan.,  Cig.(T.); 

zobova  k.,  bcr  3l^"^C'"l,   Erj. (Som.);  pren. 

nova  k.  izprijenosti,  Zi'.;  — ber  ,^cimtrieb,Cii,'-., 

Jan.,  C. 
klicaj,  m.  bag  StuSrufuitgejeidicn,  Cig.,  Jan.. 

nk. 
klicaten,  Ina,  adj.  klicalni  sklon,  =  klicalnik, 

Mur.;    klicalno   povelje,   bie  6inbenifnnfl§» 

orbro,  DZ.;  klicalni  rok,  bcr  Giiiberuriingc- 

termin,  Cig. 
klicatnik,  m.  bcr  3?0CattD  (gramm.),  Cig.,  Jan.. 

nk. 
klicanje,   n.  boy  Iflufcn;  k.  na  Boga.    bic  ''Kn 

rnfuiig  WottC'o,  Krelj:  k.  na  boj,  bic  .'ocmn':? 

forbcmng  s'""  Manipfe,  Cig. 
klicar,   rja,  m.  bcr  ^'Kufer,  ber  9tuernfcr,   bcr 

.'Ocrolb,  ber  '-^crfiinbigcr,  Cig.,  .Jan.,  C.  Ravn., 

Zora,  .\avr.  (Let),  Bes. 
klicariti,  arim,  vb.  impf.  =  za  klicarja  biti.  Bes. 

1.  klicati,  kličem,  vb.  impf.  rufcn  ;  na  pomoč,  na 
pomaganje  k.,  nnt  .'piifc  rnfcn :  pijače  k.  v 
krčmi,  cinC^ctriilif  licilongcn,  .Jure. ;  po  imenu 
k.,  bcim  "JJanicn  rufcn,  ncnncn;  —  anrnfen: 
Boga  k.,  duhove  k.;  nnrufcn :  v  Boga  k.  ob 
sili,  Ravn.;  na  Boga  k,,  Krelj,  Trub..  /\-!lm.; 
na  svetnike  k.,  Z.;  na  boj  k,,  ,yiin  .Urtnipfc 
bcrauviorbcrn;  pod  orožje  k.,  bn?  *,?lnfrtcbot 
ciflclicu  Inficn,  (.'ig.;  k.  koga  na  pravico, 
jnr  4<crantn)ortnng  ,vcl)cn,  Z.;  namestnika 
k.,  bcn  (SijiUMnann  cinbcrufen,  />/^.;  — labcn, 
Cig.;  na  pir  k.,  Z. ,— locfon,  (^ig.:  sovo  kli- 
cati s  čovinkom,  /17/iSv..  — rt nf rnfcn :  po  vrsti 
k.,  Cig.;  —  ucrfiinbigcu,  ucrlontbrtrcn,  Cig.; 
k.  po  občinah  zakiui,  Levst.f .\auk  1 ;  ure  k., 
bic.Stnnbcn  nbrnfen,  Cig.:  —  ncnncn,  k.  se, 
l)Cl|Vn,  Cig.../an.:  Pravi  Bog  se  kliče  Bog 
ljubezni,   l^res.;  (menda  po  it.  chiamarsi). 

2.  klicati,  cam.  čem,  vb.  «wi/'^.  =  kliti,  ngr.- 
C,  Z. 

klicavcc,  vca,  »>i.  bcr  iHufcr,  .\fur..  ('ig..  .lan.: 
glas  klicavca  v   puščavi,   C. 

klicavka,  /.  bie  JHiifcrin,  Cig. 

kliccnos,   nnsa.  m.  bcr  .Hcinttriiflcr,  Cig. {T.). 

klic,  )»i.  brt^j  ^liufcn,  C.\  —  bic  'i^ciftcigcmnci: 
na  klic  .staviti,  i^jcnllid)  ocrfteiflcrn,  C.  Istra- 
.V(;i'. ;  če  bodeš  tako  gospodaril,  priileš  hitro 


kličcn       klitiičcn 


—  407 


klinika  —  kljubetati 


na  klic,    (=  propade  ti,  kar  imaš),    IVsho- 

Erj.(Torb.). 
kličun,  čna,  adj.  AVitn-,  Oi,'..  Tux.fB.),  (Af;.(T.). 
klicica,  /.  dem.  klica;  ba^  Slciinrf)cn,  ogv.-C. 
kličjc,  n.  coll.   i)  itcimc,  C; —  2)  belo  kličje, 

biK'  JiiirfielfliUlt  (thlaspi  perlbliatum),  ^fedv. 

(Rok.). 
kličnica,  /.  ba^  Stcim(orfi,  CAg.(T.),  Tuš.(B.). 
kličnik,   m.  ba^  ScimbliU'd)Cn :    iz   mehurčiča 

se  raz\i)e  klica,  zato  ga  imenujemo  kličnik, 

Evj.riib.  sp.). 
klik,   m.  bcr  3iUf,  Jan- 

1.  klika,  f.  bcv  .SVciintrii-b  15.  '^.  bC'3  Oiclrcibc«), 
C,  Z. 

2.  klika,  /.  svojat,  btc  K(iqitc,  nk. 
klikniti,    kliknem,  vb.  pf.  auc^nifcil,  Jan.,  nk. 
kliktati,    am,  vb.  impf.  fcl}veicit    (oom   ^^(blcv, 

Mik.(Et). 

klima,  /.  =  klimat,  Jan. (H.). 

klimat,  »j.  podnebje,  ba§  Jititma,  Cig.(T.);  — 
rus. 

klimatičen,  čna,  adj.  podnebja  se  tičoč,  !li= 
iimtiid),   Cig.CT.),  nk. 

i.klin,  klfna,  tn.  i)  =  zagozda,  bcr  Sleil,  C, 
Cii:.(r.j,  Scn.(Fii.);  —  1)  bcr  %\\i>d,  bcr 
■Skobci,  ber  .ttoisnagci ,  bcr  53Dl,'icn:  klin  s 
klinom,  =  cm  .ftetl  treibt  bon  nubeni;  klin 
se   s  klinom   izbija,    Jurč.:    na    klin    obesiti, 

aiif  bcn  "JJuiicI  fičingeit:  —  bie  Seiterfproffe. 
2.  klin,   ina,  tn.  =   2.  klen.   Gor. 
klinar,  rja,  m.  ber  '!|?fIocf^  obtT  ^1fagclfcf)neiber, 

klinast,  adj.  i)  fcilformig,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.); 
klinasto  pismo,  bic  iicilidinft,  Jan.,  Cif^/T.)\ 
klinasto  se  končevati,  ftd)  aU'?feiIcil  (min.l, 
Cig.CT.);  —  2)  pflpdavtig,   liol^naciclformig. 

klinčalnica,  /.  bic  ,HliJppelmajrf)iuc,  DZ. 

klinčati,  am,  vb.  impf.  1)  klince  biti  (otročja 
igra).  Dol.;  —  klince  premikati  po  vejicah 
(otročja  igra),  BlKr.;  —  2)  flo^pclu,  Jan.; 
na  bučah  tenke  mrežice  k.,  nk. 

klinček,  čka,  m.  dem.  klinec;  i)  ba»  '•^flbd- 
d)en,  'iia^  £)0l5nageldicn,  cin  flelncr  S^ol.^cit; 

—  klinčki,  (^""•^^otjdrCll ;  =  netilni  klinčki, 
Jan.;  =  užigalni  klinčki,  Oy. ;  —  bcr  JHcd)Cn- 
ftift,  Jan.;  —  2)  bie  ')Sldk  (dianthus),  Mur., 
C7.j>-.,  JrtH.;  — klinčki,  (iietuurjiuifen,  .\/ur.,St. 

klinčevje,  n.  coll.  =klinci:    bic  .^lijppel  (bei 

bcr  '-Berfevtigung  uon  Spi^cn  gebiaudit),  ."^Z-V. 
klinčič,  m.  bic  'i)?cl!e  (dianthus),    Tiiš.fB.J. 
klinčka,  /.  neko  kiselo  jabolko,   C. 
klinčkati,  am,  vb.  impf.  floppcltl,    Cif^. 
klinčkov,  adj.  'OJcIfcit-,  Jan. 
klinčkovcc,  vca,  w.  ber  ^JJcltenftorf,  Jan. 
klinčnica,  /.  i)  ha^  ^Jielfcngcrtiad)^,  Jan.,  Cig. 

(T.),  Sov..    Tiiš.fB.);    —    2)    neka    hruška, 

.slariborska  ok.-Erj.  (Torb.). 
klinec,    nca,  m.  dem.  klin;    i)  M?-  ^fIi.ictd}CU, 

ber  Stift,  ber  .V)ol§naget;  —  bcr  Oiriifcl,./^«.; 

—  ber  illiippci  (bci  bcr  i^crfcrtigung  bcr 
©pigen),  Cig.,  Jan.;  —  2)  bie  9?clte,  Cig., 
C;  divji  (rdeči  in  beli)  k.,  C;  pasji  k.,  C; 
bic  i]id)tnelfc  (IvchnisV  C;  —  3)  klinci, 
lS)eH)iir,yiclfeii,  .V/ur.,  Cig.,  .Jan. 

kliničen,    čna,   adj.  h  kliniki  spadajoč,  tlillijd). 


klinika,  /.  zavod,  v  katerem  se  dejansko  uči 

zdravljenje  bolnikov,  bic  Mliuif. 
kliniti,  klTnim,    vb.  impf.  i)  ^^JfliJdc  ietlCll,  Z.; 

—   2)  ^  siliti:    klinijo    nas,    da    bi    delali 

cesto.   Gorenja   Soška  dol. -Erj. (Torb.);  — 

3)  fcilcii,  jpit5Cii,  Cig.;  —  (©otreibc)  )d)rotcii, 

.Mur.\    boiiii    ;isorjel)rcii   bc§   .fternobftež    bie 

Sicriic  tueguicrfcit,  Mur.,   C;  —  k.  se,   fic^ 

au-oteilcn  (min),   Cig. (T.). 
klinja,   /.   bic   «'liiige,    Cig.,   DZ.;    haž  «Iatt 

emcr  Siigc,  Cig. :  ber  iMorfmeijiel  bcr  Sc^micbe, 

Cig.;   —  iz  nem. 
klTnje,  n.  coll.  ''.^iflbde,  .s>o(,ytiigc(,  Mur. 
klinkati,   am,  vb.  impf.  tlinipern,   Cig. 
klinket,  eta,  m.  "baž  (Meflinget,  C. 
klinktač,  m.  ber  (5d)reiablcr  (aquila  naevia),  C. 
klinktati,  tam,  vb.  impf.  )d)rcicn  iDic  bcr  2lbler: 

orel  klinkta,   C;  ■ —  prim.  kliktati. 
klinolik,  lika,  m.  ha§  Spljeiioib,  /;.  t.-Cig.(T.). 
klinov,   adj.  %\{wh,  fieil^    Cig. 
klinovina,  /.  bie  griinc  'i)hi)^ic^a{e,  C;  — pogl. 

2.  glinja,  kleno\ec. 
klip,^w.  ber  9Jfai§folben,   Tuš.fR.J,  SIN.- C, 

kajk.- Valj. (Rad). 
klipka, /.  ber  ®todni<^  (gcfnfoC"  """^  gctrcdnet), 

Erj.fŽ.);  —  prim.  hs.  klipka,  bcr  .'Solbcn. 
klisati,  am.  vb.  impf.  galiippicrcii,  kajk. -Mik. 
klistlr,  >n.  v  zadnjico  vbrizgano  zdravilo,  bcXto 

^iDftier. 
klistlrati,  am,  vb.  impf.(pf.)  !(t)ftieren. 
klistirka,  /.  bie  $lhil"tieripri&e,  DZ. 
kliti,  khjem.  vb.  impf.  fcimcit,  l)ert)or)prie§en ; 

vijolice  klijejo  iz  zemlje. 
klitje,  n.  ha^i  ileiineii,  C. 
klitva,  /.  =  klitje,   C. 
klivcati,    am,    vb.  impf.  =  klivkati    (o  psu), 

Poh.-Glas. 
klivkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  ftotineu,  ac^^eit, 

C;  jd}lud)5eii,  M;  Hjinfelit,  !eifen,  C;   pes, 

pura  klivče,  ogr. -Valj.  (Rad). 
kljevati,  kljiijem,  vb.  impf.  =  kljuvati,   Cig., 

Jan.,  Lcvst.(Sl.  Spr.). 
kljub,  I.  adv.  ^uin  %X\^%:  k.  delati  komu,  = 

kljubovati,  jemaiibcm  %x\>^  bieten,  Cig.;  — 

II.  praep.  c.  dat.  tro^;    k.  prepovedi;    tudi: 

v  kljub  (vkljub);    —    prim.  kljubu. 
kljubaj,   m.  na  kljubaj,  jitm  Srofe,  Nov. 
kljiibast,  adj.  trolMg,   C. 

kljubati,  am,  vb.  impf.  tro^Cll,  V.- Cig.,  Šol. 
kljiibečen,  čna,  tttf/.  trot^eiib,  Dol.-Levst.(Rok.). 
kljiibemu,    adv.    mit    5'ciB    U"^    giiten    unb 

)d)led)tcn    Siniie),    C;  —  5um    Stro^,    ,511111 

^^>0)ien,   Fr.-C;   —   prim.  kljubu. 
kljubfst,  /.  ber  %xo^,    Cig.,  Jan.,  Polt.,  C; 

od  kljubesti,  jiim  2rot5,   C. 
kljubfsten,   tna,   adj.  trotiig,   bO'3f)aft,   ran!e= 

fiid)tig,  Fr.-C. 
kljube.stljiv,  iva,  adj.  tro^ig,  Jap.-C. 
kljubfstnik,  »j.  bcr  IrotMge,  C,  Z. 
kljubestovati,  ujem,  vb.  impf.  =  kljubetovati, 

Poh.-C. 
kljubf  t,  /.  ber  2:rofe,   Guts.,  Jam.,  Mur..  Cig., 

Jan.,  Poh.-C;  hkljubeti,  Jlim  1xo\^,   Guts.. 

vihŠt.-C. 
kljubetati,  iim,  vb.  impf.  =  kljubetovati,  Jam. 


kljubften  —  k^juč 


408  — 


ključatnica  —  ključica 


kljub^tcn,  tna,  adj.  =  kljubesten,  Guts.,  C,; 
kljubctni  otroci,   Slom. 

kljub9tnica,  /.  bie  gerite  cincm  ctittae  ,yim 
Iro&c  tf)Ut,  Fr.-C. 

kljubftnik,  m.  ber  flerne  cincm  etiuaž  s"'" 
I  robe  t^iit,  Giits.,  Fr.-C. 

kljubetovati,  iiiem,  vb.  impf.  trojen,  Guts.. 
Miir..  Ci^.,  Jan.,  Poh.-C. 

kljubpzen,  zni,  /.  bev  2ro^,  Cig,;  prej  (pred 
ženitvijo)  ljubezen,  potlej  kljubezen.  Z.,  Dol.- 
Lcvst.  (Rok.). 

kljubežljiv,  fva,  adj.  =  kljubesten,   C. 

kljubice,  adv.  =  kljubu,  v{hŠt.-C. 

kljubičen,   čna,  adj.  =  kljubečen,  Jan/H.). 

kljubljiv,  iva,  adj.  trotiifl,   Cig..  Jan.,  C. 

kljubljivost,  /.  bcr  Jrobftnii,  Guts.,  Cig., 
Jan.,  C. 

kljubost,  /.  =  kljubest,  ber  2^10^,  Jan.,  C. 

kljiibosten,  stna,  adj.  =  kljubesten,  tro^ig, 
Jan. 

kljubostiv,  iva,  adj.  =  kljubesten,  tro^ig,  C. 

kljiibostnica,  /,  bie  Jroberin,  Jan.("H.J. 

kljiibostnik,  m.  ber  Srofeer,  Jan.f^H.J. 

kljubovalen,  Jna,  adj.  trogeiib,  tropig,  Jan.; 
kljubovalni   ponos,  Zv. 

kljubovanje,  n.  tai'  Xrotien,  Cig.,  Jan.,  M.,  C. 

kljubovati,  ujem,  vb.  impf .  trobcn:  k.  komu; 
vsemu  svetu  k. ;  —  kljubovati,  Jap.fPrid.J- 
Valj.fRad). 

kljiibovaten,  tna,  adj.  =  kljubljiv,  kdor  rad 
kljubuje.   Gor. 

kljubovavec,  vca,  m,  ber  Irofier,  Jan. 

kljubu,  adv.  ;;um  Irol^,  juin  $0)'feil,  Cig.,  Jan  . 
Fr.-C;  njim  kljubu,  Krclj ;  k.  delati  =  klju- 
bovati, Cig.;  na  kljubu,  ^um  %X0'^,  (na  kljubo) 
Cig.;  Bogu  na  kljubu,  Jap.-C;  tebi  na  kljubu, 
Preš.;  h  kljubu  =  kljubu,  Jan.;  pri  kljubu 
ne.  crft  rfcf)t  nic^t,  KrGora ;  —  iz  nem.  511 
i!icbc,  Levst.fRok.j. 

kljucati,  am,  vb.  impf.  gcbeugt  eintiergel)en,  C. 

kljucelj,   clja,  m.  elit  altcr,   gebeugter  Wami 

(zaničlj.),  C. 
ključ,  »I.  i)ber  i")nfcii:  bcr 'iB?ibi'rf)afcii,  baiiiit 
Strot)  ober  .'bcu  au^  citicm  vnufcn  ,su  ranfoit, 
9lcftc  011  fid)  }^\\  ,^ie()en  u.  bgl.;  požarni  k., 
bcr  ^cuerl)afeii,  DZkr. ;  —  2)  ctiuo^  .'oafeii^ 
artiges;  bie  Sdiliiffelrcbe:  trtna  mladika  tako 
odrezana,  da  se  je  še  košček  stare  rozge, 
iz  katere  je  zrasla,  drži ;  tudi  sploh :  ber 
fRebciifeljIinfl;  —  bcr  ^"floiifcr  (mont,),  V.- 
Cig.;  —bcr  J)kl)iticii  bcim  'il>flugc,  V.-Cig.; 
bie  Stiiljlinulc  ani  Taidgcriifte,  Km-Erj. 
(Torb. j;  —  =  cestni  ovi-iek,  Kras-Sitrck. 
(Let.);  ključi,  ScrpClltiltcll,  Sntr..  Rihnibcrk- 
Krj.(T(irb.);  cesta  čez  Ljubelj  gre  v  ključe, 
Z.;  —  ključi,  vezi  pri  košu  na  vozu,  .SV. 
Pctcr-Erj.fTorb.); —  V.]]uC:  žerjavov,  cill  ,'^lig 

.*lratiiff)c,  Cig.;  —   O  bcr  Sdjiiiffcl;  pod  k. 

dejati,   ciltfpcircn;   po^l   ključem   imeti,   uutcr 

Scblof«  tjcritjabrcn;  k.  cul  vrat.  od  veže.  bcr 
Ibijrjcliliiijel,  bcr  .'piiu*tl)prid)liiffcl,  Lcvst. 
(Zb.  ap.);  meni  luč,  tebi  ključ,  ali:  v  roko 
kič,  iz  roke  ključ  (=  po  smrti  prehaja  po- 
sest v  druge  roke),   .\'pri-g.:  ~  ba«  $ci)rS!lf 

fijcn  iuin  Sdjiiiiifcn  bcr  Stigc,  Cig.;  —bcr 


3d)raubcnfc^nifjel;  —  ber  »ieiber  ober  iSirbet 
(pri  pipi),  DZ.;  —  ba#  Crgefrcgiftcr,  C;  — 
bcr  3tenipe[  ober  .Stolben  ber  .^anbfpritie,  ^fal- 
hinje  na  Krasu- Erj.C/orb.j ;  —  ključi,  bic 
Sc^luivfteiiie  bet  SSolbimgcn  nnh  .ftalfofen, 
Cig.,  yotr.;  —  s\-,  Petra  ključ,  neko  ozvezdje, 
Pjk.(Crt.  2Sff.);  —  „rimskega  ključa  iskati" 
=  neka  pastirska  igra.  Vest.  I.  126.;  —  bcr 
3D?oIo,  Vrt.;  —  4)  bie  Sc^liiifelbhime  (pri- 
mula),  C;  —  boš  Sd)neegIodcf)en  fgalanthus 
nivalis),  Zemon  (Sotr.)-  Flrj.(Torb.J ;  —  sv. 
Petra  k.,  bcr  ©rbrouc^  (fumaria),  C,  Tuš. 
(B.),  Strp.;  bie  ^immelšfcrjje  (verbascum 
thapsus),   C. 

ključavnica,  /.  i)  baž  Sdjlojš;  —  viseča  k., 
bo^  i<DrIegcid)loJ5i ,  Cig.,  Jan.;  —  2)  boš 
Sc^neegloddjcn  (galanthus  nivalis),  Vas  Km- 
Erj.  (Torb.). 

ključalničar,  rja,  m.  ber  Sd)Iojfer,  Mur,,  Cig., 
Jan.;  ključalničar  dela  ključalnice,  Ravn. 
Clbc.i. 

ključatničarica,  /.  bie  Sd)(ofieršfrnu,  Cig. 

ključavničarski,  adj.  £d)Io)fcr=,   Cig. 

ključalničarstvo,  n.  boš  3c^lo)jerf)anbn)ert, 
Cig..  Jan. 

ključatniČen,  čna,  adj,  2d^fo)<?',   Cig. 

ključalničica,/",  tfem.ključalnica.flcineeSc^loj?, 
Cig. 

ključanica,  /.  'baž  <B6)[o]^,  .^(eg.,  Alas.,  Diet., 
Mur.,  Cig.,  Dalm.,  Hip.  rOrb.).  Štrck.,  Št.- 
Svet.(Rok.),  Vrt.,  DZ.,  BlKr.;  s  ključanico 
zapreti,  Jsvkr.;  zaškriplje  k.,  Jurč.;  viseča  k., 
boš  'i8or(egeid}lo)š,  DZ.;  — ključanica,  v^fiŠt. 

ključaničar,  rja,  m.  bcr  3d)loffer,  Levst.(Nauk). 
Vrt. 

ključar,  rja,  m.  i)  bem  bic  3dilii|jcl  attticrtraut 
fiiib:  bcr  Sdiliiijelbciuobrer,  nk.;  ber  itouš 
i)dlter,  bcr  '^Scidilieuer,  Diet..  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
bcr  3d)eiif,  ber  Mellerinciftcr,  Meg.,  Cig., 
Jan.,  Dalm. ;  bcr  .Unmnievcr,  Mur..  Cig.. 
.Jan.;  cerkveni  k.,  bcr  Mirdicitfiimmcrer,  bcr 
.^iirdicnprobft,  0'^.,./^«.,C;  —  2)bcr  3d)lo|jcr, 
Alas..  C,  nk.;  —  ključar,    Valj.fRad). 

ključarica,/.  bic  'i8c)d)Iicf5crin,  bic:poušl)dItcrtn, 
bie  3d)flifltcrill,  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan.:  Eli- 
zabete pestinja  in  ključarica,  Trub.  (Post.); 
za  ključarico  služiti,  Jsvkr, 

ključarski,  adj.  i)  .'ooiišbiiltcr  ,  .Uommcrers 
.\fur.;  —  2)   3d)lo|lcr  ,   ključarsko  delo,  A^Zr. 

ključarstvp,  n.  bov^  *}5e)d)lic)5enimt,  Cig.;  bie 
.Siiiiiiiiicreriuitrbe,  Cig.,  Jan. ;  —  cerkveno  k., 
boš  .Slirdieiiuorftchcroint,  Cig. 

kljucati,  MU,  vb,  impf,  gcbcugt  fcill,   C. 

ključcc,  čca,   »I.  dem.   ključ. 

ključck,  čka,  m.  dem,  ključ;  1)  boš  3d)Iiif)cl= 
d)cn;  —  2)  bic   3d)liiliclbliiiuc,  C. 

k^uček,  čka.  adj,  friliuiil,  f-'. :  ključka  in  trnova 
pot,  C:  na  ključko,  rritmiii,  fc^icf,  ogr.-C. 

ključun,   čna,  adj.   3d)lii|'lCl  . 

ključenica,/.  i)  Guts,  Mur,  Jan.;  pogl.  klju- 
čanica;  —  2)  ključenica,  magcrc  .Hiilj,  C. 

ključevina,  /.  chua>?  .^Uitnimcš,  C. 

ključica,  /'.  1)  dem.  kljuka;  boš  .'piifd)Cn;  lahko 
si  ključicd  poiiastu,  ::^  oba  sta  enaka,  nič 
ali  malo  vredna,  Erj.(Torb.);  ključico  komu 


kljiičič  —  kljukati 


4(»y 


kljukavcc  —  kljunka 


iztegniti,   jcmanbent  hcn   'iln'\d)\ac^  Dereiteln, 
C;  (prim.  kljuko  vleči);  —  2)  =  ključ,  bic 
Sdiliineirebc,  vihŠt.-C. 
ključič,    )u.  dem.  ključ:    i)  bnli    3dl(ui'iclcf)f  u ; 

—  2)  tcv  >Ranten  (§.  !©.  on  ber  3Beinrebe), 
C,v. 

ključiti,  im.  vb.  impf.  biegett,  fritmmcn,  Ci^.; 
k.  se,  |id)  fnimnicn,  juiammeufdiruinpfen, 
C/u-. ;  v  starih  letih  se  hrbet  začenja  ključiti. 
Cig.;  zastavna  in  močna  njegova  postava 
jela  se  je  ključiti,  Jurč. 

ključnica,  /.  bae  2ci)Ui)ieIbetn,  \'.-Cig.,  Cig. 
(  T.),  C,  Erj.  (Som.). 

ključnik,  m.  bie  itndiuf5licf)inclte  (Ivchnis  flos 
cuculi),  Soška  dol.-Erj.(Torb.j  ;  —  {=  lučnik 
[verbascum],  Hal.-C). 

ključnina,  /.  bač'  3d)(ui'ielgetb,  Cig. 

kljuk.  m.  i)  \>a^  S lopf en,  ->/.;  — 2)  bie  9to^r=^ 
bommct  (ardea  stellaris),  C;  =  nočni  k., 
Frey.(F.). 

kljuka,  /.  ein  Ijafenformig  flcbogener  ®egen« 
ftaiib:  5.  "53.  ber  28anbf)afen;  na  kljuko  obe- 
siti kaj.  ctina'^  auf  "^tn  ^Jfagel  bčingen;  Sem 
obesil  zavolj  tebe  Dokaj  časa  uk  na  kljuko, 
Prcš.;  ber  ž>eftelf)afen,  ber  ^tnlt{\)alt\\,  ber 
genfter^afen ,  ber  ž>a!en  gum  ,t*euraiifen,  u. 
bgl. ;  kljuka  se  kvake  drži,  gleid)  unb  gtcid) 
gcicUt  jic^  geni,  C;  —  ba§  Itnietiol,^,  ba§ 
.Vinieftud,  Cig.:  —  =  ključ,  bie  Sdiliiffelrebe, 
ber  ŽRebenfeeling,  C ;  —  'iiaž  ^Binfelbolj 
(SBinfelmafe),  Cig.,  M.\  =^  vogalna  k.,  Hip. 
fOrb.j;  —  bie   ^imtnermamtč-flammcr,    C; 

—  bie  Senienfriide,  Cig.;  —  bie  fturbet, 
Cig.,  Jan.;  —bie  Jf}iirf(in!e ;  za  kljuko  pri- 
jeti, držati;  —  =  sključen  prst:  na  kljuko 
zažvižgati,  Zv.;  —  kljuko  vleči  =  za  sklju- 
čena prsta  se  vleči,  Levst.^Rok.j ;  (prim.  bav. 
hackel  ziehen);  — bic  JRanfe,  C;  — kljuke. 
:^atenformige ,  unformtic^e  Sc^riftjiige ,  Z.; 
kljuke  delati,  ^rdbenfiiRe  madjcn,  Cig.;  — 
bie  rom.  5'i'U-  kljuka  pet,  križ  deset,  pa 
kola  dva,  to  stori  sedemnajst,  Jurč.;  —  meja 
na  kljuko,  fc^arflrintlige  ©renjc,  Svet /Rok. j; 

—  ein  elenbee  ^fexh,  Lašče-Levst.^Rok.),  ober 
jRinb,  Z.\  —  eine  Dom  3nter  gebeugte  j^rou 
(zaničlj.),  .V/.; — kljuka  prediva,  eine  Snorfe 
St)innl)aar,  Ayidr. 

kljukač,  m.  baž  S^rummeijer,  Ben.-C. 
kljukanje,  n.  'i)až  Mo\>\n\. 
kljukar,  rja.  m.  =  brglez,  ber  ©raufpecftt,  C. 
kljukast,  adj.  l)afeuforntig ;  k.  nos,  eineSlrumm^ 

nafe,  Cig. ;  kljukasta  cev,  bie  ftnierot^re,  Cig. : 

— getriimmt:  k.  palica,  ber  ^rummftab,  Cig.. 

Jan.;  hodil  je  ob  kljukasti  palici,  Jurč.\   k. 

človek,   ein  9Jienjdi  Don   gebeugter   ,^altung, 

C,  M.\  —  jidjadformig,  Cig. 
kljukastonog,  n6i?a,  adj.  f  rummbeinig,  Habd.- 

Mik. 
kljukat,  cita,  adj.  ,'oaten  entfjoltenb,  l^atig,  Cig. 

1.  kljukati,  kljukam,  vb.  impf.  i)  =  ključiti, 
batcnfijrinig  biegen,  Cig.;  —  2)  gcbcugt, 
nident),  loanfenb  einliergef)en,  C,  Z. 

2,  kljukati,  am,  vb.  impf.  pori)en:  an  bie  Ibiire 
tlopjen,  .^feg..  7'rub..  Dalm.;  Grenka  smrt 
na  duri   kljuka,  Spes.- Levst.( Rok.);  na  prsi 


se  k.,    Trub.,   Krelj;    kljukam  in  bijem  na 
svoje  gre.šno  srce,  Kast. ;  moje  srce  kljuka 
v   meni,   Trub.;  —  piden,   Cig.;  —  =  klen- 
kati :  zvonček  žalostno  kljuka,  Slom. 
kljukavec,  vca.   m.  i)  ber  iUopfer,  Cig.;  — 

2)  ber  2dnimr,^jped)t  (picus  martius),  C. 
kljukec,  kca.  m.  i)  ein  ©ebcngter;  —  2)  ber 

"Sietrid):  kljukec  žabico  (bnž  'Čorfičingeidiloj^) 
odpira,  Z. ;  —  '-i)  ^  zakrivljen  nož,  GBrda- 
Etj.(Tnrb.);  'ba-^  ftrummeifer  pm  ^Ibaften, 
Dol.;  —  idž  Jaidjenntcifer,  C;  —  4)  ber 
(Sc^clm,  Sotr.-Z.;  lažnjivi  kljukec  (v  narod- 
nih pravljicah);  Jaz  kljukec  čuden  sem  v 
resnici,  Levst.fZb.  sp.). 

kljukica,  /.  ^  ključica,  Cig.,  Jan. ;  —  bie  611= 
bogenipi&e,  Erj.  (Som.). 

kljukičar,  rja,  m.  =  svinjska  glista,  ber  ^rafeer 
(echinorhvnchus  gigas),  Erj.(Z.). 

kljukljati,  am,  vb.  impf.  )d)tuad)  tlopfen,   C 

i.kljukniti,  kljuknem,  vb.  pf.  niebertioden,  C; 
—  juiammcnfnidcn  (,v  ^B.  Dom  iiberreifen  @e= 
treibe),  Z. 

2.kljukniti,  kljuknem,  vb.pf.  anflopfen,  Jam., 
Cig. 

kljukonos,  nosa,  m.  ein  llcenidi  mit  einer 
Srummnaie  ober  Slblernafe,  Cig.,  Jan.,  M. 

kljukonos ,  nosa .  adj.  mit  einer  5(blernafe : 
bila  je  dolga,  suha,  kljukonosa,  Lt'i's//Z6.  s/?.^. 

kljukon9sast,   adj.  mit  einer  Stbiernaje,  Cig. 

kljukon9sec,  sca,  m.  =  kljukonos,  m.  C. 

kljukon9SEn,  sna,  adj.  =  kljukonosast,   Cig. 

kljun,  m.  i)  ber  @d)nnbel;  —  2)  iaš  SDiaul 
bec'  žt^ifliif^  'J'"  5'inff"id)^oi'ie,  Cig.;  —  ber 
Sdjnobel  bes  2tampf)d)lagel»,  C. ;  —  3)  račji  k., 
bie  gemeine  (Sntcnmuic^el  (lepas  anatitera), 
Erj.  (Ž.). 

kljunač,  m.  i)  ein  'iBogel  mit  grobem  Sc^nabel, 
ber  ©roBfdinabel,  C;  —  2)  bie  3d)nepfe: 
kljunači,   3d)nepfen  (limicolae),  Erj.(Ž.j;  — 

3)  ber  Sdnjfšliafen,  C. 

kljunača,/,  bie  SeiIl)ode,  Cig.;  bie  3pi6'^ane,  Z. 

kljunačev,  adj.  pon  ber  S(|nepfe,  Sc^nepfen^, 
Cig. 

kljunak,   m.  =  kljunač  iV  Hip.-C. 

kljunarica,  /.  kljunarice,  Sd)nabelfrauter  (gru- 
inales),    Tuš.(R.). 

kljunast,  adj.  id)nabelf6rmig,  fc^nabelig  :  klju- 
nasta podkova.  baž   3tel§ei)en,  DZ. 

kljGnaš,  m.  kljunaši,  3d)itabelt^iere  (monotre- 
mata),  Cig.(T.j,  Erj.(Ž.j;  čudoviti  k.,  haž 
jonberbare  3d)nabelt^ier  (ornithorhvnchus  pa- 
radoxus),  Erj. (Z.). 

kljunat,  ata,  adj.  jc^nabelig,  gefdinabelt,  Cig. 

kljunček,  čka,  m.  dem.  kljunec;  i)  baš  3cl^no= 
bcldien;  —  2)  bie  Jntpe,  Mur.;  divji  k.,  bie 
milbe  Jnipe  (tulipa  silvestris),  Z. 

kljinec,  nca,  m.  dem.  kljun;  (kronasti)  k.  pri 
čelju.sti,  ber  .ttronenfortjafe,  Cig.  (T.),  Erj. 
(Som.). 

klju)iek,  nka,  m.  dem.  kljun. 

kljuniti,  kljunem,  vb.  pf.  mit  bem  3cl)nabet 
pidcn,  {)oden;  —  prim.  kljuvati. 

kljunjati,  am,  vb.  itnpf.  =  kljuvati,  Notr. 

kljunka,  f.  bOžl  Mopfgraž  (rhvnchospora), 
Medv.(Rok.). 


kljunoritčnik  —  klobasiti  se 


410  — 


klobasnik  —  klobuk 


kljunoritčnik,  m.  =  kljunaš,  ba^  Sc^nobe(= 
tt)icr,  C 

kljunorog,  roga,  m.  =  kljunorožec,   Cig. 

kljunor9Žec,  žca,  m.  ber  9{a#f)OvinioneI,  C; 
veliki  k.,  bet  groRc  "JJa^lioriiUogcl  (buceros 
rhi noceros).  Krj.  (Z.). 

kljunotaj,  taja,  m.  brazdasti  k.,  bcr  So^IgolIcn- 
viii^IiT,  Jan/H.). 

kljusa,  /.  bic  TOofire. 

kljusač,  m.  ^m  ^^af^flniigcr,  Jan.fH.). 

kljusati,  am,  vb.  imp/.  luaiifenb  einlieitrobctt 
(roic  ein   icf)Iccf)te-3  i^erb),  Ci^.,  SIGor.-C. 

kij  lise,  cta,  «.  em  frf)tcd)te^  ^ferb,  ber  ®au(, 
bic  llfdljre;  — kljuse,  ^ta,  Lašče-Lcvst/Rok.). 

kljusina,  /.  =  kljusa,  Meg.,  Dalm. 

kljiiti,  kljiijem,  vb.  impf.  =  kljuvati,  HabJ.- 
Mik. 

kljuvac,  w.  ber  'i8aumjped)t,  C. 

kljuvalnik,  m.  ber  93ecf:^ammer  (ber  ihip[er= 
fct)mtebe),   ^'.-Cig. 

kljuvati,  kljiivam,  kljujem,  vb.  impf.  mit  bcilt 
Sd)iiabc[  hocfen,  pidcn ;  Kdo  ve  Kragulja  od- 
gnati. Ki  kljuje  srce?  Preš.;  v  zobu  me 
kijuje,  id)  empfinbe  eincu  picfcnbcn  Sc^merj, 
C,  Z. 

kljuvavec,  vca,  m.  ber  ^icfer,   0>. 

klobasa,  /.  i)  bie  '©iirft;  jetrna  k.,  bie  ^ebei-' 
loiirft,  krvava  k.,  bie  S^lutmiirft,  kašnata  k., 
bie  ^-l^rciiuurft;  mesena  (mesna)  k.,  bie  )^'eiid)= 
tmirft,  bie  93rQtn)urj't;  tudi:  rdeča  k.,  Ravn. 
(Abc);  klobaso  za  psom  nositi,  jemailbem, 
ber  fclbft  foinmen  mib  bitfcn  follte,  etluag  naAv- 
trajen,  Min\  klobaso  za  psom  metati,  2Bof)(= 

lliotcii  jomanbcnt  tinber  feincu  SSiltcii  an]- 
briiiflfn,  Z.;  —  (klobasa,  bie  J5f(fi)rf)anu-it, 
.S'ca)'.-Cy;  — 2)  bie  JKoIIe:  k.  tobaka,  cinc  ^J{o((e 
Xabaf,  Cig.;  k.  denarja,  eiiic  ^Holle  Wclb, 
Šol.;  —  3)  ber  35JuIft,  0>.,  .lan. ;  —  4)  bie 
Stneme  (j.  ?^.  infolcjc  oiiieš  'i^citirijenbiebcei); 

klobasa  se   mu   je   naredila;  —  klobase   pod 

<«emi.  bie  'Odifleuriiuie,  Cig. 
klobasač,   m.  ber  ^^otciiriMfjcr,   Oy..  Jan. 
klobasalp,   n.  =  klobasač,  3/. 
klobasanje,  it.  inifinuicjcS  {ycj(l)ti)dtV  Z:    ha^ 

;^citciircif?eii,  M.,  Cig. 
klobasar,  rja,  m.  ber  '2Sur[tmad)cr,  ber  SiJurft- 

I)(iiibler,   .\/eg.,  Diet.,  Mtir.,   Cig.,  .Jan.;  — 

klobasar,   Kr.-  Valj.fliad). 
klobasanca,  /.  bie  ^Bur^tmadiciiii,  bie  iBJurft^ 

l)(inb[eriii,  .Uur.,  Cig. 
klobasast,  adj.  1)  >l'ilt)"tformifl,  Imilftifl,   OV.  .• 
klobasast  pf>dbradck,c;/rt.s-.;— 2)  mit  Striomcn 

bcbfcft,  M. 
kloba.sati,  am,  vb.  impf.  Ulifiiiiiirte*  obcr  llu 

(icl)iiriqc'^  jdimnUni,   plaiibcrii,  ,-^Dtctt  rcijKii; 
.Stniittclictiiif  modicii,    V. -Cig. 
klobdscn,  sna,  adj.  {i?iivft  . 
klobasica,  /.  dem.  klobasa;  1)  bo*  'fiJiirftdjeil ; 
2)  flciitc  Stricmcn,  Cig..  IV.</. ;—  tudi: 

klobasica,    Valj.(Rad). 
klobasičar,  rja.  m.  ber  SSiirftler,    Valj.(Rad). 
klobasin,  m.  ---■  kloba.sač,   (^ig. 
klnbasiniti,  Inim.  vb.  impf.  ■=  klobasati,  ^flll•. 
kinhasiti  se,  asim  se,  vb.  impf.  bie  3\>iirftform 

(iiiiiet)iiieii,  uuuitfOriiiii]  luerbcii,  .^/m.,  Cig. 


klobasnik,  m.  ber  ^SurftfiiHer,  Cig. 

klobasiilja,/.  bieUnfinnicie^  obcr  Uuge^orige^ 
id)ir»(it.U,  bie  ^otcitreiRcriit,  M. 

klobce,  n.  ber  SpielboII,  ogv.-C. 

klobčast,  adj.  fnaitclfbrmifl,   Cig..  Jan. 

klobček,  čka,  m.  ber  .ftildliel,   Cig.,jv^li.'it. 

klobčič,  m    ber  .^tndiiel. 

klobčiček,  čka,  m.  dem.  klobčič. 

klobec,  bca,  m.  =  klobek,  (^klovc")   Gor. 

klobek,  bka,  >«.  =  klobčič.  Diet,  .Jan. 

klobka,  /.  =  klobko,   C 

klobkast,  adj.  fnoitelfiJrmig,  Jan.,  BlKr.-M. 

klobčece,  n.  dem.  klobko,  iai-  .ttiiductdjcu,  Cv. 

klobko,  n.  ber  Šnnuel,  Min:,  Cig..  Jan.,  BlKr.- 
M..   Vrt.,  IM. 

klobučanka,  /.  neka  hruška  (ima  oster  kibad, 
zelenkasta  je  in  od  strani  rdeča),  Ip.- Krj. 
(Torb.). 

klobučar,  rja.  m.  ber  .s>iitmad)er. 

klobučarica,  f.  bie  .iiutmad^evvfrau. 

klobučarija,  /.  =  kiobučarst\o. 

klobučariti,  arim,  vb.  impf.  bie  .'putmad)eiet 
bctreibcii,  Cig.,  Jan. 

klobučarka,  /.  i)  =  klobučarica,  Cig.;  —  2) 
bie  '^ri(Ieiijd)((inge  (naja  tripudians),  Erj.fŽ.). 

klobučarnica,  /.  bic  .Sputfabrif,  Cig.,  Jan.,  Vest. 

klobučarski,  adj.  £)ittmac^er=. 

klobiičast,  adj.   Cig.,  Jan.,  pogl.  klobukast. 

klobučati  se,  am  se,  vb.  impf.  neka  otročja 
igra:   dete,  ki  se  klobuča,  Lcvst.fZb.  sp.J. 

klobuček,  čka,  m.  dem.  klobuk;  1)  ba#  .^ilt= 
d}cn;  —  2)  bic  ©eiDctjrfnpicI,  ./an. 

klobučen,  čna,  adj.  <onU. 

klobučevina,  /.   =  klobučina,  Jan..  M. 

klobučič,  m.  =  klobuček,    Cig.,  M. 

klobučina,  /.  bcr  .t>ittfil,v  ber  |Vil,V 

klobučinast,  adj.  i)  fil5id)t,  Cig..  Jan.;  —  2) 
au^  Jvilj,  Ji^cV,  Čig.;  klobučinasti  črevlji. 
Gor. 

klobučinar,   rja,  m.  ber  f^i(,vliod)cr,   Cig. 

klobučje,  n.  bcr  cirofjblnttiitic  .vtitflattid)  (tussi- 
lago   petasites),    C.;  —    prim.  klobukovje. 

klobučkati,  am.  vb.  impf.  ctlic  "?lrt  ^inbcijpicl, 
M..  C. 

klobučnica,  /.  bic  .Vilttidindjtel,   Cig.,  .Jan. 

klobučnjak,  m.  i)  bic  .VUtform,  Cig.;  —  2) 
pl.  klobučnjaki.  Cuancu  (medusae).  Cig.. 
Krj.fŽ.J;  klobuCnjaki  rebra.ši,  ^l{ippenqunncil, 
Cig.  (T.). 

klobuk,  m.  1)  ber  ,'OUt;  k.  na  glavo  dcjati, 
sneti,  beit  .Vlit  aiitieHcii,  nbiieljmeii ;  —  že- 
lezni k.,  ber  .V>eim,  C..  Jan.;  k.  Moga  očeta, 
(neko  ozvezdje^  /jk.fČrt.  2h().):  —  2)  bic 
Terfivirbe  iiiif  IKaiibelii,  C.:  —  ber  Teftilicr 
I)clm,  Cig.\  kotlov  klobuk,  bcr  .velm  bcr 
'i^raiitlueiiibloie,  /)/. ;  ber  Tadiftiil)!,  Cig.; 
—  O  ber  (^Vocfeiimaiitel,  Cig.;  —  »)  bic 
33la|e  aitf  eiiier  |vlii)lirtfeit,  Cig.;  klobuk  se 
dela  na  mleku,  (kadar  vrt),  ;r^/i.ŠY. ;  —  bic 
tJififlimittcr,  Cig.,  .\f.,  lilKr..jv^li.<it.;  —  na 
nekaterih  jedeh  .se  dela  klobuk,  t.  j.,  pre- 
vlečejo  se  z  nekako  mreno  po  vrhu.  7'olm.- 
Štrek.(/.ct.);  —  5,)  morski  klobuki.  Cualleil 
(medusae);  navadni  morski  k.,  biC  flClUl)l)lt- 
lid)C   Chrcilillinllc  (rturelia  uurila),    lirj.  (Z.); 


klobukast  —  klofuta 


-    411 


klofutanje       klonč 


osipni  k,,  bic  3Suv,^cIquatIe  (rhizostoma  Cu= 
vieri),  Scsljan  pri  Divinii  -  Erj.  (Turb.)  \  — 
t))  cinc  ^^(rt  flroftcv  Sdiiimmm,  Rci.-C:  — 
zlati  k.,  Bcr  Jiirfcnbuilb  (lilium  martagon), 
CifT.,  Tuš.(B.)\  —  črni  k.,  bte  Safepoppcl 
(maha  rotundifolia),    Cig.,  Medv.(Rok.). 

klobukast,  adj.  {jiitfovmifl. 

klobukovje,  n.  bcv  (iro)3blattfige  Ipiiflatlicf) 
(tiissilago   pctasites   I..),    C. 

klobuštra, /.   i)  )\f)!c(i)ter  ^^\\t,    Lcvst.(Rok.); 

—  2)  psovka  nerodnemu  ali  zmedeno  go- 
vorečemu človeku,  Lev&t/Rok.),  ji>\hSt. 

klobuštrač,  m.  ciiter,  ber  UcUDOiTcn  rebct  obev 

liniibclt,  Levst.fRok.J. 
klobuštrati,   am,  vb.impf.  i)  Uerttitrtcn,  Lcvst. 

(Rok);  pailtid}Cn,  C;  vino,  vodo  k.,  ;i'^/j^Y.; 

—  k.  se,  ftd)  luirc  buvd)ctitanbei"  bouegen: 
sivi  oblaki  se  sučejo  in  klobuštrajo  zmeraj 
bliže,  Crlas. ;  —  2)  iuige)c[)icfter  'JSeife,  ftol= 
pcnib  einfiergel)«!,  Jan.,  M.;  —  3)  winc^^ 
^^ciig  fd)uniluMi,  plappern,  Mur.,  Cig.,  C, 
jv-,lišt. 

klobuta,  /.  fcfl(cd)ter  §ut,  Mur.,  Met. 
kloca, /.  bie  tlo^e,  Jan.,  Bole  -  Erj. (Torb.); 

—  iz  nem.;  prim.  bav.  klotzen. 
kl9cati,  cam,  čem,  vb.  impf.  gludeu  (Ooit  ber 

.S^eime) ,   Cig.,   C;    ne    kloči,    jezna   kokla! 
Vrt. 
kl9Ča, /,   i)  bic  ®(iicff)enne,    Cig.,  Jati.,  Štr.\ 

—  2)  bie  'iBrautmuttcr,  Cig.,  M.;  —  3)  ber 
Sirc^cntufter,    Soška  dol.,   Kot-Erj.(forb.); 

—  4)  polovica  orehovega  jedra,  Kras-Erj. 
(Torb.) ;   —    prim.  kloka,  kokla. 

kl9ČEC,  čca,  m.  bie  'i)J{annaejd)e  (fraxinus  or- 
nus),    C. 

kl9Ček,  čka,  m.  bie  gefieberte  *pimpernufž  (sta- 
phvlea  pinnata),   Cig.,  Jan.,  Medv.(Rok.); 

—  tudi :    bie  'i^ifta,^ie  (pistacia),   DZ. 
kl9Čenje,   n.  inv:-'  (JMllcfcn ;  k.  kokle,  Str. 
kločičevec,   vca,   m.  ber  ^impertmisftrnud), 

./an. 
kločicevje,  n.  bie  gefieberte '!}?inipcrimi^,J<3t«.,  C. 

1 .  kl9Čiti, kločim,  !'6.  impf. gludeit,  gaderu, M., Z. 

2.  kločiti,  im,  vb.  impf.  friimmeti,  C;  pogl. 
ključiti. 

klofanica,/.  nam.  knoriica,  Nntr.-Levst.  (Rok.). 
klofati,  am,  vb.  impf.  o^rfeigen,  Jan. 
kloffta,  /.  =  klafeta,  slab  klobuk,  Z.,   Gor. 
klofiti,  klofim,  vb.  pf.  i)  =  klofniti,  Jan.;  — 

2)  ,:^uflappen,  C. 
klofniti,  kiofnem,  vb.  pf.  ciiie  C^rfeigc  gebeu, 

k.  koga,  Mur.,  Kr. 
klofrnica,  /.  i)  ^  klatrnica  4),  Levst. (Rok.) ; 

—  2)    -=  klofuta,  Mur.,    Cig.,  Kr. 
klofrničiti,  Tčim,   vb.   impf.  r=  kloftati,  ZgD. 
kloftati,  am,  vb.  impf.  of)rfeigeit,  Mur..  Kr. ; 

—  prim.   klofutati. 

klofučiti  se,  učim  se,  vb.  impf.  [td)  juiu 
Sd)Ied)ten  (iiibcrn  (com  3Setter):  vreme  se 
klofuči.  Polj. 

klofuta,  /.  i)  ein  fdile^tev  S^nt,  Met.;  klo- 
buka sicer  nimam ,  pa  mi  bo  uže  hlapec 
kako  klofuto  posodil.  Andr.;  —  2)  bic 
3d)U)uiigfcber  eiiie§  ^Kaiiblnigel^,  C;  —  3) 
licberlid)e'3  'SSeib,  Mur.;  —  4)  bie  D^rfeige. 


klofutanje,   n.  i)  iia^  D^tfeigeit,   M.;  —  2) 

bal  .soeruiuftrcid)en,  M. 
klofutati,  am,  vb.  impf.  1 )  fd)(app  ^erab^aiigcif. 

rokav  klofuta,  C;  — 21  ()eniinftreid)eii,  l)cnim= 

jd){anipen,  Mur.  ;  —  ■!,)  n^rfeigeu,  Mur.,  Cig., 

Jan. ;  jd)(ageii,  C. 
klofiitniti,   utnem,  vb.  pf.  eine  D^rfeigc  ber* 

felHMl,   k.  koga,   Cig. 
klojčnik,  m.  bal  .ftUi^enbrot,  Hal.-C,  ogr.-C. 
klojec,  ica,  m.  1)  bie  geborrte  Cbftjpalte,  bie 

!S(i:'^^C,    Mur.,    Cig.,  Jati.,  SlGor.-C;  —  iz 

nem.;    prim.  kloca. 
klojžen,   žna,   adj.  amifelig,  farg,   C,  Z.;  — 

prim.  nem.  (dial.)  klug  =  farg,   C. 
klok,  ititetj.  gdld,  Jan.  (H.). 
kl9ka,/.  i)  ^ie  ®(nrtt)L'iiite,  Goriš.-Erj.(Torb.); 

—  2)  bie  5i3rnutiiuttter,  Notr.;  —  3)  ber 
.^lirdjenluftcr ,  Jan.;  —  4)  orehovo  jedro, 
Vrctne(Kras)-Erj.(Torb.);  —  prim,  kvokati. 

klokac,  m.  =  klokec,  Jan. 

klokača,  /.  =  kloka,  Jan.  (H.). 

klokan,    >n.  'Da^'  Scingitru^,   Jan.;    velikanski 

k.,  'i>a^  9{ieieit'SaitgunU)  (halmaturus  gigan- 

teus),  E)j.(Z.);  —  tudi:  češ. 
kl9kar,    rja,  tn.  =  črna  žolna,  bit  ©C^ltJOr^* 

fped)t,  Cig.,  Erer.(F.). 
kl9kati,    kam,   čem,    vb.  impf.  gluden,  Mur., 

Cig.,  Jan.;  —  prim.   kvokati. 
klokčevina,  /.  bie  ^imperniijlftaubc,  Z. 
kl9kec,  kca,  tn.  bie  gefieberte  'iptmpernull  (sta- 

phvlea  pinnata),   Cig.,  Medv.(Rok.). 
klokot,  kota,  m.  bas  ©prubeln,  baS^  ®eprube{, 

Cig.,^  C. 
klokotati,    otam,  očem,    vb.  ittipf.   i)  gludeil, 

.Mur.,  C,  Met.;  vran  klokoče,  !rdd}3t,  Zora; 

—  2)  fprubcln,  prubefn,  Cig.;  čisti  izvor 
klokota.   Vrt.;  voda  po  grlu  klokoče,  Z. 

klokotčina,  /.  ber  ^impernuflftraud),  Cig. 

klokotec,  tca,  tn.  =  klokec,  bie  ^impernufl,  Z. 

klokotica,  /.  ein  2:riiifgefofe  mit  engeiri,  lan- 
geiu  .sjalfe,  bae  @ludgta§,  C,  kajk.-Valj. 
'(Rad). 

klokotina,  /.  bal  ^iniperniifsljolj,  Cig. 

klokotiilja,  /.  eine  3lrt  ©efdjirr  fiir  3Scin  obcr 
SBaffer,  Diet.,   C;  —  prim.  klokotica. 

kl9mpati,  pam,  pijem,  vb.  ittipf.  eilt  ®crau)d) 
Don  fid)  goben  ober  bctuirfen,  tnie  §.  33.  luemi  mati 
ein  iiiditooUel  g-afl 'bt\veQt(Z.),  ober  )iH'nn  man 
•i^utter  rii{)rt  fC.j,  ober  eiiie  gliiifig^cit  ftarf 
mifd)t,  Cig.;  pldtfdjerii,  Jan.;  —  tlappern : 
naj  se  potrese  kokon,  ako  klomplje,  je  do- 
bro, Xov.;   —  prim.   klonkati. 

kl9mpniti ,  klompnem ,  vb.  pf.  platfc^eit :  v 
vodo  k.,   SL\. 

klomuzavati,  am,  i-t. /w/?/.  =  klampati:  z  enim 
konjem  klomuzava  naprej,  J»/-c.; —(menda 
nam.  klam- ;   prim.  klamati). 

klon,  klona,  m.  bie  ^Jfeigung,   Cig. (T.). 

kl9ncati,  am,  vb.  ittipf.  >v»adeln,  Guts.,  Jarn., 
Cig.:  —  (}inten,  Fr.-C;  —  prim.  klecati,    C. 

kl9ncniti,  kloncnem,  vb.  pf.  eine  ^infcnbe  93c= 
megnng  mačfien,  ftolpern,  Fr.-C. 

klonč,  m.  =  klobko,  Guts.;  —  prim.  švic. 
klunischi   =  .Slndncl,  Levst. (Rok.). 


klončati  —  klopec 


-  412  — 


kl9pek  —  kl9Štrski 


klončati,  am,  vb.  impf.  --  vozlati,  Notr.; 
—   prim.   klonč. 

klončič,  m.  dem.  klonč;  =  klobčič,   Giits. 

klončiti,    im,  vb.  impf.  fnoiTCll  (o  vratih),  C 

klončkati,  am,  vb.  impf.  tlappcvii  (3.  53.  »on 
cineni  'iJlpfcl  mit  lofen  Ji^cnicn),  C 

klpnčniti,  klončncm,  vb.  pf.  fallen,  C;  (o  od- 
sekani j;lavi),  \pes. -  \'rai.  ;  —  pogl.  kloncniti. 

kl9nck,  nka,  m.  neka  naprava  v  ptičjo  lov, 
Idrija-Erj.(Torb.);   —   prim.  klonja. 

klonica,  /.  bic  5Sagcnrciiiijic,  C;  kedar  gredo 
oblaki  na  Gorico,  doni  kola  pod  klonico, 
Kras-Erj.(Torb.) ;  na  eni  strani  kozolca  je 
nekoliko  strehe  podaljšane  na  nižjih  ste- 
brih, da  pod  njo  vozove  devajo,  to  je  klo- 
nica. Ljub.,  Ig  (Dol.);  —  bie  3?orl)aUc:  obo- 
kane klonice  na  stebrih  imajo  tudi  hiše, 
\ov.-C.\  na  Notranjskem  imajo  tudi  neka- 
tere cerkve  pred  vhodom  klonice;  —  iz: 
kolnica,  Mik.(Et.). 

klonil9,  n.  bo§  ^nclinotorium  (phvs.),  h.  t.- 
Cig.rT.). 

kloniti,  kletnim,  vb.  impf.  jufommen  lafjen : 
njemu  vse  kloni,  Svet.  f Rok.),  Gor.\  )cf!en= 
ten :  jaz  vam  ta  svet  klonim,  Goriš.  -  Erj. 
(7\>rb.);  —   tudi:  kloniti,   Polj. 

kloniti,  nem,  vb.  pf.  fid)  licigeii,  fillfcii,  C, 
SIS. ;  k  tlom  mi  je  vela  glavica  klonila  (o 
cvetlici),  Levst.(Zb.  sp.);  —  prim.  hs.  klo- 
nuti,  finfcn. 

kl9nja,  /.  bie  i^oflelfnlle,  ogr.-C;  ber  ^^oge(= 
tafic),  ber  .'oiitjiiertaficj,  ogr.-C;  ber  Jauben= 
icfllag,  ogr.- 1  'alj.  (Rad). 

kl9nkati,  am,  vb.  impf.  plfltl'tf)en ,  platfdiern, 
BlKr.-M.;  vino  v  (ne  polnem)  sodu  klonka, 
BlKr.;  —  prim.  klompati. 

kl9nkniti,  klonknem,  vb.  pf.  pIotjd)cn,  BlKr.- 
M. 

klonokaz,  kaza,  m.  ba^  niagnctiic^e  S)ecHna= 
toriiim,  Cig.(T.j. 

klop,  klopa,  m.  i)  bic  3^^^,  Mur.,  Cig.,  .Jan.. 
Ravn..  ^trek..  Gor.;  navadni  k.,  bie  flC^ 
meine  ^ff^t'  ober  ber  .^oljbocf  (ixodcs  rici- 

nus),  Erj.  (/..j;  prijeti  se  koga  kot  klop.  fid) 
a\\  jcmanben  anfletten,  Cig.;  drži  se  ga. 
kakor  klop  kože,  .Str.;  —  2)  bcr  ^^uevcj, 
Me  g..  (Jut. s. 

kl9p,  T,  /  i)  bic  ^Banf;  vreči  kaj  pod  k,, 
cttDoe  beijeitc  tl)iin,  oiifflebcii;  s  klopi  pod 
klop,  tooni  JKoflcii  m  bie  Iroufe,  CV^'. ;  —  2) 
beim  ©nneii  bcr  Ciicrbolfcit  iibcr  beiii 'JldiieH' 
ftocf  iiiitcr  bcm  ^}iuiiflltul)l,   C 

klopati,  kinpljcm  (klopati,  am) ,  vb.  impf. 
.ftlopplaiitc  bciDirfcii:  obrfciflcii,  C;  )d)Iortcii, 
C;  —  1'toif  oiiftrftciib  gcljeii,  C 

kl9pca,  /.  drm.  klop;  1)  bn*  'i^niifd)Cit,  ogr.- 
\'alj.(Rad);   -    2)  (Iciiic  Icrroifc,  Bole. 

klopčanka, /.  neko  jabolko,  kajk.-  \'alj.(Radj. 

klopčica,  /.  dem.  klopca;  i)  ba*  '!Pdiifd)cli : 
tožnja  klopčica,  I.evst.i/b.  sp.);  —  2)  bic 
Uutcrlnflc,  tuorniif  bcr  WiU)Ii]riiiibcl  liiiift,  C. 

khipcič,   »I.,    Gig.,  .lan.,   pogi.  kli>lx'ič. 

khipcc,  pia,  m.  1)  bic  ^rtllfloppc,  Cig.:  — 
.:)  bcr  .Uopjljiiitgcr,  Cig. 


kl9pek,  pka,  m..  D<i>j;.  fPosi'.  ;?.>,  pogl.  klopko, 

klopčič. 
klopica,  /.  fleiiie  93anf,  Cig.,  Jan..  C. 
kl9pk9,  n..   Cig..  Prip.-Mik.,  pogl.  klobko. 
klopnica,  /.  'baž  iBcintbrett,    C;   ba^   "iBanf- 

labcnbrctt",  DZ. 
klopnik,  m.  ciit  9(rbeitcr,  ber  feine  ?lrbctt  leidit 

figeiib  t)crrid)tet,  ber  'iSantarbeiter,  Cig. 
klopniti,    klopnem,    vb.  pf.  eiufdinappeu,  JU= 

tlappeii,  Cig.,  Jan. 
klopot,  <5ta,    m.  bož  GJcflflppcr. 
klopotač,  »1.  =  capovoznik,  bic  .^lappcrrallc, 

Cig. 
klopotača,  /.  bie  Mapperjc^Iaitgc,   Jan.;   se- 

vernoamerikanska  k. ,    bie  norbomcrttanifdje 

ftIappcr)d)(ongc  (crotalus  durissus),  Erj. (Ž.). 
klopotalo,  n.  ba^  JillappenDert,  .Jan. 
klopotanje,  n.  ba^  i^lappern,  bo5  ^!}>oItcrn. 
klopotati ,    otam ,    Qčem ,    vb.  impf.   flappcrii, 

poltem;  mlin  klopoče;  —  plappem:  — prim. 

klepetati. 
klopotav,  ava,  adj.  )d)lottcrig,  Jan. ;  —  plap' 

pcrl)0ft,  Jan. 
klopotavka,  /.  ber  Slappcrapfcl,  Cig. 
klopotcc,   tca,  »I.   i)  bie  .^llapper,  bie  3ia|)cl; 

bie  .SUappcrmiUilc  (olč'  i^ogelidieudie)  =  kle- 

petec,  Cig.;  —  bic  SBinbiiiii^le  ^um   Saii= 

beni  bc?  0«3ctveibc^,  Cig.;  — 2)  cin  flappenibež 

iii,  ta5  SBinbei;  — bcr  ®c^lottcr=  obcr  MIapper= 

apfel,  Cig.,  Jan.,  C,  Z. ;  —  bic  ''^olteriiu|§, 

Cig.,  Jan.;  —  bcr  .SHapperfteiit,  Cig..   Erj. 

fMin.);  —  3)  bcr  '^Mappcrcr,  Cig. 
klopotulja,  /  i)  ba§  .Silappcrjcug,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bas  "iJJIappermaul,  Cig. 
klopotuša,  /.   (kača)  k.  =  klopotača,   Cig. 
klopuša,  /.  =  kopuča,  več  lešnikov  ali  ore- 
hov vkupe,   Tolm.-Štrck.  (Let.). 
klor,   m.  neki  plin,  baij  (Jt)lor,  Cig.,  Jan..  Cig. 

(T.). 
klorcc,   rca,   m.  =  klorid,   Cig.  (T.). 
klorid,  m.  bil!^  CSljiorib:  kovinski  k.,  ba§  Stjlor- 

inctall,  Scn.fEi^.). 
klorov,  adj.  (£bIor=:  klorova  kislina,  bic  (Sl)lor= 

jiiltrc,   Cig. (T.);    klorovo    apno,    bcr  tSl)lor= 

fiilf,  Str  p. 
klorovec,  vca,  m.  bož    CSblonir,   Cig. (T.). 
klorovodik,  m.bcr  61)Ioni'a)icrftoff,  Sen.(Fii.). 
klošč,   klitšča,  m.  =   klop,  klešč.  Mur.,  Cig., 

Jan.,   C,  Dol.,  jvih^t. 
kloščec,  ščeca,  m.  dem.  klošč.  Valj. (Rad). 
kl6ščtk,    čka,  m.  dem.  klošč.  Glas. 
kloščevec,  vca.  »1.  bci  '©illibcrbaiim  (ricinus), 

TuS.fB). 
kloščevina,  /.    1)  ci>ll.  =-  klošči,  ^fur.;  —  2) 

:^^  kloščevec,   Cig.,  .Jan.,  C;  k.  ima  seme 

klopom,  ali  po  dolenjsko,  kloščcm  podobno, 

/\'iii'»i. 
kl9Štcr,   ira.   m.  ■-     samostan,   biK^  ttloftcr;  — 

iz   nem. 
kloštir,   rja,   m.  =^-  klop,  klošč,  bic  ;Vffi'.  '^''- 

henberk-I-'.rj.  ( Torb.). 
kloNtran,  ana,   m.   bcr  ,UloftcrbciVOl)lIcr,   .Jure. 
kl^strski,    adj.   r_^  samostanski,  .SUofter  ,  flo  = 

ftcrlid). 


kl9ŠtrslvQ  —  kmetiiriti 


413  — 


km^tati  —  kmetulja 


kl9Štrstv9,    >t.  =  samostanstvo,  \}a?^  Sitoj^tcv- 

kl^žje,  u.  moM,  viliŠt.-C. 

klpžnja,  /.  t>až  Iroblcrtufrf,  bcr  'ilJliiuber,  ha^ 
©crihiipcl,  C/>.,  Jan.,  C  Št.;  geviugcvc^ 
.'0aih!nicvatl),  Volkm.-M.;  —  prim.  klojžon, 
C.  (?) 

kložnjač,  »i.  ber  3xiiinpclev,  Guts.,  Cig. 

kložnjar,  rja,  m.  bci"  2rpb(cv,   C/iT. 

kložnjati,  am,  vb.  impf.  rumpelii,  mit  ©eriitl) 
obcr  SBedsciigen  eiti  ©eriinfcl)  inad)eii,  (/'»^•.. 
OiT.,  Fr.-C. 

kludba,  /.  slabo  vino  (zaničlj.),  Sv.  Duh  pri 
Krškevi-Erj.  (Torb.). 

klumati,  am,  vb.  itnpf.  =  kimati,  op\-C. 

klumfati,   am,  vb.  impf.  =  klumpati,    C. 

klumniti,  klumnem,  vb.pf.  =  pokimati,  ogr.-C. 

klumpati,  am,  vb.  impf.  =  kvokati,   C. 

klup,  m.  ha^  ^(lUjenlib,  Pohl.,  Cig.;  (dvomna 
beseda). 

kliipa,/.  i)cin  ^(emmitjcrfseug,  bie  S(emme,0>., 
Jan.;  bie  f^uf^Kemmc  (f.iinbanbigcž  Stiiiboicl)), 
Miir.;  bieS3remje  (511111  33anbigcii  ber '!}jferbe), 
Cig.,  M.,  C;  v  klupo  dejati  konia,  bvcillicil, 
Cig.,  Jan.\  pl.  klupe,  ba§  ^^i^^Ofi^ols ;  —  2) 
bie  ipafeuipange  C!)(c5raffe),  Cig.;  bie  Sd^lioge, 
DZ.;  —  i)  bie  i{)urjd)na({e,  ber  ®riicfer  am 
Scfiloffe,  Muv.,  Št.-M.:  —  4)  =  kljuka,  I)d1  = 
Serner,  ftunipfev  S^atni  (um  barauf  et>ua§  auf= 
3iil)angen),  Fr.-C. ;  klupa  se  klupe  drži,  gleid) 
unb  gleid)  geiellt  fidi  gern,  C.;— prim.  nem. 
^(uppc  =  illemme. 

klupast,  adj.  =  kljukast,  C;  — prim.  klupa  4). 

klupica,  /.  deyn.  klupa,   Cig. 

ktnali,  adv.,   Cig.,  Jan.,  pogl.  kmalu. 

kmalu,  adv.  i)  balb,  in  fiirjer  ^dt;  kmalu 
potem,  balb  boraiif;  — 2)  auf  einmal,  Diet, 
Dalm.;  dvema  gospodoma  kmalu  služiti, 
Krelj;  vsi  kmalu  so  pogrešili,  fie  linb  „an  = 
,^umal"  Siinber,  Krelj;  žena  je  štiri  hčerke 
kmalu  imela.  Vod. (Nov.) ;  vrgel  je  Kričaja 
in  stol,  oboje  kmalu  skozi  okno,  Levst.(Zb. 
sp.J;  vse  kmalu,  allež  aiif  einmal,  Cig.;  O 
kaj  žalost  ne  stori !  Kmalu  dve  gospe  vmori, 
Xpes.-K.;  —  prim.  stvn.  mal,  ber  ^^'tpuutt, 
ze  einemo  male,  Mik.fEt.). 

kmfčki,  it^J.  nam.  kmetiški,  =  kmetski;  prim. 
Cv.(VII.  3.). 

kment,  m.  feine§  ileinen,  feiiic  Seinmanb,  ogr.- 
M.,  C. ;  —  morda  iz  srvn.  gewant ,  Mik. 
(Et). 

kmestu,  adv.  =  k  mestu:  jogleid),  ogr.-C. 

kmfstv^o,  «.,  Jan.,  pogl.  kmetstvo. 

kmfški,  adj.,  Mur.,   pogl.  kmetski. 

kmet,  eta,  m.  ber  ^auer,  ber  Sanbmanii ;  ber 
OJan^ijiibler,  Gor.-Mik.;  =  celi  kmet,  Cig.; 
na  kmetih,  Quf  betlt  Sonbe;  na  kmete  iti, 
auf§  2anb  geljen;  s  kmetov  priti,  »om  Sanbc 
tommeit;  po  kmetih  hoditi;  an^  bem  iianbe 
{jcnim  geljeu ;  po  kmetih  imajo  take  navade; 
v  kmetih,  itiiter  bcin  ^aiteriiDolfe:  v  kmetih 
najmanj  čislano  rokodelstvo,  Zv. 

kmetač,  m.  ber  33auer  (zaničlj.),  Cig.,  SIN. 
kmetariti,    arim,    vb.    impf.    =    kmet    biti, 
Jurč. 


kmvHati,  kmčtam,  vb.  impf.  k.  koga,  jeuianbett 

eiiien  5^auer  fdjeltcii,  Cig. 
kmetavs,  m.  ber  ifiauer  (zaničlj.),  ber  93oucrn' 

fcrl;  .Mnoga  po  hlevu  diši  tvoja  beseda,  kme- 
tavs,  Preš. 
kmetavslja, /.baž  SSaucrmucib  (zaničlj.),  Mur., 

Cig.,  Met. 
kmf  tče,  eta,  n.  ba^  ^(iiierlein :  ubogo  kmetče, 

SIN. 
kmetica,  /.  bie  iiBaucržifrau,  bie  23auerin. 
kmftič,    m.  dem.  kmet;    nav.    =  kmet,    bcr 

23auer;  —  bcr  Jaglč)I)iier,  ogr.-C;  (kmetic, 

iča,  ba§  'iBaucrtciit,  Valj.  [Rad]). 
kmftički,  adj.  =  kmetiški,  Meg.,  Diet.,  Danj., 

Volkm.-M. 
kmetija,  /.  i)a§'  Saucnigut,  bie  'sBaucrnhjirt^ 

frf)aft;  kmetijo  prodati,  kupiti;  cela  kmetija, 

bie  :^nhe,  Cig. 
kmetijica, /.  dem.  kmetija;  cilte  fleitte  93auern' 

lt)irt|d)aft ;  male  kmetije  in  kmetijice,  Slovan. 
kmetijski,   adj.  Ianbwirtfd)nftlirf),  Mur.,   Cig., 

Jan.;  kmetijska  kemija,  bie  5(griculturd)einie, 

Cig.,  Vrtov. (Km.  k.);   kmetijska  družba,  bie 

£anbrt)irtfc:^aft§gefellfd)aft,  Cig.,  Nov.,  nk. 
kmetijstvo,  n.  bie  33aucrutiiirt)d)aft,  ber  Sanb= 

bait,  bie  2anbmirtfd)aft,  Cig.,  Jan.,  Nov.,  nk. 
km?tinja,  /.  =  kmetica,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  v^h- 

Št.;    Stoji   mi  stoji    nova  vas,   \  novi    vasi 

kmetinja,  Npes.-Vra^. 
kmetišče,  n.  =  kmetija,  Dol. 
kmftiški,  adj.  =  kmetski,  93aiiern=,  bauerlid) ; 

k.  stan,    ber  SSauernftailb ,    Mur.;    kmetiško 

delo,  Diet.;    kmetiški  ljudje.    Slom.,   Levst. 

(Zb.  sp.J;   kmetiški  gospodarji.  Pire. 
km^titi,  kmetim,  vb.  impf.  =  kmetovati,  Cig., 

Dol.,  LjZv.;  začel  je  po  malem  zopet  kme- 

titi,  LJŽ)'.;  — kmetiti  grunt  (zemljišče),  Svet. 

(Rok.). 
kmetoder,  dera,  m.  ber  53aiiernidiinbcr,  LjZv. 
kmetodfrec,  rca,  m.  bcr  53auernid)inbcr,  SIN. 
kmetodfrstvo,  n.  bie  ^aucrnfd)inberei,  Str. 
kmetovanje,   n.  bcr  'sbetrieb  hiž  2anbbaue§; 

baž  Saiibbaucrjcin ;  bo§  2Birt)d)aften. 
kmetovati,   ujem,   vb.  impf  SSauer  fein,   beit 

i}anbbau  betreibeu;    Noe  kmetuje,   kakor  je 

poprej,    Ravn.;   umno  k.,  ratiouellen  2Qnb» 

bau  betrcibeit,  0>  ;— bie  lanbmirtjdjaftlid^eit 

5lrbeiteit   eerricfiten ;    spomladi   začnejo    k., 

Jurč.,    Dol.;  —  k.  grunt  (zemljišče).  Svet. 

(Rok.). 
kmetovavec,  vca,  m.  ber  ganbbaucr,  ber  fianb= 

roirt. 
kmetovavka,  /.  bie  2anbtt)irtin. 
kmetovavski ,    adj.  bie  Saiiblutrte   betreffenb, 

I<iitbmirtjd)aftlid). 
kmetovavstvo ,    n.  bcr   ilanbbau,    bie   2anb= 

iinrtid)aft. 
km^tovica,  /.  =  kmetica,  ogr.-M.,   C. 
km?tovski,  adj.  =  kmetski. 
km?tovstvo,   n.  =  kmetstvo,  M. 
km^tovščina,  /.   =  kmetstvo.    Cig. 
kmftstvo,  n.  i)  bie  ^aucnijc^aft,   Cig.,  Jan.; 

—  ber  ^aucrnytonb,  C,  Npes.-K. ;  —  2)  = 

kmetijstvo,  Meg.,  Mur.,   C. 
kmetulja,  /.  bie  93auerin  (zaničlj.),  Jan. (H.). 


krnica  —  knf  ževstvp 


—  414  — 


knfiič  —  knjigotiskar 


krnica,  /.,  ojt«,,  pogl.  tmica. 

kmin,   m.  bcv  Miimmcl,   C/«-.; — prim.  kumin, 

kmisati    se,    am    se,    vb.  impf.  ==    kisati  se, 

kviiati  se.  jokaje  stokati,  Tolm.-Strek.fLct.j. 
kmukač,  m.  bcr  Saubfroid),  kajk- Valj.  (Rad). 
knadi,  adv.  (k  nadi)  =  ob  enem,  ,yt  gleid^cr 

^cit  (prim.  češ.  hned^  jogleid)),  Soška  doL- 

Erj.fTorh.j;  (hnado,  na   ^apadu-Mik.) 
knalp,   n.,  Mui:,   C.   BlKr.,  pogl.  tnalo, 
knap,  knapa,  w.  bft  ^ergfnappe;  —  iz  nem. 
knapača,  /.  =  bergla,    BlKr.-DSv. 
kna.ster,    stra,   m.  nekak    tobak,    ber  ^nafter, 

Cig.,  Jan. 
knaver,  vra,  m.  =  lubadar,  Z.,  Slom.,  Nov., 

Št.:  —  ber  .{»^'itDiirm,  ^f..  C. 
knfftra,  /.  ber  .Sliiicriemcn  (ber  S(i)u^ma(^er); 

—  iz  nem.  Stniff)Qlftev,   C. 

kneginja,  /.   i)  bie  Q)tdfin,  Alas.;   —  2)  bie 

Jitrftili,  Mur.,   Cig.,  .lan.,  Trub.,  Krelj-M., 

nk.;    velika  k.,   bie  OJroHfurftin,   Cig.,  Jan., 

nk.;    —    3)    bie  Šornblume    (centaurea    cy- 

anus),  Vrsno-Erj.  (Torb.). 
knfški,  adj.  =  knežji,  Jiirften^,  fiiiftlic^,  Cig., 

.lan.,  M. 
knf  štvo,  n.  ber  fviirftenftaitb,  bie  JiirfleniDiirbe, 

\>ah  ^iir)"tentf)um,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Cv.; 

veliko  k.,  haž  ©roBfiirfteiit^um,  Vrt. 
kn?z,    »I.   II    ber  @raf,   Meg.,   Alas.,    Giits., 

Dalm.,    Trub.,  Krelj;—2)  bcr  j^iirft,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk.;    izborni   k.,    bcr  5Bal)(fiiri"t, 

Cig.,  Jan.,  nk.;    veliki    k.,    ber   (^rofsfiirft, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
knezoškof,    škfjfa,    m.  ber  5"i^lt&i)^of,  Cig., 

Jan.,   nk. 
knezoškofija,  /.  t)a§'  gcfiirftete  33i§tf}iim,  nk. 
knezoškofijski,  adj.  iiir|'tbijcf)oflidi,  nk. 
knezoškofijstvo,  ji.  i>a^  fiir)'tbifrf)ijflidie  2lmt, 

nk. 
knezo.škof9Vski,  adj.  fiirftbtid)ijflic^,  nk. 
knfzov,  adj.  be^   A-iiiftcli,    Cig. 
knezovanje,   «.  boe  ^iiiftKill,  .^/ur. 
knezovati,  Cijem,  vb.  impf.  J^iirft  jcill,  ale  j^iirft 

rcgiereii,  Mur.,  Cig. 
knfzovič,  m.  bcr  f5i'ri'ti'lll'o^n,   Cig.,  Jan. 
kneževina,  /.  ba^  iianb   čine*  J^urneu,   bae 

^iirftciUbuiu,  Jan. 
knezovladika,  m.  =  knezoškof,  >j/f. ;  — prim. 

hs.  knez  \ladika. 
knezovladištv9,  »j.  ba^  gefitrftctc  5ii6t()Uin,  nk. 
knv-zovna,   /.  =  kncžna,    bie    J^•iirftOlItod)fcr, 

Jan.i//.). 
kn^zovski,  adj.  =  knežji,  ^iirficii  ,  fiirfllid), 

Mur.,  Jan.,  nk. 
kn^ža, /.  cinc  Vlrt  Sticfcl,  duts..  Fr.-C,  Poh.; 

—  iz   nem.  .Uiiicid)Ul)  (?j,   C. 

kn9Žcn,  2na,  m.  bie  3tiefclrof)rc,  Št.-C;  nav. 

pl.   knežni,    Celjska  ok.;  —    prim.   kneza, 
knvžev,  adj.,   Cig. 
kncžcvati,  njem,  vb.  impf.  r-  knezovati,  Cig., 

.Jan.,   C.,  nk, 
knpžcvič,  m.  =  knczovič,   (Jig..  Jan.,  nk. 
kneževina,  /.  =  knezovina,   Cig.,  Jan.,  nk. 
knvžev.ski,  adj.  =  knczovski,   (^ig.,  Jan.,  nk. 
knf žcv.stvp,  n.  =  kne.štvo,  bo*  J^iirftcntl)iiiii, 

Jan.fN.),   Vest. 


kn^žič,   m.  -=^  knezov  ič,  Jan.  • 

knfžičck,  čka,  »1.  dem.  knežič;  tlcilicr  jViifU^ 
gredo  k  svojemu  malemu  knežičku.   Glas. 

knežija,  /.  i)  bie  @rafjd|oft,  Meg.;  —  2)  = 
knezovina,  Mur..  Cig.,  Jan.,  Ravn.,  Vrtov. 
fSh.  g.). 

knežina,  /.   =  knezovina,  Mur.,   Cig. 

knežinka,  /.  neka  goba,  ber  Saijerlinc|,  BlKr. 

knfžiti,  im,  vb.  impf.  =  knezovati,  1'/^,  Sl\. 

knfžji,  adj.  fur)tlid),  gurftCs  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk. 

knf  zna,  /.  bie  fiirftlirfie  ^rinjeiftn  (nap.  -žinja, 
Jan.;  prim.  stsl.,  knežtna,  rus.  knjažna). 

knežnica,  f.  bie  {Viirftenbiriie,  bie  ^ergamotte, 
Cig. 

kngžnja,  /.  ^  kneginja,  Mur. 

kničemrati ,  am ,  vb.  pf.  Dcrbcrbcu,  Lcvst. 
(Zb.  sp.j. 

knjaček,  čka,  m.  etii  fiioriiger  .^lo^,  Št.,  Valj. 
(Rad). 

knjakast,  adj.  mit  iiur  eiiter  .'panb  ober  ait 
beii  ^dnbcn  friippclbaft,  Dol., -Cig.;  —  knja- 
kasta  beseda,  cin  Dcr|tiimmeltc»  3Bort,  Levst. 
(Zb.  sp.). 

knjakec,  kca,  m.  cin  an  ben  i)anben  terfriip^ 
pciter  3Jien)(^  obcr  bcr  (finliaub,  Cig..  Z. 

knjast,  asta,  adj.  Dcrftiinimclt,  »erfriippelt, 
C,  Z. 

knjapav,  adj.  knjapav  je  človek,  kateremu 
manka  prsta  na  roki,  BlKr. ;  —  prim.  knja- 
kast. 

knjavkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  roanjen,  C; 
—  prim.  nem.  fimujen. 

knjiga,  /.  I)  'itai  ^Bndl,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.; 
zemljiška  k.,  baž  Wrunbbudi,  DZ.,  Lcvst. 
(Saukj;  deželna  k.,  bic  ilanbtafcl,  Cig.,  Jan., 
Xov.,  DZ.;  fevdna  k.,  baž  ijcljenbu^,  DZ.; 
rudarska  k.,  baC'  ^Bcrgbnd),  DZ.;  knjiga  ma- 
tica, bic  SJJatrit,  Lcvst.  ( Sauk) :  glavna  k., 
"ba^  .'pauptbud),  Cig.,  .lan. ;  priročna  k.,  bO'^ 
.'Oanbbiid},  Cig.,  Jan.,  nk.:  založna  k.,  bO'? 
^iH'rIagvbud),  Cig.;  k.  dolgovnica,  bae  "i^ajfin 
bud),  DZ.;  k.  vpisnica  (zapisnica),  bil'§  i^Or^ 
mcrfbndi,  DZ.;—pl.  knjige,  bae  "i^iid),  kajk.- 
.Mik.;  —  2)  bie  literatur,  nk.  (hs.);  —  3) 
ber  ^iMdttcrmagen,  C. 

knjigar,  rja,  m.  ber  !6ud)^anbler,  .Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk. 

knjigarica,  /.  bic  ^lutbdnblcrin,  Cig. 

knjigarna,   /'.   =^   knjigarnica,   nk. 

knjigdrnica,  /.  bic  '•i^ild)t)anbluiig,  .Mur.,  Cig., 
Jan..  Cig.{'T.i,  nk.;  založna  k.,  bic  i^crlag^' 
budihiiuMiing,  Cig. 

knjigarski,   adj.   'i^udjbdnblcr  ,   nk. 
knjigarstv9,    n.  bcr   'i^ud)l)anbcl,   0^.,   .lan., 

Cig.(T.),   nk. 
knjigoljub,  ljuba,  m.  bcr  '.Biidicrlicbliabcr,  Cig. 
knjigopis,  pisa,  »1.  bic  53ibliognH)bic,  Cig. (T.). 
knjigopiscc,  sca,  »1.  1)  bcr  'i^iblipgrapft,  Cig., 

Jan.;  —   2)  =--   pisatelj,   Cig. (T.). 
knjigopi.sjc,    n.  bie  IJ^ibliograpbic,  Cig.,  Jan. 
knjigoshramba,  f.   =  knjižnica.  Zora. 
knjigotisk,  tiska,   »1.  bcr  ^.8iid)CCbrMff,  nk. 
knjigoti.skar,  rja,  m.  ^---  tiskar,  bcr  ''-i^ildjbnider, 

Jan.,   nk. 


knjigotiskarstvo  ~  knpfla 


41.')  — 


kn9flica  —  kobaliti 


knjigotiskarslV9 ,    h.    bic    ^iuf)bnicfcrfllli[t, 

Jan.,  uk. 
knjigotfštvo,  n.  ber  'iBiirt)l)aiibc(,  Ja>i.,  nk. 
knjigotfžtc,  žca,  m.  bcv  "i^iidjhanblcr,  Jan.,  nk. 
knjigotfžnica,  /.  bic  ''•Budiliaiiblung,  nk. 
knjigoveški,  aJj.  ''J>iu1ibinbcr^,  ./an'..  nk. 
knjigovfštvo,   ».  ba§  "i^iidibinbcviiciDcrbc,  bie 

'i^Uilibinticrci,  Jan. (H J,  nk. 
knjigovez,    veza,    m.   bcr    ^ud)binbcr,    Oir., 

Jan.,   nk. 
knjigovezalnica,  /.   =  knjigoveznica,   Cig. 
knjigovfzec,    zca,    m.   =    knjigovez,    Cig., 

Jan.,  nk. 
knjigovfzje,   n.  bie  'i8u(^binberorbcit,   Levst. 

(Močv.j. 
knjigovfzka,  /.  bie  'JBudibinbcriii,  CzV. 
knjigovfznica,  /.  bie  ^Siidibinbcnucrfftdtte,  bie 

■iBudibiiiberei,  nk. 
knjigovfžnja,  f.  bie  i8ud)binberei,  Cig. 
knjigov9dja,    m.  ber  ^Su^[)Qlter,    ber  $3uc^= 

fiilirer,  Jan.,  C,  nk. 
knjigov9dnik,   m.  =  knjigovodja,   Cig.fT.j. 
knjigov9dstv9,  n.  bie  'iBudifialtiuu';,  Jan.,  nk. 
knjigovftavec,  vca,  m.  ber  ^^iid)enuuvm  (rig.)) 

Cig. 
knjigoznanec,  nca,  m.  ber  ^Siidieifenner,  Cig. 
knjigoznanstv9,  n.  bie  ^^iidierfenntiuž,  Cig. 
knjigožer,  žera,  m.  ber  5?ud]ernarr,   Cig. 
knjištv9,  n.  haž  '!8ud}ertre)en,  C/g.,  ,Tan.;  — 

bie  Sitcratur,  nk. 
knjižen,   žna,   adj.  i8ud)er=,   Cig.,   Jan.,    nk.; 

knjižno  tiskalo,   bie  'Sudibruderprfffe,   Cig. 

(T.j;    biidierlid),    C/g.,   Jan.;  —  Hterarijcf), 

Jan.,   Cig.fT.j;    knjižni    jezik,    bie    33ud)Cr= 

ipradie,  bie  Sc^rtftfpiac^e,  Jan.,  Cig.  (T.j,  nk. ; 

knjižna  slovenščina,  Cv.;   knjižna  kraja,  Iitc= 

ravifdjer  S)iebfto^l,  Cig.fT.j;  k.  mož,  homo 

literatus.  Vrt.;  knjižni  ljudje,  Siteraten,  Levst. 

fZb.  sp.). 
književen,  vna,  adj.  literariid),  Cig.,  Jan.,  nk. ; 

književni  posel,  Uterarijc^e ■sBejdjdftiguiig,  C; 

—  hs. 
knjižfvnik,   m.  ber  Siterat,  Cig.fT.j;   —  hs. 
književnost,  /.  =  knjištvo,  literatura,    Jan., 

)ik. ;  —  hs. 
knjižica,  /.  dem.  knjiga,   iiaš  3?iid)Ieill,  Miir., 

Cig..  Jan.,  nk.;  pisna  k.,  bie  2f)efe,  Cig.,  Jan. 
knjižišče,  n.  =  knjižnica,   C. 
knjižnica,  /.  bie  i8iblioti)tt ,   Cig.,  Jan.,  nk.; 

priročna  k.,  bie  Joonbbibliot^e!,   Cig.;  poso- 

jalna  k.,  bie  Sei^bibliotbef,  Cig. 
knjižničar,  rja.  m.  ber  ^Bibliot^efor,  Cig.,  Jan., 

nk. 
knjižničarski,  adj.  ^33tbliot^cfQr'5=,  nk. 
knjižničen,    čna,    adj.  'i8ibliDtf)CtC'-,   Cig.,   nk. 
knjižnik ,    m.    i)    ber  Siterat,  Mur.,   C,   Cig. 

f  T.J,  Levst. fLjZv.J;  —  2)  =  knjižnjak,  Kres. 
knjižnjak,  m.  ber  iBiidierjdjranf,  Cig.,  Jan. 
knjižGra,  /.  \)Q.^  'iBud)  (zaničlj.),    Cig.,  Xov.; 

sleparske  knjižure.  Slom. 
knjižurina,  /.  =  knjižura,   Cig.,  Zora. 
knof,  knofa,  m.  =  gumb,    ber  Snopf;    —   iz 

nem. 
kn^fla,  /.  bic   Steduobel,  bie   „ilnDpfnabcl"; 


kn9flica,  /.  dem.  knolla. 

knupa,  /.  ber  .Unaiif,  bcr  Muoteii,  C;  —  (= 

zaponka  [:],    Polil.,    Mur.);   —  prim.    nem. 

Stimuf,  C. 
knut,  m.  bie  .ftr.iite,   Cig.;  —  rus. 

1.  ko,  1.  adv.  interr.  =  kako,  BlKr.,  jv^liŠt.; 
ko  pa  =  kako  pa,  C,  jv^liSt. ;  .Moj  ti  Bože, 
ko  sem  lepa!  .\pes.-BlKr.;  —  II.  eonj.  i) 
=  kakor,  juie:  ko  bi  trenil,  in  cincm  ^Jlugen* 
blide;  —  (za  komparativom)  als:  jaz  sem 
močnejši,  ko  ti;  — alg  (=  in  ber  6igenid)oft): 
to  je  treba  izobraženemu  Slo\encu  vedeti 
ko  Slovencu,  Ci'.;  — 2)  alži,  nad)bem,  tnann; 
ko  smo  odvečerjali,  šli  smo  spat;  Breda 
vstane,  ko  se  dan  zazori,  ypes.-K.;  = 
kadar:  ko  pasem,  veselo  prepevam,  Mik.; 
hitro  ko,  brž  ko,  fobalb;  v  tem  ko,  med 
tem  ko,    ludlircilb    (le  v  časnem    pomenui ; 

—  meni  pšenica  daje  po  dva  mernika,  ko 
(roa^renb)  drugim  le  po  merniku,  Levst.  fM.j, 
(bolje:  drugim  pa  le  po  merniku);  — ^)  je: 
bolj  ko  je  tekla  kri,  več  je  bilo  kristjanov; 
več  ko  sem  mu  dajal  denarja,  manj  je  bil 
hvaležen;  —  ba:  komu  še  smem  verjeti, 
ko  me  prijatelji  varajo?  rad  bi  mu  poma- 
gal, pa  kaj  hasne,    ko  ne  morem,  jv^/iŠt.; 

—  4)  ko  bi  — ,  ttJenn;  ko  bi  mi  sila  ne  bila, 
bi  te  ne  prosil,  Mik.;  ko  bi  ne  bil  sam 
videl,  ne  bi  verjel;  —  III.  rel.  =  ki,  C, 
Štrek.,  St.;  tisti  ko  — ,  tam,  ko — ,   C,  Št. 

2.  ko,  adv.  ko  pridi,  fomm  nnr,  C;  ko  pojdi, 
Poli. -C;  ko  teci,  Re^.-C.;  —  ko  precej, 
fogleidi,  ko  davno,  fc^on  liingft,  C;  ko  ne 
reci,  )age  nur  nirfit,  Guts.fRes.J;  od  jutra 
do  večera  ko  na  posvetne  reči  misliš,  Giits. 
fRes.J;  —  prim.  kar. 

kobacati,  am,  vb.  impf.  auf  atten  Bieren  frie= 
d)t\\,  fiabbcln ;  otroci  po  tleh  kobacajo ;   — 

—  jd)U)erfdUig  geljen ;  osel  potrpljivo  kobaca 
črez  hv\.Jiirč.;  —  flcttern,  Jan.,  C;  tudi: 
k.  se,  Strek.,  Erj.fl^b.  sp.J;  —  kobacati. 
vihŠt. 

kobacelj,  clja,  m.  auf  atim  ineren  friec^enbee 
5ttnb,   C. 

kobaciti  se,  acim  se,  vb.  impf.  'iBiirjelbdunie 
fdilagcn,  Dol.-Mik.fEt.j. 

kobacljati,  am ,  vb.  impf.  auf  allcn  uicrcn 
frabbeln,  Z. 

kobaca,  /.  i)  ber  £»u^nerfaftg,  Mur.,  C,  vih- 
Št. ;  —  ba^  3^ogeI^au5 :  \'  kobačah  ptiče 
'mam,  Danj.fPosv.p.j;—i)  ba§  SidjtgefteU 
auf  brci  (^iiBen,  Št.-Valj.fRadj;  —  prim.  it. 
gabbia.  Mik.  fEt.J. 

kobačnik,  m.  cin  auf  allen  toieren  frobbelnbc'? 
«iub,  C. 

kobalica,  /.  bic  ^od)ltiicbe,  Rib.-M. 

kobaliti,  alim,  vb.  impf.  i)  bie  'i^u^C  auš= 
Iprei^enb  firi)  fortbciDcgen,  tlettern:  črez  sod, 
črez  plot  k.,  C;  po  lestvi  z  odra,  po  ka- 
menju navzdol  k.,  .Jurč.;  v  vodi  tudi  ne 
znam  kobaliti  tako,  kakor  se  pravi,  da  se 
plava,  Jurč. ;  —  2)  rittUugs  auf  etiua§  fijien, 
veiten:  drevo  k.,  C,  M.;  ne  kobali  debla, 
Lašče-  Erj.fTorb.J;  —  3)  k.  se,  ritttinge 
fttien,   C;   —  prim.  okobalo. 


kobalj  —  kobila 


416 


k  obli  ar  —  kobitsa 


kobalj,  m.  ii  bic  5tutf)preijung  bcr  <^iiBc:  bcr 
©C^ritt,  C;  za  dober  k.  naprej  se  pomek- 
niti,  5/.V. ;   —   -)  =  kobalja  2),   Jan.fH.j; 

—  prim.  okobalo. 

kobalj,  adv.  =  okobalo,  rittlilig^,  Cig.,  Jan.; 
tiKJi:  kobalj.  M.:  —  pogl.  okobalo. 

kobalja,  /.  1)  bic  auegeipici.^tcii  Scl)enfcl  bc'^ 
"JJfcnjC^Clt,  C,  (ior.-Sl.;  v  kobaiji.  rittlinfl#, 
Zora:  —  bie  .'oScfjC,  Kr. -  Valj.  (^ Rad j;  med 
kobaljami  =  med  nogami.  Gor. ;  — 2)  ,^t»ei 
jci)en!Iifler  9tft,  bcr  ^"''^^1.  snjcijdjciitliflc^ 
^olj,  Cig.,  Jan.,  C,  Gor -M.;  v  kobaiji  je 
zaCel  gniti  hrast.   Gor. 

kobaljast,  adj.  ,^njie)cltq,  jroeijadig,  Cig.,  Jan., 
Gor.-M. 

kobaljati,  am,  vb.  impf.  mu^)am  fortbettjcgen, 
C;  —  k.  se,  ficf)  iiuU))am  fortbenjcgen,  C; 

—  fic^  mut))am  biud)briiigcn,  C/g.;— prim. 
kobaliti. 

kobalt,  m.  neka  kovina,  ba§  Sobott,  Cig.,  Jan., 
Cig.rj.). 

kobaltln,  m.  ba§  ^tobaltin,   Cig.(T.j. 

kobaltov,  adj.  .ftobaIt=,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j; 
k.  cvet,  bic  .ftobaltblume,  Jan.\  kobaltova 
zmes,  bie  Sobaltipcijc,  Cig.  (T.j ;  kobaltovo 
modrilo,   ba§   ftoboltblail,    Cig. (T.). 

kobaltovec,  vca,  m.  bcr  ^obaltglon,^,  Cig., 
Jan. 

kobaltovica,  /.  bie  ilobnltcrbc,  Cig. 

kobaltovit,  adj.  fobaltlidltig,  Cig. 

kobara,  f.  i)  gruča  lešnikov  na  leskovi  veji. 
Bole,  vas  Krn-Krj.(Torb.)  ■,  —  1)  bie  .ftH))'tatI=^ 
bruje,  F.rj.fTorb.). 

kobaraški,  adv.  =  .štuporamo,  ftucfcpacf:  k. 
nositi  koga.  Bole- Erj.  (Torb.);  —  prim.  oko- 
balo. 

kobec,  bca,  m.  =  skobec,  ber  Sperbcr,  Kras- 
.Mik..  Štrek. 

kobecati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  kobaciti  se, 
Dol.-Mik.  tKt.J. 

i.kobet,  bla,  m.,  Cig.,  Jan.,  C,  Triib.,  Ravn., 
lilKr.,  pogl.   kabel,  kebel. 

2.  kobci,  bla,  m.  ciit  ^riicl)tcnbiifcf)cl:  ^.  ^.  bon 
.SUr)d)CU,  Kr(jora-DSv.,  Gor.;   prim.  kobiil. 

kober,  bra,  m.  i)  bcr  2.Burfe(,  Polil.,  Gitts., 
Jam..  Cig.,  Jan.,  Valj. (Rad);  kobre  me- 
tati, mit  3BiirfeIn  ipiclcn,  Slom.;  —  2)  bie 
griine  ^JJic^rcur,^  (hcllebonis  viridis),  Frodol 
I  na  bcnctski  meji)- Erj.  (Torb.). 

kobil,  m.  =^  kobilar.   C. 

kobila,/.  1)  bie  StUtc;  čistokrvna  k.,  bie  'i^oII  = 
blutftute,  Cig.,  Jan.;  —  psovka  nerodnemu 
človeku;  —  2)  cin  Wci'toI(  obcr  Wcvifft   mit 
brci  ober  oicr  J^iiftcn,  bcr  ''•l^ocf:   bic  '■-bohr 
bnnf,    bic   ^al,\baiif,    bic  3d)iicibcboiif,    bcr 
JHcifftllbl   U.  bgi.,    Cig.;  klado   na  kobilo  po- 
ložiti   (kadar  ilrva   žagajo),     I.cvst.iZb    sp.). 
Dol.:  bcr  J^iigcboff,  .Jan.:  Ijdljcrucr  9hiflabc 
bocf,  /. ;  bcr  Tcngcl|tulil:  =  stol  s  klcpalom 
(babico),  Levst.fRok.);  —  3)  hai  ^i^riirfcii 
jod),    Cig.,    Jan..   Cig. (T.),   C,    .\<n:;    bcr 
3attcl  fin  ben  .t>iittfnioerfcn),  <^.'/y.: -grofici' 
iimgcftiir.Ucr  ^cl'3,  f-.;  — 4)  bcr  ^toicfcl,  Cig.: 

—  3)  biirrcr  ^SJciiircbcitoft,  bcr  ^Scinrcbcn 
fnorren,  r7/i.Š7.,  ogr-C;  —  bcr  ludcr  bci 


bcr  iHebe  =  šparon,  konjič,  C;  —  6)  = 
mrzlica,  bOi?  j^icbcr,  Cig.,  C. ;  —  7)  siva  k., 
=  kobilar,  bcr ''4>iroI  (oriolus  galbula),  Kras- 
Erj.(Torb.). 

kobilar,  rja.  m.  i)  bec  ®e)tiitmci)"ter,  Cig.;  — 
ber  Stuteu^dnbler,  M.,  C;  —  ber  ^fcrbe= 
\)\xt,  C.;  —  i)  bie  (^iolbamfcl,  ber  "ilBirol  (ori- 
olus  galbula),  Cig.,  Jan.,  C,  Erj.(Ž.j;  (pra- 
vijo o  njem,  da  poje:  „.iiirij,  si  videl  mojo 
kobilo.'"   ali  kaj   enakega,   C), 

kobilarija,  /.  ba«  (Seftiite. 

kobilariti,  arim,  vb.  impf.  mit  Stutcit  Jgiailbct 
trcibcn,  M. 

kobilarna,  /.  ber  StUtcnUall,  .Voi'.;  —  =  ko- 
bilarnica,  Jan. (H.). 

kobilarnica,  /.  baši  ^cftute,  DZ.,  SIS. 

kobilica,  /.  dem.  kobila;  i)  boš  StiitdjCn;  — 

2)  bic  Jieufc^rcde;  zelena  k.,  bie  griine  iiaub= 
^eujc^rcde  ober  ba^  griine  .oeupfcrbdjen  (lo- 
custa  viridissima),  Erj. (Z);  k.  selka,  bic 
3ug=  ober  SSanbcr^eujdjrcdc  (acridium  mi- 
gratorium),  Erj. (Ž.),  =  k.  selivka,  Cig.;  — 
k.  ropotulja,  bie  itlQppcrf)euid)rede,  Cig.;  — 

3)  =  kobila,  ber  .pol.^borf,  Cig.;  — bet  Sengel= 
ftu^l,  C/g.;  — stol,  na  katerem  stoji  žehtnjak. 
Dol.;  —  4)  ber  Saitenfteg,  bcr  ®eigenjattel, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Zil.-Jarn.(Rok.),  C,  Dol.; 

—  5)  bo2i  SpinniuirbcU)atd)en,  SlGor.  -  C, 
Vrt.,  Dol.;  pretikati  kobilico  na  perotih, 
Jure.;  —  <))  bcr  iicftcifjatcn,   Cig.,  Jan.,  C; 

—  7)  ber  obcrfte  (mcift  Icbcrnc)  Itjcil   ber 
''4>eit)d)c,  Mur.;  —  ber  crftc  5lnjab  bcim  ^JJe^ 
gcflcd)t,  Z.;  —  S)  bas  (.Mabclbcin  (zool.,  fur- 
čula),   Cig. (T);  —  bcr  -Jdnointcl,  Šol.;  — 

—  iaie  3d)cibetuanb  in  bcr  ^luj*,  Diet.;  — 
ber  Strani  tet-  ^4>fcrbetiufC'3,  Dol.;  —  u)  bn-? 
(^icber,  Guts.,  Zil.-Jarn.(Rok.);  (prim.  ko- 
bila h). 

kobiličar,  rja,  m.  i)  bcr  Sdimaro^cr,  bcr  ^iv. 
)d)Quer  bcini  .'podi,^cit?jd)mau)c,  C/g.,  C.  Št.; 

—  2)  bcr  .'ocnfdircdcnfnngcr  1  ptica),  Cig., 
Lev.st.(\aukj:  —   3)   bcr   •veuidjrcrfcnfrcb'^ 

(palinurus   vulgaris).   Erj.  (Z.). 

kobiličast,  adj.  l)cnjri)rcdcnfi.irniig;  kobiličasti 

rak  =  kobiličar  3),   Cig. 
kobiličica,    f.  dem.   kobilica;    —   bie   ^cftel, 

Cig. 
kobiličji,  adj.  .'oeufd)rcden= :  k.  skok,   7t7oi'. 
kobilička,  /.  dem.  kobilica, 
kobiličkar,  rja,  m.  bcr  Stutcntrcibcr,    Z.;  — 

ber  5iiunicr,  Sfur. 
kobilina,  /.  bO'?  3tntcnfleifd},  Vrt. 
kobili.sčc,   n.  'itai  (^cftiitc,  Jan. 
kobiliti.    Tlim,    vb.    impf.    i)    bic    J^ilfu'    aui- 

jprci.scnb   ffcigcn :   kobilil   je   po  vseh  štirih 

črez  meje  in   plotove,  Andr.;    tudi:    k.  se: 

k.    se    na  voz.    Dol.;    —   2)  =  žrebiti  "se, 

.Mur. 
kobilje,  n.  eoll.  Scinrcbcnfnorrcn,  SSJcinrcbcn 

iil"tc,   C;   —   prim.   kobila   3). 
kobiljcvec,  vca.  m.  bcr  ^^ranttocin  au*  3tuten- 

mi(d),  C.  .\f. 
kobilji,  adj.  3tntcn  ;  kobilje  mleko. 
kobitsa,  /.   psovka   nerodni   ženski,   (iin: 


kobji 


koceneti 


417  — 


kocenj  —  koč 


kobji,  iidj.  =  koblii.  Polt. 

kobljak,   m.  bcv  ''^.šfcvbcfotf),  Kor. 

koblji,   adj.  9io)#  ,  Jam.,  Mariborska  ok.-C, 

Trst.  (Let.)  ;    koblja    muha ,    bic   JKof^flieflC, 

.Jam. ;    koblji    kumič,    koblja    kumena,    bei" 

Sioj^tumnicl,  C. 
k9bniti,  kobnem,   vb.  pf.  ^erctnbred^eil :  sodni 

dan  če  na  nje  kobniti,  Krelj  -  Mik.\    zdajci 

kobne  strašna  nevihta,  Vrt. 
kobra,  /.  =  kober,   Guts. 
kobranka,  /.  bic  ilBurfelnattev    (tropidonoiias 

tessellatus),  Erj.(Ž.). 
kobrar,  rja,  m.  bcr  S5>urfc(ipie(er,   Guts.,   Cig. 
kobrast,  adj.  tuiirfclfiirmifl,   Guts.,  Jan. 
kobrati,   am,  vb.  impf.  niurfetn,  Polil.,  Giits., 

Jam.,  M  ur.,   Cig.,  Jan. 
kobre,  m.  dem.  kober;  'ba'^  SSurfelc^cn,  Valj. 

(Rad). 
kobu),    m.  bic   Solbe,   Cig.,    Jan.,    Cig. (T.), 

Tuš.fB.j;  nepravi  kobul,  bie  2^rugboIbe,  Cig. 
kobiila,  /.  =  kobul,   Cig.;    bezgova  k.,    bic 

^»oluTibcitraube,  Cig. 
kobiilast,  adj.  bolbig,  bolbenartig,  Cig.,  Jan. 
kobutček,  čka,  m.  dem.  kobulec;  k.  črešenj, 

ein  ^43u)c^el  ^tirfdien,  Cig.,  C. 
kobuJec,  ka,  m.  bie  Šolbe,  Ravn.-Cig.,  Jan. 
kobulica,  /.  i)  dem.  kobula,  bie  ^olbe,  Jan.; 

—  ber  Snoblaud}',  gimebeU  ober  93tDf)n!Dpf, 

Z. ;  —  ber  Scf)abe(,  C,  Z. ;  —  kobulica,  ber 

entfernte  ajtaižfolben,  Sv.  Peter  (Goriš.J-Erj. 

(Torb.);  —  ber  ^ftrjt(^=  ober  ŠJJorillenfern, 

Gorica-Erj.(Torb.);   —   2)  'Oa^  Id)cf)elfraut 

(thlaspi),   Cig.,   Nov.,  Medv.(Rok.J. 
kobutnat,  adj.  bolbig,  Cig. 
kobutnica,  /.  bie  S^olbenppangc ,    Cig.,  Jan., 

Cig.(T.J,   C,   Tuš.(B.j. 
koc,  koča,  m.  bie  ^o^e,  bie  .fflitbecfe;  — prim. 

st\'n.  chozzo,  bav.  der  kotzen,  Levst.fRok.). 
koča,  /.  =  koc,  Mur. 
k9cast,  adj.  §ottig,  rauf)f)aarig. 
kocati,    am,    vb.  impf.    i)  in    groben  t^Iorfc" 

fatlen:  sneg  koča.  Dol.;  — 2)  jotteln,  jc^rocr* 

fdttig  ge^en,  Cig. 
k9ce,    eta,  n.  =  kocek,    Solkan-Erj .  (Torb.j. 
k9Cej,  m.  =  kocek,  Z. 
k9CEk,  cka,  m.  junge§  ©(^tueincfien,  Kras-Erj. 

(Torb.j. 
kocei,  cla,  m.  entfernter  SJZaiSfolben,  Ip.-Erj. 

(Torb.);  —  prim.    i.  kocelj. 
i.k9celj,    clja,    m.   i)  ber  Srau§fopf,   Kras- 
Erj.  (Torb.);  —  jottiger  .t)unb,    C;  —   ein 

rau:^f)oarige^  Steib,  ein  $et5,   C;  —  cnt= 

lernter  9Kat§to(bcn,   Rihenberk(Goriš.)-Erj. 

(Torb.);  —  2)  bie  J^aarjotte,  C,  Kras-Erj. 

(Torb.). 
2.  kocf  Ij  ,    m.   bie   93Iei!^e    (cvprinus    brama), 

(',kocel")  Frey.(F.);   bodeči  k.,   ber  3)orn= 

brafjen,  Cig. 
kocen,  m.  ber  ^o\)U  ober  ^rautftenget;  —  ber 

Siirbižftengef,  Mur.,  C;  vsaka  buča  za  svoj 

kocen  drži,  BlKr.-DSv. ;  —  entfernter  Maiž-- 

folben,  C 
koceneti,  im,  vb.  impf.  ftarr  jein    (,^.  33.  nor 

^alte),    Jan.,   C;   vse    škriplje  pod  nogami 

in  koceni.  Zora;  mraz  je,  da  vse  koceni,  Z. 

Slov. -nem.  slovar, 


kocenj,   cnja,  m.  bie  Scbnccflocfc,   Cig. 
kocčnje,  n.  coll.  bie  ilrantftciuict;  —  kocenje, 

ogr.- Valj.  (Rad). 
kocenjiče,    n.   dem.   kocenje;    fleine    Sraut' 

ftcngd,  Valj.  (Rad). 
kocina,  /.  ba^  einjelne  bicfere  unb  langere  §aar 

am    nioujd)Iicl)cn  i^eibc,    mit  ^(ušnaljmc   be§ 

.SlDpfci?,  ober  am  tljieriidjen  ftiirpcr;  —  baž 

.siaar  an  i^flan^en,  Jan. 
kocinast,  adj.  ^aarig,  ^ottig. 
kocinat,  ata,  adj.  =  kocinast,  Jan. (H.). 
kocinica,  /.  dem.  kocina. 
kocinje,    n.  coll.  =    kocine;    —    kocinje    na 

rastlinah,   Trst. (Let.). 
kocinka,  /.  kozje  ime,  Baska  dol.-Erj.(Torb.). 
i.k9cka,  /.  ber  SBiirfel,   Habd.,  Cig.,   Jan., 

Cel.(Geom.) ;  kocke  igrati,  Cig.,  Jan.;  kocke 

metati,   C;  —  ber  ©ubuS,   Cig.(T.);-i)aS, 

3Biirfeibein  (zool.),  Cig. (T.);  —  prim.  češ., 

polj.  kostka. 
2.  k9cka,  /.  =  svinjka,   Ponikve-Erj.(Torb.); 

—  prim.  kocek. 
k9ckanje,  n.  ba§  SBiirfelfpiel,  Cig. 
k9ckar,  rja,  »z.  ber  SSitrfelf^jieler,  Cig.,  C. 
k9ckarski,  adj.  5Siirfeljpie(er=,  C. 
k9ckast,  adj.  ttiiirfelfijrinig,    Cig.,  Jan.,   Cig. 

(T.);  —  cubiid},   Cig.  (T.);   kockasto   zlato, 

I)ejacbriid)C'3  (ijolb,  Cig.  (TJ. 
kockaš,   »2.  ber  SBiirf eljpieler ,   Habd.  -  Mik., 

ogr.- C. 

1 .  k9Ckati,  am,  vb.  impf.  iniirfetn,   Cig. 

2.  kockati,    am,    vb.  impf.  =    svinjko    igrati, 
Ponikve-Erj.  (Torb.). 

k9ckov%  adj.  cubifc^,  Jan. (H.). 
kockovanje,  n.  bie  Subatnr,  bie  ©ubierung, 

Cig.  (T.). 
kockovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  cubieren  (math.), 

Cig. (T.);  —  2)  kockovan  pod,   gelDitrfetter 

58oben,  Cig. 
k9ckovec,  vca,  m.  ba§  SSiirfelerj,  C. 
k9ckoven,  vna,  adj.  tc\\nlaxxid),  Cig. (T.);  — 

cubiid):    kockovni   koren,    bie  SubiflBurjcl, 

Cig.(T.J. 
k9cman,  m.  ein  %i)m  mit  jottigem  §aar,  M. 
kocmina,  /.  =  kosmina,  Hip. -C. 
kocminje,  n.  =  kosminje,  Hip,-C. 
kocm9vec,  vca,  m.  =  mah,  taž  9Jtoo§,  Mur., 

Vest.,  vihŠt. 
kocmovma,  /.  coll.  SOioož,   C. 
kocm9VJe,  n.  coll.  SJfoDš,  Mur.,  C;   S  koc- 

movjem  ladjo  pšem,  Danj.(Posv.  p.J. 
k9cna,/.  einc  iiettc,  um  'itaž  SSie:^  an  bie  ^rippe 

JU  binbcn,  V.-Cig.,  M.,  Kr.-Valj.(RadJ. 
kocnja,  /.  grofec  Sd)neef(ode,  Zora. 
kocnjast,  adj.  flocfig,  Jan. (H.). 
kocnjati,    am,    vb.  impf.  i)  bei  ben  §aaren 

5icf)cn,  jaufcn,  Cig.,  M;  —  2)  floden,  Cig., 

Jan.;  kocnja,  e§  fc^neit  in  groben  5'ocfen, 

Cig.,  Svet.(Rok.J;  —  3)  einf)er50tteln :  poleg 

njega  je  kocnjal  velik  kosmat  pes,  Bes. 
k9Coha,  /.  kozje  ime,    Tolm.-Erj.  (Torb.j. 
koconog,  noga,  adj.  feberfii^ig,  Cig. 
kocon9gast,  adj.  =  koconog,   Cig. 
koč,  m.  i)  ein  mit  ^rettern  abgejonberter  9taum 

(5.  '&.  im  Stade,  fiir  ein  Sotb,  fiir  ein  Wa\t- 


kgča  —  kočljivka 


—  418  — 


kočljivost  —  kpdra 


ttic^),  y--Cig.,  Gov.-rčT.;  —  2)  ber  3d)af= 
ftoU,  KrGora;  —  ciltc  lJ?Otlif)UttC,  Svct.(Rok.); 

—  menda  nam.  kotič;   prim.  2.  koteč. 

1.  k9Ča, /.  bte  ^Qucrn()itttc,  driitlicftc  SSo^nfiiitte. 

2.  koča,  /.  =  buča.  bcr  Siirbiž  (cucurbita), 
Goriška  ok.-Erj.(Torb.);  —  prim.  it.  cocuzza, 
5?rtrbiž(?). 

3.  k9ca,  /.  ba«  Sc^trein,   Gor.;  — prim.  kocek. 
kočan,   iina,  m.  ber  iBcluo^ner  ciiier  Soucni^ 

biittc,  Z.,  Zora. 
kočanjek,  njka,   m.  cinc  eleiibc  93auernptte, 

jvihŠt. 
k9Čar,  rja,  w.  i)  bcr  iBefilier  ehter  SSauernljuttc, 

bcr  §aii^Icr,  bcr  ^'cifd^ler;  —  2)  ber  ^Jomabe, 

Cig.,  Jan.  (po  drugih    slovanskih  jezikih). 
kočara,  /.  icf)Iedite  53aucrnptte,  C. 
k9Čarica,  /.  bic  ^au^Ierin,  bic  ^eifd)Iertn,  Jan. ; 

ta  kočarica  da  bi  nam  gospodarila!   DSi'. 
kočariti,  arim,  vb.  hnpf.  i)  in  etner  (irmlidjcn 

93auernt)uttc  luofincn,  Cig. ;— 2)  k.  se,  fummer= 

lic^  leben,  elenbUcf)  )ic^  burd)bringen :  z  delom 

k.  se,  ogr.-C. 
k9Čarski,  adj.  .'pdu§Icr= ;  —  kočarsko  življenje. 
k9Čej,   yn.  ba5  §erfel,   Gnts..  Mur.,  Cig.,  .Jan., 

C,  UčT. 
kočemajka,  /.  furjeS,  tt)eibU(^e»  Dberfieib;  — 

prim.  kačomajka. 
kočenje,  n.  ba^  2Bcrfcn  »on  SunS*^"*  '^'n- 
kočevati,   ujem,    vb.  impf.  ein  5JomabcnIeben 

fuf}ren,   nomabi|ierert ,   kočujoč,   nomobifd), 

Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  C,  RaičfSlov.J,  SIN.; 

—  po  rus. 

kočevavec,  vca,  m.  bcr  9toniabe,   Cig.,  Jan. 
kočevavski,  adj.  nomabiid),  Cig. 
kočevnik,   »i.  ber  ^JJomabe,  Jan.,  Šol. 
k9Čica,  /.  dem.  koča,  ba§  '!8aiicnif)uttd)cn. 
k9Čič,  m.  bic  getneine  93faiicrafiel  (oniscus  mu- 

rarius),  Erj.fŽ.J,  Soška  dol.-Erj.(Torb.). 
kočija,/,  bic  Žutid)c;  —  prim.  it.  cocchio,  Sut)d)C. 
kočijas,  m.  ^=--  kočijaž,  Mur.,   Valj.(RadJ. 
kočijaški,  adj.  .ftutid)cr'. 
kočijaž,  »J.  ber  .^lutid^cr. 
kočijažiti,    ažim,    vb.  impf.  Sutidjcr   fcitl,    al'3 

.ftut)d)er  bicncn,  Z. ;  —  tut|d)icren,  Cig.,  Jan. 
kočijen,  jna,  adj.  iiutid)Cn=. 
kočTjica,  /.  dem.  kočija. 
kočijisče,  n.  =^  kočijnik,   Cig. 
kočijnik,  m.  bcr  ©acjciifaftcii  ber  S'utid)C,  Cig. 
kočijski,  adj.  .ftittid)eii  . 
kocina,  /.  cicnbc  .tiiittc,  C. 
kočTnar,  rja,  »1.  ber  Slcijdilcr,  C. 
kočis,   m.  =  kočijaž,  Habd.-Mik. 
i.k^cka,  f.  dem.  koča;    bož  i)(inM)i:\\,Zora. 
2.  k9Čka,  /.  =  kvočka,   C,  Dol.,  jvi^hŠt. 
3.k9Čka,  /.  junflCŽ   ®d)rDeilI,  Gor.;  —  prim. 

3.  koča,  kocek. 

4.  k9Čka,  /.  bie  Dfterll^ci  (aristolochia  clcma- 
titis),  Bilje  na  /pavi- Erj.( Torb.) ;  —  prim. 
2.  koča. 

kočljiv,  iva,  adj.  wi\l)ki'\)d),  bcj.  iili  (5f|cn,  flC 
tidfd)ifl,  nQJd)l)aft,  Gnts..  .lam..  Mur.,  Cig., 
Jan.;  kočljivo  2iv(;ti,  profjcil,  V.-Cig.;  — 
lieifel,  ^cifelig,   Cig.,  .Jan.,  Gor.-M.,  nk. 

kočljivec,  vca,  m.  bcr  Jpfifclifl''.  Cig.,  Jan. 

kočljivka,  /.  =  kočljiva  ženska,   Cig. 


kočljivost,  /.  bie  .t)eifeligfeit  in  SScjug  oufž 
(^utter,  Pohl.-Valj.(Radj; bie .'geifengteit iibcr^ 
l)aupt,   Cig.,  Jan.,  nk. 

i.k9Čnik,  m.  bcr  39aden,^a^n ;  tudi:  kočnik; 
—  iz  kotčnik;   prim   kotnik. 

2.  k9Čnik,  m.  =  kočevavec,  T V^,  StarefZgod.J. 

k9Čnjak,  m.  bcr  ^Sadcn^a^n,  Cig.fT.),  Erj.(Z.J, 
\  'alj.  (Rad). 

kočuh,   m.  =  kočija,  ogr.-Mik. 

kočdn,  m.  ber  ^ru^ting^jdfran  (crocus  vernus), 
BledCGor.). 

kočiir,  rja,  m.  i)  elenbe  323of)nf)iittc,  Bes.,Jurč. 
(Tug.J,  Vrt. ;  —  2)  oddelek  za  teleta  v  hlevu, 
Notr. 

kočura,  f.  cicnbc  ^o^nf)iitte,  Cig.,  Jan.,  C, 
Svet.  f Rok. J,  Poh. 

kočiirič,  m.  fleine,  elenbe  ^iittc,  Diet. 

k9d,  adv.  I.  interr.  auf  n)cld}cni  SScgc,  nJO  — 
^erum?  Kod  si  hodil,  kje  si  bil?  Npes. ;  ne 
ve  ne  kod  ne  kam,  er  tncife  )id)  nirgcnb^š^in 
JU  tt)cnbcn,  jv:{lišt.;  ni  kod  kam,  man  fann 
ficf)  nirgcnb#^in  roenben,  ni  kod  kam  be- 
žati, Dol.-Levst.fM.);  —  od  kod?  (odkod?) 
ttiD^cr?  do  kod?  (dokod?)  bi'-'  roo^in?  — 
II.  indef.  auf  irgenb  reelc^cm  Sffiege ,  irgcnbnjo 
f)crum;  le  pojdi,  boš  že  kod  prišel  do 
mesta;  —  III.  rel.  =  kodet ,  na  vzhodu; 
beži,  kod  tod,  flief)e  IBO  bu  fannft,  Dol.-Levst. 
(M.). 

k9da,  adv.  =  kod,  Krelj-M.;  ne  ve  koda 
kam,   C. 

kodackati,  am,  vb.  impf.  =  ko4vodakati,Fr.-C. 

kijdaj,  adv.  =  kod:  od  kodaj.  Kast. 

k9dar,  adv.  =  koder,  Mur.,  Cig. 

kodelja,  /.  ba5  in  (£l)Iinberform  .^liamnicn^ 
gcicgtc  Spinnl)aar  obcr  '©crg,  mic  t§  ouf  ben 
SpinnrDden  gcftcrft  iinrb,  bic  !'}iupfc;  —  po 
kodelji,  =  po  prcslici,  in  niiittcrlid)er  iJinic, 
Cig. 

kodeljica,  /.  dem.  kodelja;  i)  bic  ^aav--  obcr 
Santciifronc  (pappus),  Erj.(B.);  —  2)  bie 
traubige  ^JJ(U'3catlil)aciutI)C  (muscari  raccmo- 
sum),  Povir  na  Krasu-Erj.fTorb.J. 

k9der,  ra,  m.  i)  bie  .viaarlode;  —  bie  B^tte, 
bic  e^Iocfc,  Cig.,  Jan.;  —  2)  ber  "^ubcl  (canis 
aquaticu.s),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Erj.(Ž.). 

k9der,  adv.  rel  auf  lucldieni  -r5Jegc,  uio  — bcrnm: 
koder  koli  hodim,  auf  Uicld)Cn  'ilViien  id) 
intnicr  nmnbic;  Koder  se  nebo  razpenja. 
Grad  je  pevcu  brez  vratarja,  Preš. ;  od  koder, 
n)pl)cr;  do  koder,  bi*  tuo^tn,  jo  tueit. 

k9dež,  m.  =  kolduš,  C,  ogr.-Mik.,  \'alj. 
(Rad). 

k9di,  adv.  =  kod,  Mur..  v^hŠt. ;  kodi  to?  n)0 
benn?  C;  kodi  kak,  atlfallig,  Cig. 

k9dik,  adv.  =^  kod,  koder,  v{li.St. 

k9diŠ,  m.  =:^  kolduš,  ogr.-C. 

kaditi,  im,  vb.  impf.  =  prosjačiti,  Cig.,  ogr.- 
Mik.,  v{hšt.; —  prim.  kolduš. 

k9dlja,  /.  =  kodelja,  .\fur.,  v{hšt.;  Prelja  ima 
narejeno  kodljo  (kodlo),   Danj.(Posv.  p.). 

kod^ati,  iim,  vb.  impf.  !rau'?  ntodjcu,  iu  i?ocfcn 
Icgcn,  loden,  Z.;  k.  se,  fniu>j  locibcn,  Cig.. 
Jan.;  —   prim.  kodrljati. 

k9dra,  /.  bic  3ottC,  .Jan.(H.). 


kodraten  —  kohar 


419  — 


kohar  —  kokodajc 


kodraten,  fna,  aJj.  ,ytm  S?viillfcln  biiMlcllb:  k(i- 

dralne  klcščice,  bic  Jitrniliclj^llige,   Ci^. 
kodralnik,  m.  ber  Straufclfainm,  Ci^. 
kodralp,  >i.  ba§  itriinfclcifcn,   Cif^.;  —  leseno 

k.,  ba^  trdujdf)oIs,  Cii^. 
kodran,  ana,   m.  ber  iiiTau^^topf,    Cig.,  C. 
kodranje,  >i.  basi  .s^aorfraitfcln. 
k9drast,  adj.  fraiii?,   frait§f)aari(i,  tocfig;   ko- 
drasti lasje,  kodrast  človek;  florftg,  50ttelt(], 

Cig.,  Jan. 
kodrat,  ata,  adj.  lodig,  locfcurcid),   Cig.,  Jan. 
kodrati,  am,  vb.  impf.ix'a\\\i{\\,  locfcii;  lase  k.; 

sukno  k.,   Cig.;  k.  se,  fid)  friiujelu,   C. 
k9drav,  adj.  =  kodrast,  Muv.,  Cig.,  Jan. 
kcjdravEC,  vca,  m.  i)  bev  S'rau§fDpf,  Miir.;  — 

2)  kodravec,  bcr  ^^aadrauglcr,  Cig. 
kpdravka,  /.  !rau5itopftgc§  SBcib,  Jan.fH.J. 
k9dravost,  /.  bie  ^rau^f)aartgfeit,  Jan.fH.J. 
k9drc,  »2.  dem.  koder;  ba§  Socfdicn,  Cig.,  Jan. 
k9drcati  se,  am  se,  vb.  impf.  ftd)  jailfcit,  vailfeit, 

M. 
kodrcija,  /.  ber  SBirrttiarr,  ttJtrre?  3eug,   bcr 

2Bu[t,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
kodrcilo,  n.  =  kodralo,  'bo.^  ^xa\\\t\i\\i\\,  Jan. 
kodrciti,    im,    vb.  impf.    =  kodrati,    fvaufellt, 

Jan. 
kodrcija,  /.  =  kodrcija:  k.  tega  sveta,  Jure.; 

hočemo,  da  bi  koga  razveseljevale  naše  ko- 

drčije,  Levsi.fZb.  sp.J;  časnik  nima  prostora 

za  mojo  kodrčijo,   Glas. 
kodre,  6ta,  m.  =  kodrež,   Cig. 
k9drež,  m.  ber  Staugfopf,  Mur.,  Cig.,  Mik. 
k9drica,/.  dem.  kodra,  bie  ^rauSlode,  Jan.fH.J. 
k9drič,  m.  1)  haš  SocEc^en,  Jam.;  ba^  Stirn= 

(Drf{^en,   Cig.;  —  2)  ber  ^^ubcl,  Jam. 
kodricati,  am,  vb.  impf.  fraufelu,  in  2odd)en 

legen,  Cig. 
kodriga,  /.  =  kodrava  ženska,   C,  Z. 
kodritnik,  m.  =  kodralnik,   Cig. 
kodril9,  "•  =  kodralo,  Jayi. 
kodrin,  m.  =  kodrež,   Cig. 
k9driti,   im,  vb.  impf.  =  kodrati,   Cig.,  Jan. 
kodrljati,    am,    vb.  impf.  fraufeln,    k.  se,   fic^ 

frdufcin,  Kr. 
k9drnat,  adj.  (odig,  Cig. 
kodrobradec,    dca,    m.   ber   ^raužbort,    Cig., 

Jan. 
kodroglavec,  vca,  m.  ber  ^raiiSfopf,  Cig. 
kodrolas,  lasa,  adj.  fraug^aarig,  loden^aorig, 

Cig.,  Jan. 
kodrolasat,  ata,  adj.  =  kodrolas,  Jan. 
kodrolasec,  sca,  m.  ber  S^raužtopf,  Cig.,  Jan. 
kodunja,  /.   C;  pl.  kodunje,  Meg.,  Cig.,  Št.; 

pogl.  kačjnja. 
koeficient,  m.  ber  Soefficieitt  (math.),  Cig.(T.J, 

Ccl.fAr.J,  Sen.fFi^.J. 
kdfan,  m.  nekakšna  skrinja  srednje  velikosti, 

BlKr.;  —  prim.  nem.  ^offer  (?). 
kofe,  4ta,  m.  ber  Saffee;  pogl.  kava. 
kofftar,    rja,    m.   Cig.,  Jan.,    pogl.    kavarnar, 

kavarnik. 
I.  kohar,   rja,   m.  tiefc^  St)i.irbc^en  a\x^  33aum= 

rinbe,  bie  Sieje,   bic  Siar^rnefte,   Cig.,  Jan.; 

—  prim.  nem.  Jft'ocf)er,   C. 


2.  kohar,    rja,    m.   bcr   ©auiier,    Gor.  -  Glas.; 

kdor  hoče  hiti  konjar,  mora  biti  rojen  kohar, 

Npreg.-Glas. 
koj,  k6ja,  m.  bQ§  ^(itfjiefien,  bie  3ud^t,  M.;  — 

bie  jitngc  '^vid)X,  bie  aiifgcsogcncn  %\)me,  Cig. 

1.  koj,  adv.  i)  =  takoj,  taki,  fogleic^,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Št.,  Gor.;  —  2)  jieinlic^ :  še  koj 
lep.  Št. 

2.  koj,  adv.  =  2.  ko,  niir,  Npes.-Schein. 
koja,  /.  bie  (grjie^ung,  Notr. 

koji,  pron.  =■  kateri,  Jan.fSlovn.J,  nk.;  —  hs.. 

k9jce,  eta,  n.  aufgejogencS  9f{inb,  M. 

kojec,  jca,  m.  prazen  koruzni  klas,  v{hŠt., 
ogr.-C. 

k9Jica,  /.  majhna  lesena  hišica  na  dveh  ste- 
brih, kakor  jih  imajo  pastirji  po  hribih,  Sp. 
Idrija-Erj.  (Torb.J. 

kojfti,  im,  vb.  impf.  er^iel^en,  oufjiefien,  Meg., 
Habd.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Trub.,  Dahn.,  Nov., 
BlKr.-DSv.;  koji  svoje  otroke  Bogu  k  časti, 
Krelj;  tudi:  živino  k.,  Svet.(Rok.J;  —  prav 
za  prav:  ftillen,  (koren:  ki-),  Mik.fEt.J. 

i.kok,  m.  dajati  komu  kok  =  potuho  dajati 
komu,  GBrda-Erj.(Torb.J;  —  Levst.fRok.J 
primerja  it.  cucco,  3}?tltterfof)n^en. 

2.  kok,  m.  bie  f  oppe,  ber  @upf,  V.-Cig.,  Jan.; 
nam.  kolk, 

i.k9ka,  /.  i)  =^  kvoka;  —  2)  dolgovezne 
koke,    ^u^ncrfteljen  (alectorides),  Erj.fŽ.J; 

—  3)  koka,    celo    orehovo  jedro,    Hrušica 
(KrasJ-Erj.  (Torb.J;  — ■pv\m.  kloka. 

2.  koka,/.  ber  Jit^faftraud}  (ervthroxvlon  coca), 

Tuš.(B.J. 
kokalj,  m.  Mur.,  Cig.,  Jan.,   Tuš.fB.J;  pogl. 

kokolj. 
k9kal'nica,  /.  =  kloka,  kokla,  bie  ©ludljenne, 

Dal  m.,  Krelj. 
k9kati,  kam,  čem,  vb.  impf.  =  kvokati,  gludeit, 

Cig.,  C;  tudi  jerebica  koka,   C;  —  =  sto- 
kati,   C. 
kokava,  /.  [tcitiige,  nnfruc^tbare,  unebene  ®e== 

genb,  eine  ©djluc^t,  Cig.,  C,  M.,  Z. ;  —  ba§ 

©eftritppe,   Cig.;  —  menda   nam.  kolkava?, 

prim.  kolk  2). 
k9kelj,  kija,  m.  neka  riba  (cyprinus  natator), 

Povir  na  Krasu-Erj.fTorb.J. 
koketa,  /.  bie  Sofette,  nk. 
koketen,  tna,  adj.  gcfatlfiid)tig,  reijgierig,  fofett, 

nk. 
koketovati,  ujem,  vb.  impf.  koketno  se  vesti, 

fofcttiereit,  nk. 
k9kica,    f.  dem.  koka;  ba§  |5eIfenf|U^n  (rupi- 

cola),  Erj.fZ.). 
k9kla,  /.  i)  bie  ®Iudf)enne,  —  bQ§  ©ieDen» 

geftirn,  (tudi:   bie  ©liidfiennc),  Mur.,  Cig.; 

—  2)  ^  kloka,  bie  93raiitmutter,   Valvasor. 
k9klica, /.  <it'»!.  kokla;  i)  fleine  ®Iudf)enne; 

—  2)  ber  in  bcr  3eCe  eingeCdjIoffen  gel^altene 
^ienentneifcl,  Levst.  (Beč.J. 

kokljati,  am,  vb.  impf.  gUtrfen :  kokoš  koklja, 

Z.,  Vrt. 
kokodackati,   am,  vb.  impf.  ==  kokodakati,  Z. 
kokodajc,  m.  ber  ®adcdaut  ber  §enne,  Jan.; 

velik  kokodajc,    pa  malo  jajc,    biel   @ejd)rei 

unb  njcnig  SSoflc,  Cig. 

27* 


kokodajkati  —  kokošma 


-  420 


kokošinjak  —  kolkh 


kokodajkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  =  kociakati. 

kokodajsati,    am,    vb.   impf.    =    kokodakati, 

Jan.,  M. 
kokodajskati,    am,    vb.  impf.    =  kokodakati, 

Polj. 
kokodak,  m.  "bai-  ©acfcru  ber  iiciine,  Mur. 
kokodakanje,    n,    'bai   ©acfern;    kokodakanja 

dosti,  jaic  malo,   uicl   ©erdujc^  unb  md)t»  . 

ba{)intei",  Cig. 
kokodakati,  kam,  čem,  vb.  impf.  gadcrii  ^tton 

bci  :^->enne,  roenn  fie  ein  ©i  gclegt  {)at);  — 

oblak    kokodaka,    kadar    grmi    brez    dežja, 

Dol.-LjZv. 
kokojare,  adv.  l^udcpacf :    k.  nositi*  =  štupo- 

ramo  nositi,  Solkan-Erj. (Torb.);  —  pr\m.  it. 

mettersi   coccolone,  mettersi  coccoi,  ntebct- 

^odcn,  Erj.fTorb.J. 
kokolica, /.  neko  bajeslovno  žensko  bitje,  Pjk. 

(Črt.  68). 
k9kolj,  m.  ber  ^oruraben(agrostemma  gittago); 

—  mišji  k.,  ber  Jaumelfolc^,  ber  JoU^afer 

(lolium  temulentum),    C. 
kijkoljast,  adj.  mit  Siaben  t)ermijd}t,  Jan.fH.J. 
k9koljen,  Ijna,  adj,  Siabcit':  kokoljni  venčki, 

Vod.fPes.J. 
k9koljnat,  adj.  cott  SRaben. 
kcjkoljščica,/.  ciiie  '*J(rt  ©artenbfume,  v{hŠt.-C. 
kokora,/,  bo^  ^laorbiijcfiel,  bie  ;paarlode,  Istra- 

C. 
kokorček,  čka,  m.  —  kokorek,  Medv.(Rok.). 
kokorek,  rka,  m.  bie  eiiropaifcfic  Grbfcfteibe,  "ita?^ 

Sd)lDCin§brot   (cvclamen    europaeum),   Cig., 

Medv.  (Rok.). 
kokorica,  /.  =  koruza,  ber  SOiaiž,  ogr.-C. 
kokorik,  m.   i)  =  kokorek,   Tuš.fR.);  —   2) 

=  predenica,  bie   (5lad)»)eibe,   C. 
kokonkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  fro^en  (o  pe- 
telinu), BlKr. 
kokoroš,  m.  ber  SDJai^foIben,  ogr.-C. 
kokos,  hi.  i)  bie  (£oco^nu)#,  Cig.;  —  2)  eine 

^(rt  ftiiofe,   C;  (kokes,  Gor.,  koks,  LjZv.). 
kokosnik,  m.  ber  (EocožibauiH,  Jan. 
kokosnjak,   m.  =  kokosnik,   Cig. 
kokosov,    adj,    C£ocožmii5=,    Cig.;    kokosova 

palma,  bie  Goco^nuiepalmc  (cocos  nucifera), 
Tuš.fB.J;  kokosovo  mleko,  olje,  LjZv. 
kok9Š, /.  bie  .t)ennc;  divja  k,,  bie  IJlucr^enuc; 

mala  d,  kokoš,  bie  33irn)eiine,  0;r.;  lesna  k., 

baš  'iBii)d)f)u^n  (cathcturus).  Erj.fŽ). 
kokosar,    rja,   »1.    i)   ber    )oiil)nersiicftter,   ber 

.^iil)ncr^dnbler,  Diet.,  .Mur.,  Cig..  Jan.,,^trck., 

Rc^.-Baiid. :  —  2)  ber  .'tiiil)iier(jeicr,  ber  .^tabid)!, 
Cig.,   Valj. (Rad J, 
kokošarica,  /.  bie  ,'t»iil)ner,vid)terin,  bie  .'pii^ner- 
IjSnblerilt,    Cig.,  Jan..  Strck.,  Zora,   Jure.. 
I.evst.fZb.  sp.). 
kokošariti,    arim,    vb.  impf.   bie   )^'>iit)Uerjud)t, 

bcii  .VMibncr^oitbcI  bctreibcn,  Cig. 
kokošarstv9,  n.  bie  iiiiljiicrjuc^t,  ber  .'pii^iter' 

1)0 11  bo (,   Cig.,  Jan. 
kok9.sčica,  /.  ba^  Wd)š'l)nl)ll  (fulica),  ogr.-C. 
kok9Ševi;c,  vca,  m.  ber  .V^unbi^ioiirger  (cvnan- 
chum   vini:etoxicum),    Vas  Krn-Erj.(Torb.i. 
kokošina,  /.  ba*  Jtiftinenneifd),  ogn-C. 


kokošinjak,  m.  ber  .'piiljnerftan,  C.  Z. 

kokošinji,  adj.  .'pcnnen  ,  Mur.,  RaičfLet.). 

kokošjak,  m.  bcr  ,piit)ncrmi)t,   Vrtov. 

kok9Šji,  adj.  .'pcnnen=;  kokošje  meso;  k.  mrak, 
bie  ^J{ad)tbanbf)eit,  Cig.  (T.). 

kokoška,  f.  dem.  kokoš;  i)  bQ#  .'peniic^cn; — 
2)'kokoškc,  2BQ|'ierf)iit)ner,  Cig.ft.),  Erj.rž.); 
plava  kokoška,  baž  Sulton^^u^n  (porphvrio 
hvacinthus),  Erj.fŽ.);  —  3)  bic  Žiunbirofe 
(rosa  canina\    C. 

kokoškovec,  vca,  m.  ber  žjutib^rofcnitrouc^,  C 

kokoškovica,  /.  =  kokoška,  bie  i>unb§roie,  C. 

kok6šnica,/.baš^ungerbliimd)en(draba  verna), 
Ben.-Erj,(Torb,). 

kokosnjak,  m.  i)  =  kurnjak,  Cig.;  —  2)  ko- 
kosnjak =  kokošjak,  Strek. 

kokot,  m.   i)  ber  ^afin,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Št.; 

—  2)  ber  gonje  9Juižtern,  C. 

1.  kokotati,  otam,  cjčem,  vb.impf.Qadexn,  Cig., 
C;  pute  kokotajo,  Ravn,  (Abe.) ;  k.  kakor 
jerebica,  Diet.;  —  unOeritonblid)  reben,  C; 
robebrec^en:  gospoda  francoski,  nemški  ko- 
kota,  Levst.fZb.  sp.), 

2.  kokotati,  am,  vb.  impf.  jorteln,  GBrda;  — 
prim.  I.  kok. 

kokotec,  tca,  m.  dem.  kokot;  i)  tlciner  Ipotin, 

Št.;  — 2)  =  oreh,  Bole-Erj.(Torb);  (jedrce r), 

prim.  kokot  2). 
kok9tek,  tka,  m.  dem.  kokot;  i)  "Ho.^  ^a^nd^Cll, 

C,  Valj.fRadj;  —  2)  =  kokot  2),   C. 
kokotica,  /.  bo5  Cl)rcn^eil,  bie  IBoIIote  (ballota 

nigra),   Cig.,  Medv.  (Rok.j;  —  tudi  =  pre- 

denica,  bic  (^loc^^ieibe,   C. 
kokotičevina,  /.  =  kokotica,   ba§  Dfjrcn^eil- 

traiit,  Z. 
kokotinka,  /.  bie  58ruuetlc  (prunella  vulgaris), 

SlGor.-Erj.(Torb.). 
kokotljati,   am,  vb.  impf.  gadern :    kokot  ko- 

kotlja,   Glas, 

1.  koks,  m.  LjZv.,  pogl.  kokos  2). 

2.  koks,  m.  bie  Goof'5!of)te,  Erj.rMin.). 
koktati,  am,  vb.  impf.  robebredjeil,  C.;— prim. 

kokotati. 

kokul.  m.  ber  Sodelftrouc^  (cocculus),  Tuš.fB.J. 

kot,  k61a,  m.  bor  ^^>fol)I,  bcr  Stedcn;  s  kolom 
koga  udariti ;  bcr  ?Kcbciipfol)I,  bcr  i!Bcingartcn= 
ftedcit;  trdo  h  kolu  privezati;  bcr  3l"lU'faI)^ 
Cig.,  Jan.,  Re^.-C;  stavbe  na  kolih,  ''l>fal)l 
bautOll,  nk.;  —  železni  kol,  bo>3  '!bred)ci)cn, 
Cig.,  Jan. 

k9la,   n.  pl,  išči  pod:  kolo. 

kola,/.  o\čje  ime,  Podgorje  v  Istri-Erj.(Torb.). 

koldč,  »I.  i)  robforinigc><  Čftcrbrot;  kolače  peči; 

—  ein  runbcr  Mudicn  iibcvlioiipt,  bcj  nl§ 
©ejdienf,  obcr  ond),  \v<xi  nion  fonft  on  beijcn 
Stctle  olv^  Weid)cnf,  ,v  53.  Dom  ^afjrmarfte, 
oon  einer  'BaUfol)rt  bringt,  Gor.\  —  ein 
Soib  'iffeifjbrot,  v^lišt.;  —  =  butarica  na 
cvetno  nedeljo,  .Savinska  dol.;  —  2"!  ein 
fl^nlid)  oui^fcbcnbc^  'iBimb  Iroljt  n.  bgl.,  Cig.; 

—  O  einc  ".Hrt  ruitbc<<,  l)ol,^crnc*  "il^cingefoH, 
=  čutara,  (.'. ;  —  4)  bcr  .Urci'?:  \'ranec  pleše 
na  kolače,   Levst.fZb.  sp.j ;  —  -,)  beneški  k., 

baS  t)enctianijd)c  »iabtl)ierd)cn  (rotalia  veneta), 
Erj.fŽ.). 


kolača  —  kotč 


421 


kotča  —  kolfčka 


kolača,  /.  ciitc  alte  .f  iif),  C. 

kolačar,  rja,  m.  bcr  SudieitbacEev,   Ci^. 

kolaček,    čka,    m.  dem.    kolač;    i)  cin  fleincio 

robfonntgc'?  Cftcrbrot;  —  2)  bcr  Dclfuc^en, 

('. ;  —   3)  =  kravajec,   C. 
kolačnik,  m.  majhen  hlebec,  ki  se  daje  v  dar 

(n.  pr.  krojaču,  kadar  delo  dogotovi),    Gor. 
kolada,   /.  bie  33icftmt(cf)  (pri    človeku    in  ži- 

\  inčetu),   Diet.,  C,   Vreme -Erj.  (Torb.);  — 

pogl.  koljada. 
kolajna,  f.  bie  ^eiafitiunje,  bie  SKeboiCe,  Cig. 

(T.),  DZ.;  —  hs. 
kolar,  rja,  w.  ber  Sagner. 
kolarica,  /.  bie  SBognerefrau. 
kolarija,  /.  =  kolarsno. 
kolariti,  arim,  vb.  impf.  ba§  3Bagncr!^(inbroer! 

betreiben,  Cig.,  Jan. 
kolarna,  /.  =  kolarnica  i),  Zora,  Bes, 
kolarnica,  /.  i)  bie  SBagnertDerfftattc;  — 2)  ber 

iB^agenfc^oppen,  bie  ^agenremije;  —  3)  neka 

priprava  v  precejanje  mleka,  Krn-Erj /Torb.). 
kolarski,  adj.  5Sagner=. 
kolarstvo,  n.  bač'  ^aguer^onbttierf. 
kolaš,   m.  1)  ber  'Jlnfiil^ier  bcim  ^"010  =  2:anje, 

C;  —  2)  kolaši,  ©c^eibeuguallen,  Cig.fT.J, 

Erj.  (Z.). 
kolavsati,  am,  vb.  impf.  f)eftig  jdjaufeln,  Miir. 
kolavsnica,  /.  bie  Sd^aufel,  Z.,  Jan.fH.). 
kolavtrati,    am,    vb.   impf.   j^tnobroflert:    sodi 

kolavtrajo,  Zil.-Jaryi.(Rok.). 
kolba,  /.  i)  bie  £eule:  koiba  mesa,  C;  zadnji 

konec  mesa  pri  zaklani  živini,   C,  BlKr,;  — 

2)  ber  Scfiabet,  C. ;  —  iz  nem.  ,^oIbe. 
kdlbati,  am,  vb.  impf.  k.  koga,  jeinanbem  bie 

^aare   furj   )cf)neiben,    SlGor.-C;  —  prim, 

kolba  2)  in  bav.  kolben,  C. 
kote,  koica,  m.  ber  Sd^htcfijer,   Cig.;  na  kole 

reci:  Bog  me  oskrbi,  Št.-C. 
kolcanje ,     yi.    frampf^tifte^    Stufftofšeu ,    ber 

Scfifucfijen. 
kotcati,  cam,  vb.  impf.  i)  jcfjlagen:  srce  kolca, 

Raič.fLet.J ;  —  2)  kolca  se  mi,  ic^  l^abc  beil 

S(^(ucf),^en   (ba§   Sc^luctfen);    kolca  se   mi: 

nekdo  na-me  misli;  po  tem  se  nikomur  ne 

bo  kolcalo,  barnad)  roirb  fein  §a^n  frai)eii, 

Cig. 
kolcavec,  vca,  m.  ber  beii  ©d^Iud^jen  Ijat,  Jan. 
kolcavica,  /.  =  kolcanje,  Jan. 
kglce,  >i.  i)  ba§  iRabc^en;  rabtormige^  Sc^eib= 

d)en,  ber  Sting;   kolce  iz  lecta,  jv-^lišt.;  — 

2)  pl.  kolca,  dem.  kola;  jtueirabriger  i»onb= 

njagen  ober  ^'arren,  Cig.,  Jan.,  ogr.-C;  — 

baiž  oorbere  ^fluggefteil  mit  ben  Stabc^eii: 

gredelj  iri  kolca,  Erj.fTorb.j;  —  "ba^  (5pinn= 

rab,  C. 
koicniti,  kolčnem,  vb.pf.  fc^luc^jeil,   C;  nav. 

k.  se:  kolcnilo  se  mi  je,  id)  f)obe  einmal  ge= 

Wvi6)ii,  Cig.,  M.,  C. 
kotč,  T,  /.  ber  unbettiurjelle  SRebenfe^Iing,  C, 

Xov.,  Ip.- Erj.fTorb.j;  kolči  rezati.   Goriš.; 

od    neznanih    ljudi    ne    bo    kolči  ali  sajenic 

kupovati,    Vrtov.  (Vin.). 
kolč,  m.   i)  =  kolčaj.   Trst. (Let.);  —  2)  bcr 

etofeel,  Mur. 


kolca,  /.  ba§  33iifc^el,  ber  ©(^opf,  bie  Ouafte, 

(kuča)  .SlGor.-C,  Trst.fLet.). 
kolčaj,  m.  eilt  'ŠBiifc^cl  (^Iac^§,  Mur.,  C,  Mik.; 

\ehtra-baba,  dežja  daj!    F.anu  ti  dam  debel 

kolčaj,  (kučaj)   Xpes.-Glas. 
i.k9lčast,  adj.  raba{)nli^,  ringformig,   Cig.; 

—  prim.  kolce. 

2.  kolčast,    adj.   fc^Dpfig  (o  rastlinah)   C;   — 

prim.  kolča. 
kolče,  eta  n.  ber  56uttcrfafž[tempe(,  Mur.,  Cig. 
kolČBC,  čca,  m.  dem.  kolec,    Valj. (Rad). 
k9lČEce,   n.  dem.  kolce;    baS   9iabd)en,  Cig.; 

—  pl.  kolčeca,  dem.  kolca,  boli  ^Bcigelc^en, 
ogr.-  Valj.(Rad). 

i.kolček,  čka,  m.  dem.  kolk;  bie  S^iifte,   C. 

2.  koiček,   čka,  m.  dem.  kolec;  fleiiier  ^f^^^ff 
Stcden;  tudi:  kolček,  čka,    Valj.(Rad). 

3.  kotček,  čka,  m.  ber  ^'lopfer  on  ber  2^^iire, 
fkuček)    V.-Cig.;   —  prim.  kolči? 

kolčen,  čna,  adj.  (5tempe[=,  (kolečen)  DZ. 
kolčet,  m.  =  kolk,  Danj.-Mik.,  C,  v^kŠt. 
kolčfvnica,  /.  ba^  ^crg,  (koč-)  Jan.;  mv.pl. 

kolčevnice,   C.  jviliŠt. 
kotči,  kolčem,  vb.  impf,  =  tolči,  Mur.,  SlGor. 
kolčica,  /.  lopatična  k.,  bie  @d)uIterl^o^e,  Erj. 

(Som.). 
koJčiti  se,   im  se,   vb.  impf.  fid)  eletib  fortbe- 

fjelfen,  Lašče-Levst.{M.). 
i.kolčje,  a,  n.  ber  ^J3utterfaf§ftempel,   (kolče) 

Lašče-Erj,(To  rb.), 
2.  kolčje,  n.  coll.  bie  9iabfpei(^en,  C.;— prim. 

kolč  2. 
kotčka,  /.  =  kolk,   C. 
koJčnica,  /.   i)  bo^   .'piiftbein,    Erj.  (Ž.),   Cig. 

(T.)\  —  2)  ber  ®rud[tcmpel,  Cig. 
kolčnik,   m.  =  kolčnica  i),  bo#  ;pitftbcin,  v^i- 

Št.-C. 
kolčnina,  /.  bie  ©tentpetgebiir,  C 
kolčnjak,  m.  =  kolčnik,   C. 
koldiš,   »2.  =  kolduš,  ogr.-C, 
kolditi,  im,  vb.  impf.  bctteltt,  ogr.-C. 
koldovati,  ujem,  vb.  impf.  betteln,  ogr.-C, 
kolduš,    m,    ber    58ettter,    ogr,- C;   —    prim. 

madž.  kolduš. 
kolfb,   m.  =  kolebaj:  k.  v  bok,   Telov. 
kolebaj,  m.  bcr  @c^rt)ung,r(?/ov.;— bie  (5^h)an= 

fitng  (5.  58.  bež  33arometer§),  Cig.(T,). 
kolfbanje,  n.  bož  @(^lt>ingen,  boš  Šc^tuanfen, 

Cig, 
kol?bati,  am,  vb,  impf,  fc^ioingeit:  k.  z  glavo, 

s  trupom,  z  rokama,  ben  ftopf,  ben  9tumpf, 

bie  §anbc  fc^tringen,  7<?/oi'.;  — k.se,  fc^njonlen, 

jc^mingen,  Cig,;  —  hs. 
kolfbav,  adj,  fc^tt)an!enb,  Jan. (H,). 
kolfbljaj,  m,  bie  Sd)lt)ingung,  C. 
kolebljiv,  fva,  adj,  id^lponfenb,  Cig.(T.). 
kolfbniti,    ebnem,    vb.  pf.   eine  fd}roanfenbe, 

fc^mingenbe   iBcnjegung   mad)en:    naprej   k., 

Telov.;  k.  z  roko.  Nov.,  Bes. 
koteč,  ka,  w.  dem.  kol;  ber  ^fa^I,  ber  Stecfen. 
k9lečka,  ček,  n.pl,  ber  ©i^iebfarren,  Senoieče- 

Erj.(Torb.);  —  prim,  kolca,  (kolce). 
kolfčka,  /.  =  kglečka,   C,  Rogatec (Št.J-Erj. 

(Torb.). 


kol^da  —  koli&k 


422 


kolektura  —  koleno 


kol?da,  /.  i)  ber  »on  9Kufif  unb  ®ejang  be= 
flleitcte"(um  bte  55?eif)nacfite,^cit  :^crum  ftatt- 
finbenbc)  Umgang  con  .^au^  s"  •t'«"'^-  mobei 
©abeii  gcjammelt  loerbcn,  Mur.;  iti  v  koleiio, 
Gorenja  Soška  dol.-Erj.(Torb.);  —  pl.  ko- 
lede,  ?Sei(inQd)ten,  ogr.-C:  —  2)  (psovka) 
ba»  Sd)rciinaul,  Zil.-Jant.(Rok.);  —  prim. 
gr.  xaXdv5a'.,  lat.  calendae,  Mik.fEt.). 

koledar,  rja,  m.  i)  kdor  hodi  v  koledo,  Go- 
renja Soška  dol. -Erj. (Torb.);  —  2)  nav.  ko- 
ledar, ber  iSalenber,  Cif;.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 

koledarček,  čka,  m.  dem.  koledar;  —  kole- 
darček, tlciner  ^'alciiber,  Jan.,  nk. 

koledarnik,  m.  her  ,taIenbermQd)cr,  Cig. 

koledarski,  adj.  ^alenbcr= :  k.  dan,  ber  S'a= 
lenbcrtaii,  DZ. 

kolfden,  adj.  2Bei^nod)t§= :  kolcdni  svetki,  C  ; 
koledni  post  =  dan  pred  božičem,  Hal,- 
Vest.;  na  koledno,  §u  5EBei^ltad^ten,  ogr.- 
Valj.fRad). 

kolfdnica,  /.  1)  pesem,  katero  koledniki  pojo, 
yfur.,  vihŠt.-Vest.;  —  2)  koledujoča  ženska, 
C. 

kolfdnik,  m.  i)  ber  aii  beii  2Bet[)nacf)t0iim,sugen 
tt)eilne^menbe  Sčinger,  Mur.,  vihšt.- Vest., 
jv^hŠt.,  Lašče- Erj. (Torb.);  —  2)  dan  pred 
božičem.  Hal.- Vest. 

kolednina,  /.  to,    kar  koledniki  naberejo,    Z. 

kolfdniški,  adj.  kolednikov  se  tičoč.  M.;  ko- 
ledniške  pesni,  Npes.-K. 

kolfdnjak,  m.  i)  =  kolednik  2),  Pjk.fČrt.J; 
—  2)  ber  9Jionat  december,  C. 

kolfdovanje,  n.  bie  tuei^nacf)tlicl)cn  Umjuge 
mit  ®e)ang  unb  Spiel. 

kolfdovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  jur  2Beit)nad)t!S= 
j^eit  uon  .'pau^  ju  ^auš  jie^en,  Siiebcr  fingcn 
unb  bafiir  milbe  @aben  fammelu ;  —  2)  betteln, 
C,  Vest. 

kolfdovavec,  vca,  m.  =  kolednik,  Zil.-Jarn. 
(Rok.),  Valj. (Rad). 

kol?drati,  zm,vb.  /m;7/.^eruinfcf)it)armcn,  l^ciuin^ 
ftreidicn,  Mur. 

i.kolehati,  am,  vb.  impf.  i)  jdjiitteln,  ^errcu, 
C,  Z.;  k.  pijanca,  =  na  noge  ga  spravljati, 
C;  k.  tele  prek  plota,  C;  —  k.  se,  fid) 
Quf  ber  Srbe  ^erumiDd(;^en,  ogr.-C;  fid)  auf 
bte  33einc  ju  ftellen  judjcn,  C;  —  ftd)  reden, 
Dol.;  —  k.  se,  \)ai  .ftraufcnbett  toerloffcn 
■^aben,  C;  —  2)  tnulifciin  tricd)cn:  po  vseh 
štirih  sem  moral  kolehati  v  vas,  Res.;  — 
prim.  rus.  kolvhatK,  betDcgcn,  fc^aufeln. 

2.  kol^kati,  am,  vb.  impf.  runb  ou^jd)neibcn, 
Mik.  (Et.). 

kolčg,   m.  =  kolega.    Valj.  (Rad). 

kolega,  m.  tovariš  v  šoli,  uradu  itd.,  bcr 
(iollcge,  nk. 

kolcja,  /.  ba3  9Bagengctei)c,  .Mur.,  Cig.,  .^nl., 
Met.,  Mik.,  DZ.,  I.evst.(Cest.);  po  izvoženih 
kolcjah,  Zv. 

kolcjan,   ana,  m.  =  kolednik,    C. 

kolejnica,  /.  bte  (£iienbal)n)d)icuc,  Jan.fH.). 

koliik,  Ika,  m.  dem.  kol;  i)  bil3  ^'ifiibl^en, 
flcincr  Stcrten,  Valj.(Rad):  knlck,  Mur.;  — 
2)  kolek,  Ika,  ber  Urfunbou[tenipel,  Cig., 
Jan.,  nk.;  (po  češ.:  kolek,  Ikii). 


kolektura,  /.  bie  SoUcctur;  pogl.  bernja,  bira. 

kglen,  Ina,  adj.  i)  =  kolesen:  kolno  pešce. 
Mik.;  —  2)  gBagen>,  C. 

kolenast,  adj.  fnieformig. 

kolenat,  ata,  adj.  gcfnict,   Cig. 

kolence,  n.  dem.  koleno;  i)  tletne§  .ftuie;  — 
2)  bor  .'palmfiioten,  ha^  ©etcut  (bot.),  Cig., 
Jan.,  Cig.  (T.);  kolence  na  žitnem  steblu, 
Mik.;   rž  v   kolenca  gre,    \'rtov.(K>n.  k.);  — 

ber  einja^rigc  Jrieb,  bie  Sobe  beim  3c^war5= 
f)oI§e,  Cig.;—-})  ber  JRiiden  be§  Duercanalž 
Qu  einer  abfc^iiifigen  Straže,  Gor. ;  —  4)  v 
kolencu  smo  si,  roir  finb  SSertraute,  C. 

kolenčak,  m.  prag  na  navzdolnem  potu,  C; 
■ —  prim.  kolence  ^). 

kolenčast,  adj.  fnotig,   Cig.  Jan. 

kolenčat,  ;ita,  adj.  gefuiet,  (burc^  Enoten)  ge= 
gliebert,  Cig. 

kolenčati,  am,  vb.  impf.  i)  (einem  2:^iere  mit 
einer  i8orrid)tuug)  bie  ^uie  flemmen  unb  e* 
baburd)  bdnbigcn,  k.  kravo,  C,  Z.;  — fiumm 
)d)Iief5en,  Cig.;  —  2)  k.  se,  J^noten,  ®elcnlc 
anfe^en :  žito  se  kolenča,  BlKr. 

kolence,  eta,  n.  ba§  ©c^ofjtinb  Z.;  —  =  ko- 
lenček  i),  M. 

kolenček,  čka,  m.  i)  ein  Sinb,  ha^  ber  33rQUt, 
roenn  fie  in  ha^  ;pau»  bež  iBrdutigamš  fommt, 
auf  ben  S(^o§  gelegt  luirb,  \'alvasor.;  — 
2)  bie  SDttcrblutite  (caltha),  vihŠt.-C. 

kolfnčič,   m.  =  kolenček  i),   C,  Štrek. 

kolenčiti,  encim,  vb.  impf.  =  kolenčati,  kravo 
k.',   C,  Dol. 

kolenčiv,  adj.  fnotig,  Dict.-Mik. 

kolenčkati,  am,  vb.  impf.  =  kolenčiti,  v^liSt. 

kolenčnik,  m.  i)  pri  statvah  prečna  palica 
pod  prsnim  vratilom,  Bolc-Erj,(Torb.) ;  — 
2)  =  kolcnič,  Bolc-Erj.(Torb.). 

kolenec,  nca,  m.  i)  =  kolence,  Jan  ; —taž 
"(^iugergelcnf,  Mur.,  C;  —  2)  ber  Sioiufo^I 
(lapsana  communis),  Tolm.-Erj.  (Torb.);  — 
bcr  Spart  (spergula),   Cig.,  C,  Medv.(Rok.). 

kolenica,  /.  1)  voda  do  kolen  segajoča,  Ko- 
borid-Erj.(Torb.);  —  2)  =  kolenka  2),  Npes.- 
Vra^. 

kolenič,  m.  iz  prota  zvita  gož,  katero  paso- 
čemu  se  konju  ali  bravcu  natikajo  na  zga- 
njeno prednjo  nogo,  da  ne  zaide  predaleč, 
Bolc-Erj.(Torb.). 

kolcnik,  m.  bcr  Sparf  (spergula  arvensis), 
.loscli. 

koleniti,  vnim.  vb.  impf.  1)  =  kolenčati  i), 
kolenčiti.  Z.;  —  2)  nai^  'Jlrt  bež  JRinbuie^d 
auf  ben  .STnicen  liegen.   V.- Cig. 

kotenji,  adj.  Sjnie«:  k.  upogib,  Telov. ;  nad 
kolenjo  zgibo,   Levst.(Zb.  sp.). 

kolenka,  /.  1)  einc  "?(rt  (Mcraniuni,  C;  —  2) 
kolenke,  einc  "^(rt  '©cibcrftriinipfc,  BlKr. 

kol9n9,  n.  i)ba^  itnic;  na  kolenih,  fnicfiillig ; 
kolena  mu  ulripljeji),  fcinc  .Unic  uianfcu,  Cig.; 
=  se  šibijo,  /r^/i.SV. ;  pl.  kolena,  bcr  3dlofi; 
na  kolena  vzeti,  na  kolenih  imeti  otroka; 
—  2)  ba^S  .^tnicftiid,  C;>.;  —  ber  .Unicbcbel, 
Cig.(T.);  bas?  Mniccifcn,  DZ.;  —  3)  ber  ."oalin 
fnotcn,  Cig.;  pogl.  kolence;  —  4)  btc  ®c 
neration,   Cig.(T.);   šestnajst  kolen  slovcčih 


kolfr  —  koli 


423  — 


koli  —  k9likaj 


pradedov,  Jiirč.;  —  bcr  aScmaitbtfrfiaft^Jfli-ob, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.):  —  bic  ^.?lbitnm* 
mung,  •^.,  Jan.(H.). 

kol9r,  HI.  i)  ber  Kragen,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Mik.,  }>iliŠt.;  (koler,  Gor.);  —  2)  ksler,  bcr 
obcre  '^alfen  beš  Dd))cniocl^ei5,  jr^JiŠt. ;  — 
prim.  nem.  ^''oner,  it.  collare,  fr.  collier. 

kolera,  /.  kužna  bolezen,  bie  (£l)otera. 

koleraba,  /.  bte  JitoI)hu6e,  bcr  iil'ol)(fabi ;  — 
iz   nem. 

koleren,  rna,  adj.  (Jl^otera^;  —  d^otcrafran! : 
ponudil  se  je  v  postrežbo  kolernim,   Cv. 

koleričen,  Čna,  adj.  vročekrven,  d)0lcrifd), 
Cig.CT.J. 

koles,   m.  =  koleselj,   C. 

kolfsar,  rja,  m.  i)  bff  9iobmacf)er,  V.- Cig.; 
—  2)  ber  9iabfat)rer,  ber  Sicl)tait,  LjZv.,  nk. 

kolesarski,  adj.  9iabfat)rcr=;,  nk. 

kol^sast,  adj.  rabfbrmig;  kolesasta  mreža, 
Zi-.;  k.  list,   Tiiš.fB.J. 

kol^sati,  am,  vb.  impf.  =  na  kolesu  se  vo- 
ziti, auf  bem  ^Sict)c{e  faf)ren,  LjZv. 

kolesce,  n.  dem.  kolo;  taš  9iabiž)en;  —  ein 
runbet^  Si^eibc^en,  Cig.;  krvna  kolesca,  93Iut* 
forperc^en,  Cig.fT.J,  Erj.fZ.j. 

kolfsčast,  adj.  runbjdjeibig,  Cig. 

koleselj,  sija,  m.  bie  ^alef(^e. 

kolesen,  sna,  adj.  9iab=. 

kolf  sje,  n.  baž  9ldberJt)er!,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J, 
DZ.,  C. 

koleska,  /.  =  koleselj,   Cig.,  Jan.;  —  rus. 

kolfsnat,  adj.  rčiberig,  Jan.fH.J. 

kolesnica, /.  i)  ba§  5Bagenge!etfe,  bie  9inb' 
fpur,  Dol.  -  Cig.,  Štrek.,  kolesnica,  Levst. 
(Cest.),  Notr.;  železnične  kolesnice,  \)až 
6i{enbaf)ngf(ei)e,  SIN.;  šel  sem  v  ravno  ka- 
kor kolesnica,  Jiirč.;  ni  jih  to  vzdignilo  iz 
kolesnic,  ba§  bra(f)te  fie  nid)t  au»  bem  (Son= 
tej:te,  Jurč. ;  —  2)  pl.  kolesnice,  fleiner  .§anb= 
tDogen,  Cig.;  —  3)  kolesnice  =  kolca,  ba§ 
^fluggefteH,  Mur.,  Poh.;  —  4)  kolesnica, 
neka  goba,  Rihenberk-Erj.(Torb.). 

kolfsnik,  m.  i)  ber  §l(^jennaget  om  5!Bagen, 
C;  —  2)  bie  ©fula ' SBoIf žmilrf)  (euphorbia 
esula),  Cig.,  C;  —  3)  kolesnik,  ber  @ifeu= 
'i)\xt  (aconitum  napellus),  Soča- Erj. (Torb.). 

kolesnjak,  m.  ber  9iabfa[ten  (§.  ^.  am  ©(^iff), 
DZ. 

kolešev,  adj.  =  razpokan,  ne  cel,  Notr. 

kolešfvka,  /.  i)  lijasta,  globoka,  nav.  skalnata 
dolina,  Notr.-SIN. 

kolfštra, /.  i)  ber  Sd^neefc^U^,  C;  — 2)  psovka 
nerodnemu  človeku,  Levst. (Rok.);  —  prim. 
kleštra. 

koleštrati,  am,  vb.  impf.  nerodno  hoditi:  jaz- 
bec koleštra  navzdol,  Glas.;  — ntvoAno  de- 
hti, Z. 

kolet,  m,  poleten  na  lehko  roko  narejen  svinjak, 
Plu\na-Erj.(Torb.). 

koli,  adv.  i)  tt)ie  oiel  auc^,  lt)ie  frfjr  oucf),  Boh.; 
koli  sem  majhen,  pa  se  te  vendar  ne  bojim 
Dol. -Levst. (SI.  Spr.J,  C;  —  koli  —  toli,  tote 
je^r  —  fo  fefir,  C.;  —  2)  za  relativnimi  be- 
sedami: immer,  oiid):  kdor  koli,  tuer  immer, 
kolikor  koli,  trie  »iel  immer,  itd. ;  —  3)5iemlid), 


Z.;  koli  slaba  letina,  ;\tcm(i(^  magere  ©rnte, 
Z.,  C;  še  koli  dobro,  noc^  ^icmlid)  gut,  Dol.; 
zna  še  koli  brati,  jviliSt. 

koli,  interj.  koli-te!  (izražuje  začudbo),  Gor., 
Tolm. 

koliba,  /.  pljerne  .t)ittte,  bie  58arade,  Cig., 
Jan.,  Mik.,  nk.;  —  prim.  tur.  kaliba  iz  gr. 
xaA{)py),  Mik.(Et.). 

kolibica,  /.  dem.  koliba;  ba§  §iittd)en,  Z.,  nk.; 
k.  na   vrtu,  Zora. 

kolibje,  n.  coll.  93araden,  Navr.(Let.). 

kolibrič,   m.   =  kolibrij,   Cig.,  Jan. 

kolibrij,  m.  ber  kolibri,  Cig.,  Jan.;  navadni 
k.,  gemeiner  ftolibri  (trochilus  colubris),  ru- 
binasti  k.,  ber  9iubintopaž=ŠD(ibri  (trochilus 
mosquitus),  Erj.fZ.). 

količ,  iča,  m.  i )  dem.  kol ;  !(einer  ^fa^I,  ©teden ; 
ber  3iuupfa^l,  Cig.,  M.,  T^cs^.;  —  tudi  kglič; 
količ,  iča,  bie  Sorbrippe  (tisti  kol  pri  košu, 
okrog  katerega  gredo  vitre),  Tolm.,  Cerkljan- 
sko-^Štrek.  (Let.);  —  2)  kolfč,  ber  3(rbeiter, 
ber  bie  9teben^fdf)(e  in  bie  @rbe  [tedt,  ber 
33e[teder,  jvihšt. 

količati,  am,  vb.  impf.  mit  ©teden,  $fa{)(d)en 
berfe^eii,  ^jfloden,  Cig. 

količek,  čka,  »2.  dem.  količ,  =  kolček,  fteiner 
©teden,   Cig.,  Jan.,  Valj.(Rad). 

količek,  čka,  ;7ro«. /«<ie/.  irgenbtcie  gro§:  ko- 
ličko,  ein  bifž^en,  C,  Zora;  količko  kaj, 
irgenb  eine  fleine  5Jienge,  količko  kdo,  trgenb 
jemanb,  C. 

količina,  /.  bas  Cluontum,  bie  Ouantitat,  Cig., 
Jan.,  Cig.(T.),  C;  bie  Duote,  Cig.,  DZ.;  bie 
®ro§e  (math.),  Cig. (T.);  prostorna  k.,  bie 
9iaumgrofee,  Cel.(Geom.J;  pretržna  k.,  un= 
[tetige  ©rofee,  Cig.(T);  k.  prožnosti,  bie  ©ta* 
fticitatžgro^e,  Cig.(T.J. 

količiti,  Tčim,  vb.  impf.  pfal^Ieu:  vinograd  k., 
Cig.,  Jan. 

kgličje,  n.  coll.  ©teden,  ^fat){e  (pos.  o  slabem 
kolju),  (korčje)  Dol. 

količkaj,  pron.  indef.  irgenb  eine  !(eine  SDJenge, 
ein  bijžd}en,  ein  menig;  da  mi  je  le  količkaj 
dal;  če  me  imaš  le  količkaj  rad. 

količken,  kna,  adj.  =  kako  majhen,  mie  Hetn, 
'Cig. 

količkati,  am,  vb.  impf.  neko  igro  za  solde 
in  gumbe  igrati,  Kne^a  (Tolm.)-Erj.(Torb.). 

količkovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  neka  pa- 
stirska igra  s  količi ,  v  Medjimurju -Vest. 
L  no. 

količnik,  m.  ber  Duotient,  Cig.(T.J,  Cel.fAr.), 
DZ.,  UčT. 

kolija,  /.  kolija  je  jama,  kotanja,  Jurč.;  pogl. 
koleja. 

kolik,  pron.interr.  ttjie  grofe?  koliko,  njie  bicl? 
k.  veder  vina?  k.  časa,  tt)ie  tange?  k.  voja- 
kov, ljudi?  mie  »iel  ©otboten,  9Jfenfc^en?  — 
koliko  še  imam  dela!  koliko  bolj  bomo  ve- 
seli, če  sam  prideš!  um  mie  Diel  me^r  mirb 
e§  un§  freuen,  roeun  bu  Jetbft  fomm[t! 

kčlika,  f.  grizenje,  ščipanje  po  trebuhu,  bie 
Soltf.  ' 

kolikaj,  pron.  indef.  irgeub  eine  ffeine  9Jfenge, 
ein  bifžd)en,   Cig.,  Trub.,  Kr.;  to  danes  po- 


k9likanj  —  kolinjak 


—  424  — 


kolir  —  kotnica 


kosim,    če  mi  kolikaj  pomoreš,    če  mi  ko- 
lika) vina  daš,  Levst.fRok.). 

k9likanj,  pron.  1.  interr.  lote  t)icl,  (nav.  v 
vzkliku);  kolikanj  dobrot  smo  od  njega  pre- 
jeli !  —  II.  (redko)  rcl.  =  kolikor:  kolikanj 
je  duš,  tolikanj  je  milosti  božjih,  Jsvkr. 

kolikor,  adj.  \vk  tielerlci? 

kolikfren,  rna,  adj.  Juie  Die(fad)? 

kolik^rnat,  adj.  w'\c  Dielfacf)? 

koliki,  pron.  interr.  ber  JUtCDlcIte?  Jan.;  ko- 
liki dan  je  danes?   C. 

kolikič,  adv.  jum  tDieDieltenmafc  ?  3/«»-. 

koliknat,  adj.  roie  melfaltig?  ^/c^ 

kolik9Ča,/.  bic  Cuantitdt,  C,  kajk,-  Valj/Radj. 

kolikočas,  adv.  =  kolikokrat,   C. 

kolikogub,  giiba,  adj.  trie  »iclfaltig?   Cig. 

k9likokrat,  adv.  tt)ie  oft? 

kolikokraten,  tna,  adj.  hjie  oftnialig? 

kolikor,  pron.  re/.  njie  (jo)  tiiel ;  (z  rodilnikom) 
luie  (to)  tjicie;  kolikor  je  mogoče,  )o  Diet  alk 
moglicf);  kolikor  glav,  toliko  misli,  Cig.;  k. 
koli.  k.  si  bodi,  )ot)ieI  nur  immer,  tuie  tiiel 
imnter;  kolikor  —  toliko,  je  —  befto;  koli- 
kor toliko,  immer^iit  eine  geiriffe  Cuanti= 
tat  (tDenn  oiic^  eitie  geiinge);  dal  ti  bom 
kolikor  toliko;  k.  me  je,  k.  me  je  pod  klo- 
bukom, jo  groB  ic^  bitt,  Jan.;  k.  jaz  vem, 
tncineš  SBiffenž ;  k.  pomnim,  )o  iDcit  ič)  inic^ 
crinnere;  —  injofertte,  Cig.,  Jan.,  nk.;  le 
Bogu  posvečen  človek,  kolikor  svetu  od- 
mrje,  je  pravi  dar,  Burg. 

kolikorkrat,  adv.  rel.  fo  oft;  k.  koli,  fo  oft  Olic^. 

kolikoršen,  šna,  adj.  pogl.  kolikršen. 

kolik9st,  /.  bie  Cuatttitčit,  bie  &to%t,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.j;  k.  sile,   Sen.fFii.). 

k9likošen,  šna,  adj.  pogl.  kolikšen. 

kolikot^ri,  adj.  =  koliki,  kateri,  ber  tttieoielte  ? 
3/«»-.,  C. 

kolikovfsten,    stna,    adj.  njie  »ieletlei?   Cig. 

kolikrat,  adv.  =  kolikokrat,  Cig.,  Jan.,  Levst. 
(SI.  Spr.J. 

k9likršen,  šna,  adj.  tt)ie  ()0)  grofe  (rclat.) ;  to- 
lik (tolikšen)  je,  kolikršen  mora  biti. 

k9likšcn,  šna,  adj.  mit  flroj??:  kolikšne  veli- 
kosti: DZ.;  s  kolikšno  muko!  Levst.fXaukJ. 

kolina,  /.  i)  ba^  Sdifad)tcit  eiiiež  .'pau#tt)icrc^, 
bef.  eiiiež  Sc^tt)einež,  Danj.-Mik.,  Lcvst.(Zb. 
.sp.J,  SlGnr.,  Kor. ;  prašiči  bodo  to  jesen  za 
kolino  in  prodajo,  Jurč.;  —  2)  bož-  &C= 
jc^loc^tetC,  C,  M.;  ste  li  koline  meni  daro- 
vali? Jap.f.Sv.  p.);  čemu  je  meni  tolikanj 
vaših  kolin  ?  Skrinj.  ;  —  nav.  pl.  koline, 
baž  ©cfrftcnf  ati  J^lcifc^  iittb  SBiirftcti  Don 
cinein  fiir  bo?  .t>QU«  flcid)Iad)tetcii  SdtiDCittc 
u.  bfli.;  —  pl.  koline,  bcr  oiif  'i>ai  3diladttcn 
folgeilbe  Sdttnailš';  na  k.  povabiti:  —  ;)  ko- 
lina, bic  mit  ?^rci  uiib  '©lut  gcfiilltc  2i3urft, 
Mur.,  v^h.Št. 
kolinec,  nca,  m.  =  kolinjak,  C. 
koliniti,  Tnim,  vb.  impf.  mit  bcm  Sd)tDciltC= 
fdiladttcit  iinb  33crcitcn  ber  SlMirfte  bcfdtdftigt 
fcin,  Ijk.fČrt.J;  včeraj  smo  kolinili,  ."^Kinr. 
kolinjak,  m.  t>ai  ©agcngclcifc,  bic  'liabtpiir, 
.\fiir.-  Cig.;   —    =    kolovoz,    bcr    biird)    oin 

®cleijc  fenntlic^  gcmac^tc  ®cg,  C. 


kolir,  m.  =  koler.  Zora,  Št. 

kolišče,  n.  bie  'i^fa^Irei^e,  hai  ^fa^Iiucrf,  Jam., 

Mur..  Cig.,  Jan. 
koliščnica,  f.  eine  Umjaunung  mit  'i^atlifaben, 

Cig. 

kolitev,  tvc,  /.  ba§  33epf(it)len,  ba§  'iBefteden 
(,V  33.  bcr  SSeingarten),  Z,,  jv^h.Št. 

koliti,  kolim,  vb.  impf.  pfaf)len,  ^fd^Ie  tteden, 
Cig. ;  okopali  smo  že,  zdaj  kolimo,  jefet  finb 
tt)ir  mit  bern  ^efterfeti  (be§  SBcingartene)  be= 
)d)aftigt,  jvihŠt.;  k.  kaj,  bepfdtjicn,  Mur,, 
Cig.,  Jan.;  k.  vinograd,  jez,  Cig.;  —  tudi: 
koliti,  Št. 

kolizija,  /.  strnjenje  nasprotij,  bie  GoHifion, 
Cig^fT.J. 

koljač,  m.  =  količ  2),  bcr  Sefteder,  Dol. 

koljada,  /.  ==  kolada,  bie  58ie|tmil<:^  (iz  furl. 
caglade),  Štrek.fArch.j. 

k9lje,  n.  coll.  bie  ^fdt)Ie,  bie  ©teden;  bie  3Bein= 
gavtenpfd^Ie;  sto  mer  kolja;  —  baž  ^fa^I= 
rtter!,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j. 

k9ljenec,  nca,  w.  bie  Stedenfifole,  C,  Z. 

k9ljenik,  mi.  =  koljenec,  Mariborska  ok.-C. 

k9ljenje,  n.  baž  ^fd^Ieu,   Cig.,  M.,jvitiŠt. 

kolk,  kolka,  m.  i)  bie  .'giifte,  ba^  i)iif£bein; 
bolezen  v  kolkih,  Cv.;  kolka  vzdigovati  in 
spuščati,  bie  Ipiiften  lieben  unb  fenten,  Telov. ; 
klobuk  svoj  mu  (suhemu  konju)  lahko  obe- 
siš na  kolk,  S/.V. ;— 2)  ber  f^elfenooriprung, 
Cig.;  —  bie  Sltppc,  C;  —  bie  koppe  eine# 
33crgel,  (kok)  ^'.-Cig.■,  —ber  .Viigel,  Re^.- 
C.;  —  3)   bcr  oberfte    5S?einpreferiegeI,    C; 

—  ber  grofee  5^f)orriegcI,  Savinska  dol.- C; 

—  4)  ber  Segel,  M.:  kolke  podirati,  Št.- 
Cig.;  —  5)  bie  Siabipeic^e,  Z.;  —  6)  ba§ 
.'Odfd^en  om  j^liigel  ber  Spinnrabfpule,   C. ; 

—  7)  ber  ^^feil,  C 

kolke,/./'/.  ba§^  SBcrg,  Caf(Vest.  I.  4-\   kuke, 

Cig.) 
koikov,  adj.  §iift=;  kolkov  sklep,    ba§  Jgtiift« 

gclcnf,  Cig. 
kolkoval9,  n.  bic  ©tempelpreffe,  C. 
kolkovati,  ujem,  vb.  impf.  ftcmpeln,  Cig..  Jan., 

nk.;    —  prim  kolek, 
kolkovavec,  vca,  m.  bcr  Stempler,  Jan. 
kolkoven,  vna,  adj.  Stcnipcl  :  kolkovni  urad, 

bnC'  Stctnpciamt,  Jan, 
i.kotkovina,  /   slabše  predivo,    katerega  se 

še    nekoliko   pazdirja   drži.    Dol.;  —   prim. 

kolke. 
3.kolkovina,  /.  bie  Stcmpclgcbiir,  .Jan.,  C. 
kotkun,   m.  bcr  ^'^apfcn,    Vrtov.(Vin.). 
kolmež,    m.    bcr    .Vfalmuž    (acorus    calamus), 

Cig.,   Jan.,    Tuš.  (R.) ;    —    psovka    sitnemu 

otroku,   Polj. 
kotnenje,  n.  =  kletje,  Krclj-Mik. 
kotnica,  f.  i)  bcr  2Bngenfd)0ppen,  Cig.,  Jan.. 

C,    DZ.,    Sotr.;    —    k(Jlnica,    Valj.  (Rad), 

Rib.-M.;  —  2^  bn«  "il^ngciibrctt,  ogr.-C; — 

koinice,  cin  'SSJngcn  mit  foldtcn  ij^rrttcrn,  ,^uni 

8.<crfiil)rcn  bc«'  Tinigcrsi,  /)«/..  — s)  ^  kolnik, 

kolinjak,  C.,  Koborid (doriš.)-  .*»/;rA-.  (Let.); 
črez  koinice  begati,  iihcr  -Vnl*  mib  .^^opf 
flict;cn,   V.- Cig. 


kotnik  —  kolobaren 


425  — 


kolobaric  —  kolomaznina 


kotnik,  m.  kolovozna  pot,  ber  (^O^^ftiJeg,  Cig., 
()i,T.-C,  Gor.,  Dol..  Koborid-Erj.fTorb.);  k. 
aii  kolovoz,  Hip.fOrb.J;  bet  SSalbtPCg,  C; 
s  kolnika  zavoziti,  =  t)om  rec^ten  ^Begc  ab' 
fomnien,  Glas. 

kolo,  esa  (-Gsa, Do/.),  w.  i)ba5  9tab;  mlinsko  kolo; 
mlin  na  tri  kolesa;  grebenasto  k.,  ha§  Sanim= 
rab,  Jan.(H.j;  palčno  k.,  baž  Sronmb,  Jan. 
(H.);  črepalno,  zajemalno  k.,  ba^  @d)Opfl"ab, 
DZ, ;  samotežno  k.,  'Haž  S^retrab,  Cig.,  DZ., 
=  stopnjato  k.,  Sen.(Fi-{.)\  gonilno  k.,  ba§ 
Jviebrab,  Cig.;  k.  kretalo,  "iia^  ^toftrab,  k. 
vodilo,  haž  Seitrab,  Cig.fT.);  k.  zaseguje  v 
k,,  ein  JRob  greift  iriei  anbere,  Cig.;  v  kolo 
plesti  koga,  raberit,  Meg.-,  Trub.  (Post.);  s 
kolesom  treti,  raberit:  Da  so  me  s  kolesom 
trli.  Oh  s  kolesom  železnim,  Npes.-K.;  — 
o)  =  kolovrat,  BlKr.;  —  3)  ein  rob=  ober 
ringformiger  ©egeuftanb,  Cig.;  —  ber  ipof 
um  bcn  9JJonb,  Cig.;  —  4)  ber  ^rei§;  v 
kolo  teči,  im  Š^reije  l^erumlaufcn,  Z.;  tre- 
bušno ročno  k.,  bie  33auc^=,  ^IrmJucde,  Telov.; 
k.  točiti,  ein  9iab  jrf)(agen,  Levst.  (Rok.);  — 
3)  ber  ^o\0'%any.  k,  plesati,  k.  igrati,  LjZv.; 
(hs.);  —  kolo,  g.  kola,  Notr.-Erj.(Torb.) ; 
(na  oseh)  kola  („kula")  teko,  Diet.;  —  6) 
pl.  kola,  ber  Dierrabrtge  ^Bauerniragen,  Diet., 
Mtir.,  Cig.,  Jan..  Boh.,  Dalm..  i':;hŠt.,  ogr.- 
Valj.fRadj;  sila  kola  lomi,  ^cot^  brid)t  Sifen; 
—  'tidž  8ternbilb  be§  grogen  ^^aren,  Cig., 
Z)<j/»i.;  — nebeška  kola  Dobroradova  (ozvez- 
dje), Valj. (Glas.  i86-j.  2S1.);  —  križevata 
kola,  ber  SBfocfiragen  mit  unbefcfilagenen  'SHa- 
bcrn,  bcren  Speicften  burc^  freujfonnige  93locfe 
erfetit  finb,   Cig.;  tudi  samo:  kola,  Notr. 

kolobantati,  am,  vb.  impf.  =  kolobitati,  @e= 
rčiiifc^  mad)en,  C 

kolobar,  ara,  (arja),  m.  i)  ber  ^rei^ring,  ber 
^reiš;  narediti  k.,  eiiten  Srei§  bilben,  Cig.; 
če  se  sumnji,  da  vedomec  v  katero  hišo 
prihaja,  napravi  se  na  tleh  krog  ali  „kolo- 
bar".  Tržaška  ok.-LjZv.;  —  ber  §of  um 
ben  SJionb  ober  bie  Sonne,  Cig.  (T.) ;  če 
ima  luna  kolobar,  bo  kmalu  dež,  Kr.;  — 
ber  9iing,  ber  Dieif,  C;  voščeni  k.,  frei^= 
runber  SJad^^ftod,  ogr.-C;  runbe  8c^eibe, 
Jan.,  C;  bie  Sc^eibe  ber  Spule,  t>a§  (Spul= 
rab,  C;  —  ber  9tabmantel,  Jan.  (H.);  — 
2)  ber  Umtauf,  bie  ^eriobe,  ber  Jurnuž, 
Cig.,  C;  po  kolobarju,  tumu^ttieiic,  DZ. ; 
=  na  kolobar,  Cig.;  bie  5rud)tmed)leltt)irt= 
fc^aft,  Cig.,  Z.;  v  kolobarju  kmetovati  = 
kolobariti,  Vrtov. (Km.  k.);  —  ber  St)C(už: 
solnčni  k.  (astr.) ,  Cig.  (T.);  —  grešni  k. 
(circulus  vitiosus),   Cig.  (T.). 

kolobarast,  adj.  freiiformig,  Zora. 

kolobarčast,  adj.  ringartig,  Jan.  (H.). 

kolobarček,  čka,  tn.  dem.  kolobarec;  fleiner 
ftreižring. 

kolobarec,  rca,  m,  detn.  kolobar;  fleiner  ^rei§; 
ber  3iing,  C;  kača  v  k.  zvita,  C;  k.  žice, 
ein  53uitb  ®ra^t,  Zora. 

kolobaren,  rna,  adj.  i)  S^rei^^  frei^formtg, 
Cig. ;  —  2)  turnu^artig :  kolobarno  gospo- 
darstvo, bie  3Sed)ieIroirtj(^aft,  Jan. 


kolobaric,  m.  =  kolobarec,  Habd.-Mik. 

kolobaritev,  tve,  /.  =  kolobarjenje,  Jan. 

kolobariti,  arim,  vb.  impf.  i)  frcifen:  kragulj 
kolobari  po  zraku,  BlKr.;  —  2)  bei  ber 
©etreibefaat  bie  g^elbcr  njed)fcln,  Cig.,  C;  ako 
kmet  na  svojih  njivah  pridelke  menjuje,  tako 
da  n.  pr.  prvo  leto  seje  pšenico,  drugo  ječ- 
men, tretje  deteljo,  četrto  korun  in  potem 
znovič  od  kraja  pšenico,  ječmen  itd.,  ime- 
nuje se  to:  kolobariti,    Vrtov.(Km.  k.). 

kolobarjenje,  n.  i)  boš  .'flreijen ;  —  2)  ber 
^'reielauf,  ber  lurnui?,  Cig.,  Jan.,  C;  — 
bie  3Sed)ieIlDirtjd}aft,  Cig.,  Jan.,  Vrtov. (Km. 
k.). 

kolobarnica,  /.  kolobarnice,  ftra^lblutige$)lan= 
gen  (corvmbiferae),  Jan.,  Cig.fT.),  Tuš.(R.). 

kolobarnik,  m.  kolobarniki ,  SRingelTOurmer 
(annulata),   Cig.(T.),  Erj.(Ž.). 

kolobaroma,  adv.  im  S^reife  ^erum,  C. 

kolobarski,  adj.  9{ing= :  kolobarske  gore,9iing= 
gebirge  lam  llhnib),  Cig.(T.). 

kolob^ncati  se,  am  se,  vb.  impf.  fic^  lualjen, 
Npes.-Vra^. 

kolobfnčati,  am,  vb.  impf.  ein  3?ab  fd^Iagen, 
V.- Cig. 

kolob?nec,  nca,  m.  haž  Don  eincm  SOienfc^en 
geirfilagene  ^a^,   V.-Cig.,  Jan. 

kolobintati,  am,  vb.  impf.  1)  i^erunmalgen,  k. 
se,  fic^  i^erumiočilsen,  ogr.-C;  —  2)  =  ko- 
lobitati  2),   C. 

kolobitati,  am,  vb.  impf.  i)  fic^  bref)en,  M.; 
—  2)  ftrampfcn,  C;  poltem,  ©erčinjc^  ma= 
C^cn :  kolobita,  kdor  skrinje  vozi,  C;  ein^er= 
ftolpern,  C 

kolob9cija,  /.  i)  "tidž  ttjirrc  ^urd^einanber,  ber 
SSirrmarr,  haž  Sf)ao§;  —  2)  bo§  Sdjlaraffen^ 
lanb,  A>.-  T ^alj.  (Rad). 

kolobintati  se,  am  se,  vb.  impf.  \\č)  ringeln. 
Bes. 

kolodij,   m.  neka  tekočina,  boi  ©otiobium. 

kolodriš,   m.  C,  pogl.  kolodrs. 

kolodrs,  drsa,  m.  ba§  SSagengcIeife,  SIS. 

kolodvor,  dvora,  m.  ber  ^53aI)nt)Df,  Cig..  Jan.,  nk. 

kolodvorec,  rca,  m.  ber  am  93a:^n!^ofe  ^e» 
Idiaftigte,  ber  ^abnbofler,  C. 

kolodv9rski,  adj.  ^a^n^of-:  kolodvorska  po- 
slopja, nk. 

kolofon,   tn.  =  kolofonij,    Cig.(T.). 

kolofonij,  m.  'itaS;  ©eigcnl^arj,  bas  Solop^onium. 

kolofonit,  m.  kolofoniju  podoben  granat,  ber 
Colopbonit,   Cig.(T.). 

kolokvinta,  /.  bie  £oIoquinte  (cucumis  colo- 
cvnthis),    C,  Tuš.CB.). 

koloma,  adv.  I)erum :  tam  koloma,  bort  ^erum, C. 

kolomajsati  se,  am  se,  vb.  impf.  ^erumttJe^en, 
Čig.,  M. 

kolomast,  /.  bie  SBagenjd^miere,  Mur.,  Mik., 
Jarn.(Sadj,), 

kolomaz,  maza,  m.  =  kolomast,  Habd.,  Cig., 
Jan.,  C,  Valj.(Rad). 

kolomazar,  arja,  m.  ber  SBagenfc^niier^onblcr, 
Jan.(H.). 

kolomaznica,  f.  ber  iJSogcnidjmicrbefjalter, 
Cig.,  C. 

kolomaznina,  /.  ta^  3i?agenic^miergclb,  Cig. 


kolomer  —  kolovati 


—  426  — 


koloviž  —  kolovratov 


kolomer,    mdra,    m.   i)    ber    ^\xM,    Cig.,   C, 

Mik.;   —   2)  =  kolomera,   C/^'.,  C,  Mik. 
koloni?ra,  /,  papiercnc^  'DJhiftcr  (bcr  ©d)ncibei) 

,^um  3uirf)ndbcii,  O"^.,  Zij^D. 
kolom?ritJ,   merim,  vb.  impf.  ,yrteln,   C. 
kolomija,  /".  bn#  'Bagcngelcijc,  Cig.,  vihŠt.-C. 
kolomijnica,  /.  ba'3  lliabilcIeiictDaffcr,  vihŠt.-C. 
kolom9n,    »1.   ,kolomonov   žegen",    neka  ča- 

rovniška  knjižica;  (s  tistim  kolomonom  ljudi 

slepariti,  Zv.). 
kolon,  m.  „koloni  niso  lastniki  zemljišč,  ampak 

za  to,  da  jih  obdelujejo,  imajo  določen  del 

pridelka,  Pritn.;  —  it.  colono. 
kolona,   /.    vrsta,    razpredelek,    stolpec,    bie 

©olonnc. 
kolonijalen,    Ina,    adj.  KoIoilial=:    koloni jalno 

blago,  Jan.,   Cig.(T.). 
kolop,  »i.  ber  ®alopp;  v  k.  teči;  —  iz  nem. 
kolor,  m.  ciiic  9lit  9JianteI,  Mur.,  vihŠt.-C. 
kol9ra, /.  ber  Sdjubforrcn,  Dol. -Ci g.  •,—pog\. 

karola. 
koloratura,    /.    umetno    okraševanje    melodij 

pri  petju,  bie  Koloriltur,   Cig.,  Jan, 
kolorit,  m.  ubrane  barve,  barvitost,  bciž   (£0= 

lorit,^  Cig.CT.). 
koloriža,  /.  =  kolomija,   C. 
kolos ,    m.  velikanski    kip,    bcr    Šolojž,    Cig., 

Jan. 
kolosalcn,  Ina,  aJj,  velikanski,  fotoffal,  Cig., 

Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 
kolosek ,    seka,  m.    ber  ^eiiigart^tcrfetijdilag, 

JHebenpfn^Ie  (icfcrnbe§  ©cljolj,   Habd.-Mik.. 

Jan.,  Cig.fT.J,  C,  Svet.rRok.),jyihŠt. 
kolospev,  speva,  m.  ber  Siunbgcfoilfl,  nk. 
kološna,  /.  eine  ?lrt  Sd}ut),  bie  „®a(o)rf)e",  C, 

Gor. 
kolotač,  taca,  m.  \)  ba§  ''^liah,  ber  .ftiei!?,  ogr.- 

C;  —  2)  ber  33ereic^:  v  kolotaču  avstrijske 

cesarjevine,  SIN.;    bil  je  šaljiv,  pa  v  kolo- 
taču dostojnosti,  SIN. 
koloteč,  teča,  »1.  =  koloteča:   kamenja  nasuti 

po  kolotečih,  jv{hŠt. 
koloteča,  /.  bie  siabfpur,   bas   ^ageugelcifc, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 
kolot^čina,  /.  i)  =  koloteča,  Cig.,  .Jan.,  Cig. 

(T.).   lilKr.;    preseke,    steze    in    kolotečine, 

Lj/.v.;  —  2)  ber  Siobfran,^,  lIip.(Orb.). 
kolotfčnica,    f.    neka   krivulja,    bic    Sl}Clotbe, 

h.t.-CigCr'.). 
kolot9Čnik,    m.  =  kolotečina  1),    C. 
kolotčk,   teka,   m.  bie   SHototion,   Jan.;  —   2) 

=   koloteča,    Cig.,  SIN. 
kolot^čcn,  čna,  adj.  roUeilb:  kololočno  blago, 

baž  rollcitbc  TOnterial  (,v  !©•  ber  CSifciitiQl)iO, 

Cig.  ('/'.);    kolotočna    vožnja,    bic    JKoIlfuljr, 

J)X. 
kolotok,  toka,  w.  i)  ber 'SJJiitjdaiif,  C. ;  —  2) 

=  kolotek  2),   Itcs. 
kolotura,  /.  =  škripce,  bic  JHolIe,  Cig. (T.), 

D  Z.;  —  h  s, 
koloturnik,    m.    =   škripci,   bcr   ^lojrf)C)l,yig, 

Cig.iT.),  DZ.;  —    prim.  kolotur«, 
kolovanje,  n.  bcr  Unitaiif:  k.  denarja,  I)Z. 
kolovati,    ujem,    t'b.  impf.  fid)  iii   Ulltloilf  bo 

finbcii,   circulicrcit,  DZ. 


koloviž,   viža.  m.   bie   Scf)ne(fentt)inbung,    bcr 

Sdmccfengatig,  Cig.,  Šol. 
kolovje,  n.  coll.  =  kolje,   ^falile,   Bes.;    bQ# 

''4Sfal)Iiuert,  Cig. 
kol9vnica,  /.  1)  bie  ^Kabftubc  (mont.),  V.-Cig.: 

—  2)  baž  {^alirgeleijc,  Cig.;  črez  vse  kolov- 
nice  dirjati,  iiber  $al§  iinb  fiopf  rcnnen,  l'.- 
Cig.^ 

kolov9den,  dna,  adj.  kdor  kolo  vodi,  ali  sploh 
kaj  vodi,  onfii^icub,  Levst.fZb.  sp ). 

kolovijdja,  m.  ber  )Keigenfiif)ier,  Cig.;  —  ber 
>HiibcI^ful)rer,  ber  ^,)(ufitl)rer,  Jan.,  nk. 

kolov9dnik,  w.  ber  9ieigenfii^rer,  Cig.fT.J. 

kolov9dstvo,  n.  bie  ^iibrung,  bie  Seitung,  C. 

kolovoz,  voza,  m.  i)  bic  JHabipur,  tav  2Bageii= 
gelcijc,  Mur..  Cig.,  .Jan.,  Cig.fT.J,  C,  Štrek.; 

—  2)  ber  burd)  ijftere#  5ol)rcn  geuiad)te  %a^i* 
»peg,  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C  Levst.fCest.J, 
Št.;  po   cestah   in   kolovozih,  ;i'^/i,S^ 

kolov9zen,  zna,  adj.  fal^rtucgmoBig:  kolovozna 
pot,  =  kolovoz  2),  C;  mala  cesta  ali  bolje 
kolovozna  pot,   Jurč. 

kolovozina,  /.  kolovozna  pot:  stare  kolovo- 
zi ne,  Jurč. 

kolov9znica,  /.  1)  haš  (^ra^rgeleife,  Jan.;  — 
ber  JabrttJeg,  Jan. ;  —  po  kolovoznici  živ- 
ljenja, SIN.;  —  2)  baž  im  ©eleije  fid)  fom^ 
nielube  ^Saffer,  Z. 

kolov9znik,  >n.  ==  kolovozna  pot,  Cig.,  Jan., 
Nov.;  poljski  in  gozdni  kolovozniki,  Levst. 
fNaukJ. 

kolovožnjak,  m.  bcr  9Jfonat  9luguft,  C. 

kolovrat,  m.  i)  bOi?  Spiiilirab;  —  lončarski 
k",  bie  ®re[))d)eibc  'bi^^  lijpfcr^,  Cig.,  Rib.- 
Erj.(7\>rb.J;  —  električni  k.,  bie  (Slcftriftcr-- 
ma)d)ine,  Cig..  C,  \'egt.,  Scn.fFi^.j;  —  bo^ 
Spithiii)  bc^  SlVbeV'^,  Bolc-Erj.fTorb.J;  — 
haž  ^^cbrab,  mit  »ucldiciu  bet  enter  'i^anftcr^ 
iniifilc  iai  ^Kab  in  bic  .'piJtje  gcjogcn  unb 
iiicbergclaffcii  luirb,  V.-Cig.;  —  bie  .V>ofpel, 
bic  SS>inbe  jammt  bem  ©oftetl,  Frcv.fRok.J; 

—  priprava  zadaj  pri  senenem  vozu,  da  se 
žrd  pritegne,  Erj.fTorb.) ;  —  2)  psovka  za 
nerodnega  človeka,  jv^hSt. 

kol9vratar,  rja,  in.  ber  Spiimrobmoc^er,  Mur., 
Cig.,  LjZv. 

kol9vrattc,  tca,  m.  dem.  kolovrat;  i)  flciltc^ 
Spiiiiimb;  —  2)  bic  '2yolf'?inild)  (euphorbia) 
C. 

kol9vratck,  tka,  »j.  dem.  kolovrat. 

kol9vraten,  tna,  adj.  1)  .vim  Spinurab  gc 
I)ijrig;  —  2)  kolovniten,  rotatorijd),  rotatio, 
Cig'.(T.),  DZ.;  —  ■})  jd)\iniriiicriid):  kolo- 
vratna   fantazija,   Zv. 

kol9vratič,  m.  fleiiie«!  Spinnrob,  Cig. 

kolovratiti,  atim,  vb.  impf.  i)  iiit  .^trei^Iilllf  be» 
grijtcil  )cin:  voda  neprestano  kolovrati,  Erj. 
(.Min.);  —  2)  UiiilDcgc  iiiad)eii,  C;  —  fic^ 
Ijenimtreibcii,  bcninijdjUiiivnieii;  kod  si  ko- 
lovratil  vsi>  noč  r  jv^hSt.;  mnogo  let  je  ko- 
lovratil  po  svetu.  l.jZv.;  —  jd)Ieilbeni,  Z.\ 
stoj  no!  kain  pa  kolovratiš?  Jure.;  —  Uu= 
prbmilig  ftiff".  '^-• 

kolovratov,  adj.  ,\u>u  Spiiiiirnb  gcl)6rig:  ko- 
lovralovo  vieleno,.  Levst.(Zb.  sp.J. 


kolovrt  —  komarec 


427 


komariti  —  k^min 


I 


kolovrt,  vrta,  m.  ber  ^aumel*  ober  S5re:^fafet 

(gvrinus   natator),   Erj.  (Z.). 
kolovfta,  /.    ber    35>agnerftu^(,    Vreme -Erj. 

(Torb.). 
kol9vski,  adv.  burdjeinaiiber,  im  SSirrnjart: 

vse  je  šlo  k.,   Tolm.-  Streh.  (Let.). 
kolp,  m.  =  kolk,  Me^.-C 
kolščica,  /.  ttieifeer  iljangotb,  bie  9JuuWrubc, 

V.-Cig.;  laška  velika  repa  ali  kolščica.  Diet. 
kolter,  tra,  m.  eine  gefteppte  33ettbecfe;— prim. 

srvn.  kolter,  kulter,  it.  coltre. 
koltra,  /.  =  kolter,   C. 
koltrc,  m.  dem.  kolter. 
koltrnica,  /.  bte  i^eftnabel,  C 
kolunder,  Jra,  m.  eine  %x\.  'i)iotl)rab  am  5SJageii, 

nad  Ma ribo rom-C 
kolura,  /.  =  kolora.   Cig. 
koliirati,  uram,  vb.  impf.  favrcit,   Cig. 
kolut,  m.  eine  ntnbe  Sdieibc,  Cig.  (T.),  DZ.; 

odbojni  k.,  bte  ^^ufferidieibe  (am  ©ifenba^n« 

roagen),  DZ.;  —  ber  9tmg,  Cig.fT.J,  nk. ; 

—  hs. 
kolutast,  adj.  jd^eibenfijrmig,  Cig.(T.). 
kolutec,  tca,  m.  tiem.kolut,  fletne  riiiibe  Sd^eibe, 

DZ. 
kolutnjak,    m.    bie   Stittgeleibec^fe,    kolutnjaki 

(annulati),    Cig. (T.),  Erj. (Ž.). 
kom,  m.  ber  2Biberrift,  Cig.,  C,  Strp.;  —  Y>^\m. 

nem.  5lamitt  ? 
komad,  m.  =  kos,  bai'  Stiic!,  nk.;  —  prim. 

hs.  komad,    stsl.  koman.    iz    gr.  v.o\x\idxt.ow, 

Mik.fEt.J. 
komadič,  m.  dem.  komad,  nk. 
komaj,    adv.    i)  faum;    —  2)  =  prav,    recf)t, 

Met.;   komaj  vam  je,    Burg.;    komaj    ji    je; 

zakaj  se  ni   varovala:  Jsvkr. 
komajsati  se,    am  se,   vb.  impf.   \i(i)    f}erum» 

balgen,  Cig.,  Polj. 
komander,    rja,    m.  zapovednik,    tudi :    druge 

stopnje  odlikovanec  pri  nekaterih  zaslužnih 

redih,  ber  Sommanbeur,  Jan. 
komanderski,  adj.  Sommanbeur^:  k.  križ,  Jan. 
komar,   rja,   m.   i)  bie  9JJiicfe,  bie  @elfe;   na- 
vadni k.,  bie  gemeirte  Stecftmiide  ober  @d)nacfe 

(culex  pipiens);    banatski    ali    golubaški    k., 

bie    ©otlubofeer    {^tiege    (simulia    maculata), 

senožetni  k.,  bie  2Bietenfcf)nacfe  (tipula  pra- 

tensis),  Erj. (Ž.);  —  2)  ber  beim  ^artenfpiel 

5ufief)t,  LjZv.,  Kr. 
komara,  /.  ime  črni  kravi,  kajk.-Valj. (Rad). 
komarati,  am,  vb.  impf.  i)  frobbeln,  po  vseh 

štirih  k.,  auf  alleii  tticren  tierunifriccbcn,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  C,  Polj. ;  miif))am  ^entmid)(eicf)en, 

C;  —  2)  fi^  rii^ren,  arbeiten,  fic^  abmii^en: 

komaraj,  in  Bog  ti  bo  pomagal,  Slom.,  Svet. 

(Rok.). 
komarča,  /.  ber  Sfumpfu^,  Kr.- Valj.  (Rad). 
komarcast,  adj.  ftuntpfiifeig :  k.  konj,  Z. 
komarče,  eta,  n.  ba^  junge  5)Jiicfd)cn:   Prišel 

je  komar  s  komarčeti,  Npes.-K. 
i.komarček,  čka,  m.  dem.  komarec. 
2.komarček,  čka,  m.  =  komorač,  Jan.,  Tuš. 

(R.). 
komarec,  rca,  »i.  dem.  komar,  Jan, 


komariti,  arim,  vb.  impf.  i)  =  komarati,  Jan.; 
delal  in  komaril  je  okrog   svoje  hiše,  Vrt.; 

—  2)  ubožno  in  slabo  živeti,  Tolm.  -  Erj. 
(Torb.);  —  3)  beim  Kortenjpiel  5u|ct)en,  Lj- 
Zv., Kr. 

komarjevec,  vca,  m.  bie  Siagiourj  (ophrvs), 
Medv.  (Rok). 

komarnica,  /.  pastirska  koča  v  senožetih  gor- 
skih. Krn-Erj.(Torb.). 

komarnik,  »z.  \iaz-  9Jc^  ^ur  3lbltie^r  ber  SKiJden, 
gliegeit  u.  bgt.,  Mur. 

komaroma,  adv.  ouf  ollen  »ieren  ge^cnb,  Mur. 

komašna,  /.  bie  0atnaid)e;  —  krompir  v  ko- 
mašnah,  (Srbapfel  im  ®d)Iafrod,  Zora. 

komat,  m.  =  homot,  ba§  Summet;  — iz  nem.; 
prim.  srvn.  komat,  Levst.fRok.). 

komatar,  rja,  w.  i)  ber  Summetmoc^er,  Diet.; 

—  2)  bie  groRte  9lrt  ž)umme(,  Gor.;  —  3) 
komatar,  bie  9?tltgbro)'fe(  (turdus  torquatus), 
Cig.,  Valj. (Rad). 

komatati,  am,  vb.  impf.  1^  konja,  bem  ^ferbe 

hai  Stiimmet  anlegeu,  Valj.  (Rad). 
k9mba,  /.    i)  kamba,  Rihenberk-Erj.(Torb.) ; 

—  2)  bie  ^'Uppet,  yavr.(Let.);  —  prim.  hs. 
kuba,   Sluppel. 

k9mbelj,  blja  (beljna),  m.  =  kembelj,  utež 
pri  tehtnici,  Z.,  Valj. (Rad),  KrGora. 

kombinacija,  /.  sestava  (math.),  Cel.(Ar.);  — 
sklepanje,  bie  Sombination,  Cig.(T.) ;  po  kom- 
binacijah (sklepanju)  kaj  najti,  etltia§  COmbi= 
nieren,  Cig.  (T.). 

kombinovati,  ujem,  vb.  impf.  combinierert, 
Cig.(T.),   Cel. (Ar.). 

k9mbljec,  bljeca  (beljca),  m.  dem.  kombelj. 
Valj.  (Rad). 

kome,   eta,  m.  =  kum,  boter,  BlKr. 

komedija,  /.  i)  vesela  igra,  bie  £omobie;  — 
2)  ''^olfeii;  to  je  komedija! 

komedijant,  m.  ber  ^'omobiant. 

komedijantka,  /.  bic  ^loiiiobiantin,   Cig. 

komedijaš,   m.  bcr  ^omijbiailt,  Mur. 

komedijepisBc,  sca,  m.  ber  ^omobienbiditer, 
Cig.  (T). 

komelica,  /.  ==  gomilica,  Jan.;  komelice  = 
gomilice,  Josch. 

k9men,  m.  i)  ber  Mamili,  Jan.;  —  2)  ber 
gcuer^erb,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  SIN.,  Pjk.(Črt.), 
vihšt.:  —  3)  ein  i^orjprung  beim  Ofen,  ouf 
meldjem  biefinber  ju  )ibcn  pflegen,  um  ftc^ 
JU  loarmen,  BlKr. 

komenda,  /.  bie  Drbenžpfriiube ,  bte  Som= 
menbe,  Cig. 

komenjača,  f.  ber  ^erbfe^en,  C,  Mik.,  \'alj. 
(Radj,  v{hSt. 

komendnik,  m.  ber  SJorfte^cr  einer  ©ommenbe, 
ber  Somttiur,  Cig.,  Jan. 

k9menščnica,  /.  =  komenjača,   C. 

komentar,  rja,  m.  razlaga,  ber  Sommentar. 

komentarij,   w.  =  komentar,   Cig.  (T.). 

komet,   m.  repata  zvezda,  ber  S'Dmet. 

komičen,  čna,  adj.  fomijd),  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  nk. 

komik,  m.  ber  £omifer,  nk. 

komika,  /.  bic  Somif,   Cig. (T.). 

k9min,  m.  =  komen,  Mik. 


komis  —  kompa 


428  —         kompakten  —  koncentričen 


komis,  m.  baš'  CSommij^brot,  Z.,  Ljublj. 

komisar,  rja,  m.  neka  vrsta  uradnikov,  tudi: 
poverjenik,  bci  Gpmmtffar;  okrajni,  policijski, 
finančni   k, 

komisarstv9,   u.  baž  Sommifforiot,  Cig.,  Jan. 

komisija,/,  i)  navod,  poverjcnsrso,  bic  (Soni  = 
mijfion;  —  2)  nekdaj:  bie  ^Bcjirf^befjorbe; 
oče  župan  pridejo  neki  dan  klavrni  iz  ko- 
misije, F.rj.(I\b,  sp.);  bil  je  skoraj  vedno 
na  poti:  zdaj  v  komisijo,  zdaj  v  kresijo,  Str. 

komisijski,  adj.  h  komisiji  spadajoč. 

komizg,  m.  'baž  einmalige  3ucfen  mit  ber  Std^jel, 

Jan. 
komizgati,    afn,    vb.  impf.  bie  3Id)jeI  ^ucfen, 

Jan.;    na  vse  le  kratko  odgovarjaš,    ali  pa 

z  ramo  komizgaš.   Glas. 
komnata,  /.  =  čumnata,  kemenata,  Cig.,  Jan. 
komol,   adj.   i)  ^iJnieilo;i,  (^komul")   C;  — 

2)   iii   Jrauerfieibung:    hči    obrobljena    ali 

komola  (^komula")  hodi  po  materi,   Gitts.; 

—  prim.  rus.  komohj,  !^ornerlo§,  stvn.  ha- 
mal,   mutilus,   C. 

komotcati,  am,  rfc.  impf.  mit  beu  ?ld)jeln 
pcfen,  Jan. 

komolčen,  čna,  adj.  Sdbogen-;  komolčna  žila, 
bie  (fObogcnobcr,  Cig. 

komolec,  1'ca,  m.  i)  ber  ©Ilbogcn;  s  komol- 
cem koga  suniti;  —  bcr  2!f)ci(  be^  ?(vme§ 
»on  bcffeu  mittlerem  ©elenfc  bt#  jur  .'ganb= 
iDurjel,  Cig.:  al«  iidngenmaft,  =  laket,  C; 
=  ein  cillfiolb  ^uft,  Z. ;  šestdeset  komolcev 
dolg,  Dalm.;  —  v  komolce  so  si,  fie  ftnb 
je^r  »crtrdglic^,  ^otr.  -  Cig.;  do  komolca 
biti   komu  prijatelj:   >ebr  befteunbct  \t\\\,  nk.; 

—  2)  ber  ^ug  (bci  J^icreni,  Cig.\  zadnji 
k.,  baš  Sprunggelcnf,  C;  —  3)  ba§  'iBonb 
(bei  ben  3iii'nierleutcn),  Cig.;  —  4)  ber  .'oiigel, 
ogr.-M.,   C;  po  solnčnih  komolcih,    Ahac. 

komonika,   /.  ber   33cifu^   (artemisia),    Valj. 

i-Radj.  .Mik.fEt.). 
komonjica,  /.  =  komonika,   C. 
kom9ra,    f.  bie  .^tommer,    hajk.  -Valj.  (Rad); 

(al6  33e^orbc),  Ifabd.-Mik.,   Cig.fT.j;   višja 

računska  k.,  bic  Cbcrrcc^nung^tammer,  DZ.; 

(nav.  komora). 
komorač,   m.    i )  i>ex  ^indiel  (foeniculum  ofrt- 

cinale),  Cig.,  Jan.,   C;  .lej,  jej  komorač.  Da 

te  ne  piknc  pisan  kač.    Dolenji    Kras-Erj. 

rTorb.). 
komoračev,  adj.  '^enČ^eU :  komoračcvo  seme, 

Pjk.  i' Črt.). 
komoračevlje,    n.  baši  Stccfeiifraiit   (ferulago 

galbanifera),   Skrbiua  (Krasj-Erj.  (  Torb. J. 
komoračnica,  /.  ba?  ^eitrfielluaffer,   Cig. 
komoračnik,  in.  bcr  ^cud)eltucin,   Ciff. 
komorika,  /.  bic  Stcinlinbc  (phiilvrca  mcdia), 

I.ošinj  -  Erj  fTorb.),  (hs.);  —  divja  k.,    btc 

.Ucrmc^cicl)C  («.]ucrcus  coccifera),  Mcdv.  (Rok.). 
komornik,  w.  bcr  .Hdmmcrcr,  nk.\   komprnik, 

'>gr.-  Valj. 'Rad). 
kymorništv9,  n.  bic  .Hiimmereriuiirbc,  nk 
komp,  m.  ba#  5[)hibl(d)iff,  i'i[/;>SV.-f;. ;  —  prim. 

nem.  bcr  .Uiinipf,  .Sliimpcn  =  cttun*  i^cr- 

ticftcši,  C. 
kompa,  /.  bic  Jd^rf,  C. 


kompakten,  tna,  adj.  jedrnat,  compact,    Cig. 

(T.). 
kompanija,  /.  oddelek  vojaštva,  stotnija,  bie 

Gompognic. 
kompanijski,  adj.  Gompagnie-;  k.  poveljnik, 
komparativ,    tn.    prim.erjalnik,    ber    6ompa= 

ratio  (gramm.). 
kompas,    m.   sevcrnica,    ber   Sompajl,  Cig., 

Jan.,   Cig.  (T.). 
kompasnik,  m.  bie  Sompaji^biic^je ,  Cig. (T.). 
kompasovnik,   m.  =  kompasnik,   Cig.{T.). 
i,k9mpati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  =  klopo- 

tati,   C. 
2.  k9mpati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  =  kopati, 

baben,  GBrda. 
kompava,  /.  bic  ftengeI(o)e  ©bentjurj  (carlina 

acaulis),   Cig.,  Jan.,   Tuš.(R.);    tudi:    kpm- 

pava,  Kr. -Valj. (Rad);   —  kompava  =  ko- 
stanjeva jezica,   Tolm.-Štrek.  (Let.);  —  prim. 

popava. 
k9mpec ,    pca,  m.  =  klopotec ;   fc^lec^tež  @i, 

Sv.  Jakob  na  .Savi-Erj.(Torb.). 
k9mper,  rja,  m.  =  srakoper;   veliki  in  mali 

k.,  Bolc-Erj.rTorb.). 
k9mperica,  /.  =  komper,   Staro  Sedlo-Erj. 

(Torb.)^. 

I .  kompf ta,  /.  ein  sanfijcfiež  333eib,  C 
2.kompfta, /.  =  kopeta,  Ig(Dol.). 
kompetati,    etam,    ččem,    vb.   impf.  janfen, 

mimoit,  C. 
komplfksija,  f.  bic  Sufotnmcnfafiung,  bie  Som=^ 

pICfiDil   (math.),   Cig.  (T.).   Cd.  (Ar.). 
komplikacija,  /.  bic  58erH)idcIung,  bie  Som= 

plicotion  iphil.),  Cig.  (T.). 
k9mplje,  pelj,  /"./'/.  bic  ^effcf,   C;  v  komplje 

mu  deno  roke,  Levst.(Rok.);  —  prim.  lat. 

compes,   (^eije(.  (?) 
k9mpolja,  /.  i),  Jan.;  mv.pl.  kompoljc,  bic 

.t)od)cbcne,  Cig.,  C. 
k9mrica,  /.  neka  necepljena  hruška.    Mari- 
borska ok.-Erj.(Torb.). 
kompor,    m.   bic  ^raunUJiirj    (scrophularia), 

Medv.(Rok.),   TuS.fŠt.  1.  č.). 
kompot,  m.  zavarjeno  sadje,  ba§  Gompot. 
komtur,   >n.  =  komendnik,  bcr  Gomtbur. 

1.  komiin,  m.  ciiic  i^crticfung  im  ^Inillcr,  Mnr  , 
.\fet.,  Štanga(Gor.) -Valj. (Rad);  —  prim. 
tolmun. 

2.  komun,  m.  i)  bic  Gommuiic,  bic  OJcmeinbc, 
Cig..  .lan.,  C;— 2)  bcr  0cmctiibepIii(i,  bcr 
TOnrftplaH,  niKr.-.\[.;  —  prim.  it.  il  co- 
nnine,   bic   (.MciltcillbC. 

komunikacija,  /.  občevanje,    bic   Gommuni« 

catioii,  nk. 
komus,  »I.  bcr  iButlcnbci&cr,  vihŠt.-Lct.  i<Sji. 

iS-2. 
komuza,  /.  slab  klobuk,  DSv. 
konati,  am,  i'fc. /'/.  cilbigeil :   =  do  kraja  do- 

tirati,  Sov. ;  pravdo  k..  jd)lid)tCH,   C. 
k9ncelj,    clja   (celjna),    m.   cntfcrntcr   SRai^J- 

folbcn,   C;  —  prim.   i.  koccij    i)- 
koncentracija,  f.  usredba,  bie  Gonccutratioii, 

Cig.tTK 
koncentričen,  čna,  adj.  sosrcden,  istosrcilcn, 

coitceiitrijdj,  Cig.(T.},  Cel.(Geom.). 


koncept  —  končevati 


429 


končevav«2c  —  konec 


koncept,  m.  osnutek  spisa,  bož  GoHcept,  Jan., 

Cig.(T.J. 
koncepten,  tna,  aJj.  KottCCptž  ,  Jan. 
koncert,   »i.  glasbena  produkcija,  ba^  Souccvt. 
koncerten,  tna,  adj.  (Soncevt. 
koncertovati ,    ujem .    vb.  impf.   cill    Eonccvt, 

Sonccitc  gebcn,  concerticvcit,  «A-. 
koncesija,  /.  pripust,    dovolitev,    bic  6oucej= 

fioit,  DZ.,  itk. 
koncipient,  m.  bcr  ©iittucvtcr  (5.  ^.  Don  Ur 

funbon),  bev  Soiicipicnt. 
koncipist,  m.  ber  ©onceptžbeamtc,  bcr  (Xonci= 

pift,  C/g-.,  Jan. 
koncljati,^  am,  vb.  impf.  i)\n  unb  t)er  rctfjCn, 

Tr^ič-  Stfck.fLjZv.J ;  —   prim.  kanclati    se. 
koncljanje,    n.    bie    33algerei,    Tr\ič  -  Štrek. 

(LjZv.). 
končaj,  m.  i)  =  pika,  ber  Sc^lui^-puntt,  Cig.; 

—  2)  =  končnica,  bie  ©itbung,  Jan. 
končan,  ana,  m.  =  končar:  gornji   in  spod- 
nji končani,  Zv. 

končanje,  n.  bie  ^eetibigung;  —  bie  !!8ertit= 
gung,  bie  i^crnicf)tung,  Mur.,  Cig. 

končar,  rja,  vi.  bcr  am  Snbe  einee  ®orfee, 
SKarftflecfen?  2Bol)nenbe,  ogr.-C;  ene  vasi 
zgoranji  in  spodnji  končarji,  ogr.-Valj.fRadJ. 

končast,  adj.  groirnartig,  Cig.  ^ 

končatelj,  tn.  ber  3?eenbiger,  Šol. 

končati,  am,  vb.  pf.  i)  beenbeii;  pravda  je 
bila  z  lepo  končana,  »urbe  giitUcf)  betgclegt, 
Cig.;  —  k.  se,  eiiben,  ein  Snbe  nef)iuen; 
kako  se  je  končala  pravda?  —  2)  jugruilbc 
ric^ten;  pijančevanje  ga  je  končalo;— z  de- 
lom se  k.,  fid)  511  Job  arbeitcn,  Cig.;  sam 
se  je  končal,  er  ^at  A^anb  an  ficft  felbft  gc= 
legt;  —  končaj  ga!  bajs  i^n  boc^!  M.;  kon- 
čana reč!  eine  »ersroeifelte,  arge  3ad)c,  V.- 
Cig. 

končava,  /.  i)  bie  93eenbigung,  bož  @nbe,  C; 

—  2)  bie  3ugi"unbericf)tung,  C 
končavati,  am,  vb.  impf.  ad  končati;    1)  ht- 

enben,  M.,  Z.;  fc^Hefeen,  Cig.;  Nemec  govor 
končava  z  glagolom,  Levst.fZb.  sp.J ;  —  k. 
se,  enben,  Jan.;  —  2)  bernic^ten:  lažnike 
končavaš,  Dalm.;  končavaš  te,  kateri  lažejo, 
Trub. 
končavec,  vca,  m.   i)  ber  93eenbiger,  Dalm.; 

—  2)  ber  33erni(^ter:  angel  k.,  Dalm. 
konce,  adv.  =  konci,   C,  Mik. 

konček,   čka,   m.  i)  baž  Gnbd^en,   ba^  (£nb= 

ftiiddien  (einež  gabeuž,  einer  Ser^e  u.  bgl.) ; 

konček  mor\-oza,    sveče;  —   2)   ber    ^^^^^^^z 

Lcvst.fZb.  sp.J. 
koncema,  adv.  =  konci,  Št.-Cig.,  Jan.,  Bes., 

Vest.  (I.  6. J. 
končen,  čna,  adj.  1)  (Snb=,  @c^fufž=,  3/«;-.,  Cig., 

Jan.,  nk.;  končni  zlog,    bie  (Snbfiibe,  Mur.. 

Cig.;  končna  brzina,  bie  (Snbgejdinjinbigfeit, 

Cig.fT.J; —  \<i)l\e^[{(i),  nk.;  cnbgiltig,  nk.;  — 

—  2)  enblid),    Mur.,   Cig.,   Jan.,   Cel.fAv.j. 
končfn,    adj.  jmirnen,    Cig.,   Jan.;    končene 

nogavice,   BlKr. 
končfnat,  adj.  =  končen,   Cig. 
končevati,   ujem,  vb.  impf.  i)  im  93eenbigen 

bcgriffen  fein;  k,  se,  enben,  Jan.;  —  enbi  = 


gen,  anžgeljen,  Jan.,  nk.;  —  2)  jugrunbe 
riditcn. 

končevavec,   vca,  m.  bcr  ^ernic^ter,  Cig. 

končevje,  n.  coll.  ^ttJirn:  pretrga  vrvi,  kakor 
bi   bilo   končevje,  Jiirč. 

konci,  adv.  locnigftcn^,  Mur.,  Jan.,  C,  DZ.; 
konci  ti  bi  me  naj  pustil  pri  miru,  BlKr.; 
naj  gre,   konci   bo   mir,  jv^liSt. 

končica,  /.  "isaž  Sdjlnartcnbrett,  C,  Z. 

končič,   m.  dem.  konec;   =  konček    i). 

končimar,  adv.  =  koncema,  konci,    ogr.-C. 

končina,  /.  i)  bcr  aufeerfte  Jt^eil  einer  Sac^e; 
pl.  končinc,  bie  ©jtremitdten,  Jan.,  Cig. (T.); 
k.  prstov,  bie  (^ingerjpil^en,  C;  —  končine, 
bie 'JUiglaufcr,  Cig.;  bie  ©renjen,  C,  Nov.; 
iz  vseh  krajev  in  končin,  SIN..;  —  2)  bcr 
©nbpunft,  DZ. ;  —  3)  bie  Snbung,  ber  2(u§= 
gang  (gramm.),   C. 

končka,  adv.  =  konci,   C. 

končki,  adv.  aufred)t,  C. 

končljiv,  iva,  adj.  enblid),  Dergonglid),  Cig. 
(T.),   Krelj-M. 

končljivost,  /.  bie  ®nblid)teit,  Cig.  (T.). 

končnat,  adj.  jroirnen,  Jan.(H.). 

končnica,  /.  '^0.^  ©nbt^cil  (einer  Sac^c:  ,v  ^• 
^l  ?Sebertrnmni),  Cig.;  \i<xi  gnb=  ober  gulV 
brctt  eincž  93cttc§,  Cig.;  bae  ©nbbrett  am 
^ienenftod,  Valj.  (Rad),  Navr.fSp.);  prednja, 
zadnja  k..  Gol.;  —  bie  ©nbung,  ber  2Sort= 
anšgang,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  —  =^  konč- 
nik  i),  Jan.;  —  tudi:  končnica.  Valj. (Rad). 

končnik,  m.  i)  ber  5(|terbarm,  ber  SOJaftbarm, 
Cig.;  —  2)  =  končnica,  bae  Snbbrett  am 
i^oljernen  58ieneni"tod,  C.,Tolm.-Štrek.  (Let.) ; 
—  3)  ber  enblaut,  Jan.(H.). 

končnina,  /.  ber  fd)Ied)tere  2^uc^ranb,  bie  Sin- 
jc^rote,  Cig. 

končnost,  /  bie  (£nb(id)fcit,  Mur.,   Cig.,  nk. 

kondor,  rja,  tn.  ber  (Sonbor  (sarcorhamphus 
grvphus) ,   Cig.,  Jan.,  Erj.  (Z.). 

kgndrast,  adj.,   C,  pogl.  kodrast. 

k9ndrav,   adj.,  ogr.-C,  pogl.  kodrav. 

kondrčija,  /.  =  kodrčija  (tudi  kondrcija), 
Lašče-Levst.  (Rok.). 

kondrovanje,    ji.,    ogr.-Mik.,  pogl.  kodranje. 

kondukter,  rja,  m.  izprevodnik,  bet  6on* 
bucteur. 

konduktor,  rja,  »j.  ber  Sonbuctor  (on  ele!trt= 
id)en  93iai(^inen),  Cig. 

konec,  nca,  m.  i)  haž  ^(cufeerfte  eineš'  5)ingc§, 

'Udi'  (Snbe;    sprednji,    zadnji,    zgornji,    dolnji 

k.,  haž  Dorbere,  f)intere,  obcrc,  untere  Gnbc; 
volkodlak  je  v  sprednji  konec  volk,  v  zadnji 
konec  človek,  LjZv.;  prednji,  zadnji  k.,  ba§ 
58orber*,  £)intertl)etl;  —  bie  @pi^e,  k.  prsta, 
jezika;  bcr  Bipf*^'-  ~"  P^-  ^o^'^'h  baš^  ^Opf= 
^dI,5,  bie  9iii[te  (bei  bcn  ^ijijtcrn),  V.-Cig.; 
iiOix>  Xrumm,  ba§  gi-^tt^''-'"^^  i^^^  ^^^  '^^^ 
bern),  Cig.;  Otcftftiide  (Dom  3f"fl<^)'  ^^S-' 
sami  konci  so!  Gor.,  j)':f/!5^;  — brez  konca 
in  kraja,  ofjnc  (Snbc;  — zlo  smo  si  v  konce, 
vo'\x  finb  cinanbcr  abgeneigt,  Cig.,  Z.;  — 
po  koncu  (konci),  aufrcd)t;  po  koncu  se 
držati;  lasje  mu  stoje,  stopijo  po  koncu  (ju 
^erge);  po  koncu  biti,  fic^  anfbefinben,  nid)t 


konec  —  konica 


-  430  - 


koničast  —  konjariti 


im  33ette  (icgcn;  na  konec,  aufred)t,  C;  — 
črez  konce  pasti,  fopfiibcr  fallcn,  C;  —  na 
konec  mi  je  prišlo,  id)  criniiere  mid),  C; 
.  črez  konec  bežati,  iiber  .i">al6  unb  .Hopf  flie^ 
tjen,  C;  —  2)  ber  5(iifang;  od  konca,  an- 
fan9'j,  511  9(nfang;  od  konca  začeti,  »on 
neucm  begiiiiien;  od  konca  do  kraja  (konca). 
tom  'ŠJlnfaiig  bi§  au"«  Snbe,  »on  A  bi#  Z.; 
nima  ne  konca  ne  kraja,  ift  uncnblid},   Cig.; 

—  %)  ba^i  gnbe;  do  konca,  bi§  jum  Snbe; 
brez  konca,  Dt)nc  Gnbe;  ndn,slid),  grimblid), 
Cig.,  Jan.,  C. ;  do  konca  neznan,  DoUltanbig 
unbefannt,  Erj.fTorb.J;  do  konca  predru- 
gačiti,  Levst.(Sauk);  do  konca  len,  grunb= 
foul ,  Cig.;  do  konca  kaj  razumeti,  ettt)a^ 
au§  bcm  Oitunbe  oerfteficn,  Cig.;  vsaki  reči 
trdo  do  konca  iti,  jebev  Sod)C  Quf  bcn  ®ruub 
JU  fommen  Uid}en,  Ravn.;  s  konca,  am  Snbc, 
Z.:  ,sum  95e)(^Iu)ie,  C/g-.; —bie  33ecubigung, 
ber  2d)Iui§:  tako  stori,  pa  bo  konec,  inad)e 
e§  jo,  unb  ba^  2icb  f)at  ein  GnCc,  Cig.;  pri 
koncu  biti,  ,^u  Gnbc  fcin;  na  koncu,  jum 
93e)C^Iuj§,  Cig.;  na  konec,  jule^t,  C;  na 
konec  konca,  ^U  ollerlc^t,  ogr.-C;  —  ber 
9tu#gang;  kakšen  konec  bo  to  imelo?  — 
4)  tia^  6nbc,  bie  SSernid)tung;  k.  sveta,  ber 
Untergong  ber  'Btlt;  saj  te  ne  bo  k.,  es 
foftet  bid)  ja  nidit  bcn  Sopf;  ne  bo  vsega 
k. ,  če  — ,  bie  SSelt  ftirb  be^f)alb  nid)t  p= 
grunbe  get)cn,  njenn  —  ;  ravno  tak  k.  vas 
bo,  iijv  luerbet  bažjelbe  Snbe  iicf)mcn,  mesta 
je  bilo  k.,  bie  Stabt  »arb  scrftort,  Ravn.- 
Mik. ;  k.  vzeti,  jemati,  ein  Snbe  neumen, 
Derge^cn,  jugrunbe  gct)en;  od  suše  vse  ko- 
nec jemlje,  jvih:Št.;  od  žalosti  k.  jemati, 
tior  i]eib  oerge{)en,  Cig.:  k.  dati,  ^ugrunbe 
ric^ten,  C.;—  5)  ber  Sn^f^-  i>°^  8'cl,  Cig.. 
Jan.;  iz  tega  konca,  in  bicjcr  'ŠJlblidit,  C; 
H)  ber  Broirn,  Cig.,  Jan.,  BlKr.;  klobko 
domačega  konca,  Malhinjc  na  Krasu- Erj. 
(Torb.);  pl.  konci,  ber  Š*"'!^"'  Mur.,  Cig., 
Met. 

konec,  praep.  c.  gen.  am  (5nbe;  k.  vasi;  k. 
jezika  se  rado  opotika,  Spreg.  -  Jan.fSl.); 
konec  oči  te  ne  morem  videti,  irf)  fann  bid) 
burd)autf  nid)t  leibcn,  Seno\cče-Erj.(Torb.); 

—  prim.  skonec. 
konferenca,  /.  =  konferencija. 
konferčncija,  /.  posvetovanje,  bie  ©onferen,^, 

Cig.  (T.). 
konfiguracija,  /.   oblika,    bic  C£onfiguration 

(peogr.),    Cig.  (T.). 
konfin,   m   bie  Wreni\C,  C.;  — prim.  it.  confine. 
konfina,  /.  =  konfin,  .SV. 
konflikt,    w.  spor,    navzkrižje,    ber    Gonflict, 

Cig. (T.). 
konglomerat,    m.  labora,   bašS  Gonglonierat, 

Cig.fT.). 
kongres,  m.  shod,  ber  Songrcj*. 
kongručncija,  /•  skladnost,   bic  (5ongrnen,s, 

Žnid. 
kongnienten,    tna,    adj.  skladen,    congruent, 

Cig.  (T.). 
konica,  /.   i)  bie  Spifee,  Cig.fT.),  DZ..  hrj. 

(Min.),  Gor.-Mik. ;  bie  TOefifnpi^C,  Bc$. ;  — 


končni  hrustanec  med  rebri,  ber  ©C^tDCrt^ 
fort)a^,  Erj. (Som.);  —  2)  =  končica,  konč- 
nica,  C. 

koničast,  adj.  fpifeig,  Erj. (Torb.);  lisičji  ušesi 
sta  koničasti,  Vrt. 

kčničen,  adj.  conifc^,  fcgelformig,  Cig. (T). 

konj,  konja.  m.  \)  "baž  ^ferb;  vozni,  vprežni 
k.,  bae  3"3Pff^^^  C7.^. ;  priročni,  odročni  k., 
bQ#  lintei,  red)t#  ge[)enbe  ^f^rb,  Z.;  k.  pod 
sedlo,  \ia?>  Satteipferb,  Mur..  Cig. ;  k.  kfaj 
ruda,  baš  'i^fcrb  neben  bem  Sattelpferbe,  Mur., 
Cig.;  =  vnanji  k..  Cig.\  k.  na  vojko,  k. 
kraj  vojke,  ba§  torbere  ^ferb  lin!^,  rec^tš 
bcim  i^iergefpann,  Mur.,  Cig.;  jezni  k.,  bae 
Sieitpferb,  Cig.,  .Jan.:  področni  k.,  'iiCil  §anb' 
pferb  (baf-  bem  jRciter  nac^gefiitjrt  ttiirb),  Cig., 
Jan.;  tovorni  k.,  boe  3aumpferb,  Cig.,  Jan.; 
na  konju,  ju  ^ferbe;  na  konju  biti,  oDe 
Sd)tt)ierig!eiten  iibermunben  ^abcn;  zdaj  sem 
na  konju;  močen  kakor  konj;  dela  kakor 
konj;  ni  ne  na  konja  ne  na  osla  =  c§  ift 
tt)cber  gebnuen  nod)  geftoc^cn,  Cig.;  —  2)  oer-- 
jd)icbcne  'i?orrid)tungen:  k.  na  ognjišču,  ber 
^cneibod,  Cig.;  —  strojarski  k.,  ber  j^alj« 
bod,  Cig.:  —  ber  bettjegtid^e  ^uttcrtrog  oor 
ben  2Birtč'f)duiern,  C. ;  —  bo§  obere  ®eftell 
eincr  5Seinprcfje,  Št.-C;  —  =  bik.  locenj, 
ber  JHebenbogen,  Cig.,  C;  —  ber  J)nmmer 
on  ber  Jbiire,  Cig. :  —  ber  £)eftel^afen,  C. ; 

—  konji,  bie  2)ad)i"parren,  Kras- Erj. (Torb.); 

—  ber  'i8udel  an  einem  :£>ol5ftamme,  Cig.; 
les  po  konju  cepiti,  Cig.;  —  ber  ^ferbe= 
fattcl  (sella  equina)  (anatom.),  V.-Cig.;  — 
•:;)  povodni  k.,  ba^  (\Iu)Cpferb(hippopotamus 
amphibius),  Jan.,  C  Erj. (Z.):  —  4)  bie 
§(!e(ei  (aquilegia  sp.),  i'^.<;  Soča-Erj.  (Torb.) ; 

—  ruši  konj,  bie  Sted)palme  (ilex  aquifo- 
lium).   Stara  Goraipri  Gorici)-Erj.(Torb.). 

konjač,  m.  11  bcr  ^^Jferbetnecfit,  C,  Z.;  —  2) 
ber  55>afenmeiftcr,  ber  'sJlbbcdcr,  Cig.,  C,  .\ov.- 
ZgD.,  \otr. 

konjačija,  /.  bic  58e{)au)ung  be#  9(bbeder^,  V.- 
Cig. 

konjačka,  /.  bie  Sajenmeifterin,  .\otr. 

konjak,  m.  i)  ber  'ipferbeftoll ,  Cig.,  ./an.,  C; 
iskri  konji  so  jim  stali  v  konjaku,  Zv.;  le 
urno  zapri  kobilo  v  konjak,  Levst.  fZb.  sp.); 

—  2)  ber ''^>feibel)nfnagcl,  Tohn.-.%ek.(l.et.). 
konjanik,  m.  ber  »feitcr,  Habd.-Mik.,  Mur. 
konjani.štv9,  n.  bie  i^ieitcrci,  kajk.-Valj.(Rad). 
konjar,   rja.   m.   i)  ber  ?Kof^hirt,   ber  'i^ferbC' 

Tned)t,  ber  ^Jfcrbcfubrmann ,   \'\hšt.;  —  2) 

ber  ^4^ferbel)dnbler ,   .Mur..  Cig.,  Jan.,  Valj. 

(Rad>;—-\]  cinc  %x\  Sd)ul)nage(,  Kr.-Valj. 

(Rad). 
konj  ara,  /.  bie  ^ferc^e  fiir  ^fcrbe,  Cig. 
konjarčck,  čka,  m.  ber  ^ferbejungc,  Cig. 
konjarica,  /.   i)  bie  fKp)*l)irtin ,    Valj. (Rad); 

—  2)  bad  JSeib  be«  SRoj^^dnbler* ,  Valj. 
(Rad). 

konjarga,  /.  ^-  konjarstvo,  Cig. 
konjarina,   f.  bo*  Slittgelb,  C. 
konjariti,  arim.  vb.  impf.  bcn  '•^Jferbeljanbel  be- 
treiben,  Mur.,  Cig.,  Jan. 


konjarjenje  —  konjina 


-  431 


konjiški  —  konopljfn 


konjarjenje,    ti.   bo§   ^etreibeit   bež   ^4?ferbc=^ 

J)anbcl>5,  Miir.,  Cig. 
konjarnica,   /.    bcr    'ipferbcftad    (,v    58.    cinež 

i^ferbcljanblčrš),  Cig.:  bev  ilfailtatl,  Mur. 
konjarstvo,  n.  bcr  ^!)jferbetianbcl,  CAg.,  Jan. 
konjaščnica,/.  bic  "iBcdaiif  ung  bci?  5(bbccfev§,  Cig. 
konjaštvo,  h.  ba^  ^Ibbecfcrgeiiierbe,  Cig. 
konjcelj,   clja,  m.  =  konice   2),  kobilica,   bie 

.'OCU)d)rccfe,  Zil.-Jam.  fRok.J,  Bes.,  KrGova. 
kpnjcer,  rja,  m.  bie  {^elfenfpi^e,  Tolm.-  Štrek. 

(Let,). 
konjče,  eta,  n.  dem.  koni,  bo^Š  ^^feibdicn. 
kgnjčar,    rja,    m.  =  sle^ur,  ber  5teinrotl)eI, 

G  Brda. 
konjec,  njca,  m.  dem.  konj;    1)  "iia^  ^^ferbc^en; 

lesen  k.,  Zv.;—hn  @aul,  ZiL.  Jani. (Rok.); 

—  2)  =  kobilica,  bie  Jbeuid}rede,  C. 
konjeder,  dera,  m.  =  konjederec,  Jan. 
konjedfrec,  rca,  m.  bcr  Slbbecfer,  ber  Sd)inber. 
konjedfrka,/.  bie  9tbbetfer§frau,  bie  5lbbcrferin. 
konjedfrnica,  /.  bie  9lbbedci"ei,  boS  @d)inbcr= 

hani-,   Cig.,  Jan.,  DZ. 
konjedfrski,  adj.  9(bbecfer=,  Sd)inber=. 
konjedfrstvo,  n.  '^a.?!  Slbbecfer^anbreeif,  Cig., 

Jan.,   nk. 
konjedir-,   pogl.  konjeder-. 
konjegriz,  gnza,  m.  bie  (Sic^orie  (cichorium),  C. 
konjek,    njka,    m.  dem.  konj;    bQ§  'i}5ferbcf)en, 

^'alj.fRad);  konjek,  Mur. 
konjekov,    kgva,    m.  ber  §ufic^mieb,   Levst. 

rzb.  sp.j. 

konjenik,   m.  =  konjik,  Mur.,  Jan.,  v\hŠt. 
konjenijštvo,   n.  =  konjišuo,  Mur.,  DZ. 
konjereja,  /.  bic  ^ferbejuc^t,   Cig..  Jan.,  nk. 
konjerfjec,  jca,  m.  ber  ^^fcrbe,^iic^ter,  nk. 
konjerfjski,  adj.  bie  ^ferbcjud)!  betreffenb,  nk. 
konj^tina,  /.  ba§  ^^Pferbefleiid),  C. 
konjevina,  /.  bie  'iPferbebaut,  Jam. 
konjevladnik,  m.  ber  ^^feibelenfer,  Cig. 
konjič,  »!.  taA  JKojelein,  Valj.  (Rad). 
konjiča,  /.  ba§  9iciterf)eer,  bie  GoDotlerie,  Spes.- 
Cig.,Jan.,  nk. ;  kgnjica,  Xov. ;  (nam.  konjnica). 
konjicelj,   clja,   m.  ha^  9?oi»(ein,  Valj. (Rad). 
konjič,  iča,  m.  dem.  konj;    i)  \)aii  9ib)§Iein ; 

—  ber  Springer  (ini  Sd)arf)ipicl),  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bie  ^^w.\6)Xtdt,  Mur  ,  Jan.,  C;  —  3) 
ber  9JaI)folben  ber  9tiemer,  V.-Cig.;  —  ^)  = 
bik,  locenj,  bie  33ogenrebe,  bie  Judrebe,  C, 
Št.-Z.;  —  5)  ber  Streidibauin  am  iSebftuble, 
Jan. (H.);  —  6)  ber  £>eftelbafen,  k.  in  kobi- 
lica =  dedec  in  babica.  SlGor.-C;  —  iaž 
Spinnfpufbafcben,  C;  —  7)  morski  k.,  baš 
gemeine  Seepferbc^en  (hippocampus  brevi- 
rostrisV  Erj.(Ž.);  —  8)  neka  užitna  goba, 
C,   Glas. 

konjiček,  čka,  m.  dem.  konjič;  i)  \iaž  9toje= 
lein;  —  2)  bie  Seujcbrecf e :  kobilice  in  ko- 
njički so  veselo  črčali  in  drgali.   Glas. 

konjičkati  se,  am  se,  vb.  impf.  pastirska  igra, 
viliŠt.-M'st.  T.  126.,  Fjk.(Črt.  i3i.). 

k9njik,  m.  ber  Solbat  JU  ^ferbe,  ber  9Rciter, 
ber  (SaDaderift ;  (nam.  konjnik,  Met.,  Levst. 
[Rok.]). 

konjina,  /.  r)  ha^  ^^Sferbefleiid^ ,  Cig.;  bie 
^ferbef)aut,  Mur.,  Cig.;  —  duh  po  konjini. 


ber  '!j?fcrbegcrurf),  Cig. ;  —  2)  =  slabo  seno, 

konjsko  seno,   Raidrto-Erj.(Torb.), 
konjiški,  adj.  3ieiter=,  (£at)aflerie= ;  (nam.  konj- 

niški). 
konjištvo,  n.  bic  (£at)aUcrie;  (nam.  konjništvo). 
kpnjka,  /.   neka  smokva,   Ipav.-Erj.fTorb.). 
konjnik,   m.   =  konjik.  Met.,  Levst. (Rok.). 
k9njski,    adj.  ^.^JfcrbC',  3{oVo= :  konjsko  meso; 

konjski  zdravnik,  bcr  (5ur)d)micb,  Jan. 
konjsk<<n6g,   noga,  adj.  pfcrbcfiifeig,  Cig. 
k^njstvo,  n.  bal  '■^^fcrbetDCJen,   Cig. 
k9njščak,    m.  i)   ber  ^^Pferbeiiiift;  —   2)   bcr 

£)ufnagct,  Z.:  —  3)  bie  Siofsfaftanie,  C;  — 

4)  bie  groRte  ©nttung  f^ifolen,  C. ;  —  5)  = 

konjščica,  bie  JRofepflaume,  C. 
kpnjščica,  f.  bie  JRojIpflaume,  Cig.,  Jan..  C, 

Valj.  (Rad). 
k9njščina,  /.  ha^  '!pferbcfrei)d),  Mur.-Cig.,   C. 
konjugacija, /".  sprega,  b.  Gonjligation  (gramm.); 

—  (bot.).    Tuš.  rs.). 
konjiih,  m.  i)  ber  ^ferbefnec^t,  Levst. (Zb.sp.); 

(po  drugih    slovan.  jez.  r)  —   -)    ^  slegur, 

GBrda:  prim.  konjčar. 
konjiišnica,   /.  ber   ^ferbcftad,    Jan.,    Levst. 

(S'aukj. 
konkordat,    m.    pogodba    med    papežem    in 

državo,  'i>ai'  Goticorbat. 
konkreten,    tna,    adj.  stvaren,    concrct,    Cig. 

(T.),  nk. 
konkurs,  m.  natečaj,  stečaj,  ber  Soncur§  (ber 

©laubiger,  ber  58eroerber),  Cig.,  Jan.,  nk.; 

tudi :  konkurz,  nk. 
konkursen,    sna,    adj.  ©oncurš= ,   Jan.,   nk.; 

(-zen,    Cig.,   DZ.}. 
konoba,  /  ^  kanoba,  ber  ^ctfer,  Meg.,  Kras- 

Erj.(Torb.) ,   Bes.;    —    prim.  srlat.  canaba, 

canava,  geEer,  Mik.(Et.). 
konobar,  rja,  m.  =  kletar,  Meg. 
konoid,   m.  ein  fegetartiger  Sbrper,   bal  So= 

lioib  (math.),    Cig. (T.). 
konop,  opa,  m.  ber  Stricf,  Habd.-Mik.,  Guts., 

Jan.,   C,  Pivka- Mik.,  Pol{ane (Istra) -Erj. 

(Torb.),  nk. 
konopar,   rja,   m.  ber  Scilcr,   Cig. 
konopec,    pca,    m.  dem.  konop;    ber    Stritf, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  redovno  obleko  pre- 

pasati  s  konopcem,   Cv. 
konopen,  pna,  adj.  §anf=,  Diet.,  Mur.,  Cig., 

Jan.,    Dol.;    konopno  ličje.    Pire;   konopna 

zrna.    Tuš.  (R.) ;  konopno  platno.  Dol. 
kon9pje,  h.  coll.  Stride,  Zane,  Jan.,  C. 
kon9pka,    /.    bcr   ©riinling    (coccothraustes 

chloris),  Frey.(F.). 
konoplja,  /.  ber  £)anf  (cannabis   sativa);    bie 

lOanfftaube;    k.    semenica.    samica,    črnica, 

samoraščna  k.,  bcr  lt)eib(id)e  Žianf,   Cig.;  k. 

belica,  ploskovnica,  bcr  mdimlidjc  S)anf,  Cig. ; 

pl.  konoplje,  ber  £)anf;    konoplje  treti,    beit 

£)anf  guctfc^en,   Cig.;   gospodari,  kakor  pes 

v    konopljah,    Xpreg.-Mur.;    —    konoplja 

(coll.)  =  konoplje,   Gor. 
konopljar,  rja,  m.  ber  3^iU9'   ^' 
konopljfn,    adj.  f)dnfen,    ^"'flnt'^:    konopljeno 

zrno,    Guts.,   St. 


konoplj^nka  —  kontrabantar        —  432 


kontrabas  —  kopa 


konoplj^nka,  /.  i)  biitarica  iz  obeljenih,  su- 
hih stebel  konopljenih,  s  katerimi  si  sve- 
tijo, BlKr.;  —  2)  bet  ."piinflincj  (tVingilla  can- 
nabina),  .^fur.,   Cig.,  Kr.- Valj.  (Rad). 

konopljica,  /.  dem.  i)  konoplja;  —  2)  = 
konopna  preja.  C;  —  3)  bela  k.,  bic  5bujd)5 
luiubtilmnc  (anemone  ncmorosa),  Cig.,  Mcdv. 
niok.j  ;  rumena  k.,  bic  ranuntclartigc  2Sinb= 
blumc  (an.  ranuncoloiJes),  Mcdv.fRok.J. 

konopljika,  /.  i)  bie  .'panfftaubc,  A/j<r.,  Cig., 
C.  .\oi'.-Mik.,  Vrtov.;  —  2)  ber  Slcujcij^ 
bamn  (vitex  agnus  castus),  Cig.,  C,  Čres- 
Erj.fTorb.J;  (hs.). 

konopljfna,  /.  bie  ^anflcimDanb ,  3/»»-.,  C,- 
uganka:  izpod  pečine  v  jelovino,  iz  jelo- 
vine  v  konopljino  (=  moka  v  mlinu,  ki  se 
v  vreče  deva),  jv^liSt. 

konopljinščica,  /.  ber  Jpo^Ija^n  (galeopsis 
cannabina),    C. 

konopljišče,  «.  ein  ž>Qnfacfer  na(^  ber  Grnte. 

konopljiščica,  /.  ber  ^anfling  (fringilla  can- 
nabina), Cig.,  Frcy.(F.);  laška  k.,  ber  61= 
troncnfint,  Cig.,  Frey.fF.J. 

konopnfn,   adj.  =  konopljen,  Jan. 

konopnica, /.  i)  bo#  ipanffleindcf}*,  Cig.,  Jan.; 
—  2)  bie  3al)n>i'urj  (dentaria),  Cig.,  Robič 
(SKol.);  —  tudi:  bie  SSinbblume  (anemone 
nemorosa),  Z.,  DSv.;  —  3)  bie  Sc^natter« 
cnte  (anas  strepera),    Cig. 

konopnik,  m.  =  konopnjak,   Cig. 

konopnina ,  /.  =  konopljfna,  Jan.;  vrvar 
dela   iz   konopnine  vrvi,   Ravn.fAbc.j. 

konopnjak,  m.  =  konopljiščica,  Frey.  (F.). 

konserva,  /.  tako  pripravljena  jed,  da  se  dolgo 
drži,  bie  (£onjcrDe:  divjinska  k.,  bie  28iib= 
brctconjerDc,  DZkr. 

konservativen,  vna,  adj.  ohranitev  pospe- 
šujoč, con|eroatit),   Cig.,  Jan.,  nk. 

konservator,  rja,  m.  ohranjevavec,  ber  CEoit; 
jcrttator. 

konservatorij,  »1,  glasbeno  učilišče,  bfl^  (£on= 
icrtiatorium. 

konsistorij,   m.  =  konzistorij,   Cig. 

konsonant,  m.  soglasnik,  ber  Soiljoiiant. 

konsorcij  ,  m.  združba  v  kako  podjetje,  ba^ 
(Sonjortium. 

konstatovati,  ujem,  vb.  impf.  istinitost  izre- 
kati, conftatiercu,  Cig. (T.),  nk. 

konstelacija,  /.  stanje  zvezd,  bie  Gonftclla' 
tioil  (astr.),  Cig.  (T.)  ;  =  stiin]c,  razmere,  nk. 

kvnta,  /.  cinc  i^ertiefutifl  ,VDifd)cu  bcm  lAall- 
Hcftcin,  bic  ^e()ciif(iift,  ber  ^crfltcfjcl,  V.-Cig., 
Jan.;  iskati  srebrne  rude  po  planinskih  kon- 
tah ,  Glas.;  —  prim.  it.  cunctta,  3Q}affer= 
flrobeit,  C.  (?) 

kontar,  m.  =  povodec,  bic  ^fcrbc^olftcr,   C, 

i'7/i.*>/. ;   —  iz  madj!.,   C. 
kontcnt,  adj.  indecl.  =  zadovoljen;   —  iz  it. 
contcnto. 

kontinent,   m.  celina,  ber  (lontineut. 

kontinentalen,  Ina,  adj.  celinski,  (ioiitiiieiital  , 
./iin..    nk. 

kontrabant,    »1.  brr  (Joiitrobaiit,   »crbotcncr 

2d)leici)l)aitbcl. 
kontrabantar,  rja,   m.  bor  Scf)tci(f)f)(inblcr, 


kontrabas,  m.  ber  (£outrabaj#,  Cig. 

kontrast,  >?i.  nasprotje,  bcr  CSoiltraft,  Cig. (T.). 

kontr^ga,  /.  ber  @e)je(,  Kras;  —prim.  katriga. 

kontribiicija,  /.  bic  3iranbjcf)a6un9,  bie  (Son  = 
Iributioii,   Cig.,  Jan.,  nk. 

kontrola,  /.  prigled,  bie  dontrolc. 

kontrolnik,  m.  =  kontrolor,   Cig. 

kontrolor,   rja,   m.  priglednik,  ber  (£oiltrolor. 

kontrolovati,  lijem,  vb.  impf.  prigledovati, 
coutrolicren,  Jan.,  nk. 

kontr51stv9,  n.  ha^  (Eontrolrocjen,  Cig. 

kontumacija,  /.  bie  ^^tbjperrung  gegen  an= 
ftcdenbe  Slrant^eiten ,  bie  dontumaj,  Cig., 
Jan.,   nk. 

kontumacijski ,  adj.  (£ontuma5=:  kontuma- 
cijska  služba,  DZ. 

kontumačnica,  /.  bie  doittumajanftaU,  DZ. 

konva,  /.  bie  ^aiine,  Jan.,  DZ. ;— prim.  češ. 
konev. 

konvencija,  /.  dogovor,  bie  (Sonttention. 

konvencijski,  adj.  doMCntion^":  konvencijski 
(-Tjski)  denar,   Cel.  (Ar.). 

kontuš,  m.  eiiic  5lrt  tueibl.  Cberfteib,  Sotr.- 
Levst.(Rok.),  \'est.  I.  6V. ;  — prim.  bav.  kan- 
tusch ;   iz  tur.  kontoš,  Mik.(Et.). 

konvergencija,  /.  stičnost,  bie  doutJergcnj 
(math.),    Cig. (T.). 

konzistorijalen,lna,iii;.  ^OX\.\\.\iOX\<x{' ,  Cig.,nk. 

konzistorij,  »i.  =  konsistorij,  duhovno  sveto- 
vavstvo  (papeževo,  škofovsko),  ba#  Sonfi= 
ftorium,  Cig.,  nk. 

konzul,  m.  nekdaj:  Ijudovladni  oblastnik,  zdaj: 
uradnik,  izvoljen  od  državne  oblasti  v  var- 
stvo domače  trgovine  v  tujih  krajih,  ber 
Sonful,  Cig.,  Jan.,  nk.\  glavni  k..  ber(»icnerQl= 
conful,  DZ.;  namcstni  k.,  bie  ^iUccconjul,  DZ. 

konzulat,   m.  konzulstvo,  bcis  doiijlllat 

konzulski,  adj.  (lonflllor^ :  k.  upravnik,  urad- 
nik, ber  Soniularagent,  ber  Gonjularbeamte, 
DZ. 

konzulstven,  stvena,  adj.  Soiijiilat  ,  (£oiijii= 
Iar=:  konzulstvena  oblast,  bic  ^Pltjlllatbe^ 
t)orbc,  DZ. 

konzulstvp,  n.  bic  6onjuI'5»t)iirbe,  tia^  6on= 
f II lat,   Cig.,  Jan.,  nk. 

koordinata,  f.  bie  Soorbinatc  (math.),  Cig. 
(T.). 

1.  kop,  k6pa,  m.  =  kop,  bcr  Ocftopf,  Gitts., 
Jam.,  Mur.,  Cig.;  ber  .'piil)iicrfd)9pf,  C; 
kopi  na  ženski  glavi,  A'f))'. ;  — k.  kake  gore. 
ber  Wipfel,  bic  '•Scrgfuppc,  (iuts..  Cig. 

2.  kop,  m.  cin  (Mrabiucrf,v'iifl,  bie  .\iaue:  rov- 
nica  je  železen,   ozek   kop.   Kainnik(Gor.). 

3.  kop,  m.  bic  .'oiifte,  Z.;  —  pogl.  kolp,  kolk. 
i.k9p,   i,  /.  bo*  "iBc^aiicii   (,s.  ^-b.  bc*  ®eiit' 

gnrtciK^):  prva,  druga  k.,  bie  erfte,  i^tucitc 
•itadc  (.'oau);  trda  k.,  jv^h.^t.;  o  kopi,  ,yir 
.•Onii.^cit. 

2.  kop,  /.  bic  Sfoiige,  Z. 

I.  kopa,  /.  i)  bcr  Sdiobcr,  .Mur..  Cig.,  Jan.; 
proso  v  kope  devati,  na  kopo  metati,  Dol., 
Gor.;  —  bož  8dloct,  Cel. (Ar.);  kopa  =  00 
snopov ;  —  2)  bcr  .W  oljlcmiicilcr,  Cig.,  Jan., 
Cig. (T.).  Gor.;  kopa  gori,  Gor.;  —  3)  bet 
93er9fcgel,  O/f.cr.);  bcr^i^erggupf,  Jani,  št.; 


kopa  —  kopanja 


433  — 


kopanje  —  k9pčiti 


—  4)  bic  Jpaiiftuolfc  (cumulus),  Cii:.fT.j; 
vrhovi  so  se  zakrili  v  bele  kope,  (jla^.; 
sive  kope  oblakov,  LjZv.;  —  5)  bie  Scftar, 
Jan.;  k.  vojakov,  C;  —  6)  kopa  lešnikf)v, 
orehov  i.  t.  d.  =  štirje  lešniki,  orehi  i.  t.  d., 
t.  j.  trije  skupaj  in  eden  vrhu  njih,  Mtir., 
Gor.,  Dol.;  daj  mi  kopo  orehov,  Kr.-Valj. 
(Rad). 

2.  kopa,  /.  ber  'B6)0\)\,  Jan.:  —  prim.  kop  m. 

;^k9pa,  /.  i)  ber  ^Sabetrog  (?) :  otroka  de- 
vati  v  kopo.  Let.;  —  2)  ber  i^o^ljieget,  C, 
Re^-Baiid. 

kopač,  m.  i)  delavec,  ki  kopa,  n.  pr.  v  vino- 
gradu, ber  ©laber,  ber  ^auer;  —  2)  ber 
Scf)ur^ateu,  Cig.,  C.,  Kras-E>-j.(Torb.) ;  — 
3)  =  ber  streijacfige  9Kiftf)afen,  Cig.,  Ravn. 
'(Abc)-Valj.(RadJ. 

kopača,  /.  i)  =  kopač  2),  ber  Sc{)urf)Ofen, 
Kras-Erj.  (Torb.) ;  —  2)  bie  i^aiigabel,  bie 
Siucijarfige  §aue,  ber  Sarft,  Mm-.,  Cig.,  Jan., 
C.;  — ber  (^roeijacfige)  9J?i[ti}afeii,  Cig..  Xotr., 
Dol. 

kopačica,  /.  i)  bie  ©raberin,  bie  ipauerin;  — 
2)  =  kopača  2),  Cig.,  C;  —  eine  §aue 
mit  jc^mdlcrem,  langlicfiem  Gifen,  Dol..  Bl- 
Kr.;  —  3)  ber  Ž)UfIattid}  (tussilago  farfara). 
Kapele  pri  Bre\icah-Erj.  (Torb.j. 

kopačina,  /.  ein  9(cft"r,  ber  mit  ber  .'ooue  be= 
orbeitet  tuirb,  C;  bajtica  in  malo  kopačin 
na  hribu  boljega  kruha  možu  dati  ne  more, 
Slom. 

kopal,   m.  neka  strjena  smola,  ber  Sopat. 

kopalen,  ina,  adj.  93abe=:  kopatna  soba,  'iiOL^i 
Šabejimmer,  Levst.  (Pril.). 

kopališče,  n.  ber  iBabcptag,  ber  ^Babeort;  v  ko- 
pališča naj  župan  odkaže  taka  mesta,  koder 
ni  opasnosti,  Levst.  (Xauky;  bie  ScfllDemme, 
Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  bie  SSabeaiiftalt,  Cig., 
Jan.,   C. 

kopališčen,  ščna,  adj.  jur  ^-Bobcanftalt  gc= 
^ortg:  kopališčna  sobana,  ber  Surjolon,  Zora. 

kopalnica, /.  ha^  ^Babejimmcr,  Cig.,  DZ.,  Levst. 
(Pril.). 

i.kopalnik,  m.  =  kopališče,   Cig. 

2.  kopalnik,  m.  =  kopanka,   2.  kopanec,  T'.- 

P' 
kopalo,    n.  \ia^   ©rabtDerfgeug,    Mur.,    Cig., 

Jan.;  —  ber  Scf)iir^a!en,  Gg. 
kopalov,    adj.  kopaU:    kopalovo   drevo,   ber 

Šopalbaum,  Cig.;  kopalova  smola,  Tiiš.(B.). 
kopančev,  adj.  Don  grobgemo^Ienem  SBei^en: 

kopančeva  kaša,    Vod.^I^b.  sp.). 

1.  kopanec,  nca,  m.  ber  Sc|ober  (OJarben), 
Jan.;  -—  prim.  kopa. 

2.  kopanec,  nca,  m.  i)  grobgemal^tencr  3Beijen, 
©riifee,  V.- Cig.;  —  2)  čmrlji  kopanci,  ki 
unajo  v  tleh  gnezdo,  Mik. 

kopanina,  /.  i)  eine  aufgegrabene  %ladje,  bag 
©ereut,  C;  —  2)  kopanine,  baž  ^erggut, 
j^oifilien,  Slfineralietr,  Cig.,  Jan.,  Cig.  CT.), 
C,  nk. 

kopanja,  /.  ber  ^SabeJrog,  ber  %xo%,  Mur.,  Št., 
Cig.,  Jan.,  ogr.-C.  ;  k.  za  kopanje  svinj, 
vihšt.;  —  ber^  fioid^trog,  T',-C/^.,  3/. ;  — ber 
93acftrog,   vihšt. ;  —  ein  £a^n  au^  einem 

SloT.-nem.  slovar. 


53(111  m  ftn  m  lil  niivgeI)oi)It,  C;  —  bie  aiijjcre 
9hiji>id)nlc,  bie  .Mai'tunienfd)ale,  u.  \)%[.,  Mur., 
C;  —  bic  11cuirf)Clid)Qle,  Jan.,  vihŠt.;  — 
eine  ftart  aineigcfafjrene  SteUe  ber  Straže,  C. 

1.  kopanje,  n.  1)  baž  ©roben,  bali  ^auen;  k. 
rude,  ber  '53crgbau,  Cig. (T.);  —  2)  ber  9Jeu* 
brud),  M. 

2.k9panje,   n.  'iiai  33aben;  — gnati  konje  na 

kopanje. 
kopanjc-je,  n.  coll.  Saftanien=,  9iuie)c^aten  u. 

bgl.,  Mur.,  C;   —  prim.  kopanja, 
kopanjica,  /.  dem.  kopanja,  'Ha^  Xrog(^en,  C. 
kopanka,   f.  grobgema^lener  ^eijen  (©riige), 

V.- Cig. 
kopar,  rja,  m.  ber  9Jlei(erfo^(er,  Cig. 
i.kopast,  adj.  =  čopast,  Mur.,  Jan.;    kopa- 

sta   kura,   C. 

2.  kopast,  adj.  )d)obcrfi3rmig,  fjaufenformig : 
kopasti  oblaki,  Saufeittuolfeu,  Jes.,  vihŠt.,  C. 

kopaš,  m.  ein  5f)ier  mit  etnem  Sc^opf,  C. 

kopaščina,  /.  taš^  itaugelb,  Jan. 

kopaški,  adj.  .S*")auer= :  cestno  kopaško  orodje, 

bai'  StraRenjcfjanjscug,  Levst.(Cest.). 
kopat,  ata,  adj.  gel)auft  UolI,  gegupft  Doti,  Jan., 

Ziljska  dol.- C. 

1.  kopati,  kopljem.  in:  kopati,  pam,  i'b.  impf. 
graben,  f}auen ;  jamo  k.,  eine  ©rube  graben ; 
rudo  k.,  nac^  Srg  graben;  pod  rudo  k.,  'naž 
Srj  unterfabren,  Cig.;  kopan,  foifit,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.);  kopani  ogelj,  bie  Steintof)Ie, 
Cig.CT.j;  začeti  k.  v  vinogradu,  bie  3Bein= 
gart^auarbeit  beginnen ;  —  f)o^Ien,  C;  — 
beseda  mi  v  srce  koplje,  Dermunbet  mir  ba§ 
^»erj,  C;  —  k.  si  skrbi  na  glavo,  fic^  Sorgen 
bereiten,  C;  kaj  si  take  dolžnosti  na  glavo 
kopljeter  Jap.(Prid.). 

2.  k9pati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  baben:  otroka, 
konje  k.;  dež  me  je  kopal,  ber  JRegen  ^at 
mid)  gemajcfien,  C;  —  k.  se,  (ficf))  baben;  v 
mrzli,  gorki  vodi  se  k. 

kopati  se,    am  se,   vb.  impf.  =  kopičiti   se: 

oblak  se  za  oblakom  kopa,    Vrtov.fVin.). 
kopava,  /.  =  kompava,  Z.,  Rib.-Mik. 

1.  kopavec,  vca,  m.  ber  etmaž  grabt,  ber  ®raber, 
Jam.,  Jan.,  M. 

2.  k9pavec,  vca,  m.  ber  ^abegaft,  Cig.,  C. 
kopavje,    n.  coll.  ^ifteln:    trnje    in    kopavje, 

Cv.;  —  prim.  kopava. 

1 .  kopavka,  /.  bie  ©rdberin,  Cig. 

2.  k9pavka,  /.  meiblicf)er  ^Sabegaft,  Cig. 
k9pča,  /.  bie  Scf}na(le,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  bie 

Sd)IieBc,  bie  ipeftef,  Cig.,  C;  —  tudi  hs. 

k9pčar,  rja,  m.  i)  ber  i-)eftelmac^er,  C/g'.;  ber 
Sc^nallenmac^er,  Z. 

i.kopčati,  am,  vb.  impf.  i)  jc^nallen,  foppe(n, 
Cig.,  Jan.;  —  2)  treten:  petelin  kopča  ko- 
koš, Cig.,  Kr.;  —  3)  k.  se,  ficf)  paaren,  fic^ 
begatten  (Don  3?oge(n),  Cig.,  Kr. 

2.  kopčati,  am,  vb.  impf.  izbivati,  n.  pr.  orehe 
v  kopi,   GBrda;  —  prim.  kopicljati. 

k9pčica,  /.  dem.  kopča;  fleine  Scfinatle,  bie 
»eftel,  Cig.,  C,  DZ.,  Xavr.  (Let.),  BlKr.; 
bie  33ud))cf)liefee,  C. ;  —  pl.  kopčice  =  baba 
in  dedec,  bie  £>eftel,  BlKr. 

k9pčiti,  kgpčim,  vb.  impf.  fnilpfen,   C. 


kopec  —  kopičast 


434  - 


kopičati  —  kopititi 


kopec,  pca,  hi.  =^  kopač,   C. 

kope),  pvli./-  ^dv  ''^ai;  mrzla,  gorka  k.;  suha 
k.,  bav  ^ampfbab,  Z,,  C;  =  parna  k.,  Cif^., 
Jan.,  nk.;  škropilna  (krop-)  k.,  ba#  ^oucf)C  = 
bab,  0>.,  DZ..  =  k.  pod  curek,  LevstJ Pril.), 
=  k.  na  škrop.  ji>ihŠt.;  grezna  k.,  bo? 
Scfelamtiibab,  ^V^.  (TJ;  rudninska  k.,  hav 
aRincratbab,  Cif^.;  —  tudi:  kope),  g.  kopeli, 
Met.;  kopcf,  op:,  kajk.-\'alj.(Rad). 

kopela,  /.  =  kopel,  Diet.,  Hip.,  y{iir.,  C.  Mik. 

kopeJen,  fna,  a^j. 'i8aOC=,  Cig.\  kopelna  obleka, 
bci"  'iBabeanjug,  Cig.\  kopelno  poslopje.  Vrt. 

kopeličar,  rja,  m.  =  kopelnik,  (kopličar)  v\h- 
Št.;   (po  zgledu  besede:  topličar":). 

kopelnica, /.  i)  baji  33abc,vmmer,  tig.,  Jan.; 

—  2)  bie  'Sabcliiannc,  Mur. 
kopetnik,  m.  ber  33abcciaft,   Cig. 
kopelnina,/  ba^  33abeflelb,  bic35QbctafC,C»>-.,C 
kopetski,  adj.  =  kopelen,   Cig. 

i.kopen,  pna,  adj.  i)  fdinceIo§,  Com  ©c^ncc 
bcfrcit;  po  kopnem,  an  Stellen,  \vo  ber  Scftnec 
bcreitš  «eg(iejd}moisea  ift,  Mur.,  M-,  —  2) 
kopno,  bo#  trocfene  Sanb  fopp.  morje),  Cig.. 
.lan.,  Cig.fT.j,  Prip.-Mik.;  gospodar  kopnega 
in   morja,  M. 

2.  kopen,  pna,  adj.  jum  §auen  ge^brig:  kopna 
m  o  ti  k  a,   C. 

koper,  pra,  m.  bcr  '3}t(I  ober  ba^?  ®urfen!raut 
(anethum  graveolens),  Habd.,  Diet.  -  Mik., 
Slur.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.fR.),  Dahn.,  ()gr.-\'alj. 
(Rad);  tudi:  bic  Stamillc,  vihŠt.-C;  ali: 
bie  'JbarlDUrj  (meum  athamanthicum),  Bo- 
hinj-Medv.fRok.j. 

kopata,  /.  bie  .^pčidie,  Dol. ;  kopeti  (k6peti)  iz- 
tegniti =  poginiti.  Jure.;  —  prim.  kompcta, 
it.  gambctta. 

kopeti,  im,  vb.  inipf.  tnud)cln,  niuffici  tuerbcit : 
(o  moki,  kruhu,  senu,  žitu),  C,  Mik.,  Lašče- 
Levst.fRok),  jv^liŠt. 

1.  kopica,  /.  i)  bcr  Q)arbeit=,  Strol}=  ober  ^■>eu 
f)aufcn,  ber  Sd)obcr;  na  kopico  se  mečejo, 
kadar  žito  mencajo  (manejo),  Ji'^/j.SV. ;— bcr 
$)aufe;  k.  opek,  cin  Stpjj  3''^fi^'f  ^-'  ^'''^  '^• 
=  k.  ljudi,  n.  pr.  otrok,  jv^hSt.;  —  kopice 
delati,  ^Burjclbdiiiiie  jdilngcu,  C;  —  2)  bcr 
53er9gi)3fel :  po  gorskih  kopicah  lesketale  so 
se  bele  cerkvice,  Slovan;  —  3)  bcr  ftegci, 
.Sol.;   —  prim.  i.  kopa. 

2.  kopica,/.  1)  bie  Sotfc,  Gut.s,;  (kopice),  neke 
dolge  ženske  nogavice,  RlKr.;  —  2)  bcr 
.Uliiigelbeutcl,  C.;  — 3)  ber 'Jlb|n^  am  3cliiib, 
liol C -Er j. (Torb.) \  —  \)r\m.  kopitcc,    C.  (:) 

3.  kopica,  /.  dem.  1.  kopa,  baž  Sd}Opfcf)Cii, 
.!an.;  bcr  .^iit)ner)d)opf,  C 

.\.  kopica ,  /.  železo,  na  katero  je  nasajen 
mlinski   kamen,   /)o/. ;  —   prim.  2.  kop  /. 

kopicljati,  am,  vb.  impf.  =  z  debelimi  lešniki 
(izbijači)   kopice  lešnikov  izbijati   (igra),   Kr. 

kopic,  iča,  m.   1)  bic  Worbc,  Meg.,  Diet.,  C; 

—  2)  =  kopica,  bcr  Sd)obcr,  C,  .Voi'. ;  — 
kopic,  iča,  kopica  slame  naložene  okrog 
močnega  kola.   Dol.,  jv^li.St. 

kopičast,  adj.  fc^oberf&rmig;  fcflclfSrmifl,  Cig. 
( T.j. 


kopičati,  am,  vb.  impf.  =  kopičiti;  Qitt)Sufen, 
Mur. 

kopičenje,  n.  ba§  9(iipiifen;  -  bie  (£umulo= 
tion,  Cig.,  M. 

kopičišče,  n.  ba^  §lderbcct,  oiif  bcm  bie  ®ar= 
bciiid)ober  gcftnnbfii,    v^hŠt.-C. 

kopičiti,  Tčim,  vb.  impf.  luinfen,  QU=,  aufpufeii, 
tf)iirmcn;  k.  se,  fid)  aii',  Qufl)aufen,  fid)  tf)iir= 
men;  oblaki  se  kopičijo,  C;  morje,  valovje 
se  kopiči,  bic  ^ScIIcii  t^iirmeu  fid),  Cig.,  C; 

—  delo  se  mi  kopiči. 

kopičkati  se,  am  se,  vb.  impf.  iBurjelbSumc 
)d)lagcn,  C. 

kopija,  /.  prepis,  bie  Gopic 

kopijce,  n.  dem.  kopje;  bie  San.^ctte,  Mur.,  Cig. 

kopika,  /.  bcr  6nterl}atcn,  Jan. (H.). 

kopilo,  n.  hcii'  Gaftricrmefier,  Cig.,  C. 

kopina,  /.  bie  ^brombeerftaube  (rubus  frutico- 
sus),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Dol..  jv\hŠt. ; 
rdeča  k.  =  malina,  bcr  S)iitibcerftraui:^,   C. 

kopinjača,  /.  bie  ^rombecre,  BlKr. 

kopinjak,   m.  ber   '^Broinbeerftrauc^,  Tnš.(R.). 

kopinje,  n.  haž  33rombeergeftrdud),  Mur.,  Cig., 
Jan.,  ogr.-Lct.,v(iiŠt.;  igle,  zbadne,  kak  ko- 
pinje, Danj.^Posv.  p.j. 

kopinovka,  /.  bie  "Srombcer^taubc,  C. 

kopinščnica,/.  biei8rombeerc,  Mur.,  Cjv^hSt. 

kopir,  rja,  w.  =  i.  kopica    i),   C. 

kopirnica,  /.  =  i.  kopica  i);  zažgo  kopirnico 
(kopico,  grmado)  suhljadi,  Navr.fLet.). 

kopTsčar,  rja,  m.  bcr  .^Dljlcnbrcnncr,  i>7.V. 

kopisče,  n.  i)  bie  ilolilenmcilcrftdtte,  Mur.. 
Cig.,  Jan.,  Met.,  Gor,;  —  2)  kraj,  kjer  žito 
(ali  tudi  seno)  v  kope  skladajo,  Strek.,  Sotr.. 
v^kŠt. 

kopiščen,  ščna,  adj.  ,yir  ilo^lcitmeilerftatte  9C= 
()iirig:  kt)p?ščno  oglje,   Gor. 

kopitar,  rja,  m.  i)  ber  iJeiftcuidjilctbcr,  Mur., 
Cig.,  Jan..  Štrck. ;  —  2)  kopitarji,  bie  (5in^ 
(jllfer  (solidungula),   Cig.fT.j,  Erj.  (Ž.). 

kopitast,  adj.  i)  bcl)uft,  Cig.;  —  2)  Ijiiffijrmig. 

kopitati,  am ,  vb.  impf.  i)  mit  bcm  .'oufc 
ftampfcit,  C,  Zora;  —  2)  au^Jidilagcu  (w\\ 
^^jfcrbcii),  C;  —  mit  bcn  %\\\hin  um  fid) 
id)Iagcit,  Kras- Lcvst. (Rok.);  —  ,^Qppcln:  riba 
na  suhem  kopita.  Z.;  —  tudi:  kopitati.  Dol. 

kopitce,  n.  dem.  kopito;  i)  flcilier  ilcifteit ; — 
fleiiicr  ,'č>iif:  —  2)  bo^  ^i)"tolen)d)dttd)cn,  C; 

—  3)   bic  J-UJjjodc,    C.  (:);  prim.  2.  kopica. 
kopitcc,  tca,  m.  bie  Sode,  Jan.;  (bei  ^^Jontoffel, 

(iuts.?);   pogl.  kopitce  3). 
kopiten,  tna,  adj.   i)  ^i\\--,  Seiftcit  ,  .^olbcn; 
(mož  kopitni  =  črevljar,  Preš.);  —  2)  l)ufig, 
Cig.,  Jan. 

1.  kopiti,  im,  )'fr. /m/'/.  Dcr)d)neibcn,  coftricrcit, 
.^leg..  Mur.,  Cig.,  Jan.;  kopljen  junček,  v\hSt. 

2.  kopiti,  im,  vb.  impf.  Sd)Pbcr  innd)cn,  Cig.; 

—  =  stavkati;    Za    žnjico    snopje  se  kopi, 
Vod.fPc.t.). 

3.  kopiti  se,  im  se.  vb.  impf.  =  kopeti,  lltuffig 
tucrbcit,  iiiiid)flii,  C;  seno  se  kopi,  ba^  $)CU 
bninpft,  ,/an..  Mik. 

kopititi.  itim,  >'K  impf.  i)  mit  ben  4>ufcn 
1'traiiipfcii,   ('ig.  C:  —   21   k.  se:    konju    se 


kopitljaček  —  kopnenje 


435 


kopneti  —  koprivnik 


sneg  kopiti  :=  pri)cma  se  spoJaj   kopit,    Cif^.. 

kopitljaček,  čka,  m.  =  majhen  otrok,  ki  z 
nogami   kopiti ja,    \'rt. 

kopitljati ,  am ,  vb.  impf.  mit  bcn  f^fufjcfieii 
lloniin)d)lagett,  Rib.- M.,  Vrt.,  Lašče -Levst. 
rRok  ). 

kopTtnat,  adj.  i)  f)uftg,  Jan.  (H.);  —  2)  k. 
sneg,  ki  se  rad  kopiti,  Z. 

kopitnik,  m.  i)  ber  Sin^ufer,  Ci^.;  —  2)  bic 
CUropcitjc^e  Jpofeltuurj  (asarum  europaeum), 
Ci^.,  Jan.,  Tiiš.fR.J;  tudi:  bie  GiltnbcIiTbc 
(glechoma  hederacea),    C,  Meciv.fRnk.). 

kopTtnjak,  m.  hai  .s^ufmcffer,  C 

kopito,  H.  i)bev£^uf,  bie  uttijeipalteite  Slane; 
stisnjeno  k.,  bcr  ;!puf5luang,  DZ.;  trdega  ko- 
pita, ^artlinfig,  Cig.;  —  dobro  mi  je  kopito 
trebil,  er  f)at  mirf)  tiicfttig  gejagt,  C;  —  2) 
ber  Seijten;  —  kopita  pobrati,  ficf)  bation 
niad)en;  pobrati  šila  in  kopita  ter  oditi,  feine 
jiebeii  Sacften  sufammen^acfcu  unb  fortgeiicn ; 
mož  starega  kopita,  etn  9.1{ann  non  altcm 
Scfirot;  po  starem  kopitu,  nad)  olter  ^iJanier, 
nad)  bem  alten  2d)Iage;  vsi  so  po  enem 
kopitu,  fie  finb  alle  iiber  cinen  Seiften  ge= 
jcf)Iageu,  Cig.;  vse  po  enem  kopitu,  otle^ 
nad}  einer  gacon;  —  3)  ber  @ewc:^rfolbeii, 
Cig.,  Jan. ;  —  4)  ber  ^obenftocf  einež  Sorbe^ 
(bei  ben  Sorbfleditcrni,  Cig.;  —  5)  ber  Cb[t= 
ferti,  ber  Siirbiefern,  C. 

kopitovec,  vca,  m.  ber  (Sin^iifer,  Jan.,  C. 

kopjanik,  vi.  ber  ^ifentrdger,  ber  2ait3!ned)t, 
Habd.-Mik.,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  Levst. 
(Zb.  sp.J. 

kopjar,  rja,  m.  i)  ber  Speermad)er,  Cig.;  — 
2)  ==  kopjanik,    Cig.,  Jan. 

kopjast,  aJj.  ipie^formig,  laii^cnfonnig,  Cig., 
Jan.;  suličast  ali  k.  list,    Tiiš.fR.J. 

kopjaš,  )n.  i)  ber  Scaiij^entrager,  Mm:,  Mik.; 
—  2)  ber  gofinentrager  bei  .t>Dd),5jeitcn ,  C, 
i'llišt. 

kopjf,  n.  i)  bie  Sanje,  ber  Spie^,  Habd., 
Meg.,  Alas.,  Diet.,  Mtir.,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.J,  Dalm.,  Krelj;  metalno  k.,  ber  2Jurf= 
ipie§,  Cig.;  —  2)  bie  Sodijeit^fafine,  C 

kopjemfčec,   čca,  m.  ber  3pceriperfcr,  Šol. 

kopjemet,  meta,  m.  "ba^  Speerhjcrfen,  Šol. 

kopjanik,   m.  =  kopjanik,   Cig.,  Jan. 

kopjen9sec,  sca,   m.  kopjanik,   Cig.,  Jan. 

kopjice,  n.,   Cig.,  pogl.  kopijce. 

kopjišče,   n.  ber  Sanjenid^oft,  Cig.,  Jan. 

kopka,  /.  =  kopje   i),  Miir. 

k9pkati,  am.  vb.  impf.  in  fleinen  S^^eilcii 
^craulgraben,  griibeln,  Cig. 

kopljlnec,  nca,  m.  ber  5?er)d)nittene,  Cig., 
Ja.i. 

i.kopljenik,  m.  =  kopljenec,  Miir. 
2.  kopljenik,   m.  =  mernik,  M.,  Xov.,  pogl. 
kupljenik. 

kopij enje,  n.  ba§  SSerjc^neiben,  ha§  (Sn{man= 

nen,  Cig. 
kopnfn,  adj.  gontinental^,  Cig.  (T.). 
kopnenje,   n.  ba§  9(uftl)0uen,  bae  Sd)mc(,^cn 

(bež  Sc^nee^). 


kopneti,  im,  vb.  impf.  idjnirljcii,  jerge^eii  (»om 
3d)uee) :  sneg  kopni ;  —  srce  mu  kopni,  er 
uiirb  nuitljlO'?,  Cig.,  C. 
kopnica,  /.  eiue  ld)neeloie  ^-Ifidje,  Jan. 
kopnina,  /  čine  fdjnecloie  5tS<i)'-\  Cig.,  C. 
kopnja,  /.  =  kop,  bic  .'ponarbcit,   Cig.,  Jan. 
kopnjačina,  /.  =  kopnina,    C. 

kopnota,  /,  =  kopnina,  Jan. 

kopnozfmeljski,  adj.  fcftlnnbijdj:  kopnoze- 
meljsko  vodovje,  Sanbgciudficr,  Jes. 

koprc,  m.  i)  bcr  ^cndjcl  (foeniculum  vul- 
gare),  Meg.,  Dict.-Mik.,  DZ.,  Tuš.fR.J;  — 
tudi:  bie  Sop^ien  =  3{aufe  (sisymbrium  So- 
phia),  Cig.,  Medv.fRuk.);  —  2)  obgefaCene 
2'aniiennabel,  C. 

kopfcati,  am.  vb.  impf.  jdjlcppenb  trcten,  ^in* 
fen,  C. 

kopfcniti,  pfcnem,  vb.  pf.\ixi.x^t\\'.  s  sedmega 
klina  na  tla  k.,  SIN. 

koprcun,   m.  =  koprc  2),   C. 

koprčev,  adj.  5cnd)e(=,  Cig.,  Jan. 

kopfkati,  am,  vb.  impf.  =  koprcati,  vihŠt.-C. 

koprica,  /.  in  ber  9Jhit){e  ba^^  anf  ben  33oj:= 
nagel  paffenbe  ©ifen  im  2auf[teine,  Cig.,  Dol., 
Št. 

koprič,  m.  =  koprc   i),  Alas. 

kopričev,  adj.  5end)cl=,  Cig. 

kopriva,  /.  i)  bic  33renneffcl;  mala  k.,  fleine 
33rcnnc)'fcl  (urtica  urens),  velika  k.,  grofec 
obcr  2Salbbrennc[fc(  (urtica  dioica),  Tuš.fR.J; 
mrtve  ali  konjske  koprive,  bie  tanben  9{e|ie(n, 
C;  mrr\a  bela  k.,  (lamium  album),  Mitr., 
Cig.,  Tuš.fR.J;  mrtva  lisasta  k.,  bie  geflecfte 
Saubneffel  (lamium  maculatum),  Tuš.fR.J,= 
prisadna  k..  Z.;  mrtva  rumena  k.  (gale- 
obdolon  luteum),  Tuš.fR.J;  ==  zlata  k.,  Z.; 
mrt\-a  škrlatno  -  rdeča  k.  (lamium  purpu- 
reum),  Tuš.fR.J;  kopriva  ne  pozebe  =  lln= 
frant  Dcrbirbt  nid)t;  tudi:  v  koprivo  ne  trešči, 
jv:[IiSt.;  —  2)  kozje  ime,  Baska  dol.-Erj. 
fTorb.J. 

koprivar,  rja,  m.  ber  9?ef|cIJ!panner,  Cig.;  mali 
k,,  ber  flcine  gudi§  ober  9tcife(fa(ter  (vanessa 
urticae),  veliki  k.,  bcr  grof5e  '^nč)§  (vanessa 
polvchloros),  Erj.fŽ.J. 

koprivarica,  /.  muha  k.,  bie  9?effelf[iege,  Cig. 

koprivček,  čka,  m.  dem.  koprivec,  Z. 

koprivec,  vca,  m.  bcr  3iirgelbaum  (celtis  au- 
stralis).   Z. 

kopriven,  vna,  adj.  =  koprivji,   Cig.,  Jan. 

koprivica,  /.  dem.  kopriva^  i)  fleine  ^renn= 
neffel;  — 2)  brennenbe  Sicbe  (Ivchnis  chalce- 
donica),   C. 

koprivina,  /.  ha§  'Dicffelgcftrand),  Cig.,  Jan. 

koprivišče,  n.  ber  Crt,  \vo  'sBrenncffcIn  iDadjfcn, 
Mur.;  ber  9fe|jelacfer,  C. 

koprivje,  n.  coll.  liBrennefjclii,  ba»  33rcnnc|fcf= 
gcftrauc^,  Mur.,   Cig. 

koprivji,  adj.  9?c|lc(=,  Mur.;  —  koprivje  je- 
zičen, čine  bci^enbe  Sprac^e  fiif)renb,  C. 

koprivnica,  /.  i)  koprivnice,  9tcffeln  (urtica- 
ceae),  Tuš.fR.J;— 2)  bet  Q\ixQClbamn  (celtis 
australis) ,  Štrek. 

koprivnik,  m.  i)  baž  SJeffeltUC^,  Cig.,  Jan.; 
—    2)  =  koprivnjak,   bov  ^Srcnncjielmn#, 

28+ 


koprivnjak  —  koracati 


436 


korač  —  kprar 


Cig.; 


3)  bcr  ©cifteffticl  aii#  3"'^9f'^''f(V 


koprivnjak,  m.  ha^  93iemici'Klmu^,  .Uhc. 

koprivovec,  vca,  w.  i)  ber  3iifiiclf"iiim  (ccltis 
aiistralis),  C;  —  2)  eiii  {aui  ^iivc^elifol^  ucv- 
fcrtifltcr)  ©eifeelftiel,  Cig. 

koprivovina,  /.  =  koprivina,  Jan. (H.). 

koprnenje,  n.  bo§  Sd)mad)tcn ;  "naž  )el)njud)tigc 
l^crlangen. 

koprneti,  im,  vb.  impf.  Dcrgcfien,  oerirf)ma{^ton ; 
od  revščine  k.,  Ravn.;  od  tvoje  jeze  kopr- 
nimo, Ravn.;  od  strahu  k.,  /?Krg. ;  — {(f)mQcf)= 
tcn,  (edijen:  od  žeje  k.,   Mur.,  Cig.,  Jan.; 

—  k.  po  čem,  ein  ie^ujuditigc^  9?eilaiigen  nac^ 
etttiQ§  Ijaben;  — prim.  kopneti,  Levst.fLjZv.j. 

koprnina,/.  bcrTill(anethumgraveolens),  Cig. 
koprolit,  »I.  okamenelo  govno,  ber  Soprolit^, 

Cig.fT.j. 
k9pski,  adj.  kopsko,  bie  3c>t  JtDtic^eu  4  iiitb 

5  U^r  nacf)mittag§ :  vzpomladi  se  ovce  pri- 

ženo  v  kopsko,  da  jareta  sesajo,  tudi :  solnce 

stoji   na  kopskem,    Tolm.-Erj.(Tovb.). 
k^pščak,  m.  mala  južina,  ki  se  daje  delavcem 

„v  kopsko",   Tolm.-Erj.(Torb.). 
kopuča,  /.  1)  gruča  lešnikov  na  leskovi  veji, 

Tolm.-Erj.fTorb.J;  —  2)  bie  firt)i"talbriite, 

Krj.r.\fi>i.J. 
kopulacija,  /.  bie  Soputotion  (bot.),  Tuš.fB.J. 
kopulja,  /.  čine  jcf)ma(e  $)auc,   Z.,  Kr.-Valj. 

(Rad);  bic  9teutf)aue,   Cig.,  Jan.,  C. 
kopuljica,  /.  dem.  kopulja.  Z.,  C 
kopun,    m.  i)  bcr  ftapaun;  —  2)  ber  58er= 

fc^nittene,  Mcg.;  —  prim.  srvn.  kappun,  lat. 

capo.  Mik.  fEt.j. 
kopunar,  rja,  m.  bcr  .^'apaunf)SnDfer,  ogv.-M. 
kopunče,   eta,  n.  flcincr  ftapailti,  Mur.,  Valj. 

niad). 
kopunček,    čka,  m.  dem.   i.  kopuncc,   flcincr 

ilopaun. 
i.kopunec,  nca,  m.  dem.  kopun,  }'alj.fRad). 
2.kop{inec,    nca,    m,  bcr  .'piigci,  Hal.-C;  — 

prim.    I.  kopa. 
kopuniti,  unim,  vb.  impf.  (cincn  $o{)n)  fappctl, 

tapanncn,   Cig.,    C;    k.  petelina,    \'od.fI^b 

sp.),  >'t/i.SY. 
kopunjak,  m.  bie  .^itnpniincuftcige,  Cig.,  C. 
kvpva,  /.  =  kopel,  (^ig..  Jan.;  k.  prerojenja, 

Jap.fSv.  p.). 
kor,  m.  i)  ba§  CS^or,  bie  (Sniporfirc^c;  na  koru 

peti;   —   2)  :=:  zbor,  ber  G^or,  Cig. (T.),  nk. 
kor,  cttnj.  nam.   kakor.  Kor.,  Z. 
kor,  adv.  nam  kar,  nikar    C,   \ap^t.-  LjZv., 

Kor. 
kora,  /.  bie  JRtttbe,   bic  Sniftc,  Ilabd.-  Mik., 

Cig.,  Jan.;  tr.ši  kot  kora,    Kr.-\'alj.f Rad); 

—  flcfrorcnc  terbfdjoflc,    C;    bic  tJiC'ict}onc, 
Ciils.,  .Mur.,  Fr.-C. 

korabclj,    blja,    m.  ==  ladja,   Cig. (T.),  Jan., 

nk.;  —  rus. 
koracalQ,  n.  bcr  Scfileiibcrcr,  Cig. 
koracanje,    »1.  bcr  ,sd)lciibcrgang ,  Cig.;    bcr 

WniiicgQng,  Jan. 
koracati ,   5m ,   vb.   impf.    jdjlncrfiitlig   gchcn, 

idjlmbcril,   Diet.,  Cig.,  Jan.:  spehan   je  ko- 

racal   scipotnik   po  konjskih   stopinjah,   Juri: 


korač,  »j.  i)  bo^  Sd)reiteu,  Pict.;  —  2)  = 
korak,  Meg.,  Jan.,  Re^.-Mik.;  neso  veliko 
koračev   narazen,   Roli. 

1 .  korača,  /.  groRC  jRinbc,  C. 

2.  k  orača,  /.  i)  bcr  Sc^ritt,  C;  —  2)  med- 
nožje :  strgal  sem  hlače  v  korači,  Koborid- 
Erj.rTorb.);  —  3)  =  roglja,  jioei  in  einem 
Stielc  ftedeitbc  Spi^cn,   C. 

koračaj,  m.  bcr  3(^ritt,  bie  Sd)ritttt)eite,  Habd.- 

Mik.,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   C,  nk.,  v\h^t. 
koračiti,    ačim,    vb.  impf.    i)  )d)reitcn,    Meg., 

Boh.,   Guts.,   Cig.,  Jan.,   C.,  Prip  -Mik.;  k. 

iz  sobe,  k.  črez  vrt,  Jurč.;  —  2)  k.  se,  fic^ 

iprci.Jieii,  Štrek. 
koračnica,  /.  i)  iztezna,  cevkasta,  sesalna  no- 

žica  mekužcev  (ambulacrum),  Erj.fZ.);  — 

2)  ber  Sliarfc^  (pesem  ali  godba),  nk. 
koračtjn,   m.  neko  orodje:    s  koračunom    ga 

je  posekal,   SIN.;  —  prim.  2.  korača  3). 
korajža,  /.  =  srčnost;  —  iz:  (Souragc. 
korajžen,  žna,  adj.  =  srčen,  coiiragicrt. 
korak,    m.  bcr  Sd^ritt;    drobni,    mali  k.,    bcr 

3rocrgid)ritt,   Cig.;   konj    opeša  na  mali   k.. 

Vrt.;  v  k.  stopati,  im  Sc^ritt  eint)erge^en, 

LjZv. 
korakati,  akam,  vb.  impf.  fd^reitcn,  OU§tretcn; 

iitarjittcren,  C,  nk. 
korakniti,  aknem,  vb.  pf.  eilten  Sdjritt  i^nn, 

Hal.- C,   SIN.;  —  k.  na  konja,  auf§  ^fcrb 

fpringeii,  C. 
korakoma,  adv.  )ci)rittluciic,  Sc^ritt  fitr  Sc^ritt, 

Mur.,   Cig.,  Jan.;   im  3d)ritt,  IjZv. 
koral,  m.  zborno,  cerkveno  petje,  bcr  S^oral, 

Jan. 
korala,   /.  =   koralda,    koralja,    bic  .^oroflc, 

Cig.,  Jan.,   Erj.  {Ž.j. 
koraMa,  /.  bie  J^oralle;  tudi:  koralda. 
koratdar,   rja,  »i.  bcr  .Slorallciimadjcr,  Cig. 
koraldast,  adj.  ftoroUcn,   Cig. 
koralden,  dna,  adj.  iVoraUcn=. 
koratdišče,   n.  =   koraljišče,   O'^. 
koralja,  /.  bic  .Uorallc,   Cig.fT.j;  —  stsl. 
koraljast,    adj.  forollenartig ,    Cig.fT.j,  Erj. 

f.\Iin.). 
kofaljen,    Ijna,    adj.  ,UoraIlcn':    -Ijni    greben, 

'i>a^  ,UoraUcnritf,  Cig.(7\). 
koraljišče,  n.  bic  .Slorallcitbailf,   Cig. (T.). 
koraljnica,  /.  bic  (Miftuattcr  (elops  corallinus), 

Erj.  (Z.). 
koraljnik,  »1.  bcr  .ttctraOcilftOcf,  Cig. (T.),  Erj. 

(.Min./. 
koran,    »j.    mohamedansko    sv.    pismo,    bcr 

.Uoraii. 
korant ,    m.    1)    korant    je    gonjač    oračev    na 

pustni  dan    (eiii  luilb  iiiivfclictibcr  TOiiiiu  in 

raulicm  %i\}^,  mit  .voriioru),  v\h.^t.  -  C. ;  — 

(korant  =   kurent,   .Vo^.) :  —  2)  bcr  griilic 

flcnicfeborc  Icidjfiofd),  Hal.-C. 
koranta,  /.  i)  bic  .<li-5te,   C;  —  2)  ungojd)i(ftC 

"IScilnHicrjon,  C. 
korantača,  /.  =  koranta,   C. 
korantačka,  /.  =^  koranta,   Hal.-C. 
korantati,    am,   vb.  impf.  fc^lucrfddig    cin^cr' 

gcl)i'll,   i'j/i.ŠV.-f;. 
kvrar,   rja.  m    bcr  (5l)orf)crr,  bcr  ®pni()crr. 


k9rarica  —  korcdica 


-   437 


korednost  —  kor^nast 


k^rarica,  /.  bic  GaiiDniifiit,  0>.,  Jan. 

kvrarski,  adj.  bie  TomI)Circn  bctvcffeitb;  k. 
zbor,  'iiai  ®ontcapitcl,  Jan. 

k9rarstvo,  n.  bic  ^omtieneiilinirbc,  bn^  Sa^ 
nouicat,  Diet.,   Cig.,  Jan.,  C. 

korasa,  /.  bcr  ."plinb^lattic^  (thrincia  hirta), 
Joscli. 

korat,  m.  i)  =  korant  2),  ogr.-C,  Mik.;  — 
2)  ber  9.1ianii  im  'DJiciibe,  Zil.-Jam.fRok.J. 

koraža,  /.  =  korajža,   C. 

kgrba,  /  bcr  torb;  ber  runbc  ^opftorb,  jv^h- 
Št.:   —  =  koš,    C;   —   iz  nem. 

korbač,  m.  einc  2lvt  ©eifeel,  bic  c*il'arbatfcf)c, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  iz  konopelj  spleten  bič, 
BlKr.;  —  iz  bekovih  šibic  spleten  bič,  s 
katerim  se  n.  pr.  na  nedolžnih  otrok  dan 
tepežkajo,  jvihŠt.;  —  prim.  tur.  kerbač, 
Mik.  (Et.). 

korbaca,  /.  grofeer  ^orb,  Mur..  Volkm.-  Pjk. 

korbar,  rja,  m.  bcr  S^orbflcd^tcr,  M.,  Danj.- 
Valj.fRad);  —  korbar,  A>. 

korbin,  m.  =  vinika,  divja  trta,  GBrda;  (tudi: 
korbijan,  Datuje  [Goriš.]). 

korčec,  čca,  m.  dem.  i)  korec;  — 2)  =  korček 
(cvclamen),  (korčec)    Valj.  (Rad). 

korček,  čka,  m.  i)  dem.  korec;  —  2)  beli 
k.,  bnž  ©(^Itceglocfcfien  (galanthus  nivalis), 
Cig.;  —  Bogov  k.,  \iaž  ©oubrot  (cvclamen 
europaeum),  Tolm.-Erj.fTorb.J;  tudi  samo: 
korček,  LjZr. 

korč^vina,  /.  coll.  8tiicf(^en  bon  ^ofiljiegehi, 
C,  Št  rek. 

korčič,   m.  =  kebel,  ogr.-RaičfKol.J. 

korčiilja,  /.  ^olseruer  Sc^ii^floffel,  Xotr.,  Rib. 

kordec,  dca,  m.  flcine^  Sd^lDcrt,  Diet.,  C; 
bcr  ©old),  Habd.-Mik.,  Jan.;  —  prim.  tur. 
k'ard,  Mik.fEt.). 

kordel,  m.  bcr  Sc^crgc,  Mik.,  BorovljefKur.J- 
Jaru.fRok.);  —  prim.  kordec. 

kord9n ,  m.  bic  ©renjfettc,  bcr  ©orbou ;  vo- 
jaški k.,  bcr  SJhlitiircorbon. 

kordovan,  m.  ber  Sorbuan  (einc  %xt  Sebcr), 
Cig.,  Jan. 

kore,  pron.  =  kaj ':  Staro  Sedlo  pri  Kobo- 
ridu-Erj.(Torb.)\   („kuore")  Ben.-Kl. 

kore,  eta,  m.  =  kurent,  Solkan  (Goriš.J-Navr. 
(Let.). 

korec,  rca,  m.  i)  iz  skorje  napravljena  po- 
soda, Savinska  dol.\  baš  3c^Dpigefafe,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Mik.,  Štrek.,  Ravn.,  Notr.;  — 
en  korec  mrzle  vode,  Z)a/m.;  —  bcr  Scfjcfjcl 
(ein  GJctrcibemafe),  Mur.,  Cig.,  Mik. ;  =  ge= 
gupftcr  aitegen,  5/Gor.:  — 2)  ber  ž)D^l§icgcI, 
Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  Štrek.,  Kras,  Goriš.- 
Erj.fTorb.J;  s  korci  krita  hiša,  Zv.;  —  3) 
bie  Sofiljc^aufel,  Cig. ;  —  4)  bie  ?Bafferrab= 
jelle,  Jan.fH.j;  mlinsko  kolo  na  korce,  ein 
SJJii^Irab  mit  BeHen,  ein  ©c^opfrab,  Z.,  Dol., 

jv:;hŠt. 
kored,  adj.  indecl.  ebenbiirtig,  V'.-C/g-.;  — k.  biti, 

ein  fcf)one§  ^aar  0Ui^marf)cn  (§.  33.  bon  ^fer=^ 

ben),  V.- Cig. 
koreden,  dna,  adj.  ebcnbiirtig,  ^'.-Cig. 
koredica,  f.  =---  red,  ber  CiJin^jdjnjabcn  (bcint 

m&ijm),'  Rei.-C. 


korednost,  /.  bic  Gbenbiittigfeit,  V.-Cig. 
korej,  m.  bcr  (Sborcno  (verzna  stopa)  =  trohej 

(-U),    Cig. 
korelativen,  vna.   adj.  soodnosen,  corrdatiti, 

Cig.  (T.). 

korelek,  Ika,  m.  bie  9Jia§fe,  Cig.(T.);  —  stsl. 

korfn,  m.  i)  bic  SSurjcI;  travo  pomuliti  do 
korena;  —  čarodelni  k.,  bie  ^<x\\htxVii\\x^z\, 
Cig. ;  —  do  korena,  griinblid) :  do  korena 
pohujšati  koga,  svoje  življenje  preinačiti, 
LjZv. ;  jeziku  seči  do  korena,  einc  ©pracf)C 
griinb(td)  erforfc^cn,  Levst.fZb.  sp.J;  —  ein 
iiberauš  ftarfcr  DJtcnjc^ ,  Cig. ;  Pekta  pod 
senčno  lipo  ž  njo,  S  korena  Pegama  glavo, 
Vod. (Pes);  —  gorski  k.,  bcr  ®ebirg§ftod, 
Cig.(T.);  —  bcr  %\\%  bc§  Serges,  Jan.;  — 
bie  SBur^el  (math.),  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.); 
kvadratni,  kubični  k..  Cel. (Ar.);  k.  potezati, 
bie  'BJursef  aneijicfien,  Cig.(T.);—W  SOSurjel 
einee  SSovtCii  (gramm.),  Jan.,  nk.;  —  2)  ber 
unterfte  'iBalfcn  einež  gcjimrncrten  $anje§,  = 
podsek,   C;  —  3)  =  oselnik,  Spes.-\  ra\.; 

—  4)  navadni  k.,  bic  9JjDf)re  obcr  gclbc  9{iibe 
(daucus  carota);  poletni  veliki  k.,  gro^C 
Sommernntrs  (orobanche  major),   Tuš.(R.); 

—  ciganski  k.,  ba^  Scimfraut  (silene  pu- 
milio),  Josch  ;  —  cvn\  k.,  bie  ^afertDUrj  (scor- 
zonera),  Tuš.(B.),  Medv.(Rok.);  tudi:  ba§ 
83eintt)eII  (svmphvtum  officinale).  Z.,  Josch; 

—  rdeči  k.,  bie  Sotrourj  (onosma  stellulatum), 
GBrda-Erj.(Torb.);—z\auk.,  bic  ®olb=  ober 
Sf^p^obillrourj  (asphodelus).  Diet.,  Jan.,  C, 
Medv.(Rok.);  —  divji  k.,  bcr  aBafferfd^iet^ 
ling  (cicuta),  C;  =  smrdljivi  k.,  Cig.,  Strp.; 

—  zviti  k.,  ber  SSeiberid)  (Ivthrum  salicaria), 
Cig.;  —  volčji  k.,  ber  @ifenf)Ut  (aconitum), 
Diet.,  Z.;  tudi:  bcr  Seibelbaft  (daphne),  M.; 

—  grižni  k.,  bie  Shltmnrj  (tormentilla), 
Strp.;  —  rožni  k.,  bic  9iolenWUrj  (rhodiola 
rosea),  Junska  dol.(Kor.),  Josch;  —  rženi 
k.,  bie  tneiBe  giiuiii-^iifec  (brvonia  alba),  Josch; 

—  gadji  k.,  bie  'Dtatteriunrj  (polvgonum  bis- 
torta),C;g-.;  =  kačji  k.,  Medv. ("Rok.) ;  —  kra\]i 
k.,  bie  glodcnblume  (centaurea  phrvgia), 
Medv.(Rok.);  —  svinjski  k.,  bie  Snoten== 
ober  gcigmarjcnmurs  (scrophularia  nodosa), 
Cig.,  C,  Medv.(Rok.);  —  mastni  k.,  ber 
Sanifel  (sanicula),  C;  —  sladki  k.,  bie  @uB» 
ttJUrj  (glvcvrrhiza),  Cig.,  Medv.(Rok.);  divji 
sladki  k.",  »riilbe«  šii^^olj  (astragalus  glvcv- 
phvllos),  Medi'.(Rok.);  —  mrtvični  k.,  bcr 
^Salbrian  (valeriana),  C;— veliki  k.,  tt)at)rcr 
5llant  (inulaHelenium),  M.,  Josch,  Tuš.(B.), 
Medv.(Rok.);  =  tolsti  k.,  Meg.;  —  bla- 
gostni  k.,  'baž  ^cnebiftcnfraut  (geum  urba- 
num),  Medv.(Rok.);  =  žegnani  k.,  Cig., 
Tuš.(B.);  —  jesenov  k.,  ber  S)iptam  (dic- 
tamnus).  Glas.;  —  tudi:  kgren,  Kr.-Valj. 
(Rad.);   (koren,  rna,  ogr.-C). 

korfnar,    rja,    m.    ber   Burseljanimlcr,   bcr 

SSnr.^ctmann,  Guts.,  Cig. 
korfnast,    adj.   i)  njur^elartig ,    Cig.;  —    2) 

bnumftart,  Cig.;  =-  3)  njur^elig:  korenasta 

rastlina,   nk. 


korenat  —  korenit 


—  438  — 


koreniti  se  —  koret 


korenat,  ata,  adj.  iDurscltg,  anir^clrcid),  0>.. 
Jan.:  —  bidimirselig,  Z. 

kor^ncelj,  clja,  m.  =  korenček    i),  Jam. 

korpnček,  čka,  m.  dem.  korenec;  i)  t)a§ 
■iKurjcldjcii;  —  eine  flciuc  9){o^re;  k.  str- 
gati komu,  jcmanbcm  cin  9iiib^en  jdjabcn 
(s  kazalnikom  Jesne  roke  drgniti  po  kazal- 
niku leve).  \'.-Ci^.,  Kr. ;  objokanemu  revežu 
korenček  stržejo  in  krog  njega  skačejo.  Glas.; 

—  2)  bcr  ^ng^Ofl^f  ^'o-'  ^^•''  ~~  korenčki, 
©eroiirj,  C.;  — sladki  k.  =  divji  sladki  koren, 

korenec,  nca,  m.  dem.  koren;  i)  ha^  $5iU",^cI= 
d)cn,  .Viir.,  Dalm.,  Valj. (Rad);  —  2)  bcr 
^ugtucr,  v{hŠt.-C.;  —  sladki  k.,  =  sladki 
koren,  btc  Sli^^urg,   C 

kor^nek,  nka,  m.  =  korenček    1),  Mur. 

koreneti,  i'm ,  vb.  impf.  (in  etttja^)  tBurgeln, 
Cig.'(T.). 

koreničast,  adj.  uoii  cc^tem  ®d)rot  unb  Stont: 
korcničasti,  nepokvarjeni   Slovenci,  Jiirč. 

koreničen,  čna,  adj.  ©ur^e^. 

koreničica,  /.  dem.  korenika;  bož  SSurjel- 
dlfn,   Cig.,  M. 

koreničiti,  Tčim.  i-t.  i»i;t?/.iDur,^e(n,  ^eine  SBursel 
Iiobcn,  Z.,  RaičfLet.J. 

korenlčje,  >i.  coll.  ?5?ur,',e(n. 

korenika,  f.  bic  SBuvjcI;  bcr  ^Biirsclftorf  (bot.), 
Cig.fT.j,  Tuš.fR.j;  —  bac^  3tabical  (chem.), 
Og/TV;— bicSBurjcI  einež  SSortcž  (gramm.), 
a  g.,  Jau. 

korenikovec,  vca,  m.  bcr  ^iirj^clt^cil  bc6 
i^aiimnunpfe^,  C. 

korenina,  /.  i)  bic  iKnir.^el;  korenine  pognati, 
poganjati,  SSJur,^clll  trcibcti;  s  korenino  iz- 
dreti,  entlDurjcIn;  srčna  k.,  bie  .paiiptirmrscl, 
Cig.,  Tiiš.fB.j;  privrhnjak.,  bic  Xf)aiirDur5cI, 
Cig.,  Ttiš.fB.J;  —  dobre  korenine,  ir)Ur,^cl= 
cd)t,  Cig.;  mož  stare  korenine,  eilt  llJaillt 
UDU  oltcm  Sd)rot  unb  .<torn ;  —  do  kore- 
nine ozdraveti,  Don  05ruub  aue  ficilcii,  Cig.; 

—  bic  28oihtmr,^cI  (gramm.),  Cig..  C;  pogl. 
koren;  —  2)  kačja  k.,  bic  "JJattcnuur,^  (po- 
Ivgonum  bistorta),  Cig.;  —  leskova  k.,  bic 
."OafcIlDUrj  (asarum  europaeum),  Cig.,  Medv. 
(Rok.). 

koreninar,    rja,    m.  bcr   5Sur,^cIiamiiilcr,    bcr 

SJJur.^cliiiaim,  (hits.,   Cig.,  Jan. 
koreninast,  adj.  tmir.^clnitici,   Cig.,  Jan. 
korcninat,  :ita,  adj.  »uiirjclig,  tuiirjclrcid),  Cig., 

Jan. 
koreninica,  /.  dem.  korenina;   i)  ba^  ^Slir.iiC^ 

d)cn;      -  2)  sladka   k.,  gcincilicr  liipfclfarii 

obcr  bos  (fligcljiifj   (pfilvpodium   vulgarc). 
koreniniti    se,    Tnim    se,    vb.  impf.   ?i.Mtr,',Clil 

id)laiicit,   Cig. 
korcninje,   n.  bo^  'JlMir.^cIlucrf. 
koreninovcc  ,    vca ,    m.  deblo  pri   kf)rcninaii, 

Savinska  dol. 
koreninski,  adj    IRJiir.^cl  . 
korcni.sče,    »j.  i)  bic  SlUir.^cUtcllc,    C.;  —  2) 

=   korcnjiSče,   Cig. 
korenit,    adj.    1)    n)ur,\cl()nft :    k,    »oglasnik, 

njiir,\cll)iiftct  ISoitfpiiaiit,   h.  t-  Cig. (T.);  ~ 

korenita   količina,   bic  Šl»lirjClgri)fjC,   bic  Sia 


bicitlgrDfec  (math.),  Cig.(T.J;  —  2)  rabical, 
tucf)tig,  griinblid),  Cig.,  Jan.,  nk.;  k.  junak, 
Zora;  korenito  naučiti  se  česa,  SIN.;  ko- 
renite izpremembe.  Str. 

koreniti  se,  im  se,  vb.  impf.  SSurjel  fofjen, 
Mur..   Cig.,  Jan. 

korenitost,  /.  bie  2:iid)tigfcit,  bic  OJrunbIi(^= 
te  i  t,  Jan.,   Cig.  (T.),  nk. 

korenjača,  /.  nav.  pl.  korenjače,  bie  unteven 
Xl)ctlc  ("Bur.^clt^eile)  bee  %\a6)\iž,  bež  ®e* 
trcibc^  u.  bgi.,  C. 

korenjak,  m.  \)  eiii  frdftigcr,  ftarfer  9Jiann; 
—  cin  tiiditigcr  SDfann;  —  2)  =  domač 
človek,  n.  pr.  rojen  v  vasi,  Sv.  PeterfGo- 
riš.j-Erj.fTorb.J. 

korenjakinja,  /.  ftarfež,  fraftigež  f^rauen= 
jinimcr,  Mur.,  Cig. 

korenjar,  rja,  m.  bcr  9JtoOrent)er!aufer,  Cig. 

korenjaški,  adj.  ritftig,  trciftig;  —  tiidjtig. 

korenjaštvo,  n.  bic  Siiiftigfcit,  bic  llčann^aftig^ 
feit;— bie  liiditigteit;  ber  ^elbeumut^,  Cig., 
Jan.,  Cig.  (T.). 

korenje,  n.  coll.  i)  "tidž  SBurselmerf,  3Sur5eln, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  ogr.  -Valj.  (Rad);  —  2) 
'iDJo^rcn,  gclbc  Stiiben;  repa,  korenje,  slabo 
življenje ,  \preg.  -jvihŠt. ;  tudi :  korenje, 
jvihŠt.;  korenje,  Gor.- Valj.  (Rad);  divje 
ali  svinjsko  k.,  bic  Juilbc  SJfo^rriibc  (daucus 
carota),  Medv. (Rok.);  kravje  k.  =  kravji 
koren  (centaurca  phrvgia),  C;  —  krvavo 
k.,  baš  9inpred)t^traut  (geranium  Roberti- 
anum),    Cig. 

kor^njev,  adj.  5!K6!^ren' :  korenjevo  seme; 
tudi:  korenjevo  s.,   Levst.(Zb.  sp.). 

korenjfvčar,  rja,  m.  mož,  ki  skupuje  kore- 
njevo seme,   Dol.-Levst.  (Zb.  sp.). 

korpnjevica,  /.  basi  'ilJJobrcnfrdutig,  C,  Z. 

korpnjevka,  /.  =  korenjevica,  Slom.-C. 

korpnjiče,  n,  dem.  korenje,  kajk.-Valj.(Rad) ; 
Drevo  zeleno  — korenjiče  je  pognalo,  Npes.- 

korenjišče,  >i.  bcr  ^Jio^rcnader  nad)  bcr  ©rnte, 

C.  Valj.  (Rad). 
korpnka,  /.  ba^^  'SJur.^chuort,  Jan.(H.i. 
korenon97,ec,    žca,    m.  korenonožci,    SBur^cl 

fiifiCV    (rhiz<)poda\    Jan. (H.);    (korennožci) 

i:rj.(Z.),   Cig. (T.). 
korenotv^rje,  n.  bie  Sursclbilbling  (gramm.), 

Cig.  (T.). 
korpnovcc,  vca,   wi.  deblo  pri  korenu,   Gor. 
korpnovnik,  »«.  bcr '3Snr,^clbaum  (rhizophora), 

(jg.,    Tus.fH.i;  —   češ. 
korenski,  adj.  5lMir,^el  . 
korv-nstvv  ,     n.    coll.    'i!5Jur,^c(gcipad)jc    (repa, 

krompir,   korenje  i.  t.  d.),   Cig..   C.,   i\ov. 
k9rcnt,    m.  =    kurent,    \avr.  (Let.) ,    Levst. 

(ijzv.  I.  :uf>.). 

k^resclj,  sija,   »1.  blC  ftarnujd)C  (cvprinus  ca- 

rassius),    Frey.( !•'.). 
k9reš,   m.  bcr  »"vortftcdnngcl   nm  "iMI^flc.   '^^'^ 

StiJfid,    Dol.-  Levst. (Rok.).    Gor.;    (korež) 

Cig.;  —   po^l-   korež. 
koresica,  /.  flciiic  ?lj:t  »oii  bcr  JVorni  bcr  .Viol.v 

a>.;t,   C.,  jv^hŠt.;  \-<ua.\.  korošica    i)- 
koret,  »1.  riir,\cr  lluimierrorf,  Sutr. 


koretcc  —  koriti 


-  439  — 


korititi  se  —  kor9Cvct 


koretec,  tca,  m.  dem.  koret,  oinc  ^fft  "JJJaniicr^ 
riicfitcn,  BlKr. 

koretelj,  tlja  (telimi),  m.  bov  (£l)Oi-f)emti  („©t)or^ 
'rocfcl")  bev  i^iicftcr,  Cig..  Dol. 

k^retica,  /.  neka  hruška,  Ponikve  na  Goriš- 
kem-Eij.fTorbJ. 

koruze,  /.  pL  jermeni  idoči  vprežcnim  volom 
od  ojesa  do  rogov,  Malhinje  -  Eyj.(Torb.); 

—  prim.  korež, 

kor?ž,  tn.  vo2,  ki  veže  grcdeli  na  plužna 
kolca,  (iz  it.  careggia,  jRicmeil)  Štrek.fLjZv.). 

korica,  /.  dem.  kora;  i)  btt'^  3tiiibcl)cn,  Cig.; 
bie  ^-Bvotrinbe,  Mik.;  k.  kruha,  Jan.,  Raič 
(Let.);  —  bev  ^immt,    (pt)  rus.)   Cig.fT.j; 

—  2)  pl.  korice,  bie  ©inbaiibbcrfen,  Mik., 
^'|•t.;  —  ■x)  pl.  korice,  bie  S(i)cibe,  Prip.- 
Mik. 

koričen,    čna,    adj.   f{illintt=:    korična  kislina, 

bie  ^^imnitjiiure,  Cig.fT.). 
korifej,  m.  vodja  dramatičnega  kora,  ber  .ftovl)' 

pf)acU5,  Cig. (T.);  korifeji,  kolovodje,  giif^er, 

loitaniicber,  ^ortipl^aen. 
korijamb,   m.  ber  (Sf)Pnainblt§   (verzna  stopa 

—  u  u  — ),   Cig. 

korina,  /.  i)  bie  331ume,  ogr.-C;  ber  93(umen« 
ftrauB,  ogr.-C;  —  2)  ber  Soften  (origanum 
vulgare),   C. 

korist,  /.  ber  9cufecn,  ber  5Bortl)ciI,  Habd.-Mik., 
Giits.,  Cig..  Jan.,  nk.;  občna  k.,  ber  @cmein= 
nil^Kll,  tai  ©emeiltUiof)!,  nk.;  biti  komu  na 
(v)  korist,  jcmaiibem  jum  5?ort{}eiIe  gercicftcn, 
nk.;  to  mi  gre  na  korist,  bac^  fomnit  mir 
jugute,   Cig.;  (korist,  tn.,  Mur.,  v^hŠt.). 

korist,  m.  kdor  v  koru  (zboru)  poje,  ber  Sf)0= 
rift,   Cig.,  Jan.,  )ik. 

koristen,  stna,  adj.  niifelic^,  forberlii^,  crfprie^= 
lid),  Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 

koristinja,  /.  bie  ©fjoriftin,  nk. 

koristiti,  Tstim.  vb.  impf.  niitien,  Cig.,  Jan., 
nk.;  —  k.  se  s  čim,  au§  etrooS  ^hltieil 
,Sie()en,  Cig.  (T.). 

koristljiv,  iva,  adj.  =  koristen,  Jan. 

koristnost,  /.  bie  9{ii6lirf)feit,  bie  3"'raglid)= 
!eit,   Cig..  Jan.,  nk. 

koristoljuben,  bna,  adj.  eigetlltii^ig,   Cig.,  nk. 

koristoljiibje,  n.  ber  ©igennuti,   Čig.,  nk. 

koristol9ven,  vna,  adj.  nad)  ®eH)inn  ^a)ci)enb, 
getBinnjurf)tig,  etgcnnii^ig,  C,  Zora,  Jurč., 
nk. 

koristol9vje,  n.  bie  ©etoiniifuc^t,  ber  (5igen= 
nut?,  nk. 

koritar,  rja,  m.  ber  lvogntncf)er,  Cig. 

koritast,  adj.  trogartig,  mulbenformig,  Z.,  Cig. 
(T.). 

koritce,  n.  dem.  korito;  1)  flciuer  2^rog;  — 
2)  bie  Siumpfiitulbe  in  bcii  9J{iif)(en,  Cig.; 
po  koritcu  teče  žito  iz  grota  na  kamen,  C, 
A>. ;  —  ;V)  ber  ftrogartigc)  ž)ac![tocf,  C;  — 
4)  ber  ®offenicf}uf},  Cig.;  —'5)  ber  3BirbeI= 
takten  an  ber  Š5ioUne,  ^'.-Cig'. 

koritelj,  m.  ber  Jabler,  Zv. 

koriten,  tna,  adj.  S^rog*. 

koriti,  im,  vb.  impf.  3.^ortt)itrfe  mad)en,  ritgen: 
k.  koga,  Jan.,  C,  Vrt.,  DZ.;  —  ,ytd)tigcn, 
BlKr.-M.;  ftrafeii,  C;  —  k.  se,  jaiifcii,  mit 


SBorten  ftreiten,  C;  —  2)  plageu,  marterii: 
kaj  me  korišr  ma#  plogft  bil  mid)  V  to  me 
jako  kori,    baž  madjt  mir  »icle  ©djiDierig^ 

tciteil,  RlKr.;  k.  se,  fid)  pliigeil :  kako  je 
kajr  —  tako  se  pač  korim,  SlGor. 

korititi  se,  Ttim  se,  vb.  impf.  \\<i)  luerjen  (»om 
33rett),  C. 

koritnica,  /.  i)  bie  'ilJhllbe,  Levst.fCeat.J;  — 
2)  ber  Jrogberfel  im  SdjiDeinftaU,  Cig.,  Jan., 
Mik..  Kr.-Valj.(Radj;  —  ;^)  pl,  koritnice, 
bie  ^iebcl,  eine  fcl}lcd)te  !i8iolinc,  Mur. 

koritnik,  m.  i)  =  koritnjak,  C;  —  2)  = 
žlebnjak,  bet  £)o!^IsiegeI,  Z. 

koritnjak,  »j.  eine  9Irt  Stcinbier:  ba§  Irog* 
bier,  Kor.;  ber  Steiubicrauč^brud),  Gnts., 
Mur.,   Cig.,  Jan.,  Kor. 

korito,  n.  ber  %voQ  (%vi\v',  STraiife^,  Sofc^* 
trog  u.  bj-il);  —  ber  'JBobentfjeil  ber  3Bein» 
prefie,  C;  —  ber  Sd}iff^forper,  C;  —  ber 
au§  einem  ^^aumitamm  au^ge()of)Ue  "Sienen* 
[tod,  C;  —  bie  Icigmulbe,  Hal.- C;  —  bie 
Sinbe#iuiege ,  C.;  — eine  grojše  JRinue,  Mur.; 

—  ber  f^aljjiegel,  Cig.;  —  ba^  5iiM'žf'ett, 
Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j;  Savi  korito  uravnati, 
Zv.;  —  bieSKulbe  (geogr.),  Jes.,   Cig.fT.j. 

korizem,    zma,  m.  =  korizma,  Prinu-Levst. 

fRuk.j. 
korizma,  /.  bie  40tagige  ^a^ttn^dt,  C.,  Mik.; 

—  prim.  it.  quaresima. 

korjander,  dra,  m.  ber  ^ortanbcr  (coriandrum 

sativum),   C'g. 
korjastiti,  astim,  vb.impf.nott)^U(i)tiQen,Ravn,- 

Cig.,  Notr. ;  (nam.  kurjastiti). 
korman,   m.  i)  =  krmilo,   ba§  Steuerruber, 

Mur.;  —  =  krma,  ta^  $)intert{)eil  bež  Sd^iffe^, 

C;  —  2)  =  kormanuš,  Jan.,Vod.fI\b.  sp.J; 

—  iz  madž.  Mik.  (Et.J. 

kormaniti,  anim,  vb.  impf.  bo§  ©teuerruber 
fiiliren,  fteuern,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  ladijo  k., 
Cig. 

kormanuš,  m.  =  krmar,  ber  Steucrmann, 
Mur.,  Poh.,  (-OŠ,    C.) ;   —  prim.  korman. 

kgrmus,  m.  =  kolmež,   Valj.fRadJ. 

kornetist,    m.  ber  ^ittfeiibldfer,  ber  Soritetift, 

kornič,  iča,  w.  =  korenček,  ogr.-\  alj.(Rad); 
prim.   koren. 

kornikovec,  vca,  m.  ber  ^ortonber  (corian- 
drum),  Tuš.  CB.J. 

kornimšica,  /.  bie  ^.JJimpiltelle  (poterium  san- 
gui.sorba),  Cig.,  Medv.fRok.J,  A^ov.;  — morda 
nam.  krvonimščica,  Z.  (?) 

kornjača,  /.  bie  Sd^ilbfrote  (testudo),  Erj.fŽ.J, 
DZ. ;  geometrična  k.,  bie  geometrijc^e  Sanb' 
fd)ilbfrijte  (testudo  geometrica),  Erj.fŽ.J. 

kornjačin,  adj.  uou  ber  ©c^ilbtriJte:  k.  črep, 
bie  Sd)ilbfvLitenid)cle,  Cig.fT.j. 

korobač,  m.  =  korbač,   Cig.,  Jan. 

korobačiti,  ačim,  vb.  impf.  s  korobačem  pre- 
tepati, farbatfdjen,    Cig.,  Jan. 

korobida,  f.  =  robida,  Jan.,  C,  KrGora- 
Mik. 

korgcelj,  clja,  m.  bie  (3c^afgai'bc,  Z.,  Medv, 
fRok.J;  pogl.   koron  ;elj. 

kor9Cvet,   m.  =   korocelj,  jvihSt. 


koromač  —  koruze 


440  — 


koruzen  —  kosati  se 


koromač,  m.  =  komorač,  ber  j^Ctt^el  (foeni- 

culum),  A I  as.,   Diet.,  Štrek. 
koromačevlje,   «.  ba§  ©tcdenfraut  (ferulago 

galbanifcra),  Štrek. 
koromačnica,  /.  neka  goba,   Rihenberk-Erj. 

(Torb.). 
koromanež,   m.  =  krmar  (Steuermattn),    na 

v^hodii-Mik.;  —  prim.  kormanuš. 
korijncelj,  clja,  m.  =  korocelj,  bic  Sdjafgarbe, 

VyhŠt.-C.,  Gor. 
korondača,  /.  =  korantača,  Z.,   C. 
koroselj ,  sija,   m.  =  koresclj,  V.-Cig.;  (ko- 

-  rošelj,  Bes.). 
koroščak,  m.  bcr  Sarint^in  (min.),  h.  t.-Cig. 

(T.)- 
kor9Šec,  šca,  m.  i)  neko  jabolko,   Sv.  Jakob 

na   Sari-Erj.fTorb.J;  —   2)  neki  lan,    C. 
korošica, /.  1)  ba§  .'panbbeil,  Cig.,  Jan.,  Gor.; 

—  bie  ^loifer^acfe  („ker  so  jo  s  Koroškega 
dobili",  Zora  V.  /21'.);  —  2)  pipica  koro- 
šica, eine  9(rt  Jabafpfeifc,  Jiirč.;  —  '},^  neka 
hruška.  Sv.  Duh  pri  Krškem  -  Erj. (Torb.); 
bic  SRoftbirne,  Cig. 

korošička,  /.  dem.  korošica;  HeincS  ^Ottbbeil, 

Cig.,  Jan. 
kor9vje,  n.  coll.  ®ig)cf)0tlen,   C;  — prim,  kora. 
korp,   m.  ber  ^orb,  M.,  Z.;  —  iz  nem. 
korpič,   m.  dem.  korp;  —  na  k.  se  držati,  na 

k.  nabirati,  cinc  tuciitedi^e  Sfttene  nmrfieit, 

Miir.,   Giits.-Cig. 
korporacija,  /.  bic  .ftijrpcrfc^aft,  bic  KorpDva= 

tioii,  Cig.  (T.). 
korporal,  m.  desetnik,  bcr  Sorpovat. 
korsar,    rja,    m.  =  gusar,    bcv  'iJSiiat,   Cig., 

Jan.;  —    prim.  it.   corsare. 
korset,  m.  bic  Srfiiuiibruj'!;  furjeg,  fnopp  an(ic= 

flciibc^  f^i^fiuciiobcrfletb,  ba§  Gorfet. 
kortelač,  w.  ciit  flc!riimnitc§  .S^acfmc)")cr,  Kras: 

—  prim.   it.   coltellaccio,  ^ocfmcffci. 

korumbina,/.  =  korbin,  vinika,  Crniče(Goriš.). 

korun,    m.  ■=  krompir,   Cig.,  Jan.;   (na  istr- 
skih otokih,  M.). 

korund,    m.  neki  dragi   kamen,    bcr  ^oruub, 

Erj.r.Min.). 
korunišče,  n.  =  krompirišče,  Jan. 
korunopratnik ,    m.   ber  @rbapfclluajd)bLitticf), 

DZ. 
korunov,  adj.  =  krompirjev,  Jan. 
korunovar,  vara,  m.  ba§  ©rbftpfclbnmpffaf^, 

DZ. 
korunovec,   vca,   m.  bcr  ftortoffcibrantroeiii, 

Cig.,  .Jan,,  \'rt()\<.(Km.  k.). 
korunovica,/.bQ#  terbSpfelfniutifl,  Jan..  Vrtov. 

rKm.  k.). 
korupcija,    /.    pokvarjenost,    bic   Sorruptioil, 

Cig. /T.);  tudi:   korupcija. 
korušclj,  sija,  m.  1)      -  gruiJa :  k.  iJrešenj,  k. 

kač,   Z.;    bie  TOeitflc,   bie  Sd)nr,  .Jan.,  C, 

SIS.;  k.  ljudi.   Ravn.;     -  2)  bic  (Sidltroilbc 

(fleiiic,  Iraiibeuliirniin  011   bcn  "©iiv.^olu  bcr 

(ficf)c  tuncfifciibc  Sd)tudmitte),  Cig. 
koruza,  /.  bcr  'JJJoi*;  ba*  Wni*fclb:  sivina  je 

v   koruzi. 
koruze,  eta,  ;i.  kljusc,  malovreilcn  konj,  Tcm- 

ljinc(Tolm.)  -  Štrek.  fl.et.). 


koruzen,  zna,  adj.  'iD{ni^= ;  k.  kruh,  koruzna 
slama. 

koruzinovka,  /.  bcr  9)iai#ftro^^alm,  C. 

koruzišče,  n.  ba^  2)iaišfeib  nac^  ber  Grutc, 
Mur.,   Cig.,  .Jan. 

koruznica,/.  i)  ba§  9)taič'ftro^ ;  —  2)  ==  koruzna 
pogača,   C;  tudi:  pl.  koruznice,  Sčav. 

koruznik,  m.  i)  \iaž  SRaiebrot,  Mur.;— 2)  = 
koruznjak,  Mur.,   Cig. 

koruznjak,  m.  bie  Kufuru5f)arfe,  ber  3Kaig= 
bcfiiiltcr,   Cig.,  C,  jvihšt. 

korveta,  /.  manjša  vojna  ladja,  bic  GorUeltC. 

korzar,  rja,  m.  =  korsar,  bcr  %\xai,  ber  Gaper, 
Cig. 

i.k9S,  HI.  ba§  Stiicf;  k.  kruha,  platna;  lep 
k.,  eiii  flctjorici  groj^c^  Stiicf;  vozni  k,,  ba§ 
grarfjtftiirf,  liz.\  vezilni,  zvezni  k.,  baž  3?er= 
binbungc-ftiirf,  DZ.;  bie  ©trccfc:  k.  ceste, 
steze;  btt§  (^clbftiict,  Cig.;  dva  kosa  ječmena, 
en  kos  pšenice.  Polj.;  bic  ^ar^cUc,  Jan., 
Nov.;  na  kose,  pariieHeurDCijc,  Nov.-C;  tri 
kose  trsja,  dva  kosa  lože,  BlKr. 

2.  kos,  m.  bic  Scfimarjbroffel  ober  ^liiijel  (tur- 

dus  merula);  vodni  k.,  blC  'SSaiJeramicI  (cin- 
clus  aquaticus),  Cig.,  Erj. (Z.);  =  povodni 
k..  Diet.,   Cig. 

1.  kos,  adj.  indecl.  k.  biti,  imftailbe  fcin:  brez 
tega  nismo  kos  biti,  bQ#  toiHlCll  tnir  nicf)t 
cntbcl}ren,  Z.,  jv{hŠt.\  k.  biti  komu  ali  čemu, 
jcmanbcm  obcr  cincr  Sod)c  gcii)Qd)icn  jein; 
njemu  ni  nihče  kos,  mit  if}in  toiitint  iiicmanb 
auf;  zvijača  je  sili  kos,  Spreg.-Jan.(Sl.); 
nisem  vsemu  kos,  id)  fiinil  IUCt)t  allciž  t^Utt 
(bcrofiltigcil);  (pomni:  ona  je  kosa,  mi  smo 
iiosi,  Rogatec fv^bŠt.J-C). 

2.  kos,  adj.  )d)icf,  Cig. (T.),  C,  DZ.;  —  hs., 
rus. 

kosa,  /.  I )  bic  Sciife ;  —  smrtna  k.,  bic  ScnK 
bc?  iobe'o;  —  2)  i^ai-  !i8ateleifcu  bcr  .ft'itridiiicr, 
Cig.;  —   O  zemeljska  k.,  bic  'iliebrung,  Jes. 

kosača,  /.  eiitc  fd)lcd)tc  Sciijc,   (^ig. 

kosak,  m.  ber  Sc)i)citinami,  .Jan.,   C. 

kosaljkinja,  f.  bic  'DJiiiljbcrin,  (kosalkinja)A/;/r., 
J^auj.-Mik'. 

kosatnica,  /.  nož,  podoben  sekiri,  s  katerim 
buče  kosajo,  kajk.- Valj.  (Rad). 

kpsanje,  n.  ba^  ?\?cttcifcrii,  I'.- (.Vat. 

košar,  rja,  m.  i)  ber  5cii)ciijd)inieb,  Mur.. 
Cig.,  Jan.;  —  2)  bcr  Soiiiciimaiin,  C;  — 
•3)  =  folč,  bnž  Jfruiiiiiicifcr,  \otr. 

košarica,  /.  velik  nož,  s  katerim  sekajo  sla- 
nino, buče  i.  t.  d..  Bilje- I\rj.( Torb.). 

kosama,  /.  bie  ,<iaferuc. 

kosarnica,  f.  bic  Scuicn)d)miebc,  bie  Sciifcn« 
fnbrif,  Cig.,  C. 

i.kosast,  adj.  jeiljcilfijrmifl,   Cig. 

2.  k9sast,  adj.  gcftujjt:  k.  pes,  ki  nima  celega 
repa,    JilKr. 

kosati,  ani,  vb.  impf.  jcrftiirfclu,  Z.;  k.  na 
kocke,  luiirfclll,  V.-Cig.;  k.  kruh  =^  na  kose 
rezati,    C.,  .lap.(I^id.). 

k9sati  se,  am  se,  vb.  impf.  fid)  mcffcn :  (itn 
^Miugcu)  —  metati  se,  Laiec-l.evst.(Rok.); 
—  luettcifern,  Cig.,  .Jan.,  Cig. (T.);  ko.sajo 
se,  kilo  bo  prej  opravil,  Svet. (Rok.);  v  prid- 


kosatica  -  kosinus 


441 


kosir  —  kositrnik 


nosti  in  varčnosti  se   noben  vaščan  ne  more 

kosati  ž  njim,   LjZv.;  kosa  se  domača  peča 

s  kupilnim   robcem,  LjZv. 
kosatica,  /.  bic  :pl)pcrbd  (math.),   C,  Let. 
k9scema,  adv.  ftiicfttjoifi.',  M. 
k9sček,  čka,  m.  dem.  kos;  k.  kruha. 
i.k9sec,  sca,  m.  ba§  ©tiicf;  na  drobne  kosce 

razsekati,  in  Hcinc  ©tiide  f)auen. 

2.  kosec,  sca,  m.  i)  bev  5JJaI)ber ;  danes  imamo 
kosce;  —  2)  bcr  SBafierldufei:  (hvdrometra 
lacustris),  Zemoti-Erj.(Torb.J;  —  'i)n  2Bebcr= 
!nccl)t  (opilio),  Erj.fTorb.J;  črni  k.,  bcr28cbci-= 
bocf  (lamia  textor),  Erj.(Ž.);  —  -i,)  bcr  SiSac^tct^ 
fonig  (rallus  crex),  Cig.:  —  4)  pl.  kosci, 
bcr  Drionžgitrtel  (brci  Stente  im  Steritbilb 
bež  Driott),  C. 

3.  kosec,    sca,  m.  dem.  2.  kos;   !(eine  3lmje(. 
kpsek,  ska,  m.  dem.   i.  kos. 
kosekanta,  /.  bie  Sofecante  (math.),  Cig.(T.). 
kosem,  srna,  m.  bie  %{odt,  Diet.,   Cig.,  Jan., 

C;  —  bie  Sdjiieeflocfe ,  Vod.(Iib.  sp.J ;  — 
k.  prediva,  etn  'iBuilb  f^Iad}§,  Mia:,  Valj. 
(Rad). 

kosemčati,  am,  vb.  impf.  neka  igra  z  denar- 
jem, ki  iz  klobuka  iztresen  kaže  ali  klavo 
f, kosem")  ali  pismo,  Notr. 

kosemček,  čka,  m.  dem.  kosmec;  bo§  i^iod' 
c^eu,   Cig.;  k.  volne,    Cig.,   Glas. 

kosen,  sna,  adj.  ©eiifcn-. 

kos?r,  rja,  m.  =  kosir,  ba§  ^rummeffer,  Habd., 
Diet. 

koserica,  /.  =  košarica,  Štrek. 

1.  kosica,  /.  dem.  kosa;  i)  fleine  ©enfe;  Ljub- 
ček  moj  kosico  brusi,  Npes.-K.;  —  2)  bie 
Sic^el,  ogr.-C;  —  3)  bie  8c^tretffeber  be^ 
§a^ue§,  C. 

2.  kosica,  f.  'aaž  ^Imfelitieibd&en,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

i.kosič,   iča,   m.  dem.   i.  kos,  "ba^  (5tud(f)en, 

Rei.- Valj.  (Rad). 
2.  kosič,  iča,  m.  dem.  2.  kos;  bie  Slmfel  (tur- 

dus  merula),  Alas.,  Kras,  Istra-Erj.(Torb.); 

kosič,  Re-{.-  Valj.  (Rad). 
kosilati,  am,  vb.  impf.  boe  grii^^tiicf  ober  haž 

9Jtittagžtnai)I  ncf)men,  C,  Savinska  dol.;  — 

prim.  kosilo. 
kositce,    n.  dem.  kosilo;    f(eine§  %n\i)'   ober 

ajjittagžimaf)! ;  plitvo  k.,  Svet. (Rok.);  —  bo§ 

5ruf)ftiid,  Jan. 
kosilčati,  am,  vb.  impf.  eiit  fleinež  f^l-^^^nr^^jt 

ne^nten,  friil)ftii(ien,  C,  M.,  Z. 
kosiliti,  riim,  vb.  impf.  =  kosilati,  Meg. 

1.  kosilnica,  /.  bie  SJJd^mafc^ine,  Nov.,  DZ. 

2.  kosilnica,  /.  pletenica,  jerbas,  ki  ga  nosijo 
ženske  na  glavi  (ker  v  njem  nosijo  delav- 
cem  , kosilo"  na  polje),    Tohn.-Strek.  (Let.). 

kosTinik,  m.  bcr  SJfittagegoft,  C. 

kosilo,  n.  "oa^  ^-raf^ma^t  bei  ben  £oiibteutcn; 

(nad)  biirgcrlid)er  Sitte)   haž  Tlittac^i-maiji; 

na  k.  povabiti,  jum  SJJittageniotli  cinlaben; 

na  kosilu  biti  pri  kom ,    bei  ietnonbcm   haž 

9Jiittag§ma()t  nctjmcn;  pri  kosilu,  bcim  9JJit= 

tag#ma^lc. 
kosinjak,  m.  ein  gro^ež  ©tiicf,  Fr.-C. 
kosinus,   m.  bcr  ŠoftttUš  (math.),   Cig. (T.). 


1.  kosir,  rja,  m.  i)  bo§  ^rummeffer,  'Q(Xž  §lb= 
a[tmeffcr,  Cig.,  Jan.,  C,  Svet.  (Rok.),  Dol., 
Kras;  ba^  !'){ebcnmefjcr,  Habd.-Mik.,  BlKr.; 
kostanjevo  kolje  s  kosirjem  belijo,    BlKr.; 

—  2)  =  košarica,   Goriška  ok.-Erj.(Torb.); 

—  3)  bcr  ©citfeufticl,  C,  Polj.;  —  obroček, 
ki  priklepa  koso  h  kosišču.  Gor.;  ber  ®enfeil= 
ring,  Mtir.,   Cig.,  Jan. 

2.  kosir,   rja,  m.  bcr  2:iirf)tigc,  Polj. 
kosira,  /.  kozje  ime,   Krn-Erj.(Torb.j. 
kosirček,   čka,   m.  ffeincž  9f{ebenmcffcr,   Valj. 

(Rad). 
kosirica,  /.  =   koserica,   kosir  2),   Goriška 

ok.-Erj.  (Torb.). 
kosirnik,  m.  =  kosir   i),    V.-Cig. 
kosišče,  n.  ta§  ©cnfeugeitctl. 
kositar,  rja,  m.  =  koš  z  ročem,  Ajdovščina 

Erj.  (Torb.). 
kositen,  tna,  adj.  ma!^bbar:  k.  travnik,  3/«»-., 

Mik.;  —  SJfa^b:   kositno  delo,    bic  9JJa^e= 

arbeit,  bie  SJfaljb,  Danj.(Posv.  p.). 
kositer,  tra  (tera,  terja),  m.  i)a^  3'^^"/  ^^(^g-i 

Giits.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  Mik.;  (nav. 

ba§  SBcifiblcd),  Mur.,  Kr.-Cig.,  Jan.). 
kositeren,  rna,  adj.  =  kositrn,    Cig. (T.). 
kositerjast,  adj.  =  kositrast,   Cig. 
kositernast,  adj.  =  kositrn.  Polj. 
kositerov,  adj.  •^nm- :  k.  okis,  ha§  3initojl)b, 

Cig.  (T.). 
kositerovec ,    vca,    m.  haž  Qhinit^,   C.,  Erj. 

(Min.);  —  prim.  kositrovec. 
kositev,    tve,  /.  =  košnja,  Jati.,  ogr.-Valj. 

(Rad). 

1.  kositi,  im,  vb.  impf.  mči^cn;  travo,  seno, 
otavo  k. 

2.  k9siti,  im,  vb.  impf.  ba§  %t\\\)'  obcr  S!Jiittag§= 
mol)I  einncfjmcn  (prim.  kosilo);  kjer  laž  kosi, 
tam  ne  večerja,  Npreg.-Jan.(Slovn.);  zdaj 
kosimo,  je^t  finb  tDtr  bcim  9)Zittag§inaf)Ic; 
okore  kosite?  um  unc  oici  U^r  pftcgct  i^r 
511  fpetfen? 

3.  kositi,  im,  vb.  impf.  =  drobiti,  Bilje-Erj. 
(Torb.). 

kositrar,  rja,  »1.  bcr  ^imifliffe^l^;  Mur.,  Cig., 
Jan. 

kositrarniča,  /.  bie  ^inJ^flit^B^i^i^C^^f^^f^^tc ,  bic 
3inngiejjcrci,  Cig.,  Jan. 

kositrarski,  adj.  3tlingie^er=,   Cig. 

kositrarstvo,  n.  ba§  3'"i'Sit'^er^anbtt)erf,  Cig. 

kositrast,  adj.  jinnniciB,  Cig.;  jlnnen,  Cig. 

kositrati,  am,  vb.  impf.  =  kositriti  (prim. 
kositravec). 

kositravec,   vca,  m.  bcr  iBcrjiniier,  Cig. 

kositrfn,  adj.  au§  ^\n\\,  jinnen,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  kositrena  posoda,   Guts. 

kositrenica,  /.  \i(iž  ^.i""'-''^^'   ^^S- 

kositrenina,  /.  bic  ^ilf^^i^i^^/  ^'S->  *^'^"- 

kositrenje,  n.  'iia<^  il^crjiitnen,   Cig. 

kositriti,  Ttrim,  vb.  impf.   Dcr,^innert,   Cig. 

kositrn,  adj.  2^\\\\  ,  ,vnncit,  Cig.,  Jan.;  kosi- 
trna posoda,  jv~hSt. 

kositrnat,  adj.  3innf)tilttg,   Cig.,  Jan. 

kositrnica,  /.  :^  kositrovec,   Cig. 

kositrnik,  m.  i)  ber  3'"nftcin,  Cig.;  ~  2) 
bie  3inngnibc,  "ba?)  3«nitbergmert,  Jan. (H.). 


kositrnina  —  kosmateti 


—  442 


kosmati  —  kosminje 


kositrnina,  /.  bic  S'""*!""^«^'   ^'o- 

kositrovec,  vca,  m.  bcr  ;-^mnj'tcin,  Jan.,  C. 

kositrovit,  adj.  jintiljdlttfl,  Jan. (H.). 

kositva,  /.  =  kositcv,  Jam.,   Ci^. 

kosjak,  m.  i)  velik  nož,  s  katerim  zelje  re- 
žejo, Žabčc-Erj.fTorb.);  —  =  sekalo,  "Oa^ 
&Qcfmcifer,  Ti>lm.:  —  2)  —  2.  kosec  1),  Noti: 

k9sje,  ».  =  kosišce,  bcr  Senfcnftief,  fig., 
Dol.;  zlomiti  k.,  Jiirč. 

koslada,  /.  sod  z  veliko  štirivoglato  luknjo 
na  vrhu;  jeseni  se  vozi  grozdje  v  njem,  a 
drugače  tudi  voda,  Vrcmc-Erj.CTorb.);  — 
(prim.  kosklada  =   ^truga",  Sov.). 

kosljati,  am,  vb.  impf.  in  8tucfc^cn  jcrt^eilen, 
Blc.-C. 

kosma,  /.  =  kosem,  bic  5'"^^-   ^•'  ^■ 

kosmač,  m.  i)  cin  bartigei  SKatin,  bcr  3tau^= 
bart,  Cig.,  Štrek.;  —  cin  rauf)f)aariqc§  Zi^m, 
5/.V. ;  — 2)  bcr  2ebcrapfel,  Jam.,  Cig.,  Jan., 
C,  Kr.-Erj.fTorb.J;  —  =  kosmača,  bic 
2tacf)flbccre,  Medv.f^Rok.j,  Josch;  —  3)  bcr 
^BcftDBf)obcl,  bcr  9iQuf)f)obe(,  V.-Cig.,  Valj. 
(Rad.i. 

kosmača,  /.  bic  Stac^elbeerc  (ribes  grossularia), 
Mur. 

kosmače,  eta,  »i.  neko  jabolko,  v  Brkinili-Eij. 
f  Torb. J. 

kosmaček,  čka.  m.  dem.  kosmač;  i)  bcr  ^\t\\. 
(stachvs  hirsuta),  C;  —  2)  fleincr  9iau^= 
^obcl,   V.-Cig. 

kosmačica, /.  bcr  iicberapfcl,  C,  /^m.  ;  — neka 
brcskva,   Ip.-Erj./Torb.). 

kosmačin,  m.  bdrtigcr  SJicnid),  Štrek. 

kosmačina,  /.  bas  9ianbtt)cr!,  bic  3tau^warc, 
Jam. 

kosmačka,  /.  neka  hruška,  Cig.;  — neko  ja- 
bolko, Koborid-Erj.fTorb.J;  —  nc\ia  breskva, 
.Solkan-Erj.  fTorb.). 

kosmačulja,  /.  neka  hruška,  Jam.fSadj.). 

kosmajka,/.  neko  jabolko,  Kanal-Erj .  (Torb.J. 

kosmalja,  /   =   kosmaljčck,   C. 

kosmaljček,  čka,  m.  bic  SloI)lIilic,  Jam. 

kosmaljek,  Ijka,  w.  bic  ,ftoI)I[ilic,  Jam. 

kosmast,  adj.  ,^ottid)t,   Cig. 

kosmat,  ata,  adj.  bc{)aart,  rau^ljoarig,  jottig; 
kosmata  kapa,  bic  ^cl,^mit|jc;  kosmata  kapa! 
pob  tanicnbl  kosmata  ušesa  imeti,  =  ne  sli- 
šati, neposlušen  biti;  —  rauf);  k.  zid  =  ne- 
omctan  zid.  Gor.;  —  kosmato  grlo,  cin 
raubcr  .'pal#;  kosmat  glas,  {)cijcrc  3titnmc, 
V-Cig.;  kosmata  vest,  cin  Io;rc^,  flrobcv  (^c= 
ivilicn;  kosmata  pesem,  ba3  ;^0tcnlicb;  k. 
beseda,  bic  i\ote;  k.  šala,  cin  rol)cr  Scl)cr,^; 
kosmata  laž,  cinc  flrobc  iiiiflc;  —  k.  med 
=  med  v  satov  ju  (opp.  suh  mcvl) ,  .Svet. 
(Rok.):  —  kosmata  icža,  bOiJ  ^-bnittoncluid)t, 
Cig.fT.);  kosmati  denar,  bct  33ruttDClfran, 
.Svet.  (Rok.). 

kosmatač,  m.  bcr  J){aiil)barlirtc,  C. 

kosmatast,  adj.  clluo*  bcfjaart,  -V;'/.-, 
knsmatati,    am,    vb    impf.  bcini    llinljcn    bflž 
(^hn*  nid)t  fllrirf)mdfjifl  fllalt  nbjdjucibcn,  dor. 
kosmateti,  im,  vb.  impf.  bcljnnrt,  ninb,  ,\nttifl 
liurbcn,  Mur.,  Jan.,  .Met..   Mik. 


kosmati,   am,  vb.  impf.  jaujcn,  jupfen,  Cig., 

Jan.,  C;  volno  k.,  3BolIc  jUpfcn,   Guts.;  k. 

se,  ficf)  balgcn,  Jan. 
kosmatica,  /.   i)  bcr  ^•Kau^tDeii^cn,   Jan.,  C; 

—  2j  bic  Straubc,  Jan. ;  —  3)  'ifaž  9JJau^= 

ot)rIein    (hieracium    pilosella) ,   Cig.,    Medv. 

(Rok.). 
kosmatin,  m.  bcr  ^c^aartc,  bcr  Siau^baarigc 

(n.   pr.   o   medvedu),    C. 
kosmatina,  f.  1)  'i)a?>  Sioubc,  bic  .'oaarc  (;;.  93. 

am   mcnicl}lid)cn  .Horper  auRcr   bcm  ftopfc), 

Cig.,  M.;  —  2)  ber  %{a\\tVi,  C;  —  s)  bic 

3ottc,  Cig. 
kosmatinast,  adj.  raub,  be^oort,  ^ottic^t,  Cig. 
kosmatinec,    nca,   m.   i)  ber  9iaub()aarifle  (o 

volku),  LjZv.;  —  2)  navadni  k.,  bcr  gcmcinc 

93arcn|pinncr  (euprepia  čaja),    Erj.(Ž.J;  — 

3)  bic  2Sicjcn=.ftiicf)Cnfrf)cUe  (anemone  praten- 

sis),  Jan.,    7'uš.fR.j;  —  neko  jabolko,  Dol. 
kosmatinica,  /.  detn.  kosmatina,  tlcinc  3"^^ 

Cig. 
kosmatinje,    n.  bic    rau^c    'š8cl)aQrung ,    baž 

9iauf)c,  Mur..  C. 
kosmatinka,  /.   i)  bcr  5Rau^tt)ci,scn,  Cig.;  — 

2)  bic  3tad)clbccic,  C.;  — 3)  bic  Stroube,  Jan. 
kosmatiti,  i'm,  vb.  impf.  rauli  mad)cn,  k.  se, 

rauf)  tucrben,   V.-Cig. 
kosmativ,  iva,  adj.  xai\ij:    kosmati vo    tkanje, 

DZ. 
kosmatka,  /.  bcr  'ijjfiriid),   C;  —  =  milica, 

bae  i.'icbc?cira^  (eragrostisi,  Z. 
kosmatoglavec,  vca,    m.  bcr  JKnubfopf,    Cig. 
kosmatolist,  lista,  adj.  rant)bldttri(i,  Jan. 
kosmatolisten,  stna,  adj.  =  kosmatolist,  Jan. 

(H.). 
kosmatonog,  noga,  adj.  rau^bcinig,  fcbcrfii^ig, 

Cig. 
kosmaton^žec,  žca,  m.  bcr  ^antjiilR,   ^Jg' 
kosmatorfpec,  pca,  m.  ber  iKaubJd)Rmn,^,  Cig.\ 

lisjak  k.,   Bes. 
kosmatorppka,  /.  cin  wciblic^e§  X^icr  mit  bc 

{jciartem  3d)ii)Qn,^,  Cig. 
kosmatorok,   roka,  adj.  raubbdnbifl,    Cig. 
kosmatost,  /.  bic  'iBcl)anrtf)cit,  bic  JHaubigfcit. 
kosmatulja,  /.  bic  Jvlodc,  bic  3"'^^'  ^'''• 
kosmavtc,    vca,    m.  bic  iiftigc  30""''!'^    (^"" 

thcricum   ramosum),  .\fedv.(Rok./. 
kosmcc,   meča  (semca).  m.  =  kosmič,  Diet., 

Jan. 
kosmič,    iča,  m.  dem.  kosem:   bic  J^lodc,  bic 

3ottc,  Cig.,  Jan.,  C.;  — V.  prediva,  cin  'ibiinbcl 

Spinnl)«ar,  ba*  >Hciftenbii)d)cl,  Jam.,  Mur , 

Cig.;  —  bn*  '-bitnbcl:  prvotni  k.,  bil*  "^Jri 

mitlDbiinbcl,  črevesni  k,,  bic  Tarmjottc,  Erj. 

i  Z.,   .Som.i. 

kosmičtk,  čka,  »1.  dem.  kosmič,  bic  Al^df. 
Jan. 

kosmina, /.  1)  bic  >Kauh)citc  (.v-*-  bc*  "ilJcIi^ce), 
Cig.,  Jan.;  —  2)  bic  SoIIflocfc,  Polj.;  kadar 
sneg  gre ,  v  nebesih  strižejo  ovce ,  pa  pa- 
dajo  na   zemljo   kosminc.   Dnl.-IjZv. 

kosmintk,   nka,   »1.  bic  'JiJotIfIPdc,   (^. 

kosminje,    u.  bo*  J){anl)C,    bic  ."oaorc,   .Mur., 
\'e.<<t.,  Danj  ( i'nsv._p.j;  kamclsko  k.,  .Momccl 
boorc,  iigr.- Valj  (Rad). 


kosm9Vcc       kostanj 


443  — 


kostanjar  —  kostenjak 


kosm^vec,  vca,  m.  =  kocmovec,  bal  ^aitm- 
inoov,   Trst.  (Let.). 

kosmouh ,  liha,  m.  bci"  SAcIlll,  C;  (o  po- 
rednih tantalinih),   Slom. 

kosmulja,  /.  i)  bic  (Vlocte,  Cig.,  Jan.;  snežna 
k.,  bie  2cf)nocflortc,  ž^gD.;  —  2)  ber  '^vidyi, 
.Jam.,  Rib.-Mik.,  Kr.-Valj.(RadJ;  —  -i,)  bie 
i2tarf}clbccre  (ribes  grossularia),  Jan.,  Tuš. 
(R.),    Medv.(Rok.). 

kosmuljek,  Ijka,  w.  bic  3f'UntiIie  (anthericum), 
Tuš.  (B.J,  Medv.  (Rok.). 

kosmura,  /.  'Haž  ^abic^tšfrout  (hicracium), 
Šol..   C. 

kosobravec,  vca,  m.  eine  ?(rt  ^afer,  M. 

kosobrin,  ina,  m.  zmerjalen  priimek  nerod- 
nežLi,  KvGota. 

kosocepek ,  pka,  adj.  pavotom  (min.),  h.  t.- 
CigicT). 

kosodrevina,  /.  ba§  ^iuc()o(,'i,  Cig.(T.). 

kosok9ten,  tna,  adj.  idjtcftutntelig,   Cig.(T.). 

kosolik,  lika,  m.  haž  'i^lacjicber,  h.  t-Cig.(T.). 

k  psoma,  adv.  ftudiDcife,  Cig.,  DZ. 

kosoos,  osa,  (itf;.  flinometriid^  (min.),  Cig.(T.). 

kosorep,  r^pa,  adj.  mit  cjeftu^tem  Sdjtuang, 
Jan.,  Mik.;  k.  pes,  Jurč. 

kosorep,  repa,  m.  mož  s  kratko  suknjo  (ša- 
ljivo), Rih.-M. 

kosor^pec,  pca,  m.  i)  ciit  S:f)icr  mit  abge- 
ftutitem  Šcf^ironj:  pes  k.,  Jurč.;  —  2)  tai-' 
Spielf)U^n,  Gor. -M. 

kosorfpiti,  repim,  vb.  impf.  beil  3d)man§ 
ftu^cn,  Jan.;  (pren.)  k.  besede,  SBorte  ftugen, 
Levst.(Zb.  sp.). 

kosorfpka,  /.  ein  roeibti(^e§  X^ier  mit  a[ige= 
ftu^tcm  Sd)\van^,  Jan. 

kosost,  /.  bie  Sc^iefe,  Cig.(T.)\  —  prim.  hs. 
koso,  )d)ief. 

kosgven,  vna,  adj.  kosovno  blago,  Stiicfgilt, 
Cel.  (Ar.). 

kosov,    adj.  9(mfcl=,   Cig;  Jan. 

kosovina,  /.  baž  (5tii(ftncvf,  Jan. 

kosovka,  /.  ba§  Slmfclmcibd^cn,  Cig.,  Jan. 

kosozob,  zoba,  adj.  fdjiefjii^llig :  kosozoba 
lobanja,  Erj.(Z.). 

kosozob,  zoba,  m.  kosozobi,  bie  ©c^iefga^ncr, 
Erj.  (Som.). 

kospric,  m.  furješ  ©c^ttjeit,  ber  Tolc^,  ogr.-C. 

kost,  T,  /.  i)  ba§  ^ein,  ber  ftuoc^en;  sama 
kost  in  koža  ga  je,  eš  ift  ait  it)m  nic^tl,  al'? 
§aut  unb  S'noc^eii;  mrtvaške  kosti,  kosti 
gristi;  sveta  ali  križna  k.,  taž  ^reu^bcin, 
Erj.,  fZ.),  ogr.-C,  morska  ali  mrtva  k., 
ba§  Ueberbciu  (ein  Slulmudjs) ,  Cig.,  Jan., 
Št.,  Kr.;  ribja  k.,  bie  ^ifc^grote,  Cig. (T.); 
bie  2Balfii(^borte,  t)a^  (^ifc^bein ;  iz  ribje  kosti, 
nid)beineni ;  slonova  k.,  taž  ©(fenbein ;  — 
stara  kost ,  ein  alter  ^Jfenid) ;  stara  kost  je 
modrost,  ba§  ^,}(Iter  ift  meiie,  Levst.  (Zb.  sp.) ; 
—  2)  =  koščica,  ber  {)ortc  Arud)t!ern,  Cig. 

kostača,  /.  grofeer  ^nod)en,  Mur. 

kostanj,  kostanja,  m.  bie  Saftanie  (SSaum  unb 
i^rudjt);  divji  k.,  bic  Sioietaftanie  (aesculus 
hippocastanum),  pravi  k.,  ed)ter  Sa[tanicn= 
baum  (castanea  vesca),  Tuš.(R.)\  ( —  == 
krompir,  Kaplja  [Kor.J-Josch). 


kostanjar,  rja,  m.  ber  ftaftanientiertdufer,  Cig., 

Xavr.(Let.). 

kostanjast,  adj.  faftanicuartig;  —  taftanicn= 
braun ;  kostanjasta  barva. 

kostanjarica,  /.  bie  itaftanicnPcrtiiuferin,  Cig. 

kostanje,  n.  coll.  itaftanicn;  k.  pobirati. 

kostanjec,  jca,  m.  dem.  kostanj;  fletner  ^0= 
ftanicnbaum,  BlKr. 

kostanjev,  adj.  ilaftanicn^;  k.  les;  — ta j'tanien= 
braun,   Cig.,  Jan.;  kostanjevi  lasje,  M.,  Z. 

kostanjevček,  čka,  m.  dem.  kostanjevec,  "iiaž 
Srtiundjen,  Cig. 

kostanjevec,  vca,  m.  i)  braunež  -J|5ferb,  Cig., 
Jan.;  —  2)  =  povodnji  kostanj,  bie  2Šaffer= 
nufi  (trapa  natans),  Z. 

kostanjeven,  vna,  adj.  faftanicnbtaun,  Mik. 

kostanjevica,  /.  bie  SBaffemujš  (trapa  na- 
tans),  C. 

kostanjevina,  /.  ha^  .^aftanienl^olj. 

kostanj evje,  n.  ber  .^aftanicntoalb. 

kostanjevka,  /.  i )  eine  l-ltuttie,  ein  Štab  anž 
ftattanicnI)oIj,  Z.;  —  i)  eine  3(rt  grofte  j^ifole, 
vihŠt.-C. 

kostanjičje,  n.  =  kostanjičevje.  Valj.  (Rad), 
Polj. 

kostanjičevje ,  n.  bie  SJointDeibe  (ligustrum 
vulgare),  Jan.,  Mik.,  Valj. (Rad);  (nam.  ko- 
steničevje,  prim.  kostenika). 

kostanjičevina,  /.  =  kostanjičevje,  Kr. 

kostanjik,  m.  ber  ^aftanicnicalb,  BlKr. 

kostanjina,  /.  "iiaž  Jrlaftanien^olj,  jvihšt. 

kostar,  rja,  m.  ber  ii;'no(f)eniammIer,  Cig. 

kosteličevje,  n.  coll.  bie  §eden!irjc^e  (loni- 
cera),    Tuš.  (R.). 

kostfn,  adj.  bcinern,  fnoc^ern,  Cig.,  Jan. 

kosten,  stna,  adj.  Šein==,  Cig.,  Jan.;  kostna 
mezdra,  bie  53einf)aut,  V.-Cig.;  k.  gniloba, 
ber  SeinfraB,  Cig. ;  kostni  pepel,  bie  35ein= 
oid)e,  Cig. 

kostfnec,  nca,  m.  bie  8teinnuf#,  Strek.,  Po- 
nikve, Kras-Erj.  (Torb.). 

kostenica,  /.  i)  nid}t  »om  ^erne  ge^enbc 
•iPfirnc^,  M.,  Ip.- Erj.  (Torb.),  Kras;  —  2) 
neka  trta,  Vrtov.(Vin.);  —  ^)  ia^  Jlcifdjcr^ 
beil,  Cig.;  —  4)  kostenice,  neke  majhne, 
deloma  iz  kosti  narejene  sani.  Bled;  —  5) 
bal  9il)euma,  ifa^  ^obagro,  pri  Koboridu- 
Erj.(Torb.);  prim.  kostnica  2). 

kosteničar,  rja,w.ber2igufterjd)tpdrmer(sphinx 
ligustri),   Erj.  (Z.). 

kosteničevje,  n.  bie  9f{aintt)eibe  (ligustrum). 
Diet. ;  živa  meja  iz  kosteničevja,   Pire. 

kosteničica,/.  =  kostenika  (9iainn)eibe),./o.sc/!. 

kostemk,  m.  ^^  kostenika  (Otainilicibe),  Bolc- 
Erj.(Torb.). 

kostenika,  /.  bie  Siaintneibe  (ligustrum  vul- 
gare), C,  Poli.;  prim.  čontika  in  nem.  93ein= 
^olj;  — tudi:  ber  Seibelbaft  (daphne  meze- 
reum),    Tolm.-Erj. (Torb.). 

kostenina,  /.  bic  .Slnod)cnmarc,  Jan. 

kostenjača,/.  i)  bie  Jobtcnfammcr,  Cig.,ZgD.; 
—  2)  bie^lcifc^er^  ober.*ilitc^cnf)ade,  SlGor.-C. 

kostenjak,  m.  i)  baši  "Sein^au*,  Jarn.;  —  i)  = 
kostenika  (^Kaiuiucibc),  C;  —  bal  3feict, 
Pik.(Črt.). 


kostf  nka  —  koš 


—  444 


kpša  —  košat 


kost9nka,  /.  bie  .ftuorficufrau,  Bes. 
k9Ster,  stra,  m.  bcr  3d)citcr{)aufcn,  Mm: 
kostika,  /.  =  kostenika  (Siaimucibe),  Z. 
kostilja,  /.  =  koprivovcc,   C. 
kostilotn,    Iijma,   m.  =  kostolom,   bcr  58ein« 

Inud),  Cig.,  Jan. 
kostirnica,  /.  =  kostura,  Jan.  (H.). 
kostjšče,  n.  bo?  ''Scinfiau^,  Cig. 
kostjak,  m.  mncjcresi  Jfjier,  Čb.- Valj.  (Rad). 
kostka,  f.  dem.  kost,  baši  J^noc^Icht,  Jan.:  — 
*bcr  ^rcttftciu,  Cig.;  —  bet  SBiirfel,    Cig., 

Jan.;  prim.   kocka:  —  bo^  ^Siirfelbctlt,  Cig. 
kostkanje,  n.  "i^a^i  2Siirfcl)pic(,  Cig. 
k9Stkar,  rja,  m.  bcr  ^iirfetfpieter,  C 
kostljiv,  iva,  adj.  gmtig,  Cig. (T.),  Mik.;  riba 

je  kostljiva,   Gor.-M. 
kostnat,  ata,  adj.  fnoc()tfl,  btcffnorf)ig,  Cig.,  Jan. 
kostnica,/,    i)  'ifai  5^ciiil)au§,   Jam.,  Mm:, 

Cig.,  Jan.,  .M.;  bie  Jobtenfamiiicr,  Diet.,  C, 

Met.,   Xotr.;  v  kostnici  so  vsi  enaki,  Kast.; 

—  2)  bie  ®icf)t,  Vrtov.  rKm.  k.J ;  —  3)  = 
kostenica,  nidjt  ooiii  Sem  gelienbe  ^jiificf), 
Cig.;  —  4)  kostnice,  Snod)enTiic^e,  ®vaten= 
fiiri)e  (teleostei),   Cig.fT.j,  Erj.fŽ.J. 

kostnik,  m.  i)  bcr  Š'nod)enmann,  C;  —  2) 
ba>o  .Uiiodjengeiui'!,  ./an.,  C;  — 3)  baž  ^5ein= 
^au§,  C;  —  4)  iaž  toietbiumige  5)faiblum= 
^cn  (convallaria  multiHora),  Medv.fRok.J. 

kostnjača,  /.  bie  ^eint)adc,  Mur. 

kostnjak,  m.  i)  ba§  Stelet,  0>.,  Jan.;  —  2) 
ba>5  'i8ciiif)niiš',   (-ig.,  Jan.,  M. 

kostnokisel,  adj.  fnodieilinuer,   Cig. 

kostoboljav,  ava,  adj.  gid)tfvant,  pDbagrijd), 
Levst.rZb.  sp.J. 

kostobgljec,  lica,  m.  ber  ^gobogrift ,  Levst, 
(Zb.  sp.J. 

kostobplje,  n.  bie  OHift,  ba§  'j^obagva,  Jan. 
(H.j. 

kostolom,    loma,  m.    i)  bcr  Scillbrud),  Jan.; 

—  21  bcr  ^JBartgeicr  (gvpaetus),  C. 
kostol9mec,  mca,  m.  bcr  'iBeinbrcd)Cr,  mazači 

in  kostolomci  (o  zdravnikih  samoukih),  Savr. 

(Let.). 
kostopis,  pisa,  m.  bic  ftiiDd)cnbcfd)reibuug,  Jan. 
kostopTsje,  n.  =  kostopis,  Jan. 
kostosl9Vje  ,    n.  bic  Cftculogic,    bic  iilllpdicu 

Icf)rc,   Cig.fT.j;   —   rus. 
kostrcba, /.  bic  ^J3orftcitl)iric  (echinochloa  crus 

galli),   C  /.cm(>n-Krj.(Jovb.)\   —   tiuii:  bic 

Ircipe  (hromiis),  Cig.;  ržcna  k.,  bic  ^Hoggcil 

trcipe    (bromus    sccalinus).   Cig.;    —    prim. 

kostrcva. 
kostrcbast,  adj.  Ircipcmntig,   Cig. 
kostrcva,  /.  bic  ^Hoggcntrcipe,  C.;  s  kostrevo 

tudi   pšenico   p(jtcptati,   .Slom. 
kostrevcc,  vca,  m.  =  kokolj,  bcr  Moriirobcn 

(aprostcmma  githago),   X. 
kostruži,  m.pl.  grobe  .Ulcicil,  L.asče-Kvj.(Torb.). 
kostum,  m.  kakcnv.i  narodu,  času  lastna  obleka, 

biT?  lioftiim,   Cig.Cr.). 
kostura ,   /.  ciu   gri^fjcrc*  'Sd)iiappiticffer   mit 

ciiteni  bcinciiicii  (^V.iff,   C.,  jv^ti.'^t. 
kosturica,  /.  dem.  kosimo,    C. 
koš,  krtša,  »».   i)  bcr  JMiirfciiforb;  v  košu  kiij 

nositi;   —   vse   v  on   k<»š  metali,  oUci?  glcid) 


bct)ailbelu;  —  tebi  ne  morem  nič  novega  po- 
vedati, ti  si  že  star,  vse  ti  je  že  v  koš  pri- 
šlo, bil  bai^t  jd)on  allež  eriebt,  Jurč.;  imeti 
jezik  pod  košem,  bie  3prad)e  in  jciner  ®c= 
ttialt  babcii,  Levst. (Zb.  sp.);  —  i)  ber  5Bagen= 
forb,  bic  ^Bngentrippe;  — gnojni  k.,  bieftrippe 
bcž  5J{iUliiagcii^;  —  s)  ber  ^ieucnfcrb,  M., 
Sov.,  v{hšt.;  —  4)  bcr  fteltertiiften,  Cig., 
Št.;  —  5)  bcr  ^nifttaften,  Mnr.,  V. -Cig., 
Cig. (T.);  koš  me  boli,  Po/;.;  —  bie  .trufte 
(bei  ben  ftrebicu),  Cig.,  C,  Erj.(Ž.),  LjZv.; 
bo?  ©crippe  (be^  Sd)iffee),  Cig.;  ladija  z 
železnim  košem,  DZ.;  —  6)  bie  Sroiie  cincž 
23aiinie§,  V.- Cig.,  Cig. (T.);  —  ber  93ujd), 
bcr  Strouc^,  C ;  —  ei"  bufc^iger  Jtroiitfopf, 
C;  zelje  gre  v  koš,  ne  v  glave,  SlGor. 

i.k9Ša,  /.  in  ,vrici  obcr  mel)reie  3opfc  S^flodj^ 
teiie^  graucufiaar,  Xotr.,  V-Cig. 

2.k9ša,  /.  i)  bie  1Slal)t),  C;  —  2)  bie  S3erg» 
iMieJc,  C. 

košati,  ana,  m.  človek,  ki  ima  prav  malo  zemlje 
(kako  čtrtino  kmetije).  Rut.  (Zg.  Tolm.), 
Solkan  (Goriš.)- Ei j. (Torb.),  Bole;  —  prim. 
furl.  cossan  =  giornaliere,  sottano,  pigio- 
nale,  srlat.  cossatus,  Štrek.(Arch.). 

košana,  /.  od  srobota  pletena  košara,  Mal- 
liinje (Kras)-Erj. (Torb),  Štrek. 

košanče,  eta,  n.  neko  jabolko,  (prineseno  iz 
Košane?)  i'  Brkinih- Erj. (Torb). 

košanija,  /.  ciiie  3.^icrtc(l)iibc,  Polj.;  —  prim. 
košan. 

košar,  rja,  m.  i)  bcr  .Slorbiiiadicr,  bcr  iilorb= 
l)diibler,  3/«»-.,  Cig.,  Jan.,  Danj.- Valj. (Rad); 
Gori  v  Smarji  So  sami  košarji ,  Jurč.;  — 
2)  košar,  kdor  s  kosom  na  hrbtu  po  svetu 
hodi,  berač  ali  krošnjar,  Gor,;  —  3)  košar 
=  košara,  C,  ogr.-Mik.;  slamni  košar,  ber 
a  11*3  Strol)  geflodjtciic  .Siorb,  Danj.fPosv.  p.); 
—  4)  košarji  =  raki,  itniHCUtbicrc  obcr 
Mrebic  (crusiacea),  Jan..   C,  Erj.  (Ž.). 

košara,  /.  riiiiber  ."oanbtorb,  Mur.,  Dol.-Cig., 
.Mik.,  jv-^hŠt. 

košarast,  adj.  košari  podoben,  ogr.-C. 

košarec,  rca,  m.  dem.  košar  i)  =  košara, 
.Jan. 

košarica,  /.  1)  dem.  košara,  !(cillC!?  .'t>anbfi)rb=^^ 
d)Cll,  .U.,  /i-^/iiV. ;  — 2)  košarica:  a)  bie  Šorb- 
iiiad)crili,  C/,«-.;  —  b)  košarice,  bic  ft'Otb» 
bliitlcr  (compositae),    Tuš.(R.). 

košaritj,  arim,  vb.  impf.  1)  fid)  mit  bcr  j^orb- 
mat^crci  obcr  bem  .ttorbf)aiibcl  bcjdjaftigcii, 
.\fur.,  Jan. (K.);  —  2)  =  krošnjariti,  C, 
Zora,   .SIS. 

košarjenje,  n.  bno  "i^ctvcibcii  bcr  .VVorbmac^crei, 
fhinj.fPosv.  p.). 

košarka,  /.  rimbe*  .'oatibforbd)cii,  .U»;-. 

košarna,  /.  -  košara,  Cig.,  Gor.-.^f.;  ko- 
sama s  polomljenim   locanjem.  .Jure. 

košarnica,  /.  dem.  košarna,   Cjg.,   IjZv. 

košarstV9,  n.  bic  Minbmod)Crci,  Cig.,  nk.;  ve- 
liko samotarjev  v  puščavi  se  je  živilo  s  ko- 
šarsivom,   Cv. 

košast,  adj.    -■  k«)šai,   SJik.,  v\hŠt.-C. 
košat,  lita,  adj.  1)  brcitiiftig,  brcitbiiidiig,  bil 
id)id)t ;  košato  drevo ;  košat  rep :  košato  zelje, 


kosatcc  —  koščenica 


445  — 


koščcnina  —  košenina 


bcr  StnubiMifol)!,  0>. ;  košata  ?•;,  bcr  3taiibcii 
rogflcii,  .Voi'..  Bes.;  —  2)  mit  luTiteit  .Sllci 
bcrn,  oufiicbomicvt,  (!ig.;  košata,  ali:  košata 
mati,bie^i^vautnuittcr,A'or.-0>.;— fc^iuanger, 
Št.;  —  bicf,  ftavf:  košata  mc^la,  košat  sneg, 
Danj.-Mik.;  —  3)  aufflcb!a)eu,  C;  košato 
hoditi,  f)offdrtig  ciiil}crgel)oii,  Z.;  družba  je 
košata  mati  vsega  hudega  hudobnim.  Slom.; 

—  [tof.v  \c  Kranjice  ste  košate,  Preš.;  — 
4)  bomba^tifcl),  Cig.;  Tudi  imajo  besede  ko- 
šate. Ko  se  pra\-  napi  jejo  ga,  Npes.-K.;  — 
košata  laž,  ftarfe,  iiClbc  Siige,  Cig.;  Dekla 
je  polna  košatih  laži,   Danj.fPosv.  p.). 

košatec,  tca,  m.uiitcrictUcr  Wn\\d), Valj. (Rad). 

košati,  am,  vb.  impf.  ajdo  k.,  to  je,  ajdove 
snope  ob  dno  prevrnjenega  koša  otepati. 
Gor.;  tudi:  ob  tla  otepati  snope,  Cig.,  Gor. 

košatica,  /.  i)  košata  mlada  jela,  Kr.-Valj. 
(Rad);  sploh:  košato  drevesce :  zarod  mla- 
dih košatic,  Str.;  košato  cvetje:  Iskrice,  ve 
košatica,  Vod.(Pes.);  —  2)  fto(5e§  Scib: 
prevzetna  košatica!   SIX. 

košatija,  /.  bie  ^hifgeblajeu^cit,  bie  ijoffart, 
\oi'.;  košatija  visoko  hodi,  Kr.-Valj. (Rad). 

košatiti  se,  atim  se,  vb.  impf.  i)  košat  po- 
stajati; —  fic^  auebreiten,  fid)  ou§bef)nen, 
Mur.;  —  2)  fi(^  bveit  iiiad^en,  gro§  t^un, 
Cig.,  Jan.,  M. ;  k.  se  s  čim,  auf  etrtJO^  pO' 
C^eil,  Cig.,  Šol.;  košatil  se  je  s  svojo  ne- 
znano močjo,  Ravn. 

košatljat,  lita,  adj.  nekoliko  košat:  Iskrice, 
vseh  cvetov  hvala,  Vidim,  da  ste  košati  jate, 
Vod.(Pes.j. 

košatorep,  repa,  adj.  mit  bufc^igem  Sc{)tt)an5: 
košatorepa  veverica,  kuna,  Zv.,  Zora;  ko- 
šatorepi  lis)ak.   Str. 

košatorfpec,  pca,  m.  ein  %i)\tx  mit  bufdjigem 
Scfltranj:  lisjak  k..   Str. 

košatost,  /.  i)  bie  SSrcitbuj^c^igfeit,  bie  ftarfe 
i^cv.^tneigimg;  k.  gozdnega  drevja;  —  2)  bie 
£d)ti)angeričf)aft,  C;  —  •:;)  bie  |)offart,  bie 
Sitelfeit,  C; -4)  ber  5Jom"bn[t,  ber  ©djmulft, 
Cig. 

košav,  adj.  mit  bic^tem,  jevraiiftem  §Qar,  C. ; 
k.  pes,  ein  bicf)tjottiger  ipuiib,  ogr.-C. 

košavec,  vca,  m.  =:  košav  človek,  C,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

koščak,  m.  i)  bie  Steinnu)^,  ber  Steinnuf§= 
bnum  (juglans  cinerea);  —  2)  ber  Stcin= 
fvebi?,  Jam.,  Cig.;  malovredni  koščaki,  Zv. 

koščanec,  nca,  m.  bie  Steilinufe,  Jam.,  Z. 

k9Ščec,  čeca,  m.  =  košček,    Valj.  (Rad). 

k9Šček,  čka,  m.  =  košček. 

košc?n,  adj.  i)  beinent;  —  93ein=,  ^iioc^en-, 
Cig.,  Jan. ;  koščena  zemlja,  bie  Slnoc^eiierbc, 
Cig. (T.);  koščena  moka,  iaž  'iBetlime^I,  Cig.; 
koščeni  pepel,  bie  SnO(i)eilQJd)e,  Cig.  (T.);  — 
2)  fnod)ig,  Nov.;  k.  obraz,  Jiirč.;  ^agcr,  Cig. 

koščfnast,  adj.  bettiaf)nlic^,   Cig.,  Jan. 

koščfnec,  m.  ber  .<ft'noc^enmann,  Jan.  (H.). 

koščeneti,  i'm,  vb.  impf.    Derfnii(^ern,   Cig. 

koščenica,  f.  i)  ciiie  uicf)t  bom  Serne  ge^cnbe 
%\ix\\&j,   Čig.,    Strele,   GBrda- Erj.(Torb.); 

—  2)  baž  Snoc^eiimcf)! ,  Jan.;  —  3)  ba# 
^ein|au§,  bie  Jobtenfommcr,  M.,  Dol. ;  — 


1)  ba^  .UltodlOinucib  (lig.):  fi  revne  koščc- 
nice:   bolezen,  starost,  smrt,    Cv. 

koščenfna,  /.  bie  ^eilUuare,   Cig.,  Jan.,  1)Z. 

koščenjak,  m.  i)  =  koščak,  bie  Stetnilllfi;, 
Bole  -  Erj.  (Torb.);  —  2)  ber  Si'nocf)en()ed)t, 
Cig. 

koščfnka,  f.  nid)t  bpm  ^erne  ge^enbe  ^ftrfic^, 
Cig. 

koščica,  /.  i)  bni?  33ciu(^en;  slušne  koščice, 
bie  ®i:{)iJrtiiLid)cId)en,  Erj.(Som.);  —  bt\:  33ein= 
fplittcr;  s  koščico  se  zadaviti;  —  ribja  k., 
bie  (Srčite,  Zil.-Jarn.(Rok.),  Jan.;  —  ^  kocka, 
ber  SSurfel,  Re:[.-C.;  —  2)  ber  Dbftfteiit; 
slive  s  koščicami  vred  jesti:  sadne  peške  in 
koščice.  Pire;  —  ber  Surbišfern,  C;  —s) 
ber  JUJerf  (sium),  Cig.,  Medv.(Rok.). 

koščic,  iča,  m.  =  krhelj,  nav.  pl.  koščfči, 
Siirrobft,  Ručinj-Erj.  (Torb.). 

koščTcar,  rja,  m.  rilčkar  k.,  ber  ©teittobft= 
Dtiiffeltdfer  (curculio  pruni).  Nov. 

koščičast,  adj.   i)  =  koščičav,  grdtig,  Jan.; 

—  2)  ben  Cbftftein  entf)altenb:  koščičasto 
sadje,  Steinobft,  Cig.  (T). 

koščičav,  adj.  gratig,  Jan. 
koščičevina,  /.  ber  4"'Qi'triege[,  Z. 
koščičevje,  n.  ber  £)artriegel  (ligustrum  vul- 

gare),  Dol.-Erj.  (Torb.). 
koščičje,    n.  eoll.   i)  =   koščice,   Dbftfteiue, 

Jarn.(Sadj.);  —  2)  =  koščičevje,  Dol.-Erj. 

(Torb.). 
koščičnat,  adj.  =  koščičast  2),  Jan. (H.). 
koščičnica,  /.  koščičnice,  @teinfritd^t(er  (dru- 

paceae),  Jan.,   Cig.(T.),  Tuš.(R.). 
koščina,  /.  bie  &\(i)t,  Cig.,  Jan.,  UčT. 
košeglav,  glava,   adj.  o!^ne  ^opfbcbeduiig,  C. 
kosec,  šca,  m.  dem.  koš;   tudi  kosec. 
košek,  ška,  m.  dem.  koš;  i)ba§  9tiidentorbd)en; 

—  ba§  Cbftpfliidfijrbc^en,  C;  —  \iaž  \Hrm= 
forbdien,  Dol.-Cig.;  —  2)  cvetni  k.,  bie  511= 
jammengefefete  Sliite,  ber  Sliitenforb ,  Cig. 
(T),  THŠ.(R.);-'f)  ber  SJ^oftfuc^en  bci  3Bcin= 
prejfen,   C;  —  tudi:  košek. 

košelj,  šlja,  m.  i)  bic  nic^t  einen  .ftrautfopf 
bilbeiibe  ^ol)Ip[Iati5e ,  C;  —  2)  ber  aUooži= 
bufd),  C;  —  3)  ber  §a(lfamm  be§ 'ij.^fcrbee, 
BlKr.-M. 

košenica,  /.  kraj,  kjer  trava  tolika  zrase,  da 
se  ne  popase,  ampak  pokosi,  BlKr. ;  bie  ^eu= 
mieje,  Diet.,  Jan.,  C,  Rib.-M.,  L/Zi'. ;— bie 
SScrgtieutDieie,  Cig. 

košeničica,  /.  i)  ^em.  košenica;  • —  2)  ber 
pfeilformige  ®infter  (genista  sagittalis),  Medv. 
(Rok.). 

kbšenilja,  /.  =  košeniljka,   Cig. 

košeniljast,  adj.  coc^enidenfarbig,  Cig. 

košeniljka,  /.  bie  Sc^arlac^  =  Sd)ilb(aus  ober 
Sodienillc  (coccus  cacti),  Erj.  (Ž.). 

1.  košenina, /.  i)  bož  obgema^te  @ra^,  Cig.; 
has,  «ergf)eu,  Cig.,  Mik..  Valj. (Rad);  -  2) 
bie  ®ra4flad)e,  bic  jum  Wtai)en  beftimmt  ift, 
ba»  SlMejenlonb. 

2.  košenina,  /.  na  kosce  razrezana  (razkošena) 
slanina  =  zaseka,  Kras,  Ip.,  Goriška  ok.- 
Erj.(Torb.). 


košeninar  —  košulja 


446  — 


košulja  —  kotačnik 


košeninar,  rja,  m.  bic  ?9iiicni(f)nccfc  (tipiila 
pratcnsisi,    ErjjZ.i. 

košenje,  n.  ba^  9Jia{)en. 

košeplet,  pleta,  m.  bcr  Soi"blIed)tcr,  />^SV. 

košet,   m.  =  kozel,  Re\.-C. 

koševat,  ata,  adj.  =  košat,  Svet. ''Rok. j,  Gor. 

koševati,  am,  i'b.  impf.  ^ii  niahcii  pflegeii, 
.Jan..  Mik.,   Krj.fTovb'.). 

koševina,  /.  otc  abflcniatjte  '2Bieje,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  —   menJa  hs. 

košfvje,  H.  ha^  ©cftriipp,  C. 

košfvnica, /.  i)koševnicc  so  „naopične  pa- 
lice pri  košu  na  vozu".  Sv.  Peter (Goriš.j- 
Erj.fTorb.j:  —  2)  bo?  ^leditlufrf^eug  jum 
i^Iccf)tcn  ber  ^oarc  (cinc  ^ol^^erne  groRe  5{abel), 
Rib.(V.J-Cig.\  prim.    1.  koša. 

košič,  )'ča,  m.  dem.  koš;  —  bie  S'orbinuid)eI, 
Cig. 

košiček,  čka,  m.  bo^  Sorbdjeit,   Cig. 

koširna,  /.  ,poJstava  pri  gnojnem  košu,  da 
vanjo  vtikajo  količe",    Tolm.-Štrek.fLet.J. 

kositi  se,  im  se,  vb.  impf.  =  košatiti  se. 
Jam. 

košljfvje,  n.  coll.  =-=  košlji,  nt(^t  ^opfe  biu 
bcnbc  ftrautpflaii5cn,  C. 

košnica,  /.  i)  bcr  Šorb,  Jan.,  Krelj;  —  ber 
iBicncnforb,  Cig.,  C;  na  deske  poveznjene 
slamnate  košnice ,  Levst.  (Beč.j ;  —  2)  ber 
3Seillprei^tQ)'ten,  C;  —  3)  neka  bekova  trta, 
Ip.-Krj.fTorb.). 

košnja,  /.  bic  5)Ja^b;  ob  košnji,  jur  ^i\i  ber 
^JJJallb;   košnjo   kupiti,   prodati. 

košnjak,  m.  bcr '9J{alro)c,  ber  jeinen  ^la|i  auf 
bem  maxi  f)Ot,  ber  •D.Uaržgaft,  Cig. (T.),  DZ. 

košp,   m.  =  košpa,    Tolm.-Kres. 

k9Špa,  /.  i)  ber  .Si)oIsid)Ut),  C,  Erj.fTorb.J, 
Gor.;  —   2)  nerodno  spleten  koš,   GBrda; 

—  prim.  it.  cospo,  ^poljfdlU^. 

k9Špar,  rja,  m.  i)  kdor  košpe  nosi,  Gor.;  — 
2)  velik  rak,  (košper)  Staro  Sedlo  -  Erj. 
(Torb.). 

kost,  košta,  m.  =  kasta,  kašča,  bic  ©etreibc« 
fammcr,  Ro^i^Kor.)-  Savr.(I.et.),  Savinska 
dol.;  polhno  žita  v  koštu  je,   Npcs.-Schein. 

k9Šta,  /.  =  hrana,  bic  iloft;  —   iz  nem. 

koštati,  am,  vb.  impf.  =  veljati,  stati  (foftcn); 

—  iz   nem. 

k9Štinge,  /.  pl.  UnfoftCll,    Mik.;  —   iz  nem. 

pogl.   iroški. 
koštrav,  adj.  =  kuštrav,  .Mur.,  Mik.,  SlGor. 
koštrika,  f.  bcr  9J?ftujcborn  (ruscus),  C,  Medv. 

(Rok.).  ' 
koštrun,  m.  i)  bcr  gc)d)uittcnc  5rf)afbod  (.'oaiii 

mcl,  Sd)OpŽ);   prim.  it.  castronc,  bcr  Sdjiip^. 

—  2)  usločcna  trta  s  čepi,  jv{hSt. 
koštninec,  nca,  m.  dem.  koštrun. 
koštrunov,  adj.  $»ammcl%  Sd)6pfcn  ;  koštru- 

novo  meso. 
koštrunovina,  /.  bnž  .^'»aininclfcd,   Cig.,  Jan.; 

—  bov  .'oiintniclilcifd),  Cig. 

i.košujja,  /.   1)  bcr  .Horb,   '/..;  —  okrogel,  iz 
sro'->otine   spleten  košek  z  majhno  odprtino, 
v   katerega  se   lešniki,    orehi   i.   t.   d.   sprav- 
ljajo. C,  M.,  Kras;      -  2)    ciii  .vaiiblpagcl 
dicn  mit  flcflodjtcncin  ?SoflcnIinb,  Idrija. 


2. košulja,    f.  =  srajca,    Jan.,   Mik.,    Zora, 
Jiirč.,   BlKr. 

košuljar,  rja,  m.  bcr  .'oembeumoc^er,  Jan. 
košuljica,  /.  dem.   i.  košulja;  —  bie  ftroncn= 

ipcl.^c,  bcr  iteld)  ber  Q)rdjer,  Cig. 
košura,  /.  clenbcr  Sorb,  C. 
košuta,  /.    i)   bie  i^iridjfut) ;    severna  k.,    bic 

Sicnntlncrfitf),  Cig.,  .Jan.;  —  2)  3?ame  ciner 

{)irid)forbencn  ,ftuf),    Cig.;    ,govedje    ime-, 

Tolm.-Erj.  (Torb.). 
košutica,  /.  dem.  košuta, 
košutje,  n.  =  rušje,    bie   ^\OtX^{\i.izx    (pinus 

pumilio),   Cig.,  Tuš.(R.),   C. 
košutka,  /.  dem.  košuta. 
košutnik,  m.  i)  ber  Ž>ir)cft  in  bcr  ^Srunnjcit, 

Mur.,   Cig.;  —  2)   ber  ^Bcrgcnjiaii  (genti- 

ana  lutea),   Cig.,  Tuš.,  na  Čavnu  pod  Ka- 

ninom-Erj.  (Torb.). 
košutnjak,  m.  ber  .tiirjc^parf,  bcr  :oinrf)5*^i"9fr, 

Cig.,   C,  Vrt. 
k9t,    m.   i)  bcr  SBinfcI;  v   kotu    čepeti;    vse 

kote  preiskati,  premesti ;  po  vseh  kotih  iztikati 

—  morski  k.,  bic  ^iid)t,  C.;  — 2)  bic  5UišijiigIcr' 
irio^nung:  imam  k.  v  hiši;  velik  kos  kruha 
si  je  izgovoril  pa  kot  do  smrti,  Gor.;  imel 
je  izgovorjen  kot,  Jurč. ;  na  kotu  biti,  itn 
9(U'ogcbingc  jcin,  Dol.- M.;  na  kotu  živeti, 
DZ.\  brat  mi  mora  kot  dajati  do  smrti,  Jurč.; 

—  3)  ber  25Stlifcl  (math.,  phvs.):  prav,  oster, 
top  k.,  rcd)tcr,  fpi^cr,  ftumpfcr  5Binfcl,  Cig. 
(T.),  Cel.(Geom.);  odbojni  k.,  ber  l^licflCiMOlV^-' 
tniiifcl,  odklonski  k.,  bcr  ?iblenfung'^UMntcl, 
Sen.(Fii.);  vidni  k.,  bcr  SctllPinfcl ,  Erj. 
(Som.);  dvogledni  k.,  bic  ^arallaje,  Cig. 
(T.);  —  pl.  kota  (poleg:  koti),  Mur.,  Mik. 
(V.   G.   IV.   24.);  vsa  kota  iztekniti,  5^-. 

2.  kot,  kota,  m.  bic  ^Srut,    Valj. (Rad). 
kot,    conj.  =  kakor,  tuic,    Mur.,    Gor.;    belo 
kot  sneg.  Met.;  kot  bi,  gleic^loic,  njcnn,  Jan.; 

—  =  ko,  al#  (za  komparativom),  C,  Cig., 
Jan.,  Gor.;  —  al^  (in  bcr  ©igenic^aft) :  jaz. 
kot  oče  r\oj ,  »1/».;  —  iz:  koti  =  kakoti 
(prim.  kakti).  Mik. 

kdta,  /.  =  volk,  bcr  ge)d)moUeitc  Sijcnflumpcn 

im  .'OOC^ofen,  Gor.,   Vod.  (Pes.);  —  prim.  it. 

cotta,  kar  se  enkrat  žge   (n.  pr.  apna). 
kotač,  »J.    i)  baei  ?Kab,  Habd.-Mik.,  Cig.,  C, 

i-^/j.SV. ;    kola    na    dva    kotača.    .^tncirčibrigcr 

.Uarreii,   Zora;  —  2)   bic   £d)littcnfiifc,   ber 

Sd)littciilailf :  sani   po  kotačih   drče,   C;  — 

",)  bo#  .'oalbrab  ber  Sicgc:  po  kotačih  zibel 

teče,   lilKr. 
kotača,  /.  bmd)  Cucrboljcr  Pcrbiiiibcuc  5^aiiinc, 

um  barniif  i!aftcit  ,^u  unil.scii,  bic  Sdnotlcitcr, 

C. 
kotdčck,    čka.    m.  dem.  kotač.    ba^   ^Hiibd)cii, 

Valj.  (Rad). 
kotačiti,    ačim,    vb.  impf.    Uiitcrid)lcif    flcbcit, 

Ip.-F.rj.(Torb.). 
kotačka. /.   i)  bic  3d)icbtrul)e,  C;  —  1)  bic 

'JlMnfcljdjIiUigc  (ilvsia  scytale),  Erj, (Z.). 
kotačnica,  /.  neko  jabolko,  kajk  -Valj. (Rad). 
kotačnik,  m.  kotačniki,  DiSbcrt^icrc  (rotatoria), 

Ci'.:.(T.),  Er).C^..). 


kolalicati  —  kotelček. 


-  447   — 


kytcn  —  kotličar 


kotnlicati,  am,  vb.  impf.  UnilfiCn,  .Ato. ;  \  chtro 
babo  k..  Tv\ič-Lcvsi.(LjZv.  1.  .V^5.;,  Pjk. 
(Črt.    -2.). 

kotaliti,  im,  vb.  hnpf.  vollcil  imichcil,  tuiil.iCll, 
Jan.,  Dol.;  —  prim.  kataliti,  koiati. 

kotaljdti,  am,  vb.  impf.  rolIiMl  nindjcu,  linil.^cil, 
f .Vi,'. ;  —  prim.  kataljati. 

kotanec,  nca,  m.  i)  bie  Spirale:  kača  so  zvije 
v  kotanec,  Dol.;— i)  iz  slame  spleten  kolut, 
ob  katerem  se  noge  smicajo,  Dol. 

kotangenta,  f.  bie  Sotaucjcntc  (math.),  Ci^. 
(T.). 

kotanja,  /'.  bie  i^evtiefiiticj,  bie  ©rube,  Cif:., 
.Jan.,  Erj.fTorb.J,  Dol.-LjZv.:  bie 'iHUtiefilug 
beo  9iCl'teČ\  Vrt.;  —  obistna  k.,  bitv-  'iliieveil- 
bcden,  Erj.fSom.J;  —  bie  SJJuIbe:  dolina  je 
polna  malih  gričev  in  kotanj  ali  drag,  Lj- 
Zv.;  —  bie  (5c^lud)t,  M.,  C;  —  bie  (£ib= 
ijofjie,  Jan. 

kotanjast,  adj.  gvutiennrtig,  feffciformig,  Jan.: 

—  Dofl  ©liilnlien,  Z. 

kotanje,  n.  ha^  ^Bnlscii,  bae  JKoIIen,  Mur..  Ci^:. 

kotanjica,  /.  Je7n.  kotanja,  bač'  ©riibdjen,  Jan. ; 
bOi?  3S>angengritbd)CU ,  Ci^.;  kotanjice  na 
obrazu,    C;  srčna  k.,   bie  ^erjgvube,    C 

i.k9tar,  rja,  m.  ber  ^lu^.iiigter,  Svet. (Rok.). 

2.  kotar,  rja,  m.  ber  S3e,iirt,  ber  S^iftrict,  Jan., 
C,  DZ.,  ogr.,  kajk.- Valj.  (Rad)  \  —  prim. 
madž.  hatar,   C. 

k^tarka,  /.  bie  5hi'J5itgIcriu,  Jan.  (H.). 

k9tast,  adj.  n:)infelici)t,  winfe(ig,  Mur.,   Cig. 

kotati,  am,  vb.  irnpf.  rolleii,  foflcrii  mad)en, 
ludl^en,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  Zdaj  podseke  ko- 
tam, Danj.(Posv.  p.);  sobota  pogače  vkup 
kota,  Pjk. (Črt.);— k.  se,  fid)  TOoIsen,  roUeil, 
foUern,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.);  Svinja  se  v 
blatu  kota,  Danj.(Posv.  p.);  kjer  se  volk 
kota,  tam  dlako  pusti,  Spreg.- Jan. (Slom.); 

—  k.  se  s  kom,   fic^  bafgcit,  vingen,   Jan., 
Kres;  vola  se  kotata  =  se  bodeta,  vihSt.; 

—  tudi:  kotati,  Mur. 

k9tček,   čka,  m.  dem.  koteč,  ha§  3Sinfeld)cii. 

i.kgtec,  tca,  m.  i)  dem.  kot;  ba^  28infeId)Cii, 
Jani.,  Valj. (Rad);  — 2)  ber  Stodsafjn,  Mur. 

2.  koteč,  tca,  >n.  i)  eiite  9(bt[}eilititg  int  Stalle 
CV  33.  fiir  ftalber),  C;  —  2)  bev  Sdjtneine- 
ftaU,  Jam.,  Jan.,  C,  ogr.-Mik.,  Bole,  Kla- 
nec v  Istri-Erj.(Torb.);  —  3)  ber  $iif)ner= 
fdfig,  C,  BlKi:;—'Qev  35ogeltafig,  nad  Mari- 
borom-C;  —  4)  bie  Siiibengrube,  C;  — 5) 
ber  ''l^tii^tudim,  jv^^hŠt. ;  (prim.  koš);— prim. 
stsl.   kotbCB,   cella,  stvn.   chuti,  Mik.(Et.j. 

k9tečnik,  m.  =  kočnik,  kotnik.  Skrinj. 

k9tek,  tkf.,  m.  i)  dem.  kot;  ba§  SBinfefdjeii, 
Valj. (Rad);  —  2)  ber  ®tod,^af)n,  Mur. 

koteJ,  tla,  m.  i)  ber  fieffel;  kotel  se  loncu 
smeje  =  eiu  Sfel  )d)i(t  ben  auberii  Saiigodr, 
Xpreg.-Z. ;  parni  k.,  ber  ^'ampffefjel,  Sen. 
(Fii.);  —  2)  bie  '!|5aute,  Diet..  Jan.,  C;  v 
kotle  biti,  bie  ^aufen  idjiagen,  Cig.;  —  3) 
cine  35erttefung  im  ©rbboben,  ber  33ergfeifel, 
Cig.,  Jan.,  M.;   —  tolmun  v  vodi,  BlKr.; 

—  prim.  stsl.  kotKlt,  got.  katils.  Mik.  (Et.). 
kotelc,  tn.  dem.  kotel. 

kotetček,  čka,  m.  dem.  kotelc. 


kijtcn,  ina,  adj.  SlMiifel-:  kotna  daljina,  bie 
SSinfelbiftaii.^,  Cig.(T.);  kotni  zob,  ber33adeu= 
,^at)U,  Cig. (T.);  razdrobi  kotne  zobe  mla- 
dim oroslanom,  ogr.-Valj.(Rad). 

k9ter,  tra,  m.  =  boter,   Giits.,  Mur.,  Kor.-C. 

kotfri,  pron.  =  kateri,  Habd.,  ogr.-Mik., 
kajk.- Cv.  (II.  S.). 

kotešnik,  m.,  Guts.,  Jam.,  Mur.;  pogl.  ko- 
tečnik,  kočnik. 

koti,  cor.j.  =  kot,   C,  Levst.(Sl.  Spr). 

k9tic,  m.  =  kotič,  (kutic)  kajk. -Valj. (Rad). 

kotič,  iča,  m.  dem.  kot,  iai-'  3Biufeld)en. 

kotiček,  čka,  m.  dem.  kotič;  tav  SBiiifelc^eii; 
solzni  k.,  ber  2l)raneini)iit!el,  Cig. 

kotiljon,   m.  neki  ples,  ber  Gotidon,   Cig. 

kotinati,  am,  vb.  impf.  iBerftedeu  fpielen,  Jan. 
(H.). 

kotišče,  n.  ber  SlUiifel,  eiitlegeiier  £)rt,  Bes. 

kotiti,  im,  vb.  impf.  ^Ulige  Uierfen,  Mur.,  Cig., 
Mik.;  mačke,  psice  kotijo,  Trst.(Let.);  briitetl, 
Mur.,   Cig.,  M.,   Cv.;  —  kotiti,  Mur. 

kotiv,   m.  =  hotiv,  fotiv,  ber  ^oftarb,  SlGor. 

kotivec,  vca,  m.  =  kotiv,   C. 

kotižiti  se,  Tžim  se,  vb.  impf,  =  ftc^  tučiljen: 
krava  se  kotiži,  kakor  bi  hotela  povreči. 
Buče  (Št.)- C. 

kotla,  /.  eine  mit  eincm  f)o^Icii  330111116  ein= 
gcfai^te  ^Safjemuedc,  ein  Sijaffcrfefjel  (alž 
33ruuiicn),  C;>. ;  — bie  burd)  [)erab)d)ieBetibe§ 
SBaffcr  gemad}te  ©rube,  V. -Cig.;  bie  "iad^t, 
Xov.-C,;  —  žaba  rodi  se  v  domači  kotli, 
-Voi'.;  —  =  vdrtina,  Dol.-LjZv. 

kotldk,  m.  cine  '?(rt  3wcrflf'lMtbaiim,  C. 

kotlanja,  /.  =  kotlina,  ciiic  iBcrtiefung  im 
©rbboben,  Cig.;ba§  Seffeltt)at,  Let;  bie  Šerg= 

kotlanjiti  se,  anjim  se,  vb.  impf.  fic^  fe[feln, 

V.- Cig. 
kotlar,   rja,  m.  bcr  Steiiclfdimieb,  ber  Kupfer= 

fdlinieb,    Diet.,  Mur.,   Cig.,  Jan.,  ogr.-Valj. 

(Rad);   kotlar  dela  posodo  iz  mcdi  ali  ko- 

tlovine,  Ravn.fAbc.);   ber  ftefjclflider,   T'.- 

Cig.,   C. 
kotlarica,  /.  bie  Siipferidimiebiii,  Mur.,  Cig. 
kotlaric,  »i.  ber  iVeffcIflider,  Cig. 
kotlariti,    arim,   vb.  impf.  baž  ^upferjc^mieb* 

l)anbit)er!  betreibeit,  Cig.,  Jan. 
kotlarstv9,  n.  baž  £upferfd^mieb!^anbtt)er!,  Cig., 

Jan.,    C. 
kotlarščak,    m.  =  kotlaric,   ber  Seffeiflider, 

(-šček)  Jan. 
kotlast,  adj.  fcjfelfbrmig. 
kotlec,  eca,  m.  dem.  V.otQ\,  Valj.  (Rad). 
kotlfn,  adj.  kt\\ti'\    kotlene  saje,  ber  Seffel^ 

ruB,   Cig. 
kotlenina,  /.  'baž  ^upfergefc^irr ,  bie  .tiipfer^ 

nmre,  Mur.,  C. 
kotl?nka, /.  bcr  ftc)fe(ofeu,  ogr.-C,  kajk.- Valj. 

(Rad). 
kotlič,   iča,  m.  dem.  kotel;   i)  ba§  Jlcifetc^en; 

—  ber  ^Bei^iuafierfeffel ,  C;  —  ha§  !^e\\cU 

ti)al,  Xotr.;  —  2)  pl.  kotliči,  ba§  Waiglbd' 

C^en  (convallaria  majalis),  Lanišče  v  Cičili- 

Erj.(Torb.). 
kotličar,  rja.  m.  ber  fteifelflider,  Cig. 


kotliček  —  kotriga 


-  448  — 


kotrižen  —  kovačija 


kotliček,  čka,  m.  Jem.  kotlič;  flctncr  ftoffel,  3/. 

kotličkar,  ria,  m.  bcr  .Vlcifclflicfcr,   Oy..   Dol. 

kotlina,  /.  eine  teijelfomiige  '^crticfung  im  Gtb= 
boben,  ta^  Setfelttjal,  C/>.,  ./a«.,  Cig.fT.), 
Jt's.,  lik.;  ba^  ^ecfcn  fgeogr.),  Cig.fT.j;  je- 
zerska k.,  'ba^  Sccbcrfc«,  Cig.fT). 

kotlinast,  adj.  tcfjclartig,  nk. 

kotlinica,  /.  dem.  kotlina,  Rut.fTulm.j. 

kotlišče,  w.  ber  ftefief^crb,  Cig.,  DZ.\  ber  Sc|fc(= 
roiim,  Levst.fPril.). 

kotliti,  im.  vb.  impf.  GJriibdjen  um  cin  ^aum-- 
d)cn  ober  einen  SScinftocf  macf)en  (5.  58.  nm 
i^ii  su  biingen),  Mur..  Cig.,  v^hšt. 

kotljati  se,  am  se,  vb.  impf.  ficf)  rod^eii : 
kure  se  v  pesku  kotljajo,  Z.;  —  ficf)  bre^cii: 
pes  se  kotlja,  preden  se  uleže,  Dol. ;  —  fic^ 
^inburc^  arbcitcn:  k.  se  skozi  kako  ozko 
luknjo  ali  skozi  pregrajo,  BIK?-.;  —  prim, 
kotati. 

kotlokrp,  krpa,  m.  ber  S^efleljltcfer,  Jan.fH.J. 

kotlokfpar,  rja,  m.,   Cig.,  pogl.  kotlokrp. 

kotlovtc,  vca,  m.  ber  Šeifelftcin,  C. 

kotlovina,  /.  ta^  fteifelerj,  hav  Slupfer,  Habd., 
Mur.,   Cig.,  Jan.,  Štrek.,  nk. 

kotlovinar,  rja,  m.  ber  ft^upferic^mieb ,  ber 
MupTerf)dnbler,  Mur.,  Cig. 

kotlovinast,  adj.  fupferartig :  kotlovinasta 
barva,  Zora. 

kotlovinski,  adj.  ftupfer^,  fupferii,  Guts.,  Cig., 
Jan.,   nk. 

kotlovnica,  /.  bie  Sleffelftube,  DZ. 

kotlovski,  adj.  ftci"jcl=:   k.  prostor,  DZ. 

k9tnica,  /.  i)  ber  OJrimmbarm  (colon) ,  l'.- 
Cig.,  v^hšt.,  C;  —  2)  baž  SBinfelmaB,  C. 

k9tnik,  m.  i)  kdor  se  po  kotih  potika,  Bes.; 
—  2)  ber  Stodjaljn,  ber  33acfen,^al)n,  Meg., 
Diet.,  G2it.<i.,  Cig.,  Jan.,  M.,  C,  v^hŠt.;  — 
3)  ba§  3Bin!eIma§,  Cig.;  kotnik  ali  oglomer, 
Cv. 

kotniti,  kotnem,  vb.  pf.  in  roUcnbe  'i8ett)cgung 
bringcn,  C. 

kotnjak,  m.  =  kotnik,  kočnik,  ber  StO(f,^Q^n, 
Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  Sotr.  -  Levst.(Rok.), 
v;hŠt. 

k9to,  coytj.  =  kot,  koti:  je,  koto  tele,  Fr.-C. 

kotomer,  mera,  m.  ber  SBinfelmeffcr,  ba§  ®oiiio= 
meter,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.);  ber  Iraiišipor' 
tcur,   Cel./^Geom.). 

kotom^ren,   rna,  adj.  goiliomclriid),   Cig.  (T). 

kotom9rstvQ,  >i.  bie  25?infe!mefiiuifl,  bic  ®onio= 
motrie,  Cig. (T.),   C. 

kot9rna,  /.  =  skalni  jereb,  baiS  Steinl)Ut)n 
(pcrdix  saxatilis),  Krj.fZ.);  =  bela  jerebica, 
bož  St^ncc^iiljn  (lagopus),  3///f.;  —  prim.  it. 
cotornice,  bie  2Bacl)tfl. 

kotozor,  zrtra,  »i.ber  SBinfclipicget,  baž  Spiegel' 
niinfelrof)r,  h.  t.-Cig.fT.j. 

k9tra,  /.  ^-  botra,   C.,   Knr. 

kotran,   m.   =  katran,   C. 

kotrcati,  am,  vb.  impf.  fidl  forttuiil.^eii:  list  po 
svetu  kotrca.  Bes. ;   —  ftolpemb  flel)CH,   C. 

kotrig,  m.  =  kotriga,  .\/ur.,  kajk.-Valj.fRadj. 

kotriga,  /.  =  ud,  člen,  členek,  ogr.-C,  Sl.\., 
\'cst.;  —  pl.  kotrigc,  ba*  cfclct,  v^h^t.; 
fuli:  bic  Scfjinbmatjre,  i-t/z.sv. 


kotrižen,  2na.  adj.  glieberig,  Mur.,  Trst.fLet.j. 
kotrižnik ,   m.  laiigbeiitiger,  ittagerer  SRenjd), 

Bučc^Št.j-C. 
kotrljan,  ana,  m.  bie  ilionn^treu  (er}ngium),  Z. 
kotrljati,  am,  vb.  impf.  =  njfllijen,  Z.;  — prim. 

koturati. 
kotiir,  m.  riinbe  Sd)eibe,  Cig.;  —   baž  fRah, 

C;  —  hs. 
koturača, /.  neko  jabolko,  kajk.- Valj. (Rad). 
kotiirast,  adj.  jrf)eibenformig,  Cig.(T.j;  —  pr\m. 

kotur. 
koturaš,  m.  bie  9?o[fn|'feI  (armadillo),  Erj.(Z.). 
koturati,  am,  vb.  impf.  roUen  mad)en,   h.  t.- 

Cig.fT.j;  k.  se,  roUen,  Prip.-Mik. 
k9tva, /.  ber  9tu!er,  C,  ogr.-Valj.(Rad). 
kotvar,  rja,  m.  ber  'J(nferid)mieb,  ogr.-C. 
kotvarnica,  /.  bie  2fnferidimiebe,  ogr.-C. 
k9tvica,  /.  dem.  kotva,   tleiner  ?(nfer,  Zora, 

Sen.fFii.J. 
kotvišče,  «.  ber  Stnferplafe,  ogr.-C. 
k9v,   m.  bie  Sc^miebnrbeit,  Mur.;  Tubalkajn, 

sin  Adamov  Je  že  znal   železni  kov,  Danj.- 

Valj.(Radj;  —  \ia?>  Oieprage,   Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.);  Ta  zlat  je  kova  znanega,  Spes.-Mik.; 

mož  starega  kova,  ein  W<xnxi  Poti  altcm  Si^rot 

unb  itom,  Cig. 
k9v,   T,  /.   i)  'i>(xi'  ^e)cf)Iage,    Levst.fZb.  sp.J; 

—  2)  ba§  ^llfeiicn,  Rib.-Mik.;   Naprej  obrni 
krampeže,  Nazaj  obrni  gladko  kov,  Npes.-K. 

kov,  adj.  =  kakov,  kakšen,  Cig.,  ogr.,  Poh.- 
' C,  Rib.-Levst.rM.J.  jv^liŠt. 

kovač,  m.  i)  ber  Sd)mieb;  živinozdravni  k., 
ber  (iurjd)mieb,  DZ.;  podkovni  k.,  ber  ^n^-- 
bejc^lagidimieb,  DZ. ;  —  2)  ber  gemeinc  SonneU' 
fijc^  ober  St.  '•^eterfifd)  (Zeus  faber)  =  sv.  Petra 
riba,   LovranafLiburnija)  -  Erj.fTorb.,  Z.); 

—  ber  Springtafcr  (elater  sp.),  Goriš.-Erj. 
(Torb.). 

kovaček,  čka,  m.  t^cm.  kovač ;  i)  ber  S(^micb= 
jiinge,  Cig.;  —  2)  ber  ^iti^ooget  (regulus 
trochilus),  C,  Frey,(F.);  (kovaček),  Levst. 
(\aukj;  (tudi:  ber  'iBIailjpedjt,  Zv.;  po  de- 
blih so  plezali  in  potrkavali  neutrudni  ko- 
vački.  Str.;  ali:  baei  Sd)n)arjblattel,  Cig., 
Jan.). 

kovačenje,    n.   bic   'ijtu^iibung    bcž   Sc^mieb 
gctuerbC'?:  podkovno  k.,  DZ. 

kovačevati,  ujem,  vb.  impf.  bfl?  2d)micb- 
f)aubUH'rt  bctreibcn,  .S'/.V. 

kovačevica,  /.  =~-  kovačica,  Mik. 

kovačevka,  /.  neka  hruška,  Šebrelje (Goriš.)- 
Erj.  (Torb.). 

kovačica,/.  1)  bic  2d)miob^fraii,  bie  Sdjmiebin; 

—  2)   neka  črešiija,    lp.-Erj.(Torb.). 
kovačga,  /.  i)  =  kovaštvo;  —  2)  =  kovač- 

nica,   Cig.,  Xotr. ;    hudič  mu  bo  peklensko 

kovačijo  odprl,  Jsvkr. 
kovačika,  f.  neko  jabolko,  kajk.-Valj.(Rad). 
kovačina,  f.  bie  ©ifeiiabfdUc  bcim  Sd^miebcn, 

Mur. 
kovačiti,    ačim,    vb.  impf.  baž    Sc^iniebcljonb' 

tuerf  bctreibcn,  prim.  kovačenje. 
kovačinja,  /.  =  kovačica   i),  Ro{.-Kres. 
kov.^člja,  /.  =  kovačica   i).  Jam. 


kovačnica  —  k^ven 


449 


kover  —  koza 


koračnica ,  /.  i)  bic  3cf)miebe;  —  2)  neko 
jabolko,  3/«;-.,  Maribor- I-^rj.( Torb.). 

kovačnik,  ni.  CC^te^  Oetžblfltt  (lonicera  capri- 
toliiim),   C,    Tnš.(R.). 

kovačnjak,  m.  kovačnjaki  (capritbliaceae), 
Tuš.  (B.). 

kovalce,  n.  =  kladivce,  Jani. 

kovalen,    ?na,    adj.   i)  jum   S^mieben,    93e= 
fcfilagcn   ge^orig:    kovalno  orodje,   ba'§  33e 
jc^lagjeug,  Cig.;  —  2)  fd)miebbar,  Cig.,  Jan. 

kovalnica,  /.  =  kovačnica,   C. 

kovatnik,  m.  bcr  §lmbojt%  ^feg.,  Alas. 

koval9,  )i.  1)  bož  ^idgetDerf,  Cig.;  —  2)  ber 
^ammer,  Jam. 

kovanje,  n.  i)  ba§  Sd^miebcn,  ba^  §ammern; 
btt!?  ^;)Jragen;  k.  konj,  baš^  S9ejd)lagen  ber 
^^5ferbc;  —  k.  na  hladno,  t)av  Jftalt^amniein, 
h.  t.-Cig.(T.);  —  2)  kovanje,  ber  ^Bejcftlag, 
baž  ^^efc^lage  (5.  S9.  eiiiež  Stodel),  Svet. 
(Rok.),  Lašče-Levst.  (M.). 

kovar,  rja,  m.  =  kovač,  C;  —  ber  ?(nftifter : 
slučaj,  ta  zlobni  kovar,  LjZv. 

kovaren,  rna,  adj.  jcf)Iau,  lifttg,  f)omifc^,  Cig.. 
Jan.,   Cig.  (T.),   C,  nk.;  —  stsl. 

i.kovariti,  arim,  vb.  impf.  i)  fic^  mit  bem 
Scfiniiebc^anbiuerf  befd)aftigen ,  Bes.;  —  2) 
diank  fcf)miebeu,  Mur.,  Cig.,  ZgD. 

2.  kovariti,  arim,  vb.  impf.  Dor  Sc^aben  be= 
f)iikn,  bernjatiren,  C;  —  iz  nem.;  prim. 
varovati,   C.  (?) 

kovarnica,  /.  bie  ^tt^rigiiantin,  Jan. (H.). 

kovarnik,  w.  ber  9{aiife)(^mieb ,  Cig.,  Jan., 
ZgD.;  —  stsl. 

kovarnost,  /.  bie  5(rglift,  Cig. 

kovarstvo,  n.  bie  Sfrglift,  bie  9tanfc,  Mur., 
Cig.,  Jan.,   C,  nk.;  —  stsl. 

kovaški,  adj.  Sc^miebe=;  k.  meh,  ber  @d^miebe= 
ba(g. 

kovaštvo,  n.  i)  haž  Sc^miebe!)anbnjerf ;  —  2) 
bie  Sc^miebejunft,  Met. 

kovati,  kujem,  vb.  impf.  i)  fc^micben,  {)am= 
mern;  denar  k.,  SKiinjen  prdgen;  kovan  de-> 
nar,  bie  SJiiinje,  SJfiinjen;  — iskre  k.,  ^^unfen 
jc^Iagen:  podkev  iskre  kuje,  Preš.;  iskre  se 
kujejo,  Xpes.'K.;  —  2)  (mit  3)ietoII)  be= 
jc^lagen:  konja  k.;  na  ostro  k.  konja,  jc^arf 
befdilagen,  LjZv.;  kolo  k.,  befc^ienen,  Cig.; 
vrata  k.,  bie  J^iire  befc^Iagen,  Cig.;  —  3) 
erfinnen,  ausfinnen,  Cig.;  nove  besede  k., 
neue  ilSorte  prdgeu,  jc^mieben,  Cig.,  tik.; 
pesni  kovati,  miltjfam  bic^ten  (zaničlj.),  Cig.; 
laži  k.,  fiiigen  jctimieben,  Z.;  —  (Uebteš')  im 
Sc^ilbe  fiifiren:  nekaj  hudega  kuje,  Cig.;  — 
4)  v  zvezde  koga  k.,  jemanben  ju  ben  Sternen 
erfieben,  iibemtdBig  loben,  Cig.,  nk.;  (hs.). 

kovčeg,  ega,  m.  ber  ^offer,  C,  DZ.,  nk.; 
tudi:  kovčeg,  ega,   Cv.  X.  /.;  stsl.,  rus.,  hs. 

k9vec,  vca,  m.  ber  ^rdger,  Cig. 

k^vek,  vka,  adj.  =  koven   i),   Cig.  (T.). 

k9ven,  vna,  adj.  i)  jc^miebbor,  l^dmmerbar, 
Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  C;  kovno  železo, 
Sc^miebeijen,  Cig. (T.);  —  2)  iPrdge=,  Cig.; 
kovni  trošek,  bie  ^rdgungšfoften,  Cig.fT.J; 
kovni  stroj,  bic  ^rdgcmajcf)ine,  Let. 

Slov. -nem.  slovar. 


kover,  vra,  »1.  bic  "Settbcde,  C;— ber  2eppid), 
^'rt.;   —   prim.   rus.  kovert,  Xeppic^. 

kovilje,  n.  baž  ^^bergraž  (stipa  pennata),  Tuš. 
(R.);  —  hs. 

kovina,  /.  i)  haž  llfctafi;  plemenite  kovine, 
SbelmetaUc,  Erj.fMin.j;  —  2)  ®efcf)miebete^, 
®eprdgte§,  C. ;  —  (kpjna,  nam.  kovina,  'bai 
ajiateriat,  ogr.-  Valj.  [Rad]). 

kovinast,  adj.  metafiartig,  mctatlidjt,  Cig. 

kovinski,  adj.  4lccta(l=^,  mctallen,  metaUijcfi; 
kovinsko  lice,  metatlif{^eg  2(u^ie^en,  Erj. 
(.Min.). 

kovinstvo,  n.  bie  SfRetatlurgie,  Navr.  (Kop.  sp.J. 

k9vkost,  /.  bie  Sc^micbbarfeit,  Cig.(T.j. 

kovljati,  am,  vb.  impf.  flopfeit,  poc^en,  Jan. 

kpvnica,  /.  bie  'Jlf iinjprdgeftdtte ,  t>a§  9Jfitns= 
gebdube,   Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),   C,  DZ.,  nk. 

k9vničen,  čna,  adj.  9Jiun§--:  kovnični  urad, 
haž  ^Jfiinjamt,  Cig. 

k9vnik,  m.  bcr  'iOHinser,  C. 

k9vnost,  /".  bic  Sc^miebarbeit :  zlata  čudovita 
k.,  Zv. 

kovnoželezen,  zna,  adj.  fc^miebeijem,  DZ. 

kovopis,   pisa,  m.  =  kovotisk,  Jan. 

kovopisen,  sna,  adj.  metadograp^ifc^,  Jan. 
(H.). 

kovopisje,  n.  bie  ^JJetaUograp^ic,  Jan. (H.). 

kovosl9vec,  vca,  m.  ber  3)JetaIIurg,  Jan. (H.). 

kovosl9ven,  vna,  adj.  metatlurgifd^,  Jan.  (H.). 

kovoslgvje,  n.  bie  9JictaIIurgie,  Jan. (H.). 

kovotisk,  tiska,  m.  bie  i1ZetalIograpf)ie,  DZ. 

kovoznanec,  nca,  m.  ber  SOJetaUurg,  Jan. 

kovoznanski,  adj.  metallurgifc^,  Jan. 

kovoznanstv9,  n.  bie  ^^ietotlurgie,  Jan. 

kovran,   m.  =  kavran,  ogr.-Mik.,   C. 

kovrčje,  n.  bo§  ^^friemengraž  (stipa),  C. 

kovrfd,  adv.  um  luelc^e  3cit?  Kor.-M.;  — 
prim.  red. 

k9vskati,  am,  vb.  impf.  =  lajati,  sosebno  o 
mladem  psu,  Krn-Erj.(Torb.J. 

koza,  /.  i)  bie  3'29^!  ^^  jalovo  kozo  se  kre- 
gati, Krelj ;  ne  more  biti  koza  cela  in  volk 
sit,  Npreg.  -  Levst.(Beč.);  Bog  uže  ve,  ka- 
teri kozi  rog  krati,  Xpreg.-Levst.(Zb.  sp.J; 
divja  k.,  bie  ®cmle  (antilope  rupicapra);  — 
2)  tterfc^iebene  9Sorrid)tungen:  ein  ©efteC  be= 
ftef)cnb  au§  einem  ^oljbalfen  mit  cier  j^ii^en : 
ber  ^ot^bod,  ber  Sdgebod  ber  3t"tmer[eute, 
Sott^er  u.  bgl.,  V. -Cig.;  ber  Oeruftbod, 
Dol.;  —  ber  iBoftigierbod  ber  Jurner,  ber 
^arrcn,  Cig.  (T.),  DZ.,  Telov.;—^^  5c"cr= 
bod,  Cig.;  —  ba§  ©eftell  eine»  bretjbaren 
Sdjieiffteinž,  C.;—ha§  gufigefteU  be^  ^ebe= 
[tu^le,  Bole  -  Erj.  (Torb.);  —  ba§  ^riiden= 
joc^.  Nov.,  SL\.;  —  bie  einfac^e,  bac^Iofe 
Giarbenl^arfe ,  Poh.-C;  —  eine  mit  .^afen 
uerfe^ene  Stange  itber  bem  g^uer^erbe,  V.- 
Cig. ;  -ber  Sdirotbod  ober  3d}ragen  iium  Stuf- 
unb  §(blaben  oon  Saften,  Cig.,  C,  Dol.;  — 
podkovna  k.,  ber  gcilbod  ber  :g»ufi(^miete, 
DZ. ;  —  ein  ©tdnber  ober  ^flod  mit  Stii^en, 
V.-Cig.,  C;  —  Ijoljerner  ^rcifuB,  M.;  kozo 
biti,  ben  ®reifu§  jc^Iagen  (etn  Spiel),  Cig., 
Dol.-Levst.(Rok.);  —  eine  irbene  ^faime. 
auf  ^rufecn,   Cig.,   C,  Kr.;  —   3)  pl.  koze. 


kozača  —  kozd^r 


—  450 


kozd§rje  —  kožica 


bie  ^ipoden;  koze  staviti,  cepiti;  bic  'Slattcrn; 

v  kozah  biti,  koze  imeti,  bic  93UlttCin  I}aben: 
(vsled  napačnega  tolmačenja  nemške  besede 
„''^0clcn"  V)  ;  pogl.   osepnice. 

kozača,  /.  i)  einc  grofje  S^e^e ,  Štrek.;  he] 
kozača!  Jurč.;—  2)  bcr  4)ol3bocf,  bic  Scfint|= 
bon!,  Cig.,  C;  I)o^erner  ^reijiifj,  Mnr., 
Danj.-Mik.,  C. ;  —  ber  Si§bicd)cr,  ber  Siis' 
baum  (bei  einer  ^riicfc),  C(>.,  Zora;  —  3) 
einc  'Strt  Sule,  C. 

kozad,  /.  coll.  Q\CQtn,  C. 

kozak,  m.  i)  obrobljeni  k.,  bcr  geronberte 
3(f)tt>imnitafcr  (dvtiscu.s  marginalis),  Eij. (Ž.) ; 

—  21  bcr  ^ifefferid)wamm,  C 

1.  kožar,  rja,  m.  ber  ^'Ciicnfjirt. 

2.  kožar,  rja,  m.  =  kozulj,  cin  flcincš  &C\a^ 
au§  Saunirinbe,  V.-Cig.,  C;  iz  smrekove 
kože  kožar  narediti.  Pire. 

i.kozara,  /.  i)  bic  3>c9enf)iitte,  bcr  B^fA"-'"' 
ftall,  V.-Cig.,  Mik.,  C;  —  bic  3*^9^"'  "ber 
Sc^af^itrbc,  C,  Hrušica  v  Istri,  Lo\-Erj. 
(Torb.);  —  2)  ber  '2'rcifu§,  C;  —  ber  SagC' 
bocf,    Valj. (Rad). 

1.  kozara,  /.  košarica,  v  kateri  se  kruh  rncsi, 
Valj. (Rad);  —  prim.   2.  kožar. 

1.  kozarček,  čka,  m.  dem.  kozar(ec),  ber  flcinc 
3iegenf)irt,  Cig.,  M. ;  Kozarček  kožice  pase, 
Xpes.-K. 

2.  kozarček,  čka,  m.  dern.  kozarec;  1)  fleineS 
©cfajj  am  SSoumriiibc,  V.-Cig.;  —  2)  baž 
^cd)crlcin,  ba^i  ©Idč^c^en,  Cig.,  Jan.,  nk. 

kozarčevati,  ujem,  vb.  impf.  3icgon  ^iitcn,  Cig, 

kozarec,  rca,  m.  dem.  2.  kožar;    i)  cin  93ed)er 

oue  |)oIjvinbc,  -^/. ;  bie  .'parjmcftc,  l  '.-Cig.,  Jan. ; 

—  2)  bcr  33cc^er,  taž  Srinfglaž,  Mur.,  Cig., 
.Jan.,   nk.;  tudi:  kozarec.    Valj. (Rad). 

kozarica,  /.  bie  3'<^9cnf)irtin. 
kozarič,  m.  i)  dem.  kožar;  ber  (jungc)  3'C9Cn= 
l)irt:   Kozarič  mi  kožice  pase,  ypes.-Seliein.; 

—  2)  kozarič,  i'ča,  ber  3ifgciimcl!cr  (caprimul- 
gus),  BledfGor.). 

kozarija,  /.  i)  bic  3icgcnjud)t,  Cig.;  —  2) 
eoll.  bic  3'C9C"^'rtcn,  .lan. (Slov.). 

kozarina,  /.  „čas  okolo  5.  ure  popoludnc,  ko 
pridejo  koze  s  paše  domov",  Staro  Sedlo- 
Erj.(Torb.). 

kozariti,  arim,  vb.  impj.  3ie9Cn{)irt  fein,  CV^''., 
Jan.,  M.,   Gor. 

kožarja,  /.  bic  3if9CiiOci^i>c,  ^^rCora. 

kozamik,  m.  sir  iz  sladkega  mleka,  Tolm.- 
.^trck.  (Let.). 

kozarski,  adj.  bie  3*C9C"0'ttcn  bctreffcnb. 

kozast,  adj.  =  kozav,   C. 

kozav,  ziiva,  adj.  mit  93Iattern  bc^aftet ;  ko- 
zavi   otroci. 

kozavec,  vca,  »1.  cin  binttcruarbigcr  ''JJicnid) 
(psovka),   niKr. 

kozbec,  beca,  m.  neke  gredi  spredaj  pri  se- 
nčnem vozu;  vanje  se  vtakne  žrd,  da  se 
ne  vzdiguje,  kadar  jo  zadaj  na  kolovratu 
ali  na  sovri  z  vr\jo  pritegnejo.  Hrušica  v 
htri-Erj.rTorb.),.^trck.,  Sotr.-Lcvst.iRnk); 

—bcr  vafen  otn  3JJic«>banniftricI,  RlKr.-M.;  — 
prim.  kožice,  kozelc. 
kozd^r,  rja,  m.  =  pazdcr,  peziier.  M.,  C. 


kozd^rjc,   n.  coll.  =  pazderje,  St.-  Caf(\'est. 

I.  JA\> 
kozdura,  /.  bie  Siijpc  am  Suc^njcijen,  V.-Cig.; 

—  pogl.  kozura. 

kozek,  zka,  m.  i)  "Oa^  33iJdtein,  C;  —  2)  ber 
^faf}l,  on  bem  bic  <l?tdtten)eilc  am  Ufcr  be= 
fcftigt  luerbcn,   C;  —  prim.  koza,  kozača. 

kozel,  zla,  m,  i)  ber  3if9f>i''0cf ;  smrdi,  kakor 
kozel;  —  kozla  prevrniti,  cincn  ^nrj^elbaum 
madicn,  Cig. ;  kozla  obeliti,  an  ciner  Cuer= 
ftangc  mit  bcn  §anbcn  ^angcnb  cinen  ^urjcl« 
baum  mad)cn,  jvjhŠt. ;  —  streha  na  kozla, 
haž  SBalmbad),  Svet.(Rok.)\  —  psovka  po- 
hotnemu človeku,  Cig.,  ali  nedobrostornemu 
dečku,  jvihšt.;  —  ber  im  Spiel  33erticrenbe: 
za  kozla  koga  narediti,  Cig.,  Levst.(Rok.j; 
s  kozlom  koga  zmerjati,  jcmonbcn  eineu 
„i8od"  jc^etten,  Z. ;  —  bcr  Sloftcrbruber  (za- 
ničlj.),  C/g-. ;  — divji  k.,  =  kozorog,  bcr  3IIpen= 
ftcinbod  (capra  ibex),  Erj.(Ž.);  —  divji  k. 
tudi:  ber  ®em§bocf,  Cig.,  Jan.;  —  2)  cin 
®cftcll  mit  giigcn,  5.  ^.  ber  Sagebod,  bcr 
j^eucrbod  n.  bgl.,  Cig.;  bcr  Q)arnn)inbenftod, 
C;  —  3)  bie  Šorbcnliarfc,  V^- Cig..  Gor.; 
kozel  prevrniti  =  kozla,  kozelc  prevrniti, 
einen  ^urjclbanm  jdjlagcn,  Lašče-Levst.(M.); 

—  4)  bie  Tadjftu^Iidule,  Cig.;  —  5)  bie 
'OJafe  am  ^^flugc  (ber  2:^eil,  bcr  'bai  £trcid)= 
brctt  mit  bcr  ©ric^jdulc  Dcrbinbct^  V.-Cig.; 

—  b)  divji  k.,  neka  rastlina:  smrdljivi  divji 
kozel,  ki  mej  mašami  raste,  Jurč.;  =  ko- 
zelc 4),  Z. 

kozelc,  zefca,  m.  i)  bie  GJarben^arfe;  izteg- 
njeni k.,  bic  langgcftredte  Jparfe,  pokloničeni 
k.,  bie  niebrigc  ^arfe,  vezani  k.,  bic  5^oppcI- 
I)arfc,  Cig.;  k.  prevrniti,  eincn  "ipur.^clbanm 
fc^Iagcn,  Cig.,  Lašče-Levst.(M.).  jvihšt.;  — 
2)  bie  ©ric-Jjanlc  an  SSaffcrmitlilcn,  'i8?cf)ren, 
Cig.;  —  bcr  icntrcd)to  ''.^Nfcilcr  am  3d)littcn, 
Cig. ;  —  na  kolovratnem  stopalu  po  koncu 
stoječi  les.  Dol.;  —  bcr  ''^Jflugpfcilcr,  "iia^ 
^flugftijddjen,  Cig.,  C. ;  k.  gre  skozi  gredelj 
v  plaznico,  pred  njim  je  črtalo,  Skriljc-Erj. 
(Torb.);  —pl.  kozetci,  ba^  5tu^Igc|fcli,  Bolc- 
Erj.(Torb.);  —  3)  bie  3ll''irf)f'"l^""i>  '"  l^^r 
'^\\.\i,  Ponikve  -  Erj.( Torb./;  —  4)  Ilcinci: 
■©albrian  (valeriana    dioica),    Medv.  (Rok.); 

—  tudi:  k6zelc,  Mur.,  Ravn.  (.ibc);  izgo- 
varja in  piše  se  beseda  nav.:  kozolec;  toda 
prim.  Mik.(Et.). 

kozftina,  /.  ba§  3"^9''"ni*iid).  ogr.-C. 

1.  kožica,  /.  1)  dem.  koza;  — divja  k..  niciblid)cd 
(Mcm^fit^,  I.evst.fSauk);—  2)  bic  .occrfdincpfc, 
bic  5^Cicaj)inc  (scolopax  gallinago).  Cig.. 
.Jan.,  <:.,  M.,  Frer.rE.);-  (bic  Woc»rjd)ncpfc, 
Erj./Ž./);  —  3)  bcr  J^cncrbod,  Jan.;  —  bcr 
3)rcifnfi,  M.,  C;  i>a^  JKoftgcftcn,  Cig.;  — 
bie  irbcnc  ^ihatpfannc  mit  brci  (Viifjfn,  bic 
GaHcrollc,  Cig.,  .»/.,  C,  Kr.;  —  cinc  >^lrt 
©pinnrab,  C  ;  —  4)  =  orehovo  jedrce,  \'alj. 
(Rad);  —  bcr  lanncn.^apfen,  C.;  —  5)  ajdovi 
snopi  v  kopo  zloženi,  Goriška  ok.-Erj. 
(Torb.);  —  6)  bcr  3'"'^^^'  (^^  ^p^mbcn, 
Striimpfcn  u)».),  r.-Ci>r..  Jan.,  C,  Rihen- 
berk,  Lašče- Erj. (Torb.);    kožice    vstavljati. 


kožica  —  kozliček 


451  — 


kozličevina  —  kozolec 


Lašče-Levst.(Rok.);  —  -)  k6zice,  bie  ^lattcrit, 

Diet.,  Cig. 
2.  kožica,  /.  =  kozLilj :  k.  iz  brezovega   lubja, 

Jurč. 
kozicav,  adj.  i)  =  kozičav,  mit  33(attcnt  bc= 

fjaftct,   Cig.,  („koscov«)  Rib.;  —   2)  blattev" 

navbig,  Rib.;  —  -3)  mit  ^led)ten  bebecft:  ko- 

zicava  drevesca,  Rib. 
kozičav,  adj.  i)  blottevn^,   pocfenfran! ,  Cig.. 

.Jan..  Dol.;  —  2)  blattcnmrbig,   Cig.,  C;  k. 

obraz,  Zv. 
kozičica,  /.  dem.  kožica;  bie  !^\de,  Cig. 
kozičina,  /.  ta?-  f^eU  »on  einer  Q\de,  Z. 
kozma,  /.  ba^^  ^''■'flCllfcII,  Mur..  Cig.,  C,  Ravit. ; 

bii^  ^icsenflcijd),  Z.;  —  2)  bie  ^i^il^iOPoIIc, 

JaiH..  Kr.- Valj. (Rad.);  —  3)  ber  ^i^Gcn- 

gentd),  Cig. 
kozinast,  adj.  jiegenlebern,  Cig. 
kozjak,  m.  1)  ber  ^iegenftatl,  Cig.,  Jan.,  Valj. 

(Rad);  —  2)  kozjak,   ber   3i29f"""1^   ^Vv 

Jan.,   C,   Valj.  (Rad);  —   3)    kozjak,    neko 

grozdje:  bie  ®ei|butte,  Trumm.,  Vftov.(Mn.). 

Št.,  Dol.- E,j. (Torb.);  —  eine  3trt  SloiebcI: 

bie  9iPCamboIe  (porrum   [alium]  scorodopra- 

sum),  Medv.(Rok.). 
kozjebrad,  brada,  adj.  jiegenbfirtig,  Cig. 
kozjebradec,    dca,    m.   ber   einett    ^i^^St^^^art 

triigt,  Andr. 
kozjevina,  /.  oa^  Q\eQeniiei)č),  Mur.,  Cig. 
k9zji,  adj.    i)  3'egen=;   —  2)  =  kozav,   Cig. 
k9zjica,  /.  bie   Streb^biftcI   (onopordon    acan- 

thium),    Gorjansko  (Kras) -Erj.  (Torb.);  — 

(carduus  sp,),  Štrek.;  —    ber  ©infter  (geni- 

sta),    Valj.  (Rad). 
kozlač,  m.  ber  Sraguil    (artemisia  draguncu- 

lus),  Medv.(Rok.). 
kozlak,  m.  ber  33odftaa,  C 
kozlanje,  n.  baž  Grbred}en. 
kozlati,  am,  vb.  impf.  fpeien,  fic^  erbred^en  (pre- 
prosto). 
kozle,  (^ta,  n.  "na^  ^\%d)t\\,  ba§  giegenbijdtcin, 

Mur.,  Cig.,  Jan.;  (kozle,  Mur.,  Ravn.,  kozle, 

eta,  Štrek.). 
i.kozlec,   zleca   (zeka),    m.    i)  =  kozelc  i), 

Erj.(Torb.),  Vrt.;  —  2)  liaž  9teff,  ein  ©efteC 

on  ber  Sdinittcrienjc,  moran  fid^  \iaž  9ema:^te 

®etreibe  anietjnt,   V.-Cig. 
2.  kozlec,  leča,  m.  =  i,  kozolec.  Mik. 
kozl^čji,  adj.  Sitl=:  kozlečje  (-eče)  meso,  Mik. 
kozl^tina,  /.  \ia^  '^{t\\<i)   ober  'aaž   geti  »om 

t i^dien,  Cig.,  M. 
kozlevnik,  m.  Cig.,  pogl.  kaznenik,  mernik. 
kozlica,  /.   i)  junge   ^MO^t,    BlKr.-LjZv.;   — 

2)  kozlicg.  velik  kup  sena  ali  slame  ali  drv, 

na  štiri  strani  zložen,  kajk.- Valj.  (Rad). 
kozlič,   iča,    m.   i)  i>a§'   ^[cQcnb'6dinn ;  —  2) 

bie  ©riešiciiile  on  2Baffermii^(en,  3Bef)rcn  unb 

am  ''^Ifluge,  Cig. ;  —  3)  ber  ^Balbrian  (vale- 

riana),  Mur. 

kozličak,  m.  ber  ^i|eii[taE,  C. 

kozličati,  am,  vb.  impf.  ^urjelboume  mad)cn, 
Cig. 

kozliček,  čka,  m.  dem.  kozlič;  i)  bo§  3^''flf"° 
bodlein; —  2)  moškatni  k.,  ber  2)io)^u«bod 
ober  9Beibenbod  (cerambvs  moschatus),  pla- 


ninski  k.,  ber  'Jtlpeilbod  (ceranib\  x  alpinus), 
topolov    k.,    ber   ''^appel  ■-  "iBodtdfcr   (saperda 
carcharias),  Erj.  (Ž.). 
kozličevina,/.  ba^  ftHt^fed,   Cig.,  Jan.;  ovije 
vrat  s  kozličevinama,    Ravn.;  —  btt^    S'i^« 

kozličevje,  n.  gemeiner  Spinbelboum  (evonv- 

mus"  europaeus),   C,  Robič(Skol.). 
kozličina,  /.  =  kozličevina,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
kozličji,  udj.  ^\^'',  M.;  kozličje  (-zliče)  meso, 

Jsvkr. 
kozlik,  MI.  ber  SBalbrion  (valeriana),  Cig.,  Jan. 
kozlikov,  adj.  ^^albrian=:  kozlikovo  olje,  Cig. 
kozlika,  /  ber  gcmcine  Spinbelbaum  (evonv- 

mus  europaeus),    C. 
kozlina,  /.  \ia^  ^odefleijc^,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

C...  —  haž  Sodžfea,  Cig. 
kozlinec,  nca,  m.  ein  <Btraui}:  ber  ^rogont^ 

(astragalus),    Cig. 
kozliti  se,  i'm  se,  vb.  impf.  =  kozlati,   C. 
k^zlja,  /.  bie  @d)ote,  Štrek.,  (kozlja,  GBrda); 

—  prim  kozulja.  , 

kozlji,  adj.  =  kozlov,   C. 
kozlobradec,   dca,   m.  ein  9)ionn   mit  einem 

^Sodebart,  C 
kozlgv,    adj.  ^odž^^:   kozlova  brada,  kozlovo 

meso. 
kozl9vina,  /.  "ba^  %\i\\\  ober  f^efl  »om  31^9^"= 

bod,   Cig.,  Jan.,  jvihŠt. 
kozl9vski,  adj.  ^od^=,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  hudič 

v  kozlovski  koži,  LjZv. 
kozmati,  am,   vb.  impf.  =  kosmati,   C. 
kozmogonija,  /.  nauk  o  nastanku  sveta,   bie 

5fož.mogDnie,  Cig.(T.). 
kozmograf  ija,  /.  popis  sveta,  bie  ^o§mograpl}ie. 
kozmologija,  /.    nauk  o  zakonih,    ki    vladajo 

vesvoljni  svet,  bie  ^D^mologie,   Cig. (T.). 
kozmopolit,   w.  bcr  5Se(tbiirger,   ber  ^ožmo- 

polit. 
kozmopolitičen,    čna,  adj.  =  kozmopolitski, 

Cig.,  nk. 

kozmopolitizem,  zrna,  m.  "iiaž  SBeltburgert^um, 

ber  Stc6mopolitt§mu§. 
kozmopolitski,  adj.  toš^mopotitifc^,  nk. 
kozoder,  d^ra,  m.  1)  bcr  3ie9eil)<^itti>er,  Habd.- 

Mik.;  —  2)  veter,  ki  kozolce  podira,  krivec, 

Dol. 
kozodoj,  doja,  m.  kdor  koze  molze,  ber  3ic92n= 

melfer,  Habd.-Mik.,  Jan. 

1.  kozol,  ola,  m.  i)  posodica  narejena  z  dreves- 
nega luba,  "baž  aiinbentiJrbd^ea,  Ip.-Erj.(Torb.), 
Lašče- Lev st.(M.J,  Dol.,  Št.-C,  Gor.;  poln 
k.  rdečih  smokvic  (jagod),  Erj.(I\b.  sp.) ; — 
2)  =  voder,  C;  —  tudi :  kozot  in  koz6t.  Valj. 
(Rad). 

2.  kozo),  m.  =  kozelc  i):  k.  za  sušenje  sena, 
C;  —  zaničl).  o  suhi  kravi,  C;  —  menda 
nam.  kozeh 

koz9tček,  čka,  m.  dem.,  kozolec;  'iiOi^  9iinben= 
forbd)en,   C. 

1.  koz9tec,  ka,  m.  dem.  kozol;  1)  ba§  Stinben« 
tijrbd)en,  C,  Ip.-Erj.(Torb.);  k.  ali  korec  iz 
smrekove  kože,  Zv,;  —  2)  marogasti  k.  ^ 
marog.  kozuljec,  Medv.(Rok.). 

2.  kozofec,  ?ca,  m.  pogl.  kozelc. 


kozotnjak  —  kožak 


—  452  — 


k9Žar  —  k9Žnat 


kozotnjak,  m.  bie  ©eefc^eibc;  kozolnjaki  (asci-. 

dia).   hrj.rŽ.). 
kozomotz,  molža,  m.  =  kozomolza,   C,  Erj. 

(Z.). 
kozomotza,  /.  bie    europaijd^e   !Jiad)tjc^»t)albe 

ober    ber    ^i^fl^"'^^'^^'^   (caprimulgus   euro- 

paeus),  Erj/Ž.J. 
kozomolzec,  zca,  m.  =  kozomolza,  Cig..,  C. 
kozomor,   mcjra,  m.  =  sodrag,    babje  pšcno, 

Stopice-Efj.CTorb.);  sneg  v  kroglicah,  srež, 

Tolm.-Štrek.fLet). 
kozonog,  ncjga,  adj.  .^icgenfiifeig,  Cig. 
kozon9Žec,    žca,    m.    bcr   3if9C"i"6^fr,    Cig., 

Jan. 
kozook,  6ka,  adj.  jiegenfiugig,  Cig. 
kozopaša,  e,  m.  =  kozar,    V\-Cig. 
kozoprsk,  pfska,  m.  ber  Sllonat  Cctober,  Cig., 

Jan.,  Trub.-Mik.  in  dr.;  (September,  Meg.; 

prav  za  prav;    ^93runft  ber  3'egeii"f  Mik.). 
kozor,  ra.  m.  ba§  9tinbenforbd)en,  C;  —  ber 

ftoc^er,  ogr.-Mik. 
i.koz^ra,  /.  ein  fleineS  5Rinbcn!orb(f)en   fiir 

©rbbeeren,  Mik.,  Kr.- Valj. (Rad). 
2.kozora,  /.  =  kozulja;  ein  ^ii)c^c^en  (,v  33. 

Don  jufammengettjacfifenen  ^afeinii||en),   C; 

—  prim.  kozura,  kozulja. 
kozorog,  roga,  m.  ber  ^Upen^Steinbocf  (capra 

ibex),  Cig.,  Jan.,  Erj.fŽ.);  —  ba^  Stembilb 

be§  Steinbocf«,  Cig.(T.). 
kozor9Žčev,  adj.  k.  povratnik,  ber  3S3enbefrciš 

bc§  Steinbocfeš,  Jes. 
kozor9Žec,  žca,  m.  =  kozorog,  Jan, 
kozulj,  lilja,  m.  =  kozol,  ba§  Dimbenforbc^en, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  (kozul)  Diet.;  kozulj, 

M. 
kozulja,  /.   i)  bie  Scf)Ote,  Cig.,  BlKr.,  („k6- 

zulja  reci:  kozlja")  Soška  dol. -Erj. (Torb.); 

bob  gre  v  kozulje  (^kuzule"),   C;   svinjam 

polagajo   po    zimi    posušene  in  kuhane  ko- 
zulje. BlKr.;  —  2)  bo?  m\(ifd,   bie  Tolbe, 

bie  JRijpe,   Cig.,  Jan.,  Lašče-Erj.(Torb.);  — 

ein  abgebrocftener  B^^fifl-  -^^•'  ^'• 
kozulje,  n.  coll.  bie  ftleel^iilfen,  Rib. 
kozuljec,  Ijca,  m.    \)  =  kozulj,  Jan.,  M.;  — 

2)  marogasti   k.  (arum   maculatum),  Z. 
kozuljkast,  adj.  rinbforbelortig,  Bes. 
kozura,  /.   obgeriffener  griiner  B^^fifl-   •^^''''  • 

Kr.- \'alj. (Rad) ;  ~bk  Jyrud)ttraube,  C; — 

prim.  2.  kozora. 
k9Ža,  /.  bie  (animolijdje)  ^aut;  iz  kože  dcjati, 
ab^autcn ;  za  kožo  mu  gre ,  ež  gilt  jeine 
$)aut,  cž  t)anbelt  fid)  nni  fein  i.'ebcn ;  svojo 
kožo  braniti,  jein  ijcben  Dcrtl)eibigcn ;  nihče 
mu  ne  more  do  kože,  e^  fonn  il)m  nicmanb 
bcifotnmen,  C  ;  komu  za  kožo  priti,  jcmonbem 

on  ben  ilcib  fommcn,  (^ig.;  denarje  za  kožo 
imeti,  ein  .ftnanjcr  fein,  M.;  debelo  kožo 
imeti,  rt)enig  cnipfinblidi  jein ;  dobre  kože 
biti,  gut n)0l)lgcniil)rt  auf'jcl)cn,  C.;  hude  kože 
biti,  jd)le(f)t  au^Kbcn,  <".'.;  —  bie  glnttc  '^}flm<,\cii' 
^QUt,  ^JSflansc"  ,  ^-bauniiinbc;  ».vbulova  k., 
bie  ^ttJit^l^^ltjoM^  I  jabolčna  k  ,  bic  ''?lcpffljd)ale: 
za  kožo  cepiti,  j»pij(^cn  ^iPlA  unb  J)iinbc 
pfropfen,  Pire. 
kožak,  m.  bie  SBeibta{d)c,  C. 


k9Žar,  rja,  m.  i)  ber  Jipdutcfianbler,  bcr  j^ell' 
^dnblcr,    Jam.,  Cig,,  Jan.;    (kožar,    Mur.); 

—  2)  ber  ®erber,  Cig.,  Trub,;  ber  ©ei6= 
gerber,    C,  (kožar,  ogr,-Valj.[Radlj. 

k9iarica,  /.  bie  £)dutel)dnblerin,  Mur. 
kožarija,  /.  i)  ber  i)anbel  mit  §duten,  Z.;  — 

2)  bie  OJerberei,  Z, 
kožariti,  arim,  vb.  impf.  mit  ;pduten  ^onbeln, 

Cig.,  Mcdv.-M. 
k9Žarski,  adj.  bie  Jpdute^dnbler  betreffenb,  Mur. 
k9Žarstvo,  n.  1)  ber  ,'banbel  mit  ^duten,  Jan. 

(H. j;  —  2)  bie  («erberei,  Jan, (H,). 
k9Žast,  adj,  ^autartig,  t)duticf)t,  Cig. ;  —  ^dutig, 

Mur, 
kožedfrec,    rca,    m.    kdor   kožo   dere:    „Zivi 

ogenj,    jari   žerec,    kožederec!"    tako   kriče 

pastirji  okolo  ognja  skačoč,  Ščav.-Pjk.(Crt. 

i32.). 
kožedinec,   rca,   m,  bcr  SBafenmeifter,   Levst. 

CSauk), 
kožedirski,  adj.  5Baienmeifter= :  k.  ustav,  bie 

^Baienmeifterorbnnng,  Levst.  (Nauk). 
kožedirstv9,   n,  ba§  ŠJajenmcifteromt,   Levst, 

(Xauk). 
kožekritec,  Ica,  m.  kožekrilci,  .'pout-  ober  ?iber^ 

flitgler  (hvmenoptera),   Cig.,  Erj.  (Ž,). 
kožflj,  m.  i)  berjenige  X^eil  bc§  Spinnroden^, 

on   iDcIcftcm  ia^i   Spinnfiaar   befeftigt    roirb, 

ber   JKodenftod;    na   preslici    je  koželj  in  na 

koželju  je  kodelja,  C.;  k.,  palica  s  tremi  ali 

štirimi  vejami,  na  katero  se  natakne  kodelja. 

Dol.;  — črcz  en  koželj  debeli  divjaki.   Pire; 

—  2)  bie  eiferne  ''^l(ij)e,  um  meld)e  fid)  ber  obere 
SJJii^Iftein  beiuegt,  bae  il{iil)leifen,  \'.-Cig., 
Dol,;  —  ^)  ber  Segel  (češ.),  DZ.;  -  4)  bic 
93liiten)pinbcl,  Tuš,(B,). 

kožfljar,  rja,  m,  i)  ber  ®ptnnrodcnmad)er, 
Cig.;  —   2)  neko  jabolko.  Polj, 

kož^ljast,  adj.  fonijd),  DZ, 

kožfljec,  Ijca,  m,  i)  dem,  koželj;  —  2)  =  ko- 
icV)  2),  ba^  9JJul)lci)en,  jv{lišt, 

koželjica,  /.  bcr  2tcd)apfcl,  C.  Z. 

kožfljnica,  /.   i)  "ba^  Spinnrodcnbanb,  Cig.; 

—  2)  bie  .'oaarnabcl,  Cig.,  Jan.:  —  3)  bav 
£peid)cnbcin,  bic  Spcid)c  (ber  langc  biinnc 
ftnDd)cn  bc^  ^isorbcrarme),  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  Krj.iŽ.,  Som.),  C. 

k9Žen,  žna,  adj.  .pout^;  kijžna  bolezen;  kožne 

žleze,  t)OUtbrilfcn,   Cig, (T,). 
koŽ9n,  adj.   iz  kože  narejen,  LjZv. 
koženica,  f.  bož  ''^Jcrgomcnt,  Zv.,  Savr.(Lct.), 

I.cvst.(l'jZv). 
kožeparnik,   m.  zaničlj,  nam.  usnjar.   Gor. 
kozevnik,  »i.  bcr  Mollcr  (cinc  ^4JfcrbcfrQnft)cit), 

Cig.,  DZ. 
kožica,  f,  dem,  koža,  ba^^  .V>dHtd)cn ;  vezna  k.. 

bic'i8inbcf)aut,  Erj.(,Som,);  —  V\i  Spcd)d)U)artc, 

C;   materna   k.,   bic  ^JiQd)gcbnrt,   3/. 
kožir,    rja,  m.  les  v  spodnjem  mlinskem  ka- 

menu  z  luknjo  za  železni  drog,   Poh, 
k9Žiti  se,  im  se,  vb.  impf.  cinc  .'oaut  bcfommcn, 

Cig,;  —  dobro  se  k.,  fid)  gitt  ndl)rcn,   C, 
k97.nat,  adj,  ^Sutig;  —  kožnate  glive,  ,'paut 

pil.^c,   Cig.  I  T,). 


koŽ9lA  —  kračina 


—  453  — 


kračine  -  kraguljiti 


koi9la,/.  i)  bie  iinter  bcni  .'oalfc  l)erab[iangcube 
.v>aitt  bV?  3iinbC'5,  bic 'SBaimne,  C/^r..  C,  Dol.; 

—  j)  bcr  .\icinbfra(jcn,   Rib.-Mik.,  Valj.fRad). 
koŽ9lica.  f.  dem.  kožola;  —  ber  .'ocmbtragcn, 

Rib.-Cv'. 
kožuh,  kožuha,  m.  bcr  ''^clj;  komu  po  kožuhu 
dati,  cinem  <i\važ  auf  bie  ^acfc  flcben,  Cig.; 

—  k.  na  mleku,  bic  *'11tilcf)l)aut,   Ci^. 
kožuhač,  m.  ber  "JJJai^ldidler,  Mik..  jv{hšt. 
kožuhanje,  n.  bae  5.1fai^)d}dlen,  M.,  Bes..j\'ili.Št. 
kožuhar,    rja,   vi.    i)  ber  ^^'cljpnbler,   .Vur., 

Cig.,  Jan. ;  —  2)  ber  'JJ^eljtafer   (attagenus 
peUio),   Cig.rTj.  Erj.fŽ.). 
kožuharica, /.  1 )  bie  ^^eljftanbterin,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bie  Jieberbirne,  Cig. 

koiuhariti,  arim,   vb.  impf.  ben  ^efj^onbel  be= 

treibeii,  Cig. 
kožuharnica,  /.  bor  Siuicf)nerlaben,  Cig. 
kožuharstvo,  n.  ber  '^etjliaiibel,   Cig.,  Jan. 
kožuhast,  adj.  pel,^artig,  pet^ic^t,  Cig. 
kožuhat,  ata.  adj.  raut),  Miir.,  Cig. 
kožuhati,    am ,    vb.    impf.    i)    koruzo    k.,   beti 

lWai5i  fetalen,  Cig..  M.,' Št.  Jeniej(Dol.),jvih- 

Št.;  —  2)  betriigen,  Lašče-Levst.fM.J;  tudi: 

kožuhati,  St. 
kožuhina,  /.  bie  9J?ai^fdiaIe,  jvihšt. 
kožuhinje,  n.  coll.  'i0?aic-i(f)alen,  C.,jvihŠt. 
kožuhka,  /.  pel^ic^te  ^irne,  Cig. 
kožuhov,  adj.  "i^elj-,   Cig..  Jan. 
kožuhovfec,  vja,  m.  bie  ^cljl^obe,   Cig. 
kožuhovina,  /.  btt'*  ^eljTOerf,   bie  Sf^au^trarc; 

—  tudi:  kožuhovina. 

kožuhovinar,  rja,  m.  ber  ?Rauti^aubIcr ,   Cig. 

kožuhovinarica,  /.   bie  3\aubt)dnblcrin,  Cig. 

kožušček,  ščka,  w.  dem.  kožušek  ;  —  device 
Marije  k.,  bo^  grauettfingerhaut,  ber  gelbe 
§onigfIee  (lotus  comiculatus),  Cig.,  Medv. 
(Rok.). 

kožušek,  ška,  m.  dem.  kožuh,    Vrt. 

kožiišen,  šna,  adj.  ^etj^,  Cig.,  Jan.,  Dalm.-M. 

kožušina,  /.  i)  =  kožuhovina,  Cig.;  —  2) 
bic  ^^el^moae,  C;  —  3)  SiJtoiefcf}aIen,  C 

kožušTnje,  n.  coll.  2TJai§f(f)aIen,  C,  Pjk.fČrt.}. 

kožuška,  /.  ber  ileberapfet,  Z. 

kožušnica,  /.  =  kožuška,   C. 

kraba,  /.  bie  3cf)ad^tel,  C,  Bes.;  —  po  drugih 
slov.   jezikih. 

krabati,  am,  vb.  impf.  =  škrabati,  jc^aben, 
Z.,    C. 

krabica,  /.  bie  Sc^ac^tef,  bie  ^ofe,  Cig.,  Bes.- 
C;  —  prim.  kraba. 

krabulja,  /.  "baž  OJefiaufe  einer  IL'art)e,  BlKr.-M. 

krač,  krača,  m.  ber  3Sacf)teIfonig  (rallus  crex), 
Mur.,    Cig.,  Fre)'.{T.j. 

kracman,  m.  =  krač,  krecman,  Celjska  ok.-C. 

krača,  /.  i)  ber  Unterfd)en!el,  Jan.,  Cig. (T.), 
C,  Erj.rSom.j.  Polj.,  SlGor.;  —  ber  Unter= 
)d)enfel  be§  S^iDeinefufee^,  bejonber^  gefelcfit: 
sprednja,  zadnja  krača.  jv[liŠt. ;  —  2)  ber 
ge)elcf)te  Sditreinefufe  iiberf)aupt,  ber  Sc^in- 
fcn;  —  3)  =  zvrat,  bie  Cuerfurdie  am  (Snbe 
be^§  Silder^,   V.- Cig. 

kračenje,  n.  bie  ^erfiirjuiig. 

kračica,  /.  detn.  krača. 

kračina,  /.  velika  krača,  Z. 


kračine,  /.  pl.  ein  9?icb  mit  furjen  Stectent, 

vihŠt.;  —  prim.  kratčina? 
kračji,  adj.  compar.  ad  kratek,  =  krajši,  Met., 

Mik.,  Levst.rSl.  Spr.J. 
kračka,  /.  dem.  krača,   C. 
kračman,  m.  bcr  Scf)infenf)dnbter,  Jan. 
kračnica,  /.  bcr  Untcrjdjeiifelfnocfien,  Z.;   ber 

i!auffiuid)cn,  ha^  iiaufbein,  Cig. (T.),  Erj.fZ.). 
kračnja,  /.  bcr  S^orberfufe  eineš  gejc^Iad^teten 

©dilDcinož,  Cig. 
kraČ9n,  m.  ein  grofeer  3<Jpff"»  Z.;— bie  ^:^iir= 

angel,  C. 
kračun,  m.  bcr  9iiegel,  Jan.,   C. 
krada, /.  ber  SoljftoB,   Želepiiki  fGor.j ,  Etj. 

(Torb.),   LjZv.;  solovarska  k.,  "ba^  ®rabier= 

roert,  Erj.(Min);  —  pv\m.  stsl.  krada,  rogus. 
kradba,  /.  =  kraja,  Z. 
kradec,  dca,  m.  ber  ^ieb,  Jan. 
kradenje,  n.  baž  'Bit^iX^.. 
kradež,  m.  i)  ber  2)iebfta^(;  pisateljski  k.,  ba§ 

■ilJlagiat,  Savr.(Kop.  sp.);  —  2)  =  tat,  Dol.- 

Levst.(Rok.),  DSv.;  ti  gladeži  in  kradeži  (o 

vrabcih).  Str. 
kradežen,  žna,  adj.  biebijc^,  Jan.  (H.). 
kradljiv,  iVa,  adj.  biebijc^;    k.  rod,   Čb. 
kradljivec,  vca,  m.  ber  gerne  [tie^ft,  ein  bicbi= 

)d)er  ^llJenjd),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  M. 
kradljivka,  /.   biebi)d)e§  SSeib,    Mur.,  Jan., 

Slom. 
kradljivost,  /.  bie  9?eigung  jum  ©te'^Ien,  ber 

^iebšfinn. 
kradnik^m.  ber  Sd)nipfer,  Jan.  (H.). 
kradniti,  nem,  vb.  impf.  =  krasti,  M.,  ogr.- 

Valj.fRad),  SIN.,  Zora;  ta  človek  kradne, 

vihŠt.-C. 
kradnja,  /.  =  kraja,  ogr.-C. 
kradnjača,  /.  =  kradljivka,  Mur. 
kradnost,  /.  =-  kradljivost,  Jan.  (H.). 
kradoma,    adv.  tjerftofjlener  3Sei)e,    Cig.;  k. 

otreti  solzo,  Zv.;  skrivši  in  kradoma  je  zo- 
pet pipo   častil,  Zv. 

kradun,  m.  ein  arger  2)ieb,  Mur.,  C. 

kragulj,  lilja.  m.  i)  ber  ^ah\č)i,  ber  ^ii^ner= 
geier  (astur  palumbarius),  Erj.(Z.);  =  ko- 
košji k.,  Dol.;  sova  nikdar  kragulja  ne  rodi, 
Diet.;  —  ==  skobec,  ber  Sperber,  Meg., 
Cig.,  Levst.(Nauk);  —  2)  bie  BdjcUe,  V.- 
Cig.,  C;  —  pl.  kragulji,  ber  S^ellenfrons, 
C;  —  tudi  kragulj. 

kragulja,  /.  =  kragulec,   Guts.,  Mur.,  Jan. 

kragiiljati,  am,  vb.  impf.  jc^ellen,  M. 

kragulj čati,  am,  vb.  impf.  )d)e[Ien,   Cig. 

kraguljček,  čka,  m.  dem.  kraguljec,  bie  Sc^elle, 
Cig.,   Dol.-\ov. 

kraguljčkati,  am,  vb.  impf.  fcf)ellen,   C. 

kraguljec,  Ijca,  m.  bie  Scftefle,  Npes.  -  Cig., 
Lašče-Z.,  Levst.  (Rok.j. 

kraguljenje,  n.  ba§  Sc^etlen,  Mur.,   Cig. 

kraguljevec,  vca,  m.  =  kraguljec,  Levst. 
(Rok.). 

kraguljica,  /.  dem.  kragulja,  =  kraguljček,  Z. 

kragulj ič,  m.  !leiner,  junger  ©abicftt,  Z. 

kraguljiti,  uljim,  vb.  impf.  i)  |d)etlen,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  —  2)  lomicnb  ^erumjc^njdrmen, 
Štrek. 


kraj  —  krajati 


—  454  — 


krajcar  —  kraji 


kraj,  kraja,  m.  i)  ba§  Sleufecrfte,  bet  9?anb; 
na  kraju  stati;  na  kraj  sveta,  an§  (Snbc 
bci"  ©cit;  za  krajem  (gozda,  hriba  i.  t.  d.), 
am  ^Kanbe,  Saumc  l)in;  od  kraja  odriniti, 
ftom  Ufcr  ftofeen,  /f. ;  —  ba#  Ufer,  ba^  ©C' 
ftabc,  C/g-.;  h  kraju,  proti  kraju,  tanb= 
tt)Qrt#,  Cjg,;  —  bie  ijeifte  am  Jucf)e,  C/"-.; 

—  pl.  kraji ,  ber  5Wanb  einc#  4)utc§ ,  C7g^.  ; 
star  klobuk  širocih  krajev,  Levst.fZb.  sp.J; 

—  bcr  Gnbpuitft  (geogr.),  Cig.fT.j:  kraj 
sence,  bcr  Sd)attonpunft,  Cig.(T.);  ba§  Sitbe; 
zgornji,  dolnji  kraj,  baS  oberc,  untercSiibc; 
od  kraja  do  kraja,  »on  eiucm  ©iibc  biš  ,ytm 
onbern;  iz  vseh  krajev  in  koncev,  QUy  allcn 
Gcfeit  unb  (Siiben;  s  krajem  očesa  je  ne  mo- 
rem videti,  irf)  fami  fie  biudjaii?  nidjt  leibctt; 
od  konca  do  kraja,  t)om  ^^Infaiig  bi§  jum 
©nbc;  vojakov  brez  kraja  in  konca,  Solbatcil 
ol)nc  Gube,  Cig. :  stori  tako,  pa  bo  kraj  besedi 
(bie  Soc^C  \)at  ein  ©nbe),  Z.;  ni  ne  kraja  ne 
konca  tega  prepiranja,  ber  Strcit  rotU  teiliGiibe 
net)mcn;  pri  kraju,  juenbe:  le  poslušaj,  nisva 
še  pri  kraju  ;  delo  je  pri  kraju  ;  z  zdravjem  sem 
pri  kraju,  meine  ®eiuub{)cit  ift  jevriUtet,  V.-Cig.; 
vino  je  pri  kraju,  ber  3Scin  ift  ,^11  Snbe,  Z. ;  do 
kraja,  Bolletib!?,  gan,^  unb  flor,  cjriinblicf) ;  vse 
do  kraja  pokončati;  — bcr  9lnfang:  od  kraja, 
bom  9(nfange  an;  od  kraja  začeti,  Don  ncucm 
beginncn ;  vse  od  kraja  jesti,  alle?  (ol)nc  rtiablc- 
riid^  S\i  fein)  effcn;  vsi  od  kraja,  ade  burcf) 
bie  33anf;  s  kraja  omenjen,  eingonge  cr= 
iBO^nt,  DZ.;  —  bie  Seite:  v  lwaj  (dejati 
kaj,  iti),  bcijeite,  ^inttjeg;  delo  je  v  kraju 
(abgetl^an),  Lašče-Levst. (M.);  pravda  še  ni 
v  kraju,  Levst,  (Zb.  sp.J;  Najina  ljubezen 
v  kraju  bo,  \pes.  -  Schein. ;  na  dva  kraja, 
nac^  jroei  Seiten;  na  vse  kraje  sveta;  na 
vse  kraje,  in  jcbcr  /pinfidit,  C;  — po  mo- 
jem kraju,  waž  midj  bctrifft,  C;  —  2)  ba& 
9lcferbect,  V.- Cig.,  Lašče- Erj. (Torb.),  Kr.; 
saditi  v  lehe  ali  kraje,  \ov. ;  boš  ene  tri 
kraje  povlekel.  Jurč. ;  dvajset  krajev  njive, 
LjZv.;  —  3)  bie  (Mcgenb;  lep  k.,  samoten 
k.;  vsak  kraj  ima  svoje  navade;  v  tuje  kraje 
iti;  —  bcr  Črt,  nk. 

kraj,  praep.  c.  gen.  neben,  on,  fang^' ;  kraj  mene, 
neben  mir.  Mik. ;  kraj  peči  sedeč,  Dauj.fPosv. 
p.);  kraj  matere  iti,  on  ber  Scitc  bcr  9Jhitter 
getjen,  r^/j.SV.;  —  kraj  potoka,  om  Jhiffc, 
longs   bcž   5I»lfC'?;   kraj   ceste. 

kraja,  /.  i)  bai  Steklen,  ber  Ticb[tol)l;  ob 
kraji  živeti;  kraje  se  navaditi;  —  2)  ge- 
ftol)IenC'3  Wut:  kdor  krajo  skriva  in  hrani,  naj 
se  obesi   tatu  na  ilesni   strani,  .Jan,(Slovn.). 

krajač,  m.  \)  ein  Sdjnftcrmcrf.^eng :  boei  ,'^u^ 
jd)nittnieffer,  bcr  £d)n)'ferfncif,  Mur.,  C,  Mik.\ 

—  2)  =  krojač,  ber  Sdjneibcr,  Habd.-Mik., 
Guts.,  Jam.,  \'.-(^ig.,   C. 

krajačica,  /.  bie  2dineiber'?fron,  Valj.  (Rad). 
krajačiti,  ačim,  vb.  impf.  bn*  3d)neiberl)0nb- 

tverf  bctreiben,  V.-Cig. 
krajantc.  nca,  m.  bcr  ont  6nbe  einc4  l^orfc^ 

3Šol)nenbe,  (.'. 
krajati,   am,   >'b,  iinpf.  ,\nid)ncibcn  :  sukno  k., 

Ilabd.-Mik.,   (.. 


krajcar,  rja,  m.  i)  ber  S'reu,^er;  brez  kraj- 
carja biti,  gor  fein  ©elb  bnben;  vse  do  kraj- 
carja poplačati,  bcn  Ic^tcn  .'oeUcr  bc,^a^Ien; 

—  2)  krajcarji,  ba^  3d)arborfc^traut  (ticaria 
ranunculoides),  Joscli. 

krajcarski,  adj.  ftreu,^cr=:  krajcarsko  društvo, 

ber  i^reu^ertierein,  nk. 
kraj  ček,  čka,  m.  dem.  krajec;  bfl^  9tdnftd)en, 

bo?  (fnbc^en,  Cig.:   hai,  'i8rotranftd}en,   ba# 

Sdjer^el,  Mur.,  Cig.;  —  bož  J^eilcben:  kak 

krajček  ure,  Ravn. 
krajčič,   m.  =  krajček.  Jam. 
krajčnik,  m.  ber  Seitenjo^n,  C. 
kraj  da,  /.  =  kreda;   —  iz  nem. 
krajec,  jca,  w.  ba#  iRonbfturf:  k.  sira,  Tolm.; 

—  bo^  93rotrdnft(^en ,  ta^  £d)cr,^el,  Mur., 
Cig.,  .S7Gor-C.;  — ba§  Sdiiimitenbrett,  Cig., 
Nov.- C,  lavinska  rfo/. ;  —  bac-  "iUconbOicrtel, 
prvi,  zadnji  k.;  boe  b^lbe  Sionborferbeet, 
Cig.,  SiGor.-C.;  —  'l>a§  "^Idcrbcet  iibevl)Qupt, 
Cig.,  Savinska  dol.;  brajdice  ali  krajci,  Diet. 
(prim.  kraj);  bcr  ^Honbftreifen  om  lud),  Cig., 
Lašče-Levst. (Rok.j:  pl.  krajci,  bic  i!eintt)anb= 
cnben,  Cig.,  C;  (bie  Spi^en,  ./rt«.///./;  prim. 
češ.  krajkv);  —  bcr  ^.?(bidinitt,  baž  Segment, 
Cig.;  k.  oble,  bic  Alugelmii^e,  bic  Golotte, 
Žnid. 

krajek,  jka,  m.  bie  3Be(^jelfur(^e,  bie  ncben= 
cinanbcr  liegenbe  3(edcr  jdicibet,  Cig. 

krajen,  jna,  adj.  i)  JHanb  ,  (iuBerft,  Mur., 
Cig.,  Jan.:  krajni  klep,  ber  (Snbring,  Cig.; 
krajna  pika,  ber  (^nbpunft,  Cig. (T.);  krajni 
udje,  bic  Sjrtrcmitotcn,  Cig. (T.);  — 2)  Drt#'-, 
local,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — -  krajni  šolski  svet, 
bcr  Crt#)d)ulrat^,  nk.;  —  enbemijd):  krajna 
kuga,   Cig, 

krajepis,  pisa,  m.  bie  S^orogropljic,  Cig. (T.): 
bie  Crt§beic^rcibung,  bie  Jopogrop^ie,  Cig., 
Jan. 

krajepisec,  sca,  m.  ber  Jopogropb,  Cig.,  Jan. 

krajepisen,  sna,  adj.  topogvapl)i)d),  Cig.,  Jan.; 
k.  zemljevid,  Jes. 

krajepTsje,  n.  bie  'jDpogrop()ie  {aU  i!itcrotur= 
Snicig\   Cig.,  .Jan. 

krajeslikar,  rja,  m.  bcr  i'flnbjd)aft^malcr,  ,Jan. 

(H.). 

krajevec,  vca,  »»1.  i )  bo§  Sd)Uiortenbrctt,  Cig., 
Erj. (Torb.),  S'ov.;  —  2)  cinc  ?Siebc  OU'? 
Ijoibcm  ."ool,^  (bci  bcn  Sicbmad)crn),  Cig.;  — 
;0  bcr  ^ciftcnftcin,  Levst.  (Cest.);  —  4)  bic 
i.'ei|'tc  (bcr  ^Konb)  om  Indje,  Cig.;  —  •;,)  bie 
.VlltfriinipC,  Jan.;  imel  je  krajevec  nad  le- 
vim ušesom  gori  zavihan,  Jurč.;  tudi  pl. 
krajevci.   Dol. 

krajeven,  vna,  adj.  Crt^  ,  Srtlid),  locol,  .Jan., 
C;  krajevna  oblastva.  bie  i.'ocnlbcl)inben,  DZ. 

krojevid,  vida,  m.  bov  i.'aiibjd)off'Jgemiilbc,  Jan. 

krajcvina,  /.  bcr  3flnm  on  eincm  IndK,  ber 
flciuol)nlid)  obgctrennt  luiib,  .»/;/»-.,  Cig..  Jan., 
C.:  s  krajevini)  se  podrccujejo  KMiske,  Gor.; 

—  bO'?  3a!)lbonb  im  ^iUngbou,  Cig. 
krajcznanstvQ,  n.  bic  iliinberfcnntni*,  Cig. 
kraji,    adj.  compar.  =  krajši,   Met.,   Levst. 

i.^l.   .S;'r. );   kriija   pot,   Levst. (Zb.  sp.J. 


krajica  —  krakotati 


455  — 


kralj  —  kralJ9vstv9 


krajica,  /.    i)  =    krajevec,    ba^  Scitciibrctt, 

Jan.;  —   2)  bet  Socali^flUt^,  Jan.fH.). 
krajina,  /.  1)  bcv  5ud)innb,   <■-'..  Svet. (Rok.); 

—  2)  botf  ©renjlaiib,  bic  Oh-cii,viinrf,  Habd.- 
Mik.,  Cifc.  (T.)  ;-■:,)  bic  ©ogenb,  C/^.,  Jau., 
M.,  ogr. -Valj. (Rad),  uk.;  bic  ^anbfdiaft, 
./c7?i.,   >i/i-. ;  — tudi:  krajina,  .\tur.,\'alj.(Rad). 

krajinoslikar,  rja,  »i.  bcr  2anb)d)Qft'omaIer, 
.lan.  (H.). 

krajinski,  adj.  1)  ^JJJarf» :  kr.  župan,  bcr  5Rart^ 
graf,  Cig.(T.J;  —  2)  jur  ®ecjcnb  9et)Drig: 
po  krajinski  navadi,  DSi'.;  tudi:  krajinski, 
DSv. 

krajinščan,  m.  bcr  '33ctt)of)ner  be§  ®renjlanbc§, 
Habd.-Mik. 

krajišče,  n.  ber  Gnbpunft,  Cig.(T.),  Cel. 
(Geom.). 

krajnica,  /.  bQ§  Sdiltiarteiibrett,  Jan..   C. 

krajnik,  m.  i)  bož  Sd)Uiartenbvctt,  Cig.,  Jan., 
BlKr.-  M..  Sotr.,  LjZv.;  —  bo§  ipalbf)0(5 
(ein  Stiicf  ooit  einmat  bcr  Sdnge  nad)  gc= 
idgtcit  ober  gcipoltcnen  ^Saumcn),  Cig;—i\ 
ba'3  '>Biotranftd)cii  (Srfierjcl),  Guts.;  —  od 
zvite  potice  odrezan  konec  in  posebej  spečen, 
Krj.(Torb.);  —  2)  ba§  I)albc  3(cferbcct  am 
9tatibc  bcš;  ?tcfer§,  Mur.;  —  3)  bcr  S^udiranb, 
Mur.,  C;  'iiaž  3ftte(cnbe  (bci  bcn  3Bcbein), 
Cig.;  —  krajniki,  bic  ioilthdmpc,  C;  —  4) 
bcr  ed^obu,  C;  —  5)^ ber  GdfcgcI,  C;  — 
1)  ber  3ianbrcif,  C;  —  7)  Mž  Seitenftiicf  be§ 
i^ai^boben^,  C. 

krajnina,/.  =  krajnik  1),  baž  3(^tt)artenbrctt,C. 

krajnjak,  m.  =  krajnik   i),   C. 

krajnost,  /.  ba#  ©Etrcm,   Cig. (T.),   C,  Zora; 

—  rus. 

krajšaj,  m.^ia^  ^BerKirjung^scic^en,  Cig.,  Jan. 
krajšanje,  n.  baž  Siirjcn,  bic  ^Ibfurjung. 
krajšati,  am,    vb.  impf.  fiir,^en;    k.  se,  tiirjcr 

ircrbcn ;    dnevi    se    krajšajo;    —  k.  pravico, 

cin  3icd)t  cinjdirdnfen,  Cig. 
krajšava,  f.  bic  ^iirsuiig,  Jan. 
krajšilo,  n.  "na^  ^(btiirjung^.^eidicit,  Jan. 

1.  krak,  m.  i)  langc§  'Scin,  bic  Jičidic,  Valj. 
(Rad.);  na  dolgih  krakih,  Z. ;  —  bcr  Sd)Cnte( 
(math.,  mech.),  Cig.  (T.);  k.  šestiia ,  bcr 
3iifcl)d)cntel,  Cig.(T.J;  —  2)  bae  ©nbe  am 
.'oiridjgcttieib,  Šol.  •  —  3)  ein  tjeroorraficnbcr 
,tnod)cn,  C;  haž  Stic^beiit,  bcr  Spat^  (eine 
^^?terbetrantf)ciO,  -?.-  DZ.,  Strp. 

2.  krak,  m.  i)  ber  (^rrojc^laid),  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Met,  Št.  -  Mik. ;  peklenske  krote  krak  ali 
seme,  Trub.  (Post.) ;  —  2)  vodni  k.,  ber  55^affcr= 
faben  (conferva).  Dol.;  prim.  okrak. 

kraka,  /.  =  krača,  ber  Sc^tDcinSfiife,   C 
krakanje,  n.  ba§  ®efrdd)jc  (,v  93.  bcr  9tabeu\ 

Jan. 
krakar,   rja,   m.  bcr  &C\vei)ti)a\)l\,  Jam. 
krakati ,    kam,    čem,    vb.  impf.   =    krokati, 

trddijen,  Mur.,  V.-Cig.,  Jan.,  Mik. 
krakniti,  kraknem ,    vb.  pf.  eincit  Srac^jelailt 

»on  Itd)  geben,  Z. 
krakot,  (Ita,  tn.  baž  ®etrad)je,  Z.,  Jan.fH.). 
krakotati,    otam,    6čcm,    vb.  impf.  trdc^jcit, 

Mur.;  —  {rdd)5cnb  jprcd)cn,  C. 


kralj,  m.  bcr  .^otlig;  namcstni  k.,  bcr  Siccfontg, 
Cig.;  sveti  trije  kralji,  bae  ^cft  bcr  1)1.  blci 
Stiinigc;  — bcriii.inig  im  3d)acl)  u..ftaitcnfpiel. 

kraljec,  Ijca,  »1.  neki  ptiček:  „ba'3  ftouigicin" 
(različen  od  stržka\  Valvasor;  (menda  \iaž 
®oIbf)d{)nd)Cll  [regulus  crococephalus],  prim. 
kraljiček). 

kraljek,  Ijka,  m.  bcr  ^^^^fi^l^S-  Štrek. 

kraljemor,   mtjra,  m.   =  kraljemorec,   Cig. 

kraljem9rec,  rca,  m.  ber  .ftijnig^inorber,  Cig., 
Jan.,   C. 

kraljem^rski,  adj.  tijuig§mijrbcrild),   Cig. 

kraljem9rstvo,  n.  bcf  ifiJuigSmorb,  Cig.,  Jan., 
ZgD. 

kraljestvo,  n.  sploh  nav.  nam.  pravilne  oblike: 
kraljevstvo. 

kraljev,  adj.  i)  bc§  Souig^;  kraljeva  oblast, 
bie  ©Onalt  bcž  Sl'oiiigži,  Mik.;  —  2)  kraljev, 
Kouig'3=,  toniglid);  kraljeva  oblast,  bie  fontg= 
lidie  ©etualt,  Mik.;  po  kraljevo  živeti,  tuie 
cili  £ouig  Icbcn,  Cig.;  —  kraljeva  vodica, 
bo§  Kbuigginafjcr,  Cig. (T.). 

kraljfva,  /.  bic  iTonigin,  C;  Kam  so  šli  mlada 
kraljeva?  Npex.-K. 

kraljevanje,  n.  ba§  Sonigicin,  bie  9legierung 
(einež  ftonig§);  —  "iiCi^i  ,Speriicf)ctt,  ba§  'Sit- 
giereu. 

kraljevati,  ujem,  vb.  impf.  Slonig  jein,  al§ 
^'Oltig  ()errlc^Cli;  k.  črez  koga;  kraljuj  nas 
ali:  nad  nami,  fci  Slonig  iibcr  un§,  0>. ; 
k.  koga,  Ravn.;  —  fjcrrfc^cn;  Gospod  k'ra- 
Ijuje;  —  Po  morju  —  kraljuje  mir,   Preš. 

kraljevavec,  vca,  m.  bcr  ipervjc^cr,  Mur. 

kralj evčan,  ana,  m.  ti3nigUd)cr  Untert^an, 
Mur.,   C. 

kraljevčanec,  nca,  m.  =  kraljevčan,   C. 

kralj evčica,  /.  i)  ber  Saubfroid),  kajk.-Valj. 
(Rad);  — 2)  neka  hruška,  kajk.-Valj. (Rad). 

kraljevčina,  /.,  pogl.  kraljevščina. 

kraljevEC,  vca,  m.  ber  9ioi)alii't,  Jan.  (H.). 

kraljevič,  m.  bcr  fbnigIid)C  ^rtn^,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

kraljevtčna,    f.  bie  tiJnigHc^c  ^rinjcfitlt,   Cig. 

kraljevina,  /.  i)  ba^  .Slonigrcid),  Jan.,  DZ., 
nk.;  —  2)  neka  vinska  trta,  Št.,  Dol.,  Rihen- 
berk-Erj.  (Torb.) ;  rot()Cr  ^^^irtugicler, Trumm. 

kraljevinski,  adj.  ia^  SiJiiigrcid)  betrcffcnb, 
DZ. 

kraljevjak,  m.  bcr  ^Jfatterfopf  (echium  vul- 
gare),  Joscit. 

kraljevka,  /.  neka  hruška,  kajk.-Valj. (Rad). 

kralj?vna,  /.  =  kraljična.  Jam.;  (kraljevna), 
Jan. 

kraljevnica,  /.  1)  ba§  foiiigl.  Scepter,  Cig.; 
—  2)  bie  !ouigltd)e  33urg,  Mur.;  —  3)  eine 
!onigltd)e  ®icncrin,  Mur. 

kralj evnik,  m.  !oniglid)cr  '2)icner,  Mur. 

kraljf  vski,  adj.  ftonig§%  fi3niglic^,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Trub.;  po  kraljevsko  obdariti,  foniglic^ 
betof)ncn,  Cig. 

kraljevstvo,  n.  ha^  .ftonigtf)iim,  bie  ^onig§= 
tuitrbe;  —  bai  Sonigrcid);  —  ba^  9Reid);  ne- 
beško k.;  (kraljevstvo,  Meg.,  Trub.,  Schonl., 
Jsvkr.,  nk.;  kralje(v)stv9,  kajk.,  ogr.-Valj. 
[RadJ ;  sicer  nav.   kraljestvo,  tudi:  cstv9). 


kralj^vščan  —  kramoljati 


456 


kramola  —  krapnik 


kraljfvščan,  m.  fonigltc^er  Untert^an,  Mur.; 

k.  Jezusovega  kraljevstva,  Ravti. 
kraljevščina,  /.  i)  ba#  Sonigieid^,  (-včina) 

o^r.-Valj.(Rad);  —  2)  /'/.  kralj^vščine,  9ie« 

floden,  /i.  t.-Cig.fT.j. 
kraljic,  m.  =  kraljic   i).  kajk.-Valj.(Rad). 
kraljica,  /.  i)  bie  ^ontgin;  —  2)  =  matica, 

Me  53ieiien!onigiit,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j. 
kraljic,  iča.  m.   i)  dem.  kralj,  baž  Sontglein, 

Cig.,  .lan.;  —  2)  ber  Sonigžioi^n,  fijniglt^er 

<l?rin5,    Mur.,   Cig.,  Jan.,  Mik.,  Vrt.;   —   3) 

ba*    ©olb^a^lic^eil    (regulus   crococephalus), 

Mur.,    Jan.;  —  4)  (bet    S^^ll^^^^^^S-    Mur., 

Cig.,  Jan.);  —   5)  kovinski  k.,  bet  9)ietQlI= 

fonig  (chem.),    Čig.fT.J;    —    tudi:    kraljic, 

Mur..  Valj.  (Rad). 
kraljiček,  čka,  m.  dem.  kralj;    i)  haž  ^onig= 

letn,  Cig.,  Jan.;   —   2)  baši  ®olb^d^n(^en 

(regulus    crococephalus) ,    Jan. ,    C,    Frey. 

(F.),  Levst.('Naukj;    (ber   ^^"i^^onig,   Cig., 

Jan.,  Mik.). 
kraljičevati,  ujem,  vb.  impf.  a\^  ^onigin  f)err= 

fcf)cn,  C. 
kraljičin,  adj.  bct  ^onigin. 
kraljičiti,  ičim,  vb.  impf.  =  kraljičevati,  Cig. 
kraljicji,   adj.  ciuer  Monigiit  jufommenb:  vsa 

po   kraljičje   opravljena,   Ravn. 
kraljična,  /.  bie  fiouigeitDc^ter,  fonigU(^e  ^riu= 

,^cflill,    Cig.,  Jan..   ogr.-C. 
kraljičnica,  /.  bie  .^onig§bivnc,  Cig.,  Jan.;  — 

eiue  3(rt  3tr)etfcf)te,  C 
kraljičnik,   m.  bcr  SoitigiSapfel,   Cig. 
kraljik,    ika,    m.  t>až  Sauiud)eit  (lepus  cuni- 

culus),  Erj.fž.j;  divji  k.,  »uilbcj  ^anittc^en, 

Levst.  (Sauk). 
kraljištvo,  n.  bie  52?iirbc  eincr  SiJuigin,  Ravn. 
kraljski,  adj.  =  kraljev,  ftonigšl^:  kraljska  p>a- 

lica,  bne  fonigtic^c  Sceptec,  Tmb. 
kraljstv9,  n.  =  kraljestvo,  ogr.-C. 
kram,  m.  =  krama,  ./an.,  C,  ogr.-Valj.(Rad). 
krama,  /.  ber  Srnnt,   bie  ftramluarc,   Mur., 

Cig.;   —  iz   nem. 
kramar,  rja,  m.  i)  ber  Srctmcr;  —  2)  žrebelj 

brez  glave,  Železniki fGor.J. 
kramarica,  /.  bie  .^ranieriil. 
kramarija,  /.  bie  Sfrcimcrci. 
kramaritev,   rs-e,  /.  ba«  .iiaunercii,   C. 
kramariti,    arim,    vb.  impf.  bie  .^rnitieiei  be 

treibeu;    po  hišah  k.,    ^    krošnjariti,    i)an-- 

ficrcn,  Cig. 
kramarnica,  /.  bie  .Urometbube,   Cig. 
kramarski,  adj.  .Hrdiiier  . 
kramarstv9,  ».  bo^  firameit^iim,  ba«?  .tramcr 

»ue)eii. 
kramarščica,  /.   neka  hruška,   C. 
kramclj,  inija,  m.  bo*  2prerf)eii,  bai  Dcrtrau^ 

(id)C  Wciprddj,   C.;  (kremelj),  .Mur.,  Jan.,  C, 

Mik.;    glasen   k.,    marsikaj    je    v    k.  prišlo, 

Pohl.rKm.);   —  bie  Sprod)C,   C. 
kramcž,  m.  ime  kozlu,  lia.ika  di>l.-Erj.(Torb.). 
kramljati,  am,  vb.  impf.  jpredjcii,  biiJcurtcrcn; 

prijazno  k.  s  kom;  —   prim.  stsl.  kramola, 

ijarm,  .\fik.(F.t.). 
kramljiv,  fva,  adj.  =  zgovoren,  ge|prad)ig,  C. 
kramoljati,  am,  vb.  impf.  LjZv.,  pogl.  kramljali. 


kramola,  /.  ber  Jumult,  bie  »iebeflion,  Mur., 
Jan.,  Jurč.fTug.J;  —  stsl, 

kramp,  krampa,  m.  eine  ^aue  mit  -^roei  ent= 
gcgengejefeten  ^idcn  ober  eincr  "i^ide  utib  einer 
fc^maleii  53a^n;  ber  .Harft;  s  krampom  ko- 
pati; vreden  je,  da  bi  mu  s  krampom  puščal; 

—  prim.  bav.  krampen,    C. 

krampač,  m.  ber  JRobe,  bcr  Solfrabc,  Mur., 
C;  (ber  ^kc^trabe  [ardea  nvcticorax].  Z., 
Frer.  [F.]). 

krampar,  rja,  m.  kdor  s  krampom  koplje 
(n.   pr.  po   vinogradu),    C. 

kramparica,  /.  bie  93erg!ra^e,  bie  S(^tt)eijer= 
trd^C  (cornus  graculus) ,  Cig.;  (ber  ©tein= 
robe,  bie  Steiiifrd^e  [p}Trhocorax  alpinus], 
Frev.  [F.]). 

i.krampati,  am,  vb.  impf.  froHen,  fra^en, 
Mur.,  C,  Dol. ;  s  krampom  krampati  po 
vinogradu,   C;  —  frdmpelll,  Sov. 

2.  krampati,  am,  vb.  impf.  frddjjett,  C. 

krampelj,  plja  (peljna),  m.  =  krempelj,  Jarw., 
C,  Lašče- Levst.  (Rok.) ;  strupoviti  krampi  ji, 
Trub.;  hudič  ima  kramplje,  Dol.;—pl.  kram- 
plji,  ba§  Steigeifcn,  C.;  — prim.  bav.  krampel, 
krampel,  Levst. (Rok.). 

krampež,  m.  i)  ba5  Steigeifcn,  Z,;  — 2)  kram- 
peži,  bie  Spi^cn  (GJriff  unb  Stoden)  am  ^uf= 
eifcn,  C;  —  Naprej  obrni  krampeže.  Nazaj 
obrni  gladko  kov,  Spes.-Vra\. 

krampica,  /.  bie  9ieut{)aue:  ozka  motika  ^ 
rovnica.  Dol.:  bic  Jidt^auc,  bie  (Siartenl)aue,  C. 

krampič,  iča,  m.  i)  dem.  kramp:  tleiiicr  5iarft; 

—  2)  boiž  Stcigcifen:   krampiči   se   nosijo  po 
ledu.  Diet. 

krampižar,  rja,  m.  ba#  Steigci|en,  Jam.,  Jan. 
krampiželj,    žlja,    m.  =  krampižar,   C;   (pl. 

^krampižle",  Kor.-Jarn.fRok.J,  Št.J;  —  iz 

„Jlrampeifcu",  C. 
kranjica,  /.  neka  hruška,  Ip.-Erj.(Torb.). 
kranjščak,   m.  eillC  ?lrt  .'pllt,  ogr.-C. 
kranjščica,  /.   :)  čine  %x\  fieinc  Jabaf^pfeifc 

mit  I)cil)em   tljiirmavtijiem  Tedel,  C;  —  2) 

pl.   kranjščice,   eiue  ".Jllt   \v.X\t  •'OOJC,   C 

1.  krap,  krapa,  m.  bcr  ilrapfcil,  Mur.,  Cig, 
Jan..    v^liSt. 

2.  krap,  knipa,  m.  navadni  k.,  bcr  gemcine 
.Unrpfcu  (cvprinus  carpio),  Frj.(Ž.). 

krapar,  rja,  m.  bcr  .^^rapfeiibddcr,  Cig. 

krapavica,  /.  bic  .Vtrijtc,  Mur.,  Kres.  v{hŠt. 

krapcc,  pca,  »1.  nav.  pl.  krapci,  eillC  9)iel)U 
ipci)e,  bcr  J^lobeit,  razvaljeno  testo,  s  sirom 
nadevano,  pečeno  in  razrezano,  Cig.,  Jan., 
M.,  C,  v{h.^t.;  hajdinski  krapci,  Pjk.fČrt.). 

krapek,  pka,  m.  dem.  krap,  flcincr  .^hapfeit, 
Mur..  Let.;— emc  ?lrt  .<tiid)en,  iMŠče-Levst. 
(Rok.). 

krapčla,  /.  =-=  kapnik,  bcr  Stolafttt,    C. 

krapež.  m.  ~  krampež.  ba#  ©tcigcijcil ,  C, 
Solkan-F.rj.  (  Torb. ). 

krapina,  /.  bcr  i.'einfud)cn,  Tuhinj-Štrek. (Lj- 
Zv.);  —  prim.  tropine. 

krfipji.  adj.  .^^iirpfcit  ,  Jan. (H.). 

kraplja,  /.   =  -   kaplja,  ogr.-C. 

krapnica,  /.  =-=   krapcc,   Cig. 

krapnik,   m.   --^   kapnik,  Z.,  Bes. 


krapoti  —  krasovid 


—  457« 


krasovit  —  kratek 


krapoti,/./'/.  cinc 9(it  JKiiiibc  bei  ®ci)tiicineu,  C. 
krapovina,  /.  bn^J  Mavpfciifleijd),  Jan. (I I.). 
krapovnik,   m.  bcv  Starpfeiitcirf),  Jan. (H.). 
krapovnjak,  m.  bcr  ilaipfeutcicl),  Jan. (H.). 
krapši,    m.  pl.  =  krapeži,    krampeži    (©teig= 

cifcn),  Idrija,   Tolm. 
kras,  m.  ber  Sd)mucf,  bic  ^ierbe,   Jan.,  nk.; 

—  \t  drugih  s\o\.  iez. 

krasba,   f.   bcr   Sdjmiicf   (stil.),  Cig.  (T.) ;  — 

stsl. 
krasen,  sna,  <^tf;'.  l^errlid),  prdd)tifl,  \(i}on,  Mur., 

Cii^.,  Jan..  nk.\   —   iz  drugih  slov,  jez. 
krasilo,  «.  bic  Si^'-'''"^,  ^^^  Sdjmud,  Z-i/Ti'. 
krasina,  /  [tcillicje  ©cgcnb,  C;  krasine  imeti, 

jd)rDtf   scrvuttct   fein,    Cig.;   —   prim.    Kras, 

.tarft. 
krasinast,  adj.   =  krasinat,  Z. 
krasinat,  adj.  fd)roff  ,^crriittct,  Ci^. 
krasiti,   im,  vb.  impf.  jiercn,   )d)miicfen,  Cig., 

Jan.,    C,    nk. ;    tudi:    krasiti;  —  iz    drugih 

slov.  jez. 
kraslika,  f.  ha^  ^erlgra§  (melica),  C,  Medv. 

(Rok.). 
krasnik,  m.   i)  ber  (Sfloc^it,  Erj.(Min.)\  —  2) 

borov  k.,   bcr  Sl)jefcrtu'iprad)ttafer  (buprestis 

mariana),  Erj.  (Z.). 
krasnobarven,  vna,  adj.  Don  fdjoiicn  (^arben, 

nk. 
krasnogled,  gleda,  m.  =  krasogled,  C,  Sen. 

rFii.). 
krasnokrii,  krila,  adj.  tuit  jdiihictt  5Iuc3e(n,  C 
krasnopis,  pisa,  m.  bic  ^\illigrapl)ic,   C. 
krasnorečje,    n.   bic  'jRebiicrfunft,    Cig.  (T.) ; 

—  rus. 

krasnost,  /.  bic  ^^jrac^t,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
krasoba,  /.  =  krasota,   C. 
krasočut,  čiita,  m.  =  krasočutje,   Cig.,  Jan. 
krasočutje,  n.  aeftf)etifdie§  ®cfu{)(,  Cig.(T.). 
krasogled,    gleda,    m.   td^   ftateiboffop,   Jan., 

h.  t.-Cig.fT.). 
krasoljub,  Ijiiba,  m.  eiit  f^reunb  bež  ©d)oneti, 

bcr  ^iteftlictifcr,  C. 
krasoljubje,  n.  btc  Stebe  jum  ®d]6ncn,  Zora. 
krasopis, pisa,  m.\)  ber .^alligrapl),  Navr.fKop. 

sp.j;  —  2)  bie  .ftalligrapbte,   Jan.;  —  bic 

talltgrap^ifc^e  8d)rift,  Jan. 
krasopisec,    sca,  m.  ber  SoUicirapl),  Jan.,  C. 
krasopisen,  sna,  adj.  fQ(liflrapf)ijc^,  Jan. 
krasopTsje,  n.  bie  ft'alligrapl)ic,  ./an. 
krasorecje,  n.  =  krasnorečje,   (.'.,  Slom. 
krasoslpven,  vna,  adj.  Qc[tf)Ctifd},  Jan. 
krasoslgvje,  n.  =  lepoznanstvo,  bie  Steft^etif, 

Jan. 
krasota,   /.   bie  'i^rac^t,    bie  §errli(^feit ,    bie 

Sc^Oll^eit,   Jam.,    Jan.,  nk.;  —  po    drugih 

slov.  jezikih. 
krasoten,  tna,  adj.  l^errlic^,  :prad)tig,  Jan.,  nk. 
krasotica,  /.    ein    ^IBeib    bon    ^crDorragciibcr 

Sd)tinbeit,  Jan.,  nk.;   —  hs, 
krasotina,  /.  eine  Sc^mucfjac^e,  C. 
krasotiti,    im,    vb.  impf.  ==  krasiti,   Ja>i.,  C, 

Vrt. 
krasotoljuben,  bna,  adj.  praditliebciib,  Šol.,  nk. 
krasoveda,  /.  bie  '!?lcft{)Ctif,  Jan.,  C. 
krasovid,  vida,  m.  ini'^  33e(t)ebere,  C. 


krasovit,  adj.  prac^tboll,   f)errlid),   C,  Zora. 

kraspati,  am,  vb.  impf.  =--  praskati,  fragcit, 
ri^cn,  Z.,  jv^hŠt.  ;  —  kon]\c-A  kraspata,  prhata, 
pa  le  ne  gre.   Glas. 

krasta,  /.  i)  bie  raut)e  3iinbc,  bic  fid)  an  ciiicr 
SBiiiibc,  citiem  OJcfcftttiiir  obcr  'žluejdjiag  bilbct, 
bcr  Sdjorf;  krasta  se  je  na  rani  naredila; 
—  pl.  kraste,  =  garje,  bie  ftrd^C,  Dalm.- 
Valj.(Rad);  —   2)  =  kapnik,   C. 

krastača,  f.  bie  gemeine  ft^ote  (bufo  cinereus), 
Erj. (Ž.).' 

krastast,  adj.  fd)orfartig,  griiibidit,  Cig. 

krastav,  adj.  fc^orfig,  OoU  ®d)orf;  ves  k,  po 
licu;   —  trfttug;  krastava  ovca,  Burg. 

krastavača,  /.  =  krastača,  IjZv. 

krastavec,  vca,  m.  1)  =  krastav  človek,  ber 
ft'rd§ige,  Cig.,  Zil.-Jam.fRok.J;  —  2)  mor- 
ski k.,  ber  ©priBtDUrm  (holothuria  tubulosa), 
Erj.  (Ž.);  —  •:;)  bie  ©urfc  (cucumis  sativus), 
C,  Trst.  (Let.),  Tuš.(R.). 

krastavica,  /,  i)  =  krastača,  Cig.;  —  2)  =: 
kumara,  v^liSt. 

krastavka,  /.  i)  =  krastava  ženska,  Cig.;  — 
2)  =  krastavec  3),  bic  @Ulfc,   Guts. 

krastavost,  /.  bo»  23el)aftcticin  mit  (Sd^orf, 
®rinb  u.  bg(.,   Cig.,  Jan. 

krasti,  kradem,  vb.  impf.  [tc{)len;  Bogu  čas 
k.,  iintf)atig  fcin,  faulcnjcu. 

krastica,  /.  dem.  krasta. 

krastika,  f.  bie  ©c^iiffelflcc^tc  (lecanora).  Tuš. 
(B.). 

krastiti  se,  im  se,  vb.  impf.  Uer^arfcf)eil :  rana 
se  krasti,    Cig. 

krastnat,  adj.  =  krastav,   Cig. 

krastovina,  /.  ber  3d)orf,  Mur.,  3/. 

kraščina,  /.  \d)XQ\\  jcrriittetcr,  fteiiiigcr  53obcu: 
črez  vsako  kraščino  (nkrašno")  me  je  pe- 
ljal, Zv. 

kraševina,  /.  bie  S^arftformatioit,  =  kraška 
tvorba,   Cig.  (T.). 

kraševka,  /.  neka  hruška,  Ip. -Erj.  (Torb.). 

1.  krat,  m.  bie  Stir,^e:  zavoljo  krata,  ber  S'iirje 
iDCgcit,  ogr.-Valj.(Rad). 

2.  krat,  (krata)  m.  baš  5J{at;  navadno  se  drugim 
besedam  priklepa,  n.  pr,  prvikrat,  desetkrat, 
takrat  itd.;  polnokrat,  oft,  Pod  Belo -Erj. 
(Torb.);  —  v  ostalih  oblikah  se  piše  po- 
sebej, n.  pr.  toliko  kratov,  Krelj-M.;  pet 
kratov,  koliko  kratov,  Levst.(Sl.  Spr.);  Ko- 
liko kratov  me  po  mestu  žene!  Preš.;  — 
ob  kratu,  fogleid),  C;  h  kratu,  ^uglcic^ ;  oba 
h  kratu,   Gor. 

krat,  /.  i)  =  2.  krat  m.  prvo  krat,  zadnjo  krat; 
do  tretje  krati,  C;  potrka  tretjo  krat,  v\h- 
Št.- Valj. (Vest.);  neke  krati,  cinigeinalc,  C; 
vse  krati,  jcbcrjeit,  C;  —  h  krati,  auf  cilt- 
mal,  ^itgleid),  Notr.-Cig.,  Jan.,  DZ.;  joglcic^, 
C;  —  2)  bie  ^rnft:  komu  krat  dati,  ne  da 
krati,  C;  v  dveh  kratih  plačati,  in  ^Wei 
2;erminen  ^aijkn,  V.-Cig.;  —  oblike  m.  in 
ž.  spola  se  ne  dajo  vselej  za  gotovo  ločiti. 

kratčina,  /.  cUva^  fturjež,  Fr.-C. 

kratček,  čka,  adj.  =  kratiček,   C.  jv^liSt. 

kratek,  tka,  adj.  tur,^;  na  kratko  držati  živinče 
(n.  pr.  na    paši),    an    tuijCiu    Strirf,    Svet. 


kratenje  —  kratkočasnež 


-  458 


kratkočasnica  —  kratk9St 


(Rok.);  kratkega  pogleda,  lurjfii^tig;  krat- 
kega vida,  (!ig.,  Jan. ;  —  biti  kratkih  be- 
sedi, hjorttarg  ietn;  ob  kratkem,  furj;  ob 
kratkem  kaj  povedati,  ficf)  furj  faffen;  (na 
kratci,  ogr.-Mik.j;  kratko  govoreč,  uni  iž 
furj  su  jogen,  Cig.;  kratko  (in)  malo,  turj 
um,  Cig.,  .lau.,  C.  Vrtov.(Km.  k),  Gor.\  s 
kratka,  fur,^  illib  cjut,  Cig.,  Jan.;  kratko  (in) 
malo  ne,  auf  feiiieit  %all,  Cig.,  Jan.,  Gor.; 
ni  kratko  ni  malo  ni  bil  zadovoljen,  er  ttJOr 
buicl}au5  uitiUfricben,  Jurč.;  kratko  nikar, 
burdjauž  nidjt,  Meg.,  Cig..  Jan.,  Mik.,  Vrtov. 
(Sh.  g.);  kratko  ne,  burdiau»  nid)t,  Jsvkr.; 
tega  kratko  ne  dopustita,  Tnib.;  kratko 
nikdar,  \'rtov.fKm.  k.);  —  v  kratkem,  in 
hirjcr  ^t\\,  balb;  v  kratkih  dneh,  in  rocnigcu 
Jagen,  Boh.;  pred  kratkim,  t)or  furjer  ^^it, 
X\\X^\\6)\  —  compar.  krajši;  tudi:  kraji,  kračji, 
kratkejši,  Met. 

kratenje,  n.   Cig.;  pogl.  kračenje. 

kratica,  /.  bie  ^Iblur^uiig,  bie  ^Jlbbreoiotitr, 
Cig..  Jan.,  Lig.fT.j.  nk. 

kratiček,  čka,  adj.  gan,^  tiir^.  Z.,  CaffLet. 
iSj,S.  HI.  <,i.j. 

kratitelj,  ni.  bcf  'iBerfiirjcr,  Zora. 

kratitev,  t\e./.  bie  3?crtur,vmS,  t>cr  3?orcitt^aIt, 
Z.;  k.  časti,  Jan. 

kratiti,  im,  vb.  itnpf.  tiirjeit,  Mur.,  Cig.,  .lan.; 
k.  se,  tiirjer  »uerben;  volnate  nogavice  se  v 
perilu  kratijo,  Cig.;  dan  se  krati.  Ljub.; 
čas  komu  (si)  kratiti  s  čim.  jcmonbcm  (fid)) 
mit  cincr  'Bad^c  bie  j^cit  iicvtiir,v'n,  iiertroibcn ; 
k.  si  trud,  i'id)  bie  y}lui)C  jparcit,  C;  — 
id)mfl(ci"n:  kruh  k.  komu.  jentanbcm  ben  iJc^ 
beu!.Minterl)alt  fc^malcrii.  Z.;  k.  komu  pra- 
vico, čast,  jcmaiibeii  an  leineiit  9icd)te,  feiiicr 
G()rc  beeintrad)tigeu:  ni  jej  hotel  veselja  kra- 
titi, er  tBolItc  itir  nid)t  bie  ^reitbe  »erberbcit, 
Jurč.;  —  UolCUt^alten,  Cig.;  kar  je  tebi 
prav,  drugim  ne  krati.  Z.;  svojemu  srcu 
veselje  kratiti,  Cig.;  komu  ljubezen  k.,  iiiebe 
»eriageii,  Z.;  —  tjinbeni,  Cig.;  ne  kratim, 
id)  I)abc  iiid)t§  bngegeit,  Cig. ;  ali  mi  boš  ti 
kratil?  ruirft  bil  iiiid)  barnu  f)'i'^cni?  kdo  ti 
krati?  luer  billbcrt  b\d)'^  jv^h.Št.;  krati  svoji 
volji,  brid)  bciiien  ©illen,  Dalm.;  —  k.  se, 
fid)  »ocigcni,  rdiitiierigfeiteii  niadjeii,  Cig.fTj, 
Hal.-C.  jv[h.^t.;  krati   se   popraviti,  er  OCV^ 

lufigcrt  bie  ?^iTid)tigung,  I.cvst./Pril.). 
krativcc,  vca,  m.  i)  ber  iU-rfiir.icr,  bcr  Sd)niiv 

lerrr,  Ctg.,  C;  —  i)  bae  ?(ccinfjeid)en  fiir 

rine  fiir.^c  Stibe,  nk. 
kratkič,  aJv.   =  v  kratkem,   C. 
kratkoba,  /.  bie  .Uin,\e,  Jan.,  C. 
kratkvča,  /  bie  .ftiir^e,  Jan.,  .Mik. 
kratkočasba,  /.  bie  Unterl)altimg,  Slom. 
kratkočascn,  sna,  adj.  fiir.^ueilig,  uiiterljalteiib. 
kratkočasiti,   časim,   vb.  itnpf.  uiitiibaltfir.  k. 

knga;  k.  se,  fid)  bic  ^V''  wrtvribeii,  i)crfiir,\en. 
kratkočasje,    n.    bie    Uiiterl)(iltuiig,   C;   to  je 

bila   njegova  skrb,   njegovo  kratkočasje,    ^.'i'. 
kratkoča.sljiv,  \\a,aJj.  —  kratkočascn,  unter 

boileiib,  lics. 
kratkočasnež,  m.  bcr  ^{ritucvtieiber,  .A»»/.  //.  . 


kratkočasnica,  /.  i)  bie  Unterliolteriii,  Cig., 

M.;  —  2)  bie   Sdimtrre,   bie  'Jlnefbote,   ein 

hir^mciligc^  Wc)d)id)td)en,  Cig.,  Jan.,  nk. 
kratkočasnik,  m.  ber  3fitfertreibcr,  ber  Untcr= 

I)  al  ter,  Cig. 
kratkočasnost,  /.  bie  SiirjTOeiligfeit;  —  bie 

Uliterbaltung:    časa   zadosii    imeti  za  pogo- 
vore, za  igre,  za  kratkočasnosti,  Škrb.-Valj. 

(Rad). 
kratkočasovanje,    n.   bie   3'^'tt)ertiir,^iing,    bie 

ifturjroeil,  bie  Uiitcrbaltung,   Cig.;   pogovar- 
janje in  kratkočasovanje  s  prijatelji,    Vrtov. 

fKm.  k.);  udeleževati  se  primernega  kratko- 

časovanja,   Cv. 
kratkočasovatj,    ujem,    vb.   impf.    fic^    untcr= 

I)alten,   C;  k.  (se),   Cig.,  Jan.,  LjZv.;    tudi 

k.  se.  Dol. 
kratkodoben,  bna,  adj.  epf)cnier,   Cig/T.). 
kratkodobnost,  /.  fiir.^e  ^nuei,  Zora. 
kratkoglasen,  sna,  adj.  fiir^tDnig,   Cig.,  Jan. 
kratkoglavec,  vca,  m.  ber  jliirjfopf  (brachv- 

cephalus),    Cig.(T.),  ErjJZ.,  Som). 
kratkogled,   gleda,  adj.  =  kratkoviden,  SIS. 
kratkojezičnik,    »1.   ber  ftiirjjiingler  (zool.), 

Cig.  (T.). 
kratkoklas,  klasa,  adj.  fiirja^rig,  Cig. 
kratkokljun,   kljuna,   adj.  furjfd^tiablig,   Jan. 

fli.j. 
kratkokljiinec,   nca,   m.  kratkokljunci,   Sturj= 

jd)liablcr  (pressirostres),   Cig.rT.). 
kratkokrT'Ec,  ka,  m.  kratkokrilci,  Kiirjflligler 

(brachelvtra),   Cig  fT.),  Erj.(Ž.). 
kratkolas,  lasa,  adj.  furjf^aarig.  Jam.,  Jan. 
kratkolasast,  adj.  =  kratkolas,  Jan. 
kratkolasec,  sca,  m.  bcr  Surj^aarige,  O;,', 
kratkoma,  adv.  furj,  fiustrcg:  kratkoma  vse 

je  tajil.  Z. 
kratkonog,    ncjga,   adj.    fiirjbeillig,   fiir.^fiifeig, 

Cig..  Jan. 
kratkonogat,  adj.  =  kratkonog.  Jan. 
kratkonos,   nosa,  adj.  fur,)itia)ig,   Cig.,  Jan. 
kratkonpžec,  ;>ca,  m.  ber  .ttiir.^bciiiige,   Cig. 
kratkon9Žen,  žna,  adj.  =  kratkonog,    Cig. 
kratkopectlj,    clja,  m.  neka    trta:    ber    .Uurj^' 

fteiigicr,  Sov.-C.  M..  Dol.- Krj. (Torb.);  — 

neko   jabolko,    C. 
kratkoročen,  čna.  adj.  apbiniftiid),  Cig..  Jan. 
kratkorfčje,  n.  bie  "iBrndiDlogio,   Cig. (T.), 
kratkorek,   reka.  m.  bor  "'?lpl)ini'Smu§,   Cig. 
kratkorek,  reka.  adj.  lumtfarg,   ^7^'. 
kratkorep   lepa.  adj.  fiir,^idmnill,vg,  Cig..  Jan. 
kratkorfpcc,    pca.   »/1.  kratkorepci,    bie  .^^llr,V 

fdiiunti.^e  (zool.),  Cig. (T.). 
kratkor^^pcn,  pna,  adj.  =  kratkorep.   Cig. 
kratkorfpka,    f.    neka    črešnja.    G  Brda-  Krj. 

(Torb.,. 
kratkorvpnik,  m.  ber  .Miiv,^idmmn,\,   Cig. 
kratkoryči.n,    čna,    »I1/7.   kratkoročna  menica, 

fiir.Vv  'l^ipi*'!"  (mere).    Cig.rT.). 
kratkorok.   i>')ka,  adj.  fur,\orntig,   Cig.,  Jan. 
kratkorokav,   ava.   adj.  mit   fitr.seii   '?lcrmeltt, 

l.j/v. 
k ratk osenčen,   čna.  adj.  fur.^iduiHig,   Cig. 
kratkoslvvčtn,  čiva,  adj.  fin.sfilbig,  Jan.(U.). 
Uratkvsl,  /.  bie  .Sliiije. 


kratkosuknjež  —  kravče 


469  — 


kraveljčevje  —  kravžati 


kratkosuknjež,  w.  ber  .^uVi^rorf,  Oir. 
kratkota,  /.  =  kraikost.  Miir..  C.';y.,  Jan.,  CVj,'. 

(T.j;  Al"  nje  (ure)  kratki)tc  spomni  se?  Pieš. 
kratkotičen,  čna,  adj.  fiir,^veid[)Clit),  jpdrlid],  C. 
kratkotrajen,  jna,  adj.  fiiv,^bauoi"nb,  Bes. 
kratkouh,  uha,  adj.  fiirjoljitrt,   Oy.,  Jan. 
kratkouhat,  ata,  adj.  =  kratkouh,  Jan. 
kratkoumen,  mna,  adj.  boniiert,   Cig. 
kratkoumje,  n.  bic  'ŠBovnicrtfjcit:    kratkoumje 

se  košati,   Levst.fZb.  sp.). 
kratkoiimnost ,  /.   bic  'i8oriiicvtl)cit,    bie  Sc> 

fdiriinttftcit,  Cig. 
kratkovečen,    čna,  adj.  furjlebcnb,    Vest.;  — 

epf)cmer,  Cig.(T.). 
kratkovid,    vida,    adj.   =    kratkoviden,    Cig. 

(T.J,  M. 
kratkovTdec,    dca.    m.  bcr   iliU",^)icfitiqe,    Jan., 

Znid. 
kratkoviden,  dna,  adj.  fm.^fidjtig,   CAg.,  Jan., 

Cig.fT.J,  nk. 
kratkovidnež,   m.  ber  SiiV5ftd)tigc,   Cig.,  nk. 
kratkovidnost,  f.  bie  Surjfidjtigteit,  Cig.,  Jan., 

M.,  nk. 
kratkovrat,  vrata,  adj.  fitr,^f)al)tg,  Jan. 
kratkovratec,  tca,  m.  bcr  ^urjtial^,   Cig. 
kratkozl9Žen,  žna,  adj.  tiirjfilbig,   Cig.,  Jan. 
kratkoživen,  vna,  adj.  fur.^Icbcnb,  Zora. 
kratkvica,  /.  Miir..  Cig.,  pogl.  krotovica. 
krava,  /.  i)  bie  Siif);  molzna  k.,  bic  ^DJtelffuti; 

stelna  k.,  ciuc  ^u^,  bie  gefčilbert  l)at,  Mur., 

St.;    kamor   je  šla  krava,    naj    gre    še  tele, 

\preg.-Zi'.;  to  je  tako  res,  kakor  pet  krav 

za  en  groš,   C;  —  psovka  nerodnemu  člo- 
veku, jv{hSt.;  —  morska  k.  =  sirena,  bic 

Seefub,  Erj.fŽ.);  —  2)^bie  DeI)Ipreffe,  C. 
kravača,  /.  elenbe  Suf),  Štrek. 
kravaj,  m.  eiu  ^aib  (5.  i8.  'Srot),  (kravaj)  BlKv. 
kravajček,  čka,  m.  dem.  kravajec,  btls  Sciuer= 

tcig(aibd)cn,  RlKr. 
kravajec,    jca,    m.  dem.    kravaj,    BlKr.;    bae 

Sauerteiglaibdjen   (Saucrtiiinpfel,    2)atn}3feO, 

Jan.,  C,  Senožeče- Evj.f Torb. j,  BlKr.,  Dol., 

Gor.,  jv{hSt.;   lancni  kravajci,  Scini3(fud)eu, 

C. 
kravajka,  /.  eiiie  9lrt  33inie,  Z.,  Sv.  Duh  pri 

Krškem-Erj.  (Torb.). 
kravajnica,    f.   cinc   'iUt   5Bitnc,   Lašče  -  Erj. 

{Torb. J. 
kravala,  /.  fiuiitiiici"  ^pirtenftab,    Diet.,  Kras- 

Levst.fRok.J,  (kravala,  Valj.  [Rad],  kravola, 

Pohl.J;   —  nejasna  beseda. 
kravar,    rja,   m.   bcr  5l'u^!^irt,   bcr  .^u(}fiicrf)t; 

tudi:  kravar,    Valj.  f  Rad). 
kravara,  /.  ciuc  '!j?fcrrf)c  fitr  $iii()e,   Cig. 
kravarica,  /.    bie    ftiif)l)irtin,    bie  Suf)mngb; 

ti'di :   kravarica,    \'alj.(Radj. 
kravarija,  /.  bic  Sdjlueijerci,   Cig. 
kravariti,    arim,  vb.  inipf.  Silfj^irt,    5lul)fned)t 

icin,   Cig.,  M. 
kravarka,  /.   =  kravarica.  Jam.,  Jan. 
kravama,  /.  =  kravjak  2),  Jan.f/I.J. 
kravarski,  adj.  Sii^l)irten'-:  k.  ples,  bcr  J^uf)= 

vcigen,  CV"-. 
kravče,  eta,  n.  eiii  fto)etuort  fitr  ciuc  SAni),  Z., 

Vy^liŠt.-C.,  jviliŠt.;  kravče,   cla,   Dul. 


kraveljčevje,    n.  bic  .Vicrbff.^cttlofc  (coichicum 

autiimnale),   Krdora-DSv. 
kravfnta,  /.  ciuc  alte  .ftut),   C. 
kravftina,  /,  t)a^  iluf)fleijd),  C. 
kravica,  /.  dem.    krava;    11  ciuc   tleine   ft"uf) ; 

—  2)  božja  k.,   bcr  3){arieu{(ifcr  (coccinella 
septempunctata),   C,  M.,  Erj.  (Ž.),   SlGor.; 

—  ?)  ber  J^id)ten5Qptcit,  f^rGora. 
kravičica,  /.  dem.  kravica. 

kravička,/.  cfč?w.  kravica;  kravTčka,  Valj.(Rad). 
kravina, /.  i)  bic  Sluf)f)QUt,  \>(\ž  SubtebVr,  Cig., 

Jan.;  —  bQ§  ,Siuf}fIeii(^,  Z.;  —  2)   neka  trava 

v   Cirkniškcm   jezeru. 
kravišče,    n.    elenbe    ^uf),    Jam..   Cig.,   Jan., 

Met..  CaffVest.j,  Ig;  (nav.  kravšče,  kravše, 

eta:  tri   kravšeta,    Vrtov. [Km.  k. /J. 
kraviti,  im,  vb.  impf.  fautenjeu,  ini  33ettc  liegen, 

C. 
kravjača,  /.  bie  Sufibeje,  Afiir.,  Danj.-Mik. 
kravjak,   m.  i)  ber  Suf)mi[t,   bcr  ftu^flabeu; 

—  2)  kravjak,  bcr  Sutlftall,  Jan.;  —  •:;)  bie 
.Šubtucibc,   C. 

kravjast,  adj.  fu^artig,  Gor. 

kravji,  adj.  i)  ^tul)':  kravji  zvonec,  b'e  ^nij' 

glorfe;  kravja  dekla,  bie  iS^ufjmogb,  Z.,  jv{h- 

St.;  tudi  samo:  kravja,  Levst.fRok.j;  —    2) 

tiit)artig:  kravji  konj,  ciu  uic^t  Icbfiaftež,  nidjt 

fcungeg  jRof'?,  Ljub. 
kravjica,    f.    neka   strupena   goba,    Kr.-Valj. 

(Radj. 
kravjfna,  /.  coll.  ^ufjputc,  DZ. 
kravkati,    am,    vb.  impf.    =  krivkati,    Mur.; 

žerjavi  kravkajo,  eden  med  njimi  pa  krivka, 

Z.;   vrana  kravka,   Diet. 
kravnjak,    m.    i)    =    kravjak,    ber    itu^ftatl  , 

Mur.,  Cig.,  Jan.;  —   2)  bie  SuljlDCibc,    C. 
kravnji,  adj.  =  kravji,  ogr.-M. 
kravojec,    jca,    m.    i)  =  kravajec,   C,  V^tov. 

('\'in.J;    —    2)    bic    ^Braftnuirjel    (angelica), 

Erj.fRok.J. 
kravojnica, /.  Ravn.-  Cig.,  Železniki  CGor.)  ; 

pogl.  kravajnica. 
kravopas,    pasa,   m.  bcr  Sdjfcmmcr  (psovka), 

Cig.,  M 
kravoses,  sesa,  m.  pisani  k.,  ber  2iger)(^lingcr 

(pvthon  tigris),   Erj.fŽ.). 
kravovina,  /.  \ia^  ,tnl)frciii^,  vihŠt.-C. 
kravsati,  am,  vb.  impf.  fra^cu,  Icidjt  icf)Iagen, 

C. 
kravša,  /.    i)  =  krava,  Kr.-Valj. (Rad);  — 

2)  bcr  Jpevrenpilj  (boletus   edulis"),   C,  Ko- 
njice- Pjk.fČrt.j. 
kravše,  eta,  n.  flcine  unanfcbntic^e  Suf),  Mur., 

Cig.,  Strek.,  Št.,  Vrtov.fVin.);  —  pogl.  kra- 

višče. 
kravšle,  eta,  n.  elenbe  ^w\),    Valj.  (Rad). 
kravščak,  m.   i)  =  kravjak  i),  Mur.;  —   2) 

ciuc  91rt  Sdjioaiuin,  C. 
kravščica,  f.  neka  goba,   C. 
kravža,  /.  ba§  ^^riufgla?,   Hal.-C;  —  prim. 

bav.  krausen,  sr\n.  kruse,  srlat.  crusolium,C. 
kravžar,  rja,   m.  =  kravža.  pri  Dobu-Levst. 

(Rok.). 
kravžast,  adj.  =  kodrast,  trauC' ;  —  iz  nem. 
kravžati,  am,   vb.  impf.  =  kodrati;  — iz  nem. 


kravžica  —  krčen 


m) 


krčenje  —  krdel9 


kravžica,  /.  dem.  kravža;  HciiifS  2^nnfcjla§, 
.\/t'^^,  C:  —  bet  an  bcr  5Sanb  fjnngenbe 
■©cifniioficrbedier,  A'r. 

kraža,  /.  plan(p#  i)mi-(cf(ccffte  Siiiie,  Z.;  križe 
kraže  delati,  Z.;  čare  in  kraže,  LjZv.;  kaka 
druga  taka  kljuka  in  kraža,  IJZv.;  —  prim. 
nem.  Srei^,  C.  (?) 

kražati,  vb.  impf.  kraže  delati,    V-Cig. 

krbec,  bca,  m.  bie  ^-Bdiluurj  (mcum  athaman- 
liciim),  Joxcli. 

krbin,  m.  bic  fialbgebronnte  ^oljtotjle,  bie  JRot^= 
fol)Ic,  Cig/T.J,  Mik.,  Goriš.;  —  prim.  it.  car- 
bone,   Mik. 

krbina,  /.  bic  rtiilbc  SScinrebe,  Kras-Cig.,  Štrek. 

krbulja,  /.  bic  ftic^e,  C;>. ;  bcr  „Sorb",  C: 
—    iz   nem. 

krbuljica,  /.  =;  krebuljica,  M. 

krc,   iutcrj.  fnicf!    Ci^. 

krc,  krča,  m.  cin  (eii)tcr  SdUag  (,v  'iB.  mit  bcn 
^iiigeni  obcr  lotift  citicm  flcincn  Wcgcnftanbc), 
bcr  Sc^mi^,   Cig.,  Jan.,  M. 

kfca,  /.  =  krc,  >tk. 

krcanje,  n.  lcid)te§  Sdjiagcn,  ha^  .^tlopfen  (?f. 
■^8.  ouf  bie  ^iiiger). 

kfcati,  am,  vb.  impf.  i)  lcid)tc  Sdlldgc  QU'3= 
tt)eilcn  (5.  'iS.  mit  bcn  (^ingcrn  obcr  fonft  cincm 
flcinen  ©egcnftonbc) ;  po  prstih  koga  k.;  — 
2)  ciiicii  iiaiit  »on  [ic^  gcbcn,  »uic  bic  33icncn= 
toiligin:  matica  krča,  Danj.-C. 

krcelj,  clja,  m.  i)  ein  abgcjdgtcž  Stiirf  uoii 
cincm  iBaumftamm,  Cig.,  C;  bcr  Sogcbtod, 
(lig.,  Jan.,  ^trek.,  Noti:;  hlod,  kolikršcii  se 
daje  na  žago,  Laščc-Erj.fTorb.j;—2)  biirrcr 
'^a\xm-  obcr  9{cbetiftumpf,  C,  M.,  BlKr.; 
krclji  in  korenine,  Trub.fPost.j;  ber  ^riigcl, 
Z.,  BlKr.;  grčav  k.,  Cv.;  —  tudi:  krcelj, 
clja,  Štrek.,  Notr.,  IgfDol.J. 

kfcljaj,  m.  =  krc,   Cig. 

krcljati,  am,  vb.  impf.  dem.  krcati,   Cig. 

1.  kreniti,  krenem,  vb.pf.  ciltcn  Icid)teii  Sd)Iag 
gcbcii  (mit  bcit  ^iiigcrn  obcr  fonft  cincm 
bitnncn  fflcgcnftonbc);  po  prstih  koga  kreniti, 
jcmanbcn  onf  bic  ^ingcr  tlopfcn. 

2.  kreniti,  krenem,  vb.pf.  ogr,-  C. ,  pogl.  crkniti. 

1.  krč,  krča,  m.  ber  iitampf;  krč  ga  je  prijel, 
cr  befam  bcn  .Urampf ;  krč  ga  lomi,  Z.,  ./an.. 
grudi,  Jan.,  trga,  Mttr.,  vije;  veliki  ali  občni 
k.,  bcr  Stiiirfiampf,  Strp.;  čeljustni  k.,  bic 
TOnnbflemme,  Cig.;  gobčni  k.,  bic  'iDJnuIfperrc, 

Strp. 

2.  krč,  m.  ba*  (Meicut,  baž  9JobeIaub,  C,  /.. 
Mik..  .Svet. /Rok.).  Dol.;  tudi  pl.  v  krčeh, 
v-^h.Št. 

i.krča,  f.  ba^  .^^ufammcn,ve^en:  steza  in  krča, 

Tclov. 
2.  kfča,  /.  "bai  (^crent,  Hal.-C;  na.\\pl.  krče, 

bn(5  (Mcreut,  ber  ^JJcnbriid),  Jan..  C. 
krčal9,   n.  bet  J^oitftcrfnagel,   Mur. 
krčar,   rja,   m    ber  ''^(il^rober,   Cig. 
krčast,  adj.  frampflinft,  -V«;-. 
krčcl,   m.  =  krčalo,   Dol. 
ki^čcmski,  adj.  "JSirt^bail«  :  krčemsko  fjibanjc. 

.flirč. 
kfčen,    čna,  adj.  .Hrompf   ;    krčni    ku.šeli,    ber 

.Hrampfl)iiften,  Cig. 


i.kfčenje,  n.  bn§  3"f'i'"'"P".^ifften.  iiie  Eon= 
traction. 

2.  krčenje,  n.  bn^  ^Kobcn,   bie  llrbnrmad)«ng. 

kfčenica,  /.  bic  Siobcijauc ,  bie  Picrcuttiarfc 
(ftrcus^adc),  Mur.,  C,  VyhŠt. 

kfčenka,  /.  =  krčenica,   C. 

kfčevec,  vca,  m.  ba?'  .s>artl)cu,  ba^  5ot)Qnui6* 
traut  ihvpericum  pertoratum),  Medv.(Rok.). 

krčevfna,  /.  ba^  Werent,  bn^  Siobelanb,  ber 
^Icenbnidi,^///;-.,  Cig..  Jan.;  krčevino kopati, C. 

krčevinar,  rja,  m.  ber  JRobcr,   CV^. 

krčevit,  adj.  frampf^oft,  Cig..  Jan..  Cig. (T.), 
C,  nk. 

krčistfza,  /.  ba^  (ifufjttlippen,   Telov. 

krčitev,  tve,  /.  bic  ^iobung,  Mur.,  Cig. 

I  .krčiti,  krčim,  vb.  /m;;^.  i)frampf{iQft5ufQmmcn' 
.'iicljcn,  conftringircn,  Mur.,  Cig.:  fiirjen,  Jan.; 
nogo  k.,  ten  ^UB  cin,sicl)Cn,  Z.;  k.  in  stezati 
roki  v  komolcu,  bcn  'Jtrm  bcngcii  unb  ftrecfen, 
Telov.;  — 2)  k.  se,  ficf)  trampfhaft  sufammen= 
jictjen;  srce  se  mi  krči,  eš  fdmitrt  mir  biie 
Jpcr5  .^itfnmmcn,  Jan.fH.);  —  cinfdjrumpfcn; 

—  obncljmcn,  fid)  nerminbern;  —  fic^  bei 
ben  'Jlu^Sgaben  einfrijriinfcn,  C;  fuaufcrn,  O^.; 

—  fid)  ftrduben,  fic^  tueigern,  Sc^roierigfeiteii 
madicn ,  Cig..  Jan.,  M.,  Km,  Lašče- Krj. 
(Torb.),  DZ.,  nk.;  zavoljo  mošnjička  se  ne 
bom  krčil,  Levst.fZb,  sp.J;  k.  se  kaj  storiti, 
Levst.fZb.  sp.J,  nk.;  nikakor  bi  se  ne  bfl 
krčil  ocvare,  Levst.fZb.  sp.). 

2.  krčiti,   im,  vb.  impf.  robcn,   urbar   madjcn, 

Mur.,  Cig.,  Jan..  .'>^:   gozd  k.,  Cig.;  laze  k., 

Z.;  —  k.  pot  (hs.),  bic  ^al)n  brcdicn,  Cig.,  nk. 
kfčje,  n.  ba^  Okrcat,   Valj. /'Rad). 
krčljiv,  iva,  adj.    i)  controctil:    krčljiva  snov, 

Krj. (Som. J;  —  2)  trampfhaft,  z..  Nov. 
krčma,  /.  ba3  2Sirt?^auž,  bic  3d)eufe. 
krčmar,    rja,    m.    ber    '2iMrtŽt|aušibe)t|ier,    bcr 

3d)cnttvirt. 
krčmarica,  /.  bie  £d)enfuiirtin. 
krčmariti,  arim,  vb.  impf.  ein  Sc^cnfluirt  fein, 

bie  Wnftuiirtfd)oft  bcticibcn. 
krčmanski,  adj.  bcn  Sdicnfioirt,  bie  Pioftiuirt 

fdiiift  betreffcnb. 
krčmar.stv9,  n.  bie  3d)cnfiuirtjd)nft,  bo^  SčfanU 

gciiH-rbc,  bie  (Miiftuiutfd}aft. 
kfčnast,  adj.  fmmpfnitig,    \'.-Cig. 
kfčnat,  adj.  frampflmft,   C. 
krčnica,  /.  1)  žila  k.,  bic  .Unimpfabor,    Tolm.- 

Štrek.fLct.);  —   2)  bic  .'ounb^',^unge  (cvno- 

glossum),  C;  tudi:  ba«i  ^obanui^fraut  (hy- 

pericum  pertoratimi),    C. 
krd^t,  f.  bie.'pcrbe:  k.  svinj,  LašCe-Lcvst.f Rok.) ; 

(kardel.    Rib.- .\fik.j:  —  bie  ZruppC,   Levst. 

(Nauk). 
krd^tce,   n.  dem.   krdelo;  fleilie  .'pcrbc,  .V. ;  — 

flcinc  3d)nr,  ba^  .vdiiflein,  .lan..  M.,  Krelj,  nk. 
krdčtcn,  tna,  adj.  TruppCIt  :  krd^fni  brigadirji, 

krdetnik,  »1.  bcr  .vorbcnfii^rer,  CV-  •'^• 
krdvl9,  n.  bie  ."ocibe,  Jan.,  .\fik.;  bic  3d)nr, 
Ihilm..  .SchiDil..  .lap.:  bie  Irnppc,  Cig.,  Jan.; 
k.  v»)iak(>\.  ein  .\{rieg'Jt)n«fen,  Cig:  voja.ško 
k.,  eine  Irnppcnobtbeilung,  ein  Inippcn- 
finpor,    ('.ig.,   Levst.  {Trii. I,    DZ.,  nk.;    pra- 


krdeloma  —  kr^čiti 


-  461  — 


kr^čiti  —  krehač 


težno  k.,  bic  ^lointiuppc,   DZ.;  =  vozno  k., 

DZkr. 
krdeloma,  adx>.  ^erbeii  ,  ichaiTii  ,  truppcniDeifc, 

Cif;..  Jan.,  C. 
krdelski,  adj.  Jruppcn  :  krdelske  šole,  DZkr. 
kre,  praep.  c.  gen.  nam.  kraj,  Miir.,  Mik.,  Danj. 

(Posv.  p.). 
kreatin,   m.  bcr   eV^CMc^fiJierftotf,  "iia^  S^rentin, 

Cig.fT.). 
krebanja,  /.  (m.)  kdor  se  krebanji,   C,  Z. 
krebanjiti  se,  anjim  se,  vb.  impf.  bcim  SBcineit 

baš  ®e)id)t  oerserven,  C,  Kor.-Z. 
krebati,  am.  vb.  impf.  )d)lua^cn,  C. 
krebfnčiti  se,  encim  se,  vb.  impf.  ba§  ®eftd)t 

,yiiii  3Seinen  Der5ief)en,  C,  Z. 
krebetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  =  krebati,  C. 
krfbri,    aciv,  =  vkreber,    navkreber,  (krcber, 

Cig.,  k  rebri,  Jan.,  Caf  [Vest.  I.  56]);  pot 

se  je  zopet  krebri  obrnil,  Levst.fZb.  sp.J. 
krfbrica,  /.  fteiler  3Beg:  huda  k..  Polj. 
krebulja,  /.  =  krebuljica,  Z. 
krebuljica,  /.  ber  Seibel    (anthriscus),    .\fur., 

Jan.;  repična  k.,  gemeiner  ^erbel  (a.  vulgaris), 

Medv.fRok.J;  =  repfnčasta  k..  Z.;  velika  k., 

gro^er  ^erbel   (a.  svlvestris),   Medv.  (Rok.) ; 

—  omamna  (pijana)  k,,  ber  ^iilberfropf  (chae- 

rophvllum),  Z. 

1.  kričati,  cam,  čem,  vb.  impf  frcifeeti,  ad).^en, 
Res.-C.\  —  frarfijeii  (ooii  ^JJieuicfieuV  =  kre- 
bati, Jan.;  tudi:  krecam,  Ro\.-Kres. 

2.  kričati,  am,  vb.  impf.  lenfen:  ravnati  oje 
vozu,  na  katerem  človek  sedi  ter  se  vozi 
sam  po  klancu  nizdolu,  Hrušica  v  Istvi-Erj. 
(Torb.). 

krpcav,  adj.  ac^jcnb,  jammevnb,  Jan.(H.). 
kr^cavec,  vca,  m.  ber  Sreifeer,  ber  ^ammerer, 

Bes. 
krfcman,   m.  ber  SBac^telfonig,  ber   Sd)arrer 

(rallus  crex),    Cig.,  C.  Dol.-Levst.fRok.). 
krf  č,  m.  ber  Steinbrec^ :  vedno  zeleni  k.,  immer= 

griiner   Steinbrecf)   (saxifraga   aizoon),    Tuš. 

I.  kr^ča,  /.  bie  SlreiRcrin,  bie  ^animrerin,  M.,  C. 

2.krfča,  fHaž  ©rdtfc^en  („stopalo  se  od  sto- 
pala ven  zavije"),  Telov.;  —  prim.  i.  krečiti. 

krgcati,  fm,  vb.  impf.  qua!en,  Habd. ;  =  je- 
čati,  treifeeu,  Mur.,  C;  ob  tem  času  začno 
ovce  ječati,  krečati,  se  operati,  Kug. -Valj. 
(Rad). 

kričati,  am,  vb.  impf.  luenbeit,  C;  =  ravnati 
oje  vozu,  Malhinje- Erj.fTorb.);  feittt)nrt§ 
Icnteit,  M.;  —  k.  se,  auett)eicf)en :  pešec  se 
mora  p'.'šca  krečati,  Levst.  fCest.J;  voz  se 
voza  kreča  ali  ogiblje,  Levst.^>iauk);  —  be= 
^oegen:  v  ponudbo  krečajo  ga  taki  razlogi, 
I^v. 

kr?čej,  m.  eiii  Sciic^er,  obgelebtev  SKeiifcf), 
Cig.,  M. 

krščen,  čna,  adj.  krečna  seja,    ber  @raticf)fitl, 

Telov. 
I.  krečiti,   im,    vb.  impf.  au^einonber  ftrecfen: 

k.  noge,  C,  Levst.fRok.J ;  k.  se,  fid)  be^agdc^ 

ftreden,  Gor.;  —  prim,  nem.  grdtjcfien  =  bie 

^eine  ouseinonber^perren. 


2.  kffčiti,  im,  vb.  impf.  =  krečati,  am,  lentett, 

riilltcii:  voz  k.,  Štrek.;  voz  se  na  stran  kreči, 

Kras. 
kr^člek,  leka,  m.  =  krecman,  Cig. 
krečnik,  m.  bie  5rofd)lfld)e,  Cig.,  M.;  —prim. 

2.  krak. 
kr^čniti,   krečnem,  vb.  pf.  nerodno  stopiti,  da 

v  sklepu  zaboli,    Tolm.-Štrek.fLet.J. 
kreda,  /  bie  Slteibe;  na  kredo  piti,  uuf  ^org 

trinfeii,  C. ;  črna  k.,  ber  3ci<^eiiid)iefer,  Cig. ; 

rdeča  k.,    ber  Siot^el,  Z.;    =   ruša  k.,    Erj, 

(Min.). 
kredast,  adj.  freibenartig,  freibidjt,  Cig.,  Jan.; 

—  treibig,  Mur. 
kredati,   am,  vb.  impf.  mit  ^reibe  beftreid^en, 

frei bcn,  Mur..  Cig.,  Jan. 
kreden,  dna,  adj.  Streibe=;  kredna  tvorba,  bie 

ifreibeformation,  Cig.(T.). 
kr^di,  adv.  =  kredu,  v\hŠt. 
kredica,  /.  dem.  kreda;    ber  ^reibe[tift,   Cig. 
kredic,  m.  =  kredica,  Jan. 
kredit,  m.  ba§ 'iBertraucn  in  ^ejuganf  3flf)Iwngl- 

fdf)igteit,  ber  Srcbit. 
krediten,  tna,  adj.  (£rebit=. 
kreditnica,  /.  bie  Svebitanftalt,  DZ. 
krednat,  adj.  freibig,  freibercid),  Cig.,  Jan. 
krednica,  /.  bie  Kreibenerbe,  Cig.,  Jan. 
krednik,  m.  ber  Sireibeftift,  Jan.(H.). 
kredovit,  adj.  =  krednat,  Jan. 
kr^du,  adv.  =  k  redu,  bereit,  Dor^anben,  C; 

nav.  k   redi,   Mur.,  v^liŠt. 
krefuljica,   /.    =   krebulica,   ber   Solberfropf, 

Diet.,  jvihŠt. 
kreg,  m.  ber  ipaber,   ber  ^anl;   bila  jf^  z  vso 

družino  v  kregu,  Erj.(I\b.  sp.). 
krega,  /.  =  kreg,   C. 
kreganje,  n.  bie  3i'd)tigiing  mit  ^B?ortcn,  bog 

^^hhJjanten;  —  has  fitabent,  bn§  3'inffn' 
kregati,    am,    vb.  impf.    i)  k.  koga,    jemanbeit 

mit  ^JBorten  jiicfitigen,  au^jaiifen,  aužmad)en; 

za  vsako    reč    me    krega;  —   2)   k.  se,    mit 

einanber  janfen,   ^abern;  —  čreva   se    mu 

kregajo,  ež  fmuTt  if)m  im  Setbe,  Cig.,  Jan.; 

s  pametjo  se  k.,  Demunftroibrig  ^anbetn,  Z. ; 

-^  k.  se  nad  kom,    na   koga,    auf  jemonben 

loe^jdjreien,   i^n   au^janfeii ;  —  3)   =  zvati, 

klicati:  kako  ga  kregate?  Kameno  na  Soči- 

Štrek.(Let.)\  —  4)  friegen,  ^rieg  fiif)ren:  z 

evangelijem  kregajo  zoper  smrt,    Trub.;  — 

prim.  srvn.  kriec,  kriegen,  Cv.  X.  12,  Strek. 

(Let.). 
kregavati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  kregati  se,  C. 
kregavec,  vca,  m,  ber  li^eriueič-geber,  Cig.,  C; 

iaž  ■^axdm.civi\,  Cig. 
kregelj,    glja,    m.  ^^    i,  kreha,    Malhinje   na 

Krasu-Erj.  (Torb.). 
kregljiv,    iva,  adj.  jčintijcfl,    Mur.,  Cig.,  Jan., 

Xl.,  Krelj. 
kregljivost,  /.  bic  3infi"d)t,  -V«'"-,  Cig. 
kregulj ,    gulja,    m.    Cig.,    Valj.  (Rad),    pogl. 

kragulj. 

1.  kreha,  f.  bie  ^ried)e  (prunus  insitltia),   DoL- 
Erj.(T6rb.). 

2.  kr^ha,  /.  biinneS  6t§,  BlKr. 
krehač,  m.  ber  .^eudicr,  Z.,  ZgD. 


kr^halast  —  kremenast 


402 


kremenat  —  kr^mpniti 


krfhalast,  a  J  j.  Ijuj^tcnb,  feui^cnb,  Z. 

krfhaio,  >t  ber  in  cineiiiToit  f)ufiet,  fradj^t,  bet 
.Uract),U'r,   f-V-'  Lašče -Lcv^t.fRok.J. 

krfhanje,  n.  xaul)(^  i^iiftcn,  ba§  ftrdcf)5cn. 

kr^hati,  am,  vb.  impf.  i)  raul)C,  ^cijcre  iioutc 
ou^jftofjen,  mit  rQui)cr  Stimmc  ftuftcit,  f)iiftclu, 
fradjjen;  na  plesišču  jo  je  dobil,  da  je  šest 
mescev  krehal,  \'rtov.  fKm.  k.);  —  svinje 
krehajo,  kadar  se  dobrikajo  človeku,  Z.;  — 
2)  k.  se,  lout  Iacl)en  (zaničlj.),  C.:  —  -},^intr. 
bredicnb  frad)en:  debla  krehajo,  les  kreha, 
Z.,  SIS.;  —  4)  trans,  uiiter  Strad)cn  brcd)cn, 
Jan.\  orehe  k.,  Cig.\  plot  k.,  5/.V. ;  (vihar) 
ruje  in  trga  strehe  in  kreha  veje,  Zv. ;  ko- 
ruzo k.,  abbrcd)cn,  Zora. 

krfhav,  adj.  ddijeiib,  trad)jenb,  Jan. 

krfhavec,  vca,  m.  kdor  vedno  kreha  in  kašlja, 
C/>..  M. 

krfhavka,  /.  ženska,  katera  vedno  kreha  in 
kašlja,  Z. 

1.  kr^helj,  hlja,  m.  bo^  Sd)tt)ein,  -U. ;  v  uganki: 
bingelj  binga,  krehelj  kreha,  bingelj  pade, 
krehelj  je,  Z. 

2.  krehelj,  hlja,  m.  =  kreha,  bie Siiecftpflaumc, 
bie  iincd)e  (prunus  insititia),  Cig.,  Kras-Erj. 
fTorb.j,  Štrek. ;  v  krehelj  marelico  cepiti,  Pire. 

krehljati,  am,  vb,  dem.  krehati ;  impf.  ^iifteln, 
ogr.-C.  ;  (o  svinjah)   =  krehati,   3/. 

krehljav,   ava,  adj.  ^iiftedib,  frčiiiflid),   v^h.^t. 

krphljec,  hljeca,  heljca,  hi.  bii'  ftciec^eulc,  Cig., 
Jan.,   Frev.fF.), 

krehljiv,   iva,  adj.  leit^t  bred)bor,   Cig. 

krfhniti,  krChnem,  vb.  pf.  i)  frddjjCltb  au^= 
jprcdjcn :  kaj  mi  je  do  tega?  —  krehnil  je  moj 
gospod.  Bes.;  — 2)  bred)ciib  tradicii,  Cig.\  vrh 
je  krehnil,  Z.;  — 3)  =  kresniti,  jdliagcn,  Dol. 

krehtati,  am,  vb.  impf.  Ijiiftcln,  ogr.-  C;  — 
mic  čine  '2)o()(c  )d)reieu,  Cig. 

kreja,  /.  ba»  )){ol}ei^,  BlKr. 

i.krek,  m.  bcr  .'pateii,  Rei.-C,  Baud.;  — 
prim.  rus.  krjuki.,  £»Qfen. 

2.  krek,   m.  =  2.  krak,  Mik/Et.j. 

krfka,  /.  ber  6d)H)ar,^ipcd)t,  Cig.,  C. 

krfkati,  am,  vb.  impf.  qiiafcn,  Kor.-Jarn. 

krfkavt,  m.  =  kreka,   Cig. 

kreket,  eta,  m.  bav  Wcfriid),^c,    ]'alj.fRadJ. 

krekctanje,  »i.bnšCuofcii:  k.^ab,  Levst.fZb.sp.J. 

kreketati,  eiam,  ečem,  vb.  impf.  quafcn,  (^ig., 
I.cvst.  (Zb.  sp.J. 

krckič,  m.  dem.    i.  krek;  bož  .^afd)Cii,   ('. 

krvklja,  /.  =  krecman,  bcr  35?nd)tclfi)uifl,   C. 

krcljc,  f.  pl.   =  noge   (zaničlj.),   \()tr. 

krcljut,  /.  bcr  j^luflcl,  bcr  ^ittifl,  Cig.,  Jan., 
Krcij,  BlKr.,  kajk,-  \'alj.(I<ad) ;  —  X\xd\  psovka 
ncroilncmu  človeku:  ti  grda  krcljut!  BlKr.; 
krcljut,   Dol. 

krčmelj,  mlja,  »1.  pogl.  kramclj. 

kremen,  ena,  m.  i)  bcr  .Hicfclftcilt;  belkasti  k., 
bcr  Cunr,^,  C/^'. ;  —  ^clcznati  k.,  bcr  (£ifcn" 
[iijci,  Erj.'.\fin.j;  —  2)  bic  Giicrflic,  Me  Mraft, 
Z ,  .Mik.;  čutim  v  sebi  dovolj  kremena,  te 
vrste   delo   zvršiti,   IjZv. 

krem^-nast,  rti//',  ficjclljtidifl;  kremenasta  zemlja, 
bcr  .fticjclbobcJt,  C;  —  fic|cIortifl,  Cig.,  .lan., 
CiL'.'T.i 


kremenat,  ata,  adj.  ficHt)dIttfl,   Cig. 
kremfnčev,    adj.    .fticjci  :    kremenčeva    voda, 

ta^  .HicjclJtiaifcr,    Jes.;    kremenčeva    kislina, 

bic  .Vliejclidure,  Cig.fT.j. 
krem^nčevica,   f.  ba»   Stieielnjaffer,  Cig.  (T.), 

Jes. 
kremfnec,  nca,  m.  ber  Siejef  (silicium),   Cig. 

(T.),  C;   skrilavi  k.,  bcr  ftie)eljc^tefer,  Erj. 

(Min.). 
kremenica,  /.  bie  .ftiejelerbe,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

C.\   =  kremenasta  prst,    Vod.(Iyb.  sp.J;  bcr 

.ftiefclidiottcrbobcn,   C. 
kremenik,  m.   i)  ber  ©teinfie§,   Cig.,  Jan.;  — 

2)  bcr  .fticjelbrud),  Z. 
kremenikast,  adj.  =  kremenast,   \'rt. 
kremenikovec,  vca,  m.  =  kremenik  i),  Jan, 
kremenina,  /.  i )  bie  ftiefelerbe,  ber  .^ieebobcn, 

Cig.,  C;  —  2)  ber  fticšfton,  C. 
kremenit,    adj.    i)    =    kremenast:    kremeniti 

vapnenec,  ber  .ticfcltalf,  Cig.cT.);  —  2)  regc, 

Icbf)aft,    Jati.;   kremenit   otrok,   Gor.- Mik.; 

—  k.  7načai,  energtjdjcr  S^arafter,  Zora. 
kremeniti  se,    im  se,  vb.  impf.  \\6)  »erfiefeln 

(chem),    Cig.(T.). 

kremenitost,  /.  bie  Snergie,  bie  5Regl)cit,  Jan. 

kremenjak,  m.  ber  Cuarj,  bcr  £liiar,vel#,  Erj. 
(Min.). 

kremfnje,  n.  coll,  i^ielelgeftein,  Cig.,  DZ.; 
Guorj,  C 

kremfnka,  /.   =  kremenica,  .\f. 

kremfnji,  adj.  =  kremenov:  kremenji  pesek, 
(^ig. ;  (nam.  kremenni). 

kremenokiseJ,  adj.  tic)eliaiicr,   Cig. 

kremenov,  adj.  itte''c(=,  Cig.,  Jan.;  kremenova 
gruča,  ber  ilic)elthiinpcn,  Cig. 

krem^novec,  vca,  m.  ber  Siiciclftciii,  Jan. 

kremvnovje,  n.  =  kremenje.  Let. 

kremik,  m.  ber  .fticicl  (kot  prvina),  Erj.(Som.). 

kremljati,  am,  vb.  impf.  Sfur.,  Cig.,  Jan.; 
pogl.  kramljati. 

krempati,  am,  vb.  impf.  =  krampati,  pra- 
skati.  Polj. 

krempela,  /.  =  krepelec,  Žabče-Erj,  (Torb.). 

kr^mpelj,  plja,  m.  i)  bie  .^rnllc;  kremplje  za- 
sekati v  kaj,  mit  bcn  Stroncn  etmn^  podeii, 
C^ig.;  =  k.  zasaditi,  Z.:   —  prim.  krampelj; 

—  2)  kremplji   =  krplje,    bic  Sd)ncc)d)Ul)e, 
Ravnc-.^trek.  (LjZv.). 

krf-mpLljc,  m.  dem.  krempelj;  flcillC  Sfrallc. 
kr^mpcljček,  čka,  mi.  dem.  krempeljc,  flcillC 

.Ura  II  C. 
krempczica,/.  =  krepelec,  Žabče-Erj. (Torb.). 
kr9mpiti,    im,    vb.  impf,  =  kraspati,    fra^CIl, 

Savinska  dol. 
krvmpljar,  ja,  wi.  krempljarji,  9?flgcltt)icrc,  Erj. 

'Ž.). 
krvmplja.st,  adj.  fradic^t,   Cig. 
krempljat,  ata,  adj.   frntlig,   Cig..  .Jan. 
krempljati,  am,  vb.  impf.  froflcn,  M- 
kr^mpljec,   pljeca,   wi.  =   krempeljc. 
krv'mpljič,  m.  dem.  krempelj:  i)  Ileilie  .Urallc; 

—  2  I  pl.  krempljiči,  bnO  (Meiftblott  (lonicera),C 
kr^mpljiČEk,    čka,    »i.  dem.  krcmpljič,   CV^., 

.fau. 
krvmpniti,  krcmpnem.  vb.  pf.  =  prasniti,  Polj. 


krcmsača  —  krepčalQ 


463 


krcpčanje  —  krcpkoba 


krcmsača.  /.  ctiie  lcl)lcd)(c,  iiid)t  iii)arte  Š^(^d^\ 
Jan.,   Mik. 

krfmsati,  am,  i'b.  hnpf.  luit  eilicv  [tuillpfcil 
'š::ii[di  l)iuu'ii,  Z. 

kremuc,  wi.baeMiicib(auci)frnut  (^alliaria).  Jam., 
CAfi.,  Jau..   MeJv.fJiok.). 

krfmža,  /.  i)  tia^  i^c^ecicii  bc^  ®c)'icl)te'^  bcim 
SIhMIICU,  /.clciniki(Xior.):  —  2)  bcc  bil^  ®c= 
fic^t  beim  SBeiiieu  »crsevreube  9Jicnfd),  Cig., 
Gor. -M,,  C;  pos.  otrok,  ki  se  rad  kremži, 
Gor.;  —  prim.  nem.  ©riiuaffe,  C,  Levst. 
(Rok.). 

kr9mžar,  rja,  m.  =  kremža  2),   Cig. 

kr? mženje,  n.  ba^  SSerjiefjen  be§  ©efic^teš  6eim 

kr^mžiti,    im,    vb.   inipf.  Ucrjerrett,  Miir.;  k. 

usta,  obraz,   C;  k.  ustnice,  Zora;  —  k.  se, 

bae  ®efid)t  [leiin  SBeincn  uer^enen,  eitt  jaurcž 

@e|id)t  mad)i'U. 
krengetati ,    etam ,    cčem ,    vb.  impf.  vaffellt, 

Fr.-C. 
krenilica,  /.  ber  Steinbrcd)  ('saxifraga),  Medv. 

(Rok.);    zrnata  k,,    t^a^  ft\'ilfraut    (saxit'raga 

granulata),   Cig. 

1.  kreniti,  krenem,  vb.  pf.  i)  jeitluftrtž  leiifcil, 
Cig.;  k.  voz,  BlKr.-M.;  vojsko  na  zapad  k., 
Vrt.;  k.  koga  na  pravi  pot,  Levst.  fZb.  sp.); 
tuenben,  C ;  —  »eranloffeu,  betregen,  LjZv  ; 
—  k.  se,  nui-mcic^cil :  kreni  se!  BlKr.-M., 
Z.;  —  2)  nideti,  bctocgen,  Mur.,  Cig.;  — 
k.  se,  in  33cit)e(]ung  fommcn,  Cig.;  vreme 
se  ne  krene,,  ha§  SBetter  ftiibcrt  fid)  nirf)t, 
z.;  —  3)  intr.  eine  SBcnbuiig  mad^en,  ab- 
bicgen,  abttjeic^eu;  k.  na  levo,  na  desno,  po 
drugem  potu,  k.  z  vozom  na  stran. 

2.  kreniti,  krenem,  vb.  pf.  infolge  bet  Siilte 
ciftarien,  C 

kreozot,  m.  neka  oljnata  tekočina,  baž  ^reofot, 

Cig.fT.j. 
krep,  krepa,  hi.    i)  =  črep,    C;  —   2)  jd^cr 

Šelž,  C. 

1.  krepa,  /.  altcv  lopi  ^^^  3d)erben,  3/.,  C, 
Koborid (Gor iš.)-Ei-j.( Torb.);  —bet  ®d)dbe(, 
M.,  C,  Koborid  -  Erj.(Torb.)\  dati  komu 
po  krepi,  Z.;  —  gcbred)(ic^cr,  bcrfriippcltcr 
mtn\i),  C,  M. 

2.  krepa, /.  ==  kepa,  bie  ©rbfd^ofle,  ber  ®d)nee= 
bati,  Jan.,  Šol.,  Ip.,  Kras-Erj.  (Torb.),  Štrek. 

krepača,  /.  bie  Š^ie^fenc^e,  C;  —   prim.   i. 

krepati. 
krepak,  pka,  adj.  =  krepek. 
krepalina,  /.  iimgej^tonbcncž  SSie!^,  Z.;  —  bie 

^aut  oom  umgeftanbenen  iiJief),  C,  Z. 
krepast,  adj.  uiiteijegt,  Črniče (Goriš.). 
krepatec,  tca,  m.  nak.  („krpac")  delati  =  na  vse 

kriplje  d.,  Lašče-Erj. (Torb.) ;  pogl.  krpac. 

1.  krepati,  pam,  vb.  impf.  ad  2.  kreniti,  [tarr 
njeiben,  C. 

2.  krepati,  am,  I.  vb.  impf.  ad  krepniti;  = 
crkati;  —  II.  krepati,  am,  vb.  pf.  =  krep- 
niti,  Prim.,   Notr.;  —   prim.   it.   crepare. 

krepčaten,   l^na,    adj.  flarfcnb,  erquicfcnb,  Ia< 

benb,  'iiabi',  Mur.,  Cig.,  Jan. 
krepčalo,  n.  bo»  Stdrfung§mittc(,  bož  iJab)Qf, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,   nk. 


krcpčanje,  n.  bfli«  Stditcii,  bie  ^abiiiig. 
krcpčati,   am,   vb.  impf.   1)  ftcij  lliad)i'li,  Cig.; 

—  2)   ftiirfcii,   orqiiidcii,   labcii;   k.  se,  jid) 
[tdifeii,  fid)  labcn. 

krepčava,  /.  bie  3tdrfuiig,  bie  fiabimg,  Cig.,  C. 

krepčfca,  /.  bie  Stdrtung,  C. 

krepek,  pka,  adj.  i)  ftaiT,  ftcif,  fjnit,  C;  k. 
kruh  (kadar  je  suh),  C;  krepko  zapečen 
kruh,  refd)  gebncfcn,  V. -Cig.;  od  mraza 
krepka  zemlja,  C;  —  =  trd,  farg,  gei,^ig, 
C.;  — 2)  trttftig,  riiftig,  feft;  k.  junak.;  k.  glas; 
krepke  besede,  nad)briidlid)c  SBorte;  krepko 
govoriti;  —  pravilnejši  naglas:  krepek,  pkii, 
Cv.   X.  12.;  (krepek.  Št.). 

krepel,  m.  i)  =  krepel  /.,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
ptice  se  s  krepelom   ne  lovijo,  Npreg.-C; 

—  2)  krepeli,  bie  ^flugiiarbe,  Dol. 
krepel',  /.  ber  ''^riigel,  Med.,  Polj.,  Zv.;— kre- 
peli, zaničlj.  o  nogah  in  rokah.  Dol,;  svojih 
krepeli    ne   morem   ugreti,  Jur. 

krepelati,  am,  vb.  impf.  s  krepelom  (ali  kre- 
peljo)  zbijati :  k.  jabolka.   Polj..  Notr. 

krepela,  /.  i)  ^  krepel,  /.,  Rib.;  —  2)  pl. 
krepele,   majhen  jarmič,  St.- Valj. (Rad). 

krepetce,  n.  dem.  krepelo.  Let. 

krepeJčič,  m.  dem.  krepelec.  Dol. 

krepelec,  ka,  m.  ber  Jpoljprilgel,  ber  kiiiittcl; 
k,  zagnati   komu  pod  noge. 

krepeleti,  i'm,  vb.  impf.  =  prepeleti,  flattertt, 
M.\  perotnica  (na  kolovratu)  krepeli,  Danj. 
(Posv.  p.). 

krepelica,  /.  =  prepelica.  Dol.,  Št.-Z. 

krepelišče,  n.  'tlciner  'ipriigci,  Rogatec-C. 

i.krepelfti,  im,  vb.  impf.  \)  mit  ^^ritgeln  bc^ 
ttUTfeil :  k.  koga,  Lašče  -  Erj. (Torb.),  Dol.; 
k.  kokoši,  DSv.;  —  2)  =  kleščariti ,  bie 
^^ffugnarbe  beim  ^jTitgcu  ^alten,  V. -Cig., 
Dol.;  prim.  krepel   m.  2); — tudi:  krepeliti. 

2.  krepeliti,  im,  vb.  impf.  i)  =  krepeleti,  C, 
Danj.  (Posv.  p.);  =  z  rokami  mahati  (o 
otroku,   ki  k   materi   sili),    C.,   SlGor.:  —  2) 

k.  se,  mit  bcn  g-liigcln  fd)(agonb  im  Sanbe 

babcit    (o    kuretnini),     C;     fid)    bdumeil    (o 

konju),   C.  ^ 

krepelj,  m.  =  krepelec,  Jan. (H). 
krepelo,  n.  ber  ^riigel,  C,  BlKr.-Mik. 
krepelovje,   n.  baž  ilniittcl^ol,^,  hai  ^.Jiriigel' 

luerf,  C,  Z. 
krepfn,  adj.  erftorvt,   fteif  (5.  S.  »or  ftdite), 

Mur.,   C. 
krepfnčiti  se,  encim  se,  vb.  impf.  .^ufaiumeit' 

faucrnb  fid)  ftrduben  (n.  pr.  o   otrocih),  M. 
krepeneti,  i'm,  vb.  impf.  i)  ftarr  ttjerbeit,  Z.; 

—  2)  bie  5ei>eni  ftiduben  (o  perotnini),   C; 

—  3)  ^  hrepeneti,   C. 

krepeniv,  iva,  adj.  =  hrepenljiv,  bcgierifl,  C 
krepetec,  tca,  m.  =  ubit  zvonec,  Krn- Erj. 

(Torb.);  —  nam.  hrepetec?  prim.  hrepctati. 
krepiien,  ina,  adj.  ftdrfenb,  erquidciib,  labenb, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
krepilQ,  n.  \)a^  ©torfungšmittel ,  bo^  Sabfal, 

Cig.,  Jan.,   C. 
krepiti,  i'm,  vb.  impf.  frdftigen,  ftdrfen,  fnbeii, 

Mur.,   Cig.,  Jan,,  nk. 
krepkoba,  /.  =:  krepkost,  Jan. 


krepk9Ča  —  kresati 


464 


kresava  —  kresnica 


krepk9Ča.  /.  =  krepkost.   C   Savr.(Let.). 
krepkodiih,    diiha,   adj.  ftortcii  ©eifte^,  ener= 

gijc^:  krepkoduha  pisateljica,  Levst.(Zb.  sp.j. 
krepkodušen,  sna,  adj.  =  krepkoJuh,  Levst. 

r/.b.  sp.J. 
krepkokril,   krfla,  adj.  mit  [tar?cn    gluflc'": 

krepkokrili  žerjavi,  Zv. 
krepk9st,  /.  i)ic  Siiiftigfcit,  bie  Jtrnft,  btc  ^eftig- 

feit;— bic  Gitergie,  bcr  92ac^brucf,  Cig.,  Jan., 

Ci-r.rT.i. 
krepkota,  /.  =  krepkost,  Jan.;  Gospod,    ti 

si  moja  moč  in  krepkota,   Dalm. 
krepkov^ljen,  Ijna,  adj.  euerfliic^,   Cig.fT.J. 
krepkovpljnost,  /.  bic  ©nergie,  Zv. 
krepljfti,    im,    vb.  hnpf.  ficf)  crl)olen  (o  žitu). 

Svet.' Rok.). 
krfpljica, /.  bie  Snocfcnte  (anas  querquedula), 

Frev.  (F.). 
i.kr^pniti,    kr?pnem,    vb.  pf.  =    2.  kreniti, 

erftarren,  C. 
2.  kr^pniti,    krcpnem,    vb.  pf.  =  crkniti;    — 

prim.  it.  crepare. 
krep9st, /.  1)  bic  Iraft,  bie  Starfe,  Cig.,  Jan., 

Č7g.  cr.y;— bie  It)atfraft,  bic  Ižncrgie,  Cig., 

Jan.,   Cig. (T.);  —  bie  55>ii!jamteit,    DZ.; 

pravno   k.  dobiti,    in  ^Jted)t5tiQft   crtt)ad)jen, 

DZ.;  v  krepost  stopiti,  in  Sraft  treten,  Cig. 

(T.);  —  2)  bie  lugcnb,  Št.-Mur.,  Cig.,  Jan., 

Met.,  nk. ;  k.  ali  čednost,  Ravn. 
kreposten,  stna,  adj.  tugenbfiaft,  Mur.,  Cig., 

Jan.,   nk. 

krepostnost,  /.  bcr  ^^ugenbftnn,  bie  Jugenb= 
f)Qftigfcit,  Cig.,  nk.;  prisiljena  k.,  bie  ^rii= 
beric,  Jan.  (H.). 

krepoten,  tna,  adj.  frfiftig,  M. 

krepotnost,  /.  bie  Stdrfe,  C 

krepši,  adj.  compar.  =  krepkejši,  ogr.-C. 

1.  kres,  m.  i)  bie  3^'*  ^^^  3o^anni^Mte§  am 
24.  3"ni'  °  kresu;  o  kresi  se  dan  obesi, 
Spreg.-Zv.;  —  bic  Sonnenttjenbe:  poletni, 
zimski  k.,  Cig.(T.j,  (hs,);  —  2)  \)<\%  ^eucr, 
ba§  am  iBorabenb  be»  ^oll^^^i^teftc^  an= 
gcjiinbet  roirb;  kres  zažgati,  zanetiti;  kresovi 
korc;  gori,  kakor  kres. 

2.  kres,  krčsa,  m.  ber  Jcu^ric^lag,  C. ;  puška 
na  kres,  ba#  (^euerftcingeroe^r,  SIS.\  —  ttaž 
^tneinanbcrfrfllaflcn  ^incicr  parter  Oicgenftdnbe, 
M. 

kresač,  m.  =  tesar  (zaničlj.),   C. 

kresaien,  tna,  adj.^^um  ^eucrjcf)(agen  gc^orig : 
kresatni  kamen,  bcr  ^cncrftcin,  Cig..  Jan., 
M.;  kresalna  goba,  bei  .3unberj(^n)Qmnt,  Cig. 

kresalnica,  /.  bcr  ^et)alter  be§  {5rfucric^lag= 
;icugc§,  C. 

kresatnik,  m.  bcr  Jcucn^C'",  Mur.,  Cig.,  Jan. 

kresal9,  n.  ia^  ^eug  ,v.im  J^cncv)cf)lagcn. 

kresanje,  n.  i)  ba#  5lnciuatibcricti(agcn  fiarfcr 
(Mcgcnftdnbc ;  ba^  ^unfcnjdjlagcn;  —  2)  ba^ 
Sd)QrmiitjeI,  ogv.-M.;  bae  ©cplanfcl,  SIS.; 
—  tudi:  kresanje. 

kresati,  krcšem,  vb.  impf.  1)  bnrd)  'JOicinonbcr 
ftrcifcn  f)ert)orbrinflen ;  ogenj,  iskre  k.,  Jvcncr, 
5un(en  fdjlogen;  —  2)  ftreifenb  jd)iagcn: 
črevlje  k  ,  Qb|'d)lcifcn,  Cig.;  —  kresati,  bcrb 
auftrcfcnb  gcl)cn,  ('.,  Cior.,  RIKr.:  krcšcmo 


eden  za  drugim  po  kameniti  stezi,  Zv.;  konj 
se  krese,  ta^  ^ijjfcrb  id)ldgt  bcim  Irabe  mit 
einem  .'pufe  on  ben  anbern,  Z. ;  konji  se  krešo 
s  prednjima  in  zadnjima  nogama,  Lcvst. 
^Podk.j;  —  be^auen:  kamen  k.,  bie  fc^arfen 
(Scfen  ab[tumpfcn,  Cig.;  ben  9Jiiit)Utein  jdidr'. 
fen,  C;  mlinski  kamen  k.,  Z.\  k.  veje  od 
debla,  ben  ^Sauut  abdften,  C;  k.  smolo,  ba§ 
.imrj  ic^arrcn,  Cig. ;  —  3)  k.  koga,  jemanben 
Jjriigcin,  BlKr. :  —  k.  se,  )ic^  priigeln  :  hudo 
sta  se  kresala,  Z.;  k.  se  s  kom,  )ic^  fc^Iagen, 
Savr.(Let.j;  ({^armiifeeln ,  Z.;  —  ftreiten, 
LjZv.;  —  tudi:  kresati,   Dol. 

kresava,  /.  =  kresalo,  Mur.,  Valj.  (Rad). 

krešček,  čka,  m.  dem.  kresec. 

kresec,  sca,  m.  dem.  i.  kres  2),  majhen  kres. 

i.kresek,  ska,  m.  =  kresec,  majhen  kres. 

2.  kresžik,  ska,  w.  ber  S:ref#Iing  (gobio  fluvi- 
atilis),   Ljub.-Krj.fRok.J ;  —   iz   nem. 

1.  kresen,  sna,  adj.  1)  jur  3^'*  i>fr  Sommer' 
ionncniuenbc,  ,vtm  ^''^'^""''^Mtf  ober  pm 
^oftannižfeuer  gef)orig;  kresni  dan,  k.  me- 
sec (^uni),  Tolm.;  na  kresni  večer  kopljejo 
zaklade.  Zora ;  —  2)  munter,  riijtig,  Jam.  ; 
mutl)ig,  Guts.;  ftarf,  feft,  C. 

2.  kresen,  sna,  adj.  jiim  Jcuerfrfjlagen  ge^orig: 
kresni  kamen. 

kresija,  /.  ber  Srei§  (al§  5Jertt)aItung#bejirf); 

—  ta?'  ftreižamt;  hoditi  zdaj  v  komisijo, 
zdaj  v  kresijo,  Str.;  —  pogl-  okrožje. 

kresijski,  adj.  .^rei5=,  ^'reieamt#=. 
kresilen,    tna,    adj.  jum  ^ftPrseug,    i^euer^ 

fc^Iagen    ge{)Orig;    kresTtni    kamen,    kresilna 

goba. 
kresitnik,  m.  ber  ^fCUCrftein,   Cig.,  Jan.,  Erj. 

(Min.). 
kresilo,  n.  ba*  f^ucrscug,  ber  %tVitx\itA){,  Mur., 

Cig..  Jan.,  Ravn.,  Met.,  Kr.-M.;  zračno  k., 

pneumatijd^cž  ^euerjcug,  Cig. (T.). 
kresine,  /.  pl.  "baž   Soiftitium,  bie  Sonnen' 

menbe,  Cig./^T.);  —  stsl. 
kresišče,    n.  bcr  Crt,  tt)o   cin  5io^<Jnn'^ffWfr 

gebrannt  mirb  (rourbe),  C,  Ro{.-Kres. 
kresiti,    im,  vb.  impf.   i)  =  kres  delati,  C; 

iibcrl)Qutit  ein  gro&c^  ^euer  anmac^cn,  C; 

—  2)  ^untcn  gcben,  Habd.-Mik.,  C.;  — mit 
bem  Sic|t  ^erumfa^ren,  farfdn:  kaj  pod  ka- 
pom  kresiš?  C;  —  3)  k.  se,  icf)immern, 
fiinfeln,  Z.,  h.  t.-Cig.(T.);  kresiti  se,  Jan. 
(H.). 

kresnača,  /.  bie  Srotc,  C. 

kresnica,/,  i)  navadna  k.,  bcr  gcmcinc  Scud)t- 
fdfcr,  ber  ^oftonni^fdfer,  "ba?  '-^o^namnimirm- 
6)i\\  (lampvris  noctiluca);  —  2)  bai?  Srcu  j' 
Iraut  (senccio  vulgaris),  Cig.,Tuš.(R.);  — 
tudi:  btc  S^)icrftaubc  (spiraea  aruncus).  Dol.; 

—  rumena  k.,  )iai  JDcibonbldttrigc  JKinb^angc 
(buphthalmum  salicilolium),  .Medv.  (Rok.), 
Soča  -  Erj. (Torb.);  —  bela  k.,  bic  ttJCiHC 
ifiJud)crblnme  (chr\santhemum  leucanthc- 
mum),  .Medv. (Rok'.),  Bes.,  Dol.-\avr.( Let,), 
./o.sv/i. ;  —  3)  cin  iDJdbdicn,  bai^  am  'i<or' 
flbcnbe  bc*  ^'''^"""i^fff^c^  ^^Inmcnftrdnšc^en 
nnbictCt,  C;  Beli  Kranjci  velijo  , kresnice" 
licklicam,   ki  hiKJijo  zvečer  prcil   kresom  vse 


kresničica  —  kr^tanje 


465  - 


kr^tast  —  krf  vljast 


v  belo  zavito  popcvat  in  pobiral  oti  hiše 
do  hiše,  pa  ne  v  hišo.  nogo  samo  pred  hišo, 
Kres  VI.  3Si.;  prim.  Savr.  Let.  i8<Sj.  /o, 7. 

kresničica,  /.  dem.   kresnica. 

kresnik,  »i.  i)  bcv  llcOliat  3""''  -U«'".,  0>., 
Jan.,  Xpes.  -  M.;  če  \  inska  trta  ne  cvete 
kresnika,  ostane  le  lesnika,  C;  —  2)  baje- 
slovno bilje,  podobno  vodomcu,  \'rs>io  pod 
Krnom -Erj.( Torb.);  kresniki  se  tepejo,  se- 
kajo, e^  »JCttCllcud)tet,  C. ;  (krsniki ,  Kres, 
II.  SjS.):  —  3)  =  kresnica  i\  C;  —  4) 
bic  ©ic^troje  (paeonia).   C,  Medv.fRok.). 

kresnika,  f.  neko  jabolko,  Volče  pri  Tolminu- 
Erj.fToib.). 

kresnikar,  rja,  m.  ber  5šPf)f»"'^^  "ber  3""i' 
fiifcr  (melolontha  solstitialis),  Sov. 

kresnikovec,  vca,  »i.  ber  ^Lif)amii'^apfel,  Jan. 

kresniti,  kresnem,  vb.pf.  i)  mit  cilicili  2d)!age 
(Vunfcii  erjcugeii,  Mnr.;  —  2)  k.  koga,  jc- 
manbcni  eincii  3cf)lag  Dcrie^en:  k.  koga  po 
gla\i ;  —  kresnem,   \'alj.(RadJ. 

kresnjak,   m.  =  kresnica    i),   C. 

kresnost,  /.  ber  Wnti),  bie  Oiiiftigfcit,   C 

kresgntati,  am,  vb.  impf.  mit  bem  iJic^te  l^eruin^ 
fadcln,  C. 

kresovati,  ujem,  vb.  impf.  ha^^  3of)anui^fej't 
burdi  ^(tijiinbcti  Don  ^^^anni^fcuevn  bege^eu; 
Fantiči,  deklici  kresujejo,  Npes.-K. 

kresovavec,  vca,  m.  kdor  kresuje,  Ja7i. 

krestomatija,  /.  izbrano  berilo,  bie  (£^re[tO= 
matt)ic,  Ci^.,  Jan.,  Cig.fT.J. 

krgša,  /.  bie  Srefje:  travniška  k.,  baž  3Bie)en= 
fc^aumfraut  (cardamine  pratensis),  vodna  k., 
bic  ^runnenfreffe  (nasturtium  ofticinale),  Tuš. 
(R.);  kapucinska  k.,  bie  Sapujinetfreffe  (tro- 
paeolum),    Tuš.fB.J;  —  iz  nem. 

krfšec,  šca,  w.  bas  Saubrot  (cvclamen  euro- 
paeum).   Cig.,  Medv.  (Rok.). 

krfšelj,  sija,  m.  bie  ^oraufc^e  (cvprinus  ca- 
rassius),   C,  Z. 

krfšic,  m.  bakrenasti  k.,  ber  fupferrotf)e  Saiif- 
fdfer  (carabus  cancellatus),  vijoličasti  k.,  ber 
tieilc^enblauc  Sauffdfer  (carabus  violaceus), 
zlati  k.,  ber  ®oIbjdimieb  (carabus  auratus), 
Erj.  rž.). 

krešpetati,  am,  vb.  impf.  rafieln,  Guts.,  Miir., 
Cig. 

krfšta,  /.  bie  (Srbjc^oIIe,  bie  ©iSfc^otle,  Bolc- 
Erj.fTorb.J;  —  prim.  it.  cresta. 

krft,  m.  i)  bie  33ett)egung  (mech.),  Cig.fT.j; 
bie  ©eberbe,  Cig.fT.j;  —  2)  baž  Steuer^ 
riiber,  ba§  groRe  9iuber,  C. 

kr?ta,  /.  i)  baž  SJuber,  ber  Oiuberbaum,  ob 
Dravi-C,  oor.-C;  —  2)  fauler,  ungeid)idter 
aiJenfrf)  (psoVka),  C,  M. 

kretalen,  tna,  adj.be\VCQCni):  kretalna  moč,  Cig. 

kretalo,  n.  bac^  Gietnebe,  bie  ^ett)egung5Dor= 
rid)tung,  ber  SJJotor,  Cig.fT.j,  DŽ. 

krftanje,  n.  ba^  šinunbberrcmbeii,  haš  2enten, 
BlKr.  -  M. ;  —  bie  Scroegiing  (mech.) ,  Cig. 
(T.ji  —  bas,  ®eberbeu)piel,  Mur.,  Cig.fT.j; 
bie  ©efticulation,  Jan. ;  k.  telesa,  bie  Slction, 
Cig.fT.j;  k.  obraza,  ha^  9JiicnenjpieI ,  Cig. 
(T.j;  —  ber  58etrieb  (5.  58.  einer  Sijenba^n), 
DZ. 

Slov. -nem.  slovar. 


krftast,  adj.  friippelig,  Cig. 

krilati,  am,  i'^.  impf.  ad  i.  kreniti;  njenbeii, 
Icilfcn,  Mik.;  voz  k.,  BlKr. -M.;  k.,  ravnati 
in  obračati  barko,  Diet.;  ladjo  k.,  C;  — 
()erimibc>ucgcit,  brcljeii,  Cig.,  Jan.,  C,  M.; 

—  betBcgoii,  riidcit,    Cig.,  .lan.,  Cig.fT.j; 

—  k.  se,  in  33eiucguiig  jciii,  )"id)  l)iiuinb^et= 
beiucgeit,  Cig.;  in  ^Bctrieb  feiu,  DZ.;  —  k.  se, 
gcfticiilicrcn,  ogiereu,  Mur.,  Cig.;  OJebcrben 
madjeii,  Cig. 

kr?tav,  adj.  ungejdiidt,  idjineifallig,  C 
kr^tavec,   vca,   m.   \)  ber  33ctt)eger,  Cig.;  — 

2)  langiamer,  jd)wcrfdlliger  yjtcn)d),  C. 
krftec,  tca,  .m.  ^=  krctavec  2),   C. 
kr^telj,  tlja,  m.  ==  kretavec,   C,  Št.-Z. 
kraten,  tna,  adj.  i)  benjeglic^,   Cig.;  — 2)  jum 

53etrtcb  ge^iirig:  krema  oprava,  DZ. 
kratiti,  im,  vb.  impf.  i)  niit  bem  Siuber  lenfcn, 

C;  —  2)  intr.  jdjtuerfdUig  fic^  berocgen:  telo 

kroti  ,10  hlevu,  Zv.;  —   3)  k.  se. 
krftnja,  /.  ber  ^Betricb,  Cig.  fT.J,  DZ. 
kr^tnost,  /.  bie  33euiegUd)feit,  Cig.  ' 

kretosl9Vje,  n.  bie  'il>antDmitnif,  Jan.fH.J. 
kretiilja,/.bic  Sraftma)"d)ine,  h.  t.-Cig.fT.j,DZ. 

1.  krevati,  am,  vb.  impf.  [id)  er^olcn,  fic^  beffer 
befinbeil,  C  Levst.  fRok.J ;  (franteln  :  zme- 
rom nekaj  kreva.  Gor.);  —  prim.  okrevati. 

2.  kravati,  am,  vb.  impf.  ad  kreniti,  nam.  kre- 
tati:  betregcn,  C. 

3.  krevati,  am,  vb.  impf.  ad  kreniti  nam.  kre- 
pati:  ftarr  icerben,  C. 

krfvcati,  am,  vb.  impf.  (ormeit,  £)o/.;  — prim. 
krevkati,  krivkati. 

kr?vElj,  vlja,  m.  ber  £)afen;  —  ein  jtreisadiger 
^aijt,  5^-C.;  — ber  Sd)ur^aten,  Celje-Štrek. 
fLjZv.J;  —  psovka  staremu,  sključenemu  člo- 
veku, C,  Mik.,  Valj.fRadJ;  krevelj ,  Valj. 
fRadJ;—-pT\m.  st\-n.  kre\vel,  £)a!en,  C;  srvn. 
kreuel ,  bav.  kraeuel ,  mistkraeuel ,  Strek. 
fLjZv.J. 

kreven,  vna,  adj.  =  krven,  tjollbliitig:  krovna 
ženska.  Svet.  fRok.J. 

kreviti  se,  im  se,  vb.  impf.)[6)  faum  bert'cgen,C. 

krf vkati,  am,  vb.  impf.  hddljen :  vrana  krevka, 
Hip.fOrb.J;  guaden:  zelena  žaba  krevka, 
Vod.flib.  sp.J;  —  jammern  (beim  Un>Dof)I= 
feiii),  C. 

krfvkav,  adj.  fortttia^renb  jommernb,  fran^^ 
felnb,  C. 

krfvlja,  /.  i)  bie  Cfenfriicfe,  bie  ^emvtrMe; 
krevlja  se  burkelj  zadeva  =  gleid)  unb  glcid) 
gejellt  fic^  geni,  Jurč. :  —  2)  etroa^  ®e!riimmte» ; 
=  kljuka:  krevlja  pet  (V),  križ  deset  (X) 
dve  in  pa  tri,  koliko  to  stori?    Valj.fRadJ; 

—  bie  JRabfelge,  i^e^.-C.;  —  ba^^  58ug^oIs 
beim  Scf)Iitten,  Štrek. fLjZv.J;  —  3)  Spott* 
name  fiir  cincn  2a(}meji,  Cig.,  Jan.,  M.;  — 

—  prim.  krevelj. 

krevljač,  m.  ber  firummfup,  Jan.,  Lašče-Levst. 

fRok.J. 
krevljanje,   n.  bas  §infen,  M.;   baž  ^nicfen, 

Ci"- 
kr^vljast,  adj.  friidenformig,  gefriimmt,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Krelj-M.,  Triib.-Mik. ;  krevljaste 

noge,  frummc  giiBC,  Cig. 


krevljati  —  krhanje 


4fi6  — 


krhati  —  krhljanka 


krevljati,  am,  i-b.  impf.  i)  id)icf  tfCtcit :  črevljc 
k..  Jati..  Sotr.:  —  2)  intr.  t)iufntb  flcf)cn  ober 
im  CMe^eit  bie  .ftnie  tiefcr  cinbie(^cll,  fntdcn, 
3/1//-,,  V.-Cig.,  Jan.,  C,  BlKr.,  Lašče-Levst. 
rRnk.j. 

krevljav,  ava,  adj.  =  krevljast,  Jan. 

krevlje,  eta,  m.  =  krevljač,  Lašče  -  Lcvst. 
(Rok.). 

krfvljec,  vljeca  (veljca),  »j.  dem.  krevelj;  — 
bosi  gcf)n)imm^ol5rf)eii  bei  cincm  3ugne^e, 
Mur.,  Z.:  krevljec,  Valj. (Rad). 

krevljevina,  /.  ba§  Šntmm{)Ol,v  GBrda. 

kr^vljica,  /.  dem.  krevlja,   Cig. 

krevljina,  /.  =  krevljevina,   GBrda. 

krfvs,  »J.  ^  krecman,   Cig. 

krfvsa,  /.  i)  ein  9Jtenfd),  bcr  im  ®cf)en  bie 
j^iific  am  SSoben  fd)Ieift,  Cig.,  3/.;— ber  .V)iu= 
feube,  Štrek.;  —  1)  cinc  'i8cfd)ut)ung  (Stiefel, 
^antoffeO,  bie  man  am  33oben  )d)Ieift,  Mio:, 
Cig.^ 

krevsalo,  n.  kdor  krevsa,  Z. 

krevsati,  am,  vb.  impf.  \)  bcint  cyef)cn  mit 
einem  5"Be  fl"  i"^"  oni^crn   ftreifen,    Mik.\ 

—  mit  ben  f^iifeen  am  'Soben  irii(eifen,  3/.; 
in  (jrofien  Sd)ut)en  flefjen,  C. ;  mit  ben  Ipan^ 
toffcin  fc^Ieifenb  cintiergeljcn,  Cig. ;  nac^tdfiig, 
fc^Iotternb  gcf)en,  Jan.,  Štrek.,  BlKr.;  kam 
krevsaš?  Valj.(Radj;  stara  sem  že  in  ne 
bom  dolgo  krevsala  tod,  Glas.;  —  2)  rabe- 
bred)en,  Jan.;  —  prim.  kresati. 

kr^vsniti,  krGvsncm,  vb.  pf.  mit  ben  ©tiefeln 

ftreifonb  anito)5cn,  3/. 
krez,  praep.  c.  acc.  =  črez.  Poli.- C,  SlGor.- 

Valj.,  ogr.-C;  krez  red,  iibevmaBig,   C. 
krfzelj,  zija,  m.  baž  „Sroujer',  bie  ^alsfraufe, 

C;   —  iz  nem. 
krf  zelje,  ?>i.^cw.krezelj;  i)bie^al^fraufej)'^/i- 

.ŠY. ;  —  2)  ba^  ©rimmbarmgcfroic,  Cig. 
krezulj,  m.  bie  Slieje,  ber  Srbbcertijdjcr,  Jan.; 

—  prim.   kozulj. 

krezulja,  /.  abgcfdjlagencr  griiner  3*^^19»  ^^•' 
\'alj.(Rad);  —  prim.  kozulja  2). 

kr^želj,  2lja,  m.  =  krezelj,   C,  M 

kr^žcljc,  m.  i)  =  krezeljc,  Cig.,  Bes.,  Zilj- 
ska  dol.-SlN.;  usnjat  k.,  Jsvkr.;  —  2)  ba*? 
•tialsfrout  (campanula  trachelium),  Cig.;  — 
'i,)  ba#  ®efrofc:  iJreva  so  pripeta  na  neko  mc- 
zdro,   krežcljc  imenovano.  Vrtov. (Km.  k.). 

krežuljica, /.  bie '1'olbc,  Cig.,  C;  =  češulja, 
C. ;  —  prim,  krezulja,  kozidja   2). 

krcžuljičast,  adj.  bolbenavtig,   Cig. 

kfgati,  am,  vb.  impf.  1)  aufficcfjen,  Cig.;  — 
2)  intr.  fid)  abfonbcrn,  I)eianobiingen:  maslo 

iz  iležc,    smola   iz  drevesa  krga,    Z.\   —    3) 

k.  se,  ((eden,   Cig.;    luč  se  krga,    ba?  yid)t 

flieftt,  Cig.;  oi.\  se  krgajo,  bic  \?lugcn  triefen, 

(-ig.,  Jan. 
kfgav,   adj.  krgavo  oko,  bo«  Iricfougc,   Cig. 
krgvjcc,  jed,  m.  =  kravajcc,  Rihenberk-Krj. 

(Torb.). 
k^h,  krha,  m.  i)  bet  9(nbnirf),  C;  bie  3d)arte, 

Z.;  —  2)  bci  ^Srud),  bO'?  ;U'r'uiii1niv^,  C. 
krhak,  hkii,  adj.  =^  krhek. 
krhanje,    n.  bo^  SS?egbred)cn ,  bo*  Srfjartig 

niad)cn. 


krhati,  krham,  vb.  impf.  i)  k.  kaj,  t)On  einem 
ipiiibcn  ©cgenftanbe  2tiidd)en  It>^bred)cn,  Io§= 
idilagcn,  .Umt.;  —  k.  koruzo,  bie  ^Iliaiefolbcn 
abbicdicn,  Dol.;  —  2)  )d)artig  madien,  ah- 
ftunipfcn;  k.  nož;  k.  pero,  bie  J^bei  ab= 
niil^cn,  Cig.;  —  i)  tierbcrben:  k.  ceno,  Z.; 
k.  veselje,  t)ereiteln,  Cig.;  to  nič  ne  krha, 
ba#  mad)t  nid)t§,  Gor,;  k.  se,  ©torungen 
evieiben:  podjetje  se  mi  krha,  nk.;  —  4)  k. 
koga,  jemanbcn  mit  ber  J)anb  lei(i)t  jdjlogen, 
Mur.,   C. 

krhek,  hka,  adj.  )vri>bc,  jerbredjlid),  briidiig, 
refrf),  miirbc;  k.  les;  k.  kruh;  krhka  hruška; 
krhka  voda,   {)arte»  SBaffcr,   Vrtov.' Km.  k.j; 

—  krhko  govoriti,  re)d},  .bentlirf)  jprec^en, 
BlKr. -M.,  Z.;  krhko  izreči,  gcfc^orft  au«' 
)prcd)en,  Cig.;  s  krhko  besedo,  z  modrim 
govorjenjem  se  je  zelo  prikupil,  (r/a.s-. ;  krhko 
udariti  na  zvon,  einen  fur^en  ®[ocfen)cf)Iag  ge= 
ben,  DZ. 

kfhel,  hla,  adj.  =  krhek,  Z. 

krhelj,  hlja,  m.  i)  boš  Stiicfd}Cn,  bie  Sc^ni^e, 
bie  Sdinitte  (5.  53.  Don  Cbft,  9iiiben,  grb- 
apfeln  n.  bg(.);  na  krhlje  rezati,  in  Stiicfd)en, 
35?iirfel  fdineiben ;  suhi  krhlji ;  —  2)  ber  ^Ibamž'' 
apfel,  Cig.,  Jan.,  Fr.-C;  tudi:  Adamov  k.. 
Cig.;  —  kfhel  j,  Št. 

krhi^t,  hta,  m.  ba§  i8rud)ftitcf ,  ber  Scocfcn : 
k.  cukra,  Danj.-Cig.,  C:  k.  soli,  C,  Mik., 
v^hŠt. 

krhkoba,  /.  =  krhkost,  Jan. 

krhk9Ča,  /.  =  krhkost,  ogr.-M ,  Let.;  —  bie 
®cbrec^li(^!eit,  bie  Sd)tuad)e,  ogr.-C.^ 

krhkopadina,  f.  neka  vinska  trta,  Št.-Erj. 
(Torb.),    Triimm. 

krhkpst,  /.  bie  Sprobigfcit,  bic  3frbrec^Iic^feit. 

krhkota,  /.  =  krhkost,  Jan.,  .\f. 

krhlica,  /.  i)  bic  ®Iaeiid)leid)c  (ophiosaurus), 
Erj.(Z.);  —  2)  bic  '!8vnd)nicibe  (salix  tra- 
gilis).  Z.;  —  3)  bic  (Si^birnc,  Cig. 

krhlTčevje,  n.  =  krhličje,   Cig. 

krhličje,  n.  coll.  (Vaidbiinmc,  .\fu': 

krhlika,  f.  bcr  (VOulbonm  (rhamnus  frangula), 
Mur.,  Cig..  Jan.,  Tuš.(R.J;  —  bic  ^ruc^' 
mcibe  (salix  fragilist,  Zcmon-Erj.(Torb.). 

krhlikov,  adj.  {^anlbaum  ,  Cig. 

krhlikovec,  vca,  m.  bcr  ^anlbanm,  Mur. ;  — 
krhlikovci,  ^Scgbornc  (rhamncae).  Tus.(R.); 

—  krhlikovec,  neka  vinska  trta.  Hal.,  Mari- 
borska ok.  -  Krj,(Torb.);  gviincr  Jtonifll, 
Trtimm.;    bcr  .Mrad)Cr,    Vrtov. (  Vin.). 

krhifkovina,  f.  1)  bo^  J^-aulbonmhoI,s,  Tuš.(R.), 

J-:rj.(Torb.);  —  2)  bcr  MradigutcbcI,  Z. 
krhljač,  »/1.  ba^?  JKcibcifcn,  .\fur..  Cig.,  Met. 
krhljad,    f.  coll.  jpriibc,  5crbred)Iid)C  ^ingc, 

Mui:,  Mik. 
krhljdk,  m.  ta-i  SU&i^nbvot,  3/«;-.,  Cig.,  Jan.. 

.-^/j.sY.   l^k.(Črt.). 
krhljatnik,    »1.   ba*    SRcibcijcn,    Burg.;    \)ai 

(2d)avbemc|'fcv,  J^olj. 
krhljanje,  n.  bo«!  ,4evftiidcln. 
krhljanka,  /.  in   Šiirfcl   gcjdjnittcnc  JKiibcn 

(a\^  3pClfc),    r.  -  Cig.,   ogr.  -  C,    Ip,  -  Erj. 

(Torb);   —  neko  jabolko.  Sv.  Duh  pri  Kr- 

Skcm  -  Erj.  (  Tub. ). 


krh^ati  —  krida 


467 


kridatar  —  krilp 


krhljati,  am,  i'b.  impf.  iii  Sdjlli^Cll  fcftltcibcil, 
l)ll,^cltt:    k.  jabolko.    0>,,   Gor.;    in  ?S?itrfcl 
fdjnciboii :  repo,  .*/.,  Z. 
krhij^nka,  /,  =^-  krhljanka,    v{liŠt. 
kfhljevec,  \  ca,  m.  biiv  Jllo|30iimU'^,  Jam.,  C. 
kfhljevica,  /.  bai?  .HlDbciitua)")cr,  C,  Polj. 
krhljič,    iča,    tii.  dem.  krhelj;  tiie  Dbftfrfjni^C, 

('ii^..  Jan.,   C. 
krhljiv,  ha,  adj.  fproi)c,  [n"cd)bar,  bviidjii],  0'ir., 

Jan.,  M. 
krhljivost,  /.  bio  Spriibigfcit,  bie  '^rec^bar^ 

fcit,  ov. 
krhniti,  kfhnem,  vb.  pf.  i )  bitrd) 'iKnbrec^cn  Ucv- 
le^cn,    Min:.   C,   \iik.;  —   2)    k.  kotja ,    je 
mniibciii  eiticit  Iciditcn  3d}la(3  uerielUMi,  Mur. 

krhtati,  am,  vb.  impf.  fd)artig,  ftitnipf  madicii, 
C:  biird)  ^^lbbrcd)en  t)cr(e|H'n,  M. 

krhtina,  /.  i)  bic  Sd)artc  (aii  einem  @d)neibe= 
tiifrficuge),  C;  —  fdjartige  Stetlcn,  C;  — 
2)  btv?  ^iruc^ftiid,  C.\  bie  3iil)ttjd)erbe,  Hal. -C. 

kri,  g.  krvi,  /.  ba§  'i8tut;  črna  kri,  ticitofcS 
58Illt,  Cig ,  Vrtov.;  kri  mi  teče,  id)  blllte; 
krvi  izpustiti  komu,  ,^ur  ^2(ber  laffen,  Jan,; 
kri  mu  je  v  glavo  stopila,  er  f)at  eine  ^Iut= 
coiigcftion  \\ad)  bcm  ft^opfe;  kri  mu  v  glavo 
sili,  er  I)at  Songcftionen;  kri  ga  je  polila, 
er  erviJtt)ete,  C;  do  krvi  braniti  stare  privi- 
legije, Jtirč.;  kri  prelivati,  53lut  Oei^gic^en ; 
kri  metati,  ^^lut  '^uftcit,  Cig.,  jvihŠt. ;  po 
polževo  kri  poslati  =  jeiuaiiben  um  'DJIiiden= 
fett  jd)iden,  Cig.;  —  bie  'Oibftammung ,  bie 
Žierfunft;  knežje  krvi,  Cig.;  po  krvi,  ber  9tb= 
ftammiing  nad),  Ja7i.;  ljubiti  svojo  kri  (krv), 
fcine  SSerJunnbten,  ogr.-C;  kri  ni  voda,  3?er= 
inanbte  fbnnen  un§  nic^t  gletd)giiltig  fein,  M.; 
—  ia^:  temperament;  vroče,  hladne  krvi 
biti,  pon  d)oIeviid)cm,  pf)Icgmati)d)em  Jcmpc= 
ramente  fein;  liude  krvi  biti,  Don  (eid^t  cr= 
regbarer  'DJatnr  fcin,  bei^blittig  fein;  nemirne 
krvi,  Don  nnruf)igem  temperament,  Svet. 
(Rok.);  človek  lahke  krvi,  ein  ©angutnifcr, 
Cig.  (T.). 

krič,  m.  ber  Segret,  "^a^  ©efdirei;  krič  je  bil 
pred  krčmo;  velik  krič  pa  majhen  ptič  =: 
ttiel  ®e)(^rei,  ein  fleine^  (£i,  Min.;  (niel 
SSortc,  ttjenig  Sinn,  Cig.). 

kričač,  hi.  ber  Sd)reier. 

kričaj,  m.  ber  Sdireier,  Jan.;  otročaji  so  kri- 
čaji,  ypreg.  -  Jan.  (Slovn.J;  puhle  besede 
samopridnih  kričajev,  Zv. 

kričal9,  n.  ber  Sdireier,  Cig. 

kričanje,  ».  bo'^  Sc^reien. 

kričar,   rja,  m.  kričač,   C. 

kričati,  kričim,  vb.  impf.  fd^reien ;  k.  komu, 
jemanbem  jufc^rcien,  Cig. ;  k.  na  koga,  nad 
kom,  auf  jemanben  lLi§id)reien. 

kričav,  ava,  adj.  jum  Sdjreicn  gcneigt,  fc^rei* 
eri)(^,  Cig.,  nk, 

kričavec,  vca,  m.  ber  ©c^reier,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

kričavka,  /.  bie  ©c^reierin,  Cig. 

kričljiv,  iva,  adj.  jum  Sdjrcien  geneigt,  Mur. 

kričOn,  m.  bcr  £d)rei^alei,   Cig, 

krida,  /.  ber  33anferott  (Eriba);  krido  napo- 
vedati. ' 


kridatar,  rja,  m.  ber  Gribatar,  ber  ^^aufcrot= 
ticrer,  O'^'. 

krigla,  /.  =  hripavost,  bie  ••peijerfeit ,  Mur., 
Jan.,  Ro^.-Kres. 

kriglav,  adj.  =-  hripav,  ^cifer,  Jan. 

kriglica,  /.  =  krigla,  Kor.-Jarn.(Rok.), 

krija,  f.  razprava  o  kakem  predmetu  (izreku), 
C.ig.(T.). 

krik,  m.  t)  =  krič,  bcr  Segret,  ba§  ®e)d)rei, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Xotr.;  ba§  ^ailčj^fCn, 
Mur.;  —  2)  bie  §ebemafc^ine,  ha§  ^ebejeug, 
Jan.,  C. 

krika,  /,  bo^  ®cfd}rei,  ber  Sčirm,  Habd.-Mik., 
Jan.,  ogr.-C;   krika  in  vika.    Vrt.,   C. 

i.krikati,  am,  vb.  impf.  fdireien,  Jan.,  M.; 
dekleta  začnejo  krikati ,  Pjk.fČrt.J;  Sneha 
je  začela  krikati,  'Krikati  pa  javkati,  Npes.- 
Vra^;  gosikrikajo,  \'od.fIib.  sp.J;  jlau^^en, 
Mur.,  v^liŠt.;  svati  si  krikajo,  bie  .'p0(f)jeitž= 
gčifte  jaudjjen  fid)  ^n,  C. 

2.  krikati,  am,  vb.  impf.  fc^reieu  (o  žrjavih), 
ogr.-C;  Lej,  žerjav  hodi,  krika,  Vod.fPes.J; 
—   prim.  krivkati, 

krikavec,  vca,  m.  bie  Jelbgriile  (grvlhis  cam- 
pestris),  Erj.(Ž.),  Goriška  okol.-Erj.(Torb.). 

krikec,  kca,  m.  =  čiriček,  bie  SBeingrille,  C. 

krikljiv,  fva,  adj.  fdireienb,  greti,  Cig. (T.). 

krikniti,  krTknem,  vb.  pf.  eincn  @(^rei  t^un, 
Jan.,  nk. 

krilast,  adj.  ffitgctartig,  Cig.;  krilasto  grmje, 
on§gebreitcte§  ©ebiijd),  Z. 

krilat,  ata,  adj.  geflitgelt,  Jan.,   C,  nk, 

krilatec,  tca,  m.  ber  Scftiigelte,  Jan.;  ber  ©ngel, 
C,  Valj.  (Rad),  nk. 

krilce,  n.  dem.  krilo;  \iCi^  $Rocfd)en,  Cig.;  Al' 
b'me  skrila  v  krilce  ti  ?  Npes.-K. 

I.  kriten,  Ina,  adj.  ^um  ©eden  geprig:  krtina 
opeka  (krilni  cigei),    ber  2)ad)5icge(,  jvihŠt. 

2.kriien,  \na,  adj.  3-{itgcl=^,  Cig.,  Jan.;  krilna 
peresa,  bie  ^'edfebern ,  Cig. ;  —  krilni  po- 
bočnik,  ber  {^liigctobjutant,  Jan.;  krilna  že- 
leznica, bie  3roeigbat)n,  DZ. 

kriliti,  im,  vb.  impf.  bie  (Vliigel  betnegen:  flat= 
tcvn,  C;  —  mit ben §anben tjcrumfa^ren, Mur., 
Jan.,  C;  z  rokami  krdi,  vihŠt. ;  z  bande- 
rom  k,,  bie  %a):)nt  fdjtDcnfen,  Št.-  Cig.;  — 
fladern,  C;  —  pren.  oholost  je  krilila  v 
njegovem  glasu.  Nov.;  —  k.  se,  s  perotmi 
mahati :  kokoš  se  krili,   Tolm. 

kriljača,  /.  =  kriljak,  ogr.-C 

kriljak,  w.  breitfriimpigcr  .Sjut,  C,  Nov.,  Zora. 

kriljati,  am,  i-i^. /m/?/.  flicgen,f[attern:  skrjanček 
jel  je  kriljati  nad  idilnim  svojim  domom, 
Zv.;  veša  okoli  luči  krilja,  M.;  žuželke  kri- 
Ijajo,  Zora;  —  lierumftrcifen,  Jan.;  prasec 
tod  okoli  krilja,  3/.;  — (mit  bcn  §anben)  f)erum= 
fcf)fagen,  gefticntieren,  fuc^tetn,  Cig.,  Jan.; 
z  rokami  k.,  BlKr. 

kriljava,  /.  =  kriljak,  BlKr. 

kriljenje,  n.  '^az  33etuegen  ber  ^fiigel:  (pren.) 
bic  GJefticulation,  Jan. 

krilnica,  /.  bie  ^.Jiatfd)e  ber  ^ac^bccfcr,  Cig. 

krilnik,  m.  ber  5'''8<^'i"ii""/  •^^"• 

krilo,  n.  i)  ber  5*'*'^;  ^^r  (Vtiigel,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Pot.-M.,  Mik.;  —  ber  iiappen  an  ber 


krilobob  —  kristalast 


—  468  — 


kristalen  —  kriticizem 


Sebcr,  iJungc,  Ci^.;  —  btc  Sfappc  ctnc§  %i' 
fd)c#,  CV^'-. ;  —  bcr  J^ihfliiijcl,  r%.;  —  ber 
^liicjel  ciner  '•^Umec,  Cif^.,  Jan..  »A-.;  — krilo 
železne  ceste,  bcr  S\vc\c\  cilicv  3?Q()n,   0>.  ; 

—  2)  bcr  3i'cibcrtittol  (uom  Oiiirtcl  bt'o  s» 
bcit  ^iifjcii  icicl)cnb),  bcr  iiutcrc  Xl)cil  bci? 
(^raueitrocfcž;  —  brcitcž  iHn'tud),  bic  2d)ur,^c, 
Cig.,  Jan.,  C  — bic  .S^iittrdmpc,  C.;  — krila, 
bie  SBditbc  bee  ^eutclnc^e^,  Cig.;  —  bie 
(Slodcmpanb,  Cig.;  zvon  je  v  krilu  počil,  Z.; 

—  3)  ber  3d)of};  na  Jozefovem  krilu,  Dalm.; 
V  Abrahamovem  krilu ,  Trub, ;  otroka  na 
krilo  vzeti,  SlGor.;  na  krilu  kaj  imeti,  Lei'xr 
(Rok.). 

krilobob,  boba,  m.  bie  Sparge(erb)e  (tetrago- 
nolobus  purpureus),    C. 

krilon9Žec,  žca,  m.  ber  ^'uflflfllft,  •^<^"- 

krilpt,  /.  =  perot,  ber  ^lugef,  C;  —  prim. 
kreljut. 

krilotnica,  /.  =  krilot,   C, 

krilotati,  am,  vb.  impf,  =  kriliti  (z  rokami),  C. 

kril9tnat,  adj.  gcfliigclt,   C. 

krilut,  /.   =  krilot,    Cig.,  Jan. 

kriminalen,  Ina,  adj.  kazenski,  Srinuna(= ;  kri- 
minalno pravo,  tia^  Srimhiairedit,  ba§  (Stiaf= 
rcc^t,  Cig.,  Jan. 

i.krinja,  /.  posoda,  zgoraj  ožja  nego  spodaj, 
ber  iJJle^ltltbel,  Kras,  Z^D,;  — prim.  skrinja. 

2.  krinja,  /.  bcr  Ginjc^nttt,  bic  .ftcrbe,  Fr.-C; 

—  prim.  nem.  bic  ilriniie,  lat.  crena,   C. 
krinjica,  /.  dem.  krinja;    ba'5   SJtc^Ifiibeldjcii, 

\otr.-Levst.(Rok);  k,  medii,  IV^ 
krinka,  /  bic  SKašte,  Jan.,  nk.;   pod  krinko 

prijateljstva,    Cig. (T.);   —    hs. 
krinolina,  /.  ber  S^eifrod,  bie  Srinoliitc. 
kriofor,  »i.  priprava,  s  katero  se  led  dela,  bcr 

,Slrtiopt)or  (phys.),  Cig.  (T.). 
krioHt,   m.  bcr  ftrl)Otitf)  (min.),    Cig. (Tj. 
i.kripa,  f.i)  —  koš,  bie  SSngcnfrippc,  Miir., 

Cig.,  C;  —  2)  =  koš,  bcr  iRiidciiforb,  C; 

=  listni  koš,  Dol.;  —  iz  nem.  .UrippC. 

2.  kripa,  /.  bcr  5el#,  bcr  Stcinflumpeii,  Re-{.- 
C. ;  —  prim.  it.  greppo. 

3.  kripa,  /.  ber  .^ebel,  Rib.-Levst.(Rok.)-  že- 
lezen drog,  naenem  koncu  nekoliko  ploščnat, 
na  drugem  koničast.   Dol. 

kripar,  rja,  m.  kdor  v  kripi  kuretino  na  prodaj 

nosi,    C. 
kripfvec,  vca,  m.  bic  ^riljlait*^,   lp.-Mik.(F.t.)\ 

—  prim.  krpelj. 

i.kripfca,  /.  dem.   i.  kripa;   i)  baž  Sfcircr 
n>ngcld)cti,  C;  —  2)  brnž  §onbf5rbd)cii  (aii* 
■©eibcuriitlicn),  C. 

2.  kripica,  /.  dem.  2.  kripa,  bož  ©tciud)CU, 
Re^.-C. 

kripljc,  v  reku:  na  vse  kriplje,  a\\i:  ailctt 
.UriiftCII,  mit  oder  "',?(linreilflllllfl;  (temna  be- 
seda: krfplji,  m.  pl.  \alj./Rad/;  nkriplje' 
nam.  ^krcpljc"  cumpar,  ad  krepko,  SveU 
/Rok./:  drži  kar  kripljc  moreš,  Ijalt  Jo  fi'[t 
bu  faiiuft,  Z.). 

kristal,   m.  bcr  ArDftdll. 

kristalast,  adj.  frDftnditiifd),  Cig.,  Jan.,  Cig, 
(T,);    kristalasta   hribina,    l'.rj.i Min.). 


kristalen,  Ina,  adj.  frtiftatlen,  frl)ftalliutf(^, 
ftrllftofl^,  Cig.,  Jan.,  nk.;  kristalna  leča,  bic 
Simftainilfc,  Cig.,  .Jan.-,  kristalna  prizma,  ba^ 
iirDftadprifiua,  Žnid.;  kristalni  liki,  <i?rl)ftaU= 
flcftaltcti,  Cig. (T.). 

kristalizacija,  /.  bie  .ft'n)|'taIli)Qtio»,   Cig.(T.J. 

kristalizovanje,  »j.  bie  fttljftaUijation,  Cig.  (T.). 

kristalizovati,  iijem,  vb.  impf.  frl)ftani)ieren, 
Cig.(T.j,  nk.;  tudi:  k.  se,   Cig. (T.). 

kristalnica,  f.  leča  k.,  bic  .^niftaUiltfe,  Jan. 
(IL). 

kristalnina,  /.  bic  Strilftalhuarc,   Cig. 

kristalnost,  /.  bie  ^'rt))tQfIforin,   Cig. (T.). 

krlstalografija,  /.  nauk  o  kristalih,  bic  S'rt)= 
fta(Ioqrapl)ie,  Cig. (T.). 

kristalopis,  pisa,  m.  bie  itrtjftoflograpljie,  Cig. 
(T.). 

kristalopisje,  n.  bie  S?n)i'tanograpI)ie,  Cig.,  Jan. 

kristalov,  adj.  trllftadeii,  Cig.,  Jan.;  krista- 
lova  voda,  \>až  Šrtiftatliua)'ier,  Cig.(T.j. 

kristalovina,  /.  bie  ^'rtiftalltDare,  DZ. 

kristalovanje,  n.  bic  ^n}ftaUiiQtion,  Jan.  (H.). 

kristalovati ,  ujem,  vb.  impf.  frl)l"tallifiercn, 
Jan.  (H.). 

kristan,  m.  ba§  'i^^fliigcteftcn,  Jan. 

kristavec,  vca,  m.  bcr  3ted)0pfcl  (datura  stra- 
monium),  Cig.,  Jan.,  Tuš.(R.j,M.,  C;  tudi: 
bic  Stec^palme  (ilex  aquifolium),  Cig.,  Medv. 
(Rok.);  —  menda  bi  se  moralo  pisati:  kri- 
stovec;  prim.  božje  drevce  (ilex  aqu.),   C. 

kristijan,   m.  =  kristjan,  Jan.,  nk. 

kristjan,  m.  bcr  ©l)rift. 

kristjana,/,  i)  bic  (5f)rifti!!;  —  2)  =  kršče- 
nica,  bic  ^lUiagb,  Mur.,   Cig. 

kristjaniti,  anim,  vb.  impf.  d)rifttaniiicrcn, 
Jan.,  nk. 

kristjanka,  /.  bic  S^riftill. 

kristjanski,  adj.  =  krščanski,  d)riftlid),  Sl)n= 
ftcit  . 

kristjanstvp,  n.  =  krščanstvo,  baž  (S^ri)ten= 
tt)iim,  bic  S^riftcitbeit. 

kristovati,  ujem,  i'^.  impf.  (bcil  ''^(U'Sruf  ..Kri- 
stus!" oft  I)ijrcii  laficu):  flogen,  laincnticrcii, 
jommcrn,  C 

kristovec,  vca,  m.  ber  .Vtoift,  bic  £ted)paliitc 
(ilex  a^uiTolium),   Cig.;   —  prim.  kristavec. 

krišpa,  /.  bie  ^lilllt^d,  /Jf.s. ;  — prim.  it.  crespa. 

krišpanje,  »i.bns?  Sirilpclu;  —  t>ai  3d)mii(feii : 
unanje  lišpanje   in   k,,    Cv. 

krišpati,  am,  vb.  impf.  1)  mit  bcIlt  .UrijpcIl)0(,\ 
imrbig  iiiadjcii,  friipclit:  usnje  k.;  — 2)  au§' 
rcibcii:  perilo  k.,  ogr.-C;  —  3)  k.  koga, 
foltcrii,  iimrtcrii,  Cig.;  priigclii,  Car.;  — 
4)  faltclii,  \'.-Cig;  lase  k.,  bic  .'pacirc  frdiijclii, 
Z.:  s  krišpanimi  lasmi,  Dalm.,  ./ap.(.Sv.  p.); 
—  k.  se,  fid)  plll^cil,  C;  —  prim.  lat.  cris- 
pare,  nem.  friipclu. 

krišpavec,  vca.  »1.  bao  .Uri|pcll)i)l,^,   O^'. 

kritba,  /.  bic  (iillbcrfung,  nk. 

kriti,  krljem,  vb.  impf.  beden,  bcbcrfcil ;  njega 
;e  hladna  zemlja  krije;  citl  Tad)  bcdciJ :  s 
slamo  kriti  hišo. 

kriticizem,  zrna,  m.  kritična  metoda  modro- 
vanja, bcr  .Mritlci«'mii«',  Cig.  (T.),  iMmpe 
/D.i. 


kritičen  —  krivec 


4()9 


krivec  —  krivina 


kritičen,  čna,  adj.  presojen,  fiitifrf),  Cig.(T.), 
tik. :  —  =  nevaren,   >ik. 

kritičnost,/,  presodnost.  bic.^viticitdt,  Cig/T.). 

kritik,  »i.  presojevavec,  bcr  iivititcv,  Jan.,  Cig. 
(T.),  nk. 

kritika,  /.  posodba,  bic  ft^vitif,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),   nk. 

kritikar,   rja,  m.,  Jan.,  pogl.  kritik. 

kritikaster,  stra,  m.  kritikun,  bcr  *J(ftei'!ritifcr, 
ber  Mvitifaftcr,  Jan. 

kritikovati,  iijem,  vb.  impf.  fvitiftcreil,  ftd)  mit 
bcr  ,^hitif  bcid)dftiflcii,  nk. 

kritikun,  m.  bor  ''^Ifterfritifcr,  Lcvst.(Zb.  sp.). 

kritje,  n.  bic  "^edung;  —  bie  SDacfjung,  "aa^ 
©ebccf,   Cig..  Jan. 

kriv,   m.  =  streha,  Ročinj-Erj.fTnrb.). 

kriv,  kriva,  adj.  i)  tjon  ber  gcrabcti  Siuic  <xh^ 
lueidicnb,  fnimin;  k.  nos;  kriva  črta,  kriva 
ploskev  (math.),  Cig.  (T.),  Cel.fGcom.):  — 
krivo  gledati,  fc^cel  1ef}Cn,  Cig.\  krivo  stopiti, 
jd[)ief  treteit,  Cig.;— 2)  unric^tig,  faffc^;  krivi 
prerok;  kriva  vera;  kriva  prisega;  krivo,  po 
krivem  priseči;  po  krivem  dolžiti,  fdljdjlicf) 
befi^iilbigcn;  —  3)  fcf)ulb,  fcf^ulbig;  on  je  kriv, 
da  .  .  .,  er  ift  id)ulb  barait,  bafž  •  •  •;  jaz 
nisem  kriv,  icf)  biit  nicf)t  fd)utb  baraii,  i(^ 
taiiii  nic^t§  bafiir;  on  je  kriv  moje  nesreče, 
cr  triigt  bie  Sd}utb  an  meinem  Uitgtiicf;  k. 
hudodelstva,  etnce  35er6rcd)cnl  jd)uibig;  za 
krivega  spoznati  koga,  jemanbcil  fdjulbig  cr- 
feitncii. 

krivač,  m.  i)'  ber  Srummfiifeige,  C;  —  2) 
majhen,  zakrivljen  nož,  ba§  ©artciimcffer,  ba^ 
^{cbeumeffer,  Cig.,  Goriška  okol.-Erj.fTorb.), 
C,   Gor.;   (krvač,  ^fik.,   Štrek.). 

krivača,  /.  bo§  am  ©nbe  gefriimmte  ?tbaft= 
nieffer,  Polj. 

krivačela,  /.  eiti  jTafc^entieitel  mit  gefriimmter 
.^lliiige,  Idrija. 

krivati,  am,  vb.  impf.  =  skrivati,  Berbergcn, 
k.  se,  [id)  Derbergen,  ogr.-C. 

krivavka,/.  =  pokrov,  ber  §efenbcdet,  ogr.-C. 

krivček,  čka,  m. dem.  krivec;— krivčki,  frumme 
f^cbcrn  al^  Ž)Utfd)mucf:  za  klobuk  vtekniti 
krivčke,  DSi'. 

krivčina,  /.  bie  9corbjeite,  C. 

krivčen,  čna,  adj.  9corbtt)inb-,  liorbtic^,   C. 

krivda,  /.  bo^  Unred)t,  Jan.,  nk.-.  —  tic  Sd)u(b, 
C,  hA-.;  krivda  prelite  krvi,  bie  ^S(utjd)u(b, 
Cig.;  —  hs. 

I.  krivec,  vca,  m.  i)  ber  fttummfuf5,  M.;  — 
2)  ein  gefriimmter  ©egenftanb:  ber  Jlntmm^ 
jdbel,  C;  —  ba#  ^'rummcffcr,  ba#  ®arteu= 
ober  9tebcnmefier,  Cig.,  Jan.,  C,  Goriška 
ok.-Erj.fTorb.),  Rei.fBaud.);  bož  Sd)rot= 
eil\':t  ber  Sc^ufter,  Cig.;  črevljarski  k.:  e  je 
podoben  črevljarskemu  krivcu,  LjZv.;  —  ein 
gctriimmter  .s>cbc(,  Sotr.;  —  ber  S3irt(}ur)n= 
jc^manj  a!§  £-mtidimud,  C;  (nav, /?/.  krivci). 
Gor.;  —  3)  ber  ^Jorboj^ttuinb,  Št.- Kres,  IV. 
,^0/'.;  vstal  je  vihar,  kateri  se  imenuje  krivec 
(„eine  Sinbebraut,  bie  man  nennct  ^Jorboft"), 
Drlm.;  (ber  ';)cOrbiinilb,  Mur.,  Cig.,  Jan.. 
Mik.;  bcr  Cftmillb,  Tolm.);  —  4)  bcr  Sd)U(b- 
ttagcnbe,  bcr  Sd)ulbtge,  ber  jf)dtcr,  Meg., 


Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Hip.fOrb.J,  Npes.- 
Vra^,  DZ.,  Dol.;  vseh  teh  grehov  si  ti 
krivec,  Jsvkr. 

2.  krivec,  vca,  m.  =  krovec,  ber  ^ac^beder, 
Celjska  ok. 

krivelj,  vlja,  hi.  i)  bic  .^meijadige  Spi^^oue, 
Stucijadiger  Srampcii,  .Maribor,  Šaleška  dol,- 
C,  Z.;  —  2)  jeitmdrt'?  gctretoner  Sc^u^,  C. ; 

—  menda  nam.  krcvelj. 

kriven,  vaa,  adj.  ,yim  'I)ad)bcdcu  ge^orig,  C. 

krivfnča,  /.  i)  ein  ŠJfeufd)  mit  trummen  .'gdnben 
ober  ('[•iilen,  Cig.,  M.;  —  2)  ber  Sriippel^ 
baitm,  Cig. 

krivfnčast,  adj.  Dcrfriillimt,  Cig.;  krivenčasto 
drevo,  ber  ^rii^pelbaiim,  Cig.;  krivenčaste 
veje,  Erj.flib.  sp.). 

krivfnčiti,  encim,  vb.  impf.  i)  »erfriimmcn,  bcr^ 
unj^tatten,  C;  —  friimmen:  svoje  suhe  no- 
žice  je  vil  in  krivenčil,  Andr.;  —  2)  mit 
friimmen  Jii^cii  gefien,  3/.,  Z.,  Levst.(Zb. 
sp.):  mit  friimmen  jpdnben  arbeiten,  M.,  Z. 

kriv^nka,  /.  bcr  SBeiberid),  Cig. ;  navadna  k., 
gcmeincr  5Seibcric^  (Ivthrum  salicaria"),  Tuš. 
fR.J. 

krivica,  /.  i)  etttJOž  ©cfritmmte^:  Narvekši 
krivica  (klobasa)  Pa  dobra  pravica,  Vod.fPes.J; 
— -  2)  krivice,  bie  englifd)c  ^'rQnff)eit  (JH^a- 
d)iti'3),  Cig.;  —  3)  'iiai-  Unred^t;  krivica  se 
mu  godi,  e§  gejd)iel)t  itjm  nnred)t;  ne  godi 
se  mu  krivica,  er  f)at  fcinen  GJrunb  \x6)  ju 
beflagen;  krivico  komu  storiti  (delati),  je= 
manbem  unrcdjt  ttnnt;  ne  delajte  nikomur 
krivice,  fiigct  nicmanbem  ein  Seib  ^u;  kri- 
vico vreči  na  koga,  jemanbcm  bic  3d)ulb  bel« 
meJien,  Diet.;  po  krivici,  mit  llnred)t,  unge= 
red)tertt)ei)e;  na  krivico,  jnlcibc,  Jan.fH.);  — 
4)  krivica,  bie  ctma-^  oerbrod)cn  f)at,  bie  ©c^ul^ 
bige,  Mur.,  Danj.-Mik. 

krivičen,  čna,  adj.  uiigered)t;  krivična  sodba, 
krivičen  sodnik;  krivično  dejanje,  "ba^  Uu- 
red)t;  krivično  blago,  tuibcrrec^tUc^  ernJor= 
benež  ®ut,  ungercditcS  ®ut. 

krivičenje,  n.  ta^  "?(nfd)n(bigen,  ZgD. 

krivičiti,  Tčim,  vb.  impf.  i-tnfrfntlbigcii,  C,  Let., 
ZgD.,  DZ. 

krivTčnica,  /.  bie  Ungcied)tc,  Z. 

krivičnik,  hi.  ber  Ungerec^te,  bcr  unrec^t  t^ut, 
ber  Uebeltf)dtcr. 

krivičnost,  /.  bie  Ungerec^tigfcit;  bie  3Biber^ 
rcd)tlid)fcit. 

krivika,  /.  i)  frumm  gemad))cner  S&anm,  C; 

—  2)  ein  falfc^e^  35?ort,  M'st. 
krivitnica,  /.  bie  9teifbeugc  (bcr  93ottc^er),  Cig. 
kriviinik,   hi.  =  krivilnica,   Cig. 

krivina,  /.  i)  bie  .ftriimmung;  lepa  k.  mesene 
klobase,  Levst.fZb.  sp.);  k.  reke,  bic  @trom= 
biegung,  DZ.;  izravnavati  krivine  (Ljublja- 
nici), Levst.  (Močv.) ;  želodčna  k.,  bie  53Jagen« 
friimmung,  Etj.  rSom.);—cttva^  (S5efriimmtc§ : 
bcr  frnmme  J^eil  be§  ®d)Iittcnbanmc§,  Cig., 
Gor.,  Poh.;  —  ein  Stitd  ber  Seitcnmanb  bež 
9JJittlIrabfreiieg,  Dol.;  —  bie  SSrnnge  trn 
Sd)iffbau,  V.  -  Cig. ;  —  2)  =  krivica,  baž 
llnrecl)t:  po  krivini,  Trub.;  krivino  voljno' 
trpeti,  Trub.;   nas  očisti  vse  krivine,  ScliOnl. 


krivinast  —  krivoplosk 


—  470 


krivopričnica  —  križ 


krivinast,  adj.  mit  .^viimmuuncn,  friimm  tici-= 

Ul)Iutu]cn:  krivinasta  kača,   C. 
krivinavec,  vca,  m.  =  divja  vinska  trta  (vitis 

vinifera),    Tolm.-Erj.  (Torb.). 
krivlnski,  adj.  SrumniUUCjž':  k.  polumer,  bcr 

.^rummuiig^!)olbincfier ,  Žnid. 
kriviti,    im,    vb.  impf.  i)   friimincn,   !vuinm 

biegcn,  Cip.,  Jan.;    usta  kriviti,   ®rimo)fen 

jc^neibcn,  Cig.fT.);  —  2)  k.  koga,  česa,  je= 

nmnben  ciner  @adic  bcfc^iilbigen,  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.),  .\[.,  Zora,  vihŠt..  Dol. 
krivivec,  vca,  m.   i)  bcr  itriimmer,   Cig.;  — 

2)  bcr  33cid)ulbiger,   Cig. 
krivjopfta, /.  =  divja  baba,  LjZv.fIV.  22r/.). 
krivka,  /.  i)  bcr  2^i'uaiigel()Qtcn:  vrata  se  na 

krivkah  vrte.   Glas. ;  —  2)  bic  @d)U(bige,  bic 

J()dtciin,  Cig. 
krivkati,    am,  i^b.  impf.  jd)ieien:    žrjavi  kriv- 

kajo,   .\fur. 
krivljenje,   n.   i)  boi?  .©ritmmcn;   k.  ust,  ba^ 

©rimaffeujc^neibcn,  Cig. ;  —  2)  ba§  99e)cf)u(= 

bigcn. 
krivljfnka,  /.  sablja  k.,  ber  Srumm)dbe(,  Zora. 
krivnica,  /.  bc[§>  Guerf)0[,^,   Cig. 
krivnja,  /.  baž  3Serirf)ii(ben,  bic  ©d)Ulb,  Cig., 

Jan.,  ogr.-Mik.,  Valj. (Rad),   SIN. 
krivoba,  /.  bic  Sriiiiimuiig,   C. 
krivočrten,  tna,  adj.  fniimillinig,  Cig.fT.),  nk. 
kriv9g!ati,    am,    vb.  impf.  =  brez  dela  po- 
stopati,  pohajati,  Krn-Erj.fTorb.). 
krivogled,  gleda,  adj.  fd}ic[cnb,  id)ccl,  Jan.,  Valj. 

fRad);  —  id}celfud)tig,   Cig. 
krivogled,  gleda,  »i.bcr  3d)ic(cubc,  ^.-C^^^,  M. 
krivoglf  dec,  dca,  m.  bcr  S^iclcnbc,  Cig.,  Jan. 
krivoglfden,  dna,  adj.  =  krivogled,  Jan. 
krivoglfdež,  m.  bci  Sd)iclcnbc,   Valj. f Rad). 
krivoglf  dka,  /.  bic  ®d)iclcnbc,  Cig. 
krivoklftnik,    m.  bcr  SJtcincibigc,    Cig.fT.); 

—  hs. 
krivokljun,  kljuna,  adj.  trummjc^uablig,  Cig., 

Jan. 
krivokljun,  kljiina,  m.  bcr  ftrcu,V'  obcr  ftrumilt 

fd)liabel  (Ioxia  curvirostra),   Cig.,  Jan.,  Erj. 

(Ž.J. 
krivokljunast,  adj.  =  krivokljun,   Cig. 
krivokljGncc,  nca,  m.  ^=  krivokljun,  Cig.,  Jan. 
krivoluščinast,  adj.  fruiumjd)oiig,   C. 
krivomfjka,  /.  =  postolka,  lilKr. 
krivonog,  nfjga,  adj.  friimmbcinig,  jnbelfaciiiig, 

(^ig.,  Jan. 
krivonos,  ntjsa,  adj.  friimmiiafig,    id)icflinfifl, 

Cig. 
krivony.scc,  sca,  m.  bet  .ftnmtmiiafigc,  Cig. 
krivon9Scn,  sna,  adj.  ^^   krivonos,    (^ig, 
krivon9Žec,  žca,  »1.  bcr  Kriiiutiibcmigc,  Cig., 

Jan. 
krivook,    <Jka,    adj.  jd)icldiigig,   Cig.,    Jan.: 

krivooko  človcčc,  Zv. 
krivopčt,  p6ta,  adj.  -—■  krivonog,  I/abd.-Mik. 
krivopvtnica,    /.  krivopctnicc    so    bajeslovna 

bitja,  ki  imajo  noge  zasuknjcne,  peto  spredaj 

a  prste  zadaj,    Trcnta-.Slvvan   I.  .'hi. 
krivopiscn,  sna,  adj.  uilortl)0groi)lii)d),  .Jan. 
krivoplosk,   plrtska,    adj.  (niiiimiiddjig,  ^V/, 


krivopričnica,  /.  bic  cin  fQlld)c§  ^'^ugniž  ab= 

legt,  M. 
krivopričnik,  m.  bcr  cin  faljc^e§  3fugni§  ab= 

(cgt,  falid)cr  ^'^"fl'^'  ^-^S-i  •^^"■y  -'^^'^•^  •^'''''• 

fRok.j.   Savr.fLet.j. 
krivoprisežen,  žna,  adj.  mcineibtg,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
krivoprispžnica,  /.  bic  Weincibigc,   Cig.,  Jan. 
krivoprisfžnik,  m.  bcr  'DJfcincibiiic,  Cig.,  Jan., 

M. 
krivoprisfžnost,  /.  bic  SJJcinoibigtcit,  Cig. 
krivorfpka,  /.  neka  hruška,  Sebrelje fGoriš.)- 

Erj.  rTorb.). 
krivorog,  roga,  adj.  tnimin^ornig,  Cig.,  Jan. 
krivor9ten,  tna,  adj.  meiuoibig,   CV^'.,  Jan. 
krivor9tnica,  /.  bic  SOiciiicibige,   Cig.,  Jan. 
krivor9tnik,    m.  bcr  SRcilteibigc,   Cig.,    Jan., 

Cig.fT.j,  M. 
krivor9tnost,  /.  bic  ^Jfciticibigfcit,   Cig. 
krivor9tstvo,  n.  bcr  SiJtcineib,   Cig.,  Jan. 
krivor9Žen,  žna,  adj.  =  krivorog,   Cig. 
krivost,  /.   i)  bie  jlrinnmc,  Diet.,  Cig.,  C; 

—  2)  bic  Uiuid)tigtcit,   bie  ^^fllj^^eit,  Cig, 
fT.J,   C. ;  krivost  nauka,    C. 

krivota,  f.   1)  =  krivost   i),   Cig.,  Jan..   C; 

—  2)  krivost  2),   C. 

krivoten,  tna,  adj.  truimillucubig,  Jan. 

krivotina,  /.  bic  .Uriimmuiig,  Jan. 

krivotfpec,  pca,  >«.  bcr  iiurcd)t  Icibet,   C. 

krivotV9rje,  «.  bic  i^cifalidiung,  f.'i>.r7^.y,  DZ. 

krivoučen,  čna,  adj.  irr!c{)rig,   Cig. 

krivoust,  usta,  adj.  =  krivousten,  Jan. 

krivousten,  stna,  adj.  jc^ieftitaulig,  mit  cinem 
fd)icfcu  9JJuiibe,   Cig.,  Jan.,  M. 

krivoiistnež,   m.  =  krivoustnik,   Cig. 

krivoustnica,  /.  hal  Sdiicfmoiil,  M. 

krivoustnik,  m.  h<\ž  Sc^icfmaul,  .U/A.,  Valj. 
fRad). 

krivov9rec,  rca,  »«.  bcr  ^rrgliiiibige,  bcr  Steber. 

krivov^ren,  rna,  adj.  irrgldubig. 

krivov^rje,  n.  ber  ^rrglaubc,  bic  ,Vtcl«rci. 

krivov^rka,  /.  bic  ^rrgldubigc,  bic  ifclu^riit. 

krivov^rnica,  /.  bic  ^rrgliiiibigc,   Cig..   Jan. 

krivov^rnik,  m.  =  krivoverec,  Mur.,  Cjg., 
Jan. 

krivovernost,  /.  bic  ^rrgldubiiiifcit. 

krivov^rski,  adj.  Slctun'  ,  fctwri)d). 

krivov9rstv9,  n.  bic  Mcjjcrci,  bcr  ^vrrfllfliibe. 

krivovrat,  vrata,  adj.  trumml)alfig,  ^V^. ;  krivo- 
vrate   živali,   Zv. 

krivovratuc,   tca.   hi.  bcr  >tnimml)Ol'S,  Jan. 

krivovniten,  ina,  adj.  ----  krivovrat,  C;  — 
id)ciiil)cilig,  fopil)diigcri)d),  Z. 

krivulja,  _/'.  1)  bic  fntiliiiic  i!iliic,  bic  diiruc 
(niath.,  mech.).  Cig.(T.),  DZ.;  vlak  se  po- 
mikuje  v  krivuljah  v  klanec.  Bes.;  —  2)  bcr 
4lMc)cnfcrbcl  (anthriscus  silvestris).  Vršno 
(  Tolm.)-Erj. ( Torb.), 

krivuljar,   rja,  »i.  bnc*  firiimillliucnl,  Cig. (T.). 

kriza,  /.  odločilni  čas  (v  bolezni,  v  političnem 
življenju  i.  t.  d.),  bic  .SUi|e,   Cig,,  nk, 

krizma,  /.  ==  križma,  sveto  olje,  sveto  ma- 
zilo,  Cig. 

križ,  »I.  1)  biV?  šh(Uy,  na  k.  pribiti,  ait*' .SlrO!l,\ 

jdjlagnt:  n;idi:robiii  k  ,  bn*  iMrabficii,^,  Cig., 


križ  —  križarica 


—  471  — 


križarski  —  križem 


(SJittcr,  C/>. ;  —  baž;  jclinfttiri)c'  .sircus.^ciciieii; 
križe  kraže  delati ,  ftteu.i  =  unb  Cuorftrid)C 
mad)cn,  Z.;  —  ba^ž  mtt  bcr  Jpaiib  flcinadjtc 
itrcus.seidicn ;  k.  narediti;  križ  božji!  (tako 
se  pobožno  reče,  kadar  se  kako  delo  začne); 

—  bic  ftvcu5form:  na  k.,  !reu,vr>ei)c;  v  k. 
tkati,  tiipa-n,  \o  luebcn,  ba)g  bcv  ''}liijd)ln9  bic 
Stcttc  idirajl  burd)frcu,^t,  Cig. ;  roke  v  k.  držati, 
bic  .s^diibc  tunidiriintt  Ijaltcn;  poti  gresta  v  k., 
bic  'SSciic  burd)ficu5cn  fid),  Cig.;  pl.  križi, 
bcv  ilicujiucfl:  na  križih  sva  se  srečala,  Z. ; 
Sem  b'la  s  križev    ukradena,    Npes.  -Vrai; 

—  v  k.  mi  gre,  hodi,  ež  fvcu;,l  iiicinc  'ipldnc ; 
ako  kaj  v  k.  ne  pride,  Uiofciu  nid)t  ii\va^ 
ba,vui)(^cn  fomint;  v  k.  biti  z  naredbami,  mit 
ben  i^erfiigungen  im  3E>ibcrfpiud)  ftc^en,  DZ. ; 

—  2)  \>a<i  ^reujbilb,  'baž  k\x6)t\\\xt\.\y,  k.  no- 
siti, ^reugtrager  fein;  —  pl.  križi,  bic  Sl^reitj' 
Obcr  ^^ittlDOC^e:  o  križih,  Z.;  veliki  križi, 
(Il)riftt  ;piinmelfat)rt,  C.;  — šmarni  križ,  svete 
Helene  križ,  Sterubilbcr,  C,  Z.,  Pjk.(Čvt.) ; 

—  sv.  Helene  k.  tudi :  eijtc  'i?(rt  Slnopfblume 
(scabiosa  columbaria),  Josch:  —  baž  ^rcuj 
(=  ^(acje,  ^iberroartigfciten,  Seibcn);  vsak 
človek  ima  svoj  križ;  križi  in  težave;  križ 
imeti  (s  kom,  s  čim),  mit  jcmniibcm,  mit 
ciner  Sad)e  ein  Srcu,^  Ijabcn:  velik  križ  je 
ž  njim;  k.  si  nakopati;  — 3)  'i>až  S^iicfenfrcuj ; 
v  križu  me  boli,  id)  f)abe  Scbmcr.icn  im  S^rcujc, 
Cig.;~X)  eine '3tvt  ©arbenfdiober  (15  ©arbeu 
freiijiucife  gelcgt),  vihšt.,  ogr.-C. 

križ,  praep.  c.  gen.  =  križem;  križ  potov. 
Mik.,  Levst.fZb.  sp.J;  križ  sveta,   SlGor. 

križada,  /.  =  križišče  3),  Kras. 

križaj,  m.  bie  Srcuglinic,  C. 

križak,  m.  i)  tn  Sreii5i"itter,  Jan.,  C;  — 
2)  ber  ftreujt^aler,  Mur.;-2,)  eine  ^^Irt  ^^ifc^^ 
ncl^,  Mur.,  C;  —  4)  eine  3trt  ®arbenf)aufcn, 
v{liSt.-C.;  prim.  križ  4). 

križališče,  h.  beu  f  reujung^piirift ,  Cig.fT.), 
DZ. 

križalnik,  m.  ber  Scifjbniim  in  ber  .^ird)c, 
Cig. 

križanec,  nca.  m.  i)  ber  ©cfreujigte,  Cig.,  C; 

—  2)  bev  .ftrcu-^fa^rer,  Mnr.,  Cig.,  Jan. 
križanek,  nka,  m.  =  križanik  2),   C. 
krJžamja,  /.  bie  Sommenbe  (ber  Streusritter), 

Cig. 
križanik,    m.    i)  ba^  SrucifiE,    C.,  Z.;  —  2) 

bcr  intreujfatjrer,  Mur..  Cv.;  —  ber  ^reuj' 

rittcr,  bcr  Sreuj^err,  ^'.-Cig. 
križanje,  n.  1)  ba§  ^reujigen,  bie  ^renjigung; 

—  2)  baž  9){ari)cn  bež  it'rcu55eid)en§ ;  —  ■}) 
bie  Sreujung  (zool.),  Cig.CT.j;  —  'i)'K  S)urcf)= 
fveujnng,  C/o-.;— bie  ^ntcrfercnj  (be§  Sidjtc?, 
bcr  'ifiJcilcn),  Cig.  (T.). 

križanka,  /.  bie  gemeinc  Sreu^blumc  (poh- 

gala  vulgaris),  Josch. 
križanski,  adj.  bie  Srenjfafiier  betreffenb :  kri- 

žanske  vojske,    bie  Kreujjitge,    Mur.,   Cig., 

Jan. 
križar,   rja,   m.  i)  ber  Srcujtriigcr,  Cig.;  — 

2)  ber  ftreu.sfal^vcr,  0>.,  Jan.,  Cig.fT.). 
križarica,  /.  bic  ilveujjdjiueftcv  (neki  red),  Zg/). 


križarski,  adj.  .ftrcujfabrcr^ :  križarska  vojska, 
ber  JitrcUi^iVig,  Cig.fT.). 

križast,  adj.  1)  mit  cincni  iireu.^e  uerje^en:  kri- 
žasti  prapori.  Let.;  križasta  krona,  bcr  ft^rcuj« 
tl)a(cr,  Cig.;  križasti  pajek,  bic  .^Ircnjfpinnc, 
Z.;  —  frcujfijrniig  gcftrcift,  J■^^/I5^;  —  2) 
fren,^formig. 

križat,  iita,  adj.  mit  einem  ^reuje  oerfei^en, 
Cig.;  pet  križatih,  fiinf  ^tCUSt^alcr,  Jitrč.; 
križata  kola,  Sl'rcn,^rabcr,  Notr. 

križati,  am,  vb.impf.  i)  bcfrcnjcn;  mati  otroka 
križa,  bic  3Jfuttcr  mad)t  baiš  ftrcujjeidjcn  an 
bcm  SHnbc;  —  k.  se,  fid)  befreu.^cn;  —  2) 
bnvd)freu5cn;  k.  se,  )td)  trenjen,  fic^  burd)» 
frcnjcn;  poti  se  križajo,  Erj.fTorb.) ;  kri- 
žala sva  se,  unjerc  2Bcge  trenuten  [ic^,  jvih- 
Št.;  take  misli  se  mi  križajo  po  glavi.  Z.; 
—  fic^  fdincibcn  (math.),  Cig.fT.);  — -i)  on§ 
Srenj  fc^lagcn,  frcujigen;  —  4)  k.  se  s  čim, 
|ic^  mit  cttuaž  plnflc"f  ntartern,  Cig. 

križatija,  /.  =  križanija,   C;  (križetija),  Cig. 

križatina,/.  neka  vinska  trta,  Dol.-Erj.  fTorb.J. 

križava,  /.  ber  S^reu.^tucg,  Svet.  f Rok.). 

križavec,  vca,  m.  i)  ber  Srcujiger,  Cig.,  Jan., 
C;  —  2)  ber  i^reujtljaler,  Cig.,  Jan.,  M.; 
svoje  plesnive  križavce  preštevam,  LjZv.; 
križavec.  Dol.;  —  3)  bie  Srcujfpinne  (epeira 
diadema),  Erj.fZ.). 

križavka,  /.  bcr  S!reu5t{)a(er,  Cig.,  DZ. 

križce,  adv.  =  križem,   C. 

križcast,  adj.  freujttjeife  ge[trcift,  C. 

križčec,  čeca,  m.  dem.  križec,  T'a/;'.  fRad). 

križček,  čka,  m.  dem.  križec;  baž  ^vtn^č)tn. 

križec,  žca,  m.  dem.  križ;  i)  'nai'  Sreujdjen; 
ba§  3?erbicnftf rcnj ;  k.  dobiti;  —  Marijin  k., 
ein  Stcrnbilb,  Glas.;  —  2)  baž  SBirbelbcin, 
V.-Cig.;  —  3)  pl.  križci,  haž  £reu§  (am  (Snbc 
bcž  iKiidgrate^) :  križci  me  bolijo,  ic^  fjabc 
Šrcnsfdimergen ;  —  4)  bie  tlatfdiroie  (pa- 
paver  rhoeas),  Vrtojba  fGoriš.)-Erj.fTorb.). 

križegled,  gl^da,  adj.  fd}ic(cnb,  Svet.  (Rok.). 

križeglfdec,  dca,  m.  bcr  Sd}ietenbe,  Dict.- 
Mik. 

križek,  žka,  m.  dem.  križ. 

križem,  I.  adr.  frcn,^nicife,  ubcr.VDcrd) ;  roke  k. 
držati,  mit  rcrjri)ranttcn  ?(rmcn,  b.  i.  mu^ig 
ba[tel)cn;  noge  k.  dejati,  bic  ^ii&c  freujmcife 
iibcrcinanbcrid)Iagcn ;  k.  gledati,  fc^ielen;  k. 
sejati,  jiDcignngig  jd.cn,  ^'.-Cig.;  k.  hoditi, 
l)in  unb  f)ci  mantcn,  Z.;  k.  iti,  fe^Ifc^lagcn, 
Cig.;  vse  križem,  adcs  burc^cinanbcr,  Cig., 
Jan.;  vse  križem  govori.  Z.;  — (atributivno) 
k.  pot,  bcr  S'ccu,yrieg,  ber  .^rcu,v3ong,  Cig.; 
na  križem  poti.  Diet.;  So  na  križem  pot  me 
djali,  Npes.-K.;  k.  les,  baž  Jtrcujtiolj,  Cig.; 
križem  balta!  (kletvica).  Z.;  po  križem  svetu, 
in  bcr  SBclt  t}crum,  Pohl.(Km.);  =  k.  svet 
(nam.  v  križem  svet  ali:  križem  v  svet), 
Cig. ;  Pošlji  osla  križem  svet.  Nazaj  ti  pride 
uhat  ko  pred,  Zv.;  —  \\.  praep.  c.  gen.  kri- 
žem potov,  aUcriucgcu,  Mik.;  križem  sveta, 
iibcrad  in  bcr  2*3clt  f)crum;  k.  sveta  iti,  in 
bic  »ueitc  '3Sclt  gc{)cn;  k.  morja  se  voziti, 
l)cvnnifrcu5cn,  CV^''. 


križema  —  križezpbnost 


—  472 


križič  —  krkniti 


križema,  adv,  =  križem,  f reujtDCt je ,  Mur., 
C/i,'..  Jati.;  Ne  nosi  mi  križema  rok,   Greg. 

križemglfdec,  dca,  m.  =  križegledec,  Jurč. 

križemnog,  n<5ga,  adj.  mit  getreujtcit  93einen: 
križcmnoga  stoja,    Telov. 

križemnik,  m.  ba§  Jaiif f)cmb(f)cn ,  ba§  bie 
'i^at^en  bcm  Idufling  fd)cnfen,  Mnr.,  Cig., 
Levst.(Rok.);  (^krizamnik",  Gor.-Valv.  VI. 
282.J ;  —  prim.  bav,  chrisam-hemed,  Levst. 
rRok.J. 

križen,  žna,  adj.  i)  ftreuj=,  freu^formig,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.);  križni  rez,  bcr  ftreu,^= 
fc^nitt,  Cig.;  križno  obločje,  'Udi  Jitreujge- 
tuolbe,  Cig.;  križna  cerkev,  bie  ftrcuj^tirdie, 
Cig.;  —  ^o  križnih  cestah,  ailf  \i6)  h"CU,^enbcii 
Strašen,  Ravn.;  ~  2)  ftieuj=  (in  firc^lic^er 
99ejie^ung);  križna  nedelja,  ber  33ittionntag, 
Cig.;  križni  pot  =  križev  pot,  bei"  Sieuj^ 
ttieg,  yfiir.,  Cig.;  —  3)  'aaž  iHiicfentreuj  ht- 
trelfciib:  križna  kost,  bož  ftreujbein,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.J;  križna  čutnica,  ber  klZV.^- 
neri),  Cig. 

križengsec,  sca,  m.  ber  .ftieiljtragei",  Cig.,  Jan. 

križep9tje,  ».  Der  .HrcujlBeg,  Habd.-Mik.,  Cig., 
Jan.,  ogr.-M. 

križetati,  am,  vb.  impf.  ^iiiunb^erfa^rcn  (5.  93. 
mit  bem  !l'icf)te),  C. 

križev,  adj.  ftrcu,^  (in  firdjHc^er  33c5icf)ung): 
k.  pot,  bcr  ilreu,^tt)cg  (eiii  OJotte^bicuft) ;  križev 
teden,  bie  .^rci^=  ober  'Siltnjodie;^  o  križe- 
vem,  ^ur  ^t\t  ber  ^ittage,  jvihšt.;  križev 
dan,  bcr  ftreujtag,  bie  S'reu,^erf)o^itng,  Cig. 

križevač,  m.  \)  =  križevača,  Levst. (Zb.  sp.)\ 
—  2)  ciiie  %x\.  75ijcf)erne^,  Valj.fRadj. 

križevača,  /.  bcr  ^rcujtfialer. 

križevat,  ata,  adj.  i)  ciii  ftreu^i  ober  .ftreuje  cut= 
(jaltcnb:  križevato  kolo,  ciii  unbcjd)iciite§  9?ab 
mit  frcujiucijc  ftc^cnbcn  ftarfen  Spcic^en,  ein 
.Mrcii,jrQb,  Dol. -M.;  —  gittcrig,  Cig.;  —  2) 
freu^tormig:  k.  šiv,  bie  JSlreujnal^t,  Cig.;  — 
križevato  ( frcujtneiie)  smo  si  v  rodu,   C. 

križevatcn,  tna,  adj.  =  križevat:  križevatno 
kolo,  Sotr.-Levst.  (Rok.). 

križevatina,  /.  =  zelenika,  ber  ®riiu^oincr: 
mala,  velika  k.,  Radgona  -  Trumm.,  Erj. 
(Torb.). 

križcvatka,  f.  bic  i$oI)lmctfe  (paais  maior), 
Cig.,  Dol.-Z. 

križevatnik,  m.  =  križevatina,   C. 

križevec,  vca,  m.  ba§  3ol)fl""i-^faiit  (hvpc- 
ricum  pertoratiim),  v^hŠt.-(^. 

križeviliti,  Tlim,  vb.  imyf.  frcil.^mcije  gcridjtet 
jcilt:  veje  križevilijo  =  navzkriž  rastejo. 
j^r;h<;t. 

križevka,  /.  cinc  ?(rt  Xoiibiicfie(  (lamium),  C. 

križcvnast,  adj.  frci^formig,  .hin. 

križcvnik,  m.  =  križemnik,  Cig.,  C,  Celje- 
Ijk.fČrt.),  Notr,;  „robačica,  ki  jo  boter 
otroku  daruje;  na  zavratniku  ima  križ  všit 
ali  je  s  križem  zaznamenovana",  IlIKr.;  „dar, 
ki  ga  dete  dobode  od  krstnega  kuma,  na- 
vadno kako  krilce",   Rihcnbcrk-1'.rj  fTorb.). 

križevski,  adj.  }^\\  bcn  'iBiftagcii  gcl)i^rifl:  kri- 
žcvska   nedelja,  bcr  'i^ittfpniitiig,   Cig. 

križcz^bnost.  /".  fnii^ucijc  ftiljoiibr  ;',nfii'f, '''V'- 


križič,  »i.  =  kržič,  kokorik,  DSv. 
križički,    adv.  treu.^ttjeiie :   križem  križički,   C. 
križišče,    n.    i)   ber  ^ricbfjof,    Sotr.-Vrt. ;  — 

2)  ber  Crt,   bi§   ^^u  n)elcf)cm    man  anj  bem 

iianbc  bic  l'eic^en  ,^u  bcgicitcn  pflegt,  (kržišče) 

Cig.;  —  3)  ber  ftreu;^rceg,  Svet.fRok.j,  Bes.; 

ko  je  prišel  na  neko  križišče,  ni  vedel,  kam 

bi  se  obrnil,  Cv.;  na  križišču  posedeti,  Jurč.; 

ber  Sreu,5ung^punft,  DZ. 
križiti,  im,  vb.  impf.  freujnjeife  ftcllen:  noge 

k.,    Te  lov. 
križka,  /.  t)a^  ^enftcrf reuj ,   ogr.-C,  Valj. 

fRadj. 
križljaj,  m.  gclcgtcs  SSad^ol^,  Valj.CRadj;  k. 

narediti   v   peči,    "baž  53Qdt)Ol,^  Icgcn,    Cig. 
križljast,  adj.  gittcrig,  C. 
križljati,    am,    vb.  impf.   i)   freui^   unb  qner 

fliegen:  lastavice  križi jajo,  C;  —  2)  fladcrti: 

z  lučjo  k.,   C. 
križma,  /.  i)  baš  gett)ci{)tc  Cel,  bae  dbri^iitn, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  .Wk.;  —   2)  =  botrina, 

ha^  Jaufma^l,  C. 
križman,   m.  bie  ,^reu,^blume  (polvgala  sp.), 

Prcšnjica  (Istraj-Erj.  (Torb.). 
križmati,  am,  vb.  impf.  mit  bem  Gfjriema  folben, 

Mur. 
križmek,  meka,  m.  =  križemnik,  križevnik. 

Dol. 
križmica,    /.  =  križemnik,  križevnik,  („kri- 

žemca)   GBrda. 
križnica,/,  i)  ba§  Srcu.^bciit,  "baž  bciligc  93cin, 

Mur.,  Cig.(T.);  —  2)  pl.  križnice,  bil^  .^Ircuv 

gefteti,  Cig.;  —  3)  pl.  križnice,  Slrcu.sbliitlcr 

(cruciferac),   Cig. (T.),   Tuš.fR.). 
križnik,    m.   i)  ber   .ŠrcustrSgcr,    Mur.,    C, 

GBrda;  —  2)  ber  Srcu,^rittcr,  Jan.,  C,  nk.; 

nemški  križniki,  bcr  "iJcutidirittcrorben,  Let.; 

—    3)     linnenel    JobtCUtud^ :     s    križnikom 

mrliča  pokrivajo.   Gor. 
križnjak,  m.  ber  .ttrcu,^rilter,  C 
križpot,   »I.  =  križem  pot,   Cig.,  Jan. 
križp9tjc,  n.  =  križepotje,   Cig. 
križpajtk,   jka,  m.  bic  itrcu,^)pinnc,  Gor.-M., 

.Mik. 
krka,  /.   neko  jabolko,  Koborid-Erj./Torb.). 
krkati,    am.  vb.  impf.  etncti   bcr  Stammfilbc 

bcv    ©ortC'?    iif}iilid)cii  i.'aut  lum   fid)   geben 

(oon  bcn  ilMcitcii,  bcuor  )ic  jdjiuiirmcn),  Mur. 
krkav,  adj.  mit  .icr.^auotcii  .\.">aarcii,  C. 
kfkavcc,    vca,   m.  nočni   k.,  bcr  ^^icgciimclfer 

(caprimulgus',   C. 
kfkc,  /.  pl.  bic  laiiflcii  .topf^nnrc,  vihŠt.-C, 

Trst.  (Let.). 
krkctati,  ctam,  ličem,  vb.  impf   tak  glas  od 

sebe  dajati,  kakor  kokoš,  kadar  jastreba  vidi, 

Krelj ;  —  tudi  purman  krketa.  Mik.,  Glas. 
krkctjati,  am,  vb.  impf.  — -  krkljati,  Re^.-C. 
krkljnti,  am,  vb.  impf.  brobclll :    voda  krklja, 

kadar  vre,  Z.,  K  m- Erj.  (Torb.). 
kfkniti,    krknem,    vb.  pf.   i)  mudjcn,    ./an., 

Svet.  (Rok.);    od    strahu    ni    mogel    besede 

krkniti.    Glas.;   —    2)   ,noga   mi   je  krknila, 

če  sem   namreč   nerodno  stopil',  a  ne  da  bi 

si  je  spehnil,   Bole-  Erj. (Torb.);  —  3)  ^ 

crkniti,   Z. 


krkoc  —  kfmcc 


473 


kfmck  —  krmiti 


krkoč,  (m.?),  na  krkoč,  ^udcpacf :  na  k.  ncsti, 
zadeti,   C;  —  prim.  hs.   na  krkače  nositi. 

krk^n,  m.  bnč'  '?(llipf)i£'iuili,  Cif^.fT.).  Žnid.; 
pl.  krkoni,  "i!lmpt)ibicn  obcr  HUlvrijC  (amphibia), 
krczrcpi  krkoni,  Jr^icflC  (batrachia)  =  žabe, 
repati  k.,  ilfoldlC  (caiidata)  =  pupki,  Erj.fŽ.J. 

kfla,  /.  razkuštrano,  nemarno  opravljeno  de- 
kle. BIKr.;  —  prim.  karla. 

krlav,  ava,  adj.  =  kuštrav,   C,  Z. 

krleš,  VI.  bcr  ilitiittcl,  Z.;  —  cin  bicfcr  Stift 
bcillt  ''4}fcrbcc5Cfd)irr  (s  krlešem  se  ogrlini  k 
ojesii  pritrjujejo),  Mm: 

krlftka,  /.  =  kletka,   C,  Mik. 

krlincati,  am,  vb.  hnpf.  grunjcii,  C;  —  nam. 
krulincati,   prim.   kruliti. 

krHnkati,  am,   vb.  impf.  =  krlincati,   C. 

kflj ,  a,  Ml.  gladko  deblo  do  dveh  sežnjev 
dolgo,  Dol.,  Soška  dol.-Erj.fTorb.); — ber 
5^aumt(o|;,  C,  Gor.;  —  ber  fiii"  bie  SdciC' 
mitfile  bcfttmmte  ^oumflol^,  bei  Sagcriegel, 
Cig.,  Jan.,  Svet.^Rok.J.  -Vo^r.,  Gor.;  pre- 
udarja,  koliko  bo  dalo  deblo  krljev  in  ko- 
liko se  bo  iz  njih  izrezalo  žaganic,  Bes.;  — 
čebelni  k.  =  panj,  Jstra-SIN.;  —  prim.  srb. 
krlja,  ber  ^ofjblocf ;  (Štrek. [Arch.J  primerja 
ben.-it.  corlo  =  velik  kos  lesa). 

krljača,  /.  ber  ''^^rugcf,  Gor. 

krliizgati,  am ,  vb.  impf.  tnarren:  škarniki 
krluzgajo,   Glas. 

krlužiti,  užim,  vb.  impf.  =  krluzgati :  deske 
krlužijo.   Glas. 

krlunkati,  am,  i'fc./m/'/.=  krlinkati,gninjen,  C 

krm,  krma,  m.  ha^  Sc^iff^fnbe,  Z.;  zadnji  k., 
t>a^  3(i)ifff?^tntert^eil,  Z.,  Burg.;  štiri  mačke 
vržejo  iz  zadnjega  krma,  Ravn.;  prednji  k., 
ia^  33orbertbeiI  beg  Sc^iffeg,  Cig.,  Jan.,  DZ.; 

—  prim.  krn. 

1.  krma,  /.  ber  Sebenlunter^alt:  telo  mora 
svojo  krmo  imeti,  Trub.(Post.);  ob  skope  j 
krmi  ohraniti  si  življenje.  Vrt.;  —  'ba^  58ie^= 
futter,  Mur.,  Cig.,  Jan.,Krelj,  Dalm.\  — 
črna  k.  =  mrva,  §eu,  Št. :  krma,  'Haž  .S*ieu, 
BIKr.  -  Navr.f Let.),  jv{hŠt.;  krmo  sušiti. 
spravljati,  jvihŠt. 

2.  krma,  /.  taž  $)intert^eil  be§  ©cf)iffc#,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Met.;  =  zadnji  krnj  v  ladji,  Mik.; 
Ti  nam  otel  si  čolnič ,  si  mu  z  jadrami 
(nam.  jadri)  krmo  popravil,  Preš. 

krmač,   m.  =  krmar.  Zora. 
krmača,  /.  iticiblic^ee  3[!lai"tfd)liiein,  Cig. 
krmak,  m.  bQ§  ^Jfoftfc^roctn,  Z.,  Jan. (H.). 
krman,    m.  ber   5Iošfuf)i'er,    Cig.;   —   pogl. 

korman. 
krmanec,  nca,  m.  ber  ©teuermoitn,   Cig.,  C; 

—  pogl.  korman. 

krmaniti,  anim ,  vb.  impf,  Cig.,  pogl,  kor- 
maniti. 

krmar,  rja,  m.  ber  gteuermaiin,  Cig.,  Jan., 
C;   I.el  bil  naš  je  krmar,   Preš. 

krmariti,  arim,  vb.  impf  mtftcl)'!  bee  Steuer' 
ruber?  lenfen,  Jan.;  krmaril  nas  je  po  pre- 
krasni  vodni   poti,    Cv. 

krmec,  mca,  w.  i)  ber  SJJdftcr,  Jan.;  —  2) 
baci  'DJtaftidjiucin,  ogr.-C. 


kfmek,  mka,  m.  ba§  9J?aftid)tr>eill,  kajk.-Valj. 

(Rad). 
krmflj,    »1.   i)  ber  Giter  in   beii  '"Jdigen,  bie 

Slugcnbllttcr  Mur.,    Cig.,  Jan.,  Mik.:   —   2) 

jd)Iafenbe5i  ''^rlnnjenauge  (j.  23.  an  ber  iRebe), 

SlGosp.-C.,   .\ov. 
krmeljevati,  am,  vb.  impf.  krmeljiv  biti,  Jan. 

(H.).' 
krmeljiv,  iva,  adj.  Doli  ^.?(iiflciibutter,  C;  trtef= 

dltgig,  Mur.,   Cig. 
krmeljivost,  /.  bie  Jriefdiigigfcit,  Mur. 

1 .  krmen,  mna,  adj.  jum  futter  gcl)ijrig,  ^utler-, 
Mur.;  krmna  travina,  hai  {'juttertraut,  Mur.; 
krmna  kaša,  ber  (^»tterbret  (fiir  bie  Šieneu), 
Danj.-Cig. 

2.  krmen,  mna,  adj.  jum  Sc^iff^^intert^etl  ge= 
:^ijrig,  C. 

krmes,   m.  =  kermes,   Cig.,  Jan. 

krmftina,  /.  haž  SorfteiiDic^,  Cig. 

kfmež,  m.  =  kermes,  Z. 

krmeželj,  žlja,  m.  baž^  ©itertliimpdjen  in  beii 
3(ugen,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C;  tudi:  krme- 
želj, žlja,  Valj.f^Rad);  —  prim.  stsl.  grt- 
meždt,  Mik.fEt.j. 

krmeževati,  ijjem,  vb.  impf.  triefen  (o  očeh), 
Guts.,  Jam.,  M. 

krmežljast,  adj.  =  krmežljav.  Diet. 

krmežljav,  ava,  adj.  triefaugig,  citerdugig; 
krmežljavo  oko,  bož  Jriefauge,  Cig.,  Jan.; 
krmežljavo  gledati,  jv{hŠt. 

krmežljavec,  vca,  m.  ber  Jriefdugige,  Cig. 

krmežljavica,  /.  ber  f^Iu)^  ber  'Slugeii,  Cig. 

krmežljavka,  /.  bie  Jriefdugige,  Cig. 

krmežljavost,  /.  baž  '^lugentriefen,  Cig. 

krmežljTnek,  nka,  m.  ber  Slugeiteiter,  Jam., 
Cig.,  Jan. 

krmežljiti  se,  i'm  se,  vb.  impf  triefen  (o  očeh): 
oči  se  krmežlje  in  zalepljajo,  kajk.  -  Levst. 
(Rok.). 

krmežljiv,  iva,  adj.  trtefdugig,  Meg.,  Diet., 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.;  stara,  krmežljiva 
baba,  Zv. ;  tudi :  krmežljiv.  Diet. 

krmežljivec,  vca,  m.  ber  Srtefdugige,  Z.,  Valj. 
(Rad). 

krmežljivost,  /.  bie  'Jrtefdugtgfeit,  Cig.,  Jan., 
M. 

krmica,  /.  dem.    i.  krma,  Mur. 

krmilar,  rja,  m.  ber  Steueimann,  Jan.,  nk. 

krmilen,   Ina,  adj.  3teuctrubcr=,   Cig. 

krmiinik,  m.  bcr  Stcuerniann,  Z.,  S/.V. 

krmilo,  n.  "^ai  Steuerruber,  Cig.,  Jan.,  M., 
nk.;  —  (pri  vozu),  ba'J  Srel))d)eit,  Sv.  Peter 
(Goriš.),  Erj.(Torb.);  voz  na  k.  dejati  = 
razdejali  ga  na  dvoje ,  da  se  lahko  dolga 
drva  naložijo,  Gor.;  —  bic  Steuerung  bei 
ber  Tanipfniafc^ine  (mech.),  Cig. (T.). 

krmine,  f  pl..  Cig.,  Levst. (Sauk),  pogl.  kar- 
mina. 

i.ki^miti,  im,  vb.  impf  i)fiitteru;  otroka  k.; 
starka  mladiče  v  gnezdu  krmi,  .SV.;  —  2) 
nidftcn,   Cig.,  Jan. 

2.  krmiti,  im,  vb.  impf.  'ba^  Stencrrubcr  fii^ren, 
Cig.;  ladijo  k.,  bU':;  3d)itf  (cnfen,  Cig.,  Jan.; 
—  k.  voz  =  kadar  je  na  dvoje  razdejan  in 
so   dolga   dre\esa   naložena,    zadnji   del   rav- 


krmivec  —  krniti 


474 


krnj  —  k  rogelj 


nati,   Gor.:  —  k.  (^  napeljevati)  vodo   na 

svoje  fužine,   Vrtov. (Km.  k./. 
krmivec,   vca ,   m.  bcr  ?fUttcrer,  ber  ^JJnftor, 

C/ i,'..  .lan. 
krmiželj,  žlja,   m.,   (ior..  pogl.  krmeželj, 
krmljenje,    )t.  bie   ^iittiTUiig ,   bte  SOto^tiinfl, 

Miir..   Cig.,  .Jan. 
krmlj9nka,  /.  ba^  9Jfnftfdinieiii,  Mur.,  Cig., 

./au..   Danj.fPosv.  p.J.   .SlCor. 
krmljvnščak,  m.  "Utv  3ta(I  fiir  9J?aftl'rfnPoiiic, 

Mur..   .Št.- ( lig. 
krmol,   m.  =    i.  krmulja,  .Jan. 

1.  krmulja,  /.  bcr  ^cliciitioripninfl,  K'ur.-Cig., 
.Jan.:   —  bic  ^^(nl)L'llt\   C 

2.  krmulja,  /.  ba#  Stomrnibcr,  C. 
krmiiljiti,  uljim,  vb.  impf.  ftciierii,  nibcni,  C 
krn,    kfna,    m.   i)  bas*  'Scf)iff§eubo,   C.;    prvi, 

zadnji  k.,  Ravn.- Valj. (Rad);  —  \iCii  Scftiff^ei^ 
^intcitf)eil,  .Jam.,  Svet.  (Rok.):  sedeč  na 
krnu,  Hip.(Orb.);  —  2)  bic  ^ailte,  Jan.: 
pogl.  krn  /. 

krn.  T,  /.  bic  ^Bergjpi^e,  C;  bie  tdppc:  skal- 
nata krn,  SlGosp.-Č. 

krn,  krna.  adj.  »crffitimiiclt,  Cig.(T.);  krn 
zbor,  ein  JKiimpfparlament,  Cig.(T.):  furj= 
jaf)Iifl  (o  verzih),  Cig.(T.);  —  prim.  stsl. 
krtnt,  hs.   krnj. 

krnač,  w.  bcr  3:fiiivricfict,  Strck. 

kfna,  /.  cin  tjcruiiinmclte-:?  2)iiifl,  ber  ^JJhtli, 
Cig.;  —  prim.  krnja, 

kfnast,  adj.  »crftiiinnielt:  k.  zob,  rog,  C 

krnati,  am,  vb.  impf.  =  nagibati  (čoln):  veter 
krna,   Barkovlje(l^rim.)-S>trck.  (l.et.). 

krnčič,  m.  dem.  krneč;  =  nožiček,  Koborid- 
Erj.(Tnrb.). 

kfnec,  nca,  m.  baš  l^Kcbcnmciicr,  fJip.-C. 

1.  krnica,  /.  i)  ticfe  Stcllc  im  SSaffcr,  ber 
jTiinipet,  Cig.:  —  bcr  SBnffcriuirbel,  Meg., 
Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan..  Boh.;  k.  ali  vrtiiljka, 
Hip.(Orb.) ;  vse  tvoje  krnice  in  tvoji  valovi 
gredo  črez  me,  Ravn.:  vrzimo  ga  v  krnico 
v  Krko.  Jurč.;  bati  se  krnice,  I.jZv.;  priti 
med  krnice  in  pečine,  =  (lltiildictl  Scvlla  iiiib 
Charvbdis,  /f.;  — bie  ?fliii$ticfc  (gcogr.),  Cig. 
(T.);  —  2)  baš  StC))eltf)Ql  .\fur.,  Cig.,  .Jan., 
Poh.-C;  —  ■^)  iz  lesa  izdolbena,  okrogla 
posoda :  skleda,  v  kateri  testo  za  kruh  po- 
Ijejo,  SlGor.;  na  Gregorjevo  pravijo:  krnico 
(leseno  posodo)  na  glavo  pa  hajdi  kopat, 
Pjk.(Črt.);  =  nečke,  I'.-  Cig.;  —  4)  plitvi 
dolb  v   presni   kladi,   bcr  "iUTJeliobcil ,    Cig.; 

—  bie  ^rcjefufe,  .^/«»•.,  Danj.-.Mik. 

2.  krnica,  /.  cinc  9lrt  .iial^flcidjtuulft:  k.  se 
mu  dela  v   grlu,   J)(>l.:   —    prim.   skrnica. 

krničica,  /.  dem.  krnica;    v  steno  izilolbena 

shramba  za  sol.    Glas.,  St.-Pjk.(Crt.). 
krnička,  /.  dem.  krnica;    lesena  sklcvlica    ali 

koritce   ali   ncčke ,    v^li.St. 
krnir,  m.  ba*  ^cdcijcii,  bcr  JKaHACll,  .Mur.,  Cig., 

Jan.;   —   prim.    bnv.   karnier,    it.    carniere, 

^aabtajd)e,  .\nk.(Et.). 

1.  krniti,  krnem,  vb.  p/.  Orrftiiiniliclll,  Cig.fT.), 
.Mik. 

2.  krniti,  kitnem,  i'*. ;"/.  Irilfrii,  vidltcil ,  Štrek.: 
UH\iid)icl)Cii,  .^let. 


krnj,  krnja,  m.  =  krn:  zadnji  krnj,  ba§  @C^iff§= 

^interlfjeil,  Diet. 
krnja,  /.   i)  bic  .terbe,  bic  Sc^artc,   M.,  C; 

bic  DPiit  ftrol^eii  obcr  ^JJageit  {)crriif)rcnbe  ^zt- 

ftiimmclutig,  Z.;   —   zobna  škrbina,   lilKr.; 

—  2)  ein  jdjartige^,  jd)!ed)tc#  2d)neibeiuert,^eufl, 
C,  Sotr.;  —  eine  ucrftiimmelte  Alul),  DoL- 
Mik.(Et.):  —  3)  bož  Sc^lpein,  ogr.-C,  Bl- 
A'r.,— 4)  razkuštrana  ženska:  krnja  je  prišla 
iz  trnja,    C. 

krnjak,   m.  =  skopljen  prasec,  Mik.(Kt.). 
kfnjast,  adj.  id)artig,  M.,  Z.;  —  »erftiimmelt, 

Mur. 
krnjati,  am,  vb.  impf.  oerftitmmeln,  .Mur. 
kfnjav,  adj.  i)  id)artici,  Dcrftiimiitclt,  Z.,  Zv.; 

—  2)  mit  jcrrauftciii  iiaar,  v{hŠt.-C.,  Spcs,- 
Vra\. 

kfnjavec,  vca,  m.  bcr  ^Trouftc,   v^liŠt.-C. 

kfnjavka,  /.  bie  ^crrnufte,  v{hŠt.-C. 

krnjavkati,  am,  vb.  impf.  raunjeil,  .Mur.: 
miaucn,  .Mur.;  svinja,  mačka  krnjavka,  Hal.- 
C. 

kmjfl;,  m.  =  tkalec,  Xotr.  -Z.,  C;  (na  No- 
tranjskem so  nekdaj  le  Karnjeli  bili  tkalci). 

krnjfiec,  tca,  m.  =  krnjel,   Cig.,  C,  Xov. 

krnjucati,  am,  vb.  impf.  giunjeit,   C. 

kroca,  /.  =  krokar,   C. 

krpcati,  am,  vb.  impf.  =  krokati,  Notr.-Z. 

krocelj ,  clja,  m.  =  krokelj,  svinja:  Mišelj 
misija,  Krocelj  kroclja,  Mišelj  dolu  pade, 
krocelj  ga  popade  (=  svinja  in  želod).  Sen- 
pas (Goriš.)  -  Erj./^Torb.j. 

krocljati,  am,  vb.  impf.  gruiljcn,  prim.  krocelj. 

kročenje,  n.  bie  ^Sčinbiguug,  bic  iBe^d^^mung, 

kr9Čati,  im,  vb.  impf.  =--  kučati,  C.;  — prim. 
kročiti. 

kročati ,  am ,  vb.  impf.  ,^af)men,  iiu  ^^iJumc 
I)ClIten:  s  potrpežljivostjo  k.  koga,  Slom.: 
bcičiiiftigcn,  C;  k.  živalice.  Zora:  —  menda 
nam.   krotčati. 

kročavec,  vca.  m.  bcr  3'^f)'"C*".   ^■• 

kročiti,  im,  vb.  impf.  friimnicit,  biegcii,  ogr.- 
C;  —   prim.   krucati   in   rus.   krjučitb.  (?) 

kročilp,  n.  ciit  iRJcrf.^oug  ,^iiiit  .SUiimmcn,  C. 

krof,  krofa,   »1.  ber  Mropf;  —   iz  nem. 

kr9g,  m.  i)  ber  .Urci':5;  v  krog  se  vrteti;  v 
krog(e)  iti,  im  .Urciic  l)crumgct)eit ,  frcijen, 
Cig.;  .solnčni  k.,  bcr  StmiiCltCDCllu?,  Cig.fT.) ; 
zverinski  k.,  bcr  Il)icrfrci<<,  ^V^'.,  Jan.;  — 
bie  Jvclflcit  n  nt  iVi  ii  liUab,  I '.-  (^ig. :  —  letorastni 
krogi ,  bic  ^'^al)rc'^liltgc  (an  bcn  ^iiumen), 
.\ov.;  —  2)  bic  Mrcirtfliid)c,  Cig. (T.):  bie 
rnnbc  3d)cibc,  Cig..  .Jan.,  Cig.fT.);  lon- 
čarski k.,  bic  liipfcridictbc,  Cig.,  Jan.;  — 
!)  bic  .Slilppc,  bcr  .Mngol,   Cig.fT.). 

krog,  I.  adv.  kmg  in  krog,  ring'?f)erum,  .Mur., 
Cig..  .Jan.:  —  II.  praep.  c.  gen.  nm  —  l)er- 
um;  \sem  ogenj  se  krog  glave  svet".  .V/»f.\'.- 
.Mik. 

kr9ga.st,  adj.  fpl)aen)ibijd),  Cig. 

kr9get,  gla,  adj.  =  okrogel,  .\/ur.,  Cig.,  Jati.; 
Pod  tretji>  (n.  lipo)  kroglo  rajajo,  \'od.( l^CS.). 

krogtij,  glja,  m.  ,\iuci,inrfiger  .Uarft,  C..  Z.; 
prim.   krevelj,   bav.   kniuel. 


kr9gla    -  krojaštv9 


475  - 


kr^jba  -    krokotati 


krogla,  /.  bie  tuget,  Cig ,  Jan.,  Cig.(T.),  nk. 
kroglača,  /.  neka  vrsta  sliv,  kajk.-\'alj.(Rad). 
kroglast,    adj.   i)  =  okroglast,    Miir.,    Cif;., 

Jan,;    —   21  fugclformiij,   0>.,  Jan.,  Žnid. 
kroglaš,  m.  kroglaši,  Sugeltiifcr  (coccincUina), 

Cig.('T.),  ErUZ.j. 
kroglat,  ata.  aJj.  rmibltcf),  Mur.,   Cifr. 
krpglica,  /.    i)  dem.  krogla;   ba^J   ■^tugcId)Cil, 

Cig.;  s  kroglico  glasovati,  balloticreit,  ^.''>r. ; 

—^2)  ba§  ^'ugdtl^ierdien  (volvox),  Krj.{Ž.j; 

—  3)  mesnate  kroglice,  nillbe  3-(ciicl)tuiivfte, 

Zil.-Jarn.fRok.J;  —  4)  neka  vrsta  sliv,  Valj. 

(Rad). 
kroglina,  /.  bie  JHunbung,  Mm.,  Jan. 
krogliti,   mi,   vb.  impf.  nilibcn,   Cig.,  Jan.;  — 

k.  se,  ficfi  riiigellt,  Jan.:  —  ms. 
krogljati,  am,   vb.  impf.  ringellt,   V.-Cig. 
kroglolik,  lika,  adj.  treiSformig,  Žnid. 
kroglolivec,  vca,    m.  bci"  Sugelgiefjev,    Cig., 

Jan. 
kr9glost,  /.  bie  9lunbf)eit,  Mur.,   Cig.,  Jan. 
kroglovat,  ata,  adj.  runblid),  Mur.,   Cig. 
kroglovatost,  /.  bie  Siunbticiltcit,   Cig. 
kroglovit,    adj.    jpljaeriid) :    krogloviti    konci 

palic,  DZ. 
krogom^ren,  rna,  adj.  ct)!(ometnid),  Cig.  (T.). 
krogomfrje,  n.  =  krogomerstvo,   Cig. 
krogomfrstvo,  n.  bie  Sreiemefjuiig,  bie  (£lif(o= 

metrie,  C:g.(T.). 
krogosenčnik,  m.  krogosenčniki,    umjdiottige 

^Be>DOl)ner  (geogr.),   Cig.fT.j. 
krogotek,  teka,  m.  ber  Šrcic^niif ,    Jan.,  M.; 

ba#  Siei^iaufen,  Telov. 
krogotok,  toka,  m.  bev  Umlaiif,   Cig. (T.). 
krogovati,  Cijem,  vb.  impf.  jid)  im  ^rei)e  be= 

tregcn,  frcifcn,  C;  razgovor  je  začel  krogo- 
vati, Bes. 
krogovit,  adj.  freieformig,  Cig.^T.j;  krogovito 

se  suče  kolovrat,    IV^ 
kroha,  /.  baši  i^ierftreuen    ber   ©etrcibetijniev 

bcim  Sc^mtt,  Lašče-Levst.(Rok.). 
krphainica,  f.  bie  ftriJte,  C,  Z.,  (krohovnica), 

V. -Cig. 
krohati,  am,  x'b.  impf.  grunjen :  svinja  kroha, 

C,  Z. ;  —  fradijen,  Cig. ;  —  k.  se,  lout  Ia= 

d)en,  C. 
krohijati,  am,  vb. i77tpf.\<i)mnd)ein'i>  gruiijett,  Z. 
krohot,  hota,  m.  =  grohot,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
krohotač,  m.  ber  laute  2ad)er,  Cig. 
krohotati,    otam,   očem,  vb.  impf.  i)  =  gro- 

hotati,  gruiijen,  Mur.;  —  2)  iiberlaiit  lad)en, 

Mur. ;   k.  se,    Cig.,  Jan. 
krohotav,  ava,  adj.  kdor  se  rad  krohota,  Cig. 
krohotavka,  /.  bie  (aute  Sad)enn,  Cig. 
krohotniti,  gtnem,   vb.  pf.  aiiftriidl^en,  Bc.^. 
kroj,  kroja,  m.  ber  ^uic^iiitt,  ber  Sc^nitt,  Jam.. 

Cig.,  Jan.;  bie  5J{obc,   Cig..  Jan.,  nk. 
kroja,  /.  =  kroj:  po  stari  kmetski  kroji.  Jurč. 
krojač,  m.  ber  3d}neiber,  ber  Ji(eibcrmad)er. 
krojačica,  /.  bie  £d)netberiii,  Jan. 
krojačiti,   ačim,   vb.  impf.  ia^  Sdllteiber^tlllb 

lucrf  QU5ii[ieii,  jdincibcrn,  Jan. 
krojačnica,  /.  bie  3d)neiber>yertltflttc,   Jan. 
krojaški,  adj.   2d)ueiber  ,  Ja)i. 
krojaštvo,  n.  biVo  Sd)iicibert)anbtiieif,  C/^-.,  J<:t)i. 


kr9jba,  /.  bo§  3"W"eit'C«,  C". 

krojen,  jna,  adj.  jd)iieibbQr,  Jan.;  krojno  blago, 

Sdiiiittniare,  DZ.;  —  treitr.bar,  Jan. 
k  rojenica,  /.   1)   toom  kctn  get)eiibe  ^^JJfirlii^h 

C.,  Rilioiberk,  Ip.  -  Erj.fTurb.j;   —   2)   bie 

SpIeilV,  DZ. 
krojenje,    n.  i)  ba§  Spalten,   taž  Xrennen; 

—  2)  boei  3"id)nei^en ;  —  3)  bie  Sc^eibung : 
k.  zlata,   Cig. 

krojilen,  ^la,  adj.  1)  5ortf)ci(enb,  (^crftreitcub; 
krojTtna  moč,  ba§  35ermi.igeii,  {haž  i!id)t)  ,',u 
5cr)"treueii,  Žnid.;  —  2)  aufliJieub,  Jan. 

krojiinica,  /.  bie  Spaltojt,   Cig.,  Jan. 

krojiJnik,  m.  =  krojilnica,   Cig. 

krojil9,  n.  i)  biiei  Spaltiuerf^eug,  ber  Spalter, 
Cig.;  —  2)  t)av  ^uidiueibemuftcr,  C 

krojitev,  tve,  /".bie  3t-'vt()eiliuig;— bie  Sdjeibuiig 
(chem.),    Cig.,  Jan. 

krojiti,  im,  vb.  impf.  i)  nad)  bcr  ^l^dieulage 
5ertf)eilcu,  jpalten;  skrili  k.,  (5d)iefer  ipaltcn, 
Cig..  Gor.;  k.  se,  fid)  jpalten,  fid)  id)iefern, 
Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j;  skrilavec  se  kroji  po- 
vsem lehko  v  gladke,  tenke  skrili,  Erj.fMin.J; 

—  2)  (@eniif)te2i I  trenneii,  C,  M.;  —  3)  §u= 
jd)iieibei:,  Jam..  Mur.,  Cig.,  Jan.;  — sodbe 
k.,  Urtlieile  auc'iprcd)en,  Levst.fZb.  sp.J;  — 
zna  vsakemu  besede  k.,  =  zna  se  vsakemu 
odrezati,  Kr. ;  —4)  in  bie  ^Se[tanbt^eile  5erlegen, 
jertlieikti,  Cig.,  Jan.,  C;  svetlobo  k.,  bo§ 
2id)t  5erftrcueit,  in  jeine  j^arben  jerlegen, 
Žnid.;  —  dfem'\ii)  jcrlcgen,  Vrtov.-Cig.,  Jan.; 
krojiti,  im,   Mur.,  Erj.fMin.J  i.  dr. 

krojivec,  vca,  m.  kdor  kroji,  ber  Spaltcr,  Cig., 

Jan. 
krojnik,   m.  =  krojivec,   Cig. 
krok,  kroka,  m.  ba#  diabetigefrddise,  Cig.,  Jan. 
krokalg,  n.  ber  .Hradijcr,  Cig. 
kr9kanje,  n.  '^\x^:!  .Slrddjjen,  ba§  ©efrac^je. 
kr9kanica,  /.  bie  ilrote,  BlKr. ;  —  prim.  kro- 

halnica. 
kr9kar,   rja,   m.  bcr  cigeiitlirfie   obcr   ^'olfrabe 

(corvus   corax). 
kr9karček,    čka,    »i.  dem.  krokar,  eili  fleincr 

krokarica, /.  zelena  k.  =  zelena  vrana,  zlato- 
vranka, bie  SDtanbclfralje  (coracias  garrula), 
Frev.  (F.). 

krokarski,  adj.  JHaben^. 

kr9kati,  kam,  čem,  vb.  impf.  frdcf)3eii;  krokar 
kroka,  Cig.;  vran  kroče,  C;  guarfeii:  žaba 
kroče,   C;  gruiisen:  svinja  kroče,    C. 

krokelj ,  kija,  »j.  =  svinja:  krokelj  kroklja, 
činkelj  činklja,  činkelj  dolu  pade,  krokelj  ga 
popade  (svinja  —  želod),    Tolm.-Erj.fTorb.J. 

kroketjati,  am.  vb.  impf.  giiacfen:  žaba  kro- 
ketja.  Re^.-C. 

krokljati,  am,  vb.  impf.  gvim,^en,  prim.  krokelj. 

krokodil,  m.  navadni  k.,  bae  geiuol)iiIidie  (V^ui^* 
Ober  'DJil^.ft^rofobil  (crocodilus  vulgaris),  Erj. 
rž.);  amerikanski    k.,   ber  ^.?t(ligator,    Cig. 

krokot,  kota,  m.  \iOii  (SJefrčic^jc  (ber  3iaben), 
Cig.,  Jan.,  Mik. 

krokotanje,  n.  "^^^i.  )»lriid),^cit,  M. 

krokotati,  otam,  očem,  vb.  impf.  !rad),\eu 
(o  vranu),  Mur.,    C,  — glllrfcn  (o  kokoši)',  C. 


kr9kva  —  kroniti 


476  - 


kronogram  —  krosna 


kr9kva,  /.  tet  '^aofifpnrrcn,  Jan.;  (krokla, 
Polil.);  tudi  češ. 

kroliti ,  im,  vb,  impf.  =  kruliti.  Volk.  -  M., 
Spcs,-  l'/vi^,  Raič(Let.). 

krom,   m.  neka  kovina,  bn§  (S()roin,   Cif^.fT.j. 

kromatičen ,  čna,  adj.  barven,  d)romati)c^ 
(phvs.,  mus.),   Cig.fT.J,  Sen.fFii.J. 

kromov,  adj.  G^rom=,   Cig.,  Jan.,   Cig.fT.J. 

kromovec,  vca.  m.  bcr  G^rometjeitfteiii,  Jan. 
(H.). 

krompir,  rja,  m.bic.Uartoffct,  bcr  Grbnpfcl  (sola- 
num  tiibcrosum);  —  c"o//.  (Jrbčipfcl;  krompirja 
skuhati;— iz  nem.  „(yniubbirue",  C;  (prim. 
i:;cn.   krompirna,  Fr.-C);   tuiii:   -Tr,   Dol. 

krompirčec,  čca,  m.  dem.  krompirc;;  f(ciue 
Mavtoffd. 

krompirček,  čka,  m.  dem.  krompirec;  fleine 
.Slartpffd. 

krompirec,  rca,  m.  dem.  krompir;  fleilie  ^Ot» 
toffcl. 

krompirišče,  n.  i)  njiva,  kjer  je  krompir  ra- 
ste-1 :  —  2)  =  krompirjevec    i),  Strek.,  Dol. 

krompirjev,  adj.  Jflortoffel-,  Grbapfe^;  krom- 
pirjeva jabelka,  bie  Samciifopff  i''"'^  S'artoffpl= 
trautc^,  Cig.;  —  krompirjeva  hvala  (nam. 
hvala  krompirja),  hai  i.'ob  be§  ©rbapfcl^, 
I.evst.  (Zb.  sp.J. 

krompirjevec,  vca,  m.  i)  haž  S^artoffdfraitt, 
Cig..  -Voi'.,  Valj.CRadj;  —  2)  bev  .^larfoffcl- 
brantJDein,  Cig.,  Jan.,  C;  —  3)  ameri- 
kanski  k.,  bcv  GoIoraboJlartDjfctfofer  (dorv- 
ophora  decemlineata),   Krj.fZ.J. 

krompirjevica, /.  1)  voda,  v  kateri  se  je  krom- 
pir kuhal,  Gor.;  —  bic  .*il'artoffcI)UppC,  ogr.- 
C;  —  2)  bosi  ftartoftcltvaut,  Jan.,  Dol.;  — 
3)  eilic  9(rt  ^^aubncffd  (lamium  orvala),  Ri- 
licnberk-F.rj.fTorb.). 

krompirjevina,  /.  i)  bo»  itartoffcUraut,  Polj.; 
—   2)  jedi   iz  krompirja  pripravljene,   Gor. 

krompirjevišče,  «.,  Cig.,  Gor.,  pogl.  krom- 
pirišče. 

krompirjevka, /.  ba§  .^loitoffclfrailt,  Cig.,  .Jan. 

krompirnica,  f.  bic  fiartoffclt^nibc,   Cig. 

kr9na,  /.  1)  bic  ,\lione;  grofovska,  mučeniška 
k.;  —  2)  bcr  X£)alcr,  nekdaj  na  Dol.-Lcvst. 
(Rok.);  —  bic  JStone  (novi  denar);  —  3) 
rilcča  k.,   neko  jabolko,   C. 

kr9nanjc,  n.  bic  .ftriMnittg. 

kr^nast,  adj.  froitciiartin,  Cig.',  Jan.;  kronasti 
oilrastek,  bcv  .HrollCllfoitja^^  (zool.),  Cig.fT.J. 

kronaš,  »1.  bic  Mroiitaiibc,  .Jan.fH.J. 

kr9nati,  am,  vb.  impf.  (tudi:  /'/.)  froiicil ;  s 
trnjem  k.,   mit  Tonicii  friMtcii. 

kr9navec,  vca,  m.  bcr  bie  .Slriiiiiiiirt  luniiiiitiiit : 
škof  k.,   Cv. 

kr9nica,  /.  dem.  krona,  1)  flcilic  .Uroiic;  —  2) 
bcv  ^Hojcnfrott^,  Jan.,  C,  DZ.;  (hs.). 

kronika,  /.  letopis,  bic  GljroItlT,  Mur.,  Cig.. 
.faii.,   Cig.fT.J,  uk. 

kr9nin,  adj.  bci  .Vtrimc  flcl)inirt,  Mroii  ,  Cig.. 
Jan.;   kronina   pravica,  bo^  l')iCfl(llc,  .fan. 

kr(')niti,  krenem,  vb.  pf.  Jpril^cil,  ciuc  flClinflC 
lliOIIflC  flicficn  :  knmi  mi  \.idc.  C.:  -  nam. 
kropniti. 


kronogram,  m.  letokaz,  bic  ^fi^rjofiliuicfjrift, 

baC'  (Sbvonoflrainm,  Cig..  Jan. 
kronolog,  m.  bcr  Gbronolooi. 
kronologija,  /.  bie  2i?iiicii)čf}Qft  litm  bcr  ^^it^ 

cintf)ei[ung,  ^fitrccfiiiuncj,  bic  CSbrpnoJogtc. 
kronologičen,    čna.   adj.  cfironologiicf) ,   Cig., 

Jan..   Cig.fT.J,  nk. 
kronometer,  tra,  m.  časomer,  zelo  natančna 

ura,  bae  Gf)ronometcr. 
kronon9sec,  sca,  m.  bcr  Sroitcntrager,  Jan. 
kronovina,  /.  ^^až  .^roillnitb,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. 
kronovščina,/.  =  kronsko  posestvo,  JaM.f'//./ 
kr9nski,  adj.  ilroii',  .^Ironen-,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

k.  vojvoda,    bcr   ftroiifclb^crr,    Cig.,    Jan.; 

kronska   imovina,    ba;?    ftrongut,    Jan.;  — 

kronsko  zlato,  bae  .Vironciigolb,    Cig. 
kr9ntej  ,    m.  koruzen    strok ,    kateremu  se  je 

vse  perje    potrgalo,    Ben.  -  Erj.fTorb.J;  — 

prim.  furl.  corondul,  Strek.fArch.J. 

1.  krop,  krijpa,  m.  ficbcnb  ^ciljc?  Safier;  s 
kropom  politi  kaj;  tak  je  bil,  kakor  bi  ga 
bil  s  kropom  poparil,  =  bctroffcn,  bcltitrjit; 
ni  ne  krop  ne  voda,  cr  (CSI  ^ot  feinctl  0U#= 
gepragtcu,  eiit|d)iebciicn  Gf)Qra!ter;  še  nesla- 
nega kropa  nisi  zaslužil,   Str. 

2.  krop,  kropa,  m.  =   kap,  bic  '^^ad^traufe,   C 
kr9pati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  glittfcii;  kokla 

k  ropi  je,    Cig.,  jv^hŠt. 

kr9pček,  čka,  m.  dem.   i.  kropeč.  Dol. 

i.kr9pec,  pca,  m.  dem.  krop,   Dol. 

2.  kr9pec,  pca,  m.  debela,  na  koncu  čvršasta 
palica,   .S'i'.  Peter fGoriš.J-Erj.fTorb.J. 

kropeika,  /.  =  krepel,  Rib.-Mik. 

kropica,  /.  ;=  sodra,  babje  pšcno,  Jan.;  — 
prim.  hs.  krupa,   nem.  ©roilpen. 

kropilce,  n.  bcr  Sprcncjlucbcl,  3/. 

kropitcn,  tna,  adj.  ,^um  '"-Scjprcitgcii  gcl)orig, 
Sprciig=,  Jan.;  kropTtna  voda,  biV^  (^llllt  ''i3c- 
jprciicicu  bcftiiniiito)  'y3cil)iua)'jcv,  Z.,  Dalm.; 
kropilni   kamen,  bcr  'iln"il)briiiim'tcin,  Jam. 

kropTtnica,  /.  bii^'  (%icl}irr  mit  bcm  ,^iim  ^e- 
iprciinoii  biciiciibcn  'iK>cil)liHi|icr,  bcr  ^n\)-- 
ivaffcrfcffcl,    Cig.,  Jan.,    Gor. 

kropifnik,  »i.  bal  i8Jcit)lim)fcrbc(fcii,  .SV»rA-.. 
Gor.,   Kras. 

kropil9,  H.  i)  bcr  £prcitqU'cbcl,  Ala.'<.,  Mur., 
Cig.,  .Jan.,  C,  Valj. (Rad);  —  2)  bic 'iBraitjc 
an  bcr  ©icfjfannc,  Cig.;—:^  ba^>  'i^cfpvcngcii, 
Krelj;  ne  pomaga  ne  kropilo  ne  kadilo  = 
C'J  ift  liiiif  uiib  (Sl)riiam  iHnkncn,  M..  Z. 

kropiti,  im,  vb.  impf.  bc)prcili]Cll ;  mrliča  kro- 
pit iti. 

kropiva,  /.  =  kopriva,   Mur.,   Cig..  Jan.,  C. 

kropljenjo,  n.  ba<>  'iBctprciigcil. 

kr9pnica,  /.   — -   kropnik,    l\inj.(Posv,  p.). 

i.kr9pnik,    m.  pisker  za  krop.    grofjcr   Siod) 

topi,  (■ 

2.kr9pnik,  m.  --.  kapnik,  bcr  Jropfftcilt,  Hes. 
kropnjača,/.  giofjcr  .Upd)topf,  .\fur.,  .\fik.,  y{li- 

.S7, ;  narede  si  iz  kropnjače  boben,  /jk.(Crt.). 
knisma,  /.  =  krošnja,  Re'{.-C. 
kro.smar,   rja,   »1.  =^   krošnjar,   Re^.-C. 
krosna,  n.  pl.  bcr  ?i.Vbcrftul)I,  .SV.-O/r-,  Jan., 

C ,   Krc.-i,  \'rl.;   (krosne,  /.  pl .    Cig.,    C.). 
krosna,  /.  =:  krošnja,  .Ja)i. 


kros  —  krotitev 


—  477  — 


krotiti  —  krozulja 


kros,  m.  'Oa-i  Saubvol  (cvclamcn),  Cif^.,  M<.\1i'. 

(Rok.);  mctiiia  nap.  nam.  krož. 
krošec,  šca,  mi.  =  kroš,   Ci^.,  Mcdv.(Rok.); 

—  pogl.  krožeč  4). 
kr9Šelj,  šlja,   mi.   i)  tlciiie^^  ^lliojjcr,    V.-Cig., 

Dol.,  KvC,ora;  —  2)  bai?  '^Uniftincficr,   BlKr. 
kr^šljck,  šljeka,  hi.  tUuucv  Jnfdjcniucffev,   C, 

\'\hšt. 
krošnja,  /.  1)  ciii  liiil.^enic?  O^oftcU,  um  \>an\\ 

eiiie  i.'aft  nor  jid)  obcv  auf  tem  9{iicfcii  su 

trociClt,  bil!?  2faiivcif  (bav.  krachsen,   krach- 

sen);  kramarska,  tesarska,  k.,   C;  —  2)  b(l§ 

©ebiifd),    C;  —  bic  'sbaiimfvouc,   Z;    zelena 

gosta  k.   drevesa,   Vrt. 
krošnjak,  »i.  ein  imterietitcr,  corpiilcuter  9}Jann, 

M.;  —   prim.   krošniast. 
krosnjar,  rja,  »i.  bcr  Steiftragci",  bcf  „Xtrad}lcti= 

trfti^ei-",  3/iir.,  Cig.;  bef  Jpaufierer,  Šol.,  Hip. 

(Orb.),   nk. 
krošnjarica, /.  bie  Ijaufiercitbc  .^nimcriu,  C. 
krošnjariti,   arim,  vb.  impf.  bcil  .S^ailfievljanbel 

tvciben,  DZ.,  nk. 
krošnjarjenje,   n.  bo§  ipoufiereu,  DZ.,  nk. 
krošnjarski,  a^;.  §aufier=:  k.  list,  bci§au)ier* 

pai§,  Levst.  (Saukj. 
krošnjarstvo,  n.  bcr  Igauficrljaubel,  DZ. 
krošnjast,   adj.  breitdftig,  C;  —  breitleibig, 

corpulcnt,  C. 
krošnjat,  ata,  adj.  uiitetfe^t,  corpuleut,  Cig.,  M. 
krosnjevati,    ujem,    vb.  impf.  =  krošnjariti, 

Z.;  krošnjeval  (^krošnjeval")    je    ter  drobiž 

pobiral   od  gospodinj,  Jiirc. 
kr9t,    adj.  \)t\\'\Q,   ogr.-C;   kroto  divjati,  Lj- 

Zv.;  kroto  (=  ostro)  podnebje,  RaičfSlov.J; 

kroto,  fef)r,  Krelj,  Št- Cig.,  ogr.-Mik. 
kr^ta,  /.  bie  ^rote;  —  iz  nem. 
krotak,  tka,  adj.  ==  krotek. 
kr9tba,  /.  bie  3i^^}i"ll"gf   C', 
krotek,  tka.  adj.  saf)m,  firre ;  faiift,  janftmiit^tg, 

fricbjam,  ftoimu;  krotko  jagnje. 
kroten,    tna,  adj.   =  krotek.  M.,  Z, 
krgtež,  mi.  ber  2S.Mitf)erid),  C. 
krotica,  /.  »erbrebter,  jujammengetaufener  j^a= 

bcn,  ber  }it noten  am  ©eipinnft,  C,  Dol.-Mik.; 

nit  v  krotice  gre  =  krotiči  se,   C.;  — v  kro- 

tice  iti,  fic^  )et)r  angftigen,  C;  (krtice,  Cig.). 
krotičav,    adj.  Boli    Snoten:    krotičava    preja, 

cin  (^efpinnft  mit  Derbvet)ten  ^^i^cn,  C. 
krotičiti,  Tčim,  vb.  impf.  1)  ,yt)ammenbref)en, 

nav.  k.  se,  burd)  ^-Berbrefiung  ilnoten  bilbeu: 

preja  se   krotiči,   C,  Dol.-Mik.;  —  2)  fliid)= 

tigen,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  Bog  je  z  lakoto  kro- 

tičil  celo  ljudstvo,  Ravn.;  —  i)  k.  še,  Enoten 

bilben  ''burd)  iBcrbre^uug):   preja  se  krotiči, 
C  Dol.-Mik. 
krotilen,  tna,  adj.  biinbigenb,  bcjauitigenb,  Z. 
krotilo,  H.  bo§  33eidnftigung§mittel,  Cig. 
krotina,  /.  =  krotica,   C. 
krotinast,  adj.  =  krotičav,   C. 
krotiniti    se,    Tnim  se,    vb.  impf.  =  krotičiti 

se   (o   preji),    C. 
krotitelj,  mi.  ber  93anbiger,  hA-. 
krotitev,  tve,  /.  bie  33esaf)mung,  bie  'iBetdm 
pfung,  Cig.,  nk. 


ukrotiti,  im.  vb.  impf.  biiubigen,  bc,5nl)men, 
im  ^Vll""*^  balten;  tudi  ko  nas  tepe  in  kroti, 
je  naš  oča.  Kast.- Valj. (RadJ\  otroka  k.,  Z.; 
liudo   nagnenje,   strasti,  sebe   krotiti. 

2.  krotiti,  im,  vb.  impf.  loenbeu,  leufeu:  k  sebi 
krotili,    C. ;   —   prim.   stsl.   kratiti,   brcljen. 

3,  krotiti,  im,  vb.  impf .  =  klatiti:  jabolka  k., 
Krdora. 

krotivec,  vca,  hi.  ber  '!be,^n()mer,  ber  53anbiger, 

Cig.,  Jan. 
krotivka,   f.  bie  'sBe^ti^merin,  bie  '■-^dnoigerin, 

Cig. 
krotk9Ča,  /.  =  krotkost.  Mik. 
krotkosfčcn,  čna,  adj.  fauftmiitl)ig,  Cig.,  .Jan. 
krotkosfčnost,  /.  bie  3auftmiitl)ig!eit,   Cig., 

Jan . 
krotkost,  /.  bie  3fl^"'^cit,   \ia^  fanftc  SBefen, 

bic  3anftmutt). 
krotkota,  /.  =  krotkost,    Trub.-C. 
kr9tnik,  mi.  najdebelejše  vrste  oreh,   Ip.-Eij. 

(Torb.);  —  prim.  krota.  Kres. 
krotnost,  f.  bie  3'i^i"6eit  Mur. 
krotost,  /.  bie  .S>eftigteit,  C. 

1.  kr9tovati,  ujem,  vb.  impf.  =  klatiti :  k.  sadje, 
(krotvati)   KrGora. 

2.  krotovati ,  ujem,  vb.  impf.  mit  „^rote" 
fd)impfen,  Mik. 

krotovica,  /.  =  krotica,  bcr  .^noten  am  ®arn, 
bcr  fic^  burc^  ^"^'^"""Cni^ictKii  bilbct,  Jan.. 
Rib.-Mik.:  — k.  las,  eiu  ^J3iiid)el  i^nare,  Bes.; 
—  2)  bie  Sdjhnge,  Jan.,  Gor.-Mik.;  —  3) 
bie  ^lutftrieme,  Cig-.;  s  palico  udrihati  oslu 
krotovice  po  životu,  Jurč. 

krotovičast,  adj.  =  krotičast,  Jan. 

krotovičiti,  Tčim.  vb.  impf .  1)  ,yijnmmenbrel)en, 
nav.  k.  se,  fid)  sujammcnbrc^en  (Dom  J^^^^n, 
nicnu  man  iljn  ju  ftarf  nnubet),  M. ;  iidj  t)er» 
mirren,  fic^  filaf",  '^'n'  Jt^"-',  —  2)  k.  koga, 
bebriiden,  bebrdngen:  kmeta  pa  že  vse  kro- 
toviči,  Gor.:  jiiditigcn:  s  kneftro  k.  koga, 
LjZv^^ 

krotovičnica,  /.  =  tirada,  Jan.,   Cig.fT.J. 

krotovina,  /.  =  krotovica  (na  preji),   Cig. 

krov,  krova,  mi.  i)  ta^  ®adi,  ba^  '2)a^tt)erf, 
bie  5)ad)ung,  Mur.,  Cig.,  Jan..  C;  —  2) 
ber  '^edci  (an  Siften,  Sdrgen  n.  bgl.),  .V/i<r., 
Cig.;  —  3)  ba^  SJerbed  (bes  Sd)ifieč'),  nk. 

krovajec,  jca,  mi.,  Cig-,,  Jan.,  C,  pogl.  kra- 
vajec. 

krovec,  vca,  mi,  ber  'Sac^beder;  krovca  imamo, 

kroven,  vna,  adj.  ®ed=,  C;  krovni  list,  5)ed« 
btdtter,  krovne  luske,  '5)cdid)Uppen,  Cig^.  (T.). 

krovina,  /.  ha^  9?iebgraž  (carex  sp,),  CiVfc- 
niško  je\ero-Erj.(Torb.);  —  prim.  hs.  kro- 
vina =  le  za  pokrivanje  streh  porabno  seno. 

krovišce,  n.  ber  ®ad)ftn^I,  M. 

krovje,  n.  baž  Dbbacf),   Cig. 

krovnica,  /.  i)  bie  33iubrutf)C  im  Strofibad^c, 
Z.,  Polj.;  —  2)  bie  Scf)tnbe(,  Cig.,  Jan., 
DZ.,   C. ;  (hs.). 

krozulja,  /.  ia^  S5iijd)el,  bcr  3"''^i9r  ^^  ^•'' 
ajda  nima  klasovja,  ampak  nekake  krozulje, 
C. ;  ščinkavec  se  stiska  pod  košato  krozuljo 
v   senci,    Vrt. 


kr9Ž  —  krgžnost 


478 


krp  —  kfpelka 


kr9Ž,  m.  i)  =  krog,  ogr.-Valj.(RaJj;  —  2) 
bic  Cltrop.  (Srbfc^Ctbc  (cvclamen  europacum). 
(menda  nap.  kros,   Cig.,  Medv. fRok.J). 

kr9Ža,  /.  n^^^Hf^  2rtlifglož,  C,   Spes.-Vra-{.: 

—  prim.   kravPla. 

krgžati,  am.  vb.  impf.  =  krožiti,  frcijcil.  Bes., 

I.ct. 
kr9Žčast,  adj.  runb)d)oibic5,  Cig. 
kr9Žčec,  čeca,  m.  dem.  krožeč.    Valj.  f Rad). 
kr9Žček,    čka,    m.  dem.  krožeč;    bcr   Jcllcr, 

M.,   rtk. 
krcjžec,   2ca,  m.  dem.  krog;   i)  fleilicr  ^reiž, 

ber  )Hing,  Mm:,  Cig.,  DZ.;  —  lase  v  krožce 

zavijati,    bo^  .'paor  locfcil ,    Bes.\   —   2)  bQ§ 

ruiibc  Scheibdicn,   Cig  ,  Jan.,  Cig. (T.);   k. 

voska,    ein    runbc*  Stiid  3Bq(^^,   Cig.;  k. 

masla,  Z.;  —   3)   ber  JcIIer,   C;  —  4)  bte 

ciU"Opiiifd)C  Grbfdjeibc  (cvclamen  europaeum). 

Diet.,  (krošec,    Cig.,  Medv.  j  Rok.]). 
kr9Žek,  žka.  m.  dem.  krog;    i)  tlciner  ftrci;^, 

C:  ber  9iing,  Cig.,  Jan.;  —  2)  čine  runbe 

Sdieibe,  Cig. 
kr9Želj,   žlja,   m.  ba§  SBoummeffer,   ba§  9lft=^ 

nieiicr,   C/g-.,  Valj.  (Rad);  —  pogl.  krošelj. 
kr9Žen,    žna ,  adj.  S'rei§=,  freieformig,  Cig.\ 

krožni    oblok ,    bcr    91uiibbot^en ,    Cig.  (T.); 

krožni   dokaz,  "btl  ^\xXi{\>t\Vi\ž ,   Cig.fT.). 
kr9Ženje,  n.  'ba^  .^rcijen,  C;   bie  .ftrctebcjDC' 

giing,   bcr  .fticielaiif,  Cig.fT.);  bcr  Unilauf 

(,V  33.  be§  Q)elbe^),  C. 
kr9Žica,  /.  dem.  k  roža;  bal  Srinfgtal,  Miir., 

Cig.,  v[hŠt.;   dati  komu  krožico  vina,   Xpr.- 

Kre.^. 
krožič,   tn.  dem.  krog;  —  =  krompir,   Pohl. 

fKm.). 
krožilice, /./>/.  ein  Stenibilb:  bie®Iu(ff)cnne,  Z. 
krožilički,  m.  pl.  bol  Sternbilb  ber  ^fejabcn, 

M. 
krožitev,   tve,  /,  ba§  Srcifen,  ber  S?rei§(ttnf, 

Cig..  Jan. 
kr9ziti,  im,  vb.  impf.  \\  abrunben,  Mur.,  Cig.; 

—  repo  k.,  bie  Šiiibe  jd)alcn,  Z.,  Dol.;  — 
2)  žito  k.,  bae  Gictrcibc  rcitcrn,  Z..  C,  Lašee- 
Levst.fRok.);  —  3)  pesem  k.,  ein  iiicb  jd)Icd)t 
fingen,  Cig.;  3icime  ntod)en,  Z.;  kdor  pevcev 
peti  kaj  ne  ve,  Od  letnih  časov  kroži,  Prcš.; 

—  4)  umgeben:  v  ozadju  jih  (griJe  in  holme) 
krožijo   nizki   bukovi   in    gabrovi  gozdi,    Lj- 

Zv.;  —  5)  fid)  im  SUcife  bcmcgcn,  frcifen, 
Z.;   k.  z  glavo,  s  trupom,  z  rokami,    7'elov.; 

—  fid)  Ijerunitrcibcn,  »agiercn,  (^ig.,  .Jan.,  M.; 

—  loDicren,  ficn.^cn:  z  ladjo  k.  (polj.),  (-ig-- 
Jan.,  CigJT.j.  Zora;  —  '\\\  Umlauf  fcin, 
circulicrcn,   i.ig.,  Jan.,   C,  nk. 

kr9Žka,  /.  bic  .Urci'Sninjd)el,  (^ig. 

kr9Žnica,  /.  bic  Mrcižliiiie,    (^ig.,  Jan.,   Cig. 

(T.),   C,   Cel.fCcom./. 
kr9Žnik,    »1.  bcr  JcUcr,   Cig.,   Jan.,   M.,  nk.; 

—  čarodelni  k.,  bcr  Ibaumatrop,  Cig.fT.i. 
krožnina,  /.  bcr   ^lnc^cninl)alt   bc*    Mrcifc^, 

Cel.  rCeom.). 
krožnoscnčen,  čna,  adj.  !rei^fd)attig,   (^g. 
kroznosčnčnik,   m.  krožnoscnčniki,  frci'f)d)at 

tigc  's^olfcr,  Cig. 
kr9/.nost,  /.  bic  .Virci^fiimiigfcit,  Cig 


krp,  krpa.  adj.  ^art,  fcft,  compoct:  krpa  zemlja. 

ogr.-C;  —  prim.  krpek. 
krp,   krpa,  m.  p.sovka  staremu  človeku:    stari 

k.,  Spes.-Vra^. 
krpa,  /.   i)   ber   e^tidlappcn:    ber   SeiniDonbs 

%\x<i)-'  ober  ^cbcrflcrf;  krpo  prišiti;  —  2)  ber 

^(cdcn:   mačka  ima  črne  krpe,  ogr.-C. 
krpac,  adv.  imftaube,  Z. ;  —  prim.  it.  capace. 
krpač,  m.  bcr  ^lidcr;  črevljarski  k.,  ber  '^\\d' 

fdniftcr,   Vrt. 
krpača,  /.  bie  Stopfnabel,  Jan. (H.). 
krpačica,  /.  bic  J^liderin,  .Jan. 
krpatnica,  /.   i)  "baž  %{\d\\mmtx,  DZ.;  —  2) 

orodje,  s  katerim  se  izkopava  repa,  korenje, 

Dol. 
krpalnik,   m.  ber  Sieutlpatcn,    V.-Cig. 
krpanina,  /.  bo5  ©eflicfe,   Cig. 
krpanje,  n.  baši  j^Iicfen. 
krpar,   rja,  m.  =  krpač,   Cig.,  Jan, 
krparica,  /.  =  krpačica,   Cig.,  Jan. 
krparija,  /.  bie  5^'^'^^".  '^'^^  ^licfroerf. 
krparina,  /.  ber  J^idci^^ff)"-   '^'V- 
krpariti,  arim,  vb.  impf.  fic^  mit  bem  JHrfcn 

abgcben;  —  pfufd)cn,  Cig,  C. 
krpast,  adj.  gelappt,   Jan.;  k.  list,   Tuš.fB.); 

krpaste  noge.  Sappenfiifec,  Cig.fT.). 
krpati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  i)flirfen;  hlače, 

črevlje  k.;  streho  krpati,  bač'  "^a^i)  anlbcliern, 
jvihšt.;  —  2)  reifecn,  aufveiBcn,  Lasče-Erj. 

fTorb.j;  —  ein  .'pirtcnlpicl  jpiclcn,    bci  bem 

Grbe  aufgcriffcn  mirb,  Lašče-Levst.fRok.). 
kfpavec,   vca,    m.  ber  glider,    Mur.;  —  bcr 

*)3fn)d)cr,  M. 
krpavsati   se,    am  se,    vb.  impf.  fid)   jnpfen, 

C;  —  janten:   otroci   se  krpavsajo,  Gnts., 

krpčati ,  am ,  vb.  impf.  ftcif  mad)en,  ftfirfcn, 
Z.;  pogl.  krepčati. 

kfpec,  pca,  tn.  ber  2c^u^  (zaničlj.).  Zora. 

kfpek,  pka,  adj.  nam.  krepek;  ^tc\^,  jv^h Št,; 
—  ftnrf,  fcft,  X.'rf//-3/.,  \otr.;  krpko  platno, 
ftarfe  ^ciiuuanb,  Cig.;  k.  les,  fcftc^  $>oI,v  C; 
vsako  bolj  krpko  reč  neka  čudna  moČ  skupaj 
drži,  da  ne  razpade  v  svoje  prvine.  Vrtov. 
fKm.  k.). 

krpelj,  elja,  m.  i)  bic  3.^c>gclmilbc  (derma- 
nvssus  avium),  Staro  Sedlo- Erj.f Torb.) ;  — 
bic  i^il,^laul,  Cig.,  Mik..  Lašče-Erj.fTorb.); 
(krpvl),  Mik.,  Valj.  jRadJ);  —  2)  oni  ločeč 
pri  plužnih  kolesih,  za  katerega  drži,  kdor 
ravna  plug.  da  gre  jedno  kolo  zmerom  po 
jarku,  (krpcljl  BlKr.;  prim.  krepela  —  3)  bcr 
l:afd)cniHMtel,  (krpch  i-^/i.sV.-C. 

krpeli,  /./'/.  \)  bic  3citcnl)iJI,^cr  bc^  krplje  gc 
nointtcn  1110(51"'^,  Mit>.;  —  2)  bio  gnbclfoimigc 
Toppclbcid)fcl,  in  bic  ba*  l^icl)  gcfpannt  UMrb,C 

krpeljc,  /.  /'/.  i)  =^  krplje  2),  Danj./Po.tv. 
pi.'<.j.  v{lišt.:  —  2)  bcr  ^ij^ernc  ''^ogcn  am 
'!)rcfd)flegcl,  C.  v^^hšt. 

krp^ljen,  Ijna,  adj.  h  krpeljam  (krpljam)  spa- 
dajoč: krpvljni  ioccnj ,  baž  ScitenI)ol,\  bež 
Irngnc^c^  (krplje).  Danj.  (Posv.  p.). 

krpeljiti,  i-\]\m,  vb.  impf.  za  krpelj  držati  in 
ravnati  tek  kolescem  plužnim,   BlKr. 

krpelka,  /.    -=  krepekc.  bcr  .Uniiftcf,   C. 


krpenček  —  krslupati 


—  479  — 


krsmotati  —  krščanjenje 


krpenček,  čka,  m.  =-  poiilasica,  DoL\  —  prini. 

kepcn. 
krpetati,  am,   vh.  impf.   flicfcit,   C 
krpetina,  /.  stara  krpa.  M.,    '/.. 
krpezica,  /,  bcr  .Stlliittd,    Vvt.\    Mečeš  bratca 

in  sestrici)  S  kamcnom  in  krpezic«,  Lcvst. 

(/b.  sp.) ;   kratka  palica,    da  se  ž  njo  sadje 

klati,  Banjščice  ( (iuriš.J-Erj.  (Torb.). 
kfpež,   m.  biiv  JvlirfU'frt,  Z.;  krpcž,  trpež  kočo 

obdržava,    XprCif.  -  Kr,;    tudi:    krpež,    cža. 

I.jZv.,  Levst.fZb.  sp.). 
krpica,  /.  dem.  krpa;  pl.  krpice,  in  glecfc^en  ge= 

jrfiuittciterbunuoieroUtcr^ciibeltciciCiii^Iectcrl"), 

Mur.,  of^r.-C,   v^hŠt. 

krpiguz,  m.  bO'^  MlcttengraS  (tragus  racemo- 
sus),    C/if. 

krpina,  /.  ber  iiumpcn,  Mur.,   Ci^. 

krpinica,  /.  krpi  niče  so  zobčasti  ob  šivih  ra- 
ševnate  obleke  prišiti  traki  med  hribovci  v 
Savinski   dolini,   Pjk.fČrt.j. 

krplja, /.  i)  ber  Sc^uceic^ll^,  Cig.,  Jan.;  krplje 
so  prepleteni  obročki,  katere  si  na  noge  pri- 
vezujejo, da  se  ne  vdirajo  toliko,  kadar  po 
snegu  hodijo,  Sotr.,  Gor.,  Lašče,  Bolc-Erj. 
(Torb.),  Savinska  dol.;  popotovati  v  naj- 
hujši zimi  v  krpljah,  Cv. ;  krplje  navezati  na 
noge,  Zv.',  —  2)  pl.  krplje,  ein  9?et3  mit 
,Stt)ei  geboi]eneii  Seiteiilio!,^eni,  bie  .^ufanimcn^ 
geid)lQgcn  ba^fclbe  fcfiliefecn;  ež  bient  ,yiin 
Jrngcii  »on  ipcu,  Strof),  3trcii  u.  bgl.,  ^hlr., 
Kres,   v{hŠt.;  —  (o  velikih  ustih),    C. 

krpon9Žec,  žca,  m.  ber  33Iattfu^frebž  (apus 
cancriformis),   Erj./^Ž.). 

krpota,  f.  bae  glicftrer!,  ogr.-C. 

i.krpuca,  /.  ber  glidlappeu  (zaničlj.),  Jcin. 

2.krpuca,  /.  krpuco  držati  =  krputiti  se. 
Ig.  'Dol. J. 

krpiicanje,  n.  lia^  glicfen,  Cig.,  M. 

krpucar,  rja,  m.  ber  ^^lidtt,  ber  ^fujc^er,  Cig.. 
Jan. 

krpucati,  am,  i>b.  impf.  flicfett  (zaničlj.),  Mur., 
Cig..  Jan.;  kdo  bi  na  Martinji  dan  vbadal 
in  krpucal  I   Glas.;  —  pfujcf)en,  Jan. 

krpucnik,  m.  ber  ^^i^^r  (zaničlj.\  M.,  Levst. 
fZh.  sp.). 

krpuča,  /.  =  gruča,  Xotr.;  —  prim.  kopuča, 
klopuča, 

krpiičica,/.  tfem.  krpuča:  k.  leščnikov,  Xotr.- 
Levst.fRok.). 

krpiilja,  /.  =^  divja  koza,  bie  ®emie,  V.-Cig. 

krputiti  se,  utim  se,  vb.  impf.  =  jezno  se 
napenjati  (o  živalih),  Tolm.;  —  nam.  kre- 
putiti  se,  Lci'st.i'Rok.j. 

krsika,  /  =  krhlika,  bie  'SritcfitDeibe  (salix 
fragilis),  Laščc-Erj. (Torb.). 

krsikovina,  /.  =  krsika,  Lašče- Erj.( Torb.). 

krslipati,  am,  vb.  impf,  Buče(.Št.j-C.,  pogl. 
krslupati. 

krslepičiti,  Tčim,  vb.  impf.  ^=  krslopati,  Buče 
(Št.j-C. 

krslipa,  /.  (m.)  eiiie  triefougigc  ^erjon,  ogr.- 
C;  (nam.  krslupa:). 

krslupalica,  /.  tfaž  5(ugentriefen,  v^liŠU-C. 

krslupati,  am,  vb.  impf.  tnit  bem  2id)te  facfeln, 

C;  naglašati   je   menda:   krslupati:   prvi   del 


besede    je    morda    nastal   iz    ^kres";    prim. 

kresontati. 
krsmotati,   am.   vb.  impf.  =  krslupati,  Z. 
krst,  krsta  (krst,  Dol.),  m.  i)  bie  Joufc;  h  krstu 

nesti  otroka;  — =  sprejem  v  fantovstvo:  vina 

za  krst  plačati,  Zora:  —  2)  ber  CSI)rij't,  Jan.; 

tega  živ   krst  ne   ve,   bnši  tocif}  tcillC  Icbeilbc 

Gl)rii'teuieele ;    storil   bom,    če   je   le    živemu 

krstu  mogoče.  Zora ;  tega  ne  more  živ  krst 

povedati,  Jurč. ;  ni  božjega  krsta,  cž  i[t  feine 

Seele  ha,  C. 
krsta,  /.  bie  Jobteutru^e,  ber  Sorg,  »A-.;  — 

bie  JrullC :  krsta  peska,  Levst.  (Cest.) ;  —  stsl. 
krstan,  m.  =  kristan,  i>a^  ^^^fliiggeftell,  -lan. 
krsten,  stna,  aJj.  Jauf=;  krstno  ime,  ber  Jauf= 

name;  krstni  list.  ber  Janficftein;  krstni  oče, 

ber  laufpatfie,  Cig. 
krstibog,  m.  =  krstnik :  Ivan  krstibog,  Levst. 

rZb.  sp.j. 
krstilnica,  /.  bei   iaufbrunncn,   C. 
krstilnik,  tu.  ber  Joufftein,  M. 
krstilnjak,  m.  ber  Jaufftcin,  \ov. 
krstina,  /.  =    botrina,    C;   pl.  krstine,    ba# 

Jailfmal)!,   C;  (krstinje,  .Jan.). 
krstitek,  tka,  m.  bie  Jaufe,  Raič(Slov.)\  nav. 

pl.  krstitki,  bie  Tauf^anblung,  C;  tudi:  'baž 

2;aufma^I,  C. 
krstitelj,  m.  ber  Jtiufer,  ogr.-Let.,Valj.(Rad). 
krstiti,    krstim,    vb.  impf.  et  pf  (Mik.  I'.   9. 

/r.  297.,  jjr.)   i)   taufen;    otroka   k.,    za 

krščeni  svet!  =  um  ©ottev   miUcn!   Jurč.; 

—  2)  einen  9?amcn  gcben:  nelepo  k.  koga, 
Jurč.;  —  ■})  vino  k  ,  bcm  ?Sciu  (int  %a)t-) 
SSaffer  beimengen;  krščeno  vino;  —  tudi  kr- 
stiti, St. 

krstitka,  /..    C;   nav.  pl.  krstitke  =  krstitki, 

Jan. 
krstitva,  /.  bie  Joufbanblung,    C   DZ.;  — 

bie  'iliamengebung  {^.^.  bei  naturge|diid)tlicficn 

Cbjccten);  k.  po  zasluženih  možeh,  Erj.fl^b. 

sp.). 
kfstki,   m.  pl.  krstna  pojedina,   C. 
i.krstnica,  /.  bie  lobtenfammer,  Svet. (Rok.), 

Spod.  Idrija-Erj.  (Torb.),  Xotr. 
2.krstmca,  /.   i)  bae  Janfroaifer,   Mur.;  — 

2)  ber  Taufftcin,  Mur.;   kamenita  k..    Bes.; 

—  3)  ber  ilantiamftag,  Mur.;  krstnico  ob- 
hajati, Z.;   binkoštna  k.,   Cig. 

krstnfk,   m.   i)  ber  Jdufer;  sv.  .Janez  krstnik; 

—  2)  =  bajeslovno  bitje,  Savr.(Let.  188 J., 
loG.j;  prim.  kresnik  2). 

krsutati,  tam,  vb.  impf.  mit  bem  2it^te  furf)te(n, 
facfeln,   C;  —  pogl-  kresontati. 

i.krš,  kfša,  m.  1)  ber  %i{^,  C.;  na  nerodo- 
vitni krš  zemlje  nanašati,  SIS.;  —  prim. 
hs.  krš. 

2.  krš,  kfša,  m.  i)  ber  Straucfi,  Jan..  Fot.-M.; 

—  21  ber  auogeprefete  Jraubcuftorf  (=  koš), 
C,  Poh. 

krsčak,  m.  =  klobuk,  ogr.-C,  Valj. (Rad). 
krščan,   m.  =  kristjan,  Jan.,  ogr.-M. 
krščanka,  /.  =  kristjanka,    Valj.(Radj. 
krščanjenje,  n.  bie  ^cfcbnmg  ,yim  6f)riftenf 
tlniiiic,  C- 


krščanski  —  krtača 


—  480  - 


krtačar  —  kriih 


krščanski,  aJj.  d)ri|"tlid);  k.  nauk,  bic  Gfjliftcn- 
ki)n\  bcr  Matedii^niu^;  to  ni  po  krščansko, 
00'^  in  uiid)rt)'tlicf). 

krščanstvo,  «.  ba^  S^riftentt)um 

krščavanje,  ».  ha^  laiifcti,  -U. 

krščavati,  am,  vb.  impf.  tililfcn,  osir.  -  Mik., 
Valj. (Rad). 

kfščba,  /.  =  krstitva,   C. 

kršč^ncc,  nca,  m.  bcr  XdufIinC(,  Cig..,  Jan.,  C. 

krščenica,  /.  i)  bic  (£()ril"tin,  Mur.,  Jan.,  of^r.- 
C;  joh  tebi,  o  krščenik,  o  krščenica,  Guts. 
(Res.);  tudi:  krščenica,  Valj.fRad);  —  2  i  bie 
3^icnftlliagb,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Ljub., 
Xotr.;  v  tem  pomenu  krščenica  ali  krščc- 
n(i')ca;  —  hciv  9Jtabd)Cn,  (krščenica)  .\otr., 
Dol.-Lcvst.(Rok.). 

krščenik,  m.  ber  ©etailfte,  Mur.;  pobožni 
krščeniki  —  neso  radi  govorili  o  poganskej 
gnusoti.  Levat.fLjZv.J;  —  =  kristjan,  Guts., 
Mur..  .lan.,  Trub.,  Dalni.,  Krelj,  Jsvkr.,  Bas., 
Guts.fRcs.j,  ogr.-C,  Notr. 

kfščenje,   h.  =  krščavanje,  Mik. 

krščevatnica,  /.  bie  Jauffapcdc,   C,  Burg. 

krščevanje,  n.  bQ§  Xaufcn,  bic  2ailf()aubluitfl. 

krščevati,  lijem,  i'b.  impf.  tailfcil,  in  bcf  Sr= 
tficilung  ber  laufe   bcgrinen  fein;  —  vino 

krščevati,   IJZv.;  —   pri  m.   krstiti. 
kfŠEC,  šca.  m.  bcr  .ftic^,   C;  železni,  bakreni 

k.,  ber  ii'\']cn-',  .Hupfcrfie§,  Erj.fMin.). 
kršek,  ška,  adj.  ,^dl),  Jan.  (?) 
kršelj,    m.    i)  bie  ^''M''!'-   (pediculus  pubis), 

Mur.,   Cig..  Mik.,    SI  Gor  ;  —   2)    neki   črv 

v  živinskem  črevesu,  .\f.,  Valj.(Rad),  v{hŠt. 
kršeljica,  /.  bie  itod)  nid)t  tJoUgefogeite  ^^idi, 

Štrek. 
kršen,  šna,  adj.  i)  prčic^tic),  Z.;  bieber,  Dol.- 

Cig.;  —   2)  kršno,  ^lirtic),   C;  —  prim.  hs. 

kršan,  fcififl:  ttjader. 
kršin,   m.  bic  ^oUinic  (pollinia  grvllus).  Kras, 

Goriška  ok.-Erj.fTorb.J,  Štrek. 
krševina,  /.  [teilligcr  ^Boben,  SIN.;  —  prim. 

I.  krš. 
krševit,  adj.  ftcinifl,  Uod  WcriUIe,  C. 

1.  kršiti,  kršim,  vb.  impf.  bred)eii,  obbrcc^en, 
M.;  —  z  Golavca  se  krši  prst,  Inflcrt  fid) 
ab,  Levst. ('Močv.J ;  )d)mdlern,  M.;  založnino 
k.,  bic  Eoiition  {dimiilcrn,  DZ.;  pomoč  k. 
komu,  I.cvst.t Pril.j;  (fiiitrofl  t()lin:  k.  po- 
nižnost,  (lv.\    —    prim.  krušiti   in  hs.  kršiti. 

2.  kršiti  se,  kršim  se,  vb.  impf.  \\d)  Clllpor= 
jtrdubcii  (uon  ^cbcni),  Z.;  fid)  briiftcii,  .fan.; 
—  prim.   2.  krš. 

kr.sje,  H.  bo*  StcinflCroUc,   Cig.,   ('..,    Sov. 
kršljikovec,  vca,  m.  neka  vinska  trta,  Jarcnina 

(.št.)-Erj.(Torb.)\  bic  rQud)fnrbiflc  3'"""ct« 

traubc,   Trumm. 
krt,  krta  (krt.   Dol),   m.  bcr  TOiluHmirf  (talpa 

europaea):  boji  seilne\a  kakor  krt;— slepi  k., 

bcr  blinbc  Waulmiirf  (talpa  caeca),  zlati  k.,  bcr 

(MolbllKillduiirf  (talpa  inaurata),   Krj. (/..). 
krtdč,   m.,  Danj.-.\fik.,  pogl.  krtača, 
krtača.  /.  1)  bie  33urftc;  —  2)  bcr  SBolIfaiiiin, 

Mur.,  Jan.,  Savinska  dol.;   —    prim.   nem. 

bic  ,HarbStfd)C,  lat.   carJuus,  ^iftcl. 


krtačar,  rja,  m.  bcr  'i^iirftcubiuber,  Cig.,  Jan.; 

—  ber  ftarbdtjd)citniad)cr,  Cig. 
krtačenje,  n.  bai  iBiirften. 
krtačica,  /.  dem.  krtača. 

krtačiti,  ačim,  vb.  impf.  i)  biirfteti ;  obleko 
k.;  —  2)  tarbdtfdjcn,  Mur.,  Cig.;  volno  k.,  Z. 

krtar,  rja.  m.  ber  SJiautourpnger,  Cig..  C. 
Gor. 

krtati,  am,  vb.  impf.  =  škrtati,  Fr.-C. 

kftec,  tca,   m.  dem.  krt. 

krtek,  tka,  m.  dem.  krt;  i)  fleincr  2)JaulrDurf; 

—  2)  bcr  ^ImcifcnlDiuc,  Cig. 

i.krtica,  /.  i)  =  krt,  Mur.,  Fre_r.(F.J;  — 
ba§  '*JJtauliuiirf6iucibd)en;  —  2)  bie  Sd)er= 
lliau^  (hvpuJaeus  terrestris),  Frey.(F.j,  Št.; 

—  3)  =   roka  (šaljivo),  Dol. 

2.krtica,  /.  :)  ber  .Enoten  am  ©arii :  nit  v 
krtice  gre,    C;    —    v   krtice   iti.    hoditi,    fid) 

Ijinter  bcn  C^reii  fraticn,  ^appeln,  Cig.;  — 
zabrekla  žila  na  nogi,  bie  varix  ber  4^eiieu, 
Podkrnci-Eij.fTorb.J ;  —  nam.  krotica. 

krtice,  /.  pl.  bQ§  Staff^ofj,  Cig.;  au^gerobete^ 
2Bur-icht)crt,  Z. 

krtičiti  se,  Tčim  se,  vb.  impf.,  Slom.,  pogl. 
krotičiti  se. 

krtiči,  tn.  pl.  neke  sani  z  debelimi  kratkimi 
saninci,  na  katere  debeli  konec  dolgih  debel 
nalagajo.   Gor. :   (morda  nam.  kratici  ?). 

krtina,  /.  bcr  iltauluntrf^tjaufcn. 

krtinjak,  m.  bcr  il1iaulruurf$f)aufcn. 

krtinovec,  vca.   m.  =   krtinjak,  Mur.-Cig. 

krtiš,   m.  ciii  53iiid)cl  ^J{aud)tabQf,  SlGor.-C; 

—  prim.  madž.  kotes,    C. 
krtišče,  n.  =  krtinjak,   Cig. 
krtnica,  /.  bie  5J{aiiIiuurf§fafle,  C. 
krtnina,  /.  =  krtina.   Gor. 
krtorovina,  /.  =  krtina,   C. 

krtov,  adj.  ''))la\\[\v\\x\'i-'\  v  krtovi  deželi,  im 
©rabe,  v  krtovo  deželo  iti,   ftcrbcii. 

i.krtovica,  /.  bie  lliauluntrf^^grillc  (grvllo- 
talpa),  Kras-Erj.  (Torb.). 

2.  krtovica,  /.  Cig.,  Jan.,  Valj. (Rad),  pogl. 
krotovica. 

krtovina, /.   i)  =:  krtina,  Zil.-Jarn.(Rok.J; 

—  2)  ba«i  WauIunirf§fcII,  Cig. 
krtovinjak,   »1.  =   krtina,   C,  Npr.-Kres. 
krtovinovcc,  vca,   m.   =  krtina,   I^k.(Črt.). 
kftovka,  /.  bii'^  5.1(auIunirfvliicibd)Cii,  Cig.,  Jan. 
kruc,  m.  ciii  tiid)tiflcr  '■i^iufdjc,  v^lišt. 

1.  krucelj,  cl)a,»i.  olter,  gebcugt  ciul)ergcl)cnbcr 
ma\n\,  C. 

2.  krucelj,  clja,  m.  ber  Gi^o.sapfcn,  Re^.-C., 
/,H.-Jarn.(Rok.);  —  prim.  knuicelj. 

krucati,  am,  vb.  impf.  gcbcugt  cinl)crgcl)eii,  C; 

fid)  licigcii:    cvetje,    trava,    seno  kruca,  ako 

se   ne  p(»kosi,    \'rsno-Erj.(Torb.). 
krucljati,   am,   vb.  impf.  gcbcugt,  fd)loerfofIifl 

ciitl)crgc()cii,  ('. 
krugla,  /.  bcr  Mriig,  .^feg.  -  Mik.,  Diet.,  C; 

eno  kruglo  medu.  Dalm.;   lončena   posoda 

za  vodo,  A'r. ;  — prim.  bav.  krugci /.,  Levst. 

(Rok.). 
kruh,  kruha,  m.  1)  t>ai  '?)rot;  domač  k.,  bflv^ 

.•pau^brot;  črn,  bel  k.,  Sc^roarj-,  aSJcifebrot; 

belega    kruha    pijan  =  kdor   se  prevzame. 


kruhar  —  kriihovec 


481  — 


kraka  —  krušen 


ker  se  mil  predobro  ijoJi,  LjZv.;  mlad  k., 
frifd)  gcOacfoiiCv  "iBrot,  C/.i,"..  Jan.,  C;  mali 
k.,  bfr  '•4>fcff'"i'fiirf)Cii,  bor  .'oonii^fucfjcii ,  C/ir., 
Gor.;  črstvi  k.,  bcv  ^Hucbiicf,  C;  veseli  kruh, 
(ki  ga  svatje  ali  botre  dele),  Pjk.  fC.rt.) ; 
moCni  k.,  bil'?  ?i}cilmad)t§  obcv  S^icifoiiiiVo 
bvot,  C.  Št.-PjkJČrt.  J 3.);  nebeški  k,.  biv3 
.\"timiltcbotn'0t;  —  Koder  solnce  teče,  povsod 
kruh  se  peče,  Nprcg;.-C..;  iz  te  moke  ne  bo 
kruha,  barnu§  tuirb  nid)t'§:  —  bcv  Uiitcrlialt, 
tici^  l?lu§fpnnncn ;  bcraški  k.,  \>(\i^  'il3ettlcibrot ; 
ob  svojem  kruhu  živeti,  Dom  eigcilCll  "inn"^ 
bicitltc  (ebcn,  M.;  iti  s  trebuhom  za  kruhom, 
lUld)  'iBvot  gc^Clt,  Cig.;—2)  .stari  kruh,  hai> 
'iViutterfoni  (secale  cornutum  [claviceps  pur- 
purea]),  SlGor.-Eij.fTorb.J;  tudi :  ba§  ®eil5= 
blatt  (lonicera  caprifolium\  Št.-Krj.(Torb.j ; 

—  stari  ali  božji  k.,  ^bic  £)cdenfiridie  (loni- 
cera Kvlosteum),  y\hŠt.-C.;  —  zeleni  k.,  bcv 
©pf)eil,  C;  bogčev  k.,  =  božji  kruhek,  zajčja 
detelja,  bcr  Igiafcnftce  (oxalis  acetosella),   C 

kruhar,  rja,  m.  i)  bev  ^rotiicrfiiufcr,  bcr  i^ia^- 

bader,   T'.  -  Cig.,  C.  Let. ;  —  2)   bcr  Srot= 

Sfiopftafer  (anobium  paniceum),  Erj.fŽ.). 
kruharica,  /.  bte  ^rotucrfaufertti,  Cig.,  C. 
kruhamica,/.  ba§  Srotmagajin,  Levst.fPril.); 

bic  '^^rotbau!,  Cig. 
kruhavec,  vca,  m.  človek,  ki  ima  dosti  kruha: 

čič  ne  da  nič,    delavec    je   kruhavec,    Valj. 

(Rad). 
kruhec,  hca,  m,  dem.  kruh. 
kruhej,  171.  =  kruhek,  Jan.,   C,  Slom. 
kruhek,   hka,  iti,  dem.  kruh ;    haž  licbc  58rot, 

M.;  mali  k.,  bcr  ^fcffcr=   cbcr  iioniijtiidjcu, 

Cig.,  Gor.:  "oa--.  3udcrbri:)t,  Cig.;   božji  k., 

bcr  .S^afenflee  (oxalis  acetosella),  Dol. 
kruhič,  »z.  :=  kruhek;  —  ba6  ^Scifibrot,   C 
kruhoborec,   rca,   »h.  ber   nitr  um  fcin  "Hn^-- 

tommcn,  fein  53rot  fid)  bcmiibt,  C,  nk. 
kruhobgrstvo,   u.  ha^  atiitgcn   um  bav  'Hu^'- 

tomrneu,  C,  nk. 
kruhodajen,    jna,    adj.  93rot   gebenb:    kruho- 

dajni   nauk,  boč'  ^Srotftubium,    Cig.,  Jan. 
kruhodavec,  vca,   m.  bcr  'i^iflcgeoater,   Cig. 
kruhodavka,  /.  bic  '!l>flcgcniutter,  Cig. 
kruhojedec,  dca,  m.  bcr  33rotcffer,  Cig. 
kruhopgčica,  /.  bic   ^rotbddcrin,   bic  '•^ia^- 

biidcrin,  BlKr. 
kruhop^čiti,  pečim,  vb.  impf.  ^^rotbader,  ^;iila^= 

bddcr   fein    (kruh  peči  za  prodajo) ,    BlKr., 

jx'-,hšt. 
kruhopfčlja,  /.  bic  ^Srotbddcrin,  Ljublj.  ok. 
kruhopek,  peka,  m.  bcr  'sBrotbnder,  ber  ^lati= 

biidcr,  Habd.-Mik.,  Jan.,  Dalm. 
kruhopfkovica,/.  bic  93rotbdrfcriu,  Habd.-Mik. 
kruhop^kinja,  /.  bic  ^rotbdderin,  Dalm. 
kruhov,  adj.  33rDt»;  kruhova  skorja,  bic  Srot= 

rinbe;  k.  močnik,  ber  SSrotbrei,  Cig. 
kriihovec,  vca,  m.  i)  jed  iz  kruha.  Valj.  (Rad), 

Notr.;  ber  iBrotbrei,  Cig.;  bie  SSrotjuppc,  C; 

—  2)  gcmcugtc^  ®etrcibc,  \'.-Cig.;  —  =  meh 
žita  za  kruh,  Gor.-DSv.;  —  v;)  bcr  S^rot- 
bauni,  Cig.,  Jan.;  pravi  k.,  ed)tcr  ^rotfrudjt 
bainn  (artocarpus  incisa),  opični  k.,  ber  ?(ffcn= 
brotfrud)tbaum  (adansonia  digitata),  Tuš.fR.J. 

Slov. -nem.  slovar. 


kruka,  /.  1)  bic  .Sturbd,   C,  x'^pšt.;  —  2)  bic 

Cdiicujodifritmniuug,  C. 
krukla,  /.  bic  Mritdc,  .^feg.,  Jam.,  Goriš.;  — 

\z   nem. 
krukniti,    kruknem ,    vb.  pf.  fic^    ncigeit,   5U= 

)ammeu|infcn,  C,  Vrsno-Erj. (Torb.) ;  —  pnm. 

krucati. 
kriil,   m.  ba§  ©cgruuse,  Jan. (H.). 
krulba,  /.  bQ§  ©ruujeu,  Jan.JH.). 
krule,  et:..  n.  \i(xi  Sd)meiu,   Čb.- Valj.  (Rad). 
kruleč,  Ica,  m.  i)  bcr  (Siruu.^er,  Z.;  —  2)  ber 

fdiiDnIbeuartigc  Stuurrf)a()u  (trigla  hirundo), 

Erj.(Z.). 
krulincati,  am,  vb.  impf.  grun.^cu  (o  mladih 

prašičkih),  M.,  Sotr. 
I.  kruliti,  im,  i'6. />«/'/.  gntu,^en  ;  svinje  krulijo; 

—  fodcrn:  po  trebuhu  mi  kruli,  Cig.,  Jan., 
jviliSt.;    nič  v  ustih    ■ —    kruli    po    črevesu, 

Xpreg.-./an.(Sloi'n.) ;  —  baljcn  itiom  33irf= 

l)af)n),  Cig.;  —  girren:  golob  kruli,  Z. 
1.  kruliti,  im,  vb.  impf.  Ocrftiimmcht,  Meg.-Mik. 
krulivec,  vca,  tn.  bcr  ©runjcr;  —  ber  SSaud)^ 

rebncr,  Valj.  (Rad). 
kruljati,  am,   vb.  impf.  ^iutcu,   Cig. 
kruljav,  adj.  lol^m. 
kriiljavec,  vca,  m.  ber  So^^me. 
kruljavost,  /.  bie  2af)m^eit. 
kruljenje,  n.  ba§  ©ranjen;  ha^  GJefoIIcr;  ba§ 

©cgirrc. 
kriimpast,  adj.  =  šantav;  — prim.  bav.  krump. 
kriimpež,  m.  ber  Sreujlc^nabel  (loxia),  Cig., 

Jan.,   Frey.(F.). 
krumpiška,  /.  =  krompir,  o gr.- Valj.  (Rad). 
kruncati,  am,  vb.  impf.  Ijinfen,  C  Z.,  Polj.; 

—  prim.   krucati. 

kruncelj,  clja,   m.  ber  Gi^gapfcn,   Cig.,  Jan. 
krunec,  nca,  m.  bcr  lSi§,^apfcu,  Jan. 
krunkelj,  kija,  m.  birfcr  ^^riigel,  C;  ber  SIo§, 
Cig.;  krajši  odžagan  kos  celega  hloda.  Dol,; 

—  enttornter  S[)fai§foIben,  Bole,  Km  -  Erj. 
(Torb.);  prim.  krontej;  —  {ba^  ^rumm^olj, 
Leskovca  pri  Litiji-  Strek. [LjZv. J ;  iz  nem., 
Štrek.lArch.]), 

krupa,  /.  bic  ©erftengraupe,  Cig,,  C. 

krupi,  /.  pl,  ber  §agel,  C. 

krupica,  /.  i)  ber  §agel,  Meg.,  C;  —  2)  bcr 

©ricž,  C,  Bes.;  bie  @er)'tengroupe ,  C;  — 

prim.  češ.  krupice. 
krušar,   rja,  m.  bcr  93rotbdder,  ber  93rotoer= 

fdufer,  Cig.,  Jan.;  pridne  gospodinje  in  skrbne 

krušarice,  Vrtov.  (Km.  k.). 
kriišarica,  /.  bie  ^rotbddcrin,    bie  ^rott)cr= 

fdufcrin,  Cig.,  Jan.,   C;  pridne  krušarice  fn 

krušarji.    Vrtov,  f Km,  k.). 
kru.šariti,  arim,  vb.  impf.  Srot  Perfaufcn. 
krušček,  čka,  m.  dem.  kruhek.    Valj. (Rad). 
krusec,  šca,  m,   i)  dem,  kruh,  ba§  S3riJtd)cn, 

Cig.;  —  2)  ber  ^:8rotbcttIer,  C.^ 
krušen,    šna,    adj.   \)  ^rot-;    krušni  dar,  bic 

■iBrotipcube,  Cig.;    krušno  drevo,   ber  SBrot- 

baum,  Cig.,  Jan,;  krušna  peč,  bcr  58odofen, 

Cig.,  Jan.,  Levst,(Pril.);  —  krušni  oče,  bCr 
.  9id^rWatcr;  krušna  mati, bic3icf)mutter:  krušni 

roditelji,   LjZv.;   krušna   pijanost,  ber  9Jfut^= 

iuifie  infolgc  bc^  SDf)Iftanbe'3,  Z.;  —  2)bxoU' 

31 


kriišiti  —  krvaveč 


—  482  — 


krvavenje  —  krvol9Čnica 


rei<^,  Cig.;  kadar  je  leto  mušno,  je  tudi 
krušno,  Erj.(Torb.j;  krušen  kraj,  krušni 
ljudje,  Z. 

krušiti,  krušim,  vb.  impf.  i)  tioit  cinem  ^artcit 
(SJegenftonbc  Stiide  abliiicn,  in  Stiidc  bremen, 
broctelu,  Cig.,  Jan.,  nk.:  —  k.  se,  jic^  in 
Stitcfen  oblojen,  Jan.;  apno  se  kruši ,  bcr 
Salt  lošit  fid)  ab,  Z.;  fid)  au#riil)icn  fooni 
©etreibe),  Cig.;  lan,  proso  se  kruši,  fdllt 
au^,  Z.;  —  2)  ernd^ren,  erlialtcn:  k.  koga, 
Jam.,  Cig.,  C;  k.  se,  fid)  crbaltcn,  ftc^  cr= 
na^rcn,  C;  kako  se  bomo  letos  krušili,  ker 
ne  žita?  v{hŠt.-C.;  sam  se  kruši,  cr  tierbient 
feinen  Untcr^alt  fclbff,  SlGor.-C. 

krušljiv,  iva,  adj.  brodelig,  Jan. (H.). 

krušnar,  rja,  m.  bcr  SrotDertaufcr ,  Levxt. 
(Sauk). 

krušnarica,  /.  bie  SSrotoerfaufcrin :  ponuja 
kakor  k.  hlebec,  Lašče-Levst.fRok.J. 

krušnica,  /.  i)  i>a^^  58rottnc^,  t)a§  2ijc^tuc^, 
Mitr.,  Cig.,  Jan,  St.;  krušnico  razprostreti. 
Slom.;  — 2)  ber  33rotforb,  Jam.,  Cig.,  Jan.; 
slamnata  pletenica,  v  kateri  se  kruh  hrani. 
Dol.;  —  3)  =  krušna  mati,   Cig. 

kriJšnik,  m.  i)  ber  9ld^rt»ater,  Z.;  krušniki, 
bie  ^flegeeltern,  Cig.;  —  2)  ber  ^rotefjer, 
ZgD.;  dovolj  krušnikov,  malo  delavcev.  Z.; 

—  3)  ^  krušnjak,  Mur.,  Bes. 
krušnjača,  /.   haS    93rottuc^,    baž    Jijc^tuc^, 

Mur.,  Mik. 
kriišnjak,    m.  ba»    58rotbe{)altni§,    ber   33rot= 

jd)rant,  Mur.,  Cig.,  Jan. :  bie  ^rottammcr, 

kajk.-Valj.(Rad);  —  ber  53rotforb,  Poh. 
krut,  kruta,  adj.  ^artljevjig,  graujam,  ftrenge, 

Jan.,  nk.;  —  hs. 
krutež,  m.  ber  Unmenfd^,  ber  2Bijtf)eric^,  SIN., 

Bes.;   —  prim.  krut. 
kfv,  kr\T,  /.  =  kri,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Hrušica 

v  htri-Erj.(Torb.),  na  v\hodu-Mik. 
krvanja,  /.  neka  krvavordeča  olika,    Rihen- 

berk-Erj.  (Torb.). 

krvar,  rja,  m.  ber  S3Iutt)ergieger,  -V.;  bcr  2t) 
rann,  Mur. 

krvarina,  /.  ba»  33tutgc(b,  .Jan.;  —  hs. 

krvariti,  ari  m,  vb.  impf.  ^(ut  tJCrgic^cn,  blutcn 
niad)cn,  Z.,  ogr.-M. 

krvarstv9,  n.  bic  33lutt()at,  Ravn. 

krvast,  adj.  bintig,  ogr.-M.;  —  bfutortig,  C; 
blutfarbifl,  ogr.-C. 

krvat,   ata,  adj.  bUltrcid),  Mur.,   C. 

krvatost,  /.  bie  i^ioUbliitigfcit,  M. 

krvav,  ava,  adj.  blutig;  ves  k.,  gon,^  bintig; 
krvava  rana;  krvava  klobasa,  bic  ^lnttunr)"t; 
krvava  bolezen,  bcr  "sBlntgang,  Trub.-M.;  — 
krvava  sodnija,  sodba,  bodi  'sBIntgcridjt,  Cig., 
Jan.;  krvavi  oiicr,  bic  ;'Kid)tbiiI)lie,  Cig.; 
krvavo  znamenje,  bcr  iliidjtplol.^,  Ravn.-Cig.; 
krvavi  denar,  bož  'iPlntflelb,  C;  —  krvavo 
potrebovati,  potreben  biti  česa,  ctlUO^  ill 
^o^cm  (VJrabc  bcnot^igcn;  to  si  je  krvavo  za- 
služil, 

krvaveč,  vca,  »1.  1)  neka  vinska  trta,  Štrek.; 

—  2)  ba<>  ^artt)eu  (hvpericum  perforatum), 
Ben.-E.rj.(Torb.);  —  •<)  bcr  UJlutftcin,  Erj. 
{Min.).       . 


krvavenje,  n.  ba§  iBlutcn,  bie  93lntung. 
krvaveti,  im,  vb.  impf.  blutcn;   rana  krvavi. 
krvavica,  /.   i)  bie  Š(ntti»ur[t,  Meg.,   Mur.. 

Cig.,  .Jan..   C,  Ravn.fAbc.),  Vrt.;  —  2)  bie 

^Intbcutc  (6ci  ^fcrbcn),  Mur.,  Cig.;  —  3) 

ber  33lntflu)^,  Jam.,  Jan.;  bie  rotf)e  JRuljr, 

Cig.;  —'4)  einc  ?lrt  ^l^firfid),  C;  —  neko 

jabolko.  Razdrto  pod  Sanosom-Erj.(Torb.). 
krvavika,  /.  neka  hruška  z  rdečim   mesom, 

BlKr. 
krvavina,  /.  ber  931utflcd,  Jan.  (H.). 
krvaviti,    avim,  vb.  impf.  blutig  ntad)en,  mit 

■iBlut  befleden,  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
krvavka,  /.  bie  iBlutbirne,   Cig.;  —  neka  bre- 

skva      okolo   kosti    rdeča,    Rihenberk  -  Erj. 

(Torb.). 
krvavnica,  /.  i)  bie  ^aemorr^oiben,  Cig.;  — 

2)  bic  ^^lutbirne,  C. 
krvavoglav,  glava,  adj.  blutfopfig,   Cig. 
krvavomočenec,   nca,    m.  ha^   Sc^ttabclfrout 

(geranium  Robertianum),   Cig. 
krvavos9dnji,  adj.  (£riminal%  ;^alšgeric^tlic^, 

Cig. 
krvca,  /.  detn.  kri,   C,  Prip.-Mik.;  bratovska 

k.,  Zora. 
krven,  vna,  adj.   i)  58(ut-;    krvna  gruda,  bcr 

331utfuc^en,  Cig. (T.);  kr\-no  rdečilo,  ber  «lut^ 

farbftoff,  Cig.  (T);  —  2)  btutreic^,  Jan.,  M., 

Dol. 
krvin,   m.  =  vinika,   C;  —  prim.  korbin. 
krvina,  /.  bcr  331uttud)en,  Cig. 
kfvkast,  adj.  blutartig,  C. 
krvnat,    ata,    adj.  bluticic^,  DoDbliitig,  Mur., 

Cig..  Jan. 
krvnatost,  /.   ber   SBIutreic^t^um,   bie   SJoII' 

bliitigfeit,  3/«/-. 
krvnica,  /.    i)  krvna  žila,   Cig.,  Jan.;  —   2) 

bcr  7ylodenftdubling,  bcr  "iSoBift  (Ivcoperdon 

bovista),  Mur.,   Cig.,  Jan.,   Tuš.(R.). 
krvnik,  »i.  1)  bcr  §eu!cr,  Jan.,  Zv.;  —  2)  bcr 

cinc^  SJiorbcŽ  Sdiulbigc,    Mur.;  —  3)    "tia^ 

Sd)iJUtraut  (chelidonium   majus),   Cig. 
krvnina,  /.  ba^  ."bcnfergdb,  .Jan. 
krvniški,  adj.  ."jScntcro  ,  Jan..   C. 
krvnjak,  m.  'bai  !!j3lutgcfdfj,  Mur.,   Cig. 
krvožisten,  stna,  adj.  blutrcinigcnb  (prav.  nam. 

-čistilen,   Cig.,  Jan.). 
krvočistiten,  tna,  adj.,  Cig.,  Jan.,  pogl.  krvo- 

čisten. 
krvočTstnik ,    »1.  ba>3  G)runbf)eil   (hvpericum 

androsaemurft),  Z.,  Mcdv.{Rok.). 
krv^jnica,  /.  neka   hruška,  Šebrelje (Goriš.); 

ljubljanska    ok.- Erj. (Torb.);   —  pogl.  kra- 

vajka. 
krvolakomnik,  »i.  bcr  iBlutjiluger,  .S7.V. 
krvollj,  lija.   m.  bcr  'iMutftUf.V  Jan.,   \ov. 
krvolga.  /.  bcr  ^i^lntflni^,   Jan.(fl.). 
krvolitjc,  n.  hai-  'iMntucrgiefjcn,  Cig.,  IV/, 
krvolja,  /.  bic  rnflic  '){ul)r,  Kor.-.Jam. ,  krvolja 

(»krvola")  ali  griža,    Jarn.(Sadj.);  —  nam. 

krvolija? 
krvoločen,  čna,  adj.  bhitbtirftig,  graujam, C»y.. 

Jan.,  nk. 
krvol^čnica,  /.  bte  ^lutbiir[tigc,  bic  granjamc 

Ttirnunin,  Cig..  .Jan. 


krvol9Čnik  —  krvotgčnica 


483 


krvotok  —  ksenija 


krvol9Čnik,  >«.  bcr  ^(utbiiijtigc,  ber  ijiaiijanic 

■Il)ranit,   O/r.,  Jan. 
krvol9Čnost,  /.  bic  'iBliltilicr,   C7i>-.,  Jan.,   C. 
krvolok,  loka,  m.  bcr  5Jlutburftifle,  bcr  55Iut' 

{)iiub,    flrniijamcr  Ji)raun,   Cig.,  Jan.,  3/., 

kajk.-  Valj.  (Rad). 
krvol9ŠtvQ,    n.  bic   'Sliihiicr,    iiraitjnmc   Jt)^ 

raniici,  Cig.,   Jan.;  —  bic  i8lutt(}at,    kajk.- 

1  'alj.  (Rad). 
krvoliižen,  žna,  adj.  krvolužna  sol,  ba§  Sfut  = 

laiu]cn)Ql5,  C 
krvomešnja,  /.  bie  93hlljcfianbc,   Cig.;  —  hs. 
krvomlečen,  čna,  adj.  mit  blutiger  5JJild) :  -čna 

krava,  Z. 
krvomlecnik,  m.  ber  .s>innermo()n,  Cig. 
krvom9Ča,  /.  \)a-i  ^5Iiltl)arncn,   Cig.,  Jan. 
krvom9Čen,  čna,  adj.  blutl)ariicnb,   Cig.,   C; 

k.  vol,  BlKr.;  —  ott  33(utflu)e  (cibcnb,  Jam., 

Cig. 
krvom9Čiti,  močim,  vb.  inipf.  33Iut  fjamen,  Z., 

C. :  —  bcn  93httfluj§  f)Qbcn,  Cig. 
krvoni9Čje,  n.  taš:  ^ihttf)arnen,  C. 
krvom9Čnica,  /.  ber  Stord)id)nabeI:  travniška 

k.,  ber  SBieien=Stor(f)jd)nQbeI  (geranium  pra- 

tense),   Tm.fR.J;   krvava  k.,    bo^  33(ut!raut 

(g,  sanguineum),    Ttiš.fB.),   Gor.;  —  tudi: 

\i(X^  Scfjodfraut    (chelidonium  maius),   Cig., 

Medv.fRok.);  —  neka   goba,    ki  jo  surovo 

jedo,  Dol. 
krvomok,    moka,   m.  ha^  S3Iutf)arncn ,    Cig., 

.lan.;  črmast  k.,  miljbranbarligee  'šBlut^arncn, 

Strp. 
krvom9ka,  /.  'aai  iBIut^amen,  ber  5B(utgajig 

(be)oubcr5  bom  ^-8ief)),  C.  Gor. 
kr\'om6lža,  /.  t>a^  'iBlutmildien,  Cig. 
krvopija,   m.  ber   93lutiaugcr,  ber  23(utf)unb, 

Cig..  Jan.,   Nov. ;  —  hs. 
krvopiječ,  jca,  m.  =  krvopija,  nk. 
krvoplah,  plaha,  adj.  b(utjcf)eu,   Cig. 
krvoprelitje,  »j.  baž  StutOcrgic^en,  Afur.,  Cig., 

Jan.,  nk.;  —  stsL,  hs. 
krv9sečen,  čna,  adj.  blut^orticnb :  krvosečna 

žival.  Poli. 
krvoses,   sesa,   m.  =  vampir,    ber  58amplir 

(phvUostoma  spectrum),  Cig.,  Jan.,  Erj.fŽ.J, 

BlKr. 
krvosramen,  mna,  adj.  blutfd^anbcrifc^,  >/«;-., 

Cig.,  Jan. 
krvosramnež,  m.  =  kn-osramnik,   Cig, 
krvosramnica,  /.  bie  33hltjd)anbcrin,  Jan. 
krvosramnik,  m.  ber  58tutjd)anber,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
krvosramnost,/.  ==  krvosramstvo,  Miir.,  Cig., 

Jan.,  Zv. 
krvosramstvo,  n.  bie  93Iuti'(^anbe,  C. 
krvosfden,  dna,  adj.  bditbiirftig,  Mur. 
krvošnica,   /.   ba^   Spcrbcrfraut   (geracium), 

Medv.  (Rok.J ;  (menda  nam.   krvosečnica). 
krvotek,  teka,  m.  ber  93hltumlauf,  Jan. 
krvot9Čec,  čca,  m.  ber  i)cnfer,  ogr.-C. 
krvot9Čen,    čna,    adj.   on   ^Btutflujž    leibenb, 

Mur.,  Jan.,  M.;  krvotočna  žena,    C. 
krvot9Čiti,   točim,  vb.  impf.  58Iut  (jamcn,   C. 
krvot9Čnica,  /.  golbene  9(ber,  C. 


krvotok,  tfjka,  m.  bcr  il3lutflu|5,  Mur.,   Cig., 

Jan.,  Danj.-.Mik. 
krvotvcjren,    rna,  adj.  btutbllbcilb,   Cig. (T.); 

krvotvorna  živila,  btutbilbcubc  'JJaI)nmg§[toffe, 

Erj.fSoni.). 
krvozmesje,  n.  bic  33Iuticf)aiibc,  Levst.(Nauk). 
krvož^jen,    jna,   adj.  blutbiirflig,  Mur.,  Cig.. 

Jan.,  nk. 
krvoželjen,   Ijna,  adj.  bUitgierig,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
krvoželjnost,/,  bie  ^hitgier,  3/«»-.,  Cig.,  Jan. 
kfza,  /.  i(^tcd)te-?  SJJefjer,'  Cig.,  M.,  Dol. 
kfzati,  am,  vb.  impf.  mit  cinem  )(^(ec^ten  3[fJeffer 

id)ncibeu,  Z.,  Dol. 
kfzence,  n.  dem.  krzno,  Habd.-Mik. 
kfzma, /.  otroke  v  krzmi  imeti  =  hudo,  ostro 

jih  imeti,  BlKr. 
krznar,  rja,  m.  ber  ^itrfc^ucr. 
krznarica,  /.  bie  f  iirfc^ncrin. 
krznarija,  /.  =  krznarst\o. 
krznariti,  arim,  vb.  impf.  ba#  ^iirfc^Iier^onb' 

mcrf  bcfreiben,  Cig.,  Jan.,  M. 
krznarnica,  /.  bcr  iviirfc^nerlaben,  Cig,,  Jan. 
krznarski,  adj,  ^\xx\i)\\tX' ;  k.  šiv,  bieS"iirjd)ncr= 

tialjt,  Cig. 
krznarstvo,  n.  "itaž  ^itric^iter^aitbmerf. 
krznaš,  m.  'Hai  ^eljt^ier,  h.  t.-Cig.(T.), 
krznina,  /.  bie  9{auf)iDore,  bie  f  iirfcftnerttjare, 

Cig, 
kfzniti,  im,  vb,  impf.  getle  jubereiten,  gerben: 

kože  k.,  Navr.(Let.). 
krzno,   n,  rau^gareg  ged,  "i^as,  ^iir)d^nerlcber, 

Mur.,   Cig.,  Jan.:  —  ber  %tV^,  Habd. 
krznovina,  /.  bie  ^iirld)tiertuare,  Jan. 
krž,  kfža,  m.  =  storž,  ber  grud)ttoI6en,  Polj,; 

ber  3lPfe"  11"  9?abeI[)Ol5,  Cig.;  smrekov  k., 

ber  5id)teui"tric5el ,  Nov. -C;  —  ber  Mai^- 

!o(bcii,    BlKr.,  Notr.;  —  ber  S3roti'trie5el, 

Guts.,  Mur.,   Cig. 
kfzati,    am,  vb.  impf.  rezljaje  kvariti,  Litija; 

—  prim.  krzati. 
krže,  4ta,  m,  jc^edigcr  £č)ž,  Gor. -Cig. 
kfžek,  žka,  m.  =  hrček,  Mur.,   Cig', 
kržetija, /.  bog  J^rei^geric^t,  LjZv,,  Dol.;  — 

prim.  križatija. 
kržic,   iča,    m.  dem.  krž:   i)  ber  33rotftriejet, 

Guts.,  Jan.,  M.,  Ro^.-Kres;  —  2)  \iak  ©au* 

brot    (cvclamen    europaeum),    Plužna-Erj. 

(Torb.). 
kržilj,  m.  bie  ^odinie  (poUinia  grvUus),   Pe- 

drovo  nad  Rihcnberkom-Erj.(Torb.). 
kržišče,  n.,   Cig.,  pogl.  križišče  2). 
kržljati,  am,  vb.  impf,  =  rezljaje  kvariti,  Li- 
tija; —  prim.  kržati. 
kržljav,  ava,  adj.  berfiimmert,  jtocrg^aft:  k. 

otrok,  Bes,;  kržljavo  grmičje,  Let.;  rastlin- 

st\-o  je  redko  in  kržljavo,  5LV.;  — prim.  hs. 

kršljav,  kržljav,  berfiimmert. 
kržljavec,   vca,  m,  §n)erg(}after  5[IZcnfc^,  Trst. 

(Let.). 
krŽ9l',  m.  ber  ftrug,  Jan.;  —  prim.  kravža. 
krŽ9la,  /.  orbinarcr  Xf>onfriig,  Laško  (Št,). 
kseben,  bna,  at^;.  na  levi  strani  idoč:  ksebni 

konj,  "na^  Sattel^fcrb,  Jan. (H,). 
ksenija,  /.  eine  %xt  Sinngebid^t,  bie  3£enie. 


ksilografija  —  kiifa 


—  484 


kufač  —  kuharičiti 


ksilografija,  /.  Icsorcstvo,   bic   Xt)logiap:^ie, 

Cii:.(T.). 

kteri,  pron.  =  kateri. 

kub,    m.  bet  eubu?  (math.),    Cig.(T.),    Cel. 
(Ar.). 

kubatura,  /.  bic  Gubatur,  bic  eubieruug  (math.), 

Cig.(T.). 
kubičen,    čna,  adj.  SubiN,  Cilbticf),  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.J,   Cel.fGeom.J,  nk. 
kubovati,  ujem,  vb.  impf.  (pf.)  cubicrcn,  Cig. 

(T.). 
i.kuc,  m.  ba^i  iiicinntic^c  ®Iieb,  SlGor.-C. 
2.kuc,    »I.  bie   SSeCe,    Rei.-C;   voda    dela 

kuce,  Z. 
kuc-kruh,   w.  nekak    kruh,  ki  ga  peko  o  bo- 
žiču,   Št.,    Pjk.fČrt.   1 3.);    —    prim.    nem. 

„£-tu^clbrot",  Savv.fLct.  i8H'J,  q[.). 
kuca,  /.  bic  luciblic^e  3d)am,  M.,  Notr. 
klicati^  am,  vb.  impf.  ben  ^Scflattuugeact  aihi-- 

libcu  (bc).  »on  Ifiieven),  BlKr. 
klicati  se,  cam,  čem  se,  vb.  impf.  ^S>eIIcn  idjla- 

gen:  morje  se  kuca  (kuče),  /?e{.-C.;  — prim. 

kucniti.  (?) 
kucek,    cka,  tn.   i)  bet  ^unb,  ogr.-C;  —  2) 

=  prašiček,   Goriš,- F.rj. (Torb.);  —   3)  bie 

gruc^t    bcr    .'derbftjeitlojc  (colchicum   auui- 

mnale),  Spodnja  Idrija-Erj.fTorb.). 
kucin,  »J.  bcr  .'6unb,  C. 

kucniti,  kucnem,  vb. pf.  =  prekucniti,  Mur.,  C. 
klica,  /.  ba§  33iiidie(,  ber  Sc^opf,  bie  Cuafte, 

C;  —  bic  ®Qrbc,  Mik.fEt.). 
kučati,    im,    vb.  impf.  ^oden,    faiicm,   Jan., 

C.  jvihŠt.;    ded  kuči  za  pečjo,   C;   megla 

kuči,  bcr  ^JJebel  tiegt  niebcr,  C,  Z. 
kuček,    čka,    m.   i)  bev  Žtunb,    Z.;  —  2)  bcr 

iiunb^^ai    (sqiialus  canicula),    Erj.fZ.);  — 

prim.  kucek    i). 
kučet,   m.,  Mur.,  Danj.-Mik.,  pogl.  kolčet. 
kučevje,  n.  coll.  33iti^cl  »on  33Iiitcn,  Samcn 

n.  bgl.,  Hal,-C.;  —  prim.  kuča. 
kučiti  se,    im  se,  vb.  impf.  nicbcrt}Ocfcn,    Z., 

CaffVest.  I.  1 38.). 
kučje,  H.  =  kučevje,   C. 
i.kučka,  /.  dem.  kuča;  bo§  93iijd()el,  SlGor.- 

C;  ber  33nfd)cn,  v{hŠt.-C. 
2.  kučka,  /.  bic  .S*iiinbin,  Jlnišica  v  l.^tri-Erj. 

(Torb.).' 
■^  kučka, /.  dem.  kuca,  Levst.(Rok.). 
kučkast,  adj.  bnjc^ig  (n.  pr.  o  cvetju),   C. 
kučkovnat,  adj.  »ofl  53iiicf)c(  (j.  93.  (£amen= 

biifcbcl),  C. 
kučma,  /.  1)  bic  ^^?cl,^nuit\c :  —  2)  bie  58ogeI= 

baiibc,  ber  Sd)opf,  v{hŠt.-C. 
kučmar,  rja,  m.  i)  bcr  ^l>oI,^ntutu'nl)(inb(cr,  Z.\ 

—    2)  bic  3J?ii^enrobbc  (phoca  crislata),   Erj. 

(Z.). 
kučnat,  adj.  =  kučkast,   C. 
kuditi,  im,  vb.  impf.  riigcn,  tabcin,   Guts.,  C; 

—  iicridjniiiljcn,  Prip.-Mik. 
i.kufa,  /.  bo«  Sdirijpfgla«,  bo'?  2d)ropff)orn, 

Mcg.-C,  Mur.;  —  bcr  'Cliitcnfcldi,    C;  — 

prim.  I.  kupa. 
2.  kijfa,  /.   1)  bo*  Ciiobrnt  (,v  ^-H.  in  farbigcn 

.Vllciberftoffen),  C. ;  —  bo«?  (Satreou  im  .Uovtcn 

jpicl,  Mur..  Cig.,  Jan..  SV.-C;  —  2)  spleteni 


lasje  na  glavi,    kajk.- Valj. (Rad);  —  prim. 

2.  kupa. 
kufač,  m.  dolgonos  človek,  kajk.- Valj.  (Rad). 
kufast,  adj.  guabritliert,  C. 
kufer,    fra,    m.   ==  baker,   bo§  Supfer;  —  iz 

nem. 
kufica,  /.  =  kupica,  "na^  XrinfgIo§,  ber  93ec^er, 

C;  —  baž  Sd}rctpf^ovn,  Guts. 
kufič,  »1.  bcr  Xcdcl  bei  einct  'i!&t\\\pxt\\i,jvihšt.; 

—  prim.  2.  kufa. 

kiifka,  /.  =  kukma,  ogr.-C. 

kufrast,  adj.  =  bakren,  fupfern;  — prim.  kufer. 

kuga,  /.  bie  Seudje,  bie  %i\i:  živinska  k.,  bie 
3Sict)fcud)e ;  goveja  k.,  bic  9iinberpcft,  bic  iJi.iier= 
biirre,  Cig.;  sramna  k.,  bie  Suftfenc^c,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  bie  ^BcjC^dlfeud)C,  DZ.;  smrdi, 
kakor  kuga,  C;  —  prim.  nem.  (dial.)  bie 
.<itoge  =  ^eft,  Mik.(Et.). 

kugast,  adj.  fcudienartig  ,0'g-. 

kugla,  /.   =  krogla,  (iz  nem.). 

kugopazen ,  zna,  adj.  kugopazna  komisija, 
bic  Scnd)encommiifion,  DZ. 

kugosleden,  dna,  adj.  =  kugopazen,  DZ. 

kugosopen,  pna,  adj.  pcftboudienb,  Šol. 

kuguvar,  m.  bcr  omcrifQnt)d}e  Some,  ber  itu' 
guar  (teliš  concolor).   Erj.  (Ž.). 

kuha,  /.  i)  ba§  itodjcn,  bic  jSo^erei;  drv  v 
kuho  potrebujemo,  Ravn.(Abc.) ;  kuhe  se 
učiti,  toc^en  (ernen,  Xov.-C.;  na  kuho  iti, 
hoditi,  qI§  Sod)in  an§f)elfcn  gC^cn,  SlGor.; 
za  kuho  mora  biti  studenčnica,  C. ;  kuha 
in  peka,  LjZv.;  kuha  =  kuhanje  žganja, 
DSv.;  —  bcr  53rau,  bos  ©cbrciu,  Cig.,  Jan.: 

—  2)  vse,  kar  se  navadno  kuha  za  ljudi  in 
za  živali,  posebno  za  svinje,  n.  pr.  repa,  ko- 
renje, zelenjava  itd.;  v  malin  prinesti  za  kuho 
in  kruh,  DSv.;  kuho  (korenje  in  repo)  po- 
rvati  na  polju,  5/.V. ;  —  &doč)tc^,  C;  kuha 
iz  žita  storjena.  Diet.;  —  3)  kolikor  se  en- 
krat skuha,  Valj.(Rad);  krompirja  za  eno 
kuho,  Lcvst.(Rok.). 

kuhača,  /.  bcr  .ftodiloffcl,  bcr  fliiiljrlofjcl,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Št. 
kuhačika,  /.  =  kuhača,  Mursko  polje-Vest. 
kuhakn,  Ina,  adj.  jum  Jtodjcn  gctjorifl,  S?od)% 

Cig..  M. 
kuhalica,  /.    največja    vročina ,    bie    'Sd^roiilc, 

.SVno  \cče-Erj,  (Torb.). 
kiihalnica,  /.    i)   bcr   fipdjlijffcl;    (kuhalnica, 

Št.);  v  kuhalnico  dajati,    bci  .'ood^citcn  Wc 

)d)cnfc  gcbcn,   Cig.:  —  2)  bie   3d)icnc  ber 

Topfcr  (bic  iiipfc  lutu  inncn  ,^n  cbncn),  Cig. 
kiihalničnik,  m.  biK'  Mt>d)Ioffclbrctt  obcr  ^Blcd), 

Cig. 
kuhalnjak,  m.  bcr  .Siod)tt>pf,   C. 
kuhalp,  n.  bcr  Mod)npparat,  Jan.,  DZ. 
kuhanje,   n.   1)  biu^  .Slodjcn;  —  2)  ©cfodjtc*, 

Cig. 
kuhar,   rja,   »1.  bcr  Sfod);  bcr  .Siiid)ei!mciftcr, 

Trub.;  veliki  k.,  bcr  .Hiidicnmcifter,  mali  k., 

bcr  Unterfod),  O,!,'. 
kuharčtk,  čka,  dem.  kuhar,   Cig. 
kuharica,  /.  bie  Mi^d)in. 
kuharičiti,   fčim.  vb.  imvf.  Modiin    icin,   OV.. 

Jan. 


kuharja  —  kiijati  se 


—  485  - 


kujav  —  kukavičen 


kuharija,  /.  bie  Jtod)erci. 

kuhariti,  arim,  vb.  impf.  Jlod)  fcill,  Cig.,Strek. 

kuharnica,  /.  =  kuhalnica  i),    Tohn. 

kuharski,  adj.  ilod)-;  kuharske  bukve,  t>Q§ 
itodlbiidi. 

kuharstvQ,  n.  bic  Soditiinft,   Cig.,  Jan. 

kuhati,  kuham,  x'b.  impf.  todicit:  jedi  k.;  v 
(na)  mehko,  trdo  kuhana  jajca,  IDcid),  I)Ort 
gejottcnc  ©ier;  ali  ga  kuhaj  aH  peci,  nič  ne 
pomaga  =  an  i^iu  ift  .'popfcu  uiib  9J{aIs 
ferlorcn,  Cig.\  nisem  ne  kuhan  ne  pečen, 
id)  tucife  nid)t,  Uiorau  ic^  bin;  k.  se,  !od)cn 
(intr.):  jedi  se  kuhajo;  —  žganje  kuhati, 
"iBranttucin  brcnuen ;  pivo  (ol)  k.,  i8ier  braiieit ; 
smolo  k.,  'ipcc^  fieben;  oglje  k.,  J(ioI)Icn  bieit= 
Itett,  Cig.,  Erj.dib.  sp.J;  apno  k.,  bcil  šlait 
au^brennen,  Cig.;  perilo  k.,  |ed)tcln,  Cig.; 
—  huda  vročina  me  kuha,  c?  ift  mtv  )ef)l" 
j^ei^,  Erj.fl^b.  sp.J;  grozdje  se  kuha  v  hudi 
vročini  =  zori,  jv{hŠt,:  —  (v  srcu)  k.  jezo, 
sovraštvo,  ^om,  ibaiv  ^egen;— k.  kaj,  etiuo'? 
firiitcn,  Dort)abcn;  nekaj  se  kuha,  man  I}at 
Ctluaž  UOV;  (prim.:  Savla  je  kuhalo  mašče- 
vati se,  Ravn.J;  —  prim.  stvn.  chohhon  iz: 
coquere,  Mik.fEt.). 

kuhavec,  vca,  m.  ber  3^1^11^^)  (min.),  Cig.(T.). 

kuhclj,  hlja  (heljna),  vi.  kuheljni  so  to,  kar 
tlancati,  Dol.,  Xotr.;  v  kuheljne  iti  =v  bo- 
tri no  iti,  Xotr. 

kuhinja,  /.  bie  ^Ut^e;  —  prim.  st\'n.  chuhhina, 
Mik.  (Et.). 

kiihinjica,  /.  dem.  kuhinja. 

kuhinjski,  adj.  ^iid)cu=,  !ud)eiinuifeig;  kuhinj- 
ska posoda,  ba^  Sud)cnt3CJc^iiT;  kuhinjska 
sol,  ba§  ^Dd)ial5;  —  kuhinjska,  bie  ftiidiett^ 
magb;  služiti  za  kuhinjsko. 

kiihinjstvo,  n.  ba§  ftiidicnrocfcn,  Jan. 

kiihinjščak,  m.  ^iai  Siid)cnoortud),  C 

kuhlja,  /.  bei-  tod)(oTfcl,  3/.,  SlGor. 

kuhljaj,  m.  kolikor  se  enkrat  kake  jedi  pri- 
stavi :  k.  ječmena,  moke,  Senožeče  -  Evj. 
(Torb.). 

kuhnja,  /.  kar  se  kuha,  pos.  okopavina,  ^ad' 
friidjte  (krompir,  repa  itd.),  Podkvnci-  Erj. 
(Torb.);  vsak  dan  lonec  kuhnje  za  uboge 
pristaviti,  Vrtoi>.(Sh.  g.);  —  =kuhan)ečmen, 
GBrda- Erj.  (Torb.);  —  vse,  kar  se  kuha 
prascem  v  krmo,  Koborid-Erj .(Torb.). 

kuhovina,/.@efod)te§,  Nov.- C. ;  bet  ?(biub,  Str. 

kuhta,  m.  ber  Slud)cnjuttge,  C,  Mik. 

1 .  kuja,  /.  bie  »iinbin,  Cig.,  M.,  BlKr. ;  tudi 
psovka  za  žensko,  BlKr.;  —  prim.  hs.  kuja. 

2.  kuja,  /.  'baž  8c^motIen,  ber  Jro§,  Cig.,  Jan., 
C;  pusti  ga,  da  ga  kuja  mine,   Gor.-Z. 

kujatnik,    m.   ber  ©d)moQntinte( :    ob  koncu 

službenega  leta  hodijo  posli  v  kujalnik,  = 

kujajo  se,  Notr. 
kujalo,  n.  ber  Sd)ino(Ienbc,  Cig. 
kujanica,  /.  'ba^  Sct)nceglodc^en  (galanthus  ni- 

valis),  Se\a>ia-Erj.(Torb.). 
kujanje,  n.  baž  Sd^moIIcn. 
kiijast,  adj.  jum  Sc^moHen  geneigt,  launifc^, 

Miir.,  Cig.,  C. 
kujati  se,  am  se,  vb.  impf.  fc^mofleii,  mudcn; 

jic^   »ueigern  ettDož  58er)proc^ene§  511  t^un; 


eiiicii  i^ertrag  riidgangig  511  mad)eu  fud)cii, 

Ravn.-Mik.;  =  kutiti  se,  ba^  ''JJcft  meibcil,  C 
kujav,  adj.  511111  Scl)iuo(Ieii  gcticigt,  eigeitfiuiiig, 

trotjtopfig,  Alas.,  Cig.,  Jan.,  Č.,  Bes. 
kujavec,  vca,  m.  ber  Sc^moIIer,  ber  J^to^fopf, 

Cig.,  Jan.,  C. 
kujavica,  /.  ba§  3d)ino(Ie:i,  ber  XrD^,  Z.,  ZgD. 
kujavka,  /.  bie  Sd)molIcnbe,  Z. 
kujavost,  f.  bie  ^JJcigung  ^um  Sc^moIIen,  Jan., 

Bes. 
i.kujež,  m.  ber  Stiifefopf,  Jan. 
2.kujež,    m.^  =   kovač:    Da   turški    kujež    si, 

poznam,   Cb.-  Valj. (Rad). 
kuj9n,  m.  ber  Sc^iirte,  ber  Sujon. 
kujsa,  /,  i)  =  kusa,  bie  £tiiilbin,  v^liŠt.,  kajk.- 

Valj.(Rad);  —  2)  iia^  3d)lueind)en,  Štrek. 
kuk,  »1.  i)  bie  Unfe,  Pot.- Cig.;  —  2)  =  kuka, 

C. 
klika,/,   i)  ba?'  Snject,  Cig.,  vihšt.;  —  baei 

25>iiriiid)cn,  v:[hšt.;  —  ber  SingeiucibeiDunu: 

kuka  me  je,  ic^  fy\be.  58auc^grimmen  (nav.  le 

v  otročjem  govoru),jv^hŠt.;—  2)  ba§i  8c^tt)ein, 

Z.,  Štrek. 
kukača,  /.  =  kukavica  i),  kajk,- Valj.  (Rad). 
kukalce,  n.  dem.  kukalo,  SIS.,  DZ. 
kukalnica,  /.  ber  ©lldfaften,   Cig.,  Jan. 
kukalnik,  m.  =  kukalnica,  Jan. 
kukalo,  n.  f(eine»  ^erlpectib,  ber  ©uder,  Cig., 

Jan.,  Nov.-C;  gledališčno  k.,  boži  Dperngta^, 

Znid.,  Sen.  (Fi\.). 

1.  kukanje,  n.  ba§  ©efd^rei  bež  ^ududž. 

2.  kukanje,  n.  X)<x^  (^uden. 

kukast,  adj.  traurig,  biifter,  C,  Z.;  kukasto 
gledati,  Z.;  kukasto  vreme,   C. 

1.  kukati,  am,  vb.  impf.  i)  jc^rcien,  tt)ie  ber 
Siltdud;  kukavica  kuka;  —  2)  trourig,  be- 
triibt  feiii,  C. 

2.  kukati,  am,  vb.  impf.  gudeit,  fpa^en; —  iz 
nem. 

kukav,  adj.  traurig,  biifter,  C;  kukavo  vreme, 
Z.,  Hal. -C;  —  efenbtid),  erbarmlidi,  Jan., 
Nov.- C;  —  prim.  hs.  kukav,  kukavan, 
traurig. 

kukava,  /.  ein  in  Sd)Iud)tcn  oerborgener,  ein= 
famer,  fpiirlid)  beroobuter  Crt,  Lašče-Levst. 
(Rok.);  bie  SBiifte,  Hip.-C,  Drobt.-C;  na 
povelje  božje  bodo  po  kukavah  skriti  po- 
koro delali.  Skrinj. 

kukavec,  vca,  m.  'itn^  ^nabenfraut,  bie  SRag= 
trurj  (orchis  Morio),   Tiiš.(R.). 

kukaven,  vna,  adj.  jammerlid^,  Jan.;  —  mi)- 
miittjig,  C;  —  prim.  kukav. 

kukavica,  /.  i)  ber  itudud  (cuculus  canorus); 
čopasta  k.,  ber  ^aubeufudud,  Cig.;  —  2) 
bie  SududeUdjtnefte (hchnis rtos  cuculi),  v^h- 
Št.-C;  —  baž  Sliabeufraut  (orchis  Morio), 
Polt. -Erj.  (Torb.j;  kukavice,  Crd)ibeen:  če- 
ladasta  k.,  !^efiuartige  JRagniur^  (orchis  mi- 
litaris),  dvolistna  k.,  jmeibldttrige  Stagiuur,^ 
(orchis  bifolia),  širokolistna  k.,  breitbldttrige 
9?agit)Ur5  (orchis  latitblia),    Tuš.(R.). 

kukavičati,  am,  vb.  i>npf.  njie  ber  .TUldud 
fc^reien,  C. 

kukavičen,  čna,  adj.  =  kukavičji.  Z.,  Kr. 


kukavičji  —  kukuričnjak 


486  — 


kukurikati  —  kumej 


kukavičji,  adj.  Kurfucf^-,  Jan. ;  kukavičja  roža, 
=  kukavica  2),  bie  Kucfucf^IidjtJielfp,  C. 

kukec,  kca,  m.  i)  ber  Jro^fopf,  bie  ^^obten- 
uf)r  (anobium  pertinax),  Erj.(Z.);  —  2)  ber 
^inflerrouint,  Št.-C;  —  3)  =  prasec  („na 
Goriškem  je  navadno  ta  žival  črna")  Rihcn- 
bcrk-Erj.(Torb.i,   Vrt. 

kukelj,  kija,  m.  bie  ©cfe,  ber  3SinfeI,  ber  ^\p\, 
ogr.-C;  (kukčl,  kla,    Valj./Radjj. 

kukljat,  ata,  adj.  edig,  ogr.-C. 

kukljfn,  adj.  =  kukljat,  ogr.-C. 

kuklj^vje,  >i.  coll.  bie  Gden,  ogr.-C. 

kukljica,  /.  bie  ftapu.^c,  (kuklica)  Jan.;  — prim. 
it.  cucuilo,  bie  .^apu,^e. 

kukma,  /.  ber  Scf)Opf,  Jan.,  C,  Trst.  fLet.J; 
k.  na  kapici,  Zora;  ber  Scftopf  ber  58o3eI, 
vihšt. :  —  ba^  gamcnbiiid)el  (,v  Š.  Dom  .Ulee), 
SlGor.-C;  —  baž  jd)ppfartifle  (5nbc  ber 
Strol)bacf)firfte,  ogr.-C.\  —  bie  juiammeu' 
i^eroidelten  ^Šeiberjopfe  am  Sopff,  C.,  Ščav.; 
omožene  so  si  zvijale  kite  v  kukmo,  Pjk. 
(Črt.). 

kukmak,  m.  ber  gelb-,  SSIottcrpilj  ober  S^am= 

pignon  (agaricus  campestris),  Meg.,  V.-Cig., 

Tuš.fR.J;  —  iz  nem.  kucken-mucken,  LjZv. 
kukman,  tn.  =  kukmak,  Ilal.-C. 
kukmanek,  nka,  m.  =  kukmak,  Fr.-C. 
kukmanka,  /.  =  kukmak,  Diet.,  Fr.-C. 
kukmast,  adj.  jt^opfig,  mit  grobem  Sd)opf,  C; 

kukmasta  kapa,  Spes.-Vra\;  —  getiittt,  bop= 

pelt  (DOtl  S(iitett) :    kukmasti   fajgcljni ,  v^/i- 

Št.-Pjk.fČrt.). 
klikniti,  kuknem,  vb.  pf.  nicberf)odeil,  Fr.-C, 

CaffVest.  I.  1 38. j;  juiammcnjinfcii,   Št.- Z. 
kukor^kati,  am,  vb.  impf.  fra^en  (t)om  Ž)a^n), 

ogr.-  Valj.(Rad). 
kukorica,  /.  =  koruza,  ogr.-C. 
kukorišče,  n.  =  koruzišče,  ogr.-C. 
kukovača,  /.  =  kukavica  i),  kajk.-Valj.(Rad). 
kukovati ,    ujem ,   vb.  impf.   jd)reicn    tuie  ber 

.^udlld:  kukavica  kukuje,  ^^'pes.-Vra^. 
kiikovica,  /.  ber  2Biirinftidi  am  .'["»ol^c,  bej.  in 

cinem  '^a\\t,  C.,jv{hŠt.,  Sv.  LncijafGoriš.J- 

Štrek.fLet.) ;  —  prim.  kukec  i). 
kukovič,   m.  ber  Sd)necbaII   (viburnum  sp.), 

Gorica  -  Štrck.  (LjZv.). 
kukovička,  /.  einc  9lrt  fj^barcr  ®d)ttjamm,  C. 
kukovičnik,    m.   bavJ    i!3ergtuol)(nerlei    (arnica 

montana),    Mcdv.  (Rok.);   (kokovičnik,    TitS. 

IR.I). 
kukovnisčnik,  m.  =  kukovičnik,   C. 
kukucati,  am,  vb.  impf.  =  kukati,  Rc^.-C. 
kukukati,    kam,   čem,    vb.  impf.    frf)rcicn   \vie 

ber  ,<iudiid,  C. 
kukiila,  /.  bie  SfapUj^c,  Cig.;  —  prim.  lat.  cu- 

cullus,  it.  cucuilo. 
kukulica,  /.  dem.  kukula,  Jan.,  C. 
kukumer,  mra,  m.  ■=^  kumara,    C. 
kukumra,  /.  =  kumara,   Celje- C. 
kukurek,  m.  bie  frf)tt)Qrj\e  ^Jlie^'»uiir,^  (hellebo- 

ru.s  nigcr),  (»kokovjek"  menda  nam.  „kukur- 

jek"  I)ict.-.\fik.fF.t.J;  prim.  hs.  kukurek,  ku- 

kurijek,  Idjiuar^e  ^JJic^imivi^). 
kukunca,  /.  —--  kukorica,  ogr.-C. 
kukuričnjak,  »j.  =  koruznjak,  ogr.-C. 


kukurikati,  kam,  čem,  vb.  impf.  frd^eit  (Oom 
i>af)n),  (-ig.,  ogr..  Hal.,  Rei.-C. 

kukurjast.  adj.  =  kukurjav,   C. 

kukurjav,  adj.  frau§,  Habd.-Mik.,  C. 

kukuruza,  /.  =  koruza,  Dol.-C. 

kukuvača,  /.  ^  kukovača,  kukavica,  Habd.- 
Mik. 

kukuvati,  am,  vb.  impf.  =  kukovati,  kukati: 
kukavica  kukuva,   C. 

kulisa,  /.  bie  ©eitenroanb  auf  33ii^neii,  bie  Sou- 
lifje,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.;  za  kulisami,  ijinkr 
ben  (Soitliffen,  nk. 

kulj,  kulja,  adj.  mit  Derftummelteu  .tiornern 
ober  oljne  :gorner,  v^hŠt.-C. 

kulja,  /.  =  kuljava  krava,   C. 

kuljača,  /.  =  kuljava  krava,  C. 

kulja.st,  adj.  =  kuljav,    C,  Z. 

kiiljav,  adj.  i)  »erftiimmcU,  C;  mit  tierftiim' 
mcltcn  .lii^rnern:  k.  vol.  C;  mit  ^erab-  ober 
gegcncinanber  gebogenen  §orneru,  C.;  — o^ne 
^oruer:  kuljavo  govedo,  SlGor.;  —  2)  := 
gologlav,  o^ne  ^aare,  C;  —  o^iie  ."oaarjopfe 
(o  ženski),   C;  —  prim.  rus.  kuljavvj. 

kuljavec,  vca,  m.  ein  Cc^§  o^iie  )g6rner, 
SlGor.;  —  ber  friippel,  C 

kuljhača,  /.  =  kuljača,   C. 

kuljhati,   am,   vb.  impf.  bie  ž)oare  ftiifeen,  C. 

kuljhav,  adj.  glatitopfig,  v{hšt.;  taifl,  tatjitopfig, 
C. ;  —  mit  gcituiuem  Jpoor,  C 

kiiljič,   m.  =  kuljav  vol,   C. 

kuljiček,  čka,  m.  dem.  kuljič  (^kulček"  =  te- 
liček, K  r  Gora  J. 

kulminacija,  /.  =  vrhovanje,  bie  SutmillOtioit 
(astr.),    Cig.fT.J. 

kultra,  /.  =  kolter:  konjska  k.,  bie  Sc^abrade, 
Re:[.-C. 

kultura,  /.  olika,  omika,  bie  Sultur. 

kulturen,  rna,  adj.  Gultur-. 

kulturon9sec,   sca,   m.  ber  CEultiirtragcr,  nk. 

1 .  kum,  klima,  in.  ber  Sliimmcl,  Cig.,  Mik., 
Vy^liŠt.-C., jv{hŠt.;  po  čem  je  kumr  —  pra- 
šajo  šaljivo  človeka,  kateri  dremljoč  kima? 
Lašče-Levst.(Rok.). 

2.  kum,  m.  =  boter,  Mnr.,  Cig.,  Jan.,  kajk,- 
\  'alj.  (Rad). 

i.kuma,  /.  =  botra,   Cig..  Jan.,  kajk-  Valj. 

(Rad/. 
2.  kuma,  /.   ber  .'oiinb,  bie  Ipitiibin,   C;   ber 

!!8niieriiliimb,   V.-Cig. 
kumara,  /.    bie  (Murfe   (cucumis   sativus);  — 

konjska  k.,  bcr  ^.^'fcrbcfame,  ber  JRoj^fenc^cI 

(phcllandriumaquaticum),C7/,'.,  Mcdv.(Rok.); 

—  prim.  nem.-dial.  gugkumer,  lat.  cucumis, 

Mik.(Ft.). 
kumarar,   rja,  »j.  bcr  ©urTen^dltblcr,   Cig. 
kiimarnst,  adj.  fliirfenformifl,   Cig.,  Jan. 
kumarica,  /.  dem.  kumara;    kumarice,   HeinC 

(^lufeii. 
kiimaričen,    čna,   adj.   pon   (fleincn)    ©urfcii: 

kumarična  oniaka. 
kumba,  /.  =  kamba  i),   Štrck. 
kumčc,  eta.  n.  hai  <^atf)enfiiib,  ber  Iiiufliitg, 

.yfnr..  Mik. 
kumčck,  čka,  »i.  dem.  kumek,    Valj.(RaJ). 
kumej,  »I.  =  kum,  M. 


kumek  —  kuna 


—  487  — 


kunadra  —  kupa 


kumck,  mka,  m.  dem.  2.  kum,    Valj.(Rad). 
i.kiimen,   mna,  m.  =  i.kiim.  kumena,   Cii^. 
2.  kumcn,   mna,  m.  ciii  ^l^oiipruitfl  bfim  C^foii, 
bci"  a\v  Siti  bieitt,  BlKr.;  —   prim.  kumcn. 
kumena,  /.  gemcincr  Riimiiiel  (carum  carvi), 

7iiš.'R.J,  Gor.,  Tolm. 
kiimer,  mra,  m.   i)  bte  1'Jagcrfcit :  od  kumra 
slabeti,  Lašče-Levst.fRok.J;  —2)  eilt  magcrcr 
Wen)c^,    Valj.  (Rad). 
kumes,  I.  adv.  oufrecJ}t,   cmpor,  ogr.-C;  ku- 
mes  stati,  aufrecf)t  fte^en,  ogr.-C,  .Mik.;  — 
II.  pracp.  C.  gen.    iibcr   —    ^iiuiuf :    kumes 
glave  moje,   C,  Mik. ;  („ctn  buitflcž  SOBort", 
"Mik.fEt.J). 
kumica,  /.    i)   dem.  kuma;    —  2)    tticibHc^c§ 
^l.HltI)cntinb,   C;  skrbela  je  za  svoje  kumice, 
Cv. 
i.kumič,  m.  ha^  ^atijcntmb,  C. 
2.  kumič,  m.  ber  Sunillicl  (carum  carvi),  Mur., 

Mik..  vihŠt.-C. 

kumin,  m.  ber  SummcI,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.; 

navadni  k.,  gemeiner  Sitmmcl  (carum  carvi), 

Tuš.fR.j;  divji  k.,  ber  3Eieientummcf,  Cig.; 

zamorski  k.,  )d)tuar3Cr  ^ummet  (nigella  sativa), 

Cig.;  —   prim.  it.  comino,  lat.  cuminum. 

kumina,  /.  =  kumena,   Cig.,  Jan.,  C,  Josch. 

kuminast,  adj.  fummelorttg :   kuminasta  oka- 

menina,  ber  Šiimmelfteitt,  Cig. 
kuminov,  adj.  Siimmel*,  Cig.,  Jan. 
kuminovec ,   vca  ,   m.  ber   f  imtmelbranttuein, 

Cig.,  Jan. 
kuminovica,  /.  ba§  Siimntelroaffer,  Cig.,  Jan. 
kumlnovka,  /.  bie  Sitnimelbirne,  Cig. 
kumiti,    im,  vb.  impf.  ju  ©eDotter  bittett,   Z., 

Jan.  (H.). 
kiimkati,  am,  vb.  impf.  =  kunkati,  grimjen, 

Vest. 
kumovati,  ujem,  vb.  impf.  ©ettatter  ftel^en,  Jan. 
kump,  m.  'aai'  aiJii^Ifdlitf,  vihŠt.-C,  Trst.fLet.); 

—  prim.  nem.  „.^untpf"  =  ettna§  i^ertiefte§. 

kumrati,  am,  vb.  impf.  abmagerit,  Cig. 

kumrica,  /.  bie  35?albbirne,  bie  ."ootjbirnc,  Celj- 
ska ok.-C. 

kumrn,  adj.  mager;  (prim.  nem.  „fiimmerU(f)", 

C. :-) 

kummeti,  im,  vb.  impf.  abmagern,  Jan. 

kumrnjak,  m.  magerer  ^JJfenfcf),  Kr.-Valj.  (Rad). 

kumrnost,  /.  bie  JlJagerfeit. 

kumržen ,  žna ,  adj.  jc^tnac^  ( »on  jitngen 
Ztytxen),  C. 

kumski,  adj.  *)8at^en=,   Cig. 

kumstvo,  n.  bie @eOattericf)aft,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

kumščina,  /.  ba#  $at{)enge)cf)en!,  Cig.,  Xov.-C. 

kumura,  /.  „velika  skleda,  v  kateri  pred  že- 
nina in  nevesto  postavijo  razno  drobnino, 
predno  spat  gresta,"    Vest.  I.  18S. 

kuna,  /.  i)  ber  SKarber;  k.  belica,  ber  ^au§=  obcr 
Steinmarber  (musteia  foina),  Erj.  (ž.),  = 
hišna  k.,  Cig.;  gozdna  k.,  ber  93aum=  ober 
(Sbelmorber  (musteia  martes),  tudi:  pleme- 
nita k.,  Erj.fŽ.),  ali:  k.  zlatica,  Cig.,  Jan., 
Svet.fRok.J,  Rib.-Levst.rZb.  sp.);  —  2)  psovka 
dolgočasni  ženski,  ki  vedno  javče,  F^k.fČrt.); 

—  3)  bie  ttjeiblic^e  Sc^am,  Mur.;  —  tudi; 
kuna,  Kr.-  \  'alj.  (Rad). 


kunadra,  /.  =  kundra  1),  Mur. 
kunadrast,  adj.  =  kundrast,   Cig.,  Jan. 
kunčevina,  /.  bn§   i^oninc^eiifell,  Cig.,  Jan., 

DZ. 
kunda,  /.  =  kundra  2),  kuca,  kajk.-  Valj.(Rad). 
kiinder,   dra,  m.  =  koder,  v:[hSt.-C. 
kundra,  /.  i)  bie  glocfe,  Št.-Z.;  —  2)  =  kuca, 

Valj.(Rad);  —  3)  nepočesana  ženska,  kajk.- 

Valj.(Rad);  —  prim.  kunder. 
kundrast,  adj.  flocfig,  Z. 
kundrav,  a^;.  ==  kundrast;  —  kundravo  vreme, 

triibc^  35?cttcr,  v^hŠt.-C. 
kunec,  nca,  m.  ba?-'  ^latiinc^eu  (lepus  cunicu- 

lus),   Guts.,  Cig.,  Jan.,  M.,  C,  Erj. (Ž.);  — 

prim.  nem.-dial.  .ftiin,  .ftitniglein. 
kvinica,/.  i)  dem.  kuna;  —  kunica,  ber  9)?arber, 

Guts.,  Cig.,  Jan.;  — 2)  bie  Sc^afgarbc  (achil- 

lea  millefolium),    C,  Z. 
kunilič,  m.  =  kunec,  Jan.,  Dalm. 
kunina,  /.  \>a?!  9J{arberfeII,  Cig.,  Jan.,  C. 
kunji,  adj.  9}{arber=^,   Cig.,  Jan. 
kunjina,  /.  =  kunina,  Jan. 
kiinka,  /.  bie  gcuerfrijte,  C. 
kunkač,  m.  =  kunka,   C. 
kunkati,  am,  vb.  impf.  ben  2aut  kun  oon  \ič) 

geben,   Mur.,  C;  —  grunjen,   Trst. (Vest.); 

—  jammcrit,  oerbrieRlid)  fein,  Mur. 
kunkav,  adj.  mitrrifcf),  t)erbrie|li(f),  Mur. 
kunkavec,  vca.  m.  bie  (5t'ucrfrote,  C. 
kunovina,  f.  bav  i^arberfetl,  C. 
kuntur,   m.  ber^  Gonbor   (sarcorhamphus  grv- 

phus),   Erj.  (Ž.). 

1.  kup,  kupa,  w.  ber  §aufe;  k.  sena,  denarja; 
cel  kup  otrok;  vse  leži  na  kupu,  oIIe§  liegt 
iiber  einem  £)aufen;  na  kupe  devati  snopje, 
\iOi^  ©etreibe  in  §aufen  fe|en;  denarja  na 
kupe,  @elb  in  SJtenge;  s  kupom,  gegujjft, 

2.  kup,  m.  ber  ^auf;  k.  narediti,  ben  5l'auf  (x\i' 
ma^en,  Zv. ;  k.  se  je  razdrl,  ber  J^auf  fdilug 
um,  Cig.;  —  na  volovski,  kravji  k.  iti,  Dd)fen, 
Stilne  faufen  Ge:^en,  C;  —  ber  c^aufpreiž: 
zadnji  k.,  ber  geuauefte  ^m§,  Cig.,  Jan.; 
srednji  k.,  ber  Turc^fdjnitt^preiž,  Svet.(Rok.); 
v  dober  k.,  ttiO^Ifeil,  Levst.(Zb.  sp.);  nav.: 
dober  k.  biti,  dober  k.  kupiti,  dobiti  kaj; 
boljši  k.,  ttJOl^Ifeiler ;  po  nizkem  kupu,  billig, 
C;  prodati  v  mrtev  k.,  fpottbillig,  Ročinj- 
Erj.(Torb.);  v  noben  k.,  um  feinen  ^^5rei^, 
burc^QU§  ni^t,  Jan.;  v  noben  kup  niso  kos 
tacemu  delu,  Levst.(Zb.  sp.);  zdaj  mi  je  že 
vse  en  kup,  je^t  i[t  e^  mir  fd^on  gleic^giilttg, 
Zv. ;  h  kupu  biti  =-  v  ceno  (ttJO^Ifeil)  biti, 
Vrsno-Erj.(Torb.);  —  ber  ^'auff(^itling:  od 
kupa  kaj  pridržati.  Svet.  (Rok.). 

1.  kupa,  /.  i)  ber  Sedmer,  ber  ktič),  bie  Sedale, 
Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Dalm.,  Kast. ; 
polno  kupo  žolča  in  strupa,  Npes.-Kres; 
cerkvena  k.,  ber  ^Umofcuftorf,  Gor.; —prim. 
stA-n.  chuofa,  srlat.  čopa,  cupa,  Mik.(Et.). 

2.  kupa,/.  1)  ber  SBiirfel,  V.-Cig.;  ber  Cuaber^ 
ftein,  C.,  Z.;  nierecfiger  ^ifflcfftein,  C;  — 
2)  "naž  58terecf,  Cig.;  bo«  Carreau  im  ft'arten* 
jpiel,  Cig.,  Jan.,  Blc.-C;  —  prim.  it.  cubo, 
lat.  cubus.  (') 


kupa  —  kiipcn 


-  488  — 


kupež  —  kupljenka 


3.  kupa,  /.  bei  53ctrafl,  roomit  man  fic^  (5.  53. 

bcim  ftcgcljpicl)  einfauft,  Svct.fRok.j. 
i.kupast,  adj.  fdcfjfbimifl,  Jati. 
2.  kupast,  adj.  rautcnfonitici,  tt)ur|clfoniiici,  r.- 

Cig.,  Jan.;  —  in  glctdjjcitige  58icrccfe  gct:^ci(t, 

gejc^ac^tet,  V.-Cig. 
kupavati,  am,  vb.  impf.  =  kupovati, 
kupčast,  adj.   i)  gcf)nuiclt,  M.,  C;  —  2)  con= 

Dc;r,  M..  C,  Cig.fT.J;  kupčasto-jamast,  con^^ 

OCE^concati,  Cig.  (T.). 
kupčariti,  arim,  vh.  impf.  fc^arf)Crn,  Jan. 
kupčat,  iita,  adj.  =  kupčast  i),   Cig. 
kupčati,   am,  vb.  impf.  ftciitc  .vanfcii  mad)en, 

pufcin,  Cig.:  .^iciiI)Qufcn  inad)en,  C;  —  ciit 

gc»ri)'ic^  Spid  mit  "ilnUcn  ipiclcn,  M. 
kupčec,  čeca,  m. dem.  i.  kupec  i),  baš.S^aufdjcii. 
kupček,  čka,  m.  dem.  i.  kupec  1);  ba#  §aufd)Cll. 
kupčevalen,   fna,  adj.   {jailbcltveibcnb,  Cig.;  — 

fftufhtftig,  Jan. 
kupčevalnica,  /.  haž  J>anbliiiig5f)au#,  \ov.-C. 
kupčevanje,  h.  ber  £)Qnbc(#bctricb,  bcr  §cinbc(#= 

ticrfef)r. 
kupčevati,  ujem,  vb.  impf.  .'panbci  trcibcn:  k. 

z  žitom,  mit  ©ctrcibe  {}anbclii ;  k.  na  debelo, 

na  drobno,  ben  ©roRs  bcii  ftlciu:^nnbcl  trcibcn ; 

k.  na  zamenjo,  boratticrcn,   Cig. 
kupčevavec,  vca,  m.  bcr  .'paublc),  ber  |>anbc(§^ 

mann. 
kupčcvavka,/.  bie  .'pSnbfcrin,  bic  .'panbcli^frau. 
kupčevavski,  adj.  ijanb(ci=,  faufmdnniid). 
kupčevavstvo,  n.  haž  ■'panbctemcicn,   Cig. 
kupčica,  /.  bic  ftaufcrin,   Cig.,  Jan. 
kupčič,  m.  dem.  i,  kupec  i);  haž  ^iiufd}cn,  M. 
kupčija,  /.    bcr  ^anbcl;    k.  z  žitom,    žitna  k., 

bcr    ©ctrcibcfionbet :    k.    z    modnim    blagom, 

bcrSDiobemarcnljanbd;  pohišna  k.,  bcr^auitcr^ 

I)anbel,  Cig.,  Jan.,  DZ ,  =  obhodna  k,,  DZ.; 

—  bo^  ©efdjaft;  kupčijo  razdreti,  bcn  ^au] 
riirfgangig  mac^en,  Svet.fRok.j ;  dobro  kup- 
čijo storiti,  Cig.;  — slaba,  dobra  k.,  )d)lcd)tc, 
gntc  (ye)d)afte. 

kupčijski,  adj.  bcn  .'oanbci  bctrcffcnb,  .'panbclši^. 
kupčijstvo,  n.  baš  .'^"»onbclžmcjcn,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
kupčinja,  /.  i)  bic  .'pftnblcrin,   Cig.,  .lan.;-  2) 

bic  ?Ibnc^mcrin,  .Jan. 
kupčiti,   im,  vb.  impf.  .'g»anbcf#mann  fcin,  C. 
kupčkati,  am,  vb.  impf.  =  kupčke  delati,  = 

kupčati,  M. 
kupčijiv,  i\  a,  adj.  faufluftig,  Cig.,  Jan.,  Svet. 

(R(tk  ;. 
kupčljivost,  /.  bic  ftnufinft,    Cig.,  Jan. 
i.kijpec,   pca,  m.  dem.   1.  kup;  ba§  .S^dnfdicn  ; 

—  pl.  kupci,  neke  gobe,  RihenberU  -  Erj. 
(Torb.). 

2,  kupic,  pcii,  m.  t)  bcr  .^iftnfcr;  ni  kupca, 
cv?  gibt  fcinc  ftanfliiftigcn ;  za  to  blago  je 
dosti  kupcev  (oicl  'jjadjfragc),  Cig.;  tudi 
cnll.  bic  ttftufcr:  kupca  mnogo  in  blaga, 
Lcvst.fZb.  sp.j ;  —  2)  bcr  .'pdubicr,  bcr  ."i>nnbcl^ 
monn;  veliki  k.,  bcr  ^anbel^ljcrr,  Cig.; 
tudi :  kupec,  pca,  .*>/. 

kupek,   pka,  mi.  dem.  i.  kup;  ba<<  iidnjlcin. 

kupen,   pna,  adj.  i)  ftanf  ;  kupno  pismo,  bcr 

.Uaiifbricf;  kupna  pogodba,  bcr  Manfucvtrng; 


kupna  cena,  ber  Srftef)nngč-prci^,  bcr  Sauj> 
^jrci'*;  kupna  pravica,  boš^  5laufrcd)t,  Cig., 
Jan.;  —  kupno  blago  =  kupljeno  blago, 
Svet.fRok.J;  —  2)  faufbar,  Cig.,  Jan. 

kupež,  m.  bcr  Sauf,  C. 

kupica,  /.  dem.  i.  kupa;  1)  ber  Jrinfbecfier, 
ba^  Jrinfgta^,  Cig.,  Jan.,  Št.,  Dol.;  —  2) 
cvetna  k.  —  časa,  Dcr  33liitenfcld),   C,  M.;— 

3)  bcr  Sd)vopffopf,  ba^  ©c^ropf^otn,  Mcg., 
Diet.  -Mik.,  Cig.,  Jan.,  C;  s  kupicami  pu- 
ščati, )d)ropfen,  Meg.;   kupice  staviti,  Z.;  — 

4)  vsi  prsti  ene  roke  vkup  stisnjeni,  ščipec: 
tako  me  je  zeblo,  da  nisem  mogel  narediti 
kupice,    Tolm.-Štrek.  fLet.). 

kupičast,  adj.  bed)crformig,  Cig. 

kupiček,  čka,  m.  bcr  ^auf,  Jan.;  na  kupičku 
živeti,  jeine  Scbcn^bcbiirftiiffc  faufcn  miiifcn, 
Z.,  Jure.;  od  kupička  živeti,  LjZv.;  druzega 
kupička  nimaš:  jonft  ^aft  bu  nid)t§  JU  faufcu? 
Jtirč.;  za  judovski  kupiček  sta  se  pobogala, 
Jurč.;  po  kupičku  hoditi  =  nakupovati,  Z. 

kupičen,  čna,  adj.  =  2.  kupast,    V.-Cig. 

kupičnat,  adj.  =  kupičast,   Cig. 

kupiten,  Ina,  adj.  i)  bom  Stauf  ^errii^rcnb, 
ilauf=,  gctauft,  Mnr.,  Cig.;  kupTlno  sukno, 
gctauftC^  Juc^,  C. ;  kupilna  obleka,  (t.  j. 
pražnja,  ki  ni  iz  domačega  pridelka),  BIKr.; 
kupilno  blago,  Svet.fRok.J;  vaša  oblačila  so 
zdaj  večjidel  kupilna,  ^'rtov.(^'in.J;  moški 
niso  imeli  na  sebi  nič  kupilnega  razen  klo- 
buka, IJZv.;  —  2)  ftauf':  kupilni  list,  bcr 
ftaufuerhag,  Dalm.;  —  3)  tduf(id),  Mur., 
kupilna  razpela,  LjZv. 

kupilja,  /.  bie  Stduferin,  Jan. 

kupfl9,  H.  i)  ber  ftauf,  ber  (Sintauf,  \'.-Cig., 
Jan,;  v  kupilu  in  prodaji,  int  .^oufcn  uub 
3?crfnufen,   Dalm.;  živeti  na  kupilu.   Z.:  vse 

imeti  na  kupilu,  allc^cbiirfnifjc  tiiufcn  ntiiijen, 
C;  na  kupilu  se  greti  in  kuhati.  Glas.;  — 
2)  ©ctnuftcši,  C,  vihšt. 

kupinjak,  m.  =  kup,  bcr  ^^■»aufcn,  C. 

kupituv,  tve,  /.  bcr  ,^iauf:  k.  na  dražbi,   Cig. 

1.  kupiti,  im,  vb.  pf.  fnufcu;  na  dražbi  k.,  bct 
bcr  Vicitation  ciftcbcn,  Cig.,  nk.;  pameti  si 
k.,  i!cl)rgclb  bc,^nt)lcn,  Cig.;  kakor  sem  kupil, 
tako  prodajam,  \v\c  id)  c4  gcbi.nt  l)abc,  fo 
cr,^df)Ie  id)  c^,  Cig.;  —  dobro  k.,  ciucn  gutcn 
ftnnf  tl)nu;  leta  komu  k.,  jcnianbcu  \ur  grofe^ 
jd^rig  crtldrcn  ltt))en,  Tolm.-  Štrek.(Let.); 
jerob  mu  je  leta  kupil  in  ga  oženil,  LjZv.; 
—  kupilo  mi  je  oči,  e>o  tjat  mcinc  '•Blicfc  a\\ 
fid)  gc^ogcu,  Jure. 

2.  kupiti,  im,  vb.  impf,  ttjiirmcu,  l^aufcn,  Mur.. 
Cig. 

kupla,  /.  =  kupola,   Cig.,  Jan. 
kiipljcnček,  čka,  »1.  cin  gcfauflcv^  .^inb,  Cig, 
kupljenec,    nca,   wi.   cin   gctauftcv    Minb,   ber 

.Vdnfling,  Cig. 
kupljvnik,  m.  cin  (Mctrcibcmofe  (=  mernik,  pol 

vagana),  Ravn.-Cig..  lilKr.,  Spes.-Krex(\'I. 

J->.'>'J.);   —   prim.  2.  kupiti. 
kupljcnina,  /.  boiJ,  uinc*  gcfauft  loirb,  bcr  .Hfluf = 

gcgcnftanb,  Cig.,  C. 
kupljenka,  f,  cin  gcfanftcž  ilinb  (lucibl.  &c 

)d)lcd}tc«?),  Cig. 


kupljiv  —  kurbdr 


489 


kurbarija  —  kurežen 


kupljiv,  adj.  faufbar,  (-ig-,  Jun.:  pogl.  kupen. 
kupma,  /.  =  kukma,  ba^  ibilidjcl,  bcv  3c()0pi, 

Miir.,  Jan.,  SlGoi: 
kupmak,  m.  =  kukmak,   C. 
kupmast,  adj.  =  kukmast,  frfiopjiil,  .^/ur. 
kupmica,  f.  dem.  kupma,  baž  3d)0pfd)cn,  Jan. 

(11.).^ 
kupmičast,  adj.  )cf)Ot)fig,  Jan.  (H.). 
kupna,/.  Danj.^Posv.p.J,  pogl.  kupma,  kukma. 
kupnica,  f.  getaufter  9[cfer,  Jan.,  Mik. 
kupnina,  /.   bcr  ^aufjc^illing,   ba§  Saufgctb, 

Cifc..  Jan.,  nk.;  obilna  k.,  iionitjajtcr  ©vlo-o, 

Sa^r.fKop.  sp.J. 
kupnja,  /.    bev   jlauf,   Cig.,  Jan.,  DZ.,  LjZv.; 

k.  in   prodaja,   Sauf  unb  ^.^erfdllf,    C. 
kupnjak,   »j.   čine   3(rt  'Slntteipiij    (agaricus 

phaloides),   Selnica(St.)-Erj.<'Torb .J ;  —  prim. 

kupmak. 
kupola,  /.  bie  Suppel,   V.-Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J, 

nk.;   parna  k.,  ber  3)ampfbom  ani  ^ampf= 

!effe(,  DZ.;   —   prim.  it.  cupola,   SllppcI. 

kupolast,  adj.  fllppctformig:  kupolasta  streha, 
baž  Stuppdbnd),  Cig. 

kupoma,  ^tfi'.  ju  jpaufcn,  fiaufeimjcife ;  k  njim 
so  se  kupoma  stekale  množice,    Cr. 

kupon,   m.  odrezek,  bci"  doupOU. 

kupovanje,  n.  M^  ^aiifeii",  bcr  Ginfaiif,  bcv 
'Jliiffauf. 

kupovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  kupiti;  faufcu; 
kaj  kupuješ?  feiljcfien,  l^anbcln:  trdo  kupuje, 
gotovo  plačuje,  C;  s  kom  (==  od  koga)  kaj 
k.,  C;  od  njega  kupujem,  icf)  bili  fcillC  Suilbc 

kupovavec,  vca,  m.  ber  ildufcr. 

kupovavka,  /.  bie  Slduferin. 

kupyven,  vna,  adj.  =  kupen,  fauflicf),  £auf=, 
Jan.rH.J. 

kupovilo,  n.  ber  ftouf,  Jan.;  bcr  Ginfaiif, 
Štrck. 

kupovina,  /.  i)  ber  Saufgogenftanb,  ®cfaufte§, 
Jan.,  C;  —   2)  ^kupnina,  Jan.fll.). 

kupovit,  adj.  faitfluftig,  Jan.i^H.). 

kupovje,  n.  '^až  §Qufttierf,  Cig. 

kupovnik,   m.  =  kupec,  ber  ftailfer,  Jan.(H.). 

kupovnina,  /.  =  kupnina  2),  SIS.,  Bes. 

kupšček,  ščka,  m.  mala  južina,  Tolm.-Štrek. 
fLet.j;  —  prim.  kopščak,  kopsko. 

kupščina,  f.  ber  ftaufidiilling,  bie  Saufjumme, 
Cig..  Jan.,  DZ.,  Kr.-M. 

kur,  kiira,  m.  ber  ipa^n,  Cig.,  Jan.,  Vrt.,  v{h- 
Št.-C;  kuri  pojo.  Diet.,  Npes.-Vra\;  kadar 
kuri  zapojo,  Trub.;  Kur  zapoje,  kura  koko- 
daka,  Levst.(Zb.  sp.J. 

kura,  /.  ba^  ^i^if^  ;  kure,  §iil^ner  (gallinaceae), 
Erj.fŽ.J;  tudi  slepa  kura  zrno  najde;  do- 
mača k.,  bai'  £)au^f)U^n,  poljske  kure  (te- 
traonidae),  gefblntftlier,  Cig.rT.) ,  Erj.(Ž.j; 
divja  kura,  bie  5{uer^enne,  Jan.;  (divje  kure, 
i^afane,  Meg.) ;  ruševa  kura  =  ruševec,  'iiixž 
^irff)u^ii,  Frey.(F.). 

kurator,  rja,   m.  skrbnik,  ber  Surotor. 

kuraža,  /.  bie  Eourage,  Muv.;  (nav,  kurajža, 
korajža). 

kurba,  /.  =  kurva,  bie  iture. 

kurbanje,  n.  bo»  J^uren,  bie  .^urerci. 

kurbar,  rja,  m.  bcr  igurcr. 


kurbarija,  /.  blC  .'OUrcrci. 

kurbarnica,   /.  \><xž   .'oureiiljau^,    Cig.,   Jan.; 

(-varnica,  Xfiir.). 
kurbarničar,  rja,  m.  bcr  .'gurentoirt,   Cig. 
kurbarski,  adj.  l)ureri)d). 
kurbarstvp,  n.  bie  i)urerei. 
kurbati  se,    am  se,  vb.  impf.  fjurcit,    .'purcrei 

treiben. 
kurbfnta,  /.  bie  i)urc,  Diet. 
kiirbež,    m.  =  kurbir,  Jan. 
kurbič,  m.  bn^  £)ureiifinb,   Cig.,  Jan. 
kurbJn,   m.  =  krbin,  vinika,    \'rtov.-C. 
kurbir,  rja.  m.  bcr  .^"mrcr. 
kurbirski,  adj.  l)urcriidl. 
kurbišče,  n.  ba'5  .sltiircuiicft,  itaž-'  33orbeII. 
kurbiščnica,  /.  bie  .'Olircminvtin,   Cig. 
kurbiščnik,  m.  ber  .^luciiluirt,   Cig. 
klirbji,  adj.  i)ureit=:    po  kurbje,  nac^  .'purcn- 

art,   Cig.,  Jan. 
kurbljiv,   iva,  adj.  ^itrcrifc^,  Diet. 
kurbnina,  /,  bcr  .s>urcnlof)n,   Cig. 
kurbušnica,  /.  neko  jabolko,  Mariborska  ok.- 

Erj.fTorb.). 
kurdej,  »z.bcr  Scorbut,  Blei\v.-Cig.,  Jan. ;  — češ. 
kurdejen,    jna,  adj.  icorblltijc^,   Cig. 
kure,    eta,    n.  ba§  J)U()n,    M.,  Z.,  Met.,  Valj. 

(Rad). 
i.kiirec,  rca,  m.  'na^  miinnlic^e  0{ieb. 
2.  kdrec,    rca,    m.  kurjak    i),    bcr  c^ii^ltcrfotf), 

Cerkljansko-Štrek.  (Let.). 
kiirečjak,  m.  i)  =  kurjak  i ),  ber  §ii^ner!ot^, 

C;  —  2)  ber  S»iif)neritan,  ogr.-Č. 
kurečji,  adj.  =  kurji,  §i:^ner=,  Mur.,  C,  Danj.- 

Mik.;  —  k.  pogled,   bie  Šurjfic^tigteit,  C; 

—  kurečje  oko  =  kurje  oko,  v^liSt. 
kurečjica, /.  i)  ba§  ipii^nerauge,  ogr.-C;  — 

2)  bie  .'oiifjncrlaug,  C;  —  3)  ha^  Sc^nec- 
glijddjett  (galanthus  nivalis),   C. 

kiirelj,  rlja,  m.  „pri  plugu  lesen  klin,  na  ka- 
teri se  natika  gož,  vežoča  gredelj  na  kolca". 
Kameno  na  Soči-Erj. (Torb.);  — pnm.koreš, 
kurgelj. 

kiirent,  m.  bajeslovno  bitje:  prim.  Trst.  f  Vest. 
III.  III.);  kurent  je  znal  tako  na  gosli  gosti, 
da  je  plesati  moral,  kdor  ga  je  slišal,  Slom.- 
C;  sv.  kurent  (šaljivo)  =  predpust,  Mur.; 

—  prim.  korant. 

kiireselj,  sija,  m.  =  koreselj,  Frey.(F.). 

kiireš,  m.  =  koreš,  kurelj,  pretikač,  ber  ^ort= 
ftetf nagel,   Valj.(Radj. 

kiarešnica,  f.  bie  itu^blume  (caltha  palustris), 
SlGor.-Erj.fTorb.);  —  bie  2:aubneiiel  (la- 
mium),  Hal.-C. 

kuret,  m.  ber  j^rofdi,  Kras  -  Mik.;  —  prim. 
korant  2). 

kuretina,  /.  \ia^  gebcrnicl),  "itdž  (Mefliigel;  — 
"iiai^  ^it^ncrfleifc^. 

kuretnina,  /.  ^  kuretina,   Cig. 

i.kiirež,  m.  bie  ."oeijftntte  im  greien,  C;  — 
\>Ciž  .'pirtenfeuer ,  v^hSt.;  pod  velikim  hra- 
stom užgemo  košat  kurež.   Glas. 

J.  kurež,   m.  =  kurcš,   Cig.,  v^ti.^t.-C. 

kiirežen,  žna,  adj.  jum  .Vt^ijc"  gecignet:  ku- 
rcžno  poleno,  Danj.fPosv.  pes.). 


kurgelj  —  kurji 


490 


kurjica  —  kurzen 


kurgelj,  glja,  m.  železen  klin  na  grcdanjici, 
Skrilje  -  Erj.  (Torb.)  ,    .\otr.  -  Levst.  (Rok.)  ; 

—  prim.  kurelj. 

1 .  kurica,  /.  dem.  kura,  haž  <Qnl)nč)cn,  tleitic 
Jpcime. 

2.  kurica,  /.  bic  luciblidje  Scf)am,  C,  Z.;  (kur- 
jica, Mur.'). 

kurič,   m.  =  kurjač,  Jan. 

kurilen,  }na,  adj.  ^t\},''-  kurilna  ploskva  pri 
parnem  kotlu,  bic  ^eijflndjC,  DZ. 

kurilnica,  f.  bie  ;pei5tammer ,  Cig.(T.),  C 
I.cvst.fPril.),   DZ. 

kurilnik,  w.  bie  Sicrbgvubc,  Z. 

kurilo,  >i.  i)  bcr  .S>ci5apparat,  Jan.;  bic  53c= 
l)ci,vinn^an(09c,  DZ.;  —  2)  bo§  $Rci5mitteI: 
vino  je  kurilo  sladnosti,  Slom.-C;  —  3)  bic 
.'čci.^nifl,   bic  ^cuevung,  Cig.,  C.  jvihšt. 

kuripfčič,  m.  bcr  Cfcnbci.^ier,  -V/A-. 

kurir,  rja,  m.  hitri  sel,  bcr  (Eourtcv. 

kurirski,  adj.  Gouiier';  kurirski  vlak,  bcr 
(ioiiriersug,  DZ. 

kurišče,  n.  bie  .'pcijftStte,  bie  JcucrftSttc. 

kuritev,  tve,  f.  bie  Jtcijung,  Jan.,  Xov.,  Levst, 
(Močv.). 

kuriti,  im,  vh.  impf.  i)  ffcuev  mad)cn,  ^cijen; 
dobro,  slabo  k.;  v  peči  k.,  peč  k.;  k.  s  su- 
himi drvi;  (les,  šoto  k.,  Z.);  —  2)  9{aU(f) 
iiiad)cn,  Mur.;  k.  (tobak),  Tatcif  rnitrf)cii, 
CifC.,  Jan.;  —  k.  se,  cineii  diand)  ober  '2'unj't 
OOn  )id)  gebeit,  Mur.;  =  pariti  se  (o  senu), 
C;  —  3)  k.  komu,  cincm  tuarm  modicn,  Cig. ; 

—  k.  se,    fid)  gegcufeitig   auiimnitcin ,  M., 
C;  —  4)  k.  koga,  piitgcln,   C. 

kurivec,  vca,  m.  bcr  .v^cijcr,   O'^.,  Jan. 
kurivka,  /.  bic  .'pci-^crin,   Cig.,  Jan. 
kuriv9,  n.  hai  .'pcijmatcrtnl,   Cig.,  Jan.,   Cig. 

(T.),  DZ. 
kurivost,  /.  bie  $)ei3frnfl,  DZ. 
kurjač,  m.  bcr  .'Oci.iCr,  Levst. (Sank). 
kurjad,  f.  coll.  ba^  ©cfliigcl,  Z.,  Skrilje-Krj. 

(Torb.). 
kurjak,  m.  i)  ber  §ii^iter!ot^,  Cig.,  Jan..  M., 

\  alj.(Radj;  —  2)   kurjak,  bic  ©cfliigellou^ 

(liotheum    pallidum),    Bilje   na  Ipavi  -  luj. 

(Torb.);  —   3)  =  kanjuh,   C. 
kurjastiti,    astim,    vb.    impf.    bnillftcn    (lunt 

.•oiiljiicrn),  Cig. 
kurjava,  /.  i)  bic  .»oci.^uiig,  bic  ^Sc^ei.^ing:  — 

■2)  bn'?  \}ci,ynotcrinl,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C; 

—  bos  ^Kci/jmittcl:  priložnosti  h  grehu,  kur- 
java k  hudemu,  Jap.(Prid.). 

kurjaven,  vna,   adj.  .'pcijuiigž^;  — Jjum  ."peiJCIl 

biciiciib,  Incmibav,  Cig. 
kurjavščina,   /.  =  kurjava   i).   Jam.,  Mur., 

.lan.;    zvečer  je  bilo  ob  kurjavščini,   Ravn. 
kiirjcncc,  nca,  m.  =^  kiirj.-ik   2),  bic  .'^»itljlicr^ 

niilbc,  Ipavska  dol. -I\rj. (Torb.). 
kurjenje,  n.  ba«i  .iici.^CIl. 
kurji,    adj.  .'t)iil)ncr  ;  kurje  oko,  boS  .^liibncr 

nugc;  kurja  pult,  bic  (^iinfcbnut,  Cig.,  .Jan.; 

kurja  slepota,    bic  ^JJad)fblillbl)Cit ,    Cig. (T.); 

kurjo  slepoto   ima,    kdor  o   mraku   ne   vidi, 

Zora;   —   kurji    pogled,    bic   .Mlir,M'id)tinfcit, 

Jan.;    kurji  pot,    foUcr  £d)Uicif},    V.  -  l.ig.; 

kurji   pol   me   je   polival.   Sov. 


kurjica,/.  i)  bie  ,'oii^iicrfeiubin:  lisica  k.,  Jan. 
(Slovn.j;  —  2)  bie  ^ii^nerIou#,  bcr  %t\itX'' 
ling  (menopon  palliiium),  S(>lkan-Erj.(Torb.), 
Štrek.;  —  -})  bie  ^tie^njurj  (helleborus  niger), 
Kr.-Valj.'(Rad),  Tuš.(R.j,  Sov.-C.;=  kurja 
smrt,  C;  (oa^  Sdjnecglijdc^en,  Cig.;  —  ba^ 
aKdrjoeildicn ,  C);  —  4)  ba§  ^iif)nerauge, 
Tolm.-Štrek.(Let.);  —  5)  bae  .^u^ncr^auv, 
Mur.,  Jan. 

kurnica ,  f.  temen  prostor  pod  stopnicami, 
kamor  kure  zapirajo,  Dol.;  eilt  finftere§  2o(f) 
iibcr^aupt,  Z. 

kiirnik,  m.  i)  ber  £>ii^iierftQfl,  bie  .£)ii^ncr= 
ftetge;  —  2)  ber  .'oiiljncrfotf),  Slom.-C;  pest 
kurnikov,  Pjk.  (C.rt.). 

kiirnjak,  m.  =  kurnik  i),  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Valj.  (Rad),  Bes. 

kurnprat,  m.  bic  3d)llCpfc,  Mur.,  Jan.,  Mik.; 
bie  9ieblnibnerid)ncpfe,  Jan.,  C;  (kornbrat, 
bie  groftc  5K?albfc^nepfc  [scolopax  rusticola], 
Frev.fF.],  Guts.);  —  prim.  rus.  kuropati., 
ba#' )Hebt)ur)n.  (?) 

kuropenje,  n.  petelinovo  petje,  ba§  §a^neu- 
gcidirei,  Jan.,  Jurč.(Tug.);  —  češ. 

kuroslek,  sleka,  m.  jd)arfer  .'OO^nenfiiS  (ra- 
nunculus  acris),  Št.-Erj.  (Torb.);  tudi:  ku- 
roslek, viliSt. 

kuroslep,  slepa,  m.  "Oa^:  ©auc^^Ctl  (anagallis), 
Tuš.(B.),  Jan. 

kurs,  m.  =  kurz,   Cig. 

kursar,    rja,   m.  bcr  Šorfar,  bcr  ^^>irat,  Cig.; 

—  stsl  ,   hs. 

kursarstvo,  /1.  ba^  3ccrdubcrtvtc)cn,  Cig. 
kursiven,  vna,  adj.  (SurfiD= :  kursivno  pismo, 

Cig.  (T.). 
kurtač,   tn.  cin  2^icr  mit  geftu^tem  Sc^rocif, 

Prip.-Mik. 

kurtanjek,  njka,  tn.  ctll  Jt)icr  mit  gcftufltcm 
Sd)lucif  obcr  Cbr,  kajk.-Valj.(Rad). 

kurtast,  adj.  gci'tuj3t,  Jan..  C;  k.  pesek,  Spes.- 
Vra^.;  —  ftlMllpf,   C;  k.  nož,   Z. 

kurtek,  tka,  m.  prasec,  kateremu  je  rep  od- 
sekan ali  uho,  kajk.-\'alj.(Rad). 

kiirtelj,   tlja,  »i.  =  bic  J^ciicrfrbte,  Hal.-C; 

—  prim,   kuret. 

kurtež,  m.  cilio  ^Irt  ?-i|olc,  )•^/K<^-C. 
kurtke,  /.  pl.  ber  .'pcmbjdjlitten,  .Jan.  (H.). 
kuruza,  /,  =  koruza.  Mik..    Tuš.(R.). 
kurva,  /.  =  kurba,  .\/ur.,  v^liŠt.;  (tako  tudi 

v  drugih  slov.  jezikih). 
kurvača,  /.  =  kurba,  C. 
kurvak,   »1.  =  kurbir,  Mur.,   C. 
kurvan,  ana,  m.  =  kurbir,   C. 
kurvariti  se,  ari  m  se,  vb.  impf.  =  kurbati  se, 

C.  .\L 
kurv'9nda,    f.    =    kurva,    kajk.  -Valj. (Rad); 

{-ta  >). 
kurvc.š,   »I.   r-^  kurbir,  ogr.-Mik. 
kurvf-štvp,  n.  bic  .'Oiircrci,  ogr.- Valj.  (Rad). 
kurvin,   m.   -      kurbir,   Spcs.-Vra\. 
kurviš,  »1.  bcr  .'oiircr,  ogr. -Valj. (Rad). 
kurz,   m.  ber  ISoiiri*,   Cel. (Ar.),  nk. 
kOrzcn,  zna,  ai//.(5pur'8  :  kurzni  list,  bcr(foiir#' 

,\Cttcl,  Cig. ;  kurzni   razloček,   bic  Sour^^biffC' 

reii,^,  Levst.  iPrih).   . 


kus  —  kut 


—  491  — 


kiita  —  kužnina 


1.  kus,  m.  bcr  ®efcf)iiincf^finn,  Cig.(T.);—h». 

2.  kus,   ;;i.  bei"  ^Ulti),  ugr.-C. 
i.kusa, /.  =  skušnjava,   Ogr.-C. 

2.  kusa,  /.  bie  ."pimbin,  Ščav.-C,  ogr.-C;  — 

bie  .'puve,  C. 
kusck,  ska,  »i.  =  psiček,  v\hŠt. 
kust9vnica,  /.  gemeiiter   ^Socf^borii    (Ivcium 

barliarum),    Tuš.(R.);  —  (češ.  ?). 
kus,   m.  bie  Solbet  (salvia  pratensis),    Istra- 

Erj.fTorb.J. 
kušal9,  H.  ba^  &e\d}madžovc\an,  Cig. 
kušati,  am,  vb.  impf.  foftcit,  Miir.,  Mik.;  — 

oei-iiicI)en,  C 
kuščar,  rja,  m.  i)  bie  griilie  (£ibed)fe  (lacerta 

viridis);  —  2)  ber  t(eine  Siebeit.^apfen,  Hal.- 

C;  —  3)  bie  ^Jciirierlunte,  C,  Poli.;  —  4) 

eiu  fpiralformiger  jRing,  T'.-0>.;  —  3)  nav. 

/»/.kuščarji,  §a(^manbefgeirf)tDiire,  Nip.,Mur., 

Cig.,  Slom.-C,  v{hSt.-C.i  M.;    kuščarji  mi 

oxecG]o,Pjk.(Črt.j;  —  5)  bcr  9)Ju^!el,  C; 

tudi :  kOščar,  Dol. 
kuščarček,  čka,  m.  dem.  =  kuščarec. 
kuščarec,  rca,  m.  dem.  kuščar,  Mur. 
kuščarica,  /.    i)  kuščarice,  (Sibec!)fen  (saurii): 

siva   k.,    bie  graiie  Sibcd^fe  (lacerta  agilis), 

Erj.fZ.J;  —   2)    neka    hruška,    Tolm.  -  Erj. 

(Torb.);  —   3)  pusta,  izprana,   izmolzena  in 

zatorej  nerodovita  zemlja,  Ip.-Erj.  (Torb.). 
kuščarjevka.  /.  etne   »uilbjalbciartige  53Iumc 

mit  fleiiien  Spi^en:  k.  je  živinska,  svinjska 

in  človeška,  vihŠt.-C. 
kuščer,    ra,    m.  =  kuščar,    Mik.,  kajk.-Valj. 

(Rad);  —  prim,  stsl.  gušteri.. 
kuscerica,  /.  bie  SJJauereibedjfe,   Štrek.,  Go- 
riška ok. 
kuščerinec,   nca,  m.  ba§  @ibed^^d)eTI,  Habd.- 

Mik. 
kuščernjak,  m.  haž  Sungenfrout  (pulmonaria), 

C. 
kušec,   šca,    m.  =  poljubek,  bcr  Sit)y,    Valj. 

(Rad);  —  iz  nem. 
kuševati,    ujem,    vb.    impf.    =    poljubovati, 

fiiffen;  —   iz  nem. 
kušljaj,  m.  =  poljub,  Cig.,  C;  — prim.  kušec. 
kušniti,  kušnem,  vb.pf.=  poljubiti,  hiffeti;  — 

iz  nem. 
kušter,  štra,  m.  i)  bie  j^rfocfe,  bic  Sorte,  Cig., 

Npes.-C;  kuštri,  jecrauftc^  ^aax,  C.;  —  ba§ 

^riodcngefraufel,    Cig.;  —  2)  kdor  ima  ku- 

štrave  lase,   eine  mcinnlic^e  ^erioit  mit  j^er^ 

rauftem  ^aat,  Cig.,  Jan.,  C,  M.,  Dol.-Erj. 

(Torb.). 
kuštra,  /   i)  bie  Sorte,  bie  ^o^^^f  ^•>  ~  2) 

ein  SBeib  mit  jerraiiftem  S^aav,  SlGor.  -  C, 

Valj.(Rad),  jvihŠt. 
kuštrast,  adj.  =  kuštrav. 
kušfrati,  am,  vb.  impf.  jerjaufen,  frouž  ma= 

c^en,   Cig.,  M.;  — k.  se,  fid)  fil^cn,   Cig.,  Jan. 
kuštrav,  adj.  mit  ^erjau^tem,  gefraujitem  ^aat ; 

jottig,   Cig.,  Jan.;  k.  pes,  BlKr. 
kuštravEC,   vca,    m.  ein  9J?enfc^  mit  fianfem 

ober  serjaužtem  £)aar. 
kiištrek,  trka,  m.  =  kuštravec.    Valj. (Rad). 
kut.  a,  m.  bie  Unfe  (bombinator  igneus),  Biljc- 

Erj.(Torb.). 


kuta,  /.  bie  Sutte ;    —   iz  nem. 

kutar,  rja,  m.  ber  Jituttentragcr,  Cig.,  .lan. 

kuter,  tra,  m.  ein  jdjnell  fegelnbcž  Sc^iff,  t"*^!-" 
ftntter,  Cig.  (T.). 

kuti,  kovcm  (kovem,  ogr.),  vb.  impf.  =  ko- 
vati: kaj,  kovači,  vi  kovcte?  ogr.-C. 

kutina,  /.  bie  Cnitte  (cvdonia  vuigaris);  prim. 
st\'n.  chuttina,  bav.   kiitten,  Levst.(Rok.). 

kutinar,  rja,  m.  bcr  Cnittcnapfct,  Jan. 

kutinarica,  /.  bie  Guittcnbivn,  Jan. 

kiitinica,  /.  dem.  kutina,  neko  jabolko.  Mari- 
borska ok.-Erj.  (Torb.). 

kutinjača,  f.  bcr  Onittenapfct,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

kutinov,  adj.  Guitten=:  k.  sok,  Jan. 

kutinovec,  vca,  m.  bcr  Cnittcnjaft,  ./<3». 

i.kutiti  se,  im  se,  vb.  impf.  |id)  biidcn,  fid) 
neigen,  fid)  nerftcrtcn,  ^orfen,  vihŠt.-C. 

2.kutiti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  skutiti  se: 
ptič  se  kuti,  bcr  ^-BogcI  mcibet  ha^  SJeft,  v^li- 
Št.-C. 

kutman,   m.  =  kukman,   C. 

kutmanka,  /.  =  kukmak,   C 

kiitna,  /.  =  kutina,   Cig, 

kuza,  /.  bie  Jg)itnbin,  Volkm.-C,  M.,  Kr.-Valj. 
(Rad);  —  prim.   2.  kusa. 

kuzej,   m.  ber  §unb,  C. 

kuzelj,  zija,  m.  bcr  Jjpunb,  Mur.,  Mik.,  Re^.-C. 

kuzla,  /.  i)  bie  §itnbin;  —  2)  ber  SBeinbalg 

=  vinski  meh,    C,  Notr.-Z.;  v  kuzlah   vino 

tovoriti,  Z.;  —  3)  eine  5(rt  Soppclpflug  fiir 
©ebirg^-gegenben,  C;  —  4)  eine  'iJlrt  Jlo^ 
auf  ber  Sann,  5^;  —  (kijzlja.  Valj.  [Rad]). 

kuzlak,  m.  neko  zvezdje,  Pjk.,   Črt.  (2Sg.). 

kuzm9rka,  /.  =  motovileč,  bcr  iRapunjef, 
C;  —  bie  tt)ilbe  Wi)))Xt  (daucus  carota), 
Mcdv.  (Rok.). 

kuža,  /.  =  kužek,   Cig.,  Kr. 

kiižav,  adj.  fiec^,  fd)tuad),  im  2!i?ac^§t^um  juritrf^ 
geblieben:  kužavi  prasci,  C. 

kuže,  eta,  n.  =  kužek,  Dol. 

kužej,   m.  =  kužek,  Jan. 

kužek,  žka,  m.  fleiner  §unb,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Kr. 

kužen,  žna,  adj.  '!}?cft= ,  peftf}aft,  Scuc^en*; 
kužna  bolezen,  eine  ''.peftfranttjeit;  kužna  bula, 
bie  ^4-^cftbcule ;  kužna  komisija,  bie  Sencf)eu= 
commijUon,  DZ.;  —  oerpc[tet;  kužni  kraji, 
kužen  zrak;   —  pcftfronf,   Cig.,  Jan. 

kužeti,  im,  vb.  impf.  in  gebiidter  ©teltung 
fein,  ijoden,  jvihŠt. 

kužilo,  n.  ber  Seuc^enftoff,  baž  9!JJia§ma,  Cig., 
Jan. 

kužiti,  im,  vb.  impf.  nerpcftcn. 

kužljiv,  fva,  adj.  Dcrpcftenb,  anftcdciib,  Z.;  — 
(pren.)  kužljivo  pajdaštvo,  SIN. 

kijžnat,  adj.  fcucf)enfd)tunnger,  Cig. 

kužnica,  /.  i)  bie  ^.pcftfranfe,  Cig.;  —  2)  bie 
CSinbcerc (pariš  quadrifolia),  Poh.-Erj.(Torb.). 

kužnik,  m.  i)  ber  ^45i-'l'ttranfe,  Jam.,  Mur., 
Cig;  —  2)  ba§  3ii"9cnfrnut  (ruscus  hvpo- 
glossum),  Cig.;  —  beli  k.,  bic  njeifje  (jbcr* 
tunr,^   (carlina  caulesccns),  Hip.-C. 

kužnina,  /.  ber  %i\U  ober  Seuc^enftoff,  ba§ 
SJiiagma,   Cig.,  Jan.,  C,  DZ.,  Nov.,  Strp.  ■ 


kužnoba  —  kvanta 


—  492  — 


kvantač  —  kvartač 


kužnoba,  /.  =  kužnina,    C/^'. 

kuinost,  /.  bie  ^ei"t{)aftigteit. 

kvacati,  am,   vb.  impf.  patjC^CH,  Z. ;  —  fd)»t»er= 

fdilig  fteigcn,   C;  raca  kvaca,  Hip.-C. 
kvacelj,    clja,   m.  bie  {^ifc^angel:    s  kvacljem 

ribe   loviti,  o^r.-C. 
kvačen,    čna,    aJj.  kvačni    stol    =   obročni, 

rczni  stol,  bie  3ciiliil^banf,  Hal.-C. 
i.kvačiti,   im,  rb.  impf.  mit  .^lammcrii  ticv^ 

biubcii,  tlcmmcn,  C. 
2.  kvačiti,  kvačim,  vb.  impf.  =  kvakati,  Jan. 

(If.J. 
kvačka,   /.   Jem.   kvaka;     i)    bie    Jodtelnabel, 

CViT. ;  —  2)  neko  zvczdje,  Pjk.fCrt.  'J4')-J' 
kvačkanje,  ».  ba§  .s^nfeln,   Cig.;  igla  za  kva- 
čkanje, bie  .sidtciuabci,  Jan.,  DZ. 
kvačkati,   am.   vb.  impf.  I)oteln,   Cig.,  Jan.,  C. 
kvačnica,    f.  bie    Sd^ni^^bailt  =  kvačni    stol, 

ogr.-  C. 
kvačnik,   m.  =  kvačnica,   C. 
kvadrant,  »j.  četrt  kota,  astronomsko  orodje: 

četrtnik,  bcr  Cuabinut. 
kvadrat,   m.  štirjak,  bn§  Cuabvflt. 
kvadraten,   tna,  adj.   CilQbrQt=,  quabrati)rf). 
kvadratura,  f.  bie  Cliabratiiv,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.j. 
kvadrinom,    m.  četveročlenec,   \)(3A  Cliabli- 

UPin  (inath.),   Cig.fT.j. 
kvadrovati,  ujcm,  vb.  impf  fpf.j  quabvici"Cii, 

Cig.fT.),   Cel. (Ar.). 
kvaga,  /.  biT^  Ciiagga  (equus  quagga),  Erj.  (Ž.). 
kvak,   interj.   qiiat!   Cig. 
kvaka,/.  i)  ber  .'oa!cn,  Cig.,  .Jan.,  C;  s  kvako 

vejo  pripogniti,  Z.;  kvaka  je  na  koncu  vrvi  ali 

verige,    s  katero    se    kaj  povezuje,    BlKr.; 

—  2)  bie  ftfinte,   Mur.,  Cig.,  .Jan.;    kljuka 

se  kvake  drži,  gleic^   uiib  g(eid)  gejotU  fid) 

gern,  vihŠt.-C,   Z.;  —  -t,)  bie  Silammcv, 

Gut^.,  Cig. 
kvakač^  m.  ber  9Ja(^trei()er  (arJca  nvcticorax), 

r,. 
kvakanje,   n.  Do^  Cuafcil,  Z. 
kvakast,  adj.  Ijafenformig,  Jan. 
kvakati,    kam,  čem,  vb.  impf.  quQfcil,   (iiits., 

Mur.,     Cig.,    Jan.;  —   =  opravljati,    Uer- 

laiimbcn,  Diet. 
kvakav,  aJj.  qiiofeub,  Jan.,  .Mik. 
kvakavtc,   vca,  m.  ber  Cuofcr,  Cig.,   C. 
kvakavka,  /.  =  žaba,    Cig.,   C. 
kvaktlj,   kija,  m.  =  kvaka,   C. 
kvaker,   m.  =  kvekar,   Cig. 
kvakctati,  ctam,  cčem,  vb.  impf.  =  kvakati, 

./arn. 
kvakniti,    kvaknem,    vb.  pf.  cillCll    GuoflflUt 

UPU  fid)  gcbcn,  Mur. 
kvapa,  /.   =^   nesnaga,   ogr.- C. 
kvapati,  am,  vb.  impf  =^  kapati,  tropfcii  '''• 

in    intr.J,  ogr.-C. 
kvapiti,  im,  vb,  impf.  =  kvapati  (Ir.  in  intr.), 

ogr.-C. 

kvanta,  /.  i)  kerct^,  albcmc*  ^^Mig,  bii'  %HM'ic, 
bie  i\ohc;  to  so  kvante!  bdi?  [{»t)  'ij-^ofjcil ! 
kvante  pripovedovati,  Jure.;~2)  ^=  kvaniač, 
l.cv$t.(Rok.);  —  yT\m.  nem.  ber  „Cliailt",  cilt 
lii)tigcr,  ppffeiil)nffcr  3)ienfd). 


kvantač,  m.  bcr  IJJofjenreifeer,  ber  leerc^  3f"9 

idinidlU,  bcr  ^otcnrciijer. 
kvantati,  am,  vb.  impf.  %o)\t\\  rciReil,  albem 

obcr  utianftdiibig  reben. 
kvantiiza,  /.  grda  kvanta.   Gor. 
kvar,  »1.  i)  ber  Sd)abe,  ber  9?arf)tt)eil ;  na  (v) 

k.  biti,  sum  'DJad)tf)eiI  gereic^en,  Cig.,  C;  v 

k.  iti,  siigriuibe  ge^en,  Oerbcrbcii,  C,  Z.;  za 

k.  mi  gre,  e§  Dcrbirbt  mir,  ge^t  mir  sugrunbe, 

Meg..  C.\  za  k.  spraviti  kaj,  beict)dbigen,  t)cr= 

berben,  C;  pod  k.  prodati,  mit  Sc^aben  Dcr« 

taufeu,   C;    k.  je  =  škoda  je,    C,  jv{hŠt.; 

—  2)  ber  |}rcf)Ier,  t»er  9}aturfe^ler,  Cig.,  Jan., 

C;  —  3)  bie  SBeinrante,  Goriš. 
kvar,  /.  :^  kvar  m.    i ),  Jiirč.,  Znid. 
kvara ,  /.  =  kvar,  i)  Cig.,  Jan.,  Ig  (Dol.);  na 

kvari  biti,   Sdjobcu  (cibcn,  Levst.fMočv.);  na 

svojo  kvaro,  ,^um  eigenen  'i}Jadit^eiIe,  Levst. 

(Sauk);   poljska  k.,  ber  5c'''icf)ai'e",   Levst. 

(Saukj;  taka  nemarnost  je  kvara  dobrega. 

Slom. 
kvarantina,  /.  cinc  Slncrbnung  ,vir  5.'cr()iitung 

ber  (Siujdilcppiing   epibcmifdjer  Slratittjeiteii, 

bie  Ciinrantaiuc,  Cig. 
kvarantinski,  adj.  Cuarantaine=:  k.troški,  DZ. 
kvarcit,  m.  ber  Ciior.^it  (min.),   Cig.  (T.). 
kvarčen,    čna,   adj.  Cuarg- :   k  varčni    pesek, 

ber  Cuar5)aub,  Cv. 
kvareč,    rca,    m.  =  kremenjak.    ber   Cuarj, 

Cig.  (T.). 
kvaren,  rna,  adj.  i)  )d)dblirf),  uad)tf)eilig,  Mur., 

Cig.,   Jan.,   M.;  —  2)  )d)abl)aft,   Čig.(T.); 

be)d)dbigt,  bcnad)t()eiligt,  Cig.,  SIS. ;  v  blagu 

k.,  ogr. -Let. 
kvarež,  m.  bcr  3d)abigcr,  bcr  ^i^crbcrber,  C. 
kvariti,  im,  vb.  impf.  i)  bcid)nbigcu,  ueiberben; 

orodje  k.;  k.  koga,  jemaiibcm  ''liadit^eil  jiu 

fiigcil,  Cig.;  bližnjega  na  poštenju  k.,  C;  — 

2)  kvari  mi  =  škoduje   mi,  \'rt. 
kvarivec,  vca,  m.  ber  ;i^erberbcr,  Cig. 
kvarjati,  am,  vb.  impf  =  kvariti,   C. 
kvarjenje,  n.  ba^  i^crbcrbcu,  ha^  'iSeididbigen. 
k  varljiv,    iva,    adj.  idjdblid),    Cig.  (T.),   nk.; 

kvarljivi   ptiči,  Levst.  f .\auk). 
kvarljivost,  /.  bie  Sd)dblid)feit,  nk. 
kvarnica,  f.  bie  'iBcjdidbigerin,  bie  Serberberiii, 

Cig. 
kvarnik,   m.  ber  'i8e)d)dbiger ,  ber  !i8erberbcr, 

Cig.,  C. 
kvarnost,  /.  bie  3d)ablid){cit,  bie  'i)?ad)tl)cilig= 

leit,  Cig.,  Jan. 
kvarohlfpnost,   /".  bie  Sd)abenfreiibe ,   kajk.- 

Valj.diadi. 
kvarovati,    ujcm,   vb.  impf.  k.  komu.  jeiltrtlt 

bem  jdiabcii,  C. 
kvarstv9,  n.  bni^  ivcrbcrbitisJ,  C. 
i.kvarta,  /.  =  karta,   bie  Spictfarte;    igrati 

na  kvarte.   ,Mortcil  )piclen,    Cig..    Zora;  — 

igrati  s  kvartarni,    Cig.;    k.  metati.    .Mnrtrn 

nufiuerfeit,  Cig.;  gospodska  k.,  bie  J^igurcii^ 

fartc,   ^''-Cig. 
2.kvarta,  /.  čctrtica,  bie  Diiortc,  Jan. (H.); 

—  =  roguša,    C;  —  bie  Cuartc   (in   ber 

lonflinft),  Jan. (H.). 
kvartač,  m.  ber  SViirteitfpieler. 


kvartanje  —  kvasnina 


493  - 


kvasovka  —  kvint 


kvartanje,   u.  ha§  Sinvtcnipiclcii. 

kvartar,  rja,  m.  bcr  Spiclfavtcuci^ciigcr,  OV.. 

I)X. 
kvartaren,    rna,    adj.    četrtogorski ,    quartiiv 

(min.).    Cig.fT.J. 
kvartarstvo,  h.  bie  ®pie(favtencr,^eugung,  DZ. 
kvartarina,  /.  =  kvartaščina,  Jan.  (H. J. 
kvartaščina,  /.  ha^  ftortcngelb,   Cig. 
kvartati,  am,  vb.  impf.  Sorten  jpielen;  =  k. 

se.   Cig. 
kvartavec,  vca,  m.  Dev  Sartcnipidcr. 
kvartavka,  /.  bie  .^artenipielcnii. 
kvarten,  tna,  adj.  SlQrten= ;  kvantni  papir,  Cig. 
kvartet,  m.  čet\'erospcv,  'iiaž  Cuartctt. 
kvartica,  /.  dem.  kvarta;  baši  i^artd)Cii. 
kvartir,  rja,  m.  bO'5  Cuartier. 
kvartomet,  meta,  m.  bie  Sarteiitunft,  Cig. 
kvartomftec,  tca,  m.  ber  ftartentihiftlev,  Cig. 
kvartopirec,   rca,  m.  ber  S^avtcnjpiclcr. 
kvartopiriti,  Trim.  vb.  impf.  fid)  mit  bcm  Sarten= 

jpicten  abgebcn:  pijančevati  in  k..  Str. 
kvartopirka,  /.  bie  .^artenipieterin. 
kvartnina,  /.  "isaž  ftartengelb,  Cig. 
kvas,  m.  ber  Sauerteig,  ber  ®af)rteig;  k.  po- 
staviti, ben  Sauevteig  anfefeen;  haž  germciit, 

Cig. (T.);    nemški  k.,    bie  ^refž^efe,    Kras- 

Erj.  (Torb.). 
kvasac,   m.  ber  9JfauIma($er,  ber  !sd)rt)afcer, 

ber  Sctc^i^eiBci'- 
kvasati,   am.   vb.  impf.  fd}rDa^en,   9.1Jaul  ma= 

cf)eu,  S^tfn  reiBen;   —  prim.  nem.  guafen, 

=  iappijc^eg  3*^119  rei^en. 
kvase,   čta,   ni.  =  kvasač.  Mur,,   Cig.,  Ravn. 
kvaseč,  sca,  m.  ber  Sauertetg,  C. 
kvasek,  ska,  >n.  dem.  kvas;  kvaski  =  kravajci 

Železniki  (Gor.J. 
kvašen,  sna,  adj.^nm  Sauertetg  gef)ortg,  ®af)r= : 

kvasne  glivice,  nk. 
kvasenica,  /.  eiiie  9(rt  Stitcften,  Pjk.  (Črt.  Go.j. 
kvasija,  /.  "lioA  23ittcr^ot3  (quassia),   Cig. 
kvasijev,    adj.  »om   SBitter^oIj:    kvasijev   les, 

Tm.  (R.j. 
kvasilnica,  /.  bie  Q5af)rfainmer,  Cig. 
kvasilo,    n.  bož  ©iiljrtnittel,   ber  Sauerteig, 

(htts.,   Cig.,  Jan. 
kvasina,  /.  ba§  Jcii^^^t,  Z.,  Vrt. 

1.  kvasiti,  im,  vb.  impf.  jauent,  anfdueru,  Mur.. 
Cig.,  Jan.;  testo  k.,  Cig.;  kvašena  repa,  C: 
kvašeno  zelje,  Mur.;  testo  se  kvasi,  ber  Scig 
ge^t  Quf,  Cig.;  —  bei5ett,  C;  —  hudo  se 
ivvasi,  ec'  gedt  i^m  id)(ed)t,  Danj-M.;  e§  na^t 
i^m  eine  ld)limme  .^ranff)eit,  Ščav. 

2.  kvasiti,  im,  vb.  impf.  )d)lDd^ett ;  prim.  kvasati. 
kvasničar,  rja,  m.  ber  Spefenfidnbler,  Jan  (H.). 
kvasnica,  /,   i)  nav.  pl.  kvasnice,   bie  5>efen, 

Jan.;  bcfottbcr^  ^Bierfjefcti,  Mur.;  —  2)  "Udi 

Jpefengefcife,  DZ.;  —  3)  posoda,  v  kateri  se 

repa  kvasi,     C,    v^JiŠt.;   —  4)  ^  kvašena 

repa ,   C. 
kvasničnica,  /.  =  repnica,    baš  SSaffer  »011 

geiditertcii  Siiiben,  C. 
kvasničnik,   m.  =  sod  za  kvašeno  repo.   C. 
kvasnina,  /.   i)   geiduertež  iiraut,    gciducrte 

jRiiben,   C;  —  2)  pijana  k.,  bcroufd)enbcv, 

ge)duerte§  ©etrant,  Ravn. 


kvasovka,  /.  neka  gliva,  ki  se  nareja  pri  ki- 

sanjii  sladkih  kapljin  (cr\  ptococcus  fermenti), 

Tuš.  (B.J. 
kvasa,  /.  1)  bie  33eise,  bie  Saueruitg  fj.  S.  ber 

9\'iibeil),  ogr.-C;  —  2)  posoda,  v  kateri  se 

repa  kvasi.    Valj. (Rad). 
kvasenica,  /".  gefdiievte  'Kiibeil  it.  bg(.,  Mur. 
i.kvašenje,  )i.  biiv  3dueru;  —  bie  d5iif)rung 

(Dom  !6rot),  Jan.,  Cig. (T.). 
2.kvašerje,    n.  ba»  ®eid)ipd^,   ba§  l^erodfd), 

Ci^. 
kvaterna,  /.  bie  Cuaterne,  Cig.  (T.). 
kvatre,  /.  pl.  bie  S^ierjeiteit,  ber  Cuatember; 

vsake  kvatre,  jebež  ^i^ierteljaljr. 
kvatri,   m.  pl.  =  kvatre,  Cig.,  M.,  Vrt.,  Lcvst. 

rRok.),  Xotr.-.\avr.(Let.). 
kvatrn,  adj.  Cuateiltber';  kvatrni  teden,  kva- 

trna  nedelja,  kvatrni  post;   —  kvatrna  baba 

=  čarovnica,    GBrda. 
kvatrnica,  /.  ber  CuatemberfoniUag,  bie  Cua^ 

temberjeit,  Mur. 
kvatrilijon,  m.  eine  CnatrilHon,   Cig.(T.J. 
kv^čast,  adj.  uertvitppelt,  SlGradec-C. 
kvečati,   im,   vb.   impf.  gudfcn  (oon  .^afen), 

Mur. -Cig. 
kvečica,  /.  bie  ?iad)teule,  C,  Z. 
kvfčiti,  ečim,  vb.  impf.  tviimmen,  biegen,  jnifcn, 

neigen,  Št.-C.  Trst. (Let.);  starost  me  kveči, 

C:   einbriicfcn,  ,^crtnicfcn,  C;  »erftiimmeln, 

C;   jnm  i^riippel  madjen,    Cig.;  —  prim. 

kveka. 
kvader,    dra,    m.  črevlji    na  k.,    na  k.  šivati, 

t.  j.  podplat  na  oglavje    tako  prišiti,    da  je 

rob  oglavja  ven  obrnjen  in  se  šiv  na  oglavju 

vidi;  —  prim.  nem.  \iQiS;  Cueber,  eine  (Sin^ 

faffung  mit  einem  Saume;    srvn.  querder, 

bav.  quartier,   C. 
kvfdrast,  adj.  na  kveder  narejen;  k.  črevelj, 

Zora. 
kvedrnik,  m.  =  kvedrovec,   Cig. 
kv^drovec,    vca,    m.    žrebelj    za    črevlje    na 

kveder  narejene,  Polj. 
kv^drski,  adj.  =  kvedrast,  Jurč.(Zb.  sp.). 
kvfk,  m.  haž  ©eiindfe,  Mur. 
kv?ka,  /.  etmaž  ^^erfriimmte§ ,  ^.'lerfriippefte?^, 

ber  Šriippel,   C  M.,  Trst.(Let.);  —  prim. 

pokveka. 
kv^kast,  adj.  glieberlabm,  Cig. 
kvfkati,    am,    vb.  impf.  gudten  (Don  .VKijcn), 

M.;  roinfeln,  iii)reien,  Fr.-C. 
kveker,    rja,    m.   ud    neke    angleške   verske 

družbe,  ber  Cndfer. 
kveketati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  =  kvekati, 

M. 
kvfkniti ,    kvCknem ,    vb.  pf.   einen  Cndfliint 

»on  fid}  gcben,  Mur. -Cig. 
kvestor,   rja,  m.  starorimski  tinančni  uradnik, 

ber  Cndftor,  Cig.,  Jan. 
kvestura,  /.  bie  Cudftnr,  Cig. 
kvicati,   im,   vb.  impf.  jn)it)c^ern,  tuinfeln  = 

cvičati.  Bole- C. 

kvinč,    m.  cin  5vliij)igffil'-'i"ff)    (=  60  Wa^, 

=  84   iiit.),    Cig.,    C..   Prim. 
kvTnt,  m.  baši  Cuentdien,  M. 


kvinta  —  labora 


—  494  — 


kv9ka  —  lačen 


kvinta,  /.  Me  Citiiito  in  bcr  Joufunft,  Cif^., 

Jait. 
kvintal,   m.  ber  Guintal  (^entncr),   Cif^.;  — 

prim.   it.   quintale. 
kvinteljc,  teljca,  m.  =  kvintič. 
kvinterna,  /.  J)ic  Cilintcinc,   Cig.(T.). 
kvintet,  m.  pctcrospev,  ba^  Citintctt. 
kvintič,   m.  \>až  Cuoiltd)Cll,  Mur. 
kvintilijon,   m.  cillC  Cuintidion,   Cig.fT.). 
kvišku,  adv.  =  k  višku:  in  bic  .'i)of)c,  cnipor; 

k.  gledati;  na  kvišku,  \\aA)  anflDart^,  Mur., 

Cig.;   cena  gre   na  kvišku,  ber  ''^vci§  ftciflt, 

C/V. 
kviškoma,  adv.  =  kvišku,   Cig.,  Jati.,   C. 
kv9cati,  cam,  rfe.  impf.  =  kvokati,  Jan. 
kvocijent,    »i.  ber   Cuotient,    Cig. (T.),    Cel. 

(Ar.). 
kvpčka,  /.  bie  5^rnt()enne,  bie  ®(uff^cune,  Mur., 

Cig..  Jan.,  Dalm.-M..  Mik.;   kvočka  kvoka, 

kadar  leže  piščcta,  BlKr. 


kv^ka,  /.  =  kvočka,  ngr.-C. 

kvokača,  /.  bie  ®lud{)cnne,  Jan. ;  —  t^a^  aljo 

(^enaniitc  (Meftirn,  y\h.Št.-C. 
kvpkanje,  n.  'itai  ©Incfen. 
kvpkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  ginden,  na  v{}iodu ; 

—  dd),^eu,  C. 
kv9klja,  /.    i)  =  kvočka,   Mur.;   —   2)  bcr 

ilird)cii(n[tcr,  C. 
kvortfš,  »I.  =  kureš,    Valj.fRadJ. 
kvfčje,  n.  bie  33inie  (scirpus  lacustris),   C;  — 

prim.  kovrčje. 
kvrd,   kvfda,  w.  =  kveder,  Št.;—'t)xdeSč)ut)'- 

\oi)k,  SlGradec-C;  —  ^d}kd)kt  (Bčfuij,  C. 
kvfga, /.  =  hrga,  ber  Snorren ,    Valj.fRadJ, 

BlKr. 
kvfhati,   am,    vb.  impf.  \)\\\ii[xi,  finnteln,    C, 

SlGor. 
kvfhav,  adj.  trantelnb,  C. 
kvfkati,  am,  vb.  impf.  1)  ben  2aut  kvrk  uon  fid) 

geben,  Jam.,  C.;  — 2)  vino  k.,  SSein  faufen,  C. 


L. 


laba, /.  ime  kravi,  kajk.-Valj.(Rad). 
laber,  bra,  m.  bajeslovno  bitje:  majhen  dedek, 
bel   in  svetel,   Pjk.fČrt.  (SS.J. 

laberdan,  m.  bcr  Siaberban,  bcr  eingcfoljenc 
nnb  gcborrte  Stodfifc^,  Erj.fŽ.J;  — prim.  rus. 
labardanij. 

laberje,  n.  bie  @cron()Qlbc,  bie  Sd)uttl)atbc: 
naše  njive  so  vse  v  laberju,  Plu\na  pri 
Bolcu-Krj.(Torb.) ; 

labijalec,  Ica,  »i.  bcr  Sippcnlant,  bcr  Sobial^ 
(ont,  nk. 

labijalcn,  Ina,  adj.  lobiiil,  nk. 

labirint,  m.blodnjak, bcr  3l"rn'l"fl,t>fl'^Slttirint(). 

labirintski,  adj.  (Q(itirint{)i)d),  Jan.fH.J. 

Iab9d,  m.  bcr  £d))t)nn,  Jan..  Mik.;  1.  grbec, 
bcr  ftnmnic  obcr  .'vii.idcridiinait  (cvgnus  olor), 
1.  pevec,  bcr  £ingid)n)an  (cvgnus  musicus), 
Erj. (/..);  (lobod,  labud,  Mcg.,  Guts.;  lobot, 
Alas.;  labud,  Habd.,  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Dol.  -  Lev st.  [Rok.]);  —  prim.  stvn.  albiz, 
Mik.fKt.). 

labodica,  /.  bo'^  Sd)tt)ancntucibd)cn,  Mur.,  M.; 
7.A  gnezdo  šaro  znašati  pomaga  labod  labo- 
dici,    Cv. 

lab^dič,   m.  juuflcr  Sd)Uian,  .Uur.,  C. 

labodišče,  n.  Jam.,  Mur.,  pogl.  labodnjak. 

labodji,  adj.   Sd)luancn=,   Cig.,  .Jan.,  M. 

lab^dnica,  /.  =  labodja  pesen,  ber  Sdjtuoncn 
flcjmui,  '■.'•'. 

labodnjak,  m.  bcr  Sd)tuonciiflarten,  Cig. 

labydov,  adj.  =^-  lahoilji,   Cig. 

1 .  labora,  /.  ba*  C£oitiiUnncrot,  bie  9JnflclfInc, 
(Jig.,  Jan.,  Cig.fT'.),  Gor.-I-.rj.fTorb.l;  struga 
je  povsod  od  same  labore,  biC  ^In)i>|ol)Ic  bc 

ftel)!  burdjiicOcnbž  ({\\i  Sdiottcrranten,  Lcvst. 

(Mnčr.). 

2.  labora,  /.  i)  cin  3Kild)flcfiif),  C,  Rib.;  de- 
lal je  lonce,  piskrc,  kožice,  labore,  Jurč.;  — 

2)  cinc  ^^oiridjtunii  ,viin   ^-^Oflclfnnfl,  C.,  '/.. 


laborast,  adj.  Eonglomerot^,  Jan. (H.). 
laboratorij,  w.  delavnica,   \i(x?:>  Saboratoriunt, 

^  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.). 
labornat,  adj.  =--  laborast,  Z. 
labpt,  /.  bnž  gjfoul,  C;  tudi  pl.  laboti,  vihŠt.; 
grobe  laboti  imeti,  ciu  tojcž  SJJaul  Ijaben,  C; 

—  prim.  lape. 

labgtati,  am,  vb.  impf.  Unfiniiige^,  Unge^oriflcS 

id)tr)a^cn,  C,  Z.,  v{hšt. 
lab^tniti,  otncm,  vb.  pf.  cinc  'JJfaulfdjeUc  flcben, 

C. 
Iab9zast,  adj.  fd^iua^liaft,  C. 
Iab9zati,  am,   vb.  impf.  ^=  labotati,   C. 
labra,  /.  cin  fle)d)nnit.Miifi'  ^Jccnjd),  C,  jv{lu^t. 
labrač,  >/i.  bcr  SdmuHuT,   C. 
labrdti,  am,  v^.  impf.  )d)liial\en,  plappcm,  Cig., 

Jan.,  C.,  St.;  —  prim.  š\ab.  lafern,  C. 
labrav,  ava,  adj.  c\(^A)\va[\\(\,   Cig.,  .Jan.,  C. 
labravec,  vca,  mi.  bcr  Si1)Uni|}cr,   Cig.,  C. 
labravka,  /.  bic  3d)>udlunin,   Cig. 
labrica,  /.  =  2.  labora  i ).  cin  ticfc>3  3)iild)geffiJ3, 

jv^li.Št.;  (nam.  laboricar). 
labriv,   iva,  adj.  =  labrav,   C. 
labrivec,  vca,  m.  =  labravec,   C. 
labud-,  pogl.  labod-. 

labrador,  m.  bcr  iinbrabor.  (min.)  Cig.(T.). 
labradorit,  m.  bcr  iiabrnborit,  (min.)  Cig.fT.). 
labus,  »J.  bajeslovno  bitje,    star  dedek,    /jffr. 

(Črt.<SS.J. 
lac,  »I.   i)  =  zanka,  bie  Sdilincic  ,ynn  '-l^piicl 

1an([,  GBrda-Erj.(7orb.):  —  2)  bcr 'il^oflcn 

ftronfl,  ('ig.;  —  prim.  it.  laccio.  bic  cdjlinflc, 

bcr  ;^iillftrid. 
lač,  »I.  =  lac,  Z. 
lačati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  lotiti  se,   DSv.; 

—  prim.  hs.  lačati  se. 

lačen,  čna,  adj.  i)  f)uu^rifl;  I.  kakor  pes;  I., 
da  se  vanj  vidi;  1.,  da  se  iluša  v  njein  lovi, 
Cig.;  lačnega   beliti,  majiti,  ont  .'OlinflCrtudlC 


lačiti  —  lac^em^rcc 


—  495  - 


ladjem^rski  —  lagodnik 


iia(]oii,  M.\  —  1.  biti  česa,  ciii  gieriijC'5  i^cv 
laiiflcii  miri)  ci\mvi  l)abcn,  Cig.;  —  2)  lačno 
črevo,  bcr  iiecvbiUlll,   Cig.(T.)\  —  lačng,  g. 
-nega,  btc  9Bcid)C,    Tolm. 

lačiti,  i  m,  vb.  impf.  i)  1.  po  čem,  nad)  Cttun-o 
flievii]  lierlaiii]cit,  Z.,  Istra- Nov.:— 2)  \.  koga, 
=  lakoiovaii,   l)Ulirti'ni  loffcu,  Z. 

lačna,  /.  bio  'ilH"icl)C,  ('.;  nav.  pl.  lačne,  bic 
2Bcid)Cn,  Kin-K>j.(Torb.);  —  prim.  lačnica, 
lakotnica. 

lačnež,  m.  ber  .Vungevleibcr,  C. 

lačni,  /.  pl.  =  lačne,  Krn-Erj.(Torb.). 

lačnica,  /.  bic  5fi>cid)C,  Mariborska  ok.-C. 

lačnik,  m.  =  lačno  črevo,  bcr  iieerbavill,  Cig. 

lačnost,  /.  bic  4"'illH3i-"Hlfc'f- 

lačunec,  nca,  hi.  bic  Sicgiuurj  (gladiolus  com- 
munis),  Zemon(Sotr.)-Erj.(Torb.). 

1 .  lada,  /.  bQ»  ®cic^rei,  Cig. ;  lado  gnati,  jc^vcicn, 
pldrren,  Cig. 

2.  lada,  /.  bie  Sabe:  1.  zakona,  bic  'iBuiibe^Iabe, 
ogr.-C;  —  iz  nem. 

ladanje,  n.  i)  bcr  ^Be)'i^,  ha^  Sanbgut,  C, 
kajk.;  —  2)  na  ladanje  iti,  auf§  Sant)  gcfjCU, 
BlKr.,  kajk.;   —  nam.  vladanje, 

ladanjiče,  )i.  dem.  i)  ladanje,  kajk .-Valj.(Rad). 

ladanjstvo,  n.  bci§  Sanb  (opp.  Stabt),  ogr.-M. 

1.  ladati,  am,  vb.  impf.  =  vladati,  Miir.,  Dalm., 
vihŠt.;  oče  sina  ne  more  ladati  (mctftcni), 
v^/zS^;— befi^icn,  C;  —  1.  se,  ftd)  bctragcit, 
vihŠt. 

2.  ladati,  am,  vb.  impf.  =  peti,  BlKr.-DSv.; 
—  prim.  I.  lada. 

ladijen,  jna,  adj.  (2cf}iffž=,  DZ.,  (-djin,  Cig., 
Jan.). 

ladijnik,  m.  bcr  Si^cbcr,  DZ. ;  —  stsl. 

ladijski,  adj.  Sd)i_ff?=. 

ladja,  /.  'iidž  Sd}ift;  vojaška,  trgovska  1.;  re- 
dovna 1.,  ba'J  Sinieiljcl^in,  DZ.;  vadbena  1., 
'ba^  Sdiulidjiff,  DZ.;  1.  oklopnica,  hdž  ^ait,^cr= 
jc^iff,  Cig. (T.);  1.  parnica,  bo?  '3:'ampfidnff, 
DZ. ;  1.  veselnica,  'iiai  aiubcridliff,  Cig.fT.j, 
DZ. ;  prevozna  1.,  ha^i  Ivatič^portjdjiff,  Cig. ; 
1.  naznanjavka,  bO'?  i1Jčelbcid)iif,  Cig.;  1.  za- 
žigavka,  bcr  33ranbcr,  Cig. ;  1.  mostovnJca, 
ha^'  ^onton,  Jan.i;H.)\  hitra  L,  bic  ^ac^t, 
Cig.; —  2)  Wž  3d)iff  eiucr  Sird)e,  Cig.fT.j, 
)ik. ;  —  3)  bie  mit  Šrcttevn  cingetaf^te  StcUc 
bcž  9Jiiii)Ima)'fcrcQnaIži,  unmittclbav  uov  bcv 
9?inne,  Dol. 

ladjar,  rja,  m.  bcv  Sd}iffer,  Cig.,  Jan.,  M.,  C, 
DZ.;  ladjarji,   bic   2d)ip(eute,    Cig. 

ladjarnica,  /.  =  ladjedelnica,   Cig.(T.). 

ladjarski,  adj.  Sc^iffet',  Cig. 

ladjati,  am,  vb.  impf.  jd)iften,  Alas.,  Mitr.. 
Cig.,  Jan.;  =  1.  se,  KrGora. 

ladjavec,  vca,  m.  ber  Sd)iffer,  Mitr. 

ladjodelec,  ka,  m.  ber  Sc^iffebaiter,   Cig. 

ladjedelnica,  /.  bic  @d}iffeiBerfte,  Cig. 

ladjedelski,  adj.  ®d)iff§bau= :  1.  mojstri,   DZ. 

ladjedelstvo,  n.  bcr  Sd)iff'5bau,  Jau..  C. 

ladjelom,  loma,  m.  ber  '3d)iffbrud),  Gi</.s-., 
.Uiir.,  Cig.,  Hip.fOrb.J. 

ladjelov,  l<Jva,  m.  bie  Sopcrei,  Cig. 

ladjemfrec,  rca,  »j.  bcr  Sd^iff^aic^cr,  DZ. 


ladjcmvrski,  adj.  bic  Sd)iffeaid)ung  betrefieub: 

1.  list,  bcr  3d)iifmcf-5brici,  DZ. 
Iadjcmvrstv9,  ».  bic  ^Jlid}ung  bcr  Sd)iffe,  DZ. 
liidjcnica, /.  bic  SdjiffvUicrftC,  Cig.,  Jan.,  DZ., 

Zora;  ■ —    nam.  iadijnica? 
hidjenka,  /.  bic  Sd)iffvbootntu)d)cl,  C. 
ladjcnoscn,  sna,  adj.  ld)ifibar,  Jan. 
ladjeplyvi;c,  vca,  »1.  bcr  Sccfat)rcr,  DZ. 
ladjepl9vstvo,  n.  bic  Sccld)ifftt^rt,  DZ. 
ladjestaja,  /.  bcr  ,^infcn,  Miir.,  Cig.,  Jan.;  — 
^  biC  ^HbcOC,  DZ. 
ladjevati  se,  njem  se,  vb.  impf.  fdjiffen.  Gor. 
ladjfvje,  n.  bie  Jlottc,  .^fur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
ladjevlak,  vlaka,  m.  bcr  Srijiffs^ug,  DZ. 
ladjevgdec,  dca,  m.  bcr  ^^ilot,  DZ. 
Iadjev9dja,  m.  =  kapitan,  Jan.  (H.). 
ladjica,  /.   i)  dem.  ladja;    ba§   Sdjiffc^en;  — 

2)  baž  Sdjiff  bci  bcii  ^Siidibrurfcrn,   V.-Cigj.\ 

—  3)  papirnasta  1.,  baž  ^.papierboot  obcr  b*cr 
■ij^abicrmuitihts  (argonauta  Argo),    Erj.(Ž.). 

ladjičar,  rja,  m.  =  čolnar,  Jan.(H.). 
ladjin,  adj.  3cf)iff§=,   Cig.,  Jan.;  pogl.  ladijen. 
ladjišče,    n.   bcr   ^(0^%   tt)0   bic  Sdliffc  ftcf)cn, 

Gor. -Mik.;  —  bcr  ^afcn,   Cig.;   bie   ))\[}Cbc, 

Jan. 
ladopfr,   m.  =  netopir,   C. 
lafra, /.  bie  SarUC,  Mik.fEt.);  =  iz  nem. 
lafrati,  am,  vb.  impf.  I)erumlungern,  jd)lcubcrii, 

BlKr. 
lafrnica,  /.  baš  g-enfter  am  S)ac^c,  Gor. 
lag,  m.  v  lag,  gemad)lid):  pojdi  v  lag,   Vrsno- 

Erj.fTorb.J. 
lagak,  hka,  adj.  Meg.,  Dict.-Mik.,  Boh.,  Krelj 

pogl.  legak. 
lagan,  adj.  =  lagen,  leidjt,  fanft,  leijc,  Jan.; 

lagano  spanje,   Cig.;  na  laganem  spati,  Cig. 
laganje,  n.  pogl.  leganje. 
lagati,  lažem,  vb.  impf.  pogl.  legati. 
lagek,    hka,  adj.  =  lahek,  Miir.,   Cig.,  Jan.. 

Mik. 
lagen,  gna,  adj.  leic^t,  bcquem,  Z.;  fanft,  gc= 

linbe;  1.  glas,  C. 
lagev,  gva,  m.  boei  23cinfa)»,  C,  vihŠt.-Zora, 

ogr.-Valj.(Radj;  —  prim.  bav.  lagen  /.,  dem. 

lagl,  lat.  lagena,  lagellnm,  Levst.fRok.J,  Mik. 

(Et.j. 
lagev,  gve,  /.  bie  3"Md)f,  Jan.;    velika  lagcv 

z  žganjem  napolnjena.   Glas. 
lagevati,  am,   vb.  impf.  jit  liigcil  pflcgcn,  .lan., 

Mik.fV.  G.  IV.  3oj). 
laglje,    adv.  compar.    =  laže,,    lažje,    Icidjter,  • 

7ia  vzhodu. 
lagod,  /.  =  lagot,   C,  Z. 
lagoda,/.  bie  5S>crttoiigfcit,  3//<r.;  — bie  Sdttcdc^e, 

ogr.-C;  —  bic  3d)Icd)tigteit:  1.  in  zlost,  C; 

—  bcr  9JhtiI)tuillc,  bie  ^liiggclaffcul^cit  Jan., 
C,  Danj.-Mik.,  vihŠt. 

lagoden,  dna,  adj.    i)  foc^t,  milb,  V.-Cig.; — 
bcgucm,  Jan.,  C;  najlagodnejša  lov,  I.jZv.; 

—  2)  mcrtlos,  fd)lcd)t,  Mur.,  Cig..  vihŠt.-C; 

—  ijbcl:  lagodna  navada,  C:  uid)t'^uul%  bb|c, 
C  SlGor.;  lagodno  dete,  Mik.:  aiK^gclaficii, 
Jan.,  Mik.,  SlGor. 

lagoditi,  fm,  vb.  impf.  erguicfen,  Cig.,  C. 
lagodnik,  m.  ciii  fc^led)ter  9Ken)c^,  Raič(Let.}. 


lagodnjak  —  lahek 


496 


lahen  —  lahgven 


lagodnjak,   m.   =  lagodnik,  SlCor. 
lagoj,  iidj.  ic^lec^t,  gering,  C;  —  boje,  ogr.- 
Mik.,  Caf.fVest.) ;    lagoja    mačeha,    Npes.- 

Iag9j,  m.  bcr  ijnrm,  'baž  ©cjd)rei,  Cig.,  Jan., 
Gor.;  lagoj  zagnati,  Z.;  1.  gnati,  Sl\.;  lagoje 
delati.   Gor. 

lagojina,  /.  bie  Sc^Ierfitigfeit,  ogr.-M.,  C. 

lagoj9Ča,  /.  bie  8chled)tigtcit,  bie  SSo^^^eit,  C, 
ogr.-  \  alj.  fRad). 

lagom,  praep.  =  razen,  BlKr.-DSv. 

lagoma,  adr.  =  polagoma,   Cig. 

lagost,  /.  bie  Cciditiflfeit,  C 

lagot,  /.  bie  'sBcpucmlidjtcit,  bie  ©emac^Iic^feit, 
./an..  C;  z  lagotjo,  Cig.;  z  lagotjo  smo  de- 
lali. Vršno,  Lašče-Erj.(Torb.);  stara,  dobro 
uglajena  steza  lagoti,  Zv. 

lagota,  /.  i)  =  legota,  bie  Sctc^tigteit,  bie  93c-- 
qitcmtid)feit,  Jan.,  C,  Bes.:  — 2)  bie  Sc^Icc^= 
tigfeit,  bte  ^o§lieit,  C,  3//^-..  ogr. -Valj. (Rad). 

lagoten,  tna;  adj.  bequem,  Jan. 

lagotica,/.  bie  Sdiliinclblmuc  (primula  veris),C. 

lagotnost,  /.  bie  Sequemlid)teit,  Cig. {T.),  C, 
Levst.  fPrii.J. 

lagov,  adj.  =  lagoj,  fc^Icd^t,  ogr. -C;  —1.  lok. 
ein  lojcr  35ogcn,  ogr -Mik. 

lagovec,  vca,   m.  ber  Jiiupt)it  (min.),  Cig.(T.). 

lagovija,  /.  bie  Sd)Ied)tigfeit,  ogr.- C,  Valj. 
rRadj. 

laguna,  /.  morska  plitvina,  bie  fiaguue. 

lagunski,  adj.  2agimen= :  lagunska  grebenina, 
ba^  Sagunenriff,  Cig. (T.). 

lagva,  /.  \sa^  %0-\^,  Habd. 

lag\'ica,  /.  dem.  lagva,  Ev.  tirn.-  Mik.,  (bie 
(^laid)e,  Jan.,  Bes.). 

lagvič,  m.  dem.  lagcv,  bo§  {^aJ6d)eu,  C.  Valj. 
fRadj,  v{hŠt. 

lag\'iček,  čka,  m.  dem.  lagvič,  v(liŠt. 

lahak,  hkii,  adj.  pogl.  lehak. 

lahat,  htii,  m.  pogl.  laket,  lekat,    Tolm. 

lahčati,  am,  vb.  impf.  Mur.,  pogl.  lehčati. 

lahek,  hka,  adj.  letc^t;  1.  kakor  pero,  fcbedeirf)t; 
lahka  mu  žemljica!  leic^t  fei  i^in  bie  (5rbe! 
lahki  kamen,  ber  3^uff)tein,  Cig.,  Jan.;  lahki 
korak,  ber  ''^oi^gang,  Cig.\  1.  jezik,  gelaufige 
;^ungc,  Cig.fT.j;  lahko  konjištvo,  (eid)te  ^Kei' 
terei,  Cig.;  lahko  spanje,  (cijer  Sd)lnf,  Cig.; 
lahko  noč,  gute  'i)Jad)t !  lahke  krvi,  Icidjtbiiitig, 
Cig.;    1.  za    delo,    arbetl^id)CU,    Cig.\    lahka 

bolezen,  ciiie  iingefaf)rlid)c  >U'cinff)cit,  Uiipni^ 
lidjfcit,  Cig.;  lahka  smrt,  jaiifter  lob:  lahko  je 
s  tujim   polenom  orehe   klatiti  -  a\li  ntlberer 

Scute  .t>aut  i[t  gut  liHiemeu  jd)iieibcii,  Cig.; 
lahko  se  smeješ,  1.  se  ti  je  smejati,  bu  t)a[t 
gut  ladjen;  lahko  si   misliš,  bu  founft  bir 

tJOrftencn;    zdaj  >.c  lahko   neha.š,    jd^t  fauilft 

fbnrfft)  bu  fd)on  aufl)oren;  lahko,  daje,  lahko 
da,  leid)t  moglid),  e#  fauu  id)ou  {ein;  na  lahko 
dihati,  letje  afljnien;  na  laliko  hoditi,  leid)t 
nuftretcn;  na  lahko  prijeti  koga,  jenioiibcu 
jnnft  augrcifeit;  po  lahko,  geniadi,  Inngjant. 
z  lahka'  (iz  lahka),  Ieid)t,  C ,  Mik.,  I.cvst. 
(Močv.j;  Uio()lfeiI,  BlKr.  ;—comp.  laZji.  lehkej.ši 
(lahkcjši);  adv.  lažje,  lagljc;  tudi :  la?e,  I.cvst. 
(Močv.),  nk.;  (nav.  lyže;  lažej,  Trub.-Mik.). 


lahen,    hna.   adj.   leic^t,  )arf)t,  gelinbe,   3/«;-., 

Cig.,  Jan.,   C;   lahno    stopati,    Iei)C   tretCU , 
^  Cig. 
lahet,  hta,  m.  =  laket,  lekat,  na  vzhodu. 
lahkaj,  adv.  Dielleic^t,  Meg.,  Jan.,  Boh.,  Dalm.. 

C.;  ali   je  na  poti,  ali  lahkaj  spi r  Dalm. 
lahkati,  am,  vb.  impf.   V.-Cig.,  pogl.  lehkati. 
lahkič,  adv.  leirf)t  moglic^,  t)ieUeicf)t,  Mur.,  C. 
lahkob-,  pogl.  Ichkob-. 
lahkpča,  /.  M.,  Dol.,  pogl.  lehkoča. 
lahkodiišen,  adj.  =  lahkomiseln.    C. 
lahkokrit,    krfla,    adj.    Icic^t    bcfliigeft,    nk.; 

lalikokrila  lastovica,  Str. 
lahkokrilhar,  rja,  m.  ein  leic^tlebiger  'iOtenic^, 

Zv. 
lahkokfven,  vna,  adj.  leid^lbliitig,  jonguiuijd), 

Cig..  Jan..  Cig.fT.).  M. 
lahkokfvnik,  m.  ber  Sanguinitcr,  Cig. 
lahkokrvnost,  /.  bie  i]ei(^tbliitig!eit,  Cig.,  M. 
lahkoma,  adv.  leic^t,  C 
lahkomiseln,  selna,  adj.  (eic^tfinnig,  leid}tfertig, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
lahkomiselnež,  m.  ber  Seic^tfinnige,  Cig. 
lahkofniselnik,  m.  ber  l'eid)tfinnigc,  Cig. 
lahkomiselnost,  /.  ber  2eid)tfinn,  bie  Šeit^t- 

fertigfcit,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
lahkomislež,  m.  =  lahkomiselnih,  i?ai'«.-C.,  3/. 
lahkomislije,  n.  ber  2ei(f(tfinn,  Cig.fT.). 
lahkomTšljen,  adj.  =  lahkomiseln,  Ieid)t)innig, 

Cv. :   (govori  se  sploh  tako). 
lahkonog,    ngga,   adj.   leic^tfiifeig,   Cig.,  Jan., 

nk. 
lahkoperpten,  tna,  adj.  =  lahkokril,   Cig. 
lahkopet,  peta.  adj.  leiditfiifeig,  Z. 
lahkorok,   rnka.  adj.  Don  Icid)tcr  ,V)anb :  1.  biti, 

eiuc  Iciditc  iianb  l)Qbeii,  Cig. 
lahkost,  /.  Mur.,  Cig..  Jan.,  pogl.  lehkost. 
lahkot-,  pogl.  lehkot-. 
lahkoumje,  h.  =  lahkomiselnost,  Zv. 
lahkovec,  vca,  m.  =^  lahki  kamen,  ber  Juff- 

ftein,  Cig..  Jan. 
lahkoveren,  rna,  adj.  leid)tglnubig,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
lahkovfrje,  n.  ber  Scf)neUglaube,  Cig. 
lahkovfrnež,  m.  bcr  ilciditgldubigc,  SIX. 
lahkovernost,  /.   bie  i.'eid)tglaubigfcit,   Mur., 

Cig. 
lahkoživ,  2i'va,  adj.  leiditlebig,  leid)tfiunig,  C. 
lahkoživček,  čka,  m.  dem.  lahko^ivec,  LjZv. 
lahkožTvcc,  vca.  m.  ciulcid)tfiuuig,  of)uc3orgcn 

lebenber  TOcuid),  Cig.,  Jan.,  nk. 
lahkoživen,    vna,   adj.    Ici(^tlebig,    leic^tfiuuig 

Icbciib,  .Jan. 
lahkoživka,  /.  Icid)tfiuuig,  flott  lebenbe^  29etb, 

Jan. 
lahkoživost,  /.  bie  Sfiditifbigfeit,  C. 
lahkoživstv9,  u.  'iiai'  Iciditiiunige,  jcrgloje  iJe^ 

bcH,  C. 
lahnak,  m.  Polj.,  Cirk.-Baud.,  pogl.  lehnjak. 
lahnost,  /.  Mur.,  Cig.,  pogl.  Ichnost. 
lahnota,  /.  .Mur..  pogl.  lehnota. 
lahnuten,  tna,  adj.  Mur.,  pogl.  lehnoten. 
Iah9n,  m.  bcr  ci-  mit  ber  italiauifiereubeu  ^^Jartei 

l)alt,  C. 
Iah9ven,  vna.  adj.  pogl.  lehoven. 


1^  —  l^jnar 


—  497  — 


lajnarica  —  lakmus 


liij,  m.  t)a^  Wcbe((,  Min:,  Cig,,  Jan.,  Met.,  Nov. 

laja,  /.  baž  ®ebeU,  Valj.  (Rad);  lajo  gnati, 
bcUcit,  Dauj.-M.;  lesena  laja  terilj,  Danj. 
(Posv.  p.). 

lajač,  »i.tiCV''i>l'arioiliolf  (canis  lalians),  Erj.fŽ.). 

lajalp,  n.  bcr  .Hcifcr,   (-ii^. 

lajanje,  m.  t)Ciž  ''^cUcit. 

lajati,  jam,  iem,  vb.  impf.  bcflcil ;  1.  na  koga, 
nad  kom,  jcmaitb  anbcHcii;  lajal  je  rad  na 
tati,  Rog.;  —  jd)ieicn,  fcifen,  )d)inalen,  Cig., 
Jan.,  M. ;  —  laniieil :  fantje  okoli  hiše  lajajo, 
Dol.;  —  „štulec"  mu  lajajo,  man  fd)i(t  i()n 
„štulec",  Idrija;  1.  =  zvati,  klicati,  Goriš - 
Štrek.  (Let.). 

lajav,  adj.  jitm  93etlcn  gcnetgt,  M.;  —  gum 
Stcifen,  Sdimalcn  gereigt,  Cig.,  Jan.,  BlKr.- 
M.;  lajava  usta,  cin  frecf)cž  ŠJfaul,  Cig.;  la- 
javi  posli,   Triib. 

laja\nec,  vca,  m.  bcr  33etler,  Cig.,  M.:  —  ber 
Steifer,  bcr  Sc^reier,  Cig.,  Jan.,  BlKr.-M., 
Mik.;  =  hudojezičen  človek,   Diet. 

lajavka,  /.  bie  ŠeUerin,  M.;  —  bie  £eiferin, 
Diet.-Mik. 

lajavt.  Ml.  ber  Scifcr,  Cig. 

lajba,  /.  nekaka  čorba,  BlKr. 

lajbati,  am,  vb.  impf.  fc^IampCll,  j(f)(ampenb 
cffcn,  BlKr. 

lajbič,  m.  bie  SSeftc,  Jan.,  Zora;  —  iz  nem. 
„2cibd)en". 

lajden,   dna,  m.  ber  3(bort,   Cirk.-Baud. 

lajder,  dra,  m.  ber  ^Bagabunb,  C,  Z. 

lajdra,  /.  bie  iperumftreic^crin,  bie  Sc^Iampe, 
Cig.,  C,  yia  v\hodu ;  —  prim.  it.  landra,  fcilc, 
umfjcrftreifenbe  S^irne,  Levst.fRok.). 

lajdra  ti,  am,  vb.  impf.  i)erum[treic^en,  cin  liebcr- 
lidie^^  Sebcn  fii^ren,  Z. ;  =  1.  se,  Cig.,  M. 

lajdrež,  m.  =  lajder,  BlKr.-M. 

lajdriga,  /.  =  lajdra,  Fr.-C. 

lajež,  m.  ba§  (^tht\i,  Zv.,  Let.,  Erj.fZb.  sp.). 

lajhar,  rja  m.  ber  93etriiger,  Habd.-Mik.,  ogr.- 
Valj.rRad). 

lajharija,  /.  ber  33etrug,  Meg. 

lajhati,  am,  vb.  impf.  i)  betriigen,  taiijcf)cn, 
Meg.,  Cig.,  Jan.,  Fr.-  C;  —  a)  po  svetu 
koga  1.,  jemanben  ^in  unb  t)cr  treiben,  Že- 
leinikifGor.);  —  1.  se,  \\č)  Ijeriiintreiben,  C; 

—  3)  lajhati,  intr.  tjerumftreic^en,  M.;  kod 
si  lajhalr  Lašče -Levst. (Rok.);  —  prim.  bav. 
laichen  ,  bctriigcn ,  srvn.  levchen ,  vexare, 
Levst.fRok.). 

lajik,  m.  ber  2aie,   Cig.;  —  prim.  lat.  laicus. 

lajištvo,  n.  bie  i}aicn)c^Qft,  bie  ijaien:  omi- 
kano 1.,   Cv. 

lajla,  =  lajna,   C. 

lajna,  /.  i)  bie  Seier,  ber  iiciertaften,  Diet., 
Cig.,  Jan.,  Strek.;  =/>/.  lajne,  Jam..  Mur.\ 

—  eine  icf)Icd)te  9tebe,  C;  —  2)  eine  liebcr* 
tic^e  SEeib^^jerion,  bie  Scf)lanipe,  Cig.,  Jan.; 

—  prim.  bav.  leiren,  leie"n,  /.,  Levst.fRok.). 
lajnanje,  n.  i)  \ia^  Sieiern;  —  2)  ba§  $)erum= 

ftreic^en,  Slom. 
i.lajnar,  rja,  m.  ber  fieierer,  ber  2eier»monn, 

Cig.,  Jan.,  Npes. 
2.  lajnar,  rja.  Mi.  ber  ^JrcrfDogel  (stercorarius), 

Cig. 

Slor.-nem.  slovar. 


lajnarica,  /.  bie  l'eirerin,  Cig. 

lajnast,  adj.  brcdig,  Doli  UuratI},   Cig. 

lajnati,  am,  i-^.  impf.  i)  leicru,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  lajnar  pa  lajna  prelepo,  Npes. -Valj. 
fRad);  —  2)  Ijcrumftreic^cii,  M.;  =-  potepati 
se.  Glas.;  otroci  po  vasi  lajnajo.  Bes.;  — 
3)  =:  zvoniti,  ŽeleinikifGor.) ;  bingljati :  štirje 
nosijo,  štirje  lajnajo,  dva  gledata,  dva  po- 
slušata, eden  poganja  (=^  krava).  Sv.  Lucija 
na  Mo-^tii-Erj.fTorb.). 

lajnavec,  vca,  m.  ber  2eierer,  Mur.,  Cig. 

lajnec,  nca,  m.  =  lajnež,  ogr.-C. 

lajnež,  m.  ber  2Bafferfc^ierIing  (cicuta  virosa), 
Cig.,  Jan. 

lajnje,  n.  coll.  ©jcrcmentc,  BlKr.-Mik. 

lajno,  n.  ber  Šoti),  bie  Gi-cremcntc,  Meg.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Boh.,  Rib. -Mik.,  Ščav.-  C;  go- 
lobje,  kravje  1.,  Dalm. 

lajnovje,  n.  =  lajnje,  ogr.-C. 

lajša,  /.  =  lajdra,  Dol. 

lajsika,  /.  =  lajdra.  Dol. 

lajšati,  am,  vb.  impf.  erleic^teni;  —  linbern. 

lajšava,  /.  ®rleirf)lerung,  fiinberung,  Jan. 

lajšilo,  n.  haž  5JJiIberiing§mitteI,  Jan.fH.). 

lajt,  Mj.  sodček  držeč  štiri  do  devet  veder, 
BlKr,;  —  prim.  lajta. 

lajta,  /.  ein  %q.\ž  fiir  trocfene  ©egenftanbe, 
(®etrcibe,  ilalf,  ubgl.),  bie  Seite;  —  iz  nem. 

lajtica,  /.  dem.  lajta. 

lajtič,  m.  dem.  lajt;  sodček  držeč  dve  do  pet 
veder,  BlKr. 

lajtnant,  m.  poročnik,  ber  Sicuteitant. 

lak,  m.  ber  Sacf,   Cig.,  Jan.,   Cig.fT.). 

lakaj,   m.  strežaj,  ber  2o!ai,  Jan.fH.). 

lakajec,  jca,  mi.  =  lakaj,  jv^hŠt. 

lakat,  kta,  ktu  (nav.  hta,  htu),  m.  i)  ber  ©11= 
bogeil,  Mur.,  Cig.,  Navr.fLet.),  Kr.;  laket, 
kta,  ogr.  -Valj. fRad);  laket  (laket),  lakta, 
kajk.-Valj.fRad);  lahet,  hta,  vihŠt.,  jvih- 
Št.;  —  2)  bie  S0e;  dva  lakta,  trije  lakti,  na 
vihodu-Mik. ;  po  laktu,  eIIentt)eife,-/<^«.;  (dual., 
pl.  lakti  [lakti,  leht?],  /.  dve  lahti,  tri  lahti, 
sto  lahti,  na  \apadu-Mik.;  devet  lahti  platna, 
Vod.[Iib.  sp.];  —  prim.  lahet. 

lakat,  ktT  (hti),  /.  =  lakat,  m..  Met.,  Gor.; 
nav.  le  pl.  lahtT  (lehti) ;  prim.  lakat,  m. 

lakati,  am,  vb.  impf.  i)  ^urtgern,  Savinska 
dol.;  —  gierig  fein,  ogr, -Let.,  SIN.-C;  — 
2)  laka  me,  ež  fic^t  mic^  an,  Mur.;  e§  reijt 
mid),  Z.;  —  3)  ^utigerit  tajfen:  čebele  1., 
Gol. 

lakav,  adj.  fjungrig,  C. 

lakensn ,  rna,  adj.  =  čiharen :  vse  lakerno 
leto  sem  stradal,  Volarji  nad  Tolminom- 
Erj.fTorb.). 

lakEt,  kta,  mi.  ogr. -Valj. fRad);  laket  (laket), 
kajk.-Valj.fRad);   pogl.  lakat,  m. 

laket-brada,  f,  ellenlonger  93art,  Prip,-Mik., 
Vrt. 

laketen,  tna,  adj.  (Sflbogcn=,  Jan.;  —  (Stlcn=: 
laketna  mera,  "iiaž  Sdcnnta^,   Cig. 

laketnar,  rja,  m.  kdor  z  laktom  meri,  ogr.- 
Valj.fRad). 

lakmus,  m.  modro  barvilo,  ber  2admu§,  Cig., 
Jan.,   Cig.fT.). 

32 


lakmusov  —  lakotnica 


498  - 


lakotnija  —  lampica 


lakmusov,  adj.  Siacfmu§=:  lakmusov  papir, 
yacfmu§papier,  Cig.fT.J;  lakmusova  barva, 
ruš.(B.J. 

laknast,  adj.  =  vlaknast,   Cii(.,  Zv. 

lakniti,  lakncm,  vb.  pf.  Ijuilflvicj  tncrbcit,  yfik. 

Iakn9,  «.  =  vlakno,  Mur„   Cig.,  Jau.,   C. 

lakom,  adj.  i)  flieiifl,  (itftern,  Diet.,  Jan.,  Mik., 
IV/.;  —  tjabgtcrtg,  Jan.,  M.;  —  2)  I.  biti, 
bei]ct)it  fein,  ^)lbfa^  fiiibeu,  Jan.;  tako  blago 
je  zdaj  lakomo,   Ž. 

lakomček,  čka,  m.  ber  Jncf)iCr,  Jan. 

lakomec,  mca,  m.  i)  eiit  ^abgicrtoer  SJicnjirf), 
Jan.,  Krelj;  —  2)  =  lakomnica,  boS  @te§' 
fcfjaff,  Cig. 

lakomen,  mna,  adj.  i)  gierig,  Ijobflicvig;  1. 
česa,  na  kaj;  1.  biti  na  denar;  —  2)  =  la- 
kom  2):  to  blago  je  zelo  lakomno,   Ig. 

lakomica,  /.  ^  lakomnica  2),  Mur. 

lakomija,  /.  bie  ^obfuc^t,  C,  Krelj. 

lakomiti,  im,  vb.  impf.  =  lakomen  biti.  Vrt.; 
1.  po  čem,   C. 

lakomka,  /.  bte  ^obiiic^tige,   Vrt. 

lakomneti ,  im,  vb.  impf.  =  lakomen  biti, 
Cig. 

lakomnež,  m.  ber  ^objitcfitigc. 

lakomnica,    f.   i)  bte  .^abf iid^tige ,   Jan.,  M.; 

—  2)  ha^  irid)tciid)oft,  ba^  @ic^fd)aff,  Cig., 
Jan.,   C,  M.,  Valj. (Rad),  Rib.,  Št. 

lakomnik,  m.  ber  .*pabgierifle;  1.  bi  še  last- 
nega brata  prodal,  Jan.fSlovn.J. 

lakomnost,  /.  bie  @ier,  bie  .'pabgier. 

lakomnovati,  ujem,  vb.  impf.  f)ab9ierig  jein, 
gei^cn,  C,  Trub.;  vsakateri  lakomniije  za 
se  v  svojem  stanu,  Dahn. 

lakomstvo,   n.  =  lakomnost,  .\fur. 

lakoničen,  čna,  adj.  lafonifc^,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  nk.;  (pravilneje  bi  bilo:  lakonski). 

lakonizem,  zma,  m.  jedrnata  kratkobesed- 
nost,  ber  Safonižmu^,  Jan. 

lakot,  /.  1)  =  lakot,  ber  ^ungcr;  1.  ne  iz- 
bira, ber  iiunger  ift  ber  befte  ftoc^,  Cig.\  — 
bie  ^ungcršinotf),  Mur.,  C;  —  bie  CMicr,  bie 
^obgier,  Mur.;  —  i)  ein  unerfattlidjer  SOtciifcI), 

lakota,/,  i)  ber  .'ouuger;  lakoto (^(/i.sY/v  umreti, 
Oor  .'OUligcr  fterbcn,  Krdj,  Zv.,  Kamnik-Svet. 
(Ruk.j;  lakoto  pasti,  borben,  fiiiniiicrlid)  le^ 
bcn,  Jan.;  — volčja  1.,  ber  .'peifttjuiigcr,  Jan.; 
=  predrta  1.,  Cig.;  —  V\t  .V)UligcrŽllOt^;  bila 
je  huda  1.;  —  bie  iiobgier,  Mur.;  —  2)  = 
ber  9iinimcrfatt,  Cig.,  Jan.;  živa  1.,  C;  — 
i)  navadna  I.,  nieifte^  iJobfrailt  (galium  mol- 
iugo),  Tuš.rR.);  =  bela  1.,  Medv.(Rok.J; 
rumena  1.,  cri)lc?  i!abtrmit  (galium  verum), 
Cig.,  Tuš.(R.),  .Mcdv.fRok.J;  divja  !.,  bog 
•t^cibclabftnut  (galium  saxatile),  Cig.,  Medv. 
'Rok.). 

lakotec,  tca,  m.  ber  ^reffcr,  ber  SJOIIcr,  .Mur., 
Jan.,   Danj.-.Mik. 

lakotcn,  tna,  adj.  cfžgicrig,  frcj^gierifl;  — 
gierig,   liiffcrii;  1.   na  vino.   na  »ienar. 

lakotiti  se,  im  se,  vb.  impf.  gierig  fein,  bc- 
ge()ren,   C;  I.  se  po  čem,   Danj.-M. 

lakotnica,  /.  1)  ein  tuciblirijer  ^-l^ielfraB,  Cig.; 

—  2)  bie  >Hippenii)eid)gegenb,  bie  2\.Virt»e  (bei 


3Kenjrf)en  unb  l^ieren),  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Kr.,  Savinska  dol.;  v  lakotnici  ga  bode,  bie 
SJiilj  [tid)t  i^n,  Cig.;  —  3)  =  lakomnica 
2),   C.,  Z 

lakotnija,  /.  =  lakomnost,  Mur.,   Cig. 

lakotnik,  m.  i)  ber  ^ielfraft,  V.-Cig.;  —  2) 
ber  ."pnngerleiber,  Diet.;  —  3)  ber  .'pobiiid>tige; 

—  4)  =  lakotnica  2),  bie  '3Seid)e,  Cig., 
M.,  C,  Ravn.-Valj. (Rad),  Šmartno  pri  Li- 
tiji -  Štrek.  (I  jZv.);  —  3)  =  lakotnica  3), 
iaš'  ®ic6fd)aff,  Rib.-DSv.;  —  G)  ber  ^aarige 
®infter  (genista  pilosa),  Cig.,  Jan.,  Medv. 
(Rok.);— x.ud\:  ba§  ^ungerblitmc^en  (draba), 
z.,  Medv. (Rok.). 

lakotnost,  /.  bie  ©ier,  bie  ipabgicr. 

lakotovati,  ujem,  vb.  impf.  I)ungcrn,  C.  Bes., 
Drcpiica  nad  Koboridom-Erj.(Torb.). 

lakoveč,  vca,  m.  bie  ®ummilad  =  Sdjilblauž 
(coccus  lacca),  Erj.(Z.). 

lakoven,  vna,  adj.,  Jam.,  ^'rtov.;  pogl.  la- 
komen. 

lakovnica,  /.,  Mik.,  Šmartno  pri  Litiji-Štrek. 
(LjZv.),  BlKr.;  (lakonca.  Mik.,  jv^liŠt.); 
pogl.  lakomnica  2). 

lakši,  adj.,  compar.  nam.  lažji.  M.,  jvihŠt. 

lakuša,  /.   ime  svinji,  kajk.-Valj.(Rad). 

lalok,  m.  i)  bie  .V^al^iuaintnc,  Cig.,  Jan.,  Mik.; 

—  2)  pl.  laloki,  =  laloke,  bcr  9Kunb,  t>a^ 
mani,  ogr.-M. 

laloka,  /.  1)  =  čeljust,  bie  fiinnfobe,  Habd.- 
Mik.,  ogr.-C,  Valj. (Rad);  —  pl.  laloke,  ber 
9JJiinb,  bag  9J{anI,  C; -2)  ber  untere  STlieil 
ber  t^-Iadj^bredje :  trlek  v  laloko  tere  (poka),  v^li- 
Št.- C.  ;-■!,)  pl.  laloke,  bic  ^^Jpde  bež  mul)\ 
grcnbel?,  C. 

lalovka, /.,   C,  Valj. (Rad);  pogl.  laloka. 

lama,  /.  haž  ©d)affameel  ober  iiania  (auchenia 
lama),  divja  1.  =  gvanako  (auchenia  gua- 
naco),  Erj.(Ž.). 

lamač,   m.  ber  33red)er,  C. 

lamanje,  n.  ha^  33red)en ;  1.  kruha,  ogr.-Valj. 
^  (Rad). 

lamas,   »1.  ime  psu,  kajk.-Valj.(Rad). 

lamati,  mam,  mljcm,  vb.  impf.  biedjen,  Mur., 
Jan.;  1.  kamenje,  Diet.;  kruh  1.,  ogr.-Valj. 
(Rad);  zlodej  ga  lama  in  tare,  Trub.;  roke 
i.,  bie  ^"»aubc  ringen,  Dalm.;—(pren.)  \.hot.]o 
postavo,  Krcij:  1.  komu  srce,  C;  kaj  se  jo- 
čete  in  lamljete  mi  srce  moje?  ogr.-Valj. 
(Rad). 

lambura,  /.   =   2.  labora    t),    Valj. (Rad). 

lamentacija,  /.  bie  Mlnge,  bo*  Slagelteb,  bie 
i!anieiitatiiiii. 

lamp,  himpa,  m.  =--   vamp,  .\fur.,  v\hSt. 

i.lampa,  /.  bie  i?ef,^e,  bie  iJippe,  ogr.-C;  pl. 
lampe,  ber  3iad)en,  kajk.-Vaij.(RadJ;  —  pr\fn. 
lapa,  lapati,   C. 

2.  lampa, /.  ==  svetilnica,  bic  Sdmpe;  —  iz 
nem. 

lampač,  mi.  =  vampež,  v^hšt. 

lampar,  rja,  »1.  ber  i'ampenfabri(ont,  C;  — 
ber  iianipeniinirter,  Jan.  (//.). 

lampast,  adj.   ^^   vampast,    C,   v^liŠl. 

lampas,  »1    ^=   2.  lampa,   C. 

i.lampicn,  /.  Jon.    1.  lampa;  bie  1'ippe,   C. 


lampica  —  lanjsčak 


—  499 


lanjščina  —  laptati 


2.  lampica,  /.  dem.  2.  lampa. 

lampreda,  /,  bic  Sciniprete  (petromvzon  ma- 

rinus),   Evj.(Z.). 
lan,    lana,    lanCi,   m.  bcr  fieill  obcr  (^Iacf)#  (li- 

niim   usitatissimum) ;    1.   goditi   (mladiti,   ro- 

siti),  bcn  iiciit  roftcn,  Ci^.;  —  divji  1.  ber 

flebviflC  iioill  (linum  viscosum),  Josch ;  tudi: 

bo»    iieinfvnut    (antirrhinum    linaria),    Cig., 

Medv.fRok.J;   =  matere  božje  1.,   0>  ;  — 

novozelandijski     1.,    llcufccldllbifd)Cf     %lad)^ 

(phormium  tenax),    Tuš.fB.J. 
lanciniti,  Tnim,  vb,  itnpf.  ==  pohajati,  GBrda. 
lanča, /.  bte  finnje,  Meg.,  Diet.,  Dalm.;  (lonca, 

Alas.);   —  prim.  nem.  Sanje,  lat.  lancea. 
lančar,  rja,  m.  ber  ^etteufd)niieb,  Jan. 
lanček,  čka,  m.  dem.  lanec;  bae  ^ctt(^en,   C. 
lančen,  čna,  adj.  ^etten* :  lančna  številka,  btC 

^cttenrec^iuing.Jti«. 
lančič,   m.  dem.  lanec  =  lanček,    Cig. 
lančnica,  /.  bie  S'etteufugel,  Cig.;  —  črta  1., 

bie  ilettenliiue,  Cig. 
landra,  f.  bie  Sc^mer^out  be§  9fiinbež,  kajk.- 

Valj.(Rad). 
lanec,    nca,    m.  bie  ^ette,  Habd.-Mik.,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  C,  ogr.-  Valj.(Rad),  DZ., 

nk.\  pes  na  lancu  priklenjen,  Slom.;  lance 

svojih  grehov  potrgati,    C;  —  prim.  srvn. 

lan,  lanne,  Sette,  Mik.fEt.). 
lan?n,  adj.  Sein-,  %ladj^',  leincn;  lanene  gla- 
vice ;  laneno  seme,  olje;  lanena  pogača,  bei' 

Seinfu(^en,  Cig.,  Jan. 
lanenina, /.  bie  |]ftac^§tt)ore,  C,  DZ.;  človek 

se  oblači  z  lanenino,    V?-tov.{Km.  k.). 
lanenjak,  m.  eine  Seingattuiig,  C. 
lanenji,  adj.  =  lanski,   C. 
lani,    adv.  \v.\  oorigen  S^i^)!-'*?,  bocigcg  3of)r; 

vsako  lani  je  bolje,  mau  lobt  iiunicr  bie  ticr= 

gangeiie  3eit,  Cig. 
lanič,    m.  ber  (^rauenflad^ž    (linaria    vulgaris), 

Joseii. 
lanika,  adv.  =  lani,    C. 
i.lanina,  /.  tt)a§  »om  Dovigcn  S^^^e  ift,  Mur.; 

,V  93.  bie  »orjadrige  Grnte,  Z. 
2.  lanina,  /.  tnož  »on  ^^lac^ž  ift,  Sinnen,  C,  M. 
lanišče,  n.  ber  5(cfer,  auf  bem  Sein  gen)acf}jen. 
lanfščen,  ščna,  at/;'.  kar  na  lanišču  raste:  la- 

nTščna  repa,   C. 
laniščnica,  /.   i)  bie  gtadižborre,  Mur.-Cig.; 

(len-),  Danj.fPosv.  p.);  —  bie  Seinbrcc^el^ 

l^iitte,   C.;  — 2)  =  ajda  po  lanišču  posejana, 

Kr.- Valj.  (Rad). 
lanišnji,  adj.  =  lanski,   C. 
lanita,/.  bie  SBange,  C,  Danj.(Posv.p.);  ima 

črnele  lanite,  Re\.-C. 
laniti,  lanem,  v6. /7/.  aufbeCen,  C,  Z.;  — grob 

onfof)ren,  kaj  si  lani!  na  me  i   Vršno,  Krn- 

Lrj.fTorb.J. 
lanjec,  njca,  m.  ber  5Domf)irj(i^  (cervus  dama), 

Jan.,  Erj.(Z.). 
lanjski,  adj.  tjorjofjrig;  lanjsko  leto,  im  bcr- 

gangenen  ^o^re;  maram  zanj,  kakor  za  lanjski 

sneg,  id^  tummcre  mic^  ganj  unb  gar  nirfit 

um  i^n. 
lanJščak,    m.  ein  im  oorigen   ^ol^rc   gcmor^ 

fcnc5  ^^ier,  Št.;   t)ori81)rige§  Sc^af,  tiorjd^^ 


rigcr  .s^oje,  C ;  »orjdljrtger  Dd^ž,  Z. ;  —  UDr= 

jal)rigcr  SBcin,  SlGor.-C. 
lanjščina,  /.  e{\x>ai  !^orid^rigež,  C;  bie  t)or= 

jdfjrige  (Srntc,  Z. 
lanjšnji,  adj.  =  lanjski,  ogr.-C. 
lanopfrka,    f.   ba§    Seinblott   (thesium    lino- 

phyllum),    '.Uedv.  (Rok.). 
lanovec,  vca,  m.  lan,  ki  se  ne  preža.  Z.;  (la- 

njevcc)   Cig. 
lanož,  -n.  bie  ^^riiffel,  C;  —  prim.  češ.  lanvž. 
lanski,  adj,  =  lanjski. 
lantina,  /.  bie  Segclftange,   Mur.,    Cig.;  — 

prim.  it.  Tantenna. 
lap,  lapa,  m.  1)  ber  SHac^en,  ber  ©cf)Iunb,  C; 

—  2)  ribji  1.,  gro^cž  Somenmaul  (antirrhi- 
num  maius),  Selnica  (Št.)-Erj. (Torb.). 

1.  lapa,  /.  i)  Už  5!)ZnuI,  bo§  9JZunb[tiicf,  C, 
Danj.-M.;  nav.  pl.  lape,  ta^  5JiauI,  Mur.- 
Cig.,  C,  vihšt.;  'i^as,  §unb§mau(,  Npes.- 
Vrai;  'ba^  SBoIf^maul:  Volk  odpre  lape, 
Danj.(Posv.  p.);  —  3)  bo§  ^(oppermaul,  C. 

2.  lapa,  /.  bie  ^fote,  Jam.,  Mik.,  Vrt.,  LjZv.; 

—  stsl. 

lapan,  ana,  m.  i)  t)a§  SBurftmauI,  Pot.-Cig., 

Jan.,  M.,  C;  —  2)  ber  ®d)n)dger,  C. 
lapast,  adj.  fc^ma^fiaft,  C. 
lapati,    am,    vb.  impf.   i)  fc^noppen,   {)af(^en, 

Jam.,  C,  Z.;— 2)  fdjttjo^en,  ein  Iofe»  Waul 

I)Qben,  C. 
lapav,  adj.  ein  lofe^  Tlaul  bobenb,  C. 
lapa,vec ,  vca,    m.  ein  SKenfrf) ,  ber  ein  to}e§ 

maul  Ijat,  C;  ber  ^Iaufcf)er,  C,  Trst. (Let.). 
lapavs,   m.  =  lapavec,   C 
lapavsati ,    am ,    vb.  impf.  =  labrati ,    lapati 

2),   C 
lapet,  pta,  tn.  ber  ®runbant^eil,  ogr.-C. 
lapica,  /.  dem.   2.   lapa,  ha§  Jd^c^en,  Let. 
lapidaren,  rna,  adj.  Sapibar«:  lapidarno  pismo, 

9?od)a^mung  ber  Sc^rift  anf  Šenffteinen,  bie 

Sapibarfc^rift,  Jan.,   Cig.(T.);  —  lapidarni 

slog,  ber  2apibar[ti(,  Cig.  (T.). 
lapiti,  im,  vb.  impf.  =  lapati  i).  Z.,  Jan. (H.). 
lapman,  m.  =  lapan,   C. 
lapniti,  lapnem,  vb.  pf.  i)  mit  bem  SDioul  nad) 

ctiDa§  l)afcf)en,  Z.;  —  2)  mit  etnjaž  ]^erouš= 

plamen,  C. 
lapor,   rja,    m.  ber  SDJergel,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

Cig. (T.),    Erj.(Min.);'  ilnati    1.,    ber  2:]^on= 

mergel,  Cig.;  sivi  1.,  bcr  ®raumergel,  Cig.; 

kredasti  !.,  ber  Sl^reibemergel,  Cig. ;  —  gen. 

tudi:  lapora,  Afik. 
laporast,  adj.  9)tergel=,  mergelartig,  Cig.;  la- 

porasta  zemlja,  ber  SOlcrgelboben,  Cig.,  Jan. 
lapornat,  adj.  9Jferget  entl^altenb,  Mur.,  Cig. 
laporjev,   adj.  9JZergeI*:   laporjcva   jama,    bic 

9J?ergcIgrube,  Cig. 
laporščica,  /.  neka  hruška,  Mariborska  ok,- 

Erj.(Torb.). 
lapotati,  otam,  (Jčem,  vb.  impf.  plappevn,  Mik, 

(Et.). 
lapotec,  tca,  m.  bcr  ^lauberer,  Jan,(H.). 
lapta,  /.  =  latva,  lata,  Mur,,  SlGor.-C,  Danj. 

(Posv.  p,). 
I.  laptati,  am,  vb,  impf.  lottcn,  Mur,,   C, 

32* 


laptati  —  lasen 


500  — 


lasen  —  lasten 


2.  laptati,  am,  vb.  imp/.\(i)nappen,  ^a]d)(\\,  C; 
c\{cx'\(\  tvinfcit  (ooni  .'piiubc),  Z. 

laptovec,  vca,  m.  bcr  Sattcmtacict,  ^f. 

lapuča,  /.,  Rc^.-C,   Glas.,  pogl.  lopiiča. 

lapuh ,  m.  bcr  .Vmflattirf)  (tussilago  farfara) ; 
—  zajčji  1.,  bcr  93finiClfn(at  (mvcclis  muralis), 
Mci.i\'.(Rnk.);  —  prim.  lopuh ;  —  planinski 
1..  bcr  'Jruicnflrttfcl  (adcnostvlcs  alpina),  Jun- 
ska  dol.  (Kor.)-Josch. 

lapus,   m.  =  lapavs,   C. 

lapušček ,  čka,  m.  dem.  lapušek,  =  lapuh, 
OV,  Strp. 

lapusek,  m.  dem.  lapuh,  =  lapuh,   Cig. 

lapušje,  ».  coll.  =  lapuh,  M. 

lapušnjak,  m.  bcr  ®cf)Wa^cr,  C;  — prim.  lapus. 

larfa,  /.  btc  iJarfe;  —  iz  nem. 

larma,  /.  bcr  Sarin,  Mia:,  Dol.;  bic  ntit 
£rf)cr,scn  cituicicttete  SoUccte  bci  eiiicr  $o^,^cU, 
Z.,  M.,  Št.;  godci  so  larmo  zagodli,  Levst. 
(Rok.). 

larva,  /.   Cig.,  Jan. ;  pogl.  larfa. 

las, lasa, lasu,  m.i) 'ba^  (ein5cluc) §ai4itt)aar ;  za  1. 
ne  odjenjati,  !cin  .^oor  brcit  iiicid)cn;  ni  za  1. 
boljši,  cr  ii't  um  !cin  §aar  ticffcr,  Cig.;  lasie 
mu  po  koncu  stoje,  bic  .^loarc  fte{)cn  if)m  511= 
berge;  dolgi  lasje,  kratka  pamet,  Xpreg.- 
Levst.(Zbr.  sp.J;  lasje  mi  gredo  z  glave,  icl) 
»eriiere  .^laare ;  lase  si  puliti,  \ič}  btc  ,*paarc 
railfcn;  vino  mu  gre  v  lase,  dobil  ga  je  v 
lase,  ber  SScin  ftcigt  i{)m  511  .Hopfe;  lasje 
ga  bole,  er  i)at  cincn  Stabcujammcr;  —  2) 
gospenji  lasje,  bo§  j^taiicnljaar  (adiantum), 
Diet.;  —  Marije  device  lasje,  ba§  ^orrf}gra§ 
(poa  annua),  Cig. ,  Jan.;  —  žabji  las,  bcr 
SBaffcrftcril  (callitriche),   Cig.;  —  nam.  vlas. 

las,  ?,  /.  dolga  ranta,  na  kateri  stoje  streharji, 
Tolm.-Šti-ek.fLet.J;  —  prim.  2.  laz. 

lasanica,  /.  ba^  (angc  5Rof§f)aQr,  Guts. 

lasanje,  n.  bn#  Bcnc",  B^^iMcu  (bci  bcn  .^»aaren). 

lasar,  rja,  m.  bcr  .l")Qar()anblcr,   Cig. 

lasast,  adj.  t)aorid)t,  ^narfonnig,  .^ur..  Cig., 
Jan.;  lasasta  cevčica,  'i^ai-  .»pnnrroftrdicn,  Cig. 
(T.);  lasastc  cevi,  btc  (lapidargcfnfjc,  Cig. 
(T.);   lasasto  zlato,  bo^  .'oaargolb,  Cig. 

lasat,  iita,  adj.  ^norig,  bc^aart,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Cig.CT.J;  lasata  rastlina,  bic  ^ianr= 
pHaii.^C,  Cig.;  —  lasata  zvezda,  bcr  .^toinct, 
Dict.-Mik.  ;  —  ^tttxt  bcl)aart:  lasata  glava,  Zr. 

lasati,  am,  vb.  impf.  1)  bci  bcil  .tinorcu  jicl)Cll, 
bci  bcn  .'oaarcu  iicf)titcii  nnb  bcutclii;  1.  se, 
fid)  in  bcn  .'oaarcn  licgcn;  —  2)  lasati,  ne- 
čisto kositi.   Gor.;  prim.  kosmatati. 

lasatica,  /.  lasaticc,  .'jpaargcfdfjc,  Cig. (T.). 

lasčast,  adj.  bc{)aort,  <lig. 

lasček,  vi.  dem.  lascc;  bni?  .^tarc^cn;  —  pl. 
lasčki,  bic  .fticcjctbc  (cuscuta  curopaea).  Dol. 

lascc,  sca,  m.  dem.  las;  "bai  ."oarcljcn;  — lasci 
device  Marije,  bož  ^railcnl)aor  (adiantum 
capillus  \'cncris),   Cig.,  Jan.,    Tuš.fR.J. 

lasek,  ska,  m.  =  lasec;  device  Marije  laski, 
ba^  Siijpcngraž  (poa  annua),   .Medv.fRok.J. 

lasek,  ska,  adj.  Juoljlliiftifl  :  laski  mo^jc,  ./.si-Ar. ; 
—  prim.  laskrn  (r). 

I.  lasen,  sna,  adj.  .'oaar  ;  lasna  igla,  Zr. ;  lasna 
ključica,  bic  .vnarnobcl,  Cig. 


2.  lasen,  sna,  adj.  flinf,  Dol.- Cig.;  —  prim. 
hs.  lasan,  Icid)t. 

las^nka,  /.  bic  ^criide,  Cig. 

lasica,  /.  =  podlasica.  ba§  SBtCJcl,  Mur.,  Jan. 

Idsiti,  im,  i'b.  impf.  ad  izlasiti ;  ablofen  bct 
cincr  5lrbcit,  Lcvat./^Rok.). 

lasišče,  n.  bcr  .S^aarbobcn,  Jan. 

lasje,   n.  coll.  .S^iaarc:  predivno  I.,  Jurč. 

laskatati,  ačem,  vb.  impf.  pogl.  lesketati. 

laskatelj,  m.  bcr  ®d)nicidilcr,  Cig. (T.). 

laskati,  am  vb.  impf.  fdimcidicln :  1.  komu,  Cig. 
(T.);  laskam  si,  id)  jd)mcid)Ie  mir,  C;— 1.  se  ko- 
mu, jcmanbcni  jd)mcid)c(n,  Jan.,  nk. ;  —  hs.stsl. 

1.  laskav,  adj.  fd)mcid)el^aft,  Jan.,  Zora. 

2.  laskav,  adj.  Icdcri)Q^t,  Jan.:  li)at)Icrt)d):  krava 
je  zelo  laskava  =  izbirčna,  LjZv.;  —  prim. 
laskrn. 

laskavec,  vca,  m.  ber  ®(^mei(^Ier,  Z. 
laskavost,  /.  bic  Scdcr^oftigtcit,  Jan. 
laskovica,  /.  laskovice  =  lasaste  cevi,  Sapil' 

largcfiifje,  Cig. (T.). 
laskrn,   adj.  najd^^aft,  Iederl)Qft,    Cig.,  Jan., 

C;    —    prim.   stsl.    laskosrbd^,    laskr'bdT>, 

lcdcrf)aft. 
laskrnež,   m.  =  laskrn  človek,   Cig. 
laskrnik,   m.  =  laskrnež,   Cig. 
laskrnost,  /.  bic  Scdcr^aftigfcit,   Cig.,  Jan. 
lasnat,  ata,  adj.  ()aarig,  3/j<r.,  Cig. 
lasnica,  /.  i)  bic   i")aarri.i{)rc,  Jan.;  ta^^  (Ia= 

)3iIIargcfd&,  Cig.;  —  2)  bcr   .'paariuulft,   bic 

Ž)aartour,   V.- Cig.;  —  3)  ber   giJiJcn^T^ui^i". 

bie  2'rid)inc  (trichina  spiralis),   Erj.fŽ.J;  — 

4)  cine  ?(rt  langcž  ®rn^,  Rei.-C. 
lasnTčar,  rja,  m.  bcr  (^rifciir,   Cig.,  .Jan. 
lasničen,  čna,  adj.=  kapilaren,  Eapillar^,  Jan. 
lasnicnost,  /.  =  kapilarnost,   Cig.,  .Jan. 
lasnik,  »2.  i)  =  predcnica,  bic  ^'(cefcibe,  Dol.; 

—  2)  =  lasišče,   Cig. 
lasn9Ča,/.bici?ciditigtcit,bic.vmrtigfcit,.A7»i.f'//.>». 
lasnost,  /.  bic  3"'i"f'"-'it.   Q-' 

lasoplet,  plcta,  hi.  bcr  ^iimcnfrilcur,  Cig.,  Jan. 

lasovit,  adj.  =  kapilaren,  (Sapillar,  Jan.(If.). 

lasovTtost,/.=kapilarnost,./(J>J.('//.  *,  Scn.(Fi\.). 

i.last,  I,  /.  "^ai  ©rnnbcigcntljum,  bcr  33entj, 
Cig.,  Levst.  (Nauk);  —  ta^  ©igcntl)um;  v 
lasti  imeti,  jucigcit  ^obcn,  inl)abcn,  Jan.; 
=  v  last  imeti,  Cig.;  v  last  dati,  ,^ucigcil 
gcbcn,  Jan.fH.);  kupiti  kaj  v  1.,  burd)  ,\lanf 
ctuiaž  cigcntbiimlic^  an  fid)  bringcn,  Mur.; 
zaklad  v  svojo  last  pripraviti,  Ravn.-Valj. 
(Rad);  —   nam.  \last. 

2.  last.  T,  /.  bic  (;Mcmdd)iid)fcit,  bic  'iUiiifjc,  C; 

—  prim.  hs.  last,  /.  bic  ycid)tiflfcit. 
lastava,  /.  polukrožen  izrezek  na  robu  ovčjega 

ušesa  (znamenje,  čegava  je  ovca),  Vrsno- 
Krj.(Torb.}. 

lastavica,  /.  Cig.,  pogl.  lastovica. 

lasten,  stna,  adj.  i)  cigcu;  svojo  lastno  hišno 
imeti;  lastna  volja,  bcr  tSiflcnmidc,  C;  lastna 
ljubezen,  (iigcnlicbc,  .^lur.,  Cig.,  Jan.;  lastna 
hvala,  bnv^  l^igcnlpb,  Cig,  Jan.;  lastna  škoda 
ga  je  izučila,  cr  ift  burd)  cigcncn  3diQbcu 
flug  gciDOrbcn,  Cig. ;  —  lastno  ime,  bcr 
©igcnnamc;  —  2)  ^nljnj,  ,\iitraulid),  Goris.- 
<;irck.(Let.). 


lasttten  —  lastovičar 


—  501  — 


lastovičen  —  latmiti 


lastitcn,  Ina,  acij.  ^ucigitCllb,  poiicjfili,  (gramm.) 

JclH. 

lastina,  /.  bn^  (Sicicutfjlim,  Diet.,  Muv.,  Cig., 
Jan.,  Tntb.,  Dalm. ;  svojo  lastino  razdeliti, 
Skrinj.;  tuja  1.  mu  je  sveta,  LjZv.;  kraljeve 
lastine,  bic  Toiiiniicn,  0>  ;  —  tua#  ^um 
©niiibc  I)in5iiemun'beii  ift,  bic  llebcrlatib- 
gviuibe,   CAg.,  Svet. (Rok.). 

lastinar,  rja,  m.  =  lastnik,  Jan.,  C,  Ravn.- 
Valj.(Rad). 

lastinec,  nca,  m.  cl)Cma('5:  bcr  icvuitutžbcrcd)- 
rigtc  Uiitertliaii  ciiiev  .s>nv)d)aft,  Z.;  bcr  (^rci^ 
faf5C,  Dol.-Ž. 

lastinjak,  m.  ber  ®igeittl)uiiicv,  Muv. 

lastinski,  adj.  bo§  ©igeittlmnt  bctrcffcub :  la- 
stinska  pravica,  ba^'"'  Gigciltlilimvrccf)t,   Cig. 

lastinstvo,  n.  biK-  (5it";cntl)Um,  Cig.,  .Jan,,  ogr.- 
M.         ' 

lastit,  aJj.  cigciitlid),  Cig. (T.). 

lastiti,  im,  vb.  impf.  1.  si  kaj,  firf)  ctlua^  311= 
cigncn,  auf  ettoa-S  5ln)prud)  madjcn,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk.;  —  \.  se  česa,  ctlBa^  nlč^  Gigctu 
tlium  anipcet^eit,  Cig.,  Svet.  (Rok.),  Navr. 
(Let.),  Polj.;  1.  se  koga,  ftd)  an  jomanbctt 
l^atten:  deček  se  le  mene  lasti.  Polj. 

lastfven,  vna,  adj.  cigen,  ogr.-M.;  žene  pod- 
ložne bodite  lastivnim  možem,  ogr.-  Valj. 
(Rad);  1.  gospod,  fcin  eigener  ignr,  ogr. 

lastnica,  /.  bie  (Sigentfjumertn. 

lastmja,  /.  bie  (Sigctif)eit,  bic  ©igetitl)iimlidifeit, 
Cig.,  Jan.,  Z  g  D.,  nk. 

lastnik,  tn.  bcr  Sigcntt)itmcr. 

lastnina,  /.  'iio.ž  Gigcntf)Uin ;  zasebna  V,  ha% 
■ipriuatcigcntlium,  Cig.;  —  =  lastina,  bic 
Uebcrlanbgriiube,  Ig,  Žele{niki(Gor.). 

lastnineč,   nca,  m.  =  lastnik,  Levst.(Zb.  sp.). 

lastninski,  adj.  (£-igcntI)Um§= ;  lastnin.ska  stvar, 
'aai^  (i-igciitI)umcHitiject,  Levst.(Pril.). 

lastninstvo,  }i.  ha§'  Šigcntt)Um:  lastninstvu 
nevaren,  fiir  bic  Sic^cr^cit  bcž  ©igctit^umS 
gcfdlirlic^,  DZ. 

lastništvo,  n.  bic  Sigcitt^iimcrfd^oft,  bic  ^11= 
Ijabutig,  jVoi'..  nk.;  1.  kakega  časnika,  nk. 

lastnoba,  /.  bie  ©igeti^cit,  Mur. 

lastnor9Čen,  čna,  adj.  =  svojeročen,  eigeii= 
I)dnbig,   Giits.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

lastnost,  /.  bie  (£igcit)d)aft ;  božje  lastnosti, 
bic  Gigenid)aftcn  ©ottc^o. 

lastnovpljen,  Ijna,  adj.  cigcntiullig,   Cig. 

lastopfr,  m.  =:  hudournik,  bie  5Jfaucric^>ualf>e, 
Rogatee-C. 

lastovčen,  čna,  adj.  8d)nin{bcn=,  Štrek. 

lastovčjak,  m.  bcr  Sd)tualbeumift,  Z. 

lastovčnjak,  m.  =  lastovčjak,   Cig. 

lastovica,  /.  bic  @d)rt)albe;  lastovice,  'Bpalt' 
)d)nab(er  (tissirostres),  Erj.(Ž.);  domača  ali 
kmetska  1.,  bie  9iaud)=^  obcr  ^orfid)iuaIbc 
(hirundo  rustica),  Erj.(Ž.);  =  črna  1.,  Cig. ; 
hišna  ali  mestna  1.,  bic  /pCJU^*  ober  j^i^llftcr^ 
jc^roalbe  (hirundo  urbica),  /?rJ/ZJ  ;  — morska 
1.  (neka  riba) :  bcr  )d)li)ctbcitartige  .Sliiurr^a^n 
(trigla  hirundo),  Erj.  (Z.J,  Lovrana  -  Erj. 
(Torb.). 

lastovičar,  rja,  >n.  bcr  Sd))ualbcnid)tuaii5  (pa- 
pilio  Machaon),  Erj.  (Ž.). 


lastovičen,  čna,  adj.  =lastovičji,  Gtits.,  Cig.; 

lastovično  gnezdo,  Dalm. 
lastovičica,  /.   bož   Sc^cUfraut    (chelidonium 

majiis),   Cig. 
lastovičjak,  m.  bcr  Sd)>oalbeii!otl),   Cig.,  Jan. 
lastovičji,  adj.  Sdjtualbcn-,  Mur.,  Jan. 
lastovit,   adj.  cigcutl)iimlid),   Mur.,  Cig.  (T.) ; 

—  lastovito  mesto  =  neko  mesto,  Prip.-Mik. 
lastoviten,  tna,  adj.  =  lastovit,  ^fur.,  Jan. 
lastovitost,  f.  bic  (£tgcul)cit,  bic  ©igcutl)iimlid)= 

fcit,   Cig.(T.),  DZ.,  kajk.-Valj.(Rad). 
lastovjak,  hi.  bcr  Sd)U'albcnmift,  Mur.,  Jan., 

Ravn.- Valj.  (Rad). 
lastovka,  f.  =  lastovica. 

lastiir,  rja,;«.=hudournik,  bic9Jiaiterf(^tr)atbc,C 
lasturjak,  vi.  bic  SOJaitcrfdilualbe,  C. 
lasulja,  f.  bie  ^^^eriide,  Cig.,  Jan.,  C. 
lašč,  /.  v  izrazu :    na  vso  lašč,    cigett^,  bcfoit* 

beri: :  na  vso  la.šč  sem  prišel,  id)  bin  cigenž 

511   bcm   ^'"'-''i'-'   gefomnieii,    Polj.;   deček  se 

na  vso  lašč  dobro  uči,  bcjoilbcrš  gut,  Polj.] 

hiša  mi  je  na  vso  lašč  narejena,  gaitg  nac^ 

3!Bun)d),  Notr.;  —  prim.  nalašč, 
laščec,    čeca,    m.    bie   ^tdt    (ixodes    ricinus), 

Lašče  -  Erj.  (Torb.,  Ž.);    drži  se  me    kakor 

laščp.c.  Jure.;  —  prim.  loščec. 
laška,  /.  ovčje  ime,  Erj. (Torb.). 
laškica,  /.   bic   Sonnenroj^e   (helianthus  tube- 

rosus),   Strek. 
lašta,  /.  bie  Scifte ;  —  iz  nem. 
laštica,  /.  dem.  lašta. 
lastnik,  m.  bcr  2eiftenf)obe{,  Cig. 
lat,  lata,  latu,  »1.  i)  bie  9{iipe  (5.  ^.  bci  ber  §irje, 

bcm  §afer),    Mur.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.(R.);  če 

oves  kaže  lat,  mine  glad,   C;  —  2)  =  klas, 

-1/»;-.,  Danj.(Posv.  p.)  ;  —  -2,)  =  koruzni  strok, 

Ip.- Erj. (Torb);  —  nam.  vlat. 
lat,  lati,  /.  =  lat  3),  Ip.-Erj.  rTorb.). 
lata,  /.    bic    iiattc;    late,    bic  Gucrbatfen   bci 

®arbeut)arfcti,  M.,  C;  —  iz  nem. 
latast,  adj.  rifpciiformig,  Cig. 
latati,  am,  vb.  impf.  bclatlcu,   Cig.;  =  late  s 

klini  pribijati,   C.;  latati,   Cirk.-Baud.. 
latati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  lotiti  se;  1.  se 

česa,   ctwaž  untcritc()meu,   fic^  einer  ©oc^c 

aniteljmcn,  bcflcijjigcu,  Cig.,  C;  —  nam.  la- 

čati  se. 
latec,  tca,  m.  dem.  lat,  wi.  Mur. 
latfrna,  /.  bic  Satcrnc,  Cig.,  Jan. 
latevca,  /.  =  latvica. 
latica, /.  bcr  93{ai^fDlbcn:  koruzna  1,,  Ip.-Erj. 

(Torb.). 
latič,  iča,  m.  dem.  lat,  m.;  bo§  9iijp(^en:  proso 

zasliši   mlatiče,  pa  skoči  v  latiče,  M. 
i.latina,  /.  =  lat  m.  i),  bic   3iifpe,   Cig.,  C, 

Burg. 
2.  latina,  /.    1)  =  lata,   C;  —   2)  dolgo,  ne- 

obtesano,  neomajeno  smrekovo  drevo,  Notr. 
latinčevati,  ujem,  vb.  impf.  povsod  latinščino 

štuliti,  latcinctn,  Cig. 
latinčiti,  Tnčim,  vb.  impf.  lotinificreil,   Cig. 
latinec,   nca,  m.  ber  Satcilicr,   Cig. 
latinica,  /.  bic  iiatciii)d)rift,  nk. 
latiniti,    ?nim,    vb.  impf.    latiliificrcil,    nk.;  — 

iu»  iiatcin  iibcrjeiUMi,  nk. 


latinizem  —  latvička 


—  502  — 


tava  —  lazar 


latinizem,  zma,  m.  latinčevanje,  ber  £atini§= 

mu#,  Cig. 
latinski,  adj.  (ateinifc^. 
latinščina,  /.  bie  latcinijc^c  £prnd)e. 
latiti,  im,  vb.  impf.  bctattcn :  streho  1.,   C. 
i.latiti  se,  im  se,  \<b.  impf.  in  JHiipC"  jc^icBfn, 

Cig- 
2.  latiti    se,    im    se,    vb.  pf.  =  lotiti  se,    C, 

Lašče-  Levst.fRok.J. 
latje,  )t.  coll.   i)  bie  9iiipcn,   Cig.,  Jan.,  Valj. 

(Rad/,  proso  gre  v  latje,  \oti:;  —  2)  divje 

1.,    ba§   ^irfengraž   (milium),    Cig.,   Mcdv. 

fRok.J;  — medvedovo  1„  Die  Sumpfiptcvftaubc 

(spiraea  ulmaria),    Tuš.fR.J,  Polj. 
latkati,  am,  vb.  impf.  etne  3le^iennac^(eie  I)oIten, 

Mik.  fEt.J. 
latki,  m.  pl.  bic  3Baben,    Guts.,  PohL,  Miir., 

Met. 
latnat,  adj.  rifpcnreicf),  af)renrei^,  Nov. 
latnik,  m.  i)  ber  ^attenjiacjol;  —  2)  bie  iiatte, 

an  tiic(cf)ei-  bie  9icbc  fie,^ocien  mirb,  bic  3icbcn= 

lattc,    bie   Siebenftange,   M.,  C;   —  3)   ta§ 

SRebenfpalier,  ba^  9iebenge(anbcr,  cin  baiauž 

gemad}ter  Saubengang  ober  eme  io[d)c  iiaiibc, 

Alas.,  Cig.,  C,  Štrek.,  Notr.,  Ip.,  Prim.;  — 

tudi :  latnik. 
latnjak,  m.  1)  ber  Sattcnnagel,  C;  —  2)  ber 

Sattenbo^rer,  ogr.-C. 
latopir,   m.  =  netopir,   C. 
latov,  m.  ber  Ueberreiter  (^inan-^ludcl^ter),  Mik. 

(Et.J;  —  prim.  magv,  lato,  Mik.fEt.J. 
latovati    se ,    ujem   se,   vb.  impf.    in    9ii)peu, 

9(e^ren  jdjiefeen,  Mur.,  Cig.,  Č. 
latovca,  /.  pogl.  latevca,  latvica. 
latovec,  vca,  vi.  ber  iintteunagct,  Cig. 
Iat9vina,/.  entfointer  9JJaišfolbcn,  BiljefGonš.)- 

Erj.  (Torb.). 
latovje,  >i.  coll.  JRifpcn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Vrt., 

Valj.fRad). 
latovka,  /.  boli  9iijpengra§  (poa),  C,  Tuš.fR.j. 
latovnat,  adj.  SRifpen  trogeilb:  latovnati  oves, 

Bes. 
latovnik,  m.  ba§  (aužfiattcti  be[te^enbe)  @orten= 

gelanber,  C. 
latovski,  adj.  1.  jezik,  ciiie  ?(rt  0auncrfprnc()c, 

Kr.;  (n.  pr.  lantje-fatc  lazte-patc,  lah-stratc 

le-gretc  =  fantje  pazite,    strah    gre,    Ljy^v. 

latovščina,  /.  =^  lalovski  jezik,  v  katerem  se 
zlogi  navadnih  besed  prestavljajo  ali  med 
nje  drugi  na  razne  načine  vrivajo,  .SIS. 

Iatr9vje,  >i.  ber  9lIpeuiV)Cflborn  (rhamnus  al- 
pina),  Krn-Erj.(Tnrb  ). 

i.litva, /.  cinc  jeic^tc  SKilcfijcfjiiffcl,  Mur.,  C. 
Valj.  (Rad). 

2.  latva,  /.  bie  11'afte,  Cig.,  Jan.,  C.\  —  bic 
fieiftc,  Jan.,  C;    latvc  rabiji>  krovci,    lilKr. 

latvenik,  m.  hai  iiattengcliinbcr,  C. 

latvica,  /.  dem.  1.  latva;  1)  plitva  mlečna  po- 
soda s  „.šobo",  fcidjtc  2)iild)|(f)iiffcl;  pod  ialvico 
tudi  pečejo  pogačo,  Strck. ;  —  2)  bic  9Jnpf' 
jdliicdc  (patclla),  Erj.(Z.). 

Idtvičast,  adj.  =-  latvici   podoben,   C. 

latvička,  /.  bie  ^Bcijjluur^  (poljgonaium),  .•>/.- 
Cig.,  C. 


1 .  lava,  /.  tiefe,  f  umpfige  Stefle  neben  eincm 
j^Iufjc  ober  in  einem  oertrodneten  Jluisbette, 
Št.- C. 

2.  lava,  /.  ber  Sainin,  Cig.,  C;  —  ber  (Irc= 
bcujtild),   PohL,  Mur.:  —  prim.  leva. 

3.  lava,  /.  bic  aue  einem  krater  fliefeenbe  SRofie, 
bie  iiaoo,   Cig.,  Jan.,  Cig.(T.J. 

lavdica,  /.  =  škrjanec,  Z.,  Vrtov.(Km.  k.);  — 
prim.  lat.  alauda,  fierc^e. 

lavdičica,  /.  dem.  lavdica:  Ptičica  lavdičica, 
Npes.-Glas. 

lavek,  vka,  m.  M.,  nav.  pl.  lavki,  bie  Ueber= 
bleibfel  (an  ^J(e^ren,  Dbft,  ubgl.)  nad)  ber 
©rute,  Z.;  (lavke,  f.pl.  C). 

lavkanje,  n.  bie  9iad)lcfc,  Mur.,  Cig. 

lavkar,  rja,  m.  ber  ''jioi^ic)er,  ZgD. 

lavkašica,  /.  bie  9JQC^Icjcrtn,  Jan. 

lavkati,  am,  vb.  impf.  9Jad)Iefe^aIten,3///r.,  Cig., 
Jan.,  Savinska  dol.;  1.  jagode,  klasje,  Ravn. 

lavkavec,  vca,  m.  =  lavkež,   Cig.,  Jan. 

lavkavka,  /.  =  lavkežka,   Cig. 

lavkež,  m.  ber  9iQd)Ie)er,  Cig.,  Jan. 

lavkežka,  /.  bie  9{ad)ie)erin,  Cig.,  Jan. ;  kdo 
je  ta  lavkežka?  Ravn. 

lavor,  rja,  »i,^lavorika,Z.,  »/c.;— prim.hs.lovor. 

lavoričje,  n.  ber  S]orbcerf)ain,  Cig. 

lavorika,  /.  ber  Sorbcer  (laurus),  Cig.,  Jan., 
Tuš(R.)\  (javorika,   Guts.). 

lavorikast,  adj.  lorbcera^ntic^,  Jan. 

lavorikov,  adj.  Sorbcer^,  Jan. 

lavorikovina,  /.  'ba.^  Sorbcertjolj,  Jan. 

lavorjev,  adj.  2orbcer=,   Cig.;  \.  venec.  nk. 

lavra,  /.  ein  burd)  baž  Si^  ge)d)(agi'ne#  iioc^, 
bie  3Šu()nc,  bie  „iiauer",  Jam.;  Mur.,  Cig., 
Jan.,   C;  —  iz  nem. 

lavrica,  /.  dem.  lavra,   C. 

lavšek,  »1.  bie  ž>ittenta)d)e,  Dol.-Cig. ;  —  rpnm. 
lavžak. 

lavta,  /.  bie  fioutc,   Cig.;  —   iz  nem. 

lavtar,  rja.  m.  ber  l'autcnniadicr,  Cig. 

lavtati,am.i't. /w/?/.  ^afd)en,C.;  — prim.2.1aptati. 

lavti,  m.  pl.  strm,  skalovit  svet,  kjer  trava 
raste,    Tolm.-Štrek.(Lct.). 

lavtniti,  lavtnem,  vb.  pf.  ^ajd)cn,  fd)nQppen: 
pes  lavtne  po  kom  (čem),    Tolm. 

lavžak,  ;«.  ber  ,V>o)enfod,  C— gotovo  iz  nem. 

1.  laz,  m.\)  banntlecre  J^-Iiidie  itn  35?albc,  bo^  ffle- 
reutc,  ba^  ^JJciilanb,  itcncr  iJldcr,  ncue  'Sicjc 
(nicift  nni.^iinnt);  laze  delati,  Cig.;  laze 
žgati,  Dol.-Mik. ;  laze  kopati,  Z. ;  —  2)  etnc  Iccrc 
^lad)e  ini  'iR^eingartcn  ober  'Jldcr,  Št.-C. ;  —na 
laz  orati  =  ne  delati  leh,  Tolm.-Štrck.  ( Let.). 

1.  laz,  laza,  m.  neka  ranta  pri  stogu  ali  ko- 
zolcu, Žabce,  Krn-Erj.(Torb.);  —  gol,  ka- 
tera se  na  kozolškem  odru  predeva,  da 
skladač  nanjo  stopa,  Tolm.-Lcvst.(Rok.)',— 
prim.  laziti. 

•^  laz,  m.  v  reku:  nemam  laza,  id^  ^obc  fcine 
.Bcit,  fcinc  ^JDhlfK,   Cig.,  .Jan.,  C,  .\t.,  /ilKr. 

laz,  ?,  /.  bic  3l»'ltlj"rc,   Cig.,  Jan. 

laza,  /.  nekaka  lestva,  Gor. ;  cinormigc  ijcitcr, 

.Jan.fH ). 
I.  lazar,    rja,  m.  1)  ber  '!8eloof)ncr  ciucž  &c 
rcutc^,   Cig.,   C;  od  hribovskega  selišča  do 
samotnega  lazarja,  Zi'. ;  — 2)  bcr  ^Hobcr,  Cig. 


lazar  —  lažljivče 


-  503 


lažljivec  —  l^ca 


2.  lazar,  rja,  m.  i)  cin  .tijib,  bn§  nod)  utcf)t  ge^eti 
fnmi,  3/.;  —  2)  bie  5iadtjcf)ne(fe  (limax  sp.), 
Ip.-Erj.  (Torb.). 

lazaret,  m.  bolnica,  hiralnica,  bn#  Sajarctf), 
Cif^.,  Jan. 

lazarica,  /.  neko  jabolko,  Dre\nica  pod  Kr- 
uom-Krj.  (Torb.). 

lazavica,  /.  =  lazica    i),  bie  i.'nu^,    C. 

laze,  /.  pl.  =    I.  laz   i),  M.,   C,  Kr.,  St. 

laz^čina,  /.  =  lezavčina,   Cig. 

lažen,  zna,  adj.  ^Jhljic-:  lažna  ura,  blC  5f)?U§e= 
[tiinbc,  bie  t^reiftunbe,  Jan.;  ni  mi  lažno, 
id)  l^aht  fcine  3^'^  Jan.;  lažno,  bie  9JJu§e, 
Cig.,  Jan.;  —  prim.   3.  laz. 

lazica,  /.  i)  bie  Saiiio,  Cig.,  C,  Mik.,  jvihšt.; 
—  2)  ba#  liegcnbe  ileintraut  (linaria  ela- 
tine),  Zcmon  (Notr.)-Erj.  (Torb.). 

lazina,  /.  i)  ber  ^^acf)t(^in5  \\n  eiiien  9?cubnt(j^: 
lazino  dajati,  Dol.;  —  2)  =  i.  laz  i),  M., 
C,   Goriš.-Erj.(Torb.). 

laziti,  lazim,  vb.  impf.  ju  ftted^en  pffcgeit,  !rie= 
cf)en,  ^crumtricdjen,  fd^feidien ;  po  zelju  gose- 
nice lazijo;    vsako  noč  okoli  hiše  lazi. 

laznik,  m.  bcr  ®d}teid)er,  Mur.,  Cig. 

1 .  laznina,  /.  bie  SIbgabc  t)om  ®ereiit,  Cig. 

2.  laznina,  /.  coll.  tricc^otibe  Sliiere,  bae  ®c- 
triirm,   Cig.,  Jan.,  M.,   C. 

lazngča,  /.  bie  3}htfee,  bie  freic  ^ni,  Cig. 

lazovina,  /.  i)  bie  Šlbgnbe  »011  cinem  ©eveut, 
Cig.,   C;   —    2)  =    I.  laz,    lazina   2),   Cig. 

lazurec,  rca,  m.  ber  Safurftetlt,  Cig. (T.),  Erj. 
rMin.). 

lazuren,  rna,  adj.  [ajurbfau,  a.^uiblaii,  Cig.,  nk. 

lazutati,  am,  vb.  impf.  fd)it)ei-faUig  eini)er[tei9en, 
fd)leic^en,  C,  Z. 

laziitelj,  tlja,  m.  ber  Suillp,   C. 

laž,  ležT,  nav.  lažT,  /.  bie  Siige;  debela,  ko- 
smata I.,  eine  grobe  Siige;  =  košata  1.,  C; 
na  laž  koga  postaviti,  staviti,  devati,  j|e» 
manbeii  ciner  Siige  ^ei^cn,  jemanbeu  Siigen 
ftrofen;  na  lažeh  ostati,  ber  iiiigen  uber= 
tuiefen  irerben;  laži  je  plitko  dno  =  kjer 
laž  kosi,  ondi  ne  večerja  =  laž  ima  kratke 
noge,  Npreg.-Cig. 

laž -beseda,  /.  ba§  Siigentuort,  Valj.  -  Jan. 
(Slovn.). 

laž,   m.  =  lažnivec,  kajk.- Valj.  (Rad). 

laza,  e,/.  =  laž,/.  Meg.,  V.-Cig.,  Krelj,Dalm., 
Trub.  i.  dr.;  na  lažo  staviti,  Krelj,  Triib.; 
na  lažo  se  zanesti,  Jap.(Prid.);  ima  redke 
zobe,  pa  goste  laže,  jviliSt.;  —  nam.  leža. 

lažec,  žca,  w.  ber  Sitgner,  ogr.-Mik. 

lažem,   praep.  =  lagom,  razen,  BlKr.-DSv. 

lažen,  žna,  adj.  tiigeit^oft,  fnlfc^,  ^^feubo^  Cig., 
Jan.,  Cig.(T.j;  lažna  pobožnost,  bie  ^rijltl* 
melei,  Cig. ;  lažno  umstvovanje,  bie  (So))^i= 
fterei ,  Cig. (T.);  —  pod  lažnim  imenom, 
pfeiibom)m,  Cig. 

laženje,   n.  bož  Sc^Ieid)en. 

laži-  v  sestavah,  ^^Pfeubo^,  ^(fter^,  n.  pr.  laži- 
liberalizem,  ber  'ipieiiboHberališmuž,  ^VA'.; 
laživrač,  ber  ^(fterarjt,  Bes.;  lažiustavnost, 
bie  'iJSfeubocouititutioit,  C,  itd. 

lažljiv,   iva,  adj.  =  lažniv,  Mur.,  Jan.,   Št. 

lažljTvče,  eta,  n.  =^  lažljivec,   C. 


lažljivec,  vca,  m.  =  lažnivec,  Mur. 
lažljTvka,  /.  i )  ==  lažnivka,  Mur.;  —   2)  bie 

Sd)liiffclblume  (primula  veris),   C. 
lažljiVost,  /.  =  lažnivost,  Mur.,  Jan. 
lažne,  cta,  m.  ber  iiitgner,  Xotr. 
lažnica,  /.  i)  bie  IHigiterin,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bo§  .'pirtentafdjet  (capsella  bursa  pa- 
storis),  Josch;  tudi:  bie  9iaufe  (sisvmbrium), 
Jo se h. 

lažnik,  m.  ber  Siigner,  Mur.,  Cig.,  .Jan. 

lažniv,  iva,  adj.  Iitgeiif)aft,  liigncrifd);  1. 'pre- 
rok, ein  i*iigeitprop{)Ct,  Cig.,  .lan.;  lažnive 
besede,  lugen^afte  SBorte;  —  nam.  ležmv. 

lažnivec,  vca,  m.  ber  iiiigner;  — nam.  ležnTvec. 

lažnivka,  /.  bie  Sitgnerin ;  —  nam.  ležnTvka. 

lažnivost,  /.  bie  iUtgcntjaftigfeit;  —  nam.  lež- 
nivost. 

lažnivstvo,  n.  Iitgenf)aftež  SSefcn,  Mur.,  Ravn.- 
C;   —  nam.  ležnTvstvo. 

lažnoimfnski,  adj.  pfeubomim,  Jan.  (H.). 

lažnost,  /   =  lažnivost,   Cig. 

1.  le,  adv.  i)  nur,  (pri  izpodbujanju  in  dovo- 
ljevanju); le  pridi!  fomm  lllir!  le  počasi!  nur 
langfam!  le  čakaj!  tuartc  nur!  naj  mi  le 
pride,  er  mi.ige  mir  nur  fommen!  rekli  so 
mi,  da  naj  le  pridem,  mau  fagtc  mir,  '\Aj 
moge  nur  fommen;  —  2)  nur  immcrfort: 
tolažil  sem  ga,  on  pa  je  le  jokal;  le  še  pro- 
siti, fortbitten,  Cig.;  —  3)  nur,  blofe,  aflein; 
le  možje  smejo  biti  voljeni;  ne  le  — ampak 
tudi,  ntdjt  nur  —  fonbern  au(^;  —  le  eden 
ne,  fein  eingigcr;  le  toličkaj  ne,  a\x6)  nid)t 
"ba^  ©eringfte,  Cig.;  samo  le,  einjig  nur;  — 
4)  v  vprašanju:  nur;  kam  je  le  šel?  n)Ol}in 
ift  er  nur  gegangen  ?  kaj  le  delata  ?  mag  fie 
nur  etma  mai^en?  Mur.;  —  prim.  stsl.  leti., 
licet,  Mik. 

2.  le,  (breznaglasna  besedica,  ki  se  pristavlja 
demonstrativnim  besedam  ali  pa  tudi  pred  nje 
stavi;  v  pisavi  se  navadno  loči  s  črtico  od 
demonstrativne  besede;  včasi  pa  je  samo- 
stalnik vmes);  bo,  Ijier;  ta-le  človek,  btejer 
aJJcnfd)  ba;  tam-le,  tod-le,  le-ta,  le-tod,  le- 
seni i.  t.  d.;  le-k  mestu,  fogfet^,   Ogr.-C; 

—  nastalo  iz  ^glej",  Mik.(Et.). 

leb,  leba,  m.bie.spirnjdiale,  C.;— bieStirne,  Ja/-«. 

lebanja,  f.  i)  ber  (5d)dbet,  C,  Z.,  Japelj. 
(Prid.);—  2)  bie3rut)b^e,  ber  |)iigcl,  C,  Z. 

lebgd,  m.  =  labod,  Jam.,  Jan. 

lebfda,  f.  bie  Slklbe,  Mik.,  Medv.(Rok.);  bela 
ali  povrtna  1.,  bie  @arten=  ober  ^n^^r^nelbe 
(atriplex  hortensis),  divja  1.,  bie  fpitibldttrige 
9Jfclbe  (atr.  patula),  morska  1.,  bie  9JJeer= 
mclbc  (atr.  halimus),   Cig.;  —  prim,  loboda. 

lebfden,  dna,  adj.  9)JeIben=:  lebcdna  uš,  bie 
9Jfclben(auii,  Cig. 

lebfdnica,  /.  Icbednice,  bie  SJJelben  (cheno- 
podiaceae),   Cig.  (T.),   Tuš.(R.). 

If bka,  /.  ber  §eint,  ogr.- 1  'alj.  (Rad). 

i.lfca, /.  bie  Sanjel,  bcr  'Jprebigtftuf)!,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Hip.(Orb.),  Kr.- Valj. (Rad);  — 
prim.  srvn.  letze,  liBorlefung  eine§  '?(bid}nittc§ 
ber33ibc(  in  bcrftirdie,  lat.  lectio,  Mik.(VGr. 
I.  3i4-) 


1  jca  —  l^či 


-  504  — 


l^čica  —  ledenica 


2.  l?ca,/.  ba§  Zrinfgcib,  C,  Polj.,  Tolm.-Štrek. 
(Lct.J;  —  prim.  bav.  ze  letz  geben  =  alš 
Jrinfgelb  gcbeu,  Lcrst.fRok.j. 

l^canje,  >i.  ba§  Strccfcii  bcr  ©licbor,  3/;/)-., 
kajk.-Valj.fRadJ;  po  dolgočasnem  lecanju 
preteko  dopoldanske  ure,   Glas. 

l^cati,  am,  vb.  impf.  i)  biegcit,  C;  —  1.  komu, 
Sd)ltngen  legen,  C. ;  —  2)  1.  se,  jicf)  ftreden, 
jid)  reden  (,v  Š.  oor  Sd^Idfrigfcit) ,  3/«»-., 
C/g-.,  ./a«.,  Mik.,  vihšt.;  —  3)  1.  se,  beben, 
[li)  furcf)ten,  ^agcn,  C;  leča  se  duša  moja, 
kajk,- Valj. (Rad);  —  4)  lecati,  in  5"rcf)t,  in 
2lng)t  fein,  o^rr.-C;  »erjagen,  .^feg.;  —  3) 
1.  za  čim,  nacf)  etma^  fic^  jclineu,  C,  ogr,- 
Mik.\    —  koren:  lenk-;  prim.  lekniti. 

Iccen,  ena,  yn.  nam.  ločen,  bie  SSogeljC^tingc, 
Cerovo  (GBrda)-Erj.  (Torb.). 

Ifcet,   cta,  m.  bet   2ebfud)en;   lecet,   eta,  Št.; 

—  prim.  bav.  lebzelten. 

lecijan,  m.  ber  (£n,^ian,  Cig.,  Jan.,  Mik. 

l^ctar,  rja,  m.  ber  2cb!ud)enDcrtdufer. 

If  ča,/.  I  )bie  2ill)e ;  prava  1.,  bie  iiinje  (ervum  lens); 

—  turška  1.,  ber  Slajenftrauc^  (coluiea  arbo- 
rescens),  Tuš.fR.J;  —  divja  1.,  bie  ^rii^^inO^' 
iDOlberbfe  (orobus  vernus).  M.,  C;  tudi:  bie 
rau^l^oarige  iiiufe  (ervum  hirsutum),  Josch; 

—  vodna  1.,  bie  ŠSoflevIinje  (lemna) ,  Tuš. 
(B.J;  =  žabja  1.,  C;  —  2)  bie  Sinje  im 
£tji,  Erj.fSom);  —  3)  bie  ^lugenUnfc,  C; 
(steklena)  1.,  bie  ©(ašlinje  (phvs.),  Cig.fT.J; 
kristalna  1.,  bic  ^irijftaUinie,  Sen.fFii.J;  raz- 
metna  1.,  bie  ^erU^enung^Iinje,  zbiralna  1., 
bie  Somrnellinfe,  Sen.fFii.J;  1.  razmetnica, 
zbiralka,  Cig.(T.J;  izbočena  1.,  bic  Gonuej' 
linje,  jamasta  L,  bic  GoncaDlinje,  Sen.fFii.j; 
1.  priočnica,  bie  Ccularltnje,  1.  predmetnica, 
bie  CbjcctiPlinje,  Cig.  (T.). 

Ifcar,  rja,  yn.  bcr  i!in)cntdfcr,  Jan. (H.). 

Ifčast,  adj.  i)  Iin)enformig,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
Icčasta  žleza,  bic  iiinicubriijc,  Cig.;  —  2) 
mit  nnfcnfcirmigen  Jlcdc^cn,  C. 

lečba,  /.  bie  ar,itlid)c  liBcfjanbUing,  0>..  />/^. 

i.l^čen,  Čna,  adj.  i3injcn>,  Cig.,  Jan.;  lečna 
slama,   Cig. 

2.1ečfn,  adj.  koren  lečen,  einc  ^an&crtBnrjel, 
Xpes.-Jan.  (H.). 

lečenje,  >/.  bic  .'ociding,  Cig. 

Ifčevina,  /.  baiš  i!in)cnftrp{),  Mur.- Cig.,  Jan. 

Ifči,  ležem,  i)  vb.  pf.  [\d}  legcn ;  lezi,  leg  bid) 
nieber;  iti  leč,  ju  ^^ettc  gc^cn,  fd)Iafen  gc^cn; 
leči  si  =  leči,  Mur.,  Mik.,  v^ltšt. ;  v  kot  si 
je  legla,  A'/»cs.-A>e.s;  — žena  je  legla,  ij"t  uicbcr 
gcfomntcn,  /f. ;  —  fic^  logcrn,  legli  so  v  do- 
lini Rephaim,  Dalm.;  mrak  je  kgcl  na  grobe, 
Frj.fl^b.  sp.J;  smeh  mu  je  legel  krog 
usten ,  ein  i!dd)cln  unijpieltc  fcine  ilippcn, 
LjZv,;  bridek  čut  mu  je  legel  okolo  srca, 
■furč.;  —  2)  vb.  impf.  briltcn,  Ijcden  ;  jerebica 
jajca  leže,  katerih  ni  ona  iznesla,  Ravn. ;  (koka) 
jajca  leže  in  greje,  Dalm.;  moj  ilom  stoji 
tam,  kjer  se  ležejo  orli  in  nevihte,  IjZv.; 
nuiJbriitcn  :  mlade  leči,  ogr. -Valj.  (Rad); 
drobni  piščanci  se  ležejo,  ogr,-\'aij.(Rad): 

—  jajca  leči,  (Žict  Icflcn,  C,  r^/iS/. ;  —  3)  1.  se. 


Jrauben,  %t\)un,  Snofpen  anfe^en:  grozdje 

se  leže  do  Urbanovega,  C;  pšenica  se  leže, C. 
Ifcica,  /,    dem.  leča,   taž    2in#(^en;   —  bie 

Somntcripioffe,  C. 
Icčitcn,  hia,  adj.  ^eitcnb,  Jan. 
lečilnica,  /.  bie  .'ocilanftalt,  Cig. 
lečilo,  n.  bQ§  .'pcilniittcl,  Jan. 
If čišče,  H.  ber  ^(dcr,  auf  bem  fiinjen  ongebaut 

ttiaren,  Cig.,  Jan. 
lečitev,  tve,  /.  bie  ^cilung,  bie  drjtlic^c  %c=- 

banblung,  Jan. 

1.  lečiti,  lečim,  vb.  impf.  l^etlen,  cutiercn,  Cig., 
Jan.,  nk.;  1.  koga,  Cig.;  1.  koga  mrzlice, 
jemonbcni  ba§  ^ricber  »ertreibcn,  Cig.;  —  1. 
komu  s  čim,  ŠenpasfGorišj  -  Erj.fTorb.); 
1.  ubogim  ljudem,  Levst. (Nauk) ;  —  1.  se, 
ntcbicinicren,  Jan. ;  —  1.  se  česa,  fic^  etttJaS 
bom  .spal je  jd)ajjcn,  Cig.;  —  lečiti,  mit  ©tjm^ 
patf)icmitrcln  curicren,  Motr. 

2.  If  čiti,  im,  vb.  pf.  =  lekniti,  judcn,   C 
lečivo,  n.  bcr  Ž)ciIjtojf,  Jan. 

Ifčji,  adj.  Sinjen-,  M. 

Ifčka,'/.  bie  Sc^linge,  Mik.,  kajk.-Valj.;  lečko 
nastaviti  pticam,  ogr. -C. 

lečkaj,  pron.  indef.  =  ličkaj,  bodikaj,  v^hŠt.; 
etmaž  ®eringe§,  Siic^tige^,  Hal.-C. 

lečkak,  adj.  =  bodikak,  gering,  jdjlec^t,  C. 

l^čnast,  adj.  =  lečast.   Cig. 

Ifčnat,  adj.  »oll  iiinjcn,  IHnjen-,  Cig. 

Ifčnica,  /.  bie  rautj^aarige  Sinje  (ervum  hir- 
sutum), Josch. 

lečnik,   m.  bcr  ?(rjt,   Cig.,  Jan.,  Slom.,  nk. 

lečniški,  adj.  drjtiid},   C 

lečništvp,  n.  bie  ^peiltunft,   C. 

Ifd,  Ičda,  ledu,  m.  baž  Siž:  led  se  dela,  cž 
bilbet  jid)  (£i§;  pl.  ledovi,   Ci^jd)ofIen,  C; 

—  na  led  je  posajen  =  er  ijt  in  '^cn  Zad 
gcjd)obcn,  Mur.,  Met. 

ledar,  rja,  »j.  ber  ©ie^dnblcr,   Cig.,  Jan.;  bcr 

Gišijiit)rer,  C 
ledarnica,  /.  bie  Gi^jabiif,   Cig.  ( T.). 
Ifdast,  adj.  ci-Jjormig,  ei#dl)nlid),  Cig.,  Jan. 
Ifdec,  dca,  j?i.  bcr  ilrDJtad,   V.-Cig..  Cig. (T.), 

Sen.  (Fii,J. 
l^deja,  /.  bic  ^^abc,  ^apŠt.-C;  —  prim.  rus. 

Ijadveja,  bcr  2d)Cllfc(. 
i.led^n,    adj.  aiii-  iž\^,   cijig,  ©iž-;    ledena 

skorja,  bic  Givtrujtc;  leden  pot.  bccii^tcr  55?eg; 

ledena    doba,    bic  Gi^pcriobc,   Cig.  (/'.);  — 

človek  ledenega  srca,  ein  faltl)cr,yger  9Jienj(^. 
2.  l9den,   dna,  adj.  Q\^-,  Cig..  Jan. 
s.  l^dcn,  dna,  adj.  ijcubcu^:    ledna  kost,    baž 

iicubcn    ober  Tnrmbcin,  Cig.,  C. 
Ied9nast,  adj.  cijidit,  .Mur. 
ledv-nČLk,  čka,  »1.  ber  ISi^apjcI,  Cig. 
led^nčica,  /.  bic  ©ižbirn,  Cig.;  —  bic  ©lO'? 

riijd)o,  /. 
lcd^nwc,    nca,   m.    i)  bcr  llllfonot  3"""^^»   ^- ' 

—  2)  bcr  .Uanbcl.^udcr,  .lan.! H.). 
leden^ti ,   im ,   i-*.  impf.  ju  Gi«S  juerbcn ,   Z,, 

Let.,  Vrt.;  —  frt)jtoUijicrcn,  V.-Cig.;  sol   le- 
deni,  ^.V^'. 
ledenica,  f.  i)  bic  ©i^grubc,  bcr  (Si^fcllcr;  — 
2)  batf  (MlottciiS    Fr.-C:   —   O  bic  OHo«- 
firjc^f,  C. 


ledenik  —  ledosek 


-  505 


l^dovcc  —  legalen 


ledenik,  ni.  i)  bcr  Sisbcrg,  Cif^.;  plaziti  se 
pu  snežnikih  in  ledenikih,  Erj.flib.  sp.)\ 
prim.  lednik;  —  2)  bcr  ®i5lQpfeI,  Cii^.;  — 
O  ber  Sieidnif),  M-,  C;— bn^g  Stcigeifcn,  C. 

ledenina,  /.  1)  baši  ©iofelb,  Mm:;  —  2)  = 
sladoled,  ©cfrorencž,  Ci^;. 

Icdeniti,  im.  vb.  impf.  i)  bccifeil,  Cig.;  —  2) 
1.  se,  511  SiC'  tueibcn,  Cig.\  ledenijo  se  vode, 
DSv.;  —  3)  1.  (se),  ti-l}i"talli)icreit,  Cig. (T.). 

ledenjak,  m.  ein  .'gufnagcl  tiir  cifige  3Bcge, 
bcr  (Siv-nagef,  Cig. 

ledfnka,  /.  bie  iiageljdiloSe,  C 

ledfnost,  /.  bie  ©iftgfeit,  M. 

ledftina,  /.  i)  ba^'  ©cfrovcnc,  Jan.,  C;  —  2) 
bie  Sut^c,  Blc.-C. 

ledevje,  n.  bie  Seilben:  okoli  Icdevja,  ogr.- 
Cv.   IV,   10.;  prim.  ledovje. 

i.ledica,  /.  ba§  @efxorcnc,  Jan.,  C. 

2.  ledica,  /.  =:  ledvica,  .\Iiir. 

i.ledič,  iča.  m.  tlcinci'  ©iio,  Bes. 

2.  ledič,  i'ča,  m.  bie  tEBaIbDicf)ttJeibe,  C. 

Indija,  /.  bie  28abc,  jviliŠt.,  Katnnik (Gor.J- 
C;  —  pogl.  ledeja. 

ledina,  /.  uiibebante;?,  brncbfiegenbe?  '•^(cfcrtanb; 
ledino  orati ;  v  ledino  pustiti,  i3be  Ia)fci1,  lticf)t 

bcarbeitcn;— cin  mit  @ra§  beiuac^jcncr  %[a^, 
ber  fciiic  ^Bicfe  ift,  bet  5(ngei";  na  ledini  pred 

hišo  se   otroci   igrajo. 

ledinast,  adj.  uubebaut,  mit  ®ra§  bemai^fen,  M. 
ledinica,  /.  i)  dem.  ledina;  fleiner  9tnger;  1. 

pred  hišo;  —  2)  ledinfca,  bie  9iafenerbe,  C. 
Ifdinja,  /.,    C,  pogl.  ledija. 
ledinjak,  »i.  ber  am  5(iigev  3Bof)iicnbe,  Fr.-C. 
ledinski,   adj.  haž  33rad)lanb,  beit  "Jdiger  bc- 

treffcnb,  M. 
ledinščica,  /.  haž  SllJarienbliimc^en  (bellis  pe- 

rennis),  jv^liSt. 
ledišče,  n.  i)  ba§  Sitžlager,  ba§'  ©iefelb,  Cig., 

Jan.;  —  2)  ber  ©efrierpunft,  ber  (fižpiiuft, 

Cig.fT.J,   C,  Sen.(Fii.j. 
lediti   se,    fm   se,    vb.  impf.  §u  @i§  »Dcrbcn, 

Cig.,  Jan. 
Ifdje,  /.  pl.  bie  i.'enbcn,  bie  Seiibcngegeitb  am 

Slorper,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   Cig.{T.j,   Xotr. 
l^dje,  n.  bie  Senbeii,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  vihŠt.; 

tudi:  pl.  ledja,   Cig.,  Jan.;  vaša  ledja  imajo 

prepasana  biti,  Ev.  (Rok.). 

1.  lednica,  /.  bie  (Silgrubc,  ber  (Si^fetter,  Jan., 
M.,  D  Z. 

2.  Ifdnica,  /.  'aa^  Seiibenbeiii,  ha^  2)armbcin, 
Mur.,    Cig.,  Vod.fBab.j. 

i.lednik,  m.  i)  ber  ®Ictld}er,  Jam.,  Cig., 
Jan.,  Jes.,  Erj.fMin.j;  —  2)  ciltc  Stcinart, 
Polj.;  —  3)  ber  Giemoiiat  (^anner),  Mur. 

2.  Ifdnik,  m.  eine  9(rt  28icfe  (vicia):  mala  gra- 
šica  v  silju,  ima  bridko  zrno  in  majhno 
stročje,   C;  po  ledniku  kruh  pogreni,  Z. 

lednTški,  adj.  ©Ictfc^er^:  1.  ulom,  bie  ®(et)rf)cr^ 
lamine,  ledniška  groblja  ali  griža,  bic  (ytctfd)Cl  = 
morčiite,  ledniška  miza,  ber  ®(et)c^ertij(^,  Cig. 
(T.). 

ledolom,  loma,  »j.  ber  ©i^Jbrcc^cr,  ber  Gi§boc! 
lan  53riirten),  Cig.fT.J. 

ledol^men,  mna,  adj.  eiebrcdjeiib,   Cig. 

ledosek,  sčka,  m,  ber  ©ižt}aucr,  Jan. 


l^dovec,   vca,    m.  bcr   ©ižfpat,  h.  t.-Cig.(T.). 
ledgven,    vna,    adj.  (Si^= :    ledgvni    toplomer, 

ba^  Sivcalorimeter,  Cig. (T.). 
Ifdoven,  vna,  adj.  iicubcn=,   C. 
ledovišče,  n.  \ia-y  (Jišifclb,  Jan. (H.). 
ledovit,  adj.  eifig,  Bes.;  Do  ledovitih  mej  sveta, 

Levst.fZb.  spj. 

1.  ledevje,  n.  coll.  SiSmaffen. 

2.  ledovje,  n.  bie  Scubeit,  bie  Senbengegeub, 
Diet.,  Cig.,  Mik.,  v{hŠt.,  Gor.;  (^ledavje", 
Tritb.,Krelj);  tudi:  ledovje,  v^hŠt.;'=  pl.  le- 
dov ja:  opaši  svoja  ledovja,  Dalm.;  ( —  tudi: 
ledovje  /.  pl.:  tvoje  ledovje  te  bodo  bo- 
lele, moje  ledovje  so  polne  beteža,  Dalm.) ; 
—  nam.  ledevje;   prim.  ledje. 

Ifdrik,  m.  bie  ^egmarte,  bic  CSic^orie  (cicho- 
rium  intibus).  Goriš. -Erj. (Torb.);  — prim. 
jedrik,  regrad. 

i.ledvfn,  adj.  =  leden,  Habd.-Mik. 

2.  l?dven ,  dvena,  adj.  i)  yeitbcn=:  ledvena 
mišca ,  ber  2cnbciimUi'fel ,  ledvena  odvod- 
nica, bic  Senbenartcrie,  ledveno  vretence, 
ber  Senbenmirbel,  Cig.fT.J. 

3.  ledvf  n,  adj.  1.  koš,  koš  za  seno,  iz  tankih, 
dolgih  ledvic,  ki  so  druga  od  druge  po  eden 
decimeter  oddaljene,  dno  pa  je  iz  trt,  Do- 
brepolje(Dol.). 

ledv^nec,    nca,   m.  ber  Jponiffee  (lotus  corni- 

culatus),   Cig.;  —  iz  rus. 
ledvenica,  /.,  Z.,  bic  SJiere,  pl.  ledvenice,  bie 

^JJieren,  Bes. 

1.  ledvica,  f.  bie  9cierc, />/.  ledvice,  bie  9Jiereit. 

2.  ledvica,/,  eine  "^Irt  9{uti)e,  DobrepoljcfDoL). 
ledvičast,  adj.  nicreiiformig,  Cig.,  Jan.,  Erj. 

(Min.). 

ledvičen,  čna,  adj.  9Jieicn= ;  ledvična  pečenka, 
bcr  9Jicrenbratcil,  V. -Cig.;  —  ledvično  vre- 
tence, ber  ^eiibentoirbcl,  Erj.fSom.);  led- 
vični pesek,  bcr  i!ciibciigric^,  Cig. 

ledvičnik,  m.  bic  iiciibcnmurfi,  Cig. 

ledvičnjak,    m.  ber  9Jcp()rit  (min.),   Cig. (T.). 

Ifdvije,  /.  pl.   =  ledvice,  bic  Sctcreil,   Poh. 

If g,  m.  bic  53rut :  kokoši  enega  lega,  Dol. 

l?ga> /•  O  "^^^  i!icgcn,  Cig.,  Jan.;  lena  lega 
srečo  bega,  Npreg.-Cig.,  M.;  lega  mu  do- 
bro de,  C;  —  jabolka  v  lego  dejati,  ab- 
liegen  laffen,  Danj.-Mik.;  —  bcr  93cifd)laf, 
C;  nezakonska  1.,  Dalm.;  —  2)  bic  2age, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T),  nk.;  zemljepisna 
1.,  bie  geograp{)iid)e  iioge,  Jes.;  —  pri  legi 
mi  je,  e§  ift  mir  gclegen,  ic^  foiiu  ež  leic^t 
t^un,   C;  —  bic  ®d)id)tc,  bic  l'age,    Cig., 

DZ.;  —  3)  bie  i?ttgcrltdtte,  Mur.;  močiti 
svojo  lego  s  solzami,  Dalm.;  —  4)  ber 
^ragftein,  r.-C/g-.;— bcr  Jragbaum  =  greda, 
Z.;  —  pl.  lege,  bic  Jrogbdumc  fiir  j^raffer, 
Ljub.;  W  fagcrbdume  auf  bcm  3Sirtfd)aftž= 
luagen,  Sotr. ;  bie  Ijdngcnben  Jragbalfen  jur 
Jranžportieiung  Dou  '-Bieiteiiftiidcii ,  Lašče- 
Levst.(Rok.);  —  5)  ber  t£in>d)nitt,  bic  SVerbe 
{\in '^\xaxntx\t\\it),v[hŠt.-C.;  —  h)  baž  @e= 
briite,  Cig.;  —  7)  bic  Iljierravc,  C. 

Icgak,  hka,  adj.  =  lahek,   Cv. 

legalen,  Ina,  adj.  postaven,  zakonit,  (cgal, 
Cig.(7.). 


legalizacija  —  legotcn 


—  506 


legotica  —  lehnoten 


legalizacija,  /.  atntlicftc  ®iiftigmacf)ung,  bie 
i'egalifieniiig,  D/^. 

Ifgar,  rja,  m.  i)  einc  ^il^ge  .^rQnff)cit,  ber 
Xl)pt)Ul,  Mur.,  Cifr.,  Jan.,  Slom.,  >ik..  Gor.; 
prim.  nem.  „S?09crficbcr ,  i!agcitt}pf)U#",  C. 
yrik/Et.):  bav.  Icgcr,  ber^uftoitb  br#i!icgeit#, 
C. ;  —  2)  =  kampišče,  Dict.;  —  %^  ber  ijagcr^ 
baum  fur  35?cinfaffcr,  C.  Goriška  ok.-Erj. 
(Torb.);  prim.  Icgnar. 

Ifgarščica,  /.  hai^  i.'ab!raut  (galium),  C. 

legat,  m.  i)  ba§  Zpxad)Xdl)X,  Jan..  Sov.;  — 
2)  ber  53teneiifrclicr  (mcrops  apiaster),  C/V., 
C,  Erj.fZ.J;  —  =  legen,  bie  ''3Jod)tjd)n)Qlbe, 
Levst.fNaukJ;  dete  vpije,  kakor  legat,  DSv.; 
„ncki  ptič,  ki  poje,  kakor  kravji  pastir  trobi", 
Dranilje(Št.)-Pjk.  (Črt.). 

legatar,  rja,  m.  ber  eiii  Segat  empfaiigt,  ber 
Segata  r,  Cig. 

legati,  lažem,  vb.  hnpf.  liigeii:  1.  komu,  jc= 
manbcit  beliigen,  Cig.,  Jan.;  laže,  kakor  bi 
orehe  tri  (grizel,  tolkel),  er  Itegt  p^iie  Sd)eu, 
Cig.;  laže,  da  se  kadi,  da  smrdi,  da  se  megla 
dela,  da  sam  sebi  verjame,  Met. ;  tudi :  1.  se, 
Cig..  Jan.;  rad  se  laže,  jv^fiŠt.;  Ni  sebi  se 
ni  drugim  se  ne  laži.   Str. 

legati,  am,  vb.  impf.  ficf)  (roiebcrbolt)  tcgen, 
\\6)  JU  legen  pflegen;  vstajali  so  bolj  trudni 
nego  so  legali,  LjZv.;  —  praes.  tudi:  le- 
žem, Raščica  (Dol.)-Levst.  (Glas.). 

legavec,  vca,  m.   =  lažnivec,  Rc^.-C. 

legen,  gena,  m.  bie  europaijcfje  9?ad)tfcf}ipalbe 
o  ber  3'egentnclfer  (caprimulgus  europaeus), 
Erj.fŽ.J.  Šempas  (Goriš. )-Erj.  (Torb  ). 

legenda,  /.  pobožna,  čudežna  pripovedka,  bie 
iicgeiibe. 

l9gija,  /.  starorimsko  vojaško  krdelo  (do  3000 
mož),  bie  Cegion,  Cig.,  Jan.,  Valj.(Rad). 

legijon,  m.,   Cig.,   C.  pogl.  legija. 

legirati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  zlivati,  splavljati 
kovine,  legiereit,  Cig.(T.j. 

legitimen,  mna,  adj.  postaven,  zakonit,  Ie= 
gitim,  Cig. (T.). 

Iegl9,  n.  i)  bas  Sagcr  bc§  ^Bilbcž,  \>(\v  !JJeft, 
(knovo  (Glirda),  Solkan-Erj.fTorb.);  —  2) 
bie  ^rut,  ba§  (5)e(ierf,  -^/"'••:  C-ig-^  Jan.,  Zora; 
leglo  psičkov,  ein  ^^iirf  juitgcr  .'piinbe,  Cig., 
Jan.,  Mik.;  dva  mladička  istega  legla,  Lj- 
Zv.; —  3)  faiilcr  min\6),  Rib.-.Mik. 

l^gnar,  rja,  m.  1)  bcr  iiagcrbaiiiii  (fiir  ^d|fer); 
—  legnarji,  bie  i.*aflcrbauiiic  ber  iTciditomie, 
Imščc  -  Levst.  (Rok.) ;  bie  ,\tuei  i!agerl)ijl,scr 
auf  beiii  SBirtjc^aft^iuogcn :  —  2)  človek,  ki 
rad  \c?.\,  I.ašči'-I.evst.i Rok.);  —  prim.  bav. 
gclegcr,  ba#,  »uorauf  eiroai  ^\x  liegeii  fomnit, 
I.cvst.rRokj. 

1.  ligniti,  legnem,  vb.  pf.  )id)  Irgril,   C. 

2.  Icgniti,  nem,  i-t. /'/.  eiiic  iJiige  au<<)pi"ed)Cii: 
kedar   megnc,   tedaj   legne,    C, 

Ifgoma,  adv.  1)  liegcnb:  1.  bolovati,  bettlftgerig 

feiii,  Cig.;  —  2)  |d)id)ttt)cije,  Cig. 
legota,  /.  =   lagota,   Jan.,   C.;    na  legoti  mi 

je.  ii  ift  mir  bcquein,  C.;  po  Icgoti.  IcidU, 

bcqiicin,  C. 
legotcn,    taa,  adj,  ^~   lagoten ,  Jan,,   C.\    le- 

gntno  živeti,  C,;  bcqiirni  gcicgeii,  C. 


legotica,  /.  =  lagotica,  bie   Sc^liiffetblumc, 

Jan.,   C. 
Icgotiti,   im,  vb.  impf.  =  lagotiti,   C;  1.  koga, 

jemanbem  bie  Šeiben,  bie  Saft,  bie  'Jlrbeit  er= 

leid)tern,  C. 
legovati,   ujcm,  vb.  impf.  Icgieren,  Jan. 
legumin,   m.  beljakasta  rvarina  v  sočivju,  baš 

Segumiii  (chem.),   Cig.  (T.). 
legvan,  m.  ber  ileguan,  Cig.;  navadni  1,,  ber 

gemcine  iicguan   Hguana  tuberculata) ,    Erj. 

(Ž.). 
leha,  /.  boš  ?(derbcct,  bali  ®artenbeet;  na  lehc 

orati,  (opp.  na  pleh  o.)  Polj.,  Tohn. :  —  ].  gnoja, 

sena,  eiiie  Siei^e  1;iingerl)oiifen,  jpeut)oufen, 

C,  Z.;  —  ein  Streifen:  tu  in  tam  .še   kaka 

leha  snega  leži.  Ljub.:  —  ein  unbeiriad)iener 

Streifen  auf  einer  SBicfe,  einem  9(der,  SlGor. ; 

—  ein  2d)mufencd:  ■•  na  suknji.  Ljub. 
lehak,  hka,  adj.   =  lahek,    Cig.,  Jan. 
lehan,  hna,  adj.  =  lahen.  Bes.;  lehno  prijeti, 

Levst. (Zb.  sp.J, 
lehast,  adj,  mit  Sc^mufipeden  bebedt:  lehasta 

suknja.   Ljub, 
lehati,    am,    vb.  impf.  =  lešiti.    Šaleška  dol. 

■  (Št.J-C. 
lehčati,  am,  vb.  impf.  erleic^terti,  linbern,  Jan., 

M.,  (lahč-)  Mur. 
lehek,  hka,  adj.  Cig.,  Jan.,  vihŠt,,  pogl.  lahek, 
lehen,  hna,  adj.  Šeet  ,   Cig. 
I .  lehet,   hta.   m.  ein   Stiirf  9(der   iibcr  einer 

^jfaucr.  Kras -Mik.,  C;  ein  5ldergrunb,  te^ 

raifeuformig  gelegen,   Štrek.;  —  prim.  leha, 

Mik, 
1.  lehet,  hta,  m.  =  laket,  lahet,  ber  ©dbogen, 

Erj.  (Som. J. 
-i,.  Ifhet,  hta,  m.  to   mi  je  šlo  v  lehet  =  izgu- 
bil   sem    pri    prodajanju.    Goriška  ok,  -  Erj, 

(Torb.). 
lehica,/.  dem.  leha,  ba§  'Sectdien,  Cig.,  Jan.,  .M. 
lehkati,  am,  vb.  impf.  Icid)t  madien :  1.  komu 

srce,  1.  koga,  troften,  (lahkati)    V.-Cig, 
lehkoba,  /.  =  lehkota,  Z. 
lehk9Ča,  /.  bie  iJeid)tigfcit,   kajk.- Valj,  (Rad). 
Iehk9st,  /.  bie  i.'cid)tigfcit,  .\fur..  Cig.,  .Jan. 
lehkota,  /.  bie  yeid)tigfeit,  (lahk-)  Mur..  Cig., 

Jan.;  lehkota.    Valj.  I  Radi. 
lehkotcn,  tna,  adj.  Icid)t,  grliube,  (lahk-)  Jan. 
lehkotica,  /.  bie  "'■BatlotC  (ballota  nigra),   Cig., 

.Medv.fRok.) :  —  bic  lUhiecatcHcr  3Qlbei(salvia 

sclarea),  Medv.(Rok.);  —  ber  ©cifu^  (arte- 

misia\   v\hSt.-C. 
lehkotiti,    im,    vb.  impf.    Ieid)t    mac^en,    Cig., 

Jan.;  linbern,   (lahkotitii   Mur. 
lehkotnik,  »1.  bcrGrlciditcrcr,  Am/A.-  \'alj.(Rad). 
lchn(>ti,  Cjcm,  vb.  impf.  Icidjter  tuerbcn,  AVm- 

Erj,(Torb.) 
l^hnik,  »I.  bie  flebrigc  3albri  (salvia  glutinosa), 

■{a   Krnom-l\rj.(  Torb.), 
lehnjak,   »m.  bcr  .Ualttuff,  Erj,(.\fin.i;  (lahnak. 

Cirk  -Haud.i 
lehn9st,  /.   bie   i!eid)tigfeit,    bic  OJelinbigffit, 

(lah-)  .\fur.,  Cig. 
lehnuta,  /.  =  lehnosl,  (lah)  Mur, 
lehnoten,  tna,  adj.  Icid^tlid),  gclinbc,  (lah-)  Mur, 


Ichniti  —  lekovati 


—  507 


lekovit  —  lenivka 


Ichniti,   nem.  vb.  pf.  tjcrgcj^en,  auftjoren:  sen 

Ichne,  vse  lehne,    ogr.-C;    (lejhniti,    ogr.- 

Valj.lRad]). 
Ieh9ven,    vna,    adj.   {eicf)t:    oves    je   lehoven, 

Gor. 
Ichti,  f.  pl.  pogl.  lekat  /. 
lehtica,  /  bcr  {Vt-'Ii)ef)reilprei§  (veronica  arven- 

sis),   C 
lehtiti,  im,  vb.  impf.  =  Icgotiti,   C. 
Ifj,  intcrj.  =  glei,  fiel),   fie^  'Ud  (lejta,   lejte); 

lejtc  si!  fel^t  bod) !  Lcvst.fZb.  sp.J;  —  prim. 

gledati. 
lej,  Icia,  m.  =  lij,  Diet. 
lejati,    lejem,    vb.  impf.    =   liti,   Mik.,   kajk.- 

Valj/Radj ;  leiem,  ogr.-Valj.(Rad). 
lejka,  /.  bcr  Sric^ter,  Dol. 
Ifjtra,    f.  =  reta,    veliko    rešeto,    Volče-Erj. 

(Torb.). 
lek,    m.    i)  'iiaž   :pei(mittel,    Istra- Mu r.,   Cig., 

Jan.,  Strek.,  nk.,pod  Por e^nom-Erj.f Torb.); 

za  smrt  ni  leka,  gegen  bcii  Xob  ift  fein  ^taut 

getuac^fen,  Cig.;  —  bte  SofiS,  Notr.-Cig.; 

—  ein  f(etne>3  Ouantum:  zlata  ni  v  njem 
niti  za  lek,  Erj.(Ixb.  sp.);  —  bcr  Xa(i§niaii, 
Cepovan(Goriš.)-Erj.(Torb.) ;  vedomca  vrniti 
z  mogočnimi  leki,  da  ne  pride  v  hišo,  pri 
Trstu-  LjZv.;  —  'ii<xž  SJlittel,  C;  pravni 
1.,  ba§  9ierf)t^mittet,  DZ.\  —  2)  kačji  1.,  bcr 
Sauc^  (allium  sp.) ,  Podgorje  (Istra)  -  Erj. 
(Torb.). 

lekar,   rja,  m.   i)  bcr   ^^artnaceut,  Cig.;  ber 

^^lpOtf)efer,    Cig.,   .Jan.;  —    2)    =    zdravnik, 

Vod.(Bab.),   Valj.  (Rad). 
lekarica,  /.  bic  ?(potf)eferin,  Cig.,  Sov. 
lekarija,  /.  i)  coll.  Slr^ncicn,  C;  —  bic  ©ur, 

C;  —  2)  lekarije,  ®roguen,  Cig. (T.). 
lekarina,  /.  bie  arjtiic^e  ®cbur,  Jan.(H.). 
lekariti,  arim,  vb.  impf.  ^iptiarmaccut,  ^tpot^cfcr 

iciii,  Cig. 
lekarna,  /.  =  lekarnica,   C. 
lekarnica,  /.  bie  §lpOt^efe,   Cig.,  Jan.,  nk. 
lekarničar,   rja,   m.  =  lekarnik,  nk. 
lekarnik,    m.  ber  ^(pot^etcr,   Cig.,  Jan.,  DZ., 

Levst.  (Nauk). 
lekarski,  adj.  ^()Qrmaceuteu=,  3(potf}e!er',  Cig., 

Jan.;  \.  zapis,  ba^  Sicccpt,   C. 
lekarstvo,   n.  bie  ^^armacic=,   bic  9(pot^cfer= 

funft,   Cig.,  Jan. 
lekat,  htu,  m.  =  laket,  ber  ©Kbogeit,  bie  SUe, 

Levst.(Sl.  Spr.j ;  (pl.  lehti/.,  Levst. [SI.  Spr.J). 
lekat,    hti,  /.    =  laket,    lahet,    Mik.;   —  ber 

©Ilenftab,  Met.;  pl.  lehtT,  ber  3Um:  gornje, 

spodnje   lehti,    ber  C6er»,    Unteroim,   Erj. 

(Som.);  —  prim.  laket. 
lekcija,  /.  bie  Section  (35orIefung,  Se^rftuubc, 

Scrnftiid),  Cig.  (T),  nk. 
l^kniti,  leknem,  vb.  pf.    i)  bicgeil,  M.,  C;  — 

2)  1.  se,  firf)  entic^en,  cric^redEcn,   ogr.-Mik. ; 

—  3)  intr.  lekniti,  auffaf)ren  (,v  S.  »om  Jpaicrt), 
C;  erfc^recfen,  C,  Mik.;  erftaunen,  C. 

lekno,  n.  bie  Seero^e  (nvmphaea),   C.  Z. 
lekoslpvec,  vca,  m.  bcr  ^f)armaceut,  Jan. 
lekosl9vje,  n.  bic  l?lr,VTcilcl)ve,  CV^. 
lekovati,   ujem,   vb.  impf.   =  lečiti,  Z.,  X<jtr. 


lekovit,  adj.  ticiljam,  .'ocif-,  Cig.,  Jan. ;  leko- 
vita  voda,  ber  ©cfuiibbriinnen,  Zora;  Icko- 
vite  toplice,  Zv. 

lekovitost,  /.  bie  ^■'citfamfeit,  Jan. 

lekovše,   n.  Mur.,  C,  pogl.  iokovše. 

lekoznanstvo,  n.  bie  ^4?()armatoIogie,  Cig.,  Jan. 

l^lahen,  hna,  m.  =  rjuha,  ogr.-C,  M.,  Valj. 
(Rad);   —  prim.  lilahen. 

lilija,  /.  =  lilija,  Mur. 

Ifmba,  /.  kozje  ime,  Krn- Erj. (Torb.). 

lemenat,   m.  =■  alumnat,  Erj.CI^b.  sp.j,  Kr. 

lemenatar,  rja,  m.  ber  ^rieftcrl)au^alumne, 
^'j.(Iib.  sp.),  Kr. 

Ifmez,  m.  i)  ber  ®acf)iparren,  V.-Cig.,  Jan., 
M.,  C.,  Tolm.-Levst.(Rok.),  Krn- Erj. (Torb.), 
v{hSt.;  Icmezi  ali  roženice,  ogr.-Valj.(Rad) ; 

—  2)  bie  SJuberftange,  ber  Siubcrbaum  ber 
gloBer,  ob  gornji  Dravi- Caf( Vest.  I.  68.). 

lemeš,   m.  =  lemež,   C. 

lemež,  m.  bie  ^^flu9)d)ar. 

lemežen,   žna,   adj.  lemežna  kost,  bie  ■ijJflug- 

jdjar  (anat.,  vomer,  os  impar),   Cig. 
lemežnica,  /.  =  lemežna  kost,   Cig.(T.). 
lemežnjak,  m.  ber  2)ad)fpQrrcnbo^rer,  ogr.-C. 
leming,  m.  =  postrušnik,  ber  ^emming,  Jan. 
Ifmp,   m.    i)  =  lempa,    Tolm.-Erj.(Torb.) ;  — 

2)  kratek  in  širok  človek,  Tolm.-Erj.(Torb.). 
Ifmpa,  /.  lesena  posoda,  ki  se  oprtiv  nosi   na 

hrbtu,    Tolm.-Erj.f Torb.),  Gor.;  ein  plattešl, 

jed)'?  ^oll  tiefe^  gaj«,  auf  bem  9tiiden  ju 

tragen,   Frey.(Rok.);  —  prim.  jempa,  ? 
len,   m.  =  lenoba,  BlKr.-DSv. 
len,  lena,  adj.  tragc,  laffig,   faul;   len,    da  ga 

je  zemlja  žalostna,   da  smrdi,  fel^r  fdul,  Cig.; 

1.  tek,  triiger  Sauf,  Cig.(T). 
lenarija,  /.  hai  gonlcnjen,  bie  33aren^autcrci, 

Cig. 
lenariti,  arim,  vb.  impf.  fauIcn.iCn,   C,  Dol. 
lenarjenje,  n.  'ba^  e^aulcnjen,    Valj. (Rad). 
lenast,  adj.   =  len:  lenoba  lenasta,  LjZv. 
lenati,  am,  vb.  impf.  faulenjeu,  C. 
lenav,  adj.  tragc,  C. 
lenčariti,  arim,  vb.  impf.  faulenseu,  Bes. 
lenče,  eta,  m.  bcr  ^i^ulcn.^er,  Cig.,  Jan.,  Zora. 
lendi,  adv.  =  le-ondi,  Z.,jv^hŠt. 
lene,  ^ta,  m.  ber  f^oulpcls,  Jan.,  Mik. 
lenec,    nca,    m.    bcr   fvauienjcr,    Trub.,   Valj. 

(Rad). 
leneti,  im,  vb.  impf.  =  lenariti,   SIS.-C. 
leneš,  m.   C,  pogl.  lajnež. 
lenilo,  n.   =  kačji  lev,  Z,;  —  prim.  leniti  se. 
leniti    se,   im   se,   vb.  impf.  faulengen,  Mur., 

Cig. 
leniti,  im,  vb.  impf.  i)  1.  koga,  plitnbem,   C; 

—  2)  1.  se  =  dlako  ali  kožo  menjati,  )ic^ 
maufen,  fic^  ^autcn,  C,  Km,  Staro  Sedlo- 
Erj.(Torb.);  —  prim.  leviti  se. 

leniv,  iva,  adj.  trage,  foul,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

Zora. 
lenivati,  am,  vb.  impf.  fau(en,^en,  Bes. 
lenivec,  vca,    m.    i)    bcr    gaufeitficr,   Cig.;  — 

2)  troprsti  1.,  'naž  brei,^ef)i_gc  ^aultfjicr  (bra- 

dvpus  tridactvius),  Erj.(Z.j. 
lenivka,  /.  bic  gaulenjcriu,  Cig.,  Jan. 


lenivost  —  lep 


—  508  — 


lepan  —  lepiti 


lenivost,  /.  bic  5^rag^cit,  bic  ^'J"'^'^'^  Mm:. 
Cig.,  Jan. 

lenjak,  m.  bcc  gaulcnjcr,  -\fiir.,  0>.,  kajk.- 
Valj.fRadj. 

IfnkovEc,  vca,  m.  bož  )cf)tt)arje  33ilicnfraut 
(hvoscA  amus  nigcn,  Medv.fRok). 

lenoba,  /.  bie  Tragf)eit,  bic  Joul^cit;  lenobo 
pasti,  fau(en,5|Cn. 

lenoben,  bna,  adj.  =lcn,  Mur.,  Jan.,  i'^liSt.-C. 

lenobiti  se,  obim  se,  vb.  impf.  faulcn,^cn,  trdgc 
jein,  M. 

lenobnež,  m.  bcr  f^auletijer,  Jan. 

lenobnica,  /.  bic  5'^ll'C".')Cri",   Cig.,  Jan. 

lenokfven,  vna,  adj.  phlcgmati)cfi,   c:ig. 

lenokfvnost,  /.  bae  ''l.U)Iegiiia,   C.igJT.). 

len9St,  /.  =  lenoba,  Diet. 

Ifnov,  adj.  =  lancn,  ogr.-C. 

lenovati,  G  jem,  vb.  impf.  faillen.^cn,    V,- Cig. 

If novec,  vca,  m.  =  lanovec,  lan,  ki  se  ne 
preža,  Mik.;  bcr  SSiiiterlciii,  bcfjiMi  Jlapicln 
»on  bcr  Sonncn^i|c  nid)t  flenic  niiripringcn, 
M.,   C,  Z.,  Xuv.  ' 

Ifnta,  /.  i)  bie  2anbinig§|"tattc,  bic  „2anbc", 
C. ;  —  2)  \)aš  9tuber,  3/«»-. ;  —  prim.  lentati. 

lentam,  adr.  iz  le-ondi  tam.  Z.,  Jurč.,  jv^hŠt. 

Ifntati,  am,  vb.  impf.  i)  „an(dnben",  C,  Ro^.- 
Kre.s;  —  2)  ftcucm,  rubcrn,  Mur.,  Poh.;  — 
prim.  bav.  Icntn.  lanbcn,  Icilfctl,  Štrck.rArch.j. 

lenuh,  m.  i)  bcr  5fi"'f"5Cr,  bci"  ?faulpcl^;  — 
2)  bcr  ^'olftcrapfcl,  C. 

lenuha,  /.  bic  ?faulen,^criii,  C 

leniihati,  am.   vb.  impf.  faulcnscil,  Zora. 

lenuhinja,  /.  tragc#  2Bcib,  bic  J^aulenserin, 
Cig.,  Jan. 

lenušina,   m.  =  lenuh,  Jurč. 

lenušiti,  ušim,  vb.  impf.  =  lenuhati,  Jan.;  v 
nedeljo  doma  I.,  LjZv. 

lenuška,  /.  =  lenuhinja.  Z.,  Jan.fff.j. 

leopard,  m.  bcr  iJcopavb  (felis  Icopardus),  Cig., 
Jan.,  Erj.fŽ.J. 

leopardovina,  /.  bae  feoparbcnfcll,   ('.ig. 

lep,   m.    1)  bcr  iicini,   Cig.,  Jan..  Mik.;    ptičji 

1.,  bcr  i^ogellciin,   Cig.,  Jan.;  —  bcr  ftitt, 

_  Cig.,  Krj.r.ilin.j ;  —  2)  bic 9JJi[tcl  (viscum),  Kor. 

lep,  Ičpa,  adj.  fcf}01l ;  lepo  ga  je  videti,  cr 
iiimnit  fid)  giit  au^;  —  lepo  dišati,  eiiieu 
aiigcnc^mcii  Wcrud)  f)Qbcii,  lep  duh,  augc 
uct)iiicr  Wcriidi;  —  lepo  vreme,  frfjoncvi 
SBcttcr;  lepo  je,  c§  ift  )d)oiic^  ©cttcr;  lepa 
prilika,  ciiic  giilc  (Mclcgcii^cit;  —  lepi  de- 
narci,  t)icl  Wclb ,  lepo  reč  žita  smo  pri- 
delali, Mir  Ijobcii  ciiic  rci(f)lid)c  (Metrcibccrutc 
gcbobt,  Cig.;  Denarja  v  skrinji  je  lepo.  I)iibid) 
Oicl  ©clb,  Spes.  -  Mik. ;  lep  čas  že,  id)Oll 
laiigc,  (^ig.;  —  lepo  ravnati  s  kom,  jcmaii 
bcn  frcunbiid)  bcf)0iibfln;  z  lepo,  in  OJiitc, 
oiif  giitlidjcm  SlVgc  lopp.  z  grdo);  =  z  lepa, 
.Mik.;  =  z  lepim,  .fan.;  lake  ni  bilo  z  lepa, 
ciiic  jolc^c  »onr  iiid)t  Icid)t  ,^1  fiiibcit,  luj. 
iTiirb.);  na  lepem  vas  bodo  posvarili,  Ravn.; 
za  lepo  bode  vzel  =  dobro  se  mu  b«)de 
zdelo,   (inr.;    lepo  živeti,  1.   vesti   se,    luol)I 

iicfiltct,  nnftaiibifl:  t«  ni  lepo.  btK-  ift  fciiic 
Vlrt:  —  lepega  se  delati,  jcillCIl  ^cl)lcr  bc 
fd)iilligcit,    Cig.;    —    (ironično)    lepa    je    ta  I 


eiitc  iaubcre  33cfc^erung!  Cig.;  lepo  ravnaš 
z  menoj!— fom/JiJ/-.  lepši;  zavoljo  lepšega,  jur 
3icrbc,  bamit  ee  eiii  jd^Sncrci  ?Iue)cl)cn  ^abc. 

lepan,  ana,  m.  =  lepar,  Jam.,  Frey.(t.). 

lepar,  rja,  m.  bcr  Šimpel  (loxia  pvrrhula), 
Guts.,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Frev.  (F J. 

lepatika,  /.  bic  5riJnimlerin,  Kr.-  Valj.('Radj. 

lepava,  /.  =  lepota,  Ravn. 

lepča,  /.  bic  ^lettc  (lappa),    Valj.(Rad). 

lepec,  pca,  m.  bcr  i^ogclleim,  Guts.,  Mur. 

lepek,  pka,  m.  i)  ber  2cim,  Z.,  DZ.,  Valj. 
(Rad);  —  1)  bie  ^Ictte  (lappa),  C;  —  3) 
neki  ptič,   C. 

lepek,  pka,  adj.  tlcbrig,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.), 
C,  Erj .fSom.j. 

lepen,  pena,  m.  i)  baž  58latt,  bcf.  ein  grofecž 
S3aum=  ober  ^JBflanjcnblatt,  Guts..  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Mik.,  C,  (5.  ^.  X)a^  ftrautbtatt,  C.J;- 
1.  papirja,  ein  Šogcn  ^apier,  Cig.,  C;  — 
2)  ber  ^^riifengriffcl,  bcr  5Upcnboft  (adeno- 
st}lcs  alpina),  Goriško-Erj.fTorb.j;  =  pla- 
ninski 1.,  \ov. ;  —  lepen  =  bie  ^latone,  Valj. 
(Rad). 

lepfnast,  adj.  (mit  grogen  ©lattcrn)  bclaubt, 
Guts.,  Mur,,  Cig. 

lepenat,  ata,  adj.  =  lepenast,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

lepfnec,  nca,  m.  i)  lepcnci,  531attfnfcr  (chrv- 
somelinac),  Erj.  (Ž.);  —  2)  =  lapuh,  bcr 
.'ouflattid),  Jan.,  C. 

lepenik,  m.  bcr  {»iiflattic^,  C 

lepfnjast,  adj.  grofebliittrig,   Guts.,  Mur. 

lepenjat,  ata,  adj.  =  lepenjast,    Cig. 

lepfnje,  n.  coll.  '■^jflanscnbtdttcr  (j.  93.  tiom 
kvant,  9Jtangolb  ubgl.),  Cig.,  C,  Z.;  staro 
lepenje  sproti  obirati,  Erj.  (Let.);  —  bic 
^lattcr,  "bcii  i!aub,  Guts.,  Mur.,  Jan. 

lepenka,  /.  bic  ''^Jappc  (Garton),  bcr  'ipappcn» 
bedel,   (-ig-,  Jan.,  DZ. ;   —  iz  češ. 

lepfnkar,  rja,  j?i.  bcr  ^appcnmac^er,  Cig.;  — 

iz   češ. 

lepetati,  etam,  ečem,  vb.  impf.  i)  =  frfrati, 
Sov.;  (hs.);  —  2)  lollen :  ^Nično!"  jezik  bi 
mi  lepetal,  Levst.(Zb.  sp.j;  (rus.). 

lepeti,  im,  vb.  impf.  flebcn,  ^aftcn,  V.-Cig., 
Jan.,  C. 

lepež,  m.  'i^ai  .Ulcbciucrf,  Cig. 

lepica,  f.  baši  £d)nrffrnut  (asperugo).  Mcdv. 
(Rok.). 

lepič,  iča,  »j.  1)  bor  .^(cbcr,  Cig..  Jan.;  — 
2)  cine  ^^(rt  3d)iuaniin,  Z. 

lepir,  rja,  m.  bic  .HlcttC  (lappa),  Jan.,  Dol.,  ^t. 

lepiš,    m.  =  lapuh,  ber  .'OJlflattic^    (tussilago 

farfara).   Cig.,  Jan. 
'lep'^'ek,  čka,  adj.  gar  l)iib)d),  nicblid),   .*/(/»•.. 
C.  Danj.-Mik. 

l^pičen,  čna,  aif/.  =  lepiček,  Tohn.-Erj.(Torb.). 

I9pil9,  »I.  i)  ba^  filcbcniittel,  ber  Jitift,  bcr 
.Uleiftcr,  Cig.,  Jan..  C.  ;  i(i<-  "i^inbeniittri 
(zool.),  Cig.(7\);  —  2)  bie  'l.Mippnrbcit, 
Cig.,  Jan.;—  })  bnž  Sdjbnbciteniitfel,  ogr.-C. 

Ippiti,  im,  vb.  impf.  i)  flcbCH,  fittcn,  ('ig., 
Jan  ,  M.;  \.  kamen  z  zemljo.  Vrt.;  —  2) 
pubcu,  jSubcrn,  jc^mudcn,  M..  C;  snažno.st 
je  čednost:  mladino  lepi,  Ravn,- Valj. (Rad); 


l^pivec  —  lepoten 


509 


lepotica  —  lepovid 


judovske  žciie  so  oblačile  se  nečimerno,  se 

lepile  ino  snai?ilc,   Skrinj. 
lepivBC,  vca,  m.  tiei"  Mlolicr,   Cii(. 
lepivka,  /.  bic  S^Iebcviii,  CVir. 
lepivo,  u.  bcr  .n^cbeftoff,  bov  ilitt,  C,  /)Z.;  - 

bcv  Hlebci-  (i;luicn),   Cii^jT.).  C. 
lepje,  II.  bcr  '-iHigcKcim,  Mm: 
lepkast,  adj.  flcbrifl,  flciftciig,  Jau. 
lepljenica,  /.  bic  ^ciutnitbe,  C. 
lepljiv,  iva,  adj.  tlcbrig,   Ci^.,  Jan..  Ci^.fT.), 

'  DZ..  Erj.fSom.J. 
lepljivost,  /.  bic  iilcbiigfeit,  Cig.,  Jan. 
lepnica,  f.  iaž  ijcimfrailt  (silene  nutans),  Cig,, 

Medv.(Rok.). 
lepobeseden,  dna,  adj.  luo^frebcnb,  Jan.fH.j; 

rbctprijd},  Jan. 
lepobesednost,  /.  bic  23ol)h"cbenl)eit,  C. 
lepobesednik,  m.  bci"  Sj^oblrebncr,  Jan.fH.j; 

—  bcr  3}eclamator,  Cig.(T.j. 

lep9Ča,  /.  i)  bic  ^;|>racf)t,  C.;  —  2)  ber  Sc^mucf, 

bic  Sd)mU(f)ad)C,   C,  Erj.fMin.),  Vrt. 
lepočiiten,  tna,  adj.  aft^etifci^ež  ®cfut)I  befi^cnb, 

nk. 
lepočutje,  H.  haž  Sc^6n()cit§gefiif)I,  iift^ctiic^cž 

©cjiil)!,   Cig.,  Jan.,  Cig.rT.). 
lepoduha,  /.  n)0lilned)enbc»  SOJaiglodc^cn  (con- 

\'allaria  majalis),    Tiiš.fR.j. 
lepoglasen,  sna.  adj.  tiiol)ltlingenb,  Cig.,  Jan. 
lepoglasje,   n.   bcr  SSol)Iflaiig,   bcr  28ol)(laut, 

Cig..  Jan. 
lepogov^ren,  rna,  adj.  retf)Oriicf),  Cig. 
lepogov9rnik,  m.  bcr  Sicbefiinftter,  Cig. 
lepokril,  krila,  adj.  ]d]on  gcfliigclt,  C. 
lepolas,  lasa,  adj.  )d)i}iibaarig,  C. 
lepolfčen,  čna,  adj.  jdioiiiuaiigig,  Cig.,  Jan. 
lepolik,  lika,  adj.  uio^Igcftaltet,  Jan.fH.j. 
lepolist,  lista,  adj.  )d)onbldttrig,   Cig.,  Jan. 
lepoma,  adv.  na  1.  (komu  kaj  hudega  storiti), 

o^iic  ^2lii(aj^,  RlKr.-Levst.fM.j. 
lepoobrazen,    zna,    adj.    »on    jc^oner    gonit: 

lepoobrazne  besede,  Levst.(Xauk.J. 
lepook,  oka,  adj.  fc^iinfiugig,   Cig.,  Jan. 
lepopis,   pfsa.    »z.  btc   SanigrQpl)ie,    Cig.fT.J; 

bie  falligrapl)iid)c  Sd)vift,  Jan. 
lepopisec,  sca,  in,  ber  Satligrapf),  Cig.,  Jan., 

Cig,(T.J. 
lepopisen,  sna,  adj.  fafligraDfjifd),   Cig,,  Jan, 
lepopisje,  n,  bic  Sc^onid)reibeiiinft,  bie  ^atli= 

grap()te,  Cig.,  Jan. 
leposl9vec,  vca,  m.  ber  ^edetrift,  CV^"-. 
leposl9ven,  vna,   adj.   i)    ai't(}Ctiid),   Cig.,   C; 

—  2)  =  leposlovst\-en,  Cig..  Jan..  C.;\.\ist,nk, 
leposl9vje,  n.  i)  bie  ^(eftljetif,  Cig.;  —  2)  = 

lepo  slovstvo,  Jan. 
leposl9Vstven,  adj,  beUetriftiidft,  Cig,(T,J;  le- 

poslovstveni  pisatelj,  ber  93eIIetrift,  Cig,(T,j, 
leposlovstvovati,  {ijem,  vb,  impf.  ftd)  mit  ber 

93elletriftif  befaffen,  Zv. 
lep9St,  /.  =  lepota,  Cig.,  C. 
lepota,  /.  bie  Sdionl^eit. 
lepotec,  tca,  m.  =  prečka,  bie  3tbt^eiluiig  ber 

.spaarc  am  Sdjeitel,  C;  pogl.  poteč 
lepoten,  tna,  adj.  i)  ^\tX';  lepotna  črka,  ber 

3icrbud)ftabe,    Cig.;    lepotno    drevje,    ^\ix- 

b(iiime,  Levst,(Saiik) ;  —  2)  nett,  Guts. 


lepotica,  /•  1)  bev  3d)mucf,  C;  bie  Sc^murf^ 

facbe:  mnoge  lepotice  si  je  napravila.  Skrinj.; 

—  bic  ^ivcrjicilllig:  lišpane  začetne  črke  in 
lepotice,  Vud.dib.  sp.);  —  2)  bic  ®d)ininte, 
.\[ur.,  \ '.-  Cig.,  Laščc-Krj.fTorb.),  Erj.fMin.J ; 
v.  lepotico  se  lepo  delali,  Dahn.;  —  ■?)  bcr 
9{Dtf)lauf,  bic  (Mcfidltciriijc,  Bnlc-Erj.ftorb.J, 
GBrda  ;  —  4)  cill  )fbouc§  'i^cib,  .Jan,,  Jiirč. ; 

—  5)  bie  'iS5cifetimr5,  bn§  ©cleiitfraut  (con- 
vallaria  polvgonatumi,  Cig.,Krn-Erj.fTorb.J, 
Strp.;  —  ber  5Jattcrfopf  (echium  vulgare), 
(otroci  si  s  korenom  lepotičijo  lica),  Rihen- 
berk-Erj.(Torb.J. 

lepotičar,  rja,  m,  bcr  Sc^minf^iinblcr,  Cig. 

lepotičenje,  n,  i)  haž  9(ufput^cn,  "Hdž  (SJfjiere, 
Cig,;  —  2)  "tiCiž  8d)iniiifcn,  Cig. 

lepotičiti,  ?čim,  vb.  impf.  i)  aufpufecn,  fd)niiiden, 
Derjieren,  Cig.,  Jan,;  z  iskricami  (cveticami) 
se  1.,  Vod,(Pes,J;  —  2)  )d)miiifcn,  Cig,,  Jan., 
M.;  skrbele  so  lepotičiti  svoje  obličje,  Jsi'A-r. 

lepotičje,  n,  i)  ber  Sdimitd,  ber  5(ufputi,  Cig., 
Jan.,  C;  —  prazno  1.  (v  govoru),  ^io^fellt, 
Jan. ;  —  2)  ®alantcrtc>uarcn,  Jan.(H.J, 

lepotičnica,  /.  i)  bie  Sd)minferin,  Cig.;  — 
2)  bie  Sd)ininfbitd))c,  Jan. 

lepotičnik,  m.  ber  Sdjuiinfcr,   Cig. 

lepotlja,  /.  i)  bie  Sc^iJiiljcit,  bie  3'^!^^'^^  ^^r 
@d)mud,  Cig.,  Jan,;  Odkrij  mi  proze  naše 
lepotije,  Preš, ;  —  2)  bie  ©alantericmare, 
bie  ^ufeiDare,  Cig.,  Jan, 

lepotika,  /.  bie  Sa^enminje  (nepeta),  C. 

lepotilen,  tna,  adj,  jur  Š8crfd)i.inerung  bienenb ; 
lepotTlno  drevo,  ber  gi^rbaiim,  5o/.;  — foi-^ 
metiid),  DZ, 

lepotilo,  n,  baž  @d)on^eit^mittel,  Cig.,  Jan. ; 

—  bie  Sdiminfe,  Cig,,  Jan, 

lepotina,  /.  i)  bcr  Sdjmud,  bie  ^\.tx,  M.,  C; 

ber9(ufputi,  Jan.;  —  ber  Sdimud  (ber  9iebe), 

Cig.(T,J;  —  2)  bie  ^:j>ittMmn-c,  Cig.fT.J,  DZ.; 

lepotine,  3d)mud)Qd)eit,   ^'rt. 
lepotinar,    rja,    >n.  ber  2d)mud()Qnbtcr,  Cig. ; 

ber  (^ki(antcricitiarenl)aubter,  ber  ^it^Ujanbier, 

Jan.,  C, 
lepotinarica,  /.  bie  ^^ufepnblcrilt,  Jan. 
lepotinje,  n.  bal  Sdimiidroerf,  Jan, 
lepotiti,  im,  vb.  impf,  i)  jd)ou  inadjcn,  id)nuidcii, 

Sicren,  Mur,,  Cig,,  Jan,,  Danj.-M,,  C;  tudi: 

lepotiti:  Oj  da  te  cvetene,  Lepotiš  mi  dom, 

Vod,fPes,J;  —  2)  jd)minfen,  Cig.;  —  3)  bc 

)d)oitigcn,  bcmdnteln,  C, 
lepotivec,   m.   1)  ber  Sdjmiider,  Cig,;  —  2) 

bcr  3d)ininfer,  Cig. 
lepotnik,  m,  ber  Stu^er,  Slom.-C. 
lepotnina,  f.  =  lepotina  2),  bie  ^U^^tuarc,  Jan, 

(H.j. 
lepotninar,  rja,  m.  =  lepotinar,  bcr  ^u^lDaren= 

bdnbler,  Cig. 
lepotninarica,  /.    =   lepotinarica,    bie   ^u§' 

luarcnbiinblcrin,  Jan.fH.j. 
lepotninarnica,/.  bie  ^u^toarentjanblung,  Jan. 

(H.,, 
lepoiimec,  mca,  m,  ber  Sd)iJngeil"t,   Cig. 
lepoveden,  dna,  adj,  kdor  se  lepo  vede,  loo^f^ 

gcfittet,   Vrt, 
lepovid,  vida.  m,  bnl  33eft>ebere,  Cig.,  Jan, 


lepoznanec  —  iSsarstvp 


510 


lesast  —  lesk9Ča 


lepoznanec,  nca,  m.  ber  ?(eft^cti!cv,   Cig.fT.), 

'  nk. 
lepoznanski,  adj.  dftJjetijd),   Cig.,  Jan.,  nk. 
lepoznanstven,    stvena,    adj.    (ift^etijcf),    Cig. 

'  (T.),  nk. 
lepoznanstvo,  n.  bic  9left^etif,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

■  (T.),  nk. 

leprav,  adv.  erft,  eigentlic^,  C;  niir,  ogr.-C, 

Ev.  tirn.-Mik. 
leprin,   m.  bie  StOC^clmt)rtC  (ruscus  aculeatus), 

Vranja(Istraj-Erj.(Torb.). 
lepšalen,  fna,  adj.  =  lepotilen,   C7^.,  Jan. 
lepšalo,   n.  =  lepotilo,    Cig.,  Jan. 
lepšanje,  >i.  bQ§  iBerid)onern,  'baž  3*^'^''"-  ^^^ 

Scfimucfcn. 
lepšati,  am.  vb.  impf.  t)eticf)6ncrn ;  jc^murfen^ 

jicrcn;   s   cvetjem  1.,    Cig.;  —  befc^ontgen: 

greh  1.,   C. 
lepšava,  /.  bie  SSerjc^onerung,  Cig.,  Jan. ;  — 

bie  3Scr,veruncj,  bcr  3'f'^ot'  ^'r-  "'^"•'  ^* 
lepšavec,  vca,  m.  ber  Sc^miidcr,  bcr  33erjierer, 

■  Cig. 

lepšavka,  /.  bic  SSerjiererin,  Cig. 

lepun,  m.  bie  ftlette  (lappa),   C. 

lepuš,  »1.  ber  5ro)(t)lt?ffeI  (alisma  plantago), 
Klancc(Istra)-Erj.(Torb.). 

Ifrovka,  /.  baž  2ilienpf)ndieu  (lema  merdi- 
gera),  Erj.CZ.);  —  pr\m.  hs.  lijer,  SiltC. 

les,  lesa,  lesu,  m.  i)  ba§  ^0%,  bttv  9hibf)0l,s; 
trd,  mehak  1.;  jelov,  bukov,  hrastov  1.;  iz 
lesa  narediti  kaj;  —  ba«  Šioljftiirf:  dva  le- 
sova, Notr.;  —  2)  ber  9Batb,  Št.-Mur.,  Cig., 
Jan.,  Spr.-Kres;  i.cs  'mam  posekan,  In  vse 
je  piano,  Spes.-  Schein.;  oče  gredo  v  les, 
hrastov  posekajo,  Ravn.fAbc);  temni  lesovi, 
LjZv.;  viharji  so  bučali  skozi  les,  LjZv.; 
črni  1.,  ber  3JQbcI»i)Qlb,  t>a^  Slobel^olj,  Cig., 
Jan.,  Kr.;  beli  1.,  boe  Sjaub^olj,  C;  mali  1., 
baši  nicberftdmntigc  Ž10I5,  Cig.;  —  3)  božji 
1.,  bic  Sted)pa[me  (ilex  aquifolium).  Šaleška 
dol-C,  .\fotnik''.St.J-.\avr.rLet.j ;  —  \i3ii\\  1.,  bcr 
gcmeinc  Sc^ncebaU,  bie  ^baumrojc  (vibumum 
opulus),  Cig.,  C,  .\[cdv.'Rok.);  —  nedeljni 
1.  =  dobrovita,  ber  Sdilingbaum  (vibumum 
lantana),  C. :  —  nedeljski  !.,  bie  (£bercfd)e 
(sorbus  aucuparia),  C;  —  pasji  ali  volčji  1., 
bic  ^''"nfilidjC  (loniccra  xylostcum),  C  ; 
pasji  1.  tudi:  bcr  .'Oartrici-icl  (iigustrum  vui- 
gare),  .S/.-C;  —  sladki  I,,  bie  Safrijje  (gli- 
cvrrhiza),  Cig.,  Tuš.  fli.J;  — sveti  I.  =  gvaja- 
tov  1.  (guajatum),    Tuš.'B.). 

les,  adv.  iz:  le-sem.  f)ief)Cl,  Cig.,  Jan.;  Prid', 
zidar,  se   les  učit,    Vnd.CPes.). 

l^sa,  /.  cinc  ani  JKiitlicit  gfflod)tcne  "SB-Miiib,  bie 
.'Oiiibc;  bie  gctnoljiilid)  ou«i  l^inflKii  gcflodjtenc 
3Quntf)iir;  —  JVIed)tlucrf  ^iir  Ucberbriirfimg 
cinc^  TOorafte?,  Cig.,  Zora;  —  bic  T5rr- 
hiirbc ;  na  Icsah  se  sadje  suši;  —  cin  OUŽ 
2Bicbcii  flcflod)teitcr  .flftjebelialtcr,  C;  —  pl. 
lese.  bie  ®aflciiflcd)tc,  Cig. 

Icsandra,  f.  bcr  VUpclllc>IUCll,\Ql)n  (leontodon 
alpinus),   .\fcdv/Rok.). 

lesar,  rja,  m.  1)  bcr  4>ol,\I)anbIer,  Jan.  (H.); 
—  2)  ber  ©olbboucr,  C:  —  bcr  ipoljcr,  Z. 

I8sarstv9,  n    ber  .'oo(,\f)aiibel,  Jan. (H.). 


lesast,  adj.  t|oIjtg,   C. 

lesec,  sca,  m.  dem.  les;  božji  1.,  bie  StCC^palmc 

(ilex  aquif()lium  ,  St.-  Savr.(Let.). 
lesek,  ska,  »1.  dem.  les;  'tiOii,  .t)6Ijd^eu,   Cig. 
lesem,  adv.  =  le-sem,  ^ieber,  Meg.,  Cig.,  Jan., 

Dol.fv  pesnihj-Lev.ft.f.M.J. 

1.  lesfn,  adj.  ^oli^ern,  011^  .»giol,^  tieifertiflt,  ^ol^-; 
I.  klin,  1.  obroč;  lesena  stanica,  bie  ^olj^etie, 
leseni  kamen,  bcr  Žtoljftein,  Cig.fT.J;  lesena 
moka,  ba§  Ž)Oljniel)I,  DZ.;  —  lesena  trgo- 
vina, nam.  lesna  t.,  Kr.;  —  ungelcnt;  ne 
bodi  tako  1. ! 

2.  lesen,  sna,  adj.  i)  baž  ^of,^  betrcffcnb,  ^ols=, 
Cig.,  Jan.;  lesni  ocet,  ber  šo^scifig,  Cig.fT.); 
lesna  vlaknina,  bic  $)Oljfajer,  bae  i^igilin, 
Cig.fT.J;  —  2)  ^  gozden,  Cig.;  lesna  vla- 
čuga,  lesna  žena,  LjZv. 

3.  lesen,  sna,  adj.  gldnjenb :  lesna  zvezda, 
ogr.-C;   (lesen?,  prim.  i.  lesk). 

lesfnast,  adj.  ^oljartig,  fioljic^t,  Jan.^H.). 
lesenčika,  /.  =  lesnika,  Npr.-KrekfLj.  knj.J. 
leseneti,  im,  vb.  impf.  ju  ^0(5  IDCrben,  Mur., 

Cig..  Jan. 
lesenina,  /.  bic  ^oljttjore,  ba§  ^oljttjcrf,  bo§ 

i)ol^5eug. 
leseniti   se,   im   se,    vb.  impf.  I^oljig   ttJClbcn, 

C,  Z. 
lesenjača./.  bic  53rctterbube,  bic  ^Sarade,  DZ..  nk. 
lesenonog,    ntjga,   adj.   mit   cinent   i)ol,semcu 

f^UB,  Jnrč. 

1.  lesica,  /.  pogl.  lisica. 

2.  lesica, /.  dem.  lesa:  —  fleinc§  geflodjtctic^ 
3auntl)or,  Mur.;  bcr  ^»ofcnla^,  C,  Ščav.-Pjk. 

lesikavica,  /.  =  bliskavica,  t)av  Slišen,  (lisi- 

kavica)  kajk.-Valj.fRad). 
lesje,  n.  bas  ©c^olj.  M.,  Bes. 

1.  lesk,  ii,  m.  ber  i.Md)tg(anj,  bcr  Sd)imincr, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Dol.;  —  tudi:  lesk, 
Ravn.-  Va'j.(Rad),  Gor. 

2.  lesk,  leska,  tn.  i)  bcr  Sltoctlaut,  Z.;  —  2) 
ber  biiiiitc,  duBcrftc  2t)e'\l  an  bcr  'i^eitjt^c, 
bie  Sc^ini^C,    \'rcme-Erj.(Torb.). 

leska,  /.  bie  .'pajclnuf^ftaubc;  navadna  1.  (co- 
rvlus  avellana)  Tuš.fR.J;  —  neka  vrsta  ja- 
bolk, Bole- Erj.(  Torb.). 

leskaj,  adv.  =  lesem,  les.  Jure. 

leskati,  am,  vb.  impf.  jd)imtncrii,  g(dli,\cn,  M.. 
BlKr.-DSv.;  =  I.  se,   Mur  .  Mik. 

leskati,  am,  vb.  impf.  fitadcil,  Z. 

leskcč,  adj.  nam.  leščeč,  lesketajoč,  gldn.^Cllb, 
id)inuitenib,   Cig.,  Jan.,  Trub.-M.  i.  dr. 

lesket,  cta,   mi.  ./an..  pogl.  lesketanje. 

lesketanje,    n.  ba?  Jviinfclii,  ba^   ®cninimer. 

lesketati,  etilm,  ačcm,  (^cčcm),  vb.  impf.  )d)int' 
mcrii,  bliiifcn,  glcificu,  .fan.,  .M.,  SlGor.; 
nav.  I.  se,  Cig.,  Jan.,  nk.;  z  zlatom  se  I., 
Kast.(>i.  T.)\  oči  .so  se  lesketale,  ./ap.fPrid.J; 
(leskačem,  Vrt.  „laskačem.  laskatati*,  A)a/wj.. 
Kast.,  Jap.  i.  dr.;  prim.  Cr.  A'.  .Vj. 

l^skcv,  kve.  /.  =  leska,  ogr.-C. 

leskljati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  lesketati  se, 
Zora. 

leskniti,  Ičsknem,  vb.  pf.  cincil  .Hnodlailt 
IjcrDorbriiigctt,  Z. 

Icskpča,  /,  =■  lesketanje.  Mur. 


leskot  —  lesniti  se 


511 


lesnjača  — lestvenica 


Icskot,  6ta,  m.  =  lesketanje,  Jait. 

leskota,  /.  bev  ScfiimiiiiT,  Jau.;  —  bie  ''45rad)t, 
bor  ^4>iimf,  -^^"'"•.  ■^7». 

leskotec,  tca,  m.  bcr  i^fappcitovf  (rhinanthus 
sp.),  StupicafBcii  )-Kij.(Torb.). 

Itskotcn,  tna, i^4/- id)inimi'lllb,  Šol.,  C;  1.  sijaj, 
id)iniiiicviibcr  CMlau,^  Cifi.(T.). 

leskov,  adj.  ^aiiU;  leskov  grm,  bcr  ;pOJcI= 
ftrauc^;  leskova  palica,  bev  .V")afelftocf;  leskova 
mast,  =  Sd)lai-,e;  leskova  mast  je  zdrava, 
M.  ;    (tudi  :    leskov    močnik,    leskovo    olje, 

leskovača,  /.  ber  §ajeIftocf,  Valj. (Rad),  Levst. 

(Zh.  sp.),  Zv.,  Vrt. 
leskovec,  vca,   m.   i)  ber   Jpaielftraucf),  ./<3n. ; 

—  2)  bic  iiaftinitlje,  Miiv.,  Ci^.,  v\}\Št. 
leskovica,  /.    i)   bie   ipojclriitlje,   Mur.,  Jan., 

Zora;  —  i)  bie  europ.  ©rbfc^eibc  (cvciamen 

europaeum),  Štrek. 
leskovina,  /.  ba§  §afeInujš^ol§;  —  bo§  §oiel= 

gebiiicf),  Jan. 
leskovit,  adj.  g(an,^ttoII,  Jan. 
leskovje,  n.  'ba^  ;paiel(iebiijcf),  Mur.,  Cig.,  Jan. 
l^skovka,  /.  bie  žjajetrutlje,  Jan.,  M. 
leskovnica,  /.  ^  leskovka,  Mur.,  Danj.(Posv. 

lesna,  n.  pl.  nam.  dlesna,  C,  Krn-Erj.(Torb.). 
lesnača,  /.  bic  ^ol^birne,  Št.-Pjk.(Črt.). 
lesnat,  adj.  liialbig,   Cig.,  Jan. 
lesneti,  i'm,  vb.  impf.  =  lesketati  se,  jc^immerii : 

perilo  je   tako  belo,    da  kar  lesni  (nlasni"), 

Gor. 

1.  lesnica, /.=:  lestvica;  i)  bie  Seitcr,  (nam. 
lestnica),  Ben.  -  Erj.  (Torb)  ;  —  .bie  ©tiege, 
■^.;  —  2)  =  grot,  ein  Jric^ter,  inoburd)  man 
^eu  unb  Stro^  in  ben  Stnll  reirft,  M. 

2.  lesnica,  /.  =  lesnika,  Jam.,  v  Brkinih- 
Erj^fTorb.). 

lesničnik,   m.  =  lesnika,    Cig.,  Valj.(Rad). 
lesničnjak,  m.  ber  ^olsapfclmoft,  Jan. (H.). 

1.  lesnik,  m.  i)  —  lesnika,  ber  £)0l5apfel= 
boum,  M.;  —  ber  ^oljnpfcl,  Cig.;  —  2) 
shramba  za  les,    Tolm.- Štrek.  (Let.). 

2.  lesnik,  m.   kol,  na  katerem  visi  lesa,    Cig. 
X.  lesnik,  m.  ber  Seiterbanm,   Cig. ;  (nam.  le- 

st^enik). 
lesnika,/,  i)  ber  ^olsapfelbaum  ober  ber §0(5- 

apfel;    na    lesniki    nikdar  jabelko  ne  zraste. 

Rib. ;  —  2)  'aaž  Sirntraut  (pimla  secunda), 

Josch. 
lešnikov,  adj.  Dom  Ipoljapfelbaum  ober  ^olg' 

apfel;  1.  grm,  1.  les,  1.  mošt. 
lesnikovec,  vca,  m.   i)  ber  ttjilbe  ^Ipfelbaum, 

Cig.,  M.;  —   2)  ber  §oIjQpfeImo)"t ;   —  ber 

^olsapfelejfig,  M. 
lesnikovica,  /.  =  lesnikovec  2),  Mur. 
lesnikovina,  /.  ta§,  žiolj  Don  »ilben  ?(eptcl= 

bdiimcn. 
lesnikovnica,  /.  =  lesnikovec  2),  Mur. 
lesnina,  /.  i)  =  lesenina,  C;  —  2)  ber  %ox\t'' 

Sinž,  Jan. 
lesniti,    lesnem    (lasnem?),    vb.  pf.  erglanjen, 

Mik. 
lesniti   se,    fm  se,   vb.  impf.  =  lesketati   se, 

(„lasniti  se")  Kast. 


lesnjača,  /.  1)  =  lesnika,  Jan.(H.);  —  2)  ber 

\xi^birnbaum  ober  feiiie  ^ruc^t,  C. 
Icsnjačevec,  vca,    m.  bcr  .'ool.^biriicnnioft,  C 
Icsodolbcn,  bna,  adj.  jjDloglDptifd),    Jan. (H.). 
lcsod6lbstvQ,  n.  bic  .Vl)logil)ptit,  Jan.fH.). 
lesokvarcn,  rna,  adj.  lunibucrbcrblid),   Cig. 
lesokvarnik,  m.  bcr  SSaibircolcr,   Cig. 
lesopis,  pisa,  m.  =  lesorezba.  bie  .\"t)(ograpbie 

Cig.(T.). 
lesorgja,  /.  bie  ^otipflege,  bie  ^oljjucf)!,  Cig., 

Jan.,  C,  DZkr.,  Nov. 
lesorestv9,  n.  bie  i"t)lograp()ic,  C. 
lesorez,  reza,  >n.  ber  iio^ftid),  bet  §o(5)c^nitt, 

Cig.,  .Jan.,  Cig.^T.j,  DZ.,  nk. 
lesorezba,  /.   bic  ^oljidjncibefunft,  bie  Xl)lo= 

graphie,  nk. 
lesorezec,  zca,  »i.  ber  Xl)(ograp^,  Cig.,  Jan., 

Cig.(T.). 
lesorezen,  zna,  adj.  i-)ol3fdjnitt  ,  fDlograptnjd), 

Cig.,  Jan.;  lesorezne  podobe,  Zv. 
lesorezje,  n.  =  lesorezba,  Zora. 
lesosečen,  čna,  adj.  lesosečni  čas,  bie  Sc^lag« 

Scit,  Jan.  (H.). 
lesotisk,  tiska,  m.  ber  §o[,^brucf,   Cig.(T). 
lesovati,   ujem,    vb.    impf.   ^ohCT  fcin,    Svet. 

(Rok.). 
lesovina,  /.   i)  haž  9futif)ol,^,    ta^    Sau^olj, 

Jan.;   —  lesovine,  ^oljgaltungen,    Z.,  Let.; 

l^olserne   35?arc,    Cig.,  Jan.,   C;  —  2)  ber 

$ol,^ftoff,   ba§  XtiIogen,  Cig. (T.);  —  -,)  bie 

ŽJalbnng,   Cig.,  Jan. 
lesovit,  adj.  roalbig,  malbrcic^,  Cig.,  Šol. 
Ies9vje,  n.   i)  baS,  3cugl)ots,  ■^'^"•'^  —  2)  'i)a^ 

®i'^ol3,  ^ie  SBalbung,  bie  SSoIbgcgenb,  Cig., 

Jan.,  C,  Gor. 

Ies9vnat,  adj.  njalbig,   Cig.,  Jan. 

lest.  T,  /.  bie  f^inte,  ber  tniff,  bie  fiift,  Cig., 
Jan.,  C,   Vrt.;  —   stsl. 

lesten,  tna,  adj.  {\\i\%,  Jan.  (H.). 

lestenec,  nca,  m.  ber  Sufter,  ber  ^ronIend)ter, 
Notr.-Cig.,  Jan.,  C,  DZ.,  Vip.-Mik.,  Štrek., 
Kras,  Erj.(Torb.);  — pl.  lestenci  =  lesteni, 
Šempas-Erj.(Torb.). 

lesteni,  m.  pl.  „neko  zvezdje,  menda  Plejade", 
Šempas-Erj.(To  rb.). 

lesti,  ležem,  vb.  impf.  friec^en ;  1.  kakor  polž. 
langiom  ein^erge^en ;  oči  mu  vkup  lezejo 
=  er  ift  jc^liifiig ;  tla  lezejo  niže  ter  niže, 
ber  ^oben  fenft  fit^,  Levst.(Močv.);  hiša  na 
kup  leze,  Wi  ^a\\ž  ift  boufallig;  (od  žalosti, 
starosti)  vkup  1.,  einc  gebcngtc  jpaltung  lja= 
ben;  človek  v  leta  leze,  man  toiib,  oljne 
e^  ,^u  merfcn,  immer  ftlter;  v  posest  1.,  ben 
^efi^  ,Vi  eijd}Ieid)cn  fnd)en,  Svet.(Rok). 

lestiv,  iVa,  adj.  Iiftig,  Z.,  Jan.(H.);  intriguant, 
Jan. 

lestor,  adv.  nur,  C,  Mik.  (=  le  si.  to  že, 
Mik.  V.  G.  L  3S8,  IV.  44S.). 

lestva,  /,  bie  Sciter,  Cig. (T.),  M.;  požarna 
lestva,  bie  SSranbleiter,  Cig.;  navpična,  na- 
poševna  1.,  Telov.;  =  pl.  lestve,  V.- Cig.; 
bie  2rcppe,  Mur.,  Jam. 

lestven,  tvena,  adj.  Seiter-,  Jan.(H,). 

lestvenica,  /.  bcr  2eiter5aum,  Cig.,  C. 


lestvenik  —  leščnikar 


512  — 


leščnikarica  —  letf  čki 


lestvenik,  m.  i)  ber  Steiger  bei  bet  %t)xct' 
tvd)x,  Lcvst.f\aiik)\  —  2)  bcv  iJciterbauin, 
ber  iooim,  Tclov. 

lestvica,  /.  dem.  lestva:  bic  ilcitcr,  St..  Mur., 
Cig..  Jan.,  Mik.,  o^r'--  Valj. (Rad),  Goriš.; 
vrvna  1..  bic  Stricflcitcr,  Zora;  lestvico  po- 
staviti, bic  iicitfr  onlcflcn,  0>. ;  —  lestvice 
bie  ^Sagenlcitevn,  Ci^.;  —  lestvica,  bic  ©cola, 
Cig.ff.J;  glasovska  1.,  bic  2oiilcitcv,  Cig., 
Jan.:  trdotna  1.,  bic  .'piirtcjcala,   Cig. (T.). 

lestvičen,  čna,  adj.  i^eitcr«:  lestvični  klin,  bic 
i.'citcr)pro))c,  Cig. 

l^šarba,  /.  bie  ®elb)ud}t,  Gor.;  ■—  prim.  mi- 
šarba. 

I.  lešča,  /.  =  leska,  Mtir.,  Cig.,  Jan.,  Mik. 

1.  I6sča,  f.  molj  v  panju,  bic  3BacI)§niottc  (ga- 
leria  mellionella),  .SV.  Duh  pri  KršketnfDol.)- 
Erj.fTorb./. 

leščarica,  /•  i)  =  Icščarka,  Z.;  —  2)  neka 
hruška,  Ponikve (Goriš.)-Krj.(Torb.). 

leščarka,  /.  bnš  .<oajel]^u{)n  (tetrao  bonasia), 
'  Erj.(Ž.). 

leščati,  im,  vb.  impf.  glanjett,  ?d)immern, 
Štrek.;  Kaj  na  nogah,  kaj  na  nogah,  Šolniči 
leščijo,  Npes.-Vra^;  =  1.  se.  Diet.,  Jan.,  Ko- 
borid  -  Erj.  (Torb.),  BlKr.,  ogr.  -  T  'alj.  (Rad) ; 
v  daljavi  se  lešče  zidovi,  Erj,(Iib.  sp.);  — 
leščeč,  glan.^enb,  jc^immenib,  Mik.,  ogr.-C; 
leščeča  Sava,  Zv. 

leščava,  /.  ber  ©lanj,  ber  3cf)imnicr,  ogr.-C. 

leščec,  ščeca,  m.  bic  33ettt»an5e  (acanthia  lectu- 
laria),    Tolm.-Erj.(Torb.) ;  —   prim.  laščec. 

l^ščerba,  /.  bie  S3aiiern(ampc;  v  črep  dcnejo 
maščobe  in  vanjo  vtaknejo  stenj,  BlKr.;  — 
iz  nem.  „Cicf)tfd)erbe". 

leščev,  adj.  =  leskov,   Cig.,  Jan.,  C. 

lesčevina,  /.  =  leskovina,  Jan. 

leščevje,  n.  bQ§  Ipaielgebiifd),  Mur.,  Cig.,  Jan.. 
A'oi'.,  Jiirč.\  zagnal  sem  se  v  leščevje  iztikat 
za  lešniki,  LjZv. 

leščevka,  /.  =  leskovka,  Jam.,  Cig..  Jan. 

leščica, /.  dem.  leska;  jungc  .'v'»niclnttl)e,  M., 
Sotr.;  (Ptica)  obsedela  Na  zeleni  leščici, 
Spes.-K. 

leščina,  f.  bic  Joafetnujeftoubc,  Cig.,  Jan.,  M., 
'  Dol. 

leščTnje,  n.  baž  .tio^clflcftiiitJp,   C. 

le.sčiti,  im,  vb.  impf.  flldi^citb  mncf)cn,  poIie= 

ren:   kamen,   les   1.,   U'id)icil :   leščcni   črevlji, 

ogr.-C;  (emaillieren,  mit  Wlafur  iibei,^ie()cii, 

Cig.   [češ.]). 
leščje,  »I.  bo«  .'gajclflcbiijd),  yfur.,  Cig.,  Rib.-M. 
leščTvka,  /.  neka  hruška,    Tolm.-Erj.fTorb.). 
leščnica,  /.    ber    lojtncnplicr ,    ber    flcmeino 

^JJlttel)d^er    (carvocatactcs    nucilVaga).    Cig.. 

C,  Ercy.(F.j. 
lusčniček,    čka,    m.  dem    lesčnik;   baS  S^oi^i 

niij«d)en. 
l^.ščnik,  m.  bie  .^ofclniij'?;  laških,  bic  iDaI|ri)e 

.'Oofelnuj* :  divji  1.,  bic  *pimpetiiii|ž  (staphvlca 

pinnata),    C;  —   piše    in    govori    se    nav. : 

lešnik. 
le.sčnikar,    rja,   m.   1)  bcr  .'pafelniiišiininmler, 

oy..  — 2)bcrflcmeine9?iif<*bč>l)erfcaryocatactes 

nucifraga),   Frey.(F.);  bcr  .Ucnibcifjcr,   O/r. ; 


—  s)  neki  hrost:  ber  9?UJ«bD^rer  (balaninus 
nucum),  Erj.  (Z.). 

leščnikarica,  /.  bie  .^QJe(nui§|ammlcrin,  Cig. 

leščnikovec,  vca,  m.  =  leščnica.  bcr  Xanuen' 
^dber,  Lev:it.(.\auk). 

leščnjak,  m.  =  leščnik,  ,Ian. 

leščur,  rja,  m.  neka  školjka  (pinna  squamosa), 
Barkovlje-Štrck.(Let.);  —   prim.  luska. 

lešica,  /.  dem.  leha;  {(ctlie^  Sdeet,  Cig.,  Jan.,  C. 

lešiti,  im,  vb.  impf.  nebcn  beiti  Sciemaitit  cjc^en, 
um  it)m  ,^u  ,^eiflen,  mie  tucit  bcr  Same  fdllt,  C. 

leska,  /.  trdo,  gladko  in  svetlo  seno  po  pla- 
ninah, Erj. (Torb.);  —  iz  it.,  Strek.(Let.). 

leski,  adj.   Gor.,  pogl.,  ljudski. 

lešnik,   m.  pogl.  leščnik. 

leštarka,  /.  =  leščarka,  Mur.,  C. 

Ifštram,  tn.  ber  93al!en,  auf  bcm  in  c\e^m- 
merten  Jpaufern  bie  3''"'"^'^^'^'^^  i"U^^    ^•' 

—  menda  iz  „jRiifttram",  C. 

let,  leta,  »2.  ber  ^^ug,  Cig.,  Jan. ;  v  1.  se  spu- 
stiti, aitffliegen,  Gor. -Mik.;  prepeličji  1.,  ber 
5©ad)tclftricb,  Cig.,  Jan. 

letaj,  m.  ber  S^Ufl,  Mur.,  Jan. 

letalen,  Ina,  adj.  '}^hx%-:  letatna  peresa, 
Scf)tt)ungfcbern,  Cig.  (T.). 

letalka,  /.  ber  i5'ii9C^  (-avka)  Mur.,  Cig.,  C. ; 
Natora  —  F.etalke  dala  ptici,  \'od.(Pes.);  — 
ber  j^Iiigct  an  bcr  ©piniirabfpiile,  Cig.,  Dol. 

letatnica,  /.  1)  bcr  ^liiflc^  C.;  —  2)  ba§ 
^htgbrett  ber  93ienen,  Jan.;  (tudi:  \)as.  (^rlug-- 
locf),  Jan.). 

letalnost,  /.  bie  j^Iugfraft,  Šol. 

letalp,  n.  i)  bn§  gJufl^icr!,  Cig.;  —  2)  bov 
Okfiebcrtinlb,  ./am. 

letanica,/.  bcr  Jfliigcl,  Mur..  Cig.,  Poh.,  SlGor. 

letanja,  /.  citi  ttagabunbierenbci?  SSeib,  C 

letanje,  n.  tfa?-  ,'oiniinbf}eifliegcn,  ba§  (5I'cgcit, 
bac^  .'perumlaufeii,  ba§  ^aiifeii. 

letarec,  rca,  m.  bQ#  Stiltljeiibiiubel,  .fan.;  (— 
butara  leto  starih  šibic,   C). 

letarica,  /.  ciiijdtjrigcr  Sdjiii^Iing,  C. 

Ičtas,  adv.  =  letos,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

letati,  tam,  Čem,  vb.  impf.  ^\i  flicgci'  pflegen, 
I)iliiinbl)cvflicgcit,  fliegeu;  ptica  ne  more  le- 
tati, dokler  ji  liog  ne  da  perja  dorasti,  BlKr,- 
M.;  {)Cntmflattcni:  metulji  letajo  po  travniku  ; 

—  l^imnibf)crlaufeii ,   bcrumjagcn ;    1.  kakor 
tele,  Cig. 

letavec,  vca,  m.  i)  ber  Tira(^e  (ciit  Sviel,^cug\ 

Jan.;   —   2)   bcr   Sailfcr,    3/.;    slaviten   1., 

I.ev$t.rZb.  sp.). 
letavina, /.  ba><  OJefliigel,    Vršno- Erj. (Torb.), 

Goriška  ok.,  Ip. 
letavka,  /.   i)  bic   ijouferin,  Jan. (H.);  —  2) 

pogl.  k-talka. 
l^tce,  n.  dem.  leto;    Bogu   posvetite    to   lepo 

zlnto  jutro  svojih  otroških  leteč,  Ravn. 
Ictcčati,  am,  vb.  impf.  flottcril,  Jan.;  011?  bcm 

^1feff  fl'i'gfli:   mladiči  letečajo,   Ravn.-Mik. 
Ictcčcvina,  /.  =^  letečina,  Zv. 
letcčina,  /.  eoll.  bož  ©cfliigel,  bo?  ^ebcroief), 

bic  ^i<i>gcl,  Cig.,  Jan.,  C,  Lašee-Levst.(Rok.); 

tudi:    letečina,    Zv.;    pečena   letečina,    Erj. 

(Iyb.  sp.).' 
let9Čki,  adv.  flicgenb,  ogr.-C. 


leten  —  letnica 


-  513 


letnik  —  letograd 


Icttn,  tna,  adj.  i)  3oilillicl^;  IJtna  obleka; 
letno  perje,  bn^j  Soiltllieiflcib  (zool.),  C/^'. 
(T.);  —  2)  ^al^iTv  ,  idljrltrf);  štirje  letni  časi, 
bie  »ter  5af)io^,Hntcii ;  letna  Joba,  bcr;3a^rc^= 
0b)cf)nttt;  letna  plača,  bttv  ^stlt)ieč'(}c(ialt ;  — 
O  Uoflid[)virt  :  hči  je  letna,  Litija-Svei.(J\ok.). 
letenica,    /".   ta--"-'    ^■htiituTtt    bcf    ^^icitcii,    C. ; 

(bflo  Js-lufltod),  Jan. /H./). 
letenina,  /.  =  letečina,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
letenje,  n.  ba^  ^vlicflcn,  bcr  (^(ug. 
letenji,  adj.  Somnicr',  ogr.-C. 
letenski,    aJj.    (3ommcr=:    letenska    obleka. 

'ji-lltšt. 
letešnji,  aJj.  =  letenji,  ogr.-C. 
leteti,  im,  rb.  impf.  fliegcii,  \\d)  \d)\\di  (burd) 
bic  i}uft)  [lOUCgcit;  ptica,  kamen  leti;  iskre 
letijo,  (^untcu  }pluf)Cn;  na  visoki  vrh  lete 
iz  neba  strele,  Preš.;  kdor  v  brezno  leti,  se 
za  robiJo  lovi  =  in  ber  ©efal^r  greift  titan 
nad)  jebem  9.1fittel,  Z.;  —  (aufen,  eilen;  kam 
tako  letiš?  Ruben  neutegoma  nazaj  leti  k 
bratom,  Ravn.;  na  letečem  me  je  udaril, 
im  Sanfen,  Dol. ;  —  konju  zobje  lete,  ha^  $ferb 
bl'id)t  bic  3^^"^  '^'e-;  —  vse  na  me  leti, 
a(Ic§  fommt  iibcr  mi^,  Cig.;  nesreča  na  me 
leti.  Z.;  sum  na  njega  leti,  man  !^at  i^n  im 
58erbac^t;  —  vse  na  to  leti,  da  — ,  aEel  jielt 
ba{)in,  bafž  — ,  Cig.;  vse  na  to  leti:  stori 
prav  in  zaupaj  v  Boga,  Ravn.;  vem,  kam 
beseda  leti,  ic^  njeife,  ttJorauf  ongejpielt  »oirb, 
M.;  to  na-me  leti,  ta^  betriift  mid),  Cig. 
letev,  tve,  /.   bie  iJatte,    Cig.,   Lašče  -  Levst. 

(Rok.),  IgfDol.J;  —  prim.  letva. 
letevati,  am,  vb.  impf.  ju  fliegen  pflegen,  Mik. 
letevnik,  m.  =  latnik  i),   Cig. 
leti,  adv.  =  le-tu,  tu,  jv{hŠt. 
letina,  /.  i)  ba^  ga^r  in  Sejug  auf  ben  93oben- 
ertrag,  ber  (Srnteaužfall ;  dobra  1.,  ein  frud)t= 
bare§  ^af)r;  slaba  1.,  huda  1.,  ein  9!Jiifijjia()r; 
obilna  vinska  1.,    ein  ergiebigež  32i>einj;al)r; 
bie  ^al^rcžernte;   prvine  dati  od  vseh  žlaht 
letine  na  polju,  Dalm.;  vso  letino  smo  po- 
spravili, Hal.-C;  —  2)  letna  rast  pri  drevju, 
C;  bet  ^aijve^nn^,  Cig.,  Jan. 
letinast,  adj.  mit  3flt)re§ringen,  0>. 
letinski ,  adj.  =  letenski.  Z.,  Štrek. 
letišče,  n.  ber  Sommeraufent^olt,  "iia^  Sommei* 
lager,  V.- Cig.;  —  ber  Sommerpunft  (astr.), 
Cig.(T.). 
letiti  se,    im  se,   vb.  impf.   i)  fommerli^   ge= 
tleibet   fein,    C;  —  2)  češplje   se  letijo  == 
vsako  drugo  leto  rode,  Srpenica-Erj .(Torb .). 
letiv,  iva,  adj.  1.  les,  t.  j.  les,  ki  je  hitro   ra- 
stel  in  ima  zatorej  velike  letnice    (^a^re§= 
ringe),  Koborid-Erj .(Torb.). 
Iptka,  /.  bic  Spulrabfpinbel,  h.  t.-Cig.(T.). 
letnica,  /.  i)  ber  3it)rež»uu(^»,  ber  Qa^re?ring 
(an  33aumen),  Cig.,  Jan.,  Cig.fT),  Kr.;  — 
2)  ber  einjal)rige  3»ueig,  Cig.;  —  3)  roeib« 
lid)e§  id{)rigeš  j^ier,  i'.-Cig.,  Jan.;  —  4)  bo§ 
3al)rešgebdd)ttii»,  ber  iga^re^tag,  Diet.,  Jan., 
M.,  Krelj;  —  5)  bie  ^a.\)Xt%a.i)[,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Cig.(T.),  nk. ;  —  6)  pl.  letnice,  Dftern, 
Mur.,  Lu^e(Št.)-Erj.(Torb.),  SlGor.;--)  pl. 
letnice  =  kronika,   Cig. 

Slov.-nem.  slovar. 


letnik,  m.  1)  =  letnjak,  jatirigc!?  Sfolb,  i!omm 
u.  bgl.,  ber  ^d^rling,  \'.-Cig.,  Jan.,  Ravn. 
(Abc),  Gor. ;  -  2)  ba'3  ^nlU^fJini),  Cig.,  Jan., 
C;  —  ber  ^afjrgang  eincr  ^citfc^rift,  Jan., 
nk.;  —  O  ba^  ^af)re§mitglicb  (cineši  9Serei= 
neC'),  Jan.  (//.);  —  4)  neka  vrsta  jabolk, 
.SV.  Duh  pri  Krškem- Erj.(Torb.). 

letnina,  /.  ber  5al)re^bctrag,  bie  ^af)re§rate, 
C,  DZ.  nk;  bie  '!?(nnuitdt,  Cig. (T.);  —  bož 
:3al^re!^'gc:^ait,  Cig.,  Jan.,  C. 

IStniški,  adj.  =  velikonočni,  Mur.,  SlGor.; 
—  prim.  letnica  6). 

letnjak,  w.  ja^rigci?  ^alb,  Samm,  u.  bg(.,  ber 
Sdl)l1ing,  Mur.,  V.-Cig. 

letnočasen,  sna,  adj.  3(ll]rc§^eiten=:  letnočasni 
veter,  bcr  Si^i^c^jeitenminb,  Jes. 

leto,  n.  i)  ber  ©ommer;  po  leti   (letu),  im 
Šommer,  jur  Sommer^seit;  babje  1.,  ber  5(lt= 
meiberiommcr;  ber  9Jac^)ommer,  Cig.(T.);  — 
2)  ba^  ga^r;   leto  je,   kar  — ,  ein  ^a^r  ift 
t)er[trid)cn,  fctt  — ;  leto  izpolniti,  ein  ^ai)t 
jurudlcgcn;   otročja  leta,    bie   ftinberja^re; 
moška  1.,   iia^  reife  3llter;   koliko  let  imaš? 
mie  alt  bift  bu  ?  ima  let  polno  klet  =  star 
je,  Fodkrnci-  Erj.(Torb.) ;  deset  let  mu  je, 
er  ift  5ef)n  Sat)re  olt,  Cig.;    enih  let  biti, 
glcid^olterig  fein:  on  je  mojih  let,  er  ift  in 
meinem  Stlter;  v  najlepših  letih,  in  ben  ht- 
[ten  Sfl^ren;  v  letih  biti,  betagt  fein;  v  leta 
iti,   altern,   Jan.;   še   nima  let,    er  ift  nod) 
minberjdfirig;  v  leta  priti,  gro^jofirig  ttjerbeu, 
Jan.,  =  k   letom    priti,    Cig.,   Jan.)    imeti 
leta,  gro^jS^rig  fein,  Cig.;  on  je  že  iz  let, 
er  ift  fd^on   tjolljd^rig,   Dol.;  leta  si  kupiti, 
fic^  gro§jd:^rig  crfldren  laffen,  Št.- C;  na- 
vadno leto,   ias,  gemeinc  Safir;  solnčno  L, 
ba§  Sonncnjaf)r;  novo  1.,  baž  9?euiof)r;  ob 
novem  letu,  ju  ^Jcuja^r;  staro  leto;  na  sta- 
rega leta  dan,  am  @l)It)cftertage;  =  na  staro 
1.,  Savr.(Let.);  sveto  1.,  "i^i^  tirc^Iicfte  ^ubel- 
jal}r,  baž  S^^^t^iui";  milo.stno  1..  {iaž  ®nabcn« 
ja^r,  Jan.;  upravno  1.,  'oaž  i8ertt)a(tung§jot)r: 
drušrv^eno  1.,  "na^  58erein§ja{)r;  šolsko  1.,  "iiaž 
Sd^uljaf)r;   naborno  1.,  baž  Stetlung§jaf)r, 
DZ.;    mlado  1.,  "Haž  f^riifija^r,   C;   suho  1., 
ein  trorfencž  ^a^r;  slabo  1.,  ein  SiJiifžjaljr, 
Cig.;  lačno  1.,  baž  ipungerja^^r,   Cig.;  vojno 
1.,  ba§  ^ricg#io^r,  DZ.;  Skrbi  in  huda  leta, 
More    uboz'ga   kmeta,    Preš.;    to   leto,    itn 
Saufe  bicfež  ^af)re§ ;  prejšnje  leto,  prejšnjega 
leta,  im  »erfioffcuen  Sa:^re;  letošnje,  lansko 
1.,   im    l^curigen,   »origeu   iga^re ;    na  leta, 
^a^re  lang,  Cig.;  leto  na  leto,  3at)r  auž, 
3ci^r  ein;   od  leta  do  leta,  »on  3a^>--  ju 
^a^r;  k  letu,  ndc^ftež  ^a{}r,  auf5  Sa^r;  ob 
letu,  je|t  iiber  ein  3al)r,  nad)  ^atjreefrift, 
Cig.,  Mik.,  Kr.;  ker  je  že  ob  letu,  ttJeil  fc^oit 
ber  3af)re»tag  'iio.  ift,   Trub.;  črez  leto  dan, 
iiber  ein  ^afjr,  C,  Vrt.;  v  letu  dni,  inner^ 
^alb  eine§  ^o^res,  DZ.;  leta  dni,  in  einem 
^a^re,  vihšt.,  ogr.-C. 
Iet9d,  adv.  =  le-tod,  tod-le,   Cig.,  M. 
letogt-ad,    m.  nam,  letni  grad,   bo^   ©ommer^ 
fc^Iof'^,  Jan. 

33 


letokaz  —  lev 


514  — 


leva  —  levitnica 


letokaz,  kaza.  m.  bož  G^ionogrflinm,  h.  t.- 
'  Cii:.(T.). 

letoma,  adi:  io^rnjciff,  Cis;. 

letopif,  rja,  m.  =^  ni.ioj.iir,   C. 

letopis,  pisa.  m.  bo?  ^aljrbilrfl,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk.;  bic  Glivonif,  (.if!-  Jan.,  Cig.(T.), 
nk.\  pl.  letopisi,  btc  ^^InimliMl,  Jan. 

letopisec,  sca,  »i.  bcr  CSt)uiuii"t,  ber  3(imalift, 
Cig..  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 

letopisen,  sna,  adj.  cfironOfllOp^ild),  Jan. 

letopisje,  n.  bie  Gl)rDnograp^ie,  Cig.,  Jan. 

letorasel,  sli,  /.  bcr  ,S>Dcig ,  C;  urczati  si 
leskovo  letorascl,  LjZv.;  —  stsl. 

letorast,  /.  bcr  Jšo^vc^iuiid^?,  Cig.,  Jan. 

letos,  adv.  ^cuer. 

letošnjak,   m.  =  letošnjik,  Jan.fH.J. 

letošnji,  adj.  l^eurig,  bie§jal)ng. 

letošnjik,  m.  ber  ^curicjc,  ber  ^icucrling,  Jan., 
C,  M.;   ber  ficurige  ŠRebeiitiicb,  Diet.- Mik. 

letošnjina,  /.  bic  bcurigc  5cfli|ii"9.   ^^ 

letoštetje,  n.  bic  ^of)rc§red)nuug,  Cig.fT.J. 

letovati,  ujcm,  i'b.  impf.  im  Sommer  fein:  sv. 
Urban  letuje.  Mik.;  —  inf3ommer  ttJO^uen, 
ben  Sommer  jubringen,  Cig.,  Jan.,  C;  ho- 
diti kam  letovat,  Savr.t Kop.  Sp.J. 

letovina,  /.  =  letina  i),   C. 

letoviščar,  rja,  m.  ber  Sommcrgoft,  bcr  (5om= 
mcrfrijc^ler,  LjZv. 

letovišče,  n.  ber  Sommerfi^,  bcr  3omnier= 
aufCTltljalt,   Cig.,  Jan.,  nk. 

letovnik,  m.  bal  Sommcr^ou^,  Jan.fH.J. 

letunpj,  adv.  =  tonoj,  onoj,  Siom.-C. 

letva,/.  bic  i!atfe,  Habd.-Mik.,  Diet.,  Cig.fT.j. 
Dalm.,  DZ.,  BlKr.;  bie  Scifte,  .Jaju,  C;  — 
debela  prcklja  na  strehi,  C. ;  letve  so  drogi, 
vtaknjeni  v  pokončne  stebre  pri  kozolcih, 
Dol.;  gen.  tudi:  letve,   Dol. 

letvana,  /.  bie  SSoc^ncrilt,  Staro  Sedlo -Erj. 
(Jorb.J;  —   iz  it.  lettuana.  Mik. 

letvica,/,  dem.  lerva,  Nov.,  I.ašče-Levst.fRok.); 
—  bie  ficifte,  Cig.,  Jan.;  satovna  I,  bie  .^onig' 
lottc,  Sov.;  —  letvice,  klini,  ki  se  n.  pr. 
pri  merjenju  zemljišč  začasno  v  zemljo  vti- 
kajo.  Dol. 

letviti,  im,  vb.  impf.  bclattcil,  Ble.-C. 

t .  letvg,  n.  nam.  dlctvo,  dleto,  Bilje-Erj .(Torb.). 

2.  letV9,  n.  , palica,  ki  je  skozi  čelešnik  vtak- 
njena",  Mik.,  Valj. (Rad);  —  prim.  letva. 

I. lev,  m.  i)  bie  'DJfaiijc  (bci  JVrcb)cn,  2d)Iaii-- 
gen),  Cig.;  rak  gre  v  1.,  ber  .Wicb'g  mietcrt, 
Dol.;  —  2)  bie  bcim  2Rnii)cii  abgeftreiftc 
.t»oitt,  Mur.;  kačjih,  bcr  Sd)laiigciibalg,  Diet., 
Mur.,  IjZv.;  gosenični  1.,  bic  ')iailpenl)iilie, 
Cig.;  —  tudi   l^v,  Ivva,  Dol. 

2.  I9V,  m.  bov  (yiefjfd)ajf  =  lakomnica,  Mari- 
borska ok.-C. 

3.  lev,  leva,  m.  bCt  26tpe;  amcrikanski  1.  = 
kuguar,  puma,  Erj.fŽ.);  monski  1.,  bcr  ©cc« 
Ibnjf  (otaria  jubata),  Erj.  (Ž.);  —  tudi  lev, 
leva.    Valj. (Rad). 

lev,  T,/.  =  I.  lev  »I.  i),  bie  'iUJaujc,  F.rj.(I-{b.  sp.). 

l^V,   li-va,  adj.  finf;  leva  roka,   leva  stran,   na 
levi,  linferjcif^;    na  levo,   linf^^iii,   liiif«;   v 
levo,  linf'?l)in,  Cig.;  —  levi  brat,  bcr  Sticf 
brubcr,  ogr.-C. 


1.  leva,  /.  čine  fnmiitartigc,  mit  bcm  !'Kaud)fang 
in  ^.'erbinbuug  ftefjcnbe  'i)it(iueriiijd)c  ober  ein 
loldier  tlcincr  .^erb  im  ;^immer,  mcift  neben 
bcr  Kjiiro,  gcgcniiber  bcm  Cfcn,  mo  Span  = 
{)oIi^cr  Bcrbrannt  iiicrbcn,  bno  ^^immer  ^\x 
crleuditen,  cinc  'Jlrt  3Sanblcud)tojcn,  (bie 
„2cnd)tc")  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Zil.-Jam.fRok.J, 
i  'alj.  (Rad),  Gor. ;  —  v  levo  zakuriti ,  C. ; 
zakuriti  s  trskami  na  levi,  Zv.; — ber  Ifamin, 
Mur.,  Cig..  Jan. 

2.  leva,/,  neki  majhen  ptič,  C,  prim.  levica  ■:,). 
levača,  f.  i)  bie  linfe  .^anb,  C,  Z.,  viliši.; 

—  2)  bic  yin!l)iinbigc,  C,  vihšt. 
i.lcvak,   m.  ber  Stnfbonb,  Guts.- Cig.,  Mur., 

Metl.-M.,  ogr.-C,  vih^t. 
2.  levak,  m.  ber  Xric^ter,  C. 
levakinja,  /.  bie  Sinfbanbige,  Mur. 
levanec,    tn.  levanci,    neka   jed:    iz    koruzne 

moke  in    mleka    se    naredi    sok    ter  vlije  v 

mast,  na  nje  pridejo   še    jabolka  ali  kaj  ta- 

cega,  v^liŠt. 
levarnica,  f.  =  livarnica,  Jan  (H.). 
1? vče,  eta,  n.   jungcr  iiott)C,   C. ;  Prišel  je  lev 

z  levčeti,  Xpes.-K. 
Ifvček,  čka,  m.  dem.  lev(ec);  i)  jungcr  fiottJe, 

Cig.,  Jan,,  C;   —  2)  ba^  Somen^iinbd)en, 

i>a§  95o(Dgneierf)iinbct)en,  Cig.,  Jan.,  Erj.fŽ.). 

1.  leveč,  vca,  m.  cin  Sreb»,  bcr  cben  gemanft 
fjat,  bcr  9.Tfaufcr,  Cig..  Jan. 

2.  l^vec,  vca,  w.  bie  §eibftlerd)e,  bie  SSoIblerdie, 
C;  —  prim.  3.  levica,  2.  leva. 

•:;.1^VEC,   vca,    m.   bcr   SJudj^,    C,  Z.;   (dem. 

'    3.  lev?). 

levflj,  m.  =  livelj,  Frer.fRok). 

lever,  m.  bcr  .'geber,  Jan.(H.). 

leverček,  čka,  m.  dem.  lever(ec) ;  ciuc  gebO' 
gene  9t6t)re,  um  2Bcin  ju  I)cbcn,  Cig. 

leverica,  /.  =  veverica,   Cig.,  Jan.,  M.,  Dol. 

levež,  m.  kratko  (nav.  jelševo)  polence,  s  ka- 
terim se  v  levi  zakuri  za  svečavo,  Valj. 
(Rad),  Gor. 

1.  levica,  /.  i)  bie  linfc  itanb;  —  2)  bic  fiinfe 
(linfe  Seite,  j.  33.  cinc'?  ''^arlamentc*\  M.,  nk. 

2.  levica,  /.  1)  bic  ijiiivin,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
kajk.-  Valj.  f  Rad);  —  2)  biVo  53i.Mricnmaul 
(antirrhinum),    C. 

3.  levica, /.  bie  Scrd)c,  Jan.;  bic  {vclblcrc^e 
(alauda  arvensis),  I.ueefŠt.)-  Erj.fTorb.);  1. 
ob  setvi  poje:  hiti  hiti!    C. 

levic,  iča,  m.  i)  jungcr  \iom,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  mlade  levice  nasititi,  Dalm.;  — 2)  bo§ 
iiiJlUCnnffdjcn   (.Vlidas   Rosalia),   Erj.(Ž.). 

levičar,  rja,  m.  i)  ber  i.'infl)Qnb;  —  2)  cin 
ber  IMnfcn  angcl)i)rcnbc«  ^.^arlomentijimitglicb, 
C,  >ik. 

Ivvičarka,  /.  bie  i.Mnffitinbigc,  ."^trck. 

levičarski,  adj.    i)   bcn  X!tn(l)anb   bctreffcnb; 

—  2)  bie  i.Mnfe  (im  ^4>arl(imcnte)  bctrcffenb,  nk. 
levičck,  čka,   m    jungcr  i!iMuc,  .lan. 
Icvičcn,  čn.T.  adj.  linflninbig ;  (linfjcitig, -Ui/r.j. 
levičnica,  /.  bie  i.'iiifl)anMgc. 

levičnik,  nt.  bcr  i.'infl)činbigc,  ber  IMnflianb. 
Icvičnjak,   m.  bcr  i.'infl)aub,   \'alj.(Radi.  .S7.V. 
levitnica,  /   =  i.  lev  2),  bie  bci  bcr  ^tiiutung 
nbflcftreific  .'oaut,  .\fur. 


levina  —  Ig  ža 


515  — 


leža  —  ležljiv 


levina,  /.  bie  i'bllicitl)aut,   0>.,  Jan. 
l^vinja,/.  bie  L'b»uill,  .*/«;-.,  O),'.,  Jan.\  Icvinja 

med  levinjami   lc;^i,   Palm. 
levišče,   ti.  bic  abflc[ti"ciitc  Srfiloiigcnljaut,  C. 
levit,   m.   F.evijcv  potomec,  pri  .Iiuiih  strežnik 

v  svetišču;  —   ^  Jijakon. 
levitev,  t\  e,  /.  bic  ^iiutung,  bie  SJiauic,  C/ir., 

Jan. 
leviti  se,  im  se,  vb.  impf.  i  )  ficf)  l)dutcn;  raki, 

kače   se   levijo;   —  fid)   abid)dlen:    koža    se 

levi,    kjer  se  je  kaka  rana   zacelila,    BlKi:; 

—  2)  fid)  niau)cn:   ptiči  ne  pojo,   kadar  se 
leve.  Dol.-Levxt/Rok.j. 

levltski,  adj.  IcDititd). 

Ifvji,  adj.  SottJcn=;  levja  jama,  bic  SoiUCltgvubc, 

C,v. 
i.levka,   /.  vsak   nezrel    sad,    ki  pred  časom 

pade  z  drevesa,  Brda  Goriška-Erj.fTorb.J: 

—  prim.  leviti   se. 

2.  levka,  /.   i)  =  lakomnica,   ha^^  ®ieBJd)aff, 

C;  —  2)  bie  3[)?iil)lrobroafieiicf)ad)tel,  C 
levljenje,  n.  i)  bie  ž)autung;  — 2)  baž  'j)iau)en, 

Jan.fH.). 
levnjak,  vi.  bie  i^oinengrube,  Mur.,  Cig.,  Ravn. 
levobrežen,  žna,  adj.  om  linfett  Ufer  gelegen, 

SIS. 
levostranski,  adj.  Iin!§feitig,  Cig.,  Jan. 
levostrelec,  tca.  m.  ber  2Dn)enfd)ii0e,  Cig. 
l^vov,   adj.  be§  Sijmen,    Soineti^,   Mur.,   Cig., 

Jan. 
Ifvovka,  /.  bie  Soiuin,  Mik. 
Iev9vski ,    adj.  Sonjen^:    Orlovska,    levovska 

Prijazen  velja,    Vod. (Pes.). 
Ifvski,  adj.  2onjen=,  Mur.,  C. 
Ifvstek,  stka,  m.  neka  rastlina:  baš  Siebftodet 

(levisticum),   Cv.  VIII.  8.;  —  pogl.  luštrk. 
Ifvštek,  štka,  yn.  stalo  za  leščerbo.   Gor.;  — 

iz  nem.  fiiditftod,  Levst.fRok.j. 
leza,  /.  i)  ba^  ^fimmen,  \iOi^  Sfcigcn:  vaje  v 

lezi,   Telov. ;  —  2)  gemeineli  ^rennfraut  (cle- 

matis  vitalba),  v  Kotufna  benetski  mejij-Erj. 

(Torb.). 
lezanji,  m.  pl.  bie  ^abennubeln,  Valj. (Rad); 

—  prim.  it.  lasagne, 

lezavčina,/.  coll.  Šicptilien,  Vrsno-Erj .CTorb.). 

lezavt,  m.  ein  fc^Ieidienber  SRenjcf),  Cig. 

lezdi,  adv.  f)ier:  1.  doli,  Dalm.        ► 

lezEc,  zca,  m.  bcr  5teiger,  Jan. 

lezečina,  /.  Jan.,  M.,  pogl.  lezavčina. 

lezenje,  n.  ba»  Sriedjen,  haž  Sd)leic^en. 

lezerčina,  /.  coll.  Jan.,  Polj.,  ZgD.,  pogl.  le- 
zavčina. 

lezibaba,  /.  ein  alteš'  longfam  fc^Ieic^enbeg  SBetb, 
Z.,  Levst.(Zb.  sp.). 

lezkoma,  adv.  tiiecf)enb:  1.  se  spuščati  nizdolu 
po  drčah  in  stezah,  Lcvst.(Zb.  sp.). 

lezljati,  am,  vb.  impf.  jc^leid)en,  C. 

leznica,  /.  bie  2:reppe,  M.,  C. 

lezočina,  /.  coll.  =  lezavčina,  Sieptilien,   C. 

lezuta,  /  bie  Sc^lainpe,  C. 

lezutati,  am,  vb. impf.  i)  ^erumjd)leic^en,  ic^Iam- 
pen,  C;  —  2)  9Jad)le)e  ^alten,  C. 

lež,  žT,  /  =  laž,  Jan.,  C. 

i.lfža,  /.  i)  ba§  Stegen,  Jan.,  Valj. (Rad);  z 
ležo  še  ni   nikoli   nihče  obogatel,  A.';-.;    t^až 


^^(blicgcn:  jabolka  v  ležo  dejati.  Mik.,  C;  — 
i)  bic  i.'ngc,  .Mur..  Cig.rT.j;  - -i,)  bo^  ijoger 
(bcr  Jl)icrc),  ./an. 

2.  leža,  e  (C),  /•  =  laž,  bie  iJiige,  Valj.(Rad), 
Gor.;  —  pogl.  laza  (kakor  se  navadno  piše). 

ležaj,  m.  bie  iiogc,  Mur. -Cig.,  C. 

ležak,  »i.  1)  ein  trdgcr  9Jfcnid),  bcr  Ivauleni^er, 
Diet.,  Cig..  Krclj:  —  2)  bic  Troljnc,  .Mur.; 
—  3)  licgcnbcr  ^fiiencnitod,  C;  —  4)  tiaž 
fiogcriMcr,  Cig.,  Jan.:  češ. 

lezališče,  n.ha^  Sogcr,  (ležališče)  ogr.-Valj. 
/-Rad). 

ležanje,  »z.  bas  Stegen;— bic  Sageriing  (min.), 
Cig.  (T.). 

ležanka,  /.  'bai  9{u^ebett,  Levst.(Pril.). 

ležarina,  /.  ber  Sagcrjin«,  DZ. 

ležati,  im,  vb.  impf.  liegen;  na  trdem  1.,  ein 
^arte§  Sagcr  f)aben;  bolan  I.,  front  barnicbcr 
liegen;  leži,  er  mujs  bae  Sett  ^iiten;  pu- 
stoto  leži  vinograd  ((iegt  obe),  LjZv.;  Leži, 
leži  ravno  polje,  Spes.;  ležeče  blago,  lie- 
gcnbe^,  immobilce  %u{,  Diet.,  Cig.,  Jan.; 
ležeče  pismo,  bie  GurnDJdjrift,  Cig.,  Jan., 
Cig.(T.j:  —  na  čem  1.,  auf  etmos  beru^cn, 
an  etrootf  gelegen  fein  (po  nem.),  Cig.;  na 
teni  vse  leži,  boran  ift  aUcž  gelegen,  Z.; 
zdaj  je  na  vas  ležeče,  je^t  tjangt  ež  Don  euc^ 
abjvihšt.;  na  tem  je  veliko  ležeče,  ež  liegt 
DicI  baron,  Cig. 

1.  Ifžec,  žca,  »J. ber  Sieger,  Mur., Cig.,  Ravn.-C. 

2.  ležeč,  žca,  m.  =  lažec,  ber  Siigner,  C, 
Valj.  (Rad). 

ležečki,  adv.  liegenb,  v^liŠt.,  BlKr. 

ležfj,  adv.  =  laže,  leid)ter,  C. 

l?žen,  žna,  adj.  2itnotionš»:  ležni  črteži,  ©itua= 

tionšpldne,  DZ. 
lezenj,   žnja,   tn.  bie  (šifenbabnicbnjelle,   Jan. 

(H.). 
Ifženje,  n.  boš  'Sriiten;  bie  23rutjeit,  bie  3>09c(= 

f}ede,    Cig.,  Jan.;  —  lezenja,   »on  ©eburt, 

ber  .'pcimot  noc^,  C. 
ležetrudnik,   m.  bcr  giegenmelfer,  bie  9?a^t= 

fc^roolbe  (caprimulgus  europaeus),  Erj,(Ž.), 

Rib. 
leževati,  am,  vb.  impf.  §u  liegen  pflegen,  .Vor.- 

Mik. 
i.ležica,  /.  =  lažnivka,   Cig. 
2.1ezica,/.,  C,  pogl.  jezica,  skipek  (ft^nopper). 
ležičav,   adj.  ntoffig,    „ležičav  kamen  je  tist, 

ki  ni  v  pole    zložen  in  se  zatorej    ne  lomi 

po  plenah",  KanalfGoriš.j-Eij.fTorb.);  le- 

žičava  hribina,  \ia^  SJJaffengcftein,  Erj.fMin.). 
ležin,   m.  —  ležak,    Cig. 
ležišče,  «.  bic  Sagerftotte;  bie  Sc^Iof fteUe,  DZ.: 

boš  Sager  eine§  Jf)iereg,  Cig.,  Jan.:  zajčje 

1.,  C;  prašička  imata  svoje  1.  na  slami,  ji'^//- 

Št.;  —  boš  Soger  eine§  9)iineral5,  Cig.;  1. 

rudnih  skladov,  kamenenega  oglja,  Cig. (T.); 

—  ==  tabor,  šatorišče.  Diet.,   C. 
ležiščnina,  f.  bcr  Sogerjin«,  C. 
ležkati,    am,    vb.  impf.  dem.  ležati,  liegen  (v 

otročjem  govoru),   Cig. 
ležljiv,    ha,    adj.    prav.  nam.  lažljiv,  =  lež- 

ni\-,    C. 

33* 


If  žnica  —  Itbracija 


—  olfi  - 


librast  —  licem^most 


Ifžnica,  /.  i)  bie  33icncn,\enc,  C;  —  2)  ber 
6d)cibenbobeu,  bev  Sd)(aurf)bobcn  (bot.),  /'.  ^- 
Cifc.fT.j:  —  O  cinc  f)ol,^cnic  ijagerftattc,  bic 

ležnik,   m.  prav.  nam.  lažnik,  ber  fiugttcr,  C 
ležnfna,  /.  bcr  i.'aflcrjin§,  C,  DZ. 
ležniv,  niva,  adj.yra\.  nam.  lažniv,  C,  Cv.X.<S. 
ležnivec,    vca,    m,    prav.    nam.  lažnivec,    bcr 

il'U9uer,  prim.  ležniv. 
ležnivka,   /.    prav.    nam.    lažnivka,  btC  Sug= 

nerill,   prim.  ležniv. 
ležnivost,  /.  prav.  nam.  lažnivost,  bic  Siigcit- 

fjaftigfeit,  prim.  ležniv. 
ležnjačič ,    m.  bcr    Sioplinsel    (campanula    ra- 

punculus),   Cig.;  (lažnjačič,  Medv.  [Rok.]). 
ležuh,  m.  bcr  Siegcr,  ber  Saulcn.^cr,  Jan. 

1.  li,  conj.  i)  breznaglasna  vprašalna  besedica, 
ki  stoji  nav.  za  prvo  besedo  v  stavku:  je 
li  res?  ift  e§  benn  roal^r?  Mik.;  Bog  vedi, 
ni  li  to  znamenje  prihodnih  temnih  ur,  Jayi. 
(SI.);  kdo  ve,  čaka  li  človeka  sreča  ali  ne- 
sreča v  prihodnosti?  Jan.  f.Slovn.J;  kako  li? 
kje  li?  kam  li?  h)te  bcnit  bocf)?  tDO,  IDO^ili 
benn  bod)?  Levst.fM.j;  —  2)  pristavlja  ali 
priveša  se  nekaterim  veznikom:  nego  li, 
alš  fza  komparativom,  kakor  hs.),  nk.;  = 
ne  li :  poprej  ne  li  je  nebesa  videl,  Krelj- 
Mik.;  da  li,  obtt)0^(,  Gnts.fRes.);  —prim. 
tudi:  ali,  jeli,  itd.;  —  redkeje  stoji  v  za- 
četku stavka:  li  ni  to  krivica?  nk.;  (Le 
[nam.  li]  kdo  si  ti?  Le  kaj  si  mi  prinesel? 
Npes.-Schein.). 

2.  li,  adv.  =  le,  C,  ogr.-Mik.,  Sotr.;  li  udri 
ga,  Notr.-Levst.CRok.J;  nikar  li  —  ampak, 
nid)t  nur  —  jonbern,  Diet.,  Schonl.,  Kast.; 
še  li  =  še  le,  Danj.fPosv.  p.);  če  dlje,  li 
več,  je  Idnger,  befto  mcf)r,  Diet. 

liasov,   adj.  2iQ^= :   liasova  tvorba,   bic  Sia§= 

fpriiintton  (geol.),  Cig.fT.J. 
liha,  /.  s  to  besedo  zovejo   gosi    ali   race.  C, 

Dol.-Z.,  Št.- Valj. (Rad);  —  =  kokoš,  Ip.-F.rj. 

(Torb.). 
libajka, /.  ime  kravi,  kajk,- Valj.  (Rad). 
libtk,  bka,  m.  ba§  C^ciu^dicn,    Valj.  (Rad). 
libel,  m.  bte  iiibcUe,  bic  23n)'icriuagc,  Cig.fT.j. 
liberalec,  Ica,  m.  ein  bcr  liberalen  ^4>artei  9(iu 

gel)Drigcr,  bcr  iiiberale. 
liberalen,  Ina,  adj.  svobodomiseln,  liberal. 
liberalizem,    zma,    m.  svobodomiselnost,  bcr 

i.'ibcrali€iiiiu§. 
libcraluh,   m.  ^  liberalec  (zaničlj.),   nk. 
libet,    m.  s  to  besedo  se   zmerja   potepenec, 

KrGora. 
libivo,  n.  =  libovina,  kajk.-Mik. 
liboj,  con/.   =  aliboj,   C. 
libovina,   ff  bfl*    Xicfflciicf)    (ofjue    .Vtnodjeu), 

Istra- C. 
i.libra,  /.   i)  ba*  'pflllib,    .Muv.,   Cig.,  Jan.; 

—   2)    nekdaj    neki    denar   (=   20   .soKlov), 

.\fur.,  Jsvkr.-Valj.fRadi. 
2.lTbra,  /.  ber  l^aljrtriid)*,    bcr  ^n^rcžring 

(ciiic^  ''^aiinie?),  l-r.-C. 
libracija,    f.  bic  ilibrafioii    bc^f  llJoiibC'^,   Cig. 

(T.. 


librast,  adj.  ^igureit  fpiefeitb,  gejctd^net:  1.  les, 
C;   —  prim.   2.  libra. 

librati,  am,  vb.  impf.  priigeln,  Jan.,  Dol.,  Gor. 

libm,  adj.  Dfiinbig,  Cig.,  Jan. 

libma,  /.  neko  jabolko,  Sv.  Duh  pri  Krškem- 
Erj.fTorb.). 

librnica,  /.  bic  '•4>fimbbune,   Cig.,  Jan. 

i.librnik,  m.  ciii  Xing,  t>a^  ein  "ipfuiib  ic^loer 
ift,  bcr  'iPfiinber,  Cig.,  Jan. 

2.  iTbrnik,  m.  ber  bearbeitete  33aum[tamm,  bcr 
Jram,   C;   —  prim.   2.  libra. 

licast,  adj.  badig,  Jan. (H.). 

licat,  ata,  adj.  =  licast,   Cig. 

lice,  n.  i)  bie  SSonge,  bie  58nde;  lica,  rdeča 
kakor  kri,  b(utrot^e  SSangeii;  vdrtih  lic,  mit 
eingcfaUcncn  5iadcn;  —  zadnja  lica,  bie 
$)ititcrbadcn,  Cig.:  —  2)  ba#  0efic^t:  bledo 
lice.  ein  blaffee  ^Intlife;  rdeč  v  lice,  mit 
rotlicm  ©efidit,  Ram.;  mladega  lica  je,  er 
bat  ein  junge^  @eiid)t;  lice  lepo,  srce  slepo, 
Sprcg.-  C;  v  lice  (=  vpričo)  vseh,  Vrt.; 
v  lice  povedati,  in^  @efic^t  jagen,  ogr.-C. ; 
na  lice  iti  komu,  jemanbem  in  bie  iRat)e 
gctien,  Dol.;  z  lica  k  licu,  t)on  'žlngefic^t  p 
3(ngcfid}t,  Vrt.;  po  licu  poznati  koga,   DZ.: 

—  bie  "i^billiognomic,  Cig. (T.)-,  —  iaž  9tu§= 
fe^en,  bie  Oieftaltung,  Cig.fT.);  kovinsko 
lice ,  metodifc^ež  9Iu§fc^en  ,  Cig.  (T.j ;  kraj 
dobi  drugo  lice,  bic  ©egcv.b  nimmt  einen 
anbcren  (Sf)aratter  an,  Šol.;  po  svojem  licu, 
ber  fyorm  nac^,  Levst./^Saukj;  —  3)  bie  ^ilb' 
ober  ^opncite  einer  TOiinje,  Cig.,  Jan.;  — 
4)  bte  5avflt'e  (arch.),  Jan.,  Cig. (T.);  —  bic 
Šronte,  Cig.,  Jan.;  —  bie  refftte,  au§tt)cn  = 
bige  Seitc  einee  3^"9^-  ^^^^  Iud)ee;  na  lice 
[opp.  na  robe);  —  bic  'i)?arbenjeite  bcr  £)aut; 

—  na  lice  priljuden,  na  robe  ostuden.  Sprcg.- 
Jan.rSlovn.j;  —  bic  glatte,  gliinjcnbc  Jvidd)c 
an  cincm  ©cgcnftanbe ,  5.  33.  bic  'i8al)n  am 
'^(mbo)'^,  Cig.CT.),  am  itobcl,  Cig.;  vejo  z 
licem  (t.  j.  tik  debla)  odžagati,  Gor.;  —  bie 
Cbcrfloc^e,  Cig.;  na  licu  zemlje,  C;  vse  lice 
(kranjske  dežele),  bic  gefammtc  Cbeiflddje 
Šrain^,  Vod.flib.  sp.j;  —  na  licu  mesta, 
an  Crt  nnb  StcCe,  nk.;  —  ber  Spicgcl  eincr 
JŠliiJligfcit,  Cig. (T.),  DZ.;  jezersko  1.,  C; 
tekočinsko  1.,  DZ.;  —  3)  bic  ^erfon,  Cig. 
(T.),  nk.;  odlična  lica,   C;   (hs.,  stsl.). 

licealen,  Ina,  adj.  V.  liceju  spadajoč;  i.'l)ceat'. 

licegled,  gleda,  »i.  ber  onf  bic  'l^crion  fie^t,  C. 

licej,  »I.  višja  šola,  bO'?  illKCUni. 

licejen,  jna,  adj.  yi)ceiim-3  ,  i.!l)CcaL,  Cig.,  Jan. 

licema,  adv.  in  gleid)cr  Prlad)e:  licema  je  glava 
žreblju,  če  je  tako  globoko  zabit,  da  ne 
moli  iz  ploskve,  cingelofjcn,  Cig.;  in  glcic^er 
Arontc,  Rib.-.\/.;  —  prim.  zlicema. 

licemcr,  mera.  m.  ber  .^">cnd)lcr,  Cig.,  Jan., 
nk.;  —  stsl. 

licem^rcc,  rca,  m.  =  licemer,  Jan. 

licem^ren,  rna.  adj.  ^cuc^lcrifd) ,  Cig.,  Jdn., 
C  nk. 

liccmvrje,  11.  bie  .'jScnc^flci,  Cig. (T.). 

licemfrka,  /.  bic  .'ocud)Icrin,  Jan. 

llccmprnost,  /.  bo«*  bciid)(erijd)C  '3®cjeii,  Jan. 


licem^rski  —  ličnik 


517  — 


ličnik  —  lijavec 


liccm9rski,  acij.  Ijoiic^Icrifd),  .'ocudjlcr^,  Jan., 
nk. 

licemfrstvp,  n.  bic  .'^■>eucf)clci,  Jan.,  Ci^.(T.), 
nk. ;   —   prim.   liccmer. 

Iiccsl9vcc,  vca,  m.  bci"  ''^^(iDltOflllOllt,  Jan.  (H.). 

liccslOvje,  «.  bic  '•4>l)l)l'ipfliioiiiif,  /;.  t.-Cig.(T.). 

licevina,  /.  bie  Stilfeenfcitc  (,licojna'*) ,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

liceznanstvo,   n.  =  liceslovjc,    Cig. 

licitacija,  /.  dražba,  bie  ificitotion ;  po  licita- 
ciji, licitaiibo. 

licitirati,  am,   vb.  impf.  licitiercn. 

licman,  m.  bcr  ^au^bad,  Cig.,  Jan.,  C,  Mik., 
Laščc-Levst.  (Rok.). 

ličce,  n.  dem.  lice,   Valj.(Radj. 

ličece,    n.  dem.  lice,    1';^ 

ličen,  čna,  adj.  i)  SBangcii^,  Sacfen= ;  ITčna 
jamica,  "Hai^  'iParfeiigriibdicii,  Jan.;  lična 
mišca,  "bi-i  SBaugciimuvtcI,  Cig. ;  —  2)  lična 
stran  (plat),   bic   'iBilbfeite,  bcr  Sftiere,  Jan.; 

—  3)  bicfiuaiuiig ,  Cig.;  —  4)  uon  fc^oiicm 
?tu^jcl)eu,  t)ilbidl,  r.icblicf):  lično  delo,  lična 
igrača;  —  5)  geid^iiicibiij,  3/io-.,  J^r«,;  Ijurtig, 
Jam. 

ličilnik,  m.  sveder  za  mozniške  luknje,  Kr.; 
bcr  9{icgc(bo(ircr,  bcr  58anbbof)rer,  V.-Cig. 

i.ličina,  /,  bcr  33ai"tfabcn,  Cig.,  Jan.,  C;  — 
bie  S^afcr,    V.-Cig.,  Mik. 

2.  ličina,  /.  bie  Saroe,   Cig.,  Zv.;  —  rus. 

ličinka,  /.  bie  ^"^'^''^"''iJ^fC,  Cig. (T.),  Evj. 
(Z.);  —  prim.   2.  ličina. 

I.  ličili,  im,  vh.  impf.  i)  )d)on  mad)cn,  pu^eii, 
C,  Z.;  fdjminfeu,  1.  se,  fid)  jc^mintcn,  v\h- 
Št.-C;  —  faconieren,  Cig. (T.);  —  2)  gUitten, 
polieren,  C,  3/. 

2.1ičiti,  ličim,  vb.  impf.  i)  beii  'Saft  jDegfdialen, 
Cig.;  koruzo  1.,  beii  ituturiij  jemalcu,  Cig., 
BlKr.-M.,  Bolc-Erj.fTorb.J;  —  1.  grah,  bie 
(^aben  »on  bcii  Srbicitliiil|cn  cntfernen,  Cig. ; 

—  2)  (flcinc  JHiit^en)  ipaltcn,  BlKr.-M.  ' 
ličjak,  m.  bcr  'Saftfiut,   Cig. 

ličje,  )i.  i)  bcr  33oft;  konopno,  lipovo  1.,  Pire; 
od  lipovega  ličja  plašč,  Jurč.;—2)  bie  Srccf)- 
adjCllt  beim  Sioc^^/  Šmartno  pri  Utiji-Štrek. 
(LjZv.j;  —  3)  gefpaltcnc  SSeiben-,  ^irfen- 
rutfien  jum  Šinbeu  (,v  !S.  bcr  SBciiiftiide), 
BlKr.-M. ;  1.  dreti,  BlKr.;  —  4)  bie  Mai^-- 
fdjaleii,  Zora,  DoK 

lička,  n.  pl.  dem.  lica,  =  ličca,  DSv. 

ličkaj,  pron.  \va»  iiiinier,  ctipa?  @eringfiigige», 
^liditigc^,  3d)(cd)tCtf,  v^JiŠt.-Mik. 

ličkak,  adj.  \va4  iiitmer  fiir  ein,  uon  gcrtngcm 
Si^ertc,  nid)tig,  id)Ied)t,  Trub.,  Dalm.,  v:;^lišt.- 
Mik. 

ličkanje,  n.  i)  i>a§  SDJni^fc^alen,  Dol.;  —  2) 
bie  lltatč-)dialen,  Dol. 

ličKati,  am,  vb.  impf.  abbaften,  cntbaftcit:  ko- 
noplje 1.,  OV.,  Dol.;  —  obfc^alen:  koruzo  1., 
Dol. 

ličnat,  adj.  bajtcit,  53aft=;  ličnata  vrv,  baž 
^Baftfeil,  Cig.:  V  coklicah  raste! ,  V  lična- 
tcm  plašči,    \'od.(Pes.j. 

ličnica,  f.  ba§  2lningcn=  obcr  S^c^^ci"-  *'-'V- 
(T.j,  Erj.(Z.j. 

I.  ličnik,  »I.  ber  3d)lic^tf)obcI,  Pot.-Cig.,  M.,  C. 


2.  ličnik,    m.   i)  :=  ličnat  plašč,   Cig.;  —   2) 

=:    nitnjak,    bic  Sticlcic^e   (quercus    pcdun- 

culata),  Medv.fRok.J. 
ličnikovec,  vca,  m.  ličnikovci  (zool.),  ^JJaitjer^ 

tlUingcn   (trigluidei),   /1.   t. -Cig. (T.). 
ličnjak,  m.  ba§  Sdnuci^tucf),   C. 
ličnost,  /.  bic  ^icrlidjtcit,   bie  ,S^iibld)t)eit,  bie 

9Jieblid)!cit;  gospodska  1.,  bic  Slcgaii,^,  Cig. 

lidež,   m.  kozje  ime,  Krn-Erj.(Torb.). 

liganj,  m.  ber  Saltliar  (loligo  vulgaris),  Pri- 
morje  in  otoci  -  Erj.fTorb.,  Z.);  —  prim. 
it.  lolligine,  lat.  loligo,  Mik.fEt.J. 

ligarica,  /.  bie  Saotgouš  (anser  segetum),   C. 

lignit,  m.  premogasti  les,  bcr  fiigtttt  (min.), 
Cig.  (T.J. 

ligrščnica, /.  \}ai  '^tanmifaat  (adiantum  ca- 
pillus  \'eneris),   C. 

lih,  adj.  iiitpaarig,  ungerobe,  Cig.,  Jan.,  C, 
Hriišica-Erj.  (Torb.j ;  liho  število,  ungcrabc 
3af)l,  Cig.fT.J,  Cel. (Ar.);  lihi  dnevi  v  mescu, 
Savr.(Let.J;  liha  kost,  bie  ^ftugid)ar  (vomer, 
os  impar),  Cig.;  lih-sodev  (v  igri),  gerabc  — 
ungcrabc,  Cig.,  Pot.  -  C,  Tolm.;  =  lih  ali 
soda,  Malhinje  na  Krasu-Erj.(Torb.). 

lih,  adv.  =  prav,  baš,  ravno,  Mur.,  Mik.; 
lih  kar  =  ravno  kar,  Ravn.;  —  \z:  glih,  nem. 
gtcid). 

i.iihati,  am,  vb.  impf.  Dcrjc^Iudcn,  Rei.-C. 

2.  lihati,   am,  vb.  impf.  za  uho  1.,  of)rfeigen,  C. 

lihenin,  m.  bie  S!)Joož=  ober  Sidjcii^tarfc,  i>a^ 
iiic^cmn,  Cig. (T.). 

lihniti,  l?hnem,  vb. pf.  i)  iibergef)en  (omittere), 
C;  —  2)  1.  koga  za  uho,  jcmaubcm  ciiie 
Ct)rfeige  gcbcn,  C. 

lihomesten,   stna,  adj.  uiigerabftetlig  (math.), 

cig:(T.). 

lihopfrnat,  adj.  unpaorig  gefiebett,  Tuš.fB.). 
lihva,  f.  bcr  25ud)er,  Cig.,  Šol.,  Xov.,  kajk.- 

Valj.(Rad). 
lihvar,   rja,  m.  bcr  'ilSuc^erer,   Cig.,   C,  Zora. 
lihvarski,  adj.  2Bud)er»,  ltiuc^eri|cf),  Jan. (H.). 
lihvariti,   arim,  vb.   impf.  tuuc^crn,  Zora. 
lihvarstvo,  n.  ber  3Bllcf)er,  Zora. 
lihvovati,  ujem,  vb.  impf.  luuc^crn,  Jan. (H.); 

—  stsl. 
lij,   m.  basi  OJiefefc^aff,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Met., 

Ip.-Erj.(Torb.),   Goriš.,    Dol.;  —  =  lijec, 

bcr  2;rid)tcr,  .4/^*-.,  Štrek.,  DZ.,Vrt.,  Xotr. 
lija,  /.  =  ploha,  bcr  9tegcnguj§,  C;  tudi  pl. 

lije:  dež  je  šel  kakor  lije,  =  lilo  je,    Pod- 

krnci-Erj.  (Torb.). 
lijaj,  »I. ber  ?Pa|fereimcr,  Zil.-Jarn.(Rok.),  Mik. 
lijak,  m.  i)  ber  'i?hi#guj»,  bie  ©offc,  ber  9timi= 

ftcin,    Diet. -Mik.,   Cig.,   Jan.;  —   2)  =  lij, 

bož  @icB)d)ajf,  Mur..  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Met.; 

—-  3)  bie  (^Hefsform  iiit  ket^en,  Cig. ;  —  4) 

ber  ©iefebad),  bcr  iKnlbbad),  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  Jap.(Sv.  p.),  Jes.,  IV/. 
lijanica,  /.  bie  (^ui^ferjc,  M.,  Z. 
lijarnica,  /.  bic  ©icBcret,   Cig.,  Bes. 
lijast,  adj.  trid)tcrfDrinig,  Cig.,  Jan.,  C. 
lijavček,  čka,  m.  =  lijec,   Cig.,  Jan. 
lijavec,   vca,    m.  bcr  (^ujšregeil,   Jan.\    burje 

in   nagli  lijavci.   Glas, 


lijavica  —  likati 


r.i8  — 


likati  —  tflek 


lijavica,  /.   i)  ber  5Rcgcnflujž,  Met.\   deževne 

lijavice  prst  odnesefo  z  bregov,  Vrtov. (Km. 

k.);  —   i)  bic  Xiarrf}oe,  Diet.,  Cig.,  Rodik 

(Kras)-Erj.(Torb.) ;  ITjavica,  ^f. 
lijavičen,  čna,  adj.  am  Tmdlfnn  tcibcnb,  Diet. 
lijavina,  /.  ba^  2Bn|icv  bcr  ©icRbndje,    Rut. 

rZg.   Tulm.). 
lijavka,  /.    i)  =  lij,    lakomnica,  SlGosp.-C; 

—  2)  =  lijavica,  ber  JRcgcnguj^,  Vrtov. 
(Km.  k.). 

lijec,  jca,  m.  dem.  lij;  bcr  2^ri(f)ter,  0>,  Jan., 

.Štrck.,   Ip.-Erj.(Torb.).^ 
lijek,  jka,  m.  =  lijec,    Šol. 
I.  lik,  m.   i)  bie  ^igiir,  bic  ©eftalt,  baši  ^iBilb, 

C.ig.(T.),  C;   bie  geomctvi)d)e  J^igur,  Cig. 

(T.);  osnovni  1.,  bie  ©ruubgcftalt,  Cig. (T.); 

kristalni  liki,  bie  Kl-l)ftaflgcitaltcn,   Cig. (T.); 

dokončani   likovi,    eitb[ici)e  GJeftalteu,    Cig. 

(T.)\  zvočni  lik,  bie  .ftinngfigur,  Jan. {II.); 

—  2)  ber  ©laii,^,  M.,  Z.;  bie  'ijiOlitiir,  Jan. 
(H.);  —  ber  du^erc  @(^(iff  bcž  9Jten)d)en, 
Jan.,  Valj. (Rad);  prim.  hs.  lik,  \i(i.s>  'Jtii= 
gcfic^t;  —  '^)  goved  je  ime,  Tolm.-Erj.  (Torb.). 

1.  iik,  lika,  m.  ber  iBaft,  C,  Mik. :  ber  ^^aftfabeu: 
lik  se  trga.   A'o)'. 

1.  lika,  /.  i)  bie  Jorm,  bie  ®eUa(t,  Z.; -bie 
Sage:  vinograd,  njiva,  hiša  v  (na)  lepi  liki, 
vjhŠt.-C;  —  2)  govedje  ime,  Tolm.-Erj. 
(Torb.). 

2.  lika,  /.  i)  ber  33a)"tfaben,  A/«/-.,  Cig..  Jan.; 

—  2)  bo^  Slatt  bež  .ftuturiii^folbenž,  Mitr.; 

—  ^)  bic  5a)er,  Jan.;  konopljena,  lanena 
I.,  Č.,  Mik.,  Svet. (Rok.);  lesna  1.,  bie  .'OdI.V 
fofer,  Cig.;  —  pismena  1.,  bcr  Stric^,  bcr 
.'oaarftrid),  C;  —  3)  volčja  1.,  bie  .'oeden= 
firjd)e  (lonicera  xylosteum),    C. 

likac,  »I.  ber  beii  'i&a^t  tjou  bcn  93auiiicu  (Mur.) 
ober  bie  Sdjalcn  »on  ben  llfoisfolbcn  jd)nU, 
3/. 

likalen,  Ina,  adj.  gum  ®Intten,  ^oliereit,  ^((itten 
bicnenb,   Cig.,  Jan. 

likalnica,  /.  bcr  IKaum,  tno  efiua?  gcglattet 
luirb,  Cig.,  DZ. 

likalnik,  m.  cii!  SSJerfjcug  511111  ©latten,  Cig., 
Jan.;  —  t)ai  ^(att=  ober  33itgeleifcn ,  Cig.. 
Jan.,  Levst.'Pril.),  M.;  —  leseno,  gobi  po- 
dobno orodje  za  likanje,    .\otr. ,    Gor.;  — 

cin  WlattI)ol5  ber  Sd)uitcr,  Cig.,  M.;  —  basi 
aiJaiig{)ol5,  bic  ilhifle  fiir  SaJiHdje,  C;  („li- 

kavnik",    \'alj./Rad/). 

Iikal9,  n.  eili  Cildtttoerfjciig,  Jan.,  C;  koščeno 
I.,  ba^  ©Iftttbeiii,  Cig.;—  ba^  IJjolicreifcu, 
Jam..  Cig.,  Jan.;  —  bic  »iolle,  bie  SSaid)- 
niatige,  C;  —  cin  .^lol,^  511111  (^Idttcu  ber 
Strpi)I)iite,  Mengeš (dor.). 

likanje,  n.  ba'ž  (Mldtteii,  bov^  'll>olicrcii,  Cig. 

likar,  rja,  m.  i)  ciiic  \Uvt  (^[(ittliol,^  fitr  bie 
"Bnldjc,  C.:  (uoniiol'?  ftnti  be^  li^iiflelei)cii«( 
gcbrniid)f,  Z.); —  2}  ber  Spliiitfiifer  (cccopto- 
gaster),  Erj.(Z.). 

!.  likati,  am,  vb.  impf.  gliittcn,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  I.  papir,  Diet.;  slamnate  kile  za  slam- 
nike z  likalnikom  likajo.  .Mengeš (dor.);  po- 
licrcil,  Cig.,  Jan.,  Cig.t  T.),  DZ.,  Vrt.;  platno, 
perilo  1.,  pliiiicn,  biiflcin,  Cig.,  Jan.:   man 


gen,  Cig.,  Jan.;  sukno  1.,  apprcticrcn,  Cig.; 
klobuke  1,,  bic  .'piitc  rcin  ftreid)en,  Cig.;  z 
voskom  1.,  botjnen,  Cig.;  —  >d)iin  niadien, 
pn^^en,  Štrek.;  —  I.  kaj,  bie  le^te  '^i'\W  an 
etnms  aulegtu,  Cig. (T.);  —  »erfeinern,  cim= 
lificren,  biiben,  Cig.,  .Jan.,  nk. 

2.  likati,  ITkam,  čem,  vb.  impf.  abbaften,  ab- 
|d)dlcn,  Mur.,  Cig,;  konoplje  1.,  C;  turščico 
I.,  3/«;-.,  Sov.,  Dol.,  vih.^t. 

3.  likati,  kam,  čem.  vb.  impf.  fdiluc^jeu  (beim 
5Seincn),  C;  —  jc^liirfen:  likati  in  piti,  C; 
—   prim.  hlikati. 

likavec,  vca.  m.  ber  ©Idtter,   Cig.,  Jan.,  M.; 

bcr  'iJJotierer,  Cig.,   Jan.;    ber  *^^ldtter,  ber 

ITtanger,  Cig.,  Jan.;  bcr  9{pprcteur,  Cig. 
likavka,  /.  bie  ©Idtterin,  C. 
likeb,    »1.  :^=  oštir,    Pohl.,    Trub.;    —  prim. 

nem.  „2ettgeb"  =  SBirt. 
liker,  rja,  m.  sladka,  aromatična  žganjica,  ber 

2iqueur,  Cig.,  Jan. 
liki,  conj.  =  kakor,  ttJte,  glcic^tnic,  Jan.,  ogr.- 

Mik.,  C,  nk.;  leteti  liki  ptič,  M.;  Megla  gre 

okrog,    Liki  cmrčni  tok,    Danj.CPosv.  p.j; 

prvlje  liki  =  prej  nego,  preden,  ogr.-Stik. 
liko,  n.  ber  ^^aftfaben,  Rib.-Mik.\—\nt '^a\tx, 

Jan. 
likof,   m.  bie  3^^^  ober  bas  'Stafit,  bo#  am 

5(bid)[u))e  ciner  '".lirbeit,  cine§  ftaufesi  u.  bgl. 

gcgebcii  mirb,    bcr   „i!eifanf";   1.  piti,  za  I. 

dati,   Vrt.,  Lase  C- Lev  st.  (Rok.);  nocoj  bomo 

imeli   likof,  jv{hšt.;  —  ber  ©cliJbiiiiStrunf, 

Meg.,  J//A-.;  — prim.  svn.  litkouf,  .Mik.(Et.); 

švab.,  bav.  leitkauf.   Levst.fRok.). 
likoma,   adv.  jnfammeupaijenb :  dva  panja  1. 

stekniti,  C. 
likopisen,  sna,  dif/.  bcfcripttD,  barfteUenb:  liko- 

pTsno  merstvo,  barftcllenbe  ®cometric,  h.  t.- 

Cig.(T.). 
likosl9vje,  n.  bie  liDtorpIjoIogie  (bot.),    C;V. 

(T.). 
likovec,  vca,  m.  ber  Seibelbaft  (daphne  Mc- 

zereum),   C, 
likovina,  /.  ba?  33aj'tn)erf,  C. 
Iikovsčnica,  /.    1)  cinc  *?(rt  'ii\)\t\,  Mur.;  — 

2)  ber  .'^•»dnptclialat,  Mur.,  Jan. 
llktor,  rja.   m.  služabnik  starorimskih  oblast- 
nikov, bcr  i.Mctor,  CV^'-. 
likvidirati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  ugotoviti,  lt(|Ui' 

bicrcn,  Jan. 
likvidacija,  /.  ugotovitev,  bic  yiquibrttion,  Jan. 
lila,  f.  bie  i^iippc,  bie  Tocfc,   Cig..  Jan.,  M., 

Ccifi  \  'est.). 
lilahcn,  hna,  m.  =  lelahen,  i>av  ijcintud),  Sl- 

(ior.:   —   prim.   st\  n.   lilalilian.   .Mik.fEt). 

lilar,  rja,  m.  bcr  "ilsiippeniundier,  ber  "^Juppen^ 
uerfdnfer,  (^ig.,  Jan. 

1 .  lila.st,  <j.//.  piippenl)nft,  Cig. 

2.  lila.st,  adj.  lilafdrbig,  .fan. 

lilck,  Ikii  (kkiO.  m.  1)  bie  abgclegtc  3d)longeih 
l)oiit:  kačji  I.,  rj/i.šV. -A.'fr.v;  -  2)  bie  ineid)c 
.itaut  be«!  Ifif^,  C;  —  3)  fciiier  '.Piifenbaft, 
C;  —  .\)  mirteniber  .^Vreb>?,  Mur,  Jan.,  C, 
Mik.;  —  ■-,)  bie  Aleberniiiiiv,  llal.-Zora;  — 
ii)  bic  ^njccteilpllppc,  .U«r.,  .Mik.;  —  7)  za- 
pndni  štajerski  Slovenci  imenujejo  Doljancc 


lilica  —  lina 


519  - 


linar  —  lipavec 


pod  Ptujem,  kateri  ^bize"  nosijo,  „I,ilckc", 
C;  ptujske  Podravljane  —  imenujejo  „I.i- 
lekc"*  Pjk. (Črt.);  — pnm.  liliti  se;  srb.  lila, 
ono  što  se  oguli  s  brezove  ili  s  trcšnjove 
kore  kao  hartija,  ]'itk.;  —  .S)  bie  abvvallcubc 
■iBfiucgutici  einc«  liing^  ber  iB?a|)cifIad)c  gc^ 
Htlciibeitcn  ilad)cn  Stcinc^,  Štrck. 

lilica,  /.  =r  liličnjak,  i'ihŠt.-C. 

liličnjak,  m.  t>a-i-  Scftiangcntraut  (arum  dra- 
cunculus),   Cif[. 

lilija,  /.  bie  1'ilie;  lilije,  lUIicil  (liliaccae),  Tuš. 
(R.J;  bela  1.,  bic  UicifjC  iiilic  (lilium  candi- 
dum),   Tuš.fR). 

lilijast,  adj.  liliciiaittg,   Cis;.,  Jan. 

lilijcn,  jna,  adj.  iiilieu-,   C. 

lilij ev,  adj.   2ilicn=,  Jan. 

lilika,  /.  =  lila,   Cig.,  Jan..  viliŠt. 

lilitev,  tvc,  /.  bic  £»dutinifl,  Jan.fH.i. 

liliti,  im,  vb.  impf.  bic  ttidd)e  i)nut,  bic  biiiuic 
9\tnbe  Don  ciiiem  ^Saumc  abjicljen,  C;  — 
I.  se,  |td)  ftduteit  (o  rakih,  gosenicah,  kačah 
itd.),  Miir.-Cig.,  Jan..   C.^vihŠt. 

liljavka,/.  bie  abgelegte  .'^autidjale  ber  ^rebfe,  C. 

liljenje,   n.  'bai  lljictcnt,  bie  ipdutung,  ^f. 

lilo,   «.  ba»  ®iefelrf)aif,  Mur.,  Cig.,  Met.,  Mik. 

i.lim,  lima,  m.  bie  lUme  (ulmus  campestris), 
Plu\na,    Trenta,  Volče-Erj.fTorb.J. 

1.  lim,  m.  ber  Seim;  —  iz  nem. 

limanica,  /.  bie  iieintrut^e;  limanice  nastav- 
ljati, na  limanico  uloviti. 

limanka,  /.   =  limanica,   C. 

limar,  rja,  m.  ber  i?eim)ieber,  Cig. 

limast,  adj.  ieimid)t,   Cig. 

limati,  am,   vb.  impf.  leillten;  — •  pogl.  klejiti. 

limba,  /.  bie  3ii^^£l^'£i6'^  "ber  3(rDe  (pinus 
cembra),  Cig.,  Tuš.fR.j;  —  polj.  limba; 
prim.  stvn.  limboum,  Mik.fEt.J. 

limbar,  rja,  m.  =^  lilija,  Pohl.,  \'.-Cig.  i.  dr.; 
—  morda  napravljeno  iz  „Limbarska  gora", 
kar  je  postalo  iz  nem.  Silienberg,  C. 

limbov,  adj.  »om  3ii"tfIE'i""",  ^'g'- 

limbovina,  /.  ba?  3iJ^^'^^')ol3r  Jan.  (H.). 

limec,  mca,  w.  bie  ©oderte,  Ci^.,  Jan.,  Vrtov. 
(Km.  k.). 

limfa,   /.   brezbarvna   sokrvca,    mezga,    bie 
iitlinp^e,   Cig.,  Jan. 

limfatičen,  čna,  adj.  It)mp^Qti)d^,  Cig.,  Jan. 

llmnica,  /.  na  limn-ci  stoje  koritca,  v  katerih 
se  lim   trdi,   KamnikfGor.J. 

limona,  /.  bie  fiimonie  ober  Saueicilroue. 

limonada,  /.  pijača  iz  limonovega  soka,  bie 
iiunouobe. 

limonar,  rja,  m.  bef  Simoniett^aitbler,   Cig. 

limonit,  m.  ba^'  ^iejenerj,  bož  Stabronemerj, 
ber  ViiKonit,  Cig. (T.). 

limonov,  adj.  Simoiien=;  limonove  lupine. 

limopovec,  vca,  m.  ber  Simoncniaft,  Cig. 

lina,  /.  ba§  l^adifeiifter ;  ein  ^^iifter,  ciitc  !L'it(fe 
o^ne  @Ia§iicrid}liijš;  bej.  bn§  iljuriiijeiiftcr; 
slepe  line,  bie  bliubeii  J^eiifter  am  2;i)urm  = 
bad)C,  BlKr.,  Polj.;  bie  Sdjiefjidinrtc,  Z.;  — 
ein  iiod)  im  (sije,  C;  — bie  Ceffnimg  mit  ber 
^aIUl)iir  Dor  bcm  Sautrog,  C;  —  pl.  line, 
t^až  Jenftcr  iiOerljoupt,  Dol.;  šla  sta  na  ispe 
visoke  Odperat  line  široke,  Spes.-K.;  Bratec 


pa  zdaj  v  linah  stoji,  Spcs.-K.;  line  zaluščiti, 
bie  i^enfter  jujrfjlngcii,  Pohl. (Km.);  —  line 
so  tudi  luknja,  skozi  katero  se  klaja  iznad 
hleva  meče  v  hlev ,  Sov. ;  —  prim.  stvn. 
hlina,  lina,  srvn.  line,  SSaltott,  Mik.(Et.J. 

linar,  rja,  m.  =  konopljiščica,  Jan. (H.);  — 
prim.  lat.  linarius,  ."pailfling,  Frcy.(F.). 

linda,  /.  ber  ?lIton,  Č,  Z.;  bie  ©aflcrie,  \xx 
gebedle  OJoiig  nu  eitiem  .s^nuje,  C;  —  ber 
iiber^nigenbe  %{)t\{  be^  ^acf)e^,  C,  Štrek.; 

—  prostor  pred  hišo,  ki  je  še  pod  streho, 
Stopice-Erj.  (Torb.). 

lindek,  adj.  indecl.  eben,  g(att,  Gor.,  Dol.- 
Levst.(M.),  BlKr.;  lindek  kakor  miza,  Levst. 
(Rok.);  ne  more  1.  go\oriti,  1.  izgovarjati  be- 
sede, nema  1.  jezika,  cr  I)at  tcine  fertigc  B^flc, 
Dol.-Levst.(M.);  (lintik  mu  teče  govor.  Poli.; 

—  1.  človek,  getoanbt,  Po/;.); —  prim.  nem. 
linb  =  itic^t  rau^.  (?) 

lindina,  /.   'iiaž  DJioenu,  (iz  bolg.)    Cig.;  lin- 

dino  močvirja  meriti,    močvirje  na   lindino 

izmeriti,  bie  Siimpfc  iiiuellicreu,  Levst.(Močv.). 
Imdkati,   am,  vb.  impf.  niueUiereii,  Cig.;  — 

prim.  lindek. 
lindra,  /.  železna  past,  ba§  XeIIereifen,  Bistra 

(isotr.)  -  Erj.(Torb.);    pos.    past    za   vidre, 

Posavje. 
linearen,   rna,  adj.  2iuear-:  linearna  (=  dol- 

gostna)  jednica,    Cig. (T.). 
linga,  /.  bie  l^iirnarbe,  Cig.,  Jan.,  C. 
linica,  /.  dem.  lina:  \iaž  ^adf)tenfter(f)en,  3/«;-., 

Cig.,  Jan.;   tidi  genfterdjen  am  i8ci(f)lftu^l, 

Ljub. 
linija,  /.  črta,  bie  Siltie. 
linijski,  adj.  2inieu=,  DZ. 
linj  ,    m.  bie  Sc^Iei^e   (tinca  chrysitis),    Mur., 

Cig.,  Jan.,  Frey.  (F.),  Ga-{iče  na  Krki-Erj. 

(Torb.). 
i.linjak,  m.  =  linj,   Cig.,   C. 
2.  linjak,  m.  ber  »orbere  jt^cil  be§  SauftaHei 

mit  ben  j5oHtI)iireii,  Gor. 
linta,  /.  =  lenta,  ber  3tuberbaum  am  Sc^iftc, 

Jlo^e,  Savinska  dol. 
lintati,  am,  vb.  impf.  =  lentati,  fteueril,  (en= 

fen,  C 
lintver,  rja,  m.  =  lintvrn,  St. 
lintvern,  tn.  ber  SinbtPUrm,  Cig.,  Kr.;  (lintvrt, 

Ptuj;  lintvur,   Ormo{-Kres);   —  iz  nem. 
lipa,  /.   i)   bie  iiinbe;    hostna   1.,    bie  flein= 

bitittrige  iiiiibe,  bic  3Sinter=  ober  SpatHnbe 

(tilia    parvifolia),    velikolista    1.,    bie    gro§= 

blattrige  IMiibe,  bie  ®ommer=  o.  f^rii^ting^^ 
linbe  (tilia  grandifolia),  Tuš.(R.J;  —  2)  kozje 
ime.  Pod  m  elci-  Erj.  (To  rb.). 

lipan ,  m.  bie  9(efcf)e,  ber  3(fd)  (salmo  thy- 
mallus),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Kr.-Frey. 
(F.),  Erj.  (Ž.). 

lipanec,  nca,  m.  =  lipan,  Kr. 

lipava,  /.  =  lipavščina,  Drenovec  (Št.)  -  Erj. 
(Torb.). 

lipavec,  vca,  »i.  velikanska  trta,  rastoča  z  ve- 
čine po  borjačih  in  rodeča  grozdje  črnih, 
gostih  jagod,  (Blipovec**)  Koblja  Glava-Erj. 
(Torb.J. 


lipavščina  —  lisa 


—  520 


lisačka  —  lisičen 


lipavščina,  /.  neka  vinska  trta:  ber  ©ippad)cr, 
Št.  -  Erj.(Torb.)  ;  tudi  lipavščina  („lip()v- 
ščina"):  črna,  bela  1.,    Tvumm.,  jv{hSt. 

lipavina,  /.  =  lipavščina  {^\\Yo\\ndi'*),  jvihSt. 

lipec,  pca,  m.  i)  =  hostna  lipa,  Z.;  vse  bom 
poseiial,  bodi  si  lipa  ali  lipec,  LevstJZb. 
sp.)\   —   2)  neka  vinska  trta,   C,  M. 

lipck ,  pka,  m.  =  šmarnica,  ilovščica,  bcr 
.s>auerctl))d)»pan,^  (iuscioia  tithvs),  C. 

lipcž,  m.  kozje  ime,  Krn.  Podmelci-Erj /Torb.). 

lipina,  f.  neka  vinska  trta,  Dol.-Erj.(Torb.) 
LjZv'. 

lipinica,  /.  vino  od  lipinc:  kozarec  sladke  li- 
pinice,  LjZv. 

lipje,  n.  i)  =  lipovje,  Jan.fH.J;  —  2)  ==  li- 
povo cvetje,  Jan.fH.J. 

lipna,  /.,   C,  pogl.  lipina. 

lipnik,  m.  bie  SpStlinbe  (, cvete  pozneje  od 
lipe"),    Polj. 

lipnjak,  m.  ein  Stricf  au§  iiinbcnbaft,  C. 

lipov,  adj.  lUnbcn=,  oon  i.'inbetit)ot,^;  stati, 
držati  se  kakor  lipov  bog,  eine  uubcf)Olfcnc, 
pljerne  Stetlunfl,  ž»altuiig  eintieljmen,  Mur., 
Lcvst.fRok.J,  jv\hŠt. 

lipovec,  vca,  m.  i)  bet  Sinbcnftab,  Mur.\  — 
21  bcr  yinbcnbaft,  v{hŠt.-C.]  —  -2,)  ber  i!tnben= 
bonifl,  Mur.;  —  4)  bie  tlciubidttnge  i'iitbc, 
bie  Stnter=  eber  ©paKinbc  (tilia  parvifolia), 
Tuš.  (R.j. 

1 .  lipovina,  /.  bQ§  l^inbcn^olj. 

2.  lipovina,  /.,    pogl.  lipavina. 
lipovje,  n.  ber  Šinbeiimalb. 

lipovka,  /.  ber  ^5''^^^"^»  ^^r  b(auc  obcr  fpa= 
niid)e  Sioler  (svringa  vuigaris),  C,  Tuš.  (R.J. 

lipovščica,  /.  neko  belo  grozdje,  Rihenberk- 
Erj.CTorb.);  pogl.  lipavščina. 

lipovščina,  /.,  pogl.  lipavščina, 

liptati,  am,  vb.  impf.  Icdj^eit,  Mur.,  V.- Cig., 
Jan,,   C;  —  pogl.  hliptati. 

lira,  /.  starodavno  glasbeno  orodje,  bic  Seiet; 

—  (ein  Sternbilb),  Cig.fT.j. 
lirast,  adj.  leierfi^rmifl,  Cig.,  Jan. 

liričen,  čna,  adj.  k  liriki  spadajoč,  I^rijc^,   Cig. 

(T.),  nk. 
lirik,   m.  ber  Sl)rifer,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  nk. 
lirika,  /.  bie  i.'t)rif,  Jan.,   Cig.fT.J,  nk. 
liriski,  adj.  Il)rijd),  Jan.,  nk. 
lirorfpec,   pca,   nt.  novoholandski   1.,  bcr  lieu= 

liollonbijdje  i!cicrjd)lDQnj  (maenura  superba), 

Erj.  (Ž,). 
lirski,  adj.  Il)rijd):  lirska  pesen,  nk. 
lis,  lisa,  m.  bož  ^iid)Sninmtdieit,  Mur. 

1.  lis,   Ifsa,  adj.   =   lisast,    C   Z. 

2.  lis,  adj.  tniflC,  faill,  Zil.-Jarn.(Rok.J. 
lisa,  /.  i)  eine  flciite  ^liic^e  ober  Stefic  »on 

atiberer  ^arbc,  ber  ?^leden,  bej.  ein  tueiftcr 
;^led;.  bie  '&liS))(  (bei  If)ierni);  konjska  !., 
bie  ^ia\\e  an  ben  *4>ferben,  (-ig.,  Jan.,  C; 

—  =  maroga,  Er. -('..;  tintna  I  ,  bcr  lillteit^ 
ffccf,  ('ig.\  maicrna  I..  tai  SDhlttcrntol,  C  ; 
jetrna  I.,  bcr  ilcberficcf,  C;  .soinčne  lise,  bie 
Sonnenflcrfcn,  Cig.iT.);  —  —  pleša,  bic 
WlQlje,  Mur.,  .lan.,  Er.-ll.',  —  2)  cill  lucib 
lid)c«  Il)ier  mit  eincr  ^ISffc;  ciiic  Stiitc,  mit 
eincrStirnbtaffc,  ogr.-C; eine foldicUirl), la//. 


(Rad);  —  eine  folc^c  Sau,  jr^Š/, ;  —  3)  ba§ 
'^\iWn\)f\i\,W^m<imn\){t,Kras-t:rj.(forb.). 

lisačka,  f.  ime  kravi,  kajk.-Valj.(Rad). 

lisak,   m.  lisast  prasec,    Valj. (Rad). 

lisar,  rja,  m.  metulj:  bo§  1)amcnbrett  ober 
Srettipiel  (hipparchia  Gaiatea),  Erj.  (Ž.). 

lisast,  adj.  1)  mit  etnem  ober  me^reren  Jlftfcn 
Bcrjc^en,  flcfledt;  lisast  konj,  ein  "ipferb  mit 
eincr  93ldffe;  lisasta  krava,  svinja;  — =  ple- 
šast, eine  ©la^C  ^abenb,  Mur.,  C;— 2)  =  pri- 
smuknjen, Tolm.-Štrek.fLet.) ;  lisasto  napra- 
viti, narediti,  eincn  bummcn  Streic^  begc^cn, 
C/o-. 

lisati,  am,  vb.  impf.  burc^  '^kdcn  bcjeic^nen, 
BlKr.-M. ;  zalo  lisani  metulj,  Zv. ;  —  bC' 
fleden,  Cig. 

lisavka,  /.  bie  gcfledte  lanbncffel   (lamium 

maculatum),    C. 

lisavt,   m.  =  ris,  ber  2u(^§,  Guts.,  Frey.fF.). 

lisček,  čka,  «1.  dem.  lisec;  —  ber  Sttcflli^ 
ober  ^iftelfinf  (fringilla  carduelis),  Jan.,  M., 
Erey.(E.J,  Erj.  (Ž.). 

I.  lisec,  sca,  m.  i)  ein  mfinnlic^e^  J^icr  mit 
eincr  'šBliiffe  an  ber  ©tirne  (^Jerb,  Cc^^, 
Sc^roetn  u.  bgl.);  —  ber  5)iftelrtnf,  Jam.. 
Cig.,  Jan.,  Nov.-C;  —  2)  =  prismuknjen 
človek,  Tolm.-Štrek.(Let.);  —  -2.)  bcr  5ldlbcr= 
fro^jf  (chaerophvllum),  C,  Medv.  (Rok.j: 
krvavi  1.,  bic  europoifd)e  Gibfd)eibe  obcr  bad 
Sd)WeinžbrDt  (cvciamen  europaeum),  Cig., 
Tuš.  (R.J. 

lisek,  ska,  m.  i)  ein  mannlid)e#  Sd)wein  mit 
eincr  93Ia[ie,  Mur.;  —  ber  '3^iftclfint,  Pot.- 
M.;  —  2)  eine  'Jlrt  'iBaumtranttjcit,  C. 

I.  lisica, /.  i)  bcr  ^ndjž  (canis  vulpes);  po- 
larna 1.,  bcr  ''^iolarfnd)'?  (canis  lagopus),  Erj. 
(Ž.);  črna  i.,  bcr  'iBranbfuc^^,  Cig.;  rjava 
1.,  ber  33raunfud)'^ ,  Cig.\  —  vsaka  I.  svoj 
rep  hvali  =  jebcr  Sramcr  lobt  jcinc  29nrc, 
Cig.;  lisici  na  rep  sesti,  ba^  .'Oiiicnvnnier 
ergrcifen,  C/g'.;— ba^  J^rndi^mcibdien;  lisica  in 
lisjak;  —  2)  ovčje  ime,  Erj.iTorb.);  —  3) 
ber  G icrjd)wamm ,  ber  IJJfiffcrlinp,  (cantha- 
rellus  cibarius),  Cig.,  SlCor.-C:  —  4)  ime 
raznim  pripravam:  ba^  Jvanflcifcn,  ba§  Sc^Iag* 
cijen,  bic  J^nd)^fallc,  C-ig..  Jan.,  Er.-C;  — 
ber  3icifsict)er  bcr  'iBiittdicr,  Cig.,  Jan.;  — 
pl.  lisice.,  bic  .Viinbfciicln,  Diet.,  .Mur.,  Cig., 
C.;  bie  Springer,  v{hšt.-C.\  —  W  Tanincn 
)d)ranbc,  Cig.;  —  •,)  cinc  '!?lrt  grofje  ^^el.^ 
I)anbjd)nl)C,  C;  —  u)  eine  Mranfl)oit  bc-? 
,"Oopfen^',  mo  biclR^olbcn  brnunlic^  ttjcrbcn  unb 
ob|allen,  C. 

1.  lisica,  /.  ein  )nangcll)oftc*  "iBrett,  =  lisičasta 

vieska,   Er.-C;    —    prim.   lisa.  (r) 

lisičast,  adj.  iHal)l:  1.  človek,  C; —  2)  lisi- 
časta deska,  ein  ^^rett  mit  "JJtafcln,  v{hšt.- 
C.\  =  deska,  ki  nima  ostrih  (živih)  robov, 
C,  j\'ihŠt.;  —   prim,   2.  lisica. 

lisičav,  adj.  =  lisičast  2):  prva  deska  po 
krajnici   je   lisičava,    C. 

lisičavina,  /.  ber  iJJiangcI,  \Mbgong  nm  'Prett,  C. 

lisice,  cia,  n.  jnngcr  i^ndi'?,  biiv  ^iid)'3Icin, 
(.'. ;   Prišla   je   lisica   z  lisičcti,   Spcs.-K. 

Hsičcn,  čna,  adj.  jdHon  (.mie  ein  Jtiid)v'),    M. 


lisičenje  —  lisketati 


—  521 


lis^ga  —  listinec 


lisičenje,  n.  bic  (^ucf)žid)tiiaiijerei,  bog  ©(^mci- 

cf)otu,  Ci^. 
lisičevina,  /.  ber  gurfl-^^^^Ifl* 
lisičica,  /.    O  dem.  lisica,    baž  (5''ffl^'ffi"  >  — 

2)  =  lisica  3),  ber  6icvid)Uiamm,  Dcr  ^^fiifcv= 

ling  (cantharcilus  cibarius),   Ci^.,   C,  \'rt. 
lisičina,  /.  i)  bie  %u<i)vi)oi)k ,  ber  (5iid)^bou, 

Mur.,   Cig.,  Jan.s   C;  —   2)  bic  ^Hrtie^aut, 

C;  —  3)  ba§  ®ur!eiitiaut, ber  33orrctfc^  (bor- 

rago  off.),  Medv.fRok.J. 
lisičiti  se,  Tčim  se,  vb.  impf.  (firf)  Deiftetlenb) 

)d)nictd)eln,  Mur.,  Cig.,  C. 
lisičjak,  m.  i)  ber  t^udismtft,  Cig.;  —  2)  ber 

53avlapp  (Ivcopodium  clavatum),   Cig.,  Jan.; 

—  ber  baroni  gemad)te  Cfeutuifd},   Jam., 
Cig. 

lisičje,  H.  ber  Siirfapp  (Ivcopodium  clava- 
tum). Med  v.  (Rok.) ,  Trnovo  (Goriš.)  -  Erj. 
(Torb.);—'bn  baraii^ gemadjte Dfentuifd),  Cig., 
M. 

lisičji,  adj.  '}^\\Č)ž'\  lisičji  rep,  ber  %\X.i)ž'' 
\d)\X)a\\i;  lisičja  kapa,  bie  {^itc^§mu^e ;  po  li- 
sičje zvit,  fc^lau  iDie  ein  (^-ucliž. 

lisička,  /.  dem.  lisica,  bal  ^i^^l-^I^^i"- 

lisičnik,  m.  i)ein  »erfd)Iagencr  fflfenfc^,  ZgD.; 

—  2)  ber  Šabebaitm  (lycopodium  compla- 
natum),   Cig.,  Jan.,  Medv.fRok.J. 

lisičnjak,  m.  i)  ber  j^uc^lšfoften,  Cig.;  —  2) 
bal  gud)lfd)rot,  Jan. 

lisičnost,  /.  bie  Sd)tauf)cit,  bie  ^interliftigteit, 
SIN.,  Let.,  Bes. 

lisiti,  im,  vb.  impf.  mit  farbtgcn  ^tecfeu  »er= 
jef^cit,  fleden:  solnce  črešnje  lisi,  bic  Somte 
fiubt  bie  Slirjd^en,  0'g-.;— lisiti  se,  fid)  fdrbeii 
(o  sadju),  Cig.;  slive  se  že  lisijo ,  Svet. 
(Rok.);  jerebi  se  lisijo  =  dobivajo  liso, 
neumen  bcn  Sd)i(b  on,  Cig. 

lisiti  se,  im  se,  vb.  impf.  fc^meid)Cln,  C;  — 
grinfen,  V.- Cig. 

lisjača,  /.  eine  9(rt  @rf)iDamm,  C 

lisjak,  m.  i)  bal  fyud}lmannc^cn ;  —  o  člo- 
veku: ber  @d)(aue,  ber  §interliftigc;  —  2) 
ed)ter  (Sifeubut  (aconitum  napellus) ,  Diet., 
Cig.,  C,  r^s.ri?.;;  —  bie  Xroabtume  (trol- 
lius  europaeus),  Ponikve  na  Št.  Vidski  gori 
(Tolm.)-Erj.(Torb.). 

lisjaštvo,  -H.  bie  J^interliftigfeit,  Sov. 

liska,  /.  i)  dem.  lisa,  C,  BlKr.-M.;  —  2) 
ein  njeiblid)e5  Xf)ter  mit  tocitlem  "^itd  an  ber 
©tirn;  —  3)  bie  JKof^rbomrnel  (ardea  stel- 
laris),  .\/»r.;  —  bol  ^^afjer()ut)n,  bol  9io:^r^ 
l)Uf)n  (fulica),  Cig.,  Jan.,  C;  črna  1.,  bol 
jd)roar^e  9BQfferf)nf)n  (tulica  atra),  Frey.(F.), 
Erj.(Z.^;  —  velika  1.,  ber  Jlufitenfct  (fu- 
lica aterrima),    Cig. 

liskast,  adj.  geflecft:  1.  hrast,  C;  liskasta  de- 
klina, ein  gepnl^tel,  ge,^iertel  SlRobdjen,  C. 

i.liskati,  am,  vb.  impf.  i)  puj3en,  gliitten : 
lase  1.,  Poli.-C;  —  2)  1.  se,  gliinjcn,  C, 
Met.;  —  prim.  lesk.  (?) 

2.irskati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  lisiti  se: 
črešnje  so  se  začele  liskati,  LjZv. 

lisketati,  etam,  ^čem,  vb.  impf.  =  lesketali, 
jd)immern,  glonjen,  Habd.-Mik.,  C. 


Iis9ga,  /.  niciblidjcl  8d)>ucin  mit  cincr  ©tirn- 
blčiffe,  Mur.,   C,  Mik.;  M^o^a,  jv^liŠt. 

list,  lista,  listu,  m.  i)  bol  SSIott  eincr '•^Jflon.^c, 
Meg.,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  on  je  naše  gore 
list,  er  ift  cincr  Don  bcn  Unfrigen,  C;  — 
živi  1.,  bal  timnbclubc  531att  (phvllium  sicci- 
lolium),  Erj.fŽ.);  —  2)  bol  '!l>apicrblatt, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  bal  Slatt  ciiicl  !!8nd)el, 
ogr.- Valj.  (Rad),  nk.;  —  bol  'Slatt  =  ha§ 
5$t)nntal:  tedenski  1.,  =  bol  55?od)cnb(att, 
vladni  1.,  iai  Sicgieruiig^blatt,  nk.;  —  ber 
Sdjein:   krstni  1.,  ber  Xanijd)cin,  rojstni  1., 

ber  (SJeburtljdjcin,  (=  rojeni  1.:  Dajte  meni  ro- 
jeni list,  \pes.-K.),  mrtvaški  list,  ber  Xobten- 
jd)ein,  poročni  1.,  ber  S^ranfdiein,  vozni  1., 
ber  (^rod)tbrief,  tožilni  L,  ber  fttagebricf,  do- 
movinski 1.,  ber  .*peimat)c^ein,  iskalni  list,  ber 
©tecfbrief,  popotni  list,  ber  >Hei)epail,  pla- 
čilni 1.,  ber  3fl^lid)oin,  prejemni  1.,  ber  ©m= 
pfang)d)ein,  ubožni  list,  ber  ?(rmutl)c^cin, 
Cig.,  Jan.,  nk,;  —  ■})  ber  ©enbbrief,  Meg., 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Boh.,  Trub.,  Dalm.; 
po  besedah  tega  listu,  Dalm,;  tudi  pl.  listi, 
Meg.;  list  pisati  komu,  Meg.,  Diet.,  Dalm.; 
in  ona  je  tako  pisala  v  listeh,  Dalm.;  — 
bie  ©piftet,  Cig.,  Jan.,  Seličnl.,  Jap.;  listi  in 
evangelji,  Danj.;  —  -})  ha^  ©ogcblott,  Cig.,  C, 
Št.;  železen  1.,  ein  Šlcd)blatt,  Cig. (T.);  ko- 
sitrni 1.,  bie  ^'""f'-''^^^  (Stanniol),  Jan. (H.). 

listanjek,  njka,  m.  i)  bie  3Babe,  ogr. -Mik., 
v^hŠt.-C;  —  2)  deska  pri  plugu,  ki  zemljo 
odriva,  kajk.-Valj.(Rad) ;  prim.  hs.  listanj, 
stsl.  Ivst-B,  tibia,  xvr;|Ji{g. 

listanka,  f.  bic  l^ldttcrtoratle  (tlustra  tbliacea), 
Erj.(Ž.j. 

listar,  rja,  >«.  bcr  93riefbote,  ber  iBrieftrager, 
Meg.,  Alas.,  Diet.,  Boh.,  Krelj;  hitri  listarji, 
(Silboten,  Dalm.;  jezdeči  listarji,  rcitenbe 
33oten,  Dalm. 

listarina,  /.  bal  5Briefbotcn=,  haž  ^cttctgelb, 
DZ. 

listast,  adj.  blottformig,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.); 
grafit  je  listast  ali  luskast,  Erj.fMin.). 

listati,  am,  vb.  impf.  i)  bldtterii:  1.  knjigo, 
Cig.(T.).  Raič(Let.);  —  2)  1.  se,  fid)  blottcrn 
(min.),   Cig.  (T.). 

listav,  adj.  blatterig,  Cig.  (T.). 

listek,  stka,  m.  dem.  list;  i)  bal  ^flonjcn^ 
blattc^en;  —  2)  bol  'ijsapierblattdjen ,  ber 
3ettcl,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  bol  'i8riefd)cn,  bol 
^illet,  Meg.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  vozni  1.,  bol 
(5af)rbi{Iet,  DZ.,  nk.;  (listek,  eka,  ogr.-Valj. 
[Radjj;  —  haš'  gcniflcton,  nk. 

listen,  stna,  adj.  i)  93Iatt^  33Iatter=,  iioub*; 
ITstna  zemlja,   Cv.;  —  2)  blatterig,  Cig.,  Jan. 

listič,  m.  dem.  list;  bal  33(attd)cn,  bal  ^ort* 
c^en,  bae  a3iicfd)cn,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  ein  fleincl 
periobiid)  crfd)cincnbcl  iMatt,  nk. 

listina,  /.  bic  Uifnnbc,  bal  5)ocnment,  Cig., 
Jan.,  Levst.(.\auk),  nk.;  pravna  1.,  bie  9iecfttl= 
nifnnbc;  zemljeknižna  1.,  bic  labulaniitunbc, 
zastavilna  1.,  bic  iJBerpfdnbnnglnrfunbc,  usta- 
novilna  I.,  bic  (Srrid)tnng>5nrfiinbc,  DZ. 

listinec,  nca,  m.  ein  9Uifbc>uaf)rnnglort  fiir 
bal  iionb,    Valj.  (Rad). 


listinjak  —  listo  vina 


522 


listovit  —  lišpanka 


listinjak,  m.  =  listinec,   Valj.  (Rad). 

listinski,  adj.  urfuiiDlirf),  Sov. 

listjak,  m.  =  listnjak,  .lan/H. ). 

listje,  n.  ba'5  iiaub,  bie  93ldttcr;  I.  grabiti, 
ijoub  ,^u)ammfnrcd)cn;  v  listje  iti,  SSIdttcr 
trctbcn,  Cig.;  toliko  )ih  je,  kakor  listja  in 
trave,  eitic  5fl{)Ilofe  DJiciigc;  ba^  Saubircrt 
(arch),  ag.(T.). 

listjiče,  u.  dem.  listje.  Met.,  ogr.-Valj.(Rad). 

listkar,  rja,  m.  bcr  3fltclidirctbcr,  CVg-.;  — bcr 
j^rcuKIctonift,  nk. 

listkati,  am,  vb.  impf.  blattem :  1.  po  knjižici, 

listnast,  adj.  =  listast,   Cig. 

listnat,  adj.  belaiibt,  laubrcid),  bldttcrifi,  bldt- 
tcrreicf);  listnato  drevje,  \>a%  !L'aiibf)0l5,  Cig.; 
listnate  tajnocvetke,  i!Qubfrl)ptOflanicn,  Cig. 
'T.)\  —  burcfibldttcrt  (zool.),  Cig. (T.). 

listnica,  /.  i_)  bcr  StufbclDatiniitgeort  fiir  \)až 
i.'oub,  bic  StrcilbiittC,  C,  Savinska  dol.;  — 
2)  =  Ustnik,  bcr  ilaubtualb,  Jan.;  —  -:)  baš 
iJJortcfeuiUc,   bie  'i^rieftafrfie,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

—  4)  =  list,  bie  Sartc,  bie  (£orrejponbcn^= 
farte,  nk.;  —  5)  ber  ^nubooflcl  (regulus), 
h'rey.(F.);  čopasta  1.,  bcr  ©aiibeutonig,  bač^ 
(VJDlbba^nrfien  (regulus  riavicapillus),  Cig., 
Frer.fF.);  zelena  1.,  bet  2Solb(aubt>oge(  (re- 
gulus sibilatrix),   Cig. 

listnik,  m.  :)  gozd,  kjer  rasto  listovci  in  se 
listje  grabi,  ber  SaubTOalb,  Cig.,  .Jan.,  \ov., 
\'rt..  Dol.;  —  2)  koš  za  listje,  ber  i'aub= 
riicfcnforb,  Cirk.-Baud.,  Tolm.-Štrek.fLjZv.j, 
Ih,l.;  —  j,)  =  listnjak,  bie  3treuf)iitte,  Mur.,  C. 

listnina,  /.  i)  bož  Sriefporto,  Jan.;  —  2)  bie 
;-5oUiiebengcbiir,  \)a^  j^tii^io/tih,  Cig. 

listnjak,  m.  bie  ildub^iitte,  bic  Strcubiiltc,  ber 
i.'aubbebiilter,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

listo,  adv.  =  le,  niir,  ogr.-C;  ne  listo  — 
temveč  tudi,  Krelj ;  —   iz:  le-isto,  Mik. 

listobod,  bfjda,  m.  ber  SJriefftec^er,  Cig. 

listocvetka,  /.  listocvetke,  =  zvczdocvetke, 
bie  Sternblunien  (dialvpetalae'!.  Tuš.  rR.j. 

listogn9J,  m.  ber  SlJouat  9Jo»cmber,  Meg., 
(=  listov  gnoj,  Diet.,  Kast.,  ]'od./Pes./J ;  — 
prim,  gnilolist. 

listom,  adv.  joglcicf),   C.;  —  prim.  listo. 

listoma,  adv.  bldttertDeije,  Cig. 

listonos,  nijsa,  m.  ber  ^Sriejtrdgcr,  bcr  93ricf= 
bole,  Cig.,  DZ. 

liston9sec,  sca,  m.  bcr  'firicftrdfler,  ber  53rief= 
bole,   Cig.,  Jan. 

liston9sa,  m.  ber  ^^ricfbotc,  .7^»».,  nk.;  —  lis. 

listopad,  pada,  m.  1)  bcr  i!niibfolI,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  bcr  IJioncit  ''JJoucmbcr,  Cig.,  Jan.:  — 
tudi:  Cctobcr,  /...Jan.,  Valj.(Rad). 

Iist9r,  adv.  =     listo,  le,   mir,  ogr.-C,  Mik. 
listov,  adj.  i.'oub  ,   \'.-Cig.;  I.  les,  ba*  i.'niib 

I)ol,\,  Ravn.fAbe.);  listo\  gnoj,  pogl.  lislogin)j. 
listovat,  iita,  adj.  =-  listnat,    Cig. 
listovati,  Gjem,    vb.  impf.  toliicrcit,   Cig. (T.); 

--  češ. 
listovec,  ven,  m.  bcr  Vailbbauili,  Cig..  Jan. 
liKt9Vcn,  vna,  adj.  l^ricf  ,  Jan.,  Cig.(T.)\  li- 

stovni  zlog,  bcr  ^ikicfftil,    Cig. (T.). 
listovina,  /.  'bai  IHicfportO,  .fan. 


listovit,  adj.  laiibreic^,  bldtterrcicf),  Jan.;  listo- 

vitc  veje,  Levst.  (/.b.  sp.j. 
Hst9vje,  n.  \i(yž  Sioubmerf,  Jan.;  —  \ioA  !L'aub= 

f)Ol,^,   Cig.,  C. 
Iist9vnica,  /.  =  pismohrana,  boS  Strc^iD,  Jan. 

(H.). 
i.listovnik,    m.   hd^  SBabenbein,    bic  3Babc, 

Guts.,  C;  —   prim.  listanjck. 
2.  Iist9vnik,  tn.  boš'  Urtunbcnbud),    Jan.CH.j. 
lisuga,  /.  =  lisoga,  kajk.-Valj.{Radj. 
lis,   m.  i)  ein  "^jlerb  ober  eiii  Ccf)»   mit  einer 

StirnbldiJe,  C. ;  —  2)  ber  ©lotitopf,  <^ig->  Št. 
lis,  adv.  unpaarig;  v  otročji  igri:  liš  ali  sodar 

gcrabc  ober  uiigerabe?  Solkan- Erj.f Torb.). 
lisa,/,  i)  =  lisa,  ber  {^led,  Mur.,  Jan.,  Danj.- 

Mik.;  —  bie  ©la^ie,  v(liŠt.;  —  -)  ^  krava 

z  liso,   C. 
lišaj ,   m.  i)  bie  f^Iccfjte  (ciii  .'gautauiic^Iag); 

—  2)  lišaji,  bic  pjleclltcn  (lichenes);  izlandij- 
ski  1.,  \iaž  ižldtlbiicf)e  9Koo§  (cetraria  islan- 
dica,  lichen  islandicus),  lakmov  1.,  bie  CC^tC 
2atfmu«f(ed)te  ober  frati,^6fijcf)e  Cr)ciUe  (roc- 
cella  tinctoria),    Tiiš.fR.). 

lišajast,  adj.  i)  mit  J^Ied)tcn   bcfjaftet;  —  2) 

flcdjtcnartig,  Mur.,  Jan. 
lišaj av,  adj.  ooU  (^(cditcn,  fjcrpeti|d). 
lišajev,  adj.  ooii  5lcd)tcn,  ^Icditen* :  I.  škrob, 

bie  i!idien=  ober  SJJoo^ftdife  (chem.),  Cig.fT.). 
lišajevina,  /.  =  lišaj  1),  Jan.fH.j. 
lišajevje,  ;i.  eoll.  f5rled)teu,  ./an. 
lišajevka,  /.  ia-:-  ^vettfraut  (pinguicula  alpina), 

C;  —  tudi:  citie  5trt  Srbrnud)  (fumaria),  C. 
lišajiti  se,  ajim  se,  vb.  impf.  J^(ed)tcn  bctom- 

mcil,  Mur.,  Cig. 
Hšajka,  /.  bic  (5lcd}le:  kupičnata  1.,  bie  ^ec^cr= 

ncd)te,  Cig. 
lišajnat,  adj.  mit  ^(ed)tcn  bcljaftct,  .Mur. 
lišajnik,  m.  bic  ^kčjtc  ("'!l?fIon,^c),  Jan.,  Šol. 
lisak,   m.  bic   {^raijeit:  1.  me  tere,   Fr.-C. 
lisast,    adj.  =  lisast,  Mur.,  (^ig.,  C,   v^liŠt.; 

—  I.  vol,  SlGor.;  —  gla^tiipfig,  v;hŠt. 
lišč,    m.   i)  bcr   (^lauj,   bcr   Sd)ciii,    ogr.-C, 

Valj.(Radj;—2)  železni  L,  ber  (£i)eiigiimmcr, 

liščava,  /.  ogr.-C,  pogl.  hlišč,  hliščava. 

lisinja,  /.  =  lisa  i),   C. 

lišiti,  im,  vb.  pf.  I.  koga  česa,    jcmnubeit    mit 

ti\va^    btiiigcii,    C;    1.  se    česa,  fid)  einer 

Sad)e  ciitdnjicrit,  Zora;  —  hs. 
lišiti  se,  im  se,   vb.  impf.  ^Icrfc  befoimncu,  C. 
lišje,  n.  coll.  ^Ied)teu,  Z.;  planjave  poraščene 

7.  lišjem  in  mahovjem,   /Jf.v. 
liško,  a,  m.  ciu  "'^ferb  mit  einer  Stirnblaffc, 

.\/ur.;  —   (šaljivo)  bcr  Slalllfopf,   Mur. 
lišnja,  /.  i'7/;.S7..   pogl.  lišinja. 
lišp,  >;i.  bcr   %\\\^,    bcr    Sdmmrf,    Mur.,   Cig.. 

./iin.,  .S/. ;  (lišep,  Mur.,  .Mik.;   —   nam.  lepš, 

iz:  lepšati,   Afik.   V.  (i.  II.  42). 
lišpdicn,  ^la,  adj.  ,ynn  %\\^  gcl)Orig:  lišpalno 

blago,  "'^lut.Mvnrc,  nk. 
lisprilniea,  /.  bd'?  ''^Jnligcmadi,  Cig. 
lišpatnik  ,    m.    orodje,    s    katerim    se    protjc 

sna/i   (lišpa),    (lor. 

lišpanjc,  n.  bui^  ^^-^ujjcn,  bai^  3d)iniidcn. 
lišpanka,  /.  bie  ''^ujjbirnc,   Cig. 


I 


lišpati  —  litoželezcn 


-  523  — 


liturgičcn  -    lizavec 


lišpati,  am,  vb.  impf.  i)  aufpii^en,  fdimucfcii ; 
sebe  in  hišo  L,  Ravn.;  —  1.  se,  )td)  pllJ5Cli, 
lili)  jd)inucfcn,  Cig.;  —  2)  1.  se,  fid)  ,vcrcn, 
ipliibc  tljllll,  Zora;—},)  =  abrinbcu :  protje 
1.  =  protje  majiti,  Gor.;  —  koža  se  lišpa 
=^  se  cepi  za  nohtom,  Dol. 

lišpav,  aJj.  1)  put()ucf)tig,  Dol.,  Št.;  — 2)  ludf}Ie= 
lijd),  l)cifcH9,  Cig. ;  lišpavo  grlo,  lecfcrcr  ©au- 
men,  LjZv.;  bcim  ^reffcn  rtidljlcriid);  Uspava 
živina,  Cig.,  Dol.,  Št.;  Uspava  svinja  ni  zdrava, 
C. 

Uspava,  /.  ber  ?lufpul^,   bie  SSorjicning,  Jan. 

lišpavec,  vca.  »1.  i)  bcr  ''^u^scr,  Cig.;  —  2) 
bcr  Stu^cr,  Ci^.;  bcv  Sllcibcniarr,  Jan.;  — 
O  bcr  Grbbecrcnjpinat  (blitum),  Mcdv.fRok.J. 

lišpavka,  /.  i)  bie  'ipu^erin,  Cig.;  —  2)  bie 
Slcibcnidrriu,  Jan. 

Hšpljiv,  iva,  adj.  pu^fiid)ti3,  Z. 

lišpljivost,  /.  bie  ^!putM'iid)t,   Cig. 

lišpnica,  /.  ber  'Sd)mucffa[tcii,  Cig. 

lišpovina,  /.  bie  'i^u^niare,  ber  Sdiniurfgegen- 
ftaiib, /)Ž,;  ber  Suju^artitel,  C;  {tudi  coll.J. 

lit,  T,  /.  ber  Saft  oom  £b\t,  ber  SUtoft,  kajk.- 
Valj.(Rad). 

litanije,  f.pl.  bie  Sditaiici;  1.  moliti;  k  litani- 
jam   iti. 

i.litek,   m.  tka,  =  litka,    C,  Trst.(Let,). 

1.  litek,  m.  tka,  litki,  ferniofe,  mcl^IIofe  %x\\i)\.'' 
plfen,  Z. 

liter,  tra,  m.  bo§  Jiiter. 

literaren,  rna,  adj.  slovstven,  literarifd),  Jayi., 
nk. 

literat,  m.  slovstvenik,  ber  Siterat. 

literatiira,  /.  slovstvo,  bie  literatur. 

literaturen,  rna,  adj.  slovstven,  2tteratur=. 

liti,  lijem,  vh.  impf.  i)  giefien;  zvonove,  sveče 
1.;  lito  železo,  ®uj§eijen;  lito  jeklo,  ®uf§- 
\\c^^,  Cig.(T.);  solze  liti,  2^vaneii  Dergiefjeti, 
C/g-. ;  — to  sta  jo  lila !  bie  jttjei  finb  gelaufcn! 
UčT.;  —  lije,  dež  lije,  e§  gie^t,  iž  regiiet 
ftor!;  solze  lijo  iz  oči  j,  S^rSneit  entftriimen 
ben  9(ugen ;  Na  grob  lijo  grenke  solze,  Greg. ; 
—  2)  ba§  'JlbJueic^en  l)aben,  lajicren,  Cig.; 
kadar  goveja  živina  preveč  lije,  dajaj  ji  sta- 
rega, tečnega  stna,  \'rtov. fKt7i.  k.);  bčele 
lijo  (po  smrečjem  medu),  Lei>st. (Beč.J ;  — 
lije  skozi  koga,  Jan.fH.J. 

litij,  m.   neka  kovina,  "ba^f  Sit^iutlt,   Cig.(T.). 

litija,  /.  ber  ©ibifc^  (althaea),  C;  —  iz  lat. 
althaea,    C. 

litina,  f.  bie  ®uj§njare,  Jan.;  železna  1.,  "Ha^ 
©uf^eifcn,  Cig.(T.),  C,  DZ. 

litje,  n.  "^ai  ®ie§en,  ber  @u)§. 

litka,  /.  bie  SBabe,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  v\h- 
St.\   —  prim.  češ.  Ivtka,  polj.  htka. 

litkast,  adj.  fcrn(o§:  litkasta  rž.  Z.;  —  prim. 
r.  litek. 

litkeb,   m.  =  likeb,   Kor.-C. 

litnica,  /.  koš  ali  rešeto,  skozi  katero  se  mošt 
preceja,  kajk.- 1  'alj.  (Rad). 

litograf,   m.   kamenopisec,  ber  i!itf)0grapl}. 

litografija,  /.   kamenopisje,    bie  Sit^ogrnpfjiei 

litovž,  m.  \iai^  2Sirt^i)ail§,  Cig.;' —  prim. 
bav.  leithaus,   3d)enfe,  Levst.f\ov.J. 

litoželezen,  zna,  adj.  guj^ctierii,  DZ. 


liturgičen,  čna,  adj.  liturgifd). 

liturgija,  /.   cerkveni   obredi,  bie  i.'iturgic. 

liturgika,  /.  nauk  o  cerkvenih  obredih,  bie 
Siturgif,  Cig.,  Jan. 

lituš,  m.  =  litovž,  Kor.-Levst.(Rok.). 

lituž,  m.  =  litovž,   C. 

liv,  »I.  i)  ber  %w.\^,  Jan.;  —  2)  ba»  T^lie^eit, 
ber  ?vlu)š,  C;  —  3)  =  lij,  bo§  Wicf5Jd)ajf, 
Cig..  C,  Met.,  Mik. ;  —  bcr  2:rid)tcr,  Jam. 

livač,   w.  =  livec,  bcr  ®ict5cr,  Jan.fH.J. 

livada,  /.  bie  ^hir,  bie  SSJiefc,  Jan.,  C,  nk.; 

—  prim.  hs.  livada,  iz  gr,  Xifia5iov,  Mik.(Et.). 
livak,  m.  bcr  Iric^ter,  C 

livanec,  nca,  m.  nav.  pl.  livanci,  neka  jed, 
Bes.;  nezgoščeno  testo  v  pekev  izlilo,  Trst. 
(Let.j;  —  prim.  levanci. 

livarna,  /.  ^=  livarnica,  nk. 

livarnica,/.  bie  ©icfjftatte,  bie  ©ieficiei,  Jan.,  C. 

livček,  čka,  m.  dem.  livek;  ber  2rid)ter,  Mur., 
V.- Cig. 

livec,  vca,  m.  i)  ber  ©ie^er,  Jan.,  nk. ;  — 
2)  =  livček,  r.-Q>.;  — 3)  =  lijak  2),  ?\otr. 

livek,  vka,  m.  i)  ber  Iridjter,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  prav  male  ponikve  se  zovejo  iivki,   Jes. 

livka,  /.  črešnja,  ki  nedozorela  pade  z  dre- 
vesa, Solkan-Erj.fTorb.). 

livkast,  adj.  trid)terf6riuig,  Cig.,  Jan.,  C,  Zora. 

livnica,  /.  ba5  ®ufžl}au^,  bie  ©iefeerei,  Cig. 
(T.),  C. 

livnik,  m.  i)  ber  Jrid)ter,  Gor.-Cig.,  SlGosp.- 
C;  čarodelni  1.,  ber  ^oubeitridltcr,  Cig.;  — 
2)  hat-  blec^erne  ©ui^mobed  fiir  fter^en, 
BlKr.;  —  •:;)  skozi  livnik  leti  v  mlinu  moka 
izpod  kamena.   Gor. 

livnjak,  m.  ber  Jrid)tcr,  Jam.,  C. 

livreja,  /.  služabniška  obleka,  bie  SlDree,  Cig., 
Jan. 

livstvo,  n.  bie  ®iefefuui't,  Cig.fT.J. 

liz,  tn.  bie  Secfe,   Cig. ;  (liz,  /.  Jan.). 

liza,  /.  kdor  rad  liže,  ber  i'eder,    Valj. (Rad); 

—  ber   Sd)meid)(er :    ne    bodi    muza    proti 
nižjim,   nikdar  liza  proti  višjim,   UČT. 

lizac,  »I.  bcr  Seder,  Cig.;  ber  Sd)maro8er,  Z. 

lizalica,  /.  bie  Saljledc,  Cig.,  Jan. 

lizanje,  n.  i)  "ita^j  SedEen;  —  ber  SdjlecE,  'bit 
Scrferei,  Cig.;  —  2)  bie  Secfe,  Cig.;  —  3) 
bae  nii§  bejoiibcreit  S'rnutergattungeii  be» 
ftel)eiibc  ?yidtcr  i\\x  ^'iifje,  ba^  ninn  eigenž 
fammclt,   bamit  fie  iiicl)r  W\iA)  gebcn,  Mur. 

lizast,  adj.  )d)lecfer()ait :  v  svoja  lizasta  usta 
kaj  dobiti,  DSv. 

lizati,  žem,  vb.  impf.  leden ;  žabe  ga  ližejo, 
cr  \\t  mut()tr)iUig,  Cig.;  —  fd^lecfen,  nofd)en, 
Cig.,  Jan.;  rad  cuker  liže,  Cig. (T.);  —  dati 
cVtroku  lizati,  boji  Šinb  bic  3iitt(}e  foftcn  faffen, 
Cig.;  —  1.  koga,  jcmaiibeii  oerjdrtcln,  C; 
1.  se  okoii  koga,  bci  jciiioiibcm  fid)  ciiijU' 
)d)iucid)e(it  jiidicn ;  1.  se  komu,  Jan.,  Levst. 
(Rok.);  —  sukno  se  liže,  ba§  %nd)  lUCgt  fid) 
ab,  fc^leišt,  Jan.,  C. 

lizav,  adj.  i)  Icrfcr^aft,  Z.;  —  2)  fcfimei(^te= 
rijd),  Jan.fll). 

lizavec,  vca,  hi.  ber  iiedcr,  bcr  Sc^maro^er, 
Mur.,  Cig.,  .Jan. 


lizavka  —  ljubezen 


524 


ljubezen  —  ljubka 


lizavka,  /.  bic  iiccfcnn ,  bic  Sd)maro^enn, 
Mtir..  (lip. 

lizavt,  »I.  =  bci"  2cf)iiiarol<er,  M. 

lizdav,  adj.  =  hinavski,  (=  z  vsemi  na  oko 
Jobcr),  Fr.-C;  —  nam.  lizav  "r 

liz^čen,  čna,  adj.  Mur.,  pogl.  lizav  i). 

lizgati  se,  am  se,  vb.  impf.  \\6)  jdjniiiitcil, 
Re^.-C.\  —  prim   liskati  se. 

lizkariti,  arim,  vb.  impf.  najd)Cn,   O^.,  C. 

lizman,  m.  \>(iž  iiccfcrmaul,  C 

lizniti,  lizncni,  vb.  pf.  cintnallccfcil,  C,  M.,  Z. 

lizulja,  /.  bie  9?aicficrin,  Cig. 

lizun,  m.  i)  bci"  iiecfcr,  Cig.;  —  ber  3c{)ma= 
rofier,  Mur.,  Cig.;  —  2)  niebriger  @c^meid)(cr, 
Cig..  Jan. 

lizunski,  adj.  )d)meicf)Ici"iirf),   Cig. 

Ijzunstvo,  «.  bie  S^eid)eI[ecford,  Cig. 

ljub,  ljuba,  adj.  licb,  ttjert,  tljcucr;  ljubi  moji 
otroci!  —  ni  mi  ljubo,  cž  ift  mir  ttidjt  licb; 
kakor  ti  ie  ljubo,  \vk  bu  tPtllft;  za  ljubo 
imeti  (vzeti)  kaj,  fid)  mit  ctum^  ,yifricben 
gcbcit,  Cig ,  .Jan.,  C,  Met.;  (prim.  nem.  „tior' 
lieb"  itc^mer.)  za  ljubo  imeti  koga,  kaj,  lieb 
l)aben,  Diet.,  TVub.,  Kast.;  Bog  imej  nas  za 
ljubo!  Triib.;  komu  na  ljubo,  jcmailbcm  JU 
©efallcn  (,„^ulieb");  vso  ljubo  noč  prcbeJeti, 
bic  ganje  liebc  9(ad)t  buvd)n)ad)eu :  ljubi  kru- 
hek, ba^  licbe  Srot;  —  ljubi,   ber  ©eliebte. 

ljub,  /.  iz  ljubi,  auž  i.'icbc,  Polj.;  po  ljubi, 
nad)  'SSunfd),  C;  k  ljubi,  pticb,  C. 

ljuba,  /.  bic  ®etiebte,  ba§  Sicbc^en,  Cig.,  Jan., 
Dalm.,  nk. 

Ijubankast,  adj.  =  ljubek,  ljubezniv.  Diet. 

Ijubav, /.  bic  i.'icbc,  Mur.,  V.-Cig.,  Jan.,  Ka.st., 
nk.,  \otr.,Št.;  —  bcr  Sicbcebiciift,  bic  ©C' 
fdtligfeit,  Cig.,  Jan.;  kako  Ijubav  komu  sto- 
riti, Cig.,  Dnl.-Lcvst./^Rok.),  Sotr.;  komu 
na  Ijubav,  jcmanbcm  jiiUcb,  C,  Z.,  DoL- 
Levst.rRok.j. 

Ijubaven,  vna,  adj.  fitcbc^^,  Mur.;  crotijd), 
Cig,  Jan.;  —   licbctood,  Mur. 

Ijubava,  /.  =  Ijubav,  Diet.,  M.,  C. 

Ijubavec,  vca,  m.  =  ljubeč,  Ijubček,   C. 

Ijubček,  čka,  w.  dem.  ljubeč;  bcr  Sioblinfl, 
bo«  'i^ufcufinb,  bcr  Sd)a^;  bcr  Sicbftc,  bcr 
Wclicbtc. 

Ijubčica,  /.  bcr  (iDcibl.)  £icbltiuv  C,  Z 

Ijubčič,  m.  =  Ijubček,   C. 

ljubeč,  bca,  w.  bcr  ©clicbtc,  bcr  !i>crcl)rcr,  bcr 
i.'icbf)abcr,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Danj.(Pos\'. 
p.),  I.ct.,  Cv. 

Ijubej,  m.  bcr  i.'icblinci,  bcr  fVJdicbtc,  Jan..  C. 
.\><'.s.-.\/.,  .\/ik.,  .Slom. 

ljubek,  bka,  m.  bcr  iflcblilig,  C;  boj^ji  ljubki, 
Kavn. 

ljubek,  bka,  adj.  licblic^,  »uiuibcrlicb,  (jrn;\i5*, 
Cig.,  .lan.  Cig.  (T.);  —   hs. 

Ijiiben,  bna,  adj.  licb,  C.;  Ijubna  ileklica,  .S/ A'. 

ljubezen,  zni,  /.  i)  bic  ilicbc;  ljubezen  nima 
oči,  bic  i.'icbc  ift  blillb,  Cig.;  ljubezen  je 
bolezen,  Spreg.;  Ij.  il<»  koga  ali  česa.  bic 
iiicbc  ,su  jcmniibcm  obcr  i^ii  rtiuo'?;  Ij.  ilo 
Hoga,  ilo  ilomovinc;  —  i)  goreča  Ij.,  bic 
?rcucrnclfe  („brciiuciibe  ilicbc")  (Ivchniscale- 


donica) ;  tudi  samo:  ljubezen,  ali:  žgoča  1., 

Fr.-C. 
ljubezen,    zna,   adj.   licb,   HebciieiDiirbicj,    C, 

Zora;  njo^IrooUciib,  C;  — prim.  hs.  Ijubazan. 
Ijubf  ženski,  adj.  iiicbcž^ :  ljubezenske  sanje. 

Zora;  ljubezenski  ogenj,  Levst.(Zb.  sp.t. 
Ij  ubežnica,  /.  ha<š  Sicbe^ma^l,    V.-Cig. 
Ijubezničanje,  n.  bic  Viebclei,   Cig. 
Ijubezničati,  am,  vb.  impf.  Itcbclii,    frcuiiblid) 

tliun,  SIN. 
Ijub^znik,  m.  bcr  ©etiebtc,  Mur.,  C. 
Ijubfzniti    se,    eznim    se,    vb.    impf.    liebcin, 

ogr.-  C. 
ljubezniv,  iva,  adj.   licbetižttJurbig ;   Ij.  otrok, 

ljubeznivo  vedenje. 
Ijubeznivček,  čka,  m.  dem.  Ijubeznivec;    ber 

i.*iebcntfloiirbigc,  Mur.;  ber  Siicbling,  V.-Cig. 
Ijubeznivec,  vca,  m.  (icbcn»wiirbiger  9)ien)d), 

Ravn. 
ljubeznivost,  /.  bic  Ciebcnemiirbigfeit. 
Ijubeznpča,  /.  =  2.  Ijubeznost,  ogr.-C. 

1.  Ijubeznost,  /.  bie  2iebltd)feit,  bie  ijtebcas- 
iniirbigfcit,    V.-Cig.,  Cig. (T.),  C. 

2.  ijubfznost,  /.  bic  Siebe,  ogr. -Valj.  (Rad); 
bratinska  Ij.,  ogr.-C. 

Ijubeznota,  /.  =  2.  Ijubeznost,  ogr.-C. 

ljubi,  adv.  =■  ljubo:  če  vam  je  ljubi  =  če 
vam  je  prav.  Mlinsko  pri  KoboridufGoriš.)- 
Erj.fTorb.J. 

IjCibica, /.  i)  bie  ©elicbte,  ha^  i'icbd)cn;  — 
2)  bn^  mo^Iriec^cnbc  5?eild)en  obcr  ba#  a.lfdrj= 
t)ei(d)cn  (viola  odorata),  Cig.,  Jan.,  Tuš.(R.j; 
—  bčelna  Ij.  =  melisa,   C. 

ljubic,  m.  ber  ^u^le,  C. 

ljubimec,  mca,  w.  bcr  i?icbltng,  Mur.,  Cig., 
nk.:  bcr  ©cticbtc,  .fan.;  —  prim.  stsl.  lju- 
bimi..   amabilis. 

ljubimka,  /.  bic  ©clicbtc,  I.et.-C,  Zr.;  — prim. 
ljubimec. 

ljubitelj,  »I.  bcr  iiicbcilbc,  Met.,  kajk,-\'alj. 
(Radi;  —  bcr  i!iebt)nbcr,  ber  Jreiinb,  bcr 
i^crc^rcr,  Mur.,  C;  1.  znanosti,  Zora;  1. 
mira,   kajk.-Valj.(Rad). 

ljubiteljica,  f.  bie  Sicbljabcriit,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

ljubiti,  im,  vb.  impf.  \)  licbcii;  1.  koga,  1.  res- 
nico;  ljubite  se  med  seboj  (sabo),   licbct  ein- 

oubcr;  —  2)  licbfoicii,  l}cr,scit,  Cig..  Jan, 
Re\.-C.;  (on  je  detetcc)  ljubil,  objemal  in 
ku.šal,  Trub.  (Post.) ;  —  fiiifcn,  Cig.,  .Jan., 
Zora;  (hs.);  —  -^  ii?crfprcd)uiigcii  moc^en: 
tako  dolgo  mi  je  ljubil,  na  zadnje  mi  ven- 
dar ni   storil,   A'r>;-/-.;y.f  7V)rfr.);  —  4)  ljubiti, 

bcl)agcn,  tvobl  bcfomiiicu:  vino  mu  ljubi,  C; 

zrak  nni  ljubi,  .Svet.  (Rok.) ;  izmed  vsega 
saiinega  ilrevja  so  mu  hru.ške  najbolj  ljubile, 
IjZv.;  gospodi  ljubi  veliko  oko.  IjZv.;  ta 
jed  mu  ne  ljubi,  Jibiiicdt  il)m  liid)t,  I.evst. 
(Rok.);  —  Ij.  se,  bcticbcii,  gofallcii:  ne  ljubi 
se  mi  jesti;  ljul'>i  se  mi  spali;  kakor  se  komu 
ljubi,  luic  c^  icbcni  bclicbt;  nič  .se  mu  več 
ne  ljubi;  gcfoticil,  Jan.,  Cig. (T.);  —  prim. 
bav.  es  liebet,  beliebct  mir.  Lcvst.{Rok,). 
ljubka,  /.  =^  ljubica,  Jan..  .\(. 


Ijubkanje  —  Ijud 


525  — 


Ijudan  —  Ijudomor 


Ijubkanje,    n.   biVo  i.'icbtoicii,    bio   IMebfofuiifl, 

C/iT.,  nk. 
Ijubkati,  am,  vb.  impf.  1.  koga,  (icbfofetl,  f)Crjcn, 

OiT. ;  I.  se,  to)cn,  nk..  Dol. 
Ijubkavec,  vca,  m.  bcr  ijicbfoicr,   Cif;. 
ljubkost,  /.  bic  iiicblirflfcit,  bic  'Jluimitf),   Citi:, 

Jan.,  (lit;. (T.);  —   prim.  lju'ock. 
ljubkovati,  fijcm,  vb.  impf.  Itobtofcn,  C-  ;  1.  se, 

licbclii,  Jan. 
Ijubljanka,  /.  neka  hruška,   Ponikve  na   (Jo- 

riškem-Erj/Torb.J. 
ljubljenec,  nca,  m.  ber  fiiebling,  bev  f^atiorit, 

(lif^..  Jan.,  nk. 
ljubljenček,  čka,  m.  dem.  ljubljenec;  bci"  yicb= 

l\nc\,  ba'3  Sdioftfinb,  Cig.,  Jan. 
Ijiibljenčič,   m.  =  ljubljenček,   C. 
Ijubljenik,  m.  bcr  ijtebling,  Ciir.,  .Mik. 
ljubljenje,  n.  bali  Stebcu ;  —  ha§  i3ieb!oien, 

Cifc. 
ljubljenka,  /.  :)  bie  iiiebfte,  ber  (roeibl.)  2teb= 

lincj,    bie   f^ODoritiu,    Cig.,   Jan. ;  —  2)   bie 

^JJiafeliebe    (bellis    perennis),    C. ;    bte    gvoRe 

^Ita^Iiebe  (chnsanthemum    leucanthemum), 

Kies. 
Ijubljenost,  /.  bie  ^eliebt^eit,  Cig. 
Ijubljiv,  iva,  adj.  =  ljub,  ljubezniv,  Miir.,  Cig. 
Ijubmi,  adv.  freilDitlig,  nad)  cigenem  ^cliebcn, 

C. 
ijubnik,  m.  ber  5(mQnt,  ber  93u!^(e,  Po/j/.- Ttr/j. 

rRadj. 
Ijubniti,  Ijubnem,  vb.  pf.  =  poljubiti,  Muv. 
Ijubodinstvo,    n.  bie   sfeof)IIuft,    Habd.-Mik., 

Jan.;  —  prim.'  stsl.  Ijubodejstvo. 
Ijuboglasen,  sna,  adj.  lieblid)  flingenb,  Zora. 
ljubom9ren,   rna,   adj.   eiferlud)tig,   Jan.,   C; 

—  hs. 
Ijubohlgpen,  pna,  adj.  fofett,  Jan.(H.j. 
Ijubohlfpnica,  /.  bie  Sofette,  Jan.  (H.). 
Ijubohl^pnost,  /.  ber  Siebešburft,  bie  ftofet* 

teric,  Jan. (H.). 
ljubosumen,  mna,  adj.  eifer)iid)tig,  Muv.,  Cig., 

Jan.,   nk. 
Ijubosumnež,  m.  ber  Siferiiid}tige,  Cig.,  Jan., 

M. 
Ijubosumnica,  /.  bie  ©ifer)iiditige,  Jan. (H.). 
Ijubosumnik,  m.  ber  Gifcrjiid)tige,  Jan.,  M. 
ljubosumnost,  /.  bie  (£iier)ucf)t ,   Mur.,  Cig., 

Jan..   Cig.CT.J,  nk. 
IjubovaJen,  Ina,  adj.  buf)Ierij(^,  Jan. (H.). 
Ijubovanje,  n.  bie  Siebelei,  bie  Šu^terei,  Cig , 

Jan..  Spes.-M.,  C;  Ijubovanje,  Valj. (Rad). 
Ijubovati,  ujem,  vb.  impf.  lieben,  liebeln,  {icb= 

fojen,  C,  Npes.-Mik.,  Zora;  Ijubovati,  Valj. 

(Radj. 
Ijub9vca,  /.  =  ljubica,   C,  Prip.  -  Mik.;  — 

tudi  hs. 
Ijub9ven,  vna,  adj.  =  Ijubaven,  Jan. 
Ijub9vnica,  /.  =  ljubica,  Jan.;  —   hs. 
Ijub9vnik,    m.  ber  ©elicbte,  Cig.,   Jan.,  C, 

Zv. ;  —  hs. 
Ijuboželjnost,  /.  i)a^  SBcrtongen   nad)  Siebe, 

kajk.-Valj.(Rad). 
ljubša,  f.  ba§  Kebeireib,  Meg.-Mik. 
Ijud,  m.  =  ljudstvo,   baš  58oIf,  Mur.,  Jam., 

Jan.;  ves  Ijud,  Ravn.;  popameten  Ijud,  \'od. 


(Pes.);  neposajeni  Ijud.  bcr  tofle  ''^obcl,  Cig.; 
—  stsl. 

Ijudan,  dn;i,  adj.  =  liuden  2),  leutjelig:  Ij- 
človek,  Lašče- Lev.tt.  (Rok.). 

Ijuden,  dna,  adj.  i)  =:  Ijudnat,  V.-Cig.;  na 
Ijudnem,  oii  eiiicr  froqucntcu  Stctle,  Savin- 
ska  dol.;— 2)  =  priljuden,  lcilt)clig,  Mur., Cig. 

Ijudj9,  dT,  m.  pl.  bie  9}Jciiid)eii ,  bic  iicute; 
dobri  ljudje,  priprosti  ljudje;  veliko  ljudi  je 
bilo  pi-i  pogrebu;  kaj  poreko  ljudje?  inaž 
»uirb  bie  5BcU  ba,yt  fagcti  ?  med  ljudmi  biti 
(o  denarju),  im  Umlailf  jcin,  Cig.,  DZ.;  — 
ljudje  :=  posli,  delavci,  v\iiSt.-  C;  Z  go- 
spodinjo 'no  ljudmi  sedem  k  mizi,  Danj. 
CPosv.  p.). 

Ijudnat,  ata,  adj.  bettolfert,  tjolfreic^,  Jan.,  C, 
nk. 

Ijudnatost,  /.  bic  ftarfe  "jpopulation,  Zora  ;  bie 
'i^jopulation,  C,  nk. 

Ijudnik,   »J.  ;=  Ijudnjak,   Mur.,  Jam. 

Ijudnjak,   m.  bcr  S[lteii)d)cntot^,   Guts.-Cig. 

Ijudnost, /.  i)  =  Ijudnatost,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  =  priljudnost,  bic  ijcutjcfigfcit,  Mur. 

Ijudočften,  tna,  adj.  mcnjc^cnfeinblid},   Cig. 

Ijudočftnost,  /.  bie  9JJenjd)cnfeinb(id)teit,  Cig. 

Ijudoder,  dera,  m.  =  Ijudoderec,  Jan. (H.). 

Ijudodfrec,  rca,  m.  ber  5JJenid}enic^inber,  Let. 

Ijudograbstvo,  n.  ber  Sltcnjdjcnraub,  DZ. 

Ijudojed,  jeda,  m.  bcr  SJicnjc^enfreffer ,  Cig., 
Jan. 

Ijudojed,  jeda,  adj.  =  Ijudojeden,  Jan. (H.). 

Ijudojedec,  dca,  m.  =  Ijudojed,  m.  Cig.,  Jan. 

Ijudojeden,  dna,  adj.  menjdjenireifcrijcf),  Jan. 
'Hj. 

ljudojedstv9,  n.  bie  iTJcnidicnfrcfjcrei,  Cig.,  Let. 

Ijudokradec,  dca,  m.  ber  3)ienic^enrauber,  Cig., 
C,  ogr.- Valj.  (Rad). 

ljudokradstv9,  n.  ber  SJteufc^enraub,  Cig. 

Ijudokupec,  pca,  m.  =  Ijudotržec,  Jan. 

Ijudoljub,  Ijiiba,  m.  ber  SDtenjc^etifreunb,  Jan., 
nk. 

Ijudoljub,  Ijiiba,  adj.  mcnid)enfreutibH(^,  C,  nk. 

Ijudoljubec,  bca,  m.  =  Ijudoljub,  m.,  Cig., 
Jan. 

Ijudoljuben,  bna,  adj.  menic^enfreunbtic^,  I^u- 
man,  Cig.,  nk.;  Ijudoljubni  nazori ,  Levst. 
(Pril.).  ^ 

Ijudoljubiv,  iva,  adj.  =  Ijudoljuben,  Levst. 
(Pril.). 

Ijudoljubje,  n.  bic  9Jien)(^enItebe,  bie  §uina= 

nitat,  M.,  nk. 
Ijudoljubnost,  /.   bie   a)ienjd)enfreunb(ic^feit, 

Cig.,  nk. 
Ijudolov,  Igva,  m.  ber  SDicnfc^enfanger,  Mur., 

Jan.,  Ravn. -Valj. (Rad). 
ljudol9vec,  vca,  m.  =  Ijudolov,  Jan. 
Ijudomit,  mila,  m.  ber  3)ientd)cnfreunb,  Cig., 

Jan. 
Ijudomit,  mila,  adj.  mcnfc^cnfreunblic^ ,  Cig., 

Jan..  M.,  nk. 
Ijudomilost,  /.  bie  9!)fenid)cnireunblicf)feit,  bic 

.s^unianitdt,  Cig. (T.),  M.,  nk. 
Ijudomitstvo,  n.  bie  ^'bilant^ropic,  Jan. 
Ijudomor,    mora,    m.  i)  bcr   ^Jicnjc^enniorb, 

Jan. (H.);  —   2)  =  Ijudomorec,  Jan. 


ljudom9rcc  —  ljudski 


—  526  — 


Ijudsiven  —  lobodica 


ljudom9rec,  rca,  m.  bcv  9Jccnfcf)Cumorbcr,  Mia-., 

0"ir..  Jan.;    poslav.ši    svojo    vojsko    pogiibil 

je  one  Ijiiilomorce,  ot^r. -  Valj.  ( Rad). 
Jjudomijren,   rna,  adj.  nien)(i)ciinunbcrifc(),  Z. 
Ijudomornica,  /.  bie  51fon)d)ciiiiibibcviii:   ječa 

1..  bcv  5.M'ruid)tuiifl6tfvfcr,  C. 
Ijudomprnik,   »i.  =^  Ijuiiomorcc.   C. 
ljudom9rski,  adj.  incit)cl)cnmDiberiKl),   Mitr.. 

Cig. 
ljudom9rstvo,    ?/.  bcr   SReilfc^ClUltolb ,    Mur., 

Cii!..  kajk.-  I  'alj.  (Rad J. 
Ijudomrz,  mrza,  adj.  =  ljudomrzen,  Jan.  (H.). 
Ijudomfzec,   zca,   m.  ber  I1(cnfd)cnfcinb,  bcr 

aifiiantfjvop,  Jan.,  C,  Cif^.fT.i. 
ljudomrzen,   zna,  adj.  Illijanttiro^iild),  •'^'^"• 
Ijudomfznost,  /.  bic  9Jci)Qiitliropie,  Jan.  (H.). 
ljudon9sen,  sna.  adj.  ^)li\\\6)tn  tracjeiib:  Ijiuio- 

nosni  vozovi,  ^^cvjoiieniDogcn,  DZ. 
Ijudoodrtnik,   m.  =  Ijudodcrec,   Jan. (H.). 
Ijudopis,   pisa,   m.  bte  SJteitfc^enbcjc^reibung, 

Jan.  (H.). 
Ijudopfsen,  sna,  adj.  bcinogrQpf)iic^ :  IjudopTsni 

ali   demografski  podatki,  LjZv. 
Ijudopisje,    n.  bic  9Jfcn)'cf)enbc)(^reibuiig,   bic 

'Jcniograptiic,  Cig.,  Jan. 
Ijudorad,  rada,  m.  ber  'DJJcnfdjenfrcunb,  Mur., 

C,  Ravn.- Valj.  (Rad). 
ljudor9pstvo,  >i,  bcr  ^DJciiid)ciuaiib,  0>.,  Jan. 
Ijudosečen,  čna.  adj.  'i)1cciiid)cu  iiicbcrniad)Cnb, 

C. 
ljudosl9VJe,   n.  =  antropologija,   IjZv. 
Ijudotfzec,  žca,  m.  ber  3]Jenf^eu^anblcr,  Jan. 

tU.). 
Ijudovlada,  /.  bie  JRepublif,  .Jan.,  C,  M.,  nk. 
Ijudovladen,    dna,   adj.   rcpilblitaniid),   Cig., 

Jan.,  nk.;  bciliofratifril,   Cig.fT.). 
Ijudovladje,  n.  bic  rcpublifanijc^e  SScrfafjung, 

Cig.  _ 
Ijudovladski,  adj.  =  Ijudovladen,   O^. 
ljudovladstv9,  n.  bic  JRcpiiblif,  bic  ^ciiiofratie, 

Cig.  (T. J.  nk. 
ljudov9zen,  zna,  adj.  SRcnfc^cn  fit^renb:  Ijudo- 

vozni  vlak,  bcr  ''^?erfoncn,^ug,  DZ. 
Ijudoznanje,  n.  bic  i<olfvfciiittni'3,  Zv. 
Ijudožer,    žcra,    m.  bcr  9)ietiid)enfrejfcr,   Cig.. 

Jati. 
ljudožerec,  rca.  m.  bcr  5!Jten)c^cnfrc|")cr,  Cig.. 

Jan..    C. 

Ijudožvrka,  /.  bie  Wenjrf)eiifrcifcrin,  Cig. 

Ijudožvrski,  adj.  failllibalijd),   Cig. 

ljudo/.9rstV9,  n.  bic  llcciijdicuivcifcrei,  Jan.(IL). 

Ijudožftje,  n.  bic  Wciijd)ciUrcf|erci,  Cig. 

ljudski,  adj.  i)  ^JJicilid)Cll  ,  Cig..  Jan.,  nk.; 
ljuilskistrah,'>Dh'ltjd)Cllfurd)t,  C,.;  ljudska drlial, 
bcr  ''I^Dbcl,  C.;  ljudsko  delo.  iiai  SJJcnidKU 
lucrf,  C;  —  2)  i^olt«!,  .Mur..  Cig.,  Jan., 
nk.;  ljudske  učilnice  (šole),  iUilfiljd)U(cn, 
I.cvst  (Satik),  nk.;  ljudski  starej.šina,  bcr 
^^olfžciUcftc,  Ravn.;  —  3)  (cutfclig,  C;  on 
je  tako  ljudski,  Gor. ;  on  je  preved  ljudski, 
zato  nima  nič,  Z.\  (izgovarja  se  na  Cor. 
(»It.ški");  — -  4)  frcmb;  ljudsko  blago;  ne 
hodite  za  ljudskimi  brigovi,  Dalm.;  gledati 
po  ljudskih  ženah,  Dalm.;  v  ljudski  deželi, 
Dalm. ',   na  Ijuilskc  stroSkc,   Cig  ;    posestvo 


je  prišlo  v  ljudske  roke,  Zv.;  ljudske  lase 
nositi,  tnlfcbc!?  .v^aar  tragen,  Polj. 

Ijudstvtn,   vena,  adj.  'H^oitž-,  3/..    C. 

Ijud.stvo,  n.  bic  'i)Jicii)d)eii,  ia^  l^olf;  veliko 
ljudstva  ju  bilo  na  senjmu;  priprosto  Ij.,  baš" 
gcmciiic  4^oIt;  —  tudi;  ljudstvo.  Valj. (Rad j. 

Ijulika,  /..  .Miir..   Cig.,  Jan.,  pogl.  Ijuljka. 

Ijulj ,  m.  bic  '2'ad)trc)pe  (bromus  tectorum), 
Mcdv.  (Rok.). 

Ijuljčen,  čna,  adj.  i)  SoI(^=;  —  2)  oom  iiotd} 
bctdubt,  Mik. 

Ijuljka,/. bcr yoIrf),  ber©(f)tDinbet^afer;  omotna 
Ij..  ber  XoumeIfpld)  (lolium  temulentum), 
travna  Ij.,  bcr  gcmciue  i!otd)  obcr  eiigli)d)ei' 
9iaigrn§  (lolium  perennc),  (Ijulika)  Tuš.fR.J; 
francoska  Ij. ,  fraui%ofi)d)C§  9iaigra^  (arrhe- 
naterum  elatius),  A'oi'. ;  divja  Ij.  =  travna 
Ij.,  C;  laška  Ij.,  itolient|d)cr  Solc^  (lolium 
perenne  italicum),  C;  —  prim.  stvn.  lolli, 
lat.  lolium,  Mik.fEt.J. 

Ijun,   m.,   Cig.,  Jan.,  pogl.  lunj. 

Ijuščak,  in.  bcr  SJicnfdjenlot^,  Jan.;  —  prim. 
ljudski. 

Ijut,  Ijuta,  adj.  i)  ^cftig,  grititmig,  >t)ilb,  C, 
Mik.;  ,^Drnig,  Cig.,  Jan.;  Ij.  na  koga,  C; 
—  Ijut  konj,  tnlugež  ^^^ferb,  Rib.-C.;  —  ^xa\X' 
fam,  Mur..  Jan.;  —  2)  (o  okusu):  Ijut  ocet, 
jdiarfcr  (Sjftg,  Z. :  Ijuta  jed,  eine  ^erbe  Speije, 
M. 

Ijuteti,   im,  vb.  impf.  milb,  ^cftig  \i\\X,   C. 

Ijutica,  /.  i)  =  kača,  tudi:  Ijutica,  kajk.-Valj. 
(Rad);  —   2)  bie  j^urie  (po  češ.),  Cig.,  Jan. 

Ijutina,  /.  ber  '!?(erger,  Dol.-Cig.;—W  Sc^firfc, 
bie  .S^drtc,    Valj.  (Rad). 

Ijutiti,  Ijutim,  vb.  impf.  bij)e  lliad)en,  Jan. (H.); 
Ij.  se,  grimiiiig,  luilb  jeiii,  C.  Z.;  pes  se  Ijuti, 
C;  boje  jciii,  )id)  čirgern:  Ij.  se  proti  Bogu, 
kajk.-  Valj.  (Rad). 

Ijutnik,  m.  ritt  graiijniiicr  ^ciiid),  bcr  5i)rniin, 
Mur..   C. 

ijiitost,  /.  bie  (^rimmigfcit,  bie  (ik-aujanifcit, 
Mur.,   Cig.,  Jan.,  kajk.- Valj. (Rad). 

lob,  m.  mošt,  ki  nateče  iz  zdruzganega  grozdja, 
preden  pride  v  stiskalnico,    (A'lj.fka  ok. 

l9ba,  /.  ber  'Slbžcef^,  ha^  9(a§  (veliko  ulje  brez 
vršiča).   Zcmnn  ( .\ntr.j-Erj,  (  Torb.). 

lobanja,  /.  1)  bic  .'pirii)d)ale,  Cig.fT.).  Erj. 
fSom.,  Ž.);  —  2)  bie  ''^lnl)5l)c,  bie  ^i<crg= 
taiiiingcgcnb,  Poh.-C;  —  prim.  stsl.  Kbi., 
bic  .'oirnid)aIc. 

l9bnica,  /.  neka  hruška.  Mariborska  ok.-Erj, 
( Torb.). 

lob9d,  »I.  =  labod,  Lcvst.fLjZv.);  (^lobot*. 
.t/n.s-.). 

loboda, /.bic  ^Jelbe  (atriplex  sp.),  Diet..  Mur., 
Tuš.  (B.)  ,  Štrck.,  Prcšnjica  (Istra)  -  Erj. 
(Torb.);  loboda  je  rastlina,  ki  se  da  za  špi- 
načo  porabiti,  .SVGor.;  —  rdeča  1.,  bic  rotl)C 
IDJelbe  (a  rubra),  C,  Mcdv.fRok.);  -  bc\A 
1.,  bie  Wortcn  ,  ^^ucferiuclbc  (a.  hortensis), 
Cig..  .Mcdv. (Rok.).  ogr.-\'alj.(Rad)\  —t\n\'\: 
loboda. 

lobodelj,  dlja,   m.  —^  bobovnik,   C. 

lobodica,  /.  ber  luilbc  l^ov^inarin  (ledum  pa- 
lustrcK    C. 


lobodika  —  l9Ček. 


—  527 


l9Čcn  —  i9Čiti 


lobodika  ,  /.  bie  <£taf[icIllUH"tc  (niscus  aculc- 
atus),   (ioriška  ok.,  Ip.-Erj.(Torb.). 

lobodina,  /.  =  loboda,   C. 

locanj,  canja,  m.  =  ločen,  Miir.,  (jt:^.,  Jan., 
Levst.fSl.  Spi:),  .\fik.,  Xotr.,  Dol.;  (tiuii: 
locani,  anja,  Dol.) ;  polhove  škatle  na  I.  na- 
rejene,  .S7f. 

lociinja,  /.  ber  .V^aniifovb,  Dol.-Civ;.,  Jan. 

locanjica,  /.  dem.  locanja,    V.-Cig..  Dol. 

ločen,  m.  =  ločen,  Mik.,  v{hŠt.\  'Mam  lo- 
čena Dva  lesena,   Danj.fPosv.  p.). 

ločen,  ena,  m.  (jcboflcitcr  ©tab,  ber  33di;)CU,  bcr 
33i'tflcl;  bie  .s>aiibl)abc  nit   ciitcm  .'oanbtoibo ; 

—  bcf  'iBogcn  mu  Ccliionjodi ,  Cli^.,  Laško 
(Št.);  —  ločen  v  dimljah,  bcf  Sri)amriiui, 
Miir.,  Cig. ;  — btc  'ŠBiinclboline  (einc  ^Jtrt  l^ogcl^ 
jc^linge),  Mur.,  V.-Cig.,  Jan.;  1.  ptičem  na- 
stavljen, Cig.;  —  ločni  =  krplje,  \i(!i^  f^Uttcr* 
ober  i]aubne§,  C,  vihšt. 

Ipcenj,  cnja,  m.  =  ločen,  Habd.-Mik.,  Mm:, 
Cig.,  Jan.,  C.;  — bie  flcbogeite  9f{ebe,  BlKr.: 
ukrivljena  palica  pri  pletenici,  Ip.-Erj.(Torb.). 

Igckati,  am,  vb.  impf.  )d)Iam^3en,  Jan. ;  pes 
locka,  kadar  je,  SlGor.;  —   prim.  lokati. 

locnač,  m.  bel  $icitfel!orb,  C. 

locnast,  adj.  =  locnat,  Mur. 

locnača,  /.  ber  ■'oenfelforb,  C. 

locnat,  ata,  adj.  mit  einem  ^entetbogen  t)cr= 
ic^en :  locnata  košara. 

l9cnja,  /.,  Z.,  pogl.  ločen. 

locnjača,  /.  ber  ^entcltoxb,  Dol.- Cig.,  C. 

locnjačec,  čca,  mi.  dem.  locnjak,   C. 

locnjačka,  /.  =  ločen,  ber  £)en!e(,  Jan.fH.j. 

locnjak,   m.  =  locnjača,   C. 

locnjavka,  /.  =  locnjača,   C,  BlKr. 

locn9vka,  /.  =  locnjača,  Sai'inska  dol. 

loč,  interj.  s  to  besedo  se  podi  tele  od  krave, 
Rib.-M.,   C. 

I9Č,  m.  bie  Sinfe,  bie  Simfe,  Mur.,  Cig.;  na- 
vadni 1.,  bie  gemeine  Simfe  (juncus  com- 
munis),  dolgopecljati  !.,  bie  flatterbliitige 
©imj[e  (juncus  effusus),  Tuš.fR.J;  žabji  L, 
bie  Strotcilbinfe  (juncus  bufonius),  Cig.;  sinji 

1.,  bie  grougritne  Simfe  (juncus  glaucus),  C 
i.locaj,  tn.  =  locanj,  ber  ^orbbogen,  Dol. 
2.  ločaj,  m.  ba^  21bt^eihmg§5eid)en,   Cig. 
l9Čba,  /.  i)  bie  Spaltung,  i>a§'  S(^i§ma,  3/«»-.; 

—  bie  Sc^eibung,  bie  ^erfegung,  Jan.,  Cig. 
(T.);— 2)  bie  Sci^eibefunft,  bie  (Šf)emic,  Cig., 
Jan.,   C,   Cig.  (T. J. 

l9Čbar,  rja,  m.  ber  Sf)emifer,   Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.). 
l9Čben,  bena,  adj.  c^emifc^,  Jan.fH.j. 
l9Čbenica,  /.  bie  d)emijd)c  ^ucf)e,  DSv. 
ločbenina,  /.  ločbenine,    ©^emicalieit ,    Jan., 

Cig.  (T.). 
l9Čec,   čca,   m.  dem.  lok;  i)  ber  £orbbogen, 

C.;  — 2)  ber  ^ifi^ct^ogen,  Cig.,  Jan.,  Danj.- 

Mik.,  BlKr. 
i.l9Ček,    čka,    m.  =  loč.   Diet.,  Cig.,  Jan., 

C,  Mik.,    Dol.;    —  "baž  9ttebgrQ§   (carex), 

C,  Levst.(M.). 
2.l9Ček,   čka,   m.  dem.  lok;    i)  ber   ©cigeit- 

bogen,  Lašče-  Levst.fM.J;   —    2)  z  ločkom 


jesti,  mit  'Jtppetit  elfen,  jed  mu  je  šla  v  loček, 
Lašče- Lcv.';t.(.\L). 

i.l9Čcn,  čna,  adj.  i)  53ogeu=:  en  ločni  stre- 
ljaj daleč,  Dalm.;  ločna  stopinja,  bcr  'sBogeu- 
grab,  Cel.fGeom.J;  —  2)  gejdjmeibig,  bieg= 
lam,   Cig.,  Šol.,   C,  M.;  1.  les,   Cig'. 

2.  l9Čen,  čna,  adj.  i)  jS^reumilu^o^ :  ločni  list, 
bcr  Sd)eibebricf,  Diet.,  Kast.;  —  2)  [cid)t  ju 
treiineu,  Burg.fRok.). 

l9Čenec,  nca,  tn.  ber  ©etreunte:  bcr  gc)d)iebene 
(£f)cgatte,  Cig.;  —  bcr  Sd)i§motifer,  Cig.; 
zedinjenci  in  ločenci,  bic  Ullievteil  itub  Ti\d)i'' 
uuierten,  Cv. 

l9Čenje,  n.  ta^}:  Sdjeibcit,  baš  Xreuneu. 

l9Čenka,  /.  bie  gefd)iebene  (S^cgattin,  Cig.;  — 
bie  3d^i§motifciin,  Cv. 

l9Čevje,  n.  coll.  =  ločje,  "ŠBinicil,  M.,  Valj. 
(Rad). 

ločica,  /.  dem.  loka,  C,  Vrt.;  eilie  fumpfige 
2Bieje  mit  tt)eid)em  ^obcn ,  Lašče  -  Levat. 
(Rok.);  tam  doli  v  ločici  za  potokom.  Str. 

ločičje,  n.  culi.  ber  Sottirf),  Jan.,  Mik. 

ločika,  /.  ber  Sattid),  Jan..  C;  divja  1.,  milber 
l^attid)  (lactuca  scariola),  morska  1.,  ber  SOfcer- 
lattid)  (ulva  latissima),  Tnš.(R.);  strupena 
1.,  ber  ©iftlattic^  (lactuca  virosa),  Tuš.(R.), 
Žnid. 

ločilen,  tna,  adj.  trenitcnb,  ic^eibcnb:  ločTlno 
gorstvo,  pogorje,  ha^i'  Sc^cibcgcbirge ,  Cig. 
(T.),  Jes.;  ločilna  ploskev,  bie  S^rennuiig^- 
fldd)e,  Žnid.;  ločilno  znamenje,  boS  Ullter= 
jdieibmigšjeic^en,  Jan.;  ločilni  stavki,  ®i^» 
junctiDfdfee,  Jan. 

ločitnik,  m.  ber  8(^eibepunft  in  ber  ©c^rift,  Cig. 

ločilo,  n.  1)  ba§  Jreuuuiig'oiiiitteI,  Z.; — bo'? 
SluflfijungiSmittel  (in  ber  St)emie),  Cig.,  Jan.; 

—  'aaž  S"terpitnction§5cic^en,  Čig.,  Jan.;  — 
2)  bie  Jrennung,  Mur.,  C;  dan  ločila,  Čb.- 
Valj.(Rad). 

ločina,  /.  i)  bie  ©attnng,  bie  ©loffe,  C;  — 
bic  Secte,  Cig.,  Jan.,  nk.;  protestantske  lo- 
čine,  Cv. 

ločišče,  n.  ber  ©onberungSort,  Cig. 

ločitek,  tka,  m.  ha^  5lb)rf)cibcn ,  bie  Jreu= 
nung,  bcr  5lbid)ieb,  C;  čas  mojega  ločitka, 
Dalm. 

ločitelj,   w.  ber  Sdjeibcr,  Jan. 

ločiten,  tna,  adj.  Sc^eibe=,  Mur.,  Cig.;  ločitni 
list,  ber  ©djeibcbrief,  Dalm.,  Jap.(Sv.  p.); 
ločitna  tožba,  bie  (£f)e)dicibung§t(Qgc,  Cig. 

ločitev,  tve,  /.  bie  Sticibung,  bie  Jrcnnung, 
bie  Slbionbcrung;  —  ura  ločitve,  bic  ^2tb= 
fd)iebžftunbe,  Cig. 

i.l9Čiti,   im,  vb.  impf.  bicgcn,   C. 

2.  l9Čiti,  im,  vb.  impf.  (pf.)  fc^ctbcn,  jonbern, 
trennen;  1.  se,  fic^  trennen;  duša  se  od  te- 
lesa loči;  1.  se  s  tega  sveta,  t»Dn  biefcr  SBclt 
)d)eiben;  koža  se  od  mesa  loči,  Mur.;  cesta 
se  loči,  bic  Straže  ge^t  ab,  Cig.;  kri  se 
loči,  kakor  kislo  mleko,  scricfct  fid^  (gerinnt), 
Pohl.(Km.);  —  c^emijd)  oufloicn,   Cig..  Jan.; 

—  unterjc^eiben :    nič  prav   jih   ne  ločim,   ic^ 

!ann  fie  nic^t  redjt  (mit  ben  9(ugen)  unter= 
jc^eiben,  beutlid)  lua^rnetinten,  jvihšt.;  —  1. 
se,  fid)  untcrjdicibcn,  oer)d)icbcn  fcin. 


ločitva  —  l9g 


-  528  - 


l9gar  —  l9jtra 


ločitva,  /.  =  ločitev. 

ločitvg,  u.  =  ločitev:  čas  tvojega  ločitva, 
rnib.  (Post.)' 

ločivec,  vca,  m.  ber  Sd^eibcr,  bcr  Sinibevcr, 
Cig.  Jan.;  ber  Scpnratov  (phvs.\  //.  t.-Cii^. 
(T.). 

ločivka,  /.  bie  Sdieibcviit,  Cig. 

l9Čje,  n.  cnll.  'iBilijCIt  (iunciis),  C/^^,  Ja>i.,  M., 
DZ.\  —  ^Qi;  iHicbgvae  (carcx),  Diet.;  —  so- 
(.larsko  ločje  =  rogoz,   Šaleška  dol.fŠt.J-C. 

Ipčka,  /.  bas,  Ircnuuiigg'  oDcr  ?(bt{)ciJiiitflv= 
,^cicl)ett,  ogr.-C. 

Ipčkast,  adj.  aihi  93injeit,  ^Sinicn-,  .fan.,  Mik. 

ločljiv,  iva,  adj.  tlCltllbar,  -Uh/-.,  Cig.,  Jan.; 
abliišbar,  C7^', ;  —  aufIo>^bar  (chem.),  Cig.;  — 
pot^l.  2.  ločen  2). 

ločljivost ,  /.  bie  3:rennborfeit,  Mur.,  Cig. 

ločnat,  aJj.  Dod  33tnfcu,  ^in)cn=,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

i.lpčnica,  /.  1)  bie  Scficibeliltic,  Cig.,  Jan.; 
1.  večnega  snega,  bie  Sd}ncefll"en,^e,  Cig.fT.), 
Jen.;  —  2)  'i)až  3:^eilung#,^eid)cn,  Cig.\  — 
3)  ba^  S^cibciuaffer,  Cig.,  C,  Sen/Fii.),  DZ. 

1.  i9Čnica,  /.  ločnice,  bie  58in)erH)fIoiijen,  bie 
Sint)cn  (juncaceae),   Cig.fT.),  7'uš.(R.). 

Ivčnik,  »I,  i)  ber  Sc^ieb^moim,  Meg.;  —  2)  bcr 
Wrfn;,)'tein,  C. ;  —  3)  bcr  STreuiiungepuiift, 
Jan. 

ločnina,  /.  =  ločje,   C. 

l9Čnost,  f.  bie  SSiegjomfeit ,  bie  (yc)rf)mcibiq= 
tdt,  Cig.,  M. 

l9da,  /.  ba§  SpicI,  ogr.-C. 

l9dba,  /.  ha^  ?(ufl)altcn,  bie  Stbriiuci  bci  bcr 
''Jlrbeit,  C;  —  bie  Untert)Qltunn,  tai  Spiel, 
v:;  h. Št.- C. 

lodica,  /.  =  škrjanček,  GBrda;  —  prim.  lav- 
liica. 

l9d!ti,  im,  vb.  impf.  =  motiti,  bcriirfeit,  irrc 
fiifireti,  oerlodeii,  C,  Caf.(Vest.  T.  iSj);  1. 
koga  v  krčmo,  C;  psa  loditi,  jv:{h.St.;  I. 
otroka,  eiii  Sinb  mit  Spielmcrf  bcicinftiflcit, 
C;  1.  se  s  čim,  fid)  mit  ctiua«  abncbcii,  oitf 
lioltcu,  unterf)Qlten,  ogr.-C.;  —  pogl.  luditi. 

lodljiv,  iva,  aJj.  »crlodcnb,   C 

hidra,  /.  ber  iieiltbottev  (camelina  sativa),  \'a.^ 
Krn-F.rj.fTorb.j. 

lodrica,  /.  i)  flciiicis,  gctuobnlid}  etluaž  obfle- 
plattete«  T^oi'?,  bašs  iingel,  tiaž  'Za\\m'\(x\i,Meg., 
Cig.;  lodrica  lirži  20  tio  40  bokalov  in  se 
navadno  rabi  za  tovorjenje:  dve  lodrici  = 
en  tovor,  BlKr.;  —  ^xb^nt<i'  SSJeinfaj^ :  =  sod 
(do  20  kvinčev),  Bilje  (Goriš.)  -  Erj. (Torb.), 
Kras,  Štrck.;  —  2)  =  brcnta,  bie  58llttc, 
CV^.,  C,  UčT.;  —  bcr  SCSaffcr-  ober  ^ritmiciu 
čimer,  Cig.,  C;  —  3)  bcr  Sd)land),  Jan.; 
—  4)  bie  3ScitifIafd)c,  Dalm.-Valj.fRadj;  — 
prim.  sriat.  liitcr,  ctnc  ^Irt  SiJaiicrflcfiif},  Strek. 
(Areh.). 

lodričar,  rja,  m.  bcr  fiaflclt)(iitblcr,   C.,  '/.. 

lodričica,/.  dem.  lodrica;  citl  ririlie*  i^t^fl,  ^'V- 

Ivg,  m.  bcr  .'ooin,  ber  mcbcrc  SBoIb,  Cig.,  Jan., 
Mik.,  Ravn.,  l.cvM.{Rok.) ,  ogr,- Valj. (Rad), 
nk.;   prevzeti  Jolg  in  log,  cillCII  4^efii<  fomillt 

beti  Sd)ulDcn  iibcrneljmcn,  Tolm.;  deco  vun 

peljati   na   polje  in   v   loge,  ogr.-\'alj,(Rad). 


l9gar,    rja,   m.  ber    SSalb^iitcr ;    višji  1.,  bcr 

SSalbmcifter,  Cig.,  Jan. 
l9garica,  /.   i)  bie  SSalbfjiitcrjfrau,  Jan.;  — 

2)    bie    £d)ad)blume    (tVitillaria    meleagris), 

Tuš.fR.). 
logaritem,  tma,  m.  bcr  iiogarit^mul  (math.), 

Cig.,  Jan..  Cig. (T.). 
logarltemnica,  /.  bie  SJogarttfjmeiltofcI  (-tme- 

nicaj,    Cig. 
logaritemski,  adj.  logarit^mifrf),  Cig.,  Jan. 
logaritmand,  m.  bcr  ilogarittjmanb,   Cig.(T.). 
logaritmovanje,   n.  bo^  iiogantl^micrcu,  Cel. 

(Ar. J. 
logaritmovnik,  m.  'aa^  Sogarit^mcnburf),  n^-.; 

bie  iiogoritI)mciitQfeI,  Cig. (T.). 
l9garski,    adj.    ?S}Q[bt)Utcr  :    logarska   služba, 

ber  5'5i"ftid)ii^bicn)"t,  Levst.fNauk.). 
l9garstv9,  n.  t>až  3Balb^utcramt,  C. 
logat,  ata,  adj.  rcid)  on  ^ainen,  C. 
logičen,   čna,  adj.  zakonom  logike  primeren, 

logifcf),   Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  nk. 
logik,  »I.  bcr  £ogitcr,  Cig.(T.). 
logika,  /.    nauk    o  mišljenju,    umoslovje,    bie 

Sogif. 
logiški,  adj.  logijcft,  Jan. 
logogrif,    m.  besedna  ali  pismenska    uganka, 

ber  iioi^ogrip^. 
logovanja,  /.  eiiie  3;()o(irioIbgegcnb,  Poh.-C. 
logovit,  adj.  xn6)  on  .'paincn,  SBdtberii:  logo- 

viti  bregovi  domačih  rek,   Cv. 
lohka,  lohkaj,  adr.  C,  3/;7f.,nam.lahko,  lehko. 
lohneti,    i'm,  vb.  impf.   fpiiren,   C;    pes  zajca 

lohni.  Z,;  —  trnc^ten,  ttcrlangcn:  po  ljudskem 

blagu  1.,    Levst.(Zb.  sp.):  —  prim.  vohneti. 
lohnjak,   mi.  Krn-Erj.(Torb.).  pogl.  lehnjak. 
I9J,  m.  i)  ber  3^ofg,  bo^  Unjd)litt;  —  2)  loj, 

loja  =  lij,  bcr  jrid)ter,  Mur.,  Cig.,  Dol. 
lojalen,  Ina,  adj.  zvest  zakonom,  dolžnostim, 

Ioi)al,  Jan.,  nk. 
lojalnost,  f.  bie  Soljalitat,  Jan.,  nk. 
lojar,  rja,  m.  bcr  Jatgbcrcitcr,  Cig. 
l9jast,  adj.  talgnrtig,  talgid}t,  iiiiidjlitfig,  M. 
l9Jec,  jca,  m.  ifa^  Stcnriit,  (^ig. 
i.loj^n,  adj.  a\iž  lalg  obcr  Uu|d)litt;  lojena 

sveča,  bie  Ulljc^Iittfcr.^c. 
2.  l9jen,   jna,  adj.  2alg%   Unfd^titt^ ;  —  lojna 

kislina,   Cig.fT.). 
lojenica,  /'.  bie  Unfdilittfcrjc,  Meg.,  Cig.,  Jan., 

Kras-.Vf.,  Ilip.fOrb.). 
loj^nka,  f.  bie  Unid)littferje,   Valj.(Rad). 
loj^v,  adj.  lolg  ,  Uii)d)litt=,  Cig.,  Jan.,  Xotr., 

Dnl.-Levst.{.\l.). 
loj^vec,  vca,  m.  ber  %o\\  (min.),   Cig.(T.),  C. 
loj^vica,  /.  bie  Z<\W  obcr  TOogiicfiacrbe,  Z. 
lojcvina,  /.  bcr  Inlg,  bcr  lliifd)littftoff,  Jan. 
lojiti,    ini,  vb.  impf.  mit   Un)d)Ittt  iibcr,\tcTjcn, 

ubcrtalflcn,  .Mur..  Cig. 
l9jnat,  adj.  tolgig,  Dofl  llnfd)litt;  —  Uiijc^titt--: 

lojnata  sveča,  jv^hSt. 
i.l9Jnica,    f.   1)   =   lojenica,    C;  —   2)   bic 

3:olgbriiJc,"  Cig.(T.),  Erj.(Ž.);  —  3)  bie  laif- 

crbc,  -Voi'. 
2.  lojnica,  /.   BlKr.,  pogl.  lonica. 
l9Jtra,  /.  ==  lestva,  bie  iJcitcr;  tuJi  /'/.  lojtre. 

Dol.;    —    iz    iicni. 


Ivjtrica  —  lokavost 


—  529 


lokavstvQ  —  lomast 


l9Jtrica,  /.  dem.  lojira. 

lojtrišče,  >i.  bet  i.'citoibauin,  .;i'i/''S"^ 

lojtrnica,  /,   i)    bcr   2citin[iaiiiii,   CV^'. ;  —  2) 

tiic    'ilnlticulcitcv,    Cif^..  Jan.,  BlKr.,  Lašče- 

Lcfst.(Rok.),jvilu^t. 
lojtrnik,  m.  bcr  iicitcvtuniiit :  vsaka  lojtra  ima 

ii\  a   lojtrnika,    (ior. ;  —  ciu  7vicl)tcubaiim  llllt 

iiiciit  rtaii5  n(H-}ii)aucitcn  ^Icftcu,  um  aUi  iJcitev 
i^u  bicncii,  Laščc-Levst.  (Rok.). 

l^k,  m.  bcv  *i3oi}en,  Mm:,  Cig.,  Jan.,  (math.), 
Cig.(T.J;  -—  ber  ^{Cflcubogen,  Dalm.;  Liožji 
I.,  C,  Sv.  Peter-Erj.(Torb.) :  —  na  lok  ce- 
piti, cincn  Smcig,  of)ne  il)n  ab,yiif[)ncibcn, 
nuf  eiiicii  aiibeiTii  Stammpfropfcn,  ab(acticrcu, 
0>. ;  —  bor  ^icbolbocifn,  0>.,  Jan.,  Hip. 
(Orb.^;—'i)Cv  ''l>feiIboiicn,  bie  'iJlrinbnift,  0>., 
Jan.,  C.  Dalm.;  1.  napeti,  odpustiti,  bcn 
33pgeu  ipaiincn,  nbloffcn,  Meg.,  Diet.;  (aU 
Spieljcug),  Žabče-Erj/Torb.J,  Gor.;  —  ber 
©eroolbcbocjen,  Mur.,  C;  v  1.  zidati,  tuolbeii, 
Mur. 

l9ka,  /.  I )  einc  fumpfige  SfjaltDiefe,  i\otr.;  bie 
3lue,  Mur..  Cig.,  Jan.;  po  loki  je  tropa  žen- 
skih razgrabljala  kupe,  Jure.;  —  2)  =  pri- 
stanišče, Cig.fT.J,  RaičfSlov.J,  Bes. ;  (po  hs. 
luka). 

lokaj,   m.   Cig.,  Jan.;  pogl.  lakaj. 

lokajec,  jca,  m.  jv{hSt.,  pogl.  lakajec. 

lokal,  »2.  i)  prostor,  ba^  Socale;  —  2)  mest- 
nik, ber  CrtefaU,  ber  iiocni,  ber  Socatiou« 
(gramm.). 

lokalen,  Ina,  adj.  krajen,  tocal,   Cig.fT.J,  nk. 

lokalija,  /.   mala  fara,  podtara,  bie  Socalic. 

lokalist,   m.  lokalijski  duhovnik,  ber  Socalift. 

lokalizacija,  /.  omejitev  na  eno  mesto,  en 
kraj;  porazmestilo  (phil.),  bie  ilocalifiening, 
Cig.fT.J. 

lokalizem,  zma,  m.  ein  localer  'Jlužbritcf,  ber 
ijocali^nui?,  nk. 

lokalizovati,  ujem,  vb.  impf.  (pf.J  omejiti  na 
eno  mesto,  en  kraj;  kakemu  kraju  primerno 
prirediti;  porazmestiti  (phil. "I ,  localifiereil , 
Cig.fT.J. 

lokanje,  n.  bož  Sc^lapperii ;  bn#  ©efaufe,  Cig. 

lokar,  rja,  m.  ber  33ogenmad)cr,  Cig.,  Jan.,  C. 

lokarda,  /.  bie  9Jta!re(e:  navadna  1.,  bie  ge= 
meine  9JtnfreIe  (scomber  scombrus),  Erj.fŽ.J; 
—   prim.  it.  langarda,  Mik.fEt.J. 

lokast,  adj.  \)  bogeiiformig,  /?.;  lokasta  črta, 
bie  ^ogcnlinie,  Z;!/(.Y.;  — geioolbt,  C;  1.  strop, 
ein  ^ogengeiDolbe,  Cig. ;  —  2)  ^  slok,  ma- 
ger,  C 

1 .  lokati,  kam,  ločem,  vb.  impf.  mit  aulgeftrecfter 
l^uuge  auflccfen  unb  trinfen  ober  cifen,  id}(ap= 
pen,  icf)(apperu ;  pes  vodo  loče.  C. ;  fcftlappciib 
leden  (o  psu),  Jan.,  Trub.,  Valj.fRadj;  — 
gierig  jaufen,  Cig..  ZgD.;  tudi:  lokati,  am. 

2.  lokati,  am,  vb.  impf.  lupino  od  oreha  lo- 
kati, bie  9hif:^  aueidjcilcn,  Savinska  dol. 

lokav,  ava,  adj.  argliftig,  fd)Iau,  Cig.,  Jan., 
Cig.  fT.J,  C,  \'rt.,  Jure.,  nk.  ;  po  drugih 
slov.  jezikih. 

lokavost,  /.  bie  ^(rgliftigfeit,  Jan.,  C,  nk.;  — 
prim.  lokav. 

31oT.-Dein.  slovar. 


lokavstv9,  «.  bie  Strglift,  bie  .'gicimtiicfe,  Jan., 

Cig.fT.J,  nk.;  —  prim.  lokav, 
lokavščina,  /.  bie  ''Jlrglift,  bie  iiieimtitcfe,  Jan., 

nk.;   —   prim.  lokav. 
loket,  m.  t)a§  isorIegeid)Ioi>,  (iz  it.  lucchetto) 

('oriška  ok.-Erj.f  Torb.). 
l9kev,  kve,  /.  =  lokva,  bie  Vacbe,  (^ig.,  Xotr. ; 

(al^  i^ieljtliiiite),  Kras-Levst.fRok.J;  =  jama, 

v  katero  se  nabira  deževnica,  DSv. 
l9kež,    m.    hrana,    ki  jo  pes  poloče,   C. ;    pes 

zasluži  z  lajanjem  svoj  lokež,  Z. 
l9kniti,  loknem,  vb.  pf.  einntal  bie  i3""flC  ^U^' 

[trccfen  unb  einen  fliijiigen  ^ijrper  in§  3!)iau{ 

nel)mcn,  Mur. 
l9kno,  n.  bie  beftimmte  9(bgabe  iGoITectur)  on 

'^t\\  '!j>farrer,  Jan.,  Mik.,  v{liŠt.-C, 
l9koma,  adv.  im  ''■Bogen,   Telov. 
lokomotiv,  m.  parni  voz,  bož  S^OCOmotiti,  Cig., 

.Jan.,  Cig.fT.J,  DZ.;  (tudi:  tiva  /.). 
lokomotiven,  vna,  adj.  SocomotiB' :  lokomo- 

tivna  železnica,  DZ. 
lokostrel,    strela,    m.    i)    =  samostrel,   Cig.; 

—  2)  ber  33ogenjd)uiž,  Z. 
lokostreiec,   tca,   m.  ber  93ogenfc^ii^e,   Mur., 

Cig.,  Jan.,  Jap.  (Sv.  p.J. 

lokot,  m.  =  loket,    Valj.fRadj. 

lok9višče,  n.  ber  ©arten,  (lokovš,  lokovše, 
lekovše),  Meg.,  Guts.,  Polil.;  —  nejasna  be- 
seda. 

l9kva,  /.  bie  Socfie,  bie  ^fu^e,  Cig.  fT.J,  C, 
Štrek.,  Sotr.-Levst.fRok.J;  —  ber  SBeifjer, 
Cig.,  C;  —  haž  ipaff,  Cig.,  Jan.,  Jes. 

lokvanj,  anja,  tn.  bie  mei§e  Scerofe  (nvmphaea 
alba),   Cig.,  Jan.,  Tuš.(R.j;  —  hs. 

lokvfn,  adj.  ■»^fiigen^  C 

lokvenica,  /.  bae  ^^Jfiifeenmaffer,  Cig.,  Ble.-C. 

l9kvica,  /.  dem.  lokva ;  fleine  ijac^e,   Cig. 

l9la,  /.  ein  grofee^,  ungejc^icfte^  SSeib,  Levst. 
(Rok  J,  Er.-C.,jviliŠt.;  —  pr\m.  ngr.  Xu)Xyj,  C. 

l9lek,  Ika,  (leka),  tn.  ber  Jolpel,  Fr.-C. 

1.  lom,  loma,  m.  i)  iaž  93red)en;  lom  kova- 
nih kopij,  Levst.  (Zb.  sp.J ;  —  bie  33red)nng 
(phvs.),  Cig.(T.J;  1.  svetlobe,  Žnid.,  Sen. 
(Fii.J;  —  2)  ber  95rud),  Mur.,  Cig.,  Jan., 
(mech.,  min.)  Cig.(T.J;  ber  93aumbru(^,  ber 
9Binbrij§,  Cig.,  Svet.  (Rok.J  ;  vršični  1.,  ber 
ŠJipfelbrud),  r.-C/g-.;— ber  Steinbrud),  Cig., 
ZgD.,  Lcvst.(RokJ;  očeta  jima  je  v  velikem 
lomu  pri  morju  kamenje  posulo,  Erj.  (Ixb. 
sp.J;  —  3)  loilbež  Xreibcn,  Siirm:  to  je  bil 
lom!  Sv.(Rok.J;  Zagazi  se  v  lom,  \'od.(Pes.J; 
na  sejmu  je  bil  velik  lom,  Z.;  vsi  so  se 
lepo  brez  loma  sešli,  Burg.;  —  lom  imeti 
s  kom,  mit  iemonbem  fcine 'iplage  :^aben,  Z. ; 

—  4)  =  goščava,    \'rtov.-C.;  prim.  lomljak. 

2.  lom,  tn.  =  1.  lim,  bie  Ulmc,   Cig.,  C. 
lomača,  /.  i)  \iixi  5a(It)o(5,  \i&i  Siei^Ijolj,  Cig., 

Jan.;  —  ein  ^■»flufen  ?Rei§{)0(5,  C;  ein  g(^eiter= 
l)aufen,    Cig.,   Jan.,   Valj.  (Rad);  —  2)   ber 
Šrcd)l)ammer,  C. 
lomaniti,  anim,  vb.  impf.  =  lomastiti,   C 
lomantati,  am,  vb.  impf.  =  lomastiti,   C 
loma.st,  /.  gerduid)UDllo^  ^-Bred)en  ober  'Jtieber' 
reifeen,    M;    (,v  33.  beim   Jreten  auf  biirre 
9teijer,  C);  —  ber  5LMnbrij'3,    Cig.;  —  ge= 

34 


lomast  —  lomiti 


530  - 


lomitva  —  lonec 


»altfame^  (Siitbrecficu,  .\fur.,  Jan.,  C. ;  —  bcr 
Uniicftiim,  .fati..  Mik.:  morska  1..  ber  SRcercC' 
ftmni,  Ravn.;  bcr  ^itmiilt,   Ci^.,  Jan. 

lomast,  »1.  kdor  lomasteč  kaj  pokončujc , 
Lašče- I.cv^t.f  Rok.}. 

lomastanje,  n.  imncftiinic^  Oic^cit,  Diet. 

lomastati,  am.  vb.  impf.  uiiflcftiim,  gcraujc^^ 
poli  ciul)cigc^cn,  Habii.-Dict. 

lomasttn,  stna,  adj.  uiincftinii,  tiimilltuarifd), 
Cig. 

lomastiti,  astim,  vb.  impf.  uiiflcftiim  0.  mit  ®C= 
rduicf)  eiiiljfrfle^en,  rciincit,  ftunncn;  1.  skozi 
goščavo,  Cig.;  v  hiše  1.,  in  bie  ^iiu)er  cijt' 
brecf)eti,  C,  M.;  tiimuUiiicrcii,  C;  —  idjncK, 
un^eftiint  arbcitcn,  C;  —  z  rokami  1.,  bie 
.'odiibe  riiigcn,  C. 

lomastljivec,  vca.    m.  bcr  Unflcftiimc,  Fr.-C. 

lomatati,  atam,  ačem,  vb.  impf.  uiigcftitm  eill- 
f)eii'tiiriiien,  Fr.-C. 

lomaziti,  azim.  vb.  impf.  =  lomastiti,  BlKr. 

lombarda,  /.  bie  'iPonibarbe,  eiuc  %vt  .Maiioue, 
Cig.,  Jan.\—pr\m.  hs.  lumbarda,  bie33ombc; 
iz  it.  la  bombarda,   C. 

Ipmbra,  /.  bie  11'orbccrc,  ngr.-C. 

lomek,  mka,  m.  bci  33riicl)  (math.),  Jan. (H.); 
pogl.  ulomek. 

l9mek,  mka,  adj.  brcc^bnr  (phvs  ),  Cig. (T.); 
Iprobe,  Erj.f^Som.J;  —  rus. 

Ipmen,  mna,  adj.  i)  i8rec^%  O^.;  — 93rccf)itng'^': 
lomni  kot,  ber  ^red)uiic;§»uitifc(,  Žnid.;  — 
lomno  pismo,  bie  'Jrocturirlivift,  Jan  (IJ.)\ 
lomna  funkcija,  c(cbrDd)enc  J^unction  (math.), 
Cig.(T.)\  —  ^rucl)= :  lomna  ploskev,  bie 
Srud)flacf)e,  Cig.fT.J:  lomno  kamenje,  Iagcr= 
bofte  Steine,  33rudifteine,  Levst.fCest.J;  — 
2)  brcc^bor,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j. 

lomič,  iča,  m.  i)  bcr  Stciiibrccficr,  Svet.fRok ); 
—  2)  lomič,  fča.  bie  i)Od)»t)ieje,  Krdora- 
LevsURok.J. 

lomilen,  <na,  adj.  ^um  93i:erf)eii  biciienb,  ^reč}--, 
Jan.^H.j. 

lomilo,  n.  ba^  Srec^.^eiig,  Cig.,  DZ.;  —  bcr 
'Brcfftmcifjel,  Jan. 

lomina,  /.  =  lomna  ploskev,  bic  '!8rud)fIarf)C, 

cig.rr.j. 

lomišče,   n.   bcr  iiBrecftplinft  (phvs.),  Cig.,  Jan. 

lomitev,  tve,  /.  bož  53rcd)en,  bie  93rec^uitii, 
Cig.,  Jan.,  M. 

lomiti,  Icjmim,  vb.  impf.  brcc^cii;  1.  palice,  kruh; 
Hog  liže  ve,  komu  perje  lomi  =--  (V)olt  ttJCift, 
tocun  cr  .^iiditigt,  Cig.,  Jan.f.Slnv.);  veje  se 
lomijo,  bie  9lcitc  brcdien;  toliko  Ijiuli  je  bilo, 
ila  se  je  vse  lomilo;  kamenje,  rudo  1.,  StciltC, 
©rj^c  bred)cn;  zid  1..  čine  Waucr  .^crftijren, 
Z.;  —  fnicfen;  bilke  1.:  usnje  I.,  baž  l'cbcr 
frtžspcht,  Z.;  —  Žarke  I.,  bic  £trnl)lcn  brcdicii, 
Cig.\  lomljenj  oblok,  bcr  SpilUiogcil,  Cig. 
(T.)\  —  roke  I..  bic  .'oflllbc  riligcil ;  Kcle  si 
je  roke  lomila,  Npcs-K.;  —  5yci,^crrilllflCU, 
?8iiibiiii(]ei»  bc?  .U6rpcr^  ocruriodicii,  marfcrn, 
plagcii ;  lH);jast  ga  lomi,  cr  l)nt  ciitcit  epi 
lcptiid)CIl  ^Infflll,  Z.;  po  roki  me  lomi,  ti 
rcijjt  ir.idi  iiii  Vlrnie,  Cig.;  smeh  ga  lomi, 
cr  lad)t  froiitpil)(ift,  Cig.,  Glas.;  cš>  i[t  it)ili 
lQd)erIidl,    Cig.;    dremavec   ga   lomi,    cr  ift 


)(f)ldfricj,  Cig.;  žalost,  jeza,  lakomnost  ga- 
lomi,  cr  ift  poti  ^raiier,  S^vn,  loabgicr  er= 
gritfeii,  C.,  Z.;  to  me  lomi,  bii6  mad)t  mir 
itummer,  ^crbnije,  V.-Cig..  C;  z  delom  se 
1.,  fid)  mit  bcr  5lrbcit  abplaflcit,  C. ;  1.  se  po 
svetu  ;  —  rabebred)cn  ;  nemško,  nemščino  L, 
Cig.;  francoščino  za  silo  lomi,  nk. 

lomitva,   /'.  =  lomitev,  Miir.,  Cig.,  C. 

ir)mka,  /'.  bcr  "^nidiitndl  (math,).  h.t.-Cig.(T.j. 

lomljak,  m.  bcr  *}3ufd)li)Qlb,   C. 

lomljenje,  n.  bO'?  5^red)cn ;   I.  kruha. 

lomljiv,  iva.  adj.  brcd)bar,  briic^ig,  Mttr.,  Cig., 
Jan.;  pogl.  lomen,  lonlek. 

lomljivost,  /.  i)  bo§  ^rcdjunggpermogcn,  Cig. 
n'.),  žnid.;  —  2)  =  lomnost,  Jan.;  —  ber 
5Biud)  (alv  Cigciiid)aft,  min.),  Cig.fT.J. 

lomnik,  >n.  bcr  iBrcdjfiammer  bcr  SRourer, 
Cig. 

Igmnost,  /.  bic  ^red)bar!eit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.):  žarki   srednje  lomnosti,   Žnid. 

lomop9ren,  rna,  adj.  lomoporna  trdnost,  bie 
33riid)fcftigfeit,  Jan.^H.). 

lomot,  ota,  »I.  'tio.i  Q)cto)e,  bo#  ®efrorf|e,  C.  Z. 

lomotati,  otam,  očem.  vb.  impf.  =  lomastiti, C 

lompa,  /.  ber  ^Sauc^  (v  otročjem  govoru), 
KiGova:  —  prim.  lamp. 

Iona,  /.  bebccfter  fteffcl,  C. 

loncevez,  veza,  w.  bcr  3taftclbinber,  Cig.  Jan.. 
Zora. 

loncevfzec,  zca,  m.  =  loncevez,  Cig.,  Jan.. 
Levst.CSauk.J. 

lonca,  /.   Alas.,  pogl.  lanča. 

lončar,  rja,  m.  i)  bcr  iopfer,  bcr  ^■»'Jfncr;  — 
2)  ber  5i.ipferP0gel  (furnarius  rufus),  Jan. 
(H.). 

lončarica,  /.  bie  lopfeiin,  bie  .'oafnerin. 

lončarija,  /.  bic  Jopfcrci,  bic  .iiafucrci. 

lončariti,  arim.  vb.  impf.  tai'  lopfcrljailbmcrf 
betreiben,  Mur.,  Cig. 

lončarnica,/.  bie  lopfcrnjcrfftatt,  Diet.,  Cig.,  C. 

lončarski,  adj.  lopfcr  ;  lončarska  glina. 

lončarstva,  n.  ba«  lopferbonbincrf ;  bie  J()on 
niarcufabricotiou,  DZ. 

lončtc,  čca,  m.  dem.  lonec:  tudi  lončec,  čcii, 
Valj.fRadJ. 

lonček,    čka,    m.  dem.   lonec;    baž   Xijpfd)en; 

—  lončki,  bie  'iMcilClli^cttcn ,  Cig.;  —  tudi 
lonček,  čkii,    \'alj.f Rad). 

lončfn,   adj.  t^oucni,  irbcii;    lončena  posoda. 
lončpntc,   nca.   m.   =  lončnik  3),  Jan. (H.). 
lončenina,  /.  bic  Topicrivaic,  bic  I^omoorc. 
lončevina, /.    O  bic  lopfiliatcric,   C.;  —  i)  = 

lončnik  O-   ^Cl"   lopiftcill,  Jan.iII.). 
lončič,    ni.   \)  dem.  lonec;    'iia<i  1iJpfd)Cll,   C.; 

—  2)  cillC  'i\x\  'Jlpfcl,  VolCe  pri  Tolminu- 
F.rj.fTorb.). 

lončina,  /.  groftcr  lopf,  Jan. (11.). 
lončkati,    am,    vb.   impf.   ba*  -iiCU  in  .^•»oufcn 

Icgen,  C,-  pogl.  loničkati. 
lončnica,  /.  bic  ^^opfrojc,  Z. 
lončnik,  m.  i)  bo>J  .iiafcngcftefl,  C:  —  2)  bcr 

lopfobftbauni,    C  :  —  ^)  kamen,  iz  katerega 
lonce   delajo,   bcr    lopfftcin,    (^ig. 
lonce,    nca,    m.    1)   bcr   iopf;    lonec   lončarja 
hvali,  .\prcg  - .Sf.;  —  neka  mera:  =  korec, 


longa  —  lopatarica 


-  531  — 


lopatast  —  lopniti 


Goriš.-C. ;  —  2)  \k'mcv  .'pciit)nuieu,  C ;  —  gen. 
/'/. tiuii:  \or\iic,Jan.(Sloi')i.),  Lcvst.fSl.  Spi:); 
Ribničan  je  po  cesti  šol  z  vdzoiii  samih  lo- 
nec,  I.evst.iZbr.sp.)\   prim.  /'/.  lonca,   Gor. 

longa,  /.  ^ic  iliivbel  011  &cr  Sartoiiiiiljlc,  C,  Z. 

longimetrija,  /.  premočrtno  merst\n,  t>ic  ^011  = 

iliuictrio,  Cii:.  ('/'.}. 
Icjnica,  /,  i)  bcr  .'g)cut)0iite  aiif  'iK>ic)eii,  (%., 
Jan..  Hal.- C,  Kras-Erj.  (Torb.J ;  kup  sena 
naU)žen  na  vejevje,  da  se  lahko  potegne  s 
planine  nizdolu  ,  Tcmljine  (Tolm.)  -  Strek. 
(Let.);  1.  slame,  ciit  3trol)fiaufcii,   Cig.,  C.\ 

—  2)  bic  3paiimiii(j  citic-o  Jgiigclž,  VyliŠt.-C. 
loničišče,   11.  raztrošene  lonice,  bic  ,Sj)Cufcl)cibe 

aiif  ticr  SSicfc,  C. 
l9ničkati,    am.    vb.   inipf.    )cf)Dbcin,    l^iiufeln, 

Hal. -C. 
lynja,  /.  obroč  pri  zibeli,  Krn- Evj.  (Torb). 
leno,    n.  ber   Sdjofe,    dg.^   C.;  —   iz    drugih 

slov.  jez. 
lop,  interj.  biim^!  patid) !  putf!  1"P  »a  tla,  ev 

fiel   %\\   m^bcn,   Mik. (V.  G.  IV.  j^J.r,   lop 

lop!   bo   pelo    po    tvoji    grbi,    cg  luirb  ^^Jiiffe 

rcfliicn  auf  beinen  ^Siicfel,   Cig.;  začno   nas 

nabijati:   lop,   kamor  prileti,    ž^v. 

1.  lop,  lopa,  m.  ber  2aut  beim  ^^ific"  obcr 
Scfitageu,  ber  ^lopf,  Cig.,  Jan.,  C. 

2.  lop,  lopa,  m.  ber  Saffe,  ber  2oIpeI,  ber  llJarr : 
za  lopa  imeti,  Er.-C;  —  prim.  srvn.  lappe 
=  iiaffe,   tirol.  lapp,    C. 

l9pa,  /.  )>&%  !i8or^au«,  bie  Saiibe  (meift  fid)  an 
eiit  4)au§  ober  ein  anbereš  ©ebdubc  an- 
fdilie^eub),  Miir.,  Cig.,  Jan.;  v  lopi  pred 
hišo  pijo  pivci,  Dol.\  pred  starimi  cerkvami 
se  pogostoma  nahajajo  lope,  Kr.,  Tolm,; 
bie  3>Drf)a(te,  Cig.,  Dalm.;  —  pasja  lopa.  bie 
i-)unb§()iitte,  Jurč.;  —  =  veža,  jV^/ii)^;  — (go- 
vori se  tudi:  lovpa,  lojpa);  — iz  nem.  ilaube. 

lopača,  /.  svetilnica,  v  kateri  gori  mast,  kajk.- 
\  'alj.  (Rad). 

l9palica,  /.  bie  i)iinb§juppe,  C. 

lopanje,  n.  i)  ba^  3d)lageu  (mit  cincm  flac^en 
©egenftnnbc),  Mm-.;  ba§  ''4>utfcii,  Cig.;  — 
2)  bo*  Sd)lappen  (5.  'S.  0011  iiunbeu),  .\fur. 

lopar,  rja,  m.  1)  bie  'i8ad|d)aufel,  ber  ^^rot 
jdiieber;  —  2)  ha§  S^atlfjolj,  ba>5  Sd)(agiie^ 
beint  ^:yallipie(,  V.- Cig.,  Cig. (T);  —  3)  bie 
gemeiiie  Sntcumuidjcl  (lepas  anatifera),  Erj. 

lopareec,  čca,   m.  dem.  loparec. 

loparček,  čka,  m.  dem,  loparec. 

loparec,  rca,  m.  dem.  lopar,    Valj.(Rad). 

loparek,  rka,  m.  dem.  lopar,  Miir. 

loparjev,  adj.  ^^arfjd)aufet=,   Cig. 

loparnjak,  m.  "iiaž  'JBrotjdiaufelgcftcK,  ogr.-C. 

lopata,  /.  i)  bie  8diaufel,  ber  Spatcn:  lesena, 
železna  1. ;  —  eine  idjaufelortigc  ''4-Hitid)e,  bie 
53ritfd)e,  Cig.;  —  bie   Siuberidjaitfcl,  Mnr.\ 

—  2)  bie  ■iS3a|i'errab)c^aiife(,  Cig.,  Jan.,  Dol.; 
kolo  na  lopate,  ein  uiiterid)Idd)tige5  9Bntfcr= 
rab,  Cig.;  —  'O  =  cokla,  ber  )KQbid}Uf),  C. 
Z.;  —  4)  ba#"  Sd)u(terblatt,   V. -Cig.,  Jan.; 

—  ber  Dorbere  Sd)U'ein§fuf5,  Goriš.-C. 
lopatar,    rja,  m.  bcr  Sappeur,    V.-Cig. 
lopatarica,  /.  =  lopatka  2),  ber  yoneheiI)er,  C 


lopatast,  adj.  jdjaufelformig. 

lopaten,  liia,  adj.  2d)aufei'  :  lopatnp  kolo, 
ein  uiiterid)liid)tigo'^  ))ia'i>,  Cig.(T.). 

hipati,  pam,  Inplicm,  \'b.  impf.  i)  mit  ciliem 
flad)eii  (Megeiiiloiibe  )d)lageii,  Mur.,  vihSt. ; 
pllifeu,  iyig.,  Jan.;  z  dvermi  I.,  bie  J^iire 
auf'  uiib  ,^u)d)lagcii,  C.;  —  plaluMi,  Cig.\ 
dež  lopa,  C;  —  1)  )d)(appeti,  idjlappern  (o 
psu),  Mur.,  C;  etii)a§  ^iiiiueg  gicrig  efjen: 
juho  1.,  C. 

lopatica,  /.  1)  dem.  lopata;  tlcinc  Sc^aufel, 
tleiner  Spatcn;  —  ber  ,Stof)lcn)d)ieber,  Jan. 
(H.);  — bie  $?a)icrrabid)aiifel,  C;  — zidar- 
-ska  1.  =  žlica,  bic  IVaiircrtctle,  Cig.,  C. ;  — 

2)  bie  ^linte,  bic  ^Kabfperre  am  ^IBebe[tu^Ie, 
Cig.,  Jan.;  —  3)  boc-  SrfliUterbhltt  (scapula), 
Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  Erj. (Z.);  v  lopatici  me 
boli,  C;  —  4)  bei  gloffenfuB,  Z.;  —  bic 
S(^tDimm{}aut,  \'.-Cig.;  —  5)  jeziček  v  pi- 
ščali,  Ip.- Erj.  (Torb.);  —  tT)  bie  S^cftfeber, 
Cig.;  ptiči  so  še  v  lopaticah,  Brkini-  Erj. 
(Torb.);  —  -;)  ber  fcigiuurjeligc  ipafliienfu^  (ra- 
nunculus  ticaria),    Cig.,  Jan.,  Tiis.(R.). 

lopatičast,   adj.   i)  jpatcnformig ,    Cig.,  Jan.; 

1.  list,    Tuš.(B.J;  —  2)  tielig  (o  ptičih),   Cig. 
i.lopatičen,    čna,   adj.    k  lopatici    spadajoč: 

lopatični  vrh,  bic  ®d)ulterl)ij;^e,   Cig.(T.J. 
2.  lopaticen,    čna,    adj.    ^[loC''.    —   lopatično 

vlakno,  bie  SKoefajer,  DZ. 
lopatička,  /.  dem.  lopatica;  ba§  ©cf)aufelc^en, 

Mur. 
lopatika,  /.  ein  ^Jlr^ueimittcl:  bie  9t(oe;  menda 

iz  lat.  aloe  hepatica. 
lopatisče,  n.  ber  Sdjaufeiftief,   Cig.,  Jan. 
lopatka,  /.    i)  dem.  lopata;   fleine   Sd)Oufel, 

Levst.(Zb.  sp.J;  —  2)  bie  9JfaurcrteUe,  Rib.; 

—  3)  =  lopatica  3),  Jan.;  —  4)  ber  i!i)ffel 
rei^er  (platalea  leucorodia),  Cig.,  C,  Frey. 
(F.j;  —  5)  ber  JRainfarn  (tanacetum  vulgare), 
Cig. 

lopatnat,  adj.  jdiaufelig,  Jan. 

lopatnik,  m.  ij  bie  3id)tn.icUe  in  bcn  SBinb^ 
miit)Icn,  bie  ben  33eutel  jd)iittelt,  Cig.;  —  2) 
ber  3c^aufet5af)n  ber  SSieberfiiuer,  Cig.;  — 

3)  lopatniki,  bflž  3c^aufelge()i3rn,  Cig. 
l9pica,  /.  dem.  lopa;  fleine  ilaube,   'baž  l^iitt- 

djen,  Mur.,  Erj.(Iib.  sp.). 

lopiš,  »2.  irbener  fteffef,  C,  Valj.(Rad). 

lopiti,  lopim,  vb.  pf.  (mit  eiuem  frod)en  ®egeii- 
ftanbe)  einen  3d)Iag  fii^ren,  Jam.;  za  uho 
1.  koga,  Cig.;  s  krampom  koga  1.,  C;  bes 
te  lopi !  (kletvica),  baf^  bid)  bcr  ftudiid ! 
Levst.(Rok.);  —  anprallen:  1.  ob  kaj,  Cig.; 
1.  na  koga,  jemaiib  ungcftitm  anfalleii,  Cig.; 

—  plamen,  fallcn:   na  zemljo  1.,  Levst.(Zbr. 

lopiž,   m.  =  lopiš,   C. 

l9Pkati,  am,  vb.  impf.  fleiuc  Sd)lage  mit  eineni 

flad)cn  C^egenftaube  fiifjren:  s  pahljačem  po 

obleki  1.,  SIN. 
lopnik,   m.  =  lopuh,  lapuh,  Mik.(Et.). 
lopniti,  lopnem,  vb.  pf.  1.  koga.  jemanbem  mit 

einem  flod)en  ©egenftanbe  einen  3d)lag  geben ; 

einen  iUapp§  Derjcljen,    Cig.\  —  z  vrati  1., 

bie  If)iire  .^uid)lagen,  Cig.(T.J,  C.;—p{a^en, 


lopoč  —  loputnik 


532 


loputniti  —  loščiten 


)tiir,^cit,  fallen;  v  blato,  na  lla  I.;  v  smeh 
1.,  in  cin  0fldd)tcv  auobrccficii,  Aoiv 

lopoč,  6ca,  »I.  =  kal,  močilo,  Kobarid- Kij. 
(Torb,). 

lopot,  ota,  m.  bn§  ©cnuiipel,  bci  £drm,  Jan.,  C. 

lopotati,  otam,  i^čem.  vb.  impf.  flappcm,  Cig.; 
ruinpclu,  BIKi::  i(l)\a(\cn,  ftofjeit,  C;  — 
plat)(^eni,  mit  ©cniitfd)  ftriimcn,  C;  voda 
v  jarkih  lopota,  X.;  —  plappnil,  jdmmtjCU, 
Danj.-M.,  C. ;  faubcntjclfrf)  jprcdjcii,  SKior. ; 

—  (d)lappcn:  pes  juho  lopoče,   C. 
lopotav,  ava.iit/;.  plnppcr^aft,  Temljinc(Tolm.)- 

Štrck.  (Let.). 
lopotavcc,  vca,  m.  bev  Sd)»ua^cr,  M.,  C. 
l9pov,  m.  bcr  Cuntp,  bcr  Sdiitrfe,  nk.;  —  hs. ; 

prim.  madž.  lopo,   ®ieb,   Mik.(Kt.). 
l9povski,  adj.  jd)m"tijd),  «/c 
lopovščina,  /.  bie  Sd)urtcrci,  Jan.fH.). 
lopsati,  am,   vb.  impf.  =  lopati,  Mik. 
lopsniti,  lopsnem,  vb.  pf.  =  lopniti,  Mik. 
lopta,  /.  ber  Spiclbatlon,  Jam.,  V.-Cig.;  lopto 

biti,  ben  ^alion  jdlloflCtt,   Cig. ;  igra  z  lopto, 

Erj.fSom.J;  —  hs. :  prim.  madž.  lohda,  Mik. 

CEt.J. 
i.l9ptati,    am,  vb.  impf.  =  lopto  biti,   Cig.; 

—  hs. 

2.loptati,  am,  vb.  impf.  gierig  faiifcn,  C;  — 

prim.  lopotati. 

lopiič,  uča,  m.  =  tolmun,  LjubušnjefGoriš.)- 
Štrck.fLet.):  —  prim.  lopoč. 

lopiiča,  /.  bet  Saidjbteucl ,  Jam.;  —  lopata- 
sto orodje,  s  katerim  se  iz  lancnih  glavic 
seme  tolče,  KrGora. 

lopučati,  am,  vb.  impf.  =  z  lopučo  tolči.  Jam. 

lopuh,  m.  bic  fticttc  (iappa),  Guts.,  .Jan.,  Mik.; 

—  iz  lat.  Iappa,  Mik.fEt.j;  prim.  lapuh. 
lopuntati,  am,  vb.  impf.  lumpcllt,  Z. 
lopu.sje,  M.  coll.  Iftfetten,    Valj.(Rad). 
lopu.ška,  /.   les,    s    katerim    se    perilo    tolče, 

Kameno- Erj.( Torb.) ;  —nam.  lopučka;  prim. 
lopuča. 

loput,  m.  cin  ungcjd)idlcr  ^oltcrcr,  T.ašče-Levst. 
(Rok.). 

loputa,  /.  i)  cin  SJ^crt^iCii^  .^ini  Sd)lnc;cn, 
lueldjcii  bcim  Oiebrnud)  flat)d)t,  bic  ft'lotjd)c, 
Cig.,  Jan.;  bic  ^(icnonrintidjc,  Cig.;  —  2) 
bic  ?^alU()iir,  Cig.,  Jan.,  DZ.,  Nov.;  —  O  bic 
.^lappC,  Cig.;  —  dcvična  1.,  boS  ^""flff''"' 
f)aut(i^cn,  Mur.,  Cig.,  Vod.fBab.);  —  4)  bcr 
i.'oppcn  (bot.),  Jan.,  Tuš.(R). 

loputa.st,  adj.  (appifl  (bot.),  Jan. 

lopiitati,  am,  vb.  impf.  cincn  plaftcubcn  Srf)afl 
dftcr   t)crborbrinflcii,   plajjcn,    Cig. ;    piiffcn, 
Cig.;    7.  durmi,  vrati  1..    bic  H)iir  iiftCV  ,\n 
fd)la(icn;     -  runipclii,  /ora. 

loputica,  /.  dem.  loputa;  bic  .UlappC,  Cig., 
C;— bcr  i!nppiMi,  \><x<i>  i.'iippd)cn  (boi/),  ./n«. 

loputiti,  utim,  vb.  pf.  ^  loputniti,  pln|jcn, 
Cig;  —  mit  ctuiO'?  I)crani^plal<cn:  1.  na  ves 

gl.TS,     Ij/.V. 

loputnica,  /.  i)  bic  .Ulotidic,  Jan.;  —  2)  bic 
'J^nllff)iir,  Nov.;  =  ;'/.  loputnice,   Cig. 

loputnik,  m.  i)  bcr  *}Jp(tcrcr,  Lašče  -  Lcvst. 
(Rok.);  —  i)  bic  ^fnfltljiiv,  Cig.,  pri  Favi- 
Štrek.  (LjZv.),    Gor.;    —  ba^    ^alibvctf    bci 


(Sagcmuf)Ien,  BrdofGor.);  —  ■\)  bcr  .»ODicn' 
lati,  Polj.;  —  4)  bcr  Sie^lfopf:  jma  glasen  1., 
cr  iprid)t  fcfir  Inut,  Otale\e- ^trek.fLjZv.); 
ciiicn  platciibcii  Sd)Q(I  bouirtcn,  platen,  Cig. 

loputniti,  utnem,  i-^. />/.  jd)nicttcrn,  Cig.;  )d){a' 

f|Cn :   z  gorjačo   po   konju  1.,  Jurč.;   z  durmi 

i.,  bic  iljiir  .^ufdjlngcn,  Cig.;  na  yrata  1.,  an 

bic  Jl)iir  podicn,  Lašče-Levst.  (M.);  močno 

loputnc  ob  duri,  Jurč. 
Igrbek,  eka,  m.  bcr  Sorbccr,  SlGor.-C,  Trst. 

(Let.). 
Iprber,  rja,  m.  bcr  Sorbeer. 
Igrberec,   rca,   m.  ba§  2orbeer!5rnd)cn ,  Valj. 

(Rad). 
l9rberjev,  adj.  £orbccr=;  lorberjevo  perje. 
lord,   m.  visok  angleški  plemenitaš,  bcr  £orb. 
lorovje,    n.  ba§  ©arten  =  ©eijsbiatt  (lonicera 

caprifolium),  Strek. 
los,    m.  ba§    Stcntbier    (cervus    alce.s),    C7^^, 

Jan.,  Erj.(Ž.j;  —  rus.  Iosb,  g.  losja. 
losica,  /.  bic  ©Icnfn^,  Cig.,  Jan. 
losk,   interj.  Inadž,   Cig. 
losk,  Ifl.ska,  »I.   i)  ber  ©lanj,   V.-Cig.;  pogl. 

I.  lesk;  —  2)  bie  ^idt,   Cig.;  prim.  loščec, 

laščec. 
i.l9Skati,  am,  vb.  impf.  =  lockati,  )d)tiirfcn, 

id)Ioppcn,  Fr.-C. 
2.  loskati,  am,  vb.  impf.  plfttidicrn:   po  vodi 

1.,  C;  dež  loška,  C;  —  plappcrn,  plflubcrn, 

Mur. 
loskavec,  vca,  m.  bcr  ^iaubercr,  Mur. 
loskodrati,  am,  vb.  impf  pkpttcm,   C 
loskot,  ota,  m.  bai'  &eid)\iH%  C. 
losos,  m.  ber  lOoc^§  (salmo  salar),  Cig.,  Jan.. 

Erj.(Z.);  —  rus.,  češ. 
Idsosič,  »J.  jiingcr  2ad)§,  Cig. 
lososov,  adj.  ^ad)?-,   Cig..  .lan. 
lososovina,  /.  ba*  Jjad)^flcifd),  Cig..  Jan. 
losovfna,  /.  bic  (flcilljaut,   Cig.,  Zora. 
losa,  /.  cin  bidc^  3'i'''i'C"iV"""f'^-  ^• 
lošaga,  /.  =  dolga  nerodna  šiba,   C. 
I9ŠČ,  »I.  i)  bcr  CSilanj  (,v  '©.  bcci  l'cbcr-5),  Cig.; 

—  2)  bic  (SHajnr,  Mur.,  Mik.,  Gor..  .SIGor.: 

—  ba^  OMattci'3,  C;  —  3)  ba^^  "Manid)  obcr 
_'J^littcrilPlb,  Gut.';..  Jam.,  Cig.,  ,hin..  Gor.; 
Sopck  losa  (nam.  lošča)  bom  naredila  Svoj'ga 
šaplja  svitlcga,  Npes.-K.;  —  nav.  se  piše  in 
govori:   loš;  toda  prim.  lešč,  lesk. 

l9sčar,  rja.  m.  i)  bcr  i.'arficrcr,  C;  —  2)  bcr 

;Vlittcriit»lbid)liiflcr,  Cig. 
l9Ščast,  adj.  1)  mit  ®lajnr  iibcr.spgcn  (prcn.): 

1.  olikancc,    ZgD.;  —   2)   flittcrgolbcn ,    l'.- 

Cig.,  Jan. 
l9Ščati,  am,  vb.  impf.  mit  ^lofur  iibcr,vc{)cn, 

Jan.;  lončar  lonce  lošča,  ZgD.;  —  (prcn.) 

kaj  nam    pomaga,    da  loščamo    jezik  z  laž- 

njivo  lepotico,  Levxt.(Zb.  .'<p.);  —  fllan.^cnb 

tnad)cn:  črevlje  1.,  U)ic^)cn,  C. 
loščic,  iet:',\.  m.  bic  S'^de,   Cig.;   pogl.  laščec. 
loščica,  /.  milbcr  Cbftbanm,  i'v/i-S7, 
hiščič,  m.  btc  .Uul),^ccfc,    V.-Cig. 
lo.ščilcn ,    Ina.   adj.  ,yim  OMftn.^cnbntodjcn  bc 

flinimt,  'i^plicr  ,  Cig.,  .hm.;  loščTtni  zob,  bcr 

^.^UMicr,\nl)n,  Cig. 


l9sčina  —  lotovali  se 


533  — 


lotrač  —  lovišče 


l9Ščina,  /".  coll.  'Jl^albbaume,  ogr.- Valj.  (Rad); 

—  bav"^il>albobft,  of[r.-C.,  SKior.-C;  tudi: 
loščiiia,   v^^liSt.;   —   prim.  log. 

l9Ščiti,  im,  vb.  impf.  fllanjcitb  liiaf[)Cli,  Oi,--- 
Incficroit,  flla|tinTii,  poliercn,  Cig.,./an. ;  črcvljc 
1.,  bic  Sticfcl  tinil))cii,  ž^. ;  lončar  posodo  lošči, 
Dal  m. 

loščivcc,  vca,  »i.  bcf  ©(aiijgcber,  Ja)i.;  bcv 
'ipolieier,  0>.,  LjZv. 

l^štc,  šca,  m.  bcv  illappcrtopf  (rhinanthiis  sp.), 
Xa   Otlici-Erj.  <  Torb.). 

lošen,  sna,  adj.  \X)\t6)\,  Jan.\  lošna  njiva,  C\ 

—  prim.  hs.  loš  =  slab. 

l9Šič,  m.  bcr  iViappcrtopf  (rhinanthus  alecto- 
rolopluis).   Selnica  (Št.)-F.rj.  (Torb.). 

l9Ški,  adj.  3S>alb=,  Cig.,  Danj.-M.;  unlb  ge= 
aiod)jCll,  Miir,,  Jan.;  loška  hruška,  bic  .SiČ)0l5= 
binte,  3/»;-.;  loška  črešnja,  bic  SBa(btilid)C, 
Cig.;  loški  med,  bcr  ^albl)0iiig,  C. 

l9Šperna, /.  =  lošpernica,  Spes.-Vra\. 

l9Špernica,  /.  =  tepka,  bic  DJioftbiruc,  Mur., 
Res.;   —  prim.  loška  hruška. 

I .  l9t,  m.  ba§  fiot^  (eiii  ®ciuid)t). 

2.1ot,   m.  =  divji  grah,   Poh.-Glas. 

l9tanje,  «.  i)  "baž  ^ort)en;  —  2)  ber  iBov^to^, 
"iiaž  '^icncnt)QV,^  (luomit  bic  ^iciten  bie  Deff  mtiig 
bc^i  Stodež  Dcnualjren),  Cig. 

l9tati,  am,   vb.  impf.  lotljen;  —  iz  nem. 

l9tek,  tka,  m.  bic  ^itaugviffnaljtiie,  C,  Z. 

l9ten,  tna,  adj.  eilt  iiotfi  IPicgciib,  lijtljig,  Cig. 

l9ter,  tra,  m.  cin  un5iid)tigcv ,  ticbcvlic^cv, 
ic^Icdjter  »fcnid),  Diet.,  Mur.,  C,  Tmb., 
Krelj,  Dalm.;  —  bcr  ^>ll  (zaničlj.),  Poh.- 
C;  —  ber  ©Rentami  (zaničlj.),  C.;  — prim. 
bav.  lotter,  Ueberlid)er  9JJen)d),  Levst.(Rok.); 
kor.-nem.  ber  ©elicbte. 

loterija,  /.  bie  iiotteric. 

loterijen,  jna,  adj.  =  loterijski,  Jan. 

loterijski,  adj.  iiotteric=. 

loterijstv9,  n.  \)Ci^  2otteriett»efen,  Cig. 

lotevati  se,  am  se,  vb.  impf.  ,511  ergrcifcil,  gU 
unterucf)meu  pflegeu ,  fid)  untcrsietjcu :  1.  se 
koga,  česa,   Cig.,  Jan. 

lotitev,  tve,  /.  bie  3;itttngriffna^mc,  ba§  Uuters 
faiigcn,  Cig.,  Jan.,  C. 

lotiti  se,  im  se,  vb.  pf.  ;g)anb  aillcgcn,  OHs 
grcifcit,  in  ''Jlngriff  neumen;  1.  se  dela,  ,^um 
i5>ertc  td)veiteii,  ^anb  anž  SBcif  Icgeu;  a\i' 
grcifcn:  1.  se  močnejšega,  fid)  iiber  eiiicii  Stiir^ 
feren  ^ermadjcn ;  sovražnikov  se  1.,  Dalm., 
Triib.;  —  1.  se  tujega  blaga,  frembCiS  ®ut 
aiigrcifcn,  Cig. ;  1.  se  denarnice,  )id)  alt  ber 
ftnfic  uergreifen,  Cig.;  befatlen,  ergreifen  (Don 
fjuftiinben):  bolezen  se  me  loti,  einc  .ftranf= 
^eit  befaiit  niid);  kuga  se  ga  je  lotila,  Jsvkr.; 
obup  se  ga  je  lotil ,  ^^er.Vueiilung  tjat  iljn 
eigriffen;— fic^  unterfangen,  Cig.;  loti  se  Bogu 
v  pravico  segati,    C.;  — tudi:  Igtiti  se,  Mur. 

lotivec,  vca,  m.  ber  3lugreifer,  Cig. 

l9tka,  /.  ber  5(žpt)obi(I  (asphodelus  sp.),  Vide^ 
(Istra)-Krj.  (Turb.). 

l9tov,  adj.  =  lolen,  2otl)=,  liJtfjig,  Jan. 

letovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  lotiti  se; 
Ičanb  aniegcn,  aitgrcifen,  in  "Jtngriff  ncljnten, 
Č.,  nk. 


lotrač,  »1.  ber  Un,^iid)tigc,  Rog.- Valj.  (Rad). 

l9trast,  adj.  =  lotrski,   C 

l9trica,  /.  bic  Unjitdjtigc,  Diet.  -  Mik.,  Mur., 

C,  Jias.,  Jsvkr.,  Jap.fSv.  p.). 
i.lotrija,  /.   :=   loterija. 

2.  lotrija, /.  bie  Un,^nd}t,  Dalm.,  Sehonl.,  Jsvkr. 
lotriš,  ;«.  bcr  Unsiidjtige,  C,  kajk.-\'alj.(Rad). 
lotriv,   iva,  adj.  =  lotrski.  Mik. 
l9trn,  adj.  =^  lotrski,  Mur,,   C. 
l9trnica,  f.  =  lotrica,  Mur. 
lotrnTja,  /.  =  lotrija,  Jap.(Sv.  p.). 
l9trnik,   m.  ber  Unjitditige,  Mur.,   Cig.,  Jap. 

(Sv.  p.). 
lotrovati,    ujem,    vb.  impf    Unjud)!   trcibcn, 

Diet.- Mik.,   C. 
l9trski,  adj.  un^ildjtig,  M. 
lotvara,  /.  bie  ijottucigc,  Meg.;  —  prim.  it. 

lattovaro,   C. 

1.  lov,  lova,  m.  bie  ^ogb;  zajčji,  medvedji  1., 
Cig.,  Jan.;  lov  na  jelene,  na  divje  peteline, 
Cig.,  Jan.;  1.  s  sokolom,  bie  ^alfcnbeije, 
Cig.;  na  1.  iti,  anf  bie  ^agb  gef)cn;  1.  imeti, 
einc  ^agb  I)oIten,  jagen,  Cig.;  =  lov  loviti, 
Kras-Erj.(Torb.);  na  lov  izučen,  jagbgcred)t, 
Jan.;  ob  lovu  živeti,  t)on  ber  ^'ifli'  tcbcn, 
Jan.;  —  peklenski  1.,  bic  luilbe  '^(X(^,  Glas.; 

—  ber  Sang,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  ribji  1.,  Cig., 
Jan.,  Dalm.,  LjZv.;  ptičji  1.,  Cig.,  Jan.; 
tudi:  lov. 

2.  lov,   m.  =    I.  leva,   2.  lava,   Cig.,   C. 

I9V,  1,  /.  ber  f^ang,  Jan.,  Dol.;  polšja  1.,  ber 
33il^fang,  Jurč.;  ribja  1.,  ber  f^ifdjfang,  Levst. 
(Nauk);  ptičja  1.,  Levst. (Zb.  sp.);  račja  1., 
ber  ^rebfcnfang,  Erj.(Iib.  sp.);  hoditi  na  člo- 
večjo  1.,  Jurč. 

l9va,  /.  i)  ber  %a.X\.^:  Za  gnezdeče  novo.  Za 
slavčico  vem;  Komu  pa  to  lovo  Povedati 
smem?  Vod.(Pes.);  —  2")  tuilbež  Jreiben, 
n)ilbe  ^Cigb:  to  je  bila  lova!  Ip, -Levst. 
(Rok.). 

lovač,  m.  ber  ^ft^flcr:  lovači,  ki  so  lovili  ljudi 
v   vojaščino,   LjZv. 

lovača,/.  ein  au^gclaffene§,  un§iid)tigež  ('fi^auen^ 
f,iinnier,  Rihenberk (Goriš.)-Erj.  (Torb.). 

lovarina,/.  ber  3<Jfl'5p'irf)'bctrag,  Levst. (Nauk). 

lovčevka,  /.  bie  ^i^flcrefran,  Jan.  (H.). 

lovec,  vca,  m.  bcf  ^iigcr,  bcr  SBeibmann;  ta- 
tinski 1.,  ber  3iaiibfd}iitiC,  C-ig.,  Jan. 

loven,  vna,  adj.  i)  ^aflb^:  lovna  doba,  bie 
3agb,'ieit,  Jan.;  lovni  pes  =  lovski  p..  Bas.; 

—  2)  j;agbbar,  Cig.,  Jan. 

lovež,   m.  'aa^  erbeutete  3Bilb,  ber  'i^o.\\%,  ^'■- 

Cig.,  Jan. 
lovica,   /.  bie  ^Sfi^l''"/   Mur.,   Cig.,  Jan.;  — 

bie  S-iingcrin,  Cig.,  kajk.-Valj.(Rad);  mačka 

1.  in  tatica,  Z. 
lovič,  m.  ber  .'^afd)er,  Mur. 
lovina,  /.   i)  =  bie  ^a<^^ ,  ogr.- Valj. (Rad); 

—  2)  '\m^  bic  ^agb  gibt,  bic  Sagbbeute,  V.- 
Cig.,  C.;  — hudičeva  1.,  bc^  leufel^  33eiite,  C. 

lovinar,  rja,  m.  ber  3^19^^)""^»  ogr.  -  Valj. 
(Rad),   C. 

lovišče,  n.  bcr  ^ogbbcjirf,  bn§  ^agbrcDicr, 
Cig.,  Jan.,  Levst. (Nauk),  Vrt.,  SIN.;  —  bcr 
^angbcjirf  (5.  33.  tur  gifd)e),  Cig.,  C.      ■ 


lovitek  —  lovor,  lovorika 


534  — 


l9vra  —  ložnocvetka 


lovitek,   tka,   m.  z  lovitkom,   in  ticrfdnglid)er 

^Scijc,  Svet.  f Rok,). 
loviten,    tna.  adj.    i)  jagbbar,   Cig..  Jan.;   — 

2)  5um  ^onflf"  gcricfttct,  flcncicjt,  Mm: ,-  — 

lovitno  govoriti,  ttertiinflUcl)  reben,  Mm: 
lovitev,  t\-c,  /.  ba^  ^aitgou,  bie  (^dngcici,  ha§ 

.•pnjcficn,  ba§  5ia9f".  ^'c  ^agb  (rtg.i,  C/g., 

loviti,  im,  vb.  imp/.  511  faiigcit  fuc^eit,  fangcn: 
1.  ptice,  ribe,  rake.  miši,  kače  i.  t.  d.;  1.  na 
(v)  zanke,  v  mreže,  s  saki,  z  roko;  jagen, 
aiif  bcr  ^ac^t)  icin;  lov  1..  Kras-Erj.fTorb.); 
gcfangen  nekmeti,  einfoiigen:  begunce,  ta- 
tove, potepuhe  1.:  ladije  1.,  Scf}tffe  fapcm, 
Ci^.;  bolje  „drži  ga"  nego  „lovi  ga",  Spreg.; 
JU  cr^aicften,  511  crgrcifen  fiidien;  otroci  se 
lovijo,  bic  .^inbcr  ipicleii  ba§  .'oaicf)iptcl ;  1. 
se,  brunften  (5.  '5?.  Dou  Jlii^en  iinb  .'pajcn), 
Cig.-C;  bolhe  1.,  flo^en:  muhe  1.,  ^^iegcn 
fongcn;  (tig.)  ©rillen  im  .Uopfc  ^aben,  Cig.; 
senco  1.,  imc^  bem  Sdtatten  grcifen,  Cig.; 
besede  1.,  SBorte  betrittclit,  cin  ^ortfongcr 
jfin,  C/g.;  norce  1.,  ''^?oifen  rciiVn,  C/g.;— auf> 
jufnngcn  fucbeit:  deževne  kaplje  1.  v  kako  po- 
sodo; z  očmi  1.,  JU  crblicfen  lucf)cn,  Z.;  bcm 
Slicfe  jemanb#  ju  begegncn  iiicf)en,  Jm-č. ;  1.  se 
z  očmi ,  mit  einanbcr  fofctticren,  liebaugeht, 
Cig.,  Jan.;— dobro  se  love  zobje  teh  koles, 
bie  i^attnc  biejer  Oiabcr  gicifcn  gut  ein,  Cig.; 
1.  se  za  kako  reč,  nacf)  ciucv  Sacf)e  grcifen, 
j^ofcftcu ;   kdor  v  jamo   leti,  se  za   robido  lovi 

=  in  bcr  ©cfatjr  greift  mon  nad)  jebcm  iRet= 
tung§mitte(,  Spreg.-Z.;  1.  se  za  zadnjo,  hdž 
Icgte  SSort  boben  moden,  Savr.fKop.  sp.j; 
1.  se  zle  prilike,  nad)  bci"  bojen  ©clcgen^eit 
boft^cn,  ^'rt.;  —  brada  se  ga  lovi,  cr  bc= 
fommt  eincn  'Sart,  Z.;— to  se  mi  v  ušesa  lovi, 
bo#  bore  id)  gcrnc.  Z.;  —  1.  se,  manfcn,  ba- 
lancieren,  ./an.;  laiiieren,  Cig.;  lovimo  se, 
mir  fommcn  tnapp  aii^,  Z.;  v  govorjenju  1. 
se,  an^  bem  dontefte  gefommen  jcin,  Z. 

lovTtljiv,  a<.ij.  =  loviten    1),   Mm:,   C. 

lovitnost,  /.  i)  bie  ^agbbarfeit,  .Jan. (H.);  — 
2)  bic  i<erfanglid)feit,  Mm: 

lovitva,  /.  =  lovitev,  Mm:;  peklenska  1.,  bic 
^JJadiftellnngcn  bcr  .liollc,  M. 

lovka,  /.  i)  bic  ^dflcrin,  Cig.;  —  bie  J^an« 
gerin,  .^^r. ;  —  2)  bcr  Jvangarni,  Cig. (T.), 
Erj.fž.j,  Nov.;  —  s)  bie  J^ang)d)Iingc,  M., 
Sov.;  —  4)  bic  I^ailc,  M.,  Nov. 

l9v1ja,    f.  =  lov  /.,  Mm:,   Cig.,  Jan.,    Met., 

nz. 
lovljenje,  n.  ba^  J^aiigcn,  ba*?  ^JJarf)ftcfIen,  ba*:? 

.V>afd)Cn;   tudi:   lovljenje,   r)gr.-\'alj.fRad). 
l9vnica,  /.   i)  čine  9lrt  »'rijdjnct,   iai  Ircibc- 

garn,  bie  liHaffcI,   \'.-Cig.;  ha<-  Spiegclncb, 

Ljub.;   —   2)  =  lovska  puška,   C/g.;   —   3) 

=  lovišče,   Cig.,  Jan. ;  —  .\)  bie  3"fli>^«^rte, 

Jan.df.J. 
lovnina,  /.  bfl^  ^Ofl^fl**'^*   ^-'1^-  *'<'"•;  —  i*"^^ 

^angegclb,  Cig. 
l^vnja,  /.  -;  lov,  bic  ^''flfrf'.  ^-'l^- 
hivnost,  /.  bie  3<'ilM'0if''''>   '^•'V- 
lovor,  lovorika,  itd.,  Cig.,  poi;!   luni     I.k.i- 

rika   itd. 


l9vra,  /.  goVedje  ime,  Erj./^Torb.J. 

l9vrek,  vrka  (vreka),  m.  (eig.  Sorcuj,  Štrek.), 
bcr  ja)d)enbcitcl ,  C,  jv^kŠt.;  =  kostura, 
kajk.-Valj.(Rad);   —  pri  m.  mihec. 

lovski,  adj.  5icigb=,  ^ager^,  jogbmaRtg;  lovska 

priprava.  '^<xh  ^agbjcug;  lovski  pes,  bcr  ^ogb- 

^unb;  lovska  pravica,  ba?  ^agbred)t. 
lovskopraven,  vna,  adj.  jagbrcd)tlic^,  Cig.,  Jan. 
lovstvo,   n.  bic  ^dgerci,   bais  3'*9i'*TCJcn ;  — 

bie  {^fingerei,  Cig. 
lovščina, /.  i)  bie  .5flgt>gcbiir,  '^-'^  —  ba^  S^ng- 

gclb,  Jan.;   bie  ^ifd)fanggebiiv,  Dol.;  —  2) 

=  lovina,  "^^^  (Srtrdgni'o  bcr  ^agb,  Lev&t. 

(Nauk). 
loz ,    m.,    Cig.,    iz  nem.   „!0ož",    pogl.  srečka, 

žreb. 

loza,  /.  i)  bie  9tan!c,  Cig.;  —  bie  SBeinrebc 
(vitis  vinifera) ,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  C,  Tuš. 
(R.j;  ložo  vsaditi ,  Levst.fZb.  sp.J;  —  bic 
iiinie  (in  bcr  (Menealogie) ,  Cig. (T.);  (hs.); 
—  2)  bcr  SSalb,  bcr  .'pain,  Mur.,  Cig.,  Mik., 
Dalm.,  Štrek.,  Kras  -  Erj.tTorb.j.  BlKr., 
kajk.- Valj. (Rad);  be|.  bcr  ^(lebcrmalb,  Dul. 

lozast,  adj.  rebenartig,  Jan. 

lozen,  zna,  adj.  abgcid)li)'ien ,  fabcnfc^einig ; 
suknja  je  že  vsa  lozna; — prim.  nem.  „(ofe"  ? 

lozje,  n.  coll.  JHcbcn,  Levst.(Naiikj. 

lozov,  adj.  '^cbcU',  Jan. 

lozovfna,  /.  bcr  ^}\eben)aft,  Z.,  Raič(Let.). 

I9Ž,  m.  'tia-i  Sager  (čine*  iBilbeS),  Cig.,  Jan., 
Mik.,  Strck.,  C,  Kras  -  Erj. (Torb.);  zajca 
na  ložu  ustreliti,  Kras-Levst.(Rok.) ;  —  ciu 
armicligcei  ^ctt,  i'^/j.Š7.-C. 

1.  l9Ža,  /.  i)  =  lož,  C;  —  2)  bie  !)}ad)geburt, 
C;  —  3)  bcr  Sliitcnbobcn,  Tuš.(B.);  -  j,) 
=  leža,  lega,  Mur. 

2.  loža,  /.  i)  bie  i.'ogc  (im  Jbeatcr  n.  j.  \\>),  Cig., 
Jan.,  nk.;  —  2)  bic  'iS?agenrcnii)e,  Malhinje- 
Erj.(Torb.);  prim.   it.  loggia,   bcbcrftcr  '•^.Mai^. 

l9Že,    n.  i)  =  lož,  "itai  iJager  cinci'  'iKilbe--, 

C;  —  2)  bic  ^JJadigcburt,  C. 
i.l9ŽEn,    žna,  adj.  "©olbs  ogr.-C;  =  loški, 

milbmad)ienb,  C. 
2.  l9Žen,    žna,  adj.  =  položen,  ttbid)itffig,   C. 
ložesna,  /.  bic  (^ebdrmutter,   pri   Trstu,   C. 

Z.;   —  prim.  stsl.  ložesno,   uterus. 
loževati,    am,    vb.  impf.   krese    I.,    5o{)onni!S- 

fcucr  anmad)cn,  I.cvst.(LjZv.);  v  Istri  ne  lo- 

žcvajo  tako  velikih  kresov,  kakor  na  Kranj- 
skem, I.et.  uS-S.  III.  i3f;. 
ložič,    iča,    »I.  dem.  log;    ba'3  ?5JdIbdicn,  M., 

i)gr.-Valj.(Rad). 
ložina,  /.  ab)d)iij|i(icr  "^Ider,  bcr  nur  gcl)aucn, 

iiid)t  gcpfliigt  mirb,  Hal. -C. 
lo/.Tnec,   nca,  »j.  =   mala  ložina,   C. 
ložiti ,    Ifjžim,    vb.  pf.  =  položiti,   Ren. -KI.. 

Prim.;  (vb.  impf.,  Mur.). 
l9Žji,  adj.  compar.  ad  lahek,  =  lažji;  —prim. 

lahek. ' 
l9Žnica,  /.  bic  ?)cttfommcr,  Jan. 
ložnina,  f.  slama  in  trda  ložnina  (95JoIb^eu  ?), 

Zv. 
lo/.njak,  "I.  bie  (*|figiituttcr,   C. 
ložnocvetka,  /.  rastlina  s   podplodnim    cve- 

tuni,  ložnocvctke  (thalamitlorae),  Tus.(B.). 


lub  —  liič 


535 


luč^j  —  lučnik 


I 


lub,  "I.  Me  S^aiinuinbe,  bef.  bie  ii'cid)c,  jdial= 
bare  'i^niimnnbe;  brezov  1.,  bic  "iMvfcuuiiibe, 
CViT. ;  strojarski  1.,  bic  (SJevbiTlol)i',  C;  živi 
1.,  bic  inncre  'iBauiminbe,  bcr  ibaiimbaft,  Ci>.  ; 
živi  lub  =  najmlajši  lub,  ki  je  najbližji  be- 
line, pri  Fari  -  Štrek.(LjZv.);  —  lub,  bci" 
'i^aimibaft,  Jan.,   C. 

luba,  /.  cin  giofecS  ©cic^iuiiv,  Jan.,  C;  — 
prim.  hrv.  lub,  velik  čiralj  na  \Tatu,  Istra- 
Lcvst.  (Rok.J. 

lubad,  /.  =  lub,  bie  iBaunivinbe,  Ci^.,  Valj. 
/Rad);  mlade  lubadi  so  bolj  zagoltne  od  sta- 
rih, \'rtov.fKm.  k.j:  —  ber  ^^aumbaft,  Jan., 
Vrt. 

lubad,  m.  =  lubad  /.,  3/..   Ci'. 

lubadar,  rja,  m.  bcr  33orfentnfcr ,  Ci^.fT.j, 
Sov.;  borov  L,  ber  fticfčmbaUfdfcv  o.  5BQlb= 
fldrtlicr  (hvlesinus  piniperda),  smrekov  1., 
ber  5i<^tcnborfentdfer  ober  'i8ud)bru(fer  (bo- 
strichus  tvpographus),  Erj.fŽ.J. 

lubadec,  dca,  m.  dem.  lubad  m.,  M. 

lobanja,/.  =  lobanja,   C,  hajk. -  Valj.  (^ Rad). 

lubar,  rja,  m.  ber  SSoftttiurin  (phalaena  spiri- 
linguis),    Cig. 

lubarda,  /.  =  lombarda,   (lig. 

lubast,  adj.  baiiniriiibctiartii:),  Cig.,  Jan. 

lubat,  iita,  adj.  mit  ''i^aumrinbc  bcberft:  lubata 
deska,  ein  'iBrett,  rooran  nod)  Siitibe  Ijaftet, 
Cig. 

luben,  bena,  m.  bcr  Seebaifi^  (ber  Sraiijiit) 
(labrax  lupus).  Otok  Rab-Erj.fTorb.),  Erj. 
(Ž.). 

lubenica,  /  t)ie  SBafjermelone  (cucumis  ci- 
trullus),   Cig..,  Jan.,    Tus.(R.)\   —  hs. 

lubeničar,  rja,  m.  ber  SafiermeloneiiOerfaujer, 
Cig.;   —   hs. 

luber,   »I.  mlinski  kamen,   Cirk.-Baud. 

lubika,  /.  bie  0ur!e,  C 

lubje,  H.  coll.  i)  njeid}e  i8aumrinbc,  bcr  'iBaft; 
brezovo  lubje,  O'^. :  plašč  od  lipovet^a  lubja. 
Jure.:  —  2)  bie  iltaiefdjalen ,  C,  Štrek. 

liibnat,  adj.  bicfriitbig,   Cig. 

lubnica, /.  bcr  mit  iVjaieldialcn  flcfiidtc  StrD^=^ 
iad,  Štrck.,  Komen-ErjJTorb.j. 

lubov,  adj.  au§  ^J5aft,    Vrt. 

liica,  f.  kobilje  ime,  Dol.  -  Z. ,  Valj.  (Rad), 
jv;h'Št. 

lucati,  am,  vb.  inipf.  liegen  (v  otročjem  go- 
voru), Valj/Radj;  —  prim.  kor.-nem.  lun- 
zcn,  morgetiv  norf)  im  ^i^ettc  liegen. 

lucijščak,  m.  ta^f  om  iinciatage  gebacfene  33rot= 
Iaibd)en,  Pjk.  (Črt.). 

1.  luckati,  am,  vb.  impf.  triiifeii,  faufen. 

2.  luckati,  am,  vb.  impf.  =  lucati,  liegen  (v 
otročjem  govoru),    Valj. (Rad),   Gor. 

luč,  m.  ber  SBJiirf,  ogr.-C. 

luč,  /.  1 )  t>až  i!id)t  eitie^  brennenbcn  ^'orper§ ; 
1.  prižgati,  ugasniti,  ein  iiidjt  an.siinbctt,  au§' 
I6fd)en;  pri  luči,  bcim  fic^t;  v  luči  biti  komu, 
jcmanbcm  im  i!id}te  fteljcn;  pojdi  mi  iz  luči, 
get)  mir  anš  bom  i.'id}te;  nebeška  1.,  bn^^  I)imm= 
lijd)e  yid)t;  večno  luč  zvoniti,  abcnb^  ,vint 
^^luc  Iduten,  o  večni  luči ,  um  bic  :i\c\i  bc? 
*}lDcgeldutc^,  Št.;  —  2)  coll.  i!id)tjpduc,  Dol.; 
luč  tesati,    =  trske  tesati,    ]'rt.;  =  1.  ce- 


piti. Dol.;  —  s)  bO'3  Galiber,  bic  2Bcite  eincr 
$R6^re,  Koborid-Erj. (Torb.). 

lučaj,  m.  ber  SBurf;  —  bie  333urf»Deitc ;  en  1. 
daleč. 

lučatnica,  f.  bic  Sdjlcilbcr,  C,  Lašče  -  Erj. 
(Torb.i. 

lučalnik,  m.  na  koncu  razklana  palica,  s  ka- 
tero se  da  kamen  daleč  zagnati,  Sotr. 

liičanje,  n.  bai^  Sd)lcubern,  "bcii:  SSerfen. 

lučanka,  /.  =  lučavka,  bie  Sc^lenbcr,  Cig., 
Jan.,   C. 

lucati ,  am ,  vb.  impf.  ad  lučiti ;  )d)Ieubern, 
mcrfcn;  kamenje  1.;  —1.  koga  s  kamenjem, 
C,  Schonl.,  Jsvkr.,  Jure.;  —  1.  se,  =  me- 
tati se,  mit  einonber  ringen,  Mur..  Cig.,  C; 
fantje    se  lučajo,  BlKr. 

lučavec,  vca,  ;/i.  bcr  3d)lcubercr,  Jan. 

lučavka,  /.  bie  Sd)lcubcr,  Mur.,  ogr.-C. 

lučca,  /.  dem.  luč ;  bae  i.'id)td)en. 

lučen,  čna,  adj.  2icl^t=:  lučna  gol,  =  lučnik 
3),  Levst.(Rok.). 

lučenica,  f.  =  \.  lučnica  ii,  ciite  breite  §anb= 
aii,  M.,  C. 

lučfnka,  /.  =  lučenica,   C. 

lučfrna,  /.  =  lučirna.  Mik.,  Valj.  (Rad). 

i.Iučfca, /.  i)  ženska,  ki  mrliče  slači  in  oblači 
ter  jim  sveti,  ko  je  neso  k  pogrebu,  Lo\ 
(Sotr.)-Levst.(M.);-2)  bie  iiic^tnelte  (lych- 
nis),    C,    Tuš.^B.). 

2.  lučfca,  /.  lasna  1.,  bie  »aavatfiebel ,  Erj. 
(Som.);  —   prim.  luk. 

lučina,  /.  ber  ^ien,  C. 

lučirna,  /.  bie  iiatcrne,  Cig.,  Jan.;  —  prim. 
lat.  lucerna. 

lučiti,  im,  vb.  pf.  einc  SBurf  t^un,  jc^leuDern, 
Diet.,  Mur.,  Jan.,  C,  ogr.-Valj.(Rad),  Boh.; 
kamen  na  višek  1.,  Dalm. ;  kar  bi  s  kame- 
nom  lučil,  eiucn  Steiniuurt  roeit,  Dalm., 
Trub.;  kamen  na  koga  1.,  Trub.;  s  kame- 
nom  koga  1  ,   Dalm. 

lučka,  f.  dem.  luč:  i)  'baž  !!3id)td)cn;  —  2)  bie 
)d)0pfbliitigc  9Jiu§cat{)iiacintf)e  (muscari  co- 
mosum),  St.  Peter  pri  Goriei-Erj.(Torb.). 

lučnat,  adj.  2ic^t= :  lučnata  telesa,  Sic^tforper, 
Zv. 

I. lučnica, /.  i)  breite  .'oanbajrt  (jum  3palteu 
ber  2id)tipdne\  vihŠt.-C.  Tolm.;  —  2)  ein 
®el"teU  iiber  bem  Cfcn  jum  Jroctnen  ber  iiid)t* 
jpdne,  C;  nav.  pl.  lučnice,  C;  —  3)  bic 
^adet,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  solnčna  1., 
bic  Sonnenfacfel,  Cig. (TJ,  Jes.;  —  4)  bie 
iiampe,  Guts.,  Zv.,  LjZv.;  —  bic  Saterne, 
Cig.,   C. 

2.  lučnica,  /.  ber  SJogclftcrn  (ornithogalum), 
C;  —  prim.  luk. 

iGčnik,  m.  \)  bcr  Spanlendjtcr,  C,  Rib.-M., 
Notr.;  —  2)  bcr  ilicnbc()dlter,  C;  —  3)  ba§ 
^oljfc^eit;  n)orauy  i!cud)tipdue  gemarf)t  rocr^ 
bcn,  Cig.,  C;  lučnike  cepiti,  DSv.;  —  4) 
bie  ftonig^tcr^c  (verbascum  thapsus),  /►/«»-., 
Cig.,  Jan.;  drobnocvctni  1.,  ti^iž  SS^oflfraut 
(verbascum  thapsitormei .  ha^  grofeblumigc 
SSoUtraut ,  ber  ."pimmclbrnnb  (verb.  phlo- 
moides),   Tuš.(R.). 


lučnikov  —  lukman 


536  — 


luknili  —  lunacija 


lučnikov,  adj.  ttoit  bcr  ^'ontgžfcrje :    lučni- 

kovo  olie,   Cig. 
lučnjak,  m.  i)  ba^  ^ciicfttipanidieit,  ba^  i.'cud^t= 

ipatil}0l5,  Hal.-C:  —  2)  ocv  yid)tfvcunb,  C, 

ZgD.;  —  :0  bic  Snititcltohle,  h.  t.-Cig.(T.). 
lud,  luda,  adj.  biiinin,  tI)Dricf)t,   C;  —  hs. 
ludast,  adj.  =  lud,  Z.,  .Jan. (H.). 
ludba,  /.  bie  Socfung,  bic  4<cifu^rung,  C. 
ludek,  lika,  m.  ber  ^ummfopf,   C 
luditi,  im.  vb.  impf.  :u  betI)orcn  fud)Cii,  (ocfen, 

C;  I.  se  s  čim,  (id)  mit  cincr  Sad)e  bie  '^t\i 

tifrtrcibcii,  i'idi  iintcvf)altcn,  C;  1.  se  s  svet- 

skim  veseljem,   C;  otroci  se  ludijo,    C;  — 

prim.  loditi. 
ludljiv,  ha.  adj.  ttcifiif)rcriic^,   C. 
ludljivka,  f.  ciii  ycrfiif)rcri)d)e§  33}eib,  C. 
ludost, /.  bic  ^JJarrljcit,  Cig.  (T.). 
ludra,  /.  i)  ber  'Irebenuein,  "iiti  9fQd)tt)cin,  ber 

yaiier,  C;  —  2)  bie  ^fiibe,  C.,  Z.;  — prim. 

srvn.  lure,  lat.  lora,  '9JQd)tDein,   C. 
liig,  m.  bic  Sauge;  jedki  lug,  bie  2lc^Iauge, 

DZ.;  tudi:  lug,  liiga.    Valj. (Rad). 
lugas,  m.  ime  volu,  kajk.-Valj.(Rad). 
lugast,  adj.  langeimrtig,  Iaiigcnf)aft,  laiigidjt, 

altalifd),   Cig.,   .Jan..   C;    lugasta  sol,    bog 

^niigcnial^,  bie  ''4.^otta)d)c ,   Vrtov.-Cig.,  Jan. 
lugomer,  mera,  »i.  bic  iiaiigctUDage,  Cig.  (T.). 
lugomfrje,  «.  bie  ^3(lfalimctvie,  C. 
lugovina,  /.   i)  bic  iiaugcucffenj,  DZ.;  —  2) 

bcr  5lejc^er,  tDoraii5  bie  itJauge  bereitet  ttiirb, 

Cig.;  apncna  1..  bcr  .ftaltdid)er,  DZ. 
luk,  liika,  m.  gemciucr  i.'auc^,  ^^orvce  (allium 

porrum).   Cig.,  Jan.;  —  2)  bic  3'^nebel  (al- 
.    lium  čepa),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  \ov.,  vihSt.;= 

rdeči  1.,  Diet.;  —  1.  česnjak,  =  češenj,  ber 

finoblaudi    (allium    sativum),    Tuš.fR.J;   ^= 

beli  1.,  C;  —  pasji  1.,  bcr  bolbigc  i^ogclftcm, 

bie  ^e[b,^lDiebe[  (ornithogalum  umbellatum), 

Medv.fRok.J. 
i.luka,  /.  neka  pomladna  rastlina  s  čebulica, 

katero  jedo,  Erj.(Torb.). 
2.  luka,   /.  nam.  loka    ■=    pristanišče,    Cig., 

Jan.,   C  nk. ;  —  hs. 
Iukal9,  n.  ba§  Spnf)g(a^,  'i>a^  3c()crpf)r,  Cig.. 

.Jan. 
lukanje,  n.  bnž  Spaf)cn. 
lukar,  rja,  m.  ber  ;-^lDiebcl()iillblcr,   Cig. 
luka.šnica, /.  =  luk,  .Jan.f/i.j. 
i.liikati,  am,  vb.  impf.  jpnfjcn,  guctcii,  liigcii; 

—   prim.  stvn.  luogen,  Mik.(F.t.). 
2.  lukati,   kam.  čem,  vb.  impf.  trillfcn,  faufcu 

(.šaljivo),  Cig.,  Jan.,  Kr.,  ^t. 
lukav,  adj.  kdor  rad  luka,  C. 
lukavati,  am,  vb.  impf.  jpn^cit,  gudcii,  (ii:r.- 

Mik. 
lukavcc,    vca.    m.  bcr   Spal)cr,    bcr    Wiidcr, 

.»///»•..  Cig. 
liikavka,  /.  bie  Spdtjcriii,  Z. 
lukck,  keka,  m.  =  drobnjak,  bcr  Sdjuiltloud), 

Z.,  Rib.-D.Sv. 
lukež,  m.  Železna,  s  smolo  napolnjena  ponva. 

s  katero   si  .svetijo,  pod  Mangartom  -  I-lrj. 

(Torb). 
lukrnan,   »/1.  bie  ^^Jfiligftdldc,  Pjk.(Črt.  S.J. 


i.lukniti,  luknem.  i'6. >'/".  einen  fpaljcnbcu  931id 

t^uii,  C 
2.  lukniti  ,    liiknem  .    vb.  pf.  aužtrinteil,    Jan. 

fH.j;   —   prim.    2.  lukati. 
luknja,  /.  bQ'š  iioc^;    ni  v  vsaki  luknji  raka, 

Spreg.:  uganka:  Na  zidu  visi  —  v  luknjo 

misli  (=  ključ),  Dol.  -  Erj.fTorb.J;  —  eili 

ic^(ed)tež  (^enmd),  cin  2oc^;  —  ber  2lrreft; 

v  luknjo  vtckniti  koga,  eineii  ili§  i.'pd)  iDcr* 

fcn;  —  prim.  stvn.  kiccha,  i^iidc,  Mik.fEt.). 
luknjača,  /.  ein  grofici  Sodi,  Z. 
luknjast,   adj.  Iod)erig;  1.  kruh,   eiit  b(aiige» 

35rDt,  Cig. 
luknjat,  ata,  adj.  DoU  S3iJdier,   Cig. 
luknjati,   am.  vb.  impf.  ein  Sod)  ober  Socfier 

niac^cn,  lodieit,  au»Iocf)cn ,  Cig. ,  C. ,   Levst. 

(Rok.);    oblačilo  1.,   ba5  iftlcib  burdjreifecit, 

C;  luknjati,  o gr.- Valj.  (Rad). 
luknjevEc,  vca,  m.  eine  in  ber  (Jrbe  nijtenbe 

.'^itmmel,  Gor.,  Lašče-Glas. 
luknjica,  /.  dem.  luknja,  bae  Ši.icf)clc^en ;   — 

potna  1.,  bie  3c^liicif5porc,  .Jan..  Žnid.,  Sen. 

(Fii.);  solzna  1.,  bcr  j()rdue!ipiintt,  Cig.fT.). 
luknjičarka,  /.  brsteča  1.,  bic  ipro[feube  Sliabre^ 

pore  (madrepora  prolifera),  Erj.fZ.J. 
luknjičast,  adj.  DoH  fleiner  Socijcr,   lijdjerig: 

—  porii^,   Cig.,  Jan. 
liiknjičati,  am,  vb.  impf.  mit  flciiicn  Sod)crn 

lier)el)en,  tiidicln,  Cig. 
luknjičav,  adj.  pori.i#,  Jan.,  Sen.(Fi\.). 
luknjičavost,  f.  bic  'Sporofitcit,  Cig.,  Jan.,  Sen. 

(Fii.j. 
lukno,  n.,   C,  pogl.  lokno. 
lukov,    adj.  Soud)=,    3"'it"'^'-''  -    ^'i^-'    -^^*  •    '• 

smrad,  Slom. 
lukovišče,  n.  ein  "?(der,  auf  bcm  3'i'ii't)cln  ge- 

pflanjt  toaren,  C. 
lukovka,  /.  =  češnikovica.  bic  ^Juircilic,   C. 
lukovnica,  /.  =  lukovščnica,  čebulinka.  bcr 

^]nncbc(apfel,  C. 
liikovščak,  m.  bcr  ''Ilionat  Cctober,  kajk.-Valj. 

(Rad). 
Iuk9vščnica ,  /.  =  lukovnica ,   C.  Maribor- 

.s/.-i7  ok.-/-'rj.  ( Torb.). 
laia,  /.  btc  iabaf^^pfcife,   Cig..  .Jan.,  C.  Kr.; 

tudi:  lula.   /)()/.;   -^  hs.   iz  tur. 
lular,  rja,  m.  ber  '!jiifeifcnmiid)cr,   bcr  ^^^jcifen- 

l)dnblcr,   Cig.,  Jan. 
lulati,    am,    vb.  impf.  piffcn   (v    otročjem    go- 
voru); —  prim.  nem.  (dial.)  luflen,   C. 
lulica,  /.  dem.  lula,  Jan. (H.). 
lumbica,  /.  =  lumpica,   IJub.-Levst.(Rok.), 

lumpica,  /.  =  obist ,  ledvica,   C;  —  prim. 
bav.   lumpcl,  stvn.  lumbla,  Levst. (Rok. K 

lumpič,  »I.  =  lumpica,    C 

luna,  /.  ber  llJonb;  prva,  zadnja  1..  crftc?, 
lc(\tC'?  'i^icrtcl,  C;  mlada,  polna  1..  ^JJcil  , 
^,l>ollmoiib,  Cig.,  y<i«.;  —  slepa  1.,  bcr 'ilccbcn 
monb,  .fes.:  Uma  ga  nosi,  er  ift  mpnb)iid)tig, 
(ior.;  —  ali  te  luna  Irka  r  bifl  bu  l>crriidtV 
linici  fid)f  bid)  011?  .'an.:  I.  ga  šeška.  cr  ift 
in  ''J.'icliiiii!)olic  iicrfiillcn,  .Uc/. 

lunacija,    /'.  bcr   l'ionbU)cd)icl,    bic   Sunntion, 
Cig.  (T.)'. 


lunarij  —  lupinar 


—  537 


lupinast  —  luskavec 


lunarij ,   m.  priprava,   ki  kaže  lunin  tek,   haž 

^iiiiniium,  Cig.(T.). 
liinast,  adj.  monbformig:  1.  obraz,  cin  5J{onb 

;1ofic{)t,    Zora;   kinasta  kost,    biTo  'iOJonbbcin 

(anat.),    Cii:;.(T.). 
liindur,    dra,    m.    i)  bie  l^aavsottc,   C;  —   2) 

,\ottiflcr   ;^ieiicnbo(f,   C;  —  3)  grofeev,   ina= 

c\cxcr  ^Ifaiiti,  C. 
lundra,  /,  1)  bic  ^^otte,  Č;  — 2)  jottige  Q\ci}c, 

(■■'  —  3)  fli^pfif/  maflevc  '^rau,  C. 
lunek,  nka,  m.  i)  bev  "kab-  obcv  ^(cftjcnnagel, 

C;V„  Jan.,  oy;r.-C.,  Mik.,  Met,  Dol.,  SlCur.; 

—  2)  bie  mit  bem  ''}W)icnuacjel  aii  bcm  '!)(d)fcn= 
enbe  befeftifltc  cifcriic  .tappe,  Dol. ;  —  3)  ein 
t(ciuc§  3Jtaf5 :  I.  vina.  Dol.;  tudi:  lunek,  Dol.; 

—  prim.  stvn.  lun,  Mik.(Et.). 

lunež,  m.  i)  kozel  rumenkaste  dlake,  Kni- 
Erj.fTorb.J;  —  2)  ber  illappcrtopf  (rhinan- 
thus  sp.),  (^gotovo  zaradi  okroglih,  plošč- 
natih  plodov  tako  imenovan"),  Koborid-Evj. 
(Torb.). 

liinica,  /.  dem.  luna. 

lunin,  adj.  be5  5!)JoiibC'§,  5JJonb= ,  5!Jlonbcž=, 
Cig.,  Jan. 

lunj,  m.  bie  Sutnpf»PCif)e  (circus  rufus),  C, 
Erj.fŽ.j;  (bic  SSeilje  =  piščenik,  Meg.,  Cig., 
Dalm.;  ber  f^lui^fifcfiabfef  [pandion  hali- 
actus],  Ere^.fF.J;  ber  Stciuabler,  Notr.). 

lunjek,  njka,  m.  =  lunek,  Miir.,  Mik. 

lunjež,  m.  =  planinski  orel,  ber  Steinabler, 
IVts  Krn-Erj.(Torb.). 

liinka,  /.  =  luljka,  Goriško,  Kras,  Lašče- 
Erj.fTorb..);  lunka  skrinjo  nabunka  (zna- 
menje dobre  letine),   Povir-Erj.(Torb.J. 

lunski ,  adj.  3!JJonbc§=,  5JJonb= :  1.  krog,  ber 
50ionbcect)clu«,  Cig.  (T.). 

lunta,  f.  zažigalnica,  bie  i^unte,   Cig.,  Jan. 

luntnik,  m.  ber  Ihmteitftocf,   Cig. 

lup,  m.  bie  @d}ale  (bon  Slepfelu,  ^{iiben  u.  bg(.), 
Mur.,   V.-Cig.,   C. 

lupa,  /.  povečevalno  steklo,  bie  2upe,  Cig.fT.J. 

lupač ,  m.  ber  (Sc^ellfijd)  (gadus  aegletinus), 
^  Cig.,  Erj.fZ.J;  —  polj. 

liipanica,/.  bide,  juiuŠdjdlen  geeigncte  9titbc,  C. 

lupanja,  /.  =  lupina:  bie  Sd)ale  (»om  Dbft 
u.  bgl.),  Danj.-Mik.;  —  bie  -tiiitfe,  C;  — 
bie  ilhlirf)el)cf)a(e,  C,  vihŠt.;"—  rakova  1,, 
bic  .Hrebfcnfdiale.  Št.-C. 

liipati,  pam,  pijem,  1»^».  impf.  =  lupiti,  fd)dlcu 
(»on  meidien  Sd)a(en  unb  JKinben) ,  Mur., 
Zora;  jabolka,  repo,  kostanj  !.,  Mur.;  oreh 
1.,  bie  griine  'Dhij^idjale  abnefjmcn,  SlGor.-C. 

lupek,  pka,  m.  =  olupek,  bic  abgcfd)dlte  »ucic^e 
£-»QUt  oom  Cb[t  u.  bg(.,  Cig.,  M. 

lupež,   m.  =  tat,  razbojnik,   C,  Let.;   —  hs. 

lupilo,  n.  t>a§  (2d)dteijcn,  Cig. 

lupina,  /.  bic  iDcidje  "Bdcjalc  (,v  ^.  oom  Cbft, 
0011  3i{iibcn  u.  bgl.) ;  jabolčne  lupine ;  bie 
l)arte  Sd)alc  bon  'Dtiifjon,  ©icrn  u.  bgl.;  ore- 
hove, jajčje  lupine;  bic  (Bd)ak  ber  Sc^alt^icrc, 
Cig.fT.J. 

lupinarica,  f.  =  lupinar,   Cig.,  DZ. 

lupinar,  rja,  m.  bQy  Sd)altf)icr,  Cig.fT.J,  Erj. 
(Ž.J. 


lupinast,    adj.  Jd)aUd)t,   Cig.;  lupinasta  bula, 

bic  'i^alggcfdilunlft,  Cig. 
lupinav,  adj.  id)alig  (min.),   Cig.  (T.). 
lupinčati,    am,  vb.  impf.  neka    igra  z  orelio- 

vinii   lupinami,   Erj-fl^b.  sp.J,   Gor. 
lupinčkati,  am,   vb.  impf.  =  lupinčati,   Polj. 
lupinica,  /.  dem.  lupina. 
lupinja,  /.  =  lupina.    Valj. (Rad). 
lupinje,  n.  eoll.  abgclij'?tc  Sdjalcu. 
lupiti,  im,  vb.  impf.  bie  lucicfie  Sd)a(c  0.  ^Hinbe 

oblofnt,  jdjiikn;  jabelko,   repo,  drevo  1.;  — 

1.  se,  )id)  )d)d(cu,   fid)  )d}ctfen,  fidi  )d)icfevn; 

koža  se   mi    lupi;    fid)   bidttcrn   (min.),    Cig. 

(T). 
lupivec,  vca,  m.  ber  Sd)d(er,   Cig.,  Jan. 
lupje,  n.  coll.  3d)alcu  Oon  '?(epfcln,  Oiiibcii  u. 

bgl.,  M. 
lupljenica,  /.  repa,  za  lupljenje  odločena,  Polj. 
lupljenje,  n.  bn§  ©d)dlcn. 
:.  lusk,  luska,  m.  ber  ft'(atfd)lant,  haž  Sc^nipp* 

dieii,   Cig.,  Jan.,   C,  M. 

2.  lusk,  m.  i)  bic  ©d)Otc,  Mur,,  (^ig.,  Jan., 
Mik.,  Tuš.fR.J,  Krn-Erj.(Torb  );  ^  2)  bic 
.s^aut  be§  ®ctreibctovncč- : /j/,  luski,  bic  Slleicn, 
Jam.;    ajdovi  luski,    Cig.,    M.,   Polj.,  Dol.; 

—  na  lusk  scmlcti  ajdo,  fein  OerniaI)Icn,  Ig 
(Dol.J;--,)  bie  «opfldluppc,  Cig.,  M.,  C,  Dol. 

luska,  /.  i)  bic  @d)Uppc;_^  ribe  so  navadno 
pokrite  z  luskami,  Erj.(Z.J;  —  2)  bic  ^ant 
bež  ®etreibeforn§,  Cig.,  Rib. -M.;  ajdove 
luske.   Gor. 

luskač,  m.  ber  Snarler,  Jan. (H.). 

luskača,  /.  cin  ftar!  befdiupptcr  j^ifd),  C. 

i.luskanje,  n.  haS:  (5d)nalacn,  bae  Jiliatld}en, 
Meg.,   Cig. 

2.1uskanje,  n.  ba^  9luffnacfen  ber  Scfiotcn, 
Mur. 

luskast,  adj.  fd^uppenartig ,  Cig.,  Jan.;  — 
fc^Uppig,  Erj.  (Min.). 

luskaš,  >H.  hai  ®d)uppenrcptil,  h.  t.- Cig. 

i.luskati,  luskam,  vb.  impf.  fdinaljen,  Cig., 
Jan.:  flatjd)cn,  Cig.,  Jan.,  M.\  z  rokami  L, 
Trub.,  Dalm.;  pldtid)ern,  M.;  valovi  luskajo, 
Cig.;  z  vrati  L,  bie  Hiiircn  3nid)(agen,  3/.; 

—  1.  koga,  fd)(Qgcn,  M.;  v  lice  1.  koga, 
Schonl.;  krohotali  se  ti  bodo  in  te  luskali, 
Vod.(Iib.  sp.). 

2.1uskati,  am,  vb.  impf.  i)  =  luščiti,  an§= 
id)0ten,  Mur.,  M. ;  )c|dlen :  bučno  seme  1., 
.Uiirbieferne  id)d(en,  Mur.,  C. ;  —  2)  luskati 
ribo,  ben  ^ifc^  abjd)Uppcn,  Cig. 

3.  luskati,  am,  vb.  impf.  =  luckati ,  Cig., 
Jan.,  Npes.-Vra\;  pijanci  žganje  luskajo, 
Slom. 

luskav,  adj.  fc^iippig,   Cig.fT.J. 

luskavec,  vca,  m.  i)  ciner,  ber  an§)d)Otet, 
jd)d(t,  Mur.;  —  2)  ba§  '8d)Uppentl)icr,  Cig. 
(T.);  (-ovec),  Cig.,  Jan.;  kratkorepi  1.,  baž 
hir5fd)it)dn,vgc  ©d)uppentf)ier  (manis  braciiv- 
ura),veleluski  1.,  bn§  grofjfdjuppigc  Sd)nppen= 
tljier  (manis  Temminkii),  E2rj.(Ž.);  —  ber 
■UeniDcijjcr  (loxia  cocco.sthraustes),  Frer.  (F.J ; 

—  3)  ber  iiepibolitl),  Cig.(T.J,  Erj.'(Min.); 

—  4)  .škrlatni  1.,  bic  g-lamntcnbfnntc,  Cig.; 
=  plamenka  (phlox   Drumondi),   Cv. 


luskavka  —  luta 


—  538  — 


lutati  —  Iža 


luskavka,  /.  bie  Scfiuppennjurj,  bo§  9(mblatt 

(lathraca  sqLianiaria),    C/^. ;  —  prim.   liisnec. 

liiskavost,  /.  bie  Sdliippiflfcit,   Ci^.fT.). 

luskica,  /.  dem.  luska:  očesna  leča  je  sestav- 
ljena  iz  tenkih   luskic   (.'piiutdien),  Žuid. 

luskina,  /.  i)  ber  ^ruditbalci,  bie  3ainciit)ulic, 
Cig.,  Mik.;  —  luskine,  leerc  3dioteiit)uljcn, 
C;  —  2)  bie  ©(f)iippc;  luskine,  bie  ."poar^ 
fcfmppcn,  r.-o>. 

luskinast,  adj.  jd}Uppcnartig,  C/g-.;  — )d)Uppig, 
Mm..  Z.;  luskinasta  glava,    CAg. 

luskinat,  ata,  adj.  flcjdiuppt,    C/^^ 

lusknat,  adj.  jrflPticj,  Jan. 

luskniti.  ICisknem.  vb.  pf.  cincu  ,ft'lQti(^-  obcr 
2diiial,^(aut  ^ertiorbiingcn,  Z.;  ein  3d)nipp= 
d)en  fdilogen,  Cig. 

luskopluta,  /.  luskoplute,  bie  Sdjuppeufloffcr, 

Cig.  rr.j. 

luskorit,    rila,   m.  ber  (Saramuru  (lepidosiren 

paradoxus),   Erj.  (Z,). 
luskov,  adj.  Q,^x^  feinem  .'oeibenme^I :  luskovi 

žpanci,  luskova  moka,  Do/. ;  — prim.  2.  lusk  2). 
luskovci,  »I.  pl.  .^eibenfleieii,  Dol. 
lusncc,   neca,  m.  bie  Sd)UppCUtt)Ur5    (lathraca 

squamaria),    Tuš.CR.J,  LjZi\ 
lusniti,  lusncm,  i-/;. ;?/.  ^  luskniti,  Valj.(Rad). 
lušč,   m.  =  lusnec,    Tuš.fR.J,  Medv.fRok.J. 
lusčanja,  /.  =  luščina,   CaffVest.). 
luščeč,   ščeca,    m.  baž  ^irtentdld)el  (capsella 

bursa  pastoris),   C. 
luščck ,    čka,    m.  dem.  lusk;    'ttaž   Sc^otc^en, 

.Jan.,   Tuš.(B.j. 
luščftiec,  nca,  m.  ber  SCSac^telttieijen  (melam- 

pvrum  arvense),   C. 
luščenje,  n.  \iai  (Sntfjiilfcn,  "baž  Sd)dleu. 
lu.ščitnica,  /.  bie  C^etreibecjeibomiitile,  Cig. 
luščina,  /.  bie  J^rud)tliiil)c,  bie  3d)Pte;  —  bie 

harte  3c^ale  ber  iJJiifie,  ber  (Sier  11.  bgl.,  Mur., 

Jan.,   C;    jajčne    lupine  aH  luščine,    Savr. 

(Let.)\  orehove  luščine, ^'»'i^/l,??^;  —  ein  Y^Q.-- 

lifle^  ©efiige  (min.),  Cig.(T.)\—\)\i.  ©c^uppe, 

C,   Dalm.,  Štrek. 
luščinast,  adj.  l)Uljenfbniii9,  Cig.;  —  jdjalig 

(min.),    (Ji g, (T.). 
luščinat,  ata,  adj.  I}iilfig,  Jan. (H.). 
luščinje,    n.  culi.  5^ruct)t^iUieii ,    Ijarte  Cbft 

)d)alen,  .^fur.,  C,  M. 

1.  luščiti,  im,  rb.  impf.  Don  ber  (f)nrtcn)  3d)Qlc 
befreicn,  idjnicn:  orehe  1.;  —  Qu^l)iiljen,  aU'? 
idiotcn:   (i;>ol,  grah,  bob  1.;  —  zrnje  1.,  bo^ 
(^ctrcibc  gprben,  Cig.;  -    I.  se,  fid)  fetalen, 
fid)  balgen,  fid)  jdiiefern,  fid)  blattern;  barva 

se  lušči   s   platna,   Zgl). 

2.  luščiti,  luščim,  rb.  pf.  r~  luskniti:  z  ro- 
kami 1.,    C. 

liiščncc,    neca,    m.  bož  X(ifc^eltrant    (thlaspi 

arvense).    C. 
luštek,  štka,  m.   ^=  luštrek,   /)o/. 
luštrek ,    m.  bae   iiicbftodel   (levisticum    ofl"), 

Cig.,  Jan.,  Mcdv.(Rok.j,  Kr.- I.cvst.(Rok.)\ 

(lustrak,  ./oseh);  —  prim.  srlat.  lubisticum, 

.\fik.^r-:t.). 
liita,  /.  bie  ^Jinrf)lcjp,  Z. 


lutati,  am,  vb.  impf.  muf)fam,  forgfaltig  h»d)C>', 
C;  kostanje  iz  jezic  1.,  C;  iglo  v  slami  1.,  C. ; 

— mii^mm,  langjom,  o^nc  Grfolg  etiuas  tt)uii, 

C;  —  longjam  ge{)cn,  C. 
luteran,  m.  ber  ^utberancr. 
luteranec,    nca,  m.  =  luteran. 
lutcranka,  /.  bie  llUitbcranerin. 
luteranski,  adj.  lutheriid). 
luteranstvo,  n.  ta^  i.'utl)crtl)UUi. 
luterski,  adj.  lut^erifc^. 
Iuterstv9,  n.  bas  i.'utt)ert^um,  Cig. 
luti,   /.  pl.  ozka  pa   globoka   skalnata   struga 

(„luti"  prim.  bav.  wasserlot,   aquaeductus  r), 

Tcmljine  fTolm.J- Štrek,  (Let.j. 
luzgati,   am,  vb.  impf.  =  2.  luskati,    jc^fllen, 

Dol.-Mik. 
luzgina,  /.  =  luskina.  Dol. 
liiža,  /.  bie  ^fit^e,  bie  iiac^e;  iz  luže  v  mlako 

=  au§  bem  JHegen  in  bie  Jraufe,  Spreg. 
lužar,  rja,  m.  i)  ber  ^fiitienannjo^ner,  C;  — 

2)  bie  *$fuf}l)c^nepfe,  C. 
lužast,  adj.  pfii^ic^t;  —  pfiifeig. 
i.lužen,   žna,   adj.  2Qugeu=,    Cig,  Jan.;  — 

laugcn^aft,  Cig.CT.),  Erj.  f Min.)  \  —  lougig, 

Mtir. 
2.  lužen,  žna.  adj.  -^fil^en^;  lužna  kopel,  bož 

3dilaninibab,  Cig.fT.r,   pfiii^ifl,  Mur.,  Jan. 
luženje,  n.  t)ai!  iiangen,  bne  "Šeijen,  Cig. 
lužica,  /.  dem.  luža,  !Ieine  '^IJfii^e. 
lužic,  m.  =  lug,  bie  iiaugc,  C. 
lužilo,  M.  bie  iiauge  ale  ^eijmittcl,  bie  Sei.v 

brii^e,   Cig.,   C;  —  =  žehta,   C 
liižiti,  im,  vb.  impf.  in  ber  i!augc  bei.^en,  lau 

gen,  Cig..  Jan.;  perilo  1.,  Z.;  =  žehtaii, 
fcc^teln,  Koborid  -  Erj.  (Torb.) ;  na  kvalrno 
sredo  ni  dobro  lužiti,  Istra  -  Xavr.  (Let.); 
kože  1.,  bie  .'odntc  bei.^en ,  M.,  ogr.-C;  — 
1.  koga,  jemanbcni  bcrbe  i8ern)ci)e  gcben:  ne- 
milo ga  je  lužil  in   žmikal,  Erj.(I\b.  sp.J. 

luživec,  vca,   m.  bor  ^^ci,iCr,    Cig. 

lužje,  n.  to//.  ^.JJfii^t^n,  Jam.,   Cig. 

liižnar,   rja,  m.  bcr  ®crber,  ogr.-C. 

lužnast,  adj.  =  lužast,   Cig. 

lijžnat,  adj.  pfiitig,  lnd)ig. 

i.lužnica,  /.  i)  ha^  ijangeniooijcr,  Jan.;  — 
21  bie  liBcij^grubc  ber  (^^crbcr,   \'rt. 

2.  lužnica,  /.  itai'  '•^vjiil^cniualier,   Cig.,  Jan. 

1 .  lužnik,  »1.  bcr  !L'aiigonfe|)ii,  Cig. ;  ber  iiaugen« 
topf,  itbcrbanpt  ein  grofjcr  lopf,  C. 

2.  lužnik,  m.  1)  ber  "^Jfii^UMinniuoljncr,  C.;  — 
2)  hrast  z  debelim  želodom  in  mehkim  le- 
som,  C. 

lužnina,  /.  ba«i  ^illfali,  lužnine,  ^,?ltfalien,  Cig. 

(T.),  irz. 

lužninomer,  mera,  m.  ba^  'Jllfalinieter,  Cig.fT.). 
lužninski,  adj.  olfaUid),   Cig. (T.). 
i.lOžnjak,   m.    i)      ;  2.  lužnik  2),  lužni  hrast, 
C.;  —   2)  bie  lUeerfljdie  (mugil  ccphalus). 

it.   cefalo,    (itok    Krk-Erj.tTorb.). 

2.  lužnjak,   m.  bo^  ijnugenfoj'? ,  bie  ^ci,^fnfe, 

Cig.\  —  ber  i.'augentopf,  oy. 
lužnnsulun,  >na.  adj.  lauflcnial,',ig,   Cig. 
Iža,  /.,   Cig,,  Jan.,   lior.,  pogl.  Icža. 


maca  —  mačak 


—  539  — 


mace    -  macesica 


M. 


i.maca,   /'.  bai'  }ftiitjcf)i'il  (bol.),   <'./>. 

2.  maca,  ./".    bcv  ^VUdfevbodcn,   0>.;  —  iz  it. 

mazzo. 
macan ,    ana,    m.    bn^   '3Snc^C(ieUMd)t,    C;    — 

prim,  macelj. 
macarati,  am,  i'b.  impf.  iict3cii,  iiafjc  Uin)d)(age 

i^cbcil  U.  bgl. :   macarali  so  ga  z  \-oi.lo  in  je- 

sihom,   pa  niso  ga   mogli   k  zavesti   spraviti, 

jv{hšt. ;  —  mit  naffcn  T^ingcn^  l)crumpafeen : 
kaj  tu  macaraš  po  mizi?  jv^hSt.;  —  macara, 
cž  il't  noffe-o  3Better,  ti  rcc]nct,  jvihšt.;  — 
piim.  macati. 

macati,  am,  vb.  impf.  nc^eti,  mit  naffeii  Um- 
)d)lagen  laben,  Cig..  Jan.,  v{hŠt.-C.;  ome- 
dlelega človeka  macajo,  da  bi  se  zopet 
zdramil,  SlGor.;  —  pa^en,  Jan.;  —  prim. 
močiti. 

macelj,  clja,  m.  ber  Sd)lngcl,  be).  ber  i^olj' 
idjlagel,  Min-.,  Cig.,  v^kšt. ;  ber  ^^iitbeiid)tage(, 
M.\  Pučelar  se  z  macljem  glasi,  Danj.fPosv. 
p.);  —  prim.  macola. 

mačes,  esa,  m.  =  macesen,  Dol.-Levst.fRok ). 

maceselj,  sija,  m.  =  macesen,  jv^liŠt. 

macesen,  sna,  m.  ber  2ard)eubaum  (larix); 
macesen,  Diet..  Mik. 

macesnov',  adj.  l^arc^eil-;  m.  les. 

macesnovec,   vca,  m.  ber  i.'ard)eiui)alb,   Cig. 

macesnovina,  /.  i)  bac-  ilnrdjeitljol^;  —  2) 
ber  ydrd)cnnialb. 

macesnovje,  n.  i)  ba§  ^arc^en^^olj,  Ro^.-Kres; 
—  2)  bor  i'iird)eniiialb,  Cig.,  Jan. 

macika,  /.  bie  Saf)In)eibenrutf)e:  blagoslovljene 
macike,   BlKr.-DSv. 

macikovina,  f.  =  mačičevina,  BlKr.  -  Navr. 
{Let.). 

maciza,  /.   C,  pogl.  macizra. 

macizra,  /.  najdebelejši  fižol,  črn  in  nekoliko 
pisan,  Hal.-C,  Zora. 

macljast,  adj.  fc^lagelformig,  Mur. ;  =  bicf: 
macljasta  bcdra  kurov  in  kopunov,  Danj. 
fPosv.  p.). 

macljek,  cljeka,  m.  dem.  macelj;  fkiiier  Sc^(a= 
gc(,  be).  .S^ot,^fd)!agcI,  vihŠt.;  macljeki  na  klo- 
potcu,  RaičfLet.J. 

macoh,  m.  rdeče  in  debelo  jabolko,  Mur., 
Mariborska  ok.-Erj.CTorb.). 

mac9la, /.  ber  Sc^ldgel  (im  58ergiDerf),  Cig.; 
biier  ^ammer,  Kras-Štrek.fLet.);  težko  kla- 
divo, s  katerim  tolčejo  na  drago,  Temljine 
(Tolm.J-Štrek.fLet.J;  —  prim.  it.  mazzuolo 
(ben.  mazzola),  Štrek.fLet.J. 

macovt,  m.  ber  (Sierflabcn,  Z. 

macuh,  m.  =  macoh,  Mur. 

mačak,  m.  i)  ber  ^ater,  Mur.,  C,  Danj.-Mik., 
Št. ;  mačak  je  mački  najljubši  =  gleic^  Ullb 
glcid)  gcfedt  fid)  gciit,  v:[liŠt.-C.;  —  2)  ber 
''.Jlntcr,  Mur.;  —  3)  pl.  mačaki,  ®teigei)en, 
ogr.-C;    —   4)   =  -škripec,   vitlo,  bie  iliolle, 


C;  —  O  eiiie  '^Jtrt  'iluMbeiibaiim  mit  grofjeii 

Mii^dicii,"  C. 
mače,  eta,  u.  ciitc  junge  Slatie,   bog  Sl'a^(^en; 

pridem,   kadar  se  ti  bo  mače  izčepelo   (tticnn 

bir  ber  '^orn  cergeljt),  Rib. ;  —  tudi :  mače, 

eta,    Valj.  (Rad). 
mačečji,  adj.  fto^eii^,  ogr.-C. 
mačeha,  /.   i)  bie  Stiefmuttcr;  kolikor  mačeh 

dobrih,  toliko  vran  belih,  Kras-Erj.fTorb.j ; 

—  2)   ba§   Stiefmiittcrc^en  (viola   tricolor); 

—  tudi:  bie  .S^unborofe  (rosa  canina),    Cig.; 

—  cin  '?(ušiDUcf)'3  an  bcn  l^onieii,  bie  2)oru= 
rofc,  Cig. 

mačehica,  /.  =^  mačešica,  Joseli. 

mačehin,  ^^7.  ber  Stiefmutter;  mačehina  kost, 
h^^i   .^rcujbein  (os  sacrum),    C. 

mačehinski,  adj.  ftiefmittter(id),  5'/.V. 

mačehovati,  ujem,  vb.  impf.  al5  Stiefmutter 
maltcn,  SIX.-C. 

mačehovje,  n.  eull.  ^ortiroieii  (''.Jdlisluiidjfc  an 
ben  Borneu),  Cig. 

maček,  čka,  m.  i)  ber  tHater;  tu  maček  na 
ognjišču  leži  =  ^ier  i|'t  Sd)mal()an6  ,Sliic^eu=- 
meii'ter,  Cig.;  —  divji  m.,  ber  milbe  '^Bevg* 
tater,  Cig.,  C.;  —  2)  razno  orodje:  ber  ^,!(iifer; 
železni  m.,  Hip.fOrb.j;  mačka  spustiti,  beii 
^,?(nfer  tuerfeil,  Šol.,  nk.;  =  mačka  zasaditi, 
DZ.;  =  m.  vreči,  Cig.,  DZ.;  barke  so  mačke 
v  morje  vrgle,  Vod.  (Sov.);  železne  mačke 
iz  vode  vleči,  Jsvkr.;  mačke  spuščene  imeti, 
t)or  ?lii!er  liegen,  Šol.;  =  na  mačku  stali, 
Cig.,  Šol.;  =  na  mačku  počivati,  Cig.; 
mačke  vzdigniti,  bie  Sdtfer  Iid}ten,  Z.;  — 
ber  9(ngeU}afen,  Cig.,  Jan.;  —  ber  58ranb= 
l)a!cn,  Cig.,  Jan.,  Kr.,  SIS. ;  eine  9(rt  2l>agen= 
jperrl)aten:  maček  se  v  zemljo  zasadi  m  za- 
držuje voz  ali  sani,  Dol.,  Sotr.,  jv^hŠt.;  — 
iii  ben  Sagemiif)(en  bie  Stange  mit  bem 
.s^afcn,  meldier  'iiaž  Sdiiebojeug  bemegt,  \)až 
Scfiarnier,  Cig.;  —  ber  Sugeljietjcr,^  ber 
iVliuteiifra^er,  Cig.,  Temljine (Tolm.j-  Štrek. 
(Let.);  ber  Šorfjiet)er,  V.- Cig.,  Temljine- 
Štrek.(Let.j;  —  bie  3{oQc  am  Ueberfuf)rieile, 
Mariborska  ok.  -  C;  —  3)  laiiger  leberuer 
Giielbbeutet,  bcn  man  um  ben  iictb  befeftigt, 
bie  „S'u6e",  Cig.,  Jan.,  usnjat  m.,  LjZv.; 
imaš  polnega  mačka,  Erj.  (Iib.  sp.J;  —  = 
skrit  zaklad,  Mur.,  Zora;  —  4)  ber  (2eiten= 
baum  beg  5)ad)ftuI)Ieg :  maček  drži  špero. 
Zora;  —  5)  ber  Saticnfopf  (eine  Slpfefart), 
Cig.;  —  ())  apneni  m.  =  lehnjak,  ber  Šialt= 
tuff,  Jan.  (H.). 

mačer9l,  m.  Trub.-Let.  i<Si/t,  i4<i..  Hip.(Orb.J, 
(mačarol,  Mur.),  pogl.  močerol. 

mačešica,  /.  bog  Stiefmiittcrdjcn,  'iiaž  Dfter= 
lieild)cn  (viola  tricolor),  Cig.,  Jan.,  Medv. 
{Rok.j;  —  ^=  materna  dušica  (thvmus  ser- 
p\lli.nn),    Guts. 


mačešina  —  mačkinji 


—  540  - 


mačkoder  —  madravec 


mačešina,  /.  boŽ  55erntifcncrfraut  (satureja 
montana),   Podgorje  v  Istri- Erj.f Torb.). 

mačeški,  adj.  fticfnuittci(id),  Sl(iosp.-C. 

mačeštvo,  n.  fticfiitiittcrlidic^  2Sejen,  Zora. 

mačevina,  /.  ta^  ilapcnflcifd),  .šol. 

mačevje,  «.  co//.  Dov ''^alnuvcibciiflcbujd),  C;>.; 
ciiie  ftcdienbc  ''l>flQii,^e,  Štrck. 

1.  mačica,  /.  i)  baž  kai^čjcn;  —  2)  ba#  ^Btiitcn- 
Id^d)en:  —  3)  bcr  Šcgerid)  (plantago  sp.), 
Podgorje'  htraj-Erj.n^orb .) . 

2.  mačica,  /.  =  matica,  bic  ^Sicneiifoiiigin,  ber 
'fficifel,  3/m;-.,  Cig.,  Jan.,  Kr. 

mačič,  m.  =  mačuh,    C. 

mačičarica,  /.  mačičarice,  ftaftC^eilbSume 
(amcntaccae),   Cig.fT.J,  Tuš/R.J. 

mačičevina,  /.  bie  (Sa^Iroeibe  (salix  caprea), 
Dol.-Savr.fLet.). 

mačih,  m.  =  mačuh,  Rib-Mik. 

mačik,  w.  eitie  §(rt  /itudicn  »on  ctiliiibcrfonni- 
flcr  Oicftalt,  ogr.-Valj.(Radj. 

mačina,  /.  bie  3d)Qrtc  (serratula  tinctoria), 
Holc-Erj.  (Torb.). 

mačjak,  m.  i)  ber  Sla^enmift,  Cig.\  —  2)  ma- 
čjak,  bcr  ftat;enlicbf)aber,  .Jan.fH.),  Z. 

mačjeok,  gka,  adj.  tal^ennuflig,   Cig. 

mačji,  adj.  J^a^Cli«;  po  mačje  komu  zagosti, 
jcnmnbeni  eine  ftagenmuiif  tnad)cn,  Cig.,  .Jan. 

mačka,  /.  i)  bie  ^a^c;  kakor  mačka  okoli 
vrele  kaše  hoditi  =  ne  vedeti,  kako  ka')  za- 
četi ;  mačko  v  vreči  (žaklju)  kupiti,  bie  Sa^^C 
im  'Bai.t  failfcn,  Cig.\  gledati  se  kakor  pes 
in  mačka,  iDte  .'putibe  uub  ilo^eu  juiaiiimen 
Icbcn:  kar  mačka  rodi,  rado  miši  lovi  =  Slrt 
IdfSt  llic^t  Don  ^}(rt;  dati  mački  salo  va- 
rovati =  ben  53ocf  jum  ©nrtncr  mnc^en, 
Cig.;  tak  si,  kakor  breja  m..  \>\\  bift  eill 
3'"^'''9^^  Cig.. jv\Ši.\  ni  zanič,  kakor  jesen- 
ska m..  Gor.;  —  mačko  boš  dobil,  bil  tuirft 
einen  ''^piuiiber  (=  nidit^)  betommcn,  ji-^/i.^V. ; 
—  divja  m.,  bie  ^ilbfatic;  čmopasasta  m., 
bic  C£t}pertatiC ,  Cig.;  morske  mačke,  bie 
9J?eerfat(Cn :  selena  morska  m.  (cercopithc- 
cus  sabaeus),  Erj.C/:.);  —  2)  bic  Saiie  QI# 
Stcrnbilb,  Cig.fT.j ;  —  ;0  ba?  ft(it^d)cn  (bot.), 
Cig.;  bic  ?rritd)t»)0(le  (pappus),  Cig.\  —  4) 
mačke,  bic  Sd)nccrlocfen,  Cig.;  —  5)  ber 
^ufe  in  ber  '•JJaje,  Cig.,  Dol.;  —  '))  =  ma- 
ček, bcr 'Jllifcr,  Mur.,  Triib.-M.;  železna  m., 
Meg.;  —  bic  VafenftanflC ,  .fan.f/f.j;  —  7) 
bic  ^libmaUvtrcil  (crvngium  campcstrc).  Cig. 

mačkar,  rja,  m.  1  1  bcr  .Ua^cillicbl)0bcr,  Cig.;  — 
:;)  bcr  'i?(iifcrid)micb,  .\fiir.,  Cig. 

mačkarica,  /.  bic  MnlU'iilicbl)abcriii,  Zg/K 

mačkarin,  »1.  bcr  Motcr,   C,  \l. 

mačkas,  m.  bcr  Scitciibaiiiii  mu  Tiidiftii!)!,  C. 

mačkica,  /.  1)  dem.  mačka,  Mur.:   —   2)  bic 

Miid)cn)d)cnc  (pulsatillaV   .'^trek. 
mačkin,  adj.  bcr  Sla^c  flcborifl;  Ma^cu  ,  Mur.; 
mačkine   solze,    .\lrDfPbil'5tlirtilUll,    Cig.;    to 
niso   mačkine  s(dze  -    bOv   ifl   IcillC  .Ulcillifl' 
feit ;   /*cnski   jok    pa   mačkine   solze.    53?Ctbcr 

thrdncii  )iiib  faljdK  llirdncn,  .Ucr 
mačkinjak,    m.    1)   bcr   MolU'iifotl),    Miir.\ 
-M  ciiic  Vin  rolhcr  liibojjicl,  C 

mačkinji,   adj.   »^  mačji,   Mur. 


mačkoder,   dera.   w.  ber  Naften jrffinbcr,   Jan. 

(H.}. 
mačkodfrec,   rca,   m.  =  mačkoder,  Jan.iH.j, 
mačkodfžen,  adj.  <x\\\tx}i\i'-  mačkodržno  dno, 

bcr  VliifergrunD,  Cig. 
mačk9n,   m.   =  velik  maček.    Vrt. 
mačkov,  adj.   i)  =  mačji,  Sa^cit-,  Polj.;  — 

2)  Vlnfer^  Cig. 
mačkovec,  vca,  m.  i)  =  mačjak  1),  Polj.;  — 

2)    bie    Sat)lnjeibe   (salix    caprea),    Cig.,   C, 

Zemom Sotr.j-Erj .(Torb.) ;  —  bie  'iBcrgnjeibc, 

(s.  montana),  Cig.,  Valj.  (Rad);—'t)'\ft^,an\)ti)i\ 

(ononis  spinosa),   Cig.,  Medv.fRok.);  —  bcr 

.Slagciitopf  ^eiue  ^(pfelort),  Cig. 
mačkovica,  /.  =  mačja  godba,  Jan.(H.). 
mačko vje,  n.  coll.  ^cibcji  mit  SJIiitenffifec^en, 

Cig. 
mačkovka,   f.  ber  Sat^entopf  'ciue   ^Sirimrt), 

Cig- 
mačle,   čta,  n.  =  mače,  Jam. 
mačnica,  /.  bQ§  ©bcltuciš  (gnaphalium  leon- 

topodium),  Žabce  (Tolm.)  -  Erj.  (Torb.);   — 

bic  ftiid)enfdieUe   (pulsatilla),    Medv.fRok.). 
mačuh,  m.  ber  2l)p^u§,  Cig..  Jan.,  .Mik.,  Vrtov. 

(Km.  k.).  Sov.;  (mačiih,  Levst.[Sauk]). 
mačuha,  /.  =  mačeha,  Prip.-Mik. 
mačuja,  /.  =-  klobuk  v  jesihu.  SlGosp. 
mačiik,  m,  r=  mačuh,  ber  Jl)pf)U§,  Rihcnberk- 

Erj.(Torb.j. 
mad,  m.  bie  ^Jiabie  (madia  sativa),   Tiiš.fB.). 

1.  mada,  /.  i)  ba§  Vlblicgcn  'ii(ž  Cbftc^:  v 
mado  dejati  sadje.  Gor. ;  —  ciue  SoflC  )old)en 
Cbftce,  Ravn.-Cig.,  Gor.;  —  2)  t>a^  JRoftcn 
bež  jylad)ie^,  Jan. (H.);  —  prim.   2.  mediti. 

2.  mada,  /.  =  madež,  Jan.(H.). 

madet,    dla ,   adj.  nam.  medel,    Meg.,   Alas., 

Diet.,  Dal  m. 
madtin,    dna,    adj.    abcjclcqeu :    madno    sadje, 

Cig. 
madež,   m.   i)  bcr  t^Iccf;  m.  od  rje,  bcr  3Joft= 

flcd,    Cig.\  ~  biK-   Mal,    Cig.,  Jan.,  .\fik.; 

ba^    llhlttcrnial,    Cig.  :    m.   od    rane,    Dict.- 

.Mik.;  —  fig.  bic  '-l^cilcrfuuii,  bcr  Wafel ;  brez 

madeža,  uiibctlcrft;  —  2)  bic  llicnftniatiou,  C 
madežast,    adj.    matclig,    bcinofclt,    Cig.;    — 

(pren.)  boš  v  svoji  hudobiji   madežasta  pred 

menoj,  Skrinj. 
madežati,  am,  vb.  impf.  flccfeit:  črnice  madc- 

žajo,   Cig. ;    z    madežano    dušo    pristopiti    k 

sv.  obhajilu.  Jsvkr.;    mokra    barva    madeža, 

bic  iiaijc  Tvorbe  ^iA\,  Cig. 
madežek,  žka,    m.  dem.   madež;    višnjav  m., 

PreL 
madežcn,   žna.   adj.  mafclic},   mafctl)nft,  Jan., 

Mur..  .M. 
madeževati,  žujem,  vb.  impf.  bciuofcdl,   Cig., 

M 
maditi,  im,   vb.  impf .  i)  ablicflCIl  Iflficn :  sadje 

m.,   Cig.\  —   2)  lan  m.,   bcit   '^\aA)i    rij|tcn, 

Cig.,  Jan.;   —  pogl.  2.  mediti,   mladiti. 
madl9,  n.  =  madež,  Jan.(H.J. 
madra,  /.   1)   =  kuna,    C;  —  2)    ciiic    "Jlrt 

*4>cl,^l)inibc  bcr  5lH'ibcr,  .\/.;  —  iz  nem.  iJJiarbcr. 
madravcc,  vca.  »1.  ciii  balbuciidiiiiltciicv?  %^i(x'i), 

C,  Z.,  Zora;  —   prim.  dravcc,  mendravec. 


madrigal  —  magnezij 


541 


magnezija  —  mahast 


madrigal,  m.  neka  \Tsia  lirskih  pesni,  bn^ 
llJabriiVil- 

madr^n,  »i.  fin  fmiiflmtter  3iM"t'i"i>  ^^'^  ^nrm^ 
fiuialv,  Mo  '!blal)jiid)t,  bic  Jlolif  ii.  bi^- ;  m-  S" 
je  nap;uicl,  prijel;  —  prim.  it.  mailrone,  ba?-' 
ScitCllftcrfint,  ErjJJorb.  1<S<S\\\  .V^<^>);  fiirl, 
mailron,  bic  ,'Ol)porf)Onbvii',  bie  .S>l))"tcric,  Štrek. 
^ArcIiJ. 

madronivs  iva,  adj.  madronivo  je  jedilo,  ki 
\zbiija  v  človeku  maJron,  \'rsno-Krj.(Torb.J. 

madronščica,  /.  bav  iicinfraut  (linaria  vulga- 
ris),    Cig.,  Jan.,  Ttiš.fR.). 

mag,  »I.  bev  lliai^ier,  (magi  so  bili  duhovniki 
Medov  in  Perzov),  Jan.,  nk. 

magari,  adv.  meiuctl)albcn :  m.  če,  fclbft  tucnii ; 
tudi :  magar;  —  prim.  it.  magari;  hs.  makar  iz 
tur.  meger,  Mik.fEt.J. 

magaš,  »m.  ber  3>PCI"9,  Jarn.,Mur.,  Valj.(Rad). 

magatati,  atam,  ačem,  vb.  impf.  pogl.  mege- 
tati,  Diet.,  Dalm. 

magati,  am,  vb.  impf.  fonneit,  Mur.,  V.-Cig., 
Jan.;  Čez  goro  ne  magam.  Po  ravnem  ne 
vem,  Npes.-K. 

magazin,  ?h.  skladišče,  ba§  33Jaga,^iit. 

magazinski,  rttV/.  ilčiigojin^ ;  magazinsko  dru- 
štvo, ^JJJagajiitDcvcin,  DZ. 

magdalfnka,  /.  bic  iUagbafeuenbimc,  Cig. 

magdalfnščica,  /.  =  magdalenka,    C 

magdalfnščak,  m.  bcr  9Jtagbalcncnapfel,  Cig. 

magičen,   čna.  adj.  čaroven,  inagijd},  Jan.,  nk. 

magija,  /  bic  ^JJogie,  Cig.(T.J. 

magister,  tra,  m.  častni  naslov,  ki  so  ga  de- 
lila in  ga  še  dele  vseučilišča,  ber^JJagiftei^CVg-. 

magistrat,  »j.  mestno  upravno  oblastvo,  ber 
^Jfagiftrat. 

maglstraten,  tna,  adj.  93fogiftrat§=. 

magnat,   »i.  velikaš,  bcr  SJJagnat. 

magnet,  tn.  železo,  ki  na-se  vleče  drugo  že- 
lezo, bcr  'JJJagnct. 

magneten,  tna,  adj.  inngncti)C^,  Mur.,  Cig.fT.J. 

magnetenje,  n.  bic  iUagnetificrutig,  Sen.fFi^.J, 
(prav.  magncčenje). 

magnetičen,  čna,  adj.  Cig.,  Jan.,  pogl.  magne- 
ten. 

magnetiti,  im,  vb.  impf.  nmgnetificreit,  Cig.fT.J. 

magnetizem,  zma,  m.  bcr  9J?agncti'JmuC'. 

magnetizirati,   am,   vb.  impf.  magnetiti. 

magnetizovati,  ziijem,  vb.  impf.fpf.J  =  ma- 
gnetiti, magnctificrcn,  Cig.,  Jan.,  nk. 

magnetnica,  /.  bic  9J?agnetnabeI,  ./an..  Cig. 
(1 .),  Jcs. 

magnetnost,  /.  bic  niagitetijrf)c  ^Iraft,  nuignc 
tiid)cr  guftanb,  Cig.fT.). 

magnetomer,  mera.  m.  bO'?  93fagnctomctcr, 
Cig. ("I'.);  dvožični  m.,  bo«  23ifiIarinagiu'tD= 
meter,  Cig. (T.). 

magnetometer,  tra,  m.  =  magnetomer,  Cig. 
(T.). 

magnetovec,  vca,  m.  ber  SDingnctftein ,  hai 
^JOfagiieteifcncr,^,  Jan.,  Cig.fT.J,  Erj.fMin.j. 

magnetovina,/.  magnetifc^ež  i?r(utbum,  mogiic= 
tijdie  9Jiatcrie,  Cig.fT.J. 

magnetski,  adj.  niagnctifd),   Cig.fT.J. 

magnezij,   m.   neka   kovina  (kemična   prvina), 

ba§  SRognefium,  Cig.fT.J. 


magnezija,  f.  bie  ^nlfcrbc,  bie  5!Kagnefio,  Cig. 

/T.). 

magnezit,    m.   ber  ';1Jhignc)it  (min.),   Cig.fT.J. 

magnificencija,  /.  naslov  vseučiliščnih  rektor- 
jev, bic  ^JJiagnificcn.v 

magniti,  nem,  vb. pf.  =  mc^niu,  Alas,,  Diet., 
M. 

magnolija,    /'.  bic  'iVčaguolic  (magnolia),   Jan. 

magnjenje,  n.  hiVj  ciiimatigc  SBiiitcii,  Diet.. 
Mik. 

magrani,  /.   =  margarana,  nk. 

1.  mah,  maha,  m.  i)  bcr  3d))t)ung,  bic  3d)tuill' 
guiig,  .M^tir.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  —  2)  bcr 
.'Oicb,  bcr  Sd)Iag;  švrkne  jelena,  kadar  mu 
pride  na  mah,  LjZv.;  —  na  mah,  im  9{ll, 
Mur.,  (^ig.,  Jan.,  C,  Mik.;  foglcid),  C;  v  en 
mah,  mit  ciiiemmat,  Cig. 

2.  mah,  maha,  mahu,  m.  i)  ba^  9J?00i? ;  islan- 
dijski  m.,  iC'Idnbi)d)C'3  9JJoo§  (sphaerococcus 
crispus),  Tuš.fB.j;  =  bohinjski  m.,  Cig., 
C;  =  grenki  m.,  C;  —  2)  =  barje,  ba^ 
moov,  ber  9JJora[t,  Cig.,  Sov.,  Ig;  =  pl. 
mahovi,  Cig. ;  —  3)  bic  iioarfcbcrn  jungcr 
iBogel,  Cig.;  bie  glaumfcbern:  gosi  dajo 
perje  in  mah  v  pernice,  Ravn,  fAbe.J;  — 
ber  ^'Jiilc^bart,  Cig.,  Jan.;  —  ima  še  mah 
za  ušesi  =  er  i[t  ito^  na\ž  ^inter  ben  D^rcn, 
Met.,  Kr. 

3.  mah,   m.  =  gmah,    Tolm.-Štrck.fArch.J. 
mahadrati,    am,    vb,   impf.    Cig.,  Jan.,   pogl. 

mahedrati. 
mahagonovec,   vca,    m.   bcr   5Jta^agoiiibauiii 

(Swietenia),    Tuš.fB.J. 
mahagonovina,   /.    ba'o   "JJiafjagoni^ols,  Cig., 

Jan. 
mahaj,   m.   i)  ber  ®d)>viung,  Danj.-M.;  —  2) 

ber  ž)ieb,  Mik. 
mahalar,  m.  bcr  g^cl^crmadier,  Cig. 
mahalast,  adj.  fiidjerformig,  Jan.,  C;  maha- 

laste  palme,  5ad)crvnlmen,  Cig.fT.j,  Zv. 
mahatce,  n.  dem.  mahalo:  i)  bcr  5'W}er,  Cig.; 

—   2)  bcr  3S>cbeI,   Cig.,  Jan. 
mahaičast,  adj.  fad)crfijrmig,  Cig. 
mahalica,  /.   1)  bcr    fS-ad)er,   Jan.;  —   2)    bcr 

(Vliegeiiuicbcl,  Jam.,  Fr.-C. 
mahatnica,  /.   1)  ber  ^T^dict",    Mur.,   Cig.;  — 

2)  ber  tai-rcn,  C. 
mahatnik,    m.   i)   bcr   3BcbcI,    Cig.,  .lan.;   — 

2)    =    makoter,    bcr    StampfftiJBcl    tU    bcr 

Stampfc,  Šaleška  dol.- C;  —  3)  bcr  S^ufi- 

fotbcn,  bcr  Streitfolbcn,  Cig. 
mahalo,    n.    i)   ber    (yacf)cr,    Cig.;  —  2)   bcr 

ScbcI,  Cig.,  Jan.;  —  eiii  groRc?  ^flan.^cn^ 

blatt,   C.;  — 3)  =  nihalo,  bOi?  ^cnbel,    Cig. 

fT.J;  —  4)  ^  motoroge,    eitic    9(rt  .Sjiafpcl, 

bie  .'oaubgarnf)afpc(,  bic  SScifc,  vihSt.-C.;  — 

51  bcr  Jijlpcl,  i'^/i,SY.-C 
mahanje,  u.  i)  t)a?^  Sdin.niigcn,  'i>a?-  Srf)ttjcntcn 

mit  bcr  .{laiib,  bcm  .s>utc,  bcr  Jvabiic  11.  bgl.; 

m.    s    perotmi,    bcr    (5'Ii'ilfllrf)''l9»    Cig.;    — 

2)  ba$  Sd)lagcn. 
mahar,   rja,  m.  bcr  9JJoorbetuo^ncr,    Xov.,  Ig 

fDol.J. 
mahast,    adj.    mooiid)t,    Cig.,  Jan.;    mahasti 

ahat,  ber  l)foD!Žad)nt  (min.),   Cig.fT.J. 


mahat  —  mahniti 


-  542 


mahniti  se   -  majalica 


mahat,  ata,  aJj.  beniOOist:  mahalo  kamenje, 
r,es. 

mahatati,  am.  vb.  inipf.  icftlottcrn,  Ci^.;  mit 
bcn  .^^l^lI^c^,  aiUIc"  sappctit,   '".-O^- 

mahati,  am,  vb.  impf.  i)  idituinflciibc  ''BcMK 
fluiiijcn  inadicii  obcr  ticnufaitcii;  id)iuijtflcn : 
nepokoj  pri  uri  dobro  maha,  (aiirft  dllt  a\U}), 
Cig.;  z  rokami  m.,  mit  bcii  .'oniibcii  I)ili  iiiib 
f)crfa[)iTn;  z  nogami  m.,  mit  bcit  J^iifjcn 
idilcittcvn,  .^oppcfn;  s  sabljo  m.,  bcii  Siibcl 
idiluiiiflen ,  mit  bcm  Sdbel  l)cnimtiaiicn ;  s 
klobuki  m.,  bic  .ViltO  id)100ntcil ;  z  roko  komu 
m.,  mit  bcr  .V)aiib  ,^uioiiifcii :  uicbclu:  z  re- 
pom m. ;  —  55?inb  nuidicii ,  fad)cu ,  Oi,'., 
Jan.\  —  mahati  jo,  )d)iicU  (icl)cn,  cileii:  — 
toanfeil,  )d)n)an!ett :  na  vse  strani  m.;  —  2) 
=  prejo  motati  na  mahalo,  @artl  iDcifcit, 
v\}\Št.-C.\  --  3)  )d)lagen:  m.  se.  fid)  irfilagcn, 
ffdltcit;  m.  po  kom  (čem),  auf  jcilioilbcit 
(ctUHi*)  to§id)lai-(eii. 

mahavec,  vca,  ?/i.  bci  3d)li)iiincr,  bcv  sid)Uiclifcv, 

<■;/-.,  M. 

mahavka,  /.  1)  bie  £d)h)eiitcrin,  C; — 2)  ma- 
havka,  bie  SeejC^tDolbc  (sterna),  Cig.,  Jan., 
Frev.fh.). 

mahčevina,  /.  ba§  Sergpfefferfraitt  (satureja 
montana),  ObčinafKrasi-F.rj.iTovb.);  kadar 
mahčevina  cvete,  grozdje  piše,  t.  j.  jagode 
začno  rdeti,  Spreg.-F.rj.fTovb.). 

mahec,  hca,   m.  =  i.  mah,  ber  §icb,  Z. 

mahedralo,  n.  oseba,  ki  rada  mahedra,  bic 
3d)itnunel,  fmahad-),  Cig. 

mahedrati,  am,  vb.  impf.  )d)linilfleiibc  33ctlie= 
fluiiflcii  mad)en;  z  rokami  m.,  mit  bcn  iidiiben 
i)in  unb  I)erfatircn,  Cig.;  —  jd)Iottein,  Cig., 
Jan.,  DZ.  ;  obleka  mahedra  na  človeku. 
Polj.:  mit  fd)(otteriibein,  flatternbem  (Meluanb 
ciul)erflcl)cit,  cinJ)crid)Iottcrit,  ('..,  Z.,  Polj.:  — 
ftiirmifd)  einl)crcjct)eti,  C;—  tuarfcliib  qcl)en,  C. 

mahedrav,  ava,  adj.  )d)Iottei"ifl,    (jg.,  Jan. 

mahcn,   hna,  w.  =  2.  mah,  ba^i  SDfpOš,  St. 

mahljaj,  nt.  i)  bcf  £d)n,ntnfl,  C7;,'. ;  —  2)  bcf 
•Vifb,  bcr  Scfjlafl:  na  eden  m.,  auf  cincn 
Sdilofl. 

mahljanje,  n.  ba§  ^SJebelli;  ba§  (Mcfad)c(,   Cig. 

mahljati,  am,  vb.  impf.  mebcill ;  na  koga  m., 
jcmanbcii  bcmcbcln,  Cig.\  —  flattcm;  ptič 
mahlja  s  perotmi,  Cig.;  —  fdd)Oln,  Z.\  — 
flarffin,   Cig.,  Jan. 

mahljiči,  m.  pl.  čine  9lvt  2erd)cnjporn  (corv- 

»lalis  solida),  Josch. 

mahljiv,  iva,  adj.  mit  Scitcn^iebcii :  mahljivo 
kaj   reči,   I.evst./^Zb.  up.). 

mahnat,   :ita,  adj.  moofifl,  M.,  Z. 

mahniti,  mahnem,  vb.  pf.  i)  cinc  jd)tuiH(lCllbc 
'iViuciviiin  mad)cii;  z  zastavo  m.,  bic  T^aliitc 
nufid}U)Ciifcii,  Cig.;  z  roko  komu  m.,  mit 
bcr  .voiib  jcmanbcm  cinen  ?8inf  (jcbcn ;  luanfeii : 

zemlja  ne  mahne,  C;  --  m.  jo  kam,  fid) 
ir(jenbtuot)iii  bccicbcn;  —  črez  mero  m.,  iibcr 
bic  Sd)iiiir  bniicn,  Jan..  C.;  kvi.sku  m.,  in 
bic  ."cti)l)c  fdincllcu,  auffdilaflcn,  Cig.:  d(di  m., 
bcnnitcr  fllcdcn,  C.;—  2)  cincn  Strid),  ,S>icb 
fiit)rcn:  m.  po  kom,  nad)  jcmanbcm  t)aucn;  v 
stran   m.,   mimo  m.,   fct)lt)aucn:   —    ivi.  koga. 


ionanbem  eineu  .V)ieb  Pcrfefeen ;  —  m.  se , 
banbflcmciu  jrcrbcii,  ./an.:  —  mahnjen  biti, 
cincn  Icid)tcn  >){onfd}  t}abcn,  Cig. 

mahniti  se,  im  se.  vb.  impf.  fid)  fransen: 
platnf)  se   mahni,  jv^liŠt. 

mahodrati,  am,  vb.  impf.  =  mahedrati,  C,  Z. 

mahom,  adv.  =  mahoma  2),   C,  Mik.,  BlKr. 

mahoma,  adv.  i)in  ciiicm  3d))uuni]C,  fd)iuuni]= 
lucife,  Jan.,  M.;  —  2)  fogleic^,  auf  cinmal, 
(-ig..  Jan.,  M.,  nk. 

mahomedan,  m.  =  mohamedanec,  Jan.fH.J. 

mahomedanec ,  nca,  m.  bcr  SUta^omebaner, 
Jan.,  nk. 

mahomedanski,  adj.  moljomcbaiiifc^,  nk. 

mahomctanec,  nca,  m.  Cig.,  Jan.,  pogl.  ma- 
homedanec. 

mahov,  adj.  9JJoOs=. 

mahovast,  adj.  mPofirf)t,  Jan.^H.j. 

mahovat,  ata,  adj.  moofig,  Mur.,  Cig.,  Met. 

mahovec,  vca,  m.  i)  bic  9)Ji)0^f)umniel  (ker 
ima  gnezdo  vrhu  zemlje  v  mahu).  Imščc- 
Lcvst.(M.)\  —  2)  ba§  ^^ergaftmoo^,  Cig.;  — 
2)  mahovci,  ptiči,  ki  se  u/.e  pernati  (maha- 
sti)  izležejo  iz   jajec,  5JcftfIiid)tcr,  Erj.fŽ.J. 

mah9ven,  vna,  adj.   )uorafticj,  Jan.^H.). 

mahovTček,  čka,  m.  bie  'ilJioOtf^ummcl,  Gor.- 
M..  Z. 

mahovina,  /.  bao  !iOJoo# ;  krovna  m.,  ba§ 
■S^adjinoDii,  Cig. 

mahovit,  adj.  moofig,  juoožreid),  Cig.,  Jan., 
SIS. 

mah9vje,  n.  coll.  i)  SRoofe,  baž  9)too#:  — 
2)  baš  ^JJioor,  ber  9)lora|t,  Cig.;  ba§  ^orf 
moor,  Cig. 

mahovka,  /.  1)  neka  hru.ška,  Mariborska  ok.- 
Erj.fTorb.J;  —  2)  roža  m.,  bie  'DJiopČ^rofc, 
Tuš.rR.j. 

mahovnast,  adj.  moofid)t,  .Mur. 

mahovnat,  ata,  adj.  moofic;,  Mur.,  Cig..  Jan. 

mah9vnica,  /.  i)  bic  'i)Ji005'bccrc  (vaccinium 
oxycoccos),  Cig..  Tuš.fR.j;  —  2)  bic  ^iappc, 
btc  Oiaupc  (einc  .Uranft)cit  bcr 'iMcrbc  nub  bov 
JHinbc^),  V.- Cig.;  navadno^/,  mahovnice, 
Cig.;  —  kožni  spuščaj!  pod  hincljem,  bic 
TOnute,   Strp. 

mah^vnič,  m.  bic  2SalbI)iimmcl,  Cig. 

mah^vničast,  adj.  —-  mahovničen,  Z. 

mah9vničen,  adj.  niiipfitfnii,  raupbnfifl,  Cig.; 
—  maufiiv  Z. 

mahovnjak,  m.  mahovnjaki.  bic  lliPOt-tbicrc 
(brvozoa),  F.rj.(Ž.);  —  bic  lliOOi^forallcii, 
Cig.  (T.). 

mahudrati,  am,  vb.  impf.  =  mahedrati,  C,  Z. 

mahunec,  nca,  m.  =  mahovec,  bcr  'Jkftfliichtfr, 
Jan.,  C. 

maj,  m.  i)  bcr  "iUionat  'iDZai ;  —  2)  obeljeno 
lirevo  (smreka),  ki  se  postavlja  največ  o 
kresu  in  o  sv.  telesu,  bcr  TOaibaum,  Cig., 
yf..  Tolm.,  (ior.,  .\otr.  ;  nosili  so  maje, 
Dalm.;  —  prim.  bav.  mai,  v  istem  pomenu, 
Lcvst.f/iok.). 

majak,  m.  bcr  i!cud)ttl)Urm,  Cig.fT.).  Vrt.,  DZ., 
Si  S. -C;  —   rus. 

majakovina,  /.  bic  £cud)tt^urmflcbur,  DZ. 

majalica,  /.  boC'  3d)luanfcn,  CV^. 


majatnik  —  majhen 


543  — 


majhin  —  muk 


majatnik,  m.  =  nihalo  bcvi  ^CllbfT,  Jan. 
majalo,  n.  eill  lllilicnaiibiiiov  ^VcClliil),  C/jt. 
majanje,  n.  bn«?  'iJSaiihMiimuhcii,  btv,-  Griiliiittoi  ii : 

—  bai<  Siimuiiifoii,  bil'?  ^ilnictclii. 
majast,  dJ/.  )cl)Uniu]om'',  bOuciVidi,  Jani. 
majati,    iam,    jem.    rb.   inip/.    i)   l)iii   illlb   l)Or 

bouciicii,  ciichiittoni,  luniifcn  macbcii;  drevcc 
m.;  —  icfmioufciibc  '-^oiuoiiiuiiifii  marficu:  z 
glavo  m.;  —  \iemc  maje  (^\sc  je  napraNljcno 
na  liež,  ali  vendar  se  drži,  tla  še  ne  gre), 
Podkrnci-ErjjTorb.);  —  2)  m.  se,  tuailfcil, 
)d)>iiauteii.  lunctolit;  miza,  steber  se  maja; 
zob  se  mi  maja;  za  glavo  se  mu  maja,  c§ 
(Vit  ioillCll  Stopf,   Cig.,  Ravn.-Mik. 

majati,  im,  vb.  impf.  =  viseti,  tjanflCll/f-Vj,''., 
Tulni.-  C,  Polj.;  zvon  maji,  Cig.\  klobuk 
maji  na  kljuki.  Polj.;  skala  maji  na  cesto, 
Polj. ;  vse  na  njem  maji,  Ci^. ;  —  fterfeil : 
muha  pijana  le  maji  v  krčmi,  Polj.;  gospo- 
darsn"o  njegovo  že  hodi  pri  koncu,  toliko, 
da  še   maji.   Polj. 

majav,  ava,  adj.  »Donfciib,  )d)lpnnfcnb,  tirncfclig, 
Ci^.,  Jan.,  Čig.(T.)\  —  nuiiifclmutl]ici,  Mur. 

majavec,  vca,  m.  1)  bcr  Sd)iittlcr,  Jan.\  — 
2)  bev  3d)lottei!opt,  Cig.\  —  ba-^  'ijicubel, 
Jan..  SIS.-C. 

majaven,   vna,  adj.  =  majav,    Cig. 

majavica,  /.  bic  Hubeftdnbigfeit,  V.-Cig. 

majavnost,  /.  ^  majavost,    Cig. 

majavost,  /  bie  Uiientjd)lDl)cuf}cit,  CVir. ;  bcr 
ifi-Vititelmutl),  Let. 

majcen,  cena,  adj  \t\)X  flcin,  tnili^ig,  Cig.. 
Jan.,  Mik.,  SlGor.- C.:  To  dete  majceno, 
ypes.-^'ra^{;  (majcin,  Cig.,  Jan.,  Triib.-Mik.; 
on  je  bil  majcine  postave,  Schonl.). 

majceken,  kena,  adj.  \ei)X  fleitt,  Diet.;  („maj- 
cikin,  majcekin".  Diet.;  ^majciken",  Cig.; 
„maickcn".  Mik.  ;  ^majckin",  Cig.;  »maj- 
ckino",   ein   biišcftcil,   Mur.). 

majciko,  adv.  ein  bif^rficn,  y.'pcs.-\'ra^. 

majčicin,  adj.  =  majciken,   Ci'. 

majčken,  kna  (kena),  adj.  id)V  tlciii,  Hiiii,^ic^ ; 
(majckin,    Cig.J. 

majčknost,  /.  =  bie  ftlein^cit,  bie  (iJciinfl^ 
fiifligfeit;  (-kenost,  -kinost),   Cig.,  Jan. 

majdalfnka,  /.  breskva,-  ki  zori  o  sv.  Majda- 
leni,  Rihenbcrk(Goriš.)-Erj.(Torb.);  —  neka 
hruška.  Zora. 

majek,  jka,  m.  =  majnik,  ba^  Sd)0,  C  ; 
grozno  je  zavpil  in  majek  je  letel  v  drugo 
stran.   Glas. 

majflovec,  vca,  yn.  ber  Jannentuebef  (hippu- 
ris),    Tuš.fB.),  Zora. 

majen,  jna,  adj.  ^Iliai=;  majno  maslo,  im  ^JJcai 
bcrcitctev  Sdjmal^,  Lašče- Levst.fRok.J;  — 
neko  mazilo  iz  masla  in  razhutinikovih  ja- 
god, M.,  Z. 

majenje,  n.  ba^  Sesalen,   Cig. 

majeran,   m.  =  majeron,   Cig. 

majer9n,  »1.  bcvSJJajoran  (origanum  majorana). 

majev,  adj.  3[Jiai' :  majeva  roža,  bic  2)iairofc, 
Cig. 

majež,  m.  bcr  Sd)tottcrfopf,   Cig. 

majhen,  hna  (hena),  adj.  flein;  m.  človek; 
gering,  unbebeutenb;  za  majhen  denar,   um 


cineii  fleniii^Mi  ^rei^;  —  majhno,  ein  tucnig; 

— ■   iz   maliicn,   prim.  hs.  malahan.   Mik. 

majhin,  adj.  =  majhen,  Dahn.,  Sclidnl.,  .\a\'i . 
(Let ),  Čv. 

majhnič,   m.  bcr  3*^"-''^fl»  l^majhenič)   C. 

majhnast,  adj.  flciiilid),  (^majhinast*)   V.-Cig. 

majhnost,  /.  bic  .SlU'inl}Cit,  ('ig.,  Jan. ;  (maj- 
henosi,    Diet.). 

majhnoten,  tna,  adj.  gcvinijfiigifl,  Ja)i. 

majhnota,  /.  bie  ft'lcinigfeit,  bie  ©evingfiigig« 
tcit,   C!g.,  Jan. 

majitnik,  m.  orodje,  s  katerim  košarji  majijo 
zeleno   vrbje,    (Jig. 

majilo,   n.  ita^  3d){ilci)CU,   Cig. 

majiti,  im,  i'b.  impf.  id)dlen,  abiinbcii,  nbbaftcn, 
Cig.,  Jan.,  Gor.,  \otr.,  Fr.- (J.;  piščali  m., 
Sd)almeicn  (buvd)  (Sntrinben  oon  iBeibeU' 
gevtcn)  madjcn,  M.,  Xpes.-  Sehein.;  koruzo 
m.,  bcn  9.lfaii?  an'o,ye{)cii,  ben  ituturu;,  ididlen, 

Polj.;  krompir  m.  „kakor  Gorenjci  pravijo", 
Jurč.;  —  m.  se,  fid)  id)Clfen:  koža  (n.  pr.  na 
loki)  se  maji,  bic  .S^ilUt  id)elft  |id),  Cig.,  Polj.; 

—  vrbje  se  maji,  non  bcu  3Bcibenvutl)cn  lafet 
fid)  bie  3itnbe  lcid}t  abfticifcn,  M.,  Gor.;  — 
priit^cln:  to  so  ga  majili!  3/.;  —  lenobo,  le- 
narta  m.,  anf  ber  faulcn  .^aut  liecjen,  Cig. ; 
lačnega  m.,  |ef)r  ^uitgrig  jein,  Cig.;  tudi: 
majiti.  Dol.;  —  iz  nem.  (dial.)  maien,  bcm 
23aiim  bie  3tinbc  abfd)d(en,  Štrek.(Let.,Arch.). 

majivec,  vca,  m.  bcr  Sd)nler,   Cig. 
majnica,  /.  \)(Xi  9iilt)rfraut  (gnaphalium  dioi- 
cum),  ZemonfSotr.)- Lrj.  ( Torb.). 

1.  majnik,  m.  ber  ^UJonat  'ilJJai 

2.  majnik,  m.  'ba^  Sd)0,  bcr  3Bieberf)aII,  Gor.; 
kako  majnik  po  hrastju  leti!  Gor.;  pastirji 
vriskajo,  da  s  holma  do  holma  majnik  leti, 
Zv.;  —   prim.  malik. 

majpličica,  /.  dem.  majolika  2). 
maj^lika,  /.   1 1  bie  orbindrc  ^ai)cnce,  (5Jcaj;D= 
lito)  Cig.;   eine   ^Bafe   aif§   iltojolifa,   Cig.; 

—  2)  =  čine  9lrt  SBcintrug;  cel  dan  pri 
kvartah  in  majolikah  sedeti,  Jsi'At. ;  — prim. 
it.  maiolica,  uncditeC'  '!)>or,^etIan. 

maJ9likast,  adj.  majoliki  podoben  (po  barvi) : 

majolikasta  ruta,  Zv. 
major,  rja,  m.  najnižji  štabni  častnik,  bcr  llcajor. 
majoran,  m.  ber  9Jiajoran  (origanum  majorana), 

Tiiš.fR.) ;  —  prim.  majeron. 
majorat,    m.  prednost    najstaršega  v  dednem 

nasledstvu,  bilž  ilfajorat. 
majorka,  /.  bic  SJiajor^frou,  LjZv. 
majukati,  kam,  čem,  vb.  impf.  s  perotmi  m., 

mit  ben  i^tiigeln  jd)Iagcn,  ogr.-Valj./^Rad). 
majiitati,  am,  vb.  impf.  fjin  unb  ^cr  beiucgcn,  C. 
majžar,   rja,  m.  =  aržet,  žep,   .SlGor. 

1.  mak,  maka,  »i.  jajce  v  mak,  cin  IDCid^gc« 
fottencž  Si,  Habd.-Mik.;  (žena  je  v  mak  = 
je  pijana,   SlGor.);  — •  prim.  hs.  na  umak. 

2.  mak,  maka,  m.  bcr  9JJobn  (papavcr);  vrtni  m. 
(p.  somniferum),  bcr  Oiartcnmpbn;  divji  m., 
bie  .tlatid)roje  (p.  rhoeas),  Cig..  Jan.,  Tuš. 
(R.);—za]č\\  m.,  ba?>  iVriil)liug^aboni'?rii'^d)en 
(adonis  vernalis"),  \'rt. ;  za  en  mak,  en  niak 
vreden,  cincn  '•^Jfinevling  Juert,  nid)tžnu6,  ■!>'•; 

—  tudi:  mak,    \'alj.(RadJ. 


mak  —  makulatura 


544 


makuzav  —  mali 


■^.  mak,   maka,  m.  šest  koruznih  strokov  (pa- 

nogel)  skupaj  zvezanih,    Krn  -  Erj.  (Torb.); 

—  iz  furl, 
makacat,   ala,  »i.  'iiev    vcbcl;    v    uganki:    črn 

majhen  makacal  veliko  klado  zgane  (  =  bolha), 

Tolm  .-Erj. (Torb.). 
makalo,    «.  &ic  5'icf)'^>^'^l*^   Mariborska    ok.- 

C;   —   prim.  močilo. 
makao,  m.  bcr  langjdiimiiijiiiflc  3(ra  obcr  9JiacQ0 

(macrocercus   macao\   Erj. (Z). 
makaron,    m.   makaroni,  einc  9lrt  SJubcIll,  it. 

maccaroni,   Cig..  Jan. 
makaronar,  rja,  m.  bcr  9Jiaccarouimacf)er,  Cig. 
makaronek,  nka,  m.  bic  'iDuiccaVDiiinubcl,  Jan. 
makaronski ,    adj.    iz    dveh    ali    več    jezikov 

mešan,  maccaioilijd)  (stil.),   Cig.(T.). 
makast,  adj.  mot)iiartig,  Cig. 
makatati,    atam,    ačem,    vb.  inipf.    Cig.,  M.\ 

pogl.  2.  meketati. 
makec,    kca,  m.  dem.  2.  mak,   flcincr   9J{p^ii, 

Valj.fRad). 
maki,   ija.   m.  bcr  9Jiafi  (lemur  catta),  Erj.(Z.J. 
maklen,  ena,  m.  ber  jVC(t>Q^orn  (acer  campe- 

strei.    Cig.,  Jan.,  Tnš.fR.),  Ig(Dol.)\   —  bcv 

Spinbclbaum  (evonvmus).  Zora,  \otr.,  BlKr. 
maki? nje,  n.  cnll.  bcv  ^cIba(}orrntiaIb,  Z.,  SIN. 
maklfnovina,  /.  bn§  J^clbaluunfjol,^,   Cig. 
maklja,  /.  žitna  ali  travna  bilka,  sploh  vsaka 

tenka  in  dolga  betvica,  s  katero  otroci  dre- 
zajo v  murinovo  (=  ber  i^elbgvine)  jamico, 

lia  bi  ga  pregnali  iz  nje,  (makulja)  Erj.(Torb.J. 
makniti,   nem,  vb.  pf.  =  mekniti. 
mak9ter,    tra,    >;i.  stopni  glavič,   ki  tere,   ber 

Stampfltotlcl,  C,  RaičrLet.),  Zora;  —   ber 

Stofici  iibi)pt.,  ogr.-C;  iz:  mak  -|- tr-eti. 
makov,  adj.  SDJol^n^,  Dom  ^JJiofill;   bela  kakor 

m.  cvet,  Spcs.-K.;  makova  glava,  ba^  'i)JcoI)n= 

fjoupt ;  makova  potica,  bcr  "i)Jcof)nflabcu,  Cig.. 

.Jan.:   m.  sok,  bcr  SJJolmfaft,    Cig. 
makovčica, /.  neko  jabolko,  (makovčica)  Valj. 

(Radj. 
makovec,    m.    i)    makovci,   2)Jof)lie   (papavc- 

raceac),  .Jan.,  Cig.(T.J,   Tuš.(R.)\   —  2)  bcr 

l1Jo()lljoft,  Jam. 
makovica, /.   i)  ba«?  Wof)n{)aupt,  Cig.;  —  2) 

bcr  'ilJiolinftnibd,  v-^h.Št.-C.  ogr.-C. 
makovina,/.  ba^?  '■^opaDcrili  (chem).  Cig.fT.). 
makovi.šče,  n.  bcr  '«Xcfcr,   nitf  bciii  Woi)n  (\c 

pflflii.^t  \vax,  .Jan..  M. 
makovka,/  bil?  l1fo(}nf)aiipt,  Miir.,  Cig.  .Jan. 
makovnast,  adj.  niol)iiorti(j,   Cig. 
makovnik,   m.  bcr  3)ioli'tfud)Cll,   I.ct. 
makovnjača,   /.    bcr   l1ioImfucl)Clt,    C,  kajk.- 

Valj.(Rad). 
makrela,  /.  bic  'DJofrcIc  (scombcr),  Cig.,  Jan. 
makrobiotika,/,  nauk,  kako  si  življenje  dolgo 

ohraniti,   blc  VJJafrobtPtif,    Cig. 
makrokozcm,  zrna,  m.  veliki  svet,  mišljen  v 

podobi    človeškega    organizma,    bcr    DJofrO- 

fo^niu^,   Cig.(T.). 
maktati,  am,  vb.  impf.  .\/nr.,  pogl.  mektati. 
makulatura,  /.   tisk<iviiic,  ki   nimajo  več   no- 
bene  \  reilnosti   ali   so   pt)kvaricne,    bic  TOo 

rulotur,   (^ig..  .Jan. 


makiižav,  adj.  ==  kužav,  im  SBoc^^t^iim 
Suriirfbicibcub,  id)iBdcf)Iid),  SIGor.-C. 

i.mal,  m.  bie  ^JJalcrci,  "ba^  ©cmalbc,  Cig., 
Jan.,  Gor.,  Ig(Dol.j;  lepemu  malu  se  umet- 
nost vidi  malarja,  naj  ne  vidimo  tudi  ma- 
larja,  Ravn.- Valj. (Rad);  živ  m.,  greUc§  ®e- 
malbc,  Ljubljanska  ok.;  —  prim.  malati. 

2.  mat,  »I.  i)  bcr  ;^citpunft:  do  sega  malu, 
bi^^cr,  Skalar- Mik.;  do  sega  mala,  Mik. 
(Et.)\  (do  sega  mal,  Triib.  fPost.J,  Očitna 
izpoved  !■{  rS.  stol..  Let.  iHfiQ,  i-^J.J;  od 
tistega  malu  =  od  tistih  mal,  Gol. ;  do  sih 
mal.  bie  jc^t,  biei^er;  od  sih  mal.  »on  jcfit 
on;  po  sih  mal,  Don  jetit  an ,  tiinftiflljin ; 
tuifl :  dosihmal,  odsihmal,  posihmal;  od  ti- 
stih mal,  jeit  jcner  3'^'''  "^  le -teh  mal, 
ogr.-C;  —  od  teh  malov,  Jap.- Valj. (Rad); 
od  tistih  malov.  Ljub.;  od  mladih  malov  k 
delu  se  vaditi,  Jap.  (Prid.);  katere  malt, 
cinicjc  5Jtale,  katere  malT?  tt)ann ?  C;  vsakši 
mal.  k  vsakšemu  malu,  jebe^mat,  ogr.-C: 
—  2)  m.  mleka.  joDicI  9J?i(d)  auf  einmal  ge= 
molfen  »nirb,  Mik.fEt.j,  Kr.-Valj.(Rad);  — 
tua«  cinmal  gctod)t  roirb:  za  en  mal  krom- 
pirja, Lašče-Levst.(Rok.);  —  3)  bae  ©flcn, 
ogr.-  Mik.(Et.j;  —  po  poroki  v  krčmo  na 
mal  (=  na  kosilo)  iti,  Laško(Št.);  —  prini. 
stvn.  mal.  bcr  ^ci^PU^^t  srvn.  mal,  "baž  Ollf 
ciitniol  auffletragene  Gfjcn,  Mik.fEt.). 

(mal)  mali,  la,  adj.  1)  !lein ;  mali  hlapec,  bcr 
Uiitcrfncd)t,  mala  dekla,  bic  Untcrmagb,  Cig.; 
mala  ladja  (arch.),  boč-  "Jtcbcnjdiitf,  Cig.(T.j; 
male  duri.  bie  'Jiebentlliir,  Cig.;  mali  oltar, 
bcr  ^Jicbenoltar ;  mala  reč.  einc  unbcbcutcnbc 
Sac^e,  bie  "Jicbcniad)c ;  male  šole,  bic  nicberen 
Scbulen;  mali  in  veliki.  ."i>of)e  unb  ^Jiicbcre, 
Cig.;  malo  in  veliko,  bic  ©rogcn  unb  bie 
.^^Icineu,  grop  nnb  flciu,  Cig.;  —  (i)z  ma- 
lega, »on  flein  anf,  Don  .^linblicit  onf;  :=  od 
malega,  BlKr.-M.:  —  2)  malo.  tvcnig ;  ubogo 
malo.  dnfjerft  tuenig,  Cig. :  =  prebito  malo, 
Levst.(Zb.  sp.};  buv  iKcnigc:  tisto  (to)  malo. 
kar  imam,  bd'?  5i?cnige,  \V<X\-  id)  l)nbe;  malo 
časa,  locnig  ^t'\\,  !ur,^e  ^t\V.  malo  nas  je. 
c§  finb  nnfer  tuenigc;  do  malega,  foft  gnn,\, 
\a\i:  (do  mala,  Ben.-Kl.i;  do  malega  iztre- 
biti, faft  gan,^  nn^^rottcn,  Savr.fLet.);  cerkev 
je  do  malega  polna  pobožnikov,  Erj.{I\b. 
sp.);  do  malega  vsi  prebivalci,  Cig.;  živo- 
tarili so  do  malega  še  slabše  nego  berači. 
LjZv.;  nekaj  malega,  etma*  'SBcnigcS  ;  črez 
nekaj  malega  let.  nadjcinigen  iDcnigen  ^aljrcn, 
Cv.;  malo  ceniti,  gcring  id)dlU'n;  za  malo 
se  mi  zdi,  ciS  DcrbvicUt,  iubignicrt  niid);  na 
malo  iti,  priti,  oilf  bic  iVeigc  gct)cn ;  na  ma- 
lem biti,  auf  bcr  ^JiCigc  jcin;  vino  je  že  na 
malem,  bcr  Jln-in  ift  iinf  bcr  ^IJcige,  gcl)t  a\\^; 
na  malem  piti,  Dou  bcr  ^IJcigc  trinfcn,  V.- 
Cig.;  po  malem,  flciuuicijc,  nndi  unb  nad); 
=  po  malu.  Jan..  .Mik.:  =^  po  malo,  Jan. 
(H.);  malo  po  malo,  aHmdblid),  nad)  nnb 
nad),  incccffiD,  Cig.(T.).  .\(>v..  Glas.,  VyttŠt.; 
ob  malem  živeti,  geuiigfain  leben;  =  z  ma- 
lim  ž.,    Cig.;    z   malim    zadovoljen   biti.    mit 

3Benige)n  .^nfriebcu  fciii ;    malo  jih.  jucnigc; 


mala  —  malehen 


—  r,45  — 


makhnost  -    muličina 


malo  nas  je,  C'3  ftltb  Itlllcr  »UCItigc;  v  malo 
ilnch,  in  liiClliilCll  ilai^cii;  z  malo  besedami, 
mit  tuciliiicit  'ilHivtoii;  malo  (s  poudarkom) 
moder,  iiidlt  bojoiibeiv  fllljl,  »ucifc,  0>. ;  malo 
živ,  tjCilb  tobt,  C/iT. ;  malo  malo,  fel)r  lucuiil, 
bhitiuciiirt;  malo  (brez  poudarka),  ciii  luciiifl, 
ettim'?;  malo  čuden,  ctU'a'5  foiibovbai  ;  malo 
prismojen  ;   —   malo  poprej,    malo  prej,   fuv,^ 

uorl)cr ;  malo  pozneje,  um  ciii  'iJSciiiiic«  jpiitci'; 
še  malo,  nod)  ciltc  ?i>ci(e:— kratko  in  malo 
ne,  {einc#rocg!cl ;  =  ni  kratko  ni  malo,  Juvč.; 
—  kaj  malo?  (iron.)  =  obcv  tua§!  jv{hSt.; 
malo  da  ne,  faft,  bctual^c,  (ž  fc£)(t  tucnin, 
ba)§  .  .;  malo  da  ne  mrtev,  fiiilbtobt,  C/if. : 
malo  da  ni  umrl,  beilia^e  tuftvc  cv  cicftovOcit ; 
malo  da  ga  niso  ujeli,  er  timr  nai)C  bomn, 
flefangen  511  ttjerbeu;  —  malo  ne,  faft,  liei= 
nafje,  Cig.,  nk.;  malo  ne  enak,  faft  glcid), 
Žtiid. ;  malo  ne,  in  bila  bi  pozabila,  faft 
:^nttc  ic^  Bcrgeffen,  Vrt.;  —  za  malo,  faft, 
beiiial)e,  Savinska  dol. ;  —  tako  malo  — 
kakor,  )o  iDCttig  —  a[t\  Cig.,  Jan.;  ravno 
tako  malo  —  kakor,  ebctt  fo  lucnig  —  oB, 
Cig.;  malo  kedaj,  feltcn,  malo  kje,  an  tre- 
nigcn  Črten,  malo  kdo,  jeltcu  jcmanb  itd., 
(nav.  pisano :  malokedaj,  malokje,  malokdo, 
itd,);  —  nedoločna  oblika  „mal"  se  navadno 
ne  rabi;  namesto  nje  se  govori:  majhen, 
Cv.  IV.  II.,  12.;    VIL  3. 

mala,  /.  govedje  in  ovčje  ime,  Tolm.  -  Erj. 
(Torb.). ' 

malaga,  /.  ber  9)ia(agatt)ein,  Cig. 

malagovec,  vca,  m.  =  malaga,  Jan. 

malahit,  m.  ber  93Ja(acf)it  (min.),  Cig.,  Jan., 
Erj. r Min.). 

malakolit,  m.  ber  9)taIa!oIitf)  (min.),  Cig.  (T.). 

malanje,  n.  't^a^  9JcaIen;  —  bic  9)ia(eret. 

malanka,  f.  neka  breskva  z  gladko  kožo,  St. 

malar,  rja,  m.  ber  9JiaIer. 

malarček,  čka,  m.  ber  I1talerburfd)e,  Cig. 

malarica,  f.  i)  bie  9JJaIerin;  — 2)  neka  hruška, 
C. 

malarija,  /.  bic  SlJalerci,  haž  ©cmdlbe. 

malarin,  m.  etne  breite  £")anboi1  ber  3""J"cr= 
Icute,   Dol.,  Sotr. ;    —  prim.  melerin. 

malarnica,  /.  bie  SHiaferftube,  bn^S  ^Jialerotelicr, 
Cig..  Jan. 

malarski,  adj.  9}Jafer=. 

malarstvo,  n.  bie  iUaferhtnft,   Cig.,  Jan. 

malati,  am,  1»^».  impf.  matcn;   —  iz  nem. 

malce,  adv.  dem.  malo,  ein  tlcintDeuig,  Cig.; 
daj  mi  malce  kruha,  Erj.fTorb.J;  še  malce, 
nocf)  eine  SSeile.  Cig. 

malčar,  rja,  tn.  ber  G5ip§arbeiter,  Cig. 

malčast,  adj.  gipsartig,  Cig. 

matčev,  adj.  ®ip§=,  Cig.;  malčevo  apno,  ber 
C^tpšfalf,  Cig.;  malčev  prah,  bo§  ©ipžnicf)!, 
Cig. 

matčnica,  /.  bie  ®ip:5brennerei,  Cig. 

malčničar,  rja,  m.  bcr  ©ipebrenner,   Cig. 

maiec,  tca,  m.  =  sadra;  i)  ber  &\\)x-,  DZ., 
Erj.fMin.J,  Gor.,  (mavec)  Miir.,  Cig.,  Jan.; 
z  malcem  potresti,  gipfen,  Cig.; —  2)  =  be- 
lilo, bie  liinijC  (mavec),  Mur. 

malehen,  hna,  adj.  =  majhen,  Jan. 

Slov. -nem.  slovar. 


makhnost,  /.  bio  .Sllointjeit,   Cig.fT.). 

malej,   >n.  bor  .SUcillC,   M.,  Z.,   Valj.(Rad). 

malek,  Ika,  (lekar),  m.  i)  ein  tlciner  'DJJenjcf),  ber 
^tvcrg,  Cig.,  v\h^t.-C.;  —  2)  bcr  leufcl, 
Valj} Rad);  —  O  ber  ^.Mebcrball,  .Jan.;  — 
piini.  malik. 

mal?ka,/.=beka(salix  alba),  Tolm. -Erj. (Torb.). 

malen,  adj.  =  majhen,  Jan.,  ogr.-C.;  —  hs. 

malen,  Ina,  m.  Cig.,  Jan.,  pogl.  malin. 

malenkast,  adj.  fleintid),  Cig.,  Jan.;  (malen- 
kastr);   —  hs. 

malenkost,  /.  bic  fticinigfcit,  Cig.,  nk.;  (ma- 
lenkost,  malenkost:);   —  hs. 

malenkosten,  tna,  adj.  !(einlic^,  nk. 

maleti,  i'm,  vb.  impf.  i)  flein  ttieiben,  Jan.; 
—  2)  mali  mi  pred  očmi,  e§  ttJtrb  mir  buntel 
Uor  ben  9lugcn,  Jan.;  malelo  mi  je,  noge 
me  niso  več  mogle  nositi.  Glas.;  —  ^)  fa= 
cEetn,  Jan.  (r);  —  fjcrumfc^njarmen,  Jan.  (?) 

malež,  m.  ber  Steine,  C 

malha,  /.  ber  Sc^nappfacf,  ber  SSettelfacf;  be- 
raška  m.;  vsak  berač  svojo  malho  hvali, 
=  jebeiu  SJarren  gcfallt  feinc  5lappe;  on  le  za 
svojo  malho  skrbi,  er  bcuft  nur  an  fic^;  — 
eine  bicfe  %xan,  Z.;  —  prim.  stvn.  malha, 
malaha,  Mik.(Et.). 

malhar,  rja,  m.  ber  ©c^uoppfacftrager,  ber 
^cttlcr,  M.,  C. 

matharica,/.  bie  Sci)napp)acEtragerln,  bie  33ettte' 
rin,  Cig.,  M.,  C. 

malhariti,  arim,  vb.  impf.  =  z  malho  hoditi, 
betteln,  ^ov.-C. 

malhast,  adj.  )c()nappiacfformig,  baujc^ig,  Cig., 
Jan.,  C. 

mathelj ,  hlja  (heljna),  m.  =  malhica,  bie 
Stadicibccrc,  Josch. 

malhica,  /.  don.  malha;  — malhice  ^=^  kosmato 
grozdjiče.  Stacfjclbccren,  Jarn.(Sadj.). 

malica,  /.  i)  ba-o  f  feinc  (fffcn  ,VDi)c^en  '^xi\^'' 
ftiicf  nnb  i1Jittngmal}I  (dopoldanja  m.),  unb 
,^unicf)en  'i)Jiittagmat)t  unb  'Diad)tnia^l  (popol- 
danja  m.),  Kop.,  Gor.,  Ig(Dol.);  —  bie  Saufe, 
Mur.,  Cig.,  Jan. ;  —  bic  33rot)rfinitte,  Cig., 
Jan.;  —  2)  majhna  krava,  Lašče  -  Levst. 
(Rok.);  —  3)  bic  35?cnigfeit,  bie  ilieinigfeit, 
Jan.;  ta  malica  detelje  =  ta  majhni  kos 
zemlje,  z  deteljo  obsejan.   Gor. 

malicati,  am,  vb.  impf.  malico  použivati,  Cig., 
Polj.^ 

1.  malic,  iča,  m.  1)  (prav  za  prav:  bcr  i^obolb), 
ber  Jeufcl,  Vas  Km- Ei j. (Torb.);  blizu  to, 
kar  bes,  zlodej,  Tolm.-Štrek.(Let.);  —  2)  ber 
©otie,  Jam.;  —  prim.  mal,  flein. 

2.  malic,  m.  bie  Speije,  ba^  OJcrii^t:  kolikor  las, 
toliko  maličev,  St.-Mur.;  —  ■pT\m.  2.  mal  3). 

malicati,  am,  vb.  impf.  malico  použivati,  Cig., 
Jan.,   Valj.(Rad),  Gor. 

maliček,  čka,  m.  ein  fleiner  ®o§e,  M. 

maliček,  čka,  adj.  flein,  tninjig,  Mur.,  ogr.- 
Mik.;  Bečela,  o  malička  stvar!  Danj.(Posv. 
p.);  maličko,  ciu  flciu  »DCnig,  Prip.-Mik. 

maličen,  čna,  adj.  flciulic^,  Jan. 

maličevati,  ujem,  vb.  impf.  =  malicati,  ma- 
licati,  Cig.,  Jan. 

maličina,  /.  bie  Jffeinigfeit,  Mur..  Cig. 

35 


maličiti  —  malinček 


546 


malincc  —  tnalodušnež 


maličiti,  ?čim,  rb.  impf.  i)  Bcrbcrbcn,  Levst. 
C.\f.J;  —  2)  in»  Sllcinlidje  sic^cii:  sodniki 
so  stvar  tako  dolgo  maličili,  da  iz  vsega 
nič  ni  bilo,   Opače  Selo(Kras)-Erj.(Toib.). 

maličiti  se,  ičim  se,  vb.  impf.  =  kvišku  se 
vzpenjati,  (n.  pr.  o  otrocih):  kod  se  mali- 
:-iš"r  IDO  frabbcift  bu  I)in?  P'>lj. 

maličkaj,  adv.  ciit  tlcin  mciiic^,  Jan.fH.J,  Z. 

maličkar,  rja,  m.  bcr  iilciiiifltcit§f)nicl}cr,  C/>. 

maličkast,  ad).  flcinlicf),   C/.-,'. 

mdličkost,  /.  bic  ftlciniflteit,  Oy. 

malik,  »i.  i)  ber  Sobolb,  Alas.,  Diet.;  —  2) 
bav  (Sd)0,  C"/>.,  Jan.,  Gor.;  tu  in  tam  narod 
še  zdaj  meni,  da  z  odmevanjem  človeka 
oponaša  skrkljič  (=  škrat),  Levst.  fLjZv.J; 
m.  leti,  haž  ecf)0  fc^allt,  Gor.;  m.  se  raz- 
lega po  dolini,  Jap.fPrid.j;  —  3)  ber  9lb' 
gott,  bcr  @i)^c;  malikom  darovati;  hišni  m., 
ber  iiausgo^e,  Diet.,  Cii^.;  —  iaž  ®bl3enbilb; 
ukradla  je  svojega  očeta  malike,  Dalm.;  — 
=  izpak:  ni  grjega  malika,  ko  baba  velika, 
SKr.;  tudi:  malik,  ika,  Valj.(Radj;  —  Tpr\m. 
malic;  toda  Mik.(Et.)  primerja  stvn.  mal, 
malčn. 

malikinja,  /.  bie  'Slbgottin,  0>. 

malikov,  adj.  be*  §(bgotte»,  C/g.;  —  ®o^en=, 
Jayi.;   bem  ©o^cnbienft   ergeben:    malikovo 

mesto,    Trub. 
malikovalcn,  Ina,  adj.  gotiCllbtcncrijcb,  Jan. 
malikovalnica,  /.  ber  ©ofecntenipel,  C/g.,  Jan. 
malikovanje,  n.  bic  SInbetung  bcr  Oiottcr,  bcr 

C^otieubicnft,  bie  ^Ibgotterei. 
malikovati,    ujem,    vb.   impf.    bic    ?ibgotterei 

trcibcn. 
malikovavec,  vca,  m.  bcr  05i.i^cnbieuer. 
malikovavka,  /.  bie  ©i^&enbicncrin. 
malikovavski,  adj.  go^cnbicneriirfi. 
malikovavstvo,  n.  bcr  CiiJofeenbicnft. 
malikovec,   vca,   m.  ber  ©b^enbiener,  Mc^., 

Krelj-M.,  Dalm.,  Sehunl.-Valj.fRadj. 
malikoven,  \  na.  adj.  OJb^en^,  abgbttijrf),  Afur. 
malikovski,    adj.    (iJoKen=,    abgijttiirf),    Diet., 

Ci^.;  malikovski  boršti,  Dalm. 
I.  malin,  m.  bic  ,'pimbcerc,  Jan., 'Valj. (Rad). 

1.  malin,  m.  =  mlin,  bic  '9JJiil)Ic,  Alas.,  Ci^j;., 
Jan.,  Kr.,  Prim.;  suhi  m.,  bic  ®amvimiif)lc, 
Ljub.;  —  prim.  stvn.  mulin  iz  it.  mulino, 
9Jiiif)Ie,  Mik.fKt.J. 

malina,  /.  1)  bie  .tiimbccre  (rubus  idaeus);  — 
tudi  malina,  Valj.  (Rad);  —  2)  =  murva, 
Miir.,  ogr.-  ]  'alj.(Rad). 

i.malinar,  rja,  wj.  ber  ^imbccrjaiitmler,  ber 
^imbecruertiiufcr,  Cig. 

2.  malinar,  rja,  m.  =  mlinar,  bcr  'SJHidcr, 
Diet.,  Cig.,  Jan,,  Jure.,  S'pcs.-K.,  Kr.  ^  nav. 
malnar. 

mdlinarica,/.  =  mlinarica,  bic  SRiiHcrin,  Cig., 

Jan.;   nav.  malnarica. 
malinarski,  adj.  =  mlinarski,  9){iiIIcr  ,  Cig., 

Jan. 
malTnčar,  rja,  m.  bcr  .VMlubceropfcl,  Cig.,  Jan. 
I.  malinček,  čka.  m.  =  malinčar,   Cig. 
2.malinčtk,    čka,    m.  dem.   3.  maiinec,  ffeillC 

Wl"l^Ic;  —  =  koko.4ji  želodec.   Dol. 


1.  maiinec,  nca,  m.  malinci,  bie  Jpinibeeieii, 
Polil.fKm.j,  Ravn.fAbe.). 

2.  maiinec,  nca,  m.  i)  dem.  malin,  einc  fleilie 
iJJhi^lc,  .\L;  —  2)  ber  launiel^  ober  Xre()' 
tdfer  (gvrinus  natator),  zato  tako  zvan,  ker 
se   vrti,   kakor  malincc,   Ip.-Erj.(Torb.). 

I.  malinica,  /.  bie  £)inibeeie,   Gor. 
2.malinica,  /.  bie   iUJiitjlftube,    Lašče  -  Levst. 

(Rok.j,  Levst.  (\attk). 
maliničar,  rja,  m.  ber  .'č»imbecrapfel,  Sv.  Duh 

pri  Krškem-Krj.(Torb.). 
maliničje,  n.  eoll.  ba#  ,'oimbeergeftraurf),  C. 
malinišče,  n.  ber  SRit^lpla^,  Diet. 
malinjak,  m.ber  ;piinbeer)trau{^  (rubus  idaeus), 

Cig.,  Jan.,    Tuš.fR.). 
malinje,  n.  eoll.  i)  "nai  ipimbeergeftraucf)  (ru- 
bus   idaeusl,    Cig.,   Jan.,   Jo  se  h  :  —   2)  bic 

9JfauIbeerbaume,  9J?nulbecren,  3/«r. 
malinov,  adj.  i)  .pimbcer- ;  m.  grm.  ber  §im= 

beerfhaucf);  m.  sok,  ber  ;^imbeer)aft;  m.  kis, 

bcr  ^iiiibeerejfig,   C/g. ;  — 2)  malinovo  drevo, 

bcr  9J{aulbecrbaum,  ogr.-M. 
malinovEc,  vca,  «1.  bcr  ;^imbcer)oft,  ber^im^ 

beerabguii\  Cig.,  Jan.,  Sotr.-Levst.cM.j. 
malfnovica,  /.  iaž  .'oimbecriuaiier,  Cig.,  Jan. 
malinovje,  n.  ba^  ^iinbecrgeftrdud),  Jan. 
malinski,  adj.  =  mlinski,  9JJiif)(=,  Diet.,  Jan., 

yL;  m.  kamen,  Dalm.;   m.  hlapec.  Ljub. 
malinščak,  m.  ber  .Vimbecrapfet,  C. 
mališki,  adj.  ®o^en=,  abgottijd),  M.;    mališki 

duhovniki,   Cv. 
malištv9,  n.  bie  Slbgotterei,   ber  ©ofeenbieuft, 

Mur.,  Ravn. -Valj. (Radj. 
maliti,  im,  vb.  impf.  Bcrtleincm,  Dcrminbcrti , 

Jan.,  Cig.;   —  m.  se,  tlcincr  IPCrbcil,  .Mur.; 

—  (stsl.r) 
malobeseden,  dna,  adj.  luortfarg,   Cig..  Jan., 

Cig.fT.j,  nk.;  m.  biti  s  kom,    gcgcn  icmail 

ben  iiiortfiirg  jcin,  Jurč. 
malobesednost,  /.  bic  Sortfarg^eit,  bic  liRcbc 

iri)eu,  Cig. 
malobožTčnjak,  m.  bcr  TOomit  ^iiuiicr,  C. 
malobraden,  dna,  adj.  flcinbiirtig,  Cig. 
malobrižcn,  žna,  adj.  glcid)giltig,  inibcfiimmert, 

SI  S. -C,  Let. 
malobr9Jen,   jna,   adj.  gerilig   oii    ;^iil)l,    /-f'-> 

Zora. 
malocveten,  tna.  adj.  bliiteiiarm,  Jan. 
mal9Ča,  /.  bic  SUeiiiigfoit,  /fabd.-.Mik. 
maločas,  adv.  =  malokrat,  jeltcil,   C. 
maločisetn,  adj.  flcriiig  a\\  ^difi,  Sl.\. 
maIod9brn,  adj.   =  malopriden,  nirfjtenuOig, 

^'as  Krn  - Erj. (Torb.);  malodobrna  družba, 

Erj.ffyb.  sp.). 
malodržaven,   vna,    adj.   flciuftaotlic^:    malo- 

državne  naprave,  Sl\. 
malodiišen,  šna,  adj.  i)  fleiitgeiftig,  e!igl)cr,vg, 

Cig.,  Jan.;  —  2)  =  malosrčen,  flciniuilt^ig, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
malodušje,  n.  i)  bie   .Uleiiigciftcroi,   Cig.;  — 

2)    ^--    malosrčnnst,    bci     V.loilllUUtl) ,     Cig., 

Jan  ,  tik. 
malodusnež,  m.  ;)  eiitc  flciiie  Sccle,  Cig.;  — 

2)  =  malosrčnik.  bcr  .UlC(ltmiitt)ige,  .Mur. 


tnalodušnik  —  malom^ščanka 


047 


malomeški  —  maloiipnost 


malodušnik,  m.  i)  ber  Jtlciiic^cift,  .1/«»-.,  Oir-. 
Jan.;  —  2)  =  malosrčnik,  bcr  .H(ciltmut{)iiic, 
.\fiir.:  iier  iHeiiuiIiiiitiigc,  CA f;.,  Jan. 

malodušnost,  /.  i )  ijic  (fiifl^cr.Vflfcit,  Mur., 
Ci^.,  Jan.;  kar  je  graje  vredno,  mora  se 
brez  vse  malodiišnosti  grajati,  LjZv.;  — 
2)  ^=  malosrčnost,  bic  .UloiiuniiUiigtcit,  bic 
illciiic}liiubig!ctt,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

maloglav,  glava.  aJj.  flcinfo^fiij,  ^^ 

malogov^ren,  rna,  adj.  =  malobeseden,  Cig., 
Jan. 

malogov9rnost,  /.  :=  malobesednost,   Cig. 

malojed,  jčda,    adj.  =  malojeden,   Jan. (H.). 

malojedec,   dca,   m.  eiti  id)iiiarf)er  ©ffer,  Jan. 

malojeden,  dna,  adj.  liicniij  C)')cnb,  Jan.\  go- 
spoda so  vsi   malojedni,  Levst.(Zb.  sp.J. 

malojedka,  /.  cinc  icf)iuad}e  @ficnn,  Z. 

malojedež,  m.  ein  )dinjad)er  Sffer,  Jan. 

malokaj,  pron.  =  malo  kaj,  jeltClt  etrt)a§, 
itidit  Icid)t  etroa^,  roenig,  C. 

malokam,  adv.  =  malo  kam,  nid}t  leic^t  irgenb' 
tHPt)in ;   m.  pridem  v  družbo. 

malokatfri,  pron.  =  malo  kateri,  jelten  einer, 
llic^t  Ieid)t  einer,  roenige;  malokaterega  po- 
znam  izmed  njih. 

malokdaj,  adv.  =  malokedaj. 

malokdanji,  adj.  fclten,   Cig. 

malokdajšnji,  adj.  jelten,   Cig. 

malokde,  adv.  =  malokje,   C. 

malokdo,  pron.  =  malo  kdo,  jcUcn  jeinanb, 
nidjt  Icidjt  jemanb  ;  malokomu  je  znano,  e^ 
ift  roenigen  bctaniit. 

malokedaj,  adv.  =  malo  kedaj,  jelten. 

malokedo,  pron.  =  malokdo. 

malokedajšnji,  adj.  jelten,  C 

malokje,  adv.  =  malo  kje,  an  tt)enigen  Črten. 

malokod,  adv.  =  malo  kod,  in  inenigcn  ®e= 
gcubcn,  nic^t  leidjt  irgenb  \vo  ^erum,  C, 
.\avr.(Let.J. 

malokrat,  adv.  tDentgemale,  jelten. 

malokt^ri,  pron.  =  malo  kateri. 

malokf\'en,  vna,  adj.  blutavm,  Jan. 

maloleten,  tna,  adj.  minberjčiijrig,  Cig.,  Jan., 
M..  Z. 

maloletnJca,  /.  bie  93Unberjaf)rige,  Jan.(H.). 

maloletnik,  m.  ber  9Jlinberjaf)rigc,  C,  DZ., 
Nov. 

maloletnost,  /.  bie  Slfinbcrja^rigfeit,  Cig.,  M. 

malolist,  lista.  adj.  fteinbidttrig,   Vrt. 

maloljuden,  dna,  adj.  rtienig  beoijlfert,  »olfarm, 
Cig /T.  J. 

malomaren,  rna,  adj.  gleic^gtftig,  inbijjercnt, 
Jan.,  Cig.fT.J,  nk.;  —  una^tjam,  faljrlajjig, 
Cig..  Jan. 

malomarnež,  m.  ber  ®leirf)gi(tige,  nk. 

malomarnica,  /.  bie  @[eid)giltigc,  Cig. 

malomarnik,  m.  ber  ©tcicbgiltige,   Cig. 

malomarnost,  /.  bie  @leid)giltigteit,  bie  Unad)t= 
jamteit,   Cig.,  Jan.,  nk. 

malomesten,  tna,  adj.  tleinjtdbtijc^,  Miir.,  nk. 

malomestnež,  m.  ber  Sleinjtabter,  Miir.,  Cig., 
Mik. 

malomeščan,  ana,  m.  ber  Sleinjtdbter,  Cig., 
Jan..  Zora,  SIN. 

malomesčanka,  f.  bic  itfeinftabterin,  Z. 


malomeški,  adj.  f(cinjtabfijrf),   Cig.,  Jan. 
malomiscln,  selna,  adj.  gcbanfcniož,  Z. 
malomisclnost,  /.  bic  ©ebanfcnlojigfcit,  Z. 
malomyčen,  čna,  adj.  jd)Uiad),  Jan. 
malomydrost,  /.  bic  '•?lftcrnioi'?f)eit,  -Voi«. 
malook,   nka,   adj.  flciiiiingig,    Cig.;  —  lieb= 

dugolnb,  C. 
malopazen,  zna,  adj.  jpcnig  aufmertjam:  m. 

učenec,  .Str. 
malopo.sestnik,  m.  ber  Stloingrunbbeji^cr,  SIN. 
malopotrebnost,  /.  bie  ©eniigjamfeit,  Cig. 
maloprfda,  m.  =  malopridnež:  to  je  nevaren 

človek,  ta  maloprida,  Zv. 
malopriden,    dna,    adj.  nic^tgnu|tg,   jt^fec^t; 

malopridni   otroci. 

malopridnež,  m.  ber  9'Jic^t#nu§ige,  ein  jc^fec^ter 

aiJenjdi. 
malopridnica,  /.  bic  9?ic^t§nu^ige,  ein  fc^Icc^te§ 

5i^cib. 
malopridnik,   m.  =  malopridnež,   C,  Z. 
malopridnost,   /.    bie    9cid)t^uu^igfeit,   bic 

Sd)(ed)t:gfcit. 
malorgden,   dna,  adj.  unodjtjom,  glcic^giltig, 

Jan.;  m.  za  svoje  dolžnosti,  pflic^tucrgcjjcn, 

Jan. 
i.malor9dnost,  /.  bie  ®Ioid)giItigfeit,  Jan. 
2.  malor9dnost,  /.  bie   geringe  Jruc^tbarfeit, 

Bes. 
malosramen,  mna,  adj.  roentg  Sc^am  ^obenb, 

5nd)tlo^,    V.-Cig. 
malosfčen,  čna,  adj.  flein^crjig,  fleinmut^ig, 

,^agf)aft,  Miir.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
malosrčnik,  m.  ber  ftlein^er^ige,  SIN. 
malosrčnost,  /.  bie  Sleinfier.^iigfcit,  bie  ftlein= 

miit^igfeit,    bie  ^og^aftigfcit ,   Mur.,    Cig., 

Jan.,  nk. 
malost, /.  i)  bic  Sfeinf)cit;  bie  Unbebeutenb' 

^eit,   C;  ne  zaničuj  nikogar  po  zunanji  ma- 

losti,  Ravji .- Valj . (Rad) ;  —  moja  m.,  nteine 

25enig!eit,  Cig.;  —  2)  bie  Sleinigfeit,  Cig., 

Bes.;  kako  m.  komu  podariti,  Let. 
malosten,  tna,  ^cf/.  fleinlid),  Cig.fT.J,  SIN.-C. 
maloŠ9lec,    Ica,    w.    učenec    malih  šol,    bcr 

Untcrjd)iiler,  Cig. 
malota,/.  i)  bie  Šleinigfcit,  bie  Sappalie,  Jan., 

M.;  bie  23agateIIe,  geringfiigige  9{ec^t§jad)e : 

pravda  za  maloto,    DZ.;  —   2)    bie  SSenig- 

fett,  bie  geringe  SJienge,   Mur.,  Jan.,  Cig. 

(T.);  (stsl.). 
maloten ,    tna,    adj.   53agntcU=:     malotni    po- 
stopek, hai  'iBagatellDerfatjren,   malotno  so- 

di.šče,  haž  !©agatcllgert(^t,  DZ. 
malot^žen,  žna,  adj.  leid)t,  Jan. 
malouh,   tiha,  adj.  tleinof)rig,   Cig.,  Jan. 
malouk,    lika,   adj.  ttJonig  gcbilbet,    SlN.-C; 

nI.  narod,  LjZv, 
maloumen,  mm,  adj.  1)  bejdjriinft, -''<:i»!.(^//.,^" 

—  2)  ^  malodušen    i),    Cig.,  Jan. 
maloiimje,  n.  i)  bie  33cjd)rnn{tf)eit,  Jan.(H.); 

—  2)  =  malodušje    i),    Cig. (T.). 
maloumnež,   m.  =  maloumnik   2),   Cig. 
maloumnik,  m.  i)  ber  i8ejd)rdnftc,  Jan. (H.); 

—  2)  =  malodušnik    i),   Cig.,  Jan. 
maloupen,   pna,  adj.  mij^trauijc^,   Cig.,  Jan. 
maloupnost,  /.  ba#  9!}iij|itraueu,  Cig.,  M.    ■ 


maloustcc  —  mattar 


548 


mattati  —  mance 


maloustcc,  ica,  m.  bet  ftlciltmuitt),   Ciir. 
malovar,   ni.  bcr  .'paitMnitcjcr,  Mik.,  Xotr.;  — 

prim.   it.  manovale,  .S>aut>lauc}cr,  Mik.(Et.). 
malovareč,   rca,  »2.  ==   malovar,  M. 
malovariti,    arim,  i'b.  impf.  ,VianbIaiigcvavbcit 

»crridjteil,  J/.,  Vrtov. (Sh.  f^.J,  Streh.,  Xntr.; 

—  prim.  malovar. 

malovarka,  /.  bic  .'paiiblangciiit,  M.,  .\<)tr.; 

—  prim.  malovar. 

malovažcn,    žna,    adj.  =  malo  važen.    1111= 

loic^tig,  uiibebeittcnb,  gcringjiigig,  O^.,  Jau., 

nk. 
malovažnost,  /.  bic  llmiiid)tigfcit,  bic  ®ering= 

fiigigtcil,   Cig.,  Jan.,  nk. 
malovečen,  ona,  adj.  jcI)Wadj  a\\  ^rčiftcn,  Diet.. 

Cig.,  .Jan.,  Rib.-Mik. 
malovečnost,  /.  bie  Scf)tiind)C,   Cig.,  Jan. 
malovedec,  dca,  m.  bcr  »t)enig  tnei^,  cin !enntin§= 

avmer  SJJcnfc^,  Cig.,  Jan. 
maloveden,  dna,  adj.  fcnntltUavm,  Cig.,  .Jan., 

M. 
malovedež,  m.  cin  tcimtnižarmcv  9}?cnfd):  bili 

smo  na')več  malovedcži,  Jurč. 
malovednež,   m.  =   malovedec,  .Jan. 
malovednost,  /.  gcvingcv  3!Bi|fcn,  Jan. 
malovfrec,    rca,  m.  bcr  ttfcinglditbigc,  3/. 
malov^ren,  rna,  adj.  flcingliiubig,  Mur.,  Cig., 

Jan.;  o  vi   malovcrni !   Seliunl. 
malovfrka,  /.  bie  ftlcingliiubige,  Jan. 
malovfrnež,  m.  bcr  ^llcinglaitbigc,   Cig. 
malov^rnica,  /.  bic  .ftlciiigldiibiiic,   Cig.,  Jan. 
malovfrnik,  ni.  bcr  ^Iciiigldiibigc,  Jan. 
malov^rnost,   /.  bic   Slcingldlibigfcit,    Mur., 

Cig.,  Jan. 
malovfrski,  adj.  nad)  ?[vt  bcr  ^'(ciuglaubigen, 

flcingtdubig,  Mur. 
malovfrstvo,  n.  bic  .^(ciiigldubiiifcit,  Mur. 
malovesten,  tna,  adj.  Doti  geriitgcr  ©ctinifcii' 

^aitigfcit,  Jan.fH.J. 
maloviden,  dna.  adj.  jd)tt)ad)ficr)tig,  SJN. 
I.  malovina,  /.  bic  ftnrbcnbiftcl,  vih^t.-C. 
s.malovina,  /.  perje   od  buče,    ]'rsno  -  Erj. 

(Torb,);  —  iz  it.   mcllone  =  dinja,   Strek. 

(Arch.J. 
mal9vje,  n.  bo#  .'i)iinbccvgcftiaucfi,  .\otr. 
malovoden,  dna,  adj.  niaficrnnn,   f^ig.,  Jan. 
mahjvrat,   »i.  neka  trava,   \'rsn()-J-'.rj.fTorb.). 
malovrcden,    dna,   adj.  UDU  gcriligcill  SS^crtc; 

malovredna   reč;  —  wou  gcriiigciii    iitomli 

jd)cu  !i!Bcrtc,  fd)Icdit,  nid)tv?iiiitug ;  iiiditčiuiiirbig ; 

malf)vredni   ljudje;   malo\reilno   dejanje. 
malovrčdnež,    m.  cin  iiid)f'?tiiiirbigor  lOfcnid). 
malovrednica,  /.  bic  9iid)tiMuiirbigc. 
malovrednik,  m.  =  malovrčdnež,  Mur.,  Cig. 
malovrcdnjak ,    »j.  =    malovrctinež,    Mur., 

kajk.-  Valj.diadj. 
malovrcdnost,  /.  gcringcr  SiJcrt;  — bic  ^Jiiri)t'S^ 

itiUugfcit;  bic  Sd)lcd)tigfcit. 
malozahtcvcn,  vna,  adj.  aniprudi^loS,  Jan. 
malozni()7.€n,  žna,  adj.  ircnig  iHniiiogciib,  nii 

bcbi(flid),   Vrt. 
malozob,  zoba,  adj.  ,^nl)nnrni,   Cig. ('I'.). 
malta,  /  bcr  ^JiortcI,  bcr  'i^ciuurf,  Cig..  .Jan., 

/>Z..    A.';-,,   /V/»j.;  — prim.  it.  malta,  W5rtcl. 
mattar,  rja.  m.  ber  Jvrcintoiircr  (zanicJlj ),  /g J). 


mahati,  am,  vb.  impf.  titit  'DDJiJrtcf  bciDCrfcn,  Z. 
maltčzar,   rja,   m.  =   malteški  vitez,  Jan. 
malteški,    adj.  9J{a(te)er= :    m.  vitez.    m.  red, 

.Ja>i. 
maUina,  /.  ba§  9Jfaiicrgcid)iitt,  C. 
maitnica,  /.  bic  llfiirtcitrn t)C,  Cig.,   C. 
maltnik,  ni.  bie  Wi.irtcII)auc,   Cig. 
maltra,  /.  bcr  Sdjutt,  hciž  „3JJattcr" :  po  maltri 

smrdeti,  Npe.f.-.Seliein.;  —  iz  nem. 
malvaški,  adj.  malvaško  vino,  ber  SKalDafier, 

.Jan. 
malvazija,  /.  bie  SKaloafierrebc ,  C;  —   ber 

^Jtaluaficriucin,  Cig.,  Jan.,  C. 
mam,  adv.,  kajk.-Glas.,  Vest.;  pogl.  mahom. 

1 .  mama,  /.  =   mati  (v  otročjem  govoru). 

2.  mama,  /.  =^  klajar,  Diet. 

mamec,   mca,   m.  bcr  'Setriiger,  ber  ^afc^en^ 

ipicicr,  C. 
mameluk,    m.  nekdaj:    egiptovski    vojak,  bcr 

^JJamclut;  (tig.)  )clat)i)d)cr  ?(nf)anger,  nk. 
mamen,   mna.  adj.  bc.^aubcrnb,    Cig. 
mamfn,  adj.  bctdubt:  ves  mamcn  sem,  jv{hŠt. 
mamež,   m.  bcr  Jnufc^cr,  ber  Jaid)C!t)picIer, 

Mur.,   Cig. 
mamica,   /.  dem.  mama;    =    mati    (nežno); 

draga  mamica! 
mamic,  iča,  m.  ber  ®ouf(er,  Jan. 
mamika,  /.  =  mamica,  M. 
mamiien,  Jna,  adj.  gautcl^aft,  berfiitjrerijd), 

Cig.;  mamilna  beseda,  'ita^  iiorflDOrt,   Cig. 
mamilo,  n.  i)  ba§  33ctiiubuiig'oniittcI,  Cig.;  — 

2)  \)<xž  SocfmittcI,  bcr  ^tobcr,  Cig.,  Jan. ;  — 

:0  'na^  93Icubnicrf,  ba^?  Jnigbitb,  Jan.,  Cig. 

(T.j;  —  4)  bic  Jdu)d)Ung,    Cig..  Jan.,   C. 
mamiti,  mamim,   rb.  impf.  i)  bctdllbcil,  Mur., 

Cig.,  Jan.;  —  2)  tdufdjcn,  Mur.,  Cig..  Jan.; 

sanje  človeka  mamijo,    Diet. -Mik.;   —  bc- 

ll)ijrcn,   ucrblciibcn,  bc)d}niiiibcln,   bcgaiitclii, 

Mur.,   Cig.,  .Jan.;  m.  koga  s  čim,  jcmailbcni 

ctnui^  noripicgeln,  Cig.,  .Jan.;  fobcrii,  c:ig.. 

.Jan.,  M.;  —  bcJiaubcrn,  M.;  —  m.  se,  fid) 

tdujd)cu,  Mur. 
mamivcc,   vca,    m.  ber  Jdu)d)cr,   Cig.,   Jan.: 

bcr  ^-^crlorfcr,  Cig. 
mamka,    /.  dem.  mama    (največ    v  otročjem 

govoru);  —  tudi:   mamka,    Valj. (Rad). 
mamljenje,  n.  bic  'JBctdilbung,   Cig.;  bic  '-^or 

ipicgcllllig,   Cig.:  ličkako   mamljenje,   Dalm. 
mamljiv,  ha.  adj.  Obctiinbcnb,  Jan.: —  ■2)\\\\ 

gcnid),  lnn7'iil)rcriid),  Cig.,  Jan.,  nk. 
mamnik,    m.   bcr  Wailflcr,    Cig. 
mamnjak,   »1.  bcr  Wailflcr,   ('. 
mamon,  m.  bcr  i)icid)tl)iini,  bcr  lluintuioit. 
mamut,  »1.  neka  prcdpotopna  žival,  bcr  5Dinin 

niilt. 
i.mana, /.  bni^  llfoniia ;  — bcr  .'OPiiigtbait,  l'.- 

(jg.;   m.  ali   mcvlena  rosa  na  perju,   I^ire. 
2.  mana,  /.  snop  sirkovih  odrezanih  in  pove- 
zanih vr.šičcv  (prim.  it.  manna,  cill  liMillbcl), 

Ip.- /■>!.(  Torb.). 
manarica,  /.  bic  3)ionnabirnc,   Cig. 
mancati,  iim,  vb.  impf.,  I^iet.-.^fik.,  Cig.,  Jan.; 

pogl.   mencati, 
mancc,    f.  pl.  mance  se   igrati,    otročja  igra, 

/juh. 


mandanje  —  manganit 


oA9  — 


manganov  —  manjkaj 


mandanje,  >i.  odrezovanje  trtnih  vršiČev,  Prim., 

/p.;  —  taki  OLirczaiii  vršiči:  trtiio  m.,  \'rt<)v. 

( Km.  k;). 
mandarin,   m.   \isok    oblastnik   na   Kitajskem, 

i)cr  lluiubariii. 
mandat,    tu.    pooblastilo,    poslanstvo,    bci§ 

l>iaiit)at. 
mandati,    am,    vb.  impf.   trte    m,    =    zelene 

trte   trebiti,    obrezovati.    Vrtov. (Vin. ) ,    Ip., 

Pri))!.;  —   prim.   it.   mondare,    rcilliijeil,   ri- 

mondare  gli  alberi,  aillaftcit. 
mandel,  dela  (delna),   »i.  bic  !i)J{aubc(;  pocu- 

krani  m.,   bte  3i'rfci"manbel ;  —  (zool.)  bic 

aiiaiibd,  Cig.fT.J. 
mandelj,  delja  (deljna),  m.  pogl.   mandel. 
mandelnov,  adj.  5Jtanbc(';  mandelnovo  drevo, 

bcr 'llltailbclbaum  (am.gdalis  communis),0>., 

Jan. ;  mandelnova  kislina  (chem.),  bie  5Jfanbcl= 

fiiure,  Cig.fT.J. 
mandelnovec,    vca,    m.    i)    bei"   lltaiibcl^tcilt 

(min.),    Cig.(T.);  —   2)   ber   9.1Jaubc([ianm 

(am^gdalis  communis),    Tiiš.(R.). 
mandelnovina,  /.  bO'o  "iDJanbcUjoIg,  C/g-.,  Jan. 
mandiba,  /.  =  trgatev,  bie  SBJeiiilefe,  Dahn.\ 

—  prim.  bendima. 
mandigati,   am,    vb.  impf.  gcljcil,   jdjlcnberit, 

ogr.-C;    krava  po  cesti    domov    mandiga, 

ogr. -Valj. (Rad);  —  amilbevil,  ogr.-M. 
mandolina,  /.  neko  glasbeno  orodje,  bie  9JZau- 

bolilic,   Cig.,  Jan. 
mandovati,  ujem,  vb.  impf.  bie  giiincn  9iclieu 

bcjdineibeil,    Vrtov. (Vin.),    Let.,    Prim.;  — 

prim.   mandati. 
mandra,  /.  =  kuna  (9Jf arbev) ,  Lašče  -  Levst. 

(Rok.);  —  iz  nem. 
mandrati,  am,  vb.  impf.,  pogl.   mendrati. 
mandrga,  /.  =  mandrija,  Z.,    C. 
mandrija,  /.  eiii  Sanbfiauž  in  bor  Umgebung 

»on  Žneft,  Štrek.;  —  ber  Sc^offtoII,  Krelj- 

Mik.;  —  bie  Scf)af^erbe,   Trst;  —  prim.  hs. 

mandra,  bie  Seiineici,  tur.,  it.   mandra,   bcr 

iBicf)|'taU,  Mik.  (Et.). 
mandrijer,   m.  eiii  93emof}jtcr  bcr  Umgcbuiig 

UDU   Iricft   (it.   mandricre). 
mandrijerica,  /.  haž  9Jhtttcrfraut  (pvrethrum 

parthenium).   Goriška  ok.-Erj.  (Torb.). 
mandrijerka,  /.  eiiie  ^e>tiof)ncnn  ber  Umge- 

bung  Don  STrieft. 
mandril,  m.  neka  opica:  =  gozdni  hudir,  bcr 

9Jianbri(,  Erj.(Ž.j. 
mancc,  nca,  m.  ber  9ieibftodc( :  kamen  z  man- 

cem.  Zora. 
manek,  nka,  m.  =  menek,  bie  3totraupc,  Ip.- 

Erj.  (Torb.). 
manever,  vra,    m.  vojna  vaja,  ba§  30ianbt)cr. 
manevrovati,    ujem.    vb.  impf.    maiioOricvcit, 

Jan.  (H.). 
i.manga,  /.    i)  bcr  Sd)lneiige(,    C,  Bes.;  — 

2)  ber  ,'č>ebe(  (manjga,  Miir.,  Jan.);  —  pi\m. 

it.   manico,  .^aiib:^abe  (?). 
2.  manga, /.  bie  lltange,  bie  ©Idttlualjc,  (manjga) 

SlCJor.-C;  pogl.  monga;   —  iz  nem. 
mangan,  m.  neka  kovina,  \)aS,  JJtaiigan  (chem.). 

C/^--.  (T.). 
manganit,  m.  bcr  iltniiganit,   Cig.(T.). 


manganov,  adj.  Waitgnn=:  manganova  pena, 
ba^  25}ab,  Cig.(T.);  manganova  kislina,  bie 
^Jhingaiiiniirc,  Jan.,  Cig.(T.);  manganova 
prekislina,  bic  Ucbcrmaiigaufnure,  Cig.(T.). 

manganovec ,  vca,  m.  rjavi  m.,  ber  ^rauil= 
ftciii,  C;  sivi  m.,  ber  'ilUanganit,  Cig.(T.j. 

manganovka,  /.  ruda  m.,  hai-  9J{anganer,^, 
Cig.(T.);  —  črna  m.,  bcr  ^au^Mliaitnit,  Cig. 
(T). 

i.mangati,  am,  vb.  imp?f.  m\t  ber  .S^cbcftaugc, 
bcm  .'pobel  f)cben,  fortjdjaffcn,  (manjgati)  C; 

—  prim.    I.  manga. 

2.  mangati,  am,  vb.  impf.  =  mongati,  (manj- 
gati) Jan.,    SlGor.-C;  —  prim.  2.  manga. 

3.  mangati,  am,  vb.  impf.  miiftig  get)en,  Z. 
mangovanje,  n.  bcr  ^Jhifjiggaitg ,    kajk.-Valj. 

(Rad). 

mangovati ,  ujem,  vb.  impf.  mii^ig  jein,  Z., 
kajk.-Valj.  (Rad). 

mani,  m.  pl.  pri  starih  Rimljanih  dobri  du- 
hovi (sence)  umrlih,  bie  SOhincn,  Preš. 

manič,  maniča,  m.  ber  .Sjirlcailžtretcr:  nocoj 
imamo  maniče,  Polj. 

manifest,  yn.  slovesna  izjava,  slovesen  raz- 
glas (vladarja,  vlade  i.  t.  d.),  baš  lUauifeft. 

manih,  m.  ein  bcrfcfinittcncS  ^.pferb,  ber  2!8al= 
(ad),  Diet. 

manihejec,  jca,  m.  ber  9JJanid)aer,   Cig.,  Jan. 

manija,  /.  blazniva  strast,  bie  9Jcanic,   Cig. 

manipulacija,  /.  ravnanje,  opravljanje,  bie 
SJianipuIotiDii,  Jan. 

manipulant,   m.  opravnik,  ber  9JJaitiputant. 

manira,  /.  vedenje,  lepo  vedenje,  bie  SfJJauicr; 
ne  ve  manire. 

manit,  m.berSJiannosucfer,  ber9Kannit(cjiem.), 
Cig.  (T). 

manj,  adj.  =  vmanj,  hmanj,  Mur.,  ogr.-Mik. 

manj,  adv.  iuenigcr,  miiiber;  nič  manj,  nid)t 
minber;  tem  manj,  be[to  nJCltiger;  goldinar 
manj  dva  groša,  tri  petake  manj  štiri  de- 
setice;  manj  od  koga  biti,  j;emanbcm  im  9iange, 
in  ber  Steliiiitg  nad)[tcf)en;  na  manj  iti,  in 
'žibnafjme  bcgriftcit  fcin. 

manjača,  /.  ciit  trdgcž  graueiijimmer,  ogr,- 
C. ;  —  prim.   manj. 

manjak,  m.  eiit  trčiger  9."lfenjd),  ogr.-Mik. 

manjariti,  arim,  vb.  impf.  faitlcngCll,  ogr.-C.i 

—  prim.   manj. 

manje,  adv.  =  manj,  M.,    Triib.,   nk. 
manjek,   jka,  m.  baži  %ti}k\\bt,   ber  9(bgang, 

ha^i  deficit,  DZ.,  SIS.;  ber  Scfect,  Cig. (T.); 

manjek  mere,  bcr  9Jia}3abgaiig,    Cig. (T.);  — 

prim.  hs.  manjak. 
manjekrat,    adv.    =    manjkrat,    (menjekrat) 

Mur.,   C. 
manjevati,  ujem,  vb.  impf.  faill  fcitt,  ogr.-C; 

—  prim.  manj. 
manjga,  /.,   pogl.  manga. 

manji,  adj.  eomp.  ad  majhen  (mal),  =  manjši, 
manjjca,  /.  ciue  faule,  trdge  2Bcib!?pcrfon,  ogr,- 

M.,   C;  —  prim.  manj. 
manjina,  /.  =  manjšina,  Jan.,   Cig.  (T.),  nk. 
manjiti,  im,  vb.  /»«^'/.  =  manjšati,  Cig. (T.) ;  —  hs. 
manjkaj,    adv.  bcilia()C,    Cig.,    ZgD.,    Polj.; 

manjkaj  je  umrl,  bciiin()c  ludrc  er  geftorben,C7g-. 


manjkati  —  mantra 


—  550 


mantrica  —  mar 


manjkati,  am,  vb.  itnpf.  i)  mangeln,  fci^fen;  en 
goldinar  manjka,  da  jih  ni  sto;  kruha  jim 
mapjka;  sape  mi  manjka;  ic^  f)Qbe  fcincit 
9lt^em;  ne  manjka  mu  ničesar,  cž  niongelt 
i^m  ait  nidit§;  še  tega  mi  je  manjkalo!  bQ# 
fetjlte  mir  noc^!  —  2)  m.  se,  fefilen:  zdanji 
čas  se  manjka  takih  hlapcev  po  deželi,  Ravn.- 
Valj.fRad);  ne  manjka  se  ljudi,  c^  fcljlt  llic^t 
on  Seuten,  =  e^  gibt  i?cutc  cjciiug;  ne  m. 
se  kruha,  e#  flibt  ^rot  genug;  —  prim.  it. 
mancarc,  Mik.fEt.J. 

manjkav,  adj.  mongcl^aft,  befect,  Jan.,  Cig. 
(Tj;  clliptiic^  (gramm.),   Cig. (T.). 

manjkljiv,  iVa,  adj.  inQiigeIi)aft,  befcct,  Mm:, 
Cig..  Jan. 

manjkljivost,  /.  bic  9)?augc(()nftigfeit,  Mur., 
Cig.:  pl.  manjkljivosti,  btc  'iDfdtigcI,  DZ. 

manjko,  adv.  tuenigftenž,  Jan.;  —  prim.  it. 
al  manco. 

manjkor,   adv.  =  manjko,  Nov.-C,  Sotr. 

manjkrat,  adv.  jeltencr. 

manjost,  /.  bic  Jrdg()Cit,  .\/»r. ;  — prim.  manj. 

manjšaj,  »1.  ba§  9J{iiniS^eid)cn,  Jan. 

manjšaten,  Ina,  adj.  Dcrflcinenib:  manjšalna 
beseda,  'naž  3?crfleincrinig§ttJDrt,  Cig. (T.); 
raanjšalno  steklo,  bn§  58ertleinerung§glaž, 
Cig.rT.j. 

manjšanec,  nca,  m.  ber  SKinueilb  (math.), 
Cig.CT.j. 

manjšanje,  n.  i)  ba^  SSeiHeincrn ,  "iiaž  SSer^ 
minbent;  —  2)  'aai  Slleimucrbcn,  "ita^  Stih- 
ne^^men,  ber  58erfaII,  Cig.,  Jan. 

manjšatev,  tve, /.  1)  bie  l<crf(einciung,  Cig., 
Jan.;  —  2)  bic  9lbna{)nie,  Jan. 

manjšati,  am,  vb.  impf.  flcincv,  gcvingcv  ma- 
d}cn,  tjerfieiiiern,  miiibcrii;  )d)iitdlern ;  ma- 
^igen,  Cig..  Jan. ;  —  m.  se,  ffciitcr,  gednger 
ttjerben,  fid)  Dcrmiubcni,  abnef)men. 

manjšava,  /.  bie  S?ermiiibenntg,  Jan.,  nk. 

manjšavec,  vca,  m.  bcr  lljinbcrcr,  Mur. 

manjšavka,  /.  "ba^  5PerfIcincn:iig#tDort,  "Hdv 
■Jcmimitioum,  Cig.,  Jan. 

manjši,  adj.  compar.  ad  majhen  (mal),  flciltcr, 
gcringev. 

manjšina,  /.  bic  5!)finbcrf)cit,  bie  iWiiibcr,^aI)(, 
bic  '•JJJinoritdt,  i'.ig.,  Jan.,  nk. 

manjšinar,  rja,  m.  citicr  W\\  bcr  llfillOfitcit, 
Sov.-C. 

manjuh,  »1.  ciit  triigcr,  faulcr  SJienjd),  C;  — 
prim.  manj. 

manjuha,  /.  ciit  trSgc*,  \(\wUi  ^raucu,siinnicr,  C. 
manjuhati,  am,  vb.  impf.  faulcil.^Cll,   C. 
manjuhovati,   fijcm,  vb.  impf.  faillcn,\CII,   C. 
manjuhovanje,  n.  ta^  ^nulciljcu,   C. 
manometer,   tra,    m.  orodje  za  merjenje  go- 

stosti   plinov  in  pare,  gostomer,    bn§  "ilKailO 

meter  (phvs.),  Cig. (T.). 
manovcc,  vca,  m.  bcr  SJJainia,virfcr,  bcn  TOoiinit 

(chem.),   Cig. (T.). 
manšeta,  /.  nnročka,  bic  "Hiniljdieltc,  O^;  ,  Jan. 
mantati,   am,   vb.  impf.  =■■   veljati,   Satr.-Z., 

\'tti>v.(Km.  k.). 
mantila,  /.  ženski  plaAč,  bic  Wnutillc. 
mantra,  /.  =  martra,  \fur.,  .Mik.,  ogv.-Let. 


mantrica,  /.  božja  m.,  eine  Strt  Jett^cnnc  (se- 

dum),  SlGor.-C. 
mantrnik,   m.  =  martrnik,  Mur. 
manufaktura ,  /.  fabrika  (zlasti    za    tkanine), 

bic  I1{aiiufactur. 
manufakturen,  rna,  adj.  9)?anufactur=,  Cig.; 

manufakturni  izdelek,  bie  SRailufactoirarbeit, 

manzanej,  m.  ber  ^Jianjc^tnellenboum  (hippo- 
mane),    Tuš.fB.J. 

mapa,  /.  bie  5C?appe,  bie  .^artc  (gcogr.),  Jan., 
Cig. (T.);  pos.  katastralne  mape. 

mapar,  rja,  m.  ber  9JJap».ieur,   Cig. (T.). 

maparstvo,  n.  bie  ^Jiapvieningehinbe,  Cig.fT.J. 

mapirati,  am,  vb.  impf.  '"pf.J  mappieren,  Jan. 

maporisec,  sca,  m.  ber  9.1?Qpt)eur,  Jan. 

mapovati,  ujem,  vb.  impf.  fpf.J  =  mapirati, 
CČT. 

maprika,  /.  =  dobrika,  v^hŠt.-C;  —  prim. 
matprika. 

mar,   m.  (^ig.,  Jan.,  pogl.  mar,  adv.,  maranje. 

mar,  1.  adv.  1)  m.  mi  je  koga.  česa,  id)  fiim- 
mere  mid)  um  jemanben,  et>tia§,  e#  fiimmert 
mid)  jcmanb,  etlcO'?;  najemniku  ni  mar  ovac; 
kaj  je  tebi  tega  mar?  n.ia§  get)t  biC'?  bic^  ait? 
tega  mi  ni  mar,  haš  intereifiert ,  fiimmcrt 
mid)  nid)t:  dela  mu  ni  bilo  mar,  Lcvst.fZb. 
sp.) ;  mar  vam  bodi  božjega  glasa,  fiimmcrt 
eu^,  gcbt  ad)t  auf  ®otte§  Stimmc,  Ravn.- 
Mik.;  kaj  mi  je  brata  mar!  !i8ruber  \)\\\  obcr 
'^er,  Cig.;  —  Ni  rožam  mar  cvetet",  Preš.; 
—  mar  me  je  koga,  česa;  malo  ga  je  za- 
smehovavcev  mar,  er  fitmmert  fid)  meuig  um 
bic  SpOtter,  Ravn.-Mik.;  —  mar  mi  je  za 
koga,  kaj;  najemniku  ni  mar  za  ovce,  Cig.; 
komu  je  kaj  mar  za  to  ?  tDcr  bot  )id)  bariiber 
auf3U()aItcn?  Cig.;  —  mzT  mi  je  kaj;  to  tebi 
nič  mar!  hai:>  gcf)t  bid)  nid)t^  on!  to  bodi 
tebi  mar!  bO'?  ift  bciuc  Sodic!  Cig.;  mar  mi 
je  to!  (iron.)  ol^  ob  mir  ctluo^  boron  gcicgcn 
nnivel  3/.:  komur  je  zdravje  mar,  tuem  bic 
®c)uubl)cit  licb  ift,  Cig.;  učenje  mu  ni  nič 
mar.  Polj.;  — m.  m.  mi  pride,  cii  fommt  mir 
in  bcn  Sinu,  C;  rekel  mi  je  nekdo,  pa  mi 
ne  pride  na  mar,  kdo,  Polj.;  na  mar  mi 
hodi  kaj,  cv  bningt  fidi  mir  cin  Oicbanfc 
onf,  id)  bcnfe  ou  ctujo'?,  id)  ^obc  ciu  ^-8cr= 
longcn  nod)  ctmO'^,  Polj.;  v  mar  mi  je  kaj; 
v  mar  mi  ni  bilo,  da  je  petek,  id)  boc^tC 
nid)t  boroil,  boj«',  Polj.;  le  igrače  .so  mu 
v  mar,  Polj.;  v  mar  jemati,  bcritcffic^« 
tigeu,  Cig.,  Z.;  —  2)  licbcr,  uielmcl)r,  c^cr; 
kaj  bi  se  učil,  mar  se  igram!  U)fl^  foll  ic^ 
Icrnen!  licbcr  jpiclc  id)!  kaj  bi  čakal!  mar 
odidem;  mar  molčati,  kakor  opravljati,  licbcr 
fd)lueigcn  ol^  uerlcumbcu,  c:ig.;  mar  bi  bil 
šel!  bu  biittcft  licbcr  gcbcn  iollcu;  učen  ali 
mar  velik  mož,  ciu  gclcl)rtcr  obcr  wiclmcl)r 
ciu  groftcr  llionn,  Cig.;  ni  dobička,  mar  iz- 
guba, f,'. ;  — 11.  miir,  conj.v  vpra.šalnih  stavkih: 
bcun,  CtlUfl ;  je  mar  pri  Bogu  kaj  nemogo- 
čega? Ravn.-.\fik.;  se  mar  grozdje  po  trnju 
bercr  Ravn.-.^/ik.;  ali  mar  ne  veš?  C;  — 
prim.  stvn.  mari :  unmari,  gcriug  flCOC^tCt, 
glciri)fli(tin,  .\lik.{t:t.). 


marabuj  —  marcn 


551   — 


marabuj ,    m.  bcv  'Dlfarabu   (ciconia  marabu), 

maranje,  >i.  bio  ^coditiiiui,  bie  Sorfle. 

marant,   m.  bajeslovno  bitje,   Pjk.fCrt.  ffS.J. 

maraskin  ,  m.  neki  dalmatinski  liker,  bcr 
liuivaeniuin,  Cig. 

marati,  am,  vb.  impf.  [id)  fitmincnt,  bcad^tcn; 
m.  za  koga,  kaj;  Zanj  družba  ne  mara. 
In  on  ne  za  njo,  Preš.;  ne  mara  za  nič,  er 
fiimiiicrt  jid)  um  md)t^;  ne  mara  zanj,  er 
tiiminevt  |id)  nid)t  um  it)u,  er  mac\  Um  nirf)t; 
mara  za  te,  kakor  za  lanjski  sneg;  mara  zanj, 
kolikor  vrana  za  brodnika,  C/^.;  maram 
za  to  I  id)  frnge  bcn  .^"»eufer  baruad)!  baran 
lici^t  mir  gar  uidit§!  ne  maram  za  tvoje 
darove!  za  čast  marati,  auf  (£f)re  dalten, 
CifC.;  ne  mara  za  moje  besede,  cr  ad)tet 
uidit  auf  meine  SSorte;  —  nič  ne  m.  za  kaj, 
fid)  uid)ty  aui'  etiua^  mad)en,  ftc^  iiber  chva^ 
i)iitau'j)c|)Cn;  nič  ne  maraj !  mad)e  bir  nid)t^ 
barauC'  I  za  noben  trud  nič  ne  m.,  ftd)  fciuc 
91fiif)e  »erbricfeen  laffeu,  O"^.;  za  nevarnost 
ne  m.,  feine  ®efatir  fcnnen,  Cig.;  ne  mara 
za  svarilo,  dobre  svete,  er  Ia)'3t  fid)  uid)t 
loornoit,  Cig.;  kaj  maram,  da  nisem  bogat! 
tva§  tiimmert  eši  mic^,  bai?  i^  uid)t  reid}  biu! 
ne  maram ,  če  kravo  prodam ,  da  le  dolg 
poplačam,  m\\>  ifcnn  idi  bie  kni)  tiertaufe, 
bafž  id)  nur  bie  Sc^ulb  bcsalile;  —  marati 
kaj,  et\vai-  uičigcn,  geru  Ijabeu:  ne  mara  plesa, 
Sl\.;  Ne  maram  Gorenjca,  'Mam  rajši  Do- 
lenjca, Xpes.-K.;  —  ne  maram,  da  bi  hodil 
k  meni,  id)  wUi,  mag  nid)t,  bai^  er  mir  93c= 
)ud)C  abftarte;  ne  maram  vedeti,  id)  mag  (miti) 
iiid)t  miifen,  Sotr.-LevstJZb.  sp.J. 

maravt,  ?«.  ein  uugciprfamer  SKeufd),  Mik., 
Valj.  (Rad). 

marbelj ,  blja  (beljna),  m.  =  marmor,  ber 
^1?Jarmor,  Jan.,  VolčefTohn.J  -  Erj.fTorb.J, 
Gor. ;  — prim.  kor.-nem.,  bav.  mar\vl,  Strek. 
rArch.). 

marbolana,  f.  neka  sliva,  bie  SUiirobelle,  Jam. 
rSadj.). 

marcfl,  m.  neki  denar:  ber  §ctler,  C;  ber 
Girofc^cn:  katera  žena  ima  deset  marcelov 
.  .  ,?  Krelj-M. 

marcij,  m.  ber  SJionat  ^JJftrj,  nk. 

marcipan,  m.  ber  9}iarcipan,  Jan.;  (Marci 
panis,  9JJarcu!Žbrot). 

marciza,  /.,  Hal.-C,  pogl.  macizra. 

marčen,  čna,  adj.  DJJcirjen«:  marčno  pivo,  nk. 

marčes,  esa.  m.  =  mrčes  (iz:  marčesa,  od: 
markaj),    C 

marec,   rca,  m.  =  marcij,   Cig.,  Jan.,  nk. 

i.marela,  /.  =   i.  marelica,  Jan.,  Mur. 

2.marela,  /,  ber  9iegen)d)irm ;  —  prim.  it. 
cmbrella. 

1.  marelica,  /.  bcr  9JJaritIen-  ober  'JJlprifoien' 
baum;  bic  Siliarille,  bie  §(pritoie. 

2.  marelica,  /.  dem.  2.  marela,  fleiuei  9iegeu= 
jd)irm. 

marelicen,    čna,    adj.   9(prifojen=;    marelična 

pečka,  bcr  9lprifoienfcru. 
I.  maren,  rna,  adj.  bcforgt:  časti  m.,  um  jeiuc 

6f)re  bcforgt,  .Uet.;  m.  modrosti,  ber  S5?ei5= 


{)eit  befliffcn,  Vod.fl^b.  sp.);  jorgfaltig,  ad)t= 

fam,  cifrig,  .\fur.,   Cig.,  Jan.,  Mik.;  marno 

skušati ,  ernftlid)  lieriud)cu ,  Ces.  razglas  od 

1.  iy8i. 
2.maren,    rna,    adj.  eitel,  nic^tig:   marna  reč, 

ogr.-Mik. ;  od  vsakše  marne  reči  račun  dati, 

ogr.-\'alj.(Rad). 
maren,   rna,  m..  Slom.,  pogl.  marenj. 
marčna,  /.  =   omara,    bcr  Sl^aften,    bej.  ber 

©peifcfaftcu,  Xotr.;  (morejna,  morajna).  Gor.; 

—  pri.n.  it.  armario.  (?) 

m.arenica, /.  dem.  marena;  ba^  ^a\td}Cn,Cig,; 

—  v  steno  napravljena  omara  z  vratci  („mo- 
rejnica").  Polj. 

marenj,  rnja,  m.  bie  9iebe,  Mitr.,  Cig.,  Jan., 
Kor.,  Poh.;  resnega  marnja  biti,  Slom.; 
opravljivi,  nesramni  marnji.  Slom.;  baž  ®e= 
jprac^:  lepe  marnje  imeti,  Slom.;  —  kri- 
vice brez  marnjev  prebiti,  obuc  5Siberrcbe, 
Ravn.\~t>a^  (Jerebe,  ia^  ®cid)ma|;,  bie  Tiare, 
Meg.,  Boh.,  Habd.,  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
poslušajo  človeške  sanje  in  marnje,  Krelj; 
to  so  čudni  marnji,  Trub.',  mi  nismo  zvi- 
jaških  marnjev  pobirali,  kadar  smo  vam  moč 
in  prihod  Kristusa  oznanjevali,  Ravn.;  prazni 
marnji,  (ecre§  ®cfd)ma^,  Dalm.,  LjZv.;  (ma- 
rinj,  Štrek.;  pl.  marinji,  Boh.,  Diet,,  Krelj; 
marini,  Dalm.);  —  prim.  stvn.  mari,  Jluube, 
aiJarc^eu,  Mik.fEt.J. 

maresEC,  sca,  tn.  =  merjasec,  neresec,  Zora, 
SlGor.-C. 

margaral,  m.  =  margaran,  Strp. 

margaran,  m.  ber  ©ranotapfel,  Jan.,  Ravn,- 
Valj.(Rad). 

margarana,  /.  ber  (iJranatapfcIbaum  (punica 
grananmi),  Miir.\  —  ber  ©rauatapfel,  Diet., 
Mur.,  Cig.,  Valj.fRadj,  Jsvkr.; — prim.  stvn, 
margrant,  it.  melagrano,  melo  granato,  Mik. 
(Et).  ^ 

margaranov,  adj.  @ranat=:  margaranovo  ja- 
belko.  Diet. 

margaranovec,  vca,  m.  bač-  (^ranatmatfer,  Cig. 

margfta,  /.  dolga  m.,  ber  .^immelbranb  (ver- 
bascum  thapsus),  SlGor.-  C.\  —  divja  m., 
ber  rot^e  29ciberic^  (hthrum  salicaria),  C. 

margf  tica,/.  bie  Sc^liiifelblume  (primula  veris), 
Mur.,  C.;— =  marjetica,  'itaž  ®anfebUimc^en 
(bellis  perennis),  M. 

margftinica,  /.  jabolko,  ki  že  o  sv.  Marjeti 
dozori,  BlKr. 

margranov,  adj.  =  margaranov,  Dalm. 

marha,  /.  hai>  5l>ie^,  ogr.- Valj. (Rad);  —  bie 
9JidI)rc,  Mik.;  —  prim.  sr\n.  meriha,  marha, 
Stute,  9JJa^re,  Mik.fEt.J. 

mari,  I.  adv.  i)  =  mar  I.  i).  Diet.,  Krelj, 
Dalm.,  Jurč.,  Erj.  (/■{b.  sp.J,  LjZv. ;  kaj  tebi 
mari  za  to?  Krelj;  v  mari  imeti  kaj,  "baž 
9(ugcnmcrf  a\\\  ctma^  gerid)tct  ^aben,  Cig.; 

=  na  mari  imeti  kaj,    C;   na  mari  mi  je  kaj, 

id)  tiimmcrc  luid)  um  ehuaiči,  jdj  bead)tc  etma^, 
Bes.-C;  te  reči  mu  niso  bile  na  mari,  LjZv.; 

—  2)  =  mar  1.  2),  uiclmc()r,  lieber,  Meg., 
Schonl.:  sodite  vi  sami,  ako  je  prav  pred 
božjim  obličjem  mari  vas  slušati  kakor  Boga, 
Kast.  (Sv,  p.);    mari    ljubi,    kakor    da    bi  on 


maričkaj  —  marljivost 


552 


marmelj  —  marsikak 


bil  ljubljen,  Kast.(N.  C.);  —  U.  co?i;.  =marll. 
etlua,  C. 

maričkaj,  pron.  =  marsikaj,   C 

maričkak,  pron.  =  marsikak,  C,  — luic  tmmcr 
bcjcfjancil :  maričkaka  zanikarna  reč,  fd)Ie(f)te, 
leic^tfertigc  Soc^e,  Dalm, ;  maričkako  govor- 
jenje, Dalm. 

marikaj,  pron.  =  marsikaj,  C;  —  loa^  imnter: 
ne  govori  marsikaj,  jei  nic^t  gefc^tuagig , 
Dalm. ;  za  marsikaj  priseči,  Ieid)tierti9ff()»D0ren, 
Dalm. 

marikak,  pron.  fdjlCC^t,   C 

marikje,  adi'.  =  marsikje,  kjer  bodi,  Dalm. 

marisikdo,  pron.  =  marsikdo,   Cv. 

mariveč,  conj.  =  marveč,   Cv. 

manža,  /.   Cig.,  Jan.,  pogl.  moriža. 

marjati,  am,  vb.  impf.  tobtcn,  ogr.-M.,  C. 

marjaš,  m.  etn  ftartenipiel  (SJJariage);  m.  igrati, 

marjašati,  am,  vb.  impf.  marjaš  igrati,  Levst. 
rRok.J. 

marjaž,  m.   Cig.,  pogl.  marjaš. 

marjetica,  /.  bie  SRaRliebe,  ba^  ®an)eblumc^en 
(bellis  perennis). 

marjftnica,  /.  bie  SItargaretcnbirne,  Cig. 

marka,  /.  znamka,  bie  ^JJiarfe,  Cig.,  Jan.; 
oprostilna  m.,  bie  ^reimaife,  DZ.;  pisemska 
m.,  bie  Sriefmortc,  Cig.,  Jan.,  nk.;  trgovin- 
ska m.,  bie  .^anbclžmartc,  DZ.;  —bie  Ttart 
(denar),  Cel.fAr.J;  kolonjska  m.,  bie  foluifc^e 
Waxt,   Cel.fAr.J. 

markaj,  I.  pron.  =  bodikaj,  C;  —  II.  subst. 
tn.  (le  nom.  in  akuz.);  nekaj  zaničljivega,  sla- 
bega: ti  markaj,  ti!  (merkaj ,  Dol.-  Levst. 
[Rok.],  Jttrč.j;  \iaž  Ungejiefer:  ves  mnogi 
m.  (^merkej")  napolni  zdaj  kraljevo  poslopje, 
Ravn. ;  — III.  adj.  indecl.  nid)tett)iirbig,  id)Icc^t, 
C;  —  prim.  marikaj,  mrčes. 

markak,  pron.  =  marsikak.  Diet.;  markako, 
unpaffenb,  unid^idlic^,  Diet.;  jc^Ied)t,  auSge^ 
lafjcii,  C 

markasit,  m.  ber  SJJarfafit  (min.),   Cig.fT.j. 

marker,  rja,  m.  kavarniški  strežaj,  bcr  9)iar= 
qiiciu,   Cig.,  Jan. 

marketendar,  rja,  m.  vojaški  branjevec,  bev 
l'Jarfeteiibcr,  Cig.,  Jan. 

marketendarica,  /.  bie  9)iortcteilberin,  Cig., 
Jan. 

markez,  m.  bet  SDlorguiŽ,  Cig.,  Jan.\  —  ^um. 
it.  marchesc. 

markeza,  /.  bie  9J?arquije,  Cig.,  ./a«.;  — prim. 
it.  marchesa. 

markczinja,  /.  bic  TOargilifc,   Cig.,  Jan. 

markiz,  m.  =---  markez,  bcr  ^JJJarqili#,  Cig.^  Jan. 

markiza,  /.  =  markeza,  bii  ^argilije,  Cig., 
Jan. 

marlja,  /  ber  Sc^immflecf,  Jan. tU.). 

marljati,  am,  vb.  impf.  bcilccfeil,  bc{d)mil^(eil, 
Jan.ru.). 

marljiv,  iva,  adj.  cnifig,  cifrig,  bcfliiieit,  jorg« 
fiiltig. 

marljivcc,  vca,  m.  bcr  ©iiifigc,  bcr  GifriflC, 
C,g. 

marljivost,  /.  bic  Cnifigfcit,  bcr  (fifcr,  bic  3org 
frtit,  bic  ^i^cfii||ciil)cit;  m.  v  službi,  bcr  Ticiift 
cifer,   Cig.,  Jan. 


marmelj,    elja   (eljna),    m.  =  marmor,    Cig., 

Jan.,  C. 
marmeljnat,    adj.   =  marmdrnat.    Zora;   m. 

tempelj,    Cv. 
marmeljnov,  adj.  =  marmorov,  Meg.,  Dalm. 
marmor,   ora  (orja),  m.  ber  TOarmor. 
marmorast,  adj.  marinorartig,  Cig.,  Jan. 
marmoren,  rna,  adj.  Don  91{armor,  Cig..  Jan. 
marmorirati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  =  marmo- 

rovati,   Cig.,  Jan. 
marmorišče,  n.  ber  SJtarmorbriK^,  Cig. 
marmornat,  adj.  oon  SJfarmor,  Miir. 
marmornjak,  tn.  bcr  SJJarmorftein,  C. 
marmorov,  adj.  toon  'DJJarmor,   Cig.;  na  mar- 

morovih  stebrih,  Dalm. 
marmorovati,    uiem,    vb.  impf,  (pf.)  marmo« 

rieren,  Cig. 
marmčtica,  /.  '^o.l  3tlj)enmurmelt^icr  (arctomvs 

marmotta),  Jan.,  Erj.{Ž.j;  —  prim.  it.  mar- 

motta. 
mamja,  /.  =  marenj,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  prazne 

marnje,  5JJar(^en,   Jap.fSv.  p.^-Valj.rRad); 

marnje  iz  Hierokleja.Šfncfboten.rorf.f^/^t.  s/«.;, 
marnjati,  am,  vb.  impf.  =  govoriti,  Cig.,  Kor.- 

Kres,  KrCora-DSv. ;  jc^roagien,  Miir. 
marnjevanje,  n.  bo§  (^eipracft,   Triib.;  —  bav 

(ycjd)tnnt3,  C. 
marnjevati,    ujem,    vb.  impf.    rcbcii,   jprccftcil, 

CDUUerfiercn,  Meg.,  Jam.,  Mur.,  Jan.,  Tritb., 

Slom.,  Kor. 
i.marnost,  f.  ber  JJciB,  bie  Smfigfcit,  Jam., 

Mur..  Cig.,  Jan.;    šopek    cvetlic  čuval  je  r 

žensko  marnostjo.  Jure. 
2.  marnost,  /.  bie  ©itclfcit,  ogr.-M.,  Valj.(Rad). 
marnovati,  ujem,  vb.  impf.  Guts.,  Mur.,  Trub., 

pogl.  marnjevati. 
maroder,  rja,  m.  vojak,  ki  je  opešal,   zbolel, 

bcr  'DJJarobcur,  Cig. 
marof,   m.  bcr  9}Jcierf)0f :  —   iz  nem. 
marofski,  adj.  }^\\.m  SLlfcicrl)of  gel)orig. 
mar9ga,  /.   i)   bcr  %^td,   bcr   'i)."IJafcI;    maroge 

po  obrazu;  — maroge  v  lesu,  IVajClU, 'SBolfcil 

im    -VOljC,    Cig.;    maroge    na    mesecu,    bic 

llJoilbjlcdcn,  Jan.,  Cig.CT.);—  maroge  (min.), 

bic  Strcifitiig  (bcr  S^niftallc),  Cig.fT.j;  —  2) 

ovčje   ime,   liaška  dol.- Erj.f  Torb.);  —  cinc 

rotl)C,  buiitdgcftrciftc  .S^uli,  Lašee-Lcvst,{M.). 
marggast,  adj.  flccfig,  gcflecft,  geftreift;  m,  po 

obrazu    =    umazan ,  ;I•^/li>^ ;    m.    les,    poH 

9JJajcrii,  Mur.;  jdjiuar.Mdiccfig,  Cig. 
mar9gati,  am,  vb.  impf.  beflecfcil,   Cig.,  Jan. 
marpgec,  gca.  m.  ciii  gcflecftc?  If)icr:  rotljcr, 

bimfclgcftrciftcr  Cd)^,  Lasee-Levst.f.M.r.  — 

ciit   gcjlccftc!?  3(^»ucin,  Z. ;  —  eiii  gcfledtcr 

Mater,   \'rt. 
mar9gi.lj,  glja  (geljna),  m.  ciit  gcjlcdtcv  I^icr 

(,V  "i3-  ciii  .vrniib),  Z. 
marvgica,  /.    1)  dem.  maroga.  bo?  ('flcddjen; 

—  2)  cinc  gcjlodte  .Uuf)  ober  3au,  Z. 
mar9g^'ič,   m.  neka  smokva,  Coriška  ok.-Krj. 

(Torb.). 
mar9Žiti,  v^im,  vb.  impf.  bcflcdcit,   Cig.,  C. 
marsikaj,  pron.  fo  iiiaiid)C'?. 
mjirsikak,  pron.  1)  jo  iiiaiid)cr;  —  2)  jdjlcc^t, 

IHMI  fciiicm  'ifiJcrUv  ^'f'-.  C.;  po  marsikako, 


marsikakost  —  martrnica 


—  oo3  — 


mai  trnik  —  maslakač 


aiif  unflcf)Oiigc  3Bei)c,  J/žfr. ;  marsikaka  vera, 

bcr  5lbcrglaiibc,  C. 
marsikakost,  /.  bie  '!!(bld)ciilidifeit,  C. 
marsikakov,  aJj.  maud)Cilci,  LjZv. 
marsikakovšen,    šna,    adj.    =   marsikakšcn, 

Jan. 
marsikakšen,  šna,  adj.  mancficrfci. 
marsikam,  adv.  nad)  fo  maud)cm  Črte  f)iii. 
marsikateri,  pron.  fo  inand}ev. 
marsikatgrikrat,  adv.  )o  mandicš^mal. 
marsikdaj,  adv.  jo  maud)Cžmal. 
marsikde,  adv.  =  marsikje,   C. 
marsikdo,  pron.  jo  manever, 
marsikedo,  pron.  =  marsikdo. 
marsikje,  adv.  an  jo  iiianc^em  Drte. 
marsikod,  adv.  an  jo  mand)en  Drten  f)cnnn, 

in  jo  iuand)cn  ©egeabeu. 
marsikrat,  adv.  jo  mandicvinal. 
marš,  m.  hod,  pot,  ber  ^.IJavjd). 
marša,  /.  bie  Jf^^i^gville   (grvllus   campestris). 

Mar.,  Jan.,  Celovška  ok. 
maršal,   m.  izprva:  konjar,  zdaj:  visok  dosto- 
janstvenik, ber  SJiarjdjaH;  dvorski  m.,  ber 

.s^ofmarjc^all,  Cig. 
maršalstvo,  n.  bie  ^JJarjdjall^roiirbe,  baž  Mav- 

jdjallamt,   Cig.,  Jan.;  dvorsko  m.,  ha^j  §o|= 

marjdiaUaint,  Cig. 
marširati,  am,  vb.  impf.  stopati,  hoditi,  inar= 

jd)ieren. 
martincelj,  clja,  m.  baž  SiebeilttJiirmc^en,  Jarn.- 

M..  C. 
martinček,  čka,  m.  i)  bie  graue  Stbec^je  (la- 

certa  agilis),   Cig.,  Jan.,  Erj.fZ.);  —  2)  eine 

Strt  SBajjertJOget,   C;  prim.  martinec  2). 
martinec,  nca,  m.  i)  =  martinček,  bie  graue 

Gibedlje,  Diet.,  Mur.,  Cig.;  kače  in  martinci, 

Jsvkr.;  —  2)  eine  9(rt  SnmpJDogef,  C;  ze- 

lenonogi  m.,  bcr  SSajjerIdufer  (totanus  glot- 

tis),  Cig.,  Erj.fZ.);  —  •^)  ber  jRebenTOurm, 

Mur. 
martinovanje,  n.  ber  9}iartin^jd)mau§,  V.-Cig. 
martinovati,  ujem  (ovam),  vb.  impf.  ba§  'tlJiar= 

tinžjejt  bege^en,  Cig.,  Jan.,  M.,  Svet.  ( Rok. j; 

(kaj  ne  veš,    da   martinovamo?    Levst.  [Zb. 

sp.JJ. 
martinšcak,  m.  i)  ber  'JJJonat  9Jot)ember,  C; 

—  2)    bie   SJJartinitraube ,    bie   jpdtreifenbe 
Jraube,  Št.- C. 

martolos,  osa,  m.  ber  5JJenjc^enrauber,  ber 
SJJenjc^en^anbfer,  Habd..  Jan.;  človek,  kateri 
ljudi  krade  in  kupuje  ter  prodaje.  Diet.; 
bodeš  videl  gozde  polne  martolosov,  Kast.; 

—  prim.  madž.  martaloz,  Siauber,  Sc(aOeu= 
Ijanbler,  gr.  ap|ia-(t)X6;.  Mik.(Et.). 

martra,  /.  =  muka,  bie  9Jfarter;  božja  m., 
ba§  (£rucifix; ;  =  bridka  m. ;  —  božje  martre 
roža,  bie  {Velbtnopfbhime  (Knautia  arvensis), 
Josch;  —  iz  nem. ;  prim.  bav.  marter  =  Gru« 
cijij,  Levst.(Rok.). 

martrati,  am,  vb.  impf.  =  mučiti,  martern;  — 
iz   nem. 

martrica,  /.  dem.  martra;  božja  m, 

martričevje,  n.  bie  gelbfnopfblume  (Knautia 
arvensis),  Josch. 

martrnica,  /.  =  mučenica,  bie  9JJortl)revin. 


martrnik,  m.  =  mučenik,  ber  9[Rarfl)rcr. 
martrniški,  adj.  =  mučeniški,  9.'{drtl)rer-. 
marula,  f.  =  marelica,  bic  "DJJarillc,   C 
mariilica,  /.  =  marula,  marelica,   C. 
mariiske,  /.  pl.  =  maruskle,    Tolm, 
mariiskle,  /.  pi.  bie  ilJojern  (morbilli),  (prim. 

turi.    variiscli  ^  morbilli)].    Goriš.- Štrek. 

rArch.J. 
maruskliv,    iva ,   adj.  mit   9Kajern   beftaftet: 

marusklivi   otroci.    Goriš. 

marveč   eonj.  tiie(nief)r,  jonbern  Dielme^r,  Cig., 

Jan. 
marvin,    m.    =  marvinj:    =  dolenjsko  vino, 

Vod.ri^b.  sp.J. 
marvinj,  »i.    i)  neka  vinska  trta,  =  javornik, 

glavačica,  rumenjak,  Ip.-\'rtov.(\'in.j;  —  2)'t)ev 

■DJfar^,  5[)iard)%  9JJartnjein,  =  ber  3Bein  bcr 

roinbijc^en    Mavt,    C,  Kanal  (Goriš.)  -  Erj. 

(Torb.). 
marzamin,  m.  neka  vinska  trta:  =  berzamin, 

merzamin,    Vod.(Iyb.  sp.j. 
mas,  /.  =  mera:  brez  masi,  Mur.;  —  iz  nem. 

1.  masa,  /.  bie  SKaffe  (phvs.),  Cig. (T.),  Sen. 
(Fii.). 

2.  masa,  /.  =  mas:  v  to  maso,  bermajjen, 
Krelj;  srednjo  maso,  ntiltelmogig,    C. 

maseka,  /.  neka  sekira,  s  katero  slanino  (špeh) 

sekajo,  KrGora. 
maselj,  sija,  m.  četrt  bokala,  baš  Seitet,  Mur., 

Vald.rRad). 
maseljc,    m,   i)  četrt   bokala,    \iaž   SeitcI;  — 

2)  bae  iBiertetgut,  bie  3?ierte(()ubc,  Cig. 
maseljčar,  rja,   m.  ber  iBejiger  einer  33ierte(= 

l}ube,  Xotr. 
maseljski,  adj.  ©eitel^,  feitel^altig ;  maseljski 

kozarec,  ba»  Seitelgtal,  ^fur. 
masetnica,   f.  i)  bo§  i8utter=,   'i>až  Siiifjrfoj^^, 

Cig.;  —  2)  bie  Silie  (Idium),  Cig.,  C;  — 

bie    gcuerliiie    (1.  bulbiferum),    Cig..  Medv. 

(Rok.);  —  ber  Jitrfenbunb  (1.  martagon).  C, 

Medv. (Rok.);   —  neka  hruška,   Gor. 
maselnik ,    tn.    i)  =  tropine,    bcr    Sutterja^, 

Vrtov.rK)n.  k.),  Štrek.,  Gor.,  Notr.,  Ig(Dol.);. 

—  bnš  Sdimaljmuii,  Cig.,  C;  —  2)  =  pi- 
njeno  mleko,  C;  —  3)  bie  geuerlilie  (lilium 
bulbiferum) ,  Cig.,  C,  Medv.  (Rok.);  tudi : 
ber  Jiirfenbunb  (lilium  martagon),  Medv. 
fRok.j;  —  ber  ©iinjel  (ajuga  reptans).  Št. 
Andre{rŠt.)-Eij.(Torb.j. 

maselnina,  /.  ber  58utterjtoff,  bO'^   33utl)rin, 

Cig.,  Sov. -C. 
maselnjak,  m.  bo§  Sdjmaljmu^,  Cig.,  Gor.-M. 
masen,  sna,  m.  =  masosen,  macesen,   Tolm. 
maska,  /.  šema,  bie  ^a^fe. 
maskirati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  maeficrcn. 
maslačiti,  ačim,  vb.  impf.raien,  tt)iitf)Cn,  Mur.; 

—  prim.  maslak. 

maslag,  m,  =  volčje  črešnje,  bic  Jontirjd)e 
(atropa  belladonna),  ogr.-Valj.(Rad) ;  —  iz 
madž.,   C. 

maslak,  m.  i)  bie  9tie§n)urs,  Guts.;  —  eine 
Sirt  gelbbliibcr.bc«  ®ra§,  C;  —  2)  bic  9ia= 
jerci,  bie  SButl),  Mur.;  —  prim.  maslag. 

maslakač,  m.  bcr  ^ornntiit^ige,  C. 


maslar  —  masliti 


—  554   - 


masljak  —  mastika 


maslar,  rja.  >«.  ber  S(^nialj=,  bcr  99uttcr» 
lliiiiblcr,   Cig.,  Sa\<r.(Let.). 

maslarica,  f.  bie  Sd)mQlj=,  bie  93iittcr^anb(evin, 
Cig. 

maslariti,  arim,  vb.imp/Mn  Sc^molj',  S3utter= 
(laiibcl  trcibcn,  Cig. 

maslarka,  /.  =  maslarica,  Zora. 

maslamica,  /.  bcr  ^©uttcrlabcii,  Cig. 

maslast,  adj.  butterig,  Cig. 

maslec,  sleca  (selca),  m.  Cig.,  Jati.,  pogl.  ma- 
scljc. 

maslen,  adj.  Sd)iital,v,  ^iittcr=,  «on  Srfjmalj, 
oon  ^>8utter;  mit  35uttcv,  S(^ma(3  bereitet: 
m.  kruh,  masleno  testo,  maslena  jed ;  ma- 
slene tropine,  ber  SlUtcrjatJ,  Cig.;  maslena 
kislina   (chem.),   bie   93uttcr)durc,  Cig.(T.)\ 

—  maslena  krava,  ciue  ,Hllt},  bcreit  9JiiId) 
Uic(  '33uttcr  licfert,  A>/;.,  Dol. 

maslfnast,  adj.  buttciaitiil,   Cig. 
maslenica,  /.  i)  bo^  'iBiittcrgefaf?,  bie  23uttfr= 

biicf)ie,  Cig.;  — 2)  bie  33uttcrbirnc,  bie  Sd)mal5< 

birnc,  Cig..  Jan.,  M. 
masl^nik,  m.  i)  ber  3cf)mal,^to))f,  Mur.,  Cig.; 

—  2)  "Ha?!  Sd)tnQl,sbrot,  ber  Sc^maljfrapfen, 
Z.;  —  3)  bie  i'l))'imnd)ie  (Ivsimachia  viilga- 
ris) ,  Seln ica 'Št.j-Erj.(Toib.). 

maslenika,  /.  ber  Siebee*  ober  ^arabei^npfel 
(solarnim  Ivcopersicum),   C. 

maslenjača,  /.  bA§  33uttcrgefn)3,  ber  33utter= 
napf,  Cig. 

maslfnjak,  m.  bcr  Sd)ma(,^tDpf,  Mitr.\  —  ba^ 
^i^utterfoi?,  bo*  )Ritl)rfa)^,  Cig. 

masl^nka,  /.  i)  baž  33uttcrriit)rfajji,  C,  Valj. 
(Rad),  BlKr.;  —  2)  ba^  Sd)iuQljbrotd)eu, 
'bai  2c^tna(,sfipfe(,  Mm-.;  —  3)  bie  33iitter= 
birnc,  Cig..  C,  Tolm,,  Kras,  Mariborska  ok.- 
Erj.fTorb.j,  BlKr.;  —  tudi  neko  jabolko, 
Ip.-Erj.fTorb.J;  ber  Salfamaptcl,  C;  —  4) 
eine  ^rt  ''^(ngerbliime  mit  gclben  93tiiteii, 
(„krave  imajo  od  nje  več  masla"),  C;  — 
=  maselnica,  maselnik,  bic  ^ctblilic  (lilium 
martagon),   Cig. 

maslenokiseJ,  adj.  biiftcrjaiicr,  C. 

maslenorumen,   mena,  adj.   blltterflcib,  LjZv. 

ma-slina,  /.  bcr  Celbaiim  ober  bie  Clitte  (olea 
europaea),  .\[iir.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.fR.J,  DZ.; 

—  tikli   maslina,    \'alj.(Rad), 

maslTncc,   nca,   m.  eine  9(rt  ?0?cf)f?peifc :  bcr 

Sdjnecbad,  Cig. 
maslinck  ,    nka,  m.  neka    jed:  bdž  39llttcrfod) 

(?i,    V<)d.flyb.  sp.>;  pogl.   maselnik. 
maslinjak,   »1.  1)  bcr  Celiiartcii,  Jan.;  —   2) 

bic  i.'l))imnd)ie  (Ivsimachia  vulgaris),  SlGor,- 

Erjr/orb.J. 
maslinka,  f.  bic  Ccibccrc,  bie  DHuc,  (maslinka) 

.Wiir 
masiinkovcc,  vca,   »1.  bOv  Cliuill,  /1.  t.  -  Cig. 

(Tj. 
maslinov,   adj.  uom  Cclbniim,  Cliucil  ,  ./an.; 

maslinova  jdgoda,  bic  CcIbccrc,  .fan. 
maslinovina,  /.  bO'J  Cliocnbol,^,  Z. 
maslinovka,    /".    maslinovke,    bic    Celbiillllie, 

f-'V.r '/•.,'. 

masliti,  im,    vb.  impf.  Idjltioljm,    Hiist.,  .Mur. 


masljak,  m.  i)  jajca  v  maslo  vbita  („masljek"), 
Ravn.;  (nam.  maslenjakr);  —  2)  =  teloh, 
bie  "ilJicsimuvs,  Jan.fH.). 

maslo,  n.  i )  .^erlaffene  33uttcr,  ba§  SRinbjc^moI^, 

—  presno,  opresno  m.,  bie  ^lltter,  Cig., 
Vrt.,  I.evst.  (XaukJ ;  =  surovo  m..  Bled, 
Rib.-Cig.,  Jan.; — ^^  ušesno  m.,  baši  C^ren- 
fdjmals,  Cig.,  Erj.(Ž.);  očesno  m.,  bie  ''^lugcn= 
buttcr,  Erj.fSom.);—-!)^  ^utter,  Cig.,  Jan., 
Kras. 

masloba,  /.  Jan.(H.),  pogl.  maščoba, 
maslov,   adj.    maslova   trava  =  maslovec  2), 

vihŠt. 
maslovec,  vca,  m.  =  1)  neka  vinska  trta:  bic 

©cijiblltte,    sivi,    višnjavi    m,,    C;  —   2)  ber 

gelbe    SBciberid)    (Ivsimachia    vulgaris),    C; 

SI  Gor.- C. 
maslovina,  /.  vinska  trta,   Celje- Erj.f Torb.) ; 

bie  Sdjmaijtraube,  griiner  ftanigf,  Tmmm. 
maslovka,  /.  i)  ber  ^^(dermolbmcifter  (asperula 

arvensis),    C;  —  2)  neko  jabolko,  Bolc-Erj. 

(Torb.). 
maslovnik,   m.   ba#  S(^maljmil§,  Mm. 
maslovnjak,    m.   i)  bQ§    Sd)mQt5mu«,   Mur.; 

—  2)  bcr  33iitterimpf,  Jan.;  ber  Sc^malj- 
fiibci,  Jan.fH.). 

masnica,  /.  bie  ©d)miele  (aira),  Cig.,  Medv. 
(Rok.);  krivinasta  m.,  bie  SJalbjdimiele  (aira 
flexuosa),    Tuš.(B.J;  (nam.  mastnica,   C.J. 

masnik,  m.  jed,  spečena  iz  jajec,  masla  in 
turščične  moke,  Kobarid(Goriš.)-Navr.(Let. 
i8()<),  JO.). 

masomica,/.  neka  hruška  (doma  od  Masorer), 
Šebrelje(Goriš.)-Erj.(Torb.). 

masosen,  sna,  m.  =  macesen,  Re\.-Zora(V. 
I'J2.). 

masosna,  /.  =  masosen,  Zora(V.  162.). 

mast.  T,/,  bav  ^(\i;  bej.  jerlaffcne^  SdUDcine- 
fctt:  z  mastjo  zabeliti,  Dol.;  —  zajčja,  pasja 
m.,  baS  .tinfcn-,  .'puiibcfctt:  ribja  m.,  bcrj^Ud)- 
tljmii;  kravja  m.,  bitv  JKinbfdjmalj,  ogr.-C; 
drevna  m.,  ber  ."poli^balinm,  Cig.;  —  bog 
Sdjmierfctt;  z  mastjo  si  črevlje  mazati ;  bote 
na  mast,  v  ar;>etu  slast,  Sdimicrfticfcl  Utlb 
©elb  im  Sartc  I)abcnb,  Tnlm.-Lcrst.f.\t.);  — 
leskova  mast  (=  leskova  šiba,  palica)  čuda 
dela,  bic  ."[lajclrutbc  »uirft  39mibcr,  Slom.-C. 

mastač,  m.  mož,  ki  grozdje  tlači  ali  masti, 
C,  Vrtov. (Vin.). 

masten,  tna,  adj.  fett ;  mastna  jed ;  mastnp 
črevo,  ber  Waft  ober  Jvettbarm,  Cig.;  — 
mit  J^ett  bcidimicrt;  mastna  obleka,  — mastna 
zemlja,  fcttcr  'i^obciI ;  mastna  služba.  fcttCi^ 
1?(mt,  Cig. :  mastna  nedelja,  bcr  ^aftltodjtv^ 
jomitng,  i-j/i.S'/. ;  —  mastno  govoriti,  ©0U» 
fllorfcit  liiutcn,    V.-Cig. 

mastcnica.  f.  bie  ^Icijdiuuirff,  Dnl.-Cig.,  Jan.; 

—  bie  ^i^rciiiMivit,  BlKr. 

mastenik,  ni.  ba\<  i.*abfraiit  (galium  crucTatum), 

.lan. I /L). 
mii.stik,  m.  ber  ^J!}Jofti\'boum  (pistacia  Icntiscus), 

Cig.,  Jan.,  C. 
mastika,  /.  ber  ^JDiaftij  (eiii  i^avs),  Cig.(T.). 


mastikov  —  mašča 


—  5o5  — 


mastikov,  adj.  TOafttj',  Cif^.,  Jan.;  mastikovo 
Jrcvo,  bei  "-lljaftijlbnum,  Cig.,  Jan.;  masti- 
kov a  smola  =  mastika,  bev  ^faftij;,  Ci^.,  Jan. 

mastitnica,  /.  bic  StcUcr,  bn«!  fte(tcrl)aU'o,  Cig. 

mastitnik ,  nt.  velika  kad,  v  kateri  maste 
t^rozdje,  bcr  Scltcrfaftcn,  Stopice-Erj.fTorb.). 

mastilp,  n.  bac;  ^ett,  Xoy.-C.;  bie  Salbe,  Jan. 

mastit,  aJJ.  i)  fctt,  J/h/-.,  Jan.,  Met.,  Mik.; 
feift,  bau^bacfig,  Jan.;  — 2)  \ič}  breit  madjenb, 
Meg„  C;  mastito  s  kom  korakati,  Levst. 
(Zb.  sp.J;  Žene,  možaki  tudi,  Mastito  pri- 
stopajte !  Levst.  (Zb.  sp.J. 

i.  mastiti,  i'm,  vb.impf.  i)fett  ma(^en,  f(^mal5eu, 
Mur.;  —  mit  e^ctt  bciiibdii,  Mur..  Cii:,:; — 
m.  se,  fid)  \wtfl  id)nudcn  lafjen,  fcf)maufen; 
na  svatovščinah  se  m.;  —  brado  si  m.,  fid) 
e§  tt)0l)l  cjc)d)c^en  taffeii,  Jan. (H.). 

2.  mastiti,  im,  vb.  impf.  quetic^en,  Noti:, 
Prim.;  grozdje  m.,  Šraubeu  3cvquct)djen, 
treteil,  Cig.,  }'rtov.  (Vin.J,  Notr.,  Prim.;  v 
vreči  se  maste  olike,  kadar  se  dela  olje, 
Kras-Erj.fTorb.);  —  =  gnesti,  tlačiti:  ve- 
domec  gaje  mastil,  L;Zi'.;  — prim.  2.  mestiti. 

r.mastivec,  vca,  m.  ber  ('fetttnad)er,  Cig. 

2.mastTvec,  vca,  m.  ber  2^raubentreter,  bcr 
.^Clterer,   Cig.,  (mestivec)  Jan. 

mastnat,  adj.  fettid)t,   Cig.,  Jan. 

mastnec,  neca,  m.  ber  š^cdftein,  Jan. 

mastm'ca,  /.  i)  ber  Maftbarm,  ber  ^cttbarm, 
Mur.,  Cig.,  Jati.,  Vod.(Bab.J;  —  2)  neka  trda 
in  mastna  klobasa,  Brkine-Erj.fTorb.J;  bie 
^htlt^tuurft,  Jurč.,  Ig(Dol.);  —  f)  neka  trava: 
pogl.  masnica. 

mastničen,  čna,  adj.  9J{aftbarm= :  mastnTčna 
čutnica,  ber  SJiaftbarmnerD,  Cig. 

mastnik,  m.  i)  bcr  5Jfaftbarm,  Cig. (T.);  — 
2)  =  salovec,  ber  ©))edftein,  Cig.;  —  ber 
@eifen[tein,  C. 

mastnina,  /.  =  maščoba.  Jam.,  Mur.,  Cig. 

mastnjača,  /.  eiiie  fd)mierige,  mit  ^^ett  befu= 
belte  t^rauen§perion,  Mur. 

i.mastnjak,  m.  ciiie  jd)mierige,  mit  gett  be= 
iubelte  9J{auu§per)on,  Mur. 

2.  mastnjak,  m.  ber  Celpreffer,  C,  v^kšt. 

mastnost,  /.  bie  (^ettiflfeit. 

mastnota,  /.  ==  mastnost,  Jan.(H.). 

maša,  /.  bie  'DJceffe;  pri  maši  biti;  k  maši  iti; 
mašo  brati  (germ.)  =  maševati;  peta  m., 
ba§  §od)amt;  =  velika  maša,  Cig.,  Jan.; 
nova  m.,  bic  'iprimij;  šiba  novo  mašo  poje 
=  gute  3ud)t  bilbct  tild)tige  9Jlenjd)en  {}cran, 
Npreg.;  rana  m.,  bie  Jl^ii^nicffc J  zorna  m., 
bie  SJtette,  Cig.;  peta,  šesta,  sedma,  deseta 
m.,  bie  We)ic  um  5,  6,  7,  10  Uf)r,  črna  m., 
bo§  lobtcnamt;  =  zadušna  m.,  Jan.fH.); 
založna  m.,  geftiftete  SKeffe,  DZ.;  velika, 
mala  m.,  ber  ®ro^=,  ^(eiiifrauentag ;  med 
(mej)  mašami  (-a),  jmifdien  @ro^=  Ullb  S(eiit= 
fraiientag,  Dol.,  Št.;  mala  maša  —  v  vsakem 
grmu  paša,  Spreg.-Notr. 

mašancgar,  rja,  w.ber  SSorSborferaptelO^Jiarid^^ 
lon.^tcr,   Waid)aii^fer);    —   prim.  gambovec. 

1.  mašča,  f.  lia^  J^ett. 

2.  mašča,  /.  tia'5  ,3crquctjd)te,  bie  'DJcaiidje,  bej". 
bie  Sroubeumaijdje,  Cig.,  Štrek.;  bic  Cbft^ 


moijdje,  (mešča)  Re-{.-C.;  maščo  izplati,  beil 
■JUJoft  »oti  ber  ^JJaijdjc  au§id)opfen,   \'rtov. 

(l'i>'.J. 
maščar,    rja,   m.   =   mesar,  posebno  tisti,  ki 

kolje  svinje,  ogr.-C. 
maščati  se,  am  se,  vb.  inipf.  =  maščevati  se, 

Meg.,  C. 
maščava,  /.  baž  %itt,   C,  ogr.,  Dol. 
maščavec,    vca,    m.   ber   9tadier,   Diet.- Mik., 

Hren-Cig.,  Dalm.,  Kast.;    Krivic  maščavec, 

večni   Bog,  Preš. 
maščavka,  /.  bic  9{dd)erin,  Cig. 
maščen,  čna,  adj.  iljfaijc^-,   Cig. 
maščfnec,  nca,  m.  bcr  9JJoft,   Cig.,  C. 
maščenje,  n.  ba^  Jicteit  ber  Xraubeu,  Štrek. 
maščevaien,  l^na,  adj.  i)rad)eub,  diadjC--,  Cig., 

Jan.,  nk.;  maščevalni  Bog,  Skrb:;  —  2)  rod)' 

gierig,  rad)fiiditig,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
maščevalnost,   /.   bie  9{ad))ud)t,   Mur.,  Cig., 

Jan.,  nk. 
maščevanje,  n.  bož  9?ad)en,  bic  3iad)e;  krvno 

m.,  bie  ^-8lutrad)c,  Cig.,  Jan. 
maščevati,  ujem,    vb.  impf.   i)  racf)en,   Mur., 

Cig.,  Jan.;  in  Bog  ne  bode  izvoljenih  ma- 
ščeval?  Trub,;  —  2)  m.  se,  fid)  rdc^etl ;  m. 

se  nad  kom ;   m.  se  komu,  Navr.fKop.  sp.J, 

Zora,  (po  stsl.) ;  maščeval  sem  se  obema,  Jure. 
maščevavec,    vca,    m.  ber   JRtic^er;    krvni   m., 

ber  ^lutrčidier,  Cig. 
maščevavka,  /.  bie  iRdd)erin;   boginja  m.,  bic 

^{ac^egottin,  Cig.,  Jan.;   osoda  m.,   bie  9Je= 

mefie^,  Jan.fH.). 
maščevavski,  adj.  i)  bcm  9iiid)er  ge^orig,  511* 

fommenb,    ''^O.Č)C'',   Cig.,  Jan.;  m.   meč,    ^^až 

9tnd)eid)ti'ert,  Cig.;  —  2)  rac^fiidjtig,  Mur., 

Cig.,  Jan. 
maščevavstvo,  n.  =  maščevanje,  Ravn.-Valj. 

maščevina,  /.  ba§  (VCtt,  Mur.,  Cig. 
maščevTt,  adj.  UoU  ^-ett,  fctt,   C;  —  mašče- 

vita  prst,  fettc  Sammcrbe,  C 
maščica,  /.  dem.  mašča;  haž  i^dt:  Hejo  hoj, 

hoj !  \'olk  ima  loj,  Zvita  lisica  Ima  maščico 

(„meščico"),  Jurč. 
maščina,  /.  to,  kar  se  dobode  od  izmaščenega 

grozdja :  bcr  SJfoft,  Erj.fTorb.J,  Notr.-Z. 
maščoba,  /.  taž  g^tt. 
maščoben,  bna,  adj.  fctt. 
maščobnost,  /.  bie  ^ettigfeit,  Jan. 
mašek,  ška,  m.  =  zamašek,  Jan.fH.). 
mašflj,  m.  bie  gcfi^molsene  (Sifcnmaffc  im  ^oč)- 

ofen:    Mašelj  se  vari,    ]'od.(Pes.J ;  —  prim. 

it.  massello  od :   massa,  bie  9.1Jaffc. 
masen,   šna,  adj.  9JJef^=;    masne    bukve,    hav 

SJJcfžbuc^,    t<(iv  ll(iffQ(e;    m.  oprava,  obleka, 

ba§  9Jtefž!fcib. 
mašenje,  n.  t^a^  StoVfcii. 
maševanje,  n.  bn§  lltcffcfcfeu. 
maševati,  ujem,  )'b.  impf.  bic  llteffe   lefetl. 
maševavec,  vca,  m.  bet  ';We)žpriefter,  Jan. 
mašilo,  n.  iiaž  Stopfmittel;  —  ba§  glidroort, 

Cig.;  —  ba5  Jlicfli^^i^f- 
i.mašina, /.  bcr  Sd)ilf)fled,  Štrek.,  (mešfna). 

Soška  dol.,  Goriška  ok.,  Kras- Erj. (Torb.); 

—   prim.  mašiti. 


mašina  —  materin  —  556 

2.  mašTna,  /.  stroj,  bic  9Jiaj(l)tne;  vrtalna  m., 
bic  'il3o^nna)c^iiie,  DZ.\  peklenska  m.,  bie 
.'oiidciuuaiditnc,  Cii^. 

mašinar,  rja.  m.  ber  ilfajc^incnmeifter,  0> 

mašinast,  adj.  maicfiincniil)iilidl,   Cig. 

mašinist,  m.  bcr  Waid)iitcnmcii'ter,  ber  '^la^ 
jdltuift. 

mašinostavbinski,  adj.  m.  inženir,  ber  3Jia= 
)d)iiicnbauiniictitcur,  DZkr. 

mašinski,  adj.  '^}la)d]\\\i\v . 

mašinstvo,  n.  "ifa^  ilfajcljilicimicicn,  Cig.fT.J, 
DZkr. 

mašiti,  im,  vb.  impf.  ftopfcti,  pjropfcii;  luknje 
m.,  Sod)cr  ,yiftopfen ;  kdo  bo  ljudem  usta 
mašil?  locr  faun  bcii  £euteu  bie  ^[IJauter 
ftopfen '?  Cig.\  v  žep  jabolka  m.,  beu  'Bo.d 
mit  'Jlcpfeln  uoU  ftopfcn;  v  sebe  m.,  l^aftig, 
gicrig  cifcit. 

mašivec,  vca,  m.  ber  StOpfcr,   Cig..  Jan. 

maškara,  /.  ciit  maettcrtcr  'Dlccnidi,  bie  'illfaš^fc; 
v  maškare  iti,  firf)  al§  ^llJaete  aitf  einc  Uiitcr^ 
ijaltiuii-}  beflcbett,  jr\Št. 

maskarada,  /.  bie  'lllJaeterabe,  'Ha^  'JJJasfenfcft. 

maškaraden,  dna,  adj.  ,yir  SJfažterabe  ge^orig, 
bicje  betreffenb. 

mašnik,  m.  bcr  ^riefter;  za  (v)  mašnika  po- 
svetiti, juiii  ^rieftcr  luciljcn. 

mašniški,  adj.  ^ricfter^. 

mašništvo,  n.  "naž  ^riefteraiut,  "bas,  <)5rie[ter= 
tl)Uin,   Cig.,  nk. 

maštvo,  n.  ba§  'Spriefteranit,  Cig.,  Jan.,  M., 
\'rto\<.  (Sh.  g.j;  velika  čast  maštva,  Bas.\ 
na  m.  učiti  se,  bie  Jlieologic  ftubicren,  Mur., 
SlGor.-C;  ber  ^rieftcrftaub  (tudi:  maštvo): 
\'si  stani  na  svetu  Potrebni  so  nam,  Po- 
sebtio  pa  kmetstvo,  Gospodstvo  z  ^maštvam" 
(nam.  -om),   \pes.-K. 

matador,  rja,  m.   prvak,  ber  5!Katabor,  Cig. 

mataroga,  /.  pogl.  motoroga. 

matast,  adj.  buimit,  itarrijd),  Z.,  Notr.; —bc- 
tiiubt,  |d)lt)inbelig,  .\otr.:  —  prim.  it.  matto, 
iidrrijd). 

matematičen,  čna.  adj.  jiir  9JiQtf)ematif  gc= 
lliireitb,  matf)Cinfitiidi,  Cig..  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 

matematik,  m.  bci  lltntl)Cinatifcr,  Cig.fT.J,  nk. 

matematika,/,  nauk  o  številnih  in  prostorskih 
količinah,  bie  lUat^cmatif. 

matemati.ski,  adj.  matdcmatiid),  Jan.flL). 

mater,  adj.  r^  mator,   meter,  .\Tik. 

materen,  rna,  adj.  I1{uttcr  ,  llliitterlid);  ma- 
terna  ljubezen,  bic  IKuttCVlicbc;  materni  jezik, 
bic  TOlttterfpradje:  (pravilno:  materin  jezik. 
Mcg.  I>Z..  Cv.  VI.  J.). 

materialen,  Ina,  adj.  matcrietl,  ./an..  Cig.fT.J, 
nk.;  —  matcrijalno  blapo,  bie  IViltcriallunre, 
Cig.,  Jan. 

materialist,    m.  bcr  TOaterifllift,   Cig.fT.). 

matcrializem ,  zma ,  »i.  bcr  Wntcrin(i^imiž', 
.fan..  Cig.fT.). 

materija,  /.  i)  ber  Giterftoff,  bic  Dintcric;  — 
2)  ber  3tPtf,  bic  'lUJotcrie,  Cig.(7\j. 

materin,  adj.  bcr  Wutter;  —  ^JJilItter  :  mate- 
rino srce,  bOv  ''JJilltterl)er,^;  materina  ljubezen, 
bic  yjJiUtcr(icl)c;  materino  krilo,  bcr  iKlittcr^ 
jd)0|i,  .'an. 


materinji  —  mati 


materinji,  adj.  SUutter-,  mnttetliči,  Jan. ;  ma- 

terinje  srce,  Jan. 
materinski,   adj.   5Jhitter=,    miittcrfic^,    Mur., 

Cig.,  Jan.;  materinske  dolžnosti,  Jurč. 
materinstvo,    n.   i)  bie   Iltutterfd)aft,    Habd.- 

Valj.(Radj,  Cig.,  Jan.;  —   2 1  bcr  D?ad)la|ž 

ber  lUutter,  bnž  miittcrlic^e  (Srbt^eil,  Cig., 

Jan.,  Svet.fRok.J. 
materinščina,  /.  bie  SDtutteripradje,  -Jan.,  nk. 
matcriti,   im.  vb.  impf.  =  materovati,  Mur. 
maternica,  /.   i)   bie  (^ebdrmutter ;   —  2)  bie 

Wuttertranf^ett,  bie  ^^il^ftcrie,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

—  ber  lUuttertrampf ,  C.;  bic  .ftolif  bcim 
tDcibl.  @c)d)Ied)te,  vihŠt.-C;  —  3)  bie  'Sicnen= 
fonigiii,  Cig.,  Polj.;  —  4)  bie  ^^^lunjmurft, 
Pjk.fČrt.J;  —  5)  kositcrska  m.,  bic  3'""' 
mutter,  Cig-.;— 6)  =  klobuk,  bie  6))igmutter, 
Cig.;  —  7)  bie  ^Jiutterjetle  (stanica,  ki  se 
deli  na  dve  ali  več  novih  stanic),  Tuš.  fB.J. 

materničast,  adj.  materničastažila,  bie  ^roueil' 
aber,  bic  ^ilJhltteraber  (venasaphaena),  V.-Cig. 

materničav,  adj.  bt))'teri)rf),  Cig.,  Jan. 

materničen,  čna,  adj.  ©ebdrmutter^:  mater- 
nično grlo,  ber  ®ebdrmutterf)at#,  Cig.,  Jan. ; 
maternična  bolezen,  bie  ^llfterie,  bie  'i)Jiutter= 
franfbeit,  Cig.,  Jan. 

materničnik,  »1.  i)  bie  ®ebdrinutterI)otile,  Cig.. 
Jan. ;  —  2)  jesenski  m.,  bic  iierbftjeitloje 
(colchicum  autumnale),    C. 

maternik,  m.  bcr  'DJtutteridiloarm,  Danj.-C. 

maternost,  /.  bie  'i).1hittcrlid)fcit,  Cig. 

maternji,  adj.  ntiittcrlid),  9Jiuttcr':  maternja 
skrb,   maternje  zavetje,   Str. 

materomor,    mgra,  m.  ber  'DJJutteriiiorb,  Cig. 

materom^rec,  rca,  m.  bcr  5Jhlttcrmorbcr,  nk. 

materom^rnik,   m.  ==  materomorec,   Cig. 

materosek,  seka,  m.  ber  ^ai)crfd)nitt,  Vod. 
fBab.J.' 

materovati,  ujcm,  i'^.  itnpf.  lljutter  feill  obcr 
Uicrbcn,  Mur.,   Vod.(Bab.). 

materski,  adj.  'DJhitter^  miitterlidi,  Mur..  Vod.- 
Cig.,  nk. 

materstvo,  n.  bic  llJllttcrfdiaft ,  .Mur.,  Cig., 
Jan. 

materščina,  /.  i)  ba5  'i)."lhlttertl)etl,  Cig.;  — 
2)  =  materinščina,  Z. 

matfvžast,  adj.  bcrnuid)t :  pivci  so  bili  že 
(.iobro   matevžasti,  Andr. 

mat9vžek,  žka,  m.  "^a^  ^idujdjdieii:  imeti  ma- 
tevžka,  jv{hŠt. 

mat^žcn,  žna,  adj.  (ailltig,  Mur.;  (nam.  mc- 
težen  r). 

mati,  terc,  /.  i)  bic  Wllttcr;  —  stara  m.,  bic 
(iirofjmuftcr;  hišna  m.,  bic  .'oauv^imttter,  bic 
.imusifrnu ;  košata  m.,  bic  .'oiHlHcilmiittcr, 
Cig.\  pisana  m.,  bic  StieilUUttcr  (bolj  v  za- 
ničljivem  pomenu) ;  le  čakaj,  boš  pisano 
mater  dobil.  Dol.;  krstna  m.,  bic  loilfpntl)ill, 
ogr.-C;  po  materi,  llliittcrlid)Clfcit<<;  po  ma- 
teri biti  s  kom  v  rodu;  mali  zemlja,  bic  1'iuttcr 
(Srbe;  mati  slovenska  zemlja,  Zv.;  —  2)  bcr 
iJJJaftbnrm,  ogr.-C;  —  bic 'i^dm.Mvurft,  C; 

—  3)  mati  vseh  rož.  cillC  \?lrt  artcmisia,  C; 

—  m.  vseh  trav,  bO'5  ^iiiifiiiigcrfnuit  (poten- 
tilla),   C. 


matica       mavec 


—  557  - 


mavck  —  maz 


matica,  /.  i)  ble  53teitciitLiitiivti,  bcr  ^Pcifol; 
111.  je  obhojena,  iipk-incnJL-na,  bic  !i3.  i|t  bc 
fnicl)tet,  Oi,'. ;  — tudi  =  mravlja  samica,  Mal- 
lii)ijc(Kras)-Krj.  (Torb.) ;  —  2)  bn?  ©tiUlint^ 
capitaf,  bcv  Jvoiib?,  Cig.,  Jan.,  A'oi'.;  — 3)  ba§ 
Criililialicbriftftihf,  Z.",  Brkini  -  Erj.  (forb.)\ 

—  4)  bio  lUiatrifcl,  Cig.,  Jan.;  o  vseh  obča- 
nih se  \oi.ii  matica,  DZkr.;  pomorska  m., 
bic  Secmatvifcl,  />Z. ;  v  matico  vpisati,  iill^ 
matrifulicvcu,  DX.;  —  ■-,)  bic  lUatri.^c,  Cii^. 
(T.);  —  ("))  bic  Sd)vaiibciimuttcr,  bO'?  'JJcuttcv- 
getuiubc,  Cig.,  DZ.;  vrtcžna  m.,  m.  od  vi- 
jaka, Cig.(T.);  —  7)  bnž  (^■aljrinaffci'  ciiic^ 
glufieH,  bcr  3:i)aht)cg,  Cig.fT.j,  DZ. ;  Savska 
matica  je  Jako  ncpravihia,  Erj.(I\b.  sp.);  hs.; 

—  8)  opalova  m.,  bic  Cpalinuttcr,  Erj. (Min.); 

—  biserna  m.,  bie  'ipeilmuttcr,  DZ.;  —  9) 
kisna  m.,  bic  Sil"igutlltter,  C;  —  10)  ber 
©runbftocf  ciitcv  ':}l(bc,  r^^hŠt.-C. 

matičar,  arja.  m.  ba#  5Jfitg(icb  cinc§  Matica 
gcnamttcn  i^crciiict',  nk. 

matičjak,   in.  =  matičnjak,   Cig. 

matičnica,  /.  =  matičnjak    i),    C. 

matičnik,  m,  i)  panj  za  pleme,  bcr  9J?uttCl'= 
ftocf,  Cig. ;—  2)  bie  ilfcli) je  (melissaothcinalis), 
MedvJRok.j;  prim.  hs.  matičnjak  (istega  po- 
mena). 

matičnjak,  m.  i)  bic  SBcijet^cIIe,  Z.;  (tudi  hs.) ; 

—  2)  =  matičar,  Zv. 

matija,  m.  ber  gemeine  SBeberfned^t  (phalan- 
gium  opilio),    Cig.,  Jan.,  Erj. (Z.). 

matka,  f.  btie  91Jitttercf)Cit,  Cig.,  Zora;  (češ.). 

matkati,  am,  vb.  impf.  immerfort  mati  rufcn, 
Mur. 

matljati  se,  am  se,  vb.  impf.,  Z.,  Jan.  (H.), 
pogl.   motljati  se. 

matofir,   rja,  m.  =  netopir,    Cig.,   C,   Polj. 

matoga,  /.  neko  strašilo,   C ;  (matoha,  Z.). 

matopir,  rja,  m.  =  netopir,  Cig.,  Mik.,jv\hŠt. 

mator,  adj.  bejaf}rt,  a(t,  Jan.,  Zora;  matora 
leta,  Vrt.;  matori  gostje  so  se  jeli  razha- 
jati, Zv. 

matora,  (tudi:  matora)./.  ime  svinji,  kajk.- 
Valj.rRad). 

mat9ren,   rna,  adj.  =  mator,  Dict.-Mik. 

matoreti,   im,  vb.  impf.  alt  tucrben,  Z. 

matoriti,  im,  vb.  impf.  n(t  iimdien,  Slc-C. 

mat^rost,  /.  \i<xž  @reiienaltcr,  Erj.  (Som.). 

matprika,  /.  ^  dobrika,  ber  Scf)litigbaum  (vi- 
burnum  lantana),  (iz  ma  -\-  dobrika),  Zora. 

matrac,   m.  žimnica,  bie  'DJfatrafee. 

matrica,  /.  matica,  bie  ^JJotrije,  Cig. (T.). 

matrona,  /.  priletna  gospa,  bie  ^IJatronc,  Cig., 
Jan. 

mava,  /.  bajeslovno  bitje,  Pjk.(Črt.J;  —prim. 
mavje. 

mavček,  čka,  m.  dem,  2.  mavec;  —  bie  {^TCi^cv- 
binie,  baž    25o(IgVQ5  (eriphorum),    Cig. 

mavčica,  /.  dem.  mavka;  i)  \)až  ^a{^d)C\i  aiif 
■ibaumcn,  Z.;  —  2)  boš  ^friemeiigraž  (stipa 
pennata),   Kne{ak(Kr.J-Erj.(Torb.), 

1.  mavec,  vca,  m.  pogl.  malec. 

2.  mavec,  vca,  m.  bie  "^{odi,  Z.;  cin  Stiirf 
c^en  58aumttJotIe,  C 


I.  mavtk,  vka,  m.  viseč  otok,  otekla  bezgavka, 

CBrda. 
2.mavek,  mavka,  »».boš  TOiaitcii  bcr  .UalH% 

mavha,  /.  pogl.   malha. 

mavhelj,  hlja  (helfna),  m.  Joscli,  pogl.  malhelj. 

mavje,  n.  eoll.  bajeslovna  bitja:  duše  nekr- 
ščenih  otrok,  Pjk.(Črt.). 

mavka,  /.  i)  iaa.  ^•(nuiutiJpfcfKit  bcC  Qbge= 
bliif)tcit  iioiiicn,vif)UC'o,  Kr. -Valj. (Rad),  Levst. 
(Rok.';  —  ber  ''|sf(aii3eiiflaum,  C;  —  2)  einc 
9(rt  SBinbblumc  (anemone  montana),  Dit- 
tovlje  (Kras)-Erj.  (Torb.). 

mavkanjc,  n.  'iiaž  W\a\\i\\,  Mur. 

mavkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  =  mijavkati, 
niiauett,  Mnr.,   Cig.,   (ior. 

mavra,  /.  i)  eiiie  fdnmuVigeftreiftcJluf),  Mur., 
Met.;  črnomarogasta  krava.  Mik.;  —  einc 
fdjtunrjc  Šitf),  Cig.,  Jan.,  Zil.-Jarn.(Rok.), 
Levst.  (Rok.) ;  po  noči  je  vsaka  krava  mavra, 
nad)t:o  fiiib  alle  ^iifje  id)iuars,  Z.,  Kr.-Valj. 
(Rad);  —  2)  kozje  ime,  Erj.  (Torb.);  —  3) 
ber  Otegenbogen,  Diet.,  Mur.,  Dalm.;  =  božja 
m.:  vedno  pije  kakor  božja  mavra,  Glas.; 
—  4)  ein  regcnbogeiifarbigcci  .Sleib,  Lašče- 
Levst.(M,);  —  5)  bcr  2d)tiiar5)pcd)t  (picus 
martius).  Z.;  — h)  bilv  3iiipengra§  (poa),  Z. 

mavrah,  w.  bie  3Kaurod)e,  beriUorc^elid)ttjamm, 
Cig.,   C,  Kr. 

mavranec,  nca,  m.  ber  SJZiftfiifer,  (mov-)  Mur., 
C,  Zora. 

mavrast,  adj.  fdjluarjflecfig,  gefprenfelt,  Cig.; 
mavrast  junec,  LjZv.;  mavrasta  pivka  bobna 
po  operelem  drevesu,  Zv. 

mavrica,  /  dem.  mavra;  i)  ime  ovci,  Plu- 
pia  na  Bolškem- Erj. (Torb.);  —  ==  črna 
kravica,  C. ;  —  2)  eine  Spec^tart,  Pjk.(Črt.), 
St.;—'})  gozdna,  hostna  m.,  einc  'JKrt  2t)fi 
mad)ie  (Ivsimachia),  Cig.;  —  4)  bcr  Stcgcii' 
bogcn;  —  bieiKegeiibpgenfiaiit,  bie  3i"i'?,  -^^"v 
Cig.  (T.),   Erj.  (Ž.). 

mavric,  m.  bie  gelbgride,  (mov-)   Cig. 

mavriča.st,  adj.  regenbogeitfarbig,  Cig. 

mavriček.  čka,  ?».  <iew.  mavric,  bie  t^el^Snflc, 
(mov-)   Idrija. 

mavričen,  čna,  adj.  Stegeiibogeit';  mavrične 
barve,  bie  Stcgenbogcnfarbcn,  Žnid. ;  mavri- 
čna kožica  =  mavrica,  bie  9iegcnbogenf)aitt, 
Cig.,  Jan. 

mavričiti,  im,  vb.  impf.  irificrcil  (min.),  Cig.(T.). 

mavričnica,  /.  ==   mavrica,  bic  ^l^i-^Jfl^t   ^■ 

mavričnik,  m.  ber  9iegcJtbogcnfteiu,  Cig. 

mavrin,   m.  =  mavranec  (mo\ -),  Mur. 

mavroh,  m.  =:  mavrah,  Vod.flib.  sp.).  Glas. 

mavrovina,  /.  vinska  trta,  ber  ^4-^ortugieier, 
Trumm. 

mavzolej,  m.  krasna  rakev,  "iiaž  ^Duntjprcuilt, 
Cig.,  Jan. 

mavžina,  /.  =  mala  južina,  Jan.,  Kor.-Erj. 
fTorb.). 

mavžinati,  am,  vb.  impf.  =  južinati,  Jan. 

maz.  T,  /.  i)  ba§  £d)mieren,  Habd.-Mik.;  — 
2)  bie  Sd)lliiere,  Mur.,  Cig.;  sklepna  m.,  bic 
(^elenffdjiniere,  Erj.(Som.j;  bie  Salbc,  Guts.- 
Cig.,  M.,  Valj. (Rad). 


maza  —  mazildr 


—  558 


mazilarica  —  m^cati 


maza,  /.  i)  bie  Scftniiore,  M.,  Z.\  —  2)  eilie 
ncuiific  *i)insifc  om  ^afdjiiigi^bicuftacj,  Rib.-M. ; 

—  3)  cill  jciimubigce  SSeib,  Z.;  psovka  ne- 
izkušeni gospodinji,  Gnr.;  —  ein  Ucisnrtcltc? 
fiiiib,  z." 

mazač,  m.  bcr  ftIorf)cr,  bcr  ^^n^^ciiflcdjcr,  ber 
liutcutlcdjcr,  f./^'..  Jan.;  —  ber  Sliiftreidjcr, 
Jan.;  —  bcr  Cuacfialticr,  Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 

mazača,  /.  bci  "ilJiuiel,   C. 

mazačiti,  ačim,  vb.  impf.  jd)micrcn,  fiibclil, 
Jan.iH.j:  —  Cuacfioiber  jein,  Z. 

mazačka, /.  bie  Cuadialbcrin,  Cig.;  kmet  se 
raiši  zateka  k  svojim  konjedercem  in  ma- 
začkam,  LjZv. 

mazalen,  fna,  adj.  Sc^miev=,  Miir. ;  mazatni 
il,  bcr  Sllciberlcf)m,   V.-Cig. 

mazalo,  n.  i)  bie  Salbe,  Mur.,  ngr.-Valj.(Radj; 

—  2)  bcr  ftlcdfcr,  bcr  ftlcdmalcr,  Cig. 
mazana,  /.  ciiic  grijfjcre  3Sciiiflaid)e,  =  stari 

bokal:  eno  mazano  vina,  BlKr.;  —  prim. 
mezana. 

mazanec,  nca,  m.  ba§  Sicrbrot,   Cig. 

mazanje,  n.^^ai  Sc^liiicrcn;  boisSalbcn;  slednje 
m.,  bie  lelUc  Ccluiig,  ogr.-C;  =  poslednje 
m.,    C. 

mazanka,  /.  bie  2cf)mptte,  ^^ol. 

mazar,  rja,  m.  bcr  ftlcdcr,  bcr  bie  ^blseriicu 
©cbaubc  mit  iicljm  Devfd)micrt,  Mur. 

mazarija,  /.  bie  Sdjmicrerci,  bie  .Hlcdicrct;  — 
btc  Cuacf)alberei,  Cig. 

mazariti,  arim,  rb.  impf.  fc^micren,  Jan.fH.j. 

mazast,  adj.  fdimicrig. 

mazaštvo,   «.  bie  S^arlatancrie,  bie  (£iirpfu=  ' 
id)crci,  Jan.,  Noi'.,  Pjk.fČrt.j,  Stip. 

mazali,  mažem,  vb.  impf.  fdimicrcu ;  m.  kaj 
s  čim;  kola  m.;  črevlje  s  salom  m.;  kakor 
mažeš,  tako  teče,  ttjic  man  C?-  trcibt,  \o  ge{)t 
eš,  Cig.;  jalbcii,  einidjmieren,  einrcibcti;  prsi 
z  lojem,  opeklino  z  oljem  m.;  ailfl"trcid)Ctl, 
aiifjd)mieren,  aiiftragcii,  Cig.;  kdor  ima  dosti 
medu,  ma;.e  ga  po  steni,  >DCr  .S^Ollig  gcuug 
()Qt,  i'trcid)t  ifjii  auf  btc  SBaiib,  Rib.-M.;  be= 
jd)mu^en;  Naj  si  s  tinto  prste  maže,  Preš.; 
mokra  barva  maže,  nnffc  j^vbe  flcdt  ah,  Cig.; 

—  be[ted)eit,  (-ig.;  kdor  maže,  temu  teče, 
Levst.fRok.);  kdor  maže,  mu  kaže,  tvcr 
jdimicrt,  bcr  fd{)rt,   Valj. (Rad). 

maza  v,  adj.  fc^micrig. 

mazavcc,  vca,  m.  bcr  Sc^iiiicrer,  bcr  Salber, 

Cig.,   Jan.;  —  bcr  "i}lnftrcicf)cr ,   bcr  t^Iad) 

maler,  Cig. 
mazavka,  /.  bic  Sd)micrcriu,  Cig.\  —  bie  9(ii 

nictd)crin,   Cig. 
mazavt,  m.  bcr  fticder,  Cig. 
mazec,  zca,  »i.  =  mazač.  bcr  Cuadjalbcr,  Cig. 
mazck,  zka,  m.  bic  2d)micre,  Jam.;  cill  Stiid 

3d)iiiicrc:  m.  sala,  Z. 
mazg,   m.  --^   mezg,    Ilabd.,   Diet. 
mazgati,  am,   vb.  impf.  =   mazati,    C 
mazgina,  /.  bcr  Sd)micr)ticfcl,    Tolm.-I.cvst. 

(M.). 
mazginja,/.  =  mezgica,  btciF{ail(cfclilt,  llabd.- 

.\/ik. 
mazihir,  rja,  wi.  bcr  SoIbcnmad)cr,  bcr  3olbcii 

frdnicr,  bcr  Ciiartjalbcr,  .U//;..  Cig..  Jan. 


mazilarica,  /.  bie  (Salbenmoc^eriii,  bie  Salben= 

friimcriii,  bic  diadjalbcrin,  Cig. 
mazilariti,  arim,  vb.  impf.  quadjalbern,  Mur., 

mazilarstvo,  n.  bic  Cuadjolbcrei,  Mur. 

mazilce,  n.  11  dem.  mazilo;  —  2)  =  čopič, 
bcr  'iJ.Muicl,  Zv. 

mazikn,  tna,  adj.  Salbctl-,  Jan. (H.). 

mazilitcv,   tve,  /.  bic  Salbung,  Jan. 

maziliti,  ?lim,  vb.  impf.  jalbcn;  baljamicren, 
Mur.,    Cig.,  Jan. 

maziljenec,  nca,  tn.  bcr  ®e)albte,  Mur.,  Cig., 
.lan.,  Ravn. 

maziljenje,  n.  ha^  Salbcii,  bie  Salbung;  bie 
■iBaliamicrung,  Mur.,  Cig. 

maziljenka,  f.  bic  ©cialbte,   Cig.,  Jan. 

mazitnica,  /.  bie  3afbenbitd))e,   Cig. 

mazilo,  n.  i)  bie  8d)miere,  bie  Solbe;  zdra- 
vilno m.,  bic  )peil)albc,  Cig.;  v  mazilo  dc- 
jati  truplo,  einbalioniicren,  Ravn.;  —  2)  ba» 
Salbcn,  ba§  (Sinidjmieren;  zapisati  bolniku 
kaj  za  mazilo;  —  bie  Salbung:  m,  opraviti, 
Ravn.;  —  3)  baž  33eftcd)ung'5ntittc(,  baž  ibc= 
fted)UUfl^gelb,  Cig.,  Jap.fPrid.J;  —  4)  bic 
^5cftcd)Ung,  Levst.(Rok.);  —  5)  planinsko  m., 
bic  ^Uprofe  (rhododendrum),   Cig. 

mazTnec,  nca,  m.  =  mezinec^  ber  fleine  5i"flcr 
on  ber  .'panb,  Št.,  Dol.;  dokler  bom  živ  in 
bode  moj   mazinec  gibal,  Jurč. 

mazljav,  ava,  a^'.  fc^mierig:  mazljava  zemlja,  C. 

mazljiv,  iva,  adj.  fdjmierig,  Jan.,  C;  lcid)t  bc- 
jd)mut>cnb,  \ov.;  —  flebrig,  C 

maznica,  /.  ber  ''.Jlnftridi,  bie  ilŠaubic^micrc,  C 

maznina,  /.  btt'?  Sdjmicrgclb,   C 

mazniti,  maznem,  vb.  pf.  cincu  ^l(čž  l)in  = 
mad)en,  tjinidimieren,  Mik. 

mazovina,  f.  tia^  3d)miergclb,  C. 

maziir,  rja,  m.  ein  Ocrj^irtcUcv  itinb,  Št.-Glas. 

mazura,  /.  umazana  ženska,    C. 

mazurka,  /.  poljski  narodni  ples,  bic  SJcafurfa. 

1.  maza,  /.  bic  Sdimiere,  bic  Salbe;  kopitna 
m.,  bie  vuffalbe,  Cig. 

2.  maza,  /.  cm  grofec^ 'iBiinbel,  vihŠt.-C;  ein 
grofjcr  Sad,  Dol.-Lcvst.(Rok.);  ein  Zai  wou 
2  —  3  lliCgcn,  C;  —  prim.  madž.  mazsa,  bcr 
Clcntncr,  =  hs.  maža,  Mik.(Et.). 

mažar,  rja,  m.  i)  „ narod  zove  tako  zamaza- 
nega človeka",  IjZv.;  —  2)  =  mazač,  ber 
Cuadfalbcr,  Cig. 

mažarica,  /.  =;  mazačka.  bic  Cuad|Qlbcrin, 
.fan.  (//.). 

mažclj,  žlja  (željna),  m.  ==  pečenka,  zavita  v 
mreno,   KrCiora. 

mažuga.  /.  ciu  idimicrigcv  Si^cib,  C. 

mažulja,  /.  ^-   mažuga.   (jg. 

mažiir,  rja,  m.  ein  fleinor,  bider  IVanit,  kajk.- 
Valj.(Rad). 

m^cati,  am,  vb.  impf.  i)  mcidi  marficu,  Diet.. 
.Mur.;  vime  m..  luH"  bcm  Wclfcn  Da*?  .Uul) 
CUter  criUCid)Cn,  VyhŠt.-C..;  sadje,  grozdje  m., 
(šaljivo)  =  poskušati,  če  je  že  mehko.  Cig., 
v{hšt.;  —  m.  koga,  cincm  l)arl  .^ujcUcn, 
,V  'J3.  um  iljm  ein  'i^efcuutnio  nb.^u.^mingen, 
Cig.\  —  sadje  m.,  ba^  Cb[t  ablicgcn  laffcii, 
Cnr..  v^h.St.;  m.  se.  tucid)  U)crbcn,  ablicgcM ; 


mfcavLC  —  mučati 


-  559  - 


m9Čati  -  mcčina 


hruške  se  mecajo ,  grozdje  se  mcca,  Mik.., 
Dol.,  Gor.,  v{liSt.;  —  2)  mid)  iDCibctl,  CijX. 
(T.),  Vrtov. ( Vin.),  Dol.;  grozdje  meča,  Ri- 
henberk-Erj.(7hrb.J;  petrovke  (hruške)  me- 
cajo že  o  s\-.  Petru  ia  Pavlu,  Lj/.v.;  —  3) 
.^oflinu,  ^viiii"-'!"!!,  mit  bcr  3prad)C  iiirf)t  I)cvnu'3 
JUOllCll,  Ci^.,  C,  Lašče- }''.)j.('/\)rb.j\  meča 
in  meča  in   noče  na  dan  z  besedo ,  ž^i^D. : 

—  prim.  mehek,  koren :  mek. 
m^cavec,  vca,  m.  =  mečkalo  2),   C 
mecen,    m.    podpornik,    zaščitnik    pesnikov, 

umetnikov,  učenjakov,  bcr  9J{aceu. 
meces,  česa,  vi.  Zora,  pogl.  macesen. 
mecesen,  sna,  m.,  Miir.,  Cig.,  Jan.,  Tiiš.fR.J, 

pogl.  macesen. 
meciniti,  Tnim,  vb.  impf.  =  mecati  3),   C. 
mecir,  rja,  m.,  Xotr.    pogl.  mocvir. 
mecljati,  am,  vb.  impf.  i)  511  ertt)cid)cn  fiicf)cn, 

Z.;  — 2)  ftottentb  fjeroorOringcn,  Z. ;  — 3I  jart 

Ulllflc^en:  kaj  bi  z  otrokom  mecljal  !    lusk- 

niti  ga  mora,   Gor.-Mik. 
mfcljej,  VI.  =  rogoz,   Celjska  ok. 
mfč,   i,  f.  =   I.  meč  vi..   Goriš -Erj.  (Torb.). 

1 .  m^č,  m.  i)  boš  3(bliegen  be§  Cbj^tcS :  klasti  ja- 
bolka v  meč,  hruška  je  trdega  meča  („ dolgo 
jej  treba  ležati,  da  se  zmeči"),  Goriš.-Erj. 
(Torb.);  —  2)  ber  SpielboII,  Z.;  —  prim. 
meča  3). 

2.  meč,  mčča,  vi.  i)  bal  Sdjtuert;  lovski  m., 
bcr  §irid)fiiligev,  Cig.;  sekalni  m.,  bei  S^iail-- 
bcgcii,  Cig.\  pod  meč  dejati,  iiber  bie  ftlingc 
jpvingen  tofjen,  Cig.;  vse  pod  meč  pripra- 
viti, Jsvkr.;  —  po  meču,  in  tidtcr(i(^er  Sinie, 
Cig.;  —  2)  bie  Siegtinirj  (gladiolus  com- 
munis),   Gorjansko   na  Krasu- Erj. (Torb.). 

m?ča,  /.  i)  bol  3Scid)e  ttoti  eiiier  Sacf)c:  ita-i 
SBeic^c  am  menjcf)lic^cit  ftorpcv,  be).  btc  2Sabe ; 

—  ba§  C^rlappdjen:  ušesna  m.,  Meg.,  Guts.- 
Cig.,  Dalvi.;  mečo  obeh  ušes  prebadati, 
Cv.;  —  živčna  m.,  ba^  illevDeumarf ,  Erj. 
(Sovi.);  —  ba§  %k'\iA)  Bon  )aftigem  Cbft, 
t)on  ^^iirbiljen,  C,  Dol.,  Polj. ;  hruška  goste, 
redke  meče.  Dol.,  Polj.;  —  =  sredica,  bie 
58l"Ottrume,  C,  J//A-.,  SIN.;  mečo  pojesti, 
skorjo  pa  pustiti.  Št.;  —  bož  tucic^c,  fliiifigc 
Sdjiueinefiitter,  C,  BlKr.;  —  2)  t>ai  9(b= 
liegen  bc^  rbfteS,  bae  Sager  bel  abliegcnbcn 
Dbftee,  bie  5Jiaufe:  v  mečo  dejati  jabolka, 
imam  veliko  mečo  hrušek,  Gor.;  —  3)  bei' 
Spielbatl,  Železniki  (Gor.). 

m^ča,  n.  pl.  =  meče,  bie  35?abcn,  Polj.;  od 
solnca  so  mu  ogorela  lica ,  roke  in  meča, 
Erj.(I:ib.  sp.). 

mečaj,   vi.  i)  ber  Sc^ub  beim  Segeljpiel,  Dol.; 

—  2)  bie  Gpilcpfie,  bie  5flfM'ud)t,  Cig.,  Jan. 
mečak,  vi.  taž  ftirid)enpedi,  C. 

močar,  rja,  w.  ber  Sd)lucvtid)mieb,  Meg.,  Guts., 
Cig.;  mečar,  meče  je  na  prodaj  delal,  Jsvkr.; 
ber  šd)tt)ertpu^er,  ber  2d)tt)ertfcger,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

i.mečast,  adj.  fdutjertformig,  Cig. 

2.  m^čast,  adj.  bidmabig,  Jan. (H.). 

mecati  se,  am  se,  vb.  impf.  fcd)teu,   Cig. 

i.mečati,  am,   vb.  impf.  =  metati,  Z..  Strck. 


2.  m?čati,    am,    vb.  impf.  93nII  fpiclcn,   Želez- 
niki (Gor.). 
mecati,  fm,  vb.  impf.  mcid)  lUOVbeit,  KropafGor.). 

1.  mečava,  /.  1)  ba^o  'ilnMdio  am  Morpor,  Mur.; 
bie  Aontanedo,  bie  uicid)c  Slellc  bc;?  .vtaiipte-ž 
aii  uciigcboreneii  ilinbern,  Cig.,  Jan.;  —  t)a§ 
Cbilflcijd),  Z.;  —  2)  bcr  ilJoraft,  Cig.,  Jan., 
V- Cig. 

2.  mečava, /.  feud^tež  ©iibtnettcr,  C;  — prim. 
hs.  mečava. 

meč^čen,  čna,  adj.  ermeic^enb,  Cv. 

meček,  čka,  adj.  =  mehek,   Guts.-Cig,,  Jan. 

i.mfček,  čka,  m.  ber  Spielball,   Cig.,  V^rt. 

2.  meček,  čka,  vi.  devt.  2.  meč;  i )  ba^  Sc^lDCit- 
d)eii;  ber  2)oW),  Mur.,  Cig.;  —  2)  bie  3icg= 
iuurj  (gladiolus  communis),   Cig.,  Z. 

m^čen,  čna,  adj.  3Baben=:  mečna  .mišica,  ber 
■iBabcnmulfel,  Erj.  cSovi.). 

mečenje,  n.  ba^  3©cid)mad)cii,  ha^:  '*?(nfn)cid)cn. 

mečenpsec,  sca,  m. bcr  3d)Uierttragcr,  Cig.,  Jan. 

mečeti,  čim,   vb.  impf.  mcdcrn,  Jan. 

I.  mečev,  adj.  Sd)Uicrt=,  2)egcu=;  mečev  giimb, 
ber  SegenfUDpf,  Cig.,  Jan.;=  mečeva  gla- 
vica, Cig.;  mečeva  ploskev,  bic  ®cgenf[dd)C, 
Cig.,  Jan.;  mečeva  nožnica,  btC  ©d)mert' 
fc^eibe  („tako  pravi  kmet"),  Lcvst.(Zb.  sp.); 
m.  vitez,  ber  ©ditDertorbcneritter,  nk. 

2.mečfv,  adj.  m.  kruh  =  črn  kruh  od  sla- 
bejše,  mešane  moke,  Tolvi.-Erj.  (Torb.) ;  — 
prim.  mlačev. 

mečevanje,  n.  bal  ^ed)tcn,  Jan.,  DZ. 

mečevati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  fed)ten,  Cig., 
Jan.,   C,  nk. 

mečevina,  /.  bie  Stnjcu,  C;  — prim.  2.  mečič. 

mečevinje,  n.  coll.  33infcn,  C. 

mečevje,  n.  =  2.  meček   2),  Jan. (H.). 

1.  m?čica,/.  deyn.  i.  meča;  bas  ^Biibdjen,  Mur., 
Cig.;  —  'aaž  Cbvfiippdicn,  Dalm. 

2.  mečica,  /.  bie  Spilepfie,  Cig. 

i.mfčič,  m.  dem.  i.  meč  2),  =  meča  3),  ber 
Spiclbaa,  Jan. (H.). 

2.  mečič,  iča,  m.  =  2.  bič,  bičje,  Cig.{:);  prim. 
mečiček. 

mečiček,  čka,  vi.  bcr  JRo^rfoIbcn  (tvpha  lati- 
folia).  Z.,  Medv.(Rok.),  Dol.;  mečiček  rabi 
se  posušen  v  ovijanje  čepov  in  veh ,  tudi 
v  pletenje  „cekrčkov".  Dol,;    prim.  rogoz; 

—  =  trst,   Cig.,   Tuš.(R.). 
mečičevje,  n.  =  mečičje,   Cig. 

mečičje,  n.  coll.  9io^r!ofben  (npha  latifolia), 

Medv.(Rok.),  Dol.,  Gor.;  —  r=  trstje,  Cig. 
mečika,  /.  bie  SdjtuertliUe  (iris),  C. 
mečiien,  fna,  adj.  enucid)cnb,  Mur.,  Cig.;  me- 

čTlno  zdravilo,  Cig.;  —  abfii^renb,  purgic- 

rcnb,   Cig.,  Jan. 
mečitnik,   vi.  ber  Crt,  IDO  t>a§  Dbft  abliegt: 

vsak  otrok  ima  svoj  mečilnik,  Otale^e-Štrek. 

(Let.). 
mečilo,  n.  i)  haž  Gitueidjungimittef,  Cig.,  Jan.; 

—  iax,  9(bfiil}rmittel,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bie 
9)Joufe:  sadje  v  mečilo  dejati,  bal  Cbft  in 
bic  ^JJfaufe  (jum  5(bHegen)  Icgcn,  Cig.;  — 
prostor,  kjer  meče  orehe,  da  oblatovje  raz- 
poka,  Temljine  (Tolvi.)-Strek.  (Let.). 

mečina,  /.  bal  lucid)e  '^\t'\\d)  ber  ^riic^te,  Jan. 


mcčinck    -  m^d 


560  —  med  —  mcdčasje 


iriLČintk,  nka,  adj.  fcf)!  flcilt,  C;  —  močinko, 
ciii  flcilt  lucutfl,  Mct.-Mik. 

mečir,  rja.  m.  =  mečar,  bcr  Sc^tDCrtfcflCr, 
Giit.<;..   .Via: 

mečišče,  h.  ba-o  Scftuicrtfjcft,  C. 

mečitev,  ne,  /.  Me  (Jnucidjiiiig,  bic  ?(upvici- 
(i)nnc\,  Cig. 

mečiti,  im,  vb.  impf.  »ucidi,  mitibc  iiiarf)Cii, 
aufiueic^cn ;  v  vodi  m. ,  im  Saficv  bcijcn, 
Cig.:  —  sadje  m.,  \)(\ž  Cbft  nblicgcn  laficn, 
Cig.,  Jan.;  —  abfii^rcit,  Cig..  Jan.;  —  ju 
criDcidjen,  ju  riibrcn  jiidjen,  Cig.:  srce,  člo- 
veka m.,  Cig.;  nnd)gicbig  ju  morficn  juc^cn: 
že  zdaj  se  me«:!  prihodnji  občni  zbor,  Lcvst. 
(Zb.  spj;  —  m.  se,  mcicf),  miirbc  tuerbcn, 
Quftt)eirf)eu,  Cig.,  Jan.;  abliegen  (tom  Cbft), 
Cig.,  Jan.:  —  srce  se  mi  je  žalosti  me- 
čilo,   Levst.  ''Zb.  sp.). 

mf  čka,  /.  ba^  jum  Ginriiljren  gcbrauc^te  9)tc^l, 
Mur.;  —  prim.  podmetati. 

mečkal,  m.  Kr.,  pogl,  mečkalo   2). 

mcčkalast,  aJj.  jSutitig,   Cig. 

mečkalen,  Ina,  aJj.  juiu  Cueti(^CH  bieitcub, 
£.net](i)',Cig.:  mečkatna  priprava,  bie£luet)d)= 
t)Drrid)tung,  Cig. 

mečkalo,  n.  i)  bie  Cuetjc^niofcfiine,  bav  Cuetid^= 
tlicrfjcug,  Cig..  M.;  grozdno  m.,  Nov.;  — 
2)  ber  Sauiuige,  bcr  309^^^!^.  ^'n- 

mečkati,  am,  vb.  impf .  i)quct)d)cn,  jufamiitcn^ 
briidon,  tDcidibriidcu ;  grozdje  m.,  fnittern, 
fniiUctt;  papir,  obleko  m.:  —  2)  laitgiatu 
arbctten,  jiiumig  fcin ;  vedno  le  mečka ,  pa 

nikoli   nič   ne   izgotovi. 
mečkav,   ava,   adj.  jdumtg,  jauber^oft,  Cig.. 

Jan..  M. 
mečkavec,    vca,    m.   i)  bcr  Cuctjc^cr,    Cig., 

Jan. ;  —  2)  ciu  langlamcr,  faumigcr  9(rbcitcr. 
mtčkavka,  /.    i)  bic  Cuctidjerin,   Cig.;  —  2) 

ciiic  fangiiniic,  fdumigc  9libcitertu. 
mečkavost,  /.  bic  Sdiiiuigfcit,   Cig. 
mcčk?,  /.  pl.,   KiGora.   pogl.  ncčke. 
mcčkyn,  »i.bcr  Sduinige,  bcr  Uubc{)ililid)e,  Cig. 
mvčkulja,  /.  čine  langfauic,  jdiintige  ?lrbci 

tcriti,  Jan. 
mečnica,  /.  bic  Sc^njcrtidjcibe,  Mur.,  \'.-Cig., 

Jan.,  C;  tiho  so  meče  potcknili  v  mečnicc, 

07^5. 
mcčnik,  »i.bic  3aubi)'tc((sonchusolcracous),  C. 
mečnjak,  m.  ciu  Q5cfdf}  fitr  ba#  Sc^tBcincfuttcr, 

C.:   —  prim.  meča   i). 
mečus,  m.  i)  cin  Ci  oI)uc  ^arte  Sdialc,  Jan.. 

C.;  —   2)  bcr  '•JJiictcrfrcb'?,  Jan. 
med,  i,  /.  i^ai  (5r,v  bo^  SDJctnll,  bcj.  ba^  ffupfcr 

obcr  einc  iJcgicruug  bciJiclbcn,   .^fur.,  Jan.. 

Cig.fT.j,   C,  .Uik..  ogr.,  kajk.-Valj.(Rad); 

baker  ali  med,  Krj.f.Min.j;  rumena,  žolta  m., 

ba§  SKcjfiug,   Cig.,   C,    Erj.iMin.).    Lcvst. 

(Saukj:  rdeča  m.,  baš  Xonibarf,  Jan.fH.j; 

—  med,  ba#  'iDJcifing,  Mur.,  Cig.,  .Jan.,  nk. 

1.  med,  m.  =  med  /.  ogr.  -  Mik.;  .sabljica, 
z  žoltim  medom  medena.  .\pcs.-\'ra\:  med 
z  drugo  mcdino  premešan  (se  na  zlivanje 
zvonov,  žlic  i.  t.  d.  rabi),  ogr. -Valj. (Rad). 

2.  mfd,  meda,  medu,  m.  bcr  !ponig;  satovni  m., 
=  m.  v  satovju,   bcr  ^onigfciiu,  Cig.,  C; 


divji  m.,  bcr  3BQlb:^ouig,  Cig.:  ber  l*uft(ionig, 
bcr  .SJ>Dnigtf)au,r.-Q'^. :  kosmati  m..  ber3iauf)= 
obcr  Jonucu^onig,  V.-Cig.:  cukrasti  m.,  ber 
3ildcrhonig,  Cig.;  steklenasti  m.,  ber  @la§= 
l^ouig,  C/i,'. ;  — kako  reč  za  med  jesti,  etlt»a§ 
gcrnc  effcu,  Rib.-M.;  za  med  kaj  vzeti,  etttiaž 
gcruc  auncfjmcn,  Z.;  brez  potu  ni  medu, 
Sprcg.  -  Cig.;  govori,  kakor  bi  med  lizal, 
cr  ift  Don  jiiBcn  SSortcu,  Met.:  na  jeziku 
med,  na  srcu  led,  Spreg.-Zv.;  —  mačkin 
m.  =  smola,  bae  Ž»arj,  Meg. 

med,  I.  praep.  A)  c.  acc.  na  vprašanje  kam": 
jioiicficn,  unter;  vozu  med  kolesa  priti,  med 
ljudi  iti :  če  golob  med  orle  zajde,  gotovo 
smrt  najde,  Spreg.-Jan.fSlovn.):  med  ljudi 
dati  knjigo,  ciu  ^ud)  fjcrausgcbcu;  med  lačne 
kruh  lomiti,  Ravn.;  šteti  koga  med  mrtve, 
unter  bic  Jobten  rcd)ncn;  —  B)  c.  instr.  i) 
na  vprašanje:  kje":  jroijc^en,  unter;  med  hi- 
šami so  vrtovi;  —  biti  med  svojimi;  med 
mano  in  tabo  ni  razločka;  —  2)  v  parti- 
tivnem  pomenu:  uuter;  eden  med  njimi;  naj- 
večji med  vsemi;  —  3'»  kaže  vzajemno  raz- 
merje: unter;  med  seboj  (sabo),  untercin» 
anbcr:  ljubiti  se  med  sabo;  vojaki  si  dele 
plen  med  sabo;  —  4)  v  časnem  pomenu: 
roalircnb;  med  jedjo;  med  tednom;  med 
potom,  untcrrccg^;  med  tem  (časom),  unter= 
bcficn;  {=  med  tem  toga,  ogr.  -  Mik.  IV. 
K)-..  S 44.)  med  tem  ko,  njdbrcub;  —  11. 
praef.  (le  po  zgledu  drugih  jezikov),  n.  pr. 
medmet,  \iaž  Smpfinbuug^TOort  (po  lat.  inter- 
jectio),  medčasje,  bic  3tt)ild)enjeit  (po  nem.). 

mfda,  /.  kraj.  kamor  se  sadje  deva,  da  se 
omedi,  Savinska  dol.;  —  prim.  mada. 

medat,  dla,  adj.  =  medel,  (^madal*)  Diet. 

medalja,  f.  .svetinja,  kolajna,  bie  2'enfmiinjc, 
bic  aifcbaiUc,  Cig.fT.),  ?tk. 

medaljar,  rja,  m.  bcr  ^cbaidcur,   Cig. (T.). 

medaljarstvo.  «.  bic  llJcbaillicrfunft,  Cig.fT.). 

medaljon,  »i.ba# ll^cbclillou,  Jan.,  Cig.fT.),  nk. 

i.medan,   adj..  pogl.    i.  meden. 

2.  medan,  dnii,  adj.  =  4.  meden   2I. 

i.medar,  rja,  m.  ber  fiupfcr  ,  bcr  Slccjiing^ 
I)dnblcr,  Cig.;  —  bcr  Siotljgicjjcr,  Jan.:  ber 
@clbgicf}cr,  bcr  "ilicifiugjdjldgcr,  Cig..  Jan. 

2.  mcdar,  rja,  m.  i)  =  čebelar,  bcr  .'OOUig^ 
baucr;  bcr  .VPniflfjiiiii^Ifr;  —  2)  =  medičar. 
bcr  "D.lictljbraucr,  bcr  ilcbjcltcr,  .Vur.,  Jan. 

mcdarica,  /.  bic  .'ppnigbdubicrtu,  Mur.,  Cig. 

medarija,  /.   =  mcdarstvo,  Mur. 

medarina,  /.  bcr  .'oonig,^iu>?,  .fan.  (H.). 

1.  medarnica,  /.  ba»?  "i)1Jc)|iuguicrf,  bic  TOcIfing 
Ijiittc,   Cig..  .fan. 

2.  medarnica,  /.  bic  ^fctfjftllbc,  .Uh;-. 
medarski,  adj.  juin  ,'ooniglianbcl  gcl)brig. 
medarstvp,  n.  bcr  .vonigljaubcl. 
i.medast,  adj.  mcifiuggclb,  Z. 

-.<.  m9dast,  adj.  bonigartig,  Cig.fT.). 
medbožičen,   čna,  adj.   mcdbožTčna  (nedelja). 

bcr  TiJciljuadjli^jonntog,  Jan.  f II.). 
medčascn,  sna.  adj.  3ntcrim?%  intcriniiftifd), 

Cig..  Jan.,   C. 
medčasje,  »1.  bic  3*^ijd)eu,^eit,  Cig.,  .fan..  DZ. 


medčeljusten  —  medenica 


501 


mvdcnica  —  medigra 


medčcljiistcn,  tna,  aJj.  ,^ttiijcf)eit  bcii  Siefcrit 
cidcflCli :  mcdčcljiistna  žleza,  Me  Siol^bviiic, 
.Voi'. ;  =   mci-ičeliiistna  s^rča,   Cig. 

meddež^ten,  Ina,  adj.  i)  ,yDifd)cu  beii  Sanbern 
bcftcljenb:  meddežetna  carina,  bcv  3"'ii'^C"'- 
,^oU,  Cig. (T.);  —  2)  =  notr»n]\,  medzemen, 
sredozemski,  ^SillUClU,   Cit^.,  Jan, 

meddež^tski,  adj.  =  meddeželen   2),   C 

meddurje,  «.  bcr  JKaum  jltiildjcn  ^luci  Jljiiren, 
Jan.,  (meddverje)   C/i^. 

mfdec,  dca,  m.  ber  llJcdit  (min.),   Cig.(7\j. 

medici,  dla,  adj.  jdituad),  matt;  m.  človek, 
medla  živina  =  slab  č.,  slaba  ž.,  Ip.-Erj. 
(Torb.);  medlo  oko,  cin  iiiiibcC',  mattci?  ^luge, 
C/g.;— matt  (»om  ®eid)niacfe),  Mur.;  medlo 
vino,  traftlofcr,  flaiier  Scin,  Cig. ;  —  medla 
beseda,  cili  fraftlojc-o  Sort,  Cig.;  medlo 
vreme,  triibcž  SBetter,  ^. ;  —  medlo  mi  je, 
c§  ift  mir  imroo^t,  iibel,  Mur.,  Cig.,  vihšt. ; 

—  ^ogcr,  mager,  Cig.,  Jan.,  Štrek. ;  —  m. 
od  žalosti,  abgc{)armt,  Šol.;  m.  kakor  ključ, 
tlavpcrbiirr,  Cig.,  Jan.;  —  tudi:  medel. 

medelo,  n.,   Cig.,  Jan.,  M.,  nam.  metelo. 

1.  meden,  ena,  adj.  i)  =  bakren,  au»  Kupfer, 
.Hupfer^,  Kr.-Mur.,  Jan.,  Cig. (T.),  Triib.- 
Mik.;  v  uganki:  medena  gora,  črez-njo  že- 
lezen   most   (=    kotel),    Volče-Erj.  (Torb.) ; 

—  2)  au§  SJicifing:  medena  žica,  ^Jieifmg- 
bra^t,  Levst.fBeč.J;  meden,  Mur.;  (medan, 
medjan,    St.-Mur.). 

2.  meden,  dna,  adj.  i)  ^iipfer=,  QU§  £upfcr, 
Jan.,  Cig.(T.)\  —  fupicrt)attig,   Cig.,  Jan.; 

—  9Jteifing%  au»  5Jfef)"tng,  Cig.,  Jan.,  nk. 
3.medfn,  adj.  au^  Stonig,   ^")ontg'^;    medena 

potica,  ber  iJDnigfudE)en;  medeni  tedni,  bte 
j^UtteriBOdjen ;  —  medene  besede,  f)omgiuBe 
iffiorte;  medena  usta,  bcr  .'Donigmunb,  Cig.; 

—  medeni  les,  ber  $almbuj(f),  Št. 

4.  mf den,  dna,  adj.  i)  i^onig-,  Mur.,  Mik.; 
medni  duh,  ber  §oniggerucf),  Mur.;  medna 
voda,  fca^  £)Omgtt)aiier,  Mur.;  medna  rosa, 
ber  9[!Zef)ltt}au,  Cig.,  Jan.;  — 2)  meden,  meden, 
abgelegen,  miirbe,  Cig.,  Jan..  Gor.;  medno 
sadje,  abgclegeneg ,  murbež  ^W,  Gor.;  po- 
trpljenje je  boljše  ko  medna  hruška,  Jurč. 

medenar,  rja.  m.,  Cig.;  —  pogl-   '•  medar. 

med^nec,  nca,  m.  i)  neko  jabolko,  Sv.  Duh 
pri  Krškem-Erj. (Torb.);  —  2)  ber  §Onig» 
ftcin,  Cig. 

medeneti,  im,  vb.  impf.  i)  I)onid)t  tuerben, 
§onig  betommen:  jelka  medeni:  zdaj  bodo 
že  lahko  nabirale  čebele.  Polj.;  — 2)  miirbe 
merben,  Cig. 

1.  medenica, /.  i)  bie  Stcdrabel,  Gor. -Mik., 
KrGora-DSv.,  Banjščice-Erj.(Torb.) ;  z  me- 
denico pripeti  ^puščic"  na  klobuk,  Spes. 
(Kor.)-Kres;  —  2)  ba«  23ecfen,  baž  5lBaicf)= 
becfen,  Meg.,  Habd.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Boh., 
Dalm.,  Trub.,  Jap.fSv.  p.),  Vod.fBab.),  DZ.; 
m.  mrzle  vode,  Mik.;  —  ba§  93ecfcn  (zool.), 
Cig.(T.),  Erj.(Som.);  tudi  medenica,  Jam., 
Valj.(Rad). 

2.  medenica,  /.  i)  ber  93ranbregen:  m.  rosi, 
bcr  'Sranbregen  fdttt,  Cig.;  —  2)  langblumi= 
ger  ?SaIbmcil'ter  (aspemla  odorata).  M..  Kr.- 

dlov.-nein.  slovar. 


Valj. (Rad);   —   3)  =  mednica.  bic  .'ponig^ 

biliic,  Jan.(H.). 
^.mfdenica,  /.   bie   93uttermoIfen,    Gor.;   — 

nam.  metenica. 
medeničast,  adj.  bcdctiformig,   Cig.,  Jan. 
medeničen,  čna,  adj.  Sedcn-,  Cig.;  medenični 

vezek,  ba^  53cdcnbanb  (zui)l.),  Cig. ;  medenični 

vpletek,  baž  5^cdengeflcd)t,   Cig. 
medenik,   m.  1)  bcr  Jponigapfel,  Cig.;  —  2) 

^až  ."omngbrot,  Z. 
medeniku,   /.    i)    \iCiž    ^"'"^^"^f'^*^    (melittis 

melissophvllum),    Tuš.(R.);  —   2)  neko  ja- 
bolko.  Goriš. -Erj.(Torb.). 
medenikovec,   vca,  m.  ber  Jponigapfe(,  Cig., 

Jan. 

1.  medenina, /.  bie  Supferttiare,  Jan.;  —  bie 
9J{cjiingtuare,  Jan. 

2.  medenina,  /.  ber  ^onig^uder,  Cig. 
medeniti,  im,  vb.  impf.  sadje  m.,  bci»  Db[t  ob« 

liegcn  [affcn,  Cig. 
i.medenjak,  m.  ber  SRejfingring,  Mur. 
2.medenjak,  m.   i)  ba^  .'gonigfaiž,  C;  —  2) 

'Qa?>  S^Qmo^hx\:>i  Valj. (Radj;  bcr  ^onigfuc^cn,  Z. 

1.  medenka,  /.  bie  Stcdnobel,  Mur.,  Cig..  Met., 
Vrt. 

2.  medenka,  /.  i)  bie  §onigbirne,  C;  —  2) 
neko  jabolko,  kajk. -Valj.  (Rad),  Sv.  Jakob 
na  Savi,  Vrsno(Tolm.)-Erj.(Torb.);  —  3)  bie 
^larciffe  (narcissus  poeticus),  Vide\  nad  Preš- 
njico-Erj.(Torb.). 

medenobarven,  vna,  adj.  f)onigfQrben,  Cig. 
medenorumen,  mena,  adj.  f)oniggelb,  Cig. 
medenosladek,  dka,  adj.  j^oiiigfiife:  medeno- 

sladka  usta,  bcr  Sonigmunb,   Cig. 
medfnost,  /.  bie  žtomgfit^e,  Cig. 
medfnovEc,  vca,  m.  ber  S^onigbranttucin,  Cig. 
m^derež,   m.  kozje  ime,  Krn-Erj.(Torb.). 
m^derje,;!.  =  medernja,  Dre{nica-Erj.(Torb.), 

(medrje)    Valj.fRad). 
medernja,  /.  ograda,  v  kateri  so  ovce  ali  koze 

zaprte,  Dre\nica-Erj,(Torb.) ;  —  prim.  me- 

drija. 
medglasje,  n.  'iiciž  :gntcrPoII  (5ei  %mtx(),Jan., 

Cig.fT.). 
medgorec,  rca,  m.  ber  jmifc^en  ben  58ergen 

iDobnt,  Z. 
medgorje,   n.  ein  C  it  §njiict)en  ben  93ergen, 

Mur.,  Cig.,  Valj. (Rad). 
medgorka,  /.  bie  jtrijc^cn  ben  58ergen  roo^nt,  Z. 
mediatizirati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  suverenstvo 

vzeti,  mebiotifiercn,  Cig.,  Jan. 
medica,  /.  ber  9J?ett),  ber  ^onigtranf ;  brezova 

m.,  ber  ^irfenmet^,  Cig.,  Jan. 
medicina,/,  zdravilo,  zdravništvo,  bic  5?iebicin. 
medicinalen,  Ina,  adj.  9J{ebicinal=,  Jan. 
medičar,   rja,   m.  i)  ber  9Jiet^fiebcr ;  bcr  iicb- 

jclter;  —  2)  medičarji  (zool.),  bie  i^mmen, 

Cig.(T.),  Erj.(Ž.). 
medičarnica,  /.  bie  S)ietf)jc6eti!e,  Cig. 
medičarstvo,  n.  bie  3!J?etfilicberci. 
medičnica,  /,  bie  9!)tet^jd)cnfc,  Cig. 
medičnik,  m.  ber  Sii^opfel,  Jan. 
medigra,  /.  =  vmesna  igra,  haž  ^VOiiti^inipMi , 

'Udi   ^nterlubium,   bal    ^"tcrmes.so ,   Mur., 

Cig.,  Jan.,  Zora. 

36 


medija  —  mcdlivost 


—  562 


mcdloba  —  medojedcc 


medija,  /.  =  2.  mednica  i),   Cip.,  M. 

medika,  /.  iiav  ^"""'^"''^"tt,  tjaž  SSalbbiineiu 
trout  (mclittis   melissiphvlliim),   Cig. 

medUnica,  /.  bcv  Dit,  >no  "ba^  Cbft  abdcflt, 
bic  Cbftfnmntcr,  C.ig. 

medilo,  n.  haž  'illblieflcn  bc§  Cb^tc^,  Sov.\ 
sadje  v  m.  dcjati,  Cig.;  —  eill  iiaiicr  )oId)cn 
Dbftež:  celo  m.  jabolk  sem  ilobil,  I^(DoL). 

medina,  /.  ta^  ©r,^,  'iiai'  ^JJctnfl,  ogr.-C;  — 
/'Z.  medinc,  ba?  33cV9>l'eit,  op:-C. 

medinar,  rja,  m.  =    i.  mcJar,   CAg. 

mediška,  /.  neko  jabolko,  Vrsn()(Tolm.),  Sv. 
Duh  pri  Krškem-Erj.fTorb.). 

i.mediti,  im,  vb.  itnpf.  i)  mit  .Viouifl  0Ciiii|5C", 
Miir.;  —  2)  sadje  m.,  basi  Cbft  abliciicii 
laffen,  bomit  c§  miirbe  unb  iiifscr  lueibc,  m. 
se,  ablicgen,  Guts.,  Cig.,  Jan.,  M.,  Štrck., 
Gor.,  IgfDoL),  Notr.;  —  prim.  mladiti. 

2,  mediti,  im,  vb.  impf.  mit  (Si^  bclcgeu,  bc= 
crjen,  Cig.;  (sabljica,  z  žoltim  medom  me- 
dena, Npes.-Vra'{). 

medivo,  n.  bcr  Scbjeltcn,  bcr  .S^ontflfurfieii,  C 

medjed,  /.  cin  0crid)t  nad)  bcm  ^leiid)c  unb 
cor  bcm  bratcu,  V --Cig. 

medkJ9pje,  n.  bcrSRaum  jmiidjcn  sttjei  SSčinfcn, 
M  ur.,  C. 

medlek,  leka,  m.  medel  človek,  v^hSt. 

medlfn,  adj.  jdjroac^,  ogr.-C;  —  triibc,  ^.; 
medleno  vreme,  triibeš  SBettcr,  Z. 

medlenjak,  m.  jc^rDadicv  'iOfonn,  Cig. 

mcdlenje,  «.  i)  bic  £d)lriad)c,  bic  Uebclfcitcn, 
Cig.;  —  2)  ba»  ®d)mac^tcn. 

medleti,  im,  vb.  impf.  i)  fid)  abl)armcn,  fiedjcn, 
Cig.;  —  fc^mad)ten,  Cig.,  Jan.;  od  lakote 
in  žeje  m.,  Bor  ^ungcr  unb  2)urft  fd)mad}ten, 
Cig. ;  od  ljubezni,  od  žalosti  m.,  SkrinJ.- 
Valj.fRadj;  m,  po  kom,  čem,  nad)  jcmaub 
jc^mad)tcn,  ftc^  ^ejtig  jcfjnen,  Cig.fT.j,  Savin- 
skadol.;  —  2)  medli  mi,  e§  ift  mir  iibcl, 
Cig.,  M.;  —  3)  magcrn,  abmaflcrn,  Jam., 
Cig.,  Jan.,  M.,  Gor.;  vaša  živina  vsak  dan 
huje  medli,  Z.;  — 4)  jid)  matt,  fd)n)ad)  scigcn; 
drevje  medli  (kadar  jeseni  neha  rasti),  l^irc; 
luč  medli;  ba'3  iiidjt  brcnnt  )d)mad),  Z.;  id)>uad) 
jc^ctncn:  solnce  je  medlelo  na  zapadu,  /*>/'. 
fl-^b.  Kp.);  jd)tuad)  gtdn,^cn :  ljuba  materska 
ljubezen   jim   iz  očesa   medli,   Ravn. 

medlcvati,  am,  vb.  impf.  i)  fid)  ob^iirmfn:  v 
žalosti  mi  srce  mcdleva,  .SY;-.;  —  fd)mad)tcn, 
.Jan.;  —   2)  ba(\cr  mcibcn,  Jam. 

mcdlica, /.  bic  Cl)umad)t,  Mur.;  — bic  Ucbcifcit, 
Cig. 

mcdlin,  m.  cin  Ijaflcrcr  5Rcii)d),  -Jan. 

mcdlina,  /.  cinc  I)aqcrc  Mcftalt,  .him. 

medliti,  im.  vb.  impf.  i)  matt  mad)cu,  jd)iudd)cn: 
m.  koi;a,  SKinr.-C;  llcbcllcitcu,  Unuiol)liciu 
ticrurjad)cn,  .SIGor.-C;  medli  me,  C*  limb 
mir  uniwol)l,  Mur.;  —  zlato  m.,  baž  Wolb 
fllan.^loc'  mad)cn,  St.-Cig.;  —  2)  m.  se,  ob 
maflcrn,   Vrtov.(Km.  k.). 

mcdliv,  iva,  adj.  ^Oflcr,  jd)U)inbjiid)tifl,  /. 

mcdlivcc,  vca,  m.  cin  id)niad)cr,  abflcmncicrtcr 
^JJJcnjd),  Jam. 

mcdlivost,  /.  ber  ^»['o"^  ^ct  Sfriiftcnbiial)nic: 
m.  drevja  (kadar  neha  rasti),   Pire 


mcdloba,  /.    1)  bic  9J?attirttcit,  Mik.;  —  2)  bie 

Chnmndjt,  bai-  Uebcliucrbcn,  Mur.,  Cig.;  — 

3)  bie  9Jiaqcrtcit,  (-ig.,  Jan. 
medl9ga,  f.  bic  CI)nmad)t,  Mur.,  Danj.-Mik., 

Valj. (Rad). 
medlost,  /.   i)  bie  9Jfattiii!cit,   bic  Sc^rcčic^e; 

—  2)  bic  9JfaflCv!oit,  Jam.,  Cig.,  Jan. 
medlota,  /.  =  medlost  1 ),  Jan. 
medlpven,  vna,   adj.    i)  matt,   jc^tuad),    ogr.- 

M..  C;  —   2)  maqcr,  ogr.-Mik. 
medl^vnost, /.  :)  bie  'DJJattigfeit,  bie  3d)mac^c, 

C,  M.;  —  2)  bie  'DJJaflcrteit,  ogr.-Mik. 
medluh,  m.   i)  ber  Sdimiidjlinfl,   C,  Z.;  —  2) 

cin  abflcmoflcrtcr  llJenid),  Jam.-Jan. 
medlilšen,  šna,  adj.  id)"iudd)lid),   C. 
medlušnost,  /.  bic  Sd)iudd)liditeit,  SIN. 
medluštvo,  n.  bie  Sd)mdc^c,  SIN.-C. 
medmašen,  šna,  adj.  kar  se  rodi,  dozori  med 

mašama  (^=  med  veliko  in  malo  gospojnico); 

medmašna  mačka,  hruška;   medmašna  žaba 

(=  med   mašama  ujeta),   Levst.fZb.  sp.J. 
medmašnica,  /.  neko  jabolko,  Dol. 
medmašnik,  m.  bcr  iUonat  'Jluguft,  C. 
medmet,  meta,  m.  ba§  ©mpfinbungšnjort  („in- 

terjectio"),  Jan.fSlov.J,  Levst.fSl.  Spr.J. 
medmftek,  tka,  »:.ber3ti''id)enia|,  bie^njijc^cn' 

rcbc,  SlGosp.-C. 
medmorje,  n.  bic  fianbcngc,  ber  3jt^mu§,  Mur., 

Jan.,  Cig.fT.),  M.,  C,  Je!;. 
mednameč,  mca,  >h.  ber  3citgenoiie:  mednamci 

in  zanamci,  Levst.fZb.  sp.J. 
mednar9den,    dna,    adj.    intcmational,   Cig., 

Jan.,  nk.;  mednarodna  pravica,  bd^  ^Olter= 

rcd)t,   C.;  —  tudi:  mednaroden. 
mednat,  adj.  fupfcrl)dltig,  Jan. 
i.mednica,    f.   medna   ruda,    ba§   Kupfcrcrj, 

2.  mednica,  /.  i)  prostor,  kjer  se  sadje  medi, 
Savinska  Sol.;  —  2)  neka  smokva,  GBrda- 
Erj.  (Torb.);  —  neka  hruška,  C,  Dol.;  — 
•:;)  pl.  mednice,  bcr  (^icrm,  btc  .Vtcfc,  Guts., 
Jam.,  Fr.-C,  Kor.,  SlGradcc;  (mednice 
Mur.). 

mfdničar,  rja,  m.  bcr  (iJermtrdgcr,  Gut.'i.,  .Jam., 
(mcdnTčar)  Mur. 

medničnik,  m.  neka  vrsta  zgodnjih  jabolk,  C. 

i.mednik,  m.  ba^  'i)lc))uic\,  .Jam. 

a.  mednik,   m.  bic  ■'pouigbriiic  (bot.).  Tus.(Ii.). 

1.  mednina,/.  ^  i.  medenina,  ^JJie))ings  .Stupfcr' 
umre,  (Ag..  Jan. 

2.  mednina,  /.  bcr  .Vonig,\in^,  Cig. 
medninar,  rja,  »i.  kdor  mcdnino  izdeluje  ali 

z   njo  trži,    Cig. 
mcdninar.stv9,    «.    ber    .Vtanbol    mit  itupfcr% 

llicjlingliuirc,  Cig. 
medn97jc,  n.  bic  Sd)amgegcnb,  Cig.,  Jan.  ^ 
mcd9,  n.  bai  ^Hiciting,  Ifabd.-.Mik.;  Guts.,  .SY.- 

Mur..  niKr.-.Mct. 
mcdober,  bera,  m.  bCV  .i")Ontgjammlcr,  J<i»J.^//J. 
med^žcn,   čna,   adj.  ,s)uiid)cu   bcu   ^^ugen  bc 

finblid),  .\fur. 
medvčje,   »1.  ber  )){a\m\  jmiidjcn  bcii  'Jlugen, 

.Mur.,  Cig.,  Danj.-.\fik. 
mcdojed,  jvda,  m.  =  meilojcdec,  ,/an. 
medojčdtc,  dca,  m.  bcr  .'ooniflcffcr,  Cig.,  Jan. 


med{)kenje  —  mcdp^tck 


-  5G3  - 


medp^tjc  —  medvčdče 


mcd^kcnje,  n,  bO'?  ^ilbcilfclb,   r/tr. 
medokradcn,    dna,    adj.  .S^oiiig  fti'l)lcnb,  Ja>i. 

(H.).  _ 
medokradnik,  m.  bcr  .'oontgbicb,   C/>. 
medolizec,  zca,  m.  bO'?  ,'pDniflninuI,   Cif;. 
medometalnica ,  /'.  bic   .s^ouifl  -  Sdjleubonnn- 

)d)inc :    polno    satovjc  je  treba  izprazniti  po 

medomctalnicah,   Nov. 
medopek,  peka,    m.   bcr   Sebfui^enbadcv,    bcr 

yeb;iCUer,  Mm:,  Zora. 
medopis,  pisa,  m.  =  medorez,   Cig.fT.J. 
medorestvo,  n.  bie  ilupfcrflerf)ertint[t,  C/>. 
medorez,  reza,  m.  =  bakrorezec,  bcr  ^Htpfer= 

i"tidl,  Jan.,  Cig.fT.),  DZ.,  nk. 
medorezba,  /.  bie  ^upferj'ted)eftuiift,  Jan. 
medorezec,  zca,  m.  =  bakrorezec,  ber  ^^upfci"= 

[tcc^er,   C/"-.,  Jan.,  nk. 
medorezen,  zna,  adj.  =  bakrorezen,  ^fupfer^ 

ftic^=,  Cig.;  medorezna  igla,  bie  JKabiernabcI, 

Cig.;  —  medorezna  šola,  „(£r5t)erfd^netbung!o» 

fdf)ute",  Navr.fLet.J. 
medorisec,  sca,  m.  ber  ^upfer^cidiner,  Jan. 
medor9den,    dna,  adj.  ^onig  er^^cugenb,  Cig. 
medosEs,  sesa,  m.  ber  §onig)Quger,  ber  §onig= 

folibri  (mellisiiga),    Cig.,  Erj.fž'). 
medotisk,  tiska,  m.  ber  Supferftid)brucf,  C. 
medotpčen,  čna,  adj.  ^onigfliejjeub,  Cig.;  i)onig= 

triefenb,  Cv. 
medousten,  stna,  adj.  t)on  fii^en  SEorten,  Jan. 

medovača,  /.  čebela  medovača,  bie  ^Ottigbieue, 

Vrt. 
medovati,  fljem,  vb.  impf.  4"'onig  fammcln  (o 

čebelah),  Mitr. 
mfdovčen,  čna,  adj.  medovčne  češplje,  neke 

rane,  debele  in  prav  sladke  češplje.  Z.,  Ig 

(Dol.),  Notr.  ;    medovčni  oves,  fril^jeitiger 

§afer,  Z.,  Gor. 
medovec,  vca,  m.=  vedomec,  Senožeče,  Kras, 

Ipavska  dol.-Erj.  (Torb.). 

1.  medovina,  /.  =  i.  medenina,  ^upfcr=, 
^JiejfingtDare,  ®locfen)peiie,  Jan. 

2.  medovina,  /.  i)  eine  5trt  5(ufgui§  (Slaret), 
Cig.,  Jan.  \  — 2)  ber  ^oniggejdjmocf,  Jan.fH.j. 

medovit,  adj.  f)onigfii^renb,  Cig.fT.). 
medovje,  n.  bie  ^DJiftel  (visciim),  Re^.-C,  Z. 

1.  medovka, /.  baž  ^upfererj,  ber  Suprit,  Cig. 
(T.). 

2.  mf  dovka, /.  i)  neko  jabolko,  v  Brkinih- 
Erj.(Torb.);  —  2)  bic  9[ltaulbcere,  C;  — 
ber  9Jtau{beerbaum,  C. ;  —  3)  bcr  9JJef)Itf)au, 
Jan. 

medovko,    a,    n.    neko    jabolko,    Lašče  -  Krj. 

(Torb.). 
mfdovnat,  adj.  i^onigreid^,  Cig. 
medovnik,  m.  "ita^  ,'poniggcfa^,  Cig.fT.). 
medovnjak,  m.  baš  ."poniggcfaR,  Cig. 
medpalubje,  n.  ta^  3H)tid)enbecf,   Cig.  (T.). 
medplfčen,    čna,    adj.  jmifc^eit  bcn  Srfllllteru 

bcfinDlic^,  Mttr. 
medplfčje,    n.   ber   S^orpertl^eit  5»t)ifdjen  ben 

£d)ultern,  Danj.-Jam.,  Mur.,  Cig.,  Met. 
medp9tek,  tka,  tn.  medpotki,  bie  ^^ifc^enrafcn, 

bie  9taienflQd)cn  srciifrfien  neben  einanbcr  bc^ 

finbli(f)en  '©cgcn,  -Voi', 


mcdp9tjc,  H.  bic  %ia6)c  5>uijd}cn  jluci  3D3egen, 

Jan.  (Slovn.). 
medp9toma,  adv.  nntertucgž ;  marsikaj  mu  je 

po\edaIa  medpotoma,  Jiirč. 

medpfstje,  n.  bic  8paltc  ,^unid)en  ,^tiiei  J^ingern, 

Cig. 
mpdra,  /.  =  mczdra,  ba§  .S>autd)cn,  ogr.-Mik. 
medr9brje,  n.  bie  Oicgonb  5loiid)cn  ben  ^Kippcn, 

Cig. 
medrfbrn,  adj.  5>uijc{)cn  ben  SRippen  befinblic^, 

Cig. 
medrečje,  n.  ha§i  ®ebiet  (Vuijc^en  jmet  S^iiffen, 

'ba^  t^hifebinnenlanb,  Cig.fT.),  Zora. 
medrfdje,   n.  prazni    prostor  za  koscem,   ber 

^aljn,  Cig. 
mfdrija,  /,  bie  ^liirbc,  ^ol.;  („mede.rja",  Cig., 

Tolm.);  —  prim.  mandrija. 
medsfben,  bna,  adj.  =  medsebojen,  Jan. 
medseb9Jen,    jna,  adj.  =  vzajemen,   njci^fel- 

feilig,  gegcnieitig,  Jan.,  nk.;  —  medsebojna 

vojska,  ber  ^Bitrgcrtricg,  Cig.,  Jan. 
medseb9Jnost,  /.  bie  SŠec^felfeitigfeit,  nk. 
medstaničen,    čna,    adj.   ,^n)iid)en   bcn   ^^^en 

befinblid),  3nffi^cellular=,  Cig.fT.);   medsta- 

nični   prohodi ,   bic  ^nterccdulargangc,   bie 

3lnild)engange,  medstanična  tvarina,  bic^ntcr- 

ceUuIarfubftanj,  Cig.fT),  Tuš.fB.). 
medstavek,  vka,  m.  ber  3tt)i)(^enfo^,  bie  ^aren- 

t^e[e,   Cig.,  Jan.,  C. 
medstebrje,  n.  bie  ©aulenfficite,  Cig.fT.). 
medstoJpje,  n.  bie  (Soulcnrtieite,  Cig.fT.);  — 

rus, 

medst9ven,  vna,  adj.  medstovni  („mestovni") 
med,  ber  2Baben:^onig,  ogr.-C. 

medsveten,  tna,  adj.  kdor  med  svetom  živi: 
medsvetno  duhovstvo,  ZgD. 

medtedenski,  adj.  in  ber  SBoi^e  gefd^e^enb, 
SIN.- C. 

medtemen,  mna,  adj.  mitilernjcilig,  Cig.,  Jan. 

mediilja,  /.  ber  @d)lingbaum  (viburnum  lan- 
tana),  Medv.fRok.). 

meduljevec,  vca,  m.  =  medulja,  Medv.fRok.). 

mediiljevina,  /.  =  medulja,  Cig.,  Tuš.  fB.), 
Medv.fRok.). 

meduljica,  /.  bie  ilanbelbeerc,  bie  grud^t  »on 
viburnum  lantana,  Jan. 

medurje,  n.  bie  3*T5ifd)enftunbe,  Jan.fH.). 

meduza,  f.  meduze,  bie  9JJebuicn  (zool.),  Cig. 
(T.). 

medved,  eda,  m.  i)  ber  93ar;  beli  m.,  ber 
©igbar  (ursus  maritimus),  črni  m.,  bcr  fd^roorjc 
33ar  (ursus  americanus),  rjavi  m,,  ber  braunc 
58ar  (ursus  arctos),  šobasti  m.,  ber  iJippen- 
58ar  (ursus  labiatus),  Erj.fŽ.);  —  morski 
m,  (neki  tjulenj),  ber  Secbor,  Erj.(Ž.);  — 
neko  zvezdje:  ber  SSar,  Cig.fT.);  —  2)  pl. 
medvedi  =  flancati,  Notr. 

medveda,  /.  =  medvedka,   Cig.,  Jan. 

medv9dar,  rja,  m.  i)  ber  58drentrciber,  Cig., 
Jan.,  ogr.- Valj.  f  Rad);  —  2I  bcr  Sarenjogcr, 
LjZv.;  —  c;)  bcr  ^arenbei§er  (lovski  pes), 
Cig. 

medvedast,  adj.  bdren^oft,  Cig. 

medvedče,  eta,  n.  jnnger  Šfir;  Prišel  je  med- 
vedi z  medvedčcti,  Npes.-K. 


medvedček  —  megla 


—  564  — 


meglača  —  meh 


mcdvčdček,  čka,  m.  dem.  tncdvedec  i). 
medvedec,  dca,  m.  dem.  medved;   i)  juiigcr, 

tleiiuT  'Mr,  Cig.,  Jan..  Valj.(Rad);-2)'t)\c 

©rbcjiidc,  bic  5Bcrrc  (grvilotalpa  vulgaris),  C 
medvedek,  dka,  m.  jimcjcr,  flcincr  ^iir. 
medvedica,  /.  =  medvedka,  btc  S3aiiu,  Miir., 

Cig.,  Jan. 
medvedič,   m.   i)  jungci"  ^itiv,  Z.;  —  2)  bic 

95dreiimottC  (phalaeiia  b()mbvx),    Cig. 
medvedina,  /.  ba§  ^Barenflcifrf),  Cig.,  Jan.;  — 

bic  53arcn{)QUt,  Cig.,  Zora. 
medvedinja,  /.  =^  medvedka,  Miir. 
medvedjak,  m.  bcr  83drcn!otf),  Cig.,  Jan. 
medvedji,  adj.  =  medveji,  33dren= ;  medvedja 

mast ,    t>až    93arenfett ;    —    medvedja    moč, 

\pes.-K. 
medvedka,  /  bie  93arin. 
medvednik,  m.  neka  trava,  Dict.;—het  2Bei§= 

born  (crataegus  oxyacantha),  Mur. 
medvedov,  adj.  bcS  ^aren,  93arcn=;  —  med- 
vedove hruške,  hrušice  =  glog,  Mur.,  Fr.- 

C,  Tuš.fR.J. 
medvedovica,  /.  =  medvedka,  Jam. 
medvedovina,  /.  tia^  33aienflcijcf),  Diet. 
medvedovka,  /.  bie  Saiibirnc,  Cig. 
medvedovnjak,  m.  bcr  S3avcn3tt)tn9er,  SIN.-C. 
medvedovski,  adj.  33aren=,  Mur. 
medvedski,  adj.  53arcn=,  Mur. 
medveji,  adj.  ^i^arcn=,  bCs  'Sdrcit:  Po  medveje 

gruli  in  momlja,    \'od.CPes.J. 
medvejak,  m.  bcr  ©ci^bart  (spiraea  aruncus), 

Vas  Krn-Erj.(Torb.J. 
medvejka, /.  i)  neka  hruška,  Mariborska  ok.- 

Erj.(Torb.);  —  2)  bcr  ©Ctfebort  (spiraea  arun- 
cus),  Tolm.-Erj  .(Torb.). 
medvgrski,  adj.  intcrconfcffioncU,  Xov. ;  med- 

verska   postava,    intercoiifciftoiicUcS   ©ejc^, 

SIN.- C. 
medvladar,  rja,  m.  začasni  vladar,  ber  3tt)ifc^en'= 

regent,  Jan.fH.J. 
medvladje,  n.  ba?  gttiifc^enrcidi,  ba§  ^nter= 

regnum,  Cig.,  Jan.,  nk. 
medv9den,  dna,  adj.  jttjifcficn  bcn  SBdfjcru  bc 

finbiic^,  Mur. 
medvedje,  n.  ba^  ^dijebiniicnlanb,  bo§  ®c(ta= 

laiib,  Mur.,  Cig.(T.). 
medvfsttn,    tna,  adj.  ,^tT)if(f)en  bcu  ^i\\cu  bc= 

finblid),  iuterlincor:  medvfstna  prestava,  Jan. 
medz^men,  mna,  adj.  mcdzcmno  morje,  bd? 

"i^iniienuiccr  (geogr.),  Cig.{T.J. 
medzidje,  n.  =  vmesni  zid,  bic  3lljif(^cninaucr, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ. 
medz9bcn,  hna,  adj.  jtt)i)d)CU  bcit  3iif)"C"  &C' 

fiilblidl,  Mur. 
mcgetati,  tam,  ačem  (dčcm),  vb.  impf.  i)  flitii' 

meni,  C,  (amagačcm«)  Dalm.;  —  2)  blinjcln, 

Jan.,  C. 
megttavcc,  vca,  m.  bcr  ''Slin.^lcr,  C. 
megla,  č  (e).  /•  bcr  i)JcbcI;    gosta  m.,    birfjtcr 

9icbcl;   megla  je,  stoji,  c^  licbclt;   mokra  m., 

bQ$  ^Jicbclrciftcu,  Cig.\  tenka  m.,  ber  ^Jicbcl 

buiift,   Cig.;   —   in.  se  mi  dela    pred    očmi, 

ti  i)t  mir  roic  cin  9iebcl  toor  bcn   iJlugcn, 

Cig.;  —  bie  3i8oIfc,  Jan.,  ^t.;  megli  zvoniti 

=  hudi    uri    zvoniti,   Zv.\    vleče   se    kakor 


megla  brez  vetra,  cr  gc^t  ic^r  Inngiam  cin^cr; 
zelena  m.,  neka  uima,  LjZi:;  —  megla,  Št. 

meglača,  /.  bcr  stebel,  C;  —  bie  ^Botfe,  C. 

meglfn,  adj.  '9Jebcl=,  ncbeltg;  meglena  podoba, 
slika,  hak  ^Jcbclbilb,  Cig. (T.);  megleno  je, 
C^  Iicbcit ;  megleno  mi  je  pred  očmi,  e§  ift 

'  mir  luie  ein  DJcbcl  nor  ben  3(ugeu,  Cig'.; 
meglene  oči,  triibc  5(ugcn,  O'^. 

megl9nast,  adj.  ncbelic^t,  ncbcigrau,  Cig.;  me- 
glcnasta  podoba.  'iia'i>  ^Jicbclbilb,  Jan. 

megleneti,  f,  vb.  impf.  nebeln:  megleni,  e§ 
nebclt,   V.-Cig.,  Jan. 

meglenica,  /.  bcr  'Dicbelj'tern,  Cig.(T.). 

mcglenina,  /.  bcr  9?cbclf(ccf,  Jan. 

meglenjak,  m.  fauter  SJfcnjd),  ogr.-M.,  Slom. 

mcgl^nka,  /.  =  meglenica,   Cig.fT.J. 

meglf  nest,  /.  bie  neblid)tc  Iriibc. 

meglfnščak,  m.  ber  Salamanber,  C,  Zora; 
(pravijo,  da  iz  megel  pade,   C.J. 

megleti,  1,  vb.  impf.  trube  ttjerben  (o  očeh), 
Habd.-  Valj.(Rad). 

meglica,  /.  dem.  megla;  i)  "Haž  ^^cbcldjcn ; 
Na  lepi  ravnici  Meglica  stoji,  Npes.-K.;  — 
pl.  meglice,  bie  Sdmmcrnjoltcn,  Cig.\  —  2) 
ber  9JcbcltIccf  (astr.),  Cig.(T.;  —  tudi:  me- 
glica, Kr.- Valj. (Rad),  in  meglica,  Št. 

megliti,  im,  vb.  impf.  eincn  9iebel  um  fi^  ucr' 
brcitcn  (5.  58.  burd)  iabatbampf),  Mur.;  — 
megli  se,  c§  ncbcIt,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  — 
megli  se  ==  oblači  se:  Črno  se  megli,  Danj. 
(Posv.  p.);  —  megli  se  mi  pred  očmi,  cž> 
ift  mir  mie  ein  9?ebcl  toor  bcn  "iJlugcn,  Cig. 

megl9ven,  vna,  adj.  =  meglen,  Mur.,  C. 

meglovina,  /.  bcr  ''Jtcbelflcd,  Jan.,  Cig.(T.J. 

meglovit,  adj.  ncbclig,  .Mur.,  Cig.,  Jan.,  Levst. 
(Mučv.J,  Zora. 

megnfti,  magnem  (megnem),  vb.  pf.  =  migniti, 
mit  bcn  '•^lugcn  mintcn,  Mur.,  Jan.,  C,  Mik., 
ogr.-M.,  Trub.,  Dalm.,  Krclj;  magnejo  nje- 
govemu očetu,  Krelj;  (megnjeno,  bcr  "^lugcn^ 
bitd:  vsakšo  megnjeno,  ogr.-Let.).'' 

mpgnjenje,  n.  ber  9(ugcnb(id,  kajk.-Valj.(Rad); 
(„megnenje  ali  meglcnje"  =  trenotje,  Pod- 
krnci-Erj.fTorb.J);  —  prim.  magnjenje. 

megoleti,  im,  vb.  impf.  ==  mrgoleti:  vse  mi 
mcgoli  pred  očmi,  BlKr. 

I.  meh,  meha,  mehu,  m.  i)  bcr  33alg;  zajčji  m., 
bcr  .viajcnbiilg;  kačji  m.,  bcr  Sdifangcnbfllg, 
Jan.;  na  m.  odreti,  bcu  53alg  gan,^  nbftrcifcu, 
dI)uc  i()u  iiuf^^ufdjncibcn ;  —  ein  ftorfcr  (Sffcr, 
Jriufer,  nikdar  sit  m.,  Cig.;  —  ti  meh  me- 
hasti !  tako  grajajo  otroka.  BlKr.;  —  bic 
."pilile  bcr  .^''^'^'ffiipitppf,  (■'^•'  (■•:  —  2)  ber 
^^lafcbalg;  ročni  m.,  ber  .'onnbbalg,  Cig.;  pl. 
mehovi,  bn^  (Mcbldjc  (,v  '^8.  bet  .^odiofcn,  bci 

ber  CrgcI)  ;  m.  goniti,  pritiskati,  mehove  tla- 
čiti, vieči.  t(\\  ^iMofcbalg  trctcu,  ,vel)cn;  — 
s)  ein  Icbcruer  3nd  obcr  Sdilnud);  iz  tega 
meha  ne  bo  moke  =  baiau><  tuirb  md)\i, 
.\(i't.,  Cig.;  —  .\)  bcr  Tubcljod,  Cig.,  Jan.; 
—  bic  $)anM)nrmonifa,  C:  tuili:  ;'/.  mciii, 
C;  —  5)  bic  'iMdfc,  bic  Urtublajc,  Mur.;  — 
'O  bic  .iMrjcnl)iil)c,  Cig.;  —  btc  33?einbccr 
I)iilfc,  Cig. 


mčh  —  mchiniti  se 


—  5<io  — 


mchir  —  mehkota 


2.  meh,  meha  m.  =  2.  mah,  bn§  9!JiooŽ,  Gtits., 
Jam.,  Mur„  Jani.fSadj.),  v{hŠt. 

meha,  /.,  ogr.-C,  pogl.  meja. 

mehač,  m.  ber  'iBIafcbnlijtreter,  Jan.  (H.). 

mehak,  hka,  adj.  =  mehek. 

mehan,  hna,  adj.  =^  mehek,  Tohn.  -  Štrck. 
(LjZv.);  mchnejši,  compar.  ad  mehak,  Ben.- 
Kl. 

mehaničen,  čna,  adj.  kar  se  z  neživimi  si- 
lami in  s  stroji  vrši,  tvtebtticrtmafsic) ,  I11C= 
cfianifdi. 

mehanik,  tn.  kdor  umeje  mehaniko  in  se  z 
njo  peča,  bei'  SJfec^anifcr. 

mehanika,  f.  nauk  o  gibanju  in  ravnotežju, 
bic  'i).1icd)auif. 

mehanizem,  zma,  »1.  strojasta  naprava,  bci" 
9.1Jcd}aui§mu§. 

mehar,  rja,  ?».  bcr  5?[afcbali]5ic'^er,  C 

mehast,   adj.  jdilaiidjavtii^,  Cig.,  M. 

mehati,  am,  vb.  impf.  mifc^en,  in  SSerttJtvrung 
bringen:  posteljo  m.,  Fr.-C. 

m^hča,  /,  =  meča,  bte  ttJcic^en  jT^^eile  om 
lorper,  Muv. 

mehčaten,  Ina,  adj.  crtreidieiib,  Cig. 

mehčanje,  n.  taž  (Srroeic^en;  —  'liaž  5lbUegen 
be^  Dbfte^;  hruške  so  črnega  mehčanja,  ako 
počrnijo.  Svet.  (Rok.). 

mehčati,  am,  vb.  impf.  i)  tnetd^  macl^en;  sadje 
m,,  baž  Dbft  miirbc  ntad)en,  e§  abliegen  laf' 
jen;  m.  se.,  tretd),  murbe  Jrerben;  sadje  se 
mehča;  sadje  mehčat  dejati,  baš  Cbft  ^um 
Slbliegen  aufbetuatjren ;  —  2)  roetd),  miirbc 
tuerbcn ,  Mik.,  BlKr.;  grozdje  že  mehča, 
BlKr. 

mehčava,  /.  bie  tneic^en  S^cile  an  cinem 
torper,  C. 

mehčina,  /.  i)  ba§  2Seid)e,  V.-Cig.;  5.  33.  om 
Storpcr,  Miir.;  ušesna  m.,  ba§  Di}rl[appc^en, 
V.-Cig.,  Cig.(T.)\  —  Ui  %{d\i)  ber  gnic^te, 
Cig.;  —  2)  bie  5Bei^e,  Mur.;  —  bie  SKcid)- 
Iid)feit,  Cig. 

mehek,  hka,  adj.  meid);  mehko  meso;  mehka 
hruška,  mehka  roka;  v  mehko,  v  trdo  ku- 
hana jajca ;  mehko  gre  od  njega,  er  Iaj;ici't;  — 
milb,  gelinbc;  mehka  zima;  —  tt)eid)lid),  em= 
pfinbfam;  mehka  ženska;  —  mehki,  trdi  so- 
glasniki,  n)eid)e,  ^arte  Sonionanten,  nk.;  — 
compar.  mečji,  mehkejši;   mekši,   C,  ogr. 

mehelj,  hlja,  m.  =  mehenj,  mah,  ob  Dravi- 
CaffVest.J. 

mehen,  hna,  m.  =  mehenj,  kajk.-Vest. 

mehenica,  /.  ha^  93eeren!^dutc^en,  bejonber^  bie 
Jrauben^iilfe,   C,  Št.;  —  pogl.  mehunica, 

meheničje,  n.  coll.  S3eerenf)autc^en,  Xrouben= 
I)iilien,  C,  Št. 

mehenj,  hnja,  m.  =  mah,  ba§  SJtooS,  ob 
Dravi-  CaffVest.J. 

mehma ,  /.  bie  žtiilje  be#  .^iifeforneei  u.  bg(., 
Mur.,  čig.;  ba§  ^Sutc^eit  ODit  23ecven,  vik- 
Št.-C. 

mehinica,  /.  dem.  mehi  na,  Mur. 

mehinje,  n.  coll.  =  mehine,  Mur.,   C. 

mehiniti  se,  Tnim  se,  vb.  impf.  §iilfen  bc- 
tommcn,  .^fur. 


mehir,  rja,  m.  =  mehur,  i)  bie  33(o[e,  bie 
33latter;  mehirje  delati,  Stafeii  jiel^en,  Cig.; 

—  2)  ta?-  ^■lianpcniicft,  C. 

mehirček,  čka,  m.  dem.  mehircc;  =  mehur- 
ček, bc§  58la»d}eu ;  —  bož  §ipla§c^eu,  Mur., 
Cig. 

mehirec,  rca,  m.  dem.  mehir,  Mur. 

mehiriti  se,  Trim  se,  vb.  impf.  33tajeu  bilben, 
Gutx. 

mehirjast,  adj.  blafid)t,  blaftg,  Mur. 

mehirjevec,  vca,  m.  bOb  3ii9)'P''[ter,  bož  58efi= 
cotoriitm,  V.-Cig.,  Jan. 

mehirnat,  adj.  blafig,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

mehkač,  m.  bcr  irebS  gleid^  nai)  ber  Ipautung, 
Cig.,  Mik. 

mehkavka,/.  it)eid^c§,  feinee  ®ra§,  Svet.  (Rok.). 

mehkljat,  ata,  adj.  metc^nc^,   Cig. 

mehkljatost,  /.  bie  SBeid)Uc^feit,  Cig. 

mehkoba,  /.  i)  bie  SEeic^e,  bie  3Beid)^eit;  — 
bie  S5?eic!^(td)!ctt,  C;  v  mehkobi  in  lenobi  ži- 
veti, C;  —  bie  ©mpfinbjomteit,  Jan.;  —  2) 
"ifaž  SSeic^e,  ber  aBeid)tI)ci(,  DZ. 

mehkoben,  bna,  adj.  lt)eid)lid),  Cig.,  Jan.;  — 
tr)eid)miitf)ig,  Mur. 

mehkobnost,  /.  bie  2[8eid)lidifett ,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  SBeidjmiit^igfeit,  Mur. 
mehkgča,  /.  bie  25}eid)c,  bie  58eic^^eit,  Mur., 

Jan.;^—  bie  aBeid)lid)!eit,  C. 
mehk9Čen,  čna,  adj.  lt)eid)(ic^,   C,  Danj.-M. 
mehkočuten,  tna,  atV/.  jartf ii^Ienb,  tt)eid)miit!^ig, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
mehkočiitje,  n.  'iiCi^  '^a.xio^z]Vi^,   Cig.,  nk. 
mehkočiitnik,  m.  bcr  ^oi^tfii^Ienbe,  Cig. 
mehkočiitnost,  /.  ba§  3'i'-"f9*^fii^If  Cig.,  Jan.,  nk. 
mehkodlačen,  čna,  adj.  ttjcic^^aarig,  Cig. 
mehkoggbčen,  čna,  adj.  mautoeid) :   mehko- 

gobčen  konj,  Bleiw.-Cig, 
mehkok^žen,    žna,   adj.  t)on  Wet(^er,   jarter 

§aut,  Cig.;  —  tieritieic^li(^t,  Skrinj. 
mehkok9Žnica,  /.  neka  hruška.  Mariborska 

ok.-Erj.(Torb.J. 
mehkok9Žnik,  m.  ber  gSttting,  Guts.-Cig. 
mehkolas,  lasa,  adj.  ireidjbaarig,  Cig.,  Jan. 
mehkolistnat,  adj.  meidjblattrig,  Let. 
mehkonog,  noga,  adj.  lr)cid)fii^ig,   Cig. 
mehkon9Žen,  žna,  adj.  tt3eid)fit§ig,  C;  mehko- 

nožni  voli  se  radi  zbadajo  v  noge,   Gor. 
mehkop^ren,  rna,  adj.  tueic^febcrig,   Cig. 
mehkoplavutar,  rja,  m.  =  mehkopluta,  Jan. 
mehkopluta,  /.  mehkoplute,   bie  SBeid^floffer 

(malacopteri),  Erj.(Ž.). 
mehkopoitnik,  m.  bcr  2Seid)Iing,  SIN. 
mehkorfpec,  pca,  m.  bcr  ^eid)fd)tDan5 ,  Cig. 
mehkor9Žen,  žna,  adj.  Jitcid)^utig,   Cig. 
mehkosfčen,  čna,  adj.  tt)eid)^ersig. 
mehkosfčnost,/.  bie  ŽBeic^^crjigfeit,  bie  SUilbe. 
mehkost,  /.  bie  SBcic^e,   bie  SBeic^^cit;   bie 

SJiiirbe,  Cig.;  —  bie  ^(ixt\)t\t,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  ajiilbe,  Cig. 

mehkota,  /.  i)  bie  SBei^e,  bie  SSeic^l^eit;  — 
bie  'i!Seidllid)feit,  Cig.,  Jan.,  C;  —  v  rneh- 
kotah  in  sladkotah  živeti ,  C ;  —  bie  (£m= 
pfinbfamfeit,  Jan. ;  —  bie  5Jf ilbc,  C. ;  —  2) 
=  mehko,  mehkužno  bitje:  take  mehkote! 
Lcvst.(Zb.  sp.);  —  \xid\:  mehkota,  Valj.(Rad)'. 


mehkotcn  —  mehovlčk 


566 


mehiilja  —  mejačiti 


mehkoten,  tna,  adj.  xvc\č)l\d},  Cig.,  Jan.,  M.; 

—  rocidimut^ig,  yfnr. 

mehkotiti,    im,  vb.  itnpf.  ttJCid)  mac^Ctt,  Mur. 
mehkotnica, /.  ttjcic^cr,  noifer  93obcn,3/.,  Cig.; 

na  mehkotnicah  premehka  vinca  pridelujejo, 

Vrtov. (Vin.). 
mehkotnik,  m.  bcr  5[Bctd)(ing,  Danj.-M. 
mehkotnost,  /.  bie  2Bcic^lid)feit,  M.;  —  bic 

•iSJeidimiUtjigfeit,  Mur. 
mehkoudnik,  m.=  mchkužnik,  Levst.fZb.sp.). 
mehkov9ljen,  Ijna,  adj.  ttjillen^fdjreac^,  uad)= 

(jiebig,  Bes. 
mehkožTvec,  vca,  m.  bet  SSeic^Iiiig,  Cig. 
mehkuž,  m.  i)  ber  ftreb§  g(eid)  noc|  bcr  $au= 

tung,   Cig.,  Jan.;  —  jajce  brez  trde  lupine, 

Vest.;— 2)  ber  SBeicftling,  bcr  3SrtHng,  Mur., 

Cig.,  Vrtov.,  ZgD. 
mehkuža,  /.  jajce  brez  trde  lupine,    Vest. 
mehkiižast,  adj.  tt)ei(^,  j^art,  Guts.-Cig. 
mehkužav,  adj.  meidtjlič),  Fr.-C. 
mehkužec,  žca,  m.  i)  ^  mekužec,  baš  9Bei(^= 

tl^ier,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  Žnid.;  —  2)  ber 

SScic^ttng,  Cig.,  Jan. 
mehkužen,  žna,  adj.  me\d)l\i),  »erjartelt,  Guts., 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
mehkuženje,    n.  bie  llcr^artclung ,   bie  SSer- 

tt)ei(f)Iic^ung,  Cig.,  M. 
mehkužika,  /.   ein   t)crh)eicf)li(ž)tež   9)'Zab{^en, 

\ytov. 
mehkužiti,  užim,  vb.  impf.  »ermeidjlic^cn,  »er= 

,^artcln,   Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
mehkužljiv,  adj.  t)enr)eid)Ud)Cub,   Vrt. 
mehkiižnež,  tn.  =  mehkužnik,   Mur.,  nk. 
mehkužnica,  /.  cin  t)ertt)eid)Iid)teiš  SBcib,  Z., 

Valj.  (Rad). 
mehkužnik ,   m.  bcr  SBcic^ling,  ber  gSttUng, 

Guts.,  Jam.,  Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
mehkužnost,  /.  bie  2Beid)(i(^tcit,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  Ravn.,  nk. 
mehljar,  rja,  m.  ber  Sftifc^bartige,  C.;  — prim. 

mehelj. 
mehlji,  adj.  compar.  ad  mehek,  BlKr.-Mik.; 

nam.  mečji,  mehkejši. 
i.mehnica, /.  i)  =  mehunica,  bie  2Bcinbcer= 

I)iilje,./i'i'/'^SV. ;  —  2)  vzbočen  krog  pod  oče- 
som, bcr  ?(ugcniing,  Cig.,  Laščc-Levst.fM.): 

—  3)  bic   Stricmc:  roke  z  mehnicami,   C. 
2.  mehnica,/.  mehka  hruška,  Temljine(Tohn.)- 

Štrek.fLjZv.J,  Bole,  Podkrnei-Erj.CTorb.J; 

—  neka  breskva,    GBrda  -  Erj,(Torb.)]  — 
prim,  mehan,  Strek.fLjZv.). 

mehnjač,    m.  neki   oreh,    Volče(Tolm.)  -  Erj. 

(Torb.). 
mchogon,  g<5na,  m    =^   mchovlck,   (j'g. 
mehov,    adj.  ttoilt  'iMofcbalg ,    '••balg« ;    mehov 

pihalnik,  baž  5^Qlgro{)r,   o ■^^ ;  mehova  plat- 
nica, ba«*  33algbrctt,  Cig. 
mehovec,  vca,  m.  mehovci,  bic  (5d)lQlld)tl)icvc 

(coclenterata),  Erj.  (Z.). 
meh9vje,  >i.  coll.  bo«  5^a(giurrf,  bic  ^Sla|cbdlge, 

Cig.,  M.;  —  bic  Sd)liiud)C,    M.;    mehovje. 

ogr.-  Valj.  (Rad). 
mchovlččec,  i.ca,  m.  —--   mehovlčk,  Sol. 
m<;hovl9k,  vlvka,  m.  bcr  iMajcbalgtrctcr,  Cig., 

Lcvst.(Zb.  sp.J. 


mehulja,/.  bie  (cere  3Beinbeerf)iiI)e,  SlGosp.-C. 
mehuljica,  /.  dem.  mehulja,   C. 
mehuna,  /.  =  mehulja.   Mariborska  ok.-C. 
mehunica,  /.  menda  pravilna  oblika  nam.  me- 

hcnica;  —  prim.  mehuna. 
mehur,  rja,  m.  btc  33laje:  bie  .s?arnblaje;  ber 

barau?  gemac^te  labaU  ober  ®clbbeutei;  — 

žolčni  m.,  bie  G5a(Ienblaje,  Erj.rSom.)  ;  srčni 

m.,  ber  Jpersbeulel,  Cig.,  Jan.;  —bie  ^ilatter; 

m.  se  naredi  tam,  kjer  se  človek  opeče,  po 

koži  se  mehurji    spustijo;    stekleni   m.,    bie 

®(a^bla)e,  Jan. 
mehurčarica,  /.  =  mehurnjak,    ber  33lajen= 

rDiirtn,  Cig.,  Z. 
mehurčast,  adj.  »oll  93la§cl^en,  C. ;  mehurčasti 

šen,  bcr  53la)enrotf)Iau|,  Cig.;    m.  spuščaj, 

cin  53(aicnaue)c^(ag,  Cig. 
mehurček,    čka,   m.  dem.  mehur;  tiaž  93Id«=' 

d^en ;   —  zračni   mehurčki ,    bie  iiuftblafcti, 

Sen.(Fii.). 
mehurčkast,  at/j.fleinen  33Iafen  Sl^nlicf),  btnj[en= 

formig,  Cig.,  Jan. 
mehurec,  rca,  m.  dem.  mehur,  taž  93ld§c^en; 

plučni  m.,  'naž  2ungctibla§d)en,  Erj. (Som.); 

tolščni  m.,  bo^  gettbid^dictl,  Erj. f Som.);  vo- 
deni m.,  bie  SSaiJcrbloje,  Cig.,  Jan. 
mehiirek,  rka,  m.  dem.  mehur;  —  bie  Salg* 

frud)t,  Tuš.(B.). 
mehuren,    rna,   adj.   i)  33Iaicn=,   Cig.;  —  2) 

blaicn,sic^enb,  Cig. 
mehuriti  se,  urim  se,  i'b.  impf.  hlajen  bilbcu : 

(vroča)  voda  se  kadi  in  mehuri,  SIS.,  Bes.; 

—  \\6)  jatfen:  ohlapna  obleka  se  mehuri, 
Cig. 

mehurjast,   adj.  blaicnformig,  blafidit,  Mur., 

(^ig.,    Jan.;    —  bla|ig:    mehurjasta   haluga, 

bcr  'i31aicntang,  Jan. 
mehurjevec,  vca,  m.  =  mehirjevec,  ba»  SJefi' 

catortiim,  Z.,  Jan.  (H.). 
mehiirka,  /.   i)  btc  Secblofc:  modra  m.  (phv- 

salia  caravella),  navadna  m.  (phvs.  Arethusa), 

Erj. (Z.);   —  2)   bcr    ^5lO)Cliftraud)    (colutea 

arborescens),  Jan.,    Tuš.(R.). 
mchurnat,  adj.  blnfig. 
mehurnik,  m.  bo^  iSlajCUpflaftcr  (vcsicatorium), 

Cig.,  Jan.,   C. 
mehurnjak,  m.  bcr  'iBlalentUUrm,   Jan.,    Erj. 

'(Ž.). 
mehuta ,  /.  bic  (ccrc  ^aut  bcr  ^"Mcnpuppc, 

Kr. 
mej,  praep.  =  med,  Levst.(Sl.  Spr.),  Trub., 

Dalm.,  Krelj,   Dol.,   BlKr.,  nk. 
meja,/,  i)  bie  OJrciijc;  na  meji,  aii  ber  ©rcnjc; 

črez    mejo    uiti;    —    2)  meja  ali  živa    meja, 

cin  Icbcnbigcr  '^a\u\,  bic  vcdfc;  mejo  klestiti; 

—  3)  bov  OK-bii)d),  biv?  Wcl)iJl,^,  nicbcicr  25?alb, 
bcrX->ain,  BlKr.- M..  .Mik.,  Cirk.-Baud.,  Ip., 
Idrija-Erj.(  lorb.),  /'o//'. ;  v  mejo  iti,  Tolm.; 

—  4)  Klarina  m.,  neka  vinska  trta,  Ip.-Erj. 
(Torb.),  Vrtov. (Vin.). 

mcjač,  »1.  i)  bcr  ^IngrcUiicr,  bcr  ©rcn^inad^bar, 

.\fiir.,   Cig.,  Jan.,  Ravn.- \'alj.( Rad). 
mcjačica,  /.  bic  (Micii,viiid)bariit,    Valj. (Rad K 
mejačiti,   5čim,   vb.  impf.  m.  •;  ki.in.   jfiildllbc^ 

Ohciijiiodjbiir  fciit,  Cig. 


mejak  —  mcjnogrofijski 


->R1  — 


mcjpalubjc  —  mckniti 


mejak,  m.  i)  ber  ®rcn,ytadi&ar,  Mur.,  Cig., 

Ji.i)i.,  Mik.;    Ne  vrag,    le  sosed    bo    mejak, 

Prcš. ;  —   2)  =  mejnik,  Jau. 
mejaš,  m.  i)  bet  ■Jdigrciijer,  ber  ®ieiisnac^bnr, 

Mur.,  Cig.,  Levst.fCest.J,  Slom.,  Št.;  —  2) 

=:  mejnik,    Cig.,    C,   BlKr.- Navr.fLet.J, 

DZkr. 
mejasenje,  n.  ha?>  5(iigvcn5Cn,  Cig. 
mejašica,  /.  bic  Ulttgvcnjerin,  bie  ®icn5na(^= 

bariii,  Cig. 
mejašiti,  ašim,  vb.  impf.  augrenjen,   Cig.,  Bl- 

Kr.,j\<iSt.;  najina  trtja  mejašijo,  Ultjerc  28ein= 

gnvtcu  grcnjen  ancinanbcr,  BlKr.;  —  tudi: 

m.  se.  Zora. 
mejaški,  adj.  ^(ngrcnjcr^,  grenjnac^barltc^,  M. 
mejasnica,  /.  črta  m,,  bie  (Mien.TUiiie,^  DZ. 
mejaštvo,  n.  bie  (S5ien,yiacf)barfd)aft,  Št. 
majati,  am,  vb.  impf.  =  mejiti,  Mur. 
mejdežf  len,  tna,  adj.  =  meddeželen,  Cig.(T.). 
mfjen,    jna,    adj.  @reil5=;    mejno  drevo,  ber 

®rcn,^baum,  Cig. 
mejglasje,  n.  =  medglasje,   Cig.fT.J. 
mejica,  /.  dem.  meja,  A>. ;  mejica,  Valj.(Rad); 

—  mejica,^  bic  ©reitjlinie,  Mur. ;  bei"  ®ren5' 

raiu,  vihŠt.-C. 
mejičiti,  Tčim,  vb.  impf.  =   mejiti   2),  Jan. 
mejičnik,  m.  ber  Siicjenffce  (melilotus  albus), 

Z.;  (meječnik)   Cig.,  Medv.fRok.). 
mejilen,  tna,  adj.  begrcnjeiib,  jc^eibcnb,  Cig.; 

mejTIna   gorst%-a,   Sdjcibegebirge,  Cig.fT.J; 

=  mejilno  pogorje,  Jes. 
mejilnica,  /.  (črta)  m.,  bie  ©retislime,  bie  2*e= 

marcatioiižHitic,  Cig. 
mejilo,   «.  bie  Sjegrenjung,  bie  2)emarcatioit, 

Cig. 
mejišče,    n.  ber  ©rensputtft,  Jan. (H.). 
mejiti,   i'm,   vb.  impf.  i)  begrcnjen ,  ©renjen 

fcfeeti;  —  bcjc^ranten,  Cig.,  Jan.;  —  2)  intr. 

greiijen;  m.  s  čim,  s  kom,  an  etira^  gren^eu, 

jemanbe^  'DJadjbar  fein,  Cig.,  Jan.;  m.  s  kra- 

Ijevstvom,    Ravn.;    meječa  dežela,    angren= 

5enbe^  i.'anb,  Cig.;  —  3)  m.  se,  angrenjcn, 

anrainen,  Guts.,  Cig.,  Jan.,  Fr.-C. 
mejina,  /.  ba§  Su)d}^eu,  baš  Šufdjgrol,  M.,  Z. 
mejišče,  n.  ber  ©retijpiiutt,  Cig. (T.). 
mejkosten,    tna,   adj.  mejkostne  mišice,   bie 

3reiic^enmu^feln,  Erj.  (Som.). 
mejmašen,  sna,  adj.  =  medmašen,   TV^ 
mejmašnica,  /.  ber  9iu^ralant  (inula^  dvsen- 

terica),  Medv.fRok.). 
mejnar9den,  dna,  adj.  =  mednaroden,  nk. 
mejnica,  /.  bic  Sdjeibelinic,    Cig.,   Jan.;  — 

gore  mejnice,  \>(\.^  ©renjgebtrge,  Cig. (T.). 
mejničiti,  Tčim,  vb.  impf.  i)  mit  (Srensftcineu 

»erief)eii,  abmarfen,  Cig.,  Jan.,  C;  —  2)  m. 

se,  =  mejiti,  greiljeil,  Jam. 
mejnik,   m.  \iQii  (^rcn.^^eid^ien,  ber  ©renjftem, 

ber  ©renjpfabi,  bie  ©renjicinte;  mejnike  sta- 
viti, (iJreiljfteilie  jegen;  mejnike  prestavljati, 

©ren^fteitie  »erje^cn;    mejniki,  bie  ®emar= 

fung  (geogr.),  Cig. (T.). 
mejniški,  acf/.  bie  ci5rcns,^cid}en  betrejfenb:  mej- 

niške  bukve,    ba§  ^(urbucf),   Cig. 
mcjnogrofijski,   adj.  ,yir  ^JJ{Qrfgraf)d)aft   ge 

l)Lnig,  luarfgraflic^,  Cig.,  Jan, 


mejpalubje,  n.  =  medpalubje,  boS  3*^^!^^"* 

becf,  DZ. 
mejstaničen,  čna,  adj.  jtuifc^en  bcn  3etten  6e= 

finblidi,  Jan.  (H.). 
mejstaničnina ,  /.   bie   SnterceIIuIar)ubfton5, 

Erj. (Som.). 

meju,  pracp.  =  mej,  med    Trub.-Mik,,  nk. 

mfk,  m.  cin  feuditer  SBeibepIa^  an  einem  ^'uffe: 

gnati   na  m.,  i'^/(.'>Y.-C. 
i.m^ka,  /.  ber  burd)  ^,?(nid)tageu  roeid)  gen)or= 
beue  'i'l)cil,  ber  *Jltijd)lag  (beim  Cbftc),  Cig. 

2.m?ka,  /.  =  beka,  Šaleška  dol.  ( Št.)  -  C, 
Trst,  (Let.). 

mekač,  m.  i)  neki  oreh,  51».  Jakob  na  Savi- 
Erj.(Torb.);  prim.  mehnjač;  —  2)  mekači, 
n.ieid)Ieibige  S'afer  (malacodermata),  Erj. (Ž.). 

mekak,  mehka,  adj.  =  mehek,  Meg.,  Dalm. 

mgkast,  adj.  mekasto  sadje,  angejc^(ngene§ 
Cbft,   Cig.;  —  prim.    1.  meka. 

mekastiti,  astim,  vb.  impf.  s  silo  sem  ter  tja 
premikati,   Cv.;  rilttetn,  Bes. 

mekek,  mehka,  adj.  =  mehek,  Mur. 

meket,  eta,  m.  ba§  9Jtedern,  Cig.,  Jan. 

meketač,  tn.  ber  TOederer,  Cig. 

meketalo,  n,  bie  iRiittelDorric^tUTig,  DZ. 

i.meketanje,  n.  bae  9Jfedern. 

2.  meketanje,  n.  ba^  9iiitteln,  Cig.;  —  bic 
3udung,  Cig. 

i.meketati,  etam ,  ečem,  vb.  impf.  mederti; 
ovce,  koze  meketajo,  mekečejo. 

2.  meketati,  etam,  ačem,  vb.  impf.  i)  riltte(n, 
beuteln,  Cig.,  Jan.,  C,  Mik.;  meketali  („ma- 
katali")  in  gazili  so  ga,  Trub.;  mrzlica  ga 
meketa,  ba§  ^'lebtv  fdjiittelt  il)n,  Cig.;  —  2) 
intr. jfittern  (Don  erliifeter  Suft),  flimmern,  C. 

meketav,  ava,  adj.  medernb,  Let. 

meketavec,  vca,  m.  ber  SDiederer. 

meketavka,  /.  bie  SJiedernbe. 

meketavica,  /.  ba^  3"^^^"'  ^i^  3"^un9f  ^^g- 

mek^tec,  tca,  m.  iai'  33eutelfieb,  Hal.- C. 

meketiniti,  Tnim,  vb.  impf.  jc^iitteln,  ruttcin, 
guiilen,  plogen,  Hal.-C. 

meketljati,  am,  vb.  impf.  fanft  riitteln,  (makat-) 
Mur. 

mekina,  /.  bie  ®etreibc^iil)e:  reso  noseči  me- 
šiček (luščina),  v  katerem  tiči  žitno  zrno, 
Tolm.  -  Štrck.(Let.);  nav.  pl.  mekine  ,  bie 
Sleien :  luščine  od  žita,  ki  se  v  stopah  pha, 
posebno  od  prosa,  Kr.;  tudi:  luski  od  la- 
nenih  glavic,  SlGor. 

mekinar,  rja,  m.  ber  Sleienl^anbter,  Cig. 

mekinast,  adj.  eiiier  ©etreibe^iilfe  a^nlic^,  Jan. 
(H.). . 

mekinav,  adj.  fleiig,  Cig. 

mekiniti,  Tnim,  vb.  impf.  jc^iitteln,  bettJCgen, 
Cig.,  M.,  Št.  -  Vest.;  m.  se,  \ič)  beiuegen: 
drevo  se  mckini.    Vest. 

mekinovec,  vca,  m.  'iidž  Jpirfefteienbrot,  M.,  C. 

meklen,  klena,  m.,  Mur.,  Cig,,  Jan.,  Josch.; 
meklen,  klena,  Kamnik  -  Levst. (M.),  Valj. 
(Rad);  meklen,   Cv.;  pogl.  maklen. 

meklenovec,  vca,  m.  =  meklen.  Josch. 

I.  mckniti,  meknem,  vb.  pf.  X\}i\č:)  ttjerbeit,   C. 

1.  mekniti,  maknem  (meknem),  vb.  pf.  i)  = 
makniti,  liiden,  eineii  3iucf  gebett,  Mur.,  Cig., 


mekota  —  mclce 


568 


melec  —  meljajnik 


Jan.,  C;  Plug  na  ogon  meknem,  Danj. 
(Posv.  p.);  proč.  m.,  Dalm.,  Triib.;  —  2) 
juden,  Meg.,  Guts.;  beroegen  (phvs.),  Cig.. 
(T.);  m.  se,  riicfctl ,  Cig.,  M.;  makni  se! 
rulete  bic^!  Cig.;  —  to  ga  je  maknilo  (mek- 
nolo),  t)a^  f)at  tf)m  .^^often  iicrurjnd)t,  C. 
mekota,  /.  einc  ?(c!crpd(^e  ton  ciucv  bcftimmten 
®rof3C,   etina^  flctncr  qI§  eiu  ^s^^d),   v:;hšt.; 

—  prim.  hs.  mekota,  aufgclocfcrtc  Srbc,  93racf)= 
oder. 

mekotnica ,  f.  eiite  naffe  2Iber  in  cinem  5(dcr, 
Cig. 

mfkšati,  am,  vb.  impf.  =  mehčati,  .Jan. (H). 

mfkši,  adj.  compar.  ad  mehek,    C,  ogr. 

mektanje,  n.  ba§  iHuttcdl,  (makt-)  Mur. 

mektati,  am,  vb.  impf.  fd)uttcln,  riittcln,  Mur.. 
C,  Mik.;  mrzlica  me  mekta.  Z.;  to  ga  je 
mektalo!  (o  jeznem  človeku),  .W//f. ;  — fd)njin= 
gen:  palico  m.,   C;  sulico  m..  Vod. (Pes.). 

mekulja,  /.  neka  črešnja,  Rihenbcrk  (Goriš.)- 
Erj.(Torb.). 

mekuza,  f.  bcr  5(rm(cud)ter,  bcr  §oft  (chara 
vulgaris),  Cig. ;  razne  mehke  trave,  rastoče 
po  Cerkniškem  jezeru,  Erj.fTorb.). 

mekuž,  m.  i")  bcr  2Beid)Itng,  M.;  zapravljivci 
so  pridni  in  mekuži,  kaj-li?  ,/urč.;  človek, 
mekuž  na  duši  in  telesu,  Zi'. ;  — 2)  =  meh- 
kuž,  ber  5lrcb§  glcid)  nad)  ber  feiiutung,  Jam.. 
Cig.,  Jan.,  Krclj-Mik. ;  rak  m.,  Erj.  (I\b.  sp.J; 

—  3)  še  mehko  jajce  brez  trde  lupine,  Kras; 

—  4)  bic  SBeijcngcrftc,  Notr. 
mekužec,    žca,    >«.  mekužci,   bie  SSeid^t^ierc 

(mollusca),  Erj. (Ž.). 

mekužcn,  žna,  adj.  =  mehkužen,  ,/an.,  C. 

mekužiti,  užim,  vb.  impf,  =  mehkužiti,  Cig., 
Jan. 

mckužljiv,  iva,  adj.  »erjftrtelt,  C. 

mekužnež,  m.  =  mehkužnež,  Cig. 

mekužnica,  /.  neka  črešnja,   Ip.- Erj.  (Torb.). 

mekužnost,  /.  =  mehkužnost,   Cig. (T.). 

i.mfl,  m.  i)  \ia^:i  3JiQt)lcn:  moka  od  prvega 
mela,  ba§  9)Jcf)l  oorn  ciftcit  (Mangc,  Cig.;  — 2) 
bog  Staubmcl)! ,  Guts.,  Jam.;  —  ber  Sd}ItC^: 
kamenje  se  stolčc  v  stopah,  in  iz  stolčenega 
mela  se  izloča  zlato,  Erj. (Min. )\  —  3)  einc 
mcrgclarttflo  Grbe,  C;  —  4)  bic  ?lbnitjdmng 
bon  3nnb  obcr  bri)dcligcni  (Srbrcid) :  mel  je 
potegnil,  .ŠV.;  —  bic  abidjiiffigc  Stcdc  cincr 
|oId)cn  9lbrutjd)ung,  Mik.,  .SY.  .Sedlo  -  Erj. 
(Torb.),  Trst. (Let.),  Gor.;  po  melu  hoditi, 
Gor. 

2.  mfl,  m.  einc  'Jlrt  Giri)e,  G/hda. 

019»,  meli,  /.  1)  i>ai  TOoljlcn,  Cig.,  Met.;—  2) 
ba^  9}iQ{)[gctreibc,  Cig.,  Jan. ;  —  3)  bcr  ^lug 
janb,  Jan. ;  bic  boburd)  gcbilbete  Sanbbonf, 
UčT.,  KrGora;  —  4)  bie  ^Kieje:  Kdo  b"  se 
po  meli   Drknit'  bal?  Vod. (Pes.). 

m^la,  /.  bie  9JJi[tel  (viscum).  Z.,  — prim.  melje. 

mclafir,  m.  črni  portir,  bcr  9JieIapl)l)r  (min.), 
Cig.  ( T.). 

melanholičen,  čna,  adj.  tcžkokrven,  klavrn, 
nicland)oli)d) ,  Cg.  (T.). 

melanholija,  /.  bic  'iOicfandjolie,  Cig. (T.). 

melcc,    v   reku:    \    melce   iti,   hoilili,   .^Oppcln, 

nnrut)ig  fjin    nnb  l)crgcl)en,  iingcbnliiig  jcin, 


in  ber  ,^(emme  jcin,  Cig.;  (v  meljce,)  Črni 

1  rh-M. 
melec,  Ica,  m.  ber  ScbrttJijd),  Er.-C. 
m^iek,  Ika,  adj.  jerreiblidi,  milbe:  lojevec  je 

melek,  rekše,  pod  nožem  ne  škriplje  in  stru- 

žinc  ostanejo  na  nožu,  Erj. (Min.). 
melečen,  čna,  adj.  mef)Iig  (»om  ©etrcibetorn), 

met)Ireid),  vihŠt.-C. 
melek,    m.  fd)Icc^t  gemai^Icnei  5!Jiet)I,  C;  bož 

^urm[tid}me£)l,  Č. 
melek,  Ika,  m.  neka  drobna  živalca,  morebiti: 

pajek;    če  kdo   vpraša,   kaj  se  mu   poda  v 

plačo  za  kakovo  delo,  reče  mu  se    šalivo: 

dam    ti    jajce    od    melka,    Doniberg  -  Erj . 

(Torb.);  —  prim.  malek. 
melekovit,  adj.  =  melečen,  vihŠt.-C. 
melerin,    m.  =  malarin,   eine  gro^ere  ^anh- 

Qjt,  i\otr. 
m^lin,    m.  =  malin,    mlin,    bie  SJiiil^Ie,    C, 

Prip.-Mik. 
melina,  /.  i )  bie  @anb=,  SJicrgelriefe,  Cig.,  C. ; 

meline  okrog  steze  so  se  izpremenile  v  ru- 

šine.  Let.;  —  2)  bie  Sanbbant,  Jam.,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Mik. 
melinast,  adj.  mu(mid)t,  roflig,  Cig.;  m.  svet, 

Cig.;  m.  breg,  tai  Šruc^ufer,   IVf, 
meliniti,   Tnim,   vb.  impf.  jcrbrodeln,  C;  bik 

melini  zemljo,  tDiiI)lt  auf,  Notr.-Cig.;  —  m. 

se,  fic^  brijdcln  unb  Qbnitjd)cn,  Cig.;  pesek 

se   melini   z  brega,    ber  Sanb    ncfelt  Dom 

93erge,  Cig. 
melisa,  /.  bie  Sitronenmeliffe  (melissa  ofrici- 

nalis),  Mur.,   Cig.,  Jan.,    Tuš.(R.). 
melisen,  sna,  adj.  9JJeIil'fen=,  Mur. 
melisovec,  vca,   m.  ber  SDJctiffengcijt,  3/«;-., 

Cig.,   C. 
melišče,  n.  =  melina,   C. 
meliti  se,   im  se,   vb.  impf.  in  Sanb,  lliulnt 

,^erfaHcn,  3/«)-.,  C;  — abrutfdicn  (oon  lodcrcn, 

ld)roffeu  "j^crgindnbcn),  C. 
meliv9,  n.  hai  llialjlgctreibe,  Jan. 
mvU,   »I.  bie  Saubricfc,  Z.,  Gor.;  bie  Sanb« 

baiif,    Valj. (Rad). 
mflja,  /.  1)  baši  Sijn^ic,,^  nict.,  Št.;  —  2)  bii^ 

'i)J{al)lgetrcibc,  Jan.;   imam   melje  za  ves  te- 
den,   Vreme,  Kras,  Ip.-Erj.(Torb.),  BIKr.; 

kar  se  žita  na  mlenje  prinese,  Savinska  dol. ; 

—  O  bav  (>icntal)lciic,  .Jam. ;  bn^  Md)l,  .^fur., 

Cig.,  Jan.,  Štrek.,  ogr.-Valj.(Rad),  v\hŠt., 

JilKr.;    Sneg  kak   melja   („mela")  se  kadi, 

Danj.  (Posv.  p.). 
meljač,   m.  i)  ber  ^ta^lgoft ,   Z.,  C,  Lašče- 

Levst.(Rok.);  —    2)    ber   'Dlfnbf^n^n ,    Erj. 

(.Sum.). 
mcljaca, /.  bcr  Sticl  a\\  bcr  .v»anbiniil)Ic,  bcr 

,'Oaiibmiil)ltricbcI,  C. 
meljad,  /.  kar  se  razmeljc.   (.'. 
melj^j,    m.    1)  človek,    ki  prinese  ali  pripelje 

žito   mlet,    Vreme,    Rihenbcrk- Erj. (Torb. > ; 

bcr  'iUJabUinn ,  Cig.,    C,  Notr.;  —  2)  bcr 

.V>anbntiil)itricbcl,  Hal.- C;  —  3)  ber  CMong 

(bcim  'JJ(iil)lcii):     moka  od   pnega    mcljaja, 

it)(v:^  l'(Cl)l  wm  crften  CWangc,  Cig. 
meljajnik,  m.  bor  .'^iiinbniiiljltricbcl,  C. 


meljak  —  mena 


5fi9 


mcnaju  —  mcndk 


meljak,  m.  bie  ©telle  bet  9lbrutjid^unfl,  Hal- 

C;  —  prim.  mel  m.  4). 
meljakovec,  vca,  m.  =  meljak,  Hal.-C. 
meljar,  rja,  m.  bcr  ;:)J{al)l9a[t,   Cig.,  Kr.-Valj. 

(Rad). 
meljava, /.  i)  hci.^  ilJatjtcn  in  bcr  "iDiu^Ic,  Valj. 

(Rad);  —  2)  ba^  gjJa^Igctvcibc,  Z.,  Cig.(T.). 
meljavec,  vca,  m.  =  meljač,   bei"  SJia^Igaft, 

Jau. 
i.meljf,    n.  coll.  bie  9JZifte(  (viscum  album), 

Z.,  jviliŠt.,  Poli.;  —  prim.  imela,  omela. 
2.  melje,    n.   i)  ==  melivo,  boš  SJfatjIflCtrcibc, 

Šaleška  dol. (Št.)- C;  —   2)  =  mclina,  baž 

©eriJUc,  Št.- C. 
melj^v,    adj.    m.    hrast,   Kras  -  Er j. (Torb.); 

—  prim.   2.  mel,  melov.  (?) 
meljevati,    am,   vb.  itnpf.  ju  maslen  pflegcil, 

Mik. 
m^ljica,  /.  dem.  melja;   ba§  SIJief}!,  Jan. (H.). 
meljiv,  iva,  adj.  .^eiTcibUdi,  C 
mfljnat,  adj.  me^Iig,  Mur. 
meljušnik,   m.  ein  Berjarteltcv  Slfenfd),  Lju- 

bušnje  (Goriš.)-Štrek.  (Let.). 
m?ika,  /,  pesek  za  malto,  ber  ^attfanb,  Cig. 
mf  Inica,  /.  neka  hruška,  Mariborska  ok.-Erj. 

(Torb.). 
mftnik,   m.  ber  Sanbberg ,  boš  ©ru^gcbirge, 

Cig. 
i.m?lo,   n.  ber  9ieiber  (ein  SBerfjeug,  bamit 

JU  rciben),  V.-Cig. 
2.  melo,  n.  =  omelo,  ber  W\.\6),  ber  ^e^r= 

tt)i)"d)',  C,  Z. 
melodičen,    čna,   adj.  lepoglasen,   mefobifd^, 

Cig.,  Jan. 
melodija,  /.  napev,   bie  SJJelobie. 
melodrama,  /.  dramatična  pesem,  spremljana 

z  godbo,  bo§  9}JelDbrama. 
melpnka,  /.    neko  jabolko,    Biljana  (Goriš.)- 

Erj.(Torb.). 
mflov,  adj.  kar  je  od  mela:  m.  les,   GBrda; 

—  prim.  2.  mel. 

melpvje,   n.  bie  ©rbrieje,  bie  3(brutfd)ung,  C. 

m^iša,  /.  veha  pri  kapusu  (zelju),  Plu^na  pri 
Bolcu-Erj.(Torb.). 

mfhra,  /.  bie  HJuibe,    Št.- C;  —  prim.  nem. 
(dial.)   multer  =  SJJuIbe;  stvn.  muoltra,   C. 

mem,  adv.,  pracp.  =  memo. 

memba,  /.  ber  5S3ecf)je(,  C;  bie  i^eranbcrimg, 
Z.;  ber  Slustaufd),  Rec. 

mtmljati,   am,  vb.  inipf.  Mur.,  pogl.  momljati. 

mfmo,  adv„  praep.=^m\mo,  Mur.,  Jan.,  Gor.; 
luč  je  boljša  memo  teme,  Skrinj. 

i.mena,  /.  =  mnenje,    bie   3Jčeinung,   Jam., 
Mur. 

2.  mena,  /.  ber  laujcf),  ber  9(u§taufd),  Cig. 
(T.),  C;  pogodba  o  meni,  ber  Xauict)Ucrtrag, 
nz. ;  meno  razdreti,  ben  Jaufcfjucrtrng  auf^ 
lofen,  Svet.(Rok.);  —  ber  SKcd^fel,  bie  V(cu 
berung,  Habd.-Mik.,  Jan.,  Cig.(T.),  C,  Krclj; 
čudna  m.,  Skalar-Let.;  ta  mena  (=-  levitev) 
dela  raku  preglavice  dovolj,  Krj.(I-[b.  sp.) ; 
m.  glasov,  ber  S]Qutroed)feI,  bie  Saulloaiiblung, 
Cig.(T.);  m.  topline,  bcr  JemperatunDed})e(, 
Cig. (T.);  m.  tvari,  ber  StOJjlucct)iel,  Cig.(T.); 

—  m.  prebivalstva,   bie   SSetDcgung  bcr  5ye= 


bolferung   (stat.),    Cig.  (T.);   —  bie   <)3^aje, 

Jau..   Cig. (T.);    mesečne,  lunine  mene,  bie 

^Jionbpbofcn,  Cig.  (T.),  Jes.;   m.  nihaja,  bie 

Sd)tt)ingungšpl)afe,  Cig.(T.). 
menaja,  /.  :=  pomenek,  ba§  OJefprfic^,  bie  99e= 

iprcd)ung,  Krn-Erj.(Torb.). 
menati  se,  am  se,    vb.  impf.    meniti    se,    fic^ 

be)pred)cn,   Tolm.-Erj.  (Torb.). 
menažerija,  /.  zbirka  živih,    tujih    živali,   bfe 

Sftenagerie. 
mencalo,  n.  ber  JHciber,  baž  Steibjeug,  Cig. 
mencanje,   n.  baio  Steiben,  bie  Steibung,  Cig. 
mencati,  am,  vb.  impf.   i)  reiben;  perilo  m.; 

oči  si  m.;  —  jerrcibcit,   Štrek.;   jerfniillen, 

C;  —  2)  mit  ben  3'iiŠf"  auetreten:  proso 

m.,  5^;  —  3)  fleinfd}rittig  ge^en:  hitro  je 

mencal  po  gazi  proti  vasi,  Jurč.;  — 4)  un= 

rut}ig  fid)  betregen,  ttie^en,  Mur.,  C,  Z. ;— nid)t 

Dorroartš  tonimen,  nid)t  jutn  @ntid)(u}š  tom= 

men,  sijgcin,  Štrek..  Kr. 
mencela,  f.  bie  i^ir)eau#treteriu,  Lašče-Levst. 

(Rok). 
mencljati,    am,   vb.  impf.   i)  reiben:    oči  m., 

Z.;  — 2)  tt)e|en,  Z.;— ■^)  fleiufdiritttg  ge^en, Z. 
mencorit,    rita,    adj.  gerne   f}inunbf)ernje§enb, 

Lašče-Levst.  (Zb.  sp.). 
mencorititi,  rTtim,  vb.  impf.  unrufjig  !^inunb^er= 

me^en,  Lašče-Levst.  (Zb.  sp.). 
menca,  /.  ber  i8erbad)t,  ber  3(rgn)oI)n,  ogr.-C, 

Mik.;  menče   metati  na  koga,  menčo  imeti 

na  koga,   C. 
menda,  adv,  Dermut!^(id) ;  menda  ne  bo  dežja 

danes;  tudi:  menda;  —  iz:  menim  da. 
mendekati,  am,  vb.  impf.  nekako  mrmraje  ali 

momljaje  govoriti.  BlKr.;  —  prim.  it.  men- 

dicare,  bettelu. 
mendibati,  am,  vb.  impf.  bie  SBeinlefe  l^olten, 

Trub.-Mik.;  —  prim.  mandiba. 
mendralo,  n.  človek,  ki  mendraje  hodi,  Z. 
mendranje,  n.  i)  boš  Jreten;  brez  mendranja 

ne  zleze  tkalcu  platno  na  brdo,  Jan.(Slovn); 

—  hai-  3erti-"cten;  —  2)  ba^  Sdjiitteln,  M.; 

—  3)  f(einfd)rittigcš  ©etjen,  Z. 
mendrati,    am,    vb.  impf.    i)    mit   ben    ^ufe^n 

treten;  jertreten,  ju  ^oben  treten;  m.  travo; 
jezdeci  mendrajo  proso,  LjZv.;  ilovico  m., 
ben  Se()m  mit  ben  S^itRcn  fneten,  Cig;  auž» 
treten,  j.53.^^iJrner  am  '"Jleljren  l^erouobringen, 
Cig.;  —  2)  =  tresti,  fc^iitteln,  beutelu:  člo- 
veka, drevo  m.,  Mur.,  Poh.;  —  3)  flein= 
fd)rtttig  getjen,  Z;  I)in  unb  tjttOf/ii^tn,  otme 
oormdrtž  ju  fommen,  Z.;  jappeln,  Jan.(H.). 

mendravec,  vca,  m.  i)  ber  etmaš  mit  ^ii^^n 
tritt.  M.;  —  2)  kdor  mendraje  hodi.  Z.;  — 
3)  konj,  ki  ima  eno  jajce  skrito  v  trebuhu, 
Notr.;  na  pol  skopljen  konj,  ber  §ttlb§eugft, 
V.-Cig. 

meneč,  nca,  m.  ber  §trfetreter.  Z.,  Dol.; 
menci  so  ljudje,  ki  svojemu  sosedu  zastonj 
„menQ"  proso,  Lašče -Erj.  (Torb.);  —  ber 
Delf^tciger,  C. 

i.menek,  nka,  m.  i)  bie 'Jtairaupe,  bie  Ouoppe 
(lota  vulgaris),  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Erj.(Torb.), 
Kr.;  ( —  =  kapelj,  bcr  ©ropp,  Goriš. -Erj. 
I  Torb.]). 


menclc —  meništvo 


570 


mcnitelj  —  menjava 


2.  menek,  nka,  m.  bic  Slteinung,  C ;  —  =  po- 
menek,  ha^  ©ejprad),  C. 

menekovina,  /.  bic  blauc  3.^ogcItrQube  (iuilb= 
luadiiciibcr  iHcbenftocf),   Trumm. 

menenje,  n.  =  mnenje,  Meg.,  Alas. 

menež,  m.  ber  l^auid),   C 

m^ngelič,  m.  bie  (^elbgride  (grillus  campestris), 
(v  ŽabCah  pri  Tolminu  ga  otroci  ogovarjajo, 
drezajoč  se  slamko  v  jamico:  „šaver,  š;iver. 
mčngelič!  ven  se  izklič'!   Erj.fTorb). 

menica,  /.  i)  bcr  ©ecftjcl,  Cig.,  Jan.,  nk.;  m. 
edinica,  bcr  SoIa-SSedllcI,  DZ.;  m.  izdana 
na  koga,  gejogcncr,  traificrtcr  5IBcd)ie(,  bie 
3:ratte,  Cig.,Jan.;  =  potegnjena  m.,  Cig., 
Jan.;  oddnevna  m.,  ber  ®atOrt3C(f)icI,  Cig.; 
m.  na  pokaz.  ber  Sic^truccfljcl,  Jan. ;  na  me- 
nice denar  posojati,  ^Scdlfcl  bclc()lten,  DZ.; 
m.  je  dotekla,  ber  SSed)ieI  ift  fnUifl,  »erfallen, 
Cig.,  Jan.;  menico  prevesti  ali  prepisati  na 
koga,  ben  2Berf)icI  iuboiiieren,  girieren,  Cig., 
Jan.;  —  2)  neko  jabolko.  Mariborska  ok.- 
Erj.fTorb.J;  (menica,  rdeče,  kiselnato  ja- 
bolko,  C). 

mcnič,  iča,  m.  =  i.  menek,  .Miir.,  Cig.,  Jan., 
C,  Mik. 

menicarjenje,  n.  bie  SBcc^jetreiterei  fmerc), 
h.  t.- Cig. (T.) . 

meničen,  čna,  adj.  303ed)je(=,  Cig.,  Jan.,  nk.; 
menične  stvari,  23}cd)icliad)cn,  DZ. ;  menično 
pravo,  baž  SC3cd)felrecl)t,  DZ. 

meničnopraven,  vna,  adj.  n)e(^jclrec^t(ic^,  Cig., 
Jan.,  DZ. 

menih,  iha,  m.  i)  ber  'DJfonrf);  menih  prosjak, 
bcr  33ettc(miJll(^,  Cig.,  Jan.;  med  menihe  iti, 
bie  ftutte  anlegen,  Cig.;  —  2)  glavni  steber 
pri  stogu,  Krn-Erj.f  Torb.)  ;  —  ■},)  bcr 'Jllltcifen« 
^oufen ,  Z.;  menihe  okositi  ,  bctBacf)jene 
Slmcifcn^oulen  abma^cn,  Z.;  —  4)  morski 
m.,  einc  3Irt  9tobbe  (phoca  monachus),  Erj. 
(Z.). 

menilo,  n.  i)  \iQi^  Joujd)mittcI,  Cig. (T.);  — 
2 1  bcr  %an)d),  .Svct.fRok.j. 

menina,  /.  taž  Df)rgcid)nieibc,  bcr  D^rring, 
Kobnrid-Erj.fTorb.J;  —  prim.  stsl.  monisto, 
bcr  .si)alo)d)inurf.  (?) 

menišče,  >i.  ber  SBcdifcIpIa^,  Cig. 

mcni.ščtk,  ščka,  m.  dem.  menišec;  — bic  iBIau 
Ilicifc  (parus    caerulcus),   Cig.,  C. ;  —  tudi : 
bic  33artmeiic    (parus    barbatus),   Erey.(F.), 
ali:  bic  .'banfincije,  bic  lonnenmcije  (parus 
atcr),   Cig..  Frcr.fF.). 

mcnišec,  šca,  m.  dem.  menih;  — nekaka  vinska 
posoda,   C. 

mcnišck,  ška,  m.  Jem.  menih;  baž  Ifiiondjlcin, 
Cig.,  Cv. 

mcnišič,  m.  Jem.  menih;  bn>:5  Wiilld)lcill,  bcr 
!:)Jiond),  /'res. 

mcni.ški,  adj.  ii(Oiid)^  ,  nioiidjijd);  m.  red,  bcr 
ilJiindiiiorben. 

mcnišnica,  /.  bic  "iUJiJlld)Žf(nil)C,  \'rl. ;  bic 
l'iblid)^,^cllc,  Zv. 

i.menistvp,  >i.  bai  '')M\\d)\i)m\i,  bcr  i'iond) 
ffaiib,  Mur.,  Cig.,  C. 

1.  mcni.štv9,  n.  bo<*  29cd)jcln'rfcil,   Cig. 


menitelj,  m.  bic  9tebuctiongja^I  (math.),  Cig. 

(T.). 

1 .  menitev,  n'e,  /.  bie  ^IJieinung,  "boA  ^cac^ten, 
Cig.,  Jan. 

2.  menitev,  tve,  /.  ber  SSec^fcI,  bic  SSeranbc- 
rung,  Cig.,  Jan.,  M. 

1.  meniti,  i'm,  vb.  pf.  tt)ec^)clit,  umtt)C(^)e[n, 
Mur.,  Cig.,  Jan. ;  dvajsetico  mu  je  menil, 
Mur.;  tQU)d)en:   m.  kaj  za  kaj,  Cig. (T.),  C; 

—  iinbern:  leta  mene  čas  in  človeka,  Jurč.; 

—  m.  se,  abnjeci))eln ,  Cig.,  Jan.;  m.  se  s 
kom,  mit  jemanbcm  taufc^en,  ogr.-C;  — 
vozovi  se  menijo,  bie  SSagcn  tnetc^en  ein- 
anbcr  au§,  vihŠt.-C. 

2.  meniti,  im,  vb.  impf.  i)  mcincn,  glauben, 
bafiir{)Q(teit:  menili  so,  da  je  mrtev,  mon 
^iclt  i!)n  fiir  tobt;  kaj  meniš?  >t)Q#  mein[t 
bu  ?  menim  da !  "baž  mo(^te  ic^  meincn ! 
menim  da,  meinc  id),  =  menda:  iz  tega 
zgleda  je  menim  da  zadosti  očitno,  Cv.; 
nanj  menijo,  er  ftebt  im  Slrgttot)!!,  Cig. ;  — 
2)  m.  se,  fic^  unterrcben,  bi^curieren;  m.  se 
s  kom  o  čem;  s  teboj  se  ne  menim,  mit 
bir  fpred)e  id)  nid)t;  —  3)  m.  se  za  koga, 
za  kaj,  fic^  um  jemonben,  cUr)a§  fiimmcru, 
fid)  tcl^rcn,  bead)teit ;  kdo  se  za  tebe  meni ! 
še  menim  se  ne  za  to! 

menj,  adv.  pogl.   manj. 

menja,  /.  bQ§  SScd)ie(n,  ber  2Scd)icI,  bic  3(b' 
dnbcrung,  Cig.,  Jan.;  po  mnogih  menjah, 
Cv.;  ber  Xaujd),  bcr  llmtauid),  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Jap.f Sv.  p.j;  — bet  2ttuid)lianbcl,  BiKr. 

menjac,   m.   i)  bcr  3Sec^§lcr,   M.,  C,  Ravn.; 

—  2)  haž  3S>cd)ieIrob,  Jan. (H.). 
menjačica,  /.  raztegnjena  m.,  ba#  ail#gcftrcrfte 

SSedlfelt^tcrc^en  (amoeba  porrccta),  Erj.iŽ.). 

menjalen,  tna.  adj.  'i!3cd)|cl»,  DZ.;  menjalna 
postaja,  bic  SScdiiclftation,  DZ. 

menjališče,  n.  1)  bie  'Šediiclftatioii,  ber  ?Scd))c(- 
plo^,  Cig.\  —  2)  bcr  SJJcdiicl  nn  bcr  Gifen^ 
bobu,  bic  55>cid)C,  Cig.,  DZ. 

menjalnica,  /.  bic  'BJcdijclftubc,  bic  5Bed)jclbanf, 
Cig..  Jan.,  Sov.- C.,  nk. 

menjalo,  n.  i)  ba'o  Iaiiid)mittc!,  Cig.fT.);  — 
2)  m.  toka,  bcr  Stroiitiucdi^Icr,  bcr  Gominu> 
tntor,  biiiž  Wi)votrop  (plivs.),  Cig./ T.). 

menjanje,  n.  t)ai'  'SBcdjjcIit,  ber  '®cd)(cl;  m. 
denarja. 

menjar,  rja,  m.  =  menjač,  bcr  5Bcd)!Jler,  Cig., 
Jan. 

menjarček,  čka,  m.  dem.  menjar,   Cig. 

mcnjarnica,  /.  =  menjalnica,  bic  25c(^fclftllbc, 
Cig.,  Jan. 

m^njatev,  tve,  f.  bcr  35?cd)jel,  bcr  'Jlu^toufd), 
Cig.,  Jan. 

m9njati,  am,  vb.  pf.  (impf.)  i)  »ncdjfcln  ;  zlat 
denar  m. ;  konje  m. ;  —  2)  m.  s  kom,  mit  jcmailb 
taufd)Cll ;  ne  menjam  z  nikomer;  —  3)  m. 
se,  liicd)jclii;  vreme  se  menja;  —  m.  se  v 
čem  s  kom  —  vrstili  se,  Uicd)fcltucifc,  ab- 
ll'cd)fclllb  (l\va-y  tljllll,  Cig. ;  —  m.  se  =  sre- 
čati se,   on  riiioiibcr  uoriibcr  foinmcn,  dor. 

menjava,  f.  bcr  "ilM'd)|cl,  bic  '^Ibiinbcning,  bic 
VUm)ed)iciimg,  Cig..  Jan..  .S7.V.  -  C. ;  —  bor 
2flufd),  ^Vi,',  M.,  C. 


menjavati       m^ia 


-  571 


m9rati  —  mcrilv 


menjavati,  am,  vb.  impf.  aJ  menjati,  =  me- 
nievati ;  jucc^fcln ;  —  tauid)cn. 

menjavcc,  vca,  m.  i)  =  meniač,  mciiievavec, 
ber  'iS>od)':{er,  Diet.,  C/^'.,  Jau.,  Trub.,  Dalm., 
oi^r.-\'alj.;  —  2)  bci"  ''!J5fcibtMtuifIcr,  Mef^. 

menjavka,  /.  bcv  'ISccliieiiinmb,  .\otr.,  Tohn.\ 
spoloviiia  in  m.,  SBecllfel^  lllib  il>oiibclgrunb, 
DZkr. 

menjavski,  adj.  SS?ec^§Ier=,  Cii;.,  M.;  menjav- 
ska  miza,    Cig.,  Trub. 

menjevati,  lijem,  vb.  impf.  ad  menjati ;  lDed)fc(n ; 
denar  m.;  —  m.  se,  abll'cd))cln;  črki  r  in  1 
se  menjujeta  v  slovanščini.  Let.;  (mcnovati. 
Diet.,  Mur.J. 

menjevavec,  vca,  m.  ber  5Sed)»Ier,  Ravn. 

menjica,  /.   Cig.,  Jan.,  pogl.  menica, 

menkiček,  čka,  m.  ber  Saiilfopf  (cottus  gobio), 
FrCY.(F.). 

menkovec,  rca,  m.  bcr  9(al,  bie  5Jhivane  (mu- 
raena),   C. 

meniji  v,  iva,  adj.  geiprad)ig,  C 

mentalen,  Ina,  adj.  v  umu  bivajoč,  niental, 
LampefD.). 

menten,  m.  ber  ^Jiantel,  kaj  k. -Valj. (Rad J;  — 
iz   madž. 

mentovati,  ujem,  vb.  impf.  befreiett,  ogr.-C, 
M.;  m.  koga  pekla,  ogr.-C;  bcrauben,  kajk'.- 
Valj.(Rad);  m.  koga  življenja,  jemaubeit  begi 
Sebciigi  bcrauben,  BlKr.-M.;  —  m.  se  česa,  be* 
frcit  tnerben,  \ič)  eittlebigen,  kajk.-Valj.(Rad); 
—  iz  madž.,  Mik.fEt.J. 

meprika,/.  =  matprika,  dobrika,  bet  Sc^Hng^ 
boum  (viburnum  lantana),  ogr.-C,  v^kŠt.- 
Valj.(Rad). 

mer,  m.  župan,  bel"  9JJatre  (fr.). 

m?r,  ?, /.  bie  3^ic^tung,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.), 
Cel.fGeom.J,  Znid.,  DZ.,  nk.;  v  katero  mer 
je  tekel?  Lašče- Lev st.  (Zb.  sp.J;  =  v  eno 
mer  (tudi :  venomer),  unau^gefe|t,  immer= 
fort;  v  svojo  mer,  gerabef)in,  Z. 

m^ra,  /.  bo§  SIJafe;  Na  mero  ta  ujec  tvoj  ima 
srebra,  jum  SJJcffen  (nidjt  jum  ^ft^Ien),  Preš. : 
pet  vaganov  dobre  mere  (gutgemeffen) ;  mere 
in  uteži,  SlJia^e  unb  ®elr)id)te;  mokra  m., 
ba§  gliilftgfeitšima^,  Z.;  votla  m.,  ha^  ^oi)U 
moR,  Vrt.,  DZ. ;  dolgostna  m.,  bo?  iiangen= 
ma§,  nk.;  obodna  m.,  ia^i  ©paniintafe,  DZ.: 
razalna  m.,  bož  ©treicf)tnaJ3,  DZ. ;  valjasta, 
skrinjasta,  okvirasta,  nečkasta  m.,  bciž  (St)» 
Iinber=,  ^a[tcn=,  9fta^men=,  ^ippma§,  DZ.; 
kotna  m.,  ba§  5EBinfeIma§,  Cel.  (Ar.) ;  — 
skupna  m.,  ba§  gemeinfd)aftlid:)e  Mq§,  Cel.fAr.); 
novčna  m.,  bet  SOJiin^fujj,  Cig. (T.);  goldi- 
narska  m.,  ber  ©ulbenfu^,  Cel. (Ar.);  dese- 
tinska  m.,  baž  ^ectmalmaB,  Jan.(H.);  mero 
si  vedeti,  [id)  md^igeil,  CViS,--.,  UčT.;  otrok, 
kateri  si  ve  mero  pri  jedi,  Ravn.;  ne  ve  si 
mere,  cr  fann  ftd}  nid)t  miifitgen,  Cig.;  mero 
imeti,  9JJa§  ^alten,  Cig. ;  črez  mero,  unmd^ig, 
itn  UebcrmaJ3 ;  z  mero.  mit  Ma%,  md^ig ;  v 
mero  piti,  mit  SJiaj}  trinten ,  Z.;  v  mero, 
nadti  bcm  3}Ja§e,  gcnau,  \'rt.;  srednjo  mero, 
mittelmdljig,  sicmlid);  po  nobeni  meri,  oiif 
tcine  3Bei)c,  Cig.:  po  meri,  iiac^  Ma^ 
gnbe,  DZ.;  —  hudodelnik,    hudobnež  stare 


mere  =  cin  gro^er  9!Kiffetl^ater,  ciu  (SrjbSfc 
tuicf)t,  Lcvst.fZb.  sp.),  jv{hŠt.;  —v  eno  mero 
=  v  eno  mer,  in  eincmfort,  Cig.;  —  ba6 
9JJctruni :  daktilska,   trohcjska  m.,  nk. 

morati,   am,  vb.  impf.   umirati,  ogr.-.V/ik. 

m^rba,  /.  bie  9JJcffung,  Cig.rT.J. 

merčTn,  m.  =  merčun,  bcr  9Jtcffer,  Cig.;  cestni 
m.,  Cig.;  —  bcr  9lid)Ucr,  Cig.;  —  pos.  bcr 
SBcinmcffcr,  Alas.,  M.,  Vrtov. (Vin. J ;  vsaka 
vas  na  Ipavskem  ima  svojega  merčina:  „ka- 
dar  p^-ide  vinski  kupec  v  hišo  in  se  je  go- 
spodar z  njim  pogodil  za  ceno,  potem  po- 
kliče merčina,  da  toči  in  meri",  Ip.-Erj. 
(Torb.);  —  ber  j^clbmcffer,  bcr  ©eometer, 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.J,  Hrušica  -  Etj.  (Torb.), 
Tolm.-Levst.(M.),  Štrek.;  rudarstveni  m.,  ber 
^Scrgbaiiingenieur,  DZ.;  stavbinski  m.,  bcr 
58auingenieur,  Cig. 

merčinski,  adj.  3[Jicffer-,  Cig.;  merčinska  pa- 
lica, ber  3Hd)ftab,  Cig. 

mercun,  m.  ber  9)Jcflcr,  Diet.,  Cig.,  Jan., 
Dalm.;  žitni,  vinski,  šolski  m.  (v  prisegi  iz 
K),  stol.,  Let.  1884.  20S,  206,  211.);  bcr 
5(ii^er,  Cig.;  —  bcr  ^^(bmeffer,  Jan.;  pri- 
dejo dnevi,  ino  bom  na  njega  merčune  po- 
slal. Skrinj. 

merčuniti,  unim,  vb.  impf.  mcrčunski  posel 
opravljati:  aid)en,   Cig. 

mgrec,  rca,  m.  ber  ^Jčcffcr,  bcr  58ernteffcr,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk. 

mfrek,  rka,  m.  bie  i^ik^e  auf  bcm  ®eiDef)r= 
lanfc,  ba§  i8i[icrforn,  C,  Z..  Tolm.- Štrek. 
(Let.). 

mfren,  rna,  adj.  i)  9J{efž',  Dalm.;  merna 
priprava,  ber  SKcjžapparat,  Cig.(T.);  merna 
palica,  bcr  Stic^ftab,  C. ;  —  2)  ==  zmeren, 
Mur.,   Cig.,  Jan. 

meresec,  sca,  m.  =  merjasec,  neresec,  bcr 
@ber,  ber  Saubdr,  Jan.,  Mik.,  Trst.  (Let.), 
Bes.,  Zora,  v^liŠt. 

mfreš,  m.  =  merež,  bcr  SOJcffcr,  Danj.-Mik. 

merešcina,  /.  ber  ©bergerud),  C. 

mfrež,  tn.  bcr  !i)JJc)fer,  ber  j^clbmcficr,  bcr  ®eo= 
meter,  Mur.,  C,  Valj. (Rad). 

merica,  /.  dem.  mera;  cin  tlcinc^  ^Jtafe;  — 
cin  ^Jtcjžgeld^irr,  Cig. :  bog  ©citet,  Istra ; 
—  ber  (Simcr,  ogr.-M. ;  —  ber  ©c^etfel,  Jan., 
Dalm.-M.,  KrGora;  —  kolikor  se  v  malinu 
vzame  za  zaslužek,  bic  SIJa^ImcBe ;  Boš  Bogu 
odgovor  dajal,  Ker  si  velike  mer'ce  jemal, 
.\pes.-K. 

m^ričica,/.  dem.  merica ;  cin  fleine#9Jio§,  Dalm. 

meričnjak,  m.  posoda  za  merjenje  moke,  Poh. 

meridian,  m.  poldnevnik,  ber  SJicribian  (geog.). 

merilce ,  n.  dem.  merilo ;  cin  fleinež  3Jfe)§= 
inftrumenr:  krožno  m.,  bcr  S'rcižnontu#, 
Cig.(T.). 

merilen,  Ina,  adj.  3>ermcffungš=,  DZ.;  merTtna 
paluba,  t)až  Žonncnbcd,  DZ.:  merilne  če- 
ljusti, bic  '»^lufjabboden  am  WciDcl)re,  Jan.  (H.). 

meriinica,  /.  bie  'DJfcfiJanftalt,  DZ. 

merilo,  n.  )iai>  9Kef#inftrumcnt,  bcr  ^Ka^tab, 
Cig.,  Jan.,  M.,  Cel.(Geom.),  Sen.(Fii.),  nk,; 
poprečno  m.,  bcr  Iran^DcijalmaBftab,  Cel. 
(Ceom.);   denarno  m.,   ber  3!Jtiin,^fu§,   Cig., 


mcnnovka  —  meroizkusnik 


—  572 


meroizkustven  —  mesce 


Jan.;  obrestno  m,,  bcr  3in^fuft,  ^'ff--  ^^■' 
Nov.;  —  basi  ^(ucicnmaB,   Valj.(Rad). 

merinovka,  /.  bQ#  91Jcrinoefc^af,  C. 

meritev,  tve,  /.  bic  ^JJ^cfiung,  Cig.(T.). 

meriti, meri,  vb.  ivipf.  i)  nieffen;  zemljo, cesto, 
železnico  m. ;  —  m.  koga  po  čem,  beurtf)eilcn, 
Cig. ;  s  preveliko  merico  m.,  =  aufic^neibcn, 
Cig.;  —  ril.  se  s  kom,  ftc^  mit  jcmaitbem  oer=' 
gletc^en,  mcffcn;  kaj  se  boš  ti  z  nami  meril! 
nihče  se  ne  more  z  njim  meriti;  —  2)  eitt 
liUfa^  ^aben,  mcffen;  koliko  meri  to  v  dolgost, 
koliko  v  širokost?  Pet  čevljev  merim,  palcev 
pet,  Preš.;  —  3)  jielen;  v  glavo  m.;  —  m. 
na  kaj,  auf  ettDOš  abjielen,  fjinjielen,  berec^nct 
fein;  to  na-te  meri,  eš  ift  auf  bid)  ab^ejc^en; 
pravljica  meri  na  mene,  bic  t^abcl  )piclt  auf 
mic^  on,  Cig.;  na  to  merim,  ha^  ift  mcin 
3iel,  meine  Jcnbcn,^  Cig.\  m.  zoper  kaj, 
tDibct  ctlt)a§  geric^tet  fein,  DZ.;  semkaj  me- 
reče določbe,  bieefatlige  ^eftimmungen,  Levst. 
(Pril.);  —  visoko,  daleč  m. ,  t)OC^  ^inau^ 
iroUen,  Cig.,  Jan. 

merivec,  vca,   m.   i)  bcr   SReffcr,   Cig.,  Jan.; 

—  2)  bcr  ^\tin,   Cig.,  Jan. 

merjasec,   sca,  m.  i)  bcr  Sbcr,   bcr  Saiibar; 

—  2)  bcr  ©cbirgžboppdpflug  (ima  dva  le- 
meža),   C. 

merjaščina,  /.  haž  Gbergcib,  Cig. 

merjava,  /.  bic  9Jfcffung,   C. 

m?rjavec,  vca,  m.  bcr  'jjjcffcr,  Cig.,  Jan.;  bcr 
gcibmcffcr,  ber  ©eometer,  Cig.,  Jan.,  Valj. 
(Rad),  Svet.  (Rok.),  Bes.,  ZgD.,  Nov.,  Vest., 
Gor. 

merkaj,  m.  pogl.  markaj. 

m^rkoca, /.  =  mcrkovca,   C,  Štrek.(Arch.), 

m^rkovca,  /.  =  opica;  —  prim.  nem.  SJJecr* 
!q6c,  .Mik.(Et.). 

merkucin,  m.  =  škrat,  bcr  SBalbteufcI,  Valj. 
('Rad),  (mirkucin)  Mur.;  —  prim.  merkovca. 

m^rkvica,  /.  =  merkovca,  Meg. 

merljiv,  fva,  adj.  i)  mnfeig,  C;  —  2)  =  izme- 
ren,  mcfžbar,  Dcrmcfebar,  Cig.,  Jan. 

merljivost,  /.  bic  ^Ucdfjigfcit,  C. 

mfrnica,  /.  bic  !')Jiditung#linic,  C 

mernik,  m.  i)  ciii  ©efdf?  ^um  'DJJcffcn  'bzi  ©c^ 
trciDc^  (gctt).  =  '/a  ^JJic^cn),  bcr  Sd)cffcl ;  pet 
mernikov  pšenice;  ima  denarjev  na  mernike 
=  er  bit  OJclb  in  gro^cr  SJicnge ;  Hom  pri- 
ženil z  ženo  črno,  Penezov  na  mernike, 
Preš.;  —  2)  bcr  'JJicj^tag  :  tisti  dan,  kadar 
se  na  tehtnici  meri  mleko,  ki  ga  posamičen 
kmet  od  svoje  živine  daje  v  skupno  gospo- 
darstvo, liolškc  planine  -  Erj.  (Torb.). 

mernina,  /.  bcr  5!Kcffcrlo^n,  baS  IJJicfžflClb,  bic 
Vlidjgcbiir,  Cig. 

mirnost,/.  =  zmernost,  bic  "iKdfsigfcit,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

mcrodajcn,  jna,  adj.  =  odločilen,  niafigcbcnb, 
Jan.,  nk. ;   —   po  nem. 

mcrodavcn,  vna,  rtrf/ —  mcrodajen,  DZ.,  Nov., 
.S7.V. 

meroizkuscn,  sna,  adj.  ^hd)-;  mcroizkCisni 
red,  bic  ^.?(id)Orbllling,  mcroizkiisni  urad,  bOt? 
■Jlidjamt,  1>Z. 

meroizkusnik,  m    bcr  ?lid)inciflcr,  PZ. 


meroizkustven,  t\'ena,  adj.%\d)';  meroizku- 

stsena  pristojbina,  bic  §lid)gcbiir,  DZ. 
meroizkustvo,  n.  bQ§  ?(ic^gefc^aft,  DZ. 
mproma,  adv.  beilSufig,  Cig.;  kolika  meroma 

je  palica?  Lašče-Levst.(Zb.  sp.)\  tu  m.,  bci' 

Idufig  f)icr,  Rib.-M.;  tukaj-le  meroma  bi  pa 

moral  že  biti.  Str, ;  kako  globoko  m.  leži  pola 

blata?  Levst.  (Močv.);  m.  devet  pedi  visok, 

Z. 
meroslgvje,  n.  bic  2)JetroIogic  (math.),  Cig.(T.). 
meros9den,  dna,  adj.  =  meroizkusen,  DZ. 
merovina,  /.   bie   SKašengcbiir   (mont.),  Cig. 

(T.j.  DZ. 
m^rovnica,  /.  bcr  'ilJiefžbrief,  DZ. 
meroznanstvo,  n.  bic  'iUlefižfunbc,  bie  SJietro- 

logie  (math.),   Cig.(T.). 
mfrski,  adj.  9JJefž=,  2Raš=,   Cig. (T.);  merska 

vrvca,  bic  5JJef^fc^nur,   Cel.(Geom.);  merska 

veriga,    bic   SlJcfiJtcttc ,   DZ. ;    merska   dela, 

SJermcffung^arbcitctt,  merska  stroka,  \i(iž  SScr^ 

meffunglifad),    DZkr.;  —  merska  enota,  bie 

9}ta6einf)eit,  Levst. (Cest.). 
mfrstven,   tvena,  adj.  "Haž  SKcffcit   bctreffenb, 

^^ermcffung«=,  gcomctrifc^,  Cig.(T.).  Žnid. 
mfrstvo,   n.    i)   bic  58ermeffung§funbe,    Cig., 

DZkr. ;  —  bic   GJcometric,    Cig.  (T.),  Žnid. ; 

opisno,  likopisno  m.,  bic  barftedenbc  (Mcojiie^ 

trie,  DZ.;  —  2)   baS  5JjQBft)ftem,  Cig.(T.). 
mfrščina,  /.  baš  SScrmcf^getb,  Cig. 
mertek,  m.  bcr  2)rc)d)crIo^n,   ber  in  ©etreibe 

gegeben  rtjirb,  Mur.,  Mik.,  SlGor. -C. ; —prim. 

madž.  mertek,  kar  je  iz  slov.,  Mik.(Et.). 
mertik,  w.  =  mertek,  v^kSt. 
mertučljiv,  iva,  adj.  =  merljiv,  mS^ig,  ogr.-C. 
mertučnjak,  m.  kdor  za  mertuk  mlati,  C. 
mertuh,  m.  =  mertek,  jv\hŠt. 
mertuk,  m.  =  mertek,  (tudi :  mertuk),  kajk,- 

Valj.(Rad). 
merzamin,  m.  ==  berzamin,  cinc  'JUt  3tcbc,  C. 
mesar,  rja,  m.  bcr  ^leifd)^aucr,   bcr  'DlJcfeger; 

mrzli  m.,  bcr  9lbbcdcr,    bcr    Sd)inbcr,    SV., 

ogr.-C;  —   prim.  nem.  (dial.)  Mnltfdlldgcr. 
mesarica,  f.  i)  bic  J^Icifd)^Querin;  —  2)  Mi 

ed)laditbčil. 
mesaričiti,    Tčim,    vb.   impf.    ^Icifdjcrin    fcin, 

Cig.^ 
mesarija,  /.  =  mesarstvo. 
mesarina,  /.  bic  ^lcifd)ftcucr,  Jan. 
mesariti,  arim,  vb.  impf.  1)  ba*?  ^Icifd)Cr^anb= 

lucrt  bctrcibcn ;  —  2)  jcrflcifdicn,  nicl^cln. 
mesarjcnje,  n.  i)ba#  ^Icijd)crn,  bic  'JluiSiibung 

bc§  Alcifdjcrbanbincrfc«? ;  —  2)  bic  iDlcIicIci, 

bae  (^cntc^cl. 
mesdrnica,  /.   =   mesnica,    Dic    j^lcijc^banf , 

.1/«»-.,  Cig. 
mcsarnina,  /.  bo^  Sdlladjtgclb,   Cig. 
mesarski,  adj.  Jvlcifd)cr  ;  m.  pes,  bcr  }\Icijdjer= 

billib:    mesarskega    se    učiti,    bo*    ^Icift^cr« 

banbtocrf  Icnicn ;  —  mesarsko  klanje,  mbrbe^ 

ri)d)Ci^  Wcnicl\cl,  PrcS. 
mesarstv9,  u.  ba'?^lcifd)crgetuerbc,bQ«  (^Icilc^cr* 

Ijonbnicrf. 
mesce,  n.  dem.  meso;  i)  bo?  J^Icifdjdjcn,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  .\/ct.;  mesce  mej  nosnicami  pre- 

badati,   Cv.;—  2)  kurje  m.,  bic  tuo^rc  ^oi)l'- 


mcscnina 


o7a    - 


mesenjak  —  mesopust 


Uiurj  (condalis  cava),  O'^'. ;  —  tudi :  mesce, 
\'alj.(RaJ). 
mesec,  seča,  sca,  m.  i)  bci"  ^JJfonb;  mlaiii, 
stari  m.,  bcv  3nnef)mciibc,  bev  abncf)mcubc 
'JJtoub;  m.  (v  (ajcu),  ber  IcciT  dianm  ain 
ižntK  einež()artijc)ottcucnGic^, ^.,  dor..  Dol.: 

—  2)  bfr  'ilJfoiiat;  meseca  (mesca)  maja, 
im  SOifonat  ilfai:  — mali  m.  (t.  j.  čas  oil  mlaja 
do  mlaja),  bie  ijunntion,  h.  t.-Cig.(T.);  — 
3)  morski  m.,  bcr  llioitbfifd)  (orthagoriscus 
mola),  Erj/Z.) ;  —  4 )  boe  .'oivtciitajc^el  (cap- 
sella    bursa  pastoris),  Koborid  -  Kvj .CTorb.). 

mesecevid,  vida,  m.  bie  5Jionbfarte,  Cig.(T.). 
mesečan,    ana,   >h.   ber  3[l}oubbe»wo^ucr,  0>., 

Jan. 
mesečast,  adj.  moiibfijnnig,  C 
mesečav,  adj.  =  mesečen  3),  nior.bjud)tiC|,.A7«. 
meseček,    čka,  w.  dem.   mesec; -bie  9{ingel= 

blume  (calendula  othcinalis),   Cig.,  Jan. 
mesečen,  čna.  adj.  i)  SKonb«;  mesečni  žarki; 

—  2)  monb^cU;  mesečna  noč;  —  3)  monb' 
jiiditig;— 4)  monbbtinb,  V.-Cig.;  —  ^)  MonaU, 
monatlicf):  mesečna  plača. 

mesečev,  adj.  ^lonh',  Jan.,  C;  mesečev  ka- 
men, ber  SUJonbftein  (min,),  Cig.fT.J. 

mesečevec,  vca,  m.  ber  9)Jonbftein,  Erj.fMin.). 

mesečič,  m.  dem.  mesec;  i)  "t^až  %t\\><i\tXi  ber 
9Jhild)e(n,  Cig.  (T.);  —  2)  'baž  aJionbbein, 
h.  t.-Cig.(T.). 

mesečina,  /.  i)  ber  SOfonbjd^cin ;  o  mesečini, 
bei  ^Jfonbjc^ein ;  —  2)  bie  93teni'truation , 
Mur.;  =  pl.  mesečine,  C;  —  3)  morska 
m.,  bie  leucfitenbe  ®eequoIIe  (pelagia  nocti- 
luca),   Erj/Ž.J. 

mesečljiv,  iva,  adj.  monbfiii^tig,  Guts,,  Mur,; 
m.  človek,  Pjk.fČrt.J. 

mesečljivost,  /.  bie  93tonbiuc^t,   Guts.,  Mur, 

mesečnast,  adj.  monbfiJrmig,  Cig. 

mesečnica,  /.  bie  9J?onb)U^tige,  Cig.,  Jan., 
M.  ;  —  2)  mesečnica,  bie  lUonbDiok,  bie 
SOJonbraute  (botrichium  lunaria),  C,  Medv. 
(Rok.). 

mesečnik,  m.  i)  ber  9JJonbjiic^tige,  Cig.,  Jan., 
M.:  —  2)  bie  'D}Jonatjcf)rift,  Cig.,  Jan.,  nk. 

mesečnina,  f.  haž  ^ilJtonat^ge^alt,  bie  9}Jonatž= 
rate,   Cig.fT.j,  DZ.,  nk. 

mesečnjak,  m.  =^  mesečnik  i),   Cig. 

mesečnost,  /.  i)  bie  SJionbfuc^t;  —  2)  bie 
5JJonbbIinb^eit,   Cig.,  DZ. 

mesen,  sna,  m.  =  mecesen,  Tolm,,  Bolško- 
Erj.fTorb.J. 

1.  mesfn,  adj.  i)  auš  ^^eiic^,  j^(ei)c^=:  mesena 
klobasa;  —  2)  fleii(|lid),  finntid);  meseno 
poželjenie,  [innlic^e?  3.?er(angen. 

2.  mesen,  sna,  adj.  gtciiff)' !  mesna  jed,  eine 
5(eiid)ipeije. 

mcsfnast,   adj.  flcijc^id)!,   Cig. 

mesene,  m.  =  mesec,  Jan.,  Št.-C,  Guts.(Res.), 
Ro^.-Kres. 

mesenčki,  m./'/,  eine  ?(rt  Stro^roien,  KrGora. 

mesenica,  /.  bie  (ffeijc^tDUrit,  Cig. 

mesenina,  /.  bie  5^£ii<^Wll^c;  mesenino  pro- 
dajati;—^teifcblpeifen,  Mur.,  Cig.;  —  bic  flei  = 
)(^igen  2:^eile  be^  t^ierifc^en  Sorper§,  BIcin: 
(Let.). 


mesenjak,  m.  \\  fiunlicficr  SKeil^c^,  Mur.,  C; 

—  2)  =  mesnjak,  prostor,   kjer  meso  sušijo, 
C...  Z.,  mesCnjak,  Poli. 

mesenjaski,  adj.  flei)C^lid),  filUllid^,  Mur. 
mes9nost,  /.  bie  ^(eiic^lid)!eit,  bie  SinuUd)feit, 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
mesfnosten,  tna,  adj.  jur  Siltlllic^teit  ge^orig, 

finiilid},  Mur. 
mescscn,  sna,  m.  KrGora,  pogl.  macesen. 
mesiinica,  /.  bie  Snetbauf,  bie  i^rcd}bant,  Cig. 
mesilo,  n.  'Ha^   Sinctfc^eit,   Cig.,  Jan.,   C;  — 

bie  .ftnctinajc^inc,  Cig.(T.). 
mesina,   /.   i)    trohice    mesa,   ki   se   še  kože 

drže,  kajk. -Valj. (Rad);  —  2)  't^^  Stiirbi§= 

flcifrf),  C 
mesing,  m.  rumena  ali  žolta  med,  ba§  'DJJeJling. 
mesingast,    adj.    iz    rumene    ali    zolte    medi, 

meifingen. 
mesitev,  rve,  /.  ==  mešenje,   Cig. 
mesiti,   im,   vb.  impf.  i)  trodeite    Singe  mit 

nofjen  lliiic^en;  moko  z  vodo,  z  mlekom  m., 

bois  SJJe^I  einteigen;  pos.  kvas  in  moko  pre- 

mešavati,  predno  se  začne  testo  gnesti,  Kr.; 

kvas  v  testo  m.,  ben  Jeig  iauern,  Cig. ;  — 

2)    fneten:    testo  za  kruh    m.,    bon    'i&voU 

teig  fneten;  ilovico  m.,  ben  %t)on  fneten;  — 

z  nogami  m.,  mit  ben  ^iiBf"  unru^ig  fein, 

Mur^ 
mesitnjak,  m.  stolica,  na  kateri  mesijo  kruh,  C. 
meskljer,   m.  neka  vinska  trta.    Vrtov,  (Vin.). 
mfsnast,  adj.  fleijctiic^t,  Mur.,  Cig. 
mesnat,  ata,  adj.  fleijc^ig. 
mesnatost,  /.  bie  {^Icifc^igfeit,  Cig. 
mesnica,  /.  bie  gleifc^banf. 
mesnina,  /.  kar  je  od  mesa,  bie  (^(ctjd^ruare; 

bie  gleiic^jpeife:  m.  v  soku,   Vod.(Iib.sp.). 
mesniti,  im,  vb.  impf.  irre  fii^ren,  tdufc^en, 

m.  se.  fi^  irren,  Jan.,  Glas. 
mesnjak,  m.  prostor,  kjer  je  meso  obešeno, 

da  se  v  dimu  suši,   Gor. 
mesnomlečen,  čna,  adj.  mesnomlečna  kislina, 

bie  gteiic^mitdiidurc,  Cig.(T.). 
meso,  71.  \ia^  %{t\\č)\  kjer  meso,  tam  psi  == 

tt)0  5(a§  i[t,  bort  famnicln  fic^  JRaben,  Cig.; 

skrito  m.,  ber  Senbcnbraten,    V. -Cig.,  C; 

hudo  meso,  milbež  Sleijc^,  ber  ^o[i)p,  Cig., 

Dol. 
mesogled,  gleda,  m.  ber  5^ei)(^beic^auer,  Cig., 

Jan. 
mesojed,    jeda,    m.   ber  ^'cii^^^lffr.  C/^-i  ^^-^ 

—  mesojedi,  bie  5[eijcf)fre))er  (zool,),  Cig.(T.). 
mesojed,  jeda,  adj.  =  mesojeden,   Cig.,  Jan. 
mesojedec,  dca,  m.  ber  ^rleiji^eijer. 
mesojeden,  dna,  adj.  fleijdieffenb,  fleijc^freffenb, 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
mesojedka,  /,   bie   ^If^iiffts^ilf^itt,  M.;    meso- 

jedke,  fleifc^ireijenbe  Ibierc,  Jan. 
mesojedstvo,  n.  ba§  Jlcijc^efien,  bie  3oop^agie, 

C/o- 
mesojeja,  /.   "baž    '^{t\\d)i\\i\\,    C. ;    mesojeja, 

vinopitje,  Dalm, 
mesoma,  adv.  =  vmes,  bajmijc^en,  in^mijc^en, 

Guts.,  Kor.-M.,  Z.,  Bes. 
mesopust,  pusta,   w.  (eig.  ba§  9(ufgeben  bež 

5[eiid)cffen§),  bic  Jaftnacfit. 


mesosl^vjc  —  mestnik 


-  574  — 


mestnina 


mcsoslpvjc,  H.  bic  J^(ciid)(d)ie,  Cig. 

mesotrpvnica,  /.  bcr  33iaitb  (ai^  SVronf^cit), 
(iuts. 

mes9ven,  vna,  acij.  i)  (^Ioifd)=:  mesovni  ogled- 
nik, bcr  ^Ictfc^bcfcfjoucr,  Levst.(Sauk);  — 
2)  flei)cf)ifl,  Jan. 

mesovina,  /.  bic  ^lciid)ipciic(n),  3/. 

mesovit,  adj.  flcifdircid),  Uiot)lbclcibt,  C. 

mespvje,  n.  coll.  '^{e\\i)\tMe ,  l^rlctfdjttjore, 
Jam.,  Cig.,  Jan.,  KrCiora. 

mesožfrec,  rca,  m.  bcr  ^(cild)frel"icr,  Jan,; 
(zool),    Cig.fT.J. 

mesožften,  tna,  adj.  flcifc^frcffcnb,  Cig.,  Jan.,  .M. 

mesožftnost,  /.  bic  ^lcijd)frcjeciicr,   Cig. 

mest,  »i.  bcr  Saft,  bc).  ber  Štaubenfaft,  ber 
^Jfoft,  C;  —  prim.  stsl.  m-BSt-B,  lat.  mu- 
stum. 

mestančar,  rja,  m.  =  meščan,  ogr.-Valj.(Rad). 

mestce,  «.  dem.  mesto;  bQ^  (2t(ibtd)en. 

mestece,  teca,  n.  dem.  mesto  =  mestce,  (me- 
stice)  Jan.  i.  dr.;  f^mestace",  Krelj). 

mesteje,  /.  pl.  bie  Cfcninimbung,  3/«»-.,  Cig., 
Jan.,  CaffVest.J,  Gor.;  vzemi  največe  pleče, 
katero  imate  nad  mestejami,  Andr.;  —  ^T\m. 
isteie. 

mestejnik,  m.  ber  quer  iibcr  bcr  Dfenmiiubitng 
licgenbc  Stciii,  Gor. 

mesten,  tna,  adj.  i)  Drt^=  :  mestno  čutilo, 
ber  Drt§[tnn,  Cig.  (T.);  Stetlen :  mestna 
vrednost,  ber  Stelleimicrt  (cincr  ^ift^i^)-  ^^'• 
(Ar.);  —  2)  Stabt=,  ftdbttjd);  mestni  ljudje, 
bic  (Stabtleilte;  mestna  hiša,  ba§  ftabtifdje 
iKat^ljau^. 

1.  mesti,  mčtem,  vb.  impf.  fcgen,  fcl)reil,  Miir., 
Cig.,  Mik. 

2.  mesti,  mctem,  vb.  impf .  i)  tnerfcu :  metite, 
reerfct,  Trub.-Mik.;  —  2)  mete,  sneg  mete, 
c5  fd)neit,  eši  ift  cin  Sc^ncegcftobcr ;  s  snegom 
mete,  SIN.;  (tudi:  mede;  mede  ali  sneži, 
Vrtov.  (Km.  k.]). 

3.  m^sti,  metem,  vb.  impf.  i)  riiijten;  kadar 
se  mleko  mete,  se  iz  njega  maslo  dela, 
Dalm.;  S  čim  ste  ga  (namr.  mleko)  mcli? 
Npcs.(RlKr.)-Let. ;  meteno  mleko,  bic  33uttcr^ 
mild),  Cig.,  Dol.;  —  2)  Dcrtiurrcu:  m.  se, 
fid)  Dcrtrirrcn,  fic^  filjcn  (ooin  .imar),  Jan.; 

—  nav.  praes.  mudem. 

mestic,  m.  mestici  so  mcšanci  belih  in  indi- 
janskih  roiliteljcv,  ./es. 

mestišče,  n.  bic  Stftttc,  ber  ^^la|j,  3/m»-.,  C. 

mestitelj,   m.  bcr  >H(id)cr,  Jan.,  .Sol.,  Zora. 

i.mestiti,  im,  vb.  pf.  ^)iQd)e  iiel)ineii:  (ino  je 
tcinu,  kateremu  se  je  krivina  godila,  me- 
stil  (et  fecit  ultionem  ei,  qui  injuriam  susti- 
ncbat),  Tritb.(S'.  T.);  —  m.  se,  fid)  rdd)Clt, 
Jan.,  Raič(.Slov.). 

1.  mcstiti,  im,  vb.  impf.  ^r=  2)  mastiti,  ./an., 
Krj.fTorb.). 

mcstjan,  ana,  m.  Mur..  Jan.,  pogl.  meščan. 

mestljiv,  iva.  adj.  rQd)jiid)tifl,  >SV>/.,  C. 

mcstničan,  ana,  m.  Mur.,  Cig.,  Jan..  Ravn.. 
pogl.  meščan. 

mestnik,  »1.  i)  bct  i]ocnt  (gramm.),  Cig..  Jan.; 

—  2)  =  meščan,  Mur.,  Volk.- M.,  C.  Gut^. 
(Res),  Skrb..  Danj.(/\tsv.  p.). 


mestnina,  /.  stojina,  ba§  Staitbgelb,  Jan. 

mestnjan,  ana,   m.  =  meščan,   Cig. 

mestnjanstvo,  n.  =  meščanstvo,  C,  Jap. 
'(Sv.  p.). 

mestnom9Jen,  jna,  adj.  bie  Stabtiircnjc  bc« 
trcfjcnb;  mestomejna  colnija,  'Udi  iiinicnamt, 
Cig. 

mestnost,  /.  bie  Ocrtlid)feit,  bie  Socalitat,  Cig., 
Jan.,  Levst.(Pril.),  Zora;  boš  lerrain,  SIS. 

mestp,  n.  i)  bie  StcUe;  na  tem,  na  onem 
mestu;  na  mestih,  fteOcntrcije,  Svet.(Rok.); 
pšenica  je  na  mestih  redka,  Raič(Glas.); 
=  na  mesta :  na  mesta  skoro  navpična  re- 
ber, LjZv. ;  Krka  je  na  mesta  jako  globoka, 
LjZv.;  —  'tiCX  'ipia|>;  na  svojem  mestu  ostati; 
prvo  m.,  ber  evftc  /ipiafe;  bcr  5>orfi^,  Cig., 
Jan.;  na  visokem  mestu  biti,  einc  t)O^C 
StcUung  einnc:^men;  —  na  mojem,  njegovem 
mestu,  an  meiner,  feiner  ©tatt:  na  vseh 
mestu,  Krelj;  —  mesto  (mesta)  dati  čemu, 
ftattgcbcn,  Cig.(T.);  obtožbi  se  daje  mesto, 
ber  Jliitlage  toirb  ^olgc  gegcben,  DZ.;  mesto 
imeti,  ftattljoft  fcin,  DZ.;  mesto  najti,  6in= 
gatig  finbeu,  V. -Cig.;  —  z  mesta  besc- 
diti,  zapeti,  ejftcmporicrcn  (beim  JRebcn,  Sin= 
gen),  Cig. (T.);  —  z  mesta,  fogleid}:  da  se 
z  mesta  naredi  pismo,  Erj.(I\b.  sp.);  =  na 
mestu,  Cig.;  =  k  mestu,  ogr.-  C.;  — 2)  bie 
Stabt;  glavno  m.,  bie  §aupt[tabt;  stolno  m., 
bic  9{cfibcn5ftabt,   Cig.,  Jan.,  nk. 

mesto,  praep.  c.  gen.  =  namesto,  onftatt,  Jan., 
Mik.,  nk. 

mestodfštVQ,  n.  =  namestništvo,  bie  Stfltt= 
i)altcrci,  DZ. 

mestodfžec,  2ca,  m.  namestnik,  ber  Statt- 
t)0ltcr,^  Cig.(T.),  DZ. ;  (po  stsl.,  češ.). 

mestokazen,  zna,  adj.  mestokazno  čutilo,  bcr 
brtsfinn,  Cig.(T.). 

mestoma,  adv.  ftcCcnttJciic,  Jan.,  DZ.,  nk. 

mestovati,  ujem,  vb.  impf.  in  bcr  Stabt  lcben,C. 

mestoven,  vna,  adj.  pogl.  medstoven. 

mestovina,  /.  ia^  Stanbgclb,  ('. 

mestu,  pracp.  c.  gen.  ==  mesto,  namesto,  fll1= 
ftatt,  Levst.(.Sl.  .Spr.). 

mfstva,  /.  bcr  Sd)niirfd)u(),  Jan.,  BlKr.;  mc- 
st\'e,  bic  £d)niirid)iif}c,  bic  "i^iiubid)ul)c  bcr 
^JJiiinncr  m^i  iicbcr,  Habd.-.Mik.,  BlKr.;  m. 
na  zaplete,  Mik.(Et.). 

m^stvica,  f.  dem.  mestva;  mestvice,  črevlji  za 
dečke.   HlKr. 

i.mc.ša,  /.  ba^  ©emijd),  Z.;  —  einc  ^JJiijc^« 
fpcife  (zelje  ali  repa,  namcšana  s  fižolom  ali 
7.  lečo  ali  z  ječmenom),  Z.,  Dol.,  Ljub. 

2.  m^ša,  /.  =  maša,   v^h^t. 

mcsač,   m.  tisti,  ki  obrača  seno,  .S!Gosp.-C. 

mešatnica,  /.  bic  ^}{iil)rUPrrid)tung,  DZ.;  bic 
JHMil)rfcac,  Cig..  C. 

mci^atnik,  m.  bai^  ^liiibrbol,^,    V-Cig.,  C. 

mcsal^,  n.  i)  bav^  Wciig,^cug,  Cig.;  —  2)  bcr 
llicngcr  (zaničlj.),   Cig. 

mvsancc,  nca,  m.  i)  bcr  'iUiifc^Iing  (geogr.), 
Cig.fT.},  Jcs.;  zamorci  in  mešanci,  Cv.;  — 
bcr  '-baftarb  (7.00I.),  Cig.(T.);  —  2)  ber  gom- 
ppftbiingcr,  Sov.-C;  —  3)=  mešani  vlak, 
bcr  gcniijditc  C^^ifcnbaljn.^ug,  nk: 


mešanica       mcsetarija 


575  — 


mešetanna  —  mcšmca 


mešanica,  f.  ^l^3  (Mcmijc^;  —  bic  Wifilifpcife, 
itcr   aiiijihti-anf,   0>.;  —  Wi    W\i(l)intkx ; 

mešanico   pokladati  i^ivini, 
mešanina,  /'   ba^  ©ciliijcl),  bie  9Jii)d)Un9,  0>., 

Jan..  D/.'. 
mešanje,   n.   i)  botž  5)hfcf)Cli;   m.  kapljcvin,  btc 

'i).1ii)cl)uiii"i  bcr  ^•litifiiifeitcn,  Sen.(Fii.)\—'^ai 

^Kiil)vcii;  —    :)   biii?   WeluiiTe:    m.  oblakov, 

(.ilas.;  —  bie  li^cmnvniun,  Cig. 
mešanka,  f.  eiu  li)cUiltcI)ev  'iiJJiic^Uiig  (geogr.), 

mešariti,    arim,    vb.   impf.    mild)Cn    (zaničlj.), 

im)cf)eln,  Cig. 
mešatev,  tve,  /.  bie  9JcM)d)Uiui,  Jan.,  C. 
mešati,  am,  vb.  impf.  i)  mild)eii;  svojo  pijačo 

s  solzami  m.,  Trav.;  —  biird)ciliaitbcr  rul)rcn; 

žganCL-  m.,  beit  SteiJ  mifd}Cn;   malto   (mort) 

m.,  bcn  llfortcl  miid)cu;  —  berttjirren,  einc 

SJcrnjivnuig  anvii^tcu;  kaj  tu  mešaš?  —  2) 

m.  se  v  kaj,  fid)  in  ettDa§  mijd)en;  — 3)  pamet 

se  mu  meša,  meša  se  mu,  er  ift  irrfiuilig; 

ali  se  ti  meša?  bift  bu  t)On  ©iimen? 
mešava,  /.  bie  'iDJijci^ung,  C. 
mešavEC,  vca,  m.  ber  9JJijdier,   Cig.,  Jan.;  — 

bcr  S^erroirrcr,  Cig. 
mešavina,  /.  bie  JJJi^lur,   Cig.fT.J. 
mešavka,  /'.  bie  9Jiiid)crin,   Cig.,  Jan. 
meščak,  m.  neki  oreh,  Raidrto pod  Nanosom- 

Erj.fTorb.);  —  prim.  mehek. 
meščan,  ana,  vi.  ber  Stabter,  ber  SSiirger  eiiier 

Stabt. 
meščanček,  čka,  m.  dem.  meščan(ec);  —  ber 

(l'tabti)d)e)  ^:p^ilifter,  Cig. 
meščanka,  /.  bie  Stčibtcrin. 
meščanski,  adj.  ftiibtijd),  S3itrger=. 
meščanstvo,  n.  1)  bie  33iirgerfd)oft  einer  Stabt, 

Mu)-.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  2)  ba§  S3iirgerred)t 

einer  ©tabt,  Cig.,  Jan.,  C,  DZkr.,  nk. 
I,  meščati,  am,  vb.  impf.  =  maščevati,   C. 
1.  meščati,    am,    vb.  impf.   Jan.,  Mik.,    nam. 

mehčati. 
meščava,  /.   Valj.  (Rad),   Levst.  (Beč.),    pogl. 

maščava. 
meščavec,  vca,  m.  =  maščevavec,   C. 
meščfnec,    nca,    m.  neki    oreh,   Malhinje  na 

Kr asu- Erj. (Torb. ) ;  —  prim.  meščak. 
meščenje,  n.  =  maščevanje,   Trub. 
meščevanje,  h.  =  maščevanje,  Jan.,   Triib.- 

Mik. 
meščevati,  ujem,  vb.  impf.  =:  maščevati,  7"/-z<i>.- 

Mik. 
mesec,  šca,  m.  dem.  meh;  fteinet  33alg,  Mur.\ 

—  fieiner  8d)Iaud),  Mur. 

mešek,  ška,  m.  dem.  meh;  fleincr  58alg,  Valj. 

'(Rad). 
mešanje,  n.  ba§  ^Jiciigeii  be§  ^Jte^lev  mit  bem 

?^QUcrtcigc ;  —  "iia?)  iineten  (be^;  iBrotteigee) ; 

—  prim.  mesiti. 

mešft,  m.  =  mešetar,  Notr. 
mešftar,  rja,  m.  ber  Unterf)nnbler,  ber  SUJafler, 
bcr  Senfal  ;    kolne  kakor  m.,   Levst.  (Rok.); 

—  prim.  gr.  |Jisa(xY)s,   alb.  mesit,  ^ermittlcr, 
Mik.(Et.);  ben.-it.  messeto,   Cv. 

mešftarica,  /.  bie  Unterpitbleriu. 
mešetarija,  /.  =  mešetarstvo. 


mcšctarina,  f.  bcr  WatIerIo{)n,  bie  Seiiforic, 

Cig.,  Jan.,  ' Cel. (Ar.). 
mešetiiriti,  arim,  vb.  impf.  TOiitlcr  jcill ;  llinteln, 

iiiitcr()anbclii. 
mešctarjenje,  )/.  bic  SJJafcIci. 
mešptarstvo, «.  bnji  l)iaflerge)c[)dft,  bie  -iDJaflerei. 
mcšftiti,  etim,   vb.  impf.  'JJuitlcr  fcill,  ilinfelll, 

llliterlinilbclu,  Cig..  /)ol.;  kupcem  m.,  LjZv. 
mešftnik,  m.  bcr  TOdtler,   Cig. 
mešetnma,  /.  bie  SJiaflcrgebiir,  Cig.,  DZ. 
mešeto\anje,  n.  bo;?  'DJJatclll,  Jan.,  C. 
mešetovati,    ujem,    vb.   impf.   mafelii,    iiitter= 

{)QUbcln,   Cig.,  Jan. 
mešetovavec,  vca,  m.  bcr  i)3Jd!(er,  Jan. 
mešctulja,  /.  bie  Untcrtjdiiblcrm  (zaničlj.),  V.- 

Cig.,  Zora,  Dol.;  —  bie  ftupplcriit,  Zora. 
meševina,  /.  baž  (^emcnge,  ^ai  ©eiiiijc^,  Cig. 

'(T.),  DZ. 
meševlt,  adj.  gemifd)t,  gemengt,  Cig.(T.),  Nov. ; 

meševito    drevje.    Str.;    meševita    svetloba, 

Erj.(Som.);   meševiti  glasi,  9JJi)d}Iaute,  Cig. 

(T);    meševita    oblika,    bie    3)tifci)ling5form, 

bie^^lfterform,  Cig.(T.J;  meševita  sestavljenka, 

vox  hvbrida  (gramm.),   Cig. (T.);  —  hs. 
mešica,  /.  i)  bie  9Jfiide,  C,  Levst.(Rok.),  Cv.; 

—  2)  bie  33tattlou^,  Cig.,  Jan.,  C;  —  prim. 
mušica  in  češ,  mšice. 

mešič,  iča,  m.  dem.  meh;  i)  fieiner  Qd)la\idi, 
Diet.,  Z.;  —  bcr  ^cntel,  Jan.,  Šol.;  —  2) 
ber  ^anbblafebatg,  Cig.;  —  3)  žabični  m., 
bie  Siombette  in  ber  Drget,  Cig.;  —  4)  bie 
^nfectenpUppe,  Cig.,  Jan.;  črvi  se  spredajo 
v  mešiče,  bie  Sffiiirmer  tierpuppeu  fid),  Z.\ 

—  ber  Eocon,  Jan.;  —  5)  ber  (yrud)tba(g, 
Cig.;  —  bie  Sfficinbeer^itlfe ,  Jan.;  —  bie 
Samenfapfel,  Cig.,  Jan.,  C.;— 6)  ber  itnorid) 
(scleranthus  annuus),  Joscli. 

mešičar,  rja,  m.  bie  ipaarbalgmilbe,  Jan.(H.). 

mešiček,  čka,  m.  dem.  mešič;  i)  ba^  35d{g» 
lein.  M.;  —  lasni  m.,  ber  .^aarbalg,  £'/7. 
(Som.);  —  fieiner  (3d)laud|,  Mur.;  mezgovni 
m.,  ber  £l)nip^)d)Iand),  Erj.  (Som.);  solzni 
m.,  ber  %'i)xa\\t\\\ad,  Cig.;  —  bas;  33eutctc^en, 
Jan.;  —  2)  bic   ^nfectenpuppe,  Cig.,  Jan.; 

—  3)  klicni  m.,  baž  Steinbldšid}en,   Tuš.(B.). 
mešičevje,   n.  coll.  1)  bie  ^Raupcnneftcr,  M.; 

—  2)  =  mešičina,  Z. 

mešičina,  /'.bie^^sinipernufž(staphvlea  pinnata), 

Z.,  Medv.  (Rok.). 
mešičje,  n.  eoll.  i)  bie  33(iiteuftanbgefdf3e,  Mur., 

Cig.;—  2)  =  mešičina,  bic  ^imperuufž,  Z. 
mešin,  m.  ber  Subelfad,  bie  Sodpfeifc,  (mešin) 

Mur. 
i.mešina, /.   i)  ber  Sd)Iouc^,  Nov.- C;  —  2) 

bic  3Scinl)ulfe,  Jan. 
2.mešma,  /.  ber  ©d)Ul)fIed,  pogl.  i.  mašina. 
mešinka,   /.    navadna   m.,    genteincr   3Baffer' 

jc^land)  (utricularia  vulgaris),    C. 
mešiti,  i'm,  vb.  impf.   C,  pogl.  mašiti. 
meški,  adj.  ©tabt=,  [tabti)(^,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

Met.;  malo  belega  meškega  kolača  založiti, 

Bes.;  meški  sen  jem,  Z. 
mesnica,  /.  bie  Sadpfcife,  bcr  ®nbeljacf,  Meg., 

Jan.,  C;   tudi  pl.  mesnice  :    kmetic,  ki  zna 

na  mesnice  piskati,    Trub. 


mesničcn  —  metatcn 


J76  - 


metalen  —  m^tencc 


mcšničcn,  čna,  adj.  1'ubcl)acf  ^ :  mcšriični  pi- 

ščcc,  bei  Tiibcliarfpfeifcv,  3/c'^^ 
mfšnik,   m.  =  mašnik,  v^liŠt. 
i.m?šnjak,  w.  bcr  Sliouat  ?luguft,   ogr.-M., 

kajk.- Valj. (Rad);  —  prim.  meša  =  maša. 
2.  mešnjak,  m.  =  mchovec,  boš  Sd)lQud)t^icr, 

cig.(T.). 
mfšta,  /.  "baž  ®cmijd),   M.;   einc  ouž  atlcrlci 

Uebencften   flomifdjtc   Spcifc,   Levst.fRok.j; 

—  bie  'iDfQijct)c,  Oy. ;  —  ba^?  Tlm,  Guts.; 

—  ber  Sterj,  Kar,- Jam.  (Rok),  Jan.,  M.; 
sirkova  m.,  Npes.-Schein.;  —  bic  ^^olenta, 
Jan.;  —  bcr  ftalfmortel,  3/.;  —  prim,  it. 
mestare,  ru{)ren,  miicf)cn,  C. 

mfštati,  am,  vb.  impf.  abquct)c^en,  mai)d)cn, 
\',-Cig.:  —  prim.  mesta. 

mfšter,  tra,  m.  =  mojster,  vihSt. 

meštrati,  am,  vb.  impf.  abrid)ten,  iiben;  — 
prim.  nem.  niuftem.  (?) 

meštrija,  /".  i)  =  mojstrstvo,  Mur.;  —  2) 
=  rokodelstvo,  ogr,-Valj.(Rad). 

met,  meta,  m.  i)  ber  SBurf,  V.-Cig.,  Jan., 
Cig.fT.J,  Sen.(Fi\.) ;  priti  komu  na  met,  in 
ben  2Surt  fommen,  Cig.,  Lašče- Levst.fM.j, 
Svet.fRok.),  Vrt.\  —  na  m.  priti,  aufž  %apet 
fommen,  Levst.fZb.  sp.J;  —  2)  'iio.ž  afJingcn, 
bic  Siauferci,  C,  Z.;  iti  na  met,  Z. ;  —  3) 
bic  OJatlung,  bie  5(rt,  C.;  dobrega  meta  = 
dobrega  plemena,   C. 

i.mft,  I,  /.  otrobi,  slabo  žito  ali  moka,  sploh 
vse,  kar  se  meša  v  oblojo,  da  Je  boljša, 
Jan.,  C  Ip.-F.rj.fTorb.j,   Celjska  ok. 

2.  met,  /.  bie  Stangc,  C. ;  bcr  ^ioften,  bic  Sdulc, 
C;  (met.  T),  čine  bicfe  :goIsftange,  Štrck.;  — 
prim.  mot  /. 

i.m^ta,  /.  kar  se  enkrat  vrže  perotnini  (?): 
ena  meta  ječmena,  graha,  pšenice.  Vod. 
(Ilb.  sp.). 

2.  m?ta, /.  bic  SDJinjc  (mcntha);  poprova  m., 
bic  ^fciferminje  (mentha  piperita),  Cig., 
Jan.,  Tuš.fR.J;  konjska  m.,  bic  ftran)cmin,^c 
(mentha  crispa),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.fR.J, 
Gor.;— gozdna  m.,  bcr  ^crjcnstroft  (mentha 
silvestris),  Cig.,  Jan.;  —  drobna  m.,  bie 
^Oleiminje  (mentha  pulegium),  Guts.,  Mur., 
Cig.;  —  lepa,  žlahtna  m.,  bic  ^Boliammin.^e 
(mentha  gcntilis),  Cig.\  —  črna  m.,  bic  grilUC 
SKin^C  (m.  viridis),  Hlad.;  tudi:  bcr  ^.Jtnborn 
(marrubium  peregrinum),  Cig.,  Jan.,  Medv. 
(Rok.). 

mctač,  m.  bcr  ^uttcrftojjel,   Valj.  (Rad). 

metafizičen,  čna,  adj.  k  metafiziki  spadajoč, 
mctapl)i)lifcl),   Cig. (T.). 

metafizik,  m.  bcr  Wctapl)l)fifcr. 

metafizika,  /.  7,nanst\()  o  nailčutncm  svetu, 
bic  ^JJictap^i)fif. 

metafora,  /.  i">cseda  v  prenesenem  pomenu 
rabljena,  prenos,  bic  'iljictnpbcr,   Cig.  (T.). 

mctaforcn,  rna,  adj.  mctapborijd),   Cig. (T.). 

mctafraza,  /.  prevod  po  smislu  ali  po  besedi, 
bio  5Jictapl)rajc. 

metal,   m.   kovina,  ba§  'iOJctafl,   Cig. (T.). 

I.  metalen,  \na,  adj.  ?Burf  :  metatnp  kopje, 
ber  ©urfipicfe,  Cig.;  melnlna  mreža,  bo? 
SSurfncfe,   V. -Cig. 


2.  metalen,   Ina,   adj.  =  kovinski,   nielallifcf), 

Cig.  (T.). 
metalica,/.  bcr  ^iK^^if&ttJan;^  (alopecurus  sp.), 

I  'olčc-Erj.  (Torb.). 
metallka,   f.  bic  9JJetaIIiquC' Dbligation,  Cig. 

(T.).  ^ 
metališče,  n.  bcr  j)\iunplalv  Cig.,  Jap.-C. 
metalnica,  /.   1)  bic  2Burfmaid)ine,  Cig.;  — 

2)  'baž  ^urfgarn,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
metalo,   n.   1)  hdž  35?urfgeid)ofž ,  Cig.;  —  2) 

bie  SSuifmnjdjiue,  Cig.  (T.). 
metalurgija,  /.  nauk  o  napravljanju  kovin  iz 

rud,  bic  'DJJetallurgie,  Cig. (T.). 
metamorfoza,  /.  preobrazba,    bie    SKetamot' 

pl)oic. 
metanje,  n.  i)  ba§  2Berfen;  —  2)  "ba^:!  Srbrc= 

c^cn,  Cig.,  .Jan.;    m.  krvi,  baei  ^Slutbicc^cn, 

Cig.;  —  3)  "naž  9iingcn,  bie  Siaufcrei. 
metaplazem,    zma,  m.  pretvorba,    ber  9)teta= 

plažmuši,  Cig.  (T.). 
metateza,/.  prestavitev,  predevanje,  bie  9Jieta= 

tf)e)i§,  Cig.(T.). 
metati,  m^čem,  vb.  impf.  i)  roerfcn;  kamenje, 

puščice  m.;  —  s  kamenjem  koga  m.,   ftet^ 

nigen,  TV^;  — ogenj  m.,  geuet  fpeien;  iz  sebe 

m.,  ficft  erbrec^en ;  kri  m.,  93Iut  au5bre(^en ; 

—  au6brecf)en:  ovca,  konj  meče  zobe,  Cig.: 

—  božje  ali  božjast  ga  meče,  cr  fjat  bie  '^O.Vi- 
fud)t,  er  Ijat  cinen  cpileptijc^cn  ^tniall;  tudi 
samo:  meče  ga;  —  m.  komu  kaj  na  oči, 
SSorroiirfe  mac^en,  C;  =  m.  v  oči,  Cig.; 

—  bob  v  steno  m.  =  taubcn  Cf)ren  pre^ 
bigen ;  pšenico  k  plevam  m.  =  \iaž  Stinb 
mit  bem  S3abc  au^gicRen ,  Cig.;  —  m.  se, 
)ic^  gegcnicitig  jn  5i3oben  s"  tuerfcn  iud)cn, 
riugcn;  2)  m.  se,  fic^  crgicfecn:  potok  se 
meče  iz  preduha  črez  steno,  Glas.;  —  3) 
m.  se,  in  Somen  id)iefeen,  ?lcf)rcn  anjc^cn,  C. 

metavec.  vca,   ni.  ber  9iingcr,  ber  Staufbolb, 

Mur.,   Cig.,   C;  velik  m.,  nk. 
mctavica,  /.  =  metelica,   boc-  Sd)ncegeftober, 

Jan. ;  ko  po  zimi   metavice  nastopijo,  burja 

sneg  odnese,   .S7.V.;  —  2)  bic  3?redliud)t,   C. 
metčica,   f.  flcine  Stange,  C;  —  prim.  met 

/.  2). 
metelčica,  /.  Metelkov  črkopis,  nk. 
metelica,  f.=^\.  metavica.  bfli:^  Sdinccgeftobcr, 

Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  DZ.,  Bcs.-C;  —  hs., 

češ. 
meteljati,  am,  vb.  impf.  ]\6)  bvcl)cn:  oproščeni 

prasec   pa  dirja  meteljaje  in  prekopicujoč  se 

navzdol,   LjZv.;  =  m.  se:  koza  se  je  mc- 

teljala  pri  žlebu.   Glas.;  —  nam,  metiljati? 

prim.   metljati    in  mctilj   2). 
met9ljka,  /.  bcr  iMi.^erncvflcc   (medicago  sa- 

tiva),   C7;,',,  Jan.,   C.    Tuš.fR.). 
met6l9,  n.  bcr  JHii^rftocf,  Šol. ;  (medclo,  Cig., 

Jan.,   Gor.-M.). 
mvtcn,    tna,    adj.  3Biirf- :    mctna    brzina,    bic 

SBurfgc)d}minbigfeit,  Cig.  (T.). 
mctvn,  m.  nekak  plašč,  nanj.(Posv.  p.),  v^li- 

.SV. ;  —   prim.  menten. 
m^tcncc,  nca,  »1.  bic  '^Ollttcr,  .Slom  -C,  Zil.-C. 

(nieilcnec,    Cig.). 


mctcnica  —  metiljuk 


577 


metitnica  —  metljati 


mctenica, /.  i)  bcv  ^Kul)ifubc(,  C:  —  2)  = 
repna  nat,    bo^o  JHiibeilfraut,   (hits. 

i.metenje,  h.  basi  S'cl)reii,  M. 

1.  metenje,  n.  biVo  (^cftobcf,   Ci^. 

3.  motenje,  n.  i)  bo^^  9iuf)ven;  —  2)  biVo  ®c 
tuivrc:    š\iganje    strel    in    metenje    oblakoN , 
Glas. 

meteor,  m.  izpodncbna  prikazen,  "t^a^i  ?[lieteor. 

meteoren,  rna,  adj.  'DJčcteor^,   Cig.(T.). 

meteorollt,    m.  izpodnebnik,  bci"  SDfetCDVOlitf). 

meteorolog,  m.  vremenosIo\ec,  bci"  3[)icle= 
ovolocj. 

meteorologija,  /.  vremenoslovje ,  bie  SJJetCs 
orologie. 

meter,  adj.  i)rcif:  meterše  mladeništvo,  hai^ 
vciferc  3u9cnbaltcr,  Ravn.;  žitno  zrno  še 
manj  metero,  Ravn.;  —  olt,  betagt,  Min:, 
Cig ,  Jan.;  —  2)  anfcf|nli(^,  Mur.;  metero 
in  živo  mesto  je  bilo,  /?ia!i'«. ;— prim.  mator, 
maler. 

meter,  tra,  m.  dolgostna  mera:  ba§  SOfeter. 

meterec,  rca,  m,  ber  ®rei#,  Cig. 

meteren,  rna,  adj.  crtt)ad)fen,  9ro§iaI)rig,  M. 

meternost,  /.  bte  ©rofejdbvigfeit,  M. 

meterstvo,  n.  reifež  Plitev,  Ravn.-Cig. 

1.  m?tev,  tve,/.  neka  mreža  v  ribjo  lov,  Cerk- 
nica-Erj.  (Torb.). 

2.  mftev,    tve,  /.   i)  "aa^  9ieiben,   Cig.,  Jan.; 

—  2)  ha^r  9(uc-tretcn  ber  §ir)e,  Cig.;  —  3) 
ha?'  Delfdjlogen,  Slom.- C. 

1 .  metež,  m.  ba^  @d)necgcftober,  Jan.,  C,  Lašče- 
Levst.fM.) ;  —  „bil  je  strašen  metež  in  ka- 
dež",  Materija (Istra)-Evj. (Torb.J. 

2.  mftež,  ?n,  i)  bic  58ertt)irrung,  ba§  ©evoitre, 
V.-Cig.,  Jan.,  C:  ia^  ©euni^l,  Šol.;  bojni 
m.,  nk.;  —  ber  S^umult,  bie  9)teiiterei  (po 
stsl.,  rus.),  Cig.,  C,  DZ.;  —  2)  bie  Un|)aj§» 
li^feit,  ber  S^a^cnjammer,  Z.,  Dol.;  —  3) 
ber  Celia^,  Cig. 

i.metežen,    žna,    adj.  metežno   vreme,   'ifa^ 

3d)neegcftober,  Lašče-Levst.  (Rok.). 
2.mftežen,  žna,  adj.  meuterifd),   Cig. (T.). 
metežiti,    im,    vb.  impf.  triibett:  vodo  m.,   C. 
mftežnik,  m.  ber  SJJeutercr,  Cig. (T.). 
m^ti,  manem,  vb.  impf.  i)  reibeit;  roke,  oči  m.; 

—  m.  se,  fic^  aužrii^ren  (Dom  ©etreibe),  Cig.; 
z  rokami  proso  m..  Gor.,  St.;  (z  nogami) 
m.  proso,  bie  .^trfe  aužtreteu;  —  z  valjar- 
jem m.,  aužroalgen,  Cig.;  —  2)  mit  fleinen 
Srf)ritten  gef)en,  Cig.,  SlGor.-C;  —  3)  faum- 
felig  fein,  jaiibern,  ZAL- Jam.  (Rok.). 

mftica,  /.  dem.  meta,  bie  ^JMlt^e,  Habd.-Mik., 
Miir.;  drobna  m.  =  drobna  meta,  bie  ^oIei= 
minje  (mentha  pulegium),  C;  —  božja  m,, 
bie  ©tabttJUrj  (artemisia  abrotanum),   C. 

metič,  iča,  m.  ber  SSutterftofeel,  Cig. 

metilj ,  tilja,  m.  i)  =  metulj,  Jan.,  Danj.- 
Mik.,  Kor.-Jarn.(Rok.),  Ro^.-Kres ;  —  2) 
ber  §irnbIofentt)urm  ber  Sc^afe,  ber  ©get= 
iDurm,  Cig. 

metiljav,  ava,  adj.  brefjfraitf,  Jan. 

metiljavica,  /.  bie  ®ref|!ranf^eit  ber  8c^ofe, 
Jan. 

metiljek,  Ijka,  mi.  dem.  metilj,  ber  Sd^metter« 
Ung,  Gor. 

Slov. -nem.  slovar. 


mctitnica,  f.  ber  l'}iiif)rfiibef,  Mur.,  Jan.,  Vrt., 
SlGor. 

meti'19,  n.  i)  ber  ^Hitf)rftof3e(,  Mur.,  Jan.;  — 
2)  bn^  ©inftrcunicl)!  bev  Sdjiueinefiittcrž,  Poh., 
vih.St.-C. 

mptiti,  im,  i'^.  impf.  i)  iii  tiav  ©cf)meincfutter 
I1fcl)l  einftrciteit,  C;  —  2)  =  motiti,  BlKr. 

mftje,  n.  haS'  ^Kcibcn. 

metla,  /".  i)  ber  93eien;  iz  brezja  metle  ve- 
zati; —  ber  Sd)>rieif  eine§  ^"ometen,  Cig., 
y<j«.; -- hudičeva  m.,  bie  2Binb§braut,  Cig.; 

—  2)  ein  uiibe[tanbigcr  9JJenfi^,  Cig.;  —  -})  ber 
©aujefufs  (chenopodium  album),  Jan.,  Tuš. 

(R.)- 
metlar,  rja,  m.  ber  SSefeubinber. 
metlarček,    čka,    m.  dem.  metlar,   Cig.;   bos 

m.,  Lcvst.(Zb.  sp.). 
metlarija,  /.  bie  23ejenbinberei. 
metlariti,  arim,  vb.  impf.  bie  33e|enbinberet  be= 

treiben,  Cig. 
metlarski,  adj.  SSefenbinber-. 
metlast,  adj.  befeitartig,  Cig. 
metlica,  /.  dem.  metla;  1)  fleiner  93ejen;  ber 

Sleiberbefen,  Mur.;   pernata  m.,  ber  5ebcr= 

befeit,  Cig. ;  —  2)  bie  9iifpe,  Cig. ;  —  tudi : 

metlica,    St. 
metličast,  adj.  befeitartig,   Cig. 
metličen,  čna,  adj.  i)  ju  einem  fleincn  SSejcn 

geprig;  —  2)  58eituB%  Cig. 
metličevje,  n.  bodeče  m.,  'iiaž  ^friemenfraut 

(spartium  scoparium),  Medv.(Rok.). 
metličica,  /.  dem.  metlica,  Cig.,  Jan. 
metličje,  n.  coll.  i)  ha?  93efenrei§,  Cig.,  Jan.; 

metličja  (=  brezovih  vej)  narezati,    Jurč.; 

—  2)  eine  5lrt  fjlodenblume  (centaurea  ja- 
cea),  Štrek. 

metlička,  /.  dem.  metlica,  fleiner  93eien. 

metlika,  /.  ber  i8eifu§  (artemisia  vulgaris), 
Mur.,  Cig.;  —  tudi:  ba?  SSefenfraut  (arte- 
misia campestris),  Cig.;  divja  ali  mala  m., 
bae  Seinfraut  (linaria),  vihŠt.-C. 

metlikovina,  /.  coll.  ber  ^^eifu^  (artemisia 
vulg.),  Z.,  M.;  —  ha?  SSefenfrout  (artemisia 
campestris).  Diet.,   Cig. 

metlina,  /.  coll.  ha?  33e)enrei§,  Jan. 

metlinje,  n.  coll.  ha?  ^Befeureil,  Cig.,  Jan., 
C,  Vrt.,   Gor.,  Notr.,  BlKr. 

metlinjak,  m.  bie  58efen^irie,  bie  93lDor:^irfe 
(sorghum),  C;  —  ba^  33efenfraut  (cheno- 
podium [Kochia]  scoparia),   Mur.-Cig. 

metlinovka,  /.  ^=  divja  metlika,  ha?  2ein= 
fraut  (linaria),   C. 

metlišče,  n.  ber  SSefenftiel. 

metljaj,  m.  ein  ®e)d)roiir,  Cig.,  Lašče-Levst. 
(Rok.),  Polj.;  —  ber  gingerttjurm,  Notr.; 
metljaji  so  neki  mozolji,  ki  se  človeku  na 
nogah  po  mečah  delajo,  Ig  (Dol.);  nav.  pl. 
metljaji,  bie  ©gelfrantljcit  ber  ©c^afe,  Cig., 
Jan.,  Notr.,  BlKr.;  metljaji  v  jetrih,  St>-p. 

metljajast,  adj.  =  metljav,  Jan. 

metljak,  m.  bie  9JJoor{)irfe  (sorghum  vulgare), 
Skrilje  pod   Cavnom-Erj.(Torb.). 

metljati,   am,  vb.  impf.   i)  firf)  brel^cn,    Dol.; 

—  2)  eine  'Bad)t  lopfjiftifd)  Derbrel)en,  Svet. 

37 


mctljav       mctuljkast 


—  578 


mctuljnica  —  m^zdrica 


(Rok.);  —  3)  =  gobezdati,  Čvekali,  mnc^ 

3eu9  jc^nja^cii,  Dol. 
metljav,   ava,  aJj.  mit  bcr  ©fldfiaiitljcit  bc= 

Ijoftct,    Jan.,    Laščc-Krj.(Torb.)\    metljavih 

ovac  ozdravljanje,  Levst.fZb.  sp.J;  mctljava 

jetra,  Gor.;— Benuirrt,  nicf)t  icdit  bci  Sinncn, 

Dol.;  ne  bodimo  metljavi!   /).S'j'. 
metljavcc,  vca,  m.  ba?  Ggclhaut,  ha^  '!Pfcnuig= 

!raut  (Ivsimachia  nummularia),   O),'. 
metljavica,  /.  bic  ©flelftant()ctt,  Cif^. 
mftnica,  /.  črta  m.,  bie  SBurflinie,  Cig.fT.J; 

—  bic  ^jparabcl,  Let. 
metoda,  /.  način,  bie  S)ictl)obc. 
metčden,   dna,  adj.  po  kakem  načinu  urejen, 

inctt)Obii'd),    Žtiid. 
metodičen,  čna,  adj.  mct{)Obi)d),  Jan.,  Cig.(T.). 
metčdika,  /.  nauk  o  metodi,  bic  SOict^obif. 
mftoma,  adv.  tmirflDcifc,   Cig. 
metonimija,  /.  preimenovanje,  bie  SRetOlUlmic. 
metopa,  /.  ba»  ^^^ijc^eiifelb  am  borif^en  %x\t^, 

bie  SJfetope  (arch.),  Cig.(T). 
metricen,    čna,  adj.  k  metriki  spadajoč,    m(= 

tri)rf),  Cig.fT.),  nk. 

1.  metrika,  /.  nauk  o  ritmu  (o  verzih),  bic 
gjJetrit. 

2.  metrika,  /.  =  matprika,  bcr  Sd)(lltcibaum 
(viburnum  lantana),  v^liŠt.-C,  Mariborska 
ok.-Erj.(Torb.). 

metrologija,  /.  nauk  o  merah,  bic  9Jfctl"0(oc;ic. 
metrondm,  m.  ber  Jaftmeffcr,  'Haž  SJJctvonom 

(phvs.),   Og.(T.). 
metropolit,  m.  nadbiskup,  bcr  9JtetropoIit. 
metropolitanski,  adj.  =^  metropoHtski,  Cig. 
metropolitski ,    adj.  nadbiskupski ,   9)JctropO= 

litan=,  Cig. 
metrovnik,  m.  bcr  SRetcrftab,  DZ. 
metrski,  adj.Wtin--,  mctri)d),  Cig. (T.);  me- 
trska palica,    bcr  SDictcrftab ,    Cel.(Geom.); 
metrski  cent,  scženj,  ber  3!JZetcrccntuer,  bic 
lilJietcrflafter,  nk. 
metrum,  m.  bn§  i^er^maft,  ba§  ?)Jictritm,  nk. 
metuda,  /.  bic  "Suttcrmild),  bic  ^){ii{)riiiild),  /-il.- 
Jarn.fRok.J,  Jan.,  Ro\na  dol.(Kor.J-Mik., 
Bolc-Erj. (Torb.) ;   (matuda,   Giits.,  M.);  — 
prim.  3.  mesti  in  it.-ben.  battuda,  furl.  ba- 
tiide  (v  istem  pomenu),   Strek.  (Arch.). 
metulj,    m.  i)  bcr  Sd)nictterlinfl;  —  fiatter= 
^aftcr  SJicnid^:  visokorojen  metulj  brez  ime- 
nja,    Jitrč.;   —   2)  pl.  metulji,    =    metljaji, 
bic  (£flclfrant^cit,  Cig.,  B/AV.;  — metulj,  lilja, 
Valj.  (Rad). 
metuijača,  /.  bcr  9Jad)tfQlter,  kajk.- Valj. (Rad) ; 

—  bcr  lobtciifopfidnuaimcr,  ^t.-Jan.(H.). 
metuljast,  adj.  i)  fdimcttcrliiici-JfiJvmig,  Cig., 

Tuš.(R.);  —  2)  flattciboft,  hol.-M. 

metiiljav,   adj.  on   bcr  (Sflclfraitn)cit  Icibcub: 

mctuljava  ovca,    Lcvst.(\'auki,  Kras  -  Krj. 

(Torb.),  BlKr.;  —  bctaubt:  saj  sem  še  ves 

kakor  mctuljav,  Zv.;  —  prim.  mctljav. 

metuljavost,  /.  bic  Gflclfroiifbcif,   Cig.,  Jan. 

metuljček,    čka,    »j.   dem.    metuljcL ;    [Iciltcr 

Sd)nicttcrlinfl. 
metiiljec,  Ijca,  nt.  dem.  metulj. 
metulj  kast,  adj.  m.  človek,  ^^  mctljav  človek, 
Tolm . 


metuljnica,  /.  metuljnice,  bic  S(^mctterlitigš= 

bliitlcr   obcr  .'Qiiliciifriid)tlcr  (papilionaccae), 

Cig.  (T.),   Tuš.(R.). 
metun,  m.  bcr  ^alger,  bcr  9taufbolb,  Cig. 
mftva,   /.  =    2.    meta,    Mik.;    —  prim.  hs. 

metva. 
mev,    intcrj.   rekel    nisem    ne    bev  ne    mev, 

Jiirč.;  —  prim.  bev. 
mfv.  T,  /.  bad  ?ht§treten  bcr  ^irfe,  Jayi.,  Bes. 
mpvka,  /.  ba^  'JluMretcn  ber  ^irfe:   nocoj  je 

mevka    pri    nas    =  nocoj    manemo    proso, 

roij.  _    ^ 

mevljati,    am ,    vb.  impf.  z   ustnicami  gibati, 

kakor  bi  žvečil,  BlKr. 
mfvlje,  velj,  /.  jp/.  bie  SJJabeiituiirmer,  Z.;  bie 

25>urm!olit  ber  ^ferbc,   Dol.- Cig.;   konja  so 

mevlje    napele,    ha^    ^fcrb   Ijat    bie  SBuviIl'' 

folit,  Z. 
mfvža,  /.  ein    \dc\i^,   jafl^after,   '.reljtcibigcr 

9JJcu)d);  —  cin  ^gnoront,  ein  iiic^tžnu^iger 

'ilJfcnid),   Temljine  (Tolm.)  -  Štrek.  (Let.) ;  — 

ciii  unrcifc§  ®cjd)opf,  C. 
mfvžast,  adj.  feigc,  jagliaft,  urimanulid) ;  toei^^ 

Icibig,  Cig. 
mf  vžati,  am,  vb.  impf.  langfaiii  uiib  nacf)Idi|ig 

aibeiten,  Jan.  (H.). 
meza,  /.  bic  filjmp^C,  Cig.,  Jan.;   razlita  meza 

se  je  strdila,  Strp. 
mezdna,  /.  cin  Xrinfgefd)irr  Doit  brci   Wa% 

bcr  ftrug,   C;  — prim.  mazana;  it.  mezzina. 

1.  mezda,  e, /.  bcr  i*Df)n,  C7Uts.,V.-Cig.,  Go- 
riš.-Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  Mik.,  C,  Levst. 
(Sank,  Močv.),  Soča- Erj. (Torb.);  —  pla- 
ninsko gospodarstvo  na  Bolškem  svetu  osno- 
vano je  na  mezdi,  ki  ima  80  liber  (funtov) 
mleka;  čim  več  liber  mleka  ima  kdo  v  mezdi, 
tem  več  sira  in  skute  mu  pride  v  del;  tisti, 
ki  ima  največ  mleka  v  mezdi,  imenuje  se 
mezdar,  a  drugi  menj  imoviti  pridencjo  mu 
svoje  mleko,  da  je  mezda  polna;  kar  je  črez 
So  liber,  gre  v  „venalnico",  Erj. (Torb., 
Let.   i883,  2t3.). 

2.  mfzda,  /.  i)  bie  SDccnibranc,  ogr.-Mik.\  — 
2)  pl.  mezde,  baiS  C^cfriifc,  bov  ficimlcbcr, 
Jam.,  Mik.;  —  prim.   mczdra. 

mezdar,  rja,  m.  tisti,  ki  ima  največ  mleka  v 
mezdi,  Bolško-Etj. (l^orb.);— pum.  i.  mezda. 

mezden,  dnii,  adj.  =  meden,  njcid),  llliirbc, 
abgclcgcn:   mezdno  sadje,   Cig..   C. 

mczditi,  im,  vb.  impf.  =^  mediti,  ttjcid)  mad)Cn: 
Cirki   (=   čiriči)  grozdje   mezde,    Z.,   C. 

mczdnik,  m.  bcr  SolMiiig.  Šol. 

mpzdra,  /.  1)  bcr  iuitcrftc  Iticil  bcr  -iinut,  bai^ 
Untcrl)iiiit,\cllgctvicbc,  Mur.,  Cig..  Jan.,  Cig. 
(T),  Mik..  Erj. (Z.,  Sotn);  kravjo  kožo  oči- 
stiti mezdre,  \'rtov.(Km.  k.),  (lor.;  —  bic 
,\artc  .'oaut  auf  friid)cr  Sutibc,  Mik.;  —  bic 
Vaiit,  bic  fid)  auf  gctoditcr  '•JJiild)  obcr  nnbcrcu 
<3pcijcn  bilbct,  C;- 2)  biv?  Vcimlcbcr,  -»/i/r.. 
Cig.,  .Mik.,  DZ.;  —  O  bic  iitiicie  lucid)C 
'i^aunirinbc,  Cig.;  — 4)  kar  je  mehkega  zno- 
traj buče,   Hal.-C,  Dol.;  tudi:  mezdra. 

mvzdrica,  /.  dem.  mezdra;  —  i)ai  ^cdcn« 
flClUCbc*.  mast  je  shranjena  v  posebne  iz  mcz- 
dricc  narejene  mešičke,    \'rtov.(Km.  k.). 


mczdritnik       mezince 


579 


mczinck     -  mcžikniti 


mezdritnik,  »i.  ba^?  "Jlbflcifrfjiiicffer,   Ciif. 

mezdrilo,   n.   =   mczdrilnik,    ('ii^. 

nif zdriti,  ini,  rb.  impf.  bic  ^•cllo  Ollf  bcv  ill 
iicicit  Scite  abii"f)abcit,  abflciKhcii,  0'i,'.,  Jan. 

m^zdrnik,   m.  bcr  {Val,^boif  ber  i:cbcicr,  C-Vir. 

m?zdr9 ,  n.  i)  bcv  iiiiicic  3;i)cil  bcr  i8aum- 
rinbc,  ber  33al"t,  Mur.,  Kor.-Ci^.,  Mik.;  vsako 
zimo  se  mezdro  zelo  utrdi,  Jarn.(Sadj.);  — 
■2)  bo>5  ^aiunmart,   C. 

m^zdrovec,  vca,  m.  gnoj,  ki  se  naredi  iz 
mezdre  (pri  kuhanju  lima).   Gor, 

mezdrovina,  /.  'isai  i!eimleber,  Cig. 

meztg,  zga,  m.  =  mezg;  tudi:  mezeg.  Valj. 
(Rad);  mezeg,  kajk. -Valj.  (Rad). 

mezek,  zka,  m.  čep  v  piščali,   Savinska  dol. 

mezelj,  m.  =  mozolj,    Tohn.-Strck.fLct.). 

mezeti,  i'm,  vb.  impf..i)  :^cri)orbriiigen  (»on 
gliiffigfcitcn),  neiinueiie  rintteii,  Jam.,  Cig., 
Jan.,  Met.;  iz  breze  mezi  (mzi).  Mik.;  — 
travnik  vode  mezi  (mzi),  bie  iSJicfc  tft  faftii], 
Mik.;  (mozeti,  Mur.,  Jan.,   C). 

mezg,  zga,  w.  bcr  SJfauIefcI  (od  konja  in  oslice), 
(equus  hinnus).  Diet.,  Habd.-Mik.,  Erj.(Ž.). 

mezga,  /.  i)  bcr  33aumja[t,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Cig.(T.),  Mik.,  BlKr.;  drevje  je  v  mezgi, 
Št.;  —  ber  ©aft:  grozdna  m.,  bcr  2^raubeit= 
faft,  Danj.(Posv.  p.);  —  2)  ber  ^Jca{)vung'3^ 
jaft  im  Sort)er  (chylus),  Erj.  (Z.,  Som.). 

mezgar,  rja,  m.  ber  SKoutefcItrciber,  Diet., 
Mur.,   Cig.,  Jan.,  Zora. 

mezgati,  am,  vb.  impf.  i)  etma#  SSetc^ež  (3.  58. 
Srauben)  treten,  Z.;  in  SSeidjem  einliergetjcn, 
C;  po  blatu  m..  Dol.;  bom  videl,  kdo  mezga 
po  njivi,  Jurč.;  po  praproti  mezgati  v  do- 
lino, Jure.;  —  2)  mezgati  se,  =  v  mezgi 
biti;  vrba  mezga,   SlGor. 

mezgec,  eca,  m.  =  smrkavec,  ber  SRo^bubc, 
Jan.,   C,  Mik. 

mezgecast,  adj.  =  smrkav.  Mik. 

mezgetati,  etam,  ^čem,  vb.  impf.  tu  3Beid)em 
^erumtreteit,  Z.,  C;  m.  po  blatu,  im  ftottjc 
:^erumipringcii,  Z.;  —  jappelit,  Guts. 

mezgica,  /.  bie  SKauIelelin,  Diet. 

mfzginja,  f.  =  mezgica,  Habd.-Mik.,  Valj. 
(Rad). 

mezgnat,  adj.  jaftig  (»on  ^flan^en),  Mur.,  C. 

mezgomer,  m^ra,  m.  ber  Saftmeifer,   Cig. 

mezgoven,  vna,  adj.  £t)mpt)=:  mezgovna  žleza, 
bie  2l)nipf)brii)e,  Erj. (Som.);  mezgovna  te- 
lesca, bie  8t)mpl)fbrpecd)en,  Cig.  (T.). 

mezgovnica, /.  bač^  iil)mpl)gefa^,  Cig.  (T.),  Erj. 
(Som.). 

mezgovod,  vt^da,  m.  ber  SJJilc^bruftgang,  Cig. 
(T.);  =  prsni   m.,  Erj. (Som.). 

mezgiilja,  /.  =  mezgica,  bie  SRaulefelilt,  Cig. 

mezina,  /.  ber  SJJoorgrunb:  drevo  stoji  v  me- 
z;'ii,  Pire;  —  nav.  pl.  mezine,  inoraftigc  ®C= 
gcnb,  bai  9JJoDr,   V.-Cig.,  Jan.,  Met. 

mezinast,  adj.  moraftig,    V.-Cig. 

mezinček,  čka,  m.  dem.  mezinec. 

mezinec,  nca,  m.  i)  ber  fleiiie  f^inflcr  fl"  »^er 
^anb;  —  2^  ber  jitngfte  So:^n,  (maz-)  Cig.; 
—  3)  bie  £_C^afgarbe  (achillea  millefolium), 
M.,  C,  vihšt.;  —  tudi:  ba§  @anfebliimd)eit 
(bellis  perennis),   C. 


mezTni.k,  nka,  m.  =  mezinec,  Meg. 

mezinica,  /.  =  mezinka,   Cig. 

mczinka,  /.  bic  jiingftc  Xod)tcr,   Cig. 

mčziti,  im,  vb.  impf.  i)  beiucgcn,  rcgcii,  fc^iit' 
tcin,  Cig.,  Jan.,  C,  Poli.;  nobeden  vetrič 
ni  zastave  mezil,  Kres;  m.  se,  fic^  beiDcgen, 
fid)  rcgcii,  Cig.;  —  2)  jue^en,  unrul)ig  jein, 
vihŠt.-C. 

mezlan,  m.  grobe?,  t)alb  au^  ®arn,  Ijalb  auž 
3SolIe  »erfertigtc§  Judi;  (osnova  je  preja, 
votek  je  domača  volna.  Gor.);  prim.  it.  mez- 
zalana. 

mezlanast,  adj.  kar  je  iz  mezlana. 

mezlanka,  /.  ciue  5lrt  '2Scibcrtitte(,  Mur.,  M. 

mezljiv,  iva,  adj.  bettjcglic^,   C. 

mf  zra,  /.  =  mezdra,   Cig.,  Jan.,  Mik. 

mfzrati,  am,  vb.  impf.  =  mezdriti :  kože  m., 
bic  ^-efle  aue[Iei)(^cn,  oafen,  Cig.,  C. 

mfzrica,  /.  dem.  mezra,    Cig. 

mežaj,  m.  ber  'OtugenbUct,  C. 

mežalo,  n.  bcr  ^Sliujler  (zaničlj.),   Cig. 

mežanje,   n.  t^až  ®eid)toffenl)aftcn  ber  3(ugcn. 

mežati,  im,  vb.  impf.  bte  3tugen  gefc^loffen 
:^a(teu;  —  solnce  meži,  bie  Souue  jd)eiut 
burc^  bie  SSolfeu  fjiuburc^,  7o/w. ;  — vreme 
meži,  ha^  SEetter  ift  triibc. 

mežav,  ava,  adj.  i)  bie  ^^lugcn  ge)c^Ioffen  ^al= 
tcub:  frf)lafrig,  Gor.;  —  podajmo  se  v  me- 
žavo  deželo,  lafiSt  uu?  id)lafen  gci)en,  Št.- 
C;  —  mit  ^alb  gcirf)loffeuen  3Iugcn:  me- 
žavo  gledati;  — 2)  biiftcr,  triibc  (»om  SSetter). 

mežavost,  /.  bie  jriibi^eit,    (miž-)   Cig.,  Jan. 

meždžec,  eca,  m.  eiu  ©tod  gum  ^srguctjc^eu 
OOU  Jraubcn,  Dol.-Mik.;  —  ^T\m.  mezga. 

meždž^ven,  vna,  adj.  =  meževen,  muževen, 
laftcub  (o  drevju),  BlKr. 

m^želj,  žlja  (željna),  m.  i)  ber  ^PriigcI,  Cig.; 
m  ga  bil  navajen  drugače  učiti,  kakor  le  s 
palico  ali  s  kakim  mežljem,  Bes.;  —  i\Xi  Stiicf 
9teif,  haž  jmifdien  eincn  ju  lodcren  Dteif  ge* 
fc^Iagen  tt)irb,  ber  ^tjilij^tcr,  V.-Cig.;  —  2) 
bcr  S'noten  (5.  j8.  on  eiuer  SSiebe) ,  Tolm., 
Cerkljansko  -  Štrek. (Let.);  bcr  SlUOten  am 
i^aDen ,  bie  SBcrtuidetuug  im  ®arn,  Cig. ;  — 
prim.  nem.  ^JJiefcl,  ftcinc  s^oljftiičfc,  ^^(bfSHe 
bei  beu  ^ottd)ern,  kor.-nem.  mus'l,  cin  ^ol^- 
id)cit,  C.  (:-) 

mežf  n,  adj.  =  meževen,  fafteub  (eott  Samucu), 

mežerati,    am,    vb.  impf.   i)  bliujefn,   C;  — 

2)  m.  se,  glimmen :  oglje  se  mežera,  Žele^- 

niki(Gor.). 
meževen,  vna,  adj.  =  muževen,  jjaftenb  (POlt 

^^aumeu),   Cig.,  Jan.;  —  prim.  mezga. 
meževnica,  /.  bas   ghtglod^  am   93ieneufto(f, 

Jan.,   Glas.;  (mežalnica ?). 
mezgetati,   etam,   ^čem,   vb.   impf.   blinsctn, 

Guts.,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   C,  Mik. 
mežikanje,  n.  baS'  Šliujeln ;  t>a§  9(ugeuipiel,  Jan. 
mežikati  ,    am ,    vb.    impf.   bliujeln ;    tninfcu, 

SL\.-C. 
mežikav,  adj.  blinjclub,  Jan. 
mežikavec,  vca,  m.  bcr  Sliujlcr,  Jan.,  Bes. 
mežikniti,    Tknem,    vb.  pf.  blinjclub    bUcfeu, 

Jan.  (H.). 

37* 


mcžirck  —  mičikcn 


580 


mičinck  —  migljcc 


mcžirck ,  rka,  m.  mcžirki  se  mi  Jclajo,  ež 
mirb  miv  buiifcl  »or  bcn  ^Jlugen,  C,  Mik. 

mežirka,  f.  mcžirko  igrati,  blillbc  ^\lf}  jpielcil, 
Cig. 

mežiti,  im,  vb.  impf.  i)  ,^ur  3fit  "^^^  Saft 
gaiiflc^  bic  ^Kinbc  Don  oinem  ;-|UH'ig,  %){  )o 
obloioit,  iiai^  lic  (\a\Vn  bleibt,  JilKr.-Mih-.; 
2)  9Bcid)Cž  nicbcrtretcn  (OjvaS  u.  bgl.),  .SV- 
Gor.-C;  QU»trcteu:  m.  zelje  v  kadi.  m. 
proso,  Rogatcc-C;  —  3)  m.  se,  Saft  befom= 
men,    joften,    Cig.,    Jan.;   tirevje    se    meži, 

mežkati,  am,  vb.  impf.  =  mežikati,  blilljcln, 
Cig.,   C. 

mi^žkniti,  nem,  vb.pf.  blmjelnb  blicfcit,  SIN -C. 

mtžkovati,  lijem,  vb.  impf.  bliujcln,   C. 

mežkrati ,  am ,  vb.  impf.  blilti^iClll ,  Bes. ;  — 
cincn  sitternbcn  Scf)cin  bon  fid)  flcbcu,  flint' 
niern:  svpče  so  mežkrale.   Bes. 

mežljanina,  /.  tjcrmorrene  5fti>c".  ^ig'i  ^cr 
filjte^  ^iV.%   Cig.\   —   pri  m.   meželj   2). 

i.mežljati,  am,  vb.  impf.  Dcriuirrcu  (bcini 
®arurDiitbeii),  M. 

2.  mežljati,  am,  vb.  impf.  blinjcln,   C. 

mežljivec,  vca,  yn.  ber  iBIin^tcr,  C 

m^žnar,  rja,  m.  =  cerkovnik,  bcr  5[)te)^uev; 
—  iz  nem. 

m^žnarica,  /.  cerkovnikova  žena. 

mežnarija,  /.  cerkovnikova  hiša  ali  služba. 

mežnariti,  arim,  vb.  impf.  za  cerkovnika  biti. 

mežnica,  /.  \)<x^  51ugenlib,  C 

meŽ9Čnik,  m.  bcr  33Iin,^Icr,   C. 

mežočnjak,  m.  bev  ^^lin.^lcr,  C. 

mežur,  urja,  mi.  bO'?  33ilb,  "^až  fid)  in  bcn 
5Iugcn  bilbct,  mcnii  man  fic  )rf)Iicf)t,  nad)bcnt 
man  in  bie  Sonnc  gcfdjaut  ^at,  Kr.-Valj. 
(Rad). 

mcžura,  /.  češpljevec,  kuhane  čcšplje  z  na- 
rezanim kruhom,  Kr.-Valj. (Rad). 

mežurati  se,  am  se,  vb.  impf.  5uiommcn= 
fdjrumpfen,  run,^c(ig  rocrbcn,  tig. 

mežurck,  rka,  m.  i)  megla  pred  očmi,  ako 
človeka  slabost  prime:  „m.  se  mi  je  na- 
redil", Krn- Erj. (Torb.);  —  2)  ^  mežur,  M. 

mcžurkanje,  n.  ba§  ^lin.^cln,  Jan. 

mcžurkati,  am,  vb.  impf.  blin.^cln,  Cig..  Jan..  (.. 

mcžiirkav,  adj.  blin.^clnb,  Jan. 

mi,  pron.  luiv. 

micati ,  mTcam ,  vb.  impf.  ■-=■  mikati,  viirfcn, 
bcnjcgen,  Trst. (Let.);  —  m.  se,  fid)  bclucgcn, 
Prip.-.Vfik. 

miccn,  cena,  adj.  fleiniuinjig,  Mur.,  Cig.,  C, 
y.il.-Jarn.(Rok.),  Mik.,  SlGor.;  —  miceno, 
fc^r  rocnig,   Cig.\  —  prim.  mičkin. 

miccnck,  nka,  adj.  f(cimuin,Vfl,  yfiir. 

micictn,  ena,  adj.  =  micen,   C. 

mickcn,  ena,  adj.  tleiniuinjig,  Cig.,  .\!..  /.il.- 
.Jarn.(Rok.). 

i.mičcn,  čna,  adj.  rcisctib,  intcrcffant,  Cig., 
Jan.,   C.,  Mik.,  nk. 

2.  mičcn,  čna,  adj.  tuciri):  mično  sadje,  miirbc^, 
obgcirflencž  Cbft,  c^/Av. ;  — niilbc,  fnnft,  c.uts.. 
Jam.;  —  nam.  mecen  r 

mičikcn,  kna,  adj.  fcl)r  Tlcin,  Mik. 


mičinck,  nka,  adj.  flcintuinjig,  mičinko,  ganj 
iDcnig,  Celjska  ok. 

mičkcn,   ena,  adj.  fef)r  flcitt,   Cig.,  Jan.,  C. 

mičkin,  adj.  fcf)r  flein,  Štrck.,  Volče  -  Erj. 
(Torb.);  mičkino,  fc^r  njcntg,  Cig.;  —  pum. 
it.  miccino,  miccichino,  ttjenig,  cin  bif^d)cn, 
Mik.  (Et.). 

mičljiv,  iva,  adj.  =^  i.  mičen,  nicblic^,  Guts., 
Mur. 

mfčnost,  f.  bet  iRcij,  bic  ^ntereffant^eit,  Cig. 
(T),  M.,  nk. 

midva,  medve,  pron.  mir  Jlnei. 

mig,  m.  bcr  9higpnlinnf,  Cig..  M.,  C,  ogr.- 
Mik.;  ber  *?(ugcnbticf,  Mur.,  Cig. 

miga,  /.  bic  "J(ugentt)impcr,  Mur..  C,  jv^lišt. 

migač,   m.   neka  užitna  goba,  Hal.-C. 

migalica,  /.  "iiCiž  ^ittergraž  (briza),  Jan.fH.). 

migalo,  n.  bcr  SSinfer  (zaničlj.),  Cig. 

miganje,  n.  ^až  55>inten  mit  ben  9(ugcn ;  — 
ba§  ,'oinunbf}erberoegen ;  —  'ba^  5SimmeIn,  M. 

migati,  migam,  vb.  impf.  i)  tleinc  'iBettiegungcn 
jnac^en:  mit  bcn  ^^(ugen  luinfcn;  z  roko,  s 
prstom  m.,  tt)infen;  z  ramami  m.,  mit  bcn 
5(d)ieln  guden;  z  repom  m.,  reebeln;  osel 
miga  z  ušesi ;  —  fic^  bettJCgen,  mezinec  na 
roki  miga;  ušesa  mu  migajo;  —  2 J  flinfcln, 
M.;  —  ttJimmeln,  M. 

migavec,  vca,  m.  i)  ber  eincn  Xf)eil  bcž  ^ct- 
^cr§  fortnid^rcnb  beiucgt,  Mur.;  —  2)  bcr 
SBinfcr,  Jan.,  Valj. (Rad);  —  •^)  bo^  U^r= 
penbcl,  SIX.-C. 

migavka,  /.  bie  ?Utgentt)imper,  C. 

migavt,  m.  ein  unrubigcr  llicnfd),  Mik. 

migeljček,  čka,  )n.  dem.  migljec;  —  pozla- 
čene ali  posrebrene  rese  na  pirhih,  Gor.- 
Levst.(M.). 

migetalka,  /.  bie  (^flimrnerjcCe,  ba§  ^linmifr' 
f)aar,  Erj. (Som.). 

migetati,  ctam,  ečcm,  vb.  impf.  =  megetati ; 
1)  flcinc,  fcbncllc  53cmcgiingcn  madjen:  z  očmi 
m.,  mit  bcn  ''^(ugcn  blinjcin,  jminfeni,  .Mur., 
C;  —  2)  flimmcrn  :  migeta  mi  pred  očmi, 
Vrt.;  —  fd)immcvn,  Cig.;  zvezde  migetajo, 
Let.;  nebo  migeta  od  zvezd,   C. 

migftec,  tca,  m.  bcr  £d)immcr,  C 

migič,  m.  =  štorovka,  neka  užitna  goba  po 
štorih,   C. 

miglica,  /.  =  migalica,  iaS^  Q\tkXQXa§  (briza), 
.Mcdv.  (Rok.). 

miglja,  /.  baž  Strnujjgrož  (agrostis),   C. 

migljač,  m.  bie  3'ttcrpappcl  (populus  tremula), 
Cig. 

i"'SU«'*J»  '"•  bcr  ^ilMnf;  na  migljaj,  C7^'. ;  — 
bcr  iHugcnblid,  Cig-  .^A.  Ravn.-Valj.(Rad). 

migljiinjc,  n.  cinc  .^ttcrnbc  ^-^ciucgnng;  tai  We 
luimmci;  ba>?  (Mcfiinfcl,  ba'J  A-iimnicrn. 

migljati,  am,  vb.  impf.  i)  fd)ncll  l)inunbl)cr 
bcmcgen:   z  očmi  m..   blin,u'ln,  Cig.,  Mik.; 

—  z  repom  m.,  tucbcln:  —  2)  in  .vftcrnbcr 
53eii'cgung  fcin,  flimmcrn,  fd)immcin;  prcvl 
očmi   mi   miglja;  zvezde    migljajo  na  nebu; 

—  3)  toimnicln. 

migljec,  eca,  m.  neka  reč,  ki  miga:  =  fcgec: 
stroj,    poilobcn  klopotcu  brez  macijckov  in 


migljenka  —  mikati 


081 


mikati  se  —  milčtk 


blanje,  kteri  samo  migeče  (=  fegeče) ,  a 
ne  ruži  in  ne  ropoče,  Raič (Let.). 

migljenka,  /.  bcr  S^ittcr,  Jan.,  Mik, 

migljiv,  iva,  a^ij.  [n'UHV)licf):  oko  je  migljivo, 
Cii^.fT.J;   —  stsl. 

migniti,  mignem,  vb.  pf.  tTJiltfcit ;  —  Janezu 
in  Jakopu  migneta  pomagat,  Ravn.;  —kakor 
bi  mignil,  in  cineiii  'Jhigeilblirf;  predno  mignil 
bi  z  očmi,   Prcš. 

mignjenje,  >i.  bcr  SBinf,  Cig.,  ogr.-M. 

migoma,  adv.  auflcublicflic^,  Bes..,  SIN.-C. 

migrena,  /.  glavobolja,  nav.  le  po  eni  strani 
glave,  bie  9Jf igrane. 

mihalek,  Ika,  m.  =  mihec,  t)a^  ©d^napp= 
rneficvdien,  Mur. 

mihalščak,  m.  bcr  (September,  Valj.  (Rad). 

mihati  se,  am  se,  vb.  impf.  planlož  f)inunb= 
I)ergel)en,  BlKr. 

mihec,  hca,  m.  ba^5  Sd)nappmefferd)en,  Mur., 
Jan.,   C. 

mihen,  hena,  adj.  =  majhen,  Guts.,  Goriš.- 
Mik.,  KrGora;  mihen  čas,  Guts.  (Res.) ;  Mam 
miheno  kajžo,  Npes.-Schein. 

mihglka,  /.  neka  hruška,  ki  dozori  o  sv,  Mi- 
hclu,  Eyj.(Tovb.). 

mihplščak,  m.  ber  9JJonQt  ©eptember,  ogr.- 
M.,  Fr.,  ogr.-C,  Valj.  (Rad). 

mih9lščnik,  m.  miholščak,  Fr.,  ogr.-C. 

mijavek,  vka,  m.  ba^  SJJiauen,  Cig.,  Jan. 

mijavkanje,  n.  taS'  SJhauen. 

mijavkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  miauen. 

mik,  )n.  ber  Sieij,  Cig.,  Jan.;  —  bie  2(nrt)Qnb= 
lung,  ber  Srteb,  bie  iJuft,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
C;  mik  ga  je  prijel,  Ljub.;  m.  do  nena- 
vadnih jedi,  bas  ^Bcrfangen  nad)  ungett)D^n= 
lic^en  ©peifen,  Mur.;  sla  in  mik  po  posebnih 
grižljajih  in  kapljicah,  Ravn.-Valj.(Rad), 

mikač,  m.  ber  Jpcc^Ier,  Cig. 

mikačica,  /.  bie  .^ed)(erin,  Cig. 

mikačka,  f.  bie  ^ed)krin,  Cig. 

mikalica,  /.  bae  3"^^^"/  Mur.,  Cig.,  C. 

mikalnica,  /.  i)  =  mikalnik,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  bie  SSilbnngSanftalt :  šola  je  m,.  Nov.- C. 

mikalnik,  tn.  =  greben,  bie  ^CČ)d,  Mur.,  V.- 
Cig.,  Jan. 

mikalo,  n.  1)  bie  §ed)e(niaid)ine,  Cig. (T.);  — 
2)  'oaS'  Sicijmittef,  Jan. 

mikanica,  /.  ein  58nnb  gef)ec^e(ten  5Iad)fe§,  Z. 

mikar,  rja,  >n.  ber  ^ec^ler,  Goriš.;  —  ber 
Seiler,  Mik. 

mikarica,  /.  bie  ^ed^Ierin,  Goriš. ;  —  bie  Sci^ 
Icrin,  Mik. 

mikast,  adj.  bifftg  (o  psih),  C;  —  prim.  mi- 
kati   i). 

mikastiti,  astim,  vb.  impf.  =  mekastiti,  riitteln, 
fd)iitteln,  jerren,  Jan.,  Mik.,  C,  Lašče-Levst. 
(Glas.j;  vihar  je  mikastil  staro  zidovje,  Zv.; 
m.  se,  raufen:  trgajo  in  mikastijo  se  za 
drobiž,  Zv. 

mikati,  kam,  čem,  vb.  impf.  i)  ,^udenbe  23e- 
tDegungen  mad^en,  Cig,;  m.  z  ramenoma, 
LjZv.;  tudi:  rame  m.,  C;  mika  me  =  kolca 
se  mi,  ic^  I)abe  boš  Sd)[ud),^cn,  C;  —  ,^1= 
|ifen,  Mur.,  Cig.;  za  lase  m.  =  lasati,  C; 
m.  se,  fic^  bolgen,  Afi/r.,  C;  —  bei^en  (o 


psih):  pes  rad  miče,  C;  —  ptfigcn,  ^or.- 
Jarn.(Rok.)\  —  2)  mit  ber  .'gcdjcl  reinigcn, 
f)ed)elii:  predivo  m.;  —  bilben,  ciui(i)iercn, 
Jan.,  nk.;  —  3)  reijen;  mika  me,  eš  reijjt 
mid),  id)  I)abc  ijuft;  Kar  mat'  je  učila,  Me 
mika  zapet'.  Vod. (Pes.);  —  anjie^cn,  inter= 
ejficrcn,  Cig.,  Jan.,  nk. 

mikati  se,  am  se,  vb.  impf.  bon  fid)  in  ber 
^JJJef)rsaf)l  jprcc^en,  „mi"  [tcitt  „iaz''  fagen,  C 

mikav,  adj.  bifftg:  m.  pes,   C. 

mikavec,  vca,  m.  i)  ber  ^^pfcr,  Mur.;  —  2) 
ber  £)ed)(er,  Cig.,  Jan.,  Valj. (Rad);  —  3)  ber 
aiHi[)Ibcntel,  C. 

mikaven,  vna,  adj.  reijenb,  etnuc(}menb,  inter= 
effcint,  Cig.,  Jan.,  nk.;  mikavna  knjiga,  Cv.; 

—  govori  se  tudi:  mikaven. 
mikavka,  /.  bie  ,'pcdilerin,  Cig. 
mikavnost,  /.  ber  9tei,^,  bie  ^ntereffant^eit, 

Jan.,   Cv.,  nk. 

mikec,  kca,  m.  ber  3)fu^lbeutel,  Cig. 

miken,  kena,  adj.  =  micen,  iDinjig,  Kor.-M., 
Roy.-Kres. 

miketati,  etam,  ečem,  vb.  itnpf.xVLttd\\,^itttn: 
neusmiljeno  stresati  in  m.  koga,  Jurč. 

miketiilja,  f.  ber  9JZiif)Ibeutef,  Cig.,  Jan. 

mikrokozem ,  zma,  m.  majhen  svet,  človek, 
mišljen  kot  majhen  svet,  ber  SJiifrofolmuei. 

mikroskop,  m.  drobnogled,  baš  SJUfroffop. 

mikroskopen,  pna,  adj.  mifroffopifc^,  Cig. 
(T.). 

mil,  T,  /.  =  mel,  /.  mergelartige  (Srbe,  Rib.- 
Mik.;  (mii,  m..  Valj.  [Rad]). 

mil,  mila,  adj.  i)  barm^erjig,  gnabig;  mil  biti 
do  koga,  Ravn.;  mile  sestre  =  usmiljene 
sestre,  Gor.-Svet.(Rok.);  milb :  milo  soditi; 
mili  darovi,  milbe  ®aben,  nk.;  —  2)  9)Jttteib 
erregenb:  milo  se  jokati,  bitterlid)  ineinen; 
milo  prositi,  flef)entli(^  bilten;  —  tDef)miit{)ig; 
milo  pogledati  koga;  milo  se  ozirati  po  kom; 
mili  glasovi;  —  milo  se  mi  je  storilo,  id) 
bin  »on  5Ee!^muttj  ergritfen  tnorben;  milo 
mi  je  zanj,  c§  tt)ut  mir  leib  nm  i()n,  Cig.; 
milo  pogrešati  koga,  jemanben  \6.)\VtX.  wer' 
miffen,  Levst. (^.V.J;  — riif}renb,  Cig.,  Jan.;  mila 
prigodba,  C;  mil  konec,  ctn  traurigež  (Snbe, 
Polil. (Km.);  —  traurig:  mila  .lera,  ein  junt 
2Beinen  geneigter,  triibfeUger  9Jienjd),  Ci^., 
LjZv.;    držati  se  kakor   mila  Jera,  jv^hSt.; 

—  3)  {teb;  mila  moja  mati!  mili  Bog!  pod 
milim  Bogom  nimam  nikogar,  auf  ber  ganjen 
ticben  SBelt  ):ja.V  id)  niemanben;  —  hodi  za 
milim  Bogom!  gef)'  in  @Dttež  9?amen!  C; 
pod  milim  nebom,  nntcr  freiem  §immcl;  — 
4)  =  neslan,  .Savinska  dol. 

milar,  rja,  m.  ber  Seifenfieber,  Cig.,  Jan.,  DZ., 

nk. 
milarica,  /.  bie  Seifenfiebcrin,  Cig.,  Jan. 
milariti ,    arim ,    vb.   impf.   'i>a^    Seifenfteber= 

getuerbe  betrciben,  Cig. 
milarnica,  /.  bie  Seifcnfteberei,  Cig.,  Jan.,  DZ. 
milarstvo,  n.  tidž  Sctfeitfiebergcluerbe,  Cig.(T.), 

DZ.,  nk. 
milast,  adj.  feifenartig,  Cig.,  Jan. 
milčck,  čka,  hi.  dem.  mileč;  ber  i^icbtuig,  'iiCiž 

.'perjenžfinb,  Cig.,  Jan.,  C. 


mitcc  —  mitnica 


—  582 


milo  —  miloščina 


miiec,  Ica,  m.  bet  Oeliebtc,  Bes.,  Zora. 
milen,  adj.  lieb:  ljubica  milena,  Cig.,  C,  Npes.- 

K.;  Ji  Milica  pravijo,  Res  milena  vsa,  Vod. 

(Fes.);  —  iz  hs.  (?) 
i.mihen,  ^na,  adj.  =  mil:  milno  vpiti,  tvei)' 

miittiig,  flaglic^  fc^reicn,  C;  milno  gledati, 

Z.;  licb:  dete  milno,  Danj.(Posv.  p.) ;  milni 

Bog,  kajk.-Vest. 
2.  miten,  Ina.  adj.  Scifcn^,   Cig.,  Jan.;  mitni 

klej,  ber  Scifcnicim,  Cig. (T.). 
milica,  /.  fcaž  iUebdjcn,  Cig.,  Jan.,  C,  Bes. 
milicija,  /.  bie  SJtilij,   Cig. (T.). 
miligram,    m.  tisočni  del  grama,   ba§  9[JittIt= 

flramm. 
milijarda,  /.  bic  SJZitliarbc. 
miliJ9n,  m.  bic  'DKillion. 
milijonar,  rja,  m.  ber  SRiUioiiar. 
milijonarka,  /.  bic  Sltiniondriii,  Preš. 
miliJ9novka ,  /.  ber  9Jfi(Iioucr  (^atjl^eic^en), 

Cig. 
milimeter,  tra,  m.  tisočni  del  metra,  ba$  SIKitlU 

meter. 
milina,  /.  bie  5(nmut^,  bic  Sieblirfifeit,  Cig., 

Jan.,  uk. ;  —  hs. 
militi  se,    im  se,    vb.  impf.    i)  boucm,    Icib 

jein :  on  se  mi  mili,  cr  baucrt  mirfi,  ta  reč 

se  mi  mili,  um  biefe  Sad)e  ift  mir  Icib,  Min:, 

Cig.,   C,  M.;    Men'  se    že    žolnirje    milijo, 

Npes.-Vra^;   tudi:    mili  se  mi  koga,    česa, 

Jan.;   —    2)  j(^meicf)elii,    Habd.-  Mik.,  V.- 

Cig.,  Jan.;    m.  se  komu,  LjZv.;  kokoš  se 

mili  (z  glasom),  Dol. 
militi,    fm,   vb.  impf.  jcifcn,  cinfcifen,  Mur., 

Cig.,  Jan.;  —  prim.  milo. 
milja,  /.  bie  SReilc. 
miljačina,  /.  =  melina,  mcl,  bic  9iicjc,  ATo- 

boridfGoriš.J. 
miljarina,  /.  =  miljnina,  DZ.,  SIN.,  Zv. 
miljariti,  arim,  vb.  impf.   bcmitletben,  ZgD. 
miljati  se,  am  se,  vb.  impf.  njinjcln,   C 
miljava,  /.  =  žerjavica   (morda:    muljava  r), 

Dre^nica-Erj.  (Torb.). 
miljekaz,    kaza,    m.    bcr   SUlcileitJcigcr,    Cig., 

Jan. 
i.miljen,  a<i;.  [icb,  gelicbt,  Štrek.;  aiimut^ig, 

Jan.,   Cig. (T.);  —  prim.  milen. 
2.  miljen,   Ijna,  adj.  9JJciIen=,   Cig.,  Jan. 
miljenčtk,  čka,  m.  dem.  miljcnec;   bct  2icb 

liiig,  iai  ,'t)er,^en^fiitb,  Cig. 
miljcnec,   nca,   m.  ber  iiicblilig,  .fan. 
miljcnica,  /.  bie  (Mcliebte,  Jan.,  Sl.\. 
miljcnka,  /.  bie  OJcIicbtc,  oy. 
miljnik,  m.  ber  2JJciIcUiicigcr,  Jan.,   Cig. (T.), 

C,  \ov. 
miljnina,  /.  tai  TOcitcitgcIb,   Cig. 
i.milka,  /.  kozje  ime,  I-'rj.(7'orb.J. 
2.mi}ka,   /.    feincr   5lu)ž)ailb:    milko    rabijo 

zidarji.   Ljub. 
mitkovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  liebcdl,  C; 

m.  se  s  kom,  SL\.-C. 
mitnat,  adj.  fcifig,  .\fur..  Cig. 
mitnica,  /.   1)  bnž  ScifciilDnffer,    Cig.,  .Jan., 

C,  DZ.;  —  2)  baJS  Scifenfraut  (saponnria), 

Cig.,  C,   Tuš.(B.). 


milQ,  M.  bos  3Saii^mitte(:*bic  (Scife,  Mnr.,V.- 

Cig.,  Jan.,  nk.;  —  po  drugih   slov.  jezikih. 

miloba,  /.  i)  bie  SBe^mutf),  Cig.,  Jan.,  M.,  C; 

—  2)  bic  .^»olbicligfcit,  Cig.  (T.),  nk. 

milobcn,  bna,  adj.  lue^miitbig,   Cig..  Jan. 

milpča,  /.  =  milost,  bic  ©nabe,  ogr.-C. 

miločutcn,  tna,  adj.  SKitgcfiif)!  ^abenb:  ubo- 
gim  m.,  skrben  oče,  Slom. 

milodar,    m.  nam.   mil   dar,   bic    fiiebe^gabc, 

Mur.,   Cig.,  Jan. 
milodanen,  rna,  adj.mHhti)atiq,  Cig.,  Jan. .Vrt. 
milodarnik,  m.  ber  3[Ri(btf)atige,  Slom. 
milodarnost,  /.  bie  3D'JiI^t^atig!eit,  3/.,  Slom. 
miloduh,  duha,  adj.  roobiriedieilb,    Vrt. 
miloglasen,  sna,  adj.  fanft  0.  lieblic^  tčinenb, 

Jan.,   M.,   C,  nk. 
miloglasje,   n.  ber  {ieblicf)e  S)lang,  ber  Mobji- 

flang,  Jan.,  M.,  nk. 
milosrčen,  čna,  adj.  milbl^erjig,  barm^er^ig. 
milosfčje,  n.  =  milosrčnost,   Cv. 
milosfčnica,  /.  bic  33arm^er,^igc;  —  bie  barm- 

tjcr^igc  Sd)tt)efter,  Cig.,  Jan. 
milosfčnik,  m.  ber  ^Barm^erjige;— ber  barm- 

^erjigc  Gruber,  Cig.,  Jan.,  SIS. 
milosrčnost,  /.  bie  SJiilb^erjigfeit. 
milosfden,  dna,  adj.  =  milosrčen,  Mur.,  Jan.; 

—  hs. 

milosf dje,  n.  =  milosrčnost,  Jan.,  M.,  Zora ; 

—  hs. 

milosf  dnost,  /.  =  milosrčnost,  Mur. ;  božja 
m.,   Guts.(Res.);  —  hs. 

milost,  /.  i)  bie  ©nabe;  božja  m.,  bie  ©nabe 
©otte5;  milosti  prositi,  um  ®nabc  bitten; 
milost  storiti  komu,  jcmaiibem  ©tiabc  cr= 
incifen,  Kast.  -  Levst. (Rok.);  ena  milost  če 
pride,  dve  pa,  če  ne  pride,  jP^/iiV. ;  — Vaša 
milost!  (Suer  ©noben!  Cig.,  nk.;  —  2)  božja 
m.,  bay  ©nabenfraut  (gratiola  ofticinalis), 
C/g-.;  — zel  božje  milosti,  bož  JRobcrt^traut 
(geranium  Robcrtianum),  C.;  — moška  m.,  bie 
Tvclbmonn^treu  (ervngium),  Cig. 

milosten,  tna,  adj.  gniibig,  barm^crjig;  — 
milostna  gospa!  gndbigc   (^rnu !  "''■• 

miloslinja,  /.  ia^  'JUniofeii,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
.\/ik.\   v   pušico   milosti  njo   dajati,   Zv. 

milostiti,  im,  vb.  impf.  bcgnabigen,  Jan.;  m. 
upt)rnike,  Zv.;  kaznovati   in  m.,  Zv. 

milostiv,  iva.  adj.  =milostliiv,  gndbtg,  gnoben 
Doti,    borm^eri^ig,    Mur.,   Cig.,   Jan.,    Trub. 
(Post.),  Schonl.,  Kast.,  nk. ;   pogleda   ga   s 
svojimi   milostivimi  očmi,  Jsvkr. 

milostivcn,  vna,  adj.  =  milostiv,  .\/ur.,  .fan., 
Dauj.-Mik. 

milostivnost,  /.  =  milostivost,  .Mur..  Jan. 

milostivost,/.bic  ^i^armber.vgfcit,  bie  ©nabc,  M. 

milostljiv,  iva,  adj.  gniibig,  barmlKi',M!i;  I''"'*' 
nam  milostljiv!  milostljivi  gospodi  giiabigcr 
.'Oerr!   —  tudi:   miloKtljiv. 

milostljivost,  /.  bie  'iBarnifjcr.^igfeit. 

milostnik,  »1.  ber  (frbnrnicr,  Jan. 

milostnost,  f.  bie  'sBflrniljer.^gfeit,  Mur.,  Cig. 

milošča,  /.  —  milost,  Habd.-.\lik.,  Caf(Vest.), 
v^li^t.-C.,  ogr.-C.  Let. 

miloščina,  /.  ba*  Vllmojcn;  miloščine  prositi, 
um  cin  ^jilmojen  bitten. 


miloščinar  —  minčč 


-  583 


minek  ^  minovati 


miloščinar,  rja,  m.  ber  9(Imo)cnicr,  Jan.(H.). 

miloščinski,  adj.  ^llmofcn^. 

milota,  /.  bic  9(tumitf),    Cif^.  (TJ,  Jan.,  Šol., 

Z.,  nk.;    milota    jih    je    gledati,    e§    ift   cinc 

5Spnne,  fic  anjuifliaucit,  Prip.-Mik. 
miloten,    tna,   adj.    aiimut^tg,    nk.;    —    mt(b, 

ZsrA 
milotinka,  /.  =  elegija,  \ov.,  Zora,  Let. 
milotnost,  /.  ber  fiiebreis,  Cig.{T.),  nk. 
milot9Žen,  žna,  adj.  elegif(^,  ttje^miit^ig,  O'^. 

(T.),  Jan. 
milovalen,  l^na,  adj.  bcbaiternb,  ^cileib»=,  nk. 
milovanec,  nca,  m.  ber  5i3ebauei"te,  Cisc- 
milovanje,  n.  baž  'iBemitleiben,  ba§  23ebaitern, 

Diet..  Cig.,  Jan.,  M.,  Rci.-Valj.(Rad). 
milovanka,  /.  bie  93ebfluerto,  ZgD. 
milovar,   vara,    m.  =  milar,  ber  Seifenfieber, 

Mtir.,  Jan.,  Nov.-C. 
milovarnica,  /.   i)  =  milarnica,    bie   Seifen= 

ftcberei,  Jan.,  C. 
milo  vati,   ujem,  vb.  impf.  i)  bemitleiben,  be= 

baueril,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —   2)  m.  se 

komu,  jemanbettt  fc^meidjeln,  Polj.;  —  tudi 

mflovati,  vam,   Ravn.,  Vrtov. 
milovavec,  vca,  »i.  bei  53emitleiber,  Mur.,  Cig. 
milovavka,  /.  bic  ^emitleiberin,  Z. 
milovec,  vca,  m.  i)  ber  Seifengeift,  Strp.;  — 

2)  ber  Seifenj^tein,  C. 

miloviden,  dna,  adj.  lieblic^  anju^c^en,  grajiož, 
Cig.fT.);  srebn>  je  milovidno  belo,  demant 
je  miloviden,  Erj.fMin.). 

milovka,  /.  ber  %a%  h.  t. -Cig. (T.). 

milozvgčen,  čna,  adj.  lieblid)  ftingetlb,  nk. 

milozvok,  zvoka,  adj.  lieblid)  flingenb,  Cig. 
(T.). 

mimičen,  čna,  adj.  k  mimiki  spadajoč,  mimifci^. 

mimik,  m.  ber  9)timifer. 

mimika,  /.  bie  @eberbeniprad}e,  bie  9Kimif. 

mimo,  I.  adv.  boriiber,  Oorbei;  m.  iti,  »oritber 
ge^en;  —  II.  praep.  c.  gen.  i)  an— »orbei; 
mimo  česa,  koga  iti;  —  2)  au§er;  vsi  mimo 
tebe;    mimo  tega,    ou^erbem,   iiberbiež;  — 

3)  im  58erg[ei(^  ju:  on  ni  tacega  trpljenja 
mimo  druzih  zaslužil,  Dalm.;  (za  kompa- 
rativom)  a(ž:  moja  hiša  je  lepša  mimo  t\'oie; 
mimo  vseh  kupcev,  bor  alleit  ^'aufern,  Rec. 

mimočuten,  tna,  adj.  augerlinnlid),  Cig. (T.). 
mimod,  adv.  =  m-mo,  tooriibcr:  šel  je  mimod, 

C,  vihŠt. 
mimogredf,  adv.  =  mimo  grede,  im  3Soriiber= 

gc^cn,  nebenbei,  flii(^tig;  m.  kaj  omeniti,  nk. 
mimogred9Č,  adv.  =  mimogrede,  nk. 
mimohod,   hgda.  m.  ber  SSoriibergang,  Mur., 

Cig.,  DZ. 
mimoh9dec,  dca,  m.  ber  S8oriibergef)enbe,  Cig. 
mimoh9Ja,  /.  "tioA  58oriibergeben,  C. 
mi  molet,  leta,   m.  ber  2)ur(^ftrid)   (ber  3ug= 

Dogel),  Cig. 
mimorgden,  dna,  adj.  aufeerorbentlic^,  au^er= 

geroo^ntic^,  Jan.,  C,  SIN. -C. 
mimozor,  zgra,  m.  bie  ^arnllafC  (astr.),  h.  t.- 

Cig.fT.J,  Žnid. 
mincen,    cena,   adj.   =  micen,   ipinjig,  Mik., 

'Spes.-Vra\,  Št. -Trst. (Let.),  Nov. 
mineč,  6ca,  adj.  Guts.(Res.J,  pogl.  minljiv. 


i.minek,  nka,  m.  mlada  žaba,  ber  ^auffopf, 
'I'ohn.-Erj.(Torb.J. 

2.  minek,  nka,  m.  v  rekih :  na  juhi  ni  ne 
cinka  ne  minka.  Gor.;  ni  imelo  ne  cinka  ne 
minka,  Pohl.fKm.). 

minen,   nena,  adj.  =  majhen,  Ro^.-Kres. 

mineral,  m.  rudnina,  ba§  SDfiltcroI. 

mineralen,  Ina,  adj.  rudninski,  9JJinerals,  mine= 
ralijd). 

mineralog,   m.  rudninar,  ber  SOtiucralog. 

mineralogija,  /.  rudninoznansr\'o,  bie  Tlint- 
ratogie. 

minevati,  am,  vb.  impf.  fd^ttjinbeu,  Dergel^en, 
Jan.,  nk.;  tedni  so  minevali,  kakor  ure,  Erj. 
(Ilb.  sp.J. 

miniatura,  /.  drobna  slika,  bie  30'iiiuatur. 

miniaturen,  rna,  adj.  3.1iiniatur=,  miniaturna 
slika,  drobna  slika,  ein5Jhuiaturbilb,  Cig.(T.). 

minica,  /.  zlata  m.,  ber  9tojen=  ober  ®Dli5= 
fSfer  (cetonia  aurata),  Jan.,  Erj.(Ž.);  —  2) 
bie  Sujc^iDinbblume,  irei^ež  SBalbljd^nd^cn 
(anemone  nemorosa),   Cig.,  Medv.(Rok.J. 

minij,  m.  ber  SJienuig  (minium),  (chem.),  Cig. 
(T.). 

minimalen,  Ina,  adj.  najmanjši,  9!JiinimoI=,  DZ. 

minister,  tra,  m.  eden  izmed  najvišjih  uradni- 
kov, vladarskih  svetovalcev,  ber  9}Jini[ter. 

ministerij,  m.  \ioA  ^Kinifterium. 

ministerijalen,  Ina,  adj.  =  ministrski,  30tini= 
fterial*. 

ministrant,  m.  masni  strežnik,  bcr  9Jiimftrant. 

ministrski,  adj.  9JJinifter=,  minifteriett. 

ministrstvo,  n.  \iQ.ž  aJtinifterium. 

miniti,  minem,  vb.  pf.  i)  berge^en,  eiu  (Snbe 
neumen;  vse  mine;  usuši  se  morje,  vse  reke 
minejo,  Ravn.;  spomlad,  zima  mine;  — 
aufge^en:  strezi  mu:  kar  več  mine,  ti  bom 
nazaj  grede  plačal,  Ravn.;  mine  veliko  drv, 
Cig.;  —  mine  mi  kaj,  ež  tiergef)t  mir,  e5 
»erlafšt  mic^  ettuag;  zakaj  me  žalost  ne  mine  r 
M.;  mine  te  tvoja  bolečina,  Npes.-Mik.;  ves 
strah  jo  mine,  Ravn.-Mik.;  vse  bo  nas  mi- 
nilo, C;  le  naj  bodo  ošabni,  saj  jih  bo 
minilo,  DSv.;  dobra  volja  ga  ni  nikoli  mi- 
nila, LjZv.;  —  part.  praet.  tudi:  minul: 
minula  je  maša.  Gor.;  ocrgangen,  berfloffeit : 
minuli  teden,  nk.;  —  2)  m.  koga,  ait  jeman* 
bem  Doriiber  iommm,Raič(Slov.J,jvihŠt.;  — 
=  izgrešiti :  m.  koga,  an  jlemonbem  tioriiber= 
ge^en,  of)ne  if)n  ju  bemerfen,  ju  fprec^en, 
ogr.-C;  m.  se  =  izgrešiti  se,  C.;  — minem, 
ogr.-  Valj.(Rad). 

minljiv,  iva,  adj.  tiergangtic^ :  vsaka  sila  je 
minljiva. 

minljivost,  /.  bie  S5ergangUd)feit. 

minoč,  Qča,  adj.  =  minljiv,  (minuč)  Meg., 
Krelj,  Dalm. 

minpga,  /.  bie  S3amprete  (petromyzon  marinus), 
Erj.(Ž.). 

minorat,  m.  prednost  najmlajšega  v  dednem 
nasledstvu,  haž  SOZinorat. 

minorit,  m.  redovnik  sv.  Frančiška,  ber  9Ki== 
norit. 

minovati,  u)cm,vb.impf.adm\n\i\;  (atlmdf)li(^) 
oergeljen,  Šol. 


minucnd       mirnast 


—  584 


mirnat  —  miset 


minuend,  m.  zmanjševanec,  bcr  "J)nnucnb. 
minuta,  /.  šestdeseti  del  ure,  bie  9)Jimitc. 
minuten,  tna,  aJj.  ^{inuteit-. 
minutnik,  »i.  bcr  'DJMliUtcujciflCV,  O^/r.j; — 
rus. 

1.  mir,  mTra,  mirCi,  m.  bcr  {^licbe;  nima  mira, 
er  fann  nic^t  sur  'iHul)c  toinmen;  nimam  mira 
pred  njim,  er  gibt  mir  tctne  3tuf)C ;  plačaj,  pa 
bo  mir;  v  hiši  sem  jaz  gospodar,  pa  mir 
besedi!  unb  tjicmtt  ''^>UUCtum!  na  miru,  pri 
miru  pustiti,  jematibeii  in  'Stiitjc  laffcn;  z 
mirom,  rul)ig,  Diet.,  Dalin.,  Gor.:  stojte  z 
mirom!  Tnib.\  z  mirom  pustiti,  in  bcr  9iu(}C 
laffen,  Meg.,  Trub.,  Jsvkr.,  Preš. ;  (prim. 
nem.  jemanbcn  „5ufricbcn"  laffcn);  m.  storiti, 
{5rrieben  )d)Itef3en:  mir  sta  med  sabo  storila, 
Dalm.\  s  čistega  mira,  o^nc  SSeronlaffung, 
D^ne  Urfadje,  BlKr.;  —  mir,   Valj.  (Rad). 

2.  mir,  m.  i)  bie  9JJauer,  Giits.,  .Jan.,  Poh., 
Ro(.-Kres,  Bolc-Erj.(Torb.)\  bcf.  bie  'DJkitcr 
ol^ne  SJJortfl,  5.  33.  jur  (Sinfricbung,  Rc\., 
Goriš.-C;  —  pl.  mirovi,  ia^  ®emaucr,   C. 

mira,  /.  bie  9!Jtt)rr:^e  (mvrrha). 

mirabela,    f.  francoska    cibora,    bie  Sftirabcflc 

obcr  3}eine=S[aubc,  Tuš.(R.). 
mirabelščica,  /.    nekaka  sliva,   C;  —  prim, 

mirabela. 
miralica,  /.  eine  9trt  S^reu^born  (rhamnus  ru- 

pestris),    Vodice(Istva)-Krj.(Torb.). 
mirar,  rja,  m.  ber  9?{aurcr,  Zil.-C. 
miren,    rna,    adj.  rul)ig;  mirno  dete;    mirno 

morje;  —  friebfam;  miren  človek. 
miriada,  /.  =  deset  tisoč,  bie  Sfiljriabe. 
miriameter,  tra,  m.  =  deset  tisoč  metrov,  baž 

5Jit)ria  meter. 
mirič,  iča,  m.  dem.  mir;  ba§  SJtfiuerdjcn,  Jan. 
mirika,  /.  =  vresa,    ta^    ^Clbcfraut   (erica), 

Dalm. 
miriten,  tna,  adj.  bcru^igenb,  bejftnftigenb,  0> , 

Jan. 
miril9,  n.  ba^  SBcmOigungs^miftcI,  Cig.,  Jan. 
mirina,  /.  altcž  ©emamr,  htva-Cig.,  Jan. 
mirišče,   n.  ba^  ©cmaiicr,  bie  JKuincn,  Jan., 

Kras-Erj.(Torb.) ;  zelišča,  ki  rastejo  na  mi- 

riščih,    \'rtov.(K}n.  k.). 
miritelj,  m.  bcr  T^iiebcnžftiftcr,  Mur.,  C. 
miriten,  tna,  adj.  Dcrli)I)nlid),  Mik. 
miritev,  tve,  /.  bie  J^ricbeniiftiftung,  CAg. 

1.  miriti,  im,  vb.  impf.  bcru^igcn,  be|c^n)ic[)tiflen, 
(^ricbcn  modjcn;  če  se  kje  kregajo,  tepejo, 
pojdi   jih   mirit. 

2.  miriti,  im,  vb.  impf.  =^  zidati,  Guts.,  Jan., 
Rc^.-C. 

mirivcc,  vca,  m.  bcr  ^ricbcn^Sftiftcr,  Cig.,  Jan. 
mirivka,  /.  bic  J^ricbeuiSltifterin,  Cig.,  Jan. 
mirje,  n.  altcž  SSiauermcrf,  bie  JRuinen,  Istra- 

Cig.,  Jan. 
mirjcnjc,  n.  bn«i  5^crnl)igcn,  t>(\^  J^ricbeiiftiftcn. 
mirkucin,    m.    bcr    SSalbtCUfcI,    Mur. ;    pogl. 

merkucin. 
mirljiv,  iva,  adj.  friebfcrtig,   Cig.,  Jan. 
mirljivost,  /.  bic  ^ricbfcrtigfcit,  Cig. 
mirnast,    adj.  ^=  mirnal:  Voda  leče,  da  vse 

cinglja.  Izpod  ogla  mirnastega,  Npcs.-Schcin. 


mirnat,  adj.  gemouert,  C;  mirnata  miza,  Kor.- 

C;   mirnata  kajža,  Npes.-Scliein. 
mimik,  m.  neki  siv  in  črn  ptiček,  ki  se  gnezdi 

v  mire,    morebiti:   ber  Steinjc^md^cr  (saxi- 

cola  oenanthe),  Bolc-Erj.(Torb.J ; —hit  3lffcl, 

Guts. 
mirnodušcn,  sna,  adj.  gfeidimiltbig,  Jan.,  SIN. 
mirnosfčen,  čna,  adj.  gleid)miitf)ig,  Jan. 
mirnosfcnost,  /.  bie  ©leidimiit^tgfeit,  Jan. 
mirnost ,  /.   iDie  9iu^e  (al§  ©igenfc^aft) ;    bie 

©cloffenfieit;   bie  j^riebUd)feit. 
mirodvor,   m.  nk.,  pogl.  pokopališče. 
miroljub,    ljuba,   m.  ber  (^tlf^cn^frcunb,   Cig. 
miroljuben,  bna,  adj.  frtebliebenb,  Mur.,  Cig,, 

Jan.,  nk. 
miroljubje,   n.  bie  (^rieben§Iiebe,  Jan.,  nk. 
miroljubnik ,    m.    ein    friebliebeuber    'DJfenidi, 

Mur.,  Cig. 
miroljubnost,  /.  bie  f^i^ebfertigfcit,  Ja}i.,  nk. 
mirolom,  l(Jma,  m.  ber  f^priebenžbruc^,  Jan. 
mirol9mec,  mca,  m.  ber  f^rieben^bred^er,  Cig. 
mirol9men,  mna,  adj.  fricben§briid)ig,  V.-Cig. 
mirol^mstvo,  n.  ber  {Vrieben^brud),  Cig.,  Jan. 
mirovališče,  ».  ber  9?u^cpuntt  (phvs.).  Let. 
mirovanje,  n.  ba^  Stuljigfein,  t>a§'  JRu^cn. 
mirovati,    ujem,  vb.  impf.  fid)  rut)ig,  frieblid) 

tocr^alten;  miruj!  fci  rut)ig!  Dol.-Levst.fM.J. 
mir9ven,  vna,  adj.  frieblid),  gncbcn^-,  Mcg., 

Cig.,  Jan.,  ogr.-M.:    mirovni  čas,    Dalm.; 

mirovni    vojvoda,    bcr    ^l^ifi^C^fu^ft,    Trub. 

(Post.);  mirovni  stan,  ber  ^vicbcn^ftonb,  DZ. ; 

—  rn{)ig,  friebfcrtig:  A  miroven  bodi,  veš? 

Lcvst.fŽb.  sp.). 
mirovit,  adj.  friebfcrtig,   Cig.,  M.;  m.  človek, 

LjZv. 
miroviten,  tna,  adj.  =  mirovit,    Mur.,   Cig., 

Jan. 
mirovitnost,  /.  bie  f^rtcbfertigfcit,  Mur. 
mirovitost,  /  bie  ^lifi^fc^^^iflfcit,  Cig. 
mirovje,  n.  coll.  bn^  'JJJancrrocrf,  Jan.,  C. 
mirozov,  z<)va,  m.  bcr  ^upfcnftrcid),  >(/»., '  —  hrv. 
mirta,  /.  bic  ilflirtc  (mvrtus). 
niirtov,  adj.  IThjrtCU^ ;   m.  venec. 
mirtovjc,  n.  bcr  llilirtcutualb,  Cig. 
mirtvik,  mi.  bcr  lUaftij,  Gut.'i.-Cig.,  .\fur.,  Ja)i.. 

C. ;  pogl.  mrtvika. 
misanje,  n.  taž  J^aarcn,  Mur.,  Jan. 
misati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  misiti  se.  Mur., 

Mik. 
misel,  sli,/,  i)  bcr  Oicbanfc;  po  mislih  pisati, 

ctiua^  fd)reiben,  ol)Uc  l)in,^ufetKn,  Svet.fRok.): 

na  m.  priti,  cinfollen;  domovina  jim  je  zopet 
bolj  hodila  na  misel,  fic  bad)tcit  trticbcr  mcljr 
(\ni  'isatcrlonb,  Jure. :  ni  mu  hodilo  na  misel, 
ci  lieft  c^  fid)  nid)t  bcifaUcn,  LjZv. ;  na  mi- 
slih, v  mislih  imeti,  gcbenfcu;  tudi:  v  misli, 
na  misli  imeti ;  na  mislih,  v  mislih  mi  je 
kaj,  id)  bcnfc  an  cttCO!?;  V  mislih  ti  niso, 
Prcš.;  v  misel  vzeti  kaj,  gcbcnfcu ,  cr« 
iuiil)ncn;  to  ni  vredno,  da  bi  se  v  misel  je- 
malo, bn'<  ift  iiid)t  bcr  JKcbe  ipcrt,  (Ag. ;  »ant, 

lega  več  nt  jemlji  v  misel!  Jurč.;  iz  misli 
pustiti,  uid)t  bcaditcn,  .SV.-C;  po  misli,  mi- 
slih, nad)  'JUunfd),  Cig.,  Polj.;  po  misli  biti, 
.^llfngcn,  Cig.(T.);  biti,  ko  misel,  Qans  nad) 


I 


miscica  -  -  misticizem 


585  — 


misticL-n  —  mislta 


k 


^J\?unfcf)  fcin,  Rib.-M. :  lepa  je  kakor  misel, 
id)c>n  n'ic  mnit  fic  fid)  mir  bcntcn  tanii,  Zv.; 

za  eno  misel  =  prav  malo,  Zv.,  Str.;  — 
bic  'iWcinunfl,  bic  IJdlfid^t;  enih  misli  biti, 
gleidjgcflnut  fein;  dvojnih  misli  biti,  ,^)ueifdti, 
C;  —  misel  me  je,  id}  ticnbfidjtifie,  id)  i}obe 
Bor;  katerega  teh  dveh  zgledov  vas  je  misel 
posnemati?  Rai'n.-Mik.;  —  na  misli  imeti 
kaj,  im  Sinnc  t)a'6en,  t)orl)abcn,  Cig.,  C;  == 
v  mislih  imeti.  CVi,'.,  Jan.;  —  2)  dobra  m., 
ia^  3Bo£)lgcmut:^,  bcr  ®often  (origanum  vul- 
gare),  Mcf^.,  C.  pod  Kaninom,  Srpenica- 
Erj.fTorb.),  v^IiŠt.;  =  božja  m..  Hal -C; 
=  m.  Marije  device,   C. 

miseica, /.  i)  dem.  m\?,e.\,  Valj.(Rad);  —  2)  = 
dobra  misel.  Hal.- C. 

miseika,  /.  bcr  ©cbonteitftrid),  ogr.-C. 

misetn,  sefna,  adj.  @cban!cii=,  (mislen)  Cig. 
(T.);  intedectueli,  Cig. 

miselnik,  m.  =  mislec,  bcr  Scnfcr,   Cig.(T.). 

miselnost,  /.  bic  S)cnttraft,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Cig/T.J. 

misija,  /.  poslanstvo,  bie  iljiifion,  Cig.  (T.), 
Cig.,  Jan. 

misij9n,  m.  bon  9Jiiffionnren  abgc^altciicr  ^^re= 
bigtciicl)t(u§,  bie  9JMjfioit. 

misijonar,  rja,  m.  bcr  5JJiiliDndr. 

misijonariti,  arim,  vb.  impf.  ^JJiifftonar  fcin, 
Kop.  sp. 

misiJ9nec,   nca,  m.  =  misijonar,   C. 

misijonski,  adj.  5Jh)fion§*. 

misika,  /.  ime  psici,  kajk.- Valj. (Rad). 

misiti  se,  misim  se,  vb.  impf.  ftd)  ntaujen, 
Mur.,  Št.-Erj.(Torb.);  fid)  f)aarcil  (o  živini), 
SlGor.;  —  =  osipati  se:  grozdje  te  trte  se 
rado  miši,  Erj.fTorb.J;  drevo  se  miši,  bcr 
Saum  oerliert  ha?'  2aub,  C 

mislec,  sleca,  selca,  tn,  bcr  ©cnfcr,  Jan.,  C, 
nk.;  stari   miselci,  LjZv. 

mislek,  sleka,  m.  ime  volu,  kajk. -Valj. (Rad). 

mislitelj,  m.  bcr  ^enfcr,  Cig.(T.),  SIN. 

misliti,  mTslim,  vb.  impf.  betifett,  finncu;  — 
misli,  misli,  na  zadnje  si  to  izmisli;  m.  na 
koga,  kaj,  an  jcmanben,  ctroa§  bcnfcn;  m.  v 
drage  reči,  an  anbere  '3)ingc  bcnfcn,  Burg.; 
radi  mita  jemljo  ino  mislijo  po  dareh,  ftC 
f)abcn  ein  SBerlangen  nad)  ®cfd)enfcn,  Dalm. ; 
veliki  točaj  ne  misli  po  Jožefu  več,  ber 
9!Jiunbid)cnf  gcbcnft  ^oiqž  nid)t  ntcfjr,  Ravn.; 
—  m.  si,  bei  ftc^  bcnfcn ;  kaj  čem  tu  stati? 
misli  si  in  odide ;  fic^  Borftcllcn ;  misli  si 
človeka  brez  rok  in  nog;  Ocrnuit^cn;  ali  si 
kaj  misliš?  —  bcnfen,  mcinen;  kako  misliš 
o  tej  sr\-ari  ?  —  dobro  m.  komu,  e§  mit  je» 
manbem  gnt  mcinen,  Levst.(Rok.);  hudo  m. 
komu,  Krelj;  —  bcabft^tigcn;  misli  se  ože- 
niti; tega  ne  mislim  storiti. 

misliv,  fva,  adj.  i)  bcnfcnb,  Z. ;  —  tierftanbig: 
Naravna  je  i  misliva,  Levst.(Zb.  s/'.^ ;  —  2 )  ge= 
banfenrcicf) :  misliva  pripodoba,  Zv. 

mislivec,  vca,  m.  bcr  ^^enfcr,  Cig.,  Jan. 

misterij,  m.  skrivnostni  nauk,  skrivnost,  haž 
9J{t)ftcrinm,  Cig.(T.). 

misticizem,  zma,  m.  pretirana  gojitev  skriv- 
nostnih naukov,  ber  SR^fticižmuž. 


mističen,  Čna,  adj.  skrivnosten,  mtjftifc^,  Cig., 
.Jan.,  Cig.(T.). 

mistifikacija,  /.  zvoditev  lahkovernega  člo- 
veka, bic  'i).'h)fttficatiDn,  Cig.(T.),  nk. 

mistik,  m.  kdor  se  z  mistiko  peča,  ber  9}i^= 
ftifcr. 

mistika,  /,  skrivnostni  verski  nauk,  bic  3[)h}ftif. 

miš,  miši,  /.  i)  bic  'lUJan^o  (mus) ;  domača, 
hišna  m.,  btc  J)aU'lman'i  (mus  musculus); 
dimasta  m.,  bic  ^ranbntau§  (m.  agrarius), 
Jan.(H.);  poljska  m.,  bic  ^cfbmauš  (hypu- 
daeus  arvalis),  Erj.(Z.);  —  moker  kakor 
miš;  reven  kakor  jara  miš,  Jurč.;  ni  ptič 
ni  miš,  er  ^at  feincn  au§gcjprod)cncn  Sf)araf= 
ter,  Jurč.;  slepe  miši  loviti,  „blinbe  Sn^" 
jpicien;  —  miš,  miša,  m.,  Valj. (Rad),  Dol., 
kajk. 

mišak,  m.  i)  ha?  ^Jčanžmannc^cn,  C;  —  2) 
ein  niifrnd)tbarer  SBcinJtocf,  C 

mišar,  rja,  m.  bcr  9Jian)cbu)'iarb,  ber  9)Jau§- 
geicr  (buteo  vulgaris),   Cig.,  Erj.(Ž.). 

mišarica,  /.  ha?  'iJfaufegift,  Cig. 

mišast,  adj.  moužfarben,   V.- Cig. 

mišca, /.  i)  dem.  miš;  — 2)  ber  SD^fn^fel,  C,  Lj- 
Zv.; (nav.  mišica);  —3)  bcr  Cbcrarm,  C;  za 
mišce  se  primeta,  da  bi  se  metala,  C,  v^JiSt. 

miše,  eta,  n.  ha?  SOJauždjcn,  Mik.,  Vrt.;  Prišla 
je  miška  z  mišeti,  Npcs.-K. ;  —  miše,  eta. 
Valj.  (Rad). 

mišec,  šca,  m.  ein  mau§farbenc§,  aid)grauc» 
^ferb,   Cig.,  Jan. 

mišejedina,  /.  ber  9Kanfefrafe,  C. 

mišelj,  šlja,  m.  v  uganki :  Mišelj  misija,  Kro- 
celj  kroclja;  Mišelj  dolu  pade,  Krocelj  ga 
popade,  (svinja  in  želod),  Senpas  (Goriš.) - 
Erj.  (Torb.). 

mišelpvka,  /.  bic  9JJanfefalle,  V. -Cig.,  Jan., 
M.,  Dol. 

mišenje,  n.  ha?  SJianfen,  bie  ITJanfc,  Jam.,  Jan. 

mišerba,  /.  bie  ©elbfud)!,  Cig..  Gor.;  iz  nem. 
^Jtijšfarbc?    C;  (prim,  mišvarost,   Gitts.). 

miševina,  /.  =  mišina,   Cig. 

mišica,/.  =  mišca  2),  ber  llhlšfcl,  Cig.,  Jan., 
Erj.fSom.),  nk. 

mišičast,  adj.  mušfulo^,   C. 

mišičen,  čna,  adj.  9JiužfeI=,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T,). 

mišičje,  n.  ha?  Wl\\?\i[\).)\tm\,  Erj.(Som.). 

mišičnat,  adj.  mužfelig,  Cig.,  Jan. 

mišina,  /.  boi^  JJJdnfclod). 

mišjak,  m.  i)  bcr  SUJanjefotl^;  — 2)  bcr  5Iede«= 
fc^ierling  (conium  maculatum),  Cig.,  Medv. 
(Rok.);  =  pikasti  m.,   Tuš.(R.). 

mišjergpast,  adj.  Ocrbuttet,  abbol.^g,  V.-Cig.; 
mišjerepasta  jelka,  einc  ticrbnttete  Xanne, 
bcr  SoUcrbufcf),  Cig. 

mišji,  adj.  Wia\\?',  9[){dujc=;  mišji  rep;  mišja 
dlaka,  bie  ^Ifiimifcbern,  Zv. 

mišjica,  /.  ba'?  ®ifrnicl)l,  bcr  §itttcnvaud),  Erj. 
(Min.). 

miška,  /.  i)  dem.  miš,  ha?  Wa\\?A)m;  — 
2)  =  mišca  2),  ber  9JiUvfe(,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
ogr.-C,  Vrtov.;  —  ■2,)h(r  Cbcramt,  ogr.-C, 
Mik.;  pokrepi  s\oje  miške,  C;  za  miške 
se  prijeti.  Mik. 


miškarica  —  mitnina 


-  586 


mitninar  —  mižati 


miškarica,/.  neko  jabolko,    Valj. (Rad). 
miško,    m.   niau^farbcnce,    nfc^graue^   ^fet>>, 

mišljava. /.  i)  bic  S)cnfform,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  bic  2^cnfart,  bic  ©cfiimung,  Cig.,  Jan..  C. 

mišljenje,  »j.  'iia^^  "S^cntcit :  —  bic  ^cnfart,  bic 
OJcfinnung,  Jan..  Cig.fT.).  nk. 

mišnica,  f.  i)  bic  iDfau^faflc,  Meg.,  Alas.,  \'.- 
Cig.,  Jan.:  —  2)  bn^  llJduicciift,  bQ§  9(ricni!; 
bela  m.,  ipcišc^  "Jhicilit;  rumena  m.,  c^clbc^ 
'Jirienit,  ba^  ^luripigmeitt,  DZ.,  Strp. ;  rdeča 
m.,  rotf)c§  '^Iricnit,  črcpna  m.,  bcr  Sd)crbon= 
fobaft  (Jliciicnftcin),  DZ.;  —  3)  bic  25iirfel= 
nattcr  (coluber  tesscllatus),  Frey.  (F.);  — 
4)  bcr  gliegcnfc^ruamm  (agarlcus  muscarius), 
Mur.\  —  5)  neka  debela  hruška,   v{hSt.-C. 

mišničar,  rja,  m.  bcr  9JJdufcfQ[Iciimacf)er,  Cig. 

mišničen,  čna,  adj.  9(r)cnif=,   Cig..,  Jan. 

mišnik,  m.  i)  postranski  mlin  poleg  glavnega 
(istega  gospodarja) ,  melje  samo  tedaj,  kadar 
je  dosti  dela,  Vreme-Erj.fTorb.) ;  —  2)  = 
mišjak  2),   Cig.,  Medv.fRok.j. 

mišnjak,  m.  i)  bic  untcrftc  93?anbelgar6e,  C; 
—  2)  neka  vinska  trta,  SlGor.-Erj.fTorb.) ; 
Heinbccriger  SKo^lcr,  tuciRer  ®rob « |)eun;jd), 
Triimm. 

mit,  /.  bic  Stange,  ber  ^foftcn,  bic  Sčiutc, 
Re^.-C;  —  prim.  2.  met/. 

mita,  /.  i)  =  mito,  bQ#  35ci"tcd)ung«gclb,  tiaž 
^Seitcc^ungšgeic^euf,  Cig.,  Jan.,  ogr.-Mik., 
kajk.-Valj.fRad);  mito  nositi,  dajati,  ^u  bc= 
lte(^en  juc^eit,  Dol.;  na  mite  je  zdaj  vse  na- 
vajeno, jv{hŠt.;  mnoge  mite  obečati,  kajk,- 
Valj.fRadj:  —  2)  ber  3otI,  Mur.,  Cig. 

mitar,  rja,  m.  i)  ber  2of)nbirt,  bcr  @cmeiiibc= 
birt,  Jam.,  Mik. ;  —  2)  ber  3oUcinncbmcr, 
Cig.,  Jan.,  DZ. ;  ber  SJiautciiine^mcr,  Levst. 
rZb.  sp.)\  (stsl.). 

mitarica,  /  bic  Sotjii^irtiii,  bie  ®cmcinbc^irtiu, 
M. 

mitarina,  /.  =--  cestarina,  bic  SJJautgcbiii", 
Lcvst.  (Pril.). 

mitariti,  arim,  vb.  impf.  i;oI)llt)irt,  {^Clliciubc^ 
l)irt  iein,  Jam. 

mitarka,  /   =  mitarica,  Jam. 

mitarnica,  /.   =  mitnica,   C. 

mitav,  adj.  bc)'tcd)Iid),   C. 

mitck,  tka,  m.  bic  ^oUgcbiir,  Mur. 

mitcn,  tna,  adj.  ^o{\-,  Mur.;  mitna  pregrada, 
bcr  9JJaiittd)raiifcu,  Lcvst.rPril.j. 

miti,   mijem,  vb.  impf.  lunfdjcn. 

mititi,  im,  vb.  impf.  1)  bcftcc^cit,  ;^il  bcftcdjcii 
jlldjcn,  Cig.,  Svct.(Ruk.},  jvih^t.;—2)  m. se 
komu,  fid)  ciiijd)iucid)Clli,  Jan.,  ogr.-Mik.; 
veselje  se   miti,   bic  ^rcilbc  lodt,    C. 

mitnica,  /  bOiJ  ^ollbnUiS,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  — 
bic  ffliaiit,  I.cvst.(l\il.),  nk. 

mitničar,   rja,   m.  bcr  HJiautllcr,   "A". 

mitničarka,  f.  bic  3)Jautiicrill,  nk. 

mitnik,  m.  bcr  ^ollmr,  Mur.;  (stsl.);  —  bcr 
l'inutciniicl)mcr,  Danj.,  C. 

mitnina,   /.    bcr    ^oll:    zakon    o  mitnini,    bic 
^oHorbmillfl,    Lcvst. (Sauk);    —   bic    ^JJJnilt 
flcbiir,  Z.,  Jan.(H.). 


mitninar,  rja,  m.  ber  So^^^^^n^C-  ^^'^  ^'^^'' 
eiiincbmer,  Jan.  (H.). 

mitninarnica,  /  bo;!  ^oConit,  Jan. (H.). 

mitninarski,  adj.  joUamtlic^,  Jan.CH.). 

mitninišče,  n.  bO'?  ^''^flf^i^^  Jan.(H.). 

mitninski,  adj.  3oU=:  mitninski  zakon,  Levst. 
f  Sauk  J. 

mitninstvo,  n.  ba§  3''^'^fic"f  "^'^"-  '^f^-)- 

mitniški,  adj.  SKout^:  mitniške  pristojbine, 
DZkr. 

mito,  n.  i)  bie  93eftec^un9#gabc,  Diet.,  Habd.- 
Mik.,  Jan.,  ogr.-M.;  mita  jemati,  mito  je- 
mati in  pravdo  pripogibati,  Dalm.;  dar  ali 
mito,  SrediSče-Kres;  m.  dajati  =  podkupo- 
vati, Diet.,  Vrt.;  —  2)  ber  Se^CIt^in*,  Guts.; 
^a'i  SKictgclb,  Mur.;  na  mito  dana,  vzeta 
zemlja,  ba^  i'c^cn,  Guts.;  —  ber  3^"^-  "^ 
mito  posoditi,  C. ;  —  bcr  2Bucftcr,  Jam. 

mitolog,  m.  bajeslovec,  ber  SDhlt^olog. 

mitologičen,  čna,  adj.  ==  mitološki,  mQtf|0(0' 
gifcb,   Cig.,  Jati.,  nk. 

mitologija,  /.  bajeslovje,  bie  SKntboIogie. 

mitološki,  adj.  bajesloven,  ml)t^olDgi)d),  nk. 

mitovina,  /.  liaž  Scbcn,   Guts.,  Jam. 

mitra,  /  bic  Sstfc^of^mitfeie,  bic  SUiitra. 

mitron9sen,  sna,  adj.  infulicrt,   Cig.,  Jan. 

mivača,  /.  bcr  25QJd)Iappcu,  Št.-C.,  ogr.-C. 

mivtra,  /.  bQ§  '!SS(ii\n\<i)a]\,  jvihšt.;  (mevtra, 
ber  Gimcr,  SlGor.-C);  —  pogl.  meltra. 

miza,  /  bcr  Ji)d):  za  mizo  sedeti,  am  X\\Č)t, 
um  bcn  Xiic^  f)erum  fifeen;  pri  mizi,  beim 
2iidic,  in  bcr  'DJiiljc  be^  Jijc^c^;  na  mizo 
nositi,  auftragen. 

mizantrčp,  m.  Ijudomrzec,  ber  SJiiiant^rop, 
bcr  2)fcnid)cufeinb,  Cig.  (T.). 

mizar,  rja,  m.  bcr  Jild)ler;  pohištveni  m.,  ber 
llfobcnifdjlcr,  Vrt.;  m.  obkladar,  bcr^oumier« 
tijd)lcr,   I  'rt. 

mizarček,  čka,  m.  dem.  bcr  Xiid)tcrjiUige,  Cig. 

mizarica,  /,  bie  Jijd)lcr§frau,   Cig..  Jan. 

mizariti ,  arim,  vb.  impf.  'Xiid)lcr  jcilt,  tiai 
lijd)lcr()anbivcit  bctreibcu,  Cig.,  Jan. 

mizarnica,  /  bic  JijdilcrlDcrfftdttc,   CVi,'.,  Jan. 

mizarski,  adj.   Ji)d)lcr  ;  mizarsko  delo. 

mizarstva,  ».  ba^  Jiidilcrbanbtucrf. 

mizast,  adj.  tiiduirtig,  tafclfijrmig  :  mizasta 
gora,  bcr  lafclbcrg,  Cig. (T.). 

mizen,  zna,  adj.  %\\A)  ;  mlzna  priprava,  ta^ 
^Cdjcug,  Cig.;  mizna  pravica,  ber  lijc^titcl, 
DZ. 

mizica,  /.  dem.  miza,  ba^  5ij(^d)cn;  —  božja 
m.,  bic  ^^'ateuc,  C. 

miznica,  /  i)  bic  Xiid)Iobe;  —  2)  bcr  ltfd)» 
loppcit  (,M""  'Jlbiuiidicit  bci?  lijdic*),  Kr. 

miznik,  m.  1)  bcr  Iruc^jci^,  Cig.,  Let.,  Cv.; 
-    2)  bo^  1ijd)tud),  C.;  —  -},)  =  miznjak  i),  C. 

mizništvp,   n.   bož  ?lmt  bcž  Iruc^fcffcn,  Cig. 

miznjak,  m,  i)  kruh,  ki  se  pred  sv.  tremi 
kralji  na  mizo  dene  in  v  praznik  sne,  C, 
Poh.;—  2)  gctuei^tc«  Cfterbrot,  Guts.-Cig., 
Jan.,  C. 

mizoliz,  liza.  »1.  bcr  9idid)cr,  ('. 

miza,  /.  bav<  3"I)'''tc"  ^f^'  "•^liUK",  •*''''- 

mižati,   un,  vb.  impf.  =  mcžati. 


mlad 


587  — 


mladčck  --  mladič 


mižav,  ava,  adj.  =  mcžav,  iMik.;  mižavo  gle- 
dati, Jurč. 
mižavost,  /.  =  mežavost,   Ci^.,  Jan. 
mižeč,  žca,  m.  bcr  ^^litijlcr,  Jan, 
miživnica,  /.    luknja  na  čebelnem  košu,   C; 

(  nam.  mižalnica  ?). 
mižkut,  m.biet^lebcrmouž,  Solkan- Er j. (Torb.). 
mižnjak,   m.  Jan.,  pogl.  miznjak  2). 
mižol,   m.  =  mužol,  ^iai'  Jrilifgla^,   C,  Sov. 
mlač,   mlača,  m.  i)  kamen  za  črno  moko,  C; 

na  mlač  mleti  =  črno  mleti,  Rihenberk-Erj. 

(Torb.);  —  2)  mešanica  vsakovrstnega  žila, 

kakor  ga  mlinar    pobira   od    meljajev,    Erj. 

(Torb.),  Kras. 
mlačec,  čca,  m.  ha?'  ^avtticb  (isolepis),  Medv. 

(Rok.). 
mlačen,  čna,  adj.  lau;  mlačna  voda;  mlačno 

vreme;  —  Iau)tuntg,  inbiffcrent,  0>.,  Jan., 

Cig.(T.),  nk. 
mlačenje,  n.  bne  Trefcf)en. 
mlačev,  čve,  /.  baš  3)veid)en,  Cig.,  Jurč.,  Dol., 

Gor. 
mlačev,   adj.    mlačev   kruh  =  črn   kruh   od 

mešane  moke,  fcfittiarjcg  33rot,    V.- Cig.,  C, 

Kras,  Ip.-E>j.(Torb.);  —  prim.  mlač  2). 
mlačevfna,  /.  tisto  snopje,  ki  ga  je  treba  po 

otepanju  še  mlatiti,   C. 
mlačina,  /.   i)  bic  ^fii^e,  Guts.;  bcr  Sum^pf, 

Mur.,  Cig.,  Jan.;  — 2]  kisla,  močvirna  trava, 

Hriišica-Erj.  (Torb.). 

1.  mlačiti,  mlačim,  vb.  impf.  (ou  macfien,  Cig.,  C. 

2.  mlačiti,  im,  vb.  impf.  mlake  delati  razlivajoč 
vodo,  n.  pr.  po  sobi,   C. 

mlačje,  n.coll.  53acf)cn;  bie  ©umpfgegenb,  Mur. 

mlačnast,  adj.  laii(icf),   Cig. 

i.mlačnat,  adj.  laulid^,  C. 

2.  mlačnat,  adj.  =  mlačev:  mlačnato  zrnje, 
Sov. 

mlacnež,  m.  ber  Sauling,   Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

mlačnica,  /.  'naž  %\\\%i\\voa\\n,  Cig. 

mlačnik,   m.  =  mlačnež,   Cig. 

mlačnost,  /.  bic  ^aubcit,  bic  fiauigfeit;  ber 
5ubincienti§iiiu§,  Cig.(T.). 

mlačnovfrec,    rca,    m.  ber  Saug(iiubige,  Cig. 

mlačnovfrka,  f.  bie  Souglditbigc,  Cig. 

mlačnov^rnost,  /.  bic  Saugliiubigfcit,   Cig. 

mlačnovfrstvo,  n.  Die  iiaugldubigfeit,  Cig., 
ZgD. 

mlačva,  /.  =  mlačev,  'aaž  ^rejc^cn,  bcr  %xu\č); 
o  mlačvi,  jur  5)rcicf)5Ctt. 

mlad,  m.  i)  =  mlaj,  bcr  9Jeumonb,  Mur., 
ogr.-C,  Danj.-Mik.;  —  2)  =  mlad/,  jungcr 
9Jac^tDud)§:  pleme,  katero  ne  bi  rodilo  mo- 
škega in  ženskega  mladu,  moralo  bi  nehati, 
Levst.(Beč.). 

mlad,  T,  /.  jungcr  UJacfUDUcf)^  bcim  Siicf)  unb 
©cflugel,  Krn -Erj. /'Torb.). 

mlad,  mlada,  adj.  jung;  mlada  leta,  bic  3'tgcnb= 
jeit;  od  mladih  let,  Don  3"3^"''  ""f^  =  o*^ 
mladih  nog;  =  iz  mladega,  Cig.,  Jan.,  M.; 
=  iz  mlada.  Jan.,  Mik.;  (pomni:  od  mla- 
diju,  Trub.);  — mlada,  bic  'Sraut,  Dol.-Cig., 
BlKr.\  —  mladi  mesec,  mlada  luna,  bcr 
9Jcumonb;  mlada  nedelja,  bcr  crftc  Sonntog 
nad)  bcm  SJcumonbc;   —  frifc^,  ueu:  mlad 


sneg,   frtl(f)cr  ©cftncc;    mlad   kruh,  frijc^Csi 

58rot,   Cig.;  —  compar.  mlajši,  mlaji. 
mladček,  čka,  m.  dem.  mladec;  bci  {^iMiftling, 

(mlasček)   Cig. 
mlade,  cta,  tn.  jungcr  Tt(n\d),  Jan.,  Let.;  — 

ba»  S""9e,  ^• 
mladec,    dca,  m.   jungcr   SRcnjcf),    Cig.,  .Jan., 

Levst.(Sauk);  —  m\adc\  =  mlad/.  bic^H^flcn, 

bic  jungc  3^"^)^»   Cig.\  prašiče  imajo  mladce 

(mlasce),  po  štiri,  pet,  šest,  Ravn.(Abc.J. 
mladen,    dna,   adj.    niiirbc,   tueic^,    Z.,  .Mik.; 

mladno  sadje.  Dol. 
mladince,  eta,  n.  baš  ^ndblcin,  C 
mladf  nček,  čka,  m.  dem.  mladenec,  ber  Snabc, 

Mur.,  Ravn. 
mlad^nčič,    m.  dem.   mladenec;    bcr  ^'nabc, 

Mur.,  Dalm.,  Slom.,  SIS. 
mladinec,  nca,  m.  bcr  ^iingling,  3/«;-.,  ogr.- 

Valj.fRad),  Raič(Slov.),  Vrt. 
mladenič,   m.  i)   ber  ^iingting:  —  star   m., 

ein  aftcr  ^unggcjfC,  cin  .'oagcftol,^,  Jan.fH.); 

—  2)  pl.  mladeniči,  bos  33raut;)aar,  BlKr.; 

—  3)  ba5  ^utigc:  za  svoje  mladeniče  skrbeti, 
Krelj;  —  4)  bcr  Dicumoub,  ogr.-C. 

mladfniščnica,  /  oaž  Snabcnjcminar,  Cv. 
mladeniški,  adj.  ^iingling^  ,  ^ugcnb',  jugcnb= 

Ud);   mladeniška  navdušenost. 
mlad^ništvo,    n.    taš:    ^iinSli^S^^^l^^i^^    ^^^ 

^iinglingelcben. 
mladenje,  n.  ha?  Qungtticrben,  M. 
mladenka,  /.   i)   ha?   9J?dbc^en,    Jan.,  Prip.- 

Mik.,  Znid. ;  Mladenke  me  srečavajo,  Spes.- 

Vod.(Pes.);   Ni  take  je  mladenke.  Ko  naše 

je  krvi  dekle,  Preš.;  mladeniči  in  mladenke, 

LjZv.\  —  2)  bic  Siubbettcrin,  C;  —  3)  krava 

po  teletu,  dokler  ima  še  mleka,  Krn-Etj. 

(Torb.). 
mladfnkinja,  /.  =  mladenka  i),  v^hŠt.-C. 
mladfnski,    adj.   jugcnbti(^:    mladenske   prsi, 

Levst.(Zb.  sp.). 
mladeti,  im,  vb.  impf.  jung  ttjcrbeu,  ftc^  »er= 

jiingen,  Mur.,  Jan.,  Met. 
mladftina,  /.  bie  jungc  ^x\\\,  C;  —  jungcr 

SSalbbcftanb,  Litija-Svet.  fRok.). 
mladfzen,   zni,  /    i)  bic  ^ugcnb,  ogr.-Mik., 

C;  —  2)    jungc  Scute,  Bes.- C;  knjige  za 

m.,  Raič (Slov.). 
mladgznost,  /  =  mladezen  i),  ogr.-C. 
mladež,    m.   i)   ber  9?cumonb,    C;  —  2)   tri 

leta  star  trs,    C. 
mladež,  /.  =  mladina,  bic  Jjligcnb,  Cig.,  Jan., 

nk. ;  —  hs. 
mladica,  /  i)  jungcr  Jrieb,  bcr  Sproj^;  jaz 

sem  vinska  trta,  vi  ste  mladice,   Guts.(Res.) ; 

—  2)    seno    tretje    košnje,    Sv.    Duh    pri 
Krškem-Erj.r^Torb.);  mlada  detelja,  Z.;  — 

3)  jungc!?   llfdbc^en,    Bes.,  Zora,  Jurč.;  — 

4)  mlada,    letošnja  svinja,   Gor.;   mlada  če- 
bela, Levst.(Beč.). 

mladič,  ica,  w.  Obaž^ungc  Don  cinem  S^ierc; 
Abel  mu  prvega  mladiča  od  svoje  črede 
daruje,  Ravn.;  pos.  mladiči,  bie  jungc  3JDgc(= 
brut ;  orlovi  mladiči,  Ravn.;  —  2)  jungcr 
'fiicnenftod,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Met.; 

—  3)  ber  ^mw,  jungcr  SJurjcfic,  Cig.,  Jan., 


mladičuk  —  mladolct 


—  588  — 


tnladolčtcc  —  mlaja 


C;  —  4)  mladiči,  ba#  ^rautpanr,  DoL- 
Cig.,Jan.;   —   tudi:   mladič,    Valj/Rad). 

mladiček,  čka,  m.  dem.  mladič,  ba5  ^unge, 
ogr.-Valj.fRad),  Vrt.;  —  junflCs  S?bt}elein, 
LjZv. 

mladiček,  čka,  adj.  fe^r  jimg,  Mur.,   C. 

mladičtn,    čna,  adj.  jugcnb(i(5,  -^^n. 

mladičica,  /.  dem.  mladika,  iitnfle§  3'^f'9^fi"- 

mladičje,  u.  coll.  jlinflc  ^UiciflC. 

mladičnat,  adj.  UpU  jiiriflCi  ;^H:icicjc,  Mur. 

mladičnik,  m.  bcr  ^auflfci"id)itiann,  C. 

mladika,  /.  jiiiu]cr  2'ricb  0.  ^ireig ;  divja,  nora 
m.,  bcr  'Safieroft,  bie  SSafferrebe,  Cig. 

mladikar,  rja,  m.  ber  3*Deigabftec^er  (rhvn- 
chites  conicus),  A'oi'. 

mladikast,  adj.  einem  jungcn  Xricbc  af)uli(^: 
jung,  Cig.,  C. 

mladikav,  adj.  =  mladikast,  jung,  Jan.;  m. 
obraz  imeti,  jugcublic^  auefel^en,  Dol.;  mla- 
dikav les,   mladikavo  drevo,  Kr. 

mladikavec,  vca,  m.  junger  'iBurjdie,  ^V.V.; 
kaj  bi  se  tak  mladikavec  o  babi  menil!  Jurč. 

mladikavina,  /.  junger  Jpol^,  Cig. 

mladina,  /.  coll.  i)  bie  ^iiflC"^',  "^ic  jungcn 
i.'eutc;  —  2)  bie  jungc  53rut  0.  S^id)t,  baž 
3ungt»ie^,  Cig.,  Jan.,  M. :  —  3)  neue  5elb= 
friic^te,  M.\  junger,  neuer  3Bein,  C;  —  4) 
mesečna  m.,  ber  ^JJcuntPnb,    C. 

mladinec,  r.ca.  m.  junger  *i)Jicnid) :  Popravdne 
starine  Ovrže  mladin"c,  roc/Y^<-'V;  — junger 
$Rebeni"tocf,  C. 

mladinka,  /.  bie  93ierttiurj;e,  DZ.;  —  češ. 

mladinoljub,  ljuba,  m.  ber  3ugctil>i>-"eunb,  nk. 

mladinski,  adj.  3ugenb=,  Mur.,  Cig.;  mla- 
dinski spisi,  LjZv. 

mladišče,  n.  ber  Crt,  tro  ^lačj^  obcr  feanf  ge= 
roftct  njirb,  bie  9{ofte,  Cig. 

mladiti,  im ,  vb.  impf.  i)  jung  ntod)en,  t)CV= 
jiingen ;  —  jelen  roge  mladi,  bcr  viiicb  folbt, 
Cig.;  m.  se,  jung  njerben,  fid)  uetjitngcn; 
—  fid)  !^aaren,  C/g.;  — mesec,  luna  se  mladi, 
e5  ift  ^JJcunioub,  Guts.,  Diet.,  Dalm.;  — 
drobnica  se  mladi,  tVXT\t  ^ungc,  Trenta, 
Soča- Erj. (Torb.);  —  2)  abliogcn  laffcn,  jei^ 
tigen:  sadje  m.,  Cig..  Jan.,  Mik.,  Dol.;  sadje 
se  mladi,  baž  Cbft  Hcgt  ab,  Cig.,  Dol.;  tudi 
o  vinu:  naj  se  vince  le  mladi,  DSv.;  — 
lan,  konoplje  m.,  bcn  f5'od)#,  bcu  ?Qa\\\  riJ  = 
ften,  Cig.,  Jan.;  —  3)  testo  m.,  t.  j.  na 
hlebec  razrezano  iz  novega  gnesti,  \'rtov. 
(Km.  k.);  —   ilovico  m.  =  gnesti,  Z. 

mladje,  n.  coll.  jungc  Jrtebe,  junger  ^tnnjac^'*, 
iungc<5  .'bol^. 

mladlčtck,  tka,  »1.  ber  j^rii^ling,  .\fi'g.-.Wik., 
Mur.,  Jan.,   C 

mladlčtje,  n.  =  mladolctjc,  Meg.-Mik.,  .Mur., 
Jan. 

mladokljun,  kljuna,  adj.  jungjd)nabelig,  Cig., 
C.:  On  ob  ilrugi  si  pomladi  /bere  ptiče 
mlailokljunc,   l'reš. 

mladoki/žcn,  ;?na,  adj.  »on  jugcnb(id)  jnrter 
Vaut,  Z..  Lasčc-Lcvst.(Zb.  sp.). 

mladolct,  Ivta,  adj.  jung:  l'o  svetu  šel  sem 
mladolct,  Sir.;  ininbcrjiil)rig,  I.jZv.,  Let., 
SL\. 


mladoletec,  tca,  m.  ber  (5riibja'^r^ei(ige,  C. 

mladoleten,  tna,  adj.  i)  5ru^ltng§= ,  Mur., 
Jan.;  zdaj  vedro,  zdaj  oblačno,  kakor  mlado- 
letno nebo,  Zv.;  —  2)  minberjd^rig,  Z. 

mladoletje,  «.  ber  J^rii^ting,  Trst.fLct.j,  Zora. 

mladoletnica,/,  i)  bie  lljiuberjabrige,  Z.;  — 
2)  rumenkasta  m.,  bie  gelblid)e  5ruf)ting§' 
fliege  (phr}-ganea  Havicornis),  Erj.fŽ.J. 

mladoletnik,   m.  bcr  SDJinberjd^rige,  Z.,  nk. 

mladolic,  lica,  adj.  =  mladoličen :  deva  mlado- 
lica.   Str. 

mladoličen,  čna,  adj.  »on  jugenblidjem  ''^tutli^, 
jung  au$)cf)enb:  lipa  ima  prav  mladolično 
skorjo,  Bes. 

mladolik,  lika,  adj.  =  mladoličen:  mladoliki 
svetniki,   Lcvst.fZb.  sp.). 

mlador9dnica,  /.  bie  Sinbsbetterin,  Guts.- Cig., 
Jan. 

mladost,  /.  i)  baž  ^UG^^^i^^^^J^r  ^i^  Suscnt*; 
—  mladost  je  norost,  bie  i^ngenb  i^at  feine 
lugcnb;  m.  je  radost,  C;  —  2)  =  mla- 
dina, Preš. 

mladosten,  tna,  adj.  ;3ugenb=;  jugenblic^;  bil 
je  Jako  mladosten,  LjZv. 

mladostnost,  /.  bie  ^ngenblic^feit,  Cig. 

mladostnik,  m.  ber  ^unge,  ber  iBurjc^e,  Mur. ; 
junger  iieder,  C. 

mladovati,  ujem,  vb.  impf.  ein  ^iingling  )eiu, 
Zv. 

mladoven,  vna,  arfj.  jung,  Z. ;  mladovna  krava, 
eine  ftuli,  bie  eben  getalbt  t)at,  Cig.,  Svet. 
(Rok.);  mladovna  krava  =  krava  mladega 
mleka,  Levst.  (Rok.). 

mladovje,  n.  coll.  junge  Sprofjen,  jungcž  §oIj, 
Cig.,  Zora,   Sotr.;  tudi:  mladovje.   Polj. 

mladovnica, /.  bie  ^Bjoc^nerin,  Čmiče  (Goriš.). 

mladožgnec,  nca,  m.  ber  ^Srdutigom,  ogr.-C. 

mladož^nja,  e,  »;.  ber  'J^rdutigam,  Cig.,  Jan., 
BlKr.;  bcr  *iltcuoerntdl)lte.   Valj. (Rad). 

mladož^nka,  /.  bie  ^Sraut,  ogr.-C. 

mlahav,  adj.  fled),  mott,  ld)latf,  Diet.,  Cig., 
Jan.;  id)iuad},  Habd.;  —  tnltjtnnig,  Cig. 

mlahaviti,  im,  vb.  impf.  er)d)laffen  madjen, 
id)UHidlcn,  kajk.- 1  'alj.  (Rad). 

mlahav^ča,  /.  bie  Sd)n)dd)C,  kajk.- Valj.  (Rad). 

mlahavost,  /.  bie  Sd)lDdd)e,  bie  £Č^laffl)cit, 
OV..  ./an.,   Cig.  (T.). 

mlahLn,  hna,  adj.  =^  mlačen,  Mur.,  Jan. 

mhihnost,  /.  bie  iiauigfeit,  .Mur. 

mlahota,  /.  bie  ilauigfeit,  Mur. 

mlahcken,  tna,  adj.  laulid),   .Mur.,  Cig.,  Jan. 

mlahotnik,  m.  bcr  iiauling,  .^fur. 

mlahotnost,  /.  bie  i.'nnlid)feit,  .Mur.-Cig. 

mlahyvcn,  vna,  adj.  =^   mlahotcn,  Mur. 

i.mlaj,  m.  i)  ber  9?euinonb;  nocoj  bo  mlaj; 
o  mlaju,  ,yir  ^eit  bc'?  iDJeumonoc'?:  —  3)  bcr 
Sd)lannn,  Muršce-M..  Mik.;  pos.  blato  na 
ka*men)u  v  vodi,  v{h^t.;  —  bcr  ScftlOCinc^ 
fotl),  ogr.-C. 

2.  mlaj,  m.  ==^  maj,  ber  5)iaibanm,  Cig.,  Jan., 
Dol.,  ŽclcinikifGor.);  —  leskova  šiba,  ka- 
tera se  v  zemljo  vtakne ,  kadar  se  „koza 
bije" ,  I.ašec-l.cvst. ( Rok.). 

mlaja,/.  bic,*ial)n»uur,\  (dcntaria  cnncaphvilos). 
Trnovski  go\d-Erj.  (Torb.). 


mlaje  C  —  mlamgla 


580 


mlaniti    -  mlatitva 


mlajtc,  jca,  m.  biT  ^""flcrc  •'«  ®cgeit)o^c  ,^u 

bcn  'ijtciteren,  Mnr. 
i.mlajček,  čka,  m.  dem.  mlaiec,  bcr  iSiincjftc : 

mlajčck,    Joatam    po    imenu,    sam   je  ušel, 

Navn.-Valj.fRad). 
i.mlajček,    čka ,    m.  dem.    2.   mlaj;    mlajčki. 

blagoslovljene  šibe  cvetnonedeljske,    katere 

zapičujejo  pred  kresnim  večerom  na  njivah, 

Dol.-.\avr.(Lct.). 
mlajenje,  >i.  i)  bač'  5.^evjiinc)cn:  —  2)  bo§  ?16= 

Iicqenla|icn  bc»  Cbftc^,  boe  Sioftcn  bc§  .'oanfc?, 

^l(icf))el,  0>..  Dol. 
mlaji,   adj.  compar.  ad  mlad,  =   mlajši. 
mlajina,  f.  coll.  i)  bic  iitiiiicn  ^cutc,  bie  ^11= 

genb,  Mtir.,  C;  —  jungc  ©ejdjopfe,  C;  — 

2)  ber  (Bdflamm,  C;  —  3)  bae  Ungejiefer, 

ogr.-Valj.fRad):  prim.   i.  mlaj  2). 
mlajiti,    im,    vb.  impf.   mit  Sc^laiiim   iiber= 

,^ief)en,  C. 
mlajšanje,  n.  bie  !i?eiiiinguiic(. 
mlajšati,    am,   vb.  impf.  jiincjcr  mac^en,  BCV' 

jiingen;  m.  se,  iid}  »erjiingcii,  jiiitgei-  inerbcu. 
mlajše,  eta,  m.  ber  9cad)fommc,  Mnr.,  Danj.- 

Mik.;  (=  družinče,  Mur.). 
mlajši,    adj.  compar.  ad  mlad;    junger;   pl. 

mlajši,  bie  5Jacf)!ojnmen,  Mur.,  Cig.\    (tudi 

=  družina,  bie  ^Jienftboten,  3/!/;-.). 
mlajšina,  /.  bie  ^ugenb,  (mlajsina)  Miir. 
mlaka,  /.  bie  ^5fiit3e,   bie  i'acf}e;   iz  mlake   v 

lužo  =  aiiv  bem  9{egen  in  bic  Jraiife;— eitie 

feudlte  ^ic)e,    Rib.-M.,  Z.;   senožet,  katero 

o  povodnji  voda  zalije,  Zemon  (Xotr.)-Erj. 

(Torb.). 
mlakar,  rja,  m.  i)  ber  Sumpfbeluo^ner,  Jam.; 

—  2)  navadni  m.,   bie  gett)iif}nncf)e  Sumpf= 
fcfinecfe  (limnaeus  stagnalis),  Erj.fŽ.j. 

mlakarica,  /.  i)  ovca,  ki  se  pase  na  mlakah 
(Sumpfroiefen),  C;— 2)  neko  jabolko,  Ma- 
riborska ok.-Erj.  (Torb.). 

mlakast,  adj.  pfittlic^t,  Mur.,   Cig. 

mlak9Š  ,  rii.  ba§  ^Koljrfiufin  (gallinula),  mali 
m.,  tleinee  9iD{)r^ll{)n  (crex  pusillus),  srednji 
m.,  bie  SSalferrafie  (rallus  aquaticus),  gra- 
hasti  m.,  bie  punftierte  'SiOi\ii  (crex  Porzana), 
zelenonogasti  m.,  'i^ai'  griinfiigige  $Ro^r^iifiii 
(gallinula  chloropus),  Frey.  (F.). 

mlakota,  /.  bie  ^fii^e,  C. 

mlakovica,  /.  "nai  "'^fii^ciirtiaiicr,  C. 

mlakuž,  m.  bie  iBlatter^enne,  Cig.;  —  prim. 
mlakoš. 

mlakuža,  /.  bie  ^fii^e,  bie  ©umpffac^c. 

mlakužar,  rja,  w.  neki  polž,  C,  RobičfNkol.J. 

mlakužast,  adj.  fumpjig,  pfiigicf)t. 

mlakužcn,  žna,  adj.  ^fii^en=,  fumpfig- 

mlakužka,  /.  bie  ^ialle  (rallus),  V.-Cig.;  — 
prim.   mlakoš. 

mlakiižnat,  adj.  pfii^ig,  jumpfig. 

mlakužnica,  /.  ba§  ^fii^cntt)Ql'ier. 

mlamol,  m.  bcr  5tbgrunb,  bie  ^luft,  Z.,  Mik.; 
črez  le-to  vse  je  mej  nami  ino  vami  velik 
utrjen  mlamol,    Triib.;  --^  prepad,    Dalm.; 

—  {\)a^  G^aož,  Jan.,  Valj. [Rad]). 
mlam9la ,  /.  =  mlamol :    molitev  Davidova. 

kadar  je  v  mlamoli  bil,    Trub.  (Psal.J. 


mlaniti,  im,  vb.  pf.  =  poknili,  udarili,  Krn- 
Krj . ( Torb .)  \  —  prim.  stsl,  mltnij,  fulgur, 
F.rj.  I  Torb.). 

mlask,  nil;iska,  m.  ber  2d)mat5,  OV..  Jan.. 
SIS. 

mlaskač,    m.  ber  3cf)iittU^cr,  Jan. 

mlaskanje,  n.  \\až  3d)nuUieil,  bn§  ScIjllflljClt 
mit  ber  ;^iiiige,  Mur.,  Cig. 

mlaskati ,  mlaskam ,  vb.  impf.  idjmatiCll,  mit 
ben  i.Uppcn,  bcr  S^mc\c  )dina(,^en,  Diet..  Mur.. 
Cig.,  Jan.,  SIS.,  Krn-Erj.fTorb.j,  SlGor., 
G  Brda:  —  jd)lcdcn,  Cig.,  Jan.;  tudi:  mla- 
skati, am,   Gor. 

mlaskav,  adj.  )d)mat3Clib,  Z. 

mlaskavec,  vca,  »h.  bcr  2d)tnat5cr,  bcr  2d)iiat5cr, 
Mur.,   Cig..  Jan. 

mlaskniti,  mlasknem,  vb.  pf.  )d)ma^en,  mit  ber 
3unge  jditialjen,  Cig.,  Jan. 

mlaskot,  ota,  m.  'aa^  ©efdima^e,  Z. 

mlaščati,  hn,  vb.  impf.  (eifc  filiftembe,  id)or= 
renbe*i3aute  Don  fict)  gcbcn:  raki  mlaščijo, 
voda  v  črevlju  mlašči,  C;  vino  mlašči, 
kadar  tiho  vre,    C. 

mlaščiti,  mlaščim,  vb.  pf.  fcf)(agcn,  baje  Cž 
patld)t:  grdo  ga  je  mlaščil,  Dragotinci fŠt.)- 
Valj.fVest.);  —  prim.  mlaskniti. 

mlat,  m.  ber  £)ammer,  Valj.fRadj:  kladivo 
pri  klepilu,  Žabče-Erj.fTorb.). 

mlat.  T,  /.  ha^-  5re)d}en,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C, 
Met.,  Mik.;  dobra  m.,  Dol.;  izdačna  m., 
vihŠt. 

mlata,  /.  =  mlato.  Mur.,  Mik. 

mlatast,  adj.  maljtrebcrortig,  Cig. 

mlatba,  /.  ha^  ^refd)cn,  C. 

mlatčevica,  /.  bic  ^rejiicrin,  C. 

mlatčinja,  /.  bie  S^refdjerin,  C. 

mlateč,  tca,  m.  ber  ®rei^er,  Mur.,  Jan..  Mik., 
BlKr. 

mlatev,  tve,  /.  =  mlačev,  ber  ^ruic^,  C(>., 
Vrt.,  Dol. 

mlatica,  /.  bie  ^refdierin,  M.,  C. 

mlatič,  tiča,  m.  bcr  S^rejdier. 

mlatičevka,  /.  bic  Treidjerin,  Polj. 

mlatična,  f.  bie  Treidierin,  C. 

mlatile^,  Ina,  adj.  S^rejc^*:  mlatilna  kola,  eiu 
Trcid)rtiagcn,   Dalm. 

mlatiinica,  /.  bie  S^rejc^maic^ine ,  Cig.,  Jan., 
C,  Sov.,  DZ. 

mlatilo,  n.  ba§  ^^refc^merfjeug :  ber  '2;rejc^= 
flegel,  Cig.;  =  mlatiinica,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.). 

mlatiški,  adj.  ^re)d)er=. 

mlatitba,  /.  =  mlačva,  mlatev,  Danj.-M. 

mlatitelj,  m.  =  mlatič,  Mur. 

mlatitev,  tve,  /.  \ia^  S)rc)dien,  Mur.,  Jan.,  ogr.- 
Valj.(Rad);  po  mlatitvi,  v\hŠt. 

mlatiti,  im,  vb.  impf.  brefc^en;  prazno  slamo 
m.,  Icercž  Stro^  brefc^en,  =  čine  crfolglojc 
Slrbeit  »erri^ten;  =  vodo  m.,  Krclj;  prii= 
getn ;  m.  koga,  po  kom ;  —  z  rokami  m., 
bie  ^anbe  ungcftiim  liinunbt)crbciuegcn ,  mit 
ben  §dnben  ringen,  Z.;  naprej  se  m.  (pla- 
vajoč), fid)  roeitcr  bringen,  ogr.-Let.;  po 
svetu  se  m.,  fid)  in  ber  3^ett  Ijernmplagen,  Z. 

mlatitva,  /.  =  mlatitev,  v^^liSt. 


mlatitvg  —  mlččnik 


—  590  — 


mlečnina  —  mlekoseda 


mlatitvo,  H.  =  mlatitva,   Dalm.-M. 

mlativec,  vca,  m.  bci  2)rcicf)cr,   CV^'.,  Jan. 

mlativo,  n.  kar  se  mlati.  .lan.(Slovn.). 

mlatnik,  m.  Me  91?al,^trc[ieiflrube,  Cig. 

mlatnma,  /.  bcr  Xicid)crlot)n,   Ci'g.,  Jan.,   C. 

mlatnja,  /.  t»až  ^rcjd)on,  Cig. 

mlato,  n.  bie  SJialjtrcbcr,  duts.,  Jam.,  Mur.. 
Jan..  Mik.,  .\ov. 

mlatva,  /.  =^  mlatev,  Cig.,  Jan.,  C. :  Balade 
pet"  je  mlatva  prazne  slame,  Preš. 

mlava,  /.  leskova  šiba  za  obroč,  Minie  v  Cičili- 
Erj.  I  Torb.). 

mleč,  m.  bcr  93JiId})C^tttomrn,  Mur..  Jan.,  Mik.; 
beli  m.,  neka  neužitna  goba,  C.;  — bie  SScgC' 
luarte  icichorium  inrsbus),  C7^.;  — ber  iion)cn= 
gaf)n  (leontodon),  Č;  —  kačji  m.,  bie  .^afei  = 
rour,^,  bie  Sc^njarjiour,^  (scorzonera),  C;  — 
svinjski  m.,  bie  Saubiftcl,  bie  ©anjebiftcl 
(sonchus  arvensis),   Cig. 

mlečarica,  /.  iici^  9)tild)idiaf,  C,  Bes. 

mlečec,  čca,  m.  dem.  mleč;  ber  ^olDcngalin 
(leontodon),  C,  v{hŠt.;  —  bie  '3Sad)vblume 
(cerinthe  minor),  Kne\ak  na  Pivki  -  Erj. 
( Torb.). 

mleček,  čka,  m.  \)  rastlinski  mlečni  sok,  Cig., 
Jan.\  —  2)  bie  Solf^mild)  (euphorbia),  Cig., 
Jan.,  BlKr.,  M.,  Tuš.fB.J,  Med  v.  (Rok. J; 
bleda  kakor  m.,  \'rtov.('Km.  k.j:  —  garjavi 
m.,  ctjprefjcnartiflc  SSolfšmilc^  feuphorbia  cy- 
parissias),  Tuš.(R.j,  Medv.(Rok.); —  kTSdi\\ 
m.,  "bOiž  Sc^oUfrout  (chelidonium  maius), 
Jan.,   C;  =  krvni   m.,   Cig. 

mlečen,  čna,  adj.  5)JiiId)= ;  mlečna  cev,  'baž 
SJiildigefafj  (bot.),  Tuš. (B.j ;  —  mtldiig;  mlečna 
krava,  eine  milcf)reic^e  Su^;  — mlečno  drevo, 
ber  ftu^boum  (galactodendron),   Cig. 

mlečiti  se,  i  m  se,  vb.  impf.  Soft  bcfommeu 
I  Don  (^riid)ten),  C. 

mlečje,  n.  i)  bie  Giienjdjlacfe,  Železniki  (Gor.); 

—  2)  bie  9Jiai=  ober  ilut)blume  (taraxacum 
ofticinale),  Josclf,  —  bie  Saubiftel  (sonchus 
arvensis),  Josch;  —  divje  m.,  bcr  ^lauen- 
flarf)^  (linaria  vulgaris),  Junska  dol.(Kor.j- 
Josch . 

mlečkar,     rja,    m.    bet    SBolf-šmilc^jc^ttjarmei 

(sphinx  euphorbiae),  Erj. (Z.). 
ml?čkast,  adj.  milc^ortifl,  mild)ic^t,  3/«;-.,  Cig.; 

—  ntiidjicj,  Jan. (H.). 

mlečkov,    adj.  kar  je  od    mlečka,    Jan. (H.); 

—  prim.  mleček    2). 
mlcčnast,  adj.  mild)arti(i,  Cig. 

mlečnat,   adj.  milrfjig,  mtldjrcic^,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
mlečnica,  /.  i)  bic  iDčildjfaiiuiier,  Mur.,  Cig., 

Jan.,    Sov.;   —   2)  ba^  Wild)flefdf},    Mur.; 

—  3)  (cevi)  mlečnice,  bie  11Jild)Jaft(lcf(i|'ie, 
Cig.,  Erj. (Z.);  —  4)  neka  goba,  .Mcg.,  Diet., 
Rihcnberk-Erj. (Torb.),  I'>anj.(Poxv. p.);  (bcr 
9)Jildiid)lPQmm  fagaricus  lactiHuus] ,  Mur.\ 
bcr  ^fcffcrjdHDamm  [agaricus  piperatus],Ci/,'.; 
[agaricus  rubcr].  7'u.š.  / B.J) ;  —  neka  hruška, 
.Mariborska  ok.- Erj. (Torb.);  (bic  3)Jild)birnc, 
.\tur.). 

mlččnik,  m.  i)  mlad  človek  (zaničlj.),  C;  — 
2)  bcr  Wild),^af)tt;  -  ;;)  bic  Wild)faiinc,  Cig.; 


—  4)  mlečna  jed:  baš  9)JiIrf)focft,  Cig.;  — 
5)  ber  mdnnlidie  fVijd),  ber  llj?ild)er,  bcr 
5[RiIc^Hnci,  Cig.;  —  o)  bie  aSoIfsnulc^  (eu- 
phorbia), z..  Dol.;  —  krvavi  m.,  "lidž  2c^i.iU= 
frnilt  (chelidonium  maius),   Tuš.(R.). 

mlečnina,  /.  i)  kar  je  iz  mleka,  C;  —  2) 
bie  il?ild))teuer,  Cig.,  Jan. 

mlečnjak,  m.  i)  =  mlečnik,  ber  ?!KiIcf)j;a^n, 
Mur.,  Erj. f Som.);  —  2)  ber  2JJiId)i'tdnber, 
DZ. ;  —  3)  ba'5  5i)dimdnnd)en,  ber  SJiilc^er, 
Guts.,  Čig.(T.),  Erj. (Z.);  —  4)  unreifer 
^i8ur)cf)e:  da  bi  se  jaz  dal  takemu  mlečnjaku! 
Glas. 

mlečnogob,  goba,  adj.  jung,  unreif,  gelbjc^nS' 
belig,  Levst.(Zb.  sp.). 

mIečnog9bec,  bca,  m.  ber  ©clbjc^nobel  (za- 
ničlj. o  mladem  človeku).  Z.,  Lašče-Levst. 
(Rok.);  .Mlečnogobec!  ti  tega  še  ne  smeš 
vedeti,  Levst.(Zb.  sp.). 

mlečnokfsel,   sela,  adj.  mild)jauer,  Cig.  (T.). 

mlečnost,  /.  b'ie  3Kitd)igfeit. 

mleden,  dna,  adj.  i)  abgemagert,  eingefallcn, 
Habd.-Mik.,  Cig.;  —  2)  =  omleden.  fabe 
jc^mecfenb:  mledna  hrana,  Cv.;  —  prim. 
medel. 

mlekar,  rja,  m.  ber  5))?if(^t)erf (iufer ;  —  ber 
Scnne,   Tolm.-Cig. 

mlekarica,  /,  'Haž  W\\6)Vot\h,  bie  9JJiIcf)^nnb' 
leriii. 

mlekarija,  /.  =  mlekarstvo. 

mlekariti,  arim,  vb.  impf.  ben  'i)JJild)f)anbeI, 
bic  11cild}lt)irtjd)att  betieibeii,  Jan. 

mlekarnica,  /.  i)  'Ha^  9J?iId)ltiiitjd)aft'5gebaiibc, 
Rut.  (Zg.  tolm),  ZgD.;  bie  Seniier^iittc, 
Cig.;  —  2)  bic  9J}i[d)tammer,   Valj. (Rad). 

mlekarski,  adj.  bie  'ilJJildi^dnbler  0.  bie  liliildj^ 
roirtid)Qit  bctrcficub. 

mlekarstvo,  n.  bie  ^JJildmjittfdioft,  ber  3Kilc^« 
tianbci,  Jan.,   Cig.  (T.). 

mlekast,  adj.  mild^id)t,    V.-Cig. 

mleko,  n.  bic  lUilc^;  sladko,  kislo  m..  fii§e, 
joiirc  !i)Jcild);  posneto  m.,  abgera^mtc  lltildj; 
pinjeno  m.,  bie  !i3uttcrmilc^;  —  vince  kakor 
mleko!  Zv.;  mleko  se  še  tvojih  zob  drži 
=  bu  bift  nod)  ciit  Siinb;  m.  izpod  krave, 
trijd)  gemolfcnc  l'ii(d);   po  ptičje  m.  poslati 

—  nad)  SJJiirfcnfctt  )d)icfen,  Cig.;  vse  ima, 
le  ptičjega  mleka  ne,  .\otr. ;  —  2)  kačje 
m.,  bcr  Murfiicffiiipeidiel  (ein  Sc^aum  auf 
35Jeibcnbdumen),  =  kačji  pljunec  Ip.  -  Erj. 
(Torb.);  —  3)  pasje  m.,  bic  ®ortemuolfi*« 
mitd)  (euphorbia  peplus),  Cig.,  Jan.,  Tuš. 
(R.),  Medv.(Rok.);  =  volčjem.,  Cig.,  Jan. ; 

—  ptičje  m.,  bic  3.?ogcImilc^  (ornithogalum), 
Cig.,  Tuš.(B.);  belo  in  rumeno  ptičje  m., 
tucificr  unb  gelbcr  Wild)ftcrn  (ornithogalum 
umbeliatum  et  luteuni),  Tuš.(R.);  —  krvno 
m.,  bai  Sd)51lfraut  (chelidonium  maius), 
Diet.,  Z. 

mlckokradec,  dca,  m.  bcr  lUildlbicb,  Cig. 
mlekomer,    mera,    nt.  bcr  llfild)mc|fcr,    bfl^ 
Wrtloftontctcr,  Cig.,  .lan..  Cig.  (  7.),  .SV/i.  (Ei^.). 
mlckopivec,  vca,  m.  bcr  TOildjtrinfcr,  Diet. 
mlekoseda,  /.  bo?  iJabfrailt  (galium  verum). 


mlekovcc  —  mlczivina 


-  591 


mlczivo  —  mlinščica 


mlekovec,  vca,  m.  i)  bcr  9J{iIcf)f>aum ,  bcr 
•Ullllbnillli  (galacrodendron),  Tuš.fB.J;  —  2) 
bor  11tild)qunr,^,  Erj.iMin.). 

mlčkovica,  /.  btc  Wild)juppc,  C. 

mlekovina,  /.  bic  lliildiftciicv,  -hin. 

mlekovit,  aiij.  mildiiii,  mildiicid),  Jan. 

mlelo,  H.  boi  4'tal)liueif,  Cif^.fT.j. 

mlenje,  11.  =  mletje.  Miir.,  Cig.,  Jan.,  BlKr.- 
Mik. 

mlesti,  moizcm.  vb.  impf.  =  molsti,  Guts., 
Slur..   Cig.,  Jan..  Mengeš  (Gor. J ,   Ig  (Dol.). 

mlestva, //i)  ba^ž  aitt1fcn,  C;  —  2)  bic  33ic[t= 
mild},  bef.  bic  burd)  Svinarmuiig  bid  geioov' 
bciic  'i3ie)'tmild],  Dol.;  pogl.  mlezivo. 

mletavica,  /.  ha^  ^kiicn  im  Siorpcr  t)or  Dem 
Jvieberaufatl,   Valj.  (Rad). 

mletev,  tve,  /.  baž  9)iat)Ieii,  Jan. 

mleti,  meljem,  vb.  impf.  i)  ma^lctt;  Solnce 
sije,  dežek  gre.  Malin  melje  brez  vode,  jV:{/z- 
Št.\  mlena  je,  ež  ift  gefc^c^en,  CAg.;  —  kdor 
prej  pride,  prej  melje,  ton  5Uer)'t  fomillt, 
nia£)It  sucrft;  —  gevreibcn:  barve  m.,  Cig.; 
—  abbrtjcfcln:  voda  melje  breg,  'Haž  SSaffer 
fdiluemmt  bas  Ufcr  ab,  Cig.;  m.  se,  ftd)  brij= 
feln,  JU  Siculm  roerbcn,  locfcr  luerben,  Cig.; 
breg  se  melje,  haž  Ufer  toirb  lUltClipult, 
UčT.;  zemlja,  pesek,  sneg  se  melje  pod 
nogami,  Z.;  —  freižformicje  ^etrcguiigcn  mfi= 
(^en:  pes,  tele  z  repom  melje,  C,  Prip.- 
Mik. ;  —  noga  mi  melje ,  bcr  ^^B  ift  '^i'^ 
eitigcjc^IaTcn,  C. 

mletje,  n.  ha^  Mai\kn. 

mletva,  /.  =  mletev,  C;  na  mletvo  pri- 
nesti,  C. 

mletvina,  f.  i)  ba§  9.1Za^IgeIb,  Miir.,  Cig., 
Jan.;  —   2)  kar  je  za  mletje,   C. 

mlev,  T,  /.  bal  Wai)[cn,  Mur.,  Jan.,  Mik., 
Svet. (Rok.);  moka  od  prve  mlevi,  bal  DlJef)! 
t)om  erften  ®angc,  Cig.\  dobra  m.,  Dol. 

mlev,  m.  bcr  iBadjfanb,  Cig.,  Valj. (Rad). 

mlevčen,  čna,  adj.  mulir.ig,   Cig. 

mlevec,  vca,  m.  bcr  9JJa^lga)t,   V.-Cig.,  Jan. 

mleven,  vna,  adj.  9)fat)l=:  mlevno  blago,  bie 
SJfablprobucte,  DZ. 

mleviti,  im,  vb.  impf.  ben  ^Srper  f)inunbf)er' 
bcrccgcn,  fiinuiibbenocgen,  ogr.-C. 

mlevka,  /.  bcr  llhilm,  bcr  glugjint',  bcr  %x\th'' 
fanb,  bet  33ad))anb,  Cig.,  Jan.,  C,  Levst. 
(Močv.);  fctner  Sc^otter,  C. 

mlevkast,  adj.  mulmic^t,   Cig. 

mlevski,  adj.  SJZal)!«:  m.  zapis,  bcr  '^0.^-- 
Settet,  Cig. 

mlevščina, /.  bo§  SJiablgelb,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
mlinar  svojo  mlevščino  dobi,   Ravn.fAbc.). 

mlez,  1,  /.  bie  93ieftmi(cf),  .V//A-. 

mlezev,  zve,  /.  bic  ^Bicftmilcf),    Valj. (Rad). 

mlezga,  /.  bcr  Sotf),  Dol.-Mik. 

mlezina,  /.  bie  S3icftmilc^,  Fr.-C. 

mleziv,  adj.  čudnega,  neprijetnega  okusa, 
omleden  (o  pijači,  jedi,  posebno  pa  o  sadju), 
BlKr.-DSv. 

mleziva,  /.  =  mlezivo,   Cig. 

mlezivača,  /.  neka  jed  iz  mleziva,  kajk.-Valj. 
^Rad). 

mlezivina,  /.  bic  55icftmi(d),  Fr.-C. 


mleziv?,  u.  bie  58icftmil(^,  .Soška  dol.  -  F.rj. 
(Torb.),  kajk.-Valj. (Rad). 

mlezovina,  /.  bic  i^icftinilcb,  jv^kšt.;  (mlezo- 
\  iiia,  kajk.- 1  'alj.  /Rad/). 

mlčzva,  /".  bic  ^^icftiliilcl),  Cig.,  Jan.,  BlKr.- 
Mik.,  Dal.,  Polj. 

mlin,  m.  bic  SDhiblc;  v  mlin  nesti;  m.  na  sapo, 
bic  SBinbmii^Ic,  Jan.;  =  m.  na  veter,  Cig.; 
m.  na  vago,  bic  ^aiiftcrmii^Ic,  V.-Cig.;  m. 
na  tri  tečaje  (mit  brci  ©aiigcn),  Cig.,  Jan.; 
=  m.  na  tri  kolesa,  Cig.;  =  na  tri  ka- 
mene, Jan.;  m.  na  ladijah,  bic  Sc^ifflmiil]Ic, 
DZ.;  mlin  melje,  kar  se  mu  naspe,  =  line 
man  iii  bcn  SSalb  Ijinciitruft,  fo  jc^allt  el 
luicber,  Cig.;  —  noga  v  mlin  gre  =  melje, 
bcr  (Viife  ift  eingejd)lafcn,  C;  —  prim.  2.  malin. 

mlinar,  rja,  m.  i)  bcr  93?iiIIer;  —  2)  bcr 
SSafjerlaufcr  (hvdrometra  lacustris).  Bole, 
Renče-Erj.(Torb.,  Ž.). 

mlinarček,  čka,  m.  dem.  mlinar(ec);  1)  ber 
ilJiidcvburfc^e,  Jan.;  —  2)  bie  ScbiDaiijmeife, 
bic  i^crgmcife  (parus  caudatus),  Cig.,  Jan., 
FreY.(F.). 

mlinarica,  f.  i)  bie  SKiiCerilt;— 2)  neka  ptica, 
Bole- Er j.  (Torb.);   =  pustolka,  Kr. 

mlinarija,  /.  =  mlinarstvo. 

mlinarišče,  n.  =  mlinarjevo  posestvo  ali  po- 
slopje, DSv. 

mlinariti,  ari  m,  vb.  impf.  "nai  SJJiillergercerbe 
betrcibcn,  ^JJiiCer  jeiii,  Cig.,  Jan. 

mlinarski,  adj.  JltiiHer'. 

mlinarstvo,  n.  'Qai  9JfiiIIerge»Derbe. 

mlinčak,  m. ber  SJubcltualfcr,  kajk.-Valj. (Rad). 

mlinčar,  rja,  m.  sedem  črevljev  dolg  krcelj, 
iz  katerega  se  mlinci  delajo,  Sotr. ;  —  prim. 
2.  mlinec  2). 

mlinčast,  adj.  fenifd)alig:  m.  les,  fcrnfc^dligel 
Ž^otj,    V.-Cig.,   C;  mlinčasta  deska,   C. 

mlinčav,  adj.  fernjd)alig,  C. 

mlinčavina,  /.  teriijc^dligei'  §oIg,  C. 

mlinčec,  čca,  m.  dem.  2.  mlinec,  Valj.  (Rad). 

r.  mlinček,    čka,    m.  dem.    i.  mlinec;    fleilic 

2.  mlinček,  čka,  m.  dem.  2.  mVmec,  Valj. (Rad). 
mlinčenje,  'n.  baž  i^la(i}C[mti(i)tn,  Cii^. 
mlinčič,  m.  dem.  i.  mlinec;  flcilie  Slliiljle,  M. 
mlinčiti,  im,  vb.  impf.  1)  flad)  quetfd)en,  Cig., 

Jan.;  —  2)  i7itr.  teriirifiig,  fernidjalig  jem, 

C;  star  kostanj  mlinči,   C. 
mlinčnik,  m.  =  valjar,  ber  9iube(n)alfer,  Solkan- 

Erj^.(Torb.). 
mlinčnjak,  m.  =  valjar,  ber  DJubctoalter,  C. 

1.  mlinec,  nca,  m.  dem.  mlin;  fleine  41tiit)Ie. 

2.  mlinec,  nca,  m.  i)  tenko  razvaljano  testo 
spečeno ;  poparjeni  mlinci ;  —  2)  mlinci :  tenke 
deščice  za  škatle,  Skrilje-Erj.  f  Torb.),  Sotr. 

mlinek,  nka,  m.  dem.  m\\n;  eiiie  flcinc  SJJii^le. 
milnica,  /.   '/^  SJJcfecn,    v^hŠt.-C. 
mlTnič,   m.  dem.  mlin,  eittc  flcilie  SJiii^lc,  DZ. 
mliniti,    im,    vb.  impf.   testo    m.   =    valjati, 

Solkan-Eij.  (Torb.). 
mlinovina,   f.  bie  9JJa^lftoucr,  SlGo.sp.-C. 
mlinski,  adj.  5JJiibI= :  m.  kamen,  bcr  9.1JitliI)"tcin. 
mlinščica,  /.  t)až  "iljtii^litiaijcr,  ber  SJfiiljlbad), 

Ciix. 


mlhva  —  mnogojezičnik 


592  — 


mnogokak  —  mnogopl^ščen 


mlitva,  /.  bet  ®oIb=,  bcr  £ilbeii(i)aum,  Kv.- 

\  'alj.  (Rad). 
mlivka,  /.  bcr  9)JuIm,   Ci^.;  —  pogl.  mlevka. 
mljava,  f.   bie  Stange,  Jan.;  pogl.  mlava. 
mlohav,  adj,  =  mlahav,   Cif^.,  Jan.,  C,  DZ. 
mlohavost,  /.  =  mlahavost,  Jan.,  DZ. 
mnemdnika,    /.  umetnost    izboljšati  spomin, 

bic  llilicmonif,   Cig.,  Jan.,   Cig.(T.). 
mnenje,  n.  bic  3}?cinung,  'i^dž  1)afurf)altcii ;  — 

ba'?  Oiutaditeii,   Cig.,  Jan.,  DZ. 
mneti,    mnim,    vb.  impf.  =  meniti,    mciltcn, 

yfeg.,  Trub.-Mik.;  —  mni  se  mi,  =  zdi  se 

mi,  Zv.,  LjZv. 
mnih,  m.,   Cig.,  Jan.,  pogl.  menih. 
mn9g,  mngga,  adj.  \o  monc^er;  mnog  čas,  )0 

mandjeemal,  oft,  Trub. ;  —  mand)crlei,  Meg. ; 

—  mnogi,  t)iele;    mnoga  leta,   tiiclc  ^0^'^'^'» 

mnogo,   »iel;    mnogo  let,  oielc  ^a^re;    (na 

vzhodu :  vnogi ;    govori    se    nav,  le  določna 

oblika:   mnogi,    Ci>.  I\'.   12.). 
mnpgič,  adv.  oft,   C. 

mnogobarvcn,vna,  adj.'o'\t\iaxh\o^,Cig.,Jan.,  nk. 
mnogobeseden,  dna,  adj.  Dicltuortig,  morticidi, 

Cig.,  Jan. 
mnogobesedje ,    ?i.  bie    SBortfiiUc,    Cig. (T.); 

prazno,  puhlo  m.,  bcr  3Bovtirf)rt)QlI,   Cig. 
mnogobesednost,  /.  ber  ^*ortrciditl)uni,  Jan. 

(H.). 
mnogobpštvo,   n.  bie  SSicIgottcret,  ber  ^o[t)= 

t{)ci#tnU'?,   Cig.,  Jan.,   Cig. (T.). 
mnogob9Žen,  žna,  adj.  pollltf)ciftilC^,  Cig.,  Jan. 
mnogob9Žnik,  m.  bcr  $oItltf)eift,   Cig.,  Jan. 
mnogobr9Jen,  jna.  adj.  jafllreid),  nk. 
mnogocveten,  tna,  adj.  bliitcnrcid),  tjielbliimici, 

Cig.,  nk. 
mnog9Č,  adv.  oft,   C. 
mnogočiseln,  setna,  adj.  ja^lreid^,  Raič(Slov.), 

Let.,  SIX. 
mnogočislan,   adj.  I)0(^geacf)tet ,  noijladjtbav , 

Jan.,   nk. 
mnogočlen,    člena,    adj.    Dielgliebrig,    mcijT- 

glicbrig,  Jan.,   Cig. (T.). 
mnogočlenec,  nca,  m.  liai  ^olljnotn  (math.), 

Cig.rT.j. 
mnogočlenski,    adj.   mc^rgliebrig:    m.  izraz, 

mcf)rglicbrigcr  "Jluebnid,  Cd.  (Ar.). 
mnogodelcn,   tna,  adj.   t)icltl)ei(ig,   Cig. (T.). 
mnogodelnost,  /.  Dic  iyicUf)ciligfcit,   Cig. 
mnogodetstv9,  n.  bic  "'^iolllpčibic,   Cig. 
mnogoglasen,  sna,  adj.  oiclftiimiiig,  Cig. 
mnogoglav,    glava,  adj.  =^   mnogoglavcn,  Z. 
mnogoglavtn,  vna,  adj.  uicll)niiptig,   Cig. 
mnogogrešen,  šna,  adj.  jiinbcnreid),  Jurč. 
mnogogub,  giiba,  adj.  oiclfdlttg,   Cig. (T.). 
mnogogiiben,   bna,  adj.  =^  gubast,  »iclfaltig, 

Cig.  ^ 
mnogoimfn,  adj.  oicdianiig,  inc()runmiii,  Cig. 

f  T.j. 
mnogoiin9nski,  adj.  me^rnamig,  Cel. (Ar.). 
mnogoizkušen,  adj.  =  mnogo  izkušen,  \}\iU 

crfnl)rcii,  Cig. 
mnogojčdec,  dca,   m.  bcr  i^iclcffcr,   Cig. 
mnogojezičcn,   čna,  adj.  Oicl.^iiligig,   Cig.;  — 

uicljprad)ig,  polDglotf,  i.ig..  Jan.,  nk. 
mnogojezičnik,   w.  bcr  '!}.HMl)glott,  Jan. 


mnogokak,    kaka,    adj.  manc^crlei,    Zv.;    fo 

manever:    vrabci  so  pobrali   mnogokako  ja- 
godo. Str. 
mn9g9katfri,  pron.  fo  innndicr,    Cig.,  Jan., 

nk.;   mnogokatera   narodna  pesem.   Str. 
mn9g9kedo,  pron.  fo  manever,  Str. 
mn9g9kje,  adv.  on  toiclen  Stellcn,  SIN. 
mnogokoten,  tna,  adj.  oiclttjinfelig,  Cig.;  poitf- 

gonal,  Cig.(T.j. 
mnogok9tje,  n.  =  mnogokotnik,   Cig.,  Jan. 
mnogok9tnik,   m.  bav  i^iefecf,   ba§  ^olDgon, 

Cig.rr.),   Cel.(Geom.J. 
mnogok9Žen,  žna,  adj.  Oiel^autig,  Cig. 
mn9gokrat,  adv.  »icimal,  oft. 
mn9gokraten,  tna,  adj.  »iclmolig,  me^rmolig; 

(tudi:   -kraten). 
mnogokratnik,  m.  ba^  58ielfa(^e,  ba§  9[)fulti= 

plutn  (math.),  Cig. (T.),  Cel.(Ar.),  DZ.;  naj- 
manjši skupni  m.,  bdi  fleinfte  gemcinfc^aft= 

[id)e  iBielfod^e,  Cel.  (Ar.). 
mnogokratnost,  /.  bic  lliclfdltigfeit,  Cig. 
mnogokril,  krila,  adj.  oietfliigelig,  Cig. 
mn9g9ktfri,/'>on.  =  mnogokateri,  fo  mand)cr, 

Cig.,  Jan. 
mnogolaten,  tna,  adj.  tticlrifpig,   Cig. 
mnogoleten,  tna,  adj.  Dicljdf)rig. 
mnogoličen,  čna,  adj.  mannigfaUig,  Cig.(T.), 

nk. 
mnogoličnost,  /.  bic  53}aitnigfaltigfcit,  Cig..  nk. 
mnogolik,   lika,  adj.  oiclformtg,   poIi)morp^, 

h.  t. -Cig. (T.). 
mnogolist,  lista,  adj.  »iclblatterig,   Cig.,  Jan. 
mnogolisten,  tna,  adj.  oiclblatterig,  Cig.,  Jan.; 

mit  oiclen  ^lumeiitroucnbldttctn,  pDli}pctaI, 

Cig.,  Jan. 
mnogoljuden,  dna,  adj,  =  Ijudnat,  ftarf  bc= 

Dolfcrt,    Cig.  (T.);     mnogoljudno,    živahno 

mesto,   Cv. 
mnogom9Štv9,  n.  bic  3?ichndnncrci,  Cig..  Jan. 
mnogonar9den,  dna,  adj.  mit  Oiclcii  "JtatioilCti: 

mnogonarodna  država,   Sov.-C. 
mnogonog,  n(5ga,  adj.  Diclfiifjig,  Cig.,  Jan. 
mnogon9Žec,  žca,  m.  ber  il^iclfii^lcr,  ber  ^0lt)p, 

Jan.fH.). 
mnogon9Žen,  žna,  adj.  t)ie(fiif3ig,   Cig.,  .fan. 
mnogoobrazen,  zna,  adj.  oielgcftaltig,  nk. 
mnogoobsfžen,  žna,   adj.  Diclumfaffcilb,   Cig. 
mnogo9ge)n,  getna,  adj.  viclccfig,    Cig.,  Jan. 
mnog09getnik,  m.  baž  i^iclccf,   Cig. 
mnogook,  (Jka,  adj.  liiclditgig,  Cig. 
mnogoos,  9sa,  adj.  Oiclad}fig  (min.),  Cig.(T.). 
mnogoparkljar,  rja,   m.    mnogoparkljarji,   bic 

^i^tcll)llfcr  (multungula),   Cig.(T.) ,  Erj.(Ž.). 
mnogopestičje,  n.  bic  'il>oll)giinic  (bot.),  Cig. 

(T.). 
mnogopisec,  sca,  m.  ber  'iBiftfc^reibcr,  ber  *PoIt)« 

grapi),  Cig.,  Jan.,  Let. 
mnogopiscn,  sna,   adj.   fd)rcibfclig,    Cig.  (T.); 

zdanji   mnogopisni  časi,  Lev.^t.(Sauk). 
mnogopisje,  n.  bic  ^olHgrapbic,  Cig. 
mnogopl9dcn,  dna,  adj.  liiclfriid)tig,   Cig. 
mnogopl9skvcn,    ena,    adj.   poll)ebn|(^,  Cig. 

(T.). 
mnogopl9Ščen,  čna,  adj.  =  mnogoploskven, 

Jau.(H.i. 


innogopl9Ščnik  —  mnogov9zje 


593  —  mnogoviden  —  množinski 


mnogopl9Ščnik,  m.baž^olljebcr,  h.t.-Cig.(T.), 

Cel.  Gcom.i. 
mnogopomenljiv,  iva,  adj.  Dielbebcutcnb,  t)ic(= 

)aflciib,   r/iT..  Jan.,  C. 
mnogopomenljivost,/.  bie  ^cbeutfatnfcit,  C. 
mnogoprašništv9,    ».   tic   'i)?otl)aiibiic    (bot.), 

OiT. '  Tj. 
mnogopredalen,  tna,  aJj.  lnelfad}erig,   Cig. 
mnogoramen,  mna,  acij.  uiclarmig,   Cig. 
mnogorob,    r(Jba,   adj.  Dielfanttg  (min.),   Cig. 

<r.j.  ^ 

mnogorok,    rcjka,   adj.   tjiel^anbig,   »iclaimig, 

Cig.,  Jan. 
mnogosemenski,  adj.  incljamig,   Cig. 
mnogoslpvčen,  čna,  adj.  niolfilbig,  Jan. 
mnogospoštovan,  adj.  =  mnogo  spoštovan, 

f)odigeel)it,  Cig. 
mnogost,  /.  bie  58ielf)eit,   bie    SJicucie,    Mur., 

Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j;  m.  kol,  bie  ^Jfenge  bcr 

55?agen,  Dalm.;  mnogost  jezikov  jih  je  pri- 

morala  zidanje  opustiti,  Ravn.- Valj. (Rad); 

m.  srčne  dobrote.   Skrinj. 
mnogosten,    stena,   adj.    =   mnogoploskven, 

ppltiebiiid),   Cig.,  Jan.,  Cig. (T.);  (po  češ.). 
mnogostolp,  stotpa,  adj.  t)ieltf)iirmig,   Cig. 
mnogostolpen,  pna,  adj.  tl)urmreid),  Jan. 
mnogostran,  strana,  adj.  »icljeitig,  Cig.,  Jan., 

Cig.(T.),  C. 
mnogostranost,  f.  bie  iBielfeitigfeit,  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.j,  M. 
mnogostranski,  adj.  liielfeitig,  Cig.,  Jan.,  C, 

M.,  nk. 
mnogostružen,  žna,  adj.  mnogostružna  reka, 

ein  Dielarmiger  5fuf^,  C. 
mnogošteviJen,  Ina,  adj.  »ieljaljlig,  ja^Ireid^, 

Cig..  M.,  nk. 
mnogota,  /.  bie  SOJenge,  C. 
mnogotfr,  ^tf/.  »ielerlei,  tnanc^erlet ;  mnogotera 

mrzka  reč,    Trub.fPsal.J ;  mnogoteri  darovi, 

Ka.<;t. 
mnogoterako,  adv.  cuf  Dei)d)iebene  SSeife,  C. 
mnogotf  ren,  rna,  adj.  Dielfdltig,  »ielfad),  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j. 
mnogotfriti,  crim,  vb.  impf.  tjerbielfac^en,   C. 
mnogotf  mat,  (jii;.  Dielffittig,  rnannigfaltig,3/»r., 

CV^',,  Jan. 
mnogotfrnost,  /.  bie  3.^ietfaltigfeit,   bie  SSiel' 

fa^{)eit,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
mnogotfroma,  adv.  auf  Dieicrlei  0.  manc^ertei 

SSeije,  Mitr.,  V.-Cig. 
mnogotf rost,  /.  bie  SJiannigfaltigfeit,   Mur., 

Cig.,  Jan.,  C. 
mnogotračnik,  m.  mnogotračniki,  Dielftra^Iigc 

^olnpen  (polvactinia),  Erj.fZ.J. 
mnogouden,  dna,  adj.  toielglieberig,   C 
mnogoved,  veda,  adj.  =  mnogoveden,  Jan. 
mnogoveden,  dna,  adj.  t)iettt)i)fenb,  Jan. 
mnogovedeštvo,  n.  bie  58iellt)il'jerei,   Cig. 
mnogovedež,  »z.  ber  33ie(lt)i)fer,  Cig. 
mnogovedstvo,  u.  bie  ifiielroiffevei,  Cig. 
mnogovejen,  jna,  adj.  Dielaftig,   Cig. 
mnogovejnat,  adj.  =  mnogovejen,  nk. 
mrogovfzje,  n.  bie  ^oufung  bež  ^inberoorte'?, 

ba«  ^15o(i}it)nbeton,  Cig.rT.j. 

SloT.-nem.  slovar. 


mnogoviden,  dna,  adj.  tiic(fc{)Cnb :  mnogovidni 

ljudje,  Zi'. 
mnogovladje,  n.  bie  9Sie(lierrjd)aft,  bie  *|So(t)^ 

ard)ic,  Cig. 
mnogovladstvo,  «.  bie  5.<ieU)errjc^aft,  bie^olt)* 

ordjie,  Cig.,  C. 
mnogovrsten,  tna,  adj.  uicicrlei,  mannigfnltig, 

Mur..  Cig.,  Jan.,  nk. 
mnogovrstnost,  /.  bie  lliantiigfaltigfeit,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk. 
mnogozaslužen,  žna,  adj.  toevbienftoott,  M.,  nk. 
mnogozl9Žen,  žna,  adj.  »ielfilbig,   me^rfilbig, 

Cig..  Ja)i. 
mnogozl9Žnica,  /.    (beseda)    mnogozložnica, 

ein    mctjiiilbigce   35?ort,   baši   ^poltjiijllabum, 

Cig. 
mnogozl9Žnost,  /.  bie  isicllilbig!cit,  Jan.(H.). 
mnogoznačen,   čna,  adj.  fiiclbeutig,    Cig. (T.). 
mnogoznamenljiv,    iva,   adj.    DJelbeutig,  Cig. 

(T.). 
mnogoznavec,  vca,  m.  ber  33ielttjiffer,  (-znalec) 

Cig.,  Jan. 
mnogoznavstvo,  n.  bie  5JieIn)ifferei,  (-znalstvo) 

Jan. 
mnogozob,  zoba,  adj.  meljabnig,  Cig. 
mnogožen,  žena,  adj.  »iellucibig,    Cig. 
mnogožfnec,    nca,  m.  ber  i^icIlDeiber,  Cig. 
mnogožf  nstv9,  n.  bie  Siieliuetbcrei,  bie  ^o(t)= 

gamic,   Cig.,  .Jan.,  Cig.fT.j,  M.,  nk. 
mnogožilen,  Ina,  adj,  nielaberig,  Cig. 
mn9Štven,  tvena,  adj.  mnošr^eno  število,  ber 

'>:^lnxal,  Cv. 
mn9Štvenost,  /.  bie  9JJef)rf)eit,   Cig.fT.j. 
mn9Štv9,   n.  bie  l^iclf)eit,  bie  Menqi,   Mur., 

Cig.,  Jan.,    Trub.-M.;    m.  živine    in    blaga, 

Dalm.;  —  bie  l^iefirja;^!,  ber  'ij^lural  (gramm.), 

C,  Levst.fSl.  Sp.j,  Cv. 
mn9Ž,  T,  /.  bie  SOtenge,  Mur.,  Jan.,  Cig.  fT.J, 

ZgD.;  vsa  množ,  kolikor  jih  je  v  Jeruzalemu 

verovalo,    Ravn.;  —  bie  i^iel^eit,   Cig.fT.j. 
množad,  /.  bie  5>ien)cit,  bie  i^Mc,  C. 
mn9Žba,  /.  bie  5JfuUipIication,  Cig.fT.j. 
mn9Žbenica,  /.  iai  (jinmalcinv,  Cig.fT.j. 
mn9Žen,   žna,   adj.   inelfod),   ^ablreid),    ^aufig, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Levst.fMočv.j;    Bahači 

štirih  množnejših  Slave  rodov,  Preš.;  Množni 

kakor  žužki  v  lesu,  Levst.fZb.  sp.J;  —  množno 

število,   bie   DieIfod)e   S^^U   tiie-  9Jie^r5(i^(, 

Cig.,  Jan. 
množfnec,    nca,    m.   ber   SRuIti^licanb,   Cig., 

Jan.,  Cig.fT.j,  Cel.fAr.). 
množenje,  n.  i>a§  3>erincl)ren,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

7ik. ;  —  bae   SJJuItipliciereii,    Cig.  fT.J,  Cel. 

fAr.J. 
množica,  /.  bie  2)?enge;  velika  m.  ljudi, 
množiien,  Ina,  adj.  Beniie^reub,  Cig. 
množil9,  n.  bai'  ^Bcrme^ning^mittet:  ber  3!KuIti= 

plicator  (phvs.),   Cig.fT.j,  Sen.fFi^.J, 
množina,  /.  bie  SJJeuge,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  ogr.- 

Valj.fRadJ,  nk.;  —  =  mnoštA'o,  bie   S?iel' 

,^ahl,  bie  llie^rjabf  (gramm.),  Jan. 
množinoma,  adv.  in  grogcr  ilfenge :  knjižico 

množinoma  med  svet  spraviti,   Cv. 
množinski,  adj.  »iclfadj,  sa^lreid),  C;  —  %{vi' 

xa{',  Jan. 


množitclj  —  mgča 


-  594  - 


močad  —  moči 


množitclj,  m,  bcv  9J?ef)iTr,  Jan.;  —  bci'  9Jhl(ti^ 

p(icQtor,   Cel.fAr.). 
množitev,  tvc,/.  bie  i^cvmc()nmci,  3/h/-..  C/^., 

./aii.,  lik.;  —  bic   5Jhiltiplicatioii,   Jan.,   C, 

Cel /Ar.). 
množiti,    im,   vb.  hnpf.  Ucvmcljrcu,    m.  se,    ficl) 

ocrmct)veii,  a  a  3"  1)1  .vnicfjiiicii;  —  imtitipli 

cicrcii,   Cif^.rT.).   Cd.fAr.J. 
množivEC,  vca.  m.  bcr  i^ermcf)lCl",  Cig.,  Jan.; 

—  ber  3JhiItipIicator,  OV-,  Jau.,  Cip:.(T.). 
množivka,  /.  bic  ^i^crmdircrin,  Cj>.,  Jan. 
mn9Žje,    n.  bic  51icnqc,   Cig.,  Jan.;    m.  Ijiuli, 

ciiie  ^iciiijc  lunt  ilicufdieii,  Levst/Zb.  sp.J. 

množnik,  m.  i)  ber  ilhtltiplicator,  Cig.\  — 
2)  bie  SJJet^rjat)!,  ber  ^^Uuval,  Cig.,  Jan.,  Raič 
(Slov.). 

množnina,  /.  =  množina,  bcr  ^lurol,  Cig., 
Jan. 

mn9Žnost,  /.  bie  SSiclfo^^eit,  bie  SUfptige,  Mur., 
Cig.,  C. 

mobilizacija,  /.  sklic  in  pripravljanje  vojaštva 
za  vojsko,  bic  9Jiobili)tttion. 

mocver,  ^-ra,  m.  mokrotna  senožet,  Ip.-Erj. 
(Torb. J. ' 

močvirnat,  adj.  feu^t,  Ip.-Erj.fTorb.J. 

mocvir,  rja,  m.  ^  mocver,  C,  Z.,  Lašče-Krj. 
(Torb.). 

mocvirien,  rna,  adj.  =  mocvernat.  Z.,  Lašče- 
Erj.(Torb.}\  moioftig,  Z. 

močvirje,  n.  coll.  =  močvirje,  Mur. 

moč,  moč?,/.  I )  bie  .ftraft,  bicStiirtc;  vino  daje 
moč  starcem;  vino  je  vso  moč  izgubilo, 
=  ni  več  močno;  —  na  moč,  na  vso  moč, 
ie^r  ftarf,  auž  allen  ilrdfteii;  na  moč,  na 
vso  moč  tepsti;  na  vso  moč  se  je  jokal; 
na  moč  je  mraz;  In  bliskov  je  žar  in  gromov 
je  vdar  Razsajal  na  vso  moč,  Greg.;  — 
letos  imamo  na  moč  rži,  t.  j.  jako  veliko, 
Dol.;  iz  moči  zaukati,  Npes.-K.;  prav  v 
moč  se  to  pravi  svoje  prijatelje  ljubiti,  Ravn.; 
Črez  m.,  iibermafjici:  Duša  njena  se  odloč'. 
Ker  je  žalost  b'la  čez  moč,  Npes.-K.;  — 
bie  SJiad^t;  komur  Bog  da  moč,  temu  da 
tudi  pomoč  =  iiicm  Wptt  ciit  9(mt  gibt,  beni 
flibt  er  aud)  SBerftaiib,  Cig.;  božja  m.,  ©ottci? 
ijJJadit;  nit  na  božji  moči,  eiii  3ptinuienH'bo, 
bo^  in  ber  i!uft  ^^u  l)di.gen  icl)eint,  I.cvst. 
(Rok.);  to  ni  v  moji  moči,  baig  fte{)t  iiid)t 
in  mcincr  Wad)t;  moč  imeti  do  česa,  koga, 
iiber  etmoS,  jemanbcii  9JJnd)t  liabeii;  ciganje 

bili  so  kmalu  svojim  gonjačem  iz  moči  in 
oči,  Jurč.;  —  bie  2i?trfiiimteit,  bic  .Siraft:  m. 
dobiti,  v  moč  priti,  iii  'Ji.Mrfiaiiifeit  tretcii  (o 
zakonih,  narcdbah),  DZ.;  po  zakonih,  ki  so 
zdaj  v  moči,  nad)  bcn  bcftc[)cnbcn  Wc)etUM(, 
Let>st.(Naiik);  m.  izgubiti,  nuf}er  JUajt  treteii, 
DZ.,  Levst.(Cest.);  moč  se  icinljc  ukazu,  bie 
5yerorbnunrt  luiib  nufjer  .Urnff  ficjejjt,  I>Z.; 

—  bic  'i^cbeiltnng:  ti  ne  veš  moči  sloven- 
skega jezika  izrazom,  I.cvst.f LjZv.) ;  —  2) 
svete  moči,  bic  Ijeil.  3kliquien,  /fabJ.-Mik., 
Levst.(Sauk). 

m9Ča, /.  i)  bic  "Jhiflc:  onljnltcnbc'*  ^icflcniucttcr; 
tri  šibe:  toča,  moča,  suša,  lias.;  suša  kos 
kruha  odvzame,  moča  pa  dva,   Rib.-.\f.;  — 


izpodnebna  m.,  atmoio^arifd)er  ^^ieberjcfilag, 

Jes.;  —  2)  ber  iiatn,   Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.). 
močad,  /.  bie  (^cuc^le,  C;  — cin  feud)ter  Crt,  C. 
močaden,  dna,  adj.  fcitd)t,   C. 
močadnast,  adj.  feudit,  C. 
močat,  /.  =  močava  2),  Jan.,  C. 
močan,   močna,  adj.  =  močen, 
močaren,  rna,  adj.  =  močvaren,  Jan.,  M. 
močarilja,  /.  =  močcril,  (-ila)  Frey.(F.). 
močariljiča,  /.  dem.  močarilja,   C. 
močarina,  f.  =  močvarina,   Cig.,  Jan.,   Cig. 

(T),  Jes. ' 
močava,  /.  i)  bie  ^Joffc,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C, 

Notr.;  —  2)  ber  Suntpf,  bcr  TODorgriiub, 

.lan..  Mariborska  ok.-C;   junipfige  (iiegcnb, 

Goriš.- Štrek.djZv.). 
močavina,  /.  eine  fumpfige  Stelle  ober  ®egenb, 

Jan.,  C. 
močaven,    vna,    adj.   iumpfig,    C;    močavno 

seno,  im  Sumpf  gerDadi)ciie#  S)cu,  C. 
m9Čec,   čca,   m.   iaž   gtiir!cmcf)l,  bie   Stcirte, 

Jan.,  C,  Bes. 
močelka,  f.  močelke,  bie  '?tufgiij^tf)ierd)en,  bie 

^nfujorieit  (infusoria),    Cig.,  Jan.,  Cig.(T.), 

C,  Erj.iŽ). 
I.  močen,  čna,  adj.  trčiftig,  ftarf;    m.  človek, 

močne  roke;  —  močno  vino,  ftarfer  SEcin ; 

—   močno,  adv.  [tart,  fc^r. 
2.m9Čen,    čna,    adj.    nafž,   fcud)t,    Jan.,   C; 

močno  leto,  eiu  iiafjcs  ^s(iijV,  Jan. 
3.  m9Čen,  adj.  11fc(}l  ,  mcblig,   Cig.,  Jan. 
močenje,  n.  hcii'  'OJaficii,  M'^  'Scfeudjten. 
moč^r,  rja,  m.  ber  Sunipf,   C.,  Mik. 
močerad,    ada,    m.    bcr  gcflcdte   Salamanber 

(salamandra  maculata). 
močeradast,   adj.   fcfiumrjgclb  geflerft,    bunt  = 

jd)crfig.  Jam.,  Cig.,  Jan.,  C. 
močerak,  m.  =  močerad,   C. 
močeran,  ana,  m.  =  močerad.  Polj. 
močerav,    ava,    m.  =  močerad,   Mur.,  Cig., 

Jan.,  Met. 
močfren,  rna,  adj.  =  močiren,  Mur. 
močeril',  ila,  »j.  =^  človeška  ribica,  bcr  ©rottcn 

olm  (proteus  anguineus),  Erj.(Z.). 
močerilec,  {ca,   m.  =  močeril.  Z.,  Sotr. 
močerina,  /.  ba*o  'i)JtOLn",  Blc.-C. 
moČ9rnost,  /.  =  močirnost,  Mur. 
močercjga, /.  1 )  =  močerad,  M.  .  —  2)  id)nnitMflCr 

^Icrf  ini  Weiid)te,  M. 
močer9gast,    adj.    im    (Mcfid)tc   jd)mu^ig,    Z., 

jv;hšt. 
močerol,  <'>la,  mj.  =  močerad,  Dahn.-Mik. 
močcr9n,  m.  =  močerad,   (^..jv^liSt. 
močcvati  .se,    am  se,  rb.  inipf.  izkušati  se  v 

moči,  im  ^^iDcifampfc  riugcn,  Krn-Erj.(Torb.). 
močevati  se,   ujem  se,  vb.  impf.   riligcn:  ne- 
kateri  se   jakujejo   ali   močujejo    na    različen 

način.    Savr.  (l.et.)\   tudi:    močevati    (brez: 

se),    Temljine(Tolm.)-^trek.(I.et.). 
močcvcn,  vna,  adj.  ntoorig,  Jan. 
močcvina,  /.   bic  ''luifie,    C-:  —  bcr   3umpf, 

brt<<  lUoorlanb,  Mur.,  Jan. 
močevod,    voda,    m.   bcr    >tat^Cter,    Jan.  (H.). 
m«>či,   m<Jrem,    (morem)  vb.  impf.    i)  fSnncn, 

ocrmOgen,  imffanbc  fctn:   moreš  pomagati. 


mocica  —  in9cnica 


595  — 


m^čnica  —  tndda 


pa  ncčcš;  kaj  si  more,  Umi-  faini  cr  bnfiii? 

—  ne  morem  vsemu  kaj,  icl)  foim  llid)t  a\lc-i 
bcftreitCll,  tT)lin;  =  ni  mi  moči  vsemu  kaj; 
sam  sebi  ne  morem  kaj,  id^  fann  mir  jcUift 
iiid)t  f)clfcu;  —  njemu  ne  morem  nič,  id) 
faim  il)iii  uid)t§  aiiljabcii;  kaj  mu  neki  mo- 
rejo? luaš  fijimcn  fic  il)m  bonu  auljabcn? 
žaba  ne  more  orebu  kaj,  cin  Jfiojd)  faiUl  etnc 
^hifšl  ind}t  ,^crbcif5Cli,  A>^f^^;  —  ne  more 
ga,  cv  fauu  Hm  ntd)t  Icibcit,  C/g-.;  —  moči 
je,  Cv  ift  iiiofllid),  ni  moči,  co  ift  uirf)t  moglid), 
man  fanil  uid)t;  vse  je  moči  storiti;  ni  mi 
moči  priti;  če  je  moči,  iDcnn  c^  nuiglid)  ift; 

—  2)  mozi  Bog!  mozT  ti  Bog!  (pri  napi- 
vanju),  ®ott  crt)a{tc!  loo^I  bc!omm'ž!  C'/>., 
\otr.,  Gor.;  O  star'šina  mozi  ti  Bog!  Npes,- 
T'r^^;— 3)  morem,  miiffcn;  v  knjigi  se  zdaj 
sploh   piše:  morati,  am, 

močica,  /.  ber  eingetauditc  ^iffen,  Trub. 
mpčič,  m.  bie  ^DJ?ef)lftaite,   C,  Vrtov.fKm.  k.), 

Strp. 
močila,  /.  mlaka,  na  kateri  se  živina  napaja, 

Tolm.-Erj .(Torb.) ;  —  pogl.  močilo  2). 
močilast,  adj.  jumpfig,  feud)t,   C,  Z, 
močilen,  lina,  adj.  ^iim  3tetjcn  gc^orig,  negenb, 

močitnica,  /.  i)  i>a^  SJe^bedfcn,  Cig. ;  —  2)  bie 
JRbftgrube,  bcn  %[ad}§  borin  511  roftcn,  Cig.,  C. 

močilo,  n.  i)  iia^'  'i)ie^cn,  bie  93efcuc^tung, 
Cig.;  i>až  (gtnmeirf)eii,  Cig.;  bie  2un!e,  Hip. 
(Orb.j:  —  bie  2)ige|"tion  (chem.),  Cig.(T.)\ 
bie  Sei,^e,  Cig.fT.j;  tobakovo  m.,  bie  %abah 
bei^e,  DZr,  —  bie  ŽRoftc,  C,  Z.;  lan  je  v 
močilu,  Z.;  —  2)  bie  !iiad)e,  V.-Cig.,  Re^.- 
Mik.;  belouške  so  plavale  po  močilih,  DSv.; 

—  ber  3Soriumpf  (im  ^ergbaue),   V'.-  Cig.; 

—  bie  ©ifterne,  C ;  —  pl.  močila,  ber  9JŽd* 
ra[t,  Šol. 

močina,  /.  =  moča,  bie   (^cuc^te,   bie    9iafje, 

C,  Z. 
močir,  rja,  m.  =  močer,  močvir,  IgfDol.J. 
močiren,  rna,  adj.  =  močviren:  močirna  sapa, 

Vod.fI:[b.  sp.J. 
močirje,  n.  coll.  =  močvirje,   Cig.,  Jan.,  Zv., 

ZgD. 
močiti  se,  im  se,  vb.  impf.  \\6)  meffen,  fid)  in 

bon  Srčiftcn  oerjud)cn,   Tolm. 
I.  močiti,    mijčim,    i<b.   impf.    i)  nafž    mad^eit, 

nčifjen;    vso  pot  nas  je  dež  močil,  jv^fiŠt.; 

—  2)  feuc^t  fein:  stena  moči,  bie  2Banb  naf^t, 
Ig(Dol.);  —  papir  moči,  "nai  ^apier  fliefjt, 
Jan.;  —  3)  ^rnen,  Cig.,  C,  Dalm.;  —  tudi : 
močfti,  Jarn.,jv{hSt. 

1.  m9Čiti.  im,   vb.  impf.  mit  9Jie^I  beftreueti, 

Jan.CH.). 
m9Čnast,  adj.  me^(id)t,  Cig. 

1.  m9Čnat,  adj.  fcud)t,  lumpfig,   C. 

2.  m9Čnat,  adj.  mef)iig,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C.; 
močnato  grozdje  (kadar  je  v  moki).  Z.;  — 
a\\i  5Llfc^I  bcreitet,  3Jfe^(=:  močnata  jed,  bie 
9JJc^(ipeiie,   Cig.,  Jan.,  Ravn.fAbc),  nk. 

močneti,  ejem,  vb.  impf.  fldrfer  merben,  Zv., 

Krn-Erj.fTorb.). 
i.m9Čnica, /.  i)  bie  SJie^Ijcfiiiffel,  Plu^na  pri 

Boku -Krj.  (Torb.);  —  2)   ber  gKcfilfaftcn, 


Jan.,  C. ;  —  bcr  53nilelfai"teii  in  bcn  3JJiif)len, 
Cig.;  —  3)  bie  l'ie()Ibirne,  Cig.\  —  neko 
jabolko,  Mariborska  ok.-J'!rj.(T()rb.). 

■1.  m9Čnica,  /.  bie  ''4?rci)clbiTrc,  bie  rDtf)c  ^cibel= 
beeie  (\accinium  vitis  idaea),  C,  KrGora; 
divja  m.,  bcr  %o\i\  (amiromeda  polifolia), 
C,  Robič(Nkol.). 

m9Čnik,  m.  'aaž  4)Jc^lmuž;  pšeničen,  ajdov, 
ovsen  m.;  —  cinc  5trt  S^od),  ogr.-C,  Pjk. 
(Črt.);  —  apnen  m.,  bcr  ftaltbrci,  DZ. 

m9Čnikast,  adj.  mel)(mnšiQitig,    V.-Cig. 

m9Čnjak,  m.  1)  bcr  ^Jicljifaften,  V.-Cig.;  — 
2)  =  močnik,  haš  9J{eI)Imu^,  Habd.-Mik., 
Valj.(Rad). 

močnodušen,  šna,  adj.  [torflinnig,  Z. 

močnodušnost,  /.  bcr  (^cftniutl),   Cig. 

močnopleč,  pl^ča,  adj.  ftartjcfiultcrig:  m.  mož, 
Jurč. 

močnosfčen,  čna,  adj.  flar!miitf)ig,  Mur.,  Z. 

močnosfčnost,  /.  ber  3tarfmutl),  Mur. 

močnost,  /.bie  ©tiirfe,  bieSiaft;  — bie  5e[tigteit. 

močnoumen,  mna,  adj.  ftarfgeiftig,  Mur. 

močnoumnost,  /.  bie  ®eifte#ftarfe,  Mur. 

močnovfren,  rna,  adj.  [tarfgtdubig,  Mur. 

močnov^rnost,  /.  bie  ©taifglSubigfcit,   Mur. 

močuh,   m.   Cig.,  C,  pogl.  mačuh. 

močunec,  nca,  m.  bie  i^fl-^tf^jcitlofe  (colchicum 
autumnale),   Podgorje(Istra)-  Erj.(Torb.). 

močvar,  w.  ber  SJforaft,  ber  Sumpf,  Habd.- 
Mik.,  Cig.(T.),  ogr.-C. 

močvara,  /.  i)  bcr  (Sumpf,  ber  9J{oraft,  C, 
BlKr.,  LjZv.;  v  močvari  raste  trstje,  ogr.- 
Valj.(Rad);  —  2)  deževno,  mokro  vreme, 
BlKr.,  SIN. ;  krompir  je  zavoljo  prevelike 
močvare  segnil,  SIN.;  —  tudi:  močvara. 
Valj.  (Rad),  BlKr. 

močvaren,  rna,  adj.  1)  9!JJoor=:  močvarni 
ogelj,  bie  SOfoorto^le,  Cig. (T.);  —  fumpfig, 
Mur.,  Jan.;  —  2)  naj§  (Dom  ^cttcr),  3/.; 
leto  je  močvarno,  kadar  je  preveč  dežja, 
BlKr.  (močvaren,  BlKr.). 

močvarina,  f.  i)  feud)te,  fumpfige  Stetle,  v^h- 
Št.-C;  —"ber  Sumpf,  Svet.  (Rok.);  —  2) 
mokro  vreme,  BlKr.-M. 

mpčvarnica,  /.  i)  bcr  Sumpf,  C.;  —  2)  einc 
5(rt  3torrf)id)nabe(  (geranium),  vihŠt.-C. 

močvarnost,  /.  i)  bie  Sumptigteit,  Mur.;  — 
2)  bie  yia\\t  (Dom  ^Betterj,  BlKr. 

močve,  čev,  /.  pl.  bae  3Jioor,  bie  Sumpftoiefe, 
'i)a^  5Beid)[anb,  Jan. 

močvina,  /.  bcr  Sumpf,  Mur.,  Volk.-M. 

močvir,  rja,  m.  bcr  Sumpf,  bcr  'DJtoraft. 

močvirast,  adj.  fumpfic^t;  —  jiunpfig,  Kras-M. 

močvirec,  rca,  m.  ber  SumpfbcniDl)ner,  Nov. 

močviren,  rna,  adj.  9JJoor=,  fumpfig. 

močvirje,  n.  coll.  bcr  'S.lforaft,  hai  SKoorlanb. 

močvirnat,  adj.  fumpfig,  moraftig. 

močvirnica,  /.  i)  ba§  9JJoonuaffer ;  —  2)  = 
močvirnik,  bcr  SumpfDPgcl,  Jan. 

močvirnik,  m.  močvirniki,  bie  (Suuipfoijgei 
(grallatores),   Cig.(T.),  Erj.(Ž.). 

močvirnost,  /.  bie  Sumpfigfcit. 

močvirski,  adj.  'DJtOiaft^,  *i)JiOOr=. 

I.  moda,  /.  šega,  blC  9Jiobc;  po  modi  se  no- 
siti, fid)  uac^  bcr  4lJpbe  fleiben. 


ni9<ia  —  modrav 


i96  — 


modravec  —  modrišče 


2.  m9da,  /.  i)  =  modo,  (m6iia"r)  Jarn.-Krea 
rlll.  4~6)  ;  pl.  mode.  Jam.,  Mik. ;  —  2) 
mode,  bic  j^nic^t  bcr  ,t)crbft5citIo)c  (colchi- 
cum  autum.nale),  Baujščice  (('oriš.)  -  Evj. 
(Torb.);  eilte  9lrt  ©icfilvoje  (paeonia  pcrc- 
grina),   Osepf Istra )-F.rj /Torb .). 

modanje,  n.  Ianp,jam0'5  Wc()Cii,   Cor.-M. 

m9dast,  adj.  fiobciiformifi,  Cii^. 

modati,  am,  vb.  impf.  lanfljaiii  obcr  uiuicid)trtt 
gc()Cn,  Gor.-M.\  kam  pa  modaš?  Valj.(Rad); 
tudi:  mcjdati,   Gor.,  (mudati)  v(liŠt.-C. 

mode,  eta,  »i.  i)  bie  ,'pobe,  Alas.,  Jan.,  C; 
tudi:  mode,  eta,  y[ur.\  kozlova  modeta, 
Trst. (Glas.);  —  2)  m.  cin  'iDfnnn  mit  ciiicm 
Sciftcnbruc^,  (moder)  Savinska  dol. 

model,  m.  kalup,  ba^  5JJobcU,  Cig.(T.),  Žuid. : 
modele  delati,  mobcUievon,  Cif^.f T.);  —  tu d\ 
modet,  dla,  po  nem.  bn§   „9JZobeI",  Kr. 

m9detnica,  /.  bie  Cfen{acf)el,    Cig.,  Gor.,  Ig. 

moden,  dna,  adj.  9Kobe-,  niobifd),  Cig.,  Jan., 
nk.:  modno  blago,   nk. 

i.m9der,  modra,  adj.   blau ;   modro  nebo. 

2.  m9der,  dra,  adj.  ttjeije,  tliig;  modra  glava; 
modro  govoriti;  —  modro  se  držati,  ciuc 
ernfte,  gejc^eite  9)iicnc  mac^cn. 

modern,  adj.  kar  je  po  šegi,  mobcin,  Zv.,  nk. 

mod^tnjak,  ?m.  iia^  58nicf)banb,  Jam.- Kres 
aii.  4-;0). 

m9dički,   m.  pl.  bic  .S^obcit,   Mnr. 

modistka,  /.  bie  ^:pubmacf)crin,  bie  SOJobiftin, 
Cig.,  Jati. 

modliti,  im,  vb.  impf.  =  moliti,  betctl,  Mari- 
borska ok.-Kres,  na   lapadit-Mik. 

modljati,  am,  vb.  impf.  =  moliti,  Mariborska 
ok.-Kres. 

m9dnik,  m.  bcr  5)oben}Qd,  DZ. 

m9d9,  n.  i)  bie  jpobc,  BlKr.;  pasje  m.,  Jfa/".- 
C;  dual.  kozlov!  (nkozlove")  modi,  Lašče- 
Levst.(M.J;  —  pl.  moda,  bic  .Viobcn,  Cig.; 
ba§  matinlic^e  ©licb  famnit  bcu  .s>obcu,  (muda) 
Rci.-Mik. ;  —  2)  popova  moda,  bci  Spillbcl^ 
bnum,  boš  ^^fatfcnfappd)eii  (evonvmus),  .V//A-. 

modovina,  /.  bie  ^obenmaffc,  Cig. 

i.modrak,   m.  =  modras,   C,  Re\.-Baud. 

2.modrak,  »«.  bcr  3Bci)C  (zaničlj.),  C,  Levst. 
(Zb.  sp.j,  nk. 

modras,  asa,  m.  1)  bie  SanbDipcr  (vipcra 
amodvtes),  Mur.,  Cig,  Jan.,  luj.rŽ.),  Prim., 
Sotr.;  —  da  te  jezero  modrasov!  bafž  bicf) 
bcr  .'pcnter !  Jan.;  —  2)  neko  bajeslovno 
h\t\c,   IjZv.(VII.  225;. 

modrasica,  /.  bož  30?cibd)cn  bev  vipera  amo- 
dvtes, .SVrc/f. 

modrasji,  adj.  Sailbuipcr-;  —  modrasja  srca, 
Krj.fl^b.  sp.). 

modrasov,  adj.  m.  hlapec  =  katiji  pastir,  SIS. 

modrasovec,  vca,  m.  ber  Scibclbaft,  bcr  .^lellcr' 
f)al^  (daphnc  mezcreum),  Sa  Cavnu-Krj. 
(  Torb.). 

modrasovski,  adj.  =  modrasji:  m.  strup, 
Dalm. 

m«)drast,  adj.  blnu(id),  Mur.,  Cig.,  ngr.-C. 

modrava,  /.  ba#  5,Mqu,  lilc-C. 

modrav,  ava,  adj.   l)illblicrfd)llitlcil,    Jan.(!f.). 


modravec,    vca,    wi.    bcr   Jbnlbcaftliertc,    Jan. 

(II.j;  bcr  .S'')albl)C119)t,  Št.;   —  prim.  dravec, 

menviravec, 
i.m9drc,    m.    ber  JScife;    Herodež    reče    mo- 

lircem   na  skrivnem   k   sebi,   Ravn. 
2.  modre,  m.  bo§  'DOMebcr;  — prim.  bav.  mueder. 
m9drec,  dreca  (drča),  m.  =  i.  modre,    ^'alj. 

(Rad),  nk. 
m9dreščica,  /.  neka  češplja,    Valj.fRadj. 
modreti,  fm,  vb.  impf.  blau  Iticrbcn,  lile- C: 

blou  icin,  CV^'-. 
m9drež,  m.  ber  S^erniitiftler,  ber  ^f)iIojop^after, 

^'.-Cig.,  z.,  Ravn. 

1.  modrica,  /.  bie  9!)Ju)e,  Guts.,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  C,  nk. 

2.  modrica,  /.  i)  bie  93laue  (3.  ^  ht^  ^\\n-' 
mdi\  Vrt.;  —  btauer  Strcifcn,  Dalm.-M.; 
btaucr  gkd,  bie  Stricmc,  Habd.,  Meg.-Mik., 
C;  —  2)  bie  blaiie  Stomblume  (centaurea 
cvanus),    Tuš.(R.). 

modric,  w.  =  modriš,    C,  Selnica  St.-Erj. 

(Torb.). 
modriha,  »j.  ber  9?aicn)ei§,  Cig.,  Nov. 
modrija,  /.    i)  bie  25Jei^^eit,  Cig.,  ogr.-C;  — 

2)  bie  .^liigelci,  Cig.,  Jan. 
modrijačiti,   ačim,  vb.  impf.    tliigelu,  p^ilojO= 

p^ieren,  Cig.,  C. 
modrijak,  m.  bcr  ^(iiglcr,  ber  ^(}iloiop^:  bil 

je  takrat  velik  m.,  Zv. 
modrijan,  tn.  =  1.  modre,  ber  SGSeije,  ber  ^!|il)iIo= 

jopi),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Ravn.-Valj.fRad), 

nk. 
modrijanec,   nca,  m.  bcv  .Sliiglcr,   Cig. 
modrijanica,  /.  "bav  SJJuttcrtraut   (pvrethrum 

parthenium),    Vas  .Km-Erj.(Torb.);  —  prim. 

mandrijerica. 
modrijaniti,  anim,  vb.  impf.  flitgcln,  bcu  iBScifctt 

Ipiclcil,  Mur.,  Cig.,  Jan.:  m.  komu  kaj,  Uor' 

tocniiiiutcln,  Cig. 
modrijanka, /.   1)  bic  iBcifc,   Cig.;  —  2)  bic 

.ruiiglcriii,  Cig. 
modrijanski,  adj.  p^ilojop^ijd),  Z. 
modrijanščina,  /.  bic  ?[ftCin'Ci>>I)Cit,   C. 
modrija.š,  m.  bcr  .^illiiglcr,  Jan.fll.). 
modrikast,  adj.  blaiilid),  Z)tid..  Zora,  .\'ov. 
modril9,    n.   bic   'i^laufnrbc,    biv:?  'iBIaii,  Cig., 

Žnid.;  berlinsko  m.,  bao '•J^crlilicrblau,   Cig. 

(T.),  Krj.(Min.J;  saško  m.,  ba'3  Siid)liid)blail, 

pariško  m.,  hai  Ijiariicrblail,   Cig.^  T.). 
modrin,   m.  =  modrijanec,   Cig..  Jan. 

1.  modrina,  /.  =  modrost,   C,  Slom. 

2.  modrina,  /.  i )  bic"i8lauc,  bO'?  'iBlaii,  Mur.,  Cig., 
Jan..  \'alj.  f Radi;  —  2)  neke  vinske  trte, 
SV.-.Uh»-..  Erj.fTorb.) ;  mala  m.,  bInilC  ^immcN 
Iraiibc,  tudi :  blaucr  ^iBlmif,  velika  m,  blouc 
Urbauitrauhc,  laška  m.,  fiiibcr  blaucr  'jportn« 
gicjcr,  v\h.St.-Trumm. 

modrintc,   nca,  m.  bcr  Sopl)i)t,  Jan. 
modrinjak,   m.  neka  vinska  trta,  SlGor.-Erj. 

(Torb.). 
modriš,    »I.    bic   blauc   .^lornblumc   (centaurea 

cvanus).  .Mur.,  Danj.- .Mik.,  Selnica  (.'^taj. )- 

Erj.fTorb.).  SlGor.' 
modrišče,   n.  bie  ^ilbimg^ftattc,  bcr  TOiifcii- 

tcmpcl,  Mur.,  Sl\. 


modiiti  —  ni9gla 


—  n97  — 


mogoč  —  mahovi 


i.modnti,  i'm,  vb.  hnpf.  flug  n\ač\t\\,  Itjitjigcit, 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
2.  modriti,    i'm,  vb.  impf.   Maii    iiiacf)on,    bhiit 

fiivbcii,    Cig.;  —  m.   se,    blau    (ucvbcii,    [irii 

blaiicii,  Mur.,  Cig.,  Jan.\  iuv  "i^laitc  Ipiclcii, 

Mur. 
modrivEC,  vca.  m.  bcf  ^(ilUCV,   CVir. 
modrocveten,  tiia,  adj.  btaiu^cblihlit,   Cig. 
modroglav,  gliiva,  adj.  blniifopfui-   '^'p- 
modroglavec,  vca,  vi.  bcv  ■Ji.nMvlH'itc^fiaillcv,  M. 
modroglavka,  /.  bio  iJBciiHicitvfranicvin,  M. 
modrokfven,  vna,  adj.  uou  blauem  '"■Btute,  nk. 
modronog,   noga,  adj.   blaufiifsii] :    modronogi 

sokol,  bcr  'i^laufu|"5fnlfe,  Levst.(Xauk). 
modrook,  oka.  adj.  blaudugig,  Cig.,  Jan.,  nk. 
modrordeč,  čča,  adj.  bloitrotl),  Cig.,  Danj.-M. 
modrorumfnkast,  adj.  gclblid)b(ai:,  Zora. 
modrosiv,  siva,  adj.  blaugvaii,   Cig. 
modroslgvec,   vca,    m.    bcr    ''^^f)i(oiop(l,    Cig.. 

Jan.,  C,  nk.;  —  ber  ^orcr  bei"  p^ilDJop:^i= 

fcfien  5'J'-'itft'it/  "''■• 
modrosl9ven,  adj.  ptiifofopbifd),  Jan.,  nk. 
modrosl9vje,  n.  bie  '!}>t}iloiopl)ie,  Jan.,  nk. 
modroslpvstvo,  ».  =  modioslovje,   C. 
modrost,  /.   i)  bie  2Bct^t)eit,  bie  Rhigbeit;  — 

2)  eine  9(rtftnbterid)  (polvgonumamphibium), 

.SV.  Peter  pri  Gorici-Erj.fTorb.J. 
modrosten,  tna,  adj.  28eišf)eit§',  Mur.,  Jan.; 

tueišlirf),  Mur. 
modrostljiv,   iva,  adj.  uici§f)eit§»oU,  luei^Iid), 

Mur.,  Jan. 
modrostnik,    m.   bei"    3Beije :    Jezikov  m.,    bci" 

gvofee  '3prad)n)eiie,  Levst.fZb.  sp.j. 
modrovanje,  n.  ia^i  '>^bilD|Dp{)iereii;  bav  Slii- 

gedi;  —  m.  o  politiki,  bie  ^'auiiegiefjevci. 
modrovati,  ujem,  vb.  impf.   i)  pf)ilofopt)iei'en; 

—  fUigelii,  ben  SBeifen  jpieten,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  —  2)  loil^igen,   C. 

modrovavec,  vca,  hi.  bev  SUigIcr,  Mur.,  Cig., 

Jan.;  politični  m.,  ber  ^'nnncgiefefr,  Jan. 
modrovavka,  /.  bie  ,ft(iiglerin,  Cig.,  Jan. 
modroznanec,    nca,  m.  =  modroslovec,   ber 

'":j}l)i(oiopb,   Guts.,   Mur..   Cig.,  Jan.,  nk. 
modroznanski,  adj.  p{)ilojopf)ijd),  Jan.,  nk. 
modroznanstvo,  )i.  bie  ''^l)iloiopt)ic,  Mur.,  Cig., 

Jan.,   nk. 
modrožilast,   adj.  bloudbcrig,   Cig. 
m9drstvo,    «.  bie  'ipfiilofop^ie,   Mur.,  C;  bie 

3Bei^f)eit,  Let. 
modulacija,  /".  menjala  glasov  (pos.  glasovnih 

vrst),  bie  9)iobu(atioii,  Cig.,  Jan. 
moganica,/.  bie  9Jiange,  bte  SBafd^roUe,  (mug-) 

jvilišt. 
m9gati,    am ,    vb.   impf.    i)    mit   ber   SKange 

gldtten  .    perilo  m.,  (muguti)  j  v  lil  št.;  —   2) 

guetfc^en,  prefjeii,  fiiittcrn,  (mugati),  vihšt.- 

C;  —   prim.   mongati. 
m9ge,/.;j/.bie3JtUubbnviiionifQ,(mugc)i':{/j.§^-C 
mogec,  gca,  »i.  bQ§  ?lHiid)gIiitt()ol3,  vihŠt.-C; 

—  prim.  monga. 

mogila,  /.  =  gomila,   Cig.,    Jan.,    Cig. (T.), 

Vrt.;  —  stsl. 
mogla,  /.  =  monga,   bie  DJfauge,   bie  9io(Ic 

,yim  ©Idtten  ber  Said)e,  viliŠt.-C;  — prim. 

nem.  '^Jfaiigcl  =  5[)ioiigc. 


mogoč,  ^i.&,  adj.  i)  »ermogenb,  imftanbe,  Cig. 
{T.);  nisi  mogoč  uiti,  Mik.,  v\hŠt.;  m.  pred 
hudim  obvarovati,  Jsvkr.;  —  2)  mad)tig, 
Trub.,  Dalm.,  Krelj,  Prip.-Mik.;  z  mogočo 
roko,  Dalm.;  mogoči  gospodje,  Trub.;  ')uha 
mogočega  peruti,  Levst.(Zb.  sp.) ;  —  ■:;)intjgli(^; 
mogoče  je,  mogoče  ni;  tudi  njega  Je  mo- 
goče prekaniti;  storil  sem,  kar  mi  je  bilo 
mogoče  storiti ;  —  ni  mogoče !  unmogtid) ! 
—  mogoče,  da  pridem,  mijglidjeriueiie,  tiiel= 
(eic^t  merbc  id)  foiiimeii. 

mog9Čen,  čna,  adj.  i)  mcidltig;  m.  kralj;  mo- 
gočni gospodje;  mogočna  roka;  graoitdtifd) : 
mogočno  sedeti  na  prestolu  ;  —  Hjid}tig  tf)uenb, 
groH  tf)UCnb :  kako  si  mogočen !  jvih.Št. ;  — 
2)  m.  biti,  iiiiftanbe  jeiii,  faf)ig  fein,  C;  — 
■\)  inbglid),  Mur.,  C;  mogočnejše  je,  eš  ift 
iiti3glid)or,  Krelj. 

mog9Čiti  se,  cpčim  se,  vb.  impf.  fic^  3Bid)tig- 
feit  ^u  gebeit  Dcrfte^en,   V. -Cig. 

mog9Čnež,  m.  ber  llcac^tige. 

mog9Čnica,  /.  bie  9Jfad)tige,  bie  9)lad)tf}aberiii, 
Cig.,   C. 

mog9Čnik,  m.  ber  SJJdc^tige,  ber  9Jfad)tI)abcr, 
V.- Cig.,  Jan.,  C. 

mogočnjak,  m.  ber  'DJiad)tige,  ber  @ett)aUige, 
ber  5Jhid)t()aber,  Mur.,  Šol.,  ZgD.;  imenit- 
niki  in   mogočnjaki  judovski,   Cv. 

mog9Čnost,  /.  i)  bie  93idd)tigfeit ;  bie  Odia- 
toitat,  Jan.  Cig. (T.);  —  ba»  ©roptfiun,  ba§ 
2iBid)tigtf)Un:  ta  mogočnost  ga  bo  že  še  mi- 
nila! jv^lišt.;  —  2)  bie  9[)JogIid)feit,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk. 

mog9Čost,  /.  i)  bie  3!JJad)tigfeit,  Mur.;  —  bie 
©etualt:  mogočni  bodejo  z  mogočostjo  ka- 
štigani,  bic  ®i'>t)a(tigeu  tuevben  „gejoaItigUc^" 
geftraft  ttjerben,  Krelj;  —  2)  bie  9JiogIid)feit, 
Mur.,  V.-Cig.,  Jan. 

mogoleti ,  im ,  vb.  impf.  =  mrgoleti ,  f(im= 
mern:   mogoli   mi   pred   očmi,   BlKr. 

mog9tec,  tca,  m.  ber  5Dui^tige,  ber  9JJad)t^aber, 

Jan.,   Cig. (T.),  n/c. ;  — prim.  stsl.  mogati.ci.. 
mog9ten,   tna,  adj.  =  mogočen,   Jan.,  Vrt.; 

mogotno  bobneč,  LjZv.;  —  stsl. 
mogranj,  m.  =  margaran,  Jan. 
m^haj,    »1.  vrhno    žensko   zimsko  krilo    črne 

boje,  s  širokim  zelenim  pasom  spodaj.  Dol. 
mohamedan,   m.  =  mahomedan,  nk. 
m9hat,   m.  eine  Strt  Streid)td)e:  iz  zagrizenega 

sira  je  dobra  skuta  ali  mohat,   maže  na  kruh 

se,  Ravn.fAbc.J. 
m9hant,   m.  =  mohat.    Valj,  (Rad). 
mohlin  ,    m.  tenko    predivo ,    Drepiica  -  Erj. 

(Torb.J. 
m9hont,  m.  =  mohant,  mohat.   Nov.,  Gor.- 

Levst.(M.). 
mohorica,  /.  neka  hruška,   C. 
moh9rka,   /.  neko    jabolko    (zori    o  sv.  Mo- 
horju), Šebrclje  (Goriš.)-Erj.  (Torb.). 
moh9rovica,  /.  bie  Steintoljle,  Xugla(Istra)- 

Erj.(Torb.). 
m9hot,    m.  =   mohat,   bet  Strcidjfdfe,    ber 

Cuarf,  Mur.,  SlGor.-C. 
m9hovt,  m.  =  mohat:  s  kumino  pripravljen 

sirček,  Savinska  dol. 


mpj  —  m9kar 


—  598  — 


m9kanca  —  m9krec 


moj,    moja,  proti,  mein:    ne  bo  ne  moia  ne 

tvoja  obveljala,  ipcber  id)  nod)  i>u  \mx\t  9Jcc^t 

bef)alten. 
mojast,  adj.  mit  aii^gcj(f)itittcncn  Sippen  (^ajeiu 

lippcn),  jv^hŠt.;  —  prim.   mujav. 
mojcljati,  am.  vb.  impf.  nedoločno   govoriti, 

mit  ber  ^arbe  nicf)t  ticraul  itJoOen,  SlGor. 
mojčika,  /.   neko   jabolko,    Mariborska  ok.- 

Erj.  (Torb.). 
mojec,  jca,  m.  mojci,  bic  SO^lciltigen,  Cig.,  Jan.; 

Hit" te   mu  mojci   plavo  vzet,  Spes.-Mik. 
mojica,  /.  mcine  ©cliebte,  C. 
m9Jster,  tra,  m.  ber  9JJeiftcr;  —  mojster  skaza, 

bcr  ^fuid)er;  —  tudi:    mojster;  —  iz  nem. 
m9J strica,  /.  bic  9Jiei[tenn,  Cig.,  M. 
mojstrija,  /.  bie  ^Reifterfdjaft,  Cig.,  Jan.,  C. 
m9Jstrinja,  /.  bic  'DJtcifterin,  Cig.,  Jan.,  Ro^.- 

Krcs. 
mojstriti,  im,  vb.  impf.  nieiftccn,  Mur.,  Cig., 

Jan.,   C;  konja  m.,  Bas.;  jezik  m.,    Kast. 
mojstrivec,  vca,  nt.  ber  SJicifterer,  Cig. 
m9Jstrov,  adj.  bež^  9}Jei[ter§;  mojstrova,   bic 

lUciftrr^frau. 
mojstrovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  meiftern,  I)Of= 

metftent,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  tiinfteln, 

cig.^r.j. 

ni9Jstrovka,  /.  bic  SKciftcrin,  Jan.,  M. 

mojstrovavec,  vca,  m.  ber  ?[IJoiftcrcr,  Cig. 

mojstrovina,/.  1)  boš^  'iDJeiftcraelb,  Mur.,  Cig.; 
—  2)bae9J?eifterftiicf,  ba§  <»Jf eiftcnui-rf ,  ogr.-C. 

m9Jstrovski,  aJj.  SJJeiftcr-,  meiftcr^oft;  ta  je 
bila  mojstrovska,  bil^  tvav  cilt  llcciftcrftrcid), 
Cig. 

m9jstrski,  adj.  91teifter' ,  mciftci^aft;  moj- 
strsko delo,  einc  ?[)it'ifterarbcit,  Cig. 

m9Jstrstvo,  n.  bie  9Jleil"tcrfd)aft,  Cig.,  Jan.. 
Cig.  (T.j. 

m9jškra,  /.  bie  9?dl)tcrin;  —  prim.  it.  ma- 
estra,  bie  9Jieiftcrin,  Lcvst.fRok.j. 

mok,  moka,  m.  baž  9{Q)'fe,  Mur.,  Mik.;  bnž 
33eltiaj|erte,  C;  zemlja  na  m.,  bie  aiioorerbe, 
Cig. ;  ječmenov  mok  (za  strojarje),  bic®erften- 
bcij^e,  Cig.;  solnce  gre  za  m.,  bic  Soiinc 
ge^t  I)inter  3SoIfeii  iinter  ('znamenje,  da  bo 

dež),  Gor.-M. 
i.m9ka,  f.  i)  boS  SJiet)!;  bela,  črna,  srednja 
m.;  trgana  moka,  grobgemableucž  (Metreibe, 
Cig.;  bela,  črna  moka,  Uieijjc«,  )d)tl)ar,\eto 
aJie^I;  čila,  cvetna  m.,  ba#  'Jdif^ug^mcbl, 
Cig.;  zadnja  m.,  bož  grobfte  5}Jcf)i:  —  iz  te 
moke  ne  bo  kruha  =  ait^  bicjcr  Snd)e  loirb 
nidits  tDcrbcii;  —  2)  ber  JHeii  (on  ^.^^flammn, 

Iroubeii):  češpclj  se  je  n^oka  prijela,  IJ- 
/a:;  grozdje  je  v  moki,  bic  jvoilbeil  bc-- 
berfcn  firf)  mit  ^Heif,  Dol.,  jv{h^t. 

2.  m9ka,  /.  =  muka,  bic  Warter,  Dalm.. 
ogr.-.Mik.,  ^t.  ob  hrv.  meji-Vest.  I.  r^i. 

m9kalica,  /,  bic  SReljIbimc,  Temljine (Tolm.)- 
ŠtrckjLet.). 

m9kar,  rja,  m.  i)  bcr  l'Jel)If)iinb(cr,  bcr  Wel)l 
Dcrfdufcr;  —  2)   cmoček  v  močniku,  Tolm.- 
F.rj.(Torb.);  —  3)  bcr  "JJMiIfdfcr,  bcr  Wii(Icr 
(tcncbrio  molitor),   Ijg.,  Jan.,  Hrj. (/..>;    - 
4)  neka  vrsta  krompirja,  Sov. -C. 


m9karica,  /.  1)  bic  9J?ebIf)onbIerin;  —  2)  de- 
belo, pusto  in  razsipično  jabolko,  GBrda- 
Erj.fTorb.); — %)  neka  hruška.  Staro  Sedlo, 
Žabce  (Goriš.J-Erj.  (Torb.). 

mokarija,  /.  =  mokarstvo,   Cig..  Jan.,  M. 

mokariti,  arim,  vb,  impf.  bcn  SJtc^l^onbcI  bc* 
trcibcn,  Jan. 

m9karnica,  /.  bie  SKc^Ifammcr  be§  9Ke^l= 
{)dnb[er'?,  Cig. ;  —  ba§  Wet)lbei)'altmž,  Mur. ; 

—  bie  9JJfI)Imu(be,  C 
m9karnik,  m.  bQ§  i1Je{ifbef)aItni§,  Z. 
m9karstvo,  n.  ber  5Jfet)16anbeI. 
m9kast,  adj.  mef)lid)t;  mokasta  jabolka,   C. 
m9kav,    adj.  me^lig;    mokava   hruška.   Valj. 

(Rad). 
m9kavka,/.  neka  mokava  ^nT\ilV.&,Valj.(Rad), 

Gor. 
moken,    kna,   adj.  fcuc^t,  bumpfig,   Celje  -  C, 

ogr.-C. 
m9ker,  mokra,  adj.  najš,  feuc^t;  mokra  obleka; 

mokro  vreme;   m.  kakor  miš,  burd)  U.  burc^ 

nai§;  na  mokrem,  in  bcr  9ld)fe;   00  suhem 

in  po  mokrem,  ju  SBafjer  U.  J«  fianbc;  — 

na  mokro  slikati,  al  fresco  molcn;  — mokri 

brat  (bratec),  bcr  Irunfenbolb,   Cig.,   C. 
m9kež,   m.  kozje  ime,  Kanin-Erj.(Torb.). 
m9kica,  /.  dem.    i.  moka. 
m9knat,  adj.  mcl^lig,   V.-Cig.,  Jan.,  Šol.;  — 

moknate  jedi,  9)Je{)I)peijcn,   DZ. 
mokneti ,    im    (ejemi,    i'^.   impf.   fcud)t   jein: 

stena  mokni,  v^hSt.-C.;    sod   mokneje,  bci§ 

7šai§  rinnt,  C. 
moknina,  /.  bie  geuc^tigfcit,  ogr.-C. 
mokniti,   mok  nem,  vb.  pf.  9{dlJe  on  [idj  jictjcn, 

na)»,  fend)t  rcerben,  C. 
moknost,  /.  bic  ^^uditigfcit,  Celje-C. 
mokosej,  seja,  m.  =  mokosevka,  SlGradec-C. 
mokosev,  seva,  m.  =  mokosevka,   C. 
mokosevka ,  /.  =  pustolka.  ber  Tliurmfalfe 

(iffmnncnuichcr, JBicgiticihe,  iKMiibuiQd)el,  talco 

tinnunculus),  St.-Cig.,  Jan.,  Mik.,  Celje-C, 
mok9Š,  m.  =  mlakoš,  Cig.,  Jan.,  Frey.(F.). 
m9koščica,  /.  neka  hruška,  Valj.(Radj;  (mo- 

kovščicar). 
mokovati,   ujem,  vb,  impf.  nicljlig  »crben  (o 

zrnju),   C, 
m9kovec,  vca,  »j.  bcr  SRc^lbccrbaum,  bicIlic^N 

birnc  (sorbus  aria) ,   Cig.,    Jan.,   C,   Josch, 

RobičfSkol.). 
mcjkovica,  /.  =  mokovec,   C. 
mokovit,  adj.  mcl)lrcic^,  Jan. 
mvkovje,  n.  coll.  Šljoljlbecrbdnmc,  .fam..  Cig. 
m9kovnica,  f.    1)   neka  hruška,    Sv.  Duh  pri 

Krškem-Erj.(Torb.J ;  —  bic  Spcdbirnc,  C; 

—  2)  =  mokovec,  bcr  'D}ct)Ibecrbanm  (sor- 
bus aria),  \ov,-C. 

m9kovščina,  /.  =  mokovjc,   C 

mokož,  m.  1)  bcr  JHcgcnttJinb,  ./a«.;  (?)  prim. 

mokroš:  —  2)  <■"/,!,'■..  Erj.(Z.),  pogl.  mokoš. 
mok9Ška,  /.  fleinc  Tncfcutc,  bn*  Snmpffjnljn 

(ortvgometra   fcrexj   porzana),    C. 
mok  rad,  /.  bic  ^Jdfic,  lic   jVcnd)tc,^C 
mokravcn,  vna,  adj.  jumpfig,  im  Sumpfc  ^t- 

)uad)|cn:  mokravna  trava,  Mariborska  ok. -C. 
m9krec  (-krc),  krča,  »i.  bor  ^)tcgcn»uinb,  Jan. 


mokrica  —  molčati 


599  — 


moJčav  -   molitcn 


mokrica,  /.  i)  bcr  .s>arn,  Cig.,  Jan.;  —  2) 
eiiic  fcuciitc  SSicjo,  Valj.  (Rad);  —  3)  bic 
SBalfcraifcI  (ascllus  aquaticus),  Erj.fŽ.J;  — 
4)  bn-S  ^Xl?iMd)frnut  (malachiiim  aqiiaticum), 
C,  Z. 

mokričast,  adj.  i)aincivtic\,  Ciir. 

mokril9 ,  n.  mokrila,  bie  ^antorganc,  Erj. 
(Sum. J. 

mokrina, /.  bie  ''JJiilfc,  bic  Jvcuditifltcit;  —  oiiie 
no)'ic  "Jtber  ,v  ^-l^-  aiif  cincm  '!)lrfcr,  bie  1SJaifer= 
galle,  ^a«.;— bic^-litifij-ifeit,  Cig..  Jan.,  Žnid.\ 
m. od  astra  montane.b.^lftraiiioutaiiasjinctur, 
Levst.  fSatik)\  prekatna  m.  (v  očesu),  'i)až 
itnmmcriuaffer,  Krj.fSom.),  Sen.(Fii.j. 

mokrišče,  n.  bo§  ^i|foiv,  DZ. 

mokriti,  im,  vb.  impf.  naffcit,  iietien,  Mur., 
Clg.,  Jan.;  mokreca  megla,  Jurč.;  — t)arnen, 
Mur.,   Cig. 

mokr9Ča,  f.  bie  ^cucftigfcit,  bie  'llJdffc,  ogr.- 
Mik..  Valj.(Radj. 

m9kroma,  adi'.^=  na  mokro  (slikati),  al  fresco, 

mokromer,  mera,  m.  bev  JPUffitiSfett^'"^!!^", 
Cig.,  Jan. 

mokromrazen,  zna,  adj.  nofefalt,  O'^. 

mokrost,  /.  bie  9?affe,   Cig. 

mokr9Š,  m.  bei"  Cfttuinb,  Jan.,  Ščav.-Trst. 
(Glas.J. 

mokrota,  /.  bic  9Jo)fc,  bic  gt^nt^tigfcit;  — tudi: 
mokrota.    Valj. (Rad). 

mokroten,  tna.  adj.  na.)ž,  feuc^t;  mokrotna 
letina,   Pohl. 'Km.) ;  —  tudi:   mokroten. 

mokrotnost,  /.  bie  ?5fWf^ti9'ff't,  bie  92aife;  — 
tudi:   mokrotnost. 

mokrotina,  /.  bo^  9?fllfe,  Jayi.;  naffer  53oben, 
Jan.,  Sov-C;  —  tudi:  mokrotina;  prim. 
mokrota. 

mokrotiti,  i'm,  vb.  impf.  naffcn,  befcucfiten, 
Mur. 

mokrovina,  /.  =  mokrina,    Cig.,  Jan. 

mokro  vit,  adj.  fcucf)t,   C. 

mokuška,  /.  \iai  griinfit§ige  JRo^r:^uf)n  (galli- 
nula  chloropus):  m.  z  rdečo,  z  rumeno 
liso,  Frey'.(F.J ;  —  prim.  mokoška,  mokoš, 
mlakoš. 

i.mot,  mola,  m.  =  mel,  "bn  j^Iu^fonb,  ber 
?yIui§ic^otter,  M.,  Dol. 

2.m51,  m.  hai^  aT?olI  (v  glasbi\   Cig. (T.). 

molavar,  rja,  m.  ber  2^racf)e,  tudi :  kratek  in 
debel  modras,  „kakor  bi  mačku  noge  od- 
sekal" (morebiti  kaka  breja  samica),  Koblja 
Glava(Kras)-Erj.(Torb .) ;  (molaver,  Štrek.); 
—  prim.  hs.  blavor,  nekaka  velika  kača. 

m9lba,  /.  bie  'iBilte,  C,  Mik.,  ogr.-  Valj.  (Rad) ; 
pos.  bie  9(b6itte:  v  molbo  priti,  3tbbitte  leiften, 
C;  —  boe  OJebet,   Cig.,  ogr.- C;  (motbar). 

motčaten,  Ina,  adj.,  Levst. (Zb.  sp.);  pogl. 
molčeč,    molčečen. 

molčanje,  n.  bae  Scf)lucigen. 

molčati,  im,  vb.  impf.  jd)ltieigcn ;  ne  zna  m., 
er  ift  inbiecvet,  Cig.;  molči  ko  riba  =  er 
ift  cerfc^ltiicgeu  toic  boš  ©rab,  Cig. ;  trdo  m., 
^artnacfig  fc^ircigcii,  Levst. (LjZv.)\  —  mo\čitč, 
»erfdjiuiegcn,  jd)tueigiain ,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Dol.;   molčeč  pes  rad  popade,  Z. 


molčav,  ava,  adj.  )dwci(\]am,  Sl.\'.,  Dol. 

molčavec,  vca,  m.  bev  Srf}locigcr,   Cig. 

molčavka,  /.  bic  Sd)lucigcviu,  Cig. 

molčfčen,  čna,  adj.  )d}lueig)am,  Cig. (T.),  Dol.; 
(jovoril  malokdaj,  Molčečen,  kakor  zdaj, 
Levst.  (Zb.  sp.). 

molčfčki,  adv.  idilDcigeiib,  kajk.-Mik. 

molčečnost,  /.  bic  Sdjtueigiainfeit,  bie  9Set= 
jdllPicgcitl)cit,  Mur.,   Cig. (T.),  nk. 

molčf  vje,  n.  bic  (^tufgblume,  bn§  Sonnengolb, 
bic  ^illlliortclle  (helichrvson  arenarium),C7^'-., 
Medv.(Rok.);  —  pv\m.mQ\iiC  2);  (molčevje  r). 

molčkati,  am,  vb.  impf.  dem.  ^iibfd)  jd)meigctt 
(v  otročjem  govoru),   C. 

molčljiv,  fva,  adj.  t)cr)d)triegcit ,  fd)tt)cig)am, 
Jam.,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   Cig. (T.). 

molčljfvost,  /.  bie  3ili'ricftttiicgeui)eit,  Mur.,  Cig. 

mole,  eta,  m.  ber  il^etbruber,  V. -Cig.,  Valj. 
(Rad). 

moleč,  Ica,  m.  i)  bei"  Sctcr,  Mur.,  Jan.,  C; 
navada  molcu  veliko  pripomore,  Burg.; 
pravi  molči,  Ravn. ;  ni  več  pobožnih  mol- 
cev.  Slom.;  (moteč:);  —  2)  haž  Sonncn= 
golb,  bo«  5tninerid)i3n,  bie  ^mmortene  (heli- 
chrvson arcnarium),  Medv.(Rok.). 

molečica,  /.  bic  ^eroorvagung,  C. 

molečina,  /.  bcv3  i^eiDorragcnbe,  C. 

moledkovati,  ujem,  vb.  impf.  =  moledovati, 
Jurč. 

molfdnik,  m.  ^ubnngltdier  93itter,  Cig. 

molfdovanje,  n.  ,^ubringlid)c§  'iBitten. 

molf  dovati,  ujem  (ovam),  vb.  impf.  jubviuglid) 
bitten. 

molf  dovavec,  vca,  m.  eiii  5ubitnglid)er  33itfer, 
Mur.,   Cig.,  Jan. 

molf  dovavka,  /.  eine  jubringlidie  55ittcrin,  Z. 

molf  dovavski,  adj.  jubringti^  bittenb,  fle^ent= 
lid),  Mur. 

molf  dva,  f.  einc  gubringtid)  bittenbe  ^erfon, 
Mik. 

molek,  Ika,  m.  ber  aipfeitfraiij,  "bav  ^ateruofter, 
Cig.,  Jan.,  ogr.-M.,  Slotn.-C;  tudi:  molek, 
molka. 

molekil,  m.,  Znid.,  pogl.  molekul. 

molekul,  m.  najmanjši,  nerazločni  delec  tva- 
rine,  \)až  iUoIeciil,  Sen  (Fii.). 

molekula,  /.  =  molekul,  LjZv. 

molekularen,  rna,  adj.  9JJc>Iecillar=:  moleku- 
larna teža,  "bciž  9[)?olccu[argeit)id)t,  Sen.(Fii.). 

molenje,  n.  hai  .'oeruorragcn. 

moleti,  i'm,  vb.  impf.  lagcu,  ^crDorragcit;  kvišku 
m.,  emporragen. 

molevati,  am,  vb.  impf.  5U  betcn  pflegeii,  Do- 
lenji Zcmon  (Xotr.)-Erj .(Torb.). 

molihovati ,  ujem  ,  vb.  impf.  unlDiIIig ,  t)er= 
brie^lid)  fein,  Mariborska  ok.-C. 

molilnica,  /.  baš  33etl)aiiž,  ber  Jempel,  Cig., 
Jan.,   C,  Burg.,  nk. 

molilnik,  m.  bie  ^Sctbaiif,  ber  ^et)d)emel,  Slom. 

molišče,  n.  ber  ^etort,  ber  lempd,  Cig.,  ZgD. 

molišen,  šna,  adj.  miirrifd),  ocrbrieBHcf),  iibel=^ 
gclaunt,   C,  Št.;  —  prim.  molihovati. 

moliten,  tna,  adj.  1)  =  molitven,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  molitne  knjige,  .\f.;  —  2)  kdor  rad 
moli,    Sutr. 


molitev  -   moljava 


—  6()0 


moljava  —  motviti 


molitev,  rve,  /.  ba§  ®ebet;  —  jutrno,  večerno 
molitev  opraviti;  masne  molitve;  na  mo- 
litvah stati,  in  ben  lel^tcu  3i'fl''"  licflcn,  Z. 

molitcvca,  /.  dem.  molitev,  '^&<č  ®ebetcf)en. 

molitBven,  tevna,  adj.  i)  @cbet=;  molitevna 
hiša.  (-tovna)  Dalm.;  molitevne  bukvice, 
(-tovne)  Polj.;  —  2)  kdor  rad  moli:  moli- 
tevna ženska,  (-tovna)  Polj, 

1.  moliti,  mrtlim,  vb.  impf.  i)  betcil ;  pobožno 
m.;  očenaš  m.;  m.  koga,  ailbctcn;  Boga  m., 
(^U  ®ott)  beten;  —  2)  srečo,  zdravje  m. 
komu,  ©liicf,  ®eiiinbbeit  unin)d)cn,  begrii^en, 
Boh.,  Dalm..  Krclj,  Kast.;  začeli  so  mu 
zdravje  m,  Dalm.;  vse  dobrote  m.,  allc§ 
©lite  triinfc^cn,  Krelj;  —  3)  m.  se  komu, 
jcmaiibcn  bittcn,  Spes.-Vrai,  jv{hšt.;  —  4) 
m.  se,  fic^  entfcftulbtgeu,  Celje- C. 

2.  moliti,  im,  vb.  impf.  fiinj^treden,  ^ingcftrccft 
l)alteil,  ^in^olteu:  roko  m.  komu;  vse  štiri 
od  sebe  m.,  ^iinbe  unb  gii^e  Don  fid)  ftreden. 

molitva,  /.  ^  molitev. 

molitvar,  rja,  m.  ber  S3cter,  bcr  SSetbruber, 
C.i'^.,  ogr.-C. 

molitvarica,  /.  bie  58etjc^nje)"ter,  Cig.;  priletna 
m..   Levst./'Zb.  sp.J. 

molitvariti,  arim,  vb.  impf.  frommelnb  beteu, 
Zora. 

molitvarnica,  /.  molilnica,  molitvenica,  Cig., 
ogr.-C. 

molitven,  tvena,  adj.  i)  =  moliteven,  ®ebet=, 
■Set^;  —  2)  gerne  betenb,  ZgD. 

molitvenica,  /.  haš  33et^auž,  Cig.,  Jan.,  ogr.- 
C,  Vrt.;  — bet  SBetiaal,  boš  Dratorinm,  ZgD.; 
samostanska  m.,   Cv. 

molitvenik,  »i.  ba§  ©ebctburf),  nk. 

molitvenjak,  m.  bcr  Setftuf)!,  5/.V. ;  —  bev 
■iBetidiemel,  C 

molitvica,/,  t/em.  molitva  ^  molitevca;  kozja 
molitvica:  če  kdo  komu  dva  klina  med  prste 
dene  in  ga  stiska,  da  kriči  kakor  koza,  uči 
ga  kozjo  molitvico,  Notr.-Levst.fRok.);  kozje 
molitvice  koga  učiti,  jcnianbcn  JU  ^.]Saoren 
trcibni,  t^n  moreš  lebren. 

molitvišče,  n.  ba^  'Sctfiau^,  ZgD. 

molivec,  vca,  m.  bcr  5Bctcr,  bcr  2tnbcter,  Cig., 
Jan.;  resnični  molivci,  Trub.;  moji  molivci, 
Dalm. 

molj,  m<')lja,  m.  bic  9Rottc:  obleko  so  molji 
snedli;  krivično  blago  pod  streho  in  pa  molj 
v  zrnju,  Slom.-Jan.( Slovn.) ;  moljev  je  več 
vrst:  jabolčni  m.,  bcr  5lpfcI=3a.Mdlcr,  bic  ?(pfcl= 
obcr  ^irnmottc  (carpocapsa  pomonana),  kr- 
znarski m.,  bic  *|JcI,\inottc  0.  .^"»aai-fdiabe  (tinea 
pclionclla),  močnati  m.,  bic  9Jh"f)Ijl)ei#niOttC 
(tinca  lacteclla),  pohi.štveni  m.,  bic  lliiibcl« 
niOttC  (tinea  biseliella),  suknjarski  m.,  bic 
.Silribcrniottc  obcr  Sllcibcr|d)abc  (tinea  sprc- 
tella),  žitni  m.,  bic  .Uomniottc,  bic  ,Siorn= 
fdjabc,  ouc^  lociftcr  Morniinirni  (tinea  gra- 
nclla),   i:rj.(Ž.). 

moljav,  ava,  adj.  ooll  'DJioftcn  ;  moljava  obleka; 
moljavo  žito,  luippcl^nftc*  Wctrcibc,  Levst. 
(Sauk). 

I.  moljava,  /  ctnia^  ©niporroflcnbc?,  bic  .t>cr 
oprragung,  Mm-..  V.-Cig..  C. 


2.  moljava,/.  bcr  i^enušfpicget  (specularia  spe- 

culum),  Bodre^  na  Kanalskem  Erj.fTorb.j ; 

—  ber  l^ogclfnoteric^  (polvgonum  aviculare), 

Cig.,  Medv.fRok.);  —  prim.  muljava  4). 
moljavina,  /.  ber  SRottcnfrafe,  Cig.,  Jan. 
moljavka,  /.  ber  S5ogcIfuiiteric^   (polvgonum 

aviculare),  Z.;  —  prim.   2.  moljava. 
moljec,   Ijca,  m.  dem.  molj;  =  moljek.  Valj. 

(Rad). 
moljejedina,   /.   ber   9Jtottenfrafe ,   Cig.;    boiš 

£od)lein  »om  SJiottenfrafee,  C. 
moljek,  Ijka,  m.  dem.  molj;  fleinc  SKotte,  Cig.. 

Jan.,  M. 

1.  moljenje,  n.  bdž  'iBctcn,  bic  Stnbetung;  mo- 
Ijenje,  ogr.-Valj.(Rad). 

2.  moljenje,  n.  bo-?  i)erDorj'treden. 
moljev,    adj.  3Jtotten=:    moljeve  izjedine,    ber 

TOottcnfroB,  Cig. 

moljiv,   iva,  adj.  =  moljav,   C,  Z. 

moljnat,  adj.  DoU  SUottcn,  Mur.,   C. 

molk ,  m.  baž  ®d)lucigen,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
C,  kajk.- Valj. (Rad),  nk.;  v  molk  se  spu- 
stiti, podati,  anfangen  JU  jc^recigeu,  C;  po- 
mišljalni  m.,  bie  3»i"iirf()'Jltuug,  bie  3ie)erDe, 
cig.rT.j. 

molkar,  rja,  m.  kdor  molek  nosi,  bet  Siofcn^ 
tranjter,  Cig. 

molkast,  adj.  roicntranjformig,  Cig. 

molkati,  am,  vb.  impf.  dem.  moliti ;  beten  (v 
otročjem  govoru),   Cig. 

molkel,  kla,  adj.  bunipf,  flanglo^,  boljl:  m. 
glas,   Cig.,  Jan.,   Cig. (T.);  ^cifcr,  Jan. 

molklina,  /.  bie  .'ocifertcit,    Valj.i^Rad). 

molklost,  f.  bie  Tumpfl^cit  ber  Stimme,  bie 
i-teijerfeit,  Jan.  (H.). 

m9lnica,  /.  =^  molilnica,   Cig.,  Jan. 

motnik,  m.  podvratnik  pri  ži\alih ,  nader, 
(prim.  kor. -nem.  mulle /.  tniirrifdier,  l)an= 
gciiber  SJJunb,  bav.  molla,  3d}inerbaud)), 
.^trek.  (Let.). 

motniti,  im.  vb.  impf.  bli^cn,  fdlimincrn,  (ma- 
ni ti)  Meg.-Mik. 

motnja,  /.  puh  od  strele :  m.  ga  je  na  tla  po- 
bila, t.  je  puh  od  strele  ga  je  podrl,  Erj. 
(Torb.);  —  prim.  hs.   munja,  "Slitl. 

molnjav,  adj.  =  prismojen,  cUva\-  bunini, 
.\otr.-Lcvst.fRok.) ;  —   prim,  hs.  munjav. 

molnjen,  adj.  bctdubt,  bnmni,  Jan.;  „ jedel  je 
gobe  in  je  bil  tako  molnjen  (mimjen),  da 
je  kakor  divji  okolo  divjal",  Erj. (Torb); 
„kdo  bode  tako  molnjen  (munjen),  da  bi  to 
kupil  r"  Erj. (Torb.) ;  molnjcna  (munjcna) 
goba,  bcr  Jvlicgcnfd)iunnim  (agaricus  musca- 
rius),  Erj. (Torb.);   —  prim.  molniti. 

m6ti\jenost,  /.  bcr  2l'oliniV)itl,  (mun-)  C. 

motsti,  miUzcm,  vb.  impf.  i)  mcIfcM ,  kravo 
m.;  —  m.  koga,  jciuiiiibcn  ani^jiclK",  id)Cicn 
(tig.);  — 2)  llfild)  gcbcn,  niild)cn;  krava  molze 
kri,  bic  .Uul)  gibi  blutige  ^JOfild),  Z  ;  kra\a 
pri  gobcu  molze  =^  UUC  blO  S\u\)  gcfiittClt 
luirb,  jo  ntildit  )ic. 

motviti,  im,  vb.  impf.  murrcn,  bruntuicn,  Mm:, 
Danj.-Mik.;  (o  golobih),  ogr.-C;  nedostojno 
in  nerazločno  govoriti,  v^hSt.-Raič (Skol.) ; 
-bunipf  tiJncn,  Mnr.;  Bas  mi  molvi  (^muvi") 


molvijanjc       m^nga 


601  - 


m9ngatnica  —  moralnost 


no  mrmra,  Danj.fPosv.  p.);  fummen:  be- 
čele  molvijo  (^mavijo"),  of^r.-Mik. 

molvljanje,  «.  bao  ''BhUTCn,  oscr.-C;  (muv-), 
Mik. 

molvljati,   am,  vb.  impf.  niuncit,  ogr,-C. 

molvljiv,   iva,  adj.   luuniiill,  ogr.-C. 

molvljivost,  f.  ber  I1hiir)'inii,  ogr.-C. 

molža,  /.    i)  =  molža,   bae  ilJcIteil,   C;  — 

—  Me  milcf)cnbc>lu{):  naša  m.,  Levst.fZb.sp.J. 
molzača,  /.  bic  "Jlielfgclte,  Fr-C. 
molzarica,  /.  krava  m.  =  molzna  krava,  bie 

9JJclftuli,  Nov. 

molzav,  ava,  adj.  =  molzen,  milcf)cnb:  mol- 
ža v  a  krava,  Jiirč. 

molzec,  zca,  m.  ber  5!}telter,  Jan. 

molzen,  zna,  adj.  ?CIJel!=,  melf,  mildjcub;  molzna 
krava. 

molzenje,  n.  hciš^  9JfcIfen. 

molzica,  /.  bic  9.1telferin,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  Vrt. 

molzič,    iča,  m.  ber  9Jfelfcr,   Cig.,  Jan.,  Vrt. 

molzilja,  /.  bie  SOfcltorin,  Jam.,   C. 

molzir,  rja,  m.  ber  5Seinf)eber,   Valj. (Rad). 

molzišče,  n.  bic  9JfcIfftdttc,  bie  SJJelterei,  Cig., C. 

molznica,  /.  \)  bic  5Jielfcrin,  (molznica)  Mur.; 

—  2)  eiue  mildieiibe  Siif),  Z.;  cin  mildjcnbe? 
Sd)af,  (molznica)  Jan. :  —  3)  bic  SDfclfftattC, 
bic  iUeierei,  Jam.,  Mur.,  Cig.;  —  4)  bie 
anelfflclte,  C. 

molznik,   m.    1)  ber  SJJcIfer,  (motznik)  Mur.; 

—  2)  bie  §iirbe,  Cig.,  C. ;  —  ■^)  bie  SKcIt^ 
flcltc,  C. 

molznjak,  »1.  bic  SJJelfgelte,  Mur.,  Cig.,  Jan.. 
Met. 

molža,  /.  i)  baž  SJielfcn;  o  molži,  jur  9[>{elt= 
jeit;  veliko  molže  imeti,  uiel  llcild)  befom* 
men.  Gor.;  —  2)  eiite  Saube  bei  5(lpcnl)iitten 
al§  SJieffftatte,  C;  ozka  ulica  v  planinskem 
stanu,  kjer  sede  ovčarji  (kožarji)  in  molzejo 
ovce  (koze),   Bolške  planine-Erj.  (Torb.). 

motžnja,  /.  =  molža,  ha^  'DJtcltcn,  Z. 

moment,  m.  trenutek,  ber  3Jfoment,  važna 
stran,  važnost,  haž  ^Jtomciit,   Cig.fT.j. 

momenten ,  tna,  adj.  9[)ionient=,  moineutait, 
Cig.  (T.). 

momljač,  w.  ber  SSrummcr,  ber  "iBnimmbar, 
Jan.  (H.). 

momljati,  am,  vb.  impf.  i)  briimmcn,  unt)cr= 
ftdnblic^  rcben,  Cig.,  Jan.,  Št.;  —  2)  be= 
jc^roerlicf)  tauen  (o  starih,  brezzobih  ljudeh), 
C. ;   —  prim.  mumljati. 

momotati,  otam,  gčem,  vb.  impf.  =  mumo- 
tati,  biimpf  rebcn,  C 

momiiriti,  ijrim,  vb.  impf.  ^alblaut  rcbcil, 
brummen,  murren,  .SL\.-C. 

monada,  /.  i )  taž  tleini'tc  ^untttl^ierdjeu  ober 
bie  Sc^lufc^monabe  (monas  termo),  Jan.,  Erj. 
(Ž.);  —  2)  bie  9JJonabc  (phil.),  Cig. (T.). 

monarh,   m.  samovladar,  ber  53?Oliard}. 

monarhija,  /.  samovladarstvo,  bic  I1i0iiard)ic. 

monarhijski,  adj.  samovladarski,  moiuud)i)d). 

m^ndo,   n.  =  modo,  v^liSt.-C. 

mondura,  /.  =   montura,   Cig.,  Jan. 

monga,  /.  bie  ^eugrotte,  bie  iLiJiange,  V.- Cig., 
(^ig.,  Jan.,  Bes.,  DZ.,  Kr,;  (monga,  Gor., 
munga.  Dol.);  —   prim.  nem.  'JJiaitge. 


mongalnica,  /.  bie  Siofffonimer,  Jan. 

m9ngati,  am,  vb.  impf.  mangcii,  Cig.,  Jan., 
Gor. 

m9ngavtc,  vca,  m.  ber  SUionger,   Cig.,  Jan. 

monogamija,  /.  enoženstvo,  bie  TOonogamie. 

monografija,/,  spis,  ki  razpravlja  posamezen 
predmet  kakega  znanstva,  bie  'DJfonograp^ie, 
Cig  (T.),  nk. 

monogram,  m.  začetne  imenske  črke,  druga 
v  drugo  zapletene,  "tia^  SOionogramm ,  Cig. 
(T.l 

monohord,  m.  enostrunski  aparat,  SJfonoc^orb 
(phvs.i,   Cig.fT,). 

monohromatski,  adj.  enobarven,  monod)ro= 
mntild)  (phvs.),  Žnid. 

monolit,  m.  iz  enega  kamena  izsekan  kip, 
ber  9JJonoIitf),    Cig. (T.). 

monolog,  m.  samogovor,  ber  'Dilionolog. 

monom,  m.  enočlenec,  boiJ  5JiDiiom,  Cel.  (Ar.). 

monometer,  tra,  m.  verz  iz  ene  ali  dveh  stop, 
ber  aTJonometer,  Cig. (T.). 

monopol,   m.  samotrštvo,  bol  9J?onopol. 

monoteizem,  zma,  m.  enoboštvo,  ber  !i)toilo= 
tf)cisiuu§,  Cig.  (T.). 

monštranca,  /,  bie  3}ionftranje. 

montanističcn,  čna,  adj.  k  montanistiki  spa- 
dajoč, moiitaniftifd),  Jan. 

montanistika ,  /.  rudarstvo,  bie  SOJontanifti!, 
Jan. 

montelj,  m.  =   muntel,   v^liŠt.,  ogr.-C. 

montura,  /.  vojaška  oprava,  bie  9Jfcintur. 

monturen,  rna,  adj.  9[IJontur=,   Cig.,  Jan. 

monumentalen,  Ina,  adj.  spomeniški,  monu= 
meiital,  Cig. (T.);  monumentalne  stavbe,  nk. 

mor,  mgra.  m.  bal  Sterbcn,  bic  ^e)'t,  bie  Seu(^e, 
Mur.,  St.-Cig..  Jan.,  C;  v  mestu  je  grozen 
mor,  Zil.-Jam.fRok.);  živinski   m.,  V.-Cig. 

mor,  adj.  fc^tiiar,^,   C:  pogl.  mur. 

mora,  /.  i)  ber  ^,?np;  mora  ga  tlači,  sesa;  — 
potne  kaplje  mu  stopijo  na  čelo,  ko  mu  je 
mora  takih  misli  legla  na  dušo,  Jurč.;  - — 
mora  sesa  (^ziza")  svinje,  kadar  jih  tako  na- 
pade pri  jedi,  da  stoje  z  životom  proti  tlom 
upognjenim  in  so  nekoliko  časa  mirne  ter 
nekako  stokajo,  dokler  jih  ne  mine,  jv^h- 
St.;  —  2)  =  sovka  (vešča),  bie  @ule  (noctua), 
Jan.  (H.). 

morač,  m.  veliki  m.,  ber  Sonigšfiimmel,  Cig.; 
—  prim.   komorač. 

moračnik,  m.  konopljiški  m.,  ber  ^JBaffcrboft 
(eupatorium   cannabinum),  Medv.f'Rok.J. 

i.morak,  m.  =  konjska  kumara,  bcr  SiJaiJer^ 
fend)el,  ber  ^ferbc)ame  (oenanthe  phellan- 
drium),    Cig. 

2.  morak,  m. ber  Jnitf)al)n,  Guts.,  Jam.,  Mur.; 
(murak),  A"or.- 1  c'i'/.;  — prim. slovaški:  morak, 
initl)al)it. 

morala,  /.  nravoslovje,  nravoslovni  nauk,  bie 
mo\a\,  nk. 

moralen,  Ina,  adj.  nraven,  moralifc^,  fittli^, 
C7^.,  Jan.,  Cig. (TJ,  nk. 

moralist,  m.  nravoslovec,  ber  SJJorali^t,  ber 
Sittciipiebiger,  Cig.,  nk. 

moralno.st,  /.  nravnost,  bic  Sittlic^fcit,  bie 
'DJioralitat,  Cig.(T.),  nk. 


m^ranjc  —  moritelj 


-   602 


moritev  —  moroželjnost 


m9ranje,  u.   i)  bQ§  5)?iiffen,  Cif^  ;  —  2)  ba§ 

aitiiiligc",  bflr  3»Pi"'1fn,  <^-'n-  Jan.,  Cig.fT.J. 

morast,  adj.  ic^iuavj  (»on  bcr  Xf)icrfarbc),  C  ; 

—  prim.  mor. 

m9rati,  am,  rfr.  impf.  i)  mufieit,  Miir.,  Trub., 
Dalm..  Kralj.  Očitna  i^pjLct.  iH8q,  lSyJ, 
Ben.- KI.,  Junska  doUKor.J  -  Jan.  (Slovn.J, 
v^liSt.  -  C. :    moramo,    kakor    moremo,    tviv 

ftrcden  une  nad)  bcr  Tcrfc,  v^/j.sV. -C;  ni, 
da  bi  moral,  id)  imife  nidit,  ei?  ift  fcin  9}Ju)§; 

—  2)  mujfigcn,  notliigcn,  stiniigeii,  Cig..  Jan., 
Gor.;  kdo  me  more  morati?  tt)Cl"  fiinil  mtdl 
Jtuingen  ?  Ljub.;  morate  me  nositi  rdečo 
vrv,  Jiirč. 

moratorij,  m.  odlog,  "na^  SJiorotorium,   Cig. 

m9ravec,  vca,  m.  bev  3''''"9fl^,  "^C^  5{otI)i9cr, 
Cig.,   Valj. (Rad). 

moravščica,  /.  bie  ^6)<x\t,  (-šica)  Mitr.,  V.- 
Cii:.;   torilo  ali   m.,  Ravn.fAbc). 

m9rča,  /.  =  morčevina,    Vrtov.(Knt.  k.). 

morčevina,  /.  zadnja  gosta  mast,  ki  se  do- 
biva, kadar  se  oljke  maste,  (it.  morcia,  mor- 
chia,  bie  Celfiefen),   (iBrda-Erj.(Torb.). 

morcfna,/.^  mrhovina,  D/cf. :  — prim.  mor,  m. 

morda,  adv.  tiietleidlt;  tudi  m^rda;  —  iz: 
more   (biti)   da. 

morebiten,  tna,  adj.  ollfadig,  nk.\  morebitna 
poznejša  doplačila,  DZkr. 

morebiti,  adi'.  Dicltcid}t;  (=  more  biti). 

1.  moreč,  rca.  m.  bet  'iDforber,  Ravn.-Valj. 
(Rad). 

2.  moreč,  rca,  m.  bcr  9inppe,  Blc.-C;  — 
idiluorjcr  ^od,  Re^.-C;  —  pogl.  murec. 

m9ren,  rna.  adj.  lau,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  morna 

voda,  tauež  SBaffer,  Sotr.-Cig.,  Soška  dol.- 

Erj.fTorb.),  Štrck. 
morena,/.  Iedniškagrobl)a,bie5[)ioranei'geogr.), 

Cig.fT.J. 
mdrfij,  m.  neki  strup,  ba^ž  SJJorpfiiiiin,  Cig.fT.J. 
morfin,  m.  =  mortij,  bai  'D.lJorphili,  Cig.fT.J. 
morfologija,    f.   likoslovje.    bie    lliorpliologic, 

Cig.fT.J. 
m9rgati,  am,  vb.  impf.  miirvcu,  IJip.-C. 
morgotati,  otam,  (Jčem,  vb.  impf.  =  morgo- 

\ali,    C. 
morgovanje,  n.  bo^  Wcnnurc,    Valj.' Rad). 
morgovati,  njem.  vb.  impf.  murrcil,  briimilicn, 

ogr.-  C.,  kajk.- Valj. (Rad). 
morica, /.   i)  idjinarjc  .rficgc,  Rc^^.-C;  —  2) 

fdiiDarje  Jcige,  C;  —  tudi:  bie  ^i^rombeerc, 

C.\   —   prim.  mor,  mur. 
morič,   iča,   m.  eiit  fd)luor,\cr  (jiiiiger)   Jvrojd), 

.\fur.,  Cig.;   —   bie    J^eiierfriJte    (bombinator 

igneiis),    Cig.,  Frcy.f I'.). 
morija,  /.   1)  bnd  Worbcn,  Cig.,  Jan  ;  —   2) 

bnži    .'oinflcibeii    (s.  ^iV  infoige    eiiter   "i^cft), 

/riib.,  Krclj. 
moritvn,  hia,  adj.  lliorb  ,  iiiprbcitb,  niorberifd), 

Cig.,  Jan.,  nk.;  aiifrcitieiib,  .^ugiiiiibe  rld)toiib: 

samota   je   morilna  za   dušo   in   telo,    f.V. 
morilno.st,  /.   bie  tbbtlid)e  .Hrnft,   nk.:  —  bie 

^IVorbluft,   Cig.,  Jan. 
mori.sče,  n.  bie  TOorbftottc,  bcr  31id)tp(oO,  .l/;/;.. 

Cig.,  Jan.,  nk. 
moritelj,  mi.   =  niorivec,   C. 


meritev,  tve,  /.  bož  5)lorben,  bcr  SKorb,  Jam., 
Cig.,  C,  Ravn.-Valj.rRad). 

moriti,  i'm,  vb.  impf.  tobteit,  inorben;  Slovenec 
že  mori  Slovenca,  brata,  Preš.;  —  aufreibcn: 
lakota  mori  človeka,  Cig.;  —  ploflCll,  qualen: 
skrbi  me  more;  kadar  ga  Bog  tepe  in  mori, 
ga  začne  iskati,  Skrb .-Valj.fRadJ ;  m.  se,  fic^ 
oufrciben,  fid)  plogcn,  Cig.;  —  ogenj  m., 
"baž  ^-euer  aužlofc^en,  C;  2ivo  apno  m.,  ben 
Sfalt  U>idiett,  Z.;  —  žrvo  srebro  m.,  "t^až 
Cucdfilbcr  fc)t  inadjcn,  O'^^. 

morivec,   vca,  m.  ber  '"JIKnbei,   Cig.,  Jan.,  nk. 

morivka,  /.  bie  ?[liorbcrin,   Cig.,  Jan.,  nk. 

morivski,  adj.  morbcriid),  ^Drb=,   Cig.,  Jan. 

morivstvo,  n.  bie  'iDtorbcrci,   Cig. 

moriža,  /.  i)  haž  ®d}e(IenbQnb,  Jan.;  —  1) pl. 
moriže,  bie  .'palfgfraiije,  Rei.-C;  —  3)  pl. 
moriže,  ein  £)al2ibaiib  mit  eijernen  9?age[n 
fiir  Ž)Unbe,   Cig.,  Kras. 

morjaček,  čka,  mi.  dem.  morjak;  ber  ©(^1^^= 
junge,  DZ. 

morjak,  m.  i)  ber  Seeiiiann,  ber  Sc^iffer,  v^li- 
Št.-C;  bcr  ^llfatioie,  Zora.  DZ.;  morjak- 
krmar,  bcr  Steucrinatrojc,  DZ.;  —  2)  veter, 
ki  od  morja  piha,  bcr  9.1{eer>t)iub,  bcr  Siib^ 
iDinb,  Idrija- Svet.fRok.J,  Jp.- Štrck. (Let.J. 

i.morjf,  n.  boe  9JJeer,  bie  See;  po  suhem  in 
po  morju,  511  yanb  lUlb  jur  3ec;  veliko  m., 
ba^  SBcltmcer,   Cig.,  Jan.;  tudi:  morje. 

2.  morje,  n.  =  movje,  vihŠt.-C,  Pjk.  (Črt. 
lOj);   (morda:    morje,   m. pl.    C.J. 

merjenje,  n.  \iai  SJJorbcn,  'iidž  Jobten. 

morjepis,  pisa,  m.  bie  5[)ieerbefd)reibung,  bie 
£}ceaiTograp()ie,  Cig.(T.). 

morjepisec,  sca,  m.  ber  'DJfeerbeidirciber,  Cig. 

morjepl9vstv9,  n.  bie  2ecid)iifabrt,    Vest. 

morjevid,  vida,  ?;i.  bie  3i'ctartc,  .A7m.,  Cig.(T.). 

morjevladen,  dna,  adj.  mecvbelicrrfdicnb,  Cig. 

morjiče,  n.  dem.  morje;  bac^ 'JJJecrd)en,  Cig.; 
Napaja  pobič  konj'čc  tri,  Oj  pri  silnem  mor- 
ji či,  Spes.-Schein. 

m9rka,/.=  maselnik,  bil^  Sd)inal3mU'5,  Vremc- 
Erj.(Torb.J;   —  prim.  morča. 

mormon,  mi.  ber  ^^?apagcitiiud)er  (mormon  tVa- 
tercula),  Erj.(Z.). 

mornar,  rja,  »j.  bcr  Scciiiaiin,  ber  4l(Qtroie. 

mornarček,  čka,  m.  dem.  mornar,  ber  3d)iffiS- 
junge,  DZ. 

mornarica,  f.  =  mornarstvo,  bie  lUiinilic, 
nk.;  (hs.). ' 

mornarina,  /.  ber  £d)iff(ol)ii,  .\feg. 

mornarski,  adj.  Seciiuimi«?  ,  TOiitroicii  ;  liail« 
tifd),   Cig..  C. 

mornarstV9,  n.  i)  ba^  3eeuicjcit,  Cig..  .lan., 
nk.;  —  bie  'JJaiitif,  .Voi-.-C;  —  bcr  3ccbiciift, 
Cig.,  Jan.;  —  2)  bie  3eeiiiaimjdjaft,  Cig., 
Jan.;  —  bic  carine,  .\i)v.-C. 

mornica,  /.  neka  bolezen,  BIKr.-DSv. 

mornik,  m.  i)  —--  mornar:  Nesrečnega  mor- 
nika  val  izbljuje.  Str.;  —  2)  veter  od  morja, 
bcr  Sirocco,  Črni  \'rh-Erj.(7nrb.),  Strck.; 
bcr  3ecil>iiib,  Cig.(T.),  Jcs.,  Sen.(Ei^.);  tudi 
mornik,    \'alj.i  Rad). 

m9rnost,  /.  bie  ilaillicit,   Cig.,  .hn. 

niorozeljno.st,  /'.  bic  lliiubbegiei,   (.^ig. 


morski  —  mostninski 


603  — 


mostovina  —  mosnjarica 


1.  morski,  adj.  9J?ecr=,  @ec=;  morska  sol,  ba§ 
llfcciialj ;  morske  živali,  bie  Scct^icrc ;  — 
morska  deklica,  bic  2ccnt1lllpt)C. 

2.  morski,  adj.  'Hip-;   morska  noga,  bci"  ^^Up 
fug,  bcr  Tnibcufiifj,   ba^  'il>cntaflramnt,  .SV.  ; 
morska   kost.    ba^   Ucbcrbeiii   (ein   Sltnod)cn= 
aU'?roud)'?),   Ci^.,  Kr.,  .SY.;  —  prim.  mora. 

morščak,  m.  bcr  Secroinb,  Blc.-C. 
morščica,  /.  neka  črešnja,    BiljanafGBrdaJ- 

Erj.fTorb.). 
m9rščina,/.  neka  trta,  Zavrče(Št.)-Erj.fToyb.)\ 

črna  m.,  bie  bdute  Urbanitvaiibe,  bie  3i'"iiift= 

txaviht,  vihŠt.-Trumm. 
mort,    morta,    m.  bev  SDliJvtel;   ■ —   prim.  stvn. 

morter,  Levst.fRok.J. 
m9rter,    tra,    m.  =  mort,  Meg.,  Diet.,    Valj. 

(Rad),  Levst.(Roky. 
morti,  aJv.  =  morebiti,    \'olk.-C.,  Mik.,  Št. 
m9rtnica,  /.  bie  9)lorteIpfi"iiC-  ^'n- 
m9rtrnica,  /.  =  mortnica,  Hip.-C. 
morva,  /.  Mur.,  Nov.,  C,  pogl.  murva, 
m^slavec,  vca,  m.  neka  vinska  trta,   C,  yfa- 

riborska ok.-Erj.fTorb.J ,bei" 9JiožIer,  Triimm. 
moslavina,  /.  neka  vinska  trta,  Selnica  fŠt.J- 

Erj.fTorb.J ;  —  prim.  moslavec. 
moslem,  m.  ber  5Jhiie(mnnn,  bcr  ^OJo^Iem. 
most,   mosta  (mosta),  mostu,  )n.  i)  bic  iSrucfe; 

m.  na  polah,    bie    ^odjbriicfe,    Cig.  (T.j;    m. 

na  škripcih  ali  na  škripce,  bie  ^J(uf,^te()briicfe, 

Cig.,  Jan.;  =  most  na  vago,    V.-Cig.;    m. 

na  vrvi,  fliegeiibe  93rucfe,  Cig.;  živi  m.,  bie 

Sc^iffbriirfe,   C;  —  m.  narediti,  delati,  eine 

33rude  fcfvlagen,  Cig.,  Jan.:    m.  podreti,  bic 

^Britrfe  abbrccften,  Cig.\  —  2)  ba§  iiaufcjefiij'! 

bcim  !i3au9Ciui't,  Cig.,  ogr.-C. 
mostar,    rja,    m.   i)   ber    ^outoitier,    Cig.;  — 

2)  bcr  ^riicfenmautncr,  Cig.,  M. 
mostarina,   f.  =  mostnina,   ba§'  'iBriicfciigctb, 

DZ. 
mostati,  am,  vb.  impf.  (eine  ©trape)  pflaftcni, 

V.-Cig.;  —  prim.  mostiti. 
mostec,  stca,  m.  dem.  most,  =  mostek. 
mostek,  tka,  m.  dem.  most;  fleine  Sritcfe. 
mosten,  tna,  adj.  Sriideiu. 
mostič,    iča,    m.   dem.    most ;    ftcine    ^riicfe, 

Mur.,  Jan.,  Valj.fRadj. 
mostiček,  čka,  m.  detn.  mostič;  Heinež  58rudE' 

leili,   Cig.,  Jan.,  Valj.fRadj. 
mostišče,  n.  mostišča,  ^fal)Ibauten,  LjZv. 
mostiti,  im,  vb.  impf.  i)  eine  ^riide  icf)lagen, 

Cig.,  Jan.;   most    mostiti.    Vrt.;  —   2)  mit 

58rettern   belegen,    Cig.;   —  pflaftern,   Cig., 

Jan.fH.J;  (rus.). 
mostje,   n.  bils  ®eruftc,  ogr.-C. 
mostnica,  /.  bcr  Srucfenbalten;  —  bie  l^ad.}' 

bobenbiele,  ogr.-C. 
mostnik,   m.  i)  ber   33riirfenmautner,    Jam., 

Mur.;  —  2)  ber  quer   iibcr  bcn  i^lu]^  obcr 

bie  53ritcfenjocf}e  gelegte  93alten,  bie  ^^i-iidcn= 

nitf)e,  Pot.- Cig. 
mostnina,  /.  ba§  Sriirfengclb,  bie   Sriideu= 

nuuUgcbiir. 
mostninar,   rja,  m.  bcr  ^Sriidcnninutncr,  Cig. 
mostninski,  adj.  ^^riidcnuiant-,  Cig. 


mostovina,  /.  i)  =  mostnina,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  DZ.,  Levst.fZb.  sp.J,  Dol.; — 2)  pl.  mo- 
stovinc,  bic  "'^fal)(baufen,  Cig.  (T.J. 

mostovinar,  rja,  m.  ==--  mostninar,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

mostovnica,  /.  bie  5iriidonit>age,  Cig.,  DZ.; 
=  tehtnica  mostovnica,  Cig.  (T.J,  Levst. 
(\'auk);  m.  s  kazavcem,  bie  ^t\c^txhxvidtn' 
luagc,  DZ. 

mostovž,  m.  bev  %(x\\%  bic  ©ailcrie,  ber  (5or= 
ribor,  Mur..  Cig.,  Jan.;  ber  Sdnlcngang:  po 
mostovžu  se  sprehajati,  Ravn.- Valj. (Rad); 

—  "ba^  SJorf)an»,  C;  —  ber  ^alton,  Cig., 
Jan.;  ein  gangttfjnlidje^  ®eriift.  Z.,  Zora;  — 
prim.  mušovž. 

mošanček,  čka,  m.  neko  jabolko:  ber  ^la- 
jdiansgerapfel,  C. 

moščjak,  m.  bcr  iBifam,  ber  5JJojcf)Už,  Guts., 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  (moščak,  DZ.j;  —  prim. 
it.  muschio,  Sifaut. 

moščjakov,  adj.  'i8iiam=,  Jan. 

mošeja,  /.  turška  molilnica,  bie  IHofcfice. 

m9Šek,  ška,  »i.  bcr53ilQm,ber5JJo)d)u§,  Jan.(H.). 

m9Škar,  rja,  m.  bie  9Jfannžper)ou,  'iiaž  Maimi^ 
bilb,  Zora,  Mariborska  ok.,  Kres. 

m9Škarec,  rca,  m.  =  moškar,  DZ. 

m9Škast,  adj.  bifamortig,  Jan. (H.). 

moškat,  ata,  adj.  =  mos.V\._^  manntjaft,  ftolj: 
tako   moškato  stoji !  jv^liSt. 

moškat,  m.  bcr  9Jfoid)U^,  Jan.;  —  prim.  it. 
muscato,  adj.  nad)  'iBijam  ried)enb. 

moškatast,  adj.  biiamartig,   Cig. 

moškaten,  tna,  adj.  ^ijam=,   Cig. 

moškatnik,  m.  i)  bcr  ^JJojc^uefdfcr,  ber  ^uppen* 
rčiuber  (balosoma  svcophanta) ,  ,/an.,  Erj. 
(Ž.j;  —  2)  ber  'Sijamapfel,  Cig. 

moški,  adj.  i)  iTJann§=,  i1?dnner=,  miinn(id) ;  m. 
spol;  moška  obleka:  moška  leta,  ba5  i)Jianne§= 
alter;  —  mann{)aft,  moško  se  vesti;  moško 
se  braniti;  —  ftolj:  moško  se  držati;  ali  je 
žena  tako  moška?  Zv.;  —  =  kmetski:  to 
je  moško  ne  graščinsko.  Rib.- Svet.  1  Rok.);  — 
2)moški,einc'!pcriDnmannlid)en(ycidiIe(^te'^,bie 
itjannlperjon ;  nobenega  moškega  ni  bilo  v 
družbi;  dve  ženski  in  pet  moških, 'tudi: moški. 

moškost,  /.  bie  i>čnnnlid)feit,  bie  9??ann^ftig=^ 
feit,  Mur.,  Cig.,  nk. 

moškovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ftolj  fcin, 
pra{)Ien :  m.  se  s  čim,  Gor. 

mošnja,  /.  i)  ber  'Scutel;  ber  ©clbbeutel;  če 
sva  si  tudi  brata,  mošnji  si  nista  sestri, 
Sprcg.  -  Št. ;  na  mojo  mošnjo,  auf  mcinc 
SiCC^nung,  Cig.;  ob  svoji  mošnji  plačati,  aVL^ 
cigencm  ^adt  be,^af)len,  Levst.fZb.  sp.j;  dobre 
volje  mošnje  kolje,  i>a§  Silftigicin  i)t  !oft= 
jpietig,  Cig.;  —  2)  bcr  ©obeuiod,  Cig.,  C; 

—  ■:;)  podolgovata,  zelena  in  debela  smokva, 
Ip.-Erj.  (Torb.). 

mošnjak,  m.   i)  ber  33eutel  (za  tobak),  SIS., 

ob  gornji  Dravi(Št.);  —  2)  i)a§  ^afc^elfrout 

(thlaspi),    C. 
mošnjar,   rja,   >n.   ber  Sentfer,  ber  Jafc^ncr, 

.\Iur.,  Cig. 
mosnjarica,/.  1)  bie  isbcutlerin,  bie  iafdjnerin, 

Cig.; —  2)  =  vrečar,  bov  S3cute(t^ier,  Jan.; 


mosnjariti  —  mosusov 


—  604 


mot    -  motikati 


—  3)  mošnjarica,  bie  Scutelmei)e  (parus  pen- 
dulinus),  Frey.(F.). 

mosnjariti,  arim,  vb.  impf.  93eutler  0.  Xajd)ner 
icin,  Cig. 

mošnjast,  adj.  bciltelformifi. 

mošnjica,  /.  dem.  mošnja;  i)  ba^  55eute(d)en ; 
Primitc  za  mošnjico,  \rzite  nam  petico, 
Npes.-K.;  —  2)  ustne  mošnjice,  btc  93cic{cn= 
tnjc^en  (5.  53.  bctm  .^amftcv),  Cig.rT.j,  Erj. 
(Ž.j;  —  3)  \in  .'oobcniad,  Mur..  C;  —  4)  bie 
{Vruc^tJjiiiie ,  C;  bie  jvijolens  Grbjcu)diote, 
Oirr.-C,  ogr,- Valj. (Rad);  bic  ftaftaiiien^,  bie 
9Ju)ejd)aIe,  ogr.-C. ;  —  ber  S^alg,  ber  kdč) 
bcr  0iQC'bhimcii,  Cig.;  —  5)  dišeča  m.,  96= 
llicilic^  ftnabcufraiit  (orchis  morio),  Cig., 
Jan.,  Tuš.fR.);  —  tudi:   mošnjica. 

mošnjič,   iča,   »z.  =  mošnjica  i).   C. 

mošnjičar,  rja,  m.  i)  ber  Seuteliitad^er,  Vrt.; 

—  2)  bie  Jn)d)cnmau§  (ascomvs),  Erj/Z.). 
mošnjičarica,  /.  bic  iBcutel^^IatUaib:^,  Erj.fŽ.). 
mošnjiček,  čka,  m.  =  n'vošnjičica,  baiž  'ibcuteli 

dicn,  .lan.fH.j. 

mošnjičica,  /.  dem.  mošnjica;  \ia^  33eutel(^en. 

mošnjičnica,  /.  =  mošnjičnik,  Z. 

mošnjičnik,  m.  bie  ^ubentirjc^e  (phvsalis  Alkc- 
kcngi),   St.-Cig. 

mošt,  mgšta,  m.  bcr  'DJfoft. 

moštacati,  am,  vb.  impf.  eiuf)eigc^en  (o  mu- 
stačastem  človeku"*,  Valj.  (Rad);  —  prim. 
moštače. 

moštače,  /.  pl.  Št.,  pogl.  mustače. 

moštaika,  /.  =  greštalka,  kajk.-  Valj.(Rad). 

mpštast,  adj.  moftartigi  —  moftig,   V.-Cig. 

m9Štej,  m.  =  moštek,  Xpes.-Scliein. 

m9Štek,  tka,  m.  dem.   mošt;  letošnji  m. 

m9Šten,  tna,  adj.  3!)ioft=;  —  mofttg;  mostne 
hruške. 

moštnarica,  /.  bie  9Jfo[ttragcviii,  Miir.,  Daiij. 
''Posv.  p.j. 

m9Štnat,  adj.  moftig,  Mttr.,  Cig. ;  joftreid), 
Mur.;  moštnate  hruške,   C. 

m9Štnica,  /.  neka  hruška,  Mariborska  ok.- 
Erj.fTorb.j;  bic  ^oftbime,   C. 

m9Štnik,  m.  ber  ^Woitat  Cctober,  Cig. 

moštomer,  mera,  tn.  ber  lUo)'tmc)ier,  Cig.. 
.fan. 

moštovati,  ujcm,  vb.  impf.  Mur,,  Cig.,  Skrinj., 
/ies. ;  popi.  maščevati. 

moštv9,  a,  >i.  i j  bie  5Jcaiiiil)eit;  m.  komu  vzeti; 
(skopljcn  človek),  kateremu  je  bilo  moštvo 
potrto,  .fap.;  —  2)  bie  TOanutjflftigtcit,  mditn=^ 
iidjcr  Sinu;  ni  več  moštva  na  svetu;  ta 
kupec  moštva  ne  drži,  bicjcr  Mauimanu  ift 
ltid)t  TOoiill  toon  SBort,  Mur.,  C.;  na  moštvo 
denarja  posoditi,  /r^/i.SV.;  -  -  ber  ^Uflltl),  bic 
.t>er,^l)Qfttflfeit,  Cig.,  .lan.,  .M.;  z  velikim  mo- 
štvom kaj  poveilati,  (ilas.;  —  3)  bo^  TOrtUll? 
bllb,  (iuts.,  .Mur  ,  .fan.;  vredno  m.,  braUer 
•Meri,  (iuts.\  —  4)  coll.  bic  OTdiiuer,  .lan.; 
bic  ^JJ{anil|d)nft,  Cig., , lan.,  C,  nk.;  žaiuiarm- 
sko  m.,  DZ. 

mO.šus,  m.  ■■=  moščjak,  bcr  ^J)io|d)U!S,  Cig., 
Jan. 

mušusov,  adj.  yjJo|d)UC'  ;  mošusova  zel,  bic 
WiUlflcrbllllllC   (iniinulus),    Tus.( li.). 


mot,  mota,  m.  ber  93oben)Ql^,  Erj.rMin.J,  DZ.; 
(n.  pr.  pri   kavi),   Krji,   Vrsno-Erj.(Torb ). 

1.  mot,  T,  /.  eine  bide  ;£»o(j)tange,  Kras-Štrek. 
(Let.);  drog,  na  katerem  nosijo  po  hribih 
krste,  ker  vsied  ozkih  steza  ne  morejo  ra- 
biti nosil  (par);  na  mot  obesi  se  krsta  (prim. 
hs.  motka,  Staiige),  Tolm.-Štrek.(Let.) ;  — 
prim.  met,/. 

2.  m9t,  /.  ber  SBille,  bie  ijauue,  bie  2uft,  bie 
5Jeiguiig,  C,  Št.;  poj,  če  imaš  mot,  C; 
vesele,  dobre,  žalostne  moti,  C;  —  iz  nem. 

m9ta,  /.  ber  3fit*'frtreib,  bie  Uiitcr^oltung; 
kupiti  kaj  deci  za  moto  (nmuto"),  kajk.-Valj. 
(Rad). 

motač,  m.  bcr  ,'paiptev,  Cig.,  Jan. 

motačica,  /.  bic  .S^aftilcrin,  Cig. 

motalnica,  /.  bie  .s3aipelma)d)ine,  DZ. 

motalnik,  m.  bic  VafttcI,  bie  2Betfe,  Mur..  V.- 
Cig.,  Jan. 

motalo,  n.  bie  §afpe(,  bie  25Jeife,  Guts.-Cig.,  C. 

motanje,  n.  tai^  §ajpe[n,  t>ai  ^eifen. 

motarnati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  motati  se; 

—  prim.  zamotarnati  se. 

motati,  am,  vb.  impf.  tncifen,  obtuinbeii,  auf' 
luinbeu ;  prejo  m.  z  vretena  na  motovilo; 
m.  se,  fid)  ()iii  imb  ^er  bemcgen,  ,vr>edlo^  l)iit 
unb  f)er  laufcn;  kaj  se  tod  motaš;  —  vojska 
se  mota  iz  loga,  \i<xi  i^cer  tommt  aUinii^lic^ 
au^  betu  55?albe,  Cig.;  —  fid)  in  bie  Sdnge 
^ie^cn,  Jan.;  —  plaufd)en,  ld)tt3Q^eii,  Fr., 
SlGor.-C. ; —  tudi:   motam  in:   metati,  am. 

motavec,  vca,  m.  ber  SScifer,  Cig.,  Jan.,  M. 

motavhati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  nerodno 
motati  se  kod.  Svet. (Rok.). 

motavka,  /.  bic  3Scifcriit,  Cig.,  M. 

m9tek,  tka,  m.  bic  Spulc;  m.  niti,  DSv. 

moten,  tna,  adj.  triib;  vino  je  motno;  oči  so 
motne;  —  zvon  motno  poje,  bie  (^(0(fe  l^at 
etneii  utircincu  iilaug,  C. 

motenje,  n.  (nav.  nam.  prav.  močenje),  baS 
8ti.ircil,  bic  Stiirniig,  Cig..  nk.;  m.  posestva, 
bie  '^cfil^ftorung,  nk. 

moter,  adj.  =  meter,  mator,  olt,  bcja^lt,  Mur., 
Dalm.,  Krclj-Mik.,  ZgD.,  Zora. 

moteren,  rna,  adj.  =  moter,   C,  Kast. 

m9tež,  m.  i)  bcr  9lufriit)rer,  C;  —  2)  bic 
Stinuiig,  Z.,  \'rt.,  (mote^)  Lcvst.(Nauk) ;  — 
O  bcr  'ibobcuiat  (bc^  £(ki),  Cig. 

motič,  iča,  m.  bcr  Cilirl,  Ponikve-Erj.(Torb.), 
(ior  ;  nasajeno  kolce  v  pinji,  s  katerim  se 
maslo  mete,   Tolm.;  tudi:  motič. 

motiČica,  /.  dem.  motika;  TlcillC  .'oauc;  —  = 
pralica,    (ior. 

motičisčc,  »I    bcr  "onucnfticl,  C. 

motika,  /.  1  1  bic  Voiic,  bie  .V^nrfc  \\\\  ^-Bcorbci' 
tung  bc^  (Srbbobcn* ;  —  turška  motika ! 
(Soppcniieitt!)  take  druščine  ne  bi  se  bil 
nadejal,  Zv.;  —  =^  dvozoba  pralica,  Sotr.- 
Levst.(R(>k.):  mntika.  .SV.,  ngr.- Valj. (Rad); 

—  2)  feigumr.^igcr  .'oaljnciifiift   (ranunculus 

ficaria),    Iicn.-Erj.(  forb.). 
motikati,    ani,  vb.  impf.  mit  ber  .Vane  l)aiicii, 


motikica  -  motor^ga 


—  605 


motor^gast       niotovil9 


\ 


motikica,  /.  lieni.  motika,  nam.  motičica;  — 
ber  '^•clbvittcrivoni  (lielphinium  consoliJa), 
.SY.  Peter  pri  Goriei-Erj.(Torb.). 

motikišče,  n.  =  motiviišče,  bor  .'t^nucilfticl, 
Mur.,  Cig.,  Met..  Valj.(Rad). 

motiten,  tna.  adj.  ftinciib,  ticvliurvciib,  Mitr., 
Jan. 

motilj,  m.  gclblicftee  (Jt)perngra^  (cvporus  ria- 
vescens),  (imajo  vero,  da  škodi  ovcam), 
Vas  Krn-Erj.fTorb.J;  —  prim.  metulj  2). 

motilnica,  /.  bcr  93utterriit]rfubel,  ogr.-C, 
y:{liŠt..  Danj.-Mik.,  Trst.fLet.). 

motilo,  H.  bie  'i^eiunrruug,  C. 

motine,  /.  pl.  ber  ^J3obenia^  ciner  gtuifigfeit, 
Rei.-C. 

ni9titi,  im,  vb.  inipf.  i)  truben;  vodo  m.;  — 
rii^reii,  v^ltŠt.,  C.;  smetano  m.,  Danj.fPosv. 
p.);  —  2)  ftoren;  ne  moti  me  pri  delu!  — 
ttre  mac^eii,  beirrcn;  to  me  je  motilo,  "i^až 
f)Qt  mid)  bcirrt;  anfec^ten:  kaj  te  je  motilo, 
da  si  to  storil?  —  m.  se,  (ft(^)  irten;  če  se 
ne  motim,  TOenn  id)  nicfjt  irre;  —  moti  se 
mu  v  glavi  =  meša  se  mu,  Cig.;  —  be= 
jd^čiftigen,  jerftreuen :  m.  koga  s  čim,  Cig. , 
n.  pr.  dete  z  igro,  pripovedovanjem,  da  ne 
joka,  BlKr.,  Piš. ;  —  otrok  se  moti  (ipiclt), 
jv^liSt.;  pojdimo  se  motit,  \'reme-Erj.f  Torb. J. 

motiv,  m.  povod,  bet  ®runb,  bQ§  SJfottD. 

motivec,  vca,  m.  ber  Storer,  bcr  58crtt)irrer, 
Mur..  Cig. 

motljati,  am,  vb.  impf.  =  motati,  iriitben,  C; 
m.  se,  )tc^  iDinben,  )ic^  ^in  unb  f)er  benicgcn 
(o  kačah,  ribah),  Z. ;  fid)  ftenimtrdben:  kaj 
se  tod  motljaš?  jv^hSt.;  otroci  se  motljajo, 
bic  Siilber  ^oben  jpčinbel,  C. 

motljiv,  iva,  adj.  ftorenb:  motljiva  svetloba, 
Žnid.;  (tudi:  motljiv:  bcirrcnb:  hudoba  mot- 
ljiva,  C). 

motnjava,  /.  bte  3torutig,  C. 

motnoba,  /.  =  motnost :  Motnoba  odhaja, 
Ozori  se  dan,    Vod. (Pes.). 

motnost,  /.  bie  Jriibe,  bie  5)unfel^eit,  Cig., 
Jan. 

motob9rež,  m.  ber  2Sii{)(er :  rogovileži  in  mo- 
toboreži,  Jurč. 

motoglav,  glava,  adj.  id)luinbelig :  motoglave 
ovce,   C. 

motoglavka,  /.  neka  trava,  od  katere  so  ovce 
motoglave,    C. 

mot9hati,  am,  vb.  impf.  i)  triiben:  vodo  m., 
Ravn.\  riil)ren,  tuiitilen,  Jan.;  —  2)  m.  se, 
=  repenčiti  se,  Krn-Erj.(Torb.J. 

motohaviti  se,  avim  se,  vb.  impf.  fid)  ^ill  linb 
^er  jerren:  motohavijo  se,  kadar  se  mečejo, 
Dol. 

motor,  rja,  m.  kretalo,  gibalo,  ber  9J}Dtor 
(mech.),   Cig.fT.J. 

motor,  adj.  =  mator,  Jan. 

motoren,  rna,  adj.  =  matoren,  bctcgt,  Diet., 
Jan.;  —  fdllcc^l  gelouiU,  Štrek. 

motorog,  r>5ga,  m.  i)  ^=  motoroga  i),  C;  — 
2)  bcr  Jf)or,  ber  XoIpel,  Cig. 

motor9ga,  f.  i)  bie  3iQbipeid)e,  ber  Staborm 
bei  ben  9JJiibhabern ;  nav.  pl.  motorogc,  'ita^ 
9{abhcu5  bcim  TOii^lrobc;  —  ba§  'Jrc^Ircu^ 


beiin  ^iiiii^iivdigang,  iim  bav  '-^icl)  ab,'iiil)altcn, 
Mariborska  i)l<.- C;  hAi'  Xrcl)ficil,^  nii  ciiicr 
.'Oaipellucllc,  Sotr.\  —  motoroga,  ber  ®arn= 
l)a)pelciriii ,  Cig.,  Jan.:  pl.  motorogc,  ba^ 
05arnt)ajpclfri'ii,^,  bie  Manitiiiipel,  v{hŠt.-C.\ 

—  2)  pl.  niDiorogu,  bic  il(iil)le  (s  stegnjeno 
roko  krojiti),  Telov.;  —  3)  bic  .sliaiilD^ajpcl 
(eiii  3tab,  aii  bcn  Gnbeii  mit  je  cinem  Štabe 

—  freujftdnbig  —  wei)clien),  Lašče  -  Lcvst. 
(Rok.);  —  4)  bcr  JriebcI  on  ber  Jopjer^ 
jdieitc,  Cig.;  —  -^)  bcr  ©lodcnarm,  \voxan  bae 
Seil  {)augt,  Cig.,  Levst.fZb.  sp.);  —  h)  eine  un= 
ge)d)icftc  'ilierioii,  Lašče-Levst.^Rok.j. 

motor9gast,  adj.  i)  freujnjcije  ftetjenb,  miil)!' 
rabipeidieuartig,  C;  —  2)  tolpell^aft,  C. 

motor9Žen,  žna,  adj.  treuituctie  ftef)enb:  mo- 
torožno  kolce.  eiit  Sidbc^cu  mit  eiiiem  3iob= 
treusc^eii  on  einen  2tab  ge)'tedt  (ein  Spiel' 
jeug),  yotr. ;  motorožno  vreteno,  bie  Sreuj* 
laipel  (arch.),    V.-Cig. 

motor9Žica,  /.  dem.  motoroga;  bie  35?agen= 
rab)peic^e,  nad  Mariborom-C. 

motor9Žiti,  rožim,  vb.  impf.  i)  na  motoroge 
prejo  viti,  motati,  Mariborska  ok.-C;  —  2) 
jRabipeic^en  einfe^oti.  Mariborska  ok.-C. 

motor9Žnice,  /.  pl.  bog  S^oppel^afpelgeftcK, 
Litče^Št.)-C. 

motor9Žnik,  m.  i)  ber  .sčiafpelarm,  SlGor.-C; 

—  2)  =  klin,  ber  ©aiminnbenipricBel,  C. 
mot9VČek,  čka,  m.  ber  CuirI,  Sv.  Peter-Erj. 

(Torb.). 
mot9včkast,  adj.  guirlfiJvmig,  Cig. 
motovidlo,  n.,  Zil.-Kres,  pogl.   motovilo. 
motovTlar,  rja,  >«.  ber  i^eriimftieic^er,  Jan. 
motovilast,  adj.  =  neroden,  iingejd)idt,  Dol.: 

abenni^ig,  niirrifc^,  t^orid)t,  Diet.,  Cig.,  Jan. 
motovilce,    n.  dem.    motovilo ;    fleinc   ®arn= 

^aipcl,  M.,  Dol.;  —  ha4^  3eilerrab,   V.-Cig. 
motovileč,    ka,  m.   i)  neko  orodje  za  vez  v 

vinogradu,   Ščav.-C.;  —  2)  ber  JRapunjcIs 

jalat  (valerianella),   Cig.,  Jan.,  M.,  C,  Tuš. 

(B.J;  —  3)  =  metulj,  pogl.  motoviljec. 
motovilen,  tna,  adj.  ^n)pel=. 
motovilež,  m.  ungefdjidter  llieiifc^,  Cig.,  Jan.. 

M. 
motoviliti,  Tlim,  vb.  impf.   i)  fic^   ^in  unb  bcr 

beroegen ;    pijanec    motovili    po    poti,    Polj.; 

—  ^erumftrcifen,  Jan. :  —  frcijen :  žrjavi 
motovilijo,  Ravn.-C:  —  2)  m.  se,  fid)  un^ 
gcid)idt  bremen  obcr  bett)egen,  Cig.,  Jan..  C. ; 
fierumftrcifcn,  Jan. ;  —  po  glavi  se  mi  mo- 
tovili, id)  bin  taumclig,  Ble.-C. 

motoviljček,  čka,  m.  dem.  motoviljec.   Gor. 

motoviljec,  Ijca,  m.  =  metulj,  Xotr.,  Gor.- 
Cig ,  Jan. 

motovitka,  /.  bie  Strčibne,  C. 

motovitnica,  /.  bie  Jiaipel:  m.  za  svilo,   C. 

motovil9,  n.  i)  bie  .s^afpel :  enttncber  ein  Štab 
mit  Cuerftdbeu  an  bcn  ©nbcn,  obcr  etn  um 
eine  'ildjie  bcmcglidicž  ^reuj :  m.  z  motoro- 
gami,  bic  fireusbaipcl,  C.  Cig.fT.J  ;  tkalsko 
m.,  baž  3'^^tclrab  am  2Bcbeftnf)(c,  Cig.;  — 
z  motovilom  streliti  =  einen  bummeu  Streic^ 
bege^en,  Cig.,  Jan.;  motovilo  v  torbo  tlačiti, 
etnja'o  Ungcfd)idte>3  »ornc^men,  Lašče-Levat. 


mot^vsati  —  mozgati 


-  806 


mozgati  —  možak 


(Rok.),  /?.;— 2)  psovka  nerodnemu  človeku: 

ti  motovilo  nerodno !  Lašče- Levst.( Rok.). 
mot9Vsati,    am,    vb.   itnpf.    i)  =  motati,   ab- 

tuiipclii,    .*/..    C ;  —   2)  m.   se,    ruc^KliD  lic^ 

^lcllcn,  »uel^cii,  M. 
mot9Z,  m.  i)  =  motvoz,  Mtir.,  Cif;..  .Jap.-('.., 

Mik..  oj:y.- Valj. (Radi;  —   2)  živi   m.,    bcv 

Sd}niirlUlirm  (nemertes  borlasii),  Erj.(Z.). 
motrilniča,  /.   bafii  Cb)crttatortum,  Cig.(T.); 

morska    m.,    bie    Sectuarte,    DZ.;    —  prim. 

motriti. 

motrišče,  «.  ber  93cobad)tun9§=,  bet  Stanb= 
puntt,   Cig.(T.);  —  prim.  motriti. 

motriti,  im,  vb.  impf.  beDbacf)tcn,  betrad)tcu, 
Jan.,  C,  Cig.(T),  Žnid.,  LjZv.;  —  hs. 

motrivEC,  vca,  m.  ber  58eobacI)ter,  C;  — prim. 
motriti. 

motulj,  m.   i)  ^metulj,    V.-Cig.,  Kast.- C; 

—  2)  pl.   motulji  =  metulji,  metljaji  (ovčja 
bolezen),   C. 

motuljav,  adj.  =  metuljav:  motuijava  ovca, 
SI  Gradec- C. 

motva,  /.  bie  Jurbine,  Cig.(T.),  DZ.;  —  hs. 

motvoz,  v<5za,  m.  bie  <B<i)n\it;  pos.  bie  Spinn= 
robfcbmir;  motvozi  zopet  zasučeio  lična  ko- 
lesa. Jiifč;  —  ber  Spadat,  v{li^t.,  nk. 

motvpzar,  rja.  m.  ber  Sdjiuiiinadicr,  Cig. 

motV9zec,  zca,  m.  dem.  motvoz  ;  flcinei',  biinnee 
Stridd)cit  ober  £c^uurd)cn,  C 

movje,  n.  coll.  bajeslovna  bitja,  duše  nekr- 
ščenih  otrok,  v  podobi  ptičev  po  noči  leta- 
joče, Pjk.(Črt.  I0~.);    (movje,  m.  pl.,    C); 

—  prim.   mavje,  navje. 
movric,  m.,  pogl.  mavric. 
movrin,  m.,  pogl.  mavrin. 

m9VŽar,  rja,  m.  =  možnar,  ber  SJlorfcr,  Jan., 
Ro^  -Kres. 

mozaičen,    čna,  adj.  9J?0)aif=,  mu|it)iid),  Jan. 

mozaika,  /.  inuiiDiic^e  9(rbeit,  bie  SKoioit. 

mozana,  /.  lončen  vrč  s  pokrovom  in  diil- 
cem,  St.-C;  —  prim.  mezana. 

m9zar,  rja,  m.  bie  2Sciiiid)0pf(]cIte,  ^trek. 

mozeg,  zga,   »i.   =  mozg. 

i.mozelj,  »I.  =  mozolj,  Meg. ,  Zek"{niki 
(dor.). 

2.  m9zelj,  zija  (zeljna),  m.  ber  ©iieuflo^,  Jan.; 
nekoliko  že  stcgnjeno  železo  za  pod  kla- 
divo. Kropa,  Železniki  (Gor.);  —  prim.  nem. 

m9zg,  m.  1)  ba^  .*ilnod)imiinrf ;  podaljšani  m., 
»CllnilCjertO^  Wax\,  Krj.fŽ.);  =  prodolžni 
m.,  Krj.(S()m.);  —  nima  mozga  ne  mož- 
janov,  cr  ^ot  njebcr  ftraft  iiod)  i^etftnnb, 
Mnr. ;  —    2)  pl.   mozgi   =   možgani,    C. 

m9ZLk,  zka,  m  ,   Dol.,  pogl.  mozg. 

m^zga,  /.  bie  'JJfaijdie,  Jan.;  —  ber  .ftotft,  bie 
•Slotblodie,  Jan.,   C;   pogl.   muzga, 

mozgaj.  m.  ber  Stiididiinjiel  ber  'Šnrtiicr,  .Mik. 

m9Zganje,  n.  boiS  (^liibclil :  jezikoslovno  m., 
Raičfl.cl.J. 

m9Zga.st,  adj.  niarfartifl,   Cig.,  Žnid. 

mozgat,   ;iia,  adj.  iiiarfifl,   Cig..  .'»o/. 

I.  mozgati,  ftm,  vb.  impf.  qiiet)d)eit,  Z.\  (Iraii 
bcn)  Qui*trcteii,  Jan.\  preffcn,  C:  —po  blatu 
m.,   im  .Uotl)c  fleljen,   patjdjcn,  Jan. ;  meni.š 


li,  da  smeš  le  li  tod  mozgati  r  DSv.;  — 
prim.    mezgati,   muzgati. 

2.  mozgati,  am,  vb.  impf.  \ii)  beit  §top'\  brec^en, 
nad)beitfcu,  cjriibcln,  C. 

mozgav,  adj.  niarfifl:  najboljše  mozgave  kosti. 
Dal  m. 

m9Zgov,  adj.  9Jtarf- ,  Cig. ;  mozgovo  živčje 
=  mozgovi  živci,  boš  Scntra(neruenit}ftem, 
Cig.  (T,). 

mozgovfna,/.  bie  5J{artiubftQnj,C/^.f  r.^;  (rus.). 

mozgovit,  adj.  martici,  Sl.\.-C. 

mozgovjc,  n.  bn§  Wel)iritmart,  ogr.-C. 

mozgovnica,  /.  hai  SOtartgefaf},   Cig. 

mozgovftati,  vrtam,  vb.  impf.  =  1.  mozgati, 
iptittiiicren,  griibeln,  Jan.(H.). 

mozgovftec,  tca,  m.  ber  Spintifierer,  ber 
©ritblcr,  Jan.  (H). 

mozirje,  n.  ba§  SOioor,  Kr.-Cig. 

mozničiti,  Tčim,  vb.  impf.  bobellt  =^  z  mo- 
zniki  deske  zbijati,  Cig.,Dol.;  —  Jll)animcn' 
ftoppeln:  imenoslovske  oblike  nn. ,  Lev.ft. 
fZb.^  sp.). 

moznfk,  m.  ber  ®obet;  mozniki  so  leseni 
klini,  s  katerimi  zbijajo  debela  bruna,  pod- 
nice,  kolesna  platišča  i.  dr. 

moznikar,  rja,  m.  ber  ^obcIbol)rer,   Cig. 

mozolj,  tn.  bie  ?Simtncr,  bie  ^^JJuftel,  baž  £)i^= 
bld^d}cn;  mozolji  se  mu  spuščajo  po  obrazu; 
—  čeljustni  m.,  ba^  Siailfforn  (svinjska  bo- 
lezen\  \'.-Cig. ;  m.  rezati,  iztezati,  ha^  Sianf' 
!orn  nel)nicn,  Cig.;  —  pl.  mozolji,  ba§  l^riejet 
(bolezen!,    C:  —  tudi:  mozolj. 

mozoljast,  adj.  ciiier  SBimmcr  a[)iiltd),  Cig., 
Jan.;  —\v'\mmcx\c\,  mif^nitdn  bebcdt,  Cig. 

mozoljčast,  ^tV/.  ilMmmem  dljulid),  Mm:;  — 
miimiterifl,  »ofl  -^^uflelii. 

mozoljček,  čka,  m.  dem.  mozoljec;  baž  2Bim= 
iiicrl,  bQ§  .tii^^bld^d)«!. 

mozoljtc,  Ijca,  m.  dem.  mozolj,  bo§  SSimmcrf. 

moz9ljnat,  adj.  itiiiitmerig. 

m9Ž,  moža,  w.  ber  Waiin;— bcr  G^cmaiiii;  moj 
mož;  za  -  mož  dati  =  omožiti.  Cig.,  \pes.- 
Vrai,  'Mik.;  =  v  zamož  dati,  v:;  It  Št.  -  C, 
Mik.;  =  k  možu  dati,  ogr.-C;  zd-mož  iti 
=:omožiti  se,  j-^/j.SV.-C;  —  (občinski,  srenj- 
ski)  možje,  bic  ®emetnbeaii'?id)ui'Jmitiilicbcr, 
f'ig.;  —  bodi  mož!  joi  iitamilnittl  mož  be- 
seda, eiii  llcanii  eiii  'Kort,  ciii  Wanii  ooit 
2\?ort;  mož  beseda  biti,  iciu'-lHn)pred)eu^altoii; 
kar  sem  pa  dejal,  temu  sem  še  dan  danes 
mož  beseda,  I.evst.(Zb.  sp.);  mož  beseda! 
.'panb  I)er!  —  moža  karati,  intpoiiiereii,  Cig. 
(T.);  mož,  da  je  moža  vreden,  oill  ad)tllUfl^- 
uierfer,  bicberer  Wann,  tr.-C;  —  povodnji 
m.,  bajeslovno  bitje,  ber  55?affenitamt ;  = 

vodeni    mož,    Poh.-l]jk.{Črt.);    —   divji    m., 

bav  '©iilbiudmidjeii ,  ber  ?lHilbiiteitfc^ ,  Cig., 
Jan.,  Zora;  bet  Craiigiitaug  ober  ber  Sofb' 
niCIlfd)  (pithecus  sat}  rus).  Jan..  J\rj.(Ž.). 

možača, /.  nioitiibafte'?  2i»eib,  Cig..  .U.;  (.mu- 
žača",  ^l^iiiioriii,  kajk.-\'alj. /Rad/). 

možak,  »i.  1)  cin  ftnrfer,  fraftuofler  Woitn  ; 
eill  tiid)tiflcr  iyulllli;  možaki  — modraki,  lufljc 
aJiaiuicr,  I.cvst.(Zb.  sp.):  —  2)  bie^^^aljn- 
mino  (vrtna  cvetlica).  Koborid-F.rj.(Torb.). 


možakar  —  možganica 


607 


možganohrbteničcn  —  mraččnjc 


možakar,   rja,  hi.  ctiio  tiicf)ti9e  SDtnuužpevfoii, 

Jan.,    \oti: 
možakinja,   /.  ciii  ftnifcv,  inannt)aftež   !ifi>ci[), 

biiv  ^A)ianiilui'ib,  .^fur.,  0>,  Mik.,  C. 
možancc,   nca,  vt.  =  možak,  Kr.,  Jure. 
myžar,   rja,  »i.  =  možnar,  Mcif.,  Mur.,  Dahn. 
možaštvp,  n.  bic  9Jhiniil)aftii^tcit. 
možat,  ata,  adj.  i)  =  moški:  ni0iuil)aft,  Mur., 

Cif^.,  Jan.,  Cig.fT.j,   >ik.;  možato  oilj;ovar- 

jati,  nk.\  —  2)  mniiubar,  Ijcirat^fii^icj,  C; 

dekleta  so  možata.  Zora. 
možatica,  /.  etit  maniibarcv  SScib,  (;;(/>-. 
možatost,  /.   i)  =  moštvo.  Me  'DJtaimliaftiiv 

fcit,  Mur.,  Cif^.,  Jan.,  nk. ;  —  2)  bic  !peivat§= 
■    fdlligfeit  (prim.  možat  2). 
možavati ,    am ,    vb.  impf.  =  po    moško    se 

vesti,  trdnih,  moških  besedi  biti,   GBrda. 
moždani,   m.  pl.  =  možgani.  Mik. 
moždžani,  m.  pl.  =  možgani,   C,  na  \'iUodu- 

Mik. 
moždžiti,  im,  vb.  impf.  qiieiid)en,  ogr.-C;  — 

prim.    I.  mozgati,   muzgati,  mužiti    2). 
m9Žec,    žca,    m.  dem.  mož;   ba§   93inniid)Cii, 

Jurč. 
m9Žej,  m.  =  možek,  Jan.,  Mik.,  Ro\.-Kres. 
m9Žek,  žka,  m.  dem.  mož;  i)  "^ai  9Jiaunc^cn; 

—  2)  bie  -ilfiefe,  pl.  možki,  bie  Sfieren,  Fr.- 
C,  Mariborska  ok.-Erj.(Torb.);  —  3)  bie 
^aužluurj  (sempervivum  tectorum),  5/.  Bi- 
strica-Erj.  (Torb.). 

možem9rstvo,  n.  ber  9J?auneriitorb,  Cig. 
m9Žen,  žna,  adj.  moglidi,  Jan.,  Cig. (T.),  nk. ; 

možna  sodba,  problcmatifc^e;'   Uvtt)cil,  Cig. 

(T.);  —  po  drugih  slov.  jezikih. 
moženik,   m.  =  moznik,  Z.,  jv{hSt. 
moženje,    n.  "Udi    SSct^eirateit,    ba§   ^eiratcit 

(tom  Seibe). 
moževati,  ujem,  vb.  impf.   i)  ftd)  aiž  93tann 

bi'itel)meu,  maunbaft  auftretcn,   tmpDiiiercn, 

parabieren,  J<3«.,  C,  Xavr.(Let.,  Kop.sp.J; 

—  evnfte  JReben  fiif)reti,  beratl)id)latien  (uoii 
9)taunern),  Gor.;  župan  možuje  s  soseščani, 
Zv.;  —  2)  ftd}  briiften,  ^jraljlen,  ftolj  fein, 
Mik.,  Jan.;  —  3)  fid)  tnof)Iei"9cI)en  laffeit, 
Cig.;   možuje  =   dobro  se   mu  godi,    Cig. 

možgven,  vm,  adj.WtaxuK^'' :  moževna  starost, 

Danj.fPosv.  p.J ;  —  manu()aft,  Mur.,   C. 
moževina,  f.  bo§  S^edangen  nac^  eittem  SOlonne: 

m.  jo  prime.   Gor. 
moževka, /.  bic  9Jidnnin,  Jam.;  le-ta  bo  mo- 

ževka    imenovana,    zakaj    ona  je    od    moža 

vzeta,  Jap.  (Sv.  p.). 
moževiten,  tna,  adj.  mannt)aft,  Guts. 
moževitost,  /.  bie  ^Jimtn^^aftigteit,  Guts.-Cig., 

Zora. 
možfvnost,  /.  bic  SJianit^aftigfeit,  Mur. 
možeželjnost,  /.  bie  S}Jann§jud)t,  Cig. 
možgane,  /.  pl.  =^-  možgani,   Gor. 
možgani,  yn.pl.  ba§  (S)ef)irn;  veliki  m.,  grof3ež 

©e^irn,  mali  m.,  fleineš  Oiefiirn,  Cig.(T.j; 

—  ni  mu  vrana  možganov  izpila  =  et  i)"t 
itid)t  niif  ben  ftopf  gcfatlcn,  Cig.;  —  ber  '^Sn-- 
ftanb;  nima  možganov. 

možganica,  /.  bie  6erDeIotn)urft,   Cig. 


možganohrbtcničtn,  čna,  adj.  možganolirhtc- 
nično  živčjc,  bivo  CScrcbfo)pinal  '"Jtcrt)cnii)ftcm, 
Cig.  (T.). 

možganovina,  /.  bic  ®cl)iiiiiiibftnn,v   Cig. 

možganski,  adj.  Wi"biill'. 

možic,   m.  1)  ba'5  llidmidieit,  \iaž  SOfiinnlein; 

majhen  m.,    7'rub.;-~2)  bie  .'paiietimr,^  (sem- 

pcrvi\LMii   tectorum),    C. 
možica,   /.  bic  5J{iiunin   (o  Kvi),    Krclj;    — 

prim.  moževka. 
možicE'j,  clja  (celjna),   »;.  bil^J   9.1cdiiiid)etl. 
možiček,  čka,  m.  dem.  možic:    i)  ia-:^  9Jinim» 

d)cn;  —  2)  bie  ^auš^Umvj  (sempervivum  te- 
ctorum),  C. 
m9Žik,  m.  ba§  2)fdnuleilt:    Bodi   možik,  bodi 

žena,  Levst.(Zb.  sp.J. 
možikavec,   vca,  tn.  ba§  5.1tamileiit  (zaničlj.), 

Levst.  (Rok.). 
možiten ,    hia,    adj.  =  za    možilo,    mailllbar 

(»om  aSeibe),  V. -Cig. 
možilnost,  /.  bie  !i)J?aiinbavfeit  bež  23eibe§,  Cig. 
možilo,    n.   1)   bic  i^crlieivatung   be§  SBeibel, 

'baž  Žieiiatcit  bci?  3Seibc§:  hči  je  za  možilo, 

bie  Xod)tcv  ift  l)eiratefaf)ig,    Cig.;  —  2)  bie 

§cirateluft   be^  SBcibe-^,    Cig.,   Jan.,  Mik., 

Valj. (Rad);   možilo    se  je  prijemlje,    |ie  ift 

^eiratioliiftiii,  maiiii^jiidjtig,   Cig. 
možina,  m.  ftnifcr,  grof5er  ^JJanit,  Jan.,  v^h- 

St.-C;    velik,    trebušen   možina,    Levst. (Zb. 

sp.);  —  eiii  tiidjtigcr,    bieberer  9Jiann,   ber 

(l£)reninQnn,  Jam.,  vihŠt.-C. 
možina,  /.  bodeča  m.,  bic  5Dfannetreu  (ervn- 

gium),  Medv.  (Rok.). 
možitev,  tve,/.  bie  .Sjeirnt  (Don  Seite  bel  SBeibeš') ; 

za  možitev  biti,  ^ciratsfafjig  fein. 
možiti,  i'm,  vb.  impf.  tiert)eiratcn,  mit  ber  9Ser= 

f)ciratuiig    bcfc^dfligt   fein:    oče   moži  hčer; 

petica  moži,  Spreg.- Jan.(Slovn.);   m.  se., 

baran  fein,  gu  f)eiratcit;  Ijeiraten  (oom  3Bcibc). 
možitva,  /.  =  možitev. 
možjane,  /.  pl.  =  možjani,  Krelj. 
možjani,   m.  pl.  =  možgani,  Erj.(Som.),  nk. 
možljani,   m.  pl.  =  možjani,  možgani,  Rihen- 

berk-Erj.  (Torb.). 
možljar,  rja,  m..  M.,   C,  pogl.  mužljar. 
i.m9Žnar,  rja,  m.  i)  ber  SJJorfer;  v  možnarju 

cuker  zdrobiti;  —  2)  bcr  9[liiJr|cr,  "btv  ^oUcr; 

z    možnarji    streljati;    možnarji    pokajo;  — 

iz  nem. 
2.  m9Žnar,  rja,  m.,  Notr.,  pogl.  mužljar. 
m9Žnarček,    čka,  m.  dem.  možnarec;  fieincr 

SJJiJrjcr. 
m9Žnarec,  rca,  m.  dem.  možnar. 
m9Žnost,  /.  bie  9)iogtic^fcit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),   nk. ;  ■ —   prim.   možen. 
možovš,   m.,  Skalar-Let.,  pogl.  mušovš. 
možun,    m.  ber  ^Jfaun    (zaničlj.),   Slom. -C; 

razbrzdani  možunje,  ZgD. 
mračen,  čnz,adj.  i)  bammerig,  bunfel;  mračno 

je;  biifler,  triib;   mračno  vreme;  —  mračne 

misli,    mračen    obraz,    nk.;  —    2)    mračen 

človek:  kdor  ne  vidi  več  po  solnčnem  za- 
hodu, nad)tb[inb,  C. 
mračenje,  n.  ba^?  ''^(nbrec^cn  bcr  Sommerung, 

CiiT. 


mračica  —  mravinčevka 


608  — 


mravinčji  -    mravski 


mračica,  f.  bie  Sugrlbdimc  (globularia  nudi- 
caulis).  M. 

mračilp,  n.  ba5  5>cifiuftcnin(j^inittcl,  oy, 

mračina,  /.  bic  Taiumcniltg,  Z.,  /Jc.v. 

mračiti,  im,  vb.  hnpf.  ttClblllltelll,  Mur.,  Cig., 
Jan.:  iHn'biH'tevn,  CVi,'.,  ./^h.;  — m.  se,  bnm= 
mcrn ,  buufcl  luerbcit ;  mrači  se ;  —  bufter 
»iicibcu,  )id)  ucvfin^tcrn,  Cig.,  Jan  ;  čelo  se 
mu  je  začelo  mračiti,  uk. 

mračljiv,  i'\a,  aJj..  Mur.,  pogl.   mračen. 

mračnat,  adj.  bainmerlid),   Cig. 

mračnica,/.  bcr  SBicfcilfnopi  (sanguisorba  ofti- 
cinalisl,  Razdrto  {Sotr.)-Erj.  (Torb.);  —  'Qa^ 
iiabfraut  (galium  mollugo),Ci,i,'-.,  Medv/Rok.J. 

mračnik,  m.  i)  bcr  i^crbuiifler,  Cig.;  —  2) 
=  mračnjak,  bcr  f^infterlilig,  Jan.;  —  3)  bcr 
9iad)tid)n)aniier ,  Guts..  Jam.,  Cig.;  —  4) 
=  netopir,  Giits.,  Jam.,  Jan.,  C,  KrGora, 
Kor.,  Savinska  dol. 

mračnjak,  ?«.  ber  ginfterling,  bcr  Cbfcurant, 
C7^'.,  Jan.,  nk. 

mračnjaštvo,  n.  geiftige  ^Finfterniž,  bcr  Obfcu^ 
ranticMiiu^,  Cig.,  nk. 

mračnost,  /.  bic  ^\mM\)i\i;  bic  ';^u[terl)ctt. 

mrak,  mraka,  mrakCi,  m.  1)  bic  ©dliniicruug; 
m.  se  dela,  m.  prihaja,  cš  luirb  builtcl ;  — 
bie  i^crfinfteruiig:  solnčni  m.,  bic  Sonncu= 
filiftcrni§,  Jan.,  Sen.fFi^.J;  —  2)  pl.  mraki, 
neka  otročja  bolezen,  v  ih  Št. -Valj.  (Rad). 

mrakovit,  adj.  biintcl,  biiftcr,  finjtcr,  Cig.  (T.), 
Vrt. 

mrakota,  f.  bie  'Suiifcl[)eit,  Jan.,  C. 

mrakottn,  tna,  adj.  bunfel,  biiftcr,  Jan. 

mrakulj,   m.  =  netopir,  Erj.(Torb.). 

i.mramor,  mramora,  mramora,  m.  i)  bie 
'Kerrc,  bic  "ilJauhuurfegrille  (grvllotalpa  vul- 
garis).  Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Erj.(Ž.),  La- 
šče-Erj.(Torb.),  Št.;  —  2)  bcr  53eiufraj^,  C, 
Z.,  Dol.;  m.  ga  je,  er  i}at  bcn  33ciiifra^,  Z., 
Dol.;  —  pl.  mramori,  bie  ScropI)Clll ,  .S"^- 
viniika  dol.-C;  —  živinska  bolezen:  bie  ?(llf= 
locfcruug  bež  ^linlcvfiefer^,  ber  SSJinbborn, 
.strp. ;  —  cin  .'pantgcfcf)n)itr  bcim  ^Hinbc,  Sl.- 

Gnr. 
2.  mramor,    rja,  m.  bcr  9JJannor,   (-ig-.  Jan., 

Ram.,  ogr.- Valj. (Rad);  —  ber   Jropffteill, 

htra-Erj.(Tnrb.). 
mramorast,  adj.  inariltprovtig,  Jan. 
mramoren,   rna,  adj.  !J)iarmor%  »011  ^Jfarinor, 

Cig.,  Jan. 
mramonca,  /.  ber  33eiuf rafj :  m.  ga  j.;,  er  I)Qt 

bcil  ^i^cinfraft,  Dol. ;  —  pl.  mramorice,  Scro= 

pl)oIu,  Št.- Cig. 
mrambriti,    im,   vb.  impf.  mariiunicrcii,   Ci^. 

(T.).^ 
mramorka,  /.  bcr  ^^cinfrofj,  Mur.;  m.  ga  jv,  /.. 
mramorkast,  adj.  jcropl)lllb#,   Gor. 
mramornast,  adj.  iitnriiuMartig,   Cig  ,  Jan. 
mramornat,  adj.  ninniiom,  Jan. 
mrav,   1,  /.  ===   mravlja,  Mur.,  Jan. 
mrav,    m.  =  mravlja,    Cig.(:),  P>ip.  -  .Mik., 

Vnd.(f'^b.    sp.). 

mravtc,  vca,   m.  =^   mravlja,   C. 
mravinčevka,  /.  bic  iDoiblidK  9liiici)c,  I.aščc- 
Levst.  (M.). 


mravinčji,  adj.  ?(meijeu»,  Lašče-Levst.fM.). 
mravinec,  nca,  ni.  1)  =  mravlja,  ./an.,  Lašče- 

Lcvst.  (M.) ;  pos.  bii^  3lmcijcitiitdnndieu,  Lev^t. 

fBcč.);  —  i)  /'/.  luini  mravinci,  ba§  fnbbclube 

Gicfiil)!  bcim  (£iuid)(afcii  bci  WIicbcr,  C. 
mravinka,  /.  bn^  ^Imcijemucibdicii :  mravinke 

se  leteče  shajajo  z  mravinci,  Levst.(Beč.). 
mravišče,    n.  ber  5(mci)citljiigel,  Lašče-Levst. 

(M-)- 

mravje,  n.  coll.  ^Jlmeifcn,  kajk.- Valj.  (Rad). 

mravji,  adj.  ?(mei)cn=,  Mur. 

mravka,  /.  ovčje  ime,   Kanin-Erj,  (Torb.). 

mravlja,  /.  i)  bie  ^Itncife  (tormica);  črne, 
bele,  rjave  mravlje ;  —  2)  pl.  mravlje,  cin 
fribbclnbe§  ®cfii^(,  ^(x^  'Sd)Qucrgcfiifil ;  mravlje 
so  me  obsule,  e§  Iduft  mir  ciit  Scbaucr  iiber 
bie  ipaut,  mid)  bcfdllt  ein  Sd)aitcr,  Cig.\  = 
mravlje  me  obletajo,  Fr.-C;  =  mravlje  mi 
lezejo  po  životu  (hrbtu),  jv\hŠt. 

mravljak,  m.  =  mravljinčar,  bcr  3(meijen' 
frcifer,  ogr. -C. 

mravljevka,  /.  ba§  Seinbfatt  (thesium  lino- 
phvllum),   C. 

mravljica,  /.  dem.  mravlja;  ba§  Slmei^C^eit; 
tudi:   mravljica,    Valj. (Rad). 

mravljin,   m.  =  mravlja.    Valj. (Rad). 

mravljinčar,  rja,  m.  i)  ber  9tmcijciifrcfier  (mvr- 
mecophaga  jubata),  C,  Eij.fŽ.);  —  2)  = 
legen,  bcr  gifS^nincIffi^,  ^^^  SJaditidnualbe 
(caprimulgus  europaeus),  Cig.,  Jan.,  C;  = 
pikčasti   m.,    IV^ 

mravljinček,  čka,  m.  dem.  mravljinec,  ta^ 
^(mciijdicn,  Cig. 

mravljinčevec,  vca,  m.  bcr  9(mei)cngeift,  Cig. 

mravljinčji,  adj.  i)  '3(mei)en=,  Cig.,  Jan.; 
mravljinčja  dela,  Levst.(Zb.  sp.);—  2)  mrav- 
ljinčje noge,  \>a^  Sribbcin  in  bcn  (^ii§cn, 
Ig  (Dol.). 

mravljinec,  nca,  m.  i)  bie  ^hncijc;  m.  selec, 
bic  3lig'lllliM)e,  Cig.;  —  2)  pl.  mravljinci,  bo^ 
Sribbein  in  bcn  ©ficbcrn,  ba^  6injd)Iafcn  bcr 
©liebcr,  Z.,  Ljub.;  mravljinci  mi  lazijo  po 
hrbtu,   .Voi". 

mravljinjak,  »i.  =  mravljišče,  bcr  ''Jlmciicn 
l^anfcn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Št.,  kajk.-Valj. 
(Rad);  (-jak),    Valj. (Rad). 

mravljinji,  adj.  9(niei)en=;  mravljinja  jajca. 

mravljinovec,  vca,  m.  =  mravljišče,  Mur., 
C,   Danj.( Posv.  p.). 

mravljinski ,  adj.  ^Imcifcn' ,  3/. ;  —  mrav- 
Ijinsko  priden,  flcflig  t"'«"  i''"^  9lntcijc,  ,*^/.V. 

mravljišče,  n.  bcr  ^?lmciicnl)aufen ;  (fig.)  m. 
pregrešnih  želj,    Slom.-C. 

mravljiti,  1,  vb.  impf,  mravlji  mi,  c^  fc^nubcrt 
mid),    V. -Cig. 

mravodčr,  dčra.  »1.  bcr  ^(mcifcnliMuC  (mvrmc- 
coleon  lormicarius),  Erj.(Z.). 

mravojcd,  jvda,  m.  drozeg  mravojed,  bic 
9(nicifcnbrof)cI,  Cig. 

mravožer,  ;cra.  m.  cin  ^tmcijcn  frcffcnbc« 
11)icr,  bcr  ^,?inieifcn)"rcffcr,  ('ig- 

mravski,  (irf/.=mravljinji :  m.  cvet,  bci  ?lmci)cn 
gcift,  Vrt.;  mravska  kislina,  bic  ^ImcifcMidlirc, 
Cig.  (T.). 


fiOO  — 


mrciniti  —  mrda 


mraz,  mraza,  m.  i)  bic  itdftc,  bcv  ^-loft;  m. 
je,  c»  ift  falt;  hud  m.  je,  C?  ift  )c()i-  talt; 
m.  je  bil;  =  mraz  je  bilo.  Mik.,  Erj.flib. 
sp.J,  Vrt.;  m.  mi  je,  irfl  frieve,  Cig.,  \'rt.; 
mraz  me  prehaja,  e§  fvoftcit  lllid);  mraz  ga 
je  stresel,  cž  bcfiel  i(}U  bor  Jvictun-froft,  CVir. : 

—  2)  =  slana,  ber  3ieif,  CVi,--.,  Jan.,  Dol., 
RlKr.,jviliŠt.;  črni,  suhi  m.,  ber  SStac^froft, 

mrazčalica,  /.  haž  S^''^'^"*  Krn-Erj.(Tovb.); 

—  pl.  mrazčalice,  bcr  Sdjaubev:  še  sedaj  mi 
mrazčalice  lete  po  životu,  Bes.;  svete  mraz- 
čalice  me  obidejo.  Bes. 

mrazčati,  1,  vb.  impf.  mrazči  me  =  mraz 
me  preleta,  Staro  Sedlo-Erj.fTorb.J. 

mrazek,  zka,  m.  dem.  mraz;  einc  flcitte  ^tiltc, 
Jan.fH.). 

mrazen,  zna,  adj.  talt,  froftig,  Miir,,  Cig., 
.Jan.,  Dol. 

mrazeti,  1,  vb.  impf.  froften,  Mur. 

mrazica,  /.  ber  3Reiftro[t,  Z.;  suha  m.,  ber 
Sd)nee  in  ©eftalt  tleiuer  ^orner,  Cig. 

mrazitev,  t\'e,  f.  bie  Slnfeinburtg,  Jan. 

mraziti,  mrazim,  vb.  impf.  i)  mrazi,  e§  faltct, 
Cig.,  LjZv.;  mrazi  me,  ež  froftcit  mirf),  irf) 
empfiubc  ^roft;  m.  ga  je  jelo,  cž  iibcrficl 
i{)n  cin  gifberfroft,  Cig.;  —  mrazi  se,  e§ 
luirb  faU,  c§  ttiltet  au§,  Cig.;  —  2)  m.  koga, 
»cr^of^t,  ocrad^tlid)  macf)cu,  Cig.,  Jan.,  ogr,- 
C;  obrekovavci  me  mrazijo  pri  Vas,  Levst. 
(Zb.  sp.J;  vsakteri  sam  sebi  vse  svoje  živ- 
ljenje mrazi,  ostudno  in  ostro  dela,  Krelj; 

—  Berfeinben:    dva  draga  m.,  Prip.-  Mik.; 

—  3)  m.  koga,  jemanbeii  anfeinben,  it)m 
grolien,  Jan.\  :^ajjen,  ogr.-C. 

mraznat,  adj.  froftig,  Z.,  Bes. 

mraznica, /.  i)  ficber^ofte  ^cilte,  Ljub.;  — 2) 
ber  Sižiiedel,  ber  3"i"oftwud),  V.-Cig.,  Jan., 
C,  UčT.,  Gor.;  ves  dan  se  po  I.jubljani 
mraznica  vlači,  Ljub.;  —  3)  mraznice,  ein= 
gelne,  bci  groBer  Salte  in  ber  Suft  t)erum' 
fliegenbe,  fleine  ©d)neeffoden:  mraznice  na- 
letavajo,  Gor.;  —  4)  haž  @lattei^,  C;  — 
5)  neko  jabolko,   C. 

mraznik,  m.  ber  SitbttJinb  (veter,  ki  od  Krima 
piha),  Ljub. 

mraznost,  /.  bie  ^i^oftig^eit,  -^■^"'■• 

mrazota,  /.  bie  Sdite,   Jan. 

mrazoten,  tna,  adj.  taitlicf),   Cig.,  Jan. 

mrazotnost,  /.  bie  Saltlidjfeit,  Cig. 

mrazotv9ren,  rna,  adj.  Satte  erseugettb,  Jan. 
(H.). 

mrazovit,   adj.  froftig,   Cig. 

mraženje,  n.  ba§  ^roftelii,  "t^tr  ^aroEt)žmu§, 
C/o- 

mfc,  m.  ber  SJJenfc^enfaine,  C. 

micati,  am,  vb.  itnpf.  au^mergedt,  WoIIig  cnt= 
trdften,  vihŠt.-C. 

mrcetina,  /.  'ba^  2Ia§,  C. 

mrcina,  /.  i)  baž  9(a§,  Cig.,  Jan.,  M.,  C,  Polj., 
SlGor.,  BlKr.;  —  2)  velika  živa!  (zaničlj.), 
BlKr.,  SKr.;  —  3)  psovka  (pos.  lenemu 
človeku),  Mur,,  Dol.,  SlGor.,jv\hŠt.;  ti  pa 
si,  pasja  mrcina,  oderuh,  Jurč. 

Slov. -nem.  slovar. 


mrciniti,  Tnim,  vb.  impf.  =  pršeti,  ricfelll  (t)Om 
9?ebelrcif5Cll) ,  Tolm.-Erj.(Torb.);  —  prim. 
mrščali. 

mrcinojedcn,  dna,  adj.  aa«freffenb,   Cig. 

mrcinščak,   »1.  psovka,   C  ;  —   prim.  mrcina. 

mf  ckati,  am,  vb.  impf.  imirreiibe  ober  fnurrcubc 
iiaute  ooii  fid)  gobcu  (Dom  §ornttie^),  Mur. ; 

=   2.  mrčati,   C. 

mrcvariti,  ari  m,  vb.  impf.  fdjiliben,  5erf[eifd)en, 
Diet..  Cig.,  SLS!. -C;  suh  dedek  je  mrcvaril 
in  rezal  kuhanega  koštruna,  LjZv.;  mtfs' 
t)aubeln,  Cig.,  jv^liŠt.,  BlKr.;  teple,  suvale 
in  mrcvarile  so  ga,  LjZv.;  otroci  mrcvarijo 
mačko  =  po  rokah  jo  valjajo  in  prenašajo. 
Dol.;  —  gudleii:  (gospoda)  oratarja  zatira 
in  mrcvari,  LjZv. 

mrcvarjenje,  n.  ba§  9)Jifef)aiibeIn,  taž  SDtor* 
tern.   Valj. (Rad),  ZgD. 

i.mfč,  m.  ber  §ij^enrauc^,  Krn-Erj.(Torb.), 
Tolm.,   Glas. 

2.  mfč,  »1.  ber  finnlid^e  S^rieb:  mrč  ga  žene, 
M..  Z. 

mrčalast,  adj.  murrfinnig,  Jan. (H.). 

mrčalo,  n.  bcr  9Jhtrrfo|»f,  Jan. (H.). 

mrčanje,  n.  ba§  Slturretl,  Mur. 

mrčast,  adj.  iibelgclaunt.  Jam.,  Mur.,  Cig.,  C. 

1.  mrčati,  im,  vb.  impf.  1)  ficf)  BCrfinftern,  Cig., 
Jan.,  kajk.- 1  'alj. (Rad);  solnce  mrči, C.,Notr.- 
Levst.(M.);  luna  mrči,  C;  luna  začne  mrčati, 
Nkol.-C;  —  2)  triiOe  fein  (Bom  SBettcr),  Sl- 
Gor.-C,  Z.;  —  3)  (ounen,  iibler  Saune 
fein,  Guts.,  Z. 

2.  mrčati,  im,  vb.  impf.  innnen,  Mur.;  mut- 
rcn,  Jan.;  fummcn.  M.;  britmmcn:  Orgle 
lepo  mrčijo,  Danj.(Posv.  p.);  vol  mrči,  Z.; 
—  mcdern,  Mik.(Et.). 

3.  mrčati,  1,  vb.  impf.  mrči  =  mršči,  prši,  e§ 
riefelt.  M.,   C;  =  iz  megle  drobi,   C. 

mrčav,  ava,  a(i;.  miirrifct),  Jan.(H.);  —  tt\\bt; 
mrčavo  vreme,  Z. 

mf  cen,  čna,  adj.  =  mrčast,  iibelgelaunt,  Jam., 
Mur.,   Cig.,  Jan. 

mrčes,  esa,  m.  bas  Unge^iefer ;  —  letos  je  to- 
liko tega  mrčesa  po  drevju!  —  psovka:  ti 
mrčes  ti!  —  ta  beseda  je  nastala  iz  gen.: 
mrčesa;  prim.  mrkaj,  markaj. 

mrč^sen,  sna,  adj.  Unge^iefer^,  M.;  mrčesni 
prašek,  'na^  ^ufectenpulDcr,  Jan. (H.);  nid)t§= 
iDlirbig:  po  znano  zvijačo  mrčesnih  ljudi 
sežejo,  Ravn. 

mrčesojedec,  dca,  m.  ber  Ungejieferfreffer 
(ptič),  C. 

mrčez,  eza,  m.  =  mrčes,  Lašče-Levst.(M.). 

mrč^zati,  am,  vb.  impf.  fd)(ed|t  brenncn:  luč 
mrčeza,   C;  —  prim.    i.  mrčati. 

mrcljiv,  iva,  adj.  Derbrie^Ud),  mif^launig,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  SIN. 

mrčljivost,  /.  bie  3?erbrief3licf)!cit,  Mur. 

mfčnost,  /.  miirrifc^e»  SBefcn,  ber  9Kife!mut^, 
Mur. 

mfd,  m.  bie  OJriinaffe,  SlGor.-C. 

mfda,  /.  i)  ber  3(ftcr,  V.-Cig.,  Mik.;  bcr  Steife 
bež  @efliigel§,  Cig.,  Jan.,  Gor.-M.,  C;  kurja 
m.,  C;  —  2)  bie  (^rimaffe,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.);    kisla  m.,   faure'S  (ijefid)t,    Ravn.;  — 

39 


mrdač  —  mrenica 


-  610 


mrentč  —  mrežkanje 


—  mrilo  napeti,  narediti,  kazati,  bcit  "Uhlllb 
ttcrsielicii ,  ein  jauvež,  toci-bvic{3licl)c§  OJcfid)! 
inact)cn ;  —  ■^)  človelv,  ki  z  usti  giblje,  a  ne 
govori,  \otr.;  —  4)  ovčfe  ime,  Krn-Erj. 
rTorb.). 

mrdač,  m.  neka  čcšpa,   Ip.-Erj.(Tnvb.). 

mrdanja,  /.  i)  bci  Stcifj  bcž  (Sicflunot^,  Min:> 
CiiT:  -fan.,  (jor.-M..  Mik.;  —  2)  tciluh-micjc^ 
■Žtiieinaiibcrrcificit  bcv  ?finflcr,  .\fin:;  prste  v 
kurjo  mrdanjo  povzeti,  bic  f^illflcv  in  j^OVlll 
eine§  ftcgefž  jufamiiicnlccjcn,  Cig.;  =  kurjo 
mrdanjo  storiti,  delati,   Cig.,  Vod.(Bab.). 

mfdast,  adj.  grimajfic),  C. 

mfdati,  am,  vb.  impf.  i)  f}iu  iinb  I)er  boncflCll, 
Cig.,  Mik. ;  beit  Stcife  ijin  uiib  ijn  bmcc\cn  (wom 
gebertiic^),  Cig. ;  z  zadnjo  oplatjo  gibati  (pri 
hoji),  C,  IgfDol.J;  z  repom  m.,  tucbeln, 
Mur.;  z  nosom  m.,  bic  9ia)C  ritmpfeu,  Diet., 
Mur.,  Cig.,  Krelj,  Dol.;  z  usti  m.,  bett 
SJtunb  aiifipcrfen,  Dalm.;  ungcidiicft  unb  mit 
©riinaffen  eijen,  C;  —  z  usti  gibati  a  ne 
govoriti,  Noti:;  —  mrdati,  bQ§  ®c|td}t  ticr= 
stegen,  Jan.,  C,  M.;  —  m.  se,  ©litualfcu 
)cf)neiben,  Jan.;  —  2)  \ič)  begattcn,  C,  Trst. 
(Let.). 

mfdav,  adj.  fc^motlfiicfttig,  Jan. (H.). 

mfdavec,  vca,  m.  bet  Sfafeunimpfet,  Jan. 

mfdavica,/.  (šaljivo  v  uganki)  =  ključ,  kajk.- 
Valj.fRad). 

mfdavka,  /.  neko  jabolko,   C. 

mrdavsati,  am,  vb.  impf.  luie  cin  .<^alc  eficit,  C. 

mfdavt,  m.  ber  immer  bic  ^Jhifc  riimpft,  haž 
©eficit  oerjiefjt,  Cig.,  Gor.-M.;  —  cin  un= 
ru^tgcr  9Jicnf(^,  Mik. 

mrdec,  dca,  »j.  cin  fourež,  »crsogenež  ®efid)t, 
čine  unroillige  SRicne,  Cig.,  Jan.,  C;  mrdec 
narediti,    C. 

mrdela,  /,  bie  jRiimpfnafc,  .fan. 

mfdež,  m.  bas  Irobgefidit,  C. 

mrdljati,  am,  vb.  impf.  jesti  in  m.  =  jesti,  ka- 
kor brezzob  starček,    C. 

mfdniti,  mrdnem,  vb.pf.  einc  ©riniaflc  mad)cn, 
M.,  C. ;  z  nosom  m.,  bic  i)Jajc  liimpfcn,  Cig., 
M.,  SIN. -C. 

Tnrd9liti,  olim,  vb  impf.  =  mrdati,    C. 

mrdun,  m.  ber  9?afciiriimpfcr,  Jan. 

1.  mrena,  /.   einc   fcinc   .'pout,   bQ#  ."pdntdicn; 

—  vodena  m.,  bn^  Sd)afl)(iiitd)cn  (bnž  bic 
^ruc^t    im   ^JDhitterlcibe   nnigibti,    V.-Cig.; 

—  baž  3l^'C'^'i)fcH,  Danj.-Mik.;  —  m.  na  očesu, 
ber  ^2(ugenl'tar ;  mrena  se  mu  dela,  cr  bc= 
(ommt  ben  3tar;  mreno  sneti  iz  punčice, 
.Slom.;  —  bic  lVft(d)()ant,  bic  ^J3rcil)ant,  C; 

—  prim,  lat.  membrana,   Mik.(Et.). 

2.  mrena,  f.  bie  ^Inf'Jbnrbc  (barbus  Huviatilis), 
Mur.,  Cig..  Dol.,  Lašče-Erj.(Torb.) ;  —  yr\m. 
lat.  muraena. 

mrenast,  adj.  etnein  .t>nutc^cn  aljnlid):  m.  oblak, 

bic  J^cbcmiolfc,  ./cs.-Cig.(T.). 
mr9nat,  aia,  adj.  mit  .'j^idutdjen  uerjcf)cn,  ^iinfig, 

Jan. 

1.  mrenica,  /.  dem.  1.  mrena;  ba^  .'piiutd)cn  ; 
ušesna  m.,  bo«  IrommclfcII,  Cig.,  .lan.;  živ- 
čna m.,  ba<i  ^Jfenrilcmmo,  Erj.(Som.). 

2.  mrenica,  /.  dem.  2.  mrena;  bic  ^or.bc,  Cig. 


mrčnič,   m.  neka  riba  v  Blejskem  jezeru,  Erj. 

rTorb.). 
mreniti  se,  im  se,  vb.  impf.  nebo  se  mreni, 

ber  vinimcl  bcbcrft  fic^  mit  biinncu  SSolfc^cn, 

Z ,  Glas. 
mrenje,  n.  boš  Stcvben;  bic  8terblic^feit,  bie 

Hioitalitat,    Cig.fT.j;  —  "oaž  Scf)nen,  Cig. 
mrenka,  /.  i)  einc  in  baž  UJe^fcIt  cmgcrtiideltc 

3Šur)"tipcife,  Mur.;  etne  lltrt  'Sraten  an%  icn 

§itUiibcrblcibic(n  ber  SBeij^ronrft,   v^hŠt.-C; 

—  ber  'JJegbrotcn,  ber  ^ungfcrbratcn,  C.;  — 
2)  cin  bunimco  ^cib,  Mur. 

mrest,  T,  /.  bic  i}aid)5eit  ber  ^Md)*"-  ribe  se 
zdaj  ne  love.  ker  je  mrest,  Bilje-Erj  (Torb.). 

mrest,  m.  bie  SSrunft  ber  ft'a&en,  kajk.-Valj. 
(Rad),  Cv.;  —  žabji  m.,  bet  5ro)d)tai(^,   C. 

mrestiti  se,  im  se,  vb.  impf.  brunftcn,  fic^  be= 
gattcn,  C;  zdaj  se  gadi  mreste,  Borjana  v 
Kutu-Erj.(T.);  divji  petelin  se  mresti  (boljt), 
SIN.;  jeleni  se  mreste,  Svet.fRok.);  — prim. 
brestiti  se,  koren:  ners-,  Mik.CEt.). 

mreščenje,  n.  bic  SSatj  (ber  9tucrbn|nc),  Cig. 

mreti,  mrem,  mrjem  (mfjem,  mrjem),  vb.  impf. 
i)  fterben;  otroci  so  jeli  mreti  za  kozami; 
mrjem  od  lakote,  Trub.;  —  2)  m.  za  čim, 
fid)  nad)  etma§  ftarf  jeljnen,  jd)mari)len,  Cig., 
Jan.,  Lašče- Levst.(M.J ;  =  m.  po  kom  (čem) 
Cig.;  v  zakonu  ne  morejo  se  več  videti, 
kateri  so  poprej  eden  po  drugem  mrli, 
JapfPrid.);  —  pomni:  merjem,  vihSt. 

mretje,  n.  =  mrenje.  Z.,  Jan.(H.). 

mrezga,  /.  =  mezga.  Z.,  v^hšt. 

mreža,  /.  tat-'  "ile^ ;  mreže  plesti ;  mrežo  na- 
staviti, ein  9?o^  ftellen;  v  mrežo  se  ujeti, 
in'3  ®arn  gel)cn;  —  (železna)  mreža,  baž 
(filter;  —  ber  9ioft  jnm  kraten;  —  sto- 
pinjska  m.,  ba^i  ©rabuc^  (geogr.),  Jan., 
.Jes. ;  —  bic  ^cbcnnolfe,  Cig.(T.) ;  —  ber  ©icb- 
boben,  Cig.;  —  2)  povodna  m.,  neka  alga 
(hvdrodictvon),    Tuš.(B.). 

mrežar,  rja,  m.    i)  bcr  "DJc^^ftridcr,  Cig.,  Jan.: 

—  2)  ber  'DictMiigcr,  Mur. 
mrežarica,  /.  bic  ^JJci^ftvirfcrin,  Cig. 
mrežast,  adj.  ncbfiirmig,  ^JiC^=;  mrežasto  delo, 

"isai    i)Jc^ntcrf,    Cig. (T.);    m.  posnemck,  96= 

[tridte   (^eftalt   (min.),    Cig.  (T.);  —  nc^ig, 

feljig,  C;  —  gittcrfiirmig,  Cig. 
mrežekrilec,    Ica,    m.    mrežekrilci,    bic   9ic^« 

fliiglcr  (neuroptera),  Jan.,  Cig.(T.),  Erj.(Ž.). 
mrežen,    žna,  adj.  9Je^-;   —   mrežni  lov,  "bdi 

9{el<iagcn,  Cig. 
mreževina,  /.  "iia^  ^iclMUcrf,   Jan.;   ba?  'ilt^ 

gcmcbc,  ^ol.;  —  bav^  CMittcriucif,  Jan. 
mrčževje,  n.  \><x-i  OHtteriucrf,  Jan. 
mrežica,  /.  dem.  mreža;  bav  ''IcC^utcn;  —  ba# 

,4uicrd)fi'[I,  /fabd..  Diet.,  .Mik.,  ./am.;  lasko- 

vična   m.,  ba«  CSnpillamcl^,   Erj.fSom.). 
mrvžiščc,  n.  ber  ''JtCt5l)alter :  iz  železnega  mre- 

ži.šča  razstro   mreže   pod   ledom  okrog.   Bes. 
mr^žiti,  im.  vb.  impf.  mit  cincni  9Jcl\c  l)crjcl)en, 

Cig.(T.);  —  mit  cincni  C^itter  uerfo^en,  Jan. 
mreije,    n.  bai^   ''Jfctimcrf,    Jan.  (//.);   —  ba* 

(Mittenucrf,  .hvi.f//.). 
mrežkanje.  n.  bie  SVrcn^jdiraffierunii, /1.  t.-Cig. 

(T.). 


mrežkati  —  mrhast 


-  611 


mrhav    -  mrkati  se 


mrčžkati,  am,   vb.  impf.  flclt5>Deife  fc^vafftClTIt, 

//.  t.-cii^.cr.). 

mrežnica,  /.  i)  mrc^.a,  v  kateri  nosijo  seno, 
listje,  slamo,  Dol.;  ba^o  .'peii=,  i'aubiiei^,  C/ir.; 

—  2Uic;JJoi^^aut  bC!§  9lugcši,  Cig.fT,),  Krj. 
(Som.),  Žnid.,  Scn.(Fiy.). 

m  rožnik,  ni.  bcr  ^liC^jdijcr,  Muv. 
mrcžnokritec,  tca,  m.  mrcžnokrilci  =  mreže- 

krilci,  bic  "iliC^^fluglci"  (neiiroptera),   Cig. 
mrgetati,  eiam,  cčem,  i-i^./mjp/". blofcil  (oovcah), 

C;   —  ftamiiielii,  vihŠt,-C. 
mrg9den,  dna,  adj.  grimailig:  m,  obraz,  l.cvst. 

(Zb.  sp.). 
mrg9diti,    odim,  rb.   impf.  fnaviTU:    vrata  so 

mrgodila,  Bes. 
mrg9diti    se,    gdim    se,    vb.  impf.    ©rimaffcu 

ict)neibeii,  fd^moflen,  Cig. 
i.mrg9dniti,  godnem,  vb.  pf.  fuaiTCtl:    vrata 

mrgodnejo  in  odpro  se,  Let. 
2.  mrg9dniti,  godnem,    vb.  pf.  cinc  ©riniaffe 

tttocfiert,  Bes.;    mrgodniti  in  zabobnati  z  je- 
zikom, SIN. 
mrgolažen,  zni,  /.  =  golazen,  ba^  Uligejiefcr, 

SL\.-C.,  Bes. 
mrgolenje,  «.  baž  SBinimcItl. 
mrgoleti,  im,  vb.  impf.  i)  Itiimiliclu;  vse  mrgoli 

črvov  ,    ljudi ;     mrgole    naj    ribe    po    vodi , 

ptice  po  nebu,  Ravn.;  —  mrgoli  po  meni, 

e§  frabbelt  mtcf),  Cig.;  —  [limmern;  mrgoli 

mi  pred  očmi;   prim.  megoleti. 
mrgolin,    m.  eiit  fleincr  SJlenfrf),  ber  S^^erg, 

Jam.,  Mm:,  M.,  Valj.  (Rad). 
mrgolina,  /.  kar  mrgoli,   bag  ©elDimmct,  3/. 
mrgolinec,    nca,    m.    eiu   fletneš,    frie(^enbe§ 

%\)\tt,  Jam.,  Miir.,  Jan.,  Pohl.(Km.) ;  —  m\ 

fletne^  fttnb,  ber  SBiirm,  Cig. 
mrgolišče,  n.  ein  CrtDofhDimmelnber  %i)\tx6)tw. 

ober  Uiigejicfcrž,  Jam.,  Cig.,  C. 
mrgoljad,  /.  ba§  tt)immehibe  Ungejicfer,  Cig. 
mrgoljava,/. ba§  ®e»DimmeI,  'baž  Šurc^einanbcr 

(5.  33.  ODii  lUtenfc^en),  Cig. 
i.mfha,/.  ba!o  5Ia«;  pasja,  mačja  m.,  C;  orli 

čutijo   mrho,  Jsvkr. 
2.mfha,  /.  baž  SSicf),  Habd.-Mik.,  C;  —  bie 

SJJd^re;  kupil  sem  neko  mrho,  ki  ni  za  rabo; 

—  psovka:   mrha  ti  grda!  —  prim.  marha; 
stvn.  meriha,  marha,  nvn.  SJialjre,  Mik.(Et.J. 

mrhač,  m.  i)  cin  elenbež  2;^ier,  C;  —  2)  bcr 
f^rouletijer,  C. 

mrhača,  /.  psovka  živali :  kaj  pa  ste  imeli  s 
psom,  da  vas  je,  mrhača,  tako  oklal?   Bes. 

mfhar,  rja,  m.  i)  ber  Stasfreffer,  Cig.,  SIN.; 
topi  r;rhar  (o  jastrebu),  Erj.(Iyb.  sp.);  — 
=  medved,  Frey.(F.);  —  ber  5(a^geier  (neo- 
phron    percnopterus),    Cig.,  Jan.,  Erj.(Z.); 

—  bie  9(ač'fltege,  Jam.,  C;  —  2)  ber  §tb= 
becfer,  ber  ®cf)inbcr,  Cig.,  Jan. 

mfharica ,  /.   bie  9(a§frc)fcrin,    Cig.;  —   bie 

5(a6tlicge,  Z. 
mrhariti,  arim,    vb.  impf.  z   „mrho"   psovati, 

Fr.-C. 
mrhast,   adj.  i)  mager,  elenb  (o  živini),  Z.; 

—  2)  mrhasto  življenje,  "Haž  Sltberlcben,   Cig. 


mfhav,    adj.    1)  =  mršav,  tliagcr,   C;  —  2) 

fniil,  trdge,  C. 
mfhavec,  vca,  m.  mrhav  človek  (psovka).  Zora. 
mrhež,  m.  =  medved,  .SV.V, ;  — prim.  mrhar  i). 
mfhinja,  /.  bic  'i)Jfat)rc,  Svet.  (Rok.). 
mrhobfbec,  bca,  )n.  ber  ^laiSfcifcr,   Cig. 
mrhodcr,  dora,  m.  =  mrhoderec,   Cig. 
mrhod^rec,  rca,  m.  ber  'Jlbbecfer,  ber  (Sd)inber, 

Cig. 
mrhod?rnica,  /.   ba§   ©ebdiibe  bež  5lbbecferž, 

bic  iHbbccferci,  Cig. 
mrhod9rstv9,  n.  't)(i§'  ^IbbcctergctDcrbe,  Cig. 
mrhojed,  jeda,  adj.  aažfreffcnb,   Cig.;    mrho- 

Jedi   jastreb,  Etj.(I-yb.  sp.). 
mrhojedec,  dca,  m.  ber  '"^(aš'frej|er,  Jan. 
mrhojeden,  dna,  (^<i;'.  aac^frcffcitb,   Cig.,  Jan.; 

mrhojedna  ptica,  bcr  ^ložuogcl,  Cig.;  mrho- 

jcdna  muha,  bic  3{a§fliec]C,  Jan. 
mrhojedina,  /.  ber  ^faefraf}  (aB    Sodmittel 

ou^iiejcljt),  ž. 
mrhojednica,  /.  bic  9ta§flicgc,  Jan. 
mrhota,  /.  "i^až  '^[až,  C. 

mrhovina,  /.  bQ'i  5(až;  ba§  9lažfleij(^;  mrho- 
vino zreti. 
mrhovinec,  nca,  m.  ber  3(a§geier,  C. 
mrhovišče,  n.  bcr  9(a§pla^,  DZ.;  ber  ©d}inb- 

anger,  .lan. 
mrhoželjen,  Ijna,  adj.  aaeigierig,  Cig. 
mrhožrten,  tna,  adj.  aažfrelfciib,   Cig.,  Jan. 
mrhožftnost,  /.  bic  5(a'Jgierbe,  Cig. 
mrjasec,  sca,  m.   Valj.  (Rad),  pogl.  merjasec. 

1.  mrk,  m.  bic  9Ser[infteiung:  solnčni,  mesečni 
m.,  bie  (Sonueii=,  iJJcotibcžfiufterniž,  V.-Cig., 
Jan.,  Cig.(T.),  C,  Jes.,  Zora;  polni,  obro- 
časti,  delni  m.,  totale,  ringformigc,  partielle 
3-in[terni§,Je5.; — bag^untei,  (tudiobarAn),C. 

2.  mrk,  m.  i)  bož  SKurrcn,  C;  ni  kvrka  ni 
mrka,  Istra- C;  —  2)  malobeseden,  nepri- 
Ijuden  človek,  SlGor, 

mrkač,  m.  i)  oven  za  pleme,  ber  (Sc^afbocf, 
ber  28ibber;  —  psovka  pohotnemu  človeku, 
Z.;  —  =  kozel,  Miir.,  Cig.;  —  2)  ber  58ie(* 
jDpf,  eine  9(vt  Sceftern,  V.-Cig.;  —  3)  ber 
^roeijafin  (bidens  tripartita),  (menda  zaradi 
dveh  zob  na  plodu,  ki  sta  dvema  rožičkoma 
podobna),  Litče(St.)-Erj.(Torb.). 

mrkaček,  čka,  m.  dem.  mrkač,  fleiner  SBibber. 

mrkačiti  se,  ačim  se,  vb.  impf.  fic^  begottetl 
(o  drobnici),  Lašče-Levst.(M.). 

mfkaj,  (g.  mrčesa.  Dol.)  m.  i)  'iso.ž  Ungcjicfcr, 
(mrkej)  Mik.,Ravn.-Valj.(Rad);  —  2)  psovka, 
C;  ti  mrkaj  ti!  Dol.;- — tudi:  mrkiij,  Jan.; 
ne  bodi  mrkaj  („mrke") !  OHmje(St.)-Kres; 
—  prim.  markaj. 

mrkak,  adj.  =  markak,  marikak,  au^getaffcn, 
Jan.,  Mur. 

mfkanje,  n.  ba^  SSruitfteit  bcr  Sc^afc  uiib 
3icgcn,  M.,  Z. 

mrkati,  mfkam,  vb.  impf.  i)  fic^  Oerfinftcrn: 
solnce,  luna  mrka;  —  m.  se,  bdmincru, 
9tbenb  ttjerbcn,  C;  —  2)  blinjcln,  Mur., 
Met.,  Mik. ;  z  očmi  m.,  mit  beii  3lugen  toinfen, 
C. 

mrkati  se,  mfkam,  čem  se,  i'b.  impf.  briinften 
(o   drobnici). 

3y» 


mfkav  —  mrlezgati 


fil2 


mrlič  —  mrmulika 


mfkav,  adj.  bniltftii}  (o  lirobnici),  Jan. 
mfkvl,  kla,  aJj.  filtfter,  biiftcr,  Jan.,  Cig.fT.J, 

nk. 
mrketati,  etam,  ččem,  vb.  impf.  mcrfern,  Mur.; 

—  murren,  C 
mfkev,  kve,/.bie  gelbe9?ube,  bteliJot)re  (ilaucus 

carota),    Jan.,  M..  Rih.  -  Erj.fTorh.),    Valj. 

(Rad);  eiitc  tteitiimmcrtc  gclbe  ^•Hubc,  Lašče- 

Erj.fTorb.j;  ciuc  in  ben  ©amen  juv  Unjeit 

fcfiiefeenbe  9JJot)rc,  0>. 
mrkevati,    am,    vb.  impf.  [ič)  Derfinftem  (tion 

©eftirnen),  Jan.\  solnce  mrkeva,  Mik.,  Xotr. 
mfkevca,  /.  dem.  mrkev;  =  mrkvica,  Dol., 

Gor.,  SlGor.;  Repa,  mrkevca,  zelje,  Danj. 

(Posv.  p.). 
mrkevčan,   ana,  m.  bic  irilbe  9Jfii^re,   C 
mrkevčnjak,  m.  bie  milbc  SJJoljre,   C. 
mfkevec,  vca,  m.  bie  niitbc  lUot)rc,   Cig. 
i.mfkniti,  mfknem,  vb.  pf.  i)  fic^  Derfinfteni: 

solnce,   mesec  mrkne;   (tudi  impf.,  St.J;  — 

2)  blinjen,  Mur. 
2.  mfkniti,    mfknem,   vb.  pf.  eincn  5!JturrIaut 

Dernc^mcn  loficu,  mudfen,  C. 
mfknjenje,   n.  1)  bie  i^erfinftcrung,  bie  gin= 

ftei"ni§:    solnčno,    mesečno    m.;  —   2)   t>a^ 

Slinscn,  Mur. 
mrkot,  6ta,  m.  bQ§  ®emurre,  C. 
mrkuša,  /.   svoje   ime  ovci,    Zemon  (Notr.J- 

Erj.  (Torb.) ;  —  svoje   ime    kravi,    Vreme- 

Erj.  (Torb.). 
mrkužav,  adj.  Hal.-C,  pogl.  makužav. 
mfkva,  /.  =  mrkev,  Mur.,  SlGosp.-  C,  Ze- 

monrXotr.j-Erj.rrorb.J,  Tuš.fR.). 
mrkvica,  /.  deyn.  mrkva;    gelbe  jRiibe,   Mur., 

C,  Ptujsko  polje  -  Erj.ftorb.j;  eine  in  ben 

Samen  jur  Unjeit  jdiie^enbe  SDlo^re,   Cig.; 

razrasel  koren.   Gor.;  —  ber  Jrilbe  ^aftinof, 

bie  ttiilbe  aJiofire,  Alas.,  Hip.fOrb.J,  Cig. 
mrlad,  /.  ha^^  9la§,   Cig..  M.,  ogr.-C. 
mrladina,  /.  bo^  3(a#,  M.,  Z. 
mflec,    Ica,    m.   ber   Xobte,  bie  2eicf)C,   ."^feg., 

.Jan.,  C;  mrlca  ncso  vunkaj,  Trub.;  (mrfec  r) 
mrled,  /.  tn  Soueitopf,  Mik. 
mrlfnek,    nka,    m.    bledičen,    hirajoč    človek, 

KrGora. 

mrlenje,  >i.  )c{)tDad)ež93renncn,  )cf)n)ad}cr  Scijim^ 
nicr,   Cig.,  Jan.,  M. 

mrleti,  im,  vb.  impf.  1 )  fc^TOrtc^  brennen,  icftroncf) 
jd)imnicrn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C;  nekoliko 
zvezd  je  mrlelo  na  nebu.  Glas.;  lahke,  redko 
razstlanc  oblačice  so  mricle  po  obzorju,  Lj/T)'.; 
—  2)  )d)n)acf)  fcin,  l)infic(^en,  C;  tri  mesece 
mrli   brez  sluha  in  vida.   Zora;  in  ®Cbanfeu 

oerticft  rn^ifl  boii^en,  Z.;  —  3)  ircnici  regncn, 
M.\  riejclli:  n.  pr.  droben  deZ  mrlcje  (  =  mrli), 
Krn-Erj.(T(irb.);  iz   megle   mrli,    C. 

mrletin,  m.  bcr  Sd)n)arfilinfl,  Jan. 

mrlvtina,  /.  bo*  ?(a^,  .Mur. 

mrlfvza,  /.  neko  jabolko,  Vrsno(Tnlm.)-Erj. 
I  fhrb.) 

mrlcza,  /.  počasen  in  mrtev   človek.   /)()/. 

mrlezga,/.  =  mrlcza,  jdjlftfriflcr  UJicnjd),  -U/A.; 
pos.  človek,  ki   počasi   je,   Dol. 

mrlezgati,  am,  vb.  impf.  počasi,  izbirčno  jesti, 
Dol.,  Ip.,  GRrda. 


mrlič,  iča,  m.  bie  ^t'\6)t,  ber  2eid>nam;  mrliča 

imajo  v  hiši;   mrliča  nesejo;  —  tudi  mrlič, 

iča,  na   vzhodu. 
mrličast,  adj.  Ieid)enartig,  Cig. 
mrliček,  čka,  m.  dem.  mrlič;  ein  fleiner  2e\č}= 

nam. 
mrlfčica,  /.  ba§  Sd)ncei5lodd)en  (galanthus  ni- 

valis).   Polj. 
mrlTčnica,  /.   bie  ^obtcntammer,    C,  Levst. 

fPril.j. 
mrlinjak,   m.  bie  Stažfliege,  C;  —  ber  ?(a§= 

tdfer,  C. 
mrlihanje,    n.    ic^tt)ad)c§    33rennen,    )d)Wad)cr 

Sd)immcr,  Jan. 
mrlihati,  am.  vb.  impf.  idfrvad)  brennen,  fdjroaci^ 

jdiimmern,  Jam.,  Jan. 
mrlika,   /.   usehlo,   a   še   stoječe    drevo,   fp., 

Tr  novof  Goriš  )-Erj. (Torb.). 
mrlina,  /.  ba§  5(a*,   Cig.,  Jan.,  M.,  ogr.-Valj. 

(Rad),  Zora. 
mrlisati,  am,  vb.  impf.  =  mrlihati,  Jan. 
mrlišče,  n.  ber  Sterbeort,  DZ. 
mrliščnica,  /.  bie  ^obtcufammer,  baž  Jobten^ 

l^aui',  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Ravn.-  Valj. (Rad), 

Nov. 
mrliški,    adj.    2eic^en=,    Cig.,  Jan.,  DZ.;    m. 

oglednik,  ber  2obtenbe)(^auer,  Levst.^Nauk). 
mrlizgati,  am,  vb.  impf.  1 )  =  mrlezgati,  (ang= 

jam,  ol}ne  Suft,  rod^Icrijd)  efien,   Jam.,  C, 

Dol.;  —  2)  mit  bcm  SSaiJcr  platid)ern  („pri- 

l)c^cln"),  Mur.,  Cig. 
mflja,  /.  ein  fel)(erf)aftcr  glcden,  5.  ■©.  ein  gett= 

fleden,  Cig. 
mrljad,  /.  =  mrlad,  ba§  9(a§,   C 
mrljak,    m.  =  mrtvaški  prt,   Cig.,  .Jan.,  M., 

C,  Vrt. 
mrlun,  m.ein  bummer,  albcrner,  jd}n)ad)ftnniger 

SJtcnjC^.  (prim.  ben. -it.  murlon  =  sciocco), 

Štrek.r.-irch.J. 
mrluzgati,  am,  vb.  impf.  M.,  pogl.  mrlizgati. 
mfmer,  mra,  m.  ba?'  ®cmurmcl,  C. 
mrmljavec,  vca,  »1.  ber  lliurrcv,  .^fur. 
mrmljati,    am,   vb.   impf.  miuien,   murmeln, 

Mur. 
mrmoleti,  im,  vb.  impf.  luimmeln,  Z. 
mrmolika,  /.  =  mrmulika,   Cig. 
mrmrač,  m.  bcr  llJiirrer,  ber  5Rurrfopf. 
mrmračast,  adj.  miirriid),  .^fur. 
mrmralast,  adj.  murriinnig,  .Ian.(H.). 
mrmralp,  n.  ber  llJiurfopf,  bcr  ©ricišgram. 
mrmranje,  n.  bo*  'JJiiirrcn. 
mrmrati,  am,  vb.  impf.  murrcn,  mumicln;  m. 

na  kaj,  flcgeu  etiuo^  nuirreu,   Vrt. 
mrmrav,  ava,  adj.  brnmniig,  niiirrifd). 
mrmravcc,   vca,   m.   ber  Wiirn'r,  bcr  3)Jnrr 

fopf;    v  nevolji  smo  mrmravci.    v  sreči   gi- 

zdavci,   C. 
mrmravka,  /.  bie  3JJnrrcrin. 
mrmravkati,  nm.  vb.  impf.  murrcn,  ronn.^cn  (o 

mačkah).    Guts.,  Mur..  (jg. 
mfmrck,  eka,  w.  bci 'i)Jiurrcr,  Mur..Volk.-yf. 
mfmrež,  m.  ein  niiirriid)cr  TOcnfd),  Cig. 
mrmulika,  /,  grofier  C4olbfIce,  gclber  i>Ppten« 

f(ec  (trifolium   agrariiim").    Pol.- Cig.,   \nv.- 

C,  Medv.(Rok.i. 


mrnjati  —  mrseneti 


—  613  — 


mrseti       mrtvacnica 


mrnjati,   am,   vb.  impf.  milVlClt,   C. 

mrnjav,  ava,  aJj.  miivriidl,  bniniiiiifl:  m.  pes, 

ijlovck,   C, 
mmjavec,  vca,  m.  ciit  miirvijc^ev  3J?eitfcf),  Trst. 

(Let.). 
mrnjavkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  miaiicit,  vili- 

St.-C,  kajk.-Kres. 
mrož,  m.  tia§  3BaIIroj^  (trichecus  rosmarus), 

Cig.,  Jan.,  Cig.(T.J,  Erj.fŽ.J;  —   češ. 
mfs,  m.  mesna  jed,  posebno  o  postnem  času, 

Z.,  C. 
mfsalQ,  n.  bcv  3cf)ncIIcv  nnt  (Sicirefjre,  v:[hŠt.-C. 
mfsavec,  vca,  tu.  ber  ScftncIIer  am  @eiuet)iT, 

v{liŠt.-C.;  —  ber  S}vucfei-  beim  ^Sogen,  C. 
mfsen,  sna,  acij.  ^kiid)''.  mfsni  dan,  ber  ^teiff^)' 

tag,  Cig.;  mrsno  jelo,  bic  ^Icijd^jpeiic,  Dol.- 

Cig.;  mrsna  jed  (o  postnih  dneh),   C. 

1.  mršiti,  im,  vb.  impf.  i)  biird)  ^Iciidiiienuje  bie 
gafte  bred)en,  Dol.- Cig.,  C,  BlKr.;  mršila 
sem,  Svet.(Rok.)\  iibOpt.  (^Icifri)  geniefjeti,  C 
Mik.;—  an  einem  gafttage  bie  5ciid)terii{)eit 
brecfien,  Fr.-C;  —  m.  se  =  mršiti,  ^leljcf)' 
jpeifcn  genieRen,  bie  (Vflfte  bredjen,  Mik.,  Do!.; 
—  m.  se,  fid)  (e^en,  Jp.-Mik.;  —  2)  m.  se, 
fid^  mit  einem  35>eibe  abgeben,  carejiieren, 
Hal.-C;  —iaVLii%  jein  (o  kobili),  C;  (o  zaj- 
cih), Pohl.- C.  ;  —  ■},)  t)erh)irren;  lase  m.,  Fr,- 
C;  (tudi  hs.). 

2.  mršiti,  im,  vb. impf. (p/.?)  =  meziti,  beioegeil, 
crjc^iittern,  C;  =  prožiti:  m.  puško,  lok, 
v^kŠt. 

mfsnik,   >».  ber  f^Ietfc^tag  fopp.  postnik),  C. 

mrsm'na,  /-  mesne  jedi  o  postnem  času,  C,  Z. 

mfsniti,  mfsnem,  vb.pf.  belnegeit,  erid)iittern,  C. ; 
(vb.  impf. J:  ljudi  je  bilo,  da  se  je  vse  mrsnilo, 
vihŠt.-C. 

mrstiti  se,  im  se,  vb.  impf.  =  mrestiti  se.  C. 

mfšast,  aJj.  faul,   C. 

mfšav,  adj.  i)  mager,  abgcje^rt,  Habd.,  Cig., 
Jan.,  Prip.,  BlKr.-Mik.;  —  2)  flruppig,  C; 
jerjaužt:  dekla  mršavih  las,  Jurč. 

mršaveti,  im,  vb.  impf.  abmagern,  Cig.,  Jan., C. 

mfšavost, /.  bie  9Jiager!eit,  Cig.;  e(eube§  3ru§= 
)ef)en,  Bes. 

mrščalica,  /.  ber  Sc^iittelfroft:  neka  m.  jih 
strese,  Xov. 

mrščanje,  n.  riefeinbe^i  ©efii^I,  Cig.;  —  ber 
9if)eumati#mu#,  C. 

mfščati,  im,  vb.  impf.  i)  riefefn,  fcin  regiien, 
Dol.;  jarbola  se  pomaka  v  mrščeče  pene. 
Glas.;  — 2)  riefeln  (bom  ®efiif|l),  Jan. ;  po  ko- 
steh mi  mršči,  ic^  ijab^  beit  iR()eitmatt^mii»,  C. 

mf ščiti,  im,  vb.  impf.  i)  rutljedi:  čelo  m., 
Cig.;  m.  se,  ninjelig  incrbon,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  m.  se,  fid)  ftrduben:  bolnemu  živinčetu  se 
mršči  dlaka,  Cig.;  —  3)  m.  se,  eilt  finftercž 
®e)i(^t  madfcn,  v^hŠt.-C.;  —  pr\m.  hs.  mrska, 
bie  a^unjel. 

mrše,  eta,  n.  baž  ^au^ti^ier,  C;  — bie  3d)inb= 
mafjre,  Z. 

mrseneti,  im,  vb.  impf.  i)  )ummen,  rQU)d)en, 
tofen  (o  mnozih  nejasno,  nerazločno  govo- 
rečih ljudeh),  C;  —  2)  tuimmeln,  C;  —  nam. 
mrščeneti  r,  prim.  hs.   mrštati,    im,  fliurrcil. 


mrseti,  fm,  vb.  impf.  i)  fc^trac^  regiieii,  Cig.; 

—  2)  mrši  =  droban  sneg  pada,  Ip.-Evj. 
(Torb.);  —   nam.  mrščeti  ?  prim.   mrščati. 

mršftina,  f.  boš  ^JhlŽ,  C;  —  slaba  govedina, 
C,  Z. 

mrševit,  adj.  ftruppig,  C. 

mfšina,  /.  'iia^  '?(a§,  Mur.,  Polj.;  —  (psovka), 
=:  mrha.   Polj. 

mršiti,  im,  vb.  impf.  i)  5QU)en,  in  Uuorbmiitg 
bliltgen:  lase  m.,  Cig.,  Jan.,  SlGor.,  Fr.- 
C;  aiti  m.,  SlGor.,  Fr.-C;  —  2)  faulenjen: 
bomo  li  mršili  ali  lenjarili?  SIN.;  prim. 
mršast. 

1 .  mfšji,  adj.  3(a#-,  Mur.;  aaž^aft,  aaftg,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

2.  mfšji,  adj.  Oiefjifd),  C. 

mršnat,  adj.    i )  aQ§f)af t,   Cig. ;  -^  2)  ftruppig. 
mfšnik,  m.  i)  ber  §{a«geier,  C,  Svet.(Rok.J; 

—  ^  kokošar,  skobec,  Gor.;  —  2)  ber  2laž> 
fdfer,  Jan. 

mršnjak,  m.  failtcr  Wtni(i),  C. 

mrtal,  m.   =  možnar  i),  (prim.  turi.  mortar), 

Tolm.-Štrek.(Let.). 
mrtek,  m.  pogl.  mertek. 
mrtelen,  ina,  adj.  fterblid),  ogr.-M.;  mrtelno 

teio,   C. 
mrtev,  tva,  adj.    1)  za  žive   in  mrtve    moliti; 

—  do  mrtvega,  ju  Sobe;  do  mrtvega  raniti, 
pretepsti  koga;  za-mrr\'o  obležati,  tt)ie  tobt 
iicgen  bleiben,  Lašče-Levst.(XaukJ;  —  2)  un= 
empfinblid);  mrtva  roka,  mrtvi  prsti;  mrtva 
kost,  ba§  Ueberbein,  3////-.;— obne  2eb^aftig= 
feit,  trdge;  m.  človek;  — 3)  obiie  (5)lut;  mrtev 
pepel,  ogelj,  ogorek;  — nid)t  brennenb  :  mrti-a 
kopriva,  bie  Saubneffel ;  —  4)  feinen  9Ju^eu 
bringciib:  mrt\-a  zemlja,  bie  tiefliegettbe,  tt)e= 
niger  fruditbare  Grbe;  —  mrtev  denar,  feine 
^infett  tragenb ;  v  mrtev  kup ,  jpottbiUig, 
Ročinj  -  Erj.(Torb.J;  —  5)  ves  m.  biti  na 
kaj,  leibenfc^aftlid)  iiad)  ettt)a§  »erlangen, 
gicvig  feili;  ves  m.  biti  na  denar,  na  kako 
jed;  ves  mrtev  je  na  ženske,  Jurč.,  Dol.; 
nerfeffen :  m.  na  tožbe,  Levst.  (Zb.  sp.) ;  — 
())  v  mrtvo  ime  tajiti,  gatij  unb  gar  ob= 
leugnen,  IgfDol.). 

mrtija,  /.  ber  lobjaC,  Z.,  Svet.rRok.). 
mrtučljiv,  iva,  iii/;.  =  zmeren,  md§ig,  befonneil, 

ogr.-C,  M.;  —  pogl.  mertučljiv. 
mrtud,  m.  ber  Sd)(aganfaII;  —  pogl.  mrtvoud. 
mrtvac,   m.  =  mrtvec,  Pohl.(Km.),  Dol. 
mrtvač,   m.  trdge,  faule  SJlannšiperion,  Mur., 

C,  Mik.,  vr^lišt. 
mrtvača,   f.  trdge,   faute  3Beib§per)on,  Mur., 

Mik. 
mrtvačen,   čna,  adj.  fterbfid).  Diet. 
mrtvačenje,  n.  bn'5  Stbtobten,  Mur. 
mrtvačina,  /.  hai-  'l?(až,   Cig.,  Štrek. 
mrtvačiti,  ačim,  vb,  impf.  i)  abtobteit,  fii^Koiž 

mad)en,  Mur.,  C,  Z.;  m.  počutke,  Guts.;  — 

2)  peinigeu,  C. 
mrtvacnica,  /.  1)   bie  i'eid)enfammer,   Levst. 

(Sauk),  DZkr.;  —  2)  pl.  mrtvačnice,  rot{)e 

^■(cdeii  niif  bev  ,v>aut,  "■4>etcid)i'ii,  Hip.    . 


mrtvacnost    -  mrtvicen 


614 


mrtvicenje  —  mrva 


mrtvacnost,  /.  bie  Sterbticfifcit,  Diet.,  Mur. 

mrtvak,  m.  i )  bcr  %oh\t,  Me  Scidie,  M.,  Z., 
Danj.-Valj.(Rad)\  —2)  mrtva  čebela,  Gor.; 
—  3)  ein  tragcr,  fautcr  SRcnjc^,  C,  Z.,  v{h- 
Št.;  —  mrtvake  preganjati,  faulciiscn,  Št.- 
M.;  =  mrnake  prodajati.  Jan/H.). 

mrtval,  /.  =  mrtvaški  list.  bet  ^obtenfc^cin, 
Savr.fLet.),  Koborid-Erj. (Torb.) ;  —  pr\m.  it. 
mortuale. 

mrtvar,  rja,  m.  bet  J^obtengifiber,  Gorenja 
Soška  dol. -Er j. (Torb.). 

mrtvariti,  arim,  vb.  impf.   fautcn,^Clt,   C 

mrtvaščica,  /.  i)  bie  "Jlgonie,  bie  jobe^^udun- 
geii,  Cig..  M.,  C,  Z.;  m.  ga  trese,  er  i)at 
Žobe^Žjlildungen,  C,  Z.;  v  mrtvaščici  ležati, 
in  bcn  le^ten  ^iic^en  liegcn,  51»^^  (Rok.):  — 
2)  ber  SKaueripec^t  (certhia  muraria),  Cig., 
Frcy/F.). 

mrtvaščina,  /.  i)  ba§  Jobte,  Ja>i.;  diši  po 
mrtvaščini.  Dol.- Mik.;  —  2)  bie  ^^obten* 
gebiir,  bte  S>cvlQf^gebiir,  Cig.,  Jan.,  M.,  Svet. 
(Rok.j,  Kr.-  Valj.(Rad). 

mrtvaščnica,  /.  bie  ^^obtenfammer,  (-šnica) 
Cig.,  .Jan.,  ZgD. 

mrtvaški,  adj.  i)  Sobten^,  Sei^cn%  Iei(fien= 
artig;  m.  prt,  m.  duh;  — 2)  fterblid):  mrtva- 
ško telo,  mrtvaški  človek,  Dalm.,  Kast., 
Jsvkr.:  mrtvaško  življenje.  Bas.;  —  -},)  tobtli(^: 
mrtvaško  sovražiti,  Jsvkr. 

mrtve,  6ta,  m.  ein  trSger  SUJenfd),  Mur. 

mrtvec,  tveca,  >?i,  ber  2obte. 

mrtvfcen,  čna,  adj.  =  mrtvaški,  ogr.-M.,  C.\ 
mrtvečna  pesem,  ogr.-C;  (nam.  mrtvačen?) 

mrtvecina,  /.  ba§  Sllaž,  Levst.  (Nauk),  DZ., 
LjZv.;  (mrtvecina,  Afur.;  pogl.  mrtvačina). 

mrtvfčji,  adj.  =  mrtvaški,  Mur.;  mrtvečja 
(-ča)  kri,   Guts.(Res.). 

mrtvfn,  adj.  abgcftorben,  alt:  mrtvena  otroba, 
nidit  me^r  gcbdrenbcv  SJiutterleib,  C. 

mrtvenje,  n.  'iiai  Stbtobtcn,  Cig.,  Z^D.;  — pogl. 
mrtvljenje. 

mrtvež,  m.  i)  ein  troger,  ineIond)D(i)d)cr  ^(cnjd), 
C;  —  2)  na  mrtvež  leži,  er  liegt  "Ha,  a\ž  ob 
er  tobt  Voait,  Zora. 
mrtvežiti,  im,  vb.  impf.  fanlcnjcn,  C 
mrtvica,  f.  i)  bie  (Sd)lQf)ud)t,  bie  i.'etl)argic, 
Diet.,  Cig.,  .Jan.,  Cig.(T.),  C; -2)  bie  %\A)\, 
Jam.,  Mur.;—  !,)  bie  {)Uinu^(o|e  Gibe,  Cig., 
Jan.,  M.,  St.,  Gor.;  predobro  prst  z  mrtvico 
zmešati,  Pire;  spodnja  prst,  ki  pri  glo- 
bocem  oranju  pride  na  vrh,  Koborid,  I.aščc- 
Erj.rTorb.J;  -  4)  ba^  9l(hT)nf)cr,  DZkr.;  — 
5)  bie  Xaubne))oI  (lamium).  Jam.,  Kr.-Valj. 
(Rad);  —  h)  bie  Cbcr^aut,  bie  Gpibfrmt^, 

Gor.-DSv.;   —    7)   =   mrtva  čebela,    l.cvst. 
(nee.). 

mrtvič,  iča,  w.  ber  ileid)nant,  Mik. 

mrtvičast,  adj.  tobt,  linfrndltbor:  mrtvičasta 
zemlja,   Dol.-I.evst.f.SI.). 

mrtvicen,  čna,  adj.  i)  fdjcintobt,  Jan.;  Ijalb 
tobt,  Met.;  —  )d)lQffiid)tifl,  lcH)argi)d),  Cig., 
Jan.;  tak  je,  ko  bi  bi!  mrtvicen  (kadar  je 
človek  zdelan),  Nntr.;  mrtvično  in  klavrno 
smo  sem  prilezli,   Vrtov.(Sh.  G.);  m.  puste^. 


LjZv.;  —  2)  gefa^mt:  m.  ud,  Ig(Dol.);  — 
gic^tiid),  M. 

mrtvicenje,  n.  bie  Slbtobtung:  m.  svojega  te- 
lesa,  Cv. 

mrtvičina,  /.  =  mrhovina,    Vrt. 

mrtvičiti,  Tčim,  vb.  impf.  abtobten,  ertobtcn, 
Cig.,  ZgD.;  meso  m.,  Cig. ;  svoje  telo  m.,  Cv. 

mrtvičnik,  m    bcr  ©elcilimte,    Valj.CRad). 

mrtvičnost,  /  bie  Sdilafiut^t,  bie  fiet^argie, 
Cig.,  Jan.,  C,  ZgD. 

mrtvija,  f.  'iiaž  'Xobtcnofttcium,  Gorenja  Soška 
dol.-Erj.(Torb.). 

mrtvika,  /.  ber  SJJaftijbaum  Cpistacia  lentiscus), 
Z.,  Tuš.(B.). 

mrtvikovEC,  vca,  m.  ber  Steujborn  (rhamnus), 
Medv/Rok.). 

mrtvilo,  n.  bie  Sd)Iafjud)t,  bie  Set^argie,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.);  —  (tig.)  bie  Grftarruug, 
bie  (5rf(^(Q|fung,  C,  Sov.,  nk.;  m.  (na  lite- 
rarnem polju),  Erj.(Iib.  sp.j. 

mrtvina,  /.  i)  ein  tobter  Sorpcr,  ba^  %ai, 
Diet.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.,  ZgD.;  gnijoče 
mrtvi  ne,  Vrtov. (Km.  k.);  —  2)  =  mrtvica, 
bie  l^umu^lofe  Srbe,  c;or. ;  — 3)  ein  (iegenbe^ 
ftobtee)  ®ut,  Jan.;—j^)  bie  Šegrdbni^gebitr, 
C,  Z.;— 5)  bie  Ž^edcntirfdie  (lonicera),  Jan.,C. 

mrtvinast,  adj.  fc^eintobt,    \\-Cig. 

mrtvinčast,  adj.  ld)cintobt,  Mur. 

mrtvinček,  čka,  m.  dem.  mrtvinec,  fc^eintobtež 
^inb,    V.- Cig. 

mrtvinec,  nca,  »j.  bet  Sc^eintobte,  Mur.,  V- 
Ci"-. 

mrtvinka,  /.  bie  Sd)Ctntobte,  Mur.,  V.-Cig. 

mrtvišče,  n.  i)  ber  9iid)tp[a^,  Guts.,  Cig.;— 
2)  bo§  £eid)enfdb,  Jan.;  —  3)  bet  5rici>^t>fr 
Jan.,  SlGosp.-C. 

mrtviti,  im,  vb.  impf.  i)  abtobtcn,  fafteien, 
Cig.,  C,  ZgD. ;  svoje  hudobne  želje  m,, 
Burg. ;  —  m.  se,  fid)  flbtobten,  Cig.;  —  2) 
ic^tt)dd)en,  C;  danes  me  mrzlica  že  ni  tresla, 
samo  mrtvila  me  je.  Sotr.-Erj.(Torb.). 

mrtvljenje,  n.  bilž  5tbtobten,   C. 

mrtvoba,  /.  bic  iict^iugie,  C. 

mrtvonpsEC,  sca,  m.  bet  Jobtenttaget,  Jan. 
(H,). 

mrtvoroj^nec,  nca,  m.  titr  lobtgcbotcnc,  SIS. 

mrtvost,  /.  i)  bie  ileblofigtcit,  Cig.;  —  2)  bie 
(fnivfinbungžlofigtcit:  m.  v  ledju,  bie  S'teuj» 
(dljnic,  C;  —  3)  bie  Irdgbeit,  C. 

mrtvoud,  uda.  m.  "btt  Sd)lagfli')^.  C.,  nk.; 
mrtvoud  ga  je  zadel,  ev  ift  OOin  Sd)lage  ge^ 
rii[)rt  loorben,  nk.;  (nav.  mrtud,  mrrvud). 

mrtvoudast,  adj.  )d)lagartig,  (-tud-)  Cig. 

mrtvouden,  dna,  adj.  glieberlflbm,  gid)tbriic^ig, 
Jan.,  C.:  goliifjntt,  Aai-;-.  ('.S/h)w.),-.  (-tudcn) 
(^ig.,  Jan. 

mrtvoudnica,  /.  bcr  Sdjfngfliifž,  C,  (-tud-) 
Mur.,  Cig. 

mrtvoudnik,  m.  bci  'iJJavalDtifer,  Levst.(Pril.), 
(-tud-)   Cig. 

mrtvoudnost,  /.  bie  i!iil)niung,  .fan..  Cig.(T.), 
DZ.;  (-tvud-)  Mur.,  Cig. 

mrtviid,  m.  =   mrtvoud,   Cig.,  Jan.,  Mik. 

mrva,/.  i)ciii  ^ii*d)cn;  m.  moke.  soli,  kruha; 
m.  časa.  rin  '^lH'ild)cn,  ein  ?liigcnbli(f,  Cig., 


mrvica       mizk9Ča 


615  — 


mrzkost    -  mrz9st 


C. ;  mrva  do  mrve,  gfinjlid),  C. ;  mrve  = 
sciien  drobir,  Plu^na  pri  Bolcn-Erj.(Toib.)\ 
mrve,  bic  SdgcipiillC,  Bule -Erj. (Torb.);  — 
2)  hai  ."^"»Cll,  Miir.,  Cig.,  C,  Kr.;—\)  ovčje 
ime:  mailioa  in  drobna  ovca,  Kanin- Erj. 
(Torb.). 

mrvica,  /.  dem.  mrva;  \>až  93ij§cf)cn. 

mrvičiti,  Tčim,  vb.  impf.  i)  brocffin,  UCltrii- 
meln,  Jan.(H.);  i"tiicfd}emDei)e  cifeit,  Jan.(H.); 

—  2)  mrviči  =  mršči  (prim.  mrščati),  Vod. 
dlb.  sp.). 

mrvikati,  am,  vb.  impf.  ftiicfd)emucijo  eilcii, 
Jan.  (I/.). 

mrvina,  /.  =  drobtina.  Kras- Erj. (Torb.). 

mrviti,  im,  vb.  impf.  brodclii;  kruh  m.;— m. 
so,  brijctcin  fintr.). 

mrvljenje,  n.  ba§  SviJcfcllt. 

mrvljiv,  iva,  adj.  bvojelig,  friimetig,  Jan.(H.). 

mfvnat,  adj,  =  senen:  mrvnate  grablje,  51»^/. 
(Rok.). 

mrvnjak,  m.  strm  rob,  koder  se  mrva  za  ovce 
kosi,   Poh. 

miz,  m.  ber  (Sfc(,  M.\  —  bcr  S^erbrufS:  brez 
zamere  in  mrza,  Slom. ;  —  bei'  §aj» :  gnev 
in  m.,  SIN. 

mrzalica,  /.  ba§  grofteln,  Jan. (H.). 

mfzek,  zka,  adj.  efelf)aft,  luibncj,  »ei1)a)^t,  Cig., 
Rib.-M..  C;  mnogotera  mrzka  reč,  Triib.; 
m.  pred  Bogom,  Trub. ;  mrzko  mi  je  nad 
čim,  id)  t)erab)d)eue  ettcaž,  Jan.;  Gospodu 
je  m.rzko  nad  temi,  ki  kri  prelivajo,  Dalm., 
Trub.;  —  ab)d)eu(ic^ ,  V.- Cig.,  Jan.,  ogr,- 
C;  mrzke  gobe  (o  strupenih  gobah),  Danj. 
(Posv,  p.). 

mfze),  zla,  adj.  falt ;  mrzla  soba,  peč;  mrzlo 
je;  —  (fig.)  mrzlo  sprejemanje,  falte  Siuf* 
no^me,  Jap.fPrid.j;  —  mrzla  žlahta,  tueit= 
jd)icf)tige  5?ettt)anbtic^aft,  3/.;  mrzli  stric,  mrzla 
teta  =  bratranec,  bratranka  očetu,  Št, 

mrzenje,  n.  ber  5(bi(^eu,  ber  @!e(,  Cig.,  Jan. 

mrzeti,  im,  vb.  impf.  i)  !att  fcttt,  frieren,  3/«r., 
C;  —  2)  mrzi  mi  kaj,  eC'  efcit  mirf)  ii\važ 
on,  e§  tierbrieBt  mid),  id)  tierQbid}cue  cš,  Mur., 
Cig,,  Jan.;  delo  mu  mrzi,  er  ift  arbeit§id)eu, 
Levst.(Naiikj ;  —  tudi:  mrzi  me  kaj,  Cig.; 
jed  me  mrzi.  Svet  (Rok.);  jel  ga  je  mrzeti 
dolgi  pot,  LjZv.;  —  3)  mrzi  se  mi  kaj,  e-o 
cfelt  0.  tuibert  mid)  an,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  jed 
se  mi  mrzi,  V.-Cig.;  mrzi  se  mi  nad  čim, 
Cig.;  mrzi  se  nam  od  njih,  ogr,- Valj, (Rad); 

—  vsega  se  mi  je  mrzelo,  Glas. ;  —  4)  tier- 
abjcfieuen:  m.  na  kaj.  ogr,- C;  m.  na  delo, 
orbeit^jc^eu  )ein,  Cig.;  m.  na  vsak  kmetiški 
napredek,  LjZv.;   m.  kaj,    koga,   Cig.,  Jan.. 

Cig.  (T.),  C. 

mrzija,  /.  ber  @!el,  ogr. -C;  m.  je,  njih  (vol- 
kov) muziko  poslušati,  ogr.-Valj.(Rad). 

mrzikast,  adj.  ia[i{\6),   Cig. 

mrziti,  i'm,  vb.  impf.  i)  =  mrzeti,  e!eln,  Mik.; 

—  2)  ^affen:  m.  koga,  Svet.(Rok.) ;  jentan- 
bem  gram  fein,  Jan. (H.). 

mrzkati,  am,  vb.  impf.  boje  |ein :  m.  na  koga,  C 
mrzkpča,  f.  bic  ?(bfd)culid)fcit,  ogr.-C,  kajk,- 
Valj, 


mfzkost,  /.  i)  bie  GfeC^aftigfcit,  ber  ®rcuef, 

Mcg,  Jan,\  —  2)  bie  Uiihlft,   Cig.;  —  bic 

?lntipatr)ic,  Cig,  (T.), 
mrzk9t,  /.  ciii  cfc(f)afte§  2)ing,  Mik.(Et.). 
mrzkota,  /.  ber  (Stcl,  C;  —  etttja§  ©fel^aftež: 

taka    mrzkota   je  okoli  svinjskih  hlevov,  da 

nikdar  tega,   Sotr, 
mrzlak,  m.  cin  ju  lucnig  cifriger  5Jlenic^ :  mno- 
goteri m.  in  ošabnež.  Slom, 
mrzlat,  ata,  adj,  l\\\)[,   C. 
mrzlec,  zleca  (zefca),  m.  =  studenec,  bicClieric, 

Ilrušica  v  Istri-Erj,(Torb,), 
mrzleti,  im,  vb,  impf.  (atlind{)(ic^)  falt  ttjcrben, 

Mur, 
mrzlf  tina,  /.  =  sladoled,  ®efrorene§,  Mur,,  C. 
mrzlica,  /.  "iiaž  gieber,  bef.  bas  3Bed)fetficber ; 

m.  me  trese,  id)  f)obc  baž  5'cber;  —  lačna 

m.,  \iaž  %xz\v\[thtx ,  Cig, 
mfzličast,  adj.  fieberfjoft. 
mrzličav,  adj.  mit  gteber  be^aftet,  ficberfrant. 
mrzličen,   čna,  adj.  i)  t^ieber^;  —  2)  fieber- 

franf. 
mrzličnik,   m.  bcr  giebertlee,  bic  breibidttrigc 

3ottenbhime    (menvanthes    trifoliata) ,    Cig., 

Tuš.(B.);  —  modri   m.,  baš  !i8ergii§mein= 

nid)t,  Hip.(Orb.). 
mrzlina,  /.  i )  bie  ^alte,  ber  \^XQ\i,  Mur.,  Cig. ; 

—  m.  v  srcu,  kajk. -Valj, (Rad) ;  —   2)  ^ 

mrzlica:  mrzlina  ga  tare,  Svet, (Rok,), 
mrzlinski,  adj,  ^[\[\t--;  m.  tečaj,  ber  Ičiltepol, 

Jes. 
mrzljiv,  iva,  adj.  i)  =  mrzek,  efel^oft,  tt)ibrig, 

C;  —   2)   oerbrie^Iii^,   Mur.;   ungel)oItcn, 

Guts.-Cig. 
mrzljivec,  vca,  m.  ber  Sauertopf,  Mur. 
mrzljTvka,  /.  cin  Derbtie^Iid)e:s  SBcib,  Mur. 
mrzljivost,  /.  i)  bic  Sauigfeit,  bie   Jrdg^eit, 

C ;  —  2)  bie  iBerbricBtic^teit,  Guts.,  Mur,, 

Cig, 
mrzloba,  /.  =  mrzlota,    ber    Saltfiun,    Mur., 

Cig. 
mrzloben,  bna,  adj.  fdltli^,   Cig.;  —  faltfin= 

nig,  Mur.,  Cig. 
mrziobnost,  /.  bic  Satt)iuuigfeit,  Mur. 
mrzlodušen,  šna,  adj.  !alt)'iniiig,  nk. 
mrzlodušje,  n,  ber  ^altfinn:  m.  v  občej  stvari, 

Levst.fZb.  sp.). 
mrzlosf cen,  čna,  adj.  falt^erjig,  Mur.,  Cig.,  nk. 
mrzlosfčnost,  f.  bie  Salt^erjigfcit,  Mur.,  Cig., 

nk. 
mfzlost,  /.  bie  ^dltc;— bie  Saltfinnigteit,  C/g'. 
mrzlota,  /.  i)  bie  ^dlte;  m.  vode;  deset  sto- 
pinj (gradov)  mrzlote;  —  2)  bie  Sdlte  (fig.)) 

bie  Sauigfcit,  Cig.,  Jan. 
mrzloten,  tna,  adj.  !dlt(id);  m.  veter. 
mrzlotnost,  /.  bie  Sdltlic^feit. 
mfzniti,  nem,  vb.  impf.  frieren,  JU  Giž  toerben, 

Cig.,  Mik. 
mrzoba,  /.   ber  ®reue(,   Krelj;  —  etel^after 

®d)mu|,  Kast.- C. 
mrzpča,  /.  bie  'i!lb)rfieulicf)feit,  ogr.-C. 
mrzpst,  /.   i)  ber  SSibcnuillc,   bie  ^tutipat^ie, 

ber  3lbid)cu,    Cig. (T.),  Nov.- C;  —  2)  ber 

®reuel ;    videli    bodete    ostudno  mrzost  pu- 

stube  (bcn  03rcuc(  bcr  'iHn-tuliftung),  Krelj. 


mrzota  —  mud 


—  616  — 


mudba  —  muha 


mrzota,  /.   i)  bic  Sa(te,  M/r. ;  —  2)  bcr  6fel, 

bcr  Slbjc^eu,  Meg.-C,  Krelj. 
mrzutati,  am,  vb.  impf.  dež  mrzuta,  c§  rcgtiet 

fleinirieiie,  C. 
mrženje,  n.  \iaž  £>afien,  kajk.- Valj. (Rad). 
mržiti    se,    im  se,    vb.  impf.  koruza  se  mrži, 

bcr  9JJai#  rii^rt  fid)  ou^,  Cig. 
mfžnja,  /.   i)  ber  Gfel,  Jan.,  C;  —  bie  Un= 

luft,  Jan.,  C. ;  bcr  3Biberwi[le,  bie  9(bneigung, 

C;  —  2)  bcr  £)aj#,  Jan.,  C,  nk.;  —  hs. 
muc,   m.  ber  ilater  (v  otročjem  govoru), 
muca,  /.  i)  (po  otročje)  bie  S'a|;e;  —  2)  ta^ 

Aii^d)en  (bot.),  Mur.,  C;  —  prim.  it.  mucia, 

bic  Sa^e,  bav,  mutz,  mutzen. 
mucar,  rja,  m.  ber  ^almbujc^,  Jam. 
mucati,  am,  vb.  impf.  1)  )tamme(n,  ftottern,  C; 

—    2)    jogemb    etroaž    t£)un,    C;  —  prim. 

bav.  motzen. 
mucek,  cka,  m.  dem.  muc. 
mucelj,  clja  (celjna),  m.  =  muc,    Valj.CRad). 
mucevec,  vca,  m.  ber  ^olmbufc^,  Jam.,  Mur., 

CifT. 

mucina,  /.  neka  sekira,  Plupia  pri  Bolcu-Erj. 

(Torb.j;   —  prim.  it.   mozzare,  abf)auen. 
mucika,  /.  i)  ba5  ^d^c^en;  —  2)  ba§  Sldfec^eu 

(bot.  K  —  3)  bie  ®d)necflode:  burja  se  igra 

z  belimi   mucikami,  SIN. 
mucka,  /.  nav.  nam.  mucika. 
muckovec,  vca,  m.  bic  So!^Itt)eibe  (salix  caprea), 

mucek,  čka,  m.   Cig.,  BlKr.,  pogl.  mulček. 
miičen,  čna,  adj.  petnlicf),  gualOoU,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  nk. 
mučfnec,  nca,  m.  ber  SJtdrt^rer,   Mur.,   Cig., 

Jan.,  Ravn.,  nk. 
mučenica,  /.  i)  bie  9Jtdrtt)rerin,   Mur.,  Cig., 

Jan.,  nk.;  —2)  bie  'jpajftonžblume  (passiriora), 

Cig.,  ruš.rB.). 
mučenik,  m.  ber  ^arttjrcr,  Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
mučenje,  n.  ba§  ^einigcn,    'bai  '»JJlartevn,  nk. 
mučfnka,  /.  bie  9Jldrtl)vcrin,  Cig.  Jan. 
muč?nstvQ,  n.  'iiaž  WaiiX)XtX\^\\n\,  Mur.,  Cig.; 

(moč-),    ogr.-C;    venec    mučenstva,    bie 

SUfdrtprerfrone,  Erj.ri^b.  sp.j. 
mučiJen,  im,  adj.  martcrnb,  gudicnb,  Cig.,  nk.\ 

mučTtnc?  orodje,   Cig. 
mučilišče,  n.  bcr  SJJartcrort,  Cig. 
mučilnica,  /.  bie  J^fOlterfammcr,  Čig.,  Jan.,  nk. 
mučil9,   n.   bač'   TOortcriBcrfjcug,   bie  J^olter, 

(.V;,'.,  Jan.,  nk. 
mučitelj,  m.  ber.9Rartcrer,  ber  *pciniger,  Mur., 

Jan.,  nk. 
mučiteljica,  /.   bic   '•4>einigcriu,   bic  Cudlerin, 

Mur.,  Jan.,  nk. 
mučitcv,  tve,  /.  bo«  iUinrtem,  Jan.fH). 
mučiti,  im,  vb.  impf.  marteni,  gudicn,  peinigcn, 

plagcn,  Mur.,  Cig..  Jan.,  nk.;  (močiti)  ogr.- 

C.:  m.  se,  fid)  plagcn,  )id)  abnhil)cii,  Mur.,  nk. 
mučitva,  /.  baž  'Jjiartcni,  imoč-)  ogr.-C. 
mučivcc,  vca,  m.  ber  Cudicr,   Cig.,  .lan. 
mučivka,  /.   bie  Cudlcrin,   Cig.,  Jan. 
mučkati,  am,  vb.  impf.  =  mečkati,  (iuts.,  .\fur. 
mučnost,  /.  bic  ''.pcinlidjfeit,  Mur.,  Cig.,  nk. 
mud,  »1.  ta^  Sdiniicii:  brez  muda,  iiiiucr,^iiglid), 

('..;   trud    in    muil,    C. 


mudba,  /.  ba§  9(ufl)alten,  bali  (Sdumnili,  C. 
mudek,  dka,  m.  "iiCiž  Sdumni«,  Jan.fH.j. 
miiden,  dna,  adj.  i )  fdumig,  faumjelig,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Mik.,  Nov.;  muden  plačnik,  Cig.\ 

—  2)  ^eitraubenb,  Derjogcrlic^;  mudno  delo. 
mudež,   m.  i)  bcr   ^Berjug,   bcr  3c'taufnjanb, 

C;  vsako  delo  ima  svoj  mudež,  C;  brez 
mudeža,   C;  —  2)  ber  ^Osi^rer,   Cv. 

mudežen,  žna,  adj.  jeitraubenb,  C;  mudežno 
delo,    C. 

mudilen,  Ina,  adj.  »erjijgerlic^,  Cig.,  C. 

muditi,  im,  vb.  impf.  i)  jdumen  maqen,  »er= 
jogern,  aufbalten;  kaj  me  mudiš!  — 2)  fdumen, 
jaubern,  C;  —  »erfdumcn:  m.  božjo  službo, 
Cig.;  —  3)  m.  se,  fid)  aufl)alten,  Dermeilcn ; 

—  m.  se  s  čim,  pri  čem,  fic^  bei  ciner  Sarf)e 
lange  auf^aften;  —  4)  mudi  se,  e§  ^at  Gile, 
e§  eilt;  mudi  se  mi;  kam  se  ti  mudi?  mudi 
se  mi  domov;  za  to  reč  se  ne  mudi,  ba§ 
fiat  norf)  3f't- 

mudivec,  vca,  m.  ber  auf^dlt,    Valj. (Rad). 
mudla,  /.  =  mula,  eine  Su^  mit  abgebroc^enen 

.'piirncrn,  SlGor.-C. 
mudljati,  am,  vb.  impf.  fduinen,  Mik. 
mudljav,  ava,  adj.  fdumig,  langfam,  faumfclig, 

Mur.,  Št.-Cig.,  Jan.,  C,  Danj.-Mik.,  Nov. 
mudljavost,  f.  bie  Sdumigfeit,  bie  Saumfelig* 

teit,  Mur.,  St.-Cig. 
mudljiv,  iva,  adj.  faumig,  langjam,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  C,  Levst.fPril.J. 
mudljivec,  vca,   m.  ber  Sdumige,   Cig.,  C, 

DZkr. 
mudljivka,  /.  bie  Sdumige,  Cig.,  C. 
mudljivost,  f.  bic  Sdiunigtcit,  bie  Soumfelig^ 

feit,  Mur..  Cig.,  Jan.,  cig.fT.J,  Levst.fPril.). 
mudnica,  /.  =  mudljivka,   Cig. 
mudnik,  m.  =  mudljivec,   Cig. 
miidnost,  /.  bte  Sdumigfeit,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

Cig.fT.J. 
mudra,  f.  čine  »emac^fenc  SteHc  im  Sein« 

garten,  Po^rukfŠt.J-Kres. 
mudžol,   m.  Re^.-C,  pogl.  mužol. 
miifa,  /.  eine  ilu^  mit  bicfen,  ^erabt)angenben 

fiippen.  Z.,  Lašče- Levst.f Rok.); —  prim.  nem. 

ber  llJuffel,  bav.  mutV. 
mufast,  adj.  mit  birfcn  ^crabbangcnbcn  Sippcn, 

mufasta   krava   =    mufa.   Z.,   Lašče-  Levst. 

(Rok.). 
mOfec,  fca,  m.  =  mulast  vol,  Z.,  Lašče-Levst. 

(Rok.). 
mufldn,    m.  ',neka    ovca,    bcr   2)iufflon   (o\is 

musimon),  Erj.(Z.). 
mufol,  m.  neka  posoda;  bie  IJOhlffcl  (chem.), 

Cig.(T.). 
miiga,  /.  bic  iiinie,  Z.;  bcr  Strcifcn,  Jan.(H.). 
mugast,  adj.  gcftrcift,  Jan.(H.). 
mugati,    :im,    vb.   impf.   BlKr.,  jv{hSt.,    pogl. 

mogati,   niongali. 
mijge, /. /'/.  bic  TOunb^armonifn,   vihšt.-C; 

pogl.  moga. 
muh,    m.  žival  od  koze  in  ovna,   Polt. -Trst. 

(Let.). 
muha,  /.   1)  bic  (Slicgc;   siten,    kakor   muha; 

hišna  m.,  bie  Stubcuflicgc  (musca  domestica), 

mesarska  m.,  bic  J^lcifd)flicgc  (m.  vomitoria). 


muhajka  —  muhec 


-    617 


miihclj  —  muhtc 


zlata  m.,  bie  ®otbfIiege  (m.  Caesar),  Erj.fŽ.): 
mrhojeda  m,,  bie  ^^lac^fliecje  (m.  cadaverina), 
mrtvaška  m.,  bie  Seicf)CiifIicfle  (sarcophaga 
mortuorum),  m.  sirovka,  bie  ftafeflicge  (pio- 
phila  casei),  Erj.(Z.)\  španjska  m.  =  prišč- 
njak;  konjska  m.,  bie  '^fcrbeflicge,  Cig.;  = 
podrepna  m.,  muha,  ki  živini   pod  rep  sili; 

—  2)  bie  i^licflc,  bož  Soni  am  Scf)ieB9etr)e^re; 
vzeti,  dejati  kaj  na  muho,  auf  ba^  ftoni 
faffcn  0.  nef)nien,  Cig.;  na  muhi  imeti,  auf 
bcm  «oru  l)abcn,  Cig.;  —  3)  ba§  9{cbcn= 
ober  rbftaugc,  C;  —  4)  bie  glocfe:  bele 
muhe,  C;  —  5)  boš  ^eiibel  bei  ber  lU)v, 
Lašče-Levst.fM.J;  poženi  muho,  da  bo  šla 
ura,  Bes.;  —  6)  slepa  muha:  neka  igra, 
ki  se  drugod  imenuje  „slepa  miš",  Kras- 
Erj.fTorb.J;  —  7)  imeti  muho,  cilt  9tau)cf)= 
cf)en  ^aben,  angeftoc^eii  fein,  Cig.:  —  8)  bie 
®rille,  bie  i^aime :  imeti  muhe ;  =  pasti 
muhe,  Mur.-Cig.;  ^  muhe  loviti;  —  muhe 
v  glavi  imeti,  lifttg,  tiicfild)  |ein,  C,  Z.;  — 
človek  poln  muh;  glava  polna  visokih  muh 
(ooU  (£inbi(^u^g),  C. 

muhajka,  /.  ime  kravi,  kajk.-Valj.(Rad). 
muhak,  m.  ha?/  5fiegenmdnncf)cn,  C. 
muhalica,  /.  i)  ber  ^^i^genifebel,  Jam.,  Jan.; 

—  2)  "itaž  §oniggra§  (holcus  lanatus),  Ko- 
borid-Erj.  (Torb.J. 

muhalnica,  /.  ber  ^li^S^nii^cbet,  Cig.,  Jan. 

muhatnik,  m.  ber  gliegentDebel,  Mm:,  Cig., 
Jan.,  C,  Valj. (Rad),  Gor.,  Št.;  —  prim.  mu- 
hovnik  i). 

muhalo,  n.  i)  ber  (^fiegemuebel,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  —  2)  eine  S(rt  SVreujfraut  (senecio 
nemorensis),  Josch. 

muhar,  rja,  m.  ber  gliegenfanger,  ber  ^^i^sen« 
jc^nopper  (muscicapa),  Cig.,  Jan.;  črnoglavi 
m.  (muscicapa  atricapilla),  Erj.  (Z.),  Erev. 
(F-).  ^ 

miiharček,  čka,  m.  mali  m.,  ber  (5''ti5)anger, 
ber  95irfenjdnger  (regulus  trochilus),  Frey. 
(F.);  —  trstni  m,,  ber  28eiben,ieifig  (regulus 
rufus),  Erey.fF.J;  —  beli  m.,  ber  jc^tuarj- 
fef)Iige  Steinfi^mdfeer  (saxicola  rubicola),  Erey. 
(F.). 

muhast,  adj.  (aunen^aft,  grilleit^aft,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.J,  3/. ;  —  burd)trieben,  Jan.,  M.;  jcf)el= 
xn\\d),  tiidifrf);   m.  konj,  ein  tiicfiidiež  'i^fcrb. 

muhati,  am,  vb.  impf.  i)  mit  beilt  5''P9eu= 
»ebel  bie  (^liegeii  abtne^ren,  Ja».;— foulenjen, 
C.;  — 2)  sneg  muha,  ei?  fd^ncit  fleinmeife,  C. 

miihav,  adj.  ,qriUenl)aft,  Cig.,  Jan.,  Zora;  — 
icf)Qltf)aft,  idielmifc^,  Cig. ;  pfiffig,  bo§^Qft,  C. 

muhavec,  vca,  m.  i)  ber  ©riCen^aftc,  ber 
©ritleufanger,  Mur.,  Cig..  Jan.;  ber 'i^ebant, 
Cig.;  —  2)  ein  pfiffiger  3d)ehn,  C. 

muhavnik,  m.  =  muhavec  (?):  i)  muhavnike 
delati  iz  koga,  =  norce  delati;  posmehovali 
so  se  jim,  so  seme  —  ali  govoriti  po  da- 
našnje —  muhavnike  (^miihovnike")  iz  njih 
delali,  ki  jim  pameti  manjka,  Ravn.-Valj. 
(Rad). 

muhec,  hca,  m.  \)=  muhar,  ber  (^(iegenfaitger 
(muscicapa),  Cig.,  Jan.;  — 2)  eiue  'jtrt  &Yaž, 
bie  Segge  (carex),  C 


muhelj,  hlja,  m.  ber  ®ri(Ienfanger,  Zora;  = 
trdovratnež.    Trst. (Let.). 

muhica,  /.  dem.  muha;  i)  =  mušica,  fleine 
(Vliege;  —  2)  bie  Saune:  ima  svoje  muhice. 
Svet.  (Rok.). 

muhič,  m.  ba§  9iiebgra#,  bie  Segge  (carex); 
Cig.,  Jan..  C;  —  eiit  ®ra6,  beffett  9(e^re  ber 
iiirfc  dfinlid)  i[t,  BlKr. ;  'Da^'  £)iricngrQ§  (mi- 
lium  ertusum),  Z. 

miihičav,  adj.  proso  je  muhičavo,  t.  j.  nima 
dobr  ;ga  zrnja,  BlKr.;  —  prim.  muhič. 

mGhjak,  m.  (pravilno  lice  bi  bilo:  mušjakl : 
neka  rastlina,  ki  je  muham  hud  strup,  Plit^na 
pri  Bolcu-Erj.  (Torb.). 

muhljast,  adj.  =  muhast,  lauiiig,   C 

muhljati,  am,  vb.  impf.  fdumeit,  gijgern,  Mur., 
Jan.;  —  m.  se,  fouleujen,  C;  —  pogl.  mud- 
Ijati. 

i.muhljav,  adj.  )d)lau,  fiftig,  Št. -Cig.,  Jan., 
SlGor.-C. 

2.  muhljav,  ava,  adj.  idumig,  Mur.,  Jan.,  ogr.- 
C,  Danj.-Mik.;  —  pogl-  mudljav, 

muhljavec,  vca,  m.  ber  Sc^Iaue,  ber  3(rgUltige, 
C. 

muhnjen,  adj.  trapast,  bedast,  Krn-Erj.(Torb.); 
—  pogl.  molnjen  (munjen). 

miihnik,  m.  i)  ber  gtiegeninebcl  3/«?-.;  —  2) 
sprava,  v  katero  se  stavi  meso  in  druga  je- 
dila, da  muhe  ne  morejo  do  njih,  bie  93unge, 
Plu^na  pri  Bolcu-Erj .f  Torb.). 

muhnjak,  m.  ber  f^liegentuebel,  Mur.,  Jan. 

muhojedica,  /.  =  penica,  bie  ©roižmiidc,  C. 

muholov,  lova,  m.  =  muholovec^   Cig. 

muhol9vec,  vca,  m.  ber  gliegenjdjuapper  (mu- 
scicapa),   C. 

muholovka,  /.  bie  3?enu§f[iegenfatle  (dionaea 
muscipula),    Tuš.^R.). 

muhomor,  mora,  m.  ha^i  f^liegetigift,  Cig.,  Jan. 

muhompren,  rna,  adj.  fliegentijbtenb :  muho- 
morna  voda,   Cig. 

muhotep,  tepa,  m.  bcr^rficfleniDebcl,  Mur.,  Hal. - 
C,   SI  Gor. 

muhijtež,  adv.  z  muhami  vozeč :  Rak  muho- 
tež  vozi  hlode,  Levst.(Zb.  sp.);  (šaljiva  be- 
seda;  prim.  samotež). 

muhovanje,  n.  bie  ©riCenfdngerei,  Mur.,  Cig. 

muhovati,  ujem,  vb.  impf.  ©ritleit  ijabcn,  ©rillen 
fangen,  Mur.,  Cig. 

miihovček,  čka,  tn.  ber  (^fliegenfdnger  (musci- 
capa), Levst.(Sauk),  Ljub. 

miihovec,  vca,  m.  neka  trta,  Jarenina(Št.)- 
Erj.(Torb.);  bie  (^liegentraube,  griiner  ^'anigl, 
(-avec)   Trumm. 

muhovica,  /.  =  penica,  bie  ®raemiide,  Ahac, 
(-avica)  Guis.-Cig.,  Mur.,  C. 

muhoviten,  tna,  adj.  gnlleii^nft,   C. 

muhovka,  /.  bie  ®VQi=imiide,   C. 

miihovnik,  m.  i)  ber  j^licgeninebcl;  —  2)  bie 
fVliegeublunte,  bie  Qieihuur,5i  (orchis  bifolia), 
Cig.,  Jan. ;  —  ba^^  ^'"^ciblatt  (listera),  C, 
Medv.(Rok.);  —  3)  bie  SJogeltraube,  Vrtov. 
(Vin.). 

muhovnjak,   m.  ber  Sfifflf"^!^^^''   ^• 

miihte,  adv.  =  zastonj,  Jan..  C,  Blkr.;  — 
prim.   hs.   muklc,   tur.   mutle,   Mik.(Et.).- 


muhvič  —  mulck 


—  618 


miilica  —  muljava 


muhvic,  m.  ba§  93orftengraš  (setaria  viridis, 
s.  verticillata),  Goriška  ok.,  Krax,  Istra-Erj. 
(Torb.),  Štrek. 

muja,  /.  bie  SRiil^e;  brez  muje  se  črevelj  ne 
oblije ;  —   iz  nem. 

miijast,  adj.  I)orncdo§:  muiasta  koza,  C. 

mujav,  adj.  m.  človek,  kateremu  so  gornje 
ustnice  razklane  ali  izjedene,  (mit  .§ajcn- 
Iippcn),  jv^hŠt. ;  —   prim.  mojast. 

mujenje,  h.  baj  i?hif£)alten,  bie  i^crjčigcninfl. 

muk,  VI.  i)  has,  ©ebriill  (beš  JRinboiclic^),  Ci^.; 

—  2)  neko  bajeslovno  bitje,  Pjk.fČrt.  114.). 
muka,  /.  bie  Cual,  bie  '$cin,  bie  9){artcr,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  kajk.,  nk.\  gospodnja  m.,  "bd^ 
i!eibcn  be§  fecrrn  (passio),  C;  muko  trpeti, 
C;    peklenske  muke,   bie  §dllenpein,  Cig.; 

—  prim.   2.   moka. 

miikanje,  n.  bo^  ®ebriill  bel  5Rinbt)icf)el,  Cig. 
mukati,    kam,  čem,  vb.  impf.  mut)Cn,  briillen 

iDom  JRinbDief)). 
miikavec,  vca,  m.  bie  Unfe  (bombinator  igneus), 

Tolm.-Erj.CTorb.);    —   severnoamerikanski 

m.,  ber  Cc^ienfroid^  (rana  mugiens),  Erj.fŽ.J. 
mukniti,  muknem,  vb.  pf.  auffariiUen,  einmal 

muf)en  (Dom  JRinbDielje),  Cig. 
mul,    m.   mulast    vol ,  vol  z  odbitimi    rogovi, 

C;  (mulj),  Z. 
mul,  adj.  o^ne  ;pJJnier,  C,  Caf(Vest.)\  (tudi: 

mulj,   C). 
i.mula,  f.    i)  ba§  9Jiau(tf)ier  (equus  mulus); 

—  2)  ber  rociblidje  ^Saftarb,  C  Sotr.;  — 
prim.  it.  mulo,  ber  SJJaulejet,  bei"  Saftaib. 

2.  mula,  f.   i)  koza  brez  rogov.  Dol.,  Notr.; 

—  krava  brez  rogov,  Re\.-C.,  SlGor.-C, 
Dol.;  —  2)  bie  SBurft,  Re^.-C. 

3.  mula,  /.  i)  »erbrieBlic^e  SJticne,  '/■.;  mulo 
nositi,  maulen,  jc^inoden,  Z.;  =  mule  pasti, 
C;  prim.  kor.-nem.  mulle,  miiriijcf)Cr,  f)dn= 
genber  2)funb;  —  2)  ber  ftujl  (prim.  srvn. 
mule,  2)iQu(,  nem.  3}MuIc^cn  =  jnrtlicf)er 
.^ui§),  Štrek.(Arch). 

mulast,  adj.  1)  o^ne  .'pomet,  Cig.,  C,  Mik., 
Dol.,  Sotr.\  m.  kozel,  vol.  Diet.;  ovčica 
muiasta,    Xpes.-Kres;  —   2)  bartlož,  Mur.; 

—  graunculož,  Cig.;  —  prim.  kor.-nem. 
mullet,  obflcftumpft,  bornerlo§. 

mulat,  >n.  mešanec  od  belih  in  -camorskih  ro- 
diteljev, ber  l'(Ulattc,    Cig.,  Jan.,  Cig. (T.). 

mulatinja,  /.  bie  SJhUottin,   Cig.,  Jan. 

mulčck,  čka,  m.  dem.  i.  mulec;  1)  ber  33anfcrt, 
ber  '^oftarb,  Cig.,  Jan.,  Valj. (Rad) ;  prim. 
1.  mula  2);  —  2)  mulček,  ciii  im  93riitcn 
»erborbeite?@i,  („muček'')  Cig.,  BlKr.;  prim. 
muljak   2). 

i.mijlcc,  Ica,  »i.  i)  ba^  iiiduitlidje  UJauIthier, 
Z..  lilKr. ;  —  2)  ein  unel)elid)er  So^u,  ber 
53offQrb  (nav.  psovka),  C,  htra-C,  ^trck., 
.\()tr.,   IilKr.\   prim.    1.   mula. 

2.  mulec,  Ica,  m.  i)  ciit  Ccf)«i  obcr  5Jocf  ot)iie 
.'Obnier,  Diet.,  Cig.,  Dol.,  lUKr.;  —  2)  ber 
^artlofe,  .U»r. ;  —  prim.  mulast. 

3.  mulce,  Ica.  m.  jezno  se  drifcč  človek,  .\otr.: 

—  prim.   3.  mula. 

mulck,  Ika,  m.  bai  mfiitiilidic  Wauin)icr,  C.: 
pritn.    I.   mula. 


1.  mulica,  /.  dem.  mula;  i)  ba§  ftieiblidjc  9J?auI' 
t^ier,  C;  —  2)  ein  unet)elid)e3  Hiabc^cn,  ein 
rceiblic^er  33aftarb,  C,  Z. ;  —  3)  bie  ^uppe, 
bie  '!Socfe,   C;  —  prim.    i.  mula. 

2.  mulica,  /.  i)  ber  Šei.^en  o^ne  OJrannen,  C; 

—  2)  orehov  in  leskov  cvet,  Goriška  ok.- 
Erj.(Torb.J;  —  3)  bie  SItaftIieb,  hai  Xau)enb^ 
jc^oit  (bellis  perennis),  C;  —  4)  =  klobasa, 
pos.  krvavica,  bie  531utn)Urft ,  Hip.fOrb.), 
Sotr.-Cig.,  Jan.,  M.,  Štrek.,  DZ.,  Cirk.- 
Baiid.;  =  klobasa  jetrnica  ali  krvavica,  Go- 
riška ok.-Erj.(Torb.)\  —  5)  cucelj,  ki  se 
vtakne  detetu  v  usta,  Notr. -Erj.  (Torb.). 

mulič,  m.  i)  ein  unQet)orntc§  93odtein,  C;  — 
2)  ber  Xeufel  (šaljivo),  Re^.-C.;  —  3)  taž 
^dfelaibc^en,   C.\   —  prim.  mulast. 

mulina,  /.  bie  Sd)Iamnibanf,  (muljina)  h.  t.- 
Cig.fT.J. 

muliti,  im,  vb.  impf.  i)  abftumpfen:  m.  kamen, 
bem  Steine  bie  fc^arfeii  Gden  abftumpfen,  Cig.  ; 
m.  drevo,  ben  S&aum  bel  Q5ipfel§  beraiiben, 
Cig.;  —  m.  se,  bie  C^ren  5uriidid)Ia9en 
(o  konju);  konj  se  muli,  kadar  hoče  ugriz- 
niti, C;  —  2)  Sanb  abftreifcn,  Mur.,  Cig. 
Jan.,  Mik.;  —  reiben:  roke  si  od  mraza,  m., 
C:  ftveic^eln,  liebtojen,  C;  —  m.  se  komu, 
jc^meic^eln ,  Mariborska  ok.-  C.f^Z.;  m.  se 
okoli  koga :  pes  se  muli  okoli  gospodarja, 
St.-Cig.;  mačka  se  muli  okoli  človeka,  Celj- 
ska ok.;  —  3)  auiraufen,  jatcn  (im  2Bciu= 
berge),  Cig.,  Jan.,  BlKr.;  vinograde  m.,  Cig.; 
pred  trgatvijo  še  po  vinogradu  mulijo,  t.  j. 
travo  trebijo  ali  plevejo.  Dol. ;  po  trtju  travo 
m.,  BlKr. ;  —  4)  grafen,  roeibcn ;  krave  mu- 
lijo (travo);  krave  mulijo  po  travi,   Ravn. 

2.  muliti,  mijlim,  vb.  impf.  i)  mu^en,  briiflen, 
C;  krava  muli,  Plu\na- Erj. (Torb.); —  2) 
girrcn  (o  golobih),  C;  prim.  švic.  -  nem. 
muelcn,  miihlen  =  brummen  roie  bie  Siii)e, 
Levst.  (Rok.). 

muliti  se,  i  m  se,  vb.  impf.  riefeln  (t>om  6rb- 
reid)),  Zavrčje-C;   —  prim.   mulj. 

mulj,  m.  feiner  Saiib,  ber  Jvluj^^ionb,  Cig., 
BlKr.;    m.  rabi   zidarjem  za  mort,    BlKr.; 

—  ber  fietten,  Mur.;  —  angeidjroemmter 
Sd)Iamm,  C,  Valj.  (Rad). 

1.  muljak,  m.  ein  uiiuotlftdnbig  aulgebrittetciS 
Si,  Jan. 

2.  muljak,  m.  ein  53orf  ol)ne  .'porner,  BlKr.- 
Mik. 

muljatev,  tvc,  /.  "^(ai  'i?(bbred}en  ber  nnniitien 
l^Hebeiiiproifen,  C;  "biM  '^tulidten  ober  '.Jlu*' 
Imden  be-:5  Oh-ajcl  nnb  Uiitrantcl  in  "©ein' 
rtdrten,  ^.V^. 

muljav,  adj.  ^=  mulast,   C. 

muljava,/.  i)  abgeftrciftci  i.'aub,  Z.;  t>ai  ilaub 
futter,  C.;  —  2)  =  namuljcna  mlada  trava, 
Laščc-I.evst.(M.):  \>ai  ;^>dtgrož,  Cig.,  Jan., 
C;  griined  futter ,  ./a«. ;  tečna  m.,  Zv.; 
Srnica  mlada,  nedolžna  se  pase,  Kder  v 
senci   melika  muljava  rase,  Levst. (Zb.  sp.); 

—  3)  ber  OJrnopIali,  bie  Sl^eibe,  Cig.,  Jan.,  C; 
7.  drobnico  so  odete  muljavc,  Ravn.;  —  4) 
ber  .HniMerid)  (polvgonum),  Cig.,  Jan.,  C; 
prim.    2.   moljava. 


mučenje  —  murava 


-  619 


muravcc        miirsčak 


muljenje,  h.   i)  ba«  9(bftreifcn  (bes  2aube§); 

—  2)  ba^  ^(iten;  —  3)  baji  (^rafcn:  —  4) 
bai?  Sdjmcidieln,  oy. ;  prim.   i.  muliti. 

muljiv,  iva,  aJj.  )cf)tueicf)leri)cf),   C. 

mulka,  /.  =   I.  mulica    3),    bie  ^uppe,    bie 

■Jocfc,   .\utr. 
multiplikacija,  f.  množitev,  bie  'DJhlttiphcntioit. 
multiplikand,  m.  množenec,  bcr  lliultipncanb. 
multiplikator,    rja,  m.  množivec,   bci"  'iD?ulti= 

plicator. 
mumati,    am ,    vb.  impf.  triufctl    (v  otročjem 

govoru),   C;   —  prim.  bumati. 
mumija,  /.  z  maziljenjem  ohranjeno  človeško 

truplo,  bie  'D.IJumie. 
mumkati,   am,  vb.  impf.  tlcitilaut  buuntmcn, 

C;   —  prim.  mumljati. 
mumljati,  am,  vb.  impf.  i)  of)ne  ^a^nt  faueii, 

Cig.;  —  2)  bvummen,  murren  (»om  JRinbe), 

C;  muvmciu,  .V/t.;  =  nerazumno  govoriti, 

Glas. 
mumotati,  otam,  <Jčem,  vb.  impf.  bruCcit:  bik 

mumoče,   C;   —  prim.  mumljati. 
muna,   /.  =  muca,    bie  .^age,   Giits.,   Miir., 

Jan.,  Kor.-Trst.fLet.j;  —  prim.  kor.-nem. 

muine  =  Sa^e. 
munEc,  nca.  m.  breitbidttrigee  SBolIflraž  (eri- 

ophorum  latifolium),   Cig.,   Tiiš.fB.). 
mungati,  am,  vb,  impf.,   Cig.,  pogl.  mongati. 
munica,  /.  dem.  muna,    baš  Sagdjen,   Giits., 

Miir.,  Jan. 
municija,  /.  potrebščine  za  streljanje,  bie  SJJU' 

nitiort;  tudi:  municija. 
municipalEn,    Ina,   adj.  municipija   se  tičoč, 

9JfunicipaI:=,  Cig.fT.J. 
municipij,  m.  starorimska  mestna  občina,  "Oaž 

91iunicipium. 
munih,    muniha,  m.,   GBrda;  pogl.  menih. 
munjen,  adj.,  pogl.  molnjen. 
muntelj ,    tlja  (teljna) ,    m.  bie   §anbf)Qbe    om 

Sctifeiifticl,   C,  ogr. -Valj. (Rad). 
miinzati,  am,  vb.  impf.  =  nizati,  anciltonbei" 

reifjen,  aiifdbeln,  Luče(Št.j-Erj.(Torb.). 
mur,    m.    i)   ber  3)Jo!^r,   Trub.,  Dalm..  Mik., 

Levst.fZb.  sp.);  —  2)   ein  ic^lua^c^ž  2^icr, 

Mur.,   Met.;    bef.  ein  ic^reai-je?  '»^^ferb,    bei" 

3iappe,  Cig.,  Mik.;  —  bie  3-eIbgriflc,  Cig. 
mur,   mura,  adj.  jdiroarj,    Cig. 
i.miira,  /.  ein  )(i)^vax^ež  treiblidiee'  %ijkx,  bej. 

eine  idunar^e  Stute,  Gor.-M.,  Valj.  (Rad). 

2.  miira,/.  nasip  razdrobljenega  kamenja,  Zora; 

—  prim.  kor.-nem.  murre,    bav.  mur.,    it. 
mora,  Steingerotle. 

3.  mura,  /.  neka  vrv  na  ladji:  mura  na  des- 
nem boku,  ber  Stcuerborbl^alž,  m.  na  levem 
boku,  ber  58adborbf)a('J,   DZ.;  —  it. 

muraga,  /.  bie  ijimbeere,  kajk.-Valj.(Rad). 

marak,   m.,  Kor.-Vest.;  pogl.  2.  morak. 

murav,  ava,  adj.  fc^mollenb,  eine  biiftere  SKicuc 
inad)enb,    GBrda;  —  prim.   mureti. 

murava,  /.  i)  mehka  trava,  rastoča  okolo  hiš 
in  ob  cestah,  C,  Kras,  Tolm.-Erj.(Torb.J, 
Gor.;  —  ber  Stafenpla^,  Jan.,  Gor.;  (tudi: 
murava,  Jan.,  KrGora.);  —  2)  fcincž,  bunfe(= 
flriineg  9tal)9rfl^,  (morava)  Štrck.;  —  3)  mu- 


rava, ber  SSiefenbocf^bort  (tragopogon  pra- 

tensis),  Ben.-Erj.(Torb.). 
muravec,  vca,  m.  ber  3d)nio(Ienbe,   GBrda. 
muravica,/.(/<'Hi.  murava,  jiuu]e^Q}ra^,/?o/f- C 
muravka,  /.  ba^  53ercjmi)t)lucrlei^  (arnica  mon- 

tana,  (moravka,/-'o  Brckcrfeldu),  Erj.fTorb.). 

1.  muravina,  /.  =  murava   i),   C. 

2.  muravina,  /.  rieka  trta:  roti)er  "'^sortugiejer, 
Trumm.,  jv^hSt. ;  —     prim.  mavrovina. 

muravišče,  n.  ein  jdjoner,  griiner  ?Haienp(a6,  C. 

murba,  /.  =  murva,   Cig.,  Jan.,  jv^lišt. 

murče,  eta,  n.  ein  jc^roarjc^  Jf)ier,  ber  ŽRappe, 
Gor.-M.,   Mik.;  —  bie   ©riUe,    Valj. (Rad). 

murček,  čka,  m.  i)  dem.  mur;  bcr  C^rring 
bor  9}ianner  mit  einem  9Jiof)rentopf,  Kr.;  — 
2)  9faine  eine§  fdittjar^cn  J^ierež;  —  bie 
^jelbgrillc,   Cig.,  Jan.,  Mik. 

murec,  rca,  m.  ein  fc^iuar.^ež  J^icr:  ber  JRappe, 
Jan.;  —  bie  ^iid)en{d)abe  (blatta  orientalis), 
C;  —  v  uganki:  plaveč  murca  liže  =^  pla- 
men kotel  liže.  Kras. 

muren,  rna,  m.,  pogl.  murin. 

murga,  /.  i)  =  murva,  Mur.,  Dol.;  —  2) 
bie  Ceibriiie,  M.;  (hs.). 

mureti,  i'm,  1»^».  impjf.  eine  finftcrc  9Jciene  ma- 
(f)en,  Jan.;  fc^mollen,  GBrda. 

muri,  ija,  w.  =  murin:  čuri  (šuri)  muri,  pridi 
ven !  i.  t.  d.  tako  otroci  murina  vabijo  iz 
luknje,  Z. ;  (v  klet%-ici :)  da  bi  te  muri  popil ! 
Cig.,  Nov.;  —  muri,  fcfittjarjer  £}d)^,  Jam.; 
hejc  muri!  Poh.-Kres;  menda  nam.  murej. 

i.murica,  /.  ein  )c^tDar§e§  tt)eiblid)e§  %\)kx: 
črna  krava  ali  kobila,    Valj. (Rad). 

2.  murica,  /.  haž  SJfelffc^aff,  C;  —  =  mlečni 
lonec,  Ši-Trst.rLet.). 

miirič,  m.  i)  ein  fc^ttjarjer  Cd)§,  Cig.,  Notr.; 
—  2)  bie  fvefi^gj-^itff,  •^'^"• 

miirin,  >n.  i)  bcr  dilohr,  Zv.;  —  2)  ein  ičjtoat^tž 
mdnnlic^es.  S^ier:  ber  9?oppe,  Cig.;  ein 
icftmarger  Cc^§,  Celjska  ok.;  —  3)  bie  5elb= 
gritle  (grvllus  campestris) ,  (nav.  muren) , 
Cig.,   Jan.,  M.,  Erj.(Ž.),  Kr. 

murinček,  čka,  m.  dem.  murinec,   Cig. 

murinec,   nca,   m,  :=  murin   3),  Jam.,  Zora. 

miirinica, /.  =  murin,  bie  ^^IbgriUe,  Valvasor- 
M.,  Bes. 

murinič,  m.   =  murin   •:;),  Mur.,    Cig. 

miiriti  se,  im  se,  vb.  impf.  bie  Cl)ren  juritd- 
fd)lai]en  (non  ^ferben),  Hal. -C;  ben  Sopf 
fenfen  (Don  ^Jknfdjen),  Hal. -C;  »erjd^mi^t 
id)anen,  Hal.-C;  —  prim.  muliti   se. 

1.  murka,  /.  i)  ein  jdinjarje^  luciblidicli  Jf)ier: 
eine  idiinarje  Su^,  Xotr. ;  ein  ic^lDar,5e5  2d)af, 
Podgorje fIstra)-Eij. (Torb.);  —  2)  neko  ja- 
bolko, Mariborska  ok.-Erj.(Torb.). 

2.  murka,  /.  bie  @ur!e  (cucumis  sativus),  Mur., 
Jan.,  ./oseh. 

miirlja,  /.    eine    gcrne    brnmmenbe    ^erfon, 

BlKr. 
murljati,  am,  vb.  impf.  bruntnien,  BlKr. 
murnica,  /.  slana  murnica.  Dol.;  pogl.  solo- 

murja. 

murščak,  m.  bcr  9}orbn.nnb,  (ber  SRurroinb), 
Sv.- C. 


murva  —  muška 


—  «20 


muškat  —  mutcc 


murva,  /.  bie  SDtaulbecre,  ber  SDtauIbeerbaum 
(morus);  —  prim.  stvn.  murberi,  lat.  mo- 
rum.  Mik.fEt.j. 

murven,  vna,  aJj.  3)JauIbeer=;  murvno  drevo. 

murvov,  aJj.  9JJaulbeec=:  murvova  drevesa, 
Dalin. 

mur\'ejka,/.  neko  jabolko,  Brkini-Erj.(Torb.). 

murvovka,  /.  neka  hruška,  Ip.-ErjJTovb). 

1 .  musa,  /.  zamazana  ženska  ali  krava,  kajk,- 
Valj.nkad). 

2.musa,  /.  bož  9J?aB:   dobre  muse,    gut  gC' 

inefjen,  nad  Mariborom- C;  (bie  ©Otte,  Jam., 

Miir.   r);  —  iz  nem.  5Diai   C   (?). 
musača,  f.  zamazana  krava,  kajk.-Valj./^Rad). 
musati  se,  am  se,  vb.   impf.  fid)  Utaujen,  Z., 

Levst.(Rok.);  —   iz  nem. 
muska, /.  ber^aflJOtn:  muska  ga  prime,  Krn- 

Erj.fTorb.J;   —   prim.  it.  la  moscha  salta  a 

colui,  er  geratf)  in  S'''^"/  Štrek.fArch.J. 
mustač,  m.ein  einjelnež  ®d)nuri;bart^aar,  Mik. 

fEt.j;  pl. mustači  =  mustače,  Mik. (Et.),  v{h- 

Št.;  —  prim.  it.  mustacchi. 
mustačar,    rja,    m.  ber  Sc^niirrbartigc:   polh 

m.,  Sle. 
mustačast,  adj.  fc^nurrbartig. 
mustače,  /.  pl.  =  mustači,  ber  Sc^mirrbart. 
mustafač,  w.  ein  )cf)nurvbartiger  SJiann,  Spcs.- 

\'rai,  jv{hSt. 
mustafast,  adj.  )cf)nurrbartig. 
mustafe,  /.  pl.  =  mustače. 
mustarda,  /.  ber  Senf,    Mur.,  C;  —  prim. 

it.  mostarda. 
mustovž,  m.,   C. ;  pogl.  mostovž. 
mus,    m.  =  osel,  Rei.,  Tolm.,  KrGora.;  — 

prim.  furl.   muš,   it.  (dial.)  muso,  Sfel,   C. 
musa,  /.  i)  oslica,  Mei.-C;  —  2)  hai  Saum* 

riij^Iein,  Polti. 
mušec,    šca,    m.  eill  Ultfraut,   Mur.,   C;  ba^ 

(Sanariengraž  (phalaris),  Cig. 
mušfčji,  adj.  =   mušji,  ogr.-C. 
mušelin,  m.  =  mušlin,  Jan. (H.). 
mušelj ,    .šlja  (šeljna) ,    m.  neko  jabolko,  v\li- 

Šit.-C. 
mušen,  sna,  adj.   i)  Jlicflen';  —  2)  reirf)  an 

j^Iiogcit :  kadar  je  leto  mušno,  je  tudi  krušno, 

Erj.  1'Torb.). 
i.mušica,  /.  i)  dem.  muha;  fleilic  (^licgc;  — 

2)  neka  trta,   .Šmarje  (Št.)-Erj. (Torb.) ;    bic 

^liegeiUrnube,  Trumm.;  ber  ftteuucr,  C,  j-^/j- 
Št.-Trumm.;   —  3)  mušica,   flcilic  {^(iegc; 

vinske   mušice;  prim.   mešica. 

2.  mijsica, /.  dem.  muša;bQž  Sauniriif^Icili: 
ravno  toliko  Je  bilo  konj,  majhnih  grivastih 
mušic   s   privezanim   sedlom,  Jurč. 

I   mu.šič,   m.  bo5  .iiirfengrn^  (milium),  0>. 
2.  musič,    m.  dem.  muš;  i)a<-  (fjelciti,   ('. 
musina,  /.  bic  ?rnegciitraiibo,  C. 
mu.šiti  se,  im  se,  vb.  impf.  ,yibviiiglirf)C  J\vcilllb 
lid)feit  i^cigen,  bcn  .v>of  niadicii:  m.  se  (»kolo 

gladkojcziCne  gospode,   oknlo   deklet,    Jiirč. 

mu.šjak,    m.   i)   bcr  ?rlicgciifot^ ;  —   2)   bcv 

^liegeimjebcl,  ./am. 
mu.šji,  rti//.  J^licgcii  ;  mušja  noga, bcr  ^licgrniuf}. 
mii.ška,/  neka  tria:  griilicr  Suluniicr,  .'Šmarje 

(.Sl.y-'niimm. 


muškat,  w.i)  bic  3Jcu§CQtefIertrQubc,bie  SRuSca^ 

tellerrebe;  —  2)  bie  lliu^^catnui^,  Cig. 
muškatar,  rja,  tn.  bcr  9Jfu§catcllerQpfeI,  LjZv. 
muškatelica,  /.  bic  'iUhtšcatcUtrbirnc,   Mur., 

muškatelka, /.  i)bie  SIJiuScatellertraube,  Trfoi'. 

fVin.);  —  2)  bie  9JJu?cate(Ierbiriie,  Cig. 
muškaten,    tna,   adj.    1)  5J?U6catelIer= ,    Mur., 

Cig.;  —  2)  SJiuecatnui^^  Cig. 
muškatina,  f.  bic  ^3JJiič'Catcnertraube^  Cig. 
muškatnica,  /.  bie  SJJuecated evbirne ,   Mur., 

Ci'^ 
muškatov,  adj.  9Ku§cat=,  Cig.,  Jan.;  m.  oreh, 

bie  SJtuecatnujž,  Cig.,  Jan.,   Tuš.fB.). 
muškatovec,  vca,  m.  i)  ber  9JJu^cateUern3ein, 

Cig.;  —  2)  ber  SJiužcatnujgbaum  (mvristica 

moschata),   Tuš.  (B.). 
muškatovina,  /,  tia?)  lliuvcat^otj,  Cig. 
mušketa,    f.  vojaška   puška   16.  stoletja,   bic 

anuitete,  'Cig. 
mušketar,  rja,  m.  bcr  SDiu^fetier,  Cig. 
mušketir,    rja,    m.  vojak    pešec    iG.  stoletja, 

ber  5Jiu?tetier,  Preš. 
muškra,  /.,  Št.,   pogl.   mojškra. 
mušlin,    m.   tenka   bombažasta    tkanina,    ber 

9JJu)"ielin. 
mušljiv,  iva,  adj.  =  muhast:  mušljivi  ljudje, 

DSv. 
mušnica,  /.  i)  ba»  JvHcgeitgift,   Cig.,  Jan.:  — 

2)  ber  {Vlicgeiiicf)tt)aniiu  (agaricus  muscarius), 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.fR.J,  Kr.-Valj.(Rad). 

SlGor. ;  —  bo^  @la§--  ober  'Sanbfraut  (pa- 

rietaria),   Cig.,   Mcdv.fRok.). 
mijšnik,   m.  "t^až   ^reittiilbc^cn   (platanthera), 

Medv.  (Rok.). 
mušnjak,  m.  bcr  f^degctifotl^,  C. 
mušpn,  m.  tie  ^Srctnfc,  C. 
miišovž,   m.  bcr  Sani,  ber  Spcifefaal,  Diet., 

Hip.-Cv.;  ber  Sorrtbor  (mužovš),  Jan.;   — 

prim.  srvn.   muoshus,  coenaculum,  refecto- 

rium,    triclinium,    Ct>.   III.  //.;   nem.  (dial.) 

musshaus,  35orl)au6,  Mik.(Et.). 
i.muta,   /.  bie    5tumine,    Mur.,    Cig.,   Jan.. 

Lašče- Levst.( Rok.)  \    —  prim.  nem.  (dial.) 

mut,  lat.  mutus,  .\Iik.(Et.). 
2.  muta,  /.    1)  bic  "iOiaut,  Jam.,  Jan.,  Ro\.- 

Kres;  —  2)  bic  ilJiillcrgcbiir,    .lan..    Bes.; 

—  prim.  stvn.  mota,  ilJaut. 

3.muta, /.  i)  ciiic  9(rt  "^Je^foppc  Doii  i!amm^ 
fellcu,  Mur. ;  —  2)  bcr  Mliitgelbcutel,  Z. ;  — 
O  eiiic  Slivt  ^.^el^fragcn  (prim.  bav.  mudel 
=  .'itol^ciibalg,  -i^cl,^),'  Štrek.(Areh.). 

mutar,   rja,   m.  bcr  iliautlicr,  Jan.,  Kor.-.M. 

mutarica,/.  1)  bic  IliaiUiicrin,  Jan.,  Kor.-M.; 

—  2)  okroglo  in  rja vopi kasto  jabolko,  Ko- 
b<irid-Erj.(  Torb.). 

mutast,  adj.  ftiimiii. 

mutati,  nni.  i'^.  impf.  ftlUlllU  jcill,  .Mur.;  — 
in  bcr  3tiiiiim()cit  iiiinrticulicrtc,  uiiticrftonb 
lid)C  iloutc  noii  fid)  gcbcu,   i'v/i.sV.,  ogr.-C. 

mutav,  adj.  =  mutast,   .^fur.,  ogr.-C. 

mutavtc,  vca,  mi.  bcr  Stimiilic,  .^fur. 

mutavust,  /.  bic  Stiiiiiiiiljcit,  .^fur. 

i.mutuc,  tco,  m.  1)  bcr  3tuinmc:  —  2)  klo- 
potcc  brez    kijčkov,   C;   —   ■\)   bic  Sd)llit 


mutcc  —  tnu%EC 


621  — 


muzej  —  muza 


banf,  C;  —  4)  bie  Sfrcusfjacfe ,   C;  —  -^) 

bei  3S?icbct)opf,  Mur.,  C. 
2.  mutec,   tca,   m.  bcr  Slingclbeiitol,   C'/>. ;  v 

m.  pobirati,  dajati,  Lašče  -  I.cvst. (Rok);  — 

prim.   ■:;.   muta   2). 
muten,  tna,  adj.  llfaut',  ./a)i.,  M. 
mutnica,  /.  bn§  3)Jaiitliaii|i,  Jan. 
mutnina,  /.  bic  lliaiitciebur,  -Jan. 
muv,  m.  biiiž  ©cbriill  bce  9{iiibc^,  i>a^  9)iuljcn, 

0^1:- C. 
muviti,   im,   vb.   impf.,  Danj.fPosv.  p.J,  ogr.; 

pogl.  molviti. 

1.  muza,/.  i)cine  Hcrjogene 9Jiienc,  bic®iiniafjc, 
Z.;    muzo  kovati,  jc^muil.^eln,  Ravn.-Cig.; 

—  2)  človek,  ki  se  rad  muza:  ne  bodi  muza 
proti   nižjim ,    nikdar  liza  proti   višjim,    Uer- 

tjo^ne  nid)t  noc^  uuteit  uiib  fd)meid)lc  nid)t 
nad)  obeit,  UčT.;  —  •:;)  eiu  )d)lcd)ter  š)Ut, 
cin  8d)tapp:^Ut,  C;  —  4)  krava,  ki  ima 
ob  glavi  upognjena  in  nazaj  zavita  rogova, 
Lašče- Levst.fM.J,  Ig,  Xoti:;  —  5)  upog- 
njena in  zapletena  tenka  vejica  (brezova, 
vrbova^l,  Polj.;  —  svalek  izčesanih  in  povitih 
ženskih  las,  Polj.;  —  6)  bte  Sumpfmeiie 
(parus  palustris),  Frey.(F,);  —  7)  neka 
hruška.  Sv.  Duh  pri  Krškem-Erj.(Torb.), 

2.  muza,/,  neka  ribica  v  Blejskem  jezeru,  (prim. 
rus.  muzljaj,  ber  (Sriinbel),  Erj.fTorb.J. 

;^  muza,  /.  i)  modrica,  bie  "DJJufe;  —  2)  bie 
'•^arabicisfeige,  bic  58anane  (musa  paradisiaca), 
Jan. 

muzanje,  n.  i)  ba§  ©c^munselit;  —  2)  ba§ 
5(bftreifen,  Cig.,  M. 

muzast,  adj.  i)  fc^mun^club,  3/.;  —  2)  mit 
juriicfgcbogenen  ^oviiern:  m.  vol,  muzasta 
krava,  Ig,  Svet. f Rok.) ;  —  [)iirnerIo^,  M.\ 
muzasta  in  rogata  drobnica.  Bes. 

muzati,  am,  i'b.  impf.  i)  biirc^  ^(bftreifen  gfatt 
mad)cn:  veje  m.,  ba?  Saab  »on  ben  5(efteit 
abftreifeu,  Mur.,  Cig.,  C;  prašiča  m.,  'iia^:' 
Sd)tt)ein  entbaaren,  Z.,  Gor. ;  ^korenje,  repo 
m.,  Dom  Sot^e  rcinigen,  v(liŠt.-C.;  pečene 
kostanje  m.,  ab)d}a(en,  Kamenica  pri  Mari- 
boru-Kres;  perje  m.,  g-ebern  jdjleifjen,  Guts.- 
Cig.,  Mur.,  Jan.;  —  lase  m.,  glatt  fdmtncn, 
Polj.;  —  m.  se,  =  gladiti  se,  fic^  ftreidiellt : 
m.  se  ob  bradi,   C;   mačka  se  muza.  Gor.: 

—  m.  koga,  oljrfeigen,  Gor.-M.,  Poli.;  —  2) 
m.  se,  bte  C^ien  siuiidjiieljen  (uon  Xf)icren), 
C;  konj  se  muza  (kadar  je  hud  in  hoče 
ugrizniti"),  Ig;  — -i)  m.  se,  jd)nuin;^elu,  (fc^alf^ 
l^aft)  Iad)e(n;  —  4)  m.  se,  jd)liipfen;  kure 
in  gosi  se  skoz  plot  muzajo,  Ravn.(Abc.)- 
Valj.fRadJ;  tat  se  skozi  okno  muza,  v^h- 
Št.-C;  jd)Ieic^eii:  m.  se  okoli  oglov,  okoli 
hiš.  Dol. ;  m.  se  kam,  C;  —  prim.  it.  muso, 
bie  (Sd)nQU5e,    in  slov.  mulast,  muliti. 

miizav,  adj.  fd^mitnselnb,  Jan. 

muzealen,  Ina,  adj.  =  muzejski,  Cig.fT.J,  nk. 

1 .  muzec ,  zca,  m.  ein  i^afe  mit  siiriirfgeid}(a= 
genen  Cbren,  M.;  —  prim.  muzast. 

2.  muzec,  zca,  w. deska  skrajnica,  baž  Sd)loai"tCll= 
brett  (vsak  krlj  da  dva  muzca,  eden  se  prvi 
odreže,  a  drugi  ostane,  kadar  se  je  ves  krlj 
\'  deske  porezal),    ]'reme.    Kras,    Ip.-F.rj. 


(Torb.);  prim.  bav.  muscl  =  ©Sgebtocf,  mu- 
seln.  ipalten,  Erj.fTorb.J.  (?) 

muzej,  »I.  ba^  TOiiJcum. 

muzejen,    jna,  adj.  ^JJiuical^  nk. 

muzejnik,  m.  ber  (Enbiiietštdiev  (anthrenus 
muscorum.  a.   varius),   Erj.fZ.). 

muzejski,  adj.  "ilJJllical-,   Cig. (T.),  nk. 

i.muzelj,  zija,  hi.  vol,  ki  ima  ob  glavi  upo- 
gnjene in  nazaj  zavite  roge.  Z.,  Lašče-Levst. 
(M. J.  SveURok.j. 

2.muzt.lj,  zija  (zeljna),  m.  eiu  abgeid)nitteiier 
S3aum[tanim,  C.;  ber  .s^ol,^b(od,  a\\ž  bem 
^^rctter  gcid}iiitten  lucrben  obcr  J^olj  ge)palteii 
Uiirb,  ber  5Jhiie(,  C;  —  iz  nem. 

■},.  muzelj,  zija,  m.  =  berič,  Guts.,  Mur.,   C. 

muzeti,  im,  vb.  impf.,  Jan. (H.);  pogl.  mezeti. 

miizga,  /.  i)  =  mezga,  bet  Šaumfaft  im 
{^riit)jat)re,  V.-Cig.,  Jan  ,  C,  Mik.,  Dol.;  — 
2)  ber  Sd)(amm,  Meg.,  Dict.-Mik.,  Dalm.; 
muzga  v  potoku,   C;  —  bie  Settetterbe,   C; 

—  3)  etma§  3f'^Qu^tf'^)te§  (5.  53.  jerguetjc^te 
SJiibeii  u.  bgt.  al$  Sd)lDeinefutter),  vihŠt.-C. 

muzgalica,  /.  1)  ber  ^aumiaft,  C;  —  2)  bie 
''^feife  a\\i  ^unbcnrinbe,  C;  —  3)  ber  33erg» 
tf)t)mian  (calamintha  officinalis),  Podgorje 
(htra)-Erj.  (Torb.). 

muzgatnica,  /  ber  9Jforaft,  Hip.  (Orb.). 

muzgalo,  n.  '^a^  ilJtauI,  Rei.-C.,  Baud. 

miizgast ,  adj.  i )  faftenb  (Don  58aumen),  M. ; 

—  2)  liimpfig,  Guts.- Cig. 

miizgati,  am,  vb.  impf.  i)  quetjd)en,  C;  — 
mit  ja^nlojem  iiDhinbe  eifen,  C. ;  (ben  ©aft) 
auijjaugcn,  C. ;  dete  muzga  namočen  kruh 
ali  jabolko,  BlKr.;   cukrene  reči  m.,  Strek.; 

—  2)  bie  ganje,  unDertefete  9?inbe  »on  einem 
frifdjen  Stobe  (o#lo)en:  vrba  se  da  muzgati, 
C;  —  lešniki  se  muzgajo  t.  j.  se  dajo  lahko 
izrobkati.   Gor.;  —  tudi:  muzgati. 

muzica,  /.  neka   hruška.    Vršno (Goriš.)-Erj. 

(Torb.);  —  neko  jabolko,  Bolc-Erj. (Torb). 
muzičen,  čna,  adj.  ^JJufif',  Mur.,  Cig.,  C,  nk. 
muzika,   /.  bic  9.1htfif:    muziko   delati,    muii= 

cieren;  —  turška  m.,  bie  g^Ibmuiif,  Cig. 
muzikalen,  Ina,  adj.  mulifalifd),  Cig.,  nk. 
muzikalije,    f.  pl.  bie  9JJu[ifaiicn,  Jan.,  Cig. 

(T). 
muzikant,  anta,  m.  ber  9JJufifant. 
muzikaš,  m.  ber  9JJufifont. 
muziti,  im,  vb.  impf.  i)  =  muzati,  2aub  ob= 

ftreifen,  abblnttern,  Jan.;  —  m.  se,  fic^  fc 

bcru,    Cig.,    Jan.;  —   2)   m.  se,   jc^leic^en, 

Jan.;  —   3)  m.  se,  jc^munseln,   Cig.,  Jan., 

C.  SL\. 
muzka,  /.  =  muza,  eine  Sut)  mit  riidiučirt!? 

gebogenen  §ornern,  Notr. 
muzniti,  muznem,  vb.  pf.  i)  (2aub)  abftreifen, 

Mur.,  Cig.;  —  2)  m.  koga,  jemonbem  eine 

CI)rfeigc  geben,  M.,  C,  Poh. 
muzovka,    /.  butarica    brezovih    ali    vrhovih 

muz.  Polj.;   —   prim.    i.  muza  5). 
muzovnik ,    tn.  neko   jabolko.    Si'.  Duh  pri 

Krškem- Erj.  (Torb.). 
miiža,  /  ber  8unipf,  ber  SKoraft,  Mur.,  Cig., 

ogr.-C,  Št. -Mik.;  —  =  luža,   bie  'ijJfiibe, 

bie  ^Ot^tac^e,   Cig..  Jan.,  SlGor. 


muzast  —  na 


—  622  — 


mužast,  aJj.  luntptifl,  inoraftifl,  Mur.,  I\aič 
(Slov.j;  ici)lammifl,  pfugid)t,  Ci^. 

muzaš,   m,,   Guts.,  Jam.  ;  pot;l.  miižovš. 

muzat,  ata,  adj.  fiimpfig,  Raič(Slov.). 

muzava,  /.  ber  'iOJoraft,  Jayi.,  C;  bic  Siimpf= 
flcflcnb,  v{h^t.-C..;  —  bic  Sac^e,  bic  %\\\^i, 
('ii^.,  Jan. 

mužaven,  vna,  adj.  inornftig,  imnpfig,  Mur. 

mužavina,  /.  ber  9J{oraft,  ber  Suiiipf,  Mur.,  C. 

mužavnat,  adj.  iiiovaftifl,  Jan. (H.). 

muždžiti,   im,   vb.   impf.  =   mužiti,   ot^r.-d. 

mužek,  žka,  m.  ber  Xroubcnquctidil"tocf,  BlKr. 

muželj,  žlja,  ni.  i)  bQ§  ©c^luartciibvctt,   C/tr. ; 

—  2)  omlačen  snop,  BlKr.;—  ■:;)  bic  3hlbcl, 
Kr.- Valj. (Rad);  pl.  mužlji,  bic  Shtbclii,  Poli!., 
V.-Cig.,  Jan.:  —  prim.   2.  miizcc. 

mužfn,  adj.  i)  faftig  (»Du  23aumcn,  iDcnn  bic 
JRiube  leidlt  oblo^bor  ift),  Ravn.-C;  mužcna 
mladina,  7'r;<t.-3//A-.;  muženo  trnje,  Dahn.; 
poskušal  sem  piščalke  viti,  pa  se  ni  dalo: 
les  še  ni   bil  dovolj  mužen,   Erj.fl^b.  sp.); 

—  2)  fd^lnmmtiv   muženo  blato,   Dahn. 
mužeti,  im,  vb.  impf.  faftcn  (tion  iiBaumcu  im 

i^riif)iaf)r),  M. 
mužaven  ,    vna,    adj.  in  OoIIcm  ©aftc  ftc^Clib, 

jaftcnb  (oon  93aumeit   im  {yi'iil)inf)i') ,  Mur., 

Cig.,  Kr.;  vrba  je  muževna,  Mik. 
muževeti,  im,  vb.   /m/?/,  jnftcil :  vrba  muževi, 

Zv.,  Zora. 
muž?vnost,  f.  bic  Saftfiitlc  (ber  53aume),  Mur., 

Kr. 
mužgati,  am,  vb.  impf.  =  muzgati,  quctl(^cn, 
Mur.,   Danj.  (Posv.  p.). 


mužič,   m.  bic  .'pauštDlirj  (sempervivum  tccto- 

rum),    Sevnica  fSt.J  -  Erj.(Turb.);    —  pogl. 

možic   2). 
mužina,  /.  ber  <Sumpf,  ber  SKoraft,  Mur.,  ogr,- 

C,  Mik. 
mužiti,    im,    vb.  impf.    1)  bic  Siillbc   »Olt  beil 

fajtigeii  ^»fcigcit  nbIo)en,  ofitieficju  oerreiften; 

m.  \rbo,    vrba  se   da    m.;    — -    m.  se,    iaftig 

iein,  fc^dlbar  jcin:  vrba  se  muzi,  \'.  -  Cig., 
Dol.;  —  2)  5erqiiet)d)eit,  C;  grozdje  m., 
ogr.-C;  —  ettuaš  SSeic^el  fnucii ,  effen: 
hruške  m.,  Rei.-C;  —  mit  jaljitloiciit  "JJiunbe 
ef)en,  C;  —  m.  si  oči,  fid)  bie  'Jliigen  rct= 
ben,  C. 

mužljcj,  m.  i)  bo^  Ucberbleib)cl  cincš^  ©c^inbel« 
[tammcs,  Jan.;  — 2)  eine  ab9cbro)d)cnc  ®arbc, 
./an.,   BlKr.-M.;  —  prim.  muželj. 

miižljar,  rja,  m.  ha^  Sd)roavtenbrett ,  Ravn.- 
Cig.,    Lašče  -  Erj. (Torb. J;    plot  je  iz  muž- 


prim.   muželj,   2.   muzec. 
:  mužaven,  jaftcub:  muž- 


Ijarjev,  Notr. 
mužljiv,  iva,  adj.  -- 

Ijiva   mladica,    C. 
mužnat,  adj.  fumpfig,  C,  Trst. (Let.);  jc^tam^ 

mig,  Cig. 
mužnaten,  tna,  adj.  =  mužnat,    C. 
mužnatfna,  /.  eine  jumpfige  ®egenb,  C. 
mužnica,  /.  eine  9lrt  ^a^ncnfufe  (ranunculus), 

vihŠt.-Č. 
muŽ9l,  m.  ba§  Jrinfgla§,  Re^.-C,  Črcs-Erj. 

(Torb.);    —    prim.  furl.  muzul ,    Jrinfgla^, 

srvn.    mujol,    Štrck.(Arch.);   lat.  modiolus, 

Levst.  (Rok.). 
mzeti,  i'm,  vb.  impf..  Mik.;  pogl.  mezeti. 


N. 


na,  I.  praep.  A)  c.  acc.  kaže  i)  kam  je  kaj 
namerjeno;  v  prvotnem  pomenu  se  nanaša 
na  navzgor  obrnjeno  površje  kake  stvari ; 
ouf;  na  tla  pasti,  na  hrib  iti;  na  konja  sesti; 
na   klin    obesiti;    ozreti    se   na    koga,    jcincn 

33Iid  auf  jcmnnben  l)in  ric^ten;  na  božjo  pot 
iti,  eine  3BollTaI)rt  nnterncbmen;  na  vas  (anf 
bcn  ^orfgrnnb)  je  prilezel  od  očetove  hiše, 
LjZv.;  —  na  desno,  na  levo,  rerf)t^I)in, 
linfd^in;  rcrf)t#,  lintiS;  —  na  misel  priti,  in 
bcn  Sinn  fommcn;  — in  ber  SRid)tung  gegen  — ; 
blago  gre  na  Ljubljano,  na  Trst;  —  glagol, 
h  kateremu  spada  predlog,  je  izpuščen  : 
nima  kaj  na -se  (namr.  dejati)  =  nima  kaj 
obleči,  (ror.,  Dol.;  zmerom  kaj  na-se  potre- 
bujem, Ravn.(Abc.);  medu  na  kruh  prositi, 
Ravn.(Abc.);  —  2)  to,  proti  čemur  se  kaj 
sovražno  obrača:  gcgcn;  na  sovražnika  iti; 
Ic-to  je  kaštiga  na  nczahvainost,  Krclj ;  pri- 
tožba na  županove  narcdbe,  na  prisojeno 
kazen,  Levst.(S'auk);  —  3)  namen,  smoter, 
uspeh:  j^n;  na  pomoč  priti;  na  posodo  vzeti; 
na  gosti  povabiti ;  na  semenj  iti ;  na  prodaj 
imeti;  na  znanje  dati;  —  troški  na  zdrav- 
nike; pesem  na  ples,  cin  !Xan,^Iicb,  Diet.; 
—   to   ti   bode   na  škoiio;    na   kvar;    na  oil- 


puščenje  grehov ;  na  pokoro  potreben,  ogr,- 
C. ;  hasnovit  na  učenje,  ogr, ;  na  tvoje  zdravje  I 
na  svojo  srečo,  ,^u  jeincm  ®Iiicfe;  na  svojo 
nevarnost,  nuf  cigcnc  Okfabr;  na  zveste  roke, 
anf  Jven  nnb  OManbcn,  Cig.;  —  na  smrt 
bolan,  lebenv^gcfnl)rlid)  fronf;  na  smrt  obho- 
diti koga;  —  4)  čas:  anf,  an,  in;  na  stare 
dni  prosjačiti;  na  jesen,  im  .'pcrbftc;  na  ve- 
čer, am  ^,?lbcnbc;  petkrat  na  leto;  trikrat  na 
dan;  na  vsak  drugi  dan,  jebcn  jlucitcn  2^ag; 
na  sv.  Rešnjega  Telesa  dan;  na  5.  dan  ma- 
lega travna.  Kast.;  na  veliko  nedeljo;  na 
praznik  sv.  Štefana;  na  zadnjo  uro;  na  zadnje, 
jnIolU ;  —  na  deset  let  v  zakup  vzeti ;  na 
vekomaj,  na  veke,  in  (finigfcit:  —  na  to 
(nato),  bnranf;  dan  na  dan,  Jag  fiir  lag; 
Zemljana  jaz  slednjega  štel  sem.  Kar  vek 
jih  na  vek  je  rodil,  (ireg.;  uro  na  uro  strcči, 
kdaj  bode  prišel,  .furč.;  —  na  jezo  piti;  — 
(vzrok:)  na  to,  na  tisto,  anf  t\()(i  t)in,  in« 
folgc  bcffcn  ;  —  •,)  dele,  na  katere  se  deli  ce- 
lota: in;  hleb  na  pet  kosov  razrezati;  na 
dvoje,  cnf,VUCi;  —  o)  objekt  nekaterim  gla- 
golom: an,  anf;  misliti  na  kaj;  paziti  na 
kaj,  koga;  pozabiti  na  kaj;  upati  na  kaj ; — 
7)   na  kar   se    kdo    roti,    zaklinja   (prisega): 


fi23  — 


boi ;  na  mojo  vero,  na  mojt)  dušo !  IJ/^v. ; 
na  svojo  čast  in  svoje  poštenje;  na  lioga 
obljubiti,  bci  ®Ott  fldobcn,  Lcvst.fPril.);  na 
svoje  poštenje  kaj  t)bljubiti,  auj^  fcine  6lU'C 
»erfpvedicn,  (-i^.:  —  S)  način;  na  ves  glas, 
fcljr  Inut;  na  vse  grlo,  a\\§  w\km  .'paljc; 
na  vso  moč,  mit  nUcv  Wmft:  na  skakaj  pri- 
dirjati,  im  ©alopp  ailfoilimeil ;  na  smeh,  na 
jok  se  držati,  ciiio  liid)clutie,  luciucilid)C  llticiie 
modjcn;  vrata  na  stcžaj  odpreti,  bie  %1:)nxc 
niigclllieit  i.iffticii;  na  vprašanje  in  odgovor 
zložen,  !ated)Otijd),  Krelj;  na  besede  (=  z 
besedami)  povedati,  iVai';-.(^Lt'^j;  na  dolgo  in 
široko  pripovedovati,  aiK-fiUjrltd)  cv,vil)lcn; 
bilo  jih  je  na  stotine,  511  i")unbcrteu;  na  kupe, 
na  cente,  fiaufcit  ,  ceutnerttJCife ;  na  drobno, 
na  debelo  prodajaLi,  en  detail,  en  gros  Dei'= 
foufett;  naskrivaj,  ^ctmlid);  na  mesta,  [tcllen- 
Juetfe,  LjZv.\  na  ravnost,  gcrabc  ail'?;  na 
tanko,  geiiau;  na  drobno  zmleti,  fctll  yi.X' 
mal)fcit;  na  prebitek,  im  Ueberflu)^;  na  pol 
suh,  t)alb  trodeii;  na  robe,  oerfel^rt;  miza 
na  štiri  ogle  (Utevedig)  rezana;  črevlji  na 
kveder  šivani ;  stolec  na  tri  noge,  etlt  ®rei- 
fu§;  na  up,  auf  Srebit;  na  vero,  auf  %X'iVi 
unb  ®Iauben,  Navr.fLet.);  —  q)  sredstvo: 
na  klavir  igrati,  na  harmonike  delati,  na  kla- 
rinet piskati;  na  daljnogled  gledati,  na  masne 
bukvice  moliti.  Zv. ;  mlin  na  sapo ;  na  dlan 
meriti:  kdo  meri  vode  na  dlan?  Ravn.;  — 
10)  to,  na  kar  se  kaj  nanaša;  lakomen  na 
denar;  on  je  na  denar,  kakor  mačka  na 
salo,  Erj/I\b.  sp.J;  slep  na  eno  oko;  dosti 
na  število.  Diet. ;  deset  metrov  na  dolgost; 
učen  na  sv.  pismo,  in  bei"  beil.  Sdjrift,  Ravn.- 
Mik.;  na  rože  študirati,  ftc^  mit  ber  SIumen= 
funbe  befc^aftigeii,  LjZv.;  kupci  na  kože, 
Danj.  (Posv.  p.);  kupec  na  vino  =  vinski 
kupec,  C;  nevarnost  na  pogorišča,  bic 
;yeuer§gefal)r,  Gor.;  na  oko,  bem  aufseren 
Stllfc^cine  nacf) ;  kaj  velja  na  oko,  če  ni  na 
roko  (begiiem)!  Jan.(Slovn.);  lep  na  oči, 
fc^on  oiijufetien;  dober  na  usta,  »on  gutcm 
(Sejc^mad,  Gor.-,  —  B)  c.  loc.  kaže  i)  to, 
čemur  na  površju  ali  na  strani  je  ali  se  godi 
kaj:  auf,  an;  na  gori  bivati;  na  strehi  stati; 
na  polju,  na  vrtu  delati;  na  konju  sedeti; 
na  Koroškem,  na  Laškem,  in  ^avnten,  in 
^totien;  na  tujem,  in  ber  grembe;  na  kmetih, 
OUf  bem  i.'anbe;  kralj  na  Hrvatih,  na  Ogrih 
(^=  na  Hrvatskem,  na  Ogerskem),  Rec.-Let.; 
na  domu,  onf  bem  i^eimbefi^;  zvezde  na 
nebu ,  bie  Stcrnc  am  .'^linimel ;  na  strani, 
§ur  Scite;  na  desni,  levi  strani,  ved)tž,  \\nH; 
na  jugu,  im  Siibcn;  —  na  soincu,  an  ber 
©onue  (=  auf  ber  Don  ber  Sonne  befc^ieuencn 
%lad)C);  Sedem  let  na  dnev'  (am  Jagei'Uri)t) 
ni  bil,  Xpes.-K.;  —  na  potoku  prati,  am 
Sdadjc  bie  SBafd)e  mof(^en;  na  Dunaju,  in 
3Bien  {=  an  ber  S)Dnau) ;  na  Reki ,  in 
2fiume;  —  (o  osebah):  na  modrih  svet 
stoji ;  na  tebi  ne  morem  najti  takih  na- 
pak; na  tebi  je,  ež  l)ongt  tton  bir  abi  — 
(krajevni  pomen  je  predejan  na  dejanje  ali 
stanje):    na  tlaki;    na  plesu;    na  vojski;    na 


lovu;  na  straži;  na  izpovedi,  bei  ber  "Seidlte, 
f^rclj,  Polj.;  na  izpraševanju,  bei  ber  ''ihl^- 
frage;  na  izgubi  biti,  einen  Sdjaben,  i^er^ 
inft  ftaben;  na  dolgu  biti,  ostati,  )d)nlbig 
fein,  bleibeu;  na  smrti  ležati,  ^u  Aobe  frnnf 
barniebcr  liegen,  1'»-^.,  Zv.;  —  na  mislih,  na 
umu  imeli,  im  Sinne  I)aben;  na  sumu  imeti, 
im  iHnbad)te  Ijaben;  zdaj  je  na  tem,  jclU  [tefjt 
bic  Sadie  jo,  \'od.(Pes.J;  ako  bi  bilo  na  tem, 
luenn  c^  barauf  antdme,  Podknici-Krj.(  Vhrb.J; 

—  :•)  kako  se  kaj  vrši  (način,  sredstvo); 
na  rokah  nositi ;  na  nogah  stati ;  na  hrbtu 
ležati;  na  kolenih  prositi;  na  rokah,  na  dnini 
živeti,  t)on  ber  §dnbe  §(rbeit,  Dom  Xagiucrf 

leben,  Ravn.;  na  opresnem  kruhu  živeti, 
Ravn.;  na  kupilu,  kupičku  živeti,  fid)  olle 
33ebiiifnifjc  fonfen  miiffen;  —  na  tihem,  in 
ber  Stillc;  na  naglem,  plii^ilid);  na  skrivnem, 
im  ©e^cimen;  na  skorem,  in  SQalhc,  ^'est.; 
na  kratkem  popisano,  Habd.- Lcvst.(Rok.)\ 
sklad  na  tesnem  prime  cepič,  Pire;  —  na 
redči,  feltcn,  ogr.- Mik.;  na  nagli,  plo^^lid); 
na  gosti,  bid)t,  na  dolzi,  in  bie  iidnge  ^in, 
ogr.-C;  —  -3,)  ceno:  ta  konj  je  na  velicih 
denarjih  =  je  drag,  Podkrnci-  Erj.(Torb.) ; 

—  4)  na  kar  se  kaj  nanaša:  an;  na  enem 
očesu  slep.  Met.;  na  jetrih,  na  srcu  bolan; 
na  duši  in  telesu  zdrav;  bogat  na  čem,  reic^ 
an  et)tia§;  — II.  adv.  v  sestavah  z  adjektivi, 
katerim  daje  pomanjševalen  pomen  (rabi  se 
tako  le  redkoma) ;  narus,  etnja§  braun,  nabel, 
etiua§  \m\%,  načrnel,  etnja§  rot^,  C;  nagluh, 
nakisel,  nakriv,  Levst.fRok.) ;  —  III.  praef. 
i)  daje  glagolom  pomen,  ki  se  vjema  s  po- 
menom prepozicije  z  akuzativom  ali  loka- 
lom: a\i\'-,  an»;  nabosti,  auffpie§en;  navreči, 
boraufgcben;  najti,  {au\  tivnaž  tommen)  finbeu  ; 

napasti,  anfaden;  napeljati,  anieiten;  napisati 
(na  tablo),  auf|d)reiben  ;  nasaditi,  natekniti, 
anffteden;  —  nagovoriti,  bereben;  navaditi, 
angetto^uen ;    napiti   komu ,    icmanbem   5U= 

trinfen:   napraviti   koga   na  kaj,   jemanbcn  JU 

einer  ©oc^e  ben^egen;  naučiti,  (mit  Srfolg) 
leljren;  —  2)  pomenja,  da  je  dejanje  le  na- 
četo, ali  da  se  dejanja  le  nekoliko  zvrši : 
an=;  nagniti,  JU  fauteu  anfangen;  nalomiti, 
anbred}eu;  narezati,  anfd^neiben;  navrtati,  an- 
boljren ;  načeti  hlebec,  ben  '^Brotlaib  anfc^neiben; 

—  3)  kaže,  da  se  je  dejanje  zvršilo  na  neki 
količini  kake  stvari  ali  na  nekem  mnoštvu 
predmetov,  ali  da  je  do  nekega  konca  do- 
spelo: naliti  vode  v  kozarec,  einc  beftiminte 
Onantitdt  SSaffer  inž  ®laž  gie^cn;  nadrobiti 
kruha  v  kavo;  nakositi  trave  za  živino;  na- 
sekati (veliko,  malo,  dosti)  drv ;  naloviti 
ptičev;  naklati  piščancev ;  naprositi  težakov 
za  kop;  nasušiti  vagan  hrušek;  —  4)  pri 
refleksivnem  glagolu  pomenja zvršitcv  dejanja 
do  sitosti:  fid)  fatt  — ;  najesti  se;  napiti  se; 
nagledati  se;  naklečati  se;  naplesati  se;  na- 
skakati  se ;  —  5)  včasi  le  iz  nedovršnih 
glagolov  dela  dovršne;  —  nabiti  koga;  na- 
rod iti  se. 

na,  interj.  ba  !^aft  bu,  nimm!    nata,    nate,  ba 
f)obt  il)r:  na  palico!   ba  ^(\\\  bu  ben  Stpd ! 


na'a  —  nabf  rek 


—  624 


nabesediti  se  —  nabirati 


nate  ga,  bn  Ijobt  t^r  i^li!  —  s  to  besedo 
posebno  domače  živali  k  sebi  vabijo,  kadar 
jim  kaj  ponujajo  ali  le  tako  kažejo,  kakor 
da  bi  jim  ponujali:  na  kravica,  na! 
na'a,  na",  interj.  ncill !  (za  prvim  a  sliši  se 
nekaka  aspiracija,  nekakšen  glas,  kakor  n. 
pr.  nekateri    koroški    Slovenci    k  izrekajo^; 

—  prim.  naka;  bav.  na-"a,  o  itcilt,  Lcvst/Rok.J. 
naapnariti,  arim,  vb.pf.  buvč}  Solfbreiincn  Jll= 

iammcnbviniicn. 

nabad,  bada,  m.  bcr  ©tnd^el,  bcv  Spovn,  Guts., 
Jam.,  Mur. 

nabada,  /.  =  nabad,   Guts.,  Jam.,  Mur. 

nabadanje,  n.  \)ai  ^{uffpicj^eii ;  baš  ?(nfted)en. 

nabadati,  am,  vb.  impf.  ad  nabosti ;  i)  auf= 
fptCBCti;  srakoper  kukce,  kobilice  nabada  na 
trnje,  Erj.fŽ.);  —  2)  ![etne  Stid^e  in  etroaS 
niad)en,  anj^tccften,  Cig.\  —  burdjfpiden,  Cig.; 

—  puii!ticren,  Cig. 

nabadek,  dka,  m.  =  nabodek,  C,  Valj.(Rad). 

nabahati  se,  am  se,  vb.pf.  fid)  JQtt  pia^lcit; 
ali  se  še  nisi   nabahal  ?   Cig. 

nabahniti,  nem,  vb.pf.  jufcilllg  treffeil :  n.  na 
koga,  Dol.-Mik. 

nabarantati  se,  am  se,  vb.  pf.  be§  §anbe(= 
treibcn^  fatt  merbcii. 

nabarvati,  am,  vb.  pf.  mit  f^arbe  aiii'trcid)cu. 

nabasati,  bašem,  vb.  pf.  anftopfeit,  »oliftopien ; 
n,  kaj  s  čim,  česa  v  kaj:  želodec  n.,  bett 
TOagen  anpfropfcn ;  cunj  v  vrečo,  vrečo  s 
cunjami  n,;  veliko  ljudi  na  voz  n.,  t)iel  Scute 
auflabcn;  —  faben :  puško  n.;  —  n.  koga, 
jetiianbcm  etnert  35aren  aubinben,  Gor. 

nabasavati,    am,  vb.  impf.  ad  nabasati,  Mur. 

nabasovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nabasati,  Jan. 

nabatiti,  im,  vb.  pf.  obpritgclu,   C. 

nabava,  /.  bie  9Infrf)nffunfl,  Cig.,  DZ.;  n.  glav- 
nice, bie  ^^c)cf)aniinfl  bc5  (Sapital^ž^,  DZ. 

nabaviti,  bavim,  vb.pf.i)nbti^ct}aiicn,  beiftedcn, 
Cig.,  Jan.,  C,  nk.:  n.  denarja,  @clb  auf= 
btingen,  DZ.;  n.  si  kaj,  firf)  et>tia§  anfd)atfen, 
Cig.;  —  hs, 

nabavljanje,  n.  bie  ^ejc^affung,  Cig. 

nabavljati,  am,  vb.  impf.  ad  nabaviti;  bciftctlcit: 
vešče  ljudi   n.  za  tiskarno,   Kres. 

nabaven,  vna,  adj.  '3(ii)cf)affuiicj#=:  nabavni 
stroški,  bie  ?(itfcf)atfuiuii5foften,  Cig. 

nabehniti,  bahnem,  vb.  pf  =  nabahniti:  n.  na 
kačo,   HIKr. 

nabeJ,  adj.  etlDOž  lucifj,   C. 

nabeliti,  im,  vb.  pf.  i)  ciii  »uciiig  oiitrinbcn, 
larf)Cll :  drevo  n.,  Cig.;  nabeljeno  drevo,  bcf 
i!nd)bniim,  Cig.;  —  2)  ciitc  flcrtjiffe  "ilKeiiflc 
blcirfjen :  platna  malo,  veliko  n.;  —  3)  n.  se 
=  beljenja  se  naveličati. 

nabcljava,  /.  cin  in  cincn  33aum  gcljoucncž 
;^cid)cn,  bie  iicid}e,  Cig. 

nabira,  f.\)=  nabira  i),  Jan.;— 2)  bic  "^cHit, 
Fr.-C. 

naberačiti,  ačim,  vb.pf.  i)  burd)  ^Ctteln  ju« 
fantmcnbriiigcn,  ,vifoinnicnbctteln;  —  2)  n.  se, 
bc8  33etfeln*  jntt  n^crben. 

nab9rek,  rka,  m.  i)  =  nabor,  bie  ^alte,   C!.; 

—  2)  kar  se    nabere:    nabcrki    krvi,    iBlnt- 
on?aninifungen,  C. 


nabesediti  se,  edim  se,  vb.  pf.  \\č)  miibe  rcben, 
Jan. (H.). 

nabesneti  se,  im  se,  vb.  pf.  ftd)  jatt  toben, 
)td)  auetoben,  Jan.(H.). 

nabetati  se,  am  se,  vb.  pf.  ficft  tioC  ftopfen: 
tako  se  je  nabetal,  da  ne  more  dihati,  Levst. 
(Zb.  sp.). 

nabezati,  am,  vb.pf.  »oU  ftopfcn,  tooU  laben: 
nabezane  vozove  domu  voziti,  Ravn. 

nab^zgati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  nabezljati  se. 
Št. 

nabezljati  se,  am  se,  vb.pf.  \\i)  miibe  btefen: 
krava  se  je  nabezljala. 

nabičati  se,  bičam  se,  vb.  pf.  \\6)  fott  peitj^en, 
Cig. 

nabijač,  m.  i)  ber  ^(iiitv,  ber  S3iid)icnjpanncr, 
Cig.,  C. ;  —  2)  kdor  posodo  nabija,  bcr  33inbcr, 
C,  Z.;  —  ■2,)  ber  aab[tod,  Navr.(Let.);  — 
4)  ber  93ottd)erfd)lageI,  Cig.,  Valj. (Rad). 

nabijalen,  Ina,  adj.  jum  £oben  (5.  93.  eine§ 
^$D(lerž)  ge^ovig,  Cig. 

nabijainik,  m.  i)  ber  Sabeftorf,  Cig.,  DZ.; — 
2)  ber  OteifidilagcI,  Cig.,  C. 

nabijalo,  n.  ber  Sc^ldgei,   Cig. 

nabijanje,  n.  i)  "naž  ?(nj[c^Iagen ;  —  2)  "ba^ 
Sereifen:  n.  sodov;  —  3)  ba?  iiaben  (eines 
®etiiei)re§ ) ;  —  4)  bnž  ^riigeln,  Cig.  —  5) 
"naž  Ueberbicten  (bei  einer  iiicitation) ;  prim. 
nabijati  5). 

nabijati,  am,  vb.impf.adr\Bb\x.\\  i )  anfd^Iagcn ; 
obroče  na  sod  n. ;  —  2)  bereifen:  škafe, 
sode  n.;  —  3)  priigeln;  n.  koga;  —4)  loben; 
možnar  n. ;  —  5)  n.  komu  (pri  dražbi),  je= 
manben  iiberbieten,  Svet.fRok.j. 

nabira,/.  i)bie  ©ammlung,  bie  Ginjamminng; 
—  n.  novincev,  vojaška  n.,  bic  ^liccruticrung, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  —   2)  =  zbirka,   Cig. 

nabirač,  m.  bcr  Sommier;  —  ber  SBcrber,  C 

nabirališce,  n.  bcr  ©Clbcplo^,  Cig.,  Jan. 

nabiratnica,  /.  i)  bic  Serbcanitiilt,  Cig.;  — 
2)  =  nabiralnik,  C,  DZ.;  —  -})  bcr  Sonbuctor 
an  bcr  S[c!tri[icrmaicf)inc,  Let. 

nabiralnik,  m.  ber  Sammeltaftcn  (j.  S.  fiir 
93ricfc),  nk. 

nabiranje,  n.  i)  tta^  Sammeln;  n.  vojaških 
novincev,  bie  S5?erbung ,  bie  JHccniticrung, 
Cig.,  nk.;  —  2)  biiv  ".Jlnrciljcu  (5.  'ilJ.  oon 
^.JJcrlcn);  — -  3)  bo^  (^altdn. 

nabiratelj,  m.  bcr  £ammlcr,  nk. 

nabirati,  biram.i'^.  impf.  ad  nabrati ;  i )  jammcln ; 
vse  mano  nabira,  Ravn.;  —  novinec,  vo- 
jake n.,  recruttercn,  ofjentiercn;  n.  konje  vo- 
jakom, Levst.  (.\'auk);  —  v  sklad  n.,  ®ci- 
trdgc  fammcln,  Cig.;  —  n.  se,  fid)  anfam- 
mcin;  ljudje  se  nabirajo,  c*  fomnicn  imincr 
mcl)r  i.'cute  ,sn)ammen;  dolgovi  se  nabirajo: 

voda  se   nabira  po  jamah ;  — nabirati,  cmfcn: 

jeli  veliko  nabiraš?  biift  bncinercid)C(^cd))ung? 
.Mur.:  —  n.  se,  |d)nuiren,  .Mur.,  C.:  roka  se 
mi  nabira,  bic  .'oanb  fdngt  mir  an  ,\n  fd)>ui1ren, 

Mur.;— 2)  anrcil)cn:   bisere   na   nit  n.,  .\fur., 

Cig.;  osnovo  n.,  bie  JVnbcn  bc*  '3luf,\ugc* 
cinlefcn,  Cig.;  —  3)  in  ^altcn  legcii,  fdlteln: 
v  gube  n.,  Cig,;  lice  na  jok  n..  cin  njcincr- 
lic^c«  ®cfid)t  modicn,  Pavi.:  —  4^  auf#  Som 


nabiravcc  --  nabod 


-  625 


nab^dckati  —  nab9Žen 


iicfimeu,  C;  —  5)  uha  komu  n.,  SScrtuitrfe 

iiiad)cn,  C. 
nabiravec,   vca,    m.   bc^  Snnimler,   bcr  ®Dt= 

lectant;   n.  narodnih  pesni,  bcv  lijolfelicbcr= 

janimlcr,  0>. ;  —  bcr  2(nn)erber  (j.  5).  »on 

Solbatcit),   Ci^.,  Jan. 
nabiravka, /.  bie  Sammlcvin,  Cif^..  Jan.,  C. 
nabirek,  rka,  m.  i)  bo'5  ®ejammcltc,  bio  Šefe, 

Cig..  Jan.;   nabirki,  haž  SamineltDCf!,   Cig.; 

—  2)  bie  Jalte,  Cig. 

nabinen,  rna,  adj.  Snmmtung?*,  Jan. 

nabirka,  /.  =  zbirka,  bie  ©aiumUmg,  Cig. 

nabirljivost,  /,  bcr  SaimnelfleiB,  Cig. 

nabirnik,  m.  ber  SoHectout,  Cig. ;  —  ber  (Iom= 
pilator,  Cig. 

nabitek,  tka,  m.  i)  i>a§  '^lacat,  C;  —  2)  = 
naboj  3),  bie  Sabuiig,   C. 

nabiti,  bT)em,  vb.  pf.  i)  burd)  Sdjlagett  an 
ettua§  befcftigcn,  anfdjlagen;  na  kalup  n.,  auf 
bie  (^t^vm  fd}Iageil,  Cig.;  usnje  na  kopito  n., 
obroče  na  sod  n.;  razglas  javno  po  hišnih 
oglih  n.,  iiffeutlid)  aiifd)lagen,  placatiereti;  na 
kol  n.,  |)fdl)Ien,  Cig.;  —  2)  bercifen:  sode, 
škafe  n.;  —  3)  n.  koga,  jentanbcm  eine  %xa6)i 
^riigel  geben,  i^n  buvdjpriigeln ;  n.  sovražnika, 
bem  Jeiiitie  eine  ©d)lappe  beibringen;  —  4) 
laben;  n.  puško,  možnar,  top;  —  tjoll  ftopfen; 
n.  si  žepe,    želodec;   n.  in  najesti  se,   Cig.; 

—  nabit,  bcioffen,  Cig.;  —  5)  nabita  tla, 
geftampfter  93oben,  Z. ;  nabita  hiša,  cin  ^a\xž 
mit  au§  Seftm  geftanipften  SCSanbeii,  Št.-Jan. 
(H.);  —  (3)  n.  se,  fid)  auidjlageii:  sadje  se 
nabije  =  obtolče,   C. 

nabivatnik,    m.   les,    s   katerim   sodar  nabija 

obroče  na  sod,  Koborid-Erj.fTorb.J. 
nabivati,   am,  vb.  impf.  ad  nabiti ;  (zvonove) 

n.  =  pritrkavati   (tjom   ©locfenfpicl).    Soška 

dol. 'Erj. (Torb.),  Noti:;    delapust,    jutrnjico 

nabivajo,  Polj. 
nablatiti,   blatim,   vb.  pf.  anfdjliinimett,  Cig.; 

n.  se,  mit  Sc^lamm  iiberjpgeu  roerben,  Cig. 
nablazneti    se,    i'm  se,  vb.  pf.  ficf}  fatt  rajen, 

Lj^v- 
nablazniti,  im,  vb.  pf.  beriiden,  C. 
nablažiti  se,  im  se,  vb.pf.  =  naužiti  se,  (na- 

blažfti  se) :  Da  se  blaga  nablažimo  In  sosede 

pogostimo,  Levst.fZb.  sp.J. 
nablebetati,  etam,  ečem,  vb.pf.  i)  pjamrnen- 

fdittjafeen;  —  2)  n.  se,  fid)  fatt  i"cf)njagcn. 
nabled,  adj.  etn.ia»  bleid),  Jan.fH.J. 
nablfjati  se,  jam  se,  jem  se,  vb.  pf.  [id)  fatt 

blofen,  Jan.fH.J. 
nablesti,    bledem,   vb.  pf.  ungeieimte^  QeuQ 

5ufammenreben,  pjamrnetiptiantaficren. 
nabliskati,  am,  vb.pf.  i)  abpriigelit:  n.  koga, 

C. ;  —  2)  nabliskalo  se  je,  e#  ijat  nui'gcbIi^t,C/s-. 
naMjuvati,  bljiivam,   bljujem  vb.  pf.  eine  gc= 

njiffe  ^IJJenge  bon  einer  <Ba<i)e  auefpeien;  na- 

bljuval  je  skledico  krvi. 
nabl9diti,  im,  vb.  pf.  1 1  etnc  beftimmte  SJJenge 

[Iiijl'ige§  SBic^futter  mcngen.  Z.;  —  2)  n.  se 

=  blojenja  se  naveličati. 
nab9bnati  se,  am  se,  vb.  pf.  firf)  fatt  trommefn. 
nabod,  b6da,  m.  i)  "Ha^i  Šlufipiejjen,  Cig.;  — 

2)  ber  9(nftic^,  Cig. 

Slor.-nem.  slovar. 


nab9dckati,  am,  vb.  pf  burrf)|picfen,  (-bockati) 

Cig. 
nabodek,    dka,   m.  eig.  cin  tleincr  ©tid);  bcr 

^nnft,    Valj.(Rad). 
nabodina,  /.  bie  9lnfpici5luniibc,  Cig. 
nabogljen,  adj.  pogl.  nebogljen. 
naboj,  boja,  m.  i)  bnž  9(ngefd}{agene,  bcr  93e= 

\6)\a%  0>.;— bie  ^lacfarbcit  (placage,  arch.), 

h.  t.-Cig.(T.);  —  2)  bcr  ibi)ttdiertricbcl,  C; 

—  •^)  bie  iiabung  (5.  23.  cincš  ©emc^reei), 
bie  ^Jtrone,  Cig.,  C,  DZ.,  nk.,  BlKr.;  z 
dvojnim  nabojem,  boppclt  gclabcn,  Cig.;  — 
4)  eine  SSaub  »on  angeftanipftcr  ©rbe,  C, 
Z.;   —  tudi:  naboj.    Valj. (Rad). 

nabojec,  jca,  m.  ber  i8i)ttd)ertricbe(,  Cig.,  C. 

nabojen,  jna,  adj.  i)  fampfbegierig,  offenfili, 
Jan.;  ranffiidjtig.  Gor.;  vrelo  kašo  je  treba 
pihati,    nabojnim    ljudem    prav  dati,    Glas.; 

—  2)  ®ert)ef)rtabnng5= ,  ^atron»:  nabojna 
torbica,  bic  ^atrontafd)e.  Vrt. 

nabojevati  se,  ijjem  se,  vb.pf.  ficf)  fatt  fampfen, 
fanipfmiibe  raerben,  Cig. 

nabojnjača,  /.  bic  ^atrontaf^e,  Jan.fH.J. 

nab9Jnost,  f.  ^ampfluft,  bie  ©treitbegier,  Jan., 
Gor. 

nabokati,  am,  vb.  pf.  (etne  §6f)Iung)  auSfiitlen, 
Cig. 

nabor,  bora,  m.  i)  vojaški  n.,  bie  Stccrutierung, 
Jan.,  C,  nk.;  v  n.  klicati,  jur  Stellung  cin* 
bcrufcn,  Levst.fNankJ ;  konjski  n.,  bie  ^ferbc= 
affentierung,  Levst.fNaukJ;  —  2)  bie  §ufam= 
mengebradjten  ®inge,  bie  Samminng,  V.- 
Cig.;  —  n.  biserov,  bic  ^erlcitfc^nur,  SIN.; 
n,  črnih  koral,  Jurč. ;  —  3)  etroaž  ®cfa(tcte§, 
ba§  ©cfrijfc,  Cig.;  n.  ruha,  ber  f^o^cnrourf, 
Cig.fT.J;  —  tudi:  nabor,  bora,  Levst.fNaukJ. 

nabore,  m.  pogl.  nebore. 

naboren,  rna,  adj.  SBcrbC' :  naborni  okraj,  bcr 
2Bcrbebc5irt,  Cig.;  9iccrntterung§':  naborna 
vrsta,  ©tctlungg^  obcr  2(Iter»c[affe,  Levst. 
(Nauk J ;  naborna  leta ,  ftcllungžpflic^tige 
Qat)re,  Levst.fNaukJ. 

naboriti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  be§  $Ringen§  itber* 
briifiig  lt)erbcn,  Cig. 

nab9rnica,  /.  bie  §al§!raufe,  Jan.  fH.J. 

nabornjak,  m.  haž  ®efrijfe  (mesenterium), 
Cig.fT.),  Erj.(Z.J. 

nabosti,  bodem,  vb.  pf.  i)  auffpie^cn,  aufftccfen  ; 
n.  kaj  na  vilice;  muho  na  iglo  n.;  —  2) 
cinen  nid)t  tiefcn  Stid)  macfien,  anftec^cn;  n. 
klobaso;  —  3)  n.  podobo,  (bei  bcn  ^IMjit- 
rinnen)  ein  SJhtfter  abftcd)cn,  Cig. 

naboteti,  fm,  vb.pf.  auffd)>uellen,  bid  ttierben: 
nabotelo  hlodje,  Z. 

nabotiti  se,  fm  se,  vb.  pf.  onfc^tt)etIen,  fid^ 
anfblaf)cn,  C;  —  vrata  se  nabotijo  od  mo- 
krote, Savinska  dol.-C;  —  nabočen,  ange= 
fd)>uo{(en,  C. 

nab9tnica,  /.  bie  @anofd)e,  Jan.(H.). 

nab9zec,  zca,  m.  =  sveder,  Jan.,  Mik.,  Re^.- 
Baud.\  —  prim.  stvn.  nabager,  9?abcr,  9?a- 
binger,  Mik.(Et.J. 

nab9Žec,  žca,  m.  —  nabozec,  Cig.,  Gor.,  Kor. 

nab9Žen,  žna,  adj.  fromm,  rcligio?,  Mur., 
.Jan.,  Cig.(T.J;  (stsl.,  Češ.). 

40 


nabrajati  —  nabrisati 


—  626 


nabriti  se  —  nacepljevati 


nabrajati,  am,  vb.  impf.  ad  nabrojiti  =  na- 
števati,  C. 

nabranati  se,  am  se,  vb.  pf.  bc»  (S^gcniž  fott 
tttertien. 

nabranec ,  m.  i)  nabranci,  t>ie  OUfleiUOrbeilC 
^JJJauujd)Qft,  Cig.;  —  2)  bie  %([[{t:  rokavi 
brez  nabrancev,  BlKr. 

nabraniti  se,  im  se,  vb.  pf.  branjenja  se  na- 
veličati. 

nabranki,  m.  pl.  bie  ipife  jutanfeiibcu  f^fl^^cn 
eincž  Sleibe^,  bie  Gictire,  Cig. 

nabrasati  se,  am  se,  vb.  pf.  bež  ^^ei(f)mu^en^ 
jatt  IDcrbeu,  Lašče- Levst.fM.J. 

nabrati,  bčrem,  vb.  pf.  i)  tvgcnb  čine  Giian= 
titdt  Don  eincr  Sac^e  obcr  »011  '2;in(^cn  511= 
fammenbringeu,  iamnieln,  .^ufammcuUion ;  šo- 
pek cvetlic,  veliko  sadja  n.;  letos  smo  malo 
(namr.  grozdja)  nabrali,  bie  t)eurifle  SBcilllefc 
i[t  gering  auegcfalleit;  dosti  denarjev  n.  za 
pogorelce;  n.  vojakov,  novincev,  Jruppcn 
aniuerbeii,  au^^eben,  9iecruten  affeiitiereit: - 
n.  se,  in  irgcnb  einer  SfJongc  ^ujamrnonfonu 
men,  fid)  anjammeln;  veliko  ljudi  se  je  na- 
bralo pred  cerkvijo;  fid)  auf)nmmin;  troški, 
kar  se  jih  je  nabralo,  bie  aufgelaufenen  ^0= 
ften;    —    2)  anrci^en:   jagod,   biserov   na  nit 

n.;  —  3)  in   i^-altcn   legen,  \altcn.  fStteln; 

nabran,  faltig ;  nabrano  črevo,  bci"  Sidbarm, 

Cig.;   nabrano   čelo,   eine   iun§clige  Stirn; 

lice,  nabrano  kakor  suha  hruška,   Levst.(Zb. 

!:p.);  —  4)  n.  se,  "iia^  Sammcln  0.  Vejcn  fatt 

betommen. 
nabrazditi,im,)'i».;7/.=:naorati,au§fuvd)Cn,Cz^. 
nabr9cati,    am,    vb.    pf.  =  podbrecati,    ailf- 

fd)iir5en,  Z.,  Burg.fRok.J. 
nabr^hati  se,  am  se,  vb.pf.  fid)  niiibe^uften,  Polj. 
nabrejiti   se,    im  se,    vb.  pf.  trčidjtig  roevben, 

(o  ovcah)   Dalm. 
nabrekel,  kla,  ^if/.  angefdjinoden,  aiifgemorfon: 

nabrekla   ustna,    aufgctoorfcne  ilippen,    Erj. 

(Som.) ;  nabrekla  pšenica,  beril egcluiei^en/.'/^'. 
nabr^klica,  /.  bcr  ,Megehuci,^cii,  O^--. 
nabrekniti,  brCknem,  vb.  pf.  an)d}H)e[{en,  onf' 

bnnfen,  .Jan.,  C,  Erj.  f Som.):  seme  nabrekne, 

Sov.;   žile  na  obrazu  mu   nabreknejo,   Erj. 

(Ab.  sp.J. 
nabrfncati,  am,  vb.  pf.  aufbaufd)cn  (fig.):  ko- 
šato nabrencana  razlaka,  Levst.fLjZv.J. 

1.  nabr^nkati,  am,  vb.  pf.  i)  ontlimpcm ;  — 
2)  burdipriigcln,  Jan. 

2.  nabr^nkati,  am,  vb.pf.i^  fd)ll'angefn:  žensko 
n  ,  Erj. (Torb.);  — 2)  n.  se  vina,  fid)  mit  5I8cin 

betanfdien,  EjZv. 
nabr^nkniti,  brcnknem,  vb.pf.  1)  nnfd)luonen 

mQd)Cn :    nabrenknjcn,    =    nabrekel,    ange 

fd)luonen,  C;  oollgeftopft,  C;  —  2)  fd)uniu= 

gcrn,   lolm. 
nabrčsti,  bredem,  vb.pf.\)  eincn  Streid)  fpiflcn: 

n.  komu  kaj,  n.  jo  komu,   Cig.,  M.\  —   2) 

n.  se,  fid)  miibe  matcn,  Cig. 
nabrežen,  ;na,  adj.  om  Ufcr  befinbiid),  Ufcr  ,  nk. 
nabrežje,  »i.  biT  Ciiai,  -lau.,  I)/.,  uk. 
nabrisati,    brišem,    vb.  pf.    1)    biiid))uid)feu, 

/ora;  bcfiegcn  (in  einem  ^JJroccfiJ),  \\\i  li^od* 

l)orn  jagcn,  /'olj.;  — 2)  n.  se,  fid)  ouf<jn|^en,  Z. 


nabriti  se,  brTjem  se,  vb.  pf.  ba§  99orbieren 

fatt  befommen,  Cig. 
nabrizgati,  brTzgam,  vb.  pf.  anfpriben,   Cig. 
nabfkati,  brkam,  vb.pf.  ;)  snega  je  malo  na- 

brkalo  [=  nekoliko  se  ga  je  naletelo),  Gor.; 

—  2)  nabrkan  =  narezan  (n.  pr.  list  kake 
rastline),  Krn-Erj.fTorb.J. 

nabrljuzgati,  uzgam,  vb.  pf.  abo^rfeigen,  Jau. 

(H). 
nabrskati,    am,    vb.  pf.  onfrijairen:  kokoš  je 

zemlje  nabrskala;  —  točo  komu  n.  (=  na- 
rediti), LjZv. 
nabriisiti,  im,  i'i>. /7/.  f{^arf  fd)Ieifen,  fc^arfen; 

nabrušen  nož,  meč;  —  nabrušen  jezik,  eine 

fd)arfe  ^'^"fl'^;  —  "•  koga,  auf beljen,  C. 
nabf  zdnica,  /.  iDer  ©prungriemen  beint  ^ferbe, 

y.-Cig. 
nabiickati,  am,  vb.  pf.  =  nabodckati,  befpiden, 

Cig. 
nabučati  se,  im  se,  vb.  pf.  \\6)  fatt  tofen. 
nabudlati ,   am,   vb.  pf.  fiillen  (Don  Speifcn), 

Cig.;  z  zeljem  nabudlan,  Cig.;  n.  klobaso,  Z. 
nabuhel,  hla,  adj.  bnufd)ig,  trnlftig,  Cig.;  — 

fd)tt)itlftig,  Jan.;  bombaftifd),   Cig. (T.). 
nabuhlost,  /.  bie  '5?(ufgebunfenl)eit,  Cig.;  —  bie 

Sd)tt)iilftigteit,  Jan.';  bcr 'iBombaft,  Cig. (T.). 
nabuhniti,  buhnem,  vb.  pf.  i)  anfbunfcn,  Cig.; 

—  2)  auftieiben,  nufgebnnfen  mad)cn,  Mur.\ 
n.  se,  onfbunfcn,  aHJd)liiclIcn,  Cig.;  —  na- 
buhnjen,aufgcbnnfen:  n. obraz,  Cig.:  baufd)ig, 

C/"-. 
v-t_,  ■ 

nabuhovati,    ujem,    vb.  impf.  ad  nabuhniti; 

ouflreibcn,  anfgcbunfcn  mad)cn,  .Um;-. 
nabuhnjenec,  nca,  ?«.cui  anfgcbnnfencrSJicnfd), 

Cig. 
nabulati,  am,  vb.  pf.  fiitlen:  klobase  n.,  Jan.; 

—  prim.  bulati. 

nabuliti  se,  im  se,  vb.  pf.  anfbunfcn:  nabu- 
lien,  anfgcbiflfcn,  Bes. 

nabunkati,  am,  vb.  pf.  abpauten,  abpriigcin. 

naburiti,  im,  vb.  pf.  er^iimen,  Jan.;  nabur- 
jen,  aufgcbrad)t,  Cor. 

nabušek,  ška,  m.  bcr  '^uffarmel,  Jan. (H.). 

nac ,  naca,  m.  =  norec  iprim.  tirol.  -  nem. 
natz,  alberne  ^orfon),   Tolm.-Štrek.fLct.). 

nacacati,  am,  vb.  pf  anflciftcrn,  Jan.  (H.). 

nacediti,  im,  rt. ;'/,  nnfeil)en,  antriipfcln  laffen ; 
\t  navrtanih  dreves  si  nacediti  v  kozarec 
nekoliko  soka,  LjZv.:  —  n.  se,  antriipfcln; 
iz  nagnjenega  soda  se  je  še  nekoliko  kal- 
nega vina  nacedilo. 

nacejati,  am,  vb.  impf.  ad  nacediti. 

načrpati,  cepam,  pijem,  i'fc. /'/.  in  irgcnb  cincr 
^JJicnge  bernntcrfaflcn;  črez  noč  je  nacepalo 
veliko   hrušek   z   dreves. 

nac^piti,  im,  vb.pf.  i)tn  irgcnb  cincr  llfengc 
fpaltcn;  drv  (premalo,  dosti,  za  cel  teden) 
n.;  in  irgcnb  einer  "DDccngc  pfropfen;  trideset 

dreves    nacepiti   v  enem    dnevu;   —   2)  an^ 

fd)li|jen,  anfpalten,  cin  lucnig  fpaltcn,  Cig.: 
nacepljen,  gcfpaltcn  (bot.).  Cig. (T.):  n.  list, 
Tuš.(R  );  -  ;0  n.  se,  fid)  fatt  fpaltcn  obcr 
pfropfon. 
nacepljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nacepiti  2), 
(naccpovati)   Cig. 


naccstcn  —  načelnik 


-  627  — 


načutništv9    -  način 


nacesten,  stna,  adj.  oiif  bcr  Stra{3C  bcfinbticf): 
nacestno  osobje  pri  železnici,  tia#  Strccfcn 
pciioiia(c,  DZ. 

nacifrati,  am,  vb.  pf.  jd^miicfcu:  ves  pisan  in 
ves   nacitVan,   LjZv. 

nacijaziti,  im,  vb.  pf.  pfammeufc^Ieppeii,  ci(ig 

juiammcnbviiigcii,  Gor. 
nacik,  cika,  wi.  bor  jaucvlicf)c  23cigejd)mad  bcž 

SScinci?,  (nacik)  ;i'^/i5^;  —  bcr  i8cti3e)d)nmrf 

(tig.),   Ravn.-Valj.(Radj. 
nacikovati,    Cijem,   vb.  impf.  aufpicleii,   C/c^., 

Jan. :  —   prim.  cikati, 
nacizati  se,    am  se,   vb.  pf.  fid)  fatt  faiigen, 

M.,  Z. 
naciznik ,   »i.  ein  Joiitdjen  ,^ur  ©rl^ebung  ber 

'iMufttparjcn,  Mur. 
nacmariti,  im,  vb.  pf.  in  irgetibciner  SOfcnge 

fdinioren,  C;>. 
nacm^rdati  se,   am  se,    vb.  pf.  fid)  jatt  lttin= 

jclii,  aužrannjen,  0>. 
nacmariti  se,    im  se,    vb.  pf.  =  nacmerdati 

se.  Polj. 
nacmfvkati,  am,  vb.  pf.  amriliiclit,   Ci^. 
nacmokati,  am,  vb.  pf.  i)  aiiftlcdcn;  blata  n. 

na  steno;  —  2)  n.  se,  ftd)  fatt  fdllliatiCll ;  — 

=  cmokaje  se  naiesti. 
nacureti,  im,  vb.  pf.  anfident. 
nacurljati,  am,  vb.  pf.  =  nacureti,   Cig. 
naciizati  se,  am  se,  vb.  pf.  iid)  jatt  jaugcn. 
nacviliti  se,  im  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  rotnjelrt. 
nacvreti,  cvrem,  vb.pf.  in  cinei  geroiffeu  5JJengc 

im  ^ett  baden;  za  pojedino  mnogo  n.;  boba 

n.  za  semenj.  Polj. 
načakati  se,  am  se,  vb.  pf.  bež  SSartenš  fatt 

iDcrben. 
načebljati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  ftiiftcrn 

obcr  liipeln,  Cig. 
načebrnjati,  am,  vb.  pf.  n.  komu  polna  ušesa, 

bie  Cf)ren  OoII  fd)tt)a6en,  Zora. 
načečkati,  am,  vb.  pf.  =  načrčkati. 
načeh,   ceha,  m.  ber  Siifž,  ber  2(nbrud},  Cig. 
načehniti,  čehnem,  vb.  pf.  =  načesniti. 
načehovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  načehniti,  Jan. 
naček,   čka,  m.  =  nac,   Tolm.-Štrek.  (Let.). 
načeJek,   tka,  m.  "Ha^  Stimbaiib,  Jan. 
I.  načelen,   Ina,  adj.  grunbfii^lid),  priucipiell, 

Jan.,   Cig. (T.),   C,  nk.\   —   prim.  načelo. 
2.načeJen,   tna,   adj.  auf  bcr  ^'orbcrfeitc  be= 

fiublic^:  načelni  list,  ba§  Jitelblatt,  Jan.  (H.). 
načeliti,  im,  vb .  pf.  e[\\t  o^tvo'\\\z  ^JJienge  ®ctrcibe 

aue  ®arben  auš!(opfen:  načeljeno  zrnje,   C. 
načelje,  n.  ber  itopf  einer  Sd)rift:  na  načelju 

lista,  am  ^opfc  iDe^  Sc^eincž,  DZ. 
načeljustati,  am,  vb.pf.  1)  5U)ammenfd)tt)afccn 

(o  grdem  govorjenju);  —   2)  n.  se,  jnr  ®c= 

niige  g^ten  rcifeen. 
načOlnica,  /.  bie  33!orftet)eriu,  Jan.,   C,  nk. 
načelnik,  m.  i)  bcr  S^orge jezite,  ber  SSorftc^er, 

bcr  S^ef,  ber  4">fluptling,  Cig.,  Jan.,  nk.;  po- 

stajski  n.,    ber  Stationecorftanb,  DZ.;   de- 
želni  n.,   ber  2anbe-:'d)ef ,   DZ.;  —  2)  "tiaž 

©tirnbanb  (=  portat.    Diet.;    n.  ali  šapelj, 

Dalm.;  bie  Stirnplatte,  Dalm.;  n.  iz  najči- 
stejšega zlata,  Jap.fSv.p.j;  bcr  Stimricmcn, 

C,  Hip.fOrb.). 


načelništvo,  n.  bie  SSorftc^crfc^oft,  bo§  9Soi= 

ftcf)eramt,  nk. 
nač^l9,   M.  tai  ^^^""'cip/   ^^r  ©rnubfafe,  Cig., 

Jan.,   Cig. (T.),  nk.;  —  stsl..  rus. 
načeloma,   adv.  im  ^^Jrincip,  priucipiell,  Cig. 

(T.),   C,  nk. 
načelovati,  ujem,  vb.  impf.  an  ber  Spi^e  ftefjen, 

§lnfiit)rcr  fcin,  Cbmann  fcin,  anfiil)rcn,  C,  nk. 
načelstv9,    n.  bie  !i8orftelning,  i)a»  J^orfte^er' 

amt,  C  Cig.:  —  bie  Jiegcmonic,  Cig.(T.j; 

—  bcr  i^torftanb,  DZ.,  Xov.;  deželno  n.,  bie 
SauDežftcUc,  DZ.,  Lev st.  (Cest.):  občinsko 
n.,  ber  ©cmeinbetiorftanb,  Lcvst.(Pril.). 

načenčati,  am,  vb.  pf.  i)  jufammcnfc^rea^cn; 
veliko  tega  mi  je  načenčal ;  —  2)  n.  se,  fic^ 
fatt  fd)iua§en. 

načenjati,  am,  vb.  impf.  ad  načeti;  Don  cinem 
®an,^en  toegjune^men  anfangen:  hlebce  n., 
polne  sode  n.;  —  n.  se,  ben  9lnfang  nef)= 
men,  nk. 

načepfriti  se,  erim  se,  vb.  pf.  =  našopiriti 
se,  fid)  aufpu^en,  Z. 

načepeti  se,  im  se,  vb.  pf.  fic^  fatt  i)odtXl, 
hzi'  S^odcn^:  miibc  merben. 

načesati,  am,  češem,  vb.  pf.  il  anrei§en; 
nohte  si  n.;  —  2 1  eine  geffiiffe  SRenge  ob= 
rei§en;  n.  mladih  vejic  z  drevesa;  —  3) 
jufammcnfammen;  prahu  n.  z  glave. 

načesniti,  česnem.  j'^./'/.  einen  5lnrifž  macben; 
n.  se,  fid)  ein  »uenig  anreifecn. 

nač^tek,  tka,  m.  1)  bcr  'Jlnfang  be§  ;^intt)eg=- 
ne^men§  Don  cinem  (Ganjen,  boš  5(iibred)en 
(S-  ^-8.  bes  93voteg),  Cig.;  —  ber  5(nfang, 
Valj. (Rad);  —  2)  haž,  tva^  jucrft  Don  cinem 
©an.^en  genommen  luirb  (ber  Slnbruc^,  ber 
5(nfd)nitt  u.  bgl.),  Cig. ;  ako  je  načetek  svet, 
je  tudi  testo,  Jap.  (Sv.  p.) ;  —  bic  (Srftlinge, 
Jarn. 

načeti,  čnem,  vb.pf.  juerft  Don  cinem  ©anjcn 
etma§  nctimcn,  angčinjen;  hleb  kruha  n.,  ta^^ 
erftc  Stiicf  Don  einem  gonjen  2aib  33rot  ab' 
fd)neiben:  poln  sod  n.,  aue  einem  DoIIcn  gofž 
au«^uid)cn!en  anfangen;  jabolko  n.,  ben^^lpfcl 
anfd)neiben  ober  anbei^en;  prihranjeno  n., 
bie  CSrfparniffe  angrcifen;  kapital  (glavnico) 
n,,  bas  Sapital  ongrcifcn;  petek  n.,  bie  f^afte 
bred)en,  C.;  smreko  n.,  einen  gic^tenbaum 
ouf[ad)en,  anfrigcn,  Cig.;  —  n.  se,  bcginncn, 
nk.;  tukaj  se  je  načelo  njegovo  znanje  s  ple- 
menitim mecenom,  Levst.(Zb.  sp.). 

načftič,  adv.  onfdnglid).  Mik. 

načftje,  n,  =  načetek   1  1,   Cig.,  Jan. 

nači,  adv.,  M.,  ogr.-Vest.;  pogl.  inači. 

načičati  se,  am  se,  vb.  pf.  fic^  fatt  fi|en  (v 
otročjem  govoru). 

načTčkati  se,    am  se,   vb.  pf.  =  načičati  se. 

način,  čina,  m.  bic  %xt  unb  'JScifc,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk.;  na  ta  n.,  auf  biofe  9(rt,  nk.;  na 
vsak  n.,  jebenfaU§,  Cig.,  Jan.,  nk.;  n.  po- 
stopanja, bie  Šel)anblung§art,  Cig. (T.);  n. 
razlaganja,  bie  ?(u§Iegungžort,  Cig.:  n.  zdrav- 
ljenja, bie  Jgeilart,  Jan.;  n.,  bie  9Jianier  (stil.), 
Cig.(T.);  —  bie  aifet^obe,  Jan.,  Cig.,(T.); 

—  glasovni  n.,  bie  2;onart,  Jan.;  — bie  9Koba= 
litčit,  Cig.  (T.) ;  ber  9)iobuž,  bie  5tusfagcform' 


načiniti  —  načrtilg 


—  628  — 


načrtovanje  —  nada 


(gramm.),  Cig,,  Jan.;  n.  pr.  naznanilni  n., 
bcr  ^"^'^''ttB,  C7^. ;  —  hs. 

načiniti,  čTnim,  i'b.  pf.  i)  mad)cn,  »erfettigcit, 
t)erDoibnngen,  C;  Deriibeu:  n.  prepovetiano 
dejanje,  Levst.(Nauk);  —  Beriiriad)CU,  be= 
irirfen,  Mur.,  C;  —  2)  n.  koga,  iemanbeiu 
eincn  ^offen  ipielen,  Km  -  Kr j. (Torb.);  — 
oer^fjrcu,  Cig. 

načinjati,  am,  vb.  impf.  ad  načiniti,  \'.-Cig., 
C,  kajk.- Valj. (Rad);  Vse  nam  nevoljo  na- 
č  i  n  j  a ,  Npes.  -  Vra  ■{. 

načinoven,   vna.  adj.  9)ZoboI=,  Jan.  (H.). 

načitati,  am,  vb.  pf.  1)  eiite  genjiHe  SIJienge 
Icjen:  napove  vam  tega  toliko,  kolikor  go- 
spod oča  po  službi  načita  iz  svoje  knjige, 
Let.;  —  2)  n.  se,  ftd)  \a\\  Icjen. 

načke,  ček,  /.  pl.  ber  58acftrog,  Mur.,  V.-Cig.; 

—  prim,  nečke. 

načpbiti  se ,  im  se ,  vb.  pf.  =  našobiti  se, 
nor  Umrillcn  ben  ilhutb  ttcrjicljen,  C. 

načrčkati,  am,  vb.  pf.  \)\x\ix'\\^t\\\:  n.  kako  po- 
dobo na  papir;  —  jiifammcnfri^^cln;  nekaj 
sem  mu  načrčkal,  da  ni  bilo  ničemur  po- 
dobno. 

načredoma,  adv.  \6)axtnWn\(,  C. 

načrepati,  pam,  pijem,  vb.  pf.  1)  eine  gcttjiffc 
ajJencje  jdibvifen,  an)d)i3pfen,  Jan.;  —  2)  n. 
se,  fic^  )ott  fdiopfen,  Cig. ;  —  3)  n.  se,  ftd) 
t)0(l  faufen:  vode  se  n.,  Vrsno-Erj.(Torb.), 
Fr.-C. 

načrfzen,  zna,  adj.  biird)id}uittlidl,  C;  na- 
črezna  cena,  ber  ®urd)i(^nittvprci^,  Cig.;  — 
^3flU)dlQl= :  načrezna  pogodba,  bie  ^auj(^oI= 
aušglcidjuug,  Cig. 

načfkati,  črkam,  j'fc./:i/.  ^infrit^eln,  Z.,  nk.;  pod- 
pisi  na  zidih   načrkani,  Jiirč. 

načrn,   adj.  fdinjiirjltd),  ^\wai  id)tr)nr,^,  C,  Z. 

načrniti,  im,  vb.  pf.  ein  tneitig  fdjroorj  madieii, 
Z. ;  ail)d)tr)dr,!ieil  (fig.) ;  načrnjen,ttnrud)ig,  Cig. 

načrt,  črta,  m  bcr  Umvif^,  bic  Sfis^c,  ber  (£nt= 
JDUrf,  bcr  ''^[nn,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.; 
n.  osnovati,  Jfi,^,^teren,  Cig.fT.J;  n.  preseka, 
bcr  Cuerrif^,  Cig.fT.J;  —  po  rus. 

načftati,  črtam,  vb.  pf  i)  burd)  Sinicit  ctttia^ 
barftctlen,  ctncn9tbrif?\  llmrifv  uoiiciner  Soc^e 
mac^eii,  jti,^,^icrcii,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.; 
n.  krog,   ciiicn  ft^rct^  be5d)reibcu,  Cig.fT.J; 

—  entmcifcn,  concipiercit,  Cig.,  nk.;  n.  po- 
jem, etuen  ^egrifi  conftriiiercn,  Cd.fGeom.J; 

—  a)  n.  drevo,  =  načeti,  ladjCll,   Cig. 
načrtavanje,  n.   i)  baž  (5nttuerfen,  nk.;  —  2) 

bO'?  'Jlnrit^cn:  n.  smrek,  ber  ^larjrij«,  Cig. 

načrtavati,   am,  vb.  impf.  ad  načrtati,  nk. 

načrtck,  tka,  m.  bcr  Umri)c(,  bcr  Siltunirf, 
bcr  %\a\\,  bie  Sfi^^C,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  n,  na 
brzo  roko,  bic  .'oniibifi.^.^c,  Cig.fT.J;  n.  o 
legi,  bie  Sititationžjti.v^c,  Lcvst.(Piil.)\  n. 
osnovati,  ciitcn^lnit  ciittPcrfcH,  I.cvst.fMočv.J; 

—  ber  C5iitiimrf,  bic  ''^jiinctafiou,  Cig. 
načften,  tna,  adj.  GtittPiirf  ,  %\a\\-,  Cig. 
načrt^žiti,   ežim,  vb.  pf.  =   načrtati:    načrtc- 

;cna  cestna   črta,  projccticrtcr  Strafjcitjug, 
DZ. 
načrtil9,    n.  =   nnčrt:     načrtila  železnic,    bic 
Jravieruiig  »on  Gijcnba^nen,  DZ. 


načrtovanje,  n.  "baž  (SlttttJerfen,   Cig. 

načrtovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  načrtati;  ent= 
iDcrfcn,  Cig. 

načrtovavec,  vca,  mi.  ber  ©ntlDcrfer,  Cig. 

načuditi  se,  čudim  se,  vb.pf.  fid)  fatt  tuitnbent; 
nisem  se  mu  mogel  n.,  tc^  fonnte  mic^  llic^t 
genug  iiber  if)n  ruunbern. 

načve,   čev,  f.  pl.  ber  S3adtrog,   Valj.fRadJ. 

nad,  1.  praep.  A)  c.  acc.  na  vprašanje:  kam? 
kaže  i)  predmet,  proti  kateremu  je  premi- 
kanje kake  reči  ali  osebe  tako  namerjeno, 
da  ostane  pod  ciljem  premikanja  in  da  ne 
prideta  v  dotiko:  iibcr  —  Ijinauf ;  nad  drevo 
vzleteti,  itber  beit  '©aum  f)inauf  ffiegcn;  nad 
se  iti,  bergauf  gc^cn,  Cig.,  Svet.fRok.J;  — 
2)  to,  kar  kaka  oseba  ali  reč  presega,  kar 
za  njo  zaostaja:  iiber;  on  mu  je  nad  vse, 
i^m  ietU  er  a((e  anbcrn  nad) ;  to  mu  je  nad 
vse,  basi  gc^t  itim  iiber  allee:  ni  meštra  nad 
potrebo,  Npreg.-Jan.fSlovn.J;  —  nad  mero, 
iibermafeig ;  —  mef)r  alž :  nad  sto  goldinarjev 
je  zapravil ;  —  3)  to,  zoper  kar  je  kako  de- 
janje namerjeno:  H)iber,  gegeti;  Ko  bo  Pe- 
gam šel  nad  te,  Npes.  -  K. ;  nad  Turka  iti, 
tribcr  bie  Siirfcn  ju  %t[\it  siefjcn ;  —  nad 
medvede,  zajce  iti,  auf  bie  SSarcn^  .^"»ojen« 
jagb  gcf)eit;  planiti  nad  koga,  auf  jcmanbcn 
loJftiirjen ;  —  B)  c.  instr.  na  vprašanje;  kjer 
kaže  i)  to,  kar  je  pod  kako  rečjo,  tako  da 
med  ednim  in  drugim  ni  dotike:  iibcr;  nad 
mizo  visi  svetilnica;  nad  mlinom  stanuje; 
Nad  mano,  pod  mano,  krog  mene  je  Bog, 
Levst.fPes.J;  —  2)  to,  črez  kar  je  kedo  po- 
stavljen, ali  ima  oblast:  iibcr;  Ti  si  kralj 
nad  vsemi  kralji;  gospodovati  nad  kom.  Met. ; 
—  3)  kar  provzročuje  kakov  duševen  afekt: 
iibcr;  množice  so  se  zavzele  nad  njegovim 
ukom ,  Met.;  jeziti  se  nad  kom;  dvomiti 
nad  čim,  ail  ctttin?  Jiocifeln;  pohujšati  se 
nad  Čim,  fid)  aii  ctiim^?  drgcrn;  veseliti  se 
nad  čim,  f^rcitbc  f)abcn  au  ctliia'§;  ostrmeli 
so  nad  tem-le  prvim  čudežem,  Ravn.\  — 
4)  osebo,  katere  se  kako  dejanje  tiče:  aii; 
naši  nastopniki  bodo  vsaj  imeli  kaj  nad  nami 
popravljati  in  brusiti,  rotf.-./č7«.('.*>/o)';i.);  nad 
kom  znositi  se,  fid)  on  jciliaiibem  riid)en,  Z.; 
nad  kom  se  pregrešiti,  fid)  ail  citicm  Dcr' 
fiinbigcn ;  nad  kom  se  zgledovati ,  fid)  atl 
cincm  fpicgclit;  nad  kom  kaj  dobrega  doži- 
veti, att  icmaitbcm  clunvJ  (Mutc^  crlcbcit,  Cig.; 
nad  otroki  kleti,  C;  —  11.  adv.  v  nekaterih 
sestavah  novejšega  knjižnega  jezika  po  zgledu 
nemščine:  Dber»,  ©rj^ ;  nadučitelj,  Cbcr= 
Icbrcr;  nadvojvoda,  ©r5{)er,iOg;  nadškof,  ©rji» 
bifd)Of,  i.  t.  d.;  —  III.  praef.  v  nekaterih  iz 
drugih  slovanskih  jezikov  vzetih  ali  po  njih 
zgledu  napravljenih  glagolih,  n.  pr.  nadvla- 
dati,  nadzirati  i.  t.  d.,  v  katerih  se  pomen 
vjema  s  predlogovim    pomenom. 

nad,  /.  kar  se  k  železu  privari,  C;  —  prim. 
nada    i),  a). 

nada,  /.  i)  bcr  9ttifa(?:  a)  ber  ftablcritc  'iJtiif 
trag  bcim  Vlnftdlilcn  (,v  ''iS.  ciner  -Viadc),  Jan., 
Mik.:  —  fel)lcrl)aftcr  'Mia^  bc§  Sta^Ieš*  an 
bic  ^oI)n  bc*  .^"»ammcr*,  Cig.;  prim.  nado; 


nadahniti  —  nadati 


—  629  — 


nadati  se  —  nadejati  se 


—  b)  kos  novega  podplata,  kateri  se  pri- 
bije (nadene)  vrhu  starega,  uže  raztrganega 
na  obnošenem  čreviju,  Lašče- Er j. (Torb.); 

—  c)  fc^lcit)aftc  i^erbtcfuiig  bc§  Spiintfabenci, 
Cig.;  —  ako  se  predici  nit  utrga,  konca 
vkup  dene  in  sesuče:  to  debelejše  mesto 
niti  je  nada.  Polj.; —2)  bie  .S^ioffiiuiig,  Cig., 
Jan.,  nk.;  bic  ©rloartuiti] :  v  nad!  si  biti 
koga,  česa,  ficf)  oeifcljeii,  erinarten,  BlKr.; 
danes  si  nismo  bili  še  matere  v  nadi,  ^cutc 
i)abcn  mx  bic  SJhittcr  md)  nidit  cvtuavtct, 
vsak  dan  si  je  smrti  v  nadi,  tafllic^  crlraitct 
cr  beti  2ob,  BiKr.-M.;  v  nadi  smo  si,  da  iz- 
pregledajo  po  takih  primerih  i  slepci,  Nain: 
(Let.). 

nadahniti,  nem,  vb.  pf.  =  nadehniti,  aitljail- 

d)en,   Cig.;  —  begeiftevn,   tn)pirici-cn,   Cig. 

(T.);    Bog  je  proroke  nadahnil,  @ott  i)at  bic 

^ropt)etcu  ittfpiriert,  Z.;  —  nadahnjen,  bc= 

gfiftcvt,  Cig.(T.J. 
nadahnjenje,  n.  bie  58egeifterung,  Cig. (T.). 
i.nadajati,   jam,    jem,  vb.  impf.  ad   nadati, 

Cig.^ 
2.  nadajati,  am,  vb.  impf.  ad  nadojiti :  jaiigeit, 

C,  Volk.-M.,  ogr.-Valj.(Rad),  vihŠt. 
nadalje,  adv.  =  na  dalje,  tretter^^tlt,  fort^in, 

Cig.,  M.;  —  tt)eiter»:    slišali    smo    nadalje, 

Navr.(Let.). 
nadaljen,  Ijna,  adj.  =  nadaljnji,   Cig.,  Jan. 
nadaljek,  Ijka,  m.  bie  ffOl^tfet^lIltSf  ^^■ 
nadalješnji,  adj.  =  nadaljnji,  SlGosp. 
nadaljevalen,  ina,  adj.%oxti(^nnc\š',  nk.;  na- 
daljevalni  kos  železnice,    bie   §ortfe^ung5= 

[trede,   DZ.;  nadaljevalni  pouk,  nk. 
nadaljevanje,  «.bie  (^crtjefeiing,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nadaljevati,    ujem,    vb.  impf.  fortie^cn,   fort= 

fal^ren,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nadaljevavec,  vca,  m.  ber  %oxt\e^et,  Cig.,  nk. 
nadaljnji,    adj.  ber   tceitere:    nadaljnje    posto- 
panje, nadaljnje  preiskave,  nk. 
nadaljšnji,    adj.  ber  treitere,    Cig. (T.);   na- 

daljšnji  postopek,  ta^  rueitere  3Serfa^ren,  DZ. 
nadaljšnjica,    f.  bie  Jueitere  SSerfitgung,   bie 

aBeiterung,  Cig.  (T.). 
nadarba,  /.  ha^  58eneficium,  bie  ^friinbe,  C, 

SIS. 
nadarbenik,  »2.  ber  ^rabenbar,  ber  ^friinbner, 

DZ.;  —  hs. 
nadarbina,  /.  bie  ^rabenbe,  bie  ^friinbe,  DZ.; 

cerkvene  nadarbine,  DZkr.;  —  hs. 
nadarek,    rka,    m.  bie  3w6cf[crung ,   "iiaž  ®e= 

id)cnf,  C. 
nadaritelj,  m.  ber  ^efd^enfer,  kajk.-  Valj.  (Rad). 
nadariti,  fm,  vb.  pf.  begoben :   nadarjen  (nav. 

nadarjen),  begabt,  tafentiert,  nk.;  —  hs. 
nadarjatj,  am,  vb.  impf.  ad  nadariti;  begaben: 

narava  čudovito  nadarja  stvari,   Glas. 
nadarjenik,  m.  nadarbenik,   C,  Jan.(H.). 
nadarjenost,  /.  bie  93egabung,  nk.;  —  hs. 
nadast,    adj.    Bod    fcf)Ier^after  5Inia|c,  SSer= 

bidungen:   nadasta  nit,   Cig.,   Po//.;  —  prim. 

nada   i),  c). 
nadati,  dam,  vb.  pf.  baraufgebcit,  ,yigcben,  čine 

3ugabe  gcbcn,  Mur.,  Cig. 


nadati  se,    am  se,    vb.  impf.  =  nadejati   se, 

Z.,   nk.;  —  hs. 
nadava,  /.  bic  BuSiit^^',  i>f^  1)nraufgelb,  C. 
nadavati,  am,  vb.  impf.  ad  nadati,  Mur. 
nadavek,   vka,   m.   i)  bie  Bufteuer,  \>a6  9(uf= 

getb,   Jsvkr.,  Glas.,   DZ.;  —  2)  ba§  ^3tgio, 

Cig.,  Jan.,  Cel.(Ar.J;  —  '})  =  ara.  Mur.,  Jan. 
nadbiskup,  m.  =  nadškof,  nk. 
nadboj,    boja,    m.   bie   £)bcrf(^tt)etlc    (bei  ber 

Xl)iirc),  Guts.-Cig. 
nadbolničar,  rja,  m.  ber  Dbcr^Sranteuirarter, 

DZ. 
nadbrojen,  jna,  adj.  iiber§dl)[ig,  Jan. (H.). 
nadbrpjnik,  m.  ber  Supernunierdrc,  Jan.  (H.). 
nadcveten,  tna,  adj.  oberftdnbig,  bliitenftattbig 

(bot.),   Cig.,  Jan. 
nadčastnik,  m.  ber  Dberofficier,  Jan.,  nk. 
nadčašen,   šna,    adj.  felcbftanbig  (bot.),   Cig., 

Jan. 
nadčlove.ski,    adj.  itbermenfd)Ii(^,   Cig.,   Jan., 

M.,  nk. 
nadčuten,  tna,  adj.  itbeifinnlic^,  tran§cenbental, 

Cig. (T.),  C,  Lampe(D.). 
nadčutnost,  /.  bie  Ueberfinittidjfeit,  Cig.,  Let. 
nadčuvati,  am,  vb.  impf.  libcrmadjen,  C,  Jan. 

(H.). 
naddesftnik,  m.  ber  gelbtnebel,  ber  Dberjager, 

Jan.  (H.). 
naddijakon,   m.  ber  '^(rdjibiafoii,  nk. 
nadduh9vnik,  m.  ber  Srjpriefter,  Jan. (H.). 
nadduren,  rna,  adj.  iiber  ber  %\)\\x  beflttblid), 

Cig.,  M. 
naddurje,    n.  bie  Dberfc^njelle,  Ravn.;    (nad- 

dverje),    Valj. (Rad). 
naddiirnik ,    m.  ber  S^iirgiebel,   (naddvernik) 

Cig. 
naddv^ren,   rna,  adj.  =  nadduren,  Mur. 
naddv9rnik,  m.  ber  £)hn1]d\\\\n\itx,  Jan.(H.). 
nadegati,   am,   vb.  pf.  i)  eine  getDiffe  9JJenge 

fc^lcubern:  n.  drv  v  peč,   Gor.;  —  2)  burd)= 

priigeln,   Cig.;  —  ;^)    n.  se,   "tid^  Slutteln, 

6tD§en  u.  bgl.  fatt  "befommen,  Z. 
nadeha,/.  i)  bie^njptrotion,  kajk.- Valj. (Rad); 

n.  sv.  Duha,   C;  —   2)  =  nahod,    (^natha) 

C,  vihŠt. 
nadehniti,  dahnem,  vb.  pf.  =  nadahniti,  an» 

bauc^en ;   (nadehnem,  ogr.-M.). 
nadehnjenje,  n.  =  nadahnjenje,  kajk. -Valj. 

(Rad). 
nadeja,  /.  bie  ©rtuartung,  bie  §offnung,  C, 

Levst.(Zb.  sp.),  nk. 
nadejanje,    n.  bie  Ipoffnung,   C;    brez  nade- 

janja,  uuoerbofft,  unertuartet,  Meg.;  hudo  n., 

ber  9(rgltiobn,  Dalm. 
nadejati,   denem,    vb.  pf.  ^  nadeti;    i)    auf 

etioa^  legen,  M.;  n.  kokoši  Jajca,  ber  ^enne 

Gier  aufž  "^feft  legen,  C;  —  2)  n.  se,  \ič) 

botl  ftopfen,  Cig. 
nadejati  se,    dejem  se,    vb.   impf.    ertnarten, 

t)Dffen,  fid)  tjerfebcn,  Habd.-Mik.,  kajk.-Valj. 

(Rad);  pridi  na  njega  nesreča,  katere  se  on 

ne  nadeje  (nnenadie"),  Dalm.;   nadejem  se, 

da  tudi  ti  bi  se  mu  (temu  kraju)  kmalu  pri- 
vadil, .S"^-.;  —  tudi :  nadejem  in  nadejam  se, 

kajk.- Valj. (Rad),  in:  nadejam  se,  Cv. 


nadet  —  nadež 


—  630  — 


nadeževati  se  —  nadihniti 


nadet,  dela,  m.  i)  haž  ^ournicr,  ia§  SSeleg« 
I10I5,  Cig.;  —  2)  bcr  ©ettjefiric^aft,  (nadev) 
M.:  —  3)  bic  9td))e  betm  SBagcn,  BlKr. 

nadelati,  delam,  vb.  pf.  i)  mit  itolj  beleflcn, 
fourniercu,  Cig.\  nadelana  roba,  fournicrte 
3(rbdt,  Cig.;  —  2)  beftidcn,  C;  Nadelana 
peča,  9cfticftc§  .'oaiiptturfi,  Z.;  — 3)  cesto,  pot 
n.,  biirdi  53e)d)otterung  u.  bgl.  eine  Stroge, 
einen  '2Beg  ^eiftetlen,  Z.,  Ravn.\  Nadelana 
cesta,  Ne  zajemajo  pesta,  Vod. (Pes.);  po 
slabo  nadelanem  potu,  Jurč.;  —  4)  einf 
getuifle  9JJeiige  con  cincr  (3ad}e  berfertigcn : 
veliko  zaloge  n.,  Ravn.fAbc.J;  —  ^,)  nadelan 
je,  cr  f)at  einen  JRaujc^,  Cig.,  Gor. 

nadelavati,  am,  vb.  impf.  ad  nadelati;  —  on 
mu  le  pot  nadelava,  Ravn. 

nadeten,  tna,  adj.  gournier-:  nadelne  deščice, 
'Udi'  '^mixnm\)n%,  Cig. 

nadeliti,  im,  vb.  pf.  betf)eilen,  befcfienfen:  n. 
koga  s  čim,  ogr.-C,  M.;  z  velikimi  darmi 
n.  koga,  kajk.- Valj.  (Rad). 

nadeljati,  am,  vb.  impf.  ad  nadeliti,  kajk.- 
Valj.fRad). 

nadelovanje,  n.  bie  33earbeitung :  n.  ceste, 
Levst.  (Cest.). 

nadelovati,  ujem ,  vb.  impf.  ad  nadelati;  n. 
pot,  cesto.  Zora,  Re:[.-C. 

nadepotn,  adj.  =  nade  poln,  ^oflnunggBoII, 
(po  nem.). 

nader,  dra,  m.  ber  Unter^at?,  bie  3Bamme, 
Cig.,  Met..  Miir. 

nadeti,  denem  (dem,  C.\,  vb.  pf.  i)  =  na  kaj 
dejati :  n.  klobuček ,  "baž  §iitd)en  aufic^en, 
LjZv.;  predivo  na  koželj  n.,  aufrocfcn,  Cig., 
3/. ;— anlegcn:  brzde  jeziku  n.,  C;  auflabeit: 
ne  spodobi  se,  da  bi  nadeli,  kakor  svetojurski 
selniki,  Jurč.;  —  2)  n.  komu  (priimek),  jc= 
manbem  einen  Spitinamen  geben,  Cig.,  Jan., 
C;  nadeli  so  mu  ,piskar",  Navr.  -  Jan. 
(Slovn.);  —  -^,)  anfiitlen,  anftopfcn,  Mur.,  Cig. 

nadev,  deva,  m.  i)  ba§  J^iitfiel,  bie  ^iillc  (bei 
epcifen,  bef.  SSurftcn),  Habd.-Mik.,  Cig.. 
Jan.,  M.,  C,  Št.,  BlKr.;  —  2)  =  nadavek 
3),  -fan. 

nadeva,  /.  =  nadev    i),   Cig.,  .Jan. 

nadevač,  m.  i)  ber  ?luflnbcr,  Dol.;  —  2)  ber 
bic  SBiirffe  fiiat,  Valj.  f Rad). 

nadevatnik,   m.  bic  SBurftjpril^c,  Z. 

nadcvanje,  n.  1)  tia?)  'Jlnfiabcn,  Dol.;  —  2) 
bie  J^iitlung  (Don  Speifcn),  Mur.,  Cig. 

nadevati,  vam,  vijem,  I.  vb.  impf.  ad  nadeti ; 
I)  barrtnftblin:  predivo  na  ko;>elj  n.,  M.; 
ouflobcn:  n.  na  voz,  C;  —  oufevicgcn:  dolž- 
nosti, katere  nadeva  služba,  Lcvst.(S'auk)\ 

—  3)  9}amcn  bcilcgcn,  C;  —  3)  anfiidcn, 
Cig.;   klobase  n..  Z.;    puško  n.,  labcn,  Z.; 

—  II.  vb.  pf.  in  cincr  gctuiffcn  SJJcngc  Ijin^ 
ober  l)incinicgcn,  anftopfcn;  n.  komu  pol  žepa, 
poln  žep  črešenj. 

nadevck,  vka.  m.  i)  Daž  J^iinfel,  Jan.;  — 2)  bcr 
33einanic,  bcr  Spiljnamc,  Cig.,  C,  Navr. 
(Kop.  sp.). 

nadevka,  /.  bO'?  ^^iiflfcl,  bic  35}urftfitne,  .Uk;-., 
Cig.,  Jan,,  Danj.-Mik. 

nadež,  m.  ba>5  ^lagetcifen,  (ioris. 


nadeževati  se,  uje  se,  vb.  pf.  nadeževalo  se 

je,  c§  i)at  gcitug  gcregnct,  Cig. 
nadfara,  /.  bie  ,'^auptpfarre,  Let. 
nadfevd,  m.  ta^  Cberle^en,  Cig. 
nadglasiti,  im,  vb.  pf.  ubcrfdiaHen,  Cig. 
nadglasovati,  ujem,  vb.  pf.  iiberftimmen,  C. 
nadglaven,  vna,  adj.  iiber  bem  ftopfe  befinblic^ : 

nadglavna  točka,  ber  Sd)eitelpnntt  (po  rus.), 

Cig.  (T.). 
nadglavišče,  n.  ber  3<^"d[|,   Cig. (T.),  Jes. 
nadglavje,  n.  =  glava,  ber  Saulenfopf,  Mur., 

Cig.,  Jap.  (Sv.  p.). 
nadglavnik,  m.  =  nadglavišče,   Cig.,  Jan. 
nadgled,    gl<^'da,    m.  =  nadzor,   bie   5lufft(^t, 

Cig.,  Jan.,'  DZ. 
nadglfdnica,  /.  =  nadzornica,   Cig. 
nadglfdnik,  m.  =  nadzornik,  Cig.,  Nov.,  DZ. 
nadgledništvo,  n.  =  nadzorništvo,  .fan.,   C. 
nadgledovalnica,  /.  =  nadzorovalnica,  DZ. 
nadgledovati,  ujem,  vb.  impf.  =  nadzorovati, 

beauffidjtigen,   Cig.;  nadgledujoča  gosposka, 

bie  bie  Šluffic^t  fii^renbe  33ef)orbe,  DZ. ;—con^ 

trolieren,  Jan. 
nadglf  dstvo ,    n.  =    nadzorstvo ,    bic   SSeaufs 

fid}tigung,  bie  ^nipection,  bic  Sontrole,  Cig., 

Jan. 
nadgprnik,  m.  ber  93ergmeifter,  Jan. 
nadgozdar,  rja.  m.  bcr  Cberforftcr,  DZ. 
nadgozdnar,   m.  =  nadgozdar,  Ja)i.,   C. 
nadgozden,  dna,  adj.  iiber  bem  3SaIbe  befinblid), 

Cig. 
nadgozdnik,  m.  ber  j^orftmeiftcr,  C,  DZ. 
nadgr9bEk,  bka,  m.  ha^'  (Mrabnial,  Jan.,  C. 
nadgrgbje,  n.  baž  ©rabmal,  .Jan. 
nadgroben,  bna,  adj.  iiber  bem  (^rabe  befinblid), 

(^irab' :  nadgrobni  kamen,  napis,  C/i,'.,  Ja».,  nk. 
nadgr9bnica,  /.  bie  ®rQbfd)rift,  Jan. 
nadgr9bnik ,    m.    ta^    ©rabcebcntmal,    Jan., 

Zora. 
nadhišje,  n.  bcr  oberftc  5Raum  unter  bem  2;ac^c, 

Cig. 
nadhoditi,  h(Jdim,  vb.  impf.  nadhodeč,  iibct' 

treffenb :  črez  vse  nadhodeča  ali  najvišja  mo- 
gočnost, Krclj. 
nadičiti,  d?čim,  vb.  pf.  fd)miicfen,  Zora. 
nadigavati,    am,    vb.  impf.  ad    nadigniti,  = 

nadvigavati,    C,   ogr.-Mik. 
nadigniti,    dTgnem,    vb.  pf   =   nadvigniti ;    i) 

cin  tocnig  Ijeben  (,v  ''^-  ein  2i'einfafž),  Mur.; 

n.  se,  fid)  crl)Cben :  na  to  Ijubav  naj  se  naše 

srce  nadigne,  ogr.-Let.;  fid)  bomn  madjcn: 

n.  se  na  delo,  ogr.;  —  2)  crrcgcn,  beginncn : 

pum  n.,   C. 
nadih,    dilia,    m.  bcr  9ln^QUd),    Cig.;  —  bic 

9lfpiration  (gramm.),   Cig. (T.);  —  ber  'illn 

flng,  .\ov. 
nadiha,  /.  =  nadahnjcnje,  ogr.-C. 
nadihati ,    diham,    I.  vb.  impf.  ad  nadchniti; 

infpiricrcn,  cingebcn,  Cig. (T.);  —  11.  n.  se, 

vb.  pf.  ,yir  O^eniigc  einotbmcn:  n.  se  dobrega 

zraka. 
nadihnik,  m.  Wi  ."pand);,eid)cn  (gramm.).  Cig. 
nadihniti,  diiuiem,  vb.  pf.  nnl)aiid)en;  —  rdeče 

nadihnjen  cvet,   Cv.;    bcgciftcm,    infpiriotcn, 

Z.;  pogl.  nadchniti. 


nadimati  se  —  nadlajtnant 


631  — 


nadlast  —  nadloga 


nadimati  se,    dTmam,   dTmljcm  se,    i>b.  impf. 

ad  naduti  so;  fid)  aiiflilcitjeii,   C,  Erj.fMin.J. 
nadimiti,   dTmim,  i'i>. /i/,  niuiilrtdiicn,   Cig.;  — 

n.  se  dima,  geiiug  QllčiCqiialmt  lucr^cu,  Jan. 

(Slovn.). 
nadir,  m.  ber  f^eifeilpiinft,  ber  (^ufipunft,  bcf 

•Dhibir,  Cig.fT.J,  Jes. 
nadiranje,    n.  ba§  ^tiirei^cn,  ba^  ?(llfc()inbcii, 

Jani. 
nadirati,  am,  vb.  impf.ad  nadrcti;   anjid)iubcu, 

anveif5cn,  Jam.,  Cig. 
nadirjastiti se,  astim  se,  vb.pf.  \[d)  fatt  rcmton, ^f. 
nadirjati  se,   am  se,    vb.  pf.  fid}  fatt  rcitiicn, 

ftd)    abrcnnen;    konj  se  je  že   nadirjal,   naj 

hodi  sedaj  v  stop:  ba§ ^ferb  liat  \anc\c  gcnug 

nctrnbt,  c§  mag  nun  im  3d)rittc  getjcn,  Cig. 
nadirjati,  am,  vb.  i»ipf.  =  nadirati:  koruznej 

latici  odirati  nekoliko  zrn,  da  jo  drug  potem 

hitreje  ožuri,  Plu^na  pri  Bolcii-Erj.  (Torb.). 
nuditi,   im,  vb.  impf.    i)  drugo  na  drugo  de- 

vati,  jrf)id)ten,  Koborid-Erj.(Torb.) ;  —  2)  = 

jekliti,  Dol.-Mik.,  v{hSt.-C.\  —  prim.  nada. 
nadivjati    se,    am   se,    vb.  pf.  au^toben,    bež 

2i}utf)cn'5  fatt  tuerben,  Cig.,  Jan. 
nadjanje,  n.  =  nadejanje,   Boh.,  Dalm. 
nadjati  se,  am  se,  vb.  impf.  erinarten,  ^offeu, 

Mur.,  Cig.,    Jan.,   BlKr.-M.,  Met.,    Prel, 

nk.;  n.  se  česa,   Cig.,  nk.;  nadjati  se,  ^'alj. 

(Rad);  —  pogl.  nadejati  se. 
nadjati,  denem,  vb.  pf,  Cig.\  pogl.  nadejati  I. 
nadka,  /.  ber  5tufla^  am  93ienenftoii,  C. 
nadkan,    m.  obcrfter  ^i^an,  Bes. 
nadkancelar,  rja,  m.  ber  ©^fanjter,  Jan.fH.J. 
nadkolenica,  /.   i)  ba§  SdioBtud),   C;  —  2) 

pl.  nadkolenice,  Sefllftiefcl,   Cig. 
nadkolenka,  /.  =  nadkolenska  kost,  tia^  "iSoV' 

armbein  bci  2!t)icren,  ber  Jtegel,  Bleiiv.-Cig. 
nadkolfsen,  sna,  adj.  oberid)ldd)tig,  Jan.;  nad- 

kolesna  voda,  obcr)d)Iad)tigeši  ŠSaffer,  Cig. 
nadkomotčen ,    čna,   adj.  £)berarm=:    nadko- 

molčna  kost,  haiS  Dberarmbeiu,  Cig. 
nadkomornik,  m.  ber  £}bcv!ommeif)ei'l',  -'i^''- 
nadkonjar,  rja,  m.  ber  Dberftallmeifter,  Jurč. 
nadkopiten,  tna,  adj.  ober  bem  §ii^  bcfinblid): 

nadkopftni  venec,  bie  5leifd)fione  am  ^^ferbe= 

bufe,  Cig. ;  nadkopitna  kost,  baš  Sronenbetn, 

DZ. 
nadkovač,  m.  ber  Cberjc^mieb,  C. 
nadkriliti,  im,  vb.  pf.  uberfUigetn,  iibertretfcn, 

.Ja7i.,  nk.;  —  hs. 
nadkriljati,    am,   vb.  impf  ad  nadkriliti,  nk. 
nadkriljevati,    lijem,    vb.  impf.  ad  nadkriliti, 

iibertveffen,  nk. 
nadkrmar,  rja,  m.  ber  Dberfteuermann,  DZ. 
nadkrmilar,  rja,  m.  =  nadkrmar,  Jan. (H.). 
nadkuhar,  rja,  m.  ber  ,^ud)cnmeifter,   Cig. 
nadkurivec,  vca,  m.  ber  Ciber£)eijer,  DZ. 
nadladjar,  rja,  m.  ber  DbcrbootSmann,  DZ. 
nadlahten,  tna,  adj.  £)berarm= :  nadlahtna  kost, 

Jan. 
nadlahti,  /.  /'/.  ber  Dberarm,  Cig.  (T.),  C. 
nadlahtje,  n.  ber  Dberarm,  C,  Telov. 
nadlahtnica,  /.  haž  Dbcrarmbein,  Jan.,  Cig. 

(T.). 
nadlajtnant,  m.  ber  Dberlieutenont,  Cig.,  nk. 


nadlast.  T,  /.  ba§  Dbereigentl^um,  (nadvlast) 
Cig. 

nadlasten,  tna,  <7cf;.  Dbcreigcutl)umltc^,  (nadvi-) 
Cig. 

nadlastnik,  m.  ber  Cbereigent[)umer,  Jan. 

nadlastništvo,  n.  ba-3  Cbereigent()um,  DZ. 

nadlečnik,   m.  ber  Dberar^t,  Jan. (H.). 

nadlfga,  /.  bie  i5ejd)n)cibe ,  bie  ^iklaftigung, 
bie  Unge(egenf)i'it ;  za  iv)  nadlego  biti  komu, 
nadlego  delati  komu,  jcnumbcm  ^^ladereieu 
bereitei;,  jur  Saft  faUen,  laftig  fallen,  be= 
belligen. 

nadlfganje,  n.  ^io.^  Seliiftigen,  3/. 

nadlfgati,  am,  vb.  impf  Ičiftig  falleu,  Mur., 
Cig.;  ne  nadle^aj  me,  laii  mid)  unbe(}elligt, 
Cig. 

nadlfgavec,  vca,  m.  ber  23e(aj'tiger,  Cig.,  C. 

nadlegovanje,  n.  hai  95elaftii-;cn 

nadlfgovati,  ujem,  vb.  impf.  ld[tig  fatlen,  be= 
Idftigen ;  n.  koga  s  čim,  jemanben  mit  einer 
©ac^e  betielligen ;  tudi :  n.  komu :  nečemo  s 
tem  nadlegovati  bralcem,  Navr.(Kop.  sp.) ; 
—  praes.  pogostoma:  nadlegovam.  Valj. 
(Rad);  govori  se  tudi:   nadlegovati,  ujem. 

nadlegovavec,  vca,  m.  ber  ^elčiftiger. 

nadlegovavka,  /.  bie  SSeldftigerin. 

nadlehti,  /.  pl.,  Erj.fSom.);  pogl.  nadlahti. 

nadlehtnica,  /.,  Erj.(Som.);  pogl.  nadlaht- 
nica. 

nadleten,  tna,  adj.  gro^jaf)rig,  C. 

nadlfža,  /.  =  nadlega:  zavoljo  majhine  nad- 
leže  začneš  kleti.  Bas. 

nadležati,  im,  vb.  impf.  i)  „onIiegen":  ali  ta 
ista  modrost  ino  hitrost  vselej  nadležečo 
zlobo  ino  krivico  ima,  f^relj;  —  2)  nam 
veliko  nadleži,  e§  i[t  unž  Diet  baron  gelegen, 
Boh.;  —  po  nem. 

nadležen,  žna,  adj.  IdfHg,  beid)»t)erlid) ;  n.  biti 
komu,  jcmanbem  ,^iir  iiaft  fallen,  bejdjttjertic^ 
ober  lafttg  fein,  jemanben  beljcfligen. 

nadlfževati,  ujem,  vb.  impf.  =  nadlegovati. 
Mur.,  Jap.,  Skrinj. -Valj. (Rad);  nadlež(e)- 
vam,  Skrb.  ; 

nadlfžiti,  im,  vb.  impf.  =  nadlegovati.  Diet.; 
n.  komu,    Triib.,  Krelj. 

nadlfžnež,  m.  cin  tdftiger  3LRenfc^. 

nadl^žnica,  /.  bie  2d[tige. 

nadl^žnik,  m.  (dftiger  ŠJJenfd). 

nadl^žnost,  /.  bie  iidftigfeit,  bie  95e)c^rt)erlic^feit. 

nadličje,  ;/.  ein  Jud),  n)cld)c§  ntan  ber  Seii^e 
gur  ^Dpfbebertnng  mit  ing  (Mrab  gibt,  — 
ober  bem  Sinbc  bei  ber  Jaufe  um§  i^^^pt 
legt,  M.,  Z.,  Mik. 

nadlisček,  čka,  m.  bie  Sllraunpflanje  (man- 
dragorai,  (-lišek)  Jam.,  Mur.,  Jan.;  —  hdž 
£)ejenfraut  (circaea),  (-lišek)  Medv.(Rok.). 

nadlisec,  sca,  m.  =  nadlisček.   Diet. 

nadlje,  adv.  =  na  dlje,  na  dalje,  ttJeiter,  C; 
da  mojstra  ne  trudi   nadlje,  Krelj. 

nadljudski,  adj.  ubeimcnfdllid),   Cig.,  Jan. 

nadločje,  n.  ber  Dberbogcn  (arch.),  Cig. (T.). 

nadlgga,  /.  i)  bie  'iplagc,  bie  ^JJiiibial,  Wi  Sreuj, 
bie  2)rangial;  občna  n.,  bie  iianbplage,  Cig. 
(T.);  v  nadlogah  biti,  in 'Jci3tl)en  fein,  Cig.; 
to  mi  nadlogo  dela,  "Hai  MtX\Xx\n6)\  mir  9?0t:^, 


nadl9gar  —  nadnožje 


—  632 


nado  —  nadopotniti 


Cig.;  nadloga  ga  tare,  er  [tecft  in  9Jot^, 
Cig.;  nadloge  našega  življenia,  bie  9?Zu^iaIe 
unjere^  2ebcn§;  kdor  ne  uboga,  tepe  ga 
nadloga,  Spi-eg.;  —  ti  si  mi  prava  nadloga! 
mit  btr  1:)ahi  \^  ein  ttja^rež  Sieuj  !  —  2) 
ber  Sc^ltcepflug,  (menda,  ker  je  na  nji  ka- 
menja naloženega),  Savinska  dol. 

nadl9gar,  rja,  m.  ber  Cbcrforfter,  bcr  2ror[t= 
luciftcr,  Cig.,  C. 

nadlovec,  vca.  m.  ber  Cberjciger,  Let.\  račun- 
ski n.,  ber  JRediiiintgeoberjager,  DZ. 

nadloščina,  /.  bic  %x\\b\ai,  ba§  SSe^,  'baž  \\x\.-- 
gemarf),   Cig..  Jan. 

nadl9Žen,  žna,  adj.  Doti  einer  'JJranglat,  9?ot^, 
^lage  betroffcn;  Bog  me  varuj,  da  bi  nad- 
ložnim  ljudem  delal  še  jaz  nadlego,  Jiirč.; 

—  mit  eittem  Seiben  be^aftet,  brefl^aft;  nad- 
ložna  je  bila  od  rojstva:  po  berglah  je  hodila, 
LjZv. ;  nadložno  človeče,  Zv. 

nadl9Žnica,  /.  nadložna  ženska,  Z. 
nadl9Žnik,    m.  nadložen   človek:   tolažiteljica 

bolnikov  in    nadložnikov,    Jurč.;   berači  in 

nadložniki,  Zv. 
nadl9Žnost,   /.  bie  SJtii^iefigfeit,  ba§  glenb; 

—  bic  3^rei't[)aftigfeit. 

nadmahniti,   mahnem,  vl\  pf.  iiber  jemanbcn 

(ettDoš)  ^iitnjcgid)«ingen,  obenan  fd^mingen, 

Cig.,  M. 
nadmaršal,  »n.bcr  Dber*,  (S  rjmaricf)a(I,  Jan.(H.). 
nadnifrek,  rka,  m.  ba«  Uebermafs,  Cig.,  Jan., 

DZ.:  bie  Ucberfcfiar  (mont.).  Cig. 
nadm^ren,  rna,  adj.  iibermdgig,  iiberjcf)tt)ang' 

\\i\,  Cig.,  Jan.;  —  nadmerni  stih,  ]^l)perfata- 

(ettiicfter  58er§,  Cig.fT.J. 
nadm9Č,    T,  /.    =   premoč,    bte  Uebcrma(f)t, 

Zora,  Bes. 
nadm9dnik,  m.  bie  9?ebeii^obe,  Cig. 
nadmodriti,  im,  vb.  pf.  an  ilhigl)eit  iibertreffen, 

iibertliigeln :  n.  koga,  Cig.,  Vrt.,  Npr.-Erj. 

(Torbj. 
nadmodrovati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  nadmodriti, 

.SV  .V. 
nadmorje,   n.  =  nos,  ba§  SBorgcbirge,  Mm-., 

Z.,  htra-M. 
nadmornar,  rja,  m.  ber  Dberbootrmanit,  Cig. 
nadm9rski,  adj.  iibcr  bie  3[Reerct?fIad)c  erf)abcn: 

natimorska    visokost,    =    absolutna   v.,    bic 

SJicercžlio^e,  bie  obfolute  .^b^e,  Jes. 
nadnaraven,  vna,    adj.  =  nadnaturen,   Cig., 

Jan.,  nk. 
nadnaturen,  rna,  adj.  iibematiirlic^,  Cig.,  Jan., 

nk. 
nadnavaden,  dna,  adj.  ouBcrgett)6^nIic^,  auBcr 

orbentlicf),  C. 
nadn^vek,  vka,  m.  bQ#  TageiBer!,  Mur.,  Danj,- 

Mik. 
nadn^vcn,  vna,  arf/,  Iag=,  ^iatcil':  nadncvni 

ra/rcd,  bic  ^iatciiclofjc,    SIN. 
nadnfvnica,  /.  bcr  Iag(of)ii,   Cig.fT.J. 
n.-idnica,  /.  bcr  logioljit,  Mur.,  Cig.;  —  hs. 
nadničar,  rja,  m.  bcr  Iagl()f)ner,  3/«r.,   Cig.; 

hs. 
nadničarski,  adj.  Tagl5I)ltcr',   Cig.;  —  prim. 

nadničar. 
nadnožje,  n.  boS  ^fiii,  ber  Jufj,  v^lK^t. 


nado,   n.  ber  fta^leme  9(uftrag,  C;   na  balti 

ali  sekiri   mora  biti    nado,    da    dobro    seka, 

BlKr.;    —  bcr   Stat)l,    Mik.;    jeklo   ali    n., 

Navr.fLet.j. 
nadobiti,  im,  vb.  pf.  bcfommen,   Mur.,  Danj. 

fPosv.  p.) ;  —  erben,  Mur. ;  nadobljeni  greh, 

bie  ©rbiiinbc,  Mur. 
nadobiten,  tm,adj.  erblic^,  6rb=,  Mur.;  nado- 

bitni  greh,  Mur. 
nadobivati,  am,  vb.  impf.  ad  nadobiti ;  plačo 

n.,   Danj.fPosv.  p.). 
nadoblast,  /.  bic  Cbcrberrfcbaft,   C,  nk. 
nadoblastnik,  m.  ber  Cbcr^err,  Jan.(H.). 
nadodati,    dam,   vb.  pf.   jujegen,  julegen,   Z.. 

Jan.rH.). 
nadodavek,  vka,  m.  bie  3"^fl9ff  ^-^  Jan.(H.). 
nadojiti,   im,   vb.  pf.   i)  jur   GJeniige  jdugen, 

fatt  faugen ;  —  2)  eine  geroifje  'iDfeugc  burcf) 

SJJelten  betommen:  danes  sem  veliko  mleka 

nadojila,  na  v^iodu. 
nadoknjak,  m.  ber  j^enftergicbel,  Cig.,  C. 
nadot,  dola,   m.  ber  Sergab^ang,    Mur.,  C. ; 

strm  n.,  SlGor. ;  v  nadol  gre,  e§  gc^t  bergab, 

v:^liŠt. 
nado},    adv.   =  navzdol,    Cig.,  Jan.;   nadol, 

SlGor. 
nadotbsti,  dolbem,  vb.  pf.  jujammenmciBcln : 

n.  drobirja;  aufmei^ellt,   Cig. 
nadoten,  tna,  adj.  ab^dngig,  abic^ii)fig,  (nado- 

ten)  Mur. 
nadotgočasiti  se,  časim  se,  vb.  pf.  ber  2ang= 

tDcile  libcrbriijfig  merben. 
nadoložek,  žka,  m.  bie  Sult^S^.    Valj.CRad). 
nadolžički,  adv.  m  bie  Sdnge  t)in,  C. 
nadomestek,  tka,  m.  bcr  ©rja|i,  Cig.,  Zora; 

bie   (Šompeujation    (mech.),    Cig.  (T.) ;   ba^ 

Surrogot,   Cig.,  Lcvst.fSauk}. 
nadomesten,  tna,  adj.    i)  (£r)Q^=,  nk.;  nado- 
mestna reserva,   bie  ©rja^ircjerDe,   DZ,;  — 

2)    er)et(bar,   Cig.;    nadomestne   stvari,    t3cr= 

trctbarc  Sadien,  DZ. 
nadomestil9,  n.  bcr  ®r)ab,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 

ba'3  Surrogot,  DZ. 
nadomestitev,  tve,  /.  bie  ©rjc^uug,  bic  ©nt= 

td)dDiginig,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nadomestiti,  mčstim.    vb.  pf.  cric^cn;    škodo 

n.;  —  mid)l)olcn,  cinbringcn,   Cig.;   n.,  kar 

je  kdo  zamudil,  jv^hŠt. 
nadomestljiv,   iva,  adj.  crje|ibar,  Cig.,  Jan.; 

pogl.  nadomesten  2). 
nadomestnik,    wi.  bcr  StcUtJcrtrctcr,  Z.;  vsa- 

cemu  (ogledniku)  je  pridejati  nadomestnika, 

Lcvst.fNauk). 
nadomestnica,  /.  bic  iStcflDcrtrctcrin,  Z. 
nadomcstovati,  ujcm,  vb.  impf.  erjc^cn,  Dcr« 

trctcn,  Cig.,  .lan.,  nk. 
nadomeščanje,  n.  baž  Srfcjicn,   Cig. 
nadomeščati,  am,  vb.  impf.  ad  nadomestiti; 

crietjon,  kajk.-Valj.(Rad),  nk. 
nadomčtck,  m.  =  nameček,  Jan.{II.). 
nadop^r,  rja,   »i.   C,  M.,  pogl.  netopir. 
nadoplačati,  am,  vb.  pf.  bic  ^afjliing  crgotl.^cn,  Z. 
nadoplač{l9.  n.  bic  ^jjad),vil)l»ng,  DZ. 
nadopotnikn,  fna,  adj.  Srgdn.^ungŽ  ,  Jjn.(/f.). 
nadopotniti,  im,  vb^  pf.  crgdnjcn,  Z.,  DZ. 


nadopoli\jevati  —  nadpravica 


683 


nadpražjc  —  nadr9bcn 


nadopotnjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nadopol- 

niti,   Zora. 
nador,  d<>ra.  m.  ber  Slurif!?,  -^. 
nadorastanje ,    >i.    bie    iHeprobuctlon    (zool.), 

Ci<j:.(T.!. 
nadorastati,  am.  vb.  impf.  ad  nadorasti;  prim. 

nadorastanje. 
nadorasti,  rastem,  vb.  pf.  nod)lDacf))en,  fic^  rc= 

piobucicieu,  Jaii.cH.J. 
nadoraščati,  am,  vb.  impf.  ad  nadorasti,  Jan. 

(II.). 
nad9ti    se,    nadmem   se,   vb.  pf.  aufld^ttietlen, 

Cig. ;  ftd)  aufbla^en,  C. ;  prsi  se  mu  nadmejo, 

Zora;   nadot,  aufgeblafen,   Erj.  (Torb.);  — 

prim.  naduti. 
nadovleti,  im,  vb.  pf.  n.  komu,  geitiigen,  be- 

fricbii.icn,  Rib.-C;  —  prim.  nadovoleti. 
nadovoleti,  im,    vb.  pf.  geniigen:    ako  bi  vsi 

dohodki  ne  nadovolcli,  DZ. 
nadovpljiti  se,   voljim  se,  vb.  pf.  iiberbvuiftg 

tiicrbcu:  n.  se  česa,  Jan.,  jv^hSt. 
nadpastir,  rja,  m.  bcl"  Cber^irt,    Cig. 
nadpaznik,  m.  ber  CbertDdcf)ter,  Nov. 
nadpičje,   n.  Z.,  pogl.  podpičje. 
nadpionir,  rja,  m.  ber  £berpionnier,  DZ. 
nadpis,  pisa,   m.  bte  Ucberfcbrift,  Miir.,  Cig., 

Jan.:  ber  %\it{  eine§  Sucfiev,  Cig.\  —  bic 

3(breffe,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  DZ.;  za- 
silni n.,   bie  ":)cDtt)abrc)ie,   DZ.;  —  bie  Unt= 

fc^rift  einer  ^Jfiinje,  bie  Segenbe,  (rus.)  Cig. 

(T.j. 
nadpisanec,  nca,  m.  ber  SIbreffat,   Cig. 
nadpisanka,  /.  bie  5(bre)fatin,  Jan.  (H.). 
nadpisati,  šem,  vb.  pf.  iiberfdireiben,  betiteln, 

bie  3lufirf)rift  niacfien,    Cig.,  Jan.;  —  n.  na 

koga  pismo,  abrcifieren,  (rus.^i  DZ. 
nadpisek,  ska,  m.  dem.  nadpis,  Cig.\  bie  Ueber= 

jcfjrift,  M. 
nadpisen,  sna,  adj.  ^Ibrefž'« :    nadpisna   stran 

pisma,  bie  Stbrejlijeite,  DZ. 
nadpisnik,  m.  ber  5(brejjat,  DZ. 
nadpisovati,    ijjem,    vb.    impf.   ad    nadpisati, 

ubericfirciben,  Cig.,  Jan. 
nadpiti,  pijem,  vb.  pf.  n.  koga,   jemanben   tm 

Jrinfen  iibertreffen,  Cig. 
nadplat,  plata,  m.  ber  Cbertl^eil  bež  8(^uf)e§, 

ba?  Cberleber  Jam. 
nadplfčje,    n.   bie  Sc^uUerblattgegenb,   h.  t.- 

Cig.fT.J. 
nadpl9den ,   dna,  adj.  [tempelftanbig,   epigim 

(bot.),   Cig.(T.),  Tuš.fB.J. 
nadpolovičen,  čna,  adj.  iiber  bie  jpdlfte:  nad- 

polovTčna   večina,   bie   abjolute   9}tajoritat, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
nadpor^čnik,  m.  ber  Dberlieutenont,  C,  nk.; 

—   prim.  poročnik. 
n.idpoveljnik,  m.  ber  Cberbcfc^l§^aber,  Z.,  nk. 
nadpoveljništvo,  n.  ber  Cberbefet)!,  Jan.(H.), 

nk. 
nadpravdnik,  m.  državni  n.,  ber  Cberftaatž= 

omralt,  DZ.,  nk. 
nadpravdništvo,    n.    državno    n.,    bie    Cber= 

ftaot^aitnialtjc^aft,  DZ.,  nk. 
nadpravica,  /.  ^=  predpravica,  ba-?  4^orrcct)t, 

Jan.(H.J. 


nadpražje,  n.  bic  Dberfd^ttJellc  bei  ber  Spre, 

Cig.,  M. 
nadpražnica,  /.  =  nadpražje,   Cig. 
nadpregled,  gleda,  m.  bie  Superarbitrierung, 

DZ. 
nadpreglfdba,  /.  =  nadpregled,  DZ. 
nadprigled,  gl^da,  m.  bie  Siipcrcontrole,  DZ. 
nadprir9den,  dna,  adj.  iibcruatiir(id),  Cig.fT.). 
nadpristr9jnik,  m.  ber  Cbcr^5JJa)c^incnwdner, 

DZ. 
nadpfsnica,  /.  =  stola,  bie  Stolo,  Jan. 
nadpfsnik,  m.  bie  33ujenjc^Ieife,   Cig. 
nadra,   der,  n.  pl.  =  nedra,   C,  Mik.,  v\}iŠt. 
nadrabljati,  am,  vb.  impf.  ad  nadrobiti;  an- 

brocfen,  Jam. 
nadramen,  mna,  adj.  iiber  ber  ^c^jel  befinblic^, 

M. 
nadramje,  n.  =  nadlahti,   Cig. 
nadramnica, /.  ber  Jragriemen,  Jarn.;—d\i- 

hovska  n.  =  štoIa,   Guts. 
nadrastek,  tka,  m.  bie  ?[ufrci5ung,  C. 
nadrastiti,  im,  vb.pf.  aufreijen,  auf^efeen,  Meg., 

ogr.-M.,   C;    psa  na  koga  n.,  emeit  Žiunb 

auf  jemanben  fiefeen,  Cig.;  ljudstvo  n.,  Dalm. 
nadrastnik,  m.  ber  ^lutreijer,  C. 
nadraževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nadražiti;  auf= 

^e^en,  Mur.,  Jap.fSv.  p.). 
nadražiti,  im,   vb.  pf.  \\  aufreigen,  auf^e^en, 

Mur.,   Cig.,  Svet.  (Rok.) ;  —  2)    n.  se,   beš 

atei^enž,  9Jeden§  jatt  raerben. 
nadrfdba,  /.  bie  Uebcrorbnung,  Cig.fT.). 
nadreden,   dna,  adj.  iibergcorbnet,  Cig.fT.). 
nadrediti,  im,  vb.  pf.  ilberorbnen,  Cig.,  Jan. 
nadr^dnost,   /.    bic    Uebcrorbnung:    razmerje 

nadrednosti,  DZkr. 
nadregati,  dregam,  vb.pf.  mil  eincm  Iangen@e= 

genftonbe  fto§enb  ttollftopfen,  C. 
nadr^gniti,  dregnem,  vb.  pf.  toUftopfen,   C. 
nadr^jati,  am,  vb.  impf.  ad  nadrediti,  Jan.(H.). 
nadrek,   reka,  m.  bcr  CbcrjO^,  Jan.fH.). 
nadremati  se,  mam,    mljem  se.  vb.  pf.  au?= 

id)lummcrn,  gur  ®eniige  fc^lummcvu. 
nadresljiv,    iva,    adj.    grdmlirf),    oerbrieBHcf), 

(-drs-)  Dol.-Mik. 
nadreti,  derem,  vb.pf.  i)  anjc^inben,  anrcificn, 

M.,    Cig.;    drevesu    skorje    n.,    ben    58aum 

Iarf)en,  Cig.;  —  n.  se,  ]icf)  oufrei§en,  C;  — 

2)  n.  denarjev,  ®elb  jufantincnroudiern,  Cig. ; 

—  3)  abpriigeln,  C.,jv{hšt.;  —  4)  n.  se,  fid) 

jatt  )rf)reieu. 
nadfgniti,  drgnem,  vb.  pf.  i)  anreibcn,  Cig.;  — 

2)  n.  si  česa,  jufammcnidiarren,  Cig. 
nadrije,  /.  pl.  =  nadra,  nedra,  Mur. 
nadrinjak,  w.  =  nadrnjak :  Zala  pa  je  sneha, 

Lep  rdeč  nadrinjak  'ma,  Spes.-Vra-{. 
nadfkati  se,  am  se,  vb.  pf.  \\6)  jatt  glitjcficn,  Z. 
nadrnjak,  m.  bcr  58ru)'t(a^,  ia^  lliiebcr,  C 
nadrnJ9hati  se,  am  se,  vb.  pf.  )ic^  jatt  jc^nar= 

d)CU,   Cig. 
nadrobek,  bka,  m.  nekaj  nadrobljenega,  Valj. 

(Radj. 
nadr9ben,  bna,  adj.  inž  S^etail  eingeffcnb:  na- 
drobna kritika.  Zora;  au#jii[)rli(f|,  umjtanb^ 

lid),    Cig.,   Jan.;   —   nadrobna    kupčija,   bcr 

S'leineerfa«r,  i>cr  Sleinocrjc^leip,  Jan. 


nadrobiti  —  nadstrčšnica 


—  «34 


nadstropje  —  nadiišiti 


nadrobiti,  i'm,  vb.  pf.  einc  gcroiffe  9Jfcnge  jer« 
brodellt :  otroku  kruha  n.  v  mleko:  piščan- 
cem kruha  n. ;  n.  cukra;  ako  tolčeš  cuker, 
nadrobi  se  ti  ga  nekoliko;  —  naJrobljen, 
cincjclprcngt,  Erj.fMin.j. 

nadr9bnost,  /.  i)  bie  "'Xiič-fiii)rlid)!cit,  Mur., 
0>.,  Jan.;  —  2)  Wi  ^etait,  Jan.;  ik  (Sin= 

nadr9cati,  drocam,  vb.  pf.  ^  nadregati,  au- 

Uopfcit,   CVij-. 
nadrsati   se,    sam,   šem    se,   vb.  pf.   ftcf)    fatt 

i](itic{)fn,  ftcf)  jntt  )d)(cifen  (auf  bem  ©ijc). 
nadfzati,  dfzam,  vb.  pf.  onjdiaben,   CVir. 
nadsl9pje,  «.  bcf  Sdulcitfnauf,  Jan. 
nadsodišče,  n.  bai-  Cbcrgcridit,  .S7.V.;  deželno 

n.,  taž  Cbcrlattbe§gerid)t,  nk. 
nadsodiščen,  čna,  aJj.  =  k  nadsodišču  spa- 

daioč.  Cbcvlanbe#9end)t#=,  nk. 
nadsodiški,  adj.  =  nadsodiščen,  nk. 
nadsodnija,  /.  =  nadsodišče:  deželna  n.,  bož 

Cbcr(Qitbcšgertd)t,  Jan.,  nk. 
nadsodrnjski,  adj.  Čbnlanhe^cicud^t^',  Jan.,  nk. 
nadsolinar,  rja,  ni.  ber  Cberaufje^er  iibcr  ba§ 

3al,VDC)en,  ber  .tiallgraf,  Cig. 
nadsolnčen,  čna,  adj.  iiber  bet  Sonue  bcfinbli(^, 

Cig. 
nadstarejšina,  w.  ber  Cberaltc,  Cig. 
nadstati,  nadstojim,  vb.  impf.  DOrftel}eu:  v  svoji 

službi  zvesto  n.,    to  je  zvesto  jo  opravljati, 

Krelj;  —  nadstoječ  =  nadstojen,  DZ.;   — 

po  nem.  Oori'tcf)en. 
nadstavbje,  n.  ber  Cberbau,  C. 
nadstavEk,  vka,  m.  i)  =  naklad,  ber  'Jluffa^ 

im   'Sicuenftode,  C;  —  2)  =  nadrek,    ber 

Cberfal^,  Jan.fH.J. 
nadstaviti,  stavim,  vb.  pf.  obcnan  fctien,  Mitr., 

Cig. 
nadstebrje,  n.  "oaž  ©auleit^aupt,  Cig. 
nadstojati,  stojim,    vb.   impf.   =  nadstati:  n. 

ali   strcči   evangeljski   službi,   Krelj. 
nadst9jen,  jna,  adj.  Don^efe^t,  juftanbici:  nad- 

stojno  oblastvo,  bte  jultanbige  'Šc^orbe,  DZ., 

Lcvst.fPril.). 
nadst9Jnica,  /.  bic  S^orftclievin,  Z. 
nadst9jnik,  m.  ber  ^isorgcjc^tc,  bet  SJoiftc^er, 

Z ,  DZ.,  Vrt.,  Levst.fPril.j. 
nadst9jništv9,  n.  bie  'Corfle^uiig,  Z. 
nadst9Jnost,  /.  bic  ,Hu[tdniDigtcit :  po  splošnih 

pravilih    nadstojnosti,   l.cvst.fPril.). 
nadstotnik,   m.  btT  (5r,Uvud)iei*,    Cig.,  Jan. 
nadstolpje,  n.  -    nadstebrje,   Cig. 
nadstopal9,  n.  bcr  Dbcrrift,  ber  Dbcrfuji,  Mur., 

y-Cig. 
nadst9rck,  rka,  m.  bie  .'jpau^n.nir,^  (sempervi- 

\  um  tectorum),  (od  lat.   nasturtium),  Dorn- 

bcrk-Erj.fTitrb.). 
nadstražnik,  m.  ber  29Qd)tnieifter,  Jan.iH.). 
nadstrčtcc,  Ica,  m.  bcr  Cberjdiiilu',   C. 
nadstrešek,    ška,    »;i.    1)  bn«    'iHnbod),    Mur., 
Cig.,  Met.,  (ior.;  bosi    SBctferbad),    Jan.;   — 

soparni   n.,  ber  Tuilftjattil,  Lcvst.(l'ril.);  — 
2)  baž  Cberbnd),  .^fur. 
nadstresje,  m.   i)  bo*   4<orbad),    Atiir.,  (ior.; 

—   2)  bnd  Cberbadj,  Mur. 
nadstrčšnica,  /.  =  nadstresje  i)>    ' '"'• 


nadstr9pje,  n.  Mž  Stodttjer!,  Cig.,  Jan.,  M., 
nk.;  polovično  n.,  ba§  Ž)albrtc|d}0)§,  Cig.;  hiša 
z  dvema  nadstropjema,  Cig.;  v  eno  n.  zi- 
dana hiša,  cin  einftodige-:!  .'oau§,  LjZv. 

nadsveten,  tna,  adj.  iiberiiieltlid),  Cig. 

nadsvetnik,  m.  bcr  Cberrat^:  rinančni  n.,  ber 
Cbafinan^ratf),  Jan/H.j. 

nadsvet9ven,  vna,  adj.  itbertticlt(id),  Cig.(T.). 

nadšiti,  šTjem,  vb.  pf.  iiberndben,   Cig. 

nadšiv,  šiva.   m.  bie  Ucbcruabt,   Cig. 

nadškof,  škgfa,  m.  ber  ©rjbiic^Df,  Cig.,  Jan., 
nk. 

nadškofija,  /.  'ba^  Srjbi^t^um,  Cig.,  Jan.,  nk. 

nadškofijski,  adj.  crsbiidioffic^,  Jan.,  nk. 

nadškofijstv9,  n.  ba^  Gr^bi^ttjum  (ali  9Imt), 
Cig.,  Jan. 

nadšk9fji,  adj.  er5bifd)ofIid},  Cig.,  Jan. 

nadštevilen,  tna,  adj.  iibersat)Iig,   Cig.,  Jan. 

nadteči,  tečem,  vb.  pf.  im  iiaufcn  iibertreifcn, 
.Jan.fH.J. 

nadtekati,  am,  vb.  impf.  ad  nadteči,  Jan.(H.). 

nadtelfsen,  sna,  adj.  iiberfinulidi,  Cig..  Jan. 

nadtelfsnost,  /.  bie  Ucberfiiinlirfifeit,  Cig. 

nadtemenišče,  n.  =  nadglavišče,  ber  3^'^^^^» 
Jan.fH.J. 

nadtemenski,  adj.  3cuit^=,  Jan.fH.). 

nadtopničar,   rja,   m.  bcr  Cbcrhmonier,   DZ. 

nadtrebušen,  šna,  adj.  iiber  bem  '^a\x6)  be= 
finblid),  Cig.,  M.;  nadtrebušni  život,  bcr  Dber> 
Icib,   Cig. 

nadtrebiišje,  n.  ber  Cberleib,  C. 

nadučitelj,   m.  bcr  Cbertc^rcr,  Jan.,  nk. 

naduha,  /.  bie  2(^uunatbinigfeit,  ba#  'iJlft^ma, 
bic  (ingbriiftigfcit  mit  Sleudjen  ucrbunben; 
naduha  spravi  človeka  od  kruha,  Sotr.- 
Žnid.  (Let.). 

naduhati  se,  duham  se,  vb.pf.\\č:^  fott  riediett. 

nadiihavka,/.  einc  9Ut  ilrciijblume  (polvgala), 
C 

naduhe),  hla,  adj.  =  naduhnjen,  aitgcflogen, 
Jan. (H.). 

naduhlost,  /.  bn»  9ln(aufen  (min.1,  Cig.fT.j. 

naduhniti,  duhnem,  vb.pf.=  nadihniti:  naduh- 
njen, angetlogcn;  belo  naduhnjena  jagoda, 
einc  luciijbcrciftc  ^ccre,  Šoi. 

nadulec,  Ica,  m.  slivov  rožič,  eine  I}ornartig 
gcfriimmte,  unrcife  'i}>flaumc,  Istra-C.  Z. 

nadiiliti,  im,  vb.  pf.  1)  aufftiilpeit,  Z.;  —  2) 
n.  se,  aiifinufen,  fid)  nufbiiiiien,  C;  —  Dot 
llniuidcii  beii  lilJiunb  iptl,U'n,  =  dulcc  (mrdo) 
napraviti,  Fr.-C;  naduljen,  mit  gcjpi^tcm 
llhiiibe,  umuiUig,  niifgebradit,  C. 

naduniti,  dilnem,  vb.  pf.  aufblii{)Cii,  Mur.;  n. 
se,  fid)  oufbliibcii,  anffd)mellen,  Cig  ;  nadu- 
njen,  niifgcbilllfcit,  C.;  —  n.  se,  fid)  pral)lc= 
rifdi  nitfblaicn,  C. 

nadupravitelj,  m.  bcr  Cbcilicnimltcr,  Jan.fH.J. 

nadurec,  rca,  m  bie  Cbcrfd))l)eUe,  Z.;  (nadurci 
Jam.;  nailurcc,  Guts.);  menda  nam.  nad- 
durce;    prim.  naddurje. 

nadiiriti,  im,  vb.  pf.  .^oriiig  mad)eu,  C. 

nadustje,  n.  =  nebo  (pred  pečjo),   C. 

nadOštn,   šna.  adj.  jd))uevot^mig,  ciigbriiftifl, 

./an. 
nndušiti,  im.  vb.  pf.  =   navdušiti,   Cig.,  Sol. 


nadušljiv  —  nadvojvoda 


635 


nadvojvodica       nadzorovati 


nadušljiv,  aJj.  fd)tt)erat^mig,  fl^f^matifd^,  eng^ 

biiiftiiv 

nadiisljivec,  vca,  m.  ber  3d)iueratf)mif,e,  bcr 
■".'Iftlniiatiidic,  Z. 

nadušljivka,/.  bie  Sd)tticratf)mige,  bic 'žlft^nia^ 
tiulic,  Z. 

nadušljivost,  /.  bic  Sc^roerat^miflfeit,  bie  6iig= 
briifligfeit. 

nadušnica,  /.  eiue  §lit  gdbe  Sd){ingptla",se,  C 

nadušnik,  w.  einc  'Jlut  §immti§jd)iu)'jel  (pri- 
mula),   C. 

nadušnost,  /.  bie  8c^werat^migfeit,  bie  (£ng= 
briiftigfeit,  Jan. 

naduti,  nadmem,  (nadujem,  M..  Of^r.  -  \'alj. 
[Rad]),  vb. p/,  aufbla^en.  M.;  n.  se,  )d)tue(Icn, 
Cig.;  prsi  se  mu  nadmejo,  Bes.;  seme  se 
naduje,  ogr.- Valj. (Rad);  nadut,  aufgeblafen, 
OUfgebunien,  Habd.-Mik.,  Cig.,  C;  naduta 
lica.  Zora;  penasto  nadut,  jd[)duinin  Qufge= 
blaift,  Erj.fMin.) ;  —  mdut,  bombiiftiid^,  Jan.; 
pralileriid),  aufgeblafen,  ogr.-C,  Št.;  —  prim. 

nadoti,   naduniti:   koren:   dtrn-   in  du-. 
nadutost,  /.  bie  Slufgebunfen^eit,  Cig.;  —(fig.) 

ber  ^Sombaft,  ber  Sdiirulit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.). 
nadiivanje,   n.  bie  9(ufbla^uug,  ita^  ©irf)auf= 

bliilien,  kajk.- Valj. (Rad). 
naduvati,  am,  i'^.  impf.  ad  naduti;  oufblčil^en, 

Cig.,  M. 
nadvarstvo,  n.  bie  Dberauffic^t,  Sov.-C;  — 

bic  CbcrDormunb)d)aft,  Cig. 
nadvarstven,  stvena,  adj.  obertjormunbic^aftlid^, 

Cig. 
nadvaruh,  m.  ber  CbevDormunb,  Jan.,  (-varh) 

Cig. 
nadvigati,    dvTgam,    vb.  imp/.    ad  nadvigniti ; 

ein  iDcnig  t)eben,  Z.;  —  n,  se,  fic^  aUmdf)lic^ 

er^eben:  mrak  se  nadviga,  nk. 
nadvigavati,  am,  vb.  impf.  ad  nadvigniti. 
nadvigniti,  dvfgnem.  vb.  pf.  eiii  tucnig  !)cben. 
nadvisiti,  im,  i^fc. />/.  iiberrageii,  Cig.fT.);—hs. 
nadviševati,  iijem,  vb.  impf.  uberrogen,  Cig. 

I  T.),  C,  SIS. 
nadvišek,  ška,  »2.  ta.^  Hebeimafi,  DZ. 
nadvknjižba,  /.   bie  Su^ierintabulation,   Jan. 

(H.). 
nadvlada,  /.  bie  Cbevl^erric^aft,  bie  ;gcgemonic, 

baž  Supremat,  Jan.,  C,  nk. 
nadvladarstvo,  n.  =  nadvlada,  Jan.(H.). 
nadvladati,  am,  vb.  pf.  libeviraltigen,  beficgcn, 

iintev  ieine  ž)ercfd)aft  bvingen,  C/g.,  nk.;  n. 

zemljo,  Levst.fZb.  sp.). 
nadvladika,  m.  =  nadškof,  RaičfSlov.J. 
nadvladikovina,  /.  =  nadškofija,  Jan.(H.). 
nadvladiški,  adj.  nadškotli,  RaičfSlov.). 
nadvladištvo,  n.  bte  erjbijdiofUc^e  SBiirbe,  Raič 

(Slov.). 
nadvladovati,  Lijem,  vb. impf. ad  nadvladati,  »/r. 
nadvlast.  T,  /.   Cig.,  pogl.  nadlast. 
nadvlastnik,  m,   Cig.,  pogl.  nadlastnik. 
nadvoden,  dna,  adj.  iiber  bein  ^a|fcr  bcfinblic^: 

nadvodne  stavbe,  *pfat)Ibauteil,   Cig.fT.). 
nadvojen,  jna,  adj.  jrceibeutig,  C. 
nadvojnost,  /.  bie  3tt'ei'5futigteit,  Cig. 
nadvojvoda,  m.  ber  (Srj^erjog,  Cig..  Jan.,  nk. 


nadvojvodica,  /.  =  nadvojvodinja,  Jan. 
nadvojvodič ,   m.  bc§  ©rs{)cr5og5   Soljit,  ein 

er5l)er,^oglidicr  ''^viuj,  C 
nadvojvodina,  /.  ba->  (fr^f)er^ogtbum,  Jan. 
nadvojvodinja,  /.  bic  griljcr^ogin,  0>-..  Jan.,  nk. 
nadv5jvodski,  adj.  crjtiersoglid),  Cig. 
nad voj vodstvo,   n.  bic  erjbcr.sjoglic^e  SSiirbe, 

ba^  6r3^er5ogtf)um,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nadvoren,  rna,  adj.  am  ^o\t  befinblic^,  §of= : 

nadvorni  pes.  Šol.;  —  nadvorni  župan,  \iix 

i^alotin,  Cig.fT.). 
nadv9rnik,   m.  ber  ^ataftDorftefier,  Cig.\   ber 

"'^^alotin,  h.  t.-Cig.fT.),  C;  ber  3)lQJorbomuž, 

Cig  (T. j;  ber  "^pfal.^graf,  Jan.fH.j. 
nadv9rniški,  adj.  pfal^graflid),  Jan.(H.). 
nadvgmištvo,  n.  bie  'i^faljgrafirfiaft,  Jan.fH.). 
nadvraten,  tna,  adj.  iiber  bcm  j^urc  befinblicf), 

C;    —  iz   nadvratnih    lin    Zvonček   zapoje, 

Preš. 
nadvratnik,  m.  bie  Dbertt)iiric^roetle,  Z. 
nadvratnjak,   m.  ==  nadvratnik,  Istra-C. 
nadzdravnik,  m.  ber  Cberarjt,  Jan. 
nadzfmeljski,  adj.  oberirbiidi,   Cig.,  Jan.;  — 

iibcrirbiirf),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nadzemen,    mna.   adj.   obcrirbifc^,   Jan.,   Cig. 

(T.);    nadzemna  stavba,    bcr    Cbcrbou,   Cig. 

(T.);  —  iiberirbiid),  Muv.,  Jan. 
nadzfmlje,  n.  inai?  iiber  bcr  (Srbe  ift,  ba§  t^irma^ 

meut,  Mur. ;   Bog  ukaže :  bo  naj  nadzemlje, 

Ravn.-  Valj. (Rad). 
nadzfmljica,  /.  ber  £of)Irabi  (brassica  olera- 

cea  gongvlodes),  pod  Nanosom-Erj.f^Torb.). 
nadzidati,  am,  vb.  pf.  mit  eincm  Uebcrbau  t)er= 

jel)en,  iibcrbaucn,   V.-Cig. 
nadzidek,  dka,  m.  ber  Ueberbail,  Jan. 
nadziden,   dna,   adj.  Dberf)alb  ber  !:11fauer  be^ 

fiiiblic^:   nadzTdna  strešica,  bie  9){auer!appe, 

Cig. 
nadzidje,  n.  ber  Uebcrbau,   Cig.,  Jan. 
nadzirač,  m.  bcr  'Jluficfjer,  C. 
nadziratelj,   m.  =  nadzirač.  Z.,  nk. 
nadzirateljstvo,  n.  bie  Cbcraufiidit,   C. 
nadzirati,   am,    vb.  impf.    bcaiiflic^tigcn,   Cig., 

nk  ;   —   hs, 
nadzor,  zora,   »?j.  bie  'Dfufiicbt,    Cig.,   C,  nk.; 

■glavni  n.,  bie  Oicncraliujpcction,  Cig.;  višji 

n.,    bie  Cberauf)id)t,  Cig.;   policijski  n.,   bie 

^0lijeiaufficf)t,    nk.;    n.    imeti    nad    cestami, 

Levst.fSaiik);  —  tudi:  nadzor,  z6ra,  Levst. 

fSauk). 
nadzoren,  rna,  adj.  9(uffic^ti'' :  nadzorna  obla- 

stva,  bie  '3luf)id)t§be^tjrben,  Levst. (Sank). 
nadz9rnica,  f.  bie  'JUificl^crin,  Jan. 
nadzgrnik,    m.   ber  '',?(uf)e^er,    ber  ^niP^ctor, 

Cig.,   Jan.,    C    nk.;     meroizkusni    n.,    ber 

?Ud)ungi?inipector,  DZ.;  šolski  n.,  ber  Sd|ulen= 

inipcctor,  nk. 
nadzprništvo,  n.  bie  5(ufl'id)t,  'Ha^!  Sluffe^eramt, 

ba§  3'M'p<-'Ctorat,  Jan.,  C,  nk. 
nadzorovattn,  Ina,  adj.  bt\iunid)tigcnb,  nk. 
nadzorovalnica,  /.  ha^  5{ufiid)ti'f)au#,  DZ. 
nadzorovanje,  n.  bie  ^-Bcauffic^tigung,  C,  nk. 
nadzorovati,    ujem,    vb.   impf.   bcauf|id)tigen, 

injpicieren,  bie  *?luffi(^t  fu^ren,  C,  nk. 


nadz^rski  —  nagatiti 


636 


nagaziti  —  nagizdati 


nadz^rski,  adj.  ?tufftcf)t§= :  pod  nadzorskim 
očesom,  uutcr  9luf)i(f)t,  Levst.(\auk). 

nadz9rstven ,  stvena,  adj.  llebcrtDacf)ung§=, 
^nfpCCttonl'':  nadzorstveni  odbor,  bcr  Ueber= 
ttiQ(^ungšiauejd}ui6,  nk. 

nadz9rstv9,  «.  bie  9Iuffid)t,  bie  ^njpection, 
bač'  ,^snfpectorat,  Jan.,  C,  nk. 

nadzračen,  čna,  adj.  iiber  ber  §ttmo^p^are  bt- 
finbHd),  C. 

nadžagar,  rja.  m.  ber  Sčigemciftcr,  Cig. 

nadžgavec,  vca,  m.  bcr  Cberbrenner,  DZ. 

nadživeti,  im,  vb.pf.  n.  koga,  jemanben  ubcr= 
Icbcn,'  C/V.,  DZ. 

nadžupa,  f.  =  nadžupnija,  Jan.  (H.). 

nadžupan,  ana,  m.  ber  Cberburgermeifter,  Jan. 

nadžupnija,  /.  bie  Jiauptpfavre,  nk. 

nadžupnik,  m.  ber  žiauptpforrcr,  nk. 

naelektrizovati,  ujem,  vi. //.  elef trtfiereit,  Cig. 
(T.). 

nafa,/.  mala  posodica,  v  katero  devajo  grozdje 
pri  trgatvi,  Ip.-SIN.;  —  mera,  ki  drži  tri 
bokale,   C;  —  prim.  nem.  9?apf,   C. 

nafta,  /.  ia^.  Steinol  (SJap^t^o),  Cig.,  Jan., 
Cig.rT.). 

naftalin,  m.  neka  gorljiva  ti^arina,  "naž  9?apl^tf)a= 
lin,  Cig.(T.). 

nag,  naga,  adj.  nacft,  uubeficibet;  na  pol  nag, 
^albnadt ;  do  nagega  (nazega)  sleči  koga, 
jemanben  nadt  au#,^ic^eu. 

nagajanje,  n.  bO'?  Sd}nbernacfen,  bo§  SSejieren. 

nagajati,  am,  vb.  impf.  ad  nagoditi;  i)  jufugeit: 
hudo  n.,  Krelj:  eno  nadlogo  za  drugo  sam 
sebi  nagaja,  Dalnt.;  nesrečo  n.  komu,  C:  — 
2)  n.  komu,  jcmanbcm  etreaž  jiim  ^o)')en 
(Scftabernacf)  t^un,  ibn  nccfen,  drgern,  »ejieren ; 
otroci  nagajajo  varuhinji,  kakor  le  morejo; 
delo  mi  nagaja,  bie  Sdbeit  gel)t  mir  nic^t 
rctf)t  tionftatten;  krč,  kašelj  mu  nagaja,  (be» 
Idj^tigt  if)n);  — 3)  =  ugajati,  nad)  SCJunfd)  t^un, 
gcfddig  )cin,  ogr.-C.;  u.  željam,  Danj.-M. 

nagajavec,  vca,  m.  ber  9?eder. 

nagajiv,  iva,  adj.  nedifc^,  )c^Qbernarfi)(^ ;  na- 
gajivo dekle. 

nagajivBC,  vca,  m.  ein  uccfijcljer  TOcnjc^. 

nagajTvka,  /.  ein  necfifc^ež  9Bcib. 

nagajivost,  /.  ber  §ang  5U  ^Jedcreien,  jum 
2d)nbcrnadcn. 

naganjač,  m.  bcr  Jrcibcr,  Kras. 

naganjanje,  n.  "baž  ^Intrciben. 

naganjati,  am,  rt. /m/'/,  arf  nagnati ;  i)  trcibCH, 
aufiagcn:  zver  n.,   Cig.,  Lašče- Levst.f Rok.); 

—  2)  antrciben,  brdngcn;  n.  dolžnika,  da  naj 
plača,  bcn  3d)u(bncr  jum  3ot)'c"  brdngen; 

—  3)  Ueiur)ad)cn:   nadloge  komu  n.,  Tntb.; 
veliko   pravdnino  n.  komu,  jcmaubcm   grojjc 

■^iroccj-^toften  Dcrurjadien,  Cig. 

naganjavec,  vca,  »»1.  bcr  ''^Intrciber,  ber 'Jrdngcr. 

nagarbati,  am,  vb.  pf.  abpriigcin,   Cig. 

nagasiti,  im,  vb.  pf.  čine  gerciffc  'JJJcnge  lojc^en: 
apna  n.,  kolikor  ga  je  treba. 

nagatiti,  im,  vb.  pf.  ou|d)Oppcn,  UPlIftPpfcn, 
nollpfropfcn,  Mur.,  Cig,  Jan.;  aui^ffopjcn, 
Jan.;  nagačcna  ptica,  ein  aužgcftopftcr  'i^OflCl, 
Kras,   Ipavska  in  Soška  dot, -Erj.( Torb.). 


nagaziti,  gazim,  vb.  pf.  i)  iibel  onfal^ren,  Cig.; 
—  2)  n.  se,  )id)  fatt  roaten,  (5.  ^.  im  Sc^ncc). 

nagec,  eca,  m.  i)  bcr  5?adte,  Ravn.-C;  — 
2)  bie  ^Bloge,  bie  nadte  SteHe,  Jan.;  n.  ka- 
zati, Dol.;  kdor  koprivo  pozna,  skrije  nagec, 
Jan.fSlovn.J,  Vrt. 

nagel,  gla,  adj.  jdl),  ploftlid);  nagla  jeza,  ber 
^dlisorn;  nagle  jeze  bili,  jabjornig  iein; 
nagla  smrt,  ein  plij^(td)er  ^^ob ;  na  naglem, 
plo^Iii^;  =  na  nagli,  ogr.-Mik.;  nagla  sodba, 
i>a^  Stanbrcc^t,  Jan.;  =  naglo  sodstvo,  DZ.; 
f)eftig,  rafc^,  baftig:  n.  človek;  n. sklep,  rafdier 
Gntfd)lu)ž;  —  id)ncll;  n.  kakor  blisk,  bli§= 
jc^neU;  naglo  hoditi. 

nagelj,  glja  (geljna),  m.  =  klinček,  bie  9?ette 
(dianthus);  —  prim.  bav.  nagel,  9?elte,  Levst. 
(Rok.). 

nageljc,  m.  dem.  nagelj;  bie  ^Jctle. 

nageljček,  čka,  m.  dem.  nageljc;  \)až  9?elfc^en. 

nageljnast,  adj.  nelfenartig,  Cig. 

nageljnov,  adj.  9Jelteu=;  nageljnovo  cvetje, 
bie  iJJertcnbliite. 

nagib,  giba,  m.  i)  bie  S3eugung,  bie  9Jeigung, 
Cig.;  —  2)  ber  3Intrieb,  ber  ^fnp"!^,  i>fl^ 
2Jtoti»,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  nk.;  po 
nagibu  sv.  duha,  Ravn.;  nagibi  razsodbe, 
razsodilni  nagibi ,  bie  ©ntjdjcibung^gvunbc, 
DZ.;  —  =  nagnjenost,  bic  9?eigung  (fig.), 
Mur,,  (nagib)  ogr.-Valj.(Rad). 

nagiba,  f.  ber  '3Inbug,  C. 

nagibalcn,   afna,  adj.  onrcgcnb,    Cig. 

nagibalo,  n.  moralno  n.,  bic  moralijc^c  5rieb= 
feber,  Cig.fT.). 

nagibanje,  n.  i)  baš  9Jcigen ;  —  2)  bie  Scnfung 
beš  3BitIen#,  Cig. ;  bie  'Jlnlcitung,  C. ;  zdravo 
nagibanje  ino  svetovanje  sv.  duha,  Krelj. 

nagibati,  gTbam,  bljem,  vb.  impf.  ad  nagniti ; 
1)  neigen;  n.  glavo,  Cig.;  kupico  n.,  ba§ 
@(a§  iifter§  an  bcn  9JZunb  anicfecn,  Mur.; 
n.  se,  )icb  neigcn  :  k  jami  se  n.,  Trub.;  n. 
se  na  polom,  jum  3uiammenftur,i  |'id)  netgen, 
ZgD.;  —  n.  se  na  kislo,  jdncrlid)  tterben, 
C;  n.  se  na  rdeče,  in^  3Rotl)e  iibcrgcbcn, 
C. :  —  2)  JU  beftimmen  0.  p  bcrocgcu  judicn, 
anlcitcn,  Cig.,  Dalm.,  nk.;  ne  nagiblji  mojega 
srca  na  kaj  hudega,  Dalm.;  naša  srca  k  sebi 
nagiblje,  Dalm. ;  —  3)  ein  tucnig  bicgcn,  an-- 
friimmcn,  Cig.;  —  4)  koso  n.,  bie  Scnje 
fd)orfen ,  Temljine  (Tolm.)  -  Štrek.  (LjZv.)  ; 
(prim.  nagnilo). 

nagibavec,  vca,  m.  bcr  iienfcr :  sv.  Duh  je  na- 
gibavec  naše  volje,    C. 

nagibek,  bka,  m.  i)  bic  9Jcigung  (j.  93.  bcr 
<»higuctnabcl),  C.  V.-Cig.;  -  2)  bcr  ^Intricb, 
bcr  ii3ciucggninb,  ba^  TOotio,  Cig..  Jan.,  M. 

nagiben,  bna.  adj.  'ilioignng^  ,  ^ncIination^= : 
nat;Tbni  kot,  bcr  ^mlinationvUiinfcl,  Jan.,  .fes. 

nagibljaj,  m.  bcr  3"'pi'l'^-  bcr  ^Bcircggrunb, 
ba'5  ".'.'iotiO,    Cig..  Jan..  C..  .\f. 

nagibovattn,  Jna,  adj.  bcftimmcnb,   Cig. 

nagibovati,  ujem,  vb.  impf.  =  nagibati,  Z., 
(iiagibljcvati.    Trub.) 

nagizda.  /    bcr  iiujru*,    Cig.,  DZ. 

nagizdati,  am,  vb.pf.  aufpujjcn,  OV. ;  n.  go- 
vor z  latinskimi  mrvami,  Z. 


nagizden  —  naglica 


637 


naglic  —  nagnitek 


I 


nagizden,  dna,  aJj.  ^MJCMi- '.  nagizdno  blago, 
i!iiiužn)are,  Citr/T.).  C,  DZ. 

nagizdje,  n.  bcr  i^UJU?,  I.et.,  Bes. 

nagliiditi,  gladim,  vb.  pf.  gldttcu,  fllfltl  fticid)cn: 
kvišku  n.  lase,  n.  zid,   Cif^. 

naglas,  glasa,  w.  bci  'Jlccciit,  Cig.,  Jan.,  nk. ; 
potisnjeni,  zategnjeni  n.,  bet  gebriicftc,  bct 
flebclintc  ^^Icceiit,  nk. 

naglasek,  ska,  m.  =  naglasnica  i),  ba§  Xon= 
.^eirficn,   Cig.,  Jan. 

naglasen,  sna,  adj.  3(ccent=:  naglasno  zname- 
nje, nk.;  naglasni  verz  ali  stih,  bev  5(cceut= 
Dcrž,  ag.(T.). 

naglasiti,  im,  vb.  pf.  i)  betonen,  accentuicren, 
Jan.,  Cig.fT.),  nk.;  —  2)  naglasiti  se,  fid) 
melbcn.  Jam.;  Ona  se  hitro  prebudi,  In  se 
nama  naglasi,  Npes.-Schein. 

naglasje,  n.  bie  5lccentuatioii,  Cv. 

naglasnica,  /.  i)  iaž  5lccent5eid)en,  Cig.fT.) ; 
—  2)  naglasnica,  tisti  kruh,  katerega  botra 
po  babici  pošlje  porodnici,   C,  BlKr. 

naglašati,  am,  vb.  hnpf.  ad  naglasiti;  i)bctoucn, 
accentuieren,  nk.;  —  i)  n.  se,  fid)  mclben,  Jam. 

naglaševati,  ij jem,  i'4». /w/7/.  =  naglašati ;  i)  be= 
tonen,  accentuieren,  Jan.,  nk.;  =  poudarjati, 
bie  3Sid)tigfeit  ^crborl^eben,  C,  nk.;—2)  n.  se 
ficf)  melben,  Jat-n. 

naglavce,  adv.  fopfiiber,  t)auptling§,  C. 

naglavek,  vka,  m.  ^opfbebedung,  Cig. 

naglaven,  vna,  adj.  i)  ftopf-;  naglavni  jarem, 
baž  S^opfiod),  Cig.:  —  2)  ;poupt=;  naglavni 
greh,  bie  ,'Oauptjiinbe:  sedem  naglavnih  gre- 
hov ;  naglaven  sovražnik,  ein  abgcjagter 
f^einb,  Cig.;  naglavno  hudodelstvo,  hd^^ 
GapitalDerbredien,  Jan. 

naglavičiti,  Tčim,  vb.  pf.  n.  iglo,  eine  Sted* 
nabel  anfopfen  (ben  S^opf  aiif  ben  ®d)aft 
befeftigen),  Cig. 

naglavički,  adv.  IidupttingS,  fopfiiber,  Miir.,  C. 

naglavje,  n.  bie  Soft,  bie  man  auf  bcm  Sopfe 
trdgt,  Mik.;  —  bie  .ftopfbebednng,  Cig.;  — 
bai'  "S^iabem,   C;  kraljevo  n.,  Skrinj. 

naglavka,  /.  bie  Sopfbebecfung,  M. 

naglavnica,  /.  bie  Jaglie,  baž  ^opfgelb,  Cig., 
DZ.,  Levst.(Sauk).  " 

naglavnik,  m.  bie  ^appe,  0>. ;  — bog  ©c^tt)eiš= 
tuc^,  Krelj. 

nagled,  gleda,  m.  =  nazor,  bie  Slnfic^t,  Zv., 
Zora;  —  po  nem. 

naglfdati  se,  gledam  se,  vb.  pf.  ficf)  fatt 
fd)QUen ;  n.  se  koga,  česa;  nisem  se  mogel 
nagledati  podobe. 

naglfden,  dna,  adj.  onfd)auIicf) ,  Mur.;  — 
=  nazoren,  9(nfc^auung§=,  Nov.;  nagledno 
učenje,  ber  Slnfc^auungžunterric^t,  Cig.fT.j; 
(rus.). 

naglfdnost,  /.  bie  Slnfc^autic^feit,  Mur. 

nagledovač ,  m.  =  naglejevač,  ogr.-^'alj. 
(Rad^. 

naglejevač,  m.  ber  Spion,  ogr.-M. 

naglejevati,  lijem,  vfr. /m;'/,  fpiontcren,  ogr.-C. 

naglejevavec,   vca.  m.  bcr  Spion,  M. 

naglež,   m.  ber  ©iSfopf,   Cig.,  Jan. 

naglica,  /.  bie  JU  gro^c  Gile,  bie  §aft;  naglica 
ni   nikoli  dobra;  v  naglici,    in  ber  (Silc;  = 


z  naglico,  Cig.;  ni  taka  n. ,  e§  '^Ot  fcine 
foId)e  ©ilc,  Jan.;  —  bie  Uebercilung,  z  na- 
glice, a\\ž  Uebercilung,  Ravn.,  Svet. (Rok.); 
na  naglici,  p(pt5lid),    C. 

naglic,  m.  ber  i^tilUopf,   Cig. 

naglic,  adv.  plofllid),  Mur.,  Mik. 

naglist,  m.  \>až  ^a\)\i:\\\xa\xt  (uvularia,  ruscus 
hvpoglossum),   (lut.^i,-  Cig. 

nagliti  se,  im  se,  vb.  impf.  f)aften,  v^liŠt. ; 
(natjliti,   cilcu,  Mur.). 

nagljenje,  n.  boi?  §aften,  vihšt.:  haš  Giten,  M. 

naglpca,  /.  bie  i^aft,  bie  @ilc,  ogr.-C,  v^lišt. 

nagl9dati,  dam,  Jem,  vb.  pf.  1)  annagen;  na- 
glodana  kost;  —  2)  n.  se,   fidi  fatt  nagen. 

naglojfzen,  zna,  adj.  =■  nagle  jeze.  jaf)50rnig, 
Mur.,   Cig.,  Jan. 

nagiojgznost,  /.  ber  3ontfinn,  Cig: 

nagloma,  adv.  ja^Iings,  plo^Iicf),  fioftig,  eilenb^, 
Cig.,  Jan.,  nk. 

naglopis,  pisa,  m.,  Jan.;  pogl.  hitropis. 

naglorašč,  adj.  fd)neUrtiad)fenb,  \ov.-C. 

naglos9den,  dna,  adj.  ftanbred)tlid) :  naglo- 
sodni  postopek,  tfai-  ftaubrcc^tlidie  S?erfal)ren, 
DZ. 

naglosfden,  dna,  adj.  ==  naglojezen,  Mur.. 
Cig.,   C. 

naglosfdnost,  /.  =  naglojeznost,   .\fur.,  Cig. 

naglost,  /.  bie  ^^^^^it,  bie  ^^Icgli^feit;  bie 
(Silfertigfeit ;  bie  šaftigfeit :  bie '  ^^oreiligfeit. 

naglostrelen,  hia,  adj.  gefd)tt)inbfc^iigig,   Cig. 

naglostrelka,  /.  bie  9JJitrailIeu)e,  Nov.- C. 

naglota,  f.  =  naglost,  Mur. 

nagloumast,  adj.  ja^jornig,  C 

nagloveden,  dna,  adj.  Dornjifeig,   C. 

nagluh,  adj.  ttvoa^i  tau6,  f)artl)ijrig,  fcfjttier^orig, 
Mur.,   Cig.,  Jan.,   Cig.  (T.),  Mik. 

nagluhost,  /.  bie  §artt)origfeit,  Jan.,  Cig.  (T.), 
LjZv.,  Erj.fSom.j. 

nagluhota,  /.  bie  |)artf)origfeit,  Z. 

naglušen,  šna,  adj.  =  nagluh,  Kr. 

nagnati,  ženem,  vb.  pf.  i)  burc^  Sireiben  ,^um 
Saufen  bringen,  ttertreiben;  dečka,  psa  n. ; 
ali  te  bom  nagnal!  —  2)  burc^  2(ntrciben, 
^'rdngcn  jn  etttiaž  beroegcn;  n.  koga  k  čemu, 
da  kaj  stori;  —  3)  treibenb  eine  gctuiffe 
SOkuge  jufammenbringen,  auftrciben :  n.  200 
glav  živine  na  semenj;  —  4)  t)eruvfad)en, 
Cig.,  Jan.;  n.  komu  škode,  Ravn.;  vse  hudo 
mi  je  svet  nagnal,  Slom.;  n.  si,  fid)  ju^icfien: 
razžaljenja  si  n.,    Ravn.;    kaj    hudega  si  n., 

nagnfčiti,  im,  vb.  pf.  »oll  pfropfen,  Z. 

nagnesti,  gnetem,  vb.  pf.  i)  eine  gcluiffe  9)fenge 
fneten:  n.  testa  za  pet  hlebcev;  —  2)  a\l' 
fc^Oppen,  »ollftopfen ;  koš  n.;  cerkev  je  na- 
gnetena (gebrangt  boU);  —  n.  se,  fic^  ^n- 
fammenbrangen:  veliko  ljudi  se  je  nagnelo 
v  majhno  cerkvico. 

nagnevati  se,  gnevam  se,  vb.  pf.  i)  fic^  fatt 
fc^mollen,  Jam.;  —  2)  =  hud  postati,  za- 
meriti, bofe  merben  (nagnjivati  se),  KrCora. 

nagnezditi,  i  m,  vb.  pf  (ber  §enne)  ein  9Jeft 
madien,  Mur.:  —  n.  se,  fid)  ein  DJeft  ma= 
d)en,  fic^  cinniftcn,  Z. 

nagnilek,   tka,  m.  ber  j^onlflccf,   Cig. 


nagnil9  —  nagoda 


—  638 


nagodba  —  nagostovati  se 


nagnilo,  «.  ieklo,  s  katerim  koso  nagibajo  (= 
brusijo),  Temljine CTolm.)  -  Štrek.  (LjZv.J; 
(nagnjilo)  jeklo,  s  katerim  se  kosa  brusi, 
Žabce;  v  Laščah  se  to  jeklo  imenuje  „og- 
njilo",  a  v  srbščini  je  ognjilo  isto,  kar  ocilo, 
namreč  jeklo,  bcr  3tal)l,  bcr  gcucrfta^l,  Krj. 
rTorb.J. 

nagniti,  nagnem,  i<b.  pf.  i)  iietgen ;  kupico 
n.;  sod  n.,  kadar  že  po  malem  iz  njega  teče; 
nagnjeno  pisanje,  bic  ©urltDidjrift,  Cig.;  n. 
se  h  komu,  fic^  ju  jemaiiDem  iieigen ;  n.  se 
črez  zid;  —  dan  se  je  nagnil;  —  nagnjen, 
flCneigt  (*ig-)'  J<^n-',  na  nobeno  stran  na- 
gnjen, unparteiiicf),  Levst.fSauk);  —  n.  biti 
k  čemu,  indinieren,  'sJlnloge  l)aben,  Cig  ;  na- 
tura  je  na  to  nagnjena,  da,  kar  misli,  to  go- 
vori. Kast.;  —  2)  (bcii  2xM(Ien)  bcftimmen, 
beroegcn:  n.  koga  k  čemu,  na  kaj,  Cig.;  take 
misli  so  me  nagnile,  da  .  .  .,  Levst.(Sauk): 

—  tudi:  nagniti,  nagnem,  Cv.;  —  3)  nagniti 
koso,  bie  8enie  jc^arfen,  Temljine(Tolm.)- 
Štrek  (LjZv.j;  (nagnjiti,  Žabče-Evj.[Torb.J ; 
prim.  nagnilo). 

nagniti ,  gnijem,  vb.  pf.  ju  faulen  aufangcn, 
aiifauten;  nagnil,  angcfault,  anbriidiig,  fauU 
fledig,  Cig..  Jan.;  nav.  nagnit;  nagnit  zob, 
Qnbrud)igcr  '^o.\)X[.,  nagnito  sadje,  onbrucf)igež 
Cbft. 

nagnivati,  am,  vb.  impf.  ad  nagniti  (nam.  na- 
gibati) =  piti:  kdor  ima,  nagniva,  kdor 
nema,  omedleva,  na   Kv asu- Erj.f Torb.). 

nagnjaviti,  im,  vb.  pf.  aujdiDppetl,  Cig.;  n.  si 
kai  v  žepe,  M.\   n.  se,  fid)  ubeveffeu,   Cig. 

nagnjenje,  n.  i)  bie  Joanblung  bc6  cinmaligcn 
9Jeigcnž;  —  2)  (po  nem.)  bie  SJeigung,  ber 
|)aiig. 

nagnjenost,  /.  bie  9ieigung,  bic  9(bbarf)ung, 
bic  Sdiiefe,  Cig.,  .Jan.;  —  bic  Sičpoiition 
(j.53.,^u  ciner  ,Hiaiitf)cit),  0>. ;  — bie  ^crtigfcit 
ettua^  511  begeljreit,  bic  SJcigung,  bcr  .s^ang, 
Cig.,  Jan.;  —  bic  Wcncigt^eil,  bie  (SJcnjogeti' 
beit,  Mur.,   Cig..  Jan. 

nagnoj,  ni.,  Cig.,  Jan.,  Tuš.fR.J,  C;  pogl. 
ncgnoj. 

nagnojiti,  im.  vb.  pf.  in  cineiii  gcJuiffcn  5Raf}e 
biingcn,  bcbiingen,  burdjbiingeu,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

nagnusa,  /.  einc  obid)fulid)c  £ad)c,  Cig.:  bcr 
Uiiflot,  C;  bcr  Wrcucl,  C. 

nagnusen,  sna,  adj.  cfcU)nft,  flbjdjculid),  Cig., 
Jan.,   Strck.,    Kast. 

nagnusiti,  im,  vb.  pf.iM[)a\[  madjcn,  bcjubciu, 
.Mur. 

nagnusnost,  /.  bie  (£fclf}aftig!cit,  bie  (Marftig- 
fcit,  Jan. 

nagnusoba,  /.  ba'?  (5fcII)aftc,  baS  ?lbfd)culid)c, 
bcr  (Grenel,"  C,  Jap.(rrid.). 

nagobčnik,    m.  ber  3JJaulforb,  Jan.,   D/.. 

nag^bek,  bka,  m.  =  nagobčnik,   C. 

nagybnik,   »1.  =   nagobčnik,   O;,'. 

nagvča,  /.bie  'SJacft^cit,  ogr.-l'alj.fIiad),  Mik. 

nagoda,  /,  1)  bcr  ^nf^^^^  Mur.,  Cig.,  C;  — 
ta-:^  £d)icfJQl,  Jan ;  —  2)  bo«  ©efodcn,   C. ; 

—  3)  kar  kdo  komu   nagodi,  bcr  ©ttcicft,  Z. 


nagodba,  /.  =  poravnava,  bet  SSergteid),  ber 

^lu^Jglcict),   Cig.,  DZ.,  nk.;  —  hs. 
nagodek,    dka,  m.  ber  3ufflQ,  Mur.,  M.;    bie 

Jjnciben,^,  Jan. 
nagodcn,  dm.adj.  i)  jufaCig,  Mur  ;  nagodno, 

.^uiiidtg,   C;  —  2)  =  nagajiv.  Svet. (Rok.); 

id)Iiinin,  Jan. 
nagoditi,  im,  vb.  pf.  i)  jufiigen,  Z)Jc^,•  škodo 

n.  komu,  Dalm.;  vse  zlo  n.  komu,  Trub.; 

nam   misli  vse  zlo  ter  hudo  nagoditi,  Krelj; 

—  n.  komu,  jemanbem  cineit  Sticid),  ciucn 
^offen  fpicicn,  Cig.,  Svet. (Rok.);  ker  si^  ti 
meni  nagodil,  pa  bom  še  jaz  tebi,  jv^hSt.; 
bojim  se,  da  bi  mi  nagodila.  Glas.;  —  2) 
n.  komu  s  čim  =  ugoditi,  eiiien  (SefaOen 
crnjcifcn,  c§  red>t  mncften,  SlGor.,  ogr.-C; 

—  3)  n.  se,  jufallig  gejd)ef)en,  iid)  creignen, 
.Mur.,  ogr.-M.:—4)  n.  se  na  kaj,  treffen,  C; 

—  5)  n.  se,  ficf)  Dcrglcid)cn,  Cig. 
nagodoma,  adv.  jufntliger  SBei)e,    V.-Cig. 
nagogotati  se,  otam,  očem  se,  vb.  pf.  \\^  jatt 

idiiiattern. 
nagolčati,  i'm,  vb.  pf.  n.  komu,  jemanbem  Diele 

^-i^ovttiiirfe  mad)cn,  ifin  nu§fd)clten,  SlGor.-C. 
nagolthen,  hna,  adj.  faft  nadt,  ogr.-C. 
nagoliti,  im,  vb.  pf.  in  ciner  geiuiifen  SfJenge 

abftrcifen:  n.  listja,    Vrt.,  Zora. 
nagoljufati,    am,    vb.  pf.  burd)  ?Jctrug   einc 

geroiffc  ^JJenge  jufammcnbringen:  vse  to  je 

nagoliufal. 
nagoitati  se,  am  se,  vb.  pf.  fic^  \att  fd)lu(fen, 

|idi  jatt  effcn,  Cig. 
nagoiten,   tna,  adj.  =  samogolten,   gcfrfi^ig, 

gierig,  C. 
nagomilati,    am,   vb.  pf.  =  nagomiliti,    Cig., 

ZgD.\   nagomilano  bregovje.  Zora. 
nagomiliti,  Tlim.  vb.pf.  anl)dufcn,  Cig.,  Lašče- 

Levst.(M.). 
nagon,   gcjna,   m.  bcr  Jrieb,  ber  'DJaturtrieb, 

bcr  3"l'inct,   Cig.,  Jan.,  nk.;  spolni   n.,  ber 

®cidilcd)t^tricb,  Jan. 
nagoniti,  gtjnim,  vb.pf.  i)  auftrciben:  veliko  ži- 
vine  n. ;    psi  so  veliko  zajcev    nagonili;   — 

2)   n.  se,  =  gonjenja  se  naveličati,  fid)  jatt 

briinftcu;  —  fid)  aii^tiinuncln,  Cig. 
nagorcn,  rna,  adj. auf  bcii  '•l^rgcu  bcfiiiblid),  Mur. 
nag9rnik,    m.  bcr  '-^crgliolb,  .Mik.;  bcr  5i8crg= 

betuDfiner,    ber  Keifc^ler,  .Mtir.;    tudi:    mi- 
gom ik,  M. 
nagornjak,  m.  ^=  nagornik.  Mik.,  Danj.-Valj. 

(Rad J:  tudi:  nagornjak,  vihJ^t.-Kres. 
nagospodariti  se,   arim  se,  vb.  pf.  bC'3  SBirt» 

jdiaftcno  fatt  liicrben. 
nag9st,  /.  bie  ^Juidtljcit. 
nagost,  adj.  ein  liUMiig  bid)t,  ogr.-C. 
nag9sti,   godom,   vb.  pf.  1)  (mcl)rcrc  'iDJiifif' 

ftlirfc)    nbjpiclcn;    nagodli  so   mu   pet  polk; 

—  21  n.  se.  bc«i  Spiclcnii  auf  Wu|ifiu|lru- 
nicntcn  jatt  tucrben;  —  bC!?  lUiirrcn*  jatt 
uicrbcn. 

nagostiti  se,  im  se,  vb.  pf.  jid)  jrtft  jd)maujcn, 
Cig. ;  Ko  se  (kozel)  nagosti.  Grm  pusti,  Levst. 
(Zb.  sp.). 

nagostovati  se,  njem  se,  vb.  pf.  t>ci  Sdjmou« 
jcnd  jatt  rocrbcn,  Cig. 


nagota       nagrbati 


—  f>H9   "-  nagrbavsčiti  -  nagrobnik 


nagota,  /.  bie  9?a(fHjcit. 

nagoten,  tna,  a^ij.  liacft,  Jani.,  Jan.:—ot>C,  Jan. 

nagot^viti,    o^im,   vb.  pf.  ciiii'  giMDilfe  ^JtcilflC 

fcrti-i  mad)oii,  bcrcitcii. 
nagovarjanje,  «.  ba^i  'iicrcbcii,  bic  3urfi>''' 
nagovarjati,  am.  i'^.  impf.  ad  nagovoriti;  ju 

bcrebcii  jiidjeu,  Ijavanguicrcii ;  n.  koga  k  čemu, 

i.ia  bi  kaj  storil;  tudi:  n.  koga  na  kaj,  Ci^.; 

n.  koga  na  krepost,    Z. 
nagovarjavec,    \  ca,    m.  bcr  JU  bcvcbeti  iud)t, 

bci'  ^^cavbeitci',  bcv  'Jlnftiftev,  C/i,'. 
nagovarjavka,  /.  bie  511  berebcii  judit,  bic  ^-8c= 

avbciicrin,  bie  'iJtiiftifteriii,  Cig. 
nagovor,  m.  i)  bie  '^crcbiiiui,   OV. ;  —  2)  ^ 

obgovor,  bie  ^lurcbc,   bie  \Hnipiad)e,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk. 
nagovoren,   rna,   adj.  lleberrebungž= :    nago- 

vorni  razlogi,   Cig.(T.J. 
nagovoriti,   im,  vb.  pf.   i)  buic^  3"'^^^'^"  ^^' 

ftimnien,  bereben ;  n.  koga  na  kaj,  Cig. ;  on* 

ftiftcn :    n.   krive  priče,    Cig. ;   —   2)   =  ob- 

govoriti,  anreben,  Mur..  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 

3)  n.  se,  be«  Spiedieni'  iiberbriiljig  luerben. 
nagovorljiv,  iva,  adj.  gejprddjig,  Jan. (H.). 
nagrabek,  bka,   m.  kar  kdo  nagrabi:  bcr  311= 

iammengciec^te  Jpaufe,  Z.;  —  bie  Gompila^ 

tion,  Levst.fLjZv.J. 
nagrabiti,  grabim,  vb.pf.  i)  eiiie  geirifje  llJfetige 

jujammenraffeii ;   s  kupa  n.  polno   košarico 

kostanjev;   v  naglici  nagrabljene  reči;  —  n. 

zakladov,  3d)d^e  Quff)dufen,  Cig.;  —  2)  eine 

getDtfje  9JJenge  juiammenredjen;  n.  koš  listja; 

—  s)  n.  se.  be-:?  jHaffen^,  9xed)en6  jatt  trerben. 

1.  nagrabljati,  am,  vb.  pf.  en\e  getui)'je  SJfenge 
5uiammenred)en,  Mur.,  Cig. 

2.  nagrabljati ,  am ,  vb.  impf.  ad  nagrabiti; 
gctuiffe  lliengcn  jufamnienraffenb  0. 5u)ammen= 
rec^enb  .^ufammeiibriitgen. 

nagrabljevati ,  ujem,  vb.  impf.  =^  nagrab- 
ljati. Z. 

nagrada,  /.  bie  JRemuncratioii,  ba?^  ,'poitorar, 
Jan.,  nk.:  —  bie  i^ergeltung,  bie  '^elolinung, 
Z.;  ber  ^reis,  bie  ^^rdniie,  Cig.;  ber  Sr)a^, 
C,  Šol.;  ber  So^ii,   C:  —  rus. 

nagraden,  dna,  adj.  jRemuiterQtionž=,  ^onorai', 
^^5rci^=,  nk. 

nagraditi,  i'm,  vb.pf.  i)  fine  gelt)i)fe  SDtenge 
ber  33er,^dunung^arbeitcn  oerridjten;  —  2) 
remimerieren,  Iionoricren,  nk.;  — prdmiicreii, 
Jan.fH.j;  —  Dergetten ,   C;  prim.  nagrada. 

nagrajati,  am,  vb.   impf.  ad  nagraditi  2),  nk, 

nagrajati  se,  jam,  jem  se,  vb.  pf.  ftd)  fatt 
tabeln,   Cig. 

nagramaditi ,  adim,  vb.pf.  =  nagrmaditi: 
voda  aagramadi  odkrušene  snovi  na  pri- 
pravnih krajih,  LjZv. 

nagražanje,   n.  =  groženje,  Mur.,  ogr.-M. 

nagražati,  am,  vb.  impf.  ad  nagroziti ;  =  gro- 
ziti, Mur.,  Jan.,  M.,  Jan.;  —  n.  se  komu, 
jemanbem  bro^en,  C. 

nagrbančiti,  ančim,  vb.  pf.  ninjelig  mac^eti, 
in  galteii  legen;  n.  se,  runjelig,  faltig  irierbcn. 

nagrbati,  grbam,  vb.pf.  runjelig  iiiad)en:  čelo 
n.,  bie  Stirne  rungeln,  Guts.;  nagrbane 
roke,  Z. 


nagrbavšciti ,    bavščim,    vb.  pf.  =  nagrban- 
čiti:  koža  se  jim  nagrbavšči,  Levst.fZb.  sp.). 
nagfbiti,  gfbim,  vb.  pf.  run.^elig  macbcn,  Cig.; 

ček)  n.,    bic  Stiilic  folteii,    Jan..  .Šol.;    na- 

grbljena   koža,   bic  JHunjcll)aut,    Cig. 
nagrbljavati  se,  am  se.  vb.  impf.  beti  JKiicfeit 

friimmcii:  Mače  kvišku  v  lok  se  nagrbljava, 

Levst.fZb.  sp.j. 
nagfbniti,   gfbnem,    vb.  pf.  faltig,  run.^flig 

luerbcil,  Svet.  (Rok.). 
nagfda,  /.  bie  lltijčgeftalt,  bie  Garicatur,  Cig. 

(T.j;  -  hs. 
nagfdast,  adj.  mib^geftaltet,  Cig.(T.);  —  ^T\m. 

nagrda. 
nagfden,  dna.  adj.  fra^enf)aft,   Cig.;  —  prim. 

nagrda. 
nagrditi,   i'm,    vb.  pf.  eiitfteUeii,   oerunftalteu, 

Cig.  (T.J;  tako  popačena  in  nagrjena  cerkev, 

Erj,(Iib.  sp.j;  tudi:   nagrditi. 
nagreb,  greba,  m.  ber9(uftt)iirf  bfini®raben,  Cig. 
nagrebati,    grebam,    bljem,    vb.  impf.  ad  na- 

grebsti;  auijdjarron,   aufgrabeu,   onfc^arreu; 

zemlje  okolo  dreves  n.,   Cig. 
nagrebsti,   grebem,    vb.  pf.   i)  anjdiarrcn:  n. 

prsti,  blata;  —  2)  n.  se,  fidi  niiibe  jdiaireit. 
nagredati,    am,    vb.  pf.  n.  zemljo,  Jerraffcn 

bilben,  Cig.fT.j. 
nagreniti,  grenem,  vb.  pf.  auffd)arren. 
nagreti,  grejem,  vb.pf.  i)  eine  getuifie  SOieiige 

eriDdrmcn ;  nekoliko  rjuh  nagreti  za  postelje  ; 

—  2)  n.  se,   fidi  genug  erttjdrnien;  —  t>a§ 
SSdrmeii  fatt  betomincn. 

nagrinjati,  am,  vb.  impf.  ad  nagrniti;  =  na- 
grebati, Jan. ;  n.  krompir,  bie  Srbdpfel  atl« 
f)dufeln,  Cig.;  —  jujammenlidufen,  Jan. (H.). 

nagristi,  gnzem,  vb  pf.  aiibcigeit,  antiagen; 
jabolka  n. 

nagriz,    m.  ber  3lnbifg,  Mur.,   Cig. 

nagrizek,  zka,  m.  bQ5  3tngcbif)'ene,  'iio.ž  Slnge- 
iiagte,  Cig. 

nagrizati,  am,  vb.  impf.  ad  nagristi,  nagrizniti; 
anbeiBcn,  aitnagcn. 

nagrizniti,  griznem,  vb.  pf.  mit  einem  33lj# 
angdnjeii,  aiibcigcn;  jabolko  n. 

nagrizovati ,  ujem ,  vb.  impf.  ad  nagrizniti, 
nagristi;  aiibcigen,  anuagen;  polhi  sadje  na- 
grizujejo. 

nagrlin,   m.   i)  ber  Sialefdjmucf ,    Valj.fRadj; 

—  2)    divji    n. ,    bie   Slornbllime    (centaurea 
cvanus),  BlKr. 

nagrlina,  /.  bie  Jpalvfette,  C;  ženske  nagrline, 
ber  ižtaU-fdimurf  ber  gfn"^",  Habd.-Mik.,  C. 

nagrmaditi,  adim,  vb.  pf.  aniti)\mntn,  Cig.,  nk. 

nagrniti,  gfnem,  vb.pf.  Qiiid)arren,  siijfinimen= 
jc^arren,  giilammeiitiaufen,  Cig.,  .Jan.,  Kr.; 
n.  si  denarjev,   Cig. 

nagroben,  bna,  adj.  auf  (an)  bem  ©rabe  be= 
finblic^  ober  nor  fic^  gef)enb:  nagrobni  ka- 
men, bcr  ©rabftcin,  Cig.,  Jan.,  nk.;  nagrobni 
govor,  bic  ©rabrebe,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j, 
nk.;  —   prim.   nadgroben. 

nagr9bnica,  /.  i)  bie  ©rabjc^rift,  Ci^.fTj, 
C,  nk.;  —   2)  t)a^  ©rabdeb,   C,  ZgD. 

nagr9bnik,  >/i.  bcr  ©rabffein,  C,  Savr.fKop. 
sp.j. 


nagromaditi  •  -  nahodnica 


(540 


nah9doma  —  naj 


nagromaditi,    adim,    vb.  p/.  =    nagrmaditi, 

Mcdi'..   Cig..  Jan.,   C,  Zora. 
nagroziti,  im,  vb.  pf.  brof)en,  Miir.,  Jan. ;  = 

n.  se  komu.  jemanbem  bvol)en,  Z. 
nagubančiti,  ančim,  vb.  pf.  ruil^^cln:  čelo  n., 

C;    nagubanči  se  marsikatero   lice,  LjZv.; 

nagubančen,  faltig,  gefurcftt,  Jan. 
nagubati,  am,  vb.  pf.  in  %cii\t\\.  legen,  fdltefn, 

Cig..  Jan. 
nagubniti,  gubnem,  vb.  pf.  runjellt:  čelo  n.,  C. 
naguda,  /.,   Cig.,  Jan.;  pogl.  negoda. 
naguden,  dna,  adj.,   Cig.;  pogl.  negoden. 
nagiigati  se,  am  se,  vb.  pf.  ftc^  fatt  id)autefn. 
naguliti,   im,   vb.  pf.  i)  anirtefien,  ein  reenig 

id)inben;  —  2)  burc^piui^dn,  Cig.,  M. 
nagulja,  /.  ein  2Seib  mit  jerriffcnen  Steibcrit,  C. 
nagumpati,  am,  vb.  pf.  abpriit^eln,  Z.,  C. 
nagunčati  se,  am  se,  vb.pf.  firf)  jatt  id)auteln. 
nahajališče,  n.  ber  f^runbort,   Cig.,  Jan.,  Cig. 

C  7".y, C,  h/t.;  nahajališča  alpinskih  rastlin, L;Zi'. 
nahajanje,  n.  bQ§  ^i"^^"' 
nahajati,  am,  vb.  impf.  ad  najti;    i )  ju  finbcn 

pflegen,    finben;    na  gorah    nahajamo    lepih 

cvetic;  —  n.  se,  fic^  Dorfinbeit,  oorfommen; 

o gr.- Valj.  (Rad),  nk.;  —  2)   t)eraiifommeit : 

mrak    nahaja,    M.;    Tam   je    liub'ca    rajala. 

Meni  v  srce  nahajala,  Xpes.-Schein.; —  an- 

njanbeln:  nahaja  me  želja,  Cig.;  bolezen  me 

nahaja,  e§  iiberfaflt  mic^  eine  itranffjcit,  Cig., 

Gor.,    BlKr.-M.;   —   3)    n.  koga    =  hoditi 

za  kom,   Giits.,  Jam. 
nahajkovati  se,   ujem  se,   vb.  pf.  be»   2u)t' 

tuaiibeln?  latt  reerben,  Cig. 
nahariti,   harim,  vb.  pf.  abpriigeln,  vihŠt.-C. 
nahišje,  n.  bcr  2)ac^boben,  Habd.-Mik.,  Mur., 

Cig.,  Jan. 
nahitoma,  adv.  )d)nell,  rofcf),   C,  Rib.-Mik. 
nahitroma,   adv.  fc^ncd,  rafd},  M. 
nahiž,   m.  =  nahišje,  v^h.Št. ;  hoditi  na  nahiž, 

Pjk.fČrt.J. 
nahižje,   n.  =  nahišje,   Prip.-\fik. 
nahladiti  se,  im  se,  vb.  pf.  \\6)  geniig  abtublen. 
nahlapčevati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  bcn  S'ned)t= 

bicnft  iott  bcfommcn,  RlKr.-M. 
nahl^niti,  hlCncm,  vb.  pf.  =  premraziti:  veter 

me  je  nahlenil,    Vrsno-Erj.(Torb.). 
nahliniti,  hlinem,  vb.  pf.  oiifbunicn,   C 
nahlopati  se,   pam,   hl(Jpljem  se,   vb.  pf.  )\6) 

\an  idiliirfen,  Z. 
nahm^ljiti,  hmCljim,  vb.  pf.  mit  .^opfeii  tuitrjen, 

.lan /H.  j. 
nahod,    nahcjda  (nahoda),    »j.   ber  Sd)mipfeii; 

nahod  imeti,  dobiti;  n.  (pri  konjih  in  ovcah), 

bcr  Strcngcl,  Strp. ;  (bie  ©rfdltung,  bic  Wid)t, 

Koborid-Krj.fTorb.J). 
nahodast,  adj.  idimipfcitortig,  Cig. 
nah9dcn,  dna.  adj.   i)  Sd}nupfcit  ;  —  2)  mit 

bcm  3d)nupfcn  bc^aftct,  ucrid)iiuptt;  ves  n. 

sem. 
nahoditi    se,    hijdim  se,   vb.  pf.    \)  fid)  miibc 

0.  fott  grt)cii ;  —  3)  n.  se  česa,  burd)  (Mcl)cn 

rlnjas  bctommcn,  C;  n.  se  smrtne  bolezni, 

Zv.;  tudi:  n.  si  bolezen,   (Uas. 
nahodnica,  /.   bcr  Stord))d)nQbel  (geranium), 

Fr.-C. 


nahpdoma,  adv.  pld^Iid^,  unOer^offt:  n.  koga 
srečati,  Vud.(I\b.  sp.);  n.  me  prime  kaka 
stiska.  LjZv.;  glasovi  se  n.  menjajo,  Erj. 
(Som.);  nahodoma,  kakor  bi  bila  iz  tal  iz- 
rasla,  stoji  pred  menoj  ciganska  deklica, 
Erj^dlb.  sp.). 

nahramati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ein  ttJCnig 
t)infen,  Z. 

nahramavec,  vca,  m.  ber  ein  itjenig  ^inft,  C. 

nahramovati,  ujem,  vb.  impf.  =  nahramati,  C. 

nahranitev,  tve,  /.  bie  Spcifung,  bie  Sdtti= 
gung,  Cig. 

nahraniti,  im,  vb.  pf.  i)  eine  geniigenbe  SDienge 
5U  effen  geben,  fditigen,  Mur.,  Cig.,  ogr.-Let.; 
—  geniigenb  fiittern,  f^/jS^;  —  2)  jujamrnen^ 
iparen:  n.  mnogo  denarja,  M.,  Svet.fRok.). 

nahf bten,  tna,  adj.  auf  ber  JEiidieite  befinblic^ : 
nahrbtni  odpis  (odlok),  ha^,  Stttergat,   Cig. 

nahriber,  adv.  bergauf,  C. 

nahfkati  se,  hfkam,  čem  se,  vb .  pf.  \\6)  \at\. 
fd)nard]en. 

nahršiti  se,  im  se,  vb.pf.  =  nasršiti  se,  C,  Z. 

nahrupiti,  im,  vb.pf.  larmenb  iiberfatten:  n. 
koga,  Z. ;  n.  na  koga,  Sl\. 

nahuditi,  im,  vb.pf.  Ueblež  ant^un,  Cig.,  Jan., 
nk. ;  (vedomec)  človeka  raztrga  ali  mu  na- 
hudi  kako  drugače,  LjZv. 

nahukati,  kam,  čem,  vb.  pf  an^anč)tn. 

nahuket,  kla,  adj.  angcloufen:  bizmut  je  ša- 
reno  nahukel  (bunt  angclaufen),  Erj. (Min.). 

nahuklina,  /.  ber  Slnflug  toom  ^aud)e  (5.  i8. 
om  ©laje),  Z. 

nahuliti,  hulim,  vb.  pf.  ein  menig  neigen;  n. 
se,  iid)  ein  ttjeuig  neigen,  biidcn,  Hal.- C. 

nahuskanje,  n.  bie  3(ufbe^ung. 

nahuskati,  am,  vb.  pf.  an^e^en,  anf^e^en ;  psa 
n.  na  koga ;  n.  koga,  da  kaj  stori. 

nahustiti,  im,  vb.  pf.  =  nahuskati;  nahustili 
so  narod  na  nedolžne  ljudi,  5/.V. 

nahvaliti,  im,  vb.pf.  i)  genng  lobcn.  Z.;  ni- 
sem ga  mogel  n.,  A'r.;  — 2)  n.  se,  be§  Sobenž 
iatt  ttjcrbcn. 

naigrati,  am,  vb.pf.  i)  burd)  Spielen  sujani' 
mcnbringen,  Cig.;  on  si  je  dolgov  naigral, 
cr  ift  burc^  bQ§  Spicl  in  £d)u(ben  geratl/en, 
Met. ;  —  2)  n.  se.  fic^  )att  jpiclen. 

naihtiti  se,   im  se,  vb.  pf.  fid)  jatt  jd)Iuc^jen. 

naimenovati,  ujem,  vb.pf.  benamfcn,  benennen, 
Miir.,  Let.,  SIS. 

naiskati,  iščem,  vb.pf.  i)  fud)enb  .snfammen' 
bringen,  Mur.;  —  2)  n.  se,  fid)  fatt  fuc^cn. 

naiven,  vna,  adj.  prostoumen,  naip,  Cig., 
Jan..  Cig.(T.),  nk. 

naivnost,  /.  bic  9?Qit)itat,  Cig.(T.),  nk. 

naj-,  adv.  dela  superlativ  iz  komparativa,  ka- 
teremu se  spredaj  pripenja:  najboljši,  naj- 
lepši, najhitreje,  največ;  priklepa  se  tudi  be- 
sedam, ki  niso  komparativi,  pa  imajo  kom- 
parativen pomen  :  najpred,  JU^I^l^  Mur.  ; 
najprvo,  jncrft,  Cig.;  najnaprvo,  WX  ollcm, 
in  crftcr  iiinic,  Lcvst.  (Močv.);  —  naj  ima 
vselej  tudi  svoj  posebni   naglas:  najlepši. 

naj,  I.  (skrčeno  iz  „nehaj'),  i)  naj,  najta, 
najmo.  najte,  z  inftnitivom,  =^  nikar:  naj  me 


najuda  —  najdnina 


—  64-1   — 


najdljiv  —  najfmščina 


žaliti,  bcictbigc  mirf)  nicftt.  Hal.- C;  naj  so 
groziti,  broI)t'  nid)t,  Zora;  najte  soditi,  ridjtct 
ltid)t,  Ev.  tivn.-Mik.;  —  2)  naj,  najta,  najmo, 
najte,  \a\ž,  lof^^t,  laf)CU  tlitr  (z  ^da"):  naj 
da  tvoja  vest  tebi  govori,  la)^  bcitl  ©Cluifjcn 
511  bil"  jplTd)Cll,  (uits.(Res.);  najte  da  izvemo, 
lajvt  mb:-  tii  (£-i-fnl)vuiig  bringcti,  Jarn.(Sadj.)\ 
Najmo  da  voda  stoji,  lafjeu  luir  baž'  Saifcr 
[tel)cn,  Npes.-Schcin.;  najte  da  .  .  .,  mad)et 
"00.]^  .  .  .,  C;  —  (»da"  je  izpuščen):  najte 
se  učimo,  lof^t  unž  leinen,  Tmb.  fPost.J ; 
najte  vas  vprašam,  lafšt  mid)  eud)  frageit, 
Jarn.fSad.J;  —  (z  intinitivom):  najmo  zvon 
hladiti,  Iaj§t  un§  bie  ®iodt  abtui)kn,  Slom.; 
najmo  se  zbirati,  C;  najte!  itur  ju!  Cig.; 
—  II.  naj,  conj.  izraža  i)  (v  glavnem  stavku) 
zahtevo,  ukaz,  željo,  (Ia[fen,  jollen,  mogeii) : 
naj  vidim,  (afa  mid)  feI)Ctt !  naj  se  joče !  (afš 
t^n  tneincn!  naj  gre!  ev  joll  (mag)  mir  gc^cn! 
naj  se  jezi,  kaj  je  meni  za  to !  er  mag  immer= 
^in  jiirncn,  roaž  fiimmert  haž  mid)!  naj  bo 
v  imenu  božjem !  ež  fei  in  ®Dtte§  9!ameii ! 
naj  v  miru  počiva!  naj  prideta  oba!  mlajši 
naj  posluša  starejšega;  kam  naj  grem?  kaj 
naj  storim  ?  kaj  naj  dela  hlapec  ?  —  2) 
(v  odvisnih  stavkih)  za  izrazi,  ki  pomenjajo 
zahtevo,  ukaz:  rekel  mi  je,  naj  počakam; 
ukazal  je,  naj  se  vojaki  umaknejo;  —  (v 
koncesivnem  pomenu):  fei  eš,  hci^,  ob:  naj 
delam  ali  ne,  nikoli  nič  nimam,  id)  mag 
orbeiten  obor  nicfit,  id)  ijabe  bod)  nie  ctiraž; 
naj  si,  obgleicfi:  naj  si  je  on  bil  božji  sin, 
naučil  se  je  pokorščine,  Kast. 

najada,  f.  bie  £luellnt)mpt)e,  bie  92aj;abe. 

najahati  se,  ham,  šem  se,  vb.  pf.  \\ii)  fatt 
rciten. 

najarmnica,  /.  bie  igo^luicbe  (n.  jarem  z  oje- 
som  sklepa),   Dol. 

najaviti,  im,  vb.  pf.  melben,  Jan.,  C;  n.  se, 
fic^  melben,  Cig.,  Prip.-Mik.;  najavi  se  mi- 
mogrede, mcibe  bid)  im  35orbeige:^en  an,  Cig. 

najdba,  /.  bie  ^anbdnig  be§  g-itiben^,  bcr  %\\v.h, 
Cig.,  C;  bie  3(uffinbung,  bie  Sntbecfung,  Cig., 
Jan.,  nk.;  n.  Amerike,  nk.;  n.  sv.  križa,  bie 
ilreujerfinbung,  Cig. 

najdec,  dca,  m.  ber  gin^^J^^  '^^'^  ©ntbccfer, 
Mar.,  Cig.,  Jan. 

najden,  dna,  adj.  ^unb= :   najdni  list,    Cig. 

najdenčič,   m.  =  najdenec,   C. 

najdenec,  nca,  m.  baž  't^\ni>dt\nh. 

najdenik,  m.  =  najdenec,  Mm:,   Prip.-Mik. 

najdenfna,  /.  =  najdnina,    Cig.,  Jan. 

najdeniščnica,  f.hai  ginbeI^auž,C;>.,  Jan.,  nk. 

najdenje,  n.  i)  bie  5(uffinbung;  —  2)  ber 
33efunb,  Cig  (T.),  DZ. ;  n.  poverjevati,  ben 
33efunb  beglaubigen,  DZ. 

najdenški,  adj.  giublingž^  :  n.  zavod,  Levst. 
(NatikJ. 

najdež,  m.  ber  i^unb,  Cig. 

najdič,  m.  =  najdenec,   C. 

najdnica,  /.  bie  (^inberin,  Cig. 

najdnik,  in.  ber  Jin^^^i",  i"-'i'  Gntbeder,  Cig., 
Jan.,  C. 

najdnina,  /.  ber  ginberlo^n,  C,  nk. 

Slov, -nem.  slovar. 


najdljiv,  iVa,  adj.  finblidj,  ou«fiiibbar,  Cig., 
Jan. ;  (nam.  najden  r). 

najdsčina,  /.  ber  ^-iiiberlol)!!,  Jan.,   Cig. 

najfčati  se,  im  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  ftof)ncn, 
ouc-fti.iI)nen,  Cig. 

naj9d,  jčda,  m.ber  3(urii'5  (eine^  ©trome§),  Cig. 

najedati,  am,  vb.  impf.  ad  najesti;  i)  anfrcffen; 
polhi  sadje,  miši  plečeta  najedajo;  rja  železo 
najeda,  bcr  Stoft  frif^t  \)až  ©ifcu  an,  Cig.; 
—  2)  mit  $8oni)iirfen  trdnten,  Z.;  [tidjeln, 
Svet.  (Pok.). 

najedek,  dka,  m.  bie  Srjottigung:  v  grozdju 
ni  najedka,   C. 

najem,  jema,  (tudi:  najem,  najma),  m.  i)  bie 
3>crmiet^ung,  bie  SUiietl^e,  Mur ,  Cig.,  Jan., 
Met.,  Levst. (Nauk),  nk.;  pogodbe  o  najmu 
ali  zakupu,  9Kiet^=  ober  ^ad)toertrage,  DZ. ; 
v  n.  dati,  t)ermtctf)en,  v  n.  vzeti,  mietr}cn,  nk.; 
v  drugi  n.  dati,  in  2(ftermietf)e  gcben,  Jurč.; 
v  najmu  imeti,  §ur  9)jietf)e  f)aben,  Cig.;  po- 
lovica poslopij  je  v  najemu  (i[t  tiermietl^et), 
Levst.  (Nauk);  —  v  najemu  biti  =  najet 
(dninar)  biti,  al^  Jagmerfer  gebungen  jem, 
LjZv.;  šla  je  v  najem  delat,  Vrt.;  — 2)  pla- 
čilo od  najete  stvari,  Levst.(Nauk);  —  ber 
i*of)n,  C. ;  -  3)  \iaž  3Serbienft,  kajk.-  Valj. (Rad). 

najfma^/.  bag  3!KtetI)en,  bie  S^ingiing,  C. 

najemač,  m.  =  najemavec:  poslati  najemače, 
ki  pridobivajo  delavcev.  Bes. 

najemanje,  n.  ha^  SJfiet^en,  bog  2)tngen;  n. 
stanovanja,  težakov. 

najemati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ad  najeti; 
miet^cn;  sobe  n. ;  bingen;  delavce,  težake  n. 

najemati  se,  jemljem  se,  vb.  pf.  gur  ®eniige 
uefjmen :  denarjev  se  n.,  Z. 

najemavec,  vca,  m.  ber  mietf)et,  bingt:  ber 
9J?ict:^er,  ber  5(nuicrber,  ^fur.,  Cig.,  Jan.,  M. 

najemavka,  /.  bie  SOMet^erin,  Z. 

najfmec,  mca,  m.  bcr  SOHet^er,  Cig.,  Jan.; 
najemci,  bie  3}iiett)Ieute,  Cig. 

najgmen,  mna,  adj.  i)  3[liiett)=,  Cig.;  anfge= 
nommen,  gemiet^et:  n. delavec, hlapec, £)<j/m.; 
najemni  voznik,  ber  £o]^nfut)cf)er,  Cig.;  — 
2)  miet^bar,  Cig. ;  —  3)  =  zaslužen,  tjer* 
bienftiidj,  kajk.-C;  (prim.  najem  3). 

najfmka,  /.  bie  9Jtietfierin,  Z. 

najemljiv,  fva,  adj.  i)  mietljbar,  Cig.;  pogl. 
najemen  2);  —   2)  Dcrbicnftiid),  Mur.,  C. 

najemnica,/.  1)  bie  gebungene  iJD:^narbeitcrin, 
bie  2agIol)nerin,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  = 
najemka,  Jan. 

najemnik,  m.  i)  bcr  gebungene  iio^narbeiter, 
ber  2^aglij^ner,  ber  9JJieti^Iing ;  najemniki, 
bie  Slrbeitžleute,  Cig.;  bie  proDiforifc^  ouf= 
genommencn  ©rubenarbeiter,  Lirija  -  Frey. 
(Rok.);  —  ber  Soibner,  Cig.(T.);  —  2)  == 
najemec,   Cig.,  Jan. 

najemm'na,  /.  ber  ajiiet^jinž,  "naž  SlJJiet^gelb, 
Cig.,  Jan.,  DZ. 

najemodavec,  vca,  m.  ber  SJermiet^cr,  Cig. 

najfmoma,  adv.  mietf}lr>ci)e,  Jan.,  C. 

naj?mstV9,  n.  baš  (SJebinge,  J<2rH.;  \iCiS,  a}Jietf)= 
ji)ftem,  Z. 

najfmščina,  /.  ber  SlJJietl^jinS,  "Haž  9Jiictf)geIb, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  «A-.;— ber  JagH)erfžIoI)n,  C. 


najesti  —  najsikaj 


—  642  — 


najsikak  —  nakaniti 


najesti,  najem,  vb.  pf.  i)  aiicffen,  aufreffeii ; 
nekaj  je  najedlo  jabolka;  —  2)  n.  se,  fic^  jatt 
effen  0.  frcffen;  n.  se  česa;  krava  se  je  detelje 
najedla;  —  n.  se  koga,  bc§  Stidjelnž  (obje- 
danja)  gcgeii  jciimiibcn  fott  ipcrbcn,  Dol. 

najftec,  tca,  m.  tcv  Solblinfl,  Jan. 

najfti,  najmem,  najamem,  vb.  pf.  gcgetl  2of)n 
oufnc^mcn,  bingen,  mict^cn ;  n,  voznika,  te- 
žake, godce;  n.  krive  priče;  n.  stanovanje; 
(najmen  [nam.  najet]   dninar,  Kras). 

najetje,  n.  bie  SRiet^ung,  bQ§  ©ngagcment, 
Cig. 

najstnik,  m.  =  najemnik,  bcr  ®ebmtgenc,  bcr 
93Jiet^ling,  Mur.,  C;  ber  Soibner,  Cig.,  Jan. 

najftva,  /.  =  najetje,   C. 

najezditi  se,  jezdim  se,  vb.  pf.  ]id)  fatt  rciten. 

najezdnica,  /.  =  najezdnik,  Nov. 

najezdnik,  m.  najezdniki,  bte  <2cf)IupfTDefpen 
(ichneumonidae),  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  Krj. 
(Ž.);  velikanski  črni  n.,  bie  ungcflecfte  9?ic)en= 
fc^lupfraejpe  (pimpla  manifestator),  Erj.fŽ.J. 

najeziti,  im,  vb.  pf.  (einen  5Iuf§)  aufbammcn, 
Cig. 

najeziti  se,  im  se,  vb.  pf.  [ič)  fatt  (irgern. 

najeziti,  i'm,  vb.  pf.  cmporftidiibcn,  Cig.;  šče- 
tine n.,  Cig.;  n.  se,  fid)  emporftriiuben  (o 
laseh).  Mik.;  obr\'i  so  se  mu  naježile,  Erj. 
(Ilb.  sp.) ;  —  n.  se,  bie  ^aarc,  bie  33orften 
emporftraubcn,  Z.,  C;    n.  se  od  straha,  C. 

najmanjina,  /.  bog  5Kintmum,  Cig.  (T.). 

najmanjšina,/.  =  najmanjina,  Cig.fT.),  DZkr. 

najin,  pron.  un§  ^rtjcien  ge[)oreub,  uiiš  ^roei 
betreffenb;  pogl.  najun. 

najmarina,  /,  domovna  n,,  bie  ^aitžjinlfteuer, 
Levst.(Sauk). 

najme,  adv.  =  namreč,  namlid),  C,  Z.,  Mik. ; 

—  namentticf),  ogr.-  C,  Mik. 

najmer,  adv.  i)  =  najme,  C;  —  2)  ^  namer, 

namič,  nicfit  cinmat,  C. 
najmenica,  /.  bie  ©ebimgciic,  Jan. (H.). 
najmenik,  m.  ber  ®ebuiigeiie,  Jan.(H.). 
najmodavec,    vca,   m.    =   najemodavec,    bcr 

i^crnlictf)er,  DZ. 
najmodavka,  /.  bie  58crinietl)crin,  Cig. 
najmovina,  /.   i)   bcr  ^Jtietljjinž,  Cig.,  DZ.; 

—  2)  ^  najmarina,  Jan.,  C. 
najmovnik,  m.  ber  9}iict^cr,  DZ. 

najnč,   adv.  \\\d)i  einmal,    C,  v^iu^t.;  pogl. 

namič. 
naj^kati  se,    kam,    čem  se,    vb.  pf.  fid)  aMŽ- 

inciiicn,  \\i)  fott  tucinon. 
najpopred,  adv.  =  najpoprej,   Cig. 
najpoprčj,  adv.  =  najprej,  ,\ltClft,  ,^U»)6rber[t. 
najposlčj,  adv.  juleljt,  .Jan.(//.). 
najpred,  adv.  =  najprej, 
najpredi,  adv.   ^r=  najprej,  (^uerft,   Ilal.-C. 
najprednji,  adj.  ber  Dinbcrfte,  Jan. 
najprej,  adv.  »orerft,  .^icift,  .^iioorberft. 
najprčje,  adv.  =  najprej,  Jan  (IL). 
najpfv9,  adv.tx\{cni,  OOrerft,  Jan.,  DZ.;  jii  = 

crlt,  Cig.,  Levst.(Nauk). 
najsi,    conj.    =    naj  si,    obflleid),    C,    Trub., 

Daim.;  —  prim.  naj  II.  7). 
najsikaj,  adj.  =  bodikaj,  jd)lcd)t:   n.  beseda, 

n.  človek,  SlGor.-C, 


najsikak,  adj.  =  bodikak,  fd)Ied)t,  C 

najsledi,  adv.  julefet,  v{liŠt.-SlX. 

najti,    conj.  =  naj  ti,    objc^on,    C. ,   —    prim. 

najsi. 
najti,  najdem,  vb.  pf  i)  finben;  česar  si  iskal, 

to  si  našel ;  QU§finbig  madieii:  najdi  mi  kupca. 

toerjc^affe  mir  einen  ^aufer;  entbcden;  novo 

deželo  n. ;  —  2)   n.  se,   jiiiammentommen: 

v  Jeruzalemu  se  je  bilo  ljudi  že  brez  števila 

našlo,  Ravn. 
najun,  pron.  =  najin,   Cv.  II.  12. 
najužinati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  beim  j^frii^^ 

ober  9JhttagmaIe  fatt  effen ;  (prim.  južina). 
največ,  adv.  superl.  ad  več;   i)  am  mciften; 

n.  denarjev  imeti;  n.  dobrega  komu  storiti; 

—  2)  mciftcnš,  grofetent^eilž,  Cig.,  Jan.,  nk.; 
največ  ne  vedo,  kaj  je  prav,  Levst.fM.J; 
=  po  največ:  hrib,  kateri  je  po  največ  zelo 
strman,  Levst.fPril.J;  po  največ  je  prebival 
ob  vodi  in  suhem  kruhu,  LjZv. 

naj  večina,  /.  ba§  SJia^imum,  Jan.,  DZ. 
največkrat,  adv.  am  i^fteftcn;  —  meiftentfteil^, 

meift. 
najzadnji,  adj.  bcr  ^interfte,  ber  allcrlc^tc. 
najzadnjič,  adv.  ju  atlerlcjit. 
najže,  «.  Valj./^Rad).  pogl.  nahižje. 
naka,  nak,  interj.  nein,  Jan.;  pogl.  na'a. 
nakacati,  am,  vb.  pf.  ^infcf)mieren,  jufammcn' 

fd)micren;    n.  komu    kaj,    jcmanbem   ctmciv 

ileble^  antf)un,   C;  hudo  n.  komu,  cinem 

arg  mitfpiclen,  Cig. 
nakačiti,  kačim,  vb.  pf.  i)  f^arf  mac^en,  Cig., 

Gor. -Mik.;    nož  n.,   C;   —    2)  n.  koga,  fe^ 

manbcn  aufbringen,   joruig  mac^en,   Mur.: 

nakačen,  aufgcbradjt,  gOtnig,  Jan..  C. 
nakaditi,    im,    vb.  pf.   anrdud)crn,   geniigenb 

raud)ern. 
nakajanje,  n.  bie  5(nrducf)crung,  Mur. 
nakajati,  am,  vb.  impf.  ad  nakaditi ;  anraudjCrn, 

Mur.,  Cig. 
nakalati,  am,  vb.  pf.  in  einer  gettjiffen  3}ienge 

jpilUcn;  drv  n.  za  cel  teden. 
nakaliti,    i'm,    vb.  pf.   ein  mcnig   triiben,  Z.; 

—  nakalil  mu  bom  eno,  ic^  mcrbc  il)m  CtmaŽ 
anftctien,  Cig. 

nakaljati,  am,  vb.  impf  ad  nakoliti:  onpfd^Icn, 
Mik. 

nakal9,  n.  =  naklo,  nakovalo,   Cig. 

nakan,  kana,  m.  =  nakana.  Z.,  C. 

nakana,  /.  baž  3.?orf)abcn,  bcr  'i^lan,  Cig., 
.Jan.,  v{hŠt.-C.;  —  bcr  (fntfd)lnf>J,  Cig..  C; 
bcr  l^ovia^,  Cig.fT.). 

nakaniti.  im,  vb. pf  1)  einen  Gntfd)Iuf'5  0.  einen 
^4.Man  foffcn,  Cig.,  Jan.,  ogr.-.M.;  nakanil  je, 
preseliti  se  v  Bosno,  LjZv.;  nakanil  se  je 
ustreliti,  IjZv.;  po  dolgem  premišljevanju 
sem  bil  nakanil  delo  sam  prevzeti.  Sov.; 
hitro  nakani  zvršiti,  kar  se  mu  tako  lepo 
samo  od  sebe  ponuja.  Lcvst.fZb.  sp.);  naka- 
nil sem.  id)  bin  gcroiflt,  Cig. ;  nakanil  sem 
sam  ž  njim  govoriti,  id)  bin  gcfonncn  per= 
fi^nlid)  mit  it)m  f,\i  fpred)en,  if.Vi,'.;  n.  kaj, 
ctmn^  anv,\nfiil)rcn  ficl)  entfd)Iic|5cn  ober  bc« 

fdjiicfjen,  (^ig.;  hudo  n.,  Cig.;  nakan  jen  greh, 
bie  5Bo8l)CitŽfiinbc,   Cig.;    nakanjcn   cilj,    iai 


nakanjanje  —  nakazen 


643  — 


nakazilg  —  naklad 


b 


»orgcftccfte  3'^'-  ^-'^  "•  ^''  f''-"^  l'pvncljiiieii, 
ogr.-C..\  nakanjeno,  flcfliffcntlidl,  abftcl)tlid), 
Jan.i  C;  —  2)  n.  komu,  jctiianticiii  ctnjaž 
anftellen,  cineu  Strcic^  ipicleii:  temu  jo  še 
nakanim,  Bes.\  vem,  da  so  mi  ti  hudirji 
nakanili,  da  ne  bom  nikdar  več  prav  zdrav, 
Jiirč, ;  s  tožbo  bi  nakanil  in  napravil,  da  bi 
vi  zaprti  sedeli,  Jiirč.;  —  3)  n.  se,  fid)  an= 
j(f)idEen,  Cig.;  —  ficf)  tiornc^incn,  Cig.fT.J; 
—  nakanien  biti,  gcioiiltcn  Klli,  Jan.;  — na  to 
je  nakanieno.  e-o  ift  barauf  angelcgt,   Cig. 

nakanjanje,  >i.  bic  '?(bftcf)t,ba§  i^oiiiabcn,  ogr.-C. 

nakanjati,am,i'i>. /m/^/.  aJ  nakaniti,  Z.,  ogv.-C. 

nakanjenje,  n.  bie  ^Ibfidit,  t)Qž  li8orf)abcn,  C, 
kajk.-Valj.fRad). 

nakanovati,  ujem,  vb.  impf.  =  nakanjati,  tior« 
baben,  C. 

nakantnik,  m.  kdor  Je  na  kantu,  ber  ©jecut, 
Xov. 

i.nakapati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  ad  nako- 
pati; (mit  ^aut  obcr  ^arft)  aujlaben:  gnoj 
n.,  Mur. 

2.  nakapati,  kapam,  pijem,  vb.  pf.  in  etner  ge= 
roilfen  9JJenge  trijpfelnb  fic^  anfammeln ;  črez 
noč  je  pol  škafa  nakapalo  iz  soda;  tudi:  n. 
se,    Cig.,  Erj.  (Torb.). 

nakapljati,  am,  vb.pf.  in  einer  gettjiffen  SIKenge 
trbpfelnb  \\6)  anfammeln;  =  n.  se:  vosek, 
ki  se  je  nakapljal  od  sveče,  LjZv. 

nakapljevati,  ujem,  vb.  impf.  ai  nakapljati, O'«'. 

nakapnica,  /.  bie  ©ifterne,  Guts. 

nakapnina,  f.  bie  Jropffteinbilbung ,  Cig.; 
nakapnine,   gefloiienc  ©eftolten,  Erj. (Min.). 

nakapnjak,  m.  =  nakapnica,   Guts. 

nakašljati  se,  am  se,  vb.pf.  fid)  fatt  ^uften: 
to  zimo  sem  se  nakašljal  do  dobrega. 

nakavkati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  miibe  fd^rcien 
(D.  ber  '^oijie) ;  —  fic^  fatt  jammern,  jvihšt. 

nakavljičati,  am,  vb.  pf.  on^dfeln,   Cig. 

nakavljiti,  im,  vb.  pf.  mit  einem  $ufen  er= 
greifen,  Cig. 

nakavsati,  am,  vb.  pf.  picfenb  angdnjen,  an* 
picfen,  Cig. 

nakaz,  kaza,  m.  bic  SlnlDcifung,  bie  3tffigna= 
tion,  Cig. ;  n.  v  izplačilo,  bie  gliifftgma^ung, 
DZkr. 

nakaza,  /.  i)  ba§  SSerberben,  C;  —  2)  bie 
SJfif^geftoIt,  Cig.;  peklenska  n.  (o  škratu), 
LjZv.;  "aa^  Ungebcuer,  C. 

1.  nakazan,  adj.  (nam.  nakazen):  mifžgeftattet, 
berle^t,  \xvi)0^i[1:)ait,  Kryi- Erj. (Torb.);  naka- 
zani ljudje,  ficd)e,  gebrec^lic^e  ^erfonen,  Krelj. 

2.  nakazan,  adj.  C,  Krelj,  Sotr.,  pogl.  nekazan. 
nakazati,  žem,  vb.  pf.  antueifen,   affignieren, 

Cig.,  nk.;  n.  komu  denarje,  Cig.;  n.  v  iz- 
plačo,  fliiffig  mad)en,  DZkr. 

nakazEk,  zka,  m.  bie  'Žlnmeifung,  Jan.,  Zora; 
n.  na  blago,  bie  ®uterantt)eifung,  Jan. 

nakazen,  zni,  /.  (m.  Guts.,  Z.)  =  nakaza  2). 

nakazen,  zna,  adj.  i)  Oerborben:  nakazno  vino, 
Vrtov.fKm.  k.);  —  2)  mit  eincm  @ebrcd)en 
be^aftet,  C;  mifggeftaltet,  Cig.  (T.);  razca- 
pana in  nakazna  babura,  LjZv.;  (xb\<i)t\\\\6): 
nskazna  grdoba,  LjZv.;  coprnice  nakazno 
zmršene,  LjZv.;  —  (nakazen,  Mik.). 


nakazil^,    n.    bie    ?(ffignation,    Jan.,  DZkr.; 

plačilno  n.,    bic    ^^''jl^Ufl-OHll"^'!""^/    Levst. 

(Cest.). 
nakaziti,  im,  vb.pf.  »crberben,  Z.;  befd)dbigen: 

od  peklenskega  jastreba  nakazen,  Krelj;  na- 
kazen, mif^geftaltet,  mif§rat()en,  Diet.,  C. 
nakaznica,  /.  bic  )d)rifttid)c  ^Jlntucifung,  Cig. 

(T.).  DZ.,  nk.;  poštna  n.,  bic  ''^joftantueifung, 

DZ.,  nk. 
nakaznik,  m.  cin  mif»geftalteter  W.cr\\d),  LjZv. 
nakaznina,  /.  bic  Slnroeifungegebiir,  DZ, 
nakaznost,  /.  bie  !i>erberbt()cit,  Jan.,  Cig.(T.), 
C;  n.  in  izkažena  natura,    Krelj;    krst  nas 

čisti  od  vse  porodne  nakaznosti  ali  nečistosti, 

Krelj;  —  bae  ©ebrcc^cn,  Cig. (T.). 
nakazojfmnik,  m.  ber  5lffigtiator,  Cig. 
nakazovalen,  tna,  adj.  3(niiicifung^=,  Cig. 
nakazovanje,  n.  bas  Stnroeifcn,  DZ. 
nakazovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nakazati ;  an= 

mcifen,  affignieren,  Cig.,  nk. 
nakazovavec,  vca.  m.  ber  2(nttieifer,  ber  3tffig= 

na  nt,  Cig. 
nakidati,  kTdam,  vb.  pf.  i)  eine  getuiffe  9Jienge 

aufmerfen,  auf fcf)oufeln ;  n.  veliko  gnoja,  snega 

na  kup;  —  2)   n.  se,  fid)  miibe  fd)oufeIn, 

Cig. 
nakitnik,  m.  ha§  93ru(^banb,  Cig. 
nakimati,  am,  vb.  pf.  ein  tuenig  nicfen,  minfen: 

malo  je  nakimal,  govoril  pa  nič. 
nakimavati,  am,  vb.  impf.  ad  nakimati;   §u* 

minfcn,  M. 
nakimniti,  kTmnem,  vb.  pf.  einen  2Binf  geben, 

junicfen.  Z.,  Jan. (H.). 
nakimovati,  ujem,  vb.  impf  =  nakimavati,  Z. 
nakinč,   m.  =  nakras,  nakit,  Jan. (H.). 
nakinčati,    am,  vb.  pf.  =  nakrasiti,    nakititi; 

anfpii&cn,  au»fcf)mitdcn.  Z.,  nk. 
nakinčiti,    kinčim,    vb.  pf.   =  nakinčati ,   Z., 

Mur.,  }ik. 
nakinčevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  nakinčati,  Z. 
nakipeti,  im,  vb.pfmaiicnh,  fiebenb  0.  go^renb 

anffc^nieHen;  n.  do  vrha. 
nakipniti,  kipnem,  vb.  pf.  aufge^cn  (o  testu), 

Mur.,  Jan. 
nakipnjenek,  nka,  m.  bo§  (aufgelaufene)  ^oč), 

Jan. 
nakis,  m.  ber  Ucbergang  jur  Saure,  ber  33eginn 

ber  faurcn  ®d^rung,  Z. 
nakisati,  kisam,  šem,  vb.pf.  anfauern;  n.  zelje, 

repo. 
nakisei,  sela,  (seJ,  sla),  adj.  ettt)0^  fauer,  faucr= 

lidl,  Mur.,  Jan.,  Cig.(T.),  vihŠt.-C. 
nakiseliti,  im,  vb.  pf  einfduern,  Cig. 
nakisen,  sna,  adj.  fduerlid),  Jan. 
nakisniti,    kTsnem,    vb.  pf.    fduerlid^   ttjerben, 

M.,  Z. 
nakit,  kita,  m.  ber  Sd)mud,  bie  SSerjierung, 

Cig.(T.),  nk. 
nakiten,  tna,  adj.  (Bdjmud-,  Jan.(H.). 
nakititi,  kitim,  vb.  pf.  fc^muden,  jieren,  Jan., 

Cig.(T.);  —  prim.  kititi. 
naklad,  klada,  m.   i)  boč'  S)arauflcgen :  cepiti 

v  n.,    in  ber  Strt  pfiopfen,    baf^  man  \)a§> 

^ropfreiš  mit  fc^iefem  Sc^nitt  auf  bcn  3Silb« 

ling  legt,  M.,  C;  =z  nakladom  cepiti.  Pire; 


naklada  —  nakl^čati  se 


-  644 


naklejiti  —  naključiti 


—  bie  33efrQcf)tung,  bic  53clabung,  0>.;  — 
2)  bie  fiabung,  bie  ^rad)t,  Cig.,  Jan.;  pre- 
sežni n.,  bie  Ucberfrac^t,  Cig.,  Jan.;  —  3) 
=  naklada  3),  bie  ^lufloge,  bcr  "žluffc^Iag, 
Cig.;  vinski  n, 

naklada,  /.  i)  bie  Sefraditung,  bie  fiabung, 
bie  gl^ac^t,  Cig.,  C,  (naklada)  ogr.-Valj. 
(Rad) ;  —  2)  bcr  9tiifia^  am  Sienen^tocf, 
Cig.,  C,  Ig;  —  3)  bie  Stcuerauflage,  Cig., 
C,  Levst.(Nauk);  deželna  n.,  samostojna  n. 
na  opojne  pijače,   DZkr. 

nakladač,  m.  ber  'Jdtftaber. 

nakladališče,  u.  ber  5(uf(abepla^,  ber  yabungš= 
p(a§,   Cig.,  Jan.,  DZ.,  Vrtov.(Km.  k.). 

nakladalnica,  /.  baž  2luflabet)auž,  'Hciž  $acf= 
t)au»,   Cig. 

nakladanje,  n.  ba§  2Iuf(aben. 

nakladati,  am,  vb.  impf.  auflaben;  blago  na 
vozove  n. ;  —  n.  komu  bremena;  deželi 
davke  n.;  =  naklade  devati  na  panjeve, 
Levst.fBeč.);  —  prim.  naklada  2). 

nakladavec,  vca,  m.  ber  '^(uflaber. 

nakladavka,  /.  bie  'Ždlflobeiiu. 

nakladek,  m.  baš  jyrarf)t)'tiicf,  \>až  SoUo,  Jan. 

nakladen,  dna,  adj.  2abling§-,  Cig.;  nakladni 
list,  bcr  Sabung^jc^cin,  Cig.;  —  gum  2Iu^ 
jeficn  beftimmt :  nakladna  posoda,  Levst. 
(Beč.);  —  prim.  naklada  2). 

nakladišče,  n.  =r  nakladališče,  Jan.fH.J. 

nakladnik,  m.  =  nakladavec,   Cig. 

nakladnina,  /.  bic  9(uftabcgcbur,  Cig. 

nakladnost,  /.  bie  fiabefči^igfeit :  n.  ladje,  n. 
parobroda,  DZ. 

naklanjanje,  n.  i)  ba§  5leigen;  —  2)  bie  9?et= 
gung:  n.  izkažene  nature,  Dalm.;  —  3)  baš 
3utt)cnben. 

naklanjati,  am,  vb.  impf.  ad  nakloniti;  1)  ein 
njenig  beugen  ober  neigeu;  n.  se,  )ic^  neigen, 
Mur.,  Cig.fT.J;  —  dan  se  naklanja  k  večeru, 
Mur.;  —  n.  se  komu,  fid)  cor  jcmanbcm  ecr= 
bcugcn,  3/«»-.,  kajk.- Valj.  (Rad);  —  n.  se, 
^Jlii(age,  9?eigung  5U  ctrt)a#  ^aben,  Cig.;  — 
2)  n.  koga  na  liaj,  lenfcn,  bctucgcn,  beftim= 
men,  Mur.,  Cig.;  vse  naklanja  svojcem  na 
dobro,  Cig.;  Kmpedoklcs  je  naklanjal  ino 
obračal  mlade  ljudi  na  brumo,  Trub.fPsal.J; 
ne  naklanjaj  mojega  srca  na  hude  reči,  Trub. 
(Psal.);  —  3)  n.  komu  kaj,  SUTOCnbcn,  JU- 
fommcm  laffcn:  n.  komu  postavno  pomoč, 
jcmanbcm  bcii  gciclUici)cn  ISciftonb  Iciftcn,  DZ. 

naklati,  nak<iljcm,  vb.  pf.  i )  ciu  mcnig  fpaltcn, 
anipaltem;  les  je  naklan,  ba-i  .'ool,^  ift  an= 
gcjpnltcn;  —  2)  in  ciner  gcmilfcn  ajfcngc 
Ipalten:  drv  n.;  —  in  einer  gemificn  Sjfcnge 

abfd)(Q(^tcn,  abftcdjcn ;   n.  dosti   pcrotnine   za 

gosti;  —  3)  n.  se,  jid)  \aU  jpaltcn  0.  fdjladjtcn. 
naklatiti,  im,  vb.  pf.  i)in  cincr  gcmiffcn  SJtengc 

I)eruntcr|d)lagen:  sadja   n.   poln   jcrbas;   — 

2)  n.  se,  bc?  ipcrabfdilagcnž  fntt  lucrbcn;  — 

bc6  5yagabunbicrcn5  faft  mcrbcn. 
nakl^cevati,    klecujcm   (klcccvam),  vb.  impf. 

^infcnb  gc^cn,  Dol.,  lilKr. 
nakl^čati   se,   im  se,   vb.  pf.   fid)  jntt  fnicn, 

bed  finienS  miibc  njcrbcn. 


naklejiti,  im,  vb.  pf.  mit  cincm  ftlebcftotf  bc= 
)d)micrcn,  gummieren,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J. 

nakl^kati,  am,  vb.  impf.  n.  koleno,  'baž  ^nie 
beugen,  ogr.-C. 

nakl^kniti,  kleknem,  vb.  pf.  i)  n.  koleno,  ba§ 
Snie  beugen,  nieberfnien,  ogr.-C;  —  2)  in 
einer  gcmiijen  SJJenge  binfnien:  petkrat  so 
nakleknili  k  sv.  obhajilu,  =  petkrat  je  po 
ena  vrsta  pokleknila  k  sv.  obhajilu,  jv{hSt. 

naklek9Č,  adv.  mit  gebeugten  Snien,  Mik. 

nakleniti,  klenem,  vb.  pf.  (mit  ciner  Sette, 
einem  ©c^toj?)  anfdjliešen,  Mur.;  (lig.)  že 
beseda  ga  je  na  Jezusa  naklenila,  Ravn. 

naklep,  kl^pa,  m.  ber  Slnfc^Iag,  bog  SSor^aben, 
bej.  ein  bofeš  SSorf)aben;  naklepe  snovati, 
delati,  ^(dne  jl^mieben,  Cig.;  naklepe  skle- 
pati, Ravn. 

1.  naklepati,  kl4pljem  (-pati,  pam),  vb.  pf,  i) 
fertig  tlopfen:  n.  koso,  bie  Senie  fertig  bcn= 
gcin;  —  n.  koga,  burd^flopfen,  burd)prugeln; 

—  2)  n.  komu  kaj,  ttorptappem,  Andr.;  n. 
komu  uha,  jemonbem  bie  C^ren  DoU  fc^reien, 
ibn  au§mad)en,  C;  —  3)  burc^  tlopfen  m 
einer  geroiffen  Slienge  jufamrncn  bringen:  n. 
po  sodih  vinskega  kamena,  jv\hŠt.;  —4)  n. 
se,  =  klepanja  se  naveličati. 

2.  naklepati,  klepam,  pijem,  vb. impf.  Doil^aben, 
im  Sd)ilbe  fii^ren,  ^Idne  jrfimieben,  Cig.,  Jan. 

naklepavati,    am,   vb.  impf.  =   naklepovati, 

Jan.fH.J. 
naklepetati,  etam,  ^čem,  vb.  pf.  i)  jufommen- 

plappcrn:  koliko  mi  je  tega  naklepetala!  — 

2)  n.  se,  fic^  jatt  plappern. 
naklfpnik,  m.  ber  9ianfei(^mieb,  Cig.,  ZgD. 
naklepovati,  Gjem,  vb.  impf.  =  2.  naklepati, 

Mur. 
naklestiti,  im,  vb.pf.  i)  in  ciner  gcroiffen  SJicnge 

obdftcnb  ab^acfen:  n.  smrekovih  vej;  —  2)  n. 

koga,  bnrdipriigeln. 
nakleštrati,    am,   vb.  pf.  burd)priigcln,  BlKr. 
naklati  se,  kolnem  se,  vb.pf  fid)  fatt  fludjcn. 
naklicati  se,  klTčem  se,  vb.  pf.  fid)  miibc  ober 

fatt  rufcn. 
nakliniti,  kitnim,  vb.pf.  mit  *)Jflc>den  au  ct\va^ 

befeftigcn,  Cig.;  —  mit  "■^iflPf^cu  aueftccfcn 

potezo  n.,  eine  iiinic  auižftcdcn,  DZ. 
nakljevati,  kljujcm,  vb.pf.  =  nakljuvati,  Mur., 

nakljubovati    se,    ujem    se,   vb.  pf.   \\6)   fatt 

troljen. 
naključba,/.  ber  3i'f<ifl.  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

—  po  naključbi,  jufdBigcrmcife,  Cig.,  Jan.,  nk. 
naključben,  bena,  aJj.  jufdllig,   Cig.,  DZ. 
naključck,   čka,   m.   bcr   3"f<*^f    Mur.,  Cig., 

Jan. 

naključen,  čna,  adj.  j^ufdHig,  Mur.,  Cig.;  na- 
ključni vzroki,  @clcgenl)cit^ur)ndjcn,  Strp. 

naključevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  naključiti,  nk. 

naključiti,  ključim,  vb.pf.  1)  bcmirfcn,  Ocrur« 
fad)cn :  to  mu  je  naključilo  smrt,C7i,''. ;  —  2)  n.  se 
jufdllig  gcid)cl)cn,  fid)  crcignen,  .\fur.,  Cig., 
Jan.,  Ravn.,  )ik.;  prilika  se  naključi,  cinc 
CMclcgcnljcit  bictct  fic^  infdtlig  bar,  Ravn.; 
fic^  crgebcn:  ako  se  naključijo  kaki  troški, 
Levst.fNaukJ. 


naključje  —  nakodričati 


-  645  — 


nakof  —  nakopititi 


naključje,  h.  bcr  B^f^^^r  Cig.;  t)a^  S(f)irfjal: 
n.  Ztianjih   dni,   Prcš. 

naključljaj,  m.  ber  ^^f''^-  3/;/r.,  Ravn. 

naključnost,  /.  bic  ^uf^fliflffit   ^ig. 

nakljuvati,  kliiijem,  i'b.  pf.  i)  s  kljuvanjcm 
načeti,  mit  bcm  Srf)nabei  nnl^acfcn,  anpidcn; 
n.  oreh;   —   2)  n.  se,  fi^  fatt  piden. 

naklo,  n.  bcr  'JtmbDV^. 

naklobasati,  am,  vb.  pf.  i)  Unge^origcž,  Un= 
fiituigcšt  ,yiiantntcnid)litia^en;  —  2)  n,  koga, 
titditig  nbpriigfdi,  scrbleuen,  Cig. 

nakl9mba,  /.  bic  ^iifl^nflr  i>'-f  Sdjicfung,  'iio.ž 
i^crbdngniž,  3/«;-.,  Cig..  Jan.;  božja  n.,  bie 
Scf)i(fung  ®0ttC^,   Cig.,  Ravn. 

naklon,  kl6na,  m.  i)  bie  3?erbeugung,  ba'5  Som= 
plitnent,  0>.;  — 2)bie  9Jeigimg,  Mm:,  Cig. 
(T.),  C;  podolžni  n.,  bie  fiangetmeiguug, 
Lev st.( Cest,);  —  magnetni  n.,  bie  magnetild)e 
Jjnclination,  Sen.(Fii.) ;  —  bie  ^Zetgung  (tig.), 
ber  §ang,  Cig.;  nakloni  k  dobremu.  Valj. 
(Rad);  —  3)  'bie  9Irt,  ber  ajfobuž  (gramm.), 
Miir.,  Cig.,  Jan.;  določni,  pogodni  (pogojni, 
Jan.),  dovolilni,  velelni  n.,  bie  anjcigetlbe, 
53cbingung§^  gulaffung§=,  58efef)(art,  Levst. 
(SI.  Spr.);  —  tudi:  naklon,    Valj. (Rad). 

nakl9nek,  nka,  m.  bie  9?eigung,  C. 

naklonica,  /.  i)  bic  SccigungelDoge,  DZ.;  — 
2")  bie  ;5ncIination§nabei,  (naklonenica)  Sen. 
(Fii.); 

naklonilo,  n.  bie  ^^ugung,  Ravn..  Slom.-C. 

nakloniti,  klgnim,  vb.  pf.  i)  ein  tucnig  bcugcn 
ober  neigen,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  naklonjen, 
geneigt,  jcf)ief,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.);  naklo- 
njena ploskev,  eine  idjiefe  ?5fac^e,  Cig.  (T.); 

—  n.  se,  fic^  oerbeugen,  Mur.,  Cig.,  Navr. 
(Let,),  nk.;  —  ftc^  neigen:  dan  se  je  naklo- 
nil, Trub. ;  —  naklonjen  biti,  etne  SIntage 
l^aben,  inclinieren,  Cig.,  Jan.;  —  2)  n.  koga 
k  čemu,  jemanben  ju  ctn)a§  bcnucgen,  bei'tim= 
men,  Cig.,  Jan.;  —  n.  si  koga,  jemanben  fiir 
ficf)  getrinnen,  nk.;  naklonjen  komu,  j;emonbem 
geroogcn,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  3)  n.  komu 
kaj,  jufommen  (offen,  t)er!^angen;  to  mu  je 
naklonilo  smrt,  bož  ^at  fcinen  Šob  bettiirft, 
Cig.;  kakor  Bog  nakloni,  ttjic  Cš  @ott  fiigt, 
Cig.;  —  n.  se,  ficf)  fitgcn,  gejcfie^en,  Cig.; 

—  nakloni  se  mi  =  nameri  se  mi,  Fr.-C. 
naklonjenost,  /.  i)  bie  SJeigung,  bic  (5d)icfe, 

Cig.,  Jan.;  —  ber  §ang,  bie  Šlnlage,  Jan. 

(H.);  —  2)  bie  ®enetgt^eit,  bie  ®eroogen:^ett, 

Cig.,  Jan.,  tik. 
naklonljivost,  /.  bie  9?eigung  (tig.)>  C. 
naklonost, /.  =  nagnjenje,  nagnjenost,  Mur.; 

nagnusne  naklonosti,  ogr.-Valj.(Rad). 
nakl9nski ,    adj.    9Jeigung§  = :    n.    kot ,    ber 

9Jeigung§roin!cI,  Cel.(Geom.). 
nakm^tovati  se,   ujem  se,  vb.  pf.  bie  2onb= 

mirtjd)aft  fatt  befommen,  Cig. 
naknada,  f.  =  nadomestilo,  ber  6rfa§,   Cig. 

(T.),  nk.;  —  hs. 
nak9diti,  im,  vb.  pf.  =  naberačiti,  Jan.  (H). 
nakodrati,    am,   vb.  pf.  ouffrdufeln,   Cig.;  — 

n.  se,  fid)  'baž  §oar  auftrdufeln,  Cig. 
nakodričati,  am,  vb.pf.  =  nakodrati,  Cig. 


nakol,  kfjla,  m.  tisti  koli  in  tisto  vejevje,  s 
katerim  se  nakoli  fižol,  grah  itd.,  bie  S3e= 
ftccfnng,  BlKr. 

nakol,  adv.  nač)  ber  SRic^tung,  in  njctc^er  \\6) 
'i>a<i  §01,^  fpaltet:  n.  vrtati,  v.- Cig.;  tudi: 
nakol,   C;  (nam.  na  kol). 

nakolčiti,  im,  vb.  pf.  mit  ^flocfen  oerfe^en, 
pfloden,  Jan.fH.). 

nakolfdovati,  ujem,  vb.  pf.  =  s  koledovanjem 
nabrati.   C. 

nakolenčo,  cta,  n.  trileten  otrok,  ki  ga  dajo 
nevesti  v  novem  domu  na  koleno  ,  bfl§ 
^rautfinb,  Dol.-Cig.,  Jan.,  Xavr.(Let.). 

nakolenček,    čka.  tn.  =  nakolenče,  SIN.-C. 

nakolenčič,  m.  ha§  Sc^o^tinb,  ha^  Snfentinb, 
Jan. 

nakolenec,  nca,  m.  =  nakolenče,  BlKr. 

nakolenek,  nka,  »i.  i)  =  kneftra,  ber  ^nic« 
ricmen  (bei  bcn  Scf)uftern),  Cig.,  Jan.;  — 
pl.  nakolenki:  podloge  oblačilu  na  kolenu, 
Fr.-C. 

nakolfsnik,  m.  ber  ^tl^^npP^G,  C". 

nakoličati,  am,  vb.  pf.  =  nakoliti,  Cig. 

nakoličiti,  Tčim,  vb.pf.  =  nakoliti,  Dol. 

nakoliti,  kglim,  vb.  pf.  mit  ^fai^Ien  (Stccfen) 
Dcrfcfjen,  um  baran  ju  befeftigen,  pfaf)len,  be= 
ftcden ;  n.  trte,  fižol,  grah;  nakoljen  vino- 
grad, ein  fertig  gcpfd^Itcr  SEeingarten. 

nak9ljenEC,  nca,  m.  nakoljen  fižol,  grah,  bie 
Stccfenbo^ne,  bic  Stecfenerbfe,  BlKr.- Cig., 
Jan. 

nakoiski,  adj.  n.  fižol  =  nakoljenec,  LjZv. 

nakop,  kgpa,  m.  bie  aufgett)orfene  Srbe,  ber 
9(ufwurf,  C/o^. ;  —  bie  Scbanje,  Vrt.;  —  na- 
kop, ber  ®runb  unb  93Dben  am  SJorbranb 
einež  SSeingarten^,  »on  roctc^em  Srbe  auf  bie 
5Reben  abgegrabcn  »irb:  svoj  n.  imeti,  iz 
zemlje  drugega  posestnika  nakop  jemati  za 
svoj  vinograd,  St. 

nakopati,  kgpljem,  (kopati,  pam),  vb.pf.i)  cinc 
geroiffe  9Jtenge  angrabcn;  n.  peska,  zemlje 
za  kako  reč;  —  mit  bcm  Sarft  ober  ber 
§aue  auflaben,  Mur.;  —  n.  komu  kaj,  ju* 
jie^en;  to  mu  je  nakopalo  bolezen,  smrt; 
—  n.  si  bolezen,  nesrečo;  n.  si  skrbi  na 
glavo,  fid)  Sorgen  auflaben;  —  2)  aufgraben: 
n.  prst  ob  drevesu,   Cig. 

nak9pati  se,  pam,  pijem  se,  vb.  pf.  ^ič)  jur 
®eniige  babcn. 

nakopavanje,  n.  ba^  5tngraben,  ha?'  5(ufgraben. 

nakopavati,  am,  vb.  impf.  ad  nakopati;  1)  an= 
graben;  —  auflaben,  M.;  —  n.  si  kaj,  \x6) 
etnja§  ju^icfjcn,  auflaben;  sebi  in  drugim 
nesrečo  n.,  Ravn.;  —    2)  aufgraben. 

nakopčati,  am,  vb.  pf.  auff^obem,   Cig. 

nakopičevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nakopičiti; 
anl)aufcn ;  blaga  n.  v  svojih  shrambah. 

nakopičiti,  ičim,  vb.  pf.  an^činfen,  jufammen* 
!)aufen;  n.  blaga;  —  n.  se,  fid)  an^čiufen; 
nakopičilo  se  mi  je  dela. 

nakopititi,  ?tim,  vb.  pf.  i)  uber  ben  Seiften 
fd)(agen,  Mur.;  —  2)  n.  se,  fid^  unter  bem 
§uf  anfammeln:  snega  se  je  nakopitilo  ko- 
njem, jv{hŠt.;  —  blato,  mokra  prst  se  na- 
kopiti  črevljem  na  podplate,  Mur. 


nakopnica  —  nakrčmariti 


646 


nakredati  —  nakrpati 


nakopnica,  /.   i)  prst  za   nakop,   Fr.-C;  — 

2)  jama    za   blato,    gnoj  i.  dr.,  kar   služi  v 

nakop,  5^ 
nakoračiti,  ačim,  vb.  pf.  n.  nogo,  bcit  2fu^  jum 

Scfircitcn  crliebeu,  DSi>. 
nakosilčati  se,  am  se,  vb.  pf.  fic^  fott  friil)= 

ftiicfen,  M.,  Z. 
nakositi,  im,   vb.  pf.  i)  einc  gettJiffc  SKenge 

mafien;    trave    nakositi  za  živino;   —   2)  n. 

se,  ficfi  fatt  nia^en. 
nak9siti  se,  im  se,  vb.  pf.  fic^  )att  effen  (beim 

5iuf)=^  obcr  'ilJfittagcffcn  [kosilo]). 
nakosmati,  am,  i-*.  pf.  etne  genjiffe  3[)?enge 

jcr,^upfen,  aii,^iipfeii,  Cig. 
nakošatiti  se,  atim  se,  vb.  pf.  košato  se  obleči, 

fic^  l^offčivtig  anjictjcn,  M.;  —  \\č)  aufblo^en 

(rig.).  Cig. 
nakotiti,   i'm,   vb.  pf.  ejne  geluiffc  SJtenge  Don 

3uugcu  gcbdren,  v^hšt.;  (zaničlj.  o  človeku  1: 

Kočarji ,    smolarji ,    posli    Nakote    nam    kup 

otrok,  Levst.fZb.  sp.J. 
nakptnik,  m.  bet  2(už5ugler,  A^oi^.-C;— prim. 

kot  2). 
nakov,  m.  =--  naklo,  Mur.,  Valj. (Rad). 
nakovalce,  n.  dem.  nakovalo;  fleiner  ?tmbo)ž; 

n.  v  ušesu,   Cig.fT.J,  Sen.fFi^.J,  Erj.fSom.J. 
nakovalnik,   m.  =  nakovalo,  .\fur. 
nakovalo,  «.  ber  'Slmbof^;  nakovalo,   Gor. 
nakovati,  kiijem,  vb.  pf.  i)  anid^mktim,  Cig., 

Gor.;  —  2)  in  eincr  gciuifien  DJfengc  fcrtig 

fd)mieben:  n.  železnih  obročev;  —  iit  cincr 

gctriffen  SDJengc  pcdgen ;   n.  veliko  zlatega 

denarja;  —  3)  n.  se,  firf)  jatt  )cf)mteben. 
nakovenj,  vnja,  m.  =  nakovalo,  Svct.fRok.). 
nakovo,  «.  =  nakovalo,  Mur.,  Prip.-Mik. 
nakozariti  se,    arim   se,   vb.  pf.   "biž  ^MOftu- 

f)uten^  fott  tt)erbcn,  M. 
nakozlati,  am,  vb.  pf.    =  nabljuvati,  eine  ge= 

irific  TOeitge  cibrcc^cn. 
nakožuhati,  am,  vb.  pf.  i)  čine  gettjiffc  9Kengc 

(Sfutunij)  id)hlcn:^  veliko  koruze  smo  nocoj 

nakožuhali,  jv^hŠt.;  —   2)    n.  koga,    eineui 

ben  ^c(5  aufflopfen,  ttjn  abpriigcln,  C,  Ig. 
nakrajen,   jna,  adj.   am  Sknbe  ober  on  ber 

©vcn.^c  bcfinblidi,  Cig.,  C. 
nakraljevati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  bež  ^5nig= 

fein^  jatt  tucrben. 
nakramljati  se,  am  so,  vb.  pf.  bct^  ©cjprac^cž 

iatt  mcibcii. 
nakrapljevati ,  ujem,  vb.  impf.  tviJpfcIn :  dež 

nakrapljuje,  ogr.-  Valj.(Rad). 
nakras,  krasa,  m.  bcr  Sd)ntiicf,   Cig.fT.),  DZ. 
nakrasiti,   im,   vb.  pf.  au^)d)niucfcn,   >ik.;   n. 

komu  grob,   Cv.;  —  tudi:  -iti. 
nakrasti,   kradcm,   vb.  pf.  ;^njamnicnftct)(cn; 

raznega  blaga  n. ;  vse  to  je   nakradel. 
nakrat,  adv.  plO^ilid),  nk. 
nakratcn,  tna,  adj.  pUH^Iid),  nk. 
nakfcati,  am,  vb.  pf.  bcfrad)tcn  :  nakrcana  ladja, 

cin  brfinc^tctf«?  J^abr^cug,   Cig.;  —  hs. 
nakrčiti,  im,  vb.  pf.  ciiic  gctuifjc  Hiciigc  ouf' 

roben :  n.  nekoliko  zemlje ;  —  n.  kup  kamenja,  Z. 
nakrčmariti,  arim,  vb.  pf.   1)  olsJ  Sd)ailfniirt 

gcloinncn;  —   2)  n.  se,    krčmarjenja  so  na- 
veličati, bie  £(^anfiuirtfd)aft  fott  bcfommcn. 


nakredati,  am,  vb.  pf.  frciben,  mit  Sreibe  6e= 

ftvcid)cn,  Jan.fH.J. 
nakregati  se,  am  se,  vb.  pf.  be§  SluSijanfenS 

ober  ;-^an!enž  jatt  »erben. 
nakrehniti,  krehnem,  vb.pf.  anbrec^en:  n.  vejo. 
nakr^mžiti  se,  im  se,  vb.  pf.   i)  ben  9Kunb, 

bo§  ®cjid)t  Derjie^en;  —  2)  n.  se,  kremženja 

se  naveličati. 
nakreniti,  krenem,  vb.  pf.  ein  njenig  jeitttjSrtž 

tncnben,  Mur.,  C. 
nakrepčati,    am,    vb.  pf.    i)    aujjteifen,   Cig.; 

—  2)  n.  se,  fic^  in  geniigenbem  aJtajje  laben. 
nakresati,   krdšem,  vb.  pf.  i)  genug  Oeuer) 

jd)Iagcn:  ognja  n. ;  —  2)  n.  koga,  bur(f)= 
priigctn,  BlKr.;  —  3)  n.  se  =  naveličati  se 
kresanja. 

nakrfta,/.  =  napotje,  sitnost,  neprijetnost,  So- 
ška dol. -Erj. (Torb.). 

nakr?titi  se,  im  se,  vb.  pf.  fidj  fiigen,  jid) 
trejfcn,  jid)  ereigncn,  Cig.,  Jan.,  SIN. 

nakfgati,  am,  vb.  pf.  auf!Ieden,  Cig. 

nakfhati,   am,   vb.  pf.  ctrca§  jt^artig  mad)en. 

nakfhniti ,  kfhnem,  vb.  pf.  ciu  iStiirfc^cn  ODU 
ctiier  <Bad)c  abbred)en,  jic  anbrcc^en. 

nakričati,  im,  vb.  pf.  i)  n.  komu  ušesa,  jc= 
nianbem  bie  C^rcn  »oti  ji^reien,  Mur.;  — 
2)  n.  se,  jid)  jatt  jd}reien. 

nakrispati,  am,  vb.  pf.  i)  mnjctn:  usnje  n., 
Z.;  falten,  Z.,  M.;  —  fraujeln:  lase  n.,  C; 

—  2)  abpriigeln,  Cig.,  Ščav. 

nakriv,  adj.  ettua^  j^^ifj,  fin  »fcnig  !rumm, 
Mur.,  Mik. 

nakriviti,  im,  vb.  pf.  cin  h)entg  friinimcn,  nn= 
triimmcn,  Cig.;  n.  se,  jid)  cin  menig  friim= 
men,  Dalm. 

nakrivijati ,  am,  vb.  pf.  ein  mentg  friimmcn, 
antriimmcn,  Cig. 

nakriž,  adv.  =  na  križ,  navzkriž,  Mur. 

nakrižati,  am,  vb.  pf.  mit  Sreu^en  bcjeic^ncn, 
befrcnjcn,  Cig. 

nakrižem,  adv.  =  na  križem,  i)  frcujtDcijc, 
Cig.;  —  2)  n.  biti,  abU'eid)cn,  biucrgicren : 
uri  sta  veliko  nakrižem.  Polj.;  blago  je  zelo 
n.,  bie  2Bare  ijt  »on  je^r  ttcrjc^icbencr  ®iitc, 
Polj. 

nakrižcn,  žna,  adj.  i)  frcn.^tucijc  jtcbcnb,  M. ;  — 
2)  nnglcid)artifl.  Cig. ;  nakrižni  voli,  Cdjjcn,  bie 
nic^t  ,^u  einanbcr  pajfcn,  Cig.;  bili  so  trije 
možje  nakrižne  dobe,  Lcvst.-Jan.(Slovn.). 

nakrkniti,  kfknem,  vb.  pf.  anjd)njcnen,  auj- 
gcljen  (n.  pr.  o  testu^,  Mur.;  n.  v  ponvi, 
v{hSt.-  C;  —  n.  se:  detelja  in  drugi  prc- 
objedni  živež  se  nakrkne  v  želodcu,  Poh. 

nakrmiti,  im,  vb.  pf.  jatt  fiittcm,  abfiittcrn. 

nakrmljcvati,  ujem,  vb.  impf.ad  nakrmiti,  Jan. 

nakrniti,  kfnem,  vb.  pf.  =  nagniti  (kako  po- 
sodo) ,  neigcn ,  Srpcnica  pri  Boku  -  Erj. 
(Torb.);   —  nam.  nakreniti. 

nakrojiti,  im,  vb.  pf.  etnc  gciuifjc  SRcngc  fcrtig 

jpaltcn:   n.  veliko  skrili. 
nakr^kati  se,  am  se,  vb.  pf  jid)  iatt  frdd),\cn. 
nakrpariti,  arim,  vb.  /^/■..^njamniiMifliden :  knjigo 

n.,  cin  ^-l^iid)  ,^ujanuncnjtoppcln,  Cig. 
nakrpati,  am,  vb.pf.    i)  anjiictcn,   Cig.;  —  2) 

jujammcnflicfcn,  cincgciuijje  3)icnflc  Jltcfarbcit 


nakrputiti  se  —  nalagati 


-  647  — 


nalagavcc  —  nalepljati 


t)cnidf)tcn ;  —   3)   n.  se,   bc§   (^ftcfcii'5  fatt 

ireriicit. 
nakrputiti  se,  utim  se,    vb.  pf.  =  našopiriti 

se,  i^izdavi)  obleči  se  (navadno  o  ženskah), 

IVsHo  pod  Krnotn-Erj.(Torb). 
nakriišiti,  krušim,  vb.  pf.    i)    eilt   iDCllig   atl- 

bioctclu:  n.  zid;  — 2)  dne  9)ienge  anbrocfdn; 

n.  koščkov  zidu. 
nakrušnik,  m.  kdor  kruhopeku  daje  peči  svoj 

kruh,  ber  «ndi]a[t,  Cig. 
nakrvaviti,  avim,  vb.  pf.  mit  58hlt  betraufcin 

obcr  bcflcden,  Jam.,  M. 
nakuhati,  kuham,  vb.  pf.  i )  eine  getoiffe  SO'iengc 

foc^cn;  n.  veliko    mesa;  —   2)  n.  se,  burd^ 

ilocfjcn  an  ®vo^e  sunctjmcn ;  —  3)  n.  se, 

bav  ,S?od)cn  fatt  bctomincn. 
nakiijati  se,    am   se,  vb.  pf.  jicf)  fatt  tlotH'n, 

aiivjdjmoUen. 

1.  nakup,  m.  ber  5(n!auf,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

2.  nakup,  kiipa,  m.  \iaž  §[ggregat,  Cig.  (T.). 
nakupavati,  am,  vb.  impf.  =  nakupovati. 
nakupčati,  am,  vb.  pf.  aufpufcln,  Mur.,  Cig. 
nakupčavati,  am,  vb.  impf.  ad  nakupčati,  Cig. 
nakupčevati,  Cijem,.  i't./>H^/.  =  nakupčavati,  C/if. 
nakupčevati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  ba§  §onbeI= 

tvciben  fatt  befominen. 
nakupilo,  n.  ber  3(ntauf,  Jan. 
nakupitev,  tve,  /.  bet  3(nfauf,  DZ. 
nakupiti,  im,  vb.  pf.  in  einer  geimffen  9JJcngc 

anfaufen,  eintoufen;  raznovrstnega  blaga,  ži- 
vine n. 
nakupovanje,  n.  'ba^  Stnfaufen. 
nakupovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nakupiti;  clm- 

taufcn,  eintaufen. 
nakupovavec,   vca,  w.  kdor  kaj   nakupuje. 
nakiiriti,  im,  vb.  pf.  burd)prugctn,  Mur.,  Cig., 

SI  Gor.- C. 
nakiisiti  se,  kijsim  se,  vb.  pf.  bie  ^afte  brec^en, 

Fr.-C. 
nakutiti  se,  im  se,  vb.  pf.  \ič)  ein  tuenig  nctgcn, 

5.  S.  betm  (5d)Iummern  ben   S'o|)f  neigen, 

Hal. -C. 
nakvantati,  am,  vb.pf.  Ungeprigeš  jufammen^ 

fc^iDol^cn. 
nakvariti,  im,  vb.  pf.  Derberbert,  C. 
nakvasa,  /.  bie  'Souerung,  Mur.;  — ba§  6auer= 

fraut,  faure  Siiiben;  nakvaso  si  delamo,  vili- 

St.;  tudi:  posoda,  v  kateri  se  repa  ali  zelje 

kisa,  v\hŠt. 
nakvasiti,    im,   vb.  pf.   \)  fauem,   Mur.;   na- 

kvašena    repa,    v{hŠt.;   —   2)  n.  komu  kaj, 

t)orfd)Wa<3eii,  t)orpIaufd)en,  M. 
nakvaša,  /.  =  nakvasa,    Valj.(Rad),  v^hŠt. 
nakvaševati,    Gjem,    vb.  impf.  ad   nakvasiti; 

faucrn,  Mur. 
nakvfčiti,    kvečim,  vb.  pf.  eilt  tKCnig  Ocvfuit^ 

ttnn,  Mariborska  ok.-C.;  —  prim.  pokvcčiti. 
nalaga,  /.  —  naklada,  bie  58efrad)tung,  bie  ija= 

buiig,   Cig.,  C. 
nalaganje,  «.  bož  Sluflegen,  ba§  Sluflabcn. 
nalagati,  am,  vb.  impf.  ad  naložiti;  auftcgcn, 

aufiaben;    seno,    drva   (na  voz)  n.;    —  auf= 

Cllegcn  ;  dolžnosti  komu  n.;  —  Olttegen:  de- 
nar na  obresti  n.,  (po  nem.). 
nalagati,  lažem,  vb.  pf.  pogl.  nalegati. 


nalagavcc,  vca,  m.  ber  9(uf(cger,  ber  9fiif(aber. 

nalah,  adv.  Icid)tl)iti,  fadjte,  allmal)(id),  Fr.-C. 

nalahavec,  vca,  m.  kdor  se  nalahoma  spravlja 
k  delu,  ber  iiaugfaine,  ber  Jrdge,  C. 

naldhavo,  adv.  =    nalahoma,  v^hŠt.-C. 

nalahkoma,  adv.  geinddjtic^,  beguem:  n.  ži- 
veti, (nalchkoma)  IJal.-C. 

nalahoma,  adv.  fad)te,  langfam,  Fr.-C. 

nalajati  se,  jam,  jem  se,  vb.  pf.\i6)'\ati  beKen. 

nalamati ,  mam,  mljem,  I.  vb.  pf.  eitie  ge= 
mific  li.^ienge  bredjen,  Mur.,  Mik. ;  vej  n., 
v^kSt.;  —  II.  vb.  impf.  ad  nalomiti;  =  na- 
lamljati,  ein  tt)euig  bredien,   anbred)en,  Cig. 

nalamljati,  am,  vb.  impf.  ad  nalomiti;  an= 
brcd)en. 

nalašč,  adv.  eigen^,  mit  {^(eifs,  mit  SSorfa^, 
gcfliffentlid) ;  to  sem  n.  za  njega  naročil;  n. 
najet  človek;  to  je  n.  storil;  —  tudi:  nalašč; 

—  nam.  navlašč;  podstava:  vlast. 
nalaziti,  lazim,  vb.  pf.  =  najti.  M.,  Zora. 
nalažati,    am,    vb.  impf.  ad   nalaziti  ;    finben, 

Rei.-Mik.;  n.  se,  fid)  finben,  ttorfommen, 
Re^.-Baud. 

nal^cati,  am,  vb.  impf.  ad  naleči;  fpannen: 
n.  zanke,  ©d)lingen  iegcn,  ogr.-C;  —  n.  se 
pogibeli,  fid)  ber  ©cfaljr  au§fe^H'n,  Habd.- 
Mik. 

nal^ci,  lečem,  vb.  pf.  fpanneU:  lok  n.,  ben 
33o9cn  fpannen,  C;  sv.  Peter  je  lok  nalekel 
=  mavrica  se  je  prikazala,  ogr.-  C;  —  n. 
zanko,  mrežo,  eine  (5d)Iingc,  ein  9Je^  auf= 
ftetlen,  v^kŠt.,  ogr.-C;  —  =  nastaviti  (komu 
kaj),  v\hŠt.-C. 

nal^ci,  ležem,  vb.  pf.  i)  ^integcn,  C;  —  2) 
n.  se  na  kaj,  fid)  auf  ettt)a§  legen:  n.  se  na 
sulico,  Dalm,;  —  n.  se  na  koga,  uber  j|e= 
manben  fommcn:  skrb  se  naleze  na  koga, 
C; —  3)  in  irgenb  ciner  SDJenge  augbriiten; 
naša  kokoš  je  že  veliko  piščet  nalegla,  Z.; 

—  n.  se,  in  9Jfcnge  auegebriitet  ttjerben ; 
iiberfjanb  neijmen,  Cig.;  —  4)  n.  se,  anfe^en: 
grozdje  se  je  naleglo,  češplje  so  se  nalegle, 
C,  vihŠt. 

nalegati,  nalažem,  vb.  pf.  i)  n.  koga,  anlugen; 

—  2)  n,  se  komu,  jemanbem  ett»a§  t»or= 
liigen. 

nalegati,  am,  vb.  impf.  ad  naleči  (ležem) ;  — 
n.  se  na  koga,  iiber  jemanben  fommen,  C; 

—  n.  se  česa,  etiDaž  betreffen,  C. 
nalegavati,  am,  vb.  impf.  fid)  neigen,  fc^ltjanfen: 

nalegavati    zdaj  na  desno,    zdaj  na  levo  (o 

pijancu),  DSv. 
nalfka,  /.  ber  ^ober,  v^A.V^-C;  — prim.  naleči. 
nal?kniti,  Icknem,  vb.  pf.  i)  anbiegen,  Dol.;  — 

2)  n.  komu  kaj,  jenumbcm  ct\va§  Ijmtcgen,  fo 

baf§  er  eš  Ieid)t  finben  fann,  vihŠt. 
nalekovdti,  ujem,  vb.  impf. ad  naleči;  fpannen: 

n.  lok,   C;  n.  strelo  na  tetivo,  ogr.-C;  — 

auf  ftetlen:    skopce  nalekujejo   meni,    kajk.- 

l  'alj.  (Rad), 
nalepiti,   im,   vb.  pf.  nntleben;  n.  se,   fleben 

bleiben :  blato  se  na  črevelj  nalepi,  Hal.-C 
nalepljati,    am,    vb.  impf.  ad  nalepiti,    Jan. 

(i/.);— mit  Unterbrcd)uugen  regncn:  cel  dan 

naleplja,  Dot.-Cig.,  BlKr.-M. 


nalepotičiti  —  nalibrati 


648 


nalič  —  naljubiti  se 


nalepotičiti,  Tčim ,  vb.  pf.  aitfpu^cn,  nu§= 
ichmiicfcu ;  —  onfc^minfen,  Cig. 

nalesti,  ležem,  vb.  pf.  i)  n.  bolezen,  \\6)  cinc 
Jfraut^cit  ,su5iet)cn;  n.  božjast,  Navr.(Let.); 
Don  einer  ftrant^cit  anflcftecft  tucriten ;  n.  oscp- 
nice;  —  n.  uši,  2auic  befommcn;  —  2)  = 
najti,  Rci.-Baud.;  —  -\)  n.  se  česa,  in  50Jcngc 
jujammcnbrinfleii,  bcfommen;  n.  se  denarjev; 
n.  se  uši ;  nalezel  se  ga  je ,  er  !^at  ficf)  eilteit 
Siaujd)  angctrunfen. 

nalet,  leta,  m.  i)  ba§  ^eranfltegcti,  ber  9In= 
flucj,  Miir.;  čebele  so  svoj  nalet  pozabile, 
Gol.;  —  2)  bet  31nlauf,  ber  Stnpratl,  Cig., 
Jan,;  n.  vode,  ber  3(nfd)U)§  bc^  SBafferž, 
Cig. ;  n.  valovja  na  valovje,  'tiaž  SScgegncn 
ber  SBctIcn,  Cig. (T.);  — -2,)  "iiCiž  Ungefd^r,  C. 

naletati ,  letam ,  I.  vb.  itnpf.  ad  naleteti ;  in 
^PtCiigc  anflicgcn:  proti  večeru  je  naletal  sneg, 
gcgcn  "Jlbcnb  bcgann  el  ju  jd^iteien,  Erj.  (J^b. 
sp.J ;  —  II.  naletati  se,  am  se,  vb.  pf.  bež 
|)erum[liegen§ ,  §erumiaufen§  fatt  »erbcn; 
ptiči,  otroci  so  se  naletali. 

naletavati,  am,  vb.  impf.  in  SJJenge  l^eran* 
fliegen ;  muhe  naletavajo  v  pajkovo  mrežo ; 
—  sneg  naletava,  cš  fangt  an  gu  )d)neien; 
toča  naletava,   C. 

naleten,  tna,  adj.  nalctno,  padjttricijc,  V.-Cig. 

naletek,  tka,  m.  ber  S8orfaII,  bai  ©reigniž, 
\'.-Cig.,  Jan.,   C;  zoprni  naletki,  Ravn. 

naleteti,  im,  vb.  pf.  i)  n.  na  kaj,  an  etltJaž 
aniaufen,  anpraflcn;— auf  jcmanbcn  0.  etiuag 
ftofeeu,  gerotljcn,  jemanbcn  antreffen;  n.  na 
družbo  znancev;  naletel  je  na  mnogo  ovir, 
er  [tie^  auf  oiele  :pinberni)fe ;  —  tudi:  n. 
koga,  kaj,  C;  naletel  sem  ga,  ko  je  hruške 
kradel,  Kr.;  —  naletel  je,  er  tft  iibel  ange= 
fommen;  —  2)  n.  se,  fic^  treffen,  ttorfadcn, 
Cig.,  M.;  naletelo  se  je  tako,  Tolm.;  — 
3)  n.  se,  ftc^  jatt  fliegen. 

nalčtnik,  m.  ber  '^jat^tci,  \'.-Cig.,  C,  Svet. 
(Rok.j. 

naletovati,  ujem,  vb.  itnpf.  ad  naleteti;  = 
naletavati;  sneg  naletuje;  toča  naletuje,  Cig.; 
kanci  naletujejo,  e§  fallen  Xropfen,  Vrtov. 
(Km.  k.). 

naletovina,  /.  \)až  ^acf)tgelb,    V.-Cig. 

nalcvak,  m.  ber  Iric^ter,  Danj.-Mik. 

nalčza,  /.  =   nalezba,   C. 

nalezba,/.  ba#  5lngc|'tecft»ucrbcn,  bie  9tnftccfung, 
Cig.,  C,  Nov.,  DZ. 

naložen,  zna,  adj.  anftccfenb,  Jam.,  Cig.,  Zora. 

nalczcnjc,   n.  baiš  ?lngeftedftn)erbon ,  bie  'Jln 
ftcrfiing. 

nalczil9,  >/.  =  naleznina,   Cig. 

nalezljiv,  iva,  adj.  =^  nalczen,  flnftecfcnb, 
./am.,   Cig.,  Jan.,  nk. 

nalczljivost,  /.  =  naleznost,   Cig.,  nk. 

naleznina,  /.  ber  ?(nftfcfung§ftoff,  Cig. 

naleznost,  /.  bie  ?lti[tecfung#fal)igfcit :  n.  mor- 
ijivih  otročjih   koz,  Ravn,- \'alj.( Rad). 

nal9Zovati,  ujem,  vb.  inipf.  ad  nalesti;  bo- 
lezni n.,  Don  ft^ronf^eitcn  augeftccft  roerbcn, 
Cig. 

nalczati  se,  im  se,  vb.  pf.  fidj  ffltt  ItCfleil. 

nalibrati,  am,  i-fr./'/.  burrfjpriigcin,  Jan.,  SlGor. 


nalic,  adv.  mit  '^iti^,  mit  SSorbebac^t,  Diet., 

Cig.;  —  eigcnž,  Dol.- Cig. 
naličcn,  čna,  adj.  i)  analog,  Cig. (T.),  DZkr.; 

—  2)  anftiinbig,  M. 

naličiti,  im,  vb.  pf.  aufpu^en,  jc^miideil,  C,  Z. 

naličje,  n.   i)  ber  Sd^lcier,  Šol.,  nk.:  obe   sta 

bili  z  gostimi    naličji    zagrnjeni,    Jurč.;   — 

2)  baš'  i^eid^entuc^  jur  33ebectuug  be§  ®e= 
ftc^tež  unb  ber  Sruft  einer  2eid)e,  Cig..  Rib.- 
Mik.,  Levst.fZb.  sp.J,  Cv.;  —  3)  bie  SKoefe, 
C:   (rig.)  pod  naličjem  pobožnosti,   Cv. 

naličnica,  /.  bie  TOašfe,  bie  2ar»e,  Z.;  (fig.) 
pod  naličnico  pobožnosti,   Cv. 

naličnost,  /.  i)  bie  3tnaIogie,  Jan. (H.);  —  2) 
guter  Slnftanb,  Cig. 

nalijač,  m.  =  nalijak,  lakomnica,   Cig. 

nalijak,  m.  bov  ®iefiid)aff,  C. 

nalijalnik,  m.  taž  ®iešld)aff,   C 

nalijati,  am,  vb.  impf.  =  nalivati,  Mur.,  Cig., 
Gor. 

nalik,  adv.  d^nlic^,  gleic^,  noc^  9Irt,  C,  nk.; 

—  hs. 

nalika,  /.  bie  Slnologie,  Cig.fT.J,  LampefD.). 

nalikovati,  ujem,  vb.  impf.  S^nHd^  fein,  Jan. 
(H.);   -  hs. 

nalip,  m.  ber  Sifcn!^ut  (aconitum),  Cig.;  (na- 
lep?). 

nalipanje,  n.  hudičevo  n.  ali  silovanje  („Sln* 
tauf"),  Krelj. 

nalisten,  stna,  adj.  blattftanbig  (bot.),  Cig. 

nališp,   m.  ber  3lufpU^,   Cig. 

nališpati,  am ,  vb.  pf.  aujpufeen,  fdimiidcn; 
n.  se,  \\6)  aufpU^cn;  nališpano  dekle. 

nališpav,  adj.  =  lišpav,  ^eifelig,  mn^lerijc^, 
Dol,  Polj. 

nališpavec,  vca,  m.  =  nališpav  človek.  Dol. 

nalitek,  tka,  m.  ber  '?(ufgu)§,  .Ui/r. 

naliti,  lijem,  vb.  pf.  in  einer  gctuifjen  Sftenge 
^ineingic^cn;  vina  n.  v  kupico  do  vrha;  — 
boU  gic{3en;  kupico  komu  n. ;  —  n.  se  pi- 
jače (vina,  žganja),  fid)  »cH  trinfen,  ficft  an^ 
jaufen;  —  nalit,  ftrol^cnb  uon  (VCtte,  C. 

naliv,  m.  i)  ber  ^Infgni^ž,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.); 

—  2)  ber  ®uJ!?regcn;  tudi:  naliv. 
nalivač,  m.  1)  ber  ©infdjcnfer,  ber  ?JJnnb)c^enf, 

Cig.\  —  2)  ber  ^rid)ter,  Mur. 

nalivak,  m.  ber  Jridjter,  Mur. 

nalivalnica,  /.  ber  Sdjenftijc^,  C 

naiivalQ,  n.  bie  (iJiefjfnnnc,  C. 

nalivanje,  n.  baž  S^otlgiejjen,  baž  9(nfilDcn. 

nalivati,  am,  vb.  impf.  ad  naliti;  i)  in  ge= 
luificu  "iUJengen  l^inemgie^cn,  »oll  giefien;  vina 
n.  v  kupice;  kupice  zvinom  n.;  —  n.  se; 
jaiifcn:  n.  se  z  vinom,  C;  —  2)  giefecn, 
ftarf  regnen:  dež  je  nalival,  Levst.{Rok.), 
Vrt.\  naliva,  c8  gtcfjt,  regnet  ftarf. 

nalivavcc,   vca,  m.  bor  'iViiinbfdiclir,  Dalm. 

nalivck,  vka,  »i.  =  naliv  i),  Jan.,  Cig.(T.), 
DZ. 

naliven,  vna,  adj.  (Muf§regcn:  nalivna  ne- 
vihta =   nevihta  z  nalivom,  I.jZv. 

nalivka,  /.  ber  JilHloein,   Cig. 

nalizati  se,  žcm  se,  vb.  pf.  )id)  fott  leden. 

naljubiti  se,  im  se.  vb.  yf.  fidi  )att  Itoben , 
.1/«»-.,   CV^". 


naljiiditi  —  niil9Žnica 


649 


naložnik  —  natnalati 


nnljuditi,  im,  vb.  p/.  =  naseliti,  Mur.,  Jan. 
naljiititi,  IJutim,  vb.pf.  i)  crjiirncn,  Jan. (I I.); 

—  2)  n.  se,  joniig  tocrbcn,  Jan. (H.);  — 
ficf)  )att  sitnicn,  Jan.  (H.). 

nal9ckati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  nalokati  se, 
Glas. 

nalog,  \<f)S,&,  m.  i)  bic  ^ufcilcfluug,  Cig.;  — 
bic  ^lufiiabc,  C;  bcr  Shiftirag,'  Cig. (T.), 
Prip.-Mik.,  DZ.,  ogr.-Valj.(Rad);  plačilni 
n.,  bcr  3fl^iun(i§auftrafl,  nk.;  —  2)  bie  Stcuev, 
ogr.-C;  —  3)  baž  @icf5id)Qff,  ogr.-C;  — 
tudi:    nalog,   loga,    Valj.(Rad). 

nal9ga,  /.  i)  bie  9(ufgabe,  ba§  ^cnfum,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk.;  šolska  n.,  bie  Sdiulaiifciabc, 
nk.;  —  2)  =  naklada,  ber  51ut)a^  aiif  bcm 
SBiencnftOCfe,  Cig.,  Lcvst.(Beč.J;  —  3)  na- 
loga, coll.  Saubbaiiid)cn  §uv  Siingung  bcr 
^SJeingavten,  Konjice  (Št.). 

nalojiti,  ini,  vb.  pf.  mit  Unid)Iitt  befd^miercii, 
betalgen,  Cig. 

naloka,  /.  v  mlinu  oni  klini  na  preslici,  za 
katere  se  palci  notranjega  kolesa  love,  da 
tako  sučejo  kamen,  Kr.  -Valj. (Rad) ,  Ig, 
Laško f Št);  (=  naloki,  m.  pl.,  Poh);  — 
prim.  laloka  3). 

nalokati  se,  kam,  ločem  se,  vb.  pf.  fid)  jatt 
fc^lappen;  —  )id)  aniaitfcn,  Cig.,  Jan;  na- 
žreti  in  nalokati  se,  LjZv.;  tudi:  nalokati  se. 

nalom ,  Igma,  m.  ber  Slnbrudf),  Jam.,  Cig., 
Jan. 

nalomek,  mka,  m.  bcr  5tnbrucf},  Jan.;  kostni 
n.,  bcr  S3cinbru(f),  C. 

nalomiti,  lomim,  vb.  pf.  i)  anbrcdicn;  palico 
n. ;    nalomljenega  trstu  ne  bo  stri,    Ravn.; 

—  cine  obtDcic^enbe  ^Ric^hmg  gcbcn,  brcdiett: 
streho  n.,  Cig.:  —  2)  cinc  gcirtfje  9Jiengc 
bredjen;  malo,  veliko  kamenja  n,;  n.  dračja 
za  kurjavo. 

nalopati,  pam,  Igpljem,  vb.pf.  i)  burdipriigeln, 
Cig.\  —  2)  n.  se,  ftc^  anfdjlappcn,  Jan.  (H.). 

nal9Ščiti,  im,  vb.  pf.  in  eiitcr  gctriffcn  5JJcngc 
glofieren,  poliercn,  Mur. 

naloviti,  im,  vb.pf.  i)  einc  gciriffe  SdJciige  ju^ 
jamtTicnfangcn;  veliko  rib,  ptic  n. ;  —  2)  n. 
se,  bc§  gangeniS,  igagcn^^  fatt  JDcrben. 

nalovka,  /.  =  naloka,  Kr.- Valj.  (Rad). 

nalpžba,  /.  bic  5tuflabung,  Cig. 

naložek,  žka,  m.  kar  se  komu  naloži,  Diet.; 
bie  9lufgabe,  Cig. 

naložf  nec ,  nca,  m.  panj,  ki  je  na  drugega 
naložen,  Levst.  (Beč.). 

naložilo,  «.  bie  9(uferlcgung:  naložilu  ustreči, 
ber  Slufforberuiig  cntipredien,  DZ. 

naložiti,  im,  vb.pf.  i)  auilcgen,  ouflabcn;  n. 
blaga  na  voz,  na  ladijo;  n.  si  drv  na  roke; 
n.  drv  v  peč,  bic  get)ijrige  SJfcngc  ^olj  in 
bcn  Dfen  tcgcn;  —  n.  jih  komu,  Sd^lagc  cr= 
točilen;  —  aufertegen;  n.  dolžnost,  pokoro, 
kazen;    n.  občanom  plačilo,    Levst. (Nauk); 

—  preveč  je  naložil,  =  er  ^ot  fid)  bctrunfcn; 

—  ttoll  padcn,  belaben;  n.  voz;  n.  peč,  ntit 
^eismatcrial  fiitlen;  —  2)  anlegen:  n.  denar 
na  obresti  (po  nem.). 

nal9Žnica,   /.   bic   Soncubinc,   Levst. (Nauk); 

—  stsl. 


naložnik,  m.  ber  9tuffegcr,  C. 

naložnina,  f.  i)  bic  i.'abuug,  Jurč.;  —  2)  baš 

9(iilagccap"ital,  C,  Burg.,  DZ. 
nalvickati  se,  am  se,  vb.pf.  =  2.  nalukati  se, 

Dol.,  jv^liŠt. 
nalučati,  am,   vb.  pf.  i)  einc  getoiffe  SJlcngc 

lUClfcu ;    kamenja  n.  v  vodo;    —   2)    n.  se, 

fid)  fatt  »ucrfen. 

1.  nalukati  se,  am  se,  vb.pf.  [idj  fatt  gudcn, 

2.  naliikati  se,  am  se,  vb.  pf  fid)  befaufen, 
Ljub..  Dol. 

nalukavati,  am,  vb.  impf.  fpioniercti,  n.  koga, 
kaj,  belaucrn,  ogr.-C. 

nalukavec,  vca,  m.  ber  ©pion,  ogr.-C. 

nalupiti,  im,  vb.  pf.  i)  anfdjdlcn:  n.  drevo, 
{ad)cu,  Cig;  —  2)  in  eiuer  gcnjiffen  SIJiengc 
jd^alcn ;  krompirja  n.  za  večerjo. 

naliiščiti,  im,  vb.pf.  1)  ein  tucnig  fetalen,  an- 
fc^dlcn:  n.  oreh,  Cig.;  —  2)  in  cinct  ge= 
tniffcn  93tcnge  entf)iilien,  fd)alen;  mnogo  fi- 
žola, orehov  n. 

naluščevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  naluščiti   i), 

naliitati,  am,  vb.pf.  miif)jam  jufamrncnlcfen,  Z. 

nalutki,  m.pl.\iaž  mn^am  ^ufamnicngebrac^te, 
C. 

namagnetiti ,  im,  vb.  pf.  mogncttfd^  mad^en, 
magnctificreu,  Cig.  (T.). 

namah,  maha,  m.  bcrStnfc^Iag  (bcim  %alte),Cig. 

namahati,  am,  vb.  pf.  abpritgeln. 

namahniti,  mahnem,  vb.pf.  i)  ben  Slrin  gum 
Sc^tage  aui?^[treden,  gum  Sdjiagc  au§^olcn, 
Z.;  celo  na-te  je  že  namahnil  v  svoji  jezi, 
Zv.;  —  2)  n.  se  na  koga,  jcmanben  an- 
treffen,  Cig.,  BlKr.-M. 

namahovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  na- 
mahniti; n.  se  na  koga,  anjutrcftcn  pffcgcn, 
BlKr.-M. 

namajati,  jam,  jem,  vb.pf.  ein  tDcnig  tuadelig  0. 
{oder  mad)en;  — n.  se,  ju  luarfeln  onfangen,  Z. 

namajiti,  im,  vb.  pf.  i)  anfd)a!en,  lQd)en : 
smreko  n.,  Cig.;  —  2)  cinc  gcit)iffc  5Jtenge 
fdjcitcn;  n.  veliko  smrek;  —  3)  abpritgeln, 
Notr. 

namaka,  /.  i)  bie  Sinfcud)tung,  bie  ®inh)ei= 
c^ung,  Cig.;  —  bic  ^eige,  Z.;  —  bie  23e= 
ročiffcrung:  n.  polja.  Zora;  —  2)  bie  ©auce, 
bic  Junfe,  Z. 

namakanica,  /.  bic  bur(^  Sintand)cn  Dcrfertigte 
lalgferge,  bie  Saudjtcrge,  Cig.,  M.,  Z. 

namakanje,  )7.  baž  Sctudffern,  ba§  9?af§ma(^en, 
\i<xi  ©iiitunfcn. 

namakati,  kam,  čem,  vb.  impf.  ad  namočiti; 
Doli  cincr  gliiffigfcit  burdjbringcn  taffen ;  be=^ 
tt.id)1crn:  dež  namaka  zemljo;  potok  namaka 
travnike;  im  SBafjcr  cinitjcidjen:  perilo  n. ; 
n.  grah  v  vodi;  bic  Srbjcu  im  SSBaffcr  auf= 
gucdcn  laffcn;  šiba  se  že  namaka  =  bie 
Strafc  x^ai)\.,  jvihšt.;  —  beigcn;  v  lugu  n,, 
laugcn,  Jan.(H.);  —  t\x\.t\XV.U\\;  kruh  v  vino, 
v  kavo  n. 

namukniti,    nem,  vb.  pf.;  pogl.  namekniti. 

namalati,  am,  vb.  pf.  =  naslikati,  Ijinmolcn, 
malen. 


namaljati  —  namena 


650 


namencati  —  nam9riti 


namaljati,  am,  vb.  impf.  cinen  Xooj"t  auf  je^ 
inau&eii  nii^bniigeu:  n.  komu,  Št.-Cig.;  — 
prim.   moliti    2). 

namar9Žiti  se,  ožim  se,  vb.pf.  =  grdo  se  obleči 
ali   opraviti,   BlKr. 

namastiti,  im,  vb.  pf.  1)  mit  '^t\i  anjcfimiercn 
0.  bcjiibcln,  Mur.,  Cig. :  —  2)  n.  se,  ftrf)  fatt 
jdiiiiau)cn,  Z 

namaščevati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  genitgciibe 
3iacl)c  ncl)nien. 

namašiti,  i'm,  vb.  pf.  mU  ftopfen;  n.  si  žepe; 
v  nos  si  n.  tobaka;  —  n.  se,  \id)  beu  9)Ja9en 
DoII  [tDpfen. 

namatati ,  am ,  vb.  impf.  ad  namotati ;  auf= 
»uiiibeu,  Jan. 

namaz,  maza,  m.  ber  3(uf)'tricf),  bec  5inftric^, 
Cig.,  Efj.fSom.J,  DZ. 

namazati,  mažem,  vb.  pf.  i)  anftrcirf)en,  an» 
|cf)ltlicvcn;  n.kruh,  testo  z  maslom;  n.  usnje 
z  mastjo,  lase  z  oljem;  kola  n.,  bcu  SBageil 
fdjmicren;  —  2)  n.  koga,  burd)tiritge(n. 

namazek,  zka,  m.  ber  Stnftric^,  Jan.;  —  ba§ 
2BlUI^pflQftcr,  C. 

namaziliti,  ilim.  vb.  pf.  burrf)ialben,   Cig. 

namaza,/,  ber  ^^(nftrid),  Cig.;  Die  Sc^miere,  C. 

nam^cati ,  am ,  vb.pf.  i)  ein  incnig  \X)t\6) 
ntac^cn  (5.  93.  burrf)  2)riicfcu),  Mur.;  —  2) 
in  etiier  getuiffcn  SJJcngc  ireid)  ober  ntiirbe 
mad)en,  Mur.\  veliko  sadja  n.,  Bicl  Dbft  ab= 
licgeii  iaifeti,  vihšt. 

nameček,  čka,  m.  xoa^  man  an  SBare  bcim 
SJcrtanf  obenbrauf  gibt,  bic  ^UG^^c;  za  n. 
dati  kaj;  vino  se  prodaja  z  namečkom:  en 
bokal  namečka  na  vedro,  Dol.;  —  tudi:  na- 
meček, BlKr.,  jv\hŠt. 

namečiti,  im,  vb.  pf.  =  namehčati,  Jan. (H.). 

namegliti  se,  i  se,  vb.  pf.  namegli  se,  e§  be- 
n)iiltt  )ic^  ber  J)immel,  Jan. (H.). 

namigniti,  mčgnem,  vb.  pf.  =  namigniti; 
Ilabd.-Mik.,  Jan.,   C.,.kajk.-Valj.(Rad). 

namehčati,  am,  vb.pf.  1)  antueid)en,  cin  mcnig 
iDcid)  mari)en,  ^fltr.;  —  2)  etne  gcioiffe  SJJenge 
meid)  mac^cii,  Mur. 

namchuriti  se,  urim  se,  vb.  pf.  93(afen  bilben, 
/.;  namchurjen  okrožnik.  Let. 

namejcn,  jna,  adj.  a\\  ber  ®ren,^c  bcfinblid),  nk. 

namckniti,  maknem,  vb.pf.  i)  bo.^ugcbcn,  3U= 
jd)lagcn,  Cig.  (T.) ;  n.  rob,  einen  Sanm  an 
cin  .ftlcib  anfc^en,  \\-Cig.;  —  n.  sukno,  ba^ 
%nč)  aii^be^ncn,  crmciterii,  C;  — 2)  n.  ogibe, 
bic  S3?cid)eii  (an  ber  (fijenbaf)n)  [tcflcn,  DZ. 

namvljek,  Ijka,  m.  =  kar  se  nameljc,  lxtra-C. 

namčmba,  f.  bic  93cftimm«ng,  ber  3^ccf,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  C,  Ravn.,  Vrtnv.(\'in.),  Slom., 
DZ.;  —  =  namen,  bic  '•■Jlbfiriit ,  ba*  5<or- 
l)aben,   Cig.,  Jan. 

namemben,  bna,  adj.  93eftimminigŽ  :  na- 
membni kraj,  ber  53ci'timnunig>?prt,  DZ. 

namen,  mena,  m.  bic  '!?lbfid)t,  bic  3"'ciitii'ii ; 
dober  namen;  bcr  Qwed,  bic  !!Bcftimnunig ; 

svoj   n.  doseči. 
namena,  /.  bic  ^Ibfidjt,  ('Uts.,   Jam.,  Mur.; 
7.  liobro   nameiKj   kaj  opraviti,   {iuts.{Hcs.); 
bic  'iPcftinimniig,  Cig. (T);  bn^  3'<''.  ^^'^• 


namencati ,  am ,  vb.  pf.  eine  gettiiffe  SRenge 
j^erreiben ;  —  veliko  prosa  smo  nocoj  namen- 
cali,  mir  boben  biefen  ?lbcnb  »icl  .'pirje  auž^ 
getreten,  jvihšt. 

namenek,  nka,  m.  i)  =  namen,  Cig.,  Jan., 
C;  —  2)  kar  je  komu  namenjeno,  bo^ 
Sd)icf)o{,  Cig. 

nameniten,  ina,  adj.  i)  2Bibmung§=:  name- 
nitno   pismo,  bic  SSibmungsUttnnbc,   DZ.\ 

—  2)  '!?(b)id)t^=,  filial  (gramm.),  Jan.  (H.). 
namenitnik,  m.  "ba^  Supinum  (gramm.),  Cig., 

Jan.fSlovn.J,  Levst.fSl.  Spr.J. 
nameniti,  im,  vb.pf.  i)  jubenfcn,  beftimmcn: 
n.  komu  kaj;  to  je  bilo  tebi  namenjeno,  baš 
mar  bir  jugebad)!;  namenjena  si  zaročenca, 
Jurč.',  vsak  ima  svojo  kresnico,  ki  si  jo  iz- 
bere sam,  ali  mu  jo  namenijo  mlajši,  Navr. 
(Let.) ;  —  namenjeno  mi  je,  c^  ift  mir  Dom 
Sc^itffalc  bcftimmt,  bcjd)icben;  — 2lbcftimmcn: 
n.  koga  ali  kaj  za  kaj;  oče  je  mlajšega  sina 
namenil  za  šolo,  starejšega  pa  za  dom;  ju- 
trišnji dan  sem  namenil  za  košnjo;  —  ^) 
fic^  t)ornef)men,  in  ^^In^fidit  nef)mcn;  Bog  je 
najprvo  namenil  človeka  stvoriti  v  podobi 
žabe,  \pr.  -  Kres;  kakor  namenil,  tako 
storil,  Jurč.;  tudi:  n.  si;  —  4)  n.  se,  )'id) 
ttorne^men ;    namenil    sem  se  doma    ostati ; 

—  n.  se  kam,  cincn  SBcg  0.  eiiien  ©ang  ,^u 
mad)Cn  fid)  t)ornc()mcn ;  letos  sem  se  na  Go- 
renjsko namenil,  I)oncr  gcbentc  idi  nac^  Cber= 
!rain  ,^n  gc^cn;  namenjen  biti  kam,  irgenb 
mo^in  ,su  gc{)en  gcbcnfcn. 

namenjanje,  n.  'i[n\d)lai\c,  ogr.-C. 
namenjati,   am,  vb.  impf.  ad  nameniti. 
namenjavanje,  n.  tai-  isorf)aben,  bie  5lnid)ldge, 

ogr.-C,  kajk.- 1 'alj. (Rad). 
namenjavati,  am,  vb.  impf.  Dorbabcn,   C. 
namenjenec,  nca,  m,  bcr  iŠefdlicbcnc :  dekline 

so  po  vodnem  zrcalu  (površju)   spoznavale 

svojega  namenjenca   (namenjenega  ženina), 

Navr.fLct.). 
namenjevati,    ujem,    vb.  impf.  ad  nameniti. 
namer,  adv.  =  namiČ,  ogr.-C. 
namer,  mera,  m.  1 )  ba# 'i!in)d)lagcn  (cincv  Wc 

mctircv),  i>a»  ^iclf^ir  ^'S-:  —  -)  bic  JHic^tung, 

Cig. 
namera,  /.  i)  ber  ^ufatl,  ba#  Ungcfnf)r,  Mur., 

Cig.,  Jan.;  — po  nameri,  ncn  nngcfal)r,  Jan.; 

v  tacih  namerah,   in  jold)cn  Jvallcn,    Lcvst. 

(Zb.  sp.);  —  2)  =  namen,  bic  '!)lb)id)t,  bic 

Xenben,^,   Cig.,  Jan.,   Cig. (T.),   C.   nk.;  bcr 

%lan,  iai  5,Hnbabcn,  Cig.,  Jan.;  (bs.). 
nameravati,  am,  vb.  impf.  bcQblid)tigcn,  nk. ; 

—  hs. 

nam^rek,  rka,  m.  i)  bic  'i!lbiid)t,  Cig.,  Jan., 
C;  —  2)  bcr  ^ufoH,  .*/»/•..  Jan.;  namerek, 
v{hŠt. 

nam9ren,  rna,  adj.  i)  ab)id)tnd),  tcnbenjiiJS, 
Cig.  (T.),  /)/;  -  2)  ;^mccf  ,  ?vinal' :  namerna 
zveza,  bcr  5inalncju>?,  Cig. (T.). 

nam9rica,  /.  po  namerici,  jufolligcrmcijc,  Cig., 
Svet.  (Rok.). 

nam9riti,  mCrim,  vb.pf.  i )  cinc  gcmi|fc  TOcngc 
abmc||en,  ,\nmcffcn;  n.  deset  vaganov  pše- 
nice, deset  vatlov  platna;  —  2)  ridjtcn,  nn 


nam^rjati  —  namestnik 


Gol 


namčstniški  —  namcžikavati 


Icgcn,  jielen;  n.  puško,  top  na  koga,  na  kaj; 
n.  roko;  Med  Turke  je  namenjena  (sablja), 
Npes.-K. ;  n.  komu,  mit  bcr  .S^iillib  flcgcil  jc^ 
iiionbcii  jum  Sdilaflc  QUšl)olcu,  Gor.;  —  n. 
se,  fcine  diidituiig  ncljmcn,  Jan. (H.);  —  ;^) 
n.  se  na  kaj,  auf  cttimž  ftofjClt;  n.  se  na  koga, 
mit  j;cmanbcm  jufallig  jiifammciifommcu,  i^n 
treffcn,  zdaj  se  bosta  lih  prav  na  njega  na- 
merila, Dalni.;  da  se  človek  nameri  na  tako 
praznoverje!  LjZv.;  slabo  se  n.,  unved^t  an  = 
fommen;  —  n.  se,  fic^  jufilllig  cvcigncu,  fid} 
trcffcn;  nameri  se,  da  .  .  .,  e§  ercignet  '{id), 
't)a'\6  .  .  .;  rad  bi  bil  delal,  pa  se  mu  ni 
nič  namerilo,   Cv. 

nam^rjati,  am,  vb.  impf,  ad  nameriti;  i) 
i:id)ten,  aniegen,  jiclen,  Meg.,  Guts.,  Cig., 
Jan.;  namerjajo  s  svojimi  strelami,  Dalm.; 
—  n.  na  kaj,  ailf  ettt)Q§  sictcit;  —  2)  n.  kaj, 
etroaž-  t)ort)aben,  bcabfic^tigen ;  mit  cinem  %\o.\\t 
umgef)Cn;  naslov  naznanja  vse,  kar  namer- 
jamo,    Cv. 

namerjavati,  am,  vb.  impf.  =  namerjati,  nk. 

namerkaj,  yn.  ber  Saugenid^tž  (v  kletvicah):  ta 
namerkaj  mi  je  toliko  vode  velel  piti!  Andr.; 
ej  namerkaja  (-eja),   LjZv.;   pogl.  nemarkaj. 

nam?rnica,  /.  črta  n.,  bie  SUdjtumjžUuie,  Jan. 
(H.). 

namfrnost,  /.  bie  Slbfic^tlidifeit,   Cig. (T.). 

namesen,  sna,  adj.  etlcaš  fleifc^ig :  namesna 
gruška,  ogr.-C. 

namesiti ,  im ,  vb.  pf.  citie  getuiffe  9)Jcnge 
mengen,  bef.  2;eig  mit  ©auerteig  mengen  unb 
tneten;   n.  testa  za  deset  hlebcev. 

namestek,  tka,  m.  ber  ©rfo^,  Mur.,  SIN.; 
ha^  ©urrogat,  Mur.,  V -Cig.,  Jayi.,  Nov.;  — 
boš  3lequiualent,  Cig.,  Jan.,  Levst.  (Nauk) ; 
pristojbinski  n.,  baž  @cbiirenaquit)alent,  DZ. 

namesten,  tna,  adj.  [tellDertrctcnb,  an  bie  ©tcHe 
gefe^t,  3^ice=,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  M.,  C,  nk. 

namesti,  pvaep.  c.  gen.  =  namesto,  anftatt, 
.V//A:.,  Jan.fSlovn.J. 

1.  namesti,  metem,  vb.  pf.  in  SKengc  511= 
fammen!e!^ren;  n.  veliko  smeti. 

2.  namesti,  metem,  vb.pf.  ftobernb  cinc  9JJenge 
(®(^nee)  jufammentragen:  namelo  je  visoke 
kupe  snega. 

3.  namesti,  metem,  vb.  pf.  einc  getuiffe  9Jfcnge 
toon  eincr  ©od)e  burd)  9ii'if)ren  erjcugen;  ve- 
liko surovega  masla  n. 

namestilo,  n.  ber  (Srfa^,  Cig.,  Jan.;  kresilo 
s  kremenom  in  gobo  vred  bilo  je  živega 
(božjega  ali  svetega)  ognja  namestilo,  Navr. 
(Let.). 

namestiti,  im,  vb.  pf.  i)  crfe^eit,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  dopolniti  in  namestiti,  kar  bi  manj- 
kalo, Dalm.;  —  2)  beftelleit :  n.  službe  v  hiši 
Gospoda,  Dalm.;  —  n.  koga,  aufteHen,  Hfr. 

namestnica,  /.  bie  ©tellDertreterin,  Cig.,  nk. 

namestnija,  /. ,  Guts. -Cig.;  pogl.  namest- 
ništvo. 

namestnik,  m.  ber  Stefltiertreter ;  n.  božji;— ber 
(Srfn^manii;  —  ber  ©tattf)a(ter  (einer  ^ro= 
toinj),  Mur.,  Cig.,  nk.;  cesarski  n.,  Cig., 
Jan.,  nk.;  ( —  ber  Srbe,  Meg.). 


namestniški,  <3!t/;.  Steffbertreter  betreffenb,  nk.; 
Stattt}altereis,  nk. 

namestnistv9,  n.  bie  Stetlticrtretung;  —  bie 
Stattljaltciei,  Cig.,  Jan.,  nk.;  cesarsko  n., 
Jan.;  nav.   namestništvo. 

namest9,  praep.  c.  gen.  aiiftatt,  [tatt;  iti  kam 
ali  storiti   kaj  n.   koga. 

namestovalen,  Ina,  adj.  [tellucrtretcnb ,  Cig., 
Jan. 

namestovanje,  n.  "iiaž  SBertrctcn,  bie  SScrtre^ 
tung,  Cig.,  Jan. 

namestovati,  ujem,  vb.  impf.  bertreten,  V.- 
Cig.,  Jan.,  Levst.  (Pril.),  nk. 

namestovavec,  vca,  m.  ber  S^ertrcter,  Cig., 
Jan. 

namestovavstvo,  n.  bie  ©tellttertretuug,  Cig., 
Jan. 

namestu,  praep.  c.  gen.  =  namesto,  attftott, 
Levst.  (SI.  Spr.J. 

namešati,  am,  vb.  pf.  i)  eine  gettjiffe  SOienge 
lliijc^cn;  peska  in  apna  n.  za  zidarja;  —  2) 
namešana  komisija,  gcmijc^te  ©ommiffion,  DZ. 

nameščaj,  m.  bie  ©tellling,  Cig. (T.);  odličen 
n.,  Navr.  (Kop.  s  p.). 

nameščanje,  H.baž^tnftcIIen,  bie SlitfteHutig,  «fc. 

nameščati,  am,  vb.  impf.  ad  namestiti,  nk. 

nameščenje,  n.  bie  ^dlfftetlung ,  kajk.-Valj. 
(Rad);  —  bie  9(nfteaung  (itn'  3lntte),  nk. 

nameščevati,  ujem,  vb.  impf.=  nameščati,  nk. 

namet,  meta,  m.  i)  bagSlufiietuorfene,  ba§91ngc= 
I)dufte,  Cig.,  Jan.;  ber  ŠBall,  ba§  gcftung§= 
bottroerf,  Cig.,  Valj. (Rad);  —  roaž  boi  SSofjer 
ongeje^t  l}at,  ber  ^iniunrf,  C/g.;— ber  (3lra^ett= 
anmurf,  ber  ©d)otter,  C;  —  ein  geba^nter 
5E3eg,  ogr.-C;  —  2)  bie  (Btcitcrauflage,  ber 
Sluffc^Iag,  DZ.,  Valj. (Rad);  bie  Srieg^contri* 
bution,  C;  —  ■},)  pl.  nameti,  2Bin!e,  j^inger^^ 
jeige,  Mur.,  Jan.;  namete  dajati,  Slnipielnngen 
madien,  Svet. (Rok.);  —  tudi:  namet. 

nametati,  m^čem,  I.  vb.  pf.  in  einer  gcttjiffen 
SJJcnge  tuerfen:  n.  kamenja  v  jamo;  n.  prsti 
v  grob;  snopov  namečejo  po  obeh  straneh 
poda,  Ravn.(Abc.);  —  n.  jih  komu  po  plečih, 
jemaiiben  abpriigeln,  Jurč. ;  —  n.  nasip,  cinen 
SCBall  aufmerfen,  Cig.;  —  II.  nametati,  me- 
tam,  čem,  i)  vb.  impf.  ad  navreči,  name- 
tati 11.,  Dol.;  — 2)  (sneg)  namcta,  e^  ftobert, 
Ig,   Gor. 

nametavati,  am,  vb.  impf.  i)  ?(nfpielungen 
mod)en,  Svet.  (Rok.);  —  2)  n.  se,  fii^  l)dufen; 
—  3)  ftobernb  fd)neicn:  z  neba  se  je  snega 
v  gostih  plahticah  nametavalo  vedno  več  in 
več,  Jurč.;  —  prim.  nametati   II.   2.). 

nametek,  tka,  m.  =  nameček,  BlKr.-M,  Mik. 

namgti,  manem,  vb.pf.  in  einer  gcmiffen  9Jienge 
fcrtig  reiben;  veliko  prosa  n.,  utel  ^n\e  auš= 
treten. 

nametovati,  ijjem,  vb.  impf.  ju  t)erftef)en  geben, 
SBinte  geben,  Mur.;  —  besedo  n.,  burd)  ein 
3Bort  (0.  SSortc)  ''.?lii|pielungcn  ntad)en,  Ravn. 

namežikati,  am,  vb.  pf.  n.  komu  (v  pozdrav), 
jicmanbcm  mit  bcn  9(ugen  ciiien  ®ru§  ^u- 
luinfen.  Zora. 

namežikavati,  am,  vb.  impf.  ad  namežikati ; 
mit  ben  ?(ugcn  junjinfen,  LjZv. 


namcžikniti  —  namlesti 


652 


namleti  —  namrič 


namcžikniti,   Tknem,   vb.  pf.  mit  ben  Slugen 

cincii  SBint  gcbcn,  Jan.fH.).^ 
namič,  adv.  ntcf)t  cinmal,  v^liSt.-C,  Mik.;  — 

menda  =  na  manjič,  Mik. (V.  G.  IV.  i6j.). 
namig,    mi'«a,   m.  ber  5Sint,  nk.;  —  bic  ?tn= 

bcutung,  ^Cig.fT.j,  DZ. 
namigati,  mTgam,  vb.  pf-  .^utninfen,   Cig.,  M., 

Dol. 
namigavati,  am,  vb.  impf.  =  namigovati;  511= 

triiitoit,    C. 
namigljaj,  m.  bet  SBin!,  nk.;  ber  ginflcr.s^ig, 

Jan.,    Šol. 
namigniti,  mTgnem,  vb.  pf.  i)  jUtrinfcn,  cinen 

SBJiti!  cicbcn;  n.  komu;  — 2)  anbeuten,  Mm:, 

Cig.fr.),  DZ.,  nk. 
namigovanje,  n.  ba»  3w*^'"^'^"- 
namigovati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  namigniti;  i) 

SuiDiufcii ;  —  n.  si,  einanbcr  .^utinnfcn ;  Ucb= 

ducjeln,  Cig.;  —  2)  onbeiitcn,  Mur.,  DZ. 
namik,  mfka,  m.  bcr  58orftDfe  am  ftfeibe,  V--Cig. 
namikati,  mTkam,  čem,  vb.  impf.  ad  namek- 

niti;  bavauf^,  bajuncben,  Cig. 
namiliti,  im,  vb.  pf.  cinieifeit,  Cig. 
namiljati,  mTIjam,  vb.  impf.  ad  namleti;  in  ge= 

trificu  'DlJcngcn  ma{)(en,  Cig. 
namirom,  adv.  iiiimer,   C. 
namiru,    adv.  jogicicf)  (tLuii:    namiri) ,    C;   — 

immcriort,  v:^liŠt.-C. 
namiscl,  sli,/,  bic  llfcinung,  kajk.- Valj. (Rad); 

—  bie  3ntention,  Jan.;  bcr  BmecE,  Cig.;  na- 
vdušiti koga  za  vzvišeno  n.,  LjZv, 
namislek,  sleka  (setka),  m.  i)  bic  ?Ibfic^t,  i)a^ 

i^orfjabcn,  Jan.,  C.;  — 2)  ber  l^ortuonb,  DZ. 
namisliti,  mislim,  vt.jp/.:)  eincii^Ian  fcffcn,  be« 

abfidjtigen,  Cig.,  Jan.:  namišljen,  beobjiditigt, 

Cig.,  Jan.;  —  2)  erfiiincn ,   crbid)ten,   C, 

Zora  ;  — namišljena  bolezen,  eilie  eiligcbilbetc 

S^ranffieit,    Cig.;    privoščila    je     namišljeno 

srečo   prijateljici,  Jurč. 
namišljaj,  m.  ber  %{(xx\.,  C. 
namišljati,    am,    vb.    impf.    =    namišljevati, 

.Jan.  (H.). 
namišljenje,  n.  i)  bie  3tbfic^t,  ba§  S?orf)aben, 

C,  kajk.- Valj. (Rad);—  1)  bic  ©inbilbung, 

kajk. -Val}.  (Rad). 
namišljevati,    Cijem,    vb.  impf.  ad  namisliti; 

bi-ab)iditigcn,  Jan. 
namišljiv,  iva,  adj.  =  domišljiv,  Jan. (H.). 
namititi,   im,  vb.  pf.  bcftedjCU,   C. 
namizen,  zna,  adj.  fiir  bcn  %\'\d),  2^ijd)= :  na- 

miznp  platno,   C.;    namizno   vino,    C,   nk.; 

namizna   posoila,    (-ig. 
namizje,  n.  ba>5  Xi)d)gcbccf,  bai  Sertiivc,  ('ig., 

•lan.;    krožniki,    solnica  in   drugo    namizje. 

Glas. 
namiznik,  m.  kruh,  ki  je  o  božičih  na  mizi, 

.Sa  vinska  dol. 
namižkavati,  am,  vb.  impf.  =   namcžikavati, 

l.cvst.iZb.  sp.). 
namizkniti,   mlAknem,   rfr. /'/.==  namcžikniti, 

.S7.v.-r;. 
namlatiti,  im,    vb.  pf.   i)  cinc  flCttJiffc  aJicngc 

nUi?bvcfd)Cn;    n.  tlcsct  vaganov   pšenice;   — 

2)  n.  koga,  burd)priiflclii. 
namlvsti,  nam6tzcm,  vb.  pf.  =  namolsti. 


namleti,  namčljem,  vb.  pf.  burd)  Tlai)kn  cine 
gciriifc  SlJenge  er^altcn;  pet  vreč  moke  n.; 

—  veliko  moke  se  je  namlelo  iz  jeklenega 
zrnja. 

namn9Žba,  /.  bie   SScrmel^rung :   n.   ljudstva, 

Cig.  (T.). 
namnoženje,  n.  bie  35erme^rung,  Cig. 
namnožiti,  im,  vb. pf.  t)ermet)rcn,  yfur.,  Cig.; 

—  n.  se,  fid)  Ocrme^ren,  3/!/;-.,  Cig. 
namočiti,    m(jčim,   vb.  pf.  bur(^bringen    (OOtt 

einer  (5fliiiligfcit),  anfeud)ten;   dež  je  zemljo 
dosti    namočil;    zemlja    se    je    dosti    namo- 
čila; —  eintreid^en;  perilo  n.;  —  eintauc^en, 
eilttunfcn;  kruh  v  vino,  pero  v  črnilo  n. 
namok,  moka,  tn.  i)  eiu  falter  9(ufgu)^,  Cig.; 

—  2)  fcud^ter  ©runb,  naffei  ^Bobcn,  C. 
namaka,  /.  bic  ©inn.ioffcrung,  Jan. (H.). 
namokriti,  im,  vb.  pf.  =  namočiti,  Jan. (H.). 
namoičati  se,  im,  se,  vb.  pf.  bcž  ®d)tt)cigen» 

jatt  merbeii. 
namoliti  se,  mtjlim  se,  vb.  pf.  \ii^  S3ctcn§  fatt 

obcr  miibe  merben. 
namotsti,   m6\z&m,  vb.  pf.  bcim  SJJelfen  eine 

geroiife  SKcnge  (SJtilc^)  erl^alten;  n.  veliko, 

malo,  polno  golidico  mleka. 
namorski,  adj.  =  pomorski,  (3ce=,  Cig.,  Jan., 

C. ;  —  occatlifc^ ;    namorsko  podnebje,  Jes. 
nam9Štar,  rja,  m.  =  namoštnik.  Dol. 
nampštnik,    m.  kdor  „na   mošt"   na   posodo 

jemlje  denar,    Mur,,   Cig.,   C,   Svet.  (Rok.), 

Dol. 
namoštnina,  /.  bo»  9tngclb  auf  ben  neuen  Sein, 

Cig. 
namotati ,    am ,    vb.  pf.   irgeiib   cine    SJccngc 

(i\.  58.  ©arn)  aufrainbcn,  oufiocifeu. 
namotavati,  am,  vb.  impf.  ad  namotati;  auf= 

minbcn,  oupncifen. 
nam9tEk,  tka,  m.  n.  preje,  t.  j.  toliko  preje, 

kolikor  se  je  enkrat  namota,  bflž  ®eWinbe, 

Cig.,  Jan.,  Danj.-C. 
namfdati,  am,  vb.  pf.  Oerjieljcn:  obraz  n.,  C; 

—  run.^clu:    čelo  n.,   Jan.;  —  n.  se,    bcn 
9Jhtub  Dcr-^icbcn,  C. 

namfdek,  dka,  m.  bO'?  35cr,^ic!^en  bc#  OicfidjtC'?, 
ciltc  umuiOigc  SDiicnc,  Cig.;  —  kako  po- 
menljivi so  mnogoteri  namrdki  in  namuzki 
obraza!   Kol. 

namfdljaj,   m.  =  namrdek,   Cig. 

namidniti  se,  mrdnem  se,  vb.  pf.  bcn  TOunb 
ocr,^icl)en,  cin  janrc'3  Wc[id)t  mad)cn;  —  n. 
se  komu,  jcmnnbcni  cinc  Wrima[|c  jdjneibcn. 

namrdovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  tai  0cfid)t 
iicr,^icl)cii,  (Siriniajicn  fd)ncibcn. 

namrc,  adv.  =   namreč,  l*rip>.-Mik. 

namreč,  adv.  nčinilic^;  —  iz:  na  ime  reči, 
Mik. 

namreti,  mrem  (mitjem),  vb.  pf.  Dcrfiimmcm, 
crftcrbcn  (o  rastlinah,  n.  pr.  od  mraza),  /fal.- 
C.;  (namrt  trs,  i '^/j .*>/,- C  ;  nam.   namrl). 

namrg^diti,  i}dim,  vb.  pf.  n.  usta,  bcn  SJhmb 
ucr,sic{)cn,  cinc  (Mrimalfc  id)ncibcn,  Cig. (T.); 
=  n.  obraz,  Erj.{lib.  sp.);  n.  čelo,  bic  Stirnc 
rnn.^cln,  Jan.,  .SIN.-C;  —  n.  se,  baž  ®efi(^t 
licr,vcl)cn,   C,  Nov. 

namrič,  adv.  —  namiČ,  v^liSL-C. 


namrmruti  se  —  nanesti 


-  653  - 


nanga       naobraziti 


namrmrati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  brumiiicil. 

namfsiti  se,  im  se,  vb.  pf.  jicl)  fatt  cffcii,  C,  Z. 

namfščiti,  im,  vb.  pf.  rutljclll :  čelo  n.,  Cif;. : 
II.  obrvi,  bic  5hifleubi-aucu  5iiiammeii3icl)cu, 
Bes.;  n.  se,  eiu  franfcv  @cficl)t  inadjcn,  Bes.; 
poženinsko  namrščen,  (mitivaltiMl  ll  Strailjcn) 
aufqcplllU,  SIS.-C;  —  namrščen,  ftvailbig 
(HOV  ftalte,  giebcr),  vihŠt.-C. 

namrviti,  im,  vb.  pf.  =  nadrobiti,   Cif^. 

namfzniti,  mfznem,  vb.  pf.  mi  inciiic^  crfiiercii, 
Ci^.;  namrznjeni  (nam.  namrzli)  kostanji,  C 

namrzovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  namrzniii, 
Cig. 

namržnik,  m.,  Gornja  Savinska  dol. ;  pogl. 
namiznik. 

namški,  adj.  namška  kost,  =  morska  kost, 
"iiav  Ueberbetn,  Gor. 

namuliti,  im,  vb.  pf.  ein  geiDiffe  93fenge  (Saub 
unb  bgt.)  abftreifen,  Mur.;  mit  bcm  5.1fau[ 
ergreifen:  en  gobec  trave  namuli  pa  odtrga, 
Jurč. 

namuzati,  am,  vb.  pf.  i)  fcf)niege[n:  namuzan, 
geid)niegelt,  Polj.;  namuzani  lasje,  glnttgurudE' 
gefammte'5  i^aav ,  Xotr.;  —  2)  n.  se,  einc 
jdjmuuselube  ^.Uicne  annel^mcn;  n.  se  komu, 
jemaiibeu  anfd)imin§eln,  auldd)eln. 

namuzek,  zka,  m.  einc  fdjmunjeliibe,  lac^elnbe 
lliicne,  Cig.,  Jan.,  Kol. 

namuzljaj,   m.  =  namuzek,   Cig.,  Jan. 

namuzniti  se,  muznem  se,  vb.pf.tim  fd)mun= 
jclnbc,  (dc^etnbe  SJtiene  inadjcn;  n.  se  komu, 
jemanben  anidjmunsclit,  Qnlad}elu. 

nanaditi,  im,  i-t./?/.  ubereinanber  legcii,  )d}iditcn, 
Erj.fMin.J;  —  n.  se,  fid)  iibereinanber  fd)id)ten, 
Erj.fMin.J;  —  n.  se,  fic^  onljiiufeit  (o  dol- 
govih), Koborid-Erj.fTorb.J ;  -prim.  nada  i). 

nanagloma,  adv.pVo^iid);  kar  nanagloma  vstane 
hrup  po  vasi,  Erj.fl^b.  sp.J. 

nanašalen,  tna,  adj.  bejiel^enb,  bcsiigli^,  Cig., 
Jan.,  nk. 

nanašanje,  n.  i)  tia^  ^erantragcn,  \>a^  3"' 
fainntentragen;  — 2)  bie  Se^iefjung,  C,  Zoi-a. 

nanašati,  am,  vb.  impf.  ad  nanesti,  nanositi; 
i)  t)erantragen,  jujamrncntragcn,  Raj'  b'  le- 
tala nizko.  Zbirala  cvetje.  Nanašala  mladim 
Celo  poletje,  Vod.  (Pes.);  n.  gnezdo  =  zna- 
šati gnezdo,  Levst.fZb.  sp.J;  —  anjd)tDem= 
men;  nalivi  prst  m  sip  nanašajo  na  cesto, 
Levst.fPril.J;  —  2)  mit  fid)  bringeit,  Cig.; 
okoliščine  tako  nanašajo,  C/^.;  — govorjenje 
je  tako  nanašalo,  ba«  ®e)prac^  fitlirtc  borauf, 
J/.;— 3)  bejjei^eit:  na  oko  n.,  ouf  bo^  3lugc 
be^iefien,  Žnid.;  —  n.  se  na  kaj,  fid)  ouf 
etttiaei  bfrufen,  Cig.,  Jan.;  fic^  auf  ettoag  bc= 
5iet)en,  Mur.,  Jan.,  nk. 

nanašek ,  ška,  w.  'Q(xž  ^\x\CLVXmtn%^ixa%tUt, 
Levst.  (Zb.  sp.J. 

nanaškati,  am,  vb.  impf.  fleilinjeife  jufummcil^ 
tragen,  Mur.,  Met. 

nanesina,  /.  ba§  Stnfdimemmidit,  Cig.,  C,  Nov. 

nanesti,  nesem,  vb.  pf.  1)  eine  getoiffe  SJZcngc 
^erantragen,  jufamrneubringen;  veter  je  ve- 
liko prahu  v  sobo  nanesel;  —  anfd)n)cmmen ; 
voda  je  blata  nanesla  na  travnik;    nanesen 


svet,  nngcfdiiDcmnite^  Jdonb,  Cig. ;  —  2)  mit 
fid)  briugcii;  kakor  beseda  nanese,  tvic  e§ 
ba§  ®c)pnic^  mit  fid)  bringt,  M.;  pogovor 
je  tako  nanesel.  M.;  čas  in  okoliščine  so 
nanesle,  C. ;  kakor  nanese  stvar,  je  liac^  bcc 
Slrt  bc§  GJcgeilftanbcšl ,  Levst.  (SaukJ;  pri- 
lika je  tu  ter  tam   nanesla,  Levst. (SaukJ. 

nanga,  /.  ber  9{eft  ciiicr  ^"liiffiflffit  '"  einem 
©cfdjie,  bie  'Dtcigc,  Mur.,  Vrtov. (Vin.J;  — 
ber  le^tc,  fd}Icd)te  i^rantiDeiit,  bcc  9JQd)brant- 
roeitt,    Cig.;  —  iz  nem.   „9Jeigc". 

naničati  se,  im  se,  vb.  pf.  ber  gebeugtcii  Štel- 
lung  fatt  tuerben,  v{hŠt.-C. 

nanikavati  se,  am  se,  vb.  impf.  !(eine  58cr= 
beugungcn  mad)cn,  mit  betu  Sl'Dpfe  uideu, 
vihŠt.-C. 

nanikniti  se,  niknem  se,  vb.  pf.  fid)  eiu  tDCnig 
bcugeu,  v{hŠt.-C. 

nanizaj,  m.  venec  nanizanih  stvari  (n.  pr.  ore- 
hov),  C 

nanizati,  nizam,  žem,  vb.  pf.  aurei^eu,  auf* 
reit)eu,  Habd.-Mik.,  Cig.,  Jan.,  M.,  Notr.- 
Levst.(Rok.J,  v{hSt.,  nk.;  na  nitke  nanizana 
orehova  jedrca,  I  Vtor.fA'w.  k.);  —  (stil.)  an» 
einaubcr  rei:^eu  (6pitt)eta,  ®a|e),  Cig.(T.J; 
nanizane  pomisli,  3{eif)Cnt)0rfteriuugcn ,  Cig. 
(T.J. 

nanizavati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  priklanjati 
se,  ogr.-C;  —  prim.  naniziti. 

nanizgati,  nTzgam,  vb.  pf.  =  nanizati,  Mur., 
Mik. 

naniziti,  im,  vb.pf.  beugeu:  n.  kolena,  ogr.-C. 

nanizniti  se,  nTznem  se,  vb.  pf.  =  priklo- 
niti se,  Npes.-Vra\. 

nanizovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nanizati;  aU' 
rei^eu,  Cig.,  >j/r.;  — aueiuauberrei^cu,  Cig.(T.J. 

nanj,  =^  na-nj,  na  njega. 

nanjč,  adv.  uid)t  einmal,  v^hŠt.-C;  —  pogl. 
namič. 

nanj  ček,  čka,  m.  bic  $cftel,  Krn,  Staro  Sedlo- 
Erj.(Torb.J;  (=  nanček,    Tolm.). 

nanjčica,  /.  =  nanjček,  Krti,  Staro  Sedlo- 
Erj.(Torb.J;   (nančica,    Tolm.). 

nanorčevati  se,  ujem  se,  vb.pf.  =  norčevanja 
se  naveličati,   Cig. 

nanos,  nosa,  m.  kar  nanese  voda,  "Ha^  9(nge= 
f(^memmte,  Diet.,   Cig.,  Jan.,  Cig. (T.J,  C; 

—  tudi :  nanos.    Valj.  (RadJ. 

nanositi,  ngsim,  vb.  pf.  i)  eine  geiuiffe  SlJienge 
burd)  ttjiebcr^olte^  Žrageu  l^infc^offen,  5U= 
jammeutrageu;  veliko  jedi  n.  na  mizo;  gnoja 
n.  v  vinograd;  vode  v  čeber  n.;  —  anfc^tDem= 
men;    nalivi  so  nanosili    peska  na    travnik; 

—  2)  n.  se,  bee  2^ragenš  fatt  n^erben. 
nan6šica,/.=dež,  ki  ga  veter  nanaša  od  strani: 

n.  zidu  zelo  škoduje,   Gor. 
nanuditi,  nudim,  vb.pf.  =  ponuditi,  barbieten, 

n.  se,  fid^  barbieten,  ogr.-C. 
naniijati,  am,  vb.  impf.  ad  nanuditi;  antragcn, 

barbieten,   n.  se,  fic^  barbieten:  prilika  se 

nanuja,  ogr.-C. 
naoblačiti,  im,  vb.  pf.  beiDOlfen,  n.  se,  fic^  be= 

n)i)l!en,  Cig. 
naobraziti,    razim,    vb.  pf.  =  izobraziti,  bil= 

ben,  nk. 


naobraženost  —  napajati 


-  654 


napajavec  —  napcen 


naobraženost,  /.  ==  izobrai?enost,  uk. 
naočarka,  /.  iiidiiska  n.,  btc  tubif^e  ^BriUcit^ 

jdilauflC  (naja  tripudians),   Erj.fZ.). 
naočen,  čria,  adj.  =  navzočen,   C,  Z. 
naočnice,  f.  pl.  =  naočniki  2),  bie  93rille,  Cig., 

Jan..   Cig.fT.J.  Žnid. 
naočniki,    m.  ph   i)   bie   Slugenbleitbcn   bcr 

i^fcrbc,  Cig.;  —  2)  bie  33riile,  bie  'ildigen' 

fltdfer,  .SIN.- C.  >ik. 
na9pačen,  čna,  adj.  toeifc^rt,  Miir.,  C. 
naopačnost,  /.  bie  58erte{)rtlicit,  ogr.-Mik. 
naopak,  adv.  a\\\  bie  oertelirtc  £cite  gcttienbet, 

limgefctirt,    Žnid.;    naopak    obrniti    sukno, 
jy{lišt. ;  —  t)crfct]rt,  auj  unre(ž)te  ?lrt,  Afeg., 

Habd.-Mik.,  .Miir.,  Jan. 
naopičen,    čna,  adj.  =  navpičen:    navpična 

črta,  Levst.fZb.  sp.J. 
naopik,    adv.  =  navpik:    črta   ide   naopik  k 

tlom,  Levst.fPodk.J. 
naorati,  (Jrjem,  vb.  pf.  i)  eiii  tucnig  aupfliic3cn, 

Cig.;  —  2)  n.  se,  fic^  iatt  pfliigen. 
nagrglati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  \att  DVflcfn. 
naostriti ,   im ,   vb.  pf.  1 1  ein  ttjcntg  jd)arfcn : 

n.  glas  in  omehčati,   LjZv.;  —  2)  eilte  ge^ 

njifje  SKenge  jcfiiirfen,  Mur.,  Cig. ;  —  n.  ve- 
liko  kolja,    biefe   2Beingartenpfa:^Ie    fpi^en, 

jv^kšt. 
napa,  f.  bev  iperbmantel  (jugleic^  ^ofengefteH), 

C  M.,  Notr.,  Prim.;   —  furl. 
napačen,   čna,  adj.  berfef)rt,  uttrid^tig;  to  ni 

napačno,  bae  ift  nid)t  iibcl!  nič  napačen  mož! 

!ein  iibler  9J?ann,  Zv.  ;  —  tudi :  napačen. 
napačnost,/,  bic  3Sci!e^rt^cit,  bie  Unvidjtigfeit; 

—  tudi:   napačnost. 
napad,  pada,  m.  ber  Slnfotl,  bcr  5(ngriff,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk.;  —  ber  'iJhi^fad,  Tclov. 
napadanje,  n.  ba§  'Jlnfaden,  ha§  iBcfaUen. 
napadati,    padam,    vb.  iinpf.  ad  napasti;  ntl= 

foUen,  angceifeu;  sovražnike  n.;  — hudi  duh 

me  napada,   C;  —  bolezen  me  napada. 
napadav,    adj.  n.  na  prednji  nogi,    bug(af)ni, 

jdiiilterlo^m  (0.  ^feibeti),  Cig. 
napadek,  dka,  m.  ber  ^Infad,  ber  9(ngriff,  Jan. 
napaden,  dna,  cJcf;.  Qngreifcnb,nggrefliu,offeufit), 

Cig.,  Jan.;  9tiigriffe=:  napadnp  orožje,  na- 

padna  vojska,   napadni  boj,  Cig.;  %\\ž]a^ž- : 

napadni  nastop,    Telov. 
napadljiv,    iva,  adj.   n.  človek,  ki  rad   druge 

napada.   Goriška  ok.-Erj.(Torb.). 
napadnik,   m.  bcr  9Ingrcifcr,   Cig.,  Jan.,  nk. 
napadoma,  adv.  aufltifjSttJeiie,  Cig. 
i.napahniti,    nem,   vb.  pf.   aufblafcii:    balon 

je    napahnjcn.    Vrt.;   —    napahnjen,    flufgc- 

blnjcn,   .">/.V,;  (nam.   napehniti,  pahnem). 
2.  napahniti,   nem,  vb.  pf.  n.  komu  kaj,  auf= 

bringcil,  Cig. (T.);  (nam.  napehniti,  pAhnem). 
napajač,  m.  bcr  Jrcinfer. 
napajališčc,   n.  bte  Inillfo,   .\fur.,  Cig.,  .Jan., 

C.   nZ..   I.cvat.frril.).  Xov. 
napajanje,  m.  ba*  Jrdnfeii ;  —  bai  ©ciuiiffern, 

I.cvst.(.\fočv.). 
napajati,  am,  vb.  impf.  ad  napojiti;    trfljlfcn, 
Ali  trinfcn  gcbcit:  n.  živino;  n.  ljudi,  =  obilo 
jim    piti    dajati    (vina);    —  bctPafferil,    Jan., 


Levst.(Močv.);  —  n.  les,  ipolj  impragmerett, 
Cig.  (T.). 

napajavec,  vca,  m.  ber  Xianfer,  Mur.,  Cig. 

napajavka,  /.  i)  bie  Jranferin,  Mur.;  —  2) 
(cev)  napajavka,  "baž  ©peijcrDf)r  (mech.), 
Cig.(T.). 

napak,  adv.  i)  t)er!el|rt;  —  unredit;  n.  sto- 
riti, nid)t  rec^t  tf)un;  ne  godi  se  mu  n.,  e# 
get)t  i[}m  nic^t  fdjlec^t;  —  2)  fd)ief,  Habd.- 
Mik.,  Diet. 

napaka,  /.  bie  58er!ef)rtl)cit;  ber  l^e^Ier,  bcr 
3^abel;  noben  človek  ni  brez  napak;  — 
bie  Unjufbmmlidjfcit,  Cig.;  —  napake  delati 
komu,  jemonbcm  Unge(egcn{)eitcn  mac^en,  Svet. 
(Rok.). 

napakost,  /.  bie  Unaelcgcn^eit,  ber  SSerbrufS, 
Hal.-C. 

naparati,  am ,  vb.  pf.  anjc^Ii|en:  sukno  n., 
Cig.;  —  n.  koga,  jemanbem  bie  ^aut  ouf= 
frat^ett,  C. 

napariti,  parim,  vb.  pf.  i)  genug  bcm  ®ompf 
oGer  Šuiift  ou^fet^cn;  —  2)  ^intcrge^cn,  C. 

napast,  /.  i)  ber  ?lnfall,  ber  Stngriff,  Mur., 
Jan.,  Vrt.,  Valj.  (Rad);  —  baž  ^Ittentot,  DZ.; 

—  2)  bie  ®e"fQ^r,  C,  Valj.  (Rad),  Levst. 
(Nauk);  —  noben  človek  ni  prišel  pri  tej 
strašni  dogodbi  v  kako  napast.  Nov.;  —  7,) 
ba€  Ungliid,  Cig.,  C,  Trub.,  Gor. ;  ber  ©l"e= 
inentaridjaben:  odvračati  naglo  napast,  na- 
past je  segla  široko  na  okolo,  Levst.  (Nauk); 

—  bie  3Bibcrtt)artig!eit,  Guts.,  Mur.,  Cig., 
Mik.;  prestati  veliko  bridkosti,  težav,  strahu 
in  druge  napasti.  Rog.;  —  4)  bie  S3erju= 
d)ung,  bie  §lnfed)tung,  Guts.,  V.-Cig.,  Jan., 
Bes.,  Levst. (Nauk) ;  napast  i  izkušavanje  je 
žitek  Človečanski,  kajk.- Valj.  (Rad);  —  5) 
bic  93ošlieit,  ber 'i)[lhltl)tuille,  Jan.;  vse  napasti 
(=  vse  neumnosti  in  napake)  imeti,  Gor.- 
DSv.;  —  tudi  napast.    Valj. (Rad),   Gor. 

napast,  adv.,   Cig.,  M.;  pogl.  napust. 
napasten,  tna,  adj.  bOv^aft,  lliutljiuinig,  (na- 

pasten)  Jan.;   napasten  človek,   Gor. 
napasti,   padem,   vb.  pf.  aiifallcit,  angrcifcii; 

—  bcfalleu:  bolezen  me  je  napala. 
napasti,  pasem,  vb.  pf.  i)  fatt  ttJeibcn;  kadar 

pastir  živino  napase,  žene  jo  domov;  gcnug 

,Vi  cffcit  gcbcn,  fatt  fiittern,  n.  koga;   n.  se, 

firi)  iatt  effeit ;  —  2)  n.  se,  bci*  3Bcibenž  jatt 

lucrbcn. 
napaziti  se,  pazim  se,  vb.  pf.  hci  ^.JlufmcrfeuŽ, 

'•.?ld)tgcbcn§  |ntt  tiierbeit. 
napastljiv,  iva,  adj.  bo^ljiift,  Jan. 
napastnica,  /.  bic  ^liigrcifcriii,  Jan. (H.);  — 

bic  i^crfud)crin,  Jan.(U.). 
napastnik,  m.  1)  bcr  *?lngrcifcr,  Cig.;  —  bcr 

f^fcinb,  C,  Svet. (Rok.); -2)  bcr  ?liifcd)tcr,  bcr 

iycrfud)cr,  Cig.,  Jan. 
napastovanje,    n.  bic  'Slllfc^tlUig,  kajk.- Valj. 

(Rad). 
napastovati,  ujcm,  vb.  impf.  i)  oufoncn:  brez 

skrbi  spečega  človeka  n.,  kajk.- Valj. (Rad); 

—  2)  onfcd)tcii,  Jan. ;  —  beloftigcti,  bc^el^ 
ligcn,   C;  n.   in  zatuati  knjige,   LjZv. 

napčen,  čna,  adj.,  pogl.  napačen. 


napeči  —  naperiti 


655 


nap^rjati  —  napftnik 


napeči ,    pečem ,    vb.  pf.    ctllC   gctuiffc    SUcnc^c 

bncfoil  0.  bratcu;  veliko  kruha  in  mesa  n.  za 

seinanji   dan. 
napekavati,  am,  vb.  hnpf.  i)'an\cU\,   Gor. 
napeljanje,    n.   bie   .^lulcititng;    n.   vode    na 

travnik. 
napeljati,  peljem,  in:  -peljeiti,  am,  vb.pf.  i)  = 

navoziti.  ,^it)antmeuf alivoii, aiifal)reii,  Čig.,  Kr. ; 

—  2 1  ciiic iicitiiiui  f^erftcllcn.lcitcn ;  vodo  kam  n. ; 
n.  nit,  bcii  (Vl^Cll  cilifiibclu,  C;  n.  osepnice, 
bic  '•J^odcn  cinimpfcn,  v^liŠt.-C;  —  n.  be- 
sedo na  kaj,  bO'.-  ®e)pvdd)  auf  ctrca^  (citfcii; 
n.  govorico,  Erj.fl-^b.  sp.J;  —  eiillciteit,  t)cr= 
anlaffen;  moja  babnica  ima  tako  napeljano, 
da  vse  zve,  Jurč. ;  —  aiiteitcii,  aiiftiftcn ;  n. 
koga  k  čemu. 

napeljava,  /.  i)  bie  §erftellung  etner  !Oeitung, 
bie  Seitung:  n.  vode,  Cig.,  Jan.\  n.  tele- 
grafov ,  bie  š^erftellung  bon  S^elegrapl^ens 
Icitungen,  DZ.;  —  2)  bie  ©inleitung:  n.  ka- 
zenske pravde,  Cig.,  Jan. 

napeljavanje,  n.  =  napeljevanje. 

napeljavati,  am,  vb.  impf.  =  napeljevati. 

napeljavec,  vca,  m.  =  napeljevavec,  Mur., 
Cig.  ;   n.  v  greh,  Jap.  (Sv.  p.). 

napeljevanje,  «.  bov  Seitcn,  bie  Seitung;  — 
baei  'Jdileitcn. 

napeljevati,  ijjem,  vb.  impf.  ad  napeljati; 
leiten;  vodo  na  travnike  n. ;  —  aiileiteit;  v 
greh.  k  hudemu  n.  koga. 

napeljevavec,  vca,  m.  ber  9(nleiter,  Cig. 

napenjanje,  n.  i)  ba»  ^Infpannen;  —  bie  '^hv- 
ftrengung ;  —  2)  ha^  Sdifbldfjen ;  —  bie 
95ldf)uugeu;  bie  3;rommeIiud)t,  bie  Sinbfoli!, 

Strp. 
napenjati,  am,  vb.  impf.  ^t^  napeti;  i)  fponncit, 
anjic^cn;  n.  strune,  vrvi;  n.  lok,  beit  ^Sogni 
fpanncn,  Dalm.;  —  n.  svoje  moči:  jcinc 
Srafte  anipaniten;  n.  se,  \\č)  anftvcngen;  — 
n.   koga   k  delu,    ,^ur  3(rbeit  jmingcn,  C; 

—  2)  aufbld{)eu,  lcf)n.iellen ;  veter  napenja 
jadra;  —  nekatere  jedi  napenjajo  človeka; 
napenja  me,  ic^  ^abt  Sldt)ungcn;  —  n.  se, 
fid)  aufblat)ctt;  —  voda  se  napenja,  ba^ 
Saifcr  )d)tt)iUt,  Cig. 

napenjavec,  vca,  m.  ein  geftrecfter,  langcr 
Siebcnjroeig ,  ber  ©treder,  Ip.;  plantni  na- 
penjavci.    Vrtov. (Vin.). 

napenjki,    m.  pl.   5(nftrengungen ,    35emii^= 
ujigcn,  C. 

napenjljiv,  iva,  adj.  bldl^enb,   Cig. 

napfra,  /.  1)  haž  ®efuge,  ber  9iabipeirf)cn , 
Cig.,  Mik.;  —  2)  ber  Stnfa^  bci  einem  ®c= 
flcd}te,  i)a§  ©erippe,  Istra-Erj.(Torb.). 

naperaciti,  ačim,  vb.  pf.  mit  bem  35?afi^blcuel 
ober  ber  flacf)en  §anb  jemanbem  ©(f)ldge  ge= 
bfii,  Celjska  ok. 

napfrek,  rka,  m.  1)  bie  (3(^u[tcrbrat)tbor[te, 
C;  —  2)  pl.  naperki,  bic  3fil)ne  am  fliedicn, 
an  ber  Šggc,  C;  —  naperki,  bic  ^allijabcu 
on  einem  ŠJatle,  C. 

naperiti,  im,  vb.pf.  i)  mit  cincr  Sptfec  0.  mit 
špi^en  Der)e^en:  n.  dreto,  mit  einer  93oijtc 
Dfricljcn,  C;  n.  ^nit,  einfdbeln,  C;  (n.  iglo, 
einfabeln,  LučelŠt.J-Erj.fTorb.JJ ;  n.  grablje, 


,<^d()nc  am  ^){cd)en  anbringcn,  C;  n.  kolo, 
ia^  Oiab  mit  Gpeidjcn  bcr)el)cn,  Cig.;  z  brit- 
vami n.  kolo,  Npca.-Glas.;  n.  zajca  s  slanino, 
ben  .'^afen  befpiden,  Cig.,  Jan.;  n.  se,  bie 
gebcrn  aufftrduben:  purman  se  je  naperil, 
Kr.;  —  tudi:  človek  se  naperi,  (bldtjt  fic^ 
ouf),  Dol.;  — 2)  n.  nogavico:  splesti  nekoliko 
začetnih  vrst,  da  potem  drug,  ki  še  ni  tako 
umetalen  v  tem  delu,  lehko  dalje  plete,  Ri- 
henberk-Erj.Torb.);  —  n.  obod  =  pripraviti 
ga  za  .ladaljnje  delo,  Rib.;  naperiti,  baž 
®erippe  fiir  ein  ®efle(^t  (,v  93.  fiir  einen 
ftorb)l)erfteIIen,  Kras;  —  n.  strune,  bie  8aiten 
bc^iefien,  Cig.;  —  3)  ri(^ten:  n.  kopje,  bie 
Sanje  einlegen,  Cig. ;  —  n.  kaj  zoper  koga, 
etttiaž  njiber  jemanben  ric^ten,  BlKr.;  — 
naperjen  biti,  gerid)tet  (ein,  Cig.(T.J;  dovtip, 
naperjen  zoper  kaj,  Zv.;  tožbo  n.,  LjZv.; 
to  vse  je  proti  tebi  naperjeno,  Savinska  dol. 

napfrjati,  am,  vb.  impf.adnaptnti :  mit  Spi^en 
berje{)cn:  n.  kolo,  ha^  "Siah  mit  Speic^cn  ber= 
fe^en,   Cig.;  kolo  z  britvami   n.,  Npes.-K. 

naperjavati,  am,  vb.  impf.  n.  koga,  j;emanben 
aufltac^cln  :  poprej  ga  je  naperjaval  na  pravdo, 
a  potem  je  pričal  proti  njemu,  Ip.-Erj.(Torb.J. 

napestiti,  im,  vb.  pf.  n.  koga,  jemanben  mit 
gduften  bcarbciten,  Let. 

napf  tce,  adv.X)on  ungcfdfir,  jufaHig,  Habd.-Mik., 
C;  (nam.  napetice.  Mik.);— prim.  napetiti  se. 

napftek,  tka,  m.  =  napetnik,   C. 

nap?ti,  napnem,  vb.pf.  i)  fpanncn;lok,  struno, 
vrv  n. ;  n.  petelina  na  puški;  —  n.  jo  kam, 
irgenbroot)in  eilcn,  (anfen,  Cig.,  C;  —  n. 
vse  žile,  vse  moči,  allc  J^rdfte  aufbictcn;  — 
n.  koga  k  čemu,  j;emanben  mit  Strcnge  gu 
etma^  »ermbgen,  Cig.,  Fr.-C;  n.  koga  k  delu, 
gnr  3lrbeit  an:^alten,  Zil.-Jani.(Rok.J;  — 
2)  anfbld^cn,  aufid)meUcn;  sapa  je  napela 
jadra;  trebuh  je  napet;  napelo  me  je;  napet 
biti,  kakor  boben;  — šobo,  mrdo  n.,  eine  un= 
millige  SHiene  mad)en,  jn  fc^moUen  anfangcn; 
napeto  se  držati,  einc  untuillige,  jornige 
9}iiene  geigcn,  friimodcn;  —  n.  se,  fid)  ouf= 
bldtjen,  auf jdjiDcIIcn  ;  jagoda  se  je  napela ; 
žile  se  mu  napno,  Jurč.;  vrata  so  napeta 
od  mokrote;  —  napeta  cesta,  eiue  conbeje 
Straže,  Levst.(Cest.);  napeta  tla,  anfteigenber 
SSoben,  Cig.;  napeta  ulica,  Glas.;  napeta 
pot,  Erj.(Iib.  sp.J;  —  napeto  gledati,  ftiereu, 
vihŠt.-C;  —  napeta  voda,  bO'5  :g)OC^maffcr, 
Cig.(T.);  !^oI)eSce,  Jes. ;  viharji  valove  napno, 
Jap. (Pri d.) ;  — T,)  jezo,  srd,  sovraštvo  n.  na 
koga,  einen  GJroK,  §af§  gcgen  jemanben  faf= 
fcn,  (Rok.);  pravdo  n.,  ciueu  ^vroccfž  bcginncn, 
Svet.(Rok.);  n.  obtožbo,  Z)Z. ;— ju  bcfprcd^eu 
aufangen:  napeli  smo  zdaj  to  zdaj  ono  reč, 
Zora;  — 4)  n.  koga  =  nabiti,  natepsti,  Notr,; 
n.  koga  s  kamenjem,  jemanben  mit  Steinen 
bemerfen,  Z. 

napeti  se,  p6jem  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  fingen. 

napetiti  se,  im  se,  vb.  pf.  =  pripetiti  se,  ftc^ 
jufdilig  crcigneu,  C. 

napftje,  n.  bie  Spannung,  Mnr.,  Cig.,  Jan. 

napftnik,  m.  ber  Slbfa^  am  ©d^uf),  Gor. 


napetoličen  —  napinjati 


656 


napipati  —  naplačevati 


napetoličen,  čna,  aJj.   i)  bau^baclifl,  Bes.;  — 

2)  bombaftifc^ :    napctoličnc  besede,  Levst. 

(LjZv.). 
napftost,  /.   i)  bic  ©pannung  (at^  3"[t^n^). 

Cig.,  Jan.,   Cig.(T.),  Sfu.  fFi^.J;    n.  zraka, 

pare,  Cig.fT.J;  —  2)  bie  i81d£)fuc^t,  bie  Xrom= 

meljuci^t,   Cig.;  —    •:;)   ge,^»uungeiTf8  SBejen, 

Cig. 
napev,  peva,  m.  bic  SJlelobic,    bic  ©angroelje, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
naphati,    pham,    (pšem,    Mur.,  Jan.),    vb.  pf. 

i)  cinc  gemtfie  ^JJicnge  in  ber  Stompfc  be= 

arbeiten;    n.  veliko  ječmenove  kaše;   —   2) 

Doti  ftopfcn,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Nov.;  n.  vrečo 

s  kako  rečjo,  St. ;  naphana  cerkev,  eitie  ge- 

brdngt  »otle  Mxč)e,  Z. 
naphavati,    am,    vb.   impf.  ad   naphati ;    t)oU 

ftopfen,  Mur.,  Jan. 
napič,  m.  =  natič,  palica,  lata,  na  katero  se 

tižol,  g'"ah  natika,  da  se  ob  njej  ovija.  Polj. 
napičati,  am,  vb.  pf.  fatt  fiittem,  Mur.,  Cig. 
napihati,  ham,  šem,  vb.  pf.  eine  gcnjiffe  SKenge 

blafonb  siifamitien  bringcn;  veter  je  prahu 

napihal  v  sobo. 
napihavati,  am,  vb.  impf.  =  napihovati. 
napihniti,  pihnem,  vb.pf.  i)  aufblafcn;  n.  meh, 

mehur;  oufbld^eti;  napihnjen  trebuh;  —  2) 

I)Oc^nuitt)ig  madjcn;  n.  se,  f)ocf}miit^ig  irerben; 

napihnjen,  aufgcblaicii,  I)od)miitl)ig,  [tolj. 
napihnjenec,  nca,  m.  ein  aufgcblafcner,  ftoljer 

ilJenjc^,  Mur.,  Jan. 
napihnjenka,  f.  ein  aufgeblofene^,  ftoljež  2Beib, 

Jan. 
napihnjenost,  f.  i)  ber  ^uftanb,  'iia  man  ouf= 

gcblafen  ift:  trebušna  n.,  bie  2Binbfucf)t  (tym- 

panitis),  Jan.(H.);  —  2)  bic  3lufgcblajeni}cit, 

ber  .sjodjmutf),  ber  Stolj 
napihovalen,  tna,  adj.  bldfjenb,  Jan.(H.). 
napihovanje,    n.   i)  ^až  9UtfbIa)cn,   iaž  ?luf= 

blči^en ;  —  21  bie  9(ufgeblajen()cit,  ber  $)Dd)nuiti). 
napihovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  napihniti;   anf; 

blojcn,  anfbld^en ;  —  [tolj,  Ijod)niiit()ig  mad)cu ; 

n.  se,  fid)  Qufbldf)en,  I)o^nmt{)ig  fein. 
napijanje,  n.  \)ai  ^utrinten.. 
napijati,  am,  vb.  impf.  =  napivati;  i)  jutrinfen; 

—  2)  n,  se,  \[č)  ontrinfen;  —  fid)  »oU  jaugen: 
goba  se  napija. 

napijavec,  vca,  m.  ber  3utrinTcr,  Cig. 

napik,  pika,  m.  orodje,  s  katerim  luknje  de- 
lajo, kadar  zclnate  sajenicc  sade,  Rib. 

napikati,  pikam,  vb.  pf.  i)  punfticren,  Mur., 
Cig.fT.J;  —  2)  n.  se  koga,  hei-  £tid)Cln# 
quf  jemanbcn  jott  »erben,  .\avr.(Let.j. 

napikljati,  am,  vb.pf.  tiipfitn,   Cig. 

napikovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  napikati;  on- 
punftcn,  piinfticren,  Cig. 

napTick,  Ika,  m.  bci   J^eilftrid),  Cig. 

napiliti,  pilim,  vb.pf.  i)  nnfcifcn,  3///r..  f./V. ; 

—  onfdgcn:  napiljcn  list,  gejdgti^  'iMntt,  Cig. 
(T.),  TuS.(n.),  Vrt.;—  2)  čine  gcniiffe  ITJi-iiiic 
feilen  obcr  jdgcn;  —  3)  n.  se,  fid)  fntt  fcilcn 
obcr  fdgcn;  —  4)  n.  se  česa,  cluia«'  niiiljfam 
crlcrncn,  cinbiiffcln,  Jan. (H). 

napinjati,  am,  vb.  impf.  Diet..  Mur.,  Cig.,  pogl. 
napenjati. 


napipati,  pTpam,  pijem,  vb.  pf.  eine  genjiffe 
ŠJJenge  auiraufen;  korenja,  repe  n. 

napTrati,  am,  vb.  impf.  ad  napreti;  fponnen, 
anftrengcn:  n.  moči,  nk.;  n.  se.  fid^  anftren= 
gen:  napira  se  brunce  izdreti,  Erj.fl^b.  sp.). 

napis,  pisa,  »i.  bie  2I»f)d)rift,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk.;  bie  3nic^rifX  Cig.,  Jan.,  nk.;  tiaž  6pi= 
gromm,  Cig.,  Jan.;  —  =  nadpis,  bie  Slbreffe, 
Ci^r    C 

napisariti,  arim,  j'i>./»/.sufammen)cf)reiben,  Cig. 

napisati,   šem,   vb.pf.  i)   ouffc^reiben,  Cig.; 

—  2)  eine  gcrciffe  5DJenge  fd)reiben:  n.  deset 
vrstic,  dve  strani;— anšfcrtigcn,  Dcrfaffen;  — 
3)  n.  se,  fic^  fatt  ober  tniibe  fcf)reiben. 

napisek,  ska,  m.  bie  'Žluffd^rift,  Guts.,  M.,  ogr., 

kajk.-  Valj. (Rad). 
napisen,  sna,  adj.  2ruf)C^riftž=,  ignfdiriftž^,  nk.; 

epigrammotifc^,  Cig. ;  —  napisno  pismo,  bie 

Sapibarfc^rift,  Cig.fT.J. 
napiskati  se,  skam,  ščem  se,  vb.  pf.  \ič)  fatt 

pfeifen. 
napisnica,  /.  =  epigram,   Cig.fT.J. 
napisničar,  rja,  m.  ber  ©pigronimatift,  Cig.(T.J. 
napisovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  napisati;  ouf= 

fd)reiben,  Cig. 
napisoznanstvo,   n.   bie  igni^nftcn^unbe,   bie 

epigrapt^if,  Cig.(T.J. 
napitati,  pitam,  vb.  pf.  i)  burc^   SKdften  fett 

madicn,  fertig  mdften;  —  n.  se,  fic^  anmdften; 

—  2)  fatt  fiittem:  n.  perutnino;  n.  otroka; 
n.  s  prazno  žlico,  =  mit  Iceren  58erfpred)nn= 
gen  abfpeifen,  Mur.,  Cig.;  —  n,  se,  fic^  fatt 
fiittern. 

napitek,  tka,  m.  i)  ber  2rnn!,  Habd.-Mik„ 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  C;  n.  vode,  vina,  Cig., 
Valj.fRadJ;  —  2)  =  napitnica  i),  V.-Cig., 
Jan.,  C. 

napiten,  tna,  adj.  2rinf=,  .Mur.;  napTtna  časa, 
iaii  Jrinfglai',  Svet.fRok.J ;  napitna  pesem, 
tfCiž  Jrintiicb,  Mur.;  napitni  brat,  ber  ^C«^"^ 
brnber,  Cig. 

napiti,  pijem,  vb.  pf.  i)  n.  komu,  jutrinfcn; 
n.  komu  na  zdravje;  n.  komu  zdravico;  — 
kakor  boš  komu  napil,  tako  ti  bo  tudi  od- 
pil  =  mie  man  in  ben  SSalb  l)incinruft,  fo  fd)allt 
e§  roieber,  Cig.;  —  2)  n.  se,  fid)  fatt  trinfen; 
n.  se  vode;  fir^  ooH  trinfen,  fid)  bcraufd)cn: 
n.  se  vina,  žganja;  —  napit,  bcranfd)t,  Cig., 
Jan.;  —  fid)  DoH  faugen,  fidj  anfaugen  :  goba 
so  je  napila  vode. 

napitnica,  /.  i)  ber  2^rinffprnd),  ber  Joaft; 

—  2)  ba8  Xrinflicb,  .U;/r.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
napitnina,  /.  hai  Irinfgclb,  Clas.,  nk. 
napivanje,  n.  hai  3"'n"ff"- 

napivati,  am,  vb.  impf.  ad  napiti;  i)  JUtrinfcu, 

cincn  loaft  (loaftc)  aužbringen;  —  2)  n.  se, 

fid)  aiitrinfcn. 

napivek,  vka,  m.  =  napitek,    ber  Trunf,   C 

naplača,  /.  =  plačilo,   ibic  iVlol)nnnq,  Guts. 

r/vf.s-.;. 
naplačati,    am,    vb.  pf.   i)  baranf,^al)lcn,   auf' 

,^al)lcn,  .farn.,  DZ.;  —    2)   bcloblicn,   Mur. 
naplaččnjc,  n.  bic^Bclol)n«ng,  kajk.-  Valj. (Rad). 
naplačevati,  iljcm,  vb.  impf.   1)  boraufja^lcil, 

Jam.,  .\t.;  —  2)  bclo^ncn,  Vest. 


napliikati  se       naplctati 


-    657 


naplcti    -  napomncti 


napUikati  se,  plakam,  čem  se,  vb.  pf.  [irf)  jatt 

li'0iiu'ii. 
naplastiti,  im,  vb.  pf.  nuficf)i(f)tcii,  aufid)ot)Cnt, 

naplati,  penijem,  vb.  pf.  ctltc  C\m\\\i  9Jtcngc 
id)OpK''lj  "•  vode  iz  čolna. 

i.naplatiti,  i'm,  vb.  pf.  niiipaltcil :  n.  besedo, 
ctUHiv.  mu  Ijalb  jagcii,  fid)  nidjt  UDlIfomrncu 
nu^Mpi"cd)eu,  KrGora-DSv. 

2.  naplatiti,  im,  vb.  pf.   =  naplačati,  Mur. 

naplatnariti  se,  arim  se,  vb.  pf.  \ia^  Scillluanb- 
i^cidnift  JQtt  liefominen,  Polj. 

napliiv,  plava,  m.  kar  naplavi  voda,  bo^  3tn« 
gcid)>ueinmtc,  anncfd)Uicinintc§  l^anb,  bn§  9lIIu= 
iniim,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  C. 

naplavati  se,  plavam  se,  vb.  pf.  fid)  jatt  fd)luilU' 
uicit. 

naplavek,  vka,  m.bQ§'i?lngeid}tiH'mmte,C/ir.,-'^«. 

naplaven,  vna,  adj.  '"^Itlutnal- :  naplavna  zemlja, 
Xov. 

naplavina,  /.  'oa§'  9lngefd)tucinintc,  i)a§  ?lllut)ium, 
bie  9(njd)iitt,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  Nov.,  nk. 

naplaviti,  im,  vb  pf.  anjdittieutmeii. 

naplavljati,  am,  vb.  impf.  ad  naplaviti;  an= 
id)liicmmcn. 

naplavljenje,  n.  bic  9(njd)H:)emmung. 

naplfčnik,  m.  ba§  Slc^fclftitd  einež  S!tcibe§, 
Cig.;  hai  §umcm(e,  Diet.;  baž  ©copuUer, 
Rog.-  \  'alj.  (Rad). 

napleniti ,  im ,  vb.  pf.  biird)  35eutema(^cn  jit- 
iammcnbcfoinmcn,  erbeuten. 

napl^sati,  šem,  vb.  pf.  i)  n.  si  bolezen,  burd) 
'na^  Jaii^cn  fid)  ciiic  Sranfl^cit  §U5ie{)cn;  — 
2)  n.  se,  fid)  fatt  tanjen. 

naplesneti,  nejcm,  vb.  pf.  JU  fi^immetu  ait^ 
faiigen;  (naplesniti,  Cig.). 

naplesti,  pletem,  vb.  pf.  i)  eiite  getuiffc  SJfeuge 
f[cd)ten ;  veliko  jerbasov  n. ;  —  čine  geiDiffe 
9JJenge  ftridcn;  deset  parov  nogavic  n. ;  — 
2)  bcfranjen:  oltar  n,  z  venci;  lepo  naple- 
tena  podoba;  —  3)  juiucge  btingcit ,  ju^ 
ftanbc  bringcn,  aiijettdn,  aitftiften,  cinfcibeln, 
Cig.;  ženitev  n.,  C;  —  n.  komu,  einem 
arg  mitfpielcn,  Cig.;  —  na  to  je  napleteno, 
c§  ift  barauf  angelegt,  Cig.;  —  4)  burd)= 
priigeln,  burd}peitfd)en,  Z.,  Let.;  —  5)  n.  jo 
kam,  irgcnbfODt)in  enteiten,  Kr. 

naplet,  plčta,  m.  i)  'i)až  ®cflcd)t  bei  §ol5fd)u!^e§, 
Cig.;  —  bie  jBefranjiiug  (5.  95.  eiucg  9(Itar» 
h\Xii^ž),  jvihšt.;  —  t\\\  Žopfpu^  bcv  j5i"fl"e", 
Z.;  pred  kakimi  desetimi  leti  so  nosile  ne- 
veste krasen  „naplet"  iz  svilenih  trakov, 
BIKr.-Xavr.fLet.);  —  2)  ber  9Infd)Iag,  bcr 
%lan,  ba§  X.5orI)abcn,  SlGradec-C,  Z. 

naplfta,  /.  bic  3'ttriguc,   C. 

napletanje,  n.  i)  ba§  ^Scfranjen;  —  2)  ba^ 
5t:'.,^cttcln,  Cig. 

napletati,  pletam,  vb.  impf.  ad  naplesti;  i) 
betran-^cn;  n.  kapelico;  —  2)  suiDcge  ju 
bringcn  fud)cn:  n.  ženitev,  C;  —  oujctteln, 
anfpinncn,^  Cig.;—  3)  ptiigelu,  M.;  n.  koga 
z  bičem.  Šol.;  —  plagcn,  Cig.;  —  (po  citrah) 
neusmiljeno  n,,  bic  3itl)ei'  unfauft  fd)(agea, 
Jure.;  —  n.  koga,  jcninubcu  briingcn,  jroiugcn, 
in  iemnnben  briingcn,  Cig.,  Savin^ka  dol. 

Slov.-nein.  slovar. 


napleti,  pičvem,  vb.  pf.  i )  ciuc  goluiffc  iUfcngc 
(,V  'iV  Unfraut)  nnofiitcu;  n.  koš  plevela;  — 
2)  n.  se,  fid)  fatt  jatcn. 

naplevšati,  am,  vb.  pf.  ciuc  gcluiffc  Sfccugc 
(Sorncr)  a\\ž  ben  (L^inrbcn  auvfdipfon,  Jam.,  Z. 

naplezati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  fott  tlcttcru. 

napljevati,  pljiijem,  vb.  pf.  =  napljuvati,  Cig. 

napljuvati,  pljuvam,  pljujem,  vb.  pf.  ciuc  ge= 
unffe  5J{cngc  aužfpucten  ;  n.  veliko  krvi,  slin, 
pljunkov. 

naploditi,  im,  ri'./'/.  bur^  3cw3iH'9  Wcrmcl)icn, 
C,  z.;  n.  se,  fid)  burd)  i^cugung  ocrme{)rcu, 
Z. ;  gosenice  se  naplodijo,  ogr.-Mik. 

naploskati,  am,  vb.  pf.  flad)  mad)cn:  n.  žreblje, 
bie 'Otagdtopfc  flac^  fd)lagcn,  ŽeleinikifGor.). 

napl9skati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  flat)d)cn. 

naplov,  pl<5va,  m.  ==  naplavina  (tudi:  naplov) 
Valj.(Rad). 

napoč,  pgča,  m.  ber  ?(nfprung,  Cig. 

napočiti,  počim,  vb.pf.  i)  cin  »Dcnig  bcrftcn, 
anberften,  Cig.;  einen  fleincn  Sprung  be= 
fontmen,  anfpringcn,  Mur.,  Cig.;  napočen, 
angcborftcn,  angefprungen,  Cig.;  —  2)  an= 
bredjen :  dan  je  napočil;  =  n.  se,  Cig.; 
zarja  se  napoči,  Ravn.;  zor  se  napoči,  Preš. 

napočivič,  adv.  mjt  ^aufen,  guitjcilen  raftcub: 
n.  delati,  jesti,  Št.-C. 

napogniti,  pggnem,  vb.  pf.  eiu  iDCnig  bicgcu, 
anbicgen,    Cig. 

napoj,  poja,  m.  i)  ba§  ®etran!  be§  3Sie^ež, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Nov. ;  kar  se  tekočega  svi- 
njam daje.  Valj. (Rad);  — 2)  bic  93eluafferung, 
Levst.fMočv.);  —  tudi:  napoj,  poja,  Valj. 
(Rad),  Levst.(Močv.). 

napojilo,  n.  bic  ^Bcmiifferung,  bic  93ctt)afferung§= 
anlagc,  Levst.(Močv.). 

napojišče,  n.  bic  jTrčinfc,  Cig.,  Jan.,  BlKr.- 
M.,  C. 

napojiti,  im,  vb.pf.  tranfcn:  n,  živino;  n.  člo- 
veka, bctruufen  mod)en;  n.  zemljo,  bouaffern; 
n.  les,  imprčignicrcu,  Cig.  (T.). 

napoj nina,  /.  bie  Jranfegebiir,  Jan. 

napojnjak,  m.  bcr  Xrdntcimer,  DZ. 

napok,  pgka,  m.  i)  bcr  3(nfprung,  ber  5Rif'5, 
Diet.,  Cig.;  —  2)  bcr  3{nbrU(^:  ob  jutranjem 
napoku,   Cv. 

nap9kati,  pgkam,  vb.pf.  i)  Spritnge  bcfommcn, 
Cig.;  tudi:  n.  se,  Cig.;  napokan,  angcfprun= 
gen,  Cig.;  —  2)  burc^priigcln;  —  3)  ju- 
fammentrciben,  Jan.(H.);  —  4)  n.  se,  fid)  fatt 
cffen,  fid)  DoII  pfropfen;  n.  in  najesti  se. 

nap9kniti,  poknem,  vb.  pf.  cincn  Spruug  bc=^ 
tomnicn,  anfpringcn,  anberften,  Mur.,  Cig. 

napolniti,  im,  vb.  pf.  t)oE  fiillcn,  onfiiUen;  po- 
sodo n.  s  čim, 

napolnjevati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  napolniti; 
uoU  fiillcn. 

napolnjevavec,  vca,  m.  ber  3'iiK'^l-\  Jan.(H.). 

napolnoma,  adv.  tjoll,  ftroff,  fnapp  anlicgeub, 
3/.,  Z.;  (prim,:  napolni  =  na  polni,  ogr.-C). 

napominjati,  am,  vb.  impf.  Šejug  nel)men, 
fid)  bcrufcn:  n.  na  pisma,  o  izvirnikih,  DZ. 

nap9mneti,  im,  vb.pf.  fid)  bcrufcn:  napomnevši 
kupno  prilogo,  luit  Scrufuug  auf  bie  ?ln=. 
!auf!?beiiagc,  Levst.  (Cest.). 

42 


napomnil9       nap^tnež 


—  658  — 


napotnica  —  naprašiti 


napomnilo,  ».  bic  JpiuiDctiung,  bie  SSaufmtg, 
D/. 

napomniti,  im.  vb.  pf.  aniiia^licn,  Cig.;  n. 
na  kaj,  ouf  ctumo  [)tilllicijcn,  DZ.;  —  be= 
mcrfen,  čine  5^enicifuiiii   uiadicn,   A'oi'.,  nk. 

napon,  pnna,  m.  i)  bic  \!luipanniiitti,  bic  "Jdi- 
[trengung,  Cig/T.),  SIS.-C;  —  2)  bic  ®paii= 
nuiig,  Cig/T.J,  DZ.;  najmanji  n.,  bic  9JJini= 
ma(?panuunc|,  Cig/T.);  n.  pare,  bie '3)ampf= 
jpannmtil,  Cig.fT.);  električni  n.,  Sen.(Fi:{.); 

—  bic  flcipanntc  ^difincrtjainfcit,  Cig. ;  —  3) 
bic   Gonoejitat  (bev   Strafjc),   Lev st.  (Cest.); 

—  tudi:   napon. 

naponomer,   mera,   vi.  bcr  SpartmiiigSmcffcr, 

Cig.  (T.). 
nap9nski,  adj.  (2paiUUinfl§=:  naponsko  stanje, 

DSv. 
napop9tovati  se,  ujem  se.  vh.  pf.  'bo.^  Sicijcn 

jatt  bctommcn. 
napoprati,  am,  vb.  pf.  cjcnug  pfoffcin,   Cig. 
napor,  pora,  m.  bic  'Jlnftrciinuug,   Jan.,  Cig. 

(T.),  nk.;  tudi:  napor,  pora,    Valj. (Rad). 
naportn,  rna.^rf/.DoII  ^tnftrcnguitg,  luii^ctiolI.C. 
naposk9koma,  adv.  im  @alt»pp,  SlGor.-C.\ 

(tudi:   naposkokom,   C). 
naposled,   adv.   cnblic^,   idjlicf^licf),   Miir.,   V.- 

C'ig.,  Jan.,  Cig.fT.),  Polil.  (Km.),  nk. 
napostiti  se,    pgstim  se,    vb.  pf.    bc^  J^ftcnž 

iibcrbdiifig  tucrbcn. 
napošev,  adv.  jd)icf;  —  prim.  seva. 
napoševen,  vna,  adj.  fd)ief;  napoševna  lesr\'a, 

idiriige  £eitev,   Telov. 
napošfvnost,  /.  bic  Sd)icff)Cit. 
nap9ta,  /.  bQ§  £)inbcnii§;    napoto  delati,   ini 

55?ege  icin ;  napota,  Mur.,jviliŠt. 
napotavati,  am,  vb.  impf.  cilic  "Jdltiicijiing  obcr 

'^(nniciiungcn  gcbeii,  Levst.fSl.  Spr.). 
nap9tek,  tka,  »j.   i)  bic  ^Jlntucifung,   bic  %\\' 

Icitung,  bie  ^nftructioii,  Jan.,  Cig. (T.),  C, 

DZ..  nk.;  kralj  prosi  modrega  moža  daljnjih 

nap(nkov,  Cv.;  n.  dati,  ciiic  ^,}(ntiiciiuug  gcbcti, 

Vy^liŠt.;  —  2)  =  napota,   Mur.,  Jan. 
nap9ten,  tna,  adj.  i)  ouf  bciit  5Scgc  bcfinblid): 

kmetje    ob    cesti    in    drugi    napotni    ljudje, 

Jurč.;  —  2)   im   55?cgc    ftcljciib,    ^inbcilid), 

Mur.,    C;    napotne    misli   in  želje    zravno- 
.  vati,    Vrtov.C\'in.):   nilftofjig,    Cig. 
napotil9,   n.  bic  ^,!linvici)mig,   bic   ^"ft^""^'''-"'"' 

Cig..  .Jan.,  C,  DZ.,  Lcvst.fDnl.j,  nk. 
nap9titi,    im,    vb.  pf.   i)  ailtucijcit,    tucijcu;  n. 

koga   kam,    ilo    koga;    n.  na  pravi   pot,  ouj 

bcn  rcd)tcn  5S?t"g  briiigcn;    n.  blodnega  na 

pravi    pot,    ogr.-C.;    n.   na  civilno  pravdo, 

ouf  beiilSitiihcd)tžn)efl  lucifcn,  />Z.;  —  2)pcran^ 
laffcit,  bciucgcn ;  to  me  je  napotilo,  da  .  .  .; 

—  3)  n.  se,  \\6)  ouf  bcn  SBcg  mad)cii,  fidj  bc 
gcbcn;  kam  si  se  napotil? 

nap9tje,   n.  ba^  .^lillbcrnii^;   napotje  delati,  im 

2l^cgc  jcin,  uiigclcgcu  jcilt;  samo  za  napotje 

si  tukaj,  Str. 
nap9tljaj,  wi.  bož  ^inbcrni^,  Mur.,  Jan.,  (cT.; 

v  toliko  napotljajev  zadevati,  Ravn. 
napotljiv,  iva,  adj.  Iciftig,  .^iibriiiglid),  C 
nap9tnež,    m.  kdor  je    na  poti,    bcr  ,'V)inbcrcr, 

Cig. 


nap9tnica,  f.  =  popotnica,  btc  SScgscIjruiig, 
ogr.-C. 

napotnik,  m.  bcr  ^dilncifcr,   Cig. 

napotovalen,  hia,  adj.  anincijcnb,  inftructit), 
Cig. 

napotovanje,  n.  iaž  ^diluciieit,  ha^  3(uteitcit, 
nk. 

nap9tovati,  ujem,  I.  vb.  impf.  im  SBege  jcin, 
\'.-Cig.,  Levst.fSl.  Spr.);  —  II.  napotovati, 
ujem,  vb.  impf.  ad  napotiti ;  ^Intucifungcii 
gcbcn,  i8orfd)Iage  modien,  anieiten;  (napote- 
vati,  Xotr.);  —  III,  napotovati  se,  ujem  se, 
vb.  pf.  bcy  Sieifeu^  )att  ttjcrben. 

napoved,  /.   i)  bie  ^^Jhijage,  bie  '^(nfiinbignng; 

—  bie  li^orbebcutung ,   Cig.;    Strune    počijo 
mu  tri:  ^Napoved",  djali  so  naglas,  Kres; 

—  2)  bie  gfilfio",  Jan.  (H.). 
napovedač,  m.  bcr  ^}(n)ager,  Cig. 
napovedahšče,  n.  bcr  Slniagepoftcu,  DZ. 
napovedanec,  nca,  m.  ber  Slngefagte,  ber  3ln= 

gefiinbigte,  C. 
napovedanje,    n.   bie   3(nfiinbigung,    bie   9(U' 

mcibung. 
napovedati,  vem,  vb.  pf.  anfagen,  onHinbigcn  : 

n.  vojsko,  bcn  ^rieg  crtldrcn;  —  n.  se,  fi(^ 

antiinbigen,  fid)  onjagen;  za   nedeljo  se   je 

napovedal,  da  pride  v  vas. 
napovedavanje,  n.  ba§  5ln)agen. 
napovedavati,  am,  vb.  impf.  ad  napovedati; 

anfagcn. 
napovedba,  /.  bic  3(n)age,  Jan.(H.). 
napovedek,  dka,  m.  bic  3?erfiinbigung,  bie  ?(n- 

fagc,  Mur. 
napoveden,   dna,   adj.   ^Jtnjagc^,  9Jfclb=,  Cig., 

Jan. ;    napovedni    list,    bcr   ^Injagcbricf,    ber 

''^liiiagCi^ettcI,   Cig.,  Jan.;    napovedna   golica, 

bic  'Olnmelbnng^^blanfettc,  DZkr. 
napovednica,  /'.   i)  bic  'illnntclbcrin,   Cig.;  — 

2)  napovednica,  bcr  'Jlnmclbiingvbogcn,  DZ. ; 

postopek  z  napovednicami,    ba>3  9ln)agcucr- 

fnf)rcn,  DZ. 
napovednik.    m.  bcr  "Jlufagcv,  bcr   "ijlnmclber, 

(jg.:  bcr  ^i^orbotc,  Cig..  šol.,  Boh. 
napovedovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  napovedati; 

anfagcn,  nnniclbcn,  nitfiinbigen;  —  n.se,  fid) 

nnfiiiiMgcn. 
napovcdovavEC,  vca,  m.  bcr  'Jlnfagcr,  bcr  9lu 

nicibor,    Mur.,   Cig.,  Jan.,    \'alj.  (Rad) ;    bcr 

^-InnbotC,  .U;/r.,  Cig.,  .lan. 
napovcdovavka,  /.  bic  'Jlnfagcrtn,  .^fur. 
napovratcn,  tna,  adj.  rcciprof,   C\ 
napovratnost,  /.  bic  ))icciprocitdt,   C 
napraskati,  am,  vb.  pf.  1)  cinc  goioiffc  iVicnge 

,^u)aninicnfra|,icii,  Cig.;  —  2)  abpriigcin,  Oir. ; 

n.  otroka,    C. 
naprasniti,    prasnem,    vb.  pf.   ouffroljcn,   ctn 

tueuig  ril^en,  Cig. 
naprašati,  am,  I.  vb.  impf.  ad  naprositi;  burd) 

33ittcu  ,su  beiucgen  fnd)en,  bitten,  .\pcs.-.\f., 

yavr.(.Spi>m.);  —   II.    napni.šati  se,  am  se, 

vb.  pf.  bcS  ^ragon§  fiitt  n'crben. 
napra.siti,  im,  vb.  pf.  nnftdiibon,  beftoubcn;  n. 

sobo;  —   mit   'iljnbcr   bcftdubcn,    bcpubcrn, 

Cig. ;  —  n.  se,  fid)  beftiinben. 


naprati  —  naprednjak 


—  659  — 


naprednji  —  naprositi 


naprati,  pciLMii,  vb.  pf.  i)  cillC  (icluific  5JcCiuic 
(^TCHifcllc)  tt>afi1)Cli:  n.  poln  škaf  perila;  —  2) 
n.  se.  )id)  iitiiltc  umid)cti. 

naprava,  f.  i)  bic  ©rrid)tuiu"(,  bie  '^dilCipiiui: 
n.  vodovoda;  bic  ^ilbuilfl:  n.  krvi :  bic  iun' 
anftaltunii;  n.  veselic;  bic  '•Jdijdiafiiiiui;  n. 
hišnega  orodja;   —  bic  'i?(U'?fcrtii]Ulu^,  Jan.; 

—  2)  bte  3.UnTid)tuni],  bcr  ?(ppavat;  vodna 
n.,  ba§  SSanonuevf:  gasilna  n.,  bcv  l'ojd)^ 
appniat;  — bic;-5itvuftiiiifl,  C'/>.;— bielitobilicii, 
CifT- ;  —  =  oprava,  bie  Žoilettc,  Jan. ;  — 
bie  5(ll(age;  vrtne  naprave;  —  bie  ;3'il"titil= 
tion,  bic  'Jfnftalt;  telovadna  n. ;  dobrodetnc 
naprave. 

napravdati  se,  am  se,  yb.  pf.  beš  ^rocefl'icrcu§ 

jatt.  uicrbcii. 
napravek,  vka,  m.  il  bie  "Jdl^fcrtic^ung,  Jan.\ 

—  2)  'baž  (Svjciinni^,  biv?  ^ij-atn-icat,  Cig.;  — 
3)  boš  ©eriitll,  iav  ^'\nx\d)t\\\\ix^i-\t\\d' ogr.-C. 

napravtn,  vna,  adj.  STrid)tung§=,  9liijd)affung'S= 
Cig.;  napravni  kapital,  ba!g''.?ln(ai.;|CCiUntat,  DZ. 

napraviti,  pravim,  r*. /-/.  1)  mad)cn,  .^uftanbc 
bringcu;  n.  koga  za  kaj,  jcntaiibcn  511  tivoai 
madicn;  —  errid)teii,  anlegnt;  šolo,  vrt  n.; 
»craiiftalteit;  veselico  n.;  anid)affcu;  n.obleko. 
obutel;  n.  si  denarja,  blaga,  fid)  @elb,  ®iiter 
emcrben;  — 2)  beioegcn,  beftimmcn,  nerinpcjen: 
n.  koga,  da  kaj  stori;  —  t)  =  opraviti,  an- 
tleibcn,  anjie^eu;  n.  se,  ftd)  oollig  anflciben; 

—  4)  n.  se,  fid)  anfdiirfen;  n.  se  kam,  fid) 
irgenbtDoIiiu  ju  ge[)en  anid)icfen ;  n.  se  na  pot, 
fidi  rcifcfertig  niad)cn. 

napravljač,  m.  bcr  35ci"fertigcr,  C,  ogr.-Valj. 

(Rad). 
napravljatnica,  /.  "iio.^  5(nfieibe5iinmer,  DZ. 
napravljanje,  n.  i )  ba^r- 9JJadicii,  baii  Jperric^teu, 

ba^  (£n'id)ten;    'iiaž   i^craiiftalten ;   'aaž  3ln= 

idiaffcu;  —  2)  hai  3(ufleiben. 
naprdvljati,  am,  vb.  impf.  ad  napraviti;  i)  511» 

ftanbe  JU  bringcn  iud)en;  mad)cn,  I)eriid)ten; 

kaj  pa  napravljate  ?  iDoran  arbcitct  i^t  bcuu  ? 

— erriditeu;  šole  n.;  »erauftatten;  veselice  n. ; 

aujd}affcn  ;  n.  komu  obleko;  —  2)  §u  betucgcn 

fudicu:  n.  koga,  da  bi  kaj  storil;   —   3)  on= 

fleibcu ;  n.  se,  fid}  anfleibcn ;  —  4)  n.  se,  fid) 

anjd)iden;  na  pot  se  n.;  k  dežju  se  napravlja, 

C'?  ftel)t  eiu  Stegen  be»ov. 
napravnik,  m.  ber  @iurtd)tcr,  ber  ^nftallateur, 

DZ. 

1.  napražiti,  pražim,  vb.pf.  i)  ein  trenig  rofteu; 
anrbftcn;  —  2)  cinc  gcioiffe  9!Kenge  rijftcn. 

2.  napražiti,  \va,  vb.  pf.  fd)niiidcn  :  z  zlatom 
in  srebrom  napražene  (=  okrašene)  podobe, 
Ravn.;   —    prim.  pražnji. 

napr^či,  prežem,  vb.  pf.  eiiifpauueu,  anfpan= 
ucn;  n.  konje;  n.  voz,  be)paiincu;  —  n.  koga, 
da  kaj  naredi,  jemanbem  cinc  2(vbcit  auflegcn. 

napred,  adv.  =  naprej,   Cig.,  Jan. 

napredek,  dka,  m.  bev  ^o^^^ic^J^^itt,  ber  ^Oii-- 
gong,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

napreden,  dna,  adj.  foitfc^rittlid),  {^Ottjdl^itte 
uiadjenb,  Cig.fT.J,  nk. 

naprednik,   m.  :==  naprednjak,   Cig. 

naprednjak,  m.  bcr  gortfdirittsmanu,  ber  ^Tt' 
fd)rittler,  bcr  ^rogrcffift,  .fan.,  nk. 


naprednji,  adj.  =  prednji,  Jan. 

napredovatun,  Ina,  adj.  fortld)rciteilb,  progrei== 
fin,  Tvoitfdirittž,   Cig..  Jan.,  nk. 

napredovanje,  n.  ba§  ^ortfdjreitcn,  bcr  '^oxU 
fd)vitt. 

napredovanjski,  adj.  3ortgnug§= :  naprcdo- 
vanjsko  izpričevalo,  bii'^  ^-ortgang^seuguig, 
DZ. 

napredovati,  ujem,  vb.  impf.  liorlinirtg  fd)reiten, 
aoaucicicu,  0>.;  —  (S'Oi'firfH"ittc  inad)cu,  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.J,  nk.;  napredovati,  Levst.fZb. 
sp.J;  —  fortfa[)ren,  fortarbciteu,  Jan.;  — hs. 

naprfga,  /.  i)  bic  .š^^anblung  bcv  ''^(ufpauueng, 
bie  iBcfpanuung,  Cig.;  —  2)  bivo  (iJcfpann, 
Mur.:  —  3)  baž  'i)ifcrbcgefd)irr,  C. 

napregač,  in.  bcr  5(ufpanucr,  Cig. 

napr^gati,  am,  vb.  impf.  ad  napreči ;  anfpan= 
iicn,  cinfpanucit :  n.  konje. 

naprej,  adv.  i)  DOrindrte;  n.  iti,  gledati;  ne 
vedeti  ne  naprej  ne  nazaj  =  iDCbcr  aU'i'  uod) 
cin  tinffcu;  »oran:  n.  moliti,  S^orbeter  fein, 
n.  peti,  l^orfaiigcr  fein  (po  nem,);— =  fjerein! 
Jan.fH.J;  (prim.  it.  avanti !) ;  —  2)  !iinftig= 
^iu;  Kar  si  mi  b'Ia,  ne  boš  mi  naprej,  Preš.; 
=  za  naprej;  —  3)  t)orau#,  t)0rl)er;  n.  pla- 
čati, iiorau'0  bcjafjicn;  n.  vedeti,  oorficr  tuiffcn. 

naprejščina,  /.  ber  3^Cirfd)uf§,  vihŠt.  f?). 

naprejšnji,  adj.  Dorangef)enb,  »orau§ge(}enb, 
Dorldufig,  Cig.fT.J,  C;  naprejšnje  delo,  bie 
^orarbcit,  Cig.fT.J;  naprejšnje  volilo,  'liaž 
''4?rdlcgat,  Cig.;  naprejšnja  odpoved,  naprej- 
šnje posvetovanje,  DZ.;  naprejšnje  pripla- 
čilo,  ber  S3orfc^ufž,  Levst.fCest.J;  =  n.  pla- 
čilo, DZ. 

napresti,  predem,  vb.pf.  i)  einc gertiiffc 9Jlenge 
fpinnen;  veliko,  malo  n. ;  —  2)  liftig  auž« 
finncn,  auefpinncu,  Cig.,  Jan.;  n.  jo  komu, 
cincm  einen  Strcid),  eincn  ^offcn  fpielcn, 
Cig.;  —  3)  n.  se,  fid)  fatt  fpiltncn. 

naprošati,  am,  vb.  pf.  cinc  gcroiffc  ^JJtcngc  au^- 
prcffcn;   veliko  mošta  n. 

napreti,  prem,  vb.  pf.  anftcmuicn.  Z.;  —  n.  pe- 
telina, ben  ©ctue^vliafjn  fpannen,  C;  —  n. 
moč,  bie  ^raft  anftrengcn,  C;  n.  se,  fic^ 
onftrcngcn,  Z. 

naprezanje,  n.  =  napreganje. 

naprezati,  am,   vb.  impf.  =  napregati. 

naprezovati ,  ujem,  i>b.  impf.  =  naprezati, 
SlGor.-C. 

naprgŽEn,  žna,  adj.  ,jum  ©tnfpauuen  gecignct, 

3ugs:   n.  konj,  S/ur. 

naprhneti,  im,  vb.  pf.  5U  mobern  onfangen,  Z. 
napričen,   čna,  adj.  gcgcnttiartig,  Mur. 
napričkati    se,   am   se,    vb.  pf.   ba§  ©treiten 

fatt  bcfontmen. 
napričo,  adv.  =  vpričo,  jugcgen,  Mur.,  Cig. 
naprfdigati  se,  am  se,  vi?,  pf.  [id)  milbe  pre= 

bigcn. 
napridigovati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  =  napri- 

digati  se. 
naprika,  /.  C,  pogl.  maprika.  dobrika. 
napripovedovati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  fid)  fatt 

er5dl)(cn,  Cig. 
naprositi,  pr6sim,  vb.pf.  i)  an  jcmanbcn  ba^i  ■ 

©r)ud)cn  ftcUen;  n.  koga  za  botra;  —  burd) 


naprosjačiti   -  napuhnež 


660  - 


napuhniti  —  napušcn 


33itteii  bcmcgen;  —  2)  ciiic  (\c\v\iic  ^Ucngc 
(Don  Weni(i)cn)  jujammenbittcn;  n.  težakov 
za  kop,  trgatev. 

naprosjačiti,  ačim,  vb. p/,  crbcttcln,  jufammen' 
bcttcln. 

naproti,  adv.  entgcgeti;  n.  iti,  cntgcgcn  ge^cn; 
na  poti  pride  vse  naproti,   Cig. 

naprotje,  adv,  =  naproti:  n.  iti,  jv^hSt. 

napr9Žiti,  im,  vb.  p/,  nastaviti  kako  prožilo 
(proglo),  Kras -Er j. (Torb.);  —  n.  petelina, 
ben  ^a\)\\  fpanncn,  Cig.;  —  n.  kaj,  ein  @e= 
icf)aft  0.  čine  ^ntrigiie  cinfdbeln,  Cig.;  imeti 
naproženo,    Cig. 

naprsen,  sna,  adj.  ail  bcv  Sruft  befinblif^, 
33uicn=,  Mur.,  Cig.;  naprsna  verižica,  bie 
Srnftfette,  Cig.;  naprsna  igla,  bie  5yorj'tecf= 
nabel,  Cig. 

napfsje,  n.  =  naprsnik,  Zv. 

napfsnica,  /.  boš  3Seiberbrui'ttud),  Guts. 

naprsnik,  m.  ber  53ru)"tflccf,  bcr  Šiuftla^,  baž 
^:8rui'ttuc^,  Meg.,  Cig.,  .Jan.,  DZkr.;  —  bog 
SBruftftiicf  bei  ben  ^ed)tcrn,  Cig. ;  ber  33ruft= 
j^ilb,  Dalm.\  ber  ^anjer,  Diet.,  Cig.,  Jan., 
M.;  —  ba§  Sruftblatt  beim  ^pferbegefc^irr, 
Cig. 

naprsnjak,  m.  =  naprsnik,  ber  S3vu[tfc^ilb, 
Cig.;  ber  '^Panjer,  C. 

napfstec,  tca,  m.  ber  (^ingert)ut  (digitalis), 
Cig.,  Jan.,  Medv.fRok.),  7uš.(B.). 

napfstek,  tka,  m.  ber  t5inger:^nt,  3/Hr.,  Cig., 
Jan. 

naprstnik,  m.  i)  bet  (5i"flEl"^ut,  Mur.,  Cig., 
Jan..  BlKr.-M.;  —  2)  bcr  ,vingcfl)llt  (digi- 
talis), rjavi  n.  (d.  ferruginea),  .\fedv.(Rok.); 
—  rdeči   n.  (digitalis  purpurea),    C,  Cv. 

napfstnikar,  rja,  m.  ber  5i"flcr^utniarf)er,  Cig. 

naprstnjak,  m.  bcr  ?vingcrf)nt,  BlKr.-M.,  Mik. 

napftati,  am,   vb.  pf.  ==  naprtiti,    Cig. 

naprttk,  tka,  m.  bie  jcmonbem  aufgelobene 
iiaft,  M. 

naprtiti,  prtim,  vb.  pf.  avL^  bcn  ^Tiiidcn  obcr 
bie  Sc{)u[tern  (abcn,  aufbitrben,  Cig.,  .Jan., 
C;  n.  komu  butaro,  koš  (naramnik),  breme, 
Cig.;  kar  si  človek  naprti,  to  nosi  do  smrti, 
Jan.fSluvn.J;  —  žep  je  naprčen  (==  naba- 
san), jv:[h.'^t. 

naprtovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  naprtati;  ailf= 
loben,  oufbiiiben,  Cig. 

napsovati,  psiijcm,  vb.  pf.  i)  n.  koga,  jcman^ 
ben  gc^orig  )d)m(il)en;  —  2)  n.  se,  fid)  jatt 
fc^nto^en. 

napuh,  puha,  m.  bie  9(ufgeblaicnl)eit,  ber  §0(1^' 

napuhati,  am,  vb.  pf.  »ofi  anblafen,  bnrd)  9(n  = 
blaien  fc^iocflen  mad)en ,  Jam. :  —  mit 
Sdimaud)  obcr  bideni  ^)laud1c  anfiillen,  Cig. 

napuhavati,  am,  vb.  impf.  ad  napuhati;  —  n. 
se,  )id)  aiifbldljen,  llabd.-Mik. 

napuhct,  hla.  adj.  i)  Qngo|d)U'olIcn,  Cig.\  — 
2)  anfgrbinfcn,  [toI,\,  Cig ,  C. 

napuhlina,  f.  bie  OJeidiluuIft    Cig. 

napuhlost,  /.  bie  9lufflebla)enl)cit,  ber  ^od)- 
mut(),  C. 

napuhnež,  m.  -^  napuhnjenco,  A/ur.,  Cig., 
Jiavn. 


napuhniti,  puhnem,  vb.  pf.  aufblafen,  aiif- 
bldl)en,  .Mur.;  —  n.  se,  aufgcbldlit  rocrben, 
jdjnicden,  Cig.,  Mik.;  —  n.  se,  f)od)miitliig 
»nerben,  Z.;  napuhnjen,  aufgeblajen,  ^od)= 
miit^ig,  Mur.,  Cig. 

napuhnjencc,  nca,  m.  ber  ■^oc^miitl}igc,  Mur. 

napuhnjenka,  /.  bie  .forfliiiitliige,   Cig. 

napuhnjenost,  /.  bie  '3!ufgeblofent)eit,  bie  §oc^= 
miit[)igfeit,  Mur. 

napuhovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  napuhniti; 
aufbld^en;  —  vedenje  napuhuje,  ba^  SBiffen 
mad)t  ^od)miiti)ig,  Dabn.;  —  n.  se,  fdiroellcn: 
morje  se  napuhuje,  Trub.,  Dalm.\  —  n.  se, 
aufgeblafen,  ^odjmiit^ig  fein,  Meg.;  zoper 
druzega  se  napuhovati,   Dalm. 

napiikati,  kam,  čem,  vb.  pf.  eitie  gemiffe  SOZeuge 
au'5raufcn,  Cig. 

napuliti,  im,  i-t. />/.  i)  eine  genjiffe  SJicnge  au'?= 
raufen,  au^reiBcn ;  n.  las,  trave :  n.  smole  po 
smrekah.  Polj.;  — i)  n.  se,  fid)  fatt  rupfen, 
Ci^ 

napust,  pusta,  m.  ber  S^oriprung  (arch.),  Cig. 
(T.);  ber  Sa^tioripriing,  i':j/i.sV.-C.;— prim. 
napušč. 

napust,  adv.  jenfrec^t  ouf  bie  9Jicfttung,  in 
roeldier  fic^  "itaž  Solj  jpaftet:  n,  vrtati,  (»na- 
past") Cig.,  M.;  [=■  na  pusto,  Z.^;— prim. 
nakol. 

napijstek,  tka,  m.  i)  bo?  @efim#,   Cig.,  .Jan.; 

—  2)  ber  SSorftoB  am  ^leibe,  Cig.,  .Jan. 
napustiti,   i'm,  vb.  pf.  i)  ein  menig  nadjlaffen 

(3.  33.  »on  einer  Spannung),  Cig. ;  —  2)  (bei 
einem  Jllcibe)  burd)  ^(uftrcnnen  be§  Singe= 
fc^Iagenen  Idtigcr  ober  breitcr  roerbcn  laflcn, 
auelaffen,  Cig.,  M.,  Z.\  n.  kiklo.  Kr.;  — 
verigo  za  en  člen  n.,  bie  Sctte  um  ein  @(ieb 
)d)lQffcr  fpanncn,  Dol. ;  —  3)  auiJlabcn,  ^cr- 
Dorftcljcnb  mad)cn  (arch.),  Cig.\  napuščena 
streha,  btt'.'  ?E5cttcnun-bad),  Lev.^t.rPril.);  — 
napuščen  kot,  Dorjpringenbcr  ?BinTcI,  r.- 
C/^.;— 4)  =  pustiti,  da  nateče.  anlo)jcn,  Cig., 
Jan.,  Cig.(T.);  —  n.  papir.  ba§ '!|>apier  trdnfcn, 
Jan. 
napušč,  piišča,  m.  bcr  5>orfprung  (arch.),  Cig.; 
bcr  Tad)Uorfprung,  bo*  'šBorbod),  V.- Cig., 
Jan.,  Gor.;  že  se  sme  to  veža  imenovati, 
kar    je  prav  za  prav  le  velik    napušč,    Zv.; 

—  haž  ©efini?,  Cig.,  Šol.;  stebrni  n.,  ba§ 
Sdnleniie|im§,  Cig.;  —  skalni  n.,  bcr  (^elfcn' 
Dorfprnng,  Be.t.;  —  ein  birfer  Stolleu  om 
.'^nfciicn,  Levst.(Podk.)\  —  tudi:   napušč. 

napuščak,  m.  =  napušč,  ber  ^odjooriprnng, 

bOi«   i^Orbad):  voz   poriniti   pod    n.,   IjZv. 

napuščati,  am,  vb.  impf.  ad  napustiti;  i)  ciu 
luenifl  nod)Ioffen  (,v  ^^.  0011  einer  Sponnnng), 
O^'.;  — 2)oii'Jlnf|cn  (bei  bcn  Sd)ncibcrn),  Cig., 
Jan.,  A>. ;— O^crtjorftcbcnb  mad)cn,'au->Iaben 
(arch.),  Cig.;  —4)  onloflcn:  n.  vodo.  Cig. 
(T.).  C;  n.  vodo  na  gredice.  Erj.(Min.);  — 
n.  glas,  flnfd)iucUcn  laffen,  Šol. 

napu.sČck,  ščka,  m.  dem.  napušč;  i)  flctticž 
!i<prboc^,  Cig.,  .Jan.;  —  2)  bož  ©cfimž,  V.- 
Cig. 

napuščnik,  m.  ber  t^adjliprfprnng,  C.  I^oh. 

napuscn,  šna,  adj.  onfbldljcnb  (oon  Spcifcn),  C. 


napusiti    -  narasli 


^  mi  — 


naraščaj  —  narazno 


napusiti,  pCišim,  vb.  pf.  nufb(ttfcn,  Quffd}U'cncii 

mad)Cii,    C;  —  n.  se,    aiifidiUH-lloii,    7>iib.- 

Mik.;  ustnice  se  napušijo,  i'^liSt.-  \'alj.(\'cst.). 
napušljiv,  iva,  tJcV/.  :^od)iiiiitl)ii],  Ijoffartitj, /,_;Zi'. 
napužnica,  f.  neka  konjska  bolezen:  bci"  Scills 

ipat,   OV 
nar-,  praef.  =  naj-  (v  sestavah  s  kompara- 

tivoni  v  izražanje  superlativa),  na   napadu; 

(iz:  na-že,  Mik);  v  novejši  knjigi  se  sploh 

rabi  le :   naj-. 
naračati,  am,  vb.  impf.  Danj.,  Volk.-M.,  v{h- 

St.-C;  pogl.  naročati. 
naračuniti,  unim,  vb.pf.  i)  čine  gctniffe  9Jleitge 

»on  'ipoftcit  in  cincr^tedjnung  aufiil)ren:  preveč 

si  mi  tega  naračunil ;  —   2)  n.  se,  ftd)  fatt 

rcdjticn. 
narahi,  adv.  =  rahlo,  ogr.-C. 
narahljati,    am,  vb.  pf.  d)x  tvcnig  nuflodent. 
narahloma,  adv.  =  rahlo,  (oder,  uid)t  t)id)t : 

seno  je  n.  naloženo,  ne  natlačeno,  jv:[lišt.; 

n.  leži  sneg,   Gor. 
naradovati  se,  njem  se,  vb.  pf.  jcinen  ®Iiid= 

tiumic^  abftatten:  n.  se  komu,  V.-Cig.,  Vod. 

(Ilb.^  sp.). 

1.  narajati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  naplesati  se. 

2.  narajati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  naroditi 
se;  tit  9Ji'eiige  geboren  incrbcn,  fid)  ucrmcf)rcn: 
(hg.")  narajal  se  bo  božji  dar,  ogr.-C. 

narajmati,  am,  vb.pf.  atitreffen,  jufadig  fiiibcii; 

—  n.  se,  fid)  trcffcn ;  — prim.  nem.  fid)  rcimcii  ? 
narajtati,  am,  vb.pf.  ::=  naračuniti. 
naramek,  mka,  m.  i)  baž  ©djlllterbled^,  Jan.; 

—  -)  =   naramje,   Cig. 

naramen,  mna,  adj.  auf  ben  SdjilUent  befittb^ 
lic^,  auf  bcnfelben  getragen :  naramni  koš, 
ber  JRiidcnforb,  Mik.,  Dol.,  Jiirč. 

naramenski,  adj.  =  naramen,   Telov. 

naramje,  n.  fooief  ntnn  auf  cinmat  auf  bcr 
Sdjultev  tvdgt,  čine  Jrac^t,  V.-Cig. 

naramnica,  /.  bcr  S^ragriemen,  bož  Jragbanb, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  bet  §ofentrager, 
Levst.fZb.  sp.);  —  bie  ©paulette,  Cig. 

naramnik,  m.  i)  ber  SRanjen:  romarski  n., 
Giits.;  -    2)  bie  ©paulette,  Cig. 

naranča,  /.  =  pomaranča,  Cig.,  Jan.;  zlate 
naranče,  Zv. 

naras,   m.  =  narast,  ogr.-Mik.,  Valj. 

narascc,  sca,  m.  ==  merjasec,  nerescc.  Mik., 
Savr.fLet.),  Zora,  narasec,  Levst.  fRok.J. 

naraslika,  /.  ber  SmnQ,   C. 

narast,  rasta,  m.  ber  9(ntt)U^§,  bie  B^^^iO*^/ 
(naras)   ogr.-  Valj.fRad). 

narast,/.  i)  bcr  3(ntt)ud)'?,  Cig.,  Jan.;  —  'Haž 
Uebergett)dd)§,  ba§  Uebcrbeiu,  Cig. ;  —  2)  bie 
9(nfd)luctlung,  Cig.;  —  bie  5'ut,  Cig.,  Jan. 

narastati,  am,  vb.  impf.  ad  narasti,  =  nara- 
ščati, Levst.fPril.J,  nk. 

narastek,  tka,  m.  i)  ber  2lntt)U(^§,  C;— ber 
Uebermud)^,  Cig.;  —  2)  ber  ?tuflauf  (eine 
epcifc),  C. 

narasti,  rastem  (rasam),  vb.  pf.  \id)  burd) 
5JBud)g  Derme^ren  0.  »ergro^crn,  aniiiad)fcn ; 

—  voda  je  narasla,  bo§  SBaffcr  ift  gcfticgcu; 
testo   je  naraslo,  ber  Xeig  ift  oufgegangcn ; 


—  fid)  Oernief)ren;  dolgovi  so  narasli,  ka- 
pital je  narasel;  tudi:  n.  se. 

naraščaj,  m.  bcr  9Jad)njU(^§,  C  nk.;  mladi 
n.,   C. 

naraščanje,  n.  taž  'i)lu)v)ad)fen,  ba^  3""'^^""^"- 

naraščati,  am,  vb.  impf.  ad  narasti:,  burd) 
Sudi^  5uncl)men;  voda  narašča,  ha^  SBaffcr 
ftcigt;  dolgovi  naraščajo,  bie  Sc^ulbcn  t)er= 
nic{)ren  fid). 

narav,  /.  i)  bie  9iatur,  baž  9{aturc(I,  bie  ®e» 
miitf)ioarr,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Zv.,  »A-.;  — bie  na= 
tiirlid}e  58eid)affcul)eit,  Cig.fT.j;  —  2)  =  na- 
Uira,  Habd.-Mik.,  Guts.,  Miir.,  V.-Cig.;  Cela 
narav  nas  uči :  Vsemogočen  Bog  živi,  Danj,- 
Valj.(Rad). 

narava,  /.  i)  =  narav  1),  Jan.;  take  narave, 
fo  geartet,  Cig.;  narava,  ogr.,  kajk.-  Valj. 
(Rad);  —  2)  =  natura,  bie  (ciu^ere)  9Zatur, 
Cig.,  Jan.,  nk. 

naraven,  vna,  adj.  \mi\\x{\6),  9?atur=,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk. 

naravit,  adj.  =  nravit,  nraven,   Cig. 

naravnalen,  ina,  adj.  -jured)!  ftellenb:  narav- 
nalni vijak,  bie  ©tcflfc^raube,  Cig.  (T.). 

naravnati,  am,  vb.pf.  i)  in  bie  rid)tige  iiage 
ober  Stetlung  bringen,  rid)tcu,  orbnen;  n.  iz- 
vinjen  člen;  n.  uro;  —  n.  kaj,  anleitcn,  an* 
orbnen,  Mur.;  ocrfiigen,  oeranftalten,  Cig.; 

—  leiten:  n.  koga  na  pravo  pot,  C;  ljube- 
zen prav  n.,  Giits.  (Res.);  —  n.  se,  \\6)  Beiett 
mac^en :  n.  se  na  vojsko,  Npes.-K. ;  Za  voj- 
sko je  že  naravnan,  Npes.-K.;  —  2)  eine 
geraiffe  SOlenge  (3Sdfd)e)  fhid)  jufammcnlcgen; 
veliko  perila  n. ;  —  3)  eine  gcnjiffe  SOfenge 
(©etreibe)  reinigcn:  n.  nekoliko  žita;  prim. 
ravnati. 

naravnava,  /.  bie  |^ured)tftcllung;  —  bie  3tn= 

Icitung,  C;  —  bie  !i?Drfcf)rung,  Cig.,  Jan.; 

spletke  in   naravnave,  Zv. 
naravnavanje,  n.  bie  ^^i^f^^ftcllung. 
naravnavati,  am,  vb,  impf.  ad  naravnati;  gu= 

red)t  ftellcn. 
naravn9Č,    adv.   gerabean§,    geraben   2Bege§, 

Mur.,  Jan,,  vihŠt. 
naravnost,  adv.  =  na  ravnost;  pogl.  ravnost. 
naravnosten,  stna,  adj.  i )  birect,  nnmittelbar, 

Jan.,  nk. ;  —   2)  aufrid)tig,  Mur. 
naravski,  adj.  9catur=,  Jan. ;  naravskc  stvari, 

Vod.(Iib.  sp.);   —  natiirlid),  M.,  Zora. 
naravopisje,  n.  =  prirodopisje,   Jan.,  Navr. 

(Let,),  nk. 
naravoslovec, vca,  w.=prirodoslovec,  Jan.,  nk. 
naravoslpvje,  n.   =  prirodoslovje,  .fan.,  nk. 
naravstven,  stvena,  (jtf/.  fittlid),  Cig.(T.);  pogl. 

nravstven. 
naravstvenost ,  /.    bie   ©ittli(^feit,    Cig.  (T.) ; 

pogl.  nravstvenost. 
narazen,  adv.  auscinanber;  n.  dejati  kaj;  — 

dve  uri  n.,  jtuei  Stunbcn  trčit  Don  einanber 

entfernt;  —  iz:  na  razno. 
naraziti,  razim,  vb.pf.  ein  tocnig  aufrigen:  n. 

si   rano,   Z.;  Icidjt  Oerlc^en,  Dol.-Mik 
naraznič,  adv.  =  narazen,  narazno,   C 
narazno,  adv.  =  na  razno,  aužcinanbcr,   C, 

Levst.  (SI.  Spr.),  Dol.,  narazno,  SlGor. 


naraznost  —  narediti 


662 


naredkoma  —  narekovavec 


naraznost,  /.  ber  ^(bftanb,  bie  Cntferiiunfl, 
Cig.,  Jan.,  Šol.,  Nov.- C,  D/..,  v^kŠt-C. 

narba,  /.  bte  9Jarbe  on  ber  2:()urc,^  Miir.,  Cig., 
Jan.;  —  'i)a^  9(llf}dilflfd)Iof^,  r^/i.SV. ;  — iz  nem. 

narcis,  m.  bic  "^IJarciflC  (narcissus),  Cig.,  Tuš. 
(B.). 

narcisa,  /.  =  narcis,  Jan. 

narda,  /.  bie  9Jarbc  (andropogon  nardus),  Cig., 
Jan. 

nardeč,  adj.  =  rdečkast,  Dalm. 

nardica,  /.  bcr  (5d)U()[tccf,   Cig.,  M. 

narečaj,  m.  "aaž  ®enmbium  (gramm.),  Cig., 
Jan. 

narečen,  čna,  adj.  muilbartlid),  bialeclifd},  Jan.. 
CigJT.). 

nareči,  rečem,  vb.  pf.  r)  cincn  9Jamcn  gcbcn: 
n.  kaj,  Vrt.; —  erncnncil :  n.  beležnike,  DZ.; 
n.  v  poslanca,  ,^um  ©efanbteit  cvncitncn,  Vrt., 
DZ.;  —  2)  nitfacjcit :  za  danes  je  narečeno 
za  to,  fiir  ^eute  \\t  eine  Sagfa^ung  bafiir  bc= 
[timmt,  Svet.  (Rok.). 

narečje,  n.  i)  bcr  Siofect,  bie  ^TOlinbart,  Cig., 
Jan.,  nk.:  (češ.,  rus.);  — 2)  =  prislov,  Mitr., 
1  'od.  (I-{b.  sp.J. 

narečnik,  m.  =  narečni  besednjak,  haž  i^bioti^ 
!on,  Jani. 

nared,  m.  =  naredba  3),    V.-Cig. 

nared,  /.  i)  pri  naredi,  bequem,  ,^ur  ,S'ianb, 
gelegen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  ber  28agcittlH'il, 
St.-Cig.;  prednja,  zadnja  n.,  baši  Šorbcr^^, 
"t^a^  .s'iintortfieiI  bci'  2Bagcn§,  ogr.-C;  —  3) 
bie  ?!d))e,  C,  ogr.-Valj.fRadj. 

nared,  adv.  =  na  red,  fertig,  bereit,  Jam., 
Dol.,  Gor.,  Kor.- Cig.,  Jan.;  n.  biti,  bereit 
jein,  C. 

narfdba,  /.  i)  bie  ©inri^tung  cincr  (Bad)c: 
poslopje  ima  dobro  naredbo,  Sotr.:  mlinska 
n.,  Svet.fRok.);  —  naredbc,  (fiiirid)timgen, 
Cig.,  .lan.;  — 2)  bie  3!sorrid)tiiiu"i,  Jan.,  C;  se- 
2gati  naredbe,  (bie'^cIagcrung'oDorrid)tungcn), 
Dalm.;  stakimi  naredbami,  artami  inorglami, 
Triib.fP.sal.J ;  naredbe  pri  vodnjaku  so  slabe, 
Notr.;  kako  lepe  nove  naredbe  ima!  Polj.; 
—  ^)  bic  5.^orfct)rung,  bie  i^crfiigiiug,  bie 
ajta^regel,  .Mm-.,  Cig.,  Jan.,  Cig.ff.),  Trub., 
Dalm.,  DZ.,  nk.;  božja  n.,  ©otte^  ^iigiliig, 
Cig.,  Jan.;  —  ber  SSertrog,  Mcg.-Cig.,  Diet., 
C. 

nar^dek,  dka,  m.  i)  bo§  ^abricat,  ba§  'iJSrobuct, 
C;  —  2)  =  naredba  3),  bic  'jiiunbming,  C. 

nareden,  dna,  adj.  i)  fertig,  bereit,  ,vir  .Vaitb, 
Savinska  dol.;  n.  k  čemu,  bereit:  n.  k  poslu- 
šanju, Dalm.;  —  Ijiirtig,  fliiif,  Dol. -Cig.; 
pripravite  (lospodu  nareilnc  ljudi,  Krclj;  — 
2)  beqiiem,  gelegen,  Diet.,  Cig.,  Trub.,  Svet. 
(Rok);  pri  narodnem  času.  Trub.(Psal.)\ 
tu  nam  ni  narodno  stati,  HlKr.-.M.;  nož  ni 
naroden,  BlKr.-M,;  narodna,  kmetska  pre- 
bivališča, I.jZv.;  železna  ognjišča  s(i  narcd- 
ncjša  za  kuho  in   peko.  I.jZv, 

narediti,  i'm,  vb.  pf.  nindjeii;  n.  novo  toporiščc 
sekiri;  n.  suknjo;  n.  iz  zlata  tele;  narejene 
cvetlice,  fiiii)'Mid)e  ^hiiiioit:  n.  šotor,  ciii  ,>^elt 
oufjd)lageu;  vozel  n.,  eiiicii  .Uitoteii  jd)iir,v'ii; 
n.  postavo ;    kaj  si  zopet  naredil  ?  tUfl#  Ijnft 


bu  tnieber  angeftedt?  veliko  škode  komu  n,; 

—  n.  koga  za  kaj,  jcmaiibcti  311  etltjaž  mndien; 

—  hudo  n.  koga,  jemaiibcii  arg  juriditen, 
Zv.;  to  nas  je  naredil!  bcr  l)at  un»  mitge= 
fpielt!  Gor.;  —  n.  za  kaj  s  kom,  mit  ie= 
manbem  etroas  abmad)en,  Cig.,  Jan.,  C;  — 
n.  komu,  eiitem  etreož  onjaubern,  i^tt  Der» 
!^ejcu;  narejeno  mi  je;  v  svoji  jezi  mu  je 
slepar  naredil,  da  ga  je  hodila  vsako  noč 
mora  tlačit,  LjZv.;  —  bcrcit  mad)Cn:  naredi 
mi  konja,  Zil.  -  Jam.  (Rok.J ;  —  Derfiigen, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  n.  se,  fid)  bilbcn, 
eutl'tef)en;  mehurček,  krasta  se  mu  je  nare- 
dila;—[id)  ftellen  :  n.  se  hudega,  jeznega;  — 
n.  se  s  kom,  fid)  mit  jcmaitbem  »crgleic^eit, 
Svet.(Rok.). 

naredkoma,  adv.  m6)i  bid^t,  jerftreut;  n.  sejati. 
narednik,    m,  i)  ber    SSerajiftolter,    Cig.\  — 

bcr  'i?erorbner,   Cig.;  —  2)  ber  ge^birebel, 

DZ..  Sov.,  nk.;  tudi:   narednik. 
narodnost,/,  i)  bie  $^ereit[)eit,  ./<^h.;— bie  f5Iiitf= 

lieit,  Cig.;  — 2)  bie  ^Seguem^^eit,  bte  ®elegenl)ett, 

BlKr. 
nar^gniti  se,  regnem  se,  vb.  pf.  n.  se  komu, 

jemaitbem  einc  ©riiiiaffe  fdjrtcibcii,  Cig. 
nar^ja,  /.  bie  5?erfertiguitg,  bie  Srjeugung, 

Cig.,  Jan.,  C,  DZ.;  n.  krvi,  bie  'ibtutbilbuug, 

Cig. 
narfjanje,  n.  haž  9JJnd)cu,  t>as,  5.!ierfertigeii. 
narfjati,  am,  vb.  impf.  ad  narediti;  mad)en,  5U 

mad)en  fud)Cll  0.  pflegcu  ;  narejal  sem  nekaj,  pa 

nisem    mogel    nič  narediti;  —  n.  žito,   bož 

©Ctrcibe  reiteril,  Dol.;  —  prim.  narediti. 
narejavec,  vca,  ;?i.  ber  i^crfcrtigcr,  ber  Srjeuger, 

Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  bcr  !^erauftalter,  ber  3Jer= 

fiigcr,  Cig. 
narejavka,  /.   i)   bie  !il'erfcvtigcrin,    Cig.;    n. 

jedi,  C;  —  2)  bie  58cglcitciiu   bcr  ''^raut, 

bic  i^railtmutter,  -U.,  Rib. ;  teta  n.,   Cig. ;  o 

mati   narejavka!   Xpcs.-K. 
nar9jek,   jka,  m.  bie  9Jtod)e,  hai-  (Sr^cugiiii?, 

t>a^  (^nbricnt,  Mur.,  Cig.,  Jan.;— i>ic  ^iigung, 

./an. ;   božji  narejek  je,  Ravn. 
narejfnec,   nca,  m.  (roj)  narejenec,  eill  fiinft^ 

Iid)cr  iiJ3icncnfd)ti'arm,  bcr  Jicibliug,  Cig..  Gol. 
narek,   m.  bic  Jobteullagc,  Kres.  ogr.-C. 
narekati,  rekam,  vb.  impf.  ad  nareči;    1)  er- 

licmicil,  Levst.(Cest.).  DZ.;  —   2)  bicticrcil, 

Mur.,  Cig.(T.),  nk.;—\)vnnyc  n,,  bie  Xobteil 

bcflogcii,  Z. 
narckavica,    f.    bo^   StlngeiDcib    bci    ^eidjen, 

Habd.-MiU.  ' 
narekoma,  adv.  n.  pisati,  5)ictaubo  fd)rcibeit, 

Mur.,  Cig.,  Ve  T. 
narekov.\j,    m.  bo^  ?lltfiif)ning^'5ci(^en,  Jan.; 

pogl.  ušesca. 
narekovanje,  n.   \)  'i^ai  ^^ictierett,  nk.;  —  a) 

b(V?  55?cl)flagcit.  kajk.- Valj. (Rad);  bie  Xobtcn^ 

flagc,   Cig.,  Jan. 
narekovati,  ujem,  j-^.  impf.  1)  Dorftigcil,  WX- 

fpredjClI,  V.-Cig.,  Jan.;  bicticrcil,  Mur.,  Cig.. 

./an.,  Cig.(T.),  nk.;  —  2)  (cilicll  ^obtcit)  be> 

flageit   (prim.  narekovanje). 

narekovavi^c,  vca,  m.  ber  4>orfrtger,  ber  ^ictic 
icr,  Cig.,  Jan. 


naruz  —  naročati 


—  663 


nar^čba  —  narodun 


narez,  /.  bcr  ?tn?d)uitt,  bic  .^cvbc,  C(>. 

nareza,  /.  bcv  'Jtnidjuitt. 

narczati,    režem,    vb.  pf.    i)    cillCU    'i?(nfcf)uitt 

mad)OU,  ciiiidjueibcii;  n.  deblo,  lubje,  palico; 

narezan  list,  flctcrbtc^  33(att,    Cif^.fT.),    Tuš. 

(B.J;  —  2)  eiiic  ticunffe  llicitiic  Q[i)d)itcii)cii 

obei  5Cvid)iicibcu;  n.  šib,  kruha,  krompirja; 

—  3)  tiurd)l)aitcii,  abprugeln:  n.  koga,  C. 
narezek,  zka,  m.  'iiav  jucift  5lbijcld)nitteuc,  bcr 

''Jlilidiilitt,  Cig. 

narezljati,  am,  vb.  pf.  anfd)ui|3ellt ;  narezljan, 
mit  nciiicu  'i?(uid)iuttcn  obcr  ftcrbcn  ucvfcljcu. 

narezljavati,  am,  vb.  ivipf.  ad  narezljati. 

narezovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  narczati;  au- 
ld)iii.nbcn. 

narczati  se,  i'm  se,  vb.  pf.  i)  n.  se  komu, 
jcmanbcii  augrinfen^  —  (preprosto)  tudi  = 
nasmejati  se,  jvihŠt;  —  2)  be§  @C^reten§ 
fatt  »ucvbcii. 

narezek,  žka,  vi.  etne  frcunblidic  53iieitc  (pre- 
prosto),    (naražek)   Guts.  :  prim.   Caf(Vest. 

naribiti  se,  im  se,  vb.  pf.  \\č)  fatt  ftfd^cn,  M. 

narmiti,  rinem,  vb.  pf.  i)  aufbrtligen,  auf= 
,Vl'ingcn:  n.  komu  kaj,  Cig.,  C;  —  2)  n.  se, 
fid)  in  ^JZenge  ^erimbriingcn,  Volk.- M.  ^ 

naris,  m.  bie  3eid)liung,  Miir..  Cig.,  DZ.,  Žnid.; 
razglcdbeni  n.,  bie  Cricntieruttg^jfisge,  DZkr. 

narisati,  rišem,  vb.  pf.  eiite  gcidjiiuug  mad)en, 
3cid)ncn  ;  n.  hišo,  človeka. 

narisek,  ska,  m.bie  3'-'ii^i'iing,  Cig.,  Jan.,  DZ. 

nariti,  rijem,  vb.  pf.  eine  getDifje  SJftMige  (g.  93. 
©ibc)  auflDit^teu,  OUfmeriett;  krt  je  naril  ve- 
liko krtin. 

nariv,  riva,  m.  'bai'  ®ebrangc,  LjZv. 

narivati,  am,  vb.  impf.  ad  nariniti;  n.  komu 
kaj,  auf.^itbringen,  aufgugtoingen  judieit  obcr 
pflcgcu,  Cig.,  C. 

narjiiti  se,  rjovem  se,  vb.  pf.  \xi)  fatt  britllcn. 

nar9be,  adv.  =  na  robe,  »erfel^rt,  umgctcljrt; 
n.  obrniti;  —  n.  delati,  Derfe^rt,  nid)t  red)t 
ma(^en;    n.  razumeti,  govoriti;   vse  gre  n.; 

—  to  je  n.  svet,  baS  i[t  eine  uedetirte  SBelt; 
n.  slika,  ein  ttcvfc^rtc^  33t[b,  Žnid.;  —  auf 
bcr  S'ef)rfeitc;  —  umgctclirt,  ini  ©cgcuti^cil. 

nar9ben,  bna,  ctt/J.  Uerfc^rt,  dbid)t,  Miir.,Jan.,C. 

nar9benji,  adj.  lierfef)rt,  Hal.- C. 

nar9bešnji,  adj.  =^  narobenji,  Hal.-C. 

nar9bkati,  am,  vb.  pf.  eine  geroiiie  llčcngc  (v 
i8.  9{iifje,  Stufuruj)  [djcilcu,   cntforiicu,  Cig. 

nar9bnež,  m.  eincr,  ber  alle§  Dcrfe^rt  tl)Ut, 
Jan.  (H.). 

nar9bnost,  /.  bie  3Serfe;^rtf)eit,  Jan.(H.). 

nar9Č,  m.  i)  kolikor  je  moči  enkrat  na  rokah 
nesti,  Hal.-C;  n.  sena,  Z.\  —  2)  =  naro- 
čaj i),  Miir.,  Mik. 

naroč,  /.  =  naroč  m.  Jan.,  kajk.-  Valj.(Rad). 

naročaj,  m.  i)  ber  %{a^  auf  ben  ,'gdnben,  in 
bcn  '".Hrmen;  v  naročaj  vzeti,  in  bie  5(rnic 
neumen;  umrl  je  v  naročaju  svojega  sina, 
Jitrč.;  —  2)  =;  naroči),  ein  StrmDoft :  n. 
drv,  slame,   Cig.,  Jan. 

nar9Čanje,   n.  \ia^i  5luftragen;  tai  93cftet(cn. 

nar9Čati,  am,  vb.  impf.ad  naročiti;  nuftrogcu; 
bcflelleu,  abonnicren. 


nar9Čba,  /.  ber  9(uftrng,  Cig.  ;  izpolnjevati 
naročbe,  f.V.;  bie  iSeftelluiig,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
( T.),  nk. ;  bie  ''|>rannnieration,  bie 'jjlbonnicruug, 
bfl!?  ?lbonnenient:  vabiti  na  naročbo  kakega 
časnika,  nk. 

nar9Čben,  bena,  adj.  'i8cftcUungž= ,  'ipriinU' 
nieration§=,  nk. 

nar9Čb€nica,  /.  ber  Seftelljdjeiu,  DZ. 

nar9Če,  n.  1)  =  naročje  i).  Dol.;  naroče:  na 
naroče  vzeti,  ogr.- Valj. (Rad);  —  2)  =  na- 
ročje 3):  eno  naroče  („narče")  trav  a,  j  v  ^h  Št. 

nar9CEk,  čka,  m.  naročki,  bie  9JjQn)djetten, 
\ov.-C. 

narečen,  čna,  adj.  i)  \va§  an  ber  .'oonb  ge= 
tragcu  »inrb,  Meg.,  Dalm.;  —  2)  naročen, 
bcguem,  gclegen,   Cig.,  M.;  prim.  narok. 

naročevainica,  /.  ba§  (Sonimij|"ion»6ureau,  Cig. 

naročevati,  ujem,  vb.  impf.  =  naročati. 

narocevavec,  vca,  m.  bcr  93e[te(Icr,  ber  95e= 
auftrager,  Cig. 

naročiien,  tna,  adj.  ^Bcftelhutgž^ :  naročTtni 
list,  nk.;  ^;pranuntcrationž=,  nk. 

naročil9,  n.  bcr  ''^luftrag;  po  naročilu,  bem 
5hiftrage  gcmiiil;  bie  (jommiffion;  —  bie  33e* 
ftcUung,  bie  '■^sranumcration,  nk. 

naročit,  adj.  auibriicflid),  h.  t.-Cig.(T.). 

naročitelj,   m.  =  naročnik  i),  Jan.(H.). 

naročiti,  im,  vb.  pf.  ouftragen;  n.  komu,  da 
naj  kaj  stori:  vse  sem  opravil,  kar  si  mi 
naročil;  anorbuen;  n.  v  oporoki,  Cig.;  — 
beftetlen;  n.  voz,  knjigo;  n.  si  časnik. 

nar9Čje,  n.  i )  ber  %\a%  auf  0.  in  ben  "žlrmen;  v 
n.  vzeti  otroka,  v  naročju  držati  ga,  in  bie 
5(rme  nel)men,  in  ben  9(rmen  Ijalten;  —  2)  v 
naročje  se  oženiti,  omožiti,  ot)ne  5.^ermogen, 
oljne  93efiB,  auf  ber  .^ftube  '*^lrbcit  bancnb 
fteiraten,  Dol. ;  —  3)  ein  5lnnt)oII,  Cig.,  Jan. 

nar9Čka,  /.  bie  9Jianld)i'tte,  Jan. (H.). 

naročnica,  /.  i)  bie  '',?luftraggeberin,  bie  58e= 
ftelleiin;  bie  5(bonui'Utin,  nk.;  —  2)  naroč- 
nica, bac-  31rmbaub,  Jam.,  Mm:,  Cig.,  C; 

—  3)  =  naročnik  2;,   Noti: 

naročnik,  m.  i)  bcr  5Uiftraggeber,  Mu?-.,  Cig., 
DZ.;  —  ber  ^:j3cftcUcr;  bcr  tuube;  —  ber 
3(bonncnt  (5.  53.  einer  ^citfdirift),  nk. ;  —  2) 
=  črevljarskajokavica,  ba^  3d)ufterf)anblcber, 
Jam.,  C,  Strek.,  (naročnik)  Kras-  Erj. 
(Torb.);  —  3)  tiai^  'Jlrnibanb,  C;  —  4)  na- 
ročniki, ljudje  brez  imetja,  ki  se  „na  roke" 
ženijo,  Dol. 

naročnina,  /.  bie  93eftenung§gebiir,  Cig.;  — 
ber  ■»Kbonnentent^betrag,  nk. 

naročninica ,  /.  dem.  naročnina ;  ber  ffeine 
5lbouncnientebetrag,  Cv. 

naročnjak,  m.  'itaž  ^anbleber  bcr  ©(^ufter, 
Cig. 

naročnost,  /  bie  lSequemIic^!eit,  Cig. 

narod,  roda,  m.  i)  bie  ''}?ation,  ber  9?o[!§ftamm, 
baši  il5o(f,  Guts.,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

—  2)  =  rod,  bie  ©cneration,  Diet. ;  —  3) 
=  porod,  bic  ©cburt,  ogr.- C. 

naroden,  dna,  adj.  HiOlU-,  DDlfvtt)itni(ic^,  na= 
tional,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  narodna  obleka, 
bie  ^3iationaltrad)t,  nk.;  nationalgcfinnt:  n. 
človek,  nk. 


narodic       naropotati  se 


—  664  — 


narositi  —  nasaditi 


narodic,  m.  dem.  narod;  bo§  9?Qti5nci^en,  ba§ 

^-l^olfdicn,  »A-. 
naroditi  se,  im  se,  vb.  pf.   i)  jur  Selt  fotli' 

men,  flcborcn  »ucrbcn,  M.,  ogr.-Raič(Kol.); 

Nekemu  bogatcu  se  je  sin  narodil,  v\hSt.- 

Valj.fGlas);  —  2)  drevo  se  je  naredilo,  bcr 

33aum  bat  fid)  abcietraflen,  cr  f)at  ftc^  burd) 

tticlC'?  Ivagcn  cnltniftot,  C/^.,  C. 
narodnjak,  m.  bor  'Jtationalgcfinnte,  bev  5Jatio= 

mile,  ./aii.,  C,  yik. 
narodnjakinja,  /.   bic   JZationalgefinnte ,   bie 

''Jiatiomilc,  »A-. 
narodnjaški,  ^^VJ.  bic  SZationoIgcfinnten  betref= 

feiib,  imtioual,  C,  h/c. 
narodnogospodarstven,    stvena,    arfj.    t)ol!»= 

unrtid)aftlid),  iiatioiialofononufc^,  »A. 
narodnost,/,  bic  3?Dlt§tf)umlid)fcit,  Mur.,  Cig.\ 

—  bie  '"JiationaUtiit,  Cig.,  Jan.,  nk. 
narodokaz,  kaza,  m.  bie  ett)nograpt)iid)e  ^avte, 

Je.s\ 
narodoljub,  ljuba,   m.  ciucr,  ber  bie  9?ation 

licbt,  Str. 
narodopis,  pisa,  m.  bic  ©t^nograpl^ie,   Cig., 

Jan..  Cig.fT.J. 
narodopisec,  sca,  m.  ber  ©t^nograp!^,  Cig. 
narodopisen,    sna,  adj.   et^nograpf)if(^,    Cig., 

Jen. 
narodopisje,    n.  bie  Stl^nograp^ic,  Cig.,  Jan. 
narodoslpvec,  vca,  m.  ber  StfjUOlog,   Let. 
narodosl9ven,  vna,  adj.  etfjliologild),  Let. 
narodosl9VJe,   n.  bie  (SttlUDlogie,  LampefD.J. 
narodovlada,  /.  =  Ijudovlada,  bic  S5ol!^^err= 

jdinft,  bic  'i^cmotratie,  Jan /H.). 
narodovski,  adj.  =  narodski,  58olfer=:  naro- 

dovsko  preseljevanje,  bie  9SoIfertt)anberiiitg, 

LjZv. 
narodoznanstv^o,  n.  bic  Gtf)UDtDgic,   Cig.fT.J. 
narodski,  adj.  3.^ijlfcr-:  narodsko  preseljevanje, 

bic  i^oltcnunubcniiig,  G', 
narodstvo,  n.  bn^  i8oIfvt()nm,  ba§  SSoIfltDcfen, 

Cig.(T.). 
nar9gati  se,    am  se,  vb.  pf.  n.  se  komu,  jc- 

inanbcit  t)ijf)ncn,  nk. 
narojiti  se,  im  se,  vb.pf.  rojenja  se  naveličati, 

Cig. 

1.  narok,  m.  bic  Xagja^uiig,  Jan. 

2.  narok,  m.  naroki  =  manšete,  bic  SJJaitfc^ct- 
tcu,  BlKr.-D.Sv. 

narok,   adv.  ^uv  .'gonb:    n,  mi  je,    Cig.,  Ip.- 
M.;  —  od  narok  biti,   ettticgcil  fcin,    Polj.; 

—  iz:  na  roko. 
naroka,  /.  =  narokva  2),   C. 

naroke,  /.  pl.  bic  Xaginl,uing,  Svct.fRnk.). 
narokovati,   ujem,  vb.  impf.  =  narekovati  2): 

n.  za  mrličem,  lucl)f(agcn,  BlKr, 
narokva,  /.   1)   ba§  "?(rmboiib,    Habd.-Mik., 

Jam.,  Mur.;  bcr  9(nnjd)iiuicf,  C;  —  2)  bcr 

.s^ottbfc()iif)  bc«  SdjiiflcrS,  C. 
narokvica,  /.  dem.  narokva;   bož   ?(rinbaub, 

f.7^'.,  Jan. 
nar9mati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  jott  ptlgcrit. 
nar9pati,  am.  i't. /'/.  j^ufainiltCIiraubcit;  veliko 

lilaija,  denarja  n. 
naropotati    se,    otam,    (Jčem    se,    vb.  pf.  bco 

''4>pllcniž  jatt  uicrbcii. 


narositi,  im,  vb.  pf.  mif  S^^ou  benc^cn,  bc= 
t^aiien,  Jan.  (H.). 

narovati,  rujem,  vb.  pf.  Cig.,  M.,  pogl.  narvati. 

nart,  m.  i)  bcr  ^UBiiidf",  J^er  9iift,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.J,  C;  —  bie  ^u^unirjcl  (tarsus),  Erj. 
(Som.) ;  —  2)  haž  Dbericber :  urbase  ali 
narte  dela  usnjar  iz  teletin,  Ravn.CAbc.);  — 
prim.  češ.  nart,  bcr  (^uferiidcn,  bttž  Cbcrlcber. 

narus,  adj.  rotljlidl,  Re^.-C. 

narušaj,  m.  bic  Stbrung,  Cig.fT.J,  DZ. 

narušiti,  rušim,  vb.pf.  i)  JU  jerftoren  onfan= 
gen:  n.  skalo,  bcn  ?fclicn  anfprengen,  Cig.\ 

—  2)  ftijrcn,  f)emmen,  Cig.fT.J,  DZ.;  naru- 
šeno  zdravje,   Cv. 

narušati,  am,  vb.  impf.  ad  narušiti,   Cig.fT.J. 

naružiti,  ružim,  vb.  pf.  in  irgenb  eincr  SJtenge 
cntptjcn,  ent!orncn,  Cig.;  n.  veliko  fižola, 
koruze,  jv\hSt. 

narval,  m.  samorog,  bcr  9?art)at  (monodon 
monoceroš),  Erj.fŽ.J;  —  rus.  narvalt. 

narvati,  rujem,  vb.  pf.  i)  eine  gelDiffc  SlJienge 
au^raufcn,  au^rupfen;  n,  korenin;  —  2)  n. 
se,  fid)  fott  roufen,  fid)  fatt  balgen,  Cig.,  M. 

nasad,  sada,  m.  1)  bic  'Jlnpflanjung;  5.  ^.  ba§ 
Se^cn  »on  Snollcnfriiditcn,  C. ;  —  'iiaž  %n-- 
gcpflQn,^tc;  vrtni  nasadi,  bie  GJartcnanlogcn, 
nk.;—  2)  bie  .^um  ®rcfd)en  bcftinimtc  ©av- 
bcnfc^id)te,  bic  '3)refd)Iage;  n.  obračati  za  mla- 
tiči,  Ravn.fAbc.J;  —  3)  bic  Sd)idltC  (min.), 
Cig.fT.J;  vodni  nasadi,  btc  SSaffcrbilbnngcn 
(min.),  Cig.fT.J;  bic  ''.Jlblagcrnngcn,  C;  iz 
mnozih  pretenkih  skladov  ali  nasadov  je 
rakova  skorja,  Erj.fl\b.  sp.J:  —  4)  bic  gc» 
fd)id)tctc  .'oaufrooltc,  bic  Sd)id)tWoIfc,  Cig.fT.J ; 

—  5)  bte  sum  9(uebriitcn  untcrlcgtcn  6ier, 
C,  Z. ;  —  bQ»  ®e{)cd  (=  piščeta  enega  gnezda), 
Cig.;  —  jnngc,  iu  cinen  %e'id)  gefe^tc  (Vifd)c, 
bcr  Qa^,  bic  Se^linge:  ribji  n.,  \'.-Cig.;  — 
i'>)  bie  .S^onbliabc,  ba^.  :^e\t,  bcr  ©tiel,  M.; 
liržaj  pri  lopati,  pri  kosi,  pri  grabljah  itd., 
C,  Podkrnei-Erj.fTorb.J ;  —  7)  z  nasadom 
cepiti,  in  (^cftfllt  cinc'5  9ii.i^rcl^cnž  pfropfcn, 
roi)rcIn,  pfeifcn,   V\-Cig.;  —  tudi:  nasad, 

nasada,  /.  i)  =  nasad  i),  Cig.;  —  2)  ribja  n. 
=  ribji   nasad,   C. 

nasadast,  adj.  nasadast  oblak,  cinc  Sd)td^t> 
njolfc,  Cig.fT.J. 

nasadba,  /.  bie  9(npflan'^nng,  .fan. 

nasadck,  dka,  m.  tta-}  "illufgcfctjtc,  bcr  "JhlfiatJ, 
.Jan.:  ,v  Sl^.  cin  j){i.il)rd)en,  iaž  irgenbiuo  an- 
gcjcljt  luirb,  Bes. 

nasadcn,  dna,  adj.  1)  k  nasadu  spadajoč,  na- 
sada se  tičoč;  —  nasadna  riba,  bcr  Scjjfifd), 
nasadni  ribnik,  bcr  Sct,Ucid),  Cig.:  —  2)  na- 
saden,  gcfiidt,  boppclt  (uon  'il^lunicn),  Jan. 

nasadilnik,  »»1.  bni<  H)iirbnnb,   Cig. 

nasadil9.  n.  t>a^  lljiirbiinb,  Cig.,  Jan.;  ba*? 
J^cnftcrbnnb,  Cig. 

nasadišče,  n.  ber  Ort  bcr  9lnpflanjunfl,  Cig., 
Jan.,  Sov.;  pos.  ctnc  'iE3cinrcbcnpfl<i"iV'"fl'  ^-"* 

nasaditi,  im,  vb.  pf.  1)  anfclUMl  :  n.  kokoš, 
cinc  .'ocnnc  ,^nm  ^riitcn  anf  bic  Gicr  fcl^cn; 
-~  jajca  n.  kokoši,  cincr  .'jScnnc  bic  (5icr  jutn 

5.^riitcn   nntCVicgcn;  — n.  ribe  v   ribnik,  ribnik 

n.  z  ribami,  bcn  Xcid}  mit  5'fd)cu  bcfcjjcn, 


nasaj   —  nasedati 


—  665  — 


nasedeti  se  —  nasilnost 


V.-Cig.; —  2)  pflanjcn,  anpflanjcn;  drevje, 
cvetice  n. ;  —  3)  auffetuMi,  anftccfen;  n.  vrata, 
okno,  bic  ^^iire,  t>a^  5c"''*''i'  ^"  "^'c  'Jdi netit 
ciiiliauiion;  n.  bajonet,  aufpflanscn,  C/tr. ;  n. 
mlinski  kamen,  bcit  llJiifilftciu  nitficticn,  C/iT- ; 
aiif  cincn  Stid  ftecfcii,  mit  ciiicm  Stiele  tier= 
fcljen,  bcfticlcn ;  n.  sekiro,  lopato,  nož ;  n.  na 
kol,  aufpfaljlen;  n.  meso  na  vilice,  aufgabdn: 

—  n.  se  na  meč,  ftd)  ill^  ScfltliCVt  [tii^cil, 
Ravn. ;  —  nasadil  se  bo,  er  roirb  aiireinicn, 
Jan. ;  —  n.  se,  fi^cit  D.  ftccfeu  blcibcii,  auf  ben 
®ninb  ftPtSClt  (o  ladji),  Cig. ;  —  .].)  n.  snope, 
bie  ©atbcn  gum  5)veicf)en  ,^ured}t  legeii;  — 
5)  n.  koga,  aufbriiigen,  er.^iirnen,  Cig.;  tako 
govorjenje  ga  je  zopet  nasadilo,  DSv.;  na- 
sajen biti,  jornig,  gercigt,  iibctgclauut  jcin; 

—  kratko  nasajen,  furj  atigebuitbcn,  Erj. 
(Ixb.  sp.J;  razjezil  sem  tebe,  ki  si  na  kratko 
nasajen,  Zv. ;  —  6)  čine  geimffe  9Jfenge  on= 
pflansen,  jc^en;  n.  cvetlic  po  vrtu;  veliko 
krompirja  n.;  —  bcpflanjen;  n.  vrt  s  cvetli- 
cami ;  Polno  je  (vrtec)  rožic  nasajen,  \pes.- 
K. 

nasaj,  m.  bie  Stnpflanjung,  5.  33.  ber  9ieben- 
a\\\a^,  C. 

nasajač,  m.  i)  ber  ^Inj^flanjer,  Cig.;  —  i)  ber 
Sditifter,  Cig. 

nasajalo,   n.  =  nasadilo,  ba§  S^(}iirbanb,  Cig. 

nasaj anje,  n.  ba§  2(npflan5cn,  bav  5ln[tecfen, 
itd. ;  prim.  nasajati. 

nasajati,  am,  vb.  impf.  ad  nasaditi;  i)  anjet^eii: 
kokoši  n.,  da  valijo;  —  2)  an^flanjeit ;  — 
3)  snope  n.,  ©arbett  §um  Srejcijen  5ured)t 
legen;  —  4)  auffteden:  vrata,  okna  n. ;  se- 
kire na  toporišča  n. ;  polne  vile  sena  n., 
Ravn.;  —  ^)  n.  jih  komu,  jemonben  priigetii: 
nasajala  sta  si  jih,  Ben.- KI. ;  —  6)  n.  se 
nad  kom,  jemanbem  ungeftiim  bro^en,  i^m 
pocfien,  V.-Cig. 

nasajavec,  vca,  m.  ber  ^ffatijer,  Cig. 

nasaj^nka,  f.  ein  ^um  5Ut§briiten  unterlegtce 
ei,  \>a§'  Sriitei,  C. 

nasaj enost,  /.  bic  ©crei5tt)cit,  bie  iible  Samic. 

nasaljati,  am.  vb.  impf.  ad  nasoliti:  ciuial^CU, 
fal5cn,  .^fur.,  V.-Cig. 

nasamuriti  se,  urim  se,  vb.  pf.  eill  fillj'tcrc§ 
©efic^t  mac^en:  kaj  si  se  nasamuril?  Lašče- 
Erj.  (Torb.) ;  nasamurjeno  gledati ,  finfter 
blicfett,  Lašče  -  Erj.  (Torb.);  —  prim.  češ. 
smouriti,  umtt)ot!en,  triiben,  rus.  smurvj,  bun= 
felgrau,  Mik.(Et.). 

nascati,  ščim,  vb.  pf.  i)  einc  gettjifjc  9)ienge 
.'oarn  laljen,  ooU  l^arnen;  —  2)  n,  se,  ,^ur 
©cniige  Ijarneu. 

nasfben,  bna,  adj.  i)  ab|oIut,  an  uiib  fiir  fic^, 
Cig.,  Jan.,  Sen/Ei^.);  nasebna  težkota,  ab- 
iolutee  ©ClDic^t,  Cig.(T.);  —  2)  ni  nasebna 
=  noseča  je.  Z.;  —  3)  nasebno  vino,  un= 
berfalfc^ter  2Bein,  Z. 

nasfbnik,  m.  ber  ^ofitit)  (gramm.),  Jan. 

naseči,  sečem,  vb.  pf.  ==  nakositi,  eilte  geiDilfc 
^JJeuge  ma^Clt,  Jam.,  Kor.,  Gor. 

nased,  seda,  m.  ber  iUartini=3cf)mauč',  C. 

nasedati,  sedam,  vb.  impf.  ad  nasesti;  i)  auf= 
fitien,  Jam, ;  n.  na  limanice  (o  ptičih),  Cig.; 


—  aufloufcn,  oufftojjen,  ftronben  (o  ladji), 
Cig.;  —  2)  n.  sv.  .Martina,  bcn  ŠOfartilll' 
£d)tnauž  ab^oltcn,  C. 

nasedeti  se,  im  se,  vb.  pf.  \ii)  jott  fi^cil. 

nasednica,  /.  'i>a§'  om  ^Bieiienftocf  ^crDorragenbe 
i^rettftiicf,  (wl.- 1 'alj. CRadj. 

nasednik,  m.  i)  =:  naseljenec,  stanovnik,  bcr 
^njafie,  Mur.,  Jan.;  —  2)  ber  ©aft  beim 
tfartiui=3d)maujc,  C. 

nasednj.dk,  m.  ciiic  5trt  3d)mau§  nac^  Seen^ 
bigiing  bcr  Ianbiuirtid)aftltd)cii  ^auptarbeitcn 
im  Spat^crbftc  um  bic  ^^\i  bc^  9JJartini= 
feftež  l)Crum;  (tudi:  nasadnjak  ,  nasovnjak, 
nasunjak).  Hal. -C. 

nasejati,  sejem,  vb.  pf.  einc  geiuiffe  SKengc 
jdcn;  veliko  koruze,  pšenice  n. 

nasek,  seka,  m.  i)  ber  ?ln^ieb,  bie^la^e  am 
SBaume,  Cig.;  —  2)  nam.  senosek.  Celov- 
ška ok. 

naseka,  /.  ber  Crt  bc^  9(ii^icbe§,  Cig. 

nasekati,  sekam,  vb.  pf.  i)  anljauen,  att^aden; 
n.  drevo,  kamen,  led ;  n.  pilo,  bic  '^dic  auf- 
ijancn,  V.-Cig.:  —  2)  in  eiuer  gemiifen  iViengc 
obcr  getiug  ijadtn;  n.  drv,  zelnih  glav,  ledu, 
mesa;  —  3)  n.  koga,  icmanbcil  burdipriigcln ; 
~  jemaiibcm  iibel  mitipielcn;  —  4)  n.  se, 
jid)  miibe  f)aden;  —  5)  n.  se  ga,  fic^  be= 
raujdien;  nasekan,  berau)d)t. 

nasekljati,  am,  vb.  pf.  i)  =  drobno  sekajoč 
nasekati,  fleimncife  anf)aden;  —  2)  einc  ge= 
inifje  5.1Jongc  flcinnunie  ^erfiaden;  —  3)  n.  se 
=  sekljanja  se  naveličati. 

nasekovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nasekati;  on- 
!^auen,  anl)aden,  aufljaden;  drevje,  led  n. 

nasflba,  /.  bic  5(niiebeliing,  Cig.,  Šol.,  C,  Let.; 
samotna  n.,  Jiirč.;   bic  Goloilic,    Cig. 

naselbina,  /.  bie  ^difiebching,  bie  Golonie,  bie 
^^"laiisftabt,   Cig.,  Jan.,  Cig.rT.j,  M.,  nk. 

naselbinski,  adj.  bie  (loloiuc(n)  betrcffciib,  nk. 

nasetec,  Ica,  m.  ber  5(uficbler,  bcr  (lolonift, 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.). 

nasgten,  tna,  adj.  tDot)iibar,  tuirtbar,  Šol. 

naselišče,  n.  bcr  SBciler:  začela  mu  je  imeno- 
vati cerkvice,  vasi,  naselišča  po  vrsti,  Jurč. 

naselitev,  r\-e,  /.  1 1  "oa^  'Jdilicbeln,  bie  9in= 
fiebehmg;  bai  'iBcDolfcrn,  bic  33cttD(fcrung; 
bie  Solonijation,  Jan.<H.)\  —  2)  =  naselbina, 
bie  9JicbcrIa|)iing,  bie  Solonic,  Cig.,  Jan. 

naseliti,  selim,  vb.  pf.  anficbelli;  n.  ljudi;  — 
bcDolfern ;  n.  deželo  z  ljudmi ;  coloiiifiercn, 
Cig.(T.);  —  n.  se,  fid)  an)iebcln,  fic^  f)oue» 
lic^  nieber(a)')cn ;  —  n.  se,  eiiinianberu;  —  na- 
seljen, ief^^aft,  anjaffig,  Cig. 

naselje,  n.  bie  (Solonic,   Cig. (T). 

naseljenec,  nca,  m,  ber  5lniiebler;  —  ber  So* 
lonift,  Cig.,  C,  nk. 

naseljenje,  n.  bie  'Jlnficbohmg,  bie  53efiebclung. 

naseljenost,  /.  bic  %\d)tt  ber  93ct)Liltcrung, 
bic  relatice  ŠBcinMfcning,  Cig.(T.),  Jes. 

naseljevanje,  n.  'ba§  ^Inficbelii. 

naseljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  naseliti,  ait- 
licbcln:  n.  se,  fid)  aii|iebcln. 

nasflnica,  /.  bic  9(ui'icblcrilt,   Cig.,  Jan. 

nasvlnik,  tn.  bcr  ^liifiebler,   Cig.,  .Jan. 

nasilnost,  /.  bic  ili>of}nbartcit,  Cig. 


nasf  Istv9  —  nasititi 


(i6fi  — 


nasitljiv  —  nasladovati 


nasflstvo,  ti.  baei  Koloinallticjcn,  Cig.fT.). 
nasesati  se,  am  se,  vb.  yf.  fid)  fott  obcr  Dotl 

laiifjen. 
nasesti,  sedem,  vb.  pf.  auffit^cn  (o  ptiču):  na 

limanico  n.,   Oy.;    fid}  auf  beil  ©ntltb  obcr 

auf  ciiie  Sanbbant  fct^cu,  aufftcHcn,  ftranbcn 

(o  ladji),  Ci^.,  DZ.;  čoln  je  nasedel  na  sipo, 

Cig. 
nasetev,  tve,  f.  bie  9ln)aat,   Cig.,  Jan. 
nasev,  seva,  m.  bic  ^(niaat,  Jan.fH.). 
nasevek,  vka,  m.  bic  ^Jllifant,  Jan.(H.). 
nasevati,   am,    vb.  impf.  ad  nasejati;  anjften, 

Jam.,  Cig.,  C,  v:[hSt. 
nasičanje,  n.  bic  Satticiuiuv  ogr.-Valj.(Rad). 
nasičati,    am,    vb.  impf.  ad  nasititi;    fftttigcn, 

ogr.-M.,  C. 
nasičavati,  am,  vb.  impf.  =  nasičevati,  fatti= 

geti,  ogr.-C. 
nasičenje,  n.  bie  Sattigung,  Jan. 
nasičevati,  ujem,  vb.  impf.  =  nasičati,  )ntti= 

gen,  DSv.,  (-tovati)  Jan. 
nasilen,  Ina,  adj.  gcmaltiant,  ge>ualttl)atig,  Jan., 

Sol. ;  — ■   po   drugili   slov.  jez. 

nasilje,  >i.  tie  ®eiualtt^at,  bie  ®c»ualttf)atig=^ 
feit,  Cig.,  Jan.,  C;  pohotno  n.,  btc  'DJotf)= 
Jlldlt,  Jan.fH.J;  —  državno  n.,  ber  £taat#= 
ftrcid),  Jan.fH.J;  —  po  drugih  slov.  jez. 

nasilnost,  /,  bie  (yeir)Q(ttl)atig!eit,  Jan.fH.J. 

nasiistvo,  n.  bie  ®ciuQlttI]at,  bie  (Memaltt^atig- 
feit,  Cig.,  C,  nk.-,  pohotno  n.,  bic  3lott)5ud)t, 
Jan.fH.J;   —  po  drugih  slov.  jez. 

nasip,  sipa,  »i.  i)  bie  9lnid)iittung,  Cig.;  — 
2)  tai  ^digejdiiittete,  bie  'ždtjdjiitt;  —  ber 
Sc^iittbaiiun;  bcv  22a[(,  Guts.,  Mur.,  V.-Cig., 
Jan.,  nk. ;  bie  ®d)an,^e,  Muv.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

nasipa,  /.  ha^  Q!)cid)iittc  (mont.),    T.-OV 

nasipač,  m.  ber  2(ujd)itttcr,  ber 3tuflaufer  (mont.), 
Cig. 

nasipanjc,  n.  bnž  9tn)d}iitteu. 

nasipati,  sTpam,  pijem,  vb.  impf.  ad  nasuti; 
aufjdjiittcit,  aiijd)iitten;  —  n.  jezove,  '2)amme 
aiifiuerfeii;  —  n.  cesto,  bic  Strafjc  bc)d)ottcru; 

—  fvb.  pf.  =  nasuti,   .^t.J. 
nasipavanje,    n.    ba^  5luf',  "Jlnidiiittcn;  —  n. 

cest,  bn5  33cid)ottern  ber  Strcifjcn. 
nasipavati,  am,  vb.  />H/'/.nutJd)iittcn,  an)d)iittcn; 

—  befdlPttcrn:   ceste   n. 

nasipina,  /.  1)  ber  Sd)iltt,  Cig.fT.),  C.;  —  2) 
bie  ".Uitidjliiciiimiiiig,  bic  'illiijd)iitt,  bie  "JUliiuion, 
(■ig-',  —  3)  baš  Scifeugebirge,  Cig.(T.j. 

nasipje,  n.  =  nasip  2).  Ravn. 

nasipnica.  f.  1)  bic  ,StnrtoffcI=  ober  ^Uiibeiigrubc 
nuj  beiii  ^clbc  obcr  iiit  Wnvtcii,  Cor.;—  2) 
,Viiii  Xaiiinibau  bcftintmtc  (rrbe,  Cig. 

nasipnina,  f.  ber  3d)0ttcr,  Lcvst.(Ccst.). 

nasipovati,  ujem,  i'b.  impf.  auj)d)iittcii,  aii 
idiiitteii;  ceste  n.,  ©trafjcii  bcjdiottcrii. 

nasitba, /.  bic  Sottigiliii],   Cig.('/'.). 

nasilen,  tna,  adj.  1)  cr)iittlid),  Jan.(H );  — 
2)  -=  nasitljiv,   Cig.,  ogr.-C. 

nasititi,  .sitim,  vb.  pf.  jdttigcu;  —  nasičen, 
gcjnttiflt  (chem.),  Cig.fT.);  —  n.  se,  fid) 
fiittigcil ;  n.  se  z  jedjo;  —  fntf  ivcrbcil ;  mastnih 
jedi  se  človek  kmalu  nasiti;  kmalu  se  ga 
nasitim,  id)  lucrbc  fciiicr  balb  fatt,  Cig. 


nasitljiv,  iva,    adj.  fčittig,  fčittigenb.    Vrt.,  nk. 
nasitljivost,  f.  bie  3dttigteit,  nk. 
nasitnost,  /.   i)  bie  Gr)dttlidi!cit,  Jan.fH.J;  — 
bie  3dttiginig^capQcitdt   (chem.),    Cig.fT.J; 

—  2)  =  nasitljivost,   Cig. 

naskakati,  skakam,  čem  I.  vb.  impf.  ad  na- 
skočiti; =  naskakovati :  mesto  n.,  Levst. 
fZb.  sp.j;  —  II.  naskakati  se,  skakam,  čem 
se,  vb.  pf.  ftcf)  fatt  fpriitgcn. 

naskakovati ,  tijem ,  vb.  impf.  auftiirmeii , 
Sturm  (aiifcii,  Ci^^;  —  anrennen,  beftiirmen, 
ftiirmeil :  n.  mesto,  zidovje,   Cig.,  Jan.,  nk. 

naskakovavec,   vca,   m.  ber  Seftiirmer,  Cig. 

naskpčen,  čna,  adj.  jum  ^(ufturm  gcf)6rig, 
®turm=:  naskočne  lestvice,  bie  Sturitileiter, 
Cv. 

naskočiti,  skočim,  vb.  pf.  i)  (oeftiirmeil,  Cig., 
Jan.,  M.;  —  n.  kaj,  ftiinitctt,  beftiirmen:  n. 
mesto,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  človeka  skrb  na- 
skoči.  Vrt.;  —  2)  iibel  anfommen,  ogr.-C; 

—  3)  n.  si   kaj,  fid)   (burd)  einen   £prung) 
einc  33efc^ttbiguug  ,vi5'>-'fic!i,  Z. 

naskok,  skoka,  m.  ber  ■Olnind,  ber  5(nfturm, 
ber  Sturm,  Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  z 
naskokom  vzeti,  crftiimten,   Cig.,  Jan. 

naskgkoma  ,  adv.  =  na  skok,  im  ®alopp, 
ogr.-  C. 

naskopariti,  arim.  vb.  pf.  burc^  (Seijcn  5U= 
famntcnbringcn,  ^ufammcugcisen,  Cig.;  veliko 

premoženja  si   n.,  Jurč. 
naskorem,  adv.  balb.  M.,  C. 
naskorcn,   rna,  adj.  batbtg,  ogr.-Mik.,  C. 
naskoro,  adv.  =  na  skon),  h^ii^i,  Erj.fl^b.  sp.). 
naskriž,   adv.  pogl.  navzkriž, 
naskrižem,  adv.  pogl.  navzkrižem. 
naskubsti,  skubem,  vb.  pf.  1 1  anmpfcn,  Cig.; 

—  2)  einc  gctuiffe  'DiJciige  ouvrupfen;  n.  perja; 

—  3)  n.  se,  fid)  fatt  rupfcii. 

naskiita,  /.  ein  unbcrlinirtigcž  '3;ing,  Jan.,  C. 

naskutcn,  tna,  adj.  lutbcriudrtig,  Jan. 

naskiitnost,  /.  bic  SSibcrtndrtigfcit,  Jan. 

naslada,  /.  i)  bic  3iil5igfcit,  Jan.fH.J;  coll. 
fiifje  3ad)Cn:  hruške,  češpije. grozdje  in  druga 
jesenska  naslada,  DSv.;  —  2)  bav  i^crguiigen, 
bie  i?uft,  nk.;  Naslade  užili  ste  cvet,  Levst. 
fZb.  sp.J;  uživati  dobrote  in  naslade  tega 
sveta,  LjZv.;   naslada,  kajk.-Valj.{RadJ. 

nasladen,  dna,  ad).  1)  fiifilid),  Jan.;  —  ow 
gcncl)ni:  n.  di.š,  ber  ^iJoblgcrnd),  ogr.;  —  1) 
iDolliiftig,  liiftcrn,  finulid),  Cnts.,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  C.,  nk.;  užitke  pripravljati  nasladnemu 
občinstvu,  Zv. 

nasladiti,  \m,  vb.  pf.  ycrfii|Kn,  Z.,  Jan.(H.J; 
-  ergiHuMi,  Z.,  Jan  fff.i. 

nasladne/.,  »1.  ber  ilkilliiftliitg,   Cig..  nk. 

nasladnik.  m.  ber  3Bolliiftliiig,  Culs.,  .Mur., 
Cig.,  Jati. 

nasladnost,  /.  bic  Sollllft,  Guts.,  .\fur.,  Cig., 
./an.,  nk  ;  bic  Viifternbett,  Cig.;  bie  (Mcill)cit, 
.Mur.;  nasladnost,  kajk.-Valj.(RadJ. 

nasladovanje,  n.  ba(<  lSrgo(Jcn,  kajk.-Valj. 
(Rad  K 

nasladovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  fid)  bcr  Sllft, 
bcni  ^ikTfliiiigen  Ijingcbcu,  fid)  ergo|jen,  tudi: 
nasladovati   se,  kajk.-Valj.(RadJ. 


naslajati  —  nasludovuti 


—  mi 


nasledovuvcc   -  nasmehavati  se 


naslajati,  am,  vb.  impf.  ad  nasladiti;  i)  tier» 
jiifjCIi:  spomin  jima  pač  ni  mogel  naslajati 
spanca,  Jtirč.;  —  2)  crgo^cii:  n.  srce,  Let.; 

—  n.  se,  fid)  CUlolUMi,  ^7.V. ;  n.  se  z  vsemi 
pozemeljskimi  dobrotami,  LjZv.;  n.  se  ocsa, 
Zv. 

naslamuriti  se,  iirim  se,  vb.  pf.  =  nasamii- 

liti  se.  Miftci  tuerben,  C;  naslamurjen,  Dcr= 

bricf3lidl,  Miir.,  Jan.,  C. 
naslan,  adj.  eiii  tiitMtig  fal^ig,  falsicfjt,  Jan. 
naslaniniti,  Tnim,  vb.  pf.  mit  Spcrf  beipidcu: 

n.  zajca,    Ci^. 
naslanjač,  m.  bev  Sd^ujcflet,   0>.,  nk. 
naslanjalo,  u.  bie  Scf)nc,   Cig.,  nk. 
naslanjati,  am,    vb.  impf.   ad    nasloniti;    an- 

lct)ncn;  glavo  n.  na  roko;    —  n.  se,  fid)  an- 

lel)ucn;  —  n.  se  na  kaj,  an\  cttnaš  benitjcn, 

fid)  grimben,  Cig.,  Jan.;  —  n.  se  na  koga, 

fid)  Quf  jcmatibcn  benifeii  0.  bc5icf)cn,  Gg. 
naslavljati,  am,  vb.  impf.  ad  nasloviti ;    titu= 

liereu,  SIX.-C.;  z  gospodično  n.,   Cv. 
nasled,  sleda,  m.  bie  ®Ql'aiiffDK]e:  n.  soglasni- 

kov,  Pres'.;  nasled,  ogr.- Valj. (Rad). 
nasleda,   m.  Ravn.-C,  pogl.  naslednik. 
nasledba,  /.  i)  bie  ^tadifolge  (5.  ^-8  in  ber  §evr= 

']d)a\t),yJur.,Cig.,Jan.;  —  bie  i)fad)al)niung, 

Jan.;  —  2)  ber  ^Inljani;,  Mur.;   bie  ©ccte, 

kajk.- Valj. (Rad). 
nasledek,  dka,  m.  tiaž  Srgebniš,  bie   ?^oIge, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  Ravn.,  nk.;    dobri,   slabi 

nasledki,  nk. 
nasledcn,    dna,  adj.   coufeciltiD,    refuUiereiib, 

Jan.fH.J;    -  (Srb«,  Jan.fH.J. 
nasledica,  /.  =  nasledek,  Jan.fH.J. 
nasledina,  /.  bie  (£rbld}aft,  C. 
naslediti,  im,  vb.  pf.   i)  nad)foIgen :  n.  koga, 

Mur.,  C,  nk.;  —  2)  burd)  ©rbfolge  crt)attcn: 

n.  očetovo  zemljo,  Svet.fRok.J. 
nasledje,  n.  bie  ^Jac^fotge,  Cig.,  DZ.,  Vrt.;  n. 

v  službi,   Cig.;   prestolno  n.,  bie  JljfOnfoIge, 

Cig  (T.);  dedno  n.,  bie  Crbfolge,  Cig.fT.J. 
naslednica,  /.    bie  9Jad)folgcrin,    Cig.,  Jan., 

Ravn.,  nk. 
naslednik,  m.   i)  ber  ^lacfjfolger;  —  cesarje- 

vič  n.,   taifcrlid^er  ^roiiprin,^,  Jan.fH.J;  — 

ber    (Srbe,    Dalm.-M.;   =  dedni  n.,    Levst. 

fSaiikJ;  —  2)  ber  9htf)anger,  C. 
nasledništvo,  n.  bi:  9cQd)folge,  bie  ©rbfolge,  C. 
naslednje,  adv.  =  na  slednje,  na  zadnje,  ju- 

IctU,    C. 
naslednji,    adj.    nacf)folgcnb,    folgenb,    Mur., 

Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J.  nk. 
naslednjič,  adv.  =  na  slednjič,  na  zadnje,  ju* 

Ict^t,   C. 
nasledovanje,  n.  1)  ba§  9?ad)foIgen,  bie  ^ad)= 

folge,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  2)  bie  9Jad)= 

af)lltung,  (tudi :  nasledovanje,  nasledovanje), 

kajk.-  Valj.fRadJ. 
nasledovati,    ujem,    vb.   impf.    i)    nad)    eiucr 

<Bad)c  ober  einer  'iperfon  tu  ber  9ieilienfoIge 

fomincn,  folgen:  zdaj  nasleduje  molitev,  na 
blisk  nasleduje  grmljavica.  ogr.- Valj.fRadJ; 

—  n.  kaj:  dober  žitek  nasleduje  srečna  smrt, 
C;  to  biblijo  so  nasledovale  mnoge  druge, 
ogr.-Levst.(Rok.J;  —  9{ad)fotger  feiii,  folgcn: 


n.  koga  ali  komu,  Mur.,  Met.,  nk.;  —  n.  do- 
movanje, zemljišče  po  svojega  ujca  smrti, 
erbcil,  ( nasledovati)  Levst.fSauk) ;  —  ^er»or= 
gcl)cn,  Jan.fH.J;  —  2)  nad)gcf)cn,  frijljneu :  n. 
svoje  želje,  nasladnost  svojega  telesa,  C, 
ogr. -Valj.fRadJ;  iiari)fo(gcit,  fid)  nad)  ieman= 
bem  ober  einer  Qad)c  rid)tcn,  nad)a{)men,  be- 
folgen,  Mur.,  Jan.,  Cig.fT.j;  Kristusa,  nje- 
gove nauke  n.,  kajk. -Valj. f Rad);  —  tudi: 
nasledovati  in  nasledovati,  kajk.-Valj.fRadJ. 

nasledovavec,  vca,  m.  ber  ^JJadjfoIgcr,  ber 
9iad)a^niei,  Jan.,  Cig.fT.J,  Slom.- C,  Valj. 
fRad). 

nasledstven,  stvena,  adj.  bie  9Jad)fo(ge  ober 
©rbfolge  bctreffcnb :  nasledstvcna  vojska,  ber 
©rbfolgetricg,  Cv. 

nasledstvo,  n.  bie  9Jad^fo(ge,  Cig.,  Jan.,  nk.; 
dedno  n.,  bie  Srbfolge,   Cig.fT.J,  nk. 

naslepiti  se,  im  se,  vb.  pf.  »on  ungefčt^r  ge^ 
Hngen:  naslepilo  se  mu  je,   Guts. 

naslikati,  am,  vb.pf.  obbilben,  malcn:  n.  koga, 
n.  podobo,  nk.;  naslikana  okolica,  bie  Sanb« 
fd)aft,  Cig.fT.J. 

nasliniti,  slTnim,  vb.pf.  ongeifern,  M. 

naslišati  se,  slišim  se,  vb.  pf.  genug  §U  ^oren 
befommen,  fid)  fatt  f)i.n-eu. 

nasl9mba,  /.  bie  i'el)ne,  bie  Stilne,  Jam.,  Cig., 
Skrinj. -Valj. fRad  J;  križ  je  n.  hromih,   Cv. 

naslon,  slona,  m.  i)  'Oaž  9(nle[)ncu,  Cig.,  M.; 

—  2)  bie  2ct)ne,  Cig.,  Dalm.;  stebri  so  bili 
srebrni,  naslon  zlat,  Jsvkr. ;  stolček  je  dober, 
če  prav  nima  naslona,  Levst.fZb.  sjc.J;  — bie 
lSriicfenIc£)nc,  Cig.;  naslon,  ogr.-Valj.(RadJ; 

—  3)  =  slon,  ber  (£Iept)ant,  Diet. 
naslonek,  nka,  m.  bie  Se!^ne:  naslonki  („na- 

slunki")  na  obadveh  straneh  stola,  Dalm. 
naslonica,  /.  bie  Sebue,  v(liŠt.-C. 
naslonilo,  n.  bie  i'e()iie,   Cig.,  Jan.,  M. 
naslonišče,  n.  ber  "?(nlef)npunft,  ber  ©tii^punft, 

Cig.,  C. 
nasloniti,  slgnim,  vb.  pf.  anlc^ncn ;  n.  lestvo 

na  drevo,  na  zid;  n.  se,  fid)  fiule^nen:  n.  se 

na  mizo,  na  koga. 
naslonjak,   m.  ber  i]e{)nftu^I,  Mur. 
naslov,    slgva,  m.  bor  2itel,   Cig.,  Jan.,   Cig. 

(T.J,  nk.;    —   češ. 
nasl9ven,  vna,  adj.  Jitel=:  naslovni  list,  baž 

Jitelblatt,  nk.;  STitutar«,  Cv. 
nasloviti,  i'm,  vb.  pf.  titiilieren,  «A-. ;  betiteln 

Jan.fH.J. 
nasl^vje,  n.  bie  Jitulatur,  Cig.fT.). 
nasluhavati,    am,  vb.  impf.  Ioufd)en,  l)or(f)en, 

vihŠt.-C. 
nasluhovati,  lijem,  vb.  impf.=^  nasluhavati, Z. 
nasliišati,   am,  1.  vb.  impf.  (aufd)en,  l^ord^en, 

Cig.,  Jan.,  BlKr.-M.,  Nov.;  —  11.  n.  se,  vb. 

pf.  fid)  fatt  t)i3ren,  Cig.;  ni  se  ptičkov  mogel 

n.,   LjZv. 
nasluziti  se,   im  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  bieiien. 
nasmeh,  hi.  \iaž  'Jlnltidjeln,  Mur.,  Cig.,  C,  nk.; 

ne  zaupati  skri\'nemu  nasmehu,  Kast.-Valj. 

fRadJ. 
nasmehavati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  nasme- 

hovati  se,  M. 


nasmčhljaj  —  nasnovati 


668  — 


nasntibiti  —  nasprotljiv 


nasmehljaj,  m.  ba^  2ac^e(n,  bo§  9(n(acf)e(n, 
C/iT..  Jan.,  M.,  tik, 

nasmehljati  se,  am  se,  vb.  pf.  Idcficln :  n.  se 
komu.  jcmauiJcm  ,^uldd)cln,  i^n  aiUadjcIn. 

nasmehljavati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  na- 
smehljati se:  lad)eln:  Golčice  mi  precvetajo, 
Se  slaJko  nasmehljavajo,  Spes.-K. 

nasmehljiv,  ha,  adj.  [a(f)clnb,  M. 

nasmehniti  se,  smehnem  se,  vb.  pf.  čine 
Idc^cliibc  SJJicne  madjcn;  n.  se  komu,  jcmon= 
bcii  aiilddicln,  M.,  nk. 

nasmehovanje,  n.  haž  2a(f)cfn,  ho.^  ^\\{ai)t\\\. 

nasmehovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  na- 
smehniti se;  ldcf)eln,  jutdc^cln. 

nasmejati  se,  smejem,  smejam  se,  vb.  pf.  \) 
,^u  Iad}en  anfangeti,  Idcf)cln;  n.  se  komu,  ie= 
inanbcn  anldcficln,  i^iit  jii(dcf)cln;  Meni  nebo 
odprto  se  zdi,  Kadar  prijazno  nasmejaš  se, 
Preš.;  —  2)  n.  se,  ftd)  jatt  lo^en. 

nasmešljivost,  /.  =  nagnjenost  k  nasmeho- 
vanju,  LjZv. 

nasmetiti,  i'm,  vb.  pf.  trficiib  čine  9[(Jcngc  un= 
c5c()origcr,  unniil^cr  ^ingc,  Unrat^  anftrcucn 
^  smeti  napraviti;  z  rezljanjem  n.  po  sobi 
ali  n.  sobo;  nasmečen,  tioll  Sle!^rid)t,   C. 

nasmihati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  nasmehniti 
se;  Iddicln,  ,yi(dd}cln,  Zv.,  Vt-t. 

nasm9d,  m.  bic  9lnjenguncj,  Cig. 

nasmoditi,  im,  vb.  pf.  anfengen. 

nasmoh'ti,  im,  vb.  pf.  i)  mit  ^^ec^  an[trei(^cn, 
bci.iid)cn  ;  —  2)  prcticn,  M. 

nasmraditi,  smradim,  vb.  pf.  mit  ©eftauf  cr= 
iiiUcn;  n,  po  hiši,  n.  sobo. 

nasmrajanje,  n.  bož  ^urrf)ftdn!ern,  M. 

nasmrajati,  am.  vb.  impf.  ad  nasmraditi;  mit 
(Meftant  crfiiUcn,  Jam.,  Cig. 

nasmfcati,  am,  vb.  pf.  einc  getoi^fe  93Jcnge  ab- 
ftrcifcn :  n.  listja,  Cig. 

nasmfcati  se,  im  se,  vb.  pf.  [li)  )att  fc^nard)cn. 

nasmukati,  kam,  čem,  vb.  pf.  i)  einc  geft)i[fc 
llJcngc  abftrcifcn;  n.  listja;  —  2)  n.  koga, 
ntipritgcln,  Df)rfcigen. 

nasnavati,  am,  vb.  impf.  ad  nasnovati;  "Daž 
Wain  auf^icl)cn,  an,^ettcln,  3/.;  klopke  n., 
Danj/Posv.  p.j;  —  \^\o  si  n.,  cinfdbcin,  Danj. 
(Posv.  p.)\  —  n.  si  pcnezc,  fic^  ®clb  crlucr- 
bcn,  Danj.fPosv.  p.). 

nasnažiti  se,  im  se,  vb.  pf.  fid)  aufpnl^cn,  |id) 
id)niiidcn,   C.  skrinj. 

nasnažiti,  i,  vb.  pf.  i)  anfdjneicn:  n.  veliko 
snega;  —  2)  n.  .se,  ,yir  Weniigc  fd)ncicn, 
an«jd)ncicn,  Cig. 

nasn9va,  /.  bcr  ''.Uiiid)lag,  bic  ''.Jlnftiftiing,  Cig.; 
pričeti   nasnf)V(),   Skrinj, 

nasnovač,  mi.  bcr  9lnfttfter,   Cig,,  \()v, 

nasnovati,  snujem,  vb.  pf.  nn,^ettclll  (Dom 
Jl^cbcr) ;  —  n.  pesem,  ciu  ilicb  criiniicn,  .\pcs.- 
Pjk. (Črt. );  io  se  vam  je  v  pijanosti  nasno- 
valo,  bicjer  (Mcbnnfc  lam  eiid)  im  ^Niiuid), 
I.j/.v.;  —  n.  dnevnik,  cin  Tngcbiid)  nnicgcn, 
li/.  ;  nasnovano  delo,  biv?  inangitiicrlc  'Hkrt, 
Lcvst,( Mačv.) ;  onfliftcn,  an.^cltchi:  n.  zaroto. 
Cig.,  Jan. 


nasnubiti,  im,  vb,  pf.   i)  anmerben,  Mur.;  n. 

potepuhov,    Ravn.  -  Mik.;  —  2)  n.  se,  bal 

^^erbcn  fatt  bctommen. 
nasnutek,  tka,  m.    ij  =  osnutek,    ber  ^^ttcl 

(beim  SBeben),  Jan.fH.j;  —  2)  bos  ^roject, 

Cig.:  einc  angejettcltc  Sad^e,  Cig. 
nasobaten,  tna,  adj.  =  nasoben,  (tudi:  naso- 

vaten)   SlGor.-C. 

nasoben,  bna,  adj.  boppelt  (»on  93(umenb(iitcn), 
C;  —  prim.  češ.  nasobnv,  jujamrnengeje^t, 
C.(?) 

nasobnat,  adj.  =  nasoben,  (tudi:  nasovnat),C. 

naseliti,  im,  vb,  pf,  cinjaljcn:  n.  vse  svinjsko 
meso. 

nasom9riti  se,  orim  se,  vb,  pf.  ein  finftcrel 
®cftd)t  mad)cn,  nasomorjen,  »erbticfelid),  mit 
finfterem  (Mcfidit,  v^hŠt.-C;  —  prim.  nasa- 
muriti  se. 

nasovražiti  se,  ažim  se,  vb.  pf.  bcž  §affen§ 
fatt  iDcrbcn,  Jurč, 

naspančkati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  naspati  se 
(v  otročjem  govoru). 

naspati  se,  spim  se,  vb.  pf,  genug  j^lofcn, 
QU'5id)Iafcn. 

naspavati  se,  am  se,  vb,  impf,  ad  naspati  se; 
auepic^Iafcn  pflegen,  Jan.fH.j. 

naspi,  adv.  naspi  devati  =  drugo  na  drugo 
devati,  n.  pr.  knjige,  aufjc^i(f)tcn,  Vrsno-Erj. 
(Torb,), 

naspo^  adv,  =  naspolu,  Ig,  Tolm. 

naspoli,  adv.  =  naspolu,  BlKr.-Mik. 

naspolu,  adv.  =  na  spolu,  jur  .'pdifte,  balbpart; 
n.  kaj  imeti,  fid)  mit  jemanbcm  in  bcn  ©r= 
trag  gegen  einc  ©cgcnleiftung  tbcifcn,  C. 

naspoštovati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  gcnng  ebrcn : 
ne  more  se  ga  dosti  naspoštovati  in  naču- 
diti,  cr  fann  itjn  nid)t  genug  uerc^ren  unb 
bcuninbern,  Ravn.-Mik. 

nasprek,  adv.  =  poprek,   Col. 

nasprotuk,  tka,  m.  bcv  (^cgcnfa^,  bcv  Kon= 
traft,  Cig.,  Jan.,  Bes.,  ZgD.;  —  baž  ©cgctt' 
ftiid,  Jan. 

naspr9ten,  tna,  adj.  cntgcgongi'fc(.U;  nasprotna 
stran;  nasprotna  moč,  bic  (^k*genfraft;  na- 
sprotni tok,  bcr  ®cgcn)'tiom  (phvs.),  Cig, 
(T,)\  nasprotni  namen,  bic  OJcgcnabfid)!;  to 
je  pravici,   postavi    nasprotno,   bali  ift  gcfcl^', 

rcd)tlii)ibrig ;  —  feinblid),  abgcneigt :  sreča 
mi  je  nasprotna. 
nasproti,  I.  adv.  i)  gcgcnitbcr,  vis-a-vis;  n. 
stanovati;  n.  stati  ali  sedeti  komu;  —  cnt^- 
flcgcn;  n.  iti  komu;  —  2)  bagcgcn,  jutoibcr, 
gegcn;   n.  biti  komu,  uubcr  jcmanbfn  fcin; 

n.   delati   čemu;    n.   vodi   plavati;   11.  si   biti, 

Juibcr  cinanber  fein,  fidi  nuberiprcdjcn ;  —  n. 
se  postaviti,  fid)  mibcviclUMl ;  n.  govoriti;  — 
im  cntgcgengcfclUen  Jvallc;  —  nmgefchit,  I)in« 
joicbcrnm;.—  11.  pracp,  c,  gen,  gcgcniibcr: 
sede  nasproti  njega,  Jurč,  ;  nasproti  Mra- 
tovlje  Peči,  Zv,;  n.  drifavne  blagajnice,  DZ, 

nasprotje,  n.  bcr  ©cgcnfa^,  bcr  35}ibcr|pru(^, 
bcr  Sontraft,  bcr  Sibcrftrcit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  nk, 

nasprotljiv,  adj.  niiberfcl^lic^,   Cig.,  Jan. 


nasprotij  i  vost       nastanjcnost 


669  —  nastanjcvatcn       nastaviti 


nasprotljivost,    /.    hic    SBibcvic^licMcit ,    bi'v 

2l>ibcvipntd)^gci(t,   Cifc-,  Jan. 
nasprotnica,  /.  bic  ©ccjliciin,  bie  SEibeifacfjc* 

rili,  yfui.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nasprotnik,   m.  bet  (SJccjncr,  bcv  3Bibcrfaff)cr, 

Mil)-.,  ('ii^.,  Jan.,  nk. 
nasprotnja,  /.  bic  ©cgenau^^ftciicv,  bic  55>ibcv= 

lagc  (kar  mož  ženi  pripiše  ali  zaženi  za  doto), 

.\oti:(?)-Cii:. 
nasprotnost,y.  bcr  ®eflen'"at^,  ber  SBiberjprudi, 

Cig'.(T.).  M.;  bie  SBibrigtcit,  bie  ^einblidjfeit, 

Mur.,  Cis^.,  Jan. 
nasprotovanje,  n.  ta^  SSibeiftreiten,  \>a5  Op- 

ponievcit,  nk. 
nasprotovati,    ijiem,    vb.  impf.   tt)ibei[tmten, 

opppnicrcn,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J.  nk. 
nasprotovavec,  vca,    m.  ber  Cpponent,  Jan. 
nasprotstvo,  n.  =  nasprotje,  nk. 
nasrditi  se,    im  se,    vb.  pf.  \\č)  )att   jitrncn, 

au-^jiirncn,  Cig. 
nasrebati  se,  bam,  bljem  se,  vb.  pf.  ^ut  ®e= 

iiiige  fdiliirfen. 
nasred,   praep.  c.  gen.  =   na   sredi,    sredi, 

inittcn  in,  Mik. 
nasfkati  se,  srkam,  čem  se,  vb.  pf.  jur  ®e= 

niige  jdiliirfen;  n.  se  (vina),  fid)  betrinfen. 
nasrkljati    se,    am   se,    vb.  pf.  ^nx   ®cniige 

flcimncije  fc^Iiirfen. 
nasfšiti    se,    im   se,    vb.  pf.   i)    bie   f^^bern 

ftrauben,  [ič)  ftrduben  (n.  pr.  o  puranu),  Mur., 

Cig.;   )id)  borfteu,  Cig.;  nasršen,   ftruppig: 

vol  je  nasršen,  SI  Gor. ;  —  2)  eine  tro^ige  SJJietie 
*    annefimen,    Mur.;    nasršen    kakor    čemerni 

jež,    ]'olk.-M. 
nasftiti  se,  im  se,  vb.  pf.  ^  nasršiti  se:  na- 

srčcna  mačka,  Hal.-C. 
nastačilo,  n.  bcr  ž)elfer  be»  §od^5eit§anfii{)rer§, 

(v  IstrijV.-Cig.(:) 

nastaj,  aja,  m.  i)  bie  iiage,  ha^^  ^icr^čiltui^, 
C.  ;  —  2)  bie  5yorjd)nft,  (nastaj)  ogr.-  Valj. 
(Rad). 

nastajanje,  n.  ba«  Gnt|"tel)en,  \>a^  ©iutreten, 
haf  SSerben:  n.  noči. 

nastajati,  jam,  jem,  vb.  impf.  ad  nastati;  i) 
entfteben,  eiiitreten,  ttjerben;  mraz  nastaja, 
e§  roirb  talt;  zima  nastaja;  noč  nastaja;  — 
2)  n.  na  službo,  fid)  um  eineit  ^ienft  ober 
ein  3lmt  betuerbeu,  caiibibicreii,  Cig. 

nastanek,  nka,  m.  i)  bie  (Sntfte^ung,  Cig.. 
C,  nk.;  —  2)  =  učinek,  uspeh,  bie  SŠirtung, 
bcr  (šrfolg,  C. 

nastanilo,  n.  ber  95elag,  Levst.fPHl.J. 

nastanitev,  tve,  /.  bie  (Singitortierung,  Cig., 
Jan.\  vojaška  n.,  bie  90Zilitdreiiiquartterung, 
Levst.  (Sauk). 

nastaniti,  stanim ,  vb.  pf.  einquartiercn,  cin= 
logieren,  beberbergen,  Cig.,  Jan.,  ogr. -C, 
Levst.  fXaukJ,  nk.;  huzarje  n,,  Erj.  (I^b.  sp.J; 
—  n.  se,  fi^  eiiiquQrtieren,  fid)  einlogieren, 
Cig.,  Jan.;  ficf)  f)au§Iid)  niebcrlaffcn ,  Cig., 
Jan.,  ogr. -C;  ben  2Bo^nfi&  neumen,  DZ.; 
nastanjen,  anfaffig,   Cig.fT.J. 

nastanjenec,   nca,  m.  ber  (riiiquartierte,   Cig. 

nastanjcnost,  /.  bie  3(nfaf|igfeit,  Jan. (H.). 


nastanjcvatcn,  tna,  adj.  (fiiiqUQrlicniiigiS- : 
nastanjevalno  breme,  bic  (fiiilagcla)'!,  DZkr. 

nastanjevanje,  n.  t>aš  (£inquartiercn:  n.  vo- 
jakov, Krj.d^^b.  sp.J. 

nastanjevati ,  ujem,  vb.  impf.  ad  nastaniti, 
C^g.,  .Jan.,  Levst.  (NaukJ,  nk. 

nastati,  stanem,  vb.  pf.  1)  eiitftc^en,  eiiitietcii, 
tDcrben;  zima,  noč  je  nastala;  —  2)  aiitretcn: 
službo  n.,  Lašče-Levst.fRok.J;  —  tiben,  C; 
Priše!  kraljevič  je  mlad,  K'  ima  španski  tron 
nastal ,  Npes.-K. 

nastati  se,  stojim  se,  vb.  pf.  be^  Stef)Ciiž  iibcr* 
briiffig  »erben,  fid)  miibe  fte^en. 

nastava,  /.  i)  bie  3(ufftetlung,  Cig.;  n.  soda, 
da  se  iz  njega  toči.  Cig.;  —  bie  ^ofitur, 
Telov.;  —  n.  (kakega  zidanja),  bie  9(n(age, 
Cig.;  —  2)  liaž  ',!lufgeftellte:  bie  i.'odipeife, 
ber  Sobcr,  Mur.,  Cig.,  Jan. ;  bie  aufgeftelltc 
%aUc,  ec^lilige  U.  bgl.,  Cig. ;  Mladen'či  pri 
vas  za  njih  glave  Nastavljajo  skrivne  nastave, 
Preš.;  Nastav  i  pasti  se  nemaš  bati,  Levst. 
(Zb.  sp.J;  —  ber  §interl)alt,   Jap.fSv.  p.); 

—  3)  nastava,  panj,  kateri  je  izgubil  ma- 
tico in  katerega  čebelar  vrhu  druzega  na- 
stavi ali  navezne.  Polj.;  —  4)  nastava,  bie 
Siniefeiing,  bic  (Sinrid)tung,  bie  2liiorOnung, 
ba§  %t\ti,   C,  ogr. -Valj. (Rad). 

nastavati,  am,  vb.  impf.  =  nastajati  i),  C;  na- 
stavajoča  noč,  bie  anbrccf)cnbe  SJac^t, .C 

nastavec,  vca,  m.  1)  ber  Sdjrotbanimer,  ber 
Sc^roter,  V.-Cig.;  —  2)  ber  %nia^  bei  'idiav' 
inftrunicnten,  Cig.;  —  3)  ber  Sluffafe,  ber 
Ucberfa|l,   Cig.;  —  4)  =  nastavek   2),   C. 

nastavček,  čka,  m.  dem.  nastavek  ;  ba^  3(nfa^' 
ro^rdjcn,   Cig.;  koščen  n.,  DZ. 

nastavek,  ka,  m.  i)  kar  se  nastavi  (nastavlja), 
ber  9(iifiati,  bcr  5(n)a§,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
n.  na  panju,  C:  bcr  ^fuffofe  jur  S?erlangcruiig 
(5.  33.  eine§  5'iftruincnte^),  Cig.,  Jan.;  bic 
^ortfe^ung:  n.  hrbtenjače,  Erj. (Som.);  bcr 
5(nfd)ub  bcim  2ifd)e,  Cig.;  —  2)  bcr  Siiiber= 
triebel,  ba^  Sd)(agI)o(5  ber  $8inber,  C;  — 3) 
bcr  ftbber,  Jarn.-M,  Cig. ;  —  4)  nastavek, 
bie  Sage:  hiša  je  na  lepem  nastavku.  Svet. 
(Rok.). 

nastaven,  vna,  adj.  511111  'iJlnfc^en  beftimmt,  5(n= 
fafe',  Cig. ;  —  nastavni  trnek,  bie  3u90nge(, 
V.-Cig.^ 

nastavitelj,  m.  ber  (Sinfe^er,  ber  ©riinber,  bcr 
Ur^ebcr,  ogr. -C. 

nastaviti,  stavim,  vb.  pf.  1)  aiife^cn,  atiftiiden, 
Mur.;  —  n.  govorjenje  o  čem,  eillC  Stcbc 
aiitniipfcn,  Cig.;  n.  govor  o  čem,  ettuaž  jur 
Spradje  briiigcn,  M.;  —  fortfe^cn.  Zora:  — 

—  2)  5u  eiiiem  bcftimniten  ^mcdc  t)inftcncii, 
oufftellcn ;  n.  kako  posodo,  da  kdo  kaj  v  njo 
da;  —  n.  past,  zanko,  mrežo,  vado,  strup; 

—  n.  topove ;  n.  komu  meč  na  prsi ,  an- 
fefeen;  —  n.  sod,  anjapfcn;  —  n.  uho,  ba§ 
^i)t  na()er  briiigen,  um  bcffer  511  preii  obcr 
5U  I)ord)eti;  —  n.  komu  nogo,  jemanbcm 
eiii  ^citi  Ijolteii,  bamit  er  falle;  —  n.  se,  ficf) 
JU  eiucm  bcftimmtcu  Qmcdc  ^iuftclleii ;  —  3) 
griinbcn,  C;  —  n.  zidanje,   ben  Girunb '^u 


nastavkati  —  nast9pen 


-   070 


nast9piti  —  nastregati 


ciiicm  (Mctniiiiic  oiilcficn,  0>. ;  —  n.  svetstvo, 
biiv  Sacranient  cinfete",  oi^r.-C. 

nastavkati,  am,  yb.  pf.  žito,  lan  dejati  v 
stavke,  in  :pocfcu  jc^icn,  Cig. 

nastavljati,  am,  vb.  impf.  ad  nastaviti;  i) 
aiijclUMi,  Cig.;  n.  gostovanje,  fortie^eu,  vih- 
Št.-\\-tlj.fVest.);  —  2)  JU  eincm  bc[timintcn 
;^tuccfo  nufftcUen. 

nastavljenka,  f.  ia^  '\n§  .'gitfjnenieft  gcicgte 
&,  C. 

nastavnik,  m.  i)  =  nastavek  2),  ber  53tubcv= 
triebel,  C;  —  2)  ber  ^JJeiftcr,  .Uio-.,  Zv., 
\'it..  I.evst.rZb.  sp.J:  (stsl.). 

nastavnjak,  vi.  bor  ^iubcrtricbcl,  ogr.-C. 

naštel,  m.  =  nastil,  Mik:,  Valj.  (Rad);  (na- 
štel stla,  v^kŠt.). 

nastelj ,  /.  =  nastelja,  Jan.;  slama  Je  naj- 
boljša naštel),  SlGosp. ;   (naštet,  Mur.). 

nastflja,  /.  bie  Streu,  Cig.,   C,  Gor. 

nasteljca,  /.  dem.  nastelj,  (nasteka)  ogr.-}'alj. 
(Radj. 

nastenjak,  m.  bic  JpUU^lUUrj  (sempervivum 
tectorum),   C. 

nastit,  stila,  m.  bic  Strcil,   Cig.,   C,   Dol. 

nastiljati,  am,  vb.impf.ad  nastlati;  bic  Streu 
mad)en;  n.  živini. 

nastilo,    n.  =  nastil,    Cig.,  Jan..  Vrt.,  LjZv. 

nastlati,  steljem,  vb.  pf.  bie  Streu  madjen, 
n.  živini. 

nastojen,  jna,  adj.  eifrig,  ogr.-C. 

nastgjnik,  m.  ber  Sac^inalter,  ber  SSenoeier, 
ber  Gurator,  C;  n.  nad  brizgalnicami,  ber 
Spri^cnmeifter,  Levst. (Sauk). 

nastojnost,  /.  ber  Šifer,  ber  grleip,  hajk.- Valj. 
(Radj. 

nast9kati  se,  stokam,  čem  se.  vb.  pf.  ftd)  jatt 
adi?ien. 

nastop,  stopa,  m.  i)  ber  9(ntritt;  n.  službe; 
n.  dedine;  n.  vladarstva,  bie  Jlironbeftcii]UUg, 
Cig. (T.);  —  2)  ba^  vnuftretcii,  ber  5luftritt, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  navadni  n. ,  bie 
Wruubl'te(Iunfl,  Telov.;  —  f)  bie  Ucberjdnucm« 
munq,  C;  nastop  je  zablatil  travo,  Idrijska 
dol. -Er j. (Torb.);  —  bie  (^lut:  n.  in  odstop, 
Cig.,  Vod.(I\b.  sp.);—4)  =  nastopek,  Prcš.; 
slabi  nastopi,  Burg.\  —  tudi:  nastop,  Krj. 
(Torb.),  Valj.CRad). 

nast9panje,  n.  1)  "bai  9(utreteu;  — 2)  hciž  ?(uf= 
tretcn :  —  bos«  tSiutretcn ;  —  O  "bi^i  '?(u(flufeu 
(be>5  "iBafieie). 

nast9pati,  am,  vb.  impf.  ad  nastopiti;  i)  nn^ 
trctcu;  —  n.  za  kom,  uadifolgcn;  — n.  komu, 
»crfolflen,  lias.\  —  2)  auftreten;  —  eintrclcn; 

—  3)  konj  si  nastopa,  bo*  'i^ferb  ncrliet  fidi, 
e^  rcid)t  cin,  Cig. ;  —  4)  aniaufcn,  auistietcn 
(o  vodi);   —  prim.  nastopiti. 

nast9pck,  pka,  m.  bic  ?rOlge,  Mur.,  Cig.,  ./an.. 

Ram.,  I.evst.(Pril.),  nk. 
nast9pcn,  pna,  adj.    i)  9lntritt^-,   Cig.,  Jan.; 

nastopni  govor,  bic  'JlntrittC^rcbc,   Cig.,   nk.; 

—  2)  nad)fol(loiib,  fplflcnb,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

—  Grfl{ill,ynin'?  :  nastopni  porotniki,  Cig., 
D/. 


nast9piti,  stopim,  vb.  pf.  i)  antrcten:  n.  pot; 
n.  službo,  vladarstvo;  n,  za  kom,  nac^folgeu, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  n.  kraljestvo,  cesarstvo  za 
kom,  Cig.;  n.  dedino;  n.  pravdo,  n.  kazen; 
n.  trideseto  leto,    m  ha^  30.  Jjabr  treten, 

Cig.;   —   2)    auftreten    (n.   pr.   o  govorniku, 

igravcu);  —  3)  eintrcten,  begtnncn,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk.;  doba  je  nastopila,  nk.:  na- 
stopila je  sila,  Mur.;  nastopile  so  okoliščine, 
Cig. ;  (rus.) ;  —  4)  cinen  ??Jii#tritt  t^un,  Cig. ; 
—  n.  si  žrebelj.  )ic^  eineu  ^JJngel  in  ben  ^uji 

eintrcten,  V.-Cig.;  —  konj  si  je  nastopil,  bflž 

^ferb  bat  fid)  mit  bent  ©ijcn  cinee  .s?intcr= 
fufje^  ben  'ilicru  cinc^  i^orberfufjež  »crle^t, 
ee  f)at  fidi  gcnerOot,  Cig.;  —  n.  komu  na 
noge;  —  5)  aniaufcn,  ou^treten;  voda  je 
nastopila. 

nast9pnica.  /.  bie  ''J?ad)fo(gcrin,  Cig.,  Jan. 

nast9pnik,  m.  ber  'i)iad)fDlger,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Ravn..Xotr.;  apostolski  nastopniki,  bic^JJad)= 
folgcr  ber  'i?(pofte(,  Burg.;  —  ber  'iJJadimann, 
ber  (frfatjmann,  Cig..  DZ. 

nastopnina,  /.  ba§  5(ntritt§gelb,  Cig. 

nastopovati,  ijjem,  vb.  impf,  Jan. (H.);  pogl. 
nastopati. 

nast9pstv9,  n.  =  nasledstvo,  bie  Stac^folge, 
Jan.  ^  H  J. 

nastor,  m.  bie  9(nfeditung,  C;  — ber  %xo^,  Bl- 
Kr.-Cig.;  —  bic  'iBo^ljcit,  iz  sovrašt\'a  in  na- 
stora  storiti  kaj,  Pohl.-'i'alj.(Rad):—'i)ex!oa)^, 
bic  5cinb)d)aft,  C;   ber  ®roII,  Cig.,  Jan. 

nastor,  adv.  n.  komu,  jemanbcm  jum  ^offen, 
Cig.,  BlKr.-M.,  Mik.;  tro&:  n.  našemu  mi- 
lemu  podnebju,  Xov.;  n.  prizadevi,  Nov. 

nastoren  ,  rna,  adj.  trotiig, /)o/.  -  .V/fc. ;  ho<5' 
()aft.  Svet.  (Rok.),  BlKr.;  ncrlct^cub,  bcletbi= 
gcnb,  M. 

nastoriti,  i'm,  vb.  pf.  n.  komu.  jemanbcm  C'5 
antl)un,  M. ;  coprnica  mu  je  nastorila,  BlKr. 

nastorljiv,  iva,  adj.   trotlig,  BlKr.-Cig. 

nastornost,  /.  i )  bic  ^.?(nfed)tuug,  bie  'Diacbftcl' 
lung:  odvrni  od  njega  vse  nastornosti  so- 
vražnika, Krcmpl-Mik.;  tatskc  nastornosti, 
kajk. -  Valj. ( Rad) ;  —  'i)ai  Ungcnuidi,  C,  — bic 
©cfa^r,  C;  —  2)  ber  3:rp|.Minn,  bie  '!bpvl)cit, 
BlKr.-Cig. 

nastradati  se,  am  se,  vb.  pf.  bii  Tarbcuž 
iibcrbriijfig  lucrben. 

nastran,  adv.  =  na  stran,  Jan.  (H.). 

nastranka,  /.  ba§  .Stcb'>Uicib,   Cig.,  .^fik. 

nastranski,  adj.  fcitunirt«?  bcfinblid),  nad)  ber 
Scite  l)in  gcridilet,  Seitcu' :  n.  udarec,  ber 
f^fcblidjlan,  (-ig-:  —  črta  nastranska!  (neka 
psovka*,  Andr. 

nastrcči,  strv^žcm.  vb.  pf.  i)  čine  flctuiffc  'SJienflC 
ailffangcn;   n.  škaf  vode  pod  kapom:  n.  krvi 
v    skledico;    —    2)    n.  koga,    jcnuiubcu   cr 
lan  cm,  C. 

nastrcganje,  n.  ba^  ''Jluflaucru,  ba§  'Jlndfunb« 
fdjaftcn,  ogr.-C,  .M. 

nastregati,  am,  vb,  impf  ad  nastreči;  n.  koga, 
kaj,  bclauern,  bcobad)tcn,  ogr.-C;  n.  za  kom, 
ouf  jcnionben  laucrit,  onfpaffcn,  ogr.-C. 


nastrcijavati       nasuti 


r.7i 


nasutje  —  našest 


nastrcgavati,  am,  vb.  impf.  laucrn,   C. 

nastregniti,  strepncm,  vb.  pf.  n.  koga,  be- 
mevfen,  oiitvcffen,  Oi^r.-C. 

nastrel,  strela,  m.  bcr  ^dlicflU)"^,   C(>. 

nastreliti,  i'm,  vb.  pf.  nnicl)icf}Cn ;  zajca  ni 
ustrelil,  ampak  samo  nastrolil;  nastreljcn, 
nuiicicfuif)cn. 

nastreljati,  am,  vb.  pf.  i)  ciltC  gciinifc  SIfcngc 
buvdl  Sdliofjeit  crlciicn;  n.  veliko  divjačine; 
—  2)  abpriuielu,  Dol. 

nastrešek,  ška,  m.  =  nadstrešek,  i^a^  5?C>r= 
t)ad),  Mm:,  \'.-Ci^.,Vrt.;  lastovka  hišici  pod 
nastrešek  nanosi  gnezdice,  \'rt.:  ha^  2Bettcl> 
had)  ubcr  Jliiucii  iiiiD  Jsciiftcvn,  C;y. 

nastret,  adv.  gcgciliibci',  vis-ii-vis,  Fr.-C. 

nastreti,  strem,  vb.  pf.  bccfett:  n,  mizo,    C. 

nastrgati,  sti^gam,  žem,  vb.  pf.  eine  geroiffe 
SIteitge  obidiabcit,  anidinbcn;  n.  krompirja; 
n.  hrena,  Srcit  aiircibcit. 

nastfhniti,  stfhnem,  vb  pf.  railf)  Uicrben:  koža 
mi  je  nastrhnila  od  straha,  Cif^. ;  nastrhnjen 
(pravilneje:   nastrhel)  od   mraza,    Cig. 

nastriči,  stnžem.  vb.  pf.  i)  mit  ber  Sd)ere  an- 
fd^iieibcn,  an)d)cren;  —  2)  eine  getuiffe  'DJienge 
burd)  Sd)crcn  bcfommen;  n.  volne,  las. 

nastrigati,  am,   vb.  impf.  ad  nastriči,   Cig. 

nastrk,  vi.  bic  ^au^ltnirj  (sempervivum  tec- 
torum) ,  C,  Razdrto  pod  Nanosom  -  Erj. 
(Torb.);  —  prim,  natresk,  netresk. 

nastroj,  stroja,  yn.  \)a^  SSeifjeug,  ba§  ^nitl-'"' 
mcnt,  hA-.;  —  češ. 

nastrojiti,  im,  vb.  pf.  i)  eine  gctuiffe  -iDJrnge 
gerben;  veliko  kož  n.;  — eine  gcnnife  93icngc 
fcrtig  beljen:  nastrojil  je  gobe  toliko,  da  zdaj 
ne  ve  kam  ž  njo.  Str.;  —  2)  n.  koga,  buvd)- 
geuben,  burrtjpriigcln,  Cig. ;  —  3)  n.  klobuk, 
eincn  Siut  anfftafticren,  V.- Cig.;  —  4)  (im 
^crgbau)  5(nftaUcn  madien,  bajg  bie  3(rbeiter 
bie  ^(rbeit  bcginnen  tonnen,  nn)d)an,^en,  T'.-C/g-. 

nastr9pje,    n.  =  nadstropje,   Giits.,  Miir. 

nastrugati,  gam,  žem,  vb.pf.c\\\i:  gctuiffcSOtenge 
jdjabcnb,  bieriijelnb  juiainmenbvingcu. 

nastružiti,  im,  vb.  pf.  anbrcd))eln,  Ja7i. 

nastfžek,  žka,  m.  kar  se  nastrže,  'Qa%  @d)airfel, 
"Haž  Sd)arric^t,   Cig. 

nasukati,  kam,  čem,  vb.pf.  i)  anjpulen,  ailf= 
niinben;  n.  nit  na  cevko,  prejo  na  vretcno; 
aufbrelien,  Cig.;  —  2)  eine  gcnjiife  9Jfenge 
aulipulcn,  annuinben:  veliko  preje  n.;  —  3) 
n.  se,  fid)  jntt  luinbcn  0.  bremen;  —  4)  in 
bie  6nge  treibcn,  inš  Sodštjorn  jagen,  Cig., 
M.,  Polj. ;  n.  koga  s  tožbo.  Polj. ;  jtt)ingen : 
n.  koga  k  miru,  Cig.\  —  5)  nasukan,  ab= 
gefeimt,  buvd)trieben,  Cig.,  Polj. 

nasiiniti  se,  sunem  se,  vb.  pf.  n.  se  česa, 
fic^  ooU  effcn,  ogr.-C. 

nasunjak,  m.  neka  pojedina  pred  adventom 
okolo  sv.  Martina,   C;   —    prim.  nasednjak. 

nasušati,  am.  vb.  impf.  ad  nasušiti ;  in  SJienge 
trodnen  ober  borien,  Cig. 

nasušfti,  im,  vb.  pf.  in  cincr  geroifjen  SIKenge 
trorfnen,  borren;  n.  sadja;  n.  veliko  mesa, 
Wie(  %k\\&\  )eld)en. 

nacuti,  spem  (sujcm),  vb.pf.  in  eincr  genjiffcn 
■DJtenge  auf jd)iittcn ;    n.  prsti,  zrnja,  žita;    n. 


peska  po  cestah;  —  n.  mernik  z  vrhom,  bcn 
Sd)encl  gegnpft  1''dH  id)iitten;  Polno  zibko  je 
d"narjev   nasiil,  Spcs.-Mik. 

nasutje,  n.  i)  bivS  'Jlnjd)iitten ;  —  2)  t>až  ©c 
jdiiitt,  V.-Cig. 

niisuvati,  am,  vb.pf.  =  nasuniii,  anfiillon  :  kdo 
bode  nasuval  (nnasval")  tebe,  ki  sneš,  ko- 
likor vidiš,  Ip.-Evj.(Torb.). 

nasvat,  adj.  =  nasobat,  nasoben,   C. 

nasvaten,  tna,  adj.  =  nasoben,   C. 

nasvet,  sveta,  m.  ber  SBorjdjIog,  bcr  5(ntrag, 
Cig.,  Jan.,   M.,   C,  iik. 

nasvetavati,  am ,  vb.  impf.  =  nasvetovati, 
Levst.  (Nauk). 

nasvetnik,  m.  kdor  nasvete  daje.  Z.,  Gor.- 
DŠv. 

nas  veto  vanec,  nca,  »i.  ber  ^-8orgcid)Iagene,  C. 

nasvetovanje,  n.  ba§  ^(nvatljen,  baž  ^^ot= 
jd)Iagcn. 

nasvetovati,  ujem,  vb.  impf.  1)  anratf)en;  be= 
antragen,  Doridjlagcn;  (v  tem  pomenu  tudi 
//.);  —  2)  n.  se,  vb.  pf.  be^i  SRatbgeben-^  fatt 
njerben;  —  tudi:  nasvetovati,  ujem. 

nasvetovavec,  vca,  m.  ber  'ŽIntragftellcr,  Cig. 

nasvinjak,  m.  mastni  ali  debeli  četrtek,  C; 
—   prim.   nasunjak. 

naš,  naša,  pron.  unjer;  ta  hiša  je  naša,  bicfeš 
§nu§  gef)iirt  iin'5:  po  naše,]  in  unjercr  SSeifc, 
in  unjercr  Spradje. 

našaliti  se,  šalim  se,  vb.pf.\iiž  ^dierjenš  fatt 
nieibcn. 

našarati,  am,   vb.  pf.  =  našariti,  Z.,    C. 

našariti,  im,  vb.pf.  m\  buntcii  5lU'3Je[icn  geben, 
bunt  anficiben,  n.  se,  fid)  buut  anfleibcn,  Dol. 

naščekati,  am,  vb.  pf.  =  namolsti,  Zil.-Jarn. 
(Rok.). 

naščetmiti  se,  Tnim  se,  vb.  pf.  bie  i^aavc, 
53orften  cmporftef)en  mad)en  o.  ftrdubcn,  Cig. 

naščevati,  ščuvam,  ščujem,  vb.  pf.  =  našču- 
vati,  Cig. 

naščina,  /.  =  naš  jezik,  unfcre  Spracfte,  nA-. 

naščipati,  pam,  pijem,  vb.  pf.  i)  nn,^rt)iden; 
n.  list;  —  2)  eine  gemiffe  9}Jengc  ab.^njiden; 
n.  brstja,  popkov. 

našcipniti,  ščipnem,  vb.  pf.  anjlliicfen,   Cig. 

naščuliti,  im,  vb,  pf.  =  naščuti,   Cig. 

naščuti,  ščujem,  vb.  pf.  auflje^cn,  C,  Ru\.- 
Kres. 

naščuvati,  ščuvam,  ščujem,  vb.  pf.  i)  Quf= 
I^Ct^en:  n.  psa  na  koga;  n.  ljudi  proti  oblast- 
nikom; —  2)  n.  se,  bes  §e^cn'o  fatt  locrben. 

našemariti,  arim,  vb.  pf.  =  našemiti.  Z.,  Erj. 
fjlb.  sp.). 

naš^mati,  am,  vb.  pf.  =  našemiti.  Let.,  Zora. 

našemiti,  šemim,  i'/?.  jc/.  mažticren,  ale  5JJo^fc 
anfleibcn;  n.  se,  fid)  ma^fiercn;  aiž  ^afrijings- 
nair  fid)  anfleibcn,  Polj. 

našemuriti,  urim,  vb.  pf.  =  našemiti.  Str.  ] 

našep^riti,  erim,  vi. /7/.  =  našopiriti,  C; — 
prim.  ščeperiti  se. 

našepetati,  etam,  ečem,  vb.  pf.  =  našeptati. 

našeptati,  am,  vb.pf.  i )  eine  SJicnge  jufliiftern : 

^■se   to   mi  je  našeptal;   —   2)   n.  se,   fid)  fatt 

fliiftcrn. 
našest,  /.  =  nahod,    C. 


naš^stck  —  našopiriti 


—  672 


našopirjencc  —  natecati  se 


nasfstck  ,  tka,  m.  bic  Crfinbunfl,  C,  Mik.; 
(prim.  našcst,  gefunbcil,  Of^r.-C). 

našesten,   tna,  adj.  =  nahotien,   C. 

našestje,  ;i.  i)  ber  S^nb,  C.;  n.  sv.  križa, 
C;  —  2)  =  nahod,  bcr  Scf)iiupfen,  bcr  S^a= 
tarrf),  („našistjc")  Gitts.;  (morda:  našestje  r). 

našestnik,  m.  bcr  (^inbcr,   C 

našešfriti,  Crim,  vb. p/.  =  našcšuriti,  Zora-C. 

naš^škati,  am,  vb.  pf.  obpiiu^eltl,  Cig.,  Jan.. 
Štvck  ,   Ki: 

našešuriti,  urim,  vb.  pf.  ftraubeil,  ^^;— prim. 
nasršiti  se. 

naš^tati  se,  am  se,  vb.  pf.  bc§  ©pojiereuž 
jatt  ttierbcn,  na  vzhodu. 

našev,  šva,  m.  =  našiv,  Habd.-Mik. 

našibati,  šTbam,  vb.  pf.  n.  koga,  jcmonbcn  mit 
bcr  9iutI)C  abftrcic^en,  Cig.,  Jan. 

našibiti,  im,  vb.  pf.  ein  »enig  onbiegcn,  Z. 

našibniti,  šibnem,  vb.  pf.  =   našibiti,  Z. 

našinec,   nca,  m.  einer  ber  Uiifrigeit,  C,  nk. 

našiniti,  š?nem,  vb.  pf.  eiit  »renig  biegcn,  Z,; 
n.  se,  [icb  ein  tuenig  biegen,  C;  (nam.  na- 
šibniti se). 

našiti,  šTjem,  vb.  pf.  i)  oufnSl^eu,  annd^en; 
gumbe  n.;  trakov  n.  na  obleko;  —  2)  eilte 
gcroiffe  SJicnge  nS^en. 

našiv,  šiva.  m.  ta^  ?lufgenat)te,  bic  3(ufna^t, 
Z..  M..  C;  bie  Sinfaifung  (am  ^leibe),  Cig. 

našivati,  am,  vb.  impf.  ad  našiti;  aufnd^cn. 

našk9diti,  škodim,  vb.pf  cinen  Scftaben  jufiigen : 
grozdje  lepo  kaže,  če  mu  še  kaj  ne  naškodi, 
BlKr.-M.;  pos.burcf)  gauterei  jd)Qt»cn :  človek 
je  bil  v  vednem  strahu,  da  ne  bi  zle  čarov- 
nice naškodile  njemu,  njegovi  družini,  nje- 
govi živini,  Navr.fLet.J ;  tako  nobeden  človek 
nima  moči  naškoditi  detetu,  Pjk.fCrt.). 

našk^dovati,  ujem,  vb.  pf.  =  naškoditi,  5/- 
Kr.-.\f. 

naškppati,  am ,  vb.  pf.  eine  gettiiffe  9Kenge 
SdiaiibUrof)  mad)cn. 

naškrabati,  am,  vb.pf.aniijabcn,cxid)abcn,Cig. 

naškrapati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  in  Tropfcii 
I}crabfQlIen,  onfangcn  511  tiopfelii:  debelo  iz 
oblakov  naškrapa.  Slom.;  dež  je  začel  na- 
škrapati,  .*>/.V. 

naškrapljati,  am,  vb.  impf.  =  naškrapati, 
Jan.,   (Uas. 

naškrapljevati,  iljem,  vb.  impf.  =  naškra- 
pati,  ./an. 

naškrbati,  am,  vb.  pf.  cttuaž  fc^arttg  modieii, 
Qii?idinrtcn,  Cig. 

naškrebati,  am,  vb.  pf.  annagcn,   (^ig. 

naškrnjati,  am,   vb.  pf.  aimogcn,   C. 

naškrniti,  škfnem,  vb.  p f.  ein  mcitig  aiibicrf)Cii. 

naškropiti,  im,  vb.  pf.  i)  gcilUfl  bcjpiilUMi; 
—   -2)  n.  se.  ficf)  jatt  jpril^cii. 

na.skftati,  am,  vb.  pf.  auiiagcii,  oiiSfcrbcn,  V.- 
Cig. 

na.S9biti  se,  im  se,  vb.  pf.  šobo  narediti,  = 
namrdniti   se,    Polj. 

na.snpiriti,  irim,  vb.  pf.  ailfftroubcn:  —  n.  se, 
bic  J^cbcrn  oiitftrdubcn:  (fig.)  fid)  aufpiit^cn; 
našopirjen,  niifgrboniicrt;  —  n.  se,  )id)  oiif^ 
bld^cii,  fid)  pajjig  mad)cn:  našopirjcn  človek, 
ein  oiifgfbinicncr  Wcnf(^;  —  prim.  na.^eperiti. 


na.šopirjcncc,  nca.  m.  bcr  ^utlbail?,  Jan.(H.j. 
našopirjenka,  /.  bie  ^45iibi>ocfc,  Jan. (H.). 
našošoriti,    orim,    vb.  pf.  =  našešuriti,  auf< 

[tiaubcn:  n.  kukmo,  ben  2d)opf  aufric^ten, 

v^h.St.:  našošorjene  kokoši,  ba»  ©cficbcr  auf  ^ 

ftrdubenbe  .itcmicn,  Vy^hšt.-C. 
našpiliti,    im,    vb.  pf,  ipcticu:    n.  panj,  kožo, 

Cig. 
naštetev,  tve,  /.  bie  5tuf,^df){ung,  Jan. (H.). 
našteti,    štejem,    vb.  pf.  aufjd^len;    n.  božje 

zapovedi;    n.  vse  rimske    kralje;    n.  komu 

gotovega  denarja. 
naštevanje,  n.  "aa^  ?(uf5dt)Icn. 
naštevati,  am,  vb.  impf.  ad  našteti,  aufjdftien. 
naštevek,  vka,   m.  bic  Shif^dfjlung,  Cig. (T.). 
naštrbunkati,  am,  vb.  pf.  =  natepsti,  BlKr. 
naštfčiti  se,    štrčim  se,    vb.  pf.  fteif  IDCrbcn, 

BlKr. 
naštfkati,  štfkam,  vb.  pf.  anjpdben,  Cig. 
naštuliti,  štulim,  vb.  pf.    i)  napraviti  kaj,  da 

ima  šiulo,  da  je  štulasto,  ouft^iitmen:    dva 

klobuka  n.  na  glavo,  kako  obleko  na-se  n., 

Lašče-Levst.  (Rok.) ;  —  n.  se,  fic^  aufpu^en, 

Cig.;  naštuljen,  (gefc^macflo^)  aufgcpu^t,  C. 

AV.;  —  2)  n.  se  kam,  fic^  irgcnbtno^in  Dor 

brdiigeit,  trio  man  im  SSege  ift,  Kr. 
našuntati,  am,  vb.  pf.  auf^egcn,  auftniegefn. 
našuntavati,  am,  vb.  impf.  ad  našuntati,  auf= 

l)e^en,  ogr.-M. 
našvfgati,  švigam,  vi. />/.  mit  einer  $eitfd)c  0. 

9{utf)e  abj'treid)en. 
našvfkati,  švfkam,  vb.pf.  mit  einer  ^eitjc^c  0. 

9iut§e  abftrcic^en. 
nat.    T,  /.  perje  pri  repi,    korenju,  krompirju 

i.  t.  d.,   bo§  Srdutig,    Guts.,  V.-Cig.,  Mm:, 

Jan.,  ogr.-Valj. (Radj,  Soška  dol.,  Kras-Erj. 

(Torb.). 
nataboriti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  ^  utahoriti  se, 

fid)  lagern,  Jan.  (H.). 
natače,  /.  pl.  tange  Sttiimpfe,  C,  Z 
natakač,  m.  ber  "JJiunbfc^ent,  Mur.,  Mik. ;  bcr 

ftcllner,  Mw: 
natakanje,  n.  bov  (Sinfdicnfcn. 
natakar,  rja,  m.  bcr  .ftcUncr,  ^fllr.,  nk. 
natakarica,  /.  bic  SlcUnerin,  nk. 
natakaričica,  /.  dem.  natakarica.  Str. 
natakati,    kam,    čem,    vb.  impf.  ad  natočiti, 

cinjdicnfcn;  —  t)o(I  jd}cnfen;  Kupice  vinca  se 

natače  jo,  Spcs.-  Vra^. 
natakavec,  vca,  m.  bcr  S5innb)d)Cnf,  Hip.fOrb.J, 

Rog.,  Valj.  (Rad). 
nataknjenost,/.  bic  i^cibricfjlidjfcit  {aU  (Sigcn 

id)aft  cincsi  ^JJicii)d)cn),  C. 
natakniti,   nem,  vb.  pf.  =  natekniti. 
natan,   m.  =  naton,  Zil.-Jarn.(Rok.),  Poh. 
natančtn,  čna,  adj  gcnon ;  piinftlid);  griinbiirfi. 
natančncž,   w.  bcr  ^4>iinftlid)C,  pretiran  n.,  bcr 

*^5cbailt,  Jan.  (/f.J. 
natančno.st.  /.  bic  (Mcnanigfcit;  bic  *|>iinftlid) 

fcit;  bic  Wriinblid)fcit. 
natapati  se,  a  se,  vb.  pf.  natapalo  se  mu  je, 

i^ufdllig  bat  cr  c^  gctroffcn,  Soška  dol.-F.rj. 

(Torb.);   —  prim.  it.  intoppare,  ailtrcffcn. 
nat^cati  se,  t^cam  se,  vb.  impf.  lucttcifcni :  n. 

se  s  kom,   C,  Krj.(I\b.  sp.J;  —  hs. 


natečaj  —  natekatt 


-  673  — 


natckniti  —  nat9znica 


natečaj,   »i.  bov  (XlmiciU'5,   C.  uk,;  —  hs. 

natočen,  čna,  aJj.  liiftii^,  f-Vi,'.,  Mik:,  Gor.,  /i,'. 

nateči,  tččcm,  rb.  pf.  i1  flicfjcilb  ftd)  ,yi  cilicr 
ciciuiiKii  ilJciige  oiijaimnclii;  nateklo  je  še 
pet  škafov  vina  iz  soda;  —  n,  se,  ailfIicf5Clt : 
ribnik  se  je  natekel,  Cig.;  ,^ufamnicnIaufi'U: 
naroil  se  je  bil  v  mesto  natekel,  LjZv.;  — 
2)  treffon :  mene  je  nateklo,  Z.\  kakor  na- 
teče,  juie  tž  foinntt,  Z, ;  —  jd)lcd)t  aiifommcn, 
C. ;  —  n.  božjo  jezo,  fid)  ben  ^^oiii  ©ottcš 
5U,^icI)en,  Bas.\  —  3)  n.  se,  fid)  jatt  laiifcn. 

natfčnik,  ni.  cin  liiftigcr  93Zeiifd},  Gor.-M. 

natečnost,  /.  blc  Saftiflteit,  Gor. 

nateg,  tega,  m.  bic  Spaniumg,  Cig.fT.J;  — 
bic  'iKnipannung,  bic  5hiftvciuiuiig,  Cig.fT.J. 

natfga,  f.  i)  bic  'Jtuftvcngiuig,  Valj.(Rad)\  — 

2)  ber  §eber,  ber  Sauglieber ,  h.  t.-Cig.(T.), 
Sen.(Fii.);  zavita  n.,  bcf  35}in!cU)eber,  Sen. 
(Fii.). 

nategač,  m.  ber  5Reif5ieI)er,  ber  Sonb^ofen  bcv 
93bttd)er,  Mur.,  Cig.,  vihŠt.-C. 

natfganje,  «.  bo§  ^tnjic^eu;  —  \iOiž  Streden. 

natfgati,  am,  vb.  impf.  ad  nategniti;  angiel)eil, 
be:^nen,  ftraff  fpanncii. 

nategavati,  am,  vb.  impf.  =  nategovati. 

nategniti,  nem,  vb.  pf.  i)  anj^iet)eit,  jpaiiiicit; 
n.  vrv;  [treden:  n.  roke,  fid)  5ur  Shbeit  on= 
fdiiden,  C;  —  burd)  ^fn^icfien  bef)ncn:  n.  no- 
gavico, usnje;  n.  življenje,  ba'3  Scben  Oev- 
langern,  Cig.;  —  n.  komu  ušesa,  jemanben 
bci  ben  Ct)ren  net)men;  —  2)  geniig  jufomrncn 
laffen :  človek  mu  ne  more  nategniti,  mati 
fann  if)m  nie  gcnug  geben,  er  ift  eiit  9Iimmci-= 
fatt,  Cig. ;  oče  mu  vsega  nategne,  kar  si  iz- 
misli, Polj.;  požrešnemu  človeku  ni  moči 
n.,  einen  uncrfdttUd)en  5licnfd)eu  fann  man 
ni(^t  befriebigen,  Z.;  —  3)  vino  nategne,  ber 
SBein  mirb  trvibe,  3/.;  ber  2Bcin  anbert  feine 
garbe,  GBrda;  —  smradu  n.,  gu  ftinteu  an-- 
fongen,  Vod.flib.  sp.J;  —  4)  dile  nategnejo 
(od  mokrote) ,  bie  33retter  betjncn  fic^  (in= 
folge  ber  J^uc^tigteiU  auš,  Dol.;  —  5)  n. 
koso,  =  nabrusiti,  Št.Vidska  Gora(Tolm.)- 
Erj.  (Torb.). 

nategovanje,  n.  ba»  '!?(n5iel)en,  ba§  ®e^ncn. 

nategovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nategniti;  i) 
anjieljen;  be^nen;  —  n.  uro  =  navijati  uro, 
bie  Uf)r  oufjiefien,  Rei.-Mik.;  —  2)  genug 
jufommen  laffen ,  befriebigen :  požrešnemu 
človeku  ni  moči  nategovati,   M. 

natek,  teka,  m.  i)  ba§  5(nlaufen,  bie  5{nfd)Uiet= 
hing,  Čig.;  ber  ?(uf(anf  »on  9Jienfd)en,  Nov. ; 
—  2)   bie  Storung,  C;    prim.  nateka;  — 

3)  ein  tdfiigcr  53ienfdi,  Valj. (Rad);  psovka 
človeku :  ta  natek !  jv\hŠt. ;  —  ber  33ofe, 
Jarn.;  —  prim.  nateči  2). 

natfka,  /.  bie  Ungclegenf)eit,  "baž  .s^inberni'? : 
nateko  delati  komu,  im  3Scge  feiu,  tdftig 
fallcn,  Gor.,  Ig;  psovka  človeku:  ti  na- 
teka ti,   Gor.,  Ig. 

natekati,  tekam,  vb.  impf.  ad  nateči;  allmai)(id) 
JU  eincr  geroiffen  5JJcnge  anflieRen:  voda  na- 
teka; —  n.  se,  aniaufen,  anflie^en,  Cig.; 
ribnik  se  nateka,   Cig. 

Siov.-nem.  slovar. 


natckniti,  taknem,  vb.  pf.  i)  nufftcdcn,  an^ 
ftcdeii;  n.  kaj  na  kol,  na  rog,  na  vilice;  n. 
kolo  na  os;  n.  prstan  na  prst;  cinf)(iligen : 
n.  vrata,  okno;  anjiel)en:  n.  rokavico  na 
roko;  n.  na-se  obleko,  fid)  id)iicll  anficibeu; 
vse  na-se  n,,  fic^  atlc^  oiif  ben  iieib  ()dngen, 
ntle»  auf  ^Icibiuig  auftncitbcn ;  —  n.  komu 
kaj  na  nos,  ciiieiii  etmaj  auf  bic  9tafe  binben; 

—  2)rei3en,C;  nataknjen,  gcreijt,  oerbrie^Iic^; 
ves  jezen  in  nataknjen,  Ravn.;  prim,  na- 
sajen ;  —  3)  befteden :  čelada  s  perjem  na- 
taknjena.  Diet.;  —  s  koljem  n.  (n.  pr.  grah), 
pfabicn,   Cig. 

natfkoma,  adv.  cilcnb^,  iDg(cid),  C. 

naten,  tna,  m.  =  naton.  Mik. 

natepavati,  am,  vb.  impf.  ;)  fd)(agen:  lopa- 
tasto kolo  parnika  prične  natepavati  vodo, 
LjZv.;  n.  koga,  priigclu,  Dol.;  —  2)  n,  se, 
tiid)tig  effen,  gicrig  freffen. 

natepfžkati,  am,  vb.  pf.  pri  tepežkanju  na- 
tcpsti,  am  Jage  ber  unfc^ulbigen  5l!inber  ob- 
ftrci(^en. 

natepsti,  tepem,  vb.  pf.  i)  gel^orig  obpriigeln; 

—  2)  eig.  bitrd)  Sd^fagen  jufainmenbringcu: 
n.  si  na  glavo,  fid)  etoa§  aufbiirbcn,  auf« 
laben;  n.  se,  in  eincr  gemiffcn  iOfenge  fid) 
aiifammetn,5ufainmeiilaufen;  ljudi  celo  druhal 
se  je  nateplo,  Met.-Mik. ;  natepla  se  je  ve- 
lika množica,  Cig.;  —  3)  n.  se,  fid)  ttoU 
effen;   n.  se  dobrih  rib  in  druge  jedi,  Krelj ; 

—  4)  befd)mu^cn:  s  prahom  natepen,  Vest.; 

—  5)  anfteden,  n.  se,  angeftedt  luerben:  nate- 
pen s  kužno  boleznijo,   C. 

natesati,  t^šem,  vb.  pf.  i)  eine  geiDiffe  SJZenge 

(ijolj)  be{)auen;  n.  veliko  hlodov;  —  2)  n. 

koga,   abpritgein,  Glas.;  —  3)   n.  se,    "btž 

3imincrii§  fatt  merben. 
natfsnoma,  adv.  tnopp,   C,  M. 
natezač,  m.  =  nategač,  ber  Sieifjiel^er,   Cig. 
natezača,  /.  =  natezač,  Jan. 
natezalnica ,   /.  =   raztezalnica,    bie   f^ofter- 

fammcr,  Jan. (H.). 
natezatnik,   m.  bie  SReifjangc,  ber  93anb^afen 

ber  i^otti^er,  Cig.,  Jan.,  Hip.(Orb.),  Dol. 
natezalo,   n.  ba§  Siedseug,  Cig.;   ber  Sc^ul)= 

bc^ner,  Cig. 
natfzanje,  n.  "i^až  9(n3ief)en,  baž  2;ef)ncn. 
natfzati,  zam,  vb.  impf.  ad  nategniti;  =  na- 

tegati,   anjicfien,  be!^nen;    n.  koga,  fottern, 

Cig.,  Zora;  —  natezan,  gefu(^t  (stil.),   Cig. 

(T.). 
natezava,/.  baž  ?tnjie^en,  bie  ^tnjiel^ung,  Jan. 
natezavati,  am,  vb.  impf.  =  nategavati,  aU' 

Sieben,  bef)iien. 
nat^zen,   zna,  adj.  anfpanncnb,  intcnfio,  Jan. 

(H.). 
natezilnik,  m.  bcr  Keif5icl)er,  Cig.,  Jan.,  Strek., 

Notr. 
natezilo,  n.    i)  =  natezilnik,   Cig.;  —   2)  = 

osla  ali  jeklo,    orodje,    s  katerim    se    kosa 

„nategne"  (nabrusi),  Štrek.,  Št.Vidska  Gora 

(Tolm.)-Erj.(Torb.). 
natezljiv,  iva,  adj.  fpanitenb,  Jan.(H.). 
natfznica,  /.  ber  Strerfmu^fel,  ber  Strecfer,. 

Cig.fT.),  Erj.(Som.). 

43 


nat^znik  —  natlačiti 


—  674 


natleči  —  natrcati 


natfznik,  m.  =  natezilnik,   Cig. 
natezovati,    ujcm,    vb.  impf.  =    nategovati; 

anjic^en,  bef)ucn. 
natf  zva,    f.  biC  3{ai)fpci({)e,    Istra  -  Cig.,  Kr,- 

Valj.(Rad). 
nati,  nam,  vb.  pf.   iz:  nehati,  Knr.-C,  LjZv. 

IX.  4g6. 
natič,    tica,    m.  ber  Stccfcn,   bic  Stoiiflc,  bcr 

9ltt,  an  bem  Grbfcn  o.  'sPofincn  emporraiifen, 

ba^Stcdreiv,  bic^;Bpf)ncns  Gibjcnftangc,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Mik.,  Valj. (Rad),  Seiio^eče-Erj. 

(Torb.),  Ip.;   tudi:   natič,  tiča,  Sotr. 
natičje,    n.  coll.  =  natiči,   C;    srakoperja  z 

natičja  ustreliti,  Xov. 
natihoma,  adv.  im  Stillen,  f)cim(icf). 
natik,    tika,  m.    i)  =  natič,   Cig..  Lašče-Erj. 

(Torb J;   kol  stoji  v  grahu  za  natik,  LjZv.; 

—  2)  kar  se  natika,  eilt  ?lufjaj}  ,^Ul"  ^Beddn- 
gerunq,   Cig.,  Sov.;  —  tudi:   natik,  tika. 

natikanje,  n.  \iaž  5ht|"tccfcu;  ba^  ''2(uf)'tccfeii. 

natikati,  tikam.  Čem,  vb.  impf.  ad  natekniti; 
i)  auf=,  anl'te(fen;  —  2)  burdjftobein,  Mur., 
v{hŠt.-C,  Volk. 

natikovanje,  n.^idž  9(nftecfcn;  ba#  5(ufftecfen. 

natikovati,  ujem,  vb.  impf.  =  natikati,  on^, 
aufftcden. 

natirati,  am,  vb.  impf.  ad  natreti;  —  n.  pot, 
cincn  SSeg  ba^iicn,  Cig. 

natirjati,  am ,  vb.  pf.  biivd)  (^orberungen  §u= 
iainmeiibringen,  juiammcnfoibern. 

natis,  tisa,  m.  =  natisk  2),  ber  ^l"ud,  Jam.; 
bie  Slutlage,   Cig.,  Jan.,   Cig.fT.j,  nk. 

natisen,  sna,  adj.  3)rucf=:  natTsni  stroški,  Cig. 

natisk,  tiska,  m.  i)  =  otisk,  bie  Srfltt)iele  am 
f^ufee,  C,  SlGor.;  —  2)  ber  ^rucf  (cincr 
Sdirift),  Mur.,  Cig.,  Jan.;  bie  ^(uflage,  Cig. 
(T.)\  sto  natiskov  učakati,   LjZv. 

natiskalo,  n.  ber  5)rud)tcmpel,  Cig. 

natiskar,   rja,  m.  =  tiskar,  Slur.,   Cig. 

natiskati,  am,  I.  vb.  pf.  ciue  gcnjiffe  SJfenge 
bruden,  Mur.,  Cig.,  nk.;  n.  knjigo,  Mur.; 
veliko  knjig  n.,  nk.;  —  II.  vb.  impf.  ad  na- 
tisniti,  ^=  natiskovati,   Cig.,  Jan. 

natiskovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  natisniti,  na- 
tiskati I.;  bruden,  Jan.,  nk. 

natisnina,  /.  bic  2?rudgcbiir,  Cig.,  C. 

natisniti,    tisncm,    vb.  pf.    i)  guctjdjcn,   Cig.; 

—  n.  se,  fid)  tuiinb  briideii,  Ig;  — 2)  bruden, 
knjigo  n..  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  — 
3)  in  einer  geiuifjcn  ^JJicngc  fid)  I)eranbrangcu : 

v  nižje  šole  so  zadnja  leta  nekoliko  natis- 
nili, LjZv. 

natiški,  adj.  natiški  fižol,  grah,  bob,  bieStcden' 
fifole,  Stedcncrbjc,  Stcrfcnbo[)nc,  Cig.,  Lašče- 
Krj.(Tnrb.). 

natje,  m.  =  nat,  pos.  bog  JHiibciifriintig,  Lju- 
bušnje  (Goriš.)  -  ^trck.fl.ct.). 

natkati,  tkam,  tčem  (tečem,  tkem),  vb.  pf. 
cinc  gctPifjc  TOciigc  »uebcn;  n.  dvajset  palic 

platna. 
natlačiti,  tlačim,  vb.  pf.an\{0\f\ciX,  »oll  ftOpfcii; 
n.  si  žepe  t  jabolki,  želodec  z  jcilmi,  pipo 
s  tobakom;  n.  se,  fid)  mit  Sprifcn  Dofl 
ftopfen;  cerkev  je  natlačena,  bic  ilird)C  ift 
gcbrftngt  »oB;  —  čine  gciuiffc  Wcngc  l)inein 


ftopfcn;  n.  slame  v  vrečo;  n.  tobaka  v  pipo; 

—  n.  veliko  ljudi  na  voz. 
natleči,  t6tčem,  vb.  pf.  =  natolči. 

nato,    adv.  =   na  to,    potem,  potle,  ^icrauf, 

f)ernad). 
natočiti,  tgčim,  vb.  pf.  eirifd)enfen;   n.  vina  v 

steklenico;   —  OoU  fc^enfcn:    n.   kupico,    n. 

sode. 
natogotiti  se,   im  se,  vb.  pf.  fic^  fott  ,^iirnen. 
natok,  toka,  m.  ber  9ln(auf  (be§  2Baffer§),  Cig.; 

—  ber  3uifl"i"i£nn")^  oon  9JJenid)cn,  .lan. 
(H.);  —  ber  3"fli')^.  i>ie  3'"^  ^^•-  2)ieere§), 
Cig.,  Jes.;   —   tudi  natok,  fjka. 

natoicavati,  am,  r^. /m/'/.  =  natolcevati ;  Qrg= 
mof)ncn,  Mur.;  anj^jielen,  vihŠt.-C. 

natolcevanje,  n.  baš  JlrgiDO^ncn,  ber  ^^irgmobn. 

natoicevati,  ujem,  vb.  impf.  i)  flopfcn,  Mur., 
Met.;  —  2)  58erbQ(^t  ^aben,  argn.ui^nen;  n. 
koga,  9lrgtt)o^n  gegen  jemanben  ijabcn,  Mur., 
Cig.,  Dol.,  Gor. ;  n.  na  koga,  Cig.,  C. ;  — 
tudi:  natolcevati. 

natolcljiv,  iva,  adj.  argrobl)niid),  Cig.,  C. 

natolcljivost,  /.  bie  ®eneigt^cit  jum  9lrgmo^n, 
Cig.,   C. 

natotcniti,  toknem,  vb.  pf.  onfpielcn,  C; 
fliid)tig  crmaf)uen,  C. 

natolči,  totčem,  vb.  pf.  i)  eine  gemiffe  SRengc 
Serfiopfen  obcr  jerfc^lagen;  n.  orehov,  ka- 
menja; —  2)  n.  koga,  abpriigelu;  —  3)  n. 
se,  fid)  »oll  effcn;— 4)  n.  se,  fid)  fatt  flopfen 
0.  fc^Iagcn. 

natolkavati,  am,  vb.  impf.  i)  =  pritrkavati, 
an  bie  @(odc  anid)Iagcn,  GBrda ;  —  2)  mit 
SSorten  anfpiclen,  ftičbcin,  Hal.- C. 

natotkniti,  tolknem,  i-t./'/.  anbiniteu:  n.  komu 
kaj,  C;  —  auf  ctioaž  anfpielcn,  ,^u  ucrfte^en 
geben,  C;  —  ftiid)tig  erindfjnen,  C. 

naton,  m.  i)  bor  ^-l^Iod,  auf  bcm  'itaž  £^oI,s  ge^ 
^adt  tpirb,  ber  .^adcblcd,  Mur..  M.,  C,  Poli. ; 

—  2)  ber  ''^^la}},  \vo  iool^  geljadt  tuirb,  .Mur., 
Zora,  Št.;  —  bic  ^■»Ol^lege,  C;  ( —  tudi: 
natol,  v^liŠt.). 

natonščak,   m.  =  natonščica,   C;  (tudi:  na- 

tolščak,  v^liŠt.). 
natonščica,  /.  ucrfaultc  .'poljabfdnc  auf   bem 

.'Ool,U'lal^  0.  in  ber  .'pol.^lcge  (al^^  J^iinger),  C. 
natonščnjak,   m.  =  natonščica,  v^liŠt.-C. 
natopir,   rja,  m.   =  netopir,   C. 
natopiti,  i'm,  vb.pf.  eiuc gcmiffelltengc fc^mcljcn ; 

n.   svinca,  loja. 
natoporiti,  im,  vb.pf.  bcfticlen:  vile  n.  =  na 

toporišče  dejati,   C. 
natora, /.,   Cig.,  Jan.;  pogl.  natura. 
nat^riti,  t<)rim.  vb.  pf.  cinc  gciuiffc  SUJcugc  ocr 

ftreneu,  uer.^cttclu,  v{hŠt.-C.:  tudi:  -nti. 
natovarjati,  am,  vb.  impf.  ad  natovoriti,  Cig. 
natovoriti,  im,  vb.pf.{ah  3aumlaft)  anflabcn; 

—  aufpadcn,  Cig.,  Jan.;  popotne  stvari  n. 
zadaj  na  odprti  voz,  Jurč.; —  bclobeu:  na- 
tovorjena  ladja,  DZ. 

nat9Žnik,  m.  pri  vozu  klin ,  idoč  skozi  trap, 
oplen  in  podvoz,  C,  Sv.  Peter,  Lašče-Erj. 
(Torb.). 

natrcati,  am,  vb.  pf.  napolniti,  kar  se  najtrje 
da,  v\hŠt.-C.,  Lašče-Erj. (Torb.);  n.  mošnjo. 


natf  čiti  —  natrst 


—  675  - 


natrupiti  —  naudariti 


Cig.;  sena  n.  v  koš,  Lašče  -  Levst.  (Rok.) ; 
vreča  je  natrcana,  krava  ima  natrcano  vime 

(ftro&CllbC'?  Slltcr),  Lašče-Erj.fTorb.J;  —  n. 

se,  firf}  mti.  eficn,  Laščc-Levst.rRok.). 
natrčiti,  trčim,  vb.  pf.  aitlniibcn,  M. 
natrebiti,  im,  vb.  pf.  in  iliciigc  rciiiigcn  obcv 

pll^icn:   n.  salate. 
natres,  m.  =  netresk,  Muv. 
natrfsati,  am,  vb.  impf.ad  natresti,  anftrcucn; 

bcUvcuen. 
natresk,  m.  =  netresk,  bic  £>ail^lr)lU"j  (sem- 

pervivum  tectorum),  Cig.,  Jan  ,  Savinska  dol. 
natreskati,  treskam,  vb. pf.  i)  bcrb  abprugelii;" 

—  2)  n.  se.  ftdl  tiofl  cficn,  C.;  — 3)  n.  se.  jur 
Ocniige  eiuid^Iagcn  (Dom  33li^e):  zdaj  se  je 
menda  natreskalo  za  nekoliko  časa.  jv{li.St. 

natrfsti,  tresem,  i'b.  pf.  ciiic  gclcifie  ?.1fenge 
l)cra5)cliuttcln :  n.  sadja  z  drevja;  —  in  einer 
gcitiiffen  9J{cnge  anftreuen;  n,  peska,  prsti, 
smodnika;  —  beftrcuen;    n.  tla   s    peskom; 

—  zelo  redko  je  z  ljudmi  natreseno  barje, 
Levst.  (Močv.J. 

natreti,  tarem  (terem),  trem,  vb.  pf.  i)  aU' 
biccfien,  cin  inenig  brccfien,  C;  —  2)  eine 
gcroiffe  9lfenge  brecf)eln;  n.  lanu;  —  3)  an= 
rciben,  Cig.;  konico  na  kopju  s  strupom  n., 
TV^;  z  oljem  n.,  mit  £il  einrciben,  Cig.; 
natren,   C. ;  natrt,  Erj.  (Min.). 

natrgati,  trgam,  vb.pf.  i)  ein  trenig  anreifeen, 
Cig.,  Jan.;  —  2)  eine  geiuiffe  9??cnge  ah-- 
rei§cn  0.  pfliiden:  n,  cvetic,  grozdja;  —  3) 
n.  se,  ficb  fatt  ^jjliiden. 

natfgniti,  ti^gnem,  vb.  pf.  ein  ttienig  oufrci^cii, 
anrei^en,  Cig. 

natrgovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  natrgati,  na- 
trgniti;  anrei^en,  Cig. 

natrij,  m.  neka  kemična  prvina  (kovina),  hd^ 
gjatrium,  Cig.  (T.). 

natfkati,  trkam,  vb.  pf.  tiofl  [topfen,  vihŠt.- 
C ;  —  n.  puško,  loben,  Zora;  natrkane  ja- 
gode, C^um  ^la^en)  Dolle  93ecren,  C;  — na- 
trkan,  beraujc^t. 

natfkniti,  tfknem,  vb.  pf.  Doti  [topfen,  C. ;  — 
natrknjene  (==  natrkane)  jagode,    C. 

natr9biti,  im,  vb.  pf.  i)  n.  komu  ušesa,  einem 
bic  Cfiren  »oll  id)roa|cn;  —  2)  n.  se,  fi^  fatt 
trompetcn. 

natr9ha,  /.  bie  SSerfiejung,  (^kar  se  komu  na- 
trosi''),  C. 

natrohlina, /.  ba§  STngefauItc,  Jan.  (H.). 

natrohneti,  im,  vb.  pf.  5U  moberii  onfangen, 
anfonlen. 

natr9mbati,  am,  vb.  pf.  eine  gctniife  SCJengc 
pumpen :    n.  vode  v  posodo,   Cig. 

natron,  m.  ba§  S^atrinmoj^b,  ba§  DJatron. 

natrosek,  ska,  m.  =  netresk,  Rihenberk-Erj. 
(Torb.). 

natr9siti,  im,  vb.  pf  i)  eine  gemifie  9)?enge 
ftrcucn;  n.  cvetic  na  pot;  n.  peska  na  papir; 

—  2)  beftrcuen;  n,  tla  s  cveticami;  —  3)  n. 
se,  ficf)  jott  ftreuen. 

natrpati,  am,  vb.pf.  DoUftOpfen,  onftopfen,  Cig., 

C:  —  hs. 
natrst,  m.  =  netresk,  bie  ipau^mnrj  (semper- 

vivum  tectorum),   Cig.,  Jan..  Ljub.;  (natrst. 


f.:  n.  je  širila  sočnato  perje  po  goleh,  Lj- 
>.-.). 

natrupiti,   im,  vb.  pf.  onbverf)cn,  Jam.,  Cig. 

natrv,  m.  bcr  ^5fab  in  bcn  "iŠergcn,  .\fik. 

natfžiti,  tržim.  vb.  pf.  i)  eine  gcniifie  "iUJenge 
(0elb)  qI§  (SvIo§  bcim  i^crtanfen  ,^u)ammcn= 
betommcn;  —  2)  n.  se,  bn»  SSerfaufen  (ben 
^anbcl)  fatt  bcfommcn. 

natiiliti  se,  im  se,  vb.  pf  fid)  fatt  fieulcn. 

natlira,  f  i)  bie  9?atur;  —  2)  bie  2cf)amtf)eile 
bež  SDtcnfcfien;  — 3)  bermdnnlic^e  3ame,  v^h- 
St.-C,  Dol.-Levst.(Rok.J. 

naturallst,  7n.  ciner,  ber  nirfit  fdnilmčiBig  eine 
S^nuft  0.  3Biffenfdiaft  betreibt  0.  cm  9tiit)angcr 
bei?  3Jaturafii?mu#,  ber  DJaturalift. 

naturalizem,  zma,  hi.  nešolsko  pečanje  z  umet- 
nostjo ali  znanstvom,  v  modroslovju:  tajenje 
nadnaturnegarazodetja,v  umetnosti:  natančno 
posnemanje  nature,  ber  SJaturalilmnž!. 

naturen,  rna,  adj.  9iatur=,  natiirlid). 

natiirnost,  /.  bie  9fatiirlicf)fcit,    Cig. 

naturski,  adj.  natiirlic^:  naturski  človek,  na- 
turske  žene  sin ,  natursko  veselje,  Tritb. 
(Post.). 

natvesti,  tvezerp,  vb.  pf.  anbiubfn :  n.  na  vrv, 
onfeilen,  Cig.;  n.  svoje  cape  krog  sebe, 
Andr. ;  —  n.  srce  na  kaj ,  fein  feerj  an 
elttia§  !^dngcn,  O'^. ;  — n.  komu  pravdo,  je- 
monbem  einen  ^rocejž  anfiangen,  Cig.\  —  n. 
komu  kaj,  einem  etmag  anbinben,  anljangen, 
^ufc^reiben,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  n.  o  kom  kaj, 
Dcn  jemanbem  etroaž  aulfprengen,  Gor. 

natvezati,  tvezam,  vb.  impf.  ad  nat^'esti,  Cig., 
Jan.;  na  vrv  n.,  C/g".;— ženskam  dobri  ljudje 
natvezajo,  da  imajo  posebno  čuvst\'o,  ločiti 
lepo  od  manj  lepega,  Jiirč. 

natvezovati ,  ujem,  vb,  impf.  =  natvezati, 
Cig.;   mesecu  n.  vid  in  sluh,  Jtirč. 

naučati,  am.  vb.  impf.  ad  naučiti;  =  učiti, 
le^rcn,  unterridjten,  C,  kajk.- Valj.  (Rad). 

naučen,  čna,  adj.  i)  Unterric^tž',  Jan.,  nk.; 
naijčno  ministerst%'o,  nk.;  2e'^r=,  Jan.,  nk.; 
naučne  knjige,  nk.; —  2)  gelef)rig,  ogr.-C, 
Šol.;  —  3)  =  poučljiv,  ogr.-C.;  naučni 
slovar,  ba^  EonDcrfation^Iejicon,  Jan. (H.). 

naučilo,  n.  ==  navodilo,  bie  ^nftructton,  Levst. 
rSauk). 

naučiti,  im,  vb.pf.  erlcrnen  mac^en,  mitgrfolg 
le^reu;  n.  dečka  na  piščal  piskati;  n.  otroka 
moliti;  n.  koga  pesem,  molitev;  n.  koga 
raznih  umetni  j,  lepega  vedenja;  —  n.  se,  er= 
lernen;  n.  se  plesati,  koše  plesti;  n.  se  krot- 
kosti  in  ponižnosti;  n.  se  toliko,  kolikor  je 
treba;  n.  se  pesem  (namr.  peti). 

naučljiv,  iva,  adj.  =  naučen  2),  gelei^rig,  Cig., 
.Jan. 

naučljivost,  /.  =  naučnost,  bie  ©ele^rigfeit, 
Cig.,  Jan. 

naučnik,   m.  =  učitelj,  ogr.-C. 

naučnost,  /.  bic  ®clcl)rigfeit,  ogr.-C. 

naudar,  m.  ber  Slnfc^tag  (5.  Š.  an  eine  (iJlorfc), 
Cig. 

naudariti,  arim,  vb.  pf.  i)  n.  kaj  na  kaj,  a]\ 
etma^  f^lagcn,  Cig.;  aufbriicfen:  n.  potrdilu 
uradni  pečat,   DZ.;  pismo  naudarjeno  s  pe- 

■13* 


nauddrjati  —  navada 


676 


navadck  —  navdahniti 


čatom,  DZ.;  —  2)  Qul)cftClt  (pri  šivanju  po- 
peti  z  redkimi  švi),  Cig.,  Soška  Jol.-Erj. 
(Torb.);  —  3)  n.  ceno,  bcn  '•^?rci^  crlloflClt, 
Mur.;  —  n.  obečo,  cill  'Jlnbot  t^ilii,  Hip. 
(Orb.J;  —  4)  naudarjcn,  =  prismojen,  Cig., 
C,  3/.,   Gor. 

nauddrjati,  am,  vb.  hnpf.  ad  naudariti;  ail 
ctam^  id)lai]cn,  aiif)cften,  Cig. 

naudarjenje,  n.  bie  ''Jlnlieftung,  ber  (5"^cn= 
jdlltig,    Cig.;  —  prim.  naudariti   2). 

naudati,  dam,  vb.  pf.  nk.,  pogl.  navdati. 

naiihnica,  /.  Jan.,  pogl,  naušnica. 

naiihvica,  /".  bcr  Dt)Cving,  Let.,  IV^;— hs. 

naiijčkati  se,  am  se,  vb.pf.->y\\x  (Jicniige  jd)aU' 
telil :   ni   se  mogla  naujčkati  otroka,  LjZv. 

naujedati,  am,  vb.  impf.  =  ujedati,  mit  58or= 
tuiiifen  piuilen,  C,  Z. 

nauk,  nauka,  natika,  w.  bcv  Untcrcidjt;  krščan- 
ski n.,  ber  Sieligion-MlitlClTidjt;  krščanski  n. 
imeti,  bie  (5l)ii)"tenlc^rc  (in  ber  Sird)e)  ab- 
Ijaltcn;  k  nauku  iti,  jur  firc^lic^en  ^(ušfrage 
(oor  ber  D[terbeid)tc)  ge{)cii ;  —  nauki,  bie 
Stubien,  nk.;  —  bie  iicfjrc,  bie  58elet)rung; 
lepe  nauke  dajati;  Malo  penezov  poslala. 
Dokaj  bota  mi  naukov!  Preš.;  —  bie  Scl^rc, 
bie  2'OCtrin;  Kristusov  n.;  Platonov  n.  o 
idejah. 

naukazati,  žem,  vb.  pf.  bcftedcil,  C;  —  an- 
Uieiicn,  Jan. 

naumiti,  im,  vb.  pf.  =  nakaniti,  Cig.fT.J,  nk.; 
—  hs, 

nauraza,  /.  bie  58c)rf)abigung  (ciner  35?uube),  C. 

naurazili,  razim,  vb.pf.  eiu  ipcilig  ri^etl,  Jan.; 
(eine  SBunbe)  aufrcijjen,  Mur. ;  kidjt  toenuun^ 
ben,  ro/A-.-3/. ;  —  bejd)abigcn,  C;  n,  se,  fic^ 
ein  ©ebredieu,  eiitc  .Urantheit  jujie^cn,  Sl- 
Gor.;  —  nauražen,  triinfltd),  C;  tudi:  mit 
fittlidjcn  Q)ebrcd)en  bcbaftct,  C. 

naurožen,  čna,  a<.V;.  tiid)tig,  geivaltig,  viltŠt.-C. 

naurok,  adv.  ==  na  urok,  gel)LH"ig,  tiid)ttg,  i'^/j- 
Št.-C;  n.  človek,  ciit  braucr,  t)ortiTfi(icf)cr 
men]č),  vihŠt.-C. 

naustiti,    im,    vb.  pf.  =  nahustiti,    našuntati, 

\yt. 

nausv-snica,  /.  baž  D^rgcl)attge,   V.-Cig.,  C. 

nausfsnik,   m.  ber  Cl)rrilig,    V.-Cig. 

naušnica,/.  =  naušcsnica,  Cig.,  Jan.,  Skrinj., 
Cv. 

naužjti  se,  žTjem  se,  vb.  pf.  jur  ®cniigc  9C= 
iiicfjcn. 

nav,  m.  bie  Seelc  bcž  lobteit  nad)  f)cibnijd)cr 
''^lii)d)nmilig,  Jurč.fTng.J;  —  prim.  navjc. 

navaba,  f.  bie  ilodlpcije,   Cig. 

navabjti,  im,  vb.pf  1)  aiilodcil,  Cig.; —  2)  in 
eiiier  gctuifieii  3Jcciigc  ciiilnbcn;  veliko  ljudi 
n.  na  gosti. 

navabljati,  am,  vb.  impf.  ad  navabiti ;  aulocfeu : 
ljudi  k  sebi  n  ,   (litts.flies.J. 

navada,  /.  bie  (yoliiol)iil)eit ;  navada  železna 
srajca;  navada  popada,  Kr.-Valj.(Rad);  na- 
vado imeti;  =  v  navadi  imeti,  pllcgcil,  Triib.; 
navado  komu  (čl»)vcku,  živali)  vedeti,  je^ 
maiibcž  WetPof)ii(;cit  fciineii;  v  navado  mu 
je  prišlo,  cž  \\\  '\\)\\\  ,\iir  WciuoI)ii[)eit  gciuorbeii, 
Met.;  v  navadi  je,  c*  ift  gong  Hiib  gobe;  po 


navadi,  gett)o{)nIid);  —  ber  33rou(^;  šege  in 
navade  divjih  narodov. 

navadck,  dka,  m.  nav.  pl.  navadki,  @ettJO()ll- 
fjdteii,  Sittcn,  C. 

navaden,  dna,  adj.  iiblid),  gebrdudjltd);  na- 
vadna beseda ;  —  navadno  =  po  navadi , 
gc»uii^n(id) ;  —  navadna,  bie  aJJenflruotioit, 
Cig.;  —  getDiJ^nlic^ ,  gemein,  alltaglid);  n. 
človek,  n.  obraz;  navadno  leto,  gemeiliež 
Safir,  Cig.(T.). 

1.  navaditi,  vadim,  vb.pf.  gettjofjnen,  ange= 
tUOl)tien;  n.  koga  (se)  zgodaj  vstajati,  da  zgo- 
daj vstaja;  n.  koga  (se)  česa,  na  kaj;  n,  koga 
(se)  čemu,  C;  navajen  biti  delati;  navajen 
težkega  dela;  navajen  čemu,   C,  nk. 

2.  navaditi,  vadim,  vb.pf.  =  ovaditi,  Re\.-C. 
navadnost,  /.  bie  ®cbrauc]^tid)!eit,  bie  Ueblid)* 

feit,  bie  ©emijfjnliditeit. 
navadoma,  adv.  =  po  navadi,    Raič (Slov.J, 

Zora. 
navagati,  am,  vb.pf.  eine  gettjifje  9Jienge  roagcn, 

juiuagen;  n.  komu  mesa. 
navaja,  /.  bie  5(ngelt)o^nung,  Jan.^H.j. 

1.  navajati,  am,  vb.  impf.  ad  r.  navaditi;  an- 
gelUO^nen;  (Rimljan)  se  morja  navaja,  \'od. 
(Pes). 

2.  navajati,  am,  vb.  impf.  ad  2.  navaditi ;  =  ova- 
jati,  Re^.-C. 

3.  navajati,  am,  vb,  impf.  ad  navesti;  i)  in= 
bncicren  (phys.),  Cig.(T.);  —  2)  „anfii^ren", 
ertudljncn:  n.  besede,  stavke,  nk.;  (po  nem.). 

navajenost,  f.  bie  Stngeiuo^nung  (a(§  5igen= 

jd)aft),  M. 
naval,  vala,  m.   i)   ber  9fnbrang,  Cig.,  Jan., 

nk.;   n.  vode,  n.  krvi,   Cig.;  n.  sovražnika, 

Cig.;  —  2)   naval',    ber   ^eufjanfcn,   Mur., 

Valj. (Rad);  prim.  navel. 
navala,  /.  =  naval   i),  Jan.,  Zora,  Vest. 
navaliti,  im,  vb.  pf.   i)  anfuniljen;  n.  kamen 

nagrob;— anflaben,  anfbiivben:  n.  kaj  na  koga, 

Cig.;  —  2)  anbringcn,   f)eranftiirnicn,   Cig., 

Jan.;  množica  je  navalila,  Cig.;   n.  na  koga, 

aM^  jentnnben  lovftitvnicn,  il)n  anfaHcn,  Cig., 

Jan. 
navaljati,  am,  vb.pf.   1)  berantinil.^cn,  .Jam., 

M.;  —  2)  eine  gcroiffe  5Jcengc   miil.^enb  ,yi- 

jnmmen  bringen :  veliko  sodov  n.  pred  klet, 

velikih   kamcnov  n.  na  kup. 
navaljenje,  n.  ber  9(nbiang,  kajk.- Valj. (Rad). 
navaljcvati,  iijem,   vb.  impf.  ad  navaliti, 
navaloma,  adv.  \n\  'Jlnftnriii,  Nov. 
navan,  adj.  nid)t  gan,^  OpII:  sod  je  navan,  kad 

je  navana,  Mur.,  Jan.,  v[hSt.;  —  iz:  na  van; 

prim.  2.  van. 
navar,  m.  n.  dati,  Cbad)t  gcbcn,  htra-C,  Z. 
navariti,  im,  vb.  pf.  anidimcifjcn,   Cig. 
naviižanje,  >i.  ba^  'Olnfahrcn;  n.  gnoja,  peska, 
navažati,  am,  vb.  impf.  ad  napeljati,  navoziti; 

anfal)ren;  pesek   na  cesto,  gnoj   na  njivo  n. 
navčck ,    čka,    «1.   bic   ^iUK^fl^^f^i^f    Kamena 

Gorica(Gor.)-Krj.(Torb.) ; — prim.  navjc,  stsl. 

navi.  =^  mrtvec. 
navčič,  m.  bcr  ;^iiiinfonig,  C. 

navdahniti,    m-m.    !•/'.  yf.    =    na\-,lcliinli.    (Ji.'., 

.lan. 


navdajati       navcdati  se 


677 


navčduk       navčznili 


navdajati,  iam,  jem,  vb.  impf.  ad  navdati;  tx- 
fildcil,  vso  sapo  je  navdajal  vinski  duh,  Erj. 
(I\b.  sp.J;  —  n.  koga  z  veseljem,  tik.;  — 
spomin  mu  navdaje  bridkosti,  Jiirč. 

navdan,  adv.  in  bcn  %aa,  I)iiicin,  iu§  58(aue 
t)iiunil.  Goriška  ok.- Erj.  (Torb.);  auf^  00= 
ratheuipfjl,  Cig. 

navdanje,  n.  ber  ^i?tffcct,  LampefD.J. 

navdati,  dam,  vb.  pf.  i)  erfiillcn,  .y/iir.,  Cig., 
Jan. ;  dišave  lepi  duh  je  vso  hišo  navdal. 
Met.;  —  n.  koga  s  pogumom,  Ravn.;  — 
2)  n.  se,  vb.  impf.  lDo()l  aiiftcljcn,  C,  Npes.- 
^'ra■{. 

navdehniti,  dahnem,  vb.  pf.  begciftern,  m[pi= 
ricrcit,  nk.;  (navdahniti),  Cig.,  Jan.;  visoka 
misel  ga  je  navdehnila,  Levst.fZb.  sp.J;  — 
—  eingeben :  čudovito  misel  komu  n.,  Levst. 
(Zb.  sp.). 

navdih,  diha,  m.  bie  ©ingebuiig,  bie  ^nfpirie^ 
ning,  bie  ^Segeiftcrung,  Cig.,  Jan.,  C. 

navdiha,  /.  =  navdih,   C. 

navdihati,  diham,  vb.  impf.  ad  navdihniti, 
Cig.,  Jan. 

navdihniti ,  dihnem,  vb.  pf.  =  navdehniti, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  naše  mirne  ljudi  Je 
navdihnil  vojaški  duh,  Erj.(I\b.  sp.). 

navdihovati,  ujem,  vb,  impf.  ad  navdihniti, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

navdilj ,  adv.  =  na  vdilj;  i)  eig.  longe:  n. 
zvoni  =  prvič  vabi  k  službi  božji,  v\hSt.- 
C,  Gor.;— 2}  =  navdan.  Kras;  —  prim. vdilj, 

navdol,  adv.  =  navzdol,  bergab;  n.  se  peljati,  iti. 

navdolen,  tna,  adj.  =  navzdolnji,    Cig.,  C. 

navdoleti,  fm,  vb.  pf.  genitgen,  Mik.;  —  iz: 
nadovoleti;  prim.  nadovleti. 

navdgljati,  am,  vb.  impf.  in  geniigenber  SJicnge 
»erjc^affcn :  kdo  bi  tebi  kruha,  denarja  na- 
vdoljal,  Lašče-Levst.(Rok.) ;  —  tudi:  n.  koga 
s  potrebščino,  jcmaubem  eine  auvveic^enbe 
35eiptTcgung  gebcu,  Levst. (Nauk);  —  prim. 
nadovleti. 

navdoljevati,  ujem,  vb.  impf.  =  navdoljati, 
Levst.(Cest.). 

navdotnost,  /.  bie  3(bpngigfeit  (bež  93oben§), 
bie  ^Ibjc^iiffigteit,  Cig. 

navdušati,  am,  vb.  impf.  ad  navdušiti;  begei= 
ftern,  Jan.,  nk. 

navdušba,  /.  \iai  99egei[tern,  bie  ^egetfterung, 
.S7.V. 

navdušenje,  n.  bie  93egei[terung,  Jan.;  z  ve- 
likim navdušenjem  koga  sprejeti,  hA-. 

navduševalen,  fna,  adj.  begeiftemb,  nk. 

navduševati,  ujem,  vb,  impf.  ad  navdušiti; 
begeiftern,  Jan,,  nk, 

navdušiti,  im,  vb,  pf,  begeiftem,  Jan,,  Cig, 
(T.),  nk. 

navečer,  čera,  m.  bev  SJorobenb  einc^  S^fte^, 
bie  9?igilie,  sveti  n.,  bei  f)ei(.  Stbcnb  (Dor 
3Sci^narf)tcn),  vihŠt.-C. 

navečf  rjati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  JU  9tbenb 
fatt  effcn,  ein  geniigeube?  9(bcnbniaf;I  nc:^nien. 

navečerje,  n.  bie  55igilie  eine§  5cfte^,  C.,kajk.- 
Valj.(Rad),  Vrt.;  n.  sv.  I.ucijc,   Navr.(Let.). 

navedati  se,  vedam  se,  vb.  impf,  ficf)  unge= 
burlicf)  bene^mcn,  Lašče-Erj.(Torb,J, 


navedek,  dka,  »1.  ba§  Gitnt,    Vest.;    navedki, 

Taten,  DZ. 
navedeti  se,  vem  se,  vb.  pf.  bež  5Siffcn§  iiber- 

briiffig  lueiben:    človek  se  že  po  naturi  ni- 
koli zadosti  ne  nave,  Burg. 
navejati,  jam,  jem,  vb,  pf.  cinc  genjiffe  SiKenge 

fertig  nJOlfelu;  veliko  pšenice  n. 
navek,  adv.  ^zmerom,  inuner,  kajk.-Vest, 
navgkati    se,    am  se,    vb,  pf.  \\6)  fatt  tticinen 

ober  i'"f)reien. 
navfkše,   adv.  =  z  večine,  največ,  gro^ten^ 

tl)ci(e,  SlGor.,  ogr.-C. 
navet,  vla,  m.  ber  Jgeu^nufen,  ber  §eufd^obev, 

C,  Mik.,  vihŠt, 
naveličanje,  n.  ha^  Ueberbriiffigluerbeu. 
naveličati  se,  am  se,  vb.  pf.  iiberbriiffig  tuerben, 

jatt  betoiunien;  n.  se  česa;  n.  se  delati. 
naveličba,  /.  ber  Ueberbruf§,  Cig. 
navelj,  vlja,  m.  =  navel,  Jan.,  \'alj.(Rad), 
navgniti,  nem,  vb.  pf.  aninelfen,  Cig. 
navesek,  ska,  m,  baž  2(iigef)augtc,  ba§  3{ngC' 

^čtnge,  Cig, 
naveseliti  se,  fm  se,  vb,  pf,  [ni)  fatt  freuen. 
navesiti,  vesim,  vb.pf,  i)  eine  gcirtiffe  50Jenge 

an^angen,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  n.  preje  na  gare, 

Slom.;  —  2)  =  nagniti,  neigen,  Jan. (H.), 
naveslati  se,  am  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  rubern. 
navesti,  vedem,  vb.pf,  i)  inbiicieren  (phys.): 

naveden  tok,  bcr  ^nbuctiDn§ftrom,  Cig.(T.); 

—  2)  „anfiil}ren",  citieren,  Cig.(T.),  nk,;  (po 

nem.). 
navestilen,  \m,  adj.  9(nfiinbigung§»,  Jan,(H.), 
navestilo,  n,  bie  5(nfage,  bie  SSerftdnbigung, 

ba§  i^^i^i^ti^t/  •^'^"• 
navestiti,  i'm,  vb.pf.  oiifagen,  anfiiubigen,  Jan., 

nk.;  —  benac^ridjtigen,  Cig.,  Jan.,  nk. 
navestnik,  ??!.  ber  Sserfiinber,  C. 
navešati,  am,  vb,  impf.  ad  navesiti;  anl^Sngen, 

Cig.,  Jan. 
naveščati,  am,  vb.  impf,  ad  navestiti;  onfiin* 

bigeu:    petelin  navešča   zoro.    Zora;    oblaki 

so  naveščali  nevihto,  Erj,  (Iyb,  sp,);   —  be= 

narf)rid)tigen,  Cig.,  Jan. 
naveščenje,    n,   bie  3(nf iinbigung :    n.  Marije 

device,  Nov, 
naveti,  vejem,  vb.  pf,  =  navejati,   Cig, 
navfza,  /.  i)  haž  ^nbanb,  Cig.;  —  2)  bie  2(u= 

f)dnglid)feit:  n.  na  posvetno  blago,   C. 
navezati,   žem,   vb.  pf.   i)  onbinben;  —  srce 

na    kaj    n.,   Cig,;  —  n.   se    na   kaj,    fic^    an 

etiuaš  binbcn  (fig.),  Cig.;  —  2)  eine  gemiffe 

SOtenge  anbinben;  trakov  n.  na  obleko. 
navfzek,  zka,  m,  ha?>  9(ngebunbene,  baž  2(n= 

getniipfte,  Cig,;  —  'ba^  an  cinc  Sdinnr  ©e- 

reif)te:   n.  biserov,    C;   n.  korald,  Bes, 
navezilo,  n,  X>ai  jnv  Grganjung  9(ngebunbenc: 

ber  3"&«)^f^ben,  Cig. 
naveznik,   m.    i)  =  naveznjenec,   Cig,;  —  2) 

ba§  Sedelfieb,    V.-Cig. 
i.navfzniti,    veznem,    vb.  pf.    n.    komu    kaj, 

eineni  etnnv?  onbinben  (fig.),  Jan.,  Mik. 
2.  navezniti,    nem,    vb.  pf.   i)  ein  ©efdfe  jum 

%\)t\\  a\\\  bie  offene  Seitc  geftitrjt  f)in[tet[en  : 

n.  skledo,  košaro,  C;  —  2)  nnigcftiirjt  anf= 


naveznjcncc  —  naviti 


«78  — 


navivati  —  navod 


fe^ien,  Z.;  n.  panj,  eincit  keren  ^Bicnen^tocf 

nuf  cincn  »ottcit  icfecii,  Z.,  Gor. 
naveznjenec,  nca,  m.  vrhu  druzega  naveznjcn 

panj.   Gor. 
navezovati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  navezati;  an- 

binbeit;  —  n.  svoje  srce  na  kaj,  Rurg. 
naviden,    dna,   adj.  tieibig:  n.  biti  komu,   C, 

S\'ct.(Rok.) ;  —   nam.  nenavidcn. 
navidezen,  zna,  adj.  irfjcinbor,  Jan.,Cig.(T.), nk. 
navidezen,  žna,  adj.  =  navidezen,   C. 
navidljiv,    iva,   adj.  etfer)i'td)tig,   Mei;.,  Boh.; 

—  (navidljiv)    ncibiid),    Mur.;  —  nam.  ne- 
navidljiv. 

navidnik,  m.  ber  ^Jiiižgiinftige,  ber  9?eiber,  C; 

—  nam,  nenavidnik. 

navidnost,  /.  ber  ■ilJcib,  C;  —  nam.  nenavid- 
nost. 

navTdoma,  adv.  jum  ©d}etn,   C. 

navihanec,  nca,  »i.  navihan  človek,  eitt  burcf)= 
tricbcner  SJcenfc^. 

navihati,  ham,  šcm,  vb.  pf.  i)  eilt  ttJenig  auf= 
ftiilpeu;  —  2)  in  bieGngc  treibcn,  M.;  —  on= 
fpoiiieii,  ^\\  cttua^  bermijgen,  Jarn.;—2,)n.  jo 
kam,  enteiten,  Z.;  navišc  jo  proti  sosedu, Zoz-^i; 

—  4)  navihan,  abgefctiiit,  buvd)ti"iebcn. 
navihrati,    am,    vb.  pf.  Oerbiegcit,  faltcii:    n. 

usnje,   C. 
navijač,  m.  ber  lU)rjc^(iil'fet,  Mik. 
navijak,  m.  bic  SScberjpiiIe,   C. 
navijalo,  n.  bev  ilsolberbaum  beim  SBcbftii^I,  C. 
navijanje,  n.  "naž  ^^(ufiuiubeii ;— ba^  Stufjieticn; 

—  prim.   navijati. 

navijati,  am,  vb.impf.ad  naviti:  i)  aufluiltbcn, 
auitutcEcIn;  n.  nit  na  kaj;— beitncfeln:  n.  klob- 
čiče; —  2)  auf,^ie^en:  n.  uro;  —  3)  n.  koga, 
jemanbem  sufc^cn,   Cig. 

navika,  /.  bie  9luflctuij[)nung,  bie  ®emo^nf)eit, 
BlKr.;  navika  sila  velika  =  navada  železna 
srajca,    1';-^ 

navikniti  se,  vTknem  se,  vb.  pf.  fid)  flltgc^ 
tpi){)licii,  v{hŠt.-C. 

naviniti,  vlncm,  vb.  pf.  cin  lucitiil  HcnTlitcii, 
Mur.,   C. 

navirati,  am,  vb.  impf.  ad  navreti ;  jpatiucn 
(,V  33.  beit  (^lintciiJjaljii),  Mtir.;  uro  n.,  bie 
U^r  auf,siet)eii,  Mur.,  Jan.;  —  ric^lcn:  n. 
misel  na  lioga,  C;  —  n.  koga,  jemailbcit 
in  bie  Gngc  tvetbcn,  \\)m  siifctjfn,  ''-'ff-;  za- 
viralo me  je  (namr.  strašilo  me  je),    Zv. 

navis,   adv.  =   na  vis,  in  bie  .^i)f)C,   C. 

navist,  /.  bcr  9Jcib,  Mur.,  C;  njegova  lju- 
bezen naj  bo  duša  vašega  srca,  da  ne  bo 
redilo  v  sebi  nobene  navisti,  nobenega  so- 
vraštva. Skrb. -Valj. (Rad);  —  navist,  ogr.- 
Valj.(Rad);  —  nam.  ncnavist. 

navisa,  /.  bie  9lnI)iJ[)C,  C. 

naviiek,  tka,  m.  i)  baž  9(iifgciunnbenc:  ber 
,'^tuirntiiitfcl,  Cig.,  Jan.;  —  2)  pl.  navitki,  bo^ 
2rf)rnubcngciuinbe,  C 

naviti,  vijem,  vb.  pf.  i)  anfttjiiiben,  aufluicfeln; 
n.  prejo  na  klopčič;  —  2)  ailf,vel)0n:  n.  uro: 

—  n.  besedo  na  drug  predmet,  hai  OJc|priid) 
Qiif  eiucn  anbern  (Mcgciiftonb  Icnfcn,  Ij/.v.\ 

—  3)  n.  koga,  in  čine  ;^)uang!?Iage  ucifctjcn, 
notf)igcn,  »crinCgcii,  Cig.,  C. 


navivati,  am,  vb.  impf.  =  navijati,  Štrek. 
navje,  h.co//.  v  pravljicah:  duše  nekrščenih  otrok, 

Pjk.fCrt.  108.);  — pum.  stsl.  navt  =  mrtvec. 
navkljub,  adv.  jmn  2ro^,  C 
navkreber,   adv.  bergauf. 
navkrižem,   adv.  frcu-^lDeije,  Polj. 
navkupe,  adv.  =  skupaj,  vkup,  ogr.-C. 
navkupen,  pna,  adj.  =  skupen,  gemeinfc^aftlic^, 

ogr.-C. 
navlačič,    m.  dem.  navlak;   baž  ©etricbe  am 

Uf)rrdbc^cn,  C. 
navlačiti,    im,    vb.  pf.  i)  in   etnet   getuiffen 

SKenge  {)erbeiid)Ict)pcn;   drv,  vej  n.;  —  bic 

f^aben  einreifien,  nufsielien  (d.  beii  SBebern), 

Cig.;  —  2)  n.  se,  ftd)  fatt  ld){cppen;  —  ficf) 

miibe  eggen. 
navlačevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  navlačiti,  Cig.; 

—  nove  strune  n. ,  neue  ©aiten  aufjic^en, 
Danj.fPosv.  p.). 

navlak,  m.  =  navlaka  4),   Cig.,  Erj.fTorb.J. 

navlaka,  /.    i)    kar  je  za  napotje    navlečeno, 

bač^  Gicraifcl,  Levst.fM.);  plesnjiva  n.,  Zv.; 

—  zgodovinska  n.,  Zv.,  LjZv.;  —  2)  f)cr= 
gelaufene'3  Q5c[inbcl,  Zom-C.;— 3)  bcr  fleber- 
§iig  (5.  S.  einež  Siffen^),  Cig.,  Jan.;   (hs.); 

—  4)  baž  ©etiicbe,  ber  ®re{)Iing,  bav  %xdb^ 
ftorfrob  in  ber  91)iiil)[e,  Cig.;  klini  pri  no- 
tranjem mlinskem  kolesu,  ki  gonijo  kamen, 
Lašče- Erj. (Torb.);  preslica  pri  žagi  (pili) 
ima  navlako,  v  katero  segajo  palci,  Sotr. ; 

—  bie  al)nltd)e  58orrid)tung  on  einem  U^r= 
rcibe,  Levst.fM.);   prim.  naioka,  laloka. 

navlasti,  adv.  t)auptidd)lid),  Jan. 

navlastito,  adv.  bcfonberi',  eigentlic^,  C,  kajk. 

navlašč,  adv.  =  nalašč,  Cig.,  C,  Mik.;  n. 
iskati  močna  vina,  Jsvkr.;  —  tudi:  navlašč. 

navlaščen,  čna,  adj.  abfidjtlic^,  Cig.,  SlGosp., 
SIX.-C. 

navlažiti,    im,  vb.  pf.  cinfcnd)tcn,  Jan. 

navlečenka,  /.  nekakšna  klobasa,   C. 

navleči,  vlečem,  vb.pf.  i)  n.  si  ude,  bie  (Mlicbcr 
burd)  nnftrengenbc  "Jlrbcit  an)panncn,  C;  — 
2)  (mit  Sperf)  aai:ipidcn,  Cig.,  C;  n.  meso, 
Vod.(/ib.  sp.j;  —  3)  čine  flcmiiic  TOcngc  jn- 
)ammenjd)Ieppcn;  vsakojake  šare  n.  v  sobo; 

—  n.  se,  in  ^^{engc  jniammcntomiiicn;  na- 
vleklo se  je  veliko  ljudi;  —  bnrd)  ^i^ljen 
cinc  gcttjiffc  TOcnge  befommcn:  n.  vode  iz 
vodnjaka;  n.  vina  iz  soda  z  natego;  —  n. 
se  ga  (vina,  žganja),  fid)  betrinicrt ;  —  n. 
strune  =  napeti  strune,  O'^'. ;— 4)  n.  si  kaj, 
fid)  ctiuaž  Unangcnct)mc'ž  ,sn,vel)cn,  Cig.;  n. 

si   nesrečo,    bolezen,    smrt.    (.ig.(T.);    n.  si 

kaj  na  glavo,  a\i\  fid)  Inbcn,   Cig. 
navleka,  /.  bie  Spicle,   (^ig. 
navlekati,  am,  vb.impf.ad  navleči;  .^ijammcn« 

)d)lcppen:   Navleka  novine  Ondanšnji   mrav- 

ljin'c,    \'()d.(Pcs.). 
navmes,  adv.  miftcit  I)incin,   C;  —  baruntct 

gcmifd)!,  mitnntcr,  \avr.(Lct.). 
navnyter,   adv.  cinluiirtt?,  .\fur.,   Cig. 
navod,  vgda,   m.  \)  bic  ''.Jlnlcitnng,  bie  9lU' 

»ucifnng,  Cig„  .lan.,   nk.;   navod,  ogr.-Valj. 

(Rad);    bic  "'^InUiftnnfl,  Mur.,   Cig.,    Danj.- 

.Mik.;  —  2)  navod,  cinc  l)eimi|d)c  ©onimij|ion 


ndvoden  —  navpičnica 


67!)  —  navpičnost  —  navrhovatiti 


jur  53citef!miii  tion  (Sh-cnsftreitigfeitcn :  župan 
in  mejači  imajo  iiavt)<.t  ali  navodc,  da  do- 
ločijo mejo,  kadar  se  kje  za  njo  prepirajo, 
Št.;  na  navod  ali  navode  iti,  Št.;  oblastvo, 
ki  pride  preglodavat  zemljišče,  o  katerem 
se  pravdajo .  Notr.,  Gor.,  Tuhn.;  navod 
vzdigniti,  ciiic  Gommiiftoit  (bel  ®rcn5ftrcitifl= 
feitcii)  fiorbcinifcii,  Jan.,  Notr.,  (Jor.;  — bie 
Gommiffion  iiblipt.,  C,  Lcvst.fMoa:,  .\auk); 
naborni  n.,  bic^JlfjouticvuiuvKommiiJion,  Lcpst. 
(Nauk);  sodnji  n. ,  bic  ®ci"idjt!oCommiifion, 
Cig.;  —  3)  bie^nbuction  (phvs.,  phil.),  Cig., 
Jan.,  Cig.fT.J,  C,  Lanipefl).);  —  magnetni 
n.,  bie  lUagnctinbitction,  Sen.fFii.J. 

1.  naveden,  dna,  adj.  inbuctit)  (phys.),  Cig. 
(T.)\  —  navodno  vretcno,  bie  ^ubilCtionž^ 
rntle,  Cig.  (T.). 

2.  navoden,  dna,  adj.  <x\\\  bcm  ^affcr  befiiib« 
lid):  navodne  stavbe,  bie  '2Ja)'feibauteit,  DZ.; 
navodni  mlin,  bie  ^affenniit)le,  Cig. 

navodič,  m.  ber^nblictor,  (phvs.)./,^«.,  Cig.(T.). 
navodilo,  n.  i)  bie  Sdtleitung,  bcr  Seitfaben, 

Cig.  (T.),  nk. ;  bie  ^itftnietion,  Levst.  (Nauk), 

DZ.,  nk.;  —  2)  električno  n.,  ber  ^utmctioilž^' 

apparot,   Cig. (T.),  Sen.(Fi^.). 
navodlti,  v6dim,  vb.  pf.  »eraiilaffeit,  Cig.;  an-- 

ftiftcn:    ti  si  jo  navodil,  auf  beiu  5(nfti[teu 

i[t  ta^  gefc^e^en,   V.- Cig. 
navodka,  /.,   Cig.,  pogl.  naloka,  navlaka  4). 
navodnik,  m.  ber  Šommiffdr,  C. 
nav9hati  se,  am  se,  vb.  pf.  ftd)  fatt  ncdicn. 
navoj,  voja,  tn.  i)  ber  2Bebevbaum,  Št.-Cig., 

C,  Valj. (Rad);  —  2)  bie  SBiltbe,  Cig. 
navojskovati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  beš  ^ricg= 

fii[)ren§  fott  ttierben. 
navolitev,  tve,  /.  ber  Ueberbruf?,  Cig. 
navoliti    se,    vglim    se,    vb.   pf.    iiberbriiffig 

ircrben:    n.  se  česa,    Mnr.,   Cig.,   Jan.,   C, 

ogr.-Mik.,  Dol.-Erj.(Torb.),  SlGor..  jvihŠt. 
navor,  vora,  m.  ber  :pebel,  ber  .'pebebaum,  bic 

."pebeftange,  Cig.,  Jan.,  DZ.,  Valj.  (Rad),  Sen. 

(Fi^.J;   navor.  Met.,  Kras-Erj.(Torb.J. 
navorec,    rca,  »z.  de77i.  navor,  Notr. 
navoren,   rna,  adj.  §ebel=:  navorna  tlačilnica, 

Nov. 
navornica,/.  ia^  §oIj  am  Cuergrabeii,  um  ta§ 

SBjaifcr  Doit  ber  Straže  nbjuleiten,  Celjska  ok. 
navoščiti,  im,  vb.  vf.  mit  SBad)§  beftreidjen; 

—  einiuid)icn,  oiimic^fen,  Cig. 
navoz,    vgza,  m.  =  navožnja,   Cig.,  M. 
navoziti,  v<5zim,  vb.  pf.  i)  in  eiiier  geiuiffcit 

SJJeuge  anfa^ren;  n.  kamenja,  gnoja;  —  2) 

n,  se,  "Da^i  ^aijvtn  jatt  befommen. 
navozlati,   am,  vb.  pf.  mitteift  eine§  5?UDtcn§ 

onfiiiipfcii,  Miir.;  ben  ^ettel  (,bei  bcn  SSebcrn) 

anfiiitpfen,  Cig.;  —  onscttedi,  anftiften,  Cig., 

C,  M.;   punt  n.,  Ravn. 
navozljaj,  m.  bic  5(nfnitpfuiig,  bie  ^(njettclitng, 

Cig.,  M. 
nav9Žnja,  /.  bie  5(nfu{)r,  Cig. 
navpič,  adv.  n.  si  biti,  ®egiier  jcill,  Svct.(Rok.). 
navpičen,    čna,    adj.  lot^rcrfjt,  ticrtical,   Cig., 

Jan.,   Cig.  (T.),   Cel.(Geoni.J,  nk, 
navpičnica,  /.  bte  fenfred)te  Siitic,  bic  Sen!= 

red)te,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  C,  Žnid.;  vpadna 


navpičnica,  ba§  (SitlfalR-Iot^,  Cig. (T.);  te- 
menska n.,  bie  Sd)citeniiiic,  Jes. 

navpičnost,  /.  Die  'ijjcrpenbicularitat,  Cig. 

navpik,  adv.  icntred)t. 

navpiti  se,  vpTjem  se,  vb.  pf.  fid)  fatt  fc^reien. 

navprečen,  čna,  adj.  i)  qucr,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  =  povprečen,  ^^i^ufd^als,  Cig. 

navprek,  adv.  quer,  nad}  ber  Guerc,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

navračati,  am,  vb.impf.  ad  navrniti;  i)  leitcn: 
n.  vodi  na  barje,  ben  9Jtoraft  bettiaffcrn, 
Levst.(Močv.);  —  vsak  na  svoj  mlin  vodo 
navrača,  Npreg.-Jan.(Slovn.);—2)  n.  živino, 
ba^  35iel)  bcim  SSeibeu  juriicftreibcn,  Polj.; 

—  3)  Ucrgelteu:  dobro  z  zlim  n.,  v^hŠt.-C. 
navrap,  vrapa,  m.  bie  %a.[\i.,  Jan.  (H.). 
navrapiti,    vrapim,    vb.  pf.  in   ^otten   Icgcn, 

Jan. (H.). 

navrat,  ata,  m.  bie  (Sinleiihing,  Jan. (H.). 

navratek,  tka,  m.  kar  se  na  vratu  nosi :  va- 
rovalni n.,  baž  ?{mu(et,  Cig. 

navraten,  tna,  adj.  nad^ftellerifc^ ,  meud)e{* 
morbcrifd},  Cig.;  zanesel  je  svojemu  navrat- 
nemu  kralju,  Bas. 

navratiti  se,  im  se,  vb.  pf.  tinituitn,  Jan.(H.) ; 

—  cin!ef)rcn  (im  @a[tl)au^),  Dol.  -  Cig. ;  n. 
se  v  gostilnico,   Navr.(Let.). 

navratnica,/.  bic  9)tcud)cImDrberin,  Mur.,  Cig.; 

—  bie  Siaiibbienc,  Jam. 

navratnik,  m.  i)  bcr  §nl'3id)mud,  Jap.(Sv. 
p.);  —  2)  ber  SJZcudicImfirbcr,  Guts.,  Jam., 
V.- Cig.;  —  ber  3fad) fteder,  bcr  geinb,  Vod. 
(Pes.). 

navražiti,  i  m,  vb.  pf.  an^aubcrn,    V.-Cig)"    "^ 

navrfber,  adv.  =  navkreber,  navzgor,  Kras- 
Erj.(Torb.). 

navreči,  vržem,  vb.  pf.  i)  ^ugcbcn,  (o(§  3^= 
gabc)  barnufgcbcn;  pest  moke,  košček  mesa 
n.;  —  2)  cntmcrfcn,  projectieren,  Cig.,  Jan., 
C;  —  3)  aufcrlegcu:  naklade  k  davkom  na 
vse  občane  n.,  nuftf)Ci(eu,  Lev st. (Nauk);  — 
4)  n.  se,  mit  9){iif)e  iinb  SInftrcngung  jic^ 
einarbeiten,  Cig.;  navržen,  geiibt,  M. 

navreda,/.bic  !!Bcfd)nbigung  ber®cfunbf)cit,iJes. 

navrediti  se,  im  se,  vb.  pf.  feinc  ®e|unb= 
Ijcit  td)nbigcn,  Dol. 

1.  navreti,  vrem,  vb.  pf.  in  9JZenge  jufammcn* 
ftromcn,  jujammenfommcn:  navrelo  je  veliko 
ljudstva  od  vseh  strani.  Nov. 

2.  navreti,  vrem,  vb.  pf.  anjic^cn,  fpannen 
(5.  33.  bcn  (ycme()rlia!}n),  Mnr.;  navrta  puška, 
Danj.(Posv.  p.J;  uro  n.,  bic  U^r  aufjicficn, 
Jan.,  Mur.,  SlGor.;  —  leiltcn:  govor  n.  na 
verske  reči,  Erj.(Iib.  sp.J;  —  n.  koga,  = 
storiti,  da  začne  teči,  prisiliti,  da  začne  hi- 
treje delati  i.  t.  d.,   Gor. 

navfhati,  vfham ,  vb.  pf.  z  vrhom  napolniti 
posodo,  Notr. 

navrhovatiti,  atim,  vb.  pf.  an^^iiufen,  Jan., 
Let.-C;  suhovine  in  kamenja  n.,  Levst.(Zb. 
sp.J;  kamenje  v  redne  kupe  navrhovačeno, 
in  rcgctmiifiige  ^aufcn  gcjc^Iirfjtetc  ©teine, 
Levst.(Cest.J;  —  n,  se,  fid)  auf)dufen:  pre- 
mnogo listkov  se  je  navrhovatilo,  Levst. 
(LjZv.J. 


navrniti       navz9ti 


680 


navzctlji%'  —  navzoči 


navrniti,  nem,  vb.  pf.  i)  leiten:  n.  potok, 
Sov.;  votio  n.  v  mlečni  hram,  Erj.flib. 
sf.J;  —  n.  na  Jobro,  C,;  — 2)  ba§  58iel)  beim 
^cibcit  SUriidtreibcil :  pastir  kravo  navrne, 
če  se  tio  njive  pripase,  Polj.;  —  3)  =  vrniti, 
iicrgeltcn,    vihŠt.-C. 

navrstnik,  w.  ber  9t)ii(d)0ntber,  Diet. 

navrstiti,  im,  vb.  pf.  ciiie  flcmiife  SKengc  in 
ber  3{cil)c  nuffteKen,  auvcifjcn,  Cig. 

navršiti,  fm.  vb.  pf.  i)  z  vrhom  naložiti  ali  na- 
meriti, f}aufeii:  navršen  mernik,  ein  ge^dufter 
Sdjeffel,  CViT.;  — 2)  DoIIenben,  Levst.  (NaiikJ, 
Vrt.;  n.  petindvajset  let,  Navr.(Spom.);  n. 
se,  juenbe  gc^cii:  leto  se  navrši,  Levst, (Zb. 
sp.J;  —  n.  se,  ooUcnbct  inerben,  Vrt.;  —  '\n  @r= 
fiUluug  gc^cii,  ^'rt. 

navftati,  vftam,  vb.  pf.  i)  ailbo^ren;  sod  n.; 

—  2)  in  SJJengc  tiof)ren;  n.  veliko  lukenj. 
navrtovanje,  u.  ia^-'  'i?(nbof)rcn. 
navrtovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  navrtati ;  a\\- 

bobrcn. 
navržek,  žka,  vi.  kar  se  navrže,  bic  3u9flbe. 
navskati,  am,  vb.impf.  =  \y\x.\  (o  otrocih),  Gor. 
navstajati,  am,  vb.  impf.  ad  navstati,   Jayi. 
navstati,  vstanem,  vt. />/.  entftet|en,  oušbrec^en, 

Jan. 
navšev,  adv.  =  napošev,  fd)ief,  V.-Cig.,  Polj. 
navtičen,    čna,    adj.  plovstven,    brodarstven, 

nautijrf),  Cig.(T.). 
navtika,  /.  plovstvo,  brodarstvo,    bie  ©C^ijf= 

faf)i-tvfunbe,  bie  9fauti!. 
navtiskati,  am,  vb.  impf.  adn?^vt\sn\X\,Jan.(H.). 
navlisljiv,  1  va,  a^;.  rcijbar,  empfinblic!^,  C,  UčT. 
navtisniti,  tTsnem,  vb.  pf.  i)  einbniden,  Jan. 

(H.);  —  2)  afficieren,   C;  —  3)  navtisnjen, 

enipfinblid),  C;  navtisnjena  ošabnost,  Ravn.; 

—  oerbriefslic^,  Cig. 
navzad,  adv.  nad)  viidiuavtž. 
navzdigniti,  d?gnem,  vb.  pf.  cill  iDCnig   ()cbcn, 

.Jan.,    Telov. 
navzdol,  adv.  bcrgab,  abttjartž;    n.  iti,  pe- 
ljati se. 
navzdplje,  n.  eine  abjdjiiffige  ©tclle,  ba§  ®c= 

tjdnge,  Jan.;  spotekniti  se  na  gladkem  na- 

vzdolju,    Cv. 
navzd9lnji,  adj.  bergab,  abtunrtči  get)enb:  na- 

vzdolnja  vožnja  (ladje),  bie  J()alfai)vt,  DZ.; 

n.  vrsta,  bie  obftcigenbe  iJimc  (ber  93er»oanbt= 

idiaft),  Cig. 
navzd9lnjik,  m.  ber  Stalaftit,  Jan. 
navzdolž,  adv.  ber  Viinge  nad),  nk. 
navzdolžcn,  žna,  adj.  ijdngš»,  i!ongitubinaI>, 

Zora. 

navzdfs,  adv.  bcrgab,  fteil,  Vrh  nad  Kana- 
lom,  Krn-Erj.(Torb.). 

navzčmati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ad  na- 
vzeli;—n.  se,  in  fid)  anfncf)nicn,  abjorbicren  : 
goba  se  navzcma  vode,  Cig.,  Jan.;  obleka 
se  navzema  duha,  Cig.;  inficiert  Uicrbcn,  Cig. 

navz^mljiv,   iva,  adj.  enipfdnglid),  Jan. 

navzemljivost,  /.  bie  Cfnipfčinglidjfeit,  bie  JKe 
ceptiltitat,  Cig. 

navzften,    tna,  adj.  =   navzemljiv,   Cig. 

navz^ti,    vzamem,    vb.  pf.    i)  cinnafjen,  Jan.; 

—  2)  n.se.  infid)anfnef)men,  rrfiilltiucrbcu:  n. 


se  mokrote;  n.  se  duha,  mit  einem  ®erud) 
crtiillt  »Derben,  Met.;  navzet,  inipragniert,  Cig. 
(T.);  —  n.  se  visocih  misli,  Cig.;  zemlja  se  je 
hudobe  navzela,   C. 

navzetljiv,  iva,  adj.  =  navzemljiv,   Cig. 

navzf  tnost,  /.  ^  navzemljivost,  bie  Smpfang^ 
lidjteit,  Cig.;  bie  Gapacitat  (ph}s.),0>.,  Jan., 
Cig.fT.J;  n.  za  toploto,    Cig. (TJ. 

navzg9r,  adv.  bergauf;  nac^  obcn,  empor. 

navzgornji,  adj.  aufttidrt^  ge^enb:  nav zgornja 
vožnja  (ladje),  bie  33crgfa^rt,  DZ.;  —  n. 
vrsta,  bie  auffteigenbe  ijinie  (ber  9Ser»ranbt= 
id)aft),  Cig.,  C. 

navzgornjik,  m.  ber  Stalogmit,  Jan. 

navzhfbet,  adv.  riidling^,  ogr.-C. 

navzkriž,  adv.  treujlueije;  roke  n.  dejati;  n. 
plačilo  imava,  mir  baben  cinanber  gei^enjcitig 
5U  3af)[en,  Svet.(Rok.j;  — n.  gledati,  fc^ielen; 
n.  govoriti,  fic^  tDiberipredten ;  n.  komu  go- 
voriti, einem  »uiberiprcdien;  —  n.  si  biti, 
itiiber  einanber  fein,  uneinig  fein;  n.  si  priti, 
n.  priti  s  kom,  iibereinanber  fommen,  iid)  jer^ 

merfen;  —   n.   priti:   nekaj  jima  je  prišlo  n., 

eš  ift  il)nen  ehvaž  in  bie  Cucre  gefommcn; 
če  mi  kakov  starec  ne  pride  n..  Jure.;  — 
uri  gresta  n. ,  bte  U^ren  9ef)en  tierid)ieben, 
fie  bioergieren. 

navzkrižem,  adv.  =  navzkriž,  Jan. 

navzkrižen,  žna,  adj.  ine  ilreuj  laufcnb,  fren,v 
ttjeije  gelegt  0.  geftetit ;  —  n.nberipred)enb,tt)iber= 
ftreitenb,  uneinig;  navzkrižne  besede,  misli. 

navzkrižje,  n.  ber  SSibcrftreit,  bic  Eofliiion, 
Jan.;  v  navzkrižje  priti  s  kom,  fid)  mit  JC- 
manbent  jenuerfen,  C. 

navzkrižnica,/.neka  vrtna  rastlina:  ba§  itreuj= 
blatt  (crucianella),   C. 

navzkrižnost,  /.  bic  freu5rDei)e  Sage;  —  ber 
Sibcrjprnd),  Mur.,  Cig.,  C. ;  bie  '•il{il^l)eni9= 
feit,  bte  Spannnng,  Cig.fT.J,  Nov. 

navzlic,  I.  i^t^i-.  in:?  ®e)id)t :  n.  komu  kaj  reči, 
C;  5um  ^^-^ofjcn,  juni  %xo^,  C,  Cig.(T.j; 
ona  ga  je  obdarila  navzlic  bratu,  Erj.  (I\b. 
sp.J;  gospodar  je  vedel,  da  bi  njegov  gost 
njemu  navzlic  kaj  poskušal,  Jtirč.;  —  H. 
praep.  c.  dat.  =  vkljub,  tro|J,  nk. 

navznic,  adv.  =  navzlic,  juni  Jro^,  ^um 
^offen,   Jan.,  v{hŠt.-C. 

navzn9ter,  adv.  einiinirt^,  nad)  inncn,  Jan.,  C. 

navz9Č,  adv.  =  navzoči,   nk. 

navzočavati,  am,  i'^.  impf.  ad  navzočiti;  Dcr« 
gegeniudrtigcn,  ogr.-C. 

navz9Čba,  /.  bie  Gonfrontation,  Cig. 

navz9Čcn,  čna,  adj.  luulicgenb,  gegcniudrtig, 
oniuefenb,  Mnr.,  Cig..  Jan.,  C,  Danj.-Mik., 
nk.;  —  augenfdflig,   C.;  (nav.   nazočen). 

navz9Či,  I.  adv.  i)  luu"  ben  '?(ugcit,  toor  bic 
'',?lugon,  in>^  Wefid)t:  Bogu  n.,  i^^/i.šV.-C. ,-  vse 
navzoči  pride,  allc^  foninit  Mi^  lagci^Iid)t, 
C;  n.  priti,  crjc^ciiicu,  .</. ;  povjiinlid)  er 
}d)eincn,  C;  to  je  navzoči,  bošJ  liegt  uor  ben 
■Jlugen,  baž  ift  offcnbar,  ogr.-C.;  povedati 
komu  n..  jenianbcnt  ctiuaž  in^  (ycfid)t  fagen, 
hvalili  koga  n.,  jcmanbcn  inc  (Me|id)t  lobon, 
C ;  —  2)  aniuefonb:  n.  biti,  antuejonb,  gogni 
ludrtig,  babei  jcin,  Mur.,  Cig..  Jan.,  v{hŠt., 


navzočitcv  —  nazdravljati 


H81   — 


na/.vHa   -  naznamba 


ogr.,  uk. ;  —  II.  praep.  c.  gen,  in    CiJcgeu^ 

\vavt,    aniiefiri)t^,   Cig.,   C,  Mik.;    n.    Boga, 

C;  n.  vseh  vernih,   Caf(Vest.);  —  govori  se 

na  vzhodu  navadno :  nazoči ;  prim.  Vest.  I.  S 6 . 
navzočitev,  tve,  /.  =  navzočba,  ogr.-C. 
navzočiti,    im,    vb.  pf.   i)   pvdfcnticrcil,   bar- 

ftcnon,  ogr.,  SL\.-Č.\  —  2)  coufrontiereit, 

Cig.,  Jan. 
navzočnik,  m.  i)CX  "?Inn'C)cltbe,  Erj.flib.sp.J,  nk. 
navzočnfna,  /.  '•^vaejciisgctbcr,  DZ. 
navzočnost,  /.  bic  ©egetnoart,  bie  9(ntDefcuf)eit, 

Miir.,   Cig,,   Jan.,   Cig.fT.J,   C,  nk.;    božja 

n.,   Xoi'. ;  ( —  nav.   nazočnost). 
navzpft,  adv.  =  spet,  inicber,  vihŠt.-C. 
navzpod,  adv.  nacf)  Ulttcn,  Mm: 
navzpol,  iJcVi'.  jitr  §dlfte,  C;  — oberfldrfilid),  C. 
navzpolen,   ina,  adj.  luaš  jur  S2a[\tC  ift,   C 
navzpred,  adv.  nad)  »orne,  Mtir.,  Cig. 
navzrit,    adv.   nicfling§,   Volk. -M.,    ogr,- C; 

(tudi :   navzrt,  nazrt,  nazdrt,  ogr.-Mik.). 
navzriten,  tna,  adj.  rurfUiicjS  geiidjtet,  Let. 
navzven,    adv.   nad)   aufsen,    Cig.fT.J,    Erj. 

(Som.). 
navzvest,  adv.  n.  dati,  Iicfannt  geben,  ogr.-C. 
navzvestitelj,  m.  ber  3?oifitnber,  C,  Sov.-C. 
navzvestiti,   i'm,   vb.  pf.  anjeigen,  Oerfiinben, 

9fad)vid)t  geben,  ogr.-C,  Nov.-C,  Zora. 
navzveščati,    am,    vb.  impf.  ad   navzvestiti, 

navzveščevati,    ujem,    vb.  impf.  =  navzve- 
ščati,   C. 
navzviš,  adv.  =  kvišku,   C 
navžar,  rja,  m.  fc^Ied)ter  9Jhiftfant,  C,  A'?-, 
nazad,  adv.  nazaj,  nacf)  riidaiartž,  Mur.,  Jan.; 

nazad,  Hriišica  v  Istri-Erj.fTorb.J,  v(liŠt.; 

rak  nazad  hodi,  SlGor. 
nazadek,  dka,  m.  ber  ^Rudid^ritt,  fd)Ie(^ter  @r= 

fo(g,  Mur.,   C,  nk. 
nazaden,    dna,   adj.  riidgdngig,  frebžgangig, 

Mur.;  rcgreiftti,  Cig. (T.). 
nazadnik,   m.  =  nazadnjak,  Jan.  (H.). 
nazadnjak,  »z.ber  9iudjd)rtttlci-,  ber  9^eactionar, 

Cig. (T.),   C,  nk. 
nazadnjaški,  adj.  reacltončir,   C,  nk. 
nazadnjaštvo,  n.  bie  Steaction,  nk. 
nazadnje,  adv.  =  na  zadnje,  ,^u(e{it. 
nazadovati,  ujem,  vb.  impf.  9iucfid)ritte  mac^en, 

C,  nk.;  —  nazadujoč,  regrefftti  (phil.,  math.), 

Cig.fT.J. 
nazaj,    adv.  jnriid;  n.  dati,  priti;  (=  zopet, 

njieber,  Goriš.-Levst.,  LjZv.  I.  34.). 
nazajen,  jna,  adj.  =  nazaden,   Cig.,  Jan, 
nazavanje,  «.  bie  9(nrufung,  ogr.- Valj.  (Rad). 
nazavati,    am,    vb.  impf.  ad   nazvati ;    i)  an- 

rufen,  Mur.,  C,  Danj.-M.,  ogr.,  kajk.-Valj. 

fRadJ;  —  jurufen :  nazavati  komu,  naj  pride 

kosit,  Danj.fPosv.  p.J;  —  2)  =  nazdravljati, 

jutrinfen,  Danj.fPosv.  p.J. 
nazdo},  aciv.  =  navzdol. 
nazdravek,  vka,   m.  ber  ^^rintfpvnd),  Jan. 
nazdraviti,  zdravim,  i'^.  jp/.  ,^utrintcn,  ciiie  ®e= 

)unbl)cit,  eincn  loaft  aužbringen:  n.  komu, 

V-Cig.,  Jan.,  nk. 
nazdravljati,  am,  vb,  impf.  ad  nazdraviti,  Cig., 

Jan.,   nk. 


nazgba, /.  i)  nnbebcntenbcr  ^roftidinben,  C; 

—  2)  bie  ©rfdltnng,  ber  3d)unpicn,  Cig.; 
ber  9{()eumati^nin»,  Erj.fSom.J;  —  prim. 
hs.  nazeba,  (^rfdltnng. 

nazfben,  bna,  ^tVJ.  rl}eumatifc^,  Cig.;  nazebna 

mrzlica,   Cig. 
nazglaviti,  im,  vb.  pf.  aiil)dnfeln,  jv{h^t. 
nazglavje,  n.  ange()dnfte  Grbe  (5.  33.  bei  aicben- 

reif)en),  Rec.-Let. 
nazglavJjati,  am,  vb.  impf.  ad  nazglaviti;  an= 

ftdufeln.    brajde   n.,  jviliŠt. 
nazhaj,   m.  ber  3cu^HMi,  ogr.- Valj.  f Rad). 
nažibati    se,    bam,    bljem  se,   vb.  pf.  fid)  jatt 

ttJtegcn  ober  jdianfeln. 
nazidati ,   am ,  vb.  pf.  einc  getniffe  9){engc  »on 

33nntcn  (jcrftellen :  n.  veliko  hiš;— eine  gcunffe 

S.IJenge  2o|)fenimre  (mit  freier  Jpanb)  Derfer= 

tigcn:   n.  veliko  loncev.   Polj. 
nazimek,  mka,  m.  ber  SJadlttintcr,  Gor.;  tudi 

pl.  nazimki:  kolikor  grmi  pred  velikim  pet- 
kom, toliko  nazimkov  je  pred  sv.  Jakopom, 

Gor. 
naziv,  m.  bie  33enennnng,  ber  Sitel,  ^'rt.,  nk. 
nazivalo ,  n.  bie  ^enennnng,   ber  Jerniinu?, 

Levst.fLjZv.J,  nk.;  prirodoznanska  nazivala, 

Zv. 
nazivanje,  n.  bie  SSenennung,  Jan.fH.J. 
nazivati,    vam,    vijem,    vb.  impf.  ad  nazvati: 

benenncn,  nk. 
nazivek,    vka,  m.  ■=  nazivalo.  Sov.;  —  ber 

Jitel,  Jan. 
nazivoslgvje,  n.  Die  Jerminofogie,  nk. 
nazizati  se,    am  se,    vb.  pf.  fid)   j|att  jaugcit, 

Mur.,  jv{hŠt. 
nazlabljati  se,    am  se,    vb.  impf.  ad   nazlo- 

biti  se;  brof)en,    C. 
nazlic,  adv.  =   navzlic,  jnm  %tO^,  v^liŠt. 
nazlob,  m.  ber  ©roU,  Mur.,  Mik.;  —ber  §af», 

ogr.  -  C,  kajk.-  1  'alj.  fRadJ. 
nazl9ba,  /.  i)  =  nazlob,  ogr.-C,  kajk.-Valj. 

fRadJ;  —  1)  bie  Sio^ung,  Fr.-C; -tudi: 

nazloba,    Valj.fRadJ. 
nazloben,  bna,  adj.  bo§^a[t,  feinbfelig:  n.  komu, 

ogr.-C, 
nazlobiti,  i'm,  vb.  pf.  im  ®rimme  ettuaS  9trge§ 

anbro^en,  C.;  —  n.  se  komu,  jemanben  be= 

brDf)en,  Fr.-C 
nazlobnik,  »;.  ber  2Siber)ad)er,  ber  l^tm'^,  ogr.- 

C,  kajk.- Valj.fRadJ. 
nazlobnost,  /.  bie  ^oS^eit,  bie  (^einbjeligfeit, 

ogr.-C. 
nazlobovanje,  n.  baž  ^offcn,    Valj.fRadJ. 
nazlobovati,  ujem,  vb.  impf.  1)  I)affen,  kajk.-C; 

—  2)  ,^nm  govn  rei^en,  ogr.-C 
nazl9bščina,  /  bte  ^^06f)eit,  ogr.-C. 
naziiačcvati ,    ujem,    vb.  impf.  ad   naznačiti ; 

bejcidinen,  fennjeidjnen,  nk. 
naznačiti,  značim,  vb.pf.  befieid)ncn,  beftimmcn, 
nk.;  v  naznačenem  času,  in  einer  beftimmten 
3eit,  DZ.:   on.^eigen  (math.),  /;.  t.-Cig.fT.J; 

—  fennjeidjnen,   djarafterifiercn,  Šol.,  nk. 
naznak,  adv.  riidlingš^,  Mur.,  Mik.;   n.  pasti, 

ležati,   SlGor. 
naznamba,    f.  bic   9(ngabc,    DZ.;    naznamba 
časa,  bic  3<^itangnbe,  Cig.fT.J. 


naznamenati  —  nazvcstiti 


()82  — 


nazvcščanjc  —  naŽ9kati 


naznamenati,  am,  vb.pf.  be,^etcf)ncn,  Jan. (H.); 

niuitcvfcit,  Mur.;  (-miijati),  niibciitcn,  Cig. 
naznamenovati,  ujem,  vb.pf.  (impf.)  ailbcuteii: 

oko  na  kipih  je  le  naznamenovano,  Žnid. 
naznamkati,  am,  vb.  pf.  bcjeic^ucn,  Mur. 
naznanilcn,  ^na,  adj.  ^dijcigc',  nk. 
naznanilnica,  /  i)  'i>ax'  ^tnjcigcamt,   Cig.\  — 

2^  bic  fdiriftl.  5(ii-^cigc  (bet  ®erid)t),  DZ. 
naznanitnik,    m.   i)   haž  ^(nseigcblatt ,    Cig., 

D'/..\  —   2)  ber  ^"'''COtit)  Igramm.),    C\g. 
naznanilo,  n.  bic  ''J(n5Cinc,  bic  Šcfniiiitmac^ung. 
naznaniti,    znanim,    vb.  pf.  oii,^cigcu,  tier!un= 

bigeii,  initt()cilctt,  befannt  innd)on. 
naznanjanje,  n.  ba^  ^^(njelgen,  ba^  S9e!annt= 

gebcit. 
naznanjati,    am,   vb.  impf.  ad  naznaniti;  ail« 

,^etgcn,  mittljcilcn,  ticitiiiiben,  bcfannt  mad)cn. 
naznanjavec,    vca,    m.    ber    SSerfiinbcr,    ber 

'iyetaiiiitniad[)cr,  Cig.,  Jan. 
naznanjevati,  ujem,  vb.  impf.  =  naznanjati. 
naznanjevavEc,    vca,    m.  bcr   ^(iijeiger,    ber 

'6efanntntad)er,  bcr  SSerfiiiibiger. 
naznanjevavka,  /.  bie   Sdi^eigcrin,   bie  4kr= 

fiinbcrilt. 
naznati,  znam,  i^t. />/.  aužfinbig  niad)cn,  Burg. 

(Rok.);  naznal  mu  je  službo,  Podkrnci-Evj. 

(Torb.). 
nazobati  se,  zrjbljem  se,  %>b.  pf.  (nn  93ceren, 

^ir)cf)cn,  f  orncru)  ftcf)  jatt  cffcn  obcr  freffeu, 

n.  se  jagod,  črešenj,  grozdja;  kokoši  so  se 

zrnja,   konji  ovsa   nazobali. 
naz9bčati,  am,  vb.  pf.  jcibliclil ;  nazobčan,  gc- 

nazpbkati,  am,  vb.  pf.  =  nazobčati,  jatinelli, 

nazoči,  adv.,   pogl.  navzoči. 

nazočen,  čna,  adj.,   pogl.  navzočen. 

nazor,  z6ra,  m.  bic  ?lnfd)aiuing,  bic  'i!(njid}t, 
Cig. (T.),  DZ.,  nk.\  —  češ. 

nazoren,  rna,  adj.  i)  9(iijd)aiuingž>,  aii|d)nn(id), 
ilituitiO,  Jan.,  Ci^.(T.);  nazorni  uk,  ber  5(11= 
jd)QUung#iintcrridit,  Cig.(T.j,  nk.;  nazorno 
storiti,  t)crfilinlid)en ,  Cig. (T.);  —  2)  „na- 
zorno  me  je  pogledal",  to  je:  pozorno  in 
ob  enem  strogo,  \'rsno-Erj.(Torb.) ;  prim. 
stsl.   nazon.,  bcr  ^scrbod)!. 

nazornost,  f.  bic  'Jliiid)niilicf)fcit,  Jan.,  Cig. 
(T-)' 

nazov,    zova,  m.  =  naziv,  Jan. (H.). 

nazoven,  vna,  adj.  Iifu(ar=,  Jan. (H.). 

nazrit,  adv.  =-.  navzrit,  Mur.,  ogr.-Mik.;  (tudi: 
nazrt,  .Mur.,  Mik.). 

naziivek,    vka,    m.  bic  J^iifjfocfc,    Valj. ( Rad)  \ 

—  tudi   hs. 

nazuvnik,    m.  bcr  Sdjlltjli^ffcl  bci  bcil  Sdjllf)« 

madicrii,  Cig. 
nazvati,  zovem,  vb.pf.  \)l)t\K\\\\QW,Cig.,  Jan.: 

—  2)  n.  se,  fid)  fatt  nifcit,  3/,;  — 3)  n.  komu 
dobro  jutro,  jciitaiibcili  ciucii  flutcil  3)Jorgcii 
aiibictcn,   Cig.,  Vrt.;  (hs.). 

nazv9stitelj  ,    m.    bcr    iBerf iillbcr ,    kajk.-Valj. 

(Rad). 
nazvcstiti,  im,  i'fr. /'/.  ocrfiiiibcit,  M.;  bcfoiiiit 

gcbCIi:  gvia  (=  kadar)  je  (ilcte)  najdete,   na- 

7vcstite   mi,  ogr. 


nazveščanje,    )/.  bie   58er!itnbtgung,   bic  ?(n= 

5eigc(ti),  kajk.- 1  'alj.  (Rad). 
nazveščati,  am,  vb.  impf.  ad  nazvestiti;  Der' 

fiiltbigcii,  ogr.-M.,  kaj. -Valj. (Rad). 
nazveščavanje,  n.  bic  '-Scrfiinbigimg,  M.,  ogr.- 

\  alj.  (Rad). 
nazveščavati,  am,  vb.  impf.  aufiiitbigcn,  toer= 

tiinbigcn,  Danj.(Posv.  p.),  ogr. -Valj. (Rad). 
nazveščavec,   vca,    m.  ber  SSerfiinber,   ogr,- 

Vaij.(Rad). 
nazvesčenje,  «.  bic  ^dijcigc,  kajk.- Valj.  (Rad). 
nazveščevati ,    ujem ,    vb.  impf.  Derfiinbigen, 

ait^eigcn,  kajk.-  Valj.  (Rad). 
nazvoniti  se,  im  se,  vb.  pf.  fid)  jatt  tčiiitcu. 
nažagati,    am,   vb.  pf.    i)  eiiie  geinilfc  'DJfcngc 

)ageu;  veliko  desak  n.;  —  2)  n.  se,  )id)  jatt 

jagcn. 
nažak,  tn.  citt  Stocf  mit  tjacfcnartigcm,  eijerncm 

®rijf,  BlKr.;   —   (nažek,  neka' sekirica,  BI- 

Kr.-DSv.,  Z.). 
nažalovati  se,  iijem  se,  vb.  pf.  \\6)  jatt  trouern. 
nažanjek,    njka,    m.  ber  (Srtrag  be§  ®etreibe= 

jd)uittc§,  Cig. 
nažariti,  im,  j'6, /7/.  ent,',unben  (fig.),  M.;  q.\x\- 

briugen,  ogr.-C,  Mik. 
nažec,  žca,  m.  bcr  9Jacftc,   V.-Cig. 
nažemati,   mam,  mljem,   vb.   impf.  ad  nažeti, 

žmem. 
naženj,   žnja,  m.  kolikor   se    nažanje,   =  na- 
žanjek, ogr.-Raič.(Skol.). 
nažeti ,    žanjem ,    vb.  pf.  ciiic   gctoifje  SDieiige 

(®ctrctbc)  jd)ncibcn:  malo  pšenice   n. 
nažeti,  žmem,  žamem,   vb.  pf.    1)  cillC  gciuifjc 

aJJciige  gliifjigteit  au^briirfen,  au^prcfjcu :  n. 

vode  iz  mokrega  perila;  n.  mošta  iz  zdruz- 

ganega  grozdja;   —   2)  nažet,    gc^rcj-Jt  OotI: 

vreča  je  nažeta,   Celjska  ok. ;  —  nažet  člo- 
vek, cin  bicfer  SOfcnjd),  Celjska  ok. 
nažgati,  žgem,  vb.pf.  1)  nnbreiincn;  n.  papir; 

n.  svečo;  —  anjiiiiben;   luč   n.;  —  2)  ab- 

<)riigc(n. 
nažigati,  am,  vb.  impf.  ad  nažgati;  :)  nnbrcn^ 

neu;  an^iinbeit;  —  2)  priigeln;  n.  koga  s  ka- 
menjem in  okleščki,  bciucrfcu,  LjZv. 
nazirati   se,    am  se,  vb.  impf.  ad  nažreti  se. 

Jam.,   Cig. 
naživeti  se,   im  se,   vb.  pf.  ba§  Scbcil  5nr  ®C» 

nitgc    gcilicfjClt;    n.  se   mladosti,    Levst,(Zb. 

sp.):  —  'i>ii  i.'cbcn':i  jatt  lucrbcit. 
naživiti,  im,  vb.  pf.  =  nahraniti,  mit  Spcijc 

labcn,  Ravn. 
nažlabudrati,  am,  vb.pf.i)  jujammcilplaiijdicii; 

veliko   neumnosti  n.  kiunu;   —   2)  n.  se,  jic^ 

jatt  plaiijd)cii. 
nazlcbiti,   im,   vb.  pf.  fcl)Icil,  bcricjclll,   ('ig. 
nažlcmpati  se,  am  se,   vb.  pf.  )id)  jatt  jd)lap» 

\)(u,  jid)  iHiU  jaiitcii. 
nažl^-viti  se,  nu  se,  vb.pf.  ^{(\)  aiifaiifcit,  Diet., 

I.evst.(R()k.). 
nažmigniti,  žmTgnem,  vb.  pf.  ^u\v'\\\k\l,  BlKr.; 

nam.   namežikniti. 
naž^čiti  se,    ž^čim  se,   vb.  pf.  =   nabosti  .se, 

natekniti  se,   BlKr. 
naz9kati,  žokam,  vb.pf.  i)  mit  cilicm  lailflcrcn 

Wcgciijtaiibc  gcljiJrig  bcjtpf?cii;    n.  koga,  je= 


nažreti  se  —  neb^ščan 


<j»3 


neb9Ščanka  —  nebogljcvcn 


ninnbeit  gcf}oriii  puffcn,  Cif(.,  M. ;  —  2)  doH 
ftopfcn;    v    mesto    se    veliko    ljudi    nažoka, 
l\avn.\  —  n.  se,  ftd)  UoK  cffctt,  Št. 
nažrčti  se,   žrem  se,   vb.  pf.  \\A)  \aii  frcffen; 

—  n.  se  koga  =  naveličati  se  koga  obje- 
dati  ali  obrekovati,  Dol. 

nažuliti,   im,  vb.  pf.  aufieibm,  etne  ©d)tDtele 

ucntriadieii,  Jan.  (H.). 
nažvyčiti,    im,    vb.  pf.    i)    nnfaucu ;   —    2)  11. 

se,  fid)  )att  faucn. 
nažvfžgati,  am,  vb.  pf.  i)  s  šibo  n.  koga,  je- 

uiniibcn  mit  eiiicr  9{uti)c  abftreicfjen ,   Ci^.; 

—  2)  n.  se,  fid)  fntt  pffifeit- 

ne,  part.  i)  nid)t;  (v  nikalnih  stavkih  stoji 
vselej  pred  glagolom  ali  pomočnim  glago- 
lom :  ne  govorim ;  ne  bom  govoril ;  govoril 
ne  bom;  v  pogojnem  naklonu  stoji  tudi  za 
besedico  „bi" :  on  ne  bi  mogel,  on  bi  ne 
mogel;  —  z  nekaterimi  glagoli  [biti,  hoteti, 
imeti]  se  druži  v  sedanjem  času  v  eno  be- 
sedo: nesem,  nečem,  nemam :  ako  je  v  stavku 
ena  ali  več  zloženih  nikalnic,  mora  vselej 
še  nikalnica  „ne"  pred  glagolom  stati:  nihče 
me  ne  vidi;  nikjer  nikogar  ne  vidim);  — 
kaj  ne?  nid)t  inafir?  —  ne  —  ne,  jueber  — 
nod);  ni  ga  ne  v  dnevi  ne  v  zemlji  (=  ni- 
kjer ga  ni),  Banjščicc-Erj .(Tovb.) ;  —  ne  le, 
ne  samo  —  ampak  tudi.  nid)t  Itur  — fonbcrn 
aud);  —  ne  da  bi,  ol)nc  ha]i,  Dl]ne  ,yi ;  šel 
je  od  nas,  ne  da  bi  bil  •  črhntl  besedico; 
nnftatt  ba)^,  onftatt5u;  ne  da  bi  naše  pra- 
vice branili,  bratijo  se  z  nasprotniki ;  gc= 
)d)Uietijc  bcnn;  ne  da  bi  ga  pozdravil,  še  po- 
gledal ga  ni,  er  I)at  if)n  nid)t  einmal  ancje^ 
)el)en,  gefdiiucige  bcnn  gegiiišt;  prim.  da  1. 4); 

—  ne  da  bi,  ja  nid}t;  ne  da  bi  ga  tepel! 
pnigelc  iljn  \a  nid)t!  ne  da  bi  pozabil!  bcrgifž 
]a  nid)t!  —  2)  strinja  se  v  eno  besedo  z 
adjektivi  in  substantivi  ter  jim  daje  nasprotni 
pomen  :  nn=,  Un= ;  nedolžen,  nnjdmlbig  ; 
nesrečen,  ungliicflic^ ;  nevihta,  ba'5  Ungeiuitter ; 
v  mnogih  novejših  takih  izrazih  samo  le  za- 
nikuje  pomen:  neduhovnik,  ber  9?id)tpricftcr, 
ber  iiaie. 

n^ba,  /.  =  nebo,  o gr.- Valj. (Rad). 
nfbar,  rja,  m.  ber  ^nlbad)intrager,  GBvda. 
nfbast,  adj.  [tiunpfftnuig,  Diet. 
nfbce,  n.  ber  ®aiimcn,  Čig.(T.);  —  tud\:  nebce. 

Valj. (Rad). 
nfbec,  bca,  m.  ber  2oIpeI,  C. 
nebeden,  bedna,  bena,  adj.  =  nobeden,  Levst. 

(Nauk). 
nfben,    bna,    adj.    i)  =  nebesen,    Jgimme('3' ; 

—  2)  ®aunten=,  Cig..,  Jan.\  nebni' glas,  ber 
®aunienlaut,  Cig.(T.). 

nfbes,  m.  i)  "itaž  g-irmament,  Mur.,  Polj.;  — 
2)  obod  na  stropu,  kamor  se  meso  spravlja, 
da  podgana  ali  kaka  druga  žival  do  njega 
ne  more:   nesi  klobase  v  nebes!  Mik. 

nebesa,   n.  pl.   išči  pod:  nebo. 

nebfsen,  sna,  adj.  §ininic(žs,  Cig.(T.). 

nebeški,  adj.  =  nebeški,  starejši  pisatelji. 
Vrt..  Lcvst.(Zb.  sp.J. 

nebčščan,  m.  ber  §ininte(§bc»uof)uer,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  Ravn.,  Levst.(Zb.  sp.J. 


neb^ščanka,  f.  bie  .^immcl^beftio^nerin,  Mur., 

nebfškalica,  /.  v  tla  vsajena  veja,  ob  kateri 
nebeškajo.  Ljub.,  Gor. ;  —  prim.  ncbeškati. 

nebfškati,  am,  vb.  impf.  otročja  igra,  pri  ka- 
teri dva  platiča  kvišku  mečejo  in  potem, 
kakor  padata,  na  vsajeni  veji  ključice  kvišku 
pomikajo.  Ljub.,  Gor.;  —  prim.  Zora  iV., 
128. 

nebeški,  adj.  .'giuime(#=,  tjimnilifd). 

n^bina,/.  kitajska  n.,  bie  diincfiidje  Stcrubliime 
(aster  chinensis),    Tuš.(R.). 

nebistroumen,  mna,  adj.  nid)t  idiarffinnig, 
iinu'i(3ig,   C/^. 

nebistroumnost,  /.  bor  Untt^il^   C;>. 

nebistven,  tvena,^if;'.  unluejcntlid),  Cig.(T.),nk. 

nebistvenost,  /.  bie  Uiuueientlidjfeit,  nk. 

nebit,  /.  =  nebitje,  Jan.(H.). 

nebiteil,  tna,  adj.  =  nebistven,  V.-Cig.,  Cig. 
(T.). 

nebitje,  n.  ha<-  ^fidltjcin,  Cig.(T.J;  hoj  za  bitje 
in  nebitje,  Zv.;  n.  števila,  ba§9iic^tD0r[)anbcn= 
lein  einer  3al)l,   Vod.(Iib.  sp.J. 

nebivanje,  n.  =  nebitje,   Cig.(T.J. 

neblag,  blaga,  adj.  uncbel. 

neblagoglasen,  sna,  adj.  iibelffingenb,  nk. 

neblagoglasje,  n.  bie  ^a!opl)onie,  'Cig.(T.J,  nk. 

neblagovit,  adj.  fegculL>5,   Cig. 

neblagovitost,  /.  ber  Unjegen,  Cig. 

neblagov^ljen,  Ijna,  adj.  miižttJOUenb,  Jan. 

nfbnica,  f.  =  nebna  kost,  iaž  ®Oumenbein, 
Cig.(T.'j,  Erj.(Som.). 

nfbnik,  m.  bel  ©aumenlaut,  Cig.(T.J,  Jan. 
(Slovn.J. 

nebo,  n.  i)  ber  .S^iintinel,  ba§  §intmeIi?gen)oIbe, 
bnc'  j^irinamcnt ;  nebo  cvete,  ti-  finb  @d)afer= 
njolfen  nni  §iminel,  Gor.;  pod  milim  nebom, 
nnter  freieni  ^gintinel;  nimam  človeka  pod 
milim  nebom  (=  auf  ®otte^  ©rbboben^,  da 
bi  za-me  skrbel;  —  2)  ber  2^raiil)iinmel,  ber 
33ci[bad)in;  —  3)  lesen  obod  nad  ognjiščem, 
kamor  obešajo  meso  sušit.  Dol.;  ber  „51ciid)  = 
bimmel",  SlGor.-C;  —  4)  biv5  iiinere  ©e-- 
U)i31be  be^o  Dfenei,  Hal.-C.;—--,)  ber  ©niunen, 
—  I))  ber§i"mt''t  a[i>  ^Jhifentbait  ber  Seligen; 
priti  v  sveto  nebo;  nav.  pl.  nebesa;  oče  naš, 
ki  si  v  nebesih,  kajk.-Valj.(RadJ\  iz  nebes 
priti. 

nebob9nec,  rca,  m.  ber  .§imme{§ftiirntcr,  Cig. 

nebodigatreba,  m.  iudecl.  ein  ?Jien)'d}  ober  and) 
eiii  Ting,  bav  iiberfliiifig  ift;  z  mano,  ti  ne- 
bodigatreba, pokaži,  zakaj  si  na  svetu!  Zv.; 
trnje  je  po  gozdih  nebodigatreba,  Navr. 
(Let.).  ^ 

neboditreba,  »1.  i)idecl.  =  nebodigatreba: 
mačkama  za  neboditreba  k  skledi  pride  pes, 
Levst.(Zb.  sp.J. 

nebog,  adj.  arm,  cicnb,  Svet.  (Rok.),  ogr.-C; 
neboga,  ne  boš  več  svoje  matere  videla: 
umrli   so  ti !    BlKr.-M. 

nebogljf n,  adj.  frdiiflid),  fd)lDa(^Iidi,  gebred^Iid), 
(Ag.,  Jan.;  Oii,  komu  sem  jaz  doma  pustila 
Dete  svoje,  sinka  nebogljen'ga,  Npcs.-K.; 
tudi:   nebogljen.   Dol. 

nebogljeven,  vna,  adj.  nebogljen,  Bes. 


nebojazljiv  —  nečice 


084 


necij  —  nedeten 


nebojazljiv,  iva,  adj.  =  neboječ,  Jan. (H.). 
nebojazljivost,  /.  ==  neboječnost,  Jan.(H.). 
nebojčč,  cča,  adj.  fiucf)t(or,   Cig.,  Jan. 
nebojf  čnost,  /.  bic  5i'^rf)t'olirt^cit,   Cig. 
ncbokaz,  kaza,  m.  bie  .'pimrncUtavte,  Cig.fT.J, 

Jcs. 
nebon9Sen,  sna,  adj.  bcit  .Sjiimiliel  tvanf"^.  ^'d' 
nebopis,    pisa,    m.  bic    .i)imiiieU-bcid)rctbung, 

bic  UvQnoflrapf)ic,  Cig.fT.J. 
nebopisec,  sca,  m.  bcr  Urauocjrapfi,   Cig. 
nebopisje,  n.  bic  Uvaupgrapliic,  Cig. 
nebore,  eta,  m.  ter:  '?(nnc,  armcv  Jropf,  '^^^g-, 

Diet.,  BlKr.-M.,  C,  Svct.(Rok.),  Krcij ;  tudi: 

nebore,    Valj.  (Rad). 
neborec,  rca,  m.  =  nebore,  Krelj-M. 
naboren,   rna,  adj.  e(cnb,  arm,    C. 
nebosklon,   sklyna,    m.  ^iaž  ^irmailicnt,  nk.; 

—  rus. 

nebotičen,    čna,   adj.    hinimctfioch,    Cig.,  nk.; 

nebotična  gora,  Rut.fZg.  Tolm.J;  —po  češ. 
nebotrfsec,   sca,  m.   bcr  ^immeleerirfjuttcrer, 

Cig. 
nebovid,  vida,  m.  =  nebokaz,   Cig. 
neboznanstvo,  n.  bie  ioimmcl^fiiube,   Cig. 
nebože,  eta,  m.  aimcr  lUciijd),   armcr  Jropf, 

ogr.-C;  (»nebože",  Dict.J. 
neb9ŽEC,  žca,  m.  bcv  '?(rmc,   C. 
nebralen,  hia,  adj.  un(efcrlid),  Jan.(H.);  pogl. 

nečiten. 
nebriga,  /.  bie  Sorglofigfcit,  bie  9fond)olancc, 

nk. ;   —  hs. 
nebrižen,  žna.  adj.  iinjorgfam,  flteic^giiltig,  nk.; 

-  hs. 

nebrižnbst,  /.   bie  Uiijorgiamtcit,  bie  ®Icic^» 

giiltigfeit,  nk.\  —  hs. 
nebrojcn,  jna,  adj.  itnjčifllbar,  Jan.,  nk. 
necel,   cela,  adj.  nid)t   ganj,   fdiabhaft,  Cig.; 

necela  mavrica,  bic  )T?cgcngaIlc,   Cig.(  T.). 
necepljen,  <jtY;".nid)tOcrcbclt;  necepljene  črešnje. 
nec9J,  adv.  Mur.,  pogl.  nocoj, 
neča,  /.  bic  .'^ci.vmil,   Cig..  Jan.,  UčT. 
nečak,   m.  bcv  ^Jcffc,  BlKr.,  nk.;  —  prim.  hs. 

nečak. 
nečakinja,  /.  bie  9iicf)te,  nk.;  —  prim.  nečak, 
nečas ,    časa,   m.   bic   llnjeit,    Guts.,  V.- Cig., 

.\fnr..  Zora;  oh  nečasu,  ,^ur  Uu.^cit,  V'.-Cig., 

Ravn.,  Mik.;  v  nečas,   Cig.fT.). 
neča.st,  /.  bic  Uiiclirc,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.; 

v   nečast  pasti,   Skrinj. -Valj. (Rad). 
nečasten ,    tna,    adj.   uncl)icnl)aft,    el)rluibrig, 

)d)impflidi,   Cig.,  Jan.,  nk. 
nečastitljiv.  adj.  illtcf)rtt)itrbig,  Mur. 
nečyd,  /.  =:  nečedna  stvar:  ti  nečed  grda  ti! 

dur.' 
ncč^da,  f.  =■  nesnaga,  psovka  človeku:  =  ne- 
čed,   Cig. 
nečeden,  dna,  adj.  i)  mirciii,  miiciiilid),  lin 

ioiibcr ;  —  2)  imuciftanbig,  v\lišt. 
nečvdnica,  /.  bic  Uiii"ciillid)C,  Jan. (II.). 
ncčvdnik,  m.  bci  Umciulid)C,  Jan.(IL). 
nečvdnost,  /.  i)  bic  UltroJllljcit;  —  2)  bcv  Uil 

IHTftOllb,    v\l\Št. 
n^čcm,   i.sči   pod :  hoteti. 
nečcnje,  n.  b(i^  .'Oci,vii,   dnt^..  Jam. 
nečice,  /.  /'/.  dem.   nečke,    Irnb. 


nečij,  ^4/.  jemaiibcm  ge^5vig,  C. 
nečimeren,   rna,  adj.  pogl.  ničemuren. 
nečist,  m.  ciii  iiitvciitcv,  uiifcuidier  9.T{cnid),  M. ; 

bcv   llnl)Dlb,   bcv   Icitfcl,  C;   —  ba'5  Uitgc= 

jicfcr,  C. 
nečist,    čista,  adj.  unrcin;  —  iinfcujc^,  nečista 

živeti ;  —  nečista  teža,  ba§  58vuttO',  SpOVCO» 

gctt)irf)t,   Cig.(T.),  CeUAr.J. 
nečTstec,  tca,  m.  bcv  Uiireine,  Vrt. 
nečistnica,  /.  bie  Unvciiie,  bie  Unfeu)c^c,  bie 

aiJclu\ 
nečistnik,  m.  bcv  Unvciuc,  bcv  Unteiijd}e. 
nečist9Ča,   /.    bic    lliirciulid)fcit.    Vrt.,  Zora, 

Krelj;  —  bic  Uiitcu)d)t)cit,  Mik. 
nečistost,/,  bic  Unveitilid)tcit;  —  bie  Uufcu)d)' 

t)eit;  —  tudi:  nečistost,    Valj. (Rad). 
nečistota,  /.  =  nečistost,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
nečistovati ,    ujem,    vb.  impf.    iiufeufd)    Icbeil, 

Unfciiid){)cit  tvciben,  Mur  ,  V.-Cig.,  Jan.,  M. 
nečiten,  tna,  adj.  unle'?bav,  Jan.(H.). 
nečkast,  adj.  inulbciifDnnig,  Cig. 
nečkf,    čak,  /.  />/.  bie  5Jiulbe,  Cig.,  Kr.;   bie 

Jvogmiilbc,  Štrck. 
nečlovečen,   čna,  adj.  =  nečloveški,  Jan. 
nečlovečji,  adj.  =  nečloveški,  unmcuirf)Iid),  3/. 
nečlovečnež,   m.  bcv  Uiimcnid),  Zora. 
nečlovečnost,  /.   bie   Uiimenid}(id)fcit,   Mur., 

Cig.,  Jan. 
nečlovek,  eka,  m.  bcv  Uiimciiid),  Mur.,  Cig., 

Jan..'siN. 
nečloveški,  adj.  uiiincnjdilid). 
nečloveštvo,  n.  bic  Uiuncujdilid)feit,  Jan. 
nfčo,  išči  pod:  hoteti. 
nečiit,    m.   bie  lliieiitpfinbUdjtcit,   bic  ®efii()(= 

lofigteit,  C,  Z. 
nečuten,   tna,   adj.    i)    unfiil)ltmv,    Cig.;    uu- 

mcvflid),  Cig.,  Jan.;  —  iiid)t  fiiiulid),  Lampc 

(D.);  — 2)  =  nečutljiv,  Cig.;  n.  nof., Cig.(T.J. 
nečutje,  n.  bie  ('fitf)nofii"ifeit,  bic  ^Hpatl)ie,  Cig. 
nečutljiv,  iva,  adj.  inicnipfiiiblid),  Mur.,  Cig., 

Jan. 
nečutljivost,   /.    bic    lllicmpfiublid)fcit,    .U;/r., 

Cig.,  Jan. 
nečutnost,  /.  i)   bie  Unmevfnd)fcit,  Cig.;  — 

2)  =  nečutljivost,   Cig. 
nečuven,   ena,  adj.  =  neslišan,  nk. 
nečve,  /.  pl.  bcv  išBarftvpg,    Valj. (Rad). 
nedaven,  vna,  adj.  tua^J  ODV  iiid)t  (aiigcv  ;Vit 

ilClUCJClt    ift:     pred     nedavnim,    HOV    fllViCilt, 

Jan. ;  od  nedavna,  )cit  flU"\Clli,  Jan.;  nedavno, 

iinliiiigft,  t)t»v  fiiv.^ciii. 
nedejanje,  n.  bic  Ulitcvlalfillig :  pazka  nad  vsa- 

cim  dejanjem   in   nedejanjem,   Lci'st.(Xauk). 
nedejaven,  vna,  adj.  uutl)dtig,  pnjfio,   Cig. 
nedet,   dela,   m.  bcv  jvcicvtiig,  Kur.-Cig..  Jan., 

Mik..  Roi^.-Krcs. 
ncdclavcn,  vna,  adj.  unt()iitig. 
nedelavnost,  /.  bic  Ulltl)iitigfeit. 
nedelec,  Ica,   m.  =  sopraznik,  bcv  .'Otllbfcicr« 

fag,  ciii  iiid)t  gcbotcncv  ^cicvtag,  .lam.,  Kor.- 

Cig.,  ./an..  .\/ik. 
i.ncdčlen,  Ina,  adj.  =--  prazničen,  Roi;.-fCri's. 
z.  ncdčkn,  Ina,  adj.  =  nerazdelen,  iiiitljcilbnr, 

.lan.' 


ncdc)9Žcn   -  nedoločen 


-  085  — 


ncdol^čcnost       nadosledčn 


nedel^žcn,  hia,  adj.  iiiibctf)ciliflt,  uutl)cill)aftig, 

Ci^.,  uk. 
nedelfžnost,/.  bio  'i)iicl)ttf)ci(liaf)iiif,  bie  Uiitl)cil= 

l)nftic]{cit,  0> 
nedelja,  /.  i)  bci'  Soitlitart;  v  nedeljo,  nm 
SoiuitOCj;  ob  nedeljah,  an  Soillitaiieil ;  kadar 
bo  v  petek  n.  =  nikoli;  tiha  n.,  bcv  ^^nljfioilv- 
jouiitaci,  C;  cvetna  n.,  bcr  '!j>rt(iii)onntati; 
=  cvetična  n.,  Kast.;  =  oljska,  n  ,  Npes.- 
K.;  velika  n,,  bor  Dfteriountai^  ;  bela  n.,  ber 
crftc  Sonutiii]  iiacf)  Cfterit ;  —  2)  =  teden, 
bic  Sl^odlC,  Cif^.,  Jan.,  Kor.-M.,  Ki)i-Erj. 
(Torb.);  v  dveh  nedeljah,  Met.\  v  petih  ne- 
deljah, Krelj ;  nedelja,  Ro\.-Kres. 

nedeljen,  Ijna,  adj.  i)  =  nedeljski,  Mitr.,  Cig., 
Jan.;  —  2)  =  tedenski,  loLic^eiltlid),  2Boc^en=, 
Jan. 

nedeljiv,  fva,  adj.  =  nerazdelen,  uiitficii^^flv, 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.). 

nedeljski,  adj.  joinitiitjtg,  Sonntag^' ;  nedelj- 
ska služba  božja;  nedeljske  pridige;  nedelj- 
sko oblačilo. 

nedelo,  n.  bie  9iic^tč'tt)Uevci,  C/g-.;  — pri  svojem 
delu  in  nedelu,  bci  feinem  XI)un  luib  Saffen, 
Eij.(Iib.  sp.J. 

nedenaren,  rna.  adj.  c]dbfo§ :  zdaj  je  svetj:ako 
nedenaren !  Svet.(Rok.);  nedenarni  časi,  Skrb. 

nedižec,  eča,  adj.  genid^lož,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.). 

nedišfčnost,  /.  bic  ®cru(f)(ofig!eit,  Cig.,  Jan. 

nedoba,  /.  bie  Unjcit:  v  nedobo,  §ur  Un^eit, 
Cig.(T.). 

nedoben,  bna,  arfj.  jui"  Unjeit  gcjdjel^eub,  Mnr. 

ned9ber,  dobra,  adj.  inigilt,   Cig.,  Jan. 

nedobiten,  tna,  adj.  uiieinbringlirf),  Jan. 

nedobitnost,/.  bic  U!icinbringlid)feit,  Jan.(H.). 

nedobrov9ljen,  Ijna,  adj.  mijšmutljig,  3/. 

nedobrov9ljnost,  /.  bcr  5Jiifiiinut[),  M. 

nedodelan,  adj.  lutOolfcnbet,  unfertig. 

nedoglgden,  dna,  adj.  uiiabjeljbar,  Cig.,  Jan., 
nk. ;  nedogledna  višina,  Zi>. 

nedognan,  adj.  uiieiitld)iebcn,  Jan.,  nk. 

nedohiten,  tna,  adj.  unciit^olbar,  unerreic^bar, 
Zora. 

nedoh9den,  dna,  adj.  unsugdnglic^,  Cig.,  Jan., 
M.,  nk. 

nedoh9dnič,  m.  bic  imreifc  2eibc§frucf)t,  C 

nedoh9dnost,  f.  bic  Un5ugauglid)feit,  Cig. 

nedokazan,  adj.  unbciuiejcn. 

nedokazen,  zna,  adj.  uid)t  btluci!?bar,  Cig.(T.). 

nedokončan,  adj.  unoodcubct. 

nedokončen,  čna,  adj.  uncnblicf):  ncdokončna 
dobrota,  visokost,   Giits.fRes.J. 

nedoleten,  tna,  adj.  miltberja^rig,  Cig.,  Jan., 
C,  Lev st.( Sank),  nk. 

nedoletnica,  /.  bie  lUinberjdfjrigc,  Jan.(H.). 

nedoletnik,  m.  bei  lliiuberjdljrige,  DZ.,  Levst. 
(Saitkj,  nk. 

nedoletnost,  f.  bic  SJMnberjdfjrigfeit,  Cig.,  DZ., 
nk. 

i,nedol9Čen,  ^4/.  "iii)t  beftimmt,  tutbcftimmt, 
Cig.;    na    nedoločen    čas,    ouf    uube[tiliimte 

m,  Cig. 

2.  nedol9Čen,  čna,  adj.  unbcftimmbar,  Jan. 
(H.);  —  iiiibeftiinmt,  iincntfd)ieben,  Jan.,  nk.; 


—  nedoločni  naklon,  bie  Ullbcftiiiimlc  ?(rt, 
bcr  ^nfiiiitiu,  Jan.fSlovn.). 

nedol9Čenost,  /.  bic  Uiibcftii)tmtl)cit,   Cig. 
nedol9Čnik,  m.  bic  iiiibcftiiitiiitc  \'lrt,  ber  ^ll= 

fiuitit)    (gramm.),    Jan.  (Slovn.J  ,    Cig.  (T.) , 

Levst.  (SI.  Spr.). 
nedol95nost,   /.    bic    Uiiboftiinmbarfcit,    Cig. 

(T.)\  —  bic  Unbcftiiiuntljcit,  Jan.,  nk. 
neddtžen,  žna,  adj.  iinidjiilbig;  nedolžni  otroci; 

—  fcftl'lblDe,  fdjulbfrci;  za  nedolžnega  spo- 
znati, fcciiprcd)CU ; — nedolžna  razsodba,  ein 
frci)prcd)cnbc^  Urtt)eil,  Ig  (Dol.);  —  po  ne- 
dolžnem, uiifdjulbiger  SSeife,  itiiDcrbicutcr 
aScije. 

nedolžnež,  m.  bcr  Unjd)lllbige. 
nedolžnica,  /.  bic  Ulljd)illbigc,  Miir. 
nedolžnik,  m.  bcr  Ultfd)ulbige,  3/«/-.,  Bes. 

nedoJžnost,  /.   bic  Unfcljulb ;  —  bie   Sc[)ulb= 

lofigfcit. 
nedomač,  ača,  adj.  uuljcimijdl. 

nedomfra,  /.  bie  Uii,^ulduglid)feit,   C. 

nedomfren,  rna,  adj.  i)  nid)t  hai  »oUe  9Jlaf5 
Ijabenb :  n.  verz,  ein  tatalettiid)cr  %cx^,  Cig. 
(T.);  —  2)  =  neizmeren,  Jan.(H.). 

nedomiseln,  ina,  adj.  i )  unbcufbar,  uncrfafy=^ 
bar,  Cig. ;  —  2)  kdor  se  ne  domisli,  česa 
je  treba,  kaj  je  prav  o  raznih  prilikah,  Z., 
Dol.;  —  Utlbcbad)t:  nedomiselno  govoriti, 
storiti,  nedomiseln  človek,  Dalm.;  nedomi- 
selno druge  ljudi  soditi,  Krelj. 

nedomoljuben,  bna,  adj.  Ulipotriottfi^,    Cig. 

nedon9Šen,  adj.  unau^ogctrageit,  uitreif  (tion 
bcr  i3cibeč'fntd)t),  Cig. 

nedopadljiv,  iVa,  adj.  mifyfdllig,  itngcfdllig, 
Miir.,  Cig. 

nedojpadljivost,  /.  bie  TOij^fdHigfcit,  bie  Un« 
gcfdfliLifcit,  Mtir.,  Cig. 

nedopečen,  ena,  adj.  unoužgebacfen,  Ultai^?^ 
gebratcn. 

nedopoJnjen,  adj.  uiicrfitllt,  Mur. 

nedopoveden,  dna,  adj.  unfdglid),  uuait§ipredi= 
Ud),  Jan.;  nedopovedna  in  nepopisna  kra- 
sota, LjZv. 

nedopovedljiv,  iva,  adj.  =  nedopoveden, 
Cig.,  Jan. 

nedopusten,  tna,  adj.  unjutdffig,  DZ.,  nk. 

nedopustljiv,  iva,  adj.  =  nedopusten,  Cig., 
Jan. 

nedopuščen,    ena,   adj.  imcrlaiibt,  imjllldlfig. 

nedoraset,  sla,  adj.  i)  uiiaib3gcUiad)icn,  balb- 
unid)j'ig,  Cig.;  —  2)  uncniiad)icii,  miiibcr^ 
jdljrig,   Cig.,  Jan.,  nk.;  tudi:  -štel. 

nedoraslost,/,  bie  9Jfiiibcrjdl)rigfeit,  Cig.,  Jan., 
nk.;  tudi:  -stlost. 

nedpraščen,  adj.  =  nedorasel,   Cig. 

nedorazum,  m.  ba?>  ilfif^ucrftdiibniS,  Cig.(T.J. 

nedorog,  rcjga,  adj.  nod)  fjorncrlO'?,  Lcvst.(Zb. 
sp.J.  ^^ 

nedorečen,  ena,  adj.  uiifdglid),   C. 

nedosegljiv,  fva,  adj.  =  nedosežen,  Cig.,  Jan. 

nedosežen,  žna,  adj.  uuerreirf)bar,  Cig., .lan.,  nk. 

nedos^žnost,  /.  bie  Uncrrcid)barfeit,  Cig.,  nk. 

nedosleden,  dna,  adj.  iitcoiiicguctit,  Cig.,  Jan., 
nk. 


nedoslednost  —  nedrce 


686  - 


nedrij  e  —  n^go 


nedoslednost,  f.  bic  :3nconfcqueus,  Cig.,  Jan., 

nk. 
nedospeven,   vna,   adj.    uitcucicf)bar :    nedo- 

spcvna  dobrota,   Cv. 
nedostaja,  /.  ber  SOfanget,  Jan/H.). 
nedostajati,   ja,    je,  vb.  ivipf.    ncdostaje  česa, 

e§  inomjcit,  c§  fcljlt  an  ctma^,   Vrt.,  Levst. 

(Nauk),  nk.;  —  hs. 
nedostal,  suila,  adj.  un^uInilc^Ud),   C. 
nedostatek,  tka,  m.  bcr  ^Ibciang,  ber  SJJangel, 

Levst  (Nauk),  nk. ;  ber  {yel}Ier,  ba«  ©e6rccf)cn, 

nk.;  =primankljaj,  "baz  'j^cficit,  Levst.(Sank) ; 

—  hs. 

nedostaten,  tna,  adj.  mangcIf)oft,  unjulanglicf), 

Zv.,  nk. ;  —  hs. 
nedostatnost,  /.  bie  9)ian9e(f)afti9!eU,  bic  Un= 

,yilaiifllid)tcit,  nk.;  —  hs. 
nedost9Jen,  jna,  adj.   untuiirbig,   ungebiirlic^, 

Miir.,  nk.\  nedostojno  vedenje,  )!/f. ;  unpajlcnb: 

n.  čas,  .\feg.:.  —  untouglidi,  ungcirfiicft,  Meg. 
nedost9Jnost,  /.    bie    UngoInirIicf)tett ,    3/«;-., 

kajk.- Valj. (Rad),  nk. 
nedost9pen,  pna,a^;.un5uganglid^,C/g.(^r.j,  hA". 
nedotekljiv,  adj.  =  nedotičen,  nk. 
nedotičen,  čna,  adj.  uiiberil^rbor,  Jan.(H.). 
nedoticnost,  /.  bie  lliibcriidrbarfcit,  Jan.(H.). 
nedotika,  /.  'W::  enipfinb[id)e  Springfraut  obcr 

9tii()rmic^nid)tan  (impatiens  noli  tangere),  Tuš. 

(R.). 
nedotikljiv,  iva,  adj.  =  nedotičen,  Jan.fH.j. 
nedouk,  m.  ber  .'oalbgeleljrte,  V.-Cig.;  —  po 

drugih   slov.  jezikih. 
nedoumen,  mna,  adj.  unerfaj^lid),  mtbegrcifiid), 

Cig/T.),  Zv.,  LjZv. 
nedoumljiv,  fva,  adj.  bcgriffžftiilMg,  Jan.(H.). 
nedoumljivost,  /.  bie  23egrtffi?[tii|;igteit,  Cig. 

(T.). 
nedovedno,  adv.  unt)Crjef)en^,  ngr.-C. 
nedov^ren,  rna,  adj.  nii)i?trQlli)d},   Cig.  (T.). 
nedovfrje,  n.  basi  9)Ji)§trnucn,  Cig.fT.J. 
nedoverljiv,  iva,  adj.  iiiiivtraiiijd),   Cig.fT.). 

1.  nedov9ljen,  adj.  uucrlaiibt,  iiiiftattliaft. 

2.  nedov9ljen,  Ijna,  adj.  i)  Ull5illniiglid),  llli-- 
gciiiigeub,  Cig.,  Jan.; —  2)  =  nezadovoljen, 
un,yiiiiebcn,    V.-Cig ,  .Jan. 

nedov9ljnost,  /.  1)  bic  Uii,yi(iiiiglid)feit,  Cig.; 

—  2)  ^  nezadovoljnost,  btc  Uiijufriebcu^eit, 
V.-Cig.,  Jan.,  Ravn. 

nedov9ljstv9,  n.  =  nedovnljnost  2),  Cig.fT.J. 
ncdov9ljnik,  mi.  bcr  Uii,yifricbenc,  C 

1.  ncdovršen,   ena,  adj.  uuuolleubct,  Cig.,  nk.; 

—  iinupllfomincii,  nk. 

2.  nedovršen,  šna,  adj.  imperfccttO  (gramm.): 
nedovršni  glagoli,  bic  lailcrjcitluiJrtcr,  .fan. 
(.Slovn.),  Lcvst.(Sl.  Spi:). 

ncdovr.ščnost,  /.  bic  lliuuinfpiiiincnl)rit,  nk. 
nedoziren,  rna, adj. =:  nedoglc<len.  Ultabicl)bar, 

(j g.,  .Jan.,  Bes.,  Zora. 
nedozorel,  (la,  adj.  iiod)  iiid)t  gaii,^  rcif,  iiiircif. 
ncd9Žen,  ^na.  adj.  (roiif,  Ullpiif^lid),  (Ints.,  C, 

Mik.;  —   prim.  stsl.  ncdagi.  =  holczcn. 
nednžje,  n.  bic  llnp(ij*lid)fcif,  (fUls.,  Mik. 
nedrag,  draga,  adj.  iinlicb. 
nvdrcc,  n.  dem.  nedro;  bcr  iiBufcJI,   Čb.-Valj. 

(Rad);  nav.pl.  ncdrca;  prim.  ncdro. 


ncdrije,   n.  =  nedrje,   Cv. 

nedrje,  n.  bcr93iiien;  v  nedrje  vtekniti  moš- 

njico;  —  tudi  pl.  nedrja:  v  mojih  nedrjih, 

Dalm.;  (^naderja",  Meg.). 
nedro,    n.  ber   33u)cn,    Mnr.,  Cig.,  Jan.,  M.\ 

nav.  pl.   nedra,   Cig.,  C,  M.,  Cv. 
nedružen,  žna,  adj.  nngefcdig,  Cig.,  Jan. 
nedružnost,  /.  bie  UngejeUigfeit,  Cig. 
neduha,  /.  Habd.,  Diet.,  Cig.,  C,  i.  dr.,  (nč- 

duha,  Mur.,  nediha.  Jam.):  pogl.  naduha. 
neduh9ven,  vna,  adj.  ungeiftlic^,  profan,  Cig., 

Jan. 
neduhovit,  adj.  geiftfO'?,  nk. 
neduh9vnik,   m.  bcr  SJiditpriefter ,   bev   2a[e , 

Cig. 
neduh9vski,  adj.  itngeiftlidl,   Cig.,  Jan. 
nedvišen,  šna,  adj.  iiumenid)Iic^,  Cig.;  —  hs. 
nedv9jben,  bna,  adj.  uttjJPeifelfiaft,  nk. 
nedv9men,  mna.  adj.  unjttjeifelliaft,  Cig.,  Jan., 

nk. 
nedvomljiv,  iva,  adj.  :=  nedvomen,  Cig.,  Jan. 
nedv9ren,   rna,  adj.  =-■  nedvorljiv,    \'.-Cig. 
nedvorljiv,  iva,  adj.  unf)i)flic^,  Mur. 
nedvorljivost,  /.  bie  llu{)i.iflid)tctt,  Mur. 
nedvoumen,    mna,  adj.    i)  unjipeibeutig,  nk.; 

—   2)  ==  nedvomen,   Cig.(T.), 
needin,  adj.  uncinig,   Cig.,  Jan.,  nk. 
needinost,  /.  bie  Uncinigfcit,   Cig.,  Jan.,  nk. 
needinstvo,  n.  bic  Uncinigfcit,   C 
neenak,  adj.  ungleid). 
neenakomeren,  rna,  adj.  ungleid^magig,  Cig., 

nk. 
neenakom^rnost,  /.  bic  Ungfcic^iiidBigtcit,  nk. 
neenakost,  /.  bie  Uiig(cid)f)cit. 
neenakšen,  šna,  adj.  tton  unglcic^cr  53ej(l^affen' 

t)cit,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
neg,  conj.  =  nego,  ogr.-C,  Mik.;    moj  brat 

nima    nikogar,    neg    sama    jaz    (sestra)  .sem 

pri   njem,  Moravčc(Gor.)-Levst.(M.). 
negacija,  /.  bie  5Jegation,  nk. 
negativen,  vna,  adj.  nikalen,  ncgntiu. 
negda,  adv.  =  nekdaj,  Mur.,  C. 
negde,    adv.  =  nekje:    negde   ga   že   najdeš, 

v{hŠt.-C.\  —  =  neki:    kam    negde?   kdo 

negde?    Ščav.-C;    negde   je    bogat,    Zora, 

Sčavn. 
nčgdi,  adv.  =  nekje,   negde,  Mur..  v^hSt.-C. 
negibčen,  čna,  adj.  itiigcliMif,  niigcfdjmcibig. 
negibčnost,  /.  bic  lliigclciifigfeit. 
negibek,  bka,  adj.  iiiibicgjant,  Jan.,  Cig.(T.). 
negiben,  bna,  adj.  iillbcuicglid),   Cig.(T.). 
negibljiv,   iva,   adj.  uube»rcglid),  Guts.,   Cig., 

Jan. 
ncgibljfvost,  /,  bic  UiibcU'cglid)feit,  Cig. 
negladek,  dka,  adj.  uiiglott. 
ncgladk9st,  /,  bic  Unginttbcit,  bie  JRaiiI)igfc!t. 
neglobok,  i'ika,  adj.  imticf. 
ncgnoj,    gnoja,    m.    bcr  'iOobitCitbauilt  (cvtisus- 

inburnum),  (nagnoj)  O'^'.,  7uš.(R.),  (negnoj) 

F.rj,(Torb.);  —  prim.  hs.   negnila,  v  istem 

pomenu,  Rrj.(Torb.). 
ncgnuscn,    sna,   adj.  =  gnusen,  LjZv.,  F.rj. 

(I-{b.  sp.);   pogl.  nagnuscn. 
n^go,  eonj.   i)  aM  (za  komparativom,  za  adj. 

ilrug,  drugačen),  ogr.-C,  Mik.,  nk.;  =  nego 


negod  —  nfh 


687 


nehanje  —  neizčrpljiv 


!i,  Levst.(Sauk),  nk.;  —  2)  fonbeni,  ogv,- 
C,  Mik.;  ne  samo  —  nego  i,  uid)t  llUl"  — 
fpllbevil  Ciud):  no  samo  zemeljski  nego  i  ne- 
beški oča,  ogr.-Mik. ;  —  obcr,  jcbodl,  oj,t.- 
C;  —  3)  nego  če,  aiif^v  >iifnn,  C. 

negod,  g6(.la,  m.  bif  Unjcit,  Mik. 

negoda, /.  i)  bnž  5.1{ij^flcid)icF,  BlKr.-M.:  bcr 
5Jii)žl'taiib,  C;  — 2)  ctuia»  lltii^^falHiK'?,  Uiuic= 
rattioiicv;  (največ  psovka  osebam):  Nesramne 
negode  Bi  vkupaj  pobral,  V  Kamnik  jih  pe- 
ljal. Za  žlindro  prodal,  Vod.(Rok.)  ;  pokveke 
ali  negode,  LjZv.;  (govori  se  pogostoma: 
„naguda",  t.  j.  negoda). 

negode,  i^ta.  m.  i)  bcr  unsfitig  ®cE)OVcnc,  bcv 
UiV^citliiig,  V.-Cig.:  —  2)  ein  lafticiev  9J{enfd), 
.U(A-. ;  —  bcr  J{)UUid)h]Ut,  Jan.,  SI X.;  loviti 
pretepalnike  in  druge  takšne  negodete,  Jz/rČ.; 
ein  ungcratf)eiiel  iVinb,  Svet.(Rok.). 

negoden,  dna,  ^tf/.  1)  luivctf:  negodni  mladiči; 

—  n.  porod,  bic  ^riUiflcburt,  Cig.;  —  ne- 
godna  smrt,  ein  friitier  job,  C.;  — impafieiib: 
negodna  dobrota.  Slom.:  negodno  ljubiti 
otroka,  Slom.:  —  2)  ntii^jadig :  garftig,  un= 
joilber,  Z.:  =  nesnažen,  Podkvnci  -  Erj. 
(Torb.);  abfd)eultd),  Cig.;  —  3)  miVjratbcit, 
idlled)t:  nevarna  družba  negodnega  Kurenta, 
LjZv.;  —  trnge,  fdlltifrig:  negodnež  negodni ! 
Gor.;  —  liiftig,  Gor.,  Dol.;  (govori  se  tudi: 
naguden,  t.  j.  negoden). 

neg9dnež,  m.  bcr  Ungerotbetie,  Z. ;  ein  trager, 
jdlldfrigcr  93ccnidi:   negodnež  negodni!    Gor. 

neggdniča,/.  i)ein  iinjeitig  gcborene§  53Jabd)eu, 
Cig.;  —  2)  bie  Ungcrat^cne,  ein  mijefalligcž, 
boi(^  3Bcib,  Z.;  kdo  si,   negodnica?  LjZi'. 

neg9dnik,  m.  i)  ein  unjeitig  geborenež  Siiib, 
bcr  5(bgangling,  Cig.,  C;  —  2)  ber  J^u^ 
nid)tgnt,  ber  Jaugetiid)t'3,  ber  33i.iietv)id)t ;  pi- 
jani negodniki  so  mahali  po  njem,  LjZv.; 
razbojniki  ali  ini  negodniki,  LjZv. ;  gospo- 
ske so  negodnika  dolgo  iskale,  LjZv.;  —  bcr 
58arcnbautcr,   Cig.;  (negodnik),  Valj. (Rad). 

negodnjak,  m.  =  negodnik  i),   Cig. 

negodnost,  /.   i)  bie  Unrcife,  bie  Unjcitigfeit; 

—  2)  bie  Sltijžfatligtcit:  =  nesnažnost,  Pod- 
krnci- Erj. (Torb.);  tudi:  negodnost;  prim. 
negoden. 

negoljufiv,  iva,  adj.  untritglid),  Jan.(H.). 

negoljufivost, /.  bic  Untriigliditeit,  Jan.  (H.). 

negospodaren,  rna,  adj.  uiiofonomijd),  Levsi. 
fPril.). 

negospodarnost,  f.  Haž  nnofonomifc^e  S8cr=^ 
fa^ren,  Levst.(Pril.). 

negosten,  stna,  adj.  unmirtbar,  Jan.(H.). 

negostoljuben,  bna,  adj.  ungaftlic^,  ungaft= 
freunblid),   Cig.,  Jan.,  nk. 

negotov,  ^va,  adj.  i)  unfcrtig:  n.  za  popoto- 
vanje, unDorbcrcitet  ^ur  9ieife,  Levst.(Zb.sp.); 

—  2)  ungcmij^,  utifid)er,  unbeftimnit. 
negot9vost ,  /.   i)  bie  Unfcrtigtcit;  —  2)  bie 

Unge>uij§t)eit,  bie  Unbeftimmt^eit. 
negovati,  ujcm,  vb.  impf.  ^cgen,  pf(cgcn,  »A-.; 

—  hs. 

negrajen,  jna,  adj.  nnlabelf)aft,  Jan.(H.). 
nfh,  m.  =^  nehanje,  M.,  C;  brez  neha,  Škrinj,- 
Valj.(Rad). 


nehanje,  n.  hai  '"Jlitiboron,  ba^o  'Jlb'af)'cn,  bflž 
iiaficii;  brez  nehanja,  ol)nc  llntcilof^ ;  deja- 
nje in  nehanje,  \>(iz^  %\)\\\\  unb  iiaffcn;  tudi: 
nehanje,    Valj.(Rad). 

nehati,  am,  nav. :  nehati,  am,  vb,  pf.  i)  auf* 
I)i.ncn;  n.  delati;  nehaj  me  zmerjati;  dež, 
zima  neha;  kreg,  vojska  neha;  vse  bo  enkrat 
nehalo;  —  ablaffen:  n.  od  dela,  Ravn.-Mik.; 
.  n.  od  greha,  Cig.,  Jsvkr.:  —  2)  =  pustiti, 
laffcn:  n.  kaj,  Kor.-Cig.,  Jan.,  ogr.\  ne  ne- 
ham vas  sirote,  ogr.-Valj.(Rad);  nehaj  me! 
=  pusti  me!  Krn -Erj. (Torb.),  Re^.-Baud.; 
Naj  se  oglasi  al'  neha,  Xpes.-Mik.;  —  =  od- 
pustiti: ves  strašni  dolg  mu  je  nehal,   Ravn. 

nehavati,  am,  vb.  impf.  =  nehovati ;  jeza  ne- 
hava, SIS.-C. 

nehče,  pron.  ^=  nekdo,  Xpr.(viliSt.)-Kres. 

nehlinjen,  adj.  ungc{)eud)elt. 

nehgden,  dna,  adj.  nnwegiatn,  Cig.,  Raič 
(Slov.):  strme  in  nehodne  ceste,  Navr.(Let.). 

nehot^,  adv.  o{)nc  jn  irotlcn,  yik. 

nehoteč,  adv.  =  nehote,   Cig. 

nehoten,  tna,  adj.  nnlPlUfiirlid),  Cig.,  Jan., 
Cig.  (T.),  C. ;  nehotno  gibanje  srca,  Erj. 
(Som.). 

nehotoma,  ^(iv.  i)  ofme  ju  ttiodcn,  unDorfablid), 
Cig.,  nk.;  —  2)  untierl)Diit,  Levst.(Zb.  sp.); 
prim.  nahodoma. 

nehovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  nehati;  im  9Ulf= 
boren  bcgriffen  jetn;  nehuje  že  raj,  Preš.; 
hosta  nehuje,  Levst.(Zb.  sp.):  —  auf5nI)oren 

nehr^ten,  tna,  adj.  efelfjaft,  SiGor.-C. 
nehr^tnost,  /.  bie  ®fclf)aftigfcit,  SI  Gor.- C. 
nehteren,  rna,  adj.  =  nekateri,  Št.-C. 
nehvala, /.  =  nehvaležnost,  Giits.-Cig.,  Mur., 

Krelj. 
nehvalen,  \m,  adj.  unliibndi,  Jan.(H.). 
nehvaležen,  žna,  adj.  niibaufbar. 
nehvalfžnež,  m.  bcr  llitbantbare. 
nehvalfžnica,  /.  bie  lliibanfbare. 
nehvalfžnik,   m.  bcr  Unbantbarc. 
nehvaležnost,  /.  bic  Unbanfbarfcit. 
neimenften,  tna,  adj.  nnbebentenb,  uiuuid)tig, 

Jan.fH.). 
neimenovan,  adj.  ungcnannt,  anontjm,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk.;  —  unbenannt  (math.),   Cig. 

(T.),  Cel. (Ar.). 
neimenovanec,  nca,  m.  ein  llngcnanntcr,  ber 

^Jlnomimn^,  Cig. (T.),  nk. 
neimeten,  tna,  adj.  =  neimovit,  Jan. 
neimovit,  adj.  mittcKo^,  hA-. 
neimovitost,  /.  bic  9JJitteIloitgfeit,  DZ.,  nk. 
neistinit,  adj.  unumfjr,  «A-. 
neistinitost,  /.  bie  llntt)a^r()eit,  nk. 
neizbežen,   žna,   adj.  untjermciblid},  Cig.  (T.), 

C;  neizbežne  misli.   Glas.:   —   stsl.,  rus. 
neizbrisen,  sna,  adj.  nnaii§loid)(id),  untifgbar, 

Cig.,  Jan.,  nk.,  neizbrisne  črke,  Zv.:  n.  ma- 
dež, nk. 
neizčrpen,  pna,  adj.  =:  neizčrpen,  uncrjd)ijpflid), 

nk.;  neizčrpni  vir  milosti    božje,    LjZv.;  — 

prim.  izcrpiti. 
neizčrpen,  pna,  adj.  nnerfc^opflirf),  Jan.  (H.). 
neizčrpljiv,  ha,  adj.  =  neizčrpen,  Guts.-Cig. 


neizddtcn  -   neizveden 


688 


ncizvčdcn  —  nekakšen 


neizdatcn,  tiia.  adj.  uitoil§i]tcbifl,  Jan.fH.). 
neizginljiv,  iva,  adj.  uniHn)cfiUHiiMict),  Mitr. 
neizginljivost,  /.  bic  UiiUcrid)UniiMid)fcit,  .\fin\ 
neizgovcjren,    rna,   adj.    iiuail§)pvecl)nd},    M., 

o^r.-Lct. 
neizguben,  bna,  adj.  unDcvIicibar,  unt)ctau&cr= 

lid) :  II.  pravica,   Cig.  (T.J,  LjZv. 
neizkončcn,  čna,  adj.  =  uiienblic^:  ncizkončna 

božja  modrost,  Levst.fZb.  sp.J. 
neizkušen,  adj.  unerfal^ren. 
neizkušenec,  nca,  m.  "Oo:  \\nn'ia[)\n\c ,  Jan .( / /.j. 
neizkušenost,  /.  bic  Uiicrfalirciilicit. 
neizlečen,  čna,  adj.  iiiif)cilbar,  iliciuabel,  Jan. 

(IL). 
neizmeren,    rna,    adj.    uuerme)'31td) ;  —  neiz- 
merno  velik. 
neizm?rnost,  /.  bie  Unermeišlidifcit. 
neizobražen,  adj.  uugcbilbet,   Cig..  Jan.,  nk. 
neizobraženost,/.  ber  9JJangoI  nn  33ilbuiig,  nk. 
neizogiben,  bna,  adj.  unaužlDCic^tic^,  Cig.fT.J, 

nk. 
neizpeljiv,  iva,  adj.  unaužfii^rlid),  Cig.,  Jan.; 

pogl.  neizveden. 
neizplačan,  adj.  nid)t  auSqe5Qf)(t;  aužftčinbig, 

Jan.fll.). 
neizplačen,  čna,  adj.  un(iU'55af)I[iar,  Jan.(H.). 
neizpodbijan,  adj.  uiianqcfod)tcn,  Jan.(H.). 
neizpodbiten,   tna,   adj.  unbeftrcitbar,  unum= 

ftofjlid),  Jan.fH.). 
neizpolnjen,  adj.  mierfitdt;  neizpolnjene  želje. 
neizpozajft,  adj.  uncrid)Opflid):    nebeške  do- 
brote teko  iz  ncizpozajetega  vira,   Cv. 
neizprašan,  adj.  uii^cpriift,  nk. 
neizpraven,  vna,  adj.  mcorrcct,  Cig.(T.),  Raič 

(Slov.),  —  hs. 
neizpravnost,  /.  bic  3ncoirectf)eit,  bie  Unrid)^ 

tiflfcit,   Cig/T.),  DZ. ;  —  hs. 
neizpremenjen,  ena,  adj.  uit»eranbert. 
neizpremenljiv,  fva,  adj.  uiittcrnnbcrlid). 
neizpremenljivost,  /.  bie  Uiiticraiibcrlid}fcit. 
neizpričan,  adj.  unbe,^eiuit,  uitcrluicicil. 
neizprosen,    sna,  adj.  uiicrbittlid),  "A-.;   Tvrd 

bodi,   neizprosen,  mož  jeklen.  Jure. 
neizprosljiv,   iva,  adj.  =  neizprosen.    Cig. 
neizrečen,  ena,  adj.   unauž)prcd)Iid),    Vrt. 

1.  neizrečen,  ena,  adj.  unnu^fjciprod}^! ;  —  un  = 
au«iiprcd)lid),  unjdfllid),  erftaiinlid);  on  ima 
neizrečeno  srečo;  neizrečena  Čast,  Jsvkr.; 
—  neizrečeno  je  lepo;  neizrečeno  veliko 
denarjev. 

2.  neizrečen,  čna,  adj.  =  neizrečen;  unailž= 
jprcd)lid):  morjezncizrcčnim  .siimenjcm  divja, 
Jap.( Prid.);  neizrečno   rad,   \avr.(Lct.). 

ncizreččnski,    adj.    =   2.    neizrečen :    neižre- 

čensko,  iiiiaiivfprcdjlic^,  C,  Polj. 
neizrekljiv,  iva,  adj.  =  2.  neizrečen,  \'.-Cig.. 

Jan.,  nk. 
neizšvlan,  adj.  oI)HC  Sdiulbilbiiiifl. 
neizštcven,   ena,  adj.  uii,vil)lbar:   ncizštcveno 

veliko,  cillC  ,\nI)IlLi)C  TOcnflC,   Bas. 
neizterljiv,   adj.  iiiicilUnilifllid),  >jA-. ;   (-tirljiv, 

Cig  ,  Jan.). 
neizterljivost,  /.  bie  lllicillbrillfllid)fcit,  nk. 
nciztrebljiv,  iva,  adj.  niioil*Jtilj]bar,   Cig. 
I.  neizveden,  adj.  nnerfaljreii,  iinfiiiibi(i. 


2.  neizveden,  dna,  adj.  lumiiefiibvbar,  Cig.(T.). 
neizvedenec,    nca,   m.  bcv  Unbciuanbcrte,  ber 

9Ji(^tfeniicr,  Cig. 
neizvedenost,  /.  bie  Uiierfn^reiiljcit. 
neizvesten,   stna,  adj.  inibcftimmt,   uiiflCtDif^, 

unfic^er,    nk.;    neizvestno    vreme,    unlid}crc!? 

SBetter,  Svct.rRok.). 
neizvračen,  čna,   adj.  Ulll^eilbar,  Jan.(H.). 
neizvračljiv,   iva,  adj.  =  neizvračen,   Cig. 
neizvračnost,  /.  bic  Unl)cilbavfeit,  Jan.fH.). 
neizzaj^men,  mna,  adj.  =  neizpozajet,  Jan. 

fH.). 
nejak,  jaka,  adj.  jd)«3ad},   Cig.,  C. 
nejasen,  sna,  adj.  unbeutlid),  iinflar;  nejasne 

besede. 
nejasnost,  /.  bie  Unbcut(id)feit. 
nejedčen,  ina,  adj.  i)  uiigeniegbar,  Cig.,  Mik.; 

—  2)  =  neješčen  2),  Iftftig,   Cig. 
nejedin,  adj.  =  needin. 
nejednak,  adj.  =  neenak. 

neješč,  adj.  =  jdttig,  fabe,  Gor.;  neješč  golob 
zabavljivo  šopiri  perje,  Zv.;  n.  odgovor.  Gor. 

neješčen,  čna,  adj.  i)  ungcnieBbnr,  Mik.;  — 
2)  Itiftig,   Cig.,  M. 

neješčljiv,  iya,  adj.  nic^t  geme  freifenb  (o  ži- 
vini), i'iliSt.-C. 

neješčljivost, /.  ber  2)ianget  on  f^ref^fuft  (o 
živini),  i>ihSt.-C. 

nejevera,  /.  ber  Uugloube. 

nejevfrec,  rca,  »j.  ber  Uiiglaubige. 

nejeveren,  rna,  adj.  uiigfdubig. 

nejevfrka,  /.  bie  Ungldiibige. 

nejevf  rnica.  /.  bic  lluiiliiitbigc. 

nejevfrnik,  in.  bcv  Uiigldiibigc. 

nejev^rski,  adj.  ungldiibig,  ^eibnifrf),  §ciben--. 

nejevfrstvo,  n.  Dev  Uiiglnube. 

nejev9lja,  f.  bcr  lluiDidc,  ber  55>ibcvuitfle,  ber 
9J{i)^miltf);  —  po  nejevolji,  luibcr  S^illcii: 
po  nejevolji  sem  prišel  v  tako  druščino, 
Gor. 

nejev9ljec,  Ijca,  >n.  bcr  UlilDinigc,  Ravn.-Valj. 
fRad). 

nejevoljen,  Ijna,  adj.  iiiilDillig,  mif^miltljig. 

nejev^ljnost,  /.  bcr  Hfij^Mliiltl). 

nek,  conj.  =  naj,  C,  kajk.  ;  —  prim.  hs.  neka 
=  naj, 

nekaj,  prnn.  etll'0^;  zvedel  sem  nekaj  novega; 

—  (\\va-i,  eill  UiCllig;  dal  mi  je  nekaj  kruha 
in  obleke;  nekaj  časa,  eillC  ^C\\  laiig;  — 
cilligc;  nekaj  vojakov;  nekaj  grošev;— zdaj 
je  nekaj  boljši,  jejjt  i[t  cr  ctiua§  bcffct;  — 
nekaj  — nekaj,  tf)eilsJ  — t^eilž;  —  tudi:  n^kaj, 
ettua'?,  Cv. 

nekak,  adj.  ooii  ciiier  gcU)i)fcii  ^5clrf)Qffenf)cit, 
cill  Wciui))cr;  nekaka  kužna  bolezen;  nekaki 
prekiipci;  —  nekako  (nekak^),  adv.  oilf  cilte 
gctuiffc  ?lit  iJiib  SiViie,  gcunijermnfjcii;  ne- 
kako bolan  sem;  nekako  neprijazno  gleda; 
govoril  je  nekako  tako,  er  fprad)  bcildilfig 
fo :    —   trgcilbluic;  bom  že  nekako  napravil. 

nekakov,  adj.  =  nekak,  BlKr.,  v\h^t. ;  (nc- 
kak<Jv,   Cv.). 

nekakovšcn,  šna,  adj.  =  nekak;  tudi:  ne- 
kakovšen. 

nekakšen,  šna,  adj.  ^  nekak;  tudi:  nekakšen. 


n^kakši  —  n^ki 


689 


neki. —  nekristjanstvp 


nckakši,  aJj.   =  nekak,   C,  i'^liŠt. 

nekaljen,  čna,  aJj.  iillrtCtviibt ;  nckaljciio  ve- 
selje. 

nekam,  adv.  i)  iviicnbuioI)iH ;  nn  ciiicii  c^cuii|)\ii 
Cvt;  —  2)  nitf  eiiic  tV'"-'ilK  '"-Hrt,  iii  cincr  (\c 
luifjcil  ^J^C,iicf)inifl,  n.  nepriiazen  je  postal: 
vse  je   nekam  gruči  poJobno,  Levst.( Beč.j. 

nekamo,  aJv.  =  nekam,   C. 

nekateri,  pron.  mailC^or;  nekateri  človek,  ne- 
kateri ljudje;  fo  maiidjer;  nekateri  goldinar 
je  zapravil  po  nepotrebnem  ;  —  nekateri, 
cillific;  nekateri   pravijo  tako,  drugi  tako. 

nekatfrikrat,  aJv.  maiirficvmal ;  \o  mandjc-J' 
iiial,  cinirtcinolo. 

nekatoličan,  »i.  bci"  'lltid)tfatI)oIif 

nekat^ličanka,  /.  bie  'i)iid)ttatf)Plifiu. 

nekat9liški,  adj.  nid)tfatl)oliid},  uiifat()Oli)d). 

nekaza,  /".  Cv.,  pogl.  nakaza. 

nekazan,  adj.  imneiQt[)cn,  illtijojogcn,  linflc- 
bilbct,  C;  nekazani  otroci,  ti  nekazana  hči! 
Dalm.;  =  hud,  Meg.;  (nakazan,  Cig.,  C, 
Krelj,  Notr  J;  —  prim.  stsl.  nekazani.,  rudis, 
češ.  nekazanv,  iillge^Ocjeit,  judjtloo. 

nekazanost,  /.  bie  Uiujcjogcnljcit,  bic  Unbe=- 
|dieibcnl)Ctt,  Kast.-C. 

nekazen,  zna,  adj.  i)  unanfeljitlid),  unfc^einbar, 
Cig.,  Jayi.\  nekazen  ceper,  Levst.fZb.sp.); 
—  nidit  oiel  ueifprcc^ciib :  nekazno  delo,  eine 
nnbanfbare  ^^(rbeit,  Cig.;  —  2)  nam.  nekazan, 
uiipcratbcn,  iitti]c,^oiiert,  imitrjuiilliii,  aučnic= 
lafjen,  Diet.,  Jam.,  C;  nekazen  fantič  nič 
ne  dobi,  \'rtov.(Vi7tJ\  nekazni  otroci,  7^' 
(Dol.);  —  3)  nam.  nakazen,  unge[talt,  eilt' 
ftctlt,  Iini^Iic^,  Svet.fRok.);  zagledal  je  krvavi 
obraz  in  nekazno  brado  žolnirjevo,  Jiirč.; 
nekazna  baba,  LjZv. 

nekazniv,  iva,  adj.  uu[trafbar,  unftvafUdi,  Cig., 
Jan.,  tik. 

nekaznivost,  /.  bie  Uiiftrafbarfeit,  bic  Uii^ 
[traflidifeit,  Cig.,  .lan.,  nk. 

nekaznjen,  ena,  adj.  flroflo^,  Cig.,  Jan. ;  tudi : 
nekaznjen. 

nekaznjenost, /.  bie  ©trafloftgfeit,  Cig.,  .lan.: 
tudi :   nekaznjenost. 

nekaznost, /.  i)  bie  Unanicf]nhd)feit,  Cig.; — 
2)  nam.  nekazanost,  bcr  9Jiut()WiUe,  Meg., 
Cig.;  —  bcv  Unfiig,  C. 

nekaznovan,  ^rfj.  uugeftraft,  ftrafioi',  Cig.,  Jan. 

nekda,  adv.  =  nekdaj,  Mur.,  Cig. 

nekdaj,  adv.  et)emale;  eiiift;  od  nekdaj,  bon 
jlet^er;  (tudi  o  bodočnosti):  einft. 

nekdajšnji,  adj.  =  nekdanji,  Jan. 

nekdanji,  adj.  eficmaliil,  cinftig;  v  nekdanjih 
časih. 

nekdanjost,  /.  bie  e^ematigc  3eif,  bie  58ergiin 
gcuf)'it. 

nekdasnji,  adj.  =  nekdanji,  .Mur. 

nekde,  adv.  =  nekje,   C. 

nekdo,  pron.  jemanb;  nekdo  je  potrkal;  tudi: 
nekdo. 

nekedaj,  adv.  =  nekdaj,  Škrab.fCv.). 

nekedo,  pron.  =  nekdo,  Škrab.fCv.). 

neki,  neka,  pron.  eilT  getniffer,  eilt;  neki  Iva- 
novič;  neko  njivo  je  kupil;  neki  kralj  je 
imel  sina. 

Slov. -nem.  slovar. 


neki,  adv.  1)  --  nekje,  irgcilblUO,  Mcg.;  tam 
neki  na  Hrvatskem,  ^i-^/uSV.;  —  2)  v  vpra- 
šanjih: bciUI,  mol)!;  kaj  neki  hoče?  kdo  te 
bo  neki  poslušali"  kdo  je  neki  bil?  tDCV  mcig 
ev  >iHi()l  gelucjeu  feiu?  kaj  neki  dela?  \m§ 
mng  cr  U'ol){  tfjunV  kako  je  neki  bolniku.' 
luic  mng  eci  U'ol)l  bem  .ftrnufeii  ge()cu?  — 
;0  tuie  (i-  beifjt;  brat  je  neki  u/.c  odšel,  bcr 
5?ntbcviLilI  jd)Dn  fovtgcgaiigcu  fciit,  bcr  ^iU'ubcr 
ift,  >uic  .§  I)cif5t,  id)on  foi-tgcgangctt. 

nekikrat,  adv.  ctniiuif,  eiiift. 

nekje,  adv.  irgeubioo;  aii  eiiicm  gouijjen  Črte. 

neklje,   n.  govedje  ime,    Tolm.-Krj.(Torb.). 

nekoč,  adv.  eiitinal,  einft,  vihŠt.-C. 

nek9d,  adv.  irgcnbtuo  (^erum);  on  gettjiffen 
Drten;  —  nekod  imajo  tako  navado  .  .  .  .; 
nekod  sem  hodil,  koder  je  bilo  mnogo  gob 
videti;  od  nekod,  irgcnbtt)of)er;  —  po  nekod, 
on  einigen  (gcttiiifen)  Drten;  tudi:  nekod. 

nek9dik,  adv.  =  nekod,  ogr.-M. 

nekokrat,  adv.  =  nekikrat. 

nekoličien,  čna,  adj.  t[)eiltt)eiie :  ves  ali  neko- 
ličen  predevek,  btc  giinjlidjc  obcr  tijcthocije 
Hebcrtragung,  DZ.;  nekolična  odplačila,  bie 
Jljciljalilungen,  DZ. 

nekoličina,  /.  čine  (unbe[timmte)  ^(nga^l  obcr 
i)("eiige,  .Jan.,  SIN.-C. 

nekoličkaj,  adv.  ein  !(ein  tocnig,  Bes. 

nekoličko,  adv.  ein  flein  tuenig,  v(liŠt.-C.;  n. 
drugači,  n.  huje,   Cv. 

nekolik,  adj.  non  irgenb  einer  0.  Don  ciniger 
©rofjc:  n.  del,  ein  aliguoter  Jbeil,  Cig. 
(T.),  DZ. ;  —  nekoliko,  eine  getuiffe  SlZenge, 
et)U(i§  ;  nekoliko  sem  vzel,  nekoliko  pustii; 
nekoliko  kruha  in  vina;  nekoliko  časa, 
eine  ^fif  tong  ;  nekoliko  je  neumen;  neko- 
liko je  res,  kar  je  pravil,  jum  %\)t\{  ift  eš 
lunfir,  \va^  er  cr^iifjlte;  —  nekoliko  — nekoliko, 
tljcill  —  tf)cil§ ;  —  C.  gen.  pl.  etnige  ;  prišlo 
je  nekoliko  ljudi,  e§  finb  einige  Seute  ge= 
!omnien;  nekoliko  grošev. 

nekolikanj,  adv.  =  nekoliko.  M.;  nekolikanj 
dišečih  rož,  Kast.fRo^.J. 

nekoHkočasEn,  sna,  adj.  jeitmeilig  :  nekoliko- 
časne  zapreke,  DZ. 

nekolikokrat,  adv.  cinigcmalc. 

nekolikšen,  šna,  adj.  =  nekolik. 

nekorist,  /.  ber  Unnu^cn,  bie  ^^i^ud^tlofigfeit, 
Cig..  .Jan. 

nekoristen,  tna,  adj.  nu^lo^,  unDort^eil^aft, 
Cig.,  .Jan.,  nk. 

nekoristnost,  /.  bie  9?u^Iofigfcit,  bie  Uuuor* 
tbeilhaftigfeit,   Cig.,  Jan.,  nk. 

nekotfri,  ;7ro».  C,  Trub.-Cv.,  pogl.  nekateri. 

nekov,  adj.  =  nekakov,  jvihŠt.;  tudi:  ne- 
kov,  Cv. 

nekovina,  f.  ba'5  ^^iditmctatl,  bitv  ^imetafl  ober 
baž  5Jfcta(Ioib,  Cig.  f  TJ,  Sen.(Fii.). 

nekovinski,  adj.  unnictalliid):  nekovinsko  lice, 
unnictQ(Iiid)ež  ':}lni?jcl)en,  Erj.fMin.J.^ 

nekovšen,  šna,  adj.  =  nekov,  jv:[hSt. 

nekristjan,  in.  bcr  9iid)td)ri]'t. 

nekristjana,  /.  bie  'i)iid)td)riftin. 

nekristjanski,  adj.  nndntftiidi. 

nekristjanstvo,  n.  bie  Und)riftlid}feit,  Cig. 

u 


nekriv  —  neljudnik 


—  690 


neljudnost  —  nemarnost 


nekriv,   kriva,   adj.    fc^utblcš ;    za   nekrivcga 

spoznati,  freiiprcrfien. 
nekrfven,  vna,  adj.  =  nekriv.  ogr.-Let. 
nekrivičen,  čna.  adj.  =  krivičen,  Erj.(Torb.)\ 

prim.  Let.  iH83,  3ni. 
nekrivnost,  /.  =  nekrivost,  ogr.-Let. 
nekrivost,  /.  bie  £c{)uIblDliflfeit. 
nekrotek.  tka,  adj.  unfaiifl,  un5af}m. 
nekrščanski.  adj.  uud)viftlicfi. 
nekrsčanstvo,  n.  bie  Un(^ril"t(id)tcit,    Cig. 
nekrščen,  adj.  un^etaiift. 
nekrščenec,  nca,  m.  ber  Ungctaiiftc,  Mur. 
nekfščenik,  m.  =  nekrščenec.  Min: 
nekrvav,  adj.  untihiticj. 
nekrven,  vna,  adj.  blut(o§,  M. 
nekšen,  šna,  adj.  =  neki.  Mik.,  Štrek.,  Dol. 
nekši,  adj.  =  neki,  v:[liit.,  ogr.-C. 
nektar,  rja,  m.  ber  ©Dtteitrant,  ber  Ticftar. 
nekteren,  rna,  pvon.  =  nekateri,  Fr.-C. 
nekt^ri,  pran.  =  nekateri, 
nektfrikrat,  adv.  =^  nekatcrikrat. 
nekteroč,  adv.  mancf)c§ma(,  juttJcilon,  ogr.-C, 

Vest.' 
nekuhan,  adj.  iinflcfocfit. 
nekuten,  tna,  adj.  garftig,  Kor.-M.;  ab)c!^eutic^, 

(tudi:  jcf)am(oe),  Zil.-Jani.(Rok.). 
nekutnica,/.  nekutna  ženska,  Zil.-Jarn.(Rok.). 
nekutnjak,    m.    nekuten    človek,    Zil.-  .Jam. 

(Rok.). 
nekvaren,  rna,  adj.  urild)dbltc^,  Mur. 
nekvarljiv,   iva,  adj.  iiiiid)(iblidi,   Cig. 
nekvarnost,  /.  bie  Unid)ablid)feit,  Mur. 
nekvašen,  adj.  ungc)ducrt,  Jan. 
nekvašenik,  m.  uiu^eiducrte§  iBrot,   Cig. 
nelahav,  adj.  id)Uierfd[Hg,  C;  faiil,  trage,  C. 
nelažen,  žna,  adj.  iintriiglid),   Cig.fT.J. 
nelažljiv,  iva,  adj.  =  nelažniv,   Cig. 
nelažljivost,  /.  =  nelažnivost,   Cig. 
nelažniv,  iva,  adj.  Ulitriigltd) ;  (prav.  neležniv). 
nelažnivost,  /.  bie  llutiiiglid)fett;    (prav.  ne- 

ležnivost). 
nelegalen,  Ina,  adj.  nezakonit,  ifiegnl. 
nelep,  lepa,  adj.  Uliid)0n. 
nelepota,  /.    bie    Ultid)iJn{)Cit :    nebi    mu    pač 

nihče    mogel    očitati    posebne    nclepotc    na 

njegovem  životu,  Jure. 
neli,   I.  couj.  =  nego,  ko,  aH,  C;  poprej  neli 

je  nebesa  videl,  Krelj ;  II.  (vprašalna  beseda) 

=  ne  lir  iud)t  Uial)r?  (nelita?  nelite?)  Ja)i., 

Glirda. 
neličcn,  čna,   adj.  iipii  uii)dioncr  (Moftalt,  uit 

fi.irinlidi:    n.  kamen,  Jap.(l'rid.). 
ncličnost,  f.  bie  Unid)iJiil)cit,  bie  Uiiformndifcit, 

neljub,  ljuba,  adj.  iiiilicti,  iiiiivfdtlig,  uiiaiigc 

iichiii. 
neljubck,  bka,  adj.  uillieblidl,  Jan.fll.). 
neljubezniv,  iva,  adj.  iiitlubeiKiuiirbig. 
neljuden,    dna.    adj.    i)  iiiciiid)cnjd)Cil,   Jaru.. 

Cig.,    Pohl.fKm.);    miirri(ri) ,    iinfreiiiiblid), 

Diet.;  —    2)  =  ncljudnnt,   Cig. 
neljudnat,  ata,  adj.  uolfnvni,  Zora. 
ncljudnica,  /'.  bii'  TOciiidiciifcilibilt,   Cig. 
neljiidnik,  wi.  ber  5DJoiiid)eiifciiib,  Cig.(T.J,  Vod. 

(I\b.  sp.J. 


neljudnost,  /.  bie  9Jienj(f)cni(^eii,  bie  Ungejel= 
ligteit,  ./am.,  Cig. 

nel9Čen,  čna,  adj.  unbieg)am,  Cig.;  —  prim. 
I.  ločen. 

neločljiv,   ha,  adj.  iinjertreunfirf). 

neločljivost,  /.  bie  Un.^ertiennltdifeit. 

neloven,  vna,  adj.  unjagbbav,  Cig. 

nem,  nema,  adj.  i)  ftumm,  Guts.,  l\-Cig., 
Jan.,  nk.;  nemo  živinče,  Mik.; —  2)  biimm, 
unHerniinftig,  C. 

nemača,  /.  bie  Stummc,  bie  331pbituuigc,  i-^/f- 
Št.-C. 

nemadežljiv,  adj.  unbcfledt,  Krelj-M. 

nemajhtn,  hna,  adj.  naint)att,  betrddjtlid),  Jan. 
(H.j. 

nemak,  m.  ber  Stiinime,  Hahd.-Mik.,  v\hSt.- 
'  C.  kajk.  -  Valj.  CRadJ,  DZ.,  Zora;  —  ber 
33li3bliiiliiiie,    Volk.-.M.,  v{hŠt.-C. 

nemalo,  adv.  nid)t  roeiiig,  bebeutcnb,  nk. 

nemam,  išči  pod:  imeti. 

nemanič,   m.  ber  iiabeiiic^t^. 

nfmar,  m.  bie  3ld)t(o)'igfeit,  bie  5Jad)(dffigfeit; 
pod  pepelom  navideznega  nemara,  Zv.\  — 
v  nemar  pustiti,  QUgerod)t  Inffen;  =  z  ne- 
mar  pustiti,  Jurč.;  =  za  nemar  pustiti, 
Krelj;  =v  nemar  dejati  s  čim,  ogr.-Valj. 
fRad);  tako  v  nemar  živi,  er  lebt  jO  in  bcil 
%ac\  f)inein,  Mur.;  z  nemar  preiti,  a\\ž  bem 
Sinnc  fommcil :  včerajšnje  skrbi  so  mu  bile 
nekaj  z  nemar  prešle,  Jurč. 

nemara,  adv.  liielleid)t,  Jan.;  n.  da  nocoj  pride 
ali :    n.  nocoj  pride,   Kr. 

nemarast,/.  čine garftigeSadic (največ  psovkai: 
ti  nemarast  ti  kosmatinska,  Glas.;  uroki  in 
vsa  taka  nemarast,  .S7.V. 

nemaren,  rna,  adj.  i>  aditlo>:\  unad)tiam;  po 
nemarnem,  burd)  Unodltiamfdt;  po  nemar- 
nem božje  ime  imenovati,  ben  ^JJiinien  ©ottCŽ 
ofmc  \Hd)tinig,  eitel  neuncn ;  —  nndildffig, 
(iebcrlid),  unttidtig,  faul;  n.  deček;  —  )d)lcrf)t, 
.SlGor.;  —  2)  id)nuUug,  nnrein,  florftig,  e!el^ 

baft,  M.,  C,  Gor. 
nemarikaj,  pron.  marikaj,  marsikaj,  C,  Krclj- 

.\r..  C. 
nemarje,  n.  bie  llnad)t)antfeit,  bie  ©(cidigiltifl' 

fctt,    V.-Cig.,  C. 
nemarkaj,  m.  ber  Jangcuiditv  (psovka),  Bes. 
nemarljiv,  iva.  adj.  uniorgiaiii.  niidildifig,  trftgc. 
nemarljivec,  vca,   ni.   ber  ^iinlonior,  Mur. 
nemarljivost,  f.  bie  lilicutldlliiifeit. 
nemarnč,  eta,  »1.  bcv  ^auleu^^er,   .U//;-.,  .^fik., 

Kr. 
nemarnež,    m.    cin    nrtd)(dj)'tger,    licberlid)er 

lUenidi. 
ncmarnica,/.  ciii  nad)ldjfige^\  Iiebcrtid)e>5  2i?cib. 
nemarnik,    m.   i)  cin   nadjidjfigcr,    licbcrlid)cr 

iViiMijd);  —   2)  visoko  tnalo,   na  katerem  se 

kaj  teše.   Dol. 
nemarnjač,  m.  bcr  j^iiulcn.scr,  .\fur. 
ncmarnjača,  /.  bic  JviJiiIcn.^crin,  .Mur. 
ncmarnjiik,   ni.  =  malopridnež,  .SlGor. 
nemarnost./,  i)  bie  ?ld)fIo|igfeit ;  —  bic 'DJad) 

liiiiigfcit,   bic  i.'icbcrlid)fi'it,   bic  Jvaullicit;  — 

2)  bic   3d)mu|,wgfcit,  bic  *Jlbid)culid)fcit,  bic 

®arftigfcit,  Z.,  Gor. 


nemarščina  —  nemimik 


—  691  — 


nemirnjak  —  nemškiita 


nemarščina,  /.  i)  bic  Uiiad)t)amfcit,  bic  5cadi 
Idififlfcit,  bic  1'icbcrlidifcit,  bic  ^aiilhcit;  — 
2)  bic  3d)iinUiii^fcit,  Fr.-C. 

nemast,  adj.  buiniii,   C. 

nemaščevan,  adj.  iiiuieradit. 

nematennski,  adj.  iiiuiuittcrlid),  Jan.dJ.). 

nemati,  tcro,  /.  bic  Uiiimittcr,   Cig.:  —  hs. 

nemčak,  m.  ciii  jdjlcdit  bcutjd)  jprcc^ciiber  Slo= 
innic,    Valj./^Rad).  Dauj-Mik. 

nemčariti,  arim.  vb.  impf.  fid)  im  Umcjonii  geni 
bcv  bciitfdicn  Spradio  bcbicnen  (zaničli.).  »A-. 

nemčevalen,  hia,  adj.  bcm  ©ciftc  ber  bciitid}cu 
imb  nidil  bcr  llotieiiiidicn  Spradie  eiitfprcc^cnb, 
iicrmaiiiiicicub:  n.  stavek,  Levst.i^LjZv.). 

nemčevati,  uiem,  vb.  impf.  fid)  in  ber  Spvndic 
5U  fc^v  nad)  bem  ©cifte  ber  beutidicit  Spradie 
ric^ten,  ©crmanižinen  anmcnbcn,  Levst.'(Lj- 
Zv.),  nk. 

nemciti,  im,  vb.  impf.  tii§  '3^ollt)c^e  iibcr)c^eii, 
7ik. ;  —  gevmamficrcn,  Jan.,  nk.;  —  =  nem- 
čevati, Levst.(Zb.  sp.J. 

nemčiir,  rja,  =  nemškutar  (zaničlj.). 

nemec,  7n.  i)  ber  Stumme,  Valj.fRadJ ;  —  2) 
ber  ^Jorbroinb,  vihšt.- C;  —  3)  eine  Strt 
»afer,  C. 

nemara,  /.  ha^  UnmaR,   Cig.,  Jan. 

nem?ren,  rna.  adj.  iinmilBig,  Cig.\  nemerno 
igranie.   Guts.fRes.j. 

nemernost,  /.  bic  Unmafeigfeit,  Cig. 

nemerodajen,  jna,  adj.  uuma^geblid),  nk.  ;— 
po  nem. 

nemertučljiv,  iVa,  adj.  iinmQf3ig,  ogi:-C.;  — 
prim.  mertučliiv,   mertuk. 

nemeti,  im.  vb.  impf.  aUmatjlid)  ftumm  luerben,C 

nemica,  /.  bie   Stummc,    \'alj.^RadJ. 

nemičen,  čna,  adj.  uiunterejjant,  Jan.  (H.). 

nemikaven,  vna,  adj.  =  nemičen,  Jan.(H ). 

nemit,  mila.  adj.  licblos;  nemilo  soditi  koga, 
Preš. ;  unbarm^erjig ;  sreče  nemili  ukaz, 
Preš.;  nemila  osoda,  nk.; — uulicb  :  nemilo 
za  nedrago  vračati,  Sd)(imme^  mit  Sd)lim= 
mem  oergelten,  SiX.;  vse  žive  dni  so  se  tolkli 
od  nemilega  do  nedragega,  Erj.fl^b.  sp.J; 
(prim.  hs.  od  nemila  do  nedraga). 

nemilosfčen,  čna,  adj.  unbavmljerriig,  ticbk-3. 

nemilosfčnost,  f.  bie  Uiibarmtier,^igfeit. 

nemilost,  /,  i)  bie  Unmilbe,  bie  i^iicbtongfcit, 
Cig.;  —  2)  bie  Ungnabe,  bie  Uugunft,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk. 

nemilosten,  tna,  adj.  ungnabig,  Cig.,  Jan.,  nk. 

nemilostiv,  iva,  adj.  uiibarmi^erjtg,  ungnabig, 
Mm:.  Triib.,  Dahn.,  Krelj. 

nemilostivost,  /.  bie  Unbarm^erjigfeit,  Mur. 

nemilostljiv    iva,  adj.  =  nemilostiv. 

nemilostljfvost,  /.  =  nemilostivost. 

neminljiv,  iva,  adj.  unuergaiiglid). 

neminljivost,  /.  bie  Un»crgdnglid)fcit. 

nemir,   m.  biC  Ulirulie. 

nemiren,   rna,  adj.  unruf)ig.  • 

nemirika, /.  bie  Unrii^e  in  IJer  ll^r,  \>ai  ^enbel, 
Guts.,  Jam.,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

nemirje,  n.  btc  llnru^e,  Trub.,  C;  ni  v  miru 
ni  v  nemirju,   Krelj. 

nemirnež,  m.  etn  unruf)igcr  9JJenfc^. 

nemirnik,  m.   =  nemirnež,  Mur. 


nemirnjak,  m.  =  nemirnež:  nemirnjaki  in 
pretepači,  IjZv. 

nemirnost,  /  bie  llnrii^e  {a\ž  Sigcnfc^aft). 

nemnica,/.  ba i' Jo(Ifrailt(atropa  Belladonna),C. 

nemoč,/.  i)bie  C^nniad)t,  bie  Sd)iDdd)e, -V/h'-., 
Cig.,  Jan..  Cig.fT.J,  .M.,  Valj.fRadj;  nemoč 
in  pomanikanie,  Dalm.;  —  bie  Siran!^eit, 
Habd.-Mik.,  Z.;  —  eine  fraiicuartige  ftranf= 
beit  ber  Sdittjeine,  ogr.-C;  —  fadj.  )d)tt)a^: 
obležal  j-"  bolan  in  nemoč,  Jurč.);  —  2)  črez 
nemoč,  iiber  bie  Sriiftc,  iiberma^ig,  Cig.,  C, 
Levst.fSlovn.J;  črez  nemoč  delati,  jesti,  piti, 
Cig.;  nikoli  ne  tožite,  če  nimate  vsega  črez 
nemoč,  Ravn.;  živino  na  poti  črez  nemoč 
goniti ,  Levst.  (Nauk)  ;  tudi  :  črez  nemoč, 
Krn-Erj.fTorb.J. 

nemočen,  čna,  adj.  i(i)Wad),  ol^ntnad)tig,  Cig., 
Jan.,  M.;  —  frauf,  M.,  C;  nemočen,  Mur. 

nemočica,  /.  bie  Sd)ttiad)e,  Rib.-M.,  Mik. 

nemočnost,  /.  bie  Sdittiddje,  Jan.,  C. 

nem9der,  dra,  adj.  uniuciie,  untliig. 

nemodrost,  /.  bie  Unf(ug{)eit. 

nemoglušec,  šca,  »1.  ber  Jaubftumme,  DZ. 

nemoggč,  adj.  1)  mifrdftig,  Meg;  of)nmdc^tig, 
Volk.;  —  2)  unmijglic^:  celo  nemogoča  reč, 
eine  gauj  unini.igUd)e  3ac^e,  Trub. 

nemoggčen,  čna,  adj.  immdd)tig,   Cig. 

nemog^čnost,  /.  i)  bte  Unmdd)tigfeit :  zavoljo 
svoje  slabosti  in  nemogočnosti,  Guts.fRes.) ; 

—  2)  bie  Uninoglidifeit,  Skrb. -Valj. (Rad), 
kajk.- Valj. (Rad);  n.  mitnic  dokazati,  bie  Uu= 
t{)imlid)teit  ber  1'fauten  nac^rocifen,  Levst. 
(Pril.j. 

nemog9Čost,  /.  bic  Umnoglic^feit,  V.-Cig.,  Jan. 
nemoralen,    Ina,    adj.  nenraven,    unmoralifd^. 
nemoralnost,  /.  nenravnost,  bie  Unftttlid)feit. 
nemoški,  adj.  utimdiuiHc^. 
nemoštvo,  n.  bie  Unmdnnlid)feit,  bie  geigi^eit, 

Cig.(T.). 
nemota,  /.  bie  Stumm!^cit,  Levst.(Zb.  sp.). 
nemovati,  ujem,  vb.  impf.  [tumm  iein,  C,  TV^ 
nemožat,  ata,  adj.  i)  unmonnbar,  Guts.,  Cig.; 

lebig:    Nemožata  in  ženica,    Levst.  (Zb.  sp,); 

—  2)  uumdnnlid),  Jan. 

nem9Žen,  žna,  adj.  unmoglid),  Jan.,  Cig.(T.), 
nk.;  —  po  drugih  slov.  jezikih. 

nem9Žnost, /.  bie  Unmoglic^Ieit,  hA-.;— prim. 
nemožen. 

nemfsen,  sna,  adj.  nemrsni  dan,,  ber  (^ofttog, 
C,  Z. 

nemrtelen,  Ina,  adj.  unftcrblidi,  ogr.-C. 

nemrtelnost,  /.  bie  Unfterblidifcit,  ogr.-C. 

nemščina,  f.  bie  beiitidic  Spradie. 

nemškar,  rja,  m.  Beli  Kranjci  imenujejo  ro- 
jake, ki  hodijo  na  Nemško  krošnjarit  „nem- 
škarje". 

nemškovati,  ujem,  vb.  itnpf.  =  brez  potrebe 
nemško  govorili,  Z.,Levst.(Zb.sp.);—  =  nem- 
čevati, nk. 

nemškovavec,  vca,  m.  kdor  nemškuje,  nem- 
čuje  :  Besed  nemšk'vavcev  grdih  ne  poznajo, 
Preš. 

nemškuta,  /.  bie  ^eutic^e,  Cig.,  Dol.,  v(iiŠt.; 
i, epa  Rezika  nemškuta,  Preš.;  lepi  nemškuti, 


n  C  nt  š  k  II I  a  r       ii  c  ii  a  u  č  i.  ii 


(iitli 


n  C II  a  v  ad  C  n        n  c  i  >h  rc  m  c  nj  č  n 


devici  /cli  se  je  pripetilo  nekaj  liicenii,  Savi: 

(lA't). 

nfmškutnr.  i  in,  m.  oiii  ilV'iviiiflirtfr  bfi>  'Toiltirt) 

11)11111*  iiiiti'1  bfii  SloDeitiMi,  liuiiii  01-  uoii  jlou. 

"•»Ibfiiiift  ifl,  bfi-  ..Toutjdilhiiiiilor". 
ni;mskutar!cn,  /.   bic   „Ti'lltjcI)tl)iiililoiin". 
ncmskiitniija,  /.   -'  nemSkuliirsivo. 
nvmskutariti,    urim,    vb.  intpf.   cill   „TcUljd) 

tl)iiiiiU'i"   jciit. 
nvmškutarski,  aJj.  „Ti'Uljd)tl)iilllli'r  ,  bcilt|d) 

tl)iiiiilrri)M)". 
nvmškiitarstv^,     h     bic    "iVnicbiiiinou     boi 

»Tiiiticljtljiiiiilci"  iiiitcv  bni  Slounicii 
ncmuden,    iliui,  iitij.  llllUor.uifllifl),   llll(li'fti>""', 

('.'H^..  Jatu;         iiemiiJiio,   Ulll)i'r,\iinlifi),    ^V/,'., 

/.(•/.,  tiU. 
nemudnost,  /.  bir  Uiil)i'r,\ii(l(icl)fcit,   Ci^. 
nemudoma,  aJr.   iiiil)iT,\iirtlicl),  ol)itr  il<oi,\ll!V 
nen,  aJv.         /ilaj.   /u-^.-ltaiiJ. 
nunabit,  aJj.  iiiirtclnbrii:   nciiahila   piiškn. 
ncnabruscn,  <Ji//.  iiiisicfcl)liffi'li:  n.  no^. 
nenadan,  aJj.         ikiihJcii,  Jan. 
ncnadvjavši,  aJv.  iiiiUiTllojft :  n    na^!i(>  umreti, 

nenaden,  i\na,ai1j.  llllUi'Vl)Dfft,  UllfllUOrtCt,  pU^V 

lili),    ^■/V.,  ./aii..   M.,  uk. 
nenadoma,  rti/i'.lllll)OVl)o|fl,  lim'lll)aiti'i,  pli^l^llfl), 

r'/7,'.,  .litii..  ttU. 

ncnadomvsten,  tiiii,  aJj.  illlcrfot,UirI),   nk. 
ncnadomvstljiv,    iva,  adj.   -      neiiadomesteii, 

nunaj{ld.šen,  adj.   miboloiit. 
ncnakanjen,  adj.  miUDijiilllid),   Ci^^. 
nenakieen,  adj.  ,\ifilo>.\  Jau.lll.). 
nenaklonjen,  adj.  abrtoiifii^,  iil)I)olb,  ^V/,'.,  nk. 
ncnaklvnjenost,  /.  bic  yil'iV'liiirttl)oit,  ^'»V.,  nk. 
ncnamišljen,  adj.   iiiiUiniiililid),   ^V;,'.,  Jan. 
nenapaden,   Jiia,  adj.   illliUlrtififbilV,    O^- 
nenapovedan,  adj,  iiiiniiflC)afll,  imniiflciiulbrl. 
nenaraven,   vna,  adj.  r-.  nenatmen,  iiltlialiH' 

lici),  .)an.,  nk. 
nenaravnysten,   stna,  adj.         posrciinji,   mit 

lolluu-,  Jan. 
nenaravstvcnost,  /.    =   nenravnost,  blc   Ull 

filtliilircit,   Ciff. ('/:). 
nenarejen,  ena,  adj.  iiid)t  flf.vmbfit,  iititiirlid), 

nenaseljen,  adj.  ainbcficboll,  illibciuohllt. 
ncnas(-ljcntc,  nca,  m.  bor  ^ioiimbc,  Jan.dl.). 
nenasilen,   adj.   =  nenitsileii,  Jan.ill.). 
ncnasit,  sita,  m.  bor  ViiiiiiiuMJiitt,  bov  ^-IMolfitift, 

C.7/,'.,  Jan. 
ncnositen,    tna,    adj.  UMCifiittlid),   (dfi.,  PicI.; 

nenasitno   morje,   Xv. 
ncnaNitlJiv,   iva,  adj.  -     nenasiten,  .An/. 
ncnaNitnei,  m.  bor  ^JJilltlltorjalt,   ^'/V,'. 
nenatančen,  Cna,  adj.  lt)l|V'linil. 
nenatančnost,  /.  bio  UiirtOiiniiirtfoil. 
nenatisnjcn,  adj.  iiil|10briirf|,  nk. 
ncnaturin,    rna,    adj.   llllliatiirlid);    ncnalurne 

snnic   I.cvst  I /b.  sp.). 
nenaturnoNt,  /.  bio  Ulllintiirlldlfoit. 
nenaučcn,  i^no,  adj.  iiti)]olol;rii),  Jan.dl.}. 


nenavaden,  Jna,  adj  iiii|]OliiiM)iiIid);  nena- 
vnilnc  (>rikazni;  inirtCbliilld)lid) ;  nenavadne 
iK-sc.le. 

nenavadnost,  /.  bio  UiirtOlV)i.M)lilid)loit. 

nenavi\jen,  adj.   iiii(iouiol)i;t. 

nenavidcn,  dna,  n.//.  iilij»?rtuuftirt,  tioibifl,  .U«/., 
o^i.-.Mik.;  Žena  je  bila  nenaviilna  pastorki, 
kajk.-  \'alj.(Krcs). 

nenavtdvti,  vidim,  vb.  impf.\\\i)i^ii\\mn,  ^fur.•, 
■-■  l)(lffcil :  nema  ilriizih  ncnavidcti  ali  sov- 
ražiti, Kicij;  imamo  tem,  kateri  nas  ncna- 
viile,  ilol>r<)  storiti,  Kvcij;  (v  nem.  izvirniku 
sloji:   lllij^rti^mion) ;  —  prim.  stsl.  nenavidč-ti, 

baijoii. 
nenavidljiv,  i'va,  adj.  noibifd),  .*/ ,  lh>U. 
nenavidnež,   m.  bci  iUfljv^rtiillftinc,  .Uur. 
nenavidnica, /.  bio  ^Joiborill,  Jan.ffl.J. 
nena\idnik,   »j.   =-  ncnavidne^,   ./an  (II.). 
nenavidnost, /.  bio  Ulii|<<flllllft,  bor  ^JJoib,  .U«r.; 

nenavidnost ,  <n(r.-\'alj.(Radj\    (nenavidost, 

bio  tS-iiorjiid)l,  nict.). 
ncnavist,  /.    bio  'i)iifi>flimft,   bor   ^JJcib,    Sfur., 

.Mik.;     -   bor  .'itrtj*,   Halm.;  -  bic  Okljilifig« 

foif,  .lan. 
nenavisten,   tna,  adj.  iioibijd),  .*/. ;  —  flC^iUfifli 

./an. 
nenavzemljiv,    iva,    adj.   iliiompfiiilfllid),   Jan. 

fll). 
nenavzvten,   tna,  adj.  UllOllipfiillillid),    CipC. 
nenavz^čcn,   i^na,  adj.  abivojoiio,  r^/i.'^/.,  (ifii.- 

C,  nk. 
nenavz^čnost,/.  bio 'i.Hbloofouboit,  r^/i.SV.,  of^r.- 

(!.,  nk.;  (nena/ociiosi,  kajk.- Valj. [Radi ). 
nen^haven,   vna,  adj.   lllinilfbiJrlid),   l'.v. 
nenehljiv,  iva,  in//.  uiiniifl)inlid),  Ci^.,  Jan.,  C. 
nenvhoma,  adv.  iiuiiiifl)brlid),   Cif^.,  .lan.,  C. 
nenevaren,   rna,  adj.   iliirtofiibvlid). 
nenraven,  vna,   adj.  im)illlid),  iitlonUH\  .lan., 

nk. ;  prim.  nraven, 

nenravit,  adj.  iiiifittlid),  I.cvst.fliok.). 
nenravnost,  /.  bio  lllifittlid)rott,  .lan.  nk. 
neohčiiun,  tini,  <i</;'.         neobčutljiv,  (!i^.,.lan. 
neobčutljiv,  iva,  adj.  imoiltpiillblid),  floful)Uo«. 
neobčutljivost,   /.    bio    UllollU'fillblid)foit,    bio 

(''W'iiil)lii>)irtfoit. 
neobdačen,   adj.   iiiiboftoiiort,   nk. 
neobdvlan,   adj.   illlboiubiitot;   llllbobailt. 
neobdr/.m,   ;.na,  adj.   iiiil)allbiU",  Jan.(ll.). 
neobhvden,   \.\\m\,  adj   itiilllliHiillrtlid),   nk.;  (po 

nem.);   po^l.  neogiben. 
nuobič,  /.   neka  psovka:  čakaj,  Jukaj,  ti  neobič 

Hrvla!  ' I.cvst./ /b.  sp.). 
neobičaj,  nt.  ba*  UllrtOH>ol)llto,    Valj.fRad). 
neobiči\jun,  jna,  adj.  iiiiiVUti^hnlid),  Jan.dl.). 
ne«)bieen,    .^na,    adj.    iiiii\oii>Ol)lilid),    nufjorflO' 

liiohiilid),  foltjam,  iitirtoiiuin,  Jan..  Let.,  /.ora. 
neobičnost,  /.  bio  \MiifiorrtoiiHU)iilid)foit,  bio  5fll' 

jmiiJoit,  Jan.dl.}. 
neoblvčen,  adj.   iillbofloibot. 
neobligaten,    adj    neobvezen,  Uliobliflol ;    ne- 

obll^lltni    [MCtliDeti. 
neoborv>.cn,  adj.  imboiiinjfliot;   tiuli:  -J!i:n. 
neobrečen.   ena,  adj.   iiiibo)d)iillOII,   Citi;  C. 
neobremei\j6n,  ena,  <i.//.  Infloilfioi:  neobreme- 
njena svojina,   />/. 


neobrčza  —  neogiben 


—  693  — 


neogibnost  —  neopravičen 


neobieza,  /.  bic  3?orf)aut  (praeputium),  Dalm. 
neobrezan,  adj.  uiibcicl)iiitteu. 
neobr^bljen,  aJj.  uiiciiigefdumt. 
neobr^da,  /.  bcr  llJil^tuac^'^,  •fan. 
neobrten,    tna,  aJj.    i)  iiiuieleilf,   Cig.;  —   2) 

iutiuftriclos:  neobrtna  dolina,  Slovan. 
neobftnost,  /.  t)ic  lliirtc(cufii^tcit,   Cig. 
neobs^žcn,  žna,  adj.  unumfaic-bar. 
neobstanck,  nka,  m.  ber  Uiibeftanb,  Jan. 
neobstojen,  jna,  adj.  iinOcftaiibig,  Jan. 
neobtesan,  adj.  =  neotesan,  nk. 
neobtežen,  ena.iat^/.unbctaftct,  unbcid)nicvt,  Cig. 
neobupen,  pna,  adj.  unnerjngt,   Cig. 
neobupnost,  /  bie  Ilntcr5a9t{)eit,  Cig. 
neobuzdan,    adj.    iimicjailint,   jnumloiž,    Jan. 

(H.j:  3iifleUo^  (hg.).'  ^SV.V. 
neoč^tovski,  adj.  unDiitcrlicf),  Cig. 
neočiten,    tna,   adj.  uitic^eiubar,   iinanfe^ntid), 

Šol. 
neodbittn,  tna,  adj.  uuabmctč-Iidi,  Bes..,  Let. 
neoddan,    adj.    ultDergebcn:    neoddano    stano- 

vanie. 
neoddaten,  tna,  adj.  uuDcraiifjcrlid),  Jan.(H.). 
neoddatnost,  /.   bic    Uuucrdufeerlic^fcit,   Jan. 

(H.). 
neodgov9ren,  rna,  adj.  uniieiaittttiort(id)  (od- 
govora ne  dolžan),   Cig.,  Jan. 
neodgovornost,/,  bie  Uiuicvantniovttid)feit,C//,'. 
neodjenljiv,  fva,  adj.  uniiadjflicbifl,  Cig.,  Jan. 
neodkladcn,  dna,  adj.  ==  neodlo/>en,  Jan. 
neodkritosfčen,  čna,  adj.  unnufrid)tig. 
neodkritosfčnež,  m.  bcr  Unaufiid)ti(]c. 
neodkritosfčnost,  /.  bic  llnaiifiid)ticifcit. 
neodkvipcn,  pna,  adj.  unabloi-Iic^,  Jan.(H.). 
neodkupljiv,    iva,   adj.  =  neodkupen,    Cig., 

.lan. 
neodlašema,  adv.  nn\)cx^nc\i\d],  Mur.,  Cig.,  C. 
neodločen,  adj.    1)  uiiabgcioiibcit ;   —   2)  un= 

bcUiiiimt,  Cig. 
neodločen,  čna,  adj.  iuicllt)d)(o)'Kll,  nk. 
neodločnež,  m.  bcr  UticiitKl)lo|iciic,  nk. 
neodločnost,  /.  bic  Uliciitjd)[oiJcnl)Cit,  nk. 
ncodlogoma,  ady.  unWCi,siiflUd),   C. 
ncodložen,  žna,  aJJ.  uiiaiifid)icbbar,  Cig... lan., 

D/.  ;  iicodložnc   narcdbc,   Le\'xt.fSauk). 
neodoljiv,  iva,  adj    uniibcnuiiiblid),   iiiiluiber' 

ftcblid),  Cig.(T.),  C;  -  hs. 
neodpravcn,  vna,  adj.  \\\č)i  fortjubringcn,  Jan. 

(H.);  —  iinBcrtilflbav,  Jan.flL). 
neodpusten,  tna,  adj.  iiiiUci'5ci()[id),  nk. 
neodpustljiv,   iva,  adj.  =   neodpusten,   (^ig., 

Jan. 
neodrcčcn,  čna,  adj.  uiiabtt)ci*bar,   Jan. (I L). 
neodstavtn,   vna,  adj.   uiiabfct^bar,  nk. 
neodvisen,    sna,    adj.    uiiabljčilUlifl,    nk.;    (po 

nem.). 
neodvisnost,  /.  bic  Uitabfjniifliflfcit,  nk. 
ncodvratcn,  ina,  adj.  itnablDCltbbar,  Jan.,  Cig. 

(T.),  nk. 
neodvratnost,   f.   bic  Unab»ucnbbarfcit,    .Jan., 

Cig/T.). 
neogiben,  h\M\,adj.  iiiiailiSlucidilid),  tliilliiifldlliV 

lid),  UUUCriltcib(id),  Cig.,  Jan.,  nk. ;  neogibno 

potreben,    inuillICldllfllid)    IlOtfjlUCIlbiil,    IIIICV 

ldf«(ld),    Cig.,  Jan  ,  nk. 


neogibnost,  /.  bic  Unuiiiganglit^fcit,  bic  Un= 

t)cnnciblid)feit,  Cig.,  nk. 
neograjen,  ena.  adj.  uiictngcfricbct. 
neokoren,  rna,  adj.  l)artndrfig,  ogr.-Mik.;  vm- 

gd^orjam,  C. 
neokornost,  /.  bcr  Ungcliorfam,  ogv.-M.,  C. 
neokresan,  adj.  ro^,  grob,  iml)i)flid),  Cig. 
neokresanec,  nca,  m.  bcr  ®robiaii,   Cig. 
neokrf  ta,  /.  =  neokreten  človek :   kam  sem 

pa  zavozil.   neokreta!   Gor.-D.Sv. 
neokreten,   tna,  adj.  fteif,  )d)n3crfdtlig,   ungc= 

)d)idt,   Cig.(T.J,  nk. 
neokrftnež,    m.    Ic^rocrfnlltgcr ,    ungefc^icfter 

menic:},   Valj.  (Rad). 
neokr^tnost,  /.  bie  Scfitrcrfdlligfeit,  bie  llnge= 

id)idt^cit,   Cig.,  nk. 
neokusen,  sna,  adj.  i)  uujc^madf}aft,  nk.;  — 

2)  o{)iic  (dftf)etijd)eii)  ®cicfiinad,  gcidimadlo^: 

neokusna  noša,  nk.;  pogl.  nevkusen. 
neolepšan,  adj.  ungcic^miidt,  jdimiidld«. 
neolika,  f.  ber  IDJaiigcl  an  Šilbiing,  Cig. 
neolikan,  adj.  oI)UC  Šilbung,  uugebilbct,  Cig., 

Jan.,  nk. 
neolikanec,  nca,  m.  bcr  Ungcbilbcte,  nk. 
neolikanost,  /.  bcr  "JDiaiigcI  an  ^Silbung,  nk. 
neologizem,  zrna,  m.  nova  beseda,  ber  9Jco(o= 

giemul. 
neomadežan ,    adj.   =   neomadeževan ,    Cig., 

D'/..\  uitbcjd)oIteii,  Cig,  DZ. 
neomadeževan,    adj.  uubcflcdt,    mafenoš^;  — 

uiibcid)oItcit. 
neomadeževanost,  /.  bic  lIcafcKofigfcit ;  —  bie 

Unbcid)oltcu(}cit. 
neomagljiv,  ha,  adj.  uiicrmiiblid),  3/. 
neomahljiv,  ha,  adj.  uiicrjd)iittcrlid),   Cig. 
neomajen,  jna,  adj.  uncrid)iittcilid),  Cig.(T.J; 

neomajna  podstava    rodoljubju,    LjZv.;    ne- 
omajni zakoni,  Str. 
neomajljiv,  h'a,  adj.  =  neomajen,   Cig. 
neomejen,  ena,  adj.  uiibegrcujt,  unbcfd)rfiiift, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
neomejenost,  /.  bic  Unbcfdirdnftboit,  Cig.,  nk. 
neomika,   f.  bcr   9JJanqc(   nii   93dbung,   Vef.t., 

Sl\. 
neomikan,  adj.  iiligebilbct,   Cig.,  Jan.,  nk. 
neomikanost,  f.  bci  'ilJtangcI  an  '©ilbuug.C/^'., 

nk. 
neomožen  ,   ena,   adj.  iiiiUcrl)ciratct,   Icbig  (o 

ženski). 
ncomož^nka,  /.  neomožena  ženska,  .\fur. 
neomožv'nstv9,  n.  bcr  tuciblidic  GiJIibat,  Cig. 
neopazen,  zna,   adj.    i)   Ultllicvflid) :    neznatne 

grbice  in  neopazne  jamice,  Znid.;  —  2)  uit« 

luni'id)tig,  ogr.-C. 
neopaznost,  /.  bic  UllUovfiditigfcit,  ogr.-C. 
neopcšljiv,   ha,   adj.  iimniiuiblid},    v{hŠt.-C. 
neopisen,   sna,   adj.   iiidjt   S"  id)ilbcili,    itiibc 

)d)rciblid):   neopisna   urnost,    IjZv. 
neoporečen,  ina,  adj.  uiituibcrnillid),  Cig.(T.). 
neoporečnost,  /.   bic   Uimnbcrniflidjfcit,  C7^. 
neopotikoma,  adv    oI)llC  atl.Viftofjcn:  n.  hoditi, 

Ravn  :    iiiuicl)illbcrt,  Ol)iic  'iJdtftofi,    Mur.,  C. 
neopravičen,    adj.    1)  inigcvcditfcrtigt ;   —   2) 

llllbcfligt,  Jan.,   nk. 


neopravičenost  —  nepčsniški 


694 


nepiten  —  nepohabljen 


neopravičenost,  /.  bie  Unbefiigtl^eit,  Jan.(H.), 

nk. 
neopravljen,  ac/;.  i)  unuerrid)tet;  neopravljeno 

delo;  —  2)  nirf)t  gaiij  aitgeflcibct. 
neorganski,  adj.  unoriianiirf). 
neoseben,  bna.  adj.  unpeiionltd),  Cig.,  Jan. 
neosfbnost,  /.  bie  llnperfonlirfifcit,  Cig. 
neosedlan,  adj.  unflcfnttclt. 
neoskrbljen,  ena,  adj.  iinDcrforcjt. 
neoskrunjen,  adj.  unbcficcft,  fciljd);   neoskru- 
njena duša:  —  unbcidioltcii,  uimerte^t;   ne- 
oskrunjeno ime,  neoskrunjena  čast. 
neoskriinjenost,  /.  bie  Unbcfledtt)eit;  bie  Un= 

beid)plti'nt)eit. 
neoskrunljiv,  iva,  adj.  unberle^Uc^,  Mur.,Cig., 

Jan. 
neoskrunljivost,  /.  bie  Unt)erIe(3Hd)!eit,  Mm:, 

Cig. 
neoslaben,  bna,  adj.  unabjd)njad)bar,  Cig.(T.). 
neoslabljen,   ena,  adj.  iliiiieidlloadjt. 
neosnovan,  adj.  uubciiriilibct,  gntliblo^,  nk. 
neosnovanost,  /.  bio  ©niiiblolinteit,  nk. 
neosoljen,  ena,  adj.  iiiu^ejaljctl ;  neosoljeno  salo. 
neostrižen,  i7cY/.  unge)d)inen;  neostrižena  ovca. 
neostrugan,  adj.  ungebobelt,  Jan.(H.). 
neošk9dovan,  adj.  iinbeidjčibigt.' 
neotesan,  adj.  uubebaiicn;  neotesan  hlod ; — 

ungeftobelt,  ungebilbet,  rob. 
neotesanec,   nca,   m.  eiit   ungcbilbetcr,   rober 

9Jfenfd). 
neotesanost,   f.  ber  'Bcaiigcl  an  93ilbung,  bie 

9to()beit. 
neovedljiv,  iva,  adj.  uiltjcnuelflidl,  Guts.-Cig. 
neovenljiv,  iva,  adj.  =  neovedljiv,  Jan.fH.J. 
neovgren,  rna,  adj.  Diet.,  Jsvkr.,  Slom.,  pogl. 

nejeveren. 
neoviran,  adj.  itiigc^inbert. 
neoviroma,  adv.  uitge^inbcrt,   C. 
neovfžen,   žna,  adj.  uniimftiifjtid),   untuibcr^ 

Icglid),  Cig.fT.J,  nk.;  neovržen  dokaz,  Lc^^s•^ 

fZb.  ^p.J. 
neovržnost,  /.  bie  Ulliimftiifjnf^foit,   Cig..  nk. 
neozaljšan,  adj.  iingcid)miidt,  fd)iniKfl0'j. 
neozdraven,    vna,    adj.    itill)cilbnv,    nk.;    ne- 

ozd ravna  hromota,  Lci'st.(J'odk.J. 
neozdravljiv,  iva,  adj.  =  neozdraven,   Cig.. 

.Jan. 
neozdravnost,  /.  bie  Utifjalbavfctt,  nk. 
neožpnjen,  adj  imuerljeiratet,  Icbig  (o  mo.ških). 
neožfnjcncc,  lua,  m.  eiti  Icbiger  'JJiaiui,  Cig., 

I.et:  bet  .»oageftDl,^,   Vod.fl^b.  up.). 
neožvnjen.stvp,  >i.  ber  iiiiinulidie  C^oclibat,  Cig. 
ncpamet.  /.   bie   Uiioerniiiift,   ber  Uiiucr[tniib, 

.Mur.,  Ciits.fRc.f.),   \'alj.(Rad). 
ncpameten,  tna,<7iV;.iim)crniillftig,  .\lur..  Dahn. 
ncpamctnik,  m.  ber  Unoeriiiiiutige,  .U. 
ncpamctnost,  /.  bie  lliiuerniiiirtig[eit,  .\ftir. 
neparen,   rna,  adj.  uiipaorig,  Jan.tH.j. 
nepazen,   zna,   adj.   =^  nepazljiv,    Cig.,  nk. 
nepazka,  /.  bie  Uiiad)t|nnifeit,  ngr.-C. 
nepazljiv,  iva,  adj.  '.iiiad)tiniii,  iiiiaufiueifiam. 
nepazljivost,  /.  bic  lluad;t|Qlllteit,  bie  lllliutf 

nierfiamfeit. 
nepaznost,  /.  =  nepazljivost,   Cig.(T.),  nk. 
nepčsniški,  adj.  iiiipocti)d),  Cig..  Jan.,Cig.{  T.). 


nepiten,  tna,  adj.  untrinfbar,  Cig.,  M. 
nepitomen,   mna,  adj.  tuilb:  prim.  nepitoven. 
nepitoven,  vna,  adj.  ttiilb   (oon   I^iereii   nub 

^pflaiijen),    vihŠt.-C;  —   nam.  nepitomen. 
neplačan,  adj.  unbejaf)!!. 
neplahost,  /.  Cig.,  pogi.  neustrašenost. 
neplašba,  /.  Cig.,  Kos.,  pogl,  neustrašenost. 
neplemenit,  adj.  unabelig,   Cig.,  Jan.,  nk.;  — 

iiiiebel,   Cig.,  Jan.,  nk. 
neplašljiv,  iva,  adj.  furc^tlož. 
nepl9den,    dna,   adj.    unirud)tbar,   Cig.,  Jan., 

M.,  nk. 
nepl9dnost,  /.  bie  Unfnicfttbarfeit,  Cig.,  Jan. 
neploven,  vna,  adj.  uujd)iffbar,  Jan. (H.). 
nepobiten,  tna,  adj.  untuiberlegbar,  Cig. (T.); 

nepobitni   dokazi,   LjZv. 
nepoboljšljiv,  iva,  adj.  untierbcfferlic^,  Mur., 

Cig..  Jan.,  nk. 
nepoboljšljivost,    /.    bic    Uiitierbcffetlic^feit, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nepob9Žen,  žna,  adj.  unfromm. 
nepob9Žnost,  /.  bie  Unfromniigfeit 
nepočakaven,  vna,  adj.  =  nepočakliiv,  Levst. 

(Zb.  sp.).  Gor. 
nepočakljiv,   iva,  adj.   ungebltlbig,  Z.,  Gor. 
nepočakljivec,   vca,   w.  ber  Ungebulbige,  Z., 

SIS. 
nepočitelen,  hia,  adj.  uitrubig :   na  tem  veli- 
kem,  nepočitelnem   morju,  Krclj. 
nepodaljšen,    sna.   adj.   mierUredlic^:    nepo- 

daljšni   rok,  bie  (Vadfrift,  DZ. 
nepodkupen,  pna,  adj.  unbeftedllid),  nk. 
nepodkupljiv,  iva,  adj.  =  nepodkupen,  Cig., 

Jan. 
nepodl9Žen,  žna,  adj.  iinabbiiugig. 
nepodl9Žnost, /.  bie  Uiiabl)aiigigti'it.  ^ 
nepodmittn,  tna,  adj.  uiibe)"ted)lic^,  Šol. 
nepodmitljiv,  iva,   adj.  =  nepodmiten,   Cig., 

Jan. 
nepod9ba,  /.  bie  Uiigeftolt,  ein  tierjevrtcž  ^ilb, 

Jam. 
nepod9ben,   bna,  adj.  uniibnltdi. 
ncpod9bnost,  /.  bie  Uuabnlid)feit. 
nepodiičcn,  čna,  adj.  =  nenaučen,  Jan.(H.). 
nepočtičcn,  čna,  adj.   nepesniški,  uupoeti)d). 
nepogajanje,  n.  bie  ^^liuetrad)!,   C. 
nepogajavcc,  vca,  m.  ber  lluUerioI)Ulid)e,  ogr.- 

ncpoglvden,  dna,  adj.  \va-i  nic^t  aiijufe^eu  ift, 

garftig,  I.asčc-I.crst.f.M ),  Z. 
nepog9da,  /.  bie  Uiibilbe  (,v  '^.  bcv  SSettcr«), 

Cig. (T.);    vivodinska  vina  se  upirajo  vsem 

nepog<jdam    in    udarcem    vremena,    LjZv.  ; 

—   bo^  Uiigeiliad):   vnanje  nepogode,  Si\. 
nepog9dLn,    dna,   adj.    iliiniigeilfbin,   (■■;    Uit« 

liiillfoiiiiiieii,  Zora;  —  iiaditl)eilig,  .Jan. 
ncpog9JLn,  i  na,  adj.  imbebiligt,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nepog9Jno.st,  /.  bie  lliibebiitgfbeit,  Cig. 
nepogostljiv,  iva,  adj.  iiiigafilid),  Jan.(Ii.). 
nepogrč.šen,    sna,    adj.    1)    mteiitbebrlic^,    I'.- 

Cig..  Jan.:  -  -  2)  nplaimtifd),  Cig.fT.),  ŽniJ. 
nepogrešljiv,   na,  adj.   iiiifcl)lbar,   Cig.(T.). 
ncpogrešnost,  f.  bie  Uiieiitbeljrlic^fcit,  V.-Cig.. 

Jan. 
nepohabljen,  adj.  mibeid)iibigt. 


nepohcjden  —  neporazumck 


-  6Ur,  — 


neporv'd  —  nepoštenje 


nepohpden,   dna,   adj.  iinfiaitiitmv,  iiinncgfnm, 

Šol.:  iinbctvctbar:  n.  most.  (ior. 
nepokažcn,  čna,  aJj.  iiiiueibcibt,  UllUClboibcil. 
nepoklican,  aJj.  uiibcnifcii. 
nepokoj,  kgja,  m.  i)  bic  Uunif)C,  bcv  Unfiicbc; 

no  delaj   mi   nepokoja.  Krclj ;  —  2)  tiic  Uit' 

rul)C  bci  bcr  ll()r,  biv^  '^HMtbil,   Cii:.,  Jan.,  M. 
nepok^jen,  jna,  aJj.   itmubii";. 
nepok9Jnež,  m.  bci"  Uiinilnge,  bcr  Stufieftorcr. 
nepok^jnica,  /.  bie  )Kiil)C|'ti.n"enil,   Ci^^. 
nepokQjnik,  m.  bcr  ^KiilicUbrcr,  Let. 
nepok^jnost,  /  bic  UlintljC. 
nepok^jščina,  /.  bic  Uiuulic,   Giits. 
nepokora,  /.  bcr  llniicbinfam,  C. 
nepok9ren,  nia,  adj.  unqcf)oriam. 
nepok(>rnež,  m.  bcr  lliuiol)Lniaiiic. 
nepokornica,  /.  bic  Uni;clioriaiiic. 
nepokornik,  m.  bcr  U:u]eliDrianic. 
nepok^rnost,  /.  bcr  lliuicf}oriam. 
nepok9rščina,  /.  bcr  UiU]cf)orfaiii. 
nepokrit,   adj.    i)  ciitblofjtcil  £)auptc?-;  —  un= 

gcbCfft;   nepokrita  hiša;  nepokrit  voz;  —  2) 

oblic  'Jcdliug:   nepokriti  troški,  )ik. 
nepokvarjen,  adj.  unbcfci^abtcjt:  nepokvarjeno 

sadje  •,  —  unDcrborbcn  ;  nepokvarjena  mladina, 
nepokvarjenost,  /.    bie  Šoljler^alteii^eit;  — 

bic  UiuicrbDibcn()cit. 
nepolitičen,   čna,  adj.  \mpol\t\\<i) ;   n.  časopis. 
nepomagljiv,   i\a,  adj.   =^  nepomogljiv,    Gor. 
nepomenljiv,  iva,  ^tV;'.  unbcbciitcub,  itncrljeblid), 

uniuicbtig,  Cig. 
nepomičen,    čna,  adj.   unbeiDcglic^,   Cig.  fT.J, 

>ik. :  nepomično  strmeti  v  koga,  Zi>. 
nepomljiv,  iva,  adj.  =  nepomniv,  Jan.  (H.). 
nepomniv,  iva,  adj.  iiiteiiigcbctif,  Jan.(H.). 
nepomogljiv,  iva,  (jt(Y;.  uiibcl)ilflid},  Svet.fRok.J. 
nepomiiden,  dna,  adj.  iiltucrsiiglicii,  Jan. 
nepomijdoma,  adv.  imucr.^iiiglicl),   C. 
nepooblaščen,  ena,  adj.  imbeDolImacf)ttgl,  1111=^ 

bcfugt. 
nepopačen,  adj.  iiiuicrbcrbcit. 
nepopačenost,  /.  bie  Uiinerborbenficit. 
nepopi.san,  adj.  unbeid}ricben;  n.  list. 
nepopisen,  sna,  adj.  unbc)d)rciblicf),  nk. 
nepopisljiv,  na,  adj.  =  nepopisen.  Min:, Cig., 

Jan. 
nepoplačan,  adj.  itubc,^nf)It,  riidftfiiibig. 
nepoplatek,  tka,  »;.   bcr  Siiicfftaiib,  Jan. 
nepopoln,   adj.  uuuolltomincn,   uiiuodftanbig, 

Guts..  Mur..  Cig.,  Jan.,  nk. 
nepopotnoma,  adv.  in  iinboflfommcitcr  3S3ciic, 

unuolltomnicn,  uiiuoUftaiibig. 
nepopolnost,  /.  bic  UiuioUtonimciibcit,  bic  lin- 

DoUftanbigfcit,   Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nepopraven,  vna,  adj.  uniicrbcncrlid),  irrcpa= 

robci,  nncrfc^lid),  .Jan.fH.j. 
nepopravljen,   adj.   unBerbefjert,   unbcriditigt. 
nepopravnost,  /.  bie  Unnerbefferlic^feit,   Jan. 

(H.). 
neporaba,  /.  bcr  ^liditgcbrand),  Cig.,  Jan. 
neporaben,  hna,  adj.  nnucrlfcnbbar,  unbraudj= 

bar,   Cig.,  Jan.,  nk. 
neporabnost,  /.  bic  Unbraud)barfeit,  Jan.,  nk. 
neporazumck,  mka,  m.  \iixi  Iftijšiocrftanbniš', 

Sov. 


ncporfd,  /.  bic  Unorbniing,  Ravn.- Valj. (Rad). 
neporfden,  dna,  adj.  niiorbciltlid),  Guts.,  Mur., 

Cig.,  Jan.;    neporedno    želeti    kaj;  —  au§= 

gclaffcn,  bp^tjnft,  inutl)H)iUig,  Jam.,  Jan.,  Ig 

'(Dol,),  Gor. 
neporfdnež,   m.  cin   boš()nftcr,    aii^gclaffencr 

ilicnfd},  Cig.,  Jan. 
nepor^dnica,  /.  cin  bDž{)afte^  SBeib,  Jan. 
nepor^dnost,  /.    bie    llnorbcnf(id]feit,    Guts. 

(Res.);  —  bie  5ln^gelQ)fcnf)cit,  bie  58ošf)aftig= 

fcit,  Jan. 
neporgden,    dna,   adj.  unfrud^tbar  (o  ženski), 

Z.,  Dahn.,  Trub.,  Bas. 
nepor9dnost,  /.  bie  Unfriiditbarfcit  (o  ženski): 

ne  bom  vdova,  tudi  za  neporodnost  ne  bom 

vedela.  Skrinj. 
neporušen,   šna,  adj.  uii^erflorbar,    Jan.  (H.). 
neporušljiv,   fva,  adj.  =  neporušen,  Jan. 
neposajen,    ena,  adj.  unrnfjig,  anšigclalfcn;  z 

mladega  je  bila  samovoljna,   neposajena  ino 

nepokorna,    Jsvkr.;   —   unbčinbig,  inilb,   C; 

neposajena  jeza,   C. 
neposaj^nec,  nca,  m.  ber  Unru^ige,  bcr  'Jlnž' 

gelafjenc,   Diet.,  M.,  Valj.(Rad). 
neposajenost,  /.  bie  9hu?gclaijenl)eit,  Cig.,  M. 
neposiljen,  adj.  ungcjnnuigen,  Guts.-Cig.,Jan. 
neposluh,   m.  bic  lllifoltiiamfcit,  Jan.fH.J;  — 

sodba  v  neposluh,    biVo   dontiimnjurtiicil ,  v 

neposluh  soditi,  contnntajicren,  Jan. 
neposlušen,  šna,  adj.  uiigeljorjam,  uniotgjam, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
neposlušnik,  m.  bcr  Ungel)or)Qme:  neposlušni- 

kom  so  se  grozili,   Slovan. 
neposlušnost,  /.  bcr  Ungel}orjam,  bie  llnfolg* 

jamfcit,  Cig.,  Jan.,  nk. 
neposlužljiv,   iva,   adj.    unbien[tfertig,    Cig., 

(-živ)   Mur. 
neposn^men,  mna,  adj.  unnad)at)mbar,  Jan 

(H.). 
neposnemljiv,  iva,  adj.  =  neposnemen,  Cig. 
neposreden,  dna,  adj.  nk.,  pogl.  neposrednji. 
neposrednji,  adj.  =  naravnosten,  unmittclbar, 

birect,    Cig.,  Jan.,   Cig.  (T.);   —  po    drugih 

slov.  jezikih. 
neposredovan,  adj.  nnticrinittctt,   Cig.fT.J. 
nepostaven,  vna,  adj.  luigcfclUidl,  iClcgal. 
nepostavnost,  /.  bie  UiigcjctUidifeit. 
nepostoj,    stoja,    m.    ba»   '"^scipctnum    mobilc, 

Jan.  (H,). 
nepostrežen,  žna.a^;.  unbicnftfertig,  ungefallig. 
nepo^trežljiv,   iva,  adj.  =  nepostrežen. 
nepostrežljivost,  /.  bie  Uiibicnftfertigfeit. 
nepostrežnost,  /.  bic  Uiibiciiiticrtigfcit. 
neposvečen,  ena,  adj.  niigeniciljt:  neposvečen 

menih,  bcr  iiaicnbrnbcr,  Cig.;  profan,   V'.- 

Cig..  Jan. 
neposveč^nec,  nca,  m.  bcr  UncingeiDeil)tc,  ber 

i]aie;  n.  blizu   ne  sme,   Erj.(I\b.  sp.). 
nepošk9dovan,  adj.  uiibc|c^dbigt. 
nepošten,   ena,  adj.    1)  ungCttC^tct;  križ  je  bil 

prej    nepošten,   Burg.;   —   2)  unc^rlic^,  un= 

rcblid) ;  tudi :   nepošten. 
nepoštenež,  ni.  bcr  Uiicl)rlid)C,  M. 
nepoštenjak,  m.  bcr  Uncfjrlidic,    Valj.(Rad). 
nepoštenje,  n.  bic  Ulicljrlic^feit. 


nepoštenost  —  nepraktičen         —  696 


nepravi  —  neprehajatcn 


nepoštenost,  /.  bie  Unc'^r(ic^feif. 
nepotekljiv,  iva,  adj.  uiilierficgbar,  uneij{^opf=^ 

lirfl,   Mur.,    Cig.;    svetosti   in   blagosti   nepo- 

teVcliiv  studenec,  Ravn. 
nepotekljivost,  /.  bie  Uncrjc^ppfltcftfeit,  -^^"'■• 
nepotizem,    zrna,    m.  nepravično    naklanjanje 

časti  ali  služeb  sorodnikom,  ber  ^JiepOti^mu^'. 
nepotolažen,  žna,  adj.  uutroftlic^,  Jan.(H.). 
nepotolažljiv,  ha,  adj.  =  nepotolažen,  Cig., 

Jan. 
nepotolažnost,  /.  bie  Untroj^tlidjfcit,  Jan/H.). 
nepotreben,    bna,    adj.    ulinot{)t(];   —  po    ne- 
potrebnem, utini.itf)iger  SEJcijc. 
nepotrebnica,  /.  nepotrebna  stvar,   C. 
nepotrebnik,   m.  nepotreben  človek,  Jiirč. 
nepotrebnost,  /.  bie  Uiiniitliigtcit. 
nepotrjen,  adj.  inibcftdtiflt. 
nepotfpen,  pna,  adj.  uilbulbjam,   Cig.,  Jan. 
nepotfpež,  ?«.  bie  Ungebulb,   Cig.;  nepotrpež, 

čža,   Mur. 
nepotfpežen,  žna,  adj.  uiigcbulbig,  Cig.;  ne- 

potrpcžen,  Mur. 
nepotrpežljiv,  iva,  adj.  uitgebulbig. 
nepotrpežljivec,  vca,  m.  bcr  Ungcbulbige. 
nepotrpežljivka,  /.  bie  Uiigebulbige. 
nepotrpežljivost,  /.  bie  Ungebulb. 
nepotfpežnost,  /.  bie  Ungebulb,  Cig.;  ncpo- 

trpežnost,  Mur. 
nepotrpljenje,  n.  bie  Ungebulb,  A-Vc/;. 
nepotrpljiv,   iva,  adj.   ungcbulbig,  Mur. 
nepotrpljivost,  /.  bie  Ungebulb,  Mur. 
nepotfpnost,  /.  bie  Ungebulbiamteit,  Cig.,  ,Ian. 
nepotrup,   m.  bet  58ielftag,   Xotr.-Cig. 
nepotriipen,    pna,    adj.    =   nenasiten,     Cig., 

Si'et.  rRok). 
nepoužit,  adj.  untoeqef}rt. 
nepovabljen,  adj.  uneingelaben ;  n.  gost,  ein 

ungelabener  @a[t. 
nepoverljiv,   iva,  adj.  =  nczaupen,  Erj.(I\b. 

sp.r,  —  hs. 
nepov9ljEn,  Ijna,  adj.  nid)t  nacf)  3Sunid),  un= 

befriebigenb,  unroilUomnicn,  Mur.,  Cig.,  nk.; 

nepovoljni  uspehi,  nk.;  —  unliebjnm,  Ib/A-.-.)/. 
nepov9ljnost,  /.  bie  Unanncl)mlid)feit,  bie  Un= 

lifbiamteit,  ogr.-C,  \'olk.-M. 
nepovračen,  čna,  adj.  =  nepovraten,   1)Z. 
nepovraten,    tna,  adj.  unnjiebcrbltuglid) :    ne- 
povratna škoda,   DZkr. 
nepozaben,  bna,  adj.  unocrgejžlid),  Cig.,  .Jan., 

Cig.rr.j,  M.,  nk. 
nepozabljen,  adj.  unucvgcffcn ,   unuevgefžlid), 

Cig.  (T). 
nepozabljiv,    iva,    adj.    =  nepozaben,  nepo- 
zabljen,  Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nepoznan,    znana,   adj.  unbefanut,    nk.;    uu« 

gefonnt,  nk. 
nepoznaten,  tna,  adj.  uufcnntlid),  .Jan.(H.). 
nepoznatnost,  /.  btc  Uufcnntlidlfcit,  .Jan.(U.). 
nepozyren,  rna,  adj.  iinnufnierfiani,  Jan. 
nepozornost,  f.  bie  Uunnfnierfjanifeit,  Jan.dl.). 
nepozvan,  adj.  unbeiufen,  nk  ;  —  uugcloben: 

iicpozvani  gostje,  ogr.-\'alj.(Rad). 
nepraktičen,    čna,    adj.   neporaben,    neznajoč 

p«. rabiti  kaj,   UIIprilfii)d). 


nepravi,  prava,  adj.  i)  uiired)t,  unric^tig;  — 

po  nepravem,  mit  Unrcc^t,  DZ. ;  —  2)  un= 

ed)t,  faljc^. 
nepravda,   /.   \ioA  Unrec^t,   Cig.,  Jan.,  SL\., 

Let.;    pravda  je  nepravda.   Cig.;   bridka  n., 

Erj.fl:;b.  sp.J. 
nepravdanski,  adj.  ungere^t:  n.  zmagovavcc, 

Levst.fZb.  sp.J. 
nepraven,  vnft,  adj.  uurec^tlic^,  recf)t»tt)ibrig, 

Cig. 
nepravica,  /.  bie  Ungerec^tigfeit,  ba?-  Unrec^t, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.;  nepravica,  ogr.-Valj, 

fRadj. 
nepravičen,  čna,  adj.  ungered)t. 
nepravičnost,  /.  bie  Ungereditigteit. 
nepravilen,  fna,  adj.  unregelmdfeig,  uncorrect, 

Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 
nepravilnost,  /.  bie  Uuregelmajjigfeit,  bie  Un= 

correctl)eit,   Čig.,  Jan.,  nk. 
nepravnost,  /.  bie  Unie(^tlid)teit,  Cig. 
nepravopisen,  sna,  adj.  unort^ograp{)i)c^,  Jan. 

(H.j. 
nepravost,  /.   i)  bie  Unrid)tig!eit,  Cig..  Jan.; 

—  2)  bie  Unedjtlieit,  Cig.,  .Jan. 
nepravšen,    šna,   adj.  unrid}tig,   normmibrig, 

y.-Cig. 
nepravšnost,  /.  bie  UnridUigfeit,  DZ. 
neprebaven,  vna,  adj.  unDeibanfid),  M.,  Cig. 

(T.),  nk.^ 
neprebavljiv,  adj.  =  neprebaven,  Guts.-Cig., 

Jan. 
neprebavnost,  /.  bie  UnOeibauUdjfeit,  nk. 

1.  neprebiten,  tna,  adj.  nuburc^bringlic^,  feft, 
Cig.,  Let. 

2.  neprebiten,  tna,  adj.  unertriiglic^,  uulciblid), 
Jan. 

neprebojen,  jna,  adj.  unburc^bringlic!^,  Jan. 
neprebojnost,  /.  bie  Unburd)i?vinglid)teit,  Jan. 
neprebreden,    dna,   adj.  unbuvd)ti>Qtbar,  Jan. 

(H.). 
nepreceniten,   tna.  adj.  unjdjn^^bov,    1  rt. 
neprecenjen,   adj.  ungcidjci^U;  —  unidiol^bar, 

.\fiir,   (^ig.,  Jan.,   S'arr.(Spom.),  nk. 
neprecenljiv,    na,   adj.  =   neprecenjen.  un 

jd)ii!5bav,   Cig.,  Jan.,  nk. 
neprečiščen,  adj.  ungercinigt,  Jan.iH.). 
neprediren,    rna,   adj.  unDurdibiinglidj,  Jan. 

ilL).^ 
nepredirljiv,  adj.  =  neprediren,    1  .-Cig. 
nepredpisan,  adj.  uniioigejd)ricbeit,  unobligat, 

Jan.  1 1  L). 
nepredrten,    tna,  adj.  unburd)bringlidi,  Cig.; 

obzidje  je  stalo  nepredrtno,  kakor  stara  skala, 

./urč. 
nepredftnost,  f.  bie  Unbiird)bringlid)fcit,  Cig. 
nepregazen,  zna.  adj.  unbnrdiutatbav,  uniiber« 

jciUuiv,  Jan.tU.). 
nepregiben,   bna,  adj.  unabdnbeilid),    inbccli^ 

uabel  (gramm.).  Jan. 
nepregleden,   dna,   adj.  imiibcrfcljbar,    Cig., 

.lan  ,  .\f..  nk. 
ncpreglvdnost,  /.  bie  UiuibcrfebbiUfeit,  Cig. 
neprehajakn,  Um,  adj.  uniibeigclKnb,  illfnill 

fitiu,  (giMmni.i   /.c-r.s/.  ( .S7.   .S)-)-.^. 


neprch9dcn  —  ncprcnvlioma         —  097 


neprenescn       ncprcvčdcn 


neprehfjden,  Jna,  adj.  i)  uiiu6cr[teigltrf),  C'/>., 

Jan.:  miluCiliaill,  C7^.,  M.;  —  2)  =  neprc- 

hajalcn.    C.i^.(T.). 
neprehijdnost,  /.  bic  Uuii)Cil}nin!oit,   Ci^. 
nepreizkušen,  adj.  uiiiicpruft,  JanJH.). 
neprejemljiv,  wA,adj.  uiicmpfiing(irfi,./<a«///.j. 
neprejenljiv,    iva,  adj.  =   neprcncliljiv,  Ci^. 
neprekanljiv,    iva,  adj.  uiitinfilid),  Jan. (H.). 
neprekanljivost,/.  bic  Untiuc5(tcf)fcit,  Jan.(H.). 
nepreklicen,  ena,  adj.  ununticrniflid),  ./a«///.yl. 
nepreklicljiv,  iva,  adj.  =   nepreklicen,  (.Vi,'., 

Jan. 
neprekosen,  sna,  adj.  uniibevtrcfflirf),  IjZv. 
neprekošen,  ena,  adj.  uiuUicrtrotfcii. 
neprelomen,  mna,  adj.  iinDcrbriidjHd},  nk. 
neprelomljiv,  iva,  adj.  =   neprelomen,  Ci^., 

Jan. 
neprelomnost,  /.  btc  Unt)crbritrfi(id)teit,   C/>. 
neprel9Žen,žna,^iV;.  uuiunleijbar.pcicmptoriid), 

Ca'j:.,  Jan. 
neprem,  prema,  adj.  uncjerabe,  Cig.fT.j. 
nepremagan,  adj.  uiibefiegt;  —  unbeftegbar, 

uiibcjtpituitid). 
nepremagljiv,    iva,    adj.  unbeficgbar ,   unbe- 

junucjlid),  Miir.,   Cif^.,  Jan.,  nk. 
nepremekljiv,  iva,  adj.  =  nepremičen,  (-ma- 

klji\)    Cis^.,  Jan. 
nepremenjen,  ena,  adj.  uiiUeranbeit. 
nepremenljiv,  iva,  adj.  iiniicriinbevlid). 
nepremenljivost,  /.  bic  Unt)evaubei"lid)feit. 
neprem^ren,    rna,  adj.   unmeišbai",  Jan. (H.). 
nepremerljiv,  iva,  adj.  =  nepremeren,  Cig., 

Jan. 
nepremičen,    čna,  adj.  uuUeiTurfbar,   fij,  fc[t, 

unbettjeglic^,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),Cel.(Geom.), 

nk.;    nepremično  posestvo,  bic  Siegeujdjaft, 

DZkr. 
nepremičnica,  /.  ber  f^ijftcvit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  Jes.,  nk. 
nepremičnina,/.  uitbetDeglic^eš  ®Ut,  bie  Siegeiu 

)d)aft,   Cig.  (T.),  DZ.,  nk. 
nepremičnost,  /.  bie  Uiibeti'cg(id)feit,  Jan.  (H.). 
nepremikoma,  adv.  uiiCerriidt,  Mur. 
nepreminoč,  adj.  uuOcvgauglid),  Muv.,  Krdj. 
nepremislek,  sleka  (seika),  m.  bei'  Ultbcbadit: 

nepremislek  nič  prida  ne  stori,  Ravn.-Valj. 

(Rad).^ 
nepremišljen,  adj.  uiuiberlcgt,  uiibcbac^t,  iin= 

befoimen. 
nepremišljenost,  /.  bic    Uniiberlegtbcit ,    bie 

Uiibeiomieiifjeit. 
nepremočen,  čna,  adj.  tuafjerbic^t,   Cig.,  Jan., 

Cig. (T.). 
nepremočnost,  /.  bie  3BnfKrbidite,  Cig. 
nepremošcen,  ena,  adj.  iiidit  iibcvbriicft,  DZ. 
neprem9Žen,  žna,  adj.  mibcmittelt. 
neprenfhance,  adv.  itltailf^ovlid),  v\hŠt.-C. 
nepren^haven,  vna,  adj.  =  neprenehljiv,  ne- 

prcnchavna  delavnost,  Cv.;  {-a\{:n,  Jan. [H].). 
neprenehljiv,  iva,  adj.  unauff)brltd},  uiumter^ 

brod)cu. 
neprenehljivost,  /.  bie  Unauf{)or(id)teit,   bic 

^.Bcftaiibigfcit. 
neprenehoma,  47^/1-.  iiiiuntcibrDd)CU,  iinabliijlig, 

uiinuff)ijrltd}. 


neprenescn,  sna,  adj.  uitcvtrdglic^, -^(3»i.  f^//.^. 

neprenesljiv,  iva,  adj.  =  ncprencsen,  Cig., 
Jan. 

neprenosen,  sna,  adj.  uiieilriiglirf) :  neprcnosni 
jarem,  LjZv.;  neprenosno  breme,   Slovan. 

neprepiren,  rna,  adj.  uilftrcitig:  neprepirne 
vloge,  (fingnbcii  nitncr  ;'){cd}t'3)arf}cii,  DZ. 

neprepirnost,  /.  bic  Uiiftrcitigfcit,   Cig. 

nepreplaven,  vna,  adj.  unbiird))d)loiininbav, 
Jan.  (II.). 

neprepoien,  tna,  adj.  fd^ttieifjbic^t,  Jan. 

nepreprosen,  sna,  adj.  uiievbittlicf),  Cig.  (T.), 
IjZv.^ 

neprerečen,    čna,  adj.  imiiiibcr)prcd}lic^,   Cig. 

nepresfžen,  adj.  uuiibcitroffcn,  Jan.  (H.). 

nepres^žen,  žna,  adj.  uniibcitrcfflid),  nk. 

nepreskrbljen,  ena,  adj.  uiuicrforgt. 

nepresledoma,  adv.  uiutntcrbvpd)Clt,  V.-Cig. 

nepreslišen,  šna,  ati;'.  plmcrrcifjciib,  Cig. (T.). 

neprestan,  adj.  unaufliorlid),  ftctig,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.J,  ogr.-M.,  C.\  naš  neprestani  od- 
vetnik, unfcr  ftctiger  93Jttt(ci",  Krelj:  — ne- 
prestano, unaiifliDrlid),  iinabidffig,  Cig.,  Jan., 
Boh.-M.,  nk. 

neprestance,  adv.  uuaufbiJrlid),  Gitts.  -  Mik., 
\'est.,  RaičfLet.). 

neprestanoma,  adv.  uiiaufljorlid}.  Hal.- C, 
ogy.-Mik. 

neprestanost,  f.  bic  Uiiabtdifigfeit,  bic  Stetig= 
feit,  Cig.fT.J. 

neprestaven,  vna,  adj.  uniibcrftcllbai":  nepre- 
stavni  prazniki,  unbcrocglid)c  Jcicrtngc,  Cig., 
Jan.\  —  uiiiibcr)c^bar,  Jan. (H.). 

neprest^jen,  jna,  adj.  uiiaiifljorlid),  limmter= 
brodjcii,  ogy.-C. 

neprest9pen,  pna,  adj.  unitbevfc^reitbar:  ne- 
prestopna  doba,  bie  'iPfaecdtfiDfrift,  bic  ^aU= 
fri[t,  Levst.fPril.j;  neprestopno  število,  bie 
^J3faj:imnl,^a^(,  Levst.fPril.j;  do  neprestopnih 
.  .  .  gUl.,  bie  jum  .'podiftbetiage  Don  .  •  .  fl., 
Levst.fPril.j;  — uniibcitrctbar :  neprestopna 
postava.   Str. 

neprestrašen,  adj.  uiicrfdjrodcn,  fiud)tIo§. 

neprestrašenost, '/.  bie  Uiici)d)iodcnbcit. 

neprešeren,  rna,  adj.  =  prešeren,  iibcntnitf)ig, 
C,  ./"si-/v-r.,   Bas. 

nepreštet,  adj.  ungcsiifjtt,  unjiiljlig,  CVi,'-.,  Jan., 
Savr.^Let.),  nk. 

1.  neprešteven,  ena,  adj.  =  nepreštet:  ne- 
prešteveno  veliko  solnčnega  prahu,  Polil.- 
Valj.'Rad). 

2.  neprešteven ,  vna,  adj.  uii5iif)lbar,  Mur., 
Dan.,  Zora,   Cv. 

nepreštevnost,  /.  bie  Uii;,d!)lbartcit,  .\fiir.,  Cig. 
nepretrgan,  adj.  umiiiterbrod)Cii. 
nepretrganost,  /'.  bic  CSoutiiiiiitiit,  Jan.fH.). 
nepretrgoma,  adv.  uintiitcvbrodicit. 
nepretrpen,  pna,  adj.  iiuevtidglidl,    Vrt. 
nepretržen,  žna,  adj.  iiiuintcvbiod)Cii,  iinmer= 

Unif)VCiib,  ogr.-C;  ftctig,   Cig.fT.J. 
nepretržnost,  /.  bic  (Stctigfcit,   Cig.fT.J. 
nepreuddren,   rna,  adj.  iiilbebad)t,  Ullbcionneil, 

./an. 
ncpreudarjen,  adj.  iiuiibcvlcgt. 
nepreveden,  dna,  <jt(/.  uiiiiberje^bor,  ./^«.  ("//./. 


neprevescn  -    neprilpžtn 


—  698 


nepriličcn  —  neprišfstck 


neprevesen,    sna,    adj.   voa%xt6)\,   ^orijoiltal, 

Cel.  (deom.),  Žnid. 
nepreviden,  ilna,  adj.  i)  uutioi|'irfitii"i:   nepre- 

viiino,  po  neprevidnem,  lliuun")id)tiiicr  5Sei]c; 

—  2)  uiiburt1ifid}tifl,  ogr.-C. 
neprevTdnež,  m.  bcr  U:iuor|'irl)tiiic. 
neprevidnost,  /.  i)  bic  UnDDilidjtiflfeit ;  —  2) 

bie  Uubiird)|id)tiflteit,  ogr.-C. 

neprevidoma,  adv.  iintiprfiergeie^cii ,  uiiDer- 
mutfKt,  uncrtnartet,  Mur..  C/^. :  smrt  hodi 
neprevidoma  ino  po  noči   kakor  tat,   Ravn. 

neprev9dnik,  m.  bcr  'iJJic^tleiter,  ber  3folator, 
(phvs.)   Cig.(T.).   C. 

neprevzftost,  /.  bic  Uiibcfaiicicnljcit,  (-is;. (T.). 

nepričakovan,   adj.  uiictinavtct;  unt)Cvf)offt. 

nepričen,  čna,  adj.=  nepričujoč,  \'od.(I-{b.sp.). 

nepričuJ9Č,  adj.  abliic|enb. 

nepričuJ9Čnost,  /.  bic  3(bn.ieicnf)cit. 

nepriden,  dna,  adj.  i)  uniiii^,  nil^^Io^c;  ne- 
pridne  besede,  7 tub.,  Dalni.;  nepridne  reči 
govoriti,  Dalm.;  obrezati  nepridne  mladike, 
Bas.;   nepridno  modrovanje,   \'od.(I^b.  sp.)\ 

—  nic^tenu|3ig,  )d)Icd|t;  nepridni  opravljavci, 
Dalm.;  za  nepridnimi  maliki  hoditi,  Dalm.; 
n.  hlapec,   Giits.fRes.J;  —  2)  unf[eif5ii1,  Cig. 

nepridiprav,  m.  cin  unflc!ct]cm'#,  uintiiflfont- 
mctu'6  Xiiui  obcr  ein  itiigclcflcncr,  uiniull- 
tommcncr  SJfcnidi,  cin  Jtiuuiditi-iiit ;  n.=  ne- 
rodna reč  ali  tudi  človek,  ki  nikamor  prav 
ne  pride,  Levst.(Zb.  sp.J;  mladi  nepridiprav 
le   ni   dal  miru,  Zv. 

nepridnost,  /.  i)  bie  9Ju^(ofifltett;  bie  -Jfidjtv^ 
milugfcit;  —  2)  ber  Unfleiš,  Cig. 

nepridoma,  adi'.  iiiinii^er  SBcife,   Cig.,  Nov. 

neprihod,  hoda,  m.  bož  ^Jiidjttoiiimcii,  bn§  ^(ii^^ 
blcibcil,  C^ig.,  DZ.;  sodba  zavoljo  ncprihoda, 
ha'}  (£oiUimio,^uftljcil,  Cig. 

neprijatelj,  m.  bcv  Uiifreutib,  bcr  (^cinb,  .^fcg., 
.\fur,  Cig.,  .Jan.,  ogr.  -  \'alj.(Rad),  Kras- 
Krj.  f Torb. J,  uk. 

neprijateljica,  /.  bie  llnfrciutbili,  bic  ^ciiibili, 
A/ur.,   (lig.,  ./au.,  nk. 

ncprijateljkinja,  f.  bie  5^'"^'",  Mur.,  ogr.- 
M..   C. 

ncprijateljski,  adj.  uufreuiibid)aftlirf),  fciltblidi, 
Mur.,   (lig..  .Jan.,   nk. 

neprijateljstv9,  /j.  bicUufrcuitbfdioft,  bic^ciiib^ 
jd)aft,   .Mur.,   Cig.,  Jan.,   nk. 

neprijazen,  zna,  adj.  utifrcilllblid). 

neprijazen,  zni,  /.  bic  Uufjuuft,  Jan.,  Krclj; 
bic  ACillbidiaft:  mej  sabo  v  neprijazen  in 
sovraštvo   priti,   Dalm. 

neprijazniv,  i\d,  adj.  iiiifrcilllblid),  ./a».,  J.n-st. 

f.\r.,. 

neprijaznost,  /.  bic  Unfrciiublidjfcit. 
ncprijvtcn,   tna,  adj.   llliail(lClic[)lll. 
neprijetnost,/,  bic  lliiaiiiicl)mlid)fcif,  bicSlMbcr 

umitiiifcit. 
neprika,  /.   --    meprika,   dobrika,   v^h.Št.-C. 
neprikladen,   dna,   adj.   llllpa|")Cllb,   llllfaildlid), 

( .ig.,   .lan.,   nk. 
ncprikračen,    adj.    iiilflcfiirif ,    llllflc|d)llliilcrt, 

Cig  ,  .lan. 
nepril97.cn,   /na,  adj.  lllliicfcnril,  .Jan.\   nepri- 

le/n<i   nni   je   bilo,  ./ure. 


nepriličen,  čna,  adj.  unpajicnb,  uitidiirflid), 
J)ict.,  Cig.,  .Jan.;  —  ungclcgcn,  unbcqucm, 
.\/ur.,  Cig.,  Jan.,  Mik.,  Dol. ;  —  unangcne^m, 
Cig.,  Jan.,  \'\hŠt.-C. 

nepriličnost,  /.  bie  Uiifd)idlid)feit,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  Ungclcgeiit)eit,  bic  Uitbc({uemltd)!eit, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  bic  Unaunef)mlicf)feit, 
Cig.,  Jan. 

neprilika,  /.  bic  llngelegenf)eit,  Cig.,  Jan. ;  — 

bie  Utijufonimlirijtcit,   Cig.,  Jan.;   hude  ne- 

prilikc,   J.jZv. 
nepriljiiden,  dna,  adj.  1)  unlcutfclig,  iinfrciiiib^ 

lidi,  uiibiiflic^;  —  2)  ungcjcflig,  iuenid)cn)d)cu, 

Cig.,  .Jan. 
nepriljudnost,  /.   i)  bie  llnfreunblid}feit,  bic 

UiibDfIid)feit;   —   2)   bie  UngcieUigfeit ,   bie 

ll(Ciiid)cni(^ou,   Cig.,  Jan.,  ogr.-M. 
nepril9Žen,    žna,    adj.    uilbcqiieiii,    lUigelcgcit, 

Cig.;  nepriložen  veter,  Ba.'i. 
nepril9Žnost,  /.  bie   UnbcnuinUidifcit,  Cig.; 

n.  in  zoprnost,  Jsvkr.;  bic  Uligtlcgcni}cit:  n. 

komu  delati,  Jsvkr. 
neprimfra,  /.  'na^i  9Kife»erf)Qltnili,  Cig.rT.). 
neprimeren,    rna,   adj.    i)  unaiuiciiieffen,   un= 

paffcnb,  iiU5tt.icdiiidKig,  imjdjirflid),  Cig.,  Jan., 

nk.;   —    2)  uut)Cig(cidilid),  Jan. 
neprimernost,  /.   bic   Uiiaiigcmcffen^^eit,   bie 

lln,yi'cdituif5igfcit,   CVi,'-. 
neprim9ran,   adj.  iiidU  ge.^iniligcii,  frciluillig. 
neprinareden,   dna,  adj.  )d)iucrfdUig,  jdumig, 

Jrict. 
nepripraVa,  /.  =  ncpripraven,  rieokreten  člo- 

\ck:  z  levico  šivaš,  nepriprava  ti !  Gor.-DSv. 
nepripraven,  vna^  adj.  iiiitniiglic^,  uiipnlfciib; 

—  iiitflcidiirft,  idmnTfiillig. 
nepripravljen,  adj.  uiiliorbcicitct. 
nepripravnost,  /.  bic    Ulttnitglidifcit;    —   bie 

lliibet)ilflid)fcit,  bie  Sdnucrfdlligfcit. 
nepripusten,    stna,  adj.  itn,iiilii))'ig,  Jan. (H.). 
nepripuščen,   ena,  adj.  uil^illdllig,  Jan. 
ncprir9Čen,  čna,  adj.  uiibcillicili. 
neprir9Čnost,  /.  bic  lliiliciiucmlid)fcit. 
neprirojen,    ena.  adj.  iiidit  niigcbovcii,   umia» 

liivlidi,  .Jan. 
neprisiljen,  adj.   iiiigciUiiiligcii. 
nepristen,   tna,  adj.   itiiod)t,   .\[ur.,  Cig.,  Jan., 

Mik.,  nk. ;  neprTsmi  oča,  bcr  Sticfuotcr,  -^m;-.. 

Mik. ;  nepristna  mati.  bic  5licfinilttcr,  .\[ur.,Z. 
nepristnost,  f.  bic  lliicd)tl)cit,  .*/»;■.,  Cig..  Jan. 
neprist9Jen,    jna,   adj.    i)  uiiaiiftiiiibig,  mige 

biirlid),  niifcbidlid),  Cig.,  Jan.;  iiiiniigcnicijcii, 

Cig.,  Jan.;  —  2)  iiicompctciit,   Cig. 
neprist9Jnost,  /.    r)   bic  Uiimiftiiiibigfcit,   bie 

iliigcbiiilid)fcit,  bie  lliiidiidlidifcit,  Cig..  Jan., 

Cig. (T);  —   2)  bic  3"i'i^"U'Ctcii,^,   Cig. 
neprist9pen,  pna,  adj.  uii,yig(iliglid),  Cig.,  Jan., 

Cig.i  1.1,   nk. 
neprist9pnost,/.  bic  llii,uigiiliglid)fcit,  O'^.,  nk. 
nepristr;in,  ad].  iiiipiutciiid),   Cig  ,  Jan.,  Cig. 

(  r.i.   nk. 
ncpristranost,  /.  bic  Uiipnrtcilidifcit,  bic  llnbc« 

foiigilllKit,   Cig..  Jan.,   Cig.fT'.),  nk. 
nepristranski,  adj.  importciijd),  nk. 
nepri.švstek,   tka,  m.  —--   neprihod,  bflš'  ^JJic^t' 

crjd)ciiicii,  kajk.- 1  alj.  {Rad >. 


neprivo.ščljiv       ncrazdriižnost 


(VJit 


nerazgov9rcn  —  nerodnost 


ncprivoščljiv,  iva,  adj.  ==   nevoščljiv,  Jan. 
noprizanesen,  sna,  aJj.  unucvjeihlid),  Jan. (H.). 
neprizanesljiv,   iva,  adj.  uiu!acf))'ic{)tlid),    un= 

luiduvcbifl,   Cig.,  Jan. 
nepriziven,   vna,   adj.  oljne  9{ocm§,  nid)t  re= 

cuvncrluir,  Jan. (H.). 
nepriznanje,    n.  bic   'il(id)hiiievfcitiuiiin ,    d^-, 

Jan. 
neprobiten,  tna,  adj.  =  neprebiten,  Jan. (H.). 
neprodajcn,    jna,    adj.  uiaieifduflid),   u:itier=^ 

iiniVnlld),  Jan. 
neprodaten,  tna,  adj.=^  neprodajcn,  Jan. (H.). 
neprediren,    rna,    adj.   untiurd)bfing(ic^,   Cig. 

(T.  I,  Scn.(Fii.).  nk. 
neprodirnost,  /.  bie  llnburd)brincilid)fcit,  Cig. 

(T.),  Sen.fFi:^.). 
neprodušcn,  šna,  adj.  (iiftbid)t,  Cig.fT.J,  Sen. 

(Fi\.i\   neprodušno  zaprt,  DZ. 
nepropusten,  stna,  adj.   nepropustno,  ()crinc= 

tifdi,   Cig.rr.). 
nepropuščaJ9Č,  adj.  (jevmctifd),  Cig.fT.J. 
neprost,    prosta,  adj.  iinfrei;    Kdor  hoče  vas 

—  Neproste  dni  živet",    nočem   enalie,    Ne 

branim   mu,   Preš. 
neproz^ren,  rna,  atV/.  unburc^fidltig,  Cig.fT.), 

nk. 
neproz9rnost,  /.  bic  Unburrf)lid)tigfiit,  nk. 
nepr9Žen,  žna,  adj.  uiiclaftifd),   Cig.fT.J. 
ner,    conj.  =  nego,    fonbettt:    ne  kruh,    ner 

voda,  Re^.-C. 
neraben,    bna,  adj.  unbvniidibar,  Cig.,    Jan., 

C.  nk.;   nerabno  kljuse,  Levst.fZb.  sp.J. 
nerabljiv,   iva,  adj.   =  neraben,  Jan.,  nk. 
nerabnost,  /.  bic  Unbraudjbaffett,  Cig.,  nk. 
nerad,   nida.  adj.  uili^cnt ;  —  prim.  rad. 
neradovfrnik,  m.  bcr  iiid)t  Ietd)t  ctuuig  iifaiibt, 

betScfltDcrcjIaubige:  največji  neradoverniki  so 

jeli  omahovati   in   verjeti,  Jnič. 
neradov9ljen,    Ijna,    adj.  iinfreitinllig,  Danj. 

(Posv.  p.j. 
nerahet,  hla,  adj.  iiii)anft;  nerahio  koga  pri- 
jeti. 
neranjen,  adj.  lutOcninitibet. 
neranljiv,    iva,  adj.  itiiDcnintnbbar,   Cig. 
neraven,  vna.  adj.  uiiebeii;  n.  pot ;  Uligeiabc: 

neravna  palica;  — neravno  število,  ciite  lingc= 

rabe  ^ai)l,  Cig. 
neravnost, /.  bie  Unebeitbeit:  — bie  Uitc(erabbeit. 
neravnota,/.  bie  Unebeiic,  bic  Unebeuijcit,  Cig., 

Jan. 
nerazbiten,  tna,  adj.  invieibvedilid^,  Jan.fH.j. 
nerazbitnost,  /.  bic  Unjerbicdiliri)fcit,  Cig. 
nerazb9ren,   rna,  adj.   builim,    (^ig. 
nerazdejaven,    vna,    adj.    uujevftoibnr,    I'.- 

Cig.,  M. 
nerazdelen,   ina,   adj.  untf)cilbar,   Cig.,  Jan., 

Cig.fT.J. 
nerazdeljen,   ena,  adj.  itngetfieilt. 
nerazdelnost,  /.  bie  Uiitljeilborfeit,  Diet..  Cig. 

(T.). 
nerazdriižen,    žna,    adj.  un^evtrcillllid),    Ull= 

tremi  bar,  Cig.  (T.),  nk. 
nerazdružljiv,  iva,  adj.  =  nerazdružen,  Cig., 

Jan. 
nerazdriižnost,  /.  bie  Uii;^ertroiiiilid)fcit,  nk. 


nerazgovi^ren ,    rna,    adj.  uubcrebt,    nid)t  ge= 

jprddjig,  .Uur.,  M. 
nerazjasnjen,   ena,  adj.  uiiniifgcfliirt,   Cig. 
nerazkrojen,  jna,  adj.  iiiitreiuibar,  Jan. (H.). 
nerazl9Čen,    čna,   adj.   i)  uii,^crtrcniilidi,   Ult= 

trcitubar,  Cig.,  .M.\  —  2)  unbaitlid),  iiutlar; 

nerazločno   govoriti. 
nerazločljiv,  iva,  adj.  =  nerazločen  i),  Cig., 

Jan. 
nerazl9Čnost,  f.  i)  bie  Untrcnnbarfeit,  Jan. 

(H.);^  —  2)  bic  Uiibcutlirf)fcit. 
nerazlomen,  mna,  adj.  =  nezlomen,  Jan.fH.). 
nerazl9Žen,  žna.  adj.  i)  m\^ix{i.i3,bax,Jan.'"H.)\ 

—  2)  uiierflarbav,  Jan. (H.);  —  irrational, 

(math.)    Cig. (T.),   Cel.(Av.). 
nerazložljiv,  fva,  adj.  =  nerazložen  2),  Cig. 
nerazmfra,  /.  =  nerazmerje,  ZgD. 
nerazm^ren,  rna,  adj.  urucrpltni^ma^ig,  int= 

propLUtioiiiert,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.). 
nerazmfrje,  n.  bn§  5[IJil§UCif)dttni§,  Jan. 
nerazm^rnost,  /.  ba^  llJijettcrlldltiiie,   Cig. 
nerazpoložen,  ena,  adj.  miaiifgclegt,  nid)t  bi#= 

poiiiert,  nk. 
nerazrušen,  šna,  adj.  unjcrftorbar,  Jan. (H.). 
nerazrušljiv,  iva,  adj.  =   nerazrušen,   Cig. 
nerazs9den,   dna,   adj.  unocrftanbig,   biimm, 

Cig. 
nerazs9dnost,  /.  ber  5Jfaiigc(  aii  Urtl)ci!štraft, 

ber  Unuerftanb,  Cig. 
nerazširjen,  adj.  uncitneitert;  —  nic^t  au§ge= 

breitet:  nerazširjena  količina,  inteilfiuc  ®io|e, 

Cig.fT.). 
neraztajen,  jna,  adj.  :=  neraztalen,  Jan.fH.). 
neraztalen,  tna,  adj.  nnidjmcljbar,   Cig.fT.). 
neraztegljiv,   i\a,  adj.  =  neraztezen,   Cig. 
neraztfzen,  zna,  adj.  uiiail^betjnbar,  Jan.fH.). 
nerazt^znost,   f.  bic  Uiiausbe^iibarfeit,   Jan. 

(H.). 
nerazt9pen,  pna,  adj.  uiiidjutefjbar,  Cig.  fT.). 
neraztopljiv,   iva,  adj.  =  neraztopen,    Cig. 
nerazt9pnost,/.  bie  Uiijdjmeljbarfeit,  Jan.fH.). 
nerazum,   m.  bcr  Ulllunftanb :  z  nerazuma  po- 
kvarjena beseda.  Kij. (Torb.). 
nerazumen,   mna,  adj.    i)  uiuicr[tanbig ;  —  2) 

uiiuerftdiiblirf),  uiibeutlid),  .lan.;  unbcgrciflic^: 

nerazumljeno  in  nerazumno  človeško  srce, 

Jurč. 
nerazumeteri,  tna,  adj.  uilbegvciflicf),  Danj.-M. 
nerazumeven,  vna,  adj.  uilbegrctflic^ :  neraz- 

unie\ni   sklepi,    Cv. 
nerazumljiv,  fva,  adj.  =  neumeven,  iinttev= 

ftiinblid),  uiibegreiflidi,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nerazumnik,  m.  ein  itiiUfrftdiibiger  S)teti)d),  Lj- 

Z)'.,   Jurč. 
nerazumnost,  /.  bie  UnDCr^tiinbigfeit. 
nerazv^zen,  zna.  adj.  umiufloebar,  Jan.fH.). 
nerazvezljiv,    i\a,  adj.  =   nerazvezen,   Cig., 

Jan. 
nerazvit,  adj.  uiientlindclt. 
nered,    reda,    m.  bie  Uliorbltltlig,  Mur.,    Cig., 

Jan.,  ogr.-Valj.(Radj.  nk. 
nereden,  dna,  adj.  uiiorbeiitlid),  Cig..  Jan.,  nk. 
neredilen,  hia,  adj.  itiimilirlliift,  Jan.fH.j. 
nerodnost,  /.  bie  UiunbeiUlidifeit,   bic  Uiiorb^ 

miug,    (^ig.,  Jan.,   >ik. 


ncred9vcn    -  ncrostcc 


—  700  — 


nerv- —  neskromen 


neredcjven,    vna.    adj.  itic^t   orbniing^gcmafe, 

unoibeutlid),  Mur.,  op:-C. 
neresec,  sca,  m.  =  merjasec,  ber  Gber,  ^leg., 

Cig.,  Dol.-Mik.,  Vreme-Erj.  (Torb.). 
neresen,  sna,  adj.  iiicfit  euift. 
neresnica,  f.  bie  Unit)n()rf)cit. 
neresničen,  čna,  adj.   uniualir. 
neresničnost,/,  bie  UmiiQl)rI)eit  (ai^i  Sigenjc()aft). 
nerest,   m.  =  neresec,  Kres  II.  SHi;  (nerist, 

ogr.-C). 
nereščak,   m.  ==  neresec.  Dol.-Mik. 
nerešen,  adj.  uncrlobigt. 
n§rga,  /.  eiiie  uiuvriiiinige  ''^ovioii,  M.,  Z.;  — 

eitt  lueincvliriic«  ftinb,  0>.;  bcr '©rummbar, 

Cig.;    „nerga    nergasta!"    vele    otroku,    ki 

vedno  toži   in  joče,  Polj. 
nergač,  m.  beu  33nnnmbar,  Jan. 
nergalo,  n.  bcr  'DJhtirer,  Cig.,  Jan.,  M. 
nergati,  am.  vb.  impf.   i)  brumineii,  iitunen, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk.;  —  2)  fd)mabcn,    C; 

kako  so  njega    nergali,    Krelj ;  —   iz    nem. 

nergeln:  (tiuli:  njergati,    Cig.,  Jan.), 
nergav,  ava,  adj.  m\ixx\\6),   Cig.,  Jan. 
ner9Čen,   čna,  adj.  ungcfd)idt,   Cig. 
ner9Čnost,  /.  bie  Uugeid)irflid)feit,  C. 
nered,    m.  bie  'Jlfajie,   C,    Št.-Mik.,  V.  G.  I. 

3i5. 
nerada,  /.   i)   bie  Ungefd)icf(irf)fcit,    Mur.;  — 

2)  ein  mtgeidiidter  iUeitjdi,  Kr. -Valj. (Rad). 

1.  neroden,  dna,  adj.   Ulifrild)tbar. 

2.  nerpden,  dna,  adj.  \)  ftd)  nid)t  fiimmciltb : 
boga  n.,  ineIigii)C',  Diet.:  —  ta)[tg,  Cig.,  .lan. \ 
—  iinge{)orfQm,  ungcjogen,  Diet.,  Alas.;  — 
2)  uugcid)idt:  n.  deček;  nerodno  se  vesti; 
nerodno  prijeti  za  kako  reč;  nerodno  se 
prikloniti;  po  nerodnem,  infolge  bcr  Ultge= 
}d)idlid)feit ;  —  unbequem;  nerodno  sedeti. 

nerodje,  n.  coll.  ^Ifajien,  ber  "Jltastcniralb, 
i'^/!.SY.-C. 

nerodljiv,  iva.  adj.  jorglo^,  uiiQd)tjam,  gleid)= 
giltig,  Jan  ,  M.,  C;  srce  nemarno  ali  ne- 
rodljivo,  Trub.(Post.);  — unne{)iniani,  iinge= 
,^ogcu.   Diet.;  ncrodljivi  otroci,  Trub/Post.). 

nerodljivost,  /.  bie  OMcidigiltigfeit,  C. 

ner9dnež,  m.  ber  Ungefdiidte. 

ner9dnica,  /.  ciii  inuicid)idte-J  25>eib. 

ner9dnik,   m.  ber  Uiigeid}idte,  Mur. 

(.nerodnost,/,  bie  linfuid)tbarfiMt. 

2.  ner9dnost,  /.  1)  bie  Aabrliijligteit,  Jan.;  — 
ber  Unfug,  bie  Unorbmnig;  ovaditi  županu 
nerodnfjsti,  katere  se  gode  po  občini,  I.evst. 
(Nauk);  —  2)  bie  Uiigrfdiirflid)fcit ;  po  ne- 
rodnosti pokvariti  kaj. 

nerodoljubcn,  bna,  adj.  impatiiotijd),   nk. 

nerodov,  adj.   9(fo,\ioil  ,   v^li.^t.-C. 

nerodovcc,  vca,  m.  bo*  "Jlfii.veilliol,^,  v^li.'^t.-C. 

nerodovina,  /.  t>ai  Vlfa.^ieillltM,^,  )'7/i.š'/.-r;. 

nerodovit,  adj.  iiiifnid)tbnr,  Cig..  Jan.,  M  ; 
.Sara   je   že   bila   ncrodovita,   ,hvkr. 

nerodoviten,  tna,  adj.  imfuiditbnr 

nerodovitnost,  /  bie  llninid)tbiirfeit. 

ncrodovitost,/. -^neroiiovilnost,  Mur.,  Jsvkr. 

ner«')scc,  sca,  »«.  =  neresec,  Prip.- Mik.,  Valj. 
I  Rad),   /itra. 

nero.stec,  tca,  »1.  =   neresec,   Prip  -Stik., C. 


nerv,    m.  ='  živec,  čutnica,  ber  9Jcrti. 
nervozen,  zna,   adj.  z  razdraženimi    ali    bol- 
nimi živci,  neroii^,  nk. 
nervoznost,  /.  bie  '"Jcerooiitat,  nk. 
neržati,    am,  vb.  impf.  =   nergati,   Gor. 
nesad9ven,  vna,  adj.  unfrud)tbar:  nesadovno 

drevo,   C. 
nesam ,    sama ,    adj.  nesama,    fd)njon9Cr,    .*>/- 

Gor.- C. 
nesamopriden,  dna,  adj.  uneigeiniiifeig. 
nesamopridnost,  /  bie  Unoigennii^igfeit. 
nesamostaJen,  Ina,  adj,  uniolbftdtibig,  Cig.,  nk. 
nesamostainost,  f,  bie  Unielbftdlibitlfcit,  Cig.. 

nk. 
nesebičen,   čna,  adj.  uneigenniitig,  felbftloš. 
nesebičnost,  /.  bie  Utteigennii^igfeit. 
nesen,    sna,    adj.   nesna  kokoš,  blC  Seg^ftllte, 

Cig,,  Jan. 
nesen,   sna,  m.  bie  Sc^lQf(p)igfeit,  ogr.-C. 
nesenje,   n,   1)  ba§  Jrogcit;  —  2)   ba#  Sier^ 

legeii . 
neseštet,  adj.  unge,vif)tt,  Jati.  (H.). 
nesetvina,  /.  bal  Ulifroiit,  ^t.-Cig. 
nesit,  sita,  m.  ber  ^ejifan  (pelecanus  onocro- 

talus),   Cig.,  Erj.(Z.);  —  češ. 
nesit,  sita,  adj.   =  nesiten,   Cig.,  Jan. 
nesiten,    tna,    adj.  unerjciltlidi,    Mur.,    Mik., 

Krelj;    nesiten  požrih,    Dalni.;   nesitna  la- 
komnost, A'^.s^ 
nesTtnež,  m.  ber  Uner)atHid)e,  ber  'iIJtmmeriatt, 

Mur..  Mik. 
nesitnik.   m.   =  nesitnež,   Mur. 
nesitnost,  /.  bie  Ulieridttlidjfcit,  Mur.;  nesit- 

nost  jih  je  že  veliko  pomorila,  Slom. 
nesitost,  /.  =  nesitnost,   Cig. 
neskesan,  adj.   rcuelož;  n.  grešnik. 
nesklad,  klada,  w.  ber  ^l^iieipnlt,  Guts.-Cig.; 

—  bie  ^i§()nrinpnie,  Cig, (T,). 
nesklada,  /  bie  3"-"itiiidH-  ^-■ 
neskladen,    dna,  adj,   uillieieinbar,    Cig,;   iiu- 

gefiigig,  Mur.,  Cig.:  —  iiiidarmoniidi,  Cig., 

Jan.,  nk.:  —  itlieinig,  Diet.,  k'relj. 
neskladnost,  /  bie  Unticreiitbavfeit,  Cig.;  — 

bie  Tiv^bnnnoiiie,  Cig, (T,),  Jan,,  nk.;  —  bie 

^luietrad)!,  Diet.,  Cig.,   C;  v  srdu,  v  kregu 

ino   neskladnosti   živeti.   Krelj. 
neskladovit,  adj.  lingejd)id)tct,   Cig. (T.). 
ncsklonljiv.iva,i74//.iiibcfliiuibel(gnuiim.),./i7«. 
nesklut,  /  etuni'?  '•^IbidieiilidiC'?:  ba«^  Unge,yefer, 

bcr  Uiinitli,  Fr.-C. 
nc.skluta,  /.  ber  Sdiinii|,\,  bie  Uiiveiiii;]feit,  C 
neskluttn.    tna,  adj.  itureili,  id)iinit,Mg,  »uiber« 

hd),  efeilinft,    Fr.-C  ;  —  prim.   neskuten. 
nesklOtnez,  m.  ber  'illbidieiilidie,  C. 
ncsklutnica,  /.  bie  \Hbid)eitlidie,   C. 
neskončen,    čnu,    adj.   iiiieilblid):    neskončna 

večnost;   neskončno   usmiljen. 
neskončnost,  /.  bio  Uiteiiblid)feif. 
ncskrb,  f.  ^ie  5orglPligfott,   -^f  ■  Žnid, 
neskrben,  bna,  adj,  iillfoigiani,  iimid)fiillH. 
neskrbljiv,  na.  adj.   =^   neskrben,  ./.7». 
neskrbnež,  m,  ber  Uii)iMtitiiiiie,  ber  Uiiaditjaine. 
neskfbnost,  /.  bie  Utijprgiamreit,  bie  Umid)t- 

jniiifcit. 
neskromen,   mna,  adj,  Hllbeldicibeil,   (dg..  nl<. 


neskroninost  —  ncvsofflasun 


701 


nesoglasje  —  nespremišljen 


neskriimnost, /.  ttio  llii[icjil)oibciif)cit,  OV  •  "'»'• 

neskiiten,  tna,  adj.  umciil,  )cl)mil^irt,  M. 

neslan,  slana,  aJJ.  i)  iiucjfjnl.^cit ;  neslana  jed; 
še  neslanega  kropa  nisi  vreden;  —  2)  abc^c- 
Ic^ltuicfl,  fnbc;  neslane  bescJe;  neslano  go- 
voi'iti ;   neslan  človek. 

neslanariti,  arim,  vb.  inipf.  neslano  se  vesti, 
neslano  govoriti,  Dol. 

neslanec,   nca,   »1.  eilt  filbcv  9."lfcuf(f(. 

neslanka,  /.  ciit  fabo^o  SScib. 

neslanost,  /.  i)  iiie  Uiiflcialjenbeit;  —  2)  bic 
'i![bilt1rf)iiiacftf)eit,  bie  (vablieit. 

neslast,  /.  bic  Uiifdiuuufljaftiiifcit,   Cig..  Jan. 

neslasten,  tna,  adj.  uiiid)macfliatt,  jc^macflo^. 

neslastnost,  /.  bie  Uii)d)inacf{)afti9fcit. 

neslaven,  vna,  adj.  iinbeiiif}mt;  —  undi^mlic^, 
unioblidi. 

neslavnost,  /.  bic  Unberiif)mtl}eit:  —  bic  Uii= 
V!if}mlid)fcit. 

neslišan,  adj.  iitier[)ovt,  bciipiellož. 

neslišen,  šna,  adj.  unf)in'biU',  hA:. 

nesl9ga,  /.  bie  Uuciuiiifcit,   Cig.,  Jan.,  nk. 

nesloveč,  čča,  adj.  imbeiiilimt;  —  umiifjmlid), 
Itnloblic^:  nesloveče  je  v  krčmi  služiti,  SKr.\ 
nesloveče  je  možu,  če  govore:  on  je  bil 
uže  zaprt,  Jiirč. 

nesl9Žen,  žna,  adj.  uncinig,   CifC.,  Jan.,  nk. 

nesl9Žnost,  f.  bie  Uneinigfcit,  Cig.,  Jan.,  ogr.- 
M..  kajk.-Valj.fRadj,  nk. 

neslusljiv,  adj.  uiigcdoiiam,  unfolgiam,  Mur. 

neslušljivost,  /.  bcv  Uiigchorfain,  Mur. 

nesliišnica,  /.  bic  Ungcljoijamc:  grda  nehva- 
ležnima in  neslušnica!   Cv. 

neslužben,  bena,  adj.  aiiBeramtUrf),   Cig. 

neslužen,  žna,  adj.  unbtenlid),  unbraudibar, 
Cig.,  C. 

nesm^ren,  rna,  adj.  iiiicjcbiivlicf),  ogr.-C. 

nesmisel,  sla,  m.  bcv  llnfillll,  nk.;  —  prim. 
lis.   nesmisao. 

nesmiseln,  selna,  adj.  unfiniiig,  hA-. 

nesmrten,  tna,  adj.  unftCibUd),  Jan.,  nk.;  ne- 
smrtna  resnica,   .Str. 

nesmrtnost,  /.  bie  Unfterblidjfcit,  Jan.,  nk. 

nesnaga,  /.  i)  bic  Unreinlidifeit,  ber  Uitratl), 
ber  ©diniu^;  —  2)  cin  inueinc§  S^ing:  i)a§' 
Ungejiefer,  vihŠt,-C.;  —  (psovka)  ta  ne- 
snaga! bicfer  ab)dieulid)e  5Jfeii)di!  —  ti  ne- 
snaga, ti!  bit  abidieiitidic  C^cid)id)te! 

nesnagota,  /.  bie  Uiirein(id)feit,  bie  Sd}mu^ig= 
teit,   Mur.,   Danj.-C. 

nesnažen,  žna,  adj.  uiijoiiber,  lllireinlid);  ne- 
snažna obleka;   nesnažno  dekle. 

nesnažnež ,  m.  eiii  unrcinlid)er,  unfauberer 
Weiifdi. 

nesnažnica,  /.  eilt  uiiveinlid}e§.  unfaubcics 
3Beib. 

ncsnažnost,  /.  bie  Umeinlidjfcit,  bie  Un= 
iaiiberfeit. 

nesneden,    adj.  uuOCiscfjit. 

nesnica,  /.  bic  i'eg^eiinc,   C. 

nes^čen,   čna,  adj.  jiiftloč',   Cig. 

nes9Čnost,  /.  bie  3aftIo)'igicit,   Cig. 

nes9den,  dna,  adj.  aii§ergend)tlid),  Cig.,  DZ. 

nesoglasen,  sna,  adj.  unljarmonijd),  Cig.,  Jan.; 
—  mi|č'^etlig,   Cig.)  —  prim.  soglasen. 


nesoglasje,    n.  bii"  '2*l^l)Qnii0llie,   Cig.,   Jan.: 

—  bic  'DJiijehelligfcit,  Cig. 
nesom^>ren,  rna,  adj.  uin"bciiindf;ig,   O'^'. 
nesom^rnost,  /'.  bie  Uiiebeiimafjigtcit,  Jan. 
nesostavnost,  /.  bic  ®l)[tem(o)igfcit,  Cig.fT.J; 

—  prim.   sostav. 

nespamet.  /.  bie  Unnentimft,  bcf  Uiiueiftaiib. 
nespameten,    adj.  uiinevniinttig,    inibejoiincii, 

iniflug,  tbovidu. 
nespametnež,   m.  bev  Unucnuiuftige,  beu  Jt)0= 

riditc. 
nespametnica,  f.  cin  itiilicniiiiiftigeši,  t^oricfttel 

5Bcib. 
nespametnik,   m.  =  nespametnež. 
nespametnost,  /.  bie  Untoeniiiitftigfeit,  bic  Un= 

bc)oniicii()cit,  bic  Uutlugf}cit,  bic  "21)orI)eit. 
nespanje,  n.  bie  Sd)Iaflo|igfcit,   Cig.,  Jan. 
nespfčen,  čna,  adj.  fd^laflo^,   Guts. 
nespečnost,  /.  bie  Sd)laflo)igteit,  Guts.-Cig., 

Sov. 
nespešen,   šna,   adj.  =  počasen,    uid)t   flilif, 

Dol.;  —  nespešno  delo  =  delo,  ki  ne  gre 

od  rok.   Svet.  (Rok.). 
nespod9ba,  /.  i)  bic  Unanftaitbigfcit,  bie  Un= 

gcbiir(id)tcit,  Cig.,  Trub.,  Dalm.,  Guts. (Res.), 

Kr.-Valj.(Rady,  —  2)  bie  SOiijžgeitalt,  baž 

^crrbilb,   Cig.,  Jan.,  Zora. 
nespod9ben,    bna ,    adj.   nuau[tanbig ,   ungc= 

biirlidi,  anfto^ig. 
nespod9bje,  n.  bie  Uitformlidjteit,  Cig. 
nespod9bnež,  m.  ber  Uuanftdubtge. 
nespodobnica,  /.  bic  Uiiaitftdnbigc. 
nespod9bnost,  /.  bic  Unanftiiltbigtcit,  bic  Uu= 

gcbiiilidifeit. 
nespok9ren.  rna,  adj.   iinbllBfevtig. 
nespokornik,    m.  ber  Unbu)3fertigc,  M.,  Valj. 

(Radj. 
nespok9rnost,  /  bie  UnbuBfevtigfeit. 
nesporazum,    »i.  bie  SQiij^f)cUigtcit,   Cig. (T.). 
nesporazumenje,  n.  'i)a§'  l'tiiei)cr)tiinbni5,  hA-. 
nesporfden,  dna,  adj.  uiiorbentlid),   Cig.,  M. 

Trub. 
nespos9ben,    bna,    adj.  unfiifjig,   luiloiiglid), 

Jan.,  nk.;  —  prim.  sposoben. 
nespos9bnež,  m.  ber  Unfiibige,  hA-. 
nespos9bnost,  /.  bie  Unfdljigfcit,  bic  llntniig- 

lifbfcit,  Jan.,  nk. 
nespoštljiv,  iva,  adj.  utic^rcrbictig. 
nespoštljivost,  /.  bic  Unc{)rerbictig!eit. 
nespotekljiv,  iva,  adj.  unauftofjig,  hA-. 
nespotekljivost,  /.  bie  Uiianftbjšigfeit,  hA-. 
nespotikljiv,  iva,  adj.  =   nespotekljiv,   Mur. 
nesprav,   adv.  umed)t,  Krn-Erj.(Torb.). 
nesprava,  /.  ber  3>l''fipf''^  ^-'S- 
nespraven,    vna,    adj.   unt)ei)t>^lilid),    unUcr= 

trdglidi,   Cig.,  Jan. 
nespravljiv,  iva,  adj.  unDer)of)nIid),  Cig.,  Jan. 
nespravljivost,  /.  bic  Unucr)olinlid)tcit,   Cig. 
nespravnost,  /.  bie  Unuerjbtiiiliditoit,  CV"-. 
nesprebiten,  tna,  adj.  =  2.  neprebiten,  Cig., 

Jan. 
nespremislek,  .sleka  (setka),  m.  =  nepremi- 

slek,  Mur.,   C. 
nespremišljen,  adj.  =  nepremišljen,    Mur., 

Cig.,  Jan. 


nespr^t  —  nestati 


—  702 


nesti  —  nešče 


nespr^t.    f.  bic  Uiuicftalt,    ciii   mil^flcftoltctiv 

»icii  id)," /i/ ATr.-.U/A-. 
nespret.  prcta,  m.  =   nespreten  človek,  1^//. 

(Rad). 
nespreten,  tna,  adj.  i)  ungefdiicft,  plump:   — 

2)    nngcftoltct,    Jau.:    n.   plod.    Me   i)Jit)(l?^ 

iicbiirt,  C 
nesprftnost.  /.  bic  Ungefcfit(ftf)eit,  bic^lumpljeit. 
nesprhljiv,  iva.  adj.  iiiiticriuevlidi,  Min: 
nesprhljivost,  /.  bic  Unfcmic-Midifeit,  Min: 
nespripraven,  vna,  adj.  uni:trid)irft,   Strele 
nesram.    »1.  bic  3d}aniIoitflfctt ,    bic  Uu^ud)t, 

Trub.-M. 
nesramen,    mna,  adj.  jc^amlol,  unt)erfd)aiiit: 

■ —    unjiiditig;    nesramna    bolezen,  btc    Sil' 

pfiili^,  M. 
nesramežljiv,  iva,  adj.  iin)d)anif)oftici. 
nesramežljivost.  /.  bic  Unidiamtiafligfeit. 
nesramje.  n.  bie  Sdiamlofigrcit,    V.-Cii:. 
nesramnež,  >«.bcr  £d)ani(oic,  bcr  Uniicv)d)iimtc. 
nesramnica,   /.    bie    Sd)QmIoje,    bic    UliUtr 

idiiiintc. 
nesramnik,    m.  bcr    Sd)amIo)e,    bcv    Unocr^ 

fdidmtc 
nesramnjač,  m.  =   nesramnež,   C. 
nesramnjača,  /.  =  nesramnica,  ogr.-M. 
nesramnjak,   m.  =  nesramnež,  ogi:-M. 
nesramnost,  /.  bic  Sdiomfoftiifiit,  bic  Unt)cr= 

jriiiiintfjcit;  —  bic  lln5iid)tigfcit. 
nesreča.  /.  boS'  Ungliid;  po  nesreči,  iingliid 

lid}cr  3Šei)c;  —  ti   nesreča,  ti!   bu  ungliid^ 

ioligcr  9Jlcn)c^! 
nesr9Čen,  čna.  adj.  \)  iiiti^Iudlid) ;  —   2)  iin- 

gHidbringcnb,  ungliidielig;   ta  nesrečni  člo- 
vek je  moral   ravno  zdaj  priti  I  nesrečna  la- 
komnost, 
nesrečnež,    m.  bcr  Uiigludlidic;   —  bcr    Uil= 

gliidicligc. 
nesrfčnica,  /.  bic  Uiiglitdlid)e;  —  bic  Ung(iirf= 

fcliiic. 
nesrečnik,    m.   i)  bcr  Ungtudlic^e;  —  2)  bic 

(Iid)oric,  Hal.- C. 
nesrečnjak,    m.  ber  Uiigliidlid)e,  kajk.  -  Valj. 

fRadj. 
nesrv-čnost,  /.  bcr  ungliidlic^c  3"ftO"i> ;  —  ^'i' 

Ungliidicligfcit. 
nestajati,   jam,   jem,  rb.  inipf.  \nanc\(U\,  ^fl)ku, 

Diet.,   C,  Mik.;    oiigigcijai ,  ,yicnbe  gc^iii, 

Cif!,  .lan.;  —   prim.   lis.   nestafati. 
nestalen,    Ina,  adj.  iinbcUaiibig,  iiiiftot,   <"./>., 

.Jan.;    —    nestalna    količina,    cillC    llltftct  gc 

Wrč>|jC  (math.),   Cit^.fT.). 
nestaJnik,  m.  bcr  ^Joniobc,  Jan. (II.). 
nestalnost,  /.  bic  Uiibcffdiibigfcil,   Cig. 
nestanoma.  adv.  uiiaiifljorlid),  iiiniiitcrbrodiiii, 

C.  ogr.-.Mik. 
nestanovTt,  adj.  uitbcflailbifl,  Cig.,  .fan..  Dalm. 
nestanoviten,  tna,  adj.   iiiibiftiiliOig. 
nestanovitnež,  m.  bcr  Uiibcftiiubigc,  Cig..  .1/., 

r.v. 
nestanovitnost.  /.  bic  Uiibcftnnbigfcit. 
nestanovitost,  /.  bic  Uiibcftftlibigfoit,   Cig. 
nestati,  stanem,  vb.  pf.  ,^u  iiiaiigilii  oilfnngoii, 

oil«(gcf)cn ,   Jan.;   —   nestanc    ga  =^  cr  Ucr 

fd)»uiiibct,  kajk.- Valj.  (Rad J. 


nesti,  nčsem,  vb.  impf.  i)  trageit;  v  rokah, 
na  hrbtu,  v  ko.šari  nesti  kaj;  —  puška  do- 
bro nese.  bie  J^lintc  idjicfet  gut,  Cig.;  —  n. 
se,  fid)  gcbcrbeii,  Cig.;  konj  se  lepo  nese, 
hai'  ^^ferb  f)Qt  cinc  fdione  .'paltung,  Ig  (Dol.); 
dokler  (dokoJcr)  oči  neso,  foiUCtt  "Hd^  ^Cligc 
rcid)t,  Cig.,  LjZv. ;  —  moja  pamet  nese  to- 
liko, da  .  .  .  ==  pamet  mi  govori,  uči  me, 
da  .  .  .,  Podkrnci  -  Erj.fTorb.);  —  bacili 
tragcn,  ticiOcn;  veter  listje  daleč  nese;  va- 
lovi ladjo  neso  v  tuje  kraje;  kam  te  zlodej 
neser  Kam  nese  me  obup,  neznam,  Preš.; 
nese  me,  f§  reif?t  tllid)  fort,  Mik.;  — 2)  (in- 
tragcn,  ^Jhipcii  brtngen:  hiša  mi  nese  veliko; 

—  3)  jajca  n.,  (šier  Icgcn;  kokoš  ne  nese  več. 
nest9ren,  rna,  adj.  rouf):  nestorno  ali  grobo 

storiti.   Diet.;  —  uligcfaUig,   M.,  BlKt:;  — 

Itubigucin,   Z.;  ■ —   prim.   nastocen. 
nestranski,  adj.  =  nepristranski,  Cig.,  Jan., 

Xov. 
nestrasten,  stna,  adj.  (ctben)c^attslo§,  nk. 
nestrastje,  n.  bic  Seibcnfc^aftšilofigteit,   Levst. 

(Zb.  sp.J. 
nestrašljiv,  iva,  adj.  furd)tIo§,  uner)d)rocfcn ; 

lepa  \ida  nestrašljiva,   \pes.- 1><3^. 
nestrašljivost.  /.  bie  Uncr)d)rodenf)eit. 
nestrezen.  zna,  adj.  umiiafjig,  M:ir..   CeT. 
nestreznež,  m.  bcr  Uiimdlligc,  Ravn. 
nestrohljiv,  iva,  adj.  uiuicriucvlid),  Mm:,  Cig., 

Dalm.-M. 
nestrohljivost,  f.  bic  lln»crrcc§ltc^feit,  Mur. 
nestrpeč,  eča,  adj.  Ijcifelig  (in  33c3Hg  auf  fcin 

.s^nb  unb  ©ut',  Fr.-C. 
nestrpen,    pna,   adj.    i)  uncrtrag(icf) ,  V.-Cig., 

C,  1';^;  — -   2)  nngcbulbig,  Jan.,  Zora. 
nestrpljiv,    iva,   adj.  nngebulbig,   Cig.,   Jan., 

CigjT.j,  nk. 
nestrpljivost.  /.  bic  llngebulb,   Cig. 
nestrpnost,  f.  i)  bic  Uncrtrdgliditcit,  V.-Cig.: 

—  2)  bie  Ungcbnlb,   Jan.,   C;  —  bic  ^n- 
tPleranj,  C,  nk. 

nestuda,  /.  cin  objdjculic^er  9}icnj^,  Štrck. 
nestuden,  dna,  adj.   nnrcin,  Štrek. 
nestvor,  stvora,  w.  cinc  !iUJii->bilbung,  cin  niifi?- 

Inngcnc'?  SBcrf,   Levst.  (LjZv.,  .\aukj;    \)a^ 

Unbing,  nk. 
nesumen,   mna,  adj.  iulUCrbiid)tig,   Mur.,  Cig., 

Jan.;   ncsumni   ljudje,   Lev.-it.  f  .\aiik). 
ncsiimnost,  /.  bie  UnocrbiidUigfcit,  .Mur.,  Cig. 
nesvarcn,    rna,   adj.   luitilbclbilft,   C;    mašnik 

bodi   v   vseh   rečeli    nes\arcii,   Burg. 
nesvest,  /.  bic  "iBmMijc-tlofigfcit,  bic  C^nmorfjt, 

Cig.fT.),  Krj.(Som.),  nk. 
nesvesten,    tna,    adj.    bcnjufi^tlož,    Cig.  (T.), 

C,  nk. 
ncsvčstica. /.   =   nesvest.   Cig.fT.). 
nesvestje,    n.  bic  'i^oanif^^tlofigfcit,   Cig.;    vsa 

v   nesvcstju,  luiUfiMninoil   bcunili^tlo^,    Vrt. 
nesvestnost,  /.  bic  ^i^cuni)i^tlo)igtcit,  Cig. 
ncsvft,  sveta.  adj.  unl)Cilig. 
nesvob«')da,  /.  bic  llnficil)cit,  nk. 
nesvohoden,  dna,  adj.  unfrci,   Cig. 
nesvob^dnik,  m.  bcr  Unfrcic,   nk. 
ne.sče,  pron.  =   nchčc,    nekdo,   C,   v{h^t.- 

.\pr.(vxh}it.)-Kres. 


neščer  —  netelfscn 


—  703  — 


netel^snost  —  neubran 


neščer,  proit.  =  iichčc,  nckilo,  Rogatec,  Ša- 
leška dol. -C. 
npšelj,  šlja,  m.  =  nešlej,  Poh.-C,  Mik. 
neske  (f),  nešak,  neška,/. ;?/.  =  ncčke,  Mio:, 

Oy.,  Jati.,   Gor.,   /i,'-^7")<j/J. 
nešlej,    m.  ber   Sd)iif)iiciiicn ,   Ip.;   —   prim. 

nem.  <)lc\td. 
n^šklja,  /.  =  valjar,   Gor. 
neškljati ,    am,    vb.  impf.  =  razvaljevati :  n. 

testo,    Gor. 
neškyden,  dna,  adj.  unid)ablidl,  .Jan.,   SIN. 
neškodljiv,  iva,  adj.  iiuididMidi. 
neškodljivost,  /.  bie  UnidjiiiMidifeit. 
nfšplja,  /.  bic  IlUijpd,  bcr  i\MipoUiaum  (me- 

spilus   gcrmanica),    liiš.fR.J. 
nfšpljarjca,  /.  bie  Wiipclbirne,  Cig. 
neštfri,  pron.  =  nekateri,  ogr.-C. 
nešteroč,  adv.  =  nekaterikrat,  ogr.-M.,  C. 
neštet,  adj.  lutcjo.vifjU,  iin,Vil)(iil,  laijiio^. 
nešteven,  vna,  adj.  iin,',al)lliar,   C.v. 
nešteviten,  tna,  adj.  un5al)lii],  jafjllož,  Miir., 

Cig.,  71  k. 
neštevflnost,  /.  bie  Unjal)ligfeit,  Mitr. 
net,   neta,   m.  ba^J   9Jiet,   bcr  iliietmigel,  Cig., 

DZ. ;  —   iz  nem. 
netajen,  jna,  adj.  itulciigbar,    nk.;  —  UllDer^ 

{}Df)!en,  Jan. 
netajljiv,  iva,  adj.  =  netajen.  Min:,  Cig.,  Jan. 
netalnik,    m.    bn§    'Diietcifen,    Cig.;   —  prim. 

nctati. 
netati,   am,   vb.  impf.  ineteil ;  —  iz  nem. 
neteč,  tca,  m.  =  nctivec,  Giits.,  Cig. 
netečen,    čna,    adj.    i)    ungebeiTjUc^ ;    netečna 

jed  =  jed,  ki  nič  ne  tekne;  —  2)  uncr)dtt= 

lic^,   Cig. ;   n.  človek,  =  človek,    kateremu 

nič  ne  tekne,  Lašče-Levst./^Rok.J: —•})l&)tic\, 

licjd)(ucvlid),  ,^iibrituilirf),  tuibertic^,  Cig.,  Jan., 

Dol.,  Gor.;  (prim.  natečen). 
netfčje,    n.   bie   ^reifelbcerc    (vaccinium    vitis 

idaea),  Savinska  dol. 
netf čnica,  /.  bie  Uiierjattlidje,  Cig. 
netfčnik,    m.    i)    človek,    kateremu    nič    ne 

tekne:    ti  si  pravi   netečnik!    LaŠče  -  Levst. 

(Rok.),  Rib.;  ber  2?iclfrafe,  Cig.,  Jan., Skrinj.; 

—  2)  jed,  katera  nič  ne  tekne,  e.tte  linije« 
bei^lidie  ©peife:  močnik  netečnik,  Lašče- 
Levst.  (Rok.J;  —  3)  bcr  ^ubringlic^c,  Jan. 
(H.);  prim.  netečen  3);— 4)  bie  Stoljrboilimcl 
(ardea  stellaris),  Frer.cF.J. 

netfčnost,  /.  i)  bie  Ungebei()Iid}feit;  n.  hrane; 

—  2)  bie  Ungeniigfaiiifeit,  Cig.;  živinska  ne- 
tečnost,  Jap.fPrid.J. 

netfgoma,  adv.  unoerjiiglid},  Mur.,  Met  ;  — 
prim.  neutegoma. 

netfk,  m.  i)  bn§  Ungebeifien:  bil  je  tak  netek, 
ca  so  ljudje  zmerom  jedli,  pa  vendar  niso 
bili  nikdar  siti,  Lašče- Levst.  (Rok.J;  —  2) 
človek,  kateremu  nobena  reč  ne  tekne,  La- 
šče-Levst.(Rok.J,  Polu;  ber  Uiieridttt(id)C,  ber 
^ietfra^,  Cig.,  Jan.;  ta  netek  nima  nikoli 
zadosti.  Slom.;  —  3)  neka  zel  za  svinje 
(prim.  ščav,  smok).  C;  —  tudi;  ba§  SitlH' 
gviin  (vinca),  vr[hŠt.-C. 

netelfsen,  sna,  adj.  unforperlid),   Cig.,  Jan. 


nctelvsnost,  /.  bie  Unforpcrlid)teit,  Cig.;  bic 

^iiiinaterialitiit,  Cig.(T.j. 
netežnina,  /.  netežnine,  bic  3'"Pf  ^^cra[1ilielI, 

Cig.,  Jan.,  Cig.(T.J. 
neti,  coiij.  =  niti,  iiicf)t  ciiimal,  C;  neti  — neti 

=  niti  — niti,  Mur.,  v{hŠt.-C. 
netilen,    Ina,   adj.   |^iillb=,    Cig.  (T.);    netThic 

vrvce,  netilni  listki,  ^iiiibidjniirc,  ^itllbblott' 

d)cn,  DZ. 
netilja,  f.  bie  .licijeriii,  Jan. 
netilnica,  f.  bie  ;^iinbmaid)ine,  Cig.(T.),  Sen. 

(Fii.). 
netilnost,  /.  bic  ^iiiii^f^ft,   (^ig- 
netilo,    n.    i)    ^až    3iilibiiiittel,    ber    3""^^^, 

Habd.,  Diet.- Mik.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T ); 

n.  na  drgnjenje,  na  potezanje,  ber  9ieib=,  ber 

Streid),^iiuber,  DZ.; —  2)  baž  Ipeijmaterial: 

nabirat  hodijo  potrebnega  netila,  \avr.(Let.J. 

netišče,  n.  ber  ^itni^pi^ft/  Jan.(H ). 

netiti,  im,  vb.  impf.  i)  ansiinben,  %tvin  oii- 
madicn ;  ogenj  n.,  bae  f^ener  uuterl^alteu, 
Habd.,  Rib. -Mik.,  Cig.;  !^ei5Cn,  Mur.,  Jan., 
Celovška  ok.;  Bodi  zima  bodi  kres,  Kadar 
zebe,  neti  les,  \preg.-Jan.(Slovn.J ;  —  2)  n. 
se,  brennen,  Z.;  —  \\ce  se  mi  neti,  iai-'  ®e)id)t 
bieunt  mir  (5.  ^.  nor  @diam),  ogr.-C;  — 
n.  se,  broun  »iierbeii  (uom  ©ebacf  im  Dfen),  C. 

netivec,  vca,  m.  ber  Ž)Ci,^er,   Cig.,  Jan. 

netivka,  /.  bie  Jpeijeriit,  Jan.(H.). 

netivo,  n.  ber  3i"i'i>1loff,  Nov. -C,  Sen.(Fi^.); 
—  ba«  ipcisiiirtttrinl,  Jan. 

netjak,  m.  =  nečak,  ber  Sc^tuefterfol)n,  ber 
9ccffe,  nk.;  —  prim.  hs.  nečak. 

netjakinja,  /.  bie  ^fic^tc,  nk.;  —  prim.  hs.  ne- 
čakinja. 

netopek,  pka,  adj.  unid)mel,^bar,  Cig.(T.). 

netopir,  rja,  m.  bie  (V^cbermait^  (plecotus). 

netopirast,  adj.  flc^ermnU'čartig,  Cig. 

netopirščak,  m.  ter  g-lcbcrmauvfotl),  Fr.-C. 

netfden,  dna,  adj.  iiid)t  feft,  tiidjt  ftarf,  jc^maif). 

netresk,  m.  bie  Ž)ailgir)lir3  (sempervivum  tec- 
torum),  Cig.,  Č.,  Tuš.(R.J,  Gor.;  divji  n., 
ber  9JJauerpieffer  (sedum  acre),  v^^hŠt.-C. 

netrezen,   zna,   adj.  nid)t  niid}tern,  betiunfen. 

netrlep,  lepa,  m.  tier  ''^Miimpe,  Jan.(H.J. 

netrlepen,  pna,  adj.  =  trlepen,  fdUDCr  tocr= 
ftef)eut),  fdpDcrfndig,  plump,  Lašče-Erj.(Torb.); 
(prim.  Let.  r<S<S.'->,  3oi.);  n.  krpež,  plumpe^ 
5]{ad)nierf,  Levst.(Zb.  sp.J. 

netrlepnost,  /.  bic  ^4>lumpfieit,  Jan. (H.). 

netrohljiv,  iva,  adj.  uuttermcžiic^. 

netrpfžen,  žna,  adj.  unbaiier^aft,  Jan.(H.). 

netrpežljiv,  iva,  adj.  =  nepotrpežljiv,  unge= 
buI^ig,  Meg.,  Trub. 

netrpljiv,  iva,  adj.  uilbltlbfam,  Cig.,  C;  un= 
gebulbig,  Cig.(T.). 

netrpljivost,  /.  bie  Uiibillbiamfeit,  M.,  C. 

neubeljen,  adj.  uiigebicidit,   Cig. 

neubežen,  žna,  adj.  inoitbaltig,    V.-Cig. 

neubogljiv,  iva,  adj.  unfolgfam. 

neubogljivec,  vca,  m.  bcr  Uufotginilie. 

neubogljivka,  /.  bic  Uitfolgiame. 

neubogljivost,  /.  bie  Unioigfamteit. 

neubran,  adj.  »erftimmt,  Jan.,  bi§{)armoni)d), 
Cig.,  Jan.,  nk.;  neubrani  glasovi,  nk. 


neubranljiv  —  neuk 


—  704 


neukanljiv  —  neumnež 


neubranljiv,   iva,  adj.  =  ncodvratcn,   O'^'. 
neubrdnost, /.  bic  Ti#f)ariiiDnie,  ber  9Jli)vflaiu;i, 

neučakan,  adj.  =  neučakavcn,  Jtligcblllbiil, 
O'^'.,  Ja>t.,  M.,  C,  Gor.;  otroci  so  neučakani, 
n.  pr.  kaJar  ne  morejo  pričakati  kosila,  Pod- 
krnci-Erj.  ^Torb.). 

neučakanec,  nca,  m.  bcv  Unficbulbige,  M.;  ter 
.v^eiRiponi,  Cig. 

neučakanost,  /.  bie  UiigcbillD,   Cig. 

neučakaven.  vna,  adj.  kdor  ne  more  česa 
pričakati,  uncicblllbig:  ne  bodi  tako  neuča- 
kaven! Levst.(Zb.  sp.J;  neučakavni  (-alni) 
Faeton,  Erj/I^b.  sp.J. 

neučakljiv,  iva,  adj.  uitijebillbtg,  Cig.,  Jan.. 
Cig.rr.j. 

neučakljivost,  /.  bie  Um]ebulb,  Cig.,  Jan. 

1 .  neučen,  ena.  adj.   ungctefivt. 

2.  neučen,  čna,  adj.  uiigelel)rig,  Cig.,  Jan.  ; 
(neučan.  Diet.). 

neučljiv,  i\a,  adj.  =  2.  neučen,   Cig.,  Jan. 

neiid,  lida,  m.  ta^  'Dfiditinitglieb,  nk. 

neudan,  adj.  iin»eret)etid)t,  lebig  (o  ženski), 
Cig.;   pravilneje:  nevdan. 

neudanost,  /.  ber  lebigc  Stanb  bel  SBSeibov, 
Cig.;  pravilneje:   nevdanost. 

neudfžen,  žna,  adj.  unaitffialtjam,   Cig. 

neudfžnost,  /.  bie  Uiiaiiffialtinmteit,  Cig. 

neuganjen,  adj.  iiiiciitvntl)ielt,   Cig. 

neugasen,  sna,  adj.  iinnu^lii)d)bor,  nk. 

neugibčen,  čna,  adj.  uiibiegjam,  Cig.fT.),  Žnid. 

neugibek,   bka,  adj.  iiiibiegiailt,  ogr.-C. 

neugiben,  bna,  adj.  uiibicgiaill,  ogr.-C. 

neugibkost,  /.  bie  Uiibiegiaiiifeit,  ogr.-C. 

neugibnost,  f.  bie  Untnegionitcit,  ogr.-C. 

ncuglajen,  adj.  unsieebuet,  raiif) :  neuglajen 
pot,  Mfg.;  —  ungeidilitfcit  (Ht;-)-  gvob,  Cig. 

neuglajenost,/.  bie  3{nii{)licit,  bie  Oiroblieit,  Cig. 

neugleden,  dna,  adj.  =  negleden,  Svet.fRok.). 

neugnan,  adj.  1 1  uiiermiibet,  iniermiiblid),  Cig., 
Jan.;  (posavski  konj)  je  za  čudo  vztrajen, 
rekel  bi  neugnan,  Erj-fl^b.  sp.)\  —  Ullbeug« 
fain,  Cig.\  —  2)  ungebaiibigt,  uubnnbig,  an^-- 

gelaifen,  Mur.,  Cig.,  Jan.  \  ncugnano  vedenje 
fantov,  Jap.fPrid.J;  neugnan   jezik,   .Mur. 

neugnanec,   nca,  m.  ber  Vlu^geloffene,   C. 

neugnanost,  /.  1)  bie  Uiieniuibliditeit,  Cig, 
Valj  ( Rad  )\  —  bie  UiibiMigiamfeit,  Cig.;  — 
2)  bie  ^,?lu->ge!a|iciil)eit,  (^ig..  .M..  Xov. 

neug9da,  /.  bie  Uiiaiinel)iiiiid)feit,  lh'x.,  Let.; 
ber  UebeIftniib,/.ei'.s7.'7VuyA-.j;-bnlllebeI,  <■.'/>. 

ncugyden,  dna,  adj.  1)  iingiillftig,  Cig.,  Jan., 
nk.;  (v  tem  pomenu  nav.  neug()den);  -- 
2)  iiiiaiuiejie[)iii,  Jan.;  uiuipbctitlidi,  („ne- 
uguden")   .Svct.niok.j;   —   llligeidlirft,   Dol.; 

—  prim.  negodcn. 

neugodljiv,    fva,    adj.    ungeliitlig    (uoii    ciner 

3nd)e),  .Jan. (H.). 
neugodnost,/,  i)  bic  Unguiiftiflfcit.  Cig  ,  Jan.. 

nk.;  —  2)  bic  Uiiniiiief)mlid)feit,  Jan. 
neuhvjen,  adj.  iiiigebol)tit,  uiigaiigbar:  nculm- 

jena   pot,    Cig. 
ncuima,  /.  =  uima,  Ifal.-C. 
neuk,   uka,   adj.   uiierfal)veii,   iiimiiffeiib,   nk.; 

—  hs. 


neukanljiv,  ha,  adj.  uiitiuglid),  .Mur.,  Cig. 

neukanljivost,  /.  bic  Uutruglid[)teit,  Cig. 

neukl^knjen,  adj.  iitlbelDcglii^,  )tanbf)aft,  ogr,- 
C. 

neuklonljiv,  iva,  adj.  i)  unbeugiatii,  Cig., 
C.;—  2)  =  ncodvraten,  iinabjocnbbav,  Cig., 
.lan.,  D  Z. 

neukrften,  tna,  adj.  i)  uubeugiam:  neukret- 
nega  vratu,  Trub.fLet.  l8[ji,  i-/.f).J;  Ijal^itat' 
rig,  unbdnbig:  n.  osel,  Trub.;  neukretne 
živali  v  brzdah  držati,  Jap.(Prid.);  neukretni 
ljudje,  ^^nekazaniljudje",  Dalm. ;  neukretne 
butice,  /Ves.;  interbittlid},  Mik.;  ftanb^aft, 
Diet. ;  neukrctno  srce ,  Dalm. ;  —  2)  =  ne- 
okreten, ungclcn!,  migeid)icft,  plump,  Cig., 
Jan.,  C,  nk. 

neukrftnež,  >n.  ber  Uiigejc^iclte,  ber  ^lumpe, 
ber  Sdiiuerfiidige,  Cig. 

neukrftnik,  vi.  ber  ^lumpe,  ber  Sd)tuerfaUigc, 
Cig. 

neukrgtnost,  /.  i)  bie  Uiibcugjanifeit,  3/«»-., 
Cig.;  —  2)  bie  ^lunip^eit,  bie  ©c^njerfallig* 
!eit,  Cig.,  Jan. 

neukročen,  ena,  adj.  uiigebanbigt;  —  uiibiin- 
big,  uiigejd)lad)t,  (neukroten)  Meg. 

neukroten,  tna,  adj.  un,!|d{)mbar,  unbdnbig, 
Mur.;  n.  fant,  Rai>n.;  neukrotni  valovi,  Erj. 

dib.  sp.J. 

neukrotljiv,  iva,  adj.  =  neukroten,   Cig. 

neukrotnost,  /.  bie  Unbdnbigfcit,  Mur. 

neum,  iima,  m.  ber  Unbcrftanb,  Diet.,  Mur., 
Cig.,  Dalm.-M. 

neiima,  /.  ein  tdoric^ter  ^Jicnfc^:  ti  neuma,  ti! 
Notr.,'jviliŠt. 

neumariti,  arim,  vb.  impf.  '3)umm^eitcn  treibcn, 
BI  k'r. -Svet.fRok.).       '      ' 

neumec,  mca,  wi.  =  neumnež,   C, 

neumen,  mna,  adj.  unbcrniiuftig;  neumna  ži- 
val; buntni;  neumen,  kakor  konj,  kakor  ži- 
vina; —  ndrrijd). 

neumesten,  stna,  adj.  .Voi-.,  nk.;  pogl.  nevme- 
sten. 

neumeteten,  fna,  adj.  uniuifjcnb,  Diet.,  C; 
neumetelne  (-talne)  podučiti,  Selionl.,Jsykr.; 
unerfa()ren,  Meg.;  uitgcbilbct,  Diet.;  unuer= 
niuiftig,  kajk.-i.et.;  tl)brid)t,   C. 

neumetelnost,  /.  bic  Untiiiffcnlieit,  bic  llncr« 
fabniiiieit,  C;  —  bie  JljorDcit,  C 

neumeten,  tna,  adj.  i)  ^  neumetelen,  Mur., 
C;  —  ^=  bebast,  C;  — 2)  =  neumeven,  int» 
bcvftdublid):  Tat,  rokomavh  govori  jezik  dru- 
gim   neimieten,   Preš. 

neumeven,  vna,  adj.  unbcrftanblid),  .hxn.;  un 
begreifiid),  nk. 

neumišljen,  adj.  unborI)evgcje^cn,  Km -Erj. 
(Torb.). 

neumit.  adj.  ungeimijc^cn. 

neumiven,  ena,  adj.  =  neimiit,  Trub.;  („ne- 
umven"),   Kor.-IjZv. 

neumje,  n.  bic  Unfinnigfeit,  bic  1l)i.n1)oit,  CV^r-. 
C. ;  v  posvetno  neumje  preveč  zateleban, 
.Skrinj.;  pravo  neumje  narediti,  ctiuo^  rcd)t 
Unfiniiige«  niadicn,  Lcvst.(Zb.  sp.). 

ncumka,  /.  =  neumnica  i ),  Mur. 

neumnež,  m.  bcr  T^iiridite,  bcr  l^uninie. 


ncumnica       ncusmiljenjc 


-  705  — 


ncusmlljcnka  —  ncužugan 


ncumnica,  /,   i)  bic  Jl)iniu,   bic  ^Uilliuc;  — 

2)   iicka  hruška,    T(>l>ii.-J-'ij.('/'orb.). 
neumnik,    m.    bci"  TlltlillU',    bci    2'l)Ln",    Miir., 

Ci^..    \rt. 
neumnost,  /.  bic  UiUHnuuiiftiiifeit,  bio  Tunini 

Ijoit,  bic  21)01  [)eit. 
neum9rcn,  rna,  adj.  uucviiiiiblidi,  untiCvbro|ji'n, 

C.  uk.;    n.  truii,   C;    neumorno  <.lplo,  tik-.; 

—  hs. 

neum^rnost,  /.  bic  Uncrmiiblidjfeit,  «/1-.:  — hs. 
neumovati,    ujcm,    vb.  impf.    \\&j   tt)0ncl)t   hi.-- 

nehnicu,  ndiriid)  fcin,  C,  Svet. (Rok.),  Gor. 
neumrJ9Č,  a<.ij.  lUiUcrblirf). 
neumrjyčnost,  /.  bic  llnftcrtilid^tcit. 
neumrljiv,    iVa,  aJj.  uiiftcvblid),   Guts.,  Mm:, 

r.-C/iT.,  Ji-Ti.,  >ik. 
neumrljivost, /.  bie  Unfterblic^fcit,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
neumrtelen,  Ina,  adj.  =  neumrjoč,  kajk.-C, 

Krelj.  Zora. 
neumrtelnost,  f.  bic  Unfterblid)fett,  kajk.-Valj. 

(Radj. 
neumstvo,  n.  =  neumščina,   C. 
neumščak,  m.  'Haž  SSitteifii^  (solanum  dulca- 

mara),   C. 
neumščina,  /.  bie  2!f)cr^eit,  bcr  Unfinn,  Z. 
neuparljiv,  ha,  adj.  =  nevenljiv,  Z. 
neupehan,  adj.  uncimubet,  Jan. 
neupešljiv,  iva,  adj.  unermiiblid),   C. 
neupljiv.  iva,  adj.  iiiiK^trauiic^,  Z.,  C,  Let. 
neupogljiv,  iva,  adj.  uubcugjam,   Cig.,  nk. 
neup9gnjen,  adj.  uiigebciigi,  nk. 
neup9ren,  rna,  adj.  iintuibcrictilid),   Cig. 
neup9rnost,  /.  bic  UininberjeiUid}teit,  Cig. 
neura,  /.   i)  bie  Ungliid^ftunbe,   bal  Ungliid, 

Mur.:  —   2)  'Haž  Ungcroittcr,  Jan.,  C. 
neuraden,  dna,  adj.  au^erčinitlid),  Jan.,  nk. 
neuravnan,  adj.  iuigeiei]elt,  unorganificrt,  nk. 
neuražen,  adj.  uitDcvIegt,  uiibeiledt(rig.)o^^'''-C'. 
neurejen,  čna,  adj.  ungeorblict,   Cig.,  nk. 

1 .  neiiren,  rna,  adj.  (angiain,  ungcidjidt. 

2.  neuren,  rna,  adj.  i)  uitgliidlid) :  to  je  meni 
neurno,  'Da^  ift  fitr  mid)  eiii  Ungliicf,  Mur.; 

—  2)  neurno  vreme,  )cf)led}tcž  SBcttcr,    C. 
neurje,  n.  bal  Ungeinitter,  (iuts.,  Jam.,  Cig.,  C. 
neiirnež ,    tn.    ein    uuliebiaincr,    ungliidjeliger 

5JJciiid},  C. 
neurnica,  /.  ein  ungliidjcligel  SScib,  Mur. 
neiirnik,  in.  i)  bev  Ungliicflic^e,  ber  Uuglucf* 

felige,  Mur.,  Mik.;  —  2)  ber  SBilbbad),  ber 

©eitiitterbaf^,  Jan.,  M.,  Preš. 
neurnost,  /.  ber  9Jfanget  ati  Jlinf^eit- 
neusahljiv,    iva,    adj.  unDerfiegbar ;    (-sahljiv, 

M.,   -sihljiv,    Cig.). 

neusehljivost,  /.  bie  UiiDerftegbarfeit. 
neusk9ČEn,   čna,   adj.  neuskočno  sukno,  t.  j. 

sukno,  ki  se  ne  krči,  fiimpfrci,   Cig. 
neuslišan,  adj.  uner^ort;  neuslišane  prošnje. 
neusluzen,  žna,  adj.  komur  ni  lehko  ustreči, 

Krn-Erj.(Torb.). 
neusmiljen,  adj.  unbarm^erjig. 
neusmiljenec,'  nca,  m.  ber  Uiibarmberjige. 
neusmiljenik,   m.  =  neusmiljenec,   Cig.,  Zv., 

Ljy.v. 
neusmiljenje,  n.  bie  Uitbarm^erjigfeit. 

Slov -nem.  slovar. 


ncusmiljcnka,  /.  bic  Uiibaiitif)cr,^igc,  Cig.,  M. 
neusmiljenost,  /.  bic  Uiibovnil)Cr,iigfcit. 
neusmiljenski,  adj.  unbai nil}cr,^ig,  Štrek. 
neuspeh,   m.  bcr  ^ij^iflcifolg,   Cig.fT.),  .SIS. 
neuspešen,  šna,  adj.  crfolglol,  Jan.,  nk. 
neuspešnost,  /.  bic  ©rfolglofigfcit,  nk. 
neustaven,  vna,  adj.  inmnffialtbar,  Jan. (H.). 
neustavnost,  /.  bic  Uiiauftjnltbarfcit,  Jan.fH.). 
neustoren,   rna,  adj.   neroden,    okoren,  Dol.- 

Erj.fTorb.);  pliinip,  ungc)d)idt,  UčT. 
neustrahovan,   adj.   unbcjliningcn,   uiibanbig, 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
i.  neustrašen,  adj.  nnerid)roden. 
2.  neustrašen,  šna,  adj.  unciid)roden,  Cig.fT.). 
neustrašenost,  /.  bic  lliierid)rDdeu£)eit. 
neustrezen,    zna,    adj.  komur  ni  moči    lahko 

ustreči,  Svet.fRok.). 

1.  neustrezen,  adj.  =  neustrezen,  Svet.fRok.). 

2.  neustrezen,  žna,  adj.  n)o£)h'ri)(^,  Cig.;  bo- 
gatini, to  so  neustrezni  ljudje,   Glas. 

neustrežljiv,  iva,  adj.  ungejaEig,  »erbrie^ticfi, 

miirrifd),  C. 
neustrojen,  ai.(;'.  itnbcarbeitet,  rof) :  neustrojeno 

usnje,   Cig. 
neusušen,  šna,  <^4/.  unDer)'iegbar,  5LV.-C.;  ne- 

usušni  vir  bistroumnosti,  Levst.fZb.  sp.). 
neušibčen,  čna,  adj.  utibciigiam,  Jam. 
neušibljiv,  iva,  adj.  uiibeugjam,   C. 
neutajen,    jna,  adj.   imoerleugbar :  leta  so  bila 

neutajno  zapustila  nekoliko  sledu,  Jurč. 
neutažen,  žna,  adj.  Cig.,  pogl.  neutolažen. 
neutfga,  /.  ber  9J{angeI  an  ^Ohige,  ^a'?>  9?icf)t= 

,5Citbaben,    Valj.^Rad). 
neutfgoma,  adv.  unDergiiglic^,  auf  ber  ©tetle; 

n.  govoriti,  ouš  bcnt  Stcgrcif  ipred)en,  ogr. 
neutemeljen,  ena,  adj.  ungegriinbet,  nk. 
neutepen ,   ena,   adj.   unbcid}ntu|;t,    unbcflecft, 

ogr.- C. 
neutesnjen,   ena,   adj.   uneingefd^rdnft,   unbe= 

jdiriiuft,  Cig. 
neutešen,  šna,  adj.  untroi"tlic^,    Vrt. 
neutešljiv,  iva,  adj.  =  neutešen,  ogr. -C. 
neutolažen,  žna,  adj.  uiitriiftlid),   Cig.,  nk. 
neutola/nost,  /.    bie   Untrb)"tlid)fctt,   Cig.,  nk. 
neutoljen,  adj.   =  neutolažen,  ogr.-C. 
neutrjen,  adj.  ungegriinbet,  Cig.,  Jan. 
neutfpen,  pna,  adj.  nnentbc^rlid),   C. 
neutfpnost,  f.  bie  Uneiitbebrlid)feit,  C. 
neutruden,  dna,  adj.  uncrmiiDlid),  unDerbroj= 

jen,  Mur.,  Jan.,  Levst.fSauk),  nk.;  neutrudni 

sovražniki,  Levst.fZb.  sp.). 
neutrudljiv,    iva,    adj.    =   neutruden,    Cig., 

Jan.,  nk. 
neutrudnost,  /.  bie  Uneriniiblidifeit,  nk. 
neutrudoma ,    adv.    uneiniiibct ,    unermiiblid), 

Mur  ,  Jan.,  C. 
neutrujen,  adj.  uncrmiibet,unermiibtic^,C/g.,«fr, 
neutrujenec,   nca,  m.  ber  Unermiiblic^c,  (nc- 

utrudene;)  Ravn. -  Valj. '^ Rad). 
neuvenljiv,   iva,  adj.  nnucrloclflidi,   C 
neuvlačen,  adj.  unbefirrft,  untabelljaft,  ogr.-C. 
neužiten,  tna,  adj.  ungenicfjbar. 
neužitoven,   vna,  adj.  farg,    Cig.,  Mik. 
neužitovnež,  m.  ber  ftargc,  bcr  Slnaufcr,  Cig. 
neužugan,  adj.  unbejroungen. 


ncvaganina  —  nevfrnik 


706  - 


nevf  rniški  —  nevodič 


nevaganina,  /.  =  nctcJfnina,   Cii^.fT.J. 
nevajen,  aJj.  mxc\(\voi)nt,  uitflciibt. 
nevajenost,  /.  bic  Unc}ClooI)nI)eit. 
nevaljan,  adj.  UUi]CUialft,  rofj:  ncvaljano  sukno, 

nevaljanec,    nca,    m.   bcv  4.nmjCUtd)ts,   kajk.- 

Valj/Radj;  —  hs. 
nevaljanka,  f.  ein  nic^t§iiu^igc§  SBeib,  Prip- 

Mik.,  kajk.-Valj/RaJ);  —  hs. 
nevarčen,  čna,  adj.  itmuivt}cflQftIic^,  Ci^..  Jan. 
nevarek,  rka,  adj.  uufdmieifibar,  Cig.fT.J. 
nevaren,  rna,  adj.  Qe]dl)xl[(ij;  nevarna  bolezen; 

nevaren    človek;    po    morju    je    nevarno    se 

voziti. 
nevarica,  /.  bic  Unbe^utjnmfeit,  C ;  iz  neva- 

rice,   C. 
nevarnost,  /.  bie  ©efal^r. 
nevarščina,  /.  =  nevarnost. 
nevažen,  žna,  adj.  unn)icf)tig,  unbcbcutcnb,  r.- 

Cig.,  nk. 
nevažnost,  f.  bte  Unloic^tigfeit,  0>.,  nk. 
nevdan,    adj.  (ebig  (o  ženski),    (neiid-)    Cig. 
nevečen,  čna,  adj.  )d)tt)arf),  fraftlo*,  matt,  Dict.- 

Mik.,  Cig.,  Jan.,  C,  Dol.JvihSt.;  —  f(|(afrig, 

Mik. 
nevečnost,/.  bic  2d)Wač)e,  bic  5Kattigfcit,  Cig., 

C,  Dol.,jv{hŠt. 
neved^,  adv.  uniuiffcntlic^. 
nevedeč,  čča,  adj.  =  neznan,  Dict.-Mik.,  Jan. 
neveden,    dna,   adj.    iiiitinffeilb,    lUlflUtbig;    n. 

božjih  zakonov,  Ravn.-Mik. 
nevedeštvo,  n.  bie  Untinficilljcit,   C. 
nevedež,  m.  bor  UmDifjcIibe,   C;  revni  neve- 

deži,    Vod.rlib.  sp.J. 
nevedljiv,  iva,  adj.  uiiDcvnicIflid),  Jam.,  C. 
nevedljivost,  /.  bie  Unt)cmiclt(id)fcit,  Jam. 
nevednež,  m.  bcr  UnrDiffcube,  bor  ^^iot. 
nevednica,  /.  bie  Uiiiui|)cnbe. 
nevednik,  m.  =  nevednež,  3/. 
nevednjak,  m.  =  nevednež,  C. 
nevednost,  /.  bic  Uiiluiflinrjcit. 
neved9Č,  adv.  iniuii|icnllid). 
nevedoma,  adv.  uiuui)icutlid):  ^==  po  neredoma. 
nevek,  m.  bie  Sd)tiHid)c,  bic  C5iittraftung,  Cig. 
neveljaven,  vna,  adj.  ittigiltiiV 
neveljavnost,  /.  bic  Ungiltirtffit. 
neven,   m.  neveni,  3"l>llortfficil,  Stroljbluincil, 

Tiiš.rK.J;  —  hs. 
nevenljiv,  fva,  adj.  iniocnuclf(id),   Cig.,  nk. 
nevenljivost,  /.  bic  UtUicrU'Clflid)fcit,  Cig..  nk. 
nevera,  /".   i)  bet  Unglaiibc; — 2)  bic  Uiitieuo, 

M.,  Valj.(Rad). 
nevfrec,    rca,    m.   bcv   Uliglaubigc,   Jan.,  M., 

Ravn.,  nk. 
nevaren,  rna,  adj.  inigliiubig;  neverni  Tomaž. 
nev^riti,  verim,   vb.  impf.  IrcuIoŽ  mod)cn,   C.; 

—  n.  se,  trciilož  incrbcii,  C. 
neverjeten,    tna,   adj.   iiiigloiiblid),    uiiglnub- 

tinubig;  uiMi)al)vjd)citi(id). 
neverjetnost,  /.  bic  llnglailblid)fcit ;    bic  Uii 

iunl)rid)ciiilid)fcit. 
ncvvrka.  /.  bic  Uliflhiilbigf,   Cig. 
nevarne?,,   wi.  bcr  Uiigliiubigc. 
ncvvmica,  /.  bic  Utigliiubigc 
nev^rnik,  »1.  bcr  Ungldiibiflc. 


nev9rniški^  adj.  bcr  Ungldubigcn:  neverniški 

učenik.   Skrb. 
nevernjak,  m.   ==  nevernik,  Prip.-Mik. 
nevarnost,  /.  bie  Unglaubigfcit. 
nevfrski,  adj.  ungldubi)d). 
nevfrstvo,  n.  bcr  Uiii^laube,  Miir..   Cig..  nk. 
nevespi,  cla,  adj.  nicfjt  frcubig,  uufro^,  uuIU' 

1'tiii,  ireiiolož. 

neveselje,   n.  bic  Uniuft,  yfti>:,  Cig.,  Jan. 

neves^lost,  /.  bie  Unluft,  bic  j^reublofigfcit. 

nevesta,  /.  i)  bie  53raut;  sramuje  se  kakor 
kmetiška  n. ;  —  2)  bratova  žena,  C,  Prim.- 
Erj.fTorb.),  BlKr.,  jv^liSt.;—-})  sinova  žena 
=  snaha,  M.,  Z.,  Dalm.,  Trub.,  Prim.-Erj. 
(Torb.),  Št  rek. 

1.  nevesten,  stna,<2tV/.  Sraut»;  nevestna  obleka. 

2.  nevesten,  tna,  adj.  ungetuifjenbaft. 
nevestica,  /.  dem.  nevesta;  bae  'SrnutC^cn. 
nevestinski,  adj.  brciiltlid),  Miir..  Cig. 
nevestnost,  /.  bie  Ungeroiifettboftigfeit. 
nevešč,  vešča,  adj.  unfunbig,  Jan.,  nk. 
neveščak,  m.  ber  9?id)tfeimcr,  bcr  iiaic,  Jan.fH.J. 
nevesčina,  /.  bic  Uufiliibc,  Levst.fZb.  sp.J. 
nevfzan,  adj.  utigcbunbcn,  projaild),  Cig.,  Jan., 

nk.:  v  nevezani   besedi,  in  'iproja,  nk. 
nevid,    vida,    m.   ba§   ^"fuiioii^t^icrc^en,    bO'? 

^njiiiorium,  Cig.,  h.  t.-Cig.fT.j,  .\ov. 
nevideč,  eča,  adj.  =  neviden  i),  Trub.,  f^relj. 
neviden,  dna,  adj.  1)  unftc^tbar;  —  2)  unan 

ief)lilid),    Cig.;    —    zelo    nevidno    je,    c^    i)t 

I)diž(id),  Svet.  (Rok.). 
nevidljiv,    iva,  adj.  neibijd),    LjZv.\  —  nam. 

ncnavidljiv. 
nevidnec ,    neca,    »z.    (nam.  nenavidnec),   bcr 

9Jeibijd)e,  Alas. 
nevidnost,  /.  i)   bie  Unfic^tbarfeit;  —  2)  bic 

Uiinnic()idid)fcit,  Cig. 
nevidoma,  adv.  oljiic  JU  jcfjcn,  iingcjcbcu;  n. 

kaj   kupiti;  —  auf  unfid^tbarc  Sci)e:  n.  se 

kaj  godi,  Burg. 
nevihta,  /.  boš  ©ctuittcr,  ber  Sturm. 
nevihten,    tna,   adj.   ftiirniifd),   C;  —  ntl.ui 

idmcll  bci  ber  'Jlrbcit,  C. 
nevihtovati,  ujem,  vb.  impf.  lucttcni,  ftiirmcn, 

.Mur.,  Jan.,  C;  —  onjiiidincU  arbcitcu,  C. 
neviteški,  adj.  iiiirittcrlidi,  nk. 
nevižen,  žna,  adj.  cigcilfiiuiig:  n.  otrok,  n.  konj, 

(jor.;  —  jd)lcd)t:    nevižno    vreme,    nevižna 

košnja,   fior. ;   —  prim.  viža,  bic  ilBcijC. 
nevkluten,tna,aif;.itiiiaiibcr,imgcid)irft,//ii/.-C 
ncvkiisen,    sna,  adj.  =  neokusen,  gcfrf)lUQ(f- 

lO\-:   nevkusna  jed,  nevkusna  noša.  Jan.,  nk. 
ncvkutiti  se,  im  se,  vb.  impf.  eifcril,  jnitfcn,  C; 

—  prim.  njevkati. 
nevkusnost,  /.  =  ncokusnost,  bie  (Me)diiiia(f' 

loiigfcit,  Jan.,  nk. 
nevljuden,   dna,   adj.    iin^oflid),  Cuts..  .Mur., 

Cig..  Jan.,  nk. 
nevljudne/,,  m.  bcr  Ohobiait,  Cig. 
nevljiidnik.   m.  ber  UllI)ofIidlC,  Jan.(//.). 
nevljudnost,/,  bic  Uiil)Ofltd)feit,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nevmvstcn,    tna.   adj.    unffattl)aft,    impni)citb, 

Cig.{T.),  nk.;  —  prim.  hs.  ncumjcstan. 
nevodič,  m.  bcr  *il(iii)t(citer,  bcr  ^ioliitoi  (pln  s."). 

Cig.  (T.). 


nevojaški  —  ncvštčt 


—  707  - 


nevtralen  —  nezamudoma 


nevojaški,  aJJ.  iimnilitiinfrf),  uufoltiatijd),  nlc; 

—  Eiuil    :    nevojaška   uprava,   .\ai'r.(Lct.). 
nevylja,  /.  i)  bcr  llim)i((c,  bcr  l'cM)viniitl) ;  — 

2)  t»a^  Uit(\niiad),  bav  (fleiib,  bav  Uiuiliut, 
J/j</-.,  Cif^.,Jiiu.,  Buli.,  ogr.-Lct.,  Rib.,  lilKi:, 
/r^/;.SY. :  Boi;  me  reši  iicvol)c,  Te  plobokc 
voze,  Xpe.';.-}'rai;  —  biv?  UlUTd)t,   Diet. 

nevoljak,  m.  eiii  aviiici",  ctenbcr  'iiJieiifd),  of^r,- 
C.  Mik. 

nevoljaš,   m.  =  nevoljak,   v{liSt.,  ogr.-C. 

nev9ljen,  Ijna,  adj.  i)  uiinjiHig,  miivinutfjig ; 
poslušavci  so  že  nevoljni;  nevoljno  odi^o- 
varjati;  —  2)  [icbvaiuit,  cleilb,  Miir.;  žalosten 
in  nevoljen  konec,   f^rclj. 

nevoljevati,  ujem,  vb.  impf.  i)  iimuinifl  feili, 
Mitr..  r^/i5Y.,  o^r-C:  —  beu  UlUliitfcn  bltrd) 
IautC'3  iTIagcit  funbfleben,  flagcn,  jainmevn, 
Mur.,  C;  —  2)  lioilb  jeiu,  ogr.-M.;  —  n. 
se,  in  Iviibjal  jeiii,  C;  —  n,  se  s  čim,  mit 
ciiicr  Sad)c  Un9clcgcnl)eiten,  SScrbruiž  f)abeii, 

ogr.-C. 
nevgljiti,  voljim,  vb.  impf.  bcbiaiigini,    C 
nev9ljnež,  m.  ber  Uitnnllige,  ber  Uiisufvicbenc, 

Zora. 
nev9ljnik,   ?«.  =  nevoljnež:    nevoljnike  pre- 

mai^ati.  bie  Sinporei"  iibenudltigen,  Vod.flib. 

.<!P.). 
nevoljnjak,   ?«.  =  nevoljak,  kajk.-\  alj.(Rad). 
nev9ljnost,  /.  bie  UuiniCigfcit,  bcv  9Jfil!§ntiitI). 
nev9Ščen,  adj.  ogr.-C,  pogl.  nevoščljiv. 
nevoščljiv,  iva,  adj.  iieibijd). 
nevoščljivec,  vca,  m.  ber  ^fcibijcfie. 
nevoščljivka,  /.  bie  9Jeibi)d)C. 
nevoščljivost,  f.  ber  ^Jteib,  bie  9JJifžgunft. 
nevozen,  zna,  adj.  unfa()r[iar,   Cig.,  Jan. 
nevpriČEn,  čna,  adj.  nbttjcfenb,   Miir.,  Cig. 
nevpričnost,  /.  bie  9Uiir)eicii()ett,  Mtir.,  Cig. 
nevreden,  dna,  adj.  uniniirbig. 
nevrednež,  m.  ber  llnlinirbige. 
nevrednica,  /.  bie  Uiuuiirbige. 
nevrednost,  /.  bie  Uiuuiirbigfeit. 
nevre},  vrela,  adj.  lau,  ogr.-C. 
nevrelost,  /.  bie  2aiil}eit,  ber  .Ualtfiun,  ogr.-C. 
nevreme,  mena,  n.  "Hai  Ungoluittcr,  Diet.,  V.- 

Cig.,  C,  Jsvkr. 
nevr9Čen,  čna,  adj.  uiibeftellbar,  DZ. 
nevšf  č ,   adv.   md)t  imc^   SSiinid),    mii-^fdllig, 

iii!angeitel)m;  —  i^:  nevoščeč. 
nevŠ9Čen,  čna,  adj.  \)  miic^fndig,  iinaiigencljm ; 

—  2)  tuaf)(erild),  Cig.,  Dol.- M.;  nevšečen 
je  človek,  kateremu  nič  ni  ^všeč"  ali  po 
volji,  Polj.;  —  fjeifelig:  breskve  so  silno 
ncvšečne  v  obrezovanju.  Pire. 

nevš^čina,  /.  voaž  nic^t  nod)  SSunfd)  i[t,  Valj. 

(Rad). 
nevšf  čnež ,    m.    ein    tra^lerif^er ,    ^eifeliger 

9J?cn)d},   Valj.  (Rad). 
nevšfčnica,  /.  bie  2Ba()Iertfd)e,  bie  §cifffiqc, 

Valj. (Rad). 
nevšečnost,  /.    i)   bie   Uiianne^m(id)tcit,   bie 

Unbef)ng(id}feit,   Mur..  Cig.,  Jan.;  —  2)  bie 

Un,^iifriebcn()cit,  M. 
nevštet,    adj.    uiieiligercd^net :    do    nevštetega 

24.  decembra,  bi^  §um  24.  ^^eceiiiber  cj;c(u^ 

jiOC,  Savr.(Lcl.). 


nevtralen,    Ina,  adj.    nobenostranski;    nobeni 

stranki   pripadajoč  ali  (chem.) :   niti  kisle  niti 

alkalijskc  reakcije  ne  kažoč,  tieutrnl. 
nevtralizovati,    ujem,    vb.  impf.(pf.)    neutral 

iiiari)cn,  iieiitrolifioreii,  Cig.('/'.j. 
nevtralnost,  /.  bie  ^Ueutrfllitdt. 
nevzdramen,    mna,    adj.   unaufiuedbar,    nk.; 

On   trdno  spi,   ncvzdramno  spi,    Greg. 
nevzdržen,    žna,  adj.    1)  =  nezdržen,  uticnt- 

Ijaltiani.  uiinidf3ig,  C/g.;— 2)  unaitfljattiam, 

.SIN. 
nevzm9Žnost,  /.  =  nezmožnost,  ba^  UllDer= 

miigeit,  Cig. (T.). 
nevzočen,  čna,  adj.  =  nenavzočen,   C. 
nevzpor^den,    dna,    adj.   nidjt   parallel,    Cel. 

(Ceom.). 
nezabeljen,   adj.    uiigejc^maljen ;    nczabcljene 

jedi. 
nezab9dka,  /.  bn§  5.?crgii'onieinnid)t  (mvosotis). 

Sol.,  Cv.;  —  prim.  češ.  nezabudka. 
nezabranjen,  adj.  uuuertueljrt,  frei. 
nezaceJen,  Ina,  adj.  =  nezaceliv,  Zv. 
nezaceliv,  iva,  adj.  unl)eilbar,   Cig.,  C. 
nezaceljen,  adj.  uiltierf)eilt ;   nezaceljene  rane. 
nezačinjen,  ena,  adj.  =  nezabeljen,  C.,jv\hSt. 
nezadotžen,  ena,   adj.   nidjt   t»erfd)Ulbet,    o^ne 

3d)ulben;  n.  kmet,  nezadolžena  kmetija. 
nezadosten,  tna,  adj.  ungeiiiigenb,  luijulang^ 

(id),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
nezadostljiv,  iva,  adj.  ^nezadosten,  Jan.(H.). 
nezadostnost,    f.   bie   Uit5uldnglid)feit,   Mur., 

Cig.,  DZ.,  nk. 
nezadov9ljen,  Ijna,  adj.  unsufriebeu;  —  uu= 

geuiigiaiii,  Cig.,  Jan. 
nezadov9ljnež,  m.  ber  Uiijufriebene. 
nezadovoljnica,  /.  bie  Unsiifriebene,  nk. 
nezadov9ljnik,  m.  ber  Uii,^ufriebeiie,  nk. 
nezadovoljnost,  /.  bie  lliijuiiiebenfjeit;  —  bie 

Uitgciuigiamfcit,  Cig.,  Jan. 
nezadovgljstvo,   n.  bie  Un,iufrieben!^eit,  Cig., 

Jan.,  C,  nk.;  —  bie  Uugeitiig)amfeit,  Jan. 
nezadov9ljščina,  /.   =    nezadovoljstvo,   Jan. 
nezadržan,  adj.  unge()inbcrt,  Jan.(H.). 
nezagotovljen,  adj.  uiigc)ic^ert:  nezagotovljena 

bodočnost,  nk. 
nezagov9ren,  rna,  adj.  nid)t  §u  »erantltJOrtcn^ 

imDerantinortlid),  Jan.(H.). 
nezagovorljiv,  iva,  adj.  =  nezagovoren,  Cig. 
nezagov9rnost, /.  bie  Unt>erantwortIid^fcit,-'i3". 

(H.).  ^ 
nezahvaten,  tna,  adj.  =  nehvaležen,  uilboilf« 

bar,  Jan.,  M.,  Krelj. 
nezahvalnost,  /.  =  nehvaležnost,  bie  Ultbanf- 

barfeit,  Cig.,  Jan.,  M.,  Zora. 
nezaklenjen,  adj.  uitucriperrt. 
nezakonit,  adj.  ungcfejjtic^,  gefe^loibrig,  Jan., 

nk. 
nezakonitost,  /.  bie  lliige)el^lid)feit,  nk. 
nezak9nski,    adj.    inieljelid);    nezakonski    sin, 

nezakonska  hči. 
nezalozen,  ena,  adj.  iiic^t  funbtert:  nezaloženi 

deželni    dolg,    bie   ic^trebenbe    iianbci^jc^ulb, 

Levst.(Pril.);   n.  državni   dolg,    Cig.(T.). 
nezamudoma,  adv.  =  nemudoma,  ungcjdumtj 

iiiiuer,viglidj,  C 


nezanesun  —  nezavitien 


708  — 


nezavfžen  —  nezl^žnost 


nezanesen,  sna,  adj.  =  nezanesljiv,  Jan. 

nezanesljiv,  ha,  adj.  iintierlaielidf). 

nezanesljivost,  /.  bic  lluDcrI(i|§Ii^teit. 

nezapažen,  adj.  iliibciuorft. 

nezapečačen,  adj.  uiiDCifiefiClt:  (nav.  -aten). 

nezapisen,  sna,  adj.  iinauf)d)vi'ibbar,  Jurč. 

nezapopaden,  dna,  adj.  imbcgrciflid),  C/>., 
M.,  RavJi. 

nezapopadljiv,  ha,  adj.  =  nezapopaden,  Cig., 
dan..  M. 

nezapopadnost,  /.  bie  Unbeiivcitlirf)fcit,   Cig. 

nezapovedan,  <3iV;'.  nicf)t  gebotcn  ;  nezapovedani 
prazniki;  —  itnobligot,  Cig.,  Jan.;  n.  pred- 
met, nk. 

nezaprisfžen,  adj.  unbceibiflt,  Jan.,  nk. 

nezar9bljen,  adj.    i)  uiiciiu^eiaiimt:  n.  robec; 

—  2)    =  zarobljen,    ro{),    uiigetjobcU   (rtg.), 
3/Mr. 

nezarpbljenec,  nca,  mi.  ein  rof)cr,  unge^obetter 

iUfeiijcf},  ogr.-M. 
nezar^bljenost,  /.  bie  9iot)^cit,  Mm:,  ogr.-M. 
nezasledtn,  dna,  adj.  unait^foridjlirfl,  Jan.fH.J. 
nezaslišan,  adj.  =  neslišan,  unerf)5rt,  Cig.,nk. 
nezaslgnjen,  adj.  uiu]cicf)iilu,  Diet. 

1.  nezaslužen,  adj.  miueibient,  uiioerjcf)ulbct ; 
nezasluženo  darilo;  nezaslužena  kazen;  po 
nezasluženem,  of)ue  58erjc^ulben,   Cig. 

2.  nezaslužen,  žna,  adj.  o\)\K  S^erbienftc,  t)ev= 
bienftio?,  Cig. 

nezastaran,  adj.  imborjafjrt:  nezastaranc  pra- 
vice. 
nezatajen,  jna,  adj.  =  netajen,  linlciigbnr,./i^». 
nezaup,   »1.  =  nezaupanje,    Cig.,  M. 
nezaupanje,  n.  b05  SRijštrauen. 
nezaupen,  pna,  adj.  mii^trauijcf),    Mur.,  Cig. 

(T.),  nk. 
nezaupljiv,  ha,  adj.  intfetrauijcf),   Cig.,  M. 
nezaupljivost,  /.  bo§  9JJiji?tiailclt,  .*/ 
nezaupnica,   /.    baž    SDiiietraueiižtiotuin ,    bie 

SlJiižitraucnc^abrciio,  nk. 
nezaupnost,  /.  ba§  l'iiivtinilon,  .^fin.,  Cig..nk. 
nezavarovan,  adj.  imgc)d)iitt,  iliilicrUinl)it  (,v 

S.  gcflcti  .ftd(tc) ;  —  uiiDcifidjcrt  (,v  '-b-  flrflf n 

Sraiibid)abcn),  nk. 
nezaveden,  dna,  adj.  i)  bctintiC'tlo;i,  bc)inuiiiigv= 

lož;  —  2)    unbcluiiic't,    Cig.,  Jan.;  —  oliito 

(politijdjcc-   obcr  nationalce)   Sclbftbciuufvt - 

jeiii,  nk. 
nezavednost,  /.    i)    bie   ^^UUlfžtlofiflfeit;    — 

2)  bcr  9JiaiincI  aii  (politijd}ciu  obcr   imtto= 

nolciii)  (BclbftbtUiiijvtKiii,  nk. 
nezavest,/,  i)  bie  33cu>it)^tIo)igfcit,  Jan.,  nk.; 

—  2)  =  nezavcilnost  2),  Zora. 
nezavesten,  tna,  adj.  =  nezaveden,  nk. 
nezavesti  se,  vedem  se,  vb.  impf.  fid)  jd)lcd)t 

aiiffiif)icn,  Polj. 
nezavideti,  vTdim,  vb.  impf.  iiic^t  fc^Clt  foniicil, 

()of)en :    vse   ga    nezavidi ,    maOeha    prejšnje 

otroke  nezavidi.  Polj. 
nezavisen,  sna,  arf/.  iiiinb^(ingi(1,  Cig.(T.),  nk.; 

—  hs. 

nezavisnost,  /.  bif  Uiiabf)(ilifliflfcit,  Cig. (T.). 

nk. ;  —  hs. 
nezavistcn,  tna,  adj.  lioiblo?,   C-ig. 
nezavitLn,  tna,  adj.  niifridjtifl,  iiotiirtic^,  C,  Z. 


nezavfžen,  žna,  adj.  uutieillicrfiid),  Jan. (H.). 
nezavzft,  adj.  uttbcfangcn,  Jan. 
nezavz^tost,  /.  bie  Unbifongeubeit,  Jan. 
nezbl9Jen,  adj.  unDeiTOirrt".   n.  razum,  Jurč. 
nezbpžen,  žna,  adj.  =  brezbožen.  M.,  Let. 
nezb9Žnost,  /.  =  brezbožnost,   C. 
nezbrojen,  jna,  adj.  =  nebrojen,  ogr.-M. 
nezdan,  adj.  lebig,   C. 
nezdrav,  ava,  adj.  ungejunb;  nezdravi  ljudje; 

nezdrava  pijača;   nezdrav  kraj;  —  pos.  mit 

einem  2eib)d)aben  befiaftet,  vihŠt.-C. 
nezdravje,  n.  bie  Ungeiiinbl)eit,  Cig.;  govoril 

mu  je  o  sinovem  nezdravju,  Jurč. 
nezdružen,   žna,   adj.   untoereinbar,   Cig.  (T.), 

DZ. 
nezdružljiv,  h-a,  adj^  =  nezdružen,  Mur.,  Cig. 
nezdfžen,   žna,   adj.  =  nevzdržen  i),  unent= 

^altjant,  .Mur.,  Cig. 
nezdržljiv,    ha,  adj.  =  nevzdržen  1),  unent= 

lialt)am,  Diet. 
nezdfžnost,  /.  =  nevzdržnost,  bie  Uuent^Qlt= 

jamteit,  Mur.,  Cig. 
nezduha,  /.  =  nezdušnost,   C. 
nezdiišen,    sna,    adj.   gefiit)l[o#,    unmenjc^ttcfi, 

grailfam,  Mur.,   Cig.;   že  so  bile  nezdušne, 

da  tolovaji  ino  razbojniki  ne  tako,  Ravn. 
nezdušnež,  m.  beu  ©cfubllDJe,  ber  ©raufamc, 

Mur.,  C;   veselje  nezdušnežev  kmalu  mine, 

Ravn. 
nezdiišnica,  /.  bie  @efu^((o)e,  M. 
nezdusnik,  m.  ber  Oicfiililloje,  Mur. ;  ber  55Jut^C' 

rid),   C;   kolikanj  nezdušniki  resnico  črtijo! 

Ravn. 
nezdušnost,/.  bie  ®efiU)IIofigfeit,  bie  Unnien^d)= 

lidlteit,  Mur.,  Cig.,  kaj  k. -Valj. (Rad J. 
nezglasen,  sna,  adj.  biiioniereiib,  Scn.fFi^.J. 
nezglasje,  n.  bte  2^i|jonau,^,  Cig.,  C. 
nezglasnost,  /.  bie  ^^iffonan,,,   Cig. 
nezg9da,  /.  ber  lliigIiicf«foU,  ber  Unfan,  Cig., 

.Jan.,  nk.;  iia^-  Uiigliirf,  Ciuts.,  (.ig..  Jan.,  nk. 
nezgoden,  dna,  adj.  i)  uiii^Iiidlid),  (hitx.-Cig., 

Jan.;  —   2)  uiijeitig,    iiioppDVtun,   C. 
nezgodon9sen,  sna,  adj.  imlieilbringenb,  Cig. 
nezgorcn,    rna,  adj.  =  nczgorljiv,   Cig. (T.), 

Erj.  (Min.). 
nezgorljiv,  iva,  adj.  uitDerbieiiitlid),  fcuerfcft, 

Cig. (T.),  nk. 
nezgorljivost,  /.  bie   UnUcrbreitiiIid)feit ,    bie 

(^euevbeftiiiibigteit,  Cig.  ( T.). 
nezg9sten,  tna,  adj.  iiicoercibet  (chem.),  Cig. 

(T.). 
nezgovijnsn,  rna,  adj.  ungejprdd)ig,  Cig..  M.; 

--  uiibcicbt,  uiortarm,  Diet.,  Cig. 
nezgovorljiv,  iva,  adj.  ungejprnd)ig,  nid)t  rcb« 

ielig,   C. 
nezgov9rnost,  /.  bie  Unge)prdd}igfcit,   Cig. 

--  bie  Uiibeiebtianifeit,  Cig. 
nezl9ga,  /.  bie  Uiieinigfeit,    Cig..   Kr.-Valj. 

(Rad),  IjZv.;  —   prim.   nesloga. 
nczlomcn,  mna,  adj.  iiii,^erbved)lid),  Jan.iH.). 
nezl9Žcn,    žna,   adj.    i)  utieiltig,  .'A'*,'.,  Diet., 

Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  iinbcgiieiii,  Cig.,  M. 
nezl9Žnost,  /•  1)  bie  Uiieinigfeit,  Mcg..  Diet., 

Mur..   Cig'.;  n.  delati.   Diet.;   —   2)  bic  Uit« 

bcqiienilid)fcit,  Cig. 


nezmagljiv  —  neznanski 


-  70i)  — 


neznanstvcn  —  nežnost 


nezmagljiv,  {\&,adj.=  nepremagljiv, C/g.,. /a;/. 

nezmasen,  sna,  adj.,  ^flll•.,  Krelj ,  IVtib.; 
poi;!.  nezmeren. 

nezmenljiv,  iva,  aJj.  kdor  se  za  nič  ne  meni, 
illcid)fliltiii,   C 

nezmenljivost,  /.  bic  ©leic^gilticjteit,   C. 

nezrtifra,  /.  =  nezmernost,  Mtir.,  Ci^.,  Jan., 
C,  Ravn.;  napuh,  nezmera,  nespodobnost. 
Skrb. 

nezmeren,   rna.  adj.  uinnaf3iiV 

nezmfrnež,   m.  bcr  Uiuiuifjii^e. 

nezmfrnica,  /.  tiie  Uumiifjiiie. 

nezm^rnik,   m.  bor  Unnuifjtfle. 

nezmernost,  /'.  bic  UiimiiBigfeit. 

nezmezljiv,  iva,  adj.  uniegbar,  Giits.,   Cig. 

nezmiset,  sla,  m.  bcr  Uuftmt,  Cig. (T.);  po- 
daje nezmisel  namesto  razuma,  Lei'St.(Lj- 
Zv.). 

nezmiseln,  tna,  adj.  unfimiifl,    Vrt. 

nezmiselnost,  /".  bie  Stnnlofujtcit,  Levst.(Lj- 
Zv,). 

nezmislica,  f.  ein  finnlojež  3S?ovt,  bcc  Uiifiini, 
Cig.  (T.). 

nezm9ten,  tna,  adj.  =  nezmotljiv,  LjZv. 

nezmotljiv,  fva,  adj.  unfe{)IbQr,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.J,  nk. 

nezmotljivost,/,  bic  Unfel^Iborfeit,  C/g'.,. /^«., »A:. 

nezmožen,  žna,  adj.  uiiDertnoijeiib,  umndd^tig, 
uufdtiig,   Cig.,  Jan.,  nk. 

nezmožnost,/,  bie  Umnac^t,  "bdi  llnoermogen, 
bie  Unfdhigtcit,  Cig.,  Jan.,  nk. 

neznab9ŽEC,  žca,  m.  =  brezbožnik,  Cig.  (T.), 
Cv.;    -   hs. 

neznab9Štvo ,  n.  =  brezboštAo,  Cig. (T.); 
—  hs. 

neznačajen,  jna,  adj.  cfiaraftertož,   nk. 

neznačajnež,   m.  bcr  dfiaratterloic,  hA:. 

neznačajnost,  /.  bic  Gharaftcrlofigfcit,  nk. 

neznamenit,  adj.  iiuan)cf)nlicf),   Cig. 

neznan,  znana,  adj.  i)  unbefannt;  neznana 
bolezen,  bie  g^^flUK^f,  Rib.- M.;  —  2)  ne- 
znano, unge»uof)nnd) ,  iingcljeiier :  neznano 
velik,  neznano  grd,  Mnr.,   Cig.,  Jan. 

neznanec,  nca,  tn.  ber  Unbefannte. 

neznanica,  /.  bie  Unbefannte  (in  ciner  ®(ei- 
d)ung',  Cig.fT.J. 

neznanje,  n.  i)  bie  llnfenntniž,  bie  Unfiinbc, 
Cig.,  Jan.;  predolgo  v  neznanju  biti  o  važnih 
stvareh,  Levst.fZb.  sp.J ;  —  2)  bie  Unbefannte 
jc^aft,  Cig.,  Jan.; —  3)  bie  unbefannte  Um= 
gebung,  bie  {5r£'"^c,  Krelj-Mik. ;  v  neznanju 
biti,  Z.:  v  neznanju  si  človek  težko  po- 
maga, Lašče- Levst.  (M.J ;  kaj  se  ve,  kaj  člo- 
veka zadene  v  neznanju!  Levst.fZb.  sp.J. 

neznanka,  /.  bie  Unbefannte ;  bie  Unbefonnte 
in  eincr  Oileidiung  (math.j,  Cel.fAr.J. 

neznanljiv,  iva,  adj.  =  neznaten ,  nnbcbeu= 
tenb :   neznanljivo  manjši,  Jurč. 

neznanost,  /.  bie  Unbefanntf)eit. 

neznanski,  adj.  ungcrt)o^nlic^,  unerljbrt,  C; 
neznansko  velik,  ^t.;  —  )c^redlid},  giaj^lid), 
Cig.,  Jan.;  po  noči  na  širokem  polju  je  bil 
sam  s  takim  ne  malo  neznanskim  človekom, 
Jurč. 


neznanstven ,    stvena,    adj.  untuiijenjc^aftlid), 

Cig.fT.J,  nk. 
neznaten,    tna,   adj.   nnfenntlic^,   unmerflid), 

unbcbcntenb,  unbetiddjtlic^,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. 
neznatnost,  /  bie   Unmcrflid)fi'it ,    bie  UnbC' 

beutcnblicit,  bie  (^evingfiiiiigtcit,  Cig.,  nk. 
neznavec,  vca,   m.  ber  -JJidjttenner,  Cig. 
neznosen,    sna,    adj.  uncitrdglid),    Cig.fT.J, 

nk.;  —   prim.  hs.   nesnosan. 
neznosnost,  /.  bie  Unevti"aglid)feit,  Cig. ,  nk. 
nezoren,   rna,  adj.  bcrftbrt  on§ief)enb,  Čmiče 

f  Goriš.). 
nezrel,  zrela,  adj.  i)  unieif,  unjcitig;  nezrelo 

sadje;  nezreli   fantiči;   —   2)  bož^oft,  M. 
nezrelec,  Ica,  m.  ein  bo^ofiafte'^  ,^inb,  ogr.-C. 
nezrelost,  /.  bie  Uuieifc,  bie  Un3eitigfeit. 
nezumščak,   vi.  bie  ^Uraiinpflanje  (mandra- 

gora\    C, 
nezvanec,    nca,   m.  ber   Unberuiene,   Levst. 

fZb.  sy.). 
nezvaren,  rna,  adj.  unid)U'ei|}bar,  Cig.fT.J. 
nezvenljiv,  iva,  adj.  unoenuclflidi,  Cig.,  nk. 
nezvenljivost,/.  bie  Unueiivielflid)feit,  Cig.,  nk. 
nezvest,  adj.  nntren  ;  (neizvest  dijakon,  Krelj). 
nezvestnež,  m.  ber  Jrenlofe,  Miir.,  Cig.,  Jan. 
nezvestnica,  /.  bie  2reuIoje,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

SIX.,  Levst.  fZb.  sp.J. 
nezvestnik,   m.  ber  Xrculofe,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
nezvestoba,  /.  bic  Untreue. 
nezvestost,  /.  bie  Jrculoiigtcit. 
nezveščina,  f.  bie  Untrcne,  Diet.,  Cig.,  Jan., 

Dalm.-.U.,  '  Trub. 
nezvok,    zvoka,    tn.  ber  Uniant:    pa  kaj    be- 
seda! —  nezvok!  LjZv.;  —  prim.  zvok. 
nezvfšen,  šna,  adj.  unauefiifjrbar,  Cig.fT.J. 
nfža,  /.   i)  ein   t)erft)eid}nd)t£i^  9Jienic| :  ti  si 

prava  nežal   Gor.;  —   2)  bodeča  neža,    bie 

Sbenunrj,  bie  SSetteiblume  (carlina  acaulis), 

Medv.fRok.J,  Kr.;  —  (bie  ftra^biftel,  [cir- 

sium],    Tuš./R.J). 
nežaljen,  adj.  unuerlelit,   Cig. 
nežaliv,   iva,  adj.  nid)t  bcleibigenb,  Jan.  (H. J. 
nežen,    žna,  adj.  jart,   Cig.,  Jan.,  nk.;  —  iz 

drug.  slov.  jezikov. 
neženski,  adj.  unrociblic^,   Cig. 
nfževje,  n.coll.  bie  5i?ettcrblnmcn,  Guts.-Cig., 

Mur.,\'alj.^Radj;  —  prim.  bodeča   neža. 
n^žica, /.  neki  majhen  denar:  ber  .'peller,  Mur., 

Cig.,  Jan. ,  Valj.  fRadJ;  dva  božjaka  je  vrgla, 

vkup  eno  nežico  sta  znesla,  Ravn. 
nfžika,  /.  neko  jabolko.  Mariborska  ok.-Erj. 

fTorb.J;  —  ber  S^enu^fpiegel  (specularia  spe- 

culum),  Josch. 
neživ,  živa,  adj.  {th\ož,  unbelcbt;  nežive  stvari, 
neživeč,  (:č&,  adj.  =  neživ. 
nfžje,  M.  =  neževje,    Valj.fRadJ. 
nežnočuten,   tna,  adj.  jortfit^knb,  feiniinnig, 

'Cig.fT.J,  nk. 
nežnočutje,    n.  tav  QaxtQciui)l ,  ber  3'ii''f'""» 

Cig.  'T. J.   nk. 
nežnočutnost,  /  "^Oi^:!  3flVtgenil)l,    Cig.,  nk. 
nežnoglascn,  sna,  adj.  ,^artl'timniig,   Glas. 
nežnosrčcn,  čna,  adj.  jart^cr.^g,   Cig. 
nežnost,  /.  bie  3fll-'^^fit,   Cig.,  Jan.,  nk. 


ni  —  nicast 


710  — 


nicati  —  mciti 


ni,  conj.  unb  aild^  nicf)t  (v  stavku  stoji  pred 
glagolom,  kakor  pri  zloženih  nikalnicah,  še 
nikalnica  nne"),  Levst.(Sl.  Spr.);  ne  delam 
ni  ne  molim,  Xov.-.Wk.;  rečeno  je  nam, 
da  v  gozdu  ne  bomo  več  sekali  ni  tudi  ne 
apna  kuhali,  Levst.fM.);  auč)  nicfit,  nid)t 
einmal:  drugi  na  tebe  ni  ne  mislijo,  Kast.;  ne 
sicer  ni  eden  ostal.  Kast.;  —  n\  — ni,  »ucbcv  — 
MOdf,  Meg.,  Guts.,  V.  -  Cig.,  Jan.,  Scliunl.- 
Met.,  Levst.fSl.  Spr.),  nk.;  ni  sedla  ni  druge 
sprave  nema,  Trub.;  ni  včeraj  ni  danes, 
Dalni.;  ni  rosa  ni  dež  ne  pridi  na  vas, 
Dalm.\  =  ni  — niti,  niti— ni,  Levst.fSl.  Spr.). 

nibeden,  nibena,  adj.  =  nobeden,  BlKr.-Erj. 
(Torb.). 

nfc,  adv.,  pogl.  vnic. 

nicen,  ena,  adj.  itidlt  iDimfcitig:  na  ničnem 
prebivati.   Št. 

nicina,/.=  osoje,  einc  nidit  foniifcitigc  05c(lCllb,5^ 

nicinski,    adj.  =  osojen,  nid)t  ioiuijcitiil,   C. 

nic9J,  adv.  =  nocoj,  Danj.-Mik.,  St.-C. 

nic^jšnji,   adj.  =  nocojšnji,  St. 

njcor,  rtWi'.  =  nocoj,  Danj.-Mik.,  Xpes.- '\'rai, 
vihŠt.-C. 

nič,  gen.  ničesar,  i)  pron.  \nč)t§  (v  zanikanem 
stavku  stoji  nikalnica  »ne"  pred  glagolom); 
nič  večno  ne  trpi ;  ničesar  ne  pogrešam ; 
nič  ne  pomaga;  toda:  iz  ničesar  ustvariti, 
Dalm.;  k  ničemur  ni  človek,  er  ift  ciu  Xaitc?C= 
nid)t#,  C;  brez  ničesar,  o()ne  ircietib  cttiiQ§ 
(ofiuc  nldltč'):  na  nič  spraviti  (deti,  dejati), 
juc^niitbc  licfitcn;  na  nič  priti,  jugninbc  o^t-- 
ridltet  »PCVbcir.  =  v  nič  priti,  Cig.\  v  nič 
iti,  ,5Ugrunbe  flC^en,  Cig.,  Dol;  ali  čemo 
biti,  kar  smo  bili,  ali  bomo  v  nič,  Vod. 
(Pes.);  =  pod  nič  iti:  vse  gre  narobe,  vse 
gre  pod  nič!  Zv.;  —  v  nič  devati,  ^crab= 
tuiUbigcii;  — pod  nič  prodati,  itiu  ciltcit  SpotU 
prciž  »crfailfcn;  =  v  nič  prodati,  BlKr.-M., 
Ravn.;  to  ni  za  nič,  l)a§  tflUCjt  JU  nid)t'?; 
ta  človek  ni  za  nič;  —  za  nič,  Ulit  fcillCll 
^reiž:  za  nič  ne  grem  od  doma:  —  (i?^«- 
ničesa,  ./an.fSlovn.),  Levst.fSl.  Spr.);  m- 
čcsa,  v{hŠt.) ;  —  nič,  indecl.  nič  ne  pogre- 
šam; iz  nič  ni  niČ;  k  nič  spraviti,  priti,  Bl- 
Kr.-M.; k  nič  biti,  k  nič  deti,  Levst.(Zb. 
sp.);  pa  mi  kaj  dajte,  da  ne  bom  brez  nič, 
Jiirč.;  —  2)  rabi  v  okrepčavanje  nikalnice: 
gar  llidlt:  nič  nisem  zailovoljen  ž  njim,  id) 
biit  tnit  if)iu  c\ax  iiid)t  .^ifvirbcn;  nič  se  ne 
boj!  i)abe  (\ax  fciiic  ^-itrditl  —  (z  izpuščenim 
glagolom  I  nič  napačen  mo/!  cilt  flOr  llid)t 
iibicr  TOniiit!  —  3)  nič,  m.  indecl.  bcr  9JiC' 
llianb,  ba#  'D?id}tfii:  ta  nič!  .\otr.;  —  prepo- 
toval sem  križem  svet,  a  vendar  sem  ostal 
nič,  Le\<st.(/.b.  sp.);  vražji  nič,  BlKr.-M.; 
za  prazen  nič  se  prepirati,  Tolm.  -  Strck. 
(Let.);  (včasi  se  sklanja:  nič,  ^'Oi.niča,  .\otr.; 
7.  ničem  in  hudičem  vse  pustiti,  Jure.);  — 
(n.  po  vzgledu  nem.  „baž  D(id)tf3"  :  prazno 
nič.  Bas.;  nič  je  dobro  za  oči,  bOiž  9(id)t'? 
i^t  fiir  bic  "Jdicicn  fliit,  ('ig). 

ničast,  adj.  nič  vreden,  nidlf-JllllOig,  Lisičine 
pii  Liipnglat'u-F.rj.(Toib.)\   \()tr.;   n.  člo- 


vek, ein  Saugcnic^tio,  Z.;  —  iud)tig:  n.  od- 
govor, LjZv. 

ničati,  im,  vb.  impf.  tauevn,  l)0deu,  Jam.-Cig., 
Fr.-C;   pri   pletvi  ženske  ničijo,  Poh. 

ničavnica,  /.  bie  obcvc  9icif}e  bcr  i2i|U'nfobcn, 
bcr  ,V)aar(aiif  nm  55?cbftut)I,  M.;  —  bie  iiiu 
tere  ?Ri'tf)c  bcr  Sitcnfcben,  bic  Stelje,  Zal.- 
Cig.;  (mala  [spodnja]  ličavnica;  V.-C/^.);  tudi 
pl.  ničavnice,  Cig.;  —  (ničalnice,  ®e)d)iri= 
li^en,  DZ.);  —  nam.  nitčavnica?  prim.  nič- 
nice,  nitešnice. 

niže,  eta,  n.  bcr  Xaugenid)t§:  ti  si  pravo  niče! 
M.;  ti  ubogo  niče,  Lašče-Leyst.(M.) ;  tega 
ničeta  mi  ni  mari,  Lašče-Levst.  (M.) ;  ko  bi 
se  kako  niče  med  vami  našlo.  Vrtov. (Sh. 
gov.);  —  tudi:  niče,  eta:  niče  ničesasto !   Rib. 

ničfmen,  mna,  adj.  nidit§iui^ig,  nidjtig,  Jan., 
C,  Zora. 

ničgmiti  se,  cmim  se,  vb.  impf.  ju  nic^tž 
Uierbcu,  Bes. 

ničfmnik,  m.  bcr  2augeutd)t^,  C,  LjZv. 

nič?mnost,/.  bie  9?i(f)t§uu^igfeit,  bie  9licf)tigfeit, 
Nov. 

ničfmurEn,  rna,  adj.  1)  nid)t?nutiig,  niditig, 
t\{t[,  Mur.,  Jan.,  nk.;  (nav.  nečimeren:  ne- 
čimurni  [=  zanikarni]  uk,  Dalm.;  zanašati 
se  na  nečimurne  stvari,  D<3/m.) ;  — citci,  ciugc- 
bilbet  (nav.  nečimeren);  ni  bil  ničemuren, 
Jnrč.;  ničemurni,  samopridni  kričaji.  Str.; 
—  2)  grimuiig,  ogr.-M;  ničemurna  zver, 
Npr. -Glas. 

ničfmurnež,  m.  bcr  (iitlc,  Ravn. 

ničfmurnost,  /".  bic  ^lidit^uutugfcit,  bic  'Diiditig^ 
tcit,  bic  (Sitclfcit,  Mur.,  Jan.,  Cig. (T.),  nk.; 
naše  hudobe  in  ničemurnosti,  Dalm.;  z  ni- 
čemurnostjo  preslepljeni  nismo  držali  t%'ojih 
zapovedi,  Ravn.- Valj. (Rad);  ničemurnost, 
ogr.- 1  'alj.  (Rad). 

ničen,  čna,  adj.  nid)tig,  eitci,  Guts.,  V.- Cig., 
Jan.,  Lcvst.(Zb.  sp.).  nk. 

nTčes,  m.  ba^  'Dtid)tv,  ogr.- Valj.  (Rad). 

ničfsast,  adj.  =  ničast:   niče  ničesasto!   /\;7'. 

ničest,  /.  bie  ^J?id)tigfcit,  ogr.- Let.;  nlčest, 
ogr.- Valj.  (Rad). 

ničesten,  tna,  adj.  uidUig,  liid)t'oUuiibig,  ogr.-C. 

ničestnost,  /.  bie  ^Jiiditigfcit,  ogr.-C. 

ničev,  adj.  iiic[)tounl.ug,  uidjtig,  Jan.,  Cig.  (T.), 
nk.;   ničevi   nauki,   ničevi  verzi,  Zv. 

ničcvec,  vca.  m.  bcv  2^augcilid)t!?,   Bes. 

ničcven,  vna,  adj.  =  ničev,   Cig.  (T.),  uk. 

ničevost,  /.  bic  'i)(id)l*^uu|,ugfeit,  bic  'i)Jid)tigfeit, 
Jan.,   nk. 

ničica,  /.  bn*  'DJid)!'?,  Kr.-M.;  bic  'VinU,  Jan., 
Cig. (T.),  Zora;  izraz  pripraviti  (zvesti)  na 
ničico.  ciucu"i)lii'5bnicf  anfiliiill  briugcuimath.), 
Cig.  (T.). 

ničTgaršen,  šna,  adj.  uiciiinubciii  gcljinig,  Cig. 

ničij,  adj.  iiicnuiiibciu  gdjihig,  r^/i.sv.-f.'.,  Savr. 
(Let. K  Vest. 

ničiti,  nTčim,  vb.  impf.  ,Vigruubc  ridltcil,  UCl" 
nid)tCU,  .V(>)>.;  brata  niči  brat,  Zv. ;  —  n. 
se,  imbrniid)bav  U'crbcn :  tlak  se  niči.  Levst. 

(Cest.);   —  n.  se.   fid)  iiufbcbcil  (math.),  Cig. 
(T.). 


nička  —  nikakpršcn 


711 


nikakošen  —  nikedar 


nička,  /.  ciu  iHvjjcttcI  of)iic  CHooiiift,  Me  Tikk, 

ničke,  /.  yl.   =   ncčkc,  Mm:,   Cig.,   v{hSt. 
ničla,  /■   bie  '9iitll,    l'.-C/,jr.,  Jan.,  nk. 
ničnice,  /.  /'/.  bic  iiiiinmlH>c  (bci  bcii  SBcbcrn), 

Oy. ;    —   primeri   nitcčnice. 

ničnost,  /,  bie  DJicfjtigf eit ,  bie  Sitciteit,  Ci^., 

Jan.,    nk. 
ničvedež,  m.  bor  9iid}tČ'rtiif)Cl":  bili  smo  največ 

maiovedeži   in   ničvedc^i,  Jurč. 
ničvrednež,   m.  bcr  "iljiditvtuiirbicjc,  SIN. 
ničvrednost,    /'.  bie  'i)iid)t!Sunubic|feit,  Gnts. 
md,  m.  =  zavisi,    bec  9ieib  (pri  starejših  pi- 
sateljih); —  iz  nem. 
nide,   adv.  =  nider,  vihŠt.-Valj.fVest.). 
nider,    adv.  nam.  nigdcr    =    nikjer,    v\hSt.- 

d.  Vest. 
nigda,  adv.  =  nikdar,  Z. 
nigdar,    adv.  niental!?,    starejši  pisatelji,   Cv.; 

nikdar,   Diet.;  (nav,  se  piše   nikdar). 
nigde,  adv.  =  nigder,  Z. 
nigdfr,  adv.  =  nikjer,    Cig.,  ogr.-C,  Dalm., 

Trub.,    Jap.,  jv^hSt. 
nigdi,  adv.  nikjer,  vihŠt.-Zora. 
nigi,  adv.   nem.  nigdi,  =  nikjer,   SlGor.-C. 
nigdor,  pron.  =  nihče,  Krelj. 
nihaj,  j?;,  bie  Srf)»uinqung  (beš  '!peiibcl§),  Cig. 

(T.),  Sen.fFii.J,  nk. 
nihališče,    n.  ber  S^tuingungš^unft,    h.  t.- 

Cig.fT.J. 
nihaJka,  /.  bie  Sdiaufel,  C,  Glas. ;  bie  i^ange* 

iiiatte,   Valj.  (Rad). 
nihalo,  n.  t>a§'  ^J^ettbel,  Cig.fT.J,  Sen.(Fii.),  nk. 
nihanje,  n.  "ba^:  Sd;n)ingeu  (be»  *]3eubet'§),  Cig. 

(T.),  Sen.(Fii.). 
nihati,  am,  vb.  impf.  jic^aufclli,  luiegeu,  SIN.- 

C;  —  n.  se,  fdjluingcn  (uoiii  ^^ciibci),  Cig. 

(T.),  nk.;  —  hs. 
nihče,   nikogar, /»»-o«,  nieinailb  ;  (v  stavku  stoji 

še  nikalnica  „nc"  pred  glagolom);   nihče  me 

ne  vidi ;  tudi :   mhče,  nihče,  St. 
nihčer,  pron.   =   nihče.  Dol. 
nihilTst,   m.  privrženik  nihilizma,  bci"  9Jil)ilil"t. 
nihilizem,    zma,    m.  zanikavanje  nravstvenih, 

verskih  ali  političnih  načel,  bcr  5ci()ili§nui^. 
nihljaj,  m.  =  nihaj,  bie  £d)tt)ingung,  Let. 
nijanka,  /.  goveje  ime,    Tohn.-Erj.(Torb.). 
nijeden,    dna,  adj.  feirter,  Miir.,   Cig.,  VyhŠt. 
nika,  /.  bie  9iicbening  auf  3Sic)en,   Št.- Valj. 

(Radj;   —   prim.  dnika. 
nika,  \.pron.  =  n\č,  ogr.-C.;  — \\.adv.^mk?ir: 

Ne  vekaj  pa  nika,  Npes.-K.;  vi  ste  čisti,  ali 

nika  vsi,  Schonl. 
nikač,  m.  ber  58entciiier,  Cig. 
nikaj, /7ro«.  =  nič,  Guts.,  Mur.,  kajk.;  boljše 

nekaj   kakor  nikaj,    beffev    etltJajl   alž  nid)t^, 

Cig.;   ne  boj  se  nikaj,  kajk.- Vest. 
nikak,  adj.   teinerlci,  fcin,  Mnr.,   Cig. ;  —  po 

nikakcm ,    auf  fcinc  'ifiJeiie,    buvd)au§   uid)t, 

Mur.,   Cig.;  =  po  nikako,  Mur.;  —  tudi: 

nfkak,  Mur. 
nikakor,  adv.  auf  fcijte  SSeifc,  biird)au§  nid^t; 

nikakor  ne  morem  tega  storiti. 
nikakoršen,  sna,  adj.,  Cig.,  Jan.  i.  dr.,  pogl. 

nikakršen. 


nikakošen,    šna,    adj.,    Jan.  i.  dr.,  pogl.   ni- 

kakovšen. 
nikakov,  adj.  feiiierfei,  feilt,  ogr.-C,  jv^lišt. 
nikakovžen,  šna,  adj.  fcinedci,  !cin,  nk. 
nikakršen,  šna,  adj.  tcincvlci,  tcill. 
nikakši ,    adj.  =   nikakršen,   v:[h.'it.,    ogr.-C, 

Mik.,  RaičfSlov.J. 
nikaien,  hia,  adj.  ncgatio,  liBecucinungži^,  Cig. 

(T.),   nk. 

nikalnica,  /.  haž  58ernetuung§movt,  bie  9?ega- 
tioil,    Cig.,  Jan.,  nk. 

nikam,  adv.  =  nikamor,  Mur.,  kajk. 

nikamor,  adv.  nirgcilb^{)ilt ;  — govori,  da  ni- 
kamor ne  sodi,  er  )prid)t  fo,  ba)^  e»  nirgenb§* 
t)in  paf^t  (=  ciiicii  llufinn),  jv^lišt.;  =  go- 
vori, da  ni  nikamor,    dčT. 

nikanje,  n.  ba^  SScnieincn,  bav  Siegicuen,  Cig. 

nikar,  adv.  ja  nid)t  (pri  imperativu  ali  infi- 
niti\u):  nikar  ne  hodi!  nikar  ne  jokaj!  ni- 
kar mu  ne  veruj!  nikar  legati!  nikar  tako, 
otroci!  nikar  tako  hudo  in  jezno!  —  nikar 
(nikarta,  nikarte),  tf)U  (tl)Ut)  e§  nid^t!  Ni- 
karte  mene  Turku  dati,  Npes.-K.;  —  gar 
nid)t:  nikar  verjeti  mi  neče,  Levst.fM.J;  ni 
dva  dni  nikar  betve  v  usta  pripravil.  Polil. 
(Km.);  nikar  kaplje  ne,  gai"  feineu  3;rDpfeu, 
Polil. (Km.);  ni  se  pokazala  nikar  meglica 
na  nebu,  Ravn.;  nikar  zelenega  listka  ne 
ostane  ne  na  drevju  ne  po  tleh,  Ravn.;  — 
=  ne,  ni^t:  tako  daleč,  kakor  od  Ljubljane 
do  Nemškega  Gradca,  ako  nikar  dalje,  Trub. ; 
imamo  je  storiti  ali  nikar,  Dalm.;  nikar  — 
ampak  (temuč),  Schonl.,  Jsvkr.,  Guts. (Res.), 
.Jam.  (Sadj.J;  —  kratko  nikar,  burd)nu^  llic^t, 
feinc§tt)Cg§,  Diet., Cig.,  Jan.,  Krelj,  Boh.,  nk. ; 

—  gej(^lDeige  benn;  še  videl  ga  nisem,  nikar 
ž  njim  govoril,  Cig.;  očeta  ne  spoštuje, 
nikar  bo  druge,  Levst.(M.) ;  tega  kamena 
še  ne  vzdigneš,  nikar  da  bi  ga  nesel,  Levst. 
(Zb.  sp.J ;  od  mene  ni  dobil  nihče  ne  po- 
čenega groša,  nikar  pošteno  desetico,  Lj- 
Zv.;  nihče  ne  sme  se  smatrati  za  pravič- 
nega, nikar  za  svetega,  LjZv.;  saj  se  je 
župnik  zmotil,  nikar  se  ne  bi  jaz,  BlKr.; 
tudi :  nikar  pa,  nikar  pa  da. 

i.nikati,   am,  vb.  impf.  »eiiieiucn,   negieren, 

IciigtICH,   Guts.,  kajk.-Cig.,   Cig.  (T.). 
2.  nikati,  am,  vb.  impf.[id)  lueberbeitgen,  .Met.; 

—  prim.   ničati. 

1 .  nikavec,  vca,  m.  ber  iseriieiuer,  Cig. 

2.  nikavec,  vca,  m.  ber  ^Bergfin!  (fringilla 
montifringilla),  Jan.,  C,  Valj. (Rad),  Frey'. 
(F.). 

nikavt,  m.  ber  58enieiner,  Cig. 

nikda,   adv.  =  nikdar.  Mik.,  kajk.-Vest. 

nikdar,  adv.  iiiciltal^;  —  tako  lep,  da  nikdar 

tega  (tacega),  fo  fd)6it,  toie  feiiier  je  getucfcn. 
nikde,  adv.  =  nikjer,  (tudi :  nikde)  Mur. 
nikdo,  nikoga,  pron.  nikdor,  nihče,  iiieiltaub, 

Cig.,  Jan.(Slovn.),  Levst.(Sl.  Spr.J,  nk.;  — 

prim.   Cv.  VIII.  (J.,  X.  4. 
nikdor,  pron.  =  nigdor,    nihče,    Npr.-Erj. 

( Torb.),  nk. 
nikedar,  adv.,  pogl.  nikdar. 


nikelj  —  niti 


—  712 


nitje  —  nizen 


nikelj,   kija,  m.   neka  kovina,  bo§  9Hrfc(. 
nikljev,  adj.  '))l\dch:    n.  kršeč,  bcv  9Jlcfdtie^, 

7-."r;.  (Min.). 
nikjpr,  adv.  iiircjcnbS. 
i.nikniti,   nTkncm,  rt. /i/,  ciitjpricfjcn,  t)ert)or= 

fcinien,   Habd.-.\fik.,  Ciuts.-Cif:.,   Dol.-Cig., 

Jan.; — ^ertJOrbringen :  vlaga  niknc  iz  dreves, 

Vrt. 
2.  nikniti,  nTkncm,  vb.  pf.  tici")d}tliinbcil,  Hal.-C. 
nikod,  adv.  =  nikoder:  od   nikod  =  od  ni- 
koder, SlGor. 
nik9der,   adv.  »irgenbž  f)cnim,  in  tcnicr  Gic^ 

genb;   od  nikoder,  nirflcubž  ^cr,  uon  tciner 

©cite;  od  nikoder  ga  ni. 
nik9garscn,  šna,  adj.  ntcmanbcm  gef)OiMg,  Cig. 
nikoli,    adv.  nicinaB:  —   (šalivo);    o  svetem 

Nikoli   =   nikoli. 
nikotin,    »i.  strupena  tvarina  v  tobaku  ,    ba§ 

'IctCOttn. 
nikšen,    šna,  adj.  =   nobeden,  Npcs.-\'rai. 
nikši,  adj.  =  nobeden,  ogr.-C. 
nimam,  išči  pod:  imeti, 
nimanič,   m.  =  nemanič,   Cig.,  .Jan. 
nimar,  m.  =  nemar:  z  nimar  pustiti,  Jurč.; 

za   nimar  pustiti,  jv^^liSt. 
nimfa,  /.  starogrška    boginja  nižje  vrste,   bic 

ninder,  adv.  =  nikoder,  nikjer,  vihŠt.-Vest. 

I.   108;    (tudi:    nindrt.    Vest.;    nindri,  ogr.- 

.\fik.;  nastalo  iz:  nigder,  Mik.). 
nisem,  išči  pod:   biti. 
nišče,  pron.  =  nihče,  Mur.,  Cig.,  Met.,  v{h- 

Št.-Vest.,  Dol.;  tudi:  nišČe. 
niščer,  pron.  =  nihče,  Mur.,  (nnišir"),  Guts. 

(Res.). 
niščeta,  /.  bie  ilccic,  Mik. 
niške,  /.  pl.  =    ničke,    nečkc.    Mur.,   Cig., 

\'rt()v.fVin.),  Xotr.;  —  bie  Sretfctjcmel  ain 
J5?c[i)"tuf)f,  Glas. 
ništ,  pron.  =   nič,  kajk. 
ništen,  tna,  adj.  nidjtc*  \V(xt,  n\d)t'\c\,  Dol.-Erj. 

(Torb.). 
ništer, /TOM.  =  nič,  Ilabd.,  Meg.,  Alas.,  Guts., 

Krclj,    Trub. ,   Dalm.,   Kast.;    ništer    manj, 

uirf)t^bc)toJucni(jcr,  Mur.,  V- Cig. 
nistrc,    (nTštrec),    trca,  m.  ciU  ''J(icl)tij:    pisan 

ništrc,    Lašče-Levst.fM.),  Rog. -Valj. (Rad), 

Cv. 

1.  nit,  nTti,  /.  i)  bcr  ^nbcil ;  vtiejati  nit,  fili' 
fcibcln;  do  niti  moker,  jiaii,^  buvcI)lliiiC't;  blago 
se   po   niti    nabira,   po   vrvi   zapravlja.    Met.; 

—  pl.   niti,    bcr  ;^tuirn,    .U. ;   —    2)  živa   n., 

bo*  SSoffcrfnlb,  bcr  Xral)huitrm  (gordius 
aquaticus),  Cig.,  I-'.rj.(Ž),  Vas  Krn  -  Erj. 
(Torb.);  — T,)  morska  n.,  ba«i  SccgraiS,  Levst. 
(Pril.);  —  .\)  plenasta  ostrina  na  sekiri,   CfOr. 

2.  nit,  niti,/.  =  not,  ba*  5?ict,  Krn-Erj.(Torb.); 

—  iz   nem. 

nitcčnicc ,   /.  /'/.   :^   ničnicc,  (nilešnice)   Cig. 

nitcn ,  tna,  adj.  7'fClbcn  :  nilni  konec,  bo* 
Aobciicilbc. 

niti,  conj.  oild)  llirf)t,  ilid)t  ciliilinl,  Mik.,  .Jan. 
(.Slovn.),  Levst. (SI.  .Spr.),  nk. ;  niti  zn  lek  ga 
ni,  I''rj.(T(nb.);  kamena  niti  še  ne  vzdigneš, 
nikar  ga  boš  nesel,  I.evsl.(.^f.) ;  —   niti   — 


niti,  tDCbcr  —  Itod^,  Boh.,  Diet.,V.-Cig.,  Jan., 
Jan.  (Slovn.),  Levst. (SI.  Spr.).  Prip.-Mik., 
nk.;  =  ni  —  niti,  niti— ni,  Levst. (SI.  Spr.). 

nitje,  n.  coll.  gSbcn ;  —  bie  l£l)nrpic,  C. 

nitka,  /.  deyn.  nit;  bcr  j^abcn;  —  ==  vlakno, 
bic  (^ajer,  Cig.,  Ji:«.;  — zlate,  srebrne  nitke, 
^abcngolb,  (Vflbenfilbcr,  Cig. 

nitkast,   adj.  fabenartig. 

nitnik,  m.  bic  Sommereicf)C,  bic  3tieleirf)e  (qucr- 
cus  pedunculata\    Cig.,  jv\hŠt. 

nivelovati,  ujem,  vb.  impf.  (pf.)  lindino  me- 
riti, niDcUicrcii,  Cig.  (T.). 

niz,  praep.  c.  acc.  =  s,  z,  tion  —  {)era6: 
prišel  je  niz  Krn,  niz  Srpenico,  Podkrnci- 
Erj.(Torb.);  —  niz  lice  solze  toči,  Istra- 
SIW;  niz  brdo,  beigob,  Zora;  —  v  niz 
(vniz),  abttjart^,  narf)  unten,  Jan.,  C. 

niz,  m.  n,  biserov,  i'v:x  SdlllUl  ^ipcrlcn,  Cig., 
Zv.;  niz  misli,  eine  ®cbnnfenreit)e,  Cig. (T.); 

—  hs. 

nizati,  nTzam,  žem,  vb.  impf.  aitreif)en  (5. 93.  ouf 
cinen  j^lben),  Habd.-Mik.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Cig. (T.),  Erj. (Min.);  n.  na  nit  bisere,  ja- 
gode,  Brkini-Erj.  (  Torb). 

nizdolje,  n.  ba§  Žliatgediinge,  Cig. (T.),  Jes. 

nizdolu,  rtrfi'.  ablDČirlS,  Levst.(Pril.),  Erj.(Min.), 
Lašče- Levst. (M.) ;  n.  gre  pot.  Zora;  svet- 
loba se  odbija  n.,  Znid. 

nizek,  zka,  adj.  niebrig,  tiiebcr;  n.  gozd,  bcr 
^liebcnualb,  Cig. (T.);  nizka  ravan,  bic 'Xicf- 
iht\\t,Cig.(T.);  nizkegastanu,nicbern  Staiibccs 
visoki  in  nizki  ljudje,  Levst.(Sauk);  —  mo- 
rnlijd)  nicbiig,  Cig. (T.);  nizka  duša,  eiii  liic 
brigcr  9.1tcnidi,  Cig.;  —  nizka  cena,  cilt  ge- 
lingcr  ^4>i'i"''^;  —  nizko,  niebrig;  lastovice 
nizko  letajo;  nizko  se  prikloniti,  eiuc  ticfc 
SJcrbcitgung  madjcn;  —  compar.  nižji,  (adv.) 
nT;>e. 

nizen,  zna,  adj.,  Mur.,  pogl.   nizek. 

nizgati,    am,    vb.  impf.  =   nizati,  .^fur.,  Jan. 

nizhod ,  hcjda,  m.  bcr  'i)(icbcrgaiig  (mech.), 
Cii!.(T.);    bic   ®cČ'CCii)ioii   (astr.),'    Cig. (T); 

—  stsl. 

nizh9den,  dna,  adj.  fadciib  imath.\  Cig.(T.); 

—  nizhodng    koleno,    bic  (ibltcigcnbc    ijillic 

bcr  !i8criuaiibt  jd)Qft,  bic  '3)c^ccnbciitcu,  Cig.  ( T.) ; 

—  pri  m.  nizhod. 
nižina,  /.  =  nižina,  ogr.-(J. 
nizkodu.scn ,    šna,   adj.  ciitcr  gcmcir.cii  Sccle 

ClItiVlod)Ciib:    nizkodušnc   krivice,    Cv. 

nizkomiscln,   adj.  luut   nicbrigcr  ©efiitniiiig; 

nizkomiscini   liudje,    (.v. 

nizkost,  /.  bic  ":)(icbrigfcit. 

nizkota,  /.  bic  ''Jiicbrigfcit,  Jan. 

nizkiiten,   tna,  adj.  niebrig  (tig.^.  Jan. 

nizok,  adj.,  .Mur..   J)anj.-.^fik.,   pogl,   ni/;ik. 

nizt^znica,  /.  bor  ^Jiiebcrjieljcr  (cin  "iUcni^fel), 
J\rj.(Som.). 

niža,  f.  bie  ^Jficbcrnng,   I '.-O;,'. 

nižati,  am.  vb.  impf.  nicbrigcr  nuidjClt:  —  ri- 
se, niebcrcr  U'crben;  svet  se  ni;>a,  biv?  Tcrroin 
uurb  niebcrcr:  —  cena  so  ni^a,  bcr  ^4>rei'S  fallt. 

nižava.  /.  bic  ^.Ktebcrung,  ba>?  licflanb. 

nižavjc,   n.   biiiJ   licjlailb,   Cig.,  ,Jes. 

ni/.cn,  /na,  adj.  =^   nizek,   .\fur. 


njun 


713  — 


njust  —  nočiti 


nižcši,  aJj.  cotnpar.  ad  nizek  ==  nižji,  ogr.-C. 
nižešnji,   adj.  ticfcr  gcfcflcn  0.  iool)noub:   ni- 

žešnji   pridejo  težko   na   goro,   Sl(iur.-('. 

nižina,  /.  =  nižava;  bio  ^^icfcbcitc,  globoka 
n..  Me  'ilJicbcnilli'!,  valovita  n.,  tiieneiifOiiiiigcv 
3:ieflniib,  Jcs. 

nižinski,  aJj.  ^JticbcvuUi]^' :  nižinsko  jezero, 
Ja)i.,  Jcs. 

nja,  proti.  nam.  njega,  njegov,  Giits.(Res.), 
Kot:,  Št. 

njavlja,  /.  oseba,  ki   milo  tarna,   (iBrda. 

njavkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  niiauen,  Cig., 
('.,  Ravn.,  ogr.- Valj. (Rad). 

njegov,  (Jva,  pron.  feill  (ako  se  ne  ozira  na 
subjekt  istega  stavka);  ima  dobrega  prija- 
telja :    njegovo  mošnjo  prazni,    svojo  polni. 

njeg9vec,  vca,  m.  bcr  Scinigc,  Jan.;  Jezus 
in    njegovci,   Raini. 

nj^n,  pron.  \\)x  gc^orig,  ftc  [letreffciib,  i{)r  (ako 

se  ne  ozira  na  subjekt  istega  stavka). 
njfnec,  nca,  m.  ciltev  ber  ^firigcil,   C. 
njerčanje,   n.  ba§  .Sitiuvicn,    Vrtov. (Km.  k.). 
njfrčati,   i'm,  vb.  impf.  fmtvien,   C,  Notr.-M. 
njfrga,  /.  =  nerga,  cin  miirrijcfjci  9JZcnfrf),  ber 

S3niiumbar,  Cig.;  —  ciii  tueincvlid)cu  llfcnjc^, 

Kr.- Valj  (Rad);  ein  Uicincrhdic^  ftinb,  Cig. 
njergač,  m.  =  nergač,  bci"  ^^ruiiimbar,  Jan. 
njergalo,  n.  =  nergalo,  ciu  miirrtjd)cr  llccnjd), 

(njČTgalo)  Strek. 
njergati.   am,  vb.  impf.  =  nergati,  brummctt, 

imivren,  Cig.,  Jan.,  Kr.:  n.  na  koga,  gcgctt 

jemanbcu  mmrcu,  Krelj;  —  fiiurrcn,  Jan., 

C;   pes  tiho  njerga,    Vrtov. (Km.  k.). 
njfvka,  /.  ber  §aber,  ogr.-Valj.(Rad). 
njevkač,  m.  bcr  3^i"f'^^V  ogr.-C. 
njfvkati,    am,    vb.  impf.  janfeil,    ogr.-M.;   n. 

se,  fid)  janfcn,  ogr.-C. 
njfvkav,  adj.  jaufiid},  ogr.-C. 
njihen,   hm,  pron.  =  njihov,  Cig.,  Jan.,  Jan. 

(Slovn.J,  Notr.'Cv. 
njihov,  pron.  if)nen  gcliorig,   ifjr  (ako  se  ne 

ozira  na  subjekt  istega  stavka). 
njihovec,    vca,    m.   njihov  človek,    ciltcr  bcr 

3t}rigen,  Bes. 
njin,  pron.,  Met.,  pogl.  njun,  njijun. 
njijin,    pron.  =  njun,    njijun,    (njijn)  Levst. 

(SI.  Spr.J. 
njijun,  pron.  =   n)un,   Cv.  II.   n. 
njiva,  /.  ber  9(cffr. 
njiven,    vna,  adj.  %.dcX' :    njTvno  delo,    njivni 

delavci,  Krelj. 
njivica,  /.  dem.   njiva,  bO'5  9(ecferlcin. 
nJ9hati,    am,    vb.  impf.   =  njuhati,   \'od.(Iib. 

sp.). 
njuhalen,  Hna,  adj.  Sd)iiUpf',  Jan. (H.). 
njutiaten,  tna,  adj.  Scf)nupf=:  njuhatni  tobak, 

DZ. ;  —   prim.   njuhati. 
njuhati,   am,   vb.  impf.   =  duhati,  ricdlCH,  Z., 

Prip.-Mik.,    Tolm.-Erj .(Torb.) ;  —  (po  rus.) 

fdlinipfcii:   n.  tobak,  Levst.(Xauk),  nk. 
njuhavcc,  vca,  m.  bcr  Sd)nupfer,  Jan.  (H.). 
njun,   pron.  \t)t  (o  dveh   osebah,    ako  se  ne 

ozira  na  subjekt  istega  stavka),  Ravn.,  Met. 

in   nasl.;  —  prim.  njijun. 


njust,    MI.  =  sobolj,    Jani.,  Miir.,   Cig.;  — 

madž. 
njušati,    am ,    vb.  impf.   =    njuhati,    riec^en, 

7olm.-Krj.  ( Torb.). 

1.  no,  conj.  i)  abcr,  Levst.(Si.  Spr.),  nk.;  no 
farizej  neče  grešnik  biti,  Krelj;  jaz  sem 
liotel,   no  ti  ne,   C;  —  2)  nam.:  ino,  C,  Št. 

2.  no,  interj.  i)  izraža  izpodbujanje;  tuoljlau, 
C;  no,  brat!  U'0{)lan,  "^rubcr!  Krelj;  no, 
govori !  note,  govorite!  nota,  govorita!  note, 
note!  St.,  Gor.,  Tolm.;  —  prim.  nu;  —  2) 
za  imperativom:  boc^;  pusti  me  no!  pojdi 
no!  čakaj  no!  —  g)  na!  no!  temu  sem 
posvetil!  —  no!  tega  so  pošteno  nabili! 

nobeden,  (noben),  nobena,  num.  feitter,  tcin; 
nobeden  ni  hotel  pomagati;  noben  človek 
ni  hotel  pomagati;  (prim.  eden,  en);  brez 
nobene  pravice,  oijlK  cilt  9ted)t  JU  l)nbcn, 
\'rt.;   prim.  brez. 

nobenkrat,  adv.  feinmal. 

nobenoplaten,  tna,  adj.  =  nobenostranski, 
(jiits.-Cig.,   Mnr. 

nobenostran,  strana,  adj.  =  nobenostranski, 
Cig.,  Jan. 

nobenostranost,  /.  =^  nobenostranstvo,  Cig., 
Jan. 

nobenostranski,  adj.  iillpaitciifd),   Cig.,  nk. 

nobenostranstvo,    n.  bie  Ultparteilidifeit,   nk. 

noc9,  adv.  =  nocoj,  Re^.-C,  Cirk.-Baud. ; 
(^ncg",  Ro^.-K>-es). 

noc9J,  adv.  in  ber  niidiftcn  (ucrgaiigencu  ober 
fiinftigcn)  3lad)t,  I)eute  nadjtž;  n.  nisem  nič 
spal;  nocoj  bomo  dolgo  bedeli;  —  f)eute 
abenb§;  pjidi  nocoj  k  nam!  — •  iz  noč-so, 
noč-sjo,  Strek. 

noc9Jšnji,  adj.  gur  nSdiften  (ocrgangcncn  ober 
tihiftigen)  'i>cad)t  gcbi3rig ;  nocojšnja  noč ;  no- 
cojšnja veselica,  bic  am  fjeutigcn  'Jtbenbe  ftatt= 
finbenbe  Unterl)altung. 

noč,  noči,/,  bie  5cad)t;  lahko  noč!  gutc  9?ad^t! 
po  noči,  in  ber  ?iari)t,  nad)hi;  noč  in  dan 
delati,  %aQ  uub  ^Jčad)t  arbciten;  noč  ima 
svojo  moč;  —  sveta  n.,  bie  (£briftnarf)t;  na 
.sveto  noč,  Kres;  velika  n.,  D[tcni;  o  ve- 
liki noči,  JU  Cftern. 

nočca,  f.  dem.  noč;  ba^o  9?adjtd)CU,  Cig.,  Valj. 
(Rad). 

nočem,  išči  pod :  hoteti. 

nočen,  čna,  adj.  9cad)t=,  nadjtlic^. 

nočeš,  adv.  beute  nad)t§,  Ilabd.-Mik.,  Prip.- 
Mik.,  ogr.-C. 

nočevati,  ujem,  vb.  impf.  ubcmac^ten,  Habd.- 
Mik.,V.-Cig.,  Jan,,  v^liŠt.-C,  Levst.(Nauk), 
Bj.dlb.  sp.),  LjZv. 

nočica, /.  dem.  noč.  ==  nočca,  Levst.(Zb.  sp.). 

nočitnica,  /.  bie  *i)?ad)tf)crbergc,  Cig. 

nočilničar,    rja,   m.  bor  .'OCrbergor,   Cig.,  Jan. 

nočilo,  n.  bte  'Otad)tf)crbcrge,  Jan. 

nočišče,  n.  bie  'ilcad)t^erberge,  Cig.,  Jan.;  šel 
je  iskat  nočišča  v  gostilno,  Erj.(I^b.  sp.) ; 
—  ber  9Jad)traunt,  Levst.(Pril.). 

nočiti,  im,  vb.  impf.  i)  iibcrnad}tcn,  Mitr., 
Cig.,  Jan.,  C;  nočili  so  v  šotorih.  Skrb.; 
kje  sta  moža,  ki  nočita  pri  tebi?  Ravn-,; 
pod  milim  nebom    n.,    Vrt.;   Mudi  se  mi  z 


nocnica  —  nogavicarica 


714  — 


nogavičarstv9  —  nor 


blagom,  Nočiti  ne  smem,  Xpes.-K. ;  —  2) 
n.  koga,  bc{)ctbcrgcil,  Jan.,  ^'rt.\  —  3)  noči 
se.  c#  irirb  l1(Qcf)t,    Met:.,  Diet.,  Mur.,   Cig. 

nočnica,/.  1)  bic  'i)Jad)t)cfiUHirmcrin,  Valj.(Rad); 
—   2)  t)te  9(ad)toiolc  (hespcris),    Tuš.fB.J. 

nočnik,  m.  i)  bcr  9iad)ttnanb(ci,  Jan.rH.j;  — 
2)  bcr  9Jaditroinb,  V.- Cig.:  bcr  'JJorbtueit^ 
tt)inb,  Gor.-M.;  —  3)  bae  9iaditqcid)irr.  ./ii«., 
DX. 

nočnina.  /.  bic  ^erbert^cgcbur,  Jan. 

noga,  /.  i)  ber  5ii6,  ^0-  Seill ;  od  nog  do 
glave;  z  nogami  in  rokami;  z  nogami  tep- 
tati; z  obema  nogama  teptati;  na  nogah 
biti,  iiuf  ben  Scincu  fcin,  aufjcin;  na  noge  I 
ailfl  izpod  nog  iti,  spraviti,  auž  beill  3Scge 
gclicn,  jdiaffcii;  od  mladih  nog,  »on  ."ftiiibc^' 
beincu  aii,  von  ^ugciib  oiif;  pod  nogami 
imeti  koga,  jemanbett  im  ®c{)oriam  f)nlten, 
Jsfkr.;  pod  noge  se  dati  komu,  ftc^  jc= 
maiibcm  ganj  ergeben:  dal  se  je  babi  pod 
noge,  Polj. ;  pod  nogami  komu  biti,  jeman^ 
bcm  gc!)oriam  jcin,  C;  —  z  desno  nogo  v 
črevlju,  z  levo  pak  v  kožuhu,  t.  j.  drugače 
govori,  kakor  misli,  Krelj ;  —  bcr  (^UH  cineš 
Š^ifc^cg,  <Bei\eU  U.  bgl.;  —  2)  četrtina  ore- 
hovega jedra,  Bolc-Eyj.(Torb.);—X)  kračja 
n.,  bcr  5)rubcnfuB  (pentangulum),  Fliipia- 
Efj.  (Torb.)  ;=  morska  n.,  Kras-Erj.fTorb.J, 
ji'y^ltŠt.;  tudi:  morina  n.,  CrničefGoriš.j: 
=  sračja  n.,  GRrda-Erj.(Torb.J;  =  stračja 
n.,  Pod  Krnom- Erj. (Torb.);  —  4)  rastline: 
sračja  n.,  bcr  ^'raf)cnfujj  (plantago  corono- 
pus),  Cig.,  Mcdv.fRok.);  —  volčja  n.,  bcr 
SGSicjcnanboru  (marrubium  vulgare),  Cig.;  — 
zajčja  n.,  bcr  .\?ajeitf[ce  (trifolium  arvense), 
Cig.;  —  mačja  n.,  lia^o  (Viaud)l)cit  (anagallis 
arvensis).  Tuš.  (B.),  Medv.  (Rok.) ;  —  vranja 
n.,  bic  Šttnftreffc  (lepidium  ruderale),    C. 

nogač,  m.  \)  bcr  iianpjfiifjigc,  Mnr.,  Cig.,  Jan., 
C;  —   2)  bcr  izotop,    V.- Cig.  ^ 

nogača. /.  i)  cin  grofjcr  ^-itfj,  Štrek.;  —  2) 
bcr  Jtiijj  einf^  Stii()lc^,  jijdicc-  u.  bgl.,  ogr.- 
C:  —  3)  pl.  pogače,  \)a'i  ^ufjgcftcll  bcr 
Stainpfc,  C;  —  4)  pl.  nogače,  bic  Stcli^cn, 
C:  —  5)  tiCL^  Spinnrab,  C. 

nogalnica,  /.  bic  IritiUorrid)tiiiig,  bcr  Sd)CiiicI 
0111  ®cbftul)l,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  C,  Plit^na- 
Erj.CTorb.i;  —  ba§  Irittbrctt  bcim  Spinii-- 
rabc,  Cig.,  Gor.  -  M.,  ogr.  -  C,  Krn  -  Erj. 
(Torb J:  —  pl.  nogalnice,  btc  JrittPorrid)« 
tuiig  bci  bcr  ^rdjboiif,  Cig. 

nogaJnik,  m.  bic  Iritt»orud)tiiiig  nm  3Bcb= 
ftiililc,  Cig.,  C,  Valj.  (Rad)  niii  Spiiliuabc, 
Cig.,  bci  bcr  CrgcI,  C;  bcr  AUijtritt  nm 
liidigcftcllc,  luoraiif  iiinii  bic  ^fiifjc  jctU,  Cig. 

noganja.  /.  ciu  grofjcr,  uiifin  111  iger  ^iif},  C. 

nogat,  lita,  adj.  i)  mit  AiitV"  iHniclicii ;  — 
2)  uiclfiiljig;  —  3)  Iniigfiifjig,  laiigbcinig. 

nogavica,  /.  bcr  Struiiipf,  bic  Jujjjodc,  Guta., 
Mur.,  V.-Cig.,  Jan.,  nk. 

nogavičar,  rja.  m.  bcr  £trunipfutirfcr,  bcr 
3triimpfftricfcr,  Ravn.-  \'alj.' Rad). 

nogavicarica.  /.  bic  StrilliipMiMrfcriii ,  bic 
3tniiiipfitrirfcriit,  Jan.(H ). 


nogavičarstvo ,  n.  haž  StriimpftuirferI)Qiib- 
rocrf,  Jan. (H). 

n9gEt,  hta,  m.  =  nohet,  Jan.,  Erj. (Som.). 

nogica,  /.  dem,  noga;   =  nožica. 

nčglice,  /.  pl.  olične  tropine,  (prav  za  prav: 
semensko  zrnje;  iz  furl.  nogli)  Rihenberk- 
Erj.(Torb). 

nogolom,  16ma,  m.  bcr  33ciiibriic^,   Cig. 

nog9vnica.  /.  =  nogalnica,  bn§  Jrittbrctt  am 
Spiunrab:  kolovrat  se  z  nogovnico  žene, 
SlGor. 

n9grad,  m.  nam.  vinograd. 

n9hct,  hta,  m.  i)  bcr  ^JJagci  oiii  (^iiiger  U.  a\\ 
ber  3*^^^'  nohti  cvetejo  =  bele  pege  dobi- 
vajo, Pjk.(Crt.);  ne  toliko,  kolikor  je  za 
nohtom  črnega  =  gar  llic^tš:  za  nolite  mi 
gre,  c§  gebt  mir  fdjledit,  tž  luirb  mir  l)art 
gligcictit,  Bes.;  huda  jim  je  bila  za  nohti, 
LjZv. ;  —  2)  bcr  jd)ir)nr,^c  ^ciin  on  beti  ^o^nen, 
ber  ^of)Ucnid)UJ^,  Cig.;  —  3)  orlovi  nohti, 
^až  ©ciRblatt  (lonicera  caprifolium),  Mur.; 
tudi;   nohet. 

n9htati  se,  am  se,  vb.  impf  mit  ben  9?ageln 
etma5  aiifjiilijicn,  auvcinanbcr.^iibringcn  ju- 
C^en:  otrok  se  nohta  z  orehom.   Gor. 

n9htec,  tca,  m.  dem    nohet. 

n9htic,  m.  dem.   nohet. 

n9htnica.  f.  ba§  ^cagcltraut  (paronvchia  scr- 
pvUifolia),   Cig.,  Medv.fRok.). 

n9J,  m.  bcr  Strouft  (struthio),  Mur.,  Cig.,  Erj. 
(Ž.),   nk.;  —  hs. 

1.  noj,  conj.=^  ino,  in,  Goriš..,  Kor.-Lcvst.(M.). 

2.  noj,  interj.=  no,  Uiobtail,  C;  nojta,  nt>jte,  C. 
n9Ja,  /.  i)  bic  9?otf),  bic  -^jiagc,  Jan.,  M ,  Valj. 

(Rad);  —  2)  bic  9i'oth,  bic  l1cOtl}tiiciibigtcit, 

Valj.(Rad);  Nam  bit"  je  noja  zjokanim,  Spes.- 

Mik. ;  —  pogl    nuja. 
nojft,  m.  =  nohet,  ogr. -Valj. (Rad). 
nokota,   /.  =  device    Marije    kožušček,    gc 

mcilicr  ,'poniflCC    (lotus    corniculatus) ,    Tuš. 

(R.);    —    bcr   Stcillflcc   (melilotus),    Pohl.; 

(nokuta),  Medv.fRok.);  —  prim.  hs.  nokata. 
ndlika,  /.  bic  .'ocrbft.^citloic  (colchicum  autum- 

nale),    l.o\- Erj. (Torb.);  —  prim.  it.  il  pic- 

colo  moli,  ber  italiciit)d)c  ^^ucrglouc^,  Erj. 

(Torb.). 
noljev,    adj.   ncdjev  kruh:    peče    se  od  zmesi 

pirjeve,   koruzne   (sirkove)  in  ajdove  moke, 

(lurl.  noli,  Silciciimcljl,  Sd^rot)  Malhinjc  na 

Kraxu-Erj.  ( Torb  ). 
nomad,   m.   nenaseljenec.  bcr  iJJoiuabc. 
nomadski,  adj.  iioillilblid). 
nomenklatura,  /.  imenik,   bic  ^JJoiIlCIlcIatur. 
nominalen,  I  na,  adj.  imenski,  po  imenu,  U0» 

miiicll. 
nominativ,    m.  imenovalnik,    prvi  sklon,    bcr 

^JiomiiuUiti  (gramm.). 
nopal,    »I.  bic  cod)CiiiIltvngciibc  Jvcigciibiftcl  0. 

llJopolpflilll.iC    (opuntia    coccinellifcra) ,    Tuš. 

(R.). 
nor,    nora,  adj.    i)  iliirrijdl ;  nora  ženska;  po 

va.si  nori  glavi,  Jsvkr. ;  nora  leta,  bic  ^Icgol' 

jal)rc,  Cig.,  Jan.:  —  2)   liberiliiifiger  3Bci|c 

U'ild))cnb,   C;  nora  mladika,  bic  'JlMliicrrcbc, 

Cig. ;  —   noro  rastč,  C*  Unid))'!  iippig,  P»lj- 


nor  —  noreti 


—  715 


n9s 


nor,  adv.  ^  enkrat,  Re\.-C.;  (iz:  ednor,  stsl. 

iedina-že,  prim.  Vest.   H.   6i). 
nora,  /.  Me  .Viohlc,  Jam.,  Mik.;    fine  !rater= 

fin-iitiiic  ilserticfiinci,  Z.;  (bie  ©vube,  Cig.). 
norava,    f.  bev  i?uoterid)    (polvgonum).    Valj. 

(Rad).  ' 
n9raz,    m.  hn^o    fnimme    9?ct)eiuiicncr,    Diet., 

J^ol.;  —  nam.  vim)raz,   in  to   nam.  vinorez, 

Mik. 
norcepas,    pasa.  m.  bcv  'ipoffcitrcifjei',   C,  Z. 
norčak,  m.  i)  =  norce,  ber 'JJair,  Dict.\  — 

■2)  ber  £paf3i)09el,  Gnts. 
norčarija,  /.  ^  norčija, 
norčaski,  adj.  =  norčevski,  Krelj. 
norčast,    adj.  navrenortig,  navin)cl) ;  norčasti 

deček. 
norčav,  ava,  adj.  i)  navrijcf},  angebvaunt;  Nor- 
čave dekleta  \'erjameio  vse,  Spes.-Schein.; 

—  2)  poifcut)aft,  l>f](iaft. 
norčavast.  adj.   =  norčav,   Diet. 
norčavost./,  i)  bie  3i\irvf)eit;  —  2)  bic  ^ofjcn= 

ftaftigfeit. 
norček,  čka,  m.  dem.  norec;  i)  ba§  9?anc^en; 

—  2)  neka  goba,    Notr.  -  Levst.  (Rok.) ;   — 
tudi:  norček. 

norčevanje,  n.  bie  '!j?oi"ieureiBeici,  ha^  Scfter.^cii. 

norčevati,  uiem,  ri-. /?«/'/. 'Dfarrcnpofitnt  treiben, 
)d)Cr5en,  Mm:,  Cig.;  —  navadnejše:  n,  se 
s  kom. 

norčevavec,  vca,  m.  bev  ■'^oifenreijjcr. 

norčevavka,  /.  bie  ^P)'ieurcif3cnn. 

norčevski,  adj.  'ilatvcU',  ndriild). 

norčija,  /.  bie  9Janciipoffe. 

norčljiv,  iva,  adj.  ipafjdaft,  fc^erjl^aft. 

norčljivost,  /.  bie  SpaBf}aftigfeit. 

nore,  eta,  m.  bcv  9JaiT,   Cig. 

norec,  rca,  m.  i)  ber  Dcnrr;  —  norca  (norce) 
si  delati  iz  koga,  aiu^  jcmaiibem  eiiien  9?arren 
(9fnrrcn)  machen;  (pogostoma-.  norca  [norce] 
se  delati);  za  norca  imeti  koga,  jeinanbeu 
narreit,  juin  ^fancn  {)Qben;  norec  ga  lomi, 
Cl"  ift  mutlnuiOici,  Mur.,  Cig.;  to  ni  po  norcu, 
baž  ift  nid)t  iibet,  C. ;  —  2)  norci,  ''^offcu : 
norce  uganjati  a.  briti,  ^o[)en  reij^en; —norce 
pasti,  Mur,;  norce  moliti  komu,  jemanbetl 
Jlim  ^efteil  t)aben,  Jan.;  po  prazne  norce 
iti,  iit  beii  3(pvil  gefcftirft  tucrbeit,  Vod.fNov.J; 
v  norcih  kaj  reči,  im  Sdierje  ctroa§  fagc", 
Gor.\  .Mi  "mamo  resnico.  Mi  'mamo  norce, 
Npes.-Schein.;  —  3)  ber  Sc^tegel,  Pot.-M.; 
=  veliko  kovaško  kladivo.  Z.,  Posavje-Erj. 
(Torb),  Zora;  —  4)  ber  Snebel  an  ciner 
lette,  Cig.,  Valj. (Rad);  —  5)  bie  9iiiben= 
lampe,  Cig. ;  —  6)  cin  gro^er  @tro(if}ut  ait§ 
gerobf)nlid)cni  3trof),  Dol.-.  —  7)  einc  am 
3ti^rencnbc,yijamnicngebiinbeTie  ®arbc,  Cor.; 

—  Š)  ba§  Šiorfjemb,    C,  Xov.,    Rihenberk- 
Erj.(Torb.). 

norek,  rka,  m.  ein  (icbc§  9iarrd)en,  SlGor.-C. 

noreti,  im,  vb.  impf.  eiii  i)Jarr  jcin,  gci[te»= 
fviiiif  fein;  kaj  noriš?  bi)t  bil  bcitn  Don 
3innen'?  —  fic^  nttrrijd)  bcnelintcn,  ^offcn 

ticibcu  ;   otroci   norijo  po  travniku;    na  stare 
dni   je  začel  noreti. 


norez,  rčza,  hi.  \>až  iHcbcnnie|ier,  V.-Cig.;  — 

prim.   noraz. 
norica,  /.   i)  bie  9fdrrin;   —  2')  pl.  norice, 

bie  9Bo)'fer=  ober  SSinbpoden,  bic  ®diafporfen 

(varicellae),   Z.,    Kr.;  —   x)   bic   Jvviitlling§= 

fnotcnblunie,  grofjCi?  6d}nccglbcMicu  (ieucoium 

vernum),  Tiiš.(R.);  —  bic  ^olIfil"jc{)e  (atropa 

belladonna),   Cig.,  Dol.,  Notr. 
noričica,  f.  taž  Sc^neeglbdfdien  (galanthus  ni- 

valis).   Gor. 
norija,  /.  bie  9?arr^cit,    ber   Spa§,    'ipoffen, 

Jam.,   C,    kajk.-\'alj.(Rad);    norije    terati, 

^offcn  treibeu,  kajk.-Vcst. 
norisčnica,   f.  =    blaznica,    "ba^   ;3rrcn{)au§, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
i.noriti,   i'm,  vb.  impf.  iiarrcii,  bctf)i.iren,  an= 

fiil)ren,  bctriigen,  Cig.,  Jan.,Volk.-M.,  vihšt. ; 

n.  srce,  Dalm.;  n.  se  =  goljufati  se,   i':[ItŠt. 

2.noriti,  im,  vb.  impf.  cintQUcf)cn,  Z.,  Trst. 
(Let.). 

norljača,  f.  =  norljava  ženska,  Mur. 

norljav,  ava,  adj.  =  trapast,  etttJag  norri)d), 
blobc,  Mur.,   Cig.,   C. 

norma,  /.  pravilo,  vodilo,  bie  91onn. 

normala,  /.  črta  pravilnica,  bie  9?0VmaIe,  Cig. 
(T). 

normalen,  Ina,  adj.  pravilen,  noniial,  5kn-ina(=. 

normalije,  /.  pl.  vodila,  pravila,  bie  9Jornia= 
licu,  DZ. 

normalka,  /.  bie  9forninlidnt(e. 

normalnošolski,  adj.  '9torinnlld)u(=  :  n.  za- 
klad, DZ. 

noroglav,  glava,  adj.  t{)i3rid)t,  tollfijpfig,  Diet.- 
Mik.,   Cig.,  Jan. 

noroglavec,  vca,  m.  ber  "Dfarv,   Cig. 

noroglavka,  /.  bie  5carrin,  C. 

norost,  /.  I  I  bie  'Diarrbeit;  —  mladost  je  no- 
rost, bie  3"flcii'^  'H'"t  ffi""^  2^ugenb;  —  2) 
tiha  n.,  ber  Sumiiifoller ,  divja  n.,  rafcnbcr 
^oKer  (^fcrbefranfi)eiteu),  Strp. 

norosten,  stna,  adj.  i)  ndrilfd),  Dol.;  bil  sem 
od  mladih  kolen  malo  norosten.  Jure.;  no- 
rostno  vesel,  Jurč.;  —   2)  foderig,  Jan. 

norovati,  ujem,  vb.  impf.  nfirrifd)  fein,  9Jarr- 
^eiten  treibeu,  C,  Z. 

norski,  adj.  ^corren',  narri)(^;  n.  mož,  norska 
reč,  Trub.;  nor sko  srce,  Dalm. ;  norska  pa- 
met, Jsvkr.;  norsko  in  nespametno  ljudst\'o, 
Jap.(Sv.  p.);  norska  čepica,  bie  ^forren^ 
foppe,  SIN. 

n9rša,  /.  bie  9iQrrin,   Z.,  Mik.;  pustna  norša, 

nos,  nosa,  nosa,  nosii,  m.  i)  bic  'JJaic;  iz  nosa 
mu  kri  teče :  pred  nosom,  »or  ber  5?Q)e ;  = 
in  nddiftcr  9?d^e;  na  vrat  na  nos,  iiber  ."ga(ž 
unb  iiopf;  tenak  nos  imeti,  čine  jeine  "Jiafe 
^abai;  po  nosu  dati,  dobiti,  eincn  i8cr= 
tpeici  gcben,  bofonimcn;  pod  nos  dati  ali  do- 
biti, etuia#  berb  ,yi  Dcrftel^cn  gcben  ober  bc= 

fonmtcn;  golo  resnico  komu  pod  nos  ti- 
ščati, jentonbeni  berb  bie  3i>a^r^eit  iogen; 
pod  nos  se  mu  je  pokadilo  =  e§  luor  i^m 
nid)t  red)t,  e§  l^at  i^ii  ncridjmipft;  nos  obe- 
siti, pobesiti,  bic  'Diajc  bdngcii  Inffcn;  imeti 
koga  na  nosu,  anf  jcnianben  boje  jein,  Tolm.- 


716 


nosevati  —  nosobrc 


Štrek.(Let.);  nos  vihati,  bie  9?oie  runipfcn; 
=  z  nosom  mrdati,  Diet.;  nos  visoko  no- 
siti, ^P(^mut()iil  fcilt,  vihŠt.-C;  na  nos  komu 
kaj  obesiti,  oitf  bic  9Jaje  biubcit;  za  nos  vo- 
diti, bci  ber  'DJaje  {)crumfiifiiTn ,  tiinicfien;  v 
vsako  reč  nos  vtekniti,  iiberatl  jcilie  'ilaii 
^aben;  sam  se  za  nos  primi!  ac^tc  fluf  bid) 
icibft,  5Upfe  bic^  on  bctiicr  ^fajel  —  za  en 
nos  tobaka,  ciuc  ^rife  Scliniipftabaf ;  —  2) 
cin  imjciiiormiiicr  ^^^cf*^"-  '^-'n  -■  —  ^^i"  ®iff5= 
jdinabcl  bci  Xopfeii  u.  b(\l.,  (lig.,  C,  Dol.; 

—  bcr  Scl)iff':?irt)iiabel ,  Cig.,  Jan.,  Zv.\  la- 
dijski n. ,  Jan. (H.);  —  3)  bie  2aiibipi|}e, 
bfl§  5yori:iebirge,  ba»  Sap,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  Jes.;  (rus.). 

i.nosač,  m.  i)  cin  gvoilnafiaer  SJfenjd),  Mur., 
Cig.,  Jan.,  C;  —  2)  bcu  ^liaHMiaffi'  (semno- 
pithecus  nasicus),  Erj.fZ.J;  —  3)  bet  9iajc= 
tneife,  Meg. 

2.  nosač,  m.  i)  tet  Jragcr,  bcr  1'aj'tcntragcr, 
Diet.,  Cig.,  Jan.,  C,  Nov.;  —  2)  prvo  vre- 
tence človeške  hrbtenice ,  bcr  S(tla§ ,  Erj. 
(Som. J. 

nosača,  /.  cin  SScib  mit  grofeer  9Jaje,  .Vur., 
Cig.,  Jan. 

nosačka,  /.  bie  Jracicnn,   ('ig. 

nosak,  »i.  cin  gvpfjnafiiicv  ^JJann,  Ilabd.-Mik.- 

nosan,  ana,  m.  eiu  gio^nafigcr  5Jtnnn,  Cig., 
Jan.,  M.,  C. 

nosana,  /.  cin  gro^ncifigež  S3eib,  Cig. 

nosast,  adj.  iiaicnnrti;.^;  —  cjio^nafig,  Mur., 
'  Danj.,  Habd.-Mik. 

nosat,  ata,  adj.  grpfjnniii). 

nosav,  ava,  adj.  idjmoUcnb,   Cig. 

nosavica,  /.  =  skleda  z  nosom,  einc  Sc^iiifcl 
mit  finem  05ief5id)nQbc(,  Rib. 

npsba,  /.  bae  2mgeu:  osel  je  za  nosbo,  ogr.-C. 

1.  noseč,  sca,  w.  detn.  nos;    i)  hav  'Dciic^djcn ; 

—  2)  ber  ©iefjfc^nabcl,  Cig.,  Dol.;  —  3) 
bic  Sid)crcrbjc  (cicer  arictinum),  Cig.,  Kras- 
Erj.  (Torb.). 

2.  noseč,  sca,  m.  bcr  3;ragcr;  —  bcr  ^^obten- 
trdgcr:  jokaje  je  šla  reva  zapuščena  za  nosci, 
Ravn. 

noseč,  eča,  adj.  frf)tTJOngcr;  tudi:  n<5scča;  — 
prim.   nositi. 

nospctn,  čna,  adj.  jd)HJangcr,  tudi:  ntjsečen, 
ljubljanska  ok. 

nospčnost, /.  bic  Sd)iuangerjd)aft,  tudi:  nev- 
šečnost, Cig. 

nos^čost,  /.  =  nosečnost,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
tudi:   nijscčost. 

n9sek,  ska,  m.  dem.  nos;  1)  bož  92(idC^cn;  — 
2)  bic  ft'idicrcrb|c  (cicer  anetinum),  Krax- 
Erj.  (Torb.),   Štrek. 

i.nostn,  sna.  adj.  9Jnjcn  ;  nosna  kost,  baž 
^loicnbcin,  Cig. 

2.  nosen,  sna,  adj.  1)  troflbar,  Cig.;  nosni 
stol,  bcr  Tragcftul)(,  bie  Sdnftc,  Vod.d^b. 
sp);  —  nosna  obleka,  cill  .Ulcib,  ba«J  fid) 
trngcn  Idjšit,  Let.;  -  2)  Iragc  ,  Cig.;  nosni 
konj,  ba*  Iroflpfcrb,  nosne  bivali,  Iragc= 
tbicrc,  /)/f.;  —  3)  jdjniniigor,  Cig..  .SV/r/.-., 
.Svet. (Rok.);   -      4)   nosna   kokoš,    cmc  ^\i'X 

Icgonbe  .^cniir,  Cig. 


nosevati,  am,  vb.  impf.  ju  tragcn  pflcgcn, 
Zemon  (Notr.)-Erj.  (Torb.). 

nosež,  m.  v  uganki :  štirje  noseži,  dva  vileža, 
dva  videza,  dva  slišeža;  štirje  streljajo,  eden 
pometa  (krava,  imajoča  štiri  noge,  dva  roga, 
dve  očesi,  dve  ušesi,  štiri  sesce  in  rep). 
Sv.   Peter  pri  Gorici-Erj.(Torb.j. 

nosica,  f.  bie  Xragcrin,  C. 

nosilce,  n.  dem.  nosilo;  cinc  fleine  ^^ragba^rc: 
doteknil  se  je  onega  nosilca,   Krelj. 

nosilen,  tna,  adj.  laftbar,  tragfa^ig,  Cig.; 
3:rage=,  Jan. (H.). 

nosTlnica,  /.  bic  Xragba^re,  Diet.,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  3:obtfnbat}re,  C. ;  —  bie  ©ftnfte,  Guts., 
Mur. 

nosilnjak,  m.  bic  Xobtenbaf)ic,  Hal.-C. 
nosilnost,  /.  bic  Xragtiif)igfcit,   ba^  Jragbct^ 

mogen,  Cig.,   Sen.(Eii.),  DZ.,  SIX.;  pogl. 

nosljivost. 

nosilo,  n.  bie  Xrage,  bie  ilragba^re,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  DZ.;  tudi  pl.  nosila,  Cig.,  Štrek.,  kajk.- 
Valj.(Rad);  kerubini  so  pokrivali  skrinjo  in 
nje  nosila,  Jap.(Sv.  p.);  mrt^■aška  nosila, 
bie  Jobtcntragbaiirc,  Cig. 

nositelj,  m.  bcr  Xrdgcr,    Vrtov.(Vin.),  nk. 

nositeljica,  /.  bic  Jrdgerin,  nk. 

nositi,  n(')sim,  vb.  impf.  i)  tragen;  — vodo,  dr\'a 
n.  v  kuhinjo;  čebele  pridno  nosijo,  Por.; 
veter  prah  v  oči  nosi ;  morje  ladje  nosi ;  n. 
(dete),  fd)roonger  gc^en,  Cig..  ./^m.;— trdditig 
fein :  kobila  nosi,  Gor.;  glavo  visoko  n., 
jic^  ^od)tragcn ;  —  2)  n.  se,  jd)tticbcn :  n.  se 
po  zraku,  Cig. (T);  fid)  gcbcrbcn ,  )id}  gc= 
rieren,  fli|  bencljmen;  mogočno,  moški  se 
n.,  »ornelim,  ftolj  cinl)ergcl)cn;  Ko  grom  se 
nos'  in  blisk  in  piš  (namr.  kralj  .Matjaž), 
\pes.-K.;  prva  dva  stanova,  plemstvo  in  du- 
hovstvo,  nosila  sta  se  zatorej  kakor  gospoda 
nad  meščanom,  Jiirč.;  nerodno  se  n.,  Jurč.; 

—  pos.  fid)  ftolj  bcucl)men,  Zil-Jarn.(Rok.), 
Kr.\  —  n.  se  nad  čim,  )id)  iibcr  t\\VAi  ouf' 
^alten,  Cig.;  —  3)  n.  se,  fid)  fleiben;  po 
gospodsko,  po  kmetsko  se  nositi. 

nosTtva,  f.  bic  2:rad)tigfett,  bic  'Jrogcjcit,  Jan., 
(H.). 

nosivec,  vca,  m.  bcr  Jriiger,  Cig. 

nosivka,  /.  bie  Irdgcrin,  Cig. 

nyskov,  adj.  uon  bcr  ,Stid)ercrbfc,  ^trek. 

nosljati,  am,  vb.  impf.  1)  burd)  bie  ^lOJC  rcbcn, 
ndfeln,  Jan  ,  M.,  Valj.  i  Rad);  —  2)  =  nju- 
hati, (labaf)  fd)nnp|eii,  Cig.,  Jan. 

no.sljavuc,  vca,  »1.  bcr  ndfclnb  fprirf)t,  Valj. 
(Rad). 

no.sljiv,  adj.  =  2.  nosen  i)-  Guts.-Cig.,  Jan. 

nosljivost,  /.  bic  Iragfiiliigfeit ;  n.  ladije,  DZ. 

nosnica,  /.  i)  bil^  ^tiliilllod);  nav.  ;'/.  nosnice, 
=  nozdrvi,  bie  9iajeiilod)fr :  bic  iJJiifcii^ 
t)SI)Ic,  Erj  (.Som.) \  --  2)  nosnica,  =  nosna 
kost,  bniš  ''liafcnbein,  Erj. (Torb.). 

nosnik,  m.  =^  hohnik,  ber  ^lafeiilniit,  ber  'JJafal 
(g  ram  m.),   Cig.,  Jan.,  nk. 

nosnina,  /.  bcr  'Iriigerlobn,  Jan. 

nosnj.iča,  /.  ber  3d)nabeirriig,  C. 

ncisnost,  /'.  bie  Sd)Uiaiigeiid)iift,  (jg. 

nosobrc,  brca,  m.  bcr  ijcofeilftllbcr,  Jan.{H.). 


nosorog  —  novačenje 


—  717  — 


novuciti  —  novina 


nosorog,  roga,  >;j.  bog  "DJil^IjOMl  (rhinocoriis), 
Miir.,    Cig.,  Jan.,   I\rj.(Ž.J. 

nosor9Žec,  žca,  hm)  ber  ^JJažliPriifiifer  (orvctcs 
nasici>rnis\  Evj.(Z.): —  2)  =  nosorog,  Jan. 

nosulja,  /■.  ciii  flrofjnafigc^  SSeib,  Mur.,  CAg., 
C,  Mik: 

ngša,  /.  i)  ba^o  JrailClt,  \Iur.\  o  liobri  noši, 
t.  j.  kadar  čebele  pridno  nosijo,  Levst.  (Beč.) ; 
—  2)  bie  Sl[cibci"tvad}t;  narodna  noša,  btc 
•Dintioimltradit. 

nošaj,  w.  i)  ber  ©aitji  (0.  Spcifni),  Ci^.;  — 
2)  bie  Jniiiuioitc,  (-ifc  j  '^<^>i- 

n9Šba,  /.  =   noša  2),  Htibd.,  ogr.-Mik. 

nošenje,  n.  i)  ba>J  Jrogcn ;  —  2)  "aa^  33e= 
trai^cn,  (nošenje)  ogr.- Valj.  (Rad). 

noševati,  am,  vb.  impf.  =  nosevati,  Jan. 

n^šica,  /.  dež,  ki  ga  veter  od  strani  nosi  na 
zidovje.   Gor. 

nošnina,  /.  ber  Xrageilot)n,  Cig.,  DZ. 

n9Šnja,  /.  i)  ba§  Jrai]eii,  Mur.,  Cig.,  SlGor.- 
C;  —  tudi:  nošnja. 

not,  interj.  ficl)!  BlKr.;  not  me  zdravega! 
fief)  ta,  id)  bxn  iiefunb!  Navr.-Jan.fSlovn.J. 

nota,/.  1)  bie  ^.IJiilifnote;  po  notah  peti;  — 
2)  državna  nota,  bie  Staate-note,   Cel.fAr.J. 

notar,   rja,  m.  beležnik,  ber  9cotQl'. 

notarljat,   m,  =  notarstvo,  bol  Dfotariot. 

notarski,  adj.  9cotav§»,  9Jptariat§=. 

notarstvo,  n.  bav  ^Jtotariat. 

noten,  tna,  adj.  'DiOteils:  notni  papir,  bci§ 
!JiDtcnpapiei",   Cig.,  Jan. 

n9ter,  adv.  (jiiiein,  i^evein ;  n.  do-,  bi§— Ijiucin, 
bi-r-  —  ()in,  h.   do  vrat;   n.  do  Trsta. 

n^trajšnji,  adj.  =  notranji,    Cig.,  Jan. 

n9tranji,  adj.  bcr  initcve,  intuetibig ;  notranja 
okna;  notranje  bolečine;  —  ministerstvo 
za  notranje  stvari,  ba§  9Jtintftcrium  hcž  ^U' 
nern,  DZ.:  notranja  dežela,  ha^  5iinneulanb, 
notranja  kupčija,  ber  33iuncn(iaubcl,  Cig., 
Jan.;  —  n.  konj,  ba§  Satteipferb,  Jan. (H.); 
■ —  tudi:   notranji,  Miir.,  Jan. 

n9tranjost,  /.  ba§  ^nueie,   Cig.,  Jan.,  nk. 

n9tranjščina,  /.  ba£i  ^nnere,  Cig.  (T.),  Nov. 

n9trešnji,  adj.  =  notrišnji,  ogr.-C;  —  naj- 
notrešnji,   bev  timcrfte,   Dalin. 

n9tri,  adv.  biitineit,  bavin. 

n9trika,  adv.  =  notri,  (^notrka")   GRrda. 

notrina,  /.  la^  ignnere:  večkrat  so  skrivni  na- 
meni  v  naši   notri  ni,    Cv. 

n9trišnji ,  adj.  =  notrnji :  notrišnja  vrata, 
Dalm.;    vunanja  in  notrišnja  lepota,    Kast. 

n9trnji,  adj.  =  notranji.  Mik.;  notrnje  dvo- 
rišče, Dalm. 

n9tršnji,  adj.  =  notrišnji.  Diet. 

nov,  nova,  adj.  ncu;  nov  klobuk;  novi  župan; 
novo  vino,  ber  f)eurige  3Sein;  nova  moka; 
novi  kruh,  t.  j.  kruh  od  nove,  letošnje  moke. 
Dol.;  —nov  sneg,  nov  mraz  (govore  vzpom- 
ladi,  ako  zopet  sneg  žamete),  Soška  doL- 
Evj.(Torb.)  ;  —  \z  nova  (iznova),  Uon  neitem, 
Mik.,  C,  nk.;  =  iz  novega  =  v  novo  = 
na  novo. 

novač,   m.  =  novinar    i),  ber  9Jciliai^,  Mur. 

novačenje,  n.  bie  9\ecruiierimg,  C,  nk. 


novačiti ,    ačim ,    vb.  impf.  (vojaške)  novake 

nabirati,  vecnUiereii,  nk. 
novak,    m.  ber  ^Jieiilin.i,   I/abd.  -  Mik.,  Mur., 

C^ig.,  v{hSt.;   n.   v  veri,  novake  učiti,  Jap. 

(Sv.  p.);  —  ber  9{ccrilt,    Mur.,   Cig.,  nk.; 

—  ber  liJJooij,  Jan.  (II.). 

novakinja, /.  bie  \Mnfdngerin,  Cig.\  bie  iieOr^ 
iiingeriii,  C;  bie  ^1ttH)i,^e,  ZirD.,  kajk.-Valj. 
(Radj. 

novašt\o,  ».  taž  !:){ot)i,vat,  Jan.  (H.). 

novcekov,  kova,  m.  bie  SJfiinspragmig,  Jan. 
(H.). 

novcek9vec,  vca,  m.  ber  SKiiliSprogcr,  Jan. 
(H.). 

novčanica, /.  ber  9J?itn5Jd)eilt,   Jan.  (H.). 

novčanstvo,  n.  ba§  ^JJiinjnieieu,  Levst. (Nauk). 

novčara,  /.  ^  peneznica,  bie  SJiiinjfammer, 
Jan.  (H.). 

novčarstvo,  n.  bie  SO^iin^Jiinbe,  Jan.  (H.). 

novcec,  čeca,  m.  dem. novec,  kajk.-Valj.(Rad). 

novčen,  čnz,  adj.  i)(yelb=,  9JJun,^=,  Cig.  (T.), 
nk.;  novčna  mera.  Cel. (Ar.);  novčna  opra- 
vila, (^inanjfodjen,  Levst. (Nauk);  —  2)  gelb= 
reid)  (tudi:   novčan),  Jan. (H.). 

novčič,  m.  dem.  novec;  ber  ^rcujer,  Jan, (H); 

—  hs. 

novec,  vca,  m.  bie  9JJiin,5e,  bais  (S5elbftiicE,  Cig. 
(T.),  DZ.,  Cel. (Ar.);  kovani  n. ,  bie  ge= 
priigte  (Melbmiin.^e ,  Cel. (Ar.);  računski  'n., 
bie  9?edinuiigžmitii,^e,  Cel. (Ar.);  —  pl.  novci, 
hCi-y  ®elb,  Mur.,  Dol.-Cig.,  Jan.,  nk.;-\\s.. 

novehen,  hna,  adj.  nov  novehen,  goiij  ncu, 
Habd.-Mik. 

novela,  /.  pripovedka,  dodatek  k  zakonu,  bie 
9cODelie. 

novelist,  m.  bcr  DioBellenfdjreiber,  ber  ^JottclUft. 

novellstika,  /.  bie  9JDtteIIcnIitciatur,  bie  9Jo* 
OcIIiui!. 

november,  bra,  m.  bcr  9Jfonat  ^Jpttember. 

novembrski,  adj.  9c00embcr=. 

novic,  m.  i)  ber  SiOtJij,  Jan. (H.);  —  2)  ber 
33raiitigam,  Jan.,  M.;  novici,  hai'  ^odi^eit^«^ 
paar,   Prim.-Cig.;  (iz   turi). 

1.  novica,  /.  i)  bie  9teuig!eit;  —  2)  eine  iteite 
Steuer,  Mur.,  Cig.;  novice  nakladati,  Jsvkr.; 
za  posebne  potrebe  mora  biti  posebna  no- 
vica po  tri  od  sto,  Vod.(I\b.  sp.);  —  bie 
Soiitriblltion:  novica  ali  drugi  deželski  davki, 
Ces.   razglas  i^  1.  Ij8i. 

2.  novica,  /.  i)  bie  SJooije,  Jan.  (H.);  —  2) 
bie  33rnut,   Cig.,  Štrek.;  (iz  furl.). 

novicijat,   m.  no\aštvo,    ttai^  9tODi,Tiat. 

n9vič,  adv.  iieuerbiiigž,  »on  neuem,  Mur.,  \\- 
Cig.,  Levst. (Nauk,  Pril.),  nk.;  =  v  novic 
{vnov\c),  Ravn.\  —  ncu:  novic  ustanovljen, 
iicucrrirfitct,  Levst. (Zb.  sp.j. 

novičar,  rja,   m.  ber  9{euigfeitžfriimer ,   Cig.; 

—  ber  9Jcuigfcitebote:   Jeruzalemu    bo   do- 
brega  novičarja  poslal.   Skrinj. 

novičarica,  /.  bie  9icuig!eitefriinierin,  Cig. 

novičiti,  Tčim,  vb.  impf.  nov  sod  novici,  t.  j. 
ima  po   novini   duh.   Dol. 

n9vičnji,  adj.  ncucrlic^,  C. 

novina,  /.  i)  ia^^  9?cue,  ueue  ^inge;  o  praz- 
nikih nič  ne  bom  imela  novine  (nove  obleke), 


novinar  —  novoporoc9ncc 


—  718  — 


novoporočgnka  —  nožec 


jv^hŠt.:  na  razvalinah  n.  oživi,  Jan.fSlovn.); 

—  bie  "iJcucninci,  Cii(.fT.J;  —  iieue  ^viidjtc, 
ncite  (^cd)iunfl  (Cbft,  2«cin,  ^c[bfutd)tc) :  ?.e 
pred  sv.  Jakobom  so  iz  nt)vinc  kuhali  ječ- 
menov sok,  L/Zi'.;   n.  sadja,  Kay)i.,  Picš.; 

—  2)  bcr  ^Jcciibnid),  bo^g  '!){nilonb,  bivo  (Mc^ 
reutC,  Cig.,  Jan.,  Cii^.fT.J,  Bes.;  novina, 
Mur.,  Št.;  —  3)  bie  'iltciitfltcit,  kajk.-Valj. 
CRad);  —  pl.  novine,  bic  3citU"fl  1  P"  'i^)'  "^'■ 

novinar,  rja,  m.\)  bcr  ^-Scli^cr  ciiiec- ^Jtculaubež, 

f.Vir-;  — -)  =  časnikar,  ter  3PUVna(ift,OV.,>/<3". 
novinarski,  adj.  =   časnikarski,  Jan. 
novinarstvp,    n.  =  časnikarstvo,   Cig.,  Jan. 
novintc,    nca,    m.  bcv  'DiCUlilig;   samostanski 

n..  bcr  "DiODi^,  Cig.,  Jan.;  —   vojaški  n,,  ber 

^Hccnit,  Mur..   Cig.,  Jan.,  nk. 
novinjak,  m.  bcr  2Bciiigarleiiucubrudi,  Hal.-C. 
novinka,  /.   i)  bic  'Jlnfancjcnn;  —  bic  ^JcodIjc, 

Jan.fH.j;  —  1)  ciu  nciic-^  SSoit,  bcr  ^DJcoIo^ 

fliviliu^,   Cig.  (T.),  Preš. 
novinski,  adj.  i)  iieii,  Cig.;  —  2)  anfiinger' 

miillic?,  id)iilcrf)aft,  Cig.;  -  3)  3citung5=,  hA-. 
novinstvo,  n.  bic  9(ntdn9erid)aft,  Cig.;  —  ba^ 

^Jconisiat,   Cig.,  ZgD.,  .SVom. 
novišče,  n.  bcr  ^Jiciibrud),  V.-Cig.,  Svet.fRok.j; 

krompir  dobro  stori  na  novišču,   Gor. 
novištvp,  n.  =  novaštvo,  bfl§  ^lOOijiat,  Cig.,' 

D/. 
noviti,  im,  vb.  impf.  'Duiiciunflcu  iuirne{)mcn, 

.\fur. 
novočfkar,  rja,  m.  bcr  SJcrtljcibicjcr  cilicl  itcucii 

5(lpbabctc§,  Preš. 
novodoben,    bna,    adj.  bcr  itciicn  ^c'\t  angc; 

l)ctrifl,  moberii,  nk. 
novokfščenec,  nca,  m.  bcr  ''JcCugctauftC,  Cig., 

Jan. ;  (po  nem.). 
novokfščenka,  /.  bie  ^JJeuflctaufte,  Cig.,  Jan.; 

(po  nem.). 
novoleten,    tna,    adj.  TiCuiatjt^'-:    novoletno 

voščilo,  darilo. 
novoletnica, /.   i)  pogača  ali  hleb,  ki  se  za 

božič  speče  in  na  mizo  dene,   pa  še  le  na 

novo    leto    načne,    BlKr.;  —   2)  bo^  9}cu= 

jaljršlicb,  .Jan.,  M. 
novoletnik,  m.  ber  am  9Jeuja()r§tn(5  ®cborcne, 

bcr  •'Jiciijabrliiui,  Cig.,  Z. 
novolctnjdk,   m.    =   novoletnik,  Mur.,   C. 
novoljuhtn,  bna.  adj.  bae  ''JiCUC  licbcilb,  Cig. 
novoljGbje,  n.  bie  "ilJeiicrilligs(Iiift,   Cig. 
novolunje,    n.  =  mlaj,   bcr  9iciunoiib,   Jan. 

(II.):  —  rus. 
novomascn,  šna,  adj.  ''4>rillii,V' 
novomašnik,  »1.  bcr  ^4Jiiini,yaut. 
novomodtn,  dna,  adj.  ncuiliobi)d),   Cig. 
novonv-scn,  šna,  adj.  iicuiliobiid),   C. 
novoomožčn,  žena,  adj.  neu  Ucrljeirotct  (UOIU 

SiJeibe),  .Jan. (II.);  (po  nem.). 
novoožfnjcn,  <jtY/.  iieuucrI)eirotct  (uom^Juiiiiic), 

Jau.fll.r,   (po  nem). 
novopcčcn,   čna,  adj.  iieiicicbadcil,  Cig.,  Jan.; 

I  po   nem.). 
novoporočcn ,    ena,    adj.   nciHJCrniaI)(t ,    Jan. 

ill.i;  (po   nem.). 
novoporoč^ncc,    nca.    »1    bcr  '•jiciilicrnuil)lte, 

Jan. ;  (po   nem.). 


novoporoČ9nka,   /.  bie   'i)icut>erntdf)ltc,    Jan. 

(H.j;   (po   nem.). 
novorojen,  čna,  adj.  tlCUflcborcn ;  (po  nem.), 
novorojenček,  čka,  m.  dem.  bcr  ^Jcciigeborciic, 

Cig.,  Jan.,  M.;  (po  nem.), 
novorojfnčič,  m.  =  novorojenček,  Jan. (H.). 
novorojence,    nca,    m.  bcr  SJeugeborcne,   C; 

(po   nem.). 
novoroJ9nka,/.bic  'DiCugeborenCjC;  (po  nem.), 
novost.  /.  bic  *i)tciit)eit. 
novoš^gen,    gna,    adj.  ncumobi)'^,  mobern, 

Jan.,  nk. 
novošolnik,  »j.  ciii  ®pnner  obcr  SJertfieibigcr 

bcr  ncucn  Sd)ulc,  Str. 
novota,  /.  bie  'i)ceuf)eit,   V.-Cig.,  Jan.,  M.;  — 

bie  5ieucrung,  Cig.,  Valj.  (Rad). 
novotar,  rja,  w.  ber  ';)Zeuerer,  Cig.,  nk. 
novotariti,  ari  m,  vb.  impf.  ^JJeueruiigen  itiad^cn, 

»A-. 
novotarjenje,  )j.bn>5''Jieuern,bie??eiierungcn,»A-. 
novotarstvo,  n.  bie  '9Jcuciunge)ud)t,  Ci^.,  Jan., 

nk. 
novotina,  /.  =  no\ota.  Jati.,   C. 
novovfrec,    rca,    m.   bcr  9tCugIoubige,    Cig.. 

Jan.,   C,  nk. 
novovfren,  rna,  adj.  nciigldubig,   Cig.,  nk. 
novovfrka,  /.  bic  ^Jceitglditbige,  Cig. 
novovfrnica,  /.  =  novoverka,  Jan. (H.). 
novovfrnik,    m.  =  novoverec,  .Jan. 
novovfrski,  adj.  iieiigldiibig,  Cig.,  Jan.,  nk. 
novovfrstvo,  n.  bcr  9feuglflitbe,  bie  ®lauben#= 

itcitcriuig,  Cig.,  Jan. 
novozak9nski,  adj.  iiciifc)"tamcutli(^. 
novozaročen,  ena,  adj.  iicuiicrlcbt,  Jan,;  (po 

nem.). 
novozaročfnec,   nca,  mi.  bcr  9Zeut)erIobte,  Jan. 

(H.j;  (po  nem.). 
novozaročfnka,  /.  bie  9?eutierIobtC,  Jan. (H.); 

(po  nem.). 
n9zdra,  /.  =  nozdrva,  pl.  nozdre,  bie  'i)iaieil  = 

lijdicr,  bie  ^liiftcru  (poscb.  pH  konjih),  lilKr. 
nozdrv,  T,  /.  bii^  ^Jcofcnlod),  bic  "Jtiifter,  .fan. ; 

nosna    duplina  se  odpira    nazven    z    dvema 

odprtinama,    nozdrvema,    l\rj.(Som.);   nav. 

pl.  nozdrvT,   bie  '9iajcnUid)er ,   bic   ^Jhi)tern, 

IJabd.-  Mik.,   Levst.(Sauk);    tudi:    nozdrvi, 

nozdfvi.    Valj. (Rad). 
n9zdrva.  /.  ba*  \)JafeitIod),  Jan.,  Cig. (T.),  C, 

I  'alj.  (Rad). 
nož,   noža,  m.  i)  bO'?  IVclfcr;  —   2)  /'/.  noži, 

bo^  Slraiifcijcu,  ber  .Mrantljobel,  Cig.,  Jan., 

ogr.-C,  Gor.,  Xotr.;  zelje  se  reže  na  nožih, 

Ravn.  (.ibc). 
nožiir,  rja.   nt.  bcr  lliclicrfduilieb. 
nožariea,  /.  bic  ^ltu'l)crKl)micbiii,   Valj. (Rad). 
nožariti.    firim.    vb.  impf.  bai   'i1Jc|fcijd)niicb' 

Ijniibutcrl  bctrcibeii,  Jan. (//.). 
nožarnica,  /.  bic  ll(C|icrid)iniebe,   Cig. 
nozarski,  adj.  'il){c|icrid)iiiieb  . 
no7,arstv9,  n.  biK^  ilcciicrjdiniicbfjaiibUKr!. 
nožast,  adj.  iiic|)crfiiimig. 
nožcbru.scc,   sca,  m.  bcr  9Jic|icr    0.  Sd)creii 

)d)Icifer,  I^cvst.  (.\auk). 
nožcc,  žca,  »1.  dem,  nnž;  b(l^'  llicffcrc^eil. 


nožcj  —  nravosl^vcn 


—  719 


nravosl^vje  —  niina 


nužcj,  m.  Jem.  nož:  t)a'o  5!)Je)fevd)CII,  ZU.-.Jam., 

Jan..  Mik. 
nožek,  žka,  tn.  Jem.  nož;  bač^  3Jie)}iT(^en ;  tudi : 

nožek,  žkii,    Valj.fRaJ). 

1.  nožen,  žna,  aJj.  (VUJi  '•  nožne  kosti.  (Vuf)- 
fnocticn,   Cii^. 

2.  nožen,  žna,  aJj.  =  nožev,  Jan. (H.). 
nožev.  aJj.  Wu\\iX'' :  noževa  ostrina,  bie  ?Jie)')cr- 

fcllitcibe,  Cig.,  Jan.;  noževe  oplati,  bie  5l)Jeiicr= 
idialeii,  Lcvst.fZb.  sp.). 

nožica,  /.  Jem.  noga;  i)  "baž  jvii^cfieu;  —  2) 
zajčie  nožice.  bac-  ilafieupfijtdicn  (gnaphalium 
dioicum),    Tuš.(B.j. 

nožice,  /.  pl.  =  škarje,  bie  Severe,  Levst. 
(Zb.  sp.):  —  hs. 

nožič,  iča,  m.  Jem.  nož;  ha§  SJteiierc^eit ;  tudi: 
niižiC%  nožič,  Valj.fRaJ). 

nožiček,  čka.  m.  Jem.  nožič;  ba^'  lliefjerdicn. 

nožičevka,  /.  ba^o  ^itadmeifer,  ba^  Sinlcge^ 
mcifcr,   Sotr.-Cis;. 

nožfčica,  /.  Jem.  nožica;  bnž  {^iiBdien. 

nožičic,  m.  Jem.  nožič;  ba§  91Jei'ierd)en,  Met. 

:.  nožička,  f.  Jem.  nožica;  td^  %\\^&ii\\,  Valj. 
(RaJj. 

2.  nožička.  f.  'i>Ci^  5t(appmcijer,  Sotr.-Cig., 
IJrija-Frev.fRok.),  Polj. 

nožik,   m.  =  nožek,  Levst. (Zb.  sp.). 

nožina,  /.  ber  bie  SSeine  bebcdenbe  Jheil  ber 
>ba\\x,  ber  33einliuti,  Cig. 

nožišče,  n.  'iia^  ^')lf\\txi)t}i,  C. 

npžje,  n.  \iaž  %\i.V)iX\id,  Jan.fH.). 

n9Žka,   /.  =  nožica,    \i\xž  %Vi^&\t\\,    Levst. 
(Zb.  sp.). 

ngžna,  /.  bie  9Kc)fcifd)eibe,  "i^k  Sdieibe,  Mw.; 
=  pl.  nožne,  Miir..    Cig. 

n9Žnica.  /  i)  bie  lOlefieridjoibe.  bie  Sdieibe, 
bq.  bie  Sd)tuevt=  ober  3dbclid)cibe,  Meg., 
Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Dol.;  nav.  pl.  nož- 
nice, Alas.,  Guts.,  Mur.,  Cig.,  Kreij,  Hip. 
(Orb.);  meč  iz  nožnic  izdreti,  Dalm.;  — 
i>až-  jVUtteral:  (n.  za  britvo).  Diet.;  (n.  za  na- 
očnike), Cig.;  (n.  za  knjigo),  Savinska  JoL; 
—  listna  n.,  bie  "SUittidjeibe,  Cig.fT.j,  Tuš. 
(B.) ;  —  2)  bie  ©rb)enjdiote,  Mariborska  ok,- 
C-;  —  ?)  pl-  nožnice,  bci  ber  3tampfc  bie 
biirc^(Dd)erteu  58retter,  burc^  bercn  Sodjer  bie 
Stampfidmfte  (pahi)  gefieit,  Dol.;  —  4)  neka 
školjka :  bie  SJfcfferjdieibc  (solen  vagina),  Erj. 
(Z.)\   —  tudi:   nožnfca. 

nožničar,  rja,  m.  ber  2d)eibenma(^er,  Cig. 

npžničast,   aJj.  ld)cibcnfc>vmig,   Cig. 

nožnjak,    m.  ber  ^uKi^^.  Jan. (H). 

nrav,  nrava,  m.  bie  Sitte,  nav.  pl.  bie  Sittcn, 
Cig, (T.):  nravov  surovino  otesati,  Ravn. ; 
blagi  nravi,  Levst. (Sauk);  —  stsl. 

nrav,   nravi,  /.  =  nravi,  bte  Sitten,  Jan. 

nraven,  vna,  aJj.  fittlid),  Mur.,  Cig.,  Jan., 
C,  nk. 

nravit,  aJj.  gefittct,   Cig. 

nravitost,  /.  bie  ©efiltung,  bie  Sitt(id)feit,  Cig. 

nravnost,  /.  bie  3ittlid)feit,   Cig.,  Jan.,  nk. 

nravoslgvec,  vca,  m.  ber  Gt^ifer,  ber  5Dto= 
rolift,  nk. 

nravosl9ven,  vna,  aJj.  et()iidl,  nk. 


nravosl^vje,  n.  bic  Sittciilebre,  bic  SJiornl, 
bie  lftl)if,  Jan.,  nk. 

nravstven,  tvena,  aJj.  fittlid),  moroHid),  Cig., 
Jan.,   C  nk. 

nravstvenost,  /.  bie  3ittlid)feit,  bic  Slioralitat, 
Cig.,  Jan..    C,  nk. 

nravstvo,  n.  bie  Sitten,  Jan. (H.). 

i.nu,  interj.  i)  tooljlaii!  Alas.,  Diet..  Mur.. 
Cig.,  Mik.,  Dol. ;  nu  vže  !  auf  beilll,  njolllait 
benitl  -^feg..  Dalm.;  nu,  storimo  si  mesto! 
tPo:^lati,  laffet  utis  eine  Stabt  baueitl  Dalm.; 
nu  tedaj,  vi  bogati,  plačite  se !  roolllail,  i^r 
9ieid)en,  Itieiuet,  Dalm.;  nu,  bratje,  poma- 
gajte! Diet.;  —  z  osebnimi  obrazili:  nuta, 
nute,  Mur.,  Mik.,  Levst.  (SI.  Spr.);  —  naj 
nu  =  naj  no:  Mati,  mati,  naj.nu  grem! 
(Ia)§  mid)  bodi  ge^eu!)  Levst  (Zb.  sp);  — 
2)  =  not,  glei,  Ben.-Kl.;  ^ —  3)  \a  freitic^, 
\a  lDof)(,  natiivlidi,  IJrija-Štrek./^Let.). 

2.  nu,  conj.  =  no,  bod),  aber,  kajk.-Glas. 

nuda,  /.  bie  Softnarbeit:  hodi  nudo  (,nudu") 
delat,    kajk.- 1  'alj.iRaJj. 

nuda,  inteij.  tPO^Ian!  ogr.-C. 

nudar,  interj.  niof)Ian!  kajk.-Mik. 

niidelj,  dlja  ideljna),  m.  bie  'Diubel;  nav.  pl. 
nudeljni.  ^Icllbelu:   —  iz  nem. 

nudilo,  n.  haž  ■^\vaw%^m.\\ie\,  Cig. (T.). 

nuditi,  nudim,  vb.  impf.  i)  ^Riiiigen,  iiot^igeii, 
Mur.,  Cig.(T.j,  Met..  Mik.,  UčT.;  —  2) 
barbieteti,  nnbieten,  Cig.,  nk. 

nudljiv,  iva,  aJj.  bringeitb,  C;  nudljivo  opo- 
minati.    C. 

nuj,  interj.  =  nu,  ttJO^Ian!  (tudi:  nujmo,  nujta, 
nujte),  Mur.,  Cig.,  Met.,  Mik.,  Le\'St.(Sl. 
Spr.) ;  nujte  vi  priseči  I  Levst.  (M.j ;  nuj  ga ! 
nur  Ju!  Met.;  nuj  ga  izpiti!  LjZv.:  nuimo 
ogrenimo  mu  to.  kar  si  bo  pridobil!  Jure. 

nuja, /.bie  9iOt^,  bie  Sebrdngni?,  Meg.,  Alas., 
Diet.,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  C. ;  pomagaj  mi  iz 
te  moje  nuje,  reve  in  nadloge,  Trub.-Let.; 
v  nuji  biti,  Dalm.;  vsem  nujam  in  nadlo- 
gam podvržen,  Dalm.;  huda  nuja  ga  ima,  Vrt. 

niijati  se,  am  se,  vb.  impf.  i)  fic^  bemii^eii, 
Dol.'Cig.,  Jan.,  Kras-C;  —  2)  =  ponu- 
jati se:  dež  se  nam  nuja,  v^hSt. 

nujen,  jna.  aJj.  i)  elenb,  miificjelig,  Cig.,  Jan., 
C:  —  bcbrangt,  Diet.;  nujen  in  zdvojen 
gleda  zimi  v  oči,  Erj.(I^b.  sp.);  —  2)  (po 
hs.)  notl)ttienbig,  bringenb,  Cig.,  nk. 

nujnost,  /.  i)  bie  ^Bebidligtfieit  (prim.  nujen 
i);  — 2)  bie  9coi^n)enbigfeit,  bie  Sringlidjfeit, 
Cig. (T.),  nk.;  hs. 

nuka, /.  nam.  vnuka,  t>a§  'DJadigrummet,  Mur.. 
Jan.,  C 

nula,  /.  ničla,  bie  9JuII. 

numeracija,  /.  Die  Dhimeration,  Cel. (Ar.). 

numizmatičen,  čna,  aJj.  k  numizmatiki  spa- 
dajoč, luimi^mntiic^. 

numizmatik,  m.  ter  9tiimilmatifer. 

numizmatika,  /.  penezoznansrvo.  bic  SCtiinjeil« 
fuitfe,  bie  'itumižniatif. 

n{in,  »I.  =  nunec,  ber  Jaufpatlie,  Re^.-C. 

I.  nuna,  /.  i)  bie  ^autpatbiii,  C,  Z.,  Let., 
Kras,  Prim.;  —  2)  bic  -JiOHne;  —  prim.. 
stvn.  nunna,  lat.  nonna,  Mik.  (Et.). 


ob 


—  720  - 


nunovje 


ob 


2.nuna, /.  ba'5  Srf)ilfpfcifrf)ctt,  C. 

nunač,    m.  bci"  J^roiliililillfl,  v{hŠt.-C. 

nunati,  am,  vb.  hnpf.  fcljlafeil  (v  otročjem  go- 
voru):  nunaj,  spavaj   ilctc,    ot^r.-C. 

nuncij,   m.  papežev  poslanec,  bci  9{uutiu§. 

nunček,  čka,  m.  dem.  niinec,  Sl.\. 

nuncc,  nca,  m.  i)  bcr  laitfpatlic,  C,  Let., 
Kias,  Prim. ;  —  2)  bt'V  ''^Svieftcr,  C,  Kras, 
Plim.;  —   prim.  lat.   nonnus,  ber  SJJoud). 

nunica,  /.  dem.   i.  nuna,  2). 

nunika,  /.  bo^  3ri)ilfpfcifc[icil,  ^fur. 

nunka,  /.  bcr  Safmn  (crocus),  Tiiš.fB.);  bele 
nunke,  ber  iDet^e  Šru^lingiiafroii  (crocus 
albiriorus),  Nkol. 

nunovati,  fijcm,  vb.  hnpf.  3foiluC  feill,  (^-ig., 
M..   C. 

nunovina,  /.   =  nunovje,  Dol. 


nunovje,  >i.  bičje,  iz  katerega  neko  trobilo 
delajo  otroci.  Dol.;  —  prim.   2.  nuna. 

nunski,  adj.  '')lon\\cn-  :  nunski  samostan. 

nunstvo,  u.  1)  bili?  5conuciitf)um,  C;  —  2)  bie 
OJcDaticridjClft,  C;  biti  si  s  kom  v  nunstvu,  C. 

nunščak,  }ii.  bcr  Idufling,  RaičfLet.). 

nut,  iutcrj.   =   not,   )'tei),  of^r.-C. 

nuta,  /.  bie  JRittbcr()erbe,  Mik.,  Kameno  na 
Soči,   Plupta  na  Bolškem-Erj.fTorb.). 

nuti,  intcrj.  =  nut,  not,  ftef),  Habd.-Mik, 

nutnjak,  m.  bcr  Stier,  Zil.-.Jarn.(Rok.);  — 
prim.   nuta. 

nuvič,   iča,   m.  =  novic   2),  Re\.-C. 

nuviča,  /.  =   2.  novica   2),  Re^.-Baud. 

nuza,  /.  bcr  ,'palm  511111  ?Uiffa)ieii  Don  @rb= 
bccrcit,  Mik. ;  —  ©rbbeercn  aiif  eineit  &xa§' 
l]alm  nngcreiljt,  Kr.-Valj.fRadj;  — prim.  niz. 

nuzati,   nuzam,  žem,  vb.  impf,  =  nizati,  Mik. 


O. 


o,  interj.  izraža  žalost,  začuditev  itd.:  o!  ol) ! 
o  moj  Bog !  o  ti  revež  ti !  oda  bi  že  konec 
bil  vojske  I  —  o,  to  je  lepo !  —  o  ne !  o 
ncin!  —  o,  tega  jaz  nisem  storil! 

6,  praep.  okrajšan   „ob";   išči  pod :  ob. 

ob,  (okrajšana  oblika :  6),  I.  praep.  A)  c.  acc. 
i)  s  krajevnim  pomenom  na  vprašanje : 
kam?  um;  kača  se  je  ob  palico  ovila,  ob 
potok  (ben  <^Ill)^  cntlanci)  smo  vrbe  nasadili, 
Levst.(Sl.  .Spr.J;  —  pri  glagolih,  ki  pome- 
njajo  zadevanje,  udarjanje:  an,  ailf;  ob  mizo 
udariti,  ailf  bcil  Jifcf)  fdjlaflcn;  ob  tla  treščiti, 
,Vibobcn  fdimcttcrn ;  (fig.)  ob  tla  je,  cr  ift  ,^it= 
gnillbc  flcridltct;  ob  kamen  zadeti  ali  spo- 
tekniti  se,  nn  cincit  Steiii  ftpfjen;  bodisi  z 
loncem  ob  kamen  ali  s  kamenom  ob  lonec, 
težko  je  loncu,  Spreg.-.Jan.fSlovn.);  ob  grm 
je  obrsnil,  e»  Ijat  ilin  bcr  ^iijd)  iioftrcift,  Levst. 
(.SI.  Spr.j;  drgniti  se  ob  kaj,  fid)  fltl  CtlUOi? 
rciben;  (fig.)  ob  mene  se  briše,  =  cr  fd)iobt 
bie  Sdiiilb  auf  mid),  Z.;  ob  mene  se  huduje, 
ev  arflcrt  fid)  iibcr  midi,  ./urč. ;  jezike  brusiti 
ob  koga,  Levst. (Zb.  sp.J;  metati  kaj  ob  zadaj 
(=  vnic,  črez  glavo  nazaj),  Savr.(Let.);  — 
ob  ono  stran,  jcuicitJi,  Krelj:  —  2)  s  časov- 
nim pomenom:  ob  dan,  bci  Jilt^c,  Habd.- 
Mik.;  ob  noč,  bei  bcr  5Jad)t,  Mik.;  iibcr 
9Jnd)t,  Mur.,  Zv.;  in  svet  ob  noč  pozabi 
kraj,  (jrep.  ;  —  3)  pomcnja  vzrok :  ob  to 
(obto),  bcž()alb,  frub.,  Datm.;  ob  kaj":  (ob- 
kajr),  lunrillll,  Trub.;  ob  vašo  stran,  ciuct« 
Ijalbcn,  Krelj  ;  —  4)  ob  glavo  mu  gre,  c^ 
qcl)t  il)m  um  bcu  Slopf,  Ravn.-.\fik.:  ob  pa- 
met mu  gre,  cr  ift  tU  Qicfal)r,  bcu  5yciftanb 
^n  Ucrlicrcil,  f.V. ;  —  fpo  nem.)  ob  kaj  priti, 
uni  etma^  fouiiucn,  c«  iicrlicrcii;  pripraviti 
koga  ob  kaj,  jcmaiibcu  iim  ctluo*  briiuicu; 
ob  glavo  dejati.  cnt()nuptcu  ;  krava  je  ob 
mleko,  bie  .Uiif)  ift  imi  bie  "?)fi!d)  rtcfomiucii ; 
obcnj  je,  cs  ift  uiu  i^ii  fle)d)el)eu,  Cig.;  - 
B)  C.  loc.  1)  s  krajevnim  pomenom :  liiufl'?, 


an;  Paša  stopa  o  potoci,  Npes.-K.;  ob  po- 
toci  (potoku)  lovec  hodi,  Levst. f SI.  Spr.); 
ob  hribu  hoditi,  om  58crfle  ^in  flcljcn,  Cig.; 
ob  hiši  stoji  drevje,  Lcvst.fSl  Spr.j;  pesek 
ob  morju,  ber  'Bani'  am  9JJecrc,  Ravn.-Mik.; 
ob  bedru  meč  visi.  Mik. ;  ob  niti  viseti. 
Mik.;  palica  ob  zidu  sloni,  Levst. (SI.  Spr.j: 
strah  je  v  sredi  otel,  ob  krajih  ga  pa  nič 
ni,  Npreg.-Jan.(Sl.);  težko  mi  je  ob  srcu. 
Vrt.;  —  2)  s  časnim  pomenom:  ,^ur  3^'^ 
um,  S"!  o  pravem  času,  s»i'  rccf)teu  ^t\^', 
ob  nečasu,  jur  Uuscit,  V.-Cig.:  o  kugi,  }^\\X 
^cft^cit;  o  lepem  vremenu,  bci  id)i.iuem  'SSct' 
ter;  o  deževju,  jur  Stciicnjcit;  o  žetvi,  jur 
(Srnte.^cit;  o  božiču.  511  S5?cil)iiaditcu;  o  sv.  Ju- 
riju, 511  ©eorfli;  o  kresi  se  dan  obesi,  Npreg.- 
.Jan.(Slovn  );  —  o  poldne,  o  polnoči  (o  po- 
ludne,  o  polunoči,  nk.),  j^u  "lllcittai^,  Ulit  W\t' 
teiiiad)t;  ob  kolikjh?  =  obkorej":  uiu  luictttcl 
Ul)rV  Mur.,  v\hŠt.;  ob  eni  (enih\  um  eili 
U{)r;  ob  sedmih,  ob  sedmi  uri,  um  ficbcu 
\\i)x\  ob  pol(u)sedmih,  um  bnlb  ficbcii  lll)r; 
—  ob  enem,  i^ii^lcid);  ob  prvem,  ob  tretjem 
=  prvič,  tretjič,  C;  —  deček  ob  desetih 
letih,  eiii  ,^c()niii[)rirtcr  .Sliiiibe,  Vrt.;  —  ob 
uri,  jur  beftimintcn  Stiiiibe ;  —  ob  sedmem 
dnevi,  jcben  ficbciitcn  lag,  Dalm.;  —  ob 
petkih,  a\\  J^rcitacicu ;  ob  časih,  .^cituictfe, 
Cig. ;  —  =  za,  ,^nr  3^'^  '•  "^  cesarju  .Avgu- 
stu, Levst.(Sl.  Spr.);  ob  Mojzesu,  Vrt.;  — 
biuneii,  in:  ob  tednu,  ob  letu;  —  3)  znači 
okoliščine:  ob  zgodnjem  trpljenju,  o  prega- 
njanju in  obrekovanju,  o  tujščini  in  ječi  si 
delal  iz  .ložefa  tako  blazega  moža,  Ravn. ; 
ob  tem  takem,  uutcr  fDld)eu  Umftanbcii, 
('ig.;  ob  samotni  hoji  črez  goro  premišlje- 
vati kaj,  Ravit.;  — 4)  kaže  to.  česar  se  de- 
janje tiče:  iu  'iPetrcff,  ooii,  iibcr  (lat.  de) ; 
(v  tem  pomenu  stoji  v  knjigah  nav. :  o,  red- 
keje: ob,  narod  pa  rabi:  od);  o  kom  (čem) 
govorili,    pisati,    peti,    meniti,    dvomiti   itd.; 


oaza  —  obad 


—  721  — 


obadanje  —  obaliti 


pcscni  o  Pegama  in  I.ambergarju;  nauk  o 
pcsništ\ii ;  —  kaj  se  vam  zdi  ob  takem  pio- 
vzetju?  Krelj;  veselje  ob  cnerti  grešniku, 
Krclj ;  pravi  mi  ob  edinem  sinu  mojem, 
Le\'st.(Sl.  Spr  )\  —  5)  kaže  to,  iz  česar  je 
kaj  izdelano,  nili?:  klobuke  delati  ob  svili. 
Vrt.;  ti  zidovi  so  ob  opeki.  Vrt  ;  ob  suknu 
je  narejeno  oblačilo,  Lcvst.fRok.);  —  b)  kaže 
to,  kar  h  kakemu  dejanju  pomaga:  o  (ob)  pa- 
lici, o  (ob)  berglah  hoditi,  ait  eiltcm  Stoctc, 
ailf  .\triidcit  Ciciicn;  ob  kruhu  in  vodi  živeti, 
uoii  'iBvot  unb  iiHtfjev  lebcii;  o  preji  ga  je 
živila,  |te  nafjite  il)U  mit  ©piniicn,  Ravn.- 
Mik.;  ob  svojem  živeti,  tiOll  fcillCU  cifleiicil 
IKitlcIlt  fcben;  naj  le  dobro  živi,  saj  ima  ob 
čem,  (ev  ()at  \a  bie  SOfittel  bajni;  ob  svojih, 
očetovih  troških,  mtf  cigciic,  hcž  S5aterž  Uit* 
folteii;  ob  tem  brašnu  ne  prideš  do  Trsta, 
mit  bicfcv  JHciicje^nuin  foinmt  man  nirfit  bi§ 

Jvicft;   izučiti   se   česa  ob   nemškem    jeziku, 

mitteift  ber  bentjdicn  UnteiTic^t^iprarfie  etmaiS 
cUevncn,  Lcvst.(Naiik);  ob  malem  opra- 
viti, mit  ?i}eniiicm  angfommen,  Cig.\  ti  se 
ob  velikem  trudiš,  bn  l)a)"t  t)iel  93fiU}t.',  Krelj: 
ob  kratkem  kaj  povedati,  fid)  fnv,^  faffcn ; 
—  7)  sam  ob  sebi,  Don  felbft,  an§  eigener 
9Jcad)t:  kadar  je  sila,  more  sam  ob  sebi 
dajati  zapovedi,  Levst.(Xauk);  —  samo  oh 
sebi  se  umeje,  e§  Derftel^t  ftd^  bon  fclb^t, 
Levst.(Xaiik),  nk. ;  —  ob  svoji  glavi,  sam 
ob  sebi  je  storil,  cr  t^at  tž  au§  cigcnem 
9(ntviebe,  Dpn  ficien  Stiicfen,  Levst.fSl.  Spr. J, 
C;  —  to  ni  samo  ob  sebi,  hci^  Q,ci}t  nid)t 
mit  rediten  ^ingcn  -^n,  Levst.fSl.  Spr.)\  — 
ob  sebi,  an  nub  fiir  ftcfi,  C;  —  \\.  adv.  v 
sestavi  z  adjektivi,  katerim  slabi  pomen : 
osiv ,  etroa»  gvan ,  otemen ,  etrua^?  finfter 
Cttuaš  bnnfcl,  vihŠt.-C;  —  \\\.  praef.  znači, 
1)  da  se  dejanje  vrši  okoli  predmeta:  nm- ; 
obviti,  nmmideln,  obvezati,  nmbinbcn,  ozreti 
se,  fid)  nmicf)en,  opasati,  nmgiirten,  obstopiti, 
nmringcn,  objeti,  umfaffen,  umavmcn;  —  2) 
da  dejanje  zadeva  predmet,  če  tudi  ne  od 
vseh  strani:  be»;  obiti,  befdllagen,  obdaro- 
vati, bejc^enfen,  obrekavati,  ocrlcnmben,  ob- 
govoriti,  anrebcn;  — 3)  da  kdo  (kaj)  ostane 
v  začetem  stanju:  obležati,  obsedeti,  obstati, 
liegcn,  fii^en,  j'te£)cn  bteiben;— 4)  izgubo:  obli- 
stovati  se,  bie  Š3ldttcr  Uerlieren;  —  5)  dela  iz 
imperf.  glagolov  pertektivne  :  ogreti,  oslabcti. 

oaza,  /.  zelenica  v  puščavi,  bie  D(X\Q. 

oba,  m.  obe  /.,  n.,  num.  beibe;  tudi:  oba  dva 
(obadva),  obe  dve  (obedve),  obeh  dveh;  — 
prim.  obadva. 

obabiti,  babim,  vb.  pf.  i)  ttJCibifc^  mac^en,  jur 
9)}emme  mai^en,  CV"-.,  C;  o.  se,  ,yir  SDfemme 
mericn:  obabili  so  se  možje,  Jtirč.;  o.  se, 
bcn  3Jtntf)  finton  fa)fcn,  Jan.;  —  2)  o.  se, 
niebcrfommen,  gcbaren,  3/«/-.,  Cig.,Jan.;  o. 
se  z  otrokom,  ogr.-C; —  3)  o.  se  (prepro- 
sto) =  oženiti  se. 

obad,  obada,  m.  i)  bie  Sremie,  Cig.,  Jan.; 
goveji  o.,  bie  Ddjfenbremjc  ober  S^ictjbiemjc 
(tabanus  bovinus),  Erj.(Z.);  —  2)  ^iai'  ge= 
fponntc  SJcbenauge,  C;  tudi:  obad. 


obadanje,  /;.  ba-S  i^cife^en  »on  6tid)cn. 
obadar,    rja,    m.  atVikanski  ptič:    ber  SUtobcn« 

bactcr  (buphaga),  Krj.fZ.). 
obadati,  am,  i'6.  impf.  ad  obosti ;   Stic^c  OCV'' 

felUMi:  —  ftid)iinbe  ^Kebcn  fii()rcn,  C.,/..;  — 

anfed)tcn:  ako  te   nečistost  obada,  Krelj. 
obadavec,   vca,    m.    bev   mit   SBorten    flic^elt, 

C  Z. 
obadec,    dca,    m.   dem.   obad;    i)    cinc   fleine 

^^remfe .   —   2)    bog   gefpannfc    SRebenangc, 

VyhŠt.-C. 
obadnica,  /.  bie  ®affelflicge  (oestrus\  Erj  (Z.). 
obadva,   m.  e,  /.,  n.,  num.  =  oba,  Cig..  Jan., 

kajk.-Mik. ;   sklanja  se  navadno  le  drugi  del 

(prim.  Mik.   V.  G.   III.  i4'J.),    n.    pr.  oba- 

dvema,  Dalm.-Mik. 
obadvoj,  nitm.  =  obodvoj,  oboj,  Polj.;  oba- 

dvoji,  ajdje  in  judje,  Dahn.;  obadvoje,  Miir.; 

obadvoje  otrok,  jv\hSt. 
obadvojen,    jna,    adj.  =  obodvojen,    obojen, 

Polj'. 
obagriti,  im,  vb.  pf.  purpnriot^  mac^cn,  Cig. 
obajati,    jam,  jem,  vb.  pf.  bcfc^ieien,  be[)Cjen : 

o.  rano,  Mur.,  ogr.-Mik.,  C. ;  —  besaubevn, 

nk. 
obajavati,    am,    vb.   impf.   ad  obajati;  —  be= 

jauberu,  LjZv. 
obajtanje.   n.  bo§  ©c^aluierf,    Cig. 
obajtati,  am,  vb.  pf.  mit  55vettern  nnb  Salfen 

an§j"tii^cu  ober  fd}a(cn,  Cig. ;  obajtati  štirno, 

Cig.;  o.  jez,    \'.-Cig. 
obajten,  tna,  adj.  [tolj,  jv^liSt. 
obajti,  obajdem,  vb.  pf.  =  obiti.  Z.,  jv^liSt. 
obakraj,  adv.  beiberfeitž:  vrbe,  vrsteče  se  oba- 

kraj  po  bregu,  Zv. 
obakrajen,    jna,    adj.   beiberfeitig  :    obakrajno 

kolo,  ia^  nad)  bciben  ©eiten  brcl^bare  2Ba)fcr= 

rab,  ba§  Se^rrab,   V.- Cig. 
obakrat,  adv.  bcibe^ouial. 
obakriti,   im,  vb.  pf.  Derf'up[crn,   Cig. 
obakrovati,   lijcm,  vb.  impf.  ad  obakriti,  Z. 
obai,  ala,  m.  ba§  5(b[treifen  ber  Siebenaugen, 

C;  —  prim.  otep, 
obala,  /.  =  breg,  \}a§  Ufer,   Cig.,  Jan.,  nk. ; 

—  hs. 
obalček,  čka,  m.  =  obalec,  obalič,   Cig. 
obatec,  Ica,  m.  gefd)moIIene§,  leic^t  abftreifbarc§ 

9{ebenangc,  Čig.,  Hal.-C. 
obaiek,  Ika,  m.  bie  glujsinjel,  Cig-.,  Kr.-Valj. 

(Rad). 
obalič,   »2.  =  obalec,  Mur.,  Cig. 
obalina,  /.  ia^  ^erabgemorfene,  C,  Z. ;  —  pl. 

obalinc  =  razvaline,   C. 
obaliti,  fm,   vb.  pf.   nieberiuerfcn,  kajk.-Valj. 

(Rad);  v  pekel  se  o.,  in  bie  §olIe  ftiirjen, 

Krelj;   —  nieberreiiVn ,  ogr.-C;    (9ieben= 

augcn  bci  ber  ,S^->au)  abftrcifen,  C;  —  o.  ceno, 

bcn  'i|irci§  l)crabfetu>n,  C;  dolg  o.,  bie  Sd^ulb 

be,^af)lcn,  Diet.,  C;  greh  o.,  bie  Siinbe  a6= 

fd)iitteln,    kajk.  -  Valj.  (Rad);    —   obfc^affen, 

Jan.,  C;   —   umftiirjen,    o.  se,    umftiirjcn 

(intr.),  Ljubušnje(Goriš.)-Štrek.(Let.),  Vrt., 

(obaliti)    Vas  Krn- Erj.  (Torb.);  —  iz:  ob- 

valiti. 


Slov. -nem.  slovar. 


obattcn  —  obcestje 


-  722  — 


obcJ9kati  —  obči]9 


obatten,  tna,  adj.  =  ohlapen,  baujd)ig,  tceit 
(o  obleki),  C;  —  pliimp:  obaltno  orodje, 
C;  —  zdaj  naj  kdo  kako  obaltno  zarobi, 
da  se  nam  kri  razgreje,  Jurč.;  —  prim.  nem. 
Salte«. 

I.  obara,  /.  bic  9Ibtocf)ling,  Erj.fSom.) ;  šiškova 
obara,  i)ie  ®o(lapfeItiltCtur,  Erj.tSom.);  — 
bae  5inflcmad)te,  Jan.,  C.\  —  gcfocfitc  Singe= 
ircibc  »on  Scf)treineu,  bie  in  ^iirftc  getf)Qn 
irerbcn,  Gor. 

1.  obara,  /.  bic  ^Sofragung,  bie  (Sifunbiguitg,  Z. 

obarati,  am,  vb.  pf-  cifragcn,  Z. 

obarek,  rka,  m.  ber  ^Ibjllb,  Mur..,  Cig.,  Jan., 
(chem.)   ag.(T.). 

obari  ca,  /.  'Hai!  Slbbriiftcn,  C 

obariti,  im,  vb.  pf.  i)  obbriUien,  abficben,  ab* 
torfien,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Šol.,  Npes.-Vra^, 
Gor.,  jv^hŠt.;  o.  klobase,  Gor.;  obarjena 
riba,  \'od/I^b.  sp.J:  —  2)  mleko  se  je  oba- 
rilo  =  zgrizlo  ali  zajedlo  se  je,  Soška  doL- 
Erj.fTorb.J;  ako  se  sladko  mleko  že  toliko 
skisa,  da  se  naredi  skuta  iz  njega,  pravijo: 
mleko  se  je  obarilo,  Štrek.fLet.J ;  —  menda 
tudi  obariti;   iz:  obvariti. 

1.  obarjati,  am.  vb.  inipf.  ad  obariti,   Cigt 

2.  obarjati,  am,  vb.  inipf.  ad  oborati,  Jan. 

3.  obarjati,  am,  vb.  impf.  ad  oboriti;  liiebci« 
fc^lagcn  (chem.),   Cig.fT.J;  —  hs. 

obarnice ,  /.  pl.    kar   iz    razkuhanih    (preveč 

obarjenih)  klobas  izteče,   GBrda, 
obarovati,  ujem,  vb.  pf.  =  obvarovati,  ogr.- 

M. 
obarvati,    am,   vb.  pf.   beffirben,    Cig.;   sljuda 

je  cesto  tudi  obarvana,  Erj.fMinJ. 
obatriti,  im,  vb.  pf  ermut^tgcn,  troftcn,  ogr.- 

M.,  C. 
i.obava,  /.  boš  91uf^altcu  einc§  oiibcrcn,  C; 

—  bae  £)inberni5,  C;  —  bn§  i^cmcilcu, 
baš  3'^9crn,  bo«  Saumcn,  C. 

2.  obava,  f.  bic  '%\xxi)\,  Bes. 

obavati  se,  am  se,  vb.  impf.  fiiic^tcn,   C. 

obaviti,  bavim,  vi.  pf.  i)  aiifljnltcn,  »citueilcii 

mod)cn,    C,  Št.;  —  2)  »erridjtcn,  Cig.\   o. 

posel,  Cig.fT.J;  o.  mrtvaške  molitve,  SIS. 
obavljanje,  n.   i)  ba?  9(uf(ioltcn,  'i^ai-  2t^^xM^ 

t)atten,  C;  —  2)  bie  58crriil)tung.  hajk.- Valj. 

(Rad);    o.  državnih    služeb,    bie    'J^cflcibuiig 

»on  Staat#anitern,   Vest. 
obavljati,    am,    vb.   impf.  ad  obaviti;    1)  anf= 

l)altcn,  iHTtDcilcn  niac^cn,  ,yirurfl)alti'n,  C,  Št.; 

—  bcjc^čiftigcn,  C;  —  o.  se,  .^aubern,  jiiunicn, 
C;  —  o.  se  s  čim,  fid)  mit  ctivn^  bcididfti« 
gen,  v^hŠt.-C.;  —  2)  bfiridjtcn,  Cig.;  službo 
o.,  bcn  ^icnft  Derfcf)fn,  Navr.fLet.j,  SIX. 

obavljavcc,  vca,    m.    kdor   rad    druge    mudi, 

obavlja:   mudivcc  ljubi  obavljavca,   C. 
obavljiv,    iva,    adj.    kdor    rad    druge    mudi, 

obavlja,    C 
obcacati,  am,  vb.  pf.  bcflerf|cn,  Z. 
obccpek,  pka,  adj.  perilom  (min),  It.  t.-Cig. 

(t). 
obcesten,  stna,  adj.  a\\  ber  Strofje  gclegen,  C, 

SIS. 
obcestje,    n.    kar    je  ob    cesti:    železnično  o., 

bo«  ^onfet  on  ber  (fijcnba^n,  DZ. 


obcJ9kati,  cjokam,  vb.  pf.  (bfl§  Grj)  etn  loenig 
befjaucn,  beftnfen,   V.-Cig. 

obcvtsti,  cvetem,  vb.  pf.  bliil^enb  umgeben, 
umbliil)en,  Cig. 

občan,  ana,  m.  "iia^  ©cmcinbemitgliib  (kdor 
biva  v  občini),  Levst.(Nauk),  SIS.-C. 

občanka,  /.  ein  it)eiblidje§  ©emeinbemitglleb, 
Levst.fSatik). 

občanstvo,  m. bie  (^emcinbcmitgliebft^aft :  častno 
o  ,  Levst.fNatikJ. 

občasen,  sna,  adj.  jeitlDciie  rtiieberM)renb,  pt- 
riobijd),  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  Sov.,  DZ.;  zbi- 
rati se  v  občasne  posvete,  ZgD.;  občasno 
jezero,  periobifc^er  ©ce,  Jes.;  občasno,  jcit^ 
ttJeije,  Cig.;  —  češ. 

občasje,  n.  bie  ^eriobc,  ber  ^citroum,  Cig., 
Jan.,  SIS. ;  —  bie  Saifon,  Jan. ;  —  češ. 

občasnost,  /.  bie  -^eriobtcitat,  Jan. 

občekoristen,  stna,  adj.  gcmetnniUug,  Jan.,  nk 

9bčen,  čna,  adj.  allgemein,  uniocrjal,  Cig., 
Jan.,  C,  nk.;  burd)gQngig  (phil.),  Cig.fT.J; 

—  prim.  obči   in  stsl.  obBŠti.nx. 
9bčenje,   n.  ber  S.?ertct)r,   ber  Umgang,  Cig., 

Jan.,  Cig.fT.J,  nk.;  ber  ^^^erfefir  (,merc.),  Cig. 
(T.J;  obmejno  o.,  ber  (^ren^tterfebr ,  DZ.; 
prehodno  o.,  ber  ^^vonittooertchr,  DZ. ;  v 
prosto  o.  dan,  in  freien  3>crfel)r  gcfe^t,  DZ.; 

—  prim.  občiti. 

9bčenski,  adj.  =  občen:  občenski  prid,  Krelj, 

občepeti.  im,  vb.  pf.  l^pcfcn  biciben,  Z. 

občesati,  češem,  vb.  pf.  abftricgeln,  M.,  Z. 

9bčestv9,  n.  bie  ©cmcinic^nft,  Cig.fT.J;  o.  svet- 
nikov, bic  (^emcinjd)aft  ber  i^eiligen,  Cig.; 
(stsl.);  bie  ftorpcrfc^aft,  bie  Corporation,  Cig. 
fT.j,  DZ.;  (rus.). 

občeskodljiv,  iva,  adj.  gemcinfd)dbnc^,  nk. 

občevalen,  ?na,  adj.  5.?crtcl)r-?=,  UmgQng^=:  ob- 
čevafni  jezik,  bic  Umgongefpraitc,  nk. 

občevanje,  n.  ber  5iyi'rfel)r,  bic  ^cmein)d)aft, 
ogr.-C,  nk.;  bie  (Sommunication  (phvs., 
mere),   Cig.fT.J. 

občevati,   ujem,    vb.  impf.  Derfeluen,   C,  nk.; 

—  commnnicicrcn  (phvs,),  Cig. (T.);  obču- 
joče posode,  communicierenbe  ©cfdfee,  Cig. 
fT.);  —  prim.  stsl.  obtštevati. 

občeznan,  znana,  adj.  angemein  befannt,  no^ 
toriidi,  nk. 

9bči,  adj.  gcmeinjam,  gemeinlcftaftnc^ :  obča 
zemlja,  po  katerej  sme  vsak  pasti,  drva  se- 
kati itd.,  Rib.-Levst.fSauk);  obči  (občji)  plot, 
Rib. -Mik.;  allgemein:  obča  cesta,  Levst. 
fSauk);  k  občemu  pridu,  Ravn.;  pridobiti 
si  občo  veljavo,  nk. ;  —  obči  očut,  bie  (Se 
meinenipfiiibnng,  Cig.fT.J;  obča  pomisel,  bic 
WcmeiiiOinftcnung ,  Cig.fT.J;  v  obče,  im 
allgemeinen,  in^gemein,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  (obeč, 
obča,  Levst. /Sank/ ;  nav.  se  rabi  le  določna 
oblika.   Cv.  IV.  r2.). 

občiten,  fna,  adj.  !i<erfcl)r\*= :  občitne  razmere, 
DZ. 

občil9,  n.  i)  ba#  SommnnicationšimittcI,  t>ai 
i^cifclirČMnittcI,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.:  — 
2)  ber  ilveifcbr:  blagovno  o.,  ber  ©iitcr« 
toerfeljr,  DZ.;  cesta  rabi  splošnemu  občilu, 
Levst.  fPril.J. 


Vbčina  —  občuhniti 


r23   - 


občut  —  obdarjati 


občina,  /.  i)  bor  iiciitciii)ii)ciftlicf)e  ©niiib:  ta 
pašnik  je  občina,  Rib.-I.cvst.(.\aiiliJ;  bie  ©e- 
mciubiincibe,  M.,  v^h.^t.-C;  —  2)  bie  poVu 
tijrfie  ©emcinbe,  3///r..  oy..  Jan.,  Dalm., 
nk.\  davkovstca  o.,  bic  Stciicreiemcinbc,  Sov.; 

—  bogočastna  o.,  bie  Giiltii^iicinciiibc,  DZ.; 

—  3)    o.  svetnikov,    bic    Gonimunioii    ber 
^eiligen,  Jan. (H.). 

občinar,   rja,  »i.  =  občan,   C,  DZ.\  —po  hs. 

9bčinec,   nca,   m.  =  občan,   C,  Nov. 

občinek,  nka,  1«.  nav.  pl.  občinki ,  ba?  bltrd} 
biiv  :;)ieiteni  besi  ®etrcibc§  9(u#i]cid)icbene,  C ; 
bobovi   občinki.   Diet..  Mik. 

občiniti,  čTnim,  vb.  pf.  {^ai^  ®ctreibe)  htaf 
beiten,  b.  i.  burd)  9icitcrn  reinit^en,  firf)ten, 
Mitr.,  Cig.,  Jan.,  M.,  Xov..  Dol.,  jvihšt. ; 
o.  dušo,  bie  Scele  »on  Sunbcn  rcinigen,  (ob- 
či nfti,  1  m)  kajk.-Valj.fRad). 

občinjan,  ana,  m.  =  občan,   C,  Zv. 

občinjati,  am,  vb.  impf.  ad  občiniti;  blirc^ 
3ieitcrn  reinigen,  l'id)ten :  o.  žito,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Dol.,jv{hŠt. 

občinka,  /.  =  občinek,  M. 

9bčinski,  adj.  i)  @cmeiltbe=,  Cig.,  Jan.,  M., 
Levst.  (Sank),  nk.;  —  2)  ^  občen,  Mur., 
Vrtov.rSh.  g.). 

9bčinstvo,  n.  i)  bie  Ocmeill)C^aft,  ogr.,  kajk.- 
Valj.fRad);  o.  svetcev,  bie  ©eiiieinjc^aft  bcr 
ipeilitjen,  C;  pred  božjimi  očmi  in  krščan- 
skim občinstvom,  Danj.-Valj.(Radj\  —  2) 
bO'?  ^4^ublicum  (v  tem  pomenu  nav.  občin- 
sr^o),  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  3)  bos  ©emeinbe^^ 
trefeii,  Cig.,  Jan. 

občinščina,  /  =  občinsr\-o,  bie  ®emeinii^Q[t,C. 

občislati,  am,  vb.  pf.  lueit  eroc^ten,  M.;  Ne 
boš  dolg"  občislana,  Xpes.-K. 

občislavati,  am,  vb.  impf.  ;^od)ic^a^en,  tDcrt 
aditen,  Cig. 

9bčiti,  občim,  vb.impf.  OUmgani]  cber®e)c^afte 
mit  jemanbem  ^aben,  Derfe[)veii,  Cig.,  Jan., 
nk.;  cominunicieren  (phys.),  Cig.(T.);  —  2) 
tieratlqemeiiu'nt,  getieraiifieien  (phil),  Cig. 
(T.). 

občTtva,  /.  ber  S^erfe^r,  DZ. 

občnokoristen,  stna,  adj.  gemeinniifeig,  Cig., 
Jan.,  C.  nk. 

občnopot9pen,  pna,  adj.'b\[\\.'o\ax\\\č:i,  Cig.,  Jan. 

9bčnost,  f.  bie  ^lll^cmeinfieit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),  M.,  nk. 

občnoveljaven,  vna,  adj.  adgemein  giftig,  nk. 

občrediti,  čredim,  vb.  pf.  ber  Oieifje  nad)  Qb= 
lofen,  Jan.(H.). 

občrt,  či^ta,  m.  =  načrt,  bie  SfijSC,  bie  5tn* 
beutung,  Jan. 

občftati,  črtam,  vb.  pf.  i)  uni§ei(^nen,  Cig.; 
mit  lUnien  bcgren^en,  Jan. (H.);  —  2)  ffij^ 
•  iereu,  anbeutcn,  Cig.,  Jan. 

občudovanje,  «.  bic  33ctt)unberung,  Mur.,  Jan., 
nk. 

občudovati,  ujem,  vb.  impf.  betuunbem,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk. 

občudovavec,  vca,  m.  ber  59cniunberer,  nk. 

občudovavka,  /.  bte  Semunbrenn,  yik. 

občuhniti,  čCihnem,  vb.  pf.  nad)la))en  (o  bole- 
čini), ogr. -C. 


občut,  »i.  bic  ttmpfinbuiig,  Cig.,  .lan.,  Cig. 
(T.),  M.;  miščni  občut,  bie  9Jhi§feIempfin= 
bung,    Erj.  (Som.) ;   —  zgolj    ustna    molitev 

brez  občiita,    Cv. 
občutek,  tka,  m.  bie  (Jinpfinbuiig,  ba^  ®mpfun= 

bcnc. 
občuten,   tna,   adj.  i)  Gmpfinbiingž^,   občutni 

živci,  Cig.fT.);  —  2)  empfinbbar,  Cig.rT.); 

empfinblid),  fidjlbor,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  — 

3)  =.  občutljiv,  empfinbiam,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
občutenje,    n.    =  občut,   bcr   (finbrucf,   ogr.- 

Valj.iRadj;  bie  Seiiiation,  LampefD.). 
občutilo,   n.  i)  iaž   (Smpfinbunii^organ,   Erj. 

(Som.);  —  2)  =  občutek,  bie  (SmpfinbilHg, 

baei  ®efiil){,  C 
občutiti,  im,  vb.  pf.  empfinben,  fiifjlen;  živo  o., 

lebf)aft  empfinben,  Cig. 
občutje,  n.  bic  ©mpfinbung,  bQ§  ©efii^I,  Cig., 

Jan.;  bie  Stimmung,   C. 
občutljaj ,    m.   bie  gnipfinbuiig,    'baž  ®cfit[)f, 

Mur,,  Cig.,  Jan.,  Mik.;  lepe  misli  in   občut- 

Ijaji,    nebeški  občutljaji,    Ravn. -Valj.  f  Rad). 
občutljiv,  iva,  adj.  i)  empfinbjam,  empfinDlic^; 

o.  za  svetlobo,  Iid)tempfinblic^,   Cig.(T.);  — 

2)  =  občuten  2),    Cig. 
občutljivec,  vca,   m.   ber   SmpjinbUng,   Cig., 

Jan. 
občutljivka,  /.  bie  (£mpfillb(id)e,   Cig. 
občutljivost,/.  bieSmpfinblic^feit,  bie®mpfinb= 

famfeit,   bie  flteijbarfeit ;    prenapeta   o.,   bie 

Gmpfinbelei,  Jan. 
občiitnost,  /.  i)  bie  ©mpfinbbarfeit,  bie  '^\x^U 

barfcit,   Cig.,  .Jan.,  nk.;  —   2)  ba^    (Smpfin^ 

bungžuermijgcn,  Cig.,  Jan.,  C. 
občuvati,    am.   vb.  pf.  betDabren,   C;    o.  koga 

česa,   jemanbcn  fior  etma?  btxoa\)xt\i,    Cig. 

(T.);  o.  se  vsake  nesreče,  Navr.fLet.). 
obdačba,  /.  bie  ^Befteuerung,  Cig. 
obdačenec,  nca,  m.  ber  Seftenerte,  ber  ©teuer* 

pfltc^tige,   Cig.,  Jan.,  C,  nk. 
obdačenje,  n.  bie  SSefteueiung,   C. 
obdačenost,  /.  bie  3i"'5baifeit,  bie  Steuer  = 

pjlic^t,  Cig. 
obdačevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obdačiti ;    bt- 

fteuern,   Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
obdačiti,  dačim,  vb.  pf.  bcftcucrn,   Cig.,  Jan., 

ogr.-M.,  nk.;  —  prim.  dača. 
obdajanje,  n.  ta^  Umgeben. 
obdajati,  jam,    jem,    vb.   impf.  ad  obdati;    i) 

nmgcbcn,    Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —   2)  »cr- 

Icumbcn,  Gorenja  Soška  dol.- Erj.  (Torb.). 
obdan,  /.    bcr   2ag(of)n,   Tolm.-Erj.(Torb.). 
obdanek,    nka,    »i.   i)  ba§   Jage^gcjdidft,   Z.; 

—    2)  =  obdan,  /.,  Z. 
obdanica,  /.  bie  Sagjdiicbt,  Jan.(H.). 
obdanja,  /.  =  obdan,   ber   Jagloljn,    Tolm.- 

Erj.(Torb.). 
obdarilo,  n.  i)  bie  iBejc^enhing,  C.;—  2)  "itaž 

®c)d^enf,  M. 
obdaritev,  tve,  /.  bie  58egabung,  bte  53e)c^en' 

!ung,  M. 
obdariti,  im,  vb.  pf.  begaben,  bejc^enfen,  Mur., 

Cig.,  Jan.;  Otrok,  ki  reveža  ne  žali,  Obilno 

Bog  ga  obdari,  Ravn.-Valj.(Rad). 
obdarjati,  am,  vb.  impf.  ad  obdariti,  nk. 

4e* 


obdarjavec  —  obdelovanje 


—  724  — 


obdelovanski  —  obdrževati 


obdarjavec,  vca,  m.  bcr  'ibcid)eufcr,   0>. 
obdarjfnec,    nca,    m.  ber  ^cidjCllttC,    ber  1^0= 

natar,  bcv  ^^raminnt,   C;>,  J^«.,  C,  /)Z., 

Xai'r.(Kop.  sp.J. 
obdarjfnka,  /.   bic  ^cid)cntto,    bie   ®cirf)enf= 

ncf)merin,  0>. 
obdarjevanje,  >i.  baž  ^c)d)cufeu,  >ik.;   —  bic 

'•^^rdimioninfl,  DZkr. 
obdarjevati,  ujem,  vb.  impf.ad  obdariti ;   be= 

jd)cnfcn,  nk. 
obdarjevavec,  vca,  m.  ber  $^eid)cn!cr,  Cig. 
obdarovanec,    nca,    m.    =  obdarjenec,    O^., 

.Jan,,  C. 
obdarovanje,    n.  bic  S3ejd)cnfung:   o,  ubogih, 

Valj.niad). 
obdarovanka.  /.  =  obdarjcnka,   Cig. 
obdarovati,  u\cm,vb.pf.  bejc^entctt,  Cig.,Jan., 

ogr. -Valj. (Rad),  nk.;   obdarovan,  bcjcficilft, 

Jan.:  —  (vb.  impf.  =  obdarjevati,  Miir.J. 
obdarovavEC,  vca,  m.  =  obdarjevavec,  Cig. 
obdati,  dam,  vb.  pf.  i)  umgeben,  -^/«r.,  Cig., 

Jan.,  nk. ;    z    nasipom  o.,   mit    ciucill    Sffiall 

umgcbeii,  Cig.;  z  grozo  o.,  uingraucii,  Cig.; 

(po  nem.) ;  —  obdan,  »om  bbjcu  ©cifte  be- 

fefjcn,    Vršno (Tohn.)-Evj. (Torb);    s  hudim 

obdan,    Jsvkr.;  —   2)  =  porajtati,    marati : 

fid)  fintimcrn:    ne  obda  nič  =  ne  mara  nič, 

Temljine(Tolm.)-Štrek.(Let.). 
obdejati,  denem,  vb.  pf.  umtt)un,  Cig.;  —  be= 

Icgcn,  Jan.;  z  redkim  platnom  se  duški   ob- 

denejo.   Pire. 
obde?,  m.   i)  bcr  Sefatl,  Cig.;   bcr  (2d)mtrbc= 

iai?  on  ben  ^0\tx\.,  BlKr.;  —  prim.  obdejati; 

—  2)  obdct,  dela,  bic  iPcarbcituiig,  bie  C£ul> 
tur,  Cig.;  bic  teilformine  3(bidniiflinu]  bcr 
Stcine,  ber  ^ugc)d)iiitt,  ,Cig.;  —  prim.  ob- 
delati. 

obdelati,  delam,  vb.  pf.  bcarbciten;  o.  polje, 
vinograd;  obdelana  zemlja.  cu(tiuicrtc§  iiailb; 
kamen  o.,  bcn  Stcin  bcljaiicn,  Cig.\  hlod  o., 
ben  .'golsblocf  Qb,ymiiiern,  Z.;  —  dcrarbciten, 
Cig.,  Jan.;  bc).  in  bcr  Stampfniiiblc  fcrtig^ 
[tantpfon,  Gor.;  —  iibel  ,virid)tcn,  Cig.;  (mtt 
55?orten)  tierarbcitcn,  oueniadicn,  Cig.,  Gor. 

obdelava,  /.  bic  (91rt  nnb  !iJi'ei)e  ber)  93carbci^ 
tnng,  Cig.,  Jan.;  bic  CInIturgattuiig,  Cig. 

obdelavanje,  «.  bo^  'iBcarbcitcn. 

obdclavati,  am,  vb.  impf.  =  obdelovati ;  bc= 
arbeitcn. 

obdelek,  *ka,  m.  bie  SScarbcitung,  C. 

obdeliti,  i'm,  vb.  pf.  bctljcilen,  bc)d)i'nfen,  Diet., 
o.  koga  s  čim,  ogr,- C;  o.  koga  z  darovi, 
Trub.;  obdcljen  s  svetostjo,  Trub.;  —  mit 
bcr  VJiorgcnflobc  bctl)eilen,  Jam;  mit  bcr 
Diitgift  be|c^enfen:  hčer  omožiti  in  o.,  Bas. 

obdelja,  /.  =  obdelava,   C. 

obdclovafcn,  Ina,  adj.  bie  ^iUibcncilIfiir  bctvcf 
fenb:  obiielovafna  vrsta,  bic  tSulturiiattnug, 
I)/.. 

obdelovanje,  n.  \)  baž  5^<corbcitcn;  o.  zemlje, 
bic  93obcncuItHr;  —  bic  CSnltiuicrnng,  i.ig. 
(T.);  —  o.  lanu,  bcr  J^lodji^bon,   Cig..  .Jan.; 

—  2)  kar  se  prinese  v  malin,  da  se  obdela 
v   stopah,   Qior. 


obdelovanski,    aJj.    =  obdelovalen :    o.  red, 

Nov. 
obdelovatelj,    m.  bcr  93earbeiter,   Zora,  Trst. 

(Let.).^ 
obdelovati,   ujem,  vb.  impf.  ad  obdelati ;  bear= 

bciten;  o.  zemljo,  kamen;  —  o.  koga,  einen 

in  ber  'i)lad)t  ^aben,  Cig. 
obdelovavec,    vca,   m.   bcr  93earbeitcr,   Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk. 
obdelovaven,  vna,  adj.  beorbeitbor,  cultimer= 

bar,  Cig. 
obdeskati,  am,  vb.  pf.  biclen,   Cig. 
obdeti,  denem,  vb.  pf.   i)  ^erumtcgcn:    snope 

v  kozolec  o.,  Ig;  —  2)  =  odeti,  bcbcden: 

obdeven  =  odet,    Trub. 
obdevati,  am,   vb.  impf.  ad  obdejati,  obdeti; 

umt^un,  Cig.;  —  ringeum  legcn:  v  kozolec 

obdevati  snope.   Gor.,  Sotr.,  Ig. 
obdirjati,  am,  vb.  pf.  umrcnncn,   Cig. 
obdišati,   im,  vb.  pf.   burd)  ben  @crn^  auž= 

fpiiren,  Z.;  čebele  med  obdišijo,  Levst.(Beč.). 
obdivjati,  am,  vb.  pf.  luilb  incrben,  »ertnilbent, 

Cig.,   M.;    obdivja,    kakor   divja   zver,    Erj. 

(Torb.). 
obdoben,  bna,  adj.  =  občasen,  pcriobifc^,  h.t.- 

Cig.(T.),  DZ. 
obdotbati,  am,  vb.  impf.  ad  obdolbsti,  Z. 
obdolbsti,  d6tbem,  vb.  pf.  ring§  bcmcifeeln,  Z. 
obdolje,  n.  ba^  Jbaliiebiet,  //.  t.-Cig.(T.). 
obdolžba,  /.  bic  33eid)nlbiiinng,  Cig. 
obdolžek,   žka,    hi.  bcr    Shuunrf,   bie  Sefc^ul' 

bigung,   Cig.,  Jan.,  Zora. 
obdolžen,  žna,  adj.  33cjd)nlbignng§=;  obdoJžna 

priča,  bcr  'šBcIaftung^scugc,  Cig. 
obdolženec,    nca,    m.   bcr   ^-Scjd)ulbigtc,    Cig., 

nk. ;  (obdolženec,  Mur.,  Jan.). 
ob.dolženik,  m.  =  obdolženec,  Jan.(H.). 
obdolženje,  n.  =  obdolžitev. 
obdolžfnka,  /.  bic  5Be|c^uIbigtC,  nk.;    (obd61- 

ženka,  Mur.). 
obdolževati,  ujem,  vb.  impf.ad  obdolžiti;  bc= 

idnilbigcn. 
obdolžitelj,   m.  ber  'i8oid)uIbigor,  .Jan.'H.). 
obdolžitev,  tve,  f.  bic  ^-lkjd)Ulbigung,  Jan. 
obdolžiti,    im,    vb.  pf.    bojdiulbigcn ;    krivo  o. 

koga;  krivice  koga  o. 
obdr^gati,  drcgam,  vb.  pf.  nmftorficrn,   O^- 
obdrgniti,  drgnem,  vb.  pf.  bcrcibcn,   (-'ig. 
obdržati,  dfzam,  vb.  pf.  id)arvenb  obcv  jd)abeub 

rcinigeii,  Z. 
obdržati,   im,  vb.  pf.  bctjaltcn ;   Ic  obdrži,  kar 

si  dobil;  —  vse  za-se  o.;  klobuk  na  glavi, 

obleko  na  sebi  o.;— (in  cincr  iiagc,  nt  einem 

^^uftanbc)    erlialten;    nisem    kamena    mogel 

obdržati,   moral  sem  ga  izpustiti   iz  rok ;  — 

o.  se,  fid^  er^altcn,  fid)  bel)aupten,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
obdržavanje,    n.    =  zdržavanje,   "tiai    .'^oltcn, 

bil'?  '!ycobad)tcn,  kajk.- Valj. (Rad). 
obdfžek,    žka,    m.    1)  tun§  man  bcbSlt,  Mur.; 

—  2)  bie  ^^eibel)altnnii,  Cig. 
obdfžen.  žna,  adj.  bcl)altiam,   Cig. 
obdrževati,   ujem.   vb.  impf.  ad  obdržati;  bf' 

l}0ltcn,   bcibeljaltcn ;    kar    je    boljšega,   za-se 

obdržujejo,  kar  je  slabšega,  drugim  dajejo; 


obduhati  —  obči 


—  725  — 


(Jbct  —  obcr^čcn 


—  iii  eincr  Saflc  obcr  in  ciucm  ^itf^anbe  er= 
ftaltcn,  Jan. 
obduhati,    diiham,    x'b.  yf.    \)  rini^ofjcnim  bc= 
vicd)cii,  OV.;  —  2)  bitrd)  ®cnid)  auiJipiircn, 

obdukcija,   /.  razdevanjc    mrtveca,    bic   Cb- 

biictioit. 
obe,  interj.  =  ovbe,  Xpes.-\'ray^. 
obeč,    bča,    adj.,  Levst.(Saitk),   Erj.(Som.J, 

pogl.  obči. 
obeč,  /.  ba'3  5?eiipred)eii,  of^r.-C. 
občča,  /.  bO'^  i^cvjprcrfieil,  C;  naudariti  obečo, 

ciiicn  ''^^leiž  anbictcn,  ein  ^(nbot  t^iin,  Hip. 

(Orb.). 
obečanje,  u.  bie  SSev^ei^ung,  Cig.,  M.,   obc- 

čanje,  ogr.-  Valj.  (Rad). 
obečati,  ečam,  vb.  pf.  =  obljubiti,  tierfprcd^cn, 

WCvf)ciBeit,  gcloben,  Miir.,  M.,  Trub.,  Dahn., 

Mik. (V.  Gr.   i  \'.  3if)),    Štrek.;    Na  zadnje 

mu  Bog   obečaj ,    Da  ga  bode  k  sebi   vzel, 

Npes.-K.;  (vb.  impf.  =  obetati,  Cig.,  Jati., 

kajk..  obečem,  ogv.-Valj.  [Rad]). 
obečavati,  am,  vb.  impf.  3?erip_rec^ungcu  obev 

'i^cr()eif)Ungcn  madjen,  Mik.,  Štrek. 
obečevati,  ujem,  vb.  impf.  =  obečavati,  Krelj, 

Zora. 
obečilo,  n.  bo§  58ei-ipred)en,  C 
obed,  eda,  m.  bQ§  9JJaf)f,  baž  Sffen,  Cig.,  Jan.; 

bc).  bai?  cC-iaiiptmabf,  Miir.\  ba§  llfittag^ma!)!, 

Meg.,  Cig.,  Jan.,  Re^.-Erj.fTorb.J,  nk.;  obed, 

eda,   SlGor. 
obeden,  dna,  adj.  ,ytr  ^Jia^tjeit  gel^orig:  obedna 

molitev,  baši  ^ijdigebet,  Slom. 
obeden,    ena,  nitm.  =  nobeden,  Alas.,   Cig., 

Krelj  -  Mik.,  Skal.  -  Let.,  BlKr.,  Rib.  -  Cv., 

Ben.-KL,   GBrda. 
obedišce,  n.  ba§  &tt'fectorium,  C. 
obednica,  /.  ba»  Spcifejimmev,  bet  Speifefaal, 

Miir.,   Cig.,  Jan.,   Ravn.- Valj. (Rad),  nk. 
obednik,  m.  ber  fflfittagijgoft,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

bcv  9Jtittag§foftgdnger,  SIN.-C. 
obednfna,  /.  'iia^č  2IJittag^ma{)(gelb,  v{hŠt.-C 
obedo,   n.  =  obed,    Cig.,  Jan.;  —   „v  postni 

dan  prva  jed  ob    11.  uri  dopoludne,    kadar 

zjutraj   ni  kosila",    Lašče-Erj.  (Torb ),  Rib.- 

Mik. 
obedovalnica,  /.  ==  obednica,    Cig. 
obedovanje,   n.  bi§  Speifen;   —   ha^  5!)?al^(, 

./an.,   C:  hai  lliittag^cncn,   Mur.,   Cig. 
obedovati,  ujem,  vb.  impf.  (ju  SUtttag)  ipcifen, 

^feg.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  v\hŠt.;  —  =  obedo 

imeti  (o  postnih  dneh),  Rib.-M. 
obedovavec,  vca;  m.  bcr  SiJJittag^gaft,  Cig.,  Jan. 
obfdrnice,  /.  pl.  =  hlače,  Zv. 
pbedva,    num.,   Mik.,  jv\hŠt.,   tudi:    obedva, 

Dol.,   Gor.;  pogl.  obadva. 
obekniti,  eknem,  vb.  pf.  Kroft  »erltevcu,  Svet. 

(Rok.);  —  nam.  obvekniti ;  prim.  vek. 

1.  obel, /.  =^  zabela,  Soška  dol. -Erj. (Torb.). 

2.  obet,  bla,  m.  ber  58rGub  (=  prisad):  obel 
mi  je  prišel  v  rano,  Tolm.-Erj,(Torb.);  — 
prim.  abel  in  nem.  ?(fel. 

1 .  obel,   adj.  cttt)a§  iDcifs,   C. 

2.  obeJ,  ela,  adj.  tvodcn  (llidit  me^r  \\a\i) ;  obcla 
pot,  St.-Cig.; —  iz  obvel ;  prim.  obeniti. 


3.  9bel',  bla,  adj.  runb:  cl)niibvifd)  ruiib,  Meg., 
Rib.-.Mik.;  obli  klini,  Levst.(Beč.);  —  obal, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  fugcllUtlb,  Cig.,  Jan., 
Cig. (T.),  Boh.;  svetlobni  valovi  so  obli 
(kroglasti),  .^H;tY. ;  — obel  les,  unbearbeilctel 
.'C^ol,^,  Z.\  obla  peč,  ciii  compacter  5el§,  C; 
oblo  požirati,  in  gan.^en  Stiicfen  uiigcfaiit 
»eijcf)lucfeu  ,  Cig. ;  —  kar  v  oblo ,  foglcic^, 
Savinska  dol.- C. 

obela,  /.  =  zabela,  M.,  Soška  dol.-Erj.(Torb.), 
Štreix . 

obelek,    Ika,    m.  hci?^  9(bgcid)iilte,    Valj.  (Rad). 

obeleti,  im,  vb.  pf.  iDcifj  iiicrbcn,  M.;  grau 
rucrben,  Cig. 

obelevati,  am ,  vb.  impf.  ad  obeleti;  tcei^ 
»uerben:  falb  trerbcu  (o  setvi),  C;  pustinja 
je  obelevala  in  ozelenevala,   Glas. 

obeležek,  žka,  m.  bcr  SKarfierpflocf,  h.  t.-Cig. 
(f.J. 

obeležiti,  ežim,  vb.  pf.  mit  3^'^^"  »erfe^en, 
Cig.  (T.),  DZ.;  figuriereit  (math.),  Cig,  (T.). 

obeležje,  n.  bie  ^Bcjeic^uung,   Cig.  (T). 

obelina,  /.  bie  abgciioinmcnc  junge  93aumrinbc, 
bie  Cbft=  obec  k:tpllcn]d)ale,  C. 

obelinje,  n.  coll.  abgcnomniene  SSaumrinben, 
Čb[tH-f)Qleu,  ^iiDaenjd}a(en,  C. 

obelisk,  tn.  nav.  iz  celega  izsekan  kamenit, 
četverooglat,  navzgor  zožen  steber,  ber  Dbe* 
tiž!. 

obeliš ,  m.  ba§  SIKerfseidien  (5.  33.  an  einem 
Šaumc),   Guts.,  Jam.,  Mur.,  Jan. 

obeliti,  im,  vb.  pf.  i)  =  pobeliti,  Jueife  mod^en: 
sneg   žito  obeli,   C.;  —  tiincf)en,  Cig.,  Jan.; 

—  2)  abvinben,  jd)alen :  pri  kopanju  drevesu 
korenine  o..  Dol.;  obeljena  palica,  jv^bSt.; 
obeljene  češpije.  Pire;  —  eitt^auten:  kozla 
o.,  an  etner  Cucrftange  mit  bett  §S"^£" 
(}angeiib  ciiien  'ilJurselbaum  fd)Iagen,  jvihšt.; 

—  i)  =  zabeliti,  (mit  g-ett)  »ermadjeii,  Cig., 
Jan.,   C,   GBrda. 

obeljava,  /.  odrta  skorja  na  drevesu,   Cig. 
^belnica,  /.  bie  SBalbjcoblofe   (scabiosa  silva- 

tica),   C. 
obelno ,    n.   1)  bet  graue  ©taai,  C,   SlGor. ; 

—  2)  Už  55}ciBboU,  ber  Splint,  C. 
obelost,  /.  geriiige  ifiJeii5C,  C 

obrniti,  nem,  vb.  pf.  1)  tnelf  iDcrbeil,  C;  — 
2)  trodeit  ruerbeii  (n.  pr.  o  cesti),  C;  obe- 
niti se,  jvy^liSt.\  —  iz:  obveniti. 

obenož,  adv.  mit  beiben  f^iiBcn,   Telov. 

9ber,  bra,  m.  ber  iRiefe  (prav  za  prav:  ber 
SlDore),  C. 

ober,  praep.  nam.  obrh,  ogr.-Mik.,  Hal.-Raič 
(Skol.). 

oberačati ,  am ,  vb.  pf.  511111  33ett(er  merben : 
zarad   kapljice  vina  ne  bom  oberačal ,   Bes. 

©beračiti,  ačim,  vb.  pf.  1)  gum  53cttlcr  mac^cil, 
C;    —  2)    biudibcttelit :    vse  hiše  o.,    Cig.; 

—  3)  =  oberačati,    Cig. 

obirati,  beram,  vb.  impf.  =  obirati,  Mur. 

obfrek,  rka,  m.  kar  se  obere,   C. 

oberoč,  adv.  mit  beiben  ^cinben,  Jan.,  Danj.- 
Mik.,  C;  o.  delati,  t.  j.  z  levo  tako  dobro 
delati  kakor  z  desno,  Levst.(Zb.  sp.). 

obervčen,  čna,  adj.  bciber^anbig,  Jan. 


ober^čka  -  obesenica 


—  72(5 


obešenina  —  obgled 


ober9Čka,  /.  jo  DicI  man  mit  bcibcn  §anben 
cinnial  fcif^t,   bciDe  .'pdiibc  »oH,  C. 

oberpčki,   adv.  =  oberoč,   Cig.,  Jan. 

ober9Čkoma,  adv.  =  oberoč:  o.  nositi  vodo, 
\pr.-Krek. 

obesek,  ska,  m.  t>a^  9(iu]cliangtc,  tia^  )iln" 
hangicl,  Cig. 

obesa,  /.  ročna  plezalna  o.,  bcr  ftlctterf)ang, 
Telov. 

obeselitelj,  m.  ber  Grfrcucr,  ber  Jrbftcr,  ogr.- 
Mik. 

obeseljavanje,  n.  'naž  ^^riiftcn,  ogr.-Valj. 
fRad). 

obeselje,  n.  ber  2^roft,  ogr.-C. 

obesfinost,  /.  =  obeselje  (tudi :  obeseJnost), 
ogr.-  Valj. '  Rad  J. 

obesilen,  {na,  adj.  juiii  9tuf=,  3(n^auflen  be= 
ftimmt:  obcsTtna  ključalnica,  "isas,  5(nlegc= 
jc^Io)§,  Og. 

obesUnica.  /.  i)  bO'^  ?ln(cgcicf}(o)» ,  Cig.:  — 
2)  boe  Socftgeridjt,  J////-.,  Ravii.;  pl.  obesil- 
nice  =  %islice,  .lan. 

obesilnik,  wi.  bcr  .fllciberftocf,  DZ. ;  bcr  .ftU'iber= 
rcchen,  Jan.,  DZ.;  —  kljuka,  na  katero  se 
kaj  obeša,  bcr  .tiange^afcii,   C. 

obesilo,  n.  "bai  Oic^augc,  DZ. 

obesiti,  esim,  vb.  pf.  !)dngcn,  aiif^angcn;  na 
veter  o.  kaj;  perilo  o.;  —  na  kljuko  (kol) 
o.,  auf  bcn  9?agc(  l)nitgcn  (fig.)  >  C>g-;  o. 
koga,  jcmaiibcn  t)angcn,  auffnupfcn:  o,  se, 
ftc^  erf)entcn;  naj  se  pes  obesi!  (lof  c»  bcr 
Jpcnfer!  cš  fofte,  mai  c§  ttjoUc!  —  stare  cape 
na-se  o. ,  ftct)  mit  alteii  Siiimpcti  bcf)dttgen, 
Cig. ;  o.  se  komu  za  pod  pazduho,  \\6)  je= 
monbcm  cin^angen,  Jurč.;  o.  se  na  koga, 
fid)  an  jcmanben  ^augcn  (fig.);  o  kresi  se 
dan  obesi,  t.  j.  dan  se  začne  krčiti,  Xpreg.- 
Jan.fSlovn.J;  glavo  o.,  bcn  Sopf  f)dngctl  lQ|)cn. 

obesneti,  im,  vb.  pf.  in  SSutt)  gcratljcii,  Bes. 

obesnica,  f.  'Haž  ?lnlcgc«,  'i^orIei]eicl}loi'i',  Jan., 
DZ. 

obest,  /.  =r  objest,  Cig.,  Jan.,  C,  Valj. (Rad). 

obesten,  stna,  adj.  =  objesten,  C,  Erj.fl^b. 

obestran,  strana,  adj,  =  obojestran,  Jan. 
(H.), 

obešač,  m.  bcr  .^niigcr,  Cig. 

obesališče,  n.  bcr  (\)algciipla^,  C. 

obešalnica,  /.  =  olicšalo   2),    Cig. 

obcšatnik,  hi.  bož  2d)>ocrtgc^iiuge,  C. 

obešal9,  n.  1)  bcr  Oinlgcit:  glad  se  obešala 
ne  boji,  C;  —21  bcr  Mctbcrftocf,  ber  Jtlcibcr= 
red)cn,  C. 

obešanje,  n.  baž  9luf^(ingcn,  bo^  .^ditgcn,  boS 
9(nt)dngen. 

obešar,   rja,  »i,  ■■=^  obešač,   Cig. 

obešati,  am,  vb.  impf.  ad  obesiti;  f)Qligci! 
ma(f)cn,  aiif()diigen;  perilo  o.;  meso  v  dim 
o.;  —  t)diigcii,  ait  beii  (Malgcii  fiiiipfcii;  — 
o.  glavo,  bcil  .Uopf  (jdligcil  loffcii;  o.  se  na 
koga,   \\<S)  011  jcmanben  Ijdngcn,  nnid)IicfKit. 

ob^šavec,  vca,  mj.  bcr  .'odngcr,  Jan. 

ohešencc,   nca,  tn.  bcr  Wcl)angtc,   Cig.,  Jurč. 

obesenica,  /.  i)  bic  (fil)dngtc,  .SVA'.;  —  2) 
baž  ?ln^dngefcI)Io|*,  Cig.,  C. 


obešenina,  /.  ba§  ^dngctticr!,  'i)ai>  .'odngfcl,  Jan. 
obešenjak,    w.  ber  0ef)dngtc ,   ber  Grbdngte, 

C.,  Vest.,  5/.V.;  ber  0aIgenDogeI,  Valj.  (Rad). 
obeševati,  ujem,  vb.  iynpf.  =  obešati,  Cig. 
obet,  ^ta,  m.  "bas,  ^Serfprecfjen,  bic  ^Bcr^eišung, 

Mur.,  Cig.,  Jan.;  veliki,  lepi  obeti,  Ravn.- 

Valj.(Rad);  Obeti  vaj"ni  so  le  prazne  šale, 

Preš. 
obetanje,  H.bQ§3?erfprec^en,  bte3?er)prcc^ungcn. 
obetati,  Gtam,  ečem,  vb.  impf.  ad  obljubiti,  obe- 

čati;  i^eiiprccftungen  mad)cn,  »eiipredjen ;  a\i' 

bieten  (beim  ilaufj;  zlate  gradove  si  o.,  Suft^ 

id)lijffcr  baucn,  Mur.,  Cig. ;  o.  hruške  na  vrbi, 

etrea^  Dorlpiegcln,   Cig. ;  to  nič  dobrega  ne 

obeta,  ha^  bcbeutet  nic^tž  &ntt^,  Cig. 
obetav,  adj.  =^  obetaven  i),  Jan.^H.). 
obetavec,  vca,  m.  bcr  S3eripred)er,  Cig.,  Jan., 

ko  g. -Valj.  (Radi;  ber  Cffercnt,  Levst.fCcst.). 
obetaven,  vna,  adj.  i)  gemc  Dcr)pred)eub,  Miir., 

SIN.;  —  2)  »iel  Deriprec^cnb,  {)offnnng#»oII, 

Mur,,  Kr.-M.;  otrok  je  pra\  obetaven,  UčT, 
obetavka,  /.  bic  9Serjprcd)crin,  Cig. 
obetavnost,  /.  bic  {53encigt^eit,  i8cr)piec^ungen 

5U  mod)en,  M. 
obetek,  tka,  m.  haž  SSeiiprcc^en,  C. 
obeten,    tna,    adj.  =  obetaven   2),   >o\t{  Dcr- 

jpred)cnb,   Cig.,  Jan.,  Cig. (T.), 
obetfžati,  i'm,  vb.  pf.  =  obetežati,  am,  Mur., 

SIS. 
obetežati,    am,    vb.  pf.  crfranfcn,  ogr.-Valj. 

(Radj;  obetežati,  ežam,  kajk.- Valj.  (Rad). 
obetežiti,  im,  vb.  pf.  =  obetežati,    Cig. 
obetnica,  /.  bic  3.^eriprcc^erin,  C\g. 
obetnik,   m.  bcr  S?er)prcd^er ,  ber  ^ipromittcnt, 

Cig.,  Jan. 
obetnost,  /.  bic  @cncigtf)eit,   oft  uiib   uicl  ,sn 

Ucripvedicn,  Mur, 
obetojv'mnik,  m.  ber  bož  3?er)prcd)cn  cmpfdngt, 

bcr  ^.JJroniiffariuž,  Cig. 
obetun,  »i.  bcr  i^iclucriprec^er,  Mur..  Cig. 
obf  z,  /.  cinc  an-3  eineni  ^anb  gcmaditc  Sdjicifc 

,Vir  3it'i"bc,    V.-Cig.\  —  \>a^  Tiabcm,  C. 
obfza,  /.  =  obveza,  bic  93inbc,  bcr  i^crbanb 

ibei  5Bunbcn),  Jam.,  Cig.,  Jan. 
obezača,    f.  =    obveza,    ber    i^crbanb    (bci 

Snnbcn),  Mik.,  vihŠt.-C. 
ob^zanost,  /.  =  obvezanost,  bic  3?crbinb(td)- 

fcit,  Cig.  (T.). 
ob^zali,  žem,  vb.  pf.  ^  obvezati.  .U;/r  .  Cig.. 

Jan.,  M. 
obezitce,  n.  dem.  obezilo.   Cig. 
obezitnica,  /.  =  obeza,  ber  isevbiinb,  Cig. 
obezil9,  n.  =  obvczilo,    ber  i^crbiUlb,    .Mur., 

Cig,  Met.,  DZ. 
ob9znica,  /.  =  obveznica,  ber  llerbanb:  črez 

čelo  je  imel  obeznico,  umazano  ruto,  Jurč. 
obezovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obczati. 
obezovavec,   vca,  »j.  bcr  i^nbinbcr,  Cig. 
obfrfrati,  iim,  vb.  pf.  nmflattcrn. 
obgaziti,  gazim,  vb.  pf.  nmiimtcn,  Cig.,  M. 
obglaviti,  im,  vb.pf.  cntljanptcn,  Cig.,  Jan.,  nk. 
obglavjc,  n.  bcr  5d)leicr,  C. 
obglavljenjc,  »;.biettntl)anptnng,  Cig..  Jan.,  nk, 
obgled.  gleda,   m.  =^  obzor,  bOv  OJcfidjtofclb, 

ber  (yciic^tdfrci#,  Cig. 


obglfdcn  —  obhajati 


-  727  - 


obhajavcc       obhribje 


obgl^den,  dna,  aJj.  =  oglciicn  ,    petiftopifcf), 

obgl9dati,  Jam,  jem,  vb.  p/,  mu^imn  bcmiflcii. 
obgl9d«.'k,  dka,  m.  etlDtiv  53enafltc§,  C 
obgodrnjati,  am,  i-fc. />/.  bnimiuciib  bcfiittclii: 

stare   ;>enske,   ki  v'es  svet  obgodnijajo,  Jiifč. 
obgoljiifati,  am,   vb.  pf.  =  ogoljufati,  Tnib.- 

M.,  (h(ts.(Res.). 
obgon ,    g6na,  m.  bie  2?clfc:    prekucni  o.,  o. 

iz  seje,  iz  ježe  (SilnuoUe,  iHcitcrii)c[Ic),  Telov. 
obgorje,   ti.   i)  bie   58crflum(icbiing,  0>.;   — 

2)  =  ogorje,  bie  ©cbivfi-^gvuppc,  Jan.,  Jes. 
obgovarjati,  am,  vb.  /mj/.  ^tf  obgovoriti ;    i) 

aitvebcu :   ne  zna  ne  o.  ne  odgovarjati ;    niČ 

več  me  ne  smeš  o.,  LjZv.;  —   2)  o.  koga, 

jcnianbcm  bie  ©^ve  Qb)d)ncibeii,  Cig.;   t)er= 

leumbeil,    C,    Cv.;  —   prim.   ogovarjati. 

obgovarjavec,  vca,  m.  bef  (£l)rabiri)licibcr,  Cig. 

obgovor,  m.  i)  bie  3(nrebe;  —  2)  bie  (5{)rab= 
ld)ueibimg,  Cig.\  bie  uubegritnbete  5liiid)ii(= 
biiiiuii],  C;  —  3)  bie  ^^efpi-edjung,  bie  ^-Ber^ 
abvebiiiuj,  Mur. 

obgovoriti,  im,  vb.  pf.  i)  anrebeit,  aujpredjen; 
—  2)  be)pred)e:t :  prigodek  o..  Zora; —  = 
dogovoriti ,  tierabrebcn,  Miir. 

obgozditi,  im,  vb.  pf.  ummalbcu,   Cig. 

obgrabiti,  grabim,  vb.  pf.  i-ing§f}erum  mit  beni 
9icd)en  bet)atibcln :  o.  kopico,  plast. 

obgraditi,  im,  vb.  pf.  =  ograditi,  umgounen. 

obgradje,  n.  bcr  ^Šurgfriebc,  Jan. 

obgraja,  /.  =  ograja,  bie  Um§duiiung,  Z.;  zi- 
dana obgraja,  bie^^arapctiitauer,  Lev  st.(  Cest.). 

obgrajati,  am,  vb.  impf.  ad  obgraditi,  uin= 
jčiimen. 

obgrebsti,  grebem,  vb,  pf.  =  ogrebsti,  Jan. 
(H.). 

obgristi,  grizem,  vb.  pf.  beitagcn. 

obgugati,  am,  vb.  pf.  bclDeg(id)  mad)en,  locfer 
inad)en,  M. 

obhaja,  /.  =  obhajanje  3):  današnja  žalostna 
o..   Slom. 

obhajač ,  m.  kdor  kaj  obhaja:  čolni  o.,  bci" 
^ollbercitcr,  Cig. 

obhajanec,  nca,  m.  ber  Gommunicaut,  Cig., 
Jan.,   C. 

obhajanje,  n.  i)  ba§  .'pentmgel^en,  Cig.;  — 
(o  bčelah),  bie  39iciiemr)ut^,  Cig.;  —  2)  ber 
Umgang:  o.  z  veliko  gospodo,  Cig.;  —  3) 
bae  feftlidje  ^egc^eti,  bie  ^^ciet;  o.  praznikov, 
godov ;  —  4)  bie  Spenbung  bež  Slltargfacra' 
mciitež. 

obhajanka,  /.bie  Somntuuicantin,  Cig.,  Jan., 
ZgD. 

obhajati,  am,  vb.  impf.  ad  obhoditi,  obiti; 
I )  um  etrna^  ^cnimge^en,  umge£)eii ,  o.  kaj, 
Cig.; —  2)  begc^eu:  meje  o.,  Cig.,  Jan.;  be» 
judien,  Cig.;  —  3)  amoanbedt,  befaUen:  mraz, 
groza,  strah,  želja,  misel  me  obhaja;  —  4) 
OUšilben :  službo  o.,  Meg.,  Boh. ;  — svojo  voljo, 
tiranijo  nad  kom  o.,  mit  jemanbem  fcinen 
iiJiut^iDidcn  tieiben,  an  i{)m  liirannei  an^S" 
iiben,  Krelj;  —  5)  fe[tUd)  bege^eii,  feiern: 
praznik,  god,  obletnico  o.;  —  6)  ba^  3(Itar^= 
jacrameilt  jpeilben:  o.  koga;  iti  obhajat  bol- 
nika,   einen  ^ranten    mit   ben  Sterbcjacra^ 


mciiteii  iicrfef)cn  ge()eii ;  —  o.  se,  bo§  ?ntor§== 
facvumcitt  eiiipfaugcii,  Mur.,  Cig. 

obhajavcc,  vca,  »j.  1)  bet  Scgeljcr:  cestni  o., 
ber  iBegebcreiter,  Cig.;  —  2)  ber  ©penber 
be^  '>.)(ltai"'oiacrametitož,  Cig. 

obhajilcn,  tna,  adj.  (Sommuiliott^=. 

obhajilo,  n.  n  bie  (^ciec,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
obhajila  z  vigilijami  in  mašami,  Krelj;  pri 
onakih  obhajilih,  Ravn.;  —  2)  bie  Som= 
muuioii:  k  spovedi  in  obhajilu  iti;  na  ob- 
hajilo iti  k  bolniku,  ciiiem  .ftroiiten  bie  Stcrbe= 
jacvamente  tvageii,  -U.,  jvihSt. 

obhiniti,  im,  vb.  pf.  bctliigcit,  Krelj;  o.  koga 
v  čem,   C. 

obhTšje,  n.  bie  Umgebung  be§  §aufe§,  Z. 

obhod,  hcjda,  m.  i)ba§  §erumge()ni:  berUm.^ug, 
Cig.,  Jan.;  —  ber  feierlid)c  llmgaiig,  bie  ^.)3roi 
ceifion,  Cig.,  Jan.;  cerkveni  obhodi,  Levst. 
(Nauk),  ZgD.;  slavni  o.,  ber  jTriiimpIj^ug, 
Cig  ;  nočni  o.,  biei)Jacf)tninbe,C/g'.;— ber  Um= 
lauf,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.);  o.  solnca  krog 
zemlje,  Cig.; — 2)  bie'i8ege^utig,  bie33ereiiung, 
Cig.,  Jan.;  pošiljati  v  o.,  bcreiicit  loffen,  DŽ.; 
politični  o.  železnice,  DZ.;  o.  sveta,  bie 
Sieife  um  bie  SSelt,  Cig.;  —  ujeta  žival  ima 
dosti  obhoda,  (geuug  9taum,  um  Ijerumge^eu 
i^u  fouuen),  Gor.-DSv. ;—■},)  ber  Umgang,  ber 
:i5cr!e[)r,  Jan.;  —  bcr  gcfdjditlidje  SBerte^r, 
DZ. ;— 4)  bie  'iDletljobe,  haš  i8erfaf)ren,  ogr.-C. 

obh9den,  dna,  adj.  i)  ambulant,  Cig.;  93e* 
get)Ung§=:  obhodna  komisija,  DZ.;  obhodna 
straža,  bie  ^^JatrouiUe,  Cig.,  Jan.;  —  Um* 
Iauf'o=:  obhodni  čas,  Sen.fFii.);  —  2)  um= 
gef)bar,  Mur.,  Cig. 

obhoditi,  hodim,  vb.  pf.  i)  um  cttvaž  i^erum* 
ge^en,  umgef)cn,  Cig.,  Jan.;  zverjad  o.,  ba# 
SJilb  einfrcijen,  Cig.;  —  2)  bege^en:  mejo 
o.,  Cig.;  —  burd)iuanbern,  berei)en:  veliko 
sveta  o.;  mnogo  o.,  oiele  @onge  mac^en, 
Cig.;  vso  goro  o.,  beu  gan.^cn  ^erg  burc^= 
ftreifen;  —  3)  obget)en:  pot  o.,  eineu  35?eg 
abgeticn,  Cig.;  črevlje  o.,  bie  ©ticfel  obgef}eu 
(um  fie  luciter  ,^it  macfjen),  Cig.;  —  4)  (bie 
33icnenfiinigin)  befrudjteu:  obhojena  matica, 
Levst.  (Beč.). 

obh9dnica,  /.  zvezda  o.  =  premičnica,  ber 
planet,  Jan.  (H.). 

obh9dnik,  m.  bcr  Surrenbentrčiger,  ber  58ote, 
C;  dekanijski,  občinski  o..  Gorenja  Soška 
dol.-Erj.  (Torb.);  —  bcr  ftaplau,  Cig.,  Xotr.- 
Z.;  „po  nekatere  kraje  obhodnika  imenu- 
jejo kaplana,  ker  na  mesto  župnika  hodi  po 
župi  n.  pr.  k  bolnikom  i.  t.  d.,  Erj.fTorb.); 
—  ber  ^rieftcr,  ber  in  ben  3'ilifllf'rd)en  bie 
SJieiJe  lefcn  muf^o,  Štrek.;  —  =  pohajač, 
Vod.(Jib.  sp). 

obhodnja,  /.  ber  Umgang,  Jan. (H.);  bie  ^ro* 
cejfion,   Valj.  (Rad). 

obh9Ja,  /.  i)  bie  iBegetjung,  DZ.;  —  2)  ber 
Umgang,  Jan.;  pohujšati  koga  z  obhojo, 
Slom.;  o.  s  svetom,  ZgD. 

obhojenje,  ".  =  praha,  bic  ^^efrud)tung  bcr 
33iencufonigin,  Gol. 

obhribje,  n.  bic  53erg9ruppC,  Jan. (H.). 


običaj  —  obilstvp 


-  728  — 


obim  —  obiskovavcc 


običaj ,  m.  bcr  53rau(^,  bie  Sittc,  Št.  -  Cig., 
Jan.;  dvorski  o.,  bic  ^pfotifctte,  Jan.  (H.); 
—  =  obred,    C. 

običajen,  ina,  adj.  gebrdudjlicf),  Ijerfonimlic^, 
gercofjnlic^ ,  Jan.,  nk. ;  —  običajno  pravo, 
bač'  @ctt)Df)ii]^cit«rcc^t,  Cig.  (T.). 

običajnica, /.  bo#  SRitualc,  C;  pogl.  obrednica. 

običajnik,   m.  =  običainica,  Jan. (H.). 

običen,  čna,  adj.  gcbrniic^Iic^,  ubltrfi,  gcmobnUc^, 
Cig..  Jan.;  zelo  običen  priimek,  Erj.  (Torb.). 

obidljaj,  w.  bie  ?lutt)anbiung,  V.-Cig.,  C;  o, 
kesanja,  Ravn. 

obigrati,  am.  vb.  pf.  i)  obipicleit :  prste  si  ob- 
igrati,  Cig. ;  —  2)  o.  koga,  jenianbcm  etttjož 
im  Spiele  obgetuinncii,  Cig.,  Si.\. 

obigravati,  am,  vb.  impf.  i)  umipielcn,  um= 
jdjcrscn,  V.-Cig.;  —  2)  o.  koga,  jemanbem 
im  Spicic  abjiigchjinncn  Pilcgcn,  Cig. 

obijati ,  am,  vb.  impf.  ad  obiti;  bcjc^lagcii: 
o.  kaj  z  deščicami. 

obikniti,  iknem,  vb.  pf.  i)  fic^  gettJO^lten,  Habd.- 
Mik.; —  2)  nacfjgeben,  nacfjlafien,  Mik.;  bo- 
lečina obikne,   Cig. 

obil,  ila,  adj.  reidilicfi,  Cig.;  obilo,  in  "^nViC, 
Meg.,  Cig.,  Krclj.-M.;  obilo  se  truditi,  \\č) 
)e^r  bemiifieit,  Levst.  (Nauk) ;  —  suknja  je 
obila  (ttJCit),   C. 

obilen,  tna,  adj.  reid^Iic^;  obilna  mera;  obilni 
pridelki ;  obilno  je  žita,  vina,  ©ctretbc,  3Sein 
gibt  eš  in  Ucberflui^:  po  obilnem  imeti,  in 
jyiitle  boben;  —  obilna  suknja,  cin  roeiter 
^Hocf,  Z.;  obilna  ženska,  ein  n)ol)Igcnd(}rtc§ 
3Beib,  Zora,  jvihŠt. 

obilica,  /.  bie  rcid)li(^e  SKenge,  'an  Ucbeiflujš, 
Cig.,  Jan.,  ogr.-C,  nk. 

obiljak,  m.  =  obilnjak,  kresnik :  obiljaki  se  za 
letino  sekajo,  eš  tDcttcrIcud)tet,  C 

obiljavati,  am,  i>b.  impf.  in  "^Mt  »orl^anbcn 
fein,  ogr.-  Valj.  (Radj ;  —  in  Uebertlufž  ^abcn  : 
o.  s  čim,  ogr.-C,  Valj.-(Rad). 

obilje,  n.  bcr  Ueberfiufe,  bie  j^iiKe;  imeti  vseh 
jedi  obilje,  Krelj ;  vina,  olja,  goved,  ovac 
obilje,  Dalm.;  v  obilju  živeti,  Cig.;  od  obilja 
srca  usta  govore,  tuoDon  bn#  Jpcr,^  UoU  ift, 
botion  gcf)t  ber  9J?Hnb  iibcr,  C;  bie  'Sii'\č)-- 
Ijoltigtcit:    o.   misli,   besed,   Cig. (T.). 

obilnjak,  m.  =  obiljak,  kresnik:  obilnjaki  se 
sekajo,  ežlDcttci"lend)tct,  v^hŠt.-Kres  III.  S  30. 

obtinost,  /.  bic  5Rcid)Iid)feit,  bic  ^iillc,  ber 
Ucberfiufž,  bie  5Hcid)()aItigfcit;  iz  obiinosti 
srca  usta  govore,  Riouon  ba^  :^ei'5  uoU  ift, 
botton  gc^t  ber  Slhinb  iiber,  Mnr.,  Cig.,  Jap.- 
Valj.(Rad);  dobro  je,  če  se  ob  obiinosti 
kaj  za  prihodne  potrebe  dene  na  stran,  Ravn.- 
Valj.(Rad). 

obilnovati,  ujem,  vb.  impf.  =  obilovati,  Diet. 

obil9krat,   adv.   rcri)t  oft,   C 

ohilovanje,  n.  bcr  Uebcrfhif«!,  C. 

obilovati,  ujem,  vb.  impf.  llcbcrflul^  f)obcn, 
rcid)  jcin,  Jan.;  o.  s  čim,  Cig.;  z  okame- 
ninami  o.,  Rut.(Zg.  Tolm.J;  o.  se  zlatom, 
Savr.(Lct.);  sveto  pismo  obilujc  s  takimi 
imeni,  kajk.-Valj.i Rad) ;  —  o.  česa,  Zura. 

obitstV9,  >i.  =  obilnosi,  Mur.,  Cig.,  Jan.\ 
obilstvo  tečne  klajc,    Vrtov. (Km.  k.). 


obim.  m.  =  objem  2),  ber  Umfang,  bo§  3So= 
In  men,  Cig.  (T.). 

obimati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  =  objemati, 
Cig.,  Jan.,  Mik. 

obimčkati,  am,  vb.  pf.  ==  objeti  (v  otročjem 
govoru),    Cig.,  Jan.,  K. 

obimek,  mka,  m.  bie  Umarmung,  C. 

obimen,  mna,  adj.  ^^oluniž-:  obimna  enota, 
Cig.(T.J. 

obimomer,  mera,  »i.ber  SBolummeffer,  Cig.(T.). 

obimovit,  adj.  Doluminoi,   Cig. (T.). 

obiniti,  Tnem,  vb.  pf.  (nam.  obimniti)  =  ob- 
jeti, Mur.,   C,  Mik.,  vihŠt. 

obinjanje,  n.,  Npes.-\'rai,  pogl.  objemanje. 

obinjati,  am,  vb.  impf.,  v{hŠt.,  pogl.  ob- 
jemati. 

obinjavati,  am,  vb.  impf.,  C,  pogl.  objemati. 

obirač,  m.  i)  kdor  kaj  obira  (n.  pr.  sadje), 
bev  Slblejer,  ber  ?(bnel)mer,  Cig.,  Jan.;  —  2) 
na  drog  pritrjen  košek,  s  katerim  se  sadje 
obira,  jvihŠt. 

obiranje,  n.  i)  ba§  3(b!(aubcn,  'i)<xž  ^(blcjen, 
tidi  ?lbue^men;  —  2)  'isa^  SSevIeutnben. 

obiratev,  tve,  /.  fidi  'Slbflanben,  ba^  9lbnel)men, 
Cig.,  Jan. ;  o.  sadja.  Šol. 

obirati,  biram,  vb.impf.ad  obrati ;i)  obpfliiden, 
able)cn,  nbnebmen;  listje,  gosenice,  sadje  o.; 

—  2)  betlaubcn:  kosti  obirati,  Sinoc^en  ah- 
flauben,  an  knod]en  fnonpeln:  —  berač  hiše 
obira,  ber  Settlcr  bettelt  uon  .iianc^  jn  iianž, 
Cig.;  pri  igri  o.  koga,  jemauben  beim  Spiel 
aujjie^en;  —  o.  se,  laujen,  Cig.;  ptički  se 
obirajo,  bie  33ogcI  pnticn  fid),  Cig. ;  —  o.  se 
pri  delu  =  laugjam  arbeitcn,  Cig.;  on  je 
predolgo  se  obiral  in  oprezoval  pri  svojem 
poslu,  Jurč.;  —  3)  o.  koga,  jcmanbcn  qu#- 
rid)tcu,  Pcrleumben;  —  4)  =  izbirati  (v  neki 
igri),    Vreme- Erj.  (Torb.). 

obirav,  adj.  id)ma;^iiid)tig,  licrlcnmbcri|d),  Cig., 
Jan. 

obiravec,  vca,  m.  1)  =  obirač  i),  ber  ^Iblcjcr, 
ber  Vlbiiefjmer;  —  ber  'Jlbtlaubcr,  bcr  'Daigcr, 
Cig.;  —  2)  ber  58cricuniber,  Cig.,  Jan..  .M. 

obiravka,  /.  i)  bic  ^Iblcjciiii,  bic  'illbncljntcrin: 

—  2)  bie  liPerlcunibcrin,  Jan. 

obirčen,  čna,   adj.  kdor  rad  ljudi  obira,  Per» 

Icnmberijc^,  Jam. 
obirek,  rka,  >«.  =  oberek,   bav  'JUnicflaubtc, 

Z.;  —  obirki,  ba«  obgcflaubtc  Tiirnifett,  C. 
obisk,  m.  ber  ^cind),  Mur..  Cig.,  .hm.,  nk. 
obiskatcn,  Ina,  adj.  'i^cindio  :  obiskafni  listič 

=±  vizitnica,  bic  5?i)itfarte,  Cig. 
obiskatnica,    f.   =    vizitnica,    bic   iNtfitfarte, 

Cig.,   C. 
obiskanjc,  n.  bcr  ^i^cind),   Cin  ,  Jan. 
obiskati,  (isk;iti),ščem,r6./'/.bci  jcnianbcmeincn 

li^eind)  ntodjcn,  bc|n(^cn:  o.  koga,  —  po  nem. 
obiskava,  /.   =  obiskovanje,   C. 
obiskavati,  am,  vb.  impf.  =  obiskovati.  Mur. 
obi.skovanje,  n.  ha-i  ^^cjnc^cn,  bcr  'šPcjuc^  obcr 

bic  i^cjudjc. 
obiskovati,    ujem,   vb.  impf.  '^clud)C   ntocficil, 

bcind)cn;  frcqncnfiercn,  Cig..  Jan. 
obiskovavcc,  vca,  »;i.ber3Jefud)er,C/*,'.,./ii«..  nk. 


obiskovavka  -    objčd 


7-J9  — 


objcdanjc       objesten 


obiskovavka,  /.  bic  33cfucf)Clili,  Z.,  tik. 
obisniti,  Tsnem,  vb.  pf.  nam,  obvisniti,  tjangcil 

blciticn,  op:-Mik.,  C. 
obist,/.  bic  'JJicre:  /'/.  obisti,  bic  9Jicvcii;  obisti 

so  se  mu  vnele,  er  f)Ot  bic  "iliicrciienf.siinbiimi, 

Cig. ;   pasja   obist !    (kletvica),    Dol.  -  Levst. 

fRok.). 
obisten,    tna,  adj.  ^1?tcveu   :   obistna  pečenka, 

bcr  ''iiicvcubvatcn. 
obistiniti,  im.  vb.pf.  =  uresničiti,  bctua^rljeitcn, 

Cig.(T.),  nk. 
obistje,  n.  coll.  =  obisti,  kajk.-Valj.(Rad). 
obitek,    tka,    m.   i)  s  čim^r  je  kaj  obito :  bie 

S3iettcr  obcr  i3attcit  eiiie^  3'^u"^^'   ^-  '•   ~ 

2)  ba^  'i3cid)(agen  (5.  33.  mit  9lai]cln),  C 
obitelj,  /.  bie  gamilie,  Jati.,   Cig.(T.),  Levst. 

(Sank),  tik. ;   —   hs. ;  prim.  stsl.  obiteib. 

obiteljski,  adj.  ^•amilten=,  tik. 

obiti,  idem,  vb.pf.  i)  o.  kaj,  um  cllua^  ^crum^ 
fle^cii,  umjrfnciten,  Cig.,  Jan.,  Vit.;  —  2) 
bcge^eii:  o.  niejo,  Cig.;  vse  je  obšel,  cr  'mat 
VLbttaO.,  jvihšt.;  bcieiien:  veliko  dežel  o., 
Cig.;  —  3)  omnanbeln,  ergrcifeii  (Don  3"' 
ftanben  unb  ?(ffccten) :  mraz,  groza,  strah, 
želja,  lakota  me  obide;  (pomni:  Žalost 
mam'co  z"lo  obgre,  Npes.-K.);  —  4)  o.  se 
=  sv.  zakrament  prejeti,  Krelj;  (prim.  ob- 
hajati). 

1.  obiti,  bijem,  vb.  pf.  tjciidilagcn,  fd)alcu,  au'3= 
,ymmci'n  ;    o.  z  deskami,  Miir.,   Cig.,  Jati.; 

—  z  žrcbljiči   o.,  ilbcx^\Vtdcn,    Cig.;  —  s  koU 
().,  uerpfii^Icit,  Cig. 

2.  obiti,   ijem,   vb.  pf.  nam.  obviti,    Trub.-Mik. 
objačevati,  ujem,  vb.  ittipf.  ftfilfeit,  kajk.-Valj. 

fRad). 
objačiti,  jačim,  vb.pf.\iax\txi,  t)erftarfcn,op-.-J/. 
objadranje,  ti.  bie  Umjegliing,  Cig.,  tik. 
objadrati,  jadram,  vb.pf.  umfegclii,   Cig.,  nk. 
objagnjiti  se,  im  se,  vb.  pf.  gebiircn  (o  ovci), 

Bitrg.fRok.J. 
objahati,    ham,    šem,    vb.pf.   i)  iimreitcii;  o. 

mesto;  —  2)  reitenb  berciien;  o.  vso  deželo; 

—  3)  .^ireitcn:  objahan  konj,  eiii  ,^ugcrittc= 
nc§,  ^^aumrec^tcs  ^ferb,  Cig. 

objarciti,  jarčim,  vb.pf.  bcipringctt  (Uom  ^Socf), 

bctrcten  (Dom  .§af)n),  C. 
objarkati,    jarkam,    vb.  pf.  mit  eilteilt  (Graben 

obcv  mit  (Graben  umgebcu,  Cig. 
objarmiti,  im,  vb.pf.  in^^C"^  fpanneil,  Jan.fH.J, 
objasnilo,  n.  bie  ©rltiuterung,  Cig.fT.j. 
objasniti,  nim,  vb.  pf.  i)  [)eitev  mQd)en,  Cig., 

Jan.,  M.\  —  2)  erlaiitevn,  Cig.fT.j;  (hs.,  rus.). 
objasnjevati,    ujem,    vb.   impf.  ad  objasniti; 

i)  nuf^eitevn,  Glas.;  —  2)  cvldutent,  Cig. 

(T.)  ;  tudi :  objasnjevati. 
objava,  /.  bie  S^crijjf entlic^uug ,  bie  53cfannt= 

macbung,  C,  nk. 
objaviti,   im,  vb.  pf.  offeiit(id)   bcfaiiiit   gcbeii, 

licri)fieut(id)en,  tik.;  =  naznaniti,  fuitbgcbcit, 

mclbcn,  Jan. 
objavljati,   am,  vb.  impf.  ad  objaviti,  tik. 
objavnica,  /.  ber  9(uiiobrii'f,  Jan.(H.). 
objed,  /.  i)  bei-  '"^Ibfvafs  (5.  53.  oon  >Kaupeu), 

C;  —  2)  ber  2eiifclvnbbii'3  (succisa).  Z.;  — 

3)  bev  ©ram,  ber  .s^avm,  Mur.,  C. 


objedanje,    n.    i)    bnž   9(bfreffcn;  —  2)    bie 

(£l)rabjd)ucibiiiig,  Cig. 
objedati,  am,  vb.   ittipf.  ad  objesti;    i)  ring§= 

^cnim  abfre)")'eu;   živina  objcda  mladje,  Cig.; 

—  2)  biird)  9(bfroficn  )d)abigeii ;  beuagen, 
Cig.;  —  Uninbrcibcil  :  črevelj  me  objeda, 
C,  Z. ;  —  bcid)mau)en,  Cig. ;  o.  koga,  je» 
mnnbcž  ^^ermijgcn  Dcrjclircn,  Cig.; —  3)  au#= 
viditen,  »crleumben;  —  4)  o.  se,  fid)  abfjčir^ 
men,  Cig.;  —  5)  o.  se,  ubevmiif5ig  frcffen, 
ogr.-  C. 

objedavec,  vca,  tn.  ber  Sfjrabfdineiber,  Cig., 
CZgD.;  tudi:  objedavec:  zavezal  je  jezik 
opravljivim  objedavccm,  R.Tvn.-\'alj.t'RadJ. 

objedek,  dka,  m.  taž  vingž  Slbgcfreffene  ober 
5(bgcnagte,  C;  ber  58trn^  ober  ?lpfelbut«n, 
Gor. ;  —  objedki,  bie  33ie^futteri'tberrefte, 
G  Brda. 

objeden,  dna,  adj.  =  objesten,  milt^ttjillig, 
frcd),  Habd.,  C;  objedno  tele,  C;  njih  konji 
so  objedniši  kakor  volkovi  na  večer,  Daltn. 

objedljiv,  iva,  adj  i)  jdunaro^erifc^  (Don  bcn 
aiaubbieueu),  Mur.;  —  2)  ucvlcumbcrijc^, 
Jan.(H.). 

objedljivec,  vca,    m.   i)  ber  Sc^ntaro^er,  C; 

—  bor  9{anbbiencnftorf,  J/.;  —  2)  ein  ber= 
Iciimbcriid)er  SJfcuid),  Jan.(H.). 

objednica,  /.  eiiie  .Uranfbeit  tnfotge  iiberma^i* 
gen  g-reffcn§,  bic  greV^t^e^e  (bei  bcn  ^.pferben), 
Cig 

objednost,  /.  =  objestnost,  frcd)er  5Jhlt^lt)iIIc : 
iz  objednosti,  Daltn.;  bie  3{u§jclaf)en:^eit, 
Krelj. 

objedovati,  ujem,  vb.  ittipf.  i)  =  objedati, 
benaiien,  Guts.(Res.)-Mik. ;  —  2)  o.  se.  ftc^ 
mut^mitlig  beneljmen:  zanikarni  se  v  njego- 
vih dobrotah  objedujo,   Krelj. 

objfdrje,  n.  bie  Sernliiitle,  Cig.fT.j. 

objekt,   m.  predmet,  ba§  Cbject. 

objektiven,  vna,  adj.  stvaren,  nepristranski, 
objeetio,   Cig.,  .Jan.,  Cig.fT.j.  nk. 

objektivnost,  /.  stvarnost,  nepristranstvo,  bie 
CbjectiDitiit,  .Jan.,  Cig.fT.j,  nk. 

objem,  jtma,  tn.  1)  bie  Umarmung,  Cig..  Jan., 
M.,  nk.;  —  2)  (po  češ.)  ber  Umfang,  C, 
Cig.fT.j. 

objemanje,  n.  ba§  Umarmen,  bie  llmavmungen. 

objemati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ad  objeti; 
nmfaffen;  kdor  preveč  objemi  je,  malo  ob- 
jame =  mer  »iel  beginnt,  enbet  mcnig,  Cig.; 

—  umannen;  o  se,  fidi  umarmen. 
objemavati,  am,  vb.  ittipf.  =  objemati,  Kast. 
objfmčkati,  am,  vb.  pf.  =  objeti  (v  otročjem 

govoru). 
objfmljaj,   m.  =  objem,  LjZv. 
objemovati,  ujem,  vb.  impf.   =  objemati,  M. 
objest,  /.  ber  'i)Jhit{)Unlle,   ber  Uebermntf),  bie 

3lu^ge(ajieu{)cit,  bie  ^redi^eit,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

fT.),  C.\   norčaste  iz  objesti  govoriti.  Kast. 

fX.  c.J. 
objesten,  stna,  adj.  mutf)n)iflig,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

fT.J,   C,  Ip.-Mik.;    brcate,    kakor   objestni 

tclci,  Daltn.;  o.  je,  bcr  ilttjcl  )"tid)t  ifjn,  Cig.; 

fied),  C,  Mik.;  objestno  se  smejati,  Jsvkr.; 

auiigeloffeu,  n)0()llu[tig,  Alas.;  objestni  in  sra- 


objesti  --  obkladar 


—  780  — 


obkladati  —  obkrožati 


motni  ljudje,  Krelj;  („cig.  t)ot(  au(jcc|effcn", 
Mik.  V.  G.  I.  344-)- 
objesti,  jem,  vb.  pf.  i)  abffieit,  abfreffen;  go- 
senice so  zelje  objedle;  —  abfpiilcn:  voda 
je  breg  objedia.  Ci^.;  —  ttJUnb  rcibcil :  čre- 
velj  me  je  objedei,  C,  Z. ;  —  o.  koga,  jcmnn^ 
bcn  bcldimauicn,  icin  'iBevmiiijcn  ab)c^inau)cit 
obcr  OUt,^cf)rcn:  bogatina  o.,  Cig.\  —  2)  o.  se, 
\\6)  ubcrclfcil,  C;  veliko  njih  se  je  do  smrti 
objedlo.  Dalm.:  o.  se  česa.  Z.;  — Dom  5Bol)(= 

Icbcu  iibcrmutbin  ujcvben,  Z. 
objestnež,    m.    bcf    5Jhlt^n>i(lii]c,    bcr    llcbcV:- 

ntiitbiiic,  Cig. 
objestnost,  /.  bcr  9Kitt()tt)iUc,  bie  5(u^cie(affen= 

beit,  Kras,  Cif(.,  Jan.;   o.  telet,   Jsvkr.;    bic 

5rcd)f)cit.  Dict.-Mik.,  C. 
objestovati,  ujem,  vb.  hnpf.  mutfjtninig,  fied) 

fciu,   C. 
objeti,  jamem,  vb.  pf.  umfafieii;  o.  koga  črez 

pas;  —  l^enimlangcn,   Cig.;  motvoz  ne  ob- 
jame, Z. ;  —  umarmcn  ;  —  (obimem,    Trub.- 

Mik.J. 
obj^tje,  71.  ha?'  Umfaiien:  bic  Umannuug. 
objezd,  m.  i)  ber  ŠreiSritt,  Cig.;  —  2)  ba^J 

'^erciten,  Cig. 
objezdariti,  arim,  vb.  pf.  =  objezditi  2),  Jan. 

(H.). 
objezditi,   jezdim,  vb.  pf.    i)  unticitcii;   —   2) 

veitenb  bciiicf)cn,  beicitcn:  o.  mejo,  .Mur.,  Cig.; 

—  3)  konja  o.,  haž  ^^fcrb  jiiiu  Sicitcit  gc= 

fd)icft  mad)en,  jureitcu,  Cig. 
objezdnik,    m.    bcr    'Ccrcitcr,   bcr  Ucbcrrciter, 

Jan/H. J. 
objeziti,  im,  vb.  pf.  umbilmmcii,  bcbcic^cn,  Cig. 
obježa,  /.  ber  Umritt,  Cig. 

1.  obježati,   am,  vb.  inipf.  ad  objezditi,    uiri', 
beicitcn,  Cig. 

2.  obježati,    am,    vb.   impf.   ad   objeziti;    um= 
bdmnien,  bcbcicbcn,  Cig. 

obJ9k,    m.  bac  ^ctDcilicu,   C;   objoka  vredna 

nespamet,   Ravn. 
obJ9kanje,  «.  bož  93eiuctncn,  tudi:  objokanje: 

objokanja  vreden,    Valj.fliad). 
obJ9kati,  kam,  čem,  vb.  pf.  i)  bctuciiicii,  Mur., 

Cig.,  Jan.;   —    2)   objokan,    Ocrlucillt:    ves 

objokan,  ^V^/KS^;  objokane  oči,    Cig.,  C. 
objokovanec,    m.  bcr  33ctT)eintC,    Ravn. -Valj. 

(Rad). 
objokovanje,    n.  ba^  33ett)eilieil ;    objokovanja 

vreden,   bciliCtllCUvlUCrt,    Cig. 
objokovati,    iijcm,    vb.  impf.  bctucilicil,  Mur., 

Cig..  Ja)i..  nk. 
objugati,  pam,  f.cm,  vb.  pf.  =  obgugati,   C; 

kolo  se  objui^e,  ba*?  fliob  luirb  lucicfcliil,   C; 

kri  človeku  o.,   hai  liMiit  lil  raid)crc  ^i^cii)c= 

flUng    BcrfclU'll,    Vrtov.  (Km.  k.);    drobci    se 

objužcjo,  bie  Il)cild)cii  flcrQtl)cu  in  ^^ciiicguiin, 

Vrtin'.(Km.  k.). 
obkaj,  adv.  =  zakaj?    Trub. 
obklad,    khula,    m.    bcr    Untfd)log,    Cig.,    M.; 

gorkc   obklade   na   ud   ticvati,    Cig. 
obklada,  /.  i)  ---  obklad,    Cig.,  .\t.;  —  2)  bic 

.VoI.Uicrflcibung,  bo*  ^onriiicr,  Jan. 
obkladar,    rja,    m.    mizar   o.,    ber    ^Ollinicr 

tiid}lcr,    Vrt. 


obkladati,  am,  vb.  impf .  i)  ^crumlcgeii,  .*/«;■., 
Jan.;  obkladati  snope  v  kozolec,  Kr.;  — 
2)  belegcn,  Cig.,  .Jan.;  —  founiicrcn,  Jan.; 

—  o,  kolo,  ein  9inb  felgcn,  V.- Cig.;  —  z 
delom  koga  o.,  jcntonbcn  mit  ^Irbcit  bclaftcn, 
Z.;  o.  se  s  tujimi  skrbmi,  fid)  frcmbc  Sorgcn 
ouflabcn,  Krclj;  —  o.  koga  s  priimki,  jeniQU= 
bcn  mit  £rf)impfnamcn  belegcn,  Z.,  D.Sv. 

obkladek,  dka,  m.  ber  Unifd)(ag,  bcr  Ueber= 
fdllag,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  mrzli  obkladki,  falte 
Umjd)Iagc,  nk.;  —  ba^  Jburfntter,  Jan. 

obkladen,a47.<^ournicr=  :obkladna  deščica,  Cig. 

obklasti,   kiadem,  vb.  pf.  :)  um)d)lagen,  Mur.; 

—  2)  belegcn:  obkladcn  z  nevoljami,  mit 
Ungcmoc^  bclabcn,  C. 

obkle,  adv.  nm  iDeirfie  ^t\V^  C. 
obkl^čati,  fm,  vb.  pf.  fnieen  bleiben. 
obklestiti,   im,   vb.  pf.  =  oklestiti,  Z. 
obkmftovanje,  n.  ber  5(nban,  DZ. 
obkm^tovati,  ujem,  vb.  pf.  hd^  j^elb  befteflen, 
C^ig.,  C,  Gor. 

1.  obkoliti,  kolim,  vb.pf.  einpfdljlen,  t)erpalt)jfl' 
bicvcn,   Cig.,  Jan.;  tudi:  obkoliti. 

2.  obkoliti,  kolim,  vb.pf.  umringen,  umjingeln, 
Cig.,  Jan.,  C;  —  stsl.,  hs. 

obkoljevati,    ujem,    vb.  impf.  ad  2.  obkoliti  ; 

nmgcben,  Cig.  (T.);  ctx\mxt\\,   Savr.(Let.). 
obkop,  kopa,  m.  bie  3?crid)an5ung,  Cig.,  Jan.; 

bcr  naVi,  M.,  Valj.  (Rad). 
obkopati,  kopljem,  in:  -pati,  am,  vb.pf.  um= 

grabcit;  ucridianscn,   mit  55JaIl  unb  ©rabcn 

umgebcn,  CV^. 
obkore,    adv.    um    mietjiel    ll^r,    um    ttielc^c 

Stunbe?  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Levst.fSl.  Spr.), 

(tudi :  obkevre,  Levst.fSl.  Spr.]). 
obkorej,  adv.  =  obkore,   Cig.,  Jan. 
obkoreničiti  se,  Tčim  se,  vb.  pf.  =  obkore- 

niniti   se,   Z. 
obkoreniniti  se,  Tnim  se,  vb.  pf.  =  okoreni- 

niti  se,  fid)  bciuurjcln,  Z. 
obkositrati,  am,  vb.  pf.  Ucrjinncn,  Mur. 
obkraj,  kraja,  m.  i)  berSianb:  mesečni  obkraj. 

Glas.;  —  haž  3d)iffv>borb,   Cig.;  —   2)  ba# 

Mclimci,  C. 
obkrajec,  jca,  m.  bic  (Sinfnjfung,  DZ. ;  — bcr 

^ndjranb,  Z. 
obkrajek,  jka,  m.  biiv  Wcbidmc,  Pot.-M. 
obkrajen ,    jna,    adj.    ^Iiiinb,   Jan.;    obkrajni 

pripiski,  )Hanbgl0|)cn,  Jan.;    obkrajni    žarki. 

llianbUrablen,  Žnid.\  obkrajno  živčevje,  t>ai 

pcripl)eriid)e    'Jicruciiuiftcm,    Krj.(Som.);  — 

obkrajno  morje,    bov  .Uiiltcnniccr,  Jes.;   ob- 
krajno gorovje,  bnv?  ^Kaiibgcbugc,   Cig.  (T.). 
obkrajina,  /.  kar  je  ob  kraju:    pocestne  ob- 

krajinc,  'i^anfctc,   Lcvst.fCcst.j. 
obkrajnica,  /.  bic  iHanbbcmcrfung,  bic  Warfli* 

nolie,  Cig.fT.),  Sarr.- Kop.  .s/^./.-bie  )'Ha\\t>' 

oer,ycrung,  /)Z. 
obkrati,  adv.  olljoglcid),  C. 
obkrevsati,   am,   vb.  pf.  ab»oc|,^cn,  nbjdjicifeu  : 

o.  škornje,   Cig, 
obkriviti,  i'm,  vb.pf  bejd)Ulbigeu:  o.  koga  česa, 

Cig.,  .\f. 
obkrožati,    am,    vb.  impf.  ad  obkrožiti;    unt 

geben :    kraj    je    NI    strašen ,    obkrožalo   ga 


obkrožavati  —  obladnik 


731 


obladnost       oblakovit 


je  skalovje,  Erj.(I'{b.  sp.J;  slab  zrak  nas  ob- 
kroža, LjZv. 

obkrožavati,  am,  vb.  impf.  =  obkrožati,  «/i-. 

obkrcjžen,  žna,  adj.  bem  ilicifc  umicl)vicbeii 
(math.),   Cig.(T.). 

obkr9Žiti,   im,  vb.  pf.  Ulligcben,   Ci^. 

9bla,  /.  =  krogla,    Cig. 

oblačati,  am,  vb.  impf.  =  oblačiti,  ogr.-\'alj. 
(Rad). 

oblaček,  čka,  tn.  dem.  oblak;  bn§  3Soltcf)eu; 
o.  v  očeh,  bnž  "?(ui]cnUHilfd)cn,  0> 

oblačen,  čiia,  adj.  \vo{\ii\,  lumuoltt:  oblačno 
nebo;    oblačno    je,    bor    .Viimmcl  ift  betUOlft; 

—  oblačno  steklo,  cilt  luattCs  @la#,   Cig. 
oblačenje,  «.  bn?  ?(ufleiben. 

oblačica,  f.  bie  ©eiuittemolfc,  Z. ;  oblačici  zvo- 
niti, bro^eubeiit  ©eiuitter  Ičiuten,  Z.,  Dol.;  v 
spanju  niso  vedeli,  kaka  oblačica  se  zbira 
črez  nje,  Jm?-c.; —  ba^  SSolfcflcn,  Vrt.;  lahke, 
redko  razstlane  oblačice  so  mrlele  po  ob- 
zorju,  LjZv. 

oblačič,  VI.  dem.  oblak;  ha^  3SoIM}en,  Cig., 
Zora,  Cv. 

oblačitce,  ».  dem.  oblačilo;  ba§  .šUcibdjcil,  Cig.; 

—  i)a§  Sc^irmfutteral,  Gor. 
oblačilen,  ina,  adj.  Sleibev  ,  .^ftir.,  Jan. 
oblačilnica,  /.  bie  Sleibcvfamntev,  Cig.,  Jan., 

C,  I.evst.fPril.J;  —  bie  Saciiftci,  C 

oblačitničar,  rja,  >n.  ber  Sleiberfdntmerer,  Cig. 

oblačilo,  H.  baš  St(eibung§Uiicf;  volneno,  vse- 
dnje  o.,  ba>5  gSoU=,  'Sdltagžflcib;  —  =  obleka, 
bie  23efleibung:  o.  in  obutalo  (=  obutel), 
Ravn.-Valj.fRadJ. 

oblačitski,  adj    =  oblačilen,  Mur. 

oblačina,  /.  i)  oblačno  vreme,  tritbc^  SBetter, 
C;  —  2)  bie  f)autartige  3d)ale  beu  (Vriidite, 
V.-Cig.\  bef.  bie  griine  9hi)$id)a(e,  Cig.,  C. 

oblačiti,  im,  vb.  impf.  ad  ob\cc\;  1)  ailfleiben, 
an5ie[)ett ;  —  o.  se,  fic^  antleiben,  fid)  an^ietieii ; 
firf)  !leiben ;  v  svilo  se  o. ;  —  mit  eincin 
Ucber,^ug  ober  mit  Hebev^iigen  tierfc^eti,  Cig.; 

—  2)  oblačiti,  im,  umitioffcn,  Cig.,  Jan.; 
Bog  oblači ,  Bog  prevedri ,  Npreg.  -  Jan. 
(Slovn.);  o.  se,  fic^  umtrci(!en,  fidi  mit  5Solfcii 
iiberjieben ;  nebo  se  oblači ;  nav.  samo:  oblači 
se,  ber  §imme(  umiiuiltt  fic^. 

oblačje,  n.  coll.  SBolfen,  Cig.fT.). 

oblačnat,  adj.  =  oblačen,  Miir. 

oblačnost,  /.  bie  UmtDDlfung. 

oblada,  /.  bie  33ei"iegung,  ber  Sieg,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

obladanje,  n.  bie  SSefiegung,  ber  Sicg,  Dalm., 
ogr.-Valj.(Rad). 

obladati,  am,  vb.  pf.  iiberluiiltigen,  bejtuiiti^ien, 
bojiegill,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Glas.,  ogr.,  kajk.- 
Valj.  (Rad);  mesto  je  obladano  in  vzeto, 
Krelj ;  o.  samega  sebe,  o.  prehudobno  na- 
turo  svojo,  kajk.-Valj.(Rad) ;  o.  svet,  ogr.- 
Valj.fRad);  beii  ®ieg  erritigcn,  fiegen,  Cig., 
Krelj,  Dalm.,  ogr.,  kajk.-\'alj.(Rad). 

obladavec,  vca,  m.  ber  SSejiuinger,  ber  ©ieger, 
Diet.,  Mur..  Cig.,  Jan. 

obladavka,  /.  bie  Sicgeviii,  Dalm. 

obladjati,  am,  vb.  pf.  umfd)iffcu,  Mur. 

obladnik,  m.  ber  ©ieger,  C. 


obladnost,  /.  =  oblada,  ber  Sieg,  ogr.-Valj. 

(Rad). 
oblag,  higa,  m.  =  oblaga  1),  Guts.-Cig.,  Mur. 
oblaga,  /.   1)   "OdS)   ^flafter,    Mur.,  Jan.,  C; 

(baii   Steiit'   unb   35JuubpfIa[tcr,  C);  —  2) 

Ciblaga,     tako    se    imenujejo    tiste    diljice,    s 

katerimi  se  pri  žagi  debelost  odmerja  deskam, 

Savinska  dol. 
oblaganje,  n.  bQ§  Untlegeii;  —  ba§  33e(cgen. 
oblagati,  am,  vb.  impf.  ad  obložiti;  i)  l)Cllini= 

Icgcil,   .^lur.,  Jan.;  oblagati  črto  s  ploskvijo, 

ciue  {^Idd)c  um  eiiie  Sinie  umlegeii  (math.), 

Cig.(T.)\  —  2)  belegeit,  Cig.,  Jan.;  befmdjteu, 

belaben,  Cig. ;  —  o.  koga  z  nadlogami,  Trav.- 

Valj.(Rad). 
oblagati,  lažem,  i'f>. /;/.  pogl.  oblegati  (lažemj. 
oblagodariti,  darim,   vb.  pf.  Segcn  Derteifieti, 

jcgiien,  Mur.;  oblagodari  naj  ženo  Bog,  Ravn. 
oblagorovati,  ujem,  vb.  pf.  (preiieiib)  jegnen, 

bencbeieil,  (oblagro-)  Mur.,  Cig. 
oblagorovavec,  vca,  m.  ber  Seguer,  (oblagro-) 

Ravn.-Valj.(Rad). 
oblagoslavljati,   am,  vb.  impf.  ad  oblagoslo- 

viti;  jcgiien,  M.,  \'rt. 
©blagosloviti,  i'm,  vb.pf.  jiegtteit,  .^lur.,  ogr.-C. 
oblagva,  /.   =  blagva,   C. 
oblahkotiti,   i'm,  vb.pf.  Mur.,  Cig.;   pogl.  ob- 

lehkotiti. 
oblajati,  jam,  jem,  vb.  pf.  umbelleit,  Cig.;  pes 

je  zdaj  to,  zdaj  ono  živinče  oblajal,  Jurč. 
oblajst,   m.  ber  5fi>aib  (isatis  tinctoria),  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Titš.fR.);  —  prim.  it.  glasto,  gla- 

stro,  ber  SSaib,  Erj.(Torb.). 
oblajstov.  adj.  5Saib= :  o.  pepel,  bie  SSaibajc^e, 

Cig. 

1.  oblak,  m.  i)  bie  3Bolfe;  hudi  oblaki,  bie 
(^erDittcrlDOlfen,  Cig.;  oblaku  zvoniti  (Uom 
SŠJetterliillteu I,  Dol.;  =  k  oblaku  zvoniti, 
Rib.-Cv.;  na  oblak  streljati,  Savr.(Let.);  iz 
velikega  oblaka  majhen  dež  =  tiiel  ©ejdjrei 
unb   ttJCnig    5S>oIIe,    Cig.;    kopasti,    mrežasti, 

plastasti  oblak,  bie  ijanfen^,  (yetier=,  3d)id)teu= 
Uiolfe,  Jes.;  oblaki  se  podijo,  bie  3Boltcn 
trcibeit;  oblaki  se  stepajo,  bie  SBolfcn  jicijen 
fic^  jujamilien,  Cig.:  oblak  se  je  utrgal  (pre- 
trgal), ein  Solfenbntd)  gieiig  nieber ;  —  2)  bie 
griilie  ^luj^idialc,  Cig.,  Malliinjefpri  DevinuJ- 
Erj.fTorb.);  —  3)  bie  bid)terc  Sc^if^te,  bie 
fid)  auf  f^-liiii"igfeitcn  auie  Sirautroaffer,  ©jfig, 
mM-))  bilbct,  bie  vaut,  CjvihŠt. 

2.  oblak,  m.  ber  SlUjelftein,  Mur.,  Notr.-Cig., 
Jan.,  Svet.fRok.J;  —   prim.  obel. 

oblakast,  adj.  luolfennrtig,  Cig.;  gcluolft  (min.), 

Cig.fT.J. 
oblakinja,  /.  vila  oblakinja,  bie  in  ben  SBoIteil 

Uiof)neitbc  i^ila,  Prip.-Mik. 
oblakopl9den,  dna,  adj.  tBOlteuerseugenb:  obla- 

koplodnc  gore,  Glas. 
oblakor9dcn,  dna,  adj.  luottcnerjeugenb,  Jan. 
oblakovec,  vca,  m.  =  oblikovec,  hai  9tunb= 

^ol',,   Cig.;  —  prim.  obcl. 
oblakovina,   f.  bie  aufsere,  griiiie   9ciif§)rf)a(e, 

Cig.,  C.,  .\/ik.,  Tuš.fR.),  Gor.,  Kras. 
oblakovit,  adj.  uoll  SSolfcn,  Zora- C. 


oblatnati  —  oblastnost 


732   - 


oblastovanje  —  oblažiti 


oblamati,  mam,  mljem,  vb.  inipf.  =  oblamljati, 
.V;/r.,  a  g. 

oblamljati,  am,  vb.  impf.  ad  oblomiti,  ring^um 
nbbrecfien,  Cig.,  Jan. 

9blanec,  nca.  »i.  nav. />/.  oblanci ;  i)bie§obeI= 
ipdiie:  "Haž  53icr3eicf}cn,  Kr.-Cig.;  —  2)  di- 
Ijice  pri  žagi,  s  katerimi  se  debelost  odmerja 
deskam,  Sotr. 

oblanica,  /.  ber  .'oobclipan. 

obianje,  n.  i)  "nai  ,'pobein;  —  2)  :pobcl)pane. 

oblast,   m.  =  oblajst,  Diet..  C. 

oblast,  /.  i)  bn§  betierrjc^te  ©ebict,  Cig.,  Jan., 
Mik.;  Na  vojsko  brž  na  mejo  vstan.  Na  kraj 
oblasti  dunajske,  Xpes.-K.;  —  ber  33i'li&, 
C;  ber  ^Baiierngrunb,  C;  —  2)  bie  ©eroalt, 
bie  SDiacflt,  bic '-J3cfuC)me;  kraljeva,  očetovska 
o.;  sodnja  o.,  bie  @ericf)t^barfeit,  Cig.;  pod 
svojo  oblast  spraviti;  v  svoji   oblasti   imeti: 

—  o.  si  vzeti,  fi(^  bie  jyreif)eit  ncftinen,  Li- 
tija- Svet.  (Rok.);  božja  o.,  bie  Spilepfte; 
(iz  tega:  božjast) ;  božja  o.  ga  meče,  Diet.; 
taiste  je  ozdravil ,  katere  je  božja  oblast 
metala,  Jsvkr. ;  —  oblast  te  udari!  o.  te  meči ! 
(kletvice),  P)-im. ;  —  3)  bie  58c]^orbc,  bie 
Čbrigfeit,   Cig.,  Jan.,  ogr.-C. 

9blast,  adj.  runblic^,  Jan.,  C;  mrežnica  je 
oblasta,  Znid. 

oblasten,  stna,  adj.  i)  miic^tici,  getiialtifl,  ./<^>-»!., 
Cig.,  Jan.;  oblasten  gospod,  eilt  cjar  flVof3er 
■'oerr,  jv^hšt. ;  —  gebicterijij^,  l^crrijcf),  on^ 
jprud)§bott;  oblastno  govoriti,  hoditi;  ob- 
lastno vedenje;  —  2)  bcfui]t,  compctent,  Cig., 
Jan.;  za  to  oblastni  uradnik,  DZ.;  dela, 
kakor  bi  bil  sam  tega  oblasten,   Polj. 

oblastiten,  fna,  adj.  S3D(Imad)t»= :  oblastTlno 
pismo,  bie  jcbrittlicf)c  ^-^oUmadit,  Levst.fPril.j. 

oblastilQ,  n.  bie  ^i3ciio(Imiid)ti9ung,  C;  =  po- 
oblastilo, bie  S8o(linad)t,  Cig. 

oblastiti,  im,  vb.  pf.  i)  =  pooblastiti,  ermčidlti' 
gen,  Miir.,  Cig.;  —  2)  o.  se  koga  =  lotiti 
SI-  koga,   C. 

oblastje,  n.  i)  =  oblast  i ),  ba§  (Mebiet,  Jan., 
C;  —  2)  bie  93er)i3rbe,  DZ.,  Let. 

oblastljiv,  iva,  adj.  f)eirid}jiirf)tig,  Cig.,  C. 

oblastljivec,  vca,  »i.  ber  i">ervjd)jiid)tige :  kralj 
je  bil  o.šabnež  in  oblastljivec,  Ravn. 

oblastljivost,  /.  bie  .'oerrid)jiic^t,  Cig. 

oblastnež,  m.  ciit  Ijcrrijd)  fid)  bcncf)mciiber 
llJeiifd),  D.Sv. 

oblastnica,  /.  bie  (^ciualtOobcrin,  bie  ®ebicfe 
rili,  .»///)•.,  Cig.,  Jan.,  C. 

oblastnija,  /.  =  oblast  3),  oblastvo  2\  Cig., 
Jan. 

oblastnijski,  adj.=  oblastven.  obrigteit(i(^,  Jan. 

oblastnik,  w.  ber  Weivalfl)abcr,  ber  Wcbietcr; 
cme  obvigfeitlid)c  ''4>er)oii,  Cig.,  Dahn.;  dc^cl- 
ski   o.   (o   l\  Pilatu),   .Selionl. 

oblastnistvp,  n.  bie  ;^)icgieruiig,  (.'. ;  bie  "i3e 
l)i.irbe,  Jan.d!.). 

oblastnost,  /.   i)  bie   Gompcten,v    Cig.,  DZ.; 

—  bie  ^-Pef lignit,  bie  Wc»»alt;  kakor  da  bi  imel 
kako  oblastnost  »io  mene  (črcz  mene),  Polj. ; 

—  2)  ba»?  I)enifd)e  ?5.Vjeii ;  poznala  je  nje- 
govo oblastnost  in  irmoglavi>st,  Zv. 


oblastovanje,    n.  ba§  ?(u§uben   ter  OJemolt, 

bie  i)errid)aft,    Diet.;   o.  na  zemlji   stoji  v 

božjih  rokah,  Dalm. 
oblastovati,  lijem,  vb.  impf.  bie  ©eroolt  au§= 

iiben,  »imlten,  ^errjdjen,    Diet.,  Mur.,   Cig., 

Jan.,  Krelj,  Cv. 
oblastven,  tvena,  adj.  bet)6ib(irf),  obrigfcitlid^,  nk. 
oblastvo,  n.  1)  bie  Wadit,  bie  ."ocrridjait,  C; 

—  2)  bie  Se^iirbe,  bie  Čbrigfeit,  Guts.,  Cig. 
(T.),  Levst.i^Sauk),  nk. ;  okrožno  o.,  bie  ftrei^« 
bel)i.irbe,  Xavr.(Let.J;  krajevno  o.,  bie  8oca(= 
bcf}ijrbe,  DZ.;  pomestno  o.,  bie  Xerritorial= 
bc{)orbe,  DZ.;  knjigopisno  o.,  bie  9tegifter= 
bcliorbe,  DZ. 

oblat,  m.  bie  Dbtate,   Cig.,  Jan. 
oblatar,  rja,  m.  ber  Cblatenbddcr,  Cig. 
oblatck,  tka,   m.  dem.  oblat.   Cig..  .Jan. 
oblati,  am,  vb.  impf.  ^obcln;   —  iz  nem. 
oblatiti,  blatim,  vb.  pf.  mit  Sotf)  bcidilliilben; 

—  Cpren.)  o.  koga  pred  ljudmi  in  osmešiti, 
LjZv. 

oblatovec,  vca,  m.  oreh  imajoč  na  sebi  še 
zeleno  lupino,  Soška  dol.- E> j. (Torb.);  — 
pri  m.  oblakovi  na, 

oblatovje,  n.  zelena  lupina  (oplodje)  pri  orehu, 
Soška  dol.- Erj.( Torb.);  —  prim.  oblakovina. 

oblaz,  liiza,  m.  ber  Umiueg,  Kras. 

oblaziniti,  Tnim,  vi'. />/.  au^polftem,  Cig.,  Jan., 
SIS. 

oblaziti,  lazim,  vb.  pf.  i)  uuitriedjen,  iimid^Iei= 
f^eii;  —  21  )dileid)enb  bcgeficn;  vse  kote  ob- 
laziti, nlle  29tntel  au':^tncd)en,  Cig.;  —  bc' 
lC^(cid)Cn,  Mur.;  nesreča  me  oblazi,  bo»  llu- 
gliicf  liid)t  uiid)  lictiii,  C. ;  nejevolja  me  je 
oblazila,  ber  llutDiIIe  tft  mir  jur  ®ewof)n^eit 
geirorbcn,  C. 

obiaznelost,  /.  bie  5?cvriidtf)eit,  SIS. 

oblazneti,  im,  i'i>, //.  ncrriidt  luerben,  narafc^ 
iperbeii,  C,  Bes.,  Let. 

oblazniti,    nem,    vb.  pf.    i)  =  obolzniti,   C; 

—  2)  o.  se,  oiif  niiditeincii  liiagcn  ctiua'? 
geniefjcii,  bie  'Diiidjtcniheit  brcd)en,  (5.  5^.  nn 
ŠfiUtagen),  C. 

oblazovati ,    ujem ,    vb.   impf.    itmt)erfried)Cn : 

matica  oblazuje  po  skončnici,  Levst.  (Bee.). 
oblazovati    se,    ujem   se,   vb.   impf.   niid)tcrn 

etlunv  gcilicjjeil,   C;   —  prim.  oblazniti  2). 
oblažati  se,  am  se,  vb.  impf.   iiiid)teru  ettua^ 

geiiicijon,   C;  —  prim.  oblazniti   2). 
oblažavati,  am,  vb.  /w/'/'.gIiirtlid)preiicn,  Lcv>:t. 

fZb.  .sp.J. 
©blaženje,  n.  i)  bie  ^i^ercbdiitg.  Zora;  — 2)  bie 

93egliicfiiug,  C. 
oblaževalen,    Ina,  adj.  |eligmad)eiib,  fieilbritt' 

geitb,  (J'g;  Jan. 
oblaževati,  ujem,  vb.  impf.  i)  iierebelu,  Cig., 

.Jan.;  —  1)  begliicfen,  Cig..  Jan. 
oblaževavcc,  vca,  m.  ber  ^^efcliger,  ber  .'geil« 

briiiger,  Cig.,  Jan. 
oblažcvavka ,  /.   bie   li^ofdigerin ,   bie   .ivil^ 

briitgciiii,  ^Vir. 
oblažilcn,  Ina,  adj.  bejeligeiib,   C. 
oblaziti,    im,    vb.  pf.    \)    Uerebelll,   Cig.,  .Jan.; 

«1  govor,  Zv.;—i)  bc|eliiirit,  gliidlid)  mndjen, 

Cig.,  Jan. 


oblebetati  —  oblegati 


-  733  — 


oblegati  —  obletavati 


oblebetati,  (.-lam,  cčcm,  vb.  p/,  o.  koga,  je- 
moniicn  bcidiiuitteni,  ciuoiit  ctioaž  aiif  jdjiuabcii, 

obleč,  leča,  m.  bie  ^(eibiing,  beu  ^lujug,  Mur.- 
6>..  Slik.,  vihŠt. 

oblečavati,  am,  vb.  impf.  =  oblačiti,   C. 

obleček,  čka,   m.  bic  ftieibuufl,  C. 

obleči,  Icčcm,  vb.pf.  i)  (ein  Sieib)  antcgcn,  aii- 
5ief)cn;  o.  hlače,  suknjo;  —  2)  anflcibcn,  bc= 
HeiDeii ;  otroka  o. ,  o.  koga  v  kaj.  cineui  eiii 
Šleib  an5ic:^en  ;  oblečen,  ancjeficibct:  o.  je 
legel;  v  svilo  oblečen  hoJi,  cr  (]ef)t  in  Scibe 
getleibet  eiiif)cr;— o.  se,  ficf)  autlciben;  v  črno 
se  o.,  Jrauertleitier  anlcgcit:  v  belo  oblečen, 
tueiB  gcficibet;  v  kmeta  se  o.,  itd)  ale  iioiicr 
oerfIeiDen,  Cig.;  —  3)  ubcvjiel)«! :  s  kožu- 
hovino,  z  usnjem  kaj  o.,  Cig.;  —  au^lcgcit, 
fournieren:  les  o.,  Cig.,  Jan.;  — 4)  obleči  se, 
ftd)  betDOlfen,  Cig.,  Jan. 

obl?či,  ležem,  vb.  pf.  i)  belagern,  blocfieien, 
Miir.,  Cig.,  Jan.,  Krelj;  mesto  z  vojsko  o., 
Dahn.;  smrtne  bolečine  bodo  srce  oblegle, 
Jsvkr. ;  —  2)  o.  se,^  ficf)  anidiiniegeit,  paifcu 
(o  obleki),  Cig.,  Sol.;  oblačilo  se  obleže 
(Uegt  gut  on),  Cig.,  Svet.fRok.J. 

oblečnik,  m.  ber  .^[cibedaften,  C. 

oblečnina,  /.  bie  'ibeflcibungvgobur,  DZ. 

obledati,  am,  vb.  impf.  ^t^  obledeti ;  tt)ieber= 
{)Olt  blajg  rocvben,  Jan.,  Čb.- Valj. (Rad). 

i.obleden,  dna,  adj.  etttJtt^  blaje,  Jan.,  Dol.; 
o.  obraz,  Jiirč. 

2.  oblgden,  dna,  adj.  i)  ndrriid),  bumili,  yfeg., 
Burg. (Rbk.j ;  fc^njadifinuig,  C;  unerfaf)ren, 
Svet/Rok.) ;  ti  punica  obledna!  bu  bummeC' 
9Jidbcf)en!  Gor.;  —  2)  nu§gclaiieit,  mut()' 
roillig,  fved),  Diet.,  Hip.  fOrb.J,  Miir.,  C  ; 
obledni  razposajenci ,  Cv.  :  —  in  frcc^cr 
SBeife  jc^maro^enb,  beiš^ungrig,  C,  Savin- 
ska  dol. ;  —  3)  [lonartig,   C. ;  ftolj,  Giits. 

obledeneti,  im,  vb.  pf.  ju  Gie  iDerben,  eifig 
Ujerben,  Mur.,  C. ;  rastline  obledenijo,  ako 
po  dežju  deževnica  po  njih  zmrzne,  v{/z5^; 
obledenele  rastline,  v^liSt. 

obledeti,  i'm,  vb.  pf.  bkid)  tuerben,  erblaifcn; 
—  Oerfc^icReu  (o  barvi) ;  obledeli  spomini, 
Dcrgilbte  '?(tiben!en,  Zv. 

obledevati,  am,  vb.  impf .  ad  ohledeU ;  erblnffcit, 
Jan. 

oblfdje.  n.  bie  Seiibengegeiib,  Jan. 

obl^dnež,  m.  =  obleden  človek,  M. 

obledniti,  blednem,  vb.  pf.  =  obledeti.  M. 

obl?dnost,  /.  i)  bie  'Jummbcit,  Gor.;  —  2) 
ber  Uebermiitf),  bie  9(u5gelQi"fenf>cit,  bie  Scct= 
^eit,  Dict.-Mik.,  C;  —  3)  ber  Stol,^  Guts. 

obleduh,  tn.  cin  blaffer  9JJeiiidi,  Ravn.-Valj. 
(Rad). 

oblaga,  f.  i)  bie  33efagcrung,  Cig.,  Jan.,  M., 
nk. ;  —  2)  "Ha^  Siegenblcibcii,  bic  ikttliigeiig-- 
!eit,  Gor. 

obleganje,  n.  "naž  58etagern,  M.,  nk. 

oblegati,  am,  vb.  impf.  ad  obleči  (ležem) ; 
i)  belagern,  Cig.,  Jan.,  M.,  nk.;  mesta  o,, 
Ravn.,  nk.;  —  2)  o.  se,  fic^  aui'd)iniegcn, 
Cig.;  trdo  oblegajoč  se,  eng  anliegenb,  Šol. ; 


—  3)  (ijften  liegeu  bleiben,  .»/i/r.;  — ju  cr^ 

liegeu  Vflegcn,  ilitr. 
oblegati,    hižcm,    vb.  pf.    1)  o.  koga,    nou  jc^ 

niaubcm  iiiigen   crja^lcn,    i()n    Dedcumben, 

(oblagati)   Cig.;  —    2)  =  nalagati,  bcliigen, 

Mur'.,  Cig.,  Met. 
oblegavati,  am,  vb.  impf.  ad  oblegati  (lažem); 

=  leži    trositi,    OcrleumbCU,    (oblag-)    Triib,- 

Let.  i8')i,  i4(). 
oblegavec,  vca,  m.  ber  93elagerer,  Cig.,  C. 
oblfgniti,  Icgnem,  vb.  pf.  belagern,  Jan. 
oblehkotiti ,    im,    vb.  pf.  erleid)tein,    linbcrn, 

(oblahk-)  Mur.,  Cig. ;  bčela  drugo  pri  delu 

oblehkoti,  Danj/Posv.  p.). 
oblek,   m.  i)  bož  ^leib,   Guts.,  Mur.,  C,  ogr.- 

Valj.(Rad);  —  2)  bie  9ia^me,  C.;— 3)  bie 

Sd)(oič'jd)a[e,  ogr.-C. 
obleka,  f.  bie  ftieibung,  ber  9tnjug;  pražnja, 

vsednja,   (prazni.ška,    vsakdanja)  o. ;    obleka 

ne  stori  človeka,  jv^liSt. 
oblekar,  rja,  tn.  ber  ft1eiber^anb(er,  Cig. 
oblekati,  am,  vb.  impf.  =  oblačiti,   C. 
oblekovec,   vca,    m.   zelena   orehova   lupina, 

Lašče-Erj.fTorb.J ;  (menda  nam.  oblakovec). 
oblen,  lena,  tn.  bie  abgeftreifte  ®c^langen^aut, 

Staro  Sedlo-Erj.fTorb.J. 

1.  obleniti  se,  lenim  se,  vb.pf.  =  obleviti  se, 
fid)  {jiiuten,  Staro  Sedlo,  Cerovo  (GBrda)- 
Erj.fTorb.J. 

2.  obleniti  se,  im  se,  vb.  pf.  triige  tnerben, 
Mur. 

oblepek,  pka,  tn.  '!)a^  ^flafter,  Jan. 

oblepeniti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  fid)  belttuben,  Cig. 

oblepiti,  i'm,  vb.  pf.  umtleben,  Cig.;  —  bc- 
tleben,  Jan. 

oblepotiti,  im,  vb.  pf  tjeric^onern,  Mur. 

oblepotek,  tka,  m.  bie  3'^rbe,   Guts.(Res.). 

oblepšati,  am,  vb.  pf.  =  olepšati,  Mur, 

obles,  lesa,  tn.  ber  ^iic^jenidjaft,  Mur.,  Cig.; 
puškni  o.,    Vod.(Pes.). 

oblesati,  am,  vb.  pf.  id)aften,  Mur. 

oblesiti,  im,  vb.  pf.   =  oblesati,  Z. 

obleseneti,  im,  vb.  pf  ju  ^olj  tiierben;  er= 
f)avteu,  Jan.;  —  erftarren,  Z. 

obleseniti,  im,  vb.  pf.  ^oljartig  niac^cn:  s  pre- 
tepanjem živini  kožo  in  meso  o.,  T'r^oi'. 
(Km.  k.J. 

oblesje,  n.  bet  i^lintenidiaft,  Cig. 

oblesk,  leska,  m.  ber  S^iberjc^ein,  C,  oblesk, 
kajk.-  \  'alj.fRadj  ;  —  \iai  3SJetterteud)ten,  Jan . 

oblesti,  ležem,  i-fc. /'/.  i )  umf riec^eu,  umjd}tei= 
d)eu  ;  stari  oče  je  polje  oblezel.  Z.;  —  2) 
befriec^eii,  bcid)(eid)en,  Mur.,  Cig. 

oblestiti,  im,  vb.  pf.  iiberlifteu,  (petf.  „obla- 
stil  sem")  Lašče-Levst.(M.). 

oblet,  leta,  tn.  ber  Uniflug,  Cig. 

obletanje,  n.  hai'  Unifliegeii,  M. 

obletati,  I.  vb.  ittipf.  ad  oh\cX.Qi\,  obletam;  i) 
uiufliegen,  Cig.,  Jan.,  M.;  —  ^erumlaufen, 
Cig.;  —  2)  o.  se,  fid)  entbldtterii,  Jan.;  — 
H.  vb.  pf.  obletam,  tnit  bem  ,'perumlaufen 
fertig  tuerben:  dolgo  obletam,  predno  vse 
obletam,    Valj.fRad  j4,  63). 

obletavati,  am,  vb.  impf  uniflicgen,  Mur.,  Cig., 
Jan. 


obleten  —  obličen 


734 


obličen  —  oblin 


obletvn,  tna,  aJj.  nač)  eincm  ^aijvc  ftattfin* 
bcnb,  oiinilcH,  Mur.,  C/^.,  Jan.,  Nov. 

obletenje,  tt.  ha-:-  UmllicrjCli;  tudi:  obletčnje: 
o.  sveta,  ba^  C£"iibc  ber  3Sclt,   Gor. 

obleteli,  im,  vb.  pf.  i)  imiflicflcn,  C/>.,  Jan., 
M.;  —  fjcrumflicgcit :  Po  mizi  mu  ga  Inamr. 
zlat)  zateči,  Da  po  nji  trikrat  obleti,  i\pes.- 
K.;  —  2)  fliegenb  bcjiicl)cu,  bcfltoflcu,  C/i,'-.' 

—  rdečica  jo  obleti ,  3^^c•tl)C  iUier,iicf)t  i^r 
©efic^t;  —  =  obiti,  antuaubcln:  vse  je  strah 
obletel,  Ravn.-  Mik.,  C;  —  3)  riltg^um 
I)erabfaUen:  cvetje  je  obletelo;  —  o.  se,  [icfj 
cntbidttern,  'naž  'iiauh  ocrliercii;  drevje  se 
obleti;  —  tudi:  oblcteti  =  o.  se:  roža  ob- 
leti,  C;  obletel,  entlaubt,   Cig.,  Jan. 

obletevati,  am,  vb.   impf.  =  obletovati,  Jan. 

obletnica,  /.  bcr  ^i^it^^t^S/  ^i^  3al)iešfeier, 
iia§'  ^(luuuerfanum;  o,  poroke,  smrti,  usta- 
nove itd. 

obletovati,  ujem,  vb.  impf .  ad  obleteli ;  i)  um= 
fliegen;  — ^eiumfliegen:  matica  obletuje  okolo 
panja,  Levst.(Beč.);  —  2)  fliegcnb  bejuriien, 
abfliegen ;  lastovica  obletuje  znane  kraje;  — 
3).rtngr'um  I}erabfaUcn  (uon  bcit  ^^Idtterii), 
Cig.,  Jan.;  —  o.  se,  bic  ^-Bldtter  ccilicrcit, 
fic^   cntbidttern;    drevje    se    jeseni    obletuje. 

oblevati,  am,  vb.  impf.  =  oblivati,  ogr.-Valj. 
(Rad). 

obleviti  se,  im  se,  vb.  pf.  )t(^  ^dilten:  oble- 
viti  se  mora  raku  tudi  želodec,  Erj.(I\b.  sp.j. 

obltzniti,  nem,  vb.  pf.  =  obolzniti,  ablecfcn, 
M..  C. 

oblezovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oblesti;  i)  uni= 
triedicn ;  —  2)  betricc^en,  bejdjieidjcn. 

obležati,  fm,  vb.pf.\[(Qcn  blcibcn;  pijanec  je 
padel  in  obležal  na  cesti ;  —  abliegcn:  sadje 
mora  obležati,  obležano  (nam.  obležalo)  sadje, 
abgelcgcneg,  miubeši  Cb[t,  C 

oblfžec,  žca,  »1.  bci  ^^clagcrcr,  Hip/Orb.). 

obl9Žen,  žna,  adj.   i^clageiuni]'?',  Jan.fH.J. 

obležfnec,    nca,  m.  brv  iViagcrtC,   Cig.,  Jan. 

obleženje,  n.  bic  'i^clagoinng,  Dalm. 

obležnik,   m.  bcr  53clai]crcr,   Cig. 

oblica,  /.  i)  ein  rnnbcc  .Slijrpcr:  bcr  IšBall,  bic 
ftugcl,  Mur.,  Cig.,  Jan..  C. ;  ustavljal  je 
ognjene  oblice  in  puščice,  Cv.;  —  einc  rnnb= 
lidic  .ftnollc:  krompir  v  oblicah,  gcfoc^tc 
gan.^c  I5rbdpfc(;  —  kuhana  drobna  repa,  Go- 
riška ok.,  Lašče  in  drugod  -  Erj.  ('Torb.), 
Jam.,  Cig.,  C;  repa  v  oblicah.  Ž.;  —  bcr 
JRodftein  (kamen,  kateri  se  je  v  potočni 
strugi  obrusil),  Sotr.-Krj .(Torb.),  Erj.{Min.)\ 

—  cinc  runiOc  (Srl)i)l)iing,  Cig.;  —  2)  bic 
Cronicnf irjd)c,  Cig. ;  —  3)  (jblica,  bic  JRunbung, 
.Svet. (Rok.). 

1 .  oblic,  m.  =  obličje,  Mur.,   Cig. 

2.  vblič,   m.  bcr  .'gobci;  — iz  nem. 

obličaj,    m.    i)  baž  (%fid)t,   Mik.,   kajk.-Valj. 

(Rad);  na  obličaj   natekniti   korelek  (larto), 

LjZv.;  —  2)  bic  ^orni,  Jan.,  C.,  kajk.-Valj. 

(Rad),  Zora. 
obličast,  adj.  fugclic^t,  rniib,  .Uhc,  Cig.;  <Jbli- 

čast,  Jan. 
I.  obličen,  č na.  rti//,  i)  Wc)id)f^  ,  ^an.;  oblTčna 

kost,   bcr  ^Qdcnfnod)cn ,    Zora;  —  1)  Don 


idjijucm  ''21ngc)id)t,  C. ;  \)n\y\6),  Z. ;  -  3)  for^ 

mell,  Jan.,  Zora,  Sov.;  (prim    oblika). 
2.  obličen,  čna,  adj.  rimblid),  Z.;  — oblTčni  ogel, 

bcr  5tugcl>uintel,  Cig. 
obličevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obličiti,  formen, 

Jan.;  —  stsl. 
obličica,  /.  dem.  oblica,   ba§  .ftiigclc^cn,   Cig. 
obličina,  /.  =  olupek  od  krompirja  ali  repe, 

Sotr. 
obličiti,  Učim,  vb.  pf.  11  formcn,  Jan.;  (stsl.); 

—  2)  o.  se,   ein  BoHc^  ©efic^t  bcfommen, 
Cig. 

obličje,  «.  i)  boe  Slutlil^,  ba§  ®eiid}t;  od  ob- 
ličja do  obličja,  Don  ^Kiigefidit  jn  'Jlngcfidjt ; 
pred  obličjem  srditega  in  pravičnega  sod- 
nika, Jsvkr.\  —  2^)^=  krinka,  btc  9Jiavfe, 
Temljine  (Tolm.)  -  Štrek.(Let.). 

oblička,  /".boš  93dlld)en,  Mur.;  —  'aaž  iSd)rot' 
forn,   C. 

obličnica,  /.  bic  SDJaetc,  Jan.,  C. 

obličnost,  /.  bic  goii^li^^f^i^  Jan.,  DZ. 

obligacija,  /.  dolžno  pismo  (države,  dežele, 
občine  i.  t.  d.),  obveznica,  bic  Dbligation, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  predstvena  o.,  bic  ^!Prioritatž= 
obligation,  DZ. 

oblijati,  am,  vb.  impf.  atV  obliti ;  =^  oblivati, 
ringi?ticrum  0.  auf  bcr  Cbcrfldd)e  begic^cn, 
Mur.,   Cig.,  Jan. 

oblik,  m.  i)  =  i,  oblika.  Valj. (Rad);  —  2) 
=  1.  lik  2),  bcr  ®Ian3,  bic  '•l>olitur,  Jan.  (H.). 

1.  oblika,  /  bic  %t>xm,  bic  GJcftalt,  Cig.,  Jan., 
nk.:  —  bae  Jorniat,  Jan. 

2.  oblika,  /.  einc  runbc  ."pol^ftange,  C;  —  cinc 
nnibe  cifcrnc  8tange  bcr  ^Icmpner  (3Bul[t= 
ftangc),   V.- Cig. 

oblikast,   adj.  runb,  Z.;    oblikasto  oglje,   bic 

3apfentol}lc,   V.- Cig. 
oblikati,  am,  vb.  pf.  =  olikati  i),  Z.;  o.  se 

=  olikati  se,   C. 
oblikav,  adj.  =  oblikast:  o.  les,  rnnbC'.',  nod) 

unbef)auene^,  unabgestnimcrtci'  .volj,  C,  Z.; 

—  o.  obraz,  ein  runbe^  (^cfidjt,  Dol. 
oblikavec,  vca,  »1.  ein  nnabgesininicrtcr,  nod) 

rnnbcr  ^.8nnnt[tanini,  Z. 

oblikosl9vje,  n.  bic  ,vorincnlel)rc  (gramm.), 
./an.,   nk. 

oblikov,  adj.  nod)  rnnb,  unabgc^vninicrt:  o. 
les.  Z.;  (nam.  oblikav  r). 

oblikovec,  vca,  tn.  ein  rnnbcr,  nod)  nnbc- 
l^nncncr,  unabgc,yninterter  ^^iinniftanun,  r.- 
Cig.;  —  bcr  'i^riigcl,  SlCor.;  okroglo  (oblo) 
poleno.  Litija;  oblikovci,  bil'?  nngcipaltcnc 
^4?iitgdl)0l,^,  _^baši  .'iVniittclf)o(s,  V.-Čig.,  l^k. 
(Črt  J,   v-^hŠt.;  (nam.  oblikavec?). 

oblikoven,  vna,  adj.  fornial,  Cig.  (T.);  —  ob- 
likovna beseda,  bož  J^fOrmnjort  (phil.),  Cig. 
(T). 

oblikovina,  /.  mnbcv^,  nnabge.^ininiertC'?.  nod) 
mit  ber  ^Kinbc  ucricljene^  .'polj,  C;  (nam.  ob- 
likavinar). 

oblikovje,  n.  bic  Jormcn,  bic  ^ornicnlc^rc 
(gramm.),  Jan. 

obliliti,  im,  vb.  pf.  mit  cincr  5l?a*fc  ucrfc^cn,  ('. 

oblin,  »I.  i)  ncrazcepljcn,  torej  že  obel  kri  j 
ali  hlod,  Vas  Krn-Erj.(Torb.) ;  —  2)  ostrici 


oblina  —  obljubck 


73.0   — 


obljuhun     -  oblaga 


na  oblin  =  do  polti,   a  la  Ficsco,  Koborid- 
Hrj.(Torb.}. 
oblina,  /.    i)  bic  ilhtnbuilfl,    Muv.,  Cif^.,   C; 

—  biciliuiclform,  OV;-.,  Jan.;  — 2)  cin  rilllbc^, 
uncieipaltcnc^  Stiicf  .\.">ol,s,  C;  — 3)  bic  5JJniitc(^ 
tliičf)c  ciiie'3  ci)  inborfLn-iiiifleu  ilijrpcvv,  C/if., 
Jan.,   Ci^.(T.);  valjeva  oblina,  DZ. 

oblisk,  bliska,  m.  bci"  Sd)cili,  ber  ^■'eiliflcit^ 
fdieiit ,  ogr.  -  C. ;  ber  (Veucr)d)ein  bci  eiiicm 
^vanbc,  (oblisk)  BlKr.;  pogl.  oblcsk. 

obliskati,  am,  vb.  pf.  umcjtailjcil,  umftra{}lcit, 
Tnib.-M.,    C. 

oblistiti  se,  im  se,  vb.  pf.  ftcfj  belaubeil,   Citi: 

oblistovati  se,  ujem  se,  vb.  pf.  ==  oblctovati 
se:   drevje   se  oblistiije,    C^ig. 

oblTspati,    am,   i'b.  pf.  Ocrsicrcil,    Cig.,  Jan. 

9bliti,  im,  vb.  i>npf.  abniilbeit,   Cig.,   C. 

obliti,  lijem,  vb.  pf.  i)  x\m;\^iun  bcc\\c\]en,  im\' 
gtefeen;  —  2)  ubcrgicjson,  bci^icfjeii;  platno  o. 
pri  beljenju,  C;  solze  so  ga  oblile,  3;f)rdlicn 
iibcrftrcimten  it)n;  voda  je  vse  oblila .  bQ§ 
SBaffer  ^at  nde^  bebccft,  Gg. 

obliv,  m.  i)  bie  33ei.3ief5Uug,  Cig.;  —  2)  bie 
StcUe,  bie  beijofjen  iDiib,  C. 

oblivati,  am,  vb.  hnpf.  ad  obliti:  i)  ring§= 
I)entm  begieRen;  —  2)  begte^en;  platno  o., 
C. ;  solze  so  ga  oblivale ,  ev  babete  \\d)  ilt 
Jliranen,  Cig. 

oblizati,  žem,  vb.  pf.  beledcu,  obtcdcit ;  oblizan 
kamen,  ciii  g(atter  Stcirt,  Z. 

oblizavanje,  n.  baž  ''^eledeil. 

oblizavati,  am,  vb.  impf.  =  oblizovati,  ab- 
ledeit ;  pes  se  oblizava. 

oblizek,  zka,  m.  i)  h<xz^  ^Bcleden,  -V.,  C,  Valj. 
(Rad);  —  2)  (i\m%  53eledte»,  ?(bgcledtev, 
M.\  —  3)  ber  l'ederbilicn,  Cig.,  Jan.,  nk. 

oblizljiv,  iva,  adj.  \\a\6.){)a\t,  Guts.-Cig. 

obliznela,  /.  etii  nQ)d)^afte§  2Beib,  Dol. 

obliznik,   m.  ha^  Sedermaiil,  Cig. 

oblizniti,  ITznem,  vb.  pf.  mit  eiumaiigcm  3[u§= 
ftrcden  ber  3""fic  abledeit;  —  luč  se  oblizne, 
i)a§  iiid)t  flndcrt  ouf,  Zora:  ogenj  se  je  ob- 
liznil,  ba§  gcuer  lobevtc  auf  unb  erloKb,  Z.; 

obliznilo  se   je  =   zablisnilo   se   je,   Zora. 

oblTznjenec,  nca,  »;.  ber  Sdilcder,   Cig.,  Jan. 

oblizovanje,  n.  t)Q^  33e[eden,  ba^  3(blcdeii. 

oblizovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oblizati,  ob- 
lizniti; beleden,  ableden;  kdor  z  rokami  med 
meša,  prste  oblizuje,  Cig.;  —  luč  se  obli- 
zuje,  \}až  Sidit  fladeit,  Zora. 

obliž,  m.  'i>a^  3Sunbpfla[ter,  Cig.,  Jan.,  DZ., 
nk.;  —  hs. 

obližje,  n.  bie  nac^fte  Umgebung,  Cig.,  Jan., 
M.,  nk.;  čedni  trg  s  krasno  delanim  obliž- 
jem,  Slovan. 

obližnji,  adj.  umliegenb,  li0(^barlid^,  Cig.,  Jan.; 

—  antiegenb  (math.),  Cig.  (T.). 
obljiiba,  /.  ba§  SBcrjpred)eii,   bie  i^erfjeifjimg; 

obljuba  dolg  dela,  'iiaž  i^crlpvedieit  begritubet 
eine  ^flid}t,  Mur.,  Cig.:  —  hciž  ©cliibbe;  ob- 
ljubo  storiti,   ein  ©eliibbC  tijlin;   meniška  o., 

ba§  9JfiJiid)§geIiibbe,C;V.;  —  ba^^^lnbot:  brez 
obljube  ni  kupčije,   CV^. 
cbljubek,   bka,  nt.  ba§  58erjprcd)eii,  i)a§  3?er= 
jproc^ene,  Mur.,  Jan.,  C. 


obljiibcn,  bna,  adj.  ©cloblli^-,  !i8otib- :  ob- 
Ijubni  dar,   Cig. 

obljubiti,  \m,  vb.  pf.  i)  t)erjpred)eii,  Derfjcifjen; 
o.  komu  hčer  za  ženo;  —  gclobcii;  obljub- 
ljena dežela,  baž  gelobte  !L'ailb;  o.  se  kam 
(n.  pr.  na  božjo  poti,  btv^  (Meliibbe  t()uii,  irgenb- 

UioI)in  JU  tl)allfnl)rtcil ;  obljubljen  praznili  (ka- 
terega si  kaka  soseska  izvoli),  ber  ^^Otitfeier« 
tog,  Ig  (Dol.);  —  (beim  Saiifc)  anbieten;  ko- 
liko si  cenil,  in  koliko  je  obljubil":  —  2)  ber= 
fidjeril :  obljubim,  da  je  bilo  tako,  Cig.;  mi- 
slili so  si,  obljubim,  geiDif^  badjteri  fie,  Ravn.; 

—  -i,)  obljubljen  =  priljubljen,    beliebt,  nk. 
obljubljati,  am,  vb.  impf.  ad  =  obetati,  Gor.- 

Erj.fTorb,). 
obljubljenec,    nca,    m.  ber  9Scrl)e.i^ene,  Mur., 

Cig.,  Ravn. 
obljubljenica,  /".  bie  ^^erlobte,  bie  58raut,  Mur., 

Cig. 
obljubljenje,  n.  =  obljuba,  bil?  S8cr)prec^en, 

Guts.(Res.). 
obljilbnik  ,    »i.  ber  i8erlieif3er  ,    Cig. ;  —  me- 

niški  o.,  ber  \>až  3J{iiiid)§geliibbe  abgelegt  ^at, 

ber  ^^^irofei^i,  Cig.,  Cv. 
obljubovati,  ujem,  vb.  impf.  =  obetati,  Sier- 

1pred)iiiigen  mad}en,  berfprec^eii,  Z.,  7ik. 
obljuditi,    im,    vb.  pf.  =    naseliti,    bebolferil, 

Jan.,   C. 
obljudovititi,  Ttim,  vb.pf.=  obljuditi,  Krempl- 

M. 
9blo,  n.  eiii  runber  ft'orper:  ber  ^all,  Cig.. 

Jan.;  bie  ftHigel  (math.),  Cig. (T.);  zemeljsko 

o.,  bie  Srbfugel,  Cig.  (T.),  Jes.;  —  stsl. 
oblgčast,  adj.  bogeiiformig,  Cig.  (T.). 
obl9Ček,    čka,    m.  dem.  oblok;    i)  etti  fleiner 

S^pgen;  obločki,  bie  Sdigenbraitcn,  Bes.;  — 

2)  itaS'  genfterdjen,  kajk.-Valj.(Rad). 
obl9Čen,    čna,    adj.    i)  !!8ogen=:  obločni  zlog, 

ber  33ogen[tiI,  Cig. (T.);  —  2)  bogeiiformig, 

Jan.,   Cig. (T.);  getuijlbt,   C. 
obIočil9,  n.  bie  ^Žogeiile^re,  ber  Se^rbogeti, 

bie  33iege,  //.  t.- Cig.  (T.). 
obl9Čje,  n.  coll.  bie  SSJbibungeii,  bie  33ogeii= 

ftellung,  Cig. 
obl9Čnica,  /.   i)  bic  33ogeiiIiliie  (math.),   Cig. 

(T.);  —   2)   ber  g-eiifterlabcii ,  ber  5eiiftcr= 

balfen,  Mur.,   Cig.,  ogr.-C. 
obl9da,  /.  ina^  bem   fliiffigen  5i8ief)futter  bci» 

gemeiigt  mirb,  obo  ^JJJelii,  Šlleicn,  u.  bg(.,  ober 

ba»   bamit  gemeiigtc  i^ieljfutter;   dati  živini 

kaj  za  oblodo,  dati  ji  oblode. 
obl9dva,  /.  =  obloda,   Ja«.,   M.,  Sv.  Peter 

pri  Gorici-Erj.  (Torb.),   Gor. 
obl9diti,  im,  vb.  pf. 'otKimi&itn,  bertuirren,  C; 

—  9.1Jef)l,  ftleien  u.  bgl.  mit  bem  fliiifigeii  3iiel)= 
futter  mifdjeii:  živini  o.,  Cig.,  Gor. 

oblog,  loga,  m.  i)  bie  6infa))inig,  ber  9ta()mcn, 
C;  —  2)  bie  9{abfriimmc,  M.,  Z.;  —  3)  ber 
5i3eia^  ciii  eiiirm  ftletbiing^oftiirf,  Cig.,  Valj. 
(Rad);  —  4)  bao  Sinibpflnfter,  C;  —  5) 
bie  Cuerbdumc  bei  eiiiem  Cijeriift,  C. ;  —  t)) 
(nam.  oblok),  ba§  Siriliameilt:  nebnio.,D(3t>j;. 
(Posv.  p.). 

oblaga,  /.  i)  mag  um  eine  ©ac^e  Ijerumgelegt 
luirb,  bic  Umlage,  Cig.;  —  ber  Umfi^fag: 


oblogottcn  —  obmadeževati 


736 


obmagovati  —  obnaditi 


mrzle  obloge,  r;f.;—c')  bic'Habfliillimc,./arH.; 

—  3)  bic  (Šinfaffiing  011  cincm  ftlcibunfl#flucf, 
Cig.;  —  4)  »uomit  ctmav  bcicflt  tuirb,  5.  33. 
ber  ^obcnbeleg,  DZ.;  —  bic  'sjliižpolftening, 

Šul. 

oblogoUen,  tna,  adj.  gcfrči^ig,   C. 

obl9Ja,  /.  =  obloda,    Jan.,  M.,   C,   Tvub.- 

Mik.,  Bes.,  Navr.fLet.). 
obl9Jati,  am,  vb.  impf.  ad  obloditi ;  SOJclll,  Slleieu 

jc.  mit  bem  fliiifigcii  !!8ie^futtcc  mcngen:  o. 

živini,    Cig. 

oblpk  ,  m,  i)  ber  93ogen,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
ttk.;  (math.,  arch.),  Cig.fT.j;  trije  obloki  v 
ušesih,  bie  brci  53ogcngaiige  im  C^r,  Erj. 
(Som.J;  nebni  o.,  ber  Q5auii',CHbogen ,  Erj. 
(Som.);  v  oblek  zidati,  roolbcii,  Cig.,  nk.; 
na  oblok,  flCTOOlbt,  Cig.;  nebeški  o.,  ba^ 
§imme(§gew6Ibc,  Cig.,  nk.;  —  na  mleku,  ki 
se  kuha,  dela  se  oblok,  C:  —  2)  jcbcr  reif= 
artige  93ogcn  um  ciiicn  rimbcn  (i3cgcnnanb, 
S-  53.  eiii  runbee  ®cjim)e,  Hal.- C;  —  ob- 
loki, debele  vitre  pri  košu,  C.;  — 3)  6blok, 
obloka,    bal'  ^cnftcr,    Valj.  f Rad),  ogr.-Mik. 

obl9kast,  adj.  bogeiiformig,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk. 

obl9kati,   am,  vb.  pf.  ttjolbcn,   Cig.,  Jan. 

obl9koma,  adv.  bogennrtig,  C. 

oblom,  Igma,  m.  bcr  Umbrild),    Cig. 

obl9niek,   mka,  m.  ba^  53nid)l'tiicf,  Valj. (Rad). 

oblomer,  mera,  m.  bcr  .^iigclmciicr,  bnei  £ugel» 
lebr,  Cig. 

oblomiti,  Icjmim,  vb.  pf.  riiig§  obbrcc^cit :  o. 
veje,   Cig.,  Jan.;  o.  led,    \'rt. 

obl9n,   m.,   Cig.,  Jan.,  pogl.  balon. 

9blost,  /.  bie  runbc  ®cftalt,  Cig.fT.j. 

oblosun,  Slina,  adj.  gcfrdfjig,  uumd{3ig  („ker 
oblo,   neprežvcčeno  sune"),  v^liŠt.,  ogr.-C. 

oblosunost,  /.  bie  58otIerei,  bic  Unmd^igfcit, 

ogr.-.\f.,    C. 
oblot9Čnik,  m.  oblotočniki,  JRunbttJiirmcr  (ne- 

mathelmia),   Cig.  (T.).  Erj.fR.J. 
obloust,  lista,  adj.  rmibmdulig,  C;  —  oblo- 

uste    (ribe),    bic   Siuubmautcr   (cvclostomi), 

Erj.rŽ.J. 
9blovina,  /.  coll.  Joobcljpdnc,  BlKr. 
obl9Žci,  m.  pl.  boS  (Mctiifcl,  Jan.dLj. 
obl9Žek,  žka,  m.  bic  Umlagc  ibciiii  3.^iic{)briicf), 

Jan.fH.j;  —  bn^  C^iiifaj«baitb,   Cig. 
obložiti,    i'm,  vb.  pf.   i)  iimlcgcii :  »crbrnmeii, 

faijcn  (n.  pr.  z  zlatom  o.  kaj),  CV^. ;  —  kolo 

o.,  ba'3  ^'Hab  fclgcii,  Z.,  Dol. ;  —  čine  '^lc[d)c 

um   cinc  UMnic   umicgcn   (math.),  Cig. (T.); 

—  2)  bclcgcn,  Cig.,  Jan..  M.;  7.  zaplatami 
obložene  hlače.  Jure  ;  Olbjtapc^icrcil,  A>/ ; 
les  C,  finiriiiercu,  Jan.\  z  deskami  o.,  nus' 
Icifelll,  Cig.\  —  3)  bclaben,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
vapo  o.  s  čim,  Jsvkr.;  —  z  delom  o.  koga, 
jcmaiibcn  \taxt  bcidjftftigcn,  Cig. ;  —  obložen, 
bcrauirfjl,  (^ig. 

ohlučati,  am,  vb.  pf  i)  um  ctronS  fdilcubcnib 
tucrfcu,  umjdilcubcrn,  c:ig.;  —  2)  bclucrfcit: 
o.  koga  7.  blatom,   C. 

oblužiti,  im,  vb.  pf.  bclaugcn,   (jg. 

obmadeževati,  ujem,  vb.  pf.  =  omadeževati, 


obmagovati,    ujem,    vb.  impf.  =  omagovati, 

Cig. 
obmah,  maha,  m.  bie  ©(^roingungšitDCite,  h.  t.- 

Cig.fT.). 
obmajati ,    im,    vb.  pf.  ^  obviseti:    muha  v 

pajčevini,  kmet  v  krčmi  obmaji.  Polj. 
obmama,  /.  bic  93et^oruiig,  Bes. 
obmamiti,  mamim,  vb.  pf.  bet{}prcn,  Jan.fH.j. 
obmazati,  mažem,  vb.  pf.  i)  bcrumjd}miercn, 

Cig.;  —  2)  bejc^miercn,  einlc^micrcn,  Mur., 

Cig. 
obmfjek,    jka,   m.  =  omejek,   bcr  9((ferranb, 

Cig.,  Jan. 
obmejen,    jna,   adj.  an  bcr  ©rciise  gelegen, 

®ren^=,  nk. 
obmejevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obmejiti,  M. 
obmejiti,  im.  vb.  pf.  umfc^rdiifett,  Cig.;  um= 

grcn.^icn,  M. 
obmejm'čiti ,   ničim,   vb.  pf.  mit  ©rcnjfteinen 

iimgrcnjen,  M. 
obmer,    mera,    m.  bie   ®imcnfion,    Cig.fT.j, 

D  Z.,  Žnid. 
obmfrek,    rka,  m.  ber  Umfang  (math.),   Cig. 
obm^riti,    merim,    vb.  pf.  ring'3um    abmefjeu, 

Cig.,  M. 
obm^rjati,  am,  vb.  impf.  ad  obmeriti,  Cig..  M. 
obmesten,  adj.  jur  Umgcbuiig  bcr  Stabt  gc= 

f)orig,  Sov.;  bie  Stabt  umgcbcnb:  obmestni 

nasipi,  ber  JRingtuaU  cincr  Stabt,  Cig. 
obmestje,  n.  i)  bie  'i8aunmctlc,  ha^  'jiomiirium, 

Cig.fT.j,  DZ.;—2)  bte  Umgcbung  Dcr  Stabt, 

Cig.,  Jan.;  ba»  Stabtgcbiet,  'i>a^  Jcrritorium, 

Cig.,  Jan.,  D  Z. 
obmet,  meta,  m.  ber  ?(dcrranb,  Jan.fH.j. 
obmetati,   m^čem,  vb.  pf.  ring^um  beiDcrfcn, 

iimjdilcubcrn,  Cig. 
obmezditi,  im,  vb.  pf.  bcjolbcil,  Mur. 
obmilovati,   ujem,  vb.  impf.  bcbaucrn,   Cig. 
obmjtiti,    im,   vb.  pf.  beftcd}Cn,  ogr.-C. 
obmiatiti,  im,  vb.  pf.  =  omiatiti   i),  .Jan.fH.j. 
obm9Čje,   n.  bic  iUadjtjpbdrc,  Cig.fT.j. 
obmotčati,  i'm,  rfr.  ;i/.  nerftummcii,  ^u  fdjTOcigcH 

aufaiigcii;  on  pak  je  obmolčal,  SchOnl.;  vsi 

obmolče,  Jap.fPrid.). 
obmoliti,   mtjlim,   vb.  pf.  tierjd)iebeuc   ®ebcte 

ttcrrid)ten,   Gor.;  =  moleč  obhoditi,  Z. 
obmolk,  m.  ba^  i^crftummcit,  M. 
obmolkniti,   mofkncm.  i-^.  //.  »crftummcu. 
obm9rje,  n.  bas?  l'icci"C^gcbict,  Jan.,  h.  t.-Cig. 

(T.). 
obm9rski,   adj.  am  SDJccrc  gclcgcn,  Stranb=, 

Jan.,  C;  obmorski  bor,  btc  iVtCCrfiifllC,  Cig. 
obmotiiti,  am,  vb.  pf.  =  omotati,   .Mur. 
obmijtiti,   im,   vb.  pf.   =   omotiti,  Mur. 
obmflost,  /.  bie  .Uatapicjic,  Jan. 
obmut^ti,  im,  vb.  pf.  =  ohm\\Xn\i\,  Jan.fH.j, 
obmutiti,   im,  vb.  pf.  =  obmutniti,  Jan, 
obmutniti,    mutncm,    vb.  pf.    ftumm   lucrbcn, 

yfur.,   Ravn. 
obmuzati,  am,  vb.  pf.  riitg^iim  abitrcifctt,  Z. 
obmuzniti,  muznem,  vb.  pf.  (mit  cilicm  ^ugc) 

riiig^iim  abftrcifcu,  Z. 
obnaditi,  im,  i-^.  pf.  mit  Sta^l  bclcgcu  (J.  16. 

filtcn  9lmboj*),  Horiš.-Mik.,  Gor.;  v  fužinah 

obnadijo  Icmežc,  kadar  se  pokrhajo,  Kras. 


obnatn  —  obnčsti 


737 


obnctiti    ~  obybnati 


obnam,  adv.  =  iz  začetka,  izprva,  Jan.,  Glas. 

obnaša,  /.  i)  ba§  33ctrac]cii ,  bai-'  i5erl)altcii, 
Cig.,  Jan.,  C;  —  bic  iHctioit,  bic  (^cbfvbeii, 
Cig.,  Jan.;  —   2I  bic  i^crUMlilibiinn,   C- 

obnašanje,  w.  i)  bic  tI)COpt)orilcI)C  '4>rocc)lioii, 
.\utr.-Levst.(Rok.),  Štvck.f Let.),  Čmičef  Go- 
riš.j;  —  bag  itilC^luciljfcft,  ly.,  Kras,  Tolm.- 
Erj.fTorb.j;  —  2)  bai?  'Setvagen ,  'Staž  33c= 
iiel)mcn;  —  btc  (SJcbeibcu,  bic  ^^(ctton  (s-  ^i3. 
einci;-  3d)aujpielcr'3),  Mm:,  Cig.;  —  3)  bas 
i^cvlcumbeii,  C. 

obnašati,  am,  vb.  inipf.  ad  obnesti;  i)  f)eruilt= 
tvagcn,  Cig.;  breme  o.,  eine  Soft  tragcn,  C  ; 

—  2)  tiervid)ten :  pravično  vse  o.,  stara  prisega. 
Kres,  II.  S 23.;  službo  o.  =  službo  opravljati, 
C,  Zora,  SIN.;  —  3)  uerleumbcn:  o.  koga, 
C;  —  4)  o.  se,  fid)  betraiieii,  fid)  benel)iiicn; 
grdo,  lepo  o.  se;  —  ficf)  gebcrbcn ,  Mur., 
Jan.;  —  jic^  f)erDort()uu,  Cig.;  o.  se  s  čim, 
fic^  mit  einev  Sac^e  briiften,  Z.;  —  o.  se  za 
koga  (kaj),  jid)  annef)men,  Z.,  Burg.,  Levst. 
(Zb.  sp.),  Dol.;  —  5)  o.  se,  fic^  obniigen: 
cesta  se  je  začela  obnašati  (=  je  izvožena, 
slaba),  Gor. 

obnašavec,  vca,  m.  ber  SSerleumber,  C. 

obnašba,  /.  =  obnašanje  4),  'na^  93eiief)incil, 
ZgD.;  -    bae  ®eberbenjpie(,  Cig. 

obnavljač,  m.  ber  (Srneuerer,  C;  —  ber  9ie= 
generator  (phvs.),  Cig. (T.). 

obnavljanje,  H.baS  ©rneitern,  Mur.,  Jan.;  do- 
mačega ognja  o.,  Navr.fLet.). 

obnavljati,  am,  vb.  itnpf.  ad  obnoviti;  er* 
neuern;  —  reactioieren ,  Jan.;  —  reprobu= 
ciercn  (zool.,,  Cig.  (T.). 

obnavljavnost,  /.  bie  9ieprDbuctiou§traft,  Cig. 

obnažiti,  im,  vb.pf.nadi  au§5ief)en,  entblo^eii, 
Mur.,  Jan.;  obnažil  se  je  človek,  ki  z  raz- 
trgano obleko  s  tujega  domov  pride,  Pod- 
krnci-Erj.fTorb.j;  —  jemanben  orm  modjen, 
i^m  ben  33eutel  aueleeren,  Cig. 

obnfbje,  n.  ia^  ginnament,  ber  i^immel,  Cig., 
Jan.,  Cig. (TJ,  nk.;  premišljevanje  obnebja, 
Ravn. 

obnemaga,  /.  =  obnemaganje,  M. 

obnemaganje,  n.  ba§  Sd)rt)ac^tt)erben,  \)až  Gr^ 
lafimen,  \io.i  Unterliegcn. 

obnemagati,  am,  vb.  iynpf.  ad  oh\\cmoc\\  bie 
Slroft  »ertieren,  erlat)men,  unterliegcn;  o.  pod 
težavo,  Bas.;  živina  pod  tovorom  obnemaga 
in  pade.  Vrtov. (Km.  k.);  —  (rabi  se  tudi 
kot  vb.  pf.  =  obnemoči). 

obnemeti,  im,  vb.  pf.  ftumm  tocrben,  ber« 
ftumincn,  Mur.,  Cig..  Jan.;  —  =  [terben,  C. 

obnemoč,  f.  bie  ©rjd)tQffung,  Cig. 

obnemoči,  mgrem,  vb.  pf.  bie  Slroft  bcrlicren, 
erla{)men ;  obnemogel,  entfrdftet,  inoaIib,C;y., 
Jan.,  C;  usmiliti  se  živine,  ki  na  poti  ob- 
nemore ,  Vrtov. (Km.  k.);  obnemoči  svoje 
dolgove  plačati,  injolbent  JDcrben,  DZ. 

obnemoglost,  /.  =  onemoglost,  bie  (fntfriif« 
tung,  bie  Grfd^opfung  (als  3"^^'^"^)^  •^'^"• 
(HO. 

obnesti,  nesem,  vb.  pf.  i )  l^erumtragen,  Cig.; 

—  2)  be^anbeln:  grdo  o.  koga,  C;  —  3) 
o.  se,    auefallcn:    letina    se    nam  je    dobro 

Slov.-nem.  slovar. 


obnesla,  Cig.;  govoril  je  o  vinstvu,  ki  se 
bode  toliko  obneslo,  LjZv.;  —  gut  flUš'' 
fallon,  gcbeiljcn,  gelingen,  Cig.,  Jan.;  —  fic^ 
beiicl)nieii,  Cig.:  dobro  si  se  obnesel.  Z.;  — 
fid)  l)ciui.irll)i!n,  fid)  aus^eidinen,  Cig.;  o.  se 
komu,  fid)  jeniaubcni  gciieniibcr  (5.  35.  bur(^ 
cin  grofje^'  Weid)cnt)  Qu?,^e!d)ncn,  M.;  —  o. 
se  za  koga,  fid)  jemnnbc-J  aune^nicn,  C. 

obnetiti,  im,  vb.  pf.  '^cnn  um  cDna?  fd)urcn, 
nni)rf)iiren,  Cig.;  lonec  o.,  BlKr.-M. 

obneumovati,  ujem,  vb.  pf.  utirrifc^  ttjerben, 
Gor. 

obnevideti,  vTdim,  vb.pf.  crbtinben,  Cig.,  Jan., 
M. 

obnevpljiti,  vdljim,  vb.  pf.  =  onevoljiti,  Jan. 
fH.). 

obnit,    niti,  /.  bcr  JHtettamni  am   3Bebftuf|f, 

Plupia  pri  Bolcu- Erj.(Torb.)\   =  pl.  ob- 

niti,  Mur.;   bic  iJi^c  obcr  ^clfc  flm  SBcb- 

ftut)!,  Bolc-Erj.(Torb.). 
obnočen,   čna,  adj.  voaž  iibcE  92ac^t  gefrf)ie^t, 

Mur. 
obnočnica,  f.  bie  9iac^tfd)id)t,  Cig. (T.). 
obnoreti ,   im ,  vb.  pf.  ein  9Jarr  njerben,  ben 

iBerftanb  tjcrlieren. 
obnoriti,    im,   vb.  pf.  betf)Dren,  taufd^en,  be= 

triigen,  Meg.,  Mur.,  Boh.,  Krelj,  Svet.(Rok.J; 

menite  li,  da  boste  njega  obnorili,  kakor  se 

človek  obnori?    Dalm.;   glejte,  da  vas  kdo 

ne  obnori!    Trub.;    slednjega   človeka  jeza 

obnori,  Jsvkr. 
obnos,  nosa,  m.  bie  §ottung,  bo§  S3ene!^men,  C 
obnositi,  nosim,  vb.pf.  i)  t)erumtragen,  Cig.; 

—  2)  mit  bem  Jragen  fertig  merben:  vse 
bode  sama  v  malin  obnosila.  Gor.;  —  %) 
=  ponositi,  abtragen,  abnii^en:  o.  obleko, 
črevlje ;  obnošena  suknja. 

obnosljati,  am,  vb.  pf.  befdjniiffcln,   TV^ 
obn9Ša,  /.  "Oaž  53etragen,  M.,  Ravn.,  Slom.; 

—  bie  Sitte,  C. 

obn9va,  /.  bic  ©rneuerung,  Cig.,   Jan.;  bie 

Sicprobuction  (zool.),  Cig.(T.j. 
obnovitelj,  m.  bcr  Srnouerer,  Zora. 
obnovitev,  r^-e,  /.  bic  Srneucrung,  Cig.,  nk.; 

bic  Sieprobuction,  Jan. 
obnoviti,  fm,  vb.pf.  erneuern;  pravdo  o.,  ben 

^roccf^  rcaffumieren ,   Cig. ;  —  renoDiercn, 

Jan.;  o.  sliko,  cin  ©cmdlbe  auffrifdjcn,  Cig. 
■  (T.j;  —  reprobucicien  (zool.;,  Cig.(T.j. 
obnovljenje,  n.  bic  (Srneucrung,   bie  9{eno= 

bierung. 
obnovnik,  m.  ber  Grneuerer,  Raič(Slov.J. 
obnožen,  žna,  adj.  =  obnožnat:  o.  sat.   Cig. 
obnožina,  /.  ber  33luntenftaub  an  ben  (^ii^c" 
.  bcr  'iSicnen,   ba§  33ienent)ii§d)cn,  Cig.,  Svet. 

(Rok. J;  (obnožna,  Kr.- Valj. [Rad/ ). 
obnožje,    n.  =  obnožina,   Cig.,  Svet. (Rok.), 

Nov.;   matica    ne    hodi  po  obnožje,    Levst. 

(Beč.J. 
obnožnat,  adj.  mit  ^^(iinicnftaub  bctaben,  Cig.; 

mit  33lumcnftaub  gcmeiigt:   obnožnati  med, 

Levst.  (Beč.J. 
obnožnja,  /.  bie  Goncubine,  C,  Mik. 
ob9bnati,  am,  vb.pf.  t>uxd)  Jrommelfd)Iog  bc-- 

fannt  gcbcn,  Cig. 


ub9Ček  —  obojak 


-   738 


obojak  —  ob9ra 


obpček,  čka,  »j.  bie  ^iluflcnbinue,  C 
ob9Čen,  čna,  adj.  nam.  obločcn:  obočna  jama, 
bie  Oieroolbci)o()Ie  leeogr.i,  Cig.fTj. 

1.  obočje,  H.  bie  llinflebuni]  ber  ?(uflen,  Cig.. 
Mik.;  —  bie  ^lucjeiibraueu,  3/i/r.,  Jan.,  Mik. 

2.  ob9Čje,  H.  bie  (baud)igc)  ©cfdJ5Waub,   J)y^.: 

—  prim.  bok. 

ob9d,  m.  i)  einc  runbe  einfafiuiig,  ein  9iing,  ein 
3ieif,  ciiie  S^^Of  ^  i>i^  ^olsernc  (Sinfaiiunci  bož 
9)tiil)lftcineš:   ber  ®icb»   obcr  9ieiteri-abmeu ; 

—  kolesni  o.,  ber  JHabfran,^,  Cig. ;  —  cvetni 
o.,  baž  ^eriflon,  Jan..  Cig.fT.j,  Tuš.fR.j: 

—  bei  ben  !i8oben  iiberrQp,enbe  Sianb,  bie 
Sinime  eine?  5'^lie'5,  ber  ^roirf),  <^-'.--;  — 
bie  Jputframpe,  Cig.,  C;  —  bie  iiod)  m-- 
iibeibQcl)ten  biJIseinen  SEaiibe  eiiiež  .'oauiež : 
obod  že  stoji,  vihŠt.;  vso  hišo  so  podrli, 
samo  obod  je  ostal.  Z.;  —  2)  ctltiaž  ^ot)le5, 
^luegefreifenee:  ein  {)o{)lcr  Sc^iibet,  ein  an^= 
gefiolilter  ftiirbiž,  eine  anSgefrcffene  9tiibe, 
C;  —  3)  ber  3'r^t-'t^PSe",  -^^^^•''  '^^^  ^1'"' 
frei«,  bie  'ipeiipljerie,  A/m/-.,  Cig.,  Jan.;  ber 
ftret§utnfang,  Cig.fT.j,  Cel.fGeom.J. 

ob9dar,    rja,    m.  kdor   obode   za    sita,   rešcta 

kroji,   Cig.,  Rib. 
ob9dast,  adj.  jargenortig,  Z. 
ob9dec,    dca,    m.  dem.  obod;   i)  eine  fkine, 

runbe  Sinfaifung:  ber  9\ing,  Levst.fSaukj; 

—  2)  eine  auviiervencne  fleine  SHiibe,  C;  — 
3)  ein  tlfiner  ^reie,  nk. 

ob9dek,  dka,  m.  dem.  obod;  eine  fleine  6in= 
foffiing,  ein  fleiner  9iing  u.  bgl.,  Cig.,  Jan. 

ob9den,  dna,  adj.  <j}eiipt)crie-- :  obodni  kot, 
Cel.fGeom.J;  obodna  brzina,  bie  ^eripf)erie= 
gejrfiroinbigfeit,  obodna  mera,  boš  Sponn* 
mag,  Cig.fT.j. 

ob9dnica,  f.  =  krožnica,  bie  Sreielinie,  Cig., 
Jan. 

ob9dnik,  m.  bie  ^erigonbliite,  Jan.,  Cig.fT.j, 
Tuš.fR.J. 

obodv9J,  num.  =  oboj:  obodvoji ,  pridigarji 
in   poslušavci,  Krelj. 

obodvpjen,  jna,  adj.  =  obojen,  bcibcrjeitig,  C. 

obodvojica,  /.  bcibe,  Jan.fH.). 

obogateli,  i'm,  vb.  pf.  rctd)  TOcrbcii. 

obogatiti,  patim,  vb.pf.  retdi  nuid)cn,  bcrcid)ern; 
o.  se,  firf)  bereid)orn  ;  obogačcn,  bcieidjcrt, 
Danj.fPosv.  p.). 

ob9hati,  am,  vb.  pf.  =  obvohati,  Mitr. 

obohavati,  am,  vb.  impf.  ad  obohati;  =^  ob- 
vohavati,  .V/. 

oboj,  b/jja,  m.  ber 'SBeidjlog,  bie  Sc^olung;  bie 
9lu#tofe(inig,  Diet.,  Cig.,  Jan.;  dcščen  o, 
bie  '!lAicttert)crfd)aIiing ,  Levst.  fPril.J ;  baž 
If)iir=  iinb  I^cnftcrfiittor,  Cit:..  Jan.;  notranji 
o.  ladje,  bie  3""f"t'orbvbcfIcibung,  DZ.;  — 
bie  aii#  "šOrettern  beftclKnbc  Wiebcliuonb  cinež 
.^■>auiciJ  obor  einer  Sd)cunc,  />o/..  SDtr. 

ob9J,  num.  ber  einc  unb  ber  anbcrc,  bcibe; 
bciberlcitifl ;  oboju.  dc^elska  in  diihovska 
gospoščina,  Tiub.'.  oboje  vilice,  bcibc  (MnbeUi; 
oboji  se  motijo,  IJZv.;  —  bcibctlei;  obt)ic 
vino;  —  glede  rabe  prim.  dvoj. 

obojak,  m.  ber  ^njittcr,  Cig.,  Jan.,  M. 


obojak,  adj.  beiberlei,  C;  obojako,  ouf  beiberici 

9lrt,  Cig. 
obojaštv9,  >i.  'Haž  '^mi\txi\^v.xa,  C. 
ob9Jati,   am,  vb.  pf.   mit   J^iirbc   Qnftieid)en : 

obojani   stolpi,   LjZv.;   —   prim.  boja. 
ob9Jče,  cta,  n.  bae  3*^''tftbing,  JanfH.J. 
obojec,  jca,  m.  =  obojak,   Cig. 
ob9Jek,  jka,  m.  ber  gufelappen,  ber  Srf)u^fe^en, 
Habd.-Mik.,  Dol.- Mik.,  Istra fv   ČičiliJ-Erj. 
fTorb.J;  —  hs. 
ob9Jen,  jna,   adj.  p  beibeu   get)orig,   beibei§) 
betreffenb,  beiberfeitig;  Mož  in  oblakov  vojsko 
je    obojno    Končala   temna    noč,    Preš.;    — 
jroitterig,  Cig.fT.j. 
obojeplaten,  tna,  adj.  beiberieitig,  Cig. 
obojenjčen,  čna,  adj.  ,^tt)eit)dnb:g,   Cig. 
obojer9Čnik,  m.  ber  ^'i^fift^i^^iflf.    '-^-'n- 
oboJer9Čnica,  /.  bie  3'i'f'^^"^i9'^f    ^'-Cig. 
obojespoten,  ?na,  adj.  au>3  beiben  @eid)Ied)tern 

beitet)enb  :  obojespolno  društvo,  SIN. 
obojestran,  strana,  adj.  beibeiieilig,  Jan.,  Cig. 

fT.J. 
obojestranski,   adj.  beiberjeitig,  Cig.,  C,  nk. 
obojica,  /.  beibe,  C7^. 
obojič,  adv.  beibe^nmt,  C;  in  beiben  JSHen, 

DZ. 
obojka,  /.  =  obojek.  Rib. 
obojnak,  m.  =  obojak,  ber  3>l'ittf'^'  .Uht. 
obojnat,  adj.  =  obojen,  Cig.,  Levst.' SI.  Spr.J. 
ob9Jnica,  /.  deska  za  oboj:   bie   Sd)iffplanfe, 

Cig..  D  Z 
ob9Jnik,  m.  ber  g^Jitter,  C. 
oboJ9d,   adv.  in  beiben  ®egenben,   ouf  beiben 

Sciten,  bcibcrjeite,  3/«»-.,  Cig.,  C,  Mik. 
ob9k,    »I.   Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j;    pogl. 

oblok. 
ob9knica,  /.    ber   ^cnfterlaben,    Mur.,   Cig., 

Jan.,  SL\. 
obokr9Žiti,  im,  vb.pf  .priinben,  Qrronbicren,C. 
oboi,   HJ.   majhen  grški  denar,  ber  CboUlš?. 
obolen,  tna,  adj.  un^djislidi,  friinflid),  C 
obolehniti,   ^hnem,   vb.  pf.   friinflid)  tnerben, 

eriiedien,  Cig.,  C. 
obolenje,  n    bie  ©rfranfung,  Cig.,  Jan. 
oboleti,  im,  vb.  pf.  erfninfen. 
obolevati,  am,  i-t. /m/'/,  tii/ oboleti ;  Clfraufcn: 

znal  je  coprati.    da  so  zdravi    ljudje  obole- 
vali, bolni  umirali.  Jure. 
cbolezniti,  eznim,  vb.pf.  mit  eincr  .Mranftjcit 

bcbaftcn,  iinftcrfen,  C. 
obolzavati,  am,  vb.  impf  =  obolzovati,  ab' 

lecfen,  C.,jv{hšt. 
obolzniti,  nem.  vb.  pf.  mit  einmaliflem  ipcroor« 

ftrecfen  ber  i\\x\n^c  ablecfen,  .^fur.,  Jan.,  .Mik., 

jv{h^t.;  —  iz:  »iblzniti.  Mik.  V.  G.  I.  .'^jJi. 
obotzovati,  Gjem,  vb.  impf.  ad  obolzniti,  ab« 

teden,  Z.,jv\hšt. 
obor,  bora,  m.    i)  :=  ograja,    \'alj.'Rad}\  ber 

.jjiuingei,  Šol. ;  —  2)  \>a<^  Web»ct,^  ber  'i^ejirf, 

Sol.;  lovni  o.,  ber  ^i^rt^^f^irf.  •^"'•^  ~"  ^^^ 

Sategorie,  bao  (Mcbiet,  Jan.;  prirodni  obori, 

bie  ^iiotuireidie,  Jcs. 
ob9ra,  /  ber  ll)iergarten,  Guts.,  .Jam..  Mur., 

Mik.;  —  ein  eingefriebcte^  ^clb,  bie  Soppel, 

Jan.fH.J. 


oburati  —  obotavljanje 


-  731) 


obotavljati  se   -  obračati 


oborati,    oram,   orjcm,    vb.  pf.    i )    um    CtllHl^ 

Iieium  ncfeni,  itmacfcni,  C/ir .  Jau.,  M.;  — 

2)  bi-pjlucjcii,   Cig.,  Jan. 
oboravati,    am,    vb.  itnpf.  ad   oborati,    ('.iiX., 

Zora. 
ob9rek,   rka,   m.  ciit  ©ctieibcmaB:  o.  =  pol 

kiipljcnika,   C 
oborilo,   H.  baž  (VS^ungžniittcI  (chem.),   Q>. 

rT.}\  —  hs. 
oborina,  /.  bcr  9iiebericf)Iag  (chem.),  C,  Ciir. 

(T.);  kristalaste  oborine,  frtlftaflillijdie  Set>i= 

mciitgeftcinc,  Erj/Min.J:  —  hs. 
oboriti,   im,  vb.  pf.  i)  lIic^evnlerfeu,  beftcgeii, 

Prip.-Mik.;  —  2)  nicbcrirfllagcil   (chcm.),  C, 

Cig.fT.J;  o.  se,  fid}  nicticrii.tla(]en :    tvarina 

se  je  iz  vode  oborila,   Erj.fMin.);  —  hs. 
ob9rki,  m.  pl.  i)  bie  .'gal^fraufe,  C;  —  q)  kar 

se  obere  s  črev  zaklane  živine  (mast,  mrc- 

nica),  (rtborki)  jvihŠt. 
oborok,  rijka.  adj.  ber  mit  beibeii  iidnben  gtcic^ 

bcguem  arbcitcn  fanii,  Habd.-Mik.;  o.  težak, 

tesar.   C. 
obor^žati,  am,  vb.pf.=  oborožiti,  Savr.fLet.). 
obor9Žba,  /.   n  bie   Sercaffmutg,  O^.,  DZ.; 

—  2)  bie  SIrmatur  (phvsJ,  Cig.fT.j. 
oborpženec,    nca,   m.   ber   SSeira^ttete,   Mur., 

Cis:..  Jan.,  Ravn.,  nk. 
obor9Ženje,  n.  bie  Setroffiiung,  bie  StuSriiftung, 

Mur.,  Cifc.,  nk. 
obor9Ženstvo,    n.  bie  berooffncte  5Jia(^t,    DZ. 
oboroževati ,    ujem,    vb.  impf.  ad    oborožiti  ; 

bcnmffnen,  ou^riiften,  Cig.,  Jan.,  nk. 
obor9Žiti,  orgžim,  vb.pf.  bcttjaffnen,  au^riifteti, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk;  tudi:   oborožiti,   i'm. 
oboset),  fm.  vb.pf.  baifuR  rt.'crbcn ;  (o  konju) 

bie  £mfeiien  »erlieren.  C;  —  junec  obosi, 

ako  si  parklje  do  živega  obrabi,  vihŠt. 
obosfti,   im,  vb  pf.  bavfufe  marf)cn,  o.  se  = 

oboseti,  barfuB  ttierbcii,  Cig. 
obosti,    bodem,  vb.  pf.   bcftcc^en,  mit  Stidieit 

Deiltiunbcn ;    Ga  bo  obodel    mož    srditi,    Da 

ne  bo  več  zdrav  mor'biti,  ^pes.-K. 
obostravati,    am,    vb.   impf.   jdiaifen,   lpi|5cn, 

Habd.-Mik. 
obostriti,  fm,  vb.  pf.  )d)arfen,  Z. 
obot,  bota,  m.  bic  Gompenjatipn,  Cig. 
ob9tati ,  am,  vt. />/.  aušgleic^en,  Cig.;  gegen= 

feitig  auc-gleidien:  o.  stroške,  DZ. 
obetava,/,  i)  bie  ©efcbmulft  (bei  einer  SSunbe), 

C;  —  2)  t>a'i!  Stiumeii,  "baž  ^o%cx\\,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  SIX.;    brez  obotave,  of}ne  Um= 

ftdnbe,    V.- Cig.,  Ravn. 
obotavek,  vka,  >?i.  iaž  Saumniž,  ba^  ^'6a,ctn, 

Jan. 
obotaven,   vna,    adj.  faumig,  jogernb,    Jan., 

Vrt.,  Let. 
obotavica,  /.  i)  ber  jTaumef  ("5.  5^.  »om  5Rauid)i, 

Cig.;  —   2)  bie  Gieidimulft,  bie  Sntjiinbung 

bei  einer  SSimbe,  Z.;  (prim.  obotavljati  se). 
obotaviti  se,  avim  se,  vb.  pf.  fic^  entjiliibeii, 

anidiuicUen  (Don  einer  5Sunbc),  Z.,  Dol. 
obotavljanje,  n.  i)  bae  ^Inidnuetlen  einer  cut^ 

jiinbotcn  iSnnbe,  Dol.;  —   2)  ba^^  3aubeni, 

ba§>  3Dgcin;  brez  obotavljanja,  o^ue  3ogcrii, 

otjne  Umftdnbc. 


obotavljati  se,  am  se,  vb.  impf.  i )  rana  se 
obotavlja,  bie  SSiuibc  cntjiinbet  fic^  unb 
jdjiuiilt  an,  Z ,  Fr.-C,  Dol.;  —  2)  joubern, 
.^iigcrn,  idnmen;  (o.  [brez:  se],  Mur.). 

obotavljaj,  m.  1)  bie  entjiinbltd)i' 9ln)d)Uicflung 
einer  $}nnbc,  c:ig.;  —  2)  bie  ^i-^jeiung. 

obotavljav,  adj.  =  obotavljiv,  3/«»-. 

obotavljavec,  vca,  m.  ber  gogcrer,  bcr  ©anmer, 
Mur..  Cig.,  Jan. 

obotavljavka,  /.  bie  3<iw^ifiit',  -^^ur. 

obotavljiv,  iva,  adj.  janmjclig,  jnumig,  Cig., 
Lcvst.rCest.),  Let. 

obotavljivost,  /.  bie  Saumigfeit,  Let. 

obotavnost,  /.  bie  3dnmigfeit,  Jan. 

obozlati,  am,  vb.  pf.  mit  einem  Snoten  tter' 
fniipfen,  C. 

obožati,  am,  vb.  pf.  arm  trerben,  Berarmen, 
Meg.-Mik.,  Diet.,  Cig.,  tik. ;  —  (avm  madjen, 
Mur.,  Cig.j;  o.  se.  arm  roerben,  Mur.,  Cig.; 
-   nam.  oubožati.  Mik.  I'.  G.  JV.  264. 

obožavanje,  n.  bie  S^ergijtterung,  nk. 

obožavati,  am.  vb.  impf.  =  oboževati,  t)er= 
("lijttern,  Cig.fT.J,  nk. 

oboževanec,  nca,  m.  ber  3?ergijtterte,  Jan.fH.). 

oboževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obožiti;  Ber= 
Cjiittern,  Cig. 

oboževavec,  vca.  m.  ber  3?ergotterer,  C. 

ob9Žiti,  božim,  vb.  pf.  =  pobožiti,  gum  ®Ott 
mad)cn,  »ergiittcrn. 

obpas,  m.  =  opas,  ber  Sdiurj,  .Vz<r. 

obpasati,  pasem,  vb.  pf.  =  opasati.  Mur. 

obpisati,  šem,  vb.  pf.  mit  einer  Umfdirift  cer* 
itben,  unijdireiben,  Cig.,  Jan. ;  a.  kaj  s  čim, 
uiu  čine  %\o,\\.x.  etmaž  umjdirciben,  obpisan, 
umfdnieben  (math.),  Cig.''T.j. 

obplgsati,  šem.  vb.  pf.  einmal  umtangen,  Z. 

obpl9den,  dna,  adj.  perigi)n  (bot.),   TuS.fB.). 

obpotnina,  /.  ba5  Jcrroin  am  SEege,  C. 

obpustiti,  im,  vb.  pf.  Derroiiften,  Meg.;  obpu- 
ščena  dežela,  Meg. 

obraba,  /.  bie  9lbnii^ung,  C,  nk. ;  o.  kmetij- 
skega orodja,   C. 

obrabiti,  im,  vb.  pf.  abniitien,  Cig.  (T.),  C, 
nk.;  —  o.  se,  fid)  abiiiit^en,  Cig.  (T.),  tik.; 
—obrabljen,  abgeniifet,  abgebraud)t,  Cig.,  nk. 

obračaj,  m.  i)  bie  SSenbung,  Cig.,  C;  dveh 
obračajev  še  je  treba  senu,  da  bo  suho, 
t.  j.  dvakrat  še  je  treba  seno  obrniti,  jv^h- 
Št.:  —  bie  Umtefir,  C:  —  2)  ber  35enbe< 
punft,  Jan.;  —  -f)  bie  2()iirangel,  Mur.,  Cig. 

obračališče,  n.  ber  Crt,  TOO  man  nicnbct  obcr 
ficb  umnicnbet,  Cig. 

obračalnik,  tn.  ber  SScnbeftorf :  rokovičarski 
o..   Cig. 

obračal9,  n.  =  ražcnj,  ber  ^Sratcnioenber,  Cig. 

obračanje,  n.  bii§  23cnben;  — ba§  Sidimenbcn ; 
—  bo.^  35erttienbcn;  —  prim.  obračati. 

obračati,  am,  vb.  impf.  ad  obrniti:  i)  um= 
roenbcn,  nnite^ren;  o.  voz,  bcu  SSagen  nni' 
tetircn:  obračati,  mit  SSagen  nnb  3"'^'^^ 
nmfe^rcn:  ko  sem  obračal,  strlo  se  mi  je 
kolo;  o.  kože,  bie  getle  anfjdjlagen,  Cig.;  — 
berumberoegen,  bremen:  o.  kolo;  o.  se.  fic^ 
breben;  kolo  se  obrača;  — 2)  »cnben:  o.  kako 


obračavec  —  obradošča 


-  740 


obradovati  —  obrast 


reč  na  vse  strani;  plašč  po  vetru  o.,  beil 
5Dtantel  nacf)  bcm  SSinbe  bremen ;  =  suknjo 
po  burji  o.,  Cig.;  vodo  na  svoj  mlin  o., 
ta^  SBaffer  auf  feinc  5lJut}(c  Iciten ;  o.  se  na 
levo,  na  desno,  nad)  linU ,  iiacf)  tc6)t$ 
Sdirocntungen  mocficn;  o.  oči  na  kaj,  bic 
3(ugcn  auf  e;»iiQ^  njcrfen,  C/jj-.;  hrbei  komu 
o.,  jcinonbem  ben  9iiicfen  fe^rcn;  pozornost 
o.  na  koga  (kaj),  bie  5lufmertiamfeit  auf  ie= 
maubcn  (etroaSi  Icnfen,  uk.;  vse  na  dobro 
o.,  alle#  jum  ©utcn  iiienbcn;  na  bolje  se 
obrača,  eš  »uenbet  )icf)  5um  Scncnt;  človek 
obrača.  Bog  obrne  =  ber  5!}kn}d)  bentt,  ©ott 
Icntt;  —  o.  se,  fid)  (mit  9(nliegcn)  rocnbcn; 
o.  se  do  višje  oblasti,  etne  t)0^ere  33et]orbe 
anrufen,  Cig.;  —  bt^kijen:  grajo  na-se  o., 
Cig.;  antnenben:  postavo  o.  na  kaj,  DZ.; 
nauk  na-se  o.,  eiue  Sc^re  auf  fid^  felbft  an^ 
rocnbcn,  Cig.;  —  v  smeh  o.  kaj,  mit  citiei 
Sac^c  ipotten,  fie  inš  2dcf)erlid)c  ^ie^en,  Cig.; 
—  3)  »eriucuben,  ®cbraud)  madien;  čas  do- 
bro o.,  Cig.;  v  zlo  o.  denar,  iai  Q5elb  mif-^' 
brauc^en,  Cig.;  —  4)  »erfa^ren,  umgefien, 
gebaren :  po  svoji  roki  o. ,  nac^  eigcncm 
5inne  ^anbeln,  C. ;  ni  smel  po  svoji  lastni 
volji  obračati,  Guts.fRes.J;  o.  s  čim,  Jau., 
Z.;  —  o.  svoje  gospodarstevce,  feine  fleitic 
2Birtj(^aft  bctrciben,  Vrt. 

obračavec,  vca,  m.  ber  SBcnber,  ber  S)re^cr, 
Cig.,  Jan. 

obračba,  /.  bie  Umfe^rung,  bie  SSenbung,  Mur., 
C;  —  božje  obračbe,  ®otte§  giiguugen, 
Ravn. 

obračevati,  ujem,  vb.  impf.  =  obračati  4),  ge= 
baren,  Npes.-K. 

obračUnik,  m.  baš  Seubeeifcn  in  ben  ^ammer« 
merfen,  Cig. 

obračilo,  «.  i)  bie  SBenbung,  Mur.;  —  ber 
SBenbepIa^:  na  obračilih.  Z.;  —  2)  cin  %clt)= 
mafe  uon  unbeftimmter  OJro^e,  V.-Cig.;  — 
3)  bie  '"Jtnttjenbung,  C;  —  4J  bie  Jiigimfl: 
božja  obračila,  Ravn.;  hvaležni  bodite  Bogu 
za  to  ljubeznivo  obračilo,  Ravn. 

obračljiv,  iva,  adj.  bre^bar,  Cig.;  obračljiva 
cev,  bae  3BcnbcrDl)r,  Cig. 

obračnik,  m.  ij  ber  ^GJcnbcpuitft,  Cig.;  —  2) 
bic  'JlderiDenbc,  Mariborska  ok.-C. 

obračun,  tn.  bie  ^2lbrcdiuuiig,  Cig.,  Jan.,  DZ.; 
na  obračun,  a  conto,  Jan. 

obračunati,  am,  vb.  pf.  =  obračuniti,   Cig. 

obračunica,  /.  mezdna  o.,  baž  fiof)nabrcd)  = 
nung^buc^,  DZ. 

obračuniti,  unim.i-fr./i/.abredincu,  bie5Hed}nuug 
abjdiliefjen,   Cig.,  Jan.,  C.:  o.  s  kom,  nk. 

obračunjati,  am,  vb.  impf.  aJ  obračuniti.  DZ. 

obračunski,  aJj.  S<crrcd)nuitgž  :  o.  posel,  baž 
$crrcd)iuingvgc)d)dft,o.d<)lgovi,!iyerrcd)iiuu9# 
fd)ulbigfeitcn,  DZ. 

obradek,  dka,  m.  bašt  .(linn;  po  obrailku  so 
rastie  ščetine,  Jurč. 

obraditi  se,  im  se,  vb.  pf.  cilicit  'i^ovt  bcfoin 
men,  Cig.,  M. 

obradošča,  /  bie  J^reubc,  ber  Ivoft,  ogr.-C, 
kajk.-Valj.fRad) 


obradovati,  ujem,  vb.pf.  erfreuen,  Cig.,  Jan., 
ogr.-C. 

obradovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ben  93art 
befommcn,  Z. 

obrajati,  am,  vb.  impf.  ad   i.  obroditi,  Zora. 

obrajda,/.=  brajda,  Danjko(Rok.)-Erj.(Torb.), 
Zora. 

obrajdati,  am,  vb.  pf.  z  brajdo  obdati,  Z. 

obrajt,  »J.  =  obračun,  Jan.,  Cig. 

obrajtati,  am,  vb.  pf.  i)  =  obračuniti;  —  o. 
koga  =  izplačati,  C;  —  2)  vb.  impf.  =  či- 
slati, v  čislih  imeti;   —  prim.  rajtati. 

obrajtelj,  tlja,  m.  ber  ftnoten  am  Stebenftro^' 
banb,   C;   —  prim.  rajtelj. 

obrajtljati,  am,  vb.  pf.  ba§  JRebenftrol^banb 
tertnupfen,  C. 

obrajtovati ,  ujem ,  vb.  impf.  ad  obrajtati ; 
=  obračunjati,   Cig.,  Jan. 

obramba,  /.  bie  53e)d)irmuug,  ber  Sdiufc,  ber 
Sdiirm;  lovska  o.,  ber  ^agbfdiu^,  DŽ. 

obramben,  bna,  adj.  Sd)U6',  3Sert{)eibigung#= : 
obrambna  beseda,  bie  !š8ert^cibigung?rebe, 
Cig.rT.J. 

obramen,  mna,  adj.  kar  je  ob  rami,  kar  se 
ob  rami  nosi :  obramni  koš,  ber  9tii(!enforb,  Z. 

obramnica, /.  i)  ba£i  Slc^felfeil,  ber  ?lcfafelrie= 
men,  ia^  Jragbanb;  na  obramnicah  se  nosi 
obramni  koš,  Dol.,  Gor.,  Tolm. ;  —  2)  ber 
§D)entrager,  Cig.,  Jan.;  —  3)  ba»  SSe^rge- 
^dnge,   Cig.,  C;  —  4)  =  stola,  C. 

obran,  brana,  m.  =  obramba,  nk. 

obrana,  /.  =  obramba,  Cig.fT.J;  —  bic  SSer« 
tlieibigung,  bie  5(polpgie,  Cig.  (T.),  C,  \ov. 

obranati,  am,  vb.  pf.  bceggcn,  Cig. 

obranitelj,  m.  ber  9?crt^cibigcr,  ogr.,  kajk.- 
Valj.(Rad). 

1.  obraniti,  branim,  vb.pf.  (mit  ©rfolg)  6e» 
fc^iigen,  retten;  dve  hiši  so  obranili  (ognju), 
druge  so  zgorele;  befc^irmen,  (mit  ©rfolg) 
Dcrtf)cibigcn,  Cig.fT.J;  o.  se  koga  (česa),  fic^ 
jemanbe^  (ciner  Sac^c)  eriDet)ren. 

2.  obraniti,  ranim,  vb.  pf.  an  mel^reren  Steticn 
ueriuunbeu.  Z.;  hudo  po  životu  o.,  „5cradcrn", 
Cig. 

obranjenik,   m.  ber  Sdiirmer,  ber  Sd)Ul;I)crr, 

.Mcg.,  Krclj;  —  ber  '-^crtlieibigcr,  ogr.-.\f. 
obrasati,   am,    vb.  pf.   ring'?um   bcjd)mmjen, 

Lašče-  Levst.fRok.J. 
obrasek,  ska,  m.  =  obraslek  i),  .\fur. 
obraseten,  sefna,  m.  =  obraslek  1),  \'as  Krn- 

Erj.(  Torb.). 
obraslek,    sleka    (se^ka),    m.    i)    bie    ^Jiarbc, 

Vršno-  Krj.  (Torb.);  —   2)  bcr  'i)?ebcnl)alm, 

Cig. 
obraslika,  /.  bic  'Jiarbe,  Savinska  dol. 
obraslina.  /.  kar  se  je  obraslo,  bie  ^JJarbe,  C. 
obrasnik,    m.    bie    "ilJarbe,    Temljine  (Tolm.)- 

.<itrck.(Lct.). 
obrast,  nista,  m.  i)  bcr  SJoIUmrt,   C.;  — prvi 

o.,  ber  'i)3iilrt)bart,  Z.;  —  2)  ber  neue  'Jlnflug 

am   Wcbiiid),    C;  —  bcr   ©icbcvmud)«   im 

5i.Hilbe,  Cig.;  —  3)  bic  SBertuadiiung,  C.;  — 

bie  ^Jiarbc,  Polj. 
obrast,  /.    i)  panibkova    obrast,   bie  Surjcl- 

tricbc,  C;  —  2)  bie  ^JJarbe,  Cig. 


obrdstati  —  obrati 


741  - 


obratič  —  obraz 


obrastati,  am,  vb.  inipf.  ad  obrasli  =^  obra- 

šC-ati,  Levst.(M.),  nk. 
obrastek,  stka,  m.  i)  &cr  35>a|'fcrtncb,  C:  — 

2)  bic  !!8cnuac^fuiig,  Mur.,  C/^^;— bic  ^Jiaibc, 
Sotr. 

obrasti,  rastem,  vb.  pf.  i)  um»t)ad)fcn ;  bršljan 
je  obrastel  deblo;  —  2)  bciuadifen :  s  travo 
obraščen  hrib;  —  o.  se,  ftcf)  bcil'ad))cn,  (firf) 
bcftaubcti,  ntit  (55ra6  uberjogcit  tuerben,  (^cbcvn, 
J^anre  betomnicit  iibgl.i;  parobek  se  je  ob- 
rastel; drevo  se  je  obraslo,  ber  ^aum  I)at 
Oiel  .sjol,^  aufijelegt,  Cig.;  —  3)  o.  se,  uitebcv 
tlcrUmcbfcn ;  rana  (na  drevesu ,  na  telesu) 
se  obraste;  —  4)  obrasti  =  o.  se,  \\d)  be« 
ftaubcit,  Mur.;  \\6)  benmc^icn:  drevo  je  ob- 
raslo, vihŠt.;  s  travo  obrasti,  fic^  mit  ®l"aio 
bebecfcn,  Dalm.;  ptcp.  perf.  pass.  nav.  obra- 
ši!en ;  obrastcn,  hA". 

obrastiti,  im,  vb.  pf.  treteit  (Oom  .§a^n),  Jan. 
(H.). 

obrastlek,  stleka  (stetka),  m.  bie  9Jarbe,  Cig. 

obrastlika,  /.  bie  5Jaibe,  Jam.,  Mur.,  Cig. 

obrastlina,  /.  bie  Starbe,  Cig. 

obrašča,  /.  bie  3carbe,  C. 

obraščati,  am,  vb.  impf.  ad  obrasti;  i)  um« 
luac^fen ;  bršljan  deblo  obrašča;  —  2)  hi- 
ttjacbfen;  trava  obrašča  grob;  —  o.  se,  fid) 
ben)ad)ien,  (fi^  beftaiiben,  fid)  mit  ©raž  be= 
beden,  (^ebcni,  jnaare  beJommeit) ;  —  drevesa 
se  obraščajo,  bie  93aume  bctjoljen  \\d),  Cig.; 

—  3)  o.  se,  »enuadjien,  fid)  Dernarben. 
obraščenje,  n.  ber  !i?DiIbart,  vibŠt. 

obrat,  m.  i)  bie  Umfef)rung,  Cig.fT.J;  bic  Um= 
tef)v,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.) ;  bie  Umbret)ung, 
Cig.(T.),  C;  čas  obrata,  bie  llmbre^ung^^i^eit, 
Cig.fT.J;  -  na  obrat,  auf  eiiimal,  flugž ; 
Z.,  vihŠt.-C;  —  2)  bie  @d)tt)en!ung,  Cig., 
Jan.;  bie  2Benbung,  Jan.,  Cig.  (T.),  DZ.; 
soinčni  obrat,  bte  Sonncnttieilbe,  Jnn.;  — 
ber  Umjd)wung,  C. ;  bie  ^^eripetie  (im  ®i-ama), 
Cig.(T.J;  igra  pride  na  obrat,  Levst.fZb.  sp.J ; 

—  3)  bet  Umfa§  (oon  ®elb),  Cig.fT.J;  ber 
SBerte^r,  Bes. ;  ber  S3etrieb,  DZ. ;  železno- 
cestni  o.,  ber  Sifenbabiibetneb,  DZ.;  obratu 
izročiti  železnice,  bie  (gijenbabn  in  93etrieb 
jetien,  DZ.;  —  4)  bie  9iebett)enbung :  o.  v 
govorjenju,   Cig.fT.J;  besede  in  obrati,  Cv.; 

—  umetni  o.,  ber  Sl'nnftgriff,  Jan. 
obraten,  tna,  adj.  1)  umgefe^rt,  Cig.fT.J,  nk.; 

obratni  razmer,  umgefet)i'te§  i^erpltni§,  Cig. 
fT.J;  obratni  sklep,  ber  Umfe^rung5jd)tuf§ 
(phil.),  Cig.fT.J;  obratno  nihalo,  ba§  9ieDer= 
fionšpenbel,  h.  t,- Cig.fT.J;  obratno  sorazme- 
ren, ungerabe  proportionicrt,  Cig.fT.J,  Cel. 
fAr.J ;  —  2)  brel^bar,  Žnid.;  obratno  ^(tm 
St^etje)  se  suče  vse.  Vrt.;  —  3)  flint,  Šol; 
obraten  jezik,  geldufige  3""9^'  Cig.fT.J;  — 
4)  33etrtebš=:  obratni  dohodki,  DZ. 
obrati,  berem,  x>b.  pf.  i)  abflaubcn,  abpflitden, 
abnef)men;  o.  sadje,  listje,  smolo,  gosenice; 
o.  meso  s  kosti;  —  2)  beflauben,  bepfliicfen: 
o.  trto,  drevo;  kost  o.,  ein  SSein  abfnabbern; 

—  vse  hiše  o.,  alle  i^onfer  abbettcin,  Cig.; 
oužjacfcn,  auS5iet)en;  o,  koga  pri   igri;   — 

3)  o.  koga,  jcMianben  an?id)elten,  anč^pn^en, 


Cig.,  Jan.,  M.;  —  4)  berbcjcn,  M.;  o.  otroka: 
obran  otrok,  kateremu  je  kaka  baba  nare- 
dila, da  je  izgubilo  zdravje  in  rdečo  barvo, 
katero  dotična  čarovnica  sama  dobi ,  Št.- 
Pjk.fČrt.  I2J.);  —  5)  =  nabrati,  fdten,   C. 

obratič,  m.  ba5  ®l)rDtrop  (phys.),  Cig.fT.J; 
—  češ. 

obratišče,  n.  bic  SBenbung  fj.  93.  6ei  einer 
Sticgc),  DZ.;  —  solnčno  o.,  ber  SoIftitiaI= 
pnnfr,  Cig.fT.J,  C,  Jes. 

obratnik,    m.   ber  SSenbetrei?',  C,  Sen.fFi^.J. 

obratnost,  /.  i)  bie  Srcljbarteit,  Jan.fH.J;  — 

2)  bie  93o^enbigteit,  Jan.fH.). 

obrav^iti  se,  im  se,  vb.  pf.  talben,  lammen; 
krava,  ovca  se  je  obravila,  Cig.,  Erj.fTorb.J, 
Notr.,  Dol. 

obravnati,  am,  vb.  pf.  i)  ebnen,  Mur.; —  2) 
juredjt  mad)en,  gut  mad^cn:  vse  škode  o.; 
Dalm.;  z  dobrim  o.,  in  @iite  abt^un,  Z., 
o.  stavek,  bcn  Stebcfa^  abrunbcn,  Cig.;  — 
otroke  o.,  bie  Jtinber  jum  ?lni"tanb  unb  ju 
guten  Sittcn  aufcrjie^en,  Cig.;  —  ab^anbeln, 
in  Drbnung  biingcn:  o.  zapuščino,  bie  58cr= 
{affenfc^aftžabf)anbhmg  ,^um  ^Ibfc^luffe  bringcn, 
Cig.;  —  3)  žito  o.,  '^ai'  Ojetieibe  biird)  9ieitern 
veinigcn,  au^fieben. 

obravnava,  /.  i)  bie  ©bnung,  M.;  —  bie  Drb=^ 
nung  (einer  'Jlngelcgen^eit),  C. ;  —  bie  amt= 
Iid)e  58crl)anblung,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.; —  2) 
==  ravnava,  bie  !!8et)anb(ung,  't)^?)  SSerfaI)ren, 
Cig.,  Jan.,  C. 

obravnavanje,  n.  i)  \iaž  5>cr'^anbctn,  bie  amt= 
(id)e(n)  i8erf)anb(ung(cn,),  Cig.,  nk.;—2)  haž 
9teinigen  beš  ©etreibeg  burd)  9teitern. 

obravnavati,  am,  vb.  impf.  ad  obravnati  ; 
i)  cbcn  niad)en,  Mur.;  —  (eine  ^Ingelegen^ 
f)eit)  JU  orbnen  )ud)en ;  —  t)ert)aubeln :  dolgo 
sta  obravnavala,  pa  se  nista  pogodila.  Dol.; 
o.  zapuščino,  ben  5.^erIai»  amtlid)  ab^anbeln, 
Cig.,  nk.;  —   2)    bel}anbcln,   Cig.,  Jan.;  — 

3)  ba§  ©etreibe  burc^  9{citern  reinigen:  žito  o. 
obravnavek,  vka,   m.  kolikor  se   enkrat  žita 

v  rešeto  dene  v  obravnavanje,   Notr.,  Gor. 

obravnaven,  vna,  adj.  3?erl5onbIung§=,  2lb^ 
banblungi?«,  Cig.;  obravnavni  zvezek,  ber 
i^erbaublung§fa§ci!el,  DZkr. 

obravnavnica,  /.  ber  5.^erf)QnbIungejaa(,  C 

obravniški,  adj.  am  'J(cquator  gelcgen,  9(equa= 
toriaI=:  obravniška  Afrika,   Cv. 

obravnovati,  ujem,  vb,  impf.  =  obravnavati. 

obravnovavec,  vca,  m.  kdor  obravnuje  (žito), 
ber  9idber,  Cig. 

obravnovavka,  /.  bic  9?dberin,  Cig. 

obraz,  raza,  m.  i)  bo^S  9lntli^,  baž  ®e)id}t; 
gledati  koga  v  o.;  povedati  komu  kaj  v  o.; 
na  obrazu  se  mu  bere,  man  fann  e§  in 
jeinem  @c)"id)te  lefen;  —  bie  9Jiicne;  s  kis- 
lim obrazom,  mit  fanrer  3)?iene ;  govor  z 
obrazom,  bie  ilMencniprodic,  Cig.fT.J;  o.  po- 
tajiti,  fic^  »cr[tellen,  C;  —  bie  ^^litjiiognomie, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  -  2)  boš  33ilbuiž,  t)a§  ^or= 
trat,  bic  '»^Ibbilbung,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.; 
pred  svetim  obrazom,  Guts.  fRes.J;  obrazi 
trdnjav,  Vod. f I ^b.  sp.J;  —  ba^  58ilb:  prvotni 
o.,    "baž    Urbilb,    Cig.,  Jan.;   o.  iz  življenja. 


obrazar  —  obrazob9rcc 


742  — 


obrazob9rstvo  —  obrcditi 


eiit  i>e6cn«bi(b,  Jan.;  —  3)  bic  ^orm,  bie 
®efta[t,  Mur.,  Jan.\  telesni  o.,  bie  StDtper^ 
geftalt,  C;  —  "taiA  93iuftcr,  Mur.,  Cig.;  — 
4)  bcr  S^ortDanb:  pod  takšnim  obrazom,  pod 
obrazom  pravice,  C;  —  bcr  Srflftn:  hudobo 
pod  obraz  prijaznosti  skriti,  Jap.fPrid.J. 

obrazar,  rja,  m.  bcr  *pottratmaler,  Cig.  (T.), 
Savr.fLet.j. 

obrazarica,  /.  bic  ^ortrfttmalcrin,  Jan.fH.). 

obrazarstvo,  n.  bic  '$ortrdtmaIerci,  Jan.(H.). 

obrazcek,  čeka,  m.  dem.  obrazek;  bQ§  ®c- 
)'i(f)t(icn. 

obrazdati,  am,  vb.  pf.  beiubcln,  bcfc^mu^ett; 
otrok  vse  obrazda  pri  jedi. 

obrazditi,  im,  vb.  pf.  i)  mit  i^urd)on  umjiefien, 
Z.;  —  2)  befurdicii,  Cig. 

obrazec,  zca,  m.  dem.  obraz;  i)  bil?  ®cfirflt= 
cfien;  —  2)  (po  ms.,  češ.)  bai?  ^Ruftcr,  Cig.. 
Jan.,  nk.:  —  \i<!i^  Sd)cma,  \i^l  ^Huabigma, 
Cig..  Jan..  Cig.rT.J,  C:  —  bov  ^vornmlar, 
Cig.,  .Jan.,  Cig. (T.),  Levst.(Saukj,  nk.;  — 
bie  i^ormel,  Jan.,  Cig.fT.),  Žnid. 

obrazek,  zka,  m.  dem.  obraz;  i)  tiaž  ®eiid)t= 
d)cn;  —  2)  ba»  Si(bd)cn,  Cig.,  Jan.,  C; 
maihen  obrazek  nebeškega  veselja,  Gnts. 
(Res.);  —  3)  bie  ivorm,  bie  (Meftalt,  bie  5'n"i^- 
C;  mesec  se  v  obrazku  srpa  kaže,  ogr.-  Valj. 
(Rad). 

obrazen,  zna,  adj.  i)  ®elic!)t§=:  obrazne  po- 
teze, bie  ®ciid)t;'5ii9C,  nk.:  —  1)  ^ortrats 
93ilb=,  Cig.,  Jan.; — bilbcilb:  obrazne  ume- 
telnosti, bilbeube  Sliinftc,  Cig.  (T.),  Savr. 
fLet.):  —  bilbiam:  obrazna  tvarina,  plafti- 
fcfter  Stoff,  Cig.fT.);  —  =  slikovit,  maleiifd), 
SIS.;  —  3)  =;  v  podobi  rečen,  prenesen, 
bitbiicf),  figiirlirf),  tropifdi,  Cig.,  Jan. 

obrazgati,  am,  vb  pf.  Cig.,  pos,\.  obrazdati. 

obraziten,  tna.  adj.  =  obrazen ;  bilbinb ;  obra- 
zilne   umetnosti,    Cig. 

obrazilo,  n.  bic  ^Silbungvfilbc,  ba^  Suffij,  ./<2>i., 
Levst.''Saukj,  nk. 

obrazina,  /.  bie  ®eftd)t§maefc,  C,  Cig.fT.). 

obraziti,  razim,  vb.  pf.  i)  ri^^en,  Cig.,  Jan  , 
C,  Erj.fMin.);  kamen  me  je  obrazil,  LaŠče- 
Levat.fRok);  o.  se,  fic^  ri^cn,  C. ;  —  Dcrfcl^cn, 
BcrtBunbcn,  ^fcg.,  C;  —  bctcibigcn,  Boli.; 
—  2)  eincn  Umrij^  jnac^cn,  V. -Cig.;  Pojd' 
in  obrabi   S  črtami.   Živo  mi  piši   Z  barvami, 

Vod.  (Pes.);  —  obbilbcii,  formcn,   gcftaltcii, 

\fur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.). 
obrazka,  /.  =  obrazek,  ugr.-C. 
obrazlpžba,  /.  bic  $^cciriiiibun.i,   bic  5Jiotioic= 

rung,  Cig.fT.),  n/.. 
obrazložiti,  im,  vb.  pf.  bcgriiiibcii,  luotitticion, 

CigjT.),  D/..:  obrazloženo  mnenje,  eill  1110= 

tiDicitc«  ®utad)tcn,  DZ. 
obraznik,  m.  bcr  i:8ilbiicr,  bcr  bilbciibc  .Uiiiiftlcr, 

Cig.fT.),  LjZv.;    (Dcr   ^DJalcr,    /vai-»j.  - 1  .j/;. 

[Rad/,  Preš.j. 
obraznistV9,  n.  bic  ?3ilblicrfunft,   Cig.fT). 
obraznost,  /.   i)  =.  obrazovalnost,  (^ig.;  — 

2)  -=  fantazija,   Cig.(T.);  (češ.), 
obrazob^rcc,  rca,  m.  bcr  '©ilbcrftiiriiicr,  Cig , 

Jan.;   -      stsl. 


obrazob9rstvo,    n.  bie   93ilbcil*tiirincrei,  Cig., 

Jan. :  —  po  stsl. 
obrazotvfjren,  rna,  adj.  ©eftalfcn  fdiaffcnb,  nk. 
obrazotv9rnost,  f.  bie  ©cftaltungefroft,  nk. 
obrazovaten,  ^na,  adj.  i)  bilbeilb:  obrazovalne 

umetnosti.  DZ.;~2)  bilbenb,  '53ilbung^=,  nk. 
obrazovališče,   n.  bie  53ilbmig^anftalt,   Raič 

(Slov.);  -—  prim.  obrazovati  2). 
obrazovaJnost,  /.   bic  ftraft  ,^u  to^men,    bic 

^^ilbungžfraft,  bie  'JBifbung^gobc,  Cig. 
obrazovanje,  n.  boe^luč-bilben,  bie  9tuebi(buiig, 

Cig.fT.);  bie  35ilbung,   Cig.;  —  prim.  obra- 
zovati 2). 
obrazovanost,  /.   bie  31uč-bilbuitg,    Cig.fT.), 

bic  33ilbung,   Cig.fT.).  DZ.,  Zora;  —  rus, 
obrazovatelj,   m.  ber  Sutturtrčigcr,  Cig.fT.); 

—  prim.  obrazovati  2). 

obrazovati,  ujem,  vb.  impf.    i)  nam.  obraže- 
vati:  Umiiffe  einer  ^is^r  inad)en,   V.- Cig.; 

—  formcn,    Cig.;    —   obbil^cn,    Cig.,  Jan.; 

—  2)  (ben  ©cifti  aužbilberi,  bilbcn,  Cig.(T.), 
nk. ;  obrazujoči  zavodi,  ^ilbungžanftaltcn, 
Cig. (T);   (rus.). 

obrazoven,  vna,  adj.  obrazovne   umetelnosti, 

biibcubc  fiiinte,  Cig. (T). 
obrazoznanski,  adj.  pf)i)fioiiuomiidi,  Cig.,  Jan. 
obrazoznanstv9,    n     bic  ^;pf)t)Uognomit,    Cig., 

Jan. 
obraženje,   n.  i)  bie  JRifciing,  bie  3?crlc^ung: 

brez  obraženja.  unDcrjclirt,  Meg.;   —   2)  bic 

'Slbbilbiuig,    Vod.flib.  sp.j. 
obraževaten,  tna,  adj.  bilbenb,  Jan. 
obraževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obraziti,  nk.; 

prim.   obrazovati. 
obf ca ,  /.    bcr    fsufetritt ,    Tržaška  ok.  -  Štrek. 

(Let.). 
obfcati,  am,  vb.  pf.  mit  bcm  gujšc  Stiifee  Der= 

icficn,  M.;  mit  JifUBtrittcn  Iracticrcn,  nk. 
obrgbati,    bam,    bljem,  vb.  pf.  =  ogristi,  be= 

bcijjcn,  Cig. 
obrebfncati,    am,    vb.  pf.  bcnagcn:  ščurki  so 

kruh  obrebencali,  Z. 
obrečcnje,  >i.  bie  5?crlcumbung,  .^fur..  Trub., 

Dahn.,  Skrb.,  Vod.fI\b.  sp.). 
obreči,  rečem,  vb.  pf.i)  »criprcd)cn,  C(>.,G/as., 

\'rt..  Zora,  Levst.fZb.xp.),  v  Brkinih -Erj. 

fTorb.);   —   Ollfagcn :    za    drugi    dan    je    bil 

obrečen  velik    shod,  /./VTr. :  —  2)  au-^riditcn, 

Ocrlcninbcn,  Cig.,  Jan.;  hudo  o.  koga.  Diet.; 

obrcčena    nedolžnost,    Ravn. ;    skrivaj    o., 

."skrinj.- 1  'alj.fRadJ. 
obrečje,  n.  bic  (Mcgcnb  am  Jsluffc,  ba^  (Vlu|#= 

gcbict,  ./an.,  nk. 
obred ,    reda .    m.  bic  Gcrcmonic,    Cig.,   Jan., 

nk.;  iti    k  sveti   maši   in  k  svetim    obredom, 

.^t.-.Mik.;  obredi,  bcr  JHitu*,    bic  ilitnrgic, 

Cig.fT);  ta^  (£crcmonicll,  Cig. iT). 
obr^dar,   rja.  m.  bcr  CScremoiiicniiiciftcr,  Cig. 
obreden,    dna,    adj.  ritncU,    titurgijd),    Cig., 

Jan.,  Cig.fT). 
obrcditnica,  /.  tai  Siborium,   ogr. -C;  — 

prim.  obrediti    2). 

obrcditba,/.  bic  Sommnnion,  ogr.-Valj.fRad). 

I.  obrcditi,  im,  vb.  pf.  i)  in  Drbimnii  bringcn, 

fcrtig  niad)cn,  C;  —  2)  o.  kona.  rpimnnni- 


obroditi  —  obr^kniti 


r43 


obrekovaten  —  obresti 


cicren,  abfpeifeii,  v^hŠt.-C,  Mik.,  \pes.-  Vra^; 

—  3)  o.  se,  ati  bic  !!Hci^e  fommcn:  to  se  po- 
navlja več  kot  tridesetkrat,  predno  se  obre- 
dijo  vsi  uradniki,  Etj.fl^b.  sp.J ;  —  4)  = 
obravnati,  "i^ii.  ©etreibe  burc^ Steitern  veinigcii, 
Savinska  dol. 

2.obrediti,  im,  vb.  pf.  masten,  fcift  madfcn, 
Jan.;  o.  vola,  obrejen  vol,  Vrtov,  f Km.  k.)\ 
o.  se,  JU  ^rlfijc^  fommen,  bid  njcrben,  Cig., 

Jan.,   Vrt. 
obredje,  n.  coll.  ber  $Rituž,  bie  Siturgie,  Zora. 
obr?dnica,/.  i)  eilt  liturgijc^cž  2icb,  Jan.fH.j; 

—  2)  =  obrednik    i  1,  ba^  9iituale,   C. 
obrfdnik,  m.  i)  ba'3  ^Rituale,   Cig..  Jan.;  — 

2)  =  obredar,  bcr  Eeremotiienmeiftcr,  Cig., 

Jan. 
obredoslpven,  vna,  adj.  litiirgijc^,  Jan. 
obredoslpvje,  n.  bte  Sitiirgif,  Jan. 
obrfdstvo,   n.  =  obredje,   Cig. 
obrfga,   /.  prostor   pred    hišo,    ki  je  še  pod 

streho,   Koborid-Erj.  (Torb.). 
obr^gati  se,    am  se,    vb.  impf.  ad  obregniti 

se;  greiueu,  fdjreien,  C. 
obregljiv,  iva,  adj.  kdor  se  rad  obreguje,  C. 

1 .  obregniti  se,  regnem  se,  vb.pf,  o,  se  na  koga, 
jemanbcn  grob  aufaJiren,  anid)nau5en ;  David 
je  sle  poslal  iz  puščave;  on  pak  se  je  na 
nje  obregnil,  Dalm.;  o.  se  nad  kom,  Zv. 

2.  obregniti  se,  bregnem  se,  vb.pf.  =  razsvetiti 
se:  nebo  se  je  obregnilo.  Trst. (Let.);  — 
prim.  bregniti. 

obregovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  =  obre- 
gati  se ;  o.  se  nad  kom,  greinen. 

obrfja,  /.  bie  l^čciftuttg,    Vrtov. (Km.  k.). 

obr^jati,  am,  vb.impf.ad  i.obrediti:  i)  ba§ 
3tttaižjacrametit  fpenben,  communicieten,  ab= 
ipeijen,  l'{/z5^  -  C  Mik.;  —  2)  =  obrav- 
navati: žito  o.,  Savinska  dol. 

obrejevanje,  n.  bie  EotnittuniDU,  C. 

obrejevati,  ujem,  vb.  impf.  bai'  3i(tQr§jacra' 
meiit  jpcnbcn,  conimutiicicrcn,  vihŠt.-Mik. 

obrejiti,  brejim,  vb.  pf.  triicbtig  niad)en:  kravo 
o.,  C;  o.  se,  tiadjtig  fteiben,  Dol. 

obrek,  r^ka,  m.  bie  3SerIeumbung,  Mur. 

obrfka,  /.  1;  1>až  3?eripi"e(^cn,  Zora;  —  2) 
bie  3Scrleumt)ung,  Cig.,  Jan.,  C,  Slom.;  on 
se  za  vse  te  obreke  ni  zmenil,  Erj.  (I\b.  sp.). 

obrekanje,  n.  hai  SSerleitmbeu:  hudo  obre- 
kanje  poslušati,   Guts.  (Res.). 

obrekati ,  rekam,  vb.  impf.  ad  obreči ;  »ct= 
Iciimbeit,  Mur.,   Cig.,  Jan.,  Mik. 

obrekavEc,  vca,  m.  ber  3?er(euitiber,  C,  Valj. 
(Rad). 

obr?keI,  kla,  adj.  gejc^lcotlen,  tjerirfjroollen,  Cig., 
Jan.;  obrekle  oči,   C. 

obrekljiv,  iva,  adj.  »edeumberijc^,  lafterfiid^tig. 

obrekljTvec,  vca,  m.  ber  SSerleumber. 

obrek'jivka,  /.  bie  5?crleumberin. 

obrekljivost,  /.  bie  DJeigung  jum  ^-8ei1eumben, 
bie  i!dftciiud)t. 

obr? klost ,  /.  bie  5(ufgebun)en^eit:  pren.  bie 
£cf)tt)ulftigteit,  (obraklost)  Mur.,   Cig. 

obr^kniti,  breknem,  vb.pf.\6))niik\\,  aufbunieil, 
Cii^.,  Jan. 


obrekovaJen,  Ina,  adj.  (dfterlic^,  OcrIcumberi)cf), 

cl)reiiiri)iiiiberi)cll,  Cig.,  Jan.,  nk. 
obrekovanje,  n.  ha^  li^crleuiiibcu. 
obrekovati,    ujem,    vb.  impf.  Derleutnben ;  o. 

koga   pri   ljudeh. 

obrekovavec,  vca,  m.  ber  S^erlcumber. 

obrekovaven,  vna,  adj.  fcf)nid^)iic^tig,  lafter* 
jii(f)tig,  Cig.,  Jan. 

obrekovavka,  /.  bie  3^erleumberin. 

obrekovavnost,  /.  bie  fdfterfuc^t,  bic  Scf)mof)= 
iudlt,  Jan. 

obrekovavski,  adj.  Derleumbcrifc^,  Mur.,  Cig. 

obremenilen,  tna,  adj.  93c(aftun9e=:  obreme- 
nTtne  pravice,  53elni'tiingc'red)te,  DZ. 

obremenilo,  n.  bie  33eln[tung:  pravilno  o.,  bie 
^toriiialbelaftung,  DZ. 

obremenitev,  tve,  /.  bie  ^elaftung:  o.  pre- 
bende,  DZ. 

obremeniti,  i'm,  vb.pf.  belaften,  Mur.,  Cig.,  nk. 

obrem^njati ,  am,  vb.  impf.  ad  obremeniti ; 
belnften,  Cig.,  DZ.,  nk.;  o.  državno  blagaj- 
nico,  DZ.:  telo,  ki  me  obremenja  in  teži,  Cv. 

obremenjavati  ,  am,  vb.  impf.  =  obreme- 
njati,  DZ. 

obr^ncelj,  clja,  m.  =  abranek,  jabranek,  Do- 
lenji Kras- Erj.  (Torb.). 

obr^nčati,  am,  vb.  impf.  ad  obresti,  =  na- 
hajati, Jarn. 

obrfnkati,  am,  vb.  pf.  obflimpern,  Z. ;  —  ah^ 
priigclu.  Z.;  burd)  S^lagen  be)d)dbigen:  žito 
je  nekaj  toča  obrenkala,  LjZv.;—=  ozmer- 
jati, auijanfen,  Jan. ;  prebito  jih  je  obren- 
kala, Levst.(Zb.  sp.). 

obresek,  ska,  m.,  pogl.  obrestek. 

obreslo,   n.  =  povreslo,  Jan. 

obrest,  /.  i)  ber  350rtt)cil,  ber  Oieiuinn,  Meg., 
Guts.,  Cig.,  Jan.,  C,  Krelj-M.;  veliko  o. 
imeti  od  česa,  Dalm.;  dosti  obresti  najti. 
Kast.;  —  2)  ber  3'"^»  ^^^  3'"if"^  Diet., 
Cig.,  Jan.;  z  obrestjo  izterjati,  Trub.;  kri- 
vična o.,  ber  SSui^erjinž,  Cig.;  na  obresti 
dati,  Dcrjillien,  C;  v  o.,  z  obrestjo  poso- 
jevati ,  brez  obresti  posoditi ,  Ravn.  -  Valj. 
(Rad);  nazaj  dobiti  svoje  z  obrestjo,  Jap.- 
Valj.fRad);  nav. ;?/.  obresti,  bie  3in)cn,  bie 
^ntereffen,  V.-Cig.,  Jan.,  nk.;  zamudne  ob- 
resti, 3^ev,^ug5'5inien,C;o-.,  JiJH.,  DZ.\  obrestne 
obresti,  bie  3i»ie^5inien,  Cig.,  Cel. (Ar.);  — 
3)  ber  (vinberloliu ,  Tolm.;  —  4)  o.  iskati, 
ilr)ad}e  gum  Strcit  jiic^en,  jpdubct  jud^en, 
Dol.-Cig.,  M.,  BlKr.;  kaj  obresti  iščeš":  = 
kaj  iščeš  prepira  in  zdražbe  ter  s  tem  sebi 
leskove  masti  (palice)?   Lašče- Erj. (Torb.). 

obrestek,  m.  i)  ber  l^ort^eil,  ber  ©eroinn, 
Jan.,  Mik.;  —  2)  ber  g-iltbcrlo^n,  (-resek) 
\'as  Krn,  Staro  Sedlo-Erj.(Torb.). 

obresten,  stna,  adj.i)  3'"^',  3i"ien<,  igtttcr^ 
effcn«,  Cig.,  Jan.,  nk.;  obrestni  zastanki, 
^iitereiienauijftdnbe,  Jan.;  obrestna  mera, 
bcr  3inž'fu§,  Cig. (T.);  — 2)  »erjin^lid),  Cig., 
Jan.;  —  3)  ;^ant)iic^tig,  Cig.,  Ravn.;  tako 
je  obresten!  rad  kak  prepir  napravi.  Gor.; 
(prim.  obrest  4). 

obresti,  obretcm,  vb.  pf.  finbeil,  Mur.^  Jan., 
Staro    Sedlo-  Erj.  (Torb.);    entbecfen,    Čig. 


obrestnina  —  obrezitt:n 


—  744 


obrezilnica  —  obris 


(T.);   o.  kaj  novega,  Erj.fl^b.  sp.);  praes. 

obrenčem  ,    Re^.  -  Erj,  ( Torb.) ,    Zil.  -  Jam. 

fRok.j;  pri  m.  Kres  III.  -/70. 
obrestnina,  /.  bic  3i"^l^f"Cr,  Jan. 
obrestnoobresten,  stna,  adj.  obrestnoobrestni 

račun,  bic  3inK-5'n^rcffi"Unfl.   Cel.fAr.j. 
obreston9sen,  sna,  adj.  jinieilttaflcnb,  C,  nk. 
obrestovanje,  71.  bic  SScijiniimg,  DZ.,  nk. 
obrestovati,  ujem,  vb.  impf.  tierjinfeil,  o.  se, 

jid)  »erjinfen,  C,  nk. 
obret,  /,  bie  Gntbecfung,  bic  ©rfiiibung,  Cig. 

(f.),  RaičfLet.). 
obretati,  am,  vb.  impf.  ad  obrci^u,  fiiibcil,  Jan. 
obrez,   reza,   m.  bie  53c)C^neibung,  Mtir.,  Cig., 

Jan. ;    zlati  o.  pri    knjigah ,    bcr  ®o(b)c{)nitt, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
obreza,  /.  bie  33eicf)neibun9  (bei  ben  ^uben), 

Mur.,  Jan.,  Cig.,    Trub.,   Dalm.fSv.  p.)\  — 

zlata  obreza  =  zlati  obrez,  bcr  ®olb)d)nitt, 

Jan. 
obrezac,    m.  i)  bcr  93c)(^neiber,  ein  9(rbcitcr, 

bcr  9Jiof)ren=  ober  SJiibeiibldtter   abfcbncibct, 

Mur.;  —  2)  neki  rilčkar:  ber  ^»DCigabltCcfjCl 
(rhvnchites  conicus),  Jan.fH.j. 

obrezatnik,  m.  bo§  9icifme)fer,   C. 

obrezanec,  nca,  m.  i)  bcr  ^-8e)cl)nittcne  (bei 
bcn  3"^cn)-  ^'S"-;  —  -)  fin  ccfig  bc^aucnc^ 
Stiicf  Sau^olj,  Cig. 

obrezatev,  tve,/.  =  rezatev,  bie  S9e)c^lieibung 
(ter  5Rcbcn),  Jan. 

obrezati,  režem,  vb.  pf.  belc^ltcibcn;  nohte  si 
o.;  o.  trto;  o.  kamen,  bcu  Steiil  bet)QUen, 
Cig.,  Jan.;  les  o.,  'Souliol,^  jubaucn,  Cig.\ 
drevje  o.,  bie  33aumc  aužjc^ncitclii,  Cig. ;  — 
otroka  o.  (pri  Judih),  Cig.  i.  dr.;  —  bcit 
©c^nitt  im  SKeingarten  becnben:   ali  ste  že 

obrezali  r 

obrgzati  se,  zam  se,  vb.  impf.  =  obregati  se, 
untritlig  o.tro^ig  antruortcn:  neukretno  se  ob- 
rezati in  sračiti,  Levst.fZb.  sp.);  —  \\či)  jicrcn, 
M.,  Rib. ;  —  koren :  reg- ;   prim.  režati. 

obrezava,  /.  ia^  'i^cicfjneibcn:  o.  dreves,  ber 
5^aum)cf)iiitt,  Cig. 

obrezavanje,  n.  ba§  33cid^iuibcii ;  bic  93c= 
ictiiieibiing. 

obrezavati,  am,  vb.  impf.  =  obrezovati ;  bc- 
fd}ncibcn. 

obrezčastiti ,  častim,  vb.  pf.  =  onečastiti, 
Cig.  C  T. J ;  —   rus. 

obrezček,  čka,  m.  dem.  obrezck;  eill  Cbft 
idjiiitcl,   Valj  fRadj. 

obrčzek,  zka,  m.  i )  njož  bciiit  ^i^ciditicibcii  ab  = 
fflflt,  ba«  ?lbirf)nitH'I ;  ^.  ib.  bic  nbgcid)nittcnc 
3?ebenjpi|,^C,  Oy. ,  — obrezki,  neka  jed  iz  po- 
sušenih repnih  obrczkov  ali  olupkov,  (inr.  ; 
—  2)  =  obrez  (pri  knjigah),  Jan.,  C,  Navr. 
fSpom.J. 

obr9zen,  zna,  adj.  trolMg,  jd)liiiim,  (itils.,  Mur., 
Cig.,    C;   —   prim.  obrezati   se. 

obrczi?en,  Ina,  adj.}^\\m  'sScidiitcibcii  gchorig: 
obrcz?fni  stol,  ciuc  'i^aiit  mit  ciiicr  .SUciimic, 
um   baž  .^ol,^   fcft  ,yi  baltcii ,   \)ai   mou  bc= 

jd)licibft,   bic  3d)lliObnilf,    (inr.;  —  obrezilna 

spona,  bic  33cjd)ncibcprcfjc  bcr  'J^iid)binbcr, 
Cig. 


obrezilnica,  /.  ba^  33e)c^ncibebrett  ber  93uc^- 

biiibcr,  Cig. 
obrezilnik,  m.  \saž  93cic{)ucibcmcffcr,  Cig. ;  — 

ber  33e)d)ucibe^obel,  ber  3d}nittl)obel  ber  93ud)= 

binber,   Cig.,  Valj./Radj. 
obrezina,/.  i)  roae  beim  SScjdjneiben  abfaHt,  bos 

3lbti^nibel,  Mur.,  Cig.,  Svet.fRok.j,  Lašče- 

Levst.  (Rok.j;  "nai  ?lbgcjd)dtte,  bie  Sedale,  M.  ; 

tudi:    obrezina.    M.,  Valj. (Rad);    —   2}  bie 

Sc^nitt^teUe  (^.  93.  bei  ber  SSeinrebe),  C. 
obrezfnica,  /.  dem.  obrezina;  —  baš  ^apier= 

abid)ni6cl,  ber  ^opierfpan,  Cig. 
obrezljati,  am,  vb.  pf.  bcjd)neiteln,  be)c^ni£icln, 

Cig.  ^ 
obrezljavati,  am,  i'6,  /m/'/,  arf  obrezljati;  bc« 

idinifeeln,  Z. 
obrezljiiditi,   Ijudim,  vb.  pf.  entuolfem,  SIN. 
obreznina,   f.  =^  obrezina   i):   obreznine  od 

mesa,  lecta.   Gor. 
obrezniti,    reznem,    vb.   pf.  fdiarf   jc^mccfen; 

ostro,    kiselkasto  vino  obrežne,    t.  j.  vreze, 

Temljine  fTolm.^-Štrek.  (Let.j. 
obrezovanje,  n.  bo^  93eid)ncibcn ;  —  o.  lesa, 

^la^  'Se^auen,  ber  3iinnier)d)nitt,  V.-Cig. 
obrezovati,  ujem,  vb    impf.  ad  obrezati;  bc^ 

)d}neibcn;    les  o.,  53aulioI,^  jufjaucn,  Cig.; 

kamen  o.,  cincn  Stcin  bcI)Queft,  Cig. 
obrezovati  se,    ujem  se,  vb.  impf.  =  obre- 
zati  se,    obregati   se,    unJijillig   obcr  tro^ig 

auttDortcn,  C;  —  o.  se  nad  kom,  jcmanbcu 

id)elten,  auf  jemaubcn  loefd)reien,  C;  =  za- 

dirati  se  nad  kom,  Z. 
obrezovavec,   vca,    m.  bcr  93eid)ucibcr,   Cig., 

Valj.(Radj. 
obrezumiti,  umim,  rt. //.  bct^orcn,  Cig.fT.j; 

—  hs. 
obrezuspešiti,  spešim,  vb.  pf.  tjereiteln,   Cig. 

(T.);  o.  se,  miivlingen,  DZ. 
obrez,  m.  i)  ba§  llfcr,  C^ig.,  Jan.;  —  2)  cinc 

jaiiftc  ^Inlp^c,  C. ;  bic  93crgflddic  iibcr  eiiicm 

33crgQcfcr  o.  eiiicm  SBciitgavtcu:  za  sep  imeti 

širok  obrez.  Hal.- C. 
obrežek,  žka,  m.  11  ba^  llfcr,  Krcmp.-M.;  — 

2)  čine  flcinc  'Jlnljohc,  ein  .v^iigclooriprung,  C 
obrežen,  žna,  adj.  \i\ni}-:-  be^  llfcrv  ftattfinbcnb 

obcr  bcfinblid),  iliiftcii-,   Cig.,  Jan.;  obrežna 

občina,   cinc   llfcrgcmcinbc,   DZkr.;  obrežno 

plovstvo,  tiic  ftiiffcnid)iffal)rt,  DZ. 
obrezina,  /.  bcr  Cuai,   Cig.,  Jan.,  DZ. 
obrežje,  n.  bic  llfcigcgcnb,  ba>J  llfcrliiub,  baž 

(iicftnbe,    Cig..    Jan.,   Cig.  (T.);    z    velikim 

obrežjem,   fiiftcnvcid),    Cig. (T.). 
obrežnik,  m.  bcr  Stiiftcnbcmolincr,  Jurč. 
obrh,  pracp.  c.  gen.  iibcr,  obcrhalb:  f>.  vsega, 

ogr.-C;  obrh  tega,  iibcrbicC',  v^liSt.;   —  iz: 

ob  vrh. 
obridniti,   bridnem,    vb.  pf.  bittcr  njerbcn,   C. 
obrijač,   m.  =  brivec,  .\fur. 
obrijati,  am,  vb.  impf  =  obrivati,  .Mur.,  (jg. 
obrika,  /.  =  jorebika,   C. 
obriniti,  brTnim,  vb.  pf.  mit  35>od)Olberbccrcn 

ocrfcljen,  Cig. 
I.  obris,    m.    i)   bcr  ?(b)'trid)   bcini   ©ctrcibC' 

mcffcn,  C;  —  2)  bcr  5lMnb,^ug :  hi.ša  je  na 

olirisu,   C;   —   prim.   brisali. 


obris  —  9brnik 


-  745  - 


obrnitcv  —  obr9Č 


2.  obris,  m.  bcv  Umrif'^,  bic  Sfijje,  0>.,  Jan., 
(.'.,   M.,   DZ.,   Noti:;  —   prim.   risati. 

obrisač,   m.  božl  '?lbtuijd}tlld),  Mtir.,  Mik. 

obrisača,  /.  bo§  ^J(b>injd)tud),  bOi?  4")anbtild), 
Miir.,   Cig.,  Valj.  (Rad),   v^hŠt. 

obrisalka ,  /.  =  obrisača,  (-avka)  Cig. ;  — 
bn^  Sacftiid),   C. 

obrisalo,   ti.  =  obrisača,  Mtir. 

1.  obrisati,  brišem,  vb.  pf.  i)  nbmiidien,  blird) 
2Si)d)cii  abtrodiien  ober  reinigen:  o.  i<upice, 
roke;  o.  se,  \ič)  burd)  55>iid)en  abtrodncn  o. 
vctiiigcn;  —  2)  o.  se,  fid)  id)nell  fliircn,  C; 
vino  se  obriše  (ako  se  po  natakanjii  hitro 
pene  izgube).  Dol.,  jvihSt. ;  tudi  voda  se 
obriše,  C;  —  3)  betritgen,  C. 

2.  obrisati,  r?šem,  vb.  pf.  i)  mit  Sinien  bc= 
jeid^nen  5.  ^.  mit  bcm  3ii"fcl:  les  o.,  Dahn.; 

—  2)  bcn  Umriiši  wn  ctma#  mac^en,  etnja§ 
ffi5',ieren,  contouriereu,  Cig.,  Jan.,  M. 

1.  obrisavanje,  n.  bn^o  5[bunjc^en. 

2.  obrisavanje,  n.  ha-^  Sfisjicreii,  M. 
obrisek,  ska,  »z.  bie  Sfiaje,  ber  ©ntuntrf,  C7ir., 

Jan.,  DZ. 
obrisen,  sna,  adj.  fdicmotijd),  Cig. 
obrisje,  n.  coll.  bie  Sontinircit:  kmalu  je  bilo 

videti  obrisje  male  hišice,  Jurč. 
obrislja,  /.  =  obrisača,  ba§  .'ganbtud),  M. 
obrisnica,  /.  =  obrisača,  ba'J  ipciubtud),   Cig. 
obrisoma,  <3<^v.  geftridicn  (Oom  Ircdenina^),  C. 

1.  obrisovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  1.  obrisati; 
abiuijdicn ;  biirc^  SSifdjen  trorfiteii  0.  reinigen. 

2.  obrisovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  2.  obrisati; 
Umvifje  iiiac^en,  ifijjieren,  M. 

1.  obriti,  rijem',  vb.  pf.  i)  umttiii^Ien,  M.;  — 
2)  mit  ben  ^iinben  Mž  Untraut  aueraufenb 
abjaten:  pšenico  o..  Goriška  ok.-Erj /Torb.). 

2.  obriti,  brijem,  vb.  pf.  raficron;  o.  se,  fid) 
rafieren;  o.  prašiča,  baš  Sd}tt>ein  abpvcn: 

—  drevje  se  je  obrilo,  bie  !6dume  ^aben  baž 
iyaubDertoren,C/g'.;— konjsejeobril,ba§^ferb 
Ijat  baž  3Sintei-t)aar  oeiloren,   Z.;  (pomni: 

obriven,   nam.   obrit,    C), 
i.obrivati,  am,  vb.  impf.  mit  ben  .Sjanbcn  baž 

Unfvaut  aušraufen,  jdtcn  (opp.  pleti) ,   Ip.- 

Mik.,  Kras,   Goriška  ok.-Erj. f Torb.). 
1.  obrivati,  am,  vb.  impf.  vafieren,  Z. 
obrizgati,  brTzgam,  vb.pf.  ring§  bcfpii^en,  Cig. 
obrkavati  se,  am  se,   vb.  impf.  \\6)  flin!  be* 

ttjcgcn,   riif)rig,  ^urtig  fein,   vihŠt.-C. 
obfkniti    se,    bfknem  se,    vb.  pf.  fid)   ^urtig 

umbrel^en,  C. 
obrl^nec,  nca,  m.bie^reišbemcgung,  berSSirbel, 

Mur.;  v  o.  se  sukati,  fic^  im  3Širbct  brc^cn, 

Mur,;  vse  gre  v  o.,  v^hSt.;  v  o.  gnati,  Raič 

(Let.);  veterni  o.,  ber  25>inb«iirbcl,  Cig. 
obrleti,  i'm,  vb.  pf.  fc^iDadjfic^tig  tuerben,  Dol. 
9brlin,  m.  ber  ^ranger,  C;  pri  obrlinu  jezik 

v  precepu  držati,  kajk.-Valj.fRadJ. 
obrnilo,  /(.  bie  SBeg^af^el,  ba§  3Jre:^!reu,^  (bci 

2;urdtgdngen),  Rib.-Burg.  (Rok.). 
9brnik,   m.  ber  StOpfet,  Sv.  Duh  pri  Krškem- 

Erj.(Torb.);  —  lijasta,   kratka  cevka,  ki  se 

putrihu  v  luknjo    vtika,    da  se  laže    toči   iz 

njega,  Dol. 


obrnitev,  tve,/.  =  obrat,  bie  5Benbung,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  božja  o.,  (iJotte^  ^iigung,  Ravn. 

obrniti,  nem,  vb.pf.  i)  umuicnben,  umfc^rcn ; 
voz  o.,  bcn  3Bagcn  umfc()rcu;  obrniti,  mit 
2Bagen  nnb  3"9t)i'-'^  uintetjren ;  obrni !  poj- 
liemo  nazaj;  živinče  o.  (na  paši,  kadar  hoče 
v  škodo);  o.  seno.  nml)arfen  (o  sušilu);  o. 
kaj  na  robe,  naopak ,  tertetjren;  hrbet  o. 
komu,  jcmanbem  ben  JHiiden  fe^rcn;  —  o. 
se,  '"id)  umfcbrcn,  fid)  ummeuben;  fic^  um= 
bref)cu:  kolo  se  je  trikrat  obrnilo,  haž  9iab 
tf)at  brci  Umgange;  —  2)  nienben:  na  levo, 
na  desno  o.;  oči  o.  proti  nebu;  o.  se,  fic^ 
mcnben;  o.  se  na  kako  stran;  obrnjen  v 
kako  mer  (math.),  gerid)tct,  Cig. (T.);  —  na 
se  o.  kaj,  anf  fid)  bejictjcn,  Cig.;  —  vse  je 
obrnjeno  na  to,  allc^  jiclt  ba[)in;  drugače 
se  o.,  eine  anbcre  9iid)tung  nefim.en;  —  na 
se  o.  oči  vsega  ljudstva,  aticr  9tugen  an  fid) 
jie^^cn,  Cig. ;  —  (cntcn :  vse  k  dobremu  o. ; 

—  besedo  na  kaj  o.,  bae  ©efprfic^  auf  cinen 
©egenftanb  lenten,  Cig.;  —  o.  se,  einc  5!Ben= 
bung  ncbmcn:    na  dobro,    na  boljše  se  o.; 

—  o.  se,  fid)  mit  eincm  ?(nliegcn  rtjcnben,  feine 
3ufluc^t  ncl}men:  kam  se  hočem  o."r  o.  se  do 
višje  oblasti,  eine  {)b^ere  ^Sefiorbe  anrufcn, 
Cig.\  o.  se  na  koga  za  svet,  fic^  an  jemanbcn 
um  9iatf)  menben,  Cig.;  —  3)  anmenben: 
dobro  o.  denar,  čas;  v  prid  o.  kaj,  nugbar 
mad)en,  Cig.\  na  svoj  hasek  obrniti,  ogr.:  o. 
kako  reč  v  (na;  kaj,  »on  ciner  Sai^c  JU  eincm 
3roi'de  3(nmenbung  mac^en,  fie  §u  etwa§  Der* 
meuben;  veliko  denarja  obrniti  na  cerkvene 
posode,  Diet  ®ctb  auf  firdiUd)e  ©cfiiBe  »ei" 
rocnben,  Burg.;  —  4)  Dcrfaf)ven:  tako  bi  bil 
prav  obrnil  s  hudobnimi  angeli.  Bas. 

obrnjati,    am,    i>b.  pf.  =  onesnažiti,  oblatiti, 

Cerovo   v  Brdih-Erj.  (Torb.). 
obfnjenik,   m.  einc  *?[rt  Sud)Cn,  Savinska  dol. 
obfnjenke,  /.  pl.  bic  ifficnbeltreppc,  C. 
obrn9Čki,   adv.  riidling'^,  ogr.-Mik. 
obrob,  rnba,  w.bcr  Saum,  bie  ©infaffuug  (eineš 

StlcibCiO,  bie  3?erbramung,  V.-Cig.,  DZ.;  — 

cestni  o.,  ber  Straf3cnranb,  Svet. (Rok.);  — 

.grivica    med    dvema    njivama    ali    vinogra- 
doma. Dol. 
obr9ba,  /.  ber  Saum,   bie  ginfoffung   (eincž 

ftleibcgi,  C,  Z.;  —  baši  3?anb,  momit  man 

ctnmž  umfcinmt,  C. 
obrobek,    hka,    m.   i)  bie   ginfaffung   (eine? 

^tcibc:?),  bas  (^ebriimc,   Cig.,  Jan.,   C,  M.; 

zobčasti  o.,  ber  ^ndt^nffium,  Cig.;  —  2)  bie 

il3e:^aunng  bc$  .'po^c?,  C. 
0br9bEn,  bna,  adj.  >>ianb=:  obrobno  pogorje, 

ba'o  3{anbgcbirge,  Jes. 
obrpbiti,   im,   vb.  pf  i)  umfdumcu,  t)crbrn= 

men,  einfaffen;  —  2)  betjaden,  bel)auen:  les 

o.   (=  obdelati),   C. 
obr9bje,  n.  i)  bie  Umfiiumung,  Le^;  — 2)bcr 

Strngenranb,  Jurč. 
obrijbljati,  am,  vb.  impf .  ad ohroh\t\ ;  umjaumen, 

bcrdnbcrn;  —  zeleni  holmi  obrobljajo  strugo 

tihe   Krke,   LjZv. 
obrije,   m.  ber  JHcif;  lesen,  železen  o.;  obroče 

nabiti   na   posodo;    obroče    pritrditi;  —  bie 


obročanka  —  obrodovititi 


-    746 


obr9Jček  —  obfša 


JRabfc^ienc:  potač  je  z  obroči  okovan,  opr,- 

C;  —  bcr  untcre  JfjetI  bci?  ©iebranbcS,  bcr 

llmicf)iiH'if,  Cig. 
obročanka,  /.   neki   polž:    bie  SSenbeltrcppc 

(scalaria),  Erj.  (Z.). 
obrpčar,    rja,  m.  ber  Stcifiundicr,  C/ir.,  Jan. 
obrpčast,  cttf/.  reifartiiT,  riiuiformiti;  obročast 

solnčni  mrak,  ringtiivmigc  Sonnenfinftcnii^, 

Sen.  (Fii.). 
obrijčati,  am,  vb.  pf.  o.  kravo  =  v  roč  dejati 

kravo,  ber  ftiii)  citicii  SJing  aiilegcn,  Mik. 
obr9Čec,  čca,  m.  dem.  obroč;  =  obroček. 
obr9ČEk,    čka,  m.  dem.  obroč;  biV3  SJeifc^Oli; 

cin  tlcinC':',  rcifdl)iilici)e§  5)inci,  bcr  JKiiig,  C; 

bcr  9iing  am  i3cibe  bcr  ^ujccteu,  Cig. (T.); 

obročki  na  zadnjem  delu  čebele,  Levst.fBeč.J. 
obr9ČEn,    čna,    adj.  9icif= ;    obročni  les,   bn# 

SJciftjoIj,  Cig.;    o.  stol,   bie   3ioif|c^ni^bant, 

C;  obročno  krilo,  bcr  ^Kcifrpcf,    \\-Cig. 
obročevina,  /.  ba?  "Sanbliolj  (an^   ioelcfjem 

3ieifc  gcmadit  trcrbcn),  Cig. 
obr9Čič,  w.  dem.  obroč;  bae  !Kcifd)cn. 
obročma,  /.  ein  Stiicf  uon  ciiiein  olten  §0(5= 

reif,  C. 
obročinje,  n.  Stiicte  »on  altcn  ^olsrctfcn,  C. 
i.obročiti,  im,  vb.pf.  i)  ocrfertigen,  erscugen: 

ta  fabrika  veliko  blaga  obroči  (vsako  leto), 

Cig.;  v  Tržiču  na  leto  veliko  črevljev  ob- 

ročijo,   Gor.-M.;  —   2)  =  zaročiti,   C. 
1.  obrijčiti,  bročim,  vb.  pf.  z  bročem  barvati, 

rotf)  farbcn:  o  jajca,   C,  .Mik.,  Jurč. 
obr9Čkar,   rja,  m.  obročkarji,  StingeUrebJe  (ar- 

throstraca),  Cig.  (T.),  Erj.  (Z.). 
obr9Čkast,  adj.  riiigformig,  Cig. 
obr9Čkovina,  /.  t^ai  ijnbfraut,  iaž  Salbftrol) 

(galiiim   verum),    C. 
obr9Čnik,   m.    i)  ba?  JHeifincffcr,  yfuy.-Cig.; 

—  2)  ber  SKonat  Cctobcr,  Meg.,  C,  Dalm. 
obr9Čnjak,    m.  ba§  9i'eiftiicifcr,   (nits.,  Danj.- 

Mik.,  Valj. (Rad);  tudi:  obročnjak,  Mur. 
obrod,   rrjda,  m.  bie  ^edifiing,  biii?  GrtrdgiiiC' 

(ait   {5eib=,  55aumfrud)tcn  11.  bg!.),   <^"-.   ^v 

Zora. 
obr9dcati,  am,  vb.  pf.  be)d)iituLu'n,  bctraufcln, 

Savinska  dol. ;  —  prim.   2.  obroditi. 
obr9dek,    dka,    m.    i)   =:  obrod,   (^ig.,  Jan,, 

C;  —  2)   bie  5rud)t,    biiv  ''^>robuct,    Cig., 

Jan.,  C;  trtni  o.,  bcr  ^Hcbeilioft,  Ravn.;  —  oh- 

rodki  človeške  domišljije,   (ilas. 

1.  obroditi,   im,   vb.pf.  1)  bertiorbriiigcit,  er= 
•jicuflcn ;  sad  o.,  ^riicbte  bringeu ;  (tudi  prcn.) : 

koristi   o.,   Ijhiluit   briugeii,   l.evxt.(Močv.); 

—  2)  ein  (frtrngiii^  (iefcrn,  gerattjeit:  slive 

letos   niso  obrodile,   trta  je  obilno  obrodila, 
sadje  je  lepo  obrodilo. 

2.  obroditi,  brijdim.  vb.  pf  bcfdjmulUMl  (,^  'ib. 
biird)  5?cr|d)iittcii  oon  Spcijeii),  Jan.,  i'i[//S7.- 
C„  .Savinska  dni. ;  otrok  je  od  mleka  ves 
obrojtn,   .Sldor, 

obrodnica,  /.  bie  2B6d)neriii  (tudi:  obr<>dnica), 
Cig.,  Pluilna  pri  liolcu,  Kras-Erj.  (Torb,) ; 
(^obrojnica",  Alas,), 

obrodovititi,  Ttim,  vb.  pf.  frild)tbor  nind)Cii, 
brfrild)fCII,    Cig..   .hm.,  .\f..   Zora. 


obr9.jČEk,  čka,  m.  ber  ^ttjcite  (Sdjrcarm  eine>3 
33ietieuftocfe#,  Sov. 

obrojiti,  im,  vb.  pf.  iiinfd}lt)aMncii,  Zora. 

obrok,  roka,  m.  i)  bie  SJerleiimblllig,  Sfik.;  krivi 
obroki,  Gorenja  Soška  dol. -Erj.  (Torb.);  na- 
polnil je  te  kraje  z  neverjetnimi  obroki  o 
rimskem  dvoru,  Cv.;  —  ein  bi3)e§  Oeriidit, 
M.;  obrok  na-te  leti.  Z.:  —  2)  ber  bcftimmte 
Speifenantf)cil,  ha^  ^cpiitat,  bie  ^^ortion,  Cig., 
Jan.,  Habd.- Mik.,  ogr. -Valj. {Rad);  dekli 
moko  dajati  brez  obroka,  mesa  za  tri  ob- 
roke, BlKr.-M.;  on  je  večjega  obroka,  er 
braudit  eine  grofiere  '!}?ortion,  BlKr.  -  I.evst. 
(Rok.);  —  bcr  Šutterniitbeil,  bie  ^^ourage^ 
portioil,  Cig.,  Jan,  C,  M.;  z  enim  obro- 
kom štiri  milje  daleč  se  peljati,  Cig.;  — 
ba-3  ma{)\,  bie  ^Jlafiljeit,  Cig.,  C,  kajk.-.\fik,; 

—  bie  JRate,  Cig.  (T),  DZ.;  na  obroke,  ratcit= 
tlicife,  Jan. (H.);  =  v  obrokih.  Cig.;  —  ■:;) 
btt'?  ^)(uc-bcbungene,  bie  "iBebingung,  C;  — 
4)  =  rok,  bie  {^rift,  ber  ^^eitniii,  Mur,,  Cig,, 
Jan.;  po  obrokih,  frifttpeiie,   Cig,,  Jan. 

obr9koma,  adv,  friftlocije,  Jan, 

obr9mati,  am,  vb  pf,  piigernb,  raaHfal^rtenb 
iimiDaiiberit  obcr  biircf)n)anbcrn. 

obr9nčina,  /.  baž  9(dergaiicf)(ieil  (anagallis  ar- 
vensis).  Bes,;   (abrončina,  Erj. [Rok.]). 

obronek,  nka,  m.  abjd)iii)'ige  'Žobculage,  ber 
5lbl)nitg,C/g'.,C.,  Zora ;  obronki  Rogaške  gore, 
LjZv.;  pos.  =  viseči  svet  ob  vodi.  Spodnja 
Idrija  -  Erj. (Torb.)  ;  —  bie  ^old}ung,  DZ., 
Levst.(Cest );  —  ber  abf(^ii)fige  ".Jlcferranb, 
Cig.,  Nov, 

obrop,  rcjpa,  m.  bie  58craubuug,   Cig.,  M. 

obropati ,  am,  vb,  pf.  au^raubcit,  bernuben, 
auepliiiibcrn;  vse  hiše  o.,  Cig. 

obrositi,  im,  vb.  pf.  bet^aueu,  Mur. ;  —  bc= 
feudjtcit,  Jan.,  M. 

obrov,  rova,  m.  1)  bcr  2'ainm,  Lev st.( Cest.); 

—  bie  Ufcrbb)d)uiig,  ogr.-C.;  —  'i>n  "Jlb^ang, 
BlKr,;  —  2)  bie  li.>cvidiaii5iitig,  C;  —  o. 
z  deskami,  ciiie  ^-^crpaliijabicning,  Diet, 

obr9va,  /.  bie  UferbLM'dliiiui,  C, 

obrozdati,   am,  vb.  pf.   bcillbclii,   C. 

obroženeti,  im,  i'^.  ;■'/.  l)innid)t  lucrbcn:  niigcii= 
fraiif  luorbcii  (11011  i^iirft  Icibcnbeii  Sdm'ciiicu), 
v{hŠt.-C. 

obrsača,/.  =  obrisača,  v^hŠt.-Valj.  (Rad),  Mik. 

obrsica,  /.  bcr  uom  ©inbc  jdiicf  gcgeii  ciuc 
5Banb  gctvicbciic  ^icgcn:  o.  bije  po  steni, 
Dol, -I.evst, (Rok );  o.  je  izprala  črko  s  ka- 
mena, IjZv. ;  (obršca,  Šmartno  pri  Litiji- 
Štrek.  /LjZv,/). 

obfsniti,  bfsnem,  vb,  pf.  i)  ftrcifcJl,  .Mik.;  o, 
ob  grm ,  grm  ga  je  obrsnil ,  Notr, ;  —  o. 
koga  po  obrazu,  jciuaiibciii  cilicii  Sd)Ing  ili^ 
©cfic^t  gcbcn,  Dol.;  —  2)  o.  se:  nebo  se 
je  obrsnilo,  =  razjasnilo  se  je,  I.itija-Svet, 
(Rok.);  —  prim.   i.  obrisati. 

obf.sniti  se,  brsnem  se,  vb.  pf.  =  popraviti 
se:  živina  se  obrsne  (=  odebeli),  Temljine 
(Tolm,)-Štreif,(  Let  ):  —  pr\m,  brsen,  brsten. 

obrsa,  f.  1)  bie  'i^iinnifroiic,  Cig.,  .lan.;  — 2) 
pl.  obr.še,  =  brajde  t)b  gorenjem  kraju  vino- 
grada, Rogatec-C;  —  prim.  obrh. 


obršen  —  obrtnjak 


-   747  — 


obftnost  —  obsaditi 


obršen,  sna,  adj.  obršni,  bev  obcvo:  goranic 
ali  obršno  drage,  bic  obcvcil  '!Bnd)(dufc,  I.cvst. 
(Močv). 

obršilj ,  m.  =  bršlian  (hcJcra  hclis).  Bilje 
((loriš.)-F.rj.  (Torb.). 

obfšje,  ».  bie  obeijti'  %[M]t  cinc-J  Wcbaiibc§, 
Z.,  C;  —  Der  obevftc  ^licil  cinc^  'iE>ciii= 
iiarteit^  {opp.  znol]e),  BIK)-.;  —  bcr  ©ipfcl, 
bie  'J(iif)0[)c,  C,  Z. 

obršlenek,  nka,  m.  =  bišljan,   C. 

obršlin,   >«.  =  bršljan,  Z. 

obršljan,  m.  =  bršljan,  Štrek. 

obrt,  obfta,  m  ba§@euievbe,  Cig.(T.),  LjZv.,  nk. 

obrt,  /.  i)  r=  obrt,  w.,  ./a?!.,  ^S'o/.,  nk.;  —  2) 
na  (Jbrt  =  na  obrto :  črevlji  na  obrt,  Bl- 
Kr.,  Notr.-Levst.  ,'Rok.J. 

obfta,  f.  I  I  bie  ^eiibe:  četrt,  pol  obrte,  Telov.; 
—  2)  bie  untiietelirte  5Jatlt  („črevliar  mej  ši- 
vanjem ženski  črevelj  [solin]  obrne  na  robe, 
da  pride  notranja,  rjava  stran  venkaj,  a  kadar 
Je  delo  gotovo,  obrne  ga  zopet  nazaj,  da  je 
črno  usnje  zunaj"),  Kras,  Senožeče,  Hru- 
ška (Istra)-Erj.  (Torb.),  Štrek.;  na  obrto  ši- 
vati, Z. 

obftalo,  ».  i)  stvar,  ki  se  vedno  vrti,  n.  pr. 
nemiren  otrok,  Kanal  -  Erj. (Torb.);  —  2) 
haž  atiiigeljptel,  Jan. (H.);  —  3)  ber  '^^etrieb, 
Xoi'.;  železnica  je  v  obrtalu,  Erj.  (Torb.). 

obftec,  tca,  m.  ber  9to(II)ucnt  am  Dber)(i)ciiM= 
bcin,  Erj.  (Som.). 

obrten,  tna,  adj.  i)  im  ^reije  beircglic^,  Habd.; 
obrtni  prst,  bie  SSenbejelie ,  Cig.(T.);  — 
obrtna  hoja,  bet  2^0^)1] ail g ,  Telov.;  —  2) 
fliuf,  i^uvtig,  gehjaiibt,  Habd.-  Mik.,  Mur., 
Ci^.,  Jan.',  Č.;—  3)  ^iibultvics  ©cluorbc^: 
obrtno  društvo,  C;  obrtno  sodišče,  Levst. 
(Nauk)  ;  točiti  po  obrtno,  gcttierb^miifjig  Qll§- 
jd^enfeii,  DZ.;  —  4)  betricbjam,  inbuftriij'3, 
Cig.,  Jan.,   Cig.(T.). 

obrtica,  /.  bie  33eife^rt:^cit,  bie  3(btg!cit:  „0 
ti  obrtica!"  reče  se,  ako  kako  delo  ne  gre 
izpod  rok  in  se  vse  le  naopak  obrača,  Rihen- 
berk-Erj.  (Torb.). 

obrtisče,  n.  bie  ©eirerbeftdtte,  DZ. 

obrtnica,  /.  bie  ©eroerbetreibcnbe,  bie  ^ubii= 
ftnelle,   Čig.,  Jan. 

obrtmja,  /.  =  obrt.  \i<x^  ©ctrerbe,  Cig.,  Jan., 
nk.;  —  ^  obrtstvo,  "tiaž  ©elBCrbctticjen,  nk. 

obrtnijski,  adj.  =  obrtniški,  @e>rierbc=,  ^n^ 
bu[tiie=,   Cig.,  Jan.,  nk. 

obrtnik,  m.  1)  ber  ©cmerb^manit,  ber  5nbu= 
ftriellc,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  nk.;  —  2)  obrt- 
nik, =  na  obrto  narejen  črevelj,  Hrušica 
(Istra)-Erj.(Torb.). 

obrtnina,  /.  =  obrtninski  davek,  bie  ©Ctiunbe* 
ftcuer,   Cig.,  Jan. 

obrtniški,  adj.  bie  ®ett)evb^(citte  betrcffeub, 
WctVterbc  ,  ^"''Itf^l''^'-  obrtniška  bratovščina, 
bie  ©ctuerbegenoffenjcbaft,  Cig.;  =  obrtniška 
zadruga,  nk. ;  trgovske  iii  obrtniške  zbor- 
nice, Lei>st. (Nauk) ;  obrtniško  sodišče,  DZ.; 
po  obrtniško,  genierb':'nid^ig,  Cig. (T.). 

obrtništvo,   n.  ber  ©euicrbcftanb,  Jan. 

obrtnjak,  m.  eiitc  '^iii  fleiiier  Scl)iil)nagcl,  Cig. 


obftnost,  /.  1)  bic  .'ourligfeit,  bie  (Metuanbt()cit, 

Mur.,  Cig.;  —  2)  bic  ©ciuerbct^dtigtcit,  ber 

CHoiiicrbcfleifj,  bie  SSetriebjamteit,  Cig.,  Jan., 

Cig.  (T). 
obrtovališče,  n.  bic  Oiciucibftiitte,   DZ. 
obrtovatnica,  /.  bci^  (^icuicrbclocrtle,   DZ. 
obrtovanje,    n.  ber  33ctricb   ciiic^  ®c«erbe», 

bci  ;"Niibiil"tricbctrii'b,   Cig. (T.),  DZ.,  nk. 
obrtovati,    ujem,    vb.  impf.  ein  ®c)(f)dft  (®e* 

Uicrb;0  bctrcibeil,  DZ.,  Levst.(Nauk),  nk. 
obrtgven,  vna,  adj  ^nbiiftrie  =  ,  (ycuierbe=,  DZ.; 

obrtovne    stavbine,    'finutcn    ttoit  33ctrieb^^ 

nnlagcn,   obrtovno  dopustilo ,  bie  ®cn)erbe= 

coitcejfion,  Levst.fNauk). 
obrtovina,  /.  ba^  ^iibiiftrteerjeugniž,  h.  t.- 

Cig.  (T.). 
obftstvo,  n.  bn§  ©emcrbetuefen,  bic  ignbuftrie, 

Jan.,  nk 
obrubiti,    im,    vb.  p/.  =    obropati:    žolnerji 

mesto  obrubijo,  hiše  poderejo,  Jsvkr. 
obrunek,    nka,   m.    i)  bic  9^arbe,  Jan.,  Nov., 

Vrt.,  LaSče-Levxt.(Rok.),  Notr.:  —   2)  bcr 

^norren  in  ciiiem  23rctt,   Tolm.;  —  3)  ber 

93auiu[tnuif,   Dol.;  —  klada,  na  kateri  drva 

sekajo,   Gor. 
obrunka,  /.  =  obrunek   i),   C,   Glas. 
obrunkarica,  /.  neka   hruška,    Sebrelje(Go- 

riškoj-Erj.  (Torb  ). 
obriinkast,  adj.  luirbig,  Jan.,  C. ;  obrunkaste 

roke.  Let. -C;  obrunkasto  lice.   Glas. 
obriis,  m.  \)0^%  5(btui)c^lud),  bie  Seroictte,  Habd.- 

Mik.,  Valj.  (Rad). 
obrusek,    ska,  m.  bn^  Sdjteifiel,   obruski,  bie 

'^Ibfdlle  bcim  Sdileifcn,  Cig. 
obrusiti,   im,   vb.  pf.  ring-iberum  abic^leifen; 

obrušene  ploskve,  Srf)liffldcl)en,    Cig. (T.). 
obruševati,  ujem,   vb.  impf.  ad  obrusiti ;  Ulit* 

(ocfcrn:    o.,   rahljati   in   obračati   prst.  Vrtov. 

(Km.  k.). 
obrusiti,  rušim,  vb.  pf  um(pcfcrn:  o.  in  opleti 

žito,    \'rtov.(Km.  k.). 
obrviten,    tna,    adj.  =  okoren,    neroden,  ne- 
spreten,   Vršno  (Tolm.)-Erj. (Torb.). 

1.  obruzdati,  am,  vb.  pf.  =  obrazdati,  Ravn.- 
Valj  (Rad). 

2.  obruzdati,  am,  vb  pf.  •=  2.  obrzdati,  Diet. 
obrv,  /.    i)  bie  5(uiiciibraite,   Cig.,   Jan.,  Bl- 

Kr.-C;   nav.  pl.  t)bfvi,  bie  Stugciibraitcii ; 

tudi:    obrvT,    Valj. (Rad);  —   2)  =  brv    i), 

ber  Steg,  C,  BlKr. 
obfva,  f.  =  obrv    i),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik., 

Erj.  (Z). 
obrvat,  ata,  adj.  mit  ftarfeii  5[ugeitbraucn,  Cig-. 

1.  obrzdati,  am,   vb.  pf.   ==  obrazdati,   C. 

2.  obrzdati,  am,  vb.  pf.  beii  Qaum  aiilcgeii, 
ailgduineii;  konja  o.,  Cig.;  konjem  gobce 
o.,  Jurč.;—  (pren.)  Bog  tebe  s  trpljenjem 
trdno  obrzda.  Bas. 

obfzet,  zla,  adj.  iitovid),   C 

obfzniti,  bfznem,  vb.  pf.  t)crinor)d)Cll,   C 

obsadilo,  n.  bie  ^^epflausung  Cv  '^B-  "tit  '>8dum= 

d)cn),"t:. 
obsaditi,  im,  vb.  pf.  i)  riuglium  be^flanjett: 

o.   kako   mesto  z   drevjem,    Cig.;  —   2)  .bc= 
^flait.^CU,  bc|el^eil :  vrt  s  sadnim  drevjem  o., 


obsojanje  —  obs9gati 


748  — 


obseja  —  obsesti 


Cbftbdumc  iibcvoll  im  (Sorten  pflanjcn,  Cig., 

Jan. 
obsajanje,  «.  i)  haž  Unipflansen;  —  2)  ba§ 

■Sepflanscn,  3/. 
obsajati,    am,  vb.  impf.  ad  obsaditi ;    i)  um= 

pflnnscn,  Cig.;  — 2)  bcpflan.^en,  Cig.,  Jan.,  .M. 
obsfben,   bna,   adj.   i)  fiiv  fic^  bcftcbcnb,   C; 

obsebno,  etiicn^,  C;  —  aužgc.icidjitct,  C; 

—  2)  =  oseben,  perionlidi,  in  ^crjon,  C. 
obsebojen,  jna,  adj.  =  osebojen,  ogi.-C. 
obs^či,  sežem,  vb.pf.  i)  umfanflcn,  Mur.,  Cig., 

Jan.;  o.  koga  črcz  život,  cincn  lun  bcn  2cib 
faffcu,  Cig. ;  —  bcrunilangcn,  Cig. ;  —  2)  in 
\id)  fajjcn,   bcgrcifcn,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.); 

—  jiijammenfiiiicn,  Cig..  Jan.,  Cig.  (T.). 
obsečevje,  n.  cin  abgetjoljter  Stjeil  beš  2BaIbeš, 

bcr  £cf)lag,  Cig. 

obsed,  seda,  m.  =  obseda  2),  Valj. (Rad). 

obseda,  /.  i)  bie  ."pcrumfilenbcn  (,v  53.  bic 
2:ijd)9cjetlicf)aft) :  Bog  živi  obsedo!  ji':j/!^^; 
poštena  o.,  C;  —  2)  bie  SSelagcniug,  Cig., 
Jan..  ogr.-C. 

obsedanje,  n.  bic  93elagcrung,  Jam.,  Cig., 
.Jan.,  nk. 

obsedati ,  am ,  vb.  impf.  ad  obsesti ;  i )  bc= 
lagcrn,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  nk.\  o.  in  naska- 
kati  trdnjavo,  Levst.fZb.  sp.J;  —  fic^  auf 
CtnJOž  logern  :  mrak  je  obsedal  zemlji  lice, 
Glas.;  —  2)  fi^cn  JU  blciben  pflcgen,  C. 

obsedavanje,  n.  "ociž  33e(agcin,  3/wr. 

obsedavati,   am,  vb.  impf.  belagcrn,  Mur. 

obsedba,  /.  i)  ^  obseda,  bie  33elagenutg,  Jan.; 

—  2)  bic  Cccupation,  Jan. 

obseden,  dna,  adj.  i8clageruiig'5=^,   Cig.,  Jan.; 

obsedni  stan,  bcr  ^clagcvuugžsuftaub,  Cig., 

Jan.,  M.,  nk. 
obsfdcnec,    nca,    m.   1)   bcr  39elagcrte,  Cig.; 

—  2)  bcr  33eje|)enc,  Mur.,  Cig.,  Ravn.-\'alj. 
(Rad). 

obsedenje,  «.,  ogr.- Valj.  (Rad);  pogl.  obse- 
danje. 

obs9denost,  /.  bie  93cfeffent)cit,  Mur.,  Cig. 

obsedeti,  im,  vb.pf.  fijjcn  bleiben;  do  polnoči 
v  krčmi  o.;  kdor  visoko  leta,  nizko  obsedi, 
Nprcg.-Jan. (Slovn.) ;  —  aufftpfjcn,  auftreiben, 
auf  eine  Snnbbont  gcratl)cii  (o  ladji) ,  Cig. 

obscdlati,    am,    vb.  pf.  =  oscdlati,   Cig.,  M. 

obsednik,   m.  ber  ^Šclagerer,  Cig.,  .Jan.,  ^'rt. 

obsedovati,  ujem,  vb.  impf.  =  obsedati  i), 
belagcrn,  3///r.,   Cig. 

obscdovavec,  vea.  m.  bcr  33elagcrer,  .^lur., 
(.lig.,  Jan. 

obseg,  sega.  m.  ber  Unifang,  Cig.,  Jan.,  Cel. 
(Gcom.),  nk.;  o.  glasa,  ber  llnifiuig  ber 
Stimntc,  C;>. C r.; ;  —  ber  53ereirl),  Cig.,  Jan.; 

—  bcr  3n^Qlt  Cv  33.  einci?  3.3ncl)ec),  Cig., 
Jan.,   C. 

obs9ga,  /.  ber  '^Oereirf),  ber  ^ejirf,  C.;  tarna 
o.,  ber  *4>iarripreiigel,  C. 

ohs9ganje,  n.  'bai  Umfongen. 

obs9gati,  am,  vb.  impf.  ad  obseCi ;  1)  um- 
fongen, uniffliien;  berunilougen,  Cig.;  —  2) 
in  ficl)  faffen,  cnt^olteu,  begreifen,  Cig..  Jan., 
Cig. (T.),  nk.;  —  ;;)  flb,yel)en :  <>.  britvo  na 
kamcnu,  na  jermenu,  KlKr. 


obseja,  /.  bic  SSejeffcnfjcit,  M. 

obschniti,  s;ihnem,  vb.  pf.  Dcrborren,  trodcn 

merbcn,  Jan.(H.j. 
obsajanje,  n.  i)  bog  93e)aen;  —  2)  bic  fte^cnbe 

(Soot,   Svet.  (Rok.). 
obsejati,    sejem,  vb.  pf.   i)  umfocn,   Cig.;  — 

2)  befiien:  o.  njivo;  —vse  o.,  bfl§  8den  be= 

enbeu,  Cig. 
obsek,  seka,  m.  i)  bo^  ^e[)auen,  "aaž  ?Ibaftcn 

eine§  Sionme'?,  Cig.,  C;  —  2)  bie  feilforniigc 

^Ibfc^ragung  ber  Steine  ju  ©croolben,   ber 

Jugejc^nilt,  Cig. 
obseka,  /.  bic  5(eftc,  bic  »oin  93ounic  obgcl)acft 

ttierben^  bos  3(bf)o[j,  Cig. 
obsekati,  sekam,  vb.pf.  1)  ring^um  ab^acfen, 

Mur.;  —  2)  bel)acfcn,  bcliauen;  cntaften:  vrbe 

o.,  Cig.;  —  be}(^neiteln,  pufeen:   drevo  o., 

Cig.,  Jan.;— ■i)  kamen  o.,  bcn  Stcin  bcl^OUCn, 

Jan. 
obsekava,  /.  ein   runb^erum  be^adtc§  ^olj, 

\htr. 
obsekavanje,  n.  'iia?>  93cbadcn. 
obsekavati,    am,    vb.  impf.  ad   obsekati;    i) 

ring§t)fi'iint  obhoden,  Mur.;   —  2)  ring§uin 

bebcidcn;  drevo  o.,  obdftcn;— fd}nciteln,  Cig. 
obsekovati,  ujem,  vb.  impf.  =  obsekavati. 
obseliti,  selim,  vb.  pf.  bcficbeln,   bcic^cn,  C. 
obsena,  /.  i)  bie  53cidiattung,  Mik.;  —  2\  bic 

58Ienbung,  Cig.(T.)\  —  bic  'iBcjauberung, 

Mik. ;  —   3)  =  pošast,   C. 
obsencati,  am,  vi. /7/.  =  obseneiti,  ogr.-Valj. 

(Rad). 
obsenčba,  /.  bie  Umjdiattung,  Cig. 
obsenčen,  čna,  adj.  untjdiattig,    V.-Cig. 
obsenčenje,  n.  bic  Ucbcrid)attung,  Mur.,  Cit:. 
obsenčevati,    ujem,  vb.  impf.  ad   obsenčiti; 

iibcridiatten,  Trub.-M.,  Burg. 
obsenčiti,    senčim,    vb.   pf.    iibcrfd^ottcn ,    bc= 

fdmtten. 
obsenčje,  n.  bie  Sdiattiemng,  Bes. 
obsen9tba,  /.  bic  i^crjanbemng,  Mik. 
obsen9titi,  etim,  vb.  pf.  uer,^Qnbern:  coprnice 

znajo  človeka  obsenetiti,  BlKr.-Mik.;  —  o. 

se,  fid)  ent)C|jin,  BlKr.-.M.,  C;  (obscnčtiti  ?). 
obseniti,    senim.    vb.  pf.   i)    iim|d)attcn,   bc» 

fdiottcn,  Cig.,  Šol.;  — 2)  blenben,  tduid)en,  C. 
obseniti,    s^nem,    i'*.  ;/.  ouf    jenianben    JU 

jdieineu  onfongen,  befdjeinen  (o  soincu),   C. 
obsenjiti  se,  im  se.  vb.  pf.  fidl  Untnb  licgcn, 

Cig.;  obsenjen.  Koli 'Jruduinuben,  z.;  (nam. 

obsednjiti;    prim.  sednja.   sedno). 
obsereti,  im,  vb.  pf.  crgrouen,  ogr.-C. 
observatorij,    m.  zvezdarnica,    bož  CbfcrBO= 

torium. 
obscsati,  Sm,  vb.  pf.  riugv^um  bcfougen,  Cig. ; 

—  UMiiib  fnugen,  ^Vi,'. ;  (bo>?  l?leu|cre  einer 
Snd)e)  objongen,  Cig. 

obsesti,  sedem,  vb.pf.  i)  fid)  nieberUifjeii : 
ptica  na  boriču  obsede,  C;  —  2)  fid)  uni 
jenionben  IjcrumfelKU,  innfi|jen:  <>.  koga.  Cig.; 

—  belogeru,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  3)  tefe^eu, 
Mur.;  mesto  z  vojaki  o.,  Cig.;  —  bcfolleu: 
groza  obsede  ljudi,  Vrt.;  hudi  duh  ga  je 
ob.sedel,  Cig.;  obseden,  befcffeu ;  —  obsede 
me,  c^  mivb  mir  iibel,  C. 


obsev  —  obskočiti 


—  749  — 


obskfba  —  obstaja 


obsčv,  sčva,  m.  bie  58cftral)lmi9;  bcr  ©lanj,  C. 
obsevanje,;«.  bn§  ^^cjacii. 

1 .  obsevati ,  am,  vb.  iinpf.  ad  obsejati ;  bc 
jdcn;  njive  o.;  bcftlTUCn :  repo  z  apnom  ob- 
sevajo, kadar  jo  gosenice  jejo,  jv^iliSt. 

2.  obsevati,  am,  vb.  impf.  ad  obsijali;  i)  11111  = 
[tratjlcn,  Cig.;  —  2)  bcic^ciueu,  bcitratjlcn; 
nobeni  žarki  jim  glave  ne  obsevajo,  Ravn.- 
Valj.iRad);  (solnce)  ima  veliko  o.,  Npes,- 
Schein. 

obsevek,  vka,  »z.  bie  Saat,  obsevki,.  bie  Saatcn, 
C 

obsevre,  adv.  =  obsore,  Levst.fSl.  Spr.J. 

obsežaj,  >n.  bcr  Uiiifang:  o.  pravice,  ber  Um= 
fang  be§  9tcd)te§,  v  tacem  obsežaju,  in  foldjcm 
Umfaiige,  DZ. 

obsfžek,  žka,  m.  1)  bie  Umfaffimg,  0>.;  — 
2)  bcr  Umfaiig,  ber  53eici(^,  Cig.,  Jan.;  o. 
volitvcnih  okolišev,  DZ. ;  o.  kontumacijske 
službe,  DZ.;  —  ber  5"^<^^Fiff'  ^'p->  ^^'^•' 
Cig.fT.J,  C;  —  ber  ^ni]alt',  Cig.fT.J;  pisma 
enakega  obsežka,   Cv. 

obsežen,  žna,  adj.  umfangreid),  umfaffcnb, 
Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  C,  M.,  nk. 

obsfžje,  n.  ber  93ereid),  Cig.,  Jan.,  C;  o.  sli- 
karstva, "naž  ©cbict  ber  SJklerei,  Zora. 

obsežnina,  /.  ber  ^"aflunfl^žraiiin,  DZ. 

obsežnost,  /.  ber  Umfang,  Pohl- Valj. (Rad); 

—  gro^er  Umfang,  nk. 

obsihati,  siham,  vb.  impf.  ad  obsehniti ;  ab- 

borren,  Z. 
obsij,  m.  =  obsev,   Cig. 
obsijati,  sTjem,  vb.  pf.  bejc^eineu,  be[tra^Ien; 

nisi  vreden,    da  te    solnce   obsije;  —  (ob- 

sejem,  Skrinj. -  Valj.  [RadJ). 
obsijaj,  m.  bie  ^rJ^^li^i^tion  (phvs.),  h.  t.-Cig. 

(T.). 
obsijavati,    am,    vb.    impf.    =    2.    obsevati, 

Ravn.-\'alj.(Radj. 
obsikati,  kam,  čem,  vb.  pf.  umjiidjen,   Cig.; 

—  beipri^ien,  Cig. 

obsiliti,  silim,  vb.  pf.  libertoaltigcn,  C;  — 
iiberfallen:  noč  nas  je  obsilila,  C;  —  iibcr= 
laben,  Volk. 

obsiniti,  sinem,  vb.  pf.  =  obseniti,  bejc^cincn, 
Mik. 

obsip,  sipa,  »2.  ber  '3}amm:  mali  obsipi,  Levst. 
(Močv.j;  —  ber  SSatl,  M. 

obsipanje,  n.  bie  Um)c^iittung,  3/. 

obsipati,  sipam,  pijem,  vb.  impf.  ad  obsuti ;  i) 
{)crumicf)iitten  (Dontrodenen2)ingen\  ring^um 
anfc^iitten,  Cig.;  —  ring^um  bcfc^iittcn,  Mnr., 
Cig. ;  koruzo  o.,  ben  ^ufnmj  beljdufeln,  Z. ; 

—  umgeben,  umringen,  Jan.;  —  2)  iibet' 
i)dnfen,Oy.,./a«.,  nk.;  —  (vb.pf.=  obsuti, 6Y.). 

obsipavati,  am,  vb.  impf.   =  obsipati. 
obskakati,  kam,  čem,  vb.  pf.  o.  kaj,  fpringenb 

um  efmaž  l)ernmfommcn. 
obskakljati,    am,    vb.  pf.  o.  kaj,  f)iipfcnb  um 

etroa^  f)erumfDmmen. 
obskakovati ,    ujem ,    vb.    impf.    o.   kaj ,    um 

etraaž  ^erumipnngen,  Cig. 
obskočiti,  skočim,  vb.  pf.  ringS  l^eronipringen, 

ringSum  berennen,  Cig.;   oon   allcn  Sciten 

iiberfallen,  Z. 


obskfba,  /.  =  oskrba,  bie  SSerjorgung,  bie 
i^erpflcgung,  .SV .V. 

obslediti,  i'm,  vb.  pf.  =  zaslediti,  Levst. 
(ijZvJ. 

obsliniti,  slTnim,  vb.  pf.  =   osliniti,  Z. 

obsloneti,  im,  i-^.  >'/.  ict)Ui'n  bkiben,  Z.,  Let. 

obsliiga,  /.  bie  l<errid)tuug  :  o.  zakramenta,  bie 
6"rtt)ci(ung  be^  Saci-amente#,  C. 

obslužavanje,  n.  bie  !i8errid)tung,  bie  ^lbf)aU 
tung:  o.  sv.  maše,  ogr.C;  —  boe  ^^icni, 
ha^  53cgef)en,  kajk.-Valj.(Rad). 

obslužavati,  am,  vb.  impf.  abljaltcn,  bege[)en, 
iierrid)tcn  (eineit  ©ottee-bieuft ,  čine  §0(^jeit, 
čine  9Jfaf)li^eit),  ogr.-C,  vihŠt.-Valj.(Vest.); 
fcicrn,  kajk.,  ogr.-Valj.(Rad). 

obsluževati,  ujem,  vb.  impf.  i)  =  obsluža- 
vati: sveta  opravila,  katera  obslužuje  cerkev 
veliki  teden,  Erj.fl^b.  sp.);  —  2)  bcbieuen, 
bei  jemanbem  im  2)ienfte  fte^cn:  obslužujem 
dobrega  gospoda,  Z. 

obslužiti,   im,  vb.  pf.  i)  tierrid)ten,  abf)alten 

(prim.   obslužavati);   —    2)0.   koga,    bei  jC' 

manbem  auebienen,  C ;  —  o.  kaj,  obbiencu : 

krivnja  s  trpljenjem  obslužeiia,  SIN. 
obs9ben,  bna,  adj.  =  obseben,   C. 
obsod,  sQda,  m.  =^  obsodba:  o.  krivca,  Npes.- 

Vra\. 
obsodba,  /.  bie  58erurt^cilung. 
obs9dek,  dka,  m.  =  obsodba.  Mitr. 
obs9den,  dna,  adj.  conbemnatorifc^,  Cig. 
obsodilen,    Jna,    adj.  =  obsoden;   obsodTtna 

razsodba,  Derurtl)cilenbež  Gr!enntni§,  DZ. 
obsgditi,   im,  vb.  pf.  Dcrnrtljeilen;  o.  koga  k 

smrti,    na  smrt;    o.  v  ječo  na  deset  let,  ju 

einer  je^nja^rigeu  Merferftrafe  berurt^cilcn ; 

—  o.  koga,  tierbammen,  uber  jemonben  ben 

Štab  bredien,  Cig. 
obsodijiv,  iVa,  adj.  jum  SBerbammen  geneigt, 

argroobnifd),   C. 
obsodnik,  m.  ber  35erurtf)ciler,  ber  SSevbommcr, 

Cig. 
obs9Ja,  /.  =  obsodba,   Cig.,  Jan.,  M.,  C. 
obs9Jati,   am,    vb.  impf.  ad  obsoditi;   Derur= 

tf)ei(en. 
obs9Jenec,    nca,    m.  ber   SJcrurtf^eilte ;    obso- 
jence kamenjati  veleva,   Ravn.- Valj.  (Rad). 
obs9Jenka,  /.  bie  S^erurtfjciltc. 
obsojevač,  m.  =  obsojevavec,   C. 
obsojevati,   lijem,   vb.  impf.  oerurtbeilen;  ne 

sodi,  ne  obsojuj!  rid^te  nid}t,  Ocrbammc  nid)t! 

Krelj. 
obsojevavec,  vca,   m.  bcr  58erbammer,  Cig. 
obsojilo,  n.  =  obsodba,    Cig.,  Jan. 
obsok,  m.  bie  llntetfud)ung,  Habd.-Mik.;  — 

prim.  hs.  sok,  bcr  9lu-3finbcr. 
obsotnčiti,    sotnčim,    vb.  pf.  fonucn^ell,  f)ett= 

ftvablenb  madjcn,  Levst.  (Zb.  sp.). 
obsore ,    adv.  um  btefe  Stunbe,  Mur.,   Levst. 

(SI.'  Spr.). 
obsorfd,   adv.  um  biefe  '^tit,   Cig.,  Jan 
obsorej,  adv.  =  obsore,  Mur.,   Cig.    Jan. 
obsfčje,  n.  bcr  .'ocrjbcutel,   Cig. 
obstaja,  /.   i)  "oai  Stcfjenbleibcn ,  C;  —  2) 

bie  (Drcn5iuad)e,  iVoi-. -C;  —  ■})  bie  t^ort' 

baucr,  C;  —  bie  9lu'obouei,  C 


obstajalisče  —  obstaviti 


—  750 


obstavlj^nje  —  obstran 


obstajalisče,  n.  bev  .'pnltepla^,  Jan.  (H.);  — 
bie  Jocrberiic,  Jan. (H.). 

obstajanje,  n.  \)  \>až  Slcfjeiiblcibcii ;  —  2) 
ba#  Jvovtbcftclicn,  Mur. 

obstajati,  am,  vb.  impf.  1)  o,  koga,  umftcl)c:i : 
tolpa  ga  je  obstajala,  LjZv.\  —  2)  (ijftcr^) 
[tcf)cn  blcibcii,  balt  ju  mncljcu  pflegcii;  —  3) 
foitbcftdicn,  bct)arrni,  Mur.,  Ci^  .  Jan  ;  — 
4)  „beitet)eu",  Mm:,  nk.\  o.  iz  česa,  au^  cttnaž 
beftef)en,  C,  nk.:  (po  nem.);-  5)  „9eftct)cn", 
befcnticu,   C/>.,  nk.;  (po  nem.). 

obstanek,  nka,  m.  i)  bav  ^^cftebcit,  bcv  ^C= 
ftailb,  C:  pozvcdbe  o  obstanku  dejanja, 
f^citftetluiui  bc5  Ibalbeftanticg,  DZ.;  —  2) 
ber  ^fOrtbcftaub,  Mur.,  Ci^.,  Jan.;  kar  hu- 
dobnež stori,  nima  obstanka,  Škrinj.-^'alj. 
(^/?<3^j ;  —  bie  9hlvbauei",  C;  nimaš  obstanka, 
bu  bift  iillUdt,  Z. 

obstanoviti,  im,  vb.  pf.  ,^um  (2tiflftct)en  bj:in= 
gen,   C,  Z.;  uro  o,  jv^liŠt. 

obstanoviten,  tna,  adj.  =  stanoviten,  Ka.-it. 
(Rolj. 

obstarati ,  am ,  vb.  pf.  alt  tticvben ,  altcrii, 
ogr.-M. 

obstarljiv,  fva,  aJj.  altcvnb,   C. 

obstattk,  tka,  m.  =  obstanek  2),  bcv  '$>c- 
ftaiib,   C. 

obstati,  I.  stojim,  vb.  pf.  1)  o.  koga,  firf)  Ulit 
jcmauben  ftetlen,  it)n  umacbcu,  Jam.,  Mur.; 
pogl.  obstopiti;  —  2)  ftc^en  biciben,  itillc 
^alten;  krogla  ne  obstoji  rada  na  mizi;  pred 
njegovim  pragom  obstoji,  Ravn. :  zvezda  nad 
hišo  obstoji,  Ravn.:  in  ber  ftc^cnbcu  (2tel= 
lung  Ucrbleiben:  mi  stojimo  in  podperani 
obstojimo,  ogr.-Valj.(Rad) ;  be^arren:  o.  do 
konca,  Trub.,  Kast.  i.  dr.;  o.  v  malovred- 
nosti,  v  grehih,  v  zahvalnosti,  kajk.  -  Valj. 
(Rad);  ne  o.  dolgo  v  dobrem  stališu,  kajk.- 
Valj.fRadj:  —  bcftotien,  (einc  ^^robe,  einc 
^riifung)  aii§{)oIten:  o.  pri  poskušnji.  O'«-.; 
o.  pri  izpraševanju.  Vrtov.;  o.  na  presknšnji, 
Cig.,  DZ.;  neverni  ne  obstojijo  v  sodbi, 
ogr.- Valj. (Rad);  —  3)  „cicftel)en",  ./^'-h., 
Jan.;  (po  nem.);  —  4)  vb.  impf.  „befte^en"; 
o.  iz  česa,  o.  v  čem;  (po  nem.);  —  II.  sta- 
nem, vb.  pf.  1)  [tcl)en  bicibcu;  ona  obstane 
na  mestu.  Jure.;  voz  obstane  pred  gostil- 
nico,  F.rj.fl\b.  ap.);  pesek  nju  zapelja  do 
kupa  drv  in  ondi  obstane,  kajk.-Valj.(Rad)\ 

—  t)erl)arren,  bcbancn,  .\fur.;  zidovi  v  svoji 

hmanjoči  i  tvrdokornosti  obstanejo,  kajk.- 
Valj.n<ad);  nikjer  ne  obstancš,  nttflcnbž 
f)Qrrcft  bu  a\\i,  Z.;  —  bcftclicn:  za  „soldake" 
(=  soldate)  obstanejo,  fie  llicibcit  bfi  ber 
9lffcntierung  tnuiilirl)  befuubcn,  ogr.-Valj. 
(Rad);  —   2)  „ficl"tcl)cn";  (po  nem.). 

obstava,  /.  1)  bie  UiitftcUuufl,  ('.ig.\  —  2) 
bao  ."pcruniflcftelltc,  Cig.:  —  ber  .v>intcrf)alt, 
Dalm. 

obstavck,  vka,  m.  bO'?  .'pcruiiiflcncntc,  bie  Unt 
ffcilunfl,  Cig. 

obstaviti,  stavim,  vb. pf.  i)  (jcnimfleflcn,  .Uk;.. 
Ci^.;  —  umftcUcii;  <>.  gozd  z  mrenami,  Cig.; 

—  2)  bcjetjcil,   Cig.;  mizo  o.,  bflt  Tild)  bc- 


ftctlon,    Cig.;  kako  mesto  z  vojaki  o.,  eiucn 

^Uiftcn  mit  ©olbaten  bejieften,  Cig. 
obstavljanje,  ti.  tiaž  ^crumltellcn,  M.\  —  bo# 

Umftdlcii,  Cig. 
obstavljati,    am,    vb.  impf.  ad   ob.staviti ;    1) 

Iicniniftedcn,  Mur.;  —  uniftctlcn;  —  2)  be= 

ie^eii,  Cig. 
obstekleti,   fm,  vb.  pf.  eig.  sju  ®Iqž  njcrben: 

nor  ©divccfen  ober  Štauncn  er[tarren,  Jan., 

Levst.(Rok.)\    Bežati   čem  in   —  obsteklim, 

Levst.fZb.  sp.). 
obstezen,  zna,  adj.  am  *Pfabe  befiubltd^,  Jurč. 
obstirati,  am,    vb.  impf.  ad  obstreti :  ^eruin= 

breitcu,    Cig.;   —   (o  svetlobi)   um)4cincn, 

Jam.;  —  iiber  etrtiae  breiteii,  bcbecfen:  o.  zid 

z  braido,  bie  'S&anh  jpaliercn,  Cig. 
obstlati,   steljem,   vb.  pf.  mit  Stieu  umlegen 

ober  belegen:  gnezdo  o.,  bol  5Jc)'t  oujfiittcrn, 

Sol. :  —  sled  o.,  bie  giifjrte  mit  abgcbrod)encn 

3it)ci9en  belegen,  Cig. 
obstoj,  stoja,  m.  ber  ':i3ei'tanb,  ber  f^ortbeftanb, 

Cig.,  Jan.,  nk.;    obstoj    zagotoviti  slovsrv^u, 

Str.;   bie   SEiftenj,  DZ.;  —  ber   §alt,   bie 

(^eftigfeit,  Jan. 
obstoječ,  ^ča,  adj.  ^altbar,  Jan.;  o.  krompir, 

jv{hŠt.;  bauevl}aft.  Z.,  C;  prijazen  v  hudem 

ne    more    obstoječa    biti.    Kast.;  —  prim. 

obstati  I.  2). 
obstojfčien,  čna,  adj.  =  obstoječ,  Mur. 
obstojfčnost,  /.  bie  2)QUcrl)afti9!eit,  Mur. 
obstojen,  jna,  adj.    i)  59eftanb=,  obstojni   del, 

ber  33i-ftaubtbeil,   Cig.,  Jan.,   C,  nk.;  —   2) 

bauei()aft,  ausbauernb,  .Jan.,  C;  —  ftic^^altig, 

triftig,  Jan.;  o.  vzrok.   C. 
obstojnost,/,   i)  bie   ^oltbarteit,   bie  ^aner« 

^aftigtcit,  Cig.,  Jan.;  — 2^  ber  Umftnnb,  Mur.; 

obstojnosti, bie factiidienS.scrlialtuifie,  Cig.(T.). 
obstpjstvo,   n.  ber  53cj'tanb,   bie  (fjiftenj,  C; 

bie  '■JluSbnucr,  C. 
obst(Jnj,    adv.  =  zastonj,   C.:^  =  za  obstonj, 

Mcg.,  Krelj;  (za  obstunj.  v{li.'^t.- 1  alj.fCIas./). 
obstop,   stcSpa,  m.  bie  Um,iiugelung,   bie  Siu' 

jdiliefiiiiig,  bic  'iModabe,  Mur.,  Cig.(T.). 
obst^panje,   n.  '^a->  Umsingeln,  M.;  bie  Ger- 

nievuug,  Mavr.(Lct.). 
obstppati,   am,    vb.   impf.   ad  obstopiti :  um 

riugcn,   Cig.,  Jan.;  —  uinjingeln,  M.;  blo- 

rfiercii,  Cig. 
obst9pen,  pna,  adj.  (Iin)diIicf}ung'S^,  ^Ipdobc% 

Jan.(H.). 
obstopiti,  stopim,   vb.  pf.  I)erumtreten,   um 

viugeu,  um.^ingelu;  o.  koga,  o.  gozd;  — mesto 

o.,  bic  Stabt  ein)d)Iiejjen,  blorfiercn,   Mur., 

Cig.(7.). 
obstopljenje.  »j.  =  obstop,  bic  ®in)d)licf5ung, 

.Mur. 
obstožfrcn,  rna,  adj.  um  beu  'ivpl  befiublid) : 

obstožerna    zvezda,    bcr    Eircumpolrtrftcm, 

l,.t.-C'ig.(T.). 
obstožfrje,  >i.  bie  "ipolarlSnber:  južno  o.,  h.  t.- 

cig.cr.). 
obstvžje.  n.  bic  ,McgelfInd)e,  Cig.(T.). 
obstran,  pracp.  c.  gen.  =  zastran,  Don  ivegeu, 

Mur.,  Jan.,  .\(ct.;   obstran  njih  dobrih  del, 

Krclj. 


obstranski  ~  obsvojtn 


7;-)! 


obsvojiti       obtuUiiiti 


obstranski,  aJj.  a\\  bev  6citc  bcfiiibliii),  jiitlid), 
eeitcu  =  ,  Cifr.fT.).  C,  Z.,  F.rj.  (Min.),  Cel. 
(deom). 

obstraževati,  lijcm,  vb.  i»iy/.  iimunidieii,  r;>. 

obstražiti,   stražim,  vb.  p/.  Diud)  ilnidjcii  bc 
tiicfcil,  fid)oni,  Mttr.,  Cig.\   mc]c  o.,  SIS. 

obstreči,  strežem,  vb.  pf.  i)  nuffaiicicn,  C; 
o.  v  svoje  naročje,  SIN  ;  —  zvrnil  bi  se  bil, 
da  se  ni  obstregcl  ob  svoj  vatel,  .Jure.:  — 
2)  o.  koga,  ubcrrafd)cit,  C. 

obstreliti,  im,  vb.  pf.  (biud)  cincii  Sd)!!]''.')  an= 
id)iff50U;   lovec  je   psa  obslrelil. 

obstreljati,  am,  vb.  pf.  (bltrd)  mc[)VCiT  Sdjiifjej 
aiiid)icjjeii. 

obstret,  /.  i)  bev  umncbcnbe  Sd)ciii,  bcr  i^of 
um  Sonne  iiiib  ^Jtonb,  bcr  .S^ciltiicnidiciii, 
Miir..  V.-Ci^.,  Jan.;  —  2)  bcr  ^kd  lim  bic 
S^niftiua^c,  3/«;-. 

obstretek,  tka,  m.  =  obstret  2):  sajav  krožeč 
pri  prsnih  bradavicah,    Vod.(Bab.). 

obstreti,  strem,  sterem,  vfr.  ;?/.  i)  i)cnnnbrciten, 
Ci^.\  uml)ullcn,  0>.,  C;  umjd)attcn,  C.;  utu= 
j^cincn,  ^ar«.;  — umringcil,  Jam.,  C.;  mesto 
o.,  belageru,  C;  —  2)  bebcdcii:  z  brajdo 
zid  o,  eine  SBaiib  fpalieicn,  CJg.;  —  iibcr- 
fd)Qtteii,  ogr.-M.;  —  beiallen,  ergvcifcn:  osup- 
nost  ga  Je  obstrla,   C. 

obstretina, /.  =  obstret  i),  Jam.,  Mm:,  Cig., 
Jan. 

obstretje,  n.  =  obstret  1),  Mur. 

obstriči,  stnžem,  vb.  pf.  ring§{}erum  (mit  ber 
Sd)erc)  beidjiteibeu,  bcjd)cicn,  umfc^nciben , 
Cig. 

obstrigati,  am,  vb.  impf.  ad  obstriči;  (mit  ber 
2d)cre)  riiui^iim  bcidincibeu,  Cig. 

obstrizati,  zam,   vb.  impf.  =  obstrigati,  Z. 

obstrugati,  am,  vb.  pf.  ringlum  bel)obcIii,  Z. 

obstrupiti,  strupim,  vb.  pf.  =  ostrupiti,  Oer- 
giftcn,  Meg.,  Trub. 

obstrezati,  am,  vb.  impf.  ad  obstreči;  i)  auf- 
fangeii:  žogo  o.,  C:  —  2)  bcobadjtcn,  C 

obstrezovati,  ujem,  vb.  impf.  =  obstrezati,  C. 

obsuniti  se,  sunem  se,  vb.  pf.  fid)  iibcre)'ieu,  C. 

obsuti,  spem  (skujem),  vb.  pf.  i)  bcnimid)iitteti 
(Don  trpcfciien  3)ingen) ;  —  umfd)ittten :  s  pra- 
hom o.  kaj,  Cig.;  —  iii  9[Reiige  umgeben, 
umringeil,  Cig.,  Jan.;  sršeni  so  ga  obsuli, 
Z.;  množica  hišo  obsuje,  Ravn.;  Devet- 
krat veča  množ'ca  jih  obsuje,  Preš.;  Z  ve- 
seljem ga  sprejme  in  obspe  ljudstvo,  Cv.; 
=  o.  se :  vsa  druhal  se  ga  obsuje,  Ravn.; 
—  2)  ubcrjrf)ittten,  Mur.,  Cig.;  s  kamenjem 
o.,  fteitiigcii,  Meg.;  —  ubcrbaiifeii  (§.  33.  mit 
©ejc^aften,  mit  l^ormiirfcn),  Cig.,  Jan.  \  z  do- 
brotami o.,   Cig.,  Ravn. 

obsvečevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obsvetiti:  bc= 
leiidjtcu,  .SIS. 

obsvet,  sveta,  m.  bie  Uiiifcbcimuig,   Cig. 

obsvetiti,  im,  vb.  pf.  i)  umfdiciiicii,  umglan,ien, 
Diet.,  Cig.;  —  2)  beftraljlcii,  bejd)cincn,  be= 
glilUaCn,  Cig.;  bodi  taisti  dan  teman,  obena 
svetloba  ga  ne  obsveti !  />^/»i. ;  — bc[eild)tcn 
(fig.).  M.,  SIN.-C. 

cbsvetliti,  i'm,  vb.  pf.  bcglau,^en,  Cig. 

obsvojen,  jna,  adj.  fiir  firf)  bcftcljCIlb,   C. 


obsvojiti,    i'm,    vb.  pf.    1)  =  osvojiti,  Z.;  — 

2)  o.  se,  fid)  crtcnilClI,  M.;  obsvojimo  se  = 

spoznamo,   lia  smo  si  svoji,    C;  —  ■:;)  o.  se, 

)"id)  crtciiutlid)  ,^cigcu,  C. 
obšačiti,   im,   vb.  pf.   mit  bcr  '^Viiuft  (šaka)  uilt' 

faiicit,  C. 
obsaliti,  im,  vb.  pf.  iHTlcl^cli,  ciiic  Uiibill  ,^11= 

fiigcit,  bclcibigcii,  friiiifeu,  ogr.-C. 
obšaniti ,    im,    vb.  pf.   nciipottcit,   DCr()D()nen, 

jd)m'i()eu.  Icajk.-C;  —  b.jd)amcn,  C 
obšanovati,  ujem,  vb.  impf.  Uubllbcil  jufiigen, 

bclcibigcii,  kajk.-Valj  (Rad). 
obšapati ,   am,  vb.  pf.  mit  bcr  ^)iiit()e  fdjlagcn 

mm  (Š-efte  bev  uiijci)ulbigcn  ftiiibcr),  Jan.fil.). 
obšava,  /.   bie    Snljllciftc    aii    bcit   gciuirften 

^^Ciigeil,  Rib.-Cig.;  —  prim.  obšva. 
obšavica,  /.  dem.  obšava ;   -  ber  5lufid)lag  am 

.Uleibc,  Cig. 
obščekniti,  ščeknem,  vb.  pf.  mit  beu  f^iligcrit 

ber  ^anb  iimipaiincn,   Mur.;  drevo  je  tako 

tenko,  da  je  lahko  obščeknem,  v\hSt. 
obščepiti,  im,  vb.  pf.  =  obščekniti,   C. 
obšemanec,  nca,  m.  ber  3>ermummte,  ber  58er= 

laiete,  Mur. 
obšfmanje,  n.  bic  i^ermummitiig,  Mur.,  Cig. 
obš^mati,  am,  vb.  pf.  uermuiiimcn,  mažfiercn, 

Guts.-Cig.,  Mur. 
obšestiliti,  Tlim,  vb.  pf.  cb,^ir!cltt,  Jan. 
obsev,   šva,    m.  bcr  Is^cfoti  (am  Slleibe),   Valj. 

(Radj. 
obšir,  »2.  bic  mcitlaufige  3(uebe^nung,  Cig. 
obširen,  rna,  adj.  ettl'a§  breit,  Mik.;    obširna 

obleka,  Z.;  —  umfaugrcid),  O'"-.,  Jan.;  au§= 

fiit)rUd),  meitidjmeifig,  Cig.,  Jan.,  nk.;  (rus.). 
obširnost,  f.  groBerUmfang,  gro|>3lii':'beI)niing, 

Cig.,  C.,'  nk.;  bie  ^^(u§tiil}rHd)feit,  bie  2Bcit= 

fdimcifigfcit,   Cig.,  Jan.,  nk. 
obžitek,    tka,    m.  'i>a%   ©cbrčimc,    C;  —  ba§ 

(Jinfofžbanb,  Cig. 
obšiti,    šTjem,    vb.  pf.    i)    umiui()cn;    —  (ciit 

.ftlcib)  ncrbnimen,  borbicren,  mit  Jreffen  bc= 

jcl^cii,  Cig.,  Jan.;  —  2)  beiiiil)cn,  aiKMiiit)cu, 

Cig.,  Jan.;  iibenuiljeii,  Mur.;  ftirfen,  Mur. 
obšiv,  šiva,   m.  ber  23c)a^,  bie  3>erbramuiig, 

bcr  9(uftd)(ag,   Cig.,  Jan.,  DZ.,  C,  nk. 
obšiva,  /.  =  obšiv,   C. 
obšivati,  am,  vb.  impf.  ad  obšiti;  i)  umnal)cn; 

—  ocrbnimen,  befe^en,  Cig.;  —  2)  benii^eii, 
au§ndbcu,   Cig.,  Jan. 

obšivek,  vka,  m,  =  obšitek,  bcr  "^^ejat^  Jan. 
obšlatati,  šlatam,  vb.  pf.  i)  riiigžuiii  betai'ten, 

—  mcbrcrcš  nad)eiiianbcr  betafteii;  —  2)  biirdj 
Jaften  fiiibcii. 

obšteti,  štejem,  vb.  pf.  ringčntm  ab5iil)leu,  Cig. 
obštev,  števa,  m.  =  obračun:    težak    obštev 

bosta  imela,  Jurč. 
obštfkati,  am,  vb.pf.  riiigižum  bcjprit^en,  Cig. 
obštrlevati,  am,  vb.  impf.  iimragcil,   Cig. 
obšva,  /.  bie  ^Berbriimuiig,   bcr  ^J(ufjd)lag  bci 

Uniformen,  Jan.,  C,  .Mik. 
obšvavati,  am,  vb.  impf.  =  obšivati,  Habd.- 

Mik. 
obtajiti,  im,  vb.  pf.  »crleugiien,  C. 
obtakniti,  taknem,  vb.  pf.  =  obtekniti. 


obtanjšati  —  obtežitev 


—  752 


obtežiti  —  obtožil? 


obtanjšati,    am,    vb.  pf.  =  stanjšati,   biiniuv 

ntodicn,  Mm: 
obtatati,  am,  vb.  pf.  ali?  ciiicii  Ticb  aiu-fd)rcici!, 

obtatiti,  im,  vb.  pf.  =  obtatati,   Cig. 
obteči,  tečem.  vb.  pf.  i)  uinfaufcn;  mesto  o., 
Cig.:  tvoji  sovražniki  te  obteko,  bcilIC  ^oillbc 

ttierbcn  bid)  iimringcn,  Krelj:  -  uiminiien, 
umflieftcn,  Mur.,  Cig.;—i)  (nufciib  [niucfteii, 
belaufen:  mejo  o.,  Cig.;  -   bcfliefeen,  0>.; 

—  '^)  oblaufort,  C;  kadar  obteče  deset  let, 
Levst.(Pril.). 

obtednica,  /.  'isoA  Jobtcnamt  nad)  ad^t  STagcn, 

obtek,  teka,  m.  bcr  Umfauf,  bie  Sirculation, 
Cig.,  Jan..  Cig.(T.);  krvni  o.,  bcr  33(utum= 
lauf,  Jan.\  denarni  o.,  Jan.,  Z.;  prinudni  o., 
ber^il^Olinšciirž,  DZ.;  menični  o.,  bct9Bed))e(= 
umlauf.  DZ.;  v  obtckii  biti,  v  obtek  spra- 
viti, DZ. 

obtekanje,  n.  "na^  igcniuilaiifcn,  bn§  Unitaufcn: 

—  bae  "perumfliefecn,  \ia^i  Umflieilcn. 
obtekati,  tekam,  vb.  impf.  ad  obteči ;  i)  ^cnim' 

taufen ;  —  benimflicfjen  ;  —  umlaufcn;  — 
umfIieBen,  uitiftiomen ;  —  2)  bdaiifcn :  o. 
mejo,  Cig.\  o.  mesto,  bie  Stabt  burc^rctmcn, 
Cig.\  —  beftromen,  Cig. 

obtekniti,  takncm,  vb.  pf.  i)  :^ennnj'tedcn,  dh- 
fteden,  Cig.  (T.) ;  z  vejicami  o.,  DeiTcijent, 
Cig.;  —  2)  beftcden,  Cig.,  Jan.;  kup  pše- 
nice z  rožami  obtaknjen,  D<3/m.;— ttacicrcn, 
Cig.rT.). 

obtemneti,  im,  vb.  pf.  =  otemneti;  [td)  Dcr= 
finftern,   I  'olk.-M. 

obtesati,  tešem,  vb.  pf.  bc§imment,  bel^aucn, 
jdilic^ten;  obtesan  les;  —  o.  človeka,  ab- 
f)0belu  (tig.),   Cig. 

obtesavati,  am,  vb.  impf.  ad  obtesati ;  abjitlts 
mern,  bcf)aucii,  idiliditcn;  —  človeka  o.,  Cig. 

obtesovati,  Cijem,  vb.  impf.  ad  obtesati ;  =  ob- 
tesavati. 

obtesniti,  mm,  vb.  pf.  bc!(emmon,  Zora. 

obtesnjenost,  /.  bie  'Cetlemmuiui,  Zora. 

obtevre,  adv.  um  cilic  joldjc  Stunbe,  Lcvst. 
(SI.  Spr.). 

obt^žati,  težam,  vb. pf.  =  obtežiti,  Mur.,  Cig.; 
mati  repe  kisat  denejo,  s  kamenom  jo  ob- 
tcžajo,  Ravn.fAbc). 

obtežava,  /.  criditucvciibcv  Umftaiib,  Cig.,  C. 

obtvžba.  /.  bie  "i^elailuiui :  pravilna  o.,  bie 
^Jonnadiclajtuiifl,  DZ.;  brez  obtežbe,  unbc= 
loftet,  f^ig.;  blago  prosto  vsake  druge  ob- 
težbe, DZ. ;  —  bie  (Srid)>ucnmfl,  Cig. 

obtežen,  žna,  adj.  2ait-  :  obtežni  pesek,  ('ig. 

obtcževanje,  n.  ba^J  ^Scidjluereii. 

obtežcvati,    ujem,    vb.  impf.  bcidiliHveil,  bela 
^ten;   o.  koga,   nuf   jemaiibeiit  liiftcit,    Cig., 
Jan.;  —  crjd)tucveil,   Cig.,  .Jan.;  obtežujoče 
okolnosti,  D  Z. 

obtežiten,  Jna,  adj.  crfdnucveiib,  .SV .V. 

obtežil9,  n.  btc  53claftuiif|,  bic  ilaft  i,v  '^-  ^'fi 
bcr  ^l^^aflei,  DZ.  ;  —  eiid)UH'reiibe  Uiuftiinbe, 
Lcvst. (Sank). 

obtežitev,  tvc,  /.  bic  '^claftuiifl,  DZ. 


obtežiti,    im,    vb.  pf.   bcfd)»t)creit,  bctaften;  s 

svincem  obteženi  trnek,   Cig. ;  —  er)ctmjeren, 

Cig.,  Jan. 
obtfžnja,  /.  crfc^tiierenbcr  Umftanb,  Cig.,  Jan. 
obtič,  tiča,  m.  veja,  ki  se  poleg  graha  v  zem- 
ljo vtakne,  Sv.  Peter  pri  Gorici-Erj.fTorb.). 
obtičati,    im,   vb.  pf.  ftcdcn  bleiben;   palica  je 

obtičala  v  blatu;  ladja  je  obtičala,  "baž  Sdjiff 

ift  auf  einc  Sar.bbaiif  geratbeu,  Cig.;  o.  kje, 

an  eincm   Črte  tleben   bleiben:  o.  v  krčmi; 

reč  je  obtičala,  bie  8ac^e  ift  in§  ©toden  ge= 

rQt{)cn,  Cig. 
obtičavati,  am,  vb.  impf.  ad  obtičati. 
obtTčje,  n.  coll.  veje,  katere  se  potaknejo  po 

grahu.  Sv.  Peter  pri  Gorici- Erj. (Torb.). 
obtihniti,    tihnem,    vb.  pf.    ftill    tiicrben,    DCr- 

ftummcn. 
obtikati,  tTkam,  vb.  impf.  ad  obtekniti;    um* 

fteden,  abftedeii;  -   befteden,  Cig. 
obtipati,  tipam,  pijem,  vb.  pf.  i)  ring^um  bC' 

toften;  —  2)  burd)  ^aften  nja^rne^men;  v 

žepu  o.  krajcar,  jv{hSt. 
obtipavati,  am,  vb.  impf.  ad  obtipati;  o.  kaj, 

on  ciner  Sad)e  l)erumta|ten,  Cig. 
obtisk,  m.  bie  SSunbe,  bie  Sc^tciele  Dom  35rud, 

C. 
obtiščati,  im,  vb.  pf.  burd^  2)riiden  eine  SBimbe, 

®d)tt)iele   u.  bgt.  »erurfac^en:   črevelj  me  je 

obtiščal;  o.  se,  eiuc  2}rud»uunbe  bcfonimen: 

obtiščal  se  je  jezdeč,   Cig. 
obtkati,   tkam,   tčem    (tečem,   tkem),    vb.  pf. 

ummebcn,  Cig. 
obtleči,  toičem,  vb.  pf.  =  obtolči. 
obtmičati  se,  am  se,  vb.  pf  fid)  »erbunfeln,  C. 
obto ,   adv.  =  ob  to,   zato,  bc^Jmegen,    .^feg., 

Trub.,  Dalm,,  Krelj,  Boh. 
obtočilo,  n.  krvno  o.,  baš  93lutfreižIauforgan, 

Erj.(Som.). 

obtok,  toka,  m.  i)  ber  Jtrci^Inuf,  bie  6ircu= 
lation,  Cig. (T.);  krvni  o.,  ber  'J^lutlreielfluf, 
Erj.(Som.J;  —  2)  biiv  Umflicfeen,  ber  Umflujci, 
Cig.\  —  3)  bie  ':Beftromung,  Cig.;  —  4)  bie 
(^•ranjen,   Valj. (Rad). 

obtotči,  t6i'čem,  vb.  pf.  ringžum  atiid)tngeu, 
beftofjcn,  beflopfen;  kameno.;  o.  se,  fic^  bc' 
ftofjcn,  Cig.;  obtolčcno  sadje,  angejdilafleuC'^, 
burd)  9lu)d)lagcn  bejdidbigtcv  Tbft;  ves  ob- 
tolčen  je,  cr  ift  Hod  Sd)Iaguninbcu. 

obt9piti,  im,  vb.pf.  =  otopiti.  Z. 

i.obtore,  adv.  um  bicfe  Stunbe,  Lcvst. (SI. 
.S/n-.J;  um  bicfc  3*^*^  (-rej)   Cig.,   C. 

2.  obtijrc,  adv.  =  2.  obtorej,  zatorej,   C. 

i.obtorej,    adv.  =  i.obtore,   Cig. 

2.  obt^rcj,  adv.  =  zatorej,  Meg.,  Trub.,  Dalm., 
Krelj,  'lioh. 

obtovarjati,  am,  vb.  impf.  ad  obtovoriti,  Cig. 

obtovoriti,  im,  vb.pf  bcpadcu,  beliibcu,  .U«»-. ; 
o.  osla,   (Jig. 

obt9Žba,  /.  bie  ?(ufIoge,   Cig.,  .\f.,  DZ.,  nk. 

obt9Žen,  žna,  adj.  "Jlnflngc  ,  .hin.(ff.). 

obt9Žem;c,  nca,  m.  ber  ''.llugeflagte,  nk. 

obt9Žcnka,  /.  bie  'Jtngcflagte,  nk. 

obtoževali,  ujem.  vb.  impf.  ad  obtožiti;  Ollfici' 
gen  ;  o.  se,  fid)  onflagcn  ;  o.  se  svojih  grehov. 

obtožil9,  n.  bie  'Jfnflnge,  C 


obtožitelj  —  obuditi 


753  - 


obiidljaj  —  obupovati 


obtožitelj,   m.  bci'  "^HllfldilCV,  Dy^.,  >ik. 
obtožitcljica,  /.  t)ic  'iHufiaflcrin,  Jan. (H.). 
obt9Žiti,    im,    vb.  pf.  ailtliU^Clt;  o.  se,  ftd)  a\\'' 

fhlt"(Clt ;  o.  koga  česa,  o.  se  česa,   C. 
obtožnica,  /.  bic  ?litnaiie)rfivift,  DZ.,  nk. 
obtrakati,  am,  vb.  pf.  mit  ^-^diibciit  Ocr,Vincu, 

bcbaiiiicni,  Cig.,  C. 
obtfditi,   im,  vb.  pf,  i)  befeftigeit:   mesto  o., 

Cig..  C;  7.  vodami  obtrjeiio  mesto,  Daltn.; 

—  2)  UCl'^arteu :    o.  svoje    srce,    ogr.-Valj. 
(Rad). 

obtfdniti,  trdnem,  vb.pf.i^ait  iDcrbcit,  Oer^artcit, 

ogr.-(^.;   —   v  greliih  o.,  ogr.-Let. 
obtrgsati,  am,  vb.  iinpf.  ad  obtresti,   Cig. 
obtrgsti,  tresem,  vb.  pf.  i)  potresti  okoli  česa, 

umftlTUeil,   Cig-.;    —    2)  =  otresti;   Botlcnbii 

abbcitteln,  abfdjiittcln:  o.  drevo. 
obtfgati,   ti^gam,  vb.  pf.  ring^oum  obpflucfcn, 

ablefcn,  Cig.,  Jan.;  listje  z  drevesa  o.,   Cig.; 

—  o.  drevo,  bcu  33auin  abpfliicfeit,  Cig. 
obtrgavati,  am,  vb.  impf.  =  obtrgovati. 
obtrgovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obtrgati;  ob= 

pfUidcn,  ablefen,  Cig.,  Jan. 
obtfjenje,    n.   i)  btc  56cfe[tigitng    (prim.  obtr- 

diti  ij;    —    2)    bic    iscrljdrtung,  (obtrjenje) 

ogr.-]'alj.fRadJ. 
obtrpneti,    im,    vb.  pf.  =  otrpniti,    eiftavreil, 

Meg.;  njih  srce  je  obtrpnelo,   Tritb.;  —  ob- 

trpneli  so,  fte  ttjurbeit   ftaiT  bor  ©tauncn, 

Dalm. 
obtršenje,  n.  bie  SSeta^tung,  kajk.- Valj. (Rad). 
obtrševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obtršiti ;  belaftcil, 

kajk.- Valj. (Rad). 
obtršiti,  im,    vb.  pf.  bclaften,  befi^roeren,  C. ; 

—  prim.  trh. 

obtruditi,  trijdim,  vb.  pf.  abmiiben,  Miir.,  ogr.- 

M.:  o.  se,  miibe  lucrbcn,  Mur. 
obubožati,   am,  vb.  pf.  i)  aim  roerben,  Cig., 

Jan.,  Dol. ;  —  2)  arm  mac^en :  nisem  hotel 

domačih  o.,  Jiirč. 
obuboževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obubožati,  i), 

Jan.(H.). 
obuča,/,  bie  ^»peffcibung,  Habd.-Mik.,BlKr., 

Hrušica(Istra)-  Erj.(Torb.),  ogr.-C. 
obučavanje,  n.  'aaž  ^Ibric^ten,  tiaž  Untcriid^ten, 

Cig.  (T.). 
obučavati,    am,    vb.  impf.  =  obučevati,    nb= 

rid)tcn,  brejfteren,   unterricbten,  Cig.  (T.),  C. 
obučevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obučiti;  untci'= 

rtcftten,  Cig.(T.). 
obučiti,  im,  vb.pf.Qi)X'\d)it\\,Cig.(T.);  (stsl.,  hs.). 
obiid,  m    bie  5lufertv)cctuug,  Mur.,  0>.;  — bie 

©rttJcdung  (Hg.),  Cig.;  o.  k  zaupanju  v  Boga, 

Ravn. -Valj.  (Rad);  —  bie  §(nregiing,   Cig.; 

—  bie  5(ufnumtcning,  C. 

obuda,  /.  bie  ©rtuecfung,  Cig.fT.J;  —  bie  5(n= 
regung,  Jan.;  o.  čutil,  C. 

obudaleti,  im,  vb.  pf.  nairild)  Jtierbeit,   C. 

obudilo,  n.  bas  ©i>t)cctnng§mittc(,  Cig. 

obuditev,  tve,  /.  bie  Gnuectuug,  Jan. 

obuditi,  i'm,  vb.  pf.  ftjeden:  od  sna  o.,  a\\.i- 
bem  'Scf)lafe  tneden,  Krelj;  o.  se,  emiacf)cn, 
Krelj;  o.  se  iz  sna,  Triib.;  —  Bog  je  tudi 
njemu  obudil  zoprnika,  Dalm. ;  —  aufei"= 
meden  (»on  ben  Scbten),  Mm:,  Cig.,  Jan., 

Slov. -nem,  slovar. 


Kirlj;  —  ((Snipfinbnngen,  Wefiil)Ic,  SBiin)d)e 
n.  bgl.)  enucden,  cvregcn,  Dalm.,  Cig.,  Jan., 
Cig.(T.),  Ji/l.,-  — punt,  pravdo  o.,  čine  (£mpO^ 
rung,  cinen  ''4>ioceJ!?  anftifteu,  Jsvkr. 

obudljaj,  m.  bie(Srluedung:o.  pobožnosti,  Rurg. 

obudoveti,  im,  vb.  pf.  I-jj.('Jorb.),  pogl.  obv- 
doveti. 

obudvujen,  jna,  adj.  beiben  ge{)5rig,  C;  — 
prim.  obujen. 

obiih,  m.  bei'  Sd)Iage(,  Jan  (H.). 

obuhati,  buham,  šem,  vb.  pf.  beftofjen,  /T. 

obuhavati,  am,  vb.  impf.  ad  obuhati,  Z. 

obuhel,  hla,  adj.  angeld)njo(Ien,  aufgebunfen, 
Z.,  C. 

obiihniti,  buhnem,  vb.  pf.  onfd)lt)etIen  (bon 
SBunben),  C. 

obuhnjenje,  n.  ha^  51nid)tt)cllen,  C. 

1.  obuja,  /.  =  obuda,  Jan. 

2.  obilja,  /.  =  obuča,  Mur.,  Cig. 

1.  obujalo,  n.  ba^  6nuedung§mitte(,  Cig. 

2.  obujalo,  n.  =  obuvalo,   C. 

:.  obujati,  am,  vb.   impf   ad    obuditi;    aufer= 

luedcn,  Jam.,  &>.;— ertoeden,  erregeit,  Cig. 

(T.),  nk. 
2.  obujati,  am,  vb.  impf.  =  obuvati,  Mur. 
obujavati,    am,    vb.  impf.   =    i.  obujati,   ei'  = 

lueden,  ogr.-  Valj.(Rad). 
obujek,  jka,  m.  ber  ^nfe^appcn,  ber  @d)ut)fe^en, 

nav.  pl.  obujki,    Cig.,   C,  BlKr.;  —  pogl. 

ohojek. 
obiijen,  jna,   adj.  beiben   gepng,   v{hŠt.-C.; 

(iz  obu  [^  stsl.  oboju],  kakor:  njujen  [Hal.] 

iz  nju  [=^  stsl.  jeju]);  prim.  obudvujen. 
obujenje,  n.  bie  S'rtwednng,  Cig. 
obujevati,  ujem,  vb.  impf.  =  i.  obujati,  (-do- 

vati)  Met. 
obujevavec,  vca,  m.  ber  ©rnjeder,  (-dovavec) 

Ravn.-  Valj.(Rad). 
obujka,  /.  =^  obujek,  BlKr.-DSv. 
obuka,  /.  ber  Unterric^t,  Cig.fT.J. 
obiilo,  n.  bie  5"i'f5t'cneibung,  C. 
obumirati,  mTram,  vb.  impf.  ad  obumreti,  Jan. 

(H.).^ 
obumreti,  mrem,  mitjem,  vb.  pf.  o.  od  mraza, 

erfriercn,  Lcvst.(Nauk). 
obiinkati,    am,    vb.  pf.   abpritgetn,  abblenen, 

Cig.;    če  ga  ni  obunkala  mati,    nasekali  so 

ga  sosedje,  LjZv. 
obup,  m.  bie  i^ersmeiflung. 
obiipanje,  n.  bie  isersiueiflung. 
obupati,  am,  vb.  pf.  Dcr-ittJcifeln,  ber,^agen ;  o. 

nad    kom    ali    nad    čim;    nad    bolnikom    o., 

ben  '!}>atienten   aufgeben,  Cig.;   (sam  s  sabo 

o.,  Levst.[Zb.  sp.J). 
obupavati,  am,  vb.  impf.  =  obupovati. 
obiipen,   pna,  adj.   oer^lueifelt,   Oerjtoeiflung^^ 

ttoll,  troftIo§,   Cig.,  Jan.,  nk. 
obupljiv,   iva,  adj.  Oer.^agt,   Cig.,  Jan. 
obupljivost,  /.  bie  S^eijagtfjeit,  Cig.,  Jan. 
obupnik,   m.  ber  'iH-rjtueifler,  ber  ;^offnungš= 

lofe.  Cig. 
obupnost,  /.  bie  Iro[tlofigfoit,  ber  3it[tanb  ber 

S.?er5meiflung,  bie  SSersagtt)eit,  Cig.,  Jan. 
obupovati,    lijem,  vb.  impf.  ad  obupati,  tjer^ 

Stoeifein. 

48 


oburiti  —  obvariti 


-  754  — 


obvariti  —  obvezljivost 


oburiti,    urim,    i-b.  pf.  abric^teit :    o.  bivole  za 

domačo  živino,    Vod.(I\b.  sp.J. 
obiisnjati,  am,  vb.  pf.  mit  fiebemert  t)cric£)cn, 

Dcricbcrn,   V.-Cifr. 
obustava,  f.  bie  ©inftetlung,  bte  6iftierung, 

Ja>i..  .SV.V.-C;  o.  sklepov,  DZ. 
obustaviti,  stavim,  vb.  pf.  eiiiftellen,  ^emnien, 

fifticrcit,  .Jan.,  nk. 
obustavljati,  am.  vb.  impf.  ad  obustaviti,  nk. 
obustje,    >i.   n  bcr   ^Jfunbjaum,  Cig.fT.J;   - 

2)  ba#  SIJimbungegcbict,  Cig.fT.).  Jes. 
i.obušje,  n.  bie  C^rgegenb,  Cig.fT.). 
2.  obušje,  n.  bie  ©tiefelro^ien,  C,  v^hšt. 
obutalp,   n.  =  obutel,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ.: 

oblačilo  in  obutalo,  Ravn.- Valj. (Rad);  nimaš 

ne  obleke  ne  obutala,  Jurč. 
obutek,  tka.  m.   i)  =  obutel,   Cig.,  C;  —  2) 

ein  be()iil#te^  ©etreibcforn,  C. 
obute?.  /.  bie  i5"UBf'eftfii"U"9,  ''ic  93e)d)iiliung, 

Habd.-Mik.,  Jan..  C,  nk. 
obutela,  /.  =  obutel,  Mik. 
obutev,   tve,  /.  bie   93eicf)U^illig,    Mur.,   Cig.. 

Jan.,  Met.,  Mik. 
obutež,   m.  =  obutel,   C. 
obuti,  ujem,  vb.  pf.  i)  anjielien  (uon  bcr  ^n^-- 

bef(eibung);  o.  črevlje,  nogavice  ;  (včasi  tudi : 

hlače  o.,    Cig.,   Gor.,  Jurč.;    nam.  obleči); 

obut  (obuven,  C.J  biti,  Scf)u{)e  (Sticfel)  an- 

iiaben ;  —  2)  o.  koga,  jenianbem  bie  gufe' 

befleibung  anlegen:  obuti  otroka;  o.  se,  bie 

f^uHbetleibung  anlegen;  —  o.  koga,  jeman= 

bem  bie  ?yuBbe!leibung  t)cricf)affcn ;  o.  bosega. 
obutje,  n.  =  obutel,   Cig. 
obutva,  /.  =  obutev,   bie  Sef^ufiung,   Diet., 

Cig. 
obuv,  /,  i)  =  obutel,  Z.;  —   2)   ber  3?ab= 

frf)uf),  C. 
obuva,  /.  =  obutel,   Cig. 
obuvač,  >n.  =  obuvak,  Jan. (H.). 
obuvak.    m.  ber   Sticfeloiijie^er,  ber  Stiefel« 

bafcit,  Mur.,  Danj.-Mik. 
obuval9,  n.  bie  (^UBbetlcibung,  Cig.,  Jan.,  M., 

Goriš. ;  imam  štiri  pare  obuvala,  Svet.fRok.)  ; 

imam  četvera  obuvala,  Lašče- Leviit.  (Rok.). 
obiivanje,  »j.  bae  9{n5icf)en  ber  ^•uHbcflcibiing. 
obuvati,  am.  vb.  impf.  ad  obuti;    1)  aii5iel)CU 

(Don  ber  jviifjbcflcibung);  o.  črevlje.  nogavice; 

—  2)  o.  koga,  jcmaubem  bie  ^iifjbeficibung 

Qn,ve^eii;    —   o.  koga,    jemaiibem   bic   93e= 

fdmbiing  gebcn,  Cig.,  Jan. 
obuvil9,   n.  =  obuvalo,  Strck. 
obuzdati,   am.  vb.  pf.  beii  ^a\\n\  onicgcit,  bc 

5SuiUfn:  konja  o.;   kakor  živina  obiizJan  oJ 

neusmiljenih    beričev.    Bas.  ;   —    bejdljllicn, 

bdnbigcn,  Cig. 
obuzdavati,  am,  vb.  /ni;^/".  =  obuzdovati ;  be« 

viiimen,  beti  i\amn  oiilcgeu. 
obuzdovati,    ujem,    vb.   impf.    ad    obuzdati; 

bc.^aumcn,  .Uur. 
obval,  vala,  m.  bcr  3Jcrbrucf),  bic^iiige  (mont.), 

Cig.(T.);   —  rus. 
obvara,  /.   bic   58erl)iitung :    bolj.^a    je   obvara 

kot  nemara,  Sov. 
I.  obvariti,  i'm,  \b.  pf.  =  obariti ;  nbbriif)Cit,  C. 


2. obvariti,  im.    vb.  pf.  Mur.,    napačno    nam. 

obvarovati;  imperat.  obvari,  obvarji,  iz:  ob- 

varjem.  nam.  obvaruj  iz:  obvarujem. 
obvarovaien,   Ina.   adj.  propfjlllattiit^ :   obva- 

rovatni  lek,  baei  '>)?rdieruatit)mittcl,  Cig. 
obvarovanje,  n.  bie  "ilcrDaliruiig. 
obvarovati,  ujem,  vb.  pf.  bctnalucn,   beliiiten, 

bcirf)iH5cn;  Bog  te  obvaruj!  's^cfiiite  bicb  ®ott! 

Sebe  »0^1!    Bog   obvaruj!   0ott   befjiite!  o. 

koga    nesreče,    jcmanben    Dor    Ungiiicf    be= 

roa^ren;    (govori  se  nav.  obvarvati,  varjem, 

imperat.  obvari   [iz  obvarji]  ali  obari), 
obvarstvo,  n.  =^  varstvo,  bcr  Sd)ll^,  Mur. 
obvasen,  sna,  adj.  nm^  2^orf  gelcgeii,  (obve- 

sen)   C. 
obvdoveti,    im,    ejem,    vb.  pf.    iBJitrocr    ober 

SBitroe  rocrben,  (obud-)  Vas  Km-F.rj.fTorb.). 
obvf  kati.  am,  vb.  pf.  betlagcn,  berceinen,  Jan. 
obveljati,  am,  i-i?.;'/.  ©cituiig  crtangcn:  njegov 

nasvet  ni  obveljal,  jein  '".?lntrag  brong  nic^t 

burd),  Cig. ;  njegova  je  obveljala,  er  bel)iett 

rcc^t,  Cig. 
obveljava,   f.  'ba^  @e(tenbtt»crben,  ber  ©icg, 

Cig. 
obveljavati,  am,  vb.  impf.  =  obveljevati,   C. 
obveljevati,    ujem,    vb.    impf.    ad    obveljati , 

Navr.iKop.  sp.J. 
obvfniti,  nem,  vb.  pf.  trocfen  jocrbcn,  Cig. 
obveselitelj ,    m.  bcr  Srfreuer,    ber    SriJfter, 

ogr. -Valj. (Rad).  Raič(Skol.). 
obveseliti,    im,   vb.  pf.  erfrcueil,   Mur.,   Cig., 

ogr.-C;  o.  se,  =  razveseliti  se,  Trub.,  Kast. ; 

kmetje  se  jih  niso  obveselili,  LjZv.;   ob\e- 

selil  se  je  vesoljni  svet.   Cv. 
obveseljiv,  iva,  adj.  crfrcuciib,  crfrculid),  Mur.; 

mili,    dobrotljivi,    obveseljivi,    kakor  solnce, 

Ravn. 
obveslati,  am,  vb.  pf.  umrubcrn,  Jan. 
obvestilo,   n.   bic  'Šeiiad)rid)tigmig,  bic  ^er= 

ftanbigiiiig,  nk. 
obvestiti,  im,  vb.  pf.  benarf)rid)tigcn,  nk.;  — 

prim.  hs.  obavijestiti. 
obveščati,  am,  vb.  impf.  ad  obvestiti,  nk. 
obveščevati,  ujem,  vb.  impf.  =  obveščati,  nk. 
obvf za,/,  i)  ber  i^erbaiib  (bci  SS^uiibcu),  M..nk.\ 

o.  na  roki,    bie   ^■^""bbillbc,    Cig.;  —   2)  bic 

S?cvpflid)timg,  C 
obv^zanost,  /.  ber  3iiftanb,  ba  man  ucrbun- 

bcu  ift,  ciwai  SH  tl)un,  bic  '.iHnpflidituiig,  nk. 
obvfzati,    žem,    vb.  pf.   i)  l)crumbiitbcu,   iim- 

biiibcn;  —  bcbinbcit,  Cig.;  —  2)  ucrbiiiblid) 

mad)Clt:  o.  koga,  C;  licrpflidjtcii,  nk.:  o.  se, 

jid)  bcrpflidjtcii,  obvezan,   ucvpflidjtct,   Jan., 

C.  nk. 
obvezavati,  am,  vb.  impf.  ==-■  obvezovati. 
obvezen,  zna,  adj.    1)  ^Bcrbaiib-,  Jan.(H.)\  — 

2)   »orbiitblid),    h.  t.-Cig.  (7'.j  ;   o.  predmet, 

obligatcr  (Mcgcnftnnb,  nk. 
obvezTlnica,  /.bic  libiiibc:   tančice  in  glavne 

obvezilnice,  Skrinj. 
obvezil9,  n.  bic  ^.l^nnbagc  (bcr  9lev,^tc),  Cig. 
obvezljiv.  iva,  adj.  ocrbinblidi,  .Mur. 
obvezljivost,  /.  bic  li^crbinblidifcit,  .Mur.:  — 

bic  Cblicgcn^cit,  bic  ižJcvpfliditung,  DZ.,  Levst. 

(Cest.).  ' 


obvf  znica  —  obzidati 


—  755  — 


obzidavati  —  obžfti 


obveznica.  /.  i)  btii?  l^oibaiibiud),  C;  —  2) 
bte  CMiflatiLMl,  Jan.,  C,  »A-.;  o.  državnega 
posojila,   uk. 

obvv^znost.  /.  bic  ^-8crbiiiblid)feit,  DZ.,  Nov. 

obvezovališče,  «.  bcv  inTbaiibpInU,  Jau.f/LJ. 

obvezovati,  fiiein,  vb.  imp/.  ad  obvezati:  i) 
um  crUHiv  (jonuiUunbeii ;  —  mitbiiibcii ;  rane  o. ; 

—  2)  oorp|lid)tcu,  nk.\  o.  se,  ftd)  ucrpilidjtcn, 
hA", 

obvezovavec,  vca,  m.  ber  9?erbiuber. 
obviden,  dna,  adj.  perfpccttliiid),  Pot.-Cig.,  Jan. 
obvidnost,  /.  bic  ''4>erjpfCtiWe,  Pot.-  Cig  ,  Jan. 
obvijati,  am,  vb.  impf.  ad  obviti:   iuiuuillbi~u, 

uiinridcln. 
obvjkniti,    v?knem,    vb.  pf.   i)  itbdd)    lueibcil, 

Z.,  Be^.,  Trst.(Let.) ;  —  2)  o.  se,  \\6)  ange= 

inofincii,  C. 
obvirje,  n.  ba§  Cluellengebiet,  Cig.(T.). 
obviseti,    im,  vb.  pf.  iinitgci'  bkibcil :   oko  na 

čem  obvisi,  hd^  ^hige  bicibt  a\\  citicm  Q5egeii= 

ftanbe  ^afteil,  LjZv.;  —  tudi:  obviseti,  (kar 

se  na\'.  izgovarja:    obvisitii,  -vTsim,   jv\hŠt. 
obviti,  vijem,  vb.  pf.  ummidefn,  utntuinbcn. 
obvitnica.  /.  bie   llm^uUinigecurDC   (mech.), 

/(.  t.-Cig.(T.). 
obvladati,  am,  vb.  pf.  =  obladati,  bett)a(ttgcn, 

iibertuinbcn,  0>.,  Jan.,  nk. 
obvleči,  vlečem,  vb.  pf.  =  obleči,  uber5ief)cn, 

Mur. 
obv^d,  m.  =  obod  i);  sam  je  ohtesal  hlode, 

naredil  obvod  in  počasi  je  zrasla  hiša,  Bes. ; 

—  bie  ^^>cripl)crie,  Cig. 

i.obv9den,  dna,  adj.  peripijmid),  ^nipijme^, 

Cig..  Jan. 
2.  obvoden,  dna,  adj.  am  SSaffer  beftnb(i{^,  "A-. 
ob  vodje,  n.  ba^  SSaffergebiet,  Jan. 
i.obvgdnik,    m.  bcr  3i'-'f'^I  •    risarski  o.,   Cig. 
2.  ob  vodnik,  m.  bcr  3tiomanuiDbner,  Jan.fH.J. 
obv9hati,   am,  vb.  pf.  =  ovohati. 
obvohavati,  am,  vb.  impf.  ad  obvohati. 
obvoj,  v6ia,  m.  i\a§  um  etloa§  gclDUubeiic  'i&anb, 

Cig. 
obvolgniti,  nem,  vb.  pf.  f^cuc^ttgfeit  onjictjcn, 

Jan. 
obvratnik,  m.  ber  ^lal^ldjulucE,  C;  (dejan  bo) 

okoli  tvojega  vratu  drag  obvratnik.  Skrinj. - 

Valj.  r Rad  j. 
obvrstiti  se,  im  se,  vb.  pf.  uac^  einnnber  an 

bic  9{citie  fommcn,  LjZv. 
obvzemati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ad  obvzeti, 

nk'. 
obvzfti,  vzamem,  vb.  pf.  umfongeu,  ogr.-C; 

—  crgretfeu:  strah  me  je  obvzel,  ogr.-C; 
obvzame  ga  kurja  polt,  IVf. ;  ta  misel  mu 
je  obvzela  glavo,   Cig. 

obzaj,  adv.  =  nazaj,  Koborid-Erj .(Torb.). 

obzeleneti,   im.  vb.  pf.  =  ozcleneti,  M. 

obzfmcljski,  adj.  obzemeljsko  morje  =  ve- 
soljno m.,  ba^  3BcItmcer,  Jes. 

obzid.  m.  bic  5"ttermauer,  bie  SJcantelmnucr, 
Cig.fT.);  o.  iz  rezanega  kam.ena,  bteCunbcru^ 
tjcrtleibung,  DZ. 

obzidati,  am,  vb.  pf.  ummauern,  uiit  fiuer 
aifnuer  unigcben;  —  mit  ciner  SJfnucr  fiittcrn 
ober  ucrfleiben,  Cig. 


obzidavati,  am,   vb.  impf.   =  obzidovati. 

obzTdck,  dka,  m.  bic  JHingmauer,  C;  —  bQ§ 
SDJaueigcIdubcr,  Jan.;  ob  kraju  je  bil  ob«i- 
dek  do  prs  človeku,  Ravn.  • 

obziden,  dna,  adj.  a\\  (Iduge)  bcr  9)Jauer  be= 
fiublirf):  o.  jarek,  .Spom. 

obzidina,  /.  bie  'Kiugnmuer,  C 

obzidje,  n.  i)  bic  Siingmaucr,  Cig.,  Jan. ;  bie 
33efci"tiguugi:niQuerit  ciiicr  Stabt),  Mur.,  Cig., 
Jan.,  nk.\  —  2)  bic  ^u^^cmtauctn,  Cig. 

obzidovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obzidati;  um= 
maueru. 

obziniti,  zinem,  vb.  pf.  bcu  9Jhinb  uac^  ettua^ 
offlien:  dete  zizek  obzine,  C:  kdor  veliko 
obzine,  malo  požre,  Cig.;  —  firf)  an.^ueigneu 
berjuc^eu:  Moj  dohodek  je  obzihil,  Rad  bi 
mene  izpodrinil,  Levst.fZb.  sp.). 

obzir,  m.  =  ozir,  bie  9iudl'id)t,  «A-.;  brez  ob- 
zira, nk. 

obziren,  rna,  adj.  rilcfiic^tžDolI,  nk. 

obzizančič,  m.  ein  euttt)iif)nte»  (obgejpente§) 
fiinb,  C. 

obzizati,  am,  vb. pf.  \)  ab)Qugeu,  Z.;  — 2)0.  se, 
abi]cipcnt  ruerbcn,  C. ;  obzlzan,  ber  SRutter' 
bruft  entmol}iU,  abgejpent,  C. 

obznanilo,  n.  =  oznanilo,  bie  33crlautbaruug,  Z. 

obznaniti,  znanim,  vb.  pf.  =  oznaniti,  t)erlaut= 
bareu,  .U.,  Z. 

obznanjati,  am,  vb.  impf.  ad  obznaniti,  Z. 

obznanjenje,  n.  =  oznanjenje,  bie  i^er!unbt= 
guiig,  kajk.-Valj.(Rad). 

obzobati,  zobljem,  vb.  pf.  riug»um  (bie  58eexen 
u.  bg(.)  abeifcn:  grozd  o. 

obz9bek,  bka,  m.  ber  eutbccrtc  Jraubeufamm, 
Cig. 

obzor,  zora,  m.  i)  bie  JKiiubfdiou,  ber  Ucbcr* 
blirf,  Jan.,  Cig.fT.);— 2)  bcr  i^orijotit,  Cig., 
Jan.,   Cig.fT.),  Jes.,  nk.:  (češ.). 

obzoren,  rna,  adj.  gum  i^ori,^out  geprig:  ob- 
zorni  krog,  bcr  Jporigontalfrci;^,  Cig.fT). 

obzorje,  n.  =  obzor  2),  Jan.,  nk. 

obzornik,  w.  ber  ^orijontaltreiž,  Cig.fT.),  Jes. 

obzrf  ti ,  zrem ,  vb.  pf.  mit  bcm  331icfe  um- 
fa)"fcu,  iibcrid)auen,  Z. 

obzvanjati,  am,  vb.  impf.  ad  obzvoniti;  burc^ 
bac-  i?duteu  aufiiubigcn.  Z.;  o.  hudo  vreme, 
Let.;  —  o.  koga,  jemanbem  bie  3ii(lcngIorfc 
Iciutcn,  Dol. 

obzvoniti,  im,  vb.  pf.  mit  bcm  Snuteu  etrna^ 
antitubigeu:  o.  prihod   komu,    1'/-^. 

obžagati,  am,  vb.  pf.  runb  Ijerutu  abjdgeu  0. 
anfdgcn;  —  bcjdgen,  Cig. 

obžagovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  obžagati. 

obžaliti,  im,  rt.  pf.  bctriibeu,  Mur.;  trdnfeii, 
bclcibigcn,  C. 

obžalovanec,  nca,  m.  ber  93ebauerte,  Cig. 

obžalovanje,  n.  baž  ''Bctlagcu,  ba'3  53cbaucrn. 

obžalovati,  ujem,  1.  vb.  impf.  bctrauein,  bc= 
bauern ;  u.  grehe,  bcrcueu ;  —  II.  vb.  pf.  ob- 
žalovati, bic  2rauer  bccubcu:  oče,  vsaj  toliko 
počakajmo,  da  obžalujemo  po  materi,  LjZv. 

obžariti,  im.  vb.  pf.  umftrol)len,  Z.;  —  be- 
j^traljlcn,  Cig. 

obžfti,  žanjem,  vb.  pf  bic  Spi&eu  bC'^  OH- 
treibe-?  mit  ber  8id)cl  bcjdinciben:  žito  o.,  Z. 


obžgancc  —  ocenjevavec 


756  — 


ocep  —  ocveteti 


obžganec,   nca,    m.  ein   aitgebranute?    Stiid 

SboU,  C. 
obžgati,  žgem,  rb.  p/,  riiiglum  abbrennett  o. 

anbrennen,  umbrenneti ;  o.  hlod. 
obžigati,  am,  vb.  impf.  ad  obžgati ;  o.  hlode, 
obžiliti,  žTlim,  vb.  pf.  bcabern,  CV^. 
obžiljevati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  obžiliti,   Cig. 
obžinjati,  am,  vb.  impf.  ad  obžeti,  Z. 
obžirati,    am,  vb.  impf.  ad  obžreti,  bcfieffen, 

0>. ;  -»  o.   koga,    jemanbem   Ublci-  nad)- 

rcbcn,  Jan.  (H.). 
obživčnica,  /.  bie   ^Jeitoenjcfteibe ,   Cig.  (T.); 

(češ.). 
obžreti,  zrem,  vb.  pf.  bcfrefjen,  Cig. 
obžf tati ,    am ,    vb.  pf.  bet^oren,   betiort^eilcii, 

Guts.-Cig. 
obžvf  nkniti ,    žvcnknem  ,    vb.  pf.    umflingeit : 

—  v  zvoniku  zdaj  kladivo  brenkne.  Pri- 
kazen ogrodno  čudno  obžvenknc ,  Levst. 
fZb.  sp.J. 

ocariniti,    Tnim,    vb.  pf.  t)cr50llen,    Cig. (T.), 

D7..;  —  prim.  carina. 
ocarinjevati ,    ujem ,   vb.  impf.  ad   ocariniti; 

iiei^otlen,  DZ. 
ocean,  m.  vesoljno  morje,  bcr  Cccan. 
ocediti,    im,    vb.  pf.  objci^en:    o.   grah,   bQ§ 

Šaffcr  Don  beit  Srbjen  abriuncn  laficn,  Cig.; 

—  =  precediti,  burdi  Scilicii  rcinigcn,  aui- 
)eit)cn,  Cig.;  filtricrcn,  Cig.fT.j:  —  o.  se, 
biirrf)  (angjame?  9(bviniicn  oon  eiiter  ^rtujfifl^ 
tcit  bcfreit  mcrbcn;  povezniti  škaf,  da  se 
ocedi. 

ocfhtati,  am,  vb.  pf.  i)  nbpriigcltl,  Jan.;  — 
2)  bctriigcn,  prcllen,  Cig.,  M. 

oceja,  /.  i>aif  3eif)cn,  M. 

ocejati,  am ,  vb.  impf.  ad  ocediti;  abjei^CU; 
Don  cincm  ©cgcnftanbc  čine  Sliilfigfeit  n(l= 
mdi)Iid)  abrinncn  lafjcn;  o.  se,  bnvcf)  laniv 
famc§  5(brinnen  »on  cincr  gtuifigtcit  bcficit 
tperben;  posoda  se  oceja;  nebo  se  po  ma- 
lem oceja,  £5  regnct  tlcinmeijc,  Slom.;  — 
o.  se,  (angjam  abrinnen:  studenčki  se  oce- 
jajo  v  potok,  Glas.;  sveča  se  oceja,  bci§ 
yid)t  fliffet,  Jan. 

9cet,  da.  m.  bcr  Stabl,  Mtir.,  Mik.,  v{hŠt. 

ocel, /.  bcr  Sta^r,  Cig.  (T.),  Mik.,  C,  kajk.. 
ogr.- Valj.  (Rad);    tudi:    ocet.    Valj. (Rad); 

—  prim.  stsl.  ocelb,  novoer.  S'r^aXov,  stvn. 
ecchil   iz :  srlat.  acuale.   Mik.  (Kt.J. 

i.oceliti,    im,    vb.  pf.  beilcn:  o.  rane,  Jsvkr. 
2.  oceliti,    im,  vb.  impf.  ftdf)lcn,   Cig. (T.). 
oc^ln,  tna,  adj.  =  jeklen,  ob  .\Iuri-Caf(Vcst. 

II.  Oi.J;  —  occlno  zrnje,  Ščav.-C. 
o  celo,  n.  =  ocel,   C. 
ocena,  /.  bic  ?5?iirbigung  (5.  S&.  cincr  Sdjrifl), 

bic  ftritif,  bic  JUcccniion,  -lan.,  Cig.  (T.),  nk. 
oc9nitev,  tve, /  bic  SSJiirbignnn,  bic  .Uritif,  nk. 
oceniti,    im,    vb.  pf  jd)nl<cn,  Z.;  bcm  SScrtc 

nad)  bntrt{)cilcn,   tuiirbiflcn,  Cig. (T.),   nk.; 

rcccnficvcn,  nk. 
ocenjati,  am,  vb.  impf.  ad  nccniu;  luiirbiflcn, 

Cig  fT.j;  rcccnficrcn,  nk. 
ocenjevati,    ujem,    vb.  impf.  =  ocenjati,  )ik. 
ocenjevavec,    vca,    m.  bcr  Sritifcr,   bcr  5He- 

ccnjcnf,  nk. 


ocep,  čepa,  m.  =  cepič,  bas  ^fropfrci^,  Mur.. 

'Polil.(Km.J. 
ocepati,  pijem,  vb.  pf.  pfropfcn,  C,  ^f.,  Danj. 

(Posv.  p.). 
ocepek,  pka,  m.  bcr  ^niittcl,   Cig..  .lan.,  Erj. 

(Torb.J ;  palice,  ocepki,  gorjače  mu  (oslu)  ple- 
šejo po  grbi,  Vod(I\b.  sp.);  zapoditi  koga  s 

polenom  ali  ocepkom  v  roci,  Levst.(Zb.  sp.J. 
ocepiti,   im,  vb.  pf.  pfropfcn,   Mur. 
oc^rjanje,  n.  bie  ©rtmaffc,  Habd.-Mik. 
i.gcet,   cta.  m.   bcr  ©ffig,  Mur..  Jan.,  Štrek., 

DZ.,   Goriš.,  ogr.- C,  kajk.- Valj.  (Radj;    z 

octom  okisana  voda,  Zv. ;  — prim.  stsl.  octfB, 

got.  akeit,  lat.  acetum.  Mik.(Et.). 
2.  ocet,  cta,  »J,  bie  '3lrfer!ra^bifte{  (cirsium  ar- 

vense),  Ip.- Erj.  (Torb.);   —  prim.  osat.  (?) 
9eetEn,  tna,  adj.  Gjlig',  Jan.;  ocetna  kislina, 

bie  (riitgfaurc,  Cig.rT.). 
ocevje,  n.  bae  0efdgft)l'tem  (bot.),  Cig. (T.). 
ociganiti,   anim,   vb.  pf.  prcUen,  beDort^ciJcn, 

bcgaufeln ;  o.  koga  za  kaj. 
ocimek,   mka,  m.  =  klica,  mladičica,  Mur. 
ocimiti,  cTmim,  vb.  pf.  o.  trte,  9teb£n  im  Sturj- 

graben  sum   ftcimen  bringen,  C;  —  o.  se, 

JU  jproffcn  anfangen,  Z.,  C. 
oclar,   rja,  m.   =  jeklar,  Mur^ 
oclast,  adj.  =  oclen,  Miir, 
oclati,   am.  vb.  impf.  =  jekleniti,  jekliti,  Mur. 
ocl^n,  adj.  =  jeklen,  Mur. 
ocmagati,    am,   vb.  impf.  ttjcltcn,  Kras-Cig.; 

—  prim.  osmagati. 
ocmakati,    am,   vb.  pf.  =  ocmokati,  Dalm., 

Bas. 
ocmdriti,  im,  vb.  pf.  anid)niorcn,   Cig. 
ocmokati,  am,  vb.  pf.  i )  bctlcrfien,  bcjdimeiBcn, 

Cig.;  —  2)  ob)d)ma^cn. 
ocopatati ,    am,    vb.  pf.  =  v   copate   obuti: 

ocopatane  noge,   Jurč. 
oepprati,  am,  vb.pf.  ocrjaubem,  tter^cjcn,  Cig. 
ocreti,  crem.  vb.  pf,  pogl.  ocvreti. 
9ctar,  rja,  m.  bcr  ©jfigpnblcr,  bcr  ©iftgbraiicr, 

.lan. 
octarnica,  /.  bie  ©jfigfabrif,  .lan..   Cig.  (T.). 
9Cttk,  cteka,  m.  dem.  2.  ocet;  bic  Srafbtftcl 

(cirsium).  tudi :    bic  3)iftcl   (carduus),    ogr.- 

Erj.(Torb.) 
9Ctov,  adj.  ©ifig^ :  o.  cvet,  bcr  Gifiggcift,  Jan. 
ocukrati,  am,  vb.  pf.  besurfern ;  —  conbicrcn, 

Mur.,   Cig. 
oeurek,    rka,    m.  bcr  ©i^sapfcn,   Cig.,  BlKr., 

T„lm. 
ocvara ,  /.  =  ocvrta   jed :  z  mastjo  zabeljena 

ocvara,   Lcvst.  (Zb.  sp.). 
ocvekati,  am,  vb.  pf.  s  cvcki  obiti,  bcnagcln, 

Cig. 
ocvprati,  am,  vb.  impf.  =  ocvirati,   C. 
ocvprkovica,  /.  =  ocvirkovica,  v\hSt. 
ocvCsti,  cvetem,  vb.  pf.  abblii^cn,  Mur.,  Cig., 

Jan.;   —   nam.  odcvesti. 
ocvctati,  am;  vb.  impf.ad oc\csu,Cig.,  .lan.,  .M. 
ocvetavati  se,  am  se.  vb,  impf.  =  ocvetati,  C. 
ocvčtek,  tka,  m.  bic  abgcfaflcnc  Sliitc,  C;  — 

prim.  ocvesti. 
ocvctati,   im,  vb.  pf   =  ocvesti,  Jan.(ll.). 


ocvetevati  —  očarljiv 


—  7oi   — 


očarovati  —  oč^siti 


ocvetevati,  am,  vb.  itnpf.  =  ocvctati,  Jayi. 
(H.). 

ocvctličiti,  Tčim,  vb.  pf.  mit  33(umcu  idjiiiiicfcii, 
bobliiincii,  C7^. 

ocvirati,  am,  vb.  impf.  ad  ocvreti;  im  (^ctt 
bodcil ;  Dal  bi  vsega,  kar  se  v  loncu  kuha. 
Kar  se  peče  in  ocvira,  Levst.fZb.  sp.);  — 
(^e^  Specf)  jeilafjcn,  Mur.,  Danj.-Mik. 

ocvirček,  čka,  m.  dem.,  ocvirek. 

ocvirek,  rka,  m.  bic  Spccfflriebe. 

ocvirkov,  adj.  £pecfijl"icben= :  ocvirkova  po- 
tica, Dol.;  o.  dan,  (šaljivo)  ber  i^Icifc^tag 
(opp.  Jafttafl),  Z. 

ocvirkovica,  f.  =  ocvirkova  potica,  Idrija, 
Gor. 

ocvitati,  am,  vb.  imp^.  ad  ocvesti,  Mur.,  Cig., 
Jan..  Mik. 

ocvreti,  cvrem,  vb.  pf.  im  ^^ett  bocfen,  a\>' 
friiid)eit;  ocvrto  meso;  ocvrti  piščanci ;  ocvrti 
jabolčni  krhlji,  C/g-.;  — (baš  %tti,  beil  ©pccf) 
jerlafjeii,  Mur. 

ocvftje,  n.  \>a.^  Sieridjmalj,  Jan.(H.). 

oča,  m.  =  oče;  gen.  oče,  Gor.;  oče,  Mik., 
Notr.- Valj.  (Rad),  v\hŠt.;  nemam  ne  oče 
ne  matere,  v{hSt.;  v  časti  oče  nebeškega, 
Npes.-Pjk.fČrt.J;  dat.  oci,  Mik.,  Notr.-Valj. 
(Rad),  v{hŠt.;  oču,  Trub.-Mik.,  Npes.(Go- 
riš.)-LjZv.;  acc.  očo,  Trub.-Mik.;  oče,  Mik., 
Notr.-Valj.  (Rad),  v^liŠt.;  loc.  oči".  Mik., 
Notr.-Valj. (Rad);  kar  dobiš  po  oči,  varuj 
po  dnevi  in  po  noči,  Npreg.-Notr.;  instr. 
z  očo.  Mik. ;  z  očem  ,  Notr.  -  Valj.  (Rad) ; 
pl.  nom.  očevi,  Stapl.  -  Mik.;  očeve,  ogr.- 
Mik.;  gen.  očev,  dat.  očevom  i.  t.  d.,  ogr.- 
Mik.;  —  (ocja,  Ben.-Kl.)\  oča,  gen.  oč^ta 
i.  t.  d.,  vsi  pisatelji  iS.  in  i6.  stoletja  (prim. 
Oblak  Let.   i8rji,  82.),  jv^hŠt.  i.  dr. 

očadeti,  im,  vb.  pf.  raudifarbig  irerben,  Jan. 

očaditi,  im,  vb.  pf.  beruBcn,  anraudiett,  Cig., 
C. ;  očajen,  t)om  3iaud)  angelaufen,  Cig, 

očajati,  am,   vb.  impf.  ad  očaditi,  Z. 

očak,  ?«.  ber  Scjtiater,  ber  '»patdard);  —  eiu 
»adcrer  .'£>au§Dater,  M. 

očakavati,  am,  vb.  impf.  =  pričakovati,  Notr. 

očala,  n.  pl.,  Jan.,  Valj.  (Rad);  pogl.  očali. 

očalar,  rja,  m.  i)  bev  Srillenmadjer,  Cig., 
Jan.;  —  2)  bec  ^ridcntrčiger,  Cig. 

očalarica,  f.  =  naočarka,  bic  Šritlcnid)(ange, 
Bes. 

očale,  /.  pl.  =  očali,  jv^Št. 

očali,  m.  pl.  bie  "tKugenglčifer,  bie  ^rille;  — 
prim.  it.  occhiali,  bie  33riUe. 

očalnica, /.  i)  haž  35rillenfutter,  Cig.;  —  2) 
pl.  očalnice,  =  očali,  Mur.,  Jan. 

očan,  ana,  m.  bei  ©ettattei",   C. 

očanec,  nca,  m.  ein  tnaderer,  alterer  .'^ouabatcr, 
A.'/-. ;  najstarejši  vaški  očanec  je  odmolil  rožen- 
kranc,  Jurč. ;  —  ber  ©rjbater,  Krelj-M. 

očanka,  /.  bie  ©eOatterin,  C. 

očanstvo,  n.  i)  ha^  Cateilid)e  (Srbe,  Mcg., 
Dalm.;  —  2)  ba^  i^iatcrlanb,   Trub.-Mik. 

očara,  /.  bie  Sejaubetung,  Cig. 

očarati,  am,  vb.  pf.  bejauberti,  Cig.,  Jan.,  nk. 

očarli,   m.  pl.,  BlKr.;  pogl.  očali. 

očarljiv,  iva,  adj.  bt^fiVihtlU^):  o.  pogled,  SIN. 


očarovati ,  iijem ,  vb.  impf.  ad  očarati ;  bc- 
,^ailbern,  Cig.,  Jan.;  Bog  zna,  katero  oko 
mi  očaruje  jagnjcta  nežna,  Zv. 

očastv9,  n.  i)  baš  Odterlic^e  Srbe,  Diet.,  Kras- 
Cig.,  Jan.;  očastvo  prevzeti,  nac^  bem  33oter 
ben  ®runb  iiberne^men,  Dol. ;  o.  gre  od  kraja 
v  kraj,  bie  6rb)d)aft  »erfplittert  fid),  Cig.;  — 
po  očastvu,  bltrd)  CSrbjdloft,  Vrtov. (Vin.); 
—  2)  baž  i^oterlaiiO,  Mur. 

očaški,  adj.  'ij}atriard)en',  Cig. 

očastvo,  n.  ba§  ^atriar(^enlf)um,  ia§  ^^atri= 
nrc^at,  Cig.,  Slom. 

očce,  n.  baž ''Jiiigleiu,  Valj./'Rad);  očce,  Štrek.; 
ba§  Siebenaugc  (očice),  Diet. 

oče,  eta,  m.  ber  ii^ater;  stari  o.,  ber  Q5roB= 
nater;  duhovni  o.,  ber  gei[tlid)e  33ater  (eine§ 
primicierenben  ^riefters),  Št. ;  krušni  o.,  ber 
'iPtIfgeOatcr ;  cerkveni  očetje,  bie  S'ir(^enoater, 
Cig.,  Jan.,  nk.:  veliki  o.  =  starejšina,  C; 
krstni  o.  =  boter,  ogr.-C. 

očec,  čca,  m.  ber  ^i^^^troft,  rot^er  ^lugentroft 
(euphrasia  odontitcs),    Cig.,  Medv.(Rok.). 

očfda,  /.  bie  JKeinigung,  M. 

očfdek,  dka,  m.  i)  bie  9^cinigung,  Mur.;  — 
2)  bie  ©ntlcerung,  Cig.;  prst  se  bo  sprije- 
mala  s  telesnimi  očedki,  Ci'.;  — 3)  očedki,  ber 
©dimu^,   C. 

očgditi,  cedim,  vb.  pf.  1)  faubern,  pu^en,  rei= 
iiigen;  —  2)  o.  se,  fic^  ber  Gjcremente  ent= 
lebigcit,  fic^  entleeren,  [tc^  er[eid)tern,  Cig., 
Jan. 

očeditva,  /.  bie  gauberung,  bie  9?einigung,  C. 

očehati,    am,    vb.  pf.   =  očesati,  Habd.-Mik. 

očfjati,  am,  vb.  impf.  a^očediti;  fdubern,  C 

očejevati,  ujem,  vb.  impf.  =  očejati.  jdubern, 
Jan  ,  M. 

oček,  čka,  m.  haž  3iuglein,  Kr. 

očelje,  n.  bie  Stirngegenb,  Cig. (T.);  —  bic 
gronte,  Jan.;  bie  ^acabe,  Nov. 

očeljustati,  am,  vb.  pf.  o.  koga,  »on  jemanbem 
ctaiaž  !latjc^en,  Cig-. 

očem^riti,  Crim,  vb.  pf.  i)  tjergiften,  Dalm,- 
M.\  —  oevbittern,  nergdUeii,  Cig. (T.),  M.;  — 
2)  o.  se,  aiifgebrac^t  uierbeit,  Mur. 

očein9rec,  rca,  ni.  ber  iiBatermorber,  C. 

1.  ocen,  čna,  adj.  =  očesen,  Jan.,   C. 

2.  ocen,  čna,  adj.  Daterlid),  Meg.;  na  očnem 
stolu  sedeti,  Zv. 

očenaš,  naša,  m.  i)  bae  58atenuiier;  —  2)  'aaž 

^ateniofter,  ber  Sioienfran,^,  A'o^-.-.\/.,Z.,/«;^ra. 
očenaŠEC,  šca,  m.  dem.  očenaš,  Jurč. 
očenašek,  ška,  m.  dem.  očenaš;  —  tudi:  'Odž 

''^oteniofter,  ber  ^lioienfran,^,  BlKr.-M. 
očfsast,  adj.  augcnfbnnig,  Cig. 
oče.sati,  češem,  vb.  pf.  i)  riugžum  obrciBcn : 

veje  z  drevesa,  drevo  o.,  Habd.,  Z.;  —  2) 

aužtdmmeti,   au^ftriegelti,   Cig. 
očfsce,  n.  dem.  oko;  i)  'iia^  ".Jluglein;  očesca, 

iDie  'Jfebenaiigcn  ber  ^^Kt^ff".  Cig. (T.);  — 

2)  bae  jHebeimiige,  Polil. (Km.);  —  3)  cinovo 

o.,  ber  ^iinttiopieit,  ^^ 
očfsen,  sna,  adj.  3tugen= ;  očesna  bolezen,  bie 

'jlugenfranf^eit ;  očesna  leča,  bie  5lugenlinfe, 

ag.(T.). 

oč^siti,  csim,  vb.  impf.  =  očiti,   C 


očf  ski  —  očin 


758 


očit 


očfski,  m.  pl.  kar  pri  česanju  odpade,  bei" 
Slncflednift  (5.  "^.  bic  auegeftriegelten  $fertie= 
liaorc),  C. 

očesnati,  am,  rb.  p/,  mit  ^'noblniici^  tmirjcii, 

očfsnik,  »i.  iitv  '?(n(^cii5af)n,  C. 

očften,    tna,   adj.  'iHitcr-,  Datcviid),    r. -O;,'. ; 

očetna    dežela,    Preš.;   očetna   hiša,    LjZv.; 

v  očetnem    jeziku,    Levst.fZb.  sp.J;    očetna 

(nOČetina")    ljubezen,    Krelj;     pod    očetno 

(„očetino")  oblastjo.  Diet. ;  — nam.  očetnji.  (?) 
oČ^tin,  aJj.,  Diet.,  Krclj:   pogl.  očetnji. 
očetina,  /.  biiv  ontcrlid)e  (Jvbe,    C,  Z. 
očetinstv9,  u.  ba^  uatcrlid)c  (Srbe,  C/g-, 
očetnina,  /".  1)  t}a^  Diitcrlidie  (Srbe,  3/.;  —  2) 

bai:  i^atcrlaiib,  M. 
očetninski,  aJJ.  unterliinbifd),  bciniatlid),  Cig. 
očetnjava,    f.  t>až  !i5atcrlanb,   Cig.,  Jan.,  M., 

\  'alj.  (Rad). 
očftnji,    adj.  be§  SSaterž,   uciterlic^,    (očetjl) 

Mm:;   —  prim.  očeten. 
očetomor,    m<5ra,    m.   ber   isatcnitorb,   Cig., 

Jan.,   nk. 
očetomprec,   rca,   m.  ber   5?atermorber,  Cig., 

Jan.,  nk. 
očetom9rka,  /.  bic  i^atermoibcriit,   Cig.,  nk. 
očetoni9rnik,   tn.  :=  očctomorcc,   Cig. 
očetom9rski,  adj.  liatcrmiirberildi,  Cig.,  nk. 
očetom^rstvo,  «.  bcri^atermorb,  Cig.,  Jan.,  nk. 
očftov,  adj.  bee  i^aterž. 

očetovina,  /.  bae  Diitcrlic^e  (SJut,  Z.;  —  =  do- 
mačija,   C. 
očetovski,  adj. 'oatcviidj;  očetovska  ljubezen; 

po  očetovsko  skrbeti  za  koga,  fic^  iemailbež 

Odterlic^  aniicbi"cii- 
očptovstvo,   n.  bie  3.Miterid)aft,   Cig.,  Jan. 
očftstvo,  n.  1)  bie  5yaterid)aft,  (očestvo)  ('ig.; 

—    2)   =    domovina,    (očestvo)    Cig.,  I  alj. 

(Rad). 
očev,  adj.  =  očetov,  C,  Gorenja  Soška  dol.- 

Erj.fJorb.),  Štrek.;  očevi  črcvlji,    Cig. 
očeviden,    dna,   adj.  ^=  očividcn,  Jan.,   Cig. 

(T.). 
očevina,  /.  1)  baf?  tjaterlid^e  CSrbe,  ba§ '•^atvi« 

llioiiilim,   (^ig.,  Jan.,  C,  ogr.-M.,  Zora;  — 

2)  bie  .'oeimot,  C. 
očevski,  adj.  =-  očetovski,    V.- Cig. 
6čcvstv9,  n.  i)bie  S^oterlc^aft,  C;  —  2)  bn* 

initerlidie  (Srbe,   C;  —  3)  bo«  58nterlnitb,  C. 
oči,  /.  /'/.  išči   pod:  oko. 
očicc,   n.  dem.  okf),  pogl.  očce,  očesce. 
očih,  m.  ber  Sflefonter,  -U.,  C. 
očika,   m.   =^  očka,  Jan, 
9Čim,  »I.  ber  Stiefoafcr. 
očimati   se,  am  se,  vb.  pf.  obrasti  se  z  volno 

ali  dlako:    ovca  je  očimana,    ako    se  je  po 

strižnji  obrastla,  mladenič  se  je  očimal,  ako 

mu  pni  puh  osuje  brailo  (prim.  laško:  ci- 

marc,    5ud)n)0flc    |(^crcn),    Gorenja    Soška 

dol. -Krj.  (Torb.). 
9Čiin.ski,  adj.  ffiefofiterlirf). 
9Čin,   »I.  =  očim,  .Meg.,  v^li^t.,  i}gr.-C. 
očin,   adj.  bc*  ^i^afer«,    .Uiir,  \'.  -  Cig.,  .fan.. 

.Mik..  Tnib.,   Dalm  ,   Plu\na  pri  lioleu-F.rj, 

(Torb),    Tolm,;    Prva    duša  očina,    Spes.- 


Vra\;  očina  ljubezen,  Skal.-Let.;  na  očine 
domove,    Vod.(I^b.  sp.) ;  besede  očine.  Jure. 

očina,  /,  boiž  »ateritrijc  §au^,  bie  .'peimat,  C. ; 
—  baei  3>aterlanb,  Cig..  C.  Jurč.(Tug.). 

očTnec,  nca,  nt,  ba»  (SbeUpeife  (gnaphalium 
leontopodium),  Jan. 

očinek,  nka,  m.,  očinki  =  občinki ,  Diet,- 
\Iik„   Cig, 

očiniti,  čTnim,  vb,  pf,  1)  žito  o.  =  občiniti, 
Cig.;  —   2)  jed  o.  =  začiniti,   C. 

očinjati,   am,  vb,  impf,  =  občinjati,   Cig. 

očinski,  adj.  toateclic^,  Habd,  -  Mik.,  Miir,, 
^Cig.,  ogr.-M. 

očinstv9,  n.  i)  i)a^  »aterHd^e  Srbe,  Alas., 
Cig.,  Jan.,  Dalm.-M.,  Svet.fRok.);  cesarsko 
o.,  bie  (Snmera(f(iitcr,  C. ;  —  2)  =  očetov- 
stvo, bie  i^aterjdjaft,   Cig.,  Jan.,   C. 

očist,  čista,  »1.  ber  '^K^^  (stachvs  recta),  po 
kočevsko:  bnš  iiauterfrnilt,  Mik.,  V.  G.  II. 
12.;  —  t)a^  (iJliebfraut  (sideritis  montana), 
Cig.,  Medv.(Rok.j;  ciiie  5lrt  6t)reiiprei§  (ve- 
ronica',  Josch. 

očTsta,  /.  =  očistba,   Jan. 

očistba,  /.  bie  Jteiniguug,   V. -Cig. 

očistek,  stka,  m.  =  obračun,  bic  ^Jlbrec^liuiig, 
DZ. 

očisten,  stna,  adj.  9ieinigung'i" :  očistni  dar, 
boi?  3{einiguii(ivOpfer,  Cig. 

očistilen,  Ina,  adj.  JHeiliiguiigli',  DZ. 

očistišče,  n.  bil«  (Vegefeuer,  C. 

očistitev,  tve,  /.  bie  JKeiiiiguiig,  bic  ^^urifi 
cation,  Jan. 

očistiti,  čistim,  vb.  pf.  rcilliilCli;  o.  kaj  česa; 
madežev  o.,  etilflccfeii;  —  purgieren,  Ia;i;ierei!, 
Cig.;  —  (auterii:  o.  zlato,  Cig.;  raffiiiiercii, 
Cig.,  Jan,;  —  dušo  o.,  bic  Seelc  eiitjiiiibiiieii, 
Cig.;  o,  od  pregrehe,  Ravn.-Mik.;  —  o.  i<c, 
fid)  red)tfertii]eii,  Cig.,  Jan. 

očiščališče,  n.  ber  Sieiiiiiiiing^ort,  Cig.,  Jan. 

očisčal9,  n.  biiv  ^'KoiniguiuvMuittel,  (^ig. 

očiščanje,  n.  t)A^  ^Heiiiiiieii. 

očiščati,  am,  vb.  impf,  ad  očistiti ;  reilligcil, 
liiiiterii,  roffiiiieren. 

očisčavanje,  n.  bic  JMeiniguiig,  .U. ;  o.  bla- 
žene device  Marije,   C. 

očiščavati,  am,  vb,  impf.  =  oči,ščevati:  go- 
bavci se  očiščavajo,  Ravn.-Valj.(Rad). 

očiščavec,  vca,  »1.  ber  llJeiniger,  ber  iliiiiferer, 
Cig.;  —  ber  ^Kaffiiieiir,  DZ. 

očiščc,  n.  bie  "Jliuieiibi^ble,  Žnid. 

očiščenje,  n.  bie  ^Heinigiing,  Mur..   Cig. 

očiščevalen,  Jna,  adj.  rciiiigeiib,  JKciiiigiing^j  : 
očiščevalna  moč,   Savr  ( l.et.). 

očiščevališče,  n.  ber  ^Keiiiigiiiigoort,  ZgD. 

očisčcvaJnica,  /'.  bie  ^Kciingung^^aiiftalt,  Jan. 
(H.);  bie  ^Knffiiterie,  DZ.' 

očiščeval9,  n.  brto  ^Keiiiigimgvmittel,  C,  Ravn. 

očiščevanje,  >i.  brtv  ^Kcilligcil. 

oči.ščevati ,  ujcm,  vb.  impf,  ad  očistiti;  rci» 
iiiiieii,  (iiiiferii,  raffiiiieren. 

oči.ščevavcc,   vca,  nt.  ber  ^Keiiiigcr,  ('ig„  .'/• 

oči.ščevavka,  /'.  bie  ^Keiiiigeriii,  .'/. 

očTt,  adj,  offeubar,  Cig-,  Jan.,  Cig. (T,);  kar 
svet  ima  zdaj  skrito,  bo  enkrat  vse  očito, 
.Mit),;    očito  izpričevati,    Dalm.;  —  aiigcn^ 


očitaten  —  očitovati 


—  759 


očivest  —  očrstvovati 


ii1}Cinltd),  cinbciit,  beutlirf),  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

očito  pravi  sv.  B.,  Jsvkr.\  —  offcutlic^,  Mitr., 

Cig.,  Jan.;  nikar  po  noči  ni  skrivajo,  temuč 

očito  pri  belem  dnevi,  Tritb.;  očito  na  znanje 

dati,    Tvub. 
ocitalcn,  fna,  adj.  i^ovUiiirfc  Clit()a(tcub,    C 
ocital9.    n.  ber   cienic   ^iHivlinhfc   ntad)t,    bcf 

Joblev,  bcr  'JJiattcr,  Cig. 
očitanje,  n.  bilv  i^omicifcn. 
očitar,    rja,   ni.  ber  Slrititaftcr,  Cig. (T.);  ber 

©loffeitmndier,  Cig.,  Prcs. 

1.  očitati,  očTtam,  vb.  impf.  i)  tiortuerfcii,  toor= 
l^alten ;  v  zobe  komu  kaj  o.,  eincm  cttuaž  in 
ben  '^axi  iDerfcu,  Cig.;  —  2)  očitati  koga 
=:  svariti,    Dalni  ;  —  prim.  ošteti. 

2.  očitati,  am,  vb.  impf.  offenbareu,   Preš. 
očitava,  /.  bei  il^orunaf,  C 

očitavec,  vca,  m.  ber  Siiiner,  Cig. 

očitba,  /.  ber  iBortuitvf,  .U. 

očitek,  tka,  m.  Der  Isorluurf,  bie  3(iK'ftcI 
lung,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  C,  Bes.,  Nov., 
Let.;  storjeni  očitki,  bie  geiliadlteil  ©illtDeit« 
blingcit,  Levst.(Pril.)\  o.  izreči,  beiitangclu, 
Levst.(Nauk) ;  očitke  požirati,  i^orlDiirfe  ^in- 
nefimcn  mitifen,   Levst.fZb.  sp.) 

očiten,  tna,  adj.  i)  tu  bie  ?lugen  fallenb,  ou= 
ie[)n[{d),  ftottlic^,  Cig.,  Gor.;  ni  kaj  očiten 
človek,  er  ift  cm  unaniet)nlidier  5)fatin,  Cig.; 
zelo  očitna  krava,  ciue  rcd)t  j'taU(id)e  Stufl, 
Ig;  kmetska  prebivališča,  očitna  kakor  ne- 
kdaj grajske  pristave,  LjZv.;  najočitnejša 
krasotica,  LjZv.;  —  2)  otfeutlid);  očitna  iz- 
poved, bie  Dtfentlidie  23eid)te;  očiten  grešnik, 
ein  ijffciitlidjer  Siinbcr;  —  3)  offenbar,  un> 
tierfennbar,  oDibent,  augeitjc^eiiilid);  očitna 
resnica,  bie  t)eQc  SBalir^cit,  Cig.;  o.  so- 
vražnik, ein  abgejagter  3"'^tnb,  Cig.;  očitno 
gre  na  dan,  cž  ge{}t  gatij  beutlic^  fjerDor, 
Navr.(Kop.  sp  );  očitno  je,  kakor  beli  dan, 
ci  licgt  tiar  ain  2;age,  Cig.;  —  4)  offen,  auf^^ 
rid)tig,  Svet. (Rok.);  očitno  povedati,  Kr., 
viliŠi. 

9Čiti ,  im,  vb.  impf.  =  z  očesom  (popkom) 
cepiti,  oculieren,  Tuš.fB.J. 

očititi,  Ttim,  vb.  impf.  1)  fimb  tl^Ult,  Z.;  — 
o.  se,  i'id)  seigcn,  praiigeii,  V\-Cig.;  —  2) 
Derfinnlid)eu,   ^.-Cig. 

očitljaj,   m.  =  očitek,    Cig. 

očitnica,  /.  bie  iiffcutltd)C  Bnnimn,  Valj.  (Rad). 

očitnost.  /.  II  bie  3tattlid)teit,  Gor.;  —  2) 
bie  £;cffentnd}teil;— s)  bie  *J(ugenidicin(id)feit, 
bie  UitDerfciinbarfeit,  bie  ©Dibeii,^ ;  —  4)  bie 
Dtfent)cit,  Kr. 

očTtoma,  adv.  i)  offeittlic^,  Mitr.;  —  2)  augeit' 
id)einlid),  Mur.,  C;  —  3)  offeii,  C 

očitosfčen,  čna,  adj.  =  odkritosrčen,  Vrtov. 
(Vin.). 

očitost,  /.  i)  bie  Deffentlid^feit,  Cig.,  C;  — 
2)  bie  5tugen)d)cinlid)feit,  Cig-.;  —  3)  bie 
Dffeubeit,  Let. 

očitovanje,  n.  bie  'Jlu^crung,  bie  '2:'emoni"tra» 
ttou,  Jan. 

očitovati,  lijem,  vb.  impf.  i)  dušeni,  offeil' 
boren,  Diet.,  C,  Zora;  svoje  misli  o.,  Cig.; 
vero  o.,  Krelj;  —  bcmonftriereu,  Jan.;  — 


2)   befaiiiit   niad)en,  ogr.-C;  o.  zapoved, 

kajk.-SL\. 
očivest,  adj.   i)  offenbar,  Ilabd.-.Mik.;  —  2) 

očivesto,  frei,  offen,  C. 
očivesten,  stna,  adj.  1 )  augcnfd)einlid),  offenbar, 

,Vtieifello^,  C,  ogr.-Miii.,  BlKr.;  —  2)  auf- 

rid)tig,  Mur. 
9Čivestiti,  vesti  m,  vb.  impf.  offenbar  mac^en, 

C;  beurfunben,  jeigen,  C 
očivestnost,  f.  bie  9iugcnj(^einlidi!cit,  C. 
očividec,   dca,   >n.  ber  ^,!(ugen,^euge,  Cig.,  nk. 
očividen,   dna,   adj.  augenjd)einlid),  offenbar, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
očivfdnost,  /".  bie  5{ugenf(^einlid}feit,  Cig.  (T.), 

nk. 
očje,  n.  eoll.  bie  3(ugeu  (ber  3iebcn,  58iiume 

u.  bgl.),  bie  ?vrud)taugen,  v^hŠt.-C. 
očka,  m.  bniči  3!iaterd)en;  tudi:  očka. 
očko,  n.  i)  bQ§  '"jinglcin,  C;  —  2)  baš  ®anfe= 

bliinidjen  (bellis  perennis),   C. 
očieniti,  im,  vb.  pf.  begliebern,  Cig. 
očlenje,  n.  bie  (^Ueberung,  DZ.;   bie  %xi\cvi" 

liertlicit,  /;.  t. -Cig. (T.). 
očlovečevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  očiovečiti; 

bnmanifiercu :   odgoji  je  namen   „očloveče- 

vati"   človeško  stvar,  .Str. 
očiovečiti,  Sčim,  vb.  pf.  ^umanificren,  Z. 
očman,  m.  =  očim,  Štrek.,  Kras,  Jp.,  Istra- 

Erj.  (Torb.). 
očnica,  /.  i)  bie  ^iugen^ollle,  Jan.,  Žnid.;  — 

2)  X)až  'Jhigeugla^,  Vrtov. (Km.  k.),  DZ.;  pl. 

očnice,  5(ugcnglajer,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  DZ. ; 

pogl.   naočniki ;  —  r\)  zelena  o.,  ^a^  grjjne 

'",)(ugentbierd)cn   (englena   viridis),   Erj.(Ž.); 

—  4)  hai  ^i^ergifsmeinnic^t  (mvosotis  sp.), 

Žabce (Tolm.)-Erj. (Torb.);   —  baž  SbelttJei^ 

(gnaphalium  leontopodium),  ^a  Krnom-Erj. 

(Torb.). 
očnik,  m.  ber  3(ugeu,^a^n,  Jan.,   C. 
očnjak,  m.   i)  bcr  VUtgenf^abn,  Cig. (T),  Erj. 

(Z.);  —  2)  bie  Shigcnforalle  (oculina),  Erj. 

(Z.). 
očofati,  am,  i-i;. /7/.  bcf ilbclu :  z  blatom  o.,  Cig. 
očofovati,  lijem,  vb.  impf.  bcjnbeln,  ZgD. 
oČ9hati,  am,  vb.  pf.  bcfratiCn,  Z. 
očonkljati,  am,  vb.  pf.  ^n\tn^(n,  ogr.-M.;  — 

licrftiinimeln,  ogr.-C. 
očrčkati,  am,  vb.  pf.  nmhi^cln,   Cig.;  —  be* 

fri^eln,  Jan. 
očrepnica,  /.  bie  (2d)abel[}aut,   Cig. 
očrevje,   n.  \)ai'  'i}teli  um  haž  ©ebiirm,  Cig., 

C. ;  loj  od  očrevja,  Dalm. 
očrljeneti,  im,  vb.pf.  roti)  iDcrben,  errotf)en,  C. 
dčrn,  adj.  etwa§  fc^tuar,^,  Diet.,  C. 
očrneti,  fm,  vb.  pf.  fdiioarj  loerbeu,  Cig.,  C. 
očrniti,    im,    vb.  pf.   i)  fdjumr.Ji  mad)eu,   ob- 

id)miir,^eu,  Mur.,  Cig.;  —  2)  oufd)war5cn,  in 

ubicn  %.\x\  bringen;  o.  koga  pri  kom  a.  komu. 
očfnkast,    adj.  etwaž   f(^tt)arjlid):   očrnkasto 

oblačilo,   C. 
očfnkljast,  adj.  cttua^  fdnuar.\(id},  Diet. 
očrstveti,    im ,    vb.  pf.  \x\iii)   Uicrbeu,    Mur.; 

očrstvel,  aufgefrifc^t,  C 
očfstviti,  im.  vb.  pf.  auffrifd)eu,  Mur. 
očrstvovati,  ujem,  vb.  impf.  auffrifd)CU,  Jan. 


očrt  —  od 


—  760  — 


od 


očrt,  črta,  m.  bcr  llmri|^,  bic  doittour,  Cig. 
(T.J,  C;  koščeni  očrti  pri  očesu,  Zv.;  — 
ber  Stbrijg,  Cig.,  Jan.;  —  eiiie  iibcrfi^tlic^e 
Tarftcllung:  krajepisen  očrt,  Lcvst.  fXaukj ; 
očrt  potovanja,  etne  SiciicffiASC,    Cig. 

očftati,    črtam,    i'b.  pf.    i)  untftridieln,   Cig.; 

—  burcf)  Stric^c,  fiinien  abgicn,^cn,  C;  — 
coiitDuricren,  ftij^ieren,  Cig.,  ./an.,  Cig. (T.J; 

—  umjdjvcibcu:  krogu  očrtan  mnogokotnik, 
Cel.fGeom.J;  —  a)  mit  aiiffen  »ecjebcn,  be^ 
fra^eit:  drevo  o.,  Cig. 

očftek,  tka,  m.  ber  llmri|e,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.J.   \'est.;  prvi  o.,  bte  Stt.SJC,   C. 

očftiti,  črtim,  vb.  pf.  i)  o.  se,  eiiten  3i^ut)er= 
freitf  um  fid)  jic^cn,  C;  —  2)  drevo  o., 
bcn  93aum  auff)Qcfcn,  C;  z  nožem  o.  drevo, 
mit  bcm  5JJci"fer  beii  ^aiim  ocrtet^en,  GRrda; 

—  o.  se,  fid)  bic  ;gaut  beid}inbcn,  Cig. 
očuh,    m.  =  očih,    očim,    Miir.,  Mik.,  ZgD. 
očuhniti,  čuhnem,  vb.  pf.  i)  in  fic^  5ujammeil= 

finfen,  geringer  roerben:  zelje  očuline,  rana 
očuhne.  Z.,  C;  —  2)  bolečina  očuhne,  bcr 
Srfimcrj  gibt  ■na<i},  Z. 
očumec,  mca,  m.  bie  3f'tfo)e  (cokhicum  au- 
tumnalc),  Vršno  -  Erj.  (Torb.) ;  —  prim.  mo- 
čunec. 

1.  očun,  m.  =  očim,   C. 

2.  očun,  m.  bte  ^erbftjeitlofe  ogr.-C;  —  prim. 
okun. 

očut,  m.  bie  Gmpjinbung,  Cig.  (T.J. 

očuten,  tna,  adj.  empfinbbar,  |innenfaflig,  Cig. 
(T). 

očutenje,  n.  petero  o.,  bie  fiinf  Sintie,  Krelj. 

očutiti ,  im ,  vb.  pf.  =  občutiti,  Mur.,  Cig. 
JT.),  ogr.-C. 

očuvati,  am ,  vb.  pf.  bciDflf)reit :  o.  od  česa, 
Cig.(T.). 

očvrsteti,  i'm,  vb.  pf.  ftifd)  locrbcii,  Jan.  (H.). 

očvrstiti,  im,  vb.  pf.  crfri)d)en,  crqutrfeu,  Cig. 
JT.). 

očvrščevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  očvrstiti,  Cv. 

od,  I.  praep.  c.  gen.  kaže  1)  pri  besedah,  ki 
pomcnjajo  kako  ločenje,  to,  od  česar  se  kdo 
(kaj)  loči:  tton ;  duša  se  loči  od  telesa;  od 
doma  iti;  šel  je  od  nas;  od  sebe  iti  z  voli, 
ncič)  red)tg  bie  Cenjen  leufeii ,  jvihšt. ;  od 
strehe  kaplja;  delo  gre  od  rok  (gcl)t  UOU  = 
ftottCU) ;  odvrni  vse  hudo  od  nas;  pritrgati 
si  od  ust,  an  icincm  SJhtnbc  crjparcn,  Cig.; 
od   sebe-   dati   glas.    pismo,    cilicn  iiaut    OOU 

fic^  flcbcn,  eitic  Uifimbc  an^Jftcncn;  —  re- 
šiti od  zlega,  Met.  -  .Mik.;  očistiti  od  pre- 
grehe, Ravn.-Mik. ;  nehati  od  liela,  Ravn,- 
Mik.;  n.  od  tožbe,  Meg.-Mik.;  n.  od  greha, 
Levst.  (Rok.);  od  bolezni  okrevati,  l.evst. 
(Rok.);  —  prostost  od  poštarine ,  l.evst. 
(Sank);  —  od  kod  (odkod)  r  moljcr?  od  tod, 
Bon  f)ier;  od  tamtod,  bort  Iicr,  Cig.,  Jan.; 
od  onod  (ondod),  uon  bintl)cr;  od  daleč, 
»on  fcrnc  ^cr;  vstane  od  kjer  je  sedel 
(=  od  tam,  kjer),  Lcvst.-M.;  —  2)  od  česar 
je  kaj  oddaljeno:  toon ;  tri  milje  od  l.jub- 
Ijanc;  od  šuma  in  napak  sveta  živeti,  fcme 
toom  iičirm  unb  bcn  ijierfcljrtfjcitcn  bci  ?lVlt 
Icbcn,  Ravn.-Mik.;  od  rok,  abiucg^;  nnbc 


quem  gcUellt  ober  getegen;  —  3)  osebo,  od 
katere  kaj  zahtevamo,  dobimo,  zvemo  i.  t.  d.; 
t)On;  izprositi  od  koga  kaj;  to  imam  od  očeta; 

—  4)  v  prostoru,  kje  se  začenja  kaj:  tjon; 
od  prvega  do  zadnjega;  od  konca  do  kraja; 
od  enega  kraja  do  druzega;  od  kraja  začeti, 
Bon  neucm  anfangen;  —  od  hiše  do  hiše; 
od  besede  do  besede;  —  5)  v  času,  kje  se 
kaj  začenja:  Bon;  od  začetka,  anfSnglic^;  od 
mladih  nog,  BOn  ^Ufli^^i*  ^l";  '^'■^  petih  do 
šestih,  Bon  fiint  bi§  jcd)^  Ufjr;  od  zdaj,  od 
sih  dob  (odsihdob).  Bon  nun  an;  od  nekdaj, 
Bon  jet)er;  od  kar  (odkar)  svet  stoji,  feitbcm 
bie  SSctt  befte!^t;  —  6)  primerjano  osebo  ali 
reč  za  komparativom :  al§;  solnce  je  večje 
od  zemlje;  eden  od  druzega  lepši,  Cig.; 
večkrat  od  enok  (=  enkrat),  ogr.-C;  letos 
smo  bolj  zdravi  od  lani.  Z.;  —  7)  izvor 
kake  reči:  toon;  otroci  od  prve  žene;  ne  je 
se  meso  od  vsake  živali;  duh  od  sena;  iz- 
Airati  od  hudodelstva,  DZ.;  privolitve  od  de- 
želnega zbora  je  treba,  Levst. (Nauk);  troški 
od  občinskega  užitka,  SUiegaben,  xveld}C  fiir 
ba#  ©emcinbegut  5U  bclticitcn  finb,  Levst. 
(Naiikj;  —  H)  tvarino,  iz  katere  je  kaj  na- 
rejeno: Bon,  au§,  nk.;  venec  od  trnja,  Levst. 
(Rok.);  od  železa  se  jeklo  izdeluje,  Erj. 
(Min.);  premog  je  nastal  od  organskih  tva- 
rin,  Erj. (Min.);  —  9)  predmet  govorjenju 
(v  narodnem  govoru):  Bon:  govoriti,  pri- 
povedovati od  česa  (v  književnem  jeziku: 
o  čem);  —  10)  pri  trpni  obliki  osebo,  ka- 
tera provzročuje  dejanje:  Bon;  bil  je  od 
očeta  tepen;  —  11)  posredni  ali  neposredni 
vzrok:  Bon,  Bor;  od  lakote  konec  jemati; 
od  ognja  voda  vre;  drevo  se  šibi  od  sadja; 
od  veselja,  od  strahu ;  od  dolzega  časa  se 
mu  zdcha;  od  starosti  ne  vidi,  od  žalosti 
ne  spi,  Levst. (Rok.):  od  toče,  od  paleža  je 
sad  tako  slab,  Levst.  (Rok.) ;  —  sam  od  sebe, 
anš  cigcncm 'Dlntricbf,  Bon  fcibft;— 12) način: 
Bon;  od  srca  želeti  kaj;  Bon  .Vevjcn,  f)cr,^lid) 
uniiifdicn;  od  škode  biti  komu;  jum  Sdjabrn 
gcrcid)cn,  Cig.;  to  je  od  sile,  baž  ift  ,yi  Qrg; 

—  13)  celoto,  h  kateri  kak  del  spada:  Bon; 
od  nas  nihče  ni  padel;  pet  od  sto,  fiinf  '^'rO' 
cente;  —  pos.  pri  stvareh,  ki  .so  deli  kake 
celote,  takrat,  kadar  so  ločeni  od  celote: 
ključ  od  vrat,  kamba  od  jarma,  osnik  od 
kolesa,  brada  od  sekire,  Levst. (Zb.  sp.  I\'. 
i3'2.);  —  14)  kraj,  kjer  se  kaj  godi;  pojem 
oddaljevanja  in  oddaljenosti  se  je  izgubil: 
od  spodaj,  od  zgoraj,  nntcrl)alb,  obcrI)nlb 
( —  nav.  odspodaj,  odzgoraj) ;  meč  od  obeju 
platu  oster,  Trub.-Mik. ;  pišejo  imena  sv.  treh 
kraljev  na  velika  vrata  od  zunaj  in  od  zno- 
traj. Savr.(Let.);  —  11.  pracf.  znači  i)  od- 
diiljanje,  ločenje:  oditi,  UH'ggcl)Cn,  odvezali, 
ložbinbcn,  odgristi,  nbbciHcn,  odzebsti.  ob' 
fiicrcn,  odpreti.  aufmad)cn,  odkriti,  oufbecfen, 
odvaditi  se,  fid)  cnt)BOl)ncn;  —  odžvižgati, 
odpiskati,  =  žvižgaje,  piskaje  oditi;  —  2) 
nchanje,  končanje:  odkositi,  ovlvečerjati,  bn# 
3JJiftng^mal)l,  bn*  ^J(Od)tnioI)I  bcenbcn;  od- 
cvesti,  Bcrbliibcn ;  zvon  je  odpel,  bie  OJIorfo 


dda  —  odbijati 


761  — 


odbijavka  —  odblišč 


liat  oufflOljort  ju  toncn;  —.3)  vračanje  dejanja 
z  enakim  dejanjem:  odijovoriti.  aittliuntcu; 
odpevati,  rcfpou&iercn ;  odpisati ,  jcf)riitlid) 
antlDOrten ;  —  postavljanje  v  prejšnji  stan: 
odvihniti  hlače,  bic  ttllfiV^ftvciftc  iioit'  luicbcr 
.Titruffftieifcn;  odviti,  aitfjutcfclu. 

oda,  /.  vzvišena  lirska  pesem,  bic  Cbc 

odaja,  /.,  pogl.  oddaja  2). 

odajati,    am,    i>b.  impf.,  pogl.   i.  oddajati   2). 

odajavec,  vca,  m.  pogl.  oddajavec  2). 

odajnik,  m.  pogl.  oddajnik  2). 

odamelj,   mlja,  m.  =  odmev,  M. 

odap,   m.  Min-.,  Cig.,  pogl.  vdeb. 

odarjati,  am,  vb.  impf.  ad  odorati ;  =  odora- 
vati,  Jan. 

odaten,  tna,  adj.  pogl.  oddaten, 

odati,  dam,  vb.  pf.  pogl.  oddati  2)  in  •:;);  prim. 
Mik.   V.  G.  IV.  223. 

odati  se,  dam  se,  vb.  pf.  511  fcincui  ^Jtadjtfjcil 
flcbeii,  BlKr.-M. 

odav^ič,   m.  pogl.  oddavač. 

odavati,  vam,  i'b.  i>npf.  pogl.  oddavati. 

odavEC,  vca,  m.  pogl.  oddavec. 

odavi,  adv.  =  davi,  Dol. ;  —  gcrabc  Jltlior,  Danj.- 
Mik. 

odbacniti,  bacnem,  vb.  pf.  =  odbecniti,   C. 

odbaviti,  bavim,  vb.  pf.  obt^un:  o.  posle;  zdaj 
sem  vse  odbavil,  jv{hSt.;  —  o.  koga,  ob* 
fertigen,  BlKr.,  jvihšt. 

odbavljati,  am,  vb.  impf.  ad  odbaviti,  abtl)Ult, 
abfcrtigeii,  Z.,jv^lišt. 

odbecniti,  bacnem,  vb.  pf.  tt)ec5ftDJ3Cii,   C. 

odbeg,  bega,  m.  bcr  Ueberlaufer,  Habd.-Mik. 

odbegati,  am,  vb.  impf.  ad  odbegniti,   Cig. 

odbegniti,  begnem,  vb.  pf.  etttfliebcit,  M.;  — 
iiberlaufen:  k  sovražniku  o.,  Cig.;  —  od 
poti  o.,  t)om  SSege  abtreicfien,  Cig. 

odb^rati,  beram,   vb.  impf  =  odbirati,  Miir. 

odbfrek,  rka,  m.  ber  5(ui?n3Utf,  C;  le  odberki 
ljudi  so  taki,  Ravn. 

odbežati,  im,  vb.pf.  tueg^,  baDotiflietjcn,  Cig.,  C. 

odbežen,  žna,  adj.  ceutvifuga(,  h.  t.-Cig.(T.). 

odbijač,  m.  i)  kdor  svinjko  odbija  (pri  igri), 
A'r.;— 2)  kamen  o.  =  odrivač,  Levst.fCest.J. 

odbijaten,  Ina,  adj.  juriidicfilageub :  odbijatni 
udar,  ber  ^fcllidilag,  Cig.:  odbijalna  moč. 
Let.:  —  reflcctiereiib  (phvs.),  Cig.;  —  bC' 
fciiftU,  Jan. 

odbijainik,  m.  i)  ber  3lbfc^tag{)ammer,  Jan.; 
—  21  bcr  iHefrcctor  {phyi>.),' Cig.rT.j. 

odbijalnost, /.  bic  3ui'''#of3Ungi?fraft,  Cig. 

odbijanje,  n.  taš  SBegjdilagcu,  M.;  —  ha^^ 
3uriictid)(agcii :  o.  žarkov,  bic  aicflegion  ber 
Straf)(en,  Cig.;  —  bas  ^ui^udlucifcn,  bic  '^to- 
tcnation,  Cig. 

odbijati,  am,  vb.  impf.  ad  odbiti;  i)  tr)cg)d)(a= 
gen,  abjdilagen;  z  betičem  rudo  o.,  ©rj  t)auen, 
Cig.:  —  od  cene  o.,  robattiercn,  Cig.;  — 
(93ittenbeni  ettta§  abfd^Iagen:  — f)iiibern:  o.  od 
dela,  opravki  so  me  odbijali,  da  nisem  mogel 
priti,  BlKr.-M.; —  2)  5urild)d)lagen;  sovraž- 
nike, sovražne  napade  o.,  Cig.;  pariercn, 
Jan. ;  krivico  od  sebe  o.,  bic  Sd)ll{b  »011  ft(^ 
fdlieben,  Cig.;  —  žarke,  svetlobo,  glas  o., 
roflectiercn,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.J;  —  o.  se  od 


česa,  ODii  cincm  Wcgcn)"taiibe  reficctiert  mcrben, 

Znid.;  —  o.  prošnje,  juuicfluciicii,  Cig.;  o. 
darilo,  nid)t  niuief)mcn  looUcii,  Cig.;  —  3) 
entnagcdi,  eiitld)lngen  (odbija  se,  kar  je  za- 
bito); kišto  o.,  čep,  ki  je  v  sod  zabit,  o. 

odbijavka,  /.  bic  53unbtiade,  Savinska  dol. 

odbira,  /.  bic  Siditung,  bic  'i?(u»H)al)(,  Cig.,  C. 

odbirač,  m.  bcr  Slitc^fiaubcr,  ber  Sic^ter,  Cig. 

odbiralen,  tna,  adj.  ''?(u§t)cbnng5= :  odbiratni 
okra,   (za  konje),   DZ. 

odbirališče,  n.  ber  ^,?()'fcntplat'i  (iiir  '•.)ifcrbc),  DZ. 

odbiraJnica,  f.  bie  Sd)eibci'tube  (beim  33crgbau), 
Cig. 

odbiranje,  n.  ba§  9(u§ionbcrit,  iav  Sic^ten. 

odbirati,  biram,  vb.  impf.  ad  odbrati ;  aiielcfeil 
luib  abionbcrn,  au^iotibern,  ficf)ten,  jortiercn. 

odbiravec,  vca,  m.  kdor  odbira,  bcr  Sc^eibcr, 
Cig. 

odbiravka,/.  bie  Sdicibcrtii,  bic  Sid)tcriu,  O^. 

odbirek,  rka,  w.  ttjog  aiižgcjc^ofjen  itrnrbc,  bie 
5(uei(^uižtDorc,  ber  Sdiofet,  pos,  pl.  odbirki, 
Cig.,  Jan.,  M.,  C. 

odbitek,  tka,  m.  bcr  5(b)cfilag,  ber  3(b,ytg  im 
'}\ed)nungt^>ccjcil,  Cig.,  Jan.,  Xov.;  plačevanje 
na  o.,  3ibid)(ai]5i,^ablungcti,  C/>. ;  —  ber  S;ig= 
conto,  ber  ^Kabntt,  Cig.,  Jan.,  Cel.  (Ar.); 
pod  o.  kupovati  in  prodajati,  e»COmpticrcn,  DZ. 

odbiten,  tna,  adj.  Šlbjugš^:  odbitni  postavek, 
ber  3(b(^ug§pofteii,  Cig.;  —  fubtractin,  h.  t.- 
Cig.fT.j. 

odbitev,  xyt,  f.  bic  93er>ueigcruitg,  Jan. (H.). 

odbiti,  bijem,  vb.  pf.  i\  biird)  eiitfn  ©d^tag 
trenncn,  iDcgicfilagen,  abftoRen;  kipu  roko  o.: 
o.  si  roge:  —  aSi-,  iregftoBeit,  Cig.\  o.  koga, 
jemoiiben  loeiDcrbcn,  C;  —  tocrf)iubcrn:  kaj 
te    je    od    tega    dela    odbilo?    BlKr.  -  M.; 

—  in  SIbjug  ober  §lb)di(ag  briiigeu,  Cig., 
Jan.;  odbivši  dva  odstotka,  nad)  "Jtbicblag 
Don  2°/(„  Cig.;  od  kupa  o.,  oom  ^^rcijc  ab= 
banbcln,  Str.;  —  2)  auf^ijrcn  su  fc^iagen: 
ura  je  dvanajst  odbila;  odbije  tudi  njegova 
ura,   and)  icinc  Stunbc  loirb  fdilagcn,  Cig.; 

—  3)  abprellcn,  rcficcticrcn,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
.  (T.);   odbita    svetloba,    3tefIej;ionind)t,    Cig. 

(T.);  o.  se,  abprallcn,  Cig.;  rcflectiert  ttjcrben, 
Jan. (H.);  —  bcn  Sdilag  ericibern,  juriicf^ 
id)lagen,  sovražnika,  silo  s  silo  o.,  Cig.;  o, 
naskok,  bcn  5(ngritf  abrt)cf)rcn,  Šol.:  udarec 
o.,  pariercn,  Cig.,  Jan.;  o.  sum  od  sebe,  bcn 
ii^crbadit  uon  fid)  ablenten,  C;>.;  — abid)lagcii: 

o.  prošnjo,  Cig.,  Jan.;  au^fc^Iagen,  o.  po- 
nudbo, Cig.,  Jan.;  o.  komu  kaj,  jcmonbcn 
,yiritdniei)en ,  Cig.;  —  4)  o.  kar  je  zabito: 
burd)  Sd)Iagcn  bffnen:  o.  pokrov  zaboju,  eine 
ftifte  entnagcln,  Cig.;  o.  veho  sodu,  etn  %a\ž 
auiipiinbcn,  Cig. 

odbitkovati,  ujem,  vb.  impf.  cžcompttcren,  bi§» 
conticren,  C,  DZ. 

odbitovati,  ujem,  vb.  impf.  =:  odbitkovati, 
h.  t.- Cig. (T.). 

odbivati,  am,  vb.  impf.  =  odbijati,   Cig.,  M. 

odblebetati,  etam,  ečem,  vb.  pf.  baž  '^Uappcrn 
becnben,  Cig. 

odblesk,  bleska,  m.  bcr  SBiberjdjimmcr/ C;>. 

odblišč,  blišča,   m.  =  odblesk,   Cig. 


odb9bnati  —  odbfskati 


762  — 


odbriisiti  —  odcvctati 


odb9bnati,  am,  vb.  pf.  auf()oren  ju  tiommeln, 
abtioinmcltt,  C/g. 

odboj,  boja,  m.  ber  ?Bibcr)cft(afl,  ber  9iucffto§, 
bcr 'Slbprall,  Cig.,  Jan.-  bie  ^Ibftofeuiifl,  Cig. 
(T.),  C;  —  bie  9iefIei-iou  (phvs.),  Cig.fT.), 
C;  popolni  o.,  totole  JHcflcEion,  Sen.fFiiJ, 
Žnid.\  —  bie  ''JlbtDe^r,  ber  ^Biberftanb,  Jan., 
C,  DZ.;  zveza  za  boj  in  o.,  Scfjufe^  unb 
2^lU|buubniš,  Cig. (T.);  naskoki  in  odboji, 
Lj7a'. 

odbojen,  jna,  adj.  2(bftofeung^=,  repu(fil),  rucf= 
roivtettb,  Cig.,  Jan.;  odbojna  moč,  Cig.;  — 
^KefIcj.;iPU#= :  odbojni  kot.  odbojna  ravnina, 
ber  SHeflcEionšiDinfcl,  bie  9iefIejion§ebene,  Cig. 
(T.);  —  befenfit,  Cig.,  Jan.;  odbojna  zveza, 
Cig. 

odbojitost,/.  bie?(bi"tD{5inicietraft,  h.  t.-Cig.(T.). 

odbojnost,  /.  bie  "?Ibi'toJ3Uiig»traft,  Cig.  (T.), 
C. ;  bie  ^uriicfftoBungžtroft,  bie  9iepulfi»= 
fraft.  Cig.,  Jan. 

odboleti,  im,  vb.  pf.  auf^oren  vot\)t  511  tf)un, 
Cig. 

odbor,  bora,  m.  ber  3(u§ic^uj^,  l>q§  Gomite, 
Cig.,  Jan.,  nk.;  deželni  o.,  bcr  2anbe§au§> 
fc^uj«,  Cig.,  Jan.,  nk.;  občinski  o.,  ber  ®e= 
meinbcausfc^itjtf,  Cig.,  Jan.,  nk.;  čitalnični  o., 
bož  iieieDcrcin^Scomitč,  Cig,  Jan.,  nk.;  izvr- 
šilni o.,  '^až  (S-fccutiDcomite,  DZ. 

odbofen,  rna,  adj,  1)  =  izboren,  C;  — 
2)   =  odborski,    Cig. 

odbprnik,  m.  ba§  5(ušjc^u)»'',  ba«  Gomitčmit' 
glieb,  Cig.,  Jan.,  nk.;  deželni  odbornik,  'baž 
9Jhtglicb  bcv  lL'Qnbe#auš')d}ui)e§,  nk. 

odb9rnl.štvo,  n.  \)  ba§  5lint  eiucš  'Jlužjcl^ui^' 
Dbcr  (Somitčmitglicbc«;  o,  vzprejeti,  prevzeti, 
nk.;   —   2)  =;  odborniki,  Jan.  (H.). 

odbgrski,  adj.  ben  9{u§icf)U)§  betrcifetib,  9(U'^= 
idiui#» :  odborske  seje.  'Jtu^ic^iii^ii^uiigen,  nk. 

odbprstvp,  n.  =  odborni.štvo,  nk. 

odbot,  b(5ta,  m.  na  o.,  ii  conto,   C. 

odb9titi,  botim,  vb.pf.  jenioiiben  giiitt  imb  Io§ 
,^df)(i'n,  bejo()len,  Cig. 

odhrantc,  nca,  m.  bcr  3Iu§enDal)ItC,  SIS.;  — 
bci  Teli-gteitc,  bcr  i^crorbiicte,  Cig.;  sodni 
o.,  bcr  Wcrid)tvQbgcorbnetc,  DZ. 

odbrati,  bčrem.  )'*. /i/,  auslcjeit  imb  ab)oiiberu; 
kar  je  bolj.šcga,  za-sc  odbere ;  — aitc>ericl)Cll, 
aiiScnudt)Icn,  Cig.;  bcicgicrcn,  bcfignicrcn, 
Cig. ;  —  au&muftcrn,  auž^jd)cibcn,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

odbrbrati,    am,  vb.  pf.  aiif()6rcit  ,vi  ploppcni. 

odbrcati,  am.  vb.pf.  mit  ^u|5|t6{jcii  luciijdjanen, 
.\f. 

odhrcmcniti,  im,  vb.  pf.  =■  razbremeniti,  Ctlt 
Initcn,  Cig. 

odbr^nčati,  im,  vb.  pf.  1)  jiimmciib  ciUflicgcit, 
cmiiimmcn;  --  2)  au|l)orrii  ,^u  iiiiiiincii. 

odhrvnkati,  am.  vb.pf.  oufI)C>rclt  ,yi  fliilipcru, 
abflimpcni,  Cig. 

odhrisati,  brišem,  vb.pf.  luegtuifdjC«,  Cig.\ 
0.1   kakega  števila  številku  o..   Z. 

odbriti,  brijem,  vb.  pf.  lucflroiiercil. 

odbrn^ti,  im,  vb.  pf.  cntllliiuiictl,   Cig. 

odbniditi,  brodim,   vb.  pf    U'Ciltonten. 

odbfskati,  am,  vb.  pf.  u>egjdiaircit. 


odbriisjti,  im,  vb.,  pf.  tt>egjd)lctfen,  tDegroe^en. 
odbrušati,  am,  vb.  impf.  ad  odbrusiti.    Vrt. 
odbruševati,  ujem,  vb.  impf.  =  odbrušati,  Z. 
odbučati,  im,  vb.pf.  i)  =  bučeč  se  oddaliti ; 

—  2)  =   nehati  bučati. 

odbiiriti,   im,  vb.  pf.  ftiirmenb  fit^  entferneii, 

battoii  tofcn,  Bes. 
odbiirkati,  biirkam,  vb.pf.  =  odburiti,    ent» 

Uiirmcii,  Cig. 
odbutati,  butam,  vb.pf.  z  butanjem  odpreti: 

o.  vrata,    Cig. 
odbutiti,  butim,  vb.pf.  i)  ^  odbutniti,   Cig.; 

—  2)  obprellen,  Cig. 

odbiitniti,   butnem,   vb.  pf.  burc^   einen  ©to^ 

aiirjc^lagen:  o.  vrata,  Cig. 
odcapljati,  am,  vb.  pf.  =  capljaje  oditi, 
odcedek,   dka,  m.  kar  se  odcedi,  ber  Stbgufž, 

Cig..  Jan. 
odcediti,  im,  vb.pf.  flcinineije  abriitnen  Ia[fen, 

abjeibcii ;  vodo  o.  od  česa,  Cig. ;  —  o.  se, 

langjam    abiinnen :    povezniti   škaf,   da  se 

odcedi  voda. 
odcejanje,    n.  \iQ.ž  ?lbjei^en,  M.;   —  bo§  2(b' 

riimcit,  Sov. 
odcejati,  am,  vb.  impf.  ati  odcediti ;  tleintt)ei)e 

abriniicii  laffeti,  luegieil)cu  ;  —  voda  se  od- 

ceja;   \ias,  ggoffer  fiteijt  langjam  ob,  Levst. 

(Močv.);    —    jed  se  mu  je  pričela   odcejati 

(=  v  slast  iti),  Zv. 
odcejavec,  vca,  m.  ber  ^Ibflui-icanal,  C. 
odcejek,  jka,  m.  =  odcedek,  Jan. 

1.  odcep,  čepa,  m.  i)  \>ai'  3Begipalten,  -V^i-c. 
(Let. j;  —  2)  bO'?  Scggcipaltcnc,  hai  'i8rud)=^ 
Itiicf,  C. 

2.  odcep,  čepa,  m.  \ia^  SlbfaCen  (ber  ^^"^^0, 
Cig. 

odcfpati,  cepam,  vb.  pf.  abfatlcu  (Dom  Db[t). 
i.odcepek,   pka,  m.   i)  ba?'  9lbgcjpaUcne,  ein 

Spait  (^ioI,v,  Cig.;  —  2)  bie  'Slbjiucigung,  bcr 

^roeig :    odcepki    južne    slovanščine,    Levst. 

(LjZv.J;  —  bie  ©CCte,  Jan. 
2.  odcf pek ,   pka ,  m.   it)ic  obgcfaneiic  e^fruc^t, 

Cig.,  C. 
odcepiti,   im,   vb.  pf.   biirdi  Spoltcn  trcnncii, 

Jucgipaltcn;  —  o.  se,   )id)  obipaltcu;  —  fic^ 

Ip^tioiiuen :  o.  se  od  krdela,  od  družbe. 
odcepkati,  am,  vb.pf  nbjplittcm,   Cig. 
odcčpljati,    am,    vb.  impf.  ad   odcepiti:    tDcg« 

jpnltCli:   —  Objiucigeil  :  strelna  konica  kaže, 

kam   se  odceplja  stranska  kolcja,  DZ. 
odcepljenec,    nca,    m.  bcr  Sc^iematifer,  ber 

Scctiorcr,  Cig.,  Jan. 
odcepljcnost,  /.  bic  Sonbciftcnuug,  Jan.fH.). 
odcincati,  am,   vb.  pf.  =  cincajoč  oditi,   Cig. 
odcizati,  am,  vb.  pf.  abjaugcii,   Cig. 
odc9prati,   am.   vb.  pf.   cnt.^aubcrtt,  bic  iun'- 

.Viiibciuiig  nitfbcbcn,  Z. 
odcurčti,  im,  vb.  pf  ticiiuucijc  abriiimii,  Jan. 

iH.i. 
odcurljati,  am,  vb.  pf.  obricjclu,   Cig. 
odcuzati,  am,  vb.  pf.  =^  odcizati,   Cig. 
odcvesti,  cvetem.  vb.  pf  aufhijrcjt  JU  blii^cii, 

abbliiticit;  črešnjc  so  že  odcvcle. 
odcvctati,  am,  vb.  impf.  ad  oiic\ef,u;  ini  9lb' 

bliibcu  bcgritfcn  fciu. 


odcvet^ti  —  oddajen 


763 


oddajiščc  —  oddelati 


odcveteti,  im,  vb.  pf.   =■  odcvesti,  M. 
odcvetevati,  am.  vb.  impf.  =  oticvitati,  Jan. 

(H.).' 
odcvitati,  am,  vb.  impf.  =  oJcvctati,  Z. 
odcvrkniti,  cvfknem,  vb.  pf.  abjeiigeii,   CVir. 
odčarati,  am,  vb.  pf.   i)  =^  s  čaraniem  odpra- 
viti,   iiicijsauberu,    Cig.;  —    2)    ciitjaiibcni, 

ložjaubern:  o.  koga,  Cig,  Jan. 
odčarovati,  ujcm,  vb.  hnpf.  ad  odčarati,  Jan. 
odčehniti,    čchnem,    vb.  pf.    liiCflieif5en,   Cig., 

Jan.,  Levst.(M.)\    veje  se  odčehnejo,  Jurč. 
odcepiti,  čepim,  vb.  pf.  bitrc^  ©ntfcriiung  bež 

^^apfcn^  offitcn,  Cig.,  C. 
odčesati,  ččšem,  vb.  pf.  iDcgtiimmeu,   Cig. 
odčesniti,  česnem.  vb.  pf.  \vcc\vc\^tn;  o.  vejico 

od  drevesa,    tresko  od  polena,    kos  obleke. 
odčesovati,  ujem,  i'b.  impf.  ad  odčesniti. 
odčfšek,  ška,  m.  kar  se  odčehne,   C. 
odčistiti.  čistim,  vb.  pf  s  čiščenjem  odpraviti, 

luei]pu^eii:  starejša  poštna  znamenja  od  pra- 

teža  o.,  DZ. 
odčphati,  am,  vb.  pf.  \vc(\itx\cc\d\i ,  Cig. 
odčotati,  am,   vb.  pf.  f)iiifciib  fovtgcfUMl,   Cig. 
odčrediti,  čredim,  vb.pf.abioicn,  Guts.,  Mur.; 

o.  se,  ficfi  oblofcn,  Z. 
odčrepati,  črepljem  (-pati,  -pam),  vb.  pf.  lDcg= 

jdjopfen:  tolščo  o.,  Cig.,  Jan. 

1.  odčftiti,  črtim,  vb.  pf.  Ittcgii^en,   G  Brda. 

2.  odčftiti,  im,  vb.  pf.  =  odjesti,  izpodjesti 
(komu  službo"),   GBrda. 

odčuhniti,  čuhnem,  vb.  pf.  nad)gcbeu  (t)om 
SdimeVj),  C. ;  —  srce  mi  je  odčuhnilo,  bQ§ 
Jper^   ift   rubigcr   gereorben,    C;    —    prim. 

očuhniti. 

oddah,  daha,  m.  =  oddih,  Jan. /"H.). 

oddahniti,  dahnem,  vb.  pf.  ^  oddehniti. 

oddaja,  /.  i)  bie  SSeggnbe,  bie  "Jlbgabe,  Cig., 
Jan.,  C;  —  bie  9lblicfoning,  Jan.;  —  bie 
SSerleil^uug,  Cig. :  bie  (f  iitduBerung,  Cig., 
Jan.;  —  2)  bcr  S^ertauf:  na  oddajo  imeti 
=  na  prodaj  i.,  (odaja)  Mur.,   v{hŠt. 

oddajalen,  Ina,  adj.  9{bgabž',  Cig.;  oddajalna 
doba,  DZ.;  oddajalna  postaja,  DZ.;  odda- 
jalni  zapisnik,  ba^  'Jluefolgung-Sprptofofl,  DZ. 

oddajališče,  n.  ber  ^Jlbgabšout,  Jan. 

oddajanje,  n.  ba#  2&eggcbcn,  ba'5  '>?(bgebeii. 

oddajatelj,  m.  ber  31bgeber,  ber  3(bicuber,  DZ. 

1.  oddajati,  am,  vb.  impf.  ad  oddati;  i)  lueg« 
geben;  o.  v  najem,  »ermieten,  Cig.;  —  ah^ 
gebfit,  abliefcrn;  o.  v  vojake,  jum  9){ilitai 
abfii^rcn,  Cig.;  —  2)  uertaitfeu,  (odajati) 
Mur.,  VyhŠt.^ 

2.  oddajati,  am,  vb.  impf.  o.  kravo  =  umeče- 
\ati  vime  pred  molžo,  potegniti  nekoliko- 
krat  po  sescih,  Podkrnci-Erj.(Torb.J;  — 
prim.  dojiti. 

oddajavec,  vca,  m.  1)  ber  'Jlbgeber,  ber  9(b= 
liefcrer,  Cig.;  —  2)  ber  2^enuiiciant,  (oda- 
javcc)    Cig.,  BlKr.-M. 

oddajen,  jna,  adj.  i)  tterailfecrfic^,  .lan.  (//.); 
—  Ieid)tt)ertduflic^:  letos  je  vino  oddajno, 
vihŠt.;  —  2)  'Hb^abi-:  oddajna  pošta,  bte 
3lbgab5pol't,  Cig.,  Jan.;  oddajni  list,  ber  9(b= 
liefenmgšic^ein,  DZ.;  —  oddajna  pravica, 
bae  !i8erleif)uu9gred)t,  Cig. 


oddajišče,  n.  bcr  'Jlbgabeort,  Cig. 
oddajnik,   m.    1)  ber  ^(bgcber,   Cig.,  .Jan.;  — 

bcr  '>,?(ufgeber  (na   pošti),   DZ.,  —  ber  ^e- 

ftanbgeber,  Cig.;  —  2)  ber  i^errat^er,  (odaj- 

nik)  ugr.-C. 
oddalitev,  tve,  /.  bie  (fiitferiiuuii,  Cig. 
oddaliti,  im,  vb.  pf.  in  eiiie  gctniffe  (Sutfermiiig 

bringeii,  entfcnieii,  o.  se,  fid)  cntferiien,  .Uio-.. 

Cig.,  Jan.,  nk.;  oddaljen,  entferiit,  eiitlegen, 

Cig.,  Jan.,  nlc;   —  prim.  stsl.  ot7,daliti,  rus. 

otdalitb. 
oddaljenje,  n.  baž  (Sntferiieii,  bie  (Sntfernung, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
oddaljenost,  /.  bog  (Siitferiitieiii,  bie  Cfntlegeit^ 

t).'it,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  bie  Sittfcrnuiui,  ber 

'.?lbftaiib,  Jan.,  nk. 
oddaljevanje,  n.  hai-  (Jittferncii,  Cig.fT.j,  nk.; 

—  bi>^  3id)eiitfenieii,  nk. 
oddaljevati,   ujcm,  vb.  impf.  ad  odda.\\t\;  eilt- 

fcrneii;   o.  se,  fid)  (immer  jneiter)  entferncn, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
oddarek,    rka,    m.   haž   ©cgcngejcfieiif,   Navr. 

(Kop.  sp.). 
oddarovati,  lijem,  vb.  pf.  bie  Dpferiing  beenbeii, 

Burg. 
oddaten,  tna,  adj.  »crfduflid),  (odaten)  ogr.-C. 
oddati,  dkm,vb.pf.  i)  >i»eggcbeii,  fid)  eiitnuBcm; 

blago  o.,   bie  23are  loerocrbeii,   Cig.;  o.  kaj 

po   dražbi   ali   znižbi,    cttim-.?   begebeil,  OH  ben 

50feift=  ober  9lJinbcftbtetenbeu  iiberiaffen,  Cig.; 
o,  stan,  sobo,  oeimicteit:  soba  je  že  oddana; 
službo  o.,  eiiien  Tienft  oergeben;  hčer  o., 
bie  Soditer  anbringeu  (=  berbeirateni,  Cig.; 

—  nbgcbeii,  abliefeni:  izgotovljeno  delo  o., 
pismo  o.,  ciiten  33nef  beftellcn;  —  2)  ==  pro- 
dati, Ucrfaufeil,  (odati)  Mur.,  C.  v^/?5^;  — 
3)  =  izdati,  »errailjen,  (odati)  BlKr.-M. ,  C. 

oddavač,  m.  =  prodajač,  ber  ^ertdufer,  (oda- 
vač)   Mur.,  vihŠt.-M. 

oddavati,  am,  vb.  impf.  ad  oddati;  =  proda- 
jati, (odavati)  Mur.,  v^liŠt.-M.,  Mik. 

oddavec,  vca,  m.  =  prodajač,  (odavec)  v^li- 
Št.,  ogr.-C. 

oddavnja,  adv.  =  zdavnaj,  ogr.-C. 

oddehniti,  dahnem,  vb.  pf.  o.  si,  cineii  uiige= 
f)inberteu,  ticfon  Sltbcmjug  tf)un;  (tudi:  o.  se, 
ne  morem  se  o. C  —  an:?fd)iiaufeit  (nad)  eiiier 
3lnftreiiguiig),  au^rufjeu,  fid)  cr^olen;  rekel 
je  (.lezus)  učencem :  v  puščavo ,  v  samoto 
poj(di)mo,  da  si  oddahnete,  Ravn.  -  Valj. 
fRad);  vročina  pojenjava  malo  po  malo: 
človek  in  žival  si  oddahne,    Erj.il^b.  sp.j. 

oddejati,  dčnem,  vb.  pf.  i)  tnegr^iiii,  ablcgeii, 
Cig.,  M.;  befeitigen,  DZ.;  —  -)  =  odpreti, 
Re^.-Baud. 

i.oddel,  dela,  mj,  bie  (Siitjaiibcrung,  M.;  — 
prim.  oddelati  4). 

2.  oddet,  dela,  m.  i)  eine  'Jlbt^eiliing  (bee 
.'georc«),  Z.;  bie  2)ioifion,  DZ.;  —  2)  bie 
9tpamige,   Cig. ;  prim.  oddeliti  2). 

oddelati,  delam,  vb.  pf  i)  obarbeiteii,  obiiii^eu: 
oddelati  si  roke.  Zora;  —  2)  oiif^oren  ju 
nrbeitett,  Jam,;  ti  si  že  oddelal,  jaz' pa  še 
ne,  jvihšt.;  —  3)  aiiftfjmt,   aufiiiad)cn;  (o. 


oddelavati  —  oddirjati 


-  764  — 


oddivjati  —  oddfzniti 


kar  je  zaJclano):  o.  luknjo,  Mttr.,  Cig.;  — 
4)  o.  komu,  jcmniibcn  cntjoiibcrn,  \^m  bcn 
^dubcr  lojen,  Cig.,  ogr.-M.;  o.  komu,  da  ne 
boJc  volkodlak,  LjZv. 

oddelavati,  am,  vb.  impf.  =  oddolovati,  Cig. 

oddelčen,  čna.  adj.  "?lbtf)ci(uiig§= :  oddelčni 
zbori,  ijlbtticilung^cotletiicn,  DZ. 

oddelek,  tka,  m.  ciit  DOii  cinciu  (Maitjen  ab> 
flcionberter  Xf)eil,  bic  "3(btt)cihing :  mestni 
o.,  baž  Cuorticr,  Cig.;  —  hišni  o.,  ber 
Xract,  Cig.:  o.  vojakov,  etne  Jiuppcnab« 
tl)eilung,  ciii  ^'etacbement,  Cig.,  .Jan.,  DZ. ; 

—  volilni  o.,  bcr  5Sat)ltorper,  C,  tik.;  sta- 
novski o.,  ber  Stanbeč^fovpcr,  /)Z/c/-. ;  —  ba§ 
^arf),  bav  l^cvartcmcnt,  bie  Section,  Cig., 
DZ.;  —  bcr  'Jlbfjub  im  'šBcrgroeien,  Cig.;  — 
bcr  "Jlbicftnitt,  Jan.,  Cig. (T.). 

oddeten,  Ina.  adj.  i)  ^{bttieilung5= :  oddetni 
kolegij,  DZ.;  —  2)  trenitbar,  -fan. 

oddeliten,  hia,  adj.  ^tbfinbung^- :  oddelitni 
preračun,  bic  ^(bfiubung^^^bcrcd^iiung,   DZkr. 

oddelilo,  n.  bic  ^Ibfinbiing,  DZkr. 

oddeliti',  fm,  vb.  pf.  i)  abtl)ei(eit,  abioubcrn, 
Diet..  Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  2)  o.  koga,  jeman^ 
bcm  feinen  Jbeil  geben,  il)n  abfinbcn,  Cig.; 
o.  otroke,   Cig. 

oddeljevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  oddeliti,  Cig. 

oddelovanje,  n.  bic  ®cgcnrt)ir!ung,  Cig. (T.). 

oddelovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oddelati :  i)  auf> 
macf)cn,    auft^un  10.  kar  je  zadelano),    Cig.; 

—  ent,^auberii,  Cig.;  —  2)  juriicftuirfcn,  re^ 
agieren,  Cig. (T.). 

oddel.ščina,  /.  bic  'i?(panagc,  Cig. 
oddesctiniti,  Tnim.   vb.  pf.  o.  koga,  icmnuben 

burcf)  Cntridjtimg  bcš  3^^)''"^'^  bcfricbigon,  ifjn 

ob^c^cntcn,  Cig. 
oddeti,  denem,  vb.  pf.  abbcdcil,  Mik. 
oddevati,    am,    vb.   impf.  ad  oddejati,  oddeti, 

Cig.,  M. 
oddih,  diha,  m.  cin  ungcljinbcrtet  boKer  9Uf)em= 

•\ug  (,v  '8.  nadi  emcr  9(uftrongung),  Mur.; 

bne   "'^lU'3)dinaufciI,    Cig.\   brez  oddiha   izpiti, 

of)iic  ab.^iKl^cn  au^trinfcu,  Cig. ;  —  bic  (Sr= 

bolillig,    bic  3{nft,   Cig. (T.);    plesali  so  brez 

oddiha,  IjZv.;  —  bic  %ci\\)i  iii  bcr  Tontunft, 

Jan.;  (rus.). 
oddiha,  /.  baž  9(užjdmaufcn,  bic  Siaft,  C. 
oddihaj,   »i.  =  oddih,  bic  ^aufc,  Jan.fH.). 
oddihalce,  »'.  bic  i.'uftrol)rc,  (odih-)  .\fiir.,  Cig. 
oddihati,  diham,  vb.  impf.  ad  oddehniti;  o.  si 

(se),  frcioii  'Jttticm  boleti,  aiii^idiitaufcn,  Cig.; 

abiclUMi  (in  bcr  J)icbc),  Cig.,  .Jan. 
oddihavati,    am,    vb.   impf.    o,  si    (sei,    att-i-- 

jdinanfcn,  Krj.(Tnrb.). 
oddihljaj,  m.  ctn  nngcf)inbcrtcr,  licfcr '?lthcni 

,\iig;  —  bic  DJnft,  Jan. 
oddihniti,  dihnem,  i'^.  ;'/.   =  oddehnili. 
oddihovanje,  n.  ba#  'l?Ul#id)nflufcn. 
oddihovati,    ujem,    vb.  impf.  o.   si   (se),  oftcr 

oufatbntcn,  nu':>)d)noufon,  i.'njt   jd)iipfcn;  — 

oftcv'^  abjcUcii  (in  bcr  ^Wcbc),  Jan. 
oddirjati,  am,  vb  pf.  rocflrcnncn,  bauonrcnncii, 

fortjprcngcn. 


oddivjati,  am,  vb.  pf.  i)  ftiirmenb,  tobcnb  fid) 

entfernen;  —  2)  auf boren  ,v-i  tobcn,  oušrafcn, 

Cig.;  —  3)  entroilbcrn,   Vod.fPcsi.). 
oddneven,    \  na,    adj.    oddnevna  menica,    bcr 

2ato=2Bcd))e(,  Cig.,  Jan. 
oddniti,    im,    vb.  pf.    (auš    cincm  j^ajž)    bcn 

Soben  bcraii^nel)mcn :  o.  sod.    Vrtov.  (Vin.}. 
odd9Jče,  eta,  n.   i !  'iio.i  obgeiventc  ftinb,  M.; 

—  2)  boe  Spanferfcl,  (odojče).l/«;-.,  Cig.,  Mik. 
oddojck,    jka,    m.    t)a^    Spanfertel,    (odojek) 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik. 
oddojfncc,  nca,  m.  baž  abgcjpcntc  Sinb,  Z. 
oddojevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oddojiti;  ab* 

fpencn,  Cig.,  Jan. 
oddojiti,  im,  vb.  pf.  i)  ber  SRutterbruft  ent= 

roo[)ncn,  abjpencn,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  od- 

dojeni  prašiček,  '<iai  SpanfcrtcI,  DZ.;  —   2) 

(cig.  aufborcn  ,yi   jdngen),   oufidugcn,  grofi= 

fdugcn,  Cig. 
oddoibsti,  dotbem,  vb.  pf.  burcf)  9)JeiBc(n  cnt- 

feinen,  abuicif,eln,  Cig. 
oddolžiti,   im,  vb.  pf.  »on  Sc^ulbcn  bcfreien, 

Cig.,  M.,  Cig. (T.);   o.  se,  fic^  ber  Sdiulbcn 

cntlebigen,  Jan.;  o.  se  komu,  jomanbem  cinc 

Sdiulti  abtragen,  Zv. 
oddoneti,   im,   vb.  pf.  auffiorcn  JU  foncn,  Cig.; 

pogl.  odzveneti. 
oddrapati,  pam,  pijem,   vb.  pf.  abfral^eit,  tt3Cg= 

fra^en. 
oddrastiti,   im,  vb.  pf.  battonbct^en,   Cig. 
oddfčati,  čim,  vb.  pf.  baBonglitjcficn;— bat)on= 

iprengcii,  Cig. 
oddrdrati,  am,  vb.pf.  i)  Datoonrajjcln;  — 2)  auf= 

biircu  ,vi  rQtid)en. 
oddr^gniti,   dregnem,   vb.  pf.  (mit  cincm  Ifing- 

lid)cn  (^cgcnftanbc)  lociiftofjen,  Jan.' H.). 
oddreti,  derem,  vb.pf.  abidiinbcn,  iiicgreif,cn. 
i.oddfgniti,  drgnem,  vb.pf.  »ocgioc^^cn,  n.'eg= 

rcibcn;  rjo  o. 
2.  oddfgniti,  drgnem,  vb.  pf.  anfidiniircn  (od- 

drg  ne  se,  kar  je  zadrgnjeno):  o. mošnjo,  »»A-.,  Do/. 
oddfkati ,    am,    vb.  pf.   bauonglitidjcn,   bilUOn' 

iprcngen,  (-i g. 
oddfkniti,    drknem,    vb.  pf.  lucgglitidjcn :    ab^ 

tocidien,  nblpringcn,  Mur. 
oddrobiti,  im,  vb.  pf.  biud)  3iri^cfcln  flblojcn, 

abbriidchi,  <'ig.,  Jan,;    kruha  o.,  Jure.;  — 

o.  se,  fid)  abbrijrfeln,  Cig. 
oddfsniti,    drsnem,    vb.pf.   ctltiO'?   trcgglcitcn 

niad)iMt :   vrata  o..   Gor.;  —  lina  se   oddrsne, 

bor  2d)icbcr  am  ^cuftcr  gleitct   toeg.   Zora. 
oddrugvd,   adv.  —  od  drugod,  anbcrv-njobei. 
oddrugcc,  i7i/i'.  =  oddrugod,   C,  viliSt.-Mik. 
oddruževiinje,  n.  hai-  'Ircnncn,  I^Z. 
oddružcvati.    ujem,    vb.  impf.  ad   oddružiti ; 

treniicii,  .fan.;  o.  se.  [id)  aligcjcllen,  Cig. 
oddružitcv,  tve.  /.  bic  iJo'Jtrcnnung:  o.  sestav- 

nili  ilelov  kake  reči,   DZ. 
oddriižiti,  družim,  vb.  pf.t^ii:  li^crcinigung  lojen, 

lov^lrcnncn,  Jan.,  C;   Hercegovino  od  Bosne 

o..  \avr.(I.ci.);  —  o.  se,  au>^  cincm  li^crein^ž 

ucrbanbc   trctcn,    Aoi'. -C;   fid)   uon    einer 

Wc)elljd)aft  entfernen,  fid)  nbgcfedcn,  Cig. 
oddrzniti,    ilrznem.    vb.  pf.  cin  tucnig  bfjnen : 

oddrziijene  duri,  I-'.rj.{lib.  .s/J.j ;  pogl.  otrzniti. 


oddiiha       (.nlcr 


7fi5 


odčrati  —  odfrkniti 


odduha,  /.  bQ§  9(llyfdilt(infcH,  Habd.-Mik. 

odduhalce,  n.  bic  i.'iiftVLMn"e,   C. 

odduhavati,  am,  vb.  impf.  aifjiiicn,  I/abii,- 
Mik.,  oi(r.-C.;  tudi:  «.  se,  Habci. 

oddurati,  am.  vb.  p/,  fortftpfjeit,  (biivd)  jc()(ed)tc 
^^chaiibluiici')  luntvcibcii :  ona  še  ga  bo  od 
hiše  odduraia,  jv^liSt. 

odduriti,  im,  vb.  ff.  wn  i'\d)  ftoficii,  licrirfimn{)en, 
Meg..  Diet.,  Svet. (Rok.) ;  grelie  ostaviti  i  oti- 
duriti,  kajk.-\'alj.(Rad) ;  odvreči  i  o.  kaj, 
kajk. -Valj.  (Rad);  laž  zavržem  i  oddiirim, 
ogr.-Valj.fRad);  (piše  se  navadno:  odiiriti). 

oddurjavanje,  n.  bie  i<erabid)cuung,  ber  £)Qi#, 
Cig.,kajk.,  ogr.-Valj.(Rad);  ■ —  prim.  oddur- 
Javati. 

oddurjavati,  am,  vb.  impf.  ad  odduriti ;  tjcrab« 
jdiciien,  tinifen,  Habd.,  Cig.(T.),  ogr.,  kajk.- 
Valj.(Rad);  odurjavam  to,  ba§  i[t  mir  tier« 
f)ai§t,   Cig.;   (piše  se    navadno:    odurjavati). 

oddurjavec,  vca,  m.  bev  S^erabfc^euer,  ber 
i^afier,  ogr. -M.,  Valj. (Rad). 

oddušek,  ška,  m.  i)  haž  Suftabjug^focf),  bQ§ 
Suftlodi,   Cig..  Jan.,  M.,  C,  DZ.,  Sen.rFi-^.): 

—  ba§  ^aiupilorfl,  Cig.,  Jan. ;  —  2)  bie 
^){al't,  bic  6rl)0UiH9 :  nimam  odduška,  id) 
{)abc  fcine  (Sr^olung,  M.;  brez  odduška,  o^ne 
aue^i^uruficn,   ^'rt. 

oddušje,  n.  ha^  '^tt^emfljftem,  Erj.fSom.J. 
odduška,  /.  \>a§  Suftloc^,  ba^^  QuQ'iod),  Mur., 

Cig.,  Jan. 
oddušmk,   m.    i)  hai  Suftto^,   Štrek.,  Kras; 

ber  Siiftjie^^er  in  ben  (^enftern,  ber  i^cntilator, 

Cig.;  —  2)  =^  brezdno  („kakor  bi  se  zemlja 

po  njem  oddihavala"),  Kras-Erj.(Torb.J. 
oddušmkarica,    /.    oddušnikarice,    ©(^lunbs 

blaictifijd)c,  Etj.fŽ.J. 
odebeleti,    im,    vb.   pf.    bicE  icerbeit ;  —  fctt 

tuerben,  fetft  merben. 
odebelevati,  am,  vb.  impf.  ad  odebeleti ;  Q.{{- 

mafilid)  bicf  rcerbctt,  z.,  Vrt. 
odebelina,  /.  bie  Iscrbicfiiiuv  DZ. 
odebeliti,  fm,  vb.  pf.  bicf  mndicit;  feift  macfien, 

aiižmaften ;  —  o.  se,  bict,  feift  iDerben. 
odej,  m.  najbolj  za  glasbene  zabave  odločeno 

poslopje,  bae  Cbeum,  Cig. 
odeja,  /.  bie  i)iitle,  bie   llleibung,  Jan.;  — 

bie  2)ecfe,  bie  'Settbecfe;  slaba,  svilnata,  tanka 

o.\—pren.  ber  2'ectmantcl,  Cig.;  bie  au^ere 

Sd)ale  (fig.),  Cig. 
odejast,   adj.  bcdenartig:   odejasti   oblak,  bie 

■jedeinuolfe,  l'čT. 
odejati,   am,  vb.  impf.  Mur.;  pogl.  odevati. 
odehti,  im,  vb.  pf.  bet^eilcn,  ogr.-C. 
odelo,  n.  bie  SHeibuitg,  C,  Valj.(Rad);  bojno 

o.,  bie  9{iii'tuug,  Jan.(H.);  —  W  ^eneibuiig 

(Icbloier  ®inge),  Cig.,  Jan. 
odemiti,  im,  vb.  pf.  o.  koga,  }^m\i  ^cunil^tiein 

britigen,  C;  jcmanbe^  ®eift  aiiiricf)ten,  C; 

—  o.  se,  jutn  i8etriuj»t)eiu  gelangen,  C,  Z.; 

—  prim.  odumiti. 

odeniti,   denem,  vb.  pf.  =  odeti,   Mur. 
od§nka,   /.    čas   po   južini    (od    polu   ene    do 

druge  ure),  LučefŠt.)-Erj.(Torb.). 
9der,    dra,  m.  \iai  ©eriift;  —  strešni  o.,  baž 

2)acf)gerii[t,  ber  ^acf)1"tiif)(,  Cig.,  Dol.;  oder 


staviti  na  zidove,  Ravn.(Abc.);  na  odru  so 
viseli  le  slabi  ostanki  slamnate  strelie,  LjZv.\ 

—  \><\-^  (2rf)cinigeiii)"t  (,vir  'iJliifbcroaljrung  be§ 
Strolje'?,  .V")eue^),  ber  .^11=,  Strofjboben,  Cig., 
Jan.,  Gor.,  Dol.;  prostor  nad  skednjem, 
kamor  spravljajo  otepe,  Notr.;  nad  hlevom 
pak  je  bil  oder  obilo  z  mrvo  natlačen,  Jurč.; 

—  mrtvaški  o.,  ba§  Jobteiigeriift ;  —  sra- 
motni o.,  ber  ^ranger,  LjZv.;  —  bie  33itI)He 
(im  2f)eater),  Cig..  Jan.,  nk. ;  —  ba-:^  'iljobium, 
bie  Jribiine,  Jan. (H.);  —  'aaž  ©cftell:  ba# 
S3cttgei"tea,  Cig.,  BlKr.\  \)a^  gtallbett;  ba§ 
i)angebett  im  Stali,  C;  bie  Cbftbiilme  im 
.teller,  C;  'aaž  Jiid)gel'tetl,  Cig.;  nekaka  pri- 
prava pri  kozolcu  nam.  stola,  da  skladač 
nanjo  stopa,    Tolm.  -  Levst.  (M.). 

oderati,  am,  vb.  impf.  =  odirati,  Mur. 
oderuh,  m.  ber  llienfrfienidiinber,  ber  3K>uc^erer. 
oderuhati,  am,   vb.  impf.  ipudjern,   C. 
oderiihinja,  /.  bie  'SBudirerin,  Jan.(H.). 
oderušen,  šna,  adj.   =  oderuški,   C. 
oderuški,  adj.  ruudierilrfl. 
oderuštvo,  n.  ber  3iSud)er,  bic  3Bud)erei. 
odesetiniti,    Tnim,    vb.  pf.    desetini    podvreči, 

abje^enten,  Mur. 
odeskati,   am,   vb.  pf.   mit  33rettcrn   belcgen, 

oerbrettern,  ticrbof)len,  Cig. 
odetat,  /.  bie  'Settbecfe,  Cig.,  Lašče-Erj.fTorb.J; 

pogi.  odetel. 
odetalo,  n.  M.,  pogl.  odetel. 
odeteJ,   teli,  /.  bie  .^iiOe,  bo^  ©emaiib,   Trub., 

ogr.  -  Mik. ;   bte  2)ecfe,  bic  Scttbccfc,    Diet., 

Krelj,  Trub.,  Dalm. 
odetev,  tve,  /.  =  odetel,  Diet.;  odetev  tvoja 

bodo  črvje,  ogr.-Valj.(Rad). 
odetež,   m.  bie  ^leibung:  imamo  živež,  odetež 

in  obutež,    C. 
odeti,  denem,  (dejem),  vb.  pf.  bcflcibcn,  lim= 

biillen,    Cig.,  Jan.;   on  je  nje  odel  s  kožo, 

Dalm.;  o.  se  z  listjem,  firf)  bclaubcil,   Jan.; 

mit  ciner  '3^ede  bebecfen,  3u()iiflen,  subcclen; 

o.  bolnika  z  gorko  odejo;   —   pomni:    ode- 

ven,  Rib.-Mik..  poleg:  odet. 
odetva,  /.  bie  2;ede,  Diet..  ZgD. 
odev,  deva,  m.  bie  "iBebccfung,  Met.,  Mik. 
odev,  /.  bie  SBebedung,  bie  33eneibung,  Mur., 

Jan.,  C. 
odeva,  /.  "i^ai  ®cmanb,  Cig. 
odevalo,  n.  bie  §iille,    Mur.,   Cig.;   bie  Sett= 

bede,  C,  v^kšt. 
odevanje,  n.  ba§  Umi^iillcn,  baš  gubecfen. 
odevati,  am,  vb.  impf.  ad  odeti;  i)  umbiilleit, 

bcfteiben,  Cig,  Jan.;  —  jubcdeti,  5itt)iitlcn; 

—  2)  =  obdevati,  skladati:  o.  žito,   (.ior. 
odevek,  vka,  m.  bie  Jpiitlc,  kajk.- Valj.  (Rad). 
odevka,  /.  bie  ©iille,  bie   S^crfe,   Cig.,  Volk.- 

M.,  ogr. -Mik.  " 
odfofotati ,    otam,    očem,    vb.  pf.   mcgflatteril, 

Cig. 
odffčati,  im,  vb.  pf.  fc^nell  bntjDnflottcru,  tueg= 

flicgen,  Cig.,  Jan.,jv{hŠt. 
odfrfotati,  otam,  tjčem,  vb.  pf.  n.icgf(atteni,  Cig. 
odfrfrati,    am,  vb.pf.  tncgflattcrn,   Cig.;   eilig 

bauoii  gef)cn:  odtVfrala  ]c,  jvihšt. 
I.  odfrkniti,  trknem,  vb.pf.  entfliegcn,  Jan. 


odfrkniti  —  od^^oj^nka 


766  —         odgojevaten  —  odgovarjati 


2.  odfrkniti,  nem.  vb.  pf.  <>.,  kar  je  zafrknieno, 

etroav  '-l^citircl)tc-?,  ^iNcrboi^cuc^  in  btc  friit)cre 

iiaiie  jurucfbriiiflcn,  jv^hšt..  BlKr. 
odfrleti.  im.  i'*.  pf.  DaOoil  flnttciti,   Cig. 
odfukniti,  fukncm,  vb.  pf.  iticgI)il)d)Cn,  botiOlt- 

flicflcti,  bawoii(aiifcii,  o,^--*-.-  C. 
odgaja,  /.  =  (ulgoja,   C. 
odgajati,  am,  vb.  impf.  ad  odgojiti ;  ev.vclieil, 

Cig..  C  nk. 
odgaliti,  im,  vb.  pf.  eutbliJK^n,   C. 
odgambati.    gambam,    vb.  pf.  luatjc^clnb  Hjcg^ 

flcfjcn,  rDCcjfdileitbcni,  Cig. 
odganjač,    vi.  bcr  23cfltrciber,   bor  58ertieiber. 
odganjanec,  nca,  m.  bic  ab,yijd)icbenbe  ^^crfon, 

ber  Sctiiibling,  Levst.fSaukj.  DZkr. 
odganjanje,  n.   d  ba?  3Sc9ticibcn :    "ba^  S8er= 

fdjcudien;   o.  ptičev:  —  2)  bos  3lu§id)Iaqen 

(ber  $^dume . 
odganjati,    am,    vb.  impf.  ad    i)   iDCfltrcibcii, 

fortjagen,  jururfjagen,  eutj(^euct)eit ;  abroe^ren, 

Cig.;  o.  skrbi  s  pitjem,   Cig.;  o.  kupce,  bie 

Sunbeii  Dcitrciben,  Cig.;  —  2)  au^jc^lageu, 

Irtebe  OTiie^en,  treiben;   drevje  že  odganja; 

živ  jezik  je  drevo,  ki  vedno  odganja,   Glas. 
odganjavec,  vca,  m.  ber  SBcgtreiber,  ber  3?er= 

ireibcr,  ///>.,  Cig. 
odganjek,  nika,  m.  bcr  £proi»,  Ravn. 
odgeniti,  ganem,  vb.  pf.  Uicgriirfcn,  Miir.;   o. 

se,  aiif  bie  Seite  tretcn,  Z. 
odginiti,  glncm,  i'b.  pf.  t>crjcf)ttiinbcn,  C 
odglas,  glasa,  m.  i )  ber  55?tebL'rf)aU,  Mttr.,  Cig., 

XgD.;  —   2)  bie  JHifononj,   Cig.;   o.  dajati, 

nionieren,  Cig.cT.j. 
odglasiti ,   im,   vb.  pf.  eitien  2ant  emibcrn, 

Cig.;  o.  se,  tt)icbcrI)aUen,  Cig. 
odglašati,    am,    vb.  impf.  ad  odglasiti;    Joiie 

eriDibcrn:   Roguljc  Triglava  Odglašajo  šum. 

Vod. (Pes.);  —  o.  se,  tuieber^aKen,  Cig. 
odglaševati,  ujem,  vb.  impf.  =  odglašati,   C. 
odgl9dati,  dam,  jem,  vb.  pf.  tDegiiageii;    miši 

sf)  vratom  ogel  odglodale. 
odgnancc,  nca,  m.  bcr  '?lbgcid)obenc,  ber  Sc^iib- 

ling,  I.cvsUSatikh  DŽ..  DZkr. 
odgnati,    ženem,    vb.  pf.    \)    tncgtrcibcit,  fort  = 

treiben;  o.  vjete  tatove  k  oblastvii;  ab|d)iebcn; 

o.  potepuha  v  domačo   občino;  bflDonjagen, 

ticrtrfibcn;    o.   divjino  z  lajanjem,    Cig.;  — 

2)  au»id)lagcn,  Xricbc  oniebcn  (»on  ^cinmcn); 

vse  drevje   je  že  odgnalo. 
odgnijati,    am,    vb.  impf.  ad  odgniti,  =  od- 

gnivati,    Cig. 
odgniti,  gnijem,    vb.  pf.  obfauUn;  odgnil   mu 

je  prst. 
odgnivati,  am,  vb.  impf.  =  odgnijati,  abfaiilcn, 

.Jau..  C. 
odgnojiti    se,   im    se,   vb.  pf.   biirrf)  (Jitcrung 

)id)   lOvlojcn:   odgnojil   se   mi   je   nohet.    Cig. 
odgodrnjati,  am,  vb.  pf.  briintnienb  antuuntcn, 

Zora. 
odgoj,   g<'>ja,  m.  —  odgoja,   Cig. 
odgvja,  /.  bic  (£rjict)ung,  Jan.,  C,  nk. 
odgvjcn,  jna,  adj.  Sr,Mel)UHfl'?s  Cig.,  .Jan.,  nk. 
odgoj^ncc,  nca,  m.  bcr  m(innlid)C  3i^9l'"9.  "^• 
odgojvnka,  /.  cin  nieiblid)cr  ^^ogling,  C.  nk. 


odgojevaten,  Ina,  adj.  cr,^ief)Cnb:  neko  odgo- 

je\alnf)  moč  mora  imeti   poezija,   Cv. 
odgojevatnica,  /.  bie  Gr,vet)ung^an[taU,  Cig. 
odgojevanje,  n.  ba§  Gr,yc^cn,  bož  ?lufcrjiel)en, 

nk. 
odgojevatelj,  m.  =  odgojevavec,  Jan,  (H.). 
odgojevati,    ujem,  vb.  impf.  =  odgajati;    er= 

,iicl)en,   Cig.,  Jan  ,  nk. 
odgojevavec,  vca,  m.  ber  ©rjicber,  Let. 
odgoj eznanstvo,  n.  bie  ^Sbagogit,   UčT. 
odgoj ilen,  \m,  adj.  Sr^ic^nng^',  Jan.,  nk. 
odgojilišče,    n.  =  odgojilnica,  Jan.fH.). 
odgoj ilnica,  /.  bie  Srsieluing^anftaU,  Jan.,  C. 
odgojilo,  n.  i)  ba»  (5r^ie^ung#niittel,  Cig.;  — 

2)  bie  Gr5iei)iing,   T>^;  lepo  domače  odgo- 
jilo. Levst.fSauk). 
odgojitelj,  m.  ber  (Sr,yef)cr,  Jan.,  nk. 
odgojiteljica,  /.  bie  Sr§ief)erin,  Jan.,  nk. 
odgojiteljski,  adj.  bie  (Irjic^cr  betrcffcnb,  Gr= 

^ichers  Gr,^ie^uiig§=,  Jan.,  nk. 
odgojiteljstvo,  n.  'iiaž  Grjic^ertljum,  "baž  6r= 

jieliiingc-uiejen,  Jan.,  nk. 
odgojitev,  tve,  /.  bie  (Sr^iefenng,  Cig.,  Let. 
odgojiti,  im,  vb.  pf.  aufcr^ieijcn,  erjiciien,  Cig., 

Jan.,  nk. 
odgojitva,  /.  =  odgojite\ ,  Jan.(H.). 
odgojnica,  f.  bie  Sr3ie()erin,  Cig. 
odgojnik,  m.  bcr  (Sr,^icbcr,   Cig..  Jan. 
odgojnina,  /.  bad  (Jr,vc^ungegclb,  Sov. 
odg9Jstvo,   n.   \>a^  GrjieJinngvnjcjen,  ba^  6r= 

jicbunciefad),  Cig. 
odgomaziti,  azim,  x'b.  pf.  =  odgomezeti,  Jan. 

iU.j. 
odgomezeti,  im,  vb.  pf.  ttjegroiinmetn,  cntroim- 

ntcln,  (-gomaz-)   Cig. 
o  dgo  me  zijati,  am.  vb.  pf.  =  odgomezeti,  O^. 
odgon,  gona,  m.  bo^  iŠcgtrcibcn,  ber  'Slbtrieb 

(,V  ^-  bcv  li^ielic^  oon  eincni  Črte),  Cig.,  DZ.; 

—  bic  ^^lb)d)icbnng,   bcr  Sdiub,  \ov.,  DZ.; 

z  odgonom  odpraviti,  abid)icben,  na  o.  dati, 

in  2cf)Ub  fe^en,  Levst.fSauk). 
odgon?tljaj,  m.  bie  9(ufI6JHng  cmct'  9{dtl))cl^, 

Cig.n:);   —  h.s. 
odgonvtka,  /.  =  odgonetljaj.    Vrt. 
odgoniti,   nem.  vb.  pf.  errotbcn,   C. 
odg9nski,  t7t//.3d)Ub  ,  Sov.-C.  DZ...  DZkr. .-od- 

gonska  postaja,  bie  2d)ubl'tfltipn,Afi'.\7,(^.VaMA-A 
odg9nstv9,  n.  bn'o  £d)ub>ue)cn,  Sov.-C,  Lcvst. 

iSauk,,  DZ. 
odgorcti,   im,   vb.  pf.  in  j^olge  bc#  ^rcnncH'? 

)id)    Io->Io(cn,   ab-,    iiu-gbrcniicn ;    odgorela 

hlačnica,  Jure. 
odgospodariti,    arini.    vb.  pf.    abuiirtldioftcn, 

iilihniiioii. 
odgo.spodinjiti,    injini.    vb.  pf.    abUiirtfd)oftcn 

(DOM  eincr  ^-rau),  Cig. 
odg9.sti,    gndem.    vb.  pf.  onft)iJrcn  S"  g^ igc"  ^ 

nufbiircn  ,yi  ntuficicrcn ;  godci  so  že  odg.idli. 
odgovarjanje,  u.   i)  ba*  ^.Jlbrcbcn;  —  2)  ba* 

IHiitnuuloii, 
odgovarjati,    am.    vb.   impf.    ad    odgovoriti; 

1)  bnrd)  ^'^niebcn  ob.uilnuigcn  iud)cn,  abrc 
ben,  luibcrrotljcn ;  o. koga;  odgovarjati  kmeta 
od  dola.   Levst.fZb.  sp.)\  tudi:  o.  komu;  — 

2)  red)ttertigcn :    o.  se,    3{cdjcnfd)nft    gcbcn, 


odgovor       odgrčniti 


7<)7   - 


odgrcti        odhod 


Jan.,  Tritb.;  tierantluovtlitl)  fciit:  o.  se  občini 
za  občinsko  iiraJovanje,  Lcvst  fXaukj\  — 
■^)  antioorteii;  o.  komu  na  vprašanja ;  o.  k 
prošnjam,  Levst.fMočv J,  \'it.:  iT)poiibiereu, 
CifT;  Jan.:  —■  ho^ii}  oiittiioitcu,  pro^maiUcn, 
Cig.,  jvihŠt.;  žena  možu  odgovarja,  Bcn.- 
Kl,;  =  o.  se.  Svet.  fRok.)\  —  o.  za  kaj, 
etlmiž  ucvaiitiiiorten,  C.ig..  Jan..  Cifc-fT.j;  — 
ctitipiedicit,  o.  si,  \{d)  t]C(ienKttit3  cntipicd)cii,  nk. 
odgovor,  m.  i)  tiie  ^Jtntiuort,  i)ie  Snuibcninfl ; 

—  2)  Me  >RccI)enidlQft:  o.  dajati  za  kaj,  od 
česa,  ^){cdieiild)aft  ablcflcn;  o.  dajati  za  kaj, 
fiit  ctroaž  gut  ficfien,  0>.;  na  o.  poklicati, 
jur  S>crantlDortuug  ^iclicn,  Cig.,  Jan.;  =^na 
o.  postaviti,  Šol.;  =--  na  o.  vzeti,   Cig.,  Sol. 

odgovor,  f.  =  odgovor  m.  (iUittvort) ,  Dalm., 
Kast.-Valj.fRad). 

odgov9ren,  rna,  adj.  i)  Deiaiitiuortlid):  o.  za 
kako  reč,  Cig.,  Jan.,  M,  nk.:  sam  s  seboj 
odgovoren  o  vsem,  perfDiilid)  ncrantluortlid) 
fiir  aiici-,  Levst.fMočv);  —  2)  odgovoren, 
^dltlPOrt^:  odgovorna  poslanica,  ba»  5lntn:)ovt= 
fd)veiben,  DZ. 

odgovoriti,  im,  vb.  p/,  i)  abrcben,  abbrtnijen; 
o.  koga  od  česa,  Cig. ;  —  2)0.  koga,  ent= 
jdnilbigen,  reditfertigeii,  Savinska  dol.- C; 
o.  se,  fid)  entidjulbigen ,  ftd)  rcd)tfcrtigen , 
Trub.,  Krelj,  Jap.,  Dol.;  kako  bi  se  jaz  pred 
Bogom  odgovoril?  Skrinj. \  —  3)  auttrorteu, 
erroibern;  o.  komu  na  kaj;  o.  k  vprašanju, 
Levst.  (Močv.)\  kdor  molči,  desetim  odgo- 
vori, Npreg.-DoL;  —  o.  za  kaj,  cttt)a§  Dcrant- 
irorten,  Cig. 

odgovorjenik,  m.  ber  ftc^  §u  Ueraitttuortcn  ^at: 
tožnik  in  o.,  Rec.-Let.(i88Q,  i8j). 

odgovorljiv,  iva,  adj.  genie  antirorteiib,  ge= 
iprddiig,  yfiir. 

odgovQrnica,  /.  bie  ^liituioittartc,  DZ.\  — 
bic  ©egenid}rift,  DZ. 

odgovgrnik,  m.  ber  S3ernnttviortIid)C,  Cig.fT.J; 

—  ber  Sad)it)alter,  C. 

odgov9rnost,  /.   bie   i^eraiitnuntliditeit,  Cig., 

Jan.,  nk.;  ob  svoji  odgovornosti,  untcrcigeitcr 

3>cranttoortung,  Levst. (Sank) 
odgozditi,   im,  vb.  pf.  (ettua^  SJcrfeiltež)   citt= 

teilcu,    Cig.;  (nam.  odgvozJiti). 
odgrabiti,  grabim,  vb.  pf.  ipogvec^cn  :  o.  smeti 

od  sena;  —  »fcgicfiarren  (mit  ber  £>anb  u.bgl.). 
odgrabljati,  am,  vb.  impf.  ad  odgrabiti.  Cig. 
odgraditi,   im,   vb.  pf.  burd)  eineit  ^o.\\Xi  ab< 

fonbcni,  auž--,  abjiiunen:  kos  njive  o.,  Cig.; 

—  niittelft  eiiieš  ^eidic-?  Qu§)onbern,  Cig. 

1.  odgrajati,  am,  vb.  impf,  ad  odgraditi,   Cig. 

2.  odgrajati,  jam,  jem,  vb.  pf.  =  izgrajati, 
burd)  Jabet  Dcrleiben:  o.  komu  žensko,  ki 
mu  je  bila  namenjena,  LjZv. 

odgrebati,  grebam,  vb.  impf.  ad  odgrebsti, 
odgreniti;  voto^-,  abidiarren;  prah  o.  s  ceste, 
ben  3taub  »on  ber  Strajjc  abjicrjcn,  Lev<it. 
(Cest.):  žito  izpod  vevca  pri  vejanju  o.,  Polj. 

odgrebsti,  grčbem,  vb.  pf  tregKbarren;  — 
bur(^  Sd)arren  offnen:   o.  krompirjev  grob. 

odgreniti,  grenem,  vb.  pf.  burd)  eiumaligcg 
Sdiorren  eutfernen,  ujegirfiorrcu,  Z. ;  burd) 
Sc^arren  abbcden,  ogr.-.U. 


odgreti,  gr^jem,    vb.  pf.  beiiDOvmeu ;   o.  žico, 

smolo,  Levst.  (Beč.);  o.  se,   ttJarm  ttjerbfu, 

Dol. 
odgrevati,  am,    vb.  impf.  ad  odgreti;  erU)ar= 

nieu,  Z.:  —  o.  se  na  solncu,  |id}  fouuen,  C. 
odgrinjača,  /.  bQ§  Strcid)brctt  am  'iH'^"^''-  ^'• 
odgrinjati,  am,  vb.  impf.  ad  oJgrniti;  bie  ."oiiUe 

obcr  Terfe  megnelimeu,  abbcrfcu,    cntliullen; 

posiclje   odgrinjati. 
odgristi,  grizem,  vb.  pf  burd)  23cii3en  loeloieu, 

abbeigeu. 
odgriz,   griza,    »1.   ba§  '^(bbcifseu,   ber  '"Jtbbii^J, 

Cig. 
odgrizati,    am,    vb.  impf.  ad  odgristi ;    lueg', 

obbeiBeu,  Cig. 
odgrizavati,    am,    vb.  impf.  =  odgrizovati  : 

koren  setvi  o.,  ogr.-Valj.(Rad). 
odgrizek,  zka.  m.  ba§  9(bgebi|jene,  Cig. 
odgrizniti,  grTznem,    vb.  pf.  burcf)  eilten  %\\ž 

loštrenuen,  nbbeifeeu. 
odgrizovati,    ujem,    vb.  impf.  U)eg=,  abbeifien. 
odgrižljaj,  m.  eiu  abgcbiffeue?  Stiid,  ber  %b' 

bijž,   Cig.,  Jan. 
odgrmeti,  im,  vb.  pf.  i)  auif)ijrcn  jU  bouueru, 

QUi?bonueru;  —  2)  mieberbouueru,  Cig. 
odgrmevati,  am,  vb.  impf.ad  odgrmeti ;  luieber« 

bonueiu:  odgrmeva  od  skal,    Cig. 
odgfniti,    nem,    vb.  pf.    dbhidin:   o.  posteljo; 

—  entljiillcn,  eutjd)(eieru. 

odgubfti  se,  im  se,  vb.  pf.  ooti  ciuem  (Ganjen 
fid)  trenneu  \u\i)  ocrloren  gel)en:  krava  se  je 
od  črede  odgubila,   C. 

odgiigati,  am,  vb.  pf.  i)  aušlnadcln:  zob  o., 
Cig. ;  —  2)  o.  jo,  roacfelub  Uicggct)eu :  nekam 
jo  je  odgugal,   Cig.;  tudi:  o.  se,   Cig. 

odgiiliti,  im,  vb.  pf.  burd)  'iSf^eu  entferncu, 
abtpc^en,  abreibcu,  Cig. 

odgumbati,  am,  vb.  pf.  obfuopfcn,   Cig. 

odgumbovati,  ujem.  vb.  impf.  ad  odijumbati, 
Cig. 

odhajališče,  n.  ber  5lbmnr)d)^  0.  ?(bfa^rt§pta&, 
DZ. 

odhajanje,  n.  tiaž  iBeggebcn,  bie  ^Ibreifc,  ber 
^tbmarjd). 

odhajati,  am,  vb.  impf.  ad  oditi;  fortgel^eu; 
o.  na  božjo  pot,  fid)  JU  eiuer  SSatIfabrt  nn 
fd^icfen;  vojaki  odhajajo,  bie  Solbateu  fiub 
im  ?(bmnrfd)  begriffen ;  )uegftreiri)eu  :  ptiči 
odhajajo;  ladije  odhajajo,  bie  3d)iffe  laufen 
au§,  Cig.;  —  cutnjeic^en:  mehurčki  odha- 
jajo, Sen.(Fi-{.):  —  cutge^en:  dobiček  mi 
odhaja,  Z. 

odhajkovati,  ujem,  vb.  impf  iifterž  baDon= 
gcf)en,  C. 

odh^njati,  am,  vb.  pf.  =  odnehati,  Mtir. 

odhiteti,  im,  vb.  pf.  inegetleu,  enteilen. 

odhlapeti,  fm,  vb.  pf.  cntweid)eu  (Don  ®afeu), 
Cig.  iT.). 

odhlipeti,  im,  vb.  pf.  -^u  iDe^eu  aufl)ijren:  burja 
odhlipi  (liifst  uad)),  Blc.-C. 

odhod,  hoda,  m.  ber  2Beggang,  ber  'illbmarfd), 
bie  9lbfaf)rt;    na  odhodu,   beim   ^eggebcu, 

—  o.  zavirati  vodovju,  ben  9lbf(uf'§  hemmen; 
Cig.;  o.  se  zamaši  ledovju,  e^  entftel)t  ciue 
eiš.oerftopfun9,  DZ. 


odhodek  —  odinod 


768  - 


odipldmiti  —  odj^njati 


odhpdtk,  Lika,  m.    i)  =  odhod,  Diet- Mik. ; 

—  2)    odhodki,    bic    'iiu^la^m;    dohodki    in 
odhodki,   C. 

odh9den.  dna,  adj.  bcn  'Seflgang,  bic  9(bfat)it 
bctrcffcnb,  ('..,Z.;  odhodni  pogovori,  bie  9lb= 
idiieb^gcjprddie,  Ravn.\  odhodni  strel,  ber 
'J[bfat)rt6jd)uj^,  CAg.:  odhodno  izpričevalo, 
ba§  ^Ibciangejeugniš,  Cig-.  ;  =  odhodno  sve- 
dočilo,  DZ. 

odh9dnik,    m.   i)  ber   5lbituricilt,   Cig.,  Jan.; 

—  2)  ber   ejcuricrciibc   'ipricfter   (^oplan), 
Me  g.,  C. 

odhodnina,  /.  tdi  9(bfa^rt§gelb,  Cig.,  C. 
odh9dnja,  /.   ber  SScggaug,   Diet.;    po   moji 

odhodnji,   Triib.;   bie  *Jlbrcijc,  Jan.;  —  ber 

9lbjd)ieb:    za    odhodnjo    je    Jezus  še  učence 

blagoslovil,  Ravn.;  k  odhodnji,  Krelj,  Dalm.; 

bie  5lbicbieb§feier:  odhodnjo  obhajati,  Ravn.; 

boi  \!lbidiiebžtrunf,  Svet.fRok.). 
odhpdščina.  /.    =   odhodnja,    bcr   S(bic^ieb§= 

trunt,  '".V"-. 
odhranitelj,  m.  ber  ©rjiel^er,  kajk.-Valj.fRad). 
odhraniti,  im,  vb.  pf.  auferjieben,  Habd.,  kajk.- 

Valj.z-Rad). 
odhranjenje,    n.   bie   (Sr^ie^iing,    kajk.-Valj. 

(Rad J. 
odhr?stniti,  hrcstnem.  vb.  pf.  mit  fnifternbcm 

©crduidi  abbrecf)cn:  vejo  o.,  LjZv. 
odhfkati  se,  hrkam,  čem  se,  vb.  pf.  fid)  mit 

(5rfolg  rduiperu,  Cig.;  debelo  se  o..    LjZv. 
odhruti,    hriijem,  vb.  pf.  tofenb  \\6)  entferneu, 

cntuitrmen,  Cig. 
odhvaliti,  im,  vb.  pf.  Quf  ben  @ru§  :  hvaljen 

bodi  Jezus  Kristus!  ontlTJOrten,    C 
odica, /.  i)  bie  giicbangcl,  Meg.,  Št.-Cig.,Jan., 

Dalm.,  Sotr.-Erj.Crorb.j;  —   2)  ber  aw  bcr 

Sdiueibe  cinc^  friicfigcidilirfenen  SSerfjeugcž 

^aftcnbe  biinne,    ^diartige   Sdjliff:    odica   se 

mora    odbrusiti,    Ig  (Dol.);    odica   (vodica), 

Laiee-l.evst.fRok.). 
^dičast,   adj.  aiigclformig,   (vod-)  Cig.,  (ud-) 

Jan. 
odičenje,  >i.bie?lu«)c^miicfung,o.i^/-.-  Valj.(Rad). 
odičevati,   ujem,    vb.    impf.  ad   odičiti;    Der= 

bcrrlid)ni,   Valj. (Rad). 
odičiti,  dičim,  vb.  pf.  id)mii(fcn,  M.,  Let.;  — 

nertldrcn,  »crfjcrrlid^cn,  M.,  ogr.-Lct.;  odičeno 

telo,   C;  odičcna  majka  božja,  ogv.-C. 
odičje,  »I.  bcr  £d)miicf,  Let. 
9dičnica,  /.  bic  iMngcIjdjnur,  (ud-)  Jan. 
odigrati,  am,  vb.  pjf.  1)  jpiclcub  fid)  cntferneii, 

C;  —  2)  Qufl)6ren  i^u  jpickii. 
odihati,   diham,   šcm,    vb.  pf.   umotI)men,  bc 

bnudien,  Cig. 
odima»ka,  /.  ciitc  aiigc)dilupnciic  yiimpl)briiie 

am  volje,  Dnrnberk-Erj.(Torb). 
odimci,  m.pl.  =  moda,  Lcv$t.(Zb.  sp.  IV.  i32). 
odimcn,    maa,   adj.  odimno  je,  c^  ift  ■'pb^Cli« 

raudi,  C. 
odimiti,  dimim,  vb.  pf.  anraud)cn,  oiiqualmcn, 

bcraiid)cn,  Cig.;  —  (v  slikarstvu)  jd)tDSd)cr 

molcii,  ucrblajcit,    V.-Cig. 
odimljevati,   ujem,  vb.  impf.  anraiid)en,  Cig. 
odinod,  adv.  =--  od  inod,  od  drugod,  ailbcV'?' 

»DOljcr,  RaiefSlovu.). 


odiplomiti,  mim,  vb.  pf.  biplomtcrcii:  odiplom- 

Ijeni  doktorji,  LjZv. 
odirač,  w.  ber  Sd)inber,  Cv. 
odiralisče,  n.  ber  Sd)iubangcr,  Cig.,  Jan.,  C. 
odiralnica,   f.  \)<\ž  Sd)inbl)au?,  'itd^  '^aVi^iCMž, 

Cig. 
odiranje,  n.  t)až  ©(^inbcn. 
odirati,   am,   vb.  impf.  ad  odreti ;    bie   JOflUt 

ob^icfjen,  jc^iiibcn;  o.  vola;  —  ftrcifcnb  Der< 

lelien :    roke    si    o.,    Cig.,  jv{hŠt.;    —    auf 

briidenbe  ^;}trt  bei  jemanbem  ©eiDiuii   jiidicn, 

jcmanben  auši^icbcu,  idiinben  itig.):  kmete  o. 
odirek,  rka,  m.  bo^  3^''^'^''  f"'  finem  S3aume, 

bcr  'iplafe,  Cig.;  —  bie  Streifroitnbe,  Jan.f^H.). 
odišaviti,  avim,  vb.  pf.  parfiimiercii,  Cig. 
odiš?čiti,   očim,  vb.  pf.  rool)Iried)enb  madjen : 

»t)iir,5en,  V.-Cig. 
oditi,  idem,  vb.  pf.  ireggcl^en,  fortge^cn ;  ab= 

mari(^iercn,  abreifcn;  —  entgefjen;  o.  nesreči; 

kdor    dobrote  s  hudim    vračuje,    ne    odide 

maščevanju,  Met.;    ne  bo  ti  odšlo,  e§  tt)irb 

bir  ni(^t  ungcftraft  ^inge^en,  Cig. 
oditi,  im,  vb.  impf.  {%{t\\6))  fclc^ett,  Št.-Cig.; 

—  pogl.  2.  voditi, 
odivjati,  am,  vb.pf.  =  obdivjati,  Pcrtuilbcril,  Z. 
odjadrati,  jadram,  vb.pf.   abjcgiln. 
odjadriti,  jadrim.  vb.  pf.  =  odjadrati,   Cig. 
odjahati,  ham,  šem,  vb.pf    i)  ju  ^icvtc  fid) 

entfcvncu,  mcgreitcn,  baDoiireiten;  —  2)  Dom 

■il^fcrbc  fteiqcit,  abfil^cn:  Krpan  odjaha  z  male 

kobile,  Lev.<;t.(Zb.  sp,). 
odjarmiti,  im,  vb.  pf.  entjodjcn,  Z. 
odjecljati,  am,  vb.pf  auiiforcn  ci\va^  ftcttcrnb 

Iicr,yifagen,  ^cr=,  abftpttcrn,  Cig. 
odjfčati,  i'm,  vb.  pf.  adj^^ent  fortgef)eii,  Cig. 
odjed,  /.  ber  i^llftcteilfrafe:  odjed  nam  je  sadje 

vzela,  Z. 
odjedati,  am,  vb.  impf.  ad  odjesti;  blird)  ?luf= 

cffcii  ciitfcnicu;  mcgcffcn,  mcgfreffen,  M. 
odjfka,  /.  ber  3Bieberl)an,   Vali.(Rad). 
odjfkniti,  jčknem,  vb.  pf.  roicbcrballcn,   Mur., 

C,  Mik.;  vzdih  votlo  odjekne  od  sten,  Erj. 

dlb.  sp.). 
odjekovati,    ujem,    vb.  impf.    ad    odjekniti; 

tuicbcrliaUeii,    Vrt.,  Zora. 
odjemdč,    »i.    i)    nož,  s  katerim  se  med    od- 

jemljc.  Gol.;  —  2)  ciit  tiinftlid)er  ^icucn= 

fdmmrm,  Col. 
odjcmatnik,  m.  bcr  '^^cbrbaiim  nn  bcn  '^l\M- 

UH-lneu,    um   trn^   3?Jnffcr   in   gcfc^Mudf3igcr 

.'Oi.ifte  ,^u  crl)altcu,   V.-Cig. 
odjemanje,  n.  \>a^y  SScgucbmcu,  M. 
odjčmati,   mam,   mljcm,  vb.  impf.  ad  odvzeti; 

1)    biniviCi^ucljmcn,    Mur.;    jagnjc    božje,    ki 

grehe    sveta    odjemlje ;    med    o.    z    nožem, 

jcibcln,  Gol.;  cnt,^ie^cu,  Jan.;  —  ob-,  ttJCfl' 

)(^iJpfcn,    Cig.;  —  2)  intr.  abuc^mcn :   mesec 

odjema,   Cig. 
odjvmck,  mka.  m.  bic  .vinmcgncibmc,  Mur. 
odjfmnik,  m.  bcr  'Jlbueljmcr,  bcr  .Uunbc,  Cig., 

C.,  \'rt.;  (po  nem.?). 
odJ9njati,  am,  vb.  pf.  =  odnehati.  nad)(affeit, 

nad)gebcu;  veter  je  odjcnjal,  bolečine  so  od- 

jcnjale,  Cig.;  o.  komu,  jemanbem  nad)gcbcu, 

IVKr.-M.;  za  las  ne  o.,  nidjt  um  ciu  -Vanr 


odjenjavati  —  odkašljati 


769 


odkašljevati  se  —  odkladck 


brcit  luciclieil,    Cii:.;   ne  o.  od  pravice  svoje, 

uon  fciitcni  Slecftte  iiici)t  (aficii  iiioden,  Ci^.; 

o.  od  cene,  »om  ''^vcifc  ablafjcn,  Cig.,  Kr.; 

skladi  so  odjenjali,   bic  (VUflcn  {)abeu   nad) 

gcgebcn,  Polj. 
odjenjavati,  am,  vb.  impf.  =  odjenjevati. 
odjenjevati,  ujem,  yb.  impf.  <3<i  odjenjati;  nad)' 

lajjcn,  nac^gebeii;   mraz,  bolečina  odjenjuje; 

cena  odjenjuje,  ber  ^rci§  fallt,   Cig. 
odjenljiv,    iva,    adj.   narf}giebig,    Mur.,   Cig., 

Jan..  Xov. 
odjenljivost,  /.  bie  9iad)giebigfcit,  Mm:,  Cig. 
odjesti,    jem,    vb.  pf.    i)    abefjcn,    abfreifcii : 

hrošči  so  listje  odjedli  drevju ;  —  2)  o.  koga, 

jemanbcn  tiidijc^er  S@ci)e  auv  cimr  Stellung 

(j.  93.  au'5   cinem   Ticnj^tc)   bringcii,  C;  — 

3)  mit  bcm   Gffcn  fertig  tijerben,  abfpcijcn; 

gospoda  niso  še  odjedli, 
odj^tje,    m.   bic   2Begnaf)me    (eine§    2autC'3) 

(gramm.),   Cig.fT.). 
odjezd,  jezda,  m.  bcv  9(britt,  Cig.;   pripravljen 

k  odjezdu  sedi  na  konju.    Glas. 
odjezditi,  jezdim,  vb.  pf.  iticgrciteti,  fovtreiteii, 

baoonrcitcn. 
odjeziti,   lin,   vb.  pf.   bitrcf)  einen  '2'aimu  ah-- 

leiten,  abbdmmcn,  Cig. 
odjuga,  /.  "naž  J^amoetter,  Cig.,  Jan.;  sneg 

se    ne    taja,    ker    ni    prave    odjuge ,    Glas.; 

tvoja   obljuba   pa   zimska    odjuga,    Npreg,- 

Kres;    Ti    lastov"  ca    preljuba,    Z   odjugo  v 

sleme  prideš,    Vod.(Pes.). 
odjugati,  am,  vb.  pf.  =  odgugati,  Jan.fH.J. 
odjugniti,  jugnem,  vb.  pf.   t^auig   toerben,   C. 
odjužen,    žna,   adj.    5^nu=  :    odjužno    vreme, 

Jan. 
odjužinati,  am,  vb.  pf.  bie  SOtal^Ijett  0.  ^an\c 

(južina)  beciiben. 
odjužiti  se,  južim  se,  vb.  pf.  ouft^aucn,   Cig. 

(T.j,  C. 
odjužnik,  m.  ber  X^autt)inb,  ber  ©iibtucftrcinb, 

Bes. 
odkaditi,  im.  vb.  pf.  i)  ouf^oren  5U  rauc^en; 

—  2)  enteifen,  Cv.;  o.  se,  citifUefjeii,  C. 
odkalati,  am,   vb.  pf.  burc^  S^jalten  lo^Ioicu, 

»negfpalten,  Z. 
odkaniti  se,  im  se,  vb.  pf.  i)  o.  se  od  doma, 

fid)  eiitid)IieBeri  Dom  $aufe  ju  gel)cn,   Svet. 

(Rok.);  —  2)  o.  se  česa,  Dott  etrpaš  ablaffeii, 

etmaž  ou^er  2(cf)t  laijen,  C. 
odkap,   »I.   =  prekap,  Jan.(H.). 

1.  odkapati,   pam,  pijem,  vb.  impf.  ad  odko- 
pati:  lueggraben,  abgraben. 

2.  odkapati,  kapam,  pijem,  vb.pf.  i)  abtricfeii, 
abtropfeln;  —   2)  oufljoren  511    tropKl".    '^• 

odkapčiti,  im,  vb.  pf.  lo^fliopfen,  3/. 
odkapljati,  am,  vb.pf.  abtviefen,  abtrDpfeln. 
odkar,  conj.  =  od  kar,  jeitbem  ;    odkar   sem 

živ,  kaj  tacega  nisem  videl,  jo  (aiig  id)  Icbe, 

in  meincm  i2eben  fjabi  ičj  nid)t»  JDld)cš  ge= 

je^en. 
odkašati,  am,  vb.  impf.  ad  odkositi;  inegmafien, 

Z. ;  —  o.  komu;  jemanben  abid)nal,^cn,  iuibci= 

[egcn,  C. 
odkašljati,  am,  vb.pf.  i)  ju  f)nften  auff)oren, 

ab^uften,  Cig.;  —  2)  o.  se,  fid)  burc^  .'puften 

Slov.-nem.  slorar. 


QUi>rdujpcun;  ne  more  se  odkašljati,  ei"  tann 

bcn  jam  vuften  vcijenbcn  Sc^Icim  nidjt  I)erau§= 

luerfen. 
odkašljevati  se,    Cijem  se,    vb.  impf.  ad  od- 
kašljati se;   fid)  burd)  .'puften  auejuriiufpcrn 

fnd)cn,   Cig.,  Jan. 
odkavati,  am,  vb.  impf.  ad  odkovati;  ab-,  Io§= 

fdinucbcn,  Cig. 
odka?,,  kaza,  w.  bie  ?(niDeifung,  bie  3iirofi)ung, 

Cig. ;  plačilni  o.,  bie  3a^Iinig#anroeifung,  Cig. 
odkazalo,  n.  \>al  ^t\A)ix\.  a\\  eincm  jum  Sdilag 

beftimmlen  ^aume,   bev  Jpanimeifc^lag,  Cig. 
odkazati ,    žem  ,    vb.  pf.  antueifen ,  juincijen ; 

o.  komu  kaj;    o.   komu  drva,    mesto,    delo; 

o.  dan,  eine  Jagfafiung  aubcroumen,  Cig.; 

z  odkazanim  potom,  mit  gebunbenei  9J?arfd)= 

route,  Levst.fSauk);  o.  komu  kaj,  jemanben 

im  Jeftantente  bcbenfen,  Cig. 
odkazek,    zka,    m.   bas   2)eput0t,    C;  —  ba>5 

Segat,  C. 
odkazen,  zna,  adj.  9tnrt)eifunge=,   Cig. 
odkaznina,  f.  'QCiž  ^IntDeifegcIb,  Cig. ;  —  "isa^ 

Segat,  C. 
odkazovalen,   tna,   adj.  §(nn)etfung§« :    odka- 

zovalna  sekira,  eine  5(jt  §ui"  5(nft)eifiing  ber 

Saume,  trelc^e  gefdUt  iDcrben  follen,  bie  lUčal^ 

ai;t,  Cig. 
odkazovatelj,  m.  ber  3tnrt)eifer,  ber  SSeftimmer : 

Bog,  odkazovatelj  osode  narodov,  LjZv. 
odkazovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odkazati ;  an= 

ineifen,  jumcifen. 
odkazovavec,  vca,  m.  ber  3lnltjeifer,  Cig. 
odkeliti,  im,  vb.  pf.  entfleiftern,  Cig. 
odkfdati,   kidam,  vb.  pf.  lucgfc^auieln,  meg^ 

rdnmen;  o.  sneg,   gnoj;  —  o.  se,  fid)  fort- 

paden,  M.,  C. 
odkimati,  mam,  mljem,  vb.  pf.  buid)  Sd^iittctn 

be§  fiopfcž  Derneincn;  z  glavo  o. 
odkimavati,  am,  i'^.  /m/'/.  =  odkimovati ;   ni 

se  vedelo,  ali  odkimavata  ali  pritrjujeta,  Jurč. 
odkimniti,  kimnem,  vb.  pf.  =  odkimati,   C. 
odkimovati,    ujem,    vb.   impf.   ad    odkimati  ; 

5um  ^eic^en  ber  58erneinung  ben  Sopf  fd)iittehi. 
odkipeti,  im,  vb.pf.  beim  Sieben  iiberfliegen; 

veliko  mleka  je  odkipelo. 
odkTs,  »2.  bie  2)ežDjt)bation,  Cig.fT.). 
odkisati,  kTsam,  vb.pf.  i)  bie  faure  ©afjrnng 

beenben:  mošt  je  odkisal,  Dol.;  —  2)  be§' 

ojt)bicren,  Cig.fT.). 
odkisilo,  n.  baši  '3)e50j;QbationžmitteI,  Jan.fH.). 
odkisliti,  im,  vb.  pf.  =  odkisati  2),   Cig.fT.). 
odklad,   klada,   m.  ber  ^luffc^ub,   ber  S^etjug, 

Mur.,  Cig.;  o.  dati,   Cig. 
odklada,  /.  =  odkladanje  2),  Jan. 
odkladališče,  n.  ber  'iJlblabunggort,  Cig.,  Jan. 
odkladanje,    n.    r)   haž    'Žiblaben;    —  2)   \>a^ 

'Jluffdiieben. 
odkladati,  am,  vb.  impf.  1)  ablaben,  aužtaben ; 

—  2)  auffc^icben ;  nevarno  je  o.,  e§  ift  ®e= 

fafjr  im  i^erjuge,  DZ. 
odkladavcc,  vca,  m.  ber  3au5)erer,  Cig.,  Jan. 
odkladek,  dka.  m.  bie  i^erjogerung,  ber  ?(u^ 

fd)ub,  3/«r.,  Cig.,  Jan  ;  odkladki  so  odpadki, 

oft  aufgcfd)obcn  ift  aufge^oben,   Mur.,  Met., 

Erj.  fTorb.). 


odkladcn  —  odklonica 


-   770  — 


odklonilen  —  odkovati 


odkladen,  dna,  adj.  ttcrjuciTic^,  bilatodfi^,  Cig. 

odklanjanje,  ti.  i)  ha§  9Begbeiigcit;  —2)  bn§ 
'<Hbkiiiieii. 

odklanjati,  am,  vb.  impf.  ad  odkloniti;  i)  ttJCg« 
bciuieit;  abicitv  rid)tcu,  abiicigcii,  Cig.,  M.; 
ablenton,  Žnid.;  iglo  magnetno  o.,  Let.\  — 
o.  se,  abn)cid}cn,  bcclinicrcn  (ph}s.),  Cig., 
Jan. ;  svetloba  se  odklanja  od  premega  pota, 
Žnid.\  —  ablc{}neii;  o.  ponudbe;  —  2)  o.  se, 
S^erbcufluiigcu  madicn:  po  dnevi  ino  po  noči 

se   mu   je   odklanjal,   Jsvkr. 
odklatck,    tka,    m.  kar  se  odklati,  ba^  9(bgC' 

jd)Iageue,  Cig. 
odklati,   k(51jem,  vb.  pf.  i)  bur(^  Spatteu  Io§- 

lofeii,  abipalten;  —  2)  =  odbiti:  ura  je  od- 

klala.  Mariborska  ok.-C. 
odklatiti,  im,   vb.  pf.  (mit  eineiii  Stod)  it)cg= 

jc^lngcn,  Cig. 
odkle,  adv.  fcit  hJanu?  bon  tueldjer  3cit  ii""^ 

Mm:,  C,  Levst.fSl.  Spr.J,  Mik. 
odklej,  adv.  =  odkle,   Cig. 
odkleniti,    klenem,    vb.  pf.    ailfipciren,    auf= 

jc^tteštn    (o.,  kar    je  zaklenjeno);    vrata    o.; 

odklenjen,  uiiDerftfjIoffeit,  unbcrfpcvrt ;  —  ent= 

tctteti:    (priklenjenega)    psa   o.;   —  au§  bin 

fšciidn  idjlicBeil  (vklenjenega)  jetnika  o.,  Cig. 
odklf nkati,  am,  vb.  pf.  auft)Oieu  an  bie  ©tocfc 

JU  id}Iagcii;    zvon    je    odklenkal,    bie  &iodc 

i^at  aiifgebort  511  fliugen;  —  odklenkalo  mu 

je,  c^  ift  mit  i()m  nil^;   njegovi   mogočnosti 

je  že  odklenkalo,  feiuc  ®rof5tf)iicrci  i)at  fd)Dn 

citi  Gnbc. 
odklep,  klcpa,  m.  bie  ^(ilffdiliefjuiig,  bet  ?(uf» 

id)[ui-?,  Cig.;  bie  ''^(ufljcbiing  bcv  Spcrrc,  /f. 
odklepalo,  n.   cin  SBerfjcug  ^um  Shifjperrcn, 

Cig. 
odklepanje,  «.  ba§9(iiflpeifen,  ba^ 9(ufyd)Iicf3Cit. 
odklepati,   klepam,  pijem,  vb.  impf.  ad  odkle- 
niti;  oiifiperren,    auffdjliefsen ;   —    lovfetten, 

Cig. 
odklepati,  klc-pljem,  (-pati,  pam)  vb.  pf.  blivd) 

Scbiagcii,  ftlopfen  lo^lbjen,  »uegtlopfeii. 
odklepctati,   etam,  ččcm,  ]'b.  pf.  nufl}ijven  ,)U 

flabpcni  obcr  sn  plopperii. 
odklfr,  conj.  fcitbetll,  jcit,    Cig.,  C. 
odklcsati,    klešem,    vb.  pf.   njegmcificllt,    Jan. 

(11.). 
odklestiti,  im,  vb.  pf.  klesteč  odbiti,  Qbf)ndeu  ; 

lirevju  vrhove  o. 
odkI(-ti.    kofnem,  vb.  pf.  o.  koga,  1)011  jcmnil  = 

beiii  bcii  Aliid)  iicfjmcn,  Cig.(T.j;  Nocoj  bo 

svet   odklel,    (hcg. 

odklic,   klica,  m.  bie  9(bbcnifiing,  bci  ^.}(bnif, 

Cig.,  .M. 
odklik,  m.  brr  luicbcvl)allciibc  3hif,  A^/fi-. 
odkljuniti,   kljunem,    vb.  pf.   mit   cimiinlitjom 

^i^idni  loiJlL^ieii,  abpicfcii,  Cig. 
odkljuvali,    kljiivam,    kljiijcm,    vb.  pf.    bltrd) 

%'\di\\  (o^^lofcit,  ttu-gpidcii. 
odklon,  klcMia,  m.  bic  ''^(bleilfiinfl,  C,  Cig.(T.); 

—  bie  ^.?lbli)cid)i:tifl,  bic  Tccliiintioii  (plivs.), 
Cig.,  Jan.,  Cig.i  r.j:  zvezdni  o.,  C;  magnetni 
o.,  bic  magiicfijdjc  l^eclinatioit,    .Sen.  (Fii.); 

—  bie  Vlblef)iiuiui:  o.  prisege,   Cig. 
odklonica.  /.  bic  'I^ecliiitttipn^uabel,  Jan.f/l.J. 


odklonilen,  fna,  adj.  ?(blcf)niing§= :  odklonilni 
vzroki,    Cig.,  DZkr. 

odklonitev,  tvc,/.  bic  3(bleufung:  o.  magnetne 
igle,  »/.-.:  —  bie  '3(blct)iiuiig,  nk. 

odkloniti,  kletnim,  vb.  pf.  1)  megbcugen,  ah- 
itcigen,  Cig.,  M.;  o.  se,  abmeidien,  bccliiticren, 
Cig.;  —  ablcf)nen;  o.  predlog,  cineii  9(ntrag 
ab(cf)nen,  nk.;  —  2)  o.  se,  eine  SSerbeugung 
mad)Cli:  kdor  gre  od  cerkve  domov,  odkloni 
se  na  svojih  mestih,  odkoder  se  vidi  cerkev, 
rekše,  obrne  se  k  cerkvi  ter  se  prikloni, 
Podkrnci-Erj.fTorb.J. 

odklonjenica,  /.  =  odklonica,  Jan.fH.). 

odkl9nski,  adj.  Tcclinatioii?',  Jan.  (H.). 

odklopiti,  klopim,  vb.  pf.  bltrd)  Slb^cben  be§ 
'^L-dcIii  iJifneu,  abbecfen,  C. 

odkmftovati,  ujem,  vb.  pf.  auff)orcn  eine 
95auci-nmivtjd)aft  ju  fiiljieii,  abtDittf^often , 
Cig.,  Jan. 

odkobacljati,  am,  vb.  pf.  kobacljaje  oditi, 
Cig. 

odk9d,  adv.  =  od  kod ;  1.  interr.  mof)Cr  ?  od- 
kod ste?  odkod  drugod?  tt)of)cr  anber^? 
odkod  to  veste?  —  ne  vem,  odkod  so;  — 
II.  indef.  trgcnbtDDf)er ;  bo  že  odkod  kdo 
prišel;  odkod  drugod,  joilftlDO^er. 

odkijdaj,  adv.  =  odkod.  Kast. 

odk9der,  adv.  rel.  =  od  koder,  tnoljer;  tja 
pojdemo  nazaj,  odkoder  smo  prišli;  —od- 
koder koli,  motjcf  immcr. 

odkojiti,  im,  vb.  pf.  aufcrjicfjeit,  Jan.,  ogr.- 
Mik. 

odkop,  kopa,  m.  bie  ''^tbgrabung,  Cig.,  M. 

odk9pa,  /.  ba'5  5(iiftl)nucn  be«  Sd)uce^,  M. 

odkopati,  kcjpljem,  -kopati,  pam,  vb. pf  i)  ab^ 
grnbcu;  hribček  o.;  —  2)  o.  se  koga,  česa, 
[\d)  cntlcbigen,  BlKr.-M.;  —  o.  se,  fid^  au^ 
ciuer  ^4.H'vU\ieii()eit  5ie{)eit,  C;  —  o.  se,  fic^ 
foit  mad)eir.  takoj  odkoplji  se!  DSv. 

odkopavati,  am,  vb.  impf.  ad  odkopati ;  Qb= 
gvabeii. 

odkopčati,  am,  vb.  pf  aiif ,  nb)d)naflen,  Mur., 
Cig.,  Jan. 

odkopnfti,  im,  vb.  pf.  megi^mcljen:  sneg  od- 
kop ni,  Jurč. 

odkorakati,   akam,  vb.  pf.  baboiijdivciteit,  Cig. 

odkore,  adv.  voii  luie  otel  Ul)v  aiigefaiigeii?  jcit 
lueldier  £tmibe?  C,  Z. 

odkorčj,  adv.  =  odkore,  Z. 

odkormaniti ,  anim,  vb.  pf.  ah-,  luegfteucnt, 
Cig. 

odkosavanje,  n.  o.  zemljišč,  bic  "Jlbtienmnig 
tum  (^Uuiibftiidcii,  /)Z. 

odkosilčati,  am,  vb.  pf.  bil'?  ^riififtiicf  obcr  ba>3 
^Viilmtilf)!  (kosilce)  beciibcil,    Cig.,  M. 

Lodk^siti,  im,  vb.  pf.  mit  bcr  ilforgcii«  obcr 
Wittagvmiit)(,^eit  (kosilo)  fertig  tucrben,  ob« 

jpeifeii;   niso  še   odkosili. 
■2.  odko.siti,  im,  vb.  pf.  tvegmiifjCIl,  Miir.,  Cig. 
odkotati,   am,   i'*.  /■•/.   megroUcii,    mcgliniljcn, 

Cig.,  Jan. 
odkov,  k6va,  m.  tai  fiožfc^micbcti  (,v  ©•  flU« 

Mclii',  Cig.,.\L 
odkovati ,    kujem,    vb.  pf.  ob  ,    ložf^micbcn, 

boit  cijerneit  ^cffelii  befreieit,  .Mur.,  Cig. 


odkoviivati  —  odkrivati 


771 


odkrivopv'titi       odkiipljenec 


odkovavati,  am,   i>b.  impf.  ad  odkovati,    C;;,', 
odkozariti,    arim,  vb.  pf.  nufljOlTIl  ^'CflClltjivt 

,yi  jciii,  .\f. 
odkraljevati,  fljem,  vb.  pf.  nuf()ineii  aii-  .^biiifl 

,^1  rci^icii,'!!. 
odkrasiti,    kradem,    vb.  pf.    i)  luegftcMen :  va- 

riiiem  perilo,  da  se  ga  nič  ne  odkradc,  Ravii. 

(Abcj:  —  2)  o.  se,  I)CtmlirfniHn3icf)(cid)eu. 
odkrehniti,    krChnem,    vb.  pf.    (mit    ©ctvad)) 

ab[ned}oti,  Cig.,  BlKr. 
odkrehovati,  ujem,  vb.   impf.  ad  odkrehniti, 

Cig. 
odkreniti,  krenem,  vb.pf.  afituenbeit,  Jan.,  M.\ 

—  odkrenimo  se  od  tega,   abftvatjicvcii  Unv 
baDOH,   Cig. 

odkres,  kresa,  vi.  bač-  Slbgefc^lagene,  bev  9lb-- 

id)(ag,  Cig. 
odkresati,  krešem,   vb.  pf.  krešoč  odbiti,  ob- 

fdilaflcii,   Cig. 
odkresniti,  kresnem,  vb.  pf.  buv(^  cijteit  ©d)Iag 

loc-liijcii,  abjrfjingen. 
odkresovati,  ujem,  vb.  impf .  ad  OiikresaU, Cig. 
odkrevljati,    am,   vb.  pf.  ]|in!ciib  bat)onget)en, 

Cig.^ 
odkrhavati,  am,  vb.  impf.  =  odkrhovati,  Jan. 

(H.). 
odkfhek,    hka,  m.   ein  (ožgebroclelte'5   ©tile!, 

Valj. (Rad). 
odkfhniti,  kfhnem,  vb.  pf.  (Don  eiucm  fprobcn 

©egcitftaitbe)  abbrerfien,  abjprengcit;  kos  zoba 

si  o.;  o.  vrh  drevesu,  beti  SSaiim  CUtluipfcIn, 

odkrhovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odkrhniti,  Cig. 

odkricati,  čim,  vb.  pf.  fd^rcieiib  antluortcu, 
Cig. 

odkriti,  krijem,  vb.  pf.  ciue  Tccfc  obcr  £>iitle, 
eincn  ^edel  tuegue{)ineii ;  abbecfeu,  eiitljiitlen ; 
odkriti,  kar  je  pokrito;  streho  o.,  bil^  2)Qd) 
abbeden;  hišo  o.,  'taž  ^au§  hii  '2'ad)e§  be= 
raitben;  —  o.  se,  l^až  S^aui^i  cittbliifjoii ;  o. 
se  komu,  »or  jemonbem  bnc^  .'gaiipt  entbliifeen; 
odkrit,  eiitblofjlen  .<:aiipte§;  —  rudo  o.,  ®q 
aufidjliefeen,  Cig.  (T.);  eiitbedcn,  Jati.,  nk.; 
(po  nem.);  —  Offeitbaieu:  skrivnost  o.,  svoje 
misli  o.,  Cig.;  čas  bo  to  odkril,  Cig.;  o. 
komu  srce,  j;entanbcm  fcin  .'perj  aufjc^IicBen, 
Cig.;  odkrije  se  mnogih  src  mišljenje,  og>:- 
Valj.fRadJ;  —  odkrit,  aufrid)tig,  Cig.,  Jan., 
C;  odkrito  moramo  povedati,  Levst.(Zb.sp.). 

odkritje,  n.  bie  (SntbiiHitug;  o.  spomenika,  nk.; 

—  bie  (Stitbedinig, ->/!</•,,  Cig.,  Jan.;  (po  nem.) 
odkritosrčen,  čna,  adj.  offenbersig,  aiifric^tig; 

o.  človek ;  odkritosrčno  kaj  povedati. 
odkritosrčnost,  /.  bie  Dffeiif)er§ig!eit,  bie  5(uf^ 

ridjtigfett. 
odkritost,  /.  bie  Dftenl^eit,  ba§  Ptfcne  3Bcfcii, 

Cig.fT.j,  Ravn. 
odkrivanje,   n.  hai  'Jtbbedeii,   ba§  (Siitfnillcn ; 

—  bac'  (Sutbfofšcn  be-o  ^aupte-^ ;  —  bie  Cifen  ^ 
baiiiiig,  Cig. 

odkrivati,  am,  vb.  impf.  ad  odkriti;  obbecfen, 
entf)iillen;  posteljo  o.;  —  o.  se,  ba§  ^aupt 
entblofeen ;  —  entbeden  (finben),  Jan. ;  (po 
nem.);  —  offenboreu:  skrivnosti,  srce  o. 


odkrivop9titi,  petim,  vb.  pf.  ipegfjinfeil,   Cig. 

odkrižati  se,  am  se,  vb.  pf.  o.  se  koga.  Česa, 
(cig.  |id)  biacf)  ba§  itrcii,^,'ieidicn  eitttcbigeii, 
M.),  fid)  joiuaiibe^i  ober  ciiier  3ad)e  eiitlebtgcti, 
lo^tiicvbeu. 

odkriževati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  odkri- 
žati se. 

odkrmariti,  arim,  vb.  pf.  fortfteiicril,   Cig. 

i.odkfmiti,  im,  vb.pf.  fortftcuern,   Cig. 

2.  odkfmiti,  im,  vb.pf.  auf5iid)teii:  o.  prasca, 
LjZv. 

odkrojiti,  im,  vb.pf  ablofcit,  abfd^iefem,  Cig.; 

—  nbjdjneibcii,  Jan. 

odkfšek,  ška,  m.  ber  5(bbvurf),  ber  Sntgang, 
Levst.(Pril.). 

odkfšiti,  kršim,  vb.pf.  abbred)en;  o.  se,  a\)'- 
brcdjen  (intr.J:  odkršilo  se  mu  je  bilo  že 
dvoje  zob.  Str. 

odkriincati,  am,  vb.pf  fortljillfetl,   Cig. 

odkrušek,  ška,  m.  kar  se  odkruši,  ba^  Slbge« 
brodcite,  ber  3(biaa,  Cig. 

odkruševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odkrušiti; 
in  33rodcn,  Stiiden  (oelij)eii. 

odkrušitev,  tve,  /.  bie  i*o§brec^iing,  Jan. 

odkrušiti,  krušim,  vb.  pf.  eill  Stiid,  eiliett 
58vpcfen  ablofen,  abbrodcn,  abbredjen,  Jt)eg= 
fprcngcn;  —  o.  se,  fid)  loelijfen,  abbriicfein 
(intr.J;  omet  se  je  odkrušil  od  zidu. 

odktfrec,  adv.  =  odkod?  ogr.-C. 

odkiihati,  kuham,  vb.  pf.  iaš  ^oc^eit  beenben. 

odkiip,  »i.  ber  Soč^fauf,  bie  5lb(o|ung,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  zemljiški  o.,  bie  ©luiibablijiuiig, 
Lev st.( Nauk);  —  ber  3Biebcr!auf :  na  o.  pro- 
dati kaj,  Cig.;  —  bie  (iTliJfiing  (im  fird)Iicl^en 
Sinite),  Cig.,  ogr.-C. 

odkupa,  /.  i)  bai  9(u§gelOžte,  C;  — 2)  =  od- 
kupnina. Svet.  (Rok.). 

odkupavati,    am,    vb.   impf.    =   odkupovati; 

—  o.  se,  mif-ofallen,  Jan. 
odkiipec,  pca,  »;.  ber  fioefaufer,  ^fur. 
odkiipek,  pka,  »j.  ber  iioc-faitf,  bie  3hii?lofung,C 
odkupen,  pna.  adj.  i)  5(bUifung§5,  Cig.,  Jan.; 

odkupna  pogodba,  ber  9(it§(o)ung5t)ertrng, 
Cig.;  odkupna  pravica,  i>a§  ©inloiuugč^redjt, 
DZ.;  —  2)  abloj-bar,   Cig.,  Jan. 

odkupilo,  n.  i)  bils  ŠiJlegelb,  C;  —  2)  ber 
Soefauf,  Tnib.;  bie  Slblojuiig,  C. 

odkupitelj,  m.  ber  53ošfaufer,  ber  Srfofer,  Afur., 
Let.,  Valj. (Rad). 

odkupiteljica,  /  bie  £o§tiiufcrin,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

odkupiti,  im,  vb.pf.  lo§fnitfen;  o.  se,  fic^  Id5= 
laufeti;  o.  se  od  kazni,  eitte  Strafe  abfaufeit, 
Cig.;  —  ablofen,  Cig.,  Jan.;  desetino  o., 
Cig.;  —  eintofen:  zastavo  o.,  ein  $fattb  ein« 
lofen,  Cig.;  —  erlijfcn,  Cig.,  Jan;  —  o.  se. 
komu,  bci  icmanbem  lltif^fallen  cnegen,  je= 
mnnbcm  Ičiftig,  nngelegen  tuerben,  Jan.,  C.; 
meni  se  ne  bo  s  tem  ne  prikupil  ne  odku- 
pil, Levst.fZb.  sp.). 

odkupTtva,  /.  bie  Stbiofung,  C;  —  bie  @r= 
lojuiig,  C. 

odkupljati,  am,  vb.  impf.  =  odkupovati.  A/.,  C. 

odkiipljenec,    nca,    m.  ber  Co^gefaufte,   Cig.; 

—  ber  (SrliJgte,  Cig.,  Jan. 

49* 


odkupljenje  —  odlastek 


772  — 


odlastlek  —  odleskavati 


odkupljenje,  n.  ber  SoMauf,  3/.;  bie  ©rlofung, 
Cig.,Jan.,  C,  kajk.-\'alj  (RadJ;  tudi  odkup- 
ličnje,  kajk. -Valj. (Rad);  odkupljenje,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

odkupljenka,  /.  bie  iioSgcfaufte,  Cig.;  —  bie 
(Silo^tc,   Cig.,  Jan. 

odkupljevati,  pljujem,  vb.  impf.  =  odkupo- 
vati:  loefaiifcn,  Z.;  reluiercn,  Levst.fPril.j. 

odkupljiv,  iva,  adj.  =^  odkupen,  ablc^bar, 
Cig..  .Jan.,  C. 

odkupnik,  m.  ber  SSieberfdufcr,  Cig.;  —  bcr 
(SvIiJKr,   Cig.,  .Jan. 

odkupnina,  /.  ber  2o»foufprei§,  baš  Sojegelb, 
Cig..  .Jan.,  C,  nk. 

odkupnja,  /.  ber  Sožtauf;  bic  (irtofung,  Valj. 
(Radj. 

odkupovanje,  n.  ba§  Sošfaufen ;  ba§  ©rloicn, 

odkupovati,  ujem,  vb.  impf.  loi-faufcn ;  — 
abli-ifen,   Cig.,  Jan.:  —  crlofen,  Jan. 

odkupščina,  /.  'baz  Sojegclb,  Mur..  Cig..  Jan., 
Ravn.,  ogr.-M.;  —  bcr  Sin',  ^Iblojung^prct^, 
Cig.,  Jan.,  DZ.,  Levst.fPril.j. 

odkuriti,  im,  vb.pf.i)  Qiiff)6ren  511  ^ei5cn,C; 

—  2)  ftc^  bauon  inad)cn,   abfalircn  (šaljivo). 
odkužba,  /.  =  razkužba,  bic  Sec^infcction,  Cig. 

(T.). 
odladjati,  am,  vb.  pf.  ju  ©c^iife  abfa^rcii,  ti)cg= 

icfiiffen,  Mur.,  Cig. 
odlag,  praep.  c.  gen.  ailfeer,  C;  —  prim.  hs. 

ndlag  (iz:  otT.dh.gi.),  .Mik.fEt.J. 
odlaga,  /.   i)  bie  3(b[Qbung,  C;  —  2)  =  od- 

lf)g.  bcr  ?luffd)ub,  .\fur. 
odlaganje,  n.  i)ba«  9lb(egcn,  ba^ž  §(b(Qbeu; — 

bic  ^JMcbcrlegung,  Cig.;  —  2)  ba§  ?lufjd)icbeii. 
odlagati,    am,   vb.  impf.  ad  odložiti;    i)  ablC' 

gen,  ab(abcii;  —  2)  t)erfcf)ieben,  aufid)icbcn. 
odlagniti,  nem,  vb.  pf.  Ieid)ter,  beffer  »ucrbcii : 

odiagnilo  mu  je,  Zv.;  bolnim  ljudem  je  še 

tisti  dan  odlagnilo,   IJZv. 
odlah,  laha,  m    bcr  9(ufid)ilb,  bic  5l-'ft   C', 
odlahk^ča,  /.  bie  Gr(cid)tciuiig,  Mik. 
odlajati,  jam,  jem,  vb.  pf.  i)  biud)  'i^onctl  Ucv 

treibeii,  fortbcUcii,  Mur.,  Cig.;—  2)  auffjijrcii 

i\u  bcllen;  — mit  bcKcnbcr  Stiinme  Ijcriagcti, 

l)erbellen,  Cig.;  —  3)  beUenb  cnuibern,  Cig.; 

=  grdo  odgovoriti.   Diet.,  Z. 
odlajavati,  am,  vb.  impf.  ad  odlajati;  =  grdo 

odgovarjati,  Kraa. 
odlajiv,  iva,  adj.  jdjllippijd),  »Otlaut,  Ip.-Krj. 

( lorb.J. 
odlamljati,   am,  vb.  impf.  ad  odlomiti;  )ucg 

bicdjcii,  obbrcd)Cii. 
odlasck,  ska,  m,  =   odiastek :    brez  odlaska, 

oI)nc  Ulltcrlaf^,  Vrsno-Iuj.fTorb.);  ne  da  mi 

(uliaska,    A'ras-;  —  bic  ŠJcr.^iJgcruiig,   Rec.- 

l-.rj.  (  Torb.). 
odlasiti,  im,  vb.  pf   i)  liad)!affcit :  deZ  nič   ne 
odiasi,  Banjsčiee-F.rj.fTorb.);   cerkvcnec  je 
odlasil  (z  zvonjcnjem),  bcr  SJJcjeilcr  l)Qt  bai 
SSutoil   imtcrbrod)Cll,    Hrušica  -  Erj.  (Torb.) ; 

—  Icid)tcr,  bcffor  lucrbcit:  bolniku  je  odlasilo, 
Solkan- Erj.rTorb.) ;  —   2)  nuffdiirben,  C. 

odiastek,  stka,  m.  bic  Gr^oliiiig,  bic  >Uiil)C, 
bic  TOllfec,  Z.,  Savr.(Spom.),  Razdrto-  Erj. 


(Torb.);  sestra  mi  ni  dala  odlastka,  da  sem 
jo  moral  spremiti,  SIN. 
odlastelk,   stel^ka,    m.    ij  =  odiastek;    otroci 
mi  ne  dade  odlastelka,  Lašče- Erj.  (Torb ); 

—  2)  bcr  3tutid)ub:  daj  mi  do  božiča  od- 
lastelka, Šmarje fpr i  LjubljaniJ-Erj.fTorb.). 

odlaš,  lasa,  m.  ber  'Slufidiub,  M.,  Preš. 

odlašanje,  n.  ba§  Slufidiicbcn,  ha^  S^crjogern; 
brez  odlašanja,  of)ne  SSerjlig,   Cig. 

odlašati,  am,  vb.  impf.  aufjdjieben;  itt  bie 
2ange  sietien;  —  prim.  odlasiti  2). 

odlašavec,  vca,  m.  ber  ^''9^'^'^'^»  Cig.,  Jan.; 
Al'  gorje  odlašavcem!  Preš. 

odlašba,  /.  ber  2Iufjd)ub,  bie  SScrjiJgcruiig, 
Cig.,  Jan. 

odlašek,  ška,  m.  ber  ?tufid)ub,  bcr  S^erjug, 
Cig.,  Jan.;  brez  odlaška,  uilDcrjiiglic^,  Cig., 
Jan.;  odlaški  so  odnaški,  Glas.;  (prim.  od- 
kladek);  —  bie  fyri[t,   Cig.,  Jan. 

odlaševati,  ujem,  vb.  impf.  =  odlašati,   Preš. 

odlašiv,  iva,  adj.  geruc  aiiffdiiebcub,  tragc,  C. 

odlaska,  /.  =  odlašek,  Diet. 

odlaziti,  lazim,  vb.  pf.  =  odlesti,   Cig.,  M. 

odloči,  ležem,  vb.  pf.  i)  fid)  oblojcn :  skala 
odleže,  Cig.;  —  2)  Ieid)ter,  beffcr  merben: 
odleglo  je  bolniku;  rtac^Ialfcn:  bolečina,  jeza 
odleže,  Cig.;  vreme  je  odleglo.  Z.;  ne  od- 
Icžem  ti,  dokler  ne  plačaš,  id)  gebc  nic^t 
nad),  bi»  bu  trtid^  bcsaf)lft,  Cig.;  odlezi  že, 
odlezi,  tjore  boc^  ciiunal  auf,  Žele^nikifGor.); 

—  3)  =  žaleči,  au^gcbeti :  to  toliko  odleže, 
kakor  ono,  Svet.fRok.);  kamor  bi  dejal  de- 
set goldinarjev,  odlegli  bi  kaj,  Z. ;  to  že  odleže, 
ba§  rcic^t  ^^on  I)iii,  Z.;  —  4)  gcbčiren:  žena 
odleže,  C. ;  —  o.  se,  gcborcil  iDCrbeit :  otrok 
se  odleže,   C. 

odleg,  lega,  mi.  i)  bic  ?(b(o)ung  (ciner  ^iaiicr), 
Cig.,  Č.;  bie  'Dlbliifuiig  cine§  {^"flH'"-'  im  ''Scrg- 
\v(xt,  Z.;  —  i)  ^iOi^  9iad)Iai'icn  (be^  Sd)nicr= 
5ce),  Cig.,  M. ;  —  3)  =  odlog,  ber  'Jlutidiub, 
Z.;  le  za  odleg  ga  je  hlapec  prosil.  Ravn. 

odlfga,  /.  I )  \i&i  9Jnd)Infjeii,  bie  (Srlcid)tcnmg 
il-  '^8.  bCi'  Sd)mer,iCŠi,  Mur.,  Jan.,  C.;— 2)  bic 
©ntlegcillicit:  o.  kakega  kraja,  C;  (po  nem.). 

odlegati,  legam  (ležem),  vb.  impf.  ad  odleči, 
odlegniti;  1)  )id)  lo^lSicii:  skala  odlega,  Cig.; 

—  2)  Icid)tcr  mcrbcn,  itad}la)'fcii:  bolniku  od- 
lega bolečina,  mraz  odlega,  .Mur.,  Cig.,  Jan., 
C.,  Mik.;  —  3)  odlega  se  mi  pot,  id)  l)Qbc 
^•ortgniig  auf  bcm  SBegc,  CV*,' ;  prim.  odse- 
dali   se. 

odl^gct,  gla,  adj.   =  odležen,  .Jan. 

odlvgljaj,  m.  t>a^  'i)(ad)Ia))cu  (u.  2d)mcr,v),  bic 
(fll)Oluug,  bie  ^){ill)C,   Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 

odlegniti,  lagnem  degnemi.  vb.  pf.  =  odicči 
2).  lcid)tcr  lucibcn,  uad)laficn,  Mik. 

odlchniti,  lahnem  (lehnem),  vb.  pf.  =  odlag- 
niti,  C,  SL\. 

odl9kniti,  ICknem,  vb.  pf.  auŽ1V)eid)Cn:  odlekni, 
da  te   ne  dobi,   C. 

odlepiti,  im,  vb.  pf.  (ctiua?  5lngeflcbte*)  flbld' 
)cn,  CV^'..  C. 

odl^sk,  leska.  m.  bcr  Siobcrldjcin,  Jan.,  C; 
o.  daljnih  bliskov,   Glas. 

odlcskiivati,  am,  vb.  impf.  roicbcrftra^lcil,   C. 


odlcsketavati  —  odlikovanec 


773  — 


odlikovati  —  odločevati 


odlesketavati  se,  am  se,  vb.  impf.  ^miMnb 
tuiebcrftralileii :  zvezdice  se  v  jezeru  odlcske- 
tavajo,  SL\. 

odlesti,  Ičzem,  vb.  pf.  luciv,  batiDn!iiecf)en, 
baiuinjiiileidjen;  o.  čemu,  ciiti^cfjen,  C. 

odlet,  l^ta,  m.  iaž  35?eiifliec)cn,  bev  ^^(bfluii, 
Cig.,  Jan.,  M.;  —  tcv^iibpvciU,  ber  9iiiclprail, 
Cig.,  Jan.;  o.  sekire,  bet  ^Ibjprung  bev  Sljt, 

odletati,  letam,  (lečem,  M.),  vb.  hnpf.  ad  od- 
leteli; lucijs  baDonfliei^cn;  eiittlieijen;  —  ob= 
protlen,   sekira   odleta  od   veje  (fpringt  ab), 

odletavati,  am,  vb.  impf.  =  odletati;  fort* 
fliegen;  eiitflicgen;  —  iskre  odletavaio,  bie 
gunfcn  ciitipriibcn,  Cig. ;  —  abpraUcu. 

odlftek,  tka,  m.  kar  odleti:  odletki,  bie  3(b' 
iciUe  Cv  S.  beim  ^poljtiacfcu),  Z.,  ZgD.;  — 
ber  Stbgang  bei  ber  SBerarbeitung  »on  (Srjen, 
Cig. 

odleteti,  im,  vb.  pf.  tucgfliegcn,  fortflicgcn ; 
ptiči  so  odleteli  v  druge  kraje;  ttJegipringcil : 
kladivo  je  odletelo,  ber  ^amnict  fuf)u  ttom 
©tiele  db,  Cig.;  podkev  je  odletela;  da  bi 
ti  jezik  odletel!  (kletvica),  Z.;  —  ettlgcben 
(o  dobičku),  C;  —  abprallen,  guriidprallcu, 
Cig ,  Jan. 

odletovati,  Ojem,  vb.  impf.  ad  odleteti;  ltieg= 
fliegen,  cntftiegcu:  iskre  odletujejo,  Cig.;  — 
nbpralleu:  kladivo  odletuje,  Z. 

odlfžen,  žna,  adj.  eittlegen,  Miir.,  Cig.,  Jan.; 
odležno  mesto,  Slom.-C;  —  po  nem. 

odlfžnost,  /.  bie  Snttegenfjeit,  Mur.,  Cig.,  Jan. ; 
[jpo  nem.). 

odličen,  čna,  adj.  biftiiiguiert,  C;  :^ertiorra= 
genb,  eminent,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk. ;  — 
rus. 

odličica,  /.  bic  9Juailcc,   Cig.fT.J,  nk. 

odličiti,  im,  vb.  pf.  nuttlicieren,  Jan. 

odličnik,  m.  eine  ^eiBorragcnbc,  biftiuguiertc 
^45er)Dnlic()teit :  odličniki,  bie  ^oiiomtioren, 
Cig.,  DZ.;  —  prim.  odličen. 

odličnjak,  m.  =  odličnik,  C,  nk.;  ysi  tržni 
odličnjaki ,  atle  .'gotioratioren  be§  3!}?arfte§, 
LjZv.;  —  ber  i^orjug^ldiiiler,  nk. 

odličnost,  /.  ba§  ^eroorragen,  bie  31nfe:^nli^= 
feit,    Cig.,  nk.;  —  prim,  odličen. 

odlijač,  m.  krop,  ki  se  odlije  od  žgancev, 
predno  se  zmešajo,   Gor. 

odlijati,  jam,  vb.  impf.  =  odlivati,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

odlijavec,  vca,  m.  =  odlijač.  Kres. 

odlTjek,  jka,  tn.  kar  se  odlije,  ber  Stbgufž, 
Mur.,  Jan. 

odlika,  /.  i)  bic  9(bfertigung  (in  ®e{b),  Levst. 
(Pril.);  (in  SBortcn):  odliko  dati  komu,  mit 
SBorten  abfertigeit,  Lašče- Levst.  (M.J;  —  2) 
bie  ?(bf)ilfc,  bic  (5rt)o[ung:  za  vročino  je  za 
vsakim  grmom  odlika,  Z.,  Svet. (Rok.);  — 
3)  bie  ?(n^jeic^nung,  nk.;  prvi  red  z  odliko, 
er[te  Glofje  mit  58or§ug  (v  šolskih  izpriče- 
valih),  nk. ;  (rus.). 

odlikaš,   m.  =  odličnjak,   C. 

odlikovanec,  nca,  m.  eincr,  ber  auiSgeseid^nct 
luorben  ift,  C,  nk. 


odlikovati,  ujcm,  vb.  impf.  auš,5Cicf)nen,  Cig., 
Jan.,  nk.;  o.  se,  fic^  ()eruort{)iin,  tjeruorrogcn, 
Cig.,  Jan.,  nk.;   (rabi  se  tudi  kot  vb.  pf.); 

—  prim.  odlika  3). 

odliti,  lijem,  vb.  pf  lDeg=,  abgie&en;  preveč  je 
vode  v  posodi,  odlij  je  malo;  odlij,  kar  je 
čistega:  becantieren  (chem.),  Cig.(T.). 

odliv,  m.  i)  bie  'Jlbgietuing,  Cig. :  — 2)  \iQii  9(bgc= 
go)';cne,  ber  '?lbguj»,  Cig. ;  —  bie  5)ecQntation 
(chcm.),  Cig.  {T.);  —  3)  (po  rus.)  bie  Sbbe, 
Cig.(T.),Sen.(Fii.). 

odlivanje,  n.  ba§  5Ibgie§en;  bie  Secantation 
(chem.),    Cig.(T.). 

odlivati,    am,   vb.  impf.  ad  odliti;    abgiefšcn; 

—  becantieren  (chem.),  Cig. (T.). 
odlivek,    vka,  m.  kar   se    odlije;    bcr  9(bguf^, 

Jan.;  —  ber  501'inabguj^,  Cig.fT.);  odlivke 
delati,   Cig. (T.),  Erj.fMin.). 

odlizati,  žem,  vb.  pf.  f)inUioilIecfen,   Cig. 

odljuden,  dna,  i^^;,  i)  ntenjc^enid^en,  nngefeflig, 
nnfieunblid),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T),  C, 
Dol.,  M.,  Svet. (Rok.);  unl)oflid),  Mur.;  — 
2)  menjd)cn(ccr,  rtilb,  Cig.,  C;  o.  in  pust 
kraj,  LjZv.;  \'  odljudni  goščavi  Sam  za-se 
živi,  Pre.^, 

odljiidnež,  m.  ber  2){enfd^enfc^eue,  Cig. 

odljiidnica,  /.  bie  5!Kenid)cnfd)eue,  Cig. 

odljiidnik,  tn.  ber  9Jicnfd)enfcinb,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.J. 

odljudnost,  /.  i)  bie  9J?enfdicnjdieu,  bie  Unge-- 
jclligfeit,  3/«/-.,  Cig.,  Jan.,  Dol.- M.;— 2)  bie 
SBilb^eit,  bie  Debe,  Cig. 

odl9Čati,  am,  vb.  impf.  ad  odločiti;  =  odlo- 
čevati, Jan.,  nk. 

odločavati,  am,  vb.  impf.  =  odločevati,  ogr.- 
Valj.(Rad). 

odl9Čba,  /.  i)  bie  Stbfotibemng,  bic  §(u§id)ei= 
bung,  Cig.,  C;  —  2)  bie  (Sntf(^eibung,  Cig., 
C;  —  ber  (gntfdjlufg,  Cv. 

odl^ček,  čka,  m.  i)  haž  '^^(bgeionDerte :  bcr  91b= 
ld)nitt,  ba-ž  Gapitel,  C(>.,  Jan.,  Vrtov.(Vin.); 

—  ber  Slntlieil,  C;  ba§  So^,  Cig.,  C; 
skrbi ,  nepokoj  bodo  tvoj  odloček,  Jap. 
(Prid.);  to  je  naš  delež  in  odloček,  Škrinj.- 

■  Valj.  (Rad);  —  2)  ber  ^e)cf)eib,  bie  Gnt= 
fc^cibnng,  Cig.,  Jan.,  C,  Cv. 

odl9Čen,  čna,  adj.  i)  (£ntid^cibung§=,  ent= 
fdicibcnb,  fritifd),  Cig.,  Jan.;  odločna  doba, 
bie  itrifi^,  Cig. (T.);  na  odločnem  razpotju, 
Erj.fl^b.  sp.)\  —  2)  cntfc^ieben,  cnt)d)Io)')cn, 
refolut,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  beftuinnt:  o.  od- 
govor, eine  pofititic,  beftimmtc  ^.'(ntuiort,  Cig.; 
odločno  povelje,  cin  gcmclfcncr  33cfe^(,  Jan.; 

—  3)  trennbar,  Cig. (T.). 

odl9ČenEc,  nca,  m.  ber  Slbgcfouberie,  ber  ?(n§= 
gc)d]icbcnc;  ber  ©Ecommuniciertc,    Cig.,  C; 

—  bei  Scparatift,  Jan. 

odl9Čenost,   f.  bie  "3lbgefd)icben^eit,  Cig.;  — 

ber  Separati^mnv,  Jan. 
odločevalen,  Ina,  adj.  entfdieibcnb,  nk. 
odločevanje,  n.   i)  ha^  Stuefc^eiben ;  —  2)  bo# 

Gntid}cibcn. 
odločevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odločiti;  i)  nb= 

lonbern,  Qnvid)eiben ;  ab|'tra!)icren  ( phil.),  Cig. 

(T.);  —  2)  entidjeiben,  beftimmen. 


odločevavec  —  odloženje 


-  774  — 


odložitev  —  odmašil9 


odločevavec,  vca,  m.  i)  bet  9(b)onbercr,  Cig.; 

—  2)  ber  SScftinimcr,  Cig. 

odločilen,  fna,  adj.  entid)cibenb,  mafjgebcnb, 
bcn  'illu^fc^Iag  gcbeiib,  Cig.,  nk. 

odločilo,  n.  bic  ©lltidjlic^ung:  z  najvišjim  od- 
ločilom,  DZkv. 

odločina,  /.  bie  Sccietipttvform,  h.  t.-Cig/T.). 

odločit,  adj.  iioH  Gntjd)(o)'fen^eit,  eiitjc^Ioficn, 
Cig.fT.j;  cntidiifben,  .\ov. 

odločitev,  tve,  f.  il  bie  '*Xbionberuiig,  bie  9{iiš= 
icf)cibimg,  Cig.,  Jan.,  C,  DZ.;  -  2)  bie  (£nt= 
jdieibung,  bie  "Seftimnnmg,  C. 

odl9Čiti,  im,  vb.  pf.  i)  ablDiibcm,  aii§id}eiben, 
abtrennen;  —  abftia^ieven  (phil.)i  Cig.fT.j; 
o.  se,  fic^  abfonbern,  fid)  loltrcrineit,  fid^  ob' 
lofen;  —  2)  bejdjeiben,  beftimmcii ;  o.  komu 
kaj;  trpel  bom,  kar  mi  je  Bog  odločil;  — 
uro  o.  v  službo  božjo,  Biirg.;  =  določiti, 
feftfe^en:  o.  dan,  ceno,  Cig.,  Jan.;  —  enU 
jdieiben;  še  nisem  odločil,  ic^  \)abe  noč)  fcine 
©ntfdieibuiig  getvoffen,  Cig.;  ben  3lu§id}lag 
gebcn;  njegov  glas  je  odločil;  o.  se,  \[(i)  ent= 
idieibcii,  ficb  eiitidilicRen. 

odločitost,  /.  bie  Gutid)IoifenI)eit,  Cig.fT.j. 

odločljiv,  iva,  aJj.  i)  entidjcibcilb :  o. biti  o  čem, 
:^iniid)t(ic^  einei  <Bač)c  cutfdicibenb  fein,  DZ. ; 

—  2)  =  odločen  3),  ticnnbar,  feparabel,  Cig., 
Jan. 

odlgčnost, /.  bie  Giitfdiloffenl^eit,  Cig.fT.j;  bie 
Siitic^iebcnl^cit,  Cig.,  C,  nk.;  —  bie  95e= 
l'timmtbcit,  bie  ^rcicifion,  Cig. 

odlog,  lQga,  »I.  bet  3(uf)c^ub,  ber  3?ersug, 
Mtir.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j;  brez  odloga,  Cig., 
Jan.;  odloga  išče,  er  luill  Qdt  gettiinneii, 
Cig.;  bie  j^rrift,  Diet.,  Cig.,  Jan.;  o.  dati 
komu,  jemanbcni  eine  %xiit  Qcxvai}vcn,  Cig., 
Jan,,  Dalm.,  Schonl.,  Kast.,  Tolm. ;  Dajte 
nam  odloga  štirnajst  dni,  Npes.-K. 

odlog,  praep.  C.  gen.  auRer,  nu^genommon:  o. 
mene,   Cig.;   —  pogl.  odlag. 

odlok,  l(5ka,  m.  bie  ©ntfd)cibung,  bcv  ^cfd)eib, 
Cig.,  Jan.,  M.,  Lcvst.(^Xauk)\  sodnji  o.,  DZ., 
nZkr.;  božji  o.,  GJotteŽ  j)iatt)jd)Iiii§,   Cig. 

odl9ka,  /.  ber  Sntfcbtiif^,  bic  Gnt)d)Iietiung, 
Ilabd.-.Mik.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j,  DZ.,  Navr. 
fSpnm.J;  bie  ^-8ci"tiiniming,  C.  .SVom. 

odlokati,  kam,  Icjčcm,  vb.  pf.  li)cg)d)lap).icn,  Cig. 

odlom,   loma,  m.  bcr  '"^llbbrud),    (.ig.,  Jan. 

odlomastiti,  astim,  vb.pf.  iiiigcftiiin  fid)  eilt' 
feriten,  ciitftiinuen,  Cig.,  RaičfSlov.). 

odl9mčina,  /.  bož  J^rogiiiriit,   Cig.fT.j. 

odl9mck,  mka,  m.  tai  '!8nid)ftiidE,  ba§  j^rag^ 
iliClit,  Afur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT),  DZ.,  nk. 

odlomiti,  lijmim,  vb.pf.  iDcg  ,  nbbredjcit;  veter 

je   drevesu   vrh   odlomil ;    —   odlomila   se   je 

konica,  bie  2\>\[\c  ift  flbgcbrpdjcn. 
odloviti,  im,  vb.  pf.  bie  3ogb  beeiibigeu,  .^fitr. 
odl9Žek,   žka,  m.  ber  91nffc^ub,   C,  Z.;    brez 

odložka,   Cv. 
odl9Žen,    žna,   adj.    i)  aufid)ilbbriiiiieiib,   bila- 

torijd),  Cig.,  Jan.;   nima  odložnc  moči,  DZ.\ 

—  2)  Quffd)icbbcir,  Jan.fH.j;  —3)  enllcgeit, 
Mur.,  Cig.,  Ravn.;  (prim.  odlcžen). 

odloženje,  n.  bie  SBeglegiiiig,  bie  9}ieb(filegung, 
Cig. 


odložitev,  t\-e,  /.  baž  9Ib(egen,  bie  9Jiebede= 
gung,  Cig. 

odložiti,  ložim,  vb.pf.  i)  ttieg«,  oblegen;  klo- 
buk, orožje  o.;  ablabctl ;  odloži  breme;  od- 
loži nekoliko,  vsega  ne  moreš  nesti;  — 
niebcrlcgcn:  o.  poslanstvo;  —  2)  ocrfc^ieben, 
aufidiiebeu;  odloženemu  delu  roglji  rastejo, 
=  t)cr)d)obeiie  3(vbeit  luirbjauer,  C;  kar  se  od- 
loži, se  ne  opusti.  Met.;  —  3)  (citt  S'illb) 
lueglegen:  ljudje  govore,  da  so  ga  cigani 
odložili,  Erj.flib.  sp.J. 

odloživ,  iva,  adj.  =  odložen  i):  brez  odložive 
moči,  DZkr. 

odložljiv,  iva,  adj.  =  odložen  2),  auf)c^iebbar, 
Cig.,  .Jan.,  C. 

odložnina,  /.  bie  ^rolongationžgebiir,  Cig. 

odl9Žnost,  /.  i)  bic  ?tufirf)tebbar?eit,  Jan.fH.j; 

—  2)  bie  Gntlegeilf)eit,   Jan.fH.j;  —  prim. 
odložen. 

odlučati,  am,  vb.  pf.  "bdž  SCSegttjevfeit  beenbeii, 

abirericu,  Cig. 
odlučiti,  im,  vb.  pf.  roegtucrfeit,  Muv. 
odlup,   m    i)   bož  ?(bid|dlen:    o.   kopita,   bic 

^utab(D)uug,    Cig.;  —  2)   bai   ?lbge)d)alte, 

bie  (Begale,   Valj.fRadJ 
odlupek,  pka,  m.  bcki  2(bgcfd)Qltc,  bic  Sdjale, 

Valj.rRadJ. 
odlupiti,   im,  vb.  pf.  burd^  Si^alcu  ciitferncn, 

tticgfd)a[en,  abidjcilcn;  o.  drevesu  skorjo, 
odliiskati,  am,  vb.pf.  =  odluščiti,  Mur. 
odJušček,  ščka,  m.  kar  se  odlušči,  ba#  i.*0^» 

gejc^čiltc,  C. 
odluščiti,   im,  vb.  pf.  bic  (^arte)  ®d)alc  obcr 

.•piilfe  eutferiien,  ob^iilfcn ;  pečenemu  kostanju 

kožo  o. 
odmahniti,    mahnem,   vb.  pf.    i)  tDcg)d}Iagcu, 

abjdnuciiten,    Cig.;  —  2)  abprallen:   udarec 

more  odmahniti.  Nov. 
odmajati,  jam,  jem,  vb.pf.  i)  locfer,  »uacfeliib 

inttd)CU  :    klin    se    ne    da    odmajati,  jv^kŠt. ; 

—  2)  o.  z  glavo,  bitrd)  i?opr)d,'iif'cli'  Dcniciticii. 
odmajavati,  am,  vb.  inipf.  ad  odmaiati ;  1 1  Io= 

cfor  iiuulieii,  Jv^hŠt.;—  2)  ben  iiopf  {(^iittelu 

(,^um  3^'td)cn  bcr  ^i^enieinung):    neverno   je 

odmajaval,   Levst.fGlas.J. 
odmajiti,  im.  vb.  pf.  burd)  'iJlbidjalcu  cntferncii, 

un'(iid)alen,  Cig. 
odmakanje,  n.  bai^  ^^(iifiucidien,  M. 
odmakati,  kam,  čem,  vb.  impf.  ad  odmočiti; 

aiifuicid)cn,  M.;  v  vodi  kaj  o..  Z.;  —  o.  se, 

aiifiiciin'id)t  merbcii   (nni  livjgctreitnt  ircrben 

,!,ii  fonnciO,  jy[h.'>t. 
odmakniti,  makncm,   vb.  pf.  =  odmcknili. 
odmaličati,    am,    vb.  pf.    mit  ber  ^onjc  ober 

beni  \liad)niittngobrot  fcrlig  UHnben,  Cig. 
odmamiti,  maiiiim,  vb.pf.  ablodcit:   psa  komu 

o..   Cig. 
odmancati,  am.  vb.  pf.  Cig.,  pogl.  odmcncati. 
odmaštk,  šk.i,   m.   =  ovimašilo,   D.Sv. 
I.  odmašcvati,   ujcm,    i-t.  /••/.    mit  bcm  i]e|eM 

bcr  ':l'ief)e  fertig  tueibcn. 
2   odmašcvati,   ujcm,   vb.   impf.  ad  odmašiti ; 

{^■1'crl'topfte^^i  cntftopfcn,  iJifnen. 
odmašil9,  n.  ber  '^Jfropfjicber,  bcr  Stbpfeljiclicr, 

DSv. 


odmašiti  —  odm^niti 


775 


odmfniti  —  odmetavati 


odmašiti,    im,    vb.  pf.    ettuaž  SBerftopftc^  ciit- 

[topfeil,  iiffticn;  o.  cev,  luknjo,  steklenico. 
odmatati,  am,  vb.  impf.  ad  odmotati;  =  od- 

motavati:  nit  se  Je  odmatala,   Prip.-Mik. 
odmeček,  čka,  m.  =^  odmetek  2):  tebi  bo  pa 

kaj  odmečka  vrgel,  Jure. 
odmečiti,  im,  vb.  pf.  meid)  mac^eit,   V.-Cig. 
odmeh,';«.  =  odmev,  C,  Z.\  (»udmili",  Cig.). 
odmejiti,  im,  vb.  pf.  biud)  9JJarfen  »on  eiiicm 

geuiiffen  53c3irte  au^'icf)lieBen,  obmincii,  C/if., 

Svet.  (Rok.). 
odmejničiti,  Tčim,  vb.  pf.  z  mejniki  odmejiti, 

odmfk,  w.  bie  (Srtreid^ung :  rana  nima  odmeka, 

C;  —  ba-o  Jliainucttcr,  Z. 
odm|ka,  /.  bic  ©nucidiung,  C. ;   —  \>až  9(uf= 

t:^aucn,   bQ§  JfjaiUDCtter,  Mur.,  Cig.,  Lašče- 

Erj.fTorb.J,  Levst.fCest.J;  —  bie' (Srleidjtc^ 

niiig  (o  bolečinah),  Lašče-Erj.(Torb.). 
odm^kati,  am,  vb.  impf.  ad  odmekniti,  =  od- 

mekovati,  Mur. 
odmfkel,  mekla,  adj.  i)  oufget^aut,  Jan.;  — 

2)  irf}laff,  lofc,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  vezi  so  od- 

mekle,   C. 

1.  odmeketati,  etam,  ečem,  vb.  pf.  auff)Ol'Cn 
511  medern. 

2.  odmeketati,  etam,  ačem,  vb.  pf.  iDegrutteln, 
aliriitteln,  Cig. 

odmfklost,  /.  i)  Der  ^uftaitb  bcž 'Jdiftfinucne 
prim.  odmekel  i);  —  2)  bie  Sdjlaff^eit,  3/z/r., 
Cig.(T.). 

odmakniti,  mcknem,  vb.pf.  1 )  tt)eid)  tuerben,  Jan., 
C,  Polil.  (Km.);  auft^ouen,  Cig.,  Jan.;  od- 
mcknilo  je,  =  jug  je  nastopil,  da  je  (po 
zimi)  vreme  zopet  nOiečje",  Lašče  -  Erj. 
(Torb.);  —  2)  cr^c^Iatfeu,  3/«»-.;  —  3)  nacf)= 
Ia[)en,  auff)Oreu  (o  bolečini),  PovirfKras)- 
Erj.(Torb.);  bolečina,  otok  odmekne,    C. 

odmekniti,  maknem,  vb.  pf.  iBegritcfcn;  o.  se, 
auf  bie  Scite  tveteit,  Jan.,  BlKr.-M. ;  fid)  au» 
bem  3Sege  mad)cn,  ftd)  juriidsiefien,  Cig. 

odmekovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odmekniti, 
Mur.,  Cig.,  M. 

odmemba,  /.  bic  SSe^timmimg,  bie  SBibiiuing, 
Cig.;  ustanove  in  odmembe,  Stiftltugcil  U. 
SBibmungen,  DZkr.;  —  bie  3ucrfeiuitiit!g, 
bie  Sliuueifung,  C. 

odmen,  mena,  m.  bie  93eftimiuuug:  s  tem  od- 
menom,  ZgD. ;   —  bQ6  3^^'»   ^'»  • 

1.  odmena,  /.  =  odmemba,  bie  SBibtluliig,./^«. 

2,  odmena  j  f.  bie  Sntjdjdbigung,  ber  (Šiiai\ 
DZ.,  Svet.(Rok.j,  Vrt.;  —  i<xv  Sutrogat, 
ogr.-C;  —  bie  (Stctloertvctiing,  C. 

odmencati,  am,  vb.  pf.  tuegieiben ;  suho  blato 

odmencati  z  obleke. 
i.odmeniten,   Ina,    adj.   SBibtttungiž' :    odmc- 

nitno  pismo,   DZ. 
2.  odmenilen,  Ina,  adj.   Srfa^--,  S3cr9iitungž=, 

Cig. 
i.odmenilo,    n.   bie    SSibmuitg:   o.  v  kavcijo, 

bie  SŠibtming  a\<č  daijtion,  DZ. 
2.  odmenilo,  n.  bei'  (frfa^,  bic  i^crgiitung,  DZ. 
I.  odmeniti,  im,  vb.pf.  beftimineii ;  v  dar  kaj 

o.  komu,    C;    za  reveže  kaj  o..  Z.;    odme- 

njen,  Jiigeboc^t,   Cig.;  vloge  odmenjene  ob- 


lastvom,  Levst.(Nauk);  odmenil  ga  je  oče 
za  duhovski  stan,  Jurč. ;  be|igilieren,  Cig., 
Jan.;  —  tnibmeil,  Jan.,  nk.;  o.  se  za  kaj, 
fid)  aii]  etwaš  uevlcgen,  Cig. 

2.  odmeniti,  i'm,  vb.pf.  erfc^cn :  o.  koga,  fiir 
jeiiinnbeii  einticten,  i^n  er|c^\en,  ogr.-C;  — 
Ucrgcitcn :  zdaj  sva  si  odmenila  (=  vrnila). 
Svet.  (Rok). 

odmenjati,  am,  vb.  impf.  ad  i.  odmeniti;  be= 
[tii.imcit,  Cig. 

odmenje,  n.  ha^-i  .^intnegnel^men  (ereptio),  Dict.- 
Mik.;  —  prim.  oteti. 

odmenjevati,  ujem,  vb.  impf.  =  odmenjati, 
beftinimcn,  »nibineu,  Jan.,  Z. 

odmenski,  adj.  (£iit)d)abigungs-;  najvišji  od- 
menski  postavki,  bic  9JiajiniaI  >  (Snti(^abi  = 
gung^fal^e,  DZ. 

odmfra,  /.  i)  ba§  ?(u§mo^,  bie  93emeffung, 
Cig.  (T.),  C,  BlKr.-M.;  o.  davka.  Nov., 
Levst.(Nauk);  —  2)  \iCLž  Stbgemeffene :  bie 
^eriobe  in  ber  Diebe:  Slovenec  dela  raji  bolj 
kratke  odmere  v  govoru,  Levst.  (Zb.  sp.); 
—  3)  obed,  kadar  prodano  vino  odmerijo 
in  v  barile  pretočijo,  BlKr. 

odmfrek,  rka,  m.  kar  je  odmerjeno,  baš  3Iu»* 
mafe,  DZ.;  ba-?  i1ca§  [aii  JHcfutot  bež^  9JJcf= 
ien§),  C;  bie  Wa^c  (im  ^^ergbaii),  Cig.;  bie 
9iation,  bic  ^^outioit,  Jan. 

odm^ren,  rna,  adj.  'i8cmciiung§= :  odmcrno 
razdobje,  bic  SSeiiicffung^pcriobe,  DZ. 

odmerilo,  n.  bie  33ente)"jung,  bos  ?Cu§iiiQ§, 
Levst.  (Pril.). 

odmeriti,  merim,  vb.  pf.  i)  tt)cgucl)meil  unb 
abmeffeu:  gumeffcn;  o.  komu  žita,  sukna, 
Cig.;  z  enako  mero  o.  komu  =  jemauben  mit 
gleid)cr  SJJiinjc  bcjafileit,  Cig.\  o.  hlače  komu, 
jcmatibem  einc  ^ofe  anmefjcii,  jvihšt.;  — 
o.  komu  kazen,  jematibcm  bic  ©trafe  be= 
meffen,  Cig.;  —  beftimmcn,  Cig.;  trpi,  kar 
ti  je  Bog  odmeril.  Z.;  —  2)  o.  koga,  je= 
monben  an  9!}Zat3  (®rciBe)  iibertreffen.  Z.,  Gor. 

odmerjati,  am,  vb.  impf.  ad  odmeriti;  ah- 
meffen,  ^umeffen,  Cig.,  Jan. 

odm^rjavec,  vca,  m.  ber  58crmcffcr,  Cig. 

odmernina,  /.  bie  SOfafieiigcbiir,  Jan.(H.);  — 
prim.  odmerek. 

odmesti,  metem,  vb.  pf.  f}inn)cgfef)rcit,  ^imucg= 
fegcu ;  o.  prah  od  pšenice. 

odmešetariti,  arim,  vb.pf.i)  o.  komu  kaj,  eiueill 
c[\va-:-  abmatclit,  Cig.;  — 2)  nehati  mešetariti. 

odmešftiti,    ctim,  vb.pf.  =  odmešetariti,  Z. 

odmet,  m^ta,  m.  1)  bie  9(blct)nung,  DZ.;  — 
2)  (po  rus.)  bož  3;rumm,  ia^  ©angtrumm 
(mont.),   Cig.  (T.). 

odmetati,  metam,  vb.  impf.  ad  odmesti;  tt>eg= 
fcgeii,  tr)eg!cf)rcn,  Cig. 

odmetati,  mečem,  I.  vb.  pf  baš'  SBegloerfcii 
bceiibcn,  (ber  9?ei^e  nad)!  lucgiDcrfen;  vse  je 
odmetal  od  sebe ;  —  II.  odmetati,  metam, 
čem,  vb.  impf.  ad  odvreči;  rtjegirerfen,  t)er- 
Itierfcn;  malovredne  ribe  odmetajo,  Ravn.; 
obsodila  je  moje  življenje,  zato  me  odmeta, 
Jurč. 

odmetavati,  am,  vb.  impf.  =  odmctovat-i ;  I)iu= 
luegiucrfeu :  sneg  o.,  LjZv. 


odmf  tek  —  odmisliti 


—  776 


odmišljaj  —  odnarok 


odmf  tek,  tka,  w.  i)  bie  ^olbe  JRonbfurc^c 
(zadnji  ožji  ogon),  Cig.,  Lašče- Erj.  (Torb. )\ 
—  2)  ber  ?lu§5ug,  ba§  fietbgebinge,  fi/A>. . 

odmftcn,  tna,  adj.  i)  9(blcfinung^s,  odmctna 
pravica,  DZ.;  —  2)  abtriinntg,  Mur.,  Jan. 

odm^ti.   manem,  vb.  pf.  ^imrcgietbcn,   Cig. 

odmeti,  dmem  (mejem),  vb.  pf.  antluorten, 
Mik.;  o.  se,  tuieberfiallen,  C;  hrib  se  je  od- 
mel,  C;  o.  se,  (aiif  einert  9tuf)  ficb  melben, 
BučefŠt.J-C;  —  nam.  oddmeti,  prim.  od- 
mevati. 

odmftljaj,   »1.  =  odmetek  i ),    Cig. 

odmftnica,  /.  bic  ?[btrunnige,   Jan.;  —  stsl. 

odmftnik,  m.  ber  5lbtruimige,  Cig.,  Jan.; — 
stsl. 

odmetovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odvreči ;  lueg= 
inerfen,  Dcnnerfeu. 

odmev,  dmčva,  m.  ber  SBieberfioD,  "baž  (Sd^o, 
Cig.,  Jan.,  nk.,  Tolm.,  vihŠt.;  —  ber  'jRač)-- 
tjati,  Jan.,  .Sen.fFi^.J;  —  bic  atcfortanj,  Cig., 
Jan.:   —   prim.  odmevati. 

odmevanje,  n.^ia^  SSicbcr^oHeu ;  —  ber  9inc^= 
^qU,   Cig.;   —  prim.  odmevati. 

odmevati,  am,  vb.  impf.  juriicf^adcii,  irieber- 
i)Q.\!it\\,Cig.,Jan.,  «/(■.;  — nad)f)alleu, C/g.,  .Jan. : 
=  o.  se,  Cig.,  Vrtov.-M.,  C. ;  —  nam.  oddme- 
vati;  podstava  je:  dtme-;  prim.  Mik.fEt.,  V. 
G.  IV.  223.). 

odmevek,  vka,  m.  =  odmev,  Jan. 

odmeven,  vna,  adj. 'iRsionan^^:  odmevna  od- 
prtina, ba§  Stcionanjloc^,  Cig.;  —  prim.  od- 
mevati. 

odmevnik,  m.  het  Sfiefonanjbobeu,  Jan.;  — 
prim.  odmevati. 

odmičen,  čna,  adj.  biBergicrcnb  fmath.),  Cig. 
(T.),  C,  Cel.fGeom.). 

odmig,  m.  ber  3?erneinung#roinf,  Z. 

odmigati,  mTgam,  vb.  pf.  mit  2?intcu  ber^ 
noiiicn,  Z.;  mit  SSinfeu  antmortcn,  jvih.^t. 

odmigavati,  am,  vb.  impf.  =  odmigovati ;  od- 
migavala  ji   je  z  očmi,  da  ne  tako,  .S'^-. 

odmigniti,  mignem,  vb.  pf.  mit  ciltem  SSiltt 
Dcrncineii,  Z.;  mit  eiiiem  5lMnt  antmortcii, 
j^-yl'Št.^  ... 

odmigovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odmigati,  od- 
migniti; roinfciib  ncrncincn,  Z. 

odmika,  /.  ba#  3i^i"ff'i^f'''"f  ^• 

odmikanje,  n.  ba#  523cgriicfeii;  bo§  SBcgtvelcn, 
ba#  ^»riicfttcteii. 

odmikati,  mikam,  čem,  I.  vb.  impf.  ad  od- 
mekniti:  »ucgriicfcit;  eittjie^en,  M.;  — o.  se, 
tticgriicfcu  (intr.j;  o.  se  od  mize;  gozd  se 
odmiče,  bcr  ?l^a(b  tritt  immcr  mcitcr  suritrf, 
C;  fid)  juriicf,^icl)cii,  l«i'icl)Cii,  C.;  iiad)flcbcii, 
Kra.t-.yf.;  —  II.  ndmikati,  kam,  čem,  vb,  pf. 
mit  bcm  .'jScd)cln  fcrtig  »ucrbcn,  Z.,  M. 

odmikovati,  Ojem,  vb.  impf.  =  odmikati  I., 
''■'>. 

odmiranje,  n.ba'?55?cgftcrbcn,  ba§?(bftfrbcii,  .*/. 

odmirati,  miram,  vb.impf.ad  admri:u;  luegftor 
bcn,    obftcrbcil,   Cig.,  Jan.,  M.;   stari  odmi- 
rajo,   Vrtov.(Km.  k.);  sebi  o.,  fic^  fclbft  ob 
ftcrbcn,  C. 

odmisliti,  mTslim,  vb.  pf.  1)  nbftrnf)icrčn,  od- 
mišljen,    abfttOCt,   Cig. (T.);  —   2)  o.  si,   bic 


©efinnung  anbcrn,  fid^  anber§  beftrnen,  C; 
o.  si  je,  er  %Q.t  \\6)  eine#  onbertt  befonneit, 
RaičCLet.). 

odmišljaj,  m.  bie  ^tbftraction,  Cig.fT.). 

odmišljanje,  n.  ba§  'Sibftra^ieren,  bie  ^Ibj^trac^ 
tioii,   Cig.fT.),  LampefD.j. 

odmišljati,  am,  vb.  impf.  ad  odmisliti;  ob' 
ftra{)icrcn,  Cig.fT.);  odmišljamo  —  z  miš- 
ljenjem odločujemo  —  posamezne  pred- 
mete, da  nam  ostane  en  sam  duševni  pred- 
met —  pojem,  LampefD). 

odmiti,  mijem,  vb.  pf.  ^intuegmafc^en. 

odmivati,  am,  vb.  impf.  ad  odmiti :  tt>egtna)c^cil. 

odmlatiti,  im,  vb.  pf.  i)burd)'Jrejd)en,  Sd)Iageu 
loetreniien;  —  Qbbrejd)eii:  o.  dolg,  Cig.;  — 
2)  bae  ®re)(^en  beeuben;  mi  smo  že  odmla- 
tili.   vi  še  mlatite. 

odmnožiti,  im,  vb.  pf.  bepotenjieren,  ?SurjcI 
au-^jic^cn,  rabicieren  (math.),  Cig.fT). 

odmočiti.  mgčim,  vb.  pf.  aufltjeid^ett;  o.  se, 
aufgemeid)t  merben;  trdo  usnje  v  vodo  de- 
jati,  da  se  odmoči;  —  o.  se,  burc^  Sinitiir= 
tung  nou  j^eud)ttgteit  fid^  Io§(6)cn,  Z. 

odmodrijaniti,  anim,  vb.  pf.  mcgmi^elli,   Cig. 

odmoliti,  mglim,  vb.  pf.  auf^oren  JU  bcten; 
abbctcn:  o.  pet  očenašev,  rožni  venec. 

odmomljati,  am.  \'b.  pf.  bcrniurmeht,   Cig. 

odmor,  mora,  m.  bie  ^a\t,  bie  'ijjauic,  Jan., 
nk.;  —  bie  ^Berc-paufe  (diaeresis),  Cig.,  Jan., 
Cig.fT);  —  hs. 

odmotalnica,  /.  ber  {^abeiiabttjinber,  ba§  ^ila- 
torium,  Cig. 

odmotati,  am,  vb.  pf  abminbcn,  abtnitfedt, 
abf)ajpeln,  loe^ajpeln;  etJolDieren  (math.),  Cig. 
fT). 

odmetavati,  am,  vb.  impf.  ad  odmotati;  ab' 
bajpeln,  abminbcn. 

odmreti,  mrem,  mfjem,  vb.  pf.  mcgfterbcii,  ob- 
fteibeii;  odmrli  so  mu  otroci,  roditelji:  od- 
mrl je  svetu,  erift  bor  SSelt  abgcftorben,  Cig.; 
o.  hudemu  nagnjenju,  Burg.;  nekaj  udov 
mu  je  odmrlo,  Ravn.,  Dol.;  —  aul^ftcrbcn, 
crlijfc^en,   Cig.,  Jan.,  nk. 

odmretje,    n.   bnš   'Jlbfterbcu,   ber    Jobe^^fall, 

Cig..  ./an. 
odmrgolcti,  im,  i-fr.  /'/.  cittluimmclit,  Cig. 
odmrmrati,  am,  vb.  pf.  1)  bnimmenb  fid)  CUt' 

fcriicn:  nejevoljen  odmrmra  po  zavrtih,  Levst. 

(Zb.  sp.);  —  2)   nbmurmeln,   ^crmurmcln, 

Cig. 
odmrtija,  /.  =  odmrtje,  .Mur.,  Jan.  (Slovn.). 
odmrtje,  n.  =  odmretje,   Cig. 
odmrviti,   im,   vb.  pf.   abfriimclu ,   obbrSfcdt, 

Cig.,  C.,  Jan. 
odmfzniti,    mfznem,    rf».  ;'/.    abfricrcil,   Cig.; 

prst  mu  je  odmrznil,  jv\hSt. 
odmvizati  se,  am  se,  vb.  pf.  ba00li1d)lcid)CU,  C 
odmijziti  se,  im  se,  vb.  pf.  =  odniuzati  se,  C. 
odmuzniti,  muznem,  vb  pf.  jdmipfcil,  ftCl)leil,C. 
odmužiti,    im.    vb.  pf.    o.  skorjo,    (?ic    gilM.^C 

?)iiiiboi    oom   Stnbe  lo^Uifen   (lueiin  bcrjelbc 

imll   Soft  \\i),  C. 
odnagniti,   nem,  vb.  pf.  lucgncigen,  ^fur. 
odnarok,  adv.  riltirgrii:  preveč  mi  je  odnarok. 

Polj. 


odnaša  —  odnikati 


il  — 


odnimanjc  —  odolin 


odnaša,  /.  biiv  i^crfcfiiebcn,  C. 

odnašanje,  n.  ba-i  ifiJciitvagcii,  bn^  Ucbci-ftcficii 
(be^  2Baflcnfiiittertl)cile-J),  jc. :  prim.  odnašati. 

odnašati,  am,  i'b.  impf.  ad  odnesti;  i)  ttiecj= 
tvngcn,  fovttragcu:  eden  kopa,  drugi  zemljo 
odnaša  ;  —  veter  pleve  odnaša ;  voda  breg  od- 
naša; spanje  odnašati,  Cig.;  pete  o.,  (^erjcit' 
gelb  ncliiiicii,  flicf)eii,  Glas..  ZgD.;  —  o.  komu, 
jcnianbcm  ctam^  uad)tiagcn,  Jan.\  ba#  ®cpacf 
tragcn:  starikava  baba  nama  je  odnašala  in 
pot  kazala,  Jhtc.;  — zadnjo  premo  o.,  voz  o., 
bcit  .s^intertljeil  bc§  35?agens  {)ebeit  itiib  ubcr= 
[tcllen,  Z.JviliŠt. ;  tlicgid)tcben:  odrivači  kolesa 
odnašajo,  da  se  ob  zid  ne  zadevajo,  Levst. 
(Cest.);  —  čoln    odnaša,    (treibt   ah),    Cig.\ 

—  2)  =  odlašati,  t)erfd)iebcn,  Mur.,  jvihšt- 
C,  Jsvkr.;  —  ■})  o.  se,  firf)  bcrufctt,  Cig. 
(T.);  —  o.,  se  ftrf)  bejie^en,  nk.;  (prim.  od- 
nos). 

odnašavec,  vca,  m.  i)  bei"  Jrager,  Jan.;  — 
2)  ber  ^^^rallftein,  Cig. 

odnašnik,   m.  =  odnašavec,   Cig. 

odned,  adv.  =  odonod,  ogr.-Mik. 

odneh,  neha,  m.  ba§  S(bla)icn,  Zora. 

odnf hati,  am,  vb.  pf.  nadllaffcil ;  mraz  je  od- 
nehal ;  oblaffen,  abftct}«!,  uadigebcn ;  neče  od- 
nehati. 

odnehavati,  am,  vb.  impf.  odnehovati. 

odnehljaj,  m.  ba§  9?adigcben,  Cig. 

odnehljiv,  iva,  adv.  nad)giebig,  Cv. 

odnehovati ,  ujem,  vb.  impf.  ad  odnehali ; 
nadilaifcn,  ablaffen. 

odnekle,  adv,  jcit  eiliiger  ^t\i,   C,  Vest. 

odnekod,  adv.  =  od  nekod,  irgcnbroofici";  iJOlt 
einctit  getriiien  Črte,  au§  einev  geiDiffen  ®e= 
genb. 

odnemagati,  am,  vb.  impf.  ad  odnemoči;  ol)n= 
mčiditig  incrben,  C;  (tudi  pf.). 

odnemoči,  mgrem,  vb.  pf.  ==  obnemoči,  ei'- 
matten,  erla^men,.  crliegen,  ogr.-M.,  C. 

odnes,  nosa,  m.  i)  bcr  ^Boripnuig  bel  1:ač:it^, 
'iia^  l^ovbad),  Lašče- Levst.  (Rok.) \  bcr  eiit 
Cbbad)  geindf)renbe  £»au^«oripruitg,  Cig.; 
(odnes.  Rib.);  —  2)  ber  ^Joripniiig  an  einer 
SDtauer,  Levst.  (Cest.);  —  ber  (Sdftciti,  ber 
9(biuci#ftetn  an  einem  ©ebaubc,  Z. 

odnesti,  nesem,  vb.  pf.  i)  tt)eg>,  forttrogeii ;  z 
mize  odnesti  posodo;  btlDOlltragen:  skrivaj 
o.  kaj;  —  veter,  voda  kaj  t)dncse;  spanje 
o.,  ben  Sc^Iof  beuelimen,  Cig.;  upanje  o., 
bie  Jpoffnimg  6eiicl)men,  Z.;  pete  o.,  burd) 
bie  ^Iud)t  entfommcii,  eiitiutfdien ;  celo  kožo 
o.,  mit  f)eiler  .špaiit  banontoiitmeu,  Cig.;  srečno 
jo  o.,  gliidlid)  bauoiifommcn,  Cig.,  Jan.;  — 
^ebcnb  »Dcgriiden:   o.  voz,  o.  zadnjo  premo; 

—  2)  ==  žaleči:  skrinja  odnese  za  stol,  bie 
Jru^e  erjc^t  eineit  Stu()f,  Xotr.;  to  veliko 
odnese,  baž  mad)t  eiitcn  grofecu  Unterjf^ieb,/^. 

odnfti,  namcm,  vb.  pf.  enttiei^mett,  C;  (eiuen 

lijeii.)  »uegne^iitcn,  Z. 
odnikaten,  hia,  adj.  abtoeielid),  iiegatio,  Cig., 

Jan. 
odnikati,    kam,   čem,    vb.  pf.   licriteiltcti,    Z.; 

kaznjivost  o.,  bie  Strofbartcit  aiiljd)lic§cn, 

DZ. 


odnimanje,    w.   bie  SBegna^me  ctncS  ijoutci 

(gramm.),   Cig. (T.). 
odnik9d,  adv,  =  odnikoder,   Cig.   (od  nikod, 

Mm:). 
odnikpder,   adv.  =  od  nikoder,  nirgenblf)er, 

ttou  teiner  Seitc. 
odniti,    im,    vb.  pf.   o.  sod,  bcm  "^a^e  eineii 

'^o'i)(n  iiiad)eii,  el  bobmeit,  Cig. 
odnos,    nosa,   m.   i)   ba-^   ^egtragcit,  Z.;  bie 

"?lbu-agung,  Cig.;  —  bcr   f^itrtrng   (mere), 

Cig.(T.);  —  2)  bie  Scjicljung,  Cig.(T.),  DZ.; 

hs.  (rus,). 
odnosen,  sna,  adj.  bejiiglicf),  relotit);  odnosno, 

bcjiefjungltiieife ;    odnosni    pojem ,   ber   93e= 

Siefjmtg-^begrifif,  odnosni  rek,  ber  i^KelatiDJn^, 

odnosna  težina,  "na?,  ipecififcf)e  ©eioic^t,   Cig. 

(T.) ;  —  hs.  (iz  rus.). 
odnošaj,   m.   bie  SSejie^itng,  bal  $BerpItnil, 

Cig.(T.),  C;  —  hs. ;   prim.  odnos   2). 
odobedovati,    ujem,   vb.  pf.   mit  bem   Sffeit, 

ber  SJfa^Ijeit  (obed)  fcrtig  merben,  Cig..  C, 

Mik. 
odoblati,  am,  vb.pf.  tiieg^obeltl ;  — prim.  oblati. 
odobravanje,  n.  bie  ^-BiUigung,   bie  ?()jproba= 

tion,   Cig.(T.),  nk.;  —  prim.  odobriti, 
odobravati,  am,  vb.  impf.  =  odobrovati,  Cig., 

nk. 
odobrenje,    n.  bie  3tp^3robatioii,   Cig. (T.);  — 

prim.  odobriti. 
odobrilen,  hia,   adj.  gut^eigenb:  v  odobrTIno 

znamenje,  jum  3eiff)eii  ber  guftintmuiig,  DZ.; 

—  prim.  odobriti. 

odobrilo,  n.  bie  ©enefjinigung,  Levst.  (Cest.), 
DZ.;  na  o,  predložiti,  DZ.;  —  prim.  odo- 
briti. 

odobriti,  i'm,  vb.pf.  gut^^eigen,  bitligeii,  Cig., 
Jan.,  Cig.(T.),  nk.;  genc^migcn,  Cig.(T.),  nk.; 

—  hs.  (iz  rus.). 

odobrotba,/.  bie  Uebcrf)aufung  mit  SSol^It^aten, 

Mur.,  C. 
odobrotiti,    otim,    vb.  pf.  o.  koga,    jemaitbem 

3Bot)It{)aten  ertiieijcii,  iljii  begnbcit,  Mur.,  Cig., 

ogr.  -  C,    ZgD. ;    Bog    naj    odobroti   ta    dva 

mladenička,  Ravn, 
odobrovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odobriti ;  gut= 

Ijeijšeii,  genefimigon,  nk. 
odobrov9ljiti,    voljim,    vb.  pf.    in    einc    gutc 

iiaiinc  »erjc^^eii,  aufbeiterii,  Cig.(T.),jv{hŠt. 
odojče,  eta,  n.  Mur..  Cig.,  Mik.,  pogl.  oddojče  2). 
odojek,  jka,  m.   Mur.,  Cig..  Jan.,  Mik.,  pogl. 

oddojek. 
odot,  H!.  =  dol,  bal  2bal,  C. 
odolati,  am,  vb.  pf.  o.  čemu,  iibeituiuben,  be= 

ludltigcu  (5.  33.  eine  jd)»ucre  'žlvbeiti,   Dol.- 

Mik. ;    =   zadostiti:    o.    pravičnim    željam, 

BlKr.-Navr.(Let.);   —  prim.  odoleti. 
odom,  m.  M,,  pogl.  odum. 
odoleti,    im,    vb.  pf.   o.  komu    (čemu),    iiber' 

tuinben,  beiDaltigen,^"!^'.^^.;,  Vrt.,Jurč.(Tug.); 

—  stsl.,  hs. 

odolevati,  am,  vb.  impf.  ad  odoleti ;  gclimc^feii 
fcill,  o.  komu  (čemu),  Cig.  (T.J ;  —  prim. 
odoleti. 

odolin,  m.  veliki  o.,  grofeel  ijijroenmauf  (antir- 
rhinum   maius),   Cig.,  Jan.,  Tuš.(R.). 


odond^d  —  odpasti 


778  — 


odpažiti  —  odpevanje 


odond9d,    aJv.    =  od   ondod,   C;  odondod, 

odoned,  adv.  =  odonod,  o^r.-C. 
odonegati,  am,  vb.  pf.  biirdl    ctlic   imbeiianut 

(idoficnc  .'oanMitiifl  entfcrncu,  Z.,j\'-{hŠt. 
odonegaviti,  avim,  vb.  pf.   =  odonegati,  Z. 
od9nod,  adi\  Doit  jener  Scite,  »on  bort. 
odor,  dora,   m.  =  odora,    C. 
od9ra,  /.  bie  3te(Ic  aiif  ciiicv  9(ii{)6f)c,  Ido  gute 

Grbe  abtjcjdjnjeinmt  luorbcii  ift,  C. 
od9rast,  adj.  o.  kraj,  =  kraj,  kjer  so  odore,  C. 
odorati,   oram,    orjem,   vb.  pf.  abacfcnt,  lt)eg= 

odcni,  Cig.,  Jan.,  M.;  o.  sosedu  zemlje,  Cig. 
odoravati,    am,    vb.  impf.  ad    odorati;    lt)eg=, 

abacfent,  Cig. 
od9rek,    rka,  m.  \va^  ciumal  abgcacfcrt  luirb, 

bic  Sc[}o(Ie,  Cig.;  brazde  namakaš,  ponižuješ 

odorke,  Ravn. 
od9rka,  /.  cinc  Strt  5U  acfcvn,  ba§  SBenbcn,  bic 

Sal}r,  Jau. 
odor9Žiti,  rožim,  vb.  pf.  =  razorožiti,  Mtir., 

C;  tudi:  -žfti,  fm. 
odovod,  adv.  =  odtod,  ogr.-C. 
odozlati,  am,  vb.  pf.  =  odvozlati,   C. 
odpad,  pada,  m.  1)  =  kar  odpada,  smeti,   C. 

—  2)  ber  *Jlbfa((,  .Vur.,  Cig.,  Jan.,  C,  nk 
odpadanje,  n.  ba^  SScgfadcii,  bae  "?(bfallen 
odpadati,  padam,   vb.  impf.  ad  odpasti;    IX)C(\ 

fallcn;  trohlina  odpada;  —  cutfaileu;  —  ob- 

lallcn,  abti-uuuig  ttjerbcn. 
odpadec,    dca,   m.   =   odpad  2),   ber  '!?tbfan, 

Z.,  M. 
odpadtk,    dka,  nt,  kar  odpade;    odpadki,    bie 

"ilbfiille;  bie  ^Ibraitmftoffe,  Levst.(Močv.). 
odpadljiv,  iva,  adj.  kar  rado  odpada,  abffillig, 

.^fiir.,  Cig.,  Jan. 
odpadljivost,  /.  bic  ?(bta(Iigfcit,  Jan. (H.). 
odpadlost,  /.  bie  9(btrininigfcit,  Jan. 
odpadnica,  /.  bic  ^^(btriiiiiiigc,   Cig.,  Jan.,  nk. 
odpadnik,    m.    ber    'Jlbtriiuiiigc,    Afitr.,    Cig., 

.Jan.,  nk. 
odpadniti,  padiiem,  vb.  pf.  ==  odpasti,   Miir. 
odpahati,  paliam,  vb.  pf.  biird)  'Sclucgiiltg  ber 

i.'uft  tueg-,  aufftofjeii:  veter  je  vrata  odpahal, 

Cig. 
odpahljati,  am,  vb.  pf.  »uegfdrfjelll,   Cig. 
odpahniti,  nem,  vb.pf.^^  odpehniti,  Cig.,  Jan. 
odpaliti,   im,  vb.  pf.  iueg)ciigeii,   uic^brcimcu. 
odpirati,    am,  vb.  pf.    abtvoitiicii,    loc-trciiiicii; 

o.  kaj   prišitcga. 
odpasati,  pasem,  vb.  pf.  In^gitrtcil  ;  o.  sabljo, 

Cig.;  o.  zastor,  bie  Sri)iir,^c  lo^obiiibcn,  Cig.; 

—  o.  se,  firf)  bcit  Win;t  bjtiicu,   bcii   (^iiirtcl 
fic^  ložbiiibrii,  Cig. 

odpasovanje,  n.  bili?  iio^giirtcii. 

odpasovati,  fijem,  vb.  impf.  ad  oilpasati;  Io^= 
niirtin ;  o.  se,  fid)  bcn  (Milrtcl  lo^biiibcii,  Cig. 

odpasti,  p/iscm,  vb.  pf.  1)  lucguieibcii,  icineii 
il)cil  UPit  finem  Wnii,\eni  nbiucibeii,  Z.;  -- 
2 1  brt*  fficibcii  bcciibcn,  .1/. 

odpasti,  padem,  vb.  pf  tuegfoflcii,  abfaflcii ; 
cvetje  je  odpadlo  ;  — abtriiiiiiig  lucrbcii,  ab=^ 
fallcn;  vino  in  žene  store,  da  modri  odpa- 
dejo, Šktinj,-Valj,(Rad);  odpadel,  abtriimiig, 
Jan, 


odpažiti,  pazim,  vb.  pf.  bie  3}er)d)Qtung  tneg- 
ncl)ntcii:  o.,  kar  je  zapaženo,   Cig. 

odpečatba,  /.  bie  Gntficgelung,  Cig. 

odpečatenje,  ;;.  bie  (Sutficgciung;  o.  oporoke, 
bic  Jcftamcittšertifflliing,  Cig.,  Jan.;  (pravilno : 
odpečačenje). 

odpečatiti,  atim,  vb.  pf.  eutfiegedt,  o.  pismo. 

odpečatovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odpečatiti; 
cnt)icgclii,  Jan. 

odpehniti,  pahnem,  vb.  pf.  burd^  einen  6to6 
eutfernen,  fortftofjcn;  o.  koga  =  iznebiti  se 
koga,  C;  aufftoleii:  o.  vrata,  okno,  Cig., 
C:  zarinek  o,,  bcn  9ticgel  ^uriidfdjieben,  C. 

odpehovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odpehniti; 
rocgftofecn,  nbftof^cn;  »on  )id)  fto^cn,  toer= 
»crfen,  C.  ;  aufftogeu,  Cig.,  Jan. 

odpeketati,  etam,  ečem,  vb.  pf.  bauontraben, 
Cig. 

odpcljanje,  n.  bie  Gntfit^rung. 

odpeljati,  peljem,  -peljati,  am,  vb.  pf.  tt)cg= 
fitf)ren:  o.  otroka  za  roko,  psa  na  vrvci ; 
v  sužnost  o.,  in  bie  Sclaiierei  abfiifiren;  — 
inegfafjren  (tr.)-.  o.  koga  (kaj)  z  vozom,  z 
ladjo,  na  vozu,  na  ladji;  o.  se,  tucgfa^ren, 
abfa^ren,  banonfa^rcn;  kdaj  se  odpelješ?  — 
tucglcitcn,  cntlciteu;  o.  vodo  iz  ribnika,  bcn 
Xeid)  cntiDaffern,  Cig. 

odpeljava,  /.  ba-:?  ^^cgfiitiren,  bie  5(bfu:^r,  Cig., 
C.;  —  bic  (Sntfiifjruug,  Cig.,  C. 

odpeljavati,  am,  vb.  impf.  =  odpeljevati. 

odpeljavec,  vca,  m.  ber  ŠntfiU)rer,  .^fur.,  Cig., 
C. 

odpeljevanje,  n.  ba^  3Scgfiif)ren. 

odpeljevati,  lijem.  vb.  impf.  ad  odpeljati ;  tt)eg= 
fiif}ven,  cntfiit)ren;  iccglciten:  le-ti  grehi  od- 

pcljujejo   človeka  od    Boga,   Krcij. 

odpeljevavEC,  vca,  m.  bei"  (Jlitfiitncr,   Cig. 

odpeniti,  penim,  vb.  pf.  ab)d)dnnicn,  .Uiir., 
Polti.  (Km.). 

odpenjati,  am,  i'^.  impf.  ad  odpeli;  i)  ab' 
jpaiiucn,  cutipanncn,  .\fiir.,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  niiifniipfcii,  anf()citeln;  suknjo  o.;  o.  se, 
fid)  nuffniipfen:  suknja  se  odpenja. 

odpenkljati,  am,  vb.  pf.  nnfbinbcn  (•;.  'i8.  eine 
iKaicbc). 

odp9rati,  am.  vb.  impf.  =  odpirati,  .Miir.,  Pot.- 
Mik. 

odpfti,  pnem,  vb.  pf.  1)  o.  kar  je  napeto:  ab» 
ipaunen,  entjpanncn,  Cig.,  ,Jan.,  Cig.  (T.); 
struno  o.,  Cig.\  —  2)  o.,  kar  je  zapeto: 
onffiuipfcn,  aiifl)cftc(n;  o.  si  suknjo,  zaponkoo. 

odpeti,  pojem.  vb.  pf.  \)  nniluncn  ,\n  tingen: 
o.  pesem,  ein  i.'icb  iibjiiigcn,  Cig.:  čuvaj  je 
ure  odpel,  bcr  ^iind)tiydd)tcr  l)iit  bic  Stunbcn 
abgcrufcn,  Cig.:  zvon  je  odpel,  bic  (5)lP(fc 
l)nt  iiufgcljint  ,^n  liintcn:  —  odpelo  mu  je, 
er  Ijrtf  fcinc  MJntle  iiu<<gc)piclt,  .fan.  (//.);  — 
2)  fiiigcnb  crti'ibcni :  liu  bcr  .Hird)C)  rcjpon^ 
bicrcn,   Cig. 

odpetljati,  am,  vb.  pf.  lovljcftcln,  nnfl)cftfln,  C. 

odpcv,  pvva,  »1.  bcr  OK-gciigcjiing,  bic  9lnti» 
plionc,  ba>J  JHeipoiiiminnt,  Cig.,  Jan.,  C. 

odpevanje,  n.  bcr  Scdjicigffang,  ba*  9ie)pon- 
bicrcn,  Cig.,  Jan. 


odpevati  —  odpitati 


—  779  - 


odpiti  —  odpočinek 


odpevati,    am,    vb.  impf.  ad   oJpeti ;    fiiicicilb 

niitiiiovtcn ;  o.  si,  eiiicii  3[lH\i})diiiiQiiii   obcv 

SlH-d^icli^ejaiicie   auffiiljrcn ;    —    vcjppiibiorcn, 

Cig.,  Jan. 
odpevek,  vka,  m.  bie  5liiti)3^onc,  ogr.-C. 
odpih,  piha,  m.  ba^-  ^Segblaicn,  -U. 
odpihati,  ham,  šem,  vb.  pf.  blivd)  ^lafcit  Cllt= 

ferncii,  ircgblajen. 
odpihljati,  am,  vb.  pf.  UUHiUicdeii,  iDegiaufcIii. 
odpihniti,    pThncm,    vb.  pf.  mit   ciitciii    ."ptiiicf) 

entfcnien,  rocflblaicu. 
odpihovati,  ujem,  vb.  i»ipf.  ^iti  odpihati,  -hniti; 

ttiegblafen. 
odpijati,  am,  vb.  impf.   =  odpivati,    Cig. 
odpilek,  Ika,  wz.  nav.  p/,  odpilki :    kar  pri  pi- 

Ijeniu  odpada,   bie   (^cilipiilte,   C,   ZgD. 
odpilikati,    am,    vb.  pf.   bcn   SpUllb  0.\\'i  beill 

Spiinbfocbe  iief)men,  aufipunbcu :  o.  sod,.U«/-., 

Cig. 
odpiliti,  p?Hm,  vb.pf.  i)  Jucgfeilcu;  žrcblju  glavo 

o.;  —  2)  =  odžagati,  tuegjngen,  Cig.,  Notr. 
odpinjati,  am,  vb.  impf.   =  odpenjati ;  — zarja 

se  odpinja  =  dani  se,   Diet. 
odpfpati,  pTpam,    pijem,    vb.  pf.  ni))feub  ent-^ 

fcnicn,  icegrupfcn. 
odpira,  /.  bci  beii  SSebcnt  bie  Cifiumg  gtxiitcf)en 

beni  5evtl)ci(tcn  ©arnc,  tnoburd)  bcr  Sd)u^« 

gcUHU-fcn  tuivb,  i>až  '^<^'i}.  Cig. 
odpirač,    m.   ber  SiebiSfrfiiiifjel ,   bei"  ®ietrid), 

Cig.,  C,  Valj. (Rad). 
odpiralo,  u.  i)  eiii  SBerfjeug  jum  5tiifi))cineit, 

Cig.;  —  2)  bie  frfilicfebare  Deffnitng,  C 
odpiranje,  ».  1)  bač-  €ffnen;  —  2)  bei  beit  2Se= 

bent  bie  SSiinbe,  stinirfien  »oeldjen  ber  Sd)ii^^e 

liiuft,   Cig.;  prim.  odpira. 

1.  odpirati,  am,  vb.  impf.  ad  odpreti;  ijffiien: 
ne  odpiraj  vrat!  kako  se  ta  ključanica  od- 
pira? o.  se,  fidi  Dffnen,  fid)  tiuftbini,  aiifgcl)cn; 

—  oči  o.,  bie  9(ugeit  niifid)tageii;  hste  o., 
'iPriefe  iitfncn,  Meg.;  —  mrhča  o.,  eine  Seidje 
cbbitcieren,  Jan.fH.J. 

2.  odpirati,  piram,  vb.  impf.  ad  odprati;  hnrd) 
2Ba)rf)eii  eiitfentcn,  abroajdjcn,  tueglpiilcu,  Cig. 

odpis,  pisa,  m.  i)  bie  '?lbid)reibung,oy. ;  zemlje- 
knjižni  o.,  bie  gnuibbiirfierlidje  5(bfd)reibung, 
DZ.;  —  2)  bie  jdiriftlic^e  Gnuibentng,  ber 
jdiriftlic^e  53cjd)cib,  boe  9ieicript,  Cig.,  Jan., 
M.  nk.;  —  bie  ©egetifdirift,  Jan..  Cig.  (T.). 

odpisati,  šem,  vb.  pf.  1)  nbfc^rcibcn  (amtlid) 
in  5(bfatl  briugcii):  o.  komu  davke,  Cin.,  nk.\ 

—  2)  o.  se,  fc^riftlidi  auf  ettua^  ^er5id)t 
Iciften:  dedščini  se  o.,  Ljubljanska  ok.;  — 
)d)vift(ic^  eriribem,  nntiuorteti ,  refcribieren, 
Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

odpisavati,  am,  vb.  impf.  =  odpisovati,  Z. 
odpisek,  ska,  m.  =  odpis  2),  Cig.,  C,  Dalm.- 

Valj.(Rad). 
odpiskati,  skam,  ščem,  vb.  pf.  ailff)iJrcn  ciiic 

^^feife,  ^lote  0.  bgi.  511  fpielcn ;  godci  so  od- 

piskali. 
odpisovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odpisati;  i)  ah- 

id)i"oibcn :  o.  davke,  dolgove,   Cig.,  nk.\  — 

2)jidiriT'ttic^crtttibern,anttuDrtcn,  Cig.,  Jan.,  nk. 
odpitati,  pitam,  i'^. />/.  fiittcriib  oufsieljen,  aiif- 

fiittern:    "Zvaljence   neleteče    Mi  starci  pitat 


iK)d'ji),     Odpitani    pa    precej    Začnejo    leči 
mlade,    Vod.fPes.J. 
odpiti,   pijem,  vb.  pf.  i)  (eiiien  I^eit)  lueg^ 
triutoil,    abtrillfeii;    nekoliko    kapljic    odpiti; 

—  2)  mit  bcm  Jiinfen  fertig  merben,  C.;  — 
3)  ben  Jrinfipiiid)  cvtuibein;  o.,  kakor  je  kdo 
napil  =  mit  glcid)cr  llciiiijc  besaijkn,  Cig. 

odpivati,    am,    vb.   impf.  ad  odpiti:    i)   tt)eg=, 

ofitriiifen;  —  2)  beii   loaft   (bie  S^oafte)  er= 

luloerit,  C. 
odplačati,  am,  vb.  pf.  (einen  %i)ci{)  bejaijlen, 

Z.;  vse  o.,  allex>  ,viviic!bc,^al}teii,  Cig. 
odplačevanje,  n.  ha6  "Jlbjaljlcn:  o.  na  obroke, 

3-viftsa^Uuigcn,  Cig.,  DZ. 
odplačevati,    ujem,    vb.   impf.  ad   odplačati; 

Sbciljaljhuigen   ober   ŽHiidjafilungen    leiften, 

Cig.,  Z. 
odplačilen,   hia,   adj.  J^eilja^tung^^ :   odpla- 

čihii  del,  bie  9{Qte,  Cig.;  —  diM^ai)iimQš= : 

odplačilni  rok,  DZ. 
odplačil?,  n.  bie  Jficiljafidmg,  Cel.fArJ;  bie 

9iate,  Cig.;  obrestno  o.,  bie  ginfenrate,  DZ.; 

doteklo    o.,    bie    ^ccuvfioratc,    DZ.;  —  bie 

■JJtbsa^Iinig,  bie  Silgung  (eincr  Sc^ulb),  Cig., 

DZ. 
odplahniti,  plahnem,  vb.pf.  =  odplakniti,  Cig. 
odplakati,    plakam,    vb.  pf.    i)   burd)   SBeitteil 

abbiiijeii,  Mur.;  —  2)  »ueinenb  fii^  entfcrnen, 

Mur. 
odplakniti,  plaknem,  vb.  pf.  luegfpiileii,  ireg- 

ld)10Cmmcn,   Cig.;    poplava    je    odplaknila    s 

skalnih  rebri  cele  vinograde,  LjZv. 
odplakovati,  ujem,   vb.  impf.  ad  odplakniti; 

megipiilen,  Cig. 
odplaziti,  plašim,   vb.  pf.  tuegfdjeuc^en,  Cig.; 

abiriirecfcu,  Zora. 
odplata,  /.  =  odplačilo,  Jan. (H.). 
odplatiti,  i'm,  vb.  pf.  =  odplačati,  Jan. (H.). 
odplav,    plava,    m.  i)   bie    SSegic^lDemmung , 

Cig.;  —  2)  bie  'JJlbfnfivt  einci^  Sdjiffci?,  Zora. 
odplavati,  am,  vb.  pf.  mcgjd]li.iimmen,  bQtton=' 

idjinimmcn;   ladje  so  odplavale,   bie  Sc^iffe 

finb  auc-gelaiifen. 
odplaviti,  im,  vb.pf.  «egid)memmeit;  voda  je 

odplavila  les,  seno. 
odplavljati,  am,  vb.  impf.  ad  odplaviti. 
odplaziti  se,  plazim  se,  vb.  pf.  bauonfc^leic^eil, 

fortfdjlcic^eit. 
odplfsati,  šem,  vb.pf.  i)  taiijeitb  fid)  entfenieii; 

—  2)  aiiffjbicii  511  taiij^en,  au^taiijen. 
odplesti,  pletem,  vb.pf.  lo^flcdlteu ;  — o.  dolg, 

eine  Sdnilb  biird)  ?i-Ied)teu  (Striden)  beglei= 

d)eu,  Cig. 
odpletati,  pletam,  vb.  impf.  ad  odplesti;  Iož=- 

flcditeii ;  o.  dolg,  eine  Si^ulb  Qbped)ten,  ab- 

ftviden,  Cig. 
odpleti,  plevem,  plejem,  vb.pf.  lucgititcil. 
odplezati,  am,   vb.  pf.  ffcttemb  fid^  entfcvueii. 
odpluti,  plovem,  vb.  pf.  abfaljren  (Oom  Sc^iff), 

aii^otaufen,   Cig.,  Jan.,  DZ.,  nk. 
odplutje,  )i.  ha^  9Iu§Iaufen:  o.  ladje.  Šol. 
odpobrati,    berem,    vb.  pf.  toegflauben,  Danj. 

(Posv.  p.). 
odpočinek,   nka,  m.  =  oJpočitek,   Cig. 


odpočiniti  —  odpostiti 


780  —  odpošiljatelj  —  odpraskati 


odpočiniti,  čTnem,  vb.  pf.  auSraftcn,  au§ru^en, 

Mur.,  C;  =  o,  se,    \'rt.,  LjZv. 
odpocjtek,    tka,    m.   bie  "Šia^t,  bic  @r:^o(ung, 

Cig..  Jan. 
odpočiten,  tna,  adj.  jRoft^,  ©r!^oIung§= :  odpo- 

čTtna  ura,    Cig. 
odpočiti,  čijem,  vb.  pf.  aužraften,  au^ruften, 

Mur.,  Gor.;   =  o.  se,   Cig.,  Jan.,  jv^hŠt. 
odpočivati,    am,    vb.  impf.  ad  odpočiti,  Jan 

(H.j. 
odp9den,    dna,   adj.    'i!(u§rceifung§' :    odpodna 

pravica,   DZ. 
odpoditi,  im,  vb.  pf.  meg«,  bat)on=,  fortjogen, 

ueiid)euc^en ;  o.  jastreba. 
odp9Jati,  am,  vb.  impf.  ad  odpoditi ;  tuegjngen, 

Cig.,  M. 
odpojenje,  n.  bie  SSerjagung,  bie  SBerjc^eui^ung, 

Dict.-Mik. 
odp9kati,  pokam,  vb. pf.  i)  ^  s  pokanjem  od- 
praviti,  Cig.;  —   -)  =  pokajoč  oditi,   Cig. 
odpokler,  conj.  =  odkar,  fcit,   C. 
odpoklicati,  kličem,  vb.  pf.  abbcrufen,  SIN. 
odpoloviti,  im,  vb.  pf.  (eiiicn  Xf)eil)  inegfangen, 

.^fiu..  Z. 
odpoloženje,  n.  bie  3BegIegung:  o.  otroka.  DZ. 
odpomagati,  am,  vb.  impf.  ad  odpomoči,  Mur., 

Cig. ;   I  tudi :  /'/.). 
odpomoč,  /.  bic  ''^lb()ilfe,   DZkr. 
odpomoči,   m<5rcm,  vb.  pf.  ab^elfcil,   Cig. 
odpor,  pora,   m.   i)  bie  Groffiiuttg,  Cig.;   o. 

prodaje,   C;  —  2)  bic  Čffiuing,  Mur.,  Cig.; 

—  3)  ber  ®cgenbnicf,  Jan.fH.);  ber  SBibcr« 
ftoiib  (phvs.),  /1.  t.-Cig.fT.);-Ux  SBibcrftnitb, 
bie  Cppofitiou,  Mur.,  nk.;  to  sili  k  skupnemu 
odporu,  Zv.;  —  bie  Gin)prad)c,  bet  'iJJrDtcft 
(po  ru.s.,  češ.),  Jan.,  C;  odpor  na  posto- 
panje občinskega  odbora  v  zapisnik  posta- 
viti, Levst.(Sauk). 

odp9ra,    f.  bie  £tf»i'i,'.fl,  •^^'"■• 

odp9rck,   rka,  »1.  bic  Cffnuiig,  Mur.,  ogr.-C. 

odporen,  rna,  adj.  n'ibcrftc[)cub,  lV^;odpQrni 

zid,  bie  ^uttcrmauev,  Levst.  (Cest.);  9Bibet= 

)"tnnb§--:   odporna  sila  (phvs.),   Cig. (T.);  — 

oppoiitioned,  Jan. 
odporjati,  jam,  jem,  vb.  pf.  =  odparati,  Cig., 

Jan.;  —  (bic  5Riiibc   bciin    '■^Jrropfeii)    anž- 

id}[il.^cil,  M.;  o.  divjaku  kožo,   Pire. 
odporljiv,  iva,  adj.  iuibcn"tniibvfdl)ig,   DZ. 
odporljivost,/.  bic  3Bibcrftaiib*tiatt,  Cig.(T.). 
odpornik,   »1.  bcv  Cppoiicitt,  Jan. 
odpornost,   /".  bic  28ibcrftaitbsifdl)igfcit,    h.  t- 

Cig.fT.).  DZ. 
odporočiti,  im,  vb.  pf.  .^luucf  eiltbictcil,  crtui' 

bcriib  iagcit  laffcn:   o.  komu  kaj,  Cig.  (T.); 

—  lis. 

odposlance,  nca,  »1.  bcr  ?lbgeiaiibtc,  bcr  ^ele^ 

(licrtc,  nk. 
odposlanstvo,  ;i.  bic  Tclogation,  "A'. 
odposlati,  p<)šljcm,  vb.  pf.  ablciibcii,  bclcflicicn, 

cjpcbicicii,    3/«»-.,  nk.;   —  bctndjicrcn,   Jan. 

(II.). 
odposlatva,/.  bic  ?(b|cnbiiiin,  C. ;  bic  Sciibuiig, 

nz. 

odpostiti,  pfjstim.  vb.pf.  buid)  J^oftcit  abbiijjcii, 
Cig. 


odpošiljatelj,   m.  bcr  ^Ibjctlbei",  DZ. 

odpošiljatev,  tsc,  f.  bie  ?lb)enbuug,  DZ. 

odpošiljati,  am,  vb.  impf.  ad  odposlati,  nk. 

odp9ten,   tna,  adj.  obnicgiam,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

odpotil9,  n.  bie  i^cilDCifiing :  o.  v  domačo  ob- 
čino, D  Z, 

odp9titi,  im,  vb.  pf.  pcrttjcifen,  entferncn:  o. 
koga  kam,  C;  —  ablueiicn,  C;  —  o.  se, 
fid)  auf  bcn  SSeg  mad)en,  abicifen,  ogr.-C, 
\'rt.;  )id)  QU§  bem  Staubc  tnacben,  C;  — 
o.  se  čemu,  auf  etmai?  DCijiditcn:  o.  se  ze- 
meljski dobroti,  Danj.fPosv.  p.). 

odp9tje,  n.  ber  9tbroeg,  ber  ^rrtreg,  Mur., 
Cig.,  C. 

odpotlam,  adv.  =  odpotle,   C. 

odpotle,  adv.  pon  jener  ^dt  an,  Z. 

odpotovati,  ujem,  vb.  pf.  njcgroaubcm,  tt)cg= 
pilgern,  Cig.\  abrcifcn,  C,  nk. 

odpoved,  /.  bic  ^Jlbjagc,  bic  'i!(u|fiiiibiguug; 
o.  podati,  bie  ^litnbiguitg  oiibringen,  DZ. ; 
—  bie  S^er^ic^tlciftung,  bie  9\ei'ignatiou,  Cig., 
Jan.,  nk.;  o.  prestolu,  bie  ilfjroucntiagung, 
Cig.,  Jan. 

odpovedanje,  n.  bie  ^tbioge,  bie  3(uffiinbiguiig, 

Mur. 
odpovedati,  povem,  vb.pf.  i)  auf)agen,  ouf» 
titnbigcu;  o.  službo;  o.  gostovanje,  premirje, 
Cig.;  —  2)  »crfagcn,  pcrmeigcrn,  Meg.,  Diet, 
Dalm.;  o.  prošnjo,  Cig.,  C;  (o.  prošnji. 
Kast.);  nebo  je  roso  odpovedalo,  C;  otro- 
kom o.  oblačilo,  Skrb.- \'alj.f Rad) ;  — noge, 
roke  so  mi  odpovedale;  zdravje  mu  odpove, 
Navr.(Kop.  sp.);  puška  je  odpovedala,  Cig.; 
hruške  so  letos  odpovedale  =  niso  obrodile. 
Gorenja  Soška  dol-Erj.(Torb.);  —  3)  o.  se, 
cntiogeu,  Pcr,^id)tcii,  fid)  begebcn ;  o.  se  zmoti, 
hudemu,  igri,  malikovanju;  o.  se  službi,  vla- 
darstvu,  Cig.,  Jan.,  nk.;  rasti  se  o.,  lii^t 
»nacf)icu  luollcn,  C;  —  tudi:  o.  se  česa;  o. 
se  pravice,  fic^  ciiicv  SRcditc^  begcbeit,  Cig., 
Jan..  C;  —  Peilcugiicii,  C;  sam  sebe  se  o., 
|id)  fc(bft  Pcrleiigneii,  Krelj:  —  4)  =  odgo- 

\-oriti.    Poli. 

odpovedati,  am,  vb.  /m/?/.  a</ odpovedati  (-vem); 
=  odpovedovati,  C,  kajk.- Valj. (Rad) ;  nebo 
roso  odpovoda,    C. 

odpovcddvati,  am,  vb.  /mi/'/.  =  odpovedovati. 

odpovedba,  f  bic  Giitingiuig,  Cig. 

odpovčdck,  lika,   m.  bic  ^i^crfagiliig,   C. 

odp9V«;dcn,  dna,  adj.  1)  "Jlbingiing^  :  odpo- 
vedno pismo,  Cig.;  ^Jluffiiiibiguiuv?  :  odpo- 
vedni čas,  Cig.;  —  2)  abldiliiiiig,  Jicgatip, 
Cig..  ./an.:  —   3)  fiiiibbiir,  Jan.(H.}. 

odpovcdnica,  /.  b(U^  ^Jlbingcid)vcibcit,  C. 

odpovcdnik,  »1.  bcr  .Miiiibigcr,   DZ. 

odpovedovanje,  »1.  1)  bii^  \llitffiiiibigcn ;  — 
2)  bii«^  '-l^crjaiicii ;  —  3)  ba':S  If  iitiagcii. 

odpovedovati,  lijcm,  vb.  impf.  ad  odpovedati 
(-vem);  1)  abjagcii,  aiiffiiitbigcii;  — 2)  oet» 
fngeil ;  oči  mi  odpovedujejo,  Cig.;  —  3)  o. 
se,  niifgcbcn,  ciitjagcit,  Pcrjidjtcn ;  —  4)  od- 
govarjati, Jan. 

odpraskati,  am,  vb.pf.  blird)  .STro|fCIl  Clltfcrncil, 
IUi'flfia^H'11. 


odprasniti  —  odpravljati 


-   78 1 


odpravnica       odprodati 


odprasniti,    prasnem,   vb.  pf.   mit  eiticm  ^"fl 

UiCsifvaboii,  y.. 
odprašiti,  im,  vb.  pf-  i  i  abftaiiboii ;  — 2)  3tQub 

cncflcnti  fid)  iMitfcnicn,  ciitftobcrn,  C»>. 
odprati,  perem,  )'/'.//.  tuei]Umid)Cn ;  deževje  je 

odpralo   napis. 
odprava,  /.  i)  bie  9(bfd)ictunrt,  bie  ©j^jcbittoii, 

C7^.,  Jan.,  DZ.\    o.  denarjev,    pisem,   C7ir. ; 

vojna  o.,  ber  (^c^b.^tg,  DZ. ;  —  bie  5lii§ftciu'r, 

0>.;  — bie 'Jlbfcrtiguiig,  Cig.,  Jan.,  C,  DZ.; 

—  bie  (Srlebiflung,  Cig.,  Jan.;  —  o.  dolga, 
bie  ^(btraguiig  bcv  Sd)ii(b,  Cig.,  C.;  — 2)  bie 
■"^IblrcifiilU] ,  Č7ir..  ./an.,  C;  —  3)  bie  ?lb= 
idiaffiiiig,  bie  ©utfevniing,  Cig.,  Jan.,  C,  DZ. ; 
policijska  o.,  DZ. 

odpravdati,  am,  vb.  pf.  bitrd)  ^roceffierett  ab' 
vcd)tcn,  Cig. 

odpravek,  vka,  m.  bie  9(bicnbiing,  bie  Spcbi= 
tioii,  Cig.;  —  bie  9(bfertigiiiig,  Cig.,  Jan.; 
primeren  o.,  citic  angeniefieuc  ^bfcrtigung, 
LjZi'. ;  — bie  9(iii-icrtigung,  DZ.;  o.  sodbe,  bie 
Urtt)ci(eQu§fcvtigiing,  DZ. 

odpraven,  vna,  adj.  1)  @jpebition£'=,  Spcbi= 
tion'o=,  Cig.;  odpravna  pristojbina,  DZ.;  od- 
pravni  pot,  ber  33eforberung^>«cg,  DZ.\  — 
2)  ?(b)diaffung§  = :  odpravno  razsodilo,  bav 
§tbfdiaffuiig#cv!oiintm'3,  DZ. 

odpravilfšče,  ».  ber  9>er)ciibinig§ort,  DZ. 

odpravilo,  n.  bie  Sjpcbition,  C;  —  bie  £ei- 
ftung,  Jan. (H);  —  bie  'Jlbfcrtiguitg,  Nov.- 
C;  bie  »dterlidje  ©ibentfertigung,  Svet.fRok.J. 

odpravitelj,  ??!.  ber  (Sjpebiior,  Jan.fH.J. 

odpraviteljica,  /.  bie  Sjpebitorin,  Jan.fH.J. 

odpraviteljstvo,   n.  bie  Sjpebition,  Jan.  (H.). 

odpraviti,  pravim,  vb.  pf.  i)  fovtjd)Q|fen,  ej;pe= 
bieren:  o. blago, pošto;  rocgid}idcn,  bctad^icrcn, 
Cig.,  Jan.;  —  o.  se,  fid)  auf  beii  ^eg  madjcu; 
o.  se  na  božjo  pot;  —  abfeitigett;  o.  koga 
z  grdo,  z  lepo;  abt^un,  erlebigeu:  o.,  kar  je 
najbolj  silno;  o.  sodbo,  bQ§  Urtljcil  aitc-fer- 
tigett,  DZ.;  —  dolgo.,  bie  Sd)ulb  abtragcn; 

—  2)  ablucifcn,  Cig.,  Jan.;  —  3)  megid^affcn, 
befeitigen,  Cig. (T.);  bolezen,  bradavice  o.; 
o.  zapreke;  abjd)Qifeil,  nbftcncn;  o.  postavo, 
navado;  o.  potepuhe;  o.  otroka,  bie  2cibe»=^ 
frnrf)t  abtreiben. 

odpravljač,  m.  ber  ^-Serjcnbcr,   ber  Spcbitciir, 

Cig.,  D  Z. 
odpravljaien,  tna,  adj.  93eforberungž=,  ©pebi= 

tionž-:  odpravljalni  zavod,   DZ. 
odpravljainica,   /.    bie   ^cforbetung^s,    ^^er« 

jenbung^anftatt,  haž  ®pebitioii§(ocaIe,  Cig., 

J  m.,  DZ.;  —  haž  Spcbitioii^comptoir,  Jan. 

(H.). 
odpravljanje,  n.  i)  ba§  {^ortjdjatfcit,  bal  ©jpe* 

bieien;  —   bie  i^orfefjnmgcii  jur  ?{breiie:  o. 

na  božjo  pot;  —  2)  "nai  'Jlbfeitigeii ;  —  3) 

'baž  28egfc^Qffen,  "Ha^  58cfeitigen. 
odpravljarfna,  /.  =  odpravnina,  bie  Sjpebi^ 

tioiiiHiebitr,  DZ. 
odpravljati,    am,    vb.  itnpf.  ad  odpraviti;    i) 

foitid)affcn,  ejjpebieren;  o.  pritožbe  na  obla- 

stvo,  Levst.fSaukj;  —o.  se,  im  3Beggc£)en 

[ein,  fic^  auf  "utr,.  3Beg  mac^en ;  —  abfertigeii, 

obt^un ;  abtvagen :  dolgove  z  dolgovi  o.  =  cin 


S3orl^  5U=  imb  ba§  onbevc  aufmad^eii,  Cig.; 

—  ab^alten,  feierii:  gostijo,  sedmino,  praz- 
nik ().,  C;  —  2)  abiocifeit,  Cig.,  Jan.;  — 
3)  luegfdjaffcii,  abfdjoffeii,  befeitigen;  policij- 
sko o.  koga,  DZ. 

odpravnica,  /.  bie  ©j:pebitoriii,  Jan.fH.J. 
odpravnija,  f.  =  odpra\  ništvo,    ba5  (£ypcbit, 

Cig. 
odpravnik,   m.  ber  iH-rfeTibev,   ber  Spebiteur, 

Cig.,  Jan.,  C,  DZ.:  bei  tfj:pcbitor,  .Jan.fH.J ; 

poštni  o.,  ber  'ipofteipcbieiit,  DZ.,  SL\. 
odpravnina,    f.    i)    bie    53eforberiingl=,    bie 

©pebitioii§gebitr,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  2)  bie 

?tbfertiguiig,  bie  9(bfertiguiig§fumme,  i\ov.- 

C,  DZkr. 
odpravništvo,    n.  ha.^    Sfpcbit,    DZ.;  —  "t^až- 

Spcbitioitvgefdiaft,   Jan.  (H. j;  —  bie  ?lbmi= 

niftration  (eiiier  ^eitfdjrift),  nk. 
odpr^či,    prežem,   vb.  pf.   i)   lolfpaimeit;  — 

2)  =  odpeti,  aiiffiiijpfen,  auff^efteiii:  oblačilo 

o.,   C 
odpreda,  adv.  =  od  spredaj,  Re^.-C. 
odprodati,  am,  vb.  impf  ad  odpresti,   Cig. 
odpredek,  dka,  m.  hah  3?orbertbeiI,  Jan. 
odprfga,  /.  bie  foefpaummg,  Z. 
odprf  gati ,    am ,    vb.  impf.  ad   odpreči ;    (o»- 

fpamicn,  konje  o. 
odpr^jiti,   im,  1»^». /7/.  ouffc^nallen :  o.  oblačilo, 

Rei.-C. 
odprema,  /  bie  Spebition,  Jan.fH.J. 
odpremen,    mna,  adj.  Spebition§',   Jan.fH.J. 
odpremiti,  im,  vb.  pf.  =  odpraviti,  abfcnben, 

eipcbiercn,  abfcrtigen,  C,  jv^lišt. 
odpremljati,   am,  vb.  impf.  ad  odpremiti,  C, 

jv:^'hSt. 
odpremnica,  /  bal  Spebitionlcomptoir,  Jan. 

(H.J. 
odpresti,    predem,    vb.  pf.    obfpilllieu :    dolg 

o.,   Cig. 
odpreti,  prem,  vb.  pf.  offlicil ;  vrata  na  stežaj 

o.,   bie  %\)\\x  aiigelincit  offiien;  vrata  so  se 

odprla,   bie  3:!^ilr  ift  aufgegangeii;    knjigo, 

usta  o.;   oči  komu  o.,  jeiuanbem  bie  9lugen 

aiiltnifc^eii ,   offiicn,  Cig.;    mrliča  o.,    einen 

£ei(f)iiam  obbucicren,  Cig.;  —  odprt,  offen; 

odprto  morje,  oic  offene  See,  Cig.fT.J,  Jes.; 

—  odprt  biti,  Scibeeiiffnung  fjabeu,  Cig.;  — m 
odprto  pogoditi  se  (mit  offeiier  t^rift,  mit 
einer  Scbcilf^eit),  Svet.fRok.J;  na  odprto  ku- 
piti, auf  ^robe  faufcn,  Svet.fRok.J. 

odpr?zati,  am,  vb.  impf.  =  odpregati,  Z. 
odprhneti,    im ,   vb.  pf.  burc^  5)Jforfcf)UJerben 

fid)  lollijfen,  nbfauleu:  mizi  so  noge  odprh- 

nele,  jvr^hšt. 
odpfhniti,  prhnem,  vb.  pf.  eutftiirsen,   Cig. 
odpridigati,  am,  vb.  pf  auft)oren  5U  prebigen. 
odpridigovati ,    ujem,    vb.  pf.  =  odpridigati. 
odprisfči  se,  sežem  se,  vb. pf.  fid)  loefdiluiJren, 

Svet  f  Rok. J;   mit  6ibfd)iDur  bericugnen;   o. 

se  komu:  Peter  se  mu  (Kristusu;  je  bil  tri- 
krat odprisegel,    Ravn. 
odpr9daj,   m.  bie  IšBeritu^erung :  v  o.  oddati, 

DZ. 
odprodati,  dam,  vb.  pf.  (ctmol  bom  ©anjeu) 

RicgDertaufeu,  Cig.,  M. 


odprostiti  —  odpustiti 


—  782  - 


odpustljiv  —  odraslek 


odprostiti,  i'm,  vb.  p/.  =  odpustiti,  BlKr.- 
Svet.fRok.J:  odprosti   nam  grehe,  ogv.-C. 

odpftati,  am,  vb.  pf.  =  odprtiti,   Cig.,  Polj. 

odprtTja,  /.  =  odprtina,  bie  Čffnung,  Cig., 
Jan.;  —  bcr  Slllžireg,  Jayi.;  —  bie  ?(ufi)C= 
bunfl  ber  3pcvrc,  bcr  uncje^inbcrtc  3Scrte[)i- 
iopp.  zaprtija):  o.  na  morju,  Z.;  —  bie  3"^'' 
freilieit,  C. 

odprtina,  /.  bie  Dffiuing;  bie  SUJiinbung  (zool.), 
Cig.  (T.). 

odprtiti,  prti  m,  vb.  pf.  (ttom  SJiicfen  eine  Saft 
^crabuetimfn),  C;  —  entbiirben,  Cig. 

odprtje,  n.  i)  ba§  Čfjiicn,  bie  Ctftuuig,  Mur., 
Cig.,  .Jan..  Cig. (Tj:  —  bie  Groffnung,  Cig.; 
o.  železnice,  DZ.;  -  2)  bie  Seibe^offnung, 
ber  inigcbinberte  Stublgang,  y.-Cig. 

odpuhati,  ham,  šcm,  vb.  pf.  i)  burd)  jpauc^cn 
eiitfernni,  meg^auc^en,  ivegblafen,  Z.;  —  2) 
eiitftiirjen,  Cig. 

odpuhniti ,  puhnem  ,  vb.  pf.  i )  biivd)  eitten 
^aud)  entferncn,  it)eg^aucf)en,  roegblaien,  Z.; 
—  o.  vrata,  bie  Jt)iire  aufieiften,  Cig.;  — 
2)  cntftiirsen,  Cig. 

odpuhteti,  fm,  vb.  pf.  tjerbuttftenb  fi^  ent= 
feriien,  werbunl'ten,  3/. 

odpukati,  kam.  čem,  vb.  pf.  tuegrupfen,  ah= 
SUpfeii,  Cig. 

odpuliti,  im,  vb.  pf.  loSrnufett,  tt)eg§iipfeu. 

odpiist,  m.  i)  bie  ©iiKaffuiig,  ber  9(bjcbicb, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bcr  Urtaub,  Cig., 
Jan.,  nk. ;  trden  o.,  bauentbc  53cur(aubung, 
na  trden  o.  dani  vojaci,  bic  baucriib  ^CUr- 
laubteii,  Levst.(Nauk);  —  3)  bie  Grlafjung 
(j.  53.  eincr  Sd)ulb),  Cig.,  Jan.,  C;  ber 
9?Qd)(a)ž  (mero,  Cig. (T.);  —  bie  93ergc= 
bung,  Cig.,  Jan.,  C. 

odpustba,/.  ber  9?ad)lai§  (,v  ^.  cinet  Stcuer),C. 

odpustek,  stka,  m.  ber  ^Jac^lajs,  Mur.,  Krelj- 
M.;  bie  SSergebung,  Cig.,  Jan.;  za  o.  grehov 
prositi,  Trub.;  —  ber  tird)Hcl)c  9lblQ)§;  tudi: 
pl.  odpustki;  odpustke  deliti;  deležen  biti 
odpustkov;  —  odpustkov  komu  prinesti  z 
božje  poti,  jemanbem  eiii  ®c)d)enf  »on  einer 
SDSoIIfaljrt  ober  a\\d)  uou  einem  llcartte  init= 
bringen;  odpustki,  kateri  ga  čakajo,  rojijo 
mu   kakor  muhe  po  glavi.  Str. 

odpusten,  stna,  adj.  \)  ©ntlnf)ung#  =  :  od- 
pustnp  pismo,  Cig.;  —  2)  bcit  llrlaub  be= 
tretfeiib,  hA-.;  —  ^)?lblQ)2'':  odpustno  leto, 
Cig..  C;  -  4)  ciitinjeibar,  DZ.;  -  5)  Id^žlid), 
Bcrjeiblid) :  odpustni  greh,  Cig. 

odpustitcn,  Ina,  adj.=:  odpusten,  Gilt^eblllUV-", 
Jan.  f  II.). 

odpu.s(il9,  n.  =  odpust  3),  Jan.(II ). 

odpustitelj,    m.  bcr  S^crgcber:   o.  grehov,  C. 

odpustiti,  i'm,  vb.  pf.  i)  ireggetjeu  (iiffcii,  cnt' 
loffen,  Cig.;  rogatcc  odpusti  pijane  mušice. 
I.jZv.:  o.  iz  službe,  DZ.;  odpustili  so  ga 
s  pohvalo  iz  cesarske  vojske,  Jurč.;  —  2) 
bciirtnubeii,  Cig.,  nk.;  —  3)  nnd)Jancn,  iind) 
jcbeii ;  dolg,  kazen  o.;  ticrjeil)cii,  iHTgebeit; 
ne  morem  ti  odpustiti,  da  si  mi  to  storil; 
grehe  o.  komu;  —  4)  intr.  nodjgcbcn,  nad)  = 

Iflffcit:  vrv.  vcrik'a  je  odpustila,  jv^li.^t.:  inra/ 


je  odpustil,   viliSt.-C;  led  je  odpustil,   i>a§' 

Gi§  ift  aufget^aut,  C. 
odpustljiv,    iva.    adj.  =  odpusten   5),  Mur., 

Cig.,    Jan.;    odpustljiv!  grehi,    v  cerkvenih 

knjigah. 
odpustnica,  /  bie  Giitlaff  img?urf  unbe,  J.:!«///.^. 
odpustnik,  m.  bcr  llrinuber,  Levst.fNauk). 
odpustnina,   /.  "baž  (Srlaj^gclb,   ba§   fiir  ben 

(frlaf'?  einer  Zad]t  ge^a^lt   roirb,  Cig.;  — 

ba-5  ?(b(ai^gclb,   Cig.,  Jan. 
odpušča,  /.  bic  9}ad}lQ)iuiig :  o.  grehov,  C. 
odpuščanje,   n.   i)  ba§  ©ntlaffeu ;  —  2)  baž 

^-^enrloiibeit ;  o.  vojakov,  nk.;  —  3)  ba#  9Ja(^= 

laffeii;  o.  zakupnin,  DZ.;  baš  5?er,iei[)en ;  o. 

grehov;  —4)  ba§  9iad)geben,  bas  ^tac^laffcn, 

prim.  odpuščati  4);   pogostoma  tudi:  odpu- 
ščanje. 
odpuščati,  am,  vb.  impf.  ad  odpustiti;   i)  ent= 

lofjen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bcurfnubcn,  Cig., 

nk.;  —  3)  noi^Iaficn,  eriafjen;  o.  dolgove; 

—  bergeben,  »ergcifien ;  o.  grehe ;  —  4)  intr. 

nad)geben:  vrv,  mraz  odpušča,  ji'^/j57.,  v^bšt. 
odpuščavec,  vca,  w.  ber  53er,^eibcr,  Mur. 
odpuščavka,  /.  bie  SBcrjeiljerin,  Mur. 
odpušč?nec,  nca,  m.  ber  Seurloilbte,  Cig.,  Jan. 
odpuščenje,  n.  bie  5.^cr5cil)inig,  bie  53ergebung; 

odpuščenja  prositi;    tudi   odpuščenje,    ogr.- 

Valj.(Rad). 
odrabiti,   im,   vb.  pf.  (cincn  %\)t\\  oon  einem 

Oian^cni  Pcrbraudjen,  TuLfR.). 
odrabotati,  am,  vb.  pf.  bie  fd)nlbigen  %xo\)n<= 

bicnftc  leiften,  abfrobnen,  (odrob-)  Cig. 
odračun,   m.  bic  5lbrcd)nnng  (=  '.UbiiUg),  Mur. 
odračuniti,   čunim,  vb.  pf.  bcim  5Rcd)nen  a^i- 

,5icl)cn,  obrec^nen;  troške  o. 
odračunjati,  am,  vb.  impf.  ad  odračuniti. 
odragljati,  am.  vb.  pf.  anfbbrcn  ,yi  flnppcrn: 

raglja  je  k  večernicam  odragljala,  Krj.  (I^b- 

sp). 
odrajati,  am,  vb.  pf.  anfljoren  jn  tanjen,  M. 
odrajtati,  am,  vb.  pf.  oblicfcrn,  abfiitjren,  ent= 

rid)ten ;  da\ek  o.;  o.  pismo;  —  o.  koga,  je 

ntnnbcn  abfcrtigen,  ifjm  gcbcn,  xoai  \\)\\\  gebiirt, 

Z.  jvihšt. 
odrajtil9,  n.  bie  i^ci^tnng,  Levst.(Cest.). 
odrajtovati,  ujem,   vb.  impf.  ad  odrajtati. 
odrajtovil9,  n.  bie  'i!lbgabe,  bie  '?lbfnl)r,  Cig., 

Jan.;  —  bie  OHebigfcit,  bie  i.'ciUniig:  o.  v 

blagu  dajano,  bie  ^Jcatiirnllciftnng,   DZ. 
odrapati,    pam,    pijem,   vb.  pf.  befra|jen,   jcr- 

fralUMi ;    ali  te  je  mačka   odrapala?  j)'^/i.SY. ; 

obtolčeni,  odrapani,  bosi   nogi.  Bes.;  o.  se, 

,^erfra|jt   llierben :    ves    sem    se    odrapal    po 

grmovju,  jv[h^t. 
odrapniti,  drapnem,   vb.  pf.  a\\\ha\}(\\,   li^UMI, 

>..j/,.SV. 
odra.s,  rasa,  m.  (nam.  odrast),  bcr  £prPb?,  bic 

^4>flan,\e,  ogr.-Mik. 
odrasctk,    m..   Rog. -Valj. (Rad j  i.  dr.,  pogl. 

odraslek. 
odraslek,    slcka,    se^ka,    m.  bcr  Sprof'? ,    bcr 

^rieb,  ber  ^toeig,    Meg.,  Dict.-.^Iik..   .Mur., 

Cig..  Jan.,    Trub..   Dalm.;  od  vej  se  manjši 

odrasleki  na  vse  strani  stegujejo.  Pire;  kostni 

<>..  bcr  iBeinforlfn^,  V.-Čig.,  Erj.(Som.);  — 


odraslost     -odreči 


783  — 


odred        odrcšitclj 


bcr  9ružIoufcr  (einc§  ®cbirgc«),  Ja7i.,  Jcs., 
\'uii.(f^b.  sp.);  — šest  poglavitnih  evropskih 
jezikov  ima  vsak  svoje  odraselke,  \'oi.i.(Iib. 
s}\);  —  i)CX  SpVOJvlilifl:  vi  odraselki  in  otroci 
pregrešnih  ljudi,  Jap.fSv.  p.). 

odraslost,  /.  bic  SJtiinbiflfcit,  Cig. 

odrastati,  am,  vb.   impf.  =  odraščati,  nk. 

odrastek,  stka,  m.  i)  ber  (Sprof§,  bci"  %x\th, 
bcr  3'''fifl.  C'o'  ^•'>  "o^i  odrastki  na  vinski 
trti,  Diet.;  —ber  9?cbeunft,  Cig..  Jan.;  — 
bcr  J?nod)enfortinb,  Cig. (T.),  Erj.fŽ.J;  prečni 
o.,  ber  Clierfortiali,  Erj.fSum.J;  jelenovi  od- 
rastki, bie  ^aden  be§  i)irirfiqcir)eil)ež,  C;  — 
2)  'bdž  5Sad)0tl)iint,  C ;  ticr  5Šu(^ž:  drevo  ima 
lep  o.,  bcr  'iianm  i)at  ciucn  idjoncn  3Buc^^,  C 

odrasti,  rastem,  vb.  pf.  i)  eiltUiad)icn,  Cig., 
Jan.:  le  tisti  divjaki  se  v  sklad  cepijo,  ki 
so  drugemu  cepljenju  že  odrasli,  Pire;  šibi 
o.,  ber  3iid)tritt[ic  cntioadifen,  Cig.;  —  2) 
5ur  »ijfligen  ®rofee  aii^tundiieu,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  —  odrasel,  ertuac^lcn;  odrasli  mla- 
denič, LjZv.  ;  odrasel  les,  fdfjrtgcš  Solj, 
Cig. 

odrastlek,  telka,  m.  =  odraslek.  Skrb. 

odraščati,  am,  vb.  impf.  ad  odrasti;  i)  cnt= 
JDOc^fen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  allmdt)lig  gro^ 
ttjerben,  {)crantDad)ien. 

odraščen,  adj.  nam.  odrasel. 

odraščenec,  nca,  m.  =  odrasel  človek,  Cig., 
Jan.,  Ravn. 

odraz,  raza,  m.  =  odboj,  odsev,  bie  9iefIejion, 
Jan. (H.);  —  prim.  odraziti   2). 

odraziti,  im,  vb.  pf.  (impf.?)  i)  =  žaleči  (o 
jedilih),  ail^geben:  sočivje  dobro  odrazi,  Ko- 
barid-Er  j.  (Torb.);  —  2)  (po  drugih  slov. 
jezikih)  vb.  pf.   reftecticrctt,  Jan. (H). 

odražati,  am.  vb.  impf.  ad  odraziti  2),  Jan. 
(H.),   C. 

9drc,  m.  dem.  oder;  —  ein  58ert  o^ue  '^n^c, 
ha§  9xoabett,  AV. 

9dre,  der,  /.  pl.  bie  93?aiern,  Cig. ;  —  (tudi : 
bie  kuijpodm,   C). 

odročen,  čna,  adj.  abfd^ffigig,  Cig.,  Jan.;  o. 
odlok,  Qb)c^Idgiger  iBefc^cib,  DZ. 

odrečenje,  n.  bie  liBerjidjtlciftutig,  Cig. 

odreči,  rečem,  vb.  pf  i)  bcrjagen,  abidjfagcit, 
DCrrDcigern ;  nič  mu  ne  odreče;  o.  si  kaj, 
)icf)  ^Ibbrud)  tf)un,  Cig.;  s  sodbo  komu  kaj 
o.,  gcrirf)t(icE)  abjpredicn,  Cig.;  o.  komu  po- 
korščino, C,  Škrb.-\'alj.(Rad);  —  2)  tvit)^' 
jprec^en,  (cugncn,  C ;  v  tem  mu  ni  mogel 
odreči ,  Polti.  ^Km.) ;  Ko  bosa  bi  v  snegu 
za  tabo  pritekla.  Besedo  prvo  bi  zopet  od- 
rekla, Levst.  (Zb.  sp.) ;  vsako  odreče,  cr 
»t)ibcriprid)t  aUem,  Z.;  abid)tiiorcn:  s  prisego 
kaj  o.,  Cig.;  —  3)  antirortcn,  crtnibcrn, 
Cig.,  C;  v  zobe  odreči  komu,  Jap.-Valj. 
(Rad);  Odreče  mu  besede  te,  Pres.  ;  =  o.  se, 
crnjibern:  Ti  se  jim  tako  odreci,  Npes.- 
Schein.;  —  4)  o.  se  česa,  auf  ettoal  t)cr= 
5i(^tcn,  eiiier  Sae^e  eiitingen,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Cig. (T.);  o.  se  volitve,  Levst. (Sank); 
o.  se  vladarstva,  službe,  bie  9tegicrung,  cin 
3(mt  nicbcrfegcn,  Cig.;  tudi:  o.  se  čemu, 
Cig.,  Jan.,    nk. 


odrčd,  reda,  m.  bic  9(btr)ei(img,  Glas. ;  služ- 
beni odredi,  bie  1iieiii'to^abtl)eihiiigeii,  DZ.; 
btt'?  Tctndjeiucnt,  DZ..  Sov. 

odrgdba,  /.  bic  iUnfiigiiug ,  bic  9(novbniiiig, 
nk.;  začasne  odredbe,  DZkr.;  zdravstvene 
odredbe.   .SIS. 

odrfdbina,  /.  bic  Jajc,  DZ.;  občinskim  odred- 
binam  postaviti  cenovnike,  fiir  bie  Q)emeinbe= 
taj:en  jorife  ourftcneii,  Levst.  (Saukj;  osta- 
linska  o.,  Dic!i?cr(nficnicf)aftytai-c,  Levst.(Pril.). 

1.  odrediti,  fm,  ri^.  jp/".  ouf^iebeii,  gro§  jie^en. 

2.  odrediti,  im,  vb.  pf.  n  abtljcilcn,  C;  —  2) 
bcftinimcn,  »erfiigeit,  Dol.- Cig.,  C,  Cig. 
(T.),  nk. 

odrf ja,  /.  bie  ^tufersie^ung,  bic  S.rjiefiung,  Cig., 
Jan. 

odrejališče,  n.  =  vzrejališče,  bie  (Srjiel^ungž^ 
aiiftolt,   Cig.,  Jan. 

odrejevalnica,  /.  =  odrejališče,   Cig. 

odrejanje,  n.  ha-:-  3(ufcr,^ie^cn. 

:.  odrejati,  am,  vb.  impf,  ad  i.  odrediti;  a\\\' 
er,vel)eit. 

2.  odrejati,  am,  vb.  impf.  ad  2.  odrediti;  t)er= 
fiigcii:  odrejajo  se  naslednje  izpremembe, 
DZkr. 

odrejnica,  /.  bie  Srsie^erin,  SIS. 

odrejnik,  m.  ber  (Srjiebcr,  SIS. 

odrek,  reka,  m.  i)  eine  Qb|d)Idgigc  9(itttt)ort, 
bie  S^ertncigcrung,  bie  3lbinciiiiiig,  Cig..  Jan., 
M.;  —  2)  bie©nt)agung,  bie  ^^crjic^tlciftung, 
Cig.,  Jan. 

odrfka,  /.  i)  bie  abicf)(agige  9(iitir)ort,  bic  9(b- 
joge,  bie  5,^eriagitiig,  bic  iSeriDcigcrung,  .\fur., 
Cig.,  Jan.,  C,  DZ.;  o.  prisege,  bic  (5ibcl!= 
oeriueigeriiug,  Cig. ;  —^  2)  bie  Sntfagung,  bcr 
3>cr,iid)t,   Cig.,  Jan.,  Šol.,   C. 

odrekanje,  n.  \)  bcv?  3Ser)agen,  ba§  Olbfc^tagen, 
nk.;  —  2)  baC'  SScrneincn,  Jan. (H.);  —  3) 
bic  ■^erjiditleiftimg,  Cig. 

odrekati,  rekam,  i'^  /m/^/.  <3<,Y  odreči ;  i)  ttcr= 
fagen,  abjdjiagen,  Dcnreigern,  Cig.,  Jan.,  M., 
nk.;  —  2)  cerneiiieti,  Cig.,  Jan.;  abiprcc^eii, 
Jan.,  nk.;  nihče  mu  ne  odreka  učenosti, 
»A-.;  —  3)  o.  se  česa  (čemu),  entjageit,  tier= 
jidjtcn,   Čig.,  Jan.,  nk. 

odrekovaten,  Ina,  adj.  ab']č)laQ\Q,  negotiD,  Cig., 
Jan. 

odrekovati,  ujem,  vb.  impf.  =  odrekati;  i) 
oeiiageii,  abidilageii,  Dcrtneigern,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  —  2)  ucrncinen,  beftrciten,  Cig.,  C; 
abfpredien,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  3)  o.  se,  ent' 
fagen,  ttcrsidjten,  Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 

9drenica,  /.  boš  ©eriiftbrett,  Cig.,  Jan.;  pogl. 
odrnica. 

odrešavati,    am,  vb.  impf.  =  odreševati,   C. 

odrešenec,  nca,  »z.  ber  Grlo^te,   Cig.,  Jan. 

odrešenica,  /.  bic  (Srlo)criii,  Mur. 

odresenik,  m.  ber  6rlii)er. 

odrešenje,  n.  bic  Grlofung;  —  odrešenje, 
.Seli6nl.- Valj.  (Rad). 

odreševati,  ujem,  vb.  impf.ad  odrešiti;  Io#= 
binboii,  abliJien,  Cig.,  Jan.;  —  erlofen. 

odrešil?,  n.  bie  Grlofung :  za  koga  svoje  živ- 
ljenje v  odrešilo  dati,  Ravn.- Valj.  (^Rad). 

odrešitelj,  m.  ber  Grlofer,  Mur.,  Jan. 


odrešiteljica  —  odrgniti 


784 


odrgovati  —  odr9bck 


odrešiteljica,  /.  bic  (Srloferili,  Jan. (H.). 

odrešitev,  tve,  /.  bie  Gdbiiing. 

odrešiti,  im,  vb.  pf.  i)  frči  mad)cn,  (oSbinben: 
o.  pse,  Cig.,  Jan.;  —  o.  se,  frei  tceibcn 
(phvs.),  C/^.fT.j;  —  2)erI5jcn;  Gospod,  od- 
reši  nas! 

odrešitva,  /.  =  odrešitev. 

odrešitvp,  n.  =  odrešitev,  Trub.,  Dalm.; 
(^odreštvo"),  Jsvkr. 

odrešnica,  /.  bie  ©ilofcrin,  Jan. 

odrešnik,  m.  ber  Grlojct,  Cig.,  Jan., C,  Ravn.- 
ValjjRad). 

odreti,  oderem,  vb.  pf.  i)  bic  Saut  ab,^ief)en, 
)d)inbcn,  abjcl)inben;  o.  vola:  o.  volu  kožo; 
na  meh  o.;  -  kožo  si  o.,  fid)  bic  i^out  auf= 
rtt3cn,  aufid}inbeii ;  o.  se,  fid)  bie  .'oaut  auf= 
idiiiiben,  aufri^eit;  —  2)  o.  koga,  jemctibeit 
ittierDortlieilen,  eine  ju  grogc  gt^t^^iinfl  leiftcit 
laijeit,  aužjie^cn;  —  3)  o.  se,  fid^  ^cijev 
fd)ieien,  Mur.;  odreno  grlo,  rnulic  Slekle,  C; 
odrt  (odrcn)  glas,  raii^c  Stimuic,   C. 

odrevenelost,  /.  bic  ©iftarrimg,  bie  Starr()cit, 
Cig. 

odreveneti,  im,  vb.  pf.  ftarc,  ftcif  tueubeu ;  od 
mraza  o.;  noga,  roka  mi  je  odrevenela,  ber 
iViijj,  bie  £*)anb  ift  mir  cingefc^Iafcn ;  (eor 
£d)vccfen)  ftarr  rucrbeu,  Cig. ;  vsa  sem  odre- 
venela, ko  sem  to  slišala,  jv^liSt.;  odre- 
vencl,  erftorit;  (fig.)  odrevenela  Likurgova 
ustava,  Zv. 

odrez,  rčza,  m.  bo§  9lbfc^neibcn,  ber  Slbf^nitt, 
Cig. 

odrez,  /.  ba^^  9lbge)c^nitteue,  ber  3lbf(^nitt,  Cig. 

odreza,  /.  =  odrez  m.,  M.,  Z. 

odrezanje,  n.  =  odrez,  m.  boš  5Ibfd)neiben, 
Cig.;  bie  ^(mputatiou,  Cig. 

odrezati,  režem,  vb.  pf.  i)  njeg-,  obf^lieiben; 
o.  kos  kruha;  ampiiticreii ;  nogo  komu  o.; 

—  2)  o.  se  komu,  traftig  ertuibent,  gut 
anttnorten;  zna  se  o.,  ei  ijat  tia^  3)laui  ouf 
bciii  rcd)teu  ^Icrf,  Cig. 

odrezavati,  am,  vb.  impf.  =  odrezovati. 

odrezek,  zka,  m.  tiai  3(bgcfd)iiittciie,  ber  9lb= 
)cl)uitt,  boe  ?lbfd)ui^cl ;  o.  kruha,  eiiic  Sc^nittc 
53rot,  Cig.,  Jan.;  papirnat  o.,  ein  ^apicr= 
fd)ni^el,   DZ.;  —  ber  (Soupon,  Cig.,  Jan.; 

—  ein  Qbgefd)iiitteiieii  ©fiicf:  odrezki  neka- 
terih  rastlin  poženo  v  vodi   korenino,   Cv. 

odrezen,  zna,  aJJ.  fd)iuf  ciitgcgiienb:  o.  od- 
govor, C. 

odrezina,  /.  ba^  'J(bgcid)iiitteitc,  Cig.;  pl.  od- 
rezine,  ''^llifdjni^cl,  Jan.  (II.). 

odrezljaj,   m.  =  odrezek,  .lan.,   C. 

odrczljati,  am,  vb.  pf.  abfd)nil^c(ll,   Cig. 

odrezovati,  ujem,  vb.  impf,  ad  odrezati;  1) 
luciv,  abfdineibcii;  —  2)  o.  se,  cnergifd)  cr- 
luibctu,  giit  ontniortcn. 

odrga,  /.  cinc  biird)  ^licibcii  ciitftaiibcue  'iMofiC, 
bic  Strcifiuunbc,  ber  9iifi5,  Jan. (II.). 

odrgati,    itfgam,  vb.  pf.  =  odrgniti,   Cig. 

odrgniti,  drgnem,  vb.  pf.  obHJC^cn,  abrcibcii; 
odrgnjen  rokav;  —  bltrd)  ^Hcibcn,  Strcifctl 
Ucrroutibcii,  aufftvcifcii,  Cig..  Jan.;  o.  si  prste 
s  pranjem,  Cig.;  —  o.  se,  =  odrgniti  si 
kožo,    Cig.,  jv\hSt. 


odrgovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odrgniti,  Jan. 

^  (H.). 

9drič,  m.  dem.  oder,  C;  —  ein  fc^Ied)te§  StQU= 
bett,  ein  Stafl^angcbett,  C. 

9driga, /.  \i^^  <pangcbetl,  J^•^/^,$^;  —  pl.  odrige. 
Mik.;   (odrge),   SlGov.-C;  prim.  oder. 

odrimba,  /.  bie  ?(bfa^rt,  ba§  ^Ibfegdn,  C. 

odrinec,  nca,  m.  bie  1}Jritfc^e,  Zora;  baš  Jgange^ 
bett  im  Stati,  C. 

odrinek,  nka,  m.  kar  se  odrine,.  ltJO§  tt)eg- 
gcfdiobcn,  tierroorfen,  abgcnjicfen  roirb,  C. 

odriniti,  rinem,  vb.  pf.  i )  iDCgidjlcben ;  o.  za- 
pah; o.  čoln  od  brega,  ben  ^af)n  t)om  Ufer 
obfto^en,  Cig.;  Odrine  barko  proč,  Xpes.- 
Vfai;  (brez  objekta):  Odrin'  odrin'  od  kraja 
proč!  Npes.-  Vra^;  megbrangcn :  o.  koga,  Cig., 
Jan. ;  iz  službe  koga  o.,  C. ;  dan  dan  od- 
rine, leto  pa  leto,  \preg.-Jan.fSlovn.J;  dolg 
o.,  eine  S(^ulb  abftogcn,  fic^  einer  3d)ulb 
entlebigen,  Cig.,  C;  ,^nriid[egen :  toliko  poti 
o.,  dolgost  res  odrinjene  poti,  DZ.;  —  aU5= 
geben,  erflcden,  C;  to  mi  veliko  odrine.  Z.; 
zasadi  vrte  s  tistim  sadjem,  katero  pri  dru- 
žini in  pri  živini  največ  odrine,  Pire;  — 
2)  abfegeln,  aufbred^cn,  abfal^ren,  fid)  fort^ 
begeben,  ladje  odrinejo;  jutri  odrinemo;  (= 
o.  se:  brez  obotave  odrine  se  v  Egipet, 
Ravn.);  o.  jo,  fid)  boDonmac^en. 

odritek,  tka,  m.  'bn  untcrfte,  bidfte  3;^ei(  eincž 
gefndten  Saumftamme^,  Ci^.,  Lašče-Levst. 
'(M. J,  Notr. 

odritnik,  m.  =  odritek.  Z..  Noti: 

odriv,  riva,  m.  i)  bie  ^ibftogung  (phvs.),  h.  t,- 
Cig.fT.J;  —  skoči  z  deske  z  desnim,  levim 
odrivom  (z  desno,  levo  nogo  odriniti),  Tc- 
lov.;  —  2)  bie  ?(bftattung//)Z. 

odrivač,  m.  ber  Siababiucič-ftcin,  Levst.fCcst.), 
Gor. 

odrivatnik,  »i.  =  odrivač  (tudi:  odrivatnik), 
Crničc  (Goriš.). 

odrivanje,  n.  'baž  2Bcg)(^ieben. 

odrivati,  am,  vb.  impf.  ad  odriniti;  i)  lueg' 
fd)icben;  —  o.  (čoln)  od  kraja,  Zv.;  — 
omlačene  snope  odriva  mlatič;  —  o.  koga, 
lucgbraniicn,  ,vi  ucrbniniicn  fudicn,  Cig.,  Jan. ; 
dolg  o.,  eine  Sd)iilb  ab.viftofjcit  fnd)en,  Cig.; 

—  abiiicifcn,    C.;  —   iicrbovrcfcicien,   Jan.; 

—  2)  im  "Jlbfciidn,  im  ^Ibfaljrcn,  im  9hif= 
bnid)  bciiriffcn  fcin,  Jan.,  M. 

odrivavati,  am,  vb.  impf.  =  odrivati  i),  Mur. 
odrjaveti,  im,   vb.  pf.  bnrc^  i^crroftung  fic^ 

oblojcn,  flbroften,  Cig.. 
odrjuti,    rj6vcm,    vb.  pf.  briiflcnb  crnnbcrn, 

Lcvst.rZb.  sp.). 
(^drka,  /.  neko  jabolko,  Sv.  Duh  pri  Krškcm- 

Erj.(Tnrb.). 
odrmastiti  se,  astim  se,   vb.  pf.  =  odreti  se, 

odreti  si  ko;.o,  fid)  bicS^ant  Qb)d)iirfcn,  r>THM, 

.Soiia.   IVu^na-l\r).(  Torb.). 
Vdrnica,  /.  ba^  ®cniftbictt,  Sotr.;  —  deska, 

na    kateri    listi    stoji ,    ki    snopje    v   kozolec 

dcva,  Notr. 
odr^bck.  bka.  m.  ein  Dom  "iBiinmftnmnie  ab 

gcijndtciJ  Stiicf,  ber  .'pol.sftumincl,  Z.,  C. 


odr^biti  —  odrzati 


—  7srj 


odsamscbe       odsckovati 


odrcjbiti,  im,  vb.  pf.  tiiC9t}n(feii,  ciMjaucu,  Diet., 

a  g.,  M.,   C;  {?iavo  o..  SIN. 
odrobtiniti,  Tnim,  vb.  pf.  mit  23iojamen  be= 

ftveiicit,  Cig. 
odr9Čtn,    čna,    adj.    i)  rcd)t§gc^onb:  odročni 

vol,  konj,   Cig.,  Z.,  Št.;  —  2)  eiitlegcit,  1111= 

beqitcm  gelcgcn,  itubcqiicin;  —  :0  ungcjdjicft, 

pluiin.1,  ČVg.;— garftti-j,  C;  — unanncnctjm,  C 
odročfti,  i'm,  \'b.  pf.  =  izročiti,  Miir.,  Cig. 
odrpčnost,  /.  bie  ©ntlegeii^cit,  bie  Unbequcm^ 

lid)feit,   Mtir.,   Cig.,  .Jan. 
odrod,    r<Jda,    w.    i)  bie  9lb!unft,   Mur.;    ne- 
beškega odroda,  Ravn.;  —  'i)n  Stamill,  Mur. ; 

Adam  je  grešnega  odroda  oče  bil,    Ravii.; 

slavni  odrod  ubogih  žrtev,  Zv.;  —   2)  (po 

nem.)  bie  Stbartung,  Cig.;  —  bie  ©pietavt, 

Cig. 
odr9dek,  dka,  m.  i)  bet  9?ad)fomme:  Davidov 

odrodek  biti,  t>on  3)atiib  abftaiitmen,  Cig.; 

—  2)  (po  nem.)  bie  ?lbart,  Cig.,  Jan. 
odrediti,   im,   vb.  pf.  i )  aufljbreit  griidjte  511 

trageit :    drevesa   so  že   odrodila,    Pire;  — 

2)  o.  se,  entarten,  abartcn,  Mur.,  Jan.;  (po 

nem. V 
odrgdnik,  m.  ber  (Sntartete  (po  nem.),  C. 
odroj,   roja,  m.  ber  ^lebetifi^iDarm,  C. 
odrojiti,  im,  vb.  pf.  i)  id)it)dnnenb  entfficgeii, 

entfd)»narntcn,  Cig.,  Levst.fBeč.J;  —  2)  auf= 

^bren  511  fdittjdrmcn,  auefd)it)armen :   odrojil 

je  panj,   Cig. 
odr9mati,  am,  vb.  pf.  ttjegpitgern,  fi^  auf  bie 

^^ilgcridioft  begcben. 
odropotati,    otam,    Qčem,  vb.  pf.   i)  fid)  poU 

ternb  entfenien,  tBegrumpcIn ;  —  2)  aufljiircn 

Su  poltcru. 
odrožljati,    am,    vb.  pf.   1)  flirrenb,    roffelllb 

fid)  entfcrnen;  —  2)  auff)bren  511  flirren. 
odfsati,  sam,  vb.  pf.  obtticgcn,   Cig. 
odfsniti,    drsnem,  vb.  pf.  ri^eit,  Jan.;  o.  se, 

ftc^  ri^cn,  Z. 
odftek,  'tka,  m.  ha§  9lbgefd)unbene,  ber  Sc^uiib, 

Cig.,  Jan. 
odften,  tna,  adj.  >uild)ertic^,   Cig.,  Jan. 
odrttja,  /.  ber  SSuc^er. 
odrtina,  /.  i)  bie  Sdjiubiuunbe;  —  2)  ein  ab= 

gcfdiuubenež  2f)ier,  Z. 
odrtnica,  /.  bie  SBiK^rcrin. 
odrtnik ,    m.   ber   Sdjinber   (fig.) :    o.   ubozih 

ljudi,  Krelj ;  o.  ubozih  sirotic,  Jsvkr.;  —ber 

2Bud)erer. 
odrtniški,  adj.  »uiK^rerifc^. 
odrtnjak,   m.  =  odrtnik,  Mur.,   C. 
odrvati,  rujem,  vb.pf.  iregreitlett,  Levst.  (Zb.  sp.). 
odrvenel,  adj.=  odrevenel;  —  [tcif  (stil.),  Cig. 

(T.).  ■ 
odrvenelost,/.  =  odrevenelost,  bie  (Srftarriuig, 

Erj.fSom.j;  —  ber  Starrframpf,  Cig.fT.j. 
odrveneti,    im,    vb.  pf.  ==  odreveneti,    Mur., 

BlKr. 
odrušiti,  rušim,  vb.pf.  [oebrcc^en:  kamen  o.  od 

zidu,   Bes. 
odrzati,  dfzam,  žem,  vb.pf.  i)  betva^en,  Cig., 

Jan.;  o.  kožo.  Nov.;  — 2)  (bie  SSJoCe)  tnmmeii, 

Jan. 

Slov. -nem.  slovar. 


odsamsebe,  adv.  nam.  sam  od  sebe,  Don  felbft, 

aiiy  frcicii  Stiideii,  vihŠt.-C. 
odsamsebič,  adv.  =^  odsamsebe,  v\hSt.-C. 
odsaditi,   im,  vb.  pf.  =  odstaviti  (otroka  ali 

tele  od   sesca),    Vas  Krn-Erj.(Torb.). 
odsankati  se ,    am  se ,   vb.  pf.  =  na   saneh 

se  odpeljati,   Cig. 
odsfben,  bna,  adj.   i)  redjtž  gef)enb;  odsGbni 

konj.  C;  —  2)  frcmb,  C;  —  uiDuiUfommeii, 

C;  prim.  odročen. 
ods?biti,   im,  vb.  pf.  ixn\\\i\\,  Jan.;  o.  se,  ftc^ 

l0'5tieuncn,  fid)  nbioiibent,  SIN. 
odsfbnica,   f.  bie  Sietirabe,  C;  —  ber  £cib= 

ftiibl,  Jan'.,  DZ. 
odsfbnji,   adj.  red)tšge^"enb :  o.  vol,  C;   ^A- 

sebnji,  SlGor. 
odseček,  čka,  m.  kar  se  odseka,  ba§  3(b^adfel, 

C.;^  ha?^  '?lbfd)ni^el,  Ci^g. 
odsečen,  čna,  adj.  i )  odsečni  lok,  ber  Stid)bogen, 

ber  (Begmentbogcn,  Cig. (T.);  —2)  ®ectionž=, 

nk.;  prim.  odsek   ■i,)- 
odseči,  sečem,  vb.pf.  i)  tiiegma!ben,  Cig.;  — 

2)  odsečen,  fiir,^  angebimbeit,  kratkih  in  ujed- 

Ijivih  besedi,   Podkrnci-  Erj.(Torb.) ;   —   3) 

=  odsekati,  Jsvkr. 
odsečnica,  /.  črta  o.,  bie  Sectionšlinie  (math.), 

Cig.  (T.). 
odsedati,    am,    vb.  impf.  ad  odsesti ;    i)  bom 

Sig  fteigen,  abftftcu,  Cig,  Jan.,  SIN. -C; 

—  2)  o.  se,  giit  noiiftattcn  gef)cn,  einen 
guten  ^ortgaug  nel^men,  Cig.,  Jan.,  M.,  C; 
delo  se  odseda,  AV. ;  kako  se  ti  bo  to  kaj 
odsedalo?  Nov.;  fdjttetl  jiuiidgelegt  merben, 
pot  se  ji  je  odsedala,  da  je  bilo  kaj,  LjZv. 

odseden,  dna,  adj.  kar  se  odseda,  fd}nett  fort- 

fdjreitenb,  au^gicbig,  M.;  odsedno  delo,  C; 

delo  ni  odsedno,  bie  5(rbeit  ge^t  nid)!  bom 

f^Ied,  Cig. 
odsedeti,  im,  vb.  pf.  i )  biirc^  Si^en  obbiipen, 

abfiiten:    kazen  o.,   Cig.,  DZ.\   ječo  o.,   C; 

—  2)  auff)breti  §u  briiten,  Cig. 
odsedevati,    am,    vb.  impf.  ad  odsedeti :   ah- 

fitien :  o.  kazen,  DZ. 

odsedlati,  am ,  vb.  pf.  obfattelu:  o.  konja, 
Mur.,   Cig. 

odsedlovati,    ujem,  vb.  impf.  obfatteln,   Cig. 

odsehdob,  adv.  =  odsehmal,  Z. 

odsehmal',  adv.  =  odsihmal,  bon  nun  ait. 

odsehniti,  sahnem,  vb.  pf.   abborreit. 

odsejati,  sejem,  vb.pf.  bQ§  2den  Doflcitttcn,  M. 

odsek,  seka,  m.  i)  ba-3  5(bl)aucn,  bn^  *Jlbbaden, 
Cig.;  —  bie  Sectioii  (math.),  Cig.fT.j;  — 
2)  bnš  9(bgc()adte:  ber  5lbfd)ititt,  baž  Segment 
(math.),  Cig.fT.j,  C,  Cel.fGcom.J;  —  3) 
bie  Section  (eine  Untcrabtbeilnng  einež  2(u^= 
fd)uffc§),  Cig.,  nk.;  odbor  je  izvolil  od- 
seke, nk. 

odsekati,  sekam,  vb.pf.  ahl)adm,  ab^auen;  o. 
komu  glavo;  psu  rep  o.;  vejo  o.;  kos  že- 
leza o. ;  —  o.  se  =  odrezati  se,  frifd)  ont= 
»uorten,  fid)  au'^seiri)ncn,  Z. 

odsekavati,  am,  vb.  impf.  =  odsekovati. 

odsekovanje,  n.  bQ§  9(b^aden,  i)Qž  5lb()auen. 

odsekovati,  ujem,  1'^.  impf.  ad  odsekati;  <xh' 
^Qcfen,  ab^auen. 


odsekovec  —  odskočiti 


786  — 


odskočnik  —  odsni9Jati 


odsekovec,  vca,  m.  baž  SIRitgltcb  eincr  ®ec- 

ti on,  C. 
odsekoven,    vna,    aJj.  Scction^^ :    odsekovni 

kolegij,  ba#  Section^coUegiiim,  DZ. 
odseliti  se,  selim  se,  rb.  p/.  rDcgfiebeln,  auž- 

umnberiT,  C,  Let.;  aii^^^iie^en,  Jan. 
odseljevati  se,  uiem  se,  rb.  impf.  ad  odse- 
liti se:   tiiegiicbeln,  /T. 
odsflnik,  m.  ber  ^lueroauberer,  Jan. (H.). 
odsenčevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odsenčiti,  Jan. 
odsenčiti,  senJ-im,  vb.pf.  nuailCtCien,  Jan.;  (po 

rus.  otteniti.). 
odsenjmovati,  uiem,  vb.pf.  auf^oreu^u  movtteii, 

auemarftcn,  (odsejm-)  Cig. 
odsesati,  am,  vb.  pf.  roegfaugen,  Cig. 
odsesti,  sedem,  vb.pf.  abfigcu,  abfteigen,  Cig., 

Jan.,  nk. 
odsev,   seva,   m.  ber  3Biber)cfiein,   ber  iRefIef, 

ber  iMbglanj,  Cig.  (T.),  C,  nk. 
odsevalo,  n.  baž  9iepeEionžini"trument,   Cig. 

(f.). 
odsevanje,  n.  bie  SteflfEion  beg  2ic^tc§. 

1.  odsevati,  am,  vb.  ijnpf.  ad  oA?^\]z.x\;  tutber- 
ftrat)lcn,  reflectiert  roerben,  Jan.,  Cig.fT.J, 
C  Mik.,  nk.;  od  stene  odseva,  AV.;  (=  o. se, 
Vrt). 

2.  odsevati,  am,  vb.  itnpf.  ad  odsejati;  barau 
iein,  'itaž  3dcn  511  »ollenben,  M. 

odseven,  vna,  adj.  9tefIejionž= :    odsevni  kot, 

odsevna  svetloba,   Cig.  (T.). 
odsičati,  im,  vt.  jf/".  ficf)  jifcfjenb  entfenien,  Cig. 
odsihčas,   adv.  =  odsihdob,   C. 
odsihdob,  adv.  =  odsehdob,  ton  nun  on. 
odsihmaJ,  adv.  =  odsehmal,  »on  nun  a\\. 
odsij,   m.  ber  2Sibcrjcf)ein ,   ber  SHeflej,    Cig., 

Jan.,   Cig. (T.),   C. 
odsijati,   sijem,   vb.  pf.  ju  njibevftra^^fen  an= 

fangen,  reflectiert  merben,  Cig.fT.J. 
odsikniti,  siknem,  vb.  pf.  ttJegfprigen,  Cig. 
odsipati,  sipam,  pijem,  vb.  impf.  ad  odsuti ; 

rccgicf)uttcn  (Don   trodfenen  ®ingen),   Mur., 

Cig. :  (vb.  pf.  =  odsuti,  Št.J. 
odsipavati,    am,  vb.  impf.  =  odsipati;  tt)eg= 

idiiitteu  (Don  trodenen  ^ingen),  3/«»-. 
odskakati,  kam,  čem,  I.  vb.  pf.  fpringenb  fid) 

eutfernen,  boKonjpringen ;   —  II.  odskakati, 

am,  vb.  impf.  ad  odskočiti,  M. 
odskakavati,   am,  vb.  impf.  =  odskakovati, 

./an.f/f.). 
odskakljati,  am,  vb.  pf.  ^iipfeub  fic^  entferuen, 

bauont)iipfen. 
odskakovati,  uiem,  vb.impf.ado>.\f^\inc\t\ ;  tDCg 

jpringcn;  iskre  odskakuicjo,  JVuufen  jpriilien, 

C;y. ;  —  juriirfjpiingeu,  Cig.;  obpra(Icu,  žoga 

odskakujc  od  tal. 
odsk^bljiti,    im,  vb.  pf.  ttieg^obeln,  .\fur. 
odskpček,   čka,   m.  bož  abflcipruugcnc  liug, 

ber  'ilbjprung,  Cig. 
odsk9Čen,  čna,  adj  ".'Ibprallung«  ,  ^^rall':  od- 
skočni strel,  ber  'i^rallirf)U)'f,  (-ig.;  odskočni 

kot.  ber  ?Un'prni:g#»tiinfel,  Cig. 
odskočisče,  n.  mesto,    od  koder  kdo  skoči, 

Tclov. 
odskočiti,    skočim,    vb.  pf.   ficf)   burd)    cinen 

3prung  entferuen,   njegfprinfleu;   o  pravem 


času  sem  odskočil ,  da  se  ni  voz  na  me 
zvrnil;  udaril  sem  po  kamenu,  in  velik  kos 
je  odskočil;  —  možje  so  bili  uže  odskočili 
od  pr%ega  pogovora,  J^urc. ;— jurucffpringen, 
juriicff al)ren ;  juriidpraden,  abprallen;  žoga 
je  visoko  od  tal  odskočila. 

odskočnik,  m.  =  odpadnik:  odskočniki  od 
vere,  Pohl.-  Valj.  fRad). 

odskok,  sk(5ka,  m.  ber  2(bfprung,  ber  Cuer= 
fprung,  Cig.;  —  ber  Sudfprung,  bQ#  3""^"^' 
protlen,  ber  9Ibprall,  Cig.,  Jan.,  Valj. {Rad). 

odskopariti,   arim.  vb.  pf.  abforgen,   Cig. 

odskubsti ,  skiibem ,  vb.  pf.  loegrupfeu ,  ob- 
jupfen. 

odskutiti  se,  skutim  se,  vb.  pf.  ba#  9tcft  (mit 
(Siern  ober  ^ungeu)  Derlaffen  (Don  \itn  Štlten), 
C;  —  "ba^  §au§  tro^ig  oerlaffen:  žena  se 
je  odskiitila,  C;  —  prijatelj  se  mi  je  od- 
skutil,  ber  gfcunb  ^at  mic^  treulož  tjerloffeu, 
SlGor.-C. 

odslanjati,  am.  vb.  impf.  ad  odsloniti;  tr»cg« 
let)ncn ,  Cig. ,  M. ;  od.slanjala  je  tiho  vrata 
svoje  izbe,  Jurč. 

odslati,  (Jdšljem,  vb.  pf.  ttjegfeuben,  abfenben, 
Cig.,  Šol.,  C,  Dalm.;  —  odslan,  entloffen, 
Diet.;  —  o.  koga,   abujeifeu,  C. 

odšle,  adv.  oon  nun  on,  ^infort,  Mur. 

odslej,  adv.  =  odšle. 

odslen,  adv.  =  odsIe,   C 

odslišati,  slišim,  i>b.  pf.  nid)t  ert)oren,  ab- 
ttieijen,  Mik. 

odsloniti,  slcjnim.  vb.  pf  »Dcgle^nen;  o.  desko 
od  stene,  Cig.;  o.  zapah  ali  pokrov,  s  ka- 
terim so  mesteje  zaslonjene,  ben  Cfenbedel 
tuegle^nen,  Dol.;  vhodišče  o.  komu,  Jurč.; 
duri  se  tiho  in  skrivaj  majhno  odslonijo, 
Jurč. 

odsloviti,  im,  vb.  pf.  ben  '!?(bjd)ieb  geben,  »er= 
abid)iebeu,  Cig.;  o.  hlapca,  deklo,  Gor.,  Dol.; 
ondan  je  imela  ženine,  pa  jih  je  odslovila, 
Jurč.;  auvlucifen:  pijane  ljudi  iz  čakalnice 
o  ,  DZ. 

odsluga,  /.  ber  ©cgcnbieuft,  Cig.;  —  hs. 

odsluž,  m.  bai  "Jlbbienen,  v^hšt. 

odslužba,  /.  ber  OJcgenbicnft,  Jan..   Cig.  (T.). 

odslužek,  žka,  m.  ta^  "Jllibicnen,  .M. :  —  bot^ 
(,V  53.  fiir  eine  3d)ulbi  ^.JUnicbiente,  C. 

odslužen,  žna,  adj.  ^Jlbfdiiebv^:  odslužnc?  pismo 
(pri  voiakih),  ber  '?lb)d)iob-^brief,  ber  ',?lbid)ieb, 
Cig..   C. 

odsluženec,  nca,  m.  ber  ^.}lu>5gebicute,  Cig. 

odslužiti,  im,  vb.pf.  i)  abbieuen,  Mur.,  Cig., 
Jan.;  z  vožnjo  dolg  o.,  Cig.;  —  2)  auf= 
boren  ju  bieneu,  au^bienen,  Cig.,  .\f.,  C; 
unbroudibar,  uuniitj  liierbcn,  C ;  konj  je  od- 
služil, Z.;  —  O  o.  se,  burd)  ba^  ^ienen 
fd)irad),  unniitj  luerben,  C. 

odslužcvati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odslužiti;  ob» 
bieuen,  abuerbienen,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

odslužnik,  wj.  ber  nu'?gebicut  ijat:  voja.ški  o., 
Vrt. 

odsmoditi,  im,  vb.  pf.  hnrč)  Scngen  eutfernen, 

loeg  ,  abfengen,  Cig..  .Jan. 
odsmvjati,  am,   vb.  impf.  ad  odsmoditi;  tocg« 

feugen,  Cig. 


odsmoliti  —  odsrditi  se 


787  - 


odsrdnik  —  odst9kati 


odsmoliti,   i'm,  vb.  pf.  cntpcrf)Oll,  CVtr. 
odsmukati,  kam,  čem,  vb.  pf.  biirc^  'iHbftrcifcii 

cutfcnieii,  ttjcgftreifen,  Cig. 
odsn^ti ,    snamem,    vb.   pf.    tt)egiiel)nicn ,    dh^ 

fd)ncibcit:  veje  z  žago  gladko  o.,   Pire. 
odsnovati,  snujem,  vb.  pf.  abjettelii,  Cig.\  — 

oblpiilen,  Z. 
odsijčen,  čna,  adj.,  Sl\.,  pogl.  odsoten, 
ods^čnost,  /.,   Sl\.,  pogl.  odsotnost. 
ods^d,  adv.  non  l)ici",  Mcg.,  C ,  Trub.,  Dalm.\ 

o.  iti,  tt>eggel)on,  Krelj.,  v{lišt. 
ods9dba,  /.  bic  'JUnutficiluiig,  DX. 
ods^diti,  im,  vb.  pf.   i)  biird)  ciii  Uvtf)cil  nb» 

ipiTcticn,  abcrfcniicn,  o.  komu  kaj,  Cig.:  —  2) 

qI^  5Intl)cil,   Sc^icfial  bcftimmcn,  bcj^eibcn, 

M.,  Z, ;    Bog   nam  ni  odsodil    tega  veselja, 

Levst.fZb.  sp.);  rojenice  so  rojenčku  dobro 

odsodile.  Glas.;  —  3)  aburt^eilen,  DZ.;  eiit= 

fdieiben,  Zora. 
odsoj,  soja,  m.  =  odsij;  o.  zverinskega  kroga, 

bQ§  3'-^'^''i'^^'^i'^^  Jan.  (H.). 
ods9Jati,  am,  vb.  impf.  ud  odsoditi;    i)  blUC^ 

Uit^cile  abjprec^en,  abcrfennen,  Cig.;  stvarna 

pravica  se  odsoja    ali    prisoja ,    DZ. ;  —   2) 

aburtf)eilen:  o.  hudodelstvo,  DZ. 
odsojen,   jna,  adj.  ben  SonncrtftrQl)Icn  md)t 

oužgefc^t,   abionnig,   Jan.,    Mik.;  —  prim. 

osojen. 
odsojevati,  ujem,  vb.  impf.  =  odsojati,  Cig. 
ods9Jnik ,   tn.  bie  9torbfeite  einež  58erge§,  bie 

SSintcrleiine,  Ravn.-Cig. 
odsolnčen,  čna,  adj.  abfoiinig,  gegcn  ^Jorben 

geiuenbet,    Cig.,   Jan.,   C;   odsolnčna    stran, 

bie  9iorbjeite,  V.-Cig. 
odsoJnčje ,    n.   bie   ©onttenfeme   (aphelium), 

Cig.,  Jan.,  Je  s. 
odsoinje,  n.  =  odsolnčje,  Jan.,  Cig. (T.),  C, 

Sen.  (Fi^.J. 
odsop,  šopa,  m.  bfls  5Iu6ld^itaiifcn,  Cig. 
odsopihati,  am,  vb.  pf.  i)  =  sopihaje  oditi; 

—  2)  aii§jd)naufen:  o.  si  od  dela,  C;  (=  o. 

se,  Cig.);  —  o.  si,  feiiien  ^om  niafjigen,  C. 
odsopsti,  sopem,  vb.pf.  auefclinoufen,  311 5(tl)cm 

fomme!!,  Mur.,  r.-C7^.;— o.  si,  fid)  erfjolcii : 

o.  si  od  strahu,  od  strmenja,  Ravn.;   =  o. 

se,   Cig. 
odS9ten,  tna,  adj.=:  nenavzočen,  Hfr.;  — prim. 

hs.  odsutan  po  rus.  otsutsr\'ennyj. 
ods9tnost,  /.  =  nenavzočnost,   nk.;  —  prim. 

odsoten. 
ods9tstvo ,    n.  =  odsotnost,    Sol.;   —  prim. 

odsoten. 
odspoda,  adv.  =  odspodaj,   C. 
odspodaj,  adv.  unterf)Qlb,  unten. 
odsp9dek,  dka,  m.  bcr  imterc  %i)Cll,  Mur. 
odspodnji,  adj.  =  spodnji,  Z. 
odspred,    adv.  =  odspredaj,   Trub.,  Kr. 
odspreda,  adv.  =  odspredaj,   C. 
odspredaj,  adv.  Dovne. 
odspredje,  n.  bie  gacabe,  Jan.;  — ber  ^Boibcr« 

gruiib,  nk. 
odsprednji,  adj.  =  sprednji,  ber  toorbcre. 
odsrd,   srda,   m.  bie  9ia(^e,   Mur. 
odsrditi  se,    im  se,  vb.  pf.  fid)  rddjen:  o.  se 

nad  kom,  Mur.;  odsrditi  se,  Danj.fPosv.p.J. 


odsrdnik,  m.  bor  l')uidier,  C 

odsrebati,  bam,  bljem,  vb.  pf.  frfjliirfeilb  toeg^ 

trinfcn,  nbfdjliivfen. 
odsredBn,  dna,  adj.  cciitrifugal,  Cig.fT.J;  od- 

sredna  sila,  bil'  (Scntiifiigaltralt,   C. 
odsrednost,  /.  bie  dciitrifiigaltrnft,  Cig.fT.J. 
odsfkati,    srkam,  čem,  vb.  pf.  fc^liirfenb  toeg' 

tiiiitcii,  u'cgiiippcn. 

odsfkniti,  srknem,  vb.  pf.  mit  cilieni  Sdjlurf 
tocgtriiifcn,  uucinippcu. 

odstava,  /.  1)  bie  ^ibjc^jung,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
o.  od  službe  na  leto  dni,  bie  Sužpeufioil 
uciit  5(mte  niif  cin  ^s(ii\x,  DZ.;  —  2)  \i<\^ 
9lb)>ciicii,  Cig.,  vih^t.-C;  —  3)  bef  3lb= 
faO  (luo  eine  gcrabc  ilinic  unterbtoc^en  njirb, 
5.  '-8.  in  bei-  "Banfinifti,  Mur.,  Cig.:  stopnice 
z  odstavami ,  citie  gebrod)ene  Stiege ,  Cig. ; 
v  tri  odstave  upognjena  stolba,  breiorntige 
(Stiege,  Levst.fPril.J;  —  4)  ber  5tbjd)nitt  (im 
33uc^e),  C;  prim.  odstavek  3). 

odstavče,  eta,  n.  =  odstavček,  Z.,  \otr. 

odstavček ,  čka,  w.  dem.  odstavek  i);  eilt 
abgcipentcg  ^iitb,  Diet.,  Cig.,  C,  Dol.;  — 
ein  abgcipcntcž  J^rfel,  C.;  ein  abgefpenteS 
Staib,  Gor. 

odstavčič,  m.  eilt  abge)peiitc§  .^inb,  Diet. 

odstavek,  vka,  m.  i)  ein  abgcfpcntee  Sinb, 
Lašče- Lev st. (Rok.);  —  2)  ber '•Xbja6  in  ber 
93aufunft,  Cig. ;  o.  stopnic,  ber  ^reppenabfa^, 
Cig.;  —  h\t  Jcrraife,  Cig.,  Jan.;  —  -})  ber  XUb= 
ja^  (al§  2;i)eil  einer  3?ebe,  einer  3(^riit,  eineš 
®ebld)tei5),   Cig.,  Jan.,   C,  nk.:    (po  nem.). 

odstaven,   vna,  adj.  ab',  entie^bav,  Cig. 

odstaviti,  stavim,  rt.  pf.  \)  inegfteden,  Cig.; 
poslopje  o.  od  ceste,  mit  bem  33au  »on  bcr 
©trnfee  megriicfen,  Svet. (Rok.),  Kr.;  -  o. 
(kar  je  pristavljeno) :  o.  lonec,  bcn  2^0pf  t)Om 
i^euer  »negritcfen;  —  puško  o.,  baž  ©eroeftr 
abfc^cn,  Cig.;  —  2)  abfe^en;  o.  koga  od 
službe;  —  praznik  o.,  C;  —  3)  abjpeneu: 
otroka,  tele  o.;  krava  je  odstavila,  bie  ^\x\) 
^ai  feine  W\[A)  \m\)x,  Cig.;  —  4)  =  odlo- 
žiti, »crfdjieben,  C;  —  5)  obroenbig  mad)en, 
Cig.,  C;  —  o.  se  česa,  fid)  Don  einer  Sod^e 
trennen,  abloifen,  Cig.,  C,  M. 

odstavljanje,  n.  hai  SJeg--,  ^tbjct^cn;  —  "iiaž 
9(blpcneii;  prim.  odstavljati. 

odstavljati,  am,  vb.  impf.  ad  odstaviti;  i) 
luegftellen,  abftcUen ;  lonce  o.;  —  2)  abjc^en, 
bee  S}ien(tež  entlaffen;  —  3)  abjpenen;  — 
krava  odstavila,  bte  Sut)  ^at  feine  SJiild)  mef)r, 
Cig.;  —  4)  abnjcnbig  ju  mad)en  )ud}cn:  o. 
koga  od  ženitve,   C. 

odstavljenček,  čka,  »1.  dem.  odstavljenec, 
Mur.,   Cig. 

odstavljenčič,   m.  =  odstavljenček,  v{hSt.-C. 

odstavljenec,  nca,  m.  'i>ai  abgejpcnte  itinb, 
Mur..  Jan. 

odstavljenik,   m.  =  odstavljenec,    C. 

odstavljiv,  iva,  adj.=  odstaven,  Cig.,  Jan..  C. 

odstoj,  stoja,  m.  bcr  'Jlbftanb,  bic  (fntfcinuiig, 
DZ.,  Žnid.:  osnovni  o.,  bcr  ^unbamental- 
abftonb,  Cig.  (T.). 

odst9kati,  stokam,  čem.  vb.pf.  1)  dd),^enb 
ficf)  entferncn,  Cig. ;  —  2)  o.  se,  einen  tiefen 

50* 


odstop  —  odstranjevati 


—  788 


odstranski  —  odsvetavati 


Seufscr  f^un:  pil  je  eden  požir,  odstokal 
se,  Jurč. 

odstop,  st<5pa,  m.  i)  bcr  SScgtrttt,  bo^i  9(b- 
trctcn,  Cig.,  Ja«.;  — bie  (Sbbe,  V.-Cig.,  Jan.; 
morski  nastop  in  odstop,  C  ;  — bie9(blt)eid)lirtC(, 
bic  2)cclinatton,  Cig.;  —  bic  ''^Ibjdnvicifuitg: 
o.  od  glavne  reči,  Cig.\  —  t)n  '"Jtbfall :  o. 
od  vere,  Miir.,  Cig.,  Jan.;  —  bet  JRiidtritt, 
bic  aiefignation,  Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  bie  5tb= 
ftctjung,  bie  Siitjaguiig,  Cig.,  Jan.;  o.  od 
pravice,  Cig.;  —  2)  bie  ^Ibtretiiiig,  bic  Sei= 
fion,   Cig.,  Jan.,   DZ.;  o.  pravice,   Cig. 

odst9pati,  am,  vb.  impf.  ad  odstopiti;  i)  n)eg= 
Ircteu;  — fid)  obtojen:  kruhu  skorja  odstopa; 

—  morje  odstopa,  e§  ift  &iht,  Cig.;  —  ah- 
jditucifen,  abmeidien,  Cig.,  Jan.;  —  abfalleu, 
Cig.,  Jan.;  —  jiliiidtvctcn ,  Cig.;  —  2)  ab- 
tvcten,  cebiercn:  o.  komu  kaj. 

odst9pek,  pka,  m.  ba^  "Jlbtrcten,   Cig.,  Jan. ; 

—  bic  9(b«cic^uiig,  C. ;  — bcv  5(bfaII,  Jan.,  C. 
odstopen,  pm,  adj-  i)  9lbtvetungš=,  Gc))ion§=, 

Cig.,  .Jan.;  odstopno  pismo,  Cig.,  DZ.;  — 
2)  abtrctbar,  ccjjibel,  Cig. 
odst9piti,  stopim,  vb.  pf.  i)  njegttcteii,  beifeite 
trctcn,  Cig.,  Jan.;  —  kruhu  je  skorja  od- 
stopila, bie  93rotrinbe  \)(xi  fid)  beim  SSadcn 
ODtt  bcr  itniinc  lo^gctožt;  deska  je  odstopila, 
bae  58rctt  I)Qt  fid)  nbgcIo§t,  Z.;  skala  je  od- 
stopila, bcr  geliS  Ijat  fic^  lo§ge(0!Št,  Cig.;  — 

—  abfd)niei|eu,  ab»ucid)cii,  Cig.,  Jan.;  o.  od 
poglavitne  reči,  od  prave  poti,  od  resnice, 
Cig.;  —  obfaflen:  o.  od  vere,  od  stranke, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  abftcf)en,  juriidtrctcn, 
obloffen:  o.  od  svojega  namena,  od  tožbe, 
od  svoje  pravice;  ne  o.  od  česa,  aitf  etwa# 
bcfte{)en,  bcfjarrcn,  Cig.;  —  juriicttrcteii,  ab^ 
trctcn  (au^  cincni  3)ienfle):  ministri  so  od- 
stopili, Cig.,  nlc;  —  2)  abtrctcn,  cebiercn; 
pravico,  dolg  komu  o.,   Cig.,  Jan.,  nk. 

odstopljenje,    n.  boS  ^Ibtretcn:   odstopljenje, 

bcr  '^IbfaU,  ogr. -Valj.  (Rad). 
odstvpljenec,  nca,  w.  ber  ?lbgetrctene  (cessus), 

Cig. 
odst9pnica,  /.  i)  bic  ?(btriiiinigc,  Cig.;  —  2) 

=  odstopno  pismo,  bic  ttcffion,  DZ.;—\)  bie 

9lbtrcterin,  .lan. (H.). 
od.st9pnik,  m.  i)  bcr  *?lbtriinnige,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  Cig. (T.);  —  2)  bcr  Scbcnt,  Cig.,  Jan., 

DZ. 
odstopnina,  /.  bQ>3  JRcMcgelb,   Cig.,  DZ. 
odstopoJ9mnik,  »1.  bcr  CScjfionar,  DZ. 
odst9tck,  tka,  m.  bav  ''procent,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  nk. 
odst9ten,  tna,  adj.  piocentifd),  Cig. (T.);  %xo 

ccntnat  ,  Cig.,  Jan. 
odstotnfna,  /.  =  odstotek,  ba*  procent,    C. 
odstrahovati,    fijem,    vb.  pf.  obfdjrccfcn:    an- 
gela z  grehi  o.,  Krcij. 
odstranck,   nka,   nt.  bic  Gntfciniing  :  časni  o, 

iz  službe,  bic  Suispcnfion  »ont  9lnitc,  DZ. 
odstranitev,  tvc,  /.  bic  'i^cjcitigung,  ^ol. 
odstraniti,  i'm,  vb.  pf.  beifeite  fd)Qffen,  befeitigcn, 

Oy.,  Jan.,  nk.;  —  prim.  rus.  otstraniti.. 
odstranjevati,  iljem,  vb.  impf.ad  odstraniti, «/i". 


odstranski,  adj.  abgelegcn,  entfernt,  C;  ob« 
feitig,  Mur.;  v  odstranskem  zatišju,  Jurč. 

odstraševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odstrašiti : 
tt)cg=,  juriicf'-,  obfc^rcdcn,  C. ;  odstraševali  so 
je  od  zidanja,   Dalm. 

odstrašiJen,  Ina,  adj.  a\})<i)\:idc\\h :  o.  zgled,  DZ. 

odstrašiti,  strašim,  i-i«.  fi/.  roegid}rcdcn,  juriicf' 
fd)rcrfen,  ab)d)rcden,  Mur.,  Cig. 

odstreči,  strežem,  vb.  pf.  i)  au^poricrcn:  sunek 
o.,  Cig.;  —  o.  koga,  iemanbe§  2)ienfte  juriid« 
meifen,  itjn  abmeifen,  C;  —  2)  o.  koga,  je 
manbcnt  nadifpii^cn,  bi'?  cr  t)crfcf)»inbet,  C;  — 
burd)2ift  icmanbcnn.iegbringcn,  tt)egfd)atfcn,C. 

odstrega,  /.  bie  ^^Iblreifung,  C. 

odstregati,  am,  vb.  impf.  ad  odstreči,   C. 

odstreliti,  fm,  vb.  pf.  tt)egfcftie|en ;  ptiču  pe- 

rotnico,   zajcu   nogo  o. 
odstfgati,  strgam,  žem,  vb.  pf.  ll)eg=,  flbfc^oben, 

abfra^en;  —  tticgrabicrcn. 
odstriči,  stnžem,  vb.  pf,  mit  bet  ©djcre  iBcg* 

fd)nciben,  roegfd^ercn ;  o.  komu  lase,  o.  ovci 

volno, 
odstrižek,   žka,    m.  ba§  mit  bcr  Sc^cre  9(b= 

gefd)nittcnc,  bo»  Sd)crabfd)ni^e(;  odstrižki,  bic 

2{bfd)ni§cl  (bon  'i^apicr,  Xud},  ^Blcd)  u.  bgt.), 

Cig.;    —  bcr  Soupon,    Cig.,   C;    izplačilni 

o.,  D  Z. 
odstrojevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odstrojiti,  Cig. 
odstrojiti,   im,    vb.  pf.  abbcijcn:    o.  dlako   s 

kož,   Cig. 
odstrugati,  gam,  žem,  vb.  pf.  flbfcftaben,  Mur., 

Cig.;  —  meg^,  abbredifcln,  Cig.;  meg^obcin, 

.lan.  (H.). 
odstrugljati,  am,  vb.  pf.  mcgfc^aben,  rabicrcn, 

Cig.  ^ 
odstružek,  žka,  m.  kar  se  odstruga,   Cig. 
odstriižiti,    im,    vb.  pf.  abbred))e(n,   Cig.;  — 

nbl)obcht,  Cig. 
odsukati,  kam,  čem,  vb.  pf.  i)  nbbrc^cn,  \o^i' 

bret)i'n,  obfdiraubcii,  Mur..  Cig.,  Jan.;  —  2) 

(ba§  (ycbrc{)tc)  anfbrcl)cn,  juriidbreljen,  Cig., 

Jan. 
odsukavati,  am,    vb.  impf.  =  odsukovati,  Z. 
odsukovati,   ujem,  vb.  impf.  ad  odsukati,  Cig. 
odsuniti,    sunem,    vb.  pf.    burd)    cincn  Stof} 

entfcrncn,  mcgftofjcn,    Cig.;  —  bur^   cineii 

Stoft  iiffncii,   nufftoficn,  Cig.;  —  vrata   o., 

bic  Jljiirc  cntricgcln,  C,  Z. 
odsušati,  am,   vb.  impf.  ad  odsušiti,   Cig. 
odsušiti,  im,  vb.  pf.  bnrd)  Irorfncu  cntfernen, 

cnttrodnen,   Cig.;   —  osepnice  (koze)  so  se 

odsušiic.  bic  'i^lattcrn  finb  trorfcn  gouorbcn 

nnb  abgcfallcn,  C. 

odsiiti,   spem  (sujem),   rfr. /'/.  mcgfd)iitten   (OOJt 

tiocfciicn  5^ingcn),  Cig.,  Jan. 
odsuviiti,  suvam,  sujem,  vb.  pf.  bnid)  StofjCIt 

ciiifcrncn,  mcgftofjcu;  —  bnrd)  Stpfion  i.Mf"f"» 

onfftofjcn,  (odsov-)  Cig. 
i.odsvet,    svv-ta.    w.  ba§   'Jlbrotl)en,   C;   bic 

t^cflcnuprftcUung,  Cig. 
2.  odsvet,  svi;ta,  mi.  r=^  odsvit,  bcr  SSJiberfc^Ctn, 

bcr  ^Keflc);,  Cig. (T.). 
odsvetavati,    am  ,  vb.  impf.  ad  odsvetovati; 

nbintl)e!l,  Jan.,  Str.,  (i Brda,  Črniče (Goriš.). 


odsveten  —  odškfcniti 


789 


odškripati  —  odtapljuti 


odsveten ,    tna,    adj.    abrntfienb  :    odsvetne 

opombe,  Jtirč. 
odsvetovanje,  «.  ba'?  'i?(biat[icu. 
odsvetovati,  ujcm,  vb.pf.  abvotfjeii  ;o.komu  kai. 
odsvetovavati,    am,    vb.  hnpf.,   LjZv.,   pogl. 

odsvctavati. 
odsvetovavEc,  vca,  m.  bei"  2!5ibeiTQtf)ei",  Cig. 
odsvit,   m.  bel  5JSibeifd)ein,  ber  SJeflcj,  Cig., 

Jan.,   C. 
ods vitati,  svTtam,  vb.  impf.  juriidftra^feii,  tuibev= 

ftrQ{)Icu,    Cig.;  =  o.   se,    Cig.,   C;  —  \\d) 

abfpiegcin  (tig.):  notranji  boji  so  se  mu  od- 

svitali   na  obrazu.  Str. 
odšantati,    am,    vb.  pf.    ^infcnb    iBcgtjcfjcn , 

bauoiUiiuten. 
odšavsniti,  šavsnem,  vb.  pf.  burcf)  einmaligež 

£cf)nappnt  (cvtretincn,  niegicl)itappen,  Cig. 
odščeniti,  ščenem,  vt./-/.  tiieg,^Uiic!en,  nbhicipeu. 
odščipalnica,  /.  cin  5S?e'f,icng  ,^um  '"^Ibjliiicfeii: 

suknarska  o,,  ba#  'Oioptcifcii  (um  bie  Enoten 

be§  ®ciDcbe'§  ab,'|U5tinden),  Cig. 
odščfpati,    pam,  pijem.  vb.  pf.  buri^  .^ttcipen 

(ožliJien,   tueg§U)icfen ,    abjtrarfen,   lošfncipcti, 

Cio- 
odščipavati,  am,  vb.  impf.  ad  odščeniti,  od- 
ščipati;  njeg.^uicfcu,  abhieipeit,  Cig. 

odščipniti,  ščTpnem,  vb. pf.  =  odščeniti;  buvd} 

einmaligeli  Sncipeit  cntfernen,  ttjegjiDaden. 
odščipovati,    ujem,    vb.  impf.  ad   odščipniti, 

odščipati. 
odščuvati,  ščuvam,  ščiijem,  vb. pf.  batiOlt]^e|en, 

biniDcg^e^en,  Cig. 
odš^pati,  am,  vb.  pf.  bat)onf)in!en,  C. 
odšepetati,    etam,  ečem,  vb.  pf.  abtifpeln:  o, 

molitev,   Cig. 
odšfst,  /.  =-  odhod,   C. 
odšfstje,  n.  =  odhod,   C. 
odšfstek,  tka,  m.  =  odhod,  Habd.-Mik.,  kajk,- 

Valj.fRad). 
odšiljati,  am,  vb.  impf.  arfodslati;  JDegj[d}icfcit, 

abirf)icfen,  C,  Zora. 
odškgda,  /.  =  odškodba,   C. 
odšk9dba,  /.  bie  ®nt)rf)abtgun9,  ber  Sc^abeit^ 

eriofe,  Cig.,  Jan.,  C,  DZ.,  nk. 
odšk9den,    dna,    adj.    (grtt)d)abtgung#=,    Cig., 

Jan. 
odškoditev,  tve,  /.  =  odškodba,   Cig. 
odšk9diti,  škodim,  vb.  pf.  ent)C^obigeit,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  nk.;  —  po  nem. 
odškodnina,  /.  ber  Sntji^abigungžbetvag,  Cig., 

Jan.,  nk. 
odšk9dovanec,  nca,  m.  ber  ©ntfi^iibigte,  Cig., 

Jan. 
odšk9dovanje,  n.  bie  (Snticf)aDigimg. 
odšk9dovanka,  /.  bie  Giitjdjnbigte,  Cig. 
odšk9dovati,  ujem,  i'i>. />/.  entld)abigen ;  (tudi-. 

odškodovati,    ujem,    vb.   impf.,   Mur.,    Cig., 

Jan. [H.]);  —  prim.  odškoditi. 
odšk9dovavec,  vca,  tn.  bet  (Stttjd)abtger,  Cig., 

Jan. 
odškfbiti,  im,  vb.  pf.  obfpnttern,   Cig. 
odškrc,  m.  ein  abgejc^iiittcncr  %\.td,  Z.,  Jan. 

(I1.)\  —  pogl.  aškrc. 
odškfcniti,  škfcnem,  vb.  pf.  (cillCU  '^{i^)  ll)Cg= 

fc^neiben,  Z.,  Jan. (H.). 


odškripati,  pam,  pijem,  vb.  pf.  čine  |c^fed)te 
Stveid)niufif  bocitbcit,  abfiebctn,  Cig. 

odškfkniti,  škfkncm,  vb.  pf.  =  odškrniti,C.,/?'. 

odškfniti,  sklenem,  vb.  pf  mit  eiiiciii  geiDiffcn 
ftiiivjd)Iaut  mcgbicc^en,  C;  abtlcmmcu,  Cig.; 

—  biivd)  'i?hifbrc[)eii  jeiicit  iiaiit  wenir)ad)eu, 
5.  33.  ben  5"-^f-'f)ttij"  ota  ein  Sdiloiš  iJ|tiH'", 
C. ,  v:(hšt.  -  Valj.  (Vest.)  ;  —  auf)d)ranben, 
Mu'-. 

odškrnjati,   am,  vb.  pf  mcgnagcn,   abfra^en, 

odškrt,  škfta,  m.  =  odškrc,  C;  —  pog'- 
aškrt. 

odškftati,  am,  vb.  pf.  škrtajoč  odgristi,  od- 
ščipati, jv^tišt.;  —  ttjcgntei^eln,  Cig. 

odškftniti,  škftnem,  vb.  pf.  =  odškrniti,  Jan. 

odšpaliti,  im,  vb.  pf.  =  odšpiliti.  Z.,  Št.-Vest. 

odšpiliti,   im,  vb.  pf.  eutfpeilen,  Kr. 

odšravbati,  am,  vb.  pf.  =  odšravfati,   Cig. 

odšravfati,  am,  vb.  pf.  =  odviti,  Io§fc^rauben ; 

—  QUfid)rauben,  juriidjdjrauben ;   —  prim. 

šravfati. 

odštetev,  tve,  /.  bie  ©ubtraction,  M. 

odšteti,  štejem,  vb.  pf.  i)  abred)nen,  ab^ietjen, 
fubtra:^icren;  —  2)  ah--,  aufjiitjlen:  sto  goldi- 
narjev komu  o. 

odštetje,  n.  bie  5(bred)nimg,  ber  Slbjng,  Cig. 

odštetva,  /.  ==  odštetev,   C. 

odšteva,  /.  bie  Subtraction,  C. 

odštevanec,  nca,  m.  ber  Subtraf)enb  (math.), 
Cig.(T.),  Cel.(Ar.). 

odštevanje,  n.  i)  ba§  9(bred^nen,  ba§  Sub= 
tral)ieven;  bie  Subtraction ,  Cig.  (T.),  Cel. 
(Ar.);  —  2)  ba^  5lb=,  ba^  Stnfjdfjten. 

odštevati,  am,  vb.  impf.  ad  odšteti;  i)  ah' 
Sie^en,  fubtra{)ieren;  —  2)  ah--,  Quf3af)(en; 
kupci  prodajalcem  gotov  denar  odštevajo  za 
kupljeno  blago. 

odštevisk,  vka,  m.  ber  3tb§ug,  Jan.;  ber  S)ig= 
conto,   Cig.,  Jan. 

odšteven,  vna,  udj.  fubtractili,   Cig.fT.). 

odštfkniti,  štrkncm,  vb.  pf.  nicgfpril5Cn,  C/g-.; 
lucgjdiuetlcn,  Cig.;  —  enttinfdien,  Mur. 

odšumeti,  im,  vb.  pf.  i)  rQnjd}enb  fid)  cnt- 
fernen, entianfen;  —  2)  oufi)brcu  jn  rnnjdien, 
t)crranid)cn. 

odšumljati,  am,  vb.  pf.  i)  fdufcinb  fidi  ent- 
fevncn,  cntricjcln;  —  2)  Quf(ii.n-cn  jn  fanjcln." 

odšundrati,  am,  vb.  pf.  i)  fid)  poltcrnb  cnt- 
fernen, Cig.;  —  2)  auf[)iiren  jn  poltern. 

odtajati,  tajam,  tajem,  vb.  pf.  niegfd)inct3cn. 

odtakati,  am,  vb.  impf.  ad  odtočiti;  i)  ab', 
lucgflie^cn  laffcn,  ab^apfcn;   o.  vodo,  vino; 

—  2)  roegroden  ntad)cn,  o.  se,  aiegroUen,  Cig. 
odtakljati,  am,  vb.  pf.  njegroden  niad)en,  Cig.; 

o.  se,  uiegrollcn,  Čig. 
odtakniti,  taknem,  r^.  pf.   =  odtekniti. 
odtalen,  Ina,  adj.  iibcr  bcm  53oben  fic^  erl)ebcnb, 

C,   VrtOV.(Vin.). 

odtaliti,  im,  vb.  pf.  mcgjd)ntef5en,  Cig. 
odtapljanje,    n.  ba#  'ilibjdjmcijcu:  o.  medi  od 

srebra,  bie  Seigcrarbcit,  Jan. (H.). 
odtapljati ,    am,    vb.  impf.  ad    odtopiti;    ab' 

fd)nicl3en,    Cig.;   o.  se,    obfdjmcijcn  (i"t>'J> 

Cig. 


odtavati  —  odtf  za 


-  790  — 


odt^zanje  —  odtotči 


odtavati,  am,  vb.  pf.  forttaitmeln,  Cig. 

odtec,  adv.  =  odtod  (iz:  od  ted-c),  ogr,- 
Mik. 

odteči,  tečem,  rb.  pf.  i)  ti)ei](aufcu,  Cig.;  — 
2)  giinjlid)  Qbflicf5cu,  abiinncn;  voda  Je  od- 
tekla; kri  mu  je  odtekla,  er  ift  Uerbtiltet; 
=  o.  se,  Cig.\  voda  se  je  kmalu  po  dežju 
odtekla,  jv{hSt. 

odtfga,  /.  tiie  (Siitjie^ung,  C. 

odtegniti,  nem,  vb.  pf.  i)  XOta,}^\ti)t\\,Cig.,  Jan.: 

—  ent5tcf)eu,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  o.  komu 
svojo  pomoč,  Cig.\  —  o.  se,  enttt)cid)en,  C  ; 
fid)  ent^icfieii ;  kazni  se  o.,  Cig.;  —  2)  in 
9(bred)nuiig  biingcn,  ab§iel)en;  pri  plači  komu 
kaj  o.;  —  3)  o.  od  kraja,  fid^  Dom  Ufer  ent= 
feriten,  abjegcln,  Cig.,  C;  V  barko  je  sto- 
pila, Od  kraja  odtegnila,  Npes.-K.;  —  o.  jo, 
ttneon  laufcn,  Cig.;  po  smrti  vse  od  nas 
odtegne,   Z. 

odtfgnjenje,  n.  bic  Siit,^icf)univ 
odtegovanje,  n.   'bai^  (Sntjicljcn;  —  ba§  5{b= 

,Vcben. 
odtegovati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  odtegniti;    i) 

lreg5icf)cn ;  -   ent,^ic^cn;  dolžnosti  se  o.,  C; 

—  2)  abjieben. 

odtfhtati,  am,  vb.  pf.  n  nbtucigcn,  juiudgeii: 
o.  komu  kaj,  Cig.;  —  2)  av.  ©etDic^t  uber= 
trcffen,  Mur.;  —  aufniicgcn,  Let.,  Jurč. 

odtchtovati,  ujeni,  vb.  impf.  ad  oAx.c\i\.al\,Miir. 

odtek,  teka,  m.  =  odtok,  ber  9(bf[uf§,  Miir., 
Cig.;  o.  in   pritek,   ©bbe   UUb  "^i^i,    C. 

odtfka,  /.  =  odtek,   C. 

odtekati,  tekam,  čem,  vb.  impf.  ad  odteči; 
tt)eg=,  baf)inlaiifcn,  Cig.;  —  tucg^,  nbflic^en; 
voda  odteka,  'tiai  SŠafier  berliert  fid)  nad) 
iinb  iiad);  =  o.  se,  obflioHcn:  voda  se  nima 
kam  ().,  \iCiž  ^BJafjer  {)at  teinen  Slbfluf^,  Cig. 

odtekniti,  tal<nem,  vb.  pf.  o.,  kar  je  zatak- 
njeno; entftopiolu,  ./^'i.,  C;  anfitegeln:  dveri 
o. ,  Cig. ;  bic  gcf(od}teiic  X^iire  einei  ^iivbc 
0.  ein  j^cnftcf  i^ffnen,  Cig. 

odtelegrafovati,  fijem,  vb.  pf.  obtclcgrapljietcn, 
nz. 

odtenek,  nka,  m.  bic  9cUancc,  C,  Let.;  — 
rus. 

odtep,  t<;pa,  m.  bet  %b\a\{  ber  Slnofpcn,  ber 
JRcbeunngcn,  M.;  —  prim.  otep   i). 

odtepati,  tepam,  pijem,  vb.  impf.  ad  odtepsti,  Z. 

odtepsti,  tepem,  vb.  pf.  i)buvd)  ^-^liigcln  cnt» 
fcrncn,  bnuonpiiigeln ,  i-^—  2)  nbidjlngcn, 
Z.;   o.  trtam  očesa,  jv^hSt. 

odteptati,  am,  vb.  pf.  toeftanipfcil,    Cig. 

odlerina,  /.  boi^  SBiggcbror^cnc,  C;  —  prim. 
odtreti. 

odt9rjati,  am,  vb.  pf.  (cilicn  Jficil  cincf  S^lllb) 
biird)  J^ovbern  nbbringcn,  .Mur.,  Z. 

odtcsati,  tešem,  vb.  pf.  iDcg.^lniincm,  tucg- 
f)auen. 

odtcščati  se,  ani  se.  vb.  pf.  ailf  uiidjtcrucn 
"DJJngcn  etiuao  genicficii. 

odtcščiti  se,  im  se,  vb.  pf.  =  odtcščati  se, 
C.  PjkfČrt.j. 

odt^vsniti,  tčvsnem,  vb.  pf,  =  nerodno  odre- 
zati:  kos  krulia  o.  oil   hleba,   Gor. 

odt9za, /.  bic  l*iitjic()ung,  Jan.  (H.). 


odtfzanje,  n.  =  odtegovanje,  DZ. 
odt^zati,  am,  vb.  impf.  =  odtegovati,  Z. ;  o. 

se  svetu,  Jurč. 
odtfznica,  /.  ber  Stbjicl^cr  (ein  SKulfeli,  Cig. 

(T.),  Erj.fSom.J. 
odtfžati,  am,  vb.  pf.  entlaften,    V.-Cig.;  —  o, 

se,  i'td)  cnticeren,  Cig. 
odtihotapiti,  tapim,  vb.  p/,  ftiti  baoonjc^leic^cn, 

C. 
odtikati,  tikam,   vb.  impf.  ad  odtekniti;  auf= 

ricgeln:  o.  duri,    Cig.;   (ettuaž  SScrftopftee) 

offnen,  .fan. 
odtiranje,  n.  bic  SScgtreibung,  Jan. (H.). 
odtirati,  am,  vb.  pf.  rDcgtrcibcn,  ein^ertreibenb 

cntfcrncn;  odtirali  so  vjete  tatove  v  mesto, 
odtiravati,  am,  vb.  impf.  ad  odtirati,  Jan.(H.). 
odtis,  tisa,  »1.  nk.,  pogl.  odtisk. 
odtisk,  tiska,  m.  bcr  Slbbiucf,  Cig.,  Jan.,  nk.; 

hai^  ©j;cniplar  (cinež  jDrucfiuerte^),  DZ.,  nk. 
odtiskati,    am,    vb.  impf.  ad   odtisniti;    burc^ 

Sriicfen  flbfonbcrn,  tpegbriiden,  mcgbrnngcii, 

Cig. 
odtiskovati,    ujem,    vb.  impf.  ad  odtisniti;    i) 

burd)   S^riidcii  abfonbcrn,  tDcgbriidcn,  rocg^ 

bvtingcn,   Cig.,  Jan.,  3/.;  —   2)  'Jtbbrudc 

utad)en,  nk. 
odtisniti,  tisnem,  vb.  pf.  i)  bnrd)  cincn  5)rucl 

ab)  onbern,    uiegbriidcn,    Bcrbrnngcn,    Mur., 

Cig.,  Jan,;  priprte   duri   o.,   Zv.;  —  2)  eiucn 

•■.Jtbbrnd  mad)eu  (abf(atid)en),  Cig, 

odtisgček,  čka,  m,  \ia^  ^^romille,  Cig,(T,J,  C, 
Ccl.fA.J. 

odtle,  adv.  feit  bte)er  3f't,  (odtlej,  Cig.). 

odtleči,  totčem,   vb.  pf.   =  odtolči,   Cig. 

odtleti,  thm,  vb.  pf.  Uieg=,  abgliuimcu,  Cig. 

odtličen,  čna,  adj.  =  odtalen,    \'rtov.  f\'in.). 

odtoč,  t(5ča,  m.  bic  (£(pnte,   Cig. 

odt9Čen,  čna,  adj,  "Jlb.iUg^s  *?(blcttung>5=,  Cig., 
C. ;  odtočnp  rovišče,  bcr  'illbjug-^grabcu,  Levst. 
(Cest.);  odtočni  žlebovi,  Levst. (\auk). 

odtpčič,  m.  dem.  odtok;  bic  9iigolc  (bci  (Jijcn 
balmcn),  Cig. (T'.), 

odtočiitn,  hia,  adj.  'i^iffoir= :  odtočTtna  skalba, 
bic  'i^iifolrinuidicl,  Levišt,  (Pril,). 

odtočilnica,  /.  bcr  ''l^iffoirranin,  Levst. (Pril.). 

odtočišče,  n,  bcr  Crt,  tuo  ctluaž  obfliefst,  bcr 
^ilblauf,  DZ. 

odtočiti,  tcjčim,  vb.  pf.  i)  burd)  5(btlir{5cnta)'fcu 
abfonbcrn,  lucgfdicnfcn,  abid)cnfcii;  preveč  je 
vina  v  kupici:  odtoči  nekoliko;  vedro  vina 
o.  iz  polnega  .soda;  —  2)  mit  bcm  ?lbfd)cnfcn 
fcrtig  Uicrbcil ;  ali  še  točite,  ali  ste  že  odto- 
čili?  —  3)  cntrpflon  mndicn,  Cig. 

odt9Čnica,/. ba^^.)lbnujiSrDl)r,  DZ.;  bic(Sloafc,C. 

odtpd,  adv.  =  od  tod,  pon  I)icr;  Pon  X>a  aii§; 
odtod  do  cčrkvc;  do  križa  je  pritekel:  od- 
tod je  .šel  počasi ;  odtod  prihaja,  da  .  .  .  ., 
bat)cr  toiiimt  c^,  baiž  .  .  .;  (pomni:  odsod 
k  vam  =  odtod    [pon  bprtj    lesem,    Krelj). 

odt9daj,  adv.   =  odtod,   Diet. 

odtok,  tijka,  m.  bcr  '',?(bn»ifiS,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
voda  nima  odloka,  Cig.\  —  bic  Sbbc:  pri- 
tok  in  o.,    Cig.,  Jan  ,  M. 

odtotči,  tolčem,  vb.  pf.  burd)  Sd)logcn  obfoii- 
bcrn,  llicgf lopfcil ;  o.  led  od  žleba,  o.  žlebu  led. 


odtopiti  —  odtvarjati 


791  — 


odtvesti  —  odumovati 


odtopiti,   i'm,   vb.  pf.  i)  rDec|^d)meI,^en;  o.  se, 

tiHHiidjiiicIseit  (intr.J;  —  2)  biivd)  Sdjmcljcit 
oifiicn,  auijdjmcljcn,  Ci^. 
odtovoriti,  im,  vb.  pf.  Cbic  ©auinlaft)  abfaben, 

o>. 

odtfditi,  im,  1'^».  pf.  (pder  inad)cn;  o.,  kar  je 

pritrjeno:  o.  čep,   Cig. 
odtrebiti,   im,    vb.  pf.  bcim  ^ii^cu  ciitfcnicii ; 

odtrfsati,    am,    vb.    impf.    ad   odtrcsti;    )r)cg= 

ic{)Uttcl:i. 
odtresovati,  lijem,  vb.  impf.  =  odtresati,  Z. 
odtrcsti,    tresem,    vb.  pf.    (cilicn    Jl)etl)    ltiei]= 

jdliittedi:  odtresti  nekoliko  jabolk  z  jablane, 

ako   jih    je    preveč    na    njej ;    —    ložriitteln, 

Cig.;  —  fion  ftd)  fd)iUte(n:  o.  jarem.  Z.;  — 

prim.  otresti. 
odtreti,    tarem    (terem),    trem,    vb.  pf.    tueg- 

bvec^en:  dva  zoba  so  revežu  odtrli,  SIN. 
odtfganje,  n.  bie  SBcgreifeung. 
odtrgati,  trgam,  vb.pf.  tt)eg=,  abrei^en;  o.  desko 

od  plota;  rožo  o.;  —  abbied)cn:  komu  kaj 

od  plačila  o.;  —o.  se,  abrei^en  (intr.J:  gumb 

se    mi    je   odtrgal;  —  o.  se,  fic^  lo^ret^en; 

pes,    ki    je    bil    privezan,    se  je  odtrgal;   — 

ne    morem    se    od  doma  o.,    ic^    faillt    nid)t 

uom  §"i'f£  lolfominen,  C;  —  o.  se  vsega, 

l'id)  uon  allem  [o^rei^en,  Ravn. 
odtfgniti,  tfgnem,  vb.  pf.  =  odtrgati,   C 
odtrgovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odtrgati;  ah' 

reifeeu,  ložreiBeii;  — abbrec^en:  od  plačila  o.; 

—  o.  se,  abretBen  (intr.);  ftc^  Io§rcifjeii. 
odtrinjati,  am,  vb.  impf.  ad  odtrniti,  Jayi. 
odtfniti ,    nem,    vb.pf.  =  utrniti:  luč  o.,  Z.; 

(pogl.  otrniti)  ;  —  lDeg»,  au§)pn|ien,  Jan. 
odtr9biti,  im,  vb.  pf.  aiif^oieu  (auf  eiucm  ijovn 

ober  auf  eineni  anbern  3"ft'U"iente)  5U  blajcn; 

pastir  je  odtrobil :   abblafeit. 
odtrohneti,  im,  vb.  pf.  abinobeni;    kolom  so 

\-  zemlji  tičeči  konci  odtrohneli. 
odtrupati,  am,  vb.  pf.  lt)egjd)(agen,  Jan.  (H ). 
odtrupiti,   im,   vb.  pf.  lt)eg=,  abfdjlageu,  Jan.; 

rog  o.,   ba§  £)orn   abftofeen,   Mitr.;   Bog  že 

ve,   kateri    kozi    rog    odtrupi  =  @ott    tucijš 

fc^oit,  »en  er  jiic^tigcn  foll,  Mur. 
o  d  trup  Ije  vati,    ujem,    vb.  impf.  ad   odtrupiti, 

Jan.rH.J. 
odtfzniti,  trznem,  vb.pf.mi  lueilig  offlicn  :  vrata, 

okno  o..    Bes.,  C;    (nam.  ot-vrzniti;    pogl. 

otrzniti). 
odtuhniti,  tuhnem,  vb.  pf.  auj  beii  '3(ugen  cnt= 

fdnriiibcn,  C. 
odtujavati,  am,  vb.  impf.  ^odtujevati,  ogr.-M. 
odtujevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  odtujiti;  ent= 

ficmben,  Cig.fT.J,  nk. 
odtujiti,  im,  vb.  pf.  etttfrentbeii,  Cig.(T.),  ogr.' 

M.,  nk.;  o.  se  od  česa,  eittei'  ^ad)C  Clltfiembct 

»uerben,  kajk.-  Valj.(Rad). 
odtuliti,  im,  vb.pf.  1)  beuleiib  ftd)  ciitfenten; 

—  2)  auf^ocen  §u  {)cuten;  —  3)   mit  ®e= 

{jeul  eriBibcrn. 
odtvarjati,  am,    vb.  impf.  ad   odtvoriti ;  (bo^-^ 

4<crmad)te)  aufmadicn,  offncn,  V.-Cig.,  ogr.- 
C;  o.  okno,  burd)  ©c^iebeit  oifuen,  Cig. 


odtvesti,  tvezem,  vb.  pf.  ložbinben ;  odtvezen 
od  pozemeljskega,  C.;  — odtvezen,  frci,  un= 
nbf)ditgig,  Mur. 

odtvezati,  tvezam,  vb.  impf.  ad  odtvesti ;  ab- 
id)iiiiien,  Iožid)nuren,   V.- Cig. 

odtvoriti,  im,  vb.pf.  i)  (ba§  S?erniadite)  auf' 
mad)cii,  ^'.-Cig.;  o.  okni),  burc^  Sd)icbeu 
offiien,  aufjd)icben,  Cig.;  offnen,  Jan.;  o.  sod, 
dfc  vino  iz  njega  teče,  C;  —  2)  o.  komu, 
jeninnben  cnt,^aubeni,  Ujm  bcn  3c"£"^r  lojen, 
Tolm.-Erj.fTorb.). 

odtfžek,  žka,  m.  ctlfae  'ilb'^ciiiic'.\c5,  Valj. (Rad). 

odučevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odučiti ;  able^ceti: 
o.  koga  česa,   Cig. 

odučiti,  im,  vb.  pf.  abte^ren.  Diet.;  o.  koga 
česa,   Cig. 

odudar,  m.  ber  9?ucfftOB,  /2.  t. -Cig.fT.J. 

odiihati,  duham,  vb.  pf.  =  ovohati,  burd)  i)tn 
®eiud)  aui?finbig  madieu,  C,  Levst.(Zb.  sp.J. 

oduh9viti,  ovim ,  vb.  pf.  burdigciftigen ,  t)er= 
gciftigeii,  Cig.fT.J. 

oduh9vljati,  am,  vb.  impf.  ad  oduhoviti,  Ja]i. 

oduhovljavati,  am,  vb.  impf.  =  oduhovljati, 
burdigeiftigeu,  Cig. (T J. 

odlika,/,  bie  "Jlbgetuofjnung,  Cig.fT.J. 

odum,  m.  baži  @(|o,  Cig.,  C.;  — bie  SJlelbung 
auf  'i)t\X  9iuf:  od  njega  ni  oduma,  C;  o. 
dati,  fid)  auf  ben  flhif  melben,  Št.-C. 

odumien,  mna,  adj.  tiOU  Siuncil,  C;  UJOf)U= 
ftnuig,  Z.;  bumiii,  M. 

odumenje,  n.  ba^J  Gd)0,   C. 

odumevanje,  n.  =  odmevanje,   Cig. 

odumeti  se,  im  se,  vb.  pf.  i)  »oieber^adeu, 
C;  —  2)  fic^  auf  bcn  9iuf  melben,  vihšt., 
Rei.-C;  —  auž  bem  Sc^laf,  au§  ber  99e= 
taubung  (infolge  9iiittetn^,  ŽRufene)  §u  fic^ 
fommen,  v^lišt.,  Re^.-C;  (tudi:  odumeti 
[brez:  se],  ogr.-C,  Z.J. 

odumevati,  am,  vb.  impf.  1)  mieberf)atlen: 
iz  gor  se  je  malik  odumeval,  Dalm. ;  kriča- 
nje sovražnikov  se  je  odumevalo,  Dalm.; 
zemlja  se  je  odumevala  (^odoum-")  od  njih 
kriča,  Dalm.;  vsa  hiša  se  je  odumevala 
(„odom-'*)  od  tega  sladkega  glasa,  Dalm.; 
—  2)  auž  bem  ©dilafe,  au§  ber  Dlmmac^t 
jum  iBelDufžtfein  suriid!ef)ren,  C.;  ne  odu- 
meva  se  več,  er  f)at  bercitž  'i)až  •©etDufgtfein 
nerloren,  Z.;  —  prim.  odmevati. 

odumiti,  fm,  vb.  pf.  i)  o.  koga,  jur  'iBcfinnuug 
biingeu,  ogr.-Č.;  -—  auftlaren,  beletjren,  er* 
Ieud)ten,  C;  — 2)  o.  se,  =  oglasiti  se;  klical 
sem  ga,  pa  se  ni  hotel  odumiti,  stresel  sem 
ga,  pa  se  mi  še  odurni  ne,  Dol.;  —  o.  se, 
5um  'J3oit)U)c-t)ciu  fommen,  ,yi  fid)  fommen,  C. 

odiimljati,  am,   vb.  impf.  ad  odumiti,  Z. 

odumljavati,  am,  vb.  impf.  ^ur  "Sefiiinung 
bringcn,  ogr.-C;  aufmevffam  mad)en,  C; 
auffidren,  icbren,  erlcuditcn,  C. 

odumnik,   m.  ber  S?3a{)nfinnige,  ber  Ouirr,  Z. 

odumnjak,  m.  ber  9)hit^WiUige,  C. 

odiimnjati,  am,  vb.  impf.  9lu-M'd)rettungen  bc^ 
gel)cn,  fid^  toll  benebmen,  rafen,  SlGor.  ^ 

odumovati,  ujem,  vb.  impf  mutl)UntIig,  udrvifd), 
toU  fid)  benef)men,  C,  M.,  Z. 


odumreti  —  odvajalen 


—  792 


odvajanje  —  odvek 


odumreti,  mrem,  mfjem,  vb.  pf.  =  odmreti, 
Diet' 

odumščak,  vi.  oer  ^JJut^njillige,  'att  ^D[)fn= 
iciBcr,  C. 

odunod,  adv.   Mur.,  Cig.,  pogl.  odonod. 

odupati,  am,  vb.  pf.  =  obupati,  Z.,  C. 

odGra,  /  i)  ber  3lb|c^eu,  ber  ©fcl,  C;  —  2) 
etivai'  ?(b)d)eiilic^c§ :  'iia^  Sc^eujal,  Z.\  bie 
TOif^gcburt,  C. ;  —  (psovka)  kajk.-Valj.(Radj. 

oduren,  rna,  adj.  Derbricfelid),  Mur.;  —  uu= 
frcunblic^:  o.  človek,  Celjska  ok.\  —  tribrifl, 
unaugeitc^m,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  M ,  nk.; 
odurno  obnašanje,  abftOBCnbcš  S3cnef)mcn, 
Cig.;  odurne  podobe,  odurni  obrazi,  Jurč.; 

—  »ei^afet,  ogr.-C. 

odureti,  i'm,  vb.  pf,  \)  =  otrpniti,  Bevftodt 
njerbeii,  C:  —  2)  fijeu,  Juilb  roerbcn,  cer= 
tuilbern,  Jan.,  Lašče- Erj.fTorb.J,  Let.;  — 
odurei,  ocrnnlbeit,  Jan.;  tolpel^aft,   C. 

odurevati,  am,  vb.  impf.  ad  odureti,  Bes. 

oduriti,  im,  vb.  pf.  i)  Dcrtiaf^t  mad)en:  ženo 
so  mu  odurili,  C. ;  —  o.  se,  Dort}ai»t  tuerben, 
3lbiff)eu  erreijcn,  Jan.,  C;  odurijo  se  nam 
tudi  najlepša  usta,  Jurč.;  —  2)  pogl.  od- 
duriti. 

odurjavati,  am,  vb.  impf.  pogl.  oddurjavati. 

odurnež,  m.  ciu  abjd)culid)er  SDJenjd):  grešni 
odurnež,  Levst.^Zb.  sp.J. 

odurnost,  /.  bie  ?(bic^culid)tcit,  bie  §ajsHd)!cit, 
./an.,  ogr.-M.,  Valj. (Rad),  nk.;  ber  ®reue(, 
.\feg. 

oduš^viti,  evim,  vb.  pf.  begeifterii,  bejeeten, 
Cig.fT.J;  —  stsl.,  rus. 

oduš^vljati,  am,  vb.  impf.  ad  oduševiti,  Jan. 

(H). 

odušiti,    im,    vb.  pf.  begciftem,   Cig.fT.j,   C; 

—  stsl. 

oduzdati,   am,   vb.  pf.  cnt^dumeii,  obf)nIftern: 

o.  kf)n)a,  ^^. 
odvabiti,   im,   vb.  pf.  x)  tucfllocfcti,  cnttocfcit; 

—  2)  haž  crfte,  cjcit).  eine  Stiiube  bciii  (^ottež^ 
bicnft  oorou^nebeiibc  i*nutcn  bcenbigeu;  od- 
vabil  je  že  zdavnaj,   Dol..  jv\hSt. 

odvabljati,  am.  vb.  impf.  ad  odvabiti;  tucg  , 
cittlodeii,   Cig. 

odvada,  /.  bie  5(bgeH)5^nilug,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.j,  Dol. 

odvaditi,  vadim,  vb.  pf.  abgcttJd^ncil ;  o.  koga 
česa;  o.  otroka  jezik  kazati;  —  o.  otroka, 
bae  .^iub  ber  TOiitterbruft  cntiuobiicn,  ob« 
ipeitcii,  Cig.;  —  o.  se,  ani  ber  ilbung  fom= 
men,  )id)  abgctuotineit ;  o.  se  česa ;  —  o.  se 
(o  ptičih),  ba-J  9Jeft  Derioifen,  C. 

odvaga,  f  tai  Megeiigciuldit,  C 

odvagati,  am,  vb.  pf.  i)  obtungeii,  ^mungcii ; 
kruh  družini  o.;  —  2)  aufiuiegcil,  o.  kaj,  C; 
011  Weniid)t  iibertreffeii,  <'or. 

odvagovanje,  >/.  bns  ''.Jlbluiigcn,  baS  3"'i'SflC"' 

odvagovati,  lijem,  vb.  impf.  ad  odvagati;  ab', 
,Smii(igcil ;  o.  komu  kaj. 

odvaj,  adv.  Krclj-M.,  C  pogl.  jedva. 

odvaja,  /.  =  odvada,   Cig.,  Jan. 

odvajalen,  Ina,  adj.  ''.?(b(eitling^  :  odvajalna 
struga,   DZkr, 


1.  odvajanje,  n.  ba§  5(bgett)of)nen,  baž  ©nt- 
Jiiot)nen. 

2.  odvajanje,  n.  baš  Stblciten,  Jan.(H.). 

1.  odvajati,  am,  vb.  impf.  ad  odvaditi;  abge- 
ttJii^ncu;  o.  se  česa,  eiue®crcof)u^eitafIiua^Iic^ 
oblegcn. 

2.  odvajati,  am,  vb.  itnpf.  ad  odvoditi,  odve- 
sti, odpeljati ;  i)  itjegleiten,  ableiten,  Jan., 
Cig.fT.j;  —  2)  =  odlagati,  »erjogern,  C. 

odvalek,  Ika,  m.  ba&  9lbgctDaI§te,  M.;  —skala, 

katera  se  je  odvalila,    Cig. 
odvalina,  /.  kar  se  je  odvalilo:  odvaline,  bie 

©ibabjigung,  ta^i  ®ero[l,  Cig. 
odvaliti,  im,  vb.  pf.  lucgitjatscn ;  kameno.:  — 

krivnjo  na  koga  o.,  bie  3d)u(b  auf  jemanbcn 

fd)ieben,  Cig.;— o.  se,  tt)eg-,  abroUen,  roUenb 

fid)    ablofen;  —  kamen    se    mi    je    od    srca 

odvalil,  ein  Stein  ift   mir  ttom  §er,^en  gc= 

fadcn. 
odvaljati,    am,   vb.  pf.   mdljenb   ober  rodenb 

fortjcbanen,  ab-,  tuegtDdljen;  ni  odnesel  soda, 

ampak  odvalial  ga  je. 
odvaljevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  odvaliti,  od- 
valjati ;  ab',  lucgmdlj^en. 
odvariti,   im,   vb.  pf.   (ba§  fiot^)  mieber  ab' 

fd)inel,ieii,  abUHlicit,  Cig. 
odvarjati,  am,  vb.  impf.  ad  odvariti;  ablotfjen, 

Cig. 
odvažanje,  n.  bnl  3Segfabren,  ba§  SSegfii^ren. 
odvažati,  am,  vb.  impf.  ad  (odvesti)  odvoziti, 

odpeljati;  i)  mitteift  einež  f^a^rseuge^  tt)cg= 

fiif)ren ;   začeli  so  podrtine   odvažati ;  —   2) 

»erid^ieben,  C. 
odvažen,  žna,  adj.  =  pogumen,  odločen,  fii^u, 

mutf)ig,  eiitfdjieben,  Jan.,  C;  —  (po  drugih 

slov.  jezikih). 
odvažnost,  /.  bie  fiiif)ii{)cit,   bie  (Siit)diloffeu=^ 

f)Cit,  Jan.,  C,  Zora;   —  prim.  odvažen. 
odveč,  adv.  jiiftiel,  iiberfiiiilig:  imeti  česa  od- 
več; on  je  o.,  er  ift  iibcrfiiiflig,  cntbclnlid) ; 

to  ni  tukaj  o.,  ba§  j'te{)t  I}ier  nidit  am  mx' 

veebtcn  ^(0^,  Cig. 
odveče,  adv.^  odveč:  o. modri  proroki,  Krelj. 
odvečen,  čna,  adj.  iiberfliijfig,  cntbctjrlidi,  Ja«., 

C.  ZgD.;  —  criibiigt,  iibrig,  C 
odvečpren,   rna,  adj.  nad)mittdgig,  Mur. 
odvečpra ,    adv.    =  od  večera,    iio^mittogS, 

Mur..  v^hŠt. 
odvečprjati,  am,   vb.  pf  mit  bem  'Jlbeubeficu 

fertig  lucrben. 
odvečprka,  /.    i)   ber  ^liadimittag,"  C,  .Mik.; 

—  2)bn^  'iJJadimittagvmal)!,  bie  ^nuje,  .Mur.,C. 
odvečiti,  im,  vb.  pf.  =  odvekati,  SIS.;  =  od- 

dniti,  nuibobmeit,  C 
odv^dati,    vedam,    vb.  impf   ad  odvesti  (ve- 

dem)2);  on  'm(\\\\\  briiigcn,  aubriitgcii,  A.V.- 

F.rj.fTorb );   o.  domače  žrebe  in  promese, 

Lcvst.  (Nauk). 
odvchniti,   vvhnem,    vb.  pf.  aufjpunbett,  Cig. 
odvchovati,    ujem,    j**,   impf.  ad   odvehniti; 

iiiiJ)piiiibeii,   Cig. 
odvejati,   jam,   jeni,  l•^.;;/'.  z  \ejanjcm  odločiti, 

biird)  ^Binfcln  abjtmberii,  Z. 
odvpk,  veka,  m.  bic  If rqiiiffiiiig,  bie  Starfuiig : 

odvek  dati,  erguicfcil,  Krclj;  f>o  leti  človek 


odvekati  —  odveza 


7!)H 


odvyzati        (idvišc 


za  vsakim  grmom  dobi  odvck,  Dol.-Levst. 

(M.)- 
odvekati,  am,  vb.  pf.  biivdi  §crabuel)mcit  bc§ 

Tccfiiv   offlieil,    C;   —   prim.  veka. 
odvekniti,  veknem,  vb.  pf.  tvaftigeu,  Cl"quicfeii, 

Trub..  Krelj\  o.  koga  s  čim,   C.;  o.  se,  er- 

quirft  tDcvben,  Krelj. 
odvrniti,  nem,  vb.  pf.  ticvhjelfeii  unb  abfatku, 

abllic(te:i,   Mur.;  odveniti,  Kr. 
odverilnik,  m.  bcu  @i§bauin,  bcv  ©i§bocf  (bet 

58nic!on),  V.-Cig. 
odvesiti,  vesim,  vb.  pf.  »ueg^aiigcii,  ent^iilleu, 

Jayi.fH.J. 
odveslati,  am,  vb.  pf.  fid)  rubernb  entfernen, 

tt)eg=,  biiDonviibern. 
odveslavati,  am,  vb.  impf.  ad  odveslati,  Jan. 

(H). 
odvesti,  vedem,  vb.  pf.    i)  =  odpeljati,  Jan. i 

nk.;  —  rucgleitcn,  abicitcn,  Jan.,  Cig.(T.); 

—  2)  au  Slfaiin  biingeit,  oiibrtngen,  Kr.-Erj. 
(Torb.);  — o.  denar.  M.;  Janševi  proizvodi 
so  se  odvedli  uže  zdavna  vsi,  Navv.fLet.). 

odvesti,  vezem,  vb.  pf.  =  odpeljati,  (mit  cilieiu 
guf)r>uerf)  batoonfuijreit,  obfiiljren,  Jan.,  \')-t.; 

—  o.  se,  =  odpeljati  se,  Levst.(Nauk),  Erj. 
dlb.  sp.) ;  —  stsl. 

odveščina,  /.  =  odvetščina,   C. 

odvesiti,  im,  vb.  pf.  entipimbeit,  Z.\  —  prim. 

veha. 
odveštv9,  n.  bic  Srbfcftnft,  Mur.,  C. 
odvetčina,  /.  =  odvetščina,  bie  ©rbfcfiaft,  Cig., 

kajk.-Valj.(Rad). 
odvetek,  tka,  m.  i )  bie  SJadjfommenfc^aft,  ogr.- 

Mik.\   ni  mu  porodila  odvetka,  Navv.fLet.) ; 

—  ber  Srbe,  Mur.,  ogr.-M.,  kajk.  -Valj. 
(Rad);  —  2)  "Haž  Grbe,  Jan.;  reče  tedaj 
očetu:  dajte  mi,  kolikor  se  vam  zdi,  da  je 
moj  odvetek,  Npr.-Krek. 

odveti,  vejem,  vb.  pf.  l}init)eg»r)ef)en,  Jan. 

odvetkinja,  /.  bie  ©tbin,  C. 

odvetnica,  /.  bie  {^urjpred^eiin ,  C,  rokopis 
iS.  stol.-Mik. 

odvetnik,  m.  i)  ber  2ri'r)prerf)er ,  ber  5Ber=^ 
t^eibiger,  Meg.,  Diet.,  Guts.,  Mur.,  Dalm. ; 
(božjega)  sinu,  našega  odvetnika,  Trub.;  moli 
za  svojega  odvetnika  in  pomočnika,  Trub.- 
Let.;  jaz  sem  vaš  srednik,  odvetnik,  Krelj ; 

—  2)  ber  9(bt)DCat,   Cig.,  nk. 
odvetnikovati,  ujem,  vb.  impf.  bie  9lbt)0catur 

aužiiben,  SIN. 
odvetniški,  adj.  §(bt)DCOtcn=,  nk.;  odvetniška 

zbornica,  bie  9(bDDcateiifannner,  nk. 
odvetništvo,  n.  bie  SlbDocotur,  ba§  Sadilualter^ 

amt,  nk. 
odvetriti,    im,   vb.  pf.  botionflicgcn,  fid)  eilig 

boDonmac^en,  ogr.-C,  M. 
odvetrn,  adj.  odvetrna  stran,  bie  tiom  SKitlbe 

obgemattbte  ©citc,  bie  iicejcite,  Cig. 
odvetstvp,  n.  bie  Grbfc^aft,  ogr.-C. 
odvetščina,  /.  t>a^  (Srbe,  C. 
odvez,   veza,  m.  haž  So^binbeit,  Habd.-  Mik. 
odveza,  /.  bie  Sožbinbiing,  bie  ilofung,  Cig., 

Jan.;  —  bic  (tird)Iid)e)  i!DSiiprccf)uug,  bie  9(b^ 

jofutiou ;    o.   dobiti;    odveze    ne    dobiti ;    — 

zemljiška  o.,  bie  ©runbetttloftung,  Jan.,  nk. 


odvažati,  vdžem,  vb.pf.  i)  toSbillbcit;  o.  (pri- 
vezanega) psa;  — o.  se,  [idi  (o^žbinbcn;  krava 
se  je  odvezala;  —  jezik  od  vezati  komu,  je« 
iiumbeii  ,yim  Sprcd)eii  bringcn;  zdaj  se  mu 
je  jezik  odvezal,  je|U  \\t  cr  ge)prdd)ig  ge= 
»DOrben;  —  2)  oufbinbcn;  o.  kar  je  zave- 
zano; o.  rano;  o.  vrečo;  o.  si  črevljičke, 
ruto;  —  o.  se,  aufgc()eii:  robec  se  ti  je  od- 
ve/al;  —  3)  entbinbcu:  o.  koga  dolžnosti, 
Cig.,  Jan.,  nk. ;  —  o.  se  dolžnosti,  fid)  citicr 
'iPflid^t  cntbiubcn,  Cig.,  nk.;  —  Io^jpred)cii ; 
o.   koga  grehov. 

odvezavati ,  am,  vb.  impf.  ad  odvezati  = 
odvezovati. 

odv?zen,  zna,  adj.  (5ntbinbung§=,  ?(bfoIutionž', 
Cig.;  odvczni  list,  ber  (Šutbinbimgsjdjein, 
Cig.\  (£ut{aftung»=,  Cig. 

odvezflo,  n.  bie  Soč-fprediung,  Jan.;  —  haž 
■"Jlbfoditorium,  Cig. 

odvezniti,  nem,  vb.  pf.  tfmaž  Umgeftiirjtež 
umfc()reii:  o.  poveznjeno  skledo,  C :— burc^ 
2Begnal)me  be§  angcleljnten  Serfc(§  Sffnen: 
o.  zaveznjeno  peč,  bcu  angelc^iitcn  Dfetibedel 
iiiegnefjmcn,  Cig.,  Št.- C. 

odvezovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odvezati;  i) 
losbinbeii ;  —  2)  aufbinben ;  —  3)  entbinbcu, 
lo§)prec^cn. 

odveznina,  /.  bie  9lbIofungšgcbiir;  odveznina 
duhovniške  bire,  ZgD. 

odvihati,  am,  vb.  pf.  o.,  kar  je  zavihano,  ba# 
Umgebogene,  Slufgeftreifte,  ^(ufgefc^lagcne  iu 
bie  fiiifjeve  2nge  bringeu;  o.  si  hlače,  rokav. 

odvihniti,  \?hnem,  vb. pf.  o.  kar  je  zavihnjcno; 
bac-  Unigebogcue,  9(ufge)treifte,  9(ufgcid)lagcne 
burd)  einntaiige^  ^^li^i^li^^^^fl^"  '"  ^^^  fviitjcve 
Sage  bvingen. 

odvihovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  odvihati,  od- 
vihniti. 

odvihrati,  am,  i't. />/.  ftiimtenb  fic^  entfernen, 
baoonftiirmen. 

odvijatnica,  /.  bie  2lbniidelmafd)ine,  DZ. 

odvijanje,  n.  'nai  Sožunnben,  bai?  ^lufmideln. 

odvijati,    am,    vb.   impf.  ad  odviti;    ab-,  \oi' 

.  iindelu,  l0'3iuiuben,  lDC'bret)eu;  —  o.  se,  fid) 
loviuidcht;  —  auftuicfelu,  ^uriidtoinben,  ouf=, 
,yiriidbrcl)en. 

odvimenjati,  am,  vb.  pf.  trn  fleinež  (Sutcr  bc^ 
fommen,  C. 

odvintati,  am,  vb.  pf.  =  odviti,  fo§fd)rQUben, 
Cig.:  (bie  3Bagenfperre)  auffc^raubcn.   Dol. 

odvintovati ,  ujem,  vb.  impf.  ad  odvintati, 
Cig. 

odvirati,  am,  vb.  impf.  ad  odvreti;  i)  od- 
virati,  kar  je  zavrto;  bie  Sperre  lijfen:  o. 
kolo  pri  vozu;  —  2)  o.  kaj,  ciner  Sadic 
cntgcgcntrcten,  i:^r  bie  3"1ti""""iU1  uerfagen, 
Cig.;  o.  nove  črteže,  Levst.(Močv.);  o.  pi- 
janstvo, gegeii  bie  Irunfenl)eit  inuten,  Levst. 
rNauk). 

odvisen,  sna,  adj.  abf)angig,  Jan.,  Šol.,  nk.; 
(po  nem.). 

odvisnost,  /.  bie  5(b;^nngigfoit,  Jan..  C,  nk. ; 
(po  nem.). 

odviše,  adv.  =  odveč,  .\fur.,  v{hŠt.;  (odviš, 
BlKr.);   —  hs. 


odviti  —  odvračanje 


794   - 


odvračati  —  odvftati 


odviti,  vijem,  vb.  pf.  i)  ah-,  lo^HjicfcItt,  (o§» 
nnnbcn,  lc?brcf)cn;  nit  z  vretena  o.;  — 2)  (gu- 
)aiiimeiiiie>picfc(tcC')  oufroicfeln ,  (3ufainmen= 
gcroUte|.i    oufrolleu,    (®ebrcl)teš)  aiifbrc{)en; 

—  ,siiritdiDinbcn,  surudbrchen,  Cig. ;  —  emU 
Biercit:  odvita  krivulia,  bie  (ŽOOdltc,  Cig.(T.)\ 

—  o.  se,  fidi  aufnjinbcn,  fid)  aufiuidcln,  fid) 
aufrotlen. 

odvlačenje,  n.  "ba^  S(iitfd)iebcn ,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

odvlačiti,  im,  I.  vb.  pf.  jd}(eppcnb  JDcgf(f)affcn, 
bauonfdileppcn ,  Cig.,  Jan.;  —  II.  vb.  impf. 
lieridiicben,  jogcrn,  C,  kajk.-SlS.;  o.  s  svo- 
jim prihodom,  z  odpuščanjem.  Krelj.;  (hs.). 

odvlaka,  /.  ber  i^erjucj,  Habd.-Mik.,   Cig. 

odvleči,  vlečem,  vb.  pf.  jic^fiib  0.  jc^Ieppeub 
roegid)afien ;  tuegjic^cn,  »regfdjteppen,  o.  koga 
s  seboj  v  krčmo. 

odvo,   adv.  =  odvai,  jcdva,   Ben.-Kl. 

odvod,  voda,  m.  i)  bie  SSegfiUining,  DZ.\  — 
bie  5lbleitung,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (f.),  DZ  ;  — 
2)  strelni  o.,  =  strelovod,  ber  33t!^Q6(eiter,  C. 

odv9dba,  /.  :=  odvod  d,  bie  §lblcitmtg,  Jan. 

odv9den,  dna,  adj.  i)  ^Iblcitillig^^  ^3lb,5ug§=, 
Cig.,  C;  odvodna  cev,  DZ.;  —  2)  ableitbar, 
Sen.  (Fii.). 

odvoditi,  vodim,  vb.  pf.  biird)  tuicbeft]Olte^ 
gii^ven  ober  Soiten  iDegjd^affen ,  tDegfiU)reit, 
uu-gleitcn,  Mur.,  Cig. 

odvpdnica,  /.  bie  2d)Iagabei*,  bie  Strterie,  C, 
Vrtov,  f  Km.  k.),  Erj.fSoin.J. 

odvpdnik,  m.  i)  bci" 'Jlbiciter,  Cig.,  Nov.;  — 
21  ber  9(b,ytgecaiiQl:  gla\ni  o.,  DZkr. 

odv9Jnica,/.  krivulja  o.,  bie  ©UolOcnte, C/^/r.j. 

odvoigniti,  nem,  vb.  pf.  feud)t  luerben,  Mur., 
Cig.,  Met.,  Mik.,  .\otr..  Dol.;  ako  glina  na 
zraku  odvolgne,  zadahne  z  osobitnim  vo- 
njem, Erj.fMin.J;  seno  na  travniku  po  noči 
od  rose  odvolgne,  Dol.,  Št. 

odvoliti,  v(51im,  vb.  pf.  ou^erttin^Icn,  .Mur.; 
U'ol)lcu,  C;  o.  krdelo  na  vsakem  mestu, 
Dalm.;  o.  čas,  fid)  bie  ge^orige  ^e\t  tualjlen, 

odvoz,    voza,    m.    i)  bie  3Ibfuf)r,   Cig.;  —   21 

bie  ^?(bfa()rt,  Cig. 
odv9Zcn,   zna,  adj.  9lbfQ^rt^%   Cig.;  odvgzna 

postaja,  bie  '!?lbfQf)VtžiftQtiPlt,   DZ. 
odvoziti,   vozim,    vb.  pf.  burdi  ^nbvcn  Uieg= 

jd)nffoit,  tiicgnibrcii,  .U  ;  —  bitrd)  Aobien  hM^-- 

Ilijcn:  zid  (>.,  ciii  Stiirf  lilJiaiicr  abrn()ron,  Cig. 
odvozlati ,    am,    vb.  pf   burd)  iiijiiijtg  eiiie^ 

Mnotcn^  lo^biiibcu,  cntfiiotcii. 
odvozlavati,    am ,    vb.   impf.  =  odvozlovati, 

odvozlovati,    ujem,    vb.  impf.  ad   odvozlati, 

ciitfnotcii,   (jg. 
odv9Žnja,  /.   bie   ^^(bfntjrt,    .*/«»•.,  Cig.,  Jan.; 

—  odvo;tnja   do   meje,   bcr  Xrait'Jpint  bi'>  lili 
t>\f  (Mieii,^c,  DZ. 

odvrača,  /.   =  odvračanje,   C. 

odvračatcn,    Ina,    adj.    ,^iir   ''JlbuUMiblllig    obev 

^■l*eil)iitimg  bicneiib,  priineiitiu,  Jan. 
odvračanje,  n.  ba*  ^l^cgiticiibcii,  bnž  'Jlblocitben ; 

—  bn*  ?lbtucnbigiiiad)cn,  ?c.;  —  prim.  od- 
vračati. 


odvračati,  am,  vb.  impf.  atf  odvrniti ;  1)  njcg* 
tuenbeit,  obmeiiben  ;  oči  o.  od  česa,  Cig.;  — 
ableiten,  ablenfen,  Cig. ;  vodo  iz  barja  o., 
ben  SKoraft  eutiuaffcrii ,  Levst.fMočv.);  o. 
udarce,  bie  2d)ldge  parieren,  Cig.;  o.  sum, 
ben  !i8erbad)t  ableiifeit,  Cig.;  —  ab^alteu, 
ferne  f)Q[ten,  Cig.,  Jan.\  sovražnika  o.,  Cig.; 
obroenbcn ;  nesrečo  o.  od  koga;  kupce  komu 
o.,  ^unbeu  abfiit)rcn,  abiuenbig  mac^en;  o. 
koga  od  pravega  pota,  Oerleiten,  Cig. ;  o. 
koga  od  česa,  Don  etttia§  oblrenbig  ,^u  mndjeu 
fudien,  abreben;  —  abrneijen:  o.  prošnje,  DZ.; 
oblefjnen:  o.  ponudbe,  Cig.;  —  2)  entgegnen, 

odvračen,  čna,  adj.^^  odvračalen,   Cig. 
odvračevati ,    ujem,    vb.    impf.    =  odvračati, 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
odvračilen,   ina,  adj.  =  odvračalen  :  odvra- 

čilna  zdravila,   Strp. 
odvračilo,  n.  bie  ?rblcitung,  ./^«.;  —  bn§  58er= 

^iituiigvuiittel,  Cig.;  —  bie  58cr:^utung,  DZ.; 

—  bie  9(b>oeijung:  o.  predloga,  DZ. 
odvračljiv,   iva,  adj.  =  odvraten,   Cig.,  .Jan. 
odvrat,  vrata,  m.  bie  9(bn)enbung,  bie  :gintQn= 

lialtiuig,  DZ.;  —  hs. 

odvraten,  tna,  adj.  abrtienbbar,  nk. 

odvreči,  vfžem,  vb.  pf.  i)  megtuerfen :  prosjak 
je  odvrgel  palico,  Levst.(Zb.  sp.J;  Derttjerfen, 
Mur.,  Cig.,  Guts.fRes.J,  Jsvkr,;  o.  sodnika. 
Diet. ;  zakaj  si  me  odvrgel,  o  Gospod  !  Burg. ; 
oiiemer.^en,  fcarlieren,  Cig.; —  2)  o.  se,  an^-- 
arten,  (ior.-.M.;  —  abtriinuig  merben.  Diet.; 
o.  se  koga,  Krelj.  C. 

odvreščati,  im,  vb.  pf.  ouf()oren  JU  id^ieien, 
Cig. 

i.odvreti,   vrem,   vb.  pf.  auffjiJren  ju  ficben; 

—  nufljijren  ju  gat)ren:  vino  je  že  odvrelo. 
2.  odvreti,  vrem,  vb.  pf.  bie  Sperte  (j.  93.  an 

cineni  SSagenrobe)  iiffnen,  aufjperreu;  o.,  kar 
je  zavrto;  o.  kolo;  odvril  —  (bcu  (5rl'"tcn= 
t)nt)n)  abjpanncu,  Mur. 

odvrnrte'j,  m.  ber  'Jlblucubcr,   C. 

odvrnitev,  tve,  /.  bie  '"^Ibiuenbnug;  —  bie  '-l^er» 
lucigerung:  o.  prisege,  Cig. 

odvrniti,  nem,  vb.  pf.  i)  lucgtoenben:  oči  od 
česa  o.,  Ci^'. ;  ^  nblenfcn:  sum  od  sebe  o., 
Cig.;  —  oblueuben :  nesrečo  o.  od  koga; 
Bog  odvrni !  bel)iite  O^ott !  Cig. ;  —  abtuctt^^ 
big  niodien,  abbringeu;  o.  koga  od  česa;  — 
abicl)nen,  Mur.;  obiiieiicn:  pijane  ljudi  o., 
DZ.;  o.  prošnjo,  DZ.;  — 2)  entgegnen,  Cig., 
Jan.,  C;  —  znamenje  o.,  bno  ^'^eidjen  cr» 
tDtbcrn,  DZ.;  —  i)  crgiebig  jcin,  au><geben, 
Jan.;  —  nič  ne  odvrne,  ii  trtugt  JU  uid)ts5, 
Cig. 

odvrsdti,   im,   vb.  pf.  =^  odvršcti,   Cig. 

odvršavati,  am.  x'b.  impf.  ad  odvršiti;  OUŽ« 
fiil)ven,  lienid)tcn,  ogr.-C;  dobra  dela  o., 
.SV  .V. -C. 

odvrseti,  im,  vb.  pf.  entfd)»uirren,  entrau|d)cn  : 
hudobec  odvrši   v    goščavo,   IJZv. 

odvršiti,  im,  vb.  pf.  auv^fiil)ien,  oollbringen, 
lierrid)ten,  ogr.-('.;  delo,  službo  o.,  .S7.V.-C. 

odvrtati,  \rtaiii.  vb.  pf.  o.,  kar  je  zavrtano;  o. 
sveder,  bou  iUH)vcv  ,^uviidbreljen. 


odvfzati  —  odzdravljanje 


79.', 


odzdravljati  —  odzvoniti 


odvfzati,  am,  vb.  impf.  ad  odvrzniti;  offllCU: 

plot  o.,   C. 
odvrzniti,  vrznem,  vb.  pf.  offlieii:  o.  plot,  beti 

^aiin  offiicn,  Cig.;  o.  vrata,  bie  Jljure  i)alb 

bffiicn,  .\f. 
odvfžek,  žka.  m.  ba§  SSevtuorfene,  ba§  ^tii^ge^ 

jd)icbenc,  Cig. 
odvržen,  žna,  adj.  abijcucicjt,   C. 
odvrženec,    nca,    m.    bcv   ^Ibtruiiuigc,   C;  — 

prim.  odvreči  2). 
odvsak9d,  adv.  =  od  vsakod,  Doil  alleit  Seitcit, 

Cig. 
odvsakpder,  adv.  noit  alleii  ©eitcil,   Cig.,  C. 
odvs^d,  adv.  ooii  allen  Sciteii,  Cig.,  C. 
odvzdigljaj,  m.  brr  5Ui^ub,  Jan. 
odvzdigniti,  dignem,  vb.pf.  l^ebeiib  tnegiiel^meii, 

abbebeii,  Mm:.  Cig. 
odvzdigovati,  ujem,  vb.  iynpf,  ad  odvzdigniti  ; 

abf}cbeit,  Cig. 
odvzf  ma,  /.    bie    3Bc9itQ^me,    Jan.  ;    bie  58c= 

lielinnuig:  o.  trpljenja,  žalosti,   C. 
odvzemati,    am,    vb.   impf.  ad   odvzeti,    n,ieg= 

nef)incn,  Jan. 
odvzfmek,   mka,  m.  kar  se  enkrat  odvzame, 

ein  ©liff,  Fr.-C. 
odvzftek,   tka,    m.  i)  bie  2[8cgnat)ine,   Z.;  o. 

vseh  stroškov,  ber  ^Ib^uj  "^^r  Softeii,  Cig. ; 

—  2)  =  narejenec,  ber  iluilftidltuanil,   Gol. 
odvzeti,  vzamem,  vb.pf.  tDCc3itel}meii,  ent5iet)en; 

vsakdanji  kruh  o.;    moč  o.;    upanje  o.,  bie 

^pofimuig  beuel)men. 
odvzftje,    n.   bie   3tbtia^me,   bie    SSegiialjme, 

Min:,  Cig.,  Jan.;  odvzetje,  Hip. 
odzad,  adv.  =  odzadaj,  odzadi,   Cig. 
odzada,  adv.  =  odzadaj,  Meg.,  Trub. 
odzadaj,  adv.  riicftuarts. 
odzadek,  dka,  m.  ber  9tucfentf)eil,  Jan.fH.). 
odzadnji,  a^f;'.  riidtuartig,  3/. ;  odzadnja  vrata, 

bie  itiittertbiir,  Zor-a. 
odzaja,    adv.  =  odzadaj,   Cig.,  Mik.;  Jaz  pa 

le  odzaja   Kimam  in  kosim,  Npes.-Vra^. 
odzajah,  adv.  =  odzaja,  odzadaj,  Npes.-Vva\. 
odzajemati,    mam,    mljem,  vb.  impf.  ad  od- 

zajeti,    V.-Cig. 
odzaj?ti,    zajmem ,    vb.  pf.    njegjrf)Opfeii,    ah- 

jd)ijpfen,   V.-Cig.;  prekisle  repnice  včasi  od- 

zajmejo,  Ravii.(Abc). 
odzaji,  adv.  =odzaja,  odzadaj,  Danj.fPosv. p.). 
odzajtrkovati,  ujem,  vb.  pf.  auffJDreil  j^U  friif)= 

ftiicteit,  abfvu^ftitden,  Cig.,  Jan. 
odzankati,  am,  i'b.  pf  entfd)Iiugeit,  Cig. 
odzdaj,  adv.  =  od  zdaj,  »oil  ItUU  ait,  ^illfort. 
odzdatča,  adv.  ton  ferii,  C.   ^ 
odzdaleč,  adv.  bon  ferti,  v{lišt.,jv{hšt. 
odzdanji,  adj.  tmi5  Don  jc^t  aii  \jt,  Min: 
odzdavnaj,  adv.  =  davno,  jviliŠt. 
odzdavnja,  adv.  =  davno,    C. 
odzdolaj,  adv.  uiiterl)alb,  utiteii. 
odzdrav,  ava,  m.  bie  (Srmibeniiig  bel  ®nifeel, 

ber  ®cgengruB,  Cig.,  Jan.,  nk. 
odzdravilo,  n.  =  odzdrav,  Jan. 
odzdraviti,  zdravim,  vb.  pf.  o.  komu,  jeiliail- 

bein  bcn  ©rufe  erttiiberit. 
odzdravljanje,    n.  haž  (SrlDibcrii  be§  ®ru^e§ 

(ber  ©rii^e). 


odzdravljati,  am,  vb.  impf.  ad  odzdraviti;  beit 

©rufj,  bic  ©riifje  cnuibern. 
odzfbati,  am,  vb.  impf.  ad  odzebsti;  abfriercil. 
odzfbsti,  zebem,   vb.pf.  abfriercn;  nos  mu  je 

oJzebel,   Ž. 
odzfmelje,    n.   bie  Srbfertie  (apogaeum),  Jes. 
odzfmje,  n.  =  odzemelje,   Cig.fT.J. 
odzgor,  adv.  =  odzgoraj,  Mur. 
odzgoraj,  adv.  Dberf)alb. 
odzgornji,  adj.  oberljalb  befiiiblid),  ber  obeic; 

—  UDU  pbcil  aUi?gef)eilD:  odzgornja  perspek- 
tiva, bie  i^DiicIpcripectiue,  Jan.fH.);  —  »on 
obeit  fommenb:  odzgornja  modrost,  Ravn.-C. 

odzibati  se,  bam,  bljem  se,  vb.pf.  =  zibaje  se 
oditi,  euttiianfeii,  eiitiuatjc^eln,.  Cig. 

odziv,  m.  bie  ©ninberung:  odkašlja  se  in  po- 
trka: mehek  pa  precej  glasen  odziv  se  v 
sobi  zasliši,  Jitrč.:  —  ber  2Sieberf)aC,  baž 
©if)o,  C;  —  ber  ^JJad^tjaC,  Jan.;  bie  9tefo= 
:ian,^,  Cig. 

odzivati,  am,  vb.  impf.  ad  odzvati ;  i )  abbc- 
rufeii,  nk.;  —  2)  o.  se,  firf)  mclben,  anU 
niorteit,  C; — micbcr^alleii,  nad)l)aUen,  Cig., 
Jan.:  odziva  se  breg,  ko  puška  poči,    TV^ 

odzn9traj,  adv.  uilueiibig,  innerbalb. 

odzn9tranji,  adj.  iuiicrljalb  befiiiblid),  ber  iitnere, 
Mm: 

odzn9trašnji,  adj.  =  odznotranji,  Mm: 

odzobati,  zobljem,  vb.  pf.  ab'-,  ttjcgpideit,  C^ceren 
It.  bg(.)  Uiegeffctt ;  polovico  grozda  sem  ti  od- 
zobal. 

odzobavati,  am,  vb.  impf.  ad  odzobati;  \veQ- 
picfeu,  tuegefjen,  Cig. 

odzov,  zova,  m.  i)  bie  Slbberitfuitg,  Cig.;  — 
2)  =  odziv,  bie  S^cjottang,  Jan. 

odzunaj,  adv.  aiifjcrfjalb,  brouBcit. 

odzunanji,  adj.  =  zunanji,  brau^eil  0.  aufeer= 
I}alb  bcfittblid),  Z. 

odziinašnji,  adj.  =  odzunanji,    C,  Z. 

odzvalen,  tna,  adj.  ^tbberilftingv*:  odzvahio 
pismo,    Cig. 

odzvanjati,  am,  vb.  impf.  ad  odzvoniti;  eig. 
biirdi  ijcititett  enniborn :  mit  ber  Jhuvmglode 

.  bei  beti  eiiijeliioii  Jbeilcti  ber  liiefic  3^'*^" 
gebcn,  5/a:/-.  ;  — fid)  oernefjmen  lafieii:  v  društ- 
venem življenju  pri  ženskih  odzvanjala  je 
nemščina,  Erj.fl^b.  sp.);  tudi:  o.  se,  SIS. 

odzvanje,  n.  bie  *i?(bberufung,  Cig. 

odzvati,  zovem,  vb.  pf.  i)  abberufeti,  Cig.,  nk. ; 

—  2)  o.  se  komu,  jciitatibetn  ontinorteii,  er= 
itiiberit,  nk.;  nikdo  se  mi  ne  odzove  (na 
trkanje),  Erj.(I-[b.  sp.);  o.  se  pozivu,  ber 
©inlabuiig  iiaditoinineii,  Zora ;  prim.  hs,  oda- 
zvati  se. 

odzveneti,  im,  vb.pf.  i)  Quf[)oreii  511  tlingcn; 

—  21  tuiebcrflingen,  Cig. 

odzvok,   zv6ka,    m.  ber  SJac^tlang:  o.  dajati, 

rejoniereii,  Cig.fT.). 
odzvon,  zv(jna,  m.  ber  9?adiflang,  .^f ur.- Cig. 
odzvončati,   am,   vb.  pf.   ouf^ijieii  311  Iduteii: 

ovce  so  polegle,  odzvončaie  in  odbeketale. 

Glas. 
odzvoniti,  im,  vb.  pf.  i)  bitrd)  iliiiiteii  enuibern ; 

—  2)  auil)Litcti  511  Idtiteti;  abldutcii;  ali  je 
že  odzvonil  k  maši  r 


odzvuna  —  odžvižgati 


-   796  — 


odžvrgoleti  —  ogarati 


odzvuna,  aJv.  =  odzunaj,   C. 
odzvunah,  adv.  =  odzunaj,  M. 
odzvunaj,  adv.  =  odzunaj,  .\fur.,  C. 
odžagati,  am,  vb.  pf.  ttjegingcit,  abjagen;  deblu 

ali  od  debla  veje  o. 
odžala,  /.  =  tolažba,  ber  Sroft,  .\fur.,  Jan. 
odžaliti,    im,    vb.  pf.    =   potolažiti,    trofteit, 

Guts.,   Mui:,   Jan.,   Sclionl.,    Kast.,  Ravn. ; 

bodi  odžaljen,  )d  getroftet,    Guts.  (Res.);   o. 

se  =  potolažiti  se,   Burg. 
odžaljati,  am,  vb.  impf.  ad  odžaliti,  =  tolažiti, 

troften,  Jan. 
odžaljenje,  n.  ber  %Xo\t,  Guts. (Res.),  Skrinj. 
odžalnica,  /.  =  tolažnica,  bie  Sro[terin,  Mur., 

Vrtov.^Sh.  gov.J;  (odžatnica  r). 
odžalnik,    m.  =  tolažnik,  bec  ^^rofter,  Mur., 

C,  Schonl.,  Kast.,  Bas.,  Skrb.,  Jap.  (odžat- 

nikr). 
odžaljevati,  G  jem,  vb.  impf.  ad  odžaliti,  =  to- 
lažiti,   tioften:    sosedje  odžaljujejo  moža,    ki 

mu  je  žena  umrla,    Vod.fI\b.  sp.J. 
odžalostiti,  i'm,  vb.  pf.  troiteit,   Č,  Z. 
odžalovdti,  ujem,  vb.  pf.  aufl)oreit  JU  tvaueni, 

bic  Jraucr  ablcj^en,  Jan.,  C. 
odžariti,    im,    vb.  pf.    =  žar    odbiti,    tt)ieber= 

Uraf)[en,  Cig.,  Jan. 
odžarjati,  am,  vb.  impf.  ad  odžariti,  Jan. 
odžebrati,  am,  vb.  pf.  Ijerplappcnt,  Cig. 
odžfjati,   am,  vb.  pf.  o.  koga,  jeiitonbem  ben 

^uift  bcne^men,  Mur.,  C;  o.  se,  fcineii  Turft 

Io)d)cn. 
odžeti,  žanjem,  vb.  pf.  i)  mit  t)tt  ©id^el  ^tlt  = 

luegjc^ncibcn,   Cig.,  M.;  sapica  je  majala  vi- 
soko odžeto  strnišče,  Jurč.',  —  2)  ben  @cf|nitt 

(be§  ©etreibe?)  beenben. 
odžgati,  žgem,  vb. pf.  burc^  93rennen  obfonbern, 

ttjcgbrcunen. 
odžgoleti,   im,  vb.  pf.    i)  .^tDttfc^cmb  fic^  cnt= 

ffiucii,  Cig.;  —  2)  aiif^ovcn  ju  ,yuitjcf)cni. 
odžigati,  am,  vb.  impf.  arf odžgati;  luegbreimeii, 

abbienncii. 
odžirati,  am,  vb.  impf.  ad  odžreti ;  ineg-,  ah- 

frcifcn,   Cig. 
odžlabudrati,    am,    vb.  pf.   jiifiibc    plapperu, 

bcvplopiicrn,  Cig. 
odžmigovati,  ujem,  vb.  impf.  =  odmigovati, 

Vod.^I-^b.  sp.J;  —  prim.  mežikati. 
odŽ9kati,     žokam,    vb.    pf.    hutdj    StOC^Cm , 

Stofjcn  cntfcrnoii,  Z. 
odž^kniti,  žokncm,  vb.  pf.  blircf)  cilicn  Stofs 

cntfcrneit,  lucgftofjcn,  Cig. 
odžreti,  zrem,  vb.  pf.  lucg%  abfrcffcil,   Cig. 
odžftati,  am.  vb    pf.  o.  komu  kaj,  jemaitbcm 

ctum-?  tuCflfiid)Clt,   Guts.,  Mur. 
odžuliti,    im,    vb.  pf.    z    žuljenjem    odpraviti, 

liicc^rcibcn;  o.  marogc  perilu,   ('ig. 
odžvaliti,  zvalim,  vb.  pf.  o.  konja,  bcilt  ^fcvbc 

ba^  Wcbif#  obitcbincii,  C. 
odžvenk,    žvtnka,   m.  ber   SStcbcrflaiig,    brr 

9Jod)fInnq,  Čig. 
odžvcplati,  am,  vb.  pf.  ciitjrfintcfcln,  (odžep-) 

odžvižgati,  am,  vb.  pf.  1)  nufbijrcil  j^ll  pfcifcit, 
nbpfcifcii;  2)  pfcifftib  fid)  ciitfrriicn;  — 
;    iifcifnib  nnhDortcn. 


odžvrgoleti,  im,  vb.  pf.  i)  ^ttJtt^cbemb  fidi  ent= 

feriten,  Cig.;  —  2)  auf^oren  ju  jreitjdiern; 

—  3)  jnjttic^einb  crnjiocun. 
oediniti,   Tnim,   vb,  pf.   »creinjeln,    (ojediniti) 

h.  t.-Cig.rr.J. 
9fer,    fra,    m.   ba<ž    Cpfcr ;  —  iz  nem.;    pogl. 

žrtva. 
9frati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  opfcm;  —  iz  nem.; 

pogl.  žrtvovati, 
oficial,   m.  neka  vrsta  uradnikov,  ber  Dfficicif. 
oficialen,  Ina,  adj.  uraden,  officicU,   Cig.(T.). 
oficielen,  Ina,  adj.  officicH,  hA-. 
oficiozen,  zna,  adj.  posredno  uraden,  officioš, 

Cig.fT.),  nk. 
oficir,  rja,  m.  častnik,  ber  CfftCter. 
oficirski,  adj.  Dfficterž«. 
oficlrstvo,   n.  bie  Cfficicre:   ber  Cfficierftanb. 
ofit,  m.  ber  Serpentin,  ber  Cp^it  (min.),  Cig. 

(T.). 
oflik,  tlika,  m.  ber  ^eitic^enfiieb,  Cig. 
oflikati,    fiikam,    vb.  pf.   mit    einem  (angen, 

biinnen  ©egenftanbe   abpriigeln,   Z..  jv{hšt. 
ofiikniti,  tllkncm,   vb.  pf.  o.  koga.  jemanbent 

ciiien  i>ieb  mit  einem  langcn,  biinnen  ©egeii^ 

[tanbe  »erietien,  Z.,jv^hšt. 
ofračen,  čna,  adj.  nafeiueiic,  Polj. 
ofrajhati,   am,  vb.  pf.   mit  SiKortet  bemerfen, 

Ui-rpntjen,  berappen;  o.  zid. 
ofrfoleti ,    im ,    vb.  pf.    untcr    contoull'it)iid)en 

3nctungcn   mit  ben  gliigeln   jrfilagenb   Ber= 

enbcn  (o  ptičih),  Mur.;  —  =  umreti:  kmalu 

bo  ofrfolel,   Gor. 
ofukel,  kla,  adj.  =  polzek,  fcftiiipfrig:  polž  je 

o.,  pot  je  ofukla,  BlKr. 
oga,  /.  nekakšna  ograja,  Poh. ;  —  prim.  nem. 

§09(?)- 
ogaba,  /.  ber  (Sfel,  Re^.-C. 
ogaben,  bna,  adj.  efeUiaft,   Jan.,   C;    ogabna 

pijača,  LjZv.;  —  prim.  ogaven. 
ogabežljiv,  iva,  adj.  cfel^nft,  Fr.-C. 
ogabiti,   gabim,   vb.  pf.  cfelftoft  mad)en,  Jan. 

(H-)<  —  ogabi  se  mi,  irf)  befomme  Sfcl,  Jan. 
ogada,  /.  ber  gfel,  Fr.-C. 
ogaden,  dna,  adj.  cfclt)0ft,  SlGradcc-C. 
ogaditi,    gadim,  vb.  pf.  efelbflft  moc^on,   Cig.; 

ogadiio    se    mi    je   kaj,   id)   bdam   Cfd    DPr 

cuier  (Bad-)f,  Cig. 
ogadljiv,  iva,  adj.  efclfjaft,  Fr.-C. 
ogajati,    am,    vb.  impf.  UcrfpPtlcn,   tiibcln,  Si- 

Gradcc-C. 
ogajav,  adj.  jp5ttiicf),  C. 
ogajavec,  vca,  m.  bcr  Spijttcr,  Krj.-C. 
oga{,  ogala,  »i.  =--   1.  ogel,  Kr. 
ogatnik,  m.  =  ogelnik,  ber  Gcfftein,  Cig. 
ogar,   rja,    m.  bei  ^^Mnbfjunb,  Jan.;  —  prim. 

stsl.  ogarb. 
ogara,  /.  bcr  Sonnenflcd:  poldncvno   soincc 

nareja  ogarc  po  zatilniku   in  hrbtu,  Bes. 
ogarati,  am,  vb.  pf.  i)  (.'paare,   ^orften)  ab^ 

jd)abcn,  Cig.;  o.  prašiča.    Polj.;   an^reibcn: 

podi  so  ogarani,    \'rtnv. (Km.  k.);— o.  \ioii3, 

einen    nn^Jgerben    (tig.i,    Cig.;   —   obbrii^cn 

(nnb  bnnn  cntbaaren),    Cig.,  Gor.;    kar   jo 

kosmatega    ino    pernatega,    se    s    kropom 


ogarbati  —  ogtnj 


—  797  — 


ogenjček  —  oglarina 


omavža,  opuži  ali  ogara,    Vo(i.(Iib.  sp-);  — 

2)  ticrbrii^cn,  Cig.,  Gor. 
ogarbati,  am,  vb.  pf.  abpiiic^cht,   Cig. 
ogasiinik,  ?«.  ber  Siditlojdier,  Dalm.-  Valj.(Rad). 
ogasiti,    im,   vb.  pf.   auvlofc^en,  Cig.;   o.  luč, 

.Mm: ;  —   (ojdien,  o.  žejo,  Jsvki:,  Vrt. 
ogašati,  am,  vb.  impf.  ad  ogasiti;  lojc^eu,  Z. 
ogaten,  tna,  adj.  ^erb,  Cig.,  Jan.,  Dol.,jvihŠt. 
ogaven,  vna,  adj.  ^crb,  Mttr.-Cig,  Jan.,  Mik.: 

—  cfdfjaft  (n.  pr.  o  premastnih  jedeh),  C; 
fc^CU^Iid),  Mnr.-Cig.,  Jan.;  gizdav  človek  je 
sam   na  sebi  ogaven,  St. 

ogavnat,  adj.  i)C\.bV\i).  Mur.,  Cig. 

ogavnost,  /.  bie  C^erbiicit,  Mur.-Cig.,  Jan.;  — 
t>ie  Sd)euBli(^!eit,  Cig.,  Jan. 

ogavsati,  am,  vb.  pf.  abi)aaxcn,  abiuodcn,  Cig. 

ogavžen ,  žna,  adj.  unangenebm :  ogavžno 
vreme,  C;  —  o.  človek,  eilt  8tanfer,  Fr.- 
C.  ;  —  prim.  ogaven. 

i.9gel,  gla,  m.  =  vogel,  bie  ©de:  na  štiri 
ogle,  oiercdig:  —  ber  Q\pi  eincž  Xuc^e§,  C. 

2.  9gel,  gla,  m.  bie  So[)(e;  črn  kakor  o.,  to^[= 
fd)>r)or,^;  živi  o.,  bie  ®IuttotiIe;  blatni  o., 
bie  S.lJoorfofile ,  svetli  o.,  bie  &lan^toi)lc , 
iglasti  o.,  bie  'Dtabcifpfile,  črni  o.,  bie  S(^tyar,v 
fofile,  koščeni  o.,  bie  ftiiDc^entoIjle,  Cig.fT.J: 

—  piše  se  tudi :  ogelj,  Cig.fT.),  Valj.(Rad), 
i.  dr.^ 

i.9ge}ček,  čka,  m.  detn.  1.  ogel,  \)Ci§  ©ddicn 
2.  9gelček,  čka,  m.  dem.  2.  ogel,  ba^i  Ki.if)(d)en. 
9gelje,  n..coll.  ^  oglje,  So^leit,  Triib.,  ogr.-C. 

1.  9geln,  adj.  =  vogeln,  (Sd=,  Cig.,  Jan;  ogelni 
lemez,  bet  Sdiparren,  Jan. 

2.  9geln,  adj.  Sof)Ieii=,   Cig.,  Jan. 
ogelnat,  adj.  fof)Ienrci(i,  Cig. 

i.  9gelrica, /.  ha%  SSinfelmaB,  '^<!^^  SSinteleifen, 
bie  Sd^miege,  Cig.,  Jan.,  C. 

2.  9gelnica,/.  bie  Sol)lenbrennftdtte,  bev  ^o^Ien= 
meiler,  Cig.,  Jan.,  M.,  Vrtov.  (Km.  k.),  Zv., 
Xotr.,  Goriš. 

9gelnik,  m.  =  vogelnik;  i)  ber  Sdfteill,  Jan., 
Dalm.;  —  2)  ber  3SinfeI£)a!en,  'Oaž  3iMuteI= 
maš,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  C. 

ogetnjak,  m.  ha^  £o{)len^au§,  tai'  Sof)(en= 
maga^iin,  Cig.,  Jan.,  \ov.,  LjZv. 

ogelnokiset,   sla,   adj.  fDf)(ett)auer,   Cig.,  Jan. 

ogenj,  gnja,  m.  i)  ba§  geuer;  o.  kresati,  gcuev 
fd)lagen;  z  oljem  ogenj  gasiti,  C(  in§  %t\xix 
gtefeen,  Mur.,  Cig.;  iz  dima  v  ogenj  =  Dom 
9iegen  in  bie  Jroufe,  Mur.\  moram  z  roko 
v  ogenj  =  xdi  muji  in  ben  \anxen  ^3(pfc( 
beiften,  Mur.,  0>.;  — bie  geuerebiunft:  ogenj 
je  v  vasi,  e»  brentit  im  '3^orfe;  o.  vstane, 
ba§  i^euer  bricf)t  au§,  Cig.;  za  vsako  reč  je 
že  ogenj  v  strehi,  =  um  jeberSlleinigfcit  tuiHen 
tuirb  glcid^  2drm  gejc^lagen;  —  ber  $>erb: 
kovačnica  na  dva  ognja,  C;  naša  vas  ima 
30  ognjev(  =  ogniišč,  hiš),  Kras-Erj.fTorb.J ; 
plačevati  davek  od  ognja,  bie  .S^au^cfafjCH^ 
fteuer  ja^lett,  Tolm.;  —  divji  o.,  ba^  9(0tf)= 
feuer,  V.-Cig.;  divji  ogenj  je  z  drgnjenjem 
lesa  ob  lesu  napravljeni  ogenj,  Rib.-C;  — 
divji  o.  =  belkasta  svetloba  od  trhlenega 
lesa,  BlKr.;  —  divji  o.,  "bdi  ^irlic^t,  Cig. 
(T.);   Čadni  o.,  ba§  SrrI'C^^  C/gr.;  =  slepi 


o.,  Guts. ;  —  o.  sv.  Elma,  ba§  St.  Glmfeuer, 
Cig.fT.J,  Jes.;  —  grški  o.,  bov  gried)iid)e 
i^eucr,  Cig.;  o.  iz  pušek,  ba'5  ©erecfjrfeiu-r ; 
v  ognju  biti.  im  feitiblic^cii  "^imv  fte^en  ; 
—  2)  bai  Sd\\^\c\\\A)\o\i' ,  Cig.,  M.;  —  3) 
razne  bolezni:  divji  o.,  bie  (Siit^iinbung,  C.; 
divji  o.  se  naredi  človeku  na  rani,  BlKr.; 
bie  Sriiune,  C;  —  pereči  o.,  ber  milj^ 
bn':ibartigc  Siotljlauf  (ber  Sd)ii)einev  Cig., 
Fr.-C,  Strp.;  —  mrzli  o.,  ber  ^ranb  an 
ben  ^Bdiiiiien,  C;  —  4)  ber  ftarfe  3lffcct,  bie 
Seibenjdiaft;  v  prvem  ognju,  Cig. 

ogenjček,  čka,  m.  dem.  ognjec;  ba^  5'^uerdicn. 

ogenjščak,  hi.  ber  1i)p^u§,  ba'5  9?erDeufieber, 
rihŠt.-C. 

ogib,  giba,  m.  i)  bie  ^eugiing,  (phvs.):  o.  svet- 
lobe, valov,  Cig.fT.J;  —  2)  baž  9tu»rucid)en, 
bie  58ermeibung  ,  Cig. ,  Jan. ,  M. ;  —  3) 
oni  del  telesa,  kjer  se  človek  pripogiblje: 
pokošeno  žito  v  ogib  stiska  in  v  snope  veže, 
Jurč. 

ogiba,  /.  i)  bQ§  9hič'>ncic^en,  C;  —  2)  bie 
SSeidie  (aiif  ber  Sijenbnljii),  DZ. 

ogibališče,  n.  ber  9Uieirieid}un9lp(a6 ,  DZ., 
Levst.fCest.J;  —  bie  SBeidjC  (an  ber  (£ijen» 
baf)ii),  Cig.fT.J. 

bgibanje,  n.  ba§  Slu§tt)eid)eti,  bie  3?ermeibung, 
baC'  53Jeibcn. 

ogibati,  gTbam,  bljem,  I.  vb.  impf.  ad  ogniti; 
i)  beugen  (phvs.),  Cig.fT.J;  —  2)  o.  se 
koga,  česa  (komu,  čemu),  aii^mcidjcn,  meiben, 
žena  se  moža  ogiblje;  pijancem  na  cesti  se 
o.;  o.  se  hudih  tovaršij,  Mik.;  —  II.  ogibati, 
bam,  bljem,  vb.  pf.  rege  madien,  Cig. 

ogibek,  bka,  m.  bie  9hi§tiieid)ung,  Fr.-C. 

ogiben,  bna,  adj.  i)  oiižmeic^enb,  eDaUD:  o.  od- 
govor, Cig.fT.J;  —  2)  tteimeibbar,  Cig. 

ogibljiv,  \\ai,  adj.  i)  QH§rceid)enb,  euafio,  Cig. 
1'T.);   —    2)  =  ogiben  2),  Mur.,  Cig. 

ogizdati,  am,  vb.  pf.  sieren,  jdimiideii,  Cig. 

oglabati,  bam,  vb.  impf.  ad  oglobati;  beiiageu : 
pes  kost  oglaba,   C,  Z. 

ogladeti,  im,  v*,  pf.  {)ungrig  roerben,  Prip.- 
Mik'.,  ogr.-C. 

ogladežati,  am,  vb.  pf,  aušpidtten,  Cig. 

ogladiti,  gladim,  vb.  pf.  glatt  mad)en,  abglat« 
ten,  Cig.,  Jan.,  M.;  voda  kamenje  ogladi, 
Cig.;  —  o.  koga,  eiiieu  befjobeln  (hg.),  Cig. 

ogladniti,  gladnem,  vb.  pf.  f)ungrig  iDcrbeit, 
Z.,  Vrt. 

oglaja,  /.  bie  2lbgtattuitg,  C;  bie  9lušbitbuiig : 
o.  maternega  jezika,  Slom. 

oglajati,  am,  vb.  impf.  ad  ogladiti;  glatteil,  Z. 

oglajenica, /.  joinel  {v(ad}>3,  al§  man  auf  ein- 
mal  biirri}  bie  .'pedjcl  jielit,  r.-C/sr. 

oglajevati,  ujem,  vb.  impf  gldtteit:  jezik  o., 
bie  3pradje  auebilben,  Let. 

oglajštati,  am,  vb.  pf.  beiorgen:  o.  živino,  Z. 

1.  oglar,  rja,  m.  =  prcžar,  ber  Sd)marp^er 
bei  štodi^eiten,  M.,  Dol..  Savitiska  dol.-C. 

2.  9glar,  rja,  m.  ber  ilo^Ienbrenner;  oglar,  Dol. 
9glarica,  /.  bie  Sloljlenbremieriu. 
oglarija,  /.  =  oglarsno. 

oglarina,  /.  ber  ^6t|(crlof)n,  Cig ,  Jan. 


oglariti  —  oglaševanje 


—  798  — 


oglaševati  —  ogled 


1.  oglariti,  arim,  vb.  impf.  an  beii  ©cfen  I)erum 
ftc^en ,  Sov.  -  C  ;  okrog  olepšane  hiše  je 
oglarila  mladina.  Zv  \  bci  ^odj^eiten  jrf)rnQ= 
ro^en,  bort  IMeber  fingen,  um  bejdieiift  ju 
roerbeii,  M. 

2.  oglariti,  arim,  vb.  impf.  bie  So^fenbrennerci 
bctrcibcn. 

1.  oglarjenje,  n.  "ba^  fcf)marofeeitjci)C  ^erunt' 
ftebcn  bci  .'goc^,^citcn,  Cig. 

2.  oglarjenje,  n.  baž  ^eticiben  ber  S'o()Icii= 
breuiictei. 

oglamica, /.  i)  bie  Ko^lenbreiinerci,  bie  Sto^ter^ 
{)iitte,  Jan.;  —  2)  =  ogelnjak,    Cig. 

9glarski,  adj.  jur  fto()lcnbiennerei  gepvig, 
Sof)[ct=. 

9glarstvo,  n.  baž  ft'o^(enbrennergett)crbe,  bie 
fto^lenbrennerei. 

oglas,   glasa,   m.   i)  bie  Slnntelbung,  M.;  — 

2)  bie  9(ittrt)ort  auf  einen  9tiif,  Cig.,  Jan.; 

—  baš    ©C^O,    Cig.,  Jan.,   Cig.  (T.),   C;  — 

3)  =  razglas,  bie  ft'iinbinacf)ung,  bie  5(nfiin= 
bigung,   Cig.,  Jan.,  C. 

oglasba,  f.  bie  5(nmelbitng :  o.  za  prisego,  bie 

Gibe^antretung,  Cig. 
oglasek,  ska,  m.  ber  2nut,  (beri  jemanb  bon 

firf)  gibt),  Jan. ;  —  ber  2Bieber{)aU,  Jan. 
oglasiinica,  /.  ber  SJicIb^ettel,  Jan. 
oglasilo,  n.  i)  bie  ^JJ(elbung,  ./an.;  —  2)  bie 

Stunonce,  .Jan.fH.) 
oglasitelj,  »i.  ber  33erfiinber,  Jan.i'H.). 
oglasTttv,  tve,/.  bie  9JJe(bung,  bie  S(nme(bimg, 

Cig.,  Jan.,  DZ. 
oglasiti,  im,  vb.  pf.  i)  antiinbigen,  iiielben; 

—  o.  koga,  jemoiiben  an,^eigcn.  Svet. (Rok.); 

—  2)  o.  se,  etnen  iiaut  Don  fid)  geben,  ficb 
»erne^men  lofjen,  ficf)  melbeu ;  slavček  se  je 
v  grmovju  oglasil;  oglasi  se,  če  te  kličem! 
o.  se  za  prisego,  bcil  Sib  aiitliclbcn,  Cig.; 
o.  se  za  dediča,  fid)  crbertldrcn,  Cig.;  —  o. 
se  pri  kom,  bei  jcmanbcm  eiuipredjen,  fid) 
onmelben;  oglasi  se  mimogrede  pri  nas!  — 
3)  =  razglasiti,  »erfiinbigen,  aiiSrufcn,  Cig., 
Jati. 

oglasnik,  wi.  i)  ber  SKelber,  Cig.,  .lan.;  — 
2)  ber  SSerfiinber,  Jan.(H.>\  —  3)  bav  9ln' 
fiinbigungeblott,  ba§  9(njeigeblatt,  Cig.,  Jan., 
DZ.'      ' 

9glast,  ad).  cdig. 

oglasva,/.  ^  oglas,  bo§  Gd)0,  Jap.-C,  skrinj. - 
Valj.CRad.). 

oglašanje,  n.  ba#  9lmnelben,  baž  9lnfiinbigcn ; 

—  bie  9lnmc(buiifl(in). 

oglašati,  am,  1»^».  impf.  ad  oglasiti;  1)  nielbcu, 
anfiiiibigcil ;  —  2)  o.  se,  fid)  oenic()iiicii  Inffiu, 

fid)  melbctl ;  oglaša  se  v  njem  čutstvo,  e^ 
regt  fid)  in  il)m  bn^^  0)cfii[)l,  Cig.;  v  razgo- 
vorih se  oglašati,  fid)  an  bcn  Tcbnttcn  be' 
tbeiligcn,  I.cvxt.fMočv.);  —  o.  se  pri  kom, 
bei  jeinanbcni  cin,^ufprcd)eii  pflfOC" !  —  «•  ^c, 
nad)l)Q(Icn,  niiebcrt)nncn,  Cig.,  Jan.,  M.;  — 
31  Dcrfiinbigcii,  C. 

oglašcnje,  n.  bie  ?lnmelbung,  bie  9lnfage,  Cig. 

oglašcvdten,  \n»,  adj.  ajietbung«',   Jan. (H.). 

oglaševanje,  n.  =  oglašanje,  Jan. (H.). 


oglaševati,  ujem,  vb.  impf.  =  oglašati,  Jan. 

oglat,  ata,  adj.  edig,  fontig,  Cig.,  Jan. 

oglav,  glava,  m.  1)  ber  ^"Brilt,  ber  Cbcrfug, 
ogr.-C;  —  2)  ba#  Cberieber  be#  Sd)ul)e5, 
Cig.,  Jan.,  Mik.,  v^hŠt.-C;  (usnje)  prireza- 
vati  za  šare,  podmete,  za  oglave,  zapetke, 
Danj.fPosv.p.j;  —  3)  bie  ^ferbetjolftcr,  Cig., 
BlKr. 

oglav,  glava,  adj.  =  gologlav,  bar^aupt,  Mur., 
Datij.fPosv.  p.),  vihŠt.-C;  —  tai)(,  Ščav.-C. 

oglavati,  am,  vb.  pf.  =  oglaviti  2),  mit  ber 
.'palfter  t)erfel)en,  Jan. (H.). 

oglavica,  /.  ber  feuttopf,  C. 

oglavina,/.=  glavina,  bašSopfftii(fbcrž)aut,  Z. 

oglaviti,  im,  vb.  pf.  ij  mit  einem  ftopf  t)er« 
fef)cn:  žrebelj  o..  Z.;  —  2)  l^alftern,  Cig.; 
(prim.  oglavati);  —  3)  t)orfd)U^en,  Jan.;  — 

4)  o.  predivo  =  omikati,  v\hŠt.,  ogr.-C.;  — 

5)  o.  se  komu,  jemanbem  ben  Sopf  sunjcnben, 
J  str  a- C. 

oglavje,  n.  i)  ber  .^utfopf,  Mur.,  Cig.,  C, 
Jurč.;  veliki  klobuki  z  okroglim  oglavjem, 
Tolm.;  —  2)  haž  Cberieber  "ncž  @d)U^eg, 
Z.;  bie  5.<orfd)U^ung,  Jan.,  SKior.-C;  — 
3)  ber  (yetDef)rfo(bcn,  Cig.,  Jan.;  —  4)  ba# 
Gapitdl  eiiier  Sdnle,  C,  šol. 

oglavka,  /.  i)  bie  i^alftcr,  Jan.,  Fr.-C;  — 
2)  hai  ^fluglinupt^  Št.- Cig.,  C;  —  3)  eine 
9lit  efisbarer  3d)njamm,  M;  ber  ^'aiferting 
(agaricus  caesareus),  v^^ltŠt.-C. 

oglavljati,  am,  vb.  impf.  ad  oglaviti :  —  !^ed)eln: 
predivo  o.  =  predivo  mikati,  v^hSt.,  ogr.-C. 

oglavnica, /.  1)  bie  iiaube,  V.-Cig.;  —  tie  ^a= 
pn^e,  Jan.;  oglavnice  za  sokole,   Jurč.;   — 

2)  ber    £)llttopf,    Jam..  Mur.,   Cig.,   C;  — 

3)  t)až  šd)ultertud),  bae  .'oumcvale  (bei  ber 
9[){ei^tlcibung),  Cig..  Jan.,  Sotr.-Burg.fRok.). 

oglavnik,  m.  i )  bic  .'oaifter,  Habd.-Mik.,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  DZ.,  Dalm.;  —  2)  bie  itappe, 
ber  ^lappeniing,  Cig. 

9glec.  gleca  (gek'a),  »i.  i)  dem.  2.  ogel,  bflž 
.fto^ld^en;  oglcci,  Jtoblcn,  Krj.-Cig.(T.);  — 
2)  =  ogljik,  ber  ilo^Ienftoff,  Cig.  (^vogelc") 
Vrtov.  (Km.  k.). 

ogled,  gleda,  m.  i)  bie  Umfd)QU,  Cig.;  —  ber 
SRiidblirf,  Jan.;  —  2)  bie  'i8cfid)tigung ;  na 
o.  postaviti,  j^ur  £d)au  auvftcncn;  na  o.  po- 
slati knjigo,  eiu  S&\\6.)  jiir  'Jlnfid)!  fdiidcn; 
ber  9(ugenfd)cin:  biti  na  ogledu,  na  o.  priti, 
Cig.;  na  oglede  hoditi,  'Jlugcnfdjeine  oor« 
neumen,  Lcvst.  (Sauk);  dva  kmeta  sta  se 
toZarila,  in  moral  sem  iti  na  ogled,  Jurč.; 
o.  vzdigniti,  cinc  i!ocalbffd)au  oeranloffen, 
Z.;  =  o.  sklicati,  Levst.(Sauk) ;  o.  držati, 
bcn  '',)hiiicn)d)cin  lHnncf)nicn,  Dol.;  tudi:  ciuc 
'iDiuftciimg  abhaltcn,  Spcs-K.;  —  mrliški  o., 
bic  XoMoiibt'id)nn,  DZ.;  —  potrdilni  o.,  bic 
(SoUoubicruiig,  DZ. ;  —  bic  ^Srautfc^nu,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  iti  na  o.,  Z.,  LjZv.;  =  iti  na 
(^gledc,  Mur.,  C,  BlKr. ;  =  iti  na  <Jgledi, 
Lašče-Levst.fRok.),  jv{hŠt.;  =  iti  vzgledi, 
C,  Mik.,  Danj.fPosv.  p.),  \pes.-Vra^;  na 
(Jglcdih  biti,  Lašče- Levst. (Rok.);  —  tudi: 
«')glcd,  ogič-da,  Dol. 


oglfda  —  ogledovati 


799  — 


ogledovavec  —  ogliti 


ogl9da,  m.  bcv  'i^cjdjaiiev,  bev  i^ifitntor,  bor 
^llipCCtor,  Cig.,  Jan.;  šolski  o.  Cig.,  Nov.- 
C,   Slom. 

ogledač,  in.  ber  Spioil,   C 

ogledalar,  na,  m.  bcr  Spieiie(iiiad)cr,  Cig. 

ogledaice,  u.  dem.  ogledalo;  cin  fleitici"  Spicticl, 
Cig.,  Jan. 

ogledalo,  n.  =  zrcalo,  bci"  Spicgel,  Mur., 
Cig.,  .Jati.,   C,   >ik. 

ogledarfna,/.  bic  "i8cicf)augebur,  Levst.(Nauk). 

ogledati,  gledam,  vb.pf.  i)  befel^en,  befiditigeit, 
m  '?(iujen)d)eiu  nc()iuen;  o.  česa:  oglej  mojih 
rok!  Met.;  zdaj  si  ogledimo  nemškega  so- 
neta, Levst.  (LjZr.);  nav. :  o.  kaj;  —  recogno= 
fcievcn,  Cig.; —  o.  se,  fid)  (ie)cf)auen,  Cig.; 
o.  se  v  zrcalu,  fid)  beipiogclit,  Cig.;  —  o. 
se  na  koga,  fid)  iemaitbcn  511111  lifiifter  nel)men, 
nk.;  —  2)0.  se,  fid)  oriciiticrctl,   Cig.  (T.); 

—  3)  o.  se,  fid)  umfcl)en,  judidblicfcn,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  —  še  ogledal  se  ni  =  še  zmenil 
se   ni,    Gor. 

ogledavanje,  n.  i)  baž  ^efic^tigcn ;  —  2)  t>a§ 
Umfcl)eit,  Mur. 

ogledavati,   am,  vb.  impf.  =  ogledovati. 

oglfdec,  dca,  m.  ber  ^uitbfc^after,  Cig. 

oglfdek,  dka,  m.  i)  taž  9JJufter,  bie  9Jhiftei"-- 
)t)are,  Cig.fT.j;  —  2)  ogledki  =  ogledi, 
bie  ^rautfd)ait,  C 

ogleden,  dna,  aJj.  1)  33cfic^tigungž=,  Cig.; 
ogledni  list,  ber  ^efd)Qll5CttcI,  Cig.,  Jan.; 
ogledni  zapisnik,  bQ#  43cid)auprotofotl,  Levst. 
(Nauk);  —  2)  periffopifrf),  Cig.  (T.);  — 
3)  fd)aubar,  Cig. 

ogiedišče,  n.  '^Viž  Sd)Q ufeitfter,  h.  t.-Cig.  (T.). 

oglednica,  /.  i)  bie  \?liiffel)crin,  Jan.;  —  2) 
oglednica:  mrliška  o,,  ber  fc^rift(ic^e  2ei(^en= 
befd)aubefunb,  DZ. 

oglednik,  m.  i)  ber  ^cfd^aucr,  ber  ^Befiditiger, 
Cig.,  Jan.,  Levst. (Nauk);  mesovni  o.,  bcr 
gleiic^bcfd)auer,  DZ.;  —  2)  ber  ilitubfd)after, 
ber  Spat)Cr,  Cig.;  (oglednik),  Dalm.-Valj. 
(Rad);  —  3)  ogledniki,  t.  j.,  tisti,  ki  pri- 
dejo na  ogledi,  ;i':,/i,S7. ;  —  prim.  ogled  2). 

oglednina,  /.  bie  ^efdjaugebiir,  C,  DZ. 

ogledovalen,  tna,  adj.  befd)aulic^:  ogledovalno 
življenje,    Cv. 

ogledovališče,   n.  ber  Cbfcriintion^pla^,  DZ. 

ogledovalnica,  /.  bie  2Sarte,  Jan. 

ogledovanje,  n.  i )  bas  93eficf)tigen,  bie  ^iifpi' 
cierung,  Cig.,  Jan.;  o.  mrliča  (mrličev),  bie 
Jobtcnbefc^au,  Cig.;  —  bie  ^Seobac^tuug,  bie 
93et,ad)tuug,  Cig. (T.);  bie  gciftige  ^i3efd)au= 
ung,  Cig.,  Cv.;  —  ba^  (2paf)cn,  bie  5lu!ibfd)af= 
tuug,  Cig.;  —  2)  bie  S3e)piegching;  —  3) 
ba5  Umfe^eit. 

ogledovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ogledati,  i) 
befd)nucii,  befic^tigen;  mrliča  (mrliče)  o.,  bie 
2obtenbefd)QU  oonie^mcn;  vojsko  o.,  bai- 
S)cer  mufteni,  Cig.;  —  betrcd)teu:  duhovno 
o.,  gciftig  befd)aiien,  Cv.;  —  funbid)Qfteii, 
Ipicnieren,  Cig.,  Jan.;  —  o.  se,  fid)  befc^en; 
o.  se  v  zrcalu,  fic^  befpicgeln,  Cig.;  —  2) 
o.  se,  t)erumidiQiicn,  um^erbliden,  Cig.,  Jan.; 

—  faumen,  Dalm.-C;  kaj  se  ogleduješ": 
jvihŠt. 


ogledovavec,  vca,  m.  ber  ^i^cfid)tiger,  bcr  3^e= 

fd)aucr,    bcr    i^ifitntor,    .\fur.,    Cig.,   .Jan., 

Valj.  (Radj;  —  bcr  iluiibfd)Qfter,  ber  Spnf)cr, 

Mur.,   Cig.,  Jan. 
ogledovavka,  /.  bie  93efid)tigcrin;-bie  .Uiiiib' 

fd)Qftcrin,  Cig. 
oglediih,  m.  bcr  Spioit. 
ogled i'ihinja,  /.  cin  uieiblid)er  Spioii,  Zora. 
ogleduhovanje,  n.  bol  ^disfpafjeti,  boš  Spio= 

iiicrcu,  Cig.,  \ov.-C.,  DZ. 
ogleduhovati,    ujem,    vb.  impf.  SpioiK-bicitfte 

Iciftcn,  ipionicren,  Cig.,  Nov.-C. 
ogledun,   m.  =  ogleduh,    Cig.,  Šol. 
oglediištvo,  n.  bie  Spionage,  nk. 
oglfn,   HI.  ein  Stiid  iio^Ie,  Cig.  (T.),  C,  Mik., 

.\avr.(Let.),  vihŠt.;  —  tudi:  pglen,  kajk.- 

Valj.(Rad). 
ogjvn,  adj.  So(j(en= :  ogleni  prah,  ber  ftob(eil= 

ftaiib,  Z. ;  oglena  tvorba,  bic  ^oblenformatioit, 

Cig.  (T.). 
oglfncat,  adj.  M)Ienftoff^aItig,  Cig.  (T.). 
oglfncek,  čka,  w.  dem.  oglen(ec);  ein  (2tiicf=^ 

d)en  hloi)\e.  Št. 
oglfnčev,    adj.  ^um   Sobleiiftoff  ge^orig:    o. 

žveplec,  ber  Sd)>iiefc(fo()[cnftoff,  DZ.:  o.  vo- 

denec,  ber  .f o^Ictmiafferftoff,  Cig.  (T.). 
oglenčevokisel,  sla,  ^c^;.  fol)leiifQuer,  Cig.(T.). 
oglfnec,  nca,  m.  bcr  ŠoI)Ienftoff,   Cig.  (T.). 
oglen|nje,  ;;.  bcr  3^erfo{)(iing5ipioce)š,  Cig.(T.). 
ogleneti,  im,  vb.  impf.  ju  JSioblc  iuerbeii,  Ucr= 

fof)lcn,   Cig.,  Jan.;  pod  kamenenimi  plastmi 

pokopano  rastje  je  polagoma  oglenelo,  Erj 

(Min.). 
oglemca,  /.   i)  ber  tol^Ienmeiler,  Z.,  Rut.rZg. 

Tolm.);  —  2)  ^  premogovnik,  bie  .ftol)!«!* 

gnibe,  Jan.,  Nov.;  —  -})  bie  SSarmepfanne,  Cig. 
oglfnič,  tn.  dem.  oglen;  eiu  Stiidc^eti  fioI)lc,  Z. 
oglenitev,  tve,  /.  bie  !iyerfof)Iitng,  Erj. (Min.). 

1.  ogleniti,  im,  vb.  impf.  in  So^Ie  »erionubcln, 
Cig. 

2.  ogleniti,  im,  vb.  pf.  mit  Sc^liimtn  bcbcdcn, 
Cig.,  SlGradec-C;  oglenjena  paša.  Vrtov. 
(Km.  k.). 

oglfnje,   n.  coll.  §:o{)kn,  SlCor.-C. 
oglfnka,  /.  bie  ®IiU)pfaniie,  haž  geuerbeden, 

Mur..   Cig.,  Jan. 
oglenokiset,  sla,  adj.  fof)(cnfaiior,   Cig.fT.j. 
ogl^štati,   am.  vb.  pf.  bie  Sinutung  bcforgcn; 

o.  živino  =  opraviti  vsa  potrebna  dela  pri 

njej;  tudi:   otroke  o.,   bie  Stinbcr  beforgen; 

Gor. 

ogleven,  vna,  adj.  latfc^ig:  oglevno  je  vse,  kar 

je  v  ustih  neprijetno,  vlečno,  plehko,  \'rsno- 

Erj.fTorb.);   —   prim.  gleviti. 
oglina,  /.  ber  Goafš,  Jan. (H.). 
oglinek,    nka,   m.   bcr   9?ift,    Bes. ;    črcvlje   si 

prerezati  na  oglinkih,  Andr.;  črcvlji  so  me 

ožulili  po  členkih  in  oglinku.   Glas. 
oglmiti,    im,    vb.  pf.   mit   2ei)m   iiberjiefien, 

V- Cig. 
oglišče,    n.  ber  edpuuft,   li.  t. -Cig.fT.j,  Cel. 

(Geom.). 
ogliti,  i'm,    vb.  impf.  in   fto^le   »erttjanbelii, 

Cig.;  o.  se,  ju  ftol)Ie  merbcn,  Cig, 


9glje  —  ogluševati 


800  —  oglušiten  —  ognjemf  rstv9 


9glje,  M.  coll.  =  ogelje,  fto^len;  črn  kakor 
oglje,  fofifcnfdiltiftrj,  Cig.;  živo  oglje,  gliilicnbe 
fto^k'11,  Cig.;  o.  žgati,  ito^tcti  bienneii,  Cig.; 
=  o.  kuhati,  Erj.flib.  sp.J;  oblikasto  o., 
bie  3ipff"fpMPf  ^'--Cig.;  kopano  o.,  bie  mu 
ncralii(^c  ilo()(c,  DZ. 

ogljemfrec,  rca,  m.  tisti,  kateri  oglje  meri, 
bor  Moblciuneifer,  Cig.,  Jan. 

ogljevodik,  »I.  ber  Sol)Icnnjafferftoff,  Cig.fT.J; 

—  češ. 

ogljičen,  čna,  adj.  ogljTčni  vodik,  ber  ft'o^Ien= 
luafierftoff,  h.  t.-Cig.fT.J. 

ogljiČJt,  adj.  to^IciiftofffKiltig,   Cig. (T.). 

ogljik,  »I.  ber  ftof)(cnl"totf,  h.  t.-Cig.fT.J,  Sen. 
i^FiiJ;  —  prim.  hs.  ugljik,  češ.  uhlik. 

ogljikokiset,  sla,   adj.  fo()(euiauer,  Jan. (H J. 

ogljikov,  adj.  ilofllenftoff-,  Jan.CH.). 

ogljikovodik,  m.  ber  iioIjIeinuafjerUoff,  h.  t.- 
C.igjT.);  lahki,  težki  o.,   Sen.(Fi-{.j. 

ogljikovokisEl,  sla,  adj.  to()leniQuer,  Jan.fH.J. 

9gljije,  n.  coll.  Cig.fT.J,  DZ.;  pogl.  ogelje, 
oglje. 

ogljur,  rja,  m.  ogljurji,  So^IenmetaCe,  h.  t.- 
Cig.fT.J. 

ogl9bati,  bam,  bljem,  vb.  pf.  benagen,  C,  Z. 

oglobiti,  im,  vb.  pf.  mit  einer  ©elbftrofe  be= 
Icgeii,  Levst.  fNank). 

ogl9dati,  dam,  jem,  vb.  pf.  benagen;  o.  kost; 

—  abuiet^en,    Cig.;    črevelj    me    je   oglodal, 
ber  Stiefet  \)ai  mid)  tuunb  gerieben. 

ogl9dtk,  dka,  m.  bot?  ^(bgenagte,  C. 
oglokaz,   kiiza.  m.  ber  SŠinfeItDeijer  (bei  ben 

5JjQrficf)eibcrn),  Cig. 
oglomer,  mera,  m.  ber  555in!cfmcfiei,  bQ§  ®0= 

niomcter,   Cig.,  Jan.,   Cig.  f T. J. 
oglonifrcn,  rna,  adj.  goniomctrifcb,   Cig.fTj; 

oglomCrni    križ.   baši  JSinfcItreus,    Cig.fT.J. 
oglom?rstv9,  n.  bie  OJoniometrie,  Cig.fT.J. 
i.oglovTt,  adj.  ecfenreic^:  oglovita  streha,  baš 

^^ioliigonbad),   Cig.  fT.j. 
2.  oglovTt,  atf;.  fo()Ienf)d(tig:  ogloviti  apnenec, 

ber  .S^ol)IcnfQlt,  Cig. 
9glovje,  n.  coll.  =  ogelje,  oglje,   Cig. 
oglovna, /.  goreče  poleno,  Volče-Erj.fTorb.); 

—  prim.  glovnja. 

9glovnica,  /.  baž  .'(t'o^(cnbeI)S[tniž,  bie  fto!^Ien= 

griibc,  Jan.,  Burg.  f/iok.J. 
oglovod9ncc,  nca,  »i.  =  ogljikovodik,  Jan.fH.J. 
ogluhniti,  gluhnem,  vb.  pf.  taub  toerben,  -Ui/r.. 

./an.,  ogr.-C. 

oglupeti,   im,   vb.  pf.  taub  »Derben,  ogr.-.\[.\ 

—  prim,  glup   2). 

oglupiti,   im,   vb.  pf.   taub  tuadjcn,  bctdnben, 

ogr.-Mik:;    —    prim.  glup    2). 
oglu.šcn,  sna,  adj.  l)art()Orig,  -fan. 
oglu.š^ti,    im,    vb.  pf.    1)    taub   Uicrbeu,    ušesa 

so  mi  ogUišela  od  kriča,   id)  luar  lipm  0K'= 

id)rei  bctaubt,  Cig.;  —   2)  gi'fiil)[lo#  ivcrbcu: 

vsi  vnanji  iiiijc  mu  oglu.še  in  otrpnejo,  I  j/v.; 

prsti   so   mi    na   mrazu   oglušeli,   Polj. 
oglu.s9vati,    am,  vb.  impf,  ad  oglušeti;    toub 

tuerben,  Z.  nk. 
oglu.scvati,    lijem,    vb.   impf.  ad   oglušiti;    — 

o.  se,  )id)  taub  ftcllcu,   nid)t  f)i>rcn  uiollen, 

Erj.  (h^b.  sp.J. 


oglušiien,  tna,   adj.  betdubenb,  nk. 

oglušfti,  im,  vb. pf.  i)  taub  mac^en,  betauben, 
Mtir. ,  Cig.,  Jan.,  Jsvkr.;  —  o.  se,  [idf 
taub  ftellen,  Erj.flib.  sp.J;  —  2)  =  oglu- 
šeti, Cig.,  M.;  oglušili  so  bili  od  same  sta- 
rosti, Jurč. 

oglušiv,  iva,  adj.  betdubenb,  Cig. 

ognaditi,   im,  vb.pf.  v^hŠt.,  C;  pogl.  obnaditi. 

ognesti,  gnetem,  vb.pf.  i)  abfneten,  Z.;  — 
2)  o.  se,  gequctic^t  roerben,  eine  Cuet|(f)= 
njunbe  befommen,  Rib. -M.,  C. 

ognet,  gncta,  »i.  bie  Cuetjd)ung,  Rib.,  Mik.; 
eine  »om  irnd  ^errii^renbc  Sd)njielc  ober 
SSunbe,  Polj. 

ognetek,  tka,  m.  =  ognet,  C;  ber  Ceid)born, 
Fr.-C. 

ognilek,  Ika,  m.  ber  ^rautffe^,   C^/g- 

ognit,  adj.  =  ognil,  angefault,   C 

ogniti,  gnijem,  vb.pf.  aufaulen,  Jan.,  C; 
ognil,  fautfledig,  Cig.,  Jan. 

ogniti,  (Jgneni,  vb.pf.  i)  biegcn,  beugen,  Cig. 
{TJ,  Ščav.-C;  —  2)  o.  se,  auž  bcin  'JBege 
gefjen,  auerceidjen ;  o.  se  koga  (česa)  in:  o. 
se  komu  (čemu);  ne  ogni  se  mojega  šatora! 
Ravn.-Mik.;  David  se  sulici  ogne,  Ravn.- 
Mik.;  pijanca  (pijancu)  se  ogni  s  senenim 
vozom,  Npreg.-Jan.  fSlov.J ;  o.  se  česa,  Der= 
mciben,  Cig.;  ogni  se  hudobe,  ScliOnl.;  tudi: 
6gniti  se,  6gnem  se. 

ognjar,  rja,  »1.  ber  ^euerfiinftlcr,  Cig.;  —  ber 
^cueniicrfer  (bei  ber  ^(rtillerie),  Cig.,  Jan.; 
—  računski  o.,  bcr  9ied)nnn9^feuern)erfer, 
DZ. 

ognjarstvo,  m.  bie  J^uerfuuft,  bie  Jveuernjer^ 
fcrei,  Cig.,  Jan. 

ognjast,  adj.  feucrfarben,  Cig. 

ognjava,  f.  bie  ^encrinalfe,  Cig. 

ognjebljuvalen,  tna,  adj.  =  ognjebljuven, 
Jan. 

ognjebljuvalnik,  m.  bcr  li^ulcan,  Jan. 

ognjebljuvec,  vca,  m.  ber  Jveucr)pcier,  Cig. 

ognjebljuven,  vna,  adj.  fcuerjpeienb,  Cig., 
./an.,  .\f., Sov.-C, nk. .ognjebljuvna gora,0>. 

ognjebljuvnik,  vi.  fcucrfpeicnber 'iBcrg,  A'oi'.-C. 

ognjebran,  brana,  m.  ber  gcucrfc^irm,  Cig., 
Jan. 

ognjec,  gnjeca  (genjca),  m.  i )  ba^  St-=9Intoni' 
feucr  (eine  Sd)li)cin'*franfl)eit),  Hal.-C;  (prim. 
pereči  ogenj);    —    2)  =  ognjič  3),   C. 

ognječiistje,  n.  bet  (^cucrbienft,  bie  ^rfuct' 
niibctnng,  Cig.fT.J. 

ognjedeluc,  Ica,  m.  =  ognjar,   Cig.,  Jan. 

ognjedčtstv9,  n.  umetno  o.,  bie  (^cucrnjcrferci, 

Cig. 
ognjedetski,    adj.    ^eucrtuerf^':    ognjedclski 

predmeti,  DZ. 
ognjcga.scc,  sca,  m.  bcr  (^ciicrn)eI)r*niQnn,  nk. 
ognjegriv,    griva,     adj.     fcHCrmdtinig:     konji 

ognjegrivi,  Levst.  fZb.  sp.). 
ognjckaz,  k.1za,  m.  bcr  jvfiieran.^cigfr,  Cig. 
ognjckazec,  zca,  wi.  =  ognjekaz,   Cig. 
ognjcmcr,  mera,  m.  ber  5euorntc||er,  baž  l^>l)ro-- 

metcr,  -Um/-..   Cig.,  Jan.,   Cig.fT). 
ognjcmv"r.stv9,  n.  bic  ^ciiemienung,  bie  ^i)ro 

niffric,  Cig. 


ognjem^ten  —  ognjišče 


—  801  — 


ognjiščece  —  ogotten 


ognjem^ten,  tna,  adj.  feueriveicilb,  Cig.,  Jan.-, 
ogniemetne  gore,    Cv, 

ognjemftnica,  /.   =  ognjemetna  gora,    Noi: 

ognjemplec,  Ica,  w.  bcr  j^cueronbeter,  Cig.. 
Jan. 

ognjfn,  adj.  g-cuer-,  feurig;  ognjena  kepa,  bci 
^•oiicrball ;  ognjena  elektrika,  bic  ^$l)VOcIeftl"i= 
citat,  Cig. (T.);  ognjeni  meč,  hdž  '^{ammtn- 
jd)lDert;  ognjena  gora,  bcr  'i^lllcan,  Cig.,  Jan.; 
ognjena  barva,  bie  (veuerfarbe,  Cig.;  —  eifiig, 
flilug,   Cig.,  Jan.,  nk. 

ognj^nec,  nca,  m.  i)  ber  £arfun!el,  Jan.;  — 
1 )  ber  ž)aarftrang(peucedanum  oreoselinum), 
Rihenbcrk-Erj.fTorb.J  ;  —  =  goreča  ljubezen 
(rastlina),   C. 

ognjfnica,  f.  i)bie  f^ieber^i^e,  Kras;ha^  ^i^tge 
ijiebei-,  ber  5;t)p:^u?,  Habd.-Mik.,  Cig.,  Slom., 
Dol.  Št. ;  — ::=tudi  pereči  ogenj  pri  svinjah,  St. ; 
—  2)  praznik  matere  božje  (v  25.  dan  sušca), 
„ker  tega  dne  pade  na  zemljo  nebeški  ogenj, 
ki  prešine  vsako  semensko  zrnce,  da  more 
kaliti  in  rasti",  Rodik(Kras)  -  Erj.fTorb.); 
prim.  glavnjenica;  —  3)  bie  SedjCrbUimc 
(poterium    sanguisorba),    Ben.-  Evj.fTovb.J. 

ognjfničen,  čna,  adj.  fieberglii^enb,   Cig. 

ognjfnik,  m.  i)  ber  g-eiierftein,  M.;  —  2)  cin 
fcuerfpeienber  35erg,  Cig. (T.),  C. 

ognjenma,  /.  =  ognjevina,   Cig. 

ognjfniški,  adj.  tiulcaniicf),  Jes. 

ognjenost,  /.  bie  geiirigteit,  Miir.,  Cig.,  Jan. 

ognjfnščak,  m.  ber  Jt}pf)U§,  vihŠt.-C,  SIS. 

ognjepaž,  paža ,  yn.  bie  geiiermaiier,  Jan., 
Sov. -C. 

ognjeslpvje,  n.  bie  (^euertef)re,  bie  ^t)ro(ogie, 
Cig. 

ognjestr9Jec,  jca,  m.  =  ognjar,  ber  %eniX' 
Iterfer,  Bes.;  (po  češ.). 

ognjev,  adj.  }yeucr=,be^%e\m§>,  Mur.;  »ognjeva 
gorkota",  pravi  kmet,   Levst.(Glas). 

ognjevina,  /.  ber  geuerftoff,  C. 

ognjevit,  adj.  feurig:  o.  potok,  ein  j^cuerb^irfi, 
Cig.;  —  pren.  feurig,  eifrig,  nk. 

ognjevitost,  /.  bie  g-eurigteit,  nk. 

ognjica,/.  i)  ^itiigeš  giebcr,  Sotr.-Z.;  —  21  ber 
Soppeifome,  (diplotaxis  sp.).  Povit- (KrasJ- 
Erj.(Torb.)\  tudi:  ber  Slcfcrjcuf,  (sinapis 
arvensis),  Štrek. 

ognjič,  iča,  m.  i)  rfem.  ogenj,  eitt  f (eilte»  ^^^uer, 
M.;  —  2)  =  pereči  ogenj,  bo^  2(ntoniuž= 
feuer  (eine  Slrant^cit  ber  Sc^roeme),  C;  — 
3)  bie  9iingel6(ume  (calendula  arvensis), 
SlGor.-Evj.  (Torb.). 

ognjičast,  adj.  mit  bem  2ltttoniu§feuer  bef^aftet: 
ognjičasta  svinja,   C. 

ognjik,  m.  ber  geuerftein,  Miir.,  Cig. 

ognjilo,  n.  i)  bQ»  geucrjeug,  ber  Jfitfil^i^f)^' 
Meg.,  Habd.,  Diet.,  Cig.,  C;  —  2)  bic 
fta()lerne  SpiCe,  mit  mcidier  ber  9JJd{)er  bie 
©enje  ab,^iel)t,  beuor  er  fie  id)leift,  ber  5enfen= 
ftabl,   Cig.,  M.,  Dol.,  Erj.fTorb.J. 

ognjišče,  n.  i)  ber  f^euerfjerb;  na  ognjišču 
kuhati;  železno  o.,  ber  Spar^erb,  LjZv.;  — 
kovaško  o.,  bie  gcuercffe,  Cig.,  Jan.,  C; 
-  euie  geuerftatte  unter  freiem  ipimmel, 
Celovška  ok. ;  —   2)  =  dom,  ZgD.,  Zora ; 

.  Slov. -nem.  slovar. 


svoje  ognjišče  imeti,  cigcne  i)auč4)altmig 
fii^ren,  Cig. ;  —  3)  =  gorišče,  bcr  33reiin' 
puntt  (phvs.),  Cig. (T.);  —  4)  „prisojen  in 
gnojen  prostor,  kamor  na  vzpomlad  sejcjo 
kapus  za  vso  vas,"    Tolm.-Erj.fTorb.). 

ognjiščece,  «.  ifem.  ognjišče,  bnž  Jperbdjen,  Cv. 

ognjiščen,  ščna,  adj.  iicib- ;  ognjTščna  jamica, 
l)ie  .vierbgiube. 

ognjTsčnica,  /.  \iaž  ®la^,  hciž  \\d)  auf  bem 
iierbe  ber  Oiloeitjiitte  aniammcit,  bae  »eib^ 
glao,  Cig.,  DZ. 

ognjiv,  iva,  adj.  feurig  (figOi  Jan.,  Vrt. 

ognjivka,  /.  taž  3iiiib{)ol5ci)cn,   C. 

ognjivo,  n.  haž  gcncrseug,  Jarn.,  Mik. 

ognojek,  jka,  m.  bie  SiterftcUe,  Jan. 

ognojen,  jna,  adj.  eiternb,  jc^tudienb,  Cig. 

ognojevati,  ujcm,  vb.  impf.  ad  ognojiti. 

ognojiti,  i'm,  x>b.  pf.  eitern  n\ač)c\\,  Cig.;  o. 
se,  iu  Giterung  iibergefjen,  jd)iuaren,  Cig., 
Jan. 

ognojnik,   m.  =  ognojek,   Cig. 

ognusek,  ska,  m.  i)  bie  SSerunreinigung,  M.; 
—  2)  haž  ©JCVemeut,  Vrtov. (Km.  k.);  nav. 
pl.  ognuski,  bie  2(bfdIIe  (oon  2^^ieren),  bie 
©jcreiuente,  Sov. -C.;  —  čebelni  ognuski, 
maš  in  'acn  Sienenftoden  ju  58obeu  fallt,  baž 
Q5ricfig,  Cig. 

ognusen,  sna,  adj.  =  gnusen,  efel^aft,  uureiu, 
SlGradec-C;  o.  človek,  Jap.-C. 

ognusiti,  im,  vb.  pf.  efel^aft  mac^en,  befubetn, 
ocrunreinigen,  befledcn,  Mia-.,  Cig.,  Jan.;  s 
pregrehami  ognušena  telesa,  Biirg. 

ogniisnost,  /.  bie  SteUjaftigfeit,  Cig. 

ogniišati,  am,  vb.  impf.  ad  ognusiti,  Mitr.; 
svoj  stan  o.,  feincu  3taub  bcfledeu,  Burg. 

©godrnjati,  am,  i-fr./-/. o. kaj,  etitial(brummenb) 
tabeln,  C. 

og9l,  /.  ein  abgeiifteter  93aum,   Svet.  (Rok.); 

prim.  gol. 

ogolažiti  se,  ažim  se,  vb.  pf.  =  ogoliti  se: 
obleka  se  ogolaži.  Dol. 

ogoledrati,  am,  vb.  pf.  tat)!  mod)en,  abiuegen : 
ogoledrana  obleka,  KrGora. 

ogolfnčati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  ogoleti; 
grozdiči  se  ogolenčajo,  kadar  jim  cvetje  od- 
pade. Poli. 

ogoleti,  im,  vb.  pf.  bie  ^aatc  »eriieren,  Z.; 
taf)I  luerben,  Jan. 

ogoliti,  i'm,  vb.pf  cntblofjen,  Mur.;  entl)aarcu, 
!a()(  mad)en,  Cig.,  Dalm.;  ogoljena  glava, 
Krelj;  ogoljeno  sukno,  fal)leš  Jucf),  Cig.-, 
ogoljena  obleka,  obgetuelUC  Stleibuiig,  Erj. 
(I-{b.  sp.);  ogoljen  kožuh,  LjZv.;  —  o.  se,  bie 
,§aare  Derlicreu,  tal)I  merbtMt,  abtiaareti,  Cig.-, 
po  leti  se  severni  jelen  ogoli.  Vrt.;  —  ftc^ 
maufen,  Cig.;  —  o.,  entbldttern,  Jan.;  o. 
se,  bie  'Sldtter  Berlicren,  Jan.;  —  o.  koga, 
jcmaiiben  auž'^ic_^ea,  il)n  boš  Seinigen  be^ 
raubeii,  nužiuaufeu,  Cig. 

ogoljufati,  am,  vb.  pf.  betiiigen,  :^inter9e:^cu : 
o,  se.  fid)  tdufdien. 

ogoljufavati,  am,  vb.  impf.  ai ogoljufati, T/«*. 

ogolten,  tna,  adj.  =  lakoten,  gierig,  ^abgierig, 
Fr.-C. 


ogoluniti  —  ogorniti 


802  - 


ogornjak  —  ograda 


ogoluniti,   unim,   vb.  pf.  mit  IJUniiii  tocrje^en 

obcr  ,yibcreiteii,  Cit:. 
ogoluzniti,  Ciznem.  vb.  pf.  abliilbcii :  palico  o, 

(=  obeliti).  Dol.\  —  o.  koga,  jemanbcn  anž- 

,velicii  (fig.).  aii#maiiji'ii,  Mur  .  jvihšt. 
og9mpati,    am,    vb.   pf.   'i)txh   obpiugcln,    ob= 

paufeii,  Cig. 
ogon,  gfjna,  m.  "baž  ?(cfcvbect,  Muv..  Cig.,  Jan., 

Polj;  jv^hŠt. ;   ogon,  gQna,  v^hŠt. 
og9nček,    čka-,    »i.  dem.  ogonck ;    etlt   Iteilie» 

•Jlcfcrbcct,  jv\hšt. 
og9nek,  nka,  m.  dem.  ogon;  cilt  f(einc§  9(cfer= 

bcct,  Mur.,    Cig. 
ogonjaj,  m.  bic  '?(cfci(dnflc,   C. 
ogonobiti,   fm,  vb.  pf.  bejdldbiflcn,  Slom.- C. 
og9noma,  adv.  adeibcctlt)ci)f,  Cig. 

1.  og9r,  (Jrja,  m.  bov  9(alfijd)  (anguilla  fluvia- 
tilis)  Jan.,  M.,  Strek.,  Goriš.-Erj.(Torb.)\ 
električni  o.,  ber  3ittei"aal  (gvmnotus  elec- 
tricus),  Erj.fŽ.J. 

2.  ogor,  gora,  tn.  =  2.  ogorek,   C. 
og9rčav',  adj.  =  ogrčav,   Cig. 

og9rček,  čka,  »1.  dem.  2.  ogorec  2\  Jati. (H.). 
ogorčevati,  ujem.  vb.  impf.  ad  ogorčiti.  Zora. 
ogorčica,  /.  bQ§  '•iild)cn,  Jan. (H). 
og9rčiti,    im,    vb.  pf,   erbittcrn,    ogorčen,    cr= 
bittcrt,  .S7.V. 

1.  og9rec,  rca,  >«.  dem.  i.  ogor;  pisani  o.,  bct 
5^untaal,  Cig. 

2.  og9rec,  rca,  m.  i)  bcv  ScbcvtPUCm  (^Bculcn 
mit  SJJabcn,  cinc  5yic()fraiifl)cit)  V. -Cig.; 
prim.  ogrc  2);  —  2)  bic  ^Bimmer,  Jan.; 
—   prim.   ogrc   2). 

i.og9n2k,    rka,    m.   dem.   i.  ogor;    ber  "Jlol, 

Zr.s.-.  fLet.J. 
2.  og9rek,  rka,  »1.  cin  abgcbraiintež  StM^oIj, 

živ  o.,  ber  gciici^ranb,    Cig.;  =  žerjav  o., 

Fr.-C;  =  tleč  o..  Slom.;  prime  ogorek  in 

si  tobak   zažiga,    Jurč.;    z  dolgo  gorjačo  je 

porival    ogorke   v    ogenj,  Erj.fl^b.  sp.J;   — 

tudi:  ogorek.    Valj. (Rad). 
ogorelček,  čka,  m.  dem.  ogorelcc;  bo§  angc^ 

bianute  Anabcnfraut  (orchi.s  ustulata),  C. 
ogorelec,  fca,  m.  eiii  0011  ber  Soiuie  (Mebraiiiitcr, 

Valj.  r  Rad). 
ogorelina,  f.  bic  93riiuiiiuifl  lioii  ber  Snitiie, 

Fr.-C. 
ogoren,    rna,   adj.  bittcr:    ogorna  moka,  v{h- 

fit.-C. 
ogoreti,  im,  vb.  pf.  \)  nubreillicn  (intr.J,  M.; 

ogorclo    poleno   =   gla\nia,    C;  —    2)  OOll 

ber  Soiuic  »crbroniit  0.  flebriiimt  merben,  Cig., 

Jan.;  gospoda  na  .solncu  ogori,  Polj,;  og6rvt, 

DOli  ber  Soiiiic  ncbriiiiiit. 
ogorevati,    am,  vb.  impf.  ad  ogoreti,   Cig. 
og9rič.  m.  dem.  i.ogor;  cill  flcittcr  9(nlfifd),  C 
ogcjrjast,   ndj.   nalnrtlfl,  ./.?«.,   (ogurast)    (^ig. 
og9rje,  n.  bie  (Mebirgc-flriippc,  Cig. (T,),  ./t-.«. 
ogorjijpiti,  Tipim,  vb.  pf  ucrbittcrii,  uerfla((cn, 

Cig.,   C. 
og9rka,  /.   =  ogurek,  ogr.-C. 
og9rnik,  m.  cin  mogcrcr  Cd)i;  Cig..  M. 
ogorniti,    gorncm,   vb.  pf.    i)  bittcr,  ]aucdtcf), 

bnmpfig  tuerbcn  (o  moki),  Fr.-C;  —  2)  t)cr 

mobent  (o  gnoju),  Fr.-C. 


ogornjak,  m.  \)n  9(nlteid),   Cig. 

ogovarjanje,  n.  i)  bae  3(iireben,  M.;  —  2) 
bic  iibtc  9Jad)rebc,  bic  l^erlcumbung,  bie  ®br= 
obldineibung,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

ogovarjati,  am ,  vb.  impf.  ad  ogovoriti;  i) 
^  obgovarjati,  anrebcil,  M.,  Let.,  Npes.-K. ; 
Iinrangiiiercn :  zbrano  Ijud.stvo  o.,  Cig.;  — 
o.  koga,  jeiiiaubcm  frcunblirf)  5ufprcd)en,C/>. ; 
-  2)  Ub(e^  nad}veben,  Qu§rid)tcn,  ccrleuniben: 
o.  koga,  Mur.,   Cig.,  Jan.,  Dol.,  jv{hŠt. 

ogovarjav,  adj.  t)er(eiimberiid),  Jan. 

ogovarjavec ,  vca,  m.  ber  3JcvIeuniber,  ber 
Glnabjdiiiciber,  Cig.,  Jan.,  M. 

ogovarjavka,  /.  bic  33cr(eumbcrin,  Cig. 

ogovor,  w.  i)  =  obgovor,  bie  9lnrebe,  Cig., 
Jan.,  M.;  —  kakršen  ogovor,  takšen  od- 
govor,- Cig.;  bie  9(njpra(^e,  bie  Slllocution, 
bie  .^aroufliue,  Cig,,  Jan.,  Cig.  (T.);  —  2) 
bic  iible  Sfadjrebe,  bic  !i8erleumbung ,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  kajk  -Valj.(Radj. 

ogovoritelj ,  m.  =  ogovarjavec,  kajk.-Valj. 
(Rad). 

ogovoriti,  im,  vb.  pf.  i)  aiircbcit,  antprcc^cii, 
l^nranguierett;  Jezus  ju  ogovori:  kaj  bi  radar 
Ravn.;  —  2)  »erlcuiiibcn,  tierutigliiiipfeii,  Mur., 
Cig. 

ogovorljiv,  iva,  adj.  berlcumbcriic^,  Ogr.-C. 

ogovorljivec ,  vca,  m.  etn  berlcumberijd)cr 
llicnjd),   kajk.-Valj. (Radj. 

ograb,    graba,   m.  bic  Žtcufdicibc,  Fr.-C. 

ograbek,  bka,  m.  i)  baS  9(bgcred)te,  Cig.,  Jan.; 
kar  se  z  naloženega  voza  ali  stoga  ograbi, 
Gor.,  BlKr.;  ha^  fitrjcrc  Stvo^,  ba#  oom 
aii§gcbroid)cnen  ®ctrcibe  oben  abgcrodit  luirb, 
bor  \Hbrcd)ling,  Cig.;  —  2)  ettua-J  3"Uii""'C" 
gercdjtci«,  C.;  =  pokošeno  seno  na  eno  mesto 
zgrabljeno,  da  se  vkupe  suši,  Erj.(Torb.); 
bor  3d)obcrflocf,  Cig.;— o.  ljudi,  cinc  ®ruppc 
»011  5Jiciiid)CU,  Lašče-Etj.  (Torb.). 

ograbiti,  grabim,  vb.  pf.  ring§  obrcc^cn,  be 
red)Cli;  o.  kopo,  plast,  seno  na  voz  nalo- 
ženo; krajšo  slamo  (pri  mlačvii  ograbijo  po 
vrhu,   Ravn./^Abc.). 

ograbljati,  am,  vb.  impf.  ad  ograbiti. 

ograbljevati,  ujem,  vb.  impf.  =  ograbljati. 
Jan. 

ograbljina,  /.,  Z. ,  nav.  /■•/.  ograbljine  =  kar 
se  ograbi,  bo«  9lbgercditc:  j.  '55.  ba*  uoit 
eiucm  iieuiuagcii  obgcred)te  .'^ieu,  Fr.-C. 

ogračati,  am,  vb.  impf.  ad  ogrniti ;  =  ogri- 
njati, uiiibiilleii :  o.  se  s  koči,  fid)  mit  fi^o^en 
uiii()iillcn,  Zora, 

ograd,  grada,  »1.  eiii  iiiit.^aiinter  0.  cingcfnebftcv 
^^JIolV  .fan..  Zora,  ngr.-\'alj.(Rad);  —  bcv 
.•^of  billtcr  bcm  .'oailfc:  na  ograd  mečejo  smeti 
in  ilnigo  š;iro,  C/or. ;  —  cinc  lllllVilHItC  4^iel) 
uuibe,  SI  Gradec  -  C.;  —  bcr  (Martcn,  .fan., 
.\fik.,  Lučcf.^t )-Erj.(Torb.),  v^h^t.;  bif.  bm 
OViiiiijcgnrteu,  Poh.;  vinski  o.,  ber  5iJciii 
gnrteil,  Rei.-C;  —  tudi:  ograd  ((Jgrad), 
grada,  ogr.-Valj.(Radj;  i^grad,  rtgrada,  Erj. 
( Torb.). 

ograda,  /.  i)  =  ograja,  bie  ginfriebung,  Mur., 
Cig.,  Jan. ;  iz  sivega  apnenca  zložene  ograde, 


ogradba  —  og^ce 


-  803 


ogrce  —  ogrebsti 


Zv. ;  -  bie  SRiitflmaucr,  Cig  (T.) ;  -  ber  SBatl, 
bio  'iHn-id}nii5iinii,  CAg.;  —  2)  oiii  eingc,snuiitcši 
5tucf  ^-flD  0.  '©ieio,  Mur.,  Sov.-C;  pašnik 
je  mejil  na  ogrado,  Erj.fl-^b.  sp.) ;  —  ■},)  bic 
^i^cnDat)runc(,  ber  iH-otcft,  Cig. (T.),  C,;"(hs.). 

ogradba,  /.  bie  Gtnfriebiiiui,  /)Z. 

ogradčar,  ria,  m.  ber  ©drliier,  ogr.-C. 

ogradčec,  čeca,  w.  ift'w.  ogradec,  bov  @art(i)cn, 
ogr.-  Valj.  (Rad). 

ogradec,  dca,  ni.  dem.  ograd;  ba'o  ®artc^cit, 
ogr.-  1  'alj.  (Rad). 

ogradek,  dka,  m.  dem.  ograd;  'i)až  ®artd)cn, 
Miir. 

ograden,  dna,  adj.  @arten=,  Mur.,  ogr.-C, 

ogradič,   m.  =  ograjen  pašnik,  Savinska  dol. 

ograditi,  im,  vb.  pf.  i)  unisnuneii,  einfncbeu; 
s  koli  o.,  berpaliifabieren,  Cig.:  iim)d)nn,^cn, 
Cig.,  Jan.;  z  nasipom  o.,  mit  ciliem  SŠall 
umgeben,  Cig.;  —  2)  o.  se,  jic^  gegen  ctroa? 
»erroofiren,  h.  t.-Cig.fTJ. 

ogradje,  n.  t)a§  (^eftintg^bollmerl,  Jan. 

ogradnica,  /.  majhen,  ograjen  pašnik,  Tolm.- 
Erj.  (Torb.). 

ogradnik,   m.  htv.  ©dvtlter,  Mur. 

ograja,  /.  i)  bie  (Siiifnebutig,  bie  Um,^niiuung, 
ber3'l'l'^-   konji  črez  nizko  ograjo  skačejo; 

—  2)  eiit  eingefriebcter,  um^diinter  Drt  (©ieje, 
5e(b  U.  bgl.);  l^onj  se  po  ograji  pase;  —  3) 
ber  3^amm,  ber  Seic^,  Cig.,  Re^.-C. 

ograjanje,  n.  baž  ©infviebcn,  ba§  UmVimicn. 

1.  ograjati,  am,  vb.  inipf.  ad  ograditi;  i)  ein- 
ftiebeit,  um^duneii ;  —  2)  o.  se  proti  čemu, 
fic^  gegcn  ettnag  Dermol^rett,  h.  t.-Cig.(T.). 

2.  ograjati,  am,  vb. pf.  befrittcln,  bctabeln,  Cig.; 

—  oerlcumben,  Fr.-C. 

ograj^nec,  nca,  m.  zdenec  o.,  eiit  eingefriebetev 

^Biunnen,  Prip.-Mik. 
ograj enica,  /.  eine  umfriebete  2(ue,  Bic.-C. 
ograjevati,    ujem,    vb.  impf.  =    i.    ograjati, 

Jan.  (H.). 
ograjica,  /.  dem.  ograja, 
ograjka,  /.  =  ograjica,  Raič.fLet.J. 
ograjnica,    f.   ograjeno   zemljišče,    Temljine 

(Tolm.j-Štrek.^Let.). 
ograsiti,  im,  vb. pf.  mit  Keijem  iimftellen,  T'.- 

Cig.;  —  prim.  grasa. 
ogrbaveti,  i'm.  vb.pf.  i)  blicfelig  luerbcn,  Cig.; 

—  2)  ruujlic^t  roerben,  Fr.-C. 
ogfbec,  bca,  m.  ein  l^oderiger  'Jlnfii^,  Bes. 
9grc,  tudi:  ogrc,  gfca  (grča),  m.  \)  bie  SOJabe 

ber  Taileljliege,  ber  Giigerling,  Cig.,  Fr.-C, 
Blehv.  -  C;  —  podkožni  ogrci,  bie  Soffel' 
beiilcn  in  ber  S^aut  tež  9iinbt)ie^c§  »on  hcn 
aJiobcn  ber  'Jafjelfliegen,  Strp.,  Rib.-C;  — 
2)  nekakšen  izpuščaj  po  človeški  koži,  po- 
sebno po  obrazu:  bie  Jvitiiie,  ber  SlKiteffcr, 
bie  §autbliite  (bej.  im  GJcfic^t),  Cig.,  Jan., 
Blc.-C,  Levst.fRok.J,  Kras,  Soška  dol., 
Lašče-  Erj.  (Torb);  —  ogrci,  bie  SKafcnt, 
Cig.,  BlKr.;  (bie  51'tnberblattcrn,  C);  —  3) 
=  podjed,  ličinka  rjavega  hrošča,  Erj. (Z.), 
Sov. 
I.  ogfce,  n.  ulje  na  govejem  blagu,  v  katerem 
živi  črvič  (ličinka)  govejega  zolja  (hvpoderma 
bovis,  bie  ^^affelfliege),  Soška  dol.-Erj.(Torb.). 


2.  ogrce,  n.  =  jedrce,  Fr.-C; —  ber  9lugeiu 
ftern  (okrc,  okrce,  iz:  odrce  nam.  jedrce, 
.Šaleška  dol.,  SI  Gradec- C);  (prim.  jedrce, 
bie  'iJliigeitliiife,  Cuts). 

9grčast,  adj.  1)  ciifierlingartig:  ogrčasta  glista, 
Cig.;  —  2)  mit  Taffclbeulen  bcf)oftet,  ogr- 
časta živina,  SlGor.-C\  —  fiiiuig  fim  ®e= 
l'td:0,  -'^"• 

9grčav,  adj.  finnig,  loimnicrig,  Cig.,  Jan.,  C; 
o.  obraz,  ciii  Miipferge)"iri)t,  Cig.;  ogrčav  nos, 
ciiie  Slupferiioie,  C. 

ogrčljiv,  adj.  finnig,  tuimmerig,  Blc.-C 

ogrd,  adj.  etmai  Ijaj^lid),  etioa^  fc^mu^ig,  C. 

ogfda,  /.  bie  33eruni"taltung,  Cig.;  —  bie  ^Se= 
irf)tmpfu"g,  ^ig-i  i^^-,  ^gD. 

ogrdeti,  im,  vb.  pf.  Ijdivlid)  merbeii,  Blc.-C. 

ogrditi,  i'm,  vb.  pf.  l)a)šlid)  mad)en,  eiitfteUen, 
be)rf)iiu4^eti,  beflcdeit,  Cig.,  Jan.,  M.;  —  o. 
koga.  jemoube^  gitteii  3Jamen  befledcn,  ifm 
befdiimpfeii,  Cig.,  Trub.-C;  o.  se,  fid)  ent= 
ef)ren,   Cig.;  —  tudi:   ogfditi. 

ogrdobiti,  im,  vb.pf.  ^dfšUc^  ma6)tv.,  Nov.-C. 

ogreb ,  greba,  m.  i)  =  ogrebanje  čebelnih 
rojev,  C;  —  2)  bie  Stbfdtle  beim  Slbjictjcu 
bc^  gllf^K^,  t"l^  SBerg,  Jan.;  — 7,)  =  ograb, 
SlGradec-C. 

ogrebač,  m.  eine  Slrt  Sc^aufel,  Cig. 

ogrebalo,  n.  cinc  '",?U"t  Sc^aufel,  Cig. 

ogrebanje,  n.  bo'^  ^dnfeln;  —  bo^  Srf)Qrren; 
—    baC'  3''ll''Cin>  —  prim.  ogrebati, 

ogrebati,  grebam,  bljem,  vb.  impf.  ad  ogrebsti, 
ogreniti;  i)  uml)dufe(n,  Cig.,  Jan.;  koruzo 
o.,  C;  —  2)  fc^arren,  abfdjarren;  ogenj 
o.,  Mur.;  o.  praško,  bcn  Šol)lenftaub  bei 
einem  Sol)Ienmei(er  objdmrren,  Cig.;  čebele, 
roj  v  panj  o.,  ten  ^^ienenid)roarm  in  ben  Stod 
ober  kotb  \a\ien,  eintijrben,  Cig.,  C,  Polj.; 
sneg  raz  streho  o.,  ben  ^i\n(C  Dom  ^ac^e 
jc^ovren,  Z.,  Polj.;  o.  dimnik,  ben  Siujj  auž 
bem  Sc^ornftein  jc^arren,  Cig.;  —  3)  bt- 
fiofeen,  Cig.;  —  o.  se,  )id)  frofeen:  berač 
se  ogreba,  Polj. ;  —  o.  se,  jailbem,  iiJgern, 
eine  Slrbeit  ntrf)t  onge^en  roollen,  Cig.,  Fr.- 
C,  Polj.;  —  4)  ogreba  me  =  zebe  me, 
jv^liSt.;  (prim.:  dekla  v  mrzli  sobi  zimo 
ogreba.  Slom.). 

ogrebfnati ,  am ,  vb.pf.  aužifrdmpeln,  Cig., 
Jan. 

ogrebfnčati,  am,  vb.  pf.  =  omikati :  (tig.)  o. 
z  lepimi   nauki,  Jsvkr. 

ogrebine,  /.  /'/.  ba^  9lb)(^Qrrirf)t,  Cig. 

ogffblja,  /  bie  Sdjarre,   boe  Srfjarreifen  (in 

•     bor  .Uiidie),  ^tur.,   Cig. 

ogrfbljica,  /.  dem.  ogrchlja,  Diet.,  Hip.(Orb.). 

ogrfbnik,  m.  koš  za  ogrebanje  čebel,   C 

ogrebniti,  grtJbnem,  vb.pf.  =  ogreniti,  nem, 
Mur. 

ogr^bovnik,  m.  ber  oom  ^ač:)C  abge)diQrrtc 
Sd)ncc,  Jan. 

ogrebsti,  grebeni,  vb.pf.  i)  umfc^arren,  um= 
l)Quic[n,  C/g-.,  Ja;i.;  krompir  o.,  Cig.;  ko- 
ruzo o.,  jv^lišt.;  —  2)  Qbjd)arren:  sjieg  s 
strehe  o.,  Cig.;  o.  dimnik,  ben  JKug  Qn» 
bem  Sd)oinfteine  fcfiarren,  Cjy.;  — roj,  čebele 
o.  v  panj  (košnico),   bcn  3)ienen|d)roarm  in 

51» 


ogr^c  —  ogric 


-  804  — 


ogrinjača  —  ogfinica 


einen  Stod  (torb)   faffeti,  ctnfoibcn,  Cig.; 

—  3)  befratCll,  Cig. ;  mačke  so  ga  ogreblc, 
Vrt.;  strela  lipo  nekoliko  osmodi  in  ogrebe, 
IJZi:;  —  ri^en,  Evj.fMhu). 

ogr^c,  grča,  m.,  O'"'.,  Erj.fTorb.J,  pogl.  ogrc. 
ogr^den ,    dna,    adj.   „ves  ogreden  dan  sem 

delal",    t.  j.  ves  dan,    kolikor  ga  je,    Visno 

(Tolm.)-Erj.(Torb.J. 
ogredfšati,    am,    vb.  pf.  au§from))e(n,    Cig.; 

prim.  gredeše,  gradaše. 
ogrfdje,  n.  baši  ©ebalf,  bač-  ©eriift,  Cig. (T.), 

Zora-C;  veter  je  v  skednju  pihal  po  ogredju 

in  lemezih,  LjZv. 
ogrehotiti,   im,  vb.  pf.  mit  eincr  Siinbe  be= 

flecfcn:  o.  si  dušo,  Levst.fLjZv.). 
ogrejati,  am,  vb.  inipf.  =  ogrevati,  Miir. 
ogrejek,  jka,  m.  baž  58n^inittel,  Cig. 
ogrenčiti,  im,  )'i». />/.  ocrbittcrii,  oergallcn,  3/»;-., 

Cig. 
ogreneti,  fm,  vb.  pf.  bitter  tverben,  Mur. 
ogreniti,  grčnem,  vb.  pf.  i)  uiu^dufeln:  zelje 

o.,  jv^JiŠt.;  o.   rastlino  s  suho  prstjo,   Cv.; 

—  2)  juianinicnidprrcn:  čebele  v  panj  o., 
Dol.;  —  cincii  (5'i"fl  inad]Cn:  ta  je  ogrenil! 
ber  f)at  eincn  giitcii  5"a"S  gcmac^t!  Cig.;  ve, 
da  bo  dobro  ogrenil,  Bes.;  —  ouefilibig 
ntad^en,  Jan.;  o.  zaklad,  LjZv.;  tako  smo 
ogrenil!  vso  fabriko  za  izdelovanje  desetakov, 
Nov.;  —  i)  o.  koga,  jcmanbem  ciiien  ©d)Iog 
t)er)et^en,  bol. 

ogreniti,  i'm,  vb.  pf.  tjcrbitterii ;  življenje,  ve- 
selje komu  o. 

ogrenjenje,  n.  bie  SSerbitteiung,  Cig. 

ogrenjevati,  iijem.  vb.  impf.  ad  ogreniti,  im; 
ucrbittcrn:  življenje  si  o. 

ogrešek ,  ška ,  m.  bie  SScrjiinbiguiig,  Jan., 
M.;  —  ber  ^mbifš  (auf  niirf)tcrucn  l^iageu), 
No  v.- C. 

ogreševati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  ogre- 
šiti  se;  firf)  uerfiiiibigeu,  Jan. 

ogrešfti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  i)  )id)  licr)iinbigcu, 
Mur.,  Jan.;  — 2)  o.  se,  bci  niu1)tcnicm  lUagcn 
etroa^  gcniefjen,  Cig.,  C,  GBrda.;  danes  se 
še  nisem  ogrešil.  Z.;  a.  se  z  grižljajem  kruha, 
/?ai'w.;  — 3)  =  zgrešiti,  oerfc^lcii,  iiic^t  trcf 
fen,  Jan. 

ogreti,  gr^jem,  vb.  pf.tt\\3(ixmi\\;  bnf)cn:  bolne 
ude  o.,  Cig.;  —  o.  se,  fiiii  ciliHirmcu,  fid) 
nužiuiirmcn ;  komaj  sem  se  ogrela  v  sobi, 
tako  me  je  zeblo;  (ogrevčn,  ena  =  ogret, 
Dalm.-Cv.). 

ogrcvaltn ,  ^^a,  aJj.  ciunirnicilb:  ogrevalnp 
obložilo,  ctii  umnitcr  Uiiiid)lag,  Cig. 

ogrevalp,   n.  bcii?  ^i^iihiliilkl,  bcv  iRJdniicr,  Cig. 

ogrevanje,  n.  bn«(  (iiuidriiicii ;  bie  'i^aljiing; 
o.  z  zrakom,  bic  i.'lUll)ci,^lIlig,   Cig.  (T.). 

ogrevati,  am,  vb.  impf.  ad  ogreti;  crRinrmcn; 
solncc  zemljo  ogreva;  —  o.  komu  srce,  je^ 
iiionbcil  erfrciicn,  C. 

ogr^ven,  vna,  adj.  t^nudnitiingS  :  ogr^vna 
blazina,  bnž  ^i11)jiirflcill ,  Cig.;  —  ogrcvna 
površina,   bie  .^ici.sflddlC,   /1.  t.-Cig.(T.). 

ogrica,  /.  neka  riba:  bie  ^laitnnje  (abramis 
vimba),  Ljubljanska  ok.-l'.rj.(Torb,). 

ogrič,  fča,  m.  =  ogrc,   C. 


ogrinjača,  /.  ta^  Um^atigtuc^,  Jan.,  Dol.;  — 
bie  ^cdc,  M.,  Valj.(Rad);  konjska  o.,  bie 
^fcrbebcde,  C. 

ogrinjaten,  l^na,  adj.  jiim  Um^iillen  D.  Um= 
l)aiigcn   biciieilb:  ogrinjafna  ruta,   Zora. 

ogrinjalka,/.  boS  groRc  Umijnngtud)  ber  graucn, 
DZ.,   Nov.,  Dol.,   Gor. 

ogrinjalo,  n.  ba^o  Umpngtud)  ber  iJraueit, 
Cig.;  —  bie  .S^iitlc,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  — 
cvetno  o.,  bie  SIiitCiit)ii(Ie,   Tuš.fB.J. 

ogrinjati,  am,  1.  vb.  impf.  ad  ogrniti;  um= 
()ii(Icn,  einhiillen :  s  plaščem  o.  koga :  —  um 
fidi  iiierfen,  umnc^mcn;  plašče  ogrinjajo;  ( — 
II.  vb.  impf.  ad  ogreniti  nam.  ogrebati,  Cig.; 
turščico  o.,  Fr.-C;   —  čebele  o.,  Z.). 

ogristi,  grizem,  vb.  pf.  i)  (ritigeum)  bebeifecn, 
benagen;  jabolko  o.;  —  2)  o.  se,  =  usi- 
riti  se:  mleko  se  je  ogrizlo  (po  leti  o  vro- 
čini),  Gorenja  Soška  dol.-Erj.^Torb.J. 

ogriviti,  im,  vb.  pf.  mit  eiiter  SOtd^ne  »erje^cn, 
Cig. 

ogriz,  m.  i)  ber  Crt  be?  ^Ibbiffcž  0.  93iife#, 
Cig.;  pasji  o.,  ber  ipimbebi^?,  Cig.;  -  21  hu- 
dičev o.,  ber  Jeufel^abbife  (succisa),  Nov.-C. 

ogrizati,  am,  vb.  impf.  ad  ogristi ;  bebci^en, 
Cig. 

ogrizavati,  am ,  vb.  impf.  =  ogrizovati;  i) 
ringSum  bcbeiftcit,  bciingcn,  Mur. ;  —  2)  o.  koga, 
0011  jcmanbem  ilblcž  rcben,  iijn  nerleumben, 
ogr.-M.;  o.  božji  svet,  ogr. -Valj. (Rad). 

ogrizavec,  vca,  m.  ber  3?cr(eitmbcr,  ogr. -C, 
vihŠt. 

ogrizavstvo,  n.  bie  ilserleitmbung,  C. 

ogrizek,  zka,  m.  i)  ba^  'Slngebilieiic,  ein  abgc= 
nagtc^  Stiid;  — 2)  Adamovo.,  ber'?(tamvapfcl, 
Hip.-C;  —  3)  hudičev  o.,  ber  2eufel^abbii'5 
(succisa),  Cig.;  —  bie  fnolligc  Spicrftnube 
(spiraea  filipendula) ,  Zemon  (Notr.J  -  Erj. 
(Torb.). 

ogrizine,  f.  pl.  Uberbleibjel  »om  58ief)futtcr, 
M.,  Fr.-C. 

ogrizovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ogristi ;  riltg^lUII 
anbeiftcii,  bcbciften,  benagen. 

ogrižljaj,   »1.  =  ogrizek    i),  Jan. 

ogrjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ogrditi,  (ogrdo- 
vati)   Cig. 

9grk,  m.  -^  ogrc.   Cclje-C. 

ogflck,   leka,  »1.  ber  .Valvfragen,  Hip.(Orb.). 

ogrlica,  f.  bic  .'oalvfctte,  -U. 

ogrlin,  m.  bic  .'oabofcttC,  ^fur.-Cig.;  —  bož 
.V>alvcifcn,  Guts.-Cig.;  pl.  ogrlini,  bic  ^ali' 
ober  iMiiftfctte  Dcr  'i^fcrbe,  .U;/r.,  Cig. 

ogrlina,  /.  i )  bov^  .V>al^4ninb,  bic  .^ab^fcttc,  C.  ; 
—  2)  bic  55rnft  obcr  valofcttc  ber  *^M"erbe, 
C;  —  3)  bav*  ("vleijd)  luMn  valfc,  C. 

ogrljača,  /.  bo«i  .'palžibanb,  Jan.;  bfl>?  ^a\$' 
cifcn,  Cig. 

ogrljaj,  m.  t>ai  .*pal!?banb,  bie  .^ak^rette,  .U»r., 
Cig.,  Jan. 

ogrljak,  m.  bož  .'^■^al^banb  iiiiv  ^^unbc),  Cig., 
.fan. 

ogrljavina,  /.  meso  okrog  grla,   BlKr. 

ogfljc,  >/.  ba>?  .v>al'^banb  (ber  .^imbe^  Mur., 
J/ip.fOrb.J;  —  ber  .^lobžfdjmncf,  Cig. 

ogrtnica,  /.  bic  93rnft'  o.J^tal^fette  ber  ^iferbc,C 


ogrmičiti  se  —  ohabiti  se 


805  - 


ohabljiv  —  ohlap^tt 


ogrmičiti  se,  ičim  se,  i-^.  pf.  \\6)  beftaubcii, 
Cig. 

ogrniti,  n&m,  vb.  pf.  i)  umf)uUen,  uiul^angcu; 
s  plaščem  o.  koga;  o.  se  s  čim:  o.  komu 
(čemu)  kaj,  Lcvst.  (Zb.  sjr.J;  — brapicrcil,  Cig. 
(T.);  —  umnc^men,  um  fid)  luerfcii:  plašč 
o.;  suknjo  o.,  ne  obleči;  ( —  2)  =  ogreniti, 
ogrebsti,  Fr.-C;  —  o.  kaj,  ctlua'3  an  [id) 
vci^eit,  Cig.;  —  o.  koga,  eiitcii  Scf)lag  mit 
eiiiem  brciteu  ©egcuftaitbe  uciic^^cn,  Cig.,  M.\ 

ogr9den,    dna,  adj.  xan\),  Mur.;  —  voi),  C: 

—  abjd^eulic^,    ogr.-C;  —  (prim.  okroten 
(r),  C). 

ogradi,  f.pl.  bev  Sruftfoib  (thorax),  Cig.  (T.), 
Erj.(Som.)\  bie  33vuft,  Valj. (Rad);  —  ba# 
®eiippe,  ba^  Stciet,  Cig. (T.),  C,  Erj.(Ž.); 

—  tudi:  ogrod,  i,  'i>ai'  Sfclet:  konja  je  sama 
ogrod.  Dol. 

ogrgdje,    n.  bic  !JRippeiiC]ei)Cub,   Jan.;  —  bo^; 

©evippe,  \>až  Stciet,  Zora- C,  Dol. 
ogromen,   mna,   adj.  unc]el)cuer,   enorm,   co(= 

loffal,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  »A-. ;  —  rus.,  češ. 
ogromnost,/,  bie  ungct)eueve  ®ro^e,  Jan.,  nk.; 

—  prim.  ogromen. 

ogrožen,  zna,  adj.  )c^auerli(^,  graueit^aft,  Cig. 

(T.) ;  ogrozna  prikazen,  ogrozna  kletev,  Levst. 

(Zb.  sp.J. 
ogroziti,    im,    vb.  pf.  bebrDf)cn:   ogrožen,  ge- 

fai^rbet,  DZ. ;    ogrožena  domovina,  "itcA  be- 

brof)te  .i8aterlanb,  Let. 
ogrščak,  m.  bev  £;i"t=  obet  SZorboftininb,  Trst. 

(Let.);  ogrščak  („ogršek"),  Slom.-C,  jv\hŠt. 
9grščica,  /.  i)  =  repica,  ber  Diepšfo^l  (bras- 

sica  napus),   Cig.,  Jan.,   Tiiš.(R),  Sov.;  — 

2)  čine  3(rt  bider,  fduerlic^er  3lpfcl,  SlGor., 

Fr.-C. 
9grščičen,  čna,  adj.^ep^^:  ogrščično  olje,  Cig. 
ogniditi,  im,  vb.  pf.  betiogeil  (tudi:  ogruditi, 

im),   Cig. 
ogug,  m.  tas.  33enteglic^mnd)cn :   prvotni  o., 

bic  Urbetnegung,  Cig. 
ogugati,  am,  vb.  pf.  bemcglic^  madjcii,  (odern; 

jezik  komu  o.,   jeniaiibcm   bie  3""9'^  lojen, 

Cig.;  —  in  33cniegung  jct5cn,  Cig.,  Jan.,  M.; 

o.  se,  loder,  njadelig  itjerbcn,  Cig.;  podkov, 

zob  se  oguga,   Cig. 
oguliti,  im,  vb.  pf.  be)d)inbcn ;  o.  drevo;  auf= 

ftreifcn:  o.  si  kožo ;  auffciben,  niunb  rciben; 

črevelj  me  je  ogulil;  oprava  je  konja  ogu- 
lila, Z.;   o.  se,   fic^  bie  SQaut  aufrciben;  ~ 

beicbabcn,  oblue^en,  obnii^en;  obleko  o.,  ogu- 

Ije  a  suknja;  o.  se,  abgciuc^t  tiierben;  — o. 

koga,  jemaubcn  au^jic^cn,  berupfen(3.^.  bcim 

Spiel),   Cig.,  Jan. 
oguljenina,  /.  bic  SattelbrudttJunbe,  Cig. 
ogur,   rja,  m.  =r=   1.  ogor,  Z.,  Frey.(F.). 
ogiirek,    rka,    m.  bie  ®urte,  Diet.,  Hip.  -  C, 

Trst.(Let.). 
oh,  intcrj.  ad)! 
oha,  interj.  ein  ^\\x\\\  an  ^uflt^i^J^C/  ttjeldjer 

ftifl  5U  ^alten  gcbietet;  (tudi:  oha!). 
ohabei,  bla,  adj.  )dilaff,  Jan.,  Fr.-C. 
ohabeti,  im,  vb.  pf.  fc^toad)  »Dcrben,  C 
ohabiti  se,  im  se,  vb.  pf.  o.  se  česa  =  zane- 


mariti  kaj,   T'r^;— prim.  2.  habati. 


habiti. 


ohabljiv,  iva,  adj.  =  nemaren,    \'rt. 
ohablost,  /.  bie  Sdjlafifjeit,  bie  Slbgcfpannt^cit, 

Jan..  Sli\. 
ohabniti,  habnem,  vb.  pf.  miibe,  jdjTOac^  ttJerbeu, 

C. 
ohajati,  am,  vb.  impf.  ntiijšig  ^crumgcbeu,  Z. 
ohaten,  Ina,  adj.  =^  vohalen,  Wernd)v= :  ohatni 

ži^  cc,  ber  ©cvudjšneuo,  Cig.  (T.). 
ohalQ,  n.  =  vohalo,  Da^  0eiud)»orgon,  Cig. 

(T.). 
ohapiti  se,    im  se,   vb.  pf.  =  lotiti  se,    an- 

fangen:  ohapil  se  je  delati,   C. 
9hati,    ham,   šem,  vb.  impf.  =  vohati,  Mur. 
ohišje,   n.  bož  0c^au)c,   Cig.,  Jan.;  urno  o., 

Cig.,  M. 
oblačiti,  im,  vb.pf.  mit  Ipojen  bcfleibcn,  Levst. 

(Zb.  sp.). 
ohlad,    hlada,    m.  bie  3lbfil^(ung,  M.;  —  bie 

©rfri)d)ung,  Cig. 
ohlada,  /.  bie  1?lbfii(}(uiig,  Vest.;  bie  ©rfaltung 

(phvs.),  Cig. (T.);  bie  Sffviic^ung,  ogr.-C. 
ohladek,  dka,  m.  bie  9(btiil)hnig,  Trub. 
ohlad ica,  /.  bie  Slii(}Ie,  Cig. 
ohladiti,    im,    vb.  pf.   obtiiblcn;    o.   se,    \{6) 

abfiifjlen,  cvtaltcn;  —  crfrijdjcn,  Cig.,  Jan.; 

—  o.  bolečino,  bcn  Sdimcrj  linbern,  Cig.; 

—  (čine  2eibenid)aft)  abfiif)Icn,  fie  oerge^en 
macf)Cn:  to  mu  bode  jezo  ohladilo;  ljubezen 
se  je  ohladila,  bie  Sicbe  '\\t  flau  gclDorben, 
Cig.;  —  pri  srcu  se  mu  je  ohladilo,  ež  ift 
i[)m  ein  Stcin  oom  ^erjcn  gcfaCcn,  Met.; 

—  o.  se  nad  kom,  feincn  3^«  an  jemanbem 
augloffeu,  Cig.,  M. 

ohladljaj,  m.  bie  (Siffiic^ung,  "tidž  2ab)o(,  Cig., 
Biirg.(Rok.). 

ohladniti,  hladnem,  vb.  pf.  fiif)!  tucrben:  lju- 
bezen ohladne,  LjZv. 

ohlaja,  /.  bic  .ftii^luug,  Jan.;  voda  ra  ohlajo, 
baž  Šii^Imaijer,  DZ.;  —  bic  Srfi-i)(^ung, 
Jan. 

ohlajati,  am,  vb.  impf.  ad  ohladiti;  fiifjlcu, 
Cig.,  Jan. 

ohlajevati,  ujem,  vb.  impf.  abtii^tcn,  Z. 

ohlanci,  m.  pl.  =  ohlanice,    Cig. 

ohlanica,  /.  ge^cd)elter  5''^<^''-'f  Mur.,  Jan.; 
=  pl.  ohlanice,   Cig. 

ohlančen,  čna,  adj.  Pon  gel)cd)e(tem  glac^ž: 
kmetje  imajo  hodno,  ohlančno  in  pražnje 
platno,  grobe,  mittclfeinc  unb  feinc  Ceinioanb. 

ohlančji,  adj.  =  ohlančen,  Mur. 

ohlap,  hlapa,  m.  i)  geniigcnbei"  ?Koum:  v  tesni 
Staniči  ni  ohlapa.  Z.;  —  obleka  na  ohlap 
=  ohlapna  obleka.  Z.;  —  2)  bic  Sd)Iaffl)eit, 
bie  9ltonic,  Cig. 

ohlapen,  pna,  adj.  nic^t  eng  anliegcnb,  (oder, 
fd)lottcvig,  (aj;  ohlapno  zvezati,  lodev  0.  nač)' 
idjfig  binbcn,  Cig.;  ohlapna  obleka,  ein  rocitež 
®ett)anb;  ohlapni  črevlji ,  Cv.;  —  ohlapne 
roke  biti,  Iiuigc  5''W^  macbcn  (=  izmikati), 
Cig.;  —  ohlapna  vest,  etli  Iqjc§  0cmi|fcu, 
Zv.;  ohlapne  in  razustne  popevke  in  zdra- 
vicc,  loje  unb  au^gelafiene  i!icbcr  u.  ^tinf= 
jpriidjc,  Jurč. 

ohlapeti,  im,  vb.  pf.  lodci  lucibcn,  crjd)Iaffcn, 
Cig'. 


ohlapiti  —  oholija 


806  — . 


oholina  —  ohrebel 


ohlapiti,  hlapim,  vb.  pf.  lodcni,  jc^Iaff  ntac^etl, 

5/.V.-C.,  Z.;  o.  verige,   C. 
ohlapje,  n.  ber  Tunftfiei-J,  DZ. 
ohlapek,    pka,  m.  ohlapki,    bie  ©omentappeit, 

1 '.-  Ci^. 
ohlapniti,  hlapnem,  vb.  p/,  fc^loff  ttierben,  Cig. 
ohlapnost,  /.  bie  SScite  (eiiic^  f  (eibe§),  bie 

VocterlKit,  bie  3cl)lattf)eit,  Cig.,  Jan.,  tik..  Dol. 
ohldtati,   hlatam,  vb.  pf.  =  ošlatati,   Cig. 
ohlaten,  tna,  adj.  =  ohlapen,  Miir.,  V.-Cig., 

Jan.,  M. 
ohlati,  am,  vb.  impf.  fjediedt,   Cig.;   —  prim. 

ahiati;  bav.  hach'l  =  §e(^e(,   C. 
ohlatje,  n.  bie  SScite  (einež  jfleibungšftiideS), 

Cig. 
ohlatnost,  /.  =  ohlapnost,  Mur.,  Cig. 
ohiip,  hlfpa,  m.  ber  3Binbftiom,   V.-Cig.,  C, 

Z.:   —  drevo    stoji    na   ohlipu,  jv:[liSt.;  — 

bci  SSinbftoft:  burja  piha  po  ohlipih,  Notr.; 

—  bie  Sticfiuft  infolge  ciite§  ^Btil^frfilage?,  C, 

Z.;    ohlip  ga  je  omamil.  Z.;   —  ber  I)Cfttge 

9XnfaII  einer  5tran!t)eit:   bolezen  ima  ohlipe 

=  hude  napade,  Notr. 
ohlipen,  pna,  adj.  bcm  SStiib  au-^gejefet,  luftig, 

Cig.,  Jan. 
ohlipina,  /.  =  ohlipje,  Jan. 
ohlipje,  n.  ber  Siuftfreiv,  bie  3(tmo|p!^aic,  Cig., 

Jan. 
ohlistati,  am,  vb.  pf.  mit  eiitem  biiiinen  ®egeii= 

ftaiiSe  abftieidien:  o.  koga  s  šibo,  Cig. 
ohlistniti,  hlTstnem,  vb.  pf.  mit  eiiicm  bitnncn 

(Megcnftanbe  (5  23.  mit  einer  ^eitid)e)  eincu 

Sc^log  tterje^in,  Z. 
ohlišč,  Ml.  fin  ^Kegeii  mit  Sturm,  BučefŠt.)-C. 
ohladiti,  im,  vb.  pf.  i)  nerpnliffabiercn,  yfiir.\ 

2)  mit  einrm  *lJiiige[  jdjtagert,  Krclj,  M. 
ohl9dje,  n.  bie  'iJSaliiJobe,  bie  SSerpoliffabierutig, 

(•ut!i.-Cig.,  Mur. 
ohlokratija,  /.  bie  ^^iijbclfjcrrjdjaft,  bie  Dc^(o= 

trotie,  Cig/T.j. 
ohmanjiti  se,  im  se.  vb.  pf.  triige  TOerben,  C. 
ohmelje,    n.  bie  SDfiftel,   Cig,  Jan.,  IIip.-(J.; 

evropsko  o.,  bic  euiopni)d)c  SKiemciibliimc  d. 

cdjte  Gid)cnmiUeI  (ioranthus  europaeus),  Tuš. 

(R.j;  (nam.  omeljcrK 
ohm^ljiti,    hmCijim,    vb.  pf.   l)Opicil  :    pivo  o., 

C  J  g.,  Jan. 
ohm9tjc,  n.  bie  SUZiftel  1  viscum).  Polil.;  (menda 

napačno   nam.  ohmelje,    C.J  ;  —   prim.   Let. 

ohm9tnica,  /.  bic  i?cimfpinbel  ber  SJogclfdngcr, 
V.-Cig.;  —  prim.  ohmetjc. 

oho,   in  ter  j.  ofto  I 

oh9dck,  »J.  ber  Uimueg,  i-ig-,  Jan.,  C;  — 
ohodke  imeti,  Sl^egc  Ijnbftl,  Cig.;  samo  da 
jaz  ne  bom  imel  pri  cesarici  zavoljo  tega 
nikakršnih  ohodkov,  Levst.fZb.  sp.J. 

ohoditi,  h^HJim,  vb.  pf.  =  obhoditi,  Jan.(H.). 

oh9dnik,  m.  =   obhodnik,  bcr  Gopperator,  Cig. 

oh9l,  nla,  adj.  hodimiithig,  I/abd.,  Diet.,  Cig.. 
Jan..  Dalm.-M..  nk..  Sntr  ,  lilKr.  ;  (oholr). 

oh9kn,  tna,  adj.  =-^  ohol,  I)od)miitf)ig,  .Mur., 
KicIj-.Mik.;  (oh-Jlenr). 

oh9lež,  m.  ber  .v»od)miif^iflc,  -SV.V. 

oholija,/.  =  oholost,  Habd.-Sfik.,  .Svet. (Rok.) 


oholina,  /.  ber  ^oc^miit^,  C. 

oh9liti  se,  olim  se,  vb.  impf.   \\(i)  ^OC^miitfjig 

benet)mcn,  C,  M.,  Sl\.,  BlKr. 
oh9lnost,  /.  =  oholost,  ber  .'ooc^mutf),  Habd.- 

Mik.,  Mur.,  Cig.,  Krelj-M.;  (ohotnostr). 
ohol9St,  /.  ber  ^od)mut{),   bie  ^otfart,   Diet., 

Jan.,  C,  Svet.fRok.J.  Kast.- Valj.  fRad). 
ohomotati,  am,  vb.  pf.  mit  bem  Summet  t)er= 

ief)eii,  C. 
oh9n,  »I.  =  vohun,  ber  Spion,  C. 
ohra,  /.    ==    zemeljska    rumenica,    bet   Crfet 

(min.),   Cig/T.),  DZ. 
obraba,  /.   bic  (Šrmutdiguiig,    Levst.fZb.  sp.J. 
ohrabel,  bla,   adj.  i)  mit  (oon  ft(ciberii),  C; 

—  2)  pliimp,  Guts.,  Mur.,  Cig. 
ohraboten,   tna,   adj.   mcit  it)on  Slcibern\  C. 
ohraben,  bna,  adj.  i)  mcit  (DOit  ^(eibcrni,  C. ; 

—  2)  tioffdrtig,  fto(,^,  C;  —  i)  pfump,  Guts. 
ohrabl9st,  /.  bie  ^iump^cit,   Guts. 
ohrabriti,  im,  vb.  pf.  o  koga,  jcmnnbcm  9Kutl) 

mad)en,  ifiu  crmut^igcit,  Jan.,  nk.;  —  o.  se, 

9Jhitf)  faffcii,  ficf)  ermauneu,  Cig.,  Jan.,  nk. 
ohrabrovati,    Ciiem,    vb.   impf.   ad    ohrabriti, 

Jan  fll J. 
obramba,  /.   bic  GvbaUung,    bie  2?enja:^riing, 

Mur.,  Cig.,  Jan.;  bic  "Jdlfrcdltcrlialtimg,  DZ. 
obramje,  n.  ba^  ^-Balfciiliicrt:  leseno  o.  okoli 

hišnih  zidov,  Jap.fSv.  p.). 

obrana,  /.  bie  (Sv^altnng,   bic  SoiiferPicruiig, 

Z.,  DZ.;  —  bic  aicttuitg,  C. 
obranik,  m.  =  ohranitelj,  bcv  Gr^alter,  Guts., 

Z.;   o.  svojega  rodu,    Polil.  (Km.),   Škrinj.- 

Valj.fRad).  ' 
obraniten,  Ina,  adj.  conjcrOatit),   Cig. 
ohranitelj,  m.  ber  Grfjnltcr,  ber  SoiiferDator, 

DZ. 
ohranitev,  tve,  /.  bic  (Srfialtiiug:  o.  življenja, 

Cig.;  o.  v  dobrem  stanu,  bic  ^»ffflllbljaltuit'!, 

Jan.fH.). 
ohraniti,  im,  vb.  pf.  crfialteii;  v  dobrem  stanu 

o.  kaj,   ctiuQ§   in  gutcm   3"ftanbe   erlialten, 

Cig. ;  Bog  ohrani  nam  cesarja!  Bog  te  ohrani ! 

o.  se,  fic^  ertjalten:  to  sadje  se  dolgo  ohrani; 

o.  skrivnost,   ein  ©cl)cinini#  bemal)ren,  Cig. 
ohranivec,  vca,  m.  =  ohranitelj,  ber  Crbaltcr, 

Cig. 
ohranjenec,  nca,  m.  bcr  (Mcrcttctc,   Cig. 
ohranjenik ,    m.    bcr    (5rl)iilter,    Ravn.;    bcr 

•iicilonb,   Meg..  Trub.,  Dalm. 
ohranjčnje,    n.    bie   (irljoltling ,    Trav.-\'alj. 

(Rad). 
obranjevaJcn,  Ina,  adj.  cvl)altcnb,  coiiferttolit), 

.lan..  Zora. 
ohranjevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  ohraniti;  cr- 

Ijaltcn,  bcuiolucn. 
obrai\jevavcc,  vca,  m.  bcr  ©rl)flltcr,  bci  Gon 

fcruator,   Cig.,  .Jan. 
obranljiv,  iva,  adj.  fčihig  ^n  crl)iiltcn,  bcbnlt« 

jam,   Cig.,  Jan. 
ohrastati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  okrastati  se, 

Cig. 
ohrastav9ti,  im,  vb.  pf.  =  okrastaveti,    Cig. 
i,)hra\  t.   m.  =  ohrovt.   Ljub.-Erj.fTorb.). 
ohreb*.?,    bla,    »;i.    =  ohrabel,'  plnmp,    Guts.. 

Mur.,  Cig. 


ohribje  —  ojamboriti 


-  807 


ojarmiti  —  okaditi 


ohribje,  )i.  bie  £)iicjcIiinippo,  C;  bic  iBcnv 
gnippe,  Jan.,  Jcs. 

ohripel,  pla,  adj.  raiit)  (UDU  bcr  Stiiiimc),  Jan. 

ohripeti,  i'm,  vb.  pf.  l)i>ifer  ttJCfbcii,  Jan.;  vsa 
grla  so  ohripela,  LjZv. 

ohriplost,  /.  bie  3{anf)tieit  (bcr  Stinime),  Jan. 

ohripniti,   hnpnem,   vb.  pf.  I)cifcr  lueibcii,  0>. 

ohr9dje,  n.  i)  ©crippe,  bco  Sfclet,  M.,  Valj. 
(Rad),  Rnt.(Zg.  Tolm.);  —  i)  bie  5(cfte  eitiCf 
Stnilbe,   Cig.,  M.:  —  nam.  ogrodje. 

ohromenje,  n.  bic  ^iHn-(aliimiufl,   Cig. 

ohrometi,  im,  vb.  pf.  lal)m  lUClbcit,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Pot.-Mik.;  —  ein  ft^riippel  ttjerben,  breft= 
Iiaft  roerbeit,  Cig.fT.J. 

ohromiti,  fm,  vb.  pf.  la^men:  bila  je  na  levi 
strani  ohromljena,  Cv.;  —  o.  se  =  ohro- 
meti, LjZv. 

ohromotfti,  im,  vb.  pf.  Der^tiimmein,  Z. 

9hrovt,  m.  bcr  giitne  .Siopffof)!,  Cig.\  pravi 
o.,  bcr  93(atttoI)I,  cvetni  o.,  ber  33himeu= 
fo^l,  Jan.(H.). 

ohiij,  m,  ber  SBeljnij:  divji  ohuji  (ttoit  beti 
®eburt§)cf)incr5en),  Dalm. 

ohGkati,  kam,  čem,  vb.  pf.  bcl^auc^eil,   Cig. 

ohun,   »i.  =  vohun,    C. 

ohvaien,  tna,  adj.  hvale  željan :  o.  je  človek, 
ki  svojo  hvalo  rad  sliši,  Podkrnci -  Erj . 
(Torb.). 

ohvaliti  se,  im  se,  vb.  pf.  ftc^  berii^meit,  Bas. 

ohvaljev-ati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  ohvaliti 
se;  ficf)  rii^men :  ohvaljeval  se  je,  rekoč: 
Dober  duh  mi  je  prišel  v  hišo,  Vod.(I\b. 
sp.). 

ohvalnost, /.  bie  9iii:^mrebt(\feit,  ha^  Sdbftiob: 
brez  ohvalnosti  pripovedovati,  Xavr.(Spom,J; 
iz  ohvalnosti,  NavrfLet.J, 

ohvaten,  tna,  adj.  laj,  Cig.;  — prim.  ohlatcn, 
ohlapen. 

6j,  interj.  1)0!  ncf)!  oj,  kako  lep  dan!  oj  sra- 
motno delo!  Cig.;  Ljubica  gre,  oj  ljubica, 
Npes.-C;  Oj  Matjaž,  oj  Matjaž!  T. epa  je 
krona  ogrska,  Npes.-K.;  —  oj  nehvaležnosti, 
da  je  ni  grje!  Ravn.-Jan.(Slovn.)\  —  oj  me! 
(nav.  ojme) !  luet)  mir!  Oj  me,  oj  me,  vbo- 
žica,  Preš.;  oj  te,  oj  te!  ttic^  bir!  roc^!  Jiirč.; 
—  2)  !^e!  Jan.;  pos.  kadar  kdo  od  daleč 
kliče:   oj  Jože,  Levst.(Rok.),  jv^^hšt. 

9Ja, /.  =  oje,  C.;—pl.  oje,  bie  @abelbeicl)fe[,  Z. 

ojačavanje,  n.  bie  3?erftiirtuiig:  o.  glasov,  bic 
Sautoerftaifimg,  Jan.,  Cig.(T.). 

ojačenje,  n.  bie  33erftar!iuig,  nk. 

ojačevanje,  n.  bn^  i^erftarteit,  «A-. ;  — bie  ^M- 
UQt)iite  on  Uxa\\,  Jan.(H.). 

ojačevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ojačiti,  nk. 

ojačiti,  jačim,  vb.  pf.  fraftigcu,  Cig.,  Jan.; 
Derftarfen,  Cig. (T.);  o.  se,  friiftig  luerben, 
critarfen,  Cig.,  Jan.;  —  najslabši  zvok  se 
tako  ojači,  da  ga  slišimo,  Znid. 

ojaditi,  im,  vb.  pf.  \\\  ^'iimiiiev  Dcrie^cn,  bc^ 
triiben,  Mur. 

ojagnjiti  se,  im  se,  vb.  pf.  (ailillicii,  Cig.,  Jan. 

ojahati,  ham,  šem,  vb.  pf.  ,^iireiton,  ojahan, 
jiigeritten,  Jan. (H.). 

ojamboriti,  im,  vb.  pf.  bemaften,  Cig. 


ojarmiti,  im,    vb.  pf.  bejocf)Clt,  bao  3°^)  "uf' 

Icgeii,  Z. 
ojarmljenje,  n.  bie  '^ejorfjuiu],  .S'o/. 
ojasniti  se,  im  se,  vb.pf.\\d)  auff)citerii,  C. 
ojaviti,  javim.  vb.  pf.  =  objaviti,  C,  Z..  SIS. 
9jce,   n.  dem.  oje,   Caf(Ve^t.);   —  bie  ®clc^iil 

bco>  ''4>i[ut]mniieIi[)Cib5,  ^trck. 
oj?,  ■Jsa,  n.  bie  S)eifl)fel ;  pl.  ojesa,  bie  Ji'(oben= 

beicijfel,  Cig.,  Jan.;  ((Jje,  gen.  (Jja,  Mur.,  v\h- 

St. ;  oje,    Cv.). 
9jec,  jca,  m.  giiinei"  5i-"Pi(f)>   C. 
ojediniti,  Tnim,   vb.  pf.  h.  t.- Cig. (T.)  ;  pogl. 

oediniti. 
ojeklati,  Sm,  vb.  pf.  beftatjleii,  ■  C. 
ojekleniti,  im,  vb.  pf.  mit  Sta{}l  belegcii,  be= 

)'tal)(eii,  Cig. 
ojekh'ti,^  im,  vb.  pf.  beftal^lcii,   Cig. 
ojeklovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ojeklati,  ftiiljlen, 

.lan. 
9jen,  jna,  adj.  =  ojesen;  ojna  igla,  ber  ^eidlfel= 

itngel,  Fr.-C. 
ojfsen,  sna,  adj.  2)eic^je(',   Cig. 
ojesti   se,    jem   se,   vb.  pf   \\6.)   mmtbreiben  ; 

ojeden,  luuiibgeriebcn,  fratt,  Cig. 
ojezditi  se,  jezdim  se,  vb.  pf.  \\6)  iDUllb  retteil, 

ficf)  aiifreitcn,  Cig. 
ojezgrlti,  crim,  vb.  pf.  511  ciiiem  @ee  mQrf)en: 

\'oda  naleti,  — Zemlja  je  blizu  vsa  ojezerjena, 

Danj.fPosv.  p.). 
9jice,  /.  pl.  prednji  del  pri  plugu,  namreč  oje 

z  obema  kolescema,    Banjščice-Erj.(Torb.). 
ojme,   interj    o  »oel)!    Cig.;    ojme    roka!    C; 

ojme  tebe,  tref)  btr!    C;  —  prim,  oj. 
ojmek,  meka,  m.  bie  S5>et)flage,   C. 
ojmgkati,  mekam,  čem,  vb.  impf.  meflffanen,  C. 
ojmfkavec,  vca,  m.  bcr  2i?cl)flnc}cnbe,  C 
9jnica,  f.  i)  ein  9(rm  bcr  ©abelbcidiicl;  /■•/.  oj- 

nice,   bie   ®abelboid)ieI;   —    iz  ojnic   skočiti 

=  iiber  bie  8d;iiiir  baiicn,  C. ;  črez  ojnice  ska- 
kati, iz  ojnic  stopati,  A>. ;  ojnice  prestopati. 

Jure.;  —    2)  pri  lesnih  žagah  na  štiri  ogle 

obtesano  brunce,  ki  goni  list  (žago)  gori  in 

doli,  ob  gorenji  Dravif^St.). 
9JniČEn,  čna,  adj.  2)eid)jc(=  :  ojnični  konj,  "itaž^ 

2)eid)ie(pfcrb,  Čig. 
ojoj,   interj,  =  o   joj,   O   tuct) ! 
ojugati,   am,  vb.  pf.   =  ogugati,   Cig. 
ojunačiti,  ačim,  vb.  pf.  o.  koga,  in  jcmaiibciit 

^clbeitnuitl)  eimeden,  C;  ermutl)igon,  -U. ;  o. 

se,  9JJiUf)  fn|)eti.  Z.,  nk. 
ojužiti  se,  južim  se,  vb.  pf.  auft()ailCJI  (o  snegu), 

Cig.,  Jan. 
okabljati,  am,  vb.  pf.  beiiibedi,  bc|dimii^cn,  C. 
okabrati ,    am ,    vb.  pf.  bciubctit,    bcid)mu^cit : 

pri  jedi  z  močnikom  o.  se.  Polj. 
okacati,  am,  vb.  pf.  belucrfcii  (j.  33.  mit  £cit^, 

iVcorlct  u.  bgl.),  Z.;  —  bemofcln,  Cig. 
okač,   m.   i)  eiii   Slfcnld)  mit   groBcii  'Jdigen, 

ba^  Wlot5aiige,   Cig.,  Jan.;  —  2)  okači  =  mo- 

drini,  bic  331auliiiqc  obcr  ^^(rgiižifoltcr,   Erj. 

(Z.). 
okaditi,  im,  vb.  pf.  bcriindierii,  berQitd)en;  — 

nii',  beid)maiid)cii,  0>. ;  — o.  se,  »011  liHaitd) 

angcgaiigcii  lueibeii,  Dcrrftudjent,   Cig.;  — 


okajati  —  okapina 


808 


okapiti  —  okis 


okajen:  tjon  fRani}  angctaufen,  »errSuc^ert; 
okajene  hiše;  okajeno  rumen,  raud)ge(b,  I'.- 
Cig.;  —  okajeno  vino,  gejd)niefeltet  2Beiu, 
Št.;  —  okajen,  ettt)a#  betfunfcn,  angcuoc^en, 
C.  Podkrnci-Erj/Torb.j. 

okajati,  am,  vb.  impf,  ad  okaditi;  an-,  be= 
riindjcrn,  Cig. 

okak,  m.  ber  Saulbarjc^  (acerina  cernua), 
Frev/F.). 

okaliti,  i'm,  vb.  p/.  abfta£)(en,  Cig.,  Gor.;  viš- 
njevo o.,  anbUiuen,  Cig. 

okaljati,  am,  vb.  pf.  bej(fimu|en :  svinje  se  v 
kalu  okaljajo,  BlKr.;  —  čast  komu  o.,  je= 
manbc?  Gfjte  beflecfen,  Zora. 

okambati,  am,    vb.  pf.  anjocfien:  o.  vola,  Z.; 

—  pri  m.  kamba  i). 

okamenelina,  /.  cttt)a§  SScrfteinerte?,  bie  S8er= 

l'teincntiiti,   bQ§  ^etrcfact,   C;   (okamnelina, 

Cig.,  .Jan.,  M.). 
okamenelost,  f.  bie  SSerftcinenmg  fat§  Sigen:' 

fd)afti,   Cig. (T.). 
okamenenje,  n.  ba§  ^Bcrfteiiunit,  bie  3?erfteine= 

riing,  (okamnenje)   Cig.,   Jan. 
okameneti,  fm,  vb.  pf.  ,^u  Stein  JDcrben,  »et' 

ftcinern ;  —  srce  mu  je  okamenelo,  er  ^at 

jein  5)erj  »er^drtct;   okamcnel,  »er^teinert ; 

okamenele  živali. 
okamenevati,    am,    vb.  impf.  ad   okameneti ; 

ticrftctiicni. 
okamenina,  /.  bie  S?eri'teincrmig,   bnl  ^tiit-- 

fact,   Cig.,  Jan.,  Cig  (T.),  nk. 
okameniti,  fm,  vb.  pf.  ju  Stcin  macf)cn,  Mur.; 

—  o.  se  =  okamneti,  Cig.\  —  srce  se  je 
okamenilo,  ba§  $ci,^  Iiat  fid)  »erljartct,  Jsvkr.; 
okamenjen  =  okamenel,    Cig. 

okan,  ana,  m.  eincr,  ber  gro^e  ?(iigen  i)at,  baž 
OiiPBauge,  Jan.,  Mik. 

okana,  /.  ber  ^etrug,  Jan. 

okaniti,  im,  vb.pf.  i.=  ukaniti,  betriigcn,  iibcr= 
liftcn,  Cig.,  Jan.;  —  o.  se,  fid)  t)erred)ncn, 
fic^  irreii,  C,  Z.;  —  2)  o.  se  česa,  fic^  einer 
(Bad)(  bcgebcii  obcr  cntjd)(agen,  etiooS  auf= 
gebeil,  laffeil,  Cig.,  Jan..  Jurč.f^Tug.),  Savr. 
(Let.),  Vrt.,  Zora;  —  prim.  hs.  okaniti  se, 
fid)  eiitic^lagen. 

okanljiv,  iva,  adj.  bctriiglid),  Z. 

okap,  kapa,  w.r=kap,  bie  ^I^adjtraufc,  Cig.,  Jan. 

okapanje,  n.  ba#  Uiiigrabeii,  Valj.fRad),jvih- 
.ŠV. ;  -  "ba-i  ^^nilbern:  ni  nobenih  težav,  no- 
benega okapanja,  .S7.V. 

1 .  okapati,  pam,  pijem,  vb.  impf.  ad  i )  okopati ; 
inij  ctiua5  f)cruiii  bie  Grbe  mit  ber  .^^ime  auf 
lorfirn,  iimgrobcn,  iiitibaiicii;  repo,  zelje,  ko- 
ruzo <).,  Dal.,  St. 

2.  okapati,   kapam,    pijem,    vb.  pf.    11111=,  ht 
trciiifeln. 

3.  okapati,  am,  vb.  pf.  mit  eincr  .Qappc  'otx- 
iclicii,  befoppcii:  črevjje  o.,  M.,  Zora. 

okapck,  pka,  m.  okapki  =  kar  se  od  sveče 
nakaplja,   I.jZv. 

okapičati,   am,   vb.  pf.  mit  ciiicr  J^oppe  tter^ 

joleii,  bffappen,  Jan.;  (-pčati)   Cig.,  Poli. 
okapina,  /.  =  okapki,   Cig. 


okapiti,  im,  vb.  pf.  mit  einer  ftoppe  »erlc^en, 
betappen,  Cig.;  o.  črevlje  =  krpo  kakor  ka- 
pico jim  prišiti,  .M.,  Z.:  DOr)d)ut)en,  Jan. 

©kapljati,  am,  vb.  pf.  um=,  bctrdufelu,  Cig. 

okapnica,  /.  =  kapnica,  ha^  Jraufttjci)jer,  Z. 

okarati,  am,  vb.pf.  i)  jdiartig  modjen,  Z.;  — 
2)  mit  SSorteii  ftrafen,  ouejc^etten,  Cig.,  C,  nk. 

okast,  adj.  i)  augeiifbrmig,  Cig.;  —  2)  t»oU 
§(ugen,  Cig. 

okašanje,  n.  taž  ^auhctn :  brez  okašanja, 
obne  Um)d)U)eife,  LjZv. 

okašati  se,  am  se,  vb.  impf.  jaubern,  Lašče- 
Cig.,  Jan.;  —  prim.  kasen. 

okašljati,  am,  vb.  pf.  i)  =  kašljaje  obiti,  um^ 
l^uften,  Cig.;  —  2)  bebuftcn,  Cig.;  beim  ^uften 
mtt  Speidiel,  Sdjleim  bejprilien,  ogr.-.M. 

okat,  ata,  adj.  \)  grojjaugig,  .Jan.;  -  21  doU 
Slugen,  Cig.;  okati  kamen,  ber  Stugcnfteiii, 
Cig.:    o.  marmor,   ber   Sliigeniiicrmor,   Cig. 

okatica,  /.  =  piškur,  bie  iiamprcte,   Cig.,  C. 

okavati,  am,  i-^.  impf.  ad  okovati ;  bejc^logeit 
(,V^-  mit  Gifen),  Jan.,  C. 

okavsati,  am,  vb.  pf.  (mit  bem  Sc^nabel)  be= 
piden,  Cig. ;  kure  so  grozdje  okavsaIe,_;i'^/i.§^ 

okece,   n.,  .\pes.-  \'ra^,  pogl.  očesce. 

oki^l,  kla,  w.  ber  .'oaujabn,  ogr.-C;  na  v.  pl. 
okli.  Svet.  (Rok);   prim.  akel,  kel. 

okfluš,    »J.  mlado,  lepo  rejeno  prase,  BlKr. 

okence,  n.  dem.  okno,  ta^  %en^kxč^en;  — 
bie  Sufe,  Cig.;  bog  fiufttoc^,  Gor.;  —  (pri 
ušesu)  jajasto,  okroglo  o.,  baš  ODote,  i)a§ 
runbc  ?fenftcr,  Erj.fSom.j;  —  bie  ^c\!it  (am 
^niecteiifliigd),  h.  t.- Cig.  (T.). 

okenjak,  m.  bač'  iJiiftloc^,  Jan.;  —  pog\.  okinjak. 

okenski,  adj.  ^cnitcr«:  okenske  cvetlice,  Dol.\ 
okenski   križ,    C. 

okfpati,  kepam,  vb.  pf.  mit  Sd)neebaIIeii  be^ 
roerfcH,  Z.,  jv^lišt. 

okezmati,  am,  vb.  pf.  bcjupfeit :  klobuk  so  do 
zadnjo  dlačice  pred  ogledali  in  okczmali 
(flOkuzmali"),    prodno  so  ga  kupili,    Jurč.; 

—  prim.  kosmati. 

okidati,  kidam,  vb.  pf.  (mit  ,^?otb,  W\\\\  Ulll- 
merfcu  0.  beiucrfen;  —  ticrunglimpfcii,  ZgD.; 

—  o.  se,  fic^  mit  eigeitem  >unb  beidimnl^en. 
okilaviti,  i'm,  vb.pf.  o. koga.  ciueii "ibriid)  ilL'cib  = 

jdiabcn)   jemaiibcm   iHTiuiadieii ,  C;    o.   se, 

eiiicit  'i^rud)  bcfommeii,  C. 
okTnčati,    am,    vb.  pf.   =--   okrasiti,    olepšati; 

au>?id)miiffcii,  inT.iicrcit,   Cig.,  .Jan.,  nk. 
okinčcvati,  ujom,  i'ft. /wi/'/.  a<i  okinčati.  Z.,  nk. 
okinčiti,    kTnčim,    vb.  pf.  =  okinčati,    Cig., 

ogr.-.M. 
okiniti,  kinom,    vb.  pf.  =  ovcniti  (o  rožah), 

Ip.,   G  Brda;  —  prim.  kiniti   2). 
okiniti  se,    kTncm  se,    vb.  pf.  =  okidati   se, 

Jiib.-Levxt.(.\f.). 
okinjak,  m.  bod  i.'ufllpdi  nm  ''^.Mnfoiib  bcž  S^m^ 

mcv^',   "DiVi  ^Kaudilod),  C.,  i'^/i.<Y.  -  A'rt'.s-;  — 

eiii  ficiiie>?  ^enftcr  olme  Wa^,  Mur. 
okipeti,    im,    vb.  pf.  beiiii  5tcbeii  iiberge^eii, 

.Jan. (H.). 
okis,  m.  bo«  D;rt)b,   Cig.fT.),  DZ.,  Sen.fFii.), 

Žnid.;   osn*)vni  o.,  banidjell  Cjpb,  nerazločni 

«.,  iubiffereiile'?  Cjtib,  .Scn.d-ii.j. 


okisanec  —  okl^cati 


—  809  — 


okl4ijati  —  okl^stiti 


okisanec,  nca,  m.  =  okis,   Ci>.,  Jan.,  \'rtov. 

(Km.  k.).   Sov. 
okisanje,  n.  bic  Saiicning;  —  bie  Ci"l)bntioit, 

Ci^.,  Jan..  Sen.(Fi\.). 
okisati,  kisam,  šem,  vb.  pf.  fdiieiii,  anfducm; 

malo    kvasu    dosti    moke    okisa,    Kast.;   — 

oj-iibieren,  di^.,  Jan.,  Ci^.fT.j. 
okisba,  /.  bie  Cinibntioil,   Cig.fT.). 
okisben ,    bena,    adj.    Dn)batioil§=:    okisbcna 

stopnia,  bic  Cj^batioiisftufe,  Cig.fT.). 
okisčev,    adj.  £i'C)hllU:    o.  okis,   Cjlibulojtjb, 

okisec,  sca,  m.  baši  C][l}bul,  Cig.fT.),  DZ.,  C. 

okisel,  sla  (-set,  sela),  adj.  faiteilicf),  Jan. (H.). 

okiscn,  sna,  adj.  fdlieilic^,   Guts.-Cig.,   C. 

okisleti,   im,  vb.  pf.   =  okisniti,   Cig. 

okislina,  /.  =  okis,   Cig. 

okisliti,  im,  vb.  pf.  =  okisati,   Cig. 

okisljanec,  nca,  m.  =  okisec,  \'rtov.fKm.  k.). 

okisniti,  kisnem,  vb.  pf.  fniici"  »ncrbcn,  t)er= 
iaiicrii,  Miir.-Cig.,  .\fik.,  nk. 

okisovalnik,  m.  ber  ?iniducnuiC5§6otticf),  DZ. 

okisovati,   ujem,  vb.  imp>f.  ad  ok\sau\  idiicril. 

okit,  kita,  m.  bev  Sd)mucf,  Šol. 

okititi,  kitim,  vb.  pf.  fc^iiiiirfeil,  Šol.,  C,  nk.; 
prim.   kititi    2). 

okfvati,  am,  vb.  impf.  ad  okiniti ;  tuantcil,   C. 

okla,/.  =  okel,  ber  .'oaiija^ti,  Cig.,  M.;  — 
bcr  »afenjal)!!  (be§  ^ferboe),  Rib.-M. 

oklad,  klada,  m.  i)  Die  Sinfafjimg  leitterS^fiitre, 
ciiie§  geitfterž),  Cig.;  —  2)  ber  Sd)ul)fled, 
(hits.-Cig.,   C. 

oklada,  /.  roa§  man  tieniinlegt,  bie  Um(age, 
ber  Umicf){ag,  Cig.,  M. 

okladati,  am,  vb.  impf.  ad  oklasti,  =  obkla- 
dati;  6e(egen;  6ef(eiben,  fein  f^enfter)  auž- 
fiitteni,  C;  befegen,  befetieit,  Jam.,  M. 

okladek,  dka,  m.  =  obkladek,  ber  Umfcfjlag, 
Mur..  Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  čutiti  palični  o., 
bie  Sdildge  fiiljlen,  Glas. 

oklampati ,  am,  vb.  pf.  i)  =  klampaje  ob- 
hoditi, )d}[enbernb  abgc^en,  Z.;  —  2)  ben 
9}futf)'ueriieren,  C;  —  3)  o.  si  život,  jeinen 
.^orper  jrfinjadien,  C. 

oklanjati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  oklonfti 
se;  auetueid^eit,  meiben:  o.  se  koga,  česa, 
Cig.,  BlKr.-M. 

oklapeti,  im,  vb.  pf.  iranfeit,  finfcn,  C. 

oklapiti,  klapim,  vb.  pf.  (mit  SBorteii)  nieber* 
)d)Iagen,  C. 

oklasfti  se,  im  se,  vb.  pf.  "jt^reii  anje^en, 
Jan. 

oklasti,  kladem,  vb.  pf.  i)  belegeit  =  oblo- 
žiti, ogr.-M.,  C;  s  povozinami  o.  kup  silja, 
ogr.-Valj.(Rad)]  —  2)  abfiittern,  Cig.\  mati 
so  žival  okladli  in  dokuhali,  Ravn.fAbc.J. 

oklati,  kfjljem,  vb.  pf.  ^Bij^iDunbcn  beibnngcii ; 
pes  je  otroka  okla!. 

oklatiti,   im,   vb.  pf.  nicber^  l^erunterfcf)Ingen 

(5.  53.  £b\t  DCn  ben  33dumcn  :  orehe,  želod 

o.;  o.  oreh,  oom  3hii«baum  bie  3hi)'ic  tiiJHig 
f)erabicf)Iagen. 
okl^cati,  cam,  čem,  vb.  pf.  marfelig  mac^cn: 
oklecana  kljuka,  t.  j.  taka,  katera  se  na  vse 
strani  maja.  Gor. 


oklejati,  am,  vb.  pf.  beflciben,  betteiftern,  bc= 

leimen,  gummieren,  Cig. 
oklejiti,  im,  vb.  pf.  =  oklejati,  ./an. 
okl^kniti,  nem,  rt.;?/. umfnflen  'Uon  2aQten),C 
oklen,  klena,  m.taž  5)anb,  Mik.;— o.  v  vratu, 

ber  .'Oiil^rljenmatitfmn-?,  Z.;  — prim.  okleniti, 
oklfn,  adj.  --  jeklen,   ftal)(ern,   Xotr.;  —  ge= 

brgrn,  fernig,  compact,  r.-C/o-.,  Cig. (T.),  C; 

okleno  pšenično  zrno,  Ravn.,  Svet. (Rok.); 

—  feft,  ftarf:  oklene  kosti,  C;  —  oklen 
dovtip,  cin  terniger  SBiti,  Bes. 

okleniti,  klenem,  vb.  pf.  umflammern,  um= 
ic^Iie^en,  umfaffen;  —  einflammcrn  ^gramrn.), 
Cig.fT.);  —  o.  se  koga  (česa),  ftd)  an  je= 
nuinbcn  (etiua^)  tlammern;  okleni  se  mene, 
{jalte  biri)  an  mid) ;  umfaffen :  kolena  se 
oklene,  Ravn. 

oklenjenje,  n.  bie  Umtlammcning,  Z.;  —  o. 
vratu,  ber  .'paborbcumativniiie,  Č. 

oklep,  klepa,  m.  i)bieUmfai'iiing:  ber  33runnen- 
faften,  Cig.,  Jan.;  —  ber  S^alimen  (eine» 
33ilbe§),  C;  —  ber  ^ointrabmen  ber  Š&\\d)-- 
brurfcr,  Cig.,  .Jan..  .V.;  — bie  Jven^ter^  2;()iir= 
eiiifafjung,  Cig.,  Z.,  Xotr. :  —  bie  Ginfafjung 
be-o  untern  9Jiiitilj'teine6,  Z.;  —  ber  9{ing 
(nm  etuia?  ,^ufamnienvil)alten),  Cig.,  .Jan.; 

—  ber  uierecfige,  mit  Grbe  n.  bg(.  gefiillte  Slod^ 
faftcn,  \'.-Cig.;  —  bai  ©euicre,  bai-  33o^Ien= 
jod)  im  '^Bergbau,  Cig.;  —  bie  unteren,  ge= 
bnnbencn  ^-Biiumc  bež  Sadjgeriifte^ ,  Z.;  — 
pl.  oklepi,  bie  Unterlagbdnme  einež  ^oljerncn 
@ebdube»,  Rib.-M.;  —  2)  bie  Stammer,  ba» 
g-in)c^Iujšseid)en,  C,  Aoi-. ;  — 3)  ber  ^anjer, 
ber  ^arnijd),  ber  Surof^,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
nk.;   prsni  o.,  Hip.fOrb.). 

oklepaj,    m.    \)ai    GinfdjlteBungšijeidjen ,    bie 

i^lammer,   Cig.,  Jan..   Cig.fT.),  C,  nk. 
oklepanje,  ji.  bie  UmfdUicBung,  Cig. 
oklfpar,  rja,  m.  ber  i>arni)d)ntad)er,  Cig. 

1.  oklepati,  klepam,  pijem,  vb.  impf.  ad  okle- 
niti; umidiliešeii,  umflammern.  umfafjen;  — 
einjdjtie^en :  o.  kot,  Cig.fT./.  Cel.fGeom.); 

—  o.  se  koga  (česa),  fid)  an  jemanben  (cttuačO 
flammern,  umfaifen,  umjdjlingen. 

2.  oklepati ,  klepliem  (oklepati,  am),  vb.  pf. 
be()dmmern,  beflopfen;  o.  koso,  bte  Senfe 
abbcngeln. 

oklfpek,  pka,  m.  ba^  Stuic^ht)#5eid)cu,  bie 
St  lam  mer,  Cig.,  Jan. 

oklepen,  pna,  adj.  cinfc^lieBeub:  oklepno  go- 
rovje, bao  iHanbgebirge,  Cig.fT.),  Jes. 

oklepetati,  etam,  ečem,  vb.pf.  Derleumben,  Z. 

oklfpje,  n.  ber  '^>an,^er,  C. 

oklepnica,  /.  bav  *^aii,Jierfd)tff,  C,  SL\. 

oklfpnik,  m.  ein  bepanjerter  Švieger,  ber  M-- 
rajfier,  Cig.,  Jan  ,  M. 

oklest,  /.  =  okleščena  veja.  Dol.;  tudi  coll. 
abgeid)Iagcne  3i)'te  einel  Saumc§,  ber  'Jlb- 
jd)iag,  Cig. 

oklestek,  stka,  »1.  bcr ''^iriigel,  Cig.,  SI. \.- C; 
oklestki,  baž  ilniittcl  =  0.  *.|5riigeIf)ol5,  Cig., 
.Jan. 

oklestiti,  im,  vb.pf.  1)  be^acfen,  abdftcn:  drevo 
o.;  vršiče  o.  drevju,  bic  ^Sdnme  abfappen, 
Cig.;  —   2)  o.  koga,   jemanben  abpriigeln; 


oklestriti  —  okljevati 


810 


oključek  —  oknenica 


o.  Turka ,  bcn  Jiirfcn  eiite  ^Jiebcrloge  bci= 

brinflen,  Xavr.  fLet.j. 
oklestriti,  im,  vfc. />/.==  oklc^titi ;    i)  abaften, 

C:  —  2)  nbprugelit,  og;-.-3/.,  C. 
okleščati,  am,  vb.  inipf   ad  oklestiti,  Z. 
oklešček,  čka,  m.  ber  'iJJrugel,  Cig.,  Jan.,  C, 

AV. 
okleščevati,  lijem,  vb.  impf.  ad  oklestiti;  Clb* 

(iften,  Jan. 
okleščinje,  n.  coll.  kar  se  naklesti,  abgef)arfte 

^Jifte,   C. 
okleščnica,  /.  eine  ^aiibuoU   ^olbgebrec^eUen 

.s^nnfes   ober  Seiuee,  C,  Z. 
okieštrati,   am,   vb.  pf.  buvcf)  3(b)cf)lagen  be» 

icftiibigcii :  toča  Je  vse  okleštrala,  BlKr. 
oklfti  se,  kolnem  se,  vb.  pf.  ficf)  Oerjd)nioren, 

Habd. 
oklftva,  /.  bie  9?cr)cfin)oritng,  Habd.-Mik. 
oklevanje,  n.  =  obotavljanie,  LjZv.;  —  prim. 

oklevati. 
oklevati,  am,  vb.  impf.  =  obotavljati  se,  nk.; 

—  hs. 

oklevetati,    am,    vb.  pf.  Derlcuilibcii,   Z.,  nk.; 

—  stsl. 

oklevetavati,  am,  vb.  impf.  ad  oklevetati,  nk. 
oklic,  klfca,  m.  bie  SScrtiinbiciung,  bic  i^eilniit^ 

barung,  Mur.,  Cig.,  Jan.:—haž  Gljcaufgcbot; 

v  oklicu  biti,   im  Srautftanbc  )cin,  C;  = 

v  oklicih  biti,  Cig.\  =  na  oklicu  biti,  DSv.; 

=  na  oklicih  biti,  LjZv.;  na  oklic  dati  koga, 

jemaubc§  Gbeoufgebot  einleiten,  Z. 
oklicar,   rja,   m.  ber  *i!(u§ntfcr,   C. 
oklicati,  klTčem,  vb.pf.  aučiufcii,  t)er(autbarcii, 

ucrtiinbigen;  za  zapravljjvca  o.,  oftenthd)  fiir 

cincn   i8crid)trienbcr  crfldien,  Cig.;  —  (ein 

fitiiftigcš  G^cpaar)   aufbieten;   bila  sta  okli- 

cana   prvikrat. 
oklicavanje,  n.  bQ§  93crfiiiibigen;  —  bav  9luf= 

bieteii  (eine?  fiinftigen  &)epaaxcž). 
oklicavati,   am,  vb.  impf.  =  oklicovati ;  Deu= 

fiinbigen;  —  citie  .'peirot  nnfiinMgcn,   aiif= 

bicten. 
oklicevati,  ciijcm,  vb.  impf.  ad  oklicati;  t)cr= 

tiiiibigai;  birič  nekaj  oklicuje  pred  cerkvijo; 

—  (cin  .'ood),^eitepQar)  nufbicteii. 
oklicevavec,   vca,    »i,  ber   SJcrfiinbcr ,  0>.. 

Jan.,   Cv. 
okliccvavka,  /.  bie  3?crfiinbcriit,  Cig. 
oklicil9,  n.  bie  i^erlnutbanmg.  Svet. (Rok.). 
okličen,    čna,   adj.   ^.l^crfiiiibigilijg^« :   oklTčni 

list,  ber  SPcrtitiibidjciii,  C. 
oklici,  m.pl.  =  oklic,  tai  (Sf)eaufgebot,  ^tvck., 

.\ntr. 
oklicje,   >i,  coll.  =   mladje,  jiiiigež  \^ol\.   Cig. 
oklinčiti,  klTnCim,  vb.  pf.  pflorffiJniiig  .Vllpi^fll, 

C .   Z. 
oklinck,  nka,  m.  eiii  Stiicf  fieittlvniib,  bov  nii 

cinein  (fiibc  ober  oit  beibcii  jpil<  ,yiliiiift,  bic 

(Wc()re,    V.- Cig.;  —  ciit  ipi^cr  Siiifcl,  Z. 
okliniti,  klinim,  i-t.  ;?/".  1 )  p|lpcffinillig  ,yiipiteil, 

Cig.;  —  2)  aii«pf!dcfen,  Cig.Cl'.). 
oklinjati,   am,  vb.  impf.  ad  okliniti,  Z. 
okliti.    klijcm,  vb.  pf.  aiiffeinieii,  C. 
okljevati,  kljiijcn),  vb.  pf.  —    okljuvati.  Cig.. 

Jan. 


oključek,  čka,  m.  bie  GnclaPC,  h.  t.-Cig.fT.J. 

oključina,  /.  bic  Gitclope,  SIX. 

oključiti,  im,  vb.pf.  niinfelfijnuig friimmen,  Z. 

okljiičnik,  m.  ta%  SSiiifelniaB,   Cig. 

okljiik,  m.  miufclfininiiie  ^riinimimg,  V.-Cig., 
Let. ;  —  ba§  SBinfelftiid,  DZ. ;  —  =  cestni 
ovinek,  Levst.fCest.J,  Dol.;  hoditi  po  svojih 
posebnih  okljukih,  auf  feincti  beionberen 
frutnmen  2Begeu  tuaiibedt,    Levst.i'Zb.  sp.J; 

—  popraviti  okljuke,  bic  Utuid)tigleiteu  »er« 
beffcvit,  Levst.  (Sank). 

okljiinje,  n.  bie  Sdinabcl^aut,   Cig. 
okljuvati,    kljiivam,   kljiijem,  vb.  pf.  mit  bem 

Scbimbel  bebaden,  bcpideu. 
i.oklo,  II.  =  okel,  ber  J£»au5a^u,  Cig.,  Jan., 

Vrt. 
1.  oklo,   n.  =  jeklo,  Rib.-M ,  Xotr. 
oklobučiniti,  Tnim,  vb.  pf.  mit  j^ilj  befe^eit. 
oklofutati,  am,  vb.  pf  abobvfeigcn. 
oklofutovati,    iijem,    vb.  impf.  ad  oklofutati, 

abo()vfeigcn,  Cig. 
oklon,  klona,  m.  =  ovinek,  bte  SJinbuiig  (eitiee 

^juijc-),  C. 
okloniti  se,    klonim  se,    vb.  pf^  o.  se  koga, 

jemaubcm  au^ttteic^en ,    iljm  au«  bem  3Bege 

gcbcn,  Cig.,  BlKr.-M. 
oklop,  klopa,  m.  ber  .^lartiij^,  ber  Ijjaiijer,  ber 

ilitrajžl,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  Vrt.\  — 

vzemite  oklope  zveličanja,    Krelj;   oblečeni 

z  oklopom  vere,    Dalm.;    In  oklop  in  ščit 

zdrobi    mu    strah,    Levst.  (Zb.  sp.J;   =  pl. 

oklopi,  ber  ;^arniidj,  Meg.;  —  rakov  o.  ali 

koš,  bie  Srcb-Jld)ale,  Erj.fl^b.  sp.J. 
okl9pa,  /.  =  oklop:   železna  o.,  kajk.-Valj. 

(Rad). 
oklopar,  rja,  m.  ber  ^anseimacbcr,  O;,'-.,  Jan. 
oklopcc,    pca,  »I.  dem.  oklop,   Cig. 
oklopek,  pka,  m.  dem.  oklop;  bic  ^^\\i\t  (bci 

SScrfjeiigen),  DZ. 
oklopiti,  klijpim,  vb.pf.  iimfaffen,  umringeii,C; 

—  bepaii,^erit,  Guts.-Cig.,  C;  oklopljen,  ge« 
paii.^crt  (zool.),   Cig. (T.). 

okl^pje,    n.  ber  .'oarui)d),   Mur..  Jan. 
oklypnica, /.    1)  ba'3  iHiiii^eridiift,  nk.;  —  2) 
■   ribe  oklopnicc,  '•^.laiiscimangcu  (cataphracti), 

Erj.rŽ.).  ■ 
okl9pnik,    »j.  1)  ber  gepaii,^crtc  Solbat,  ber 

S\iira\iicx,  Jam.,  .Mur..  Cig.,  .fan.,  Cig.  (T.); 

—  2)  =  pasanec,  ba>?  l?lrmnbitl,  bav  i^on^er. 
tl)icr,  O'^^;  — brazdasti  o.,  bic  gcfiiidjtc  .Hd|cr» 
fd)ncrfc  (chiton   sulcatus),   F.rj.  Ž }. 

oklOr,  m.  ber  lluiiitcl,  ber  um  beii  >oa\i  gc« 
jd)lngcu  luirb,  Sotr.-.\I.;  (okolor,  v -{h  Št. -C); 

—  prim    kolor,   lat.   collarc. 

oklutcn ,    tna ,   adj.  abjdUMilid) ,   C :  —  prim. 

ncskliitLMi. 
okm^tovati,  ujem,  vb.  pf.  bic  i.'aiibbiiuiivbciteit 

bcftelleii,  ba«i  iNclb  bcboucii,  bipflitiicii,  Cig. 
oknar.  rja.  m.  =^  prc2ar,  ber  5d)mimH<er  (bci 

.'Ood)H'iteti),  C. 
oknaricc,  /.  pl.  =  oknicc,   C,  Z. 
oknast,    adj.    feilftcrartig;    oknastc  liuri ,    bic 

(Mlaotl)iirc,'  .lan.  t  H.). 
oknvn,   adj.   Jvenftcr   :   okneno  železo,    C. 
oknenica,  /.  ber  ^cii)fcrbQlfcn,  C. 


9knica  —  ok9 


811  —         •    okobal — okobaljevati 


9knica,  /.  i)  bev  ^-oiiftcilabcii,  Sotr.:  iMiv.pl. 
oknice,  bic  (seufteilabeii,  bie  igi'«''"'^^"'  '^•'V-- 
./an.,  Kras-F.rj.fTorb);  o.  na  potezo,  vci]U' 
lierbnvc  ^'^iLiiificu,   Levst.fPnl.);  —  2)  ber 

9knik,   m.  =  oknica,   Xotr. 

okninjak,  m.,  Miir.,  pogl.  okiiijak. 

oknjak,    m.  obstranski  kamen  pri  oknu,   C. 

okno,  II.  1)  bn'3 'Jciiftcr;  o.  natekniti,  sneti,  ba^J 
^■eiiftcr  ciiil)aiuicn,  au§f)cbcu;  pod  6kna  ho- 
diti, fcilftcni  i]ct)Cli;  okna  imeti  na  ribnik,  bie 
'!?(u^)"id)t  auf  beti  leid)  liabcii,  Levst.fPril.j; 

—  slepo  okno,  blillbC'?  (^eitftcr,  Cif^..  Jan.; 
bie  '9(iirf)e,  Polj.;  —  2)  eiiic  fcuftcral)nlid)e 
Čffniuic}:  bai'  93ifter  an  einciii  4x'Ime,  r.- 
Cj>.  ;  —  cin  in^  ®ic^  flefiaiieiico  iiodi,   0>.  ; 

—  bic  33obcntt)iiv  am  3"i^fH\  C/i,'. ;  — bie  Klitft 
im  Siegeuben  (mont.),  C7ir. ;  —  ber  2d)ad)t, 
Oy. ;  =  rudniško  o.,  Jan.  (H.);  —  ber  "Diabel 
einer  Suppd,  Cig.fT.J;  —  3)  ber  Sfieil  ctiier 
®etreibef)arfe  jtinidien  jlnei  Siiiileii,  C:  imam 
tri  okna  pšenice  in  dve  okni  ječmena,  Tolni.- 
Evj.(Torb.) ;  tudi  mera  za  njive,  t.  j.  toliko 
njive,  da  s  pridelkom  napolni  eno  okno  ko- 
zolca, Temljine  (Tulm.)-Štrek.\  —  bie  9lb^ 
tl)eilutu3  eine^ž  giiinteš  groiidieit  jmei  Saiilcu, 
C;  ber  Sriidenbogcn  smifc^eii  jiuci  '•^feileni: 
most  na  trinajst  oken,   Savr.( Let.). 

oknovina,  /.  baS  f^eiiftcriielb,  Cig. 

oknovka, /.  ber  j^eiiftcrlaben,   Vrtov.  (Vin.). 

oko,  očesa,  H.  i)  btl^  'iJhuie  :  ;?/.  očesa  (oka,  ogr., 
kajk.)\  očT,  /.  pl.  ^až  ^lugenpaar  lebenber 
SScjeu,  bie  'Žlucjen;  več  vidijo  oči  od  očesa, 
Jan.  (Slom. ) ;  medlo  oko,  eilt  liuibe^  ''Jtltnf, 
Cig.;   debelo  o.,   ba§  ®lo^aiige,  Cig.;  bistro 

o.,'cin  (ebl)afte'3  3(uflc ;  vdrte  oči,  tjo()Ie  ?(ugen ; 
krvavo  oko,  btt'-'  ^(utaiu;e,  Cig.,  C;  solzne 
oči,  tbrtinenfeudjte  5hicicit;  z  vprtimi  očmi, 
mit  luiocniianbtcn  ^^litgen,  Cig.;  z  golim  oče- 
som, z  golimi  očmi,  mit  blofjeii,  uiibcuiaffnetcn 
■iJlugen;  =  s  praznimi  oi:m\,jviliSt.;  na  oči, 
bem  9(ugeuid)eine  nad).  Vrt. ;  na  oči  je  kakor 
novo,  LjZv.;  =  na  oko,  C;  na  oko,  ^'alj. 
(Rad);  =  po  očeh,  Cig.;  na  oko,  nad)  betli 
9(ligenma^e:  na  o.  preceniti,  DZ.;  =  na 
oči,  Cig.;  =  kakor  oči  kažejo,  Cig.;  na 
prve  oči,  auf  bcn  erften  9(nblicf,  C;  na  oko 
vzeti  (dejati)  koga,  cineii  auf§  Storn  fnffrn, 
Cig.;  na  očesu  imeti,  auf  bem  Korne  l)abeii, 
Cig.;  pod  oči  dobiti  koga,  jemailbeil  ju  ®e-' 
fidite  befommen,  Danj.(Posv.  p.);  pred  očmi 
biti  komU;  jciiianbem  lioridnucben;  izpred  oči 
izginiti,  au§  beii  'žliigeit  idnrinbcn;  oko  se 
je  prijelo  česa,  ba§  ?luge  t)niM  an  ci\važ, 
Cig.;  povsod  oči  imeti,  aiif  allc?  ari)tgcbeii; 
oko  (oči)  imeti  na  kaj,  cill  ?(iigeiimevf  auf 
etroaž  fiaben,  Cig.fT.),  DZ.;  oči  obračati  v 
koga,  jemanbem  33licfe  jiuucrfeii,  Cig.;  o. 
vpreti  v  koga,  jemailbeil  mit  ioeii  ''Jhigeii  fi- 
Jiereil,  Cig. (T.);  očesa  ne  zgeniti,  mit  1111  = 
»ermaiibtcm  9Iiige  Iiiiiblirfeu;  oči  pasti,  bie 
9liigeii  meibcii;  oči  pobesiti,  beii  "iMirf  feiifeii: 

=  oči  po  sebi  vreči.   Ram.;  oči  kam  vreči, 

eiiteii  33(icf  iigeubtx)ol)in  tueifeii ,  jv^f^Št. ;  A 


mladenič  na  devico,  Ona  meče  nanj  oči, 
Levst.(Zb.  sp.);  z  očmi  streljati,  fciirige  53licfc 
lucrfeil,  C,\  vse  se  godi  pod  njegovim  oče- 
som (iiiiter  feiiiei  CŠontrpIei,  I.evst.(S[nčv.); 
oči  komu  obrniti  na  kaj,  jemailbeil  Oltf  Ctlua§ 
ailfllierlfaill  mad)eil,  DZ.-.  oko  imeti  obrnjeno 
na  kaj,  eiiier  Sad)e  'Olufmerfiamfeit  idiciifeii, 
Ljyst.fNauk);  v  oči  biti,  {)eruortreteii,  Cig. 
(T.);  zelene  rože  preveč  v  oči  mahajo,  Jiirč.; 
to  je  preveč  na  očeh,  bd^  ift  511  auffadeilb, 
Svet.  (Rok.);  blisk  oči  vzame  (jemlje),  Oer 
33li^  bUllbet,  C,  IVf. ;  svetloba  oči  jemljoča, 
Ravn.;  iz  oči  v  oči,  BOlt  9(ligelid)t  p  3lll= 
geftd)t,  Cig.,  Jan.,  C;  niti  iz  oči  v  oči  ni- 
kogar ne  pogleda.  Jure.;  v  oči  povedati 
komu  kaj,  jeiitaiibeiii  etiBOž  offen,  in^  ©efic^t 
fagcii,  C. ;  iz  oči  v  oči  povedati,  offen  fagen, 
\'.-Cig.,  Jan.;  iz  oči  (z  oči)  v  oči  psovati 
koga,  Mik.;  povedimo  si  resnico  iz  oči  v 
oči,  Levst./^Zb.  sp.);  dokoder  oči  nese,  )o 
mcit  ba#  ^(iige  roidlt,  LjZv.;  za  oči  se  zgra- 
biti, =  511  uieincii  onfaiigen,  C;  oči  tiščati 
=  iDcinen,  Bas.;  na  oči  komu  kaj  reči  = 
v  obraz  povedati,  Temljine (Tolm.)  -  Strek. 
(Let.);  imeti  večje  oči  kakor  želodec  =  nicfir 
»cr,^cl)ren  tuolleu,  ale  ber  lilagen  »ertrčigt, 
Cig.;  dal  bi  mu  oko  iz  glave  =  er  giibe 
il)m  baš  ^er^  au§  bem  Seibe,  Cig.;  ne  da 
mu  več  lepega  očesa,  er  giJiint  il^m  feiuen 
freuiiblic^cn  ^-IMicf  mel)r,  Ravn.,  LjZv.;  ne 
dado  jim  dobrega  očesa,  Jap.fPrid.);  imeti 
malo  očesa  za  koga,  jenmnbeu  jiemlidi  gerne 
fe^en,  Jurč.;  —  2)  slepa  oka,  bie  Sdilafe, 
Mtir.;  —  v  kurje  oko,  tia^  .'pii()iievauge  (am 
^llfje);  kurja  očesa  imeti  na  nogi;  =  žabje 
oko,  Miir.:  —  4)  ba#  %v.a,i  (auf  ber  Sarte, 
bem  Siirfel),  Cig.\  —  5)  ber  3-ingerviugftein, 
C.;  — rakova  oka,  bie  ^vebvfteine,  Caf(Vest.j; 
—  fVi  'baž  5hige  (aii  beii  3{cben,  'i^iiiimeii  it.  bgl.), 
bie  33(att^  0.  23liiteitfitoipe;  pl-  očesa:  vinska 
trta  je  pognala  očesa,  Ravn.  -  Mik.;  (tvidi : 
oka.  trsova,  drevesna  oka,  CaffVest./):  — 
7)  bie  9Jarbe  am  Gi),  ber  ibafjMctitritt,  Cig. 
(T.);  —  bie  9Jarbc  (bei  .'giilfeiifriiditeii),  ber 
fdiiuar^e  fteim  (an  beii  ^^of)ncn),  Cig.:  — 
ber  Spiegel  (zool.),  C7^^r7^.;;-8)  bie  Maičji 
(in  9Je^en,  itn  Stricfiuerf),  bic  Sdilingc  am 
©eit,  V.-Cig.;  oka  v  mreži,  Zv.;  —  '))  rastline: 
volovsko  o.,  bie  meifje  "iliadiciblume  0.  CrafeU 
bluine  (chrvsanthemum  leucanthemum'),Oy., 
./an.,  Tuš.'(R.);  —  pasje  o.,  \)a^  ^lol)tiant 
(pulicaria),  Diet.;  tudi:  ba^  5Jhi(fenfraut 
(inula  convza),  C;  —  hudičevo  o.,  bte  lSill  = 
beere  (pariš  quadritblia).  Z.,  C;  —  kurje 
o.,  bOo  ®aud)f)nt  (anagallis),  Pjk.fČrt.);  — 
ptičja  očesa,  bic  ^-Pedicrblumc  (poterium  polv- 
gamum).  ./oselt ;  —  mačje  oči,  ha^  Sunipf- 
58ergi)^'mcitttiid)t  (mvosotis  palustris),  Cig., 
Jan..  Tiiš.lR.). 

okobat,   aJv.  =  okobalo,   C,  A';-. 

okobaliti,  alim,  vb.pf.  mit  ben  giifjen  vittling« 
itiitf  lam  merit,  Cig.,  M.,  A.'r.;  o.  konja,  ba» 
''^jferb  befteigcii,  C ;  posekano  deblo  je  oko- 
balil,  Lasče-Erj.(Tnrb.);  —  prim.  okobalo. 

okobaljevati,  lijem,  vb.  impf.  ad  okobaliti,  Z. 


okobalp  —  okoliš 


—  812 


okolišanje  —  okoloma 


okobalp,  adv.  rittlinc^^:  o.  sedeti,  Levst.fRok.J, 
Mik.,  \oti:;  —  prim.  it.  a  cavallo,  Mik.fEt.J. 

okodrati,   am,  i'b.  p/,  auffiniifclli,  Jam. 

okoj,  m.  bcu  2f)alnbf)aitg  liz  furl.  occhiaia),  C 

okoJ,  kola,  w.i)  eiiic  Uin,viiiiniiifi  (fiir  Sd)Uietiic, 
3d]afc) ,  bcr  i8icl)l)0f,  Mm:,  Jan.,  Danj.-Mik., 
Caf(Vest.),  Trst.  (Let.) ;  —  cin  iimjditiitcr 
SSeibcplo^,  v{hšt.;  —  ber  eiiu^cfricbetc  %\a^ 
um  eiii  §au^  l^erum,  SlGor.;  —  2)  bev  llm= 
Irci^,  J//A-. :  —  tudi :  okoi,  izgovarja  se  nav. 
okol  (okoli),  i'^/i.SY. 

okoJ,  okoli,  /".  bcr  cingcfiiebete  2Seibep(ag,  Luče 
(Št.J-Erj.'(Tovb.j. 

okolbati,  am,  vb.  pf.  abicf)eren,  ftu|3Cit  i§aare, 
^iiftc),   C;  —  prim.  kolba. 

okoJčje,  H.  bie  ^iiftflcgenb,  Cig.fT.J. 

okolek,  Ika,  m.  i)  =  ovinek,  C;  —  2)  bci" 
Untftanb,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

okolen,  Ina,  adj.  {}eium  bcfinblic^,  Mur.;  um= 
liegeilb,  C;  okolne  vasi,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.); 
okolni  gozdi,  Levst.fMočv.);  okolna  zemlja, 
Levst.fLjZv.J;  —  okolna  pot,  bev  Umrocc^, 
Cig.;  —  okolnocepek,  peittom  (min.),  Cig. 
(T.)\  —  9iimb=:  okolni  razpis,  ba^  JHuub= 
jdireibeii,  ba#  (Jirculare,  Cig.;  okolna  vožnja, 
bic  i'}tunbvetfe,  DZ. 

okpli,  I.  adv.  =  okolo  i)  I)cium ,  iiii  Uni> 
frciic;  okoli  in  okoli,  littg^^crum;  —  2)  uii= 
gcfdfjr,  beildufig:  okoli  dvesto  goldinarjev; 
—  II.  praep.  c.  gen.  i)  um  —  ()cruiu:  okoli 
vrta  iti  ;  okoli  koga  se  plaziti  ;  okoli  sebe 
mahati  s  palico;  —  okoli  božiča,  um  2Beit}= 
KQd)ten;  — 2)  (pri  številih)  bei:  okoli  dveh  sto 
goldinarjev. 

ok9lica,/.bic  lliuj^ciicub,  bic  Uini-(cbiiiui;  mestna 
okolica;  —  bic  Oicflcub,  bcr  ^'aiibftrid),  Cig., 
Jan.,  C.\  ber  '2}i)"trict,  bcr  2i^c,^ivf,  Cig.,  Jan. 

ok9ličan,  m.  bcr  33cioot)ncr  bcr  Uiugcbinifl 
fs-  ^-9-  eiucr  Stabt),  bcr  'i!iitiiio()iicr;  okoličani, 
bic  33cu)ol)iicr  ciiicč'  Jcrritoriuni^  (s-  ^.  bcž 
Tricfter  Icrritoriuniž);  tudi:  okoličan,  ana. 

okoličanski,  adj.  Icrritorial-:  okoličanski  (ali : 
okoličanskii   bataljon,    Trxt. 

okoličati,  am,  i-i*. /'/.  bcpfdl)Icii,  bcftccfcu  (5.  '©, 
ciiicu  5Scinbcrfl),  Cig. 

ok^ličtn,  čna,  adj.  ,yir  Uiuflcbuurt  gel}orin. 

okoličiti  ,  ičim,  vb.  pf.  bcpfdljlcu,  bcftcdcu 
(v  '^.  cincii  S^ciubcrfl),   Cig.,  Jan. 

okpličje,  n.  cilic  ^alUCIlort  (maha  nicaecnsis), 
/ 'odgnrjc ( Istra)- Erj. (  Torb.). 

ok^ličnica,  f.  ^-  lokalizcm,  Jan. 

ok^ličnost,  f.  bcr  Uniftonb,  (.'. ;  prav  nena- 
\adne  okoličnosti,    (a', 

okolija,  /.  bcr  'iPcicid),  bcr  Sprcui-jcl,  bn?  Wc 
bict,  Cig.,  Jan.,  C.;  čolna  o.,  bil^  ,^5'-^tI'li'l'ii'^ 
I)/.. 

okolina,   /.    i)    bic  'Kiiitbiiun,   (.'.;  —   2)   bic 
llniflcrtciib,  Cig. (T.),  C.\  v  okolini,  im  Um 
frcijc,  Cig.;  —  baž  ©cbict,  bcr  ^i^c,vrf,   C., 

.Slom.,  DZ.,  Vrt.;  kak  posel  opravljali  jm 
svoji  okolini  (in  JcitlClM  3plCMflCli,  Lcvst. 
(Sauk);  —  3)  bci  Umftanb,  Cig.,  C. 
okoliš,  m.  1)  bcr  Umiucfl,  Cig.,  Jan.,  Svet. 
(/\'o/%.>;— okoliši,  Uiujd))iH"ifc,  Jan.;  po  oko- 
liših pripovedovati,  jucitjd^iocififl  crjoljlcit,  l.j- 


Zv.;  začel  jo  je  nekam  po  okoliših  snubiti, 
Erj.(I\b.  sp.J;  brez  okolišev,  o^nc  Umftdnbc, 
Svet. (Rok.),  Str.,  Jitrč.;  tudi:  brez  okoliša, 
Levst.(Zb.  sp.J;~2)  bcr  Um!rei§,  ba^  ©ebict, 
Jan.,  Cig.  (T.);  močvirski  o.,  "i^a^  bcn  9!Jiooi:= 
grunb  uiujc^Iic^eube  ©ebict,  Levst.fMočv.);— 
bcr  ^crcid),  ber  "I^iftrict,  Cig.,  Jan.;  zdravnik 
vašega  oko\\ša.  Vod. (Bab.);  volitveni  okoliši, 
SBabI  ^^  ^ejtrfe,  Levst.(Nauk);  čolni  o.,  "baž 
3oUflcbict,  DZ. ;  cestni  o. ,  ber  ©cčibiftrict, 
Levst. { Cest.)  ;  kužni  o.,  bcr  £cud)cnbe,vrf, 
Levst.(Sauk);  šolski  o.,  bcr  Sc^uliprengel, 
CčT.;  o.  okrajnega  sodišča,  bcr  33e5irt§= 
gcridjtCMpvcugcf,  DZ. 

okolišanje,  n.  Umfc^mcifc,  C;  brez  okolišanja, 
olinc  Umj'tdnbe,  Zora. 

okolišče,  n.  bie  llmgebunci,  bcr  Umfrci^,  bcr 
^cjirf,  ha§  ©cbict,'  Mur..  Cig.,  Jan.,  Šol., 
C,  \ov.;  ber  Sercidi,  DZ. 

okoliščina,  /.  1)  bie  Umgcgcub,  Ravn.-Valj. 
(Rad);  bic  Umgcbung :  začel  sem  ti  obriso- 
vati  svojo  okoliščino.  Jure.;  —  2)  ber  Um= 
ftanb,  Mur.,  V.-Cig.,  Jan.,  nk.;  okoliščine 
so  nanesle,  bie  Umftdnbc  crforbern  c^,  Cig.; 
po  okoliščinali,  nad)  ber  i.'agc  bcr  2;inge, 
Cig.;  —  3)  okoliščine,  Umtd)nieife:  z  oko- 
liščinami povedati,  Svet.  (Rok.);  okoliščin 
išče,  er  mad)t  Umitdnbe,  Svet. (Rok.). 

okolTščniče,  /.  pl,  =  obod  pri  mlinskem  ka- 
ni enu,   Cig. 

okolišek,  ška,  m.  ber  ^xc\ž,  bic  9iunbc :  iti 
v  o.,  im  itrcifc  laufen,  Cig.;  vse  gre  v  o., 
alle^  tnuntelt  bcriini,  C. 

okolišen,  šna.  adj.  ^'iftrictv',  Jan.(H.). 

okolišiti,  Tšim.  vb.  impf.  auf  Ummcgcu  gc^cn, 
mit  Untid)li'cifcn  ersdljlcn,  tudi :  okolišiv  iti, 
okolišiv  pripovedovati,    Lašče-Levst.(Rok.). 

okolišje,    n.  bic  Unigcbiing,   bcr  Umfrciiž,  C. 

okoliški,  rtiV/.  mit  UmidmuMfcn:  o.  govor,  SIS. 

okolišnji,  adj.  in  bcr  Umgcbung  bcfinblic^, 
umlicgcnb,  C;  angrcn.^cnb,  (okolšen)  Jan. 

okoliti,  kijlim,  vb. pf.  bcpfdljicn,  bcftedcn,  Cig.; 
o.   \inograd  ,  jv\hSt. 

ok9livrat,  adv.  runbbcrnin,  ogr.-Mik. 

okolivrč,  adv.  um  unb  um,  /i/A.'/-.,  .M.,  Mik., 
Savr.(Lct.);  (okoluvrč,  BlKr.-DSv.;  okolo- 
vrč,   BlKr.-Let.). 

okoljan,  ana,  m.  bcr  33c>uol)ncr  bcr  Umgcgcnb, 
Sov. 

okoljava,  /.  i)  bcr  Tiftrict,  Cig.;  —  2)  bcr 
Umfang,  C. 

1.  okolje,  n.  bic  Umgcgcnb,  bic  Umgcbiing, 
Cig.,  Jan.;  bcr  Umfrcb:?,  bcr  ^Kal)on,  DZ., 
SIS.,  .\ov. 

2.  ok9lje,  n.  bic  ''^>ali|"|abc,   Cig. 

ok9lnik,  m.  =^  okolnica,  bii>*  Oircudirc,  DZ. 
ok9lnica,/.  =  okrožnica,  ba>?^)iunbid)rcibcu,  C. 
ok9lnost,  /.   bcr  Umftnnb,  .Um/-.,   Cig.,  Jan., 

DZ,  kajk.-\'alj.(RadK  nk. ;  —  iz  češ.(r) 
okolo ,    I.  adv.  =  okoli ,   Ijcrum ,   Jan.,   nk. ; 

okok)  hoditi,    Krclj ;    —    H.  praep.  c.  gen. 

um   —  Ijcrum,  Mik.,  nk. 
okolohariti,    arim,    vb.  pf.  umfrcijen:  okolo- 

barili  smo  naposlevl  tudi  .lužnoAmeriko,  Cv. 
ok9loina,  adv.  I)crunt,  C. 


okolovati  —  okopett 


-  813  — 


okopnf  ti  —  okositriti 


okolovati,    ujcm,   vb.  impf.  ciicillievcil,   ('. 
okolsčina,  /.,  Jan.,   uk.,   pogl.  okoliščina. 
okoluš,  »1.  =  okoliš,  ber  Umuicc],  Rib.-Mik. 
tSkom,    adv.  v   okom   priti    čemu,   eiuov  <Snd)0 

(cincm  ilbii)  junorfoiiniien,  ftcuorit,  (£iiil)aU 
t()Un,  Cig.,  C,  M.,  nk..  ob  laski  meji-Lcvst. 
(Rok.),  Tolm.,  Ip.\  tudi:  okom  priti,  Tolm. 

okomatati ,  am  ,  vb.  pf.  =  ohomotati :  ail- 
jd)incn :  konja  o.,  Cig. ;  —  o.  se,  =  opra- 
viti  se  za  kako  pot  (šaljivo),  BlKr. 

okomatiti,    atim,  vb.  pf.  =  okomatati.   Jan. 

okomig,  miga,  m.  ber  9higeniriinf,  Jan.;  — 
bcr  \'Uuioublict,   Cig. (T.),  Slom.;  —  stsl. 

okomigljaj,    m.  oer  ^,)(ii(jcnblicf,  Cig.,  M. 

okomol,  adj.  geftutit,    C. ;  —  prim.  komol. 

ok9n,   m.  ber  33atid),    C;  —  prim.    okak. 

okončanje,  n.  bie  ^^ceiibic3un(3. 

okončati,  am,  vb.  pf.  becnbigcu. 

okončavati,  am,  vb.  impf.  =  okončevati,  be= 
cubigen;  —  o.  se,  oib^Iaiilen,  Cig. 

okSnček,  čka,  m.  ber  9lu§gaiig  (etnež  5E3orte^), 

okončevati,  ujem,  vb.  impf.  ^^  okončati;  be= 
enbigen,  Z. 

okončina,  /.  okončine,  bie  Sji'hemitaten,  Cig. 
(T.),  Erj.fSom.J. 

okonjati,  am,  vb.  pf.  beh'itgen  (iz  it:  ingan- 
nare),  Seno^eče-Erj.  (Torb.). 

okop,  kopa,  m.  i)  bie  llmgrabmig,  Cig.,  C; 
—  2)  bie  Scijan.^e,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  bie  S?er== 
jc^anjung,  ber  SSall,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.);  okope  delati,  ben  SSobeii  beniallcii,  Cig. 

i.okopati,  kopljem  in:  okopati,  pam,  vb.  pf. 
i)  um  ctiua^  \)tx\\\n  graben,  umgrabcn,  iint- 
{jauen;  o.  koruzo,  repo;  —  2)  tierid)aitjen, 
Cig.;  o.  se,  fid)  Derfc^anjen,  Cig.;  —  3)  o. 
roj  =  ogrebsti  roj,  Cig.;  —  4)  burd^  lim= 
ftanblirf)e  9lebcn  fiir  etiual  geli'inncn,  Tv\ič- 
Štrek.(LjZv.J. 

2.  ok9pati,  pam,  pijem,  vb.  pf.  biircfi  ciit  'i^ab 
abtuoidjen,  obboben;  o.  konje,  abid)iuommen, 
Cig.;  o.  se,  )idl  abbabcn,  Cig.,  Jan.;  o.  se 
v  svoji  krvi,  fid}  in  feinem  '©hite  baben, 
Jsvkr.;  okopan,  gebabet,   Cig. 

okopavanje,  n.  baž  Unigrabeii. 

okopavati,  am ,  vb.  impf.  =  okopovati;  i) 
um  ctwa§  ^erum  graben,  umgrabcn,  Cig., 
Jan.;  —  2)  o.  roj  =  ogrebati  roj,  Cig.;  — 
3)  o.  koga,  um  jemanben  bejd)aftigt  feiu,  il)n 
pflegen,  Jurč.;  —  4)  o.  se,  =  ogrebati  se, 
jcubern,  Bes.-C. 

okopavina,  /.  sadeži,  ki  se  skopavajo,  bie  S^ad- 
fvndjt  (repa,    zelje  i.  t.  d.),   Cig.,   C,  Nov. 

okopen,  pna,  adj.  ©djanj- :  okopno  delo,  bie 
Scftan^arbeit,  Jan. 

okopeti,  im,  vb.  pf.  mud)Iig  tnerbcn  (o  žitu, 
moki),  Cig.,  Gor.- M.,  Svet. (Rok. J;  v  ko- 
zolec zloženo  mokro  snopje  okopi ,  rekše, 
segreje  se  in  potlej  oprhne  ali  splesneje, 
Lcišče-Levst.(LjZv.);  okopel,  bumpfig,  fnu= 
Iid}t,  mud)lig,  V.-Cig.,  M ,  C;  okopel  kruh, 
kadar  začne  nekako  mehek  biti  in  se  nitke 
po  njem  delajo,  jv{hŠt.;  okopelo  dišati. 
mud)eln,  V.-Cig. 


okopneti ,    im  ,    vb.  pf.  auftf)aueu    (o  snegu), 

Jan. (I  L). 
okopnik,    m.  bor  Sc^onjcngrSber,  Cig.;   bor 

^^Jioiuiier,  Jan. (H.). 
okopniški,  adf  "i^sioniiier^,  Jan. (H.). 
okopovanje,  n.  ba^i  Um[)auen,  X><\i  Umgrabon. 
okopovati,   ujem,  vb.  impf.  ad  okopati;   um- 

bruen,  umgrabeu;  Deridianjen 
okopiiniti,  unim,  vb.  pf.  i)  tapauncii,  fappeu, 

Z. ;  —   2)    fbuid)   i8er^ej:uiig)   unbraud)bar 

madion :  o.   britvo,   koso,   Fr.-C. 
okoračiti,  ačim,  vb.  pf.  umjdjreiten,  begcfjen: 

smrt  je  svet  okoračila,  ogr.-C. 
okore,    adv.  =   obkore,   um  tt)ie  Uie(  lU)r? 

um  tt)eld)e  Stunbe? 
okorej,  adv.  =  okore. 

okoret,  ela.  adj.  ftcif,  ftorr,  Jan. (H.);  —  hs. 
okorelost,/. bie  3tetfl)eit  (stil.),  Cig.(T.);  —  \\^. 
okpren,    rna,    adj.   i)  fteif,  ftarr,   Cig.,  Jan., 

Levst.(M.);  —  2)\i\\^\c^,  «er[todt,  f)al;>i"tarrig, 

Meg.,   Cig.,    M.,   C;    trdovratni  ali  okorni 

grešniki,  Krelj;  —  3)  phimp,  lintifd),  unbe= 

^ilfltc^,  Mur.,  Cig.,  Jan..  »jAt.  ;  —  raul)  (stil.), 

okorna  pisava,   Cig.,  Jan.,  nk. 
okoreneti,  im,  i't. /^.  2Bur,^eI  foijen,  C;  pu.stil 

si   vinograd   okoreneti,    Tritb.(Psal.). 
okorenjčiti    se,    Tčim    se,    vb.  pf.  =   okore- 

niniti   se,   nk. 
okoreniniti    se,    Tnim  se,    vb.  pf.  =  okore- 

niti   se,   Zv. 
okoreniti,  im,  vb.  pf.  i)  (eig.  bemurjeln),  ftar! 

mad)en:    srce  komu  o.,    Trub.-Let.  i8gi, 

iS  o.;  —  2)  o.  se,  fid^  bemurjeln,  C,   Z.; 

55?ur,^cln  faffen,  C;    ti  si    pustil,    da  se  je 

(vinska  trta)  okorenila,    Dalm.\   okorenjen, 

cingomurjelt,  C. 
okoseg,  sega,  m.  bie  9(ugentt)eito,  bie  3cl)>Dcitc, 

Cig. 
okorica,  /.  =  2.  ogrce,  C. 
okoreti,   im,  vb.  pf.  ftarr  0.  fteif  mcrben,  Jan., 

C;  okorel,  rela,  uorljortet,  fteif,  ftarr,  Cig., 

Jan.,   C;  lice  od  mnogih  viharjev  okorelo. 

Zora;  —  fteif  (stil.),   Cig. (T.). 
okoristiti  se,  Tstim  se,  vb.  pf.  o.  se  česa,  au# 

eincr  <BaA)i  einen  9iu^en  5ief)eu,  beniit^en, 

Cig.  (T.),  nk. ;   o.  se  pravice,  tJOH  eiuer  S3c= 

fugiitv  ©cbraud)  mac^en,  DZ.,  C,  Vrt.;  fid) 

,^unul3e   madien:   o.  se    s    čim,    Zv.,    Navr. 

(Let.);  fid)  be^elfcn,  LjZv. 
okoriti,   im,   vb.  pf.  {)art  obcr  ftnrr  mac^en: 

okoril  je  njih  srce,    Trnb. 
ok9rnež,  m.  cin  fc^tt)crfa(liger,  plumper  'JJiciifd), 

Cig.,  Jan.,  nk. 
okprnik,  m.  =  okornež,   C. 
ok9rnost,  /.   i)  bie  Stcif^eit;  —  2)  bie  .'part= 

nddigfcit,  Mur.,  Cig..  C;  —  3)  bie  Sd)lDcr' 

falligteit,    bie   iMunipl^eit,    Mur.,  Cig.,  Jan., 

Cig.rT.j,  nk. 
okornovati,   ujem,   vb.  impf.   i)  linfifd)    fcin, 

M. ;  —  2)  o.  se,  ftinrig  ober  ^alžftarrig  fein, 
Trub. 
okoruziti,  ruzim,  vb.  pf.  =  ogoljufati.  Dol. 
okositi,    im,  vb.  pf.  (ben  9ianb)  abmal)cn,  Z. 
okositriti,  itrim,  i-i". />/.  au^jinuen,  (okositariti) 


okosl9VJe  —  okovrej 


814 


okoziti  se  —  okraj nik 


okosl9vje.  It.  bic  ^^liigciilcl)vc,  bic  Cpt)tf)aliuo- 

loc\k,   Cig.,  Slu  in. 
okosmateti,  i'm,  vb.  pf.  vaiif),  licf}a(irt  »uerbcit, 

.Jan . 
okosmatiti,  atim,  vb.  pf.  toiil)  iii(id)en,   Cig.; 

sukno  o.,  Cig.\  —  o.  se  =  okosmateti,  Cig. 
okosteneli,  i'm,  vb.  pf.  ueifiiodicvu,  Cig.,  Jan. 
okostje,  n.  \)a^i  Snoct)ftigclinnbe,  bog  iinod)cn^ 

inUtm,   Cig.,  Jan.,  Erj.(Som.}. 
okostnica,  /  bo^  @felct,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.J, 

C..  Erj.  (Som. ). 
okostnjak,   m.  =  okostnica,   C. 
okošati,    am,   vb.  pf.  biird)   Sriidigcn    intt  ber 

Wavbe   bie  S'6riieu  Ijcroiiš&riiigeu:   o.  snop, 

Cig. 
okoščeneti,    i'm,    vb.  pf.  =  okostcneti,    Cig., 

Jan.,  Let. 
okoščenevati,    am,    vb.  impf.  ad  okoščeneti, 

Let. 
okotitj  se,  i'm  se,  vb.  pf.  '^\xno,t  Uicvfcn,  Cig.; 

(DOJI  Jftalien,  ^iinben),  Z. 
okov,   kova,   m.  ber  3Jejdilag,   hai   ^eidjliigp, 

Mur.,    Cig.,  Jan.;    knjižni    okovi,    ^udierbc= 

jc^ldge,   Cig.;  (okovi, /.  ;V.  iBeic^lane,  Met.); 

—  pl.    okovi,    eifcriie    Š^"fK'",    Mm:,   Cig., 

Jan.,  nk. 
okova,  /.    =  okov,   ber  93ejd)(ag,    Cig.,  C; 

liurna  okova,  i)až  Jl)iirboub,   C. 
okovanje,   n.  bie  £)anbtiin(5  tc§  33eid)Iagen§ ; 

bie  5cilcl"ng  (^"lit  ciicriten  (Vefjeln),  Jan. 
okovara,  /.  bio  Sid)crftelliiiifl  einer  Sac^c  gegcn 

2d)Qbcn,  bie  58eniin[)ruiin,  C. 
okovaren,    rna,   adj.  jorfliani,    C;   6c{)iil)am: 

okovarno   kaj   delati,    C. 
okovariti,  arim,  vb.  pf.  oerRiafjreii,  iu  Sid)cr- 

{)cit  briiigcn,  )id)erftcricu,  Cig.,  Jan.,  C,  Slom., 

St.;  o.  panje.  Gol.;  jeze  utrditi  in  o.,  bie  '^'6- 

id)iingen  t)er)id)eni,  Lcvat.fMočv.). 
okovarjati,  am,  vb.  impf.  ad  okovariti ;  )rf)iit.U'tl, 

l'id)crn,  Jan.,  C;  o.  se,  )id)  id)ii(}eii,  )id)  )id)eni, 

okovarljiv,  adj.  jorgjani,  jpav)am:  o.  človek, 

ki  vse  lepo  hrani,   C. 
okovarnik,  m.  ber  33cjri)ii^cr,   C. 
okovarnost,  /.  bie  £ici)eU)eit,   C,  Gol. 
okovarstvp,   n.  ber  £d)itlJ,   C. 
okovati,  kujem,  vb.  pf.  mit  eiiiem  metafleiicn 

33cid)log  ticrfcl)i'n,  bcjdjlagcii ;   voz,  vrata  o., 

.\fiir.,    Cig.,  .lan  ;   —   6.  dragi    kamen,    beil 

©belfteiii  fnfieii,  Cig.(T.);  o.  kof^a,  joiiiaiibeit 

in  ^eficlii  (.Slctten)  legcit,  Mur  ,  Cig. 
okovavanje,  n.  bn^  '•■yfid)lagcit ;  —  bae  ^fcffelu 

(mit  eilcniou  Jveijclii). 
okovavati,  am,  i-fc  mj/'/"  m/ okovati ;  bejd)lngeit, 

Cig.;  —   fnfjen:  drage  kamene  o.,   Cig.; — 

iii  ciicnie  I^i'l'jclii  jdilngoii :  o.  koga,   Cig. 
okovck,  vka,  m.  bet  liOejdiIng,   C. 
ok^vina,    f.    i)  železo,    na    katerem    se    kosa 

kleplje,  Žabčc(Tolm.)-Erj.(Toib.);  —  2)  pl. 

okovine,  bie  Sc^iuiebcnbfdHe,  ber  Gi)eiijd)lng, 

Jan.,  C. 
ok9vnik,    m.    i)  bet    Scl)tciieilll09el,   Cig.\   — 

■1)  ber  Wi>x\n,  Jan.,  C. 
okovrč,  adv.  =  okorc,  Juvč. 
okovrej,  adv.  —  okore,  um  tucldje  ^ci*?  •'»''''■• 


okoziti  se,  im  se,  vb.  pf.  ^""fle  geboreii  (uoii 
ber  ^i^^flOr  Jan.,  Burg.fRok.J. 

okozlati,  am,  vb.  pf.  biirc^  (Srbrec^en  bejubetn, 
bcfo^en. 

okužiti,  im,  vb.  pf.  mit  eincr  S?ant  umsie^en, 
umf)duten,  Cig.;  o.  se,  eine  ž»Qut  betommen, 
(-ig-;  —  o.  se,  eijien  (^c)oinu  mad)cn,  Cig. 

okožuhati,  am,  vb.  pf.  (beii  TOaiš-)  abjd)dlen, 
Cig.,  Št. 

okra,  /.  =  ohra,  ber  Oder  (min.),  Cig.,  Jan., 
Cig.  (T.). 

okračenje,  ?;.  bie  i8ertiir,^uiig,   ^.-Cig. 

okračevati,  ujem,  vi», /m/"/",  aaf  okratiti ;  i)  t)cr= 
titr.^cii,  abfiirjen,  Jan.,  C;  on  okračuje  moje 
dni,  Dalm.;  —  2)  bcnadjttieiligen,  Jan. 

okradba,  /.  bie  33eftcl)luiig,  Cig.,  DZ.;  o.  de- 
narnice, ber  Gofienbicbftodl,   Cig. 

okradenec,  nca,  m.  ber  'i^eftoblene,   Cig.,  nk. 

okradnik,  m.  ber  einen  bei'tic()It,  ber  3)ieb,  Cig. 

okradniti,  nem,  vb.  pf.  =  okrasti,  ogr.-Valj. 
(Rad). 

okraj,  kraja,  m.  1)  ber  i^onbe^^^cil  :  ves  okraj 
je  vinoroden,  Slovan  ;  ber  53e5U-f,  ber  ^iftrict; 
sodnji  (sodnijski)  o.,  ber  Oierid)t»be5irf,  po- 
litični o  ,  ber  poUtifdje  -iBejirt,  nk.;  —  2)  ber 
SRanb,  ba?  Ufer,  Mur.,  Cig.;  —  ber  ^utranb, 
bie  .SUdmpe,   Cig.,  Valj. (Rad). 

okrajčati,  am,  vb.  pf  mit  eiucm  iHoiibc  \)Ci- 
jc()eii,  oiišrdiibent,  Cig. 

okrajec,  jca,  m.  i)  ber  JRaiib:  o.  želodca,  ber 
5Jtageiiraub,  Cig. ;  bae  ©obrdmc,  bas  iuč)-- 
eiibe,  Jan.;  —  bie  §utfrdmpe,  Cig.;  —  = 
obod,  bie  3'^l'fl<^f  .^an.;  —  2)  okraici  ^  okon- 
čine, bie  (Sjtremitdtcit,  Jan. 

okrajen,  jna,  adj.  i)  3^C5irfi?=;   okrajni  glavar; 

—  2)  =  obkrajcn,   Cig.;   okrajna  vožnja,  bic 
Sabotnge,  Cig. 

okrajek,  jka,  m.  i)  borSJaitb:  ber  ^lianbftreifen, 
Cig. :  ber  mit  &xci^  beiiHidifeiie  ))iaub  einec« 
■JlderiJ,  3Salbe'3,  M..  LjZv.;  ber  .SUciberjaum, 
Cig.,  Jan.;  zlati  o.,  bic  Wo[bbortC ,  Cig.; 
ruta  z  okrajki,  boi'  .Sl^niltciltuc^,  Cig.;  — 
ber  $>iitranb,  bie  .ftrdmpe,  Jan.;  =pl.  okrajki: 
klobuk  s  širokimi  okrajki,  Pjk.fČrt.);  —  bic 
Seifte  am  Iiidie,  bie  Sal)Ucii'te,  Cig. ;  —  hav 
Oicfim^',  Cig.,  ./<t>i..  — ber  evormftcg  ber  ^ud)- 
briider,  Cig.;  —  o.  (ladje),  ber  ^i^orb  eme* 
£d)iffei\  A)/. ;  — 2)  okrajki,  bie  Crjtromitdteii 
oiiiC'5  .Storperv,    \'.-Cig. 

okrajevati,  ujem,   )'/>.  impf.  ad  okrajiti,  Jan, 

okrajevina,/.  bav  Wcbrdme,  .fan.;  o.  rane, 
bic  i.'ef,^e  ber  '&^itiibe,  Cig. 

okrajina,  /.  1)  ber  'illrferraiii,  Svct.fRok.);  — 
2)  bor  (Mreii,sbc,^trf,  .fan.:   bie   5Jcarf,    Xov.\ 

—  3)  ber  ^iffrict,  Mur.,  Cig.;  —  bie  Um- 
flcgcilb,    yod.(I\b.  sp.);  —  tudi:  okrajina. 

okrajinjan,  :ina,  m.  prebivavcc  kake  okrajinc, 

ber  '.Vuirfer,  CVir. 
okrajiti,    krajini,    vb.   pf.    tietbramcn,    C;  — 

faiiteii,  Jan. 
okrajna,  /.  Cig.,  Jaa.,  pogl.  okrajina. 
okrajnik,   »j.  i)  =  okrajek.  ber  Hiaitb,  Mur  , 

Ras.;  —  baiJ  (Mcbrdme,   Mur.;  —  i>a^  &c- 

fimži,  C;  —  2)  bic  Jljiirpfoftc,    C. 


okrajnocesten  —  okfčati  — .  815  — 


ok^čiti  —  okrcpljaj 


okrajnocesten,  stna,  a,.1j.  okrainoccstni  za- 
klad, bcr  '^e.^rtvitviifjciiftmt),  I.evst.fPril.). 

okrajnosijden ,  lina,  adj.  33t'5ilt^(lciid)N5=  : 
okrajnosoJni  okoliš,  bcr  33e5irtšgeiici)lžipven= 
C|d,  D  Z. 

okrajšati,  am.  vb.  pf.  lici%  abtih^cit  ;  okraj- 
šano deljeiiie,  abiicturstc  'j^iDilion,  Cel.(Ar.J. 

okrajšava,  f.  bie  ^iir^uiU3,  bie  'Jlbtur.vuifi,  Jan. 

okrajšavati.^am,    i'b.  impf.  =  okra')šuvati. 

okrajšba,  /.  bie  Siurjuiig,  Jan. 

okrajšek,  ška,  m.  čine  abjicfiirste  Sadje,  bic 
''Jlbfiirsuiu;!,  Cig.;  bie  *?[libiciiiatur,  Jan  ;  — 
bie   3l)nfope   (gramm.),   Jan, 

okrajševanje,  n.  ia^  kin^cn,  bn§  ^(btufjcn; 
o.  ulomkov,   Cel. (Ar.), 

okrajševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  okrajšati; 
fiirseii,  'i)(btiir;,iniiicti  imrnctiiiien. 

okrajšilo,  n.  bie  Stbfiiv^lUUJ  :  brez  okrajšil  pi- 
sati,  DZ. 

i.okrak,  m.  bcr  Sc^tnetllšfufe,  flabd.-Mik.; 
bef.  ber  S3orberfii^  be§  Sdjtueincž,  C;  okrak, 
BlKr,-Let. 

2.  okrak,  m.  i)  ber  (^rofrfilaid),  Jan.,  Rib- 
Mik. ;  —  2)  ber  griine  Ubeisug  ciiier  ^^fiitje, 
i)ai:>  SSaffermoož,  Jan,,  Mik.,  v^^liŠt.;  =  žabji 
o.,  Vy^hšt.;  potočni  o.,  bcr  93ad)',  SSafjerfabcii 
(confcrva  rivularis),  Jan,,  Tuš.(R.);—  prim. 
2.  krak. 

okrakovec,  vca,  m.  ber  Stogenftcin,  C 

okraljiti,  im,  i't. ;?/.  gum  Scitiigc  iimdjcii,  C; 
o.  se,  fid)  gum  Šonige  mad)en,  ogr.-  JSKol. 

okrampati,  am,  i>b.  pf.  auffra^eii,  Iiallen,  C, 
(okrempati)    Cig. 

okras,  krasa,  hi.  bie  58er,ycrung,  bcr  3''^^"^^ 
ber  Sd)tnuct,  Cig.,  nk.;  zidni  okras,  t)a^  ^iiau= 
ornanieiit,  DZ. 

okrasa,  /.  ber  (sdjmitrf,  Jan.;   bic  B^^^^^ff   ^• 

okrasek,  ska,  m.  bie  liBerjieruiig,  ber  3'^''^'^^ 

baei  Crnameut,    DZ.;    okraski    pri    uri,    ba§ 

lU)rgel)angc,  Cig. 

okrasilo,  n.  bie  58er,^ierung,  DZ. 

okrasiti,  i  m,  vb.  pf.  Dergiercii,  )d)miideil,  Jan-., 
Z,,  M,  nk. 

okrasje,  n,  coll.  ber  Sd)mucf,  Jan.,  C;  bie 
2;ecoration,    Jan, 

okrastati,  am,  vb.  pf.  1)  mit  ber  JKdube  011» 
ftedeil,  Mur,;  —  o.  se  =  kraste  dobiti.  M.; 
—  2)  o.  se,  oerl)arid)eii :  rana  se  je  okrasiala, 
bie  SSuiibe  befam  eine  ^arirf)e  Jltiubc,  Cig. 

okrastavati.  am,  vb.  inipf.  ad  okrastati,   C. 

okrastaveti,    im,  vb.  pf.  laubig  IDcrbeii,  Cig. 

okrasti,  kradem,  vb.  pf.  bei'tel)[en;  o.  koga; 
o.   denarnico. 

okrastiti  se,  im  se,  vb.  pf.  Der^nrfdjeit  (o  ranah), 
Cig.,  Danj.-M. 

okratiti,  im,  vb.  pf.  Ocrfitrjeu,  Diet.,  Jan.,  M.; 
dnevi  ti  bodo  okračeni,  Tritb.,  kar  je  visoko, 
bo  okratil,  Dahn,\  okratiš  čas  njegove  mla- 
dosti, Dahn.;  —  ticrvingcrn,  Jsvkr, 

okrc,   m.  (okrce,  n.),  pogl.   2.  ogrce. 

okrcati,  am,  vb,  pf.  abtlopfen:  o.  koga,  M. 

okrcati,  im,  vb.  pf.  ftarr  mcrbcii:  meso  je  od 
mraza  okrcalo,  Lašče-Levst.fRok,),  IgfDol.J; 
lačna  in  okrcala  družina  (o  čebelah),  Levst. 
(Beč.J. 


i.okfčiti,  krčim,  vb.  pf.  =  skrčiti,  tiertiir^Cll, 

Z.;  -o.se,  fid)  jUfammeitsicl)CIl,  od   mraza 

o.  se,  Z. 
2.okfčiti,    im ,    vb.  pf.  urbar  mnd)cu,    robcu, 

.Mur.,  Cig, 
okredati,  am,  vb,  pf.  bifrcibcil,   Cig.,  Jan. 
okreg,  krega,  m.  bcr  iBcriDciž,   Cig. 
okrčgati,  am,  j'^.  /'/.  o.  koga,  jcmanbcnt  oiucu 

^iscriuciž  gcbcn,  il)u  ouvmndjcu,  au^.viutcu. 
okregei,    gla,    adj.   ftnrr  (Oor  ildlte  :   okregla 

zemlja,   C, 
okreglina,  /.  bcr  (Vroft,   C. 
okregniti,  nem,  vb.  pf.  erftarren:  o.  od  mraza, 

(.'.:   —  prim.  češ.  kfehnouti,  ftarr  luerbcit. 
okremati,  am,  vb,  pf.   Gor.  -  Mik.,   C,  pogl. 

okrevati. 
okremeniti,   im,    vb.  pf,  jum   ftiefel  moc^cn, 

Cig.;    o.   se,  Dcrticfelu,   Cig.  (T);  —  o.  se, 

fid)  abl)iirteu:  utrditi  in  okremeniti  se,  LjZv. 

1.  okreniti,  krenem^  vb,  pf.  umttJenbcu:  o.  voz, 
Cig.,  BlKr.;  o,  na  desno,  levo,  recf)tž,  liufii 
eiulcnfeu,  Cig,;  o.  na  stransko  pot,  LjZv.; 
—  o.  se,  fid)  umttienbcu,  fic£)  umbretjcu,  Cig., 
M.,  Z)Z. ;  — okrenilo  se  je  na  bolje,  eš  l)at  fid^ 
gum  3?cffcru  gctueubet,  Cig.,  SL\, 

2.  okreniti,  nem,  vb.  pf.  l)art,  ftarr,  fteif  ttierben, 
Cig.,  C,  Mik.;  mast  okrene  (gerinut),  Cig,, 
Jan.;  zemlja  okrene  od  mraza.  Z.;  crftarrcn: 
od  mraza  okrenejo  čebele,  Go/. ;— okrenjen, 
crftarrt,  Jan.  (nam.  okrepel). 

okrep,  krcpa,  m.  1)  bie  S^aut,  bie  fic()  iiber 
fliijfigcu  Speifeu  u.  bgl.  bilbet,  Podgorjane- 
Štrek.(LjZv.)\  -  o.  (krvi),  bic  23hUftodung, 
Cig.;  —  2)  bie  58erftarfuug  (eineš  Soutee), 

Zora. 

okrepa,  /.  bic  Stiirfuug,  Jan,,  Cig.fT.J,  Bes.; 
bie  ©vguidung,  ,/an.,  C;  Ijud  in  žival  po- 
trebuje odduška   in  okrcpe,   Erj.fl^b.  sp.), 

okrepčaten,  tna,  adj.  ftdrteub,  crguidcub,  .Mur., 
nic. 

okrepčalo,  n.  \)a^  StarfungSmitlel,  bic  ©r= 
quiduug,  C,  Z. 

okrepčanje,  n.  bic  ©tarfung,  bie  Sobung. 

okrepčati,  am,  vb,  pf.  i )  ficif  mad)en,  QU'?= 
fteifeu,  Cig. :  —  2)  ftcirtcu,  crguidcu,  labeu  ; 
o.  se,  fid)  ftdifen,  fic^  crquideu ;  o.  se  z  jedjo 
in  pijačo;  —  3)  intr.  ()al-?ftarrig  tiicrbcn : 
oni  okrepčajo,  so  trdovratni,  Krelj. 

okrepčava,  /.   bie  Stiirfuug,  bic  Grguiduug. 

okrepčavanje,  n.  =  okrepčevanje,   CV^,'. 

okrepčavati,  am,  vb.  impf.  =  okrepčevati. 

okrepčevalen,   Ina,  adj.  crguirfeub,   Cig.,  nk. 

okrepčevališče,  n.  eiu  Crt,  \vo  man  fidi  cr^ 
guirft,  Dic  JKcftauratiou,  C. 

okrepčevanje,  n,  bcš  Stiirfeu,  ita^  Grguidcn. 

okrepčevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  okrepčati; 
ftiirteu,  crguidcu. 

okrepčevavec,  vca,  »1.  bcr  Grguider. 

okrepeJ,  pla,  adj.  crftarrt,  C 

okrepen,  pna,  adj.  =  okrepčevalen,   Cig. 

okrepeneti,  im.  vb.  pf.  crftarrcn,  Jan.(H.). 

okrepiti,  im,  vb,  pf,  ftdrfen,  crguiden;  -o.  se  z 
vinom,  Pjk.fČrt.j:  —  o,  se,  an  ftraft,  Stiirfe 
gctuiuucu,   Cig.,  Jan. 

okrepljaj,  mi.  bic  Stdrfung,  Bes. 


okrepljatt  —  okrilje 


-  816  — 


okrinkati  —  okrog 


okrepljati.  am,  vb.  impf.  ad  okrepiti,  ftartetl,  C. 
okrepljenje,  n.  bic  Stiirfung,  kajk.- Valj. (Rad). 
okrepljevati ,    ujem.    vb.  impf.  =  okrepljati, 

Jati. 
okrepneti,  nfm,  vb.pf.  =  okrepniti,  erftarrcn: 

roka  )c  okrepnela  (=  otrpnila),  Dalm. 
okrepniti,    krepnem,  vb.  pf.  \)axi  iBCrbcti,  er= 

[tarrcn,  Diet.,  Mik.;  o.  od  mraza,  v^hŠt.-C; 

kruh  okrepne,  bQ#  ^Brot  Jt)irb  fcft,   C. 
okresač,  m.  i)  ber  2id)tpu6er,  Z.,  Valj. (Rad); 

—  2)  pl.  okresači,  bie  3itte'"flec^ten  im  ®e= 

fic^t,  C. 
okresati,  kr^šem,  vb.  pf.   cjvoD  befjouen,  Cig.; 

kamen  o.,  bic  icf)arfen  Grfen  bee  Steine:?  ah- 

ftumpfen,  Cig.;  drevo  o.,  beu  93Qum  obdfteit, 

Z.;  —  o.  koga,  jcmaiiben  abpriifleln,  M.,  Z., 

Zora;  —  o.  se.  ficf)  burd)  Slnjd^Iageit  oer^ 

ttiunben,  Z. 
okresavati,  am,  vb.  impf.  ad  okresati :  grob 

bef)aucn,  Cig.;  —  o.  se,  mit  beu  giiBeti  on 

ciitanber  ftrcifen,  Jan. (H.). 
okresine,  /.  pl.  abgel^aueiic  Steinftiicfdjen,  5t)te 

u.  bgl.,  Čig-,  C. 
okrfšijaj,  m.  etn  SSalb  jmifrfien  ®ereuttt)iefen, 

Z.;  —  prim.  okrišljaj. 
okret,    kr^ta,  yn.  bie  SŠeilbung,   Cig.  (T.);   — 

bie  Slc^re,  Telov.;  —  bcr  Umidiiuung,  C. 
okretač,  m.  ein  .'pa(§rDirbel :  ber  2)rel)ev  (epi- 

strophcLis),  Erj.(Som.). 
okretalo,   «.  bic  2rebiiiQid)inc,  Jan.(H.);  or- 
glice na  o.,  bie  Src()OigeI,  Jan.(H.). 
okr^tati,  tam,  čem,  vb.  impf .  ad   i.okreniti; 

umtrenben,  Z.;  —  o.  se,  fic^  bremen,  Cig. 
i.okrftsn,   tna,   adj.   rcgfam,   \{\\\\,  gciranbt, 

Cig.,  Jan.,  C,  DZ.;  —  rotatorifd),  h.  t.- Cig. 

(T.). 
2.  okreten,    tna,    adj.   =   nemaren,    gnusen, 

Temljinc(Tolm,)-Strek.(Let.J;    menda  nam. 

ohretcn  ;   prim.  i,  hrctiti  se. 
okfftnost,  /.  bic   gliiil^cit,  bie  ©ettjanbt^cit, 

Cig.,  Jan.,  C;  bic  SiOUtiiic,   Cig.  (T.). 
okretulja,  /.  bic  SiotationCMnajdjiiie,  h.  t.-Cig. 

(T.j. 
okrevanje,  n.  bie  SSicbergcnejuiig,  bic  iHecon= 

BoIc^CCllJ,   Cig.,  Jan.,  C. 
okrevati,  am,  vb.  pf.  1)  gefunben,  JU  ftrnften 

gciongen,  fid)  crbolcn,  Cig.,  Jan.,  C;  —  2) 

[tdrfeii :  svojo  dušo  o.,  C;  —  o.  se,  fic^  cr= 

l^oJeit,  Kr.,  LjZv. 
okrevavec,  vca,  m.  bcr  5Rccont>aIc^ccnt,   Cig., 

Jan.,  Sov. 
okrgati,  am,  vb.  pf.  bcfubcln,  bejd)imiOcn,  Cig. 
okfhati,  krham,  vb.pf.\d)ax[\c\  tiindlCll ;  kako  re- 
zilo o.,  cin  2d)itcibcliifrf,^ciig  abUiiiiipfon. 
okrhck,  hka,  m.  cin   obgchvodicnC'!'   3titdd)i'n 

(uon  Stcin,  iiolj  u.  bgi.),  C  Z. 
okfhniti,    kfhnem,   vb.  pf.  anbrcdKll. 
okričati,  im,  vb. pf.  o.  kaj,  cttuo^  Dcr)d)lTicn,  C. 
okriliti,  im,  vb.  pf.  mit  J^ittiflcn  Dcrjcl}cn,  bc= 

fliiflcln,   Cig.;  —  rus. 
okrilja,  /.  Afeg.-.Wik.;  pogl.  okrilje  i). 
okrilje,  n.  i)  bic  Sd)iir}C,  Jan.,  Dalm.-M.,  C; 

—    figovo   listje    sta    skup    splela   in    sta    si 

okrilje  storila,  Jap.(Sv.  p.) ; —  2)  ber  Soum 

(t\Wii  .Vllcibc*),  M.,  Z ,  Krelj;  —  3)  (po  hs.) 


ber  Sd)irm  (hg.)>  Cig.  (T.);  bcr  ©c^u^,  bie 

^ittigc  (tig.),  Miir.,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. 
okrinkati,  am,  vb.  pf.  maeficrcn,  ZgD. 
okrišelj,  šlja,  m.  =  okrišljaj,   C. 
okrišljaj,   »i.   i)   ber   Umfrcis,  C;  —  2)  bie 

.^eujd)eibe  auf  35}iejcn,  C;— prim.  okrešljaj; 

iz   nem.  !iixc\§  (?). 

okrišpati,  am.  vb.  pf.  abf rifpcln ;  —  abpriigeln, 

Z.,  M. 
okriti,  krTjem,  vb.  pf.  nng§  bebcden,  3/«;-.,  Cig. 
okriva,  /.  bie  ^cic^ulbigung,  Cig.,  C. 
okrivalo,  n.  bie  ^ede,  M. 
okrivati,    am,   vb.  impf.  ad  okriti ;  ringž  be= 

beden,  Z. 
okriven,    vna,   adj.  33ctd)U(bigung5= :    okrTvna 

priča,  bcr  93c(a)tunge5eugc,  Cig. 
okriveti,  i'm,  vb.  pf.  tiumm  iDcrbcn,  Jan.(H.J. 
okrivičiti,  ičim,  vb.  pf.  =  okriviti  2),  3),  Cig., 

Jan.,  Let. 
okriviti,   im,  vb.  pf.  i)  frumm  mac^en,  Jan. 

(H.);  —  2)  bcfd)ulbigen,  inculpieren,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.),  nk.;  —   3)  o.  se.    fic^ 

fdiulbig  mad}cn:  o.  se  drugih  greha,   C.;  — 

fidi  ,^ujd)ulbcn  fonuncn  laffen,  Cig. 
okrivljaj,  m.  bie  25cjd)ulbigung,  ./an. 
okrivlj^nec,    nca,    m.    ber  93eic^ulbigtc,   Cig., 

Jan..  DZ.;  (okrivi jenec)  Levst.(Sauk). 
okrivljenik,   m.   =  okri\lienec,  DZ. 
okrivljenje,  n.  bic  ^e)d)ulbigung,  Jan.,  SIS. 
okrivlj^nka,  /.  bic  ^Scidnilbifltc,   Cig. 
okrivnik,  m.  bcr  53c)d)ulbigcr,  bcr  ^nculpant, 

Cig. 
okrivnja,  f.  bie  33e)(ftulbigung,  Jan.(H.). 
okrivovf  rčiti,  vGrčim,  vb.  pf.  Derfcticrn,   C. 
okriželj,   žlja,   m.  bie  £)cuic^cibc  auf   55Jiejen, 

Poh.-C;  —  prim.  okrišelj,  okrišljaj. 
okrižje,  n.  \ia~^  ®ittcr,  Jan. 
okfkniti,    kfkncm,    vb.  pf.    l^art,    ftcif,    ftarr 

mcrbcn,   Jan.;    jajce    okrknc,    kadar   se  mej 

kuhanjem  strdi,  Lasčc-Evj.(Torb.) ;  —  ter' 

ftodt,  ftarrfiunig  lucrbcn,  Z. 
okfmiti,   im,  vb.  pf.  abfuttcru,  Z. 
okfnec,  nca,  m.  cin  »erftiimmcltcž  5)ing,  bcr 

Wuti,  Cig. 
okfniti,    krnem,   vb.  pf.  Ucrftiimmcln,   Gitts., 

Muv.,  Jan.,  ^ol.,  Cig.(T.).  nk.;  —  prim.  stsl. 

okri.niti. 
okrnjak,   m.  bcr  3tumpf,  Šol. 
okfnjati,  am,  vb.  pf.  neiftiimmctn,  C. 
okrnjcnjc,  ji.  bic  i^crftiimmclung,  Cig..  Gla.^. 
okrnjcvati,  ujem,  vb.  impf.  ad  okrnjiti;  Dcr« 

[tiimmclii,  Cig.,  Jan. 
okrnjiti,  im,  vb.  pf.  »crftiimmcln,  Cig..  ./an.; 

-    hs. 
okrvč,  m.  bic  .Qriimmung,  C. 
okročiti.    im.   vb.  pf.  fritmmcn,  C;  okročen, 

gcfriimmt,  gcbogcn,  i-^/i.sV.,  ogr.-C. 
okrog,  kr<iga,    m.   bcr   Alrci*::,    bic    3'if^''f'fl"'^» 

.^ftir.,  Cig.;  —  bcr  Umfrcio,  bcr  :'){ai)ou,  ^V^., 

./an.,  DZ.;  na  okrogu,  Schonl.- Valj. (Rad). 
okrog,    I.  adv.  lierunt,   in  bie  JKuubc;   okrog 

in  okrog,  ring^l)crum;  —  11.  praep.  c.  gen. 

um  —  Ijcruin;  okrog  gore  vojska  se  obrne, 

Jan.(Slovn.)-Mik.;  —  okrog  deset  let  je  že 

minulo,  Jau.(Slovn.). 


okryget  —  okr9Žv:c 


817  — 


okr9Žek  —  okrusiti 


okrpget,  gla,  aJj.  iitiib  (fiii-\olfoviiiiii,  fici^for« 
mili  obcr  cDliiiborfovmiiV;;  ukiotjle^a  lica  biii; 
nima  okr^^lcga  v  mošnji,  cv  l)Ot  foilUMl  .Sjcdci" 
im  'ŠBcutet,  Cig.,  C;  okrogli  vrh,  bic  .^lllppf, 
Ci^.;  o.  licnar,  o,  steber;  —  okroglo  pove- 
i.iaii,  cltiHi^  i^iiftigc?  lHnbrini]Cii,  Z.;  okrogla, 
cilic  luftiflC  3[i.HMJC,  CjV.;  okrogle  peti,  lilftiflC 
iiicbcr  filigen,  Cig.,  Vod.  (Pes.);  tiste  naše 
okrogle  izvirajo  iz  tega,  kar  Nemec  imenuje 
„I.ustigkeit",  Zv.\  okroglo  zagosti,  cilt  Iu= 
(ti9c>5  Stiicf  aiifjpicicn,  Cig.,  M. 

okr9gelkast,  adj.  vunbliif),   Cig. 

okr9gIast,  i^t/J.  nilib(id) :  okroglasta  ruda,  bic 
^'licrc  (mont.),   Cig. 

okr9glica, /.  i)  bic  9iuitbung,  Svet.fRok.) ;  — 
v  okroglico  se  zavrteti,  ftd^  itt  btc  5Rlinbc 
bvel)en,  Cv.;  —  2)  einc  runbe  Giruppc:  o. 
ljudi,  Lašče- Lei'St.(Rok.)\  okroglico  narediti, 
tU  bic  9tuiibe  trcteii,  Ig  (Dol.);  —  3)  bie  Um= 
flCiienb,  Štrek.:  —  4)  neka  hruška,  Jan.(H.). 

okr9gIičast,  adj.  ruiiblicf):  okrogličasta  pod- 
kev, Juvč.;  —  fugehc^t,   Cig. 

okr9glika,  /.  neko  jabolko,  Sv.  Duh  pri  Kr- 
škem-Erj.fTorb.). 

okroglina,  /.  i)  bie  runbe  ®eftatt,  bie  l!Ritn= 
blliig,  .\fur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  bie  Siigel- 
fonn,  ogr.-Valj.(Rad);  —  2)  =  okolica,  bie 
Uingebimg,  C,  ogr.  -  Raič  (NKol.);  —  3) 
ifaS  9{onbcl,  Cig.;  —  4)  neka  vinska  trta, 
M.,  C. 

okroglišce,  ?;.  cin  runbcr  ^(afe,  Z. ;  —  ha^ 
^lionbcl,  Jan. 

okrogliti,  i'm,  vb. pf.  vimb  niac^ctt,  alu"unben, 
Mur.,    Cig. 

okr9gljaj,  m.  bie  9Juilbe,  3/.;  bcr  Uinficit-: 
mesto  je  imelo  v  okrogljaju  tri  dni  hoda, 
Ravn.-'\'alj.(RadJ. 

okrogljaš,   vi.  okrogljaši,  Sugcifdfer,  Cig.(T.). 

okrogljenje,  n.  "Hdž  9iiinben,  Cig. 

okrogloličen,  čna,  adj.  ooii  nmbein  ®e)'id)t; 
okroglolično  dekle. 

okr9gloma,  adv.  in  bie  JHunbe,  Z.;  vunb= 
{jeiutn,  Mur. 

okr9glost,  /.  bie  9iunb^eit,  bie  Siiinbung. 

okroglota,  /.  =^  okroglost,  Mur. 

okrogloud,  uda,  adj.  tion  runbcn  gormen:  o. 
člo\  ek.  Zv. 

okroglovat,  ata,  adj.  ruubficfj,  Z. 

okrojfti,  i'm,  vb.  pf.  bcid}neibcn,  Jan. (H.). 

okr9nati,  am,  vb.  pf.  betiijncn,   Cig. 

okrepiti,  im,  vb.  pf.  bcipiengcn,  Mur. 

okr9ten,  tna,  adj.  tt)ilb,  barjd),  C;  grau)am : 
najokrotnejši  tujci,  LjZv.\  okrotni  gospo- 
darji, Slovan. 

okr9tnik,  m.  ber  ^^rann,  C 

okrov,  krova,  m.  "baž  Q5ct)auje  ^5.  ^.  einer  lU}i), 
V.-Cig.,  Jan..  Cig.(T.)\  okrovi  zaklopnicam, 
bie  Isentilgcljduie,  DZ.,-— bie  Sifopft)iiUc  (bot.), 
Cig.;  —  bic  £d)ufš>bii()nc  (mont.),   Cig. 

okrovec,  vca,  m.  bn§  ilolfjblcd)  ain  2Bagcn= 
rabe,  Cig. 

okrožavati,  am,  vb.  impf.  nmgebcn,   Cig.fT.J. 

okrožba,  /.  bie  ?(brunbung:  o.  župnije.  Slom. 

okr9Žec,  žca,  m.  ber  ^rei^,   C,  3/. 

Slov. -nem.  slovar. 


okr9Žek,  i»ka,  m.  bcr  .ft'ret§,  Mur.;-bcv  Xc\kr, 

Jan. 
okr9Žcn,    žna.    adj.     1)    ftiei^«,    O^.,   .Jan.; 

okr9žni  načelnik,  bcr  SlrcivDoritiinb,  LjZv. ; 

^iftrict'^',  nk.;  —  2)  ^Kuub-:  okrožna  pesem, 

bcr  Hiunbgcinng,  <'-Vi,'. ;  —  okrožni  list,  hai 

Siiailarc,  bne'  ^Hunbidjreiben. 
okr9Ženje,   n.  bie  ^Jlbrunbung,   bic   9lrronbiC' 

rung,  Xov. 
okrožavati,  ujem,  vb.  impf.  ad  okrožiti,   Cig. 
okr9Žica,  /.  iav  ©efini^,  Jan.fH.J. 
okrožil9,   n.  ber  3ilff',  Mur.,  Cig.;   —   hs. 
okrožina,  /.  bcr  Untficiž,  C. 
okrožitev,  tve,  /.  bie  'Jlbruiibnng,  Jan.fTL). 
okr9Žiti,   im ,   vb.  pf.   i)   runb    au^jc^ncibcn, 

nuč')dnr>cifcn,  0>. ;  ab^irleln:  podobo  o., Cig.; 

—  nrronbicren,  Cig.;  obrunbcn  (einc  3il)r>, 

DZ.;  —  21  nnifreijen,  befreiieu,  Cig. 
okr9Žje,   n.  bic  Unigebnng,   bcr  Unifrei?,  bcr 

9kt)cin,  Cig.,  Jan.;  —  ber  ilreiž,  bcr  2!ii'trtct, 

bciš  ^Irronbiffenient,  tai  5^epartement,  Cig., 

.Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 
okr9Žnica,  /.  bivo  Oiunbfdireiben,  "Ha^  SircU' 

lare,    bie    Snrrcnbe,    Cig.,  Jan.,  C,  Levst. 

fNaukJ,  nk. 
okr9Žničen,    čna,    adj.  Eircular=:    okrožnični 

ukaz.  Let. 
okr9Žnik,    m.  bcr  JcIIer,    Guts.-  Cig.,  Jam., 

Vrtov,  f Km.  k.J,  Jiirč. 
okr9Žnost,  /.  =  okroglost,    Vod.fl^b.  sp.J. 
okfpati,  pam,  pijem,  vb.pf.  an§fliden,  belappen, 

Cig..  M. 
okrpčati,   am,    vb.  pf.    [teif   macf)en,    ftdrfcu, 

(okrfčati)    C. 
okfpniti,kfpnem,j'6./i/.=  okrcpniti,okrdniti,C. 
okfstiti,  krstim,  vb.  pf.  toufcn,  ogr.-M.,  Pod- 

krnci-Erj.fTorb.J. 
okrščavati,    am,    vb.  impf.  ad  okrstiti,  ogr.- 

Valj.fRadJ. 
okfšek,  ška,  »2.  bcr  Stnmpf,  bcr  Stnt5,  Jan.; 

o.  državnega   zbora,    bas  Stlimpfparlamcnt, 

Pavi. 
okfšiti ,   kršim ,   vb.  pf.  itntd)  2lbbred)en   be« 

fc^iibigen,  Z. ;  —  ocrringcrn,   jd)malern :  o. 

založnino,  DZ. 
okfšiti  se,    kršim  se,  vb.pf.  bic  S)Oare  obcr 

(^cbcrn  cmporftrdubcn,  Z. 
okfšljaj,   m.  ha^  93rud)i"tiid,  "iiciž  %tcic^x\\cwt, 

Sotr. 
okrtačiti,  ačim,  vb.  pf.  abbiirfteu ;  o.  obleko. 
okruJiti,  im,  vb.pf.  Ucrftiimnicln,  Mcg..  C.;  — 

ring§  bebaden,  C;  —  okruljen  jezik,  einc 

BcrUiinimcitc  'cl?xad)i,  RaičfSlov.j. 
okruljaveti,  im,  rt. /'/.  lafjm  lucrbcn,  erto^mcn, 

Cig. 
okruljaviti,  im,  vb.  pf.  lobui  mad)cn,  liiljmcn, 

C,  Dalm. 
okrušek,   ška,    m.  bO'?    ^ruc^ftiicf   fj.  ^.  OOn 

einem  Steinc),  Cig.,  C. 
okrušen,    šna,    adj.    fragmcntat-   (min.),    Cig. 

fT.J. 
okrusiti,  krušim,  vb.  pf.  ring§  abbre(^cn;  burc^ 

3(bbrc(^en    bcjdjabigcn,    C,  Z. ;    kamen   čas 

okruši,   LjZv. ;  —  o.  se,  fic^  oblbjcn  (j.  33. 

oon  bcr  9??aiicr). 


okruten  —  okusiti 


—  818 


okusnost  —  olajnati 


okruten,  tna,  aiij.  ginuiam,  Jctu.,  nk.;  —  pogl. 

okroten. 
okrutnost,  /.  bic  ©railfomfeit,  Jan. 
okrvaviti,   avim,   vb.  pf.  mit  93(ut  bejlccfen; 

ves  grm  je  bila  okrvavila,  Jsx>kr.\  o.  se,  ftcf) 

mit  Silit   bcflecfcn ;   okrvavljen,  blutbefledt, 

Cig..  Jan. 
okrvavljati,  am,  vb.  inipf.  ad  okrvaviti;  mit 

'iSliit  bcflcden,  Cig. 
okfviti,  im,  vb.pf.  bdttifl  madjen:   Mazince  si 

okrvita,    Npes.-C. ;    okrvijen,    blutbetfdufelt, 

Šol. 
oksalen,  Ina,  adj.  Djal= :  oksalna  kislina,  bic 

CjaliSurc  (chem.),   Cig. (T.). 
oksid,   »I.  =  okis,  bae  Cfllb,  Sen.i"Fi-{.). 
oksidacija,  /•  okisba,  bie  Cjl)bation  (chem.), 

Sen.(Fii.). 
oktaeder,  tira,  m.  osmerec,  "itai  Cftaebet,  Cig. 

(T.).  CeUfGeom.). 
oktaedrn,  drna,  adj.  oftaebrifd),   Cig.fT.). 
oktant,  w.  bcr  5id)tcrtrei*?,  bcr  Dctont,  Cig.(T.). 
oktava,  f.  osmica.  bie  CctODC  (pri  glasbi). 
oktobtr,    bra,    m.   =  vinotok,  kozoprsk,    bcr 

^l'('onQt  Cctober. 
oktogon,  m.  osmeroogclnik,  ba§  Dftogon,  Cig. 

(T). 
oktrojirati,  am,  vh.pj.(impf.)v?\\\n,  octroljteren. 
okučmati,  am,  vb.pf.  s  kučmo  pokriti,  Zv.; 

okučmana  ušesa,  Jurč. 
okuhati,  kuham,  vb.  pf.  abfoc^en,  Jan. 
okuje,  /.  pl.  =  okujine,  Jan. 
okujina,  /  nav.  pl.  okujine,    bif  ?lbfn(Ie  bcim 

Sd)mieben,  bcr  Sdiiiiiebcfiitter,  bcr  .'pammcr= 

jdilag,  Cig  ,  Jan..  C,  D  Z. 
okultacija,/.  zakritje,  bieSScrbecfung,  bie  £)ccul= 

tation  lastr.),   Cig.fT.). 
okun,    m.    bcr   5IU)£ibQrjd)   (pcrca    fiuviatilis). 

Jam.,  Cig.,  Jan.,  Erj.fŽ.J. 
okunovec,  vca,    m.    okunovci,    SSoijC^e    (pcr- 

coiciei),   Cig.fT.),  Erj.rŽ.). 
okup,  m.  bcr  aUifi-fauf,  bcr  Sd)abe!aut,  Cig., 

Jan..  C. 
okupčati,  am,  vb.  pf.  an^ftilfcln,   Cig. 
okupiti  se,  im  se,  vb.  pf.  cilicii  jc^ledlteil  ."S^aiif 

tl)iiii,   bcim  .^taiif  £d)obcn  leibcu,  \\A)  iibcr= 

tailfen,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. ;  pazi,  da  se  ne 

okupiš,  Levst.fBeč.);  Okupljen  je,  kdor  več 

ti  ila.  D.Sv.;  —  iibel  niifommcii,  .fan. 
okupovati  se,  lijcm  se,  vb.  iinpf.  bcim  .Vlflufcil 

2d)nbcn  Icibcti,  TOiivfiiiifc  mndjcii,  Z. 
okus,  m.  i)  bcr  Wcjd)imirf[init,  .fan..  Cig.fT.); 

—  2)  bcr  Wcid)mnrt  (tuJi  pren.),  Giits.,  Cig., 
.lan..  M.,  nk. 

okusek,   ska,   m.  t>ai  ®cfoftctc,  bcr  ;^smbif^, 

Cig.fT.). 
okusen,  snfl,  adj.  i)  Wc)rf)mocf'?= :  okusne  bra- 

liavičicc,  bic  Wcid)modv^UHii,^d)cn,  Cig.fT.);  — 

2)  jdimodljoft,  flcjdjmodootl,  Jan.,nk.;  okusna 

jed,  okusno  izdelati  kaj,  nk. 
okusiti,  kusim,  vb.pf.  \)  tJcrfo)tcii,  foftcit ;  — 

Okusil  zgodaj  sem  tvoj  sad,  spoznanje!  Prcš. ; 

—  2)  okusiti  se  česa,  =  le  toliko  použiti, 
da  spozna  okus,  mitteift  bcž  ©cfcfjmacfeS  ctroa« 
iinterjudicit,  Cig.,  Gor. 


okusnost,  f.  bie  Sdimad^aftigfeit,  Z.,  nk.:  ba» 

©efdjmadooUe  on  ciner  <Bai)C,  ber  ®efc^mad 

(al'5  (figenfd)aTt),  nk. 
okušališče,  n.  kraj,  kjer  se  kaj  okuša,   C 
oku.šalo,   n.  "Da^^  @efc^mad#organ,  Cig.,  Jan. 
okušanje,  n.  tai'  i^crtoftcn,  Cig. 
okušati,  am,  vb.  impf.  ad  okusiti;  i)  Ocrfoftcit; 

—  2)  o.  se  česa,  etiDO^  »ermittelj'!  bc^  ®e= 

jdjmarfe^  unteriudien,  Cig. 
okusevati,  ujem,    vb.  impf.  =  okušati,   Cig. 
okušnja,  /.  bic  5?erfoftung,  Z. 
okutiti  se,    im  se,    vb.  pf.  ba§  9ie[t   Bedoffcn 

(uon  beti  9(lteit),  C. 
okuzmati,  am,  vb.  pf.  pogl.  okezmati. 
okužba,  /.  bic  ?ln[tčdiing,  bie  3"Wtion,  bic 

i^erveftung,  Cig.,  Jan. 
okuženec,  nca,   m.  bcr  9(ligcftcdtC,   Cig. 
okuženje,  n.  bie  'žliiftedung,  bie  'i^eftDcrgiftung, 

Cig.,  C. 
okuženka,  /.  bic  ^(ngcftcrftc,  Cig. 
okuževanje,  n.  baž  ŠL^crpcften,   baš  'Dinftcdcii. 
okuževati,    ujem,    vb.  impf.  ad  okužiti;   Dcr 

pcftoit,  Qti[tcdeii. 
okužilo,  n.  ber  9(ii|"tcduiig»i'tofi,  Cig. 
okužiti,  im,  vb.  pf.  Dcrpcftcn;  anftcden,  infi' 

ciercii. 
okužljiv,   iva,  adj.  aiiftcdcnb,  contagio'?,  Jan. 
okužljivost,/".  bic(£Dntagio)'itat,bie'i)(iil"tcrfung^= 

fdliigfcit,  Jan. 
okužnina,  /.  =  okužilo,  Jan.fH.). 
okvara,  f.  bie  Sc^diiibigung,  Z. 
okvarba,  /.  bic  '^cid)dbigillig,  DZ.,  Sov. ;  polj- 
ska o.,  ber  (vcli^idiaben,  Lcvst.fPril.). 
okvariti,  im,  vb.  pf.  bcjc^dbigcn,  3/.,  C,  Let. ; 

okvarjena  stranka,  DZ. 
okvarjati,  am,    vb.  impf.  ad  okvariti,  bcfd)a« 

bigcu.  Z. 
okvarjenec,  nca,  m.  bcr  Sejrf)abigte,  DZ.,  Lcvst. 

fPril).  Sov. 
okvarjenik,  w.  =  okvarjenec,  DZ. 
okvdrjcnje,  n.  bic  "^c)ri)abigmig,   C. 
okvarjcnka,  /.  bic  33cid)dbigte,  Jan.di.). 
okvarnik,    m.  bcr    "J^eidiiibigcr,    Levst.  (Pril.). 
okvasiti,   im,  i'b.  pf.  mit  3aneitcig  oerictjcn, 

fiiucril,  Cig.,  Jan.;  okvašcn  kruh,  gcjdiicrtc* 

Šrot,  Cig.;  —  o.  se,  aufgii^rcii  (oom  leigei, 

Cig. 
okvir,    m.  bcr  ^■Uafimcti,  bie  lSiiifa)"}iing,  Cig., 

Jan.,  nk.;  v  o.  dejati.  ciurnbllieil,  ./an.;  me- 
rilni o.,  bcr  9J{etšiaf)iiicii,  DZ.;  —  prim.  hs. 

okvir,  bcr   (VClll'fl'l'H')'l'f»- 
okvirar,  rja,  m.  bcr  ^)ial)mciimad)cr,  Cig. 
okviriti,  Trim,  vb.pf.  bciabmcil,  Cig.fT.);  — hs. 
okvirjati,  am,  vb.  impf.  ad  okviriti ;  bcraljiucn, 

Zora. 
9I,  ola,  olu,  »J.  ta$  Sicr,  .^fcg..  Diet..  Guts., 

Mur.,    Cig.,  Jan.,  Triib.,   Kor. ;    ol    kuhati, 

5Pier    braucn,    Cig.;    =  ol   toriti    (tvoriti  1. 

Jam.;  presneti  ol.  itbcr)di(ageiiC'?  Sicr,  Cig.; 

(=  odmeknjcni    ol,    \'-Cig.>;    nižji  ol,    ba? 

.^■»nlbbicr,  Cig.;  zadnji  ol,  ba#  ?lftcrbicr  (9tad)< 

bicr),   (^ig.:    Ne  l->om   pila    medu.    Ne    bom 

pila  olu,  Spes.-^alj.fRad).. 
olajnati,    am,    vb.  pf.   mit  ,^ot^    bcjc^mu^eit, 

Svet. f  Rok.);  —  prim.  lajno. 


olajšanje  —  olepšava 


819 


olepševati  —  olisiti 


olajšanje,  ».  blc  GvIcicfUcniiui. 

olajšati,  am,  i-b.p/.  cilciditovu,  Hllbevil,  lllilbcvil. 

olajšava,  /.  bic  Si1eid)tcniiuv 

olajšba,   /.  bie   @rlcid)tcnin9,   bic   i}iiibcnnig, 

Jan. 
olajšek,  ška,  »z.  bie®rlciditcnuui,  I.evst/\aiik). 
olajševalen,  Ina,  aJj.  cvlciditeriib,    (£r(cid)te= 

nnu]§^  Hk. 
olajševati,    ujem,    vb.  itnpf.  ad   olajšati;    cu= 

Iciditcnt. 
olajšilo,  )i.  bie  Sitei^tevuiig,  DZ.;  —  bic  33c= 

giinftigititg  (mere),  Cig.fT.J;  —  milbeniber 

Umftaub, "  Levit. (Sank). 
olamati,  mam.  mljem,  vb.  impf.  ==  oblamati, 

Jaii/H.J. 
olar,  rja,  m.  ber  StCfbrauer,   Cig.,  Jan.;  olar, 

Miir. 
olarija,  /.  bie  ^ierbroiicrei,  Cig.,  Jan. 
olariti,    arim,  vb.  impf.  bie  93icrbvaueiei  be- 

trciben,  Cig. 
olarnica,  /.  bo?  93ierbvau^aUy,   Cig.,  Jan.,  C. 
olarnina,  /.   =  olnina,   Cig. 
olarski,  adj.  5^icvbrduer=,  ^rnit^  Miir..  Cig. 
olarstvo,  n.  taS^  iMerbraugeiDevbc,  ba'^  'iBrau= 

rocicn,  Cig.,  Jan. 
olasati,   am,   vb.  pf.  bei  beir  ^laoveii  ncf)mcu 

mib  geprig  obbeutelit. 
olasiti  se,  im  se,  vb.  pf.  ^aatt  befonimen,C/g-. 
9last,  adj.  btcrdfjnlid),  Cig. 
olaščati,  am,  vb.  pf.  nam.  olahčati,  olehčati, 

crlcid)tern,  BlKr. 
olatovati   se ,   ujem  se ,   vb.  impf.  'Jl^rcti  bc= 

fontnieii,  DSv. 
ol?,  csa.  n.  =  ulje,  ein  eiterigc»  ©ejd^njiir, 

Rib.-Mik. 
ole,  interj.  ai)\  ole  hudo,  ole  čudo!  C;  ole ! 

to  je  spet  nekaj !  Levst.  (LjZv.J. 
oleander,  dra,  m.  ber  Dleanber  (nerium),  Cig., 

Jan.   i.  dr. 
oledeneti,  i'm,  vb.  pf.  5U  Si§  crftarrcn,  Let. 
oledeniti,  i'm,  vb.  pf.  becifen,  umeifen,  Cig. 
olehčati,  am,  vb.pf.  erlciditern,  nk. 
olehkotiti,  im,  vb.  pf.  crfet(^tern,   Cig..  Jan.. 

ogr.-C,  DZ.,   nk.;    o.  komu  kaj.  joiiiailbcilt 

etttja?  Icidit  macbeit,  Cig. 
olein,  m.  taS^  Clein  (chem),   Cig.fT.J. 
9lej,  m.  =  olje,   Guts.,  Jam.,  Cig.,  Jan.,  Fr- 

c. 

9lejščnica ,  /.  ber  £lfrug   (olješnica),   Mur.- 

Cig. 
olen,  adj.  etft)a§  trage,  C. 
olepiti,  im,  vb  pf.  beflebcit,  Cig.,  Jan.;  s  pa- 
pirjem kaj  o.,   Cig. 
olepljati,  am,  vb.  impf.  ad  olepiti;  bcflcben,  Z. 
olepljevati,  ujem,  vb.  impf.  =  olepljati,  Jan. 

'(H.). 
olepotičiti,  Tčim,   vb.  pf.  berjicrcii,  fd)iniicfcn, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J. 
olepotiti,  fm,  vb.  pf.  =  olepotičiti,  Cig.,  Jan., 

'Vod.fr:ib.  sp.J. 
olepšanje,  n.  bie  5?crid)iJnerung. 
olšpšati,  am,  vb.  pf.  »er jd)i.nicni ;  au§jd)mucfen, 

5icrcn. 
olepšava,  /.  bie  S8erjcf)tJnerung ;  —  bie  ^Jcr- 

jierung,  ber  Sd)mucf,  Cig.,  Jan.,  C. 


olepševati,  ujem,   vb.  impf.  ad  olepšati;  Dcr= 

Hi)i.iitcvu ;  ,vcvcn,  fd)iiutcfcii. 

olepševavec,  vca.  >;i.  ber  ^ccoratcur,  Jan. 

oleseneti,  im,  vb.  pf.  I)0l5ig  uunbeii,   C. 

olesketati ,  etam,  ačem  (ečcm),  x'b.  pf.  be= 
nldiijoit,   Cig. 

oltščnik,   m.  =  leščnik,  (olešnik)  Dol. 

oleščnjak,  m.  =  leščnik,  (olešnjak)  Dol.,  Levst. 
fM,),  Po/il  fKm.J. 

oleteti  se,  im  se,  vb.  pf.  oblaufen  (o  vodi), 
C;    -  =  obleieti  se  (o  listju),  abfallen,  C. 

olevek,  vka,  m.  1)  bic  obgeftreifte  Siaut,  Z.; 
—  2)  pl.  olevki,  slabo  sadje,  ki  pred  časom 
nezrelo  popada  z  drevja,  Goriška  ok.-Erj. 
fTorb.J,   Vrtov.fKm.  k.J. 

oleviti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  fid)  bauten,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  bo^  idaar  uerlicrcn,  3/.:  (volko- 
dlak) olevi  se,  rekše,  dlaka  mu  odpade,  LjZv. 

oležati,  žim,  vb.  pf.  =  obležati,  abliegen  (o 
sadju).  Jan.fH.J. 

9li,   m.   nam.  olij,  olej,  Danj.,  ogr.-C. 

oli,  conj.  Trub.,  Boh.,  pogl.  ali. 

i.oličiti,   im,  vb.pf.  =  olikati  2),   Bes. 

2.  oličiti,  Učim,  vb.pf.  abbafteii,  Cig.;  abid)d(en, 
Cig. ;  abfdbeln :  grahove  žilice  o.,   Cig. 

oličkati,  am,  vb.  pf.  koruzo  o.,  beti  SufurU5 
obididleii,  Jurč. 

oligarhija,  /.  vlada  nekoličine,  bie  Cligarrflie. 

9lih,  tn.  i)  ein  in  ber  Grbe  ftedenbcr  ^flocf 
ober 'i5fa{)I,yi'7/i.SY. ;  ber  ^l>tiW,  on  bem  SloBC 
0.  Scbiff-:?niiif)lcn  angcbuiiben  rocrbcn,  aud)  ber 
^fa^j  aii  Strafjcii,  ber  3^i""Pi'J^il  "•  •^S^-- 
v:^hŠt.-C. ;  i>a-^  33riicfenjod),  SlGor.;  —  2) 
ein  genicfjborcr  Sd)n)iimm  (,je  piskrcu  po- 
doben in  raste  v  jelšju"),  vihŠt.-C.;  — tudi: 
ein  C^iiftidUDamm,  Jam..  Valj.fRadJ,  Hal.-C. 

olik,  adv.  nciii,  tcinecMueg^,  Jam.,  Kor.-M., 
C.;—  ,^um  i'p|ien,  Kor.-Dalm.fReg.J. 

1.  olika,  /.  bie  'Jdivbilbung,  bie  'i^erfeinernng, 
Cig..  Jan. ;  —  bic  'iPilbung,  bie  geinfieit  ber 
Sitten,  bie  Sioilijation,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J, 
C.  nk. 

2.  olika,  J.  =  oljika.  Mik. 
olikanec,  nca,  m.  ber  ®ebilbete,  nk. 
olTkanost,  /.   bte   'ŠBilbuiig,   bie   Sultur    {aU 

Sigenic^aft),  Cig.fT.J.  nk. 
olikati,  am,  vb.  pf.  i )  glatt  mac^cn,  abgtattcn, 

Cig.,  Jan.;  poliercn,   Cig.,  Jan.,  (stil.)  Cig. 

ff.j;  —  pldtten,  biigoln:  o.  perilo,  Cig.;  — 

2)  auebilben,   cioilifieren,  iirbani)icren,  Cig., 

Jan.,  nk. ;  olikano  vedenje,  feincž  Senel)mcn, 

Cig.fT.J. 
olikovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  olikati ;  i)  gldtten, 

pclicrcn,  Z.;  —  2)  an:?bilben,  Jan.,  nk. 
olilek,  Ika,  m.  i)bie  abgelcgte  Sdilangenbnnt, 

./an.,  C;  —  2)  ein  nticternber  kxeb§,  Mur. 
oliliti  se,   im  se,  vb.  pf.  fid)  I)duten,  mieiern, 

Mur.,  Jan.;  Ncvoljna  gosenVa  Se  je  olilila, 

Danj.fPosv.  p.J. 
olimpiada,  /.  doba  štirih  let,  bie  JTitjnipiabe. 
olisati,   am."  vb.  pf   pedig  moc^en,   befleden, 

Cig. 
olisičiti.  Tčim,  vb.  pf.  iiberliften,  tanjcften,  Cig., 

C.  Bes. 
olisiti,  im,  vb.  pf.  =  olisati,   Cig. 

52- 


olistiti  —  9ljičen 


820  — 


9ljicevina  —  9lovnik 


olistiti,  im,  vb.  pf.  mit  ^^Idttem  Derje^en:  o.  se, 

fid)  belauben,  C. 
olisajiti  se,   ajim  se,   vb.  p/,   mit  bcr  j^tec^te 

beliaftet  juerbeii,  Cig. 
9lišek,   ška.  m.  dem.  olih;    ciit   fteiliev   ^fa^I 

obcr  Wod,  C. 
olišp,  m.  bcv  '?(iifputi,  bie  ^ccoratioit,  Cig. 
olišpati,    am,    rb.   pf.    aufpiifecn,    auvjiercn, 

jdimiicfcn. 
olišpava,  /.  bie  3.kv,vevuitg,  Jan. 
oliti,  im,  vb.  impf.  cesto  oliti  =  olihe  staviti  ob 

cesti,  ^fat)(e  au  bcr  Stroge  cinjc^en,  vih- 

Št.-C. 
olit9,  n.  ber  2)arm,  C,  Z.;  pl.  olita,  bie  @e-' 

bcirme,  Kor.-Z.,  Bes.:   —   prim.  češ.  jelito. 
oliva,  /.  bie  Clbecie,  bie  DtiDc,  Cig.,  Jan. 
ollvast,  adj.  oliteiifarbeii,  Cif^. 
olivka ,   /.    =   oliva,    bie    CliDe,    C/^--.,  Jan., 

Škri>ij.,   Vod.(I-{b.  sp.). 
olivkast,  adj.  oliBcngriin,  Žnid. 
olivnik,  m.  ber  CliDcngarten,  CJg.,  C. 
olizati,  žem,  vb.  pf.  ==  oblizati,  belccfen,  Z.,  C. 
9ljar,  rja,  m.  bcr  Člerjcugcr,   ber  ČImiidcr, 

Cig.;   —    ber   Clf)anblcr,    Mur.,   Cig.,  Jan.. 

Zora.  Kr.-Valj.(Rad). 
9ljarica,  /.  bie  Cliniillcriit,   bie  Dll^diiblerin, 

oljarija,  /.  bie  Clerjcugung,  ber  Clfianbcl,  Cig. 

oljariti,  arim,  vb.  hnpf.  fid)  mit  bcr  Člcrscugung 
bcirf)dttigcn,  ben,.Clt)QnbcI  trcibcn,  CVir.,  Zora. 

oljarnica,/.  bie  Č(miif)tc,  bie  Člfabri!,  Cig.,  C. 

9ljast,  adj.  pinrtig,  iJlid)t. 

9lje,  n.  bagi  Čl;  laško  o.,  ba§  58aiimi3f  (D(ioen=' 
Ol);  kameno  o.,  ha^  'iPctvolcum,  Erj  (Min.) ; 
hudičevo  o.,  ia^  i^itriplijl,  bie  raiidjcnbc 
Sdimerclfdure,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),Sen.(Fii.)\ 
=■  hutio  o.,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  —  prečiščeno 
o.,  raffiiiicrtcž  Čl,  DZ.;  raznesilno  o.,  ba§ 
Sprengot, />Z.;  —  sveto  o.,  ha^  S^ri^ma; 
bie  tei)te  Čllllig;  =  sv.  poslednje  o.,  Cig., 
Jan.:  \  sv.  olje  dejati  koga,  ieiltanbcm  bie 
Ic^te  Čluiig  crtf}ci(en;  počasen  si,  kakor  sveto 
olje  (Kras),  kakor  laško  olje,  Lašče  -  Erj. 
(Torb.). 

olJ9n,  adj.  5(ig,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  oljene 
drožc,  bie  Čibriijc,  Mur.;  i)U:  z  oljenimi 
barvami,  Savr.fLct.). 

9ljcn,  Ijna.  adj.  ^\'.  oljna  kislina,  Cig. (T.); 
oljni  slaj,  bo?  Čljiift,  Cig. (T.);  —  5Iig,   Cig. 

oljenica, /.  i)  bcr  Člfrug,  C;  —  2)  bie  Č(= 
InmpC,  Jan.;  pozno  v  noč  pri  oljenici  presti, 
(ilas.;  —   ?)  =f  oljarnica,  Jan. 

9ljcnje,  n.  boš!  Člen,  bie  Člung,  Cig. 

olj(-nka,  /.  I)  bnS  ČIgefiilJ,  C;  —  2)  bie  Čl 
ianipc,  Mur. -Cig.:  (tudi:  (Jljenka,  Mur.). 

oljetvc/ren,  rna,  adj.  i^lbilbcilb,   Cig.(T,). 

Vljcven,  vna,  adj.  ČI=:  oljevna  slika,  baž  ČU 
goiiidlbc,  Cig.(T.). 

oljcvina,  /.  bQ#  Cleill  (chem),   Cig.(T.). 

oljevit,  adj.  iJIfjnltig:  oljeviti  plin,  boS  ČIgač' 
(chem.),   Cig.(7:K 

9ljičcn,  čna,  adj.  ČIbnuill  ,  DlitoCtt':  oljična 
vejica,  ber  Čij^rccig,  ./an.,  (oljčen)  Štrek.: 
oljična  nedelja,  brr  *4-'flIlitit>iilttag,  Jan.,  Cv.. 
foličnn    n.')    Iit;  Kt  ti- I-i}.' Tnrb.l. 


9ljicevina,  /.  i)  ber  Clieeitboum,  bQ§  CIitten= 

bolj:  vejice  od  oljičevine,  Jsvkr.;  —  2)  ber 

CUncnjmeig,  C. 
9ljičica,  /.  dem.    oljika;  —  divja  o.,    ber  2i= 

gufter  (ligustrum),   C. 
9ljičin,  adj.  Xotr.-Lcvst.(Zb.  sp.),  pogl.  oljičen. 
9ljičje,  n.  bcr  Clgartcn,  C. 
9ljika,  /.  bcr  Člbaum,  Cv.^IA'.  j);  (olika)  Meg., 

Alas.,  Cig..  Jan.,   Krelj,  Trub.-Mik.;  prava 

o.,  c^tcr  Člbaum  ober  bie  Cliue  (olea  euro- 

pea),    Tuš.fR.). 
9ljikin,  adj.  =  oljikov,  oljičen,  (oljkin)  Mur., 

Cig.,  Jan. 
9ljikov,    adj.    tiom    Člbaum :    (olikova    gora, 

Dalm.;    olikovi  vrti,   Trub.\    oljkov,    Mur.- 

Ci".). 
9ljikovina,  /.   i)  ba§  Clbaum^olj,  (oljk-)  V.- 

Cig.;  —  2)  ber  Clioenjtucig :   nosila  sta  v 

rokah  oljikovine,  .\avr.  (Let.). 
9ljikovnica,  f.  oljikovnice,  Člbaume(oleaceae), 

(oljk-)  cig.(r.). 

9ljiski,  adj.  Oljiska  gora,  ber  Clbcrg,  Cv.  /A.  7. 
9ljiti,  im,  vb.  impf.  olcu,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  C. 
9ljka,  /.  pogl.  oljika. 
9ljnat,  adj.  Čl',  iJHg;   oljnata  barva,   bie  £)U 

farbe;    oljnata    solata,    ijliger    Salat,    Cig.; 

oljnati  mlin,  bic  ČImiif)le,  Svet. (Rok.). 
oljnatobdrven,  vna,  adj.   olfarbcu,  Jan. 
9ljnica,  f.  bie  Čltammcr,  Cig. 
9ljnik,  tn.  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Ravn.,  pogl.  oljičje. 
oljnjak,  m.  C,  pogl.  oljičje. 
9ljski,    adj.  oljska  nedelja  =  cvetna  n.,  M.; 

Oljska  gora,  bcr  Člbcrg:  pravilno:  oljiski. 
oljuditi,   im,   vb.  pf.   bC0C>lfcni,   ogr.-M.;    bc- 

mauuen:  ladjo  o.,  C7^. 
9tnica,  /.  ba'3  33rdut)au^,  C. 
olnina,  /.  bic  ^^icrftcucr,   Cig..  .lan. 
ol9bnica,  f.  bie  ^"»irnjdjalcn^aut  (pericranium), 

Cig.^T.J. 
olojiti,  i'm,  vb.  pf  bctalgcu,  Cig. 
olomastiti,  astim,  vb.  pf.  allcnttjalbcii  mit  \\n- 

gcftiim  brcdicn:  drevje  o.,  C. 
olomiti,  l<')mim,  vb.  pf.  =  oblomiti,  Z. 
olopivec,  vca,  m.  =  pivopivec,  ber  5.Mcrtrin!er, 

(^ig.,  Jurč. 
olijsčati,  am,  vb.  pf.  glaficrcn,  Mur.,  Jan. 
ološčcvati,  ujem,  i>b.  impf.  ad  ološčiti,  Jan. 

(11.). 
ol9Ščiti,   im,  vb.  pf.  =  ološčati,  Jan. 
9I0V,  adj.  33icr',  Cig. ;  olova  začimba,  bic  ^icr« 

ttJiirjc,  Cig..  D/.:  olove  droži,  bie  !l3ierbefc, 

Cig. ;    ber    "šPrefSgcrm ,    Lašec  -  Lcvst.  (M.)  ; 

=  olove  droi>ice,  Dol. -Lcvst. (Rok.). 
0I9V,  m.  \>Q-1f  58lci,  Mur.,  Jan  .  ogr.-  Valj.(Rad). 
olovar,   vara,  m.  --  pivovar,  bcr  liJicrbrdUCr, 

Cuts. 
9loven,  vna,  adj.  =  olov,   Guts. 
9lovina,  /.   =  olove  droži,   ber   ^rejiSgcrm, 

Lcvst.(Rok.),  Kr.-Valj.(Rad). 
ol9vka,  /.  bcr  5.Mciftift,  Jan.;  —  hs. 
olovnat,  ata,  ^7.//.  blcieru,  Mur. 
ol9vnica,    f.   ba*   ^cufblci,   Jan.,  ogr.- Valj. 

(Radi:     ■    bic  "i^icifugcl,  .*^/.V. 
i.ol9vnik.   m.  bcr  '".^Iciftift,   Cig.,  C. 
1.  9lovnik.   m.  bcr  ''JMcvbiducr,   Guts. 


9I0V9  —  omaga 


821 


omaganje  -    omahovanje 


9lovQ,  n.  bo§  93(ci,  -V/zr.,  Jan.,  Mik. 

9lsa,  /.  =  jelša,  bic  Gric,   Gor.- Min:,   Cig., 

Jan. ;  črna  o.,  bie  3d)War,^crIe  (alnus  gluti- 

nosa),   Tuš.fR.J;  —  bela  olša,  bic  Sffieifeede, 

Jan. 
plšev,  aJj.  =  jelšev,  crtcil,    Cig.,  Jan. 
9lševina,  /.  =  jelševina,  bav  ©r(cnf)0l5,  Cig., 

Jan. 
9lševje,  H.  =  jclševfc,  bcr  (Svknttialb,  Cig. 
otšica,  /.  ber  3^'l'9    (fringilla  spinus),  Frey'. 

(F.);  olšica  stika  po  jelšah  za  semenom,  C. ; 

(nam.  olščica,  Z.  ?j. 
olšina,  /.  ber  (Frlcniralb,  Jan.fH.J. 
9lšje,  n.  =  jelšje,  ber  G:rIeiiWalb,  Lj^v. 
9lšpetelj,   tlja,  m.  =  ošpctelj,   Cv. 
oltar,  iirja,  m.  ber  ^Utor;  veliki  o.,  ber  §aupt= 

altar;  stranski  o.,  bcr  Scitenaltar. 
oltarček,  čka,  m.  dem.  oltar;  ein  tlcincr  3tUar. 
oltaren,  rna,  adj.  =  oltarski,   Cig. 
oltarski,  adj.  9(Itar=. 
olubiti,    im,   vb.  pf.  eiitbaftcn,    abjc^alcn:    o, 

drevo,    C,  Xov. 
olubje,   n.  coll.  perje  okolo  koruzne  latice,  bic 

5JJaižld)Qlen,  Goriška  ok.,  Ip.-  Erj.  (Torb.), 

Pivka  (Sotr.). 
oluh,  m.  i)  ber  ^f^^',  "^^"^  ^ff?<^   'i"^  SBege, 

C. ;   ein   »om    Sturme   ber   žifte   bcraubter 

S5aum,  C;  ber  '»^riiget:   toča  je  drevo  po- 

klestila  in  same  oluhe  pustila,  Raič-C;  — 

2)  ber  8e|H)f[ocf,  bcr  Sti^Bel,  C;  —  3)  ber 

JolpcI,  ZavrčefvihŠt.)-C.;  —  prim.  olih. 
olup,  VI.  bie  abgefoete  Sedale  bon  Zb\t,  JHiiben 

U.  b(]f.,  Miir.,  Cig.,  Mik. 
olupati,   am,   vb.  pf.  =  olupiti,  ogr.-M. 
olupek,  pka,  m.  bte  abgeložte  @cf)ale  bon  Cbft, 

9tiiben  u.  bgl.;  repni  olupki,  Siiibenicboleu. 
oliipen,  pna,  adj.  fdialbar,  Jan. (H.). 
olupiti,  im,  vb.  pf.  id}alen:  o.  jabolko,  krompir, 

drevo;    o.  se,  )ic^  to^jc^filen;  —  =  odreti, 

id)inben:  o.  ovco,  C;  —  o.  človeka,  cinen 

9Kenf{^en  beraubcn,  C 
olusk,  m.  bic  Sornliiiljc,  C;  oluski,  bie  ^eibc= 

tornlntlfen,   Temljine  (  Tolm.J  -  Štrek.  ( Let.), 

Poli. 
oliiskati,  am,  vb.  pf.  cbf^Uppcn:  ribo  o.,  Cig. 
oluskiniti,   inim,  vb.  pf.  =  oluskati,   Cig. 
oluščiti,  im,  vb.  pf.  Don  bcr  §ii(ic  obcr  l)arten 

Sedale  befreien,  ent^iiljcn,  fc^iilcn;  o.  grah, 

orehe;  —  bctriigen,  beraubcn,  C. 
olužiti,  im,   vb.  pf  ablaugcn:  o.  perilo,  Cig. 
omacati,  am,  vb.  pf   bcficcfien,  Jan. 
omačnica,  /.  ber  'iBriifjuapf,  bie  Sauciert,  Cig. 
omadežati,  am,  vb.  pf.  bcfubeln,  bcfledcn,  Cig., 

C;  —  bemafeltt,  jc^anbcn,   Cig.:    Bogu   se 

ne  sme  nič  omadežanega  darovati,  Biirg. 
omadeževati,    ujem ,    vb.  pf.  bcficden,   Mur., 

Cig.,  cAi«.;  — bemacfcin,  fd^dnbcn,  Cig.,  Jan.; 

kdor  hudobnega  svari,  sam  sebe  omadežuje, 

Skrinj. -Valj. (Rad). 
omadeževavec,  vca,   m.   bcr   3d)dnbcr,   Jan. 
omadežiti,  im,  vb.pf  bcflfden,  bemateln,  Diet., 

Mur.,  ogr.-M.,  Triib.,  Dalm.;  o,  se,  fid)  bc^ 

flcden,  Savr.fLet.). 
omaga,  /.  bic  C^nmad}t,  Cig.\  —  bie  9?tcber' 

lage,  M;  —  bcr  i^erfad,  Jan. 


omaganje,  n.  bad  5?crlicrcn  ber  Srčiftc;  i)až 
^-ycridiinad)ton,  .Mur. 

omagati,  am,  vb.  pf.  1)  =  premagati.  Z.; 
dokler  je  majhen,  štiri  omaga,  kadar  ]e 
srednji,  svet  obrača,  kadar  je  star,  po  semnji 
skače  (vol),  Tolm.-Erj.CTorb );—2)  =  one- 
magati,  bie  Srdftc  bcrlicrcn;  od  žeje  o.,  »or 
Surft  Deridiinnrf)ten ,  Cig. ;  —  in  SSerfall 
foinmcn,  jugrunbc  gefjen,  baiiferott  njerbcn, 
Cig.,  Jan.;  —  3)  o.  si,  ju  ^raften  fominen, 
fid)  bcf)ctfen,  ju  SScrmiigcn  tommcn,  vihšt.- 
C;  —  4)  o.  koga,  ftarfcn,  C;  (v  poslednjih 
dveh  pomenih  se  rabi  tudi  še  kot  vb.  impf. 
ad  omoči). 

omagljiv,  fva,  adj.  l^infdUig,  C. 

omagovanje,  n.  t>av  33erlicren  ber  S^rafte,  ber 
^i^crfall ;  'ociž  iscrfdimaditcn,  Cig. 

omagovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  omagati;  i) 
=  premagovati:  o.  koga,  iibcrrodltigcu,  Z.: 
o.  se  s  kom,  mit  jcmanbcm  im  3*^f'f''nipfc 
ringcn,  Tolm.-Erj.fTorb .)\  —  21  bie  Slrdfte 
Oeriiercn,  im  (friiegen,  im  33crfaII  begriffcn 
fein;  Dcri(^mad)ten ;  omagujem  pod  tvojo 
močno  roko,  Trav. -Valj.  (Rad);  ljudje  in 
živina  od  vročine  omagujejo,  Ravn.-Valj. 
(Rad). 

omagovavEC,  vca,  m.  cincr,  bcn  bie  Sraftc  ju 
»crlofjcn  anfangen,  Ravn.-Valj. (Rad). 

omah,  maha,  w.  i)  bcr  Uberfdilag  15.  33.  bc§ 
SSagcjiinglcin^),  bcr  ©ciuiditžau^Jidilag :  o. 
vzeti,  Cig.;  (tudi  o  človeku,  ki  omahne), 
Sotr.;  —  ber  SditDUUg,  C,  M.,  Celjska  ok.: 
kolo  dobi  omah,  Sotr.-M.;  kamen  če  dalje 
leti,  večji  omah  dobiva,  Xotr.,  Gor.-M.;  — 
bcr  2tuefd)Iag  bc^  ^enbcfe,  Cig.rT.);  —  na 
omahu  biti,  in  ber  ®efafir  fdinjcbcn,  C;  — 
2)  o.  dobiti,  biC  ilbcrl^anb  bctommen:  na  tej 
njivi  je  plevel  omah  dobil,  Ip.-Erj.(Turb.); 
za  hišo  je  robida  omah  (^omoh")  imela, 
Vrt.(Km.  k.);  —  veter  ima  tukaj  svoj  omah 
(3tri(f|),  C;  —  tudi:  6mah,  maha,  \otr.. 
Št. 

omahati,  am,  vb.  pf  abpriigeln,  3/«»-.,  Cig. 

omahedrati,  am,  vb.  pf.  =  omajati,  Notr. 

omahet,  hla,  adj.  luantenb,  marfelig,  Mur.,  Cig., 
C.;  —  \d)tvad),  C;  unbeftanbig,  Jan.;  tvanteU 
miitf)ig,  Cig. 

omahljaj,  m.  ha^^^  Umfinfen,  .V. 

omahljiv,  iva,  adj.  irantcnb,  Cig.,  Jan.;  — 
triantclmiit{)ig,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. 

omahljivec,  vca,  m.  bcr  SSantclmiit^igc,  V- 
Cig.,  C,  nk. 

omahljivost,  f  ber  9BanfcImnt^,  Cig.,  Jan., 
C,  nk. 

omahlost,  /.  bie  Sd}(off^eit,  bie  ^Ibfpannnng, 
Cig  (T.);  —  ber  25anfctinutl),  .Mur. 

omahniti,  mahnem,  vb.pf  manfen,  biie  @(eicft= 
genjid)!  »eriicren ;  o.  in  pasti;  on  je  svet 
utrdil,  da  ne  omahne,  Trav.-Valj.fRad) ; 
umfi^pcn,  Cig.;—a\\^ič?i\ao,i\\  (bon  bcr  35?nge), 
Jan.:  ruda  a. rob  omahne. bQv..s>iingfnberiditet 
fid)  gaf)  auf  (bon  einem  ^^IbfaBc  im  ^a^X'- 
fdiad)tci,  Cig. 

omahovanje,  n.  b(i§  SSonfcn,  bO'^  Sd)n)anfcn. 


omahovati  —  omamilp 


—  822  — 


omamiti  —  omavsati 


omahovati,  ujcm,  vb.  impf.  i)  nu§fcf)Iagen  (DOlt 
bcr  "ifiJaiic),  Jan.;  —  2)  iiian!en,  jcftlranten; 
—  iiniciilujiig  iein,  jaubcrn,  Cig.,  Jan  ,  nk. 

omahovavec,  vca,  m.  ^cl•  Unid)luiltge,  bcr 
^nubcier,  Cig.;  ber  2)>anfelinutf)ige,  nk. 

1.  omajati,  jam,  jem,  vb.  pf.  locter  D.  tuacfetig 
innri)cn;  omajan,  londelig ;  —  o.  se,  {oder 
Ricvbcn:  zob  se  mi  je  omajal;  —  QU§  beiTt 
3iiftanbe  bcr  9iiif)e  bringen,  Cig.;  jezik  se 
mu  je  omajal,  cr  ift  gcipriic^ig  geiDorben;  — 
crirfiiitteni,  itutcrgrabcii,  Miir.,  Cig.,  Jan.,  nk. 

2.  omajati,  am,  vb.  pf.  =  omajiti,  Cig.,  Ravn. 
omajavati,  am,  vb.  impf.  =  omajevati,  Cig.; 

zob  se  omajava,  bcr  3af)n  loirb  iocfer,   Cig. 

omajčevina,/.  bie  ®d)nlc,  bie  abgcid)dlte  §aut: 

krompir  v  omajčevinali  =  krompir  cel  kuhan, 

omajek,    jka,    m.    =  olupek,    bie    Qbgejcf)alte 

§aut  Ober  (ItJcicfie)  SRinbe:  krompirjevi  omajki, 

Ao^-.,  Polj. 
omajevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  omajati;  IDade« 

lig  obcr  tuanfcub  ntarfien,  beinegcn,  cr)c^iittcrn. 
omajiti,  im,  vb.  pf.  abrinbcii,  abjd)dtcn,  Cig., 

Jan.,  C;  o.  smreko.    Polj  ;    omajil    sem  se 

tu,  bie  .§aut  f)at  fid)  mir  an  bicjcr  Stetle  ah-- 

gcirbdlt,  Polj. 
omaka,  /.   i)  bie  Jiinfc,  bie  gaiice,   V.-Cig., 

Jan  ,  DZ.,  LjZv.;  —   2)  bie  Xiuctur,  Miir., 

V.-Cig.,  Jan.\  zlata  o.,  bie  ©olbtinctur,  i>o/. 
omakanje,  n.  "itaž  Xuiitcu. 
omakati,    kam,    čem,    vb.  impf.  ad   omočiti; 

ne^en,  Jam.;  —  tunteu,    ciiitauc^cu,    Cig., 

Jan.;   v  skledi  o.  kaj,    Trub.,  Dalm.;  —huvč) 

(5iiitaitd)cn  lucidi  mnd}eii,  Jan. 
omalati,  am,  vb.  pf.  beiunlen,   Cig. 
omaleti,  im,  vb.  pf.  Bom  t^teijdie  fnlleii,  ma- 

gcicr  mcrbcn,   V.-Cig. 
omaličiti,  ičim,  vb.  pf.  bc)^lUQ^UMl,  iiberrcbctt, 

Kras. 
omaliti,  i'm,  vb.  pf.  Ucrfleiltcril :  troške  o.,  5/.V. ; 

omaljeno  merilo,    Uerjitligtcr   ^Jfnfjftab,   O^'. 

('P.J,  Cel.fCcom );  ucrniiiibcru :  o.  živež.  Z.; 

omalil  sem  se,  id)  biu  niif  ciii  gcriiigc-j  (Sin 

fommcii  ^crabgcfomincii,  Z.,  Istra-S,'ov. 
omalovažati,    am,   vb.  impf.  ad    omalovažiti, 

Cig.r/j. 
omalovažiti,    važim,    vb.  pf.    ()crablt)iirbigcn, 

cig.rr.j. 

omama,  /.  bie  53etdiibiing,  Cig.,  M.,  Kv.-Valj. 
(Rad);^  11iarfp)c,  Jan.fll.);  —  bie  93ctl)0= 
ruitg,  bie  Tduid)Uiig,  baž  ^i^lctibnicif,  Cig., 
Jan.,  Cig.('r.j,  C. 

omamen,  mna,  adj.  i)  bctaubcilb :  omamni 
plin,  bn^  iJilUgn^,  Cig.fT.);  itarfotijdi,  .fan. 
(H.);  —  2)  taiiinclig,'  .Jan. (II.). 

omamica,  /.  bie  50ct(iitbung,  bie  D()iiiiiad)t, 
.\fuy.,  Cig.,  Jan.,  Krj.f.Som.);  bet  Sc[)tl)iltbel, 
llabd.- Mik.;  prišla  nii  je  neka  omamica, 
Ra\drto-Krj  (Torb.);  mora  človeka  vrže  v 
omamico,  prcdno  prc  nanj,  Lašče  -  Erj. 
(Torb.);  v  omamico  priti,  bir  "i^cfilinillig 
oerliercn,  Cig. 

omamičen,  čna,  adj.  Pl)nntdd)tig,   Cig. 

omamil^,  n.  t>ai  ^bctiiiibimgcMnittel,  Cig. 


omamiti,  mamim,  vb.  pf.  betciuben :  čutniro  o., 
Cig.;  sopuh  ga  je  omamil,  Cig.;  —  od  pre- 
velike sreče  ves  omamljen,  Jap.(Prid.);  — 
bet^orcii,  berblenben,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.), 
M,  nk. 

omamljati,  am,  vb.  impf.  ad  omamiti,  betduben, 
Z. ;  —  betljoren,  Z. 

omamljenje,   n.   bie   33ctdubung,    \'alj.(Rad). 

omamljiv,  iva,  adj.  betdubciib,  narfoti)d),  Cig. 
(T.);  —  betljoicnb,  nk. 

omamljivost,  /.  bie  betdubenbe  Sigenjc^oft,  bie 
iinrfoti)d)c  ftroft,  Jan.fH.). 

omamnik,  m.  ber  33cftrider,   Cig. 

9man,  m.  bcr  9tlant  (inula),  Mur.,  Cig.,  Jan., 

C,  Valj. (Rad);    veliki  o.  (inula  helenium), 
Medv.  (Rok.),  .Strp. 

omandati,  am,  vb.  pf.  =  (zeleno  trto)  otrebiti, 
obrezati,  Xotr.;  bie  iibcrfliijfigeii  Xriebe  ent= 
feriten,   auvgeijcn,    Cig.;  —  prim.  mandati. 

omanjšati,  am.  vb.  pf.  Berflcinein,  bermiiiberit, 
Z.,  Dalm.-M. 

9manov,  adj.  2((ant=,   Cig. 

gmanovec,  vca,  m.  ber  ŠUantttjein,   Cig. 

omar,  rja,  m.  =  omara,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Kras,  Kor. 

omara,  /.  bcr  @d)ranf,  bcr  .Naften;  bcr  Softcti 
fiir  (JfvlDareu,  Notr.;  —  prim.  lat.  armarium, 
it.  armadio. 

omarar,  rja,  m.  bcr  S^aftenmadicr,  Cig. 

omaren,  rna,  adj.  Sc^rant=,  ftaften^. 

omarica,  /.  dem.  omara,   eiit  fleiiier  ©(^ranf 

D.  ftaften;  —  ber  SSanbfdjrnnf,  Kr. 
omaric,  »i.  dem.  omar,  =  omarica,  Cig.,  Jan.; 

ber  3Batib)d)ranf,  Kor. 
omar^gati,  am,  vb.  pf.  bcf[cdeii,   bcid)mieccn, 

Cig.,   C. 
omar9Žiti,  ožim,   vb.  pf.  bcfledeil,   Cig.;  oma- 

rožen,   gefledt,   -Vo)'. 
omast,  /.  1)  ber  l^aiibauunirf,  bcr  i?cl)iiiaiiiuuri 

an  Ijliljcriien  \idiifcrn,  C.;  —  2)  kar  se  na 

rano  položi,  bcr  Ubcrid)lag  bei  5S>nnbcn,  Guts. 
omasten,  stna,  adj.  etlinv3  fett,   C. 
omastiti,  i'm,  vb.  pf  fctt  madjen,  n:it  {^ctt  be« 

idinnitUMi;    o.  si  roke;   o.  se,   fid)  mit  ((fCtt 

beid)mnl<cn. 
omasen,  šna,  adj.  i  )  umfangreidl,  C. ;  omašna 

je  črez  pas,  jv^lišt.;  —  meit,  bauid)ig,  Cig., 

C;  —   2)    omašno  je,    kar  rado    omahuje, 

C,  Laščc-Levst.  (.\f.). 
omašiti,    im,    vb.  pf.   ringofjcrum  berftopfcn, 

Jan.  (11.). 
omatati,   am,  r6.  i»?i/'/.  ^i/ omoiati ;  nmtuinbcn, 

nnnuideln,  Jan.,  Zora. 
omatcrnica,  /.  ein  ilVib,  ba*:'  fdjon  einmal  0. 

ntcl)ieremalc  gebincn  l)at,  Vod.  (Bab.);  —  bie 

2lUid)ncrin,  .Mur. 
omatičiti,  ičim,  vb.  pf.  nut  cinent  ^SJcifct  lier 

fel)cn,  .Mur. 
omatorvti,  im.  vb.  pf.  alt  u.  fd)iuad)  lucrben, 

Jan.(ll). 
omavsati.    am,  vb.pf.=  oskubsti:  abftieifen 

(,V  '1^-  ''i^liittcv),  .»/.;  —  o.  se,  obfebern  ifid) 

»mniiljcn  0.  manfjcrn"),  Cig.;  —  po  nem.; 

prim.  opužiti. 


omavžati  —  omedlevka 


823  - 


omedliti  —  omekniti 


omavžati,  am,  i'b.  pf.  =  oskubsti,  Vod.(I\b. 

sy.);  —  prim.  omavsati. 
omaz,    m;iza,    m.  bie  ^^anbjd)mierc,   C;   bcv 

lluiueiuevpu^,  Cig.,  Jati. 
omazati ,    mažem ,    vb.  pf.  um- ,  bcfc^mtcrcn, 

bcfti"cid)cn. 
omazek,   zka,    m.  bavjeitifio,  lupmit  ctma§  bc- 

idiniievt  tft;  —  ber  Sdimul^,  C. 
omaziliti,  Tlim,  vb.  pf.  bcjalbcn,  0>.;  einbal« 

iaiuievcn,  M. 
omazilo.  n.  bcr  2i"^mainmirf  am  ."paufc,  Dalm. 
omazovati,    ujem,  vb.  imp>f.  ad  omazati;  be- 

id)miercn,  beftreicfien,  Cig. 
omaža ,    /.  =    omaz :    ilnasta   o.,    bev    2^()0n= 

bcfd)lag,  Cig. 
omfcati,  am,    vb.  pf.  TOcic^  mnd)Cn:  sadje  o., 

ba^  Cbft  abliegen  laifcn,  Gor.;  o.  se,  mcid) 

merbcn,  Gor. 
omecavati ,    am,    vb.  impf.  =  pomišljati  se, 

Saubent,    C,  Rihenberk-Erj.(Torb.). 
omfcavt,   m.  ber  3f*l'^fl'^''»  Ravn.-Cig. 
om^cevanje,  H.ba'?  ^'luberii,  bie  Uujdjiuiftgfett, 

Cig. 
om?cevati,    uiem,   vb.  impf.  jnubern,  aOijeni, 

uiiid)luilii3  )ein,  Cig.,  Gor. 
omecevavec,  vca,  m.  ber  3<ru^t''-'f'-''  '^'•'^• 
om^čen,   čna,  adj.  eritieicf)bar,  Ja>i.(H.). 
omečevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  omcc\X\;  ttJeid) 

madicn,  eitnoidien,  Cig.,  Jan. 
omečflen,  ina.  adj.  cr»tieid)enb,  Jan. (H.). 
omečilo,  n.  ba§  Grmeid)Uiu"|§mittel,  Z. 
omečitev,   tve,  /.  bie  Gnneidiung,   Cig.,  Jan. 
omečiti,  im,  vb.  pf.  lueid)  mad)eu;  o,  se,  luei^ 

meiben ;  —  erireidjcn,  abriifircn,  Cig.;  —  cr»jei= 

djen,  iii£)ren,  Mur.,  Cig.,  Jan. ;  o.  komu  srce, 

Cig.;  Ako  mor"te,  omečite  Neusmilieno  srce, 

Preš. ;  —  o,  koga,  jemaiiben  miirbc  madien, 

Cig.;  —  mitbcin,   linbcrn,   Cig.;    kazen   o., 

Trub. 
omečTtva,  /.  bie  (Srtneidiung,  Cig. 
omečje,  n.  ber  tneite  Jf)eil  iDer  Strumpfe^,  ber 

$3etn(ing,   V.-Cig. 
omečljiv,    iva,    adj.  =    omečen,    erlDCic^bar, 

Cig..  Jan. 
omedfti,   im,  vb.  pf.  mit  »oiiig  tierliillen,   Z. 
omf  dlavica, /.,  Dalm.-yalj.(Rad),  pogl.  omc- 

dlevica. 
omedleti,  im,  vb.  pf.  \\\  bie  Df)nmQ(^t  foHcn, 

bie  ^^efrimung  ncrlicren. 
omedlevanje,    n.  \\  \\\m   Cl)nmad)tigroerbeit ; 

—  2)  baž  fieflige,  )d)mad)tciibe  ^i^erlangcn. 
omedlevati,    am,    vb.  impf.  ad  omedleti:    i) 

(iDicbertjoIt)  oljiimdc^tig  »uerben;  — oeridimad)- 

tCli:  od  žeje  o.,  Z.\  od  žalosti  o.,  J.^fvkr.;  — 

2)  ic^mad}tenb  o.  fieftig  nad)  etiua#  Derlangeu :  o. 

na  kaj,  Vip.-Mik..    fobn.-Erj.(Torb.),  Dol., 

jv{hŠt.;  o.  za  čim,  BlKr.;  za  večnim  žitkom 

o.,  ogr.- Valj. (Rad);   kdor  ima,  nagniva  (= 

pije"),  kdor  nima,  omedleva,  Kras-Erj.(Torb.). 
omedlevica,  /.  bie  C^nmadU:  v  omedlevici  je, 

cr  ift  ohnmaditig,  Cig.;  (omedlavica,  Dalm.). 
omedlevičen,    čna,  adj.   \)  of)nmad)tig,   Cig., 

Jan.:  —  2)  Icid)t  in  Cl)nmad)t  fafleub,  Z. 
omedlevičnost,  /.  bie  Clinmad)tigteit,  Cig. 
omedlevka,  /.  =  omedlevica,   C. 


omedliti,  im,  vb.  pf.  oljnmadjtig  ober  id)»uad) 
mad)en,  C. 

omedlp,    ?/.,    Bole- Kr j. (Torb.),  pogl.  omelo. 

omcdlovati,  Cijem,  vb.  impf.  i)  barail  jcill, 
bie  ^^eiiiinmig  ,^u  oerlicreii :  tako  močno 
zdihujem  in  ječim,  da  skoraj  omedlujem, 
Valj. (Rad);  —  2)  =  omedlevati  2),  moja 
duša  omedluje  po  hiši  gospoda,  Trav.-Valj. 
(Rad). 

omegliti,  i'm,  vb.  pf.  umiiebeln,  Z.;  benebeln, 
Cig.,  Jan.;  vino  duha  omegli,  Z. 

omehčanje,  n.  bie  Gvlpeid)iing:  o.  možganov, 

omehčati,  am,  vb.  pf.  roeic^  mac^en,  ertretc^eu; 
o.  se,  meid)  lucrben  ;  (o  sadju)  abliegen:  omeh- 
čano sadje,  abgelegene?  Cbft,  jv\hšt.;  — 
omehčan,  mouilliert  (gramm.),  Cig.(T.)\  — 
ernieidien,  rii()ren,  Jan.;  ne  da  se  omehčati, 
Z.,  jv\hŠt. 

omehčava,  /.  bie  (SriDeicfiung,  Cig.,  Jan. 

omehčavati,  am,  i'i>. /»«/?/.  =  omehčevati,  Let. 

omehčevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  omehčati, 
eruicidiiMt. 

omehkužiti,  užim,  vb.pf.  Uevttieic^(i(^en,  Mur., 
Cig.,  Jan,,  nk. 

omej,  m^ja,  m.  ed)ter  (Siienbut  (aconitum  na- 
pellus),  Cig.,  Tiiš.(R.),  ogr.- C,  Mik.;  = 
modri  o.,   Cv. 

omejačiti,  ačim,  vb.  pf.  begrenjen,  Jan.;  — 
cinviunen,  Z. 

omejak,  »i.eineingcfriebeter?tcfer,  Og-.,^^«.,  C. 

omfjba,  f.  bie  ^.Se'"d}idnfung,  C. 

omfjek,  jka,  m.  ber  Slrferratn,  ber  JRaienraiti, 
Cig.,   Jan.,   C;    po  omejkih  kositi,   jv^hSt. 

omejen,  jna,  adj.  =  obmeien,  ©renj^,  Jan. 
(H.). 

omejenje,  n.  bie  Unigrenjung,  Cig.;  —  bie 
Ginidirdnfung,  Jan.,  nk. 

omejenost,  f.  bie  ©iiigefc^rduttbeit,  Cig.;  — 
bie  enblid)teit,  Cig.(t.J;-Ue  Sejdiranft^cit, 
C. ;  duševna  o.,  nk. 

omejevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  omejiti;  itm= 
grcnjcn;  —  einjc^včinfen ,  Jan.,  nk.;  —  (eine 
(Grofje)  bcgrenjen  (math.),  Cig. (T.);  —ome- 
jujoča izreka,  ber  ^KcUrictiDJat,  Cig.  (T). 

omejflg,  n.  bie  (5inid)rdu{ung,  Jan. (H.). 

omejitev,  tve,  /.  bie  'iPegren.iung,  Cig. (T.); 
—  bie  Ginidndnfung,  bie  53eid)rdntung,  Cig., 
.Jan.,   )tk.:   biti  pod  neko  omejitvijo,  geUMlieu 

33cid)rdnfungen  unterliegen,  OZ.;  s  to  ome- 
jitvijo, mit  bicfer  Ginidirdnfung,  DZkr. 

omejiti,  im,  vb.  pf.  nmgrenjon,  cinmarfen, 
Cig.,  Jan.;  (eine  6hbf5ei  begren.^icn  (math.), 
Cig. (T.);  —  einid)rdnten,  bcjArdnten,  Cig., 
Jan.,  nk. 

omejničiti,  Tčim,  vb.  pf.  mit  ©renjftcinen  »cr= 
iel)eu,  Cig.,  C. 

omfjnik,   m.  =  omejek,  ber  9lderrain,  C. 

omfka,  /.  bie  Grmeic^ung,  Z. 

:.  omekniti,  meknem,  vb.  pf.  ttJetC^  njcrben, 
Z.:   srce   mu   je  omekniio,  ogr.-C. 

2.  omekniti,  maknem  (mcknem),  vb.pf.  i) 
flbl}ed)eln:  predivo  o.,  .\/ur.,  C;  —  2)  ctmav 
obenl)iu  tbnn,  duts.-Cig.:  —  3)0.  se,  an§' 
glciten,  Mur.;  cnfid)liipfen,  Volk.-M. 


om^koin  —  omesiti 


—  824  - 


omesti  —  omf  tica 


omfkom ,    adv.  =  obrisom ,   gcftnc^en   ( Oom 

Xrocfcnniafe),  v^ltŠt.-C;  »nam.  omakomrt. 
omfkšati,    am,    vb.  pf.  tueicfjer  mač)t\\,    cv- 

»rcidieii,  Z. 
omekužiti,  užini,  vb.  pf.  =  omehkužiti,  Jan. 
om?!,   m.  sneg,  ki  se  usipljc  s  hiš  ali  z  drevja, 

Žaga  pri  Rolcii-Erj.^Torb.). 
oitifia,  /.  bie  I1a[te(,   O^.,   Jan.,  Rib. -Mik., 

SlGor.-Erj  (Torb.);  bela  o.,  bie  TOcipe  ScilU' 

niiftel  (viscum  album),   Tuš.CR.J. 
omelce,  n.  dem.  omelo;  ber  ft''el)rtt)i}(:^,  Gm/.s., 

0>.,  C,  Poh. 
omelika,   /.   bet   OJeiBflce    (cvtisus    radiatusj, 

Tolm.-Erj.  (Torb.). 
omelišje,    n.  bcr  IBcillapp   (Ivcopodium   sp.), 

Savinska  dol.- Erj.( Torb.). 
i.om^lje,  n.  =  pečno  omelo,  Mik. 
2.  omflje,  n.  coll.  3DJiftoI)'taiibcu,  M. 
omelo,  n.  bcr  iftef)rtuijd),  Cig.,  Jan.,  C;  z  ome- 

lom  hišo  beliti,  ogr.-C;  —  bcr  SSoiftlUljc^, 

M.:  ročno  o.,  ber  ijnnbborftlDtid),  Cig.;  — 

ber  ^acfofeittDi)d),  Cig ,  C,  BlKr.;  =  pečno 

o.,jv{hŠt. 
omemba.  /.  bie  Sruialinung,   Cig.,  Jan. 
omen,   mena,  m.  bic  GrllHi()UUng,  Cig. (T.),  C. 
omena,  /.  =  omen,   C. 
omcncati,   am,  vb.  pf.  }^exxt\ht\\,   C;  klasje  o., 

Z;  proso  o.,  bie  §ir)c  <\Vižixt\t\x,  jv^hšt. 
omendlevati,  am,  vb.  impf.  (nam.  omedlevati) 

=  prežati  pri  kakem    piru,    ženitvi    ali  pri 

kaki    pojedini,    Malhinje  pri  Devinti  -  Erj. 

(Torb.). 
omenek,  nka,  m.  bic  @rmii()nuni],  Jan.,  Cig. 

(T.),  C,  DZ.;  'ba?^  Gitat,  Jan. 
omenTtev,  tve,  /.  bic  GiMiniljiumn,  nk. 
omeniti,  im,  vb.  pf.  eriualjiicii,  ciiic  53emcrtuiig 

nindjen,  Cig.,  Jan.,  nk.;   onfitl)vcn,  citicrcii, 

■fan. 
omeniti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  \)  eiiicn  id)(cd)tfu 

Tniijd)  inadien,  .\fur.;  —  2)  fid)  irrcii,  C. 
omenja.  /.  bcr  5JJiištaiijd),   Cig. 
omenjati,  am,  vb.  impf.  ad  omeniti;  (Srtlinl)= 

mingcn  mad)cii,  cnt>a(}iicn,  Cig.,  nk.;  ctticreii, 

Jan. 
omenjati    .se,    am    se,    vb.  pf.  c\\\i\\  )d)(cc^tcu 

Iaii)d)  iiiad)cn,  Met. 
omenjcvati,   iijcm,  vb.  impf.  =  omenjati,  cr= 

>i'n(]iicii,  Jan.,  nk. 
omenjcvati   se,   Tijem  se,  vb.   impf.  ad  ome- 
njati se;  )d)led)t  tniifdjen,  Z. 
omčr,    mera,    m.  bQ§  58crl)Oltniž,   C;    —  bic 

•Jimetilioii,  Cig. ('I'.),  DZ. 
omvra,  /.  =:  omcr,   boiž  ',lM'rI)Oltlli'o:    zračne 

omcre,  .">/.V.;   —  b02(  aiJilfi,   PZ. 
omvren,  rna,  adj.  t)crl)tiltlii>:?iniifiig,   C. 
omvriti,   merim,  vb.  pf.  i)  cillCII  lUilflUnl)  nil 

Icflcn  (math.),  Cig. (T.);  propoitioiiicrcii,  C.; 

—  2)  o.  se,  im  ^JJicflcii  irrcii,  falid)  inciicit, 

Z.,   C. 

omesencti,  im,  vb.  pf.  flcijdjnvttg  U'cibcn,  C. 

omesiti,  im,  vb.  pf.  miftcift  bciJ  .Ulictciid  ilii)ii)Cii, 
(.ig.,  M. ;  popačc  z  maslom  in  jajci  ome- 
šene,  I.cvst.fZb.  sp.) ;  bcu  Soiicrtcifl  mit  bciu 
^i^ipftcifl  mijrf)cn,  Z. 


1.  omesti,  metem,  i'&. /?/".  ring5f)erum  ouSfegen, 
obfegen;  stene  o.;  pajčevine  po  stenah  o.; 
o.  »orodje  po  malimi;  suknjo  o.,  Krelj;  —  o. 
veliko  sveta,  BicI  in  ber  2Be(t  l^erumtommcn, 
J<5t«.;  — o.  koga,  jemaiiben  f)intergcfien,  Cig.; 

—  ometen  =  premeten,  burc^triebcil,   C 

2.  omesti,  metem,  vb.  pf.  ftarf  bejc^iicien:  s 
snegom  ometen.    Vrt. 

3.  omesti,  metem  (medem),  vb.  pf.  Die  Suttet 
fcrtig  macf)cn,  abbutteru,  Cig.,  jv^hšt. 

omestje,   n.  haž  2Setc^biIb  etiier  Stabt,  Cig. 
omešati,  am,  vb.  pf.  ttermijdjeii,  C. ;  abrii^rcii, 

Cig. 
omet,  meta,  »i. :)  ber  ^JiflUCranirurf ;  na  moker 

omet  slikati,    al   fresco  malcn,   Cig.;  —   2) 

ber  3(uf)c^Iag  bei  ^Icibern,  C;  —  ber  iKanb 

(be§  Stcferž),  Jan. 
i.ometača,   /.   omelce   za    nečke    (kadunje), 

BlKr. 
2.  ometača,  /.  bie  SKoiirerfeHe,  Cig.,  Jan.,  C. 
ometačka,  /.  bie  9)?aurcrfeIIe,  Cig.,  C. 

1.  ometatnica,  /.  ber  Cfciitt)ijdi,  Sotr. 

2.  ometalnica,  /.  =  ometačka,  Jan. 

3.  ometatnica,  /.  ber  ^SutterriiluTitbel,  C. 
ometalo,  n.  ber  tte[}l>l>iid),  Miir.,   Cig.,  Jan., 

C.;  —  ber  33adofemni)d),  BlKr.,  Šotr. 

1.  ometanje,  n.  boš  S^fl^'"- 

2.  ometanje,  n.  bic  33crappinig  (cincr  3)Jaucr), 
Cig. 

ometarina,  /.  =  ometnina,  Jan. (H.). 
i.ometati,    metam,    vb,  impf.  ad   i.  omesti; 

abfegen;   dimnik  o.,  bcn  Sc^ornitein  fcgen, 

Cig. 

2.  ometati,  mečem,  I.  vb.  pf.  beiuerfeii,  Miir., 
Cig.,  Jan.;  zid  o.,  bie  9Jiaiier  mit  "JJtiirtel 
bciiierfcn,  berappcn;  —  II.  ometati.  metam, 
čem.  vb.  impf.  i)  ad  ometati;  fid)  mit  bcm 
5(imierfcii,  ^^crnppcii  ciiier  llfoucr  bcid)ii|tigeii, 
Met.:  —  noiiucrfcn,  Jurč.;  —  2)  ad  ovreči; 
nnfcd)tcit,  be[treiten,  ucrioerfcit ,  uiibcilegen, 
Jan.;  potrjevati  ali  ometati  letne  račune, 
Levst.(Sauk);  o.  in  pobijati  ugovore,   Cv.; 

—  3)  =  na  ometico  šivati,    Levst.(Rok.); 

—  =  obšivati,    Ig;  —  4)   rob  ometa,    bflž 
.'oougciibc  rid)tct  fic^  gii^  nuf  (mont.),  Cig., 

\-od.(l-,b.  sp.). 

3.  ometati,  am,  i-t. /w/'/.  rtif  3.  omesti ;  liPiittcr 
madicii,  buttcrn,  Jan.,  jv^lt.^t. 

ometavanjc,  n.  biv?  "Jlniucrfcii,  bii^  'iBeiucrfcii; 

bn'3  'iVrappeit  ibcr  lliuiiici). 
ometavati,  am,  vb.  impf.  \)  ad  2.  ometati   I.; 

bciuericii;  o.  zid,  bic  Šliaiicr  mit  llJiJrtcl  be« 

lucrfcii,  bcrnppcii ;  —  2)  ad  ovreči;  bcftrcttcn, 

aiifcd)teii,  nk. 
ometck,   tka.  »1.  bet  "i^iufcl:   malarski  ometki, 

ogr.-  Valj.  (Rad). 
ometen,    tna,   adj,  onietni  ilvor  =  kasacijski 

vi.,  nz. 

ompti,  m.  pl.  slabša  moka  za  svinje,  Tcmljine 
i  T<ilm.)-,^trek,{Let.). 

om^ti,  omancm,  vb.  pf.  nbreibcu ;  proso  o., 
bic  .i^irjc  aiižtrctcn ;  —  briicfcu,  qiiet}djcit,  jer= 
iiinimen,  C. 

omotica,  /.  nekak  šev,  bic  ©nbclna()t,  .Seno- 
žeče,  lMsče-E.rj.(Torb,) ;  na  ometico  šivati, 


oni9tič  —  omiliti 


82.') 


omiliti  se  —  omizen 


jmei  Stitcfe  Jo  5U)nmmeintiit)cii,  baj^  bcv  J^abcit 

nodi  niiijcn  ubci  bic  bcibcn  IJHdiibcr  flcfdjUiucicu 

niirb,  Levst.  (Rok.j. 
omotic,  Ml.  bev  ifcftnuifd),  Guts.-Cig. 
ometih,   m.  i)  bcr  ild)ili)i)dl,  Jan.,  C.  Danj.- 

Mik:,  jv{hS't  ;  —  2)  bei  lliauvevpilllVI,  Mitr. 
ometine,    f.  pl.  =  obšivi,   bic  \'litfid)laqc  ttin 

Micibc,  Č. 
om^tljaj,   m.  bic  6h-cii,Uiirrflc,   0'ir.,  J^n. 
om^tnik,  »z.  ber  9{aiii,  C;  —  be).  ciii  jdivotf^a- 

^ilViuivirtcmaiii,  Ilal.-C. 
ometnina,  /.  btiv  ilamiiifci^Ciielb,  Cig. 
ometovati,  ujem.  vb.  impf.   i)  ad  2.  omctati 

I.;  (mit  '»DJortei)  bctiicifeu,  bcvappeit;  —  2) 

aJ  ovreči ;  bcftreiteii,  anfcd)teii,  nk. ;  tega  mu 

nihče  ne  bo  ometoval.   Glas. 
omgtovina,  f.  5iiiamiiieii9efegtcž  9)iot)I  (,v  93.  in 

bor  9lfiil)te),  Gor. 
om^vati,    am,  vb.   impf.  ad  ometi;  klasje  o., 

bic  "iUiven  buvd)  gei^vi^il^cu  entriniten,  Mik. 
omezditi,  im,  i'b.  pf.   beioibeil,   C,  Z. 
omfzdrati,  am,  vb.pf.  kože  o.,  bie  §aute  ail'3= 

[leiidien,   auf  bev  gteijdifeite   glott   jd)abcii, 

jdilid)tctt,  Cig. 
om^zdriti,    im,  vb.  pf.  =  omczdrati,  Z. 
omezniti,  meznem,  vb.pf.  abftrcifcn :  vrbovo 

skorjo  o.,    kožo  si  o.,   C-;    blato  s  črevljev 

o.,  v\hŠt.-C.;  korenje  o.,  =  blato  ali  prst 

s  korenja  z  roko  odpraviti.  Zora;  —  o.  se, 

fic^  ftretfen,  v^hŠt.-C;  tudi:  aiižgktten,  v^h- 

Št.-C. 
omežiti,  im,  vb.  pf.  bie  9iinbe  fo  ablofen,  t>a^ 

fie  ganj  bleibt,  BlKr.-  Mik.;  tudi:  omežiti, 

Dol. 
omTčen,  čna,  adj.  Siiltur«,   Cv. 
omijalnica,  /.  bie  Spiilgclte,  M. 
omijnica,/.  bie  Spii(^  unb 'i)(bluaicf)tiid)C,  Levst. 

(Pril.J. 
omika,  /.  bie  93ilbiing,  bic  (S^iiftiir,   Cig.,  Jan., 

Cig.  (T.),  nk. 
omikatnica,  /.  bie  §cd}el,    Mur.,   C;  —  = 

greben  za  mikanje  volne,   C. 
omikatnik,  m.  =  greben  za  mikanje  volne,  C. 
omikalo,  n.  i )  bie  .Sjcdjd,  C:  —  2)  bnž  beim 

^JJtcifcn  aiigeiDcnbete  (JJetvcibcftreic^brett,  C. 
omikanec,  nca,  tn.  ber  (^cbilbcte,  nk. 
omikanost,  /.  bie  3(ufgcf(artf)cit,  bic  Silbiing, 

Cig.,  Jan.,  nk. 
omikati,  kam,  čem,  vb.pf.  i)  abf)ed)cltl,  am- 

hampcln;  konoplje  o..  Let.;  —  2)  (ba§  @e= 

tre'be  beim  5.1?effcn)  ftreid)cit,  C;  —  ;^)  bilben, 

cttiilifieicu,  omikan,  gebilbet,  ciwili)'teft,  Cig., 

Jan.,  nk. 
omikavati,  am,  vb.  impf.  ad  omikati ;  i)  Ijcdjclu, 

Mur.;  o.  lan,    Trst.fLct.J;  —  2)  bilbeu,   Cig. 
omikonpsec,   sca,   m.  bcr  Siiltiirtragcr,   Jan. 
omikovalen,  ina,  adj.  bilbcitb,   Cig. 
omikovatnica,  /.  bie  93ilbuiuv;aiiftalt,  DZ. 
omikovati,  ujem,  vb.  impf.  i)  f}cd)elti,  Z,;  — 

2)  bilben,  aužbilbcn,  Cig.,  nk. 
omikovavec,  vca,  tn.  ber  33ilbner,  Cig. 
omileti,  i'm,  vb.pf.  licb  lucrbeit,  C.,  nk.;  omi- 

lela  misel,  bie  Siebliiigeioorftciluttg,  Cig.(T.). 
omiliti,  im,  vb.pf.  cinicifcit,   Cig.,  Jan. 


omiliti  se,   im  se,   vb.  pf.  o.  se  komu,  jcmail- 

bcm   licb   »uerbcit,    Cig.;    fid)   bci   jcmanbcm 

bolicbt  mnd)cii,  fid)  eiitid)mcidielit,  Jan.;  kar 

se  omili,   ne  omrzne,  Jan.f.Slovn.). 
omiljati,  miljam,  vb.  i)«;?/.c7c/ omleti;  i)  mal)lcn, 

Jan.;  — 2)  o.  se,  {ibricjelu:  pesek  se  omilja, 

C  7"-     C. 
omiljati  se,  am  se,  vb.   impf.  ad  omiliti  se; 

o.  se  komu,   jcmaiibcm  )d)mcid)clit,   fid)   bei 

jciiuinbcm  ciii5ujd}mcid)cln  luc^cit,  Jan. 
omiljavati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  omiljati  se, 

id)mcid)cln,  ogr,-  C. 
omiinica,  /.  bnž  3Ba)d)bccfeJt,  C. 
omilnik,   m.  bcr  Crt,  »tjo   haž  Siidjengefc^irr 

getuajdjrn  mirb,  Štrek. 
oniilodariti,    arim,    vb.  pf.    mit    ?(lmofeit  be= 

fd]eiifcii,  Z. 
omilostiti,   i'm,  vb.  pf.  =  pomilostiti,  begnabi= 

gcii,  Cig. 
omilovalen,  Ina,  adj.  bcmitfeibenb,  Jan. (H.). 
omilovanjc,  n.  W^^  "iBebaucni,  "iiaž  ^emitleibcit, 

Jan.,  nk. 
omilovati,    ujem,   vb.  impf.    bebaucrn,  bcmit= 

Icibcn,  Jan.,  nk. 
ominati,  minam,  vb.  impf.  ad  ometi;  abreibcit, 

abqitet)d]cii,  C. 
ominej,  interj.  =  jemnasta!  Jiirč. 
omisati  se,  am  se,  vb.  pf.  =  omisiti  se,  Jan. 

(H.).  , 

omiselje,  n.  bet  ©ebantenfreiž,  ber  igbeenfreiž, 

(omisli je)   Cig.fT.J. 
omisiti    se,    mTsim    se,   vb.  pf,  fidi    maiifjeii, 

Mur.;  —  omišeno    drevo,    eill    CUtbliittertcr 

Saum,  C. 
omislek,  selka,  m.  bic  ?lii)d)affung.  M.;  veliko 

zapraviti  z  dragimi    omiselki    pri  hiši,    Jap. 

(Prid.). 
omislije,  n.  =  omiselje.   Cig.fT.). 
omislitev,  tve,  /.  bie  5(nid)aifuiig,  DZ. 
omisliti,    mislim,    vb.  pf.   1)   anjdjaffen,    bci= 

idjaficu;  konja  si  omisliti;  —    2)  ueiforgcii: 

Bog  je  svet  omislil  s  solncem,  AV«?/;;  o  mi- 
šljen z  vso    potrebo,    Trub.;  o.  se  za    dve, 

tri   leta,   Trub.\   oskrbeti  in  omisliti  se,   „itc^ 

oeiioigcu  nitb  bcbcnten",  Trub.  (Post.). 
omišljati,  am,    vb.  impf.  ad  omisliti;    i)  nit^ 

fduiffcn;  —  2)  »eriorgcn,  Krelj. 
omišljavati,  am,  vb.  impf.  =  omišljcvati. 
omišljenje,  n.  bic  91iijd)affiiitg,  Cig.^ 
omišljcvati,  ujem,  vb.  impf.  ==  omišljati. 
omiti,   mljem,  vb.pf.  Uiillig  abunijdlCU ;  —  <i. 

koga,  jemaiibcm  ciiicu  ^Sijdier  gcbeit,  Cig. 
omititi,   im,  vb.  pf.  bcftcd)eu,  Svet. (Rok.). 
omitva,  /.  bic  SSaidjiiiig,  C. 
omivača,  /.  bcr  iffiaidilappcii  obcr  bcr  '^a\Ay 

id)n'amm,  Mik. 
omivalnica,  /.  bn'5  Spiilfrtj*,   (^ig-^  f-'- 
omivdlo,  H.  bn§  Spiilfaf-?,  Guts. 
omivanje,  n.  bož  'Jlblualdjcu. 
omivati,  am,  vb.  impf.  ti^/ omili;  biud)  ©aidjCll 

rciiiigcii,    obumidicii;  —  '>.  koga,    jcmaiiben 

ucrUuir.bcii,  il)m  nodjrebcn,  C. 
omizen,    zna,    adj.    um   bcu    liid)    bctittblid): 

omTzna  družba,  bic  iijd)9cicQid)att,  nk. 


omizje  —  omlatiti 


—  826  — 


omlf  dcn  —  omotavati 


omizje,  ».  bie  um  ciiicn  Ji)cf)  ©ifeenben,  bie 

Jiic^gcjenfdiaft :    polno  omizje  nas   je   bilo; 

eno  omizje  pri  drugem,  Dalm.;  o.  bogabo- 

ječih  ljudi,  Ravn. 
omiznik,    m.    ctncr   t)OU    bor   liidigefedic^ait, 

omizniki,  bie  3;i)d)gcnDffcn,  Zv ,  LjZv. 
omlaček,  čka,   m.  prvi  o.,  bor  iBorbruid),  Cig. 
omlačen,  čna,  adj.  lauitdl,  Jan.,  C. 
omlačiti,   mlačim,  vb.  pf.   lau  mQd}Ctl,   C;  — 

(kvas),  ki  je  bil  očistil  in  prekisal  omlačeno 

človeštvo,  Jiirč. 
omlačneti,  im,  vb.  pf.  lau  lucibcn,   Cig. 
omlad,  mlada,  m.  eiu  juugev  3'^f'9.  ^"''^  3(^cf§= 

liug,  C,  Bes..  Polj.;  brestovi  omladi  so  goli 

in   prazni,    Vrt. 
omlad,  /.   i)  bie  SSerjiingung,  3/.;  —  2)  ba» 

raut)e   ipautd)cn   um    bo?  ucuc   ©efjorn  bcr 

.'oirjdie  unb  9icI)borfe,  ba^  '2}irfmaJ3,  CV"-. 
omlada,  /.  =  omlad  m.,  mladika,   C,  \'rsno 

rTolm.)-Erj.(Torb.). 
omladek,    dka,    m.   =  omlad  m.,  einjfi^rigei 

^tucig,  ber  Sd)oi§(iug,  C  M. 
omladen ,    dna,    adj.    jugcubltd),    Jan.,   Svet. 

(Rok. j;  jungunbjart:  omladna  koža  (mladih 

ljudi),  Ig;   —  v  pomladi  se  obleče  breza  z 

(jmladnim   zelenjem,  Jiirč. 
omladenje,  n.  bie  SSerjiingung,  Cig. 
omladeti,  i'm,  vb.  pf.  i)  jung  »Dcrbeit,  fic^  »cr- 

jiiiigcii,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bai?  'Šidnuijj 

(prim.  omlad /.^  betpmiuen,   Cig. 
omladevati,   am,  vb.  impf  ad  omladeti,  Z. 
omladilen,  fna,  adj.  DCfjiiiigeub,  Jan.^H.). 
omladina,  f.  ber  9?adin)ud)§,  bie  ^ugcnb,  Cig. 

(T. J.  nlc;  —  hs. 
omladiti,  im,  vb.  pf.  i)  juiig  nindicit,  lierjitn= 

geru  ;  o.  se,  jung  tDcrben,  ČVgr.;  —  ouffrifdien, 

Cig.;   —    2)    drobnica   se    je    uže    omladila, 

hai   SfoiuDic^   I)Qt   fd)on    ^unge   geinorfcn , 

Trenta,   Soča  -  Erj.  (Torb.)  ;  —  3)  ablicgiMt 

(aflcu,    Cig.;    omlajene    hruške,    IJZv.;    — 

rcifteu:  o.  konoplje.  Let. 
omladje,  >i.  coll.  jiinge  3"^'CUK-  ^-^ 
omladnost,  /.  bie  5"il<^l'i'''d)fi'it,  Jan.,  Bes. 
omladniti,   mladncm,  vb.  pf.  juug  Uicrbcn,  fid) 

UCVJilligiMl,   Afiir.,  C,  Danj.-.Mik. 
omladovtn,  vna,  adj.  jugcilblld):    omladovnc 

kože  je,   Svet. (Rok.). 
omlahavati,  am,  vb.  impf.  ad  omlahniti,  Jan. 

(II.). 
omlahniti,    mlahnem,    vb,  pf.  )d)(nff   luerbcil, 

cr)d)loitcn,  Jan..  Cig.fT,). 
omlajati,  am,  vb.  impf.  arf  omladiti;  tjerjiingeu, 

Z..  Let. 
omlajati    se,    jem    se,    vb.   impf.    id)iurid)cln: 

mačka    se    omlaje,    kadar  se   ilrgnc   in   suče 

okolo  človeka,   Podkrnci-I-Irj.fTorb.). 
omlajcvati,  ujem,  vb.  impf.   =  omlajati,  Utr^ 

jim  gen,  Z. 
omlajiti,  im,  vb.  pf,  mit  Srf)(omm  iiber,vel)eii, 

C. 
omlat,  rnliita,  m.  ha^i  9t[ibre|d)cn,  .V.:  bie  ^-lUid 

ciibuug  bc<<  Tnijdjf«',  C;  —  =  domlatki,  C, 
omlatiti.    im,    vb,   pf,    1)   abbicjd}eu;    vse  žito 

smo    omlatili ;     vse    je    omlačeno  ,     Ravn. 

(Abc,);  —  nekoliko  o.,   iibevbrefdjeii,    Cig,; 


—  2)  o.  koga,  jemanben  berb  abpdigcln, 
Cig. 

omlfden,  dna,  <3t^'. ttjiberlid)  jiife,  fabe  ic^medenb, 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  C,  Lašče-Levst.(Rok.J ; 

—  pren.  fnbe :  ta  dušna  paša  je  bila  precej 
prazna  in  omledna,  LjZv.;  omledno  skovan 
ogovor,  Levst.fZb.  up.). 

omlfdnost,  /.  bcr  fabe  ®tjdimad,  Jan, 
omlesti,  omotzem,   vb.  pf.  =  omolsti,  Z. 
omleti,   meljem,  vb.  pf.   1)  burc^ma^lett,  Cig.; 

—  2)  ab)piilcn  :  voda  je  breg  omlela,  Cig. ; 

—  o.  se,  abrieieln  (o  pesku).  Cig.,  C. 
omlezovje,  n.  bie  ^Sieftmilc^,  Tolm. 
omlohaviti,    avim,    vb.  pf.   erfdjlaffen ,    Erj, 

(Som.);  (nam.  omlahaveti  r  prim.  mlahav, 
omlahniti). 

omoč,  /.  bie  ©tčirtung,  C. 

omoček,  čka,  m.  bie  3tiir!ung,   C, 

ompčenec,  nca,  m.  bcr  ibctiiubte  :  s  tekočino 
drgniti  omočenca,  DSv.;   —   prim.  omotiti. 

omoči,  mgrem,  vb.  pf.  \)  iibenuiiltigen,  Cig., 
M.;  spanje  ga  je  omoglo,  Cig,;  —  2)  omoči 
si,  ficf)  be{}elfcn,  vihŠt,-C.;  =  o.  se,  BlKr.- 
M.;  —  3)  o.  koga,  bcitiirteu,  C. 

omočiti,  mgčim,  vb,  pf.  benegen,  anfeudjtcn, 
Mitr,,  Cig,,  Jan,;  grlo  si  o.,  Cig,;  —  ein= 
tuufen,  Cig.,  Jan. 

omočviriti,  Trim.  vb.  pf.  jumpfig  mad)en :  o. 
travnik.    C. 

omodreti,  i'm,  vb.  pf.  b(au  Uicibcn,    Vrt. 

omodriti,  im,  vb.  pf.  blou  fiiiben,   Cig. 

omogočevati,  ujem,  vb.  impf .  ad  omoe,oi\U,  nk. 

omog9Čiti,  očim,  vb,  pf.  crmoglid)cn,  Cig,,  nk. 

omoh,   m.   Vrtov  (Km.  k.),  Xotr.,  pogl.  omah. 

omoker,  kra.  adj.  eUvaž  't^lf'-',   C. 

omokriti,  im,  vb.  pf.  mV]^  mad)cn,  Afnr. 

omoičatl,  i'm,  rb.  pf.  =  omolkniti  i),    Trub. 

omoikniti,  molknem,  vb.  pf.  i )  =  obmolkniti, 
nciftummeii,  Jan.;  —  2)  einjdjlafcn  (luni  bcu 
©licbcvn  hii  .M:iirpcV'3):  roke  so  mi  omolk- 
nile,   Dol.-Mik. 

omolsti,  molzem,  vb.  pf.  abmeltcu,  Z. 

omoriti,  im,  vb.  pf.  abfengcu  (o  mrazu),  C; 
mrzla  sapa  omori  žito,   Cig. 

ompstnica,  f,  ein  39aItcH  bc-J  'iBriidengcIanbet'?, 
Let, 

omot,  m<>ta,  m.  i)  bet  Sd)tuiubcl,  ber  Inumcl, 
Mur,'Cig.,  Cig.fT,);  v  o.  mu  gre,  cr  ift  Uom 
Sd)UnnbcI  befallcil,  Celjska  ok„  SlGor.,  v  o. 
iti,  uiirbelu,  fid)  unrbciub  brel)eu,  M.;  tudi: 
6mot,  Valj,  (Rad) ;  Te  igrali  bomo  vam, 
Da  vse  v  omot  teklo  bode,  Danj,  (Posv. 
p,);  —  2)  ber  Sioncr  (eiuo  'i?ferbefrauf[)ciO, 
Jan,(H.);  —  3)  bie  ^i<erU'irrung,  C, 

om^ta. /.  I)  bie  ''i^otaubung,  Jan.;  —  2)  bie 
'i^crmirvuiig:  o.  pameti.  C,;  —  3)  otrov  v 
ribjo  lov,  befiiiibeiiber  Jvijd)fober(Jio(felIiJrncr), 

Dornbcr  g(  Goriš. )-Erj. (Torb  ). 

omotati,  iim,  vb.  pf.  1)  um  ctuniž  t)erum= 
Riirfclu :  <>.  se.  fidi  uiu  clmnv  td)liugeii ;  —  2)  unt= 
luirfelu,  unmiiubcu,  bcuiicfclu ;  s  sukancem  o. 
kaj.  etum^  iibcrjU'lrncn,  Cig, 

omotavati,  am,  vb.  impf.  ad  oniptati ;  1)  f)crum  = 
iiiinbeu,  ()crnmuiirfcln;  —  2)  unnrinbeu,  be- 
luirfclu. 


om9tck  —  omražati 


827 


omražcvati  —  omrtvoiiditi 


omptek,    tka,   m.  ba§  .^cntniciennmbcnc,  C; 

voščeni  o.,  bOi'  35?acl)č'ftocfcl,   C. 
om9ten,  tna.  adj.    i)  icinuiiibelici,  .V»r..  Jan., 

C.;  — fotlerig,  Jan.(IL);  —  ^)  bctiinbciib,  Ch^.\ 

—  omotna  moka,  (burd)  iiold))  «cv^Ol"bcnoC' 
SOielll,  C.;  —  3)  =  moten,  tlitbc:  omotno 
steklo,  C'i§.;  omotno  videti,  uiibciitliri)  iel)fn, 
C;>r. 

om9tica, /.  i)  ber  Sd)liiinbcl,  bcv  JoumcI,  bie 

S3etdiibung ;    —    2)   bctdubcnbcr   j^fii^lfo^cv, 

C/o-.,  Lašče- Levst.fM.),  Gor.:  ribe  loviti  z 

omotico,  Levst.fSaiik);  —  3)  ber  3;aumel= 

loldl  (lolium  temulentum).  Z.;  sama  o.,  nič 

zdravega  zrnja,  Sle. 
om9tičav,   adj.  bem  Scfinjinbel   uiitcriuorfeu, 

Bole.,  Soča-Erj.^Torb  ),  Rut.fTolm.J. 
omotičen,   čna,   adj.    i)    )dituiiibelig,    betčiubt ; 

omotični  in  omamljeni,  Krelj ;  —  2)  Sc^luiltbcl 

crregenb,  betdubenb:  omončna  vročina,  Cig.; 

Gospod  je  omotičen  duh  mej  nje  izlil,  Dalm. 
omotičnost,   /.  ber  3u't"ii^  ^f»  ©^»uinbel^, 

bie  33ctaubuiu]. 
omotihati    se,    am    se,    vb.    impf.    tauniehl, 

umtifcii,  C. 
omotilo,  n.  bQ§  23etaubun3'5mittct,  Let. 
om9titi,    im,    vb.  pf.   id)UniibeIig   nific^eii,   be- 

tdiiben,   Cig.,  Jan.,   Cig.  (T.j,  Let. ;  —  irre 

fiibven,  Z. 
om9tnica,  /.  =  omotica  2),  betfiubenber  5')'^' 

fijbcr,   C. 
omotv9ziti,  vozim,  vb.  pf.  o.  kozla  =  motvoz 

dejati   nanj,  Jiirč. 
omožfnka,  /.  ein  Der^eiratetež  i^rnueiisintmcr, 

Mur. 
omoževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  omožiti  =  mo- 

žiti.  ({vraucnsiinmen  ucvbeiinteii,  Z. 
omožitEv,    tve,  /.    bie    Sscrf)eiratung    (ciiiež 

2Beibc»). 
omožiti,  im,  vb.  pf.  (eiit   ^cib)  oer^eiraten ; 

o.  se,  Ijeiratcn  (Dom  SBeibe) ;  omožena,  tier* 

f)etratet. 
omračen,    čna,   adj.   etUia§   baiiiincrig,   etwa§ 

butifcl,  C. 
omračevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  omračiti. 
omračevavec,  vca,    m.  ber   3?erfiu[tercr,   Cig. 
omračiti,  im,  vb.  pf.  umbiinfeln,  »eibunfeln ; 

o.  se,  biuifel  iDerben,  Cig.;  o.  dušo,  bie  Scele 

umnaditeit,  Cig.^T.j. 
omračje,  «.  bie  ^dmincniiig,    Danj.-M..  C. 
omramoriti,    im,    vb.  pf   marmcriercn,   Cig. 

(T. '. 
omraza,  /.   i)  bie  Uitluft,  ber  ^Sibemnlle,  C, 

Krelj;  bie  llfij^j^tinimung,  Jan.;  —  2)  ber 

ioaU,   Cig.fT.),  C;  —  sts!..  hs. 
omraziti,  mrazim,  vb.  pf.  11  talt  lliad)cn,  Diet. ; 

—  2)  Derdditlid),  njiberlid)  iiiad)cn,  neretelii, 
terleibeii,  Cig.,  ogr.-C;  Der^afiJt  madicn,  aii= 
iditttdrseu,  Jan.,  Tritb.;  o.  se,  itubcrlid),  t)er= 
dcf)tlid)  »uerbeti,  ogr.-C;  —  3)  bižguftiereit, 
Jan.;  abgeneigt  niadien,  Z.;  — DcrlelUMt,  Diet. 

omraznica,  /.  1)  prvi  drobni  sneg,  kadar 
začne  naletovati.  Vas  Krn- Erj. (Torb.);  — 
2)  =  kurja  polt,  bie  ®anjc^0Ut,  Tolm.-Erj. 
(Torb.). 

omražati,  am,  vb.  impf.  ad  omraziti,  Jan.(H.). 


omraževati,  ujem,  vb.  impf.  =  omražati,  Jan. 

(H.,. 

omražnja,  /.  bie  SScrfeiiibuiig,  ogr.-C. 

omreniti  se,  im  se.  vb.  pf.  fid)  biiuii  beruijlfcii, 
Jan.,  Z. 

omreti,  mrem,  mfjem,  vb  pf.  abfterbeil  (o  udih), 
Z.  •  omrl,  geldf)mt,  Bes. ;  —  jd)lapp  tucrben 
(o  rastlinah):  od  mraza  ali  vročine  o.,  C;  — 
omrl.  id)lapp,  trdge,  C. 

omreževati,  Cijem,  vb.  impf.  ad  omrežiti,  Jan. 
(H). 

omrežiti,  im,  vb.  pf.  1)  unigorneii,  umftridcn, 
Mur.,  Cig.,  Jan.;  Omrežiti  —  ga  želi,  Preš.; 
—  mit  eiiicm  9?eli  ucrietien,  Cig.;  —2)  iim= 
gittern,  begittrrii,  lUHgattern,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

omrežje,  n.  il  ha^  'DJclMiicrt,  Cig.,  Jan.;  — 
hak  9Jc|  (techn.,  math.),  Cig.(T.);  o,  rek,  bo^ 
j^luižliefi,  Cig.  (T.j;  želcznoccstno  o.,  "baz 
(£iicnbal)initti,  DZ.;  —  2)  bo^  Oiitter,  baš 
©itteitucrf,  .Mur.,  Cig.,  Jan.;  lukati  skozi  o., 
Selwnl.-\alj.(Rad). 

omrika,  /.  =  dobrika,   C. 

omfkniti,  mfknem,  vb.  pf.  fid)  »crbunfeln  (OOlt 
tier  Soniic  obcr  bent  ^JJJonbe),  Z. 

omfknjenje,  n.  bie  t^erfiuuerung  (ber  Sonne, 
be§  ^lioiibcg;  bie  Gtlipje,  Jan. 

omrsavec,  vca,  m.  ber  Sdindpper  (ein  Sert= 
jeug  gum  9lberln)fen  ober  Sd)rč»vfen),  Mur.- 
Cig.;  puščati  z  omrsavcem ,  (omrzalcem) 
Strp  ;  —  bie  ^m\Qe  (ber  Vožbiiicfer)  am 
®enef)t,  v^hŠt.-C;  —  prim.  mrsalo. 

omfsiti,  im,  vb.  pf.  lojbrilden  (5.  S.  ein  ®e^ 
me^r),  Mur.,  C.;— o.  se,  lo^getieii  (o  puški), 
Mur.- Cig 

omfsiti  se,  im  se.  vb.  pf.  i)  bie  '^aitc  brec^eit, 
mt  eiiiem  (^'^'ttage  ciiie  ^(eijdiipcije  foftcit, 
Dol -Cig.,  Jan.,  C;  —  etluiiš  foften,  C;  to- 
liko, da  smo  se  omrsili,  Savr.  (Kop.  sp.); 
danes  se  še  nisem  omrsil,  Lašče  -  Levst. 
(Rok.);  — o.  se,  jic^  Ic^en,  Jan.;  =  pokusiti 
kaj  dobrega,  po  čemer  slabejša  stvar  uže 
ne  gre  v  slast,  Rilienberk- Erj.  (Torb.j;  — 
2)  o.  se,  »ennirrt  ireibcn,  C. 

omfsniti  se,  mrsnem  se,  vb.  pf.  bie  J^afte 
bredjeii,  Z,  Mik.;  —  fid)  (ebcii,  Ip.-Mik. 

omršaveti,  im,  vb.  pf.  mager  0.  Ijager  tuerbeii, 
Cig..  Jan.,  C,  DZ. 

omršeti,  im,   vb.  pf   =  omršaveti,   Cig. 

omrtvelost,  /.  bie  Gr|tarrnng,  Jan. /H.). 

omrtveti,  im  (ejem),  vb.  pf.  —  otrpniti,  ah' 
ftcrbcn,  erftarren,  gcldljmt  luerbcn,  Jan.,  Pod- 
krnei- Erj  (Torb.);  -  in  ber  Iljdtiiifeit  er= 
Inl)iiieii,  im  Gifcr  uai^laifen,  Podkmei-Erj. 
(Torb.);  omrtveli  so  po  mnogih  trudih, 
.SV .V  ;  omrtvela  samosvest,   Zv. 

omrtvica,  /.  bte  i.'Qf)milltg,  Jan.;  neka  svinj- 
ska bolezen ,  kadar  prasetu  zadnje  noge 
nomrtve",  SlGosp. 

omrtvičen,  čna,  adj.  gelQf)mt:  omrtvično  prase, 
SlGosp. 

omrtviti,  im,  vb.  pf   lahmcit,  Jan 

omrtvoudba,  /.  bic  i!df)muiig,  Mur  , '  DZ. ; 
(-tvudba.  .Uur.;  —  tudba,   Cig.). 

omrtvouditi,  udim,  vb.  pf.  Idt)mcii,  .Mur., 
DZ.;  (-tvuditi,  .Mur.). 


omrviti  —  omutniti 


828  - 


omuzati  —  ondaj 


omrviti,  im,  vb.  pf.  =  oškrbiti,  Xotr. 
omfza,  /.  bcr  Uobcrbni)^,  bcr  GtcI,  M.,  Cig.; 

—  bic  9JtijčM"timiiiuii(.],  Jan. 
omrzavati,    am,  vb.  impf.   i)  mit  9Jeif  liber- 

^ic^cii:  slana  travnike  omrzava,  Danj  (Posv. 
F.'-—  2)  falt  ircrbcn,  Diet.  (Mik). 

omrzeti,  i'm,  vb.  pf.  ctcllioft  lucrben:  omrzi  mi 
kaj,  6-3  errcgt  ^ibcnuiUcn,  Slbjc^eu,  Jan., 
C,  nk. 

omrzevati,  am,  vb.  impf.  ad  omrzeu;  efel^aft 
»ucibeii,  SSibcriinUcn  crrcgen,  Z 

omrziti,  im,  vb.  p/,  i)  talt  mad)cn  Z.;  g(eid^= 
giltin  madjcn :  o.  duh  in  srce,  SIN.;  —  2) 
Dcr^af^t  obcr  mii^fddig  macf)cn,  Miir.,Jan.; 
še  pravo  bogaboječnost  ljudem  omrzijo  take 
žlabudre,  Ravn.\  o.  se,  \\d)  nerdcfitlicf)  madjeii, 
C;  ogrditi  in  omrziti  se  proti  Bogu,  roko- 
pis i\  i5.  stol. -Let.;  —  omrzilo  se  mi  je 
kai,  i(f)  befam  Cfcl  ttor  et»uQ§,  Cig. 

omrzleti,  im,  vb.pf.  falt  njcrben,  erfalten,  Mur.; 

—  ljubezen  proti  Bogu  omrzli,  Guts.fRes.J; 
lou  luerben:  o.  v  dobrem,  SlGosp.-C. 

omrzlina,  /.  bet  f^^oft,  Jan. 
omrzliti,  im,  vb.  pf.  talt  mad)en,  Mur. 
omrzljiv,  iva,  adj.  cfclljajt,  Stbjc^cu  erregenb, 

Mur.,  Jan. 
omrzljivost,  /.  bic  Gfelfjaftigteit,  Jan.  (H.). 
omrznica,    /.  omrznice  so  drobne    snežinke, 

ki  o  hudem  mrazu  po  zraku    letajo.    Polj,; 

—  prim.  omraznica  i). 

omfzniti,  mfznem,  vb.  pf.  i)  fa(t  Itjeiben  : 
ušesa  so  omrznila,  Pohl.(Km);  pridite!  jedi 
bi  utegnile  omrzniti,  V.-Cig.;  (o  vremenu), 
Cig.,  Jan.;  —  cifaltcn  (fig.).  '"'  Gifer  nai)-- 
loffcn,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  —  2)  mii§fa(lig  o. 
IDibcrlicf)  rcerbeit,  Jan.;  pes  omrzne  gospo- 
darju, ber  .'pcrr  tuiib  bcč-  .viinb:»  iibcrbriiifig, 

Vrt. 

omrzovatj,  ujem,  vb.  impf.ad  omrzniti;  falt 
lucrbcii,  erfaltcii,  ./an.,  .1/  ;  —  ljubezen  bode 
omrzovala,    Trub. 

omuhavati  se,  am  se,  vb.  impf.  jubringlirf) 
beil  .i")pf  mndicii:  okoli  gospic  se  omuhavajo 
nagizdani   gospodičiči.   Krj.  (I\b.  sp.J. 

omulck,  Ika,  mj.  i)  klobuk,  ki  se  na  mleku 
dela.  kadar  vre,  Polj.;  —  2)  cilt  abgcjdjaltcr 
l'faiv?fplben,  Kras. 

omuliti,  im,  vb.pf  nbftumpfcil,  Ip.-Mik.;  bcr 
Spitjcn,  Grfcu,  .iionicr  u.  bgl  bcraiibcn,  Cig.; 
o.  si  roge,  bic  .'piJincv  abftofjcu  0.  ucilicrcii, 
Cig.,  C,  Sotr.;  =  o.  se,  .lan.;  o.  drevo,  bcit 
Wipfcl  cinc^  93omuc«i  be)d)iicibcu,  Cig.;  tudi: 
bic  Šldttcr  bcž  58aimiC'?  abftrcifcii,  abbldttcni, 
Cig,  Jan.;  —  abfic)icu,  obluoibcii:  živina 
omuli  mlade  hrastiiic,  .Vo)'.;  omuljene  leilinc, 
Zv.;  —  vinograd  o.,  bcii  3Sciiiflnrtcii  jfttcit, 
Cig.:  —  omuljcn,  ftmnpf,  ./an.;  ol)iic  ,vi)nicr, 
oblic  'i^arl,  oI)iic  'iMdttcr,  C 

omu.šičnik,   m.  baS   3'fl)PP'>nci",   ^"^^   ^J31a|cit 
pllaftcf,  .Mur.- Cig.,  .lan. 

omiisičnjak,  m.  =  omušitnik,    (,". 

omutavčti,   im,  vb.  pf.   ftlimilt   lucibcit,    Cig. 

omiititi,  mutim,  vb.  pf.  =  onuitaveti,  \'.-Cig  . 
./svkr. 

omutniti,   mutncm,  vb,  pf.  =  omutaveti,   Cig. 


omuzati,  am,  vb.  pf.  (bic  Siinbc,  bic  §aut,  bic 
§aarc,  bic  '^latter,  beii  S'otl)  u.  bgl.)  abftreifcn, 
vihŠt.-C,  Z.;  o,  se,  ,'^aarc,  gcbcvii,  'iia\xh 
tocvlicrcn,  Z.;  —  o.  koga  za  uho,  jcmaubcm 
cinc  C^rfeige  gcben,  Cig.\  o,  koga,  jcmanbcn 
abftrcici)cn,  abpriigclu,  Bes. 

omuzniti,  muznem,  vb.  pf.  mit  cilicm  ^Vi%t 
abUreifen,  Guts.,  Cig.,  Jan.,  M.,  v\hŠt.-C. 

omuzovati,  ujem,  vb.  itnpf.  ad  omuzati,  omuz- 
niti, abl'treifcu,  Z. 

omužiti,  im,  vb.  pf.  o.  šibo,  bic  9tinbc  Don 
cinem  iaftigctt  3'"£'9E  %'^^^  ablofcn,  Cig. 

1.  on,  ona,  ono  (onp),  pron.  er,  fic,  cš;  on, 
bcr  SOJann,  ona,  ba§  (Sl)ctt)eib  (tako  med 
prostim  narodom  drug  o  drugem  govorita 
mož  in  žena);  on,  ha^  9Jidnnd)en,  ona,  ba§ 
23cibd)en  bci  3;^icrcii  ibej.  i^ogcln);  acc.  n. 
sing.  nje**:  storite  je  tretji«:,  Dalm. ;  vzemi 
le-to  dete  in  je  doji,  Dalm.;  brzdam  svoje 
telo  in  je  v  hlapčevanje  silim,  Schonl.-Met.; 
tako  tudi  nk.  (sicer  nav.  „ga");  —  v  nikal- 
nih  stavkih  more  genitiv  tega  zaimena  sprem- 
ljati samostalnik,  katerega  se  tiče  zanika- 
vanje :  ni  ga  jezika,  ni  je  besede,  Ravn.- 
Mik.;  Ni  ga  lasu  na  glavi  več,  Pi-eš,;  nimam 
ga  človeka,  ki  bi  me  v  jezero  dejal,  Ravn,- 
Mik.;  tako  tudi  pri  akuzativu  v  vzklikih: 
da  jo  nevoščljivost!  da  ga  napuh!  Ravn.- 
Mik.;  {gen,:  da  je  sestre!  Met.-Mik,) ;  —  acc.  f, 
sing,  »jo"  izraža  nekak  nedoločen  objekt 
pri  mnogih^  glagolih;  potegniti  jo  kam, 
uganiti  jo;  Štirje  jo  godejo,  Eden  jo  trobi, 
Npes.-K.;  (menda  po  vplivu  italijanščine; 
prim.  capirla,  Mik,  I'.  G.  IV,  3o.);  —  stari 
acc.  m.  sing.  Bi(i'B)"  se  združuje  z  nekaterimi 
predlogi:  predenj,  nadenj,  (=  pred  njega, 
nad  njega)  in:  vanj,  zanj,  nanj,  ponj  (= 
v  njega,  za  njega,  na  njega,  po  njega); 
(pomni:  gre  nad  i,  pade  pred-i.  Met.). 

2.  9n,  ona,  onp,  pron,  =  i.  oni,  jeiicr,  »k., 
Kr,;  (govori  se  nav.  ^un",  na  Gor.  tudi 
»gun"). 

ona,  pron.   =   2.  oni,  one,  .Mik. 

onaditi,   im,  vb.  pf.  =  obnaditi,  mit  5ta^l  bc« 

Icgcii,  C. 
onadva,  onC"dvc,  g.  njiju,  pron.  |ic  ,Vi'ci. 
onak,  adj.  Don   jciicr   ^-iPcjd)o)fcul)cit,   bcrartig, 

./an.fl/,). 
onak,  adv.  =  onako,   C. 
onakajše,  adv,  cbciljo,   C. 
onak9,  adv,  ouf  jene  SScifc,  C;  tako,  ne  onako, 

niKr.-.\/, 
onakov,  adj.  uoii  jciicr  "i^c|d)aitcnl)cit,  C 
onaksun,  šna,  adj.   =  onakii\,   C. 
onanija,  /.   bic   Sclbftbcflcdiiiig,   bic    Cnanic, 

Cig. 
onanist,  m.  bcr  Cliaiiift. 
onav,  iidj,  =  onegov,   C,  Z, 
onazaditi,  zadim,  vb.  pf.  o   kaj,  ^Hiirf|d)rittc  in 

ciiicr   3od)c  ucrurfad)cn:   o.  znanstvo,    Cig. 

onda,  adv.  =  ondaj,   Cig,,  Jan,,  Mik. 

ondaj,  adv.  bamalS,  Cig.,  Jan.,  nk.;  bamt, 
.\/.;  bo:  ondaj  pa  je  rekel,  ba  Iprad)  cr  (v 
priprostcm   pripovedovanju),  jv^li^t. 


undak  --  onegaviti 


829 


oneg^diti  —  oneužitilp 


ondak,  adv.  =  ondaj,  Prip.-Mik. 

ondan,  adv.  =  on  dan,  neulic^,  BlKi:,  jv^li- 

St.  (oni  dan,  Diet. J. 
i.ondanji,   adj.    DOli   ncillid),    Diet.,  C.  Polj., 

—   pri  m.  ondan. 
2.  ondanji,  adj.  baiiuilii],  Mik.;  —  prim.  onda. 
ondanšnji,  adj.  wn  neillid),  Z.;  Navieka  no- 

vinc  Ondanšnji   mravliin"c.    Vod. (Pes.). 
ondašnji,  adj.  baiiialig,  nk. 
ondej,  adv.  boit,  Mik. 
ondek,  adv.  =  ondekaj,   C. 
ondekaj,  adv.  bovt,   Cig.,  Krelj. 
ondekašnji,  adj.   =  ondešnji,   C. 
ondešnji,  adj.  bovtic),   Cig.,  Jan.,  jv^h^t. 
ondi.  adv.  bPit,  an  jcnei  Stelle,  baielbft. 
ondikaj,    adv.  bort,    Mik.:    tu    nekaj,    ondikaj 

nekaj,  Jure. 
ondpd,  adv.  =  onod,  bort  f)crum,  auf  jcnent 

"Kege;  od  ondod,  ooti  bort;  ondod,  jv:iftšt. 
ond^ten,   tna,  adj.  »oit  jiener  ®cgenb,   bovtig, 

Mur.,  Cig.,  Jan.,  Mik. ;    od  vseh    ondotnih 

mest,  Ravtt. ;    —   prim.  ondod. 
ondu,  adv.  =  ondi,  Jan.,  Trub.,  Dalm.,  Krelj, 

nk. 
ondilkaj,  adv.  =ondi.  Diet.,  Cig.,  Jan.,  Trub., 

Krelj,  nk.;   Ondukaj    t^ko    dolgo  kleči,    Da 

bom   jaz  v  cerkev  prišel,  Npes.-K. 
ondukajšnji,  adj.  =  ondešnji.  M.,  Z.,  DZ. 
one,  pran.  =  2.  oni,  Cig.,  Jan.,  3/.,  Gor.,  St.; 

(onej)   C, 
onfbje.  )i.  =  obnebje,  bcr  .^immelsvaum,  M. 
onečastitev,  tve,  /.  bie  3>eiunct)rung,  bcc  ^n* 

)ult,  Jan. 
onečastiti,  častim,  vb.  pf.  Berunel)rcii,  eiitc^vcu, 

jdinnbcii,   Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J,  nk.,  BlKr. 
onečastnlk,  m.  ber  Gnte^rer,  Cig. 
onečaščenje,   n.  bie  ©iitef)rung,  nk. 
onečaščevati,    ujem,  vb.   inipf.  ad  onečastiti, 

t)cruitcf)icn ,  cnfefjren,  (onečeščevati)  Jurč, 

(onečastovati)   Cig.,  Jan. 
onečaščevavec,  vca,  m.  ber  ©ntel^rer,  Cv. 
oneč?diti,    cedim,   vb.  pf.  oerunreiuigeu,  bc= 

id}inufeen,  be)ubcln. 
onečfja,  /.  bie  33erunreiniguiig,  ZgD. 
oneč?jati,    am,    vb,  impf.  ad  onečediti;    r)er= 

unrcinigen,  Z. 
onečistiti,  čistim,  vb.  pf.  tterunreinigcn. 
onečlovečiti,   ečim,  vb.  pf.  entinctifd)cn,  Cig. 
onegast,    adj.  Don  bcr  gciuificu  ^cid)nffcn^eit 

(bie  man  ni(f)t  nenncn  roitl  ober  tanni,  Cig., 

Notr.-Levst.  (Rok). 
onegasten,  stna,  adj.  =  onegast,  Cig.,  \otr.- 

Levst.(Rok.). 
onegati,  am,  vb.  impf.  etftja^  IfiiUT,  wa?>  man 

nidit  jagcn  fanit  ober  roill,  iai  Xing  t>a  tf)un 

(nadomešča  lahko  vsak  glagol,  katerega  ali 

nečemo  ali  ne  moremo  izreči),  Mur.,   Cig., 

Jan.,   C,  Notr.-Levst. (Rok). 
onegav,  adj.  i)  t)on  ber  geroifien  '53eid)affent)eit, 

Čig.;  —  2)   bem   gcrtilfen  0.  bcm  2;ing  ha 

ge^orig:  poznaš  onegavo  hčer?  Mur.;  one- 

gava  krava,  bie  kvCt)  bee  '^'ing^  ta  (beffcn 

3famc  un§nid)t  einfdflt),  Mik.;  pogl.  onegov. 
onegaviti,  avim,  vb.  impf  ba§  ®Cttii|fe  t^un, 

reben,  trciben  (roa^  man  nic^t  jagcn  fann  0. 


luild;  trciben:  moram  iti  gledat,  kaj  kaj  one- 
gavijo  družina  moja  in  tiačani,  LjZv.;  kaj 
bi  onegavil!  \važ  brauc^t  man  ba  Umftdnbe 
SU  macf)en!  Z. 

oneg9diti,  godim,  vb.  pf.  cfeltjaft  inod)en,  be» 
fdunn^cn,  Cig. 

onegov,  adj.  bcm  2)ing  ba,  bcm  gciuiffcn  (betfcn 
9{ame  un^  ebcn  nidit  cinfdllt)  gcljorig,  .Mur.. 
Jan.,  C .  BlKr.,  jvili^t.;  onegov  lant,  Bl- 
Kr., jV^lK^^t. 

onemaga,  f.  hai-  Srla^mcn,  ba§  Grficgen,  Valj. 

(Rad). 
onemagati ,    am,  vb.  impf.  ad  oncmoč\,  Uon 

itrdftcn  tommen,  !raftlo#  merben,  eilat)mcn, 

eriicgen,  CV^--.,  Jan.,  vihŠt.-C;  (rabi  se  tudi 

kot  vb.  pf). 
onemenje,   n.  haž   Stnmnmicrbcn,    bie   !il>er' 

[tnmmnng,  Cig. 
onemeli,  i'm,  vb.pf.  ftumm  tucrbon,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  nk. 
onemiti,  im,  vb.  pf.  pm  Sc^ttjeigen  bringcn: 

<@eid)ii^ci  bcmonticrcn,  Jan. 
onemoči,  morem,  i't. /;/".  =  obnemoči,  fraftlOs 

rcerbcn,   erlalimcn,  čvmatten,  eriiegen;  one- 
mogel, cntfrdjtct,  abiiejpaimt,  Cig.,  .Jan.,  C. 
onemoglost,/,  bic  itiaftlofigfeit,  bie  2rf)rtiad)c, 

bie  Gvjrfnipfung,  Cig.,  Jan.,  C. 
onemogočevati,   ijjem,   vb.  impf.  ad  onemo- 
gočiti, nk. 
onemog9Čiti,  očim,  vb.  pf.  unmijglic^  mari)en, 

Cig.(T.),  nk. 
onen,  adj.  tton  ber  gcmificn  (bercn  9?amen  id) 

nid^t   nennen    fann    ober  nndi:    onene    be- 
sede, Z. 
onenaditi,   nadim,  vb.  pf.  =  iznenaditi,   C. 
onepokojiti,  im,  vb.  pf.  bennru!)igcn,  Cig. 
oneprijateljiti,  im,  vb.  pf.  tterfcinben:  o,  koga 

s  kom,   Cig.(7'.j. 
oneprijazniti,  aznim,  vb.  pf.  =  oneprijateljiti, 

Cig.rr.). 
oneslaniti,   slanim,  vb.  pf.  cntial.^cn,   O'^. 
onesnaženje,  n.  bie  33ernnreinigung. 
onesnaževati,   ujem,  vb.  impf  ad  onesnažiti: 

»ernnrcinigen. 
onesnažiti,  snažim,  vb.  pf.  ttcmnrcinigcn,  be= 

jd)mnt5en. 
onespod9ba,  /.  bie  Knlftedung,  Cig. 
onespod9biti,  dobim,  vb.  pf  entj^tellcn  (stil.i, 

Cig.fT.).^ 
onesrečevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  onesrcčiti, 

Z.,  nk. 
onesrcčiti,  srečim,  vb.  pf.  nngliidlic^  mad)cn, 

Cig. (T.),  Z.,  nk. 
onesv^čenje,  n.  bie  ©ntfjciligiing,   Cig.,  Jan. 
onesvečevanje,  n.  bie  (^ntliciligung,  .^IS. 
onesvečevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oncsvetiti, 

entt)eiligen,  Jan. 
onesvestiti    se,    sv^stim  se,    vb.  pf.  bie  53e= 

finnnng  Dcrlicren,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  Vrt. 
onesv?titi,   svCiim,   vb.pf.  cnt^eiligcn,  Cig., 

Jan. 
onešk9diti,  škodim,  vb.pf.  unic^dblit^  inadjcn, 

DZ 
oneužitilo,  n.  ha?f  Tenatnrierung-3mitte(,  DZ. 


.    oneužititi  —  ontologija 


830  — 


onuča  —  opaldarski 


oneužititi,    žrtim,   yb.  pf.  =   neužitno  storiti, 

bcnatuiicicii,  DZ. 
onevesfliti,  sClim,  vb.  p/,  ein  Uiiluftgcfiif)!  cx- 

Xic\t\\:  o.  koga,  se,   Cig.fT.J. 
onevihtniti,  vThtnem,  i'b.  p/,  aufbraujien,  auf 

fadvcn,  C. 
onev^ljiti ,    voljim,    vb.  pf.  iiiiUndig  marficit, 

Cig..   C. 
oneznaniti,  znanim,  vb.  pf.  uilfcniltlic^  mndjen, 
^  enlftcdcu,  Cig.fT.J. 
onež,  m.  =  janež,   Cig.,  Jati. 
ongaviti,   avim,  vb.  impf.  tako  se  nav.  govori 

nam.  onegaviti. 

1.  oni,  ona,  ono,  pron.  jeiier,  jene,  jenc^;  - 
ne  ta,  ampak  oni;  oni-le,  le-oni,  jcner  boit; 
ta  — oni,  bicfer  —  jencr,  ber  eine  —  bev  onbere; 
oni  isti,  gcfabe  jenov,  brvjelbe,  ogr.  -C;  — 
ono,  auf  jene  floulfic  ''^(vt:  ono  butasto  (c 
pred-se  gledal,  Ravn.;  jo:  ono  velik,   C. 

2.  oni,  ona,  ono,  geu.  onega  (onega),  one,  ;cro«. 
bcr  gctinijc,  ber  ^'ini.i  ha,  bcn  id)  tm5(ugcnblidc 
uid)t  iicnncn  mili  o.  !ann,  Mur..  Cig.,  Met., 
Mik.,  Levst.fRok.J,  Dol.;  to  je  ona!  bai 
finb  faule  ^ii^ic!  ^'--Cig.;  prazna  ona!  Sari' 
fari !  C;  (^onega"  se  tudi  kot  nominativ 
rabi:  onega  [onga]  mi  je  rekel,  Gor.,  Ig.); 
—  prim.   ona,  one. 

onikati,  am,  vb.  impf.  o.  koga,  nod^  bem  93eU 

)pie[c  be-o  bcutidjen  »Sic"  jcmanben  mit  bcm 

nniloDifrficn  „oni"  anrcben. 
oniks,    »I.  neka  vrsta  kremenjaka,    ber  CnllJ" 

(min.),   Cig.fT.J,   C,  Erj.fMin.J. 
onkraj,  praep.  c.  gen.   jcnjcit^J:  o.  potoka,  o. 

groba. 
9nkrajnji,  adj.  jcnjeitig,   C. 
9nkrat,  adv.  =  neiilid),  Z.,  jv^lišt. 
on9d,   adv.  bort^crum,   in  jcner  (Mcgcnb,   auf 

jeucm  SBege,  bort  burdj;  ^  le-onod.  Diet.; 

divji  možje  bodo  onod  skakali,  Dalm.;  koder 

ti,  onod  jaz,   Gor.-Levst.fM.J;  od  onod,  t>OU 

bort;  David  je  od  onod  šel  in  ubežal,  Dalm.; 

tudi:  onod,  3/.,  ^'r^/j.S7. ;   (onode,  onodi,  C). 
on9J,  adv.  lebtl)in,  ncu(id),  C,  Št. 
9n9krat,  adv.  =  onkrat,  bamalž,    C. 
onylik,  adj.  )0  flVPH,  glcid)  grof},   C,  Dalm.; 

onoliko,  kolikor,  bicfclbc  Ouautitat,  U'ic,  Ja>i., 

Cig.fT.J,  DZ. 
on9madne,  adv.  =  ondan.  Diet.,   C. 
onomatopojija,  /.  posnemanje  naturncga  glasu 

7.    besedo  ,     sličnoglasje  ,    bic    DuomatOpOlC, 

Cii^- 
9nostran,  praep.  c.  geu.  jonfcit«!,  Levst.fRok.), 

nk.,  (unostran)  .Ia>i.\  onostran   morja,  Erj. 

fl-,b.  sp.J. 
enostranski,  adj.  jcufcitig,   Cig.(T.J. 
on9ten,    tna,    adj.  in  jcuor  Wogcub  bcfiublid), 

jnifcitig,  Mur. 
Onstran,  praep.  e.  gen.,   Cig.,  C.;  pogl.  ono- 
stran. 
onti,  adv.  =  anti,   C,  Mik.,  v{hŠt.;  onti   pa 

ff>ntipa'.  ja  frcilid),  oHcrblng*,  SlGor.-C. 
ontipa,  adv.  =  onti   pa,   C.,  .\fik. 
ontologičtn ,    čna,   adj.   ontologijd),   Cig.fT). 
ontologija,  /.  nauk  o  bitju  in  o  tem,  kar  je, 

bic  Cntologic. 


onuča,  /.  bcr  £d)uf)fe!3cn,  bcr  ^ujjfc^en,  Mik., 
\ 'reme ,    Hrušiea  fSotr.J,   Bole-Erj.  f  J^orb.J, 

BlKr.;  ivnuča,  v^hŠt.-C.  ogr.-Valj. IRadf). 
opaberkovati,  ujem.  vb.  pf.  o.  vse  vinograde, 

iu  alleu  SBciiigdrlcu   bic  9iact)lc)c   abbalten, 

(opap-)  jvihšt. 
opačen,  čna,  adj.  abid)t,  ticrtcf)rt,   Cig.,  Jan., 

C,   Danj.-M. 
opačina,  /.  bcr  ^cbler,   C:  pregrehe  in  opa- 

čine,  ZgD.\  bcr  ejccfž  (phil),  Cig.fT.J:  (hs.). 
opački,  adv.  =   naopak,  narobe,   C. 
opad,   pada,  m.  =  pad,  ber  j^raH,  Valj.fRadJ. 
opadanje,    n.  bo§  f^atlcn,    baž  Sin!cn,  Mur., 

M.,  kajk.-Valj.fRadJ. 
opadati,   padam,   vb.  impf.  ad  opasti,    i)  ob' 

faden  (o  listju),  Cig.;  =  padati.  foCcn,  finfctt, 

Mur.;   v  grehe  o.,  kajk.-Valj.(RadJ;  —   2) 

fallcub  bebcdcu   fttom  Sd)uec),   Jan.;  —  3) 

befaticn ,   amnanbciu ,   Jan. ;   strah  in  trepet 

jih  opadaj !  Ravn. 
opadek,  dka,  m.  i)  \  opadek,  jum  9tO(^t^eil: 

premcnil    je   pevec    le  nekoliko    besed,    pa 

sebi  in  jeziku  v  opadek,  Levst.fZb.  ap.J;  — 

2)  opadki   =  odpadki.    Valj.  (Rad). 
opadina,  /.  bcr  ^adflccf  (5.  3^.  am  Dbft),  Cig. 
opadka,  /.  ciu  Iiij(,^erucš  Sdilof§,    \'.-Cig. 
opadljiv,  iva,  adj.  Ijinfatiig,  Mur. 
opadnina,  /.  =  opadina,   Cig. 
opadniti,  padncm,  vb.  pf.  =  pasti,   v{hSt. 
opah,  paha,  m.  bcr  ^1icffi'(au§)d)lag,  .Jan. f  H. J. 
opahati,  paham,  vb.  pf.  aiifiidiclu,  Cig..  Jan.  ;an- 

niet}en,  Mur.;  —  burd)  3"'^dicn  rcinigen,  Diet.; 

žito  z  vrečo  o.,  Ig;  —  abpriigeln,  Jan. 
opahtk  ,    hka,    m.  nav.  pl.  opahki ,    cinc  *?(rt 

.s>autauefd)lag,  Jan.,  DZ.,  Tolm.:  bcr  (yi-'icffl' 

Jan. (H. J. 
opahljati,   am,    vb.  pf.  aufadjclu ,   o.  se,    fid) 

obfiidKlu,  Cig. 
i.opahniti,    nem,    vb.  pf.  (ciumali   auiucljcn, 

Mur. 
2.  opahniti,  nem,   vb.  pf.  =  opehniti ,   Cig.; 

—  o.  se,  eiucn  '?(u>3)d)lag  bcfommcu:  obraz 

se  mu  je  opahnil,   Podkrnei-Erj.(Torb.J. 
opahovati,    ujem,    vb.  impf.  ad   2.  opahniti, 

=  opehovati,   Cig. 
opak,    paka,    adj.  iibid)t,   fcbrfcitig,   Cig.,   C; 

opaki  veter,  bcr  (Mcgcuioiub,  ogr.- C. ;  —  bo^^aft, 

Z.;  (na  opak,  Jan.  j  H. J,  iz:   na  opako,  pogl. 

naopak). 
opakavali    se,  am  se,   vb.  impf.  =:  spakavati 

se,  oponašati   koga,    Rilienberk-Erj.(Torb.). 
opakost,  f.  bic  i^irfcl)rtl)cit,  Z..— bcr  TOangcl, 

bic  ®d)iuiid)c,  C;  —  laie  SoSIjaftigfcit,  Jan. 

fIL).   _ 
opakovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  =  opaka- 

vati   se.   Z. 
opal,    m.  bcr  Cpfll;    jašmasti,  lesasti,   mlečni, 

steklasti,  voskasti  o.,  bcr  .^afP'.  ^■"■■'•(Vf^Jl^iild)«, 

WIa«',  ai^adi^opal,  Erj  (Min. J.  ^ 
opalda,  /.  bic  3^abattrafif,    C,  Št.,  Dol.;  — 

prim.  it.   appalto,  bcr  ^.)Jad)t;    a.  di  tabacco, 

bcr  Iabafocrfd)Icif}. 
opal  dar,  rja.  m.  ber  labaftraftfaut.  Dol. 
opiildarski,  adj.  Iabafttafif= :  opaldarski  tobak 

=  pri  opaldarju  kupljen  t.,  ./j//v. 


opaldnik        oparica 


831  - 


opariti  —  opa.snica 


opaldnik,   m.  =  opalda,   C. 

i.opalek,  Ika,  tn.  ber  Spfdjbvaub,   C/^'.,   C 

2.  opalek,    Ika,   m.  =  pajek,  Mcg.,  5i'.  Duh 

pri  Krškem-Erj.(Torb.),    Tolm. 
opaličati,    am,  i>b.  p/.  =  abpviiiictn,   C/ir. 
opaličiti,    im,   vb.  pf.  =  s  palico   udariti,  \'as 

Krn,   Seno\eče-Erj.(Torb.),    Tolm. 
opalika,  /.  =  debela  palica.    Vas  Krn  -  Kij. 

(Torb.). 
opalikovec,   vca,    m.  =  oblikovec,   drobno, 

nerazcepljeno  drevo,  Temljine(Tolm.)-Štrek. 

(Let.). 
opalina,  /.  bev  33mnb9Ciuc^,  C. 
opaliti,  im,  vb.  pf.  ah',  oiijeniicn,  anbrciincit; 

o.  si    lase;    bes  te   opali !    TV^,    Lei>st.(Iib. 

sp.J ;  —  mit  madien,    .Mur. ;  —  braiincn: 

solnce  mu  je  kožo  opalilo,   Cig.;   ves  opa- 

Ijen  od  solnca,yj'j;/j.SY. :  —  o.  koga  po  hrbtu, 

einert  Streidi  auf  hcn  Siiirfen  gebcii,  Z.,  Lašče- 

Lcvst.  (Rok.). 
opalizovanje,   n.  iaž  C^pnlifiercn,   Cig.fT.). 
opalizovati,    ujem,    i>b.  inipf.   po  opalovo  se 

svetiti,  cpaliftercn,  Cig.fT.J. 
opaljenek,  nka,  m.  nekaka  gibanica,  v^hSt.-C. 
opaljenka,  /.  nekakšen  tenak,  nizek  kruh,  Dol. 
opalov,  adj.  £)pal= :  opalova  matica,  btc  Cpal= 

ntlltter,  Erj.fMin.). 
opalovec,  vca,  m.  opalovci,  bic  CpalitlC  (min.), 

Cig.JT.). 
opalščina,   /.  =  opalova    matica,    bie  Cpa(= 

mittter,  Cig. 
opametiti,   im,    vb.  pf.  flug  ntad)en,  tDi|5igcn, 

Jan. 
opančar,    rja,    yn.  ber  Cpaitleiimodier,   C,  Z., 

Zora. 
opančarica,  f.  bež  Cpanfenmadfjcv^  t^raii,  Z.. 

kajk.-Valj.'(Rad). 
opanek,   nka,  m.  ber  iiatioiialc  9iirnieiilrf)uf); 

—  neko  obutalo,  katero  nosijo  samo  ženske, 

moški   ne,   Staro  Sedlo-Erj.(Torb.). 
opanjeti,   im ,   vb.  pf.  erftarreii,  (openj-)  C; 

Ocrflocfeil ,    Mur.,    Cig.,  (openj-),   Giits.;   — 

ftut^en,  .Jan. 
opanka,  /.  =  opanek,   Cig.,  Jan. ;  —  eilie  9trt 

Sd)nurid)U^,  Mur.,  Mik.;  —  niebcrer  Sunb= 

fc^ul),  Mariborska   ok.-Kres;  —  tudi:    ber 

^olsfc^U^,  Mariborska  ok.-Kres,  KrGora- 

Levst.  (Rok.). 
opankar,  rja,  m.  moški,  kateri  opanke  nosi,  M. 
opankarica,  f.  ženska,  ki   opanke  nosi,  M. 
opara,  /.  i)  ba§  jitnt  Kiiibrenticii  ber  t^^ffcr 

beftimmte  2Bnfier,  ba§  !!8erforf)rt)a)')er,  Mur., 

C;  boi- 9lbbrii{)iuaficr,  Jan. (H.);  —  2)  ber 

njorme  Uiiiid)tag  au]  einem  tronfcn  Sorper= 

tf)ei(,  C;  —  -i)  soparna  vročina,  kadar  po 
malem  dežju  zopet  solnce  sine,  Podkrnci- 
Erj.  (Torb.). 

oparek,  rka,  m.  ber  §tufgui'§  mit  ftebenber 
gUiifigteit,  ba?'  2;ecoct,  Cig. 

oparen,  rna,  adj.  n  jd)tuuf,  Z.,  Gor.;  —  2) 
an  ber  Uviniperre  leibenb  (o  živini),  Mur., 
Cig.,  Met.,  Škrilje  pod  Čavnom-Erj.(Torb.). 

oparica,  /.  i)  bie  ®d)rDiiIe,  C,  Z.;  —  2)  bic 
Stelle,  roo  man  \\i)  (5.  58.  mit  fiebenbem 
SBaffer)  »erbraitnt  t)at,  bie  58ronbnjunbe,  Cig. 


opariti,  parim,  vb.  pf.  mit  f)cif?em  lji.<a))cr  ht- 
gicf^eii,  nbbriitjcii ;  o.  se,  fid)  mit  lieiHcm  ©aficr 
breuiieii,  fid)  ucibrii^eii;  —  fid)  ucrbreiiiicu 

(lig.),  Jan.\  — oparjen  =  poparjen,   bctioncil, 

iiiebcrgcjdUogcii,  Cig.,  Jan.,  C. 
oparjati,    am,  vb.  impf.  ad  opariti,  Jan. 
opa;jenik,  ?«.bic2'nilipfmibc(,  (oparjenek)  y<5t«. 
oparljiv,   adj.  =  oparen,  BlKr. 
oparnica,  /.  bie  Sd)Ict)C,  bic  (^rud)t  bc§  Sd)(c^= 

borilCiž   (prunus  spinosa),    Cig.,  Jan.,  C,  \t., 

Dol.,  BlKr.;  trpko  kakor  oparnica,  Zv. 
oparničevje,  n.  coll.  bog  ®(f)leI)borngeftrQurf), 

Dol.-Burg.(Rok.). 
oparnik,  m.  ber  ©d)te!^born  (prunus  spinosa), 

Medv.  (Rok.). 
oparnost,  f.  bic  Urmfpcrre  (beim  S5ief)),  Cig., 

Jan.,  Skrilje pod  Cav)iom-Erj.  (Torb.),  Strp. 
opas,  pasa,  m.    i)  ber  ®iirtel,   Mur.,  BlKr.; 

srca  železni  opaši,   Preš. ;  —  2)  bie  SdliirjC, 

C;  —  ba^}.  ©efim^,  C. 
opasati,   pasem,   vb.  pf.  umgiirtcn:   meč  o.; 

—  (eine  Sd)iiv,^C)  iimbinbeii,  Cig.;  —  o.  se, 
bcn  ©itrtcl  aidrgcii,  |id)  giirten;  — umjd}liei3en 
(mic  mit  ciiicm  (^iirtel),  Cig.,  Jan.;  z  gozdi 
opasan,  umiualbet,  Cig.;  uiiijingchi,  belogcrn, 

ogr.-M.;  --  limfaffeii:  te  smreke  trije  možje 
ne  morejo  opasati,    Ben.-Erj.(Torb.). 

opasavati,  am,  vb.  impf.  =  opasovati ;  um= 
gitrten ;  o.  se  s  čim,  fic^  mit  etttjaž  umgiirten, 
Lašče-Erj.  (Torb.). 

opasek,   ska,  m.  ber  feberne  OJelbgiirtet,  Cig. 

opasen,  sna,  adj.  gefii^rlid),  Cig. (T.),  Levst. 
(Sauk),  nk.;  —  hs.  iz  rus. 

opasica,/.  i)  ber  Seibgurt,  bie  Seibbinbe,  Jan., 
Štrek.,  Svet. (Rok);  moški  pas,  nekaka  dolga 
ozka  ruta,  rdeča  ali  višnjeva,  kakršne  so 
nekdaj  nosili  stari  možje,  da  so  se  »opa- 
savali"  ž  njimi,  Lašče-Erj. (Torb.);  —  2)  = 
debela  palica,  Erj.(Torb.). 

opasilen,  Ina,  adj.  .ftirc^tucifj^:  opasTIna  ne- 
delja, ber  ®ird)njcif)joniitag,  Cig. 

opasTlnica,  /.  i)  ber  iicibgurt,  Mur.,  Cig., 
Jan.;   -    bic  Cfficierc^binbc,    Vod.(Iib.  sp.j; 

—  t>a§  !ird)Ii(^e  (£iiigiiliim,  Z.;  —  2)  ber 
Sattclgiirt,  r.-CYir. ;  —  3)  eiit  faiigcž  3cil, 
ta?:  um  ben  belobcneu  .vcutimgcu  gcbuiibcii 
mirb,  ber  ,'ociimageiiftricf,  bic  ;pcit(ciuc,  Cig., 
Dol.,  Kras;  —  4)  =^  opasilo  2),  baž  k\vd}' 
meit)feft,  Cig. 

opasUnik,  m.  ber  ©iirtef,  Mur. 

opasil9,  K.  i)  ber  ®iirtc(,  ber  (Mmt,  Mur., 
Cig.,  C,  DZ.;  potne  rute  in  opasila,  Jap. 
(Sv. p.);  kolesno  o.,  bieUmgiirtmig  bc^flJabež, 
Vrt.;  ber  Ireibricmcii,  DZ.;  —  ;)  ba?  Jilird)= 
rueit)fc|"t,  bn^  ''Ivatrocinium,  Rihenberk,  Kras, 
Brezovica  v  Istri-  Erj.  (Torb.);  na  opasilih 
in  godovih,  Zv.;  („nekdaj  je  bil  običaj,  pra- 
vijo, da  so  o  takcj  priliki  cerkev  s  svečami 
opasali",  Levst. [Rok.]);  —  3)  baž  9?Qmenii' 
tag§gcjd)eilf ,  Cig.;  (ndedicazione",  Alas.); 
prim.  vezilo. 

opasje,  n.  i)  bie  Jaifle,  nk.;  —  2)  ber  (Srb^ 
giirtci,  bie  ^o\\i,  Jan.;  pogl.  pas. 

opasnica,  /.  ber  Oiiirtel,  bie  iicibbiiibe,  Skrinj., 
DZ. 


opasnik  —  opazovanje 


832  — 


opazovati  —  opf  kar 


opasnik,  m.  i)  ba§  tirc()lid}e  (Iiuguliim,  Z^O.; 

—  2)  bic  Scl)ur,v',  Cig. 

opasnost,/.  bic  ©efaljr,  Cig.(T.J,  Levst.(Xaiik), 
nk.\   —  prim.  opasen. 

opasovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  opasati ;  lim= 
giutcn:  iinUiiiibcu;  o.  se,  )id)  giirtcn. 

opast,  f.  eiiie  mit  Scfincc  bebccfte  'ibcrgipi^c, 
Jan.,  'Cig.(T.J,  Mik. 

opasti,  padem,  vb.  pf.  i)  obfatteii  (o  listju), 
Cig.;  =  opasti  se:  Vse  prehitro,  ve  pre- 
proste, Se  opadle  na  tla  boste,  Vod. (Pes.); 

—  ttciiinfcn,  Mur.;  —  in  9?erfall  geratficn, 
Cig.;  -  2)  falleiib  bcbccfcn  (o  snegu),  J<3«.; 
s  slano  o.  kaj,  beveifcn ,  Cig.;  puščava  je 
kakor  s  slano  in  ivjem  opadena,  Ravti.;  — 
■2,)  befallcii,  crgreifen  (»on  OJciniUfjejultanbenj, 
Jan.;  bridkost  ga  opadc,  Burg.;  —  opa- 
den,  bctroffcn,   Cig.,  Bes. 

opasti,  pasem,  vb.pf.  1)  iibcrall  boucibcn  loffcn, 
biirclnuciben,  Cig.;  —  2)  biird)  SBdbcn  \voi)U 
gciin^rt  moc^cn,  Z.;  voliče  porediti  in  opasti, 
Jurč. 

opaša,  /.  coll.  SHofinen,  Pritnorje-Erj.fTorb.J ; 

—  prim.  it.  uva  passa. 

opaševati,  ujem,  vb.  impf.  =  opasovati,  ogr.- 

Valj.diad). 
opaški,  m.pl.  .ftleicit  ttcnneiigt  mit  Spiilnjafjer 

a{i  3?ic^futter,    Valj.  (Rad). 
opašnjak,  »i.  bcr  ©elbgiirtcl:   ne  imejte  zlata 

ni  srebra  v  svojih  opašnjakih,    Cv. 
opat,  »I.  bcr  ^3(bt,  Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk. 
opatica,  /.  bic  'iJibtiiiili,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk. 
opatija,  /.  bic  'Jlbtci,   Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
opatTjski,  adj.  9lbtci=,  dbtitd),  Jan. 
opatinja,  /.  =  opatica,   (Jig. 
opatovina,  /.  bic  ^(btcipfritiibe,  Cig.,  Jan. 
opatovski,  adj.  čibtlid),   Cig.,  Jan. 
opatski,  adj.  =  opatovski,  Jan. 
opatstvp,  n.  bic  9(bt»tjuvbc,  Cig.,  Jan. 
opaž,   paza,   »1.  bcv  5?cbad)t,   Cig.,  Valj.  f  Radi. 
opazba,  /.   i)  bic  3BaI)nui)imiiig,   bic  'iVob' 

adltuug,    DZ.;  —   2)  =^  opomnja,    bic  9(11= 

mcrtuiig,  Cig.,  Jan. 
opazen,  zna,  adj.  i)  bef)Utfam,  tJorfid)tig,  ailf' 

mcifjam,   -U/<r.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  Icid)t  ,su 

bcnicifcii:    najopaznejše  prikazni,  /nid. 
opaziti,  pazim,  vb.  pf.  bcmcrfcil,  UlClfcil,  .\fur., 

Cig.,  Jan.,  nk. 
opazljiv,    iva,  adj.   1)  aufmcitjnm,  Z.;  —   2) 

=  opazen   2),   Cig.,  Jan. 
opazka,  /.  bic  ?d)riftlid)c  obcr  miinblidjc  33c= 

mcrfung,  bic  ^lumctfimg,  Cig.,  Jan.;  opazke, 

TOargiiioIicit,    Cig. (T.);    (po   nem.);    pogl. 

opomnja. 

opaznost,  /.  bic  i8cf)ut)omfcit,  bic  ilkbadjtigfcit, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  Slom. 
opazovalen,  tna,  adj.  l^cobnd)tiiiifl'?= :  opazo- 

vafna  soba,  bod  ^.Bcobad)tiiiigfvmmcr,  l.cvst. 

(l\il.);  opazovalna  vojska,  bic  CbjcrPOtioil*? 

armcc,  Cig. 
opazovališče ,   n.  bcr   '6cobad)tung*ort ,  Cig. 

( T). 
opazovatnost,  /.  bic  ^cobadjtimg^gabc,  Cig. 
opazovanje,  n.  ba^J  'iBcobnd)tcil,  "A-. 


opazovati ,    ujem ,    vb.   impf.  bcilicrfcil,    bcob- 

aditcii,   Cig.,  Jan.,  nk. 
opazovavec,    vca,    m.  bcr  33eobod)tcr,    Cig., 

Jan.,  nk. 
opazovavka,  /,  bic  ^cobacbtcrin,  Jan.,  nk. 
opazuh,  m.  bcr  Spion,  Cig.,  C;  bcr  Sauerer, 

.<?/.V.-C. 
opaž,   m.  bic  ^-l^cridialung,   bic  3.^crbrcttcrung, 

Cig.;  bic  ^-I3rcttcnrianb,  Jan.;  bcj.  bic  i8rcttcr» 

Derjd)Qhing  am  Oiicbcl  einc§  J>aufc#,  Xotr.; 

zidani  opaž,  bic  >vciicrmaucr,   Cig.,  Jan.,  C. 

1 .  opažati ,  am ,  vb.  impf.  ad  opaziti  =  bc- 
mcrfcn,  bcobad)tcn,  C,  nk. 

2.  opažati,  am,  vb.  pf.  =  opaziti,   Cig. 
i.opaževati,    ujem,    vb.  impf.  =  opazovati, 

.Mur.,   C,  D  Sv. 

1.  opaževati,  ijjem,  vb.  impf.  ad  opaziti,  Jan. 
(H.). 

opaziti,  pazim,  vb.  pf.  ttcrf^alcn,  ocrbrcttcm, 
QlK'tafcIn,  Cig ,  Jan.,  M. ;  —  o.  hlev,  t.  j.  s 
slamo  ali  steljo  ga  obložiti,  Dol.;  —  z  ža- 
metom opažen  voz,  cin  mit  Samml  belcgtcr 
5Sagen,  Zv. 

opečatiti,  atim,  vb.  pf.  mit  Siegcili  tjcrfcl^en; 

—  nbftcmpclii,   V.-Cig. 

opečenje,  n.  bie  53iaubtimnbc,  Dalm.-M. 

opeči,  pččem,  vb.pf.  i)  riiigžiim  bcr  3Sirfiing 
bcr  $)i|5e  auefc^^cn:  (riitg^^erum)  bratcu,  cin 
menig  bvatcn,  Cig.;  kruh  o.,  i^rot  bdl)cu: 
anbrciincn:  roko,  prste  si  o.,  fid)  bic  ^idnbc, 
bic  (^inger  Dcrbrcniicn;  —  o.  se,  fid)  burd) 
jvcucr  Dcrlc^UMi,  fid)  brcnncn;  kdor  se  z  vro- 
čim opeče,  na  mrzlo  piha  =  cilt  gcbrainitC'3 
Sluih  fiirditct  ia^  gcucr,  0>. ;— o.  se,  fd)Icd)t 
aiifommcii;  -  2)  ucrbrcmien,  brduucn:  solnce 
mu  je  kožo  opeklo;  ves  opečen,  jv^liSt. 

opečina,  /.  bic  '^raiiblinilibc,  Z..  Vrt. 

oppčje,  n.  coll.  3'CflC'»  ^'fflf^'^''''^^  •  '^'^'-'  "'^^ 
iz  žganega  opečja.  Let.,  Bes. 

opvčnica,  /    bic  3'ffl'^I^iiff^  -^•^-    ^'•'  ^j^''- 

op^čnik,  m.  i)ai-  3ii'i"!f'''''S.   ^'^• 

opehariti,  arim,  vb.  pf.  prcllcn,  bctriigcii ;  o. 
koga  za  kaj. 

opehati,  am,  vb.  pf.  miibc  mndicii,  crmiibcit, 
o.  se,  miibc  mcrbcii,  cniiatton,  CVi,'.,  C. 

opehniti.  pahnem,  vb.  pf.  i)  mit  bcm  Stof]- 
bobci  nbbobdu,  Cig.,  C;  —  2)  o.  se,_(fid)i 
nuftoficii,  Jam.;  —  3)  o.,  ciiicit  'illuC'jd)lag 
bcfoiitllicu;  jezik  od  tobaka  opahnc,  C,  Glas. 

opchovač,   m.  cin  ftctigc?  "i^fcrb,  Gor. 

opehovati,  ujem.  vb.  intpf.  ad  opehniti ;  i) 
mit  bcm  3tpf)liobcl  abbobcln,  C;  —  2)  o. 
se  komu,  fid)  nn  jcmanbcm  ftojicn,  il)iu  "Jln- 
ftiinbc  mad)cn,  .S7.V. 

opchovavec,  vca,  w.  ctncr,  bcr  flcrnc  ?lnftfinbc 
crl)cbt,  .S7.V. ;  =  rogovilež.  Bes. 

1.  opek,  peka,  m.  i)  bie  Scngc,  Z.;  solnčni 
o..  \'rtov.(\'in.);  —  2)  =  opeka,  Cig.,  M.; 

—  ?)  bcr  ''.^cifnft  (artemisia).    C. 

2.  ^pek,  pka,  m.  bcr  "illffc,  C;-iBctf  ('„la  bete") 
im  I."hombre-£picU  o.  biti,  ^ctc  mcrbcn,  Cig. 

opfka,  /.  bcr  gcbrauntc  3'fflf^  ^fi"  ^i^ocfftciu, 
(tuts.,  Mur.,   Cig.,  Jan..  Mik.,   nk. 

opfkar,  rja,  m.  bcr  ^ifiKlt^li'""^^,  C'Uts.,  Cig., 
Jan.,   C. 


opekarnica  —  opereti 


-  srn 


operina       opf  ti 


opekarnica,  /.  bic  3'C9f'f'rcnnorci,  Cif^..  Jan., 

.S7.V.-C,  uk. 
opekarski,   aJj.  ^\cc\dbr(nncx ' ,  jur  3if9ff= 

broimcrci  fle{)Lnifl,  Cii:. 
opfkast,  adj.  .^ogclavtiii,  jicflclfavben,  0> 
opekati,  pekam.  vb.  /'«/'/.  aJ  opeči;  vitig^um 

bnden,  bratcu  o.  brcniieu;  kruh  o.,  ^^rot  bdt)en. 
opeklina,   /.   eine   aiiflebrauntc   Stelle,   Cig., 

.fa>i.:  bie  '"Svantircuntic,  Slo7n. 
opekovec,  vca,  m.  ia?-  ^\ec^(kx^,  C. 
opekovina,  /.  coll.  ^icfletic^crbcn,   C. 
opelihniti,  Thnem,  j'6. />/.  eine  Oljrfeige  gebcn : 

o.  koga,   Gor.-LjZv. 
opeliniti,  Tnim,   vb.  pf.  ftcrbittem,  ocrgalleit, 

Ci^.,  Jan.,  M.,   C. 
opeliskati,    am,    vb.  pf.  otjrfcigen:   o.  koga, 

Celjc-LjZv.;  —  obbre)(fien  (o  toči\  Z. 
op^liti,  im,   vb.  pf.  eng  nnidjIieBenb  mac^en: 

oblačilo    o.,    C;    opeljena   obleka    =   taka 

obleka,  da  se  openla  na  človeku,   C. 
i.opelj,   pelja,   m.  bie  93efal)riing,  bie  'Sefic^' 

tigung,  ber  5titgenjcf)ein,  Cig.,  Jan.,  C,  Bl- 

Kr.-M. 
2.  opelj,  pelina,   m.  =  oplen,  pri  vozu  les,  v 

katerem  tiče  prednje  ročice  (roke),  SlGor. 
opeljati,  peljem  (peljati,  am),  vb.pf.  umfut)ren, 

opeljevati,  ujem,  vb.  impf.  umfii^ren,   Cig. 
openek,.  nka,  m.  bei"  9(bjcf)aum,   Cig.,   C. 
openiti,    penim,   vb.  pf.   \)  umfc^dumen,   mit 

(5rf)aum   bebccfcn,    bejc^dumcn,    Cig.;  —  o. 

zrcala,  3piei"iel  foliieven,  V.-Cig.;  —  2)  ah- 

irf)diimen,  abfdumen,  Cig. 
openjanje,  n.  'aaž  Umipannen,  M. 
openjati,  am,  vb.  impf.  ad  opeti  (pnem);  um= 

jpaiinen,  Cig.;   bel^angen,  Cig.;   umbinbeii, 

um)cf)nallen,  Cig..  Jan.,  M.;  —  o.  se  k  čemu, 

na  kaj,  eng  an^aftcn,  Cig.,  Jan. 
openjavka,  /.  ba§  9{antenge»riddi#,  Cig. 
openjeti,    im,  vb.  pf.   =  opanjeti,    C. 
opepeieti,  im,  vb.  pf.  ju  'i{i6)t  ttJerben,  3/?(r. 
opepelfti,  im,  vb.pf.  mit  Si[\č)t  beftrcuen,  Min:. 

Cig. ;  o.  čelo,   Cig.,  Jan. 
I.  opfra,  /.  bic  Stii^ung,  C. 
1.  opera,  /.  spevoigra,  bic  Cper. 
opirati,   am,  vb.  impf.  =  opirati,  Mur. 
operacija,/,  ranocelniški,  mehanični  opravek, 

podjetje,  pos.  vojaško,   bie  Cpcratiott,  Cig., 

Jan.,   Cig. (T.),  nk. 
operater,    rja,    tn.  ranorezec,    bor  Cperateui", 

Jan. 
i.opfrek,  rka,  m.  i)  nezrela  hruška,   Tolm.- 

Erj.fTorb.J;  —  2)  operek,  ber  ftnirp'?,  Jan. 

(H.j. 
1.  opfrek,  rka,  m.  "tii^l  9WitteIl'tiicI  bcim  %Q.\l-' 

boben,  C,  Št. -Valj. (Rad). 
operen,  rna,  adj.  Cpern=,  Cig.;  operni  pevec, 

Cig.  (T.),  nk. 
operfsiti,    esim,  vb.  pf.  =  operiti,   Cig. 
opereta,  /.  vesela  dram.  igra,  katere  večji  del 

se  poje,  bie  Cperette. 
operetka.  /.,  Jan.,  pogl.  opereta, 
opereti,    im,    vb.  pf.  DCrmobcm,    3/.;    operel, 

morjc^:    stare,   operele  deske.   Glas.;  pivka 

bobna  po  operelem  deblu,  Zv. 

Slov. -nem.  slovar. 


operina,  /.  bož  9(blunfc()ttJ0|'jcr,  bož  Spiilic^t, 
Gttts.,   Cig.,  Jan. 

operirati,  am,  vb.  impf.  (pf.)  operacijo  izvr- 
ševati (izvršiti),  operieren. 

operist,  tn.  ber  Cpernjdnger,  ber  Cperift,  Cig. 
(T.).  Levst.(Zb.  sp.). 

operiti,  im,  vb.  pf.  bcficbcrn,  Cig.,  Jan.;  o. 
se,  fic^  beficbern,  J^fCbevn  fcefommen,  Cig., 
Jan.,  C;  operjen,  bifiebcrt,  Šul.;  —  belaubcn, 
Z.;  o.  se,  ftc^  belauben,  Jan.;  operjen,  be= 
laubt,  M. 

operment,  m.  ba§  Cpcrmcnt  (9(uripigmcnt), 
Cig.(T.J,  DZ. 

opornica,  /.  i)  bie  Sriicfc,  Jan.,  Danj.-Mik.; 
—  2)  bie  Stemmtcifte,  Jan.;  —  3)  bo?  0e- 
Idnber,  Jan. 

operušiti,  uši  m,  vb.  pf.  eutficbein,  Habd. 

operutiti,   utim,  vb.  pf.  befliigeln,  Cig.,  Jan. 

operutničiti,    Ičim,  vb.  pf.  =  operutiti,   Cig. 

opisen,  sna,  adj.  eng  anlicgenb:  opesne  hlače, 
C,  Bes.,  Zora. 

opesiti  se,  im  se,  vb.  pf.  ^nnge  »Derfcn  (dou 
ber  ©iinbiu),  Cig. 

opfsniti  se,  pesnem  se,  vb.  pf.  entrutfcfien, 
entfcfiliipfen,  entroifcf)cn,  Cig.,  Met.,  Dol.-Levst. 
(Rok.);  —  mijijliugcn:  rado  se  opesne.  Z.; 
—JU  maugeln  anfangcu,  ouege^en,  Z.:  opesne 
se  mi  za  kako  reč,  Dol.-Levst.  (Rok.). 

opesovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  ad  opesniti 
se:  eutjc^liipfen,  Z.;  —  opesuje  se  mi,  e§ 
mangelt  mir,  ež  reicbt  uid)t  ou^:  za  seno  se 
mi  je  to  zimo  opesovalo,  Dol. -Ei j. (Torb.). 

opestiti,  im,  vb.  pf.  mit  einer  9?abe  Derjef)en, 
noben,  Cig.,  Jan. 

opestnica,  /.  =  zapestnica,   bož  'Jlrmbanb,  C 

opešanec,  nca,  m.  ber  ^'eficient:  duhovni  o., 
ber  2)eficientcnprie)'ter,  Raič/^Let.). 

opešanje,  n.  bie  ©rmattung;  ber  58erfaU,  ber 
Šanterott,  Cig. 

opešati ,  am ,  vb.  pf.  bie  ^'raft  tterlieren,  er» 
matten;  na  sredi  pota  je  opešal;  —  opešan, 
abgcmattct,  Cig.,  M.;  —  m  2.^erfaU  fommeu, 
bauferott  rceiben,  Cig. 

opešavati,  am,  vb.  impf.  =  opeševati,   C. 

opešek,  ška,  m.  bcr  l^crfciU,  Jan. 

opeševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  opešati;  cr= 
mntten,  ermiibeu. 

opešljiv,  iva,  adj.  leic^t  crmottcub,  jdimacf),  C. 

opet,  adv.  spet,  zopet,  BlKr.-Mur.;  —  prim. 
hs.  opet. 

opet^če,  /.  pl.  =  peteče,  ba§  (V^ft^n^^^^'^  '^'"^ 
<l?ctcic^en),  Cig. 

opftek,  tka,  m.  ba5  £)intcrlcbcr  am  Scf)u^, 
Z.;  ber  Sd)ul)abja^,  Jan. 

op?ti,  pnem,  vb.  pf.  ringžljerum  fponncn:  o. 
mrežo,  Cig.;  —  umjpanncn,  bei)dugen,  ta= 
pcjiercn,  biapieren,  Cig.,  Jan.,  Šol.,  Cig. (T.); 
okno  o..  M.;  stene  s  črnim  suknom  opete, 
Cig.;— o.  (okoli  sebe),  um^cften,  umjdinallcn, 
umgiirten,  Cig.;  Opne  kaljeno  sabljico,  .\pes.- 
Vod.(Pes.);  —  beficibcn:  opne  ga  z  lastnim 
oklepom.  Ravn.;  —  opeta  obleka,  gefpannte, 
enganliegenbe  ftleioung,  C;  opeto  gledati, 
grogc  9lugcn  madien,  C;  —  o.  se  k  čemu, 
na  kaj,  eng  nnljaftcn,  Cig..  .lan. 

53 


opeti  —  opikati" 


-  834  - 


opikavati  —  opirek 


opeti,   poiem,  i'b.  pf.  befiuflen,  Z. 

opftica,  /.  X>až  Jverienlebcr  bcim  3c()U^,  Cig., 

M.:  —  bcr  2cf)ul)abfa^,  Erj.fTorb.). 
opetičiti    se,    ?čim    se,    vb.  pf.  =   obogateti, 

Cor. 
i.op^tje,  n.   i)  bie  Uniipannung,  M.,  C.\  — 

2)  X>až  .Viiiniiiel^gftfi^lbc,  Cig.,  C. 
■2.  opftje,  H.  bcr  gerjcnt^eil  bcž  Sc^u^Cs,  C, 

Bes. 
opetnajstiti,  najstim,  vb.  pf.betxUC\CXl,  iiber  bcn 

^'bffel  barbicreu,  C/^.,  Polj.,  }it. 
i.opftnica,  /.  bQ#  5frK'i'f^fi"<    ^^r  5crKn= 

Iboil  bcč   Sd)u[ie^,   Cig.,  Jan.,   C,   Gor.;  z 

opetnicami  je  (na  glavi  stoječ)  trkal  ob  gornji 

rob  skalovja,   LjZv. 
2.opftnica,  /.  na  pol  suha  hruška,  Podkrnci- 

Erj.fTorb.). 

1.  oprtnik,  m.  ba§  {5erfenteber,  bev  gfetinitl^eil 
tiž  Sd)uf)e§,  M.,  C,  Dol. 

2.  opftnik,   m.  sir,  ki  še  ni  dobro  dozorel,  sir 
v   srednjem  času,  Vas  Krn-Erj.fTorb J. 

opftnja,  /.  =    I.  opetnica,  Jan. 

opetovati,  ujem,  vb.  impf.  =  ponavljati,  toleber- 

fiolen,  »A-.;  —  hs. 
opevanje,  «.  \i(i^  93efingcn,  Cig.,  nk. 
opevati ,    am  ,    vb.  impf.  ad   opeti ;    beftugen, 

Cig.,  Jan.,  M.,  nk. 
ophati,  pham,  pšem,  vb.  pf.  abftatltpfetl,  3/.; 

v  črni   prah  o.  tobak,  Slom. 
9pica,  /".  bcr  9lffc,  .\fur.,  Cig.,  Jan,,  ogi:-.\f., 

Krj.fŽ.j,   nk. 
9pičar,  rja,  m.  bcr  9(ffcittreibcr,  ogr.-C. 
opičiti,  pičim,  vb.  pf.  o.  kaj  v  kako  reč,  (et>t)0§ 

©pi^igež)  in  irgeiib  ctiua^  ^ineiuftccfcn,  Mur.; 

—  o.  se,  )i(f)  anfpicBcn,  Z.;  —  fic^  fc^eu: 

nimam  se  kam  o.,  Z. 
9pičji,  adj.  '"^(ffen',  Mur.,  Cig.,  Jan.;  po  opičje, 

nad)  *Jlffeiiart,  Cig 
9pička,  /.  dem.  opica,  i>a^  ^j(ffcf)cit,  -V. 
9pičnik,   »1.  bož  9lffcnmannd)en,  M. 
opih,  piha,  m.  bcr  ScUcric  (apium  graveolcns), 

Ilabd.,  Jan.;  —  bic  ''4>ctor)'tIic  (petroselinum 

sativum),   Tolm.,    Ben.-.Stiek.(Lct.);  —  bcr 

.'00f)ncilfiiJ5    (ranimculusl,     (opih)     Jp.-F.rj. 

(Torb.);  —  prim,  nem.  Gppidl,  iz  lat.  apium. 
opihati,   ham,  sem,  i'6. ;'/.  bcblofcn,  anl}aud)cn, 

Sov. 
opihavati,  am,   vb.  itnpf.  ad  opihaii,  bcblnfcil, 

llillllic()cn,   Cig. 
opihljati,   am,  vb.  pf.  bctDCficil,  bcfad)Clu,  Cig. 
opihljcvati,   njem,  vb.  impf.  ad  opihljati;  bc= 

iDcljcii,  bcfddjcdt,  Cig. 
opij,  >«.  strjen  sok  iz  makovih  glavic,  ba^  Cpiutlt. 
opijaniti,  Snim,  vb.  pf.  bcrau)d)cii;  o.  se,  fid) 

bi-raiifd)cit. 
opijati,    am,    vb.  impf,  ad  opiti,  =  opivati ; 

1)   bctninfcn   inadjcii,    o.  se,    fid)   bctrinfcii, 

Habd.-.Mik.,  I.jZv.;  —   2)  o.  koga,    ouf  je 

ntoiibc«  .Uoftcit  trinfcti,  Cig. 
opik,  adv.   na  opik   =  naopik,  Z. 
opikača,  /.  cinc  iiiit  bciii  obcrcii  ©Hbc  in  bic 

ISrbc  gcftccftc  'Kcbe,  .\fiir..  .\fik. 
opikati.   pikam,   vb.  pf,  mit  Stic^cn  bcbcdcii, 

.iClftcdicu:  čebele,  bolhe  so  me  opikale;   — 

bcpiffcil,   Oil^adcii:    ptiči  so  jabolka   opikali. 


Cig.;  —  umfiipfeln,  betiipfeln,  punftieren, 
.\fiir.,  Cig.,  Jan.;  abpiguicrcn,  Cig. (T.);  — 
tdtotriercn,  Jan. 

opikavati,  am,  vb.  impf.  ad  opičiti;  =  opi- 
kovati  II.,  Mur. 

opikce,  adv.  )cntrcd)t,   C,  Mik. 

opikljati,  am,  vb.  pf.  um= ,  betilpfeltl,  Cig., 
Jan. 

opikoma,  adv.  fcttfrcd)t,  C. ;  —  opikoma  na- 
sprotno, im  gcraben  ©egenja^e,  RaičCLet.J. 

opikovati,  ijjem,  vb.  impf.  I.  ad  opikati;  mit 
Stid)en  bebeden,  jerftec^en,  Z. ;  —  tatoroieren, 
Jan.  (H.);  —  II.  ijif  opičiti,  (cttDaČ'  Spi^tgcž) 
binciufteden ,  Z.,  C;  —  o.  se,  fid)  oft  fin 
mcnig  fel^cn,  fid)  bei  ciner  'Jlrbeit  pcrgcblid) 
abniu^en,  C. 

opilek,  Ika,  m.  nzv.  pl.  opilki,  {^fitlpSnc;  že- 
lezni opilki,  Gijenfeilipdnc,  Vrtov. (Km.  k.); 
—  bic  9{afpellpdnc,  Cig.;  barvarski  les  v 
opilkih,  gerafpelte  ^i^r^^iolscr,  DZ. 

opiliti,  pTlim,  vb.  pf.  i)  mit  bcr  ^cilc  beftoBcit, 
befcilen;  — bcrafpcln;  —  get)orig  fcilcn  (tig.): 
o.  spis,  pesen,  CV^.,  nk.;  —  ringž^crum  burc^ 
geiicn  abfoiibern,  abfcilen:  rjo  o..  Kos.;  — 
2)  =  ožagati,   Cig. 

opipati,  pTpam,  pijem,  vb.  pf,  riugšum  njeg= 
raiifen,  berupfcn,  Cig, 

opipje ,  n.  bo^  (Šel)diifc  be§  4'*of)ue§ ,  burd) 
mdc^cu  ba^  SSaffcr  ablauft,  ba»  .^a^ncn= 
gcf)dufc  (mont.),   Cig. 

opira,  /.  bic  Stilne,  Z.,  Aoi'.,  Bes.;  —  svojo 
opiro  imeti,  gcgriiulct  fcin,   Cig. 

i.oplrača,  /.  bic  3prct,^c,  Jan.;  bie  (3temm= 
leiftc  am  ^{iiftiuageit,  Jan.;  palica  o.,  bcr 
©tii^ftod,  Levst./LjZv.). 

2.  opirača,  /  bcr  ^^afdiloppen,  Cig. 

opiralen,  ina,  adj.  opiratne  vaje,  Stcmnt- 
iibiingcn,  Telov. 

opirališče,  n.  bcr  Stii^punft,   Cig..  Jan.,  DZ. 

opirainik,  »1.  bie  SUinfe  aii  bcr  Sdgemii^Ie, 
V. -Cig. 

opiral?,    n.  'iiai  ©cldiibcr,  Jan. 

opiranje,  ».  bn^  ',)liiftcmmcii ,  .Mur.;  —  bai? 
■•^liilcljiien,  Cig. 

1 .  opirati ,  am ,  vb.  impf.  ad  opreti ;  ftu^CIt : 
o.  omahujočega,  C. ;  gospod  opira  vse,  ka- 
teri imajo  pasti,  Trav.-\'alj.(Rad);  —  ait' 
ftcmmeil,  .Mur.; —  o.  kako  reč  na  kaj,  eiltcr 
Sad)e  etuni^  ,viiiriiiibe  legeti,  Cig,;  —  o.  se, 
fid)  ftii^''n,  fid)  ftcmiiieii,  fid)  aiilc^nen;  o.  se 
na  palico.  Z.;  Pokrivač  sem  jaz,  \'  močne 
lapte  se  opiram.  Staro  streho  vam  razdiram, 
Panj.fPosv.  p);  —  o.  se  na  kaj,  aiif  CtttJO^ 
beni()fn,  fid)  auf  ettua«  gritiibcn,  Cig.,  Jan., 
C.ig.(T,)\  —  o.  se  na  koga  (kaj),  fid)  OUf 
jcmanbcn  (ctioa*)  bcrufeii,  Cig, 

2.  opirati,  pTram.  vb.  impf  ad  oprati;  oblua' 
fd)cii ;  rudo,  pesek  o.,  ©rj,  3aub  fdildmmcn, 
Cig,;  —  o.  se,  trinfcn,  faiifcn,  Clas. 

opirav,  adj.  iDibcifpred)eiib,  trtH^ifl,  ^'• 
opirek,  rka,  m.  1)  biu^jeiiigc,  luomit  man  cttua? 
nbiud)d)t,  kajk.-\'alj.(Rad);  nav.  /'/.  opirki, 
bOiJ  5piilid)t,  ogr.-C;  —  2)  opirki,  bic 
Scifciiftiidc^cn  (bie  bei  bcr  Sdfd)e  iibrig  blei- 
bCH),   Cig. 


opirkati  se  -    oplahnovati 


Hn:,  - 


oplahov.iti       oplatica 


opirkati  se,    am  se,  vb.  itnpf.  [liUictli:  o.  se 

na  roki,  na  nogi,    Tclov. 
opirnica,  f.  bie  Sriicfc,  Mur.-Citj. 
opis,   pisa,   m.   i)  bic  Uiniclirift  (3.  93.  einer 

aiiuiis?),  bie  iicfleubc,   OV. ,  Jan.,   CigjT.); 

—  2)  bie  33cid)rcibunii,  bic  Siiillbeiutui,  Ci^., 
Jan.,  Cig.fTj,  uk.;  —  s)  bic  Umid)icibiing 
(ciiiež  ''^huJbnicfcš'),   C/>..  Jan.,   Cig.fT.J. 

opisatelj,  m.  bcu  93cjd)reiber,  Jan.  (H.). 

opisati,  šem,  vb.  pf.  i)  mit  eiiier  Umid)iift 
Der)cl)eii,  umic^vcibeu,  Cig.,  nk.;  —  2)  bunt  be» 
llialcn,  Cig.,  Jan.;  opisano  jajce,  cilt  built 
gcicicfjiiete'?  Si,  Z.;  o.  se,  ftdi  bcmalen,  Cig.; 

—  3)  beid^reibeii,  jcfiilbcrn,  Mm-.,  Cig.,  Jan., 
Cig. (T.),  nk.;  —  4)  (cincn  ?(uebrucf)  um= 
jd)reiben,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Cig.  (Tj. 

opisava,  /.  bie  Uniid)rctbung,  bic  ^arnpf)raje, 

Jan. 
opisen,  sna,  adj.  i)  bejc^reibcub:  opisna  pesen, 

Cig.fT.J:  bcicriptio:   opisna  geometrija,  bie 

barftellcnbc  ©eometvie,  Cig.fT.J;  —  2)  pen= 

pf)ra[tijdl,  Jan. 
opisovaten,  Ina,  adj.  i)  bejd^reibenb,  Jan.fH.j; 

—  2)  uinjd)rcibenb,  Jan.fH.j. 
opisovanje,  n.  i)bažSd)ilberu,  ba^^efcbicibcn, 

Cig.:  Jan.;  —  2)  bie  Uiiifc^reibung  (eine^^  58c= 

griffeii),   Cig.,  Jan.,   Cig.fT.J. 
opisovatelj,  m.ber33efd)reiber,  ber  8d^tIbercr,»A-. 
opisovati,  Cijem,   vb.  impf.  ad  opisati;    i)  um- 

fd)reiben,  nk.;—2)  bemalen,  be,^eid)ncii,  Cig.; 

—  ?)  fc^ilbcrn,  Cig.,  Jan.,  m/c.;  — 4)  (5(lt§= 
briide)  umfc^reiben,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J. 

opisovavec,  vca,  m,  bcr  93eid)ieiber,  Cig. 

opiščiti  se,  im  se,  vb.  pf.  i)  fid)  nitt  cinem 
^lusfc^Iag  (93ld§(^en)  bcbecfeii:  koža  se  opišči. 
Glas.;  —  2)  te  (vinske)  trte  se  še  opiščijo, 
bteje  9ieben  luciben  [ic^  nod)  er:^o(en,  Ip.-Erj. 
fTorb.J. 

opitanje,   n.  hdž  SScrfiot  Dor  ®enrf)t,  ogr.-C. 

1.  opitati,  pTtam,  vb.  pf.  befragcn,  M.;  Dor  ®e= 
ridit  Dcrf)oren,  ogr.-C. 

2.  opitati,  pitam,  vb.  pf.  fcift  mac^en,  mfiften, 
Cig.,  Jan. 

opitavati,  am,  vb.  impf.  ad  i.  opitati;  Dot 
©eric^t  Dcr^oren,  ogr.-C. 

opiti,  pijem,  vb.  pf.  1)  o.  koga,  bctrunfcn 
madien,  bejdufen,  Meg.,  Cig.;  —  o.  se,  fic^ 
betrinfen,  Cig.,  Jan.,  Rib.-M.,  Jsvkr.;  opit, 
betlunfen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  o.  koga,  je« 
inonbcm  jum  šdiabcn  trtnten,  if)n  obti-infcn, 
Jam.;  —  o.  se,  fid)  biad)  Jiiiitcii  jugninbc 
rid)ten,  M.;  opit,  Don  ber  3:runf|iid)t  frouf,  Z. 

opitje,  H.  bie  93ctninfenf)eit,  C. 

opivati,  am,  vb.  impf.  ad  opiti;  1)  o.  koga, 
berouidieit,  Z.;  —  o.  se,  fid)  betrinfen,  Jan., 
M.;  —  2)  5um  Sdjaben  cine»  anbern  trinfen: 
o.  koga.  Jam. 

oplačina,  /.  =  operina,   Guts. 

i,oplahniti,  plahnem,  vb.  pf.  =  oplakniti, 
au3-,  abfpiilen,  Mur.,  Jan. 

2.oplahniti,  plahnem,  vb.  pf.  !Ieiner  tucrben 
(Don  einer  ©efc^rcnlft  ober  9tufgcbuufent)eit), 
Cig.,  C. 

oplahnovati,  ujem,  vb.  impf.  =  oplahovati, 
Mur. 


oplahovati,  ujem,    vb.  impf.  ad  1.  oplahniti, 

Jan.  (H.}. 
oplahtariti,  arim,  vb.  pf.  =  oplahtati  2),  Jure. 
oplahtati,    am,    vb.  pf    i)  (burd)  ^Qd)cn)  Qb= 

ftiiubcn,  C;  — 2)  I)intergcf)en,  betriigen,  Cig., 

C.   M..   Kr. 
oplak,  plaka,  m.  i)  tf)liko  vode,  da  se  z  njo  kaka 

posoda    ^oplaknc",    Podkrnci  -  Krj.fTorb.); 

—  2)  ha^  Slbgcfpiilte,  Cig.:  —  bie  ©rbab' 
fdmienimung,  M. 

oplaka,  /.  i)  haž  ?{bfpii(en:  bie  23rQnbung, 
Cig.fT.J;  —  2)  bie  Grbabfc^roemmung,  M.; 

—  3)  ba§  9rbfpiilid)t,   Cig.,-  Jan. 
oplakalo,   n.  'ital  (Vn)'^,  in  uielc{)cm  Gr,^c  nb 

gciuaid)cn  nievben,  bao'  Alnnfaf'?,   V.- Cig. 
oplakanica,  /.  baš^  Spiilluaffcr,   C 
oplakati,  piakam,  čem,  vb.  pf.  bcnicincn,  Cig., 

Jan.,  M.,  nk. 
oplakniti,    plaknem,    vb.  pf.  Qb%    aujfpiilcn, 

O^.,  Jayi.,  M.;   kupice  o.,   Cig.;  perilo  o., 

btc  ilBdfc^e  floBen,  Cig. 
oplakovanje,  n.  bQ6  5ib',  ?(u§fpii(en,   Cig. 

1.  oplakovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oplakniti; 
ab',  au^fpiilen,  Meg.,  Cig.,  Jan. 

2.  oplakovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oplakati; 
o.  koga,  jcmanben  bcnieineii,  Cig.,  Jan. 

oplakovavec,  vca,  m.  bcr  ctniaš'  nu?=,  ab- 
fpiitt,  Cig. 

oplameniti,  im,  vb.  pf.  beflanimen,  Cig.,  C; 
cnlflamnicn,  Cig. 

oplamenjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oplame- 
niti: bc=,  entffnmmcn,  (-menovati)   Cig. 

oplankati,  am,  vb.  pf  mit  ^lanfen  nmgcbcn, 
bcplonfcn. 

oplast,  /.  =  ploča:  velika  o.  leJu,  Svet.fRok.j. 

oplaščuriti,  urim,  vb.  pf.  ==■■  ociganiti,  ogo- 
ljufati,  Cig.;  —  prim.  plaščur. 

oplašiti,  plašim,  vb.  pf.  o.  koga,  fd)cn  modicn, 
cinem  gurdit  einjngcn,  i^n  cinfc^iiditern. 

oplat, /.  i)  bieScitc:  zadnja  oplat,  bcr  .^intcre, 
Z.,  Zv.,  Kr.;  s  palico  komu  dajati  na  zadnjo 
C,  Z.;  baž  i">intert^cil:  privzdigne  zadnje 
oplati  svoje  dolge  črne  obleke ,  Jurč. ;  — 
2)  ba-o  53cfd)Idgc,  Jan.;  noževe  oplati,  C; 
boš  eiferne  'Sefdiliigc  ber  Sol)lc,  bc»  ^flufl' 
^aupteli,  bie  So^Ifdiicne,  V. -Cig.;  —  oplati 
pri  knjigah  =  platnice,  C:— bie  Stabfelgc,  Z.; 

—  3)  v  6plat  vreči,  JU  liBobon  ttjerfcn,  Mur., 
Mik.fEt.J;  (prim.:  kupčija  je  ^oplct"  [nam. 
v  oplat],  ber  .t»anbcl  licgt  bnrniebcr,  Vod. 
[I^b.  sp.J). 

oplata,  /.  i)  =  oplat  i).  bic  Soitc:  notranja 
oplata  ladije,  DZ.;  —  2)  bic  3obIi'd)icnc,  bie 
^fiugfc^ieuc,  V.- Cig.;  —  bic  i^cfdgiing  bc# 
Šiilbc^:  to  pesto  še  dve  oplati  pretrpi,  Z. 

oplaten,  tna,  adj.  cinfcitig:  oplatna  ženska, 
katera  le  na  eno  stran  doji  otroka,  Savinska 
dol. 

oplateti,  im,  vb.pfo.Oi.\  koga,  »nn  jcmanbcm 
OCrf)Cjt  ttJcrbcn  =  uročen  postati:  tele,  otrok 
oplati,   C. 

oplati,  p<)ljcm,  vb. pf.  mit  bcr  TlJannc  rcinigcn, 
ausfdircingen,  Cig.,  Mik.,  .\'otr. 

oplatica,  /.  'i>až  'Šclcgljolj,  Mi'  gouruier^olj, 
h.  t.-Cig.fT.). 


oplatiti  —  oplen 


836  — 


oplenik  —  opletati 


oplatiti,  i'm,  i'b.  p/,  o.  knjigo,  cin  93ud)  in 
hnrtc  Tccfcn  cinbinbcn,  C;>.,  Dol.;  nož  o., 
hav  ?Jcc|"jcr  mit  l>cn  Scitenbcjd)lai]cn  berie^cn, 
Z.;  —  fintriiicicn,  /'.  t.-  Cig.(T.);  o.  kolo, 
ein  SRab  mit  Jvclgcu  toer|ef)cn,  felgen,  oy., 
Jau. 

oplatki,   m.  pl.  =  uroki,    C. 

oplatnica,/. i)  =  bosača.  cin  dia"!)  of)nc  Scf)icne, 
C. :  —  2)  citte  9lrt  SBaficrfaftrjcug,  Notr. 

oplatničiti,  Tčim,  vb.  pf.  m  ftcife  Teden  biuben: 
trdo  oplatničeni  svežnji,  j^a^citct  untcr  ftcifen 
Tcdeln,  DZ. 

oplavati,  am,  vb.  pf.  uiuic^luimmcn,  Cig.,  M. 

oplaven,  vna,  adj.  =  ohlapen;  oplavna  je 
obleka,  ki  je  toli  obilna,  da  tako  rekoč  plava 
na  človeku,  Rihenberk-Eij.fTorb.J,  GBida. 

oplaviti,  lin,  vb.  pf.  flo^en,  jc^tDcmmen:  pe- 
rilo ().,  C. 

oplavniti,  plavnem,  vb.  pf.  aušfpiilcn:  posodo 
o.,    C. 

oplaz,  plaza,  m.  i)  ba§  ^flugfiaupt,  3/«/-.,  Cig., 
C,  Ravn.- Valj.  (Rad);  —  2)  bic  Stede  in 
cinem  5lcfcr,  iibev  njcidie  bcr  ^flug  f)inglcitct, 
of)uc  fic  auf.^urcifjcn,  bie  ba^cr  mit  bcr  jpaue 
bcaibcitct  tiierben  mii)§,  C,  BlKr.,  Poh.;  (ba^ 
.^ajcnncft,  bie  Oirunbvaft,  Cig.) ;  —  eine  Iccre 
Stelle  im  ©eingarten,  (oplaz)  BlKr.;  —  3) 
na  oplaz  orana  njiva  =  orana  tako,  da  ni 
znati  leh,  Vrsno-Erj.fTorb.J;  —  4)  bie  6rb= 
abnitidjuug,  C,  Z.;  prim.  plaz;  —  5)  bie 
9{i^c,  ber  9iii§  infolgc  einer  Streifung:  plug 
je  dobil  oplaz  od  kamena,  Gor.;  —  6)  ciu 
Sc^lag  mit  bcr  iladjcn  ^anh,  Cig. 

oplaziti,  plazim,  vb.  pf.  [treifen,  Cig.,  Jati., 
J/.;  oralo  oplazi,  kadar  tako  zdrkne,  da 
pusti  celino  za  seboj,  Lašče-  Levst. (Rok.); 
oberf(ad)Iic(),  nic^t  tief  pfliigcn,  Z.,  Tolm.- 
Štrek.(Lct.);  obltreifCU:  kožo  komu  o.,  C; 
—  o.  koga,  jcmanbcu  tiid)tig  jdjlagen,  Cig., 
('..,  I.aščc-Levst.(Rok.J. 

oplaznica,  /.  bie  JHeutl^aue,  Cig. 

oplazniti,  plazncm,  vb.  pf.  [treifen,  Jatt. 

oplazovati ,  ujem ,  vb.  impf.  ad  oplazniti; 
ftrcifcn,  (^ig.,  Jan. 

oplf  če,  )i.  =  ošpetclj,  rokavci,  bo§  ."palbljemb 
bcr  T^raiienjimmer,  Kras -Cig.,  M.,  C;  — 

prim.   oplečje    2). 

oplfčck,  čka,   m.  bn#  ficibc^cn,  boiS  aJtieber, 

C,    Val). (Rad),  BlKr.;  —  =  opleče,    ba« 

.t)nlbl)emb,   Cig.,  Jan. 
oplpcje,  >i.  i)  bie  Sdjnltergcgcnb,  Jan.;  —  2) 

=  ženska  jopa,    Kras- Er j. (Torb.);   (prim. 

opleče). 
oplvčnik,   m.  =  oplcčnjak,   C 
oplfčnjak,  w.bnž^albl)cmbber5rQuenjimmer, 

i>gr.-C. 
oplemeniti,    im ,    vb.  pf.    i)    befrild)fcn    («pn 

H)icrcn):  o.  matico,  Por.;  kobilo  o.,   Cig.; 

o.  se,  fr(id)ftg  tuerben,  Polj.;  —   2)  =  ople- 
menititi,  Cig.,  Jan. 
oplemenititi,    Ttim,    vb.  pf.    1)  in  bCM  ^IbcI*?' 

ftaiib  crl)cben,    Levst. (Zb.  sp.);   —    2)   tier 

cbeln,   Cig.  (T.),  C,  nk. 
opicn,  plvna,  m.  pri  vozu  na  prednji  in  zadnji 

premi  ""  Ir«    \   kateri  sta  vtaknjcni  ročici. 


Goriš.,  Lašče- Er j. (Torb.),  BlKr.;  bcr  ftivf= 
[tod,  Cig.;  prednji  o.,  ber  2Beubeid)emmel, 
Rib. -.M.,  C;  —  tudi  prednji  in  zadnji  del 
voza  pri  žagi,  Notr.;  —  6plen,  gen.  6plena, 
Goriška  ok.-Erj. (Torb.),  BlKr.;  oplen.  gen. 
oplčna,  Lašče-Erj.(Torb.),  Štrek. 

oplenik,    tn.  iglica,   ki  gre  skozi  oplen,   Cig. 

opleniti,  i'm,  vb.  pf.  aušpliinbem,  Cig.,  Jan., 
M.\  oni  so  oplenili  vsa  mesta,  Dalm.;  — 
rauben :    oplenil  je  vse  njih   blago,    Dalm. 

-  tudi:   opleniti,   Diet.,  nk. 

oplfsati,  šem,  vb.  pf.  nmtanjen,  Cig. 

opleskati,  am,  vb.  pf.  on^adcn,  Z. 

opleskniti,  plesknem,  vb.  pf.  ant}adcn,  Z.,  C. 

oplesneti,  nejem,  vb.  pf.  id)immclig  TOcrbcn, 
Cig.,  M.;  oplesnel,  umfc^immelt,  Cig. 

oplesno,  n.  ber  9tift  be§  tJUBC^,  Temljine 
(Tolm.)-Štrek.(Let.). 

oplesti,  plčtem,  vb.pf.  1)  mit  gefIod)tcner  9(rbeit 
cinfaffen,  um=,  befledjten;  breg  o.,  ta^  Ufer 
befrippen ,  Cig. ;  s  protjem  opleten  hlev, 
Jurč.;  —  'taž  ^QQr  fled)ten,  frificrcn;  o,  se, 
fid)  bie  -Sjaare  flcd)ten;  nisem  se  še  oplela; 
um-,  befd)nureu,  umroinben,  Ci^./^umtrdnsen, 
jc^miiden:  o.  kip,  kapelico,  _;>'i;/!5f.;  opleten 
ženin,  opletena  sneha,  Danj.(Posv.  p.);  — 
opletene  besede,  eine  gefdimiidte  3iebe,  C; 

—  2)  ^crumftriden,  umftriden,  Cig. ;  —  3) 
o.  koga,  jcmanbem  eincu  .itieb  (5.  33.  mit  einer 
$citid)c)  gebcu,  3/.;  —  o.  malho  na  ramo, 
ben  SBetteljad  auf  bie  Sc^ulter  fd)tv)ingen, 
Jurč.;  —  4)  prellen,  Cig.,  M. 

oplešaveti,    im,  vb.  pf.  fal)l  merbcn,  Cig. 
oplešiti,  plešim,  vb.pf.  i )  faljl  mari}en,  3/;/»-. ; 

glave    bodo    oplešene,    Skrinj.;  —   2)    fal)l 

nicvbcn,  Ip.,  Dol. 
oplešiveti,  im,  vb.  pf.  fa(}[  iDcrbcn,  cinc  G5(a|je 

bctommcn,  Cig.,  Jan. 
oplet,    pleta,  m.   \)  bie  93cfleditung,  Cig.;  — 

2)  ^(\<;  ctmai:  umgebenbe  J\-(cd)tmcif,  3/. ;  — 

bie  Sriiiir,  Jan.\  —  3)  bic  Umfriinjung,  bcr 

Sd)mud,   C,  jv^lišt.;    stari  o.   kakega    kipa 

z  novim  zameniti.  jv^liSt. 
oplet,  adv.  mnufetobt,  Cig.;   bil  je  oplet,  V,- 

Cig.;  o.  je  ž  njim,  ež  ift  an^  mit  il)m,  Cig.; 

—  prim.  nem.  (dial.)  ablecht  =  proč,  Levst. 
(Rok)?  prim.  tudi  oplat  3^. 

opletač,  »J.  ber  g-rifenr  ber  t^raucneperjonen, 

opletat,  /.  baž  .^"»aarbnnb,  bo^^  ?^(cd)tenbanb, 
Jan.;  sedem  kit  splesti  z  eno  opletaljo,  Dalm. 

opletalnica,  /.  ba^  .Viiar«  obcr  ^i-^l^f^ii"^  i>cr 
Avaucn,vniincr,  Polj. 

opletalQ,   n.  bcr  ,Wopfpntl,  .Jan. 

oplčtancc,  nca,  m.  bcr  .iicdcMRitnbling  (calv- 
stegia    sepium),    Zvmon  (.\()tr.'i-Erj.  (  Torb). 

oplv'tanje,  n.t>ai  llmflod)tcn;  — bic  "i^cflcrijtiing ; 

-  biv?  ^vificrcn;  —  hai  Umfrdn.^cn,  ba^ 
Sd)mitdcn,  ./i'i^//.sv. ;  —  ba^  .perumfdjlagen 
(,V  33.  mit  bem  Sdjtuan.sc). 

opletati,  pičtam.  vb.  impf.  aJ  opicsti;  i)  um  = 
flcd)tcn,  bcflcd)ten;  — o.  deklico,  bem  93? d bd) en 
bie  .iiiiinc  flcditen;  o.  se,  fic^  bic  .vnote  flec^tfH, 
fid)  frilicrcii;  — iimioinbcn:  s  trakom,  z  vrvco 
■'.    iimfd)niircii,  Cig.:  —  o.  se  '.kolo  česa, 


opletaven  —  oplpščje 


—  837 


oplol    -  opyk(,t 


firf)  um  cttva?  fdfifingen  obcr  iiniibcit,  0>., 
Jan.:^  —  iiinfrau,',cii,  idimiicfcit:  cerkev  o., 
jv^li^^t.; —  2)  o.  koga,  joiiiaubctii  (5.  53.  mit 
cimT  '^^citfdie)  Sc^miife  flcbcit,  C/>. :  krava 
z  repom  opleta,  bic  ^ul)  fcl)ldgt  mit  bcill 
'2d)Uicifc  l)Criim,  Gor.:  dekle  hitro  hodi  in 
s  kiklo  opleta,  (niirft  bO'?  Sleib  im  ®c()cu  t)in 
liub  (icv),  Dol.;  kite  ji  okolo  vratu  opletajo, 
bic  3-lcd)tcn  fc^laiigclu  fidi  um  it)ixu  §al#, 
Jurč.;  phibern:  hlače  so  mu  nizko  opletale, 
Levst.fZb.  sp.J;  —  3)  tnanfcu,  luadciu,  Jan.; 
=  o.  se,  C/o".;  noge  so  se  mu  že  opletale, 
Jurč.;  —  4)  o.  se,  »ergoltcu  merbeu,  fid) 
rnd)en:  čuvajo  naj  se,  da  se  jim  to  posto- 
panje ne  bode  opletalo,  SIN. 

opletaven,  vna,  adj.  =  kar  se  opleta:  domu 
je  koračil  z  jako  opletavno  nogo  (mit  nan- 
fenbem  ^ufe),  Jurč. 

oplftek,  tka,  m.  i)  ha^  ^aarbonb,  Jan.;  ber 
.'Oaarirfimucf,  Z.;  bic  Eotjfure,  SIN.;  tudi;?/, 
opletki,  bcr  .s^aarjdimud,  C;  —  2)  bie  Um= 
frdn,ytng,  ber  Sdimud:  opletki  po  cerkvi,  C 

opletela,  /.  ber  i^aarjopf,  Mcg.-Mik. 

opletenec,   nca,  m.  =  slak,  btc  'iJldcrtDiubc,  C. 

opletfnka,  /.  bic  S'ran5cljuiuifer,  0>-,  Ip-M. 

opleti,  plevem,  vb.  pf.  i)  umjdtcn,  bcjdten; 
o.  žito.  korenje;  —  2)  o.  koga,  bcraubeu, 
Jan.,  C;  jemanbem  bcim  ©piel  »iel  abge^ 
minneu,  Z. 

opletilo,  n.  =  opletalo,  Jan. 

oplftje,  n.  ba^  umgebenbe  f^teditmer!  (kar  Je 
n.  pr.  pri  košu  spletenega),    Gor. 

opletva,  /.  bQ§  Qiiten,  C. 

oplevati,  am,  vb.  impf.  ad  opleti ;  um^,  bcjiitcn. 

oplevšati,  am,  vb.  pf.  oon  ber  Sprcu  reinigcn, 
Z.;  (t»ae  ©etrcibe)  au^idjlageit,  Jan. 

oplezati,  zam ,  vb.  pf.  beticttern,  Cig.;  vse 
drevje  o.,  Z. 

oplin,  plina,  m.,  Cig.,  Danj.- Valj.  (Rad),  Ip.; 
pogl.  oplen. 

oplitviti,  nlTtvim,  vb.  pf.  utttief  mac^cn,  V.- 
CJg. 

oplivkati,  am,  vb.  pf.  befd^mei^en  (bon  3"° 
tcctcu),  Cig. 

opljuskati,  am,  vb.  pf.  platjdiernb  Ci\\  ctmaž 
ftofjcn,  um=,  anpldtjc^ern,  Cig. 

opljusniti,  pljusnem,  vb.  pf.  mit  plntjd)ernbcm 
SBafferic^mall  umgebeu,  Cig. 

opljuvati,  pljuvam,  pljujem,  vb.  pf.  bcjpudeu. 

opl9Čiti,   im,  vb.  pf.  bcplattcn,   Cig. 

oplod,  ploda,  m.  bie  Sefrudjtung ,  Cig.  (T.), 
C,  Valj. (Rad). 

oplpdba,  /.  bie  58efruc^tung,  Cig. (T.),  Nov., 
DZ. 

oploditi,  im,  vb.pf.  befru^tcu,  3/«/-.,  Cig. (T.); 
oplojen,  befruc^tet,  Cig.:  oplojena  jajčka,  Nov. 

opl9dje,  n.  bic  5ru(^tf)iitle,  Cig.,  Jan.,  Cig. 
(T.),   TuL(R.). 

opl9Jati,  am,  vb.  impf.  ad  oploditi;  befruc^ten, 
Navr.  fSpom.J. 

oploskati,  am,  i'6, /•/.  mit  ciuem  flac^en  ®cgen= 
ftanbc  fdilagcn,  abpatjdieii,  Cig. 

oploščati,  am,  vb.  pf,   Cig.,  pogl.  opločiii. 

opl9Ščje,  n.  bcr  Jldc^cninl^alt,  Jan.  (H.). 


oplot,   plijta,  m.  bie  Um.^aunuiig,  ber  3"""- 

.\[ur..  Dol.:    rtplot,  v{hŠt. 
opl9tati,  am,  vb.pf.  =  oplotiti,  um,',duucii,  C. 
oplotiti,  im,  vb.  pf.  mit  ciuem  ginm  umgcbcn, 

Cig.;   selišče  si  o.,   Levst.fZb.  sp.J. 
opl9tje,  n.  =  ograja.   Dol. 
op'6y,  plfjva,  m.  bie  Umicgcluiig,  Cig.fT.). 
oplužje,    n.  ba'g  gniijc  ";^5flug,^cug,  Cig.,  Gor. 
9pna,  /.  i)  bac'  .'gdutc^cn,  bic  3JZembranc,  Cig., 

Erj.fSom.J;  možjanska  o.,  bie  Ž)iill^aut,  Erj. 

(Som.);  —  2)  bic  Xapcte,   V-Cig.,  C. 
opnar,  rja,  m.  bcr  Japc,ycrcr,  DZkr. 
9pnica,  /.  dem.  opna;  iai  ;pnntd)en,  bic  2Rem= 

brane,    Cig.,   Erj.fSom.J ;    prečna  o.,    ia?, 

3tDerd)fc(I,  Cig. 
opnokrTlec,  ica,  m.  opnokrilci,  bie  §aut=  ober 

?(bcrfliig(er,  Cig. (T.). 
opočasniti,  časnim,  vb.  pf.  »erlangfomcn,  Cig. 

(T.). 
op9Čenje,    n.  bie  3(nlcitung,  ogr.,  kajk.-Valj. 

(RadJ:   —  prim.  opotiti. 
opočTnek,  nka,  m.  bie  Sioft,  Z. 
opočmiti  se,  čTnem  se,  vb.  pf.  au^roftcn,  Z. 
opočitati,  čTtam,  vb.  impf.  =  očitati,  »orlncrfen, 

nadijngen,  nad)tragen,  Jan.,   Tolm.-Štrek. 

(Let.),  Polj. 
i.opočitek,  tka,  m.  =  očitek,  ber  3?ormurf, 

bie  ^Semdngclung,  Jan. 
2.  opočitek,  tka,  m.  bie  Siaft,  Jan. 
op9Čiti,  počim,  vb.  pf.  aufberftcn,  aufipriiigcn, 

Mur.;    —    =    napočiti,    anbrcc^CU :    dan    je 

opočil,  Mur. 
opočiti  se,   čTjem  se,  i'b.  pf.  au^raften,   auž- 

ruf)cn. 
opod9ba,  f.  =  kalup,  bic  5(bform,  Cig.,  C. 
opod9bek,  hka,  »i.  bic  5(bbilbung,  C. 
opod9biti,  dobim,  vb.  pf.  abformcn,  Cig. 
opodobovati,  ujem,  j'b.  impf.  abformcn,  Cig. 
opodplatiti,  platim,  vb.pf  be\ot)kn:  črevlje  o., 

Cig. 
opoganiti,   ganim,  vb  pf   i)  bcjiibctn,  Bcrun= 

reinigcn,  Dol.-Cig.,  Jan. ;  — anftcdcn  :  z  gni- 
lobo, s  kugo  o.,   C;  —  bcflcdcn  (tig.\  Vrt., 

LjZv.;   —  bcgcifcrn,   bcidiitnpfcn,  Jan.;  — 

2)  o.  se,  ein  .^eibc  merbcu,  C. 
opojen,   jna,   adj.  bcrauidjenb.    Z.,  C,  .\'avr. 

(Let.),Žnid.:  opojne  pijače,  gcifttgc  OJctrflufc, 

Cig.fT.J,  DZ..  nk.;  —  hs. 
opojenost,  /.  bic  93erauid)tl)eit,  bie  33etaubung 

uom  Oiaufdic,  Let. 
opojiti,  im,  vb.  pf.  burc^  ein  ®etrdnf  beraujdjen, 

Jan.,  Let. 
opojljiv,  iva,  adj.  berau)d)cnb,  nk. 
op9ka,  /.  bcr  9T^'rgoI)d)icfer,  Ročinj-Erj.fTorb.) ; 

jd)iefcriger  '-boben,  .^feg.,  Cig.,  C,  Kr.-Valj. 

(Rad). 
op9kati,   pekarn,   vb.  pf.  i)  JRiffe   bcfommcit, 

Jan.(H.);—  2)  obpriigetu,  Mur.,  Cig.,  DSv. 
op9kel,    kla,   adj.   1)   fdirunbig.    Jam. -Cig., 

Jan.;  opokla  skala.  Glas.;  —  rijfig:  opoklo 

steklo,  Z. ;  — bunfcl,   Cig.;  — 2)  rot),  ftumpf« 

finnig,  gifii^IloS,  Cig.,  Jan.,  C,  LčT.,  ZgD., 

Gor. -.M.;   of)ne  (J^rgefiil)I,  Gor.;  fcrf,  riid^ 

)id)t^(o#,    Gor.:    ne    imeti    nič    zarobljenega, 

opoklega  na  sebi,  i?tii'«. ;  — bloficrt,  Cig.(T.J. 


opokljiv  —  opomagati 


838 


opomagovati  —  opominjati 


opokljiv,  iva,  ailj.  =  opokel  2),   C. 

opokljivost,  /.  =^  opoklost  2),   C,  M. 

op9klost,  /.  i)  bie  9ii})ifl!eit,  Jan.  (H.);  bie 
Un^lu■dllicf)tic^fcit  (s-  '^-  bc§  .©lajcž),  Z.;  — 
2)  bie  ^Kol)l)eit,  bie  ©cfiihllofigfcit,  ber  3tumpf= 
fiiiii,   Cig.,  Jan. 

opoldan,  dneva,  m.  ber  Mtttog,  Mur. 

opoJdanji,  adj.  =  opoldanski,  Z. 

opoldanski,  adj.  niittdiiig,  .Uh>-.,  Cig.;  o.  po- 
čitek, bie  Sftittacvirulje,  Jan. 

opoldanšnji,  adj.  =  opoldanski:  opoldanšnje 
sol nce,  Ravn. 

opoldne,  adv.  =  o  poldne,  ntittaiil. 

opotdnešnji,  adj.  =  opoldanski,   C. 

opotdnfven,  vna,  adj.  mittacjig,   C. 

opoldnica,  /.  'iiav  9Jhttng5ma(}i,  C. 

opoldničati,  am,  vb.  impf.  hai  Tlxitac^žmai)l 
iui)iiicii,   C. 

opoldničevati,  njem,  vb.  impf.  opoldne  ko- 
siti,  C. 

opotdnovati,  uiem,  vb.  impf.  =  opoldničevati, 
C. 

opoieti,  im,  vb.  pf.  angcbraniit  merben,  »er- 
brcnil  en,  C. 

opoličati,  am,  vb.  pf.  mit  e^fi'^}'''^"  t)Crfe()eil, 
aiiefadicii:  omaro  o.,   Cig.;  —  prim.  polica. 

opoliniti,  linem,  vb.  pf.  =  oplakniti,  abfpiilen, 
.lan.,  VyliSt.-C. 

op9ljki,  »i. /V.  kar  se  opolie,  C. ;  — prim.  oplati. 

opoljubkati,   am,  vb.  pf.  obfiiffcu,   Cig. 

opoln,  adj.  etniao  uod,  C ;  — bcicibt,  Danj.-M. 

opolnoči,  adv.  =  o  polnoči,  iiin  9)tittcr!iarf)t. 

opolnočen,  čna,  adj.  mittcriinc^tlid),  Mur.,  Cig. 

opolnočnica,  /.  =  polnočnica,  Mur. 

opotnom9Čiti,  6-im,   vb.  pf.  bcDoUmadjtigen, 

Cig.Cr.).  nk. 
opoludanskj,  adj.  mittiig(id),  nk. 
opoludne,  adv.  \\\\\[ac\i,  nk. 
opoludn^ven,  \na,    adj.  opoliuinevne  višine, 

bie  CSiicuiiiiiieiibianbol)CU  (astr ),  Cig/T.J. 
opolunoči,  adv.  iiiii  ^1Jiitteriiad)t,  nk. 
opolunočen,  čna,  adj.   iilittentiid)t(id),  nk. 
opolzek,   zka,   adj.  =  polzek,    )d)Iiipfvig,   C, 

Erj.f.Min.i. 
opolzel,   zla,   adj.  )d)liipftig,   Cig.,  Jan.,  Cig. 

(T.),  C.;   (»pojzla    riba,    Dict.-.Mik.;    opolzla 

pot,   Jurč. 
opolzcn,  zna,  adj.   =     opolzek,  opolzel,   C. 
opolzkost,  /.  bie  Sdiliipfiigfeit,  Z. 
opotzlak,  >n.  breittL  Vfigcr  9lo(  (muraena  lati- 

rostris),   /•■;•('_>-.  (F.J. 
opotzlika,/.  neka  ulina,  Rihenbcrk-F.rj.fTorb.) 
opolzlost,  /.  b;c  Sdiliipfriflfcit,  bie  idiliipfrigc 

(Mliittf,   Cig.,  Jan.,  C. 
opiitzniti,  p(1rlznetn,)'i».;/.nil<<g(eitcit,nbiititid)cn, 

hict.,  Jan  ,  .Mik  ,  C.;  —  an<?fillleil :  lasje  iz 

glave  opoizncjo.   Palm.,  {=  o.  se,   Diet.). 
opolzovati,  ujem,  vb.  impf.  aJ  opolzniti,  ani' 

glritfii,  Z. 
opolžiti,  im.  vb.  pf.  mit  Sd)Icim  bebcdcn,  bc 

id)(einieii,  Cig  :  opol^en  jezik,  bclegte  ^uugc, 

opomagati,  am,  vb.  impf.  ad  opomoči;  Ollf- 
bclfeii,  .U»r. ;  -  o.  si,  )id)  bcbelfcii,  fifl'  mif' 
l)clfen,jii.HrnffcnfoinmfM/.Vir.../an.  .(tudi  ;:/".)• 


opomagovati,  iijem,  vb.  impf.  =  opomagati ; 
o.  si,  cmpovfommen,  Jan. 

opomba,  /.  i)  bie  liialjimug,  Mur.,  nk.;  — 
2)  bie  Srinnerung:  prave  srčnosti  in  stano- 
vitnosti v  dobrem  lepa  opomba  je  njegova 
smrt  vsem  ljudem,  Ravn.  -Valj.  (R adj;  V 
tvojo  opombo  pijemo  ga  zdaj,  Preš. ;  —  3) 
bic  S3emerfm!g,  bie  5tnmertuiig,  Cig.,  Jan.,  nk. 

opomemba,  /.  1)  bie  5!}Jaf)niing,  bie  ©rinnc= 
ruug,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bic  33emetfung, 
Mur. 

opomen,   mena,  m.  bie  SRofinitng,   Cig.fT.). 

opomena,  /.  bie  9JJaf)nung,  Cig.,  Jan.,  Valj. 
(Radj. 

opomenek,  nka,  m.  bie  SOto^nutig,  C,  Valj. 
(Rad). 

opomenica,  /.  ber  5)ial)nbrief,  Cig. (T.). 

opomfniti,  nem,  vb.  pf.  i)  mabneu,  ermal)m'n, 
Meg.,  Diet.,  Guts.,  Mur.,  Trub.,  Dalm.,  Krelj, 
Kast.,  kajk. -Valj. (Rad);  —  2)  eine  S3emer= 
fung  mad)en,  Mur.,  Levst.(Močv.) ;  —  (opo- 
mcniti,  Levst.fMočv.J,  opomenil  [„opume- 
nil"],  Dalm.;  opomenjen  (nOpoumenjen"), 
ogr.-Valj.fRadj ;  opomeniti  (r):  opomenjen. 
Diet.,  Kast.;  opomenem,  ogr.-Valj.  [Rad]). 

opom^njenje,   n.  bie   91?a()iiuiig,   Guts. (Res.). 

opomenovati,  lijem,  vb.  impf.  ad  opomeniti ; 
bemcrtcn,  eriiuibiien,   IV^ 

opomin,  m.  i)  bie  llta{)uung,  bie  ©riuuerung ; 
to  se  vam  naznanja  s  tem  opt)minom  intit 
bein  ^Sebeutcn),  Cig.;  -  bic  ©egeiiooiftcnung, 
Cig.,  Jan. ;  o.  dati,  bie  i^orfteUuitg  gcgen 
ctum§  iiberrcic^cn,  Levst.  (Pril.)\  —  2)  bie 
"i^ciuevfimg,  Cig. 

opominač,  »i.  bie  SSorneibet^fe  (varanus  nilo- 
ticus),   Erj.(Ž.). 

opominanje,  n.  =  opominjanje,  bnž  ^Jiatjiieit, 
Diet.,  Dalm.,  Krelj,  Kast. 

opominati ,  am,  vb.  impf.  ad  opomeniti, 
opomniti  =  opominjati ;  mahncn,  criiial)r.en, 
Dalm.,  Krelj,  ogr.,  kajk.- \'alj.( Rad);  —  za- 
kon opomina,  po  kacem  poti  bi  se  z  nova 
pozidavala  razgrajena  selišča,  Levst.(.\auk). 

opominav,  adj.  ermaljneiib:  o.  psalm,  Trub.; 
opominavi   listki,    'Irub. 

opominavati,  am,  vb.  i)npf.  ^^  opominati, 
Trub. 

opominavcc ,  vca,  i;i.  ber  (Svnial)ncr,  Diet., 
Trub. 

opominavtn,  vna,  adj.  Sliaf)U» :  opominavni 
listki,  ';llinl)iiid)rcibcii,  Dalm. 

opominuk ,  nka,  »1.  1)  bic  9)Jal)IIlliig,  bie 
©riiiiicruiig,  .Mur.,  Cig.;  —  2)  bie  'i^emcr- 
fung,  Cig. 

opominjač,  m.  ber  Wiil)iter,  Cig. 

opominjaj,  m.  biiv  'iHiinievfimg^J.^cidicu,  Jan. 

opominjalcn,  tna,  adj.  nial)neitb,  Cig.,  Jan.; 
opominjiilni  listki,   ^liilbllbncfc,    Cig. (T.). 

opominj.-ilo,  n.  ba«j  3.lMU"miiigi^,^eid)cii,  Cig. 

opominjanje,  n.  'ba^^  !JJfal)Hcn,  bO'^  Gvmabiicii. 

opominjati,  am ,  vb.  impf.  =  opominati; 
i)  mill)tieit,  crimtcnt;  bolezen  me  opomi- 
nja, id)  l)abc  ^.llbmutg  cincr  beDorfte^cnbcn 
Strauf^cit;  prejete  dobrote  koga  opominjati, 
Ihirg.;    —   crm(ll)llCll :    o.  koga    k    delu;   — 


opominjavec  —  oponavljati         —  839 


op^nec  —  oporekati 


i^oifteHungcn  mnc^cn,  Ci^.,  Jau.\  —  2)  o. 
se  =  spominjati  se,    VV^,  Pavi. 

opominjavec,  vca,  m.  bcr  9Jhif)uer,  ber  Gr= 
mahiicr,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  C. 

opominjavka,  f.  bie  9J}at)ueriii,  Mur.,  Cig., 
Jan. 

opominjevanje,  n.  bae  ^Juiliuen,  Jan. 

opominjevati,  uiem,  vb.  impf.  mal^ueii,  cr= 
nuilincn,  Jan.,  M. 

opominovati,  ujem,  vb.  impf.  =  opominje- 
vati, M. 

opominovavec,  m.  bcv  ©rmntiner,  M. 

opominovavka,  /.  bic  (Srnialmciin,  M. 

opominski,  adj.  9Jfa^it= :  o.  list,  ber  ŠHial^nbricf, 
CfV.,  Jan. 

opomnica,  /.  =  opomenica,  Jan. 

oponinil9,  n.  i)  bie  5JJa^nutig,  Jan.;  —  2)  bic 
^J3cmerfung :  na  prejemnico  dati  o.,  DZ. 

opomnitev,  tve,  /.  =  opomin  i),  Jan. 

opomniti,  nim,  v6. />/.  —  opomeniti ;  i)  ma[)licil, 
erinneru;  opomni  me  te  reči!  Cig.\  auf= 
merf)am  marficn,  M.;  še  na  Samuelovo  od- 
kritosrčnost moramo  o.,  Ravn.;  —  2)  eine 
33emerfung  madjen,  bcinerfen,  Cig.,  nk.;  — 
3)  o.  se  koga,  česa,  fid)  eriimevn,  \\6)  be= 
finiien,  Cig.,  Jan.,  Svet.fRok.J;  (opomneti, 
im.    Vrt.). 

opomnja,  /.  i)  bie  (£rinat)nung,  Cig.;  —  n) 
bic  ^i^cmcr!ung,  Cig.fT.J,  Navr.(Spom.);  — 
opomnje,  (Sc^olien,   Cig. (T.). 

opomnovati,  ujem,  vb.  impf.  =  opomenovati, 
Ravn. 

opomoči,  mgrem,  vb.  pf.  QU§{)eIfeit,  Jan.;  aitf' 
fjelfon,  Z.;  čebele  so  mi  opomogle.  Z.;  o.  si, 
Su  SDhtteln  obci  Srdften  gclangen,  [id)  be^cffen, 
fid^  emporarbcitcn ;  =  o.  se,  Cig. 

opgna,  /.  i)  bcr  3?orf)ang,  Mik.,  Bes.;  —  bic 
SiJanbbctleibung,  Cig.:  —  2)  čine  .fette,  bie 
Sciume  nad)  bcr  iHiinbung  ju  uicffen,  bte 
Spaniie,   V.- Cig. 

oponaša,  /.  ==  oponašanje  i),  ./an. 

oponašanje,  n.  i)  baž  ŠoriDerfcn;  —  2)  baž 
■DJadiaffcn,  Cig. 

oponašati,  am,  vb.  impf.  ad  oponesti;  1)  o. 
komu  kaj,  ieiimnbein  etttm§  uorincrfcn,  t)or= 
riidetl ;  svoje  dari  revežem  o.,  Ravn.-Valj. 
(Rad);  o.  komu  hrano.  Svet.  (Rok.);  tega 
mu  ne  oponašam,  ba§  »crargc  id)  '\\)m  iiid)t, 
Cig.;  —  2)  o.  koga  (kaj),  nad^ajfcn,  burc^ 
9iad)aftung  eerjpotten ;  sovo,  kukavico  o.; 
o.  koga,  kako  govori,  kako  se  vede. 

oponašav,  adj.  kdor  rad  komu  kaj  oponaša, 
Jan. 

oponašava,  /.  ber  SJoilDurf,  C. 

oponašavec,  vca,  m.  i)  kdor  komu  kaj  opo- 
naša, bei  lobler,  Jan.;—  2)  ber  9fad)dffer, 
Cig.(T.);  ber  (Spotter,  Dalm.;  —  f)  bie  ®pott= 
broffel  (turdus  saxatilis),  Erj.(Ž.). 

oponašaven,  vna,  adj.  =  oponašav,  Jan. 

oponašavka,  /.  bie  9?adiQfferin,  Cig. 

oponašek,  ška,  m.  bcr  3?onuurf,  ,fan.,  C. 

oponašljiv,  iva,  adj.  gcrne  nad}dffenb,  Cig. 

oponavljati,  am,  vb.  impf.  ad  oponoviti,  Levst. 
(Zb.  sp.). 


op9nec,  nca,  m.  i)  bie  SJnnfc,  Jan.rif.);  — 
2)  bie  ©tcdllninbc  (smilax  aspcra),  Medolin 
(Istra)-Krj.(  Torb.);  (hs.). 

oponesti,  nesem,  vb.  pf.  tiorlucifcn  ('5.  ^^.  ciiic 
iyo()Itf)Qt),  Cig.;  včeraj  mu  je  dal,  danes 
n.u  že  oponese,  C;  Oorl)n(tcii,  eilHueubcn, 
Sov.,  Let.;  oponesti  bi  mi  kdo  utegnil, 
Lcvst.(Mauk). 

oponos,  nosa,  m.  ber  SSorlUUrf,  Cig.,  Jan.,  .M., 
So  v. 

opon9sa,  /.  nam.  oponoša  1):  oponosa  ali 
opravljanje.    Trub.(Post.). 

oponosen,  sna,  adj.  ttortuuvfgUoll,  Jan.;  Vdo- 
vično  blago  — Vsigdaroponosno,  Spes.-Vra^. 

opon9sica,  /.  'Ha^  Sd)cltnjoit,   C. 

oponositi,  n(jsim,  vb.  pf.  ODniicrfcii,  Dorriidcn, 
Mur.,  Cig.,  GBrda;  on  malo  da,  ali  veliko 
oponosi,  Trub.\  oponosili  so  mu  krivico, 
Dalm.;  oponosil  jim  je  njih  nevarnost,  Krelj; 
nikar  betve  mu  ga  (greha)  ne  oponosi, 
Ravn.;  ne  bodi  Bogu  oponošeno !  Z.;  opo- 
nošeno  ti  bodi  to!  Cig.;  oponosen  dar  je 
črn  pred   Bogom,  Npreg.-Jan.fSlovn.). 

oponosljiv,  iva,  adj.  kdor  rad  komu  kaj  opo- 
nosi.  Gor. 

opon9snica,  /.  bie  'i)5arobie,  Cig.  (T.). 

oponaša,  /.  i)  ber  iBonnurf,  Č,  Sclionl.;  — 
2)  bic  'jjad)djfiing,  bcr  Spott,  C. 

opon9va,  /.  bic  Grneucritng,  Cig.  (T.). 

oponoviti ,  im,  vb.  pf.  crneitcrn,  Cig.  (T.)  ; 
>riiebcrf)Olcil :  zopet  o.  kaj,  Levst.  (Zb.  sp.). 

opopati,  am,  vb.  pf.  betfeiftcrn,  Cig. 

op9piti  se,  p^pim  se,  vb.  pf.  SiiDipcn  an)c|ien, 
C. 

oP9PJe,  "•  bie  9fabelgegcnb,  Cig.(T.). 

opopnateti,  im,  vb.  pf.  ttito)pcit  anfe^en,  C 

opoprati,  am.  vb.  pf.  bepfcffern. 

op9ra,  /.  bie  Stiige,  Mur.,  Cig.,  .Jan.,  (mech.), 
Cig.(T,);  —  o.  v  stezi  =  stegnjena  o.,  roke 
stezati,  krčiti  v  oporo  (Strcdftitlv  ftnidftitl?), 
Telov.;  —  bic  SBibcrlage,  Cig..  Jan.,  Cig. 
(T.);  —  bie  Stiil^niauer,  bie  Scarpc,  Cig., 
DZ.;  —  ber  ^^fcilcr,  Cig.,  Jan.;  —  bcr  9lu- 
f)altung'?punft,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.),  DZ. ;  — 
bic  Untcr)"tii|<uitg :  najti  dragovoljno  oporo, 
nk. 

oporečen,  čna,  adj.  tnibeiriiflidi,  Cig.(T.),  DZ. 

oporeči,  rečem,  vb.  pf.  iBibcrnifcil,  Cig.,  Jan.; 
o.  naredbo,  DZ.;  kar  reče,  ne  oporeče,  ./an. 
(Slovn.). 

oporfčnik,  m.  bcr  SSiberriifeiibe,  Cig. 

1.  oporek,  reka,  m.  bet  SlMbcrruf,  Cig.fT.),  DZ. 

2.  op9rEk,  rka,  m.  1 )  bic  .Stranic  bei  illcibcru, 
C;  —  2)  bOi'  Giefrojc  (mesenterium).  v{h- 
Št.-C. ;  tudi  pl.  oporki,  C;  —  3)  bie  ®cb(ir- 
niuttcr  ber  8qu,  v{hŠt.-C.;  —  4)  salo  okoli 
slezene  pri  svinji,  \'alj  (Rad);  —  3)  svinjska 
kožica,  ki  se  meče  v  sir,  kateremu  pravijo 
potem  remenjak.  Valj. ( Rad) ;—C^)  cin  Soppcil, 
nni  Sd)itb,  luoraii  bic  Sdjnatle  ober  bic  ©c^nur 
befcftigt  iU,  Re^-C. 

oporfka,  /.  bcr  3Bibcrriif,  Cig.,  Jan. 

oporekati,  rekam,  vb.  impf.  ad  opnrcii;  ltiibcr= 
rufen,  Cig.,  Jan,,  DZ. ;  kar  je  rekel,  ni  opo- 
rekal, Erj.(Iib.  sp.). 


oporekovati  —  opotekljiv 


840 


opotekniti  se  —  opraska 


oporekovati,  ujem,  vb.  impf.  =  oporekati, 
Jan.;  o.  svojo  besedo  ni  moško,  Jurč. 

oporen,  rna,  adj.  i)  2tu|5=:  oporna  palica, 
Cig.;  oporni  zid,  bie  Stii^moucr,  DZ.;  — 
2)  opQren,  ltlt^cripelli■tig,  ftiifetg,  Mur.,  C; 
ftetig  (o  konjih),  C;  —  oporne  pameti, 
begriffftii^ig,  SIS.;  —  unfiigjam:  usnje  ne 
sme  biti  oporno,    Vrt.;  pogl.  uporen. 

oporišče,  n.  ber  2tii|ipuitft,  ber  Sciltpunft, 
Cig..  Jan.,  Cig.fT.J,  DZ. 

oporkovina,  /.  ^a§  ®etroie,  C;  —  prim. 
oporek  2). 

opornica,  /.  i )  bie  (Stii^e,  ber  Strebcbaum, 
Žabče(Toim.)-Erj.(Torb.)  ;—  2)  bic  Stelje,  Vrt. 

opornik,   m.  =  opornica  1),  Jan.,  Bes. 

opornja,  /.  bie  Stiige:  drevesce  brez  opornje, 
Ravn. ;  vejam  pri  sadnem  drevju,  kadar  so 
zelo  polne,  dajo  opornje.  Gor.;  tudi  stebri 
pri  lesenem  kozolcu,  na  samem  na  vetru 
stoječem,  opro  se  z  opornjami.  Polj. 

opornjak,  m.  "iiaž  (^cfriife,  Cig.  (T.),  Erj. 
fSom.j;  —  hs. 

op9rnost,  /.  bie  Stii^igteit,  ber  2ro^,  Mur., 
C.\  —  bic  Stetigtcit  (o  konjih),  Nov.,  Strp. 

opor9Čati,  am,  vb.  impf.  ad  oporočiti ;  tcfta^ 
mentarijc^  beuinimen,  Z. 

opor9Čba,  /.  le^tmilliger  5luftrag:  naročala  mu 
je  to  in  ono  oporočbo,  Jurč. 

opor9cen,  čna,  adj.  5^cftament§*,  teftamentariid), 
Cig.,  Jan.;  oporočni  pristavek,  boš  Sobicttl, 
Cig.,  Jan.;  oporočni  dedič,  ber  Icftamcnte- 
erbe,  Cig.,  Jan. 

oporočiti,  i'm,  vb.  pf.  tcftteren,  Z. 

oporočnik,  m.  ber  Xeftator,  Cig.,  Jan. 

opor9ka,  /.  "iia^  Jeftament. 

opor9Štv9,  n.  =  poroštvo,   C. 

op9rščina,  /.  bie  Stiitie,   C. 

op9rtati,  am,  vb.  pf.  borbteren,  Cig.;  —  ■pnm. 
porta. 

oposeliti,  selim:  yb.  pf.  beftebeln,  Z.;  — o.  se, 
fid)  (ringcO  aiiucbeln,  .1/«»-. 

oposred,  praep.  c.  gen.  =  sredi:  o.  zime, 
ogr.-C. 

opostavek,  vka,  m.  bic  9(ntit^e)e,   Cig. 

opošev,  adv.  jfl)icf,    ('. 

opošteniti,  im.  vb.  pf.  s  tem  si  je  opoštenil 
ime,  ta^  gcreidit  it)ni  jur  (£l)re,  Cig.fT.J. 

opotakniti  se,  taknem  se,  vb.  pf.  =  opotek- 
niti   se. 

opotavljati,    am ,  vb.  impf.  C.  =  obotavljati. 

opoteč,  cča,at/;.  =  opotočen,un)tct,.Ai«. ;  v  pre- 
govoru :  sreča  je  opoteča  =  ba?  OHiirf  ift 
fugclrunb,  .šaleška  dol,- C,  Kres  I.  JiS.;  — 
IDOnfeilb:  z  {»potečimi  koraki,  Zv. 

opotpčen,  čna,  adj.  =  opoteč,  opotočen,  Z. 

opoteči  se,  tečem  se,  vb.  pf.  taiimelu:  škricu 
je  založila  zaušnico,  da  se  je  kar  opotekel  in 
priletel   z  glavo  ob  zid,   LjZv.;  o.  se  v   kaj, 

an  ctttia^  aiitnuniclii,  aiUDonfcii,  Cig. 

opotčkalica,  /.  bofii  tMcjdjhjanfe,  Cig. 

opotekati  se,  tekam  se.  Čem  se,  vb.  ihipf.  ad 
opoteči  se;  tuaiifcitb  geljcn,  taumctn,  Cig, 
Jan.\  ti  si  nas  z  vinom  napojil,  da  smo  se 
opt>tekali,  Dalm.;  od  lakote  o.  se,  Z. 

opotekljiv,    iva,  adj.  toumflig,   ?(^»uat^,  Cig. 


opotekniti   se,    taknem    se,    vb.  pf.    mit   beit 

Jii^ett  aiiftogcn,  [troudicln,   Afur.,  Boh.;  o. 

se  ob  kamen,  Dalm.,  Trub.;  o,  se  in  pasti, 

Dalm.;    ako   kdo   hodi  po  dnevi,   ta  se  ne 

opotakne,    Trub. 
opotika,  /.  ber  9(n[to^,  ber  ^(nftanb,  C 
opotikanje,  n.  i)  has-  3?ortt)crfen,  Jan.(H.);  — 

2)  'i\a?>  Strauc^eln,  bo^  Stolpern. 
opotikati,  tikam,  čem,  vb.  impf.  ad  opotekniti; 

i)  BDraierfeii,  Cig.,  Jan.,  Glas.;  naj  bom  ves 

malopridnež,    ako  vam   bom    kdaj  kaj  opo- 

tikal,  Levst.^Zb.  sp.J;  —  2)  o.  se,    mit   ben 

f^iiBen  anftoRen,  ftraiic^eln,  [tolpern;  ves  se 

lakote  opotičem,  Ravn,;  —  jijgern,  jaubern, 

Cig.,  M. 
opotikljiv,  fva,  adj.  ftolperig,  Jan. 
op9titi,    im,  vb.  pf.  antreijeit,  eine  9lnlcitung 

geben,  jur  Ginfidit  bringen:   o.  koga,  ogr.- 

C;  —o.  se,  auf  ben  rec^teii  55>eg  obor  5ut 

Giu)'id)t  fommeii,  ogr.-C. 
op9tnik,   »I.  =  trpotec,  ber  SScgeric^  (plan- 

tago).  Dol. 
opot9Čen,  čna,  adj.  unbeftfinbig:  sreča  je  opo- 

točna,  Mur.,  Cig.,  Met. 
opotočiti,  točim,  vb  pf.  i)  roUen  madjen,  Z.; 

—  2)  o.  se,  fid)  fortbegebcu:  Mi  se  od  vas 

opotočimo,    Vas    pa    Bogu  izročimo,    Npes. 

(BlKr.)-Kres,  VI.  3S3^ 
opovfra,  /.  =  opovira.  M.,  ZgD. 
opovgrati,   am,  vb.  impf.  =  opovirati,   C. 
opovira,  f.  bttv  4")iiiberni§,  ber  ^Inftanb,  Jan., 

C.  nk.  ' 
opoviraten,  ina,  adj.  f)inbcrub,    ^iltberlid),   C. 
opoviranje,  n.  bie  ,'pcmmuiig,   Cig. 
opovirati,  am,  vb.  impf.  ad  opovrcti;  fjemmeil, 

f)illbcrn,    C/i,'.,  Jan.,  nk. 
opovirek,  rka,  »1.  bie  .'pctiunung,  ba^  ."pciiimni^, 

G'^'.,  ,Jan. 
opovreči,  vržem,  vb.  pf  miberlogcii,  Jan.,  Cig. 

(T.),  nk.;  —  prim.  oprovreči. 
opovreti,  vrem,  vb.pf.\\  l)emiJun,  (Si!ll)Qlt  t^Ull, 

Mur.,  Cig.;  —  2)  criuibcru,  entgegneii,  Bes.; 

To  je  lahko,  opovre  deA,  Sl.\. 
opovrgavati,  am,  vb.  impf.  ad  opovreči;  luiber* 

Icgeii,    Trst. (Let.),   nk. 
opovfžba,  /.  bte  SSiocrlcgung,  Jan.(H.). 
opozarjati,  am,  vb.  impf.  ad  opozoriti,  nk. 
opozicija,  /.  upor,  uporna  stranka,  bic  CppO- 

fitioii,   Cig.fT.J,  nk. 
opozivati    se,    vam,   vijem    se,    vb.  impf  fidi 

oiif  otiua^  bejicl)cii,  Levst.fPril.J. 
opoznati  se,  znam  se,  vb.  pf.  fic^  oricutiercil, 

Cig.  (T). 
opozniti  se,  im  se,  vb.  pf.  [16)  Dcrlpoteit,  Cig. 
opozoriti,  im,  vb.  pf.  niifmcrfjam  mad)cn,  nk. 
opozorjevati,    ujem,    vb.  impf.  ad   opozoriti, 

=  opt>zariati,  nk. 
opramati,    am,    vb.  pf   uerbrnmcn,  Cig.,  C, 

Krcij.  Vod.(Iib,  sp.);  —  iz  nem. 
oprasiti  se,  im  se,  yb.  pf.  3"!'9C  merfeii  (OOli 

ber  3ail),   Cig.,  Jan.,  Burg.fRok.J. 
oprask,    praska,    m.    bic    gcri^lte    Stcflc,    bie 

.UrolMuitiibe,  bic  Sd)rammc,  Cig.,  M.,  C. 
opraska,  f.  =  oprask,    C. 


opraskati  —  opravek 


—  8'+l  — 


opraven  —  opravilski 


opraskati,  am,  vb.  pf.  bcfrn^cn,  anfro^en,  aiif= 
[ticifen ;  mačka  ga  je  opraskala ;  ves  je 
opraskan;  —  o.  se,  [icf)  bie  Jiailt  aufid)urffn, 
fid)  ieif30U  (5.  53.  aii  eineiu  ^Jlagel). 

opraskniti,  prasknem,  vb.  pf.  =  oprasmu, Cig. 

oprasniti,  prasnem,  vb.  pf.  o.  koga,  burd)  eiit= 
malii(ee  Streifcu  ober  Šralicn  jemaubem  einc 
©uiibe  bcibringen,  fratiou,  vi^cii. 

oprašati,  am,  vb.  pf.  riiic;ebcnim  abfragen  : 
vse  C,  G>.;  —  fvagcnb  burdjfovic^en,  Jan., 
Jsvkr. 

opraščanje,  ».  bač- iBerseil^en,  kajk.- Valj. (Rad). 

opraščati,  am,  vh.  impf.  ad  oprostiti;  1)  be= 
frcieit,  Cig.,  ogr.-C;  o.  od  nedostatkov,  Z)Z.  ; 
o.  dolžnosti,  Zv.;  —  2)  oerjetbcn,  nacblafieu : 
o.  komu  grehe,  ogr.-C,  Raič^Let.j;  mla- 
denke opraščajo  take  slabosti  kaj  rade  svojim 
ljubimcem,  LjZv. 

opraševanje,  n.  'i>a^  ^erumfragen,  Cig. 

1.  opraševati,  ujem ,  vb.  impf.  ad  oprašati; 
t)eritmfragen,  eiiie  Umivagc  f)alteu :  o.  po  kom 
(čem),  Cig.,  Jan.,  M.;  z  nova  o.,  bie  Umfrage 
tt)ieberf)oIen,  DZ. 

2.  opraševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oprašiti; 
ftaubig  mac^eii,  bc[tauben,  Cig. 

opraševavec,  vca,  m.  ber  9iad)forj(^er,  Cig., 
Jan. 

opraševavka,  /.  bie  9Jadifoii(i)criii,   Cig. 

oprašiti;  im,  vb.  pf.  mit  Stnub  bebedeit,  bc-- 
ftauben;  —  o.  se.  fid)  mit  Stnub  bebedeii, 
ftaubig  irerben:  vsa  sem  se  oprašila  po  cesti; 
—  o.  se,  fic^  befrudjtcu  (oon  Sliiten),  M. 

oprati,  perem,  vb.  pf.  rein  luajdien,  aužroafdieu, 
aufroajdjcn  iSeiujeug,  Jud)  u.  bgl.);  oprana 
srajca,  eiu  frijc^ež  i^cmb ;  o.  rano,  bie  SSunbc 
austnajc^en,  Cig.;  jc^Idmmen:  o.  rudo,  Cig.; 
strugo  Ljubljanici  o.  (mit  2Baffer  burd)= 
jpiileu),  Levst.fMočv.J;  —  o.  se,  )i^  rec^t^ 
ferligen,  fic^  rein  tcojc^cn,  Cig. 

oprava,  /.  i)  bie  93errid)tuug,  bie  Seiftung, 
Cig.,Jan.,Cig.(T.j,DZ.;  o.  cestnih  dolžnosti, 
Levst.fCest.J ;  vračilna  o.,  bie  ®cgeii(eiftung, 
DZ.;  dosti  je  oprave  =  dosti  je  opraviti, 
ež  gibt  genug  gu  t^un,  Svet.  (Rok.):  —  2) 
bie  ^ilueftattung,  bie  Slbjuuicruiig,  bie  'iiv.ž-' 
riiftung,  Cig.,  Jan..  Cig.(T.j,  DZ.;  ber  ^tti.^ug, 
bieSleibung;  vojaška  o.:  masna  o.,  ber  93JeJ!?= 
ornat;  —  ^až  ®eratb.  bai?  3^*19  •  hišna  o., 
bie  Ginridituug,  "Haž  aiJcublenicut,  Cig.,  Jan., 
ogr.-C;  mizna  ali  namizna  o.,  'baž  Jafi'I= 
geičitb,  'Hd^i  Xijd)^eug,  Cig. ;  —  konjska  o., 
ta^'  ^ferbcgejdjirr,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  bie 
grrmatur  (phvs.),  C/vrr.;;-bie  5(u§i'tattung 
(eine»  3)rama§,  eine»  ®ema(bcž),  Cig. (T.). 

opravarina,  /.  bie  ^roDifioii,  Levst.fCest.). 

opravček,  čka,  m.  dem.  opravek,  ha^  ©C« 
id)dftdicn,    Valj./^Rad). 

opravčen,  čna,  adj.  reid)  on  (^cidioftcu,  J<3«.: 
opravčen  in  razboten  dan,  Ravn. 

opravek,  vka,  m.  i)  bie  33cidj(iftigung,  bie 
5?erric^tung,  "baž  ©eidjiift;  veliko  opravkov 
imeti,  Diel  .'iu  Derrid)tcn  [)Qbeu:  po  svojih 
opravkih  hoditi,  feineii  ('»ieididften  nadigc^en; 
hišni,  kupčijski  opravki,  .Sjou-?  ,  ,\^aubcl'c 
gejc^iifte,  Cig.;  —  bo'^,  \x><ii  man  au^rridjtct, 


bn^  ^8crt)irfte,  Cig.,  Jan.;  —  2)  =  oprava  2), 
bcr  lUn.^ug,  Dol. -Cig.,  Jan.,  Jurč. 

opraven,  vna,  adj.  i)  =  opravilen  i),  Jan. 
{H.j;  —  2)  'ilibjuftierungg  :  opravni  pred- 
pis,  DZkr. 

opravica,  f.  bie  3?erri(^tiiug,  ha^  ®c)c^aft,  bie 
Slvbeit,  M.,  ogr.-C,  Raič rSlov.):  ženske 
imaio  v  hiši  veliko  opravice,  SlGor. 

opravičati,  am,  vb.  impf.  ad  o'pvdi\\c\i\;  red)t= 
fcrtigen,    V.-Cig.,  Krelj,  Levst.fPril ). 

opravičba,  /.  bie  9iccbtfertigung,  .\fur.  -  Cig., 
Jan..  DZ.,  Nov.,  nk. 

opravičenec,  nca,  m.  =  upravičenec ,  ber 
•i^ereditigte,  Cig.,  Jan. 

opravičenje,  n.  i)  bie  Oicc^tfertiguug;  v  svoje 
o,.  ,^u  ieincr  9iec^tfectiguug,  nk. ;  —  2)  bie 
i^cgitimntion,  Cig. 

opravičevalen,  ina,  adj.  9?ed)tfcrtigung§=,  @nt^ 
IaUuiuV?  =  ,   Cig.,  Jan. 

opravičevanje,  n.  bn§  Oiec^tfertigen,  bie  9te(^t» 
fcrtiguuiUt^n). 

opravičevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  opravičiti; 
i)  rcditfcrtigeu ;  o.  se,  fid)  Derantinorteti,  fid) 
reditfcitigen;  —  2)  berec^tigen,  befugen,  Cig., 
Jan. 

opravičevavec,  vca,  m.  ber  9ied)tfertiger,  Cig. 

opravičiti,  ičim,  vb.  pf.  i)  rcditfertigen ;  o.  se, 
fic^  rcditfertigen,  fid}  rein  inafdien;  —  2)  = 
upravičiti,  bcfugeu,  bereditigcn,  Cig.,  Jan. 
autorificren,  legiiitnteren,  Cig.,  Jan. 

opravitce,  n.  dem.  opravilo;  ein  tleinCi^  @e= 
fd)dft,  Cig. 

opravljen,  tna,  adj.  i)  gcfdiaftfid),  Jan.;  ®c- 
fd)dftš=:  opravilni  red,  bie  ®efd)afti?orbnung, 
Levst.(Sauk),  nk.;  —  dmtlid),  ?(mt#=,  Cig.; 
opravilni  dan,  ber  3(mtetag,  Cig.;  —  2)  ge= 
fdidftig,  t^dtig,  C,  Z.,  Dalm. 

opravilišče,  n.  \>ai-  9(mt-;?liaU'j,  C 

opravilnica,  /.  bai'  (yc)d}dft'?iOcale,  DZ.;  bie 
^actorei,  Cig.,  Jan.;  —  haž  ^Imtshauv-,  C 

opravilnik,  m.  \)  ber  gunctiondr,  Cig..  Levst. 
fPril.);  —  španski  opravilnik  na  ruskem 
dvoru,  Vod.flib.  sp.);  —  ber  2d)nffner,  Cig. : 
ber  (^efdidftžifiilirer,  Jan.;  —  ber  "Jlgent,  DZ  : 
kupčijski  o.,  ber  jpanbelžagent,  Cig.:  —  2) 
'Ocii'  JHitualc,  V.-Čig.;  —  ta^  ©efc^dftč-nor* 
male,  Jan.  (H.). 

opravilnost,  /.  bte  ®efrf)dftigfcit,  Jan.  (H.). 

opravilo,  n.  i)  tia^)  C^efdidft  ober  bie  53cfd)dfti= 
gung,  bie  einem  oblicgt;  to  ni  mojega  opra- 
vila, Mct.-Mik.;  to  ne  spada  v  moje  o.  (in 
mcin  f^adi),  Cig.;  to  je  tvoje  opravilo,  "baž 
ift  bcineč'  5lmte'3,  O;,'.;  ves  je  v  opravilih, 
cr  Icbt  bcm  ©cfc^dfte,  Cig.;  o.  imeti  s  kom 
(čim),  mit  jcmanbem  (etrcož)  ,^u  tl)iiu  babcn, 
Cig.:  opravila  komu  da(ia)ti,  iemanbcm  ^.Be- 
fd)dftigung  geben,  Cig.;  bie  Ivnuction,  Cig., 
Jan.DZ.:  cerkveno  o.,  bie  ttrdjlidie  Jvunction, 
bcr  ©ottc-^bicnft:  pravno  o..  c;n  JKcdite-ge- 
fdidft,  DZ.;  kupčijsko  o.,  cin  .'panbel^gcfdidft, 
DZ.;  —  2)  =  oprava,  bcr  'JUViUg,  ■ /)o/.- 
Cig..  Dalm. 

opravilski,  adj.  @e)d)dft6  ,  gcid)dftlidi,  Cig.; 
o.  prikladek,  bie  SmtC^ic^n^.Vlige,  Cig. ;  o. 
zapisnik,  baž  @cid)dftvprototoll,  DZ. 


opravilstv9  —  ©pravnica 


842  - 


opravnik  —  opreka 


opravitstv9,  «.  i)  bie  ®ejc^Qft#fuf)rung,  bic 
^Imtefu^rung,  bie  ^((jeutidiaft,  0>.,  Jan.,  C; 

—  i)  ber  0cicf)aft»5iriei9,  DZkr  ;  ia^  ^ortC' 
feuidc,  Cig.,  Jan.;  minister  brez  posebnega 
opravilstva,    eitt  SJJuiiftcr  D^nc  ^ortefeuille, 

opravitelj,  m.  ber  OJejcfidft^Ieiter,  DZkr. 

opraviteljstvo,  n.  bie  @cjcf)afte'fu^iung,  Jan. 
(H). 

opraviti,  pravim,  vb.  pf.  i)  t)erri(f)ten,  beforgen, 
DoUftrcden ;  o.  vse,  kar  je  naročeno,  ukazano; 
velikonočno  izpoved  o.;  s  tem  človekom 
nimam  nič  o.,  mit  biejem  5.1Zeiiid)cn  ))aht  irf) 
uicf)t§  ^u  icfeaffen;  —  aueiicfitcn:  o.  pozdrav- 
ljanje, Cig.;  —  entrirfjten:  o.  davek,  dese- 
tino, Cig.; —  2)  aueitifiteii,  er=,  aužnjirfeii: 
pri  njem  ne  boš  nič  opravil;  nič  ne  opra- 
vivši,  iitiDerric^teter  ^inge,  Cig.,  Jan.;  z  lepo 
več  opraviš,  nego  z  grdo,  Cig.;  najbolje 
opraviti,  Qm  beften  fal^ren,  Šol.;  o.  s  čim, 
mit  eitrtv  Sacfie  aui-fommen,  Cig  ;  —  3)  mit 
bcm  ^uflcfti^i^igt'"  aui-ftotten :  o.  ladijo,  ba§ 
3cfiitf  betateln,  Cig. ;  aii^eriiften  (mech.,  mere), 
Cig.'T )\  Derfetien:  sod  z  obroči  o.,  Cig.; 
au^Uaffiercn:  klobuk  o.,  Cig.;  —  4)  t)o(I= 
ftanbig  antleiben:  otroka  o.,  da  pojde  k  maši; 
dekla  je  že  opravljena;  o.  se,  firf)  antleiben, 
loilette  macften;  lepo  se  o.,  fid)  t)crauspu&en; 
lepo  opravljen,  aufgepubt;  —  5)  bcjorgcn, 
beftellen:  o.  otroke,  živino.  Z.,  AV. 

opravljač,  m.  ber  S^erleumber,  C. 

opravljanje,  n.  i)  'tQ.<i  !i8crrid)ten,  bic  ®c= 
fc^aft^^bejorgung ;  o.  službe,  \>(\.'i  58er)ef)en 
einee  ^ienftcž  obcr  91mte# :  o.  cerkvenih  obre- 
dov; —  ba#  Gntriditcn;  —  bo#  ''Jht^riiften, 
baš  9lueftQtten;  —  2)  \s<!i^  ^(nflciben;  —  3) 
'iioA  ^lui^ricfiten,  bie  iible  ''JJadirebe,  \>(ii  33er= 
leumbcn. 

opravljati,  am,  vb.  impf.ad  opraviti;  i)  Dcr» 
ridjten,  bejorgcn;  tlako,  svoje  delo  o.;  službo 
o.;  sv.  ma,šo  o.,  darove  o.,  Burg. ;  bogato 
dedino  o.,  Preš.;  —  entridjtcil :  davščine  o.; 

—  2)  bemirfen;  —  3)  berrirfife",  aui?ftattcn 
mit  bem  ;-^uget)oriflcn,  aitžriiften:  ladijo  o., 
tai  Scfiiff  auftafcln,  Cig.;  —  živino  o.,  baž 
3.^ict)  bcjorgen,  Cig. ;  —  4)  onfleibcn  ;  o.  se, 
fid)  anflcibcn,  Xpi(cttc  mfldjcn;  gizdavo  se  o., 
.^t. ;  —  3)  o.  koga,  jemonbon  au^ridjlcn,  t3ct» 
leiimben. 

opravljavec,  vca,  m.  1)  ber  3.?erri(^tcr,  Cig.; 

—  2)  ber  3SerIeiimbcr,  Diet.,  .\fiir.,  Tnib., 
Dalm  ;  grenke  so opravljavcev besede,  Kast.; 
jezični   opravljavci,  .f.svkr. 

opravljavka,  /.  bic  i^crlcnmbcrin,  .\fur. 

opravljiv,  iva,  aJj.  ocrlciimbciifdi,  lnftcrjiid)tig; 
o.  biti,  cinc  bc>|c  ;^iingc  lioben. 

opravljivec,  vca,  m.(\n  oerIcumbcrijdicrS>{cn|(fj, 
bie  i.'(ifter,\iniflc. 

opravljivka,  /.  cin  liei(r»mbcrijd)r*  35?cib. 

opravljivost,  /.  bic  3?erlcumbniig^iud)t. 

opravnica,  /.  1)  bic  libclorgcrin  :  perilna  o., 
bic  53iifdicbciorgctin,  Lcvst.  fPrii.);  —  bic 
^i^crmoltcrin,  Cig.;  —  2)  opravnica  =  opra- 
vilnica,  baž  Wc)d)rtfl>?l)au'S,  C;  — 3)  botii  v^cng^ 
^oiie,  (^ig.:  bic  Wcjdiirrfammcr,  Cig. 


opravnik,  m.  ber  ^""Cfionar,  C,  DZ.;  ob- 
činski opravniki,  bie  ©emcinbcorgane,  Levst. 
('A'aM/f;;  — ber  ®efcf)aft6lciter,  Jan.;  obrtovni 
o.,  Levst.fPril.j;  ber  ^actor,  Cig.,  Jan.;  ber 
Gommiifionar,  bev  Tišponent.C/^. ;  ber  'iDioni' 
pulant,  C  ;  ber  ©ejc^dftetrdger,  Jan. ;  ber 
?(gent,  Cig.,  Jan.,  DZ.;  konzulski  o.,  bcr 
Goniularagent,  DZ. ;  trgovski  o.,  ber  §anbel§= 
agent,  Cig.,  Jan.;  —  =  upravnik,  bcr  5Ser» 
malter,  Cig.;  —  opravnik,  gospodar  in  veli- 
teij  v  planinskem  stanu  ter  ob  enem  tudi 
sirnik,   Toim.-Erj.fTorb.J. 

opravnina,  /.  i)  bie  Seforgung^gebur,  Cig.; 
bie  ^roDifton,  C,  Ce/.M>v;  — 2)  ba^  Sd)irr= 
gelb,  Cig. ;  —  3)  bie  Sefleibung^gcbur,  DZ. 

opravnTški,  adj.  =  opravnika  se  tičoč,  nk. 

opravništvo,  n.  opravniški  posel,  opravniška 
služba,  nk.;  iaS  i^erroalteramt,  Cig.;  = 
upravnišr^-o,  bie  'SIbminiftration,  nk. 

opravstvp,  n.  =  oprav ništvo,   Cig. 

opraznik,  m.  =  sopraznik.  Mariborska  ok.-C. 

i.opražiti,  pražim,  rb.  pf.  in  5*^11  bacfcn, 
rijftcn;  opražena  jabelka,  gebunficte 'Jipfel,  3/. 

2.  opražiti,  pražim,  vb.  pf.  o.  hišo,  iaž  .'paUiž  mit 
2d)rtie(Ien  Perje^en,  Derjd)rcellen,   V-- Cig. 

opfča,  /.  kar  kdo  oprtav  nosi,  bie  OJiidcnlaft, 
C. 

oprčevati,  ujem,  vb.  inipf.  <3rfoprtiti;  anbinbcn, 
aiifetten,  Jan. 

opfčiti,  pfčim,  vb.  pf.  Guts.,  M ,  pogl.  oprtiti  2). 

oprečati,  am,  vb.  pf  o.  lase,  bic  ^aarc  ab= 
tbcilen,   Cig.;  —  prim.  prečka. 

oprfči,  prežem,  vb.  pf.  bcipanncn:  o.  se  = 
vrv  na  sebe  dejati,  s  katero  kdo  n.  pr.  pelje 
voziček,  IJtib. 

opredaliti,  alim,  vb.  pf.  mit '^ač^nn  »crjc^cn, 
nuvf neben,  Cig. 

i.opr?dati,  am,  vb.  impf.  ad  i.opresti;  um- 
ipinnen,  Cig.,  Jan. 

2.  opr^dati,  am,  vb.  impf.  ad  2.  opresti ;  im 
Unijinfeu  begrificn  fein,   .^ngrnnbc  geljcn,  C 

opredčJba,  /.  bie  ^cfinition,  Cig.  (T.),  DZ., 
I.ampcD);  —  prim.  opredeliti. 

opredelek,  tka,  m.  =  opredelba,  Jan. 

opredelitev,  tve,  /.  =  opredelba,  Jan. (H.). 

opredeliti,  im,  vb.  pf.  abjonbcm,  abt^cilcn, 
DZ.,  Zora;  —  bcfiniercn,  Jan.,  Cig.  (T.); 
cerkev  je  vse  krščanske  resnice  cerkveno 
opredelila,   Cv.;  (stsl..  rus.). 

oprcdcljaj,  m.  =  opredelba,  bic  Tcfinition: 
sivrtrni  o.,  bic  'Kcolbcfinition,  Cig. (T.). 

oprcdcljati,  am,  vb.  impf.  ad  opredeliti,  Cig. 
iT.).         ^  .       _ 

opredeljevati,  ujem,  vb.  impf.  ^=  opredeljati, 
Jan. 

oprčdje,  n.  ber  ^.^orbcrgmnb,  Jan. 

oprvdnica,  /.  ba?  £pinnermabl,  •/'"'• 

oprčdnik,   m.  bic  Sdliir^c,  Jan. 

opr9dniti,  prednem,  vb.  pf.  =  2.  opresti^  um' 
finfcn,  C. 

opr9ga,  /.  bO'?  (Mcjdjirr:  konjska  o.,  Cig.,  Jan. 

opreka,/.  i)  bcr  35?ibcrfprnd),  bcr  Siberftreit, 
Cig.(T.),  DZ.,  SIN.-C;  v  opreki  biti.  mibcr« 
[frcitcn,  Cig. (T.);  —  2)  =  zapreka,  C,  Zora. 


opr^kclj  —  opr9Z 


843 


oprfza  —  oprijemati 


opr^kelj,  kija,  m.  cin  SOJufifiliftrumcnt:  baž 
iiadbvett,  bož  Sl)mbal,  Gor.;  —  prim.  nem. 
...itadbrettel". 

opreklati,  am,  vb.  p/,  i)  mit  cilicm  ^^riiflcl, 
ciiicr  Stauge  uberall  obicftlagen  (5.  %.  ici^ 
Cb)'t  uoit  ben  33diimcii),  Cig.,  Jan.,  M.;  — 
21  mit  iiattcn  ncrjc^en,  belattcn,  Cig.,  Jan.; 
oder  o.,  s  preklami  obiti,  Polj. 

oprfklje,  /.  pl.  =  oprekelj,  Xotr. 

oprema,  f.  bie  5tu§ftattung,  bie  Stužriiftung, 
Cig.(T.':,  DZ.,  Sov. 

oprfmati,  am,  vb.  vf.  »crbramen,  Cig.;  —  po 
nem. ;  prim.  opramati. 

opremek,  mka,  m.  tudi  pl.  opremki,  'ba^ 
:piiUcrfoni,  Diet.,  Cig.,  C;  slahejše  žito,  ki 
se  pri  veianju  s  plevami  pomeša,  Goriška 
ok.-Erj.fTorb.J,  Kras,  Dol. 

1.  opremiti,  im,  vb.  pf.  aužniften,  Cig.  (TJ, 
DSv.;  za  poto\anje  koga  o.,  C;  o.  ladijo 
auftatcin,  Cig. 

2.  opremiti,   im,  vb.  pf.  =  opremati,  Jan. 
opremljati,  am,vb.inipf  ad i .oprcm\\:\,Jau.fH.J. 
opresen ,    sna,    adj.   i)    migeiauert;    opresen 

kruh;  ob  opresnem  kruhu  živeti,  tioii  inigc= 
fauertem  33rote  Icben,  Ravn.-.Mik.;  opresno 
zelje,  frifcf)c§,  ungeiiiuenež  Sraut,  Mur.,  Cig., 
Pohl.fKm.J;  opresna  repa,  Ravn.fAbc);  — 
opresno,  mleko,  frtld)e  9J?ild),  Notr.;  —  2) 
grob;  opresno  platno,  Kr.;  —  opresno  oble- 
čen =  preprosto,  vsednje  oblečen,    Notr.; 

—  opresen  zid  =  zid  brez  malte,   GBrda. 
opresnača,  /.  =  opresnik,   Cig. 
opresnik,  m.  ungeiaiicrtee  ^Srot,   Mur..  Cig., 

Jan.,  Dalm.,  Trub.,  Jap.''Sv.  p.),  Burg. 
opresnina, /.  Ungejducitel,  Mur.,  Ravn.-Valj. 
(Rad);    fiifc^e-J    OJemiife,    Cig.,    C,    Ravn. 
(Abc.J:  —  triidie§  ®runfuttcr,  C. 

1.  oprosti,  predem,  vb.  pf.  iim)ptUlien;  pajek 
muho  oprede. 

2.  oprgsti,  predem,  vb.pf.  umfiuten,  jujnmmen^ 
finfeil,  Cig.,  Jan.;  od  strahu  o.,  Bes.-C;  od 
slabote   o.,   Gor.-Mik. ;  od  lakote  o..   Glas. ; 

—  jugrunbe  gef)CU,  Cig.,  Jan.;  živina  je 
opredla,  Ravn.;  —  fatlen:  Benetke  bodo 
opredle,  l'od.  flyb.  sp.J;  opredel  je,  er  ift 
mit  feinem  S^ermogen  fertig,  Cig.;  ež  ift  qu§ 
mit  ibm,  Bes.,  Kr. 

opr^šati,  am,  vb.pf.  abprcffeii,  oušfcltein,  Cig.; 

—  prim.  prešati. 

oprfšnik,  m.  bie  Seinolbriife,  bie  Seinoltreftcr, 
Gor.;  —  tudi  neka  psovka  malopridnemu 
človeku:  zopet  ne  bo  nocoj  domu  mojega 
oprešnika.   Glas. 

opreti,  prem,  vb.  pf.  anjpreiseit,  anftii^eii,  Cig., 
Jan.;  drevesa,  kozolce  o.  z  opornjami.  Po/;. ; 
vaje  v  oprti  leži,  Ubiingen  im  iiiegcnftiit?, 
Telov.;  puško  o.,  ba«  &etvei)x  anlcgen,  ricfitcn, 
Danj.fPosv.  p.J;  —  o.  koga,  jemoubem  ^ilf^ 
reid)e  :^ant>  reidien,  \'.-Cig.:  o.  se,  ficl)  ait- 
ftcmmen,  firf)  ftit^^en,  fic^  onle^ncn ;  o.  se  na 
kaj,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  o.  se  na  dokaz, 
etnen  S3eir)ei§  aufftellen,  Cig. 

oprpz,  HI.  bie  Umiicf)t,  Cig.fT.j;  na  oprezu 
biti.  tior|icf)tig  jein,  oiif  bcr  Jgiit  jein,  ac^t= 
geben,  Šol.,  Zora  ;   —   hs. 


oprfza,  /.  ^  oprez.   O"'.,  C. 

oprfzati,  am,  vb.  impf.  ^  oprezovati.  Svet. 
(Rok.);  tudi:  o.  se,  Glas. 

oprpzavec,  vca,   m.  ber  3i^flercr,   Cig. 

oprezen,  zna,  adj.  torlii-litig,  Jan.,  Šol.,  C; 
z  o)->reznimi  stopinjami,  oprezni  in  strašljivi 
ljudje.  Jure.;  oprezni  molk,  bie  ^^^^^^^^^ 
^attuug,  bie  Sicfertje,  Cig.(T.j;  umfic^tig,  Cig. 
(T.)-    -   hs. 

opreznost,  /  bie  i^orfidit,  bie  83c^utfamfeit, 
Jan.,  Cig.fT.j,  DZ.;   -   hs. 

oprfzovanje,  n.  11  ifa^  1'auern;  o.  na  vreme, 
ttaž  53eobaditei!  be»  SBcttevi?,  Cig. ;  —  2)  bož 
3iJgein,  Cig ,  Jan. 

oprfzovati,  ujem  (ovam),  vb.  impf.  i)  iauern, 
ipdlien  ;  =  zijala  prodajati  in  na  besede 
streči,  St. ;  v  snu  je  vso  noč  oprezoval 
okoli  zlatarjev,  Erj.fl^b.  sp.J;  ob  cesti  opre- 
zovajo  sestradane  vrane,  Erj.  (I\b.  sp.J;  — 
2)  jdumcn,  jogcrn,  Cig.,  Jan.,  M.,  Ravn.; 
on  je  predolgo  obiral  se  in  oprezoval  pri 
svojem  poslu,  Jurč. 

opr^zovavec,  vca,  m.  bci"  Sdiimcr,  Jan. 

oprfzovavka,  /.  bie  Sdiimevin,  Jan. 

oprfžati,  im,  vb.  pf.  crlaucni,  erlaufc^en,  C, 
Svet.  CRok.j. 

oprfženica,/.berScf)Ieieraffe(colobusguereza), 
Erj. (Ž. J. 

oprh,  prha,  m.  1)  ber  Srfiimmelnnioti,  Cig., 
M.,  Valj.fRadj;  —  2)  bcv  'Jlueia^,  bcr  '!}hi6= 
jdilag,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  •^)  ber  Slnflug, 
Cig.fT.j,  C;  ber  Sdjneeanftug,  Cig.;  —  4) 
'bas,  SIbfaaen  ber  aicbcnbliiten,  Cig.,  M., 
Vrtov.  C  Vin  J. 

opfhet,  hla,  adj.  id)immeltg,  morjd),  mobcrig, 
Cig.,  Jan.;  oprhle  knjige,  Zv.;  po  oprhlem 
dišati,  mobcrig  liecf)eil,  Cig.;  oprhlo  snopje, 
Svet.fRok.j. 

oprhljiv,  ha,  adj.  moric^,   C  Sov. 

oprhIjTvka,  /.  trta,  po  kateri  je  oprh.  Vrtov. 
(Vin. J. 

oprhneti,   i'm,   vb.pf.   Cig.;  pogl.  oprhniti. 

opfhniti,  pfhnem,  vb.pf.  1 )  mobcrig,  jdnmmelig 
irerbeit,  Cig.,  C,  Mik.;  hruške,  bob,  grah  in 
drugo  tako  rado  oprhne,  če  se  dovolj  ne 
posuši,  tako  tudi  pšenica,  če  ni  na  suhem 
spravljena,  Sotr.,  Polj.;  —  2)  cineu  9tu#^ 
fdilag  befommcn,  Gor.;  —  3)  trta  oprhne, 
bie  Šiebeiibiiiteii  fallen  nb,   Vrtov.fVin.J. 

oprhovati,   ujem,  vb.  impf.  ad  oprhniti,    Cig. 

oprica,  f.  ber  9iiit)epiiitft,  bcr  Stii^punft,  V.- 
Cig. 

opričen,   čna,  adj.  gegciUDdrtig,   Trub.-Mik. 

opričje,  n.  bie  Stec^palme  (ilexaquitoliumi,  Cv. 

oprijem,  jema,  m.  bie  Sponnc  (bcr  ®riff  im 
^ovftincien),   V.-Cig. 

oprijemač,   m.  ia^  OSeldnber,   Cig.,  DZ. 

oprijemanje,  n.  bo^  Umgrcifcii;  —  bie  5(n- 
bnltitiui  (an  ctiim#  ,  Cig. 

oprijemati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ad  opri- 
jeti; o.  kaj,  umgreifcii,  ,yi  umfhimmern  iud)en, 
Cig.;  —  o.  se  česa.  fid)  nit  ctiuav'  iiiibaltcii, 
fid)  on  etmos  flammeru,  jid)  um  et>Ba5  id)lin» 
gen,  Cig.,  Jan.;  bršljin  se  oprijemlje  drevesa, 
Zv. 


oprijemavka  ^-  oprostiti 


-  844  — 


oprostljivost  —  oprta 


oprijemavka,  /.  \s(i.i  JRanfengen)a(f)§,  Cxg.,  Jan. 

oprijfmek,  mka,   m.  =  oprimek,    C. 

oprijfmen,  mna,  adj.  umi]rcif bai" :  oprijcmno 
drevo,  cin  jiiiiger  33aiiin,  bcu  man  mit  cincr 
i>Qnb  unifaiicn  taun,  cm  ciiigicifi^cr  'i^aum, 
V.-Cig. 

oprijfti,  primem,  vb.  pf.  umgreifen:  še  lahko 
oprimem  to  drevo,  Cig.;  —  o.  se  česa, 
ettuai-  umflammevu,  ftd)  aii  etttja^  anf)altcn, 
O'^.,  Jan.;  —  oprimi  se,  da  ne  padeš, 
Lašče- I.cvst.{Rok.J ;  —  oprijemši  hoditi,  an 
»eijc^iebcncn  ©egenftaitben  fid)  an^altcnb  cin= 
!^ergcl)en;  tudi:  oprimši;  oprimši  stopa  v 
tamno  poslopje,  Zi>. 

oprim,  prima,  m.  bo§  ©elanber  (3.  33.  att  cinem 
Stcg),  C 

oprimek,  mka,  m.  i)  bcr  Wviif  ibcim  Jinncn), 
Teloi'.;  —  2)  ber  9(iit)QU§punft,  bcr  ^alt,  C 

oprTmnica,  f.  ber  ©riff  bcim  ^ufcijcn,  Levst. 
CPodk.J. 

oprišč,  m.  ber  ?lu§fd)Iag,  Mik.,  RočefGoriš.J- 
Erj.fTorb.J. 

opriščiti  se,  im  se,  vb.  pf.  etncit  ?lu§{(f)(ag 
bcfommen,  Jan.;  usta  so  se  mu  opriščila, 
Roče-Erj.(Torb.). 

oprižati,  am,  vb.  pf.  be)d)mu^en :  o.  obraz.  Z.; 

—  prim.  prižati. 

oprižiti,   im,  vb.  pf.  =  oprižati,   Cig. 
oprnje,  /.  pl.  bolezen    v   prsih,    SlGor.;   bie 

Oirippc  Jan.. 
opr9da,  m.  ber  SSajfeiitrager,  bcr  ©diilbfnappc, 

Meg.,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Boh.-M.,  Dalm.,  nk.; 

—  iz  madž.  apro,  parvus.  Mik.  V.  G.  III.  i33. 
oprog,  prrtga,  )/i.bcr  Snttclgurt,  C.;— ber  Irag= 

rieinen,  ber  Jraggurt,  C.\  ločni  o.,  ber  2:rag= 
reif,  C;  —  ber  ®uit  (in  bcu  SiJolbiingciu, 
h.  t.-Cig.fT.J. 

oprpga,  f.  i)  bic  Umipniuuiug,  C;  —  2)  bcr 
Ohirt,  V;.,  z. 

opr9gati,  am,  vb.  pf.  mit  Stricmcii  iierfcf)cn, 
bcftricmen,  Cig.,  C. 

oprositi,  prrjsim,  vb.  pf.  i)  =  proseč  obiti, 
Cig. ;  —  2)  o.  koga,  an  jciiiaiibeii  čine  33itte 
Uohcn,  C. 

oprost,  pr(')sta,  m.  bic  £0i4iinbung,  bie  ^e> 
frči  11  ng,  bie  Gjrcmtion,  Cig.(T.),  Valj. (Rad), 
D/. 

opr^stba,  /.  bic  ^cfrcinng,  C. 

oprostcn,  stna,  adj.  opr^stni  list.  bcr  jvrci^ 
,^ettcl,  Cig. 

oprostilen,  hia,  adj.  bcfrcienb,  'J^rei= :  opro- 
stilne marke,  ^vcininrfcn,  DZ.;  oprostilna 
razsodba,  cin  frci)prcd)cnbi'rt  (frfcnntni^,  I^Z. 

oprostifnica,  /  bic  (intlicbunilvfartc,  Jan.ff/.). 

oprostjl9,  n.  1)  bic  'i^cfrcinnfl  ivon  cincr  ifaft, 
cincr  'i<crpflid)tungi,  PZ.;  oprostila  prositi, 
IV/.;  o.  Olj  vojaških  vaj,  Lcvst.f \auk);  — 
2)  bic  ^i^erjcil)nng,  I.et. 

oprostitev,  tve,  /.  1)  bic  33cfrcinng,  bic  ^i'?« 
\>(\K\  Cig.,  Jan.;  bic  Avcijpicdinng,  C;  bic 
Arciniad)nng,  bie  (5niancipation,  Cig.,  ./an.; 

—  2)  bic  ^i<cr,^cil)nng,   Vrt. 

oprostiti,  im,  vb.  pf.  1)  o.  koga  česa,  jcmaU' 
bcn  t)on  ctma«  frči  nind)en,  bcficicn,  .\fiir., 

Cjg.,  Jan.;  o.   davko\ ,    prnmiaiisiva,   suma. 


Cig. ;  oproščeno  pismo,  cin  franficrter  93ricf, 
DZ,;  —  ložfpredien,  frcifprcdicn:  (krivice) 
koga  o.,  Cig.;  bil  je  oproščen,  cr  ttJUrbc 
freigefprodicn,  nk. :  entbinbcn,  bispcnfieren, 
CV^r.,  Jan.;  o.  koga  kake  dolžnosti,  Cig.;  — 
abiiJien,  .Jan.;  —  cmancipicrcn,  .lan.;  —  o. 
koga,  jemanbent  bie  ^»'eitlf^it  gcben,  if)n  laufcn 
(affen,  Cig.,  Jan.  ;  —  o.  se  česa,  fic^  lO'^« 
mnd)en,  (p^nieibcn,  bcfrcit,  enlbiinbcn  merben, 
Cig.,  Jan.,  frči  iDcrbcn,  Cig.,  Jan.:  —  2) 
o.,  ocrjeificn,  Svet.  (Rok.),  nk.;  grehe  o., 
kajk.- Valj.  (Rad). 

oprostljivost,  /.  bie  9?ad)ficl^tigfcit:  krščanska 
krotkost  in  oprostljivost,   Slovan. 

opr9stnica,  /.  bcr  33cfre!ung§jc^cin,  C. 

oprostnina,  /.  bic  ^cfrciung^tajc,  Jan. (H.). 

oprostolastiti,  lastim,  vb.  pf.  allobialificrcn, 
DZ. 

oprgščati,  am,  vb.  impf.  Zora,  pogl.  opraščati. 

oprosČ9nEC,  nca,  m.  bcr  Sefreite,  Cig.,  Jan., 
Levst.(Nauk) ;  ber  ^reigefprodiene,  Cig.;  — 
bcr  ^veigclaffenc,  Cig. 

oproščenje,  n.  i)  bto  93cfrcinng,  Cig.,  Jan., 
nk.;  —  2)  bic  SL^crjcifjung,  kajk. -Valj. (Rad). 

oproščevati,  lijem,  vb.  impf.  ad  oprostiti;  be» 
freicn,   Cig..  Jan.,  C. 

oprovreči,  vržem,  vb.  pf.  ttJiberlegen,  Cig.(T.)\ 
■ —  stsl.,  rus.  • 

oprovrg,  vfga,  m.  bic  SBibcrlegung,  Cig.fT.j; 

—  prim.  oprovreči. 
oprovrgavanje,  n.  bie  5Sibertcgnng,  h.  t.-Cig. 

(T.);  —  prim.  oprovreči. 
oprovfgniti,  vrgnem,    vb.  pf.  umftofjcn  (tig.), 

C;  —  prim.  oprovreči. 
oprovfzati,  am,  vb.  impf.  n)ibcr(cgcn,  h.  t.-Cig. 

(T.);  —  prim.  opro\reči. 
oprovržba,   f.  bie  SSibcrlcgung,  Cig. (T.);  — 

prim.  oprovreči. 
oprovfžen,    žna,   adj.   »uibcrlegbar,    Cig. (T.) 

—  prim.  oprovreči. 

opfsen,  sna,  adj.  nm  bic  33rnft  obcr  a\\  ber 

Srnft  bcfinblid).  53rnft  ,  .Jan.(ll.),  nk. 
oprsje,  n.  bic  "^rnftgciicnb,  C;  ~  bie  'iBrnft, 

skrinj.- Valj.i Rad);  —  bav  "ibruftftiicf,  Jan.. 

nk. 
oprsnica,  /.    i)  biv3  li^ruftfcn   (plcura),    Jan., 

Cig.(T.);  —  2)  bci^'  ^rnftblatt  (beim  'ilJfcibc« 

ge)d)irr,  Cig. 
opfsnik,    m.  biV?    'iHllftTlcib,    bic  SiJcftc,   Cig., 

.Jan..  C. 
oprstcncli,  im,  vb.  pf.  ju  Grbe  lucrben,  Z. 
oprsteti.  im,  vb.  pf.  =  oprsteneti,   C. 
opfstnik,   »1.   \)  bcr  ribcr,^ug  ciuc<?  ^^ringcr«, 

bcr  ^ingcrling,  Cig.;  —  2)  =  podplat,  bie 

3d)nl)foi)le,  Rc^.-C. 
op^t,  pita,   HI.  i)  ba*  3!raflbiinb,  bcr  Trag» 

ricMtcn,  Cig.;  na  oprtu  nositi,  anf  bcnt  Jlliirfcn 

tnittilu  Inigvicntcn  trogcn,  Z.;  koš  na  oprt. 

bcr  JKiicfcnforb,   Z.;  —  2)   bic  "ilrmidilingc : 

nosi    roke    v    oprtu.    Spodnja    Idrija  -  Erj. 

(Torb.);  —  3)  bcr  .'ppfontrilaci',  Cig.,  Jan.; 

hlače  na  oprtih   nositi.  Z.,  Rib. 
opfta, /.  1)  bO'5  trngbnnb,  bcr  Iraggnrt,  Cig., 

Jan.,  Lašče- Erj. (Torb.);    na  opriah  sol  po 

svetu    nositi,  Jiirč.;  —  2)  bcr  .s^ofcntritgcr, 


oprtati  —  optometer 


-  845  — 


opuce        opuščanje 


OV.,  Jan.,  I.aščc  -]•'>•).  (Torb.);  —  ;)  bcr 
"']^fln•^Cl;llu•t,  (-'. 
oprtati,  am,  vb.  pf.  mittclft  Il-ailtniiib  lUlf  biMi 
jUiicfCIl  labcit;  torbo  nositi  okolo  rame  opr- 
tano, Jurč.;  o.  košek  i^noja,  Xv.;  iiOl)pt.  ailf 
beii  JKflcfen  Inbcii,  nei)ntni,  Citr.,  Jan.:  o. 
malho,  LjZv.;  —  o.  se,  ctlUiV?  illlf  bcu  iKildoit 
labon :  jaz  sem  se  oprtal,  krošnje  ne  odlo- 
;>im,  Jurč.;  —  o.  kos^a,  ciiicn  nuft)ocfeu  laffen, 

oprtav,  adv.  iiibciii  iiuiit  miftelft  cine§  2'raiT 
banbee  ctam«?  auf  bcu  9iiictcu  gclaben  l)nt: 
o.  nesti,  Jan.,  Polj.;  tudi:  na  o.  nesti,  Zv.; 

—  (adj,  o.  koš,  =  oprtni  koš,  pri  Fari 
(Noir.J-Štrek.fLjZv.J). 

opftaven,    vna,    adj.    oprtavni    koš  =  oprtni 

koš,  Jan. (H.). 
oprtavnica,  /   i)  baiJ  Jrngbaiib,  bcr  jTvagiuut, 

bcv  iragricniCll,  Cig.,pri  Fari-Štrek.{LjZv  ); 

—  2)  ber  ^■'Dicntviigcr,  C;>. ;  da  mu  hlače 
niso  uhajale,  branila  je  usnjata  oprtavnica, 
Jurč. 

oprten,  tna,  adj.  \vai  auf  bent  9tuc!en  au 
Xraflbduberu  gctrageu  unrb :  oprtni  koš,  bcv 
^iucfcuforb. 

opf tica, /.  Je»i.  oprta;  bao  S^VOgicK:  na  oprtici 
se  polne  vreče  nosijo  v  mlin,  Dol. 

opftiti,  prtim,  vb.pf.  i)  =  oprtati,  C/«-.,  Jan., 
M.;  o.  puško,  Zi'.,  Jurč.:  —  o.  komu  kaj, 
jcmaubem  eiuc  I^aft  auflegeu  (fig.)>  Cig. ;  sam 
kaj  o.  =  ctum^  auf  fciue  ^oruer  neljmeu,  Cig. ; 

—  2)  mittcift  ciiice  Stiirte-o,  cluci  5l!ette  an= 
biuben,  au^iiugcu,  ZAL-  Jam.  (Rok.),  Jan.; 
oprčen  pes,  eiu  iictteuf)uub,   Guts. 

oprtiv,  adv.  =  oprtav,  Cig,  Jan.,  C;  blago 
o.  nositi  od  hiše  do  hiše,  Zv,;  o.  nesti 
težko  vrečo,  Jurč. ;  prigugal  se  je  oprtiv 
s  košem,  LjZv. 

opftnica,  /.  i)  ba§  Sragbcinb,  ba§  Sragfoil, 
bcr  Jragricuieu ,  Cig.,  Jan.,  Dol.,  Notr., 
Tolm.-Širck.fLjZv.);  —  2)  bef  §ofcntiagor, 
Ip.-.Svct.(Rok.j: 

oprtnik,  m.  bei  9{iicfi'ufovb,  Svet.fRok.J,  Štrek. 
(Goriš  ). 

oprtnjak,  m.  =  oprtnik,  LjZv.,  Ip. 

oprtovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oprtati;  auf  bcn 
9iiicfeu  laben,  Cig.,  .Jan. 

opfvič,  adv.  =  prvič,  Mur.,  Mik.,  ogr.-Valj. 
(Rad) 

opsovdti,  ujem,  vb.  pf.  au§fd^impfen,  an§' 
l)UU,^eu,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

optativ,  m.želclni  naklon,  bcrDptatiO(gramm.\ 

optica,  /.  nam.  potica,  Hrušica  v  Istri- Erj. 
(Torb  J. 

optičen,  čna,  adj.  k  optiki  spadajoč,  D^tifd), 
Cig.,  Jan.,  Cig.(T.j,  nk. 

optik,  m.  ber  Cptifer,  Jan.,  Cig. (T.),  nk. 

optika,  /.  nauk  o  svetlobi,  bie  Cptif. 

optimist,   m.  bcv  Cptiuitft. 

optimizem,  zma,  »1.  nagnjenost  stvari  in  raz- 
mere imeti  za  dobre,  bCV  Dptimižmuž,  Cig. 
(T.),nk. 

optiški,  adj.  bic  Dptifcr  betrcffcub,  optifc^,  Jan. 

optometer,  tra,  m.  vidomer,  "i^ai  CptDUlctcr, 
Cig. (T.),  Žnid. 


opučc,  /.  /'/.  baž  CVJi-vcbe,  .Mik  ;  bic  ''^laubeici, 
Kor.-Z.\   (nam.  lopučc,   prim.   lopotati  r). 

opiihanje,   n.  ba^  'Jlublafcu,  Ilabd. 

opiihati,  ham,  šem,  vb.  pf.  riug^Ullt  bcblafou, 
aublafcu,  Z. 

opuh/.vati,  ani,  vb.  impf.  =  opuhovati ;  nu  = 
blafcn,  Habd.-Mik. 

opiihcl,  hla,  adj.  =  puhel;  aufgcbuufcu.  Z.; 
fcf)iuaiuniig  (o  redkvi,  repi),  Z. ;  —  bouiba= 
ftifd),   Cig.(T.). 

opuhlina,/.bcr9(u§fcfj(ag,  C;  (nam.  opehlinar). 

opuhlost,  f.  —  puhlost,  ber  ScfiiDulft  (bcr 
9{cbe),  bci-  33LMubaft,  Cig.(T.). 

opuhnlti,  puhnem,  vb.  pf.  i)  aublafcu,  an- 
ludjcu:  opuhne  ga  zrak,  SIS.;  —  opuhnila 
ga  je  strela,  SIN.;  —  2)  fct))uammig  lucrben 
(o  repi,  redkvi),  C;  —  3)  =  vzduti  se,  an- 
jdiJucUcu  (o  testu),  C. 

opuhovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  opuhati,  opuh- 
niti,  aublafcu,  Z. 

opukati,  kam,  čem,  vb.  pf.  bevaufcu,  abvaufcu, 
Cig.;  opukan  kopic,  ciu  abgcrauftcr  Sc^obcr, 
Z. 

opukovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  opukati,  Z. 

opulek,  Ika,  m.  i)  hai-'  '^np^icl,  Cig.;  opulki, 
Sfjarpic,  C;  —  2)  ciu  feberlofcž  .'ouljn,  C. 

opuliti,  im,  vb.  pf.  rtugž  abraufeu,  bciaufcn, 
Cig.,  Jan.;  seneni  voz  o..  Z.;  bcrupfcu,  CUt= 
ficbcru,   Cig.,  Jan.,  M. 

opust,  m.  i)  bie  Sluflaffuug,  .Jan.(H.);  —  2) 
bic  Uutcrlaffung,  Cig.  (T.) ;  odgovoren  za 
vsak  o.,  DZkr. 

opustek,  stka,  m.  bcr  Uutcr(a)fungefel)tcr,  Cig., 
Jan. 

opusten,  stna,  adj.  Untcr(affuug^= :  opustni 
greh,  Jan. 

opustitev,  tve, /.  i)  bic  ^Jluflaffuug,  Jan.;  o. 
okrajne  ceste,  Lers^fCes^J;  — 2)  ba'3  fiaffcit, 
bic  Uutcrlaffung,  Jan. 

opustiti,  im,  vb.  pf.  I)  »cnuiiftCU,  Dalm.,  ogr,- 

■  C;  —  cutobltcru,  Cig.;  —  2)  auflaffcu; 
o.  rudnik,  Cig.;  uubeftcllt  licgcu  laffeu :  opu- 
ščeno zemljišče,  poslopje,  Jurč.  ;  —  ouf' 
gcbcu,  (affcu:  o.  navado;  kar  se  odloži,  to  se 
ne  opusti,  aufgcfc^obcu  ift  uic^t  aufgcfjobcu, 
Mur.,  Cig.;  —  BCrhlffcu,  Cig.,  .Jan.;  ljudje 
so  ga  opustili,  er  :^at  fciuc  iluubfdiaft  bcr= 
loren,  Cig.;  —  o.  se,  fic^  »cruia^rlofon  = 
zapustiti  se,  Lcvst.(M.J;  —  ■})  uutcrlaffcu, 
i)cruad)Idfftgcu,  ucrabfaumcn;  o.  navadne  mo- 
litve, o.  dobra  dela.  Skrb.;  ukaže,  kaj  naj 
stori  ali  opusti,  Ravn.-Valj.f^Rad). 

opiistnik,  m.  bcr  Uutcrlaffcr,  Jan.dl.). 

opustošenje,  n.  bic  i^criuiiftuug,  bic  4<crijbung, 

opustosevati,  ujem,    vb.  impf.  ad  opustošiti, 

Jan. 
opustošiti,  im,  vb.pf.  ucnpiiftcu,  ocrijbcu,  C/^^, 

Jan.,  nk.;  (nav.  se  govori  opustijšiti;    toda 

prim.  rus.  pustošiti), 
opustotiti,  im,  vb.  pf.  Dernjiiftcu,  ucriibcn,  C/^., 

Jan  ,  C. 
opuščanje,  n.  i )  ba^? 'Olufgcbcu,  ba?  9luflaffen, 

Cig.;  —  2)  bic   Uutcrlaffuug,   Cig.  (T.);  o. 

dobrih  del,    Valj.(I\ad). 


opuščati  —  oranje 


-  846  - 


orantati  —  orehovec 


opuščati,  am,  vb.  inipf.  ad  opustiti;  i)  ttcr= 
tuiiften,  ^(eg.;  entoolfcrn,  Cig.;  —  »eroben 
laffen,  Levst.  (Sauk);  —  2)  auflaffen,  auf- 
gebeil,  Cig.,  .Jan.:  že  jako  opuščajo  to  na- 
vado, jv^hšt.;  —  3)  untfdoffen,  oernad)= 
Idiftcicn,   Cig.,  Jan.,  M.;  službo  o.,  DZ. 

opuščavanje,  n.  bie  SScr^eciimg,  ogr.-Valj. 
(Rad). 

opuščavati,  am,  vb.  impf.  tertruHen,  tieriiben, 
C;  krivica  vse  dežele  opuščava,  Dalm. 

opuščavec,  vca,  m.  bcr  3Scriinifter,  Dalm. 

opuščenje,  n.  1)  bie  SScrlDiiftiing,  C;  opu- 
ščenje,  ogr.-Valj.fRadJ;  -  2)  ik  ^(uflafllinn, 
Cig.,  Jan. ;  —  3)  bie  Untedaffuiifl,  Cig., 
Jan.;  greh  po  opuščeniu,  eilie  Untevlaf|uiig§= 
fiinbe,   Cig.;  dejanje  ali  opuščenje,  DZkr. 

opužiti,  iin,  vb.  pf.  Qb)d)abeil :  kar  je  kosma- 
tega i  no  pernatega,  se  s  kropom  omavža, 
opuži  ali  ogara,    Vod.(I\b.  sp.J. 

6r,  6ra,  m.  =  or/.  i),  M. 

9r,  T,/.  1)  ba^  9lrtcrii,  Jan.,  C,  RaičfSlov.J; 
—   2)  =  oral   3),  ba^  ^od),   C. 

orač,  m.  ber  9lcfev^mnnn,  Xfur.,  Cig.,  Tnib., 
Jap.fPrid.),  Gor.,  vihŠt.,  ogr.-Valj. (Rad); 
orači  so  po  mojem  hrbtu  orali,   Dalm, 

orača,  /.  bie  '!i>fluc\icf)ar,  Habd.-Mik.,  C;  — 
ber  ^alt\\'-  obcr  SSenbcpflufl,  Cig. 

oračka,  /.  bie  '^(cferruenbe,  Č. 

oradostiti  se,  im  se,  vb.  pf.  frof)  ircrbctt,  fid) 
crfrciicn,  C. 

orahliti,  i'm,  vb.  pf.  =  orahljati.  Zora. 

orahljati,  am,  vb.  pf.  lodcill,  C;  —  uiilbc 
ftimiiicii,  rii^ren,  Zora. 

orakelj,  kija,  m,  prerokovališče,  prerokovanje, 
"bdi  Crafel,    V.-Cig.,  Jan.,  nk. 

oraJ,  /.  i)  ta^  ^fliiflcn,  Cig.,  Bes.;  —  2)  ba§ 
'Jlcfcrlonb,  C,  Svet.fRok.) ;  prišel  sem  z  orali, 
C, --3)  baž  3odl,  Cig.,  Jan.,  Levst. (Sauk), 
DZ.;  kakšna  o.  zemlje,  cttua  cin  ^od)  iJnnb, 
Levst.  fMočv.). 

oraJ,  m.  Cig.,  Jan.,  pogl.  oralo,  oral/.  3). 

oratcn,  Ina,  adj.  ,^um  ^fliigcn  ncl)0rifl :  oralna 
priprava,  bic  ^(rfiTflcrdtbc,  Cig. ;  oralni  konj, 
vol,  Cig.;  —  adcibav,  pfliii-ibor,  iiibar,  Cig., 
Jan.;  oralna  zemlja,  ?trfcilanb,  Cig.;  oralno 
polje,  Mur. 

oralnik,  m.  i)  =  lemež,  bao  'ij^iliigcijeu,  bie 
"iJfliigidinr,  Cig.,  C;  —  2)  čine  \Hrt  %i\\\<^: 
bcr  Gr;ftirpotor,  C. 

oralp,  n.  i)  bcr  ^^^flufl,  Cig.,  Jan.,  Kor.,  Kam- 
nik, .Staro  Sedlo-l<rj.(Torb.) ;  —  bcr  ^a{b  = 
pflllfl,  Mur.,  Mik.;  —  2)  =  oral/.  3),  baž 
;\odi,  nk. 

oramcnik,   m.  bcr  Iraflfllirt,   Cig. 

oramnik,  m.  i)  =  oramcnik,  C.;  —  2)  bož 
Sdmltcrblcc^,  Cig.;  —  3)  tai  5)Jicbcr,  Dol. 

oran>?utang,  m.  bcr  Dronfl' Utaiifl  (pithecu.s 
satvrus),   F.rj.(Z.), 

oranica,  /.  baž  ?lder(otlb:  scnožeti  in  oranice. 
LjZv. 

oranitcv,  tvc,  /.  bic  i^criimiibiinfl,  Jan. 

oraniti,  ranim,  vb.  pf.  Mriuimbcil,  .\fur.,  Cig. 

oranitva,  f.  =  oranitev,   DZ. 

oranje,  n.  ba?  ?ldorn,  ha^  ''JSfHiflni. 


orantati,  am,  vb,  pf.  z  rantami  ograditi,  ein= 

l}egctt,   Cig.;    —   prim.  ranta. 
orataj,  m.  bcr  9(cfernbe,  ber  ''i}jfliiger,  ber?I(ferei= 

niouil,    Cig.,   Jan.;    danes    imamo    orataje, 

BlKr.;  —  bcr  '!?lderbuuer,  ber  Sauer,  Cig., 

Jan.,  C;  (orataj,  BlKr.). 
oratar,  rja,  m.  ber  'žlrfenibe,  ber  ^fliigcr,  ber 

5(der§mann;  danes  imamo  oratarja,  jv\hŠt.; 

—  ber  Saitbbauer,  ber  ilanbmonn,  Cig.,  Jan.; 

tudi:   oratar,   LjZv. 

oraten,  tna,at/;,,yim'i}(deni  gcborig,9(derbau=,.\/. 

oratev,  tvc,  /.  ti<\^  'Jldern,  Cig.,  .lan.,  C;  ob 
oratvi,  ,^ur  ^piJS^^eit,  •^^• 

orati,  orani,  6rjem,  vb.  impf.  oderil ;  celino 
o.,  cincn  ?(dcr  aiifreifeen:  (fig.)  93al)n  bredjeii, 
Cig.,  nk.;  praho  o.,  brad)cn;  —  dobro  vkup 
orjeta,  fie  ticrtragen  fic^  gut  mit  einanbcr, 
Cig. ;  le  mi  pridi  domov,  potle  bova  orala, 
(ba  ttJtrft  bu  bejnen  Jt}eil  [=  Sc^ldge]  be= 

tommCM) ,  jv:;^hŠt  ;  —  tudi:    6rjem  ;    orjem, 

ogr.- 1  'alj.(Rad). 
oratji,  adj.  ,^um  3(dern  beftinnnt,  urbar:  oratja 

zemlja,  ogr. -C. 
oratorij,  m.  bie  ^ettapede,  cin  !ir(^(ic^e»  Sing« 

ftiid,  ba-?  Cratorium. 
oratva,  /.   =  oratev,    Cig.,jvihSt. 
oravec,  vca,  m.  =  orač,   C. 
9rba,  /.  ba§  9(dcrn,  C 
orbas,  m.  =  urbas,  ha?.  Cbcrleber  beim  Sc^iiI), 

C,  Levst. (Rok);   —  (iz    nem.  Dberfufe    ali 

ordalije,  /.  pl.  božja  sodba,  bic  CrboUcil,  Cig. 

ordinacija,  /.  zdravniško  določevanje  zdravil, 
bic  Crbimitiou. 

ordinariat,    >n.    škofovski    urad,    škofovsko 
oblastvo,  ba-o  Crbinariat. 

ordinata,  /.  bic  CrbinatC  (math.).   Cig.(T.). 

ordinirati,  am,  vb.  pf.  (impf.)  zdravilo  dolo- 
čiti (-cvati),  orbinicrcn. 

ordonanca,  /.  bie  ''^(lunbiiuiig,  bic  Solbatcii' 
bcbieniing  bci  l)bl)crcu  ''iV"fel)l^I)abern ,  bie 
Crboiimiit.v 

oreh,  vha,  »i.  bie  S5JaInui\^,  bcr  SSJalnu^^baum; 
navadni  o.  (juglans  regia),  Tnš.(R.);  tudi: 
laški  o.,  Cig.,  Jan.;  ni  piškavega  oreha 
vreden  =  cr  ift  fciiicit  Sdiu)?  ''.J^iiiucr  tucrt; 
laže,  kakor  bi  orehe  tolkel  =  cr  liigt  obllC 
(£d)CU,  .Met.;  —  podzemeljski  o.  (trachis 
hvpogaca),  Tus.(B.J;  —  povodni  o.,  sad,, 
(trapa  natans),  Tuš.(B,);  =  vodni  ali  bodeči 
o.,  Josch;  —  divji  o.,  bcr  ,U'reii,\born  (rhum- 
nus  alpina),  Ip,;  —  .svinjski  o.,  ba^  5nil 
brot  icvciamcn),  ogr.- C;  —  strupeni  o., 
ba§  .Vtrdt)cuauflc  inux  vomica),  Strp. 

orchača,  /.  orehova  potica,   C. 

orehar,  rja,  m.  =  leščnikar  2),  bct  9?uf^bei&er, 
bcr  ^Jiiiji^biibcr,  Cig.,  Z. 

or(-ha.st,  adj.  mif'?foriuig,  C;  —  nufdfarbcn, 
^^-Vj,'..  .lan. 

orehika,  /.  neka  hruška,  kajk.-Valj.(Rad). 

orchnjača,/.  bcr  9Jllj«ftrubcl,  kajk.-  Valj.(Rad). 

orehov,  adj.  '•Jiiii^boimi  :  o.  les;  "i)?ufž':  ore- 
liova  lupina,  bic  l)iU)v*jd)alc ;  orehova  potica. 

orchovvc,  vca,  m.  i)  bcr  'Diufobaumftamm, 
bO'?  ''liiii-5bniiinf)ol,v   Mur-;  —  2)  bcr  '^l\\\i 


or^hovina  —  organski 


847  — 


(irgcln        orlica 


ftrubel:  smetanci,  orchovci  ali  kaki  ilriigi 
nštruklji",  L;Zj'.  ;  —  3)  neka  rastlina,  Spod- 
nja hirija-Erj.  ( Torb.) ;  bci"  Steinflee  (mcli- 
lotLis  ofticinalis),    ('.,  Mt'Ji>.(Rok.). 

orehovina,  /.  bo^  ^Jiuj^bauiii^olj. 

orehovje,  n.  =  orešje,  Jan. (H.), 

orehovka,  /.  =  orehar,  leščnikar  2),  ber  9luj§' 
fnacfcr,  Čig.,  Frey.(F.);  —  (baž  ^lafelljul}!! 
[tetrao  bonasia]),   Cig.). 

orel,  rla,  m.  bcr  ?lbler;  cesarski  o.,  bci"  JRcid)^' 
abler;  kraljevi  o.,  bcr  Jlaifer=  obcr  Sionii^^ 
abicr  (aqLiila  imperialis),  Erj/Z.J;  planinski 
o.,  ber  Stcinablcr  (aquila  fulva),  Erj.  (Ž.J, 
Frer.fF.J;  ribji  o.,  ber  (^(uf^ablcr  (pandion 
haliaetos),  Erj/Z.J ;  =  mors.k\  o.,  Frey.(F.); 
o.  kostižer,  ber  33cinbred)cr  (falco  ossifragus), 
Cig.\  sivi  o.,  ber  Sdirciablcr  (aquila  naevia), 
Frey.  (F.). 

orelčič,  m.  =  orliČ,   C. 

oren,  rna,  adj.  \)  jutn  9(dcvn  gel)orici :  orno 
železo,  ba§  ^flugeiien,  C;  —  2)  aderbar, 
urbar,  Cig.,  Jan.,  DZ,;  orno  polje,  Cig., 
ogr.-C;  orne  njive,  Lei'St.(Naiik). 

or^piti,  rcpim,  vb.  pf.  mit  eincm  ©d)tt)eife  t)er= 
ie()cn,  bejd)ltieifcn,  Cig. 

or? pnica,  /.  bQ>3  J^intergejc^irr  am  ^ferbe,  Cig. 

orešček,  čka,  m.  dem.  orešek,  orešec;  i)  eilte 
fleine   SSalniif-^,   ein  ffeiiicr   SBaluujvbnum; 

—  bie  9JJU'3catnui§,  Valj.(Rad);  —  divji  o., 
bie  geficbcrte  ''4>inipernu)š  (staphvlea  pinnata), 
Medv.fRok.J;  —  2)  =  stržek  :  orešček  ali 
stržek  je  pritrčal  in  se  skril  pod  ostrešje, 
LjZv. 

oreščev,  adj.  tooil  ber  llJcu^catnufiž:  oreščevo 

cvetje,  bie  9Jiu^catblitte,  C 
orešec,    šca,    hi.  dem.  oreh;    =  orešek   i); 

—  bie  9)tu§catnui§,  Diet.,  C,   Valj. (Rad); 

—  =  kostanjevica,  bie  SSafferuufž  (trapa 
natans),   C, 

orešek,    ška,    m.  dem.  oreh;   bož^   9?ii)§d)e!i; 

—  bie  5JJu§catiiui§,  Cig.,  M.;  —  ber  'ilu]^'- 

orešič,   m.  dem.  oreh;  bo§  9iiii^d)cu;   —  bie 

9)tu§catniii§,  C. 
orešje,  n.  ber  DhijebaiimlDOIb. 
orešji,  adj.  2BQlnujž=:  orešji  tat,  Zv. 
orezen,  zna,  adj.  Don  eltoa^  fc^arfem  ©efdjmad, 

ettva§  ^erfi,  C. 
9režnik,  m.  eiu  ©c^neibemeffer  mit  jluci  ^anb= 

i)abm,    Mur.,   Cig.,  Met.  ;    bo^    9ieifmetfer, 

Cig.;  =  rezilnik,  Svet. (Rok.). 
organ,    m.    ustrojen    del    žive    celote,    ustroj, 

bas    Crqon  ;    osnovni,    sestavljeni    organi, 

G(emcntQr=,  jufamrnengeietite  Crgane,   Erj. 

(Som.);  —  (o  (človeškem  glasu,  o  Jasniških 

glasilih  itd.);  osrednji  o.,  bož  Scntrolovgaii, 

DZ. 
organist,  m.  orglavec,  ber  Crgoni[t 
organizacija,  /.    ustrojba,    bie    Crganijation, 

Cig.(T.),nk. 
organizem,  zrna,  m.  ustrojstvo.  bei  Crgattiemu^. 
organologTja,  /.  bie  CrgQnenle£)re,  bie  Crgano= 

logie,  Cig.(T.). 
organski,  adj.  ustrojen,  orgaitifc^,  Cig.,  Jan., 

Cig. (T.),  nk.;  organsko  se  razvijati,  Str, 


9rgeln,  Ina,  adj.  Drge(%   Cig.,  Jan. 

9rglanje,  n.  ba^  Crgelipiel. 

prglar,  rja,  m.  i)  ber  Crgelbaucr,  Cig.,  Jan.; 

—   1)  =  orglavec,   Cig.;  —  pocestni  o.,  ber 

SScrfelbre^cr,  Levst.f.\aukj. 
9rgl?.rČEk,  čka,  m.  dem.  orglar  2),  Preš. 
9rglarski,  adj.  ber  Crgelbiiiier,  bcn  Crgelbau 

botrcffeub:   o.  mojster,   ber  Cigelbaiimeifter, 

Jan. 
9rglarstv9,  n.  ber  Dvgelbau,  Jan. 
9rglati,  am,  vb.  impf.  bie  Crgcl  fpietctt. 
9rglavec,  vca,  m.  ber  Drgclipieler,  Mur.,  Cig., 

Jan. 
9rglavka,  /.  bie  Crgelfpielerin,  Cig. 
9rgle,   gel,  /  pl.  bie  Crgel;    na  orgle  igrati; 

orgle    prebirati,    bie    ČrgcI    fpieleil ,    Guts., 

Mur..  Cig.,  Jan.;  zna  na  o.,  er  Oevftef}t  \iaž 

Drgelfpii'1,  Guts. ;  orgle  pojo,  bie  Crgel  ldi»t 

fid)  Dcrneliiiieu,  mirb  gefpielt. 
9rglice,  /.  dem.  orgle;   i)  bie  5)ref)orge(,  ber 

Seiertnften,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bie  9iof)rflLite, 

bie  ^^5anjli)te,    C,  Št.;  —   ■\)   rdeče  o.,  bie 

rotde  Crgeltoralle  (Uibipora  musica),  Erj. (Ž.). 
orglišče,   n.  ha^  Crgclc^or:  v  cerkvi  stati  pod 

orgliščem  pri  velikih  vratih,   Levst.(Zb.  sp.). 
orgulaš,  m.  ber  Crgelfpicler,   Valj  (Rad). 
orhester,  stra,  m.  =  orkester,  Jan.,  Cig.(T.). 
orhestika,  /.  plesna   umetnost,   bie  Crc^eftif 

Cig.fT.). 
original,    m.  izvirnik,   prvopis.    bOr  Driginaf. 
originalen,  Ina,  adj.  izviren,  Criginal^,  origi' 

r.ed,   Cig.,  Jan..  Cig.(T.),  nk. 
originalnost,  /.  izvirnost,  bie  Drigina(itat,0>., 

Jan.,  nk. 
origaš,   m.  =  orjaš.  Mik.,  yalj.(Rad). 
oriplam,  m.  bie  Cvifiamme,  Cig.,  Kos. 
orisati,    rišem,   vb.  pf.  jeidjnen,    be)d)reibeii  : 

oriši  s  to  šibo  okolo  sebe  ris.  Jure. 
oriz,  m.  =  riž,  ber  JHei§  (orvza),  \ov. ;  —  hs. 

prim.  lat.  or}za. 
orizov,  adj.  'die'\v',  \ov.;  orizovo  polje,  Levst. 

(Močv.). 
orja,  /.  "ba^  9(cfern,  Mur.,  Mik.;  ob  orji,  jiir 

3eit  be^  ''^Irfernž,  Cig. 
orjak.   m.  ^cr  9iic)e,   Guts  ,  Mur.,  Jan.,  nk. 
orjakinja,  /.  bie  JKicfin,   Guts.,  Mur.,  nk. 
orjaš,  tn.  ber  9iicie,   C,  Mik. 
orjašica,  /.  bcr  3ii'l"ft  (tor>.iylium\   C. 
orjaški,  adj.  riefeubnft,  Jan.,  M.,  nk. 
orjaveti,  im,  vb.  pf.  broun  mcrben,  Cig.,  Jan. 
orjaviti,  avim,  vb.  pf.  brduncii,   Cig. 
orkan,  m.  vihar,  ber  Crfan. 
orkester,    stra,  w.  prostor  v  gledališču    med 

oiirom  in  pridičjem,  odločen  za  godbo,  god- 

čevski  zbor,  hai  Crd)ei"ter,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

9rkljic,  m.  neko  bajeslovno  bitje:  o.  ima  rdeio 

kapico,    po    noči    se  vozi    po  vodi    in  poje, 

Solkan-Erj.  (Torb.). 
orlean,  m.  neka  tkanina,  ber  Crleon^.' 
orleanast,  adj.  au^  Crtennž. 
orlica,  /.   1)  ba§  9lb(er»r)eib(^cn,   Slom.  -  Jan. 

(Slovn.),  Let.  ;  —   2)    ber   'Jlfcici    (aquilegia 

vulgaris),   Cig.,  Tuš.(R.). 


orlic  —  or9dovje 


848 


orograf —  orožnik 


orlic,  iča.  »i.  Jem.  orel;  cill  juiigev  '*^lbler, 
Mtir.,  Ci^.,  Jan,;  mlaJi  orlici,   SchOnl. 

orlTček,  Cka,  m.  dem.  orlic,   Cig.,  Jan. 

orliti  se.  im  se,  vb.  impf.  ftcf)  bcflatteii  (»on 
Siogdn),  C;  =  pojati  se  (o  kobili),  Jan.. 
Kor.-.\f. 

9rlji,  adj.  5lb(er=,  Cig.,  Šol.;  orlje  gnezdo, 
.So/.."   orlja  plemena.  Lev st.^ Sank). 

orlon9sec,  sca,  m.  bcr  9(DIertrdi]er,  Cig. 

orlov,  adj.  ^{WX',  Min:,  Cig.,  Jan.;  orlovo 
oko,  'oa^  ^Iblcrouge,  Cig. 

orlgvski,  adj. ')i[UcX':  Orlovska  levovska  Pri- 
jazen velja,    Vod.fPes.j. 

orma,  f.  bas  ^pf^riJCflcii^ii^T.   ^'--Cig. 

ormar,   rja,  m.  =  omar,  Mur.,  Zora. 

ormara,  /.  =  omara,  C;  ein  in  bcr  9Kaiier 
Qnqebi"Qd)tev  Srfiran!,  Kras. 

ormarič,  m.  ho.i'  ftdftc^cn:  nočni  o.,  ber  9?ac^t= 
taften,  DZ. 

9rna,  /.  ber  Gimer,  Jan.;  ber  SSoffereimcr,  C; 

—  prim.  it.,  lat.  urna, 
ornamentika,  /.  okrasje,  nauk  o  okrasju,  bie 

Crnamentit,  Cig. (T.). 
ornat,   m.  svečana  oprava,  ber  Drnat. 

1.  ornica,  /.  i )  "ba^  ^flugclonb,  iirbaver  ^oben, 
Cig..  Jan.,  C,  BlKr.;  —  2)  bcr  Jpunb5= 
tuiirger  (cvnanchum  vincetoxicum) ,  Bole, 
Soča~Erj.(Torb.). 

2.  ornica,  f.  dem.  orna;    neka  posoda,   Kras. 
omik,  m.  ber  'Jlrferemann,  C. 

črnina,  /.  ber  ^fliigelot)!!,  Cig. 
ornitolog,  m.  ptičeslovec,  ber  Cruitfiotog. 
ornitologija,  /.  ptičeslovje,   bie  Ernitf)o[o9ie. 
or9bčati,   am,  vb.  pf.  umranbdn,  Cig. 
or9biti,  im,  vb.  pf.  mit  cincm  Saiim  tierie^en, 

umidumeii. 
or9bje,  n.  bie  ?(u^enlinie,  bie  Kontourcn,  Cig. 
or9bkati,    am,    vb.  pf.  enttonteii:    koruzo  o., 

Cig.:  (ijhiife)  au§  ber  griiuen  2d)ate  ncf)mcn, 

litfaueit:   orehe   o..    Cig. 
or9d,  m.  '^ai  SBert^eug,  Mur.,  Cig.,  .Jan..  Mik. 
or9d,  /.   =  orod   m  .   Ravn 
orodar,   rja.   m.  ber  ©erfjeugfabrifant,  Cig., 

Jan.,   C,  Bes. 
or9dtk,  dka,  w.  ba#  ^CBcrfjeug,  Mur.;   —  "ba^ 

Črgnn,  Mur.,  Jan.,  C. 
or9dcn,  dna,  adj.  3fiifl=:  orodni  les,  ba§  3^"^' 

llPl,\,   C. 
orodišče,  n.  "bai  ^f^fl^lO"-.    ^'-Cig. 
or9djc,  n.  bož  2Berf,^ciig,  bnž  ;3"f''^"'"''"';  •-""''• 

bie  SŠerfjciige,  bai?  3cug,  bie  Wcriitlij(f)aftcii ; 

risalno  o.,  bo^  nJciU.^Clig,  Jan.,  hišno  o.,  bas 

.'Oaii^gerdtb,  bie  lUiibcln;  nudi:  or<)dje.  Dol.). 
or9dnica,   /.  bif   ^''•'fl'""""'''^'   ^''■'   ®crčitfvJ» 

fommer,  i)ic  JHitftfantmer,  Cig.,  C,   Levst. 

fPril.);  —  boo  3'^"fl')<'"*'   ^-'^ 
or9dnik,  m.  1)  ^  orodar,   ber  Scvf^eiigUcr' 

fevtigcr,  C;  —  2)  bcr  ©erdtbfaftcu ,  C.ig.\ 

—   3»  bcr  ^n^truiueiital  (gramm.),  Jan. 
or9dovati,  ujem,  vb.  impf.  polteni,  C;  =  nemir 

delati,   razbijati,   Kras-  F.rj. (Torb.);    orodo- 

vati.   Strck. 
orodovititi,  Ttim,  vb.  pf.  fniditbar  modjen,  bc- 

fiitdUen,  Mur. 
or9dovjc,   >i.   =   orodje,   f  Jo; . 


orograf,  m.  goropisec,  ber  Drograp^. 
orografija,  /.  goropisje,  bie  Crograp^ie. 
orok,  m.  bie  Grbjd)aft,  bn^  Grbtf)eil,  ogr.-Valj. 

(Rad);   —  pogl.  urok. 
or9kati,  am,  vb.  impf.  fingen,  trie  bie  §irtcn 

bcm  3.^ic^  ^ufingen,  Guts.,  Jam.,  Mur.,  Cig. 
orokavičiti  .se,   Tčim  se,   vb.  pf.  £)anb)c^u^e 

onjicljen,   C;    z  orokavičeno    roko  je  vmes 

posegla  diplomatija,  SIS. 
orokovati,  ujem,  vb.  impf.  erbcil,  ogr.-Mik. ; 

—  dete  orokuje  vse  od  roditeljev,  og)-,-Valj. 
(Rad);  —  prim.  orok. 

or9mati,  am,  vb.  pf.  umpilgein,  pilgemb  be= 

reiicn,  Cig. 
oropati,  am,  vb.  pf.  berauben,  pliinbern,  Cig., 

Jan.,  nk. 
orositi,  i'm,  vb.  pf.  betbduen,  benefecn. 
oroslan,  m.  =  lev,   Guts.,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

—  prim.  tur.  arslan,  madž.  oroszlanv.  Mik. 
oroslanj,   m.  =  oroslan,  ogr.-Valj. (RaJJ. 
orožar,   rja,   m.   i)  ber  SSaffenfc^tnieb,  Cig., 

Jan.,  C.:  — 2)  ber  ^affcntrdgcr,  Jap.(Sv.p.J. 
orožarna,  /.  =  orožnica,  nk. 
orožarnica,  /.  i )  bie  9Batfenirf)miebc,  Cig.;  — 

2)  bie  ^Jiiifttammer,  Mur.,  Sov.;  hav  9tr)enal, 

Cig.,  Jan. 
or9Žati,  am,  vb.  impf.  niaftnen,  riiften,C/s".,  Jan. 
or9Žen,    žna,    adj.   i)    29affeii=,   Cig.,    Jan.; 

orožni   list,    ber  SSjaffcupafšl ,    orožni    patent, 

hav  SSaffcnpatent,  Lev.^t.  (Saukj ;  —  2)  iriaften^ 

tragenb,  tuct)rt)Qtt,  (^ig..  Jan. 
or9Ženec,  nca,  m.  ber  5.\'n.iatfnetc,  Zora.  Bes. 
oroženeti,  im,  vb.  pf.  5U  .porn  lucrben,  I)ornid)t 

mcrbeii,  Cig. 
oroženik,  m.  =  oroženec.   O'"', 
oroženiti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  =  oroženeti.  Cig. 
or9Ženje,  n.  bie  ^eiimfinung,  Cig. 
orožišče,  n.  ber  2Baffciiplii^,  .^lur.,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  SBaffctifammer,  C,  Jap.fSv.  p.);  — 
btt'?  3'-'"fl^'i"^\    ^'-(-ig- 

or9Žiti,  rožim,  vb.  pf  matflien,  au?riiften,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  orožil  je  svojih  hlapcev  tristo, 
Dalm.;  orožiti,  i'm.   Diet. 

orožje,  n.  bie  35?affe;  coll.  bie  SOJaffcn;  zgra- 
biti (za)  o..  ,vi  boit  SlHitfcu  grcifcn:  pod  o. 
poklicati,  cillbiTllfeit,  I.evst  ( Pril.):  biti  pod 
orožjem,  iintcr  SSajiett  ftebcit,  Cig.;  v  orožje 
devati  vojsko.  biiC' .iicer  niobilificrcn,  Levst. 
(SaukJ;  =  vojake  v  orožje  klicati,  Jan. (H.); 

—  orožje,  ogr.-Valj. (Rad),  orožje,  Dol. 
orožjenOsec,   sca,  m.  ber  2\?atfcntrdgcr,  Cig. 
orožjcn9.sv:n,  sna,  adj.  tuoffontrageub,   Cig. 
orožjen9Ša,  m.  =  orožjenosec.  Let. 
orožnat,   ata,   adj,  bouoffitet,   ogr.  -  .\/.  ,   C; 

(»rožnata   vojska,    C. 

or9Žnica,/.bic  5Soffcitfammcr,  bieJRiiftfainmer, 
.\fur.,  Cig.,  C;  orožnica,  t.  j.  tista  shramba, 
kjer  imajo  orožje,  Levst.  (Zb.  sp.J ;  bož  5Saffeit' 

baii>3,ba^3''"fl{l<'"'^'.i'^- •^>^n'""'/-V-''''"-'^'^- 
or^žničar.  rja,  m.  bcr  ^Kiiftiiioifter,  0>. 
orožnik,  »1.  bcr 'JbelDaffiicto,  Diet.,  Mur.,  Jan.; 
močan  o.,  Krelj,  Trub.\  nje  strelci  ne  bodo 
mogli  streljati,  nje  orožniki  se  ne  bodo  mogli 
braniti.  D<j/w. ;  — orpžnik,  =  ž<nidarm,  Cig., 
nk. 


orožništvo  —  osamosvestiti 


849 


osamosv9Ja  —  osebenjak 


orožništvp,  ».  bic  beiuajfiietc  ^Jcad)!,  DZ. 

orsag,  m.  t)až  9ieid),  kajk.- Valj. (Rad);  —  iz 
maJž. 

orsati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  rsati  se,  ficf) 
bnlflcn,  vaufcn,  icfiiiterii  (im  5piel,»oiiilinbent 
unb  Sliicrcii),  Mur.,  Jan.,  C,  Št. 

orselja,  /.  bic  Cifeidc  (chem.),   Cig.fT.J. 

ortografTja,  /.  pravopis,  bic  Crtf)ograp£)ie. 

orubiti,   im,  vb.  pf.  pfdnbcn,   C, 

orumeneti,  im,  vb.pf.  gelb  (DCrbcn,  Cig.,  Jan. 

orumenevati ,  am,  vb.  impf.  aci  orumeneti ; 
flcib  lucrben,  Jan.,  C. 

orumeniti,  im,  vb.  pf.  gelb  mac^Clt,   Cig. 

orum^njati,  am,  vb.  impf.  aci  orumeniti :  pše- 
nic«  se   je   orumenjala,  Jurč. 

oružek,  žka,  tn.  cin  euttornter  9)fai^foIbeit, 
BlKr.;  (oruždžek),  kajk.- Valj.  (Rad). 

oružiti,  ružim,  vb.  pf.  cntfiirncu:  o.  koruzo,  C, 
jvihšt.;  au'^^iilfen  (5.^.  iiobnen),  Jan.(H.); 
auž)d)Iauen,  fcbdlen:  orehe  o.,   Cig.,  Jan. 

9S,  T,  /.  i)  bic  ^^(cf))c;  os  se  je  strla  vozu:  — 
2)  bic  Spige,  Mik.,  C;  bic  ©ctreibeac^cl,  bic 
^Jtf)i"euipitic,  J/«r.,  Cig.,  Jan.,  C,;  — bic  Sdiarfc, 
Mur.;  bic  Sc^iicibc,  DZ.;  —  3)  bcv  S:rci3ac! 
5Um  fviicfjfang,  Mik.;  (prim.  ost). 

osa,  /.  bic  SScjpe;  lesna  o.,  bie  ^icjen:^ol5= 
IDCipe  (sirex  gigas),  navadna  o,,  bic  gcnicilte 
2Be)pC  (vespa  vulgaris),  peščena  o.,  bie  ^av!i>' 
ttiejpe  (ammophila  sabulosa),  Erj.(Z.);  bo- 
rova o.,  bie  Šiefcrblattrocfpc  (tentredo  pini), 
Jan.,   C. 

osad,  sada,  m.  i)  ber  3(n)ab  (,V  ^-  einer  f^^ud^t), 
C. ;  —  2)  =  prisad,   C. 

osaditi,  fm,  vb.pf.  =  obsaditi,  bepflanscn :  vrt 
o.,   Cig.,  M. 

osadniti,  sadnem,  vb.  pf.  ailfrcihcu:  o.  konja, 
Habd.-Mik. 

osadrati,  am,  vb.  pf.  umgipien,  Cig. 

osahet,  hla,  adj.  =  osehel,  Bes. 

osajati,    am,    vb.  pf.  s  sajami  namazati,   Cig. 

osajiti,  im,  vb.  pf.  =  osajati,   Cig. 

osama,  f.  bic  SBereinfamung,  bie  ^jofation,  Cig. 
(T.),  Zora. 

osamelost,/.bie  SSereinfamung,  bie  ^jo(iertf)eit, 
Jan.  (H.). 

osameli,  im,  vb.  pf.  tu  Ginjamteit  gcratf}cn, 
Dcreiniamen,  Cig.;  osamel,  t)ercin)anit,  Jan. 

osamevati,  am,  vb.  impf.  ad  osameti;  ifoliert 
»Dcrben,  ueiciiiiamcn,  C. 

osamiti,  i  m,  vb.  pf.  einfam  mac^cn,  ijolicren, 
Cig.,  Jan.,   Cig. (T.),  Sen.fFii.),  nk. 

osamljač,  m.  bet  ^folicric^cnicl  (phvs.),  Cig. 
(T.). 

osamljenec,  nca,  m.  bet  SSercinfomtc,  ber  95er= 
ein,V'lte,  SIS. 

osamljenost,  /.  bie  JBereinfamutig,  bie  3JoIiert' 
t)Cit:  puščavnikova  o.,   Cv. 

osamljiv,  iva,  adj.  ijolierenb:  o.  prostor,  Levst. 
fPril.). 

osamnica,  /.  soba  o.,  ba§  igloliersimmer,  Levst. 
fPril.). 

osamosvajati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  osamo- 
svojiti se,  ficf)  emancipicren,  Cig.  (T.). 

osamosvestiti,  svestim,  vb.  pf.  §um  Selbft- 
bcn)u)žt)ein  briugen:  o.  koga,  se,  Cig.fT.). 

Slov. -nem.  slovar. 


osamosV9Ja,  /.  =  osamosvojba.  Str. 
osamosv9jba,  /.  bic  Cfmancipatiou,  Cig. (T.). 
osamosv9Jenka,  /.  bic  (Smancipicrte,  Zv. 
osamosvojitev,  tve,  /.  =  osamosvojba,  Jan. 

(!l.). 
osainosv9Jiti  se,  svojim  se,  vb.pf.  \\6)  enian= 

cipicfcn,  Cig.  (T.),  Zv. ;  osamosvojena  ženska, 

eiii  eniniicipicrteš  (5i^fl"C".i'"inifr,  ^^^ 
osamotiti,    im,   vb.  pf.  »ereinjameu,  »eroben, 

Cig.;  iiolicren,   Cig.,  Jan. 
osamotneti,    fm,    vb.  pf.  =  osameti,  t)erciii= 

jamcn,  Cig. 
osar,    rja,   m.  =  sršenar,   ber   SBefpenbufiarb 

(pernis  apivorus),   C. 
i.9sast,  adj.  1)  eiiief  Spi^e  a^nlic^,  fpiftig, 

j^avf,  Z.,  C;  —  2)  =  zadirčen,  bii[ig,  Čig. 
2.  osast,  adj.  iDefpenaitig,  Cig. 
osat,    m.  bie  '2)ij'tel  (carduus);   mlečni  o.,  bet 

Jpafculattirf)  (lactuca  muralis),    Cig. 
osat,  ;ita,  adj.  fpi^ig,  id)arf,  ftecf)enb:  V  to  stran 

ves  gladek,  v  drugo  stran  osat,   Levst. (Zb. 

sp.);  osata   baba,    ein   bijfigcž   SBeib,    Mik.; 

osat  pogled,  osat  glas,  Let. 
osatast,  adj.  bil'telirf)t,   Cig. 
osatec,   tca,  m.  dem,  osat.    Valj.  (Rad). 
osaten,  tna,  adj.  Uoll  ^i[tc(n,  biftclig,  Jan. (H.). 
osatica,  /.  =  lisec,  ber  Siftelfinf  (carduelis), 

Mur.,  Frey.(F.). 
osatišče,   H.  'oa^  ^^iftelfclb,  Jan. (H.). 
osatje,  n.  coll.  2)il'tc(n,  Jan. (H.). 
osatnica,  /.  'ijaž  Siftelgcradc^^,  Jan. (H.). 
osatnik,   m.  bci  Tiftclfaltcr  (vanessa  cardui), 

Erj.(Ž.). 
osatovica,  /.  bie  Siftclflicgc,  Cig. 
osavičica, /.  neka  vinska  trta:  ber  Jflcinungar, 

M. 
9sca,  /.  deyn.  os;  einc  fleine  9(c^)e,  C 
oscanec,  nca,  m.  i)  ber  ^^ettpi|fer,  M.;  —  2) 

neka  žaba:  =  poščaglja,   C. 
oscanica,  /.  bie  .'5crb|"t5cit(oic,  Jan.,  C. 
oscanka,  /.  neka  žaba:  =  oscanec   2),   C. 
osčati,  oščfm.  vb.pf.  i)  bcpilfcn,   Cig.\  —  2) 

o.  se,  fi(f|  be^  §arnež  cntlebigcn,   ben  Urin 

obicfilageit,  Mur.,  Cig. 
oscavati,  am,  vb.  impf.  ad  oscati,  Z. 
osčajati,  jam,  jem,  vb.  impf.  tudi:  o,  se,  = 

muditi  se,    obotavljati  se,    jaiibem  (govori 

se:  osčajati  [se]),  Podkrnci-Erj.  (Torb.) ;  = 

očajati  se,    Bole- Erj. (Torb.);  —  prim.  stsl, 

čajati,  tuartcn. 
osfba,  /.  bie  ^crfoit,  Mur.,   Cig.,  Jan.,   Cig. 

(T),  nk. 
osfbe,  adv.  =  posebe,  abgefoiibcrt,  bejoubcrž, 

ogr.-C. 
osebejnik,    tn.  =  osebenjik,  Levst.  (Zb.  sp.). 
osfbek,  bka,  m.    i)  ba^  ^iibiDibuum,   C;  — 

bic  ^nbiDibuoIitat,  C;  —   2)   bov   Subjcct 

(gramm.),  Jan.;  —  3)  ber  33c)it>cr  einer  fU" 

ncren  ^ubc,  Mik.;  ber  £)albf)iifncr,  Bes. 
osf  ben,  bna,  adj.  bic'i5erioii  bctrcffenb,  ^^crionah, 

pcrjontid),  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  osebno  ime, 

ber  'i|?erioiicunanie,  nk.;  —  inbioibuetl,  Cig., 

Jan..   Cig. (T),   C. 
osebenik,    m.  =  osebenjik.  Diet.,  Mur. 
osebenjak,    m.  =  osebenjek,  Jurč. 

54 


osebenjec  —  osebujen 


-  850  - 


osebujnik  —  os^kniti 


osebenjec,   nca,  mi.  =  osebenjek,  (osebcnec) 

Jan.,  Zv. 
osebenjek,   nika,   m.  bcr  ^ntnofjner,  jv\hSt.\ 

—  ber  ^Scfi|iev  eincr  Keincii  §ube,  (osebejek) 

Mik.;  tudi:  osebenjek,  Dol. 
osebenjevjiti,  uicm,  i'6. /mjjc/.^  osebenjek  biti : 

ali'  Jvrcmblilig  Ic&en,   C  ;  pojdi  in  osebenjuj, 

kjer  koli   moreš,   Dalm. 
osebenjica,  /.  bie  3"*i"^^i'f'^'"»   Jan.,  Mik.; 

tudi:   osebenjica,   Dol. 
osebenjik,    m.  =  osebenjek.   ber  3"*"P^"<^1^» 

(osebeniki  Mur.,   Diet. 
osebenjka,  /.  bie  5ii*uof)ncrtn,  Jan.,  Št. 
osebenjkovati,  ujem,  vb.  impf.  ^niuotjuer  feitl : 

dal  sem  ji  kočo,  da  osebenjkuje  v  njej,  Jure. 
osebenjstvQ,    n.  bie  3"li"'^)"'^'-1rf)''t'^»  ^"^  3"' 

tBoimcnucjen,  /T. 
osebenjščina,  /.  bie  ^mr)0^nerfcf)aft,  jv^hšt. 
os?bi,  adv.  =  osebe,  abgejonbcrt,  tieionbeiži,  C. 
osfbica,  /.  dem.  oseba;    eitic   tlcine   '■.^^eiion, 

Mur.,   nk. 
osebilo,  n.  bcr  i^fotator  (phvs.),  C,  Sen.fFi^.J. 
osebina,  /.  bie  Gic}cnl)cit,  Zora. 
osebiten,  tna,  adj.  joiiborlicf),  Z. 
osebitev,  tve,  f.  bie  "JUijoiibcniiig,  DZ. 
osfbiti,  im,  vb.  pf.  abioiibcrii,  icpariereii,  \\o- 

lieren,  Cig.fT.),  DZ.,  Erj.d^b.  sp.J,  Xotr.- 

Levst.fSauk);  osebi  mladička  in  enega  hrani 

z  uborno  krmo,    LjZv.;    hišo  o.,    etlt  §QU5 

contumaciercti,    Levst.fNaukj;    osebi jeno  se 

nositi,  juriicfgejogcn  Icben,  /._;'/fi'. ;  — inbit)ibu= 

alificien,  Jan. 
osebitost,  /.  bic  33c)oiibcil)cit,  Z.,  kajk.-Valj. 

(Rad). 
osebje,   n.  ba§  ^erfonole,  Cig.,  Jan.,  nk.;  slu- 

žabno  o.,  ba^  ^'tcnftpovionalc,  DZ. 
os^bljenje,  n.  bie  "iJlbioiibcniucj,  Jan. (H.). 
os^bljcnost,  /.  bic  ^crcinfoiiuiiig,  bio  ^sjolicrt 

l)i-it,  I.jZv. 
os^bnik,  m.  bic  ^liuatpciioit,   Cig. 
osebnost,/,  bic  ''-J>crioiilicf}fcit,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

osebnosti, ''^Jerioiiolicu,  Cig.;  pcrjonlirfjc  ?(n= 

(le(cgcnl)citeii,  nk.;  —  bic  ^"^'bibunlitdt,  Cig., 

Jan  ,    Cig.fT.). 
oseb9Jen,  jna,  adj.  i)  nbcicfoilbcit,  Mur.;  ose- 

bojno,  priuatim,  Savr.(Knp.  spj;  bc)onber^, 

ogr.-  C;  —  2)  augflcjeK^nct,  ogr.  -  C;  — 

prim.  osebujen. 
osebpjnik,  »i.  ciiic^^Jciion,  bic  ciii,v'(ii  itjrcciflcue 

•©irtjfljaft  fiil)rt,  bcr  ISiflciibriitlcr ,  (^ig.;  — 

prim.  osebujnik. 
osebvjnica,  /.  bic  ttiflciibriitlcrtii,  Cig. 
oseb9Jnost,  /.  bie  56cjonbcrI)i it,   ogr.- C;  — 

prim.   osebujen. 
oscbovanje,  n.  bož  ^rit»aflcbcn,  Cig. 
osebovati,    ujem,    vb.  inipf.  pnuati)icrcii,    V.- 

CiK. 
osfbstvp,  n.  i)  bic  ^crf5llli(^fcit,   Cig.,  .lan.; 

--    2)   =  osebje,  Jan. 
osebujek,  jka,  m.  bcr  ''4>riootbofil^  bcr  *^Nriunt  = 

antbcil  aii  cinriii  53c)iti  (tudi:  oscbojek),  Bl- 

Kr.;  bož  VllietflcbinflC,  C.ig..  Jan.,  Sov.,  Mik. 
osebujen,  jna.  adj.  abcjcfotibcrt,  ''4?ritiat  :  osc- 

bujno  premoženje,  ba*  ^PriUntlievilibflcn,   IM- 

Kr,- M.;  osebujna   pravica,   ba*  ^4-''l'^<''''d)*. 


DZ.;  cin  bcjoiibercr,  Habd.-M.,  ogr.- C:  — 
pogl.  osebojen    (kakor  ^kuliko"   nam.  „ko- 
liko«,   C.  r). 
osebujnik,  m.  =  osebenjik,   BlKr. 

1.  9sec,  sca,  m.  bie  5^t)tel,  Jam.,  Mik.,  Sa- 
vinska  dol.;  bic  {VClbfc^arte  (cirsium  arvense), 
Cig.,  Cerknica  fKr.j-Erj.( Torb. J,  Josch;  — 
prim.  octek,  osat. 

2.  osec,  sca,  m.  )ia^  3"fujorium :  osci,  vsako- 
vrstne predrobne  živalce,  živeče  po  stoječih 
vodah  („ne  pij  te  vode;  pohia  je  oscev"), 
Dornberg-Erj.  (Torb.). 

oseček,  čka,   m.  ber  ^riigel,  C;  pobiti  koga 

z  osečki,    Zv.;    palica,   oseček,    kol  pri  nas 

poje,  Zv. 
osečen,  čna,  adj.  ^^ihi-- :  osečni  tok,  ber  (Sbbc= 

ftrom,   Cig. (T.);   —   prim.  oseka. 
osečnik,    m.  bcr  Cucrbaltcit   im   Tocftgeriift, 

Cig..  Z. 
osedeti,    im,  vb.  pf.  osiveti,  Habd.-Mik.,   C: 

—  prim.  sed,  graii. 

osedlati,   am,  vb.  pf.  jattcin;  o.  konja. 

osedniti ,  im,  vb.  pf.  auf  bcm  JHiicfcn  njunb= 
rcibcn:  o.  konje,  C;  —  osednil  se  je,  dobil 
je  ran  po  hrbtu,  bodi  si  človek  od  mnoge 
leže  ali  konj  od  sedla,    Dol.-Levst.(LjZv.); 

—  prim.  sedno. 

osedobi,  adv.  um  bicfc  ^t\\,  jc^t,  BlKr.-M., 
kavr.fLet.J. 

oseg,  sčga,  m.  =  obseg,   Cig. 

osehet,  hla,  adj.  trocfcn,  Jan.;  oselila  ropa 
(šota)  plava  na  \odi,  Krj.(Min.);  po  osehlih 
tleh,  Levst.  f.\fočv.) ;  biirr,  //<3/.-C;  —  osehle 
prsi,  ticrficrtcnbc  23riiftc,  Dalm.;  o.  človek, 
cin   magercr  9.1fciiid),  Z.;  osehlo  lice,  Jurč. 

os\:hniti,  s;ihnem  (sehnem),  vb.  pf.  trodcn  0. 
biin  luerbcii,  Jan.,  I  [al.- C. 

osejati,  sejem,  vb.  pf.  1)  =  obsejati,  bcidcil, 
M.;  izorješ,  oseješ,  požanješ,  ./svkr.;  —  1) 
moko  o.(=  presejati),  ba^  iVc^l  fiibcil,  Spcs.- 
Vra^. 

osek,  seka,  m.  i)  bic  .'[liivbc,  bic  ^fcrd)C,  Cig., 
Jan.,  C,  Cor.-.M.,  Coriš.  -  Mik.;  zlezel  je 
na  osek   (i')Sek)   in   se   zaril   v   mrvo,   Andr.; 

—  2)  bic  liiMjcrnc  ^.8riiitncnciiifo|funfl,  bcr 
^riiiiiicnfnftcn,  C;  =  pl.  oseki,  ogr.-C; 
studenčni  oseki,  vihŠt.;  —  3)  ciu  flclidjttter 
50crg,  C;  —  4)  =   oseka,   Cig.,  Jan.,  C. 

oseka.  /.  bic  ^hi^c,  Cig.,  Jan.,  Cig. (T.),  Jes.; 
o.  in  plima,  ©bbe  Ulib  (5ilut,   Cig.(T.).  Jes.; 

—  hs. 

osckati,  svkam,  vb.  pf.  =^  obsckati,  Cig. 
:.osvkct,  kla,  adj.  =  osekljiv,  Ig  (Dol.). 
2.  os^kct,  kla,  adj.  trocicit :  osekli  žpanci,  Svet. 

(Rok );  osekla  pot.  Z.;  —  prim.  2.  osekniti. 
os^k^iv,  adj.  biffifl:  osekljiva  kobila,  osekljiv 

človek    (ki    nikogar  pri    miru   ne   pusti),    Ig 

(Dol.). 

1.  osekniti,  svknem,  vb.  pf.  cbbcil,  Jan. (H.); 
prim.  oseka. 

2.  osekniti,  seknem,  vb.  pf.  trodcn  liicrbcii, 
Z.;  po  dežju  je  hitro  oseknilo.  Svet. (Rok.), 
BlKr.;   —  prim.  stsl.  oseknati,   Dertcodneit. 


osekotok  —  osenci 


—  851  — 


osunčati     -  osidrati 


osekotok,  tfjka,  m.  bcr  (Jbbcftiom,  Jcs. 

osel,  sla.  m.  \)  ber  GtcI;  tudi  psovka;  divji 
o.,  bcr  ^Inllbcfel,  C7^'.,  Jan.:  nK)rski  o.,  \)tx 
Stocffifd),  C'..;  —  osle  moliti  ali  kazati  komu, 
bic  au'?flc)"trccfieii  (Vinsicv  bcr  .s>niib,  bcii  Taiimcii 
aii  bic  lluifc  iict>riicft,  \c\c\c\i  iiiib  )o  iH-r()ol)iicii; 

—  2)  ciiie  iHnricf)tuiig  jiim  .viol.Vraiicii,  C; 

—  3)  bic  f)o(5crne  ilioftuoljrc  aiii  SBciiiprcf^ 
boben,  C. 

oselc,  m.  dem.  osel,  Jsvkr. 

oselica,    f.  bcr  ^ic)cil)i(ait    (silaus   pratcnsis), 

Medv.fRok.J. 
oselina,  /.  =  oselica,   C 
i^selj,  sija,  m.  =  osteii,   C. 
9seinik,  m.  bcr  (5d)(cifftcinbel)aftcr  bcr  SOJolicr; 

—  prim.  osla. 

osetski,  adj.  =  oslovski,  J/»r. 
9seni,  Hum.  ač)t;  ob  osmih,  um  acf)t  Ul)r;  pol 
osmih   je,  e^  ift  batb   nd)t  lUjr;   z  osmimi  se 

voziti,  ad)tjpdnnig  fat}icn,  Cig. 
osemci,    m.  pl.  =  ozemci.  Min:,   Cig.,  Jan. 
osemdanji,  adj.  =  osemdanski,   Cig. 
osemdanski,  adj.  arf)ttngig,  Mur.,  Cig. 
9semdeset,  num.  adjtjig. 
osemdesetgr,  num.  ad)t^'u]exki;  —  osemdese- 

tero   glav  živine,   arfltjig   Stiicf  iiBicf). 
osemdesetfren,  rna,  adj.  ad)t-!^U]iad). 
osiemdesetfrica,  /.  eiiie  ^^ai)l   Uoii  80  Stiicf, 

Cig. 
osemdesetfrnat,  adj.  =  osemdeseteren. 
9semdeseti,   num.  bcr  ndUjigfte. 
osEmdesetica,  /.  bcr  ^(djtjigcr,  Cig. 
osemdesetfna,  /.  bcr  aditjigftc  Jlicil. 
osemdesetinka,  /.  baž  '*,!ld)taig|'tcl. 
9semdesetkrat,  adi'.  odjt.^ignial. 
9semdesetkraten,  tna,  adj.  ad)t,vginQ(ig. 
osemdesetleten,  tna,  adj.  Qd)t,5igiiif)rig. 
osemdesetletnica,  /.  ba§  adjti^igjiiljrigc  3i'^'' 

Idum. 
osemdnpven,  \na,  adj.  =  osemdanski,  Jan. 
osemeniti,    i'm,   vb.  p/,  bciailien,  Dalm.-Cig., 

C,  M. 
osemfnje,  n.  bie  Sameubiitic,  Cig.  (T.). 
oseminštiridesetfrEC,  rca,  m.  ba'3  Ictrafoiltil 

ottocbcr,  Cig. (T.),  C. 
9semkrat,  adv.  oc^tmal. 
9semkraten,  tna,  adj.  aditiltolig. 
osemleten,  tna,  adj.  ad)tjdl)rig. 
osemnajst,    num.    ac^t.^cljli;    (prim.    dvanajst 

iii   izvode). 
osemnajsti,  num.  ber  odjtjcblltc. 
osemnajstica,  /.  bcr  9ld)t3c{)iicr. 
osemnajstic,  adv.   af[)t,^c[)iitcn'5. 
osemnajstina,  /.  bcr  od)t5c()utc  Xfictl. 
osemnajstinka,  /.  "iai  9lcl)t,^cl)litcl. 
osjemnjak,   m.  bcr  3lc^tcnbcr,  Mur.,   Cig. 
9semred,   num.  =  osemdeset,  Knr.-Mur. 
9semredni,  num.  =  osemdeseti,  Kov.-C. 
osen,  sna,  m.  =  osten,  Mur.,  C,  Kast.-Valj. 

(Rad). 
i.osfn,  adj.  aSeipcii^,  Z. 
2.  9sen,  sna,  adj.  5(cf)jen=,  Jan. 
osena,  /.  bie  9iuance,  Jan.(H ). 
osenci,   m.  pl.  =  ozemci,  Jan. 


osencati,  am,  vb.  pf.  bcfdjattcii,  .Sfur.;  --  nu§= 

jdiatticrcn,  Cig. 

osenčevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  osencati,  Cig. 

osenčili,  senčim,  i'/).;?/.  =  t)bsenčiti,  bc)d)atteii; 

-  oit^sidinfticrcii:  o.  s  tušem,  tuidjen,  Cig. 

I.  oseneje,  n.  bcr  5d)iUtcnumfrei§,  bcr  Scf)Qttcil, 

C. 

1.  osenčje,  n.  bic  Sc^lafgcgeiib  am  iiopfc,  Jan. 
osenica,  /.  bic  5J{c(ltie  (melissa),   C. 
osenika,  /.   =  osenica,   C. 

osenisče,  n.  'iiai  25?cjpcnncft,  ,.U»/)-.,  Cig. 
i.oseniti,   senim,   vb.  pf.  bcfd)atteil,   Mur.,  C; 

—  )d)ntticren,  Cig.,  Jan. ;  —  miancieren,  Jan. 

ri/.j.  _ 

2.  oseniti,  im,  vb.  pf.  =  osedniti,  aufreibcn, 
miiiib  rcibeii,  Cig.,  C,  Tolm.-.Štrek.fLet.) ; 
konja  na  hrbtu  o.,  Diet.;  osenjen  konj,  auf= 
gcrittenc§  ^fcrb,  Cig.;  —  o.  se,  fid)  loiiiib 
licgcn,  Cig. 

osenjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  i.  oseniti;  — 
id)iitniiicni,  LjZv. 

osfnka,  f.  neka  hruška,  Rihenberk-Erj.fTorb.J; 
bic  'JiH-fpcubiriic,  C. 

osgpnica,  /.  bic  S^lattcr  (ai§  ?hi«fc^(ag),  bic 
''^orfe;  osepnice,  ttie  ^lattern  (variolae);  ob 
osepnicah,  bci  ber  33latterntran!tieit,  Levst. 
(NaukJ■.  —  blcS<i}ni^bU^t^cl■n,  bie  Sd)ul^pocfeii, 
Cig.,  Jan.;  o.  staviti,  cepiti  komu,  jcmaiiben 
impfcu,  Cig.,  Jan.,DZ.,  Levst.(Xauky;  —  o\c]e 
o.,  bic  iBIattcrii  bcr  Sdjafe,  Levst.  f  Nauk) ; 
(osepnice,  bic  ^JJJafcru,  Cig.,  Jan.,  Volče 
/TolmJ-Erj.fTorb.J). 

osfpničast,  adj.  i)  mit  53lattcrn,  ^.)?orfeit  be= 
Ijnjtct,  (iuts.;  —  2)  blattcriiaibig,  Mur..  Cig., 
Jan.,  ZH.-Jarn.(Rok.) ;  osepničasto  lice.  Zora. 

osfpničav,  ava,  adj.  i)  mit  33(Qttcrn  bet)aftct, 
Jan.;    —    osepničava   ovca,    Levst. (Sauk); 

—  2)  blottcruarbig,  Jurč. 

osfpničen,  čna,  adj.  !!j3lQttcril=,  ^ocfcn-,   Cig. 
osfpničnik.  m.  bcr  iniriolitl},   Cig. 
osereti,  im,  vb.  pf.  grau  IDCrbcn,  Jan. 
os^rjati,  am,   i'^.  impf,  =  osirati,  Mur  ,  \'oJ. 

^  dib.  sp.j. 

oset,  m.  =  osat,  Mur.,   Cig.,  v\hSt. 
osevati,  am,  vb.  impf.  ad  osejati ;  i)  bcjSeit,  .\t. ; 

—  2)  ltid)tbaž®cleijc()attcu:  kolo  oseva,  .Ui/r., 
Cig.;  z  zadnjico  o.,  bcim  (ycl)eit  bcii  ^iutcrii 
I)in  iiiib  ber  bctucgcu.  Z.;  —  prim,  sejati  4). 

osevek,  vka,  m.  prazen  prostor  na  posejani 
njivi:  „nisi  dobro  sejal,  vse  polno  je  osev- 
kov",  Vršno (Tolm.)-Erj. (Torb.),  .Savinska 
dol. 

osever,  adv.  =  osevre,   Crničef Goriš.). 

osevre,  adv.  um  biejc  ^t\\:  lani  o.,Erj.(I^b.  sp.). 

osevrej,  adv.  =  osevre.  Dol. 

osfzati,  am,  vb.  impf.  bcgreifcn,  betafteii,  Cig. 
(T.);  —  stsi. 

os^žen,  žna,  adj.  greifbor,  Cig. (T.):  —  stsl. 

i.osica, /.  bic  ^JJebeiiadifc,  Cig.t^T). 

2.  osica,  /.  dem.  osa;  ita^  55?ciprf)eil,  Mur. 

•;.  osica,  /.,   Cuts.,  Ercy.(E.)\  pogl.  olšica. 

osička,  /.  bic  ''4>flugad)]e,  C. 

osidoben,  bna.  adj.  bei^eitig,   C. 

osidobi,  adv.  =  oscdobi,   C. 

osidrati,  sidram,  vb.  pf.  Dcroufcm,  Jan. (H.). 


osihati  —  osipen 


—  852  — 


osipica  —  osk9den 


osihati,  siham,  vb.  impf.  ad  osehniti ;  tvocten 

tiiorbcii,  aih5troctiicii,  Jan.,  Bes. 
osijati,    sijem,    vb.  pf.  =  obsijati,    bejcficincu, 

Ci^..  Jan.,  M. 
osika,  /.  bie  ©jpe,  Jan.,   C;  —  prim.  jesika. 
osikati,  kam,  čem,  vb.p/.dnit  biinncu  Stialjlcil) 

bflpviticn,   Cig.,  Jan. 

1.  osina,  /.  i)  v  les  vdeto  železo  na  podvozu, 
bic  Siabiic^fe,  Vas  Krn -Evj.  (Torb.);  —  2) 
ostra  resina  na  žitnem  klasu,  bie  ©vanitC, 
Miir.,  Cig.,  Jan.,  C,  Podkrnci-Erj.(Torb.), 
Dol. 

2.  osina,  /.  =  osinjak,  ba#  SBefpeniteft,   Bes. 
osinast,  adj.  i)  graniieiiarttg,  Cig-.;  —  grauiiig, 

Z.;  —  2)  osinasto  gledati,  jc^cel  0.  mijžtvauifrf) 

blicfen,  Z. 
osinat,    ata,   adj.  grannig,   Cig.;    o.  kruh,  Z. 
osinec,  nca,  m.  =  osinjak,  Jan. (H.). 
osinica,   /.   bic   ^iinngratmc    (psilanthea    te- 

nella),  Z. 
osinjak,  m.  bQ§  SBejpeniteft,  Mur.,  Cig.,  Jan., 

osinje,  n.  coll.  bic  Wvatmcn,  Jan.,  C,  BlKr., 
Dol. 

osinji,  adj.  ^Seipcit',  Jan.CH.). 

osinka,  /.  i)  bcr  ^^avtrtjcijen,  tn  $Rau'^tt)ei,^cn, 
Cig.,  Jan.,   C;  —  2)   neka  vinska  trta,    C. 

osip,  sipa,  m.  i)  ba§  ^ef)aufe(n,  C;  —  2) 
=  nasip,  ber  ©rbivad,  bcr  ^cftuitg^tuall,/^«., 
C;  —  =  avber,  kar  voda  nanese.  Strele, 
(Let.);  —  3)  bcr  .ftolfbvcmicrofcn ,  C,  Z.; 
—  4)  ber  ?(bfQ(I  fbcr  'i5ltittcr,  ^-Sccrcn),  Cig., 
Jan.;  —  3)  bcr  .'^autau§id)lag,  Nov.-C;  — 
h)  neka  vinska  trta,  Ip.-Krj.(Torb.). 

osipa,  /.  neka  kožna  bolezen  (morebiti  škr- 
latnica) ,  ^falllinjc(Kras)  -  Erj.  (Torb.)  ;  — 
žara  o.,  bcr  5{c)iclau§jcf)Iag,  .Jan. (H.). 

osipaten,  tna,  adj.^mv.  .S^aiifcdi  bc[tiiumt:  osi- 
piifnp  drevo  =  osipalnik,   Cig. 

osipatnik,   m.  bcr  ?(ii()aufcpf(iig,   Cig. 

osipati,  sipam,  pijem,  vb.  impf.  ad  osuti ;  i) 
umjdjutteit,  bcidjiittcii,  uniftrcucn;  s  peskom 
o.,  Cig.;  —  bcljdilfclu,  Cig.,  Jan.;  krompir, 
koruzo,  hmelj  o.,  Cig ,  C,  LjZv. ;  —  o.  se 
koga,  jcmaubcn  in  3Jiciigc  uiiigcbcii:  z  veliko 
častjo  se  ga  osipajo,  Ravn.-Mili.;  —  2)  in 
SDicngc  f)crabfn[Icn  nind)cu:  lehka  sapa  je  osi- 
pala  z  vej  bela  cvetna  peresa,  Jtirč.;  o.  se, 
in  IJJJenge  Ijcrabfallen:  cvetje  seosiplje;  žitno 
zrnje  se  pri  zvezavanju  in  nakladanju  iz  klasja 
osiplje,  Erj. (Torb.);  o.  se,  bic  'iMnttcr  WX 
licrcn:  drevje  se  osiplje;  fid)  obid)uppcn:  po 
oscpnicah  se  koža  osiplje,  I.evst.(\aiik);  — 
(osipati  p/.  =  osuti,  Mur.,  St.). 

osipavati,  am,  vb.  impf.  =  osipati,  Cig.,  .M.; 
[vb.  impf.  ad  osipati  fpf.],  A). 

osipčcn,  čna,  adj.  bri)*Iid),  (cid)t  .^cifoncnb, 
mulmig,  mct)(in,  Jan.;  o.  kuhan  krompir, 
Gor.-.SI. 

osipek,  pka,  »i.  1)  žitno  zrnje,  katero  se  pri 
zvezavanju  in  nakladanju  iz  klasja  osiplje, 
V.-Cig.\  —  2)  osipki,  bic  llfnjcrn,  Jan. 

osipen,  pna,  adj.  =  osipljiv:  osipni  klobuk 
=  morski  klobuk,   bic  Clionc,  Jan.fH.). 


osipica,  /.  =  osepnica,  bic  ^odc,  bic  Slottcr, 

Jan.,   Šol.,  GBrda;  —  osipice,  bie  SRajem, 

C,   Črniče (Goriš.). 
osTpka,  /.  neka  vinska  trta,   C,  Ip.,  Vreme  v 

Brkinih-Erj.  (Torb.). 
osipljiv,    iva,  adj.  kar  se  rado  in  lahko  osi- 
plje, teid)t  abfailenb,  obfaUig,  Cig.,  Jan.;  o. 

sadež,   C. 
osipovati,   ujem,  vb.  impf.  =  osipavati,  Z. 
osir,  rja,  m.  bQ§  SScjpCuneft,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

drezati  v  osir,  Jurč. 
osirati,   am,   vb.  impf.  ad  osrati;  o.  kaj.    be  = 

jd)ei§cn,  Cig. ;  —  o.  koga,  (preprosto)   Uble» 

jemanbeiu  nad)rebcn,  i^n  ucrleumben. 
osiromašeti ,   im ,   vb.  pf.  arm   ttjcrbcn ,   Dcr^ 

armeu,  Mur.,  Cig.,  C. 
osiromašiti,   ašim,  vb.  pf.  avm  mod^cn:  o.  se 

=  osiromašeti,   Cig. 
osiroteti,  im,  vb.  pf.  jur  SBaijc  lucrbcn,  Mur., 

Cig.,  Jan.,  Mik.,  Jurč.;  —  Dcrarnicn,  Diet., 

Cig.,  Jan. 
osirotiti ,    im ,    vb.  pf.  o.  koga,  j;etnonbcn  jur 

SSaiie  mad)cn,  C. 
osiroveti,   im,  vb.  pf.  ro^njcrbcn:  suho  meso 

v  vodi  osi  rov  i  (luirb  rot)cm  (^Icif^e  a{)nlidi), 

C;  —  tierroilbcru,  Cig. 
osišče,  n.  baS  SKcfpcnucft,   Cig. 
osiv,   adj.  etUia§   grau,    gvaulicb:   osiva  kača, 

C,  Polianščina f Istra J-J-^rj . (Torb.). 
osiveti,   im,   vb.  pf.  gron  tucvbcn,  ergraucn; 

osivel,  cvgraut,  C,  nk. 
osivnica,  /.   i)  bic  3i'aiipc  (cinc  J^rantbcit  bc§ 

9xiuboicl)C§),  Zal.-  Cig.  (?) ;  —  2 )  neka  detelja,  C. 
osTvničen,  čna,  adj.  raupfiifjig,  ranpl)ufig,  Cig. 
osjak,  m.  bic  SiftcI,   C. 
osje,  n.  coll.  bie  (ijrmnicn,  -U/n-..  Cig.,  Lašče- 

Erj.(Torb.). 
9Sji,  adj.  3[8cfpcn=. 
oskakati,    kam,    čem,    vb.  pf.  =  obskakati, 

.Jan.  (H.). 
oskalek,  Ika,   m.  bcr  Splitlcr,  .fan.,  Žnid. 
oskaliti  se,   im  se,  vb.  pf.  cincn  Splittcr  in  bic 

.'Onut  bcfoniincn,    Mur.,    SlGor.-C.,    Danj. 

(/'osv.  p.). 

oskalje,  n.  bie  j^cljcngvuppc,  Jan. 

oskititi  se,  skTtim  se,  rt. /'/.  bai?  "i)iC)"t  VHnIa|)cn 

(t)on  briitcnbcn  'iUigcln),  ('. 
osklivcn,  vna,  iic/;.  brcnncnb  (uon  cincr55?nnbc), 

Z.;    —   bcijjcnb,    biifig,    Tohl.,   C.;   osklivno 

izpodbadali,  Lcvst.  ( Rok.). 
osklutcn,  tna,  adj.  efcll)oft,  abid)cnlidi,   C. 

1.  osklutiti,  sklutim,  vb.pf.  1)  =oskutiti:  bcfU' 
bclii,  bcidimulUMi,  (."..•  —  2)  o.  se  česa,  UOV 
ciucr  3iid)c  tifcl  bcfommcn,  C. 

2.  osklutiti  se,  sklutim  sc,i'/'7i/.  =  2.oskutitisc. 
osklutnež,  m.  bcr  9lbjd)cnlid)e,  C. 
osk9bljati,  am,  vb.pf.  =  oskobljiti,  obf)ObcIn, 

Cig.,  Jan. 
osk9bljiti,    im,  vb.  pf.  nbbobcln,  Mur.  -  Cig., 

Mik.;  —  o.  kost.   bo^  'ikin  abnagcn,  Cig., 

C;  —  prim.  skobelj. 
osk9den,    dna,    adj.  niangcUjoft,    Vrt..    Levst. 

(Sauk),  IjZv.;  oskodna  brada,  Etj.(Som.); 

—  hs.,  stsl. 


oskodevati  —  oskrblJ9nec 


853 


oskrbljenik  —  oskr6nn.n 


oskodevati,  am,  vb.  impf.  TOaitflef  Iciben:  tvoja 
žena  in  tvoja  otroka  doma  oskodo\ajo,  Erj. 
(I-{b.  sp.):  —  stsl. 

osk9dica,  /.  bcr  ll^atiget,  Cig.(T.);  —  hs. 

osk9dlati,  am,  vb.  pf.  mit  ©^inbelu  bebecfcit, 

oskpdnost,  /.  bic  ^JJflncjetfiaftiflfeit,  Lcvst. 
(Sank),   LjZv.\   —   prim.   oskodcn. 

osk9men,  mna,  adj.  karoskomino  dela,  id)Iel), 
Jan. 

oskomina,  /.  i)  bte  Stutupf^eit  ber  3^^"^^ 
lange  3'^^)"^'  .^fur.,  Jan.;  —  2)  bie  SSegierbe 
liac^  etltiaž:  o.  imeti  po  čem,  Z,;  —  prim. 
skomina. 

oskop,  adj.  ettua§  forg,  op-.- C. 

oskprek,  rka,  m.  eiii  abge5e{)vter  Wtn\<i),  C. 

oskoriš,   nt.  =  oskoruš,   3//A-. 

osk9riti  se,  orim  se,  vb.  pf.  t)Cli)Qrjd)cn,  Cig. 

oskorjanina,  /.  bie  ^ncniftatioit,  Cif^.fT.J. 

osk9rjati,  am,  vb.  pf.  o.  kaj,  etir)a§  mit  einer 
Srufte  iiber^ie^en,  Čig.fT.J;  nekatere  apnene 
vode  vse  s  kamenom  oskorjajo,  kar  se  va-nje 
dene.  Vrtov. (Km.  k.)\  o.  se,  fic^  mit  eiltcr 
Jfriifte  ii6er,^ie{}en,  Cig.,  Jam.,  Cig.fT.J. 

oskorjava,  /.  =  oskorjanina,   Cig. 

oskorjevati ,  ujem ,  vb.  impf.  ad  oskorjiti, 
oskorjati,   Cig. 

osk9rjiti,  skorjim,  vb.  pf.  =  oskorjati,  Cig., 
Jan. 

oskorš,  m.  Cig.,  Jan.,  C,  v{hSt.;  (oskorš 
/.,  Vrtov.  [Km.  k. J);  pogl.  oskoriš  oskoruš. 

oskoruš,  m.  i)  ber  ©peierliitg,  bie  @arten= 
eberejcf)e  unb  bie  ^ruc^t  bevfelbcn  (sorbus  do- 
mestica),  ^f.,  C,  (tudi :  oskoruš).  Valj. (Rad); 
kdo  bi  na  oskoruš  lazil  po  sniokvo!  Levst. 
(LjZv.J ;  —  2)  bie  ©djUUroffet  (julus  terrestris), 
E7J.  (Torb.). 

oskoruša,  /.  =  oskoruš  i),  Mitr.,  Jan.,  Tuš. 
(R.). 

oskoruševina,  /.  ba§  Jbolj  ber  (Sbcrc)d)e,  C. 

oskorušnica,  /.  bie  {^ludjt  ber  ©avteitcbevefdie, 
Jan. 

oskrabek,  bka,  m.  žabji  oskrabki,  bcr  '^XO\(i)^ 
laicf),  Polj. 

oskraliipiti  se,  lijpim  se,  vb.  pf.  t)ei!cu[teit, 
Vrt.;   ■ —  prim.  skorlup. 

oskrapet,  pla,  adj.  juiammensieljenb,  f)crb,  Kor.- 
Cig.,  Jan. 

oskraplost,  /.  5uiammeujie'^enber  ©efd^mad, 
bie  .^crbe,  Cig.,  Jan. 

oskrba,  f.  bie  ^i^etjorgung,  M. ;  bie  SScrpiTeguug, 
DZ.;  oskrbo  uživati,  ttevpflegt  merbett,  DZ.; 
o.  ubogih,  bie  Strmenpficge,  Cig. (T);  du- 
hovna o.,  bie  Seeljorge,  DZ. 

oskrben,  bna,  adj.  %\[tc\iZ^:  oskrbni  oČe,  C; 
S3erpflegž=,  Cig.,  Jan. 

oskrbeti,  im,  vb. pf.  i)  beforgen;  o.  kak  posel, 
cin  ®eicf)aft  be)orgen;  o.  si  kaj,  firf)  etluais  an= 
jd)Qffen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  toerjorgeit;  o.  bol- 
nika, eineit  Sranfen  t)er)ctieii,  Cig.;  s  pohišno 
opravo  o.,  mit  SJiSbodi  uevje{)cu,  ciiirid)tcn, 
Cig.,  Jan.;  —  oskrbljen,  Dei"iorgt. 

oskrbišče,   n.  'iiaž  !iBeriDrguiig§I)au^,  CV, 

oskrbljfnec,  nca,  m.  "i^až  lUitubcI,   C. 


oskrbljenik,    w.    =    oskrbnik.    Diet.,    Jap. 

(Prid.);    on    je    pod  varihi    in    oskrbljeniki, 

Sclionl. 
oskrbljenje,  n.  i)  bie  58eforgung;  —  2)  bie 

i\crforguiig. 
oskrbljevunje,  n.  =  oskrbovanje:  i)  bie  33es 

jovgiuig,  Cig.;  —  2)  bie  ^Berjorgung,  Jan. 
oskrbljevati,   ujem,  vb.  impf  =  oskrbovati, 

Cig.,  Jan.,  Krelj,  kajk.-Valj.(Rad). 
oskrbnica,  /.  i)  bie  33cforgerin,  bie  ^ftegeriii, 

bie  iBevmalterin,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bie  83er= 

jorgcriit,  Cig.;  o.  sirot,  bie  SGSaifenmuttev, 

Cig.  _ 
oskrbnija,  /.  =  oskrbništvo,    Cig,,  Jan. 
oskrbnik,  m.  i)  bei  ^^eforger,  ber  ^fteger,  bet 

SBermatter,  Cig.,  Jan  ,  nk. ;  graščinski  o.,  ber 

§errfrf)Qft!^t)erU)aIter ,  Cig-,  Jan.;   oskrbniki 

njegovega  kraljestva.  Skrinj. -Valj. (Rad);  — 

ber  Eurator,  Cig.,  Jan.;  o.  kake  zapuščine, 

Cig.;  duhovni  o.,  ber  ©eeI)Drger:  izpoved- 

niki  in  drugi  duhovni  oskrbniki,  Gitts.  (Res.); 

—  2)  ber  S5erpflcger,  ber  S8erjorger,  Cig. 
oskrbniščnica,  /. ,   Cig.,   Z.,    pogl.   oskrbo- 

valnica. 
oskrbništvo,  n.  bic  iBcrtnaltung,  bie  5{bmini- 

ftvatioit,  bal  '»^flegamt,  Cig.,  nk. 
oskrbovalen,  tna,  adj.  i)  S^ertDaItuiig§=,  at' 

miniftratit),  Cig.,  Jan.;  — 2)  SJerpjTegSs,  Jan. ; 

oskrbovalno  osobje,  bal  SŠarlperjoimle,  DZ. 
oskrbovališče,    n.  bie  ^erpfteglftation,  Jan. 

(H.);  —  bal  S^erpflegsmagajin,  Jan.  (H.). 
oskrbovalnica,  /.  bie  i^erlorguitglanftalt,  Cig., 

Jan.;  —  bie  53eipal)ranftalt:  o.  malih  otrok, 

bie  S'(cinfinbcrbeii'af)vanftalt,  Cig.,  Jan.;  — 

bal  iBerpfteglmagajin,  Cig.,  Jan. 
oskrbovanec,  nca,  m.  ber  ^fIegebefot)Iene,  Cig., 

Jan.,  DZ. 
oskrbovanje,   n.  1)  bie  33ciorgung,  bie  33er= 

rualtuug ;   o.  službe,   posestva,  Cig.;  —  2) 

bie  !i8cr)orgung,  bic^^iflt^G^,  Cig.;  o.  bčel,  Cig. 
oskrbovanka,  /.  bic  ^^jlegebffofjlene,  Cig.,  Jan. 
oskrbovatelj,  m.  ber  SJerforger,  Jan. (H.). 
oskrbovati,   ujem,  vb.  impf.  ad  oskrbeti;    1) 

beiorgeit;  o.  opravila,  službo,    Cig.;  —  o.  si, 

fid)  anfdjaffen,  Cig.;  —  »ertoalten,  obmini=^ 

ftrieren,  C/g-. ,  Jan.,   nk.;  —  2)  oerforgen, 

:pf[egeu;  otroka  o.,  Cig.;  —  aulftatten,  tier= 

frfjen,   Cig.,  Jan.;  o.  s  pohišjem,  eiltric^teil, 

Jan. 
oskrbovavec,  vca,  m.  bcr  58eforger,  Cig.,  Jan. ; 

bcr  ijicfcrant,  Cig. 
oskrbovavstvo,  n.  bal  !!8crforgungltDefen,  t>až 

3?crpflcglUHicn,  Jan. 
oskfbstvo,  n.  i)  bic  lun-mottuiig,  Navr.(Let.); 

'iiai>  i^cnualtuitgllucjcn,  Cig.;  bic  JKcgie,  Jan.; 

upravno   o.,    bie   i^ertualtiutglrcgie ,    Levst. 

(Pril.);  —  2)  bal  i8crpffcgeuie)en,  Cig. 
oskfd,  f.  eiit  Ipi^igcr  .sjammcr  jiu-  Sdjiirfuiig 

ber  mrjlltciiie,  C ,  Levst.  (Sl.Spr.),  \  'alj.(Rad); 

tudi  pl.  oskrdi,   Cig.,  Lašče-Levst. (Rok.). 
oskfda,  /.  =  oskrd,   GBrda. 
oskrinek,  nka,  m.  bcr  S'ofteit,  Mur.;—  prim. 

skrinja. 
oskromen,  mna,  adj.  =  skromen,  befd^eibeu, 

Jan.;    oskromna    mladost,    Levst. (Zb.  sp); 


©skromnost  —  osla 


854 


oslaba  —  oslajevati 


oskromna  stvar,  Zv.;  oskromno  mnenje,  eitie 
unmafjflcbenbe  ^Jfeinung,  Levst.(Močv.);  — 

prim.   skromen. 
oskromnost,  /.  bic  33cid)cibcu(icit,  Jan. 
oskrumba,  f.  i)  bic  i^cntiivctiiiivmfl,  bie  330- 

jubelung,  Mur.,  Cit^.;  btc  t^oninftaltuug,  IVf.; 
-  —  bie  ibcflecfung,  bie  Scf)aiibinui,  ^.V^^,  Jan., 

nk. ;  o.  imena,  C;  —  2 j  ciiie .S^aiittlTiUtflcit, Kr.- 

Valj.(Rad);  bet  IJdieldjtag,   Ci^.\  oskrumbe 

so  se  mu    napravile    po    obrazu.    Polj.;  — 

bie  9?(iube  (čine  53auiiihQnff)cit),  Cig.,  M.; 

oskrumbe  na  drevesu,   Pire. 
oskrun,  adj.  icfjniu^ig,  Bas. 
oskruna,  /.  =  oskrumba   i),   Cig. 
oskrunek,  nka,  m.  i)  tt)ienic()ei'  Stoti},   C;  — 

2)  bcr  llca!el,  C. 
oskrunik,   m.  bcu  Sdjanbci",   C. 
oskrunitelj ,    m.   ber   Sdjniiber,    kajk.-Valj. 

(Rad),  nk. 
oskrunitev,  tve,  /.  bie  33cflc(fung,  bie  ©(Ž)an= 

biing,  bte  (Jiitrocifunig,  Jan.,  nk. 
oskruniti,  im,  i'^. /1/.  Dcnuueinigeit,  befubciu, 

Mur.,  Cig.,  Jan.;   —   mit   ciner  S'raii!f)cit 

anftccEcit,  iiificiereit,  Cig.,  Jan.,  Rib.-M.;  o. 

se,  angeftccft  nierbcn,  C;  —  bcficcfeii,  fcliduben, 

entetircii,  Mur., Cig., Jan.,  Trub.,  ogr.-Mik.,nk. 
oskrunTvec,  vca,   m.  =  oskrunitelj,   Cig. 
oskrunjanje,  n.  bie  S3cflcdiiug,  bie  (Sdjdtibiliig, 

bie  Gnt^ciligiing,  Cig.,  nk. 
oskrunjatev,  tve,  /.  =  oskrunjanje,  Jan. 
oskrunjati,    am,  i'b.  impf.  ad  osknuiiti;  bc- 

jubelu,  beflcdni,  )d)aubcit,    Cig.,  Jan.,  nk. 
oskrunjavec,vca,  »i.becGtttcfjrcr,  bci®d)diibcr, 

Cig. 
oskrunjenje,  n.  =  oskrunitev,  bie  ^cfledlllig, 

btc  £d)dllbuug,  Cig..  Jan.,  kajk.-Valj. (Rad). 
oskriinjenka,  /.  bic  telitcf)rtc,   Cig. 
oskrunjevaten,  Ina,  <ii(;.  ic^dubcriid),  eiitcl^reiib, 

ciithciligcnb,  Jan. (H.). 
oskrunjevanjc,   «.  =  oskrunjanje,  Jan. (H.). 
oskrunjcvati,   ujcm,  vh.  impf,  =  oskrunjati, 

Cig.,  Jan. 
oskrunjevavec,    vca,    m.   bcr    Sdjdllbcv,    bci" 

Giitcl)icr,   Cig.,  Jan. 
oskrunobiti,  im,  vb.  pf.   =  oskruniti.    Vrt. 
oskfv,  /.   ==  oskrd,   Cig.,  Jan.,   BlKr.-M. 
oskubsti,  skubem,  vb.  pf.  nbritpicii,  ciitiicboiit : 

o.  gos,    ptii^a;    —  o.  koga.     jcinaiibcill    bcit 

5^cutcl  iiiii?lt'cicii,  il)ii  nii-Muaiificii. 
oskiitcn,  tna,  ^i/;.  cfcll)att,  uiibcrludvtig,  Jan,, C. 

1.  oskutiti,  skutim,  i'f'./'/.cfcU)aft  mad)cii,  C;  - 
o.  se,  cfeif)nft  lucrbcil,  C.;  oskuiila  se  mi  je 
jed,  ic^  ftabc  (Sfcl  IHH'  bcr  Spcife  bcfoinmcii, 
Jan.;  oskutili  se  mu  bodo  norci  — -  cr  luirb 
fid)  bic  .'oi.H-iicr  obftofjcit,  Cig. 

2.  oskutiti  se,  skfitiiii  se,  vb.  pf.  ptica  se  oskuti, 
kadar  gnczilo  ali  mlade  zapusti,  v\li.Št,-(J., 
Mik.;  billipit  gcl)cn :  Zcna  se  možu  oskuti, 
C;  —  tuilb  tucvbcu  (tJPiii  (Mcfliiflcl):  kokoš 
se  je  oskiuila,  noJe  ved  k  hiši,  ,Sl(ior.;  \)cr= 
niilbcrn  (fig.i,  Jan. 

osk\  fntk,  nka,  »1.  =^  oskrunek,  bci  (^tccf,  C. 

oskvrniti,  im,  vb.  pf.  =  oskruniti,  Jan.,  C,  nk, 

osla,  /.  1)  bcr  l(Jnglid)C  Sl^cl^ftciit,  bcr  ociijcii' 

jdllcifftcili;   —  2)  bolezen,  v  kateri  se  napno 


žleze  v  dimljah,   bie  ^eiftcnbriijengeidjttjulft, 

Soška  dol,-Erj.(Torb,), 
oslaba,   f,  bie  Sc^TOdc^ung,  Cig.,   Jan.,  Cig. 

(T.),   Č. 
oslabelost,/,  bic  Sd)tt)dd)e,  Jan.flL);  bie  Slb- 

gejpanntljcit,  Jan. 
osiabenje,    ».   ha^   {Sd)n)0(^»ocrben ,    bie   Gr= 

)d)Inffung,  Jan. 
oslabeti,  im,  vb.pf.  fc^tnod)  ttJerben;  evidjlaffen, 

ermottcn. 
oslabevanje,  n.  bie  firaftabna^me,  Jan.,  nk.; 

—  o.  glasov,  bie  iiaut)cf)rDdd)uug,  Jan. 
oslabevati,   am,  vb.  impf.  ad  oslabeti;  jd}ttJac^ 

iDcrben,  Jan.,  C,  nk. 
oslabiti,  im,  vb.  pf.  jdjtoddicn ;  bolezen  ga  je 

oslabila  (^nt  if)n  angcgriffen),  Cig.;  —  \6){a\\ 

nmd)cn,  Jan.;  brzdo  o..    Vrt. 
osldbljati,    am,    vb.  impf.  ad  oslabiti,  Mur., 

Cig.,  nk. 
oslabljgnec,   nca,  m.  bcr  ^"^"^li^C,  Cig.,  Jan. 
oslabljenje,  n.  bie  Sd)tt)dd)ung. 
oslabljevati,    ujem ,    vb.   impf.  =    oslabljati, 

Jan.  (H.). 
oslabniti,    slabncm,    vb.pf.   fdiamd)    tncrbcil, 

Dauj.-Mik.;  —   crfdjlaffcil,    Cig. 
oslabotiti,   im ,   vb.pf.  ciitfrdftcti,   )d)ii'd(!^en, 

Jan, 
oslabovati  ,    ujem,    vb.    impf,   ad   oslabniti; 

jdiluad)  lucrbeit,  C 
oslabšati,    am,    vb,  pf.   i)   jdiiudd)er  mod)en, 

fd)tDdd)eii,  Jan.fH.j;  —  2)  fdjlcdjtcr  inad)cii, 

./an.fH.J. 
oslad,  slada,  m.  1)  bie  SBiirjc,  h.  t,-Cig.(J.); 

—  2)  bic  i!uft,  V,- Cig.;  —  3)  bic  Spier-- 
[taubc  (spiraea).  Tuš,  (H.);  —  bcr  iiipfeU 
fant  (polvpodium),  Mcdv.(Rok.), 

oslada,  /.   i)  bic  ^i^criiifjiiitg,  Cig.;  —  2)  bie 

Siifjigfeit,  bie  iJuft,  Jan,(H.}. 
osladek ,    dka,    adj.  cttuaž  fiif5,    C;    fiifjlid), 

Cig.(T.). 
osladen,  dna,  adj.  ti  fiif?lid),  A.';-.;   kvas  testo 

osladno    in    lepo    dišeče    stori ,    Met.  -  Jan. 

(Slovn,);    —    fiifjlid),    )ciitiiucittiil :    osladne 

pesni,   Zv.;  —  2)  luoljlliiftig,   Mur.;  osladno 

sanjarjenje,  Zv. 
osladič,   m.  "ba^  Joal^fraitt  (campanula  trache- 

lium),  \'rsno(  Tolm,)-Erj,(Torb.);  —  bie  £ii{j* 

)l'lir,^  (pohpodium  vulgarei,  Jan,;  ■ —  bodeči 

i>.,  cillc  "Jlrt  liipfclfaril  (polvpodium  acule- 

atum),    Cig, 
osladiti,  mi,  vb.  pf,  Ucrjiifjdt,  burd))iif)Cii ;  — 

o.  se  s  čim,   \\d)  nii  ciiicr  Sadje  crgiH^cn, 

./an. 
osliidje,  n,  coll.  Spicrftailbcii,  Cig.,  .lan.,  Tuš. 

(R.)\   —   prim.  oslad    3). 
osladkati,  am,  vb.  pf.  ticrfiificu,   Cig. 
osladniti,  sladnem,  vb.  pf.  fiifj  lucibilt,   Mur., 

Panj. -.Mik.,   Ri-y.-Kl.,  Zora. 
osladnost,  /.  bic  'Bohllitft,  ,^Iur. 
oslajati,  am,   vb.  impf.  ad  osladiti;   Ucrjiifjcii, 

Cig.;  Z  njo   (pesnijo)   si   dni,   noči    oslajam, 

Lcvst.(Zb.  sp.). 
oslajenjc,  n.  bic  i^crjiiftiiiig,   Cig. 
oslajevati,    ujem,    vb.  impf.  =  oslajati ;  lun' 

jii|Vn,  Jan. 


oslajšati  —  oslepen 


855  — 


oslepeli  —  osljjkati 


oslajšati,  am,  vb.  pf.  fuf5ev  mac^cn,  tierj^ii^cii, 

./a)i.,  o^r.-.M. 
oslajševati,    ujem,   vb.  i»iyf.  ad  oslajšati,  Z. 
i.oslak,    m.   bec    Jpecfcimniibliiig    (calvstegia 

[convolvulus]  sepium),    Lašče -Erj. (Torb.); 

—  bie   "iJlfferiinnbe    (convolvulus    arvensis), 
Cig.,  Vrt.;   —   prim.  slak. 

2.  oslak,   m.  =  oslovski  hlev,  Jan. 
oslaniniti,    Tiiim,   vb.  pf.  mit  (Specf  beipictcn, 

oslanjati  se,  am  se,  vb.  inipf.  ad  oslonili  se; 
o.  se  na  kaj,  ftd)  auf  ctliniv  ftii^UMi  0.  flviutbeii, 
ouf  etlua^  bevuf)cn,  Cig.fT.J.  Zora. 

oslapje,  «.bie  Uimjcbmui  ciiieiš  SSaifcrfaUe^,  Čb. 

i.oslar,  rja,   m.  bei  ®d}Idfl'tciiU)dubIcr,  Cig.; 

—  prim.  osla. 

2.  oslar,  rja,  m.  ber  ©jelfned^t,  bev  (£jc(ti-eibci-. 

oslarija,  /.  bie  (Jfefei. 

oslarski,   adj.  bcn  ©felfited^t   obcr  (Sfeltvcibcr 

betrcffeub. 
oslast,  /.  bie  aSofjIIuft,  Mur. 
oslast,  adj.  cfelbaft;  v  psovki:  osel  ti  oslasti! 
osldsten,  stna,  adj.  i)  etir)a§  fiife,  jiiBtiii),  ^^ict., 

Jan.,   C;   —   tuibrici    jiijj,    Jan.,   C,   (ior., 

SlGor.;  —   2)  iDOlliliiftiil,    geil,  Mur.,   C. 
oslastniti,   slastnem,  vb.pf.  fitf5  luerbeil,  Krelj- 

Mik. 
oslaščiti  se,  im  se,  vb. pf.'>Hppitit  bdoxnnm\: 

sprva  ni  htel  jesti,  a  potem,  kadar  je  okusil, 

jel    je  v  slast  =  se    je   oslaščil ,    ^'as  Krn- 

Erj.fTorb.). 
oslava,  /.  bie  9Sevf)ei-r(id)ung,  bie  ©(orificalioit, 

C,  Z. 
oslavitev,  tve,  /.  =  oslava,  Jan. 
oslaviti,  slavim,  vb.  pf.  beriil^mt  lltadjeit,  Jan. 

(H.);   o.  se,   fid)  bei"iit)mt  madjcn,   ficf)  mit 

!'){ulim  bcbedcn,  Cig.;  —  tierl)err:lid}eu,  glori« 

ficieieil,  Mur.,   Cig.,  nk. 
oslavljati,  am,  vb.  impf.  ad  oslaviti;   ticr^eri'* 

lidicii,  fllorificieren,  Čig.;  pi"ci)en,  C. 
oslavljevati ,    ujem,    vb.    impf.  =  oslavljati, 

Mur. 
osle,    cta,    n.  bal    ©feleiu;    tudi:    osle,    eta, 

Štrek. 

1.  oslec,  sleca,  m.  ber  9lufj(^Iag,  ber  Umfc^tog 
(om  /Šleibe),  Mur.,   Cig.,  Jan.,   C. 

2.  oslec,  sleca  (seka),  m.  dem.  osel,  Sclivnl.- 
Valj.(Rad). 

osled,  sleda,  yn.  bie  Slu^fpiirutig,   Cig. 
osledui,  im,  vb.  pf.  oufjpiiren,  auf  bie  ©pur 

fonimeit:    o.  koga,    Mur.,   Cig.,  Jan.,  Mik., 

Levst.fZb.  sp.J ;  pes  zverjačino  išče  in  osledi, 

Hip.fOrb.J;  o.  zlato  žilo.   Glas. 
osledovati,  ujem,  vb.  impf.  nad)fpiireil :  o.  po 

kom,    Cig. 
oslediih,  m.  ber  ?tu§?piirer,  ber  ©pioii,  Cig., 

Jan.,   C. 
oslek,    sleka    (selka),    m.  dem.  osel;    i)   ha^ 

©jelein;  —  2)  ber  Stodfijc^,  C 
pslenik,   m.  =  oselnik,  Jam.,   C. 
oslep,  slepa,  m.  bie  23lenbuiig,  Cig. 
oslepariti,  arim,  vb.  pf.pvcUen,  betriigeu,  itbcr- 

gauucnt. 

oslepen,    pna,    adj.    taitid)Cllb:    oslepna    igra, 

tai'  jS:aid)eujpiel,  Cig. 


oslepeti,  im,  vb.  pf.  blinb  tnerbeit,  erbtiuben; 

—  steklo  oslepi,  ba'5  &Uv:-  laiift  an,  Cig. 
oslepevati,    am,    vb.  impf.  ad  oslepeti ,  Jan. 
oslepilen,  ina,  adj.  blcnbeitb:  med  oslepilnim 

bliskanjem,   LjZv. 

oslepiti,  im,  vb.pf.  i)  blinb  mad)en,  bteuben; 

—  2)  tierbleiibcii,  beriidcu,   betfjbren,  Cig., 
Jan. 

oslepljati,   am,  vb.   impf.  ad  oslepiti,  M. 
oslepljenje,   n.   i)  bie  'iMiMtbung;   —    2)  bie 

i^crbleiibung,  Cig. 
oslepljevati,    iijem,    vb.  impf.  =  oslepljati; 

darovi    in    mita     modrih    oči     oslepljujejo, 

Dalm. 
oslepniti,   slepnem,   vb.  pf.  bliiib  iDerbeit,  er= 

biinben,    Mur.,  Jan.,  Danj.-Mik.,  ogr.-Let. 
oslepovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oslepniti;  er* 

bliubeil,    Cig. 
oslez,  sleza,  m.  ber  ^bi^d)  (hibiscus).  Z.,  Tuš. 

(B.j;  —  prim.  slez. 
oslic,   m.  neka  riba:  ber  ®orf(^,    Cig.,  Jan. 

1.  oslica,  /.  i)  bie  Sielin;  —  2)  ber  ®Qc^er!er, 
C;  —  3)  =  kozolec,  ogr.-C;  —  4)  ber 
.^otjfto^,  C;  —  5)  oslica,  ber  ©arben^aiifeii, 
\':[liŠt.,  ogr.-  Valj. (Rad);  =  kopica,  ber 
@trof)ii:^obcr,  vihŠt.-SlGosp. 

2.  oslica,  /.  dem.  osla;  ber  ©djteifftein,  Meg., 
Boh.,  Rib. -M.;  zlatarska  o.,  ber  ^robier= 
ftein,  Cig.,  Erj.  (Min.). 

oslič,  iča,  m.  dem.  osel;  i)  boe  Sjeleitt;  —  2) 
fleincr  Štodfifrf)  (gadus  merlucius),  Erj.  (Z.), 
Lovrana(Istra)-Erj.(Torb.);  (it.  asinello). 

osliček,    čka,  m.  dem.  oslič;  ba§  (Sfelein. 

oslikati,   am,   vb.  pf.   i)  bemalcit,  Jan. (H.); 

—  2)  fd^ilberii,  Jan.  (H.). 

oslinek,   nka,  tn.  ba^  mit  Speid)e(  SSene^te: 

tvojih    oslinkov   ne   bomo    jeii,    BlKr.-  M.; 

ber  iiTicft  »on  eiiiem  2;ruii!e  iii  eiuem  ©efaše, 
bie  ^^artiieige,  Cig. ;  izpii  bodem  vse,  ker  vem, 
da  za  moje   oslinke   nihče   ne   mara.    Polj. 
osliniti,  sITnim,  vb.  pf.  mit  2pcid)el  bene^eii; 
o.  nit  pri  preji;  eitljpeid)eln  (zool.),  Cig. (T.); 

mil  @peid)cl  bcfd)mu^cn,  C;  bcgeifein,  Cig., 

Jan. 
oslinjati,   am,  vb.  impf.  ad  osliniti,   Cig. 
oslizen,  zna,  adj.  )d}[eimtg,  C;  —  Jc^liipfrig, 

Št.-Z. 
osliziti  se,   im  se,  vb.  pf.  fc^Iupfrig  ttjerbeii : 

osližena  pot,   C. 
oslizniti,  slTzuem,  vb.  pf.  glitfcfjig  tncvben:  pot 

oslizne  (o  poledici),   C. 
oslobajati,  am,  vb.  impf.  ttif  osloboditi,  ogr.-C. 
osloboda,  /.  bie  i^cfrciiiiig,  Z,  ogr.-C;  tudi: 

osloboda,  kajk.-Valj.(Rad). 
oslobodek,  dka,  m.  bie  Siefveiung,   C. 
osloboditelj,  m.  ber  ^^efreier,  Prip.-Mik. 
osloboditi,  im,  vb.  pf.  =  osvoboditi,  befreien, 

Mur.,  ogr.,  kajk.-Valj.(Rad);  o.  ali  oprostiti, 

Krelj ;  o.  koga  (se)  česa  ali  od  česa,  jeman= 

beii   (fid))  »on  etiuaž    befreien,    ogr.,  kajk,- 

Valj.(Rad). 
oslobojenje,  n.  =  osvobojenje,  bie  53efreiung, 

ogr.-C. 
oslodfrcc,  rca,   m.  =  konjederec,   C. 
osl9kati,   am,  vb.  pf.  au^ojd^tueifcn,   Cig. 


osl9kniti  —  osmf  rec 


—  856 


osmf  rek  —  osmoglav 


osl9kniti,  sloknem,  vb.  pf.   mogcr  ircfbcn,   C. 

oslpmba,  /.  bie  Stilfee,  Bes. 

oslon,  slona,  m.  r.  =i.slon  2),  ber58agentager= 

baum,  C. 
oslonec,  nca,  m.  bcf  'Jdll^att^piintt,   Cig.  (T.). 
osloniti  se,  slonim  se,  vb.  pf.  =  nasloniti  se, 

Z.;  —  spisi,  oslonjeni  na  vpise,  §(ctenftU(fe, 

tueld)c  jtd)  auf  Sinlroguiujen  bc,vel)en,  DZ. 
0SI9V,  adj.  (£jcl'3=:  oslo\o  uho,  oslova  glava, 

oslova  senca. 
oslovina,  f.  'ba^  ©fel^flei)!!^ ;  —  bie  ©fel^^aut. 
9slovnik,  m.  =  oselnik,   C,  Z. 
osl9Vski,   adj.  G)Ci#*;    oslovska  koža,   glava; 

—  c)t'Uiaft,  Mur. 
osl9vstvo,  n.  bie  Sjelet,   Cig.,  Jan. 
osluga,  /.  =  obsluga,  bic  3tbf)altung  (5.  58. 

einer  5f'cri,  C. 
osluha,  /.  bcr  Uitge^oriam,  Cig.,  Mik. 
osluhi,  m.  pl.  =  senci,  bie  Sc^ldfe,  Mnr.,  Mik. 
osluževati,  ujem,  vb.  impf.  abmiitiftrietcn,  l'.- 

Cig. 
osmagati,  am,  vb.  impf.  roftcn:  lan  se  osmaga, 

C. 
osmak,    m.  i)   bet  9(c^tjaf)rige,    Habd.-Mik., 

Cig.;  —  2(  ber  CctoDaner,   Valj. (Rad) \  — 

3)  'iiCii  9(d)t9roicf)ciiftiic!,  C;  cin  ?lcf)tiolbiftiicf, 
Alas.;  —  "baž  ^(c^teimerfaj^,   Cig.,  Jan.;  — 

4)  prvi,  zadnji   o.,  erfte-j,    lelUe§   9Jionbe§= 
»iertel,  C;  —  5)  bet  2(d)teltiei!5,  ber  Cctant, 

^  h.t..Cig.(T.). 

osme,  s&m,  f.pl.  neke  palice  pri  statvah,  Tem- 

IjinefToim.J-Štrek.fLet.J;  —  prim.  osne. 
9Smcc,  smeca  (semca),  tn.  ber  ?(c^te  (5.  ^.  bei 

ciiicm  Spiel),    Valj.fRad). 
osmeh,   m.  ber  SpOtt,  Mur.,  C. 
osmehavanje,  n.  =  osmehovanjc,  kajk.-Valj. 

(liad). 
osmehavati,  am,  vb.  inipf.  =  osmehovati,  Mur. 
csmchovanje,  n.  bQ#  !i.^crInd)Cii,  bQi?  ^erfpot-- 

teii,  IjZv. 
osmehovati,    iijcm,    vb.  impf.    l)crIad}Cll,    UCr- 

ipottcn,  Mur. 
o.smejati,  smejem,  smejam,  rt.  ;i/.  tierta^eil,  C 
osmejiivanjc,  n.  =  osmehovanje,  kajk.-Valj. 

(Kad). 
osmcjavati,  am,  vb.  impf.  t»er|pOtteu,   C. 
osmcjavcc,    vca,    m.    ber   SpDttcr,    C,  kajk.- 

Valj.(  Kad). 
osmekcc,  adv.  ftrcifeilb,  C.;  — prim.  osmekniti. 
o.smekniti,  nem,  rfr. /'/.  =  osmukniti,  vihŠt.-C. 
o.smel^da,  /.  Jan.;  pogl.  osmleJa  2). 
osmčliti  se,  smvlim  se,  vb.pf.  fid)  erfuljUClI,  fid) 

crlniiben,  .fan.,  nk.;  —  ms. 
osm^ljati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  osmeliti  se, 

nk.\  osmcljam   .se,   ic^  friaitbc   mir,    Lcvst. 

(Močv.). 
osm9r,  /.  X)a^  ?tdifgefp(iiut,    Mur.,   Cig.,  Jan. 
osm9r,  »i»»i.  ndjUrlri:  osmero  vino;  —  osmero 

Ijtuli.  od)f  9Jfciiid)Cll ;  —  glede  pomenov  prim. 

četver. 
osmerad,  /.  bn^^  "?(ditgefpniiii,   C. 
o.smvrčast.  adj.  Dftacbrijd),   C. 
osm9rcc,    rca,    »;i.    i)    'Oai    Cftaebcr,    C,  luj. 

(Min.) ;  —   2)    osmnzlo2en    trohajski    verz , 

Kres. 


osmfrek,  rka,  m.  =  osmerka,  ba»  Cctatofor= 
mat,  C. 

osmfren,  rna,  adj.  ad)tfac^. 

osmfrka,  /.  i)  ber  5l(^ter,  bie  3td)t,  3/«»-.;  — 
2)  ba^  £}ctQDformat:  v  osmerki,  Cig.,  Jan., 
nk.;  velika  o.,  bnž  ©rofeoctatjformat,  nk. 

osmfrnat,  adj.  aditfac^. 

osmerodelen,  ina,  adj.  nd)ttl)eilig,  DZ. 

osmerodn^ven,  vna,  adj.  adittagig,  Jan. 

osmeroglav,  glava,  adj.  aditFopfig,  Jan. 

osmerok9ten,  tna,  adj.  adjttuinfiig,  ad)tecfig, 
Cig.,  Jan. 

osmerok9tje,  n.  ha^  ^Jtditecf,  Cig.,  Jan. 

osmerok9tnik,  m.  ba^  'illditerf,   Cig.(T.). 

osmerokraten,  tna,  adj.  aditmalig,  Jan. 

osmeronog,   noga,  adj.  ad)tfiiBig,  Jan. 

osmeronogat,    ata,    adj.  =  osmeronog,  Jaii. 

osmero9ge}nik,  m.  ha-i  9(ditcd,   Cig.(T.). 

osmerooglat,  ata,  adj.  oc^tedig,  Cig.,  Jan. 

osmerooglina,  /.  =  osmeroogelnik,  Jan.(H.). 

osmerorok,  roka,  adj.  adlt^iinbig,  Jan. 

osmerovfstnice,  /.  pl.  verzne  kitice  imeno- 
vane: ottave  rime,   Cig. 

osmešiti,  im,  vb.pf.  Iad)erlid)  madjen;  o.  se, 
fid)  ldd)erlid)  inadfien,  Cig.(T.),  C,  nk. 

9Smi,  num.  ber  ad)tc. 

osmica,  f.  i']  bie  ''^Idit,  ber  ?(diter;  —  2)  eine 
©attuiig  ^retter  :  ber  ^:)ld)tevlaben,  C. ;  —  -i,) 
bie  Cctaoe  iu  ber  Hhilit,  Pot.-Cig.,  Jan.,  C. 

osmicati,  srnicam,  vb.  pf.  [treifeiib  abtuijdjcn, 
jvySt.;  —   prim.  osmukniti. 

9smlč,  adv.  ad)ten§,  jiim  ad)tenma(e." 

osmTčka,  /.  dem.  osmica,  ber  ''.}ld)tcv,  .^fur. 

osmTčkati,  am,  vb.  impf.  in  jc  adit  Sdjlttgeu 
I)dmmeru  ober  bre)d)eit,  Z. 

osmikati,  am,  vb.  pf.  abftreifeii:  listje  o.,  Z. 

osmikavati,  am,  vb.  impf.  ad  osmikati;  ab- 
ftreifeii,  Habd.-Mik. 

osmina,/,  i)  ber  ad)te  J!)eil,  bivo  5(d)tcl,  .Uhc., 
Cig.(T.),  nk.;  —  2)  =  osmerka,  ba^  DctnB=^ 
format,  Cig.,  Jan.,  Cig.(T.);  —  3)  ber  ad)te 
lag,  bie  Cetaue,  Jam.,  Mur.,  Cig.;  —  ha^ 
šeelenamt  am  ad)teii  Jage  nadi  bcm  33c= 
grabili'^,  Bcn.-Kl. 

osminka,  /.  i)  ba>5  "illdltel,  C  nk.:  —  bcr 
ad)te  Ibeil  eine-J  9Jie|,UMii',  C;  bie  "?lditcIiiote 
(iu  ber  llJiiifif),  Cig.;  —  2)  =  osmerka,  baiS 
rctaiiformnt,  .fan.;  velika  o.,  Cig. 

osminski,  adj.  "ildifel  ,  Jan.  (H.);  !DctOU= :  o. 
lisi,  ba«?  Cetaublatt,  Cig. 

osmlvda,  /.  1)  ber  '!8rniibfled,  (osmelcJal  ./an.; 
--  2)  bic  'i^raiibftdtte,  bic  ^)iuine,  Z.,  Kr.- 
Vali.'Rad}. 

osmocvctcn,  tna,  adj.  ad)tb(iimig,   Cig. 

osm9Čiti  se,  im  se,  vb.pf.  =  omastiti  se,  lilKr, 

osmod,  sm<JJa,  m.  bic  i^crfcngilltg,  .U;//-.,  Cig. 

osm9da,  /.  =  osmo  J,   Cig. 

osmodcten,  fna,  adj.  ad)tll)eilig,   Cig. 

osmoditi,  im,  vb.  pf.  aiifeiigcii,  uerfcngcit ;  lase 
si  o.;  o.  se,  fid)  liericiigeii ;  — slana  osmoji 
mladike;  —  o.  se,  fid)  l>crbrcltlICll  (jig.). 
fd)lcd)t  aufommen,  Cig. 

osmodnv-vcn,  vna,  adj.  ad)tt(igig,   Cig.,  Jan., 

nz. 

osmoglav,  glava,  adj.  ad)tfčipfig,   Cig.,  Jan. 


osin9Jati  —  osmiikniti 


857 


osmukoviiti       osnovati 


osmpjati,  am,  vb.  impf.  ad  os\nod\\\;  anjengcil, 

Jam.,  Cig. 
osm^jck,  jka,  m.  ciiic  ancjcfcncjtc  Sadje,  Cig. 
osmojenost,  /".  bcr  ^iM^^iiii'  "^f*  ^-^orieugtfciiiiS, 

Mur. 
osmojevati,  ujem,  vb.  impf.  =  osmoiati,  DSv. 
osmokrak,  knika,  adj.  adltf it^ifi :   Blato  gaziš 

kakor  rak,  Kadar  leze  osmokrakjLfivs^f^Zij.s;?.^. 
osmokraten,    tna,  adj.  =  osemkraten,    Cig., 

.hxn. 
osmokratnik,   m.  bilž  5(cf)tfnd)C,  DZ. 
osmoletec,  tca,  m.  ber  ''Jlditjafjritje,  C7^'. 
osmoleten,  tna,  adj.  aditja()vig,   Cig.,  Jan. 
osmoliti,  im,  vb.  p/,  mit  ''^iod)  iUicr5ie[)cn  ober 

bcftvcidjen,    bepid)cn,    au^pid)eti,   Cig.,  Jan., 

M.;  mit  ^45ed)  Ucvuiucinigeu:  kdor  smolo  iz- 
bira, se  osmoli,  Npreg.-Mnr.;  (tudi:  kdor  za 

smolo  prime,  se  osmoli,  Kr.). 
osmoljenec,  nca,  m.  ber  mit  ''^ed)  Seid^nueito, 

Jan.(H.). 
osmoljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  osmoliti,  Z. 
osmomesečen,  čna,  adj.  ad)tmonatIic^,   Cig. 
osmonog,   ngga,  adj.  ad)tfiiBig,    Cig.,  Jan. 
osmonožec,  žca,  m.  osmonožci,  bie  3ecpo(l)= 

pen  ober  5(d)tfiif3er,  Jan.,  Erj.  (Ž.). 
osmonožen,  žna,  adj.   =  osmonog,   Cig. 
osmo^gelnat,  adj.  ad}tccfig,   Cig. 
osmo9gelnik,  m.  bc^-  5(d)tecf,   Cig. 
osmooglat,  ata,  adj.  ad)tcdig,   Cig.,  Jan. 
osmook,  oka,  adj.  adjtaugig,  Cig. 
osmor^den,  dna,  adj.  a(^trei^ig,   Cig. 
osinor9Čen,   čna,  adj.   =  osmorok,   Cig. 
osmorog,    rgga,    adj.    adltl)Drnig,    Jan.  (H.); 

osmorogi  jelen,  ber  2(dlteitber,   Cig. 
osmorok,  roka,  adj.  ac^tlidnbig,   Cig.,  Jan. 
osmostebrat,  ata,  adj.  nd)tuiulig,   Cig. 
osmostolpen,  pna,  adj.  ad)tjdulig,   Cig. 
osmostriin,  struna,  adj.  aditjaitig,   Cig. 
osmošolec,  Ica,  m.  ein  3d)i:lcr  ber  ad)teii  Klaffe. 
osmotračnik,    m.    osmotračniki,    ac^tftra!^(tge 

■^^ohipen  (octactina),  Erj.fZ.). 
osmouren,  rna,  adj.  adjtftitiibig,   Cig. 
osmovfsten,   stna.  adj.   adjtrei^ig,    adjtjeilig, 

Cig. 
osmraditi,    smradim,    vb.  pf.  mit  ©eftailf  er* 

fiilteit;— (fig.)  osmrajena  dušna  vest,  ogr.-C. 
osmrajati,   am,  vb.  impf.  ad  osmraditi,  M. 
osmfcati,   am,  vb.  pf.  =  osmukati:  o,  listje, 

Cig 
osmfkati,  smfkam,  vb.  pf.  mit  5Rol^  befc^mu^eit, 

bcrolunt,  otirotuMt,  Cig. 
osmrkovati,  iijem,  vb.  impf.  ad  osmrkati,CVJ,^ 
osmrtiti,    i'm,  vb.  pf.  ==  usmrtiti,  ogr.-C. 
osmrtnica,   f.  ber  lljefrolog,  Cig.  (T.),  Navr. 

(Let.);  —  ber  iiQrte,^etlci,  .Jan.(H.j. 
osmiik ,    smuka,    m.    na    osmuk    presti,    bcil 

Aiibeit  ;,u  biinii  )piiinen,  )o  baf^  cr  6rid}t,  C. 
osmukati,    kam,    čem,    vb.  /y.   ab[trcifeti ;    o. 

perje  z  vej;  —  veje  o.,  bie  lUfte  eutlailbeit; 

o.  lan,  bcn  \^[ati)ž  flbriffelit,  Cig.;—  o.  koga, 

iemnnbeii  mit  ciiier  '']Jeitjd)e  o.  ^Kiitfje  id)(ageit, 

Levst.fRak.). 
osmukavati,  am,  vb.  impf.  ad  osmukati. 
osmukniti,    smuknem,    vb.  pf.   nbftreifen;    o. 

perje  z  veje;    —  o.  koga,    jcmanbem    cilieii 


$le6  mit  ciner  ^eitfd^c  ober  5Rutt)e  oer^e^en, 
I.evst.fRok.J ;  konjaosmukne  in  potem  zdrdra. 
Glas.;  —  veja  ga  je  osmuknila,  bet  ^i([t  I)at 
it)it  geftieift,  Levst.fRok.J. 

osmukovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  osmukati; 
oblireifen,  Mur.;  o.  klasovje,  Jap.fSv.  p.J. 

osnaga,  /.  bie  3'Ci'^c,   C. 

osnava,  /.  bie  Ilbiuig,  bie  5(u§bilbiing,  ogr.-C. 

osnavati,  am,  vb.  impf.  ad  osnovati;  griitlbeil, 
C:  o.  dokaz  na  čem,    Cig. (T.). 

osnavljanje,  n.  bie  5lu^bi(bung:  o.  deteta, 
o gr.- Valj. (Rad). 

osnavljati,  am,  vb.  impf.ad  osnoviti ;  i )  =  osna- 
vati, ben  ©rujib  Icgen,  griinben,  ftiften,  ogr.- 
C;  —  2)  au#bi(beit:  učitelj  deco  osnavlja, 
ogr.-  Valj. (Rad). 

osnaževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  osnažiti;  i) 
piilUMi,  reinigen;  —  2)  jdimiideii,  C. 

osnažiti,  snažim,  vb.  pf.  i )  ben  3d)mu^  t)On 
einer  3ad)e  eiitfcrneii :  jauberu,  puKeii,  reini* 
gen;  o.  obleko,  otroka;  —  o.  se,  fid)  ent= 
leeren,  miften,  Cig.;  —  2)  )d)miicfen,  jieren, 
lier)d)bnern ,  M. ;  kralj  ga  osnaži  z  vrvco 
zlato  okoli  vratu,  Ravn. 

osnažki,   m.  pl.  =  očedki,  očinki,    C. 

osne,  osen,  /.  pl.  ber  Spnnnftod  ober  Spann* 
[tab  beim  '^Sebftu^t,  Bolc-Erj.(Torb.). 

osneževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  osnežiti,  Jan. 
(H.). 

osnežiti,  im,  vb.  pf.  mit  Sd)nec  bebeden,  be= 
frfjneien,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

osnik,  m.  i)  ber  5ld)fennagel  am  3Bagenrab; 

—  2)  ber  5(d)jen(od)bD^rer  (sveder,  s  katerim 
se  osniku  prevrta  luknja),  Lašče-Erj.(Torb.). 

i.osnjak,  m.  \ia?>  'i?(d}ienb(ed^,  C. 

1.  osnjak,   m.  Mur.,  Glas.,  pogl.  osinjak. 

9sno,  n.  i)  =  osten,  ber  Stac^ef,  Meg.-Mik., 
C;  —  2)  t>a§  Spanneijen  am  Sebftnf)!, 
Jam.,  Cig. 

osnov,  snova,  m.  =  osnova  3),  ber  Gntunuf 
(tudi:  osnov),  ogr.- Valj. (Radj. 

osnpv,  /.  =  osnov  m.,  Jan. 

osn9va,  f.  i)  ber  Stufjng  (^ettel,  ^ettc  am 
SSeb[tut)I),  Habd.-Mik.,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
DZ.;  prejo  viti  za  osnovo,  Zv.;  —  2)  bie 
©riinbung,   bie  (5rrid)tung,    Cig.,  Jan.,  nk.; 

—  bie  Črganijation,  Jan.  (H.);  —  3)  ber 
9lnid)lag,  bie  '>.)ln,^ettelnng,  Cig..  Jan.,  nk.;  — 
4)  ber  ©runbrii^,   ber  Giitnnuf,   Cig.,  Jan.; 

—  5)  \>ai^  gnnbamcnt,  bie  ©rnnbtage,  bie 
S3aji5l,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.),  nk.;  —  (po  rus.) 
ber  (^rnnbftoff,  bie  33a)e  (chcm.),  Cig.(T.J; 

—  ber  Stamm  tgramm.),  Jan.(H.J. 
osnovalen,    Ina,  adj.  @riinbnng§= :  osnovalni 

odbor,  nk.;  Crganifationž',  Jan. ''H.). 

osnovanje,  n.  i)  bie  ^Jlnjettelnng,  C;  —  2) 
bie  ^^(n^bilbnng,  C. 

osnovatelj,  »i.  ber  SSegriinber,  ber  5lnftifter, 
nk. 

osnovati,  snujem,  vb.  pf.  i)  ba^  ®arn  an= 
i^etteln,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  kdor  veliko  osnuje, 
malo  potka  =  mer  tncl  beginnt,  enbet  luenig, 
Cig.;  —  2)  ben  ®rnnb  legen,  griinDen,  er= 
riditen,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  organifieren, 
Jan. (H.);  —  3)  ffijsieren,  entiuerfen;  o.  načrt. 


osnovavec  —  osobit 


—  858 


osobiten  —  osoliti 


Cifc-;  s  pikami  o.,    piintticretl,    Cig.;  —  4) 

Qii,^ettc(n,  anftiften,  C/ir.,  Jau.,  »A-. 
osnovavec,  vca,  m.  tiet  ©riiiibcr,  Cip. 
osnovavka,  /.  bic  ©ruiibcrin,  Jan.ri/.j. 
osn9ven,    vna,   adj.    ©vuiib-,    ^iilibamental' : 

osnovna  barva,  bicOiniilbfarbc,  Žiiid. ;  osnovna 

ploskev,  bic  (Mrunbflac{)i',   Ci^/T.);  osnovna 

enačba,  bte  {^uiibamoiitafglricfiiinc?,  Cig.(T.)\ 

osnovna  pravica,  ba'§  ^-niibaiuciitafvedit,  Cig. 

(T.),  nk.;   osnovni  zakon,    ba#  Mruilbt^ckt?, 

Cig. (T.);  osnovno   pravilo,    bie  Wiunbreili"l, 

Zv.;  osnovni  številniki,  bie  .'t)aupt|^a[}llDih"iCr 

(cardinalia),    Cig.fT.);  —  osnovno  delo,   bie 

S?orarbeit,  osnovna  šola,  bio  i^orirfm^e,  Jan. 

(H.r.  —  bafijcf)  (chem.),  Cig/T.). 
osn9vica,  /.  bie  ftette  am  3Scb)"tiit)I,   Cig. 
osnoviti,    im ,    vb.  pf.    i)  Cjiiinben,   C;  —   2) 

geftaltcn,  formeit,  aue^bilbon,  C. ;  v  maternem 

telesu  sem  bil  osnovljen,   C. 
osn9vnica,  /.   bie   ®runblinie,    Cel.  (Geom.). 

Erj.fSom.);  --  i)a§  ®ninbbein  (<>s  basilare). 

Erj.fSom.);  —  (beseda)  o.,  bav  ©luubroovt, 

Jan.fH.). 
osnovnik,   m.  ber  ©riinber,  ogr.-C. 
osnovotvor,  tvgra,  m.  ber  ^43ajenbilblicr(chem.), 

li.J.-Cig.fT.j. 
osnuj,   m.  =  osnutek  i),   C. 
osnutek,  tka,  m.  i)  ber  ?(uf,sufl  (3i"tte^  .^ette) 

am  ©tbftubl;  —  2)  ber  Wiunbnj£i,  ber  Snt= 

tnurf,  bie  ^'ijipoiitioii,  Cig.,  Jan.:  ba§  (£on^ 

cept,  Cig.,  DZ.;  baž  ^:prpjcct,    I.evst.rPril); 

b'e  "'^utictationeu,  DZ.;  —  bie  (Slciiicn*e  ciiicr 

SBiiienirfjaft,  Cig.;—^)  baš  ^(iiflesfttelte,  bie 

'•,)(ui'tiftiiiifl,  Cig.;  —  "bie  g-iiguiig:  božji  o., 

©ottež  ^iigunii,  Ravn. 
6sQ,  n.  =  osen,  osten,  Habd.-.Mik. 
os9ba, /.  =^  oseba,  bie  ^crioti,  Ilabd.-  .Mik., 

Miir.,  Jan.,  Cig.fT.J,  Dauj.-.Mik..  ogr.-Mik., 

nk. 
os9ben,  bna,  adj.  =  oseben,  ^^erfonnl^    per= 

jiinlid),  Jan.,  nk. 
osobenjek,   nika,  m.  =  oscbenjek,  fosobenek) 

Jan.ill). 
osobenjevanje,  n.  ^^  osobenjstvo :  čas  mojega 

osobenicvania(„nieiiier''4>iIgriiiiid)nft"),/>iT/»i. 
osohcnjevati,  ujem,   yb.  impf.  (cig.  ^iiU'Li()lter 

lein):    ciit  ^JlJilger  jeiit,  pilgoin,  Palm. -Z.,  C. 
osobenjica,  /.  —  osebenjica,  bio  ^ulUOl)m'rin, 

C,  .SV.  ./crnci<n<)l.). 
osobcnjik,  »1.  ber  3mi'0l)licr,  (osobcnik)  Diet., 

Trub.,  Palm.,  Kn-lj,  Jap.-M.,  C. 
osobcnjkovati,    ujem,    vb.  impf.  =  oscbenj- 

kovati,  .fiiič..  Dol. 
osobcnjski,  adj.  ^nioo()Ilcr  ,  .Svct.(R(>k.). 
csob^nj.stvp,  n.  =^  oscbcnjstvo,  bie  3n>U0l)llcr 

id)off,  ber  3"tt">^iteiftanb,  C. 
osobenj.sčina,  /■.  =  oseben jšči na,  osobenjstvo, 

C,  Svet  iRnk.). 
osobin.ski,  adj.  "i^JriDilt':   „0.  a  ne  obeč  pa.s- 

njak"    l'rj.iTnrb.);    osobinski    učenjak,    cill 

"i^rtliatflelebrtcr,  /,;/'i'.  .osobinskc  solc,  DZkv. 
o.sobit,   adj.  oiti   bcloilberer,  Cig.\  os(»bitl  mir, 

ber  8eparatfriebe,  Cig.(7'.J;  —  osobito,  bc 

jpiiber«,  Lcvst.(\aiikJ;  —  h.s. 


osobiten,  tna,  adj.  befonber^  geartet,  eigen= 
t^iimlid},  d)arattcriftiid):  o.  kamen,  ein  djaral- 
teriftifc^ež  ©cftcin,  Eij.fMin.J;  svoje  vrste, 
in  še  prav  osobitne,  Erj.fl^b.  sp.J;  —  prim. 
osobit. 

0S9biti,  im,  vb.  pf.  =  osebiti,  abjonbcni,  Cig. 
(T.);  —  stsl. 

osobitost,  /.  bie  (£i(]en{^iim[id)feit,  C.;— prim. 

osobit. 
os9bje,  n.  =  osebje,  \iVif:>  ^erfonate,  Cig.(T.),  C. 
os9bnik,  m.    i)  ber  3'twf]"fr,   C;  —  2)  ber 

ein.iedtc  ^(itfoiiimling  lo^iie  53crWQnbte),  C; 

—  O  bor  ■"^Jriimimnnn,  C. 
osobnina,  /.  baš'  ^erjonengclb,  DZ. 
osebnost,  /.  =  osebnost,  bie  ^erioiiIicf)feit, 

.Jan.,  nk. 
os9bstvo,  ».  "iiCL^  %n\ox\aU,  ber  'iperjoneiiftaiib, 

Jan.,  C. 
osobujen,   jna,   adj.  ein  bcfouberer:  osobujna 

milost  sv.  duha,  Krelj. 
os9Čiti,  im,  vb.  pf.  )aftig  mad}en,  jaftigen,  Cig. 
osod,  soda,  m.  =  obsodba,   C. 
os9da,  /.  bo§  ©C^icffat,  ba^  2o§,  Mnr.,    Cig., 

.Jan.,  nk.;  — •  prim.  usoda. 
os9dba,  /.  =  zabela,  začimba:  postna,  mesena 

o.,   C;   —  prim.  osoditi  ■]). 
os9den,  dna,  adj.  »er^iingiužDolI,  nk. 
os9diti,  im,  vb.pf.  i )  rid)teii,  abiirt()eilcn,  Mur.; 

—  2)  =  odsoditi,  beftimmen :  o.  komu  kaj, 
C;  Bog  komu  kaj  osodi,  C;  —  3)  mit 
f^ett  abmari)eii,  abjdinialjen,  Z..  C. 

os9dnik,  ;;i.  ber  Sd)icb-:^riditer,  C. 
osodovfrec,  rca,  m.  ber  f^ntalift,  Cig. 
osoj,  soja,  w.  bie  Sd)ottenjeite,  ber  abioiinige, 

jdiattenicitige  %[a^,  C,  Notr.;   tam  v  osoju 

ležal  je  zadnji  sneg,   Jtirč.;  —   nam.  odsoj. 
os9Jati,  am,  vb.  impf.  ad  osoditi,   ogr.-Valj. 

(kad). 
osojavanj  e, ».  bav '•^lbiirtf)eilen,  0^'»-.- r(3/;.f/?(jtfy). 
osojavec.  vca,  m.  ber  !JHtd)ter,  ogr.-Valj.(Rad). 
os9Je,  ».  nbioiuiiger  Cvt,  bie  3d)atteiiieite,  Cig., 

Jan.,  C,  iSotr.;  —  osoje,  Lašče- l.cvst.( Rok.); 

—  prim.  osoj. 

os9Je,  /.  pl.  =  osoie  n.,  Jan.l H.).  Cor. 
osojen,  jna,  adj.  nbfomiig,  fdiatteiijeitig,  Cig., 

Jan.,  Cig.fT.J,  C  ,Kia.'i-.\fik.;  (opp.  prisojen); 

leži  na   osojnem    (liogt    abioiiitig),   (-V^'. ;  — 

prim.  osoj, 
os9Jenica,  /.   neka  gibanica  iz  koruzne  moke, 

abgoKlimnljeiic  '■^voleiitn,   /?c^. -C;  —  prim. 

osoditi  1,). 
os9Jina,  /.  bie  Sdjattciiivgciib,   bie  norbjeitige 

(Mi-geitb,   Cig.,   C;    travnik  je  v  osojini,   (.'., 

\(>tr. ;   samo  po  o.sojinah  je  še  ležal  sneg, 

Etj  (I-{b.  sp.);   —   prim.  osoj. 
osojnast,  adj.   =  osojnat,   Cig. 
os9Jnat,  adj.  =  osojen,   Cig.,  Sotr. 
os9Jnica,  /.  i)  ein  objoimiger  ^l?laH,  C  Aoi-.; 

—  2)  bie  .viu-ibliiitrige  Sd)iitteitblume  (ma- 
janlhemum   bilolium).   Z. 

os9Jnik,  m.  \ )  bie  3d)iitteiigcgciib,  C. ;  —  2) 
ber  ouf  ber  5d)atteufcitc  5R?pl)iienbe,  Jan.fH.j. 

osolck,  Ika,  m.  =  osoljaj,  Z. 

osoliti,  im,  vb.  pf.  jaljeii :  o.  kak<k  jed;  cill' 
fa^eii:  osoljeno  meso,  osoljenc  ribe;  — oso- 


osoljTij  —  osrama 


8o9 


osramiti  —  osredek 


Ijena  beseda,  cin  fd^acfe^  2Bort,  C;— t^cucr 
Dcrfaufeit,  Dol. 

osoljaj,  »I.  einc  %x\\i  ©al^,  Notr. 

osolj?nka,  /.  etiie  *?lvt  ScI,^fiirI)Crt,  C,  ZgD. 

osotka,  /.  slana  voda,  v  kateri  je  bilo  svinj- 
ski)  meso   namočeno,  (osoka)   BlKv. 

osolnčiti,  soinčim,  vb.  pf.  ninfoiutcii,  belouiicii, 

osolnčje,  n.  ba§  @Diinenfl)ftcm,  Cii:.,Ja)i.,  Cig. 

(T.J.Jcs. 
osoiziti,  im,  i'b.  pf.  liet{)viiiicii,   Cig. 
osoniti,  im,  vb.  pf.   „ navdati   koga  s  strupom 

uže  od  daleč,    i  ne  doteknivši  se  ga,  rekel 

bi  se  samim  dahom",  Podkrnci- Rvj .(Torb.). 
osonj,  /.  V.-Cig.,  pogl.  osonje. 
0S9nje,  n.  =  osoje,    Cig.,  Jan.,  Mik. 
osopariti,   arim,   vb.  pf.  mit   ®unft  erfiiUeii: 

osoparjen,  bint[lbelaben,  Cig. 
osopsti,    sopcm,    vb.  pf.    i)    ficljaucl^eu,    Cig., 

Šol.;  da  golobom  le  osope  gnezdo,  skujajo 

se,    Zv.;   —    2)  o.  se,   gii   2lt{)em   fommeii: 

osopli    so    se    od    strahu,    Bes.;    (nam.  od- 

sopsti  se  r). 
osora,  /.  =  sovra,  svora.  Mik. 
osore,  adv.  =  osevre,  um  biefe  ©tunbe,  um 

bieje  Qnt.  Levst.fSl.  Spr.J. 
osorej,  adv.  =  osore,  Miir,,  Cig.,  Jan.,  Mik.; 

lani  osorej,  Erj.fl^b.  sp.) ;  (=  o  si  ori.  Mik.). 
osgren,   rna,  adj.  rauf):  o.  kraj,  C;  uufreunb= 

Ud),  fc[}[intm,  bax\&i,  jcfiroff;  osorno  gledati, 

govoriti;   osoren  človek  =  malobeseden  č.. 

Mik. 
osorenji,  adj.  bermatiii,  jc^ig,  M. 
osgriti  se,  im  se,  vb.  pf.  fid)  aufrid^ten:  o.  se 

komu,  ftd)  jemaubeui  »Dibcrfe^en,  C. 
osornica,  /.  =  sovra  pri  vozu,    Tolm.-Erj. 

(Torb.). 
os9rnik,  m.  ber 'Snriif)c,  ber  Sd)VDffe,  Jan.(H.). 
os9rnost,  /.  bie  9{aul)eit,   bie  33avicf)[)cit ,  bie 

©d)VOftt)eit,  Mur.,  Cig.,  nk. 
osoven,   vna,  adj.  =  osojen,  Jan.,  C. 
I .  osovina,  /.  'iiai  2Bngeuad)lcngeflcll,  Cig.,  Z. 
1.  osovina,  /.  =  osoje,    Cig. 
i.osovje,    n.   =  osje,   bie  ©rauueu ,   Lašče- 

Erf(Torb.). 
1.  os9vje,  n.  =  osoje,  bie  3ci)atteufeite,   Cig., 

Jan.,  C,  Rib.-Mik.,  Laško(Št.). 
ospasek,    ska,    m.   „ograjen    osobinsk   (a    ne 

obeč)  pašnjak",    Tulm.-K}-j.(Torb.). 
9spica,  /.,  ošpice,  bie  SJtafern,  C,  Bes.,  Istra- 

I.evst.(Rok.);  (ošpice,    Cig.,  Jan.,  Kr.). 
(»spičav,  adj.  mit  9JJajeni  [ie[)nftet,  Z. 
ospodje,  n.  bcr  Untergruiib,  DZ. 
ospolek,  Ika,  m.  bie  Š3eiinttuug,   C. 
ospoliti  se,  im  se,  i>b.  pf.  fid)  bciiatteu,  C. 
osposobiti,  im,  vb.  pf.  befat)iiicii,  Raič(I.et.), 

SL\.-C.;  —  o.  se,  fid)  gualiftcieren,  fid)  t)abi= 

litieien,  Cig.,  Raič(Let.);  —  prim.  sposoben. 
ospredek,  dka,  m.  bie  Jvroute,  Jan. 
ospredje,  n.  taž  !i8orbeie,  bie  g^vobe  (arch.), 

Cig.(T.)\  —  v  skrajnem  ospredju,   im  nu^er= 

ften   S>oibergrunb,   2<avr.{Let.);    "nai-:  %xo'' 

fceuiuin,  Cig. (T.);  —  ber  iBorbcvgruub  eiuc^^ 

(^emalbe-o,  Cig.(T.). 
osrama, /.  bie  ^-8efri)amuiig,  Cig.(T.),  C.;  — stsl. 


osramiti,  im,  vb.  pf.  =  osramotiti,   Cig. 
osramje,  n.  bie  Sd)amgegeub,  Cig. 
osramočenje  ,    n.    bie    !Sefd)iimuug  ,    (-tenjc) 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
osramočevati,   lijem,  vb.  impf.  ad  osramotiti, 

/).SV. 
osramotltev,  tve,  /.  bie  33efd)amuug,  Cig.,  Jan. 
osramotiti,    im,   vb.  pf.  iit  (3d)aube  brtugen, 

jemanbcu  mit  (5d)impf  bebecfcn ;  predrzna  hči 

očeta  in  moža  osramoti,  Skr inj.- Valj. ( Rad)  ; 

—  blogftellcu,  bcfc^ameu ;  jemlje  dostikrat 
slabe  orodi,  da  napuhneže  osramoti,  Ravn,- 

Valj.(Rad). 
osrane,  eta,  nt.  =  osranec,    Cig. 
osranec,  nca,  m.  ber  ©d)eifeferl,  bcr  ©djet^er 

Cig.,  Jan.,  M.;  osranec,  Notr.-Levst.(Rok.) ; 

(preprosta  psovka). 
osranjak,,  m.  =  osranec,  Mur. 
osranka, /.  psovka  na  žensko,  Mur.;— pr\m. 

osranec. 
osrati,  serjem,  vb.  pf.  befd)cif3eu;  — (preprosto): 

iu  iibleu  5Huf  briugeu,  uerfd)reien.^ 
osfba,  /.  miinifc^er  9J{euld),  BučefŠt  )-C. 
osfbati    se,    sfbam  se,    vb.  pf.  miirvifc^    ant= 

Uiovteu,  Buče(Št.)-C. 
osrčevanje,  n.  ba§  SrmutMgeu,  Jan.,  nk. 
osrčevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  osrčiti ;  be^er,^t 

madjeu,  ermutfiigcu,  oufmunteru,  Cig.,  Jan., 

nk. 

osrčevavec,  vca,  m.  ber  (Srmuf^iger,  Cig. 

osrčiti,  sfčim,  vb.  pf.  bel)erjt  madicn,  ermu= 
tbigeu,  o.  se,  9jiait{)  faffeu,  Cig.,  Jan.,  nk. 

osrčje,  n.  bie  §er,^gegenb,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
grizenje  v  osrčju.  Diet.;  —  ^a^  ^nucffte, 
Cig.,  Jan.,  nk. 

osrčnik,  m.  ber  ^erjbeutel  (pericardium),  Cig. 
(T.),  Erj.(Som.). 

osrebati,  bam,  bl)em,)'i'. /'/.riiigei  abid)(iirfen,  Z. 

osrečevaten,  hia,  adj.  begliirfeub,  Cig.,  Jan.,  nk. 

osrečevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  osrečiti;  gliid« 
lid)  mnd)eu,  bogliideu,  Cig.,  .lan..  M.,  nk. 

osrečevavec,  vca,  m.  ber  33eg(iider,  Cig., 
Jan.,  nk. 

osrečevavka,  f.  bie  33eg(itdcriu,   Cig.,  nk. 

osrečiti,  srcčim,  vb.  pf.  begliidcu,  Cig.,  Jan., 
M.,  nk. 

osredčiti,  im,  vb.  impf.  ==  na  osredke  orati 
ali   sejati,    C. 

osredek,  dka,  m.  i)baei  in  bcr  SJfitte  ijiegenbe, 
ba!5  bie  W\ltc  33i(beube,  Cig.;  Ljubljana,  o. 
kranjske  dežele,  Jurč.;  —  ber  "D.UittclpUuft 
(fig.):  o.  gibanja,  Raič(Slov. j;  — hii:  &ida\}C 
(geogr.),  Cig.  (T),  DZ.;  —  bajijeiiigc,  tmvo 
,Vi)ifdieu  ^\im  »crmeffeiien  f^-uubgiiibeii  iibrig 
bleibt,  bie  Ubcr)d)nu  (mont.),  Cig.,  DZ.;  — 
bie  J^-luieiufel,  .^fm-.,  Cig.,  Jan.;  bie  ^nfeln 
iu  ber  2)rou  f)eif5cn  „osredki",  Jam.fRok,); 
(Tje    na    osredek   Blejskega    jezera,    Preš.); 

—  eiu  bern^ter  ^dU}  jtuild)fn  *?tcferu,  Jam., 
Štrek.,  Sotr.,  Dol.  ;  — =  majhen  gozdič 
sredi  scnožeti,  Tolm.  -  Štrek.  (Let.);  —  bie 
9Jtittelfurd)e,  Mur.,  Cig.;  na  osredke  orati, 
C;  osredke  pobirati,  bie  '>UMtte(furd)eu  iiuf* 
oderu,  Cig.;  —  2)  =  sredstvo,  bivo  ^JJfittel, 
C,  Ravn.-Valj.(Rad)",  (po  nem.). 


osreden  —  ostanček 


—  860 


ostanek  —  ostava 


osreden,  dna,  adj.  Jan/H.),  pogl.  osrednji. 

osredje,  >t.  um§  ii!  ber  Sffitte  ift,  bie  W\ik, 
ber  aifittelpunft,  OV..  Jan.,  C. 

osrednji,  adj.  tva^  in  ber  9)?ittc  ober  um  bie 
llčitte  fierum  ift,  C;  Sentrol'-,  0>.,  ./««., 
Cig.fT.J,  nk.;  osrednje  gibanje,  bie  Scntral= 
belDegimg,  Cig.(T.);  o.  odbor,  bcv  ScutiaU 
au§fd^ui#,  Cig.,  nk.;  —  osrednja  gož,  ber 
'5)ri)die<ricmcit,  M. 

osredot9Čiti,  točim,  vb.  pf.  ccnccntvicreii,  nk. : 

—  prim.  sredotočje. 

osrežiti  se,  im  se,  vb.  pf.  bltri^  beii  f^roft 
fiaricf)  lueiben,  t)ar)d)cii,  Jan.fll.). 

osfkati,  sivkam,  čem,  vb.  pf.  ring^  abid)(iirfcn, 
beid)(iirfen. 

9st,  1,/.  i)  bie  jcf)arfe  ©pifee,  Muv.,  Cig.,  .Jan., 
Cig.(T.):  osti  kaliti  (puščicam).   Vod.fPes.); 

—  ber  Stad)el,  -Ujo-.;  —  bie  ^iid)giate,  C; 

—  bie  Spi^e,  bie  ^ointe  (eiiie'?  ©cbaiifoin?), 
Cig.fT.);  —  2)  pl.  osti,  bie  gifdniabel,  Diet., 
Cig.,  Jan.,  C;  ribe  loviti  z  ostmi,  ščuke 
nabadati  na  osti,  l.jZv.;  —  3)  pl.  osti,  ber 
^irfel,  be).  ber  boi)\}^\xM,  ber  3'^^^'  ^^"^ 
58inber,  V.- Cig.,  C,  SlGor.;  —  4)  pl.  osti 
=  osne :  z  ostmi  platno  na  obeh  krajih 
razpenjajo,  C ;  —  5)  bic  ©djarfc,  C. ;  skr- 
hane ostrine  na  ost  prekovati,  Jap.fSv.p.). 

ostabliti  se,  im  se,  vb.  pf.  Cig.,  pogl.  oste- 
bliti  se. 

ostaja,  /,  I)  baši  58(eiben,  ber  3(ufciitf)a(t,  .fan., 
C,  .U.;  — bie  ©infeljr,  Cig.,  Jan.:  bic  Uiiter= 
funft,  bie  .'perberge,  Cig.,  Jan.,  Sol.,  DZ.;  — 
2)  \)a?'  (Siiife^i{)ttii§,  bn#  ^(bftcigeguartier, 
Cig.;  —  3)  lia^  ilbrigblcibeii:  tega  je  na 
ostajo,  ba§  ift  im  ilberfiuii?  uorfpubeii,  Svet. 
rRok.). 

ostajališče,  n.  hai  Siutelirf)aii'5,  bn§  ^Ibftoige^ 
guartier,  bie  .^evberge,  Cig.,  Jan. 

ostajanje,  n.  ba#  'SIctbcn:       bn^5  li^erbnrreii ; 

—  bn§  3"i'''rt^^C!.^''" :  —  ^^^  ilbrigbleibeii; 
na  ostajanje,  im  llbciflllfš;  ima  vsega  na  o. ; 
ilcla   je   na  o.,  Zora. 

ostajati,  jam,  jem,  vb.  impf.  ad  ostati;  bictbcu; 
o.  pri  službi  božji  do  konca;  jed  v  grlu 
ostaja,  bie  Speife  luirb  eincm  im  .V">nlje  lang, 
Cig.;  moj  liuh  ostaje  pri  vas,  kajk.-\'alj. 
(Rad);  —  pri  besedi  o  ,  3l^orl  balteii,  Cig., 
.Jan. ;  zadi  o.  juriirfblcibeii  ,  iiid)t  glcid)eit 
©d)ritt   bolfcn;    —   ctiijiifelireii   pilCiF";  — 

iibrig  blcibcn;  vse  gre  za  gospodarstvo,  nič 
mi  ne  ostaja;  ostaje  za  (na)  nov  račun,  pcr 
Saldo,  aiif  itciic  JHedmung,  Cig.('J\). 

ostajck,   jka,   m.  bcr  il^clf,   C. 

ostalina,  /.  1)  bcr  ^((iri)!«)*,  bcr  'i^crlnS^,  bic 
i^cvlaijiitidjnil,  C  /)Z.,  J.cvst.f.\auki:  roko- 
pisna o.,  l)niibid)riftlid)cr  ^Jiadiliifci  ciiie^  ii^cr 
[torbcncn,  Cig.tV.r,  —  2)  bic  ^JJiuttcrlaiigc 
(chcm.),   Cig  (T.),  C. 

ostalTnski,  adj.  5Perloffcnfd)nft^%    J)Z. ;  osta- 
linski  spisi,  ostalinski  oskrbnik,  \avr.(. Sponi., 
Kop,  .<tp,) :  ostalinska  razpiava,  bic  3.^cr[af)en 
jdiaft^obliouMiiiig,  JA-vst.f.\aiik). 

ostalščina.  /.  ber  JHcfl,  ia^  ilbcrbleibfcl,  C. 

ostančck,  čka,  m  dem.  ostanek,  bn«?  3Jcfld)Cll, 
Cig. 


ostanek,  nka.  w.  i)  tia^  Uberbleibiet,  ber  9ieft; 
ostanki,  bic  llbcrrcfte;  ostanke  pobirati;  — 
bcr  3{ed)niing^rei"t,  Jan.,  Ce/.f^,4r.^;  — ostanki 
(svetnikov),  bie  Sicliguicn,  Cig.; —  ostanki, 
bie  pJac^tommcii,  ogr.-C;  —  do  ostanka, 
im  ilberfhtbo:    vsega    ima  do  ostanka,    Zv.; 

—  2)  baž  "©leiben,  Cig.,  .Jan.;  tukaj  mi  ni 
ostanka,  C/g-.;  —  bcr  §(llfeutl)Qlt,  Cig.,  Jan. ; 
o.  imeti,  fic^  auff}a(tcn,  Cig. 

ostaniti,  stanem,  vb.  pf.  =  ostati,  v^hSt. 

ostanj,  anja,  m.  =  osten,  C,  Z.,  (Jstanj,  anja, 
Št  rek. 

ostanoviti,  fm,  vb.  pf.  befeftigeit,  C. 

ostar,  adj.  ctTOaž  alt,  C. 

ostarati,  staram,  vb.  pf.  alt  tt)erben,  Dalm., 
kajk.  -  Valj.  (Rad);  tudi:  o.  se,  Mur.,  C, 
Dalm. 

ostareiek,  tka,  m.  jttieijdfirigcr  93aum=^  obcr 
Siebeufdibivliug,  Cig. 

ostarelost,  /.  i)  bie  ^cjafjrt^eit,  bie  ?nter5= 
id)>iiiid)c,  Čig.;  —  2)  bai?  58eraltcticin,  Cig.; 
bic  i^erjdfjrung  (cine^  ^)icct)tc§),  DZ. 

ostaren,  rna,  adj.  ciltlic^,   C. 

ostareti,  im,  vb.pf.  i)  altern,  Cig.,  .Jan.;  o.  v 
kaki  službi,  Cig.;  ostarel,  bcjafirt,  Cig.,  Jan., 
C;  ostarela  dekleta,  Z.;  — 2)  Dcrnltcit,  Meg., 
Cig.,  Jan.,  C;  delo  je  ostarelo,  Levst.{I-{b. 
spj. 

ostaričati,  am,  vb.  pf.  alt  iuerbcit  (».  S3aumen), 
C. 

ostarfčen,  čna.  adj.  alt  (ooii  33aumen):  osta- 
ričen  les,  iiberftdnbige>3  .tiot^v  ^^  •'^'o''- 

ostaričiti,  Tčim,  vb.  pf.  i)  alt  mac^cn:  ljudje 
se  znajo  omladiti  in  ostaričiti.  Glas.;  — 2)  alt 
lucrbeii  (WOii  33dumeii),  ^-ov..  Vrtov. (Km.  k.). 

ostarikast,  adj.  dltlid):  ostarikasti  divjaki.  Pire. 

ostariti  se,  im  se,  i-fr.  pf.  alt  lucrbeit,  Mur.; 
ostarjeno  vino,  abgc(cgciicr  SiJein,  Mur. 

ostarljiv,  i'va,  adj.  dltiidl,  C;  že  v  mladih 
letih   je  bil   na  videz  ostarljiv.  Slom. 

ostarniti,  starnem,  vb.  pf.  alt  0.  alteii?id)aiad) 
mcrbeii,  C. 

9stast,  adj.  jpil,Ufl,  ftad}clig,  \ov. 

ostatek,  tka,  m.  =  ostanek,    0>..  .lan. 

9stati,  am,  vb.  impf.  ipH^Clt,   C. 

ostati,  stanem,  vb.pf.  blcibeii:  ait  ciiiciii  Crtc 
blcibeil :  o.  na  svojem  mestu ;  doma  o. ; 
ostani,  dokler  se  ti  ljubi;  o.  v  postelji,  zadi 
o..  ,viviidbIoibcii;  —  iit  eincm  3»ft'i"i"'  i-''^'''-' 
^■lUn1}ditnific  blcibcn  :  tako  ne  more  o.;  po- 
krit, oblečen  o.;  o.  samica,  fil^cn  blcibcn 
(OOn  eincm  l'ii1bd)Cn),  Cig.;  stanoviten,  zvest 
().;  zdravi,  z  Mogom  ostanite!  "Jlbicu!  o.  pri 
čem,  ci^  bci  ctuui'?  bctucnbcn  laljcn,  Cig-:  itd) 
onf  ctum^^  bcid)iiinfcn,  Cig.  (T.):  dolžan  o., 
na  dolgu  <>.,  jdjnlbig  blcibcn;  na  laži  o.,  mit 
ilitgcn  bcftcbcn,  nbj  ^'iigncr  crjd)ciucn,  Cig. ; 

—  iibrig  blcibcn;  ostali  so  trije  sinovi;  če 
odšteješ  iidškc  od  dohodkov,  nič  ne  ostane; 

—  ostali,  bcr  iibrige,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  — 
cine  3c»"'i"Sl  blcibcn,  ocruicilcn;  o.  pri  kom 
črez  noč;  o.  pri  kom.  bci  jcnumbiMn  cinfchrcn. 

ostava,  /.  i)  ba^?  ^-Ikja^Mcber,  Z.;  bcv  ,"vlcd  am 
Sd)nl),  Cig.,  C;  ostavo  prisili,  Cig.;  —  2) 
črevlji   na  ostavo  =  na  kvcdcr,  Soška  dol,- 


ostavar 


9.stcr 


861   - 


9Ster  —  ostrenje 


Erj/Torb.) ;  pri  črevljih  na  oslavo  je  oglavje 
s  podplati  otlzunaj  sešito,  CiBrda;  ■ —  x)  bie 
.'piiiterlage,  bn?  ©cpofititiii:  dati  na  ostavo, 
Ijintcdegen,  C/ir.;  (hs.);..—  bte  JKcjevDc,  C; 

—  4)  =  ostanek,  biv?  llborbleitijcl,  C, 
ostavar,  rja,  »1.  bei"  Sclmt)fliffcr,   C. 
ostavek,  vka,  m.  ba^o  i^ermacf)tuiiJ,  bas@v&e,C. 
ostaviti,  stavim,  vb.  pf.  i)  loffeii,  siiriidlaffcn, 

uorfaffcii,  ()intcilalicn,  Alas.,  C,  nk.;  —  2) 
o.  se  česa,  cttuaS  btcibcii  laflcil,  Dol.-Ci^.; 

—  3)  o.  se  s  kom.  ftcf)  UCli  jciliaubcilt  Ircil' 
lUMI,    C. 

ostavka,  /.  bie  Tcmijfion,  nk.;  —  hs. 

ostavijati,  am,  vb.  impf.  ad  ostaviti,  Z.,  nk. 

ostavnikar,  rja,  m.  cvek  v  črevljih  na  „ostavo", 
Toim.-Erj.(Torb.). 

ostavščina,  f.  =  ostalina,  bcr  9Jad)taf?,  bic 
il^cilaffeujdiaft,  SIN.,  Vest.;  —  hs. 

ostfblek,  hleka  (belka),  m.  ber  23num[tantm,  C. 

ostebliti  se,  im  se,  vb.  pf.  fid}  bcfteiigeln,  fid) 
bcftoiibcn,  fid)  bcftodcn,  Z.\  (ostabliti  se)  Cig. 

osteja, /.  bic  getiunicitc  Seiteniuanb  om  %tv.iX'' 
{)evb  pbcr  am  ^amiit,  Rei.-C;  —  nav.  pl. 
osteje,  bie  Cfcnmiuibuiig,  Gnts..,  SlGradec- 
C.\  med  ostejami,  5it)ifd)cn  bcm  ©elDoIbe  bc§ 
Cfenloc^e^,   C;  —  prim,  isteje,  mesteje. 

ostejnik,  m.  "las,  Suftlod)  iibev  bciii  £^fcn(Dd),C 

ostekleneti,  fm,  vb.  pf.  ju  &[až  tuerben,  gtož- 
a{)iiti(^  tueiben,  tierglajeii,  Cig.,  C;  oči  so 
mil  osteklenele,   C;  —  erftaricn,  Cig. 

ostekleniti,  im,  vb.  pf.  glafievcit,   Cig. 

ostekleti,  im,  vb.  pf.  511  ©(a#  Uicfbeil,  gla-5- 
at)nlid)  merben,  tievglafen,  Cig.,  Jan.;  oste- 
klele  so  mu  oči,  Cig.,  Erj.flib.  sp.J ;  —  cr= 
\tawcn,  Jan.,  Bes.;  kri  ostekli,  Vod.fl^b.  sp.); 

—  »or  Sdirecfen,  3.^cntiunbening  erftarven, 
Lašče- Levst.fRok.J;  —  zelje  je  osteklelo, 
ba§  Sraut  luddjft  nid)t  tncfjv,  Z.;  kupčija  je 
osteklela  ,  ber  ,iiaube(  ftodt,  \'od.  (Nov.J , 
Skrinj. 

osteklina,  /.  bic  ©iajitr,  h.  t.-Cig.fT.J. 

ostekliti,  im,  vb.  pf.  glafiereit,  .^an.,  Cig.fT.). 

9StEn,  stna,  m.  i''  bef  Stac^cl,  ber  S^reibftac^el, 
Cig.,  Trub.,  Dalm.;  palica  z  železnim  šilom 
na  koncu,  s  katerim  se  tu  ter  tam  zhadajo 
in  poganjajo  voli,  Erj .(Torb.) ;  tebi  bo  težko, 
zoper  ostne  brcati,  Dalm.,  Trub. ;  —  2)  bcr 
Jrofau  (eiii  rf)irurgijd)c§  ^jiftrument),  Cig., 
Jan. ;  —  3)  bor  'ijicitldjctifticl,  Goriš.  -  Erj. 
(Tort'.);  osten,  KrGora. 

osten,  stna,  adj.  jpi^ig:  topi  in  ostni  kavi  ji, 
Strp. 

ostfn,  adj.  fpi^ig,  C;  —  ftai^etig,  Šol. 

ostenek,  nka,  m.  bie  ®efa^luaiib,  DZ.;  —  bie 
58erflcibuug  be»  SdjiffeS,  bie  Sorbluonb,  bcr 
SSorb,  Cig.,  Jan.;  na  vnanjem  ostenku,  DZ.; 

—  bic  Sciteilloaiib,  Cig.  (T.);  ostenki,  bie 
Seitcntuanbe  ciner  3)re)d)teniie,  Dol.;  —  bie 
^clfcntraiib,   Cig.,  Bohinj-M. 

ostenjak,  »;.  bcr  3S?aubaittuurf,  C. 

ostenje,   n.  bic   2i3nnbe   ciiie?  Diaumet?,   DZ., 

Bes.,  Zora,  Sl\.;  leseno  o,,  Jurč. 
VSter,    ostra,  adj.  fdjarf,  o.  nož;  —  ostro,  bic 

Sdiiieibe,  Cig.;  ber  &rat,  Jan.,  Jes.; -fpife; 

oster  kot,  fpifeer  ^Binfcl,  Cig.fT.J;  —  rnul), 


Cig.;  ostra  brada,  Cig.;  ostra  sapa,  ostro 
podnebje,  Cig.;  —  fd)avf,  rnu^  H)On  ®e= 
|d)iua(f);  — greli,  burd)briugcub:  o.  glas,  0■^^, 
.Jan.;   —   ostro    pogledati     koga,    jeiliatlben 

fdiaff  aitblicfcn;  —  biird)briitgcub:  oster  um, 

Cig.(T.);  —  [trenge,  rigovo§:  oster  sodnik, 

ostra    kazen,    ostre    besede;    ostro    držati, 

imeti  koga,  jemanbcn  ftrengc  be()aiibcln. 
9ster,  stra,  m.  bic  Sd^iirfe,  Mur. ;   nož  je  ves 

oster  izgubil.  Polj. ;  —  za  ostrom  debel  = 

nebistroumen,  neolikan,  Polj. 
ostina,  /.  btc   Spt^e:    vlak    teče    proti    ostini 

zakreta  (gcgeii  btc  Spit^c  bcž  3Bed}ieI?),  DZ. 
ostišče,  n.  ber  iianjenftiel,  C. 
ostiti,  im,  vb.  impf.  ailfpic^cn:  o.  ribe,  Cig. 
9stnat,  adj.  fpi^ig,  Z. 
ostnica,  /.  bie  ©tad)cIborftc,  Mur. 
ostničar,   m.  neka  povodna  ptica:  bcv  SporU' 

fliigci  (parra),  Erj.fZ.J. 
ostnina,  /.   =  ostnica,  Mur. 
ostno,    n.   i)   ber   ®tad)cl,    Meg.,  Jam.;    bie 

©pifie,   ZgD.;  —  2)  pl.  ostna,   ber  SSeber- 

ftrerfer,  Jan. 
ostoibje,    n.  ba§  StiegcntjauS,   Lcvst.  (Pril.J; 

—  prim.  stolba. 

ostoipje,   n.  bie  Sauleneinfoffung,  Cig.,  Vrt. 
ost9piti,  stopim,  vb.pf.  =  obstopiti,  umriligcii, 

uni§inge(n,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  Burg. 
ostra,  /.  =  ostriga,  bic  ^(ufter,  Mur.,  Cig..  Jan. 
ostraclzem,  zrna,  »2.  ha^  8dierbengcrid)t,  ber 

Dftrocigimi^. 
ostrac,   m.   =  ostric,    C. 
ostrahern,  adj.  =  jako  oster,  BlKr.-Let. 
ostrahovati,  ujem,    vb.  pf.   jiiditigen,    Z.;  — 

bčiiibigen,  M. 
ostraševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ostrašiti. 
ostrašiti,  strašim,  vb.  pf.  in  S^MJ^^Jt  t)Cr)e^cn, 

ein)diiid)tcrn. 
ostrašljiv,  i'va,  adj.  ^iirc^t  crrcgenb,  Jurč. 
ostražiti,  stražim,  vb.  pf.  (blird)  SSac^cit)   be= 

fdjii^cil,  Jan.(H.). 
9strc,   m.  i)  bie  ©c^arfc,  bie  Sd)ucibc,  ogr.- 

M.,  C;  —   2)  =  osten,  ber  (2tad)el,  Jam. 
ostrčica,  /.  bn§  9iictgra#  (carex),  C. 
ostfd,  /.  Cig.,  pogl.  oskrd. 
ostfda,  /.  C,  pogl.  oskrd. 
ostreči,    strežem,    vb.  pf.    bcbicncil,    bcluirtcn, 

Mur. 
ostregati,  am,  vb.  impf.  belauerit,   C. 
ostregovati,    ijjem,    vb.  impf.    betaueni,    bc= 

obadjtcti:  o.  koga,  ogr.-C. 
ostrekei,  kla,  adj.  i )  ftarr,  Guts. ;  —  2)  93or= 

Uiiirfe  uid)t  bcaditciib:   o.  človek,   Kor.-C; 

—  bb§artig,  Guts.,  Jam.:  o.  pes,  C;  —  prim. 
strčati. 

ostrekleti,  im,  vb.  pf.  eiftarren,  Z. 

ostrel,  strela,  m.  bcr  3(nid)U)ši,  ber  2trciffd)lilv, 

Cig. 
ostreiba,  /.  bie  Sc^ufžtuuiibc,   Cig.,  Jan. 
ostrelek,  l^ka,  m.  =  ostrel,  Jan. 
ostreliti,   im,  vb.  pf.  —  obstreliti,  anid)ie§en, 

Mur.,  Cig.,  Jan. 
ostreljenina,  /.  bie  Sd)U)§nJUlibe,   Cig. 
ostrenje,  n.  ha^  Sdjdrfcii,  Cig.;  —  'oa§  Spi^en 

bcr  ^'Uebciipfdfile,  ./i'^/;.^^;  —  o.  razuma,  bic 


ostrešek  —  ostrilen 


-  862  — 


ostrilo  —  ostrmje 


Sc^arfuiifl,   bie  'illu^bilbunfl  "oa  'iscvftanbc^, 

ostržsek,  ška,  w.  i )  ber  2)nd}«ovjpnin9,  Jan. 

fHj-.-tic  .'outtidmpc,  Jan.;  — 2)  =  ostrešje, 

bie^adiiing,  ./««.;  — 3)  =  klonica,   V.-Cig. 
ostrešje,  ».  bosi  5^nd)H)Crf,   C.ig..  Jan.;  vrabci 

so  se  skrivali   za  ostrešja,    Vrt. 
ostreti,  im,  vb.  impf.  jcfiarf  jcin:  ostreče  sen- 

čece  =  ostro  seno,  Spcs.-Pjk.fCrt.). 
ostrevo,   n.  pogl.  ostrivo. 
ostrezati,    am,    i'b.  impf.   ^crilin)pdf)Cli,    tudi: 

5tDecf(ož  ^erumgaffen,   t)enimlungcni ,    Svet. 

(Rok.). 
ostrezovati,  ujem,  vb.  impf.  =  ostrezati.  Svet. 

(liok. ). 
9Strež,   m.  ber  SSorjC^  (perca  fluviatiiis),  Miir., 

C/>.   Valj.n<ad)\  ostrež,   eža,  Frey.(F.). 
ostrgača,  /.  pogl.  ostrogača. 
ostrgati,  strgam,  žcm,  vb.  pf.  rtiicj'?  abjiijabeii ; 

o.  ribi  luske;  ostrgani  kruh,  baš  Stajpclbrot, 

Cig.:  —  bciri)Qbcu ;    lonec    o.,    dimnike    o., 

bie  9iaud)fdnge  abfegeu,   Vod.(Iib.  sp.J;  ra= 

bicren:  o.  z  nožičem  zapisano  besedo,  Jan.; 

kože  o.,   bie  f^^tle  auf  ber  (Vlciidjjcite  glott= 

idiaben,  idilidjtcu,  C;>. 
ostrglača, /.  ber  Mnoirciiftoct,  C;  — bie  Sprcij« 

ftange,    M.;    —    (nam.   ostrogljača  r,    prim. 

ostrogača). 
9Stric,  m.  =  ostre,  bic  @d)neibe,  kajk.,  ogr.- 

Valj.fRad). 
ostrica,  /.  i)  bie  (5d)arfe,  bie  Sd)ucibe,  Cig., 

Jan.,    DZ. ;    britvina    ostrica,     pravi    kmet, 

Levst.fGlas.J;  —   2)  ber  ^eljeit.saden,  Cig.; 

—  3)  neka  riba,  C,  Jp.-Krj,(Torb );  —  4) 
neko  jabolko.  Mariborska  ok,- Erj. (Torb.); 
'-ba5C£l}perngrQC'(cyperus),7"i/s./'/?.^;  rumena 

o.,  bae  ge(bli(f)C  Cilipenigroe  (cvperus  flavcs- 
cens),   Č. ;  —  bie  ©C^lllicle  (aira),   Cig.,  C, 
Medv.fRok.J. 
ostric,  iia,  m    bcr  9lrbciter,  ber  bic  SBciiigort^ 

pfol)Ie   ipibt,   (ostric)  ./l•7/l.>^^ 

ostričast,  adj.  )d)art,  ipiliig,  Z.,  /ies. 

ostriček,  čka,  m.  ciiic  '2!il"tcUirt,  C.,  Vrt.;  ==- 
pasji   stric,   kajk.- \'alj.( Rad). 

ostričevka,  /.  ber  Tiftcifiilt,  Jam. 

ostrici.  stri-!cm,  vb.  pf.  1 )  mit  ber  Sd)ere  be= 
)d)uciben,  jd)cien;  <>.  lase,  brado,  ovco  o.; 
o.  kfiga,  jcmaiibcin  bie  .'^oare  id)in-ibcu:  o.  se 
dati,  )id}  ^ie  .'onare  idinoibcn  loffeu;  o.  sukno, 
fin  Illd)  Obffllltfll,  Cig.;— 2)  o.  se  —  nsuti 
se  (o  grozdju),  obtallfii  („oii>Mcifien"),  ^t.-C. 

ostrTčka,  /.  neko  jabolko,  Dic  WolbpnrnietlC,  C. 

čstriga.  /,  bie  'iJlllftcr,  Cig.,  Jan.,  C.;  užitna  o., 
bie  ej^bore  Vliifter  (ostrca  cdulis),  Krj.(Ž.)\ 

—  prim.  it.  ostrica,   dial    ostiiga. 

čstrigar,  rja,  m.  bcr  Vliifteriifiiiigcr,  ber  ''.Hiiftciii 

itiotui,   Cig.,  .lan. 
ostrigarica.  /.  ba^  ?luftcrinueib,  Cig. 
ostrigati,   am,  vb.  impf.  ad  ostrici;   1)  mit  bcr 

£d)crt'  be|d)iicibeii,   jdiercii ;  —  2)  o.  se,  = 

osipati  se,  obfaHrii  ( „nii'>ifif}eii",  non  fSciit' 

bccren  \i(id)  bcr  '^liife),  .S/. -C 
ostritce,   n.  =  ostrivcc,    (^ig. 
ostritcn,    tna,    adj.    jd)(irfenb,   j^iim    Sd)drfen 

biciicnb,  2d)drf  ,  Cig. 


ostrilo,  n.  1)  ter  (£d)drfapparQt,  Cig.;  ber 
2S5ciM'tein,  C;  =-  klepi.  ba?  2;eiigeljeug, 
Ahac;  —  2)  dvorezna  strgulja,  s  katero  se 
reže  satje,  Levst.fBeč.). 

ostrina,  /.  i)  bie  £d)drfe;  nož  je  ob  ostrino, 
\ia^^  TOoiJer  f)Qt  feine  Sdidrfe  Dcrlorcn,  /'0/7.; 
o.  (človeškega  uma),   ber   2d)arf)inn,   Cig.; 

—  2)  bfii?  Sdiarfe,  ba»  Spi^ige:  Na  trnati 
ostrini  Žlahtna  vrtnica  cveti.  Slom.;  —  bie 
£d)ncibc,  Cig.,  Jan.,  Cig.fT.J;  —  bie  Spi^e, 
Jan..  C;  —  ein  )d)arfi^§  2l>cr!,^eiig:  prinesi 
mi    kako  ostrino,  jv^hSt. 

ostrinar,  rja,  m.  ber  }il1itigen)d)micb,  Cig. 

ostrinjak,  m.  'ba^,  3pi&mc|ler,  Jan. 

ostriš,  m.  ber  ^onifortja^    zool.),   h.  t.-Cig. 

(T.). 
ostriški,  adj.   5(ufteru=:    ostriškž    lupina,    bie 

?liil"teniid)a(c,  Cig. 
ostriti,  im,  vb.  impf.  jd)drfen;  o.  nože;  o.  pod- 

kove,  Levxt.(Podk.) ;   —  )pi^^en :  o.  kolje  za 

vinograd,  C,  jv^liŠt.;  —  o.  se,  jpi$ii'(  Iticrbcn : 

trn  se  iz  mladega  ostri.  =  tnai?  ctlic  DJeifcl 

uicrbcii  luid,   breiint   bnlb,    Cig.;  —  o.  um, 

bcii  tH-rftaiib  id)drfen,  Cig. 
ostrivec,  vca,  m.  t>a§  iSdjdrf^eic^cn,  bcr  2lcu= 

tli«,  Jan. 
ostrivo,  n.  ba§  Sdidrfeiien  fiir  $){iif)Ifteine,  ber 

;-^iiiei)pil}  ber  Stcitimetie,  (ostrevo)   \'.-Cig. 
ostriž,    »J.  bcr  (Vliif^barjd)    (perca    tluviatiii.s), 

Jan.,  Erj.fŽ.J,  Ga-{iče  na  Krki-Erj.(  Torb.) ; 

—  prim.  ostrež. 

ostrižek,  žka,  m.  i)  etnni'3  mit  ber  Sdicre 
_ '',?lbgcid)iiittcuc§  ;  ostrižki ,  bae  3d}erl)aar, 
'  ^Hipicrabfdjnil^cl  u.  bgl.,  Cig.;  —  2)  ein  fntjl 
Weid)orener,    Štrek. 

ostrižen,  žna,  adj.  '?(u|'tern=,   Cig. 

ostriženec,  nca,  m.  ciii  ^JJiinii  mit  be)d)oreiifm 
.^opfe,  ber  Sd)orfopf,  Cig. 

ostrižine,  f  pl.  bie  3d)eriiiotIc,  bic  Jvlorfiuofle, 
Cig..  C. ' 

ostrižišče,  n.  bic  9luftiTnbonf,   Cig.,  .lan, 

ostrižnica,/.  bic  ^^luftcniiuidicl,  bie  '?luftcrfd)oIc, 
Cig..  Jan. 

ostrižnjak,  m.  bcr  ''^iiftcriibcfidltcr,   Cig. 

9Strje,  )/.  ^ic  3dmeibc,   C.,   (ostrije)   Cig.fT.). 

ostrmeneti,  nii,  vb.  pf.  ciftiiilllClt,  C'— pogl.' 
ostrmeli. 

ostrm^ti,  im,  vb.  pf.  1)  er|tarrf  It :  roka  mi  je 
ostrmela,  Z.;  jezik  mu  je  ostrmel,  lias.; 
steklemu  psu  oči  ostrme.  Vrtov. (Km.  k.); 
veliko  zarodičev  ostrmi,  da  več  ne  rastejo, 
\'rtov.fVin  );  —  7)  l)aiigcit  bleibcii  (Don  ciiicm 
flcfddten  iBaumc),  Cig. ;  o  drevesu,  ki  pose- 
kano ne  paile  na  tla,  ampak  se  nasloni  na 
drugo  drevo,    pravijo,    da   , ostrmi".   Sotr.; 

—  3)  nor  Staniicn  ftarr  mcrbcii,  ernmincn; 

ostrmeli  so  nad  tem-'c  prvim  čudežem,  Ravn. 
ostrmcvati,  am,  vb.  impf.  ad  ostrmcti ;  ,\U  er= 

ftomien  pflegcn,  Jan. 
ostrmina,  /.  =  strmina,  Jan.  (//.). 
ostrmiti,  mi.  vb  pf  i)  jtcil  mad)en,  Jan.fH.); 

ostrmlien,    gobiijdjt,    Cig.  ( T.);   —   2)  o    se, 

bangen  blciben  (Uon  cincm  gcfdlltcn  ^Saumc), 

C.;    —    prim.  ostrmeti  2). 
ostrmje,  n.  ftcitc  Crtc,   C. 


ostrmljiv  —  ostrorobat 


8fi8 


ostrorog  —  ostrupeniti 


ostrmljiv,  i'va,  adj.  crftauiilirf),  Jan.(H.). 

ostrnica.  /.  pogl.  ostrvnica. 

ostroba,  /.  i)  bic  Sdidrfc,  C;  —  bie  Strciiiic, 
C;  —  2)  bic  Sdincibe,  Cig. 

ostr9Ča,  /.  =  ostrota,  ostrost,    C. 

ostr9Čiti  se,  stročim  se,  vb.  pf.  |id)  bol)iiljeii, 
Cig.,  Z. 

ostrog,  stroga,  m.  cilt  mit  ^Milifjobcn  uiiit-jc= 
bciier  Drt,  Valj. (Rad);  ciii  bffcfticitei  £)it, 
CMt  bcfeftiglc:-  Sa^cv,  yiiir.,  Cig.,  Jan.\  — stsl. 

ostr9ga,  /.  i)  ber  Sponi,  Diet.,  \fur.,  Cig., 
Jan.,  nk.;  petelin  ima  ostroge,  Diet.;  —  2) 
ostroge  =  stogi,  štirje  koli  okolo  stožja  v 
tla  zabiti,  Beti.-Erj.fTorb.J:  —  j,)  ostroge 
=  na  pol  okleščene  veje    na    rakli,    Tulm.; 

—  4)  bcr  ^Svombccrftraurf)  (mbus  tVuticosus), 
Rei.-C.:  —  d\\t  Sinnfe  be'5  'i^rouibeci-ftiaiidjcsi: 
kopina  ima  dolge  ostroge,  Fr.-C; —  tudi: 
bic  9ldcrbrombeei"C  (rubus  caesius),  C;  — 
bcr  3{ittcripOVn  (delphinium),   Cig. 

ostrogač,  m.  ber  Sportttrdger,  Cig. 

ostrogača,  /.  rakla  z  vejami  na  pol  oklešče- 
nimi (^ostrogami" ),  na  kateri  se  suši  seno 
ali  detelja ,  John. ;  (ostrgača ,  Bole  -  Erj. 
[Torb.]). 

ostrpgar,  rja,  m.  i)  bcr  (Spoviujtac^cr,  bcr 
©porer,  Cig..  Jan.;  —  2)  bcr  'iS?cI)rt)DgeI 
(palamedea),  Evj.fZJ. 

ostrogat,  ata,  adj.  be)pontt.   Cig. 

ostr9gev,  gve,  /.  bcr  Sporn,  ogr.-  C,  \'alj. 
(Rad). 

ostrogiavec,  vca,  m.  ber  Spigfopf,  Bes.;  — 
=  sveder,    \'od.fPes.J. 

ostr9glež,  m.  bie  Spomamnicr,  beli  o.,  bie 

Sd)nceammcr  (emberiza  nivalis),  C,  Z.,  Frey. 

(F.). 
ostrggli,  m.  pl.  i)  bie  Sporen,  M.;—  2)  ber 

SiMtteriporn  (delphinium).  Jam. 
ostrogon9sec,  sca,  m.  =  ostrogač,  bcr  SpOlU- 

trdger,  Cig. 
ostrojiti,  im,  rb.  pf.  1)  imucnbig  mit  SSrctterit 

bctleibcn,   au'?:iimiiicnt   (im  33criibait),  Cig.; 

—  2)  griinbcii,  ftifteu,  C.  ,-  —  3  1  gcrbcii;  —  au.§= 
beijen :  preden  lan  razgrneš,  z  vodo  ga  po- 
moči, se  lepše  ostroji,    Vod.fl^b.  sp.). 

ostrok9ten,    tna,    adj.    jpi^milifclig,   Cig.  (T.), 

Cel/Geom.j. 
ostroHst,   lista,  adj.  raufjblčitlrig,   Cig.,  Jan.; 

id)arfblnttrig,   Jan.  i)H.) ;  —  ostrolisti    javor 

=  ost!olistnica,  bie  Stedipatmc,  C. 
ostrolistEn,    tna,  ad).  =  ostrolist,    Ja7i.  (H.). 
ostrolistnica,  /.  =  božje  drevce,    bie  Sted)= 

palme,  Jan. 
ostronos,  nosa,  adj.  fpi^nafig,  Bes. 
ostroobrazen,  zna,  adj.  noit  crilftcm  ©efic^tc, 

C.;  ostroobrazni   birokrati,  Jitrč. 
ostrook,    (Jka,  adj.  fc^arffic^tig,    Cig.;    \d)ax\^ 

blicfenb,  Cig.fT.J. 
ostr9pje,  n.  bie  ,3'i""'crbede,  Jan. 
ostropluta,  /.  ribe  ostroplute,  bic  Stacf)e(fIof)er 

(acanthopteri),   Cig.fT.J,  Erj.(Ž.). 
ostrorezen,  zna,  adj.  jd)arifcf)neibig,  Cig.,  Jan. 
ostrorob,   roba,  adj.  id}arftQntig,  Jan.,  C. 
ostrorobat,  ata,  adj.  =  ostrorob,   Cig.,  Jan. ; 

ostrorobato  orodje,  SIS. 


ostrorog,  rcjga,  adj.  fdiarffHunig,  Cig. 
ostrosečen,  čna,  adj.  fd)arfjd)i!eibig,   Cig. 
ostroslemenat,    ata,    adj.    mit    fiiarffontiger 

^•irftc :     ostroslemenati     griči  ,    jpi|igipfeltgc 

."oiiool,  Zora. 
ostros9den,  dna,  adj.  ftrciig  iirtl)eilcnb,  5/.V. 
ostrost,  /   bic   Sdjdrfc ;    bic  9}auf)igfcit,    bie 

®re(Il)cit;  bie  Strciigc,  k.\    -  pri  m.  oster, 
ostrostrelec,    fca,    m.  bcr    Sd)arfjd)iige,   Cig., 

Jan.,  C. 
ostrošilast,  adj.  fcingc)pi^t,   Cig, 
ostrota,  /.  =  ostrost,   Cig.,  Jan.,  Cig.  (T.). 
ostroum,  uma,  m.  =  ostroumje,  \Iur.,  Jan. 
ostroumen,  mna,  adj.  jd)arf|iiiiiig,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  Cig.fT.J,  nk. 
ostroGrnje,   n.   burd)bviiigciiber  33erftniib,   ber 

Sd)Qrfl'inil,    Cig..  Jan.,   Cig.fT.J,  nk. 
ostroumnost,    f.   bie    Sc^arffinmgfeit,    .Mur., 

Cig.,  nk. 

ostroušnik,  m.  berjeiiige,  ber  ein  fc^orfel  ®el)6r 
I}at,  C 

ostrov,  strtjva,  ?n.  bie  ^nfef,  j\ftir ,  Cig.,  Jan., 
Cig.fT.J,  Met.,  Jes.;  —  stsl. 

ostr9vast,  adj.  iiijclfbtmig:  ostrovasta  brada- 
vica, bic  ummalltc  ^^ipi^e.  Erj.fSom.J. 

ostrovid,  vida,  m.   =  ris,  ber  iiud)§,  Mur. 

ostrovid,   vida,  adj.  fdinrfficfjtig,   Cig. 

ostroviden,  dna,  adj.  )d)nri|"id)hg,  Mur.,  Cig. ; 
ostrovidno  oko,   Str. 

ostrovidnost,/ bieSc{)arf[ic^tigfeit,  Mur.,  Cig. 

ostr9vnat,  adj.  inie(rcid),  Cig.,  Jan.;  —  pnm. 
ostrov. 

ostr9vnica,  /.  eiiie  Strt  jd^arfe^   5Bieiengra§, 

C;  ber  3icft  (stachys),  Z. 
ostrovoh,  voha,  adj.  mit  fi^arfem  @erud)finn, 

Levst.fZb.  sp  J. 
ostrozob,  z(Jba,  adj.  jdjarfsiibnig,  nk.;  ostro- 

zobi  polhi,  Jurč.;  —  oslrozoba  skrb.  Str. 
ostroz9bčast,  adj.  mit  ld)arfcn  3'i^"'^cii,  C^^- 
ostr9Žec,  žca,  m.  ber  gartf"  (gcogr.),  Cig.fT.J. 
ostr9Žen,    žna.    adj.  Sporil=;  ostrožno  kolce, 

ba^  Spornrdbd)cn,  Cig. 
ostr9Žica,  /  dem.  ostroga;   i)  fteitier  Sporn, 

Valj.fRad);  —   2)  =  ostrožnik,  bcr  Siittcr* 

fpovn  (delphinium),   Cig. 
ostrožina,  /.   ^  ostrožnica,   ber  93rombccr= 

ftraud\  Jan.fH.J. 
ostr9Žnica,  /.  bic  Sroiiibccrftonbe,  bie  35rom- 

bcere    (rubus    tVuticosus),    Mcg ,  Mur.,  Cig., 

Dol.-Erj.fTorb.),  Levst.fM.J,  Notr..  Polu;  — 

bie  SUtcrbrombcere  (rubus  caesius),  Tuš.fR.J; 

—   neko  jabolko,    C, 
ostr9Žnik,   tn.    i)  =  ostrogar  1),  Jan.fH.J;  — 

2)    ber    ^Hitterlporn    (delphinium    consolida), 

Cig.,  Jan.,  Tuš.fR.J,  Cv. 
ostrugati,    gam,    žem,    vb.  pf.   obfi^aben;    o. 

kožam  dlako,    Cig.;    o.  kože,  bie  %c{U  au^' 

fleifc^en,  Cig. ;  o.  kopito,  ben  .t)uf  auvjd)nciben, 

Cig. ;  —  Qbl)obcIn,  abbrcdiieln,   Cig. 
ostruniti,  im,  vb.  pf.  mit   Saiten  beipanncn, 

Cig.,  Jan. 
ostrup,  m.  bic  58ergiftung,  Cig. 
ostrupeniti,    i'm,   vb.  pf.    ticrgiften,  Jan.,  M., 

Bes.;  tisti  pogovori  so  tvoje  srce  popolnoma 

ostrupenili,     Skrb. 


ostrupiti  —  ostuda 


864  — 


ostuden  —  osuplost 


ostrupiti,  strupim,  vb.  pf.  »ergiften,  Dict.-Mik., 
Guts..  Mitr.,  V.-Cig.,  Jan.,  nk. 

ostrupljčnje,  n.  bie  58ergiftimg,  Cig. 

ostrupljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ostrupiti, 
nk.,   (ostrupovati)  Z. 

ostrupnica,  /.  bie  S8ei\^ifteriii,  Cig. 

ostrupnik,  m.  ber  58ergifter,  Cig. 

ostrupoviti,  im,  vb.  pf.  »ergiften,  Diet. 

ostruž,  m.  i)  prva  odsekana  treska,  C;  — 
2)  ber  enttornte  SRaižfoIben,  C. 

ostrGžek,  žka,  m.  i)  bQ§  '•j(bicf)abie(,  Cig.; 
nav.  pl.  ostružki,  Cig.,  Jan. ;  ^.  ^.  btc  '3lbfd)abiel 
»on  ro^cn  ©rbapfcin,  Ip.-Erj.(Torb.j;  rožni 
ostruški,  btc  .'oornipdne,  Cig.;  glavničarski 
ostružki  so  dober  gnoj,  Vrtov.fKm.  k.);  sre- 
brni ostružki,  bie  Silberfld^e,  DZ.;  zlatar- 
ski ostružki.  bie  ©olbicfmiiebštrdle,  Cig.;  — 
ostružki,  bie  'JrecftielabfdUe,  Cig.,  Jan.;  — 
©obcifpdne,  Cig.,  Jan.;  (rus.j;  —  2)  bet  cnt= 
tonite  9}Jaie>folben,  Goriška  ok.-Erj.(Torb.). 

ostruži,  f.  pl.  bie  ?tbic^abjel,  Cig.;  i]^.  33.  bie 
obgeidiabte  i>aut  ber  Srbapjel),  M.,  Xotr.;  — 
bie  ."pobelfpdne,  3/. 

ostružina,/.  ber  'JlbfaU  beim  Scfiaben,  2;red^fc(ii, 
Jan.;  ostružine,  5(b|d)abicl,  Z.;  —  ^  luski  ječ- 
menovi, IgfDol.J. 

ostružiti,  im,  vb.  pf.  obfcfiaben:  o.  kože,  bie 
.'pSute  ab,ye^cn,  abffeifd)eu,   ^'rt. 

ostružje,  n.  coll.  =  ostružki,  ?(bjcf)ab)ef,  Cig.; 
ber  S^rec^lelabratl,  .'pobelipane,  Jan. (H.);  — 
^  senen  drobiž,  senene  mrve,  baž  §euid)t, 
Rihenberk-Erj.i"Toib.J. 

ostružnica,  /.  bie  5^re(f)je[boiif :  les  na  ostruž- 
nici  vrteti,  Slom. 

ostrv,  T,/,  i)  ein  biiitiicr  Stamm  mit  ^adcn 
ober  Spriejieln,  aiif  »ueldje  ©arbcn  geftccft 
njcrben,  bamit  [ie  trocfnen,  bie  ,'oiifi'Iftaitge, 
(meift  ein  jitnger  ^aum  tnit  turj  bc^aucncu 
Vifteni;  na  ostrvi  tudi  deteljo  de  vajo,  da  se 
suši,  KrGora;  —  2)  pri  kozolcu  glavni 
steber,  katerega  podpirajo  opornice,  Tolm- 
Erj.fTorbJ. 

ostrva,  /.  =  ostrv    i),  Mur.,  Jan.,  Poh. 

ostrvica,  f.  dem.  ostrv   i),  Jan  (H.). 

ostrvička,  /.  dem.  ostrvica,  Mur. 

ostrvnica,/.  =  ostrv  i),  M.;  ne  prav  do  polti 
obsckana  rakla,  na  kateri  se  suši  detelja  ali 
snopje  (nav.ostrnica),/,o:J,  Lašče-Erj.fTorb.J, 
\ov.,  Uvst.fPril.J,  Dol.,  i\otr.;  volkodlak 
ostnnico  na  njivi  po  božiču  mckasti  in  grize, 
fjZv. 

ostržek,  žka,  »i.  1)  nav.  pl.  ostržki,  9(b)d)ab)cf, 
Cig.,  Jan.,  C;  kuhinjski  ostržki,  Vrtov.(Km. 
k.);  —  2)  ein  Pcrfiimmcrtcr  a)icn)di,  Dol. 
ostržine,  f.  pl.  =  ostržki  i),   C. 

ostud,  m.  drvarnici  (frregciibe*:  ba^  2d)cii)nl, 

Cig.;  Niso  vedeli  ne  znali,  Kaj  in  kdo  je 
te   (=  ta)  ostud,   Spci.-.Mik.;  —  bcr  ©lirill 

he4  TOoifdfcr«,  bcr  vSiigerling,  Gor. -Valj. 
(Rad). 

ostud,  /.  baž  Scftcufal,  Gor.-.Mik.;  o.  in  gnu- 
soba, Rog  -Valj. (Rad). 

ostuda,  /.  I )  bcr  tefcl,  bcr  •Jlbfdien,  bcr  (Mrau«, 
Mur.,  Cig.;  —  2)  cttuo«  (£fcl^Qftc§:  pehar 
poln  ostude  in  gnusobe.    Valj.^Rad);  —  bcr 


Gireuet,  ba*  3d)cufal,  Cig. ;  —  ein  etelfiafter 

SJZenfc^,  Štrek.;  Da  jaz  bi  se  s  tako  ostudo 

boril!  Levst.fZb.  sp.J. 
ostuden,   dna,   adj.   efclboft,   ic^euBltc^,   Diet.. 

(^ig..  ,/an.,  nk. ;  o.  kot  stara  mast,   Guts. 
ostudeniti,   im,  vb.  pf.  ertditen,   C, 
ostuditi,   im,   vb.  pf.  etcl^aft   mac^en,   Derun= 

rcinigeii,  Z.;  —  o.  se  =  pristuditi  se,  7^»«^. 

(Post.). 
ostudljiv,  iva,  ad).  mit  Stel  cerbunben,  Cig. 
ostudnež,   m.  ber  StcI^afte,   ber  ?lb)d)eiilic^e, 

C,  nk. 
ostudnica,  /.    i)    ein    etelf)afte^    SSeib,    Valj. 

(Rad);  —  2)  bcr  SRcgemuurm,  Cig.,  Gor.; 

—  ■}}    ostudnice,    ber    93hitfledcnQU§)d)tag, 
bie  ^etC)d)en  (petechiaei,  Mur.,  C. 

ostudnik,    m.    i)   ein   eteltiftfter,   abidjculidicr 

9Jfcn5di,  Cig.;  —  2)  bcr  Gngcrling,  Cig. 
ostiidnost,  /.  bie  ©fenjaftigteit,  bie  Sc^euBlic^= 

fcit,  Mur.,  Cig.,  Jan.,  nk.;  pregrehe  grdobo 

in  ostudnost  spoznavati,  Ravn. 
9stvar,  rja,  m.  bcr  9JioIuf!enticb§  Dberjl?feil= 

idltuanj  (limulus  Polvphemus),  Erj.(Ž.). 
ostvariti,  srsarim,  vb.pf.mnonUič)^^.  idezato, 

da    ostvarimo    veliko    misel,    ež    l)anbe(t  \\6) 

um  bie  Kealifierung  ciner  groben  '^'i>ti,  Cig. 

(T.).nk. 
ostvarjati,  am,  vb.  impf.  ad  ostvariti,  yik. 
ostvarjenje,    n.  bic  i^ernnrtddning,    bie  9(ctt= 

Pteiung :  o.  misli,  bic  .'otlpoftaie  (phil.),  Cig. 

(T.). 
9stve,  štev,  /.  pl.  ber  Treijad  jum   jyangcn 

ber  '\^'\id)t,  bic  (Viidigabcl,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 

—  bie  .'pnrpuue,  Cig.,  Jan. 

osuh,  adj.  ctmož  troden,   C;  osuhe  žilice  na 

\eiali,   Pire. 
osuhet,  hfa.  adj.  =  osehel,   Cig.,  Jan.,  C. 
osiihniti,  sfihnem,  vb.  pf.  =  osehniti,   C. 
osukati,  kam,  čem,  vb.  pf.  i)  ,^n)ammcnbrcf)cn, 

nbbrcfjcn,  Mur.;  — 2)  o.  se,  fid)  nmbrclicn,  C 
osuknjati,    am,   vb.  pf.   mit  ciucm  ^Kodc  bc  = 

flcibcn:  osuknjan,  ZgD. 
osumba,  /.  bic  i^crbdditignng,  C. 
osumek,  mka,  m.  bcr  ^i^crbad)t'3grllnb,  Cig. 
osumiti,  im,  vb.  pf.  in  i^cr^ad)t  bringcn,  ucr- 

bdd)tigcn,    Cig.;   to  bi  osumilo  moje  zdrav- 
niške vednosti,  lies. 
osiimljaj,  m.  bcr  ^crbQd)t^grunb,  Cig.,  Jan., 

DZ. 
osiimljati,  am.  vb.  impf.  ad  osumiti;  Ucrbad)ti= 

gcii,  C. 
osumljevati,  ujem,  vb.  impf.  =  osumljati,  C. 
osup,    m.  bic   llbcnaidiun.i,   bic  ^cftiir.^ung, 

bnd  Cfiitici^cil,  f.Vi,'..  .fan..  Cig  1  T.),  Valj. (Rad); 

—  prim.  stsl.  osapi.nčti,  crjd)rcdcn,  .Mik.tEt.). 
osupel,  pta,  adj.  crftaunt,  iibcrrafd)t,  bcftur.^t, 

nk.;    osuplo    koga    pogledati.    Svet.  (Rok.); 

ves  osupel,   Erj.(Torb.). 
osupcn,  pna,  adj.  ubcrro)d)cnb,  Jan. 
osiipiti,    im,    vb.  pf.  in    terftauncn   Pcrfcticn, 

nbcrroid)cn,  .Jan 
osuplost,  /.  bic  ^cftiir.V^cit,  bov  Giftauntfcin, 

nk  ;  kdo  popiše  njih  osuplost?  Erj,(Iyb.  sp.);. 

izncbiti  se  osuplosti,  Jure. 


osupniti  —  osvaljek 


—  865  — 


osvaljkati  —  osv^tnost 


osupniti,  supnem,  i-b.  yf.  i)  fid)  bctioffeil 
finbcn,  crftaiiucii,  Mm-.,  Cig.,  Jan.,  kajk.- 
Valj.(Rad) ;  osupnil  je,  ko  sem  mu  to  po- 
vedal, Mik.\  —  2)  =  osupiti,  uberrQ)d)cn, 
Jan.;  osupnjen  =  osupel,   Cig.,  Jan.,  nk. 

osupnjenje,  h. tiažSrftauncn,  kajk.-Valj.fRad). 

osiipnjenost, /.  =  osuplost,  Cig.,  Jan.,  kajk,- 
1  'alj.(Rad). 

osupovati ,  ujem,  vb.  impf.  ad  osupniti  2) ; 
ubevrnic^en,  Jan. 

osuroveti,  i'm,  vb.pf.  »crvoljcil,  UClttiilbcni,  Šol. 

osušati,  am,  vb.  impf.  ad  osušiti.  Z.;  Osuša 
mi  lice  kmetija,   Cb. 

osušen ,  šna,  adj.  etuia§  biuT  obcr  trocfcit, 
Cig.,  Jan.,  C,  Dahn.;  vosušni  deželi,  Dalm. ; 
osušno  meso,  leto,  osušna  jesen,  C;  osušno 
perilo,  tiolb  getrocfncte  SSdfc^e,  Svet.  (Rok.). 

osuševanje,  n.  bie  Jvodiiung,  bie  Soroden* 
Icguiig,  Jan.(H.). 

osuševati,  am,  vb.  impf.  =  osušati,  osuševati, 
(ujem),    \'i-t. 

osuševati,   ujem,  j'^.  impf.  ad  osušiti,  nk. 

osušiten,  Ina,  adj.  jur  Sfiodeulcgung  gef)i.irig, 
DZ.;  osušTlna  dela,  DZ. 

osušitev,  tvc,  /.  bie  Jrodentegung,  DZ. 

osušiti,  im,  vb.  pf.  trodeit  mac^eit,  nbbiirrcn, 

Cig.,  Jan.  ;  trodcil  Icgeil,   nk.;  o.  se,   tvodcu 

JDCrben,    Cig.,  Jan.;   —  o.  koga,   jemanbcit 

trodeit  Icgen,  auSjie^en  (fig.)»  Cig. 
osušnica,  /.  pri  strešnem  odru  spodnja  greda, 

ležeča  na  zidu,  bie  SJiouerbanf,  C,  Z.,  Ze- 

mon(Notr.)-Erj.(Torb.). 
osutek,   tka,   Hi.   i)  \ia^  3>erftreiite,   Mik.;  — 

2)  čine  §aiittranf:^eit,  Valj. (Rad). 
osuti,  spem  (sujem),  vb.  pf.i)  ving§  uniidiittten; 

o.  krompir,   bie  Sartoffelrt  be^aiifeln,  Cig.; 

—  befd)iitten:  o.  s  peskom;  —  nebo  se  je 
osulo  z  zvezdami,  Erj.  (I^b.  sp.J ;  —  \\<i} 
bcmdd)tigeu:  strah  me  ospe,  Jan.;  —  2)  o. 
se,  abfaticn  (Don  Saub,  93Iiitcn,  Jraubcn, 
©amen  u.  bgl.);  grozdje  se  je  osulo.  Z.; 
Oh,  cvetje  je  rahlo,  Črez  noč  se  ospe,  Greg.; 

—  fic^  cntlanben:  drevje  se  je  osulo,  bie 
SSdume  1:)ahcn  t>a^  2aub  »erlorcn;  bie  53(iiten 
Oerticven:  roža  se  osuje,  Preš.;  —  abriefcin 
(t)om  8anbe),  Cig.;  ^evau^fallen  (»oni  Sa= 
men),  Mur.;  abriipcn:  oves  se  osuje,  Cig.; 

—  3")  o.  st:,  au§)cf)lagen,  auija^vcn  (com 
.*oantQn§id)Iag),  Cig.,  Jan. 

osutine,  /.  pl.  =  osepnice,  bie  S3(fittern,  C. 
osiitnice,  /.  pl.  ==  osepnice,  bte  'iBlattcm,   C. 
osužnjiti,  im,  vb.  pf.  5um  ScfaDcn  nuic^cn,  C. 
csvačiti    se,    im    se,    vb.  pf.  ==  posvačiti    se, 

fidi  tieric^iutigern,  Jan. (H.). 
osvajač,  HI.  bcr  Sioberer,  C. 
osvajanje,  n.  bie  3i'C'9n"ng,  bie  3(neignung, 

bie  (Sioberuiig,  hA:. 
osvajatelj,  m.  ber  Srobeter,  Jan.(H.). 
osvajati,  am,  vb.  impf.  ad  osvojiti;  i)  ftc^  §11= 

cignen,  uinrpiercn,  erobern,  nk.;  —  2)  o.  se, 

fi^  ftet  mad)en,  Jan.  (H.). 
osvaljek,  Ijka,  m.  i)  ein  geroHte?  Stiid  S^eig, 

Cig.,   Gor.;    bie  Stopfnubel,  Cig.;    —   bie 

^\Vit,  Cig.,  Nov.;   ha^:>  SSnliel,  Valj.(Rad); 

—  2)  baž  ^illcnfraut  (pilularia),  C. 

Slov. -nem.  slovar. 


osvaljkati,  am,  vb.  pf.  (jit  ft^lo^djeii)  jnjanu 

niomollcn,  Z.;  —  špeh    je    bil  ves    omazan 

in  osvaljkan,  Andr. 
osvaniti,    nem,    vb.  pf.   anbvcc^en    (o    dnevu, 

solncu).   Z.,  C;   —   prim.  hs.  osvanuti. 
osvečava.  /.  bie  ^elcndjtung,  bie  ^Huntination, 

Cig.,  Jai.,  C,  7ik. 
osvečavati,  am,  vb.  impf.  =  osvečevati,  Cig. 
osvečevati,  ujem,  vb.  impf.ad  i.  osvetiti;  be= 

Icud)ten,  Cig. 
osvedočiti,    im,    vb.  pf.   i )  o.  kaj,  »on  etl»a» 

3cngni^  gcbcn,  Jan.(H.J;  —  2)  iiberjengen,  C; 

—  tudi:   osvedgčiti,   očim,   nk. 
osvestiti,  im,  vb.  pf.  o.  koga,  jnm  Sett)U)št^ 

fein  bringen,  Cig.(T.);  o.  se,  jum  33en)nfžt= 
fein,  ,^ur  iBejiniiung  tonimen,  Jan.,  Cig.(T.), 
Erj.(I\b.  sp.J;  nav.  osvestiti;   —  hs. 

osvet,  sveta,  m.  1)  ber  ^ciligenfdiein.  ^f.;  — 
ber  Jpof  be^  SOfonbe^,  M.;  —  2)  =  osvit, 
t^ai'  beginnenbe  Jage§lid)t,   Valj. (Rad). 

osvf  ta,  /.  bie  9{ad)e,  Mur.,  Jan.,  nk. ;  krvna 
o.,  bie  33Intrad)e,  Jan  ;  —  hs. 

osvf  tek,  tka,  m.  i)  ber  SBortag  eine^  groben 
j^efttagež,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  —  2)  =  so- 
praznik,  ein  abgcbrac^tcr  ober  ungebotener 
geiertog,  C. 

osvetel,  tla,  adj.  etmoS  !^etl,   C. 

osvften,  tna,  adj.  i)  feiertidj:  osvetna  prisega, 
C; — 2)  5{a^e»:  osvetni  vihar,  Vod.(Pes.) ; 

—  prim.  osveta. 

osvetinjenec,  nca,  m.  bcr  mit  einer  'DJJcbaitfe 

@eid)mitdte,  M. 
osvetinjiti,   Tnjim,   vb.  pf.  mit  cincr  9JlebaiHe 

au^jeicbnen  0.  fc^miiden,  M.,  Navr.(Spom.). 
osvetitelj,   m.  ber  9{dd)cr,  nk.;  —  hs. 

1.  osvetiti,  im,  vb.  pf.  nmleud)ten,  Cig.;  be= 
leuditcn,  Cig.,  Jan., M. ;  umftralilcn,  »erf  Inren,  C. 

2.  osvetiti,  fm,  vb.  pf.  i)  {}Ciligen,  Mur.;  — 
2)  rdd}en,  o.  se,  fid)  rdc^en,  Mur.,  Jan.,  nk.; 
(hs.). 

osvetje,  H.  i)a§>  2Be(tit)ftcm,  "oa^  SSeltgebdube, 

Cig.  (T.). 
osvetliti,    i'm,   vb.pf.    i)   gtdnjcnb   mac^en, 

bldnten,  pugen,  Cig.,  Jan.;  —  2)  bcftraf)Ien, 

bc(end)ten,  Cig.;  ob  mesečnem  mraku  solnčni 

žarki    lune    prav    ne    osvetle,    Ravn.  -Valj. 

(Rad);    nit,    osvetljena    z    rdečo    svetlobo, 

Žnid. ;  —  illumitiicren,  Cig.  (T.). 
osvetljaj,  HI.  =  izpreumljaj,  einlic^ter3tt>ifc^en= 

raum  (bei  eincnt  Gieifteetranfen),  Jan.  (H.). 

osvetljava,/,  bie  'i8eleud)tung :  o.,  katero  vzpri- 

.  jema  kaka  ploskev  od  druge  žareče  ploskve, 

Žnid.;  —  bie  ^Cnmination,  Jan. 
osvetljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  osvetliti;  bc= 

Icnd)ten,  Mur.,  nk. 
osvetljiv,  iva,  adj.  rac^fiic^tig,  nk.;  —  prim. 

osveta. 
osvetljivost,  /.  bie  9?ad^)ud)t,    nk.;  —  prim. 

osveta. 
osvetlobiti,  im,   vb.  pf.  ittnmtnieren,  V.-Cig. 
osvetnica,  /.  bte  Siddicrin,  Jan.,  Zora;  —  hs. 
osvetnik,    hi.   ber  JHdc^er,    Mur.,  Jan.,  Sol. ; 

—  hs. 

osv?tnost,  /.  bie  fjcierlid^feit  (a-  93.  eineš  Sibež), 
C. 

55 


osvetoželjen  —  osvojljiv 


—  866  — 


ošaben  —  oščititi 


osvetoželjen,  Ijna,  aiij.  =  osvctljiv,  Jau.;  — 

prim.  osveta. 
osvežiti,  im,  vb.  pf.  ouffrifc^en,  Jan.,  tik.;  — 

prim.  svež. 
osvinčiti,  im,  vb.  pf.  i)  um^,  uerbteicn,  Cisc-; 

—  2)  mit  ^Ici  tterje^eu:  osvinčen  bič,  ciue 
$citfd)c  mit  iMcifiigclii,  /^^D. 

osviniti,  vTnem,  vb.  pf.  Dcrrcn!cn,  C 
osvinjati,    am,   vb.  pf.    bciubcili,    befc^mii^en, 

Cif:;..  Jan. ;  —    bciliofcln,  Jam. 
osvTšek,  ška,  m.  omlačen  ali  otepen  snop  == 

otep,    ^'as  Krn-Erj.fTorb.J. 
osvit,  m.  i)  bie  SJiorgenbdmmerung,  Cig.fT.), 

M.,  Valj.fRad);  —   2)  ber  Sd)ein,   Cig. 
osvitek,  tka,  m.  bie  Sliotgenbdmmenuig,  Jan.. 

Cig.fT.J. 
osvitniti,  svitnem,  vb.  pf.  atibrcdjen :  osvitne 

dan.    Vrt. 
osvobajati,  am,  vb.  impf.  ad  osvoboditi,  LjZv. 
osvob9dba,  /.  bie  5i^^cimacf)ung,   bie  ©monci- 

potion,  Cig. 
osvoboditelj,  m.  ber  93efreier,  Cig.,  nk. 
osvoboditev,  tve,  f.  bie  greimac^ung,  bie  93e^ 

freiung,  Jan.,  nk.;   časna  o.  (od  vojaščine), 

Levst.f^.\auk.J. 
osvoboditi,  i'm,   vb.  pf.  frei  mad)en,  bcfrcien, 

Cig.,  Jan.,  M.,  nk.;   o.  učenca,  freijpred)cn, 

Cig.;  —  prim.  osloboditi. 
osvobodnica,  /.   r)   bie   58cfrcicrin,   Cig.;  — 

2)  osvobodnica,  ber  Saižbncf,  Jan.fH.). 
osvobodnik,  m.  bcv  jvveimac^er,  ber  33cfreier, 

Cig.,  Jan. 
osvobodnina,  /.  bie  greifprec^ungžgebiir,  Cig. 
osvoboden,  dna,   adj.  osvobodnp  pismo,  ber 

i.'ai»bricf,  Cig. 
osvob9ja,  /.  bie  f5reimad)ung,  bie  ©mancipO' 

tion,  Zv.;  ženska  o.,  bie  Jiaufnemancipatipn, 

.Str. 
osvoboj^nec,  nca,  m.  ber  33cfveitc,  ber  5'^'' 

gelofjcnc,  Cig.,  nk. 
osvoboj^nka,  /.  bie  33cfreite,  bie  ^^rcigclaffeuc, 

Cig.,  nk. ;  —  bie  ©moncipicrte,  .Str. 
osvobojevati,  ujcm,   vb.  impf.  ad  osvoboditi, 

(osvobodovati)    (^ig. 

osv^jba,  f.  bie  ,<^iicigiiung,  .Voi-.-C. 

osvojenje,  n.  bie  Vlm-igiiiirig,  bie  Cccupatioii, 
bie  (ftiniaf)mc  'eiiicši  Crtce),  Jan.f/I.J. 

osvojcvalcn,  fna,  adj.  CSloberiUig?  :  osvojc- 
vafna   vojska,    Cig. 

osvojcvanje,  »1.  bo%?  (Srobern :  osvojcvanja 
željen,  eroberiinfl«)iiri)tig,  Cig. 

osvojevati,  Cijcm,  vb.  impf.  iJi/ osvojiti ;  i)  fi(^ 
.Siicigncii,  crobcin,  Cig.,  Jan.,  nk.\  —  2)  o.  se 
česa,  fid)  t)on  eiiicr  Snd)c  frei  mnd)i-ii,  Jan. 

osvojevavec,  vca,  »1.  bcr  (Sroborcr,  Cig..  .lan. 

osvojitev,  tve,  /.  bie  ^^(iieigming,  bie  gjcfi^j' 
nc^niuiig,  bie  Črobcrimg,  Cig.,  .lan. 

osvojiti,  im,  vb.  pf.  \)  fid)  jueiflncit,  fid)  bc 
mddjtigeii,  crobcni:  o.  kaj,  o.  si  kaj,  Mur., 
Cig.,  Jan.,  nk.:  —  hrepenenje,  glad  osvoji 
koga,  bic  Scf)niiid)t,  bci  .'pmigcr  bcmiirijtigf 
fid)  jemaiibc*,  \'rt.;  —  2)  o.  se  česa.  ciitčr 
3Qd)c  lo«iit)crbni,  fid)  ooit  ibr  frči  mndjcit,  .fan. 

osvojljiv.  i\a,adj.  i)  eroberungvfud)tig,  OV- : 

—  2)  cinnc^menb,  Cig. (T.). 


ošaben,  bna,  adj.  aufgeblafeit,  !^oc^miitl)ig,  ftol,^. 
ošabiti,  im,  vb.  pf.  {)od)miit^ig  mad)eu,  .U«r.  ; 

sreča  jih  je  ošabila,  Ravn.;  —  o.  se,  );)V>6)- 

miit^ig  tnerben,   C. ;  tako  malo  se  kdo  sme 

ošabiti !  Ravn.;  \\<i)  in  bie  'Snift  iverfen,  Cig.; 

o.  se  s  čim,   auf  ettuaž  pod}en,  V.-Cig.,  C. 
ošabnež,  m.  ber  .'god)miit^ige,  ber  Stolje. 
ošabnica,  /.  bie  .S^oc^miit^ige. 
ošabnik,  m.  =  ošabnež,  Mur.,  Jan.,  Ravn.- 

Valj.fRadj. 
ošabnost,  /.  ber  iood)mvit^ ,    ber  Stofj,    bie 

2tufgcblQienf)eit. 
ošaliti,  šalim,  vb.  pf.  {)intergef)en,  C. 
ošantati,  am,  vb.  pf.  i)  binteiib  umge[)cit,  um« 

t)iitfcii,   Cig.;  -    2)  I)infenb  lucrbcn,  Cig. 
ošantavati,   am,    vb.  pf.  t)infenb  mad)cn,  ži- 

vinče  s  tepenjem  o.,  BlKr. 
ošarati,  am,  i'b.  pf.  buitt  fdrbeit,  Z. 
ošarbati,  am,  vb.  pf.  abpriigedi,  M.,   C. 
ošaven,  vna,  adj.  unfdjmad^aft,  ungejc^iiioljen : 

ošavna  jed,   C. 
oščaglja,  f.  eine  9(rt  tyro)d),  C 
ošcajati,    jam,    jem,  vb.  impf.,  pogl,  osčajati. 
oščap,    m.  kar  se  oščapne,    C. ;  bie  "'^Jrife,  Z. 
oščapek,  pka,  m.  bie  ^rife,  Dol.-Cig.,  Jan.,  C. 
oščapen,  pna,  adj.  kar  se  da  oščapniti :  oščapno 

drevo,   C. 
oščapiti,   im,  vb.  pf.  umfaffeit,  (ošapiti)  Fr.-C. 
oščapniti,  ščapnem,  vb.  pf.   uinfaffcn,   C 
oščavanje,  n.  bn^  3^1'^^'^"  •  ^^^''-  dolzega  ošča- 

vanja,  Levst.fZb.  sp.J;  —  prim.  osčajati. 
oščavje ,    n.  rastline   z   velikimi  listi,    PoJil.- 

Valj.(Rad);  —  prim.  ščavje. 
oščegečkati,    am,  vb.  pf.  =  oščegetati,   Cig. 
oščegetati,   etam,  ačem  (ečem),  vb.  pf.  bltrd)=, 

abfi^elii,  Cig. 
ošček,    m.  ber  ^fa^t,   Z.;  =  vod.  Št. -Valj. 

(Rad). 
oščeniti  se,  im  se,  vb.  pf.  ^mige  Jiicrfcii  (»on 

bcr  .'oiinbiii),  Cig. 
oščep,    šč^pa,  m.  bcr  Spccr,  Jan.,   C,  Jure. 

fTug.J:  —  prim.  češ.  oštep,  ber  Spicg. 
oščepatiti,    atim,  vb.  pf.  =  oščepiti,   C. 
oščepiti,    im,  vb.  pf.  =  oščapiti,  (ošep-)   C, 

Z.;  o.  se,  fid)  l)Criimn.'i»ben :  oslak  se  oščepi 

okoli  fižola,   Dol.;   fid)  iimid)liitgcn,    .Spcs,- 

^'ra^. 
oščepniti,  ščapnem,  vb.pf.  =  oščepiti,  (ošep-)  C. 
oščeniti,   ščenem,   vb.  pf   =   oščepniti,    C. 
ošč^tati,    am,    vb.  pf.  aiii--,   obbiirftcil,  Jam., 

Jan.,  M.,  DZ. 
oščititi,  im,  vb.  pf.  =  oščctati,   Cig. 
ošČ^vatt,    am,  vb.  impf.   =  osčajati,  osčajati, 

C,  Rib.-. M.,  I.asče-Krj.(Tnrb.). 
oščip,  ščipa,   m.  čine  Iraubcngattung,  (ošip) 

Ip.-C,  Vrtov.  (Vin.). 
oščipati,    pam,    pijem,    rt. /'/.  bcfitcipCIt,    ht- 

i^tuidcil. 
oščipavati,  am,   vb.  impf.  ad  oščipati,  Cig. 
oščipce,  adv.  abjloidciib,  Mik. 
oščipec,  pca,  m.  ciit  'ifi.Vrf.^ciig  .^iiin  9lbpfliideu 

ber  Vipfel,   bcr  9lpfcU'rcd)cr,  Cig. 
oščititi,  ščTtim,  vb.  pf.  mit  ciiicm  £d)ilbe  »cr^ 

fcf)cn,  fd)ilbcn,  Cig. 


oščivati  —  ošk^diiica 


—  8(57  — 


ošk9dnik  —  ošlatati 


oščivati,  am,  vb.  impf.  ad  oscati;  i)  beplffeil, 

C/y. ;  pes  oščiva  ogle,  BlKr.;  —   2)  o.  se, 

tliivnen,  3/. 
oščrbati,    am,    vb.  pf.  fd)aiHg  mad)cn,    a\\.?f 

jrfinrtcn,    Cig. ;   —  prim.  oškrbati. 
oščrbmiti,  Tnim,  vb.  pf.  =  oščrbati,  M. 
oščfbiti,    im,  vb.  pf.  =  oščrbati:  o.  skledo, 

nož,    C. 
ošemariti,  arim,  vb.  pf.  =  v  šemo  napraviti 

koga,  ma^ficreit,  Polj. 
oščiiliti,  ulim,  vb.pf.=  oštuliti,  ftu^eit:  ošču- 

Ijeno  oblačilo,   C;  (ošuliti,  Z.). 
ošemeti,   i'm,  vb.  pf.  nntrif{^  inerbcii,  Polj. 
ošfmiti,  šcmim,  vb.  pf.MtviavMtn,  Dcnmtmiueii, 

majficvcn:  o.  koga,  o.  se,  Cig.,  Jan.,  .1/.,  C. 
oš^pati ,   am ,   vb.  pf.  :^inteiib  tueibeii ;    vol  je 

ošepal;  bolezen  na  parkljih  stori,  da  živinče 

ošepa,  Levst.  (Nauk). 
ošepaveti,  fm,  vb.  pf.  ^^infetib  tneiben,  C. ;  konj 

ie  ošepavel.  Bes. 
ošepiti,  im,  vb.  pf.   pogl.  oščepiti. 
ošepniti,  nem,  vb.  pf.  pogl.  oščepniti. 
ošf  sten,  stna,  adj.  ošestno  blago,  Dergcitiglicficž, 

t)infalltac§  @ut,  C. 
ošfstkati,  am,  vb.  pf.  abgiifeln,  Z. 
ošfškati,am,  vb.pf.ah)()n\o,i{w,Cig.,Jan.,C.,Kr. 
ošeškovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  fan(  bei  ber 

Slrbeit  fcin,   unjcf)Iutl"ig  )ein,  C;  —  prim. 

šeškati    2). 

ošev,  šva,  m.  =  obse  v,  ber  93efa|,  bic  ®ar= 
nitut  (5.  33.  eine§  §ute§),  Cig.,  Jan. 

ošibati,  šibam.  vb.  pf.  mit  ber  9{ut^e  abftciupen, 
Cig. 

ošibiti,  i'm,  vb.  pf.  b\ti^cn,jvihSt.;  Derbiegcn,  Z. 

ošibka,  /.  eiii  fe{)Icr!^aftcr  %\.\%  Z. 

ošTbkati,  am,  vb.  pf.  fdjluadjCn,  Vod.(Iib.  sp.J; 
—   prim.  šibek. 

ošijnik,  m.  ba§  ,§a(§banb  (fiir  §iinbe),  Cig. 

ošiniti,  šrnem,  rt./;/'.  i)jniteiueinlarc5eii,buuucn 
Q)cgen[tQnbe  ehien  Stveid)  toerfc^en,  abfdjmi^en, 
Z.,  Gor. -Levst. (Rok.);  o.  koga  po  rokah  s 
šibico,  Vrt.;  itblipt.  eiiicn  Scfilag  tierfe^en: 
tako  te  bom  ošinil,  da  boš  Benetke  videl, 
BlKr.;  — {fig.)  o.  zavidnike,  Zora  ;  —  ftreifon : 
strela  ošine  lipo,  Let.;  v  tem  hipu  trešči  v 
drevo  in  ošine  pastirja,  V7t. ;  —  2)  o.  se,  ftd) 
abftreifcn :  suha  strn,  če  se  varno  ne  nosi, 
rada  se  ošine,  t.  j.  zrnje  odpade,  BlKr.;  — 
preja  se  ošine  na  vretenu  (fpringt  ah),  BlKr. 

ošišati,  am,  vb.  pf  bie  .S^aare  furj  abicfjucibcn, 
Cia- 

ošiškati,  am,  vb.  pf.  =  ošišati.  Dol. 

ošiti,  šTjem,  vb.  pf.  =  obšiti,  Mur.,   Cig. 

ošiv,   šiva,  m.  =  obšiv,    Cig.,  Jan.,   C. 

ošivati,  am,  vb.  impf.  ad  ošiti,  Mur.,   Cig. 

oškileti,  fm,  vb.  pf.  fdjtelenb  tvcrbcn,  C. 

oškiliti,  šk?lim,  vb.  pf.  fd)tetenb  gettjatjren,  C. 

oškititi,    škitim,   vb.  pf.  =   oščititi,    Cig. 

oškgda,  /.  bie  iBe)didbiguiig,   C. 

ošk9dba,  /.  bic  ^^eid)abigung ;  majhna  o.,  Ieid)te 

93eid)dbiguiig,  Cig. 
ošk9diti,  škodim,  vb.  pf.  be)d)abigen;  oškojen, 

beidiiibigt ,  jv^ltšt. 
ošk^dnica,  /.  bie  93ej(^abigerin,  bie  SSerlc^criii, 

CifT. 


ošk9dnik,  m.  ber  33efd)abiger,  ber  ^Berlefeer,  Cig. 
ošk9dovanec,    nca,    m.  bet  '8efd)abigte ,  Jan. 

(II). 
ošk9dovanje,    n.  bic  ^^cid)dbigiuig,  Jan.(H.). 
ošk9dovanka,  /.  bic  53cid)dbigtc,  Jan. (H.). 
ošk9dovati,  ujem,  1'^).  ;?/.  be)d)abigcii,  bena(^= 

tdciligcii;  —  Dcr(et^en,  Cig. 
ošk9dovavec,    vca,   m.  ber  ^Setc^dbiger,   Cig. 
ošk9mpati,  am,  vb.  pf.  glatt  abld)eren,  Gor.- 

Z.;    (oškombati)   C,    Nov.;    (prim.  škompa 

=  skopa  r). 
ošk9rnjičati ,    am ,    vb.  pf.  mit  ^ricfefll    t)er= 

jel)ett :  oškornjičan,  gcftiefelt,   C. 
oškrabati,    am,    vb.  pf.  befra&eit,    Cig.,   ogr.- 

C  ;  —  oškraban  kruh,    ein  33rot  mit  abgc« 

rajpelter  JHiiibc,  bnž  9{a)pelbiot,  Cig. 
oškrampati,    am,    vb.  pf.   =  oškrabati;   (mit 

^fdgeln,  klancu,  Soriien)  befra|en,  C 
oškrampniti,  škrampnem,  vb.pf.  fro^CJl,  ri|en, 

C;  —  prim.  oškrampati. 
oškrapel,    pla,    adj.  nnbig,  fntftig,   Z.,  C; 

oškrapla  zemlja,   infolge  ber  ®iirre  rau^er, 

iVrober  33oben,  C,  Z.;  rauf):  oškrapla  jedra. 

Glas.;  —  prim.  škorlup. 
oškrapniti,    škrapnem,    vb.  pf.  fruftig,  rinbig, 

raul)  roerbcn,   C.;  zemlja  oškrapne,   C. 
oškrbati,    am,  vb.  pf.  =  oškrbiti,  Z. 
oškfbiti ,    im ,    vb.  pf  jd)artig   ma(^en,   Jan., 

Lašče  -  Levst.  (Rok.) ;   o.  skledo,  oskrbljena 

majolika,  BlKr. 
oškrbljati,    am ,    vb.  pf.  fc^artig  madien:    o. 

steklo,  haž  ®[až  abbredjcit,  abjiebern,  abfiigen, 

C/o^.;  — biird)  23eitngen  fd^artig  mai^en,  Jan. 
oškrd,  m.  Jan. (H.),  pogl.  oskrd. 
oškrlatiti,  atim,  vb.pf.  i)  v  škrlat  obleči,  be* 

purpiircu,  Cig.;—  2)  purpurrotf)  mad)en,  Cig. 
oškfljiv,   adj.  fjeiflid)  beim  ©ffen,  M.,  C,  Ig 

(Dol.). 
oškrnfvzati,  am,  vb.pfhmd)  33cid)tteiben  t)cr= 

unftaltcn,  Gor.-Cig.,  ZgD. ;  —  pr\m.  oškrniti. 
oškfniti,  škfnem,  vb.  pf.  abbrijdcfn;  oškrnjen, 

abgenagt,  Diet. ;  —  quetfd}en  (3.  93.  sicif^eii 

ber  Jfliire),  C. 
oškfnjati,  am,  vb.pf.ht\\Ci%fa,  anfreffett,  Štrek.; 

podgana  je  oreh  oškrnjala,   Cig. 
oškrnjfcati,   am,  vb.  pf.  ^Vi\i\\^in,  Ravn.-Cig. 
oškrofotati,  am,  vb.  pf  =  oškropotati,  Mur. 
oškropiti,  i'm,  vb.  pf.  bcjpii^eil. 
oškropotati,   am,  vb.  pf.  befpri^en,  bciitbclit, 

Cig. 
oškroptati,  am,  vb.  pf.  =  oškropotati,  Mur.; 

s  krvjo  kaj  o.,  Burg. 
oškftati,  am,  vb.  pf.  škrtaje  oglodati,  opras- 
kati, mit  eiiiem  gcmiffett  ©erdufd)  benagen, 

befra^en;  o.  mizo,  steno,  Cig.;  miši  so  desko 

oškrtale,  jv^liSt. 
oškften,  tna,  adj.  jdjartig,  Jan. 
oškurš,    m.,  BlKr.,  pogl.  oskoruš. 
ošlaniti,  slanem,  i'i>./'/".  mit  ciiier 'ijieit)d)e  ober 

9{utt)e  fd)lageit,  M.,  'Gor.-Levst.(M.). 
ošlat,  šlata.  m.  haž  ^Bctafteii,  bie  'šBegteitung, 

Cig..  ogr.-Valj.(Rad). 
ošlatati,  šlatam,  vb.  pf.  i)  betofteit,  befii^Ieit, 

abgrcifcn;  —  o.  koga,  obpriigetn,  Cig.;  — 

2)  burd;  Xaften  roal)rnef)mcn,  ertajlen;  krajcar 

55* 


ošlatovati  —  ošuliti 


-  868  — 


osva  —  otaviti 


v  žepu  o.;  —  ošlatana  laž,  eiue  I}dnbgvciflid)C 
Siige,  C. 
ošlatovati,    ujcm,    vb.  impf.  ad  ošlatati,    be= 

taftcn,  Mur.,   Ci^. 
ošleviti  se,    im  se,  vb.  pf.  firf)  betrinfcil,  M., 

C,  Levst.(Rok.)\  —  prim.   2.  šleva. 
ošljak,    m.  eine  9(rt  ®i[te(,    Rib. -Mik.;   bie 

itrebebiftel,  bie  SBegebiftel  (onopordon  acan- 

thiuml,  Mur.,   Jan.;  —   bie  S^rafebiftel  (cir- 

sium  lanceolatum,  c.  palustre),  Josch. 
ošpegati,  am.  vb.  pf.  au§ipa^eu,  Cig.;  befpafjcn, 

C:  —  prim.  špegati. 
ošpegovati,    ujem,  vb.  impf.  ad  ošpegati,   C 
ošpetelj  ,   tlja,   m.  'naž  farse  bi§  jum  58au^ 

reic^enbe  3Beiberl)ciitb,  Cig.,  Jan.,  Kr.,  Goriš.; 

—  prim.  bav.  halspfeit.   Mik. 
9Špice,  /.  pl.  bie  SDfafein,  Cig.,  Jan.,  Kr. ;  — 

prim.  ošpice. 
ošpičiti,  špTčim,  vb.  pf.  jpi^cn,  Cig.,  Jan.;  (po 

nem.). 
oštarija,  /.  pogl.  ošterija. 
ostempljati,  am,  vb.  pf.  abfteinpeln,   Cig. 
oštfr,   rja,   w.  =  oštir,    Trub. 
ošterica,  /.  bie  SJirtin,   Cig.,  Dalm. 
ošterija,  /.  "baž  ?S?irt§I)aug;  —  prim.  it.  osteria. 
ošterijaš,  m.  ber  Sriiantiuirt. 
ošterijašica,  /.  bie  Sdjantluirtiii,  Prip.  -  Mik. 
ošterijašiti,    ašim,   vb.   impf.  ©cbanttuirt  fcilt, 

Mur. 
ošteti,  .štejem,  vb.  pf.  QU'?mac^cn,  aii^fansclit, 

ou§,^anfen ;  hudo  o.  koga. 
ostevanje,  n.  bo§  ^diS^anfen. 
oštevati,  am,  vb.  impf.  ad  ošteti. 
oštevavec,  vca,  m.  ber  ©djclter,  Cig. 
ošteviičiti,  ilčim,  vb.  pf.  mit  3l^lf"  fcrfefjcn  : 

strani  o.,  pagiiiieren,  Cig.  (T.). 
cšteviliti,  Tlim,  vb.  pf.  mit  go^tcit  (9himmern) 

t)cricf)cn,  numcricren,  DZ. 
osteviJkati,  am,  vb.  pf.  bcnummcm,  Cig. 
oštir,  rja,  m.  ber  3cf)QnfH)irt. 
oštirka,  /.  bie  Srfjanfinirtin. 
oštpren,    rna,    adj.  =    neroden:    o.   človek, 

o.štorne   besede,   Polj. 
oštoreti,   im,    vb.  pf.  jum  illo^  lucrbcii,    uor^ 

ftocfen,  Cut.t.,  Mur.,  Cig.;  —  erftarreii,  Cig. 
oštrekci,    kla,   adj.    i)  fpi^ig,   Cig.;   oštrekla 

noga,  ein  biimicr  J^itft  ot)iic 'ilBabf,  ba#  Spidcii« 

bcin,  Ravn.-Cig.;  o.  človek,  eiii  laiiger,  1)0= 

flcrer  mt\\\A),  C;  —  2)  ouligelaffcii,  'bO'3()nft, 

Z.;   ■ —  prim.  ostrckel. 
oštrckniti,  štrvkncm,  vb.  pf.  ciltlailbcit :   vejo 

...,    C. 
oštrkati,  štfkam,  vb.  pf.  m\\.  biimicu  Strnf)Ieii 

bcipnl^fti. 
oštrofati,   am,   vb.  pf.  bcfpril^cii,  bejubclit,  Z. 
oštuHti,  štulim,  vb.  pf  abftlljjcn  :  kt)nju  rep  o,, 

Cig. 
oštupati,  am,  vb.  pf.  s  Stupo  potrositi;  pfrf 

fcrn,   Cig.,  Lcvst.fRok.J. 
ošukati,  am,  vb.  pf.   obftu^cn:  o.  h\nd,  Cig.; 

—   prim.   ošuliti. 
ošuliti,  šulim,  vb.pf.\tu^en,  Z.;ošuljcn,  flcftil^l, 

C.;  ošuljena  suknja,  /T.;  —  ošuljen  sod,  cilt 

nic^t  fllcic^mS^ig  runbc«  5af«,  C;  —  nam. 

oščuliti. 


ošva,  /.  =  ošev,  bcr  ?tuf)Q|  aii:  §embe,  Valj. 

(Rad). 
ošvigati,  švigam,  vb.pf  mit  ber  SRut^e  Strcif^e 

gcben,  obftaupen,  Cig.,  M.,  Dol. 
ošvigniti,  švignem,  vb.  pf  eiiien  Siut^eu-  ober 

^eitic^eii[)ieb  gebcn,  Z.,  Dol. 
ošvika,  /.  dolga  in  tenka  šiba,  VolčefTolm.J- 

Erj.fTorb.). 
ošvikati,  švikam,  vb.  pf.  =  ošvigati,  Z. 
ošvfkati,   .švfkam,   vb.  pf.    i)   mit  einjelnen 

Strafjicn  eiiter  f^Iiiifigtfit  begie^cn,  Z. :  —  be« 

piffeu,  Z. ;  -  2)  o.  koga,  jemanbem  mit  einer 

5Rutt)e  0.  $eit|cf)e  S(^ldge  geben,  Jam.,  Jan., 

Polj. 
ošvfkniti,  švfknem,  vb.pf.  i)  mit  eincm  Strani 

beipri^en,  Z.;  —  2)  o.  koga,  jemanbem  eincit 

^4?eit)d)eit=  ober  JRut^en^ieb  uerie&en,  Z. 
otajati,  tajam,  jem,  vb.pf.a\x]i\)a\\n\  mac^en,  ab- 

t^auen:  solnce  je  okna  otajalo,   C/g'.;— nav. 

o.  se,  ailft^auen;  led  se  je  otajal;  —  jeziki 

se  otajajo,  man  tt)irb  ge)prdd)ig,  Jurč. 
otajek,   jka,  w.  bOiž  Jf)amoettcr,  Jan. (H.). 
otajen,  jna,  adj.  ge^eim,  Habd.-Mik. 
otajnik,    m.  =  tajnik,  ber  ©ecrctor,  ogr.-C. 
otajnost,  /.  ba§  &ei)mnn\v,  kajk.-Valj.(Rad). 
otajstvo,  n.  bai'  ©e^cimnivi,  kajk.-Valj.(Rad); 

—  "bak  9J}t)fterium,  h.  t.-Cig.(T.j;  bae  Sacra= 

ntcnt,  C. 
otalfna ,  /.  ostanki  v  topilnicah,  "Hciž  ^iitten= 

aftci,  Cig. 
otaliti  se,    i'm  se,    vb.  pf.  auft^aucn,   Mitr., 

Volk.-M.;  pozeb  se  pozna  pri  rastlini  še  le 

tedaj,   ko  se  otali,  SlGosp. 
otamast,  adj.  betdubt,  Z. 
otamica,  /.  bie  53ctanbung,  C,  Z. 
otamiti,  i  m,  vb.  pf.  betaubeu,  Saprej-C. 
otamniti,  im,  vb.  pf.   =  otemniti,   Cig.,  M. 
otaniti,  nem,  i'*. /'/.  retteu,  beficicn:  o.  ovco, 

ki  je  med  trnje  zašla,  \otr.;  —  prim.  oteti  ? 
otanjiti,  im,  vb.  pf.  =  otanjšati,  Jan. (H.). 
©tanjšati,  am,  vb.  pf.  lierbiinneil,   Cig. 
otantati,  am,  vb.  pf.  iibcrliftcn,   Ctor. 
otara,  /.  baC'  ^lad)C'brcd)eln,  Z. 
otamica,  /.  boiS  IViihl,  ii'eld)Ov  mnn  am  Gnbc 

bež  J^lad)'3bvod)fIn^>  gibt,  M. 
otav,  lava.  »1  bie  (SriiuiffiMig,  bie  'illuffri)d)ini9; 

dež  je  otav  zemlji,  ogr.-C. 
otava,  /.  ba'3  Ohiimmct;  otavo  kositi, 
otavčič,  »I.    I )  trava  tretje  košnje,  ba<*  ^Jiad)- 
grnmmct,   ba>3   Spdtgrnmiiiet,   .*/»//■.,  Cig., 

Tolm.-  Erj.(Torb.);   —    2)  ber  S3oii>enjol)n 
(leontodon   sp.),   Koborid-Krj.(  7'orb.). 
otavcc,  vca,  m.  bn#  ^JJad)iirnntmct,  C. 
otavck,  vka,   mi.   =  otavec.   f.". 
Otaven,    adj.    i)  jinig,   fnjd),    C.\    otavni   dan, 
bor  bammcrubc  2(i(\,  C.:  —   2)   crfrifdicnb, 
erqiiidcub,  o^-.-C;—  ;)  Oiriimmet=:  otavna 
košnja. 
otavica,  /.    i)  dem,  otava;   —   2)  =  otavčitT, 

otavič,   Mur. 

otavič,  m.  bn#  9{nd)grumntet,  C,  Mik.,  Št. 

otavišče,  M.bieOJriimmeUuioje  nad)  berllJabbjO^. 

otaviti,    tavim,   vb.  pf.  crqui(fen,   aiiffri|d)en, 

labeti,  ftdrfon,  ogr.-Mik.,  C;  zelenje  o.,  ben 

5l'itiijd)  bciricbigcn,  C;   o.  kogu   od   gladu, 


otavljanje  —  otcmnenje 


—  869 


otemneti  —  otf  pek 


jcmanbem  bcii  \)itiii]fr  ftiflcii,  C;  —  o.  se, 
fic^  cniuicfeu,  fidi  labcii,  fid)  [tdifcn,  C;  o. 
se  z  mlekom  trsa,  ogr.-Mik.;  —  o.  se,  = 
zrediti  se,    \')-t. 

otavljanje,  it.  iaž  @rqutcfen,  ogr.-Valj.(Rad). 

i.otavljati,  am,  vb.  impf.  ad  otaviti ;  i)  ei'= 
qiiictcit,  labeii,  ftartcu,  ogv.-Valj.(Rad);  dež 
suho  zemljo  otavlja,  otavljajoče  mleko,  ogr.- 
C;  —  2)  Hubcvn,  {)et(cn:  bolezni  o.,  hrome 
ljudi   o.,  ogr.-C. 

2.  otavljati,  am,  vb.  impf.  i)  bevsogcnt,  DCl= 
fc^tebcit:  ota\'ljanemu  delu  rogi  rastejo,  C; 
—  2)  o.  z  delom,  mit  cincr  5(ibeit  jogcrn, 
langjam  orbcitcn,  v^kšt.-  C;  —  o.  se,  = 

obotavljati   se,  jnubcni,    C. 

otavnica,  f.  bci"  5(ugcntro[t  (euphrasia  offici- 
nalis),    C.,  Medv.(Rok.). 

otavnik,   yn.  bcr  SJJonat  ^(uguft,    C. 

otavnjak,   m.  ==  otavnik,   C. 

otebica,  /.  neka  bela  cvetlica  ((£be(ft)ei^  ?  tudi: 
oteblica),  Fr.-C. 

otec,  tca,  m.  =  oče,  ogr.-C. 

otec,  adv.  =  odsod,  odtod,  ogr.-C. 

oteči,  tečem,  vb.  pf.  aufjd)ti:)ellen  (oom  mcnfd)= 
Iid)en  uiib  t^ierijc^cn  il brpei) ;  otekel,  tekla, 
gefc^tuotlcn ;  otekla  noga;  otekle  lase  imeti, 
eiiicn  jS'agenjnnimer  ^aben,  Cig. 

9tek,   m.  =  votek,  3/. 

otek,  teka,  m.  =  otok,  bte  ©efc^TOUlft,  Valj. 
(Rad). 

otekanje,  n.  ba§  Sfnfdiroetlen. 

otekati,  tekam,  vb.  impf.  ad  oteči;  onfdjlDellcu  ; 
rana  oteka;  noge  mi  otekajo, 

ot^klica,  /.  bQ'3  uoit  i)oijCt  liegcnben  £)i"ten  ju« 
iamtnengefloffetic  SSafjev,  C. 

oteklina,  /.  bie  @cjd)tuitl[t. 

oteklinast,  adj.  i)  geld)tuul[tartig,  Mur.;  — 
2)  uoll  @ejd}miUfte,  Mur. 

oteklost,  /.  bie  9lufgcid)iV)oIIcn^eit,  Jan. (H.); 

^  bie  (ycfd)tuul[t,  Diet. 

9tel,  tla,  adj.  =  votel,  i)oi)i. 

otflec,  tca,  m.  ber  ŽRctter,   Vod.(Iib.  sp.J. 

oteliti  se,  im  se,  vb.  pf.  »uerfen  (non  bcr  knl)), 
falben:  krava  se  je  otelila,  Mur.,  Cig.,  Jan., 
Gor.,   Dol. 

otema,  /.  bie  JHettuug,  C. 

otema,  /.  ciitigc  5iii[terni§,  C. 

otemati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ad  oteti;  i) 
roegne^men:  Turki  so  jim  po  sili  otemali 
vse,  kar  so  mogli,  Navr.fLet.J;  —  2)  vettetl, 
Cig.;  —  3)  o.  komu  kaj,  jematlbem  cttDttž 
toiberroartig  0.  cfel^oft  niad)Cit,  C.;  — o.  se, 
\'\d)  ftiaubcit,  C;  —  o.  se,  itiibeifteljen :  jed 
(jesti)  se  mi  otema,    C. 

otemavec,  vca,  m.  bcr  Sicttcr,   C 

otemčljiv,  iva,  adj.  efelf)aft,  C;  —  prim.  ote- 
mati  3). 

otemen,  mna,  adj.  etlnaš  fiiiftcr,  etma§  bunfef, 
Jan.;  bilo  je  že  otemno,  v{hSt.-C. 

otemeti,   im,  vb.  pf.  =  otemneti.    Vrt. 

otemiti,  im ,  vb.  pf.  »erbuntcdi,  Dcrfinfteni, 
Vrt,\    časih  svetloba  svetlobo  otemi,   Znid. 

otemki,  m.  pl.  kar  se  otme,  btt'?  ®erettcte,  C 

otemnenje,  h.  bie  3.?erfinfterung,  Cig. 


otemneti,  im,  vb.  pf.  fin[ter  ttierbcn ;  otemnelo 
je,  eš  nnirbc  buitfcl ;  —  biiufcifarbig  merben : 

otemncla  kri,  tiaž  il^eiicnblut,  Cig.  (T.);  — 
zrcalo  otemni,  ber  ©piegcl  >uilb  blillb,  Cig. 

otemnevati,  am,  vb.  impf.  ad  otemneti,  finfter 
0.  b'intcl  tuerbcit,  fid)  triiben,  Jan.,  nk. 

otemnik,  m.  ber  Šicttcr,   C. 

otemniti,  im,  vb.  pf.  tterfiiiftcrit,  ttcrbitnEcln, 
Mur., Cig.,  Jan.;  o.oči,  bic^lugcil  b[cnbcil,0>. 

otemnjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  otemniti; 
neifiuftcril,  »erbuufcllt,  (-mnovati)  Mur. 

otenjanina,  f.  bcr  ©diatterigritnb,  C. 

otenjati,  am,  vb.  pf.  id)attieren,  Cig.  (T.);  — 
prim.  tenja. 

otenjava,  /.  bie  ©djattieriiitg,  Cig.(T.). 

otenjavanje,  n.  hai  Sd)attieren,  bie  ©c^at= 
ticnmg,  Cig.  (T.). 

otenjavati,  am,  )'i'./;;z/7/,  =  otenjevati,  Cig.fTJ. 

otenjevati,  ijjem.,vi».  impf.adotcn)at\,Jan.(H.J. 

otep,  tepa,  m.  baž  ©troI)bmtb. 

otepač,  m.  ha^i  .^0(5,  mit  inclc^em  bie  ®arbcn 
au^geflopft  toerbcn,  ber  5(bfIopfcr,  Cig.,  C; 
z  lesenimi  otepači  otepe  osmukajo,  da  kaj 
klasja  ali  zrnja  na  njih  ne  ostane,  Ravn.fAbc). 

otepatnica,  f.  eiue  (Stange  j^um  ^Ibftobfeit  be§ 
Dbftcž,  C. 

otepaJnik,  m.  ein  ^(bnopfroerfjcug,  Cig. 

otepanje,  n.  i)  haž  ?lbpriigeln;  —  ber  9tauf» 
i)anbe(,  ber  Š'ampf:  moje  otepanje  z  Brdav- 
som vem  da  je  imena  vredno,  Levst.fZb. 
sp.J;  —  bai  5tu5tlopfen;  —ba§  ^erabjc^lagen; 
o,  rehov ;  —  2)  tci^  §erumfd)(agcn  (^.  ^S.  mit 
ben  i!)anben);  —  bie  SBeigerung;  —  bie  SBiber* 
lodrtigfeit,  bie  ^lage:  mnogo  otepanja  imeti 
s  tožbami,  mit  ^roceffen  »iel^Iadereien  ^aben, 
Levst.(LjZv.);  prizadeti  mnogo  otepanja  in 
ohodkov,  Levst.fZb.  sp.J;  —  3)  ia^  93e= 
j(^mu^en:  bie  SSermtglimpfung,  o.  bližnjega, 
kajk.- Valj.  (Rad). 

otepati,  tepam,  pijem,  vb.  impf.  ad  otepsti; 
.1)0.  koga,  abpriigcln,  Cig.,  Jan.;  na  ne- 
dolžnih otročičev  dan  hodijo  otroci  po  hišah 
otepat,  Št.-Navr.(Let.);  —  auijflopfeu,  snope 
o.;  predivo  o.,  bcu  (^'''d)^  jd)H)ingen,  Cig.; 
—  ^erabfdjlagcn :  orehe ,  želod  o. ;  —  = 
hlastno  jesti;  žgance  o.;—  2)  Ijerumjc^Iageit; 
z  rokami  o.;  krava  z  repom  oteplje;  —  o. 
se,  fid)  iDctjren,  fid)  tneigern,  C. ;  muham  se 
o..  Z.;  braniti  in  o.  se,  Zv.;  —  o.  se  česa, 
fid)  5U  erreefjrcn  fuc^en,  C;  etroag  Io§  ju 
Jucrbeti  fitc^eit,  C;  —  o.  se  s  kom,  fid)  ob- 
gebcn,  Jan.;  fid)  abplageii:  ukvarjam  in  otep- 
Ijem  se  z  revščino,  Levst.fZb.  sp.J;  —  o. 
se,  foiil  fein,  C;  —  3)  o.  se,  fid^  im  &efjm 
bie  Mleiber  befd)mu^<eu,  Z.;  —  4)  =  hlastno 
jesti,  Dol. 

otepavati,  am,  vb,  impf.  =  otepati,  Z.;  — 
=  hlastno  jesti :  o.  velik  kos  ajdovega  kruha, 
Andr. 

otepavec,  vca,  m.  cincr,  bcr  Dbft  !^erabfd)Iagt 
0.  abftopft,  C. 

otfpek,  pka,  m.  nav.  pl.  otepki ;  i)  !^erab- 
geid)lagene  5riid)tc,  Cig.;  —  2)  lange  3{Dd= 
fdjofee:  dolgi  otepki  duhovnikove  suknje, 
Jurč. 


otepine  —  otjvati 


870 


otevljati  —  otiskati 


otepine,  /.  pl.  aužgellopfte  OJarbcit,  Mur. 

ot?pka,  f.  =  tepka,  bie  93ioftbirn,  C. 

otepljiv,  iva,  adj.  faul,  C;  —  prim.  otepati  2). 

otepljivost,  /.  bie  Jvniilf)eit,  C. 

otfpnica,  f.  bcr  Unid^iilbigctiiibcrtag,  Jan.,  Ša- 
leška dol. (Št.) 

otepsti,  tepem,  vb.  pf.  i)  obplitgeln,  burrf)= 
priigeln;  otepenemu  popotniku  rane  obve- 
zati, Bas.;  —  au^flopfcn:  žitne  snope  o.; 
klasje  o.,  Ravn.;  o.  zrnje  iz  snopov,  Dol.; 

—  fierabjc^Iogen,  abflopfen:  orehe,  želod  o.; 

—  2)  o.  se  koga  ali  česa,  fic^  ent)el)VCU,  ^.; 
\\6)  entlcbigen,  Z.,  ZgD.;  —  3)  o.  se,  fid) 
bie  Slcibcr  beim  ®c^eii  bcnegen,  beipri^en, 
bejc^mu&en,  Z.;  vsa  sem  se  otepla,  vsa  sem 
otepena,  jv^kŠt. 

oteptati,   am,  i-*.  pf.  o.  kaj,   etroaž  gel^orig 

trcteii,   C;>. 
oterač,  m.  "baž  ©aiibtuc^,  Dol.-Mik.,  jvihSt. 
oterača,  /.  =  oterač,   C,  BlKr.-M. 
otfrnica,  /.  =  otarnica,   Cig. 
otcs,  tčsa.  m.  i)  bie  23cf|auung,  Jan.fH.J;  — 

—  2)  bie  Silbung,  Cig.,  C,  Kos. 
olesanost, /.  bie 'Silbmig  (al#  (Sigenid}afti,  Cig. 
otesati,  tčšem,  vb.  pf.  1)  absimiiierii,  be^auen; 

—  2)  bilbcn,  cioilificren,  Cig. 
otesavati,  am,  vb.  impf.  =  otesovati. 
otfsek,  ska,  m.  bev  abge,5immerte  Stamm,  C; 

—  =  ostanek  polena,  iz  katerega  se  treske 
tešejo,    Valj.fRadj;  —  ber  '!}5riigel,   C. 

otesneti,  im,  vb.  pf  eiige  irerbcn,  Cig. 
otesniti,  im,  vb.  pf.  Derciigeit,  /^. 
otesnjava,  /.  bie  ©inengiing,  bie  (Sin)c^raufung  : 

brez  ovir  in  otesnjav.    Glas. 

otesovati,  Cijem,  vb.  impf.  ad  otesati. 

otcščati  se,  am  se,  vb.  pf.  pogl.  odteščati  se. 

otcsčilo,  n.  ber  ^riifjimbijš',  botJ  giii^ftiicf,  Jan. 

otcščiti  se,  im  se,  vb.  pf.  =  oteščati  se,  Mur. 

otftba,  /.  bie  Girettung,  bie  93efveiung,  bie 
(frliJiung,  Cig..  DZ. 

otftec,  tca,  m.  ber  ©crcttelc,  bcr  93efrcitc,  Cig. 

otptev,  tve,  /.  bie  9\ettiing,  Jan. (H.). 

otfti,  otmem,  vb.  pf.  i)rctten,  bc|rcieu;  o. 
koga  lakote,  Ravn. ;  o.  koga  pogube,  o.  hišo 
ognja,  Cig.\  o.  koga  smrti,  Lev st. (Sank); 
o.  koga  iz  plamena,  Ravn.;  o.  koga  iz  ne- 
varnosti, Cig.;  o.  se,  fic^  rcttcii;  o.  se  z  naglim 
tekom,  Ravn.-Valj.(Rad):  fid)  frci  mad)en, 
fic^  befreicn,  Cig.,  Jan.;  volkodlak  se  otme 
zvcrinstva,  Lj/v. ;  —  2)  o.  se,  tuibcrfteljeil : 
otmc  se  mi  (jesti,  delo)  =  ogabi  se  mi, 
C;  —  (pomni:  praes.  <'>tmem,  Kras-\'alj. 
fRadJ;  otamem:   to  jo  otame,  jv^ltSt.). 

ot^tje,  M.  bic  liHcttung,  bie  'i^efreiimg,  .\fur., 
Cig.,  Jan, 

otftnica,  /.  bic  JHettcriii,  bie  li^elreicrin,  Cig. 

otftnik,   w.  bcr  ^Metter,  bcr  'i^efrcier,  Cig. 

otctnina,  f  bic  ^■Kcftiing^gcbiir,  bic  ^^eigcgcbiir, 
Cig..  D/. 

ot^tščina,  /.  ^--  otctnina,   Cig. 

ot9tva,  /.  bic  ^Hettuiig,  Jan.,  C. 

otfvati,  am,  vb.  impf.  ad  oteti ;  =  olemati, 
otimati,  rcttctl,  bcfrcicit,  Cig.,  Jan.;  Bog  me 
je  oteval  od  vscira  zlctM.  Ravn.:  o.  lakote. 
Ravn. 


otevljati,  am,  vb.  pf.  rebjelig  be)prec^en,  be= 
plappern:  stare  babe  vse  otevljajo.  Gor. 

otevre,  adv.  =  otovre,  Levst.  (Rok.J. 

otfvščina,  /.  =  otetnina,   Cig. 

otfzati  se,  am  se,  vb.  impf.  .^aubertl,  SIuž* 
fliid)te  juc^cn,  C. 

otfžati,  am,  vb.  pf.   =  otežiti,   Cig. 

otežati,  i'm.  vb.  pf.  id)»Ber  TOerben,   Vrt. 

otežčati,  am,  i't. /;/".  jc^UJer  TOerben,  Erj.CMin.j. 

otežiti,  im,  vb.  pf  be)c^>ueren,  ogr.-M.;  — 
erjdjtueren,  Cig.,  Jan. 

otežk9Čiti,  očim,  vb.  pf.  erjc^tDercil,  DZ.,  Zv. 

otičje,   n.  =  natičje,   G  Brda. 

otitnik,  m.  =  zatilnik,  \)a^  §inter^aupt,  bo^ 
©euicf,   Cig.,   C;  ulomiti  si  o.,  Ravn. 

otimač,  m.  1)  bie  StoubmoDe  (lestris),  Erj.fZ.J; 
—  2)  ber  SKojc^u^fdfer  obet  ^^"Ppenrauber 
(calosoma  svcophanta),  Erj.fZ.J. 

otimati,  am,  vb.  imp<f.  ad  oteti,  =  otemati, 
Cig.;  široko  razprostrte  roke  ga  otimajo,  da 
popolnoma  ne  izgine  v  snežnih  brezdnih, 
LjZv. 

otimec,  mca,  m.  ber  SJctter,   C,  SIX. 

otimka,  /.  bie  (Srrettung,  C. 

otinek,  nka,  m.  i)  bie  glii^eiibe  So^Ie,  Valj. 
(Radj;  —  2)  otinki  =  slabo  sadje,  ki  pred 
časom  nezrelo  popada  z  drevja,  Lašče-Erj. 
(Torb.),   C,  Dol.- Sov. 

otip,  tipa,  m.  i)  bie  33efiif)(ung,  Cig.;  meh- 
kega otipa,  tueic^  anjufii^len,  Cig.;  —  2)  bcr 
Jaftfinil,  Mur.,  Jan.,   Scn.(Fi-{.). 

otipati,  tipam,  pijem,  vb.  pf.  =  obtipati ;  i) 
betaften,  befiibien;  otipajte  me!  Krelj;  —  2) 
burd)  33efii()leii  tuQ{)riiel)men,  Cig. 

otipavati,  am,  i'^'.  impf.  a  d  otipati;  bcfii^Icit, 
betaftcn,  Cig. 

otipen,  pna,  adj.  taftbar,   Cig. (T.). 

otipkati,  am,  vb.  pf   bctllpieil,   Cig. 

otipnost,  /.  bie  Jaftbnrfeit,  Cig. (T.). 

otipoma,  adv.  Ijnnbgveiflidi,  Cig.,  C. 

otirač,   m,  =  oterač,   Cig.,   C,   Sov.,  Dol. 

otirača,  /.  =  oterača,   Cig.,  Jan.,   C. 

otiraJnica,  /.  ba^  'i?(bunjd)tiidi :  bae  ^abcfofcn, 
C. ;  —  bili'  Sdinieifitiid),   C. 

otiralp,  n.  boo  9lbuiiiditiid),  bcr  TlMidier,  Cig., 
Jan.;  —  bO'?  ''l>iU"ificatoriiiiii,   C..  Burg. 

otiranje,  n.  'Cia^  'i^ereibeii ,  ba-j  "Jlbrcibeu;  — 
i>iv^  '^Ibiinidicit. 

otirati,  am,  vb.  impf.  ad  otreti ;  11  bercibeii: 
o.  z  votličem,  biiiijeii,  Cig.;  —  2)  abiuiidKii, 
aii*ii'ijd)eii;  solze  si  o.,  fid)  bic  Il)iiiiieii  aii4 
beii  '•Jlugen  Uu)d)eu;  o.  dimnik,  bcii  Sd)orit' 
fteiit  fcgcii,  Cig.;  —  ?)  =  treti.  brcdjeln: 
lan,  konoplje  o.,  Jan. 

otirrk,  rka,  m.  1)  bet  ^iifeiuiid),  Cig.;  —  2) 
/'/.  otirki   =   kar  se   otere,    C 

otisk,  tiska,  m.  bcr  "iJtbbnid  (min).   Cig. (T.). 

otiska,  /.  bic  Trucfiiuinbe  i,v  ^i^-  0011  bcr  'iPe« 
fcf)Hl)Uug,  uoin  Satteli,  bie  CSiMitiifitiii,  Cig., 
Jan.,  C,  iVo/r..  Gor.;  otiske  po  komatu  in 
sedlu,  Strp.;  podplatne  otiske  na  konjskem 
kopitu,  Lcvst.fPodk.). 

otiskal9,  11.  =  klešče,  bic  ^^^flIlgltarbc,  Štrck. 

otiskati,  am,  vb.  impf.  ad  otisniti.  Z.:  —  bc 
briingcit:  o.  dežciane,  Zora. 


otisniti  —  otok 


—  871  — 


ot9kar  —  otežen 


otisniti,  tisiiem,  vb.  pf.  eiiie  Tnicfnniutic  iier= 

mfac^Cir.   »butel   mu   je   noi;o   otisnila,   Vrt.; 

—  o.  se,  fid)  unuib    tiriicfcil,  Z.;  živinče  se 

otisne,   Strp. 
otisčati,    im,  vb.  pf.  tmtiib  briiden,  bilic^  bcit 

Tntrf  ciiie  Scf)>iiielc  iHniuiadjen,  Cig. 
otišen,  sna,  adj.  abc(clec]eu,  Jan. 
otišje,  n.  =  zatišje,  eiit  abtjeleijeiicr  Dvt:  o. 

za  hribom,  Ravn. 
9tka,  /.  btc  "•^Jftiigreute:  (iz:   ot-tka.  Mik.). 
9tkati,  am,  vb.  impf.  mit  ciiiem  jpi^ic^cn  ©e^ 

gcnftnnbe  ^iucinftofjcn,  ftod}ern,  jvihšt. 
otkati,  tkam,  tčem  (tečem,  tkem),  vb.  pf.  aue= 

lucbcit,   Cig. 
otiač,   m.  =  otiska,   Gor.-Levst.(Rok.). 
otleči,  ototčem,  vb.  pf.  =  otolči,   Cig. 
otlik,    m.  ber  .'f)'-''f)ltt'eg,  ogr.-C. 
otlina,  /.  ==  votlina,  bic  JpO^Iung:  mozgovna 

o.,  bie  9!){arfl)0l)lc,  Cig.fT.J;  možjanske  otline, 

bie  (5)cf)ivn^otilcn,  Erj.fSom.J. 
otlinje,  n.  ba^^  š^oi)lcn'  0.  ©rottcntervain,  Bes. 
otliti,  i'm,  vb.  impf.  =  votliti,  Ijo^leil,  Jan.fH.J. 
otlor9Žec,  žca,  m.  otlorožci,  ^ovnttjierCjC/g^.f  7^. 
otmenik,   m.  =  odrešenik,   Dalm. 
otmenje,  n.  =  odrešenje,  Diet.,  Dalm. 
otočan,  ana,  m.  bev  3"iflbcW0f)ner,  Miir.,  Cig., 

Jan.,   Cig.fT.J. 
otočanka,  /  bie  ^nfcI6ett)of)nevin,  Mm:,  Cig., 

Jan. 
otočanski,   aJj.  bie  ^nfelbelUDl^ner  betretfenb, 

eilanbijd),  Mur.,   Cig. 
otočati,  am,  vb.  impf.,  Jiač.,  pogl.  obkoljevati. 
ot9Čec,  čca,  m.  dem.  otok;  i)  eiiie  fleinc  ^itfel, 

Valj.(Rad);—  2)  eine  fleine  ®ejd)»Dulft,  Valj. 

(Rad). 
ot9Ček,  čka,  m.  dem.  otok;  eine  !(eine  Stijet, 

Cig.fT.J,  Zora. 
ot9Čen ,    čna,    adj.   i)  infcheic^,    Jan.;  —   i) 

=  vzbočen,  vrhat,    TemljinefTolm.J-Strek. 

fLet.J ;  prim.  otok   2). 
otočica,  /.  bie  5I"i-it'Kf,   Cig. 
ot9cič,  m.  dem.  otok;  bQ§  ^nfelc^en,  Cig.,  Jan. 
otočina,  /.  baš'  ^nicilanb,   C. 
otočišče,  n.  ta^  .^iiielntcev,  Cig.fT.J. 
otočje,  H.  bie  ^nfElgruppe,  Cig.,  Jan.,  Cig. 

fT.J,  Jes. 
ot9Čnat,  adj.  iiijclreid),  Jan.;  otočnato  morje, 

ba»  3"K'lincer,  Jan.,   Cig.fT.J,  Jes. 
otodešnji,  adj.  =  otodišnji,  Jurč. 
otodi,  adv.  jiiltgft,  foebcn,  Jan.,  M.,Svet.(Rok.J, 

Jurč.,  Dol. 
otodinji,  adj.  =  otodišnji,  Svet.fRok.J. 
otodišnji,  adj.tva^  foeben  \tatt^anb,  Svet.fRok.J. 
ot9he),   hla,  adj.  =  soparen,  Soška  dol.-Erj. 

(Torb.J. 
ot9hlica,  /,  =  soparica,    bie  Sd)lBiiIe    (zlasti 

pred  hudo  uro,  a  tudi  v  zaprti  sobi),  Soška 

dol.-Erj.  f  Torb.J. 
ot9hniti  se ,    tohncm  se,    vb.  pf.  =  izpriditi 

se,  Mik.fEt.j. 
otok,   toka,   m.  i)   bie  ^itfel;  —  2)  bie  ®e= 

)d)njulft;  (v  tem  pomenu  tudi:  otok.  Diet., 

jvihšt.);  —   3)  ^  krog,   zid  v  otok,  =  v 

krog  (im  §albfrei|c),  Kuborid- Erj.f Torb.J; 

ženske  gredo  rade  v  otok   (taitsen  flcni),  Z. 


ot9kar,  rja,  m.  =  otočan,  Cig.,  Jan.,Vod.fI-{b. 
sp.J,  Kos. 

otoJčenje,  n.  bic  Cuctlrf)ung,  bie  Goiitufioit, 
Cig. 

ototči,  trttčem,  i'fr. /i/.  =  obtolči;  —  abpiiigeln, 
Cig. 

otolčfna,  /.  bci  f^allffecf  (5.  ^5.  am  Cbft),  Cig. 

otolkljaj,  m.  bie  Cuctid)intg,  bie  (iDUtufion,  Cig. 

otolsteti,  i'm,  vb.  pf.  fctt  merbcii,  Z. 

otolstiti,  i'm,  vb.  pf.  fctt  mac^cii,  maften,  C; 
otolščcn,  »evfettet.  Let.;  fcttig,  Cig. 

otolščje,  n.  ein  Cft  im  SSalbc,  iuo  e§  gittcs 
guttcv  gibt,  Cig.,  C,  M. 

Oton,  tcjna,  m.  =  globočina  v  vodi,  tolmun, 
Koborid-Erj.  f  Torb.J. 

otopfna,  /.  bie  Sofung:  baker  se  v  kislinah 
topi,  in  otopine  so  otrovne,  Erj.f  Min.). 

ot9piti,  im,  vb.  pf.  ftumpf  mac^eii,  abj^ttimpfcu, 
CV^'-.;  o.  se,  [id)  abftumpfcn,  Cig.;  otopljen, 
abgeftumpft,  Cig.fT.J,  Erj.f Min.J. 

otopiti  se,  fm  se,  vb.pf.  aufangeit  511  fd^mcl^cn, 
aiiid)me(5en,  Cig. 

otopliti,  im,  vb.  pf.  erloavmeu,  Jan.fH.J;  — 
o.  se,  toarm  iDcrbeit  (Oom  SBetter),  Gor. 

otor,  tgra,  m.  i)  bie  'ilhltl),  J//A-.;  — bie  3iinuc 
in  bett  '3)aubeii,  tooiin  ber  ©efn^boben  gefe^t 
»tjirb,  bie  ilimme,  Cig.,  C,  Valj.  fRadj-  dno 
v  otore  dejati,  Cig.;  —  2)  ber  iiber  bcn  SSobett 
ragenbe  9ianb  eineg  ^i^fK^,  t"-'r  grofei),  T'.- 
Cig.fT.J;  —  otor,  tgra,  Valj.fRadJ;  — prim. 
votor. 

ot9rbati,  am,  vb.pf.  mit  eiiiem  SJJautfoibe  'on- 
)el)en,  Mur.,  Cig.;  o.  volu  gobec,  kadar 
proso  mane,   C. 

ot9re,  /.  pl.  =  otor,  bie  Sluti),   Cig.  fT.J,  DZ. 

otore,  adv.  um  biefe  Stintbe,  Levst.  fSl.  Spr.J. 

otorej ,  adv.  berart :  naša  pšenica  ni  otorej 
(nt(f)t  fo  fd)on)  ko  vaša,  nisem  se  nadejal,  da 
bo  moj  fant  otorej  ()o  t)iel  tDCrt),  Levst. 
fRok.J;  tudi:  otorej.  Dol.;  —  prim.  otovre. 

ot9riti,  im,  vb.  impf.  ftmmeit,  gergelit,  Cig. 

ot9rljiv,  adj.  =  pust,  oduren  (o  človeku), 
Rihcnberk-Erj.f  Torb.J. 

ot9rnik,  m.  i)  bcr  beit  93obeii  iibcrragcnbe 
(yaji?raiib,  bcv  ^-roidi,  C.  Z.;  —  2)  ba§  ^erf- 
5cug,  mittelft  befjen  bic  Šimme  (otor)  gemac^t 
luirb,   bai'  ilimmeijen,  bcv  iiimmljobcl,  Cig. 

otornjak,  m.  1)  ber  Siaiibreif  aii  eiitem  g-affe, 
C;  obroč  otornjak,  DZ.;  —  2)  ber  ftimm= 
liobel,  Cig.fT.J. 

ot9Ški,  adj.  3liKl=,  Cig.fT.J,  M.,  Jes.;  otoška 
država,  bai-  3ltjclrci(^,   Cig.fT). 

otovoriti,  i'm,  vb.  pf.  mit  einer  Saumlaft  be= 
lobcn,  Jan.,  M.;  bela)"ten,  beparfcit,  bebiirben, 
Mur.,   Cig. 

otovre,  adv.  i)  um  biefe  ^t\t,  Dol.;  —  2)  )o 
tjiel  beilaufig,  berart:  otovre(j)  bomo  tudi 
mi  imeli  pšenice,  SKr.;  ni  bilo  otovre  de- 
kleta v  fari,  Jurč.;  otovre  delavnega  člo- 
veka ne  bom  dobil  za  plužne,  Jurč.;  otovre 
(jo  Uiel  ItJCrt)  sem  menda  uže,  kakor  oni  po- 
tepuh, Jurč. 

ot9Žen,  ina,adj.  1)  betriibt,  mi)ymiit()ig,  nieber= 
gcidjingeu,   trnurig;   —  iiirljmittfjig;  otožno 


ot9Žnica  —  otrebiti 


872  — 


otrebje  —  otreti 


petje;  —  2)  jaumfeliii,  -Vh?-.;  —  fraftlož:  o. 

mraz,  Diet. 
ot9Žnica,  /.  haž  ftla^eHeb,  Ja>i. 
ot^žnik,  m.  eiii  griimlidjcr  9J{ciiid),  Cig. 
ot9Žnost,  /.  i)  bie  <)tiet»cri.]eirf)lagenl)cit,  bie  ^t- 

triibtbeit,  bie  Sc^mermut^;  —  2)  bie  Saum* 

jeligteit,  3/»r. 
otrapati,    am,   vb.  pf.   i)  narriic^  l»eiben,   C, 

Z.,  Polj.;  cicII)Qft  rocrbcn,  Derciedi,  Cig.; — 

2)  =  otrapiti,   Cig. 
otrapiti,  trapim,  vb.pf.  bet^orcn,  .Ui/r.;— tjinter- 

ge^cn,  prellcn,  Cig. 
otrava,  /.  =  otrova,  Levst.fZb.  sp.J. 
otrba\'En,   vna,   adj.  uu)d)macfl}aft,  Jan.;  — 

=  okoren,  xoi),  Uligejdlicft,  Z. 
otrd,  adj.  f)artli^,  h.' t.-Cig.fT.J. 
otfdba,  /.  taž  Siartipcrben,  Cig. 
otfdek,  (.ika,  »i.bie  3Serf)artung,  C 
otrdelost,/.  bie5?erl)artung  lalž  Sigcnfcf)aft),Ci'. 
otrdeli,   im,    vb.  pf.  (}art  trerbeii,   t)crf)arteu, 

Mur.,   Cig.,  Jan.;  —  srce  komu  otrdi,  C; 

otrdel,    bcrftodt,   C;    otrdeli  Judje,    Trub.- 

Mik. 
otfditi,  im,  vb.pf.  ^art  ma(^en  ("tudi :  otrditi), 

Min: 
otfdniti,    trdnem,    vb.  pf.  f)Ort  ttJCrben,  Jan., 

C;  lojevec  v  ognju  jako  otrdne,  Erj.(Min.). 
otrdobniti,    dobnem,    vb.  pf.  berftocft  HJerben, 

.Mm: 
otrdoglaviti,   glavim,    vb.  pf.  bodbciltig  ober 

^artnddig  mac^cn,  o.  se,  l^artnddig  roerben, 

Cig.  (T.). 
otrdovratiti,    vratim,    vb.  pf.  =  otrdoglaviti, 

Cig.(T.j. 
otre,  6ter,f.pl.  beim  £>e(^eln  obfadenber  t^iad)^, 

Cig.,  Jan.,   C.  Mik, 
otreba,  /.  i)  bie  SSefreiiing  »om  Unbraudjbaren, 

bie  iKeinigung,  C;  — 2)  bie  Gittlcerung  (zool), 

Cig.(T.)\-f)  bie  ^Jadjgebuit,  I.cvst.fRok.J. 
otrebek ,   bka,   m.   i)   kar   odpada,    kadar  se 

trebi  solata,  zelje,  repa  i.  t.  d.,  BlKi:;  baž 

Stbnaublfl,  Min:,  Cig.,  .Jan  ,  Ravn.;  otrebki 

=  sadje,    katero    nezrelo   popada  z  drevja, 

C,  Podktnci-Erj.(Toib.j;  —  2)  bož  ©jcrc» 

nicnt,  otrebki,  bic  ©;rcrcmenfe,  Cig. (T.),  DZ.\ 

mušji  o.,  .\avi: (Kop.  sp.J;  —   3)  bie  9?arf} 

gebitrt,  Štick. 
otrebež,    m.   —  otrebki,  bož  fttaubevig,    ('ig. 
otrehina,  /.  i)  ber  9(brQiiiu,  (-ig.;  bn^  ftlaii« 

bcrig,  Cig.;  —  2)  bie  ^Jhidigcburt,   C. 
otrebiti,    im,    vb.  pf.    i)  DPill   '3d)lod)ti'll,   Uit- 

braudjbaieit   bcfrcicn,    vciiiigcn,   pu|jcu ;   o. 

fiZol ,  grah,  solato  za  kulm;  o.  drevo,  a\\ 
etnem  ^-baiinic  bie  uniiiil^cu  ^Jtfte  nb|d)iieibcn, 
bcii  "Paiiin  nii^id)iu'itclii;  o.  si  zobe,  )'id)  bie 
^nbite  nifJftodjcrn;  o.  ribo,  beiu  ^ijd)  bie  l^iti- 
gerocibc  l)crait^ticf)i"fti,  Mm:,  Cig. ;  o.  njivo, 
Stciiic  »om  ?(cfcr  oblcfcn,  Cig.;  o.  jarek,  beii 
©robcu  ab|d)lnmmcit,  Cig.;  o.  ko^e,  bie 
.'oflute  otiflciidicii,  nbfolien,  Cig.;  —  bo^  Un 
broudibarc,  Brfilrc^te  obfoitbeni,  CMtfcrneit, 
njcflicfcn,  nbpiil^eii:  mah  o.  z  drevja,  bie 
33(iiiinc  obnit)o»cti,  Cig.;  —  2)  o,  se,  fid)  ber 
tJfcrcmfiltc  Clitlebigfli:  krava,  otrok  se  otrebi; 


—  3)  o.  se,  fid)  ber  9?ac^geburt  entlebigcn: 
krava  se  je  otrebila,    Cig. 

otrebje,  n.  =  trabje,  Idrija. 

otrebljati,   am,  vb.  impf.  ad  otrebiti,  M. 

otrebljevati ,    ujem,   vb.  impf.  =   otrebljati, 

Čig. 
otrfnek,  m.  oč,es)ni  o.,  ber  9(ugenblid,  C. 
otrep,    tr^pa,  m.  ber  ^lugenblicf,   Cig.;  na  en 

o.,   C. 
otrepalica,  /.  =  trepalnica,   C. 
otrepanje,    n.  o.  lanu,    ba§  5'o(^žjd)njingen, 

Nov. 
otr^past,  adj.  gertie  blinjelnb:   otrepaste  oči, 

katere  zmerom  otrepljejo,   C. 

1.  otrepati,  trepljem,  otrepati,  am,  vb.pf.  ouS- 
idjiuiiigen :  štrene  o.,  perilo  o.,  Cig.,  Jan.; 
o.  predivo,   Cig.,  Jan. 

2.  otrepati,  trepam,  pijem,  vb.  impf.  ad  i. 
otrepati,   auČ'fd)tBingcn,  lan   o.,   Nov. 

3.  otrepati,  trepam,  pijem,  vb.  impf.  i)  blin= 
jeln,  C;  —  2)  jitterit:  noge  mi  otrepajo  od 
trudnosti,  Npes.-Vra-{;  —  ■})   fc^iitteln,  Bes.; 

—  z  repom  o.,  yc^tt»an,^eln,  Jan. (II.). 
otrfpec,  pca,  m.  ber  5(ugenblid,  C. 
otrfpnica,  /.  =  trepalnica,   C. 

otres,  trčsa,  m.  bie  ?l6id)iitteluiig:  rosni  o.,  Cig. 

otr^sati,  am,  vb.  impf.  ad  otresti;  i)  ob' 
fd^iitteln,  nbbcuteln;  jablane,  hruške  o.;  sadje 
o.;  roso  o.  rožici,  Čb.  -Valj.  (Rad);  —  z 
glavo  o.,  ben  Sopf  fdiiittelu,  Cig.;— o.  pre- 
divo, ben  (Vlad)'o  idiiuingen,  Cig.,  Jan.;  — 
2)  »ueg=,  abjujdjiittelit  Judien:  jarem  o.,  C, 
Ravn,-Valj.(Rad);  mam.  odtresati). 

otr^sen,  sna,  adj.  o.  človek  je  redkih  ter  ne- 
prijaznih besed.    Vas  Krti-Erj.(Torb.). 

otresine,  /.  pl.  ba§  "Jlužgejc^iittelfc,  9lii*|c^iitt= 
linge,  Čig. 

otresTt,  adj.  barjd),  Cig. 

otrfski,   m.  pl.  =  otresine,   Cig. 

otrfsniti ,  trCsnem ,  vb.  pf.  =  otresti ,  ob- 
fdjiittelii ,  Z.;  —  o.  se,  untuiCig  ciiuibcrn, 
Jan. 

otresti,  trčscm,  i-fc. ;'/.  1)  Qb)d)iittclii,  abbcutiiit; 
o.  hruško  (drevo),  o.  hruške  z  drevesa,  ode 
?3iriicii  eom  ^)3aumc  jd)iittclii;— nu^jdiiitteln: 
slamo  o.,  Cig.\  —  Qil#fd)lltiugcu ;  o.  predivo, 
Cig. ;  —  o.  z  glavo,  beii  Mopf  jdiiittelll,  o.  z 
ramami,  bic  ?id)feln  SUCfcit,  Cig.;  —  o.  se, 
fid)  id)iittc(ll ;  če  mu  tudi  kaj  rečem,  otrese 
se,  kakor  moker  pes,  (=  cr  lliad)t  fid)  llid)t^ 
'i)axa\\i),  jv\li$t.;  —  o.  se  koga  (česa),  fid) 
iciiiniibeit  !fHua'>)  Bom  ^a\\i  fd)affeii,  fid)  eiit 
fd)lngoil,  Cig..  Jan.;  — o.  se  komu,  icmoilbeilt 
mit  Uiuuiden  enuibcin,  HIK>:-M.;  —  2)  luciv 
fdjiittclii,  Qbfd)iittclii :  jarm  o.,  bn*  ^od)  ob- 
fd)iittellt,   Cig.;    (nam.  odtrcsti.  Mik.   V.   G. 

IV.    ■J20.). 

otreti,  tiirem  (terem),  trem,  vb.pf.  i)  bc« 
rcibcn,  oufvcibcit,  Cig.;  črcvelj  me  je  otrl, 
Dni.- Erj. (Torb.);  otrl  si  )e  rano,  =  odrgnil, 
otrl  se  je  na  sedlu,  =  dobil  je  sadno  (bOH 
Solf),  Dol.- Erj. (Torb.);  —  2-)  nb)Difd)cn, 
Mfg.,  .*/«/•.,  ('ig.,  Jan.:  o.  roke,  Cig.;  noge 
komu  z  lasmi  svoje  glave  otreti,  Krelj;  o. 
posodo,   Dalm.;  otcritc  si  solze!   /?ai'«.;  o. 


otr^v  —  otročancc 


873  — 


otročarija  —  otrovanjc 


oči,  Jurč.;  —  3)  lan  o.,  ba§  ^icd^eu  (^re= 
d)cln)  be^  -gtadiicž  tioneiibcu,  beii  5'«^)^  ^^'' 
brcdien. 

otrfv,  adj.  aii§  grobem,  bcim  33ieriidn  ab= 
(icfancnem  ^tat^ž  (SBerg):  otreva  srajca, Gor.- 
'Mik. 

otrezniti,  treznem,  vb.  pf.  o.  kopa,  jcmaubcn 
inid)teni  luarfien,  il)m  bcii  9iauid)  neitrcibcn, 
Mur.,  C;  o.  se,  nud)tcni  luciben,  ben  di(\n\d) 
ttcilicrcn,  Mur. 

otfgati,  trgam,  rb.  pf.  bcpflMen;  —  o.  vino- 
grad, ablejcit,  Cig. 

otrinek,  nka,  m.  ber  auSgcbranntc  ®od)t  ober 
Span,  ber  entfernt  toirb,  bie  <Bd)nnppe,  V.- 
Cig.,  Jan.,  C,  M.,  Lašče-Levst.(M.),  BlKr.\ 
zvezdni  otrinki,  @tern|d)nuppen,  3/.;  — prim. 
utrinek. 

otrinjalo,  n.  bie  SiditpU^e,  Z.,   C. 

otrinjati,  am,  vb.  impf.ad  otrniti ;  ;)  luč  o., 
'ia^  Sic^t  pu^en,  BlKr.-M.;  —  2)  priigeln, 

otrinjek,    njka,  m.  =  otrinek,   Cig.,  Jan. 
otripati,  trTpam,  pijem,  vb.  impf.  =  utripati, 

Jan.  (H.). 
otripen,  pna,  adj.  ^liitt-:  otripna  jegulja,  ber 

3itteraa[  (gvmnotus  electricus),  Cig.;  otripni 

som,  ber  3ittcriifc^  (silurus  electricus),    Cig. 
otrjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  otrditi,  Z. 
otfkniti,  tfknem,  vb.pf.  bart  tnerbcn,  uerljartcit, 

Z..   C. 
otfnek,    nka,   m.  =  ožarek   2),    C. 
otrniti,   nem,   vb.pf.  i)  o.  luč,  ba§  2icf)t  pll^eil 

ober  ic^neujen;  —  2)  (mit  eincm  Stod  ober 

eincr  JRuf^c)  f(^(agen,  Cig.,  Xotr.;  otrni  vola! 

Vreme-Erj.  (Torb.) ;  —  aušfd)(agcn  (o  konju). 

Polj. 
otrniti,    im ,    vb.  pf.  s  trnjem    obložiti  (kako 

drevo,    da  bi  ljudje  ne  lazili    na    nje    krast 

ovočja),  Lašče- Etj.  (Torb.). 
otfnjati,  am,  vb.pf.  =  otrniti,  umboriieii,  mit 

2^ornen  befe^en,  Mur.,  Cig. 
otfnkati,  am,  vb.pf.  mit bem  j)fa)eitring  (trnek) 

tieriel)en:   nosnice  o.,   C,  Skrinj. 
otroba,  /.  taS-  Gingetneibe,  Cig. (T.),   Levst. 

(Sauk),  Erj.fSom.J;  —  ber  Slhitterleib,  C.; 

(^votroba",  Meg.-Mik.J. 
otr9bar,  rja,  m.  ber  ^leieiiijaiibfer,  Cig.,  .Jan. 
otr9ben,  bna,  adj.  ^leieti«. 
otr9bi,    }n.  pl.  bie  ftteien;   govoriti   kakor  bi 

otrobe  vezal,    otrobe  vezati ,    unjuiammeu- 

biingenbee 3^119  vetcn, Mur..Cig.,  nk.;  (otrobi, 

/.  pl..  Valj.  [Rad],  Svet.  [Rok.),  LjZv.,  Dol.). 
otrobica,  /.  detn.  otroba,  Jan. (H.). 
otr9bnat,  adj.  flciig,   Cig. 
otrpbnik,    m.   1)  ber  Sl(eicn!aftcn,  .Jan.,  C; 

—  2)  kruh  o.,  bQ§  Sleienbiot,  Cig.,  C. 
otrobnjak,  m.  'bai^  SIcienbrot,   Cig.,   C. 
otr9bov,  adj.  S(eien=,   Cig. 
otr9bovec,  vca,  m.  "baž  ftleieitbrot,  M. 
otročad,  /.  coll.  Sinber,   C,  Zora. 
otročaj,  m.  "tiCiž  ^inb  ;  tolpa  poljanskih  otro- 

čajev,  EjZv.\  bcr  "l^td^,    Cig. 
otročajast,  adj.  tinoifd),  SIS. 
otročajski,  adj.  finbijd),  -S7.V. 
otročanec,   nca,  m.  =  otroče.   Gor. 


otročarija,  /.  bie  ^inberei,  ber  ^inberftteic^, 
.\Jur.,  Cig.,  Jan. 

otročariti,  arim,  vb.impf.^ič}  filtbifd)  beite^men, 
Cig.,  .Jan.,  C. 

otroče,  cta,  n.  ba^  ^'iubleiu. 

otr9Čtn,  čna,  adj.  i)  mit  ftinbcru  gefegnct, 
C,  Z.;  —   2)  =  otroški,  filiblid},  Jan. 

otročevati,  ujem,  vb.  impf.  ttiie  ein  Siub 
banbedi,  finbelu,  Cig.,  Jan.,  C;  fiitbern, 
Šiiiberpoffen  trcibcit,  Mur.,  Cig.,  Jan. 

otročič,    čica,    m.  dem.  otrok;    ba§   ftinbfein. 

otročiček,  čka,  m.  dem.  otročič;  ba§  ftinbleitt. 

otročija,  /.  bie  Slinberct,  Mur.,   Cig.,  Jan. 

otročin,  m.  ein  grofee^  £inb,  C. 

otročina,  /.  bie  Šiub)diaft,  ba§  Sinbeeatter,  C. 

otročinstvo,  n.  bie  ftinbfieit,  Mur.,  Jan. 

otročiti,  im,  j'^./)?!/'/".  otroke  roditi, C  ;  finbertt, 
Trub.-Mik. 

otročjak,  m.  i)  =  otročaj,  C;  —  2)  bie 
^raifcn,  C. 

otr9Čji,  adj.  Siiibe§*,  ^inber= ;  otročji  otroci, 
^inbe§!inber,  Dalm.;  otročja  igrača,  otročja 
leta;  otročja  pamet;  otročji  denar,  "i^a^  ^u= 
pittargelb,  M. ;  otročja  postelja,  ba§  .^inbbett 
(po  nem.);  otročja  voda,  bož  f^rud)t»uaffer, 
T'.-0'o-. ;  — fiitberfiaft,  Cig.,  Jan.:  po  otročje, 
nad)  §(rt  ber  Sinber;  —  finbiftj^;  otročji  biti, 
finbijd)  feiti. 

otročle,   eta,  n.  =  otroče,    C. 

otročljiv,  iva,   adj.  mit  ^iubern  geiegnet,  C. 

otr9Čman,  m.  (šaljivo)  ba#  Sinb,   C. 

otr9Čnica,  /.  bie  Sntbimbene,  bie  SSiJc^nerin, 
Mur.,  Cig.,  Jan.,  Trub.,  Dalm.,  Skrinj.,  nk. 

otr9Čnik,    w.    i)  =  otročjak,   baž  ^inb,    C; 

—  2)  ein  finbifd)er  9J?enfd),  Štrek. 
otročnjak,     »i.    i)  ==  maternica,    bie  ®ebar= 

mutter,   Cig.,  Vod. (Bab.);  otročnjak,   Mur.; 

—  2)  =  otročjak  2),  bie  j^foiifn ,  C;  — 
■j,\  =  otročanec,  otročaj.  Vest.;  —  ein  finbt= 
fd)er  giJcnic^,  SIN. 

6tr9Čnost,  /.  bie  Sinblidifeit,  Jan. 
otrohneti,  im,  vb.  pf.  anmobern,  Jan. (H.). 
otrok,     roka,    m.   i)    ba§   ^iiib;    pl.    otroci; 

imeti  s  kom  otroka,  ein  ^inb  Oon  jemanbem 

I)aben  (o  nezakonski  materi);  — 2)  ber  "^lihin- 

fd)oi§(ing,  C;  ber  Seiten^alm  (bei  ber  Jpirfe), 

M.;  —  tudi  otrok,  roka. 
otrokov-ati,  ujem,  vb.  impf.  ^inbbetterin,  3Bd^= 

ncrin  jcin,  C. 
otr9Ščina, /.  bie  5?inbf(^aft,  Guts.,V.-Cig.,  C, 

Dalm.,  Skrinj. -Valj. (Rad);  božja  o.,   Guts. 

(Res.). 
otr9Ški,  flt/;. ^inbcr-,  Mur.,  Cig.,  Jan.;  otroška 

igra,  z  otroškimi  rečmi  se  pečati.  Diet.;  o. 

stol,    Cig.;  otroška  letca,    /?^i'«.;  —  finblic^, 

Jan.,  Strek.:  otroška  ljubezen,  Jan. 
otr9Štvo,   n.  bic  5linb)d)aft,  ba§  ^inbeealter, 

yjur..  Cig.,  Jan.,  Ravn.;  tudi:  otrcjštvo,  la/;'. 

rRad). 
otrov,  trova,   »1.  ba§  ®ift,  Jan.,  Cig. (T.).,  C, 

Prip.-Mik..  BlKr.\  otrov,  M. 
otr9va, /.  ba§  0ift,  Jiabd.'Mik.;  —  'ba^  ^aiiict' 

mittcl,  C. 
otrovancc,  nca,  »h.  bcr  5?ergiftete,  Levst.  (Nauk). 
otrovanje,  n.  bic  ^iJcigiftung,  Jan.  (H ). 


otrovanka  —  otvesti 


874 


otvezati  —  ovalen 


otrovanka,  /.  bie  iBergiftete,  Jan.fH.). 
otr^var,  rja,  m.  bcv  OMrtmifc^er,  UčT. 
otr9varstvo,  n.  bie  ©ifttuiibe,  Jan.  (H.). 
otrovati,  trujem,  vb.pf.  DCrfliftcn,  Habd.-Mik., 

Jan.,  3/.,  BlKr.-.—nut  ciiieiii  ilrant^eit^ftoifc 

aiiftedcn,  Vreme-Erj.{Torb.). 
otr9ven,  vna,  adj.  fliftifl,  nk.;  —  anftcrfcitb  : 

otrovna  nemoč,   Habd.-Mik. 
otrovilo,  «.  baž'  ®ift,  bie^iftluaie,  Levst.fSauk). 
otroviti ,    im,  vb.  pf.  =  otrovati,   Prip.-Mik. 
otrpvnica,  /.  bie  OUftmifcfjcrin,   0>.,  Zv. 
otrpvnik,  m.  ber  ®iftmifd)er,  Cig. 
otrp,  trpa,   m.  bie  StaiTC:  vratni  o.,  bie  ^aU' 

l"taire,  Cig. 
otrpel,  pla,  adj.  ciftarrt,  Jan.;    o.  od  mraza, 

C.;  počasi  maha  z  otrplimi  perutimi,  LjZv.; 

—  »crftocft :  otrplo  srce,    C. 

otfpen,  pna,  adj.  =  otrpel,  Jan.;  otrpno  srce, 

Cig.CT.),  Sclionl.,  Jsvkr. 
otrpeti,    im,  vb.  pf.  =  otrpniti:    otrpeli  udje, 

bie   erftarrten    (abcic^torbcncii)  ©licbcr,   Vrt., 

(^otripeti"   Habd.-.Mik.). 
otrpevati,  am,  vb.  impf.  ad  otrpeti,  Jan. 
otrplost,  /.  bie  (Svftarruiifl,  bie  (3tarvt)eit,  Jan. 
otrpnet,  ela,  adj.  =  otrpel,  Jan. 
otrpnelost,  /.  bic  ©iftarnmg,  nk. 
otrpneti,  im,  vb.pf.  =  otrpniti.  Diet.  -  Mik., 

Mili:,  C,  Trub.  ' 
otrpnevati,  am,  vb.  impf.  =  otrpevati,    Cig. 
otrpniti,  tfpnem,  vb.pf  cvftavreii;  ro!<e,  noge 

mi  otrpnejo;  —  tierftorfeu,  bcrftodt  lucrben; 

o.  v   hudobiji,  Cig.;  —  otrpnjen  nam.  otrpel. 
otfpnjenje,  n.  ba^  Giftaireit ",  o.  udov. 
oti^pnjenost,  /.   ==  otrplost. 
otrpnost,   /.  bie  Starr^eit,  Mur.,   Cig.,  Jan.; 

—  bic  i^crftocftfieit,   Cig. 

otrstiti,  im,  vb.  pf.  mit  9to!^r  t)cr)ct)cii,  bc- 
roflieil :   o.  strop,    Cig. 

otrudcn,   dna,  adj.   etlDOž   limtt,   Mur. 

otriiditi,  IruJim,  vb.  pf.  =  utruditi,  tlliibc 
iimdicti,  abiuiibcii,  Mur. 

otruti,  trujem,  vb.  pf.  =  otrovati,  lH'l'fliit01l,  C. 

otfzniti,  oti^znem,  vb.pf.  ciil  luciiifl  blfllClt:  o. 
vrata,  okno,  zaveso,  C,  Svet.(Ruk.),  (odtrz-) 
Bes.;  —  prim.  otvrzniti  in  stsl.  ofhvrtzati. 

otude,  adv.  =  otudi,   C. 

otudi,  adv.  Mur.,  Cig.,  Jan.,  lilKr.-  .Mik.,  ob 
Krki-('.;  pogl.  otodi. 

otujiti,  im,  vb.pf.  i)  DcriilifKlll,  Cig.,  /)/.;  — 
2)   ^nam.  odtujiti)  CUtfrciubeil,  Jan. 

otumpati,  am,  vb.pf.  =  otopiti,   Cig. 

9tva,  /.  bic  ©ntc,  -Vol'.- C  Lev.st.fZb.  sp.);  — 
prim.  hs.  utva. 

otvarjati,   am,  vb.  impf.  ad  otvoriti,  nk. 

otvesti,  otvezcm,  vb.pf  umbilibcii,  \'.-CJg., 
C.;  o.  vrv  okoli  ramena,  okolo  vratu,  Sol., 
IV/.;  pse  o.,  bcii  .'oiiuboii  bic  .'oal^žicilc  on 
Icflcn,  fic  nii^alfcn,  Cig.,  IV/. ;  niittclft  ciiicž 
©tiidc*,  ciiicr  .ttctte  onbinbcii,  Kor.-Jam. 
(Rok.),  Jan.;  živino  o.,  ."šaleška  dol.  -  C; 
Kratko  ga  (konja)  je  otvezla,  Da  ni  mogel 
trepetat',  !s'pes.-.Schein.;  otvczcn  pes,  bcr 
.Hctteilt)Ullb,    (iuts. ;   —  pren.  o.  k<»ga   na-se, 

icntanbcti  iu^  8d)icpptnu  itcbmcn,  Jan. 


otvezati,  tvezam,  vb.  impf.  ad  otvesti,  Cig., 
.Jan.,  C. 

1.  otvor,  tv(}ra,  m.  bie  CftllUlig  (tudi:  otvor, 
tvora),  Cig.,  DZ.,  Vrt.,  kajk.-  Valj.  (Rad) ; 
—   prim.   otvoriti. 

2.  otvor,  m.  Z.,  Notr.,   pogl.  otor. 
otvoritev,  tve, /.  bie  Groffnung,  h^.;  — prim. 

otvoriti. 

otvoriti,  i'm,  vb.  pf.  btfucit,  ctbffncu,  nk.;  (iz 
od-tvoriti) ;    —   hs. 

otv9za,  /.  baš  Sei(,  bQ§  einciit  Jbiece  um  bcn 
•Spal?  gcgcben  >t)irb,  ba§  ^ange)ei(,   I '•-Cig'. 

otvrzniti,  vrzncm,  vb.  pf.  ne  do  tečaja  od- 
preti, ^olb  ijffncii,  Mik. 

oubožati,  am,  vb.  pf.  Ucravmen,  Šol.,  Vrt., 
Levst.(Sauk);  (nav.  obožati) ;  —  prim.  ob- 
ubožati. 

oumen,  mna,  adj.  etmae  »erftdiibig,  C 

ouzdati,   am,  vb.  pf.   =  obuzdati,  ogr.-C. 

9V,  prun.  biefev,  ogr.-C;  tudi:  jener,  C,  na 
v{hodu-Mik.;  ov  den  (dan),  »Otgcftent,  uber= 
morgcn,  M.;  (ovi,  ogr.-C). 

ovacija,  /.  javna  poslavitev,  bie  Dfatioit,  nk. 

ovače,  adv.  =  ovači,  C. ;  umJDtift,  SlGor.- 
C;  —  obnc  ®niiib,  SlGor. 

ovači,  adv.  fonft,  Danj.-Mik.,  v^kŠt.;  umjon[t, 
vihŠt.-C;  —  ofine  (Hniiib,  v{hšt. 

ovada, /.  bic  3(ii,^cigc,  bic  TcnunciatiDii,oy.,J<.i«. 

ovadba,  /.  bic  ^lii^cigc,  bic  Tciiunciatiou,  C,  nk. 

ovadek,   dka,  »j.  =  ovadba.  Nov.- C 

ovaden,  dna,  adj.  »ervat^cnb:  ovadno  zname- 
nje, Mur.,  C 

ovadil9,  n.  ber  58erbQ(^t§gnnib,  DZ. 

ovaditi,  vadim,  vb.  pf.  aiigebeii,  bciiuiicicren, 
DerratfjCU,  Cig.,  Jan.,  \otr.-M.,  Prim.-Krj. 
(Torb.),  nk. 

ovadnica,  f.  bie  '"Jdtgcbeviii,   Cig.,  nk. 

ovadnik,  m.  bcr  ^.liiigcber,  bcr  2"ciuiiiciaiit, 
(-i g..  ,fan.,  C,  nk. 

ovadnina,  /.  ber  ^.?lltgcbcrIo()it,   Cig. 

ovaduh,  m.  bcr  l^euiiuciaiit,  ber  'Sl)fop^ant, 
Cig.,  C.  nk. 

ovaduhinja,  /.  bic  ^Cliuiuiiuitiu,  Jan. (//.). 

ovagniti,  vagnem,  vb.  pf.  bO'?  Wlcidigcii'ic^t 
ucrlicreit,  lile- C.  Z. 

ovaja,  /.  bic  '!)ln,^ciiic,  bic  1'ciiiiitciotioii,  -U.. 
('.,   \'alj.( Radi,  Zora:   brezimenska  o.,  eillC 

aiiomimc  'Odi.^cigc,  ZgD. 

ovajanje,  n.  bo-j  "'.Jlitgebcii,  biv?  Tcmmcicrcii, 
Cig..  nk. 

ovajati,  am,  vb.  impf.  ad  ovaditi:  illigcbCH, 
bcmiiicicreii,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  —  ,^u  cr« 
fcuncii  gcbeit,  l)crriitl)cn:  ovaja  se  po  vna- 
njeni  licu,   Erj.f .Min.). 

ovajavec,  vca.  m.  bcr  '.Jliigcbcr,  bcr  "rcmili 
ciaut,  Cig.,  C 

ovajavski,  adj.  oiigcbcrijd),   Cig. 

ovajav.stv9,  n.  bie  'Jliigcberoi,  Cig. 

ovajevati,  ujem,  vb.  impf.  =  ovajati,  Krclj-M. 

ovak,  adv.  i)  =  mko,  kajk.-C;  —  2)  =  dru- 
gače, ogr.-C. 

ovak.si,  adj.  n  bcrglcirfjeii,  kajk,- C;  —  2) 
aiiber»?  bc|d)affcii,  ogr.-C. 

ovalen,  Ina,  adj.  podolgovato  okrogel,  jajčast, 
mini,   Cig.  (T.). 


ovaljati  —  ovčnjak 


-  875 


^vdcka  —  overavijati 


ovaljati,  am,  vb.  pf.  abjimlfcit,  Z. 

ovam,  adv.  l)in,  Fr.-C. 

ovarati,  varam,  vb.  pf.  =  ogoljufati,  Jiirč.;  — 

prim.  hs.  varati  =  goliiifati. 
ovarek,  rka,  w.  bie  "?lbfod)ung :    ovarki  lane- 

ncga  semena   in   mleka,   Oi^r.-C. 
ovariti,   im,   vb.  pf.  buu£)eit,  fodjCU,  Cig.,  Jan.; 

o.  si   rake,  Danj/Posv.  p.J;  —  prim.  obva- 

riti,   obariti. 
ovarovati,  ujem,  vb.  pf.  =  obvarovati,   Cig., 

Jsvkr. 
ovbe,   interj.  o  lue^ !  —  ei !  ovbe,  gospod,  saj 

pravim,  da  ne  stori  nič  škode,  Jiirč. 
ovca,  /.  ba'3  Sc^af;  —  tolstorepa   ovca,   ba§ 

fcttid)»tidii,^ige  @d}af,  Erj.fZ.J. 
ovčereja,  /.  bic  Sdjafjitd^t,  Nov.- C. 
ovčak,    m.    i)    ber    2Stbbev,    ogr.-C;    —    2) 

=  ovčjak  I),  bcr  Sc^afftall,  3/«/-.,  C,  Ravn.- 

Valj.(Rad). 
ovčar,  rja,  m.  bet  (Srf)afer,  bet  @d)aff)irt. 
ovčara,  /.  bie  Sdiafpjcrd^e,  Cig. 
ovčarček,  čka,  m.  dem.  ovčarek;  bei*  Sd)dfer= 

Inibe,  Cig. 
ovčare,   eta,  m.  =  ovčarček,   Cig. 
ovčarek,    rka,    >n.  dem.    ovčar,    =  ovčarček, 

Slom. 
ovčarica,  /.  i)  bie  ©c^afenn;  —  2)  ber  planet 

mavž,  Blc.-C. 
ovčarija,  /.  bie  Sdiaferei,  bie  Sdjaf^ud^t. 
ovčariti,  arim,  vb.  impf.  (Sd)af^ift  feiu,    Cig.; 

Sd)af3ud}t  treiben,  Jan. 
ovčarka,  /.   ^  ovčarica   i).  Jam. 
ovčarnica,  /.   bie   Sd)dferMtte,    Cig.;  —  bie 

Sd)aff)iirbe,  bcv  ©diafftatl,  ogr.-C. 
ovčarski,    adj.    (Sc^čifer-;    ovčarski    pes,    bei" 

Sdinfev^unb. 
ovčarstvo,  n.  bie  Sd)aferei,  bie  ©c^afjud^t. 
ovce,  eta,  n.  eiit  fd)(ed)te§  Sdjaf,  Cig. 
ovčtc,    čca,    m.  neka  živinska  bolezen,    Kr.; 

—  pogl.  volčič. 

ovčfn,    adj.  =  ovčji':  ovčena  čreda,    ogr.-C. 
ovčetina,  /.  haž  ®cf)offIeifc^,   Mur.,   Cig.,   C, 

Zora. 
ovčevina,  /.  baž  Scftafffeijd),  C;  —  bie  ®d)af' 

baut,  hai  (Sd)af{eber,  Jan.fH.). 
ovčica,  /.   1)  dem.   ovca;    baž    SJhittcilaiiim, 

Cig.;  —  2]  ovčice,  febrtge  ipnuTluoltcu,  Cig. 

(T.);  (Sd)afd)Cn  (cirrocumulus),  Jes.;  —   3) 

bie    ^fimei    (primula    officinalis),     Cig.,    Č.; 

fprimula  acaulis),  Tuš.(R.);  (primula  elatior). 

Vrt. 
ovčič,   i'ča,  m.  =  ovčec,  57r/?.;  — pogl.  volčič. 
ovčičica,/.£fem.  ovčica;  1)  eint(eine^  Sc^dtd)cn, 

M.;  — 2)  =  ovčica  ■\),  bie  Sd)liifjclblume,  Cig. 
ovčina,  /.  bQ§  3d)afileild),   Guts.,  Valj.(Rad); 
■  —  t)ai  iSdjaffeil. 
ovčjak,  m.   i)  ber  (2d)afftaII,   Jan.,  Jap.-C; 

—  2)  ovčjak,  bcr  ©diafmift. 

9včji,  adj.  'Bč)a\' :  o.  sir.  ber  Sd)affdfc. 
9včnica,   /.    i)  =  ovčjak  i),    bcr    ®ci)afftall, 

Danj.-M.,  Cv.;  —  2)  njcifie^  iffialb[)df}nd)en 

(anemone  nemorosa),   C. 
9včnik,    »I.,    ovčniki,  bic  ^tDcitcn  Qai)nc  ber 

Sd)ofe  C. 
ovčnjak,  >«.  ber  ©c^ajfloH,  Jan.fH.J,  ZgD.-C. 


9vdeka,   adv.  =  tukaj,  kajk.-C. 

9vden,  adv.  =  tukaj,  ogr.-C. 

ovdoveti,  im,  vb.  pf.  SBitlue  tuerbcn,  ovdovela, 
Cerluittuet,   Cig.,  C,  nk. 

ovdo\'ičati,    im,  vb.  pf.  =^-  ovdoveti,  ogr.-C. 

ovedanje,  n.  bie  (Sr^ebimgen,  DZ. 

ovedati,  am,  vb.  impf.  ad  ovedeti;  Sr^cbuiigeit 
tiflegen,  ,yi  erntittclii  fud)cit,  Cig.,  Jan.;  o.  o 
čem,  Erj.fl^b.  sp.);  o.  in  povpraševati,  LjZv. 

ovedba,  f.  bie  (£rforjrf)ung,  bie  (Srmittelung, 
DZ. 

ovedek,  dka,  m.  bic  ©rmittelung,  DZ. 

ovedeti,  ovem,  vb.  pf.  i)  in  (Srfabrung  bringeu, 
er^ebcn,  crmittedi,  Cig.,  Jan.,  Naprej-C,  DZ.; 
mejači  so  vse  čisto  ovedeli,  Glas. ;  z  navo- 
dom  o.  kaj,  Levst.  (Nauk);  —  2)  o.  se  = 
zavedeti  se,  ,^um  ^eluufšit)ein   fommen,  C; 

—  precej  se  bodo  ovedeli,  fie  ItJerben  fic^ 
fog(eirf)  eriiuiein,  Svet.fRok.);  ovedel  se  je, 
^a^  Sirfit  ift  i^m  aufgegangeu ,  Temljine 
(Tolm)-Štrck.{Let.). 

ovedovanje,  n.  =  ovedanje,  bie  Sr^ebungeil, 

DZ. 
ovedovati,  ujem,  vb.impf.Ci\\.^M\i)X\6)tX\.  fud^en, 

Šrfiebuiigen  pflegeu,  Cig.,  DZ. 
ovedriti  se,  im  se,   vb.  pf.  =  razvedriti    se, 

Jan.fH.). 
ov^fhniti,  vchnem,  vb.  pf.  =  oveniti,  Jan. (H.). 
ovejati,  jam,  jem,  i'^.  pf.  fcrtig  iporfcln,  au#- 

luorfeln. 
ovekovečiti,    večim,    vb.  pf.    OereiDigcn,    Cig. 

(T.),  nk.;  —   hs. 
ov^liti,  velim,  vb.pf.\\}i{l\n<x<i\n\,Cig.;  o.  drevo 

=  posekati  drevo,  IgfDol.). 
oveljati,  am,   vb.  pf.  =  obveljati,  3/. 
oveljaviti,  avim,  vb.  pf.  giltig  juad)cn,   Cig.; 

i^ur  ®eltuitg  bringeu,  DZ. 
oveljavljenje,  n.  bie  (yiltigmorf)iiiig,   Cig. 
oven,  vna,   w.   i)  bcr  Srf)afbod,  bcr  SBibber; 

tolčeni  o.,   ber  ®c^op#,    C;  —  ber  2Bibbct 

(astr.),  Cig.fT.);  —  2)  ber  ©turmbod  (aries), 

Cig.,  Jan.,  Dalm.;  voj(sk)ni  o.,  Jap.-C;  — 

3)  bei  ciner  ^rcffe,  bie  mit  Soiibl^abcn  uer^ 
fe:^ene  Sd)raiibenmutter,  bic  mittclft  bcr)clben 
on  ber  Sdjraitbc  auf  unb  ab  gebrebt  toirb, 
Dol.;  —  ber  itcltcrbaum,  Doniiittclft  beifeit 
bic  Sdjraubc  aiige.^ogcii  luirb,  Cig.,  Jan.;  — 

4)  bie  ^fa^Iramme,  bcr  9{ainmfIo^,  Cig., 
Jan.;  o.  na  vrvi,  bie  ^^ugrammc,  Cig.;  — 
parni  o.,  bic  Tampf  rainiiie,  ber  ^antpf^ammer, 
DZ.;  —  samotežni  o.,    ber    .tianbbod,   Cig.; 

—  5)  pri  statvah  zarezano  kolesje,  s  kate- 
rim se  vreteno  zavira,  Burg.fRok.). 

ovenčati,  am,  vb.  pf.  i)  betrdu5Cn,  Cig.,  Jan., 

M.,  nk.;  —   2)  tri.incn,   Cig.,  Jan.,  ogr.-M. 
ovenčavati,  am,   vb.  impf.  ad  ovenčati,  Zora. 
ovenčevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  ovenčati,  Cig. 
oveneti,   im,  vb.  pf.  =  oveniti,   Cig. 
ovfniti,  nem,  vb.  pf.  »crtDelten;  — ettua§  trodeit 

nierbeii  (,v  33.  itac^  eiiicm  iHcgcn) :  pot  ovene,C 
ovfra,  /.  =  ovira,   Cig. 
ovfrati,   am,  vb.  impf.  =  ovirati,  Mur.,  Cig., 

Ravn. 
overavijati,    am,  i'b.  impf.  ad  overoviti ;  ht- 

glaiibigcn,  Cig.(T.). 


ovfrek  —  ovijavka 


876 


ovfrek,   rka,  m.  =  ovirek,  Mm:,  Slom.-C. 

overižiti,  Tžim,  vb.  pf.  in  S?etten  legen,  C. 

over9viti ,  ovim,  vb.  pf.  beglaubigen,  ttenft= 
cicreu,  Cig.fT.J,  C. 

OVES,  vsa,  m.  bcr  Ipafci  (avena  sativa):  me- 
deni o.,  bcr  {5l"Uf)^ofcr,  Got:;  o.  služiti:  o 
konju,  oslu,  psu,  kadar  se  na  hrbet  vrže 
ter  se  valja,  pravi  se,  da  „oves  služi",  Tem- 
IjinefTolm.J-Štrek  (Let.) ;  —  divji  ali  črni  o., 
bcr  SBttbfiafer,  bcr  5HQut}f)cifer  (a.  strigosa), 
Cig..  Jan. ;  —  norski  o.,  bie  9tcfcrtrefpe 
(bromus  arvensis),   Cig.,  Medv/Rok.J. 

oveseliti,  i'm,  vb.  pf.  erfrcucu,  Miir.,  Cig.,  Jan., 
Dahn.;  aufbcitern,  erf)citcrn,   Cig.,  Jan. 

oveseljenje,  n.  'bai  &rfrciien,  Slom. 

oveseljevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  oveseliti, 
Mur.,  Jan. 

oveslati,  am,  vb.  pf.  =  obveslati :  rubcrub 
itms  befQl)rcii,  berubern,  Cig. 

ovestiti,  im,  vb.  pf.  =  obvestiti:  beiind^ricl)= 
ticjen,  Sol. 

ovfza,  /.  ber  ©inbonb  (bon  JReben,  SSanmen 
U.  bgl.),   C;  —  prim.  obveza. 

ovfzati,  žem,  vb.  pf.  =  obvezati,  umbinben, 
Cig.,  Jan.;  einbinbcn  (uon  9iebcn,  93dumen 
u.bgl.i,  C. 

ovezniti  se,  nem  se,  vb.  pf.  )icf)  nciijcn,  ftd) 
icnfen,  fic^  tier)ocfen,  Cig.,  Bes. 

ovezovati,  ujem,  vb.  impf,  ad  ovezati,  =  ob- 
vezovati,  Cig. 

ovideti,  vTdim,  vb.  pf.  =  oskrbeti,  bcforgen: 
ne  morem  vsega  o.,   GBrda. 

ovTh,  m.  Dcr  Umbng,  Cig. 

ovihati,  am,  vb.  pf.  fjerunibicgcn,  tjcriitnbeiigcn, 

ovihniti,  vThncm,  vb.  pf.  baž  Ubcrgcluid)t  bc- 
tomntcn,  umfinfen,  Cig.,  Jan.;  raz  konja 
ovihniti,  (ovehniti)    Gla.'<. 

ovijač,  »I.  i)  trsna  mladika,  ki  od  korenine 
požene  ter  se  na  kakih  osem  očes  obrezana 
okoli  posebnega  kola  ovije  in  priveze,  St. 
JerncjfDol.);  —  2)  bcr  'jibIcitHngScanal  an 
bor  Strofjc,  Cig..  Z. 

ovijača,  /.  1)  bo'^  »ociblidic  Jflopftud),  Cig., 
Jap.-C;  —  2)  bož  Uin()dngtnd),  C:  —  ■\)  bic 
33anbage,  jv^hšt.;  —  4)  ber  Šonfcn  (nn  bcr 
SJebc),   Cig.,  Jan. 

ovijačina,  f.coll.=  rastline,  ki  se  okoli  grmovja 
in  ilrevja  ovijajo:  gosto,  z  ovijačino  zara- 
ščeno grmovje,   I.et. 

ovijalen,  tna,  adj.  ,vint  Umbinbcn  bicnenb: 
ovijatna  slama,  ba^^^ncfftrol)/.'/^'. ;— Sd)(ing= : 
ovijalni   bob,    Cig.;  ovijaliio  zelenje,   I.ct. 

ovijatnik,  m.  kol,  ob  katerem  se  perilo  ovija 
in   ožema,  bcv  Diingftocf,    Cig.,  {'olj.,  Dol. 

ovijal9,  >i.  i)  kar  se  okolo  vratu  ovija,  bcr 
Sl)nutl :  gorkoo.,  .S/.V. ;  —  j)  bic(5liibnlliiiic,C 

ovijanje,  n.  ba?  Uniiuicfcln,  bO'?  Uinjdjlingcn, 
bo-J  Unirnnfcn  JC. ;  —  prim.  ovijati. 

ovijati,  ani,  vb.  impf.  ad  oviti;  nnHoinbcn, 
nmiuidcln;  —  o.  perilo,  bic  SPdjdic  ringcn, 
Cig.,  Polj.;  —  o.  se,  fidi  \\m  ctiuii<J  luinbcn 
obcr  fd)Iingcn,  nniid)(iiiflcn,  umroiifcn. 

ovijavcc,  vca,  m.  bcr  3d)lingcr,  Cig. 

ovijavka,  /.  bo^  Sd)IinggcH)dd)<<,   Cig,.  Jan. 


ovincen,  čna,  adj.  tiotl  SBinbungen,  Z.;  ovinčna 
cesta,  Sov. -C. 

ovinek,  nka,  m.  i)  bic  ^inbung  (5.  ^.  einer 
Straže);  bie  .f riintniung :  na  ovinku  sva  se 
srečala;  ber  Umtucg;  po  ovinkih  hoditi;  — 
bcr  Unijdnucif;  brez  ovinka,  Levst.  (Cest.) ; 
(nav.)  brez  ovinkov,  of;ne  Umfcbnjcifc ;  —  bie 
Vhlišfhld)!,  bie  ^(uSrcbc,  Cig.,  Jan. ;  —  2)  ber 
Sc^lic^,  bie  Sift:  zaviti  ovinki,  Schonl.-Valj. 
(Rad);  z  ovinkom,  fr^lnn,  Cig.;  brez  ovin- 
kov in  zvijač,  Ravn.- Valj.  (Rad). 

oviniti,  im,  vb.  pf.  bcrailfc^en,  Cig.,  Jan.;  o. 
se,  fidi  bernufdlen,  Cig.,  Levst.(Zb.  sp.). 

ovinkast,  adj.  i)  t)oU  3Binbnngen:  črez  Lju- 
belj drži  ovinkasta  cesta,  Z. ;  — aue)d)roeifenb, 
>ueitfd}lt)eifig :  o.  govor,  Cig.;  —  2)  ovinka- 
sta beseda,  ein  jiueibcntige^o  SSort,  C;  — 
;0  ranfcDofl,  C. 

ovinkati,  kam,  čem,  vb.  impf.  bin^  unb  'i)CX= 
ipringen:  zajec  ovinče,  C;  —  f)erumfd)tt)armen 
(uon  jungen  Seuten),  Fr.-C. 

ovinkoma,  ^tVi^.anf  Unmegen,  mit  Untfdjnjeifen, 
au§n:)cid}cnb,  C. 

1.  ovir,  m.  bic  58creitc(nng,  Cig, 

2.  ovir,  rja,   m.  ogr.-C,  pogl.  iver. 

ovira,  /.  bie  I^cr^inbcrnng,  Cig.,  Jan.;  —  bn§ 
§inbcrni!Ž,  Cig.,  Jan.,  nk.;  brez  ovire,  uu= 
gel)inbert,  nk.;  o.  nihanju,  \)clž  S(f)iuingungš» 
t)inberni^,  Cig.(T.). 

oviralen,  Ina,  adj,  binbernb,  bemmcnb,  Jan. 

oviranje,  n.  \)ai  3?er^inbcrn,  bie  §inbcrung, 
bie  .s^cmnmng,  Cig.,  nk. 

ovirati,  am,  vb.  impf.  ad o\ri^x.\ ;  f)inbern,  l^inbcr= 
lid^  fcin,  {}emmcn,  Cig.,  Jan. 

oviravec,  vca,  m.  bcr  .'čiubcrcr,   Cig.,  C. 

ovirek,  rka,  m.  bie  '-^crbiiibcrung,  Cig.,  Jan.; 
—  ba'5  .^inbcrni'5,  bcr  'Jhiftnub,   Cig.,  Jan. 

oviren,  rna,  adj.  l)cniniciib,  binbcriib,  Cig,,  Jan. 

oviseti,  i'm,   vb.  pf.  =  ob\  iseti.  ,/an.(/f.). 

ovitek,  tka,  »1.  biv^  ."^■»critnigcu'irfcltc,  bcr  Um 
jdllag,  bic  .'^iiUe,  Cig.,  Jan.,  C,  nk.;  bic  "i^^cV' 
ptiduiig,  Jan. (H.);— o.  (las),  cin  .'^taormidcl, 
./an.(H.). 

oviti,  vijem,  vb.pf.  I)erniniuinbcii,  bcriiniiiMcFcln; 
nit  okolo  prsta  o.;  —  nnitiniibcn,  uiiuindclii, 
žico  s  svilo,  drevo  s  slamo,  steber  z  zele- 
njem o.;  —  ovite  strune,  bcipointcnc  Saitcn, 
Cig.;  —  an'?ringcn:  perilo  o.,  Cig.;  —  o. 
se  (okolo)  koga,  česa,  jcmanbcn,  ctiuo*  uni- 
fd)(ingcn. 

ovladati,  am,  vb.  pf,  o.  kaj.  ,^crr  mcrbcn  cincr 
Snd)c,  )id)  if)rcr  bcmdditigcn,  (^ig.,  ogr.-C; 

prim.   obladati. 

ovladovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ovladati,  Let. 

ovlaženje,  »j.  bic  ^i^ofcnditiing,  Cig.  , 

ovlaževati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ovlažiti;  bc», 
onfcud)tcn,  Jan. 

ovlažiti,  vlažim,  vb.  pf.  fcud)t  mad)cn,  on^ 
fcud)tcn,  Cig.,  Jan.,  DZ. ;  —  o.  se  =  zmo- 
čiti se,    Vrt. 

ovl^či,  vli-čcm,  vb.  pf.  um,^icbcit:  o.  kaj  s  čim, 
Cig.;  o.  gozd  z   mrežami,   C. 

Vvicn,  adv.  ==  tukaj,  ogr.-C. 

ovnar,   ija,   »1.  bcr   ^'Jibbcibirt,   Cig. 


ovnič  —  ovraten 


877  — 


ovrati  —  9vsek 


ovnič,  iča,  )n.dcm.o\  cii ;  i )  baiž  'i3ocf(aiiiili,Oy., 
C;   —   2)  bio  £d)vniibCiiiiiuttcf,   r. -C7ir.  ; 

—  bev  .SVcltcvbaiim ,  iHniiiittelft  beffcn  bic 
Sdjraubc  0119050^011  »uirb,  Ciir.,JaH.;  prim. 
oven  3I;  —  -3)  bcv  ®d)ldciel  511111  5-eflftof5Cit 
be>o  "ijjflafterv,  C;>. ;  —  4)  bač^  SJinnoIunbber 
d)cn  ober  bcr  2Bcif5fh'f!  (svntomis  phesca), 
Erj.fŽ.J;  —  ovniči,  bic  3Bibbev)d)lDdviuei-, 
Cig.fT.J. 

ovniček,    čka,    m.  dem.   ovnič;    i)  "Oaž  33od= 

Inmm,    Cig.:   —   1)  neka  trta,  Dol. 
ovnina,  /,  ba§  (£d)afilciidi,  C. 
ovnjač,  m.  =  oven,  ber  5S5ibber,  Nov. 
ovnov,  adj.  3Bibber«,  Cig.,  Jan.;  ovnova  glava, 

ber  9(aofopf  (in  ber  'JBaufitnft),  Gg. 
ovnovina,  /.  i)a§'  ®d}atilcifd),  Mur. 
ovnovski,    adj.    3Sibbcr=,    Sd^opien^,    .\fur., 

Rei-C. 
ovočar,   rja,  m.   =  sadjar,  Jan.(H.);  —  prim. 

ovočje. 
ovočarstvo,    n.    =   sadjarsr^^o,   bei"   Cb[tt)au, 

Cig.fT.J,  DZ.;   —   prim.  ovočje. 
ov9Čen,  čna,  adj.    £:b\U:    ovočni    cuker,    ber 

Sd)lciin5llder,   Cig.fT.J;  —  prim.  ovočje. 
ov9Čje,  7t.  =  sadje,   ba^   Dbft,    Cig.  fT.J,  C, 

DZ,,  nk.;  —  stsl. 
ov9d,  adv.  =  tod,  Prip,-  Mik.;  od  ovod  = 

od  tod,  Habd.-Mik. 
ovodeneti,    im,    vb.  pf.   ju   SBaffer    luerbcii, 

ludfferig  rocrbcn,  Jan.fH.J. 
ovoditi,  i'm,  vb.pf.  uollig  aiiriiutfiern,  abield)cn: 

meso  o.,    Cig.,  ogr.-C. ;  ovojeno  meso,  ge= 

rdud)crte5  ^-leifd),  DZ.,  Nov. 
ovohati,  am,  vb.pf.  i)  bericc^eit,  befdiniiffcln ; 

—  2)  au^id}nuffeln,  aiijftobent. 
©vohljati,  am,  vb.  pf.  bejdiiuiitedt,   Cig. 
ovoj,   voja,    m.   bic   pilile,   ber  Umid)Iag,   bic 

©mballage,  Cig.,  Jan.,  DZ.,  nk.;  —  'oa§  33rief= 

couticrt,  Jan.,  Slom.-C. 
ovojček,  čka,  m.  dem.  ovojek,  Jan.fH.J. 
ovojek,  jka,  m.  i)  bic  §ii(Ie,  Jan.,  DZ.,  Erj. 

fSom.J;  -  t)a^  58riefcouucrt,  Jan.;  -  2)  t)a^ 

^afet,  DZ. 
ovojen,  jna,  adj.  jum  Umluidetn  bieneitb,  Cig.; 

Umf)iitlung§=,  Umfc^tng§=:  ovojna  pola,  ber 

Umlcf)lagžbDgen,  Jan.fH.J. 
ovotgniti,    nem,  vb.  pf.  fcud}t  TOCrbeil,  (n.  pr, 

o  lesu),  vihŠt.-C,  Blc.-C. 
ovoskati,   am,  vb.  pf.  mit  "iS^ad^ž  iiberjieljen, 

Mur.,  C. 

ovoščiti,  im,  vb.  pf.  mit  585ac^§  glcinjciib  rcibcn, 

bol^nen,  Cig. 
ov9za,  /.  'itaž  Uberbanb,  Mur.\  —  bic  Sd)lcifc, 

ovračati,  am,  vb.  impf.  ad  ovrniti;  um!el}l'cn : 

red  o.,   C. 
ovrapati  se,  am  se,  vb.  pf.  runselig  tncrbcn, 

Guts.-Cig.;  —  prim.  vrapa. 
ovrat,  vrata,  m.   i)  bic  Umfcljr,   C;  —  2)  ber 

9(cferranb,  aiif  njcld}cm  bcim  '^Pfliigen  umge= 

nicnbct  luivb,  bo^?  '•Kngctuenbe,  Cig. 
ovratek,  tka,  m.  ba§  $>a(^banb,    Valj.fRadJ. 
ovraten,  tna,  adj.  beit  .'OQl§  itiitgebenb:  ovratna 

ruta,  \iaž  §al§tud),  Mi  i^ujcntuc^  (berJOeiber), 

Cig. 


ovrati,  /.  pl.  ciit  i5relt"iDCfl  jtoi^c^en  "ijicfern,  vihšt. 

ovratnica,  /.  bo  v  .S^al^f^itd),  bic  ^lol^binbe,  Cig., 
.lan.,  DZ.;  M^  (SoIIarc  ber  ^Jjricfter,  C. 

ovratnik,  m.  bcr  .S^ial^frageu,  Cig.,  Jan.,  Nov.- 
C,  nk.;  —  baž  ^al^batlb,  Mur.,  Cig.,  Jan.; 
pasji  o.,  taž  ionnhei^alžbanb,  Z.,  C.  ;  —  bic 
.'pal^^binbc,  Cig.,  Jan.;  —  bcr  Siingelftrcifen 
am  Jpalfc  (5.  'jB.  bci  liBogeln),  Cig. 

ovratnina,  /.  bcr  §a(rtfd)mucf,  Cig. 

ovreči,  vržem,  vb.  pf.  umhjcrfeii,  M.;  —  iim« 
ftofeen  (fig.):  o.  oporoko,  dokaz,  Cig.,  Jan., 
nk.;  mibcriegen:  o.  trditev,  Cfg.,  Jan.,  nk.: 
obtel^ncn,  DZ.;  abroeifen:  o.  prošnjo,  Z.;  — 
obftellen :  navado  o.,   Cig.,  Jan. 

ovretek,  tka,  m.  ber  9lbfub,  haS^  S)ecoct,  Cig. 

ovreti,  vrem,  vb.  pf.  abf)alten,  5uriirfl}alteii, 
Cig.,  Jan.;  po  sili  koga  o.,  Ravn.;  —  t)er= 
t)iiibern,  uereitclit,  Cig.,  Jan.,  C,  nk. ;  on  se 
ne  da  ovreti,  Biirg.;  nič  ga  ne  ovre,  dobro 
delati,  Ravn.;  Bog  jim  ovre  njih  nespametni 
početek,  Ravn.;  bcrlDC^ren,  ogr.-C;  o.  komu 
pot,  jemaiibcm  bcn  2Bcg  »crftellcn,  Cig. 

ovrg,  vrga,  m.  =  ovrga,  Jan.fH.J, 

ovfga,  /.  bic  Umftogung,  bic  SSiberIcgung, 
Cig. ;  o.  dvomov,   C. 

ovrniti,   nem,  vb.pf.  Dcrfcf}rcit,    C 

ovročiti,  im,  vb.pf.  er^ifecn,  criDdrmen:  Solnce 
ovroči  s  toploto  vse  dežele,  Danj.fPosv.  p.J, 

ovršavati,  am,  vb.  impf.  =  ovrševati,  Navr. 
fLet.J;  =  obhajati,  feicrn,  begctjcn,  BlKr.; 
o.  pustno  slavnost,   Navr.fLet.J. 

ovfšba,  f.  bie  33oIl5ieI;ung,  bic  9iealifierung, 
DZ. 

ovfšen,  šna,  adj.  @(f)cite(=:  ovfšni  kot,  ber 
(£d)citelluiufc(,  C. 

ovrševati,  ujem,  vb.  impf.  ad  2.  ovršiti;  UoII- 
enben,  ucrriditcit,  uollsie^en,  C. 

ovršilo,  n.  bic  S^oIIetibung,  C. 

1.  ovršiti,  fm,  vb.  pf.  ou§trcten:  o.  žito,  Cig. 

2.  ovršiti,  im,  vb.pf.  Ootl5ief)Cn,  h.  t. -Cig.fT.J,  nk. ; 
—vse  to  se  je  ovršilo  (giettg  iii  (Srfiilliing),  Z. 

ovfšje,  n.  bo§  Sduleugcfimž,  Cig. 

ovftati,  vrtam,  vb.pf.  iimbol^rcit,   Cig, 

ovrtenica,  /.   neki  star  naroden  ples,  Jurč. 

ovrteti,  im,  vb.pf.  umbre!^en :  ovrti  čašo  dva- 
krat, LjZv, 

ovrtljak,  m.  ein  fleinet  ®arten,  vihŠt,-Valj. 
fRadJ. 

ovfvčiti,  i  m,  vb.  pf.  mit  Sd^iiiircn  bcjc|3cn, 
Vrt.,  Zora. 

ovrvitev,  tve,  /.  bie  2a!elung,  DZ. 

ovrviti ,  im ,  vb,  pf,  mit  %a\xtn  oerfef^en,  bt- 
tafcin,  SIN,-C. 

ovfžba,  /.  bie  9Scri»crflltig :  pomnili  bodete 
mojo  ovržbo,  Ravn.-Valj.fRadJ ;  —  bic  Um* 
ftogung,  bie  Ungiiltigfeit^ertlaruug,  bie  Gnffa* 
tion,  Cig.,  Jan.,  Nov.-C,  nk.;  —  bie  22.Mbcr= 
(cgung,  Jan.,  nk. 

ovfžen,  žna,  adj,  i)  obttjeižlid^,  Jan.;  ©affa- 
tion§' :  ovfžno  sodišče,  hcž  Saifotion'^gcricf)t, 
DZ.;  —  ovržni  spis,  bie  ©cgeiijc^rift,  Jan.; 
—  2)  umftofjbar,  miberlegbar,  nk. 

ovfženje,  n.  =  ovržba,   Cig. 

9vsek,  ovska,  m,  dem.  oves;  ječmenasti  o., 
bic  @er[tcntrefpe,  Cig. 


ovsf  n  —  ozdrav 


878  — 


ozdrava  —  ozet 


ovsfn,  adj.  iQa\(t^:  o.  kruh,  ovsena  slama. 

ovsfnast,  adj.  ^nferdfjnU^,  Cig. 

ovs^nek,  nka,  m.  neko  jabolko,  Sv.  Duh  pri 
Krškem-Evj .  (  To  rb.). 

ovsenica,/.  i)  ba^  ipafciftrol) ;  —  2)  ble  ;pQfev= 
trul)e,  DZ.;  —  ?)  bie  .š?afcrbirne,  Cig.;  — 
4)  bcr  ®(attf)nfe"r,  \>až  fran,!ioiijd)e  ^Hai^ra'? 
(arrhenaterum   avenaceum),   /..,  Nov.-C. 

ovsenišče,  n.  bn§  .'^lafeifclb  nnd)  bcr  Gnite. 

ovseniščnica,  /.  bit  ."oaferbiine,  Mur. 

ovsenjak,  m.  baš  .'pafcihrot. 

ovs?nka,  /.  i)  neka  hruška.  Mariborska  ok., 
Sv.  Duh  pri  Krškem-Erj.fTorb.J;  bie  §ofet= 
birne,  Cig. ;  —  neko  jabolko,  C,  Maribor- 
ska ok.-Erj.fTorb.);  —  2)  oves  s  pšenico 
pomešan,    Gor. 

ovsiga,  f.  §afi-r  unb  Sicfcu  flemifcf)t,  ogr.-C. 

ovsika,  /.  =  črni  oves,  ber  JHQu{)^afcr,   Cig. 

ovsina,  /.  oves  z  ržjo  zmešan,   Gor.-DSv. 

ovsišče,  n.  ta&  ^aferftoppelfclb. 

ovsje,  n.  =  ovsišče,   Cig,,  Gor. 

ovsulja,  /.  =  ovsenica  4),  ba§  frangLifijcfie 
JHoiiiraž,  Jan.,  C,  Vrt. 

ovzn9Žje,  ».  bie  ©egenb  om  gujje  etne§  33erge§, 
C. 

9za, /.  I)  bie  Sc^iiur,  bn§  99anb,  ber  ©trid,  C.; 
—  2)  ozek  svet  okolo  njive,  \'as  Krn- 
Erj.fTorb.J;  —  3")  bie  ^aft,  Jan.;  —  pogl. 
voza. 

ozadek,  dka,  m.  ber  ^mtere  ^^eil  (5.  35.  eince 
."oaufee),  C. 

ozadje,  n.  bcr  .'pintergrunb,  Cig.fT.J,  C,  nk.; 
vsaka  slika  mora   imeti   svoje  o.,   Xov. 

ozakpniti,  onim,  vb.  pf.  t)cre^clicf)cn,  C. 

ozaljšati,  am,  vb.  pf.  Dcrjd)i.inern,  Derstcrcii, 
oii^^idintiidcn,  bccoriercn. 

ozaljsava,  /.  bie  i^er.vcruiUT,  bie  3'C'^^'^- 

ozaljšba, /.  bic  5yerjieruuc),  bic  '".Hu^idjmiidunn, 
C,  Z. 

ozaljšek,  m.  bie  93erjierunfl,  C 

ozalj sevati,  Gjem,  vb.  impf.  ad  ozaljšati. 

ozaljševavec,  vca,   m.   ber   ^ecorateur,  Jan. 

ni.). 
ozankati,  am,  vb.  pf.  mit  Sd)Iinflcu  umgeben, 

bcjdiliiicicii,  3/j/r.,  Cig. 
ozara,  /.   nav. /7/.  ozare,  1)  =  vzare,  žare,  bie 

Ciicrfiirdjcn  am   (fnbc  einee   9lc!cr^,    Nov., 

BurgfRok.),  (ior.;  —  2)  ber  9ldcrraiii,  Cig.; 

po  mejah  in  ozarah  pasti.  Bes. 
ozarice,  f.  pl.  dem.  ozarc,   (^ig. 
ozariti,   im,  vb.  pf.  t)crt(aren,   Cig.fT.);  ozar- 

jeno  obličje,   C. 
ozavanje,  n.  =  oklicavanjc,  bic  i^ftfiillbiflunn, 

bn?  ct)clid)e  9liifflebot,  ogr.-C. 
ozavati,    nm,  vb.   impf.  ad  ozvati ;  =  oklice- 

vati,ucrfiiiibeii,(QleiSf)epQov)aufbietcn,  o^T.-C 
ozbiljtn,  ijna,  adj.  =  resen,  resnoben,  Jan., 

Jitrč.,  nk.  ;    —    hs. 
ozdfnčje,  n.  ha^  33niimciimcrf,  (^ig. 
ozdica,  /.   bic   Tarrc,  bic   9J^iljbarrc,   ('Uts., 

Mur.,  Jan.,  Mik. 
ozditi,   im,  vb.  impf.  borrcn,  Guts.,  Mur.-Cig., 

.hm.,  .\fik. 
ozdolaj,  adv.  Trub.,  ogr.-M.,  pogl.  odzdolaj. 
ozdrav,  zdrava,   m.  bic  Q)euefllllfl,   Cig. 


ozdrava,  f.    11  bic  .'pcilung,  Jan.,  C;— 2)  bie 

©ciicfung,  Jan.,  C,  DZ.;   —   3)  =r  zdravilo, 

Guts.(Rcs.). 
ozdravien,  vna,  adj.  i)  bie  ^ctlung  betrcffeitb: 

ozdravni   namen,  ber  ^ciljtDecf,  DZ.;   —   2) 

l)cilbQr,  Levst.fPril.J,  Žnid.,  nk. 
ozdravenje,  n.  bie  ©cncfiing,   Cig. 
ozdraveti,  fm,  vb.  pf.  gejimb  tucrbeii,  gencfeii, 

Mur.,   Cig.,  Jan.,  nk.;  (nav.  ozdraviti   nam. 

ozdraveti,    zdravim;    ozdravem,    kajk.-Valj. 

IRadI). 
ozdravilo,    n.   i)  =  zdravilo,  ba§  ^eilmittef, 

C;  —   2)  bie  ^ctding,  Levst.fPril.J. 
ozdravitev,  tve,  /.  bie  ^leitung,  bie  (£ur,  Cig., 

Jan.,  nk.;  —  bie  ®eiiejung,  Cig.,  .Jan.,  nk. 
ozdraviti,  zdravim,  vb.  pf.   i)  gcfiltlb  moc^etl, 

t)cden,  citriercu ;   o.  bolnika,  bolezen ;  —  o. 

se,  gejunb  rocrben,  gencfcn,  Mur.,  Cig..  Jan.; 

j^eilcn  (intr.),  Cig.,  Jan.:  —2)  pogl,  ozdraveti. 
ozdravljanje,  n.  bao  ©cfuitbmoc^en,  ba§  KuriC' 

ren,  bie  §eiliing. 
ozdravljati,  am,    rfc.  impf.  ad  ozdraviti;    ge= 

juub  mad)en,  curieren,  I}eiten;   bolnike,   bo- 
lezni o. 
ozdravljava,  f.  bie  ^eilart,  Cig. 
ozdravljenec,  nca,  m.  ber  SSiebcrgeneieiie,  ber 

®el)eilte,    Mur.,  Cig.,  Jan.,  C,  Ravn.-  Valj. 

(Rad). 
ozdravljenik,    m.  bcr   ^trjt,    Dalm.,  Schonl., 

Jap.,  Skrb.,  Guts.fRes.J;  —  ic):  ^eiloilb,  Krelj. 
ozdravljenje,  n.  i)  bie  ."peilung;  —  2)  =  ozdra- 
venje, bie  ®ene)ung. 
ozdrav Ijenka,  /.  bie  ®ene)cne,  bie  ®e{)ciUc, 

Mur. 
ozdravljiv,   iva,  adj.  =  ozdraven  2),  Jan. 
ozdravljuh,  m.  ber  Surpfujd)cr,  Levst.(Nauk), 

DSv. 
ozdravljuhinja,/.  bic  ©urpfilfc^eriu,  Jan.(H.J. 
ozdravnik,  m.  ber  ^trjt,   Skrinj. -Valj.  (Rad); 

za  svet  vprašati  ozdravnike,    Vod.(I\b.  sp.). 
ozfba,  /.   1)   bo#    Srfiicreii,    C;   ber    %x^\i'' 

jc^abeit:    da  bi  trsja  le  ozeba  ne  pokvarila! 

C;  —  2)  bic  ^roftbcule,   Cig.,  .Jan. 
oz^bati,  am,    vb.  impf.  ad  ozcbsti ;    crfricrctt, 

bitrd)  ^roft  Sdiabcu  Icibcii. 
ozfbck,  bka,  m.  =  ozeblina,  M.,  Kras. 
ozf-bica, /.  =  ozeblina:  ozebico  imeti  na  nogi, 

Gor. 
ozeblina,  /.  bic  Jvroftluiiiibc,  bic  (^roftbciile. 
oz^blost,  /.  bic  (Jrfrorcnbeit,  Jan.(l{.). 
oz^bniti,  zcbnem,  vb.  pf.  =  ozcbsti,  M. 
ozebovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ozcbsti,  ozeb- 

11  i  ti  =  ozcbati. 
ozcbsti,    zebem,    vb.  pf.    Mom    %XO\i  8d)nbcn 

crfcibeti,  erfriercn;  prsti   so  mi   ozebli;  — 

rastlina    ozebc    po    vrtnarjevi    nemarnosti  ; 

ozebel,  burrf)  Jvrof*  bcjdjdbigt,  crfroren ;  ozcbla 

roka. 
9zi.k,  zka,  adj.  Don  gcriitgcr  9lu^bcl)mmg  in 

ber  'iPrcitc:  jd)mal;  ozka  cesta;  ozka  stran, 

bic  1)0()C  .Uillltc:  na  ozko  stran  postaviti  desko 

(I)od)faiitig  ftcnen),  Cig.(T.);  eng;  ozke  hlače; 

^—  ožja  volitev,  bic  cngcrc  3BoI)I,  nk. 
ozet,  rla,  m.  i)  =  vozel,  bcr  .Enoten,  C,  M.\ 

živčni  o.,  bcr  9icrocnfnoten,  Erj.fSom.);  o. 


ozeleneti  —  ozimica 


879  — 


ozimika  —  ozirnost 


niliaja,  ber  5dmiilIiVlUclofllOteit,  Ci^.(T.);  — 
2)  bor  ilnorvcn  (^čvrš  v  lesu),  Kanal- Erj. 
(Torb). 

ozeleneti,  im,  vb.  pf.  iiriiu  tuerben;  spomladi 
Jrevci   ozeleni. 

ozelenevati,  am,  vb.  impf.  ad  ozeleneti,  Jati. 

ozeleniti,  im,  vb.  pf.  gviiu  macl)cn,  begvuiten, 
Cif;.,  Jan.,  M. 

ozemec,  mca,  m.  nav.  pl.  ozemci,  bie  ?(ugeil- 
liber,  vihšt.;   bic  ^JlugcinDiiiipern,  C. 

ozfmelje,  u.  =  ozemlje,   C. 

ozemice  ,  /.  pl.  =  ozemci ,  C. ;  (ozimice  , 
ogr.-Mik.J. 

ozfmlje,  n.  ba§  ©ebiet,  ba^J  S^enitoriiim,  Cig. 
(T.).  DZ. 

ozfrati  se,  am  se,  vb.  impf.  =  ozirati  se. 

ozfrovati  se,  ujem  se,  vb.  impf.  =  ozirati  se. 
Diet. 

QZger,  gra,  m.  =  vozger,  ber  Dio^,   Cig. 

ozgoraj,  adv.  Jan.,  Trub.-Mik.,  ogr.-M.,  pogl. 
oJzgoraj. 

ozgriv,  iva,  adj.  =  vozgriv.   Št.- Cig. 

ozibi,  yn.  pl.  ^ittentbc!?  Srbreic^,  bev  Žorfboben, 
bcv  93toovgrunb,  Jan. 

9ziček,  čka,  adj.  rec^t  fc^mol  ober  eng,  C 

ozidati,  am,  vb.  pf.  =  obzidati,   Cig. 

oziden,  dna,  adj.  =  obziden:  ozTdni  lišaj,  bie 
9Jfaiiei;fIecf)te,  Cig. 

ozidje,  n.  =  obzidje,  Meg.-Mik.,  Miir.,  Cig., 
Jan.,  Met.,  Preš. 

ozijati,  am  (zijam),  vb.  pf.  begaffeii:  on  mora 
vse  ljudi  o.,   Cig. 

ozim,  adj.  2Sinter=  (».  ©etreibe,  ^lač)?\  Cbft 
u.  bgl.),  Meg.-Mik.,  Cig.,  M.,  C;  ozimi  lan. 
Lašče-Erj.fTorb.J:  ožimo  sadje,    Cig. 

ozimača,  /.  ber  SSiiitevapfcI,  kajk.- Valj. (Rad). 

ozime,  eta,  n.  ein  jlDcija^iigeS  ^ii^^Mi,  Pod- 
krnci- Erj. (Torb.). 

ozimec,  mca,  m.  i)  bie  3BintCi"fnid)t:  Ječmen 
o.,  bie  SBintevgerftc,  Cig.^  =  šestovrstni  ječ- 
men, Temljine(Tolm.)-Strek.(Let.);  oves  o., 
ber  2Sintert}afer,  Cig. ;  lan  o.,  lan,  ki  je  je- 
seni vsejan,  Lašče-Levst. ;  ber  5!BintcrfIacf)'§, 
Cig.,  Jan.,  C,  Mik.,  Svet. (Rok.),  Xotr.;  luk 
o.,  Mik.;  —  ber  SBiltterapfcI,  Jan.;  ozimci, 
ba§  SBinterobft,  Cig.;  —  2}  bnž  im  SSintcr 
geborene  Sung^r  C.;  pos.  jare,  ki  se  je  ro- 
dilo po  zimi.  Bole- Erj. (Torb.). 

ozimek,    mka,  m.   \)  ber  SBiiitcrrogeu,  Jam.; 

—  2)  doba  od  velike  noči  do  sv.  .lurija: 
ako  je  ozimek  dolg,  bo  slaba  letina,  Tolm.; 

—  pl.  ozirnki,  bcr  9Jac^luinter,  Cig.  ;  (nam. 
odzimek,  Štrek.fLet./). 

ozimen,  mna,  adj.  3Sinter=,  Jam.,  Cig.,  Jan., 
Notr.;  ozimna  pšenica,  o.  dlaka,  ,/an. 

ozimeti,  im,  vb.  pf.  QU'3ltiintein,  Mur.;  o.,  ozi- 
mejem:  erftarren:  kača  po  zimi  ozimeje, 
Podkrnci-Erj.(Torb );  t)Qrt  bteibcn  :  grozdje 
in  drugo  sadje  ozimeje,  če  ne  more  dobro 
dozoreti  in  ostane  trdo,  Temljine  (Tobn.)~ 
Štrek.(Let.). 

ozimica,  /.  i)  pozno  zrela  hruška,  bie  2Binter= 
binie,  Mur.,  Cig.,  C,  Goriš.,  Kras,  Lašče- 
Erj.(Torb.),  Gor. ;  —  ozimica,  neko  jabolko. 
Mariborska  ok.-Erj.(Torb.) ;  —  2)  neka  riba, 


katera  se  o  božiču  lovi,  (bie  „^Kcinacfc"), 
Jam. 

ozimika,  /.  bcr  3BintciQpfe(  ober  bie  SBinter= 
birue,  Z. 

ozjmina,  /.  bie  ^evbftjaot,  'i^ai'  SCSintergetreibe. 

ozimirec,  nca,  m.  =  ozimec,  bic  ^Billtevfruc^t,  AT. 

oziminka,  /.  bie  Sffiilitcrfnutt,  M. 

ozimka,  /.  1)  krava,  ki  črez  zimo  ostane  ja- 
lova, Cig.,  Mik.,  Gor.,  Tolm. ;  —  2)  bie 
SJititerbirne,  bie  Spiitbiritc,  Cig..  Jan.,  Lašče, 
Toltn.-Erj.(Torb.)\  —  ber  SBinterapfel,  Cig.; 
■ —  ozimke,  ba§  SBiiitcrobft,  C7^.;— =ozi- 
mina,  bie  ?5?interiaat,  Cig. ;  —  3)  =  zimica, 
'i>o.i  fvieber,  C. 

ozimnica,/,  i)  ^  ozimica  2),  C;  —  2)  bic 
SSinterbirne,  C,  Notr.;  —  3)  bie  SSinter== 
blume  (eranthis),   C. 

ozimnik,  m.  ber  5BiiiterapfeI,  Cig. 

ozimovati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ozimeti,  Mur. 

ozimski,  adj.  =  ozim,  M.;  o.  sadež,   C. 

ozimščica,  /.  eine  9trt  SBiiitcrapfel,  C. 

ozimščina,  /.  coll.  SSiitterfriidjte,  Z. 

ožin,  m.  =  mora,  ber  3^rub,  ber  Sllp:  o.  ga 
tlači,   Buče(Št.)-C. 

oziniti,  zinem,  vb.  pf  bcit  SDJuttb  itac^  etitjag 
aufjperren,  Mur. ;  veliko  ozinil,  malo  požrl, 
Npreg.-Met. 

ozTr,  m.  i)  ber  Umblid,  ber  Siiidblicf,  Mur., 
Cig.,  Jan.;  —  2)  =  obzir,  bie  9xiirflirf)t,  bie 
33eturffid)tigiing,  ber  93etracbt,  Mur.,  Cig., 
Jan.,  Cig. (T.),  nk.;  o.  imeti  na  kaj,  ettoaž  in 
S3etrad)t  jieben,  Levst.fPril.);  brez  ozira  na 
stan,  ol)ne  Unterfdjieb  bcc-  Stanbcž,  Jan.;  z 
ozirom    na    to,    mit    9iiirfl'i(^t   barauf,    Jan. ; 

—  bie  Se^iebung:  v  tem  oziru,  nk.;  — 
(praep.  c.  gen.;  ozir  tega,  Jan.,  nam.  glede 
na  to). 

oziraien,  Ina,  adj.  bejiefjenb,  nlatiU  (gramm.), 

Cig.,  Jan.,  nk. 
oziranje,   n.  \>a§'  Um^erblirfen;  bož  Umfe^eii, 

ozirati  se,  am  se,  vb.  impf.  ad  ozreti  se;  i) 
bie  ^lirfe  mctiben,  fid)  umief}en,  fic^  umidiouen; 

otroci  se  v  šoli  (cerkvi)  vedno  ozirajo;  gori 
se  o.,  bie  S3Iicfe  nad)  oben  ric^ten;  dekle  se 
po  fantih  ozira.  Z.;  —  .^iiriicfblicfen;  — 
solnce  se  ozira,  bie  Soiiiic  tuirft  beim  Uiitcr^ 
gange  ifjre  (e^ten  Strof)len  nitf  bic  33ergt}5f)cn, 

Z.,  jv(IiŠt. ;  —  2)  o.  se  na  koga  (kaj),  auj 
jematibcn  (etrtjae)  9iiirt|id)t  nebmeii,  jcmaiibcii 
(etmacv)  beriirf|id)tigen,  Cig.,  Jan.,  nk.;  —  \i<i) 
bc,^ieben,  Jan.,  nk. 

oziravati  se,  am  se,  vb.  impf  iimber)d)iiucii,  C. 

ozTrek,  rka,  m.  ber  Umblid,  bev  SJiidblid,  Cig., 
Jan. 

oziren,  rna,  adj.  i)  riidftcbtžboC,  Cig.(T.),  nk.; 

—  2)  S3c,^ietiung§=,  re(atit),  Cig.,  Jan.,  C; 
ozTrna  velikost,  bic  relatiDe  §5l)e,  Jes.;  — 
vejpectiD:  iz  ozirnih  podložnikov  kdo,  cincr 
iljrer  refpectiocn  Uutertf)ancn,  DZ. 

ozirljiv,  iva,  adj.  riidfiditžOoH,  Cig.(T.). 

ozirnost,  /.  i)  ein  riid|id)tet)o(Ie§  58orgeI)en, 
bie  ^i^crction,  Cig.,  nk.;  —  2)  bie  ^ejiig* 
Iid)fcit,  bie  SielatiDitdt,  Cig.,  Jan.,  C. 


oziroma  —  označba 


—  880  — 


označen  —  oznati 


oziroma,  adi:  bejiefjiingšlDcije,  lejpectiDe,  Cig., 

Jan.,  nk. 
ozkpča,  /.  =  ozkost,  Jan/IJ.J. 
ozkoglav,   glava,   adj.  i(i)mci\l6pnc\,  Jan.  (H.). 
ozkoglavec,  vca,  ni.  bel   2d)inQlfopf,  Mik. 
ozkokriJ,  krila,  adj.  id)malfliuiclig,   Cig. 
ozkokrilec,    ka,    m.  ozkokrilci,    bie   !2(f)ma(= 

fliiglev  (stenoptera),  Cig.,  Jan..  Cig.fT.J,  Erj. 

(Z.). 
ozkoličen,  čna,  adj.  jc^malbacfig,   Cig. 
ozkolist,  lista,  adj.  id)inallildttng,  Cig.,  Jan. 
ozkonos,    ngsa,    adj.    jctjmoliiajtg :    ozkonose 

opice,  Erj.^Z.J. 
ozkopfsen,  sna,  adj.  cngbriiftig,  Jan.,  M. 
ozkosfčen,  čna,  adj.  engljerjig,  Cig.,  nk.;  (po 

nem.i. 
ozkosfčnost,    /.  bic  (Sng^crjigfeit,    Cig.,  nk.; 

(po  nem.). 
ozkost,  /.  bie  Scfjmal^eit,  bie  ©iigc,  Cig.,  Jan. 
ozkota,  /.  =  ozkost,  Jan. 
ozkotiren,    rna,    adj.    jd)malipung:    ozkotirna 

železnica,  SIN. 
ozkoustec,  stca,  m.  ber  engmauler,  Cig. 
ozlast,  adj.  =  vozlast,  fnoticf)t,   C. 
ozlatiti,  im,  vb.  pf.  unigolben,  Cig. 
ozlav,  ava,  adj.  =  vozlav,  fnotig,   C 
ozleti,  im,  vb.  pf.  boje  IBCrbeil,  Noti: -Z.;  — 

o!  se,  \idj  »erirf)limmcrn :    rana  se  je  ozlela, 

SIN. 
ozlica,  /.  ber  ©tricf  (eig.  itaž  Knotenfeil),  ^'rt., 

Nov.  ;   i    ozlicami    privezati    živino    h   kaki 

stvari,  Levst.(Pril.J. 
ozlič,  iča,  m.  dem.  ozel;   "ba^  S^notc^en,    Valj. 

(Rad). 
ozlika,  /.  bic  (S:id)oric  (cichorium  intvbus),  C. 
ozlina,   /.    bie    liBerfuotung :    živčna    o,,    ha§ 

©onglion  (zool.),  bet  '»Jccrocutiiotcn,  Cig.fT.j. 
ozlinstv9,  n.  živčno  o.,   baž  (yangUcnjl)i'tcni, 

Cig.(T.). 
ozlobiti,  im,  vb.  pf.  ecbittern,  Mm: 
ozloglasiti,  glasim,  vb.  pf.  ilt  %txx\x\  bringcil, 

Alas.,  Cig.fT.J,  C. 
ozlovat,  ata,  adj.  DoII  .ftiioleit,  »enoidclt,  C. 
ozlovoljevati,  iijem,  vb.  impf.  ad  ozlovoljiti, 

Jan.fH.). 
ozlovoljiti,    voljim,   vb.  pf.  ilt  ciiic   iibic   ®c  = 

miitt)šitiiiimung  beric^eu,  Cig.(T.), Zv.,  LjZv. ; 

-  hs. 
ozmer,  mera,  m.  bie  ^3Ui6fd)mn^ung,  bic  9tuž 

frf)cltmtg,  Mik;  ..iober  o.  sem  dobil,  irij  bilt 

tiidjtig  Qužgcjd)oltcn  luorbcu,  M. 
ozmcrjalen,  tna,  adj.  2d)Clt  ,  Jan.(H.). 
ozmerjati,   am,  vb.  pf.  OU^id)Cltcll,  Mur.,  Cig., 

Jan.,  C.,jv^liSt. 
ozmerjavati ,    am.    vb.  impf.    =  ozmcrjcvati, 

Jan.flLj. 
ozmcrjcvati,    Cijem-    vb.  impf.   ad   ozmerjati, 

Jan.fll.J. 
^zrnica,/.  =  ozcmcc,  bic  ^tugcilluimpcr,  ogi:- 

Valj.(Rad). 
označajiti,  ajim,   vb.  pf.  =  označiti,  cl)OVQftc 

lificrcn,  Cig.(7'.),  C. 
označba,  /.bie  33e,^eic^iiung,  DZ.;  brez  daljnje 

označbe,  oljitc  tucitcrc  6t)oraftcrifiening,  /uid. 


označen,  čna,  adj.bc^eidjnttii),  mQrquQnt,  Lcvst. 

(Pril.). 
označenje,  n.  bie  i8cseid)nung,   C,  nk. 
označevanje,  n.  \ia^l>  ^enn.ieidjeii,  'baž  G^avafte^ 

rifiereu,  nk. 
označevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  označiti.  Z.,  nk. 
označilen,  tna,    adj.  =  značilen,  bcjeic^ncnb, 

diai-attcviftijd),  Jan.(H.). 
označiti,  značim,  rt.;?/. feniijeirfinen,  bcjcic^nen, 

Jan.;    d)aratterifieren,   C,  nk.;  —  betermi^ 

nicren  (5.  S.  čine  ^flaii^e),  Cig.fT.j;  —  befi^ 

nieicn,  Cig. 
oznak,  m.  ba#  ^Ibjeidien,  C 
oznaka,  /.  \)a^  Bci^)"'.   ^'^  Signatur  (5.  33. 

einc§  ^ibIiotf)ef§»iierfež>),  Navr.fLet.J. 
oznamba,  /.  bic  5;cfiuition,  Cig. 
oznameniten,  tna,  adj.  d)arQfterifti)cf),  Cig.fT.J. 
oznamenilo,  n.  bic  ^ejcidiitiing,  bie  Sigttatiir, 

Cig.fT.J;   sodno  o.,  bic  gevi(^tlid)e  23cjeid^= 

iiung,   DZ.;   obkrajno  o.,  bie  SDfavginalbC' 

,^eid)nung,  DZkr.;  poznatno  o.,  einc  Ieid)t 

evfcnnbare  33c5eid)nung,  DZ. 
oznameniti,    im,    vb.  pf.   niarfeii,    Cig.;    be= 

5Cld)UCll,    Cig.fT.),  DZ.;  oznamenimo  si  na 

stekleni  plošči  kako  mesto,  Znid. 
oznamenjevati,  ujem,  vb.  impf.  ad  ozname- 
niti, (-novati)   Cig.fT.J. 
oznamiti,  znamim,  vb.  pf.  =  oznameniti,  bt^^ 

.^cic^iicn,   Cig.;   feiinjcidjnen,  Jan.;  —  befi= 

niercii,  Cig. 
oznamovati,  ijjem,  vb.  impf.  bc,^cid)iieii,   Cig. 
oznanilen,    tna,  adj.  bic  'iBctanntmadutug  be= 

tveffcub,  Z.;  oznanitna  knjižica,  bflž  58erfiinb= 

bud),  Z. 
oznanitnica,  f.  boe  tirdilidie  'i^crfiiiibbud),  C. 
oznanilnik,   »i.  ba§  3"tff^H1ClVU'lntt,   Cig. 
oznanilg ,    n.    btc    ^-^cvfiiubiguiig ,    bie   iiuiib= 

niad)iing;  — bic  ^i^otidja)!;  veselo,  žalostno  o. 
oznamtba,  /.    =  oznanilo,   C. 
oznanitev,  tva.  /.  bic  i^crfiiiibiguiig. 
oznaniti,  znanim,  vb.  pf.  bcfaitnt  inad)cn,  t)CV- 

fiiiibigcn,   iicrlautbarcii;  kaj  je  župan  pred 

cerkvijo,    duhovnik   s   pridižiiice  oznanil?    z 

bobnom  o.,  uiitcr  XrommcIid)lag  publicicren, 
Cig. 

oznanjati,  am,  vb.  impf.  ad  oznaniti;  i)  l)er= 
fitiibigcii,  bcfaiiiit  iiuidjcn  ;  —  2)  =  vabiti, 
prvič  pred   mašo  zvoniti,    Tolm. 

oznanjavcc,  vca,  »1.  ber  '-I5crfiiubigci",  Diet. 

oznanjavka,  /  bic  i^citiiiibigcriit,  Diet. 

oznanjenje,  )i.  bic  innfiiiibigung ;  o.  Marije 
device,  4)iaiid  ^iscrfiilibigunfl,  Cig.;  oznanje- 
nje, ogr.-Valj.fRad). 

oznanjcvati,  fijem,  vb.  impf.  i)  Dcrfilubigcil, 
bifiilint  mad)Cn;  —  2)  =  vabiti,  oznanjati  2), 
(for. 

oznanjevavec,  vca,  m.  bcv  3.?Cl!iiubiger ;  o. 
božji,  bor  Oiottc«bote,  Cig. 

oznanjevavka,  /.  bic  ^-l^erfiilibigcrili. 

oznanovati,  fijcm,  vb.  impf.  Mm:,  Cig.  i.  dr., 
nam.  oznanjcvati. 

oznaŠiti,  im,  vb.  pf.  =  o\en\k'\,  Dol.fBlK^:?J- 
Cig. 

oznati,  znam,  vb.  pf.  in  Grfa^iunfl  brutgcn, 
ou^funbfdiaften,  Cig. 


—  881  — 


9Z  —  ozemanje 


oznavati,    am,    vb.  impf.    il    o.  kaj,    \\6)   nač) 

cinci   Sadic   crtiiubiflcii,    Cig. ;  —  2)  o.  se, 

Viiiticiii,  C,  Z. 
oznik,   »J.  =  jetnik,  bev  t5iiuicfevfcito,   C;   — 

prim.  2.  oza  2). 
oznojiti,    im.    vb.  pf.   mit    Sitiucifj    bciictien, 

CVif. :  —  o.  se,  in  3d}H)ci^  9crat[)eii,  Ci^;. 
ozob,   ZQba,   m.  =  zob  /.,  oves,   C. 
ozobati,   zobliem,    vb.  pf.    ring§iiin    ("Scereii 

u.  bgl.)  abiijen,  ring^iuii  abpicfcn;  kokoši  so 

grozde  ozt)baIe. 
oz9bčat,   adj.   mit   StoUen  t)ei)cf)cn,   beftotlt : 

ozobčata  podkova,   DZ.\  —  prim.  ozobec  2). 
oz^bčati,    am,  vb.  pf.  liiig^s  mit  3'^f'"f'i  ^^'^' 

irficii,  0>  ;  —  um=,  aue-jadcn,  aužjd}artcu, 

ozobec,    bca,   m.  1)  ber   Stift   am   Siibe   'bi^ 

Sd)iuivbanbc§,  bie  £d}nuniabc[,  Jan.;  —  2) 

bev  Stpllcu  nm  ,v>ufeiien:  podkova  z  ostrima 

ozobcema,  DZ.\  podkove  s  privitimi  ozobci, 

Lcvst.fPodk.). 
oz9bek,    bka,    m.  =  ozoban  grozJ,    etn    eut- 

beerteu  obev  abgepicftor  Jvaubeiifamm. 
oz9bi,    »!.  pl.  bie  ait  cinei"  Slinucr   (K'vaiišra= 

geiibeit   3*^9^'   -Vni    S^^^f^c   eiiicš   3"^''"^^'r 

htra-Xov. 
ozobina,  /.  ^^  ozobek,   Cig.,  C. 
oz9biti,  im,  vb.  pf.  bcjiifinen,  Cig. 
oz9bje,    tt.   bie  3af'"i-"£ifi'-\    C''r'''  ^<^^  ®ebii#, 

Jau.,  Cig. (T.). 
ozon,  m.  actitiev  Saiieiftoff,  haž  Djon  (chem.), 

Cig.,  Jan..,  Cig.fT.j,  Sen.fFi^^.J. 
ozonina,  /.  bcr  Cjongebalt,  h.  t.- Cig. f Tj. 
ozonomer,  mera.  m.  iiivi  Cjonometcr,  Cig.fT.j. 
ozonometer,  tra,   »j.  =  ozonomer,   Cig.fT.j. 
ozonti  se,  im  se,   vb.  pf.  %a(\  luerbeu,  ogr.- 

C;  tudi:  ozoriti  se:  Slotnoba  odhaja,  Ozori 

se  dan,    Vod.fPes.J. 
ozov,  zova,  m.  ==  oklic,  ba§  e^elic^e  5tufgebot, 

Jan.,  Mik.,  v{hŠt.;  na  ozovu  biti,  oufgebotett 

merbeil,  BlKr.\   —  ozov,  zova,  BlKr. 
oz9vnice,  /.  pl.  iia^  li^cvfiiubbuc^,   C. 
ozračje,    n.    ber  Suftfveiž,    bie  9(tmo)p^are, 

Cig.,  .Jan.,  Cig.fT.j,  Jes.,  Sen.fFii.J. 
ozreleti,  im,  vb.  pf.  veif  merbeii,  ogr.-C. 
ozreti  se,   zrem  se,  vb.  pf.  ben  ^lid  tt>enbeit, 

fidi  um)et)en;  o.  se  kam,  na  koga;  o.  se  po 

sobi,  ia?^  3'"'"'i'J^  burd)blicfcu,  Cig  ;  — ,^uriid=^ 

blicfcit ,  ozri  sel   —  o.  se   na  kaj,    ct\va§  \n 

33eti-ad)t  ne{}men,   beriicffid}tigeit,  Cig.,  Jan  , 

Cig.rT.J. 
ozvanjati,  am,  vb.  inipf.  ad  ozvoniti,  Z. 
ozvati,  zovem,  vb.pf.  ttevfiinbeti,  aužnifeit,  M.; 

o.  za  kralja,  Z. ;  alšl  ©^epaor  oufbieteil :  ozvali 

so  ga  že  trikrat,  BlKr. 
ozvedeti,  zvem,  i'b.  pf.  aušforfrficn,  Z. 
ozvedovati,  ujem,  vb.  impf.  nad)forJd)en,  Cig. 
ozvestiti  se,  i'm  se,  vb.pf.  i)  =  osvestiti  se, 

JU  i'id)  fommen,  C;   —   2)  ficfi  melben,  C. 
ozvezditi,  im,  vb.  pf.  mit  Stenicii  bcic^cu,  bc= 

ftoriicii,  Mur.,  Cig. 
ozvezdje,  n.  'na^  ©eftirn,  "ba^  Stcrubtib,  Miir., 

Cig.,  Jan.,  Cig.fT.j,  nk. 
ozvoniti,  fm,  vb.  pf.  mit  ber  ®Iocfe  benadiric^ti' 

gen  ober  rufcn,  Z. 

Slov.-nem.  slovar. 


9Ž,  T,  /.  bQ§  53anb,   Valj  (Radj:  —  prim.  gož  f. 
9Ž,  m.  =:  bcloii.ška,    Jan.,   Valj.  f  Rad),  Spr.- 

Krek;   —   prim.  vož,   gož  m. 
9Ža,/.  1)  bev  Strirf:  odvezovati  ože,  Levst.fZb. 

sp.)\  piim.  ože;  —  2)  =  ozkost,  bie  Gnge,  Z. 
ožaga,  /.  ber  iijpferofcn,  Cig.,  Rib.-Mik. 
ožagalica,  /.  bie  53rcnneiie[,  C 

1.  ožagati,  am,  vb.  impf.  ad  ožgati ;  ^  ožigati : 
grešnika  njegovo  grešno  življenje  boJe  ino 
ožaga,   Krelj. 

2.  ožagati,  am,  vb.  pf.  =  obžagati; 
ožala,  /.  bie  dime,  Č. 

ožaliti,  im,  vb.  pf.  bebauern,  Danj.-.M. 
ožalostiti,  i'm,  vfc. ;?/.  tranrig  marfjen,  betriiben, 

.\fiir..   C/iT.,  ./an.,  nk. 
ožamnica.  /.  baš  beim  '?(u§briiden  bel  Stdfež 

,Vtriirtb(oibenbe  SBaffer,  .\otr. 
ožanec,    nca,  m.  bev  5d)malftva^{  (stenactisi, 

Medv.fRok.). 
ožanka,    f  eine    'Jlrt  ©amanber    (teucrium), 

.Jan..   .\/. 
ožar,    rja,    m.  bev  Seilcr,  tudi  ožar:    Po  cesti 

mi  gresta  ožarja  dva,   Xpes.-Vra^;  —  prim. 

vožar. 
ožarek,  rka,  m.  i)  =  ogorek,  bev  Jcuerbranb, 

.\ov.-C.,  Z.;  —  2)  ber  5nnte:  če  gori  slama 

ali  kaka  druga  lahka  reč,  \zleteva)o  ožarki 

kvišku,   TemljinefTolm.J,  Kras-Štrek.  fLet.J, 
ožarica,  /.  bie  Seilerin,  Cig. 
ožariti,  i'm,  vb.  pf  gliifjenb  mad)cn,  M..  Zora; 

o.  se,  gliibenb  tncvben,  3/.;  —  solnce  je  hribe 

ožarilo  (gerot^et),  Cig. 
ožarjati,  am,   vb.  impf.  ad  ožariti,  Jan. 
ožarjenka,  /.  neko  jabolko,    RihcnberkfGo- 

riš.j-Erj.  fTorb.J. 

I.  ožarnica, /.  bie  8eilevba^n,  Cig. 
2.ožarnica,   f.  =  kopriva  (urtica),    Titblje   v 

Istri-Erj.  fforb.J. 
ožarstvo,  n.  bie  3eilevei,   Cig. 
ožat,  ata,  adj.  etuin»  jdimal,  Bes. 
ožava,  /.  bie  ®iige,  Lcvst.fCest  J. 
ožažje,   n.  bie  Ijbfjerne  Sinfa)'fung  ber  Sdge, 

Cig. 
oždevati,  am,  vb.  impf.  joumeii,  gogern,  .^fik., 

Sov.- C. 
9Že,    n.  hav  Seil,    Sov.-C,  ogr.,  kajk.-Valj. 

(Radj;  —  prim.  voze. 
ožeg,   žga,  »1.   I)  =  palež.  smod.  bie  Senge, 

Jam.,  Sov.-C;  —  ber  ©etreibebronb,  Svet. 

I  Rok.);  — 2)  eiu  angebranntež  3tiid  iiol,^,  C; 

—  3)  ber  Sd)iirl)afen,  Cig.,  Habd.,  Prip.-.Mik. 
ožfhitati,  am,  vb.  pf.  (bie  3Bdfd)C)  im  iJaugcn« 

maiier  bviif)cn,  bendjen;  —  o.  koga,  jemanben 
ftvenge  tabeln,  Cig. 
ožfjati,    am,    vb.  pf.  buvftig  tucrben,  ogr.-C; 

—  tudi:  o.  se,   Cig. 

ožemač,  m.  kdor  ožema,  ber  'Jdisbriicfev,  Cig. 
ožemalen,  Ina.  adj.  jum  ?lnebriicfen,  'Eingeii 

(,V  "S.  ber  3Sa)d)e)  geljiJrig:  ožematna  kljuka, 

bev  ^Hingf)afeu,  Cig. 
ožematnica,  /.  bie  'šlln^Jtinnbmuidiine,  DZ. 
ožemalo ,    n.  x\   eine  i^ovviditnng  jnm  %ui' 

nngen,  Cig.:  —  2'  btv^  '^jveiltnd),  Cig. 
ozemanje,  n.  ba-J  ''.Jlnlbriicfen,  bn»  "ilhi-jproifen ; 

iaž  JKingen,  'i)ai  ".Jlnč-minben  »5.  '8. bcr  iBcifc^e). 


ožemati  —  ožiditi  se 


—  882 


ožidniti  —  oživljati 


ožemati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  ad  ožeti; 
aiič-briicfen,  auiJprefien  ;  pomarančo  o.,  Cig.\ 
aiiJiunntien,  vino,cn:  o.  perilo. 

ožemavec,   vca.  hi.  bcv  ^lu^brucfer,   Cig. 

ož^mček,  čka,  m.  ciiic  3lrt  Sicife  in  .Hiiflelform, 
Kamnik- M 1  Z.\  ožemčke  narejajo  iz  slad- 
kega, zasiraiiega  mleka;  sir  ožemajo  z  ro- 
kami in  ga  zvaljajo  v  kroglo,  debelemu  ja- 
bolku podobno,   Glas. 

ož^mčič,  m.  =  ožemček,  bQ§  ft'ajelnibd)cii,  C 

ožfmek,  mka,  m.  i)  ba§  ^(u^geprei^te,  bcr  ©£= 
tract,  C;  —  2)  bo^  3ujamiiiencifprei^tc,  C. 

ožemica,  /.  bcr  ^rcjereft,  C. 

ožfmnica,  /.  =  mečkalnica,  bic  ^vniiDcn' 
quctidimQ)ci}iuc,  C. 

ožemnina,  /".  bcv  au§i:\eUriižtc  Saft,  Let. 

oženitev,  tve./.  bie  !Bev(}eiratung  eine»  9.>Janne§. 

oženiti,  ženim,  rb.pf.  ieiticu9Jtann)  licr{)cimten; 
o.  se.  čine  tvvau  iidjmcii,  fid)  Dcvljciratcii;  bo- 
gato se  o. ;  o.  se  z  dekletom  svojim ;  ože- 
njen,  ucrficirotct  (Woiu  4'(aitnc);  —  (=  dobro 
prodati,    Temljinc[Tohn.J-Štrek.[Let.]). 

9Ženje,  n.  bic  Sd)niii[ciung,  Cis:. 

ož^njenec,  nca,  m.  bcr  58eri)eiratete,  nk.;  ože- 
njenci,  btC  G^ctcUtC,   Z. 

ožf  pec ,  pca,  »J.  baš  ^Scrgpfeffcrfvout  (satu- 
rcja  montana),  Solkan-Eij.fl^orb.J  ;  podstava: 
hvssopus.  Mik. ;  (^fctTClfrout  se  imenuje  po 
nemško  tudi  rcilbcr  'iy]Op). 

ožerjaveti ,  fm ,  vb.  pf.  glut)eub  »UClbcil,  er= 
gUil)Cll,  (ožar-)  Miir. 

ožerjaviti  se,  im  se,  vb.  pf.  =  ožerjaveti: 
Kamen  začnenl  ožigati,  Da  se  ves  ožerjavi, 
(ožarjavi)   Danj.i^Posv.  p). 

ožftek,  tka,  m.  biiž  ?Ui§gcbrudtc,  bož  ''2(u§= 
gcpvcjc^te,  bcr  ^ucivieit,  Z.;  tudi  /'/.  ožetki,  C. 

ož^ti ,  ožamem ,  ožmem  ,  vb.  pf.  ail'§brucfctl, 
aiieprcijcn;  o.  pomarančo,  Cig.\  o.  grozd  v 
kozarec,  T^fai-«. :  —  aii^tiiinbcii,  aiivriiigcn:  o. 
perilo;  -  ožet  človek,  ciii  SJuMijd)  oliiic  Snft 
uiib  .ftroft,  C;  —  ožčt,  comprcj^,  C:  flcin 
unb  bid,  Z. 

oževina,  /.  bcr  SciUianf,  C 

oŽ9vkati,  am ,  vb.  pf.  ■=  ožmevkaii,  Durd) 
3)riideii  iniirbe  ober  lucid)  madicii  (o  sadju): 
hruška  vsa  oževkana  (^ožiikana"),  sadje  se 
pri  vožnji  oževka  (nožuka"  1,  Polj. 

^žga,  /.  =  ožaga,  Z. 

ožgancc,    nca,    m.  bic   Sd)micbfol)IC,    Sov.-(l. 

ožgan ina,  /.  bož  Sroubigc,   Sov. -C. 

ožganjiti,  im,  vb.  pf.  mit  ^-Braiitlociii  bcniiiidicii, 
ljub. 

ožganki,  m.  pl  ona  skorja,  ki  se  prime  kotla 
ali  posode  sploh,  kadar  se  kuhajo  žganci, 
Erj.(Torb.). 

ožgati,  i»gem,  vb.  pf.  1)  anbrcniicu,  (tbbrciiucn; 
o.  kol,  Cig.\  o.  lončenino,  Mm.;  o.  se,  fldi 
»crbrciiiion;  —  onjcitgoii,  Mur  \  —  biiimtcn: 
solnce  mu  je  kožo  oitgalo,  Cig.;  —  o.  koga, 
jcmnnbcii  obpriigclii,  Cig.;  —  2)  =  užgati, 
an,yiiibcii,  .\oir. 

ožidet,  dla,  ai//.  Dcrborbcit,  r.*.;—prim. ožidniti. 

ožiditi  se,  im  se.  vb.  pf.  =^  ožidniti.  licr- 
berbcit,  ('. 


ožidniti,  žTdnem,  vb.  pf.  vonjig,  id)imi]iclid)t, 
faitl  („id)fa^ig")  njcrben,  ocrberben  (uon  Sped, 
9fitl'icn,  ilaftanien,  Siot  u.  bgl.),  SlGor.-C. 

ožig,  žiga,  m.  bic  3(iiiengung,  Cig.;  —  bie 
©cngc,  Mur.,  Cig.;  —  bcr  ''Saumbraub,  Cig., 
C;  bcr  'iBranb  aii  bcn  9icbcn,  Jan.,  \ov.-C. 

ožiganje,  )!.  ba§  ?(nbrciincn;  —  ba^  ^-Prenncit 
(be§  '2:f)oiigeJd)irrc§),  Mur.;  —  bov  'Jlnicngcn, 
Mur. 

ožigati,  am,  vb.  impf.  ad  ožgati;  aitbrcnnen; 
o.  lončeno  posodo,  bae  ^^ongcfc^irr  breuncn, 
Mur.;  —  loefc^lagcii,  3uid}lQgcn:  mlatiči  vi- 
hajo cepce  na  kvišku,  eden  za  drugim  oži- 
gajo,  Ravn.  -  Valj. (Rad):  s  petami  ob  tla 
ožigati   <o  plesu),   Levst.fZb.  sp.J. 

ožilje,  n.  ba^  @cdbcr,  bai^ 'Jtbcriuftcm,  Cig.  (T.). 

ožimalo,    n.  =  ožemalo,  ba§  ''l>rei#tuc^,  DZ. 

ožimati,  mam,  mljem,  vb.  impf.  =  ožemati, 
,Ian. 

ožimček,  čka,  m.  =  ožemček,  Senožeče 
(Notr.)-Erj.(Torb.). 

ožina,  /.  bic  ©lujc:  bic  ilialcngc,  Cig.,  Jan  ; 
rečna  o.,  bic  Stroilieiige,  Jan.fH.r.  morska 
o.,  bie  9JJccrciigc,  C-ig..  Jan.,  Cig.  (T.),  C, 
Jes.;  zemeljska  o.,  bic  (Srbeiigc,  bcr  ;3ft^imil, 
Cig. (T.),  Jes. 

9Žiti,  ožim,  vb.  impf.  id)ma(  mad)cn,  jd)malerii, 
engcn,  O'^.,  Jan.;  o.  se,  )"id)  oercngen,  Levst. 
fPodk.j. 

ožiti,  žTjem,  vb.  pf.  Icbciibig  »uerbcn,  C;  auf= 
lebcii:  studenci  so  zopet  ožili,  Vršno  pod 
Krnom-Erj.  (Torb). 

ožititi  se,  im  se,  vb.  pf.  ilorncr  aufc^^cii:  ožiti 
se  žito  (n.  pr.  pšenica),  kadar  dobode  zrnje. 
Vas  Krn-Erj.(Torb.). 

oživa,  /.  ba§  5tuftcbcn,  C. 

oživahneti,  i'm ,  vb.  pf.  riifjrig  Uicrbcii,  oiif 
Icbcii,   SIS.-C;  oživahnele  čebelice.   Vrt. 

oživaliti,  alim,  vb.  pf.  aiiiniali)ievcn,   Cig. 

oživaljati,  am,  vb.  impf.  ad  oživaliti,   Cig. 

oživ.-ivanje,  n.  bic  i^clcbung,  ogr.-\'alj.(Radi. 

oživavati,  am,  vb.  impf.  =  oživljati,  ogr.-  Valj. 
I  Rad  J. 

oživek,  vka,  »1.  bic  'i^clcbitiig,  Z.:  bic  i]a 
binig,  C. 

oživeti,  im.  rb.pf.  1)  Icbciibig  locrbcii ;  tuicbcr 
ailflebcii;  na  rnzvalinaii  novina  oživi,  Qii# 
bcn  ^viiiiuiicvn  cvbliil)!  luiicv  i.'cbcu,  .*/»<»•.; 
--  2)  fid)  cvlioliii,   inuntcr  lucrbcii,   Cig. 

oživitelj,   m.  bcr  'iHMcbcr,  Z. 

oživiti,  im,  vb.  pf.  n  Icbciibig  madicii,  511111 
i.'cbcii  cuucdcii:  mrtvega  o.;  —o.  se,  Icbciibig 
uunbcii ;  -  auiliicrcii  (chem  ),  Cig. (T.);  — 
2)  luicbcr  aiiflcbcii  iiindicn,  crguidcti,  crfvi)d)cii. 
bclcbcii:  druščino  o.,  (.Vi,'.;  oglje  o.,  bic  .SUtl)ICH 

iinid)iUcu,  C7^'.;  barve  o.,  bic  ^-arbcii  luiffri^ 
jdicii,  Cig.;  o.  se,  luicbcr  iiiiflcbcii. 

oživitva,  /.  bic  iV'lcbniig,  \<>v.-C. 

oživljakn,  Ina.  adj.  bdcbciib,  crgiiictcilb,  Cig. 

oži\ijiil9,  II.  biiA  Ciiiucchiiigi?  ,  ^i^clcbiiiui^MuittcI, 
Cig. 

oživljanje,  >».  biiv  "}.H'lcbcii,  ba>?  Črguirfcn. 

oživljati,  am,  rfr.  ;wi/'/.  ^Ji/ oživiti:  i)  Icbciibig 
iiiadicii,  .siiiii  ilcbcu  cniicdcii,  belcbcii:  bic 
Siiiiblung  uoriictjiiien  (wom  "i^ricftcr  bci  bcr 


oživljavec  —  ožotgniti 


-  883 


ožott  —  ožveplfti 


9Jfe)')c),  Cig.:  o.  so,  Icbcnbii]  »eibeti,  ftd^  be= 
lebcit:  —  2)  Icbftaft,  imiiiter  mad)en,  bclebeu, 
crfvi)dicii,  orquirfcu;  (vince)  nam  oživlja  žile, 
Preš.;  —  o.  se,  auflebeii;  —  aufbliiljcii:  kup- 
čija se  oživlja,    Cig. 

oživljavec,  vca,  m.  ber  i3ebenertt)cdcr,  ber 
i3cbcubic(inncfiev,  Cig.,  C;  ber  ^Bcfedev,  C7^. 

oživlj^nec,   nca,  m.  ber  5um  i'eben  ©medte, 

Cig. 
oživljenik,    m.   i)  =  oživljavec.    M.;  —   2) 

=   oživljcnec,    TVf. 
oživljenje,    n.  bte  ^elcbiuig,   Cig.,  Jan.;    o. 

vere,  Škritij.-Valj.fRad) ;   o.  kupčije,    Cig. 
oživljiv,    iva,    adj.  bclebcnb,    erqilicfcnb,   M.; 

oživljiva  sapa,    Vod.(I\b.  sp.J. 
oživotvarjati,    am,  i'b.  impf   ad  oživotvoriti, 

Jan.  (H.). 
oživotvpriti,  tvorim,  vb.  pf.  iti§  Seben  rufcn, 

Ueriinrflicbeit,  Sov.,  nk.\  —  hs.  iz  rus. 
ožižniti,  žižnem,  vb.pf.  ftiirfer  glimiiieii  mac^en, 

o.  se,  ftiirfei"  JU  giimmen  anfangen:   veter 

je  potegnil  in  pepel  se  je  ožižnil,  Polj. 
9zji,  adj.  compar.  ad  ozek. 
ožlabudrati,  am,  vb.  pf.  bcic^tDa|ien,   C. 
ožlahtniti,   im,   vb.  pf.  Dercbeln,    Cig. 

ožlebiti,    im,    vb.  pf.  abjaV^en  (bei  3;iid)Ier= 

nrbeiten),  Cig. 
ožlfrje,   n.  i)  bic  Cfcnmiuibiinfl,  SlGor.;  bef. 

tier  obete  %i)dl  beš  Cfenlocfjcg,  Jan.;  —  2) 

bev  Spit5eniaum  ani  S)alsit()eile  be§  5vauen= 

f)cmbe^,   C;   —   prim.  ožrelje   3). 
ožleviti  se,  im  se,  vb.pf.  ficf)  Doli  jaufen,  Diet. 
ožlindrati,  am,  vb.  pf.  oerjd)(acfen,   Cig. 
ožmek,  žmeka,  m.  bie  Scf)raubciinrattcr)d}ne(Je 

bci   ''i^reifeit,   Sov.-C;  —   prim.   žmek. 
ožm^kniti,    žmeknem,    vb.  pf.  aušpreffeil,   C. 
ožmeti,    žmem,    vb.  pf.  =  ožeti,    Dict.-Mik., 

Cig..   St.,   Gor. 
ožm?titi,  im,  vb.  pf.  ]d)\vn  madicti,  C. 
ožmevkati,    am ,    vb.  pf.  =  oževkati,    burc^ 

Sriicfen  miirbe  mac^eii,  Polj. 
ožmikati,   kam,  čem,  vb.  pf.  ou^bruden,  QUž= 

prejieii.  Z.,  C;  —  perilo  o.,  bie  3®d)d)e  auž= 

tniiibeii,  auenngen,  Cig.,  Jan. 
ožmikelj,    kija,    m.  =  žmikelj,   bie  g^ttfjentie 

isedum),   Cig.,  Jan. 
ožnarati,  am,  vb.  pf.  bcjiibedi,  Z ,  jv^liŠt. 
9Žnik,  »i.  ber  Stiitfafanb,  ber  Jcufek^brccf  (asa 

foetida);  nav.  oženk,  voženk. 
ožoičiti,  im,  vb.  pf.  Dergdtlen,  Cig. 
ožolgel,  gla,  adj.  raiijig,   C;   —  prim.  ožol- 

gniti. 
ožolgniti,  žolsTnem,  vb.  pf.  tieibcrbcn  (uon  ITicbl, 

^Jiifiert, 5leiftanicn',  rau.iig  igclb)  0.  idnimmmtg 

liierbcit,  (ožugniti)  vihši.-č.;  buvdi  llaiffc  Dev= 


berbeu  (Oom  .V>o(5),   C;    —  nam.  ožolkniti; 
prim.  žolhek. 
ožott,  adj.  gciblid),  rotfjgetb,  ogr.-C. 
ožolteti,  i'm,  vb.  pf.  gelb  trerben,  Jan. 
ožrebiti  se,  i'm  se,  vb.  pf.  eiii  [^iideit  mcrfen, 

Cig.,  Jan.,  Burg.fRok.J,  Lev  st.  (Sank). 
ožrebljati,  am,  vb.  pf.  mit  Sfiigeln  bejd)Iagen, 

Jam. 

ožrelje,    n.   i)    bic   am  .S^alfc   bcž  3{inbt)ie^e§ 

{)crabf)angcnbe  ^aut,  bie  Sinimrne,  Dol.- Cig., 

Jan.,  Mik.\  —  2)  bcr  bcit  5>a(§  uingebenbe 

3:i)cit  einc§  ftleibeš,  Dalnj.:   Mž  Uiiterfutter 

am  f^cauenfjcmbe,   Rib.  -  M..  C;  —  3)  hai' 

^Dfenlod),  C;  —  ba§  Spiinbtoc^,  Jan'. 

ožrelo,  n.  bcr  ."pal^ofaum  an  eiiiem  ."dfctbc,  Diet.; 

o.  moje  suknje,    Dalm.;  —  ber  9JJunb   bciJ 

aiJiililfteine-?,  Diet.-C;  —  bic  tanoiienmiin= 

biing,   C;  —   ba^^  Spiuiblod),   Jan.;  —  = 

tuljevka,  bie  Spinbelbille  am  Spinnrabe,  C 

ozrljiv,  iva,  adj.  praffcrijd),  fd)lcmmcriid),   C. 

ožrljivec,  vca,  »2.  ber  ^^.H-aficr,  ber  3d)lemnicr,C. 

ožftati,   am,   vb.  pf.  itberliortl)ci(cn,   betriigeit. 

Mm: 
ožften,  tna,  adj.  gefrafsig,   Guts.,  Jam. 
ožftnik,  m.  bcr  '^ielfrafe,   Guts. 
ožftnost,  /.  bie  ©cfrdfeigfctt,   Guts.,  Jam. 
ožrtovati,    ujem,    vb.  impf.  eiu  33ielfrafe  fcin, 

Guts. 
ožulek,  Ika,  m.  bic  ®d)ftiicle,  Mur.,  Cig.,  Jan. 
ožuliti,  im,  vb.pf.  i)  eiite  Sdiiuicle  Deruriadjen; 
aiifreiben,  tcuiib  reibcn;  črevelj  me  je  ožulil; 
o.  si   noge  s  hojo,    fid)  Uniilb  gef)Cll ;    o.  se, 
fic^  luuiib  reibeii,  Sd)toiclen  bctommeit;  o.  se 
z  ježo,  fid)  ttnmb  reiteii;  —  2)  reibenb  ttJO= 
fd)en,  abribclii:  perilo  o..  Št. 
ožiiljenec,  nca,  m.  eiii  »om  Sattet  ober  '^oč) 
ftarf   aufgeriebencž  ^fcrb,   ein   aufgerittcitcž 
%i(x\i,  Cig.,  M. 
ožuljenina,  /.  bie  aiifaci"it-'bcnc  StcHc   i,v  ^' 

am  jVufO'   C"/«-. 
ožuljevati,   ujem,  vb.  impf.  ad  ožuliti. 
ožura,   /.  bcr  SSudjer,   C. :  —  prim.  it.  usura. 
ožuren,  rna,  adj.  mud)reriid),  Jan.,   C. 
ožuriti,  žfirim,  vb.pf.i)  (ciii  iiul)i!,  ein SdjlDein) 
abbrii^eii,  Cig.-M.;—i)  stročje  o.,  bieSorner 
aU'Žbi>Utn,   Cig.\  (prim.  oružiti). 
ožurnik,  m.  ber  3[5ud)crer,   Guts.- Cig.,  Jan. 
ožvfček,  čka,  m.  ta^  CSjctautc,  Polj. 
ožv^čiti,    im,    vb.  pf.  5ertaueit;    otroku  ožve- 
čiti  kaj,  kar  se  mu  misli  v  usta  dati.  Polj. 
ožvfkati,    am,  vb.  pf.  =  ožvečiti.   Z.,  Zora. 
ožvekovati,    ujem,  vb.  impf.  ad  ožvekati,  Z. 
ožvepleniti,  fm,  vb.  pf.  idimcfcln,  M. 
ožvepliti,  im,  vb.  pf.  bejc^iucfclit,  cinfdiirefcln, 
(ožep-)   Cig. 


Konec  i.  dela. 


y- 

PG      Slovensko-nemški  slovar 
1892 
S  57 
del  1 

FOR  USE  IN 

LIBRARV 

ONLY 

PLEASE  DO  NOT  REMOVE 
CARDS  OR  SLIPS  FROM  THIS  POCKET 

UNIVERSITV  OF  TORONTO  LIBRARV