(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Biodiversity Heritage Library | Children's Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Slovensko-nemki slovar. Uredil M. Pleternik"

SVAA? ^-s- 




8L0VEN8K0-NEM8KI 



LO¥AE 



IZDAN NA TROSKE RAJNEGA 
KNEZOŠKOFA LJUBLJANSKEGA 

Antona Alojzija Wolfa 



UREDIL 



-^m PRVI DEL m^ 



A— o. 



-C^^oVc^^> 



v LJUBLJANI. 



ZALOŽILO IN NA SVETLO DALO KNEZOŠKOFIJSTVO. 

TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA. 

1894. 






: ^:. 



C r 



^'1 

de-f I 1076624 



Pripomnje. 



K. 



^o je bil 1. 1 860. nemško -slovenski del Wolfoj^ega slovarja dotiskan, 
začel se je deželni zbor kranjski za to brigati, da bi kmalu tudi slovensko- 
nemški del prišel na svetlo. Dopisovanje deželnega odbora je imelo ta uspeh, 
da je precej po dokončani zapuščinski obravnavi knezoškof dr. Mdiiiar ime- 
noval poseben odbor, kateremu Je bila dana naloga poskrbeti, da se dobodo 
potrebni rokopisi, da se uredi gradivo ter zaČne tiskati slovar. 

Kupili so najprej Zalokarjev slovensko-nemški slovar ( 1 100 pol rokopisa^ 
Potem so se obrnili do O. Cofa, in tudi on Jim je poslal svoje bogato gra- 
divo (več zabojev drobnih listkov, na katerih so bile posamezne besede z 
razlago in citati zapisane). Tudi profesor dr. F. Miklošič Je dal svoj slovensko- 
nemški slovar (rokopis v štirih zvezkih, obsegajoč 287 pol) odboru na porabo. 
V pismu do deželnega odbora z dne 12. junija 1. 1868. (gl. Dr. Vošnjak : K 
zgodovini Wolfovega slovensko - nemškega slovarja, v ..Ljubljanskem Zvonu" 
XII., p. 236) omenja knezoškof dr. Vidmar med pripravljenim gradivom tudi 
neko „ zbirko besedi v abecednem redu poslano po gospodu Kočevarju" in 
„rokopis slovarja brez imena". To gradivo Je odbor izročil Fr. Levstiku, da 
bi Je uredil in za tisk pripravil. Lei>stik Je kmalu po „Novicah" priobčil ne- 
koliko besed po slovarsko raztolmačenih, da bi pokazal, kakšen bi moral po 
njegovih mislih biti slovar. Za tak slovar pa takrat nabrano gradivo ni zado- 
stovalo. Zato je začel najprej skrbeti, da bi gradivo pomnožil. Lotil se Je 
izpisavanja besed in rekov iz raznih virov. V njegovi rokopisni ostalini se na- 
hajajo izpiski iz nekega starega evangelija (rokopisa), iz Schonlebenove izdaje 
Hrenovega evangelija, iz predgovora Ku^mičevega evangelija, in več drugih 
takih manj obsežnih reČi. V Miklošičevem slovarju (rokopisu) Je s svinčnikom 
pripisaval izpiske iz Pohlinovih ,,Bukev za kmeta" in drugih starejših pisa- 
teljev, kakor tudi besede slišane med narodom (največ iz Lašč na DolenJskemV 
Ker ima slovenščina mnogo tujih besed iz sosednjih Jezikov, zlasti iz nemščine 
in laščine, zaČel Jo Je preiskavati glede na take besede. V ta namen je pregledal 
ves Schmeller-jev slovar bavarskega narečja ter Je vse tiste besede in reke slo- 
venske, katerih se je o tej priliki spominjal, zapisaval na posebne pole in raz- 
lagal, bodi si da so po njegovem mnenju bili iz bavarščine vzeti, bodi si da se 
Je v drugem obziru dalo kaj primerjati v obeh jezikih. Zapisaval Je tudi mnogo 
tega , Česar se je spominjal iz živega narodnega govora. Tega gradiva je v 
ostalini njegovi 161 pol. Ravno tako je tudi pregledaval Boerijev slovar be- 
netskega narečja ter svoje opomnje zapisaval na manjše pole. Ali začelo se Je 
posebno iz deželnega zbora kranjskega oglašati mnenje, da utegne biti delo 
preobširno zasnovano, in da se bo tako izdava slovensko -nemškega slovarja 
zavlekla še za mnogo let. Začeli so priporočati, naj se izda manj obširen slovar, 



iV 

pa naj se kolikor moči kmalu zaČne tiskati. Vsled tega je knezoškof 1. 1868. 
razpustil slovarski odbor, in Levstik je moral pustiti uredniško delo. Knezoškot 
je v pismu do deželnega odbora izjavil, da bode vedno imel denar pripravljen 
za troške, ki bi jih prizadela izdava slovensko-nemškega slovarja, rokopis pri- 
praviti pa da ni in ne more biti njegova dolžnost; naj bi torej uČeni Slovenci 
poskrbeli, da se pripravi rokopis. Nato je i. decembra 1. 1869. prevzel deželni 
odbor slovarsko gradivo, v prejšnjih letih nakupljeno, ter je izročil ravnatelju 
bogosiovskega semenišča Fr. Kramarju v ta namen, da bi je skupno raz- 
vrščeno po altabetnem redu po bogoslovcih dal prepisati na posebne pole. 
Ko so bili dijaki Alojzijevci pod nadzorstvom takratnega prefekta prof. T. Zu- 
pana Cafove listke po alfabetu uredili in bogoslovci vse gradivo na pole prepisali, 
treba je bilo poiskati urednika. Pogajanje z J. Navratilom ni imelo uspeha 
(gl. Vošnjak v „Ljub. Zvonu" XIII., p. 304.). Nato je prevzel uredniško delo 
profesor J. Pajk v Mariboru. On je izdelal do 1. 1875. črke A — Č, in raz- 
govor je bil že o tem, kako bi se delo v »Narodni tiskarni" v Mariboru za- 
čelo tiskati. Ali nastale so zapreke. Prof. Pajk se je slovarskemu delu odpovedal, 
in knezoškof dr. Pogačar se je iznova obrnil do Levstika, takrat skriptorja 
ljubljanske licejske knjižnice. Ta je bil voljan prevzeti delo ter si je naprosil 
dva pomočnika. Toda kmalu se je zopet premislil in se odpovedal delu. 

Zdaj je stvar do leta 1880. mirovala. Meseca avgusta tega leta pa se je 
dr. J. VoŠ7ijak po želji nekaterih rodoljubov obrnil s prošnjo do knezoškofa 
dr. Pogačarja, naj bi zopet v svojo skrb vzel izdavo slovensko-nemškega 
slovarja; mnogo Hlologov slovenskih da je pripravljenih pri delu pomagati. 
Nato povabi knezoškof nekaj gospodov na razgovor zaradi te stvari. Prišli so 
k posvetovanju dne 4. oktobra vseuČiliščni profesor dr. G. Krek, srednješolski 
profesorji V. Kermavner, Fr. Leveč, M. Vodušek, Fr. Wiesthaler in pisatelj 
teh vrstic ter dr. J. Vošnjak in takratni dvorni kaplan .4. Koblar. Knezoškof 
dr. Pogačar je vprašal prof. dr. Kreka, ki je bil prejšnje dni gradivo nekoliko 
pregledal, ali se da iz tega gradiva napraviti znanstveno urejen, historičen 
slovar. Na to vprašanje je prof. dr. Krek odgovoril, da to nikakor ni mogoče, 
da bi se moralo za tak slovar gradivo začeti Čisto iznova nabirati. Po tej izjavi 
je knezoškof dr. Pogačar izrekel, da takega slovarja zdaj ni mogoče izdati. 
S tem je bila odklonjena namera, izdati znanstveno urejen, obširen slovar, in 
določilo se je, da se izda tak slovar, kakršen bi se dal iz že nabranega gradiva 
napraviti. Mislilo se je, da bi se dal iz njega narediti praktičen slovar, n. pr. tak, 
kakršen je Filipovičev „Rječnik hrvatskoga i njemačkoga jezika (^1875.")." V 
odbor, ki je imel prirediti, kar bi bilo treba za izdavo takega slovarja, združili 
so se navzočni profesorji in dvorni kaplan Koblar, načelništvo pa je prevzel 
prof. dr. Krek. Namera je bila najprej pripraviti, kar bi bilo treba v popol- 
nitev gradiva, in potem uredniško delo med odbornike razdeliti, izdelek pa v 
končno pregledbo izročiti prof. dr. Kreku. Odbor se je takoj lotil dela. Ker 
Caf v pismih, ki jih je bil še prej pisal proštu dr. Pogačarju, zatrjuje, da je 
vso literaturo slovensko pregledal in izpisal za slovar, izvzemši samo Cigalcjev 
slov. -nemški slovar, 2. izdavo Jane\ičevega' nemško - slovenskega slovarja in 
Lesarjev spis o Ribniški dolini, sklenil je odbor najprej popolniti gradivo z 
izpiski iz reČenih dveh slovarjev in iz vseh važnejših knjig, ki so bile tiskane 
od leta 1873. {Caf ']& umrl 3. julija 1. 1874.) Da bi se izpisavanje slovarjev 
kolikor moči hitro dovršilo, razdelilo se je delo med gimnazijske dijake in 
nekoliko tudi ineil bogoslovce. Po vodilu in pod nadzorstvom nekaterih pro- 
fesorjev so tudi delo v kratkem izvršili. Izpisavanje iz drugih knjig in časo- 
pisov pa so prevzeli Členi pripravljajočega odbora sami in še nekoliko drugih 
gospodov. 



Ko je bilo v treh letih gradivo v Cafovem smislu popolnjeno, imel bi 
bil odbor začeti urejevanje ter si delo razdeliti. Ali knezoškot dr. Pogačar, 
kakor tudi odborniki sami so se bili preverili, da po tej poti ne bi bilo ugod- 
nega uspeha pričakovati. Vse je kazalo, da bode delo obširno in težavno. Skoro 
vsi odborniki pa so imeli svojega stanovskega posla toliko, da bi jim bilo le 
prav malo Časa preostajalo za uredniško delo, katero bi v takih okoliščinah 
le prepočasi napredovalo. Tudi je bilo jasno, da bi bilo težko pri tolikem 
Številu urejevavcev enotnost cele osnove vzdržavati. Sklenil je torej knczoškof 
dr. Pogačar enemu izmed profesorjev, kateri bi se hotel dela lotiti, izprositi 
pri dotiČnih oblastvih potrebni odpust ter nJemu samemu izročiti urejevanje. 
Ponudil je delo meni, in ko sem obljubil, da je prevzamem, izprosil mi je za 
takrat odpust na poldrugo leto ter mi z dekretom :^ dne 22. februarja L i883., 
štev. 226 izročil uredništvo Wolfovega slovensko - nemškega slovarja. Nj. Pre- 
vzvišenost knezoškot dr. J. Missia pa mi je še nadalje od visokega c. kr. mini- 
sterstva za uk in bogoČastje vsako leto izprosil izmanjšanje šolske dolžnosti, 
da sem mogel poleg šolskega pouka, ki je obsegal po 5 — 8 ur na teden, iz- 
delovati slovar. Prva tri leta mi je pri tem delu pomagal takratni prof. kandidat 
A. Mikuš. V devetih letih je bil rokopis v toliko izgotovljen, da so se začele 
1. I 892. priprave za tisk. Po posvetovanju z odličnimi slovenskimi jezikoslovci 
so se določila naglasna in diakritiČna znamenja, in tisk se je mogel pričeti ob 
koncu 1. i8q2. 



Gradivo, ki so je bogoslovci na pole prepisali, obsega vsebino Zalokar- 
jevega in Miklošičevega rokopisa in Cafovih listkov. Prav po nepotrebnem 
so od črke M naprej prepisovali tudi neki rokopisni slovar Matije Majarja, 
v katerem se znani njegov jugoslovanski jezik nemško tolmači.') Toda pre- 
pisovavci niso vsi enako prepisovali. Le majhen del tega gradiva je zvesto 
in natančno prepisan, z večine pa prepisovavci niso prepisavali tudi onih pri- 
piskov, ki so na izvirnih polah Miklošičevih in na Cafovih listkih pri posameznih 
besedah zaznamenjevali vire. 

Nekateri so celo tako prepisavali, da niti Črk Z, M, C niso pristav- 
ljali, po katerih bi se vedelo, kaj je Zalokarjevega , kaj Miklošičevega in 
kaj Cafovega. 

Kar se tiče Zalokarjevega in Miklošičevega gradiva, dale so se te po 
prepisovavcih zagrešene hibe popraviti, ker je bil Zalokarjev izvirni rokopis 
pridejan gradivu in mi je tudi prof. dr. Miklošič iznova dal svoj rokopis 
na porabo, tako da se Je po primerjanju teh izvirnih rokopisov dalo določiti, 
kaj Je Cafovega, tudi tam, kjer prepisovavci tega niso zaznamenjevali. Ni se 
pa dalo več popraviti, kar se Je pri Cafovem gradivu z izpuščanjem citatov 
zagrešilo, ker so bili listke potem, ko so bili prepisani, uničili. Da Je Cct/ sploh 
pristavljal vsaki besedi na listek zapisani ali ime kraja, v katerem je bila med 
narodom znana, ali naslov knjige, iz katere Jo Je bil za slovar izpisal, to za- 
trjuje on sam v pismih pisanih takratnemu ljubljanskemu proštu dr. Pogačarju 
(l dne 4. avg. L i865., 2ff. dec. 1. iSji. in i3. febr. 1. i8j2.). Razvidno Je 
to pa tudi iz listkov Črke F, ki so se slučajno ohranili ; ti namreč imajo 



') Ker je na tem rokopisu zapisano, da je Majarjev , ne more to biti tisti v pismu 
knezoškofa dr. Vidmarja omenjeni „slovar brez imena" (prim. str. Iti.); razen naštetih roko- 
pisov pa bogoslovci niso ničesar prepisali na pole. Ni torej razvidno, o kakšnem slovarju 
govori knezoškot'. Tudi se ne ve, kaj se je zgodilo z „zbirko besedi v abecednem redu, po- 
slano po gosp. Kočevarju", ki je v istem pismu omenjena. 



VI 

omenjene pripiske, na polah pa jih ni. Ni torej moči pri besedah, ki so vzete iz 
Cafove zbirke, vselej povedati tudi vir, iz katerega je imel Caf besedo. Mnogo- 
krat prepisovavci tudi niso prav čitali besed v izvirniku in so je torej napačno 
prepisali. Pametneje so ravnali tisti, ki so v takih slučajih izvirne listke rajši 
na pole prilepljali. 

To na pole prepisano gradivo je različne vrednosti. Največ vredno, dasi 
po prepisovavcih pokvarjeno, je to, kar je Cafovega. Caf je zapisoval, kar 
je nahajal v spisih ali slišal med narodom „z vso marljivostjo in 
vestnostjo", kakor pravi v pismu pisanem proštu dr. Pogač ar ju dne 1 6. ju- 
lija 1. /A7/.^. V istem pismu se on „pred vsem svetom brani, da bi se mu 
oporekalo, da je sam besede koval". Njegova nabirka je tudi zelo obsežna. 
Bogatijo jo izpiski iz vse slovenske tiskane literature, zlasti tudi iz vse ogrsko- 
slovenske, in iz mnogih rokopisov, zbirke besed med narodom po vseh slo- 
venskih krajih nabranih, zlasti pa od rezijanskih, ogrskih in vzhodnoštajerskih 
Slovencev slišanih, kakor tudi rastlinska imena, nabrana med prostim ljudstvom. 
Vse to blago je kakih trideset let ali še več nabiral za slovar, kakor sam večkrat 
omenja v svojih pismih. 

Miklošičevemu rokopisnemu slovarju je jedro izbrano besedje Murkovega 
„slovensko - nemškega in nemško - slovenskega besednika", pomnoženo po iz- 
piskih iz literature, zlasti starejše, in po besedah med narodom nabranih; pri 
obojih teh besedah so viri zaznamenjevani. 

Najmanjše vrednosti je Zalokarjevo gradivo. Obširno je sicer zelo, ali 
ni po vsem zanesljivo. Le redko kje je pri kateri besedi pripisano, kje da se 
rabi, pa tudi ti citati niso zanesljivi. Tudi ni dvojiti, da je Zalokar za slovar be- 
sede narejal, pritikajoČ znanim osnovam razna obrazila in kujoČ tako besede, 
katerih ni niti v živem jeziku niti v knjigah. Ima pa tudi osnovnih besed tako 
Čudnih in neverjetnih, da je vsaj meni nedoumno, odkod jih je sprejel v svoj 
slovar. Med tem plevelom pa je tudi jeklenega zrnja, med narodom nabranih 
besed in rekov; te je bilo treba s potrebno opreznostjo izbirati in sprejemati. 

Majarjevega gradiva kot ne čisto slovenskega in le na enem delu pol 
pripisanega ni bilo jemati v poštev. 

Cigalejev in Jane^ičev slovar so gimnazijci in bogoslovci, dasi takemu 
delu ne vajeni, s primerno natančnostjo izpisali. 

Poznejši izpiski iz slovenske literature so bili raznoteri. Členi priprav- 
Ijajočega odbora in njih pomočniki so za slovar pregledali in izpisali vse 
količkaj važne spise, ki so prišli v letih 1873 — 1883 na svetlo. Izpisovavci so 
se držali vodila, vsako besedo, vsako frazo, ki ni sploh znana in navadna, 
zapisati. Deloma so se tudi po celi stavki prepisavali, da je bilo razvidno, v 
kaki zvezi se rabi dotična beseda ali fraza; toda splošno se ni tako delalo. 

Razen tega sem jaz sam ob počitnicah vso važnejšo literaturo starejših 
dob in novejše dobe najvažnejše spise še enkrat preČital in za slovar izpisal ; 
pomagali so mi pri tem delu tudi nekateri dijaki tukajšnjega .Mojzijevišča in 
tam stanujoči bogoslovci. 

Obširnosti tega izpisavanja ni moČi natančno določiti. Lahko je umeti, 
da je bila pri raznih izpisovavcih različna. V obče se je pa vendar vse zapi- 
sovalo, kar je bilo za slovar važno. 

Med tiskom sem tudi primerjal in v dopolnilo porabljal najnovejši (3.) 
natis Jane\ičcvcga slov. -nemškega slovarja, v katerem je že porabljen ^ natis 
Jane{ičevega nem. -slovenskega slovarja. 

Ves čas, odkar mi je bilo uredništvo tega slovarja izročeno, pošiljali so 
mi tudi od raznih strani večje in manjše zbirke med narodom nabranih besed 
ter mi podajali posamezna poročila in pojasnila mnogi rodoljubi, zanimajoči 



VII 

se za slovar. ') Mnogo gradiva sem tudi nabral po ustnem občevanju. Nekoliko 
gospodov je bilo celo toliko požrtvovalnih, da so se redoma ob določenih 
večerih z menoj shajali na razgovor in posvetovanje o slovarskih stvareh.") 

Samo ob sebi se umeje, da se iz gradiva, ki je tako različno in nikakor 
ni po enotnih pravilih zbrano, ne da po gotovem črtežu sestaviti slovar, ampak 
se mora sestava ravnati po gradivu. Na tak slovar, ki bi po znanstvenih na- 
čelih sestavljen verno kazal zgodovinski razvoj slovenskega Jezika, z veČine 
niso mislili tisti, ki so gradivo pripravljali. Poglavitni nabiratelj Caf pravi v 
svojih prej že omenjenih pismih, da je pravi namen temu slovarju, ki bode pred 
vsem za Slovence pisan, vse slovarsko gradivo iz knjig od najstaršega 
Časa do najnovejšega in iz vseh slovenskih krajev in kotov vkup 
spraviti, da ta slovar ima hramba biti za vse slovensko (jezično) blago; iz 
njega da bodo že pisatelji za svoje stroke pametno jemali /pismi :[ dne ■2(). dec. 
1. iSji. in i3. febr. iS--2.). V tem smislu je dopolnjeval pripravljajoči odbor 
že nabrano gradivo, in isto tako tudi to, kar se je mej urejevanjem gradiva 
dodajalo, ni imelo drugega namena. Uredniško delo je torej bilo določevati, 
kaj se ima v nabranem gradivu zavreči, kaj sprejeti, in razlago posameznih besed 
razumno razvrščevati. 

Da vsega ni šlo sprejemati v slovar, karkoli je ponujalo gradivo, to 
je jasno iz tega, kar je bilo prej o tem gradivu rečeno. V obČe Je veljalo vodilo: 
sprejeti, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Toda oboje Je moralo 
imeti svoje meje. Ako so slovarjepisci napačno in brez potrebe za slovar ko- 
vali besede, kakršnih je zlasti v Pohlinovem, Gutsmanovem in Murkovem slo- 
varju ter v Zalokarjevem rokopisu, ali ako so pisatelji napačno narejene ali 
brez potrebe iz drugih slovanskih jezikov vzete besede kje kedaj rabili, katere 
si v knjigi nobene veljave niso pridobile, takih besed, ako jih Je gradivo po- 
nujalo, ni kazalo sprejemati. Prav tako se tudi ni sprejemala večina takih tujih 
besed, katere prosti narod sicer pogostoma pa brez potrebe rabi, ker za do- 
tične pojme tudi dobre domače besede še krepko živijo med narodom. Pa takih 
besed tako ni bilo veliko med gradivom. 

V posameznih slučajih pa Je bilo težko določiti mejo med tem, kar se 
ima sprejeti in kar ne, in mnogo se je moralo prepustiti subjektivnemu raz- 
sodku. Mnogokrat n. pr. se Je sprejela katera beseda, dasi tuja in redka, ker 
je za Jezikoslovca zanimiva. 



*) Obširne zbirke so mi izročili gg, : A. Cibič iz Goriških Brd in Črnič), J. Freuenxfeld 
(z vzhodnega Štajerskega), dr. F. Gross (iz Savinske doline), J. Jvančič iz vzhodnega Šta- 
jerskega), A. Kos (s Štajerskega), L. Pintar (iz Poljanske doline na Gorenjskem) , A'. Pleško 
(iz raznih krajev kranjskih), L. Svetec (iz krajev okoli Kamnika in Litije), J. Vole (iz Kranjske 
Gore in okolice), A. Žlogar (iz belokranjskih krajev); manjše zbirke pa gg. : J. Beilaj (z Do- 
lenjskega), J. Bilec (z Notranjskega), Fr. Blehveis (z Gorenjskega), J. Debevec (iz Cirkniške 
okolice na Notranjskem), J. Diigulin (z Notranjskega in Goriškega), J. Hladnik \z Notranjskega), 
V. Herk (iz gor. Savinske doline), V. Jarc (s Štajerskega), A. Kocijančič (z Gorenjskega), M. Kosec 
(z Gorenjskega), J. Kr^išnik (z Gorenjskega), M. Laiar (z Gorenjskega), F. Lokar (z Dolenjskega), 
P. Miklavc (s Pohorja), A. Mikuš (z Gorenjskega in Notranjskega). A Mitllner (iz raznih krajev 
kranjskih), dr. J. Pajek (s Štajerskega), T. Porekar (z vzhodnega Štajerskega), F. Praprotnik 
(s Štajerskega), T. Suher (iz Savinske doline), J. Šašelj (z Dolenjskega), J. Samotorčan (z 
Notranjskega), P. M. Sirca (s Krasa), D. Škrjanec (z Gorenjskega), /. Vank (s Koroškega), 
dr. E. Volčič (z Dolenjskega), dr. J. Vošnjak (s Pohorja), J. Vrhovnik (z Gorenjskega), J. Žmavc 
iz zapadnega Štajerskega), in še nekateri drugi rodoljubi, katerih imen pa žalibog nimam za- 
pisanih. Bodi vsem pristojna zahvala izrečena! 

2) Bodi v tem oziru iskrena zahvala izrečena gg. kolegom A. Pavlinit , M. Petelinu, 
S. Riitarju, potem gg. A. Mikitšu, dr, J. Staretu in Fr. Uršiču, posebno pa gg. kolegoma 
A. Bartelit in A. Tavčarju ter gosp. arhivarju deželnega muzeja .1. Koblarju, ki so me do 
konca na ta način pri mojem delu požrtvovalno podpirali. 



VIII 

Ako bi se bilo slovenskim besedam samo golo nemško tolmačenje pri- 
stavljalo, kakor je navada v praktičnih slovarjih, bi bilo razločevanje med tem, 
kar spada v slovar, in tem. kar ne spada vanj, še veliko več težav delalo. Zato 
se mi je primerno zdelo, sprejeti glede tega ze po Cofu \ pismu :[ dne 4. aj>g. 
L i<<h5. izraženo načelo, da se naj citati v okrajšani obliki pripisujejo, da pa 
besede, katere so obČe slovensko blago, tega ne potrebujejo. Zato se citati 
izpuščajo le pri besedah in rekih, ki so po vsem Slovenskem ali široko po 
Slovenskem med narodom v rabi. Tudi onim tujkam, ki se največ rabijo 
za znanstvene pojme malo ne v vseh izobraženih evropskih jezikih ter v slo- 
venski obliki malo ali nič niso izpremenjene, se navadno niso pristavljali citati. 
Sploh so pa sprejete le najnavadnejše take besede, ki se nahajajo že v slo- 
venskih slovarjih; popolnosti v tem obziru itak ne gre iskati v našem slovarju. 

Umeje se po vsem, kar je bilo o gradivu dozdaj rečeno, da ti citati 
nimajo in ne morejo imeti tega pomena, da se besede le v teh spisih nahajajo 
ali da so le v teh krajih znane, kateri so imenovani. Citati le pravijo, iz ka- 
terih virov je beseda vzeta v slovar. Ako je torej kaki besedi ime kakega 
kraja pripisano, pomenja to le toliko, da je v slovar sprejeta iz zbirke besed, 
nabranih v tem kraju. S pripiskom Dol. n. pr. torej ni rečeno, da je dotična 
beseda po vsem Dolenjskem znana, dasi je to v istini mogoče, ampak, da je 
vzeta v slovar iz zbirke kje na Dolenjskem nabranih besedi. Dasi pa ni gradivo 
tako obširno, da bi bilo moči vsako besedo popolnoma označiti glede nje raz- 
širjenosti v knjigi in med narodom, vendar dajejo pristavljeni citati nekakšno 
merilo za veljavo in vrednost vsakaterega izraza. Tudi tu je bilo težko dolo- 
čevati mejo med tem, kar je sploh znano in splošno slovensko blago in med 
tem, kar je manj znano, bolj redko ali od pisateljev izmišljeno in v knjigo 
sprejeto. Zdelo se mi je v tem obziru primerno, mejo tako pomekniti proti 
tem besedam, katere nimajo citatov, da je sploh pri vseh zgolj knjižnih besedah 
in tudi pri vseh takih besedah, pri katerih je bilo iz katerega koli razloga 
važno zvedeti, iz katerih virov je sprejeta v slovar, to označeno s citati. Če 
je tudi včasih bilo očitno, da so dotične besede široko po Slovenskem znane. 
N. pr. ako so viri kazali, da je kaka beseda med narodom znana in tudi v 
starejši literaturi rabljena, v novejši pa ne ali ne tako pogostoma, ali, Če je 
sicer beseda med narodom znana, v knjigi pa redko rabljena, v takih in enakih 
slučajih so se rajši pripisavali viri. Pripisani so pa vselej ali vsi viri. katere 
je podajalo gradivo, ali nobeden. 

Citati so nepopolni, ker le pisatelja imenujejo, knjige ali spisa pa ne. 
ali, če je knjiga imenovana, ni tudi pripisana stran. To se je opuščalo, ker 
ni bilo moči dosledno povsod tega pripisovati. Nekateri izpisovavci namreč 
niso knjižnih naslovov in strani pripisovali svojim izpiskom, ampak samo le 
imena pisateljev. Tudi to, kar se je iz Miklošičevega gradiva in iz njegovih 
knjig ter iz Cafovcga gradiva sprejelo, ima tam z večine le nepopolne citate. 

Pri hrvatski kajkavščini in ogrski slovenščini ni ločeno to, kar je iz knjig 
vzeto, od tega. kar je med narodom iz živega govora nabrano, ker že gradivo, 
zlasti Cafovo in Miklošičevo, z veČine te razločitvc ni imelo. Kajkavščine je 
sploh primerno malo sprejeto v ta slovar. Caf, ki si je prizadeval kolikor moči 
vso ogrsko slovenščino spraviti v slovansko gradivo, oziral se je manj na kajkav- 
.ščino. Nekoliko se je dalo iz Miklošičevih knjig in iz Valjavčeve razprave o 
slovenskem naglasu v „Radu jugosl. akademije" nabrati: pa vse to je le malo 
in nikakor ne obsega vse kajkavščine. 

(ilcde citatov bodi še to omenjeno, da sem v pripiskih namesto posa- 
meznih manj znanih krajev rajši imenoval širje okraje in predele slovenskih 



IX 

dežel, ker je z veČine vsaka beseda. Če je tudi le iz enega kraja zapisana, 
gotovo tudi široko po vsej okolici znana. 

Kar se je nepotrebno zdelo, to se je opuščalo. Tako si n. pr. vsakdo 
iz vsakega samostalnika, ki pomenja osebo, lehko sam napravi svojilni prilog 
na oj' ali /;/; zato teh svojilnih prilogov ni v slovarju, razen malega števila takih, 
pri katerih je glede oblike ali pomena kaj važnega pomniti. Pri nedovršnih gla- 
golih razlaga ni vselej tako popolna; naj se torej vselej primerja pripadajoča do- 
vršena oblika. Isto tako se naj primerjajo pri glagolskih samostalnikih dotični 
glagoli. 

Etimološkega razlaganja nima ta slovar veliko. Opustilo se je, ker je pre- 
mnogo v tem oziru še nejasnega in dvomnega, in v slovarju, ki je najbolj 
praktičnim potrebam namenjen, ni treba takega razlaganja. Samo le pri tujkah, 
ki jih je narod prejel iz sosednjih jezikov ter so se že davno pri nas udo- 
mačile, dodajala so se, kjer je bilo mogoče, kratka pojasnila, primerjajoča one 
besede tujih jezikov, iz katerih so nastale ali s katerimi so v besednem 
sorodstvu. V tem oziru se je najbolj porabilo, kar je najti v Miklošičevih delih 
in Strekljevih spisih. Mnogo tega pa je tudi v Cafovih in Levstikovih roko- 
pisih, samo da je to z večjo previdnostjo bilo treba rabiti, ker ti rokopisi ne 
obsegajo dovršenih razprav z gotovimi rezultati, ampak le poskusno preisko- 
vanje in študije. 

Bodi še omenjeno, da je pri nekaterih mestih, zlasti iz Trubarja, Dal- 
matina in Krelja, pristavljeno nemškega izvirnika besedilo. Pri nemških izrazih, 
ki so v Cigalejevem slovarju slovensko raztolmačeni pa so ali nenavadni ali 
nejasni (ako namreč dotiČna nemška beseda ima več pomenov), porabil se je 
v pojasnilo Heinsijev nemški slovar, ker je znano, da je bil Cigalejevemu 
v podstavo. 

Jeziku, kateremu se ne da s kratkimi glavnimi pravili določiti naglaše- 
vanje, potreba je neogibna, v slovarjih na besede staviti naglasna znamenja. 
Razločuje se v tem slovarju potisnjeni in potegnjeni (^zategnjeni) naglas, 
toda samo pri dolgih zlogih, pri kratkih ne. ker sedaj naša slovenščina pri teh 
menda res nikjer veČ ne pozna razločka v naglaševanju. Zato je v tem slovarju 
za kratki naglas sprejeto le eno in to naše dozdaj navadno znamenje, grški 
„gravis". Za razločevanje potegnjenega in potisnjenega naglasa pri dolgih zlogih 
sta pa sprejeta znaka, ki ju rabijo Hrvati in Srbi po zgledu Vukovega srbskega 
rječnika. 

Kateri zlog je treba naglašati pri posameznih besedah in kako. to uči 
sestavno dozdaj samo razprava }'aljavčeva, ki v „Radu jugoslavenske akade- 
mije" od leta 1878. pod naslovom: „Prinos k naglasu u (novo)slovenskom 
jeziku" hodi na svetlo. Nekoliko kažejo naglas slovenskih besed tudi razpravice 
Skrabčeve na platnicah „Cvetja iz vrtov sv. Frančiška" v Gorici (od 1. i88o.\ 
Izmed slovarjev zaznamenjujeta naglas Murkov in Jane^ičev, pa le nepopol- 
noma in tudi ne po določenih pravilih, in njiju naglaševanje se ne vjema 
zmerom s kranjskim, zlasti dolenjskim naglaševanjem, katero mora biti temelj 
in podstava naglasnim pravilom, kakor se je pravilni književni jezik razvil iz 
kranjskih narečij, zlasti iz dolenjšČine. Po teh edinih virih (^nabiravci narodnega 
gradiva namreč z večine niso naglasa zaznamenjevali) in po ustnih pozvedbah 
od vešČakov, dobro poznavajoČih kranjski in posebno dolenjski naglas, se ravna 
naglaševanje v tem slovarju. Da je to veliko težav delalo, umeje se o takih 
okoliščinah pač samo ob sebi. Kjer niti po pravilih niti po analogiji ni bilo 
moči vsaj do nekake stopnje verjetnosti določiti besedi naglas, pustila se je 



brez naglasnih znamenj.') Naj se torej pomni, da je to prvi poskus po pra- 
vilih določiti natančnejše naglaševanje vsemu slovenskemu besedju. Prihodnje 
preiskave bodo popravljale, kar je tu še nedostatnega. 

Potrebno je tudi pri takem jeziku, kateri nima zadosti popolnega Črkopisa, 
ki bi za vse različne glasove tudi različne pismenke ali pismenske znake imel, 
vsaj v slovarju rabiti taka razločevalna ali diakritična znamenja, da se omogoči 
pravilno izrekanje jezika. Naša slovenščina nima popolnega Črkopisa. Dosedaj 
rabljena diakritična znamenja pa ne zadostujejo po vsem. Zato je bilo treba 
za slovar izmisliti si takih znamenj. Zaradi preglednosti je kazalo prostor nad 
samoglasniki pustiti naglasnim znamenjem, diakritična znamenja, piko ali ključico, 
pa staviti pod nje. Nedoločni glasnik (polglasniki je dobil svoj posebni znak; 
oblika v tem slovarju zanj rabljena je taka, da se le malo loČi od črke, s 
katero se pri nas obiČno piše. Za 1, ki se kakor u izgovarja, pa je sprejet 
poljski 1. Za tega slovarja namene utegnejo zadostovati sprejeta znamenja. 
Mnogim bode morda še teh preveč. Dozdaj so se namreč sicer ozki in široki 
o in e kakor v slovnicah tako tudi v olikanem govoru razločevali , nista se 
pa dalje razločevala ozki e in o, kakor se razločujeta v tem slovarju, ker je 
le na Dolenjskem in Notranjskem prav tako slišati glasove. Vendar mislim, da 
se imajo ti razločki smatrati za bistvene razločke slovenskega jezika, ki se bolj 
ali manj. Če tudi ne na enak način, široko po Slovenskem kažejo^K zato se 
njih zaznamenjevanje ni moglo lehko opustiti. 

Pravopis je v tem slovarju tudi pri citatih povsod enak, ter se v tem 
obziru ti ne vjemajo natančno z izvirniki. V tem bolj praktičnem slovarju 
imajo citati le namen pojasnjevati pomen besedam, pri katerih so omenjeni, 
ne pa kazati različnost pisave pri raznih pisateljih. V strogo znanstvenem ali 
kritičnem slovarju bi to seveda ne smelo biti tako. V tem slovarju bi pa raz- 
ličnost v pisavi citatov praktične porabnosti gotovo ne pospeševala. 

Naposled mi je še prijetna dolžnost svojo iskreno zahvalo izreči gospodu 
kolegu .1. Bartelu, ki mi ni samo ves Čas pomagal popravljati tiskovne pole. 
ampak me je tudi izdatno podpiral pri določevanju naglasa in izreke posa- 
meznih besed. 



') Isto velja tudi za diakritična znamenja. 
') Prim. Škrabec, ^Cvetje" (V. 2, XII. ii.). 



V Ljubljani meseca julija 1. 1894. 



M. Plctcršnik. 



ZNAMENJA. 



i^nanienja nad črkami so naglasna znamenja. Naglas je za dolge zloge 
dvojen: potisnjen ["), ako poudarek samoglasniku na prvo polovico, po- 
tegnjen ali zategnjen (^ ' ), ako mu na drugo pada, n. pr. grad, hvala. Kratki 
zlogi imajo le en naglas (^'V n. pr. brat. 

Znamenja pod črkami ali v črkah natanmeje določajo izreko ( d iak ri- 
ti čna znamenja). 

Ako imata e in o kljuČico ali piko pod seboj ( e, 9, 0,9), sta o z k a 
(zaprta") glasova ter se v olikanem govoru, kakršen je zdaj najbolj navaden," ne 
razločujeta, v narečjih pa, ki kažejo pravilnejšo izreko, se ti glasovi približno 
tako-le ločijo: 

Dolgi ozki e s piko ( e, e) se bliža glasu i ter se izgovarja tako, da je 
skoro nekak slab i za ozkim e slišati; v nenaglašenih ali kratko nagla- 
šenih zlogih ima manj določen glas. 

Dolgi ozki e s kljuČico (?, f) se tako izgovarja, da je pred ozkim e 
slišati nekak slab i; v nenaglašenih ali kratko naglašenih zlogih tega e ni. 

Dolgi ozki o s piko (o, o) se bliža glasu u; v nenaglašenih in kratko 
naglašenih zlogih ima manj določen glas. 

Dolgi ozki o s kljuČico (9, 9) se tako izgovarja, da je pred ozkim o 
slišati nekak slab u; v nenaglašenih in kratkonaglašenih zlogih tega o ni. 

Ako sta e in o brez pike ali ključice, sta široka glasova (o, 6, 6, o). 

Horizontalna Črtica nad samoglasnikom kaže ( skoro le v tujih besedah 
knjižnega jezika i samo dolgost zloga; e in o imata čisti glas kakor v tujih jezikih. 

E stoji za oni e, ki v navadni pisavi nadomešča nedoločni glasnik (pol- 
glasnik), n. pr. pes, bezeg. 

t se izreka kakor kratek u. 



Naglasna in diakritična znamenja imajo le začetne besede. Pri prilogih 
stoji v začetku zaradi enakosti sploh nedoločna oblika tudi takrat, kadar se 
v resnici težko kje nahaja; ako se v razlagi ponavlja v določni obliki, ima 
prvikrat tudi izpremenjena naglasna znamenja. 

Začetne besede iste kategorije, katere bi se brez znamenj v navadni pisavi 
popolnoma enako pisale, so s številkami spredaj stoječimi ločene, ako niso 
istega korena. 

V tolmačenju so popolnoma različni pomeni s številkami ločeni ; manjše 
razlike ločijo horizontalne črte. Kar stoji do podpičja ali pike, to spada skupaj, 
to je en podatek; črez najbližje spredaj stoječe podpičje citati nimajo veljave. 

= je znamenje enakosti ter znači: enakega pomena kakor — , enakega 
pomena je tudi — . 

Ako je majhna horizontalna Črtica med dvema citatoma, spadata ta dva 
skupaj ter značita, da se prvo pri drugem nahaja; n. pr. Trub.-Mik. znači, da 
)t beseda iz Trubarja navedena v kateri Miklošičevih knjig; Fr.-C. znači, da 
se beseda, v Framu navadna, nahaja v Cafovem gradivu. 



KRATICE. 



acc. = accusativus, tožilnik (akuzativ). 

ad = k, spada k — . 

adj. = adjectivum, pridevnik. 

adi'. = adverbium, prislov. 

arch. = architectura, (spada v) umetelno sta- 
viteljstvo. 

astr. = astronomija, (spada v; zvezdoslovje. 

bav. = bavarsko (nemško) narečje. 

bot. = botanica, (spada v) rastlinstvo. 

C. = cum, s (z), n. pr. praep. c. ^'t'«. predlog 
z genitivom. 

cheni. = chcmia, ločba (spada v ločbo). 

conj. == conjunctio, veznik. 

češ. = češko. 

dat. = dativus, dajalnik (dativi. 

dem. = deminutivum, pomanjševalna beseda; 
pri pomanjševalnih besedah dostikrat ni nem- 
škega prevoda, ker se sam ob sebi umeje. 

dial. = v dialektu, v narečju ali v narečjih. 

f. = femininum, samostalnik ženskega spola. 

Jig. = hguraliter, v prenesenem pomenu, v 
podobi rečeno. 

/r. = francosko. 

furl. = furlansko. 

fut. = futurum, prihodni čas. 

gen. = genitivus, rodilnik (genitiv). 

peogr. = gef)graphia. (spada v) zemljepis. 

geol. — - geologia, »spada v) zemljeslovje. 

gcrm. rr= germanizem. 

got. == gotsko. 

gramm. = grammatica, slovnica (spada v 
slovnico). 

hist. = historia, zgodovina, (spada vzgoilovino). 

/is. = hrvatsko ali srbsko. 

I. dr. = in drugi, ali: in drugod. 

/. tiasl. -=■ in naslednji. 

imprt. = imperativus, velelni naklon (velelnik, 
imperativ). 

iiidccl. =; indcclinabile, ne sklanja se. 

inde/. - (pron , adv.) indcfinitum, nedoločen 
(zaimek, prislovi. 

instr. = instrumcntalis, dru2ilnik ali orodnik 
(instrumenial). 



interj. = interjectio, medmet. 

interr. = Cpron., adf.J interrogativum, vpra- 
šalni (zaimek, prislov). 

intr. = intransitivum, neprehajalen glagol. 

it. = italijansko. 

kor.-nem. = koroško-nemško. 

loc. = localis, mestnik (lokal). 

;w. = masculinum, samostalnik moškega spola. 

madf. = madžarsko (magvarsko). 

math. = mathematica. (spada v) računoslovje. 

mech. = mechanica, (spada v) mehaniko. 

mere. = mercatura, (spada v) trgovinstvo. 

mil. = militaria, (spada v) vojaštvo. 

min. = mineralogija, (spada v) rudstvo. 

mont. = montanisticum,(spada v)rudokopstvo. 

mus. = musica, glasba (spada v glasbo). 

«. = neutrum, samostalnik srednjega spola, 

nem. = nemško: po nem. ^ germanizem. 

nom. = nominativus, imenovalnik (nominativ). 

opp. = oppositum; beseda nasprotnega pomena. 

part. = participium, deležje (deležnik). 

perf. ^ perfectum, pretekli čas. 

phil. := philosophia, (spada v) modroslovje. 

phy's. = phvsica, (spada v hziko). 

pl. = pluralis (numerus) , množina; plurale 
tantum, samo v množini rabljen samostalnik. 

poffl. = poglej (navadno pri napačnih oblikah 
in besedah zavrača na pravilnejše). 

polj. = poljsko, poljski jezik. 

pracf. = praehxum, predponka. 

praep. = praepositio, predlog, 

praes. = praesens, sedanji čas, 

pract. = praetcritum, pretekli čas. 

pren. = v prenesenem pomenu ; prim. fig. 

prim. = primeri (zavrača na besede podt)b- 
nega pomena ali na besede, ki pojasnjujejo 
ilotično besedo, ■ ali na tuje besede, iz ka- 
terih so dotične slovenske nastale'. 

pron. = pronomcn, zaimek. 

rel. =-■ (pron., adv I relativum. oziralen (za- 
imek, prislov). 

rii.f. rusko. 

sing. = singularis (numerus) ednina. 



XIII 



.sr/a/.^sreJnielatinsko, srednjevečna latinščina. 

srvn. = srednjcvisokonemško (mittell)Odlboiltfcl)). 

stat. = statistica, (spa>.ia v) Jržavopis. 

stsl. = staroslovensko. 

stvn. = starovisokonemško (Qtt^od)beut)d)). 

subst, = substantivum, samostalnik. 

švic. ^ švicarsko- nemško. 

techn. = technica (spada met! tehnične izraze). 



tirol.-nem. = tirolsko-nemško. 

trans. = transitivum, prehajalen plapol. 

tur. = turško. 

tvp. = tvpogratia, (spada v) tiskarstvo. 

vb. = verbum , glagol ; vb. pf. = verbum 
perfectivum, dovršen gl. ; vb. i>npf. =^ ver- 
bum imperfectivum, nedovršen gl. 

^ool. = zoologia, (spada v| živalstvo. 



-of^ ^O-l K>^ ^^- 



Ahac, Matija Ahacel, Koroške Ino Štaierske 
pesme, 1838. 

Alas., Gregorio Alasia da Sommaripa, \'oca- 
bolario Italiano e Schiavo, iIjoj; prim. V. 
Oblak, Doneski k historični slovenski di- 
alektologiji v Let. Mat. slov. 1801, 66 i. nasl. 

Andr., Spisi Andrejčkovega Jožeta (Podmil- 
ščaka), L, 1884. 

Bas., Jernej Basar (Bassar), Pridige, 1734. 

Raud., Baudouinde Courtenav: Re\.- 
Baiid,, njegovi spisi o rezijanskem narečju, 
Cirk.-Baiid.. ber Sialect DOn Cirkno (Arch. 
f. slav. Phil. VIII.). 

Ben., Slovenci na Benečanskem. 

Bes., Besednik, leposloven list, 1869 — 78. 

Blc.-C, Bile, katerega obilno zbirko kranjskih 
besed je Caf od Metelka dobil na porabo. 

Blehv., dr. J. Bleiweis pl. Trsteniški (razni 
spisi). 

BlKr., Beli Kranjci, okoli Metlike in Čr- 
nomlja na južnovzhodni kranjski meji. 

Boh., Adami Bohorizh Arcticae horulae succi- 
sivae del.atino-Carniolana literatura etc, i 584. 

Biirg., J. Burger, Pomoč v sili, 1832; Nedolž- 
nost preganjana in poveličana, 1832; Sv. Te- 
rezije premišljevanja, 1834; (Antonija Pekca) 
Razlaganje dopoldanje očitne službe božje 
( 1834) in Kristusovo trpljenje (1835); — (Rok.), 
rokopisni pripiski k Murkovemu slovarju. 

C, Cafovo slovarsko gradivo. Kjer so pripiski 
izvirnikov bili na pole prepisani, tam so se 
tudi v tem slovarju zapisali; n. pr. Fr.-C, 
kar pomenja, da je pri dotični besedi v Ca- 
fovem gradivu pripisano: Fr., da jo je torej 
Caf v Framu slišal in zapisal. 

Cel,, J. Celestina (Ar.) (Močnikova) Arit- 
metika I S82 ; (Geom.) (Močnikova) Geo- 
metrija, 1883. 

Cig., (.M. Cigale) beutfd^ = jlooenifc^es SBorter= 
buc^ 1860; (T.), Znanstvena termino- 
logija, 1880. 

Grk., prim. Baud. 

Cv., Cvetje z vrtov sv. Frančiška, 
ureja in izdaje P. St. Skrabec, od 1. 1880; 
(ima na platnicah urednikove jezikoslovne 
razprave). 

Čb., Miha Kastelic, Kranjska Gbelica, L — IV., 
1830— 1833, V. 1848. 

Daltn., Juri Dalmatin, Biblia, 1584.; (Reg.) 
Register k tej bibliji. 



Dan., Gj. Daničič, Rječnik hrv. ili srp. jezika, 
izhaja od 1. 1880. 

Danj., Peter Danjko, (Danjko), (Posv. p.). 
Posvetne pesmi, 1827. 

Diet., Dictionarium, latino-carniolicum, prva 
polovica latinsko - sloven. slovarja, rokopis 
menda iz 17. stoletja; Miklošič ga omenja v 
svojih delih s kratico: Lex.; jezik je dolenj- 
ščina, vsa podobna slovenščini protestantskih 
pisateljev. 

Dol., Dolenjsko južnovzhod. del Kranjskega. 

dol., dolina, n. pr. Soška dol. 

DSv., „Dom in Svet", leposloven in znan- 
st\"en list, izhaja od 1. 1888. 

DZ., Državni zakonik; porabljeni so iz- 
piski iz letnikov 1871 — 1882. 

DZkr., Deželni zakonik kranjski ; po- 
rabljeni so izpiski iz letnikov 1882 — 1890. 

Erj., Fr. Erjavec, /Z.) (Schoedlerjeva) Zo- 
ologija 1875; (Z.) (A. Pokornega) priro- 
dopis živalstva, 3. izd. 1 88 1 ; ('A//« .J Mi- 
neralogija, 1883; ('/^Mt/.^, (Fellockerjevo) 
Rudninoslovje, 1867; (Som.) \Voldfi- 
chova) Somatologija 1881; (I^b. sp.) Iz- 
brani spisi I. 1888, II. 1889; (Torb.) Iz 
potne torbe (Letopis Matice slov., 1S75, 
1879 — 80, 1882 — 83); kraji tu imenovani so 
z večine na Goriškem; pri teh, ki niso na 
Goriškem, je omenjeno, kje so; (Rok.) ro- 
kopisne opomnje pri rastlinskih imenih, 
katerih gradivo je Fr. Erjavec do črke K 
pregledal. 

Ev. tirn.-Mik., v .Miklošičevih delih omenjeni 
„Szveti evangeliumi", 1694. 

Ev. (Rok.), Star evangelij, rokopis, menda 
iz 17. stoletja, v ljubljanski licejski knjižnici; 
porabljeni so Levstikovi izpiski iz njega. 

Fr., Fram (Frauheim) na Pohorju, kjer je Caf 
20 let kaplanoval in največ slovarskega gra- 
diva nabral. 

Frey.(F.), H Freyer, gauna ber in ^rain 6e= 
fannten Sauget^icre, SSogel, 9ieptitien unb 
l^ifd^e, 1842 (o slov. imenih v tej knjižici 
pravi Frever, da jih je baron Z. Zois z ve- 
likim trudom zbral , on pa da je zbirko z 
nabiranjem po kranjski deželi pomnožil in 
le tistim živalim, ki jim ni zvedel imena med 
narodom, sam primerno ime dal); (Rok.), 
neki geol. rokopis v kranjskem muzeju. 

GBrda, Goriška Brda. 



XIV 



Glas., Glasnik slovenski, lepoznansko- 

podučen list, 1838— 6H. 
Gol., J. Goličnik, A. Janšaja podvučenje za 

vse čebelarje, 1792. 
Gor., Gorenjsko, scvernozapadni de! Kranj- 
skega. 
Goriš,, Goriško. 

Gri>'.. S.Gregorčič, Poezije, I. 1HS5. II 1888. 
GM/').,O.Gutsmann, ^cutjd)'n)inbt)cf)ež2Borter= 
bnd), 1 7801 (Res.) Kristijanske resnice, 
1770. 
Habd.. Juri Habdelich, Dictionar, 1670. 
Hal.. Haloze pod Ptujem ob hrvatski meji 
na Štajerskem. 

Hip., A. V. P. Hippolyti, Dictionarium trilingue 
latino-germanico-sclavonicum et germanico- 
sclavonico-latinum ; pridejan je: fOrb.J Or- 
bi s p i ct u s v istih treh jezikih, 1 7 1 2; rokopis 
v liccjski knjižnici ljubljanski. 

Hlad., Hladnikov rokopis rastlinskih imen v 
kranjskem muzeju. 

h. t., hrvatska term i nologi ja, porabljena 
v Cigalejevi , Znanstveni terminologiji'. 

If( na Dolenjskem ob Ljubljanskem barju. 

Ip., Ipavska dolina, del Notranjskega ob 
goriški meji. 

Ist., Istra. 

Jan., A. Janežič, 5)eutfc^=fIoi)cnif(^ež Za^d)en' 
ttJOrterbucf), 2. izd. 181)7,; (^'Jj Janežičevslov.- 
nemški slovar, pregl. in pomn. F. Hubad, 
1893; (Slovn.) Janežičeva Slove n. slov- 
nica, nova izd. 1863. 

Jap., Juri Japelj (.lapel), (Sv. p.) „Svetu 
pismu Stariga Testamenta", I. 1791, 
II. J79''): (Prid.) Pridige, 1794. 

Jam., U. Jarnik, i^crfiicf) einc« Sti)nipIoc}ifon§ 
ber fIo»eniid)en SD^uitbart in ^nncr Čftcrrcic^, 
1832; (Sadj.), S a d i e r e j a , 1 8 1 7 ; (Rok.) be- 
sede nabrane poZiljski dolini; rokopis 
v licejski knjižnici ljubljanski. 

Jes., J. Jesenko, Občni zemljepis, 187^; Priro- 
doznanski zemljepis, 1874; Zemljepis za prvi 
razred srednjih šol 1882. 

Josch, K. Josch, 5^te J^lora »on Jlnrnten, 1853. 

Jsvkr. , Janez Krstnik od sv. Križa 
(Joannes Baptista a s. Cruce), Sacrum prom- 
ptuarium (pridige), I. — IV., ihoi — 1707. 

Jure., J. Jurčič, Zbrani spisi I. — .Xi. 1882—02; 
(Tug.) Tugomer, 1871'). 

jvih.^t., j u ž n o v z h o d n i del slov. Štajer- 
skega, zlasti vzhodni del brežiškega okraja. 

kajk., kajkavsko narečje; ta kratica je pri- 
pisana vsem besedam, ki so ali narodu iz 
ust ali iz knjig po Cafu zapisane (kajk.-C); 
ali v .Miklošičevih knjigah omenjene, (kajk.- 
.\fik.), ali se nahajajo v Valjavčevi razpravi 
v Radu jugosl. ak. (prim. Valj.). 

Kast., Matija Kastelec, (Ro\.) Mratovske 
bukvice S. Rožcnkranca, 1678; (N. 
C.; N e b C * k i c i 1 , 1 684 ; (N. k.) Nauk 
C h r i s t j a n s k i , 1 1)88. ; ('\r.; K r a i n. W rt r- 
tcrbuch, rokopis v liccjski knjižnici ljub- 
ljanski, o katerem se misli, da je Kastelčev. 

A7.. A. Klodič, razprava o narečju benečan- 
skih Slovencev (v .Št. Petru), 1878. 



Kod. (Mar.), A. Koder, Marjetica, 1877. 
Kol., Koledarček družbe sv. Mohora (ne- 
kateri letniki). 

Kop., J. Kopitar, ©rommfltif ber flot). Sprac^e 
in ^rain, ft'drnten unb Steicrmarf, 1808. 

Kor., slovenski del Koroškega. 

Kos., J. V, Koseški, Razne dela, 1870. 

AV., Kranjsko. 

Krelj, Seb. Krelj (Krel), Postila, i. izd. 1 5G7 
(po Miklošičevih citatih); 2. izd. 1578. 

Kremp., A. Krempelj (Krempl), (iz njegovih 
del je nekoliko citatov v Miklošičevem in 
Cafovem gradivu). 

Kres, leposloven in znansrven list. 1881 — 86. 

KrGora, Kranj. Gorain okol. na Gorenjskem. 

Kug., (I. Wolstajna) Bukve od kug inu 
bolezen goveje živine, 1792 (po Valjav- 
čevih citatih v „Radu )ugosl. ak."). 

Lampe, V. Lampe, (V.), V vod v modro- 
slovje, 1887; (D.), Dušeslovje, 1890. 

Lašče na Dolenjskem, rojstni kraj Levstikov. 

Let., Letopis Matice Slovenske; izhaja 
od 1. 1869. 

Levst., Fr. Levstik, (SI. Spr.) S)ie {(oDenijc^e 
Sprac^e nad} ifjren JRebet^eilen, 1 866 ; (Cest.) 
Cestni zakon in pouk, (prevod), 1873; 
(Podk.) (W. Milesa) Dejanski nauki o 
kopitnem podkovstvu (prevod), 1874; 
(Pril.) Priloge k poročilom dež. od- 
bora kranjskega iz 1873 — 1877 (prevod); 
(Nauk) Nauk slov. županom (prevod), 
1880; (Močv.) Spis, ki ga je poseben navod 
izdelal o prihodnjem izboljševanji Ljub- 
ljanskega močvirja (prevod), 1 880 ; (Zb. 
sp.) Zbrani spisi, 1. — IV., 1801 — 18(12; 
(M.) pripiski v Miklošiče vem rokopisnem 
slovarju (prim. str. III.); (Beč.J Bečelar- 
stvo, po izkušnjah in besedah retijskega 
bečelarja Jožefa Oblaka (rokopis); (Rok.) 
Levstikove rokopisne ostaline slo- 
varsko gradivo. 

Ljub., Ljubljana in okolica. 

LjZv., Ljubljanski Zvon, leposloven in 
znanstven list, izhaja od 1. 1881. 

M., Miklošičevo slovarsko gradivo; 
prim. str. I. in VI. 

Medv.(Rok.), J. Medved, rokopis iz I. 1837, ki 
obsega rastlinska imena v lat., nem. in slov. 
jeziku. 

Meg., H. Megiser, Dictionarium cjuatiior lin- 
guarum, videlicet Germanicae, l.atinae, Illu- 
ricae, quae vulgo Sclavonica appelatur, et 
Italiacae sive Hetruscae, i. izd. 1502, 2. izd. 
1744. 
Met., V. Metelko, iJc^rgcbrtubc ber fIobcnifd)cn 

6prari)c, 1825. 
Mik., Fr. Miklosich, razna dela, zlasti: (Lex.) 
L C X i C o n p a 1 a e o s 1 o v C n i C o - g r a e C o - 
1 a t i n u m , 1 81)3 ; ^l'. (;r.) 1? C r (1 1 C i d) C n b C 

©rammottf ber flabtjdjcn 3prad)cn, 

(I. in III. zv. 2. izd., II. in IV. zv, i. izd.); (Kt.) 

ett)moloflifd)c* Siirtcrbud) ber jlau. 
Spradjen, i8S('). 
Mur., A. J. Murko, Slovcrisko-ncmški in nem- 
ško-slovenski ročni beseilnik, 1832 — 3"?; iz- 



XV 



piski iz tega slovarja so poglavitni del Mi- 
klošičevega slovar, gradiva (prim. p. VI.) ; 
tudi sta se med ureievanjem oba dela vedno 
primerjala. 

Xaprej, političen list, 1863 (nekoliko citatov 
v Cafovem gradivu). 

Navr., J. Navratil, (Let., Kop. sp., Sponi.) 
razni spisi natisnjeni v Letopisih Ma- 
tice Slo v., v Kopitarjevi spomenici 
(1880) in v Spomeniku, izd. 1. 1883 od 
Mat. Slov. 

hA-., ta kratica je zelo obširnega pomena in 
obsega vse knjišt%'o in posebno vse časo- 
pisje novejše dobe, kolikor ga ni s poseb- 
nimi kraticami omenjenega. 

NkoL, Narodni koledar Matice Slo- 
venske, 1867 — 6q. 

Notr., Notranjsko juž.-zapad.del Kranjskega. 

Nov., Cafovi in drugi izpiski iz B 1 e i w e i s o v i h 
Novic do 1. 1882. 

Npes.-K., Slovenske pesmi kranjskega 
n a rod a (nabral Koritko), I. — V., 1839 — 44; 
Xpes.- Vra^. St. Vraz, Narodne pesni 
ilirske (18^0) in odlomki iz njegove roko- 
pisne zbirke narodnih pesmi v Pajkovih 
„Crticah"; prim. Pjk.fCrt.J; Npes.-Schein., 
Narod, pesmi Koroških Slovencev, 
zbral J. Scheinigg, 1889; f\pes.-Mik.) Mi- 
klošičeva rokopisna zbirka narod- 
nih pesmi; fXpes.J, druge nar. pesmi. 

Npr., Narodne pripovedke in vraže 
v Erjavčevem spisu : Iz potne torbe 
(Let. 1882 — 3); Krek, Slovenske nar. 
pravljice in pripovedke, v ^Ljudski 
knjižnici" (izhajala v Mariboru 1. 18S5, 
1886); M. Valjavec, Narodne priče, 
navade in stare vere (v Vestniku 
1873 — 5), in dr. 

Npreg., Narodni pregovori v Janežičevi 
slovnici, Cigalejevem slovarju in drugod. 

ogr., ogrsko narečje in knjištvo; ta 
kratica je pripisana vsem besedam, ki so ali 
po Cafu med narodom nabrane ali iz knjig 
po Cafu, Miklošiču, \'aljavcu (prim. ^'alj. 
[Rad]) in Raiču (v Narodnem koledarju 
.Matice Slov. 1. 1868) zapisane: ogr.- Let. ; 
M. Valjavec, Izgledi slovenskega je- 
zika na Ogrskem (Let. 1874, 1877.). 

ok., okolica; n. pr. Mariborska ok. 

Pavi., Pa vi i ha, zabavljivo-šaljiv list, izdajal 
F. Levstik 1. 1870. 

Pire, Fr. Pire, Kranjski vrtnar, 1830. 

Pjk.fCrt.J, J. Pajek, Črtice iz duševnega žitka 
staj. Slovencev, 1884. 

Poh., Pohorje na Štajerskem. 

Pohl., iM. Pohlin, Tu malu besediše, 1781; 
(Gram.) Kranjska gramatika, 1768; 
(Km.) Kmetam za potrebo inu po- 
moč (prevod), 1789. 

Polj., Poljanska dolina na Gorenjskem. 

Pop., Popotnik, list za šolo in dom, izhaja 
od \. 1880. 

Por., L. Porenta, Novi kranjski panj, 1876. 

Pot., BI. Potočnik (omenjen v Cigalejevem 
slovarju pri nekaterih besedah). 



Preš., Fr. Prešerna Poezije, 1848; 2. izdaja 1866, 

Prim., Primorsko. 

Prip., Narodne pripovedke skupio u i 
oko \'ara2dina .M. K. Valjavec, 1838 (po 
Miklošičevih citatih). 

Raič, B. Raiča (Slov.), Slovanstvo: Bolgari, 
1873, in drugi spisi v Letopisih Slovenske 
Matice i. dr. 

Ravn., M. Ravnikar, Zgodbe svetiga pisma 
za mlade ljudi, 1815 — 17; (Abc.) Abecednik, 
18 H). 

Rec, A. Recelj (Rezi), Gornih bukvi .... 
privilegium (= gorski a. vinogradski zakon); 
prim. V. Oblak, Starejši slov. teksti v Let. 
Mat. Slov. 1889, 160. 

Rei., Rezijani, rezijansko ali, kakor 
Caf piše, »rozeansko" narečje v sev.- 
vzhodni Italiji; mnogo takih besed je Caf 
zapisal od Rezijanov, mnogo tega je tudi v 
Miklošičevem gradivu.vspisih T.Baudouin-a 
de Courtenay in A. Klodiča. 

Rib., Ribniška dolina na Dolenjskem. 

Rog., P. Rogeriu.s, Palmarium empyreum (pri- 
dige), I. 1 73 1, II. 174'^. 

i?of., .1. Scheinigg, Obraz rožanskega na- 
rečja na Koroškem (Kres L). 

Rut. (Zg. Tolm.), S. Rutar, ZgodovinaToI- 
minskega, 1882. 

Schonl., J. L. Schonleben, Evangelia inu Iv- 
stuvi (2. izd. Hrenovih evangelijev), 1672; 
porabljeni so Levstikovi izpiski. 

Sen.fFi^.), A. Senekovič, Fizika, 1883. 

Skal., A. Skalar, rokopis iz 1. 1643; prim. 
Let. Mat. Slov. 1890, 185. 

SKr., Suha Krajina na Dolenjskem. 

Sle., Slovenec, političen list, izh. od 1. 187-^. 

SlGor., Slovenske Gorice na Štajerskem. 

SlGosp., Slovenski Gospodar, list ljud- 
stvu v poduk, izhaja od 1, 1867. 

SlGradec, Slovenji Gradec in okolica 
na Štajerskem. 

SIN., Slovenski Narod, političen list, iz- 
haja od 1. 1868. 

Slom., A. M. Slomšek, Zbrani spisi, izdal in 
uredil M. Lendovšek, I. — III., ]87r) — 1870. 

Slov., Slovanstvo, izd. Matica Slov., 1873. 

Slovan, leposloven in političen list, 1884 — 7. 

Spom., Spomenik o šeststoletnici začetka 
Habsburške vlade na Slovenskem, izd. Mat. 
Slov., 1883. 

Str., J. Stritar, Zbrani spisi, I. — VI., 1887—8. 

Strp., S. Strupi, Živinozdravništvo, 1885. 

Svet. (Rok.), večja zbirka slovarskega gradiva, 
katero je L. Svetec največ okoli Kamnika 
in Litije med narodom nabral. 

Sčav.. kraji ob Ščavnici v vzhodnem delu 
slov. Štajerskega. 

Škrab., P. St. Skrabec, razne jezikoslovne raz- 
prave na platnicah , Cvetja z vrtov sv. Fran- 
^ čiška" ; prim. Cv. 

Skrb., P. Skrbinc, Nedelske pridige, 18 14. 

Skrinj., I. Skrinjar (Schkriner), Svetu pismu 
StarigaTestamenta, VI. 1 798, VII. 1 802 ; (Japelj- 
Kumerdejeva izdava). 

Šol., i. Šolar, 'Jcutjc^floB. SBorterbuc^, 1873. 



XVI 



^t., slov. del Štajerskega. 

Štrck., K. Štrekelj, TOoipliPloiiie bc§ ©orjec 
ajJittclfarftbialcttC^, i.SS;; iLet.) Iz besed- 
nega zaklada narodnega (v F.et. Mat. 
Slovenske 1S112.); (LjZv.J, Jezikoslovne 
mrvice d. juh. Zvon, i,S8(i); (Arch.) ^BeU 
tragc jur jlatjijc^en greiubiDortertunbe (Archiv 
fur slav. Philologie, XII., XIV.). 

Telov., Nauk o telovadbi, izd. Mat. Slov. 
1. 1860. 

Tolm., Tolminski okraj na Goriškem. 

Trav., A. Traven (Traun), Svetu pismu Stariga 
Testamenta, V. 1 798(Japeli-Kumerde)eva izd). 

Trst., D. Trslenjak, razni spisi v Let. Mat. Slov. 

Trub., P. Trubarja razna dela iz druge polo- 
vice 16. stoletja, zlasti: fPsal.J , Ta celi 
psalter Davidov, 1566, (N.T.), Ta celi 
Novi Testament, 1582; (Post.), Hišna 
postila, I5(t5; ('7'rMi».-Le/J V. OblakjTru- 
berjev katekizem z dvema izlagama, od 
1. 1375., Let. Mat. Slov. 1891.; prim. tudi: 
M. Valjavec, Droben spisekTruberjev, 
[,et. Mat. Slov. 1882—3. 

Trumm., Fr. Trummer, Šttftenmtijc^e (IIojitfi= 
cation unb S3cf(^reibung ber in ©teiermorf 
Borfommeuben 9icbeniortcn, 1841. 

Tuš., I. Tušek, ('Z?.^ A. Pokornega priro- 
dopis rastlinstva, 2. izd., 1872; fB.J 
(Schoedlerjeva) Botanika, 1875; (Št. 1. č.) 
S tir je letni časi, 1867. 

UčT., Učiteljski Tovariš, list za šolo in 
dom, izh. od 1. 1861. 

V.-Cig. Ta kratica stoji poleg izrazov vzetih 
iz Cigalejevega slovarja, ki imajo tam pri- 
pisano črko r., kar znači da so iz Vodni- 
kovega slovarja (rokopisa) vzete. 



Valj.(Rad.), M. Valj a ve C, Prinos k naglasu 
u (n o v o) s 1 o v c n s k o m jeziku. Rad jugo- 
slavenske akademije, knj. 43 i. nasl.; (Vest.) 
Narodne priče, navade, stare vere, 
(Vestnik, 1873—4). 

Valv., W. Valvasor, @^rc be§ ^erjogt^umS 
^rain, i68(i. 

Več., Večernice, izdaja družba sv. Mohora. 

Vest., Vestnik, znanstvena priloga nZore", 

1873-3. 
Vod., V. Vodnik, (Pes.) Pesni , izd. Mat. Slov. 

1869; (I\b. sp.) Izbrani spisi, izd. Mat. 

Slov., 1 800 ; (Sov.) Lublanske Novice, 

1797 — 1800; (Bab.) (A. Matoska) Babi- 

š t v o , 1 8 1 8. 
Vod. sp.. Vodnikov spomenik, izd. E. H. 

Gosta 1839. 
Volk., L.Volkmer, Fabule in pesmi, i83(j; 

(pomnožena izd. dr. J. Pajka, 1885.). 
Fr^, Vrtec, čas. za slov. mlad., izh. odi. 1871 ; 

porabljeni so izpiski iz prvih 12 letnikov. 
Vrtov., M. Vrtovec, razni spisi, zlasti : (Vin.) 

V i n o r e j a, 1 844; (Km. /c.j K m e t i j s k a k e- 

mi j a, 1847; (Sh.g.) Shodn] govo ri, 1850. 
v^hŠt., vzhod, del slov. Štajerskega, 

kar ga je od Maribora na vzhodno stran. 
Z., .I.Zalokarjev slov. -nemški slovar, 

rokopis; prim. str. I. in VI. 
^apŠt., zapad. del slov. Štajerskega, 

zlasti kraji ob Dravi proti kor. meji. 
ZgD., Zgodnja Danica, katol. cerkven 

list, izhaja od 1. 1848. 
Zilj., Ziljska dolina na Koroškem. 
Zora, časopis zabavi in poduku, 1871 — 77. 
Zv., Zvon, lepoznanski list, 1870, 1876 — 80. 
Žnid., J. Žnidaršič, Oko in vid. 1880. 



^^ 



c^ 



^^ 



A. 



ii, amj. i) nbor, f)iiiticiicn, «/.-.. v^lijit., BlKr.. 
\<)tr.; ne pri nas, a pri vas, v^liSt.; to pra\'i, 
a drugo misli, Notr.; strczi konju kakor 
prijatelju, a jasi ga kakor vraga, BlKi:; dela 
je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst. 
-Jau.fSlovn.J; Gorje mu, ki v nesreči biva 
sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, 
Greg. ; — a vendar, iiilb bod), nk.; — 2) = in : 
tri a tri, Re^^. 

1. a, ititcrj. i) a() ! ci ! (kadar se čudimo); a, 
kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ac!) ! 
o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a 
lepa moja mati! Levst.(Rok.)\ a, moj člo- 
vek! Prip. 

2. a, interj. i) ha{)\ pal) ! (kadar nevoljno kaj 
odbijamo); a kaf boš to govoril! — 2) je nuii; 
on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! 
onda \eli kralj: a slobodno! Prip.; a da, \a 
molil! BlKr. 

abarat, m. pogl. aborat. 

abecfda, /. ba^ 'm^i, ha?' 9(Ipf)abct, .Viir., Cig., 
Jan., Vod., nk., po abecedi, in alpl)abctifrf)Cr 
Drbnuiiii, Cig. 

abecfdar, rja, m. i) bcr 9(bcld)itler, Cig.; — 
2) abecedar =^ abecednik i), ogr. 

abecfdarica, /. bic ^^Ibcfdjiilcrin, Cig. 

abecfdej, m. = abecedar i), Cig. 

abecf den, dna, adj. Wi -^13311 bctrcficnb, 9(33e», 
Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Dauj.; 
abecedna vojska, btr ^CiiCifvici), nk.; po 
abecednem redu, in a(pl)abotifd)cr Drbnung, 
Cig., nk. 

abecfdnica, /. i) bie 5(i8(5tafc(, Cig., Jan.; — 
ba-^ '.'r-bdbud^, Cig.; — 2) = abecedarica, ^fur. 

abecf dnik, m. i) ha^ ^CSCibud), Cig., Ravn., 
Met., nk.; — 2) ^ abecedar, Mur. 

abel, bla, m. bcr 53ranb bi?! 3Sunbcn, C; — 
abel (^abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi 
v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, 
pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin 
na Goriškem), SIN.; — prim. bav. afel, c\C(\cn 
S3cnil)uingen befonbiT? entpfinblirfje Stciic bcr 
.&ant, avstr. -nem. (Snt^iinbnng on cinent 
nufjrrlid}cn Jbcile bce .^'orpci5; — prim. obel. 

aboj, conj. = ali (obcr), Re^.; — prim. aliboj. 

aborat, m. bieStnbtOlir;, (artemisia abrotanum), 
Medv. (Rok.); (abarat) Polil., Mur., Cig., Jan.; 
— prim. nem. ''^(bevraute, ^^Ibvaute, stvn. ava- 
ruza, Mik.fEt.). 

abota, /. 1) bic 'i)llbcvn()cit, bic J()Di"f)cit; smešne 
navade in abote, (Has.; — 2) cin albcrner, 
t^orid)tcr lltcnfd); ti si prava abota! Dol.; — 
iz nem.; prim. st\-n. apah, \)cxM)Vt, Mik. (Kt.J 

aboten, tna, adj. olbcrn, t()5rirf)t; a. človek, 
abotne besede. 

abotnež, m. ein olbcincr ^Jfcnfd). 

Wolfov ,, Slovar". 



abotnica, /. ctii iilbcrncči 35>cib. 

abotnik, m. cin tilbcincr 'JDccnfd). 

abotnosi /. bic 9Ubcinl)cit, bic T()orl)cit. 

abranek, nka, m. i) biiv ^-Bliitcnfdlui)cn bcr 
£>a)cll'taubc, bco 'Diu^JbanniC'--, bcr (frlc, bc^ 
§id)tcnbaunicci ii.biil., Cig., Dol., (ior.,BlKr.; 

— bfiij ilvcintrtiubdicu int ^-riilijaljr, Fr.-C; 

— ein flciucii Irdubdjcn : sami abranki visijo 
po trsju,Jl'7/^V^; — 2) pl. abranki -^ zavrnki, 
zabrnki, bae; ^cttclcnbc bci bcn ifi>ebern, Cig.; 

— prim. brankelj, jabranek, obrencelj. 
abranka, /. = abranek i), Lašče - Erj.(Torb.). 
abrotica, /. = aborat, Cig., Mik.(Et.). 
absoluten, tna, adj. abfolnt; — prim. samo- 

naseben, samoobseben. 
absolutizem, zrna, m. neomejeno vladarstvo, 

bcr 'Jlbiolutišmn^. 
abstrakcija, /. bic '•^(bftraction, Cig., Jan., Cig. 

(T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje. 
abstrakten, tna, adj. ab[tract, Cig., Jan., Cig. 
^ (T.), nk. 

ače, co;y'. = ako, C, kajk.-Valj.(Vest.). 
ačec, čca, m. dem. ak, Valj.(Rad). 
ada, conj. alfo, nun, (tudi: ada, ada), Habd., 

kajk.- Valj. (Kres, VI. 342). 
adamica, /". = Adamov krhelj, bcr 5lbamš' 

apfcl, m'. 
adend, m. bcr ?(bbenb, Cel. (Ar.); — prim. se- 

števanec. 
adjunkt, m. bcr ^tbjnnct; — prim. pristav. 
adjutant, m. bcr ''.'(bjutant; — prim. pribočnik. 
administracija,/, bic '',?lbminiftration,&>.,./^«., 

nk.; — prim. uprava, upravništ\'o. 
administrativen, vna, adj. abminiftratiD, nk.; 

— prim. upraven. 

admiral, m. 1) najvišji dostojanstvenik po- 
morskega vojaštva, bcr 5(bmiral ; — 2) neki 
metulj, bcr ?(bmiral, (vanessa atalanta), 
Erj.{Ž.). 

admiralski, adj., 9IbmiraI^5=. 

admiralstvo, n. i) bO'? 9lbmirn(at, DZ.; — 
2) bic 'iKbmiralc, bic ''^(bniiiaiitdt, Cig. 

adra, /. bcr ?fC^cn, Z.; — ein tuei^ež Slopftud), 
Poli. -Zora; — prim. nem. §aber. 

adra.š, m. bie ©tec^cirf)C, (quercus ilex), Medv. 
(Rok.); — prim. črnika. 

adresa, /. bie "^Jtbrcffc; — prim. nadpis. 

adrfselj, sija, m. i) ajdi podoben plevel, bcr 
genicinc .Slnoterid) (polvgonum persicaria), 
(jor.-Le\>st.(Rok.) ; — 2) ajdov cvet, Levst. 
(Rok.); — prim. dresen. 

adrica,/. dem. adra; cin IDci^cS ^Opftud), Pok. - 
Zora. 

adrija, /. = ardrija. Gor.- Levst. (Rok.). 

adro, n. bcr Sicbbobcn, Jan., Rib.- M., Lašče; 

— prim. jadro, C. 



adut — ahromatičen 



— 2 — 



aj — ak 



adut, m. i) bcr 3:nimvf im JlartenipicI; — 

2) navihan človek. Kr.: — iz tV. atout. 

advent, vcnta, mi. bcv "^Ibuciit, bic ?(bl)Cllt,^cit. 

advfntcn, mu, a^ij. 'iHbUiMtt ; advcntna nedelja, 
bcr *:)lbiH'iit)oiimnii. 

advokat, »i. bcv \MbOOCat; — prim. odvetnik. 

advokatiti, im. vb. impf. bic 'JlbUDCatur bctrci 
bcii: veselo bomo advokatili, Zv. 

advokatski, adj. '•.!lbUOCatcu= ; advokatska zbor- 
nica, bic 9lboiH'atcitfamincr: — prim. od- 
vetniški. 

advokatura, /. bic ^illboocatur ; — prim. od- 
vetništvo. 

aerodinamičen, čna, adj. ocrobl)nami)c(), Cij^. 
(T.). 

aerodinamika, /. dinamika zraka, bic ''Kcvobl)- 
iiamif, Cig.fT.). 

afekt, m. močno čuvstvo, navdanje, bcr 'i!(ffcct; 
željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, LampefD.). 

afektacija, /. bic 'Jlffcctatiou (stil.), Cig.fT.J: 

— prim. pačenje, prenavljanje. 
afinja, /. pogl. opica: — iz nem. 1}lffe. 
aforističen, čna, ii^/.opboviftild), O^.. .Jan.,nk. 
aforizem, zma, m. bcr \UpI)pri'jmuJ, Ch^., -Jan. 

1. aga, /".= živ plot, SKior.-C; — iz nem.i^ac]. 

2. aga, m. bcr ^((ja, (tur. = go.spodar). 
agat, w. = ahat, Miii:, O^., Jan.; trdnjavski a., 

bcr ^cftuiifli?ad)at, Krj.fMin.) 

agava, f. bic 'i![i]aUO, Cig-; amerikanska a., bic 
f)iinbc"rtia()ri(ic 'Jliiauc (agave americana), 
TiiL(R.) 

agent, m. bcr ?lgcnt; — pnm. opravmk. 

agncc, gneča m. =- jagnje, ogr. - C, Mik. 

agnje, «. = jagnje, Jam. 

agres, m. = kosmulja, bic Stad)clbccre (ribes 
grossiilaria), Mm:; (agras), Tuš.(R.)\ — iz 
avstr. - nem. agras; prim. srlat. agrcsta, 
Mik.(Et.) 

ah, uitcrj. af)! — prim. oh. 

aha, intcvj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, 
kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, 
al) I aha, tako je! aha, ali sem te zalezel! 

ahačura, /. neka hruška, AV. - \'alj.(Rad). 

ahanje, n. hai 'iJlcril.^cu, Z.ora. 

ahat, »I. bcr^Jlrtiat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti 
a., bcr 2raubcnart)at, 0>. 

ahati, am, vb. impf. nd),\cil, C. 

ahkcr, rja, m. i) bo^ aui- boiit Tof()C l)cruor 
nii^cubc J^cnftcr, Z.; - 2) bic 'K^aik, Mcg.; — 
T,) sobi podoben prostor v gospodarskem 
poslopju, kjer hranijo razne reči, jvt;liSt.; 

— prim. nem. (Srfcr, kor.-nem. a'ker. 
ahkertc, rca, m. dem. ahker, boo licrOoiraflCllbc 

^adjfcilitcrlciu : na strehi so ahkerci i„'ikx 
(cr"), ///';'. fOrb.); naše hčere so, kakor iz- 
rezani ahkerci, Palm. 

ahla, /. bic .^cdicl, Z.; nav. ;'/. ahle. Gor.; na 
ahiah ali grebenih, Tvub.fPost.); - iz nem. 

ahlanec, nca, w. flc()cd)fltc\5 Spiiml)iiar, Ih)l.- 
l.cvst.fRnk.); — prim. ahlati. 

ahiančen, čna, adj. niii* rt^ll^f^lfltcm 2piitiil)aar : 
ahlančno platno, Dol.-l.cvst. (Rok.), (ioi: 

ahlati, fim, i'i>. iw;'/. l)cd)clll, Cig.; — iz nem. 

ahromatičen, čna, adj. brezbarven, adiroma- 
tijd), Cig.i T.), »k. 



aj, interj. i) et, C; WoI)Ian:aj, izkazi drugako 
svoje bogatstvo, Krcij;— 2) = joj: aj meni, 
Boh.; =- oj: A j ti moj zeleni vrtec, Xpes.- 
Lcvst.fRok.J. 

ajati, am, vb. impf. im 5?cttc licncu, jdilafcil (v 
otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str. 

ajčkati, am, vb. impf. dem. ajati. 

ajd, ajda, m. bcr .S^cibc; — iz nem. 

ajda,/. bcr 5^ud)iuci,^cu (polvgonum fagopvrum); 
čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, 
Por.; nora a., ba& tatari)d)c iunbeforn (p. 
tataricum), Z.; — prim. nem. bcr ^cibcn. 

ajdi, interj, = hajdi, BlKr. 

ajdica, /. dem. ajda. 

ajdina,/. i ) ^=a]da,Miir.,St.-Cig., Jan.;— 2 ) neka 
trava, /-V. - C. (menda =- geiltcilicr ftllbtcrid) 
[polvgonum] Lev.st./Rok./); — prim. hajdina. 

ajdinja, /. bic ,'^cibin. 

ajdinka,/. neka hruška, Mariborska nk.-Erj. 
(Torb.). 

ajdišče, n. bov 'iBiid)>uci,VMtfclb (nad) bcr (Srntci. 

ajdov, adj. 33ud)H)ci,^Cll= : ajdov kruh, ajdove 
pleve. 

ajdovec, vca, m. bcr Saiicmmpfcr (rumex ace- 
tosa) , Gorjausko (Kras) - Erj. ( Torb.). 

ajdovica, /. baC' 'i3ud)li)cijenftroI). 

ajdovina, /. = ajdovica. Dol. 

ajdovka, /. i) = ajdovica, Dol.; — 2) neka 
hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 
•3) neka goba, Celje - C. 

ajdovnik, m. ba^ 33ud)»uci,^cnbrot. 

ajdovnjak, m. =^ ajdovnik. 

ajdovski, adj. ,Sj>cibcit , l)cibniid); ajdovska de- 
klica, 'i>a'5' ^Kicicillliabd)CU (v narodnih pri- 
povedkah). 

ajdovstvo, n. bil'? ixibcnt()iim, Oy., Jan. 

ajdovščak, m. 1) =^ ajdovnik, Cig.; — 2) bcv 
Spiitlciu, (lig. 

ajdovščica, /. ^~- repincelj, motovileč, SlGra- 
dec - C. 

ajdovščina, /. bic .'pcibcufdjaft, Trub.(Post.). 

ajdovščnica, /. i) = ajdovica, C; — 2) neko 
jabolko, Maribor - Erj.(Torb.) 

ajdstvp, n. ajdovstvo, Mur. 

ajer, rja, m. bic mit "S^iiiift crfiilUc 'Jltmoipljarc: 
od ajerja ne vidim morja, Sotr,- Levst.(Rok.), 
^trek.; — prim. gr. dr^p, stsl. aei-T.. 

ajkati, am, vb. impf. = ajčkati, C. 

ajs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako 
mu je na levo iti, Mur.. SlCor.Jv^hŠt.; ajs 
k sebi ! drugod samo priganjajo s ty besedo, 
Er.-C, I.ašče-Levst.(Rok.): — tudi: ajs. 

ajsati se, am se, vb. impf. rsati se, /i-^/i.SV. 

ajsen, sna, m. bn'J .vimiitbhcnuc^UMi mit bcm 
Wci(ifi: kakšen ajsen imate! — pravijo ne- 
mirnim otrokom, Dol,- I.cvst.(Rok.) — prim. 
ajsali se. 

ajskati. am. vb. impf. bcm Cdljcil »ajs" .vinifcil, 
.Mur., C. 

ajskavfc, vca, m. kdor vedno ajska vpre/enim 
volom, .\/ur. 

ajsnati, am, vb. impf. wt(\c\\, fra^Cli, Dol. -C: 
— a. se = ajsati se, I.asče - Levst.fRok.J 

ak, m. i) bcr ^aUn, Mur.; drog, ki se rabi 
pri plavljenju drv. Polj.; - bcr .«CftCUl)afc", 



akacija — aldomaš 



- 3 — 



aldov — aImoštV9 



BlKr.; — bcv (Jituit)!! (^0l■ ''^^fCl•^e), T. - 
Ci^.; — 2) bic Sd)ifforftniu]e, Mm:; — ;0 
bic (vcljcn obcr ^-l^miipi|3c; Z., Gor.; — 
prim. nem. .SiafiMt. 

akacija, /. bie ^^lfa,yo; — prim. robinija. 

akademičen, čna, adj. afabeiuijrf), (^iff.('r.J. »h: 

akademija, /. višje učilišče ali iičenjaško dru- 
štvo, bil' iHfabcmic. 

akademijski, aJJ. atabcmiicf), 9lfabenuc ; aka- 
demijska ŠDJa, Sa\'r.(Lct.). 

akademik, »».bcr^^lf abcinitt'r,Oy.. ■Alt".. O^.fTj. 

akademiški, adj. afabcnii)d), nk. 

akcidencija,/". bie ^^Iccibenj (phii.)' Lampc(l^.); 

— prim. pritika. 

akcija, /. bic 'i?(ctic; — prim. delnica. 

akcijonar, rja, m. bcr ''■?lctiLMuiv, .'''^"' ■' ~ piini. 
delničar. 

aklo, H. KrclJ, Dol., pogl. jeklo. 

ako, conj. 1) liienit, luofevit; ako Bog da, )o 
Wott luill; ako vzmoreš, luemi bu !i.iuiiCll 
R'ivft; ako je korenina sveta, svete so tudi 
veje, Met.l Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me 
skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni 
kruha vmes, \preg. - Jan,(Slovn.); — ako 
ne, luo nid)t, lonft; — ako tudi, ako prav, 
obiilcid), ob)d)on; — 2) ob, Krclj. Rec. 

akopram, conj. = akoprem, Lcvst.fSl.Spr.). 

akoprem, cokJ. obilteid), ohi&iiin, Habd. - Mik.; 

— po nem. ,,tlieiui Cjcrabc", Mik. V. G. IV. ^<j. 
akoravno, conj. obcilcid); — po nem. ,,luc]lll 

iicvabc"; prim. dasi. 

akord, »i. bcr 'iJlccorb; — prim. sozvok. 

akov, m. ber Simcr, o^r. - C, z akovom me- 
riti, ogr,-Valj.(Rad); — iz magy. ako, in 
to iz slov. okov, Dan. 

akt, yn. i) bcr '"Jtctu^^ (phil.), Cig.(T.); — ber 
9(ct (čine? bramatijcften Ši^erfe^), nk.; prim. 
dejanje; — 2) akti, bic ''Jlcteil, nk.; prim. 
pismo, spis. 

aktiven, vna, adj. actiu, Cig.(T.), nk.; — prim. 
dejalen. 

aktualen, Ina, adj. octiicll, (phil.), Cig.fT.) 

aktuar, rja, m. ber 9(ctuar. 

akustičen, čna, adj. afiiftifrfi, C/if., ./1^»., Cig. 
CT.J, nk. 

akustika, /. bie ^(fuftif ; • — prim. zvokoslovje. 

akvarel, m. vodenobarvna slika, bai? 'OltTuarclI. 

ala, intcrj. i) {)otla ! aitf! ala junaci ! ala na 
noge! ^ := ailfcicjdinut! ala, zdaj gredo! — 
2) ala, od)! (o nevolji): ala si ti siten! ala, 
kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to 
lepo! ala dobrega človeka! BlKr. 

alabarda, /. bic .^"^cUcbarte, Cig. 

alabaster, stra, m. ber 9llabafter. 

alabastrov, adj. alabaftem, Cig. 

albin, m. = belin i), Cig. 

albit, m. bcr 5(lbit (min.), Cig. (T.); — prfm. 
belec 5). 

album, m. v knjigo zvezani listi s slikami, 
imeni itd., ba^j '•,)(lbum. 

aldomaš, m. cin ®cicf)enf, bcioiibcr-3 an P)e= 
trdnt, beii '^JUbcitcrn naii) uoUeiibctcr ^,}(rbeit 
flCflcben, Habd., vihŠt.-C, kajk. - Valj. 
(Rad); — iz magv. aldomaš, Mik.(Et.); prim. 
likof. 



aldov, VI. ])a<- (Ullbllltiflc) Cpfcr, Mur., Cig., 
.Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magv. aldo, 
Mik.(Kt.). 
aldovati, ujem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., 

Jan., ogr. - Valj.(Rad). 
aldovnik, »;. bcr Cpfcrer, ogr. - Valj.(Rad). 
alegoričen, čna, adj. allcciorild), Jan., nk. 
alegorija, /. bic ^HllCi]Oric. 
alcgorijski, adj. alICi]Lni)rf), Cig., Cig.(T.). 
aleksandrin, m. bcr VUciraubriucr, (neka vrsta 

stihov), Jan., Cig.(T.). 
aleksandrlnec, nca, m. = aleksandrin, nk. 
aleliija, I. interj. allcluja! — l\. sitbst. f. i) tiai 
■^^Ulcliijn; alelujo peti; veselo alelujo komu 
\'oščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni 
olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na 
s\injski juhi kuhani, Kr. 
alga, /'. bic ^(It^c; sladkovodne, n:iorske alge, 

Tni.(R.). 
algebra,/, računstvo s pismenkami, bie'i?(l(.]cbra. 
algebrajski, adj. aUlcbraijd), Cig., Cel. (Ar.). 
alhimija, /. = alkemija, Cig.(T.). 
ali, cotij. i) obcr; prinesi mi vina ali piva, 
kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora 
iti; — foilft, plačaj, ali bo druga; — ali - ali, 
CutUJCber- obcr; nam je ali častno zmagati, 
ali častno umreti; — 2) „ali" je vprašalna 
besedica v direktnem in indirektnem vpra- 
šanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, 
ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali - ali? 
v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, 
ali mislite, da bode bolje, ako boste mol- 
čali? — ali pa? tuirfiid)? — "-,) v vzkliku: 
ali bo gledal! bcr tuirb 9(ugcn mad)cn! ali 
zna lagati! bili' bfifjc id) Uigen ! ali si pa- 
meten! (iron.) luie bift bu hod) ti)Ov\d)t\ — 
4) ali? ali da? (alita, alite)? gclt? Jan., M., 
SlGor.-C; prim. jeli; — 3) bod), abcr; 
veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega 
nisem videl nikjer; — 6) ali, za nikalnimi vpra- 
šanji: bodj, ]a, jatuol)!, Met., Dol.; nesi li bil 
v cerkvi? — ali! Lašče - Levst.( Rok,). 
aliboj, conj. = ali i) in 2), Re^.-Baud. 
aligacijski, adj. a. račun, bic 5((ligalion^ = 

rcd)iuuifl, Cel. (Ar.). 
aligator, rja, m. bcr ^dliiintor, Jan., Erj.(Ž.). 
aliteracija, /. bcr Stabrcim. bic 'i?Uliteratioii. 
alk, m., pl. alki, bic ^Jllfen: veliki a., bcr grof^c 
^tlf ober iiDrbi)d)e '^^ingiiin (alca impennis), 
Erj.(Ž.) 
alkali, ija, ni. hiVi ''^(Ifali (chem.) ; — prim. 

lužnina. 
alkalije, f. pl. iHlklicn, Cig.(T.). 
alkalijski, adj. alfalijcf), Cig.(T.). 
alkaloid, m. biTJ ^,)[lfa(oib. 
alkemija, /., bie '',?lld)cmic ('•,)lld)l)litic), (alkimija) 

a g., Jan. 
alkohol, m. čisti vinski cvet, ber '',)nfof}0(. 
alkoholnat, adj. nlfoboll)iiltiil, nk. 
alkoran, »i. bcr iHlforoii, ber .Uoraii, Cig., Jan. 
almanah, m. poučen ali zabaven letnik, ber 211= 

manad). 
almara, /. = omara, Valj.(Rad). 
almoštvo, n. ■-=■ almožna, Mur., (almušrso, 
Habd.) 

1* 



dlmožna — ampak 



- 4 — 



amstvo 



angel 



dlmožna, /. = miloščina, ba§ ^Umofcn ; — iz 

nem. 
almožnik, hi. i) bcr 9((mpicm)pv)"tc()cr (almuž- 

nik) Habd.; — 2) bev "l^fuiublcr, C/>. 
aloa, /. bic 'JUof, C/i^.. .Jatu: stoletna a., bic 

liuubcrtjdhriflo 'Olloc, TuuR.). 
alod, m.. Cii^., Jati.; pogl. alodij. 
alodij, »1. frcic^ (Svbiiut, biiv ^iKlobiimi, nh: 
alodijalen, Ina, w. \?lllobial , hA-. 
alopat, HI. ber \H 11 opati). 
alopatija, /. bic l'Ulopatl)ic. 
alopatičtn, čna, adj, = alopatski, Jan. 
alopatski, adj. allopCltiid), hA-. 
alotropija, /". bic '"Jlllotvopic (chem.), Cig.fT.). 
alt, »1. bic '.Hltniminc, Jan., nk. 
altana, /. bcr ^lltan, Cit^.; — prim. it. altana. 
altar, rja, hi. bcr 'Jlltar. 
altist, HI. bcr ''^lltiU. 
altistinja, /. bic 'Jlltiftiii, Jan., nk. 
alumnat, hi. 'bai ''^Uiimnat (nav, = (.iuhovsko 

semenišče). 
alun, HI. bcr 5((aun, Cig., Cig. (T.); pogl. 

goiun. 

1. ama, /. bcr l^ificrftab }^\n Wi\\\\\\% bc§ 3"' 
f)altcj cincž' Js-aficčs sod je na ami = ež ift 
fd)Dn tticnifl ^Bcin ntc()v im j^-aije, Z.; — iz 

nem, ?([)m. 

2. ama, /. = dojka, bic Ednine; — iz nem. 

amalgam, hi. kovinska spojina z živim sre- 
brom, bn* "Jdnalc^am; kositerni, zlati a., "ttci^i 
'^nuv-, Oiolbamak^ani, Cig.(T.). 

amanje, n. bil'? '-l^iticrcit cinc'? ?vafje^, Cig., DZ. 

amarelica, /. ^^ marelica, Diet., Z. 

amati, am, vb. impf. bcit ^nl)alt citicž 5^11^^ 

mit bcm !iši)tcrftab incjicn, Dol., Št.; — iz 

nem. „a{)inen". 
amazonka, /. bic '"^(masone, Cig., Jan. 
amazonski, adj. 'O(llia,^oncn=, Cig. 
amba, f. bic 5(ntbc, ambo zadeti v loteriji; 

(math.), Cig.fT.J, Cel.fAr.). 
ambra, /. neka dišeča tvarina, bcr 'sldubcr 

("^(mbra), Cig., .Jan. 
ambrozija, /. "^Imbrofia, bic Wijttcr)pcifc. 
amčič, hi. ein .ftinb in bcr '^(mmcnpflcgc, C. ; 

— prim. ama. 
amen, adv.'iimn\\ amen je, = cž ift aU'5 ! C'^ 

ift nid)t iiicl)r ,^u l)clfcn. 
amctist, hi. bcr '!?lmct()tllt (min.). 
amica, /. ^= krača, SlCor., Soška dol. - J'rj. 

(Torb.); — iz nem. „.'panimc" ; prim. lia- 
ni i ca. 
amiti, im, vb. impf. )dil(]cn (n(^ 'iJliniltc), SlGor. - 

C., Gor.; a. otroka, l*tuj - C. 
amka, /. dem. ama; bic "Jliiinic, C. 
amljcnje, n. bic \HmillCllpfIcilc; otroka na a. 

dati, (ior. 
amnestija,/. spl()Nn<)pomiIoščenje,bic"'?lilillcftic. 
amonij, '"• bo« '!?l)UlllOllium (cliem.). Cig.(7'.). 
amonijak, hi. bcr \'liitmoiiiaf (chem.). 
amonijakast, adj. amiiioiiiafbiiltifl, (jg. 
amonijakov, adj. '•^liuiiioiiiaf , Cig. 
amortizacija./.iazveljavlie nje (dolžnega pisma), 

razdol;ba, bic Vliiiortijatioii. 
ampak, eonj. i) jonbcril ; nisem i^rai, ampak 

le gledal: ne snmo, ne le — ampak tudi, 



ntd)t nitr — foiibcni nud); — oftcr: tebi nič 
ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil'; 
šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, 
razen: boš videl široke puščave; kdo jih je 
opustil, ampak srd? Kast.(\.C.J; dmzega 
mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr. ; da se 
nobeden Človek ne pokoplje, ampak da je 
res umrl, I\)hl.(Km.); — iz: a na opak, Mik. 
V. G. I. J.yry. 

amstvo, H. bic ?(mnieiifd)aft, Mur.; v amstvo 
dati, SlGor. - C. 

amša, f. bic JrappC (otis tarda), V. - Cig. 

an, eonj. foitbcrit: s teboj nič nimam opraviti, an 
s t\ojim bratom, ./i/f 71/ Slovenci - Jan.fSlovn. J ; 
— an da, abcr: vprašal sem ga, an da mi ni 
odgovoril, Dol. - Levst. (SI. Spr.)\ — oilBcr: 
vse dajemo v štant (zakup), an če kako 
njivo obdržimo. Lcvsti (M.); vse so mi vzeli, 
an kolikor imam na sebi, I.cvst.fM.J. 

anafora, /. bic '"^(iiapl^cr (eine Jliebcncjur), Jan. 

anahromzem, zrna, m. pomota glede na čas 
(dobo), ber '•,)luQd)roni'^inue, Cig.fT.J, nk. 

anakonda, f. bic ?lnatotibafd)(ange, (boa scv- 
ta]t),^Erj:(Ž.J. 

analitičen, čnajtzi^/. aiinU)ti)d),C/n'., Cig.fT.J, nk. 

analitika, /. bic ^,)(nallltit, Cig.fT.J. 

analiza, f. razkroj (chem.), razklad (gramm., 
phil.). bic 'JlnalDlc, Cig., Cig.fT.J; = duše- 
slovno razkrojevanje, LampefD.J 

analogija, /. bic 'Jdtalogie; — prim. nalika. 

ananas, hi. bic ^^liaiiaž, (bromelia ananas), 
Cig., Jan., Tuš. fR.J. 

anapest, hi. bcr 9(iiapacft (stopa uO — ). 

anarhija,/. bic '"itiiard^ic, Cig., Jan.,nk.;—Y>T\m. 
brczv ladje. 

anarhijski, adj. aiiard)ifdl, Cig. 

anarhist, hi. bcr "J(nard)ift, nk. 

anati se, am se, vb. impf. [id) f)iitcil, mcibcn, 
Diet., Miir.; anaj se vina, M. ; ptica se gnezda 
ana, .SV. -C; a. se česa, fid) cilicr £ad)e 
bcgcbcn, Cig., (vanati se, Ravn.J; — prim. 
srvn. anen. cutbcIjlTll, Mikl.fEt.J. 

anatom, hi. bcr 'Jliiatoill, Cig., Jan. 

anatomija, /. bic 'ijluatomic; — prim. razudba. 

anatomijski, adj. = anatomski, Cig. 

anatomski, adj. auatomifd), nk. 

ančeš, adv. —- anti češ, češ, Levst. fSl. Spr.J; 
išči pod : hoteti. 

anda, eonj. = ada, C, Mik., kajk. - \'ali. 
fKresJ. 

andrejščak, hi. bcr litoiiat ''JcOUcnibcr, ogr. - 
\'alj.(RadJ. 

andrv'selj, sija, m. = adresclj 2), v^h.St. - C. 

andr^seljnaten, tna, adj. bcm .Uuiitoiid) al)ll = 
lid) : andreseljnatna ajda, Iccrcr 'iMlcl)luci,SCH, ('. 

andrkva, /. - -- redkev, \'alj.(Rad). 

andr^ga, /. biV? ^Kotliniigc, bic ^1iOtl)fcbcr , (scar- 
dinius erMliroplithalmus), Mursko polje, 
IjiibljiVia - l-'.rj.(Rok.). 

anekdota, /. bic '".Hlicfbtttc. 

aneroid, hi. biTJ 'ifliicroibbnromctcr, Cig.fT.). 

angel, hi. bcr ISiuicI ; a. varnli. bcr 3d)iitU'itrtcl; 
smrtni a., bcr iobC'3CnrtCl ; a. pobijavcc, bcr 
^JaJill-flClIrtcI, Cig.; a. končavec, .Jap.; — tudi: 
anget; piše se nav. angelj. 



angelček — antropologija 



— 5 — 



antvila — apnovati 



angelček, čka, dem. aiif^clcc. 

angelec, gelca, m. dcDi. angel. 

angelika, /". bic iBluftUUU^cI (angclica), r;/^^, 

Hlad. 
angelski, adj. Gni^cl=, enillifd) ; angelsko če- 

ščenje, t>cr Cllrtlifd)0 ^rilfj; angelska nedelja, 

angurija, /. Me iHiuiuric, bie 3Baf)crmcloitc, 
(cucurbita citrullus); — prim. it. anguria. 

ani, conj. = niti: ani - ani, U'Cbi'l' liod), o^r. - 
C, Rci. - Baud. 

anikoj, conj. = ko, nego (za kompaiativom), 
l\c-{. - Baud. 

animalcn, Ina, adj. anilimlild); animalno živ- 
čevje, aniiiialifdico ^licvucufiiftcm, Cig.fT.j. 

ankrst, m. tier '•.!lutid)vil't, Z. 

ankršt, m. = ankrst. Z.; oj ti ankršt grdi! 
Erj.fTorb.J. 

1. ano, adv. = enoj (nam. ono), DOV Idligcrcv 
3eit, nciilid), SlGor. - C. 

2. ano, conj. i) = in, (loriš., Re-{.-Levst. 
(SI. Spr.J; 2) = an, fonticm, abev, C. 

anoboj, conj. i) = an, ampak, /^t'7. - Lcvst. 
(SI. Spr.); — 2) a. - a. = ali - ali, C, Rei. - 
Lcvst. (SI. Spr.J. 

anokoj, conj. C, Re^. - Lcvst. (SI. Spr.J; pogl. 
anikoj. 

anomalen, Ina, adj. anomai, nk.; — prim. ne- 
pravilen. 

anomalija,/, bic '"^liiomatic, Cig.(T.J; — prim. 
nepravilnost. 

anovati se, iijem se, vb. impf. = anati se, 
Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da 
podkupiti, Rav}i. 

antarktičen, čna, adj. oh južnem tečaju ležeč, 
autarttifd), Jes. 

anti, adv. i) borf) ftiol)!, bod) ja; anti si ga 
videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti 
nisi pijan. Svet. (Rok.J; anti nam ni treba 
praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.J; 
anti ni strup! Notr.- Lcvst. (SI. Spr.J; anti 
ne on, bod) nid}t cr! Cig.; anti je da, anti 
seveda, natiirlid), hai ticrftci)! \\6) ooii fclbft, 
Cig., Gor. - Svet.(Rok.J ; anti da, ja 1D0I}1 , 
Rei.-Levst.(yLJ; — 1) eben, „;^olt": anti 
je težava, tž ift „I}aIt" eiti ."itrcu,^ ! -V.; anti 
pojdi! nun fp ijcf) mctncttuciicn ! Nov.; — 

■\) anti reče, misli, anti češ = češ: anti 

reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu tor 

Gor. - Svet.(Rok.J. 
antičen, čna, adj. aniit, Cig. (T.J ; (tudi rus.). 
antika, /. starina, bie ^3(nti!e, Cig., Cig. (T.J. 
antikaj, pron. = marsikaj, C; — =^ veliko: 

antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Ro^.-Kres. 
antikrist, m. bci 'Jlntidjdft. 
antikvar, rja, m. starinar, ber 5lntiquav. 
antimon, m. bcr Spie^glanj, ha^ 'Jtntimcn. 
antipatičen, čna, adj. antipat^ifd), nk, 
antipatija, /. po zoprnosti zbujeni afekt, bic 

'žlntipatl)ie". 
antologija,/. bic3tntl)olDgie; — prim. cvetnik. 
antropolog, m. bcr '?(ntt)rppolofl. 
antropologija, f. bie StnttjiopDlogie; — prim. 

človekoznanstvo. 



antvila, /. ^-^ brisača, otirač, ba'5 .S*ianbtud), 

7'ntb.-Mik.; (nav. antvela, antula); — prim. 

srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handz- 

\\ehl, Mik.(Et.J. 
aorist, m. bcr '!?(onj't, (gramm.). 
aorta, /. velika odvodnica, bie 5(orte. 
apa, m. = japa, ogr, - Valj. (RadJ. 
aparat, m. priprava, ber 5lpparot. 
apat, m. Mur., pogl, opat. 
apatija, /. bic 5(patl)ic, bic Wcfiil)llcifii-jtcit. 
apelacija, /. priziv, bie iHppellation. 
apelacijski, adj. ''^[vpdU\tioui=. 
aperek, rka, m. bcr Mnirpž, (morda nam. 

operek), Lašče- F.rj,('l\irb.J ; — prim. paperek 

(pabcrek). 
apercepcija, /, bie '^Ippcrccption, Cig. (T.J; — 

prim. primena. 
apetit, m. bcr 'iHppctit. 
apnar, rja, m. bcr .Slalfbrcuuer; ber fta(f = 

Ijčinblcr; tudi: apnar, \'alj.(RadJ. 
apnarica,/. bic Malfbrennerin ; bie ftalf^tinblerin. 
apnarija, /. ^ apnarst\o. 
apnariti, im, vb. impf. fid) mit ber ftalfbren= 

nerei, mit bem .HalKiejd)iifte abgeben. 
apnarjenje, n.hai- .Slalfbrcnncn,bajiitalfgefc^aft. 
apnarnica, /. bie .Slalfbrcniierci, dan. 
apnarski, ^cV;'. ftaltbrcnncr ; .Sialtl)dnb(cr=. 
apnarstvo , n. bnci ilalfbrcnnergcmcrbe , '!)až 

,V{alfgc)d)a_ft. 
apnast, adj. i) ilalt ent[)altenb, mit štait be= 

fd)mu|^t, faUig; — 2) bem Stalt aifnlič), fa(!id)t. 
apnat, adj. !a(hg. 
apnfn, adj. ftalf», ,VlaIf cnt^altenb; apnena 

jama, bic ilnlfgrube; apnena voda, i)ai kalU 

maffer; apnena prst, bic ilalterbe; a. zemlja, 

bcr iialfboben; vino je apneno, ber SSJein 

fiifjrt kali bei fid), Cig. 
apnfnast, adj. falhirtig, faifid)r, Cig., Jan. 
apnfnec, nca, m. bcr ttaltftcin, Cig., Jan., nk. 
apnfnica, /. 1) ber ilalfofen; — 2) bie ^alf- 

grube. 
apnfničar, rja, bcr ilaltbrenner, Cig.; — prim. 

apnar. 
apnfnik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan. 
apnenina, /. bic ilalferbe, Cig.; pogl. apnenka. 
apnf nka, /. bic STalferbe, Cig., Jan., C. 
apnica, /. i) bic .Slalfgrubc, Mur,, Cig.; — 

2) bai^ Raltmaljer, C; — ■}) = apnena prst, 

Cig., Jan., Xov. 
apnik, tn. Cig., pogl. apnenec. 
apnišče, ». i) bie .Slattftdtte, bcr ''^iai} ,yim 

Salfbrenncn, Jam., C. 
apniti, im, vb. impf. i) ju Jlalf brcuncu, cal^ 

ciniereu, Cig.; — 2) falten: a. kože, mitStalt 

bcij^icu, Cig., Jan. 
apnjača, /. \>a^ iial!ma[jer, C 
apno, n. bcr ,Vinlf, živo a., gebrannter, un= 

gciiilcf)tcr ftalt; ugašeno a., gelDid)tcr .talf; 

zeleno apno, ber ©riintalt, DZ.; svinčnato 

a., ber 5j3Icifalf, Lei'St. (\aukj; v apnu mo- 
čiti, talfcn, Cig.; — prim. vapno. 
apnogascc, sca, ni. ber ,ftolf(iJld)cr, Jani 
apnom?rcc, rca, »z. bcr Šalfmefjer, Cig. Jan. 
apnovati, ujem, vb. impf. falfeit, Mur.; — mit 

ilalf biingen, Nov. - C. 



apnovit — arhimandrit 



6 - 



arhipel — asetski 



apnovit, adj. faftf)altifl, 0>., •'^«. 
apnovitcn, tna, adj. = apnovit, Jan. 
apnožgavec, vca, m. bcr ilalfbrcnitcr, Jan. 
apodiktičen, Cna, adj. neovržen, apobittild), 

ap9Stelj, telja (nav. tcljna); m. pogl. apostol. 
ap9Stol, m. bcr 'JlpoUcl, Jan., Krclj, Schunl., 

Ka^.t., I.cvst. fSl. Sp.J. 
apost9lski, adj. "Jlpoftcl', aVpfto(t)d); apostol- 
ska cerkev, vera; — glede na naglas prim. 

lat. apostolicus, nem. apOltoHid). 
ap9stolstv9, ?j. baš 'Jtpoftclamt, bnC' ?(poi'tolat, 

Jau.. Oy.. (apostolstvo, Miir.J. 
apostrof. Ml. bcr ^^IpOltropI) (znamenje ' ). 
apoteka, /. bic ''Jlpotlicfc; — prim. lekarnica. 
apotfkar, rja, m. bcr 'Jlpotficfcr; — prim. lekar- 

niijar. 
apotfkarica, /. i ) bic '?[pot()ctcrin ; — 2) ciiic 'Jlrt 

^-Biriic (tuJi: mohorica), C. 
april, m. bcr llfotmt 'Jlpril. 
aprilov, adj. -- aprilski, J/, 
aprilski, adj. "Jlpril« ; aprilsko vreme, '3tpri(= 

IDCttcr, Mur. 
aptažica, /. \pcs.-K.. pogl. opatica. 
aptuh, m. cin ftopfliid) bcr Sloticilinncti, J/h;-.; 

(aptoh, (ior., aptah, Dol.); — prim. peča; 

menda iz nem. .ŠSaupttlld]. 
ar, conj. bciin, lucil, llabd., ogr. - C. 
ara, /. boe 3lnflclb, bic ^'nrancinbc; aro dati, 

vzeti; — prim. it. arra, bav. arr, /. 
arabeska, /. slikarski okrasek, bic 9(raticeto. 
arak, hi. bcr ^.?lrnt (neka žganjica), (lig. 
aras, m. f)nrcncr 3c"flf "-'i" baraii« ciciiiaclitcr 

^JScibcrfittcI, Mur.; — prim.srvn.arraz, IcirIjtCv 

©Ctuebc au» SBoUc, (po mestu Arras, kjer 

so nekdaj tako blago delali), C; — prim. 

raš. 
arasast, adj. aii'^ t)iirciiciit ^i\uy. arasasta 

plahta, Ijdrcncr Jcppid), Jap. 
arasov, adj. =^ arasast: araso\a suknja, Diet. 
arbal9, n. bcr uicl, nbcr )cI)UicridlIifl arbcitct, 

Lašče - Lcvst. (M.) — prim. arbati. 
arbati, am, vb. impf. = delati, Dol. - Levst. 

(M.) — iz nem.; prim. švic, arben - fid) 

miil)cii, Lcvst. (Rok.). 
arbil9, n. cin imflc)d)idtcr ^''ciiid), A^str- Afi'.s7. 

(M.); — prim, arbati. 
arbola, /. bcr l'iaftbaimi, /'rim.; — prim. ii. 

albero. 
ard^selj, sija, >«. — adreselj, I.aščc - I.cvst. 

(Kak.) 
ardrati se, am se, vb. impf. Ijnbcril, Mcg., Palm. ; 

- iz nem. 
ardrfscn, sna, m. -- adreselj 2), bcr Mllii- 

tcrid), C 
ardrija, /. bcr .'oabcr, .^fcg., fritb., /)alm.; — 

prim. nrdrnti se. 
areomčtcr, tra, m. baš ^^Irocoilictcr ; — prim. 

gostomer. 
arhangci, m. bcr l?r,',CI1i1cl. 
arhangelski, adj. (^r.^cilflcl . 
arhidijakon, m. cerkven ilostojansvenik, bci 

VlidiibinfiMi. 
arhimandrit, »1. pravoslaven cerkven ilosto- 

jansivenik, bci Vlrd)iiiiniibrit. 



arhipel, m. otočnato morje, bcr 'Žtrc^ipcl, Cig., 

Jes. 
arhipelag, m. =^ arhipel. Cig.(T.), ./cs. 
arhitekt, m. bcr 53aufutt|"tlcr, bcr 'J(rd)itcft. 
arhitektura, /. bic ^^hdiitcftur. 
arhiv, m. pisemska shramba, bo? 9(rd)iu. 
arhivar, rja, m. bcr 'Jlrdjipar, Cig., Jau., nk. 
arhivski, adj.'i[xd)\\)š'' ; arhivska pisarnica, DZ. 
arija, /. napev, bic 'Jlric. 
aristokracija, /. Cig., Cig. (T.), pogl. aristo- 

kratija. 
aristokrat, m. prijatelj boljarst\'a, boljar, bcr 

5Uiftotrnt. 
aristokratija, /. bte 9(riftotratic, nk. 
aristokratka, /. bic ''^Iriftotraliu, yik. 
aritmetičen, čna, adj. aritljllictijd^, Cig., Jan., 

cig.rr.), nk. 

aritmetika,/, računsno s številkami, bic 9lrit^= 

mctif. 
arkada, /. bie 9U!abc, ber ^oncnflati(\, Cig. 
arktičen, čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, 

arftiidi, Cig.fT.), Jes. 
armada, /. bic *J(riiicc; — prim. it. armata. 
armaden, dna, adj. ''2lrince=. 
arman, m. Jan., pogl. rman. 
armanec, nca, m. Cig., pogl. rmanec. 
arnica, /. bas? 33crC5l)Cll, Z., Gor.; — bic 93cr9= 

luicjc, Dol.; — prim. arovica. 
arnika, /. 5i'oI)lUcrlci, (arnica monitana); — 

prim. brdnja. 
arnož, m. bcr .S>arni)d), Jan., Trub., Krelj, 

Dalm.; — bcr 'i3ri:l"tliUv Mur., Valj.fRad); 

— prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C. 
aroma, /. prijetna dišava, bn'3 *Jh'pma, nk, . 
aromatičcn, čna, adj. aroniatitdl, nk. 
arovica, /. bae lucidjc .i)aar lioii 'i^fcib unb 

Siiiib; bic 5:d)abiiiollc; — iz nem. .s^taar. 
arsast, adj. Sol., pogl. arasast. 
arsati, am, vb. impf. Cig.. pogl. rsati. 
arsejica, /. Robič (Sar. kol.), pogl. jaščerica, 

martinček. 
arsenal, m. orožarnica, biVo 'illr)Clial. 
arsenik, »1. Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik. 
artičoka, /. bic ^.?lrti|d)OFe (cvnara scolvmus), 

Cig., .lati. 
artiljerija, /. bic "Jlrtiflcric; — prim. topništvo, 
artiljerist, m. bcr 'illrtillcrift. 
arza, /'. p()\zdig \ verzni stopi, bic l?lr|iv, '/A-. 
arzen, m. bilo Vlricii (chem.). 
arzenik, m. bci ".Hricilif; — prim. mišnica. 
arzenikov, adj. iMricitif : a. prah; arzenikove 

saje, bcr vitttcnraiid), Cig. 
aržat, m. ar^et, \'alj.(Rad). 
ar/.ct, m. 1) - 2ep, bic Mlcibcrta)d)c; - 2) bic 

lUiillcnfailimcr, r. - Cig.; — prim. srvn. eser, 

nvn. aser ^ Sacf ,^11111 '',?llll)dlli]cn, .\Hk.(Et.). 
as, intcrj. o lUCl) ! (izra^.a bolesten občutek na 

telesu, n. pr. če se kilo opeče, udari itd.) 
as, m. \>ai "^Ifj iiii AVnrlciiipicI. 
asa, intcrj. as, M. 
iisetnica, /. neka tia\ a za aslo, /•>•. - C, 
asetnjak,m.bcrScibclbaft(daphne mezereum), 

C. 
asctsčtca, /. ^ asclnica, C. 
asetski, adj. aselska roža -- nselnica C. 



asesor — atlasast 



— 7 



atlasov — ažija 



asesor, rja, m. bor ?lifc|jor, 0>., Ja)t.; — prim. 

priscdnik. 
asfalt, m.zemcljskasmola, t>cr'',?lip(ialt, 0>.. itk. 
asignacija, /. iiic "Jljliijnatioii, Me 'iHiiluciiuiui, 

O"^., Jan. 
asistent, m. pomočnik, bcr 'Jtffiftcnt. 
askati, am, vb. hnpf. as nifeit, C. 
asla, /. bcr ^-I3vaiib bci !fi?unbcn, Plu\na pri 

Boku - Kvj. (Torb.); — biv? \Hpoftcm, Polil., 

Diet., Poli. -C.., BlKr.; — prim. bav. assl 

in kor.-ncm. ass, dem. assl, ®ejri)luiir, ©itcv- 

bcule, C. 
asocijacija, /. druženje, bic 'iJtlfociation: a, 

idej, bio ^bociioifpciation, Cif:.(T.). 
asonancija,/.bev'',!lnflnit9, bic'?(ffpnan5, Cig.fT.J. 
as t, iitterj. = as! C7^^ 
astatičen, čna, (tJJ. aftatifcf) (phvs.) : astatična 

igla,^bical'tatiicI)e^Jfabcl, Cig.(t.), Sen.fFii.J. 
asteničen, čna, adj. slabilen, aft^^enifif) : aste- 

nični afekti, Lampc (D.) 
asteroid, m. majhna premičnica, bcr ^,)(ftcrDib, 

Cig.(T.), nk. 
astrolog, m. ber ^Iftrolog; — prim. zvezdo- 

gled, zvezdar. 
astrologija, /. bic ^Iftroloiiic. 
astronom, m. ber "Jlltroiiom; — prim. zvezdo- 

slovec. 
astronomija,/. bic ^,?()'troiunnie; — prim. zvezdo- 

slovje. 
astronomski, adj. nftroitomiicf), Žnid. 
aščerica, /. Cig., C, pogl. jaščerica. 
aškerica,/. = jaščerica i), C/g.; — 2)^=jašče- 

rica 2), Poseli. 
aškrt, m. = aškrc. Polil.. Mur. 
aškrc, m. ciii ^^IbfditiilU'! ooit 2ud), i^cintnaiib, 

^cbcr unb brgl. Mur., vihŠt.; (menda nam. 

aškrtec, dem. aškrt). 
aštržli, m. pl. = hlačniki, §D|cutrager, Mur., 

Gor. - Levst. (Rok.) ; (tudi: avštržle, Lašče - 

Lei'St.[Rok.JJ; — prim. bav. halster/. ,Spofcil = 

trdgcr, kor. haschter; v koncu besede tiči 

morda nem. (5eil. 
ata, (g. ata), m. bcr '$apa (največ v otročjem 

govoru). 
Ste, eta, m. = ata. Dol. 
ateist, m. bogotaj, bcr 5(tt)eift, Cig., nk. 
ateizem, zma, m. ber ''^Uficic-imi!?, Cig., >ik. 
atej, m. = ata, Mur., Cig., .lan., St., Kor. 
atek, tka, -^ ata, C, Bes., Št. - Valj.(Rad). 
atlant, m. ber 3(tlao, (zbirka zemljevidov), Cig, 
^ (T.), nk. 

atlas, m. bcr 'i)(tla"§, (neko svilnato blago). 
atlasar, rja, m. bcr 'JltUvStticbcr, Cig. 
atlasast, adj. atlaiSartig. 



atlasov, adj. a\\i '"iltlaš'. 

atlet, w. borec, bcr ^.?(tl)(ct. 

atletski, adj. at()Ictiicli, Jure. 

atmosfera, /.bic ^,?ttl)iiuii?pl)iirc; — prim. ozračje. 

atmosferen, rna, adj. atmOi5pt)iiriid), Cig.(T.J. 

atmosferski, t7tV;.atmi)i:4il)driid), (^ig., Cig,(T.J. 

atom, m. nedeljivi, eno\iti delek, btt'? '!jUom. 

atomcn, mna, adj. '!)[tom-, Cig., Cig.(T.J. 

atomski, adj. ''.)ltoin , Cig., Cig.(T.J. 

atribut, m. bit? ''.Jlttribut; — prim. pridevek. 

atributiven, vna, adj. attributiD, nk. 

atut, m. Cig., pogl. adut. 

avarija, /. = havarija, Cig.(T.J. 

avba, /. 1) bic .S''>aubc; pogl. čepica; — 2) 

ber jtucitc ^Hiiib^iiiiac^cn, bic !oaube, Cig.; 

pogl. kapica; — iz nem. 
avbe, interj. = joj! Kast., Npes,; — = oj, 

ci! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! 

— iz nem. au JtJct) ! 
avber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek 

itd., kar voda nanese. Kot Koboridski - Erj. 

(Torb.) 
avditor, orja, m. vojaški sodnik, bcr ?(ubitor 

(nav. auditor). 
avditorstvo, n. ba^ Sdibitoriat, Cig. 
avdrač, m. = puran, Bes. 
avdrati, am, vb. impf. faubeni, (o puranu), Cig. 
avgiist, m. ber i1J(onat 5(uc]uft. 
avgustinec, nca, tn. ber ^Jdicptitincruioild), Jan. 
avguštana, /. neko grozdje, ]'ip. - C, Z. 
avskultant, m. bcr ?(užcilUant, Cig., nk.; — 

prim. prislušnik. 

avša, /. bumincr, ungcfrf)icfter 9){eny(^, ein %ciU 
pel (psovka); — • morda nam. alša, olša; prim. 
rus. oluht, ber ^^LMpel, slov. olih, bcr ifiiaiji, 
Maribor, Ptuj- C, Caf (Vest. I. jS.J 

avšast, adj. buiiuii, tLUpe(l)aft. 

avtomat, in. ber '•.Jdltoimit, priprava ki se sama 
giblje. 

avtonomija, /. bic ''Jtutonomic; — prim. samo- 
uprava. 

avtonomist, m. bcr i^erfcdjter bcr '^(utoiioiiiic, 
ber ''KutDnoinift, nk. 

avtopsija, /. bic '",?(utpp|'ic; — prim. samovid. 

avtor, rja, m. začetnik, pisec, bcr ^^lutor. 

avtorstvo, n. bic 'Jditorfdjaft, Cig. 

azbuka,/.bic'>^l,^biifa,biVo altilDUcni)d)c'JllpI)abct. 

ažar, rja, m. = aržet, SlCor. - C, Dol. 

aževina, f. i) bie^lbfiille bcr .s^dutc bcim Wcrbeii, 
:[apšt.'- C: - 2) ba« iWarf bcr .Hiirbiffc, 
:;apŠt.-C.; — s) ba^o bidjte '93(00'^ nii 
li^dumeii unb mifien SBanben, C; — prim. 
stsl. azLno, abc(c,^oc"|eitc Spant, C. (?) 

ažija, /. tai ^Jlgio, Jan., Cel.(Ar.) 



B. 



baba, /. i) bic Oirofjmuttcr, Mcg., Mur.. Cig., 
Jan., Palm., Levst. (Nauk); — 2) bic i")Cb- 
amme, .^/eg., Jam., Jan., Dalm., Coriš.; — 
■^) zaničljivo o odrasli ženski, posebno sta- 
rejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si 
vzeti, moja baba; = fcige ilJemilie, to jo baba, 



ne mož! — bic ''^UppC, St.-Caf(Vest.);— 4) v 
vražah in pravljicah: a) „babo žagati" je 
stara navada Slo\ence\' na sredipostno sredo; 
narede si jo namreč po nekod iz slame in 
cunj ter jo prcžagajo; navadno pa se le z 
otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, 



baba — babina 



— 8 



babinski — babuška 



da jih tja plciiat izvabijo; bj „divjc babe", 
bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele 
so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, 
/-//Ti'. 1SH4. 22g; C) kvatrna b. ■=^ čarovnica, 
(ilirda; — 5) bcr i)Crrcnptl5 (bolctus edulis), 
„kadar je star in ima širok klobuk", Ip. - 
Erj/Torb.);. — (i) neka smokva, Biljaua - 
ErjJTorb.J; — 7) cin ftclKit&cr aUcr ^i^aum= 
ftainm, Z., Xotr.;e[n oltcr ,Srtunpfa[}(, Z.,- — 
1^) bcr Storfftomni cincv tMctvcii)cf}avfcnidulc, 
Oy. ; kozolec v babe vcepiti, bic WctrcibC' 
^arfen)aii(cn in bic Stocfftdinmc cinjcl^cit, ^.; 

— 11) pri kozolci pokončen steber, v kate- 
rega so late vtaknjcne. Dol.; bcr ^-lH"itdcu= 
pfcilcr, lilKr. ; — I o) bic Spaltflciitinc bcv.Uorb' 
macl)cr, bamit bic ?i?icbcu nb.^ufpaltcii, 1 '. - Cif;. : 

— I i) an citicr 2l)iir bcr Mlobcii, bcr niif cnic 
iUampc pafst, um cin l^orlci^ciitloje baran ,^u 
I)diiflcn, C/>-. Jau.; — 12) bic Ccjc, 0>.; 

— iaš ^aiteioijv, Kr.; — 13) bic Scf)rQubcii= 
mutter, Cig. 

babast, adj. i) altrtJcibijrf) , Miir., Mik.; — 

2) tucibifd), fcine, Cif^. 
babavs, m. altci SBcib (zaničlj.). Mik. 
babec, bca, m. i) = babež, \'alj.(Rad); — 

2) bic ^'uppc, Rc^.-Baud. 

babela, /. dltcrc^ SScib (zaničlj.); blatne in raz- 
capane babele, LjZv. 

babfnta, /. = babela, C. 

babež, m. 1) bct S5?cibcntarr, ber (^raucnfiicd)t, 
Miir.. Cip.. Jan., Met., Št.; — 2) nicibijdjcr 
Waitu,bic ^Uccmmc, Cig., C; — 3)bn'J )dmiar,^c 
55}DUtraut (verbascum nigrum), Mcd]:fRok.j. 

babica,/, i) bic ©roHmuttcr, Mm-.. Ci'^., Jan., 
v{hŠt., BlKi: ; — 2) bic .'pcbommc ; — ;0 dem. 
baba, altc# ^^ctbdjcn; — 4) bas ®cibd)cn allcr 
flcincrcn i^icjcl, 0>., Gor., \otr.; — 3) bic 
£d)mcdc (cobitis barbatula), C/^.; — '">) bcr 
.•pcrrenpilii (boletus edulis), = baba, Št. - C; 
7) neka hruška, .\/aribor - Erj.fTorb.J; — 
H) bic Iccrc '!8ud)iiici,^cnbitlic, Z., dor.; Iccrcr 
SJJnietoIbcn, oy.; Iccrc Mnitaiiiciil)iilic, BIKr.; 

— 11) bic 2d)rnubcuniuttcr, Ptuj - C I)X.; — 
10) bcr ^^.ifanuciibcrfcl am altcii ''-biid))cii)d)[o)'S, 
f.Vg'. ; — 11) kalup za tiskarske pismenke, 
bic 9JJatni\c, V.- Cij^.; — 12) basi ,'i>aftcli,il)r, 
Cig., BIKr.; — 13) bcr Scii)cnriitii, Mur.; 

- 14) železo, na katerem se kosa klepljc, 

bcr Icnnclftocf ; — 1 3) bcr TcdcI bci bcr ^k\\\ 

prciic, C.ii;.; (prim. dedec); — i(')) cill .Vaufcil 

iibcr ciimnbcr licflcnbcr Worbcii, Dol.; bic 

Wanbcl, Cig. 
babičast, adj. fcrilloši: babičasta (= gluha) 

ajda, /.., (jor.; — prim. babica H). 
bahičcvanjc, »j. bcr .'ocbnmmcnbiciift, Cij;. 
babičcvdti, ujem, vb. imyf. .'ocbnimiicitbicilftc 

Iciftcn, Cig., D/.. 
hahičinski, adj. .'ocbaiitincii , .U//r. 
babičiti, im, vb. impf. (Mcbiirt'?hilfc Iciffcil, .^fnr. 
hahička, /. altcU "JJJiittcrdjCII, Mnr. 
babina, /. 1) (zaničlj.) altc^ 'iRJcib, .hirn.. C, 

M.. Valj.(Rad)\ r= baba ■\) I.cvst.(/b. sp.i; 

— 2) bic (frbfrfmft, .U(•;,^.•'(prim. iledinn); - 

3) pl. b.ibinc. biVJ 'i^OdlCllbctt, Mur., f.V^'.. .Anj. ; 
bcr lfiitbiiibiiiuiv>jd)mnii*, M.; — 4) babina, 



neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko po- 
dobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji 
vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, 
Lašče - Erj.rPorb). 

babinski, adj. oltrocibifd), ogr. - Mik. 

babišče, eta, n. oitc^ ^»cibdicn. Dol.; stara 
babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babišče. Met.; 
(nav. se govori babše, eta, Gor., ali babše, 
eta. Št.). 

babiški, adj. jpebammcn=: babiška učilnica, DZ. 

babištvp, n. tai' >!>cbamincnuicicn, bic .tteb' 
ailimcnfunft, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je 
skrajšan del porodništva, Vod.fBab.J. 

babiti, im, v. impf. .'pebammcnbieufte Iciftcn, 

Mur., Cig., Jan. 
babjak, m. i) bcr 'i!5?cibcrnarr; ves b. je, Jurč.; 

— 2) babjak, fcii^jcr llfciiid), kajk. -Valj. (Rad); 
3) babjak, niilbcr SolPci (salvia silvestris), 
Spodnja Idrija - Erj.fTorb.j. 

babjesfčen, čna, adj. fcig, Cig. 
babjevfrec, rca, m. bcr ^^(bcrgldubiflc, Cig., 

Jan., nk. 
babjevgren, rna, adj. abcrflldubicj, Gui., Mur.. 

(lig.. Jan., nk. 
babjev9rka, /. bic ''^JlbcrflldiibiflC, Z. 
babjevfrstvo, n. abcriildiibi)d)C5i SfiJcjcn, bcr 

'Jlbcrfllaubc, Cig., Jan., nk. 
babji, adj. i) alttucibijdi, Cig.; — 2) SSeibcr=, 

auibcrbaft (zaničli.): po babje, nad) 23cibcr= 

nrt; Uicibijdi, uiimannlid), Mur., Cig., Jan. 
babka, /. i) oltcš 5S3cibd)cn, M.; — 2) bic 

^4>UppC, Guts.; — 3) babke, „kratke kosti te- 
lečjih in ovčjih nog, ki so med parkljema 

in stegnom". Bes. 
babkovina, /. i) bcr 5SicjcnfaIbei (salvia pra- 

tensis), Zemon ( Xotr.) - Erj. (Torb.) ; — 

2) = češmin, Tuš.fR.), (morda nam. bob- 

kovina, C.) 
bable, eta, n. altC^ '^Jcib, Mik., Valj. (Rad). 

.S7.V.;'tudi: bable, Št. 
bablftce, n. altc^o '25?cibd)cn, C 
babljati, am, vb. impf. 1) blodcn: mati o\ca 

bablja, jarče bleje, C; — 2) Inllcn, Cig.; 

ftanmicfn, Mik.; — pogl. bcbljati. 
babljenje, n. bcr .'ocbanniicnbicnft, Cie., DZ.; 

učiti se babljenja, Levst.(SaHk). 
babna, /. Kr,, pogl. babina i). 
habnica, /. cin dltcrcš Scib, ba* "ilHMblciu; 

babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. 

babinica. 
babnik, m. O bcr ^SJcibcrnarr, y[ur.. C.ig.. Mik., 

Valj. (Rad); — 2) bcr iinirlfbrniiflc 3albci 

(sahia verticillata), Mcdv.fRok.). 
babnjak, »1. ba»> 5crail (zaničlj.), .\ov. - ('. 
babo vati, ii jem. i'i>. mi;'/, .v^cbaninicnbicnftc Iciftcn, 

Vcbaninic fcin, .U/<r.. .\fik. 
babski, adj. = babji, Trub. - Mik.; babske 

basni, Dalm. 
babstv9, >i. boiS 3l'cibcroo(f, Z. 
babulja, /. = babura 1) Cig., Jan. 
babura, /. 1) bicii^cttcl, bic 3d)ad)tcl; - 2) bcr 

Mcflcriunrni (oniscusV Cig.; (tudi hs.) 
babiiša, /. =^- babura, Jan. 
babuška, /. 1) stara .^.enska, I.cvst.(Zb. sp.); 

— 2) = babura 2), ^V^'. ; (tudi hs.) 



babuza — bagrec 



9 — 



bagrfn — bah^ntati 



babuza, /. = babiira i), O^., Le\'xt. (/.b.sp.). 
babuzck, zka, m. kn- 3?3cibcvficuni), Pot. - C. 
bac, m. maimlidjCv' kantin, Gor.; — prim. bav. 

batz, batzlcin, Sdjaf, Scl)afcl)en. 
bacati, am, vb. impf. = kobacati, aiif adcii 

liicveii fvicrficn (o človeku). Z.; lanfljam ciiil)cv 

flCl)Cli; pred njim baca velik kodrast pes, Bes. 
bacek, cka, m. dem. bac (nav. v otročjem i;o- 

voru). 
bacelj, clja, m. i) ein ^^fvopf au^ flcfajcvtcr 

iicinumnb: b. preje, Cig.;—i) bic 3d)0pp 

UUbcl, V.-Cig.; — prim. facelj. 
backa, /. roeiblid)eži Samm obcr 3d)af, (v 

otročjem govoru); — prim. bacek. 
bacljanje, n. 'naž flcinfdjrittigc ©cljen (5. 53. bcr 

^'inbcr), Z. 
bacljati, am, vb. impf. flciiiidivittii^ cinticviiriieii, 

Z.; Če mož h kakemu prijat"l)u gre, Precej 

za njim bacljaš, Spcs.-K.; — prim. bacati. 
bacniti, nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne 

ga z nogo in spodi, Jiirč. 
bačec, čca, m. dem. bak. Valj. (Rad). 
baček, čka, m. \i(xž 9tcifigbimbc(, Gor.; — prim. 

it. fascio, "iBunbel. 
bačev, čve, f. = bačva, sod, Kotr. - Erj. 

(Torb.). 
bačica, /. = backa, Z. 
bačka, /. bcv 'Seutel, Diet.; b. denarjev, Z.; 

= popotna torbica. Diet.; — prim. baška. 
bačva, /. i) ha^ '^a\ž, Meg. - Mik., Valj. (Rad); 

ba^ Čclfajs, Hrušiea (Istra) -Erj. (Torb.) ; — 

2) ber "i^ottid), Cig.; — prim. bečva. 
bačvar, rja, m. Cig.; pogl. bečvar. 
bačvica, /'. dem. bačva; i) ba§ ^^f^i^^n, Z.; 

— 2) bov Mbcl, C. 

badava, adv. = zastonj, M., Zora. BlKr. ; tudi : 

za badava, BlKr.; (za badavo, jvyliŠt.); — 

hs., iz tur. badhawa, Dan. 
badenj, dnja, m. ber 53ottidl, bic Sufe, Goriš.; 

trtnega perja so cele badnje nasmukali, 

\'rtov.(Km, k.); — prim. bedenj. 
badič, iča, m. neka rastlina, Vrone - Erj. 

(Torb.). 
badijan, m. bcr Sternani§ (illicium anisatum), 

Rcy. - C, (badjan, Cig.), — it. badiana. 
badnik, m. ber Sl)riitabcnb, BlKr. - Navr. 

(Let.). 
baga, /. ber 3^abafpfeifcnjaft, 5^, Dol.; — prim. 

hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz 

tur.) Dan. 
bagatin, m. etne ffeinc 5[l{un,^e; dva bagatina, 

jtDci Sd)erflctn, Dalm.; — iz it. bagattino, 

cinc t)cnctiani)d)e Jflupicrmun^c. 
bagec, gca, m. nam. bakec. Z., Dol. 
bager, gra, »i. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); 

— stsl. 

baglati, am, vb. impf. jubringlid) bittcn, bct> 
teln, Mitr., Fr. - C, SlGor.; — za vse bagla, 
kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fer- 
geln, C. 

baglač, m. jubritiglidicr 'iBcttlcr, SlGor. 

baglavec, vca, m. ,^ubringlid]cr 'ibctticr, Mitr. 

bagrast, adj. purpurn, C. 

bagrec, grča, m. bic ''.purpurfarbc, Cig., Jan.; 

— rus. 



bagrvn, adj. piirpuni, purpurroti), Cig., Jan., 

Cig.(T.), Vrt.; — stsl. 
bagrenica, /. bcr ^.^urpurmoutcl, Cig., Jan.; — 

stsl. 
bagrenina, /. bic ^itrpurrot()C, Jan. 
bagr^nka, /. bic ''^urpiirfd)uccfc, Cig.; — rus. 
bagrenokisel, sla, adj. piirpur)auer, -sli amo- 

nijak, bai? ^lUiircj;ib, Cig.fT.j. 
bagriti, im, vb. impf. purpurrotl) fiirbcii, Cig.; 

— rus. bagnta.. 

bagrivec, vca, m. = bagrnik, Cig., Jan. 
bagrnik, m. bcr ''^^UVpurfnrbcr, Cig., Jan.; 

— stsl. 

bagrordeč, dčča, adj. purpurrotl), (^ig. 

baguš, Hi. bcr iu bcr %ic\ic .vtriictblcibcnbc, 
fcud)tc labaf, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 
baga. 

bahač, m. 1) bcr ''^srnljtcr, bcr 0rDBt{)uer; mlad 
bahač — star berač. Slom.- C; — 2) cinc 
,Vvici 1'iter I)altcubc ?flaid)e, Dol. 

bahača, /. ciu pral)n)aftc^ 5Bcib, Fr. - C. 

bahaček, čka, m. jungcr ''.)vrabU)an§, Valj. (Rad). 

bahačast, adj. prablcrijd), Hal. - C. 

bahačica, /. bic ''^.Ualjlcrin, 

bahačiti se, im se, vb. impf. praljlcu, C. 

bahanje, n. t)a& ''^ral]leu, baž (^rofjtljun. 

bahant, m. bcr 'iBacdiaut, Cig. 

bahantski, adj. bacd)antild), (— anški, Cig.). 

baharlja, ./'. bic 'i^raljlcrci, iia^ (SJrofetf)Uit. 

bahariti, im, vb. impf. pratjlcn, Zv., Svet. 
(Rok.). 

bahast, adj. = bahat, Cig., LjZv., Gor. 

bahaški, adj. pmblcrijdi, flroBtl)Ucriid). 

bahaštvo, n. bic i^valjlcrci, bic OkoBtt)Ucrci. 

bahat, ata, adj. pral)lcriidi; bahati ljudje; ba- 
hata obleka, prunfcubc .Ulcibung. 

bahati, am, vb. impf. pral)lCU, Mur., Met; z 
mošnjo b., bcutclftolj feiu, Cig.; Napuh nje- 
gov prezgodaj baha. Vod. (Pes.); s svojimi 
darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; 

— tudi : bahati se. Gor. Št. 

bahatost, /. bic ^(ufflcblaicubcit, bic '>|3ra^Ierci; 

b. v obleki, bcr .SllctbcrlujUio, C. 
bahav, ava, adj. pral)ljud)tig, grofejpredjcrtfc^, 

Cig., Jan. 
bahavec, vca, m. ber '•^rablfiid)tigc, bcr ^avl- 

,l)C[b, Mitr., Jan.; tudi bahavec. Valj. (Rad). 
bahaven, vna, adj. pral)ljiid)tig, rul)mrcbig, auf= 

jdiucibcriidi, Mur., Cig., Jan. 
bahavka, /. 1) bic '!)>ral)lcrin, Cig., Jan.; — 

2) ciuc 'i(rt brcitc .vinlvbiubc, Dol. 
bahavs, m. bcr ''^ral)l!)aue (zaničlj.), Cig., Jan., 

Fr. - C. 
bahavski, adj. prablcrijd), Cig. 
hahavslja, /. bic ''.};ra!)lcrin, Cig. 
bahevati, am, vb. impf. ju pral)ten pflcgen, 

Xotr. - Mik., (nam. bahavati). 
bahavast, adj. = bahav: bahavasti dedci, 

fjZv. 
bahljati, am, vb. impf lobcru (o ognju) C; 

jprubcln (o vodi), Hal. -C; vino iz soda 

bahlja. Z.; tnanfcn: bahlja kakor praprot, 

C; — prim. nem. fari)CU, fdd)cln (?). 
bahonta, /. bcr Jvnuftjdjlag, (.'. 
bah^ntati, am, vb. impf; — prim. bahontniti,C. 



bahontniti — bajtar 



10 — 



bajtarica — bakrorezen 



bahpntniti, nem. vb. pf. mit bcr Jvnuft jcljln^ 

ncu, C. 

bahorin, m. bcr ©inbtuivbcl, Jan.; (bohorin, 

Št. - Ci^.): — prim. rus. bahort = žestokij 

vihn,, Dalj. 
bahorija, /. bie ^fuf"'^^^ kajk. - Valj. (Rad). 
bahoriti, im, vb. impf. }^(X\\bQXV., Mik. 
bahulja, f. bic 'i|}vnl)(cvin, Mm:. Ci^., .Jan.. 

Met. 
bahun, m. ber ''^rafiler, bcr 5J{aulticlb, Cig. 
baj, m. ein (^•luijigfeit^mafi (= 4>> TOafj). .lan.. 

Sotr.-Z.; — prim. it. baglia. ilufc (?,i. 
i.baja, /. ber ^iiutier, bie ^J^ejdiuioruiui, 3///.-.; 

— pl. baje, ba§ (Mcid)iua|5, Z. 

2. baja, /. bie "Jlmme, (ior.. Sotr.-Z.; — prim. 
it. bal i a, 

•^. baja, /. ber %d'\ („neka debela volnata tka- 
nina"), Cig. 

bajac, m. 'bn 'Sajaj^O, Jan.; — iz it. 

bajaten, Vna, adj. ^avihtl-: bajalnc besede, 
Erj.fTorb.j. • 

bajatnica, /. bie ©aitflcrin, Mitr. 

bajalnik, m. bcr (Mailflcr, Mur. 

bajanica, /. bie ^'iiiijdielrutlic, Jan.. Glas. 

bajanje, n. bae ;^aubcrn, bne 'Knliriaflcn, Z. 

bajar, rja, m. ber 25>eil)cr; — iz nem. 

bajati, jam i. jem, vb. impf. i) fd)tt)dl?eu: b. 
= praviti basni, Diet.; — ')(i(\(^l'. prim. baje, 
baje da, kar je menda nam. bajo da, Lcvst. 
(SI. Spr.J; — 2) propIic;^eien : dobro vreme b., 
sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, 
C; — 3) bcfd)luijren, ,^nubcrn, Mur., Mik., 
kajk. -Valj. (RadJ. 

bajavec, vca, m. bcr ^nubcrer, ogr.-Mik. 

bajbak, hi. baž Stcppcn = 5Jhtrmcltl}ier, bcr 53o' 

bat, Cig.; — rus. 

bajda, adv.=^ baje da,.Šentvidska (h)ra(T(ilm.). 

baje, adv. (prim. bajati), luic v-i I)cifU, inic maii 
ja(lt, Jan., nk.; baje da, Lcvst. (SI. Spr.J. 

bajec, jca, m. = bajavec, C, M. 

bajen, ajna, utV/. \)\\\\)[\)\\A),(:ig.(T.);\(iC[C\\\-)a\[, 
bajni Klek, Zv.; — 2) miiltbifj, Z., C... 
reT. (?) 

bajeslovec, vca, m. bcr lljilltliolin^, Jan., nk.; 
prim. bajeslovje. 

bajc.sl9ven, vna, adj. tm)tl)OtO!Vid), Jan.. Cig. 
iT.), nk.; — češ. 

bajcsl9vje, n. bie 5!Kt)tI)Ploi]ie, .fan.. Cig.Cl'.), 
nk. ; — češ. 

bajcven, vna, adj, ^nilbcr : baje\ na moč bajil, 
Savr.(Let.). 

bajilen, tna. at//. ;Vlilber : bajilne pesni, ^flubcr- 
flCJiilinc, .SV .V. 

bajil9, »J. bn'5 ;^aubcriiiittcl, .Mur., ogr.-Valj. 
(Rad), Vyh.Št.; rabiti bajila /<}per bese in 
čarovnice, Savr.f l.ct.); — tiai ^^nubciUHnf, 
bie 'i^eubiuoriiiifi, Danj. - Mik., C. 

bajka, f. ba« ^JJidrd)eii, Z., I.jZv.; bie Wl)tl)e, 
ap.('T.). 

bajonet, m. vojaško hotialo, bn* ^i^ajomtet 

bajta, /. bi-^lM'rue .'Oiifie; drvarji v gozdu, pa- 
stirji v planinah imajo bajte \ začasna sta- 
novališča; nriiijelidc 3VUil)iihiitte, bic .Ucufd)c; 

— prim. it. baita. Mik.l h.t.i. 
bajtar, rja. m. ber ,Ueiijd)ler. 



bajtarica, /. bic .fteiiidilertn. 
hajtarstv9, n. ber Mciiidilcrftanb, Cig. 
bajtati, am, vb. impf. mit 'iJrettcrit unb 53altcn 

au?fteifcn, au^^.^mmern: -šterno, jez bajtati, 

bie Gifterne, bcn S^eid) jdjaleu, V-Cig. 
bajtica, /. dem. bajta. 
bajtnik, m. = bajtar, Jan. 
bajulja, /. nbajule" imenuje Stanko Vraz ne- 
kake otročje narodne pesmi, Pjk.(Crt. i3fj). 
bajiiljiti, im, i't. /m/>/. = grdo peti: pijanec 

bajulji, C. 
bak, intcrj. pfui! BlKr. 
bak, baka, m. berSR>ibbcr, ber Scitf)ommel, 

Danj.. ogr.- Valj. (Rad). 
bakalar, rja, m. ber ^>BaccaIauteu#, Cig. 
bakalar.stv9, n. ha^ 'iPaccalaureal, Cig. 
bakan, ana, m. bcr 5Bibbcr, Valj. (Rad.); — 

prim. bak. 
baketnik, m. ber fyac!e(jd)u!^, Cig. ; — prim. bakla. 
baker, kra, m. 'ifaž Sitpfer, Mur.. Cig., Jan., 

Cig.fT.), nk.; čisti b. ba^ 5cinf»Pfcv (®Cir» 

fllpicr), Cig.; ->- po drug. slov. jezikih, 
bakica, /. nam. bačica, BlKr.; — prim. bak. 
bakla, /. i) bie j^ndcl; junge, mit 'ipcd) iiber- 

ftridicnc 'i3irfe al« i^acki, Fr.- C; požigalna 

bakla, bie ^i>raubfarfcl , pogrebna bakla, bie 

lobevfarfct, Cig.; — 2) = kostenika, C. 
baklada, /. ber 5acfe(,ytg, Cig.. .fan., nk. 
baklanje, n. ba^ C^cftader, Cig. 
bakhir, rja, m. i) ber ^^acfclmadjcr , Z.; — 

2) = baklaš, Cig., Jan. 
baklaš, m. ber ^^irfcltrdger, SIS. 
baklati, am, vb. impf. i) ftort brcniicii, flammcn, 

fladeru, Cig., Jan.; — 2) mit cincm yid)t 

t}in^ unb l)cr fabren, Lašče - Levst.fRok.); — 

prim. nem. fadcln. 
baklon9.sec, sca, m. ber ^ndcltriigcr, Jan., nk. 
bakrač, m. fupferiicr ileffel, Mur., C; — tudi 

hs. ; iz tur., J)aH. 
bakrar, rja, m. bcr .Hupfcridimicb, Z. 
bakrarnica, /. bic Mupfcridmticbe, Z. 
bakrar.stvo, n. biv? .Miipfcridimiebiieuicrbc, Z. 
bakrast, adj. fiipicrar^ig, fiipferfdrbig, Z. 
bakr9n, adj. fupferii, .Slupfer = , Mur.. Cig., Jan., 

Cig.i '['.), nk.; bakrena ruda, biVo .SI llpfcrcrj, 

Cig. I I'.). 
bakrvna.st, adj. !iipfcrid)t, Cig.. Jan. 
bakrvncc, nca. »i. bie .Sliipfcrlaiiir, Z.; modri 

b., i:rj.(Min.); rdeči b., bilo ^Kotl)flipfercr,^, Krj. 

I Min.i. 
bakrenica, /'. boo Cieuientuiaficr (citic fiiptcr- 

biiltige Aliiifiilfi^it', ^-V- Lrj.fMin.r, \>a'S' 

.SUipfeniuiijer, .fes. 
bakrcnik, m. bii>^ .SUipfcrbeviitinnf, Z. 
bakrenina, /. bie .Sliipfcnimave, Z. 
bakrcnjc, n. bic iHntiipicniitil, Z. 
bakriti, im. vb. impf. liertiipteni, Z. 
bakrorč.stv9, ;i. bie ,Uitpfer|"ted)evei, (— šivo, 

Cig-'- 
bakrorez, rv/.a. nt. ber .Ullpfcrftid), Cig., 

.lan., nk. 
bakrorezec, zca. »1. ber .Uupfcrftcdjcr, Cig.. 

Jan., nk. 
bnkrorijzen, zna, ttt//. .Mitpferffed) : bakrorczna 

.šola, .Savr.f Let.). 



bakrorezje — balta 



11 



battica — bankir 



bakrorezje, «. = bakrorostvo, Jan. 
bakrov, jdj. ,^upfcr=: bakrova zelenica, bci^^ 

■iPernflriiii, O^r.. Ja>t. 
bakrovina, /. bic iliipfoviimavc, Jan. 
bakrovit, aiij. fupfcrlidltiil, Z. 
bala, /. i) bcr ^^allcii; b. platna; b. slame, 

Fr.-C; — 2) Wi niobilc 'ii^rautiiiit : balo 

peljajo; — ■() basi '•^pfvicniciu-^ra-o (stipa pcn- 

nata), Istrski Kras - Erj.( T.) ; — prim.il.balla, 

bev 'iBnIlcn. 
balada, /'. vrsta cpičnih pesmi, bic ^i^nltabc. 
balar, rja, »i. bcr ba'5 ^raiitflut in t>at^ f^ani^ 

bcž "6voiitigam'3 fiilirt, ^-'^ — prim. bala 2). 
balda, /. bicfcr 'ipriuicl, 3/»;-. ; bictcrStocf: birič 

z baklo, Z.; — pogl. balta. 
baldahin, m. ber Jragljimmcl, bcr "iMalbndiin, 

( — kin, Jan.). 
baJdina, /. = bakla, C. 
baleh, m. ein Dd)§ tiou bkij^flvaucr , faT)(cr 

(^arbc, Tolm. : — prim. kor.- nem. falch, Dd)§ 

»Du faljlcr (^arbc. 
balestra, /. bic 51rinbruft, C; — prim. it. ba- 

lestra. 
baleštrati, am, vb. imyf., pogl. baluštrati. 
balet, m. bcr S3iil)ncntan,^, bn^ 'iSallctt. 
baiha, /. balhasta (belkasta) krava, Tolm. - 

Krj.fTorb.); — prim. baleh, balhast. 
ba.\Y).&st, adj. trei^Iid), grau (posebno o živini), 

kor.- Štrek.(LjZv.) ; — prim.bav.falh = fal)l, 

Štrck.(LjZv.). 
bathlja, /. = balha. Polj. 
bali, interj, (balita, -e), !omm(t), Dol., .ŠY.;bali 

domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, 

Jurč.; tudi: bale, BlKr. 
balln, m. i) bic fleinc SiigcI im .*il'itgclfpicf, Z.; 

bcr tlcinc Spiclftcin, Z.; — 2) na balin ostrici 

koga, jemanbcm bic Jpaarc ganj fur,^ fdjcrcii, 

BlKr.; — prim. it. (dial.) ballino, nam. 

pallino. 
balincati, am, vb. impf. mit filtgclll (Sknitcu) 

Ipiclcit, Z., Ip., Prim. 
bališče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok. 
baliž, »z. = bala 2), Dol.; — prim. kor.- nem. 
vallas, vales, = bala 2); it. valigia, f^etlctjcil. 
balkon, m. bcr 33aItDn, 0>., nk. 
balog, m. Uicifjcr £id]§', Tolm. - Erj. (Torb.); 

gcficdtcr Cd)ž, Polj.; — prim. baleh, balha. 
baloh, »i. gro^er Saubbaufd), Fr., Ptuj- C; — 

prim. bala (?). 
bal9n, »i.bcrlLhtftballon, Cii^.. Jan., Cif^.fT.), nk. 
bal^nek, nka, m. dem. balon. Valj. (Rad). 
balotati, am, vb. impf. bummcž obcv UnrrC'? 

;^CUg rcbcit,. C, Z.; — prim. balovati. 
baiotavec, vca, m. bcr Sd}Uni$3cr, C 
balovati, iijem. vb. impf. fnjcin, )d)liiiibcn, Ull-' 

gcrciiiirljcitcn Borbringcn, C; p()antaiicrcit : 

bolnik v legarju baluje, C; = po noči raz- 
grajati, peti in pijančevati; vso noč so ba- 
iovali, BlKr. 

balovina, /. ba§ ^friemcngrag, (stipa pennata), 
Kras - Erj. (Torb.). 

balšica, /. neka hruška, Volče pri Tolmi)iu - 
Erj. (Torb.) ; — prim. balhast. 

balta, /. 1) bic ?(jt: živina gre pod balto = ko- 
ljejo živino, _;'i'^/).§^; baio 33eil bcr Čičen, Mik. 



(Et.); flcinc .?)anbajt, Svet.(Rok.), RlKr.;^^ 
.s^tamiitcrbcil, Cif;., Jan.; — 2) bcr ^^riigcl, 
bidcr Stod, Diet., Z. 

baltica, /. dem. balta, {(cillC i^flnbajt, .S7., AV. 

baltora, /. i) bcr .'pofcuIa|^, Dol., Št.; hlače 
na baltoro („bavtaro"), Valj.(Rad); — -) pl- 
baltore (baltre) , ha^ i^a[{\{)^x (na pr. pri 
svinjaku); — iz nem. ^-alltljor. 

balusati, šem, vb.impf.'^[a\\\iix\\,Mik.; — prim. 
balovati. 

baluštrati, am, vb. impf. luirrci? ^^lig fd})lid^^cn, 
(tudi: balo-, C bele-, .SY., Kr.; — prim. ba- 
lusati, balovati. 

balvan, m. i) bcr ^lHh', op;r.-Let.; — 2) bcr 
331111^11, Jan., C, Mik.; — ^) bcr i^lumpcn, 
Jan., yavr.-C.; bcr a31ocf (min.), Cig.(T.); 

— prim. bolvan. 

balvanstvo, n. bcr ©iJ^^Cltbicitft, Of^r. - Let. 
balzam, m. gost, močno dišeč .sok, bcr 'sBaljam. 
balzamar, rja, m. bcr ^alfonifriimcr, Cig. 
balzamov, adj. Imlfnmifd), "iBalinm, Cig. 
balzamovina, /. btvS 'i}3alfam{)Ol5, Jan. 
balzam, m. Dalm., — pogk balzam. 
bambus, m. hai ^-Bambužroljr, (bambusa arun- 

dinacea), Tuš.(R.). 
bambusov, adj. 56ambu§=: bambusove palice, 

Tuš.(R.). 
ban, m. bcr 33anu§: hrvatski ban, bcr 58. DOlt 

ilroaticn. 
bana, /. pogl. banja. 
banana, f. bic 'i^nitanc, (musa sapientum), 

Tuš.(RO. 
banda, /. bic 'ŠBanbc; pos. bic TOufifbanbe. 
bandera, /. = bandero, bic (^i^^^c; — tudi: 

bandera. 
banderast, adj. faI)itcitformig, Cig., Jan. 
banderaš, »;. bcr 3"'if)iH'ntrdgcr, -V«;-., Ja«., C. 
banderce, n. dem. bandero, btVo J^dl)nlcin, Cig., 

Jan.. Npes.-K. 
bandfren, rna, adj. ^Ql)ncn , Cig., Jan. 
banderica, /. dem. bandera. 
banderišče, );. bic '^•al)iicuftangc, Jan., DZ. 
bandfrnik, m. bcr 5\-al)ticntrdgcr, Cig. 
bandero, n. bic ^mljiic, bic J\-laggc; b. spustiti, 

bic (^-aljnc [trcid)Cll, Cig.; pl. bandera; — prim. 

it. bandiera, nem. biVŽ i^aiuicr. 
banderon9sen, sna, adj. flaggcntragcnb, — sna 

ladija, ba'? (Šdaggcnjd)iff, O'^'-., Jan. 
banderski, adj. (Vlnggcn , Cig. 
bangar, rja, m. bic jtl)iirj)fo[tC, (nav. banger); 

— prim. vanger. 

banica, /". bic^-rnit bcž ^i^anU'o, Z., Valj. (Rad). 
banja, /. ciii laiigriiiibcS (^^cfiifj lunt 5^ottd)cr- 

arbcit, bic ilntimc, V.-Cig., Jan.., Št.; — (nav, 

bana; iz nem. 3Baimc.) 
banjica, /. dem. banja. Št. 
banjka, /. i) dem. banja. Polj.; — 2) cin plattcž 

Jragfai^ fiir (Vliiffigfcitcn, C, Dol.; dve banjki 

vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč. 
banka, /. i) bic il3anf (cin ©clbinftitnt), Mur., 

Cig., Jan., nk; — 2) bic ^.BantnotC, Mur., 

stara banka. Št. 
banket, m. slovesen obed, ba'3 'šBantctt. 
banketen, tna, iHiV;. 'sBnntctt :,banketno vino, hA-. 
bankir, rja, m. bcr 'i^anqnicr, Cig., Jan., nk. 



bankovec — bar^d 



- 12 - 



bartk — barli 



bankovec, vca, m. bic ^Santnotc. 
bankoven, vna. adj. "i3anf : bankcnna delnica, 

bic "i^antattie, Cii^.rT.j. 
bankovka. /. Jau.. popi. bankovec. 
bankovstvo, n. baž "sBantliicicn, f-V^'. 
bankrot, m. bcr 'iPantcrint, t^a^ ^^allimcnt, 0>.. 

•lan., lik. 
bankrotnik, wi. bcu "i^autcrotticrcr, C/>. 
banovanje, ». bic ^Jlueubunfl boi? 'i3auu?aintC'?, 

bic '-bamtC'f)crricf)aft, M- 
banovati, ujem, vb. impf. 'i8anU'3 jcin, Mik: 
banovina, /. baž^ Dont 'iBanu^ icflicrtc i!Qiib, 

baž "Banat, >ik. 
banski, adj. '!&anaU, Ci^., Jan., nk.; b. stol, 

bic "-Baunltafcl, O;,'., nk. 
banstvo, u. bic '"^aitufMinivbc, nk. 
bant9Č, m. bcr 'SBailClfan, /W Gradom (v Ro- 

diški ^upij — Erj.fTorb.J. 
bantovati, iijcm, vb. itnpf. = žaliti, ogr.-Valj. 

fRadj; (bantuvati, C); — prim.magv.bantani, 

Mik. (Et.j. 
bar, m. bcr ftolbcn^iric, (setaria italica). Hlad. 

(Rok.), Tuš.fBj., Kr. 
bar, adv. = vsaj, tueuiflftcn^, Danj., viliŠt.. 

ogr.; ako ne curi, bar kaplja, C; — prim. 

tur, bari, mag}-, bar, Mik.fEt.). 
bara,/, bcr Sumpf, bcr TOoraft, Z., ?»/<-.; mlake 

in bare, Erj.flib.xp.); — prim. barje; hs.bara, 

bic ''^fiite. 
baraka, /. bic ^^aracfc; — prim. koliba, bajta. 
baranje, n. hd^ J^flcn; — prim. barati. 
barant, m. = kup: b. skleniti, Npes. - Sclicin. 
barantač, m. = kupec, kupčevavcc. 
barantanje, n. = kupčevanje. 
barantati, am, vb. impf. kiipčevati; b. z žitom, 

s kožami; — prim. baratati. 
barantija, n. = kupčija. 
barantavec, vca, m. = barantač. 
baratati, tam, vb. impf. i) = barantati, Miir.. 

Lcvst.fRok.j; — 2) baratati, ačem = ravnati, 

umflC()Cn, Dcrfaljrcn, .V«;-.; jednako baračc se 

s krščanstvom, ogr. -\'alj.(RadJ; — iz it. ba- 

rattare, tQuicf)Cn. 

1. barati, am, vb. impf. in /'/. frac^cn. 

2. barati, am, vb. impf. mit (Kifjciu iBJoiicr ab- 
britl)cn: b. kokoši, svinjc,.U//c..SY. ; barani ječ- 
men = 'DJJnlfi, Hip.fOrb.j; — menda nam. 
obarjati; prim. obariti, variti. 

barbar, m. surov, neomikan človek, bcr33avbar. 
barbarizem, zrna, m. bcr ^i^orbarieiiiu^, O^'.. 

./an., C.ip.rr.j, II k, 
barbarski, adj. barbnri)d), ''i^arbarcii , Mm:, nk. 
barbarstvp, ;;. bic ^i^orbarci, Cig.rT.j, nk. 
barčcn, čna. adj. -_. barek, .Mik. 
b.-irčica, /. dem. barka. 
bard, »1. starokeltski pevec, bcr ''iioibc, 0'^'., 

./an. 
barda, /.neka sekira, C, <)pr.-\'alj.(Rad); ~ 

prim. srvn. barte, kor. - nem. partn, /. firpftc^ 

.'Oocfmciicr. 
hardovski, adj. 'i^arbCM : bardovsko petje, ^V;,'. 
bar9d, »1. 1) pust in nerodovit svet. Malliiiijc 

(Kias)-Erj.(Tnrb.): — 2) cittc 2llllUiipf(illi,\C, 

Ravn.-C; bic tUCiftc Sccrojc (nvmpliaca 

albn), Titš.iR.), .Mcdv.tRok.j. 



barek, adj. indecl., pogl. bari k. 

barhan, m., Cig., pogl. barhant. 

barhant, »i. neka tkanina, bcr 'i8ard)Cnt ; (par- 
hant, Giits., barhent, Jan.}. 

barhantast, adj. barcfteiitcn. 

barhantar, rja, m. bcr 'i8arct)cnttpeber, Cig. 

barhantcn, adj. "^ard)cnt'. 

barhantov, adj. = barhantast. 

i.barigla,/. 1) i)a^ '^ni\iia\^, ba^ iicigel: v ba- 
riglah, ki so razne velikosti, se vino pre- 
važa, Kr., jvihŠt.; — 2) = piitrih, SlGor.; 
bic Scinflaidje, Mur.; — prim. it. barile. ^ 

2. barigla, /. = berigla (ftniittcij, Mur., v{hŠt. 

bariglar, rja, m. sodar, ki barigle dela, C. 

bariglica, /. dem. barigla; 1) majhna barigla, 
Kr., jvyliŠt.; — 2) majhen putrih, ha^ Soanb- 
fiif^d)cn, .Štrek., Kras; Je gosko pojedel, IJa- 
riglico 'zpil, Vod.(PeSi); "baž SKcinfldjdjdjen, 
Mur., Slom. 

barij, m. "Ha^ 'iBorilim (chem.), Cig.fT.j. 

barik, adj. indecl. (iiftcrn: b. česa, Guts., Cig., 
\pes. - Schcin.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni 
b. iti, cr f)at tcinc i'uft ^u. cjcf)cn, SlGradcc; 
tudi: barek, Guts.; — menda iz nem. bcgicrig, 
Mik.fEt.). 

barikada, /. nanošena zagrada v ulici, bic 
•i^arricabc, Cig., nk. 

barii, m. majhen sodček, držeč 6 — i 3 bokalov, 
(biirill DlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, 
držeč I —2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, 
BlKr., DSv. 

barila, /. = barigla 1), BlKr. 

bariiček, čka, m. dan. barilec, .S7. 

barilec, tca, m. "itd^ ."oaiibfdv^djcn , C, .Š7., 
BlKr. 

barit, m. bcr 33anit, bcr 2d)UicripatI), Cig.(T.). 

barjan, ana, m. bcr ilJoraftbcTOOtincr, Lcvst. 
(Močv.), nk. 

barje, n. bcr iltoraft, bcr Suinpf, Cig.(T.),Sov., 
nk., Ig. 

barjevec, vca, m. ba» Sumpfcrj, Erj.f.Min.). 

barka, /. = ladja; — prim. it. barca. 

barkan, m. = barhant, .fan.; — prim. srvn. 
barkan. Mik. 

barkar, rja, m. = mornar, Mur., Cig. 

barkica, /. Mur., pogl. barčica. 

barkolom, loma, »i. = ladjelom, nk. 

barkostaja, /. = pristanišče, ./an., nk. 

barkoton, m. bic Walccrc, <>b Dravi- C; flrofjc^ 
Alll)'>ii1lifi, z.; — iz it. barchettone (r). 

barkoviinjc, n. bo^ JvratUi)clii, .*/• 

barkovati, iljem, vb. impf. friUid)cht, forjdicii, 
Z.. .M.; — prim. barati. 

barlati, am, vb. impf. fid) ,yi id)Qffcit luadlCll, 
JilKi: 

barli, in. pl. bcr 3d)Cr,^, 1'.- Cig; barle pri- 
povedovati. Iccrc^ ;V'"i1 fr,vil)lcn, Z.: na barle, 
in bcii l.a([ l)iiiciu, iiio 'iAlauc, Zv., BlKr.: 
na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle 
življenje vagati, Jap.fPrid.); ne prodam na 
bnrie = na same besede, brez druge trd- 
nobe, Iajšcc - Levst.(Rok.); priče ne gredo 
na barle (t. j. brez poziva od sodišča). }fo- 
kronng; — morda od it. parlare, jprcd)Ctt, 
Lcvst. (Rok.). 



bar9ka — barvil9 



- 13 - 



barviten — basnosl9ven 



baryka, /. Me ''^Hn'viicfc : ~ prim. it. parrucca. 
bar^kar, arja. m. i^ci" ''l.H'iiiicfoilliini.1)CV, Cii:..Jan. 
bar()karica, /. tiio '|.Hn'VUcfenmadicviu, Oy. 
bar^karstvp, u. bic 'i^enuctfiunacliiTCi, C;>. 
barometer, tra, m. bili? "iVivometcr ; dvokraki b., 

ba? ."ocberbaroiiiotci, Scii.'I-'i-{.j. 
barometrski, c^Jj. baroiiictiijdl. 
baryn, vi. bcr *i8avon, t>cv (yrcif)err. 
bar^nčuk, čka, m. Jem. baron; boter baron- 

ček, Jure. 
baronesa, /. bic 53aronc)ic. 
barpnica, /. bic ^Bnronin, bic grcifrau, Mur.. 

Cif;., Jan., nk. 
baronija, /. Cig., pogl. baronstvo. 
baroninja, /. = baronica, 
bar^niti, vb. inipf. baronificrcn, CifC. 
bar()nka, /. = baronica, Cif^., Jan. 
bar^novka, /. bic ''^oronin. 
bar9nski, adj. Jvvctbcrni', freibcrrlicf). 
bar9nstvo, n. bic Jvrcil)en"nn.nirbc. 
barorkla, /. bic Spiclfuget, „lesena krogla v 

\s,ro^ , Banjščice - Erj.fTorb.).; — morda iz it. 

pallottola, ilugcl. 
barorklati, am, vb. impf. mit Sitgcln ipicfcit, 

igrati z barorklami, Banjščice -Erj.fTorb.j. 
barovec, vca, m. kaša iz bara. bcr (S"Cnd)brei, 

Jan. 
baršun, m. bcr Sailtiitct, Mur.. Mik.; — tudi 

hs. ; prim. magv. barsonv. 
baršunast, adj. Sammet-, iammtartin, •'^'^"• 
baršunat, ata, adj. = baršunast, Mur.. Jan. 
baršunov, adj. jamnitctt, nk. 
baršunski, adj. = baršunov. Mik. 
bart, m. = -krat, sttial; — prim. srvn. ein 

tart. Mik. 
bartolščica, /. neka hruška, Valj. (Rad). 
barusa, /. bo§ 'iBarttiaar, Mur.. Cig.. .lan.; 

pl. baruse, bcr 33ait, Mur.. Danj.. SlGor.; 

— prim. ruše. 
barusač, m. bcr Qh"Df3bart, Mur., Cig., Mik. 
barusast, adj. bdrtig, Mur., Cig., SlGor. 
barusnik, m. = barusač, M. 
barusnjak, m. = barusač, C. 
bar\'a, /. bic j^arbe, Cig., Jan., nk.; žive bar\'e, 

t)Dd)f arben , Cig. ; ban-e ubrati , colorieren , 

Cig. (T.); — prim. češ. bar\-a; iz nem. 
barvanje, n. ba§ gdrbcn, Cig., nk. 
bar\'ar, rja, m. bcr jViilbcr, Cig., Jan., nk. 
barvarica, /. bic ^'''^'"^rin, Cig., Jan. 
barvarija, /. = barvarsr\o, Cig.. Jan. 
barvarnica, /. bic ^(irbcrlfcrfftdttc, Cig. 
barvarski, adj. ^arbn-, Cig., Jan. 
barvarstvo, n. bas ^drbergetrcrbe, bie f^arbem, 

barvast, adj. farbig, Cig., Znid. 

barvati, am, vb. impf. fdtbcn, Cig., Jan., nk.; 

rdeče, črno. b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; 

b. se, fid) )d)minfcn, Cig. 
barven, vna, adj. jyarben=; barvni čut, bcr 

pvarbenfinn, barvna slepota, bic ^^orbciiblitib' 

l)cit, barvni odklon, bic d)romatiidic '^Ib^ 

tt)cicf)ung, Znid.; farbig, d)romQtiidi, Žnid. 
barvilo, n, ha^ ^(irbcmittcl , bcr gdrbcftoff, 

Cig., Jan.; ba^ '•pigment, Cig., ,Jan., Cig.fT.j, 

Erj. (Som.). 



barviten, tna. adj. fiirbcilb: barvilna moč, bic 
(^•dvbcfvaft, Žnid.; barvilna prst, bic Jvarb' 
crbc; barvilni izlečki, JvdvbCCilractC, DZ. 

barvina, /. bcv Jvarbciiftott, Cig. 

barvitost, /. hm (iolorit, Jan. 

barvnica, /. i) bic 5f>vbcnmuid)c(, Jan.; — 
2) zemlja b. = barvilna zemlja, Cig. 

barvnik, m. tai' A'rtvbciifdftdion, Cig., C. 

barvomer, mčra, m. bcr ?vavbcnillC)')Cr, Cig.(T.). 

barvotisk, m. bcr Jvarbcnbviict, Cig., Jan. 

barvovit, adj. farbcurcidi, Vest. 

barvoznanec, nca, wi. bcr JvfTbcnfunbigc, Cig. 

baržun, m. Guts., Mur., C, Valj.fRadj, pogl. 
baršun. 

bas, »J. i) bie ^ai^jftimmc, bcr 'i8nf§; debeli 
bas, bcr Oirofebaf'^, glavni b., bcr Sontrabaj'?, 
mali b., ba5 ^-Baffetdicn, (-ig;— 2) bie 'i^ai?= 
geige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, 
'PreL 

basač, m. bcr ^^Htdcr, C.ig., Jan. 

basalen, Ina, adj. jum Stopfcil, ^abctt bicitcnb, 
Cig. 

basatnik, m. bie StDpfftangc ber ll^tlilcr, Z.; 
ber ^!}>arfftLirf, Cig.; bcr Se^folben (pri topovih), 
V.-Cig.; cin SScrf^eug sumStopfenbcr3Biir)tc, 
Štrek. 

basalo, n. citt SSerfjcug gum Stopfen: ber 
■ijjfeifcnftopfcr, Cig.; "i^ii iiabcitiertjcug, Cig. 

basanje, n. ba§ Stopfen; baž Sabcn (činel 
OkMucl)re'5). 

basar, rja. m. bcr ^aflgcigcr, Cig., Jan. 

basati, bašem. vb. impf. l)inein)tOpfcn; v žepe si 
kaj b.; iiollftopfeii ; koš, trebuh b.: lobcn (cill 
©cineliri, puško b.; b. se kam, fid) irgcnb= 
n.ipf)in brdngcn; — prim. nem. fafjcn, Levst. 
(Rok.). 

basek, ska, m. dem. bas, ba5 ^Bafjcttc^en, Cig., 
Jan. 

basem, smi, /. = basen. Diet., C, Ro\.-Kres. 

basen, sni,/, i ) einc crbid)tctc @r,vil)lung, etlnaž 
(Srbid)tetC5; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. 
(Post./; basni, Ja&eln, Dalm.; — 2) bic '^abci 
(al§ i}itcraturgattunqt, Mur., Cig., Jan., Cig. 
(T.), nk. 

basenca, f. dem. basen; (basemca, \'alj. 
JRadJ). ■ 

basenka, /. dem. basen, Mur. 

basenski, adj. ^ahcl- , \abcii)a^t, Cig., Jan.; 
b. svet, bic gabellDClt, Jan. 

basilo, n. bic i^abiing (5. ^. cineš Sd)ic)V 
geivef)rce), Cig., DZ. 

basist, m. bcr ^Baffift. 

basivo, n. = basilo, Jan. 

basna, /. = basen i), Mur., Cig., Jan., C, 
Trub.; prazne basne, jv^liSt. 

basnar, rja, m. i) bcr JabcUjanl, (basmar, C); 
— 2) bcr gabelbic^ter, Cig., Jan.; pogl. basno- 
pisec. 

basnarstvo, n. bic f^abelei, Cig. 

basnati, am, vb. impf. (SrbiditctcS crjatjleii, fa-- 
bcln: to babe basnajo, ^'I'^/:,$^ 

basnopisec, sca, m. bcr ^abclbic^tcr , Jan., 
Cig.rT.j. 

basnosl^ven, vna, adj., Cig., Jan.; pogl. baje- 
sloven. 



basnosl9VJe — baterijski 



14 — 



batevce — bazilisk 



basnosl9vje, h. i) bie {Vabclfcf)rc, Jati.; — 

2) 0"_ir.. Jan., pos}. ba)csk)vje. 
basnovati, ujcm, vb. impf. fabclll, Jan., nk. 
basnovit, aJj. fabclrcic^, C;^. ; basnoviti iztok, 

Sl\. 
basulja, /. rt)ciblicf)e§ 'iDJa)tjcf)iticin, .U//r., Z.. 

I,iXv.. Gor. 
basuljec, Ijca. >H.mannli(^cš5Ra)tjd)tt)cin,.^/..Z.. 

Gor. 
basov, aJj. ^Saiš=: hasova struna, Ci^. 
bas, aJv. fjciabc, juft: baš denes, bas tod Je 

prišel, Levst.fSauk); Iščimo si pomočnika, 

Zdaj je sila baš velika, Vod.CPes.j; ne more 
. se baš trditi, mmi faiiii niriit flcrabc bcIiaiHJtcn, 

LjZv.; — allcrbillfl^: baš ko bi glave ne 

imel, \a, tucnii er fein ialcnt pttc! Mima 
Peč (Dol.); — burd)au5, Ptuj - CaffVcst.J; 
baš nič, Levst.(Nauk). 

basa, e, m. = paša, Ci^., Jan.. Spes.; — 
iz tur. 

baška, /. bic .Viirtciitaidie, Cig., Gor. - M. ; — 
pri m. nem. ^Satjacf, C 

bašti, adi'. = baš, Mik., i>yhšt. - C; bašti bi 
bilo dobro, frcilic^ ludre cž gut , Pohl. 
(Gram.); o bašti ne!= o seveda ne! (iro- 
nično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — 
Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi bašte: 
baštc je je škoda. Jure.; a če pojdeš pit. 
ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj 
neumne in pijane, Jiirč.; bašte slabo bi bilo, 
ko bi me ti ne ugnal v kozji rog. Koder 
I Marjetica] ; prim. Cv. X. 4). 

baštlja, /. bic 'Caftci, Cig.. Jan. 

1. bastati, am. i'^. itnpf. haš llntcvl)ols jdiccfcn: 
hosto baštati, \'.-Cig.; = butarice (it. „fa- 
scetti") delati. 

2. baštati se, a se, i'. impf. bašta se mi = ljubi 
se mi, Jan., .\6tr.; — iz it. bastare, f)in= 
rci(^en, C 

bat, »J. i) bcr .Vlolbcit, Mur., Cig.. Jan.. Sen. 
(Pix-); bcr itolbcnftorf, bic ilculc, C; Pri- 
pravil je že meč 'no bat, Omamil je je z 
batom vse, Danj.; baš Sccptcr, kraljevi b., 
Mur.; b. i kraljestvo, kajk. -Valj.fRadj; z 
batom živeti, aiif fliofjcm Jviifjc Icbcil, C; — 
2) bcr .'OPl,^}d)Iaflcl, bcr ,'OPl,iliaiuiitcr, Diet., 
Cig.,jy{li^t.; — O bcr J^rud)ttcilbcii, koruzni 
b.. C.; biit, Valj.fRadj; — prim. bet. 

batalija,/. Cig., pogl. bitka, bitva; (it.battaglia). 

bataljon, m. oddelek vojaštva, bO'? 'sBatailloit. 

bataljonski, adj. i^atnidoiie . 

batast, adj. folbcuformifl, folbid)t, Cig., Jan. ; — 
prim. betast. 

batati, am, vb. impf. jd)laflcn, prilflcln, Mur.; 
(tudi hs.). 

batec, tca, m. dem. bat; flcincr .'oo(,S)■d)lt^c^cl, 
Diet., C.; bobnarski b., bcr IromniCljd)IOi1cl, 
Cig.; bcr Tctirtclbiiimiicr, Cig. 

batck, tka, »1. dem. bat: bic .HllOJpC mi 'i^iiumcil, 
bic 'iHluinciifitPJpc, C. 

batLi.tla, »I. :^ čoln, Dalm.; prim. it.battello. 

baterija,/, oddelek topništva, bic ^i^attcric; — 
inagnctska b., iililililCtijdKv Worta,yit, b. \ 
koritu, bcr Trofloppiirat, Cig.' I.j. 

baterijski, adj. 'i^altcric . 



batevce, n. = betevce : prav malo (kake reči), 
Cemšen ik (Gor.j. 

bati se, bojim se, vb. impf. j^rurdit f)Qben, 
fiirc^tcn; b. se koga, česa. jcmanbcn, ctiuaš 
furd)tcn; bojim se, da bo jutri deževalo, bo- 
jim se, da bi jutri ne deževalo, id) fiird)tc, 
baf^ ii morgcn rcflnc; bojim se, da se mu 
bo. da se mu ne bi kaj pripetilo, id) furd)tc 
baj^ ilim cttna^ .^iiftORC; jaz se ne bojim, da 
bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; 
■i^cbcnfcn trogeit, furd)tcn: Z roko migni, ak" 
bojiš se govorit", Preš.; on se boji tudi naj- 
manjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za 
koga, um ^enianbcn fiirditcn, bcjorgtfcin; fid) 
idicucn, Sdicu l}abcn, bati se dela, arbciti? 
idicu icin. 

batic, m. = batec, Habd.-Mik.kajk.- Valj.fRadj. 

batica, /., pogl. betica. 

batina, /. bcr "^^ritcicl, bcr Stod, Mur., Jan.; 
dobil je batine, cr I)Qt ^^iriigcl bcfontiucn, 
jv^hSt., Dol.; — hs. 

batist, m. neko tenko platno, bcr 'Satift. 

batistast, adj. batiftcn. 

baton9sec, sca, m. i) bcr .<^ olbcntrdger, Cig.; 

— 2) bcr i^euleutafcr, Cig. 

bator9Žec, žca, m. — žci, fcultjornige ftleinfcifer, 

Cig. 
batritelj, tn. bcr'i)(ufmuntcrcr, kajk.-Valj.fRad). 
batriti, im, vb. impf. oilfmuiltcrit, troftcn, ogr. - 

C, (od magv. bator, hraber, Dan.j. 
batriven, vna, adj. i) bclicr^t, mutl)ig, C, ogr.- 

Let. ; — 2) troftlid), ogr. - M. 
batriveti, im, vb. impf.^ batriviti, ogr. -Valj. 

(Rad). 
batrivitelj. »1. bcr Triiftcr, ogr. -M. 
batriviteljica, /. bic iroitcriit, ogr. - M. 
batriviti, im, vb. impf. aufmuntcrii, trijftcn, 

Mcg., ogr. -M., C. 
batrivnost, /. i) bic '!Bcbcrstf)Cit, Valj. f Rad), 

— 2) bic 2id)crl)cit, ogr. -Valj.fRadj. 
bavbav, m. bcr 'Kauumu. 

bavec, vca, m. bcr 55?auiriau: bavcc gre po 

tebe ! (tako otroke strašijo), St. 
baviti se, im se, vb. impf. i) fid) mit choo^ 

bcidliiftigcu, fid) abgcbcii, nk.; b. se s pesmami; 

Prip. - Mik.: malo se baviti z ljudmi. Jure.: 

— 2) = muditi se. Jan. 
bavkač, m. bcr "KaiUiniil, Valj.fRadj. 
bavkati, kam, čem, vb. impf. biiffcit, bcllcn, 

Cig., \'rt.; pes bavče, jv^hSt. 
bavkniti, nem, vb. pf. eincil 'iPcllaiit UOIi fid) • 

gcbcit, Cig. 
bavtara, /. (.V^'. ; hlače na bavtaro, Valj.(Rad); 

pogl. baltora. 
baza,/. = p<»časnež, Cemienik: — prim. bezati. 
bazalt, »I. bcr "sbafolt (min.). 
bazan, »1. Cig., pogl. fazan, 
bazar, ra. »1. senjmišče, pr(»dajališče, bcr^i^i^ar, 

Jan., nk. 

1, bazilika, /. ba'S 'i^afilicntraut (ocvmum basi- 
licinn), Cig., Jan., Tuš.fR.). 

2. bazilika, /. bic "sHafilico (čine 9lrt Mirdjc). 
bazje, n. - bezgo\je, Re^. - Baud. 
bazilisk. m. bcr ^^afili*[; amerikanski b., bcr 

.VaubcnbafiliiJt (basiliscus mitratus), F.rj.fŽ.). 



buzniti — bpč 



— 15 — 



bičati — bedi^nj 



bazniti, nem, vb. pf. ftupfcn, ftofeeit, C; angel 
ga v stran bazne ino ga ie zbudil, Ravn.; 
aufrCflCU: angelova prikazen je nič prav ne 
bazne. 7uji'm.; — prim. bezati. 

1. baza, /. tiio 'iM, bic Spvtc; vsake baze, allcv 
Ici; bic ^{acc: živina dijbre baze, Z.; — prim. 
nem, '^•a)(l. 

2. baza,/, cin tcvraijcnfovmiflcv 'i8?oiiuiavtcutt)Cil, 
(„kar je leha pri njivah, je baza pri bre,>nih 
vinogradih"), Ip. 

bažati se, am se. vb. impf. «oii glcidier Giattiuu^ 
jcin: b. se s čim, Mur., Cig.; — prim. i. baza. 

bazilika,/. = prežilika, Strck. 

bažol, m. = tižol, Tiiš.fB.J. 

baž^Ia, /. ^ fižol, C. 

bčfla, /. bie '©iene, Mur., Cig., Jan., nk.; — 
išči sem spadajočih besed pod čebel-. 

bdeti, im, vb. impf. -= bedeti. 

bgba, /. i) bummcr, einfalticicr *i).1icnfrf); — 
2) bie 'ilJJcmmc, Cig., M.; — prim. hs. beba 
= otrok (v otročjem govoru). 

bebarija, /. bie ^3lUicrnt)cit, Cig. 

bfbast, adj. tolpclI)aft, bumili. 

bebati, am, r/?. ;»!/?/. imncuftdnbUd) roben, („de- 
belo, nerazumno govoriti"), C; — prim. 
stsl. btbati. 

bfbček, čka, m. dem. bebec, M. 

bfbčica, /. dem. bebka, 3/. 

b^bec, bca, m. ber JiJlpcl, bet 'Jropf; bebca 
delati iz koga, jemanbcn §um '"Jtarreit Ijabeii, 
tliinfeln, Jan.; za bebca koga imeti, ,ynu 
^Bcften l}aben, Lašče - Levst. (Rok.). 

beber, bra, m. = bober, Meg. - Mik., C 

bfbež, m. = bebec, Cig., Glas. 

bfbica, /. dem. beba, Z. 

b^biti, im. vb. impf. i) bumiit mari)eit, (jg.: 
b. se, fid) albern bctragcn, Cig.; — 2) eincm 
ciii ^lenbiucr! Bonnačfien, itjn uberti3lpelu , 
Cig., C. 

b^bka, /. dem. beba, aniic 'Duivrin, Mm: 

bfbkati, am, vb. impf. jum "i^cftcii Ijabeit, Cig. 

bebljati, am, vb.impf.iallm, Cig.; unoer[tanblid) 
ipl"ed)en, Levst. (Rok.); — prim. bebati. 

bfbstvo, n. ber i^tbbfinn, bie ^ummljcit, C. 

b^bščina, /. = bebst^o, Ravn. - C. 

becati, am, vb. impf.^ l'tupfen, Jan.; mit bom 
2fUfee ftofedl, Cig., Šol., C; konj, krava beca, 
Z., Gor. 

beckati, am, vb. impf. ftupfeit, ftod)evii, [tid)clli ; 
po zobeh b., in bcn ^^'jncn ftDd)ent; — prim. 
becati. 

becniti, becnem, bacnem, vb. pf. [tupfeit, 
ftofjen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — 
prim. becati, bacniti. 

i.beč, a, m. i) sod, držeč do deset kvinčev 
(600 bokalov). Bilje pri Gorici-Erj.fTorb.J; 
— 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira 
iz tal, ter da ne bi mogla drugam odte- 
kati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kame- 
njem, Lašče -Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni 
b., ber Sd)opfbruniten, V.-Cig.; — prim. boč. 

2. bf č, m. čine tleine 9JJiinsc, C, Mik., Istra, 
Rei.-C; ber ^^fcnnig, Krelj; do zadnjega 
„bieča", dol\no pismo i^ leta lOftO.-Let. 
i8H~, 3i4\ — prim. it. bezzo. 



brcati, bečim, vb. impf. blodcn (o ovcah), Trub. 
(Post.); fdireien, pldrren, M.. BIKr.; otrok 
beči , _;')'7/i^7. ; trenjen (o jelenu), Cig.; — 
prim. bekati. 

bcček, čka, m. dem. i. beč, ba§ ^-dlMuMI, (^ig.; 
sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, 
Ip.-Erj.(Torb.J; (beček, ba)) iBierfilfj, \'alj. 
IRadj). 

bečela, /. =^ bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. 
(Zb. sp.J. 

bečka, /. = kad, čeber, C.; — prim. bečva. 

btčva, /. i) bač' (Viii-\ '^i'-' 2fil"C, Cig., C; 
(1000 klgr.), DZ.; — 2) bei 'i^ottii.i), ./an.; 
— prim. bačva. 

becvar, rja, m. ber 33ijttdier, Jan. 

bečvarina, f. bie 3^onneniiebiir, bie 'Xonnen= 
ijelber, DŽ. 

bečvarstvo, n. bač' i^ijttdjergenjeibe, Jan. 

bečvica, /. dem. bečva, C. 

beda, /. bae- (Sienb, Ja)i., Cig. (T.), nk.; — iz 
drug. slov. jezikov. 

bedača, /. cin buniinc^ ilnnb, Mur., Cig., Mik. 

bedaček, čka, m. dem. bedak. Valj., (Rad). 

bedačija, /. bie 'H)orlieit, Mur., Cig., Jan. 

bedak, m. ber Sunuufopf ; ti bedak ti! bedake 
delati^ iz koga, j;cnianben jiim "iBeUen baben, 
jv{hSt.; bedaka, kaj si je izmislil I Mik.; za be- 
daka koga kam pošiljati, n. p. po polževe krvi, 
Xavr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren. Dan. 

bedakast, adj. buntin, nftrrijd). 

bedakati, am, vb. impf. b. koga, jcninnben 
,Vnn ^^eftcn l)alten, BIKr. 

bedarija, /. bie Jbor()eit, bie 5carretci; pustne 
bedarije, Slom.-C. 

bedariti, im, vb. impf. bnmm reben D. ()anbeln, 
C, z. 

bfdast, adj. tbiiridlt, bnmm; bedasto govoriti. 

bedast9Ča, m. bie 2l)itrt)eit, bie Snmmljeit, C, 
BIKr.. kajk.-Valj.(Rad). nk. 

bedast9Čiti, im, i'i'./w!//.einen Unfinn reben, 5/.V. 

bedaštvo, n. bicJljorljcit, bie 3)umml)cit, Mur., 
Cig., Jan. 

bed^čen, čna, adj. liiad)fam, C. 

bed^cnost, /. bie 3Bad)iamfcit, C. 

beden, dna, adj. elcnb, arnifeliij, Jan., Cig.(T.), 
nk.; — prim. beda. 

beden, dna, m. =^ bedenj, Cig., Jan., Valj,- 
(Rad.). 

bedenčast, adj. poln bedencev, Gor. 

bedenec, nca, m. tia.i ;pit';bliiyd)cn, bav 5Kim= 
meri, Cig., Dol., Gor.; črni b., bie ^Branb = 
blatter, Cig., C; — morda nam. bodenec (?). 

bedenica, /. bie "Jcarcifle, (narcissus poeticus), 
Rodik-Erj. (Torb.), Trst. (Glas.). 

bedenj, dnja, m. i) ber 'Soitid), Cig., Jan., DZ., 
Levst. (Sank); bie SfiJeinfnfc, Cig., C; grozdje 
vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Grb.); 
velika lesena posoda (kad), ki je vendar 
manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) bie 
^^ntte, Istr.-C; — 3) I)ol)ter 'i3aumftamm, 
Mur., \'.-Cig., Jan., C, Levst. (Nauk) ; v. 
bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (X. 
kol.); cin ,yim'iyieneni"tod au«flelibl)Iter^Sanm= 
\tci\mn, Ilabd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo 
namesto panjev, Levst. (Bč.); I)0^ler 93aum= 



bedenje — beganje 



— 16 — 



begati — bekiniti 



ftamm alo^runncneinfoffung, ogr.-C, SlGor,; 

— boč' ^auni)d)iff ,V ^. bei bcr Srf)iftiniiljlc, l'.- 

Cifc.; tudi bčilenj. Valj. (Rad j; — iz nem.; 

prim. st\n. butinna, snu. biitc, biiten. Mik. 

(F.t.) 
bedenje, n. bod ©arficn. 
bedeti. im, vh. impf. voad) jciu, tr»ad)cn: vso 

noi. smo bedeli. 
bedljiv, iva, adj. iracfliam, C; — bedljivo 

spanje, luiufit; untcrbrocf)cncr Sdilof, bcr !pal[i= 

Utlnf, /-V. - C. 
bedljivost, /. bic ©acfijamfeit, C 
bednač, m.bidcv: Sc^cit ^olj, Valj.fRad); — 

prim. beden. 
bcdnar, arja, m. = bednjar, Jan.. BlKr. 
bednica, /. O'"-., .Jan., pogl. beznica. 
bednjača, /. fjohlcv 'iBaumnamm, C. 
bednjar, rja. m. bcr '^Ottdier, Cif;.. C. 
bcdnjarski, adj. 'ibtittdicrs C.ig. 
btdnjast, asta, adj. I)Ollt (DOn ^aumcit), C. 
bedno, n. 1) = bedenj i), C; — 2) = bedenj 2), 

SlGor. - Zora. 
bedra, /. = bedro. Z., Dalnu. Št., ogr.-\'alj. 

(Radj. 
bedrast, adj. groRJdienfclifl, Mnr. 
bedrat, ata, adj. grpfjjdicntclifl, Clg.. Jan. 
bedrati, am, vb.hnpf. lal)m flel)Cn, Cig.; o pa- 
lici sključen bedra. Levst.^Zb. sp.J. 
bedrce, n.dcm. bedro, ba* Sd)cn!cld)en ; gosje 

b.. bic 0an?tcule: pl. bedrca, Dol. 
bedrfsce, n. = bedrce, Jure. 
bedrf nec, nca. m. bie ^impinctle (pimpinella), 

Cig. 
bcdrica, /. ^= bedrce. Mur., St. 
bedrika, /. čine ?(rt ^Jlcpfct, ^- _ 
bedrinec, nca, m. neka trava: bic Jrillic (tri- 

nia), C. 
bedriti se, im se. vb. impf. ^infeil, C, (tudi hs.). 
bfdrn, adj. Sdientcl=, Cig. 
b^drnat, adj. bidfdKutclifl, Cig.. Jan. 
bedrnica, /. ba« ^armbcin, Cig. (T.), Erj. 

f Torb. J. 
b9drnik, m. = bedrenec, O'^. 
bedr?, n. bcr Cberid)cnfei; (bedra, bic ^cine: 

podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som./ ; 

v gen. poleg: bedra tudi bcdr^sa. Zora, Sl\.J 

1. beg, m. bic f^liidit: v beg se pustiti, bic J^lucfit 
crflrcifcn, Trub., Dalm.; nav. : v beg se spu- 
stiti; tudi: v bege se spustiti, \oi'.-C.; 
na begih biti, im 'Scciriffc jcin i\u ciitnicf)cn, 
Fr.-C; na begu, fliiditiflClt JviuV'?, O^.; 
obrniti se v beg, fid) ,^iir Jvlud)! wciibcn, O"^'. ; 
v beg pripraviti, Mcg. , v beg zapoditi, in 
bic Jvlud)! id)lQflcn, Cig. 

2. bfg, m. = plemenitaš, knez (pri Turkih); — 
prim. tur. beg = gospod. Dan. 

bf-ga,/. bcr ilaubfrofd), C. : — prim. magv.bekn, C. 

begaj, m. -- I. beg, M. 

begalen, ?na, adj. ftčrcilb, .fan. 

bLganica, /. 1) potica, Bolc-Erj.iTorb.): — 2) 
bcr "'l?alntbU)d), Z., lUthinj-C.; - nam. giba- 
nica; zaradi pomena prim. presnec. 

beganja, /. — beganica 2), Radovljica. 

beganje, n. \ ) hai .liinimblKrlniifcn ; — 2) bo«* 
3d)cud)cii, bi>'ž 3rrcmad)cn. 



1. begati, am, vb. impf. i) ^in= unb ^cdaufcn; 
ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, 
I.jZv.; živina bega = bczlja, C; begajoče 
oči, id)nicifcttbc iSiide, Šol.; — 2) ^iif unb f)cr= 
trciben, jdicudien; pes kuretino bega; — b, 
koga, irre madicn; ne begaj me! — Hctn^ 
miit()ifl, furdjtfam mad)cn, C Gor.-Levst. 
fRok.j;— 3) b. se, fid) nbmii^cn, C. 

2. begati, am. vb. impf. = regetati, C; — prim. 
bega. 

begav, adj. unbcftanbifl, Jan. 

begavec, vca. m. i) = begun, Z., ZgD.; — 

2) bcr 'iScninrrcr, Valj. (Rad). 
b^gavica,/. bcr i.'aubfro|d), C; — prim. 2. be- 
gati. 
b?ge, /. pl. = bregeše. Z., C. 
begeč, eča, adj. = begljiv. Z., Mik. 
begfše, /. pl. Z., pogl. bregeše. 
begetati, etam. ečem, vb. invpf. = beketati, 

Z.. C. 
begljiv, iva, adj. fliid)tig, unftfit, unbcftfinbig, 

Cig., Jan., nk. 
begljivec, vca, m. bcr i^liiditling, Jan. 
begljivka, /. bic Jvliiditigc, Z. 
begljivost, /. bic ^^"'^tiflfcit, Jan. 
begnja, /. = beg, C. 
begoč, oča, adj. = begljiv, Cig., Jan., nk. 
begoma, adv. jlictjcnb, Mik.. Z.; Begoma, vo- 
jaki moji, \sak naj zdaj nazaj hiti, Spes.-K. 
begoten, tna, adj. fliic^tig, Jan.; Begoten smo 

neba oblak, Greg. 
begun, »I. bcr ^lud}tling, Mur., Cig., Jan.. 

nk.: bcr "Jcfcrtcur, Cig., Jan. 
begunec, nca, m. = begun, Cig., Jan., nk, 
begunka, /. bic 5liid)tigc, M.; — krava, ki 

pastirju rada uhaja. Tolminski hribi - Erj. 

rTorb.J. 
behete, /. košate, bele breguše, C, vihŠt. - 

Zora. 
behtati se, am se. vb. impf. i) fpicien: otroci se 

behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, lilKr.; 

— 2) fid) abmiif)cn, fict) plagen: b. se pri delu, 

C; — prim. i. begati. 

1. bfka, /. bie 5lcd)tuicibc, bic .^orbtceibc (salix 
viminalis); — bic ^Scibcnrutl)C C; beke ali 
uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, 
košnice, in straclje (prim. it. strozzatoio, 
3trid ,yim Gninirgcii) Ip.-Erj.fTorb.). 

2. bfka, /. svoje ime ovci, ZemonfSotr.) — 
Erj. (Torb.) 

bekanje, n. baš li^liifcn (o drobnici), yfeg.. 

Boh.; — b. tvojih pesni, (^(Mopliirr") Dalm. 
bekati, am, »'*. impif. bli>fcn, Mur.. C; ovce 

bekajo, Kug.-\'alj.(Radr, — fd)Unil\cn, C. 
beket, eta, hi. bOv Oicbli)fc (o drobnici) Jan., 

M.. Valj. (Rad.) 
beketanje, n. ba^ ''^lijfcn (o drobnici), Cig., 

.Jan. 
beketati , etam . ečem , vb. impf. bl5tcu (o 

drobnici). Diet., Cig.. Jan.. C. 
bek^'%ti, am, vb. impf.\A))M'K\^in, SIS.; — prim. 

bekati. 
bekiniti se, im se, vb, impf. igrati (o otrocih). 

/'odkrnei-Erj.( Torb.) ; — prim. furl. bacna, 

larnien, Ixvst.(Rok.) 



b^kniti — betec 



- 17 



beleg — belica 



b^kniti, btkncm, vb. pf. cilicit 'iBIoTfaut DOlt \\6) 

ilClHMl, C7;,'., M. 
hekot, ota, m. = bckct, Jan. 
bykov, adj. Oon ber ^•lecl)tti'cibc; bokovc šibe. 
b^kovcc, vca. m.bcv Js-U'dltllicitiCiibaunt, O^., C 
bv'kovica, /". i)ic Jvlcd)tuicit)ciinitlic, BlKr. 
bfkovina, /. ba^ fVlcdjtliicibCiilioliV 
bfkovišče, n. ber Crt loo ^knijtiucibcn tuodjfcn, 

(.Vir. 
bfkovje, n. coll. bie Jvlccfltlucibcii. 
bčkovka, /. ciit SiuflUogel (svlvia sp.), Kras- 

Erj.(Torb.). 
bekovnjača, /. bcr 'iBcibcilforb (-^ vitrnjak), C. 
bekulja, /. iz bukovih vitcr spletena okrogla 

cajnica z locnjcm, Laško fSt.J. 
bekuljica, f. Jem. bekulja, („bakulica'',LrtiA-o- 

(ilas.). 
bekiintati, am, vb. imyf. pogl. bcketati, ('. 
bčt, I,/, i) ciitc^^lui]eutranfl)oit: ber flvauc Stav, 

Kras- Cii^., Jan., Erj.fSom.j: (pri konjih) 

Ip.-Erj.(Torb.J; — 2) bcv ^Uieliltljait, OV.; 

— •^) svinčena b., bae -BleilUCife, DZ., C, Erj. 
fMin.). 

bef, adj. tucifj; beli grad (v narodnih pesnihj ; 
beli dan. bcr IJcUc Jag; za belega dne; ni 
bele ni črne ni rekel = ev jililtC Hf^l^ nidlt'o, 
Jure.; belo perilo, friid)geii)a)d)cnc 'iKniidjc; 
belo platno, tueifjflcblcidrte iiciiuuanb ; bela, 
ime beli kravi, ovci, Erj.fJorb.j; — bela, 
bic 'i8lcid)jiid)t = bela bolezen, Cig.; — belo 
imeti, bon iiioif5Cit ?flu)'^ I)aben, C/>.; belo, 
hav SpliiitI}Ol,^, Kcy.-C.; — belo, Mš: i^ett 
OOnt ))iOtl)Un!b, r.-OV; — železo je belo, 
bae (Sijctt ift rtiuliciib. 

belak, m. OiuciBC? 2(i)WC\n, Dalm.-^'alj.fRad) ; 

— 2) ber Seifjfteiii, Ci^.fT.j. 

belan, ana, >n. ein lUccnid) mit 5Iad)5()aarcn, 

belanjek, njka, m. bai- CŠiuieifj, C.,jvihŠt. 

belar, arja, m. ber '-J^leidier, V.-Ci^. 

belarica, /. bie "iileidierin, CJ^. 

belarnica, /. bie 5^1eic^)fabrif, Cig. 

belarski, adj. ilMeidier"^ , 0>. 

bclarstvo, n. "iia-i "i5lcid)euieaicrbc, Z. 

belav, ad. lueifjUcl), Mur.. Mik. 

betča, /. ime beli kravi, Kr.-\'alj.(Rad). 

belce, eta, n. i) »DciJ3C5 2l)ier, Z.; ber 3d)immel, 
Jan.; — 2) neko jabolko, v Brkinih - Erj. 
(Torb.), LjZv. 

belček, čka, m. dem. belec; i) tt)ei§c§ 3lf)ier, 
Mik.; — 2) ttjeifjC'? Cfterci, C. 

belčica,/. neko jabolko, Podkrnei-Erj.fTorb.J. 

belec, Ica, m. i) ber 3BeiBe, Jan., nk. (opp. 
črnec); — 2) ber 'KHnfjfopf ( Alflrfii^fopf), ber 
ftaterlaf, Ci^., Jan., Mik.; ^ x) meitiešs ''^.^fcrb, 
ber 3rf)inimel, Cig., Jan.; — nicifier Cd)ii, 
C/^., Mik.; — 4) neko jabolko. Ljubljanska 
ok.-Erj.(Torb.); — 5) ber 'ildbit (min."), C/V. 
(T.); — G) čine ?(ugeutroufl)eit: ber graue 
3tar, C; — 7) bae 3pIiiitl)ol,v C; '— s) 
ber .Uol';eit, C BlKr.-Mik.; — u) fiebleidjlc 
^ciiiioaub, Mik.; - ein Veimuanblateit.iuorauf 
©etreibe getrocfuet mirb, BlKr.; — 10) bcr 
^^sfennig, Bes.; prim. belič; — "O = belar, 
ber 'il3lcid)er, C. 



beleg, ega, m. bfl^ Seitn5cid)cn, ba^ 9J?erfmaI, 

Cig.fT.), C; — prim. stsl. beleg'i.. 

belegovati, iijem, vb. impf., puncieren, (:i^.(T.J. 

belcndati, am. vb. impf. irre rcben, pl)anta= 
)iereu: bolnik že belenda, jr/j^.SV. ; — -zvo- 
novi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez 
reda glasijo, Savinska dol. ; — prim. magy. 
belend (= blen) in blencovati. 

belendrati, am, vb. impf. uiirrcs 3^"9 jdjltiaften, 
jv^liSt. — prim. belendati. 

belfštra, /. ein unfiiiuig, unbejonnen vebcnbcr 
ober l)a:ibeliibcr lltenjd), Lašče- Levst.f Rok.). 

beleštrač, m. = beleštra, Lašče-Levst.f Rok.). 

belestralo, «. = hc\ci,trji, Lašee-Levst.(Rok.). 

beleštrati, am, vb. impf. unjimiiij, imbcioillieil 
reben ober baiibeln, Lašče-Levst.fRok.j, Kr., 
St.; — prim. baluštrati. 

beletrističen, čna, adj. bel(etvifti)d), Cif^.fT.), 
nk.; — prim. leposloven. 

beletristika, /. bie ^elletriftif, »A-.; — prim. 
leposlovje. 

belez, m. = belež, bie ^leid)c, ber '53leid)pfa|i, 
Mur., Ci^., Jan. 

belež, m. i) boi? "!yieid}cn, bie 'i^leidie, Cig.,Jan.; 

— 2) ber 5lMeid)pUn^, Cig., Jan., C; — -i,) 
bie meine 2iutd)e, bie ilaltmild), C;^., Jan., 
C, Erj. (Min.); — 4) belež, bie ;,u blcidjcilbc 
^'eilinianb : nesi belež na belež. Cig. 

beležek, žka. »i.bae 'D1terf,^eid)eu, bie'i)tote,C.,«A-. 
beležen, žni, /. boC' 3cidl''n, bic ^IJiarfc (n. pr. 

na drevesih znamenja, da jih je posekati), 

Krn-Erj.(Torb.); — bač' 9Jterfmal: zbrisana 

beležen vojništva, Zv. 
beležen, žna, m. bic ^aljrešjal)!, letnica, navadno 

z apnom narejena, Temljine-Štrek.fLet.). 
beležen, žna, adj. beležna knjiga, taš' ''Hov- 

merfbiid), Levst. (Nauk). 
beležiti, im, vb. impf. bc,^cid)nen, Cig.(T.); 

zlato in srebro b., puitciereil, Cig.(T.j; — 

itotiereii, «A-. 
beležka, /. bic ''Jfotij, DZ., nk. 
beležnik, ?«.ber lUotar, Cig.(J.), C, DZ., Levst. 

(Saukj, nk. 
beležniški, adj. 9fotariat6', DZ., nk. 
beležništvo, n. hai 3{otariat, tik. 
belha, /. 'Jcamc ciner nicifjen Mul), Tolminski 

hribi-Erj.fTorb.j; — prim; balha. 
belica, /. i) (ime raznim živalim); lueitV? 

>iieiblid)e'5 Sdjaf, C. ; ivciiV :^ic(\c, Erj. (Torb.) ; 

— kuna b., ber Steinmarbcr, (ilas.; — = sne- 
žna jerebica. Erj. (Z. j; — bie ?)iiiuielntttter 
(coluber natrix), Štrek.; — bcr '©ciHfiid) 
(leuciscus), Erj. (Z.); — 2) ime raznim rast- 
linam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. 
(Rad) ; — bcr maiiiUid)c \)Qnf ; — bie SBci^f irfdjc ; 

— ber Inffetapicl, C Maribor-Erj.(Torb.); 

— ^ic 3KHnf5birn, Cig.; Tolm.-Erj.(Torb.); 

— bic lueifse ^4>flQume, C, BlKr.; — bela, obla 
smokva, (1.. Goriška ok. in Ip.-Erj.(Torb.); 

— neka oljika, Jp.-Erj.(Torb.); — neka trta, 
C, M.; — Črnina se barva. Belica rumeni, 
Spes.-K. ;--\) ■^<\i (Si, M.,C.. ogr.- 1 'alj. (Rad) ; 

— 4) ber iiiitter bci bcr Cirjeugiing be'3 '3Sa^ 
d)0lbcrbrantlt)eill5, 3/., C: O = svinčena 
bel, Jan., C, DZ. 



Slov.-nem. slovar. 



belič — beliti 



— 18 - 



belitnica — betko 



belič, i'ča, m. \) flciiic filbcrnc Scl)cibcmun5c: 
oltcr Silbcrpfcmiiii, Jam.: pol beliča = 
cin .'OcUcr, (Juts.: ali se ne kupita dva vrabca 
za en belič? Jap.: — iibl)pt. ciiic tlcinc 'JJcun.^c: 
nemam beliča, icl) Imbc fcillCll iic(lcr; — 2) 
bic ,SUcii,v'ntc, bcr 2aflctaiu1)er (mert^us al- 
bellus), Ci^. 

beličtk, čka, adj. ']d)m \vc'\]], jc()r IDciji, 3/„ 
Fr.-C: belički hrami, Daitj.(Posv. p.). 

beličnica, /. i) = prašna konoplja (cannabis 
sativa), \ 'rsno-Krj. (Torb.) ; — 2) neka hruška, 
C lilKt: 

belida, /. i ) 9?amc eincr ttjciftcn S^((\c, C, (ha- 
hovo- Kij. (Torb.); — 2) bic Slalfmildj, 7'cm- 
Ijinc-Strck. 

belidica, /. dem. belida: ba^ ^Kioicl, Re:;.-C.: 

— 2) fčljouc«, id)iiippiid)c$ ^JJJiibdjcn, /^t'i;.-C. 
belidič, m. lucifjcr ;^icgcnbod, C 

belika, /. neko jabolko, v Brkinili-Krj.fTorb.). 
belittn, tna, adj. ,^iim '^Blcid)«! iicf)brig, O^. 
belilnica, /. bic ^i3lcid)aunalt, /)Z. 
belilo, H. 1) bic \vc'\]\c ^axbc, ta^ ^HMfj, O^'. 
(T.j; bic Iiiild)c: b. se obleta, lušči. Cif^.; 

— bie lucifjc 2d)min{c, 0>. ; — 2)ba^3:iin' 
d)cn; — t>a^ 4^lcid)cti, bic 'i^lcidjc. 

belin, m. i) bcr .Hafcrlat (Vllbiiio), oy. ; — ?) 
ein »Dciijci^ H)icr miiiiiilid;cii Wcjd)Icd)tcsi, C; 

— lucifjci" vunb, C JV-. (.'., Mik. : — bcr Sd)iicc 
Ijajc, 0>. ; — iiicificr £dY^, <■.'..• — bcr 'Jln-ijijliiuv 
glogov b., bcr 'i^oum ober .S^crfcnuuntlliitfl 
(pieris crataej^i), kapusov b., bcr .UolillUCtfj 
ling (p. brassicae), repni b., bcr ■'Hitbcmiicill 
lillil (p. rapae), repični a. ogrščični b. , bcr 
)Hubcfaatl»eiBlincj obcr (^riinobcr (p. napi), Eij. 
(Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, 
LjZv. 

belina,/, i) baž SScifj, bic mcifjc ^arbe, .U(•^^, 
.Jan., Mik.; — 2) ciuc Xraubcnart, Št.. Dol., 
v liikinilt-Hij.fTorb.j, Uicifjcr .V)Cunijdl, IV- 
t(>vcc(\'in.), 7'iumm.; laška b.,nl)orubldUrincr 
■iBippadjcr, fTrumm.J; — 3) t>a^ 3pliutl)Lils, 
\'.-(j'^., Cif^. ('/'.); — 4) pr\'o žganje, bcr 
Vlltter, \'.-Cig., (ior.; — 3) = svinčena bel, 
C I.evst.(Xauk); — (V) bQ5 ^JBcifjj^cilfl: pro- 
ilajalnica beline in platna, Jiirč.; (bn^ ilciu« 
i^cuii, '■■'V,'.); — 7) čine '}tuflcnfraitff)cit: bcr 
(\raiic 3tar, Min: 

bclincc, nca, m. —-- belin i), Jan. 

hclinka, /. neka hruška, Z. 

bclinščak, >«. neka vinska trta, .SKlor.-Ilrj. 
'Torb. J. 

beliš, m. -^ beleZen na drevesih, (beiiž) Jan. 

bcli.sče, n. bic ^iMcid)l"tdltc. 

belišiti, im, vb. impf. bc,^cid)ncn, Polti.; — prim. 
beliš. 

belitcv, tve, /. ba«( SDcifiCii ; - boji 'iMoidicii. 

beliti, im, vb. impf. i)uicificii, tiiiid)cit: b. hišo, 

sobe; diines belimo, l)CllfC fillb tvir lltit bcill 

liind)cii bcid)(iftiiit ; lucif) idimiiifcii, ('.i^;.; 

bcjd)Oitincii, <■.'»>.; J) bIoid)cii: platno 

b.; - glavo si b. s čim, fid) tiiif ciiicr 2ad)C 

bcil ilDpf ,\Crbrcd)Cll ; skrbi nas ne bodo dalje 
trle in belile, Kavn. ; - ;;) flliiljcilb IliadjCII ; 
železo b. ; \vt\\] ficbcii: srebro b., <:i^.('l'.); 

peč b., Ijcifj modKii, ('., l'olj..jv{UŠt.: h 



koga, jum ^crnc rci,^cn, C, Z. ; — 4) jd)ma^cn, 
fetteit: jedi b. : delo beli vse jedi,. /a«. ('.S'/«)'«.;; 
resnice b. komu, jcmailbciu bcrb bic 'S?af)rlicit 
iaflcit, C;^'., M.; — 5) abbafton, abrinbcii: 
kolje, trte, smreke b., C, lilKr,.j;'ihŠi.; ko- 
ruzo b., fd)dlcii, BlKr.; — bic .s>aut Qb,vel)cn, 
jd)inbcit : kozla, jagnje, padnino b.. Z., BlKv. ; — 
jciiianbcit id)inbcii, bctriiflcn, C;— u)\>. se, 
ircif} fdjimmcrH, ('..; gore se bele. Zora; — 
beli se, eš ^\t[){ \\\i JBcifjC, Gy. 

belitnica, /. = belitnjak, kajk.-Valj.(Rad). 

belTtnjak, m. bcr 35Jdid)jubcr, Valj. (Rad). 

belTvec, vca, m. 1) bcr liindjcr, Og., Jan.; 

— 2) bcr 33Icid)er, Mm-., Cig., Jap.fSv. p.), 
Ravn. 

belivka, /. i) bie 3:iind)crin, O;,'.; — 2) bic 
■iMcidjcrin, Mm-., Cig. 

belivsčina, /. bcr ^^leid)crlDf)U, Cip. 

bclja, f. 1) bic 3:iuid)unfl, 0>. ; — 2) biciMcidjc, 
Cig'. 

beljača, /. ber 2:iind)pinjcl, O/,'. 

beljačec, čca, tn. Bleitv.fLet.J, pogl. beljako- 
vina. 

beljaj, m. neko belo jabolko. Mik. 

beljak, m. i) bas ©ilDCifj; — 2) = svinčena 
bel, a g., Jan. 

bcljakovec, vca, m. bcr ©ilucijjftoff, Cig., Jan.: 
- pogl- beljakovina. 

beljakovina,/, bcr ISilucifjftoff, Cig.(T.), Erj. 
(Som. J. 

beljakovinski, adj. (Situcifj, .Voj'. 

beljava, /. ba^ '25Jcif5, bic \x>t\\]t ^arbc, Cig., 
.lan.. Mik.; \'aša hvala je 'zgubljena, Vaša 
b'ljava zatopljena, \'od.( Pes.); zid beljavo 
izgublja, bic 35}niib tucifjt ab, Cig. ; — 2) ba^ 
SpHutbol,^; — 3) bcr sum-ft abiic.^oflcuc 'i^rant- 
lucill, Šol.; ^žganje od prvega teku", Pire; 
zdaj še beljava teče. Z.; — 4) svin- 
čena b. = svinčena bel, C; — 5) bfl^ 'i^lci 
d)Cll, bic ^lcid)C, Cig.; pri beljavi se platno 
lehko pokvari, Gor.; — d) ba$ Jiilu1)Clt, 
Cig.; danes imamo beljavo, (ior. 

beljavina, /. 1) == nicifjc '3Sii|d)C, lirdofGor.J; 

- 2) bcr 3plint, Črnieefdoris.J; — 3) coll. 
,UllflUll,',id)aliMl, lUKr.: ~ tudi beljavina. 

beljenik, »i. bic flcblcid)tc iiciiiluanb : pet lahti 
beljenika, (ior. 

beljenje, n. i) bosi SBcijšcit, ba* 2iJnd)cn; — bic 
litlldic: ne zna beljenja narediti, /)o/. ; — 
2) bo^j 'iMcidicn; — 3) ba^ Sd)rtlcn; — 4) 
ba'j 2d)mal,^cii; — prim. beliti. 

beljug, »I. pogl. belug. 

belka, /. i) ciii lucilK^i lucibl. Il)icr, .U;/r. ; ciiic 
lUCifiC SiMl) (Cig; Jan., .Mik.), ^^icflC (Erj. 
/7'orb./), .'vHMinc (.\fur.); — 2) bn<5 3d)iicc 
I)lll)li , Cig.. (ior. -M.; — 3) neka riba: 
bic i.'nilbc (alburnus lucidus), Erj. (Rok. t ; -- 
4) bic i.'nil»J, .U. ; 5) neko jabolko, .Scbrelje 
(doiiš.) -Jjj,( 7'orb.); — neka hruška. Hi 
tjana((ioriS.) - Erj. (Torb.); -- <'i) locifjcf 
khvi>, Hen.; — 7") bcr i.'llttcr, Gor. 

belkast, adj. uicifilid). 

betkljat, adj. --= belkast, Jan. 

belko, a, m. luciftcr Cd)<J, C. 



beimo — bcloyčcn 



— 19 - 



belo9Čnica — b^na 



belmp, »I. cinc5hiflcitfnintfKtt: ber (\xaue Stnc, 

Cig., Jan., ('.: — po ilrugih slov. jezikih; 

prini. bcIiK^, občino. 
betnica, /. bcr liind)piuicl, C 
bel'n9, «. = bclmo, (!., jviliSt, ; — prim. 

občino. 
bel9, a, n. bic ivtlftnc, Vrstjo ( T()lm.)-Erj. ( Torb.) 
beloba, f.hai- ^'i^t'\]\, bic 3Sei^e, Jan.; svinčena 

b. =^ svinčena bel, C. 
belobcn, bna, adj. tucifilid) : belobni lasje, C 
belobrad, brada, adj. iiicifjbiivtifl, Jan. 
belobradut, ata, adj. = belobrad, Jan. 
belobradtc, dca, m. bcr Si^cifjbart, Ci^., Jan. 
belobrk, brka, adj. mit luci^Clll Sdiliitrrbcnt, 

{siibst. HI. Jan.). 
belocveten, tna, adj. liicif5bliU)i'nb, Cig. 
bel9Ča, /. = belota, kajk.-]'alj.(RadJ. 
bel9Čnica, /. pogl. beloočnica. 
belodebcln, behia, adj. Uicifjftdmmi^l, Šol. 
belega, /. S}iamc eincv iDcifjoii Sau, C 
beloglav, glava, adj. uicifjfopftfj, tivautopiig; — 

fladhofbpfiii, <■.>>. 
beloglavček, čka, m. i) dem. belogla\'ec, M.; 

osemdeset let stari beloglavček, Ravn.; — 

2) = beloglavka, M. 
beloglavec, vca, m. ber SScifjtopf, bcr (4irau= 

fopf; — ber JVladidfopf, Cig. 
beloglaven, vna, adj. = beloglav, Cig. 
beloglavka, /. i) bie ?Bcif]fbptini\ ^-'^ — bie 

■i^lonbinc, Cig.; — 2) bic Sd)roaii,vnei)e (parus 

caudatLis), Cig., Frcy.(F.). 
belogn9Jen, jna, adj. Uiei^ matcriftercnb : belo- 

gnojna maroga, Jap. 
belogor, gora, adj. Uicipbcrciig, Cig. 
beloguzka, /. ber Steiiiid)mdtu'r (saxicola oe- 

nanthe). Vranja v htri-Krj.(Torb.). 
beloha, /. Uicijje 3'C3C, Rc\.-C.; — nam. be- 

loga. 
belojasen, sna, adj. tuei^gliinjeitb: belojasno 

nebo, Jayi. 
belokoščfn, adj. nif? mciHcm 33cin, Z. 
belok9Žen, žna, adj. oon liicif3er iiautfarbe, nk. 
belokožnica, /. bie SBcijšliduticjc, Z. 
belok9Žnik, m. bcr 55>cif;l)dutiiie, Z. 
belokrižen, žna, adj. aieifsbcfrcujt, Cig. 
belokrušen, šna, adj. DOll tucifjcm 'i3rotc: belo- 

krušne drobtine, Savr.fLet.). 
belokrven, vna, adj. »ucifjbliitig, Cig. 
belolas, lasa, adj. mit Uieif3Cm ^acLt; — t(od)#= 

fijpfifl, Cig. 
belolasast, adj. = belolas. Diet. 
belolasat, ata, adj. = belolas, Jan. 
belolasček, čka, m. »ueiBf)aarigc5 iliitb, Bes. 
belolasec, sca, m. ber 2Bci§t)aarige ; — bcr 

5tad)6fopf, Cig., M. 
belolasen, sna, adj. = belolas, Cig., M. 
belolaska, /. bic 2Scifi()aari(?e, C. 
beloličen, čna, adj. uon UH'iJ3cm '",!(lttlitS Cig. 
beloličnik, m. cin SOJcnid) uon tuciilciii ^^Int 

lit";, Z. 
belolist, lista, adj. irjci^bldttrig, Cig. 
belolisten, stna, adj. = belolist: belolistna 

roža. Diet. 
belonog, noga, adj. tt)cif5fiif5ifl, Jan. 
belo9cen, čna, adj. =^ belook, Z. 



belo9Čnica, /. bie »ueifje ^(itgeitfjant, bie §orn' 

bailt, (beločnica) Cig. (V.), Erj.fSom.). 
belook, (')ka, adj. Utcifjdiuiig, Z. 
hclopikast, adj. Uicifjiprciifclifl, Cig. 
belopoltcn, tna, adj. UOll tucif^cm Xcint, nk. 
belop9pka, /, neka vinska trta, C, Rihenberk- 

Krj. (Torb.). 
beloprst^n, ad]. beloprstena posoda, ba^Stein= 

tint, DZ. 
belorep, repa, adj. lt)Cif5C]cfcl))udn,^t, Cig. 
belorv'past, adj. = belorep., Cig. 
belor^pcc, pca, m. bcr grauc Stcinidjmdl^cr 

(saxicola oenanthe), Jan., Z., Frey.(F.) ; belo- 

repci se nahajajo po vsem Krasu, LjZv. 
belor^pka, /. = belorcpec, Cig. 
beloritec, tca, m. neki čmrlj, Št.Vid pri Ljub. 
beloritka, /. = belorepec, Cig., Levst. 

f.\auk). 
beloryčka, /. bic SBci^pllbige, Let. 
belorog, roga, adj. lueifjtlbrnicj, Z. 
belorok, nika, adj. nicif5l)diibifl, Cig. 
belorumen, ena, adj. »ocifjgclb, O';,'-, 
belorun, runa, adj. mit n'cif}em l^lico, mci)V 

moUig, Jan. 
belost, /. = belota, beloba, ,yfiir., Cig.; teh 

zobi b., Kast.; snega b., Preš. 
belota, /, bic 2S?eif]c, ha'5 5Bcif3, bic meifje J^arbc, 

Mur., Cig., Jan, ; celo na velikem belem prtu 

ugledate najprej črn madež, če je prav majhen : 

oskrunjena je belota, Jure. 
belotina, /. bcr Sptint, Jan. 
belousnjar, rja, m. bcr SScifjfldrbcr, IVf. 
belouška, /. bie ajingclnattcr (tropidonotus 

natrix). 
beloiisnica, /. =^ belouška, Cig. 
belovrat, vrata, adj. mciBljalfig, Cig., Jan. 
belozob, zoba, adj. tuciBSdljllig, Cig., Jan. 
belozvezden, dna, adj. filbergcftirnt, Cig. 
beložolt, adj. nicif3gclb, M. 
bflša, /. tucifiC illU}, Cig., Jan.. Mik., Rovte . 

(Sotr.), Tolm. 
belščina, /. == belivščina, Cig. 
belug, w.tt)ciJ3e§ mditttHdjež 'Srf)iDf in, (-Ijug)3/i/;-. 
beluga, /. i) meifjc ftlll), (-Ijuga) Mur.;— 2) ber 

Ž)au)cn (acipenser huso), Jan., Erj.fZ.); rus. 
belugec, gca, m. (nam. -žec) mei|5ež miinn^ 

lidjcio Sd)mcin, meificr @ber, C. 
beluh, m. bel človek (zaničlj.). Z., ZgD.; kako 

se mi prilizuje ta mestni beluh ! Andr. 
belunec, nca, m. ha^ ©bcliucij} (gnaphalium 

leontopodium), SIX. 
beluš, m. ber jpi^blattrigc ©pargel (asparagus 

acutifolius), C; tudi: porabni b., bcr ge= 

brdiid)lid)c Spargcl (a. ofhcinalis), Tuš.fRJ. 
beluša, /. i) krava bele dlake, Tolm.,Vreme- 

Erj.fTorb.); prim. bclša; — 2) beluša, neka 

hruška, Rihenbcrk-Erj. (Torb.). 
beliišast, adj. mcijilid), C, Kras. 
belušnica, /". pl. belušnice, Spargctgeinadjie, 

Tus.(B.):Cig.(T.). 
belutina, 1) '^až luin^e Sleijd) bom gebrotenen 

(^eftiigcl, BlKr.; — 2) ber Splint, Cig. 
b^na, /. bcr ©infalt^pinjet, bcr Jolpel; Cig.; 

ti si prava bena! BlKr.; — tudi hs. ; iz tur., 

Dan. 

2* 



bendima — berec 



20 



berečina — bernjavs 



bendima,/. = trj^atcv, .\utr.; — prim. it. vcn- 
demmia. 

bengljati, am, vb. impf. (Has., pnj^l. bin^ljati. 

bfr, T, /. = bera: telovnik je najprva pomlail- 
nja ber (čebelam), Levst. (Beč.J. 

b^ra, /. bic Sainnilunfl, Ci^., Jan.; Al' se 
bojim, pri rcvtarji pri kmeti Da bera besedi 
ne bo velika, Preš.: — bic (SoUectur bcv 
WciftHd)Cn, M.. C AV. ; priti po bero, IJ^^v. 

berač, hi. i) bcr ^^cinlcfcr, ./^«., BlKr.. Št.: — 
2) ber Snmnilcr, DoL-Cig.; bcv CioIIcctuvant, 
C. Lašče- LcvsURok.J : '— O ber 'iVttlcr; — 
prcn. =^ vodenica, ber ^a)tcraft, ''.Vir. ; — 
pl. berači, bil' "Jlbfiitlc bCv J^lodiice bciiit i^-c^ 
djcln unb .'Ocdicln, Cig.; — 4) košek z le- 
senim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, 
Ponikve na St. \'idskcm-Krj.(Torb.J. 

berača, /. bic ^Scinlcicriii, Mm: ; ~ bic Samm 
Icrin, Jan. 

beraček, čka, »1. iiiiit]cr, tlciiicr ^iicttlcr, \'alj. 
(Radj. 

beračenje, n. boi? 'i^ctUiii, Cif^. 

beračevanjc, n. bic ^IVttclci, Oy. 

beračevati, iijem, vb. impf. bcm ''-Bcttcl mid) 
t)dn(icn, Cig. 

beračica, /. i) bic SBcinlcfcriu, 0>,'., Jan., Št.; 

1) — bic "iScttlcrin. 

beračič, m. dem. berač; bcr 53cttelbubc, Cig.; 

— ormer 'sBcttlcr, Valj. (Rad). 
beračija, /. i) bic *i>cttclct; — 2) bic 5^cttcl' 

armut, bic ^Iriniclicjfcit ; — "O bo^ ^Scttel^ 

UOlt, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli 
takih berači), Jurč. 
beračinja, /. n bic SBcililcfcrin , Valj. (Rad); 

— 2) bic «cttlcriit, (ints., .M. 
beračiti, ačim, vb. impf. bcttcin. 
beračka, /. bic "i^ettlcrin, C. 

beračnica, /. i) bic Scttlcrljcrbcrgc, Cig.; — 

2) bcr 'iVttclftab, C 

beraČ9n, m. bcr 53cttlcr (zaničlj.), €.1^., Bes., 

Valj. (Rad). 
beračuh, m. -~- beračon, C. 
beračulja, /. bic ^-Scttlcritl, (zaničlj.), Cig. 
bcračiin, m. -- beračon, C., Preš. 
beračiJnka, /. = beračulja, ^^-V^'. 
beračunstv9, M.boe 'ikttcliucicu ; - ba5 %Xi)k 

tariat, i zaničlj.), C. 
bcrakinja, /. bic 2Sciulc|crin, Mik. 
berarnja,/. = bera, bic (Sollcctiir, l^lu\na pri 

Boki, Kobarid- F.rj.f Torb.). 
bcra.ški, adj. 'i^cttlor , bcttcibaft. 
bcrastvg, n. "bai 'sbcttcliucjcii ; bic 'i^cttcl 

anmit. 
beravs, m. bcr ^-l^Cttlor, (zaničlj.), C. 
bcravsati, am, vb. impf. bcttclu, (zaničlj.), C. 
bcravselj, sljn, m. =: beravs, C. 
hprha, /.bic 35?cinlc)C, C, Valj.(Rad). D/.; iti 

v berbo, Ij/v. 
berčva, /. bic MoI)lpfIaii,^o, Re^.-C; prim. 

it. brasca, bnv. barsclien, (!. 
berdiga, /. — berilija, X, Kr. 
berdija, /. neka psovkal ti berilija ti! Gor.; 

fx ilvB lini nisem videl te berdije („berilje') 

potepilne. Jure. 
berec. r^a. m. bcr i.'cjcr, bcr Saiitiiilcr, A/n.. C. 



berečina, /. ciiic fum^figc ©egcnb, ein 'ilJoroft, 

Miir., Cig., Jan., Ptuj- C. 
bereg, m. = berek, C, Valj. (Rad). 
berek, m. bcr 53ioraft, C, ogr.- Valj. f^ Rad), 

v^liŠt.; — iz maf^v. bereg. Dan. 
bfrenjski, adj. (Sollcctur : berenjsko vino, bcr 

tSoIIccturtDcin, \'est., >/. 
beret, m. = barant: kaiiar imajo otroci dosti 

ilenarja, imajo kramarji dober beret, Dol. 
beretati, am, vb. impf. = barantati, C, Bes., 

Dol. 
berevati, am, vb. impf. ,^u flaubcn, p joilimcln 

pflCflCli: sestra bereva v gozdu jagode. Mik. 
bergamotka, /. bic ^Scrcjomottcubint, Jan. 
bergamotovec, vca , m. bic ^l^crgamottcitronc 

(citrus Rergamia), Tuš.fB.). 
bfrgla, /. bic .šlriirfc; po berglah hoditi; kljuka 

ob berglo zadene. (i)lcid)e6 gc)clU )id) JU cilci' 

d)cin, /..; — bic (Bcnfcntriide, Cig.; — prim. 

berla. 
bfrglast, adj. fritcfoiifiirmiii, C.ig. 
bfrglav, adj. iicvfriiiiimt, fnorrifl, C 
b^-rglica, /. dem. bergla; — bic .'ponb^abe am 

»tllbcr, V.-Cig. 
berica, /. bic i!cfcriu, bic Sanimlcrin, Jan. 
berič, m. pogl. birič. 
berig, HI. bcr ^^Ibflruub, Domberk (Goriš.) — 

l\rj.(Torb.); — prim. berek (:). 
berigla, /. bcr ^riic|cl, bcr .Stniittd, v{hšt.; — 

prim. nem. ''^riiflCl. 
berih, hi. bcr 3ammlcr, bcr Godcchirtragcr, C. 
berij, hi. velika luža, bcr ^iimpcl, Vrsno-Ktj. 

(Torb.); — prim. berig. 
beritnik, hi. = berilnjak, Z. 
beritnica, /. i) = bralnica, C; — 2) bidJlmicn^ 

biiri))c, (Jg. 
berilnjak, »i. 'itaž SciCpuIt, Jan. 
berilo, n. 1) bili? fiir biv? ^-^icli flcfaiiimcltc (Mriin- 

fllttcr, /... Mik.; — 2) bic i.'cctiirc; zanimljivo 

berilo; — biv? iicjctnid), Cig.. Jan., nk.; — 

bai? iicjcftiid, nk. 
berivka, /. bcr 'i^tlitrffalat, I.jub. 
beriV9, n. bic Vcctiirc, -fan. 
berkati, am , vb. impf. ^Jiiidjlcfc l)allcn (pri 

sadju ), Šenpas-F.rj. ( Torb.). 
bv"rla, /. =^ bergla, Sotr.-Cig., Jan.; po ber- 

lah, Dalm.; — prim. lat. ferula, Stflb, srlat. 

I. episcopalis, C., Levst.(Rok.). 
bcrmaš, m. bcv 3oIbatCIUrcrbcr, Jan.; — prim. 

beiniati. 
bv'rmati, am, vb. impf. =-- nabirati, tvcrbcil, 

/.. ; — iz nem. 
bcrnardinec, nca, hi. bcr "i^crnliarbincr, Cig., 

Jan. 
bernardinski, adj. 'i^critl)nrbiiicr , Cig.\ b. pes, 

bor ''.8cnil)arbv>l)iinb, l'.rj. (/..). 
bv-rnja. /". bic 3aiiiilllllliil, Jan., Mur., Mik.; bic 

tiollcitiir bcr Wci[tlid)cii, Diet..\'est., ZgD.. .n/. 
bernjač, hi. bcr Samiiilcr, Jam. .M. 
bernjati, am. vb. impf. jaiiilliclll, ./<i»».: bfttcht, 

Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč. 
bernjfiva, /. bic ^i^cttclci ; ciganje so bili šli 

po i->ernjavi in goljuriji v bližnje vnsi, Jurč. 
bernjav.s. hi. bcr 3aiiiiiilcr, bcr 'i^cttlcr (za- 
ničlj.), Cig>. \fet.: luiimni h.. d<>irll brat,. /i/rc. 



bernjavsati — beseda 



21 - 



besedariti — bcsednica 



bernjavsati, i'b. impf. (icttcln fzaničlj.), Cig.,M. 

bernjavslja, /. bic Saiiimlcviu, bic iVltloiiu 
(zanitlj.), /^., Met. 

berovec, vca, m. Jan., pogl. barovcc. 

bf rsa, /. i) bcr 5S>einfd)tmiucl, bcv ftnf)iii, Mur., 
(:i^.,.Ja)i.. C, Št.; -- 2) biivd) ('•Kiliniii^tDcv 
bovbcitfr SSciii, Ci^.. M., Kr. -l.cfst.fRok.j, 
Coriška ok:- Erj.fTorb.J; — bcV SiU^ im 
3Bciu, ./V^/i.šV. ; — ■\) cin nid)t'omituiicv, un 
niuiciiclimcr llfciiid): ti si prava bcrsa! AV.; 
— mctuia \7. lat. brisa, ŠJcilltrcftcrit, Dan. 

bfrsast, adj. faf)miil, (bir-) C'/>. 

bfrsati se, am se, vb. impf. ial)m\c\ liicibcn, 
fnlliucn, (bi rs-) Ci'^. .Jan. 

b9rsiti se, im se, vb. impf. i) falllllicj lucvbcil, 
C; — 2) ncrbcrbcn (o vinui, M. 

bfrsnat, adj. fQl)iniil, Miir., Mik. 

bersota, /. =-- glavnato zelje, O'^'., Jan.; — 
prim. it. verzotto, Wl-unfp{)l. 

bfrša, /. bajg ^■HafTljD^, C, Mik., A.V. - \'alj. 
(Rad); — prim. brati. 

beruh, m. bcr Sammlcr, bcr '^cttlcr(zanii:lj.), C. 

beniha, f. bic Sammlcriit, bic !Scttlcrin (za- 
niCij.), C. 

berunja, /. = bernja, GBrda. 

berzamin, m. neka trta = brzamin, merza- 
min, VrtovecfVin.). 

berziga, /. ^= berdiga, berdija, Kamnik. 

bes, m. bcr bofc ©eift, Mnv., Cig., Jan.; In bes, 
ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, 
Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj ! bes 
te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jitrč.; 
ve ga bes! bcr %m\([ mofl (ž linffcn, C; 
bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor 
bes, Središčc-Pjk.fČrt.J. 

besaga, /., Cig., Mik.fEt.), pogl. bisaga. 

beseda, /. i) ba^ 5Kort, 'Ha^ ciii,^clnc SBort; 
domača, tuja b. ; dolga b. ; — baš 2i>ort illt 
;-^u)ainmciil)an(ic bcr JHcbc; po besedah, laut 
"Jtiu-jacjc, nad) bcm SSortlautc; od besede do 
besede, Boit SBort ,yi ^^ort, = do besede, 
Cig.; do besede je res, cž' ift luortlid) UiQl)r, 
Z.; z besedo, iniinblid), Cig.; z besedo in 
dejanjem, mit SSort llllb 2f)at; ob tej be- 
sedi, = v tem hipcu, Kuburid-Erj.fTorb.J; 
beseda se ga ne prime, mit 'JSortcn rid)tct 
man lici ifjm nidjto aui; beseda ni konj, cin 
SSort jdiabct llid)t':^; beseda besede želi, Uicr 
a fai^t, muf« aud) b fagcn, Cig.; beseda be- 
sedo prinese, cin SSort c^ibt bož onbcrc; — 
2) bic suiantmcnljanflcnbc ^'Hcbc, bcr 'i^ortrai]: 
besedo o čem imeti, cttoaio bc)prcd)cn, C. ; 
b. z mesta, cinc 9icbc aug bcm Stcgrcif, Cig. 
(T.); besedo poprijeti, 'i^a.^ 32Jort crgrcifcn, 
Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), ita^ 
SBort flcBcn, neumen, nk.; besedo komu pre- 
sekati, v besedo seči, jemanbcm in^ Sort 
fnllcn; v besedo segati, bn,vt)iid)cn rcbcn; — 

. mala, velika b., flcinc, nrojic "iicid)iuorungž= 
formct, Pudkrnci-Erj.fTurb.J; — baš ^t'- 
fprftc^: na besedo priti, povabiti, .SY. ; be- 
seda je nanesla, "iiaž ©cfprnd) fiif/rtc barauf, 
Cig ; bilaje beseda o — , c§ Ijanbcltc fid) nm— , 
Cig.; — pl. besede, 'iiai' ©cjpriid): ob to 
se je v besede z njim postavila, bc3t)alb 



licf} fic ftd) i" fi" Okfpracf) mit if)m cin, Krelj.; 
naj bo konec besedi! ncnnil bcr '©ortc ! — 
biV? ('•icrcbC : beseda gre, leti, Ci5 C^c!)t '^a<^ Wc^ 

riid)t, Cig.; -- %) bic 3prnd)c: ob besedo je 
ilejalo bolnika, bcr Slroiitc l)at bic Sprad)c 
ucrlorcn, Gor.; — bic iHusibructiJmciic, bic 
Sprad)c; ta človek ima lepo besedo, Zil.- 
Jarn.fRolc.j; priprosta b., einfad)C 3prad)c; 
vezana, ne vezana beseda, i]cbnnbcnc, nnc^e^ 
bunbcnc ))tcbe, nk.; — 4) ba6 i^crfprcdicn : 

besedo dati, izpolniti, prelomiti, bilš ^BJort 

("icbcn, l)altcn, bred)cn; mož-beseda biti, fcin 
'ilnirt baltcn ; Ali ste še tistih besedi? Npcs.- 
A'.; — imeli smo besedo, mir I)Ottcn imž DCr- 
obrcbct, ha^ SSort cicflcbcn, (-.; besede nisva 
imela, govorila pa sva včasi, (mir I)attcn Uttž 

ba? (Sf)cr>cr)prcd)cn nid)t flcncbcu), Dol.; — 

— 51 bic Untcrl)altnn(i, (Šicbc, 2)eclamatiDn, 
(^kiancj n bi]!-, po češ.), nk. 

besedariti, arim, vb. impf. jdjluiiticn, )licit= 
id)>ucifici iprcd)cn, C, ]'cst. 

besedast, adj. (\cid)\vcii>,\(\, C. 

beseden, dna, adj. i) 5i}ort=: besedna ple- 
mena, bic 3vcbctf)CiIc, Cig. (T.); — 2) = zgo- 
voren, bcrebt, berebfam, Cig., Jan.; gcfprad)ig, 
Jan. 

besedež, m. bcr 3Sortrcid)c: kaj hoče ta be- 
sedež reči? Jap.(Sv. p.). 

besedica, /. dem. beseda, hai 2Bi3rtd)Cn; be- 
sedice nisem rekel. 

besedičenje, n. haž ©cfc^nja^: prazno b., Lcvst. 
(LjZv.J. 

besedičiti, Tčim, vb. impf. jdllimlicn, C. 

besedilo, n. i) bic flicbcnC^art : zbirke sloven- 
skih besed in besedil, CaffLct.J; — 2) bcr 
3ikn-tQU§brnd, bcr Stil, C; — 3) bcr Icjt, 
Cig.fT.J; bcr SBortlant, DZ. 

besedišče, n. bic 3prcd)l)allc, C; — 2) ^ be- 
sednjak. Polil., Preš. 

besedit, adj. bcrebt, bercbiam, Cig. (T.). 

beseditev, tve, /. bcr SSortrag, bic ^cclamo- 
tion: lepa b., Cig. (T.). 

besediti, edim, vb. impf. )prcd)Cn, Jam., Cig. ; 
tako besedijo nasprotniki, Ci'.;b.očem, LjZv., 
Jure. ;— lepo b., bcctamicrcn, Cig. (T.j ; rQi)on= 
nicrcn, Cig.; — b. se, in cincm '3SorttiiccI)fc( 
bcgriffcn fein, bi^pnticrcn, Cig., C. 

beseditost, /. bic 33crcbiamfcit, Cig.fT.J. 

besčdje, n. coll. i) bic "Bortcr, bcr S[SDrtlior= 
rati), nk.; — 2) bic l5ti)niolLigic ols T:f)cil bcr 
©rammatif, Jan., nk. 

besedljiv, iva, adj. i) gc[prad)ig, gcid)UHitMg, 
Jan., M.; — 2) fd)nivpijd), Jan.; jantijci), 
gcrnc iinbcrfprcd)cnb, C., Z. 

besedljivcc, vca, m. i) cin rcbicligcr 5Jfcnid), 
M.; — 2) cin Dorlautcr, mibcriprud))iid)tigcr 
SJJcnid), Z., C, M. 

besedljivka, /. i) cin gcfprad)igc'o iBcib, M.; 

— 2) cin >i)ibcrjprudiiiid)tigi^'^ ,vinti)d)C!5 '©cib, 
cinc boje '-^nnAC, Z., M., Št. 

besednica, /. i ) bic Stcbncrin, Giits. ; bic Spre- 
d)crin, Cig., .Jan.; — 2) bic (Viiripredicrin, 
Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! 
Kast.(Ro\.j; — 3) bic 3icbncrbiit)ne, Cig. (T.). 



besednik — besneti 



22 



besnež — betež 



besednik, m. i) bcr Jlicbnci", (iuts.. .^fur., C.ij^.. 
Jan., Cip.fT.J, Boh.; modri besedniki, slo- 
veči besedniki, Dalm.; — bcr '3S>ortful)rcr, 
bet SprcciKr, 0>., Jan.; — 2)bcr Sac^tunltcr, 
bcr 9icd)tšbciuanb, Diet., Hip., Cif^., Jan.; jii- 
risti ali besedniki v pravdah, Trub.fPost.J; 
pravdni b., Rec; b. ali pravdni doktor, Jap. 
(Prid.j; — bcr Jviiviprcd)Cr, Mc^., Cig., .lan., 
Krclj.; naš pravi b. in edini srcdnik mej 
Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh ver- 
nih b. , pomočnik, Trub.fS. T.); dal nam 
je Jezusa za našega besednika, kateri pred 
obličjem božjim nas zagovarja, Kast.fN. C.j; 
sirota brez besednika , Jsi>kr. ; tudi : be- 
sednik, Jap. -Valj. (Rad); — i) = besed- 
njak, Mur., C. 

besedniški,'^^'. kar se tiče besednika: 9icbncr, 
rcbncriidi, C»>. /"T.J. 

besednjak, m. ba? ?S?PrtcrbucI), .Jan., nk: 

bcsednost, /. = zgovornost, Ci{j. 

besedol9men, mna, aJJ. )voxtbxM)\c\, Jan. 

besedosledje, n. bic SŠovtfoIflc, Cip.fT.J. 

besedoslpvec, vca, m. bcr Gtlimolofl, 0>„ Jan. 

bcsedosl9vcn, vna. ^4/. ftDinclLiflijčf), Cip.,Jan. 

besedosl9vje, n. bic (Stnmolpflic, Cip., Jan. 

bcsedostavje, n. bic 'Kortftcllimci, Cip.fT.J. 

besedotv9rje,>i.bic35?ortbilbiimv:ilc()rc,0>/r.;. 

besedotvoritev, rv-e, /. bic 'JSintbilbung, .Sh- 
man /Slom.). 

besedovanje, n. ba§ 3prcd)cn, bic iiHcbc: kaj 
je mojega obširnega besedovanja smoter in 
konec? Str.; bic .SliOCfl,^citercbc, .Jani.; prazno 
b., Icercr SSortjcfituall, Cip.. Jan.; — bic '^c= 
tiattc, Cip., ./a;;.; — bcr 3?oprtftvcit, Cip.,Zora. 

besedovati, ujem, vb. impf. )prccf)Cn: Kralj 
Matjaž tak bescduje, \pes.-K.; kadar je šel 
človek po gozdu, besedovala so drevesa, 
Spr.-Erj.CTorb.J; toliko, da sta besedovala, 

nur um p iprcdjcn, LjZv.; rai|oniiicrcn, Jan.; 

— b. komu, (\tc\i\\ jcmaiibcit »orlaiit jcin, 
C, Z.; — cincn '-lUntrart ftaltcu, Jan., Cip. 
(T.j; bcn Sprcd)cr (^.'-13. bci .\;-»od),^citcu ) ma 
d)Cn, .Jam.; — b. za koga, jcimillbcu a\i 
?(nwalt Dcrtrctcn, Cip.; — bcbatticrcu, Cip., 
Jan. ;~b. se, ciitcu ©Prtfticit t^abcii, biiSpil= 
ticrcn, Cip., C. 

bcscdoznanstV9, "• i^ic ^BPrtfuilbc, bic Slnnt 

fcmitui«, Cip., Jan. 
besedun, m. bcr Sd)IU(it»cr: krivoverski be- 

seduni, .Slom. 
bvsek, ska, m. bcr iPpflClIeilll, Kras-Cip., C.. 

.Mil:.; - prim. it. vischio. 
b9scn, sna, adj. rafilib, tpll, .»///;-.. Cip., Jan., 

C, hA-.; — besno gledati, luilb blicfcil, C.; 

— \)\\Šy(\, id)cmiiiitl)ifl: besni konji, C, Z.; 

— miitl)tuillirt, i7/;.<r.. C; besna živfnn, Z. 
bpsih, m. bcr 'i^iiiiciibpdit, f.asčc-/.cvst.(Rok.). 
hesika,/. rpthcr .'Onrtriciici, (cornus sanguinea), 

lianjacicc-Erj. ( Torb.). 
bčsji, adj. — vranji, ^.7;,'. 
bvsnčnjc, n. bnši JHafcil, bo«S 2lMitt)Cli, Cip.fT.). 

C., nk. 
besneti, im, vb. impf. rafcil, nuit()Cll, Cip., Cip. 

(T.), nk.; na boj b., Zv.;[ - pracs. besnvni: 

ogenj, voda besne, opr.-Valj.[Radl). 



besnež, tn. bcr ?)ta)cubc, Bea. 

besnica, /. ii bic JHajcnbe, Cip.; — 2) bes- 
nica, bic 25?ut!i, Jan., C. 

besnik, »i. bcr ^Kojcnbc, Cip., M., Xavr.(Let.J. 

besnilo, n. 'baž (Mcrajc, Cip.; — bic 5pb)ud)t, 
C)ip.(T.J. 

besniv, iVa, adj. tPbcnb, tpbiiid)tig: besnivi 
blazni. Levst.fPril.j. 

besnivnica, /. bo^ l.obt)ani, Lcvst.fPril.J. 

besnjak, m. ber ©iit^crid), C. 

besnoba, /. = besnost, C, Z., Zora. 

besn9Ča, f. = besnoba, Cip., Jan., C, opr.- 
' Valj. f Rad J. 

besnost,/. bic JpH^cit, bicSutI), Cip.,, Jan., nk. 

besnota, /. = besnost. Z., C. 

besnovati, ujem, vb. impf. = besneti, C7^. , 
Jan.; — stsl. 

besovski, adj. boillPnijd): v volčji duplini je 
divjala besovska sila, Zv, 

besun, = besnjak, .\f. 

buškati, am, vb. impf. Glas., Bes., pogl. bu- 
škati. 

bfšter, štra, adj. i) munter, »tiadjcnb: nisem 
bil še bešter, kadar je začela vas goreti, 
Ccrkno-Erj.fTorb.J; na sv, Silvester bodi 
vsak zgoda bešter, Cerkno-Erj.fTorb.); — 
munter, Icbliaft, (\cuiccft; bcštri otroci, AV.- 
J-lrj.fTorb.j; — 21 Ijiibjd), fdjpn, Cip., C; 
b. dan, beštra punca, Mik.fEt.j; — prim. 
dcšter in it. destro, Mik.fEt.j. 

beštja, /. bic 33cftic (kletvica ali psovka); ti 
bcštja ti ! 

beštrati, am, vb. impf. aufiuuntcru, Jan., Mik. 

bfštrica, /. lepa bela ovca, Krn.-Erj. fTorb.j. 

bčt, a. m. = bat; danes z betom, jutri s 
psom, I)cutc 'i^rau^, mprflcu CMrou'?, A'/-.,- je- 
seni z betom, po zimi s pesom, Valj.(Rad); 
bet s čepom odbijati, C^lcidjcs mit Oilcit^cm 
Pcri^cltcu, Jiirč. 

betač, m. ticfc 3tc(Ic im 35?a)')cr, HriišicaflstraJ- 
Erj.fTorb.J; — prim. 2. betic. 

betast, asta, adj. = batast, Jan. 

bettjc, tca, m. dem. bet.; — i)batec, Cip., Jan.; 
bcr StciuflPpfcl, Sotr.; — 2) bic .Slaulquappc, 
Lašče- I.evst. (Rok.). 

bčteg, cga. m. bcr 3d)mcr,^, J\ilm., Boh.; — 
bic .Slranfljcit, Mnr.. Cip.. .Jan., opr. i. kajk.- 
Valj.(Rad), v^h.Št.; veliki b.. bic Jvalljudjt, 
bic l^pilcpfic , v{hSt.; — tudi: beteg, ;,'• 
betega, \ alj.'Rad). Vyh.'it. ; — prim. magv. 
beteg frnuf, .\fik.rJ-:t.). 

betegovati, ujem. vb. impf. betežen biti, .\fiir. 

bctck, tkii, >;i. dem. bet; 1) stegno pri lete- 
čini, Kras- Erj.fTorb.); — 2) bic .HUPJpc, 
.S'i'. Peter pri (ioriei-Erj. (Torb.). 

butati, vjem, i-t. /m;'/, fllimmcu: v ogljenici be- 
teie,sovraštvovsrcubeteje,7V>/»i.-/'.V;V7'(>;t.j. 

bčtev, tve, /, = betva, betvo, ciuc .Mlcinig 
fcit, .SV.; - prim. bitev. • 

betevce, n. dem. betvo; i 1 bil* .'onlu«d)C», ('ip.; 
— 2) ciuc .Mlcinicifcit, Cip.: — prim. ba- 
tevce. 

betež, e^n, m. bcr 3d)mcr,^: smrtni betc^i so 
me bili obdali, /Kihn.; bete^i so jo bili pri- 
jeli, OicburtC'jd)mcr,^cu, Dalm.; — bic Un 



bet^žast — betv9 



— 23 



bev — b^zgalica 



p(ij'5lid)fcit, Jati.; bic Sd)Unid)C, tmei ilcibcn, 

Dii je naše bctcžc (infirmitates) na-se vzel 
in naše bolezni (aei^rotationes) je on nosil, 
Trub.(S. t.) ; on ozdravi slednjo bolezen in 
slednji betež, Trub.(S. ^^; bolezni med ljud- 
mi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; 

— tudi: betež, Valj. (Rad); — prim. beteg. 
bet9Žast, adj. = betežen, M. 

bet^žcn, žna, adj. Icibenb, mit ^i8eid)>iHn-bcn tie= 

l}OftCt, fvanf, Mur., CA^., Jan., v^kŠt.; — b. 

revež, Cv.; — tudi betežen, SlGoi: 
betežljiv, iva, adj. = betežen, Mtiv. 
betežljivost, /. = betežnost, Miir. 
betežnica, /. bic .^tvilllfe, Mur., Jan. 
betežnik, m. bcv ,\lrnilfc, Mur., Jan., Danj., 

()i:r.- 1 'alj. (Rad). 
betvžnost, /. \iaž Siantfcin, bie Slrantljcit, M.; 

tudi: betežnost; — prim. betežen. 
betica, /. 1 1 ber kolbeit, cin tolbcnavtiger @e- 

gcnftanb: bic Meulc: betica stori pravico, Kr.; 

— cin 3d)ln(]cl an cinciii Sticlc, Cig., Kr.; 

— biVo bicfc (Sitbc bci^ Trc)diflcgc[*, Cig., Dol.; 

— bcr QHcdcnid)liicitflcl, Solkan-Evj.(Torb.), 
Kras; — bcr '^■l^liitciifopf, 0>. ; — 2) ber 
S'Opf fzaničlj.), bcr Sd)nbcl; dati komu po 
betici; — bcr 2~icfid)dbcl, bcr (Siiicnfinitige, 
Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 
3) t>a^ Seuleucjra^ (corvnephorus), C; — 

— prim. bat, bet, butica. 

1. betic, iča, m. = batič, Cig.; bcr Molbcn 
(bet.), Jan.; pl. betici, bic ^lic^^tmirj (helle- 
borus\ v otročjem govoru, Krn-Erj.(Torb.). 

2. betic, iča, m, = studenec: betic ali stu- 
denec ni imel veliko vode, Zv. ; — prim. 
betač in i. beč, boč. 

betičar, rja, m. pl. betičarji, neki hrošči, bic 
ilolbcnl)orncr (taxicornia), Erj.(Z.). 

betičarica, /. bic Stcdnobcl, Notr. 

bctičast, adj. tculciifofmig, CV^--. 

betičck, čka, m. dem. betic; bcr MltPpf nn 
cincill Stod: palica z belim betičkom, (but-) 
Jtirč. 

betičen, čna, adj. eiflcnfiimig, (but-), Cig. 

betičman, m. = btičnik. Dol. 

betična, /. bie Stcdnabcl, Dol., Ljub. 

betičnica, /. n bie 3tC(fnnbcl, Dol.; — 2) 
pl. betičnice, bic Šlolbcnbliitlcr (spadicitlorae), 
Cig.(T.), TuL(R.). 

betičnik, m. = odrasel fant (zaničlj.): ti grdi 
betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr. 

betičnjak, m. = betičnik, Lašče. 

hctisče, n. bcr .S>of5fd)IagclfticI, Cig. 

betonika, /. bic 33ctonic (betonica), Jan. 

betva, /. i) = betvo, ber ^a[w\ , Cig., M., 
vihši.; bcrSc^aft, TusVB.);— 21 ber i^olf#» 
ftamm, .\ov.; — 3) einc iilcinigtcit, ein bi]^^ 
d)Cn, Cig., Jan., C., Mik., St. 

betvica, /. dem. betva; i) hav Sd)iiftd)en: b. 
lasca, Krj.(Som.); — 2) cinc .Hlciiiiiltcit, ein 
bii^d)Cn, Cig., Jan., C, nk.. Št.; b. majo- 
rana , Pjk. (Črt.). 

betvo, n. i) ber Žialnt, .Vur., Cig., Jan., C, 
Mik.; betvo, ogr.-\'alj.^Rad); travno b., Cig. 
siljeno b., ber ilDrnf)alm, ogr.-C, Mik.; ko- 
ruzno b., ber ft^ufurujl^alm : po trije klasi 



so letos na enem koruznem bctvu, .S7, ; iz 
betva žrd, tino cincr 'ilUiidc eincn (Slcfnntcu, C. ; 

— 2) bcr '-IsPlfvftanim, C. ; — s^ cinc .Hlciniiifcit, 
cin bijvdicn, (-ig., Jan., C, S/ik.; b. kruha, C.; 
niso odstopi li, ne za betvo, Z^--/^.; — pri m. bi t\(). 

bev, interj. ni rekel ne bcv ne mev, er jagtc 

nid)tž, er fdituicg, Jan., Jurč., BlKr. 
b^vk, m. hci'^ CMcbelfcr, Jan. 
bfvkanje, n. M':- ^^elfern, bat- Cucifcn, Cig. 
b^vkati, kam, čem, vb. impf. bclfcrn, qnafen, 

Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; 

lajati '.n b., Str.; — blbfcn: ovce so bev- 

kale, Isvkr. 
b^vkavec, vca, m. = lisjak, Cig. 
b^vkniti, bevknem, vb. pf. eincn Gudtlaut «on 

fid) geben, Z. 
b^vliti, im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, 

Criiiče(Coriš.); — ovca bevli, GBrda. 
bfvskati, am, vb. impf. bcIfcrn, fldtfcn, qnnten, 

Cig., Jan.; pos. o psih in prašičih, Polj. 
b^vskniti, bčvsknem, vb.pf.i\\K\\ Cudfinut W\\ 

fid) gcbcn, Z.; — muden, Cig. 
bf vsniti, nem , vb. pf. = bevskniti : b. kaj, 

etiua^ au!oid)nia^cn, ZgD. 
bez, beza, m. = bezeg, Jan., Mik. 
beza, /. = bezeg, Tolm.-Erj.(Torb.j ; — divja 

b., bcr Jraubcn^olunber (sambucus race- 

mosa), Fr.-C. 
bezač, m. bcr Sloblcnfpicfj bcr Sd)micbe, Cig. 
bezatnik, m. bcr ''^^fcifcnrdumcr, Cig. 
bezalo, n. orodje, s katerim se kaj beza: ber 

^;pfcifenrdumer, bic ^Raumnabcl, I'.- Cig., Zora ; 

— = bezač, Cig. 

bezanje, n. ba§ Stupfen, ba« StDd)crn. 

1. bezati, am. i'6. /w/7/.ftnpfcn,ftod)Crn: ne dela, 
če ga ne bezaš. Z.; ogenj. b. , ba5 J^^ner 
ftodjern, Cig.; ftofjcn: smrt mlado in staro 
v grob beza. Ravn.; — (mit SBortcn) fti= 
dicln, C; plemenitniki so se bezali mej 
seboj, Jurč. 

2. bezati, am, vb. impf. I)inunbl)crrcnnen (lioni 
^Kinbficl), tucnn d bci grof^cr .s>i^c »on "i^rcmicn 
giftodjcn mirb), biejcn, Jan., Zil. - Jam. 
(Rok.), Bolc-C; krave so bezale, C; — 
prim. bezgati, bezljati, in nem. bicjcn. 

bezdati, am, vb. impf. pfujdjcn, C; — prim. 

bezati. 
bezek, zka. m. ha^ Ja)d)cnmcffcr, C; bcr 

2aid)cnDcitcl, Savinska dol. 
bežen, zna, m. i) bic .ftinft, bie ^33crgipalte, 

C, Tolm.-M.; \)a^ 2od}, C.; teman brlog, 

GBrda; — tolmun v vodi, Crničc (Goriš); 

— 2) bie ^ufle ^3- 33. im '"^rcttcrboben), Rib.- 
.\L; bežen, zna, Valj.(Radj; — prim. brezen. 

bežen, zni, /. = bežen, m. 2), Cig., C, M. 
bezeg, zgii, m. bcr i^olunbcr, (sambucus) ; črni 

b., bcr gcmeinc .S>ilunbcr (s. nigra); rdeči 

ali divji b., ber 2raubenf)olnnbcr (s. race- 

mosa\ Cig.; — bezeg, zga, St. 
bezg, a, m. = bezeg. Mik. 
bezga, /. = bezeg. Šaleška dol.-C, Štrek. 
bezgaJnica, f. b. za klobase, bcr 35>uri"ttrid)tcr, 

Bes. 
i.bfzgalica, /. i) bae Sicnncn, bic (Vludjt, C; 

— 2) =: potepača, C; — prim. 2. bezgati. 



bezgalica — bezljiv 



24 — 



beznica — bibica 



2. bezgalica, /. = bzikalica, bic 3Vlil3C, Ciits. 

i.btzgati, am, vb. impf. 1) ftPd)CVll, liotirctib 
ipiilllfti, C M., A';-.; b. pipo, in t)cv ''4>fciic 
ftodKrn, A.V. ; h. cevko, ciii 'Kiiliid)cn ou^- 
l)ot)lcn, AV. ; — 2) licruniftLUicvn, ."^trck.: — 
prim. I. bezati. 

2. b^zgati, am, vb. iiupf. IicniimcumMt, bicicii 
.\fiir.. .lan.. Št.; ako živina sliši „bz, bz", 
kakor obadi brnijo, začne bezgati, St. 

bezgavčen, čna, adj. -= bezgavkast, Z. 

bezgavtc, vca. »»i.bciTCnUilcr, bcv.V>ct?cv, a Brda. 

bezgavka, /. i) btc Spi^mniKv Kras - Cij^., 
./aii.: — -) = bezgctulja, FrevjF.j; — ■\\ 
bic i»al*bn'nVnnefd)>inil)"t, ba^ Hfanbclflcfdmnir ; 

— bezgavke, bic Scrppl)Clll , lileiiv. - Cif^. ; 

— prim. I. bezgati: zaradi pomena prim. mra- 
mor, želva. 

bezgavkast, aJj. mit ^JJanbclflcjd}^!'!^! bc 

linftct, Šol. 
btzgetulja, /. bic "i^artincifc, C, Z., Frcr.fF.j; 

— prim. I. bezgati. 

bczgetuljica, /. = bezgetulja, Frer.fF.J, 
bczgljati, am, i'^. impf. l)cnitnlailfcil, Z. ; {)cntin^ 

IticifcH, C; — prim. 2. bezgati. 
bezg9V, adj. .V)olnnbcr=: b. les, bezt^ovo cvetje; 

— b. izgovor, cillC fdialc 'Jlu^rcbC, Z. 
bezgovec, vca, m. bfV .S>olunbfvftvand), Ja>i., C. 
bezgovina, /. boe .s^iilimbcviicitniuri); — ba'5 

.s>Dlinibcrt)oI,v 
bezg^vje, 11. bož ,S*ioIitiibfvncftraild). 
bezgovnica, /. cin au^ .'oolimbcrl)Lil,^ i^ciundjtcr 

^-l^ofldjdilnn, Mur., Cig., C. 
bezikati, kam, čem, vb. impf. = 2. bzikati. 

./a)i. 
bezikav, adj. Icutid)CU, ./an. 
bezina, /. = bezgovina, (^i<^. 
bezjača, / 1) bic SBilV^crin, „ker so Štajerci 

iz Zagorja dobivali viničarice", Zortr ]'. rjj\ 

— 2) bie ^^artajt, bic 3d)lid)taj:t, bae 'i^avt 
bcil, Mur., Og-., Jau.; („ime za sekiro po 
kraju, od kodar je prišla". Zora); — -i,) cillC 
'.Hrt fvoatijd)c .v>ir_tciipfcifc, C. ; — 4) ciiic ''ilvt 
■"l^flniinic, ^.'. , Št.- Valj. (Rad); — prim. 
bezjak. 

bczjak, m. bcr %'0{\>i{, Mur., C, Mik. ; — ( liez- 
jaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, 
Triib , Kast.; Ikzjak , cilt iUailU W\\ bcv 

italiciii)d) jloucni)d)cii Sprad)flicn^c, .^trvk.)\ 

po 7'rstciijaku in dafii nam. bizjak, ker 
hezjaki bize nosijo; po /)aii. pa iz stvn. 
tizus, srvn, tiesz. callidiis. 

bczjaški, adj. 1) bc)jafijd). /)alm ; - j) ti.iI 
pcll)nft, ZfiD. 

hezjč, II. ■--- bezgovjc, (!. 

bezljaj, m. 1) bcr ^Hclmcr, bcr ifiiufcr, .»//A. .• 
2} —. bezl Janje, \'alj.(Rad). 

hezljanjc, 11. bfl'? 'i^icfcit. 

bezljiiti, am, vb. impf. mit crf)C>bcllcm Sdnucif 
rciincil, bicfcn; krave bezljajo, kadar jih po 
leti muhe in obadi ibrenclji) pikajo; bezljaii, 
\'alj.(Uad); - prim. 2. bezgati. 2. bzikati. 

bczljav, ava, adj. ,yim ^Hctiiicn rtcuoiflt, Z. 

bczlJ.Hvka, / cinc ,^11111 Sd)uuirmcii mifiicloiitc 
'iMciic, bcr .Slollcrcr, Ci^. 

bezljiv, iva, adj. lcillid)Cll, dan. 



1. beznica, /. i) bic JKiibcntintbc, (iuts.: klet 
na prostem v zemljo narejena, za krompir, 
repo itd., Poli.; — 2) cin frf)mu^irtcr fin= 
ftcrcr 3Jaum, cin c(cnbc!Š ilorf), cittc clcnbe 
.'OiittC, Og-., .Jan., C, Kr., Št.; mir in pokoj 
bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; 
bcr .Slcrfcr, (^beznica) Dornberk-Frj.fTorb.); 
— • prim. bežen. 

2. beznica,/.bic5^ic^iIicfle,Po//. ; — prim.bezljati. 
bezničar, rja, m. bcr .Vtcuid)icr, C 
bezniti, baznem, vb. pf. =— bazniti, Og. 
bczoar, m. bcr ''^cfonvftcili, .Jan., Cip. 
bezoarka, f. bic 'Jbcfoar.^cgc (capra acgagrus), 

Fij.fZJ.' 

bez9V, adj. = bezgov, C, M. 

bezpvec, vca, m. bcrJOOllITlbcr, Zil.-Jarn.fRok.), 
.foscli . 

beza, f. bic ^•lllri)t, Mur., Valj. (Rad); — bcr 
'.»(llfittllf, Mur., C, Mik. 

bezaj, m. bcr i!nilf, ogr.-Mik.; bezaj sem do- 
končal, ogr.- 1 'alj. (Rad). 

bezanje, m. 'ifa^i ^liclicn: tudi: bezanje. 

bežati, im, vb. impf. 1 ) flicl)Cu; bežali so, kar so 
motali pred sovražnikom b. : bežite pred gre- 
hom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, 
Ravn,; sv. duh modrosti beži od hinavca, 
Skrinj.; od ljudi b., fid) Uon bcr ^nit ab- 
fd)licf?cn, Cip.; od dela b., arbcitc^idicu jcin, 
r.Vg. ; — beži, beži. ne govc)ri tako nespa- 
metno! c\cl) bod), rrbc iiid)t fo tl)iirid)t! — 
== teči; beži hitro po \()de, C.7g., /i'^/jSY.; 
tudi : bežati. 

bežfčki, adv. flicl)Ciib, iiii Jlii''}^", im iiaufcii, 
.Mik., vihšt. 

bežen, žna. adj. 1) .'^iir (^•Uld)t flCl)Orifl: bežna 
ladja, ta-i ^licljboot, Cifc.; — 2) fliid}tig (opp. 
trajen), Jan.. (1. 

bežljati, am, vb. impf. f)criiorbrillilcn: iz klo- 
base meso bežlja. Mik. 

bcžljiv, iva, adj. fliid)tiil, (iuts.. Mur. 

bežnost, /. bic Js-liidUiiifcit, .lan. 

beŽ9t, HI. = tižol, I-'.rj.(Torb.i. 

biba, /, i) fricri)cubcvj flciucrc^ Il)icr, bc). ciii 
^lljcct (največ le v otročjem go\c)ru); biba 
leze, biba ni, tovor nese, osel ni, rogc ima, 
kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in go- 
lazen, IjZv.; — suha b. = suha južina. 
bcv 'iRJcbcrtiicd)t, C; — 2) ba'5 ^nitl)iil)n, 
C; - =- raca, Trst. (Let); - O t>ii' (^K\V"itcn 
bc«i "DJh-crcei, ;^-(itt uiib (^bbc, Ci):./'/'.). .les.: 

prim. bibavica; — 4) bcv WriK^l)alm, /p.. 

Kras-]-Jj.( Torb.). 
bihati, bam, bljem. vb. impf. Iniiilimil )id) fmt 

bCRiCflCii, I.cvst.(Rok.), /ics.; uuufcliib gcljcii 

(o raci). Trst. (Let. I ; — inngjam l)cruor 

fommcii: zobje mu bibajo iz čeljusti -- cr 

,^n|iiit, Og, ; — b. se, tundcii , C; fliictii 

icvcn 10 ccnah^ h. t.-Cif^.f/.K 
bibavica,/ ba<*(Wctiunic,l5libr iiiib Jsliit bc^^lKccvcš, 

v Dalmaeiji-Cii:.: bic Js-litctiiatioil, (:ii:.(T.). 
bibec, bca, m. bnvS iiiiiiiiilid)c Iriitl)nl)ii, C; 

— prim. biba 2). 
bibica, /.c/c«i. biba: travna bilka: naberi mi 

bibico smokvic (rilečih jagod). Kras, Ip.- 

J\rj.('Torb.); prim. biba 4), 



bibika - bičcvavcc 



25 



bičevavka — bikoglavka 



bibika, /, =^ purica, C. 

biblija, /. bic *i^ibcl. 

biblijepisec, sca, m. cin ''i^itHl)d)i"iiti"tiilci' , 

.\avr. (Kop. sp.). 
biblijski, aiij. bib(i)c(l, Ci}^., Jaii., iik. 
bibliografija, /. bic 'Jiibliograpljic, Cit:.. "A'.' 

— prim. knjigopis. 

biblioteka, /. = knjižnica. Cip., Jan., nk. 
bibliotekar, arja, m. = knjižničar, Ci}^. ulc. 
bibliotečtn, čaa, adj. = knjižničen, (!i^. 
bibolez, Ičza, aJj. laiiiilaiii •.'inf)cr)flnTitciit) (n. 

pr. o raci ', C. 
bibolez, Ičza, >«. bic fvicd)cnbc 'iuMuoiiuim : 'T">- 

ral je vsak tretji bibolez postati (o človeku 

po vseh štirih lezočeni\ Jiirč. 
bibra, /. fcblcrf)tco ©ctrdiif, Cif^., Jan,; »er= 

pnilt)ri)ter ^Inilt, kajk.-]'alj. (Rad). ; — prim. 

lat. bibere, piti fr). 

1. bic, m. bcv "^Sibbcr, Soška dol. -Erj.f Torb. J; 

— bi:, bic! tako kličejo ovce (C.J, ali dražijo 
ovna, da buta, Savinska dol. ; — psovka : 
ber SdmfofOttf, Cerkljansko -Štrck. (Let.). 

2. bic, m. bic Simfc, bic (Vlattcrbinjc, ijuncus ef- 
fusus), ^i'. Jakob pri Savi -Erj. (Torb.) ; — 
prim. srvn. bincz, binz. 33inic, 3//A-. (Et.). 

1. bica, /. rt>cibIid)Cv Sd)ot, ^leg., Guts., Mur., 
Cig., C; — prim. i. bic. 

2. bica,/. bie lilije. Z.; jezerska b. bicSecbittic, 
(scirpus lacustris) Tiix.fR.); — prim. 2. bic. 

bicek, cka, m. jituger 5S3ibber, Ja>i., C. ; bic- 

ko\o meso, kajk.-]'est. ; — prim. i. bic. 
bicelj, clja, m. = bincelj, Cig. 
bicika, f. = bičica, baž ©(^čiflein, Guts., Mur., 

oy. ■ 

1. bič, biča, m. i) bic 'i)icit)d)e; z bičem pokati, 
mit bcr ^$cit|d)C tnallcn; mnogo biča, malo 
piče, Str.; — 2) bic '•^citidicnfdlliulic, C.; — 
3) bic Sau!iniur;,cl bcr '•^fUni.^cn, C; božji, 
(veliki, vražji) b., bic iBurjcl bCo '^Balbvinit 
(valeriana), C. 

2. bič, m. = 2. bic, Cig., C. 
bičanje, n. Mv "'^jcitidicn, bic Oicifjcluiig. 
bičar, rja, m. i) bcr "'4?citid)cumad)cr, bcr 'l^ci- 

tid)cui)anblcr, Cig.; — 21 ber Oknfjclmiiud), 
bcr (^lagclhtut, Cig., Jan., LjZv. 

bičarica, /. bic ''^>citid)C, Dol. 

hičast, adj. pcitjd)cufi.n"iiiig, Cig. 

bičati, b?čam, vb. impf. pcitfdicil , ijcifjdu: 
ftrafcn: Bog nas biča. 

bičavcc, vca, m. bcr ''^citjdicr, Cig. 

bičec, čca, >?!. dem. bik. 

i.biček, čka, tn. dem. 1. bič; flciiic '^ifitiitc- 

2. biček, čka, m. dem. i. bic; bttC' liuiiuilidic 
Sainnt, Cig., Jan., Soška doi.-Erj.(Torb.j; 
oven z rogmi, Krn.-Erj.fTorb.). 

3. biček, čka, m. dem. bik ; jintgcr 2ticr. 

4. biček, čka, m. \ ) bic 3imlc, 1 juncus crtiisus), 
Lašče- Erj.f Torb.); plašč iz bička, LjZv.;~ 
21 ber 53iniciibDd}t, Diet.; tudi: bfček, Dol. 

bičenje, n. = bičanje, C. 

bičevanje, n. hcii (^cifjcln, bic ©cificliiiigen, 

Mur., Cig., Jan., kajk. -Valj. (Rad). 
bičevati, iijem, vb. impf. ^n gcifnin pflcgcil, 

gci^ellt, Mur.,(Jig., Jan., kajk.- Valj.(Radj,/ias. 
bičevavec, vca, m. bcr ''^citjc^er, Cig. 



bičevavka, /. bic ^citirf)criii, Cig. 

bičevje, »i. = bičje, Meg., Diet., C., Dalm. , 

\'alj.(Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, 

Ravn.\ bičevje, Dol. 
bičcvnik, m. bcr ^^citfrfjeitfticl, Jan., Jure. 
bičica, /. dem. i. bica; 1) "itai >ociblid)C ^niliiii, 

Cig., Erj.(Torb.) ; — 2) = jaglec, trobenlica, 

cig. 
bičič, m. dem. 1. bic; jniigcr SBibbcr, C. 
biči.šče, n. = bičnik, Jan. 
bičiti, bTčim, vb. impf. ^= bičati. Z., z besedo 

koga i>., fcfjciteit, C. ; pciiiigcii, bciiugftigeu : . 

bičilo me je, C. 
bičje, ". eoll. Simfcil, 33iufcii; iz bičja pleto 

razne reči in delajo stenje (duše), St.; — ber 

yaillpclibod)t: bičje v leščerbi , Glas.; — 

prim. 2. bic. 
bičji, adj. 2ticr, nk. 
bička, f. dem. i. bica; — cill Zdja] mit flU7,Cl 

•iBoUc, Strek. 
bičkast, adj. iz bička, bičja narejen: b. plašč, 

Dol. 
bičnat, adj. i) iz bičja narejen, Jan., Z. — 

2) poln bičja, Cig. 
bičnik, ?;i.bcr''^Hntid)ciiflicl, bcrOieifjdfticl, Mur., 

Cig., Jan., Glas. 
bičnjak, m. = bičnik, Mur., C, Mik., ogr.- 

Valj. (Rad). 
big, m. == 2. bik, Notr. ; kar je še trsice in 

biga, ljudje pokosijo, LjZv. 
bigamija, /. bic 'Sigamic; — prim. dvoženstvo, 
biglica, /. 1 ) bcr .V)Ol,^jpiittcr, bal Spanrf}cii, 

Jan.;— 2) ba'3 ^^Ultbili^ljdicil, Cig., Jan., Kr. 
bijača, /. bic Sd)lagcici, Svet. (Rok.). 
bijalo, n. 1) bae Sdilitglucrf bcr Uln", V.-Cig.; 

— 2) pl. bijala, bic l*abc iim 'iBcbci'tut)lc, C. 
bijec, jca, m. bcr 3cl)lager, bcr '!)3oItcrcr, C, 

(,bic') ogr. - 1 'alj. (Rad). 
bijenje, n. "Hai- Sdlingeil, Mur., Cig., kajk.- 
Valj.fRadi. 

1. bik, bika, m. 1) bcr 2ticr; divji b. = tur, 
Cig.; moškatni b., bcr iliojdllliod)'?, it/^.f^ZJ; 
preg. pojdi se z bikom bost I (tako pra\'i, 
kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da 
nič dopovedati); — psovka nerodnemu člo- 
veku: — 2) trsni b. in ciiicm ^Sogeii aiigc> 
biinbcne iBeinrebc, C, Z.; (prim. konj); tudi: 
neobrezana rozga, jv^liSt.; — 3) ber Stcd)» 
apfct (datura stramonium), C; — 4) peč za 
kruh, sadje, lan, C, v^hSt.; — 3) nesežgan 
kamen med apnom, Gornja Savinska doL- 
DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju 
(..bek, ši"), Gor.-Cv. 

2. bik, m. bic Simje (juncus eftusus), na Cerk- 
niškem je-[eru-E.rj. (Torb.); — prim. 2. bic. 

bika, /. =^ 2. bic, 2. bik, Mur., ^'alj. (Rad). 
bikač, m. ber Sicffopf, Jan.; — t\\\ licrftpcftcr 

TOcnjd), 3/»;-., Mik. 
bikača, /. ciii bicftiiplHI'''-' 3Scit^ (prim. bikač); 

— ein uciftocftci^ 3lHMb, Mur. 

bikast, adj. bcm 3ticr abnlidj: od)jcii^aft, plitmp, 

Cig. — ftarriiunig, C. 
bikec, kca, m. dem. i. bik, Jan.; pogl. bičec. 
bikoglavec, vca, m. bcr Sticrtiipfigc, Mur. 
bikoglavka, /. bie Sticrtiipfigc, Mur. 



bikonja — bilje 



26 — 



biljevit — binkoštnica 



bikonja, nt. = bik : psovka silovitemu, odur- 
nemu človeku, lil Ki:; — hs.(r) 

bikovica, /. = bikovnica. C/^., Jan., SlGor. 

bikovina, /. i) bic Sticvl)aut, 3/.,-— boo Sticr^ 
ilci)d), Cig.; — 2) ba^ Spriiuiciclb, Cig., C; bi- 
kovino so dolžni ostali. Pjk. fČrt.) ; — 3) 
^senožct, ki jo odločujejo soseske gospodarju 
plemenskega bika", Sov.; tudi: bikovina. 

bikovnica, /. i) bcr Cdifci^icmer, C ogr.- 
\'alj. 'Radj ; — 2) = bikovina ■:;), Z. 

bikovnik, m. = bikovina s)- ■^• 
• bil, /. I) bcr ."oaliit, Diet., Mur., Cig., Jan., 
Valj. f Rad/; slamnata b., brr 2trof)t]aIm, 
Tnib. (Post.j; — hai- .S^nlmgcirdd)^, Jan. ; — 
2) 'baž ihiiiitig (udu (jrbiiprcln, .ftiirbiiicn u. 
bgl.i, C. ; — 3^ črna b,, bic '•-Praimiitur.sclfscro- 
pliularia nodosa), Cig.. rovir-Evj.fTorb.); 

— tudi : bcr ^-Bcifuf; artemisia vuigaris', Ftiij, 
,SVGo»-.-C; — tudi: bic Ginbccrc, 1 pariš quadri- 
folia), SpnJnja Idrija in \'()lče-Erj.(Torb.) ; 

— 4I bcr 3plittcr, Mur., b. ali troha ( v očesu\ 
Trub. fPost.j. 

i.bila, /. i) bcr §alm: do bile, bio aiif bcn 
Ict^tcn .s>alm, C; — 2) bas ftiirbieblatt, Danj.- 
Mik., Kr.-Valj. ('Radj; — prim. bil. 

2. bila, /. Ciuts., Cig., pogl. bilja. 

bilanca, /. računski sklep, bic ^^ilnn,^ b- trgo- 
vine, bic .'oanbclvbilnii;,, Cig.fT.j; kosmata 
b., bic ^■Hplibilniii, .S7.V. 

bilast, adj. lialiiiifl, C. 

bilca, /. dem. bil; bcr .'oalllt, C, Krelj.; bcr 
(MraiJlialin, Štrek. 

bilce, n. dem. i. bilo, Valj.CRadj. 

bilčica. /. dem. bilka; \i(ii .'palmd)cn, M. 

bileg, bilež . . ., pogl. beleg, bclež . . . 

bilf, m. = bilfa, M. 

bilfa, /. bcr bcrtjur.^cltc ^HcbciiicLiIiiin, bcr 5lHir,v 
ling, C, Vrtovee f\'in.). Sov.; — bic ailv 
bcm Samcu l)crDor("icttiadiicnc :'Hfbc, Štrek. 

bilfanje, n. sajenje bilf. Sov. 

h\\f\Qa., f. dem. bilfa, Vrtovcc(Vin). 

bilijon, m. milijon milijonov, bic ^illioit Cig 

bilina, /. = ra.stlina, Jan., .So/.; — češ. 
bilin.stvg, n. = rastlinstvo, (:ig.(T.j; — češ. 
biliti se, im se, vb. impf. bnlllicil, V.-Cig. 
bilja, /. I ) bov i<orfc)t, bic iMgilic, Cig. ; na 
biljo, St. ; sveta b., —- sveti večer, Huts. ; 

— 2) pl. bilje, ba# lobtciiaiut, Cig., Mik., 
(ior.; — iz lat. vigiliae, Mik.(FA.). 

biljar, rja, m. bcr ^iUitailifcr, h. t.-Cig. (T.). 

biljard, m. bofi ^illorb, ba* lt^illnrb)picl. hA.; 
(biljar, Cig.. Jan.\ 

biljardnica. /. ba>? ''Billarb,\ilitiltcr, Cig. 

biljardski, adj. 'ibillarb, Cig. 

biljar.stv9. n. bic 'i^otnilif, h. t.-Cig. (T.). 

bilje, n. to//. 1 ) *4>flnii,Kii, .Uriintcr, Mur., Cig., 
Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali 
žival, kakor bližnjega srcČa. Ravn. ; bic 
^liittcr uiib StcnrtcI bc" 9(cfcrpflou,^cii , bos 
.Slriintcrid) : iti bilja brat za svinje. lilKr.; 

— bo-? .Uiitbiefrdiitctic^, C., .su.or.; — 1) bic 

.V>alnic: bilje se bode moralo s srpom po- 
želi, Dalm.; silje či.stiti plev in bilja, Panj.; 

— bic .'palinifPppdn: po košnji ostane bilje, .\f. 



biljevit. adj. gcJuddii^rcid), Cig. 
biljepisec. sca, m. bcr '•^lllUocjrapb, Cig. 
biljepisje, n. bic '!piitltograpl)ic, Cig. 
bilka./, dem. bil; i) bcr .\iialni; bcr ®ro#- 
Ijalm, Valj.CRad.j; suh, kakor bilka, Mur.; 

— 21 bnij Splittcrd)cn, Mur. 
bitnat, adj. pflau.^ciucicf), Cig. 

biinica. bcr 2d)ll)ingel ifestuca), Cig., Jan., 

C, Tuš.fR.J, Medv. (Rok.); bilnica ino vsi 

drugi o vsi, Vod. Cl^b. sp.). 
i.bflp, H. i) bic 3d)lagabcr. Mur., Cig, Jan., 

Cig. (T.), Mik., Valj.VRad.j, Erj. (Som.) ; - 

2) 'i)(x<i ®d)[ag»iiert bcr IKir, Cig., Jan. 
2. bilo. n. = bil (.'oalni), Mik.rEt.j, Skal.-Lct. 
bilomčr. mfra, bcr ''^illvinclfcr, Cig. 
bilovka. /. bcr .Uiirbivblattftiel, 5/Gor.; — tudi: 

ba^ S^ifrbieblatt, Mur., C. 
bilijšcn, šna. m. bic ^'^auitriibc, (brionia dioica), 

Medana ^(ioriš.)-Erj. (Torb.). 
bincati. am. vb. impf. = brcati, mit bcn J^iipcn 

ftPlJdl, OUi-jcblagcu, Jan., C, Št.; sujejo in 

bincajo ga, Cv. 
bincelj, clja, »?i.bic ^fcif^lfrone "bcr bcm ^fcrbc= 

Iiufc, bic j^eifcl, Cig., Jan., C, Sov.; —prim. 

fincelj. 
bincljati, am, vb. impf. = brcati, Z. 
bincljiv, iva, adj. bincljiva živina, (če rada 

binca, brca', C 
bincniti, bincnem. vb. pf. mit bcm t^ufec ftoBCll, 

aui?)dilaiicu, Jan., Raič. (Let.); kobila jo je 

bincnila! Pjk. (Črt.). 
bincc, nca, m. i 1 odraslo dvoletno jagnje, 

Krn.-Erj. (Torb.); — 2) iibcrmiitl)iqcr 'i^urlc^c, 

Raič r Let.}. 
binga, /. bil« '•^>citbcl, V.-Cig. 
bingati, am, vb. impf. Ijauijcilb )d)UtilUlClt , 

baiiniclii, V.-Cig., Jan. 
bingclj, glja, m. ctiuae liaiicjciib Sdjnjiiigcnbe^ : 

bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, 

krehelj je; (bingelj = bic Gid)Cl, krehelj = 

'iiai- Sdiutcivi), /.., bic §aicluii)c-bolbc, C. ; — 

bn-š lll)ipcHbcI, Cig.; — bcr Giv,^apfcii, C. 
bingljati, am, vb. impf. baiiflcnb )d)milincn, 

baiiliuiu; vinski dozorek binglja na trti, 

Lj/.v. ; razobesili bodo tvoje ude po drevju, 

da bodo bingljali (^bengljali") in pekli se 

po solncu, (ilas. 
bingljcc. (geljc.) gcljca, m. 'bai 3diiiccfllorfd)Cii 

(galanthus nivalis), C; tudi : ba\5 flrofjc 

3dnicCiili.irfd)CIl (leucojum vernum). /).SV. 
bingola. /. i) visok človek izaničlj.), (ior.; — 

2) /'/. bingole, = noge (zaničlj.), ob .\/uri- 

Trst. (Let.); — prim. bingljati. 
bingolicc, /. pl, = gosli, Raič(Lct. nS-S., 

lijn.). 
binko.šttn.tna.i7i/;. ''Jvfiniift ; binkoštna nedelja. 
binko.šti, /.;'/. "litiHrtUf '< : ~ »mif fi" ali''' Z' 

pfingustin (pentecoste), ,Vini(f,yifiil)rcn", Mik. 

(Et.). 
binkoštnica, /. 1 ) ba<? '^Jfiitflftlicb, M. ; — 

— 2) bcr "i^tilu^f^npfcl, M.; - bic ''4>fiiiflft- 
birilC, Cig. ; — -^ kresnica (leucaiuhemum 
vulgarei, ./osi7i. ; — jasenolistna b., bcr cfdjcn« 
bliittriflC Tiptnm (dictamnus fraxinella I,.), 
Robič (Skol.). 



binom — bisaga 



— 27 — 



bisagar — bistroglaven 



binom, m. "ta^ 53inDm (math.^ ; — prim. dvo- 

člcnoc. 
binomen, mna.atf/.binomi)d),binomial, Ci^.(T.). 
binomijalen, liia, adj. = binomen, Cig. (T.j. 
binomski, adj. = binomen, Cig. (Tj. 
biografija,/, tiie '"-8iofli"apI)ie; — prim. životopis. 
i.bir, m. = bira, Jan., \'est. 
2. blr. VI. bic "JliK-ftcucr, Mik.; — „'i>av Sort 

ift fvcmbcit Uiipnuigž: »ergl. magv. ber, 

\loi\n", Mik.fEt.j. 
•;. bir. m. = ber, bar, (."»iolbenflirlc , Polj. 

1. bira. /. = bera; i) "i^až Sanuiieln, bie 
Samiiiluug, Cig.,Jan.; bie (SoUcctur: v biro 
iti(hoi.liti), biro jemati, Ci^.; — 2) bie OJatllilU"!, 
bie Sorte, Jan.; vino dobre bire, C; bilo 
jih (snubokov) je vsake bire, Erj. (Torb.j; 
vse blago je ene bire, v\hSt. 

2. bira, /. = raca, Erj. (Torb.). 

birenj, rnja, m. ein GoUecturniaji, C, Bes.. 

(biren, rna, Slom.). 
biri, interj. biri, biril tako zovejo race, Erj. 

fTorb.). 
birič, iča, m. t-er Sd)crge, Meg.; ber 3tabt= 

fnerftt, Boh.; ber 0)erid)t!?bicner; — prim. 

stsl. birišti.. it. birrt), bcr Scficrge, Mik. (Et.j. 
biričevina, /. bie Jvorbergebiir, Cig. 
biričiti, ičim. vb. impf. Sdiergeiibienftclcifteii,^. 
birička. f. btii- 'ifiJcib bC'^ Gieriditiibiencre, A.';-.- 

Valj. rkad.j. 
biriški. adj. 3d)crgen-, Q5erid)ti5biener-3=. 
birja. /. eiit eijcrner Siing am Grtbe cincio .'ool,^= 

ftiictce, Štrck.; ber Seiijeiuiiig, Notr.; že- 
lezo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo 

trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, 

šilu itd., Si'. Peter pri Goriei-Erj.fTorb.J, 

G Brda. 
birjica, /. dem. birja, Xotr. 
birka. /. = ovca, ogr. - Valj. (Rad j. C, Trst. 

(Let.j ; — eiiie graue Q5eiB, C ; — prim. rus. 

bvrka ^ ovca. 
birma, /. bie ^i^^ntunS ^ birmo vezati, zave- 
zati komu, jemanb? 5'i'n^P<^itl)e (=t^in jein, 

Erj. fTorb., I^b.sp.j. 
birmanec, nca. m. ber {^ivmUng. 
birmanje, n. 'iia'^ jvintieii. 
birmati, am, \'b. pf. i. impf. firmcn. 
birmovanje, n. ta-:- J^irmcu. 
birmovati, ujcm, i'^. />«;?/. bie ^irmung jpcnben. 
birnik, m. bcr Sammter, Bes.; — prim. i. bira. 
birokrat, m. bcr '-Piircaufrat, Cig., Jan., nk. 
birokratija, /. svojevoljno vladarst\o uradni- 

št\a, bie 33ureaufratie, nk. ; (birokracija, Cig., 

Jan.). 
birokratski, adj. buveaiitratiidi, nk. 
birokratstvo, n. bae '-Bureaufratentfium , bie 

'iBurcautvatie, nk. 
biroš, m. ber ^)tinber^irt, ogr.-Valj.fRadj; — 

iz magv. birus. 
birsa, /. = bersa, Cig., Jan.; skupljevala je 

jezice, birso (Setnftein) in suhe slive, LjZv. 
birunja, /. = berunja, bernja, Solkan -Erj. 

(Torb.j. 
bisaga,/. ber Cuerfad, Jan., Zv., Št.; tudi pl.bi- 

sa^e, Habd., BlKr.; — prim. lat. bisaccium, 

Mik.(Et.). 



bisagar, rja, m. kdor bisago nosi, nk. 

bisažnik, m. = bisaga, C. 

biser, sera. m. bie 'ipcrle, Mitr., Cig., Jan., nk. 

biserar, rja, m. bcr ''^Jerlenl)anblcr, Cig. 

biserast, adj. perlartig, Cig. 

biserček, čka, m. dem. biserec, ba^ 'iJJerlc^cn, 

^ Cig. 
biseren, rna, adj. ''J^crlcn-'. biserna matica, = 

lupina prave bisernice, bie ^^erlmuttcr, Cig., 

Jan., Cig. (T.J, Erj. (Ž). 
biserje, n. coll. bie ^^serlcn, M. 
bisernast, adj. perlicl}t, Cig. 
bisernat, adj. pcrleureid), C/g., Jan. 
bisernica, /. prava b. , bie cigentlic^e '^ni- 

muidjcl fmeleagrina margaritifcral, potočna 

b., bie (Vtl'lČ'pcrlmuid)cI, (unio margaritifen, 

Erj.fŽ.j. 
bisernik, m. n = biserar, Miir., Cig.; —2) 

bcr '!|.5crlnntttcrfaltcr,(argynnis), Jan.,Erj.(Ž.j. 
bisernina, /. ber ''^crleiiidjmiirf, Z. 
bisernjak. m. ber ''4>erl)"tein ('•^erlitl, Cig. (T.J. 
biserol9vec, vca, m. ber ^4>crlenfi}d}er, Jan. 
biskup, m. = škof, nk.;— hs. 
bismut. m. ber TCnČMnilt, Cig. (Tj. 
bismutov , adj. J3icMltul = : bismutova svet- 

lica. bie iSiemiltblenbe, bismutova okra. bcr 

'53i'?imitodcr, Cig.(Tj. 
bistahar, interj. s to besedo se konji na levo 

ravnajo; (pravi se tudi: bistahor, Kr.; bista- 

hare, St.); — prim. bav, \viste her! \vistl 

(istega pomena). 
bister, stra, adj. i) fd}neU, miintcr fidi bcuie- 

gcnb; b. konj, ein feuriges, idincUce 'i^ferb; 

bistra voda, ein jd^ncU flief3enbe« ©afier; 

— bistro oko, ein miintere?, lebljaftc^ 5luge; 
bistro gledati, eiiicn lebljiiftcn 'iJ3lid ^abcu; — 

2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi 
pojem čistosti: flar, Ijell ; b. potok; vino bi- 
stro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor ste- 
klo, glaebell, Cig.; — bistra glava, ein (jcUcr 
ftcpf: 1^- um, idjarfer burd)bringenber3?eri"tanb. 
bistranga, / = postrv-, Miir., kajk. - Mik. ; 

— iz magv. 

bistre, strca, m. bie Sc^nrfe be§ @eiid)te5 ober 

be^J '-8eri"tanbC'5, C 
bistrenje, n. ba§ ',?(uff)c(Iin, baš' §(uftldreit : 

b. duha, razuma, Cig. 
bistrica, / i ) bcr 2i?ilbbad), bcr Oiictlbadi, Mur., 

Jan., Cig.; — 2) ein flar flicRcitbcr "^ac^, 

Mik. 
bistrina, /. i) bcr id)neUc iiauf bc^ SBafierž, 

Mur., Čig.; — 2) bie Sdittrfc i,v''i3.bee ^J(uge§, 

be# ^.^erftcinbcš), Mur., Cig., Jan., Cig. f T.J; 

— 3) bie ftlarbeit, Mur., Cig.; — 4) go- 
veje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin- 
Erj. rTorb.J. 

bistriti, bTstrim, vb. impf. i) fliiren, Mur., Cig. 
Cig. (T.J; — pojmovi, razmere se bistrijo, 
hA-.; — jc^drfen, anijbilben, auftidrcn: b. um., 
Cig. (T.J, nk.; — 2) b. koga na kaj, je= 
nianben ,^1 etnm^ nneifern, C 

bistroba, /. := bistrost, Cig. 

bistreča, /. = bistrost, ogr.-Valj.(Rad). 

bistroglav, glava, adj. = bistroglaven, Jan. 

bistroglaven, vna, adj. talentiert. 



bistroglčd biti 



— 28 



biti 



bistrofjlcd. ijlcda, aJj. = bistrogicdcn, nk. 
bi.stro«^lčdLn. linn, adj. kdor bistro gleda. 
bistrolčtcn. tna, adj. jci)lloII flifilflt', /^''•'^• 
bistromfscln, selna, adj. idiarfiinuig, Jan. 
bistrook. oka, aJJ. i) )d)arf)iditig, Oy. ; — 

::) rinr, \]tll b[[dcn'0,(:i^'.. JanS CifrJT.J. 
bistrosmcl. smela. aJj. bistrosmelc misli, 

fiihitor OUt>ontiiifluii, Xnra. 
bistrost. /. i) ^ic 3diiiifc (,v "id. tftž 'Jduir^, bce 

'-l^ciftanbC'?', O.i,'.. Jan.; — 2) bic .šllnrf)cit 

I, S- 'ib. iifvi ?i>afKr'3), Cif:. 
bistrota./. 1 iMo 3d)iicaiii,tc{t ('5.U bcš 3Baiicry), 

Miir.: — 2) bic 3d)nrfi', Mur,; — -) bic 

«lail)cit, .Uiir. 
bistroumcc, mca. m. bcr Scf)nrfiiimi(]c, C. 
bistroumen, mna. ac{j. ld)Qrfliniiifl, iiuicuiiv!', 

l)iil bcilfcilb, -U///-., Cit:.. Jan., Cii^.ff.}. nk. 
bistroumje. ;;. biivd)biiniviibcv, florcv ^i^cr= 

ftniib, biT 2d)avniiin, Jan., Ci^\(T.j., C; bfr 

SiU, <-./>. 
bistroOmka. /. bcr ?5?ibfunfe, Cifc. 
bi.stroumnost. /. bic Sc^orffinniflfcit, Mur., 

f.Vi,^. ./a)i.. nk. 
bistrovid, vida, m. = ris, Z. 
bistrovid, vida, adj. jrfjarffcfjcnb, )d)artiicf)tiq, 

Cii^., .Jan., Vod.flib.sp.), SIS. 
bistrovidcc, dca, m. bcr Sdjarflic^tinc, Jan. 
bistroviden, dna, adj. = bistrovid, Mur., Ci^., 

Jan. 

bistrovidka, f. i) bic ,S>cIl)cf)Ci-iii, Jan.; — 2) 

=^- ris, C. 
bistrovidnost, /. bic 2d)aiffid)tigtoit, Mur., 

(^i^., Jan. 
bistven, t\ena, adj. nu-fciillid), C/>., Jan., Cif(. 

(T.j,nk.; cotlftitlltiu, Ipiiil.i, Ci^JT.). 
bistvo, H. bic S5JiiciiI)cit, bne aScjciitlidjc, hi^i 

2\?0'011, Mur., Cif:., Jan., a>:.(T.), nk.; vse 

moje bistvo, mcill flnil,^C5 ]^A), Cif^.; bistv(» 

imeiija, bic Suliftnii,^ bci? ^J^criluiflCliš', DZ. ; 

— prim. stsl. bvti.stvo. 
bistvovati, ujem, vb. impf. fcill, f jifticrcil, C/^'. 

rr.j, C. 

bišča, /. JHiibciibliittcr, C. ; popi. višča, 
bit, tii, m. Cif'., Jan., Valj. (Rad), C, pogl. 
bat, bet. 

bit, /. biimicr, broitflcquctid)tcv DrnI)! ooii (Molb 

obcr Silbrr, bcv ila()n, Cif^.rT.j; — ru.s. 
bit./, bas 3cin, Cii^.fT.), I.ampc(D.). 
i.bitek, tka. m. bif 3d)lafl, .Mur.; urni b., 

bo* Sdjlaj^cii bir \\\)X, Danj.trosr. p ). 
2. bitek, tka, m bic ISfiftCll,^, Cif;. (T.); narod 

se zaveda svojega bitka in žitka, .SIS'.; tukaj 

mi ni bitka, /.. 

1. biten, tna, adj. ^- 3cf)lad)t ..Uaillpf , Ci^.,Jan. 

2. biten, tna, adj. i) tuijCIltlid), O),'., ./an., Cip. 
(7\),M.;b\lTMt razlikovati se od Cesa./fi-. ; — češ. 

i.bitev, tve, /. — bitva, Cif;. 

2. bittv, tve,/ — belev, betvo, cillC .<tlcilliflfcif : 
\zemi to bitev („bUcv") daru, Kam.; Izak 
se bifve ne brani, liavn. 

biti, bijem, yb. impf fdllaflCU , preg. večkrat 
bit, kakor sit. Jan.( .Slm-n ) ; b. se. fiiinufcil, 
fino 3d)lnd)t licforit; boj b., ciitcii .Uniiuif 
fampfcn,0>r..C;Valihiin — b«))k^^•avi Že dolgo 



bije za kr.šC-ansko vero, I^rcš. ; z nogami ob 
tla b. oilf bcil 'iBobcil ftonipfcu : takt b., bcit 
laft iriilacjcn, C;>. ; na zvon b., nti bic W(ocfc 
anidjlacjcit ; b. plat zvona, bic j^cucrfllodc 
Inutcii; ura bije eno, deset, cš fdjlaflt citt, 
,V.'flU llf)r; — srce, žila bije, 'iiaž ibn}^, bcr 
%n\i-^ \&i\{\C\V, — potok na zid bije, bcr ^3adl 
bcjpiilt bic 'ilJJauir, 0>.; ptiči v vinograd 
bijejo, bic ^i^ijflcl briiiflcii iu bcit SBciiinarteu, 
C; na pete komu b., jcmailbcil »crfplflcn, 
Cif^. ; smrt mu na pete bije, cr ift iu Jobc^- 
flcfo^r, Z.; vse bije na to, da . . . nllcš ;\icU 
baljiii, "baiž ... to na-mc bije, bov a,t\)i mid) 
nn, C/i,'.; sum bije na koga. man I)at il)U 
im ^innbadjt, Nov.; h. na kaj. oilf t{wai 
iill)piclcii, Cii;.; ta stvar bije v izročeno pod- 
ročje, co Iiniibclt fid) bobci um Q5ci]cit)"tdnbc bcš? 
iibiTtrnfleitcn ^Mrfuiifl'^frciK5, Lcvf^t. fSaukj; 
v oči bije, ce fdllt ill bic ''JdtClCll, 0>., DZ. 
biti, sčm (bodi, bom, [bodem], bTtsem) vb. impf. 

— A) ^ subjektom: i) )cin = efi|tiercn; 
Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki 
je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit 
mir roirb c# iuct)t mcl^r laiiflc bnucru; — ht- 

ftcbcn, člo\ek je iz du.še in telesa; )ic^ bc- 
fiiibcii; kje si bil tako dolgo? ftniiimcii, bcr- 
riil)rcn, fommcn; odkod si? niobcr bift "bv.'} 
odtod je vsa moja nesreča; c;cf)brcn; biti v 
kako faro, ju ciitcr ''.|jfarrc iidjorcn, Cig., 
Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravu.; 
jciii = fclilcit: kaj ti je? mvi fcljit bir V nič 
mi ni, c^ fcblt iiiir iiidjtii; flclcflcu jciit, an^ 
(^cbcil ; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? 
\vav flcbt bidi bic^i nit? nič mi ni zanj, za to; 
bicucii, iicrcidjcu; kčemu ti bo to? b. v škodo, 
v čast. v lepotičje; to ni za nič, bic^ taucjt 

,yt uidjtš; fciii, por fid) flcbcii, gcjdjcljcii; danes 

je mraz, vročina; z\ečer bo ples v dvorani; 
danes to ne more biti; kaj bo s teboj? fid) 
bcfinbcu: kako si kaj? fid) ucrbaltcii: tiho 
bodi! fci ftiU! — 2) fcill (copula): biti komu 

vrsta, jciitniibcm bom Staiibc nad) i^lcid) fcin, 
Rib.-M.; to je moje in pa božje, bil*? flcbiJrt 
mir niib Okitt: to mi je prijaznost! bao bnfU 
(^rcnnbfd)nft! to je, bai^ I)ci|V; b. gostih be- 
sedi, inol ,^n roben pfloflon ; b. kake vere, 
firf) ,^u oincr 'Kolininn bofonnon; — ni ilobro 
človeku b. samemu. Ov? ift fiir bOII Wcnfd)Cn 
nid)t flut aUiin .^u fcin; hog vam da moč 
b. močnim; liaj nam biti milim in dobrim; 
biti učiteljem. i.'oI)rcr fciu, nk. (po drugih 
slov. jezikih); — ;;) predikat je izpuščen: kaj 
boš ti? — tega jaz nisem nesti (biu nidjt 
imftanbc). P(tdmclci(Tolm.)-Erj.(Torb.) ; — 
B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji 
partitiven genitiv; bilo je vina in kruha na 
prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; 

— 2) kar bi moglo biti subjekt, je v aku- 
zativu, v negativnih stavkih v genitivu: po 
vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, 
Ravn,; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, 
kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, 
CiJ fiab cinc WcnrtC i.'cntc; pomni: gola ne- 
dolžntist jo je, fic ift bic lontcrc Un)d)iilb, 
samočista prijaznost ga je, cr ift Uoll Aiciiub 



biti 



29 — bitje - bivolka 



lidlfeit, Ravn.: ni bilo ni kraja ni konca, 
0^ l)ntte fciii CSitbc; očeta in matere ni doma, 
isoti-r Uliti 'il.liiittcr fiiib iiidit .^ufiaiiH'; brata 
še ni iz mesta, biT "i^nitiev ift iiod) iiidit nil* 
ber Stabt iicf^inimfn ; ne bo me več k vam, 
iri) finiiiiie nidit incbr 511 cud); Ljubezen je 
bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na 
svetu ne bo, \pes.; da ni mene bilo, tebi 
bi se bila slaba godila, lUClUl id) nid)t ([C- 
mcicn ttjdre, fo roavc ee biv iibd cvciniirtctt; 

— ■:;) z adjektivom (predikatom) : vroče je, 
O'o ift t)C\\]; težko mi je bilo, cv fant mir 
jdnuci an; kako ti je? tole bcfiiibcft bii bidiV 
slabo, hudo mi je, c§ ift llltr uillliol)!, iibol; 
bolje, huje mi je, co gcl)t iitir bcffci", fd)lcd)tcv; 

— 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko 
dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je do- 
bro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (uilb bic 
Sad)e liat ciii Snbc): bi še bilo, ko bi..., 
C'5 giciiiie iiodi mt, roettn . . ., bi že bilo, ko 
bi . . ., e» luarc fdicn rcd)t, uicim . . .; tako se 
rabi tudi samo: bi, CS lV»iirc fd)DII icd)t: bi, ko bi 
vsak dan tako bilo, ^'i'^/!.SV. ; bi, ko bi bilo o 
kresu Erj.fl\b. sp..)\ — 5) z intinitivom : ni sli- 
šati zvonova, man f)i.irt bie ©lode nidit; ni bilo 

nič slišati, da bi bil prišel, C'5 DCr^autetC 

nidit'? lum fdnev 5(ntunft; — tiiuncn, follcn, 
miiffcn; biti mi ni več doma, id) fnnn nidit 
mcl)r ,yif)anfc blcibcn; že jih je bilo srečne 
in vesele videti, Ravn.: kaj mi je začeti.' 
UHV? foll id) tl)un'? pretrpeti nam je, tnir 
niiiffci! Cv crtracjcn; stati nam bo pred bož- 
jim stolom ; — '">) z nominativom, ki je le 
na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er 
ijattC lange ©Ct(c, Met; groza je bilo videti 
boja, e§ roar ein ©rane bcu Sampf ,yt fclien, 
\pes. ; kadar je bilo red, al? C? an bci" ;^cit 
Uuil", Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. 
\'. (j. /r. J 6 7.); — -j) z nekaterimi samo- 
stalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga 
še volja, er ijat nod) nidjt i!uft; ne bo vas 
groza smrti, il)r nicrbet Dor bcm 2Dbc nidit 
crfd)rcdcn ; groza vas ga je bilo, itir erfdirafet 
DOr i^m, Ravn.; kterega teh dveh zgledov 
vas je misel posnemati? pravice vas bodi 
skrb!^ skrb me je! Joaš gef)t ba^ mid) an! 
ji'lliSt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo 
vas bodi božje prijaznosti , bctnnnbert bic 
gottlidie 2iebc, Ravn. (prim. Mik. \'. G. /I'. 
30 J.); — objekt stoji pri nekaterih sub- 
. stantivih v genitivu : Niniv bo konec, /^ai')z. 
(prim. Mik. V. G. IV. 368.); — C) rocrbcn; 
bila je žena v solnato postavo, tuarb ^iir 
£al,^fiin(c, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? Vaaž 
ttiillft bu mcrbcn? iz tega nič ne bo, barau'? 
tuirb nid)t»; sedem let ni iz hleva bil, ftcbcil 
3ia()rc tam cr nid)t an-J bem Stali, Npcs.- 
Mik.\ (navadnejše: ni ga bilo); — D) opom- 
nje o posameznih oblikah: 1) ^bodi" za re- 
lativi ^ ,,immer" (cunque); kdor bodi, Uicr 
immcr; kar bodi, ttta§ C'? oudi fci; toda: 
bodi kaj, ctmos nid)t§nut;igce , .V/A-. (prim. 
bodikaj); bodi (si) — bodi (si), fet C^ — fci C-S, 
bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C; 

— 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem 



vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nf- 
sem ali nesem, id) bin nid)t; (pomni: za 
^bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, 
be, besva, besta, besmo, beste, beso. Jam. 
/Rok.J ; Resi bila mo|a, Hesi vino pila, \pes.- 
Schein.; jesem-sem^ oi^r.. kajk.-]'alJ./J\ad/). 

1. bitje, n. ba^ Sdilagen, bic 3d)l(igcvci, Mur.; 
svajo z bitjem končati, ogr. -Valj. (Rad); — 
b. žile, bcr '•l^uleidilag, Cig.fT.J; - 1) ba§ 
3d)(agmeif ber llfir, C; ura z bitjem, ura 
se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitje. 

2. bitje, n. 1) baž Scin, bie (Sfiftcn,^, Mur., 
Ci^.fT.J; boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in 
žitje, Zv.; svoje b. imeti, cjifticren, l'uJ. 
(Ilb.sp.); — 2) bie iuefcntlid)e ^3e)d)affcn()cit: 
b. in natura, b. in lastnost, Pohl. - Valj. f Rad); 

— ber 3llftttnb: v dobrem bitju držati kaj, 
etlDa'3 im guten 3iiftiinb er()altcn, Levst.fPril.) ; 
b. ljubljanskega močvirja, Lcvst.(Močv.); — 
3) bas ej;iftieieiibe SBefen (ens), Guts., Mur., 
Cig., Jan., Cig.(T.), hA-.; umno b., ba§ SSer' 
nunftlDefen, Cig. 

bitka, /. bie Sd)ladlt, Mur.. Cig.. Jan., nk. 

bitnost, /. i) bie ^efeufjeit, bic 3catur, bae 
^efen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig.fT.); 
eno samo b. imeti, Isvkr.; stvar dobi vinu 
podobno b., \'od.fIib.sp.j: človeška b.,Zo/'t7; 

— 2) bieSBirflid)fcit, bie JRealitdt, Jan., Zora; 
potrdila o bitnostih, itbet Jliatfadjen, DZ. 

bitoslovje, n. bie Cntologie, Cig.fT.i. 

bitstvo, n. pogl. bistvo. 

bitva,/ bic Sdiladit; huda bitva, fjeiper Jtlampf. 

bitven, tvena, adj. Sd)lad)t-, Z. 

bitvišče, n. = bojišče, ia§ Sd)lad)tfelb, C 

bitvo, n. = bet\o, Mik.fEt.); — nagi. morda: 
bitvo; koren: bv-. 

bivališče, n. bcr 'Jliifcntfialt^oort, bcr Stanbort, 
bci 3Soliiifiti, Cig., Jan., Cig.^T.j, nk. 

bivanje, n. i) bae Scin, bie (Sjiftcn^, Cig. 
fT.); — 2) način, kako se kaj godi, ber 
■ij^rpccf^, Cig.fT.); — 3) ha^j 'iscniieilcn, bcr 
*?[ufcntl)a(t, Cig., nk. 

bivatelj, yn. = prcbivavcc, C, Zora, Let. 

bivateljstvo, n. = prebivalstvo. Zora. 

bivati , am , \<b. impf. ju fciu pflcgen , Kras, 
Pivka-Levst. (Glas.) ; ta pot biva slaba, Sotr. 
-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, 
Savr.fLct.); ta trava biva po stenah, fommt 
»or, Pivka-Erj.(Torb.); — 5U gefdicljcn pfle^ 
gen, C; kadar biva to poslednje, in bicjeut 
ie^tercn ^aik, DZ.; — cEiftiercu, Cig.fT.); 

— fidi anfljnltcu, niofinen, Cig., Jan., nk.; 
tam sem bival. Reška dol. f Sotr.); — ttJCrben: 
slanica biva vedno gostejša, Erj.fMin.). 

bivaž, m. z bivaža, im (^ru()liug, Zil.-Jarn. 

fRok.); — morda nam. vilaž; prim. vigred 

in vilesti, C. 
bivec, vca, m. bcr ''^joftcrcr, C. 
bivol, m. bcr ''i3itffcl, Mur., Cig., Jan., Erj. 

rz.). 

bivolče, eta, n. '^<x'č' iiiiffclfalb, Mur. 
bivolica, f. bic 'iBiiffclful), Mur., Cig. (vivolica, 

ogr.-Valj.fRadl-). 
bivolina, /. bic ^i^iiffclfjaut, Cig. 
bivolka, /. = bivolica, Cig., C. 



bivolov — blag9 



30 — blagočut — blagorazumnost 



bivolov, adj. 'iBiifjcI , .^/iir., (.if;., Jan. 

bivolovina, /. bic 'iMifiiltiiiut, colL; 53uffc^ 
lliiutc, DZ. 

bivolski, adj. '^\\^d , Miir., Oy., Jan.; — 
liiiffcll)aft, (.■;>.. .Jau. 

biz, »I. tifl" ■'^lliorod)'?, lics.', (mencia = bizon). 

bizaren, rna, adj. čuden, bi,^ait, C.i^.fT.). 

biza.st, adj. mit bcit „bize" bcflcibct, bizasti 
nam ti, C. 

bize, /. ;.'/. tucifjc^, teinencž 'JBcinflcib, O;,'., C. 
(hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob 
Sotli, Muri in drugod. Zora V. '/->'.) 

bizec, zca, m. repno listje, repna nat, Cor- 
jauskn (Krax)-Erj.( Torb.). 

bizclj, zija. m. bic )iimiliciibc ^iceiflicfle, C; 
— iz nem. 

bizen, »J. r.-f.ViT., P<>gl- \'za, beluga. 

bizgcc, eca, m. i) mešanica kislega zelja in 
kisle repe, (ioriška ok.-Erj.('I'orb.); — 2) 
biVo ^Kiibciifrautii], Strek.; — 3) šaljivo ^^ 
ječmen, HlKr.; ječmenova kaša: pustega 
.bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv. 

bizice, /. pl. dem. bize. 

bizine, /. pl. = bize, Cig. 

bizjak, m. = fezjak, C, Trst. (Zora). 

bizna, /. slaba drobna repa, ki se kuha pras- 
cem, Plu^na pri Bolci-Krj.fTorb.J. 

biznat, adj. mit bcm ^bize" bcficibct, ('. 

bizon, VI. bcr amcrifaiiiidio '•.Miicrodh? obcr i^fon 
(bos amerioaniis), J\rj.(Z.). 

bizovina, /. 'Odi' "i^ijoilfleijd), C; govedina je 
trda kakor bizovina, Jies., v^liŠt. 

blag, blaga, adj. cbe(; blag mož, blaga duša, 
blago srce, blage vere biti, fid) im flUtcn 
(^Maiibcn bcfiiibcit, DZ.; c\nt\(\: blaga mati: 
Uipl)[tl)UCllb, blage sapice: bcrtliictcilb, blagi mir. 

blagajna, /. = blagajnica, DZ., uk. 

blagajnica, /. bic 3d)alitammer, Cig.. .Jan.; 
bic C£n))C, .lan., Levst.(Nauk), nk.; državna 
b., baei 'i.Merar, DZ. 

blagajničen, čna, adj. (Snjfcit , ,Jan., nk. 

blagajnik, m. bci" 2d)a(uiici)tcr, Cig., Jan.; bcv 
t£a))icr, ./an.. I.cvst.(Sauk), nk. 

blagajniški, adj. (£aj)ici' : b. posel, bo^ (£ofja 
Clfjd)iift, nk. 

blagajništvp, n. bo^ (Saificvamt, nk. 

blagar, rja, m. 1) bcr Uiituciialcrbc, Jan., 
/slra-C.; — 2) bcv JlMn"CnI)iillblcr, Cig. 

blagarica, /. -^ blagovnica, ./an., Z. 

blagariti, arim, vb. impf. mit 35Javcll .Viailbcl 
trcibcii, Cig. 

blagcr, gra, m. pogl, blagor. 

blaginja, /. ba* 'Bot)!, bic 5lJol)(fnl)it, Lo-st. 
(Sank), Jurč.; moliti za svojo in dobrotnikov 
svojih blaginjo, Zv.; no občo blaginjo, ,^um 
ollfiomriiicn 'ikftcn, Lcvst,(Močv.). 

hlagv, "• ') bdvS (^illt (bonum): zilravje lirago 
blago; bo* Wiit it>ic (4liirf>Jrtiiti'r : imel je 
blaga in blaga, cr I)altC bc<< ('>>illC<J bic Aitllc, 
/<avn.-.\/ik.; rodovinsko b., bO'? J^nilliliillilill, 
Cig.; krivično b., unrcdjf Witt; 2) bn^ 

ii^icl), Cig., Jan., Kras- Erj. i Torb.), Dol.; 
bliigo, lilKr., j\'^h<it.;-9.\.r\}.no b.. bn«i 3yoll 
Dici), Jan.; — x) bic Sorc; ilobro, slabo 
b.; ilrobno b., fur,\C '©nrc l.ig., Jan., nk.; 



b. na pokaz, 'JiJavctlplobcn, DZ.; vozno b., 

?fraditflut, Cig., Jan., nk. 
blagočut, m. = blagočutje, .Jan. 
blagočutje, n. baž ^aitflcfiiljl, Cig., .lan. 
blagodar, ni. bcr Scflcit: b. evropske omike, 

(ilas.; Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blago- 

d arov a. Preš. 
blagodaren, rna, adj. )wi)ltl)&t\Q, fcgenbringciib, 

Jan. 
blagodat, /. bic 5Bo^(t()at, bcr Scgcn, Jan., 

C, Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, 
. LjZv.; — bic (^linbc, Jan., \'rt. 
blagodaten, tna, adj. jccjcil^rcid) : blagodatna 

žet\a, C. 
blagodejcc, jca, m. bcr ?BoIl(tIliitcr, lics. 
blagodejen, jna, adj. luoblthucub, luot)ltl)iitig, 

C.; za blagotiejne namene kaj dati nk. 
blagodčjnik, m. bcr '3Bal)ltl)atcr: kri in blago 

darovati svojemu blagoJejniku Zv., 
blagodišcč, eča, adj. uui|)lvicd)cnb, Jan., nk. 
blagodu.šen, šna, adj. cbclmiitt)ig, Cig.,Jan.,nk. 
blagodu.šje, n. bcr ©bclfinii, ber iŠbcImutl), Jan.. 

Cig.fT.), nk. 
blagodušnost, /. bic Gbctmiitf)igfcit, bcr t^bd 

imith, Cig., ,Ian.. nk. 
blagoglasen, sna, adj. mol)lt(iligcilb, \w\)\- 

lailtciib, Cltpbouifd), C.ig.(T.), nk.; — rus. 
blagoglasje, n. bcr 5lBol)lflaitg, bcr SSoIillniit, 

bic liupbonic, Cig., Jan., Cig. iT.), nk. 
blagoglasnost, /. bcr 'HHiMInilt, nk. 
blagohl v'pnost,/. bic .S^abiudit, kajk.- 1 'alj(Rad). 
blagohoten , tna, adj. luiU)ltuolIcub, inoljlgc 

Iicigt, nk. 
blagoh^tnost, /. biv3 'Ji?OI)IUiollcu, bic ^o\)l' 

gcncii"(tl)cit, nk. 
blagohram, lir;ima, ni. bilv i.'agcrl)ailv, DZ. 
blagomerjc, n. bic (fun)tl)mic, Cig.(T.). 
blagomilost, /. bic (Miinbc, C. 
blagonaraven, vna, adj. = blagonraven, Cig. 

(T). _ 
blagonica, /. Jan., Cig., pogl. blagovnica. 
blagon^sen, sna,<7if;. jcgcit , l}Cilbriltiicub,./tT".. 

nk. 
blagonraven, vna. adj. luofjlgcfittct, Mur.. Cig. 

(T.).l.cvst.(Sauk), E.rj.iSom.); — 'f.x.f,\. in rus. 
blagonravje, n. bic Sittfamfcit, C. Levst. 

(.\ank). 
blagoplyden, dna, adj. giitc Aviidjlc tragciib, 

iun"tl)cill)ilft, C., Zora. 
blagopoklon.stvo, n. biliS .V>LMiuuiiiliil, bic .VMll 

biililiui, Cig.fT.). 
blagpr, 1) intcrj. luol)I! .*OCil! blagor vam! 

blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, 

JJZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, 

kar mi vidimo, Dahn., (enako tudi Diet., 

Kast.;) — j) blagor m., l->lagore deliti komu, 

jcnuiiibcii gliuflid) prcijcii, Cig., Dol.-I.cvst. 

(.SI. .Spr.); (napačno: blagor, buo 'J\?Ol)l, .\fnr.. 

Cig., Jan.; prim. l.cvst., .SI. Spr. 140.); — 

pri m. stsl. blagože. 
blagorazuirgc, n. ba<5 ^■iHnftiillbili'?, Cig.fT.); 

po pra\ ičncm blagorazumju, mid) btlligcill 

l£rmcficii, DZ. 
blagorazumnost,/. bic ^i^crft^iIIbig^cit, bic .U Ing 

l)cit, Cig.('l'.> 



blagorci — blagotvcjren 



— 31 



blagoug^den — blancevati 



blagorci, m. pl. blai;orco deliti ^— bla^orc de- 
liti, Dol.-Leyst.(Šl. SpvJ. 

blagorčtn, im\, adj. beljiibifl, -Jan. 

blagor^dcn, dna, adj. U'Lil)IilclHnTII (v naslo- 
vih), Mur., Cif^., Jan., >ik. 

blagorodje, h. \'ašc blagorodje! (£iiCV 2l'ol)l 
gebovcni 0>., "/.-. 

blagor9dnik, m. bcr ^tbeligc, pl. blagorodniki, 
bci- Vlbcl, Cifc.fT.). 

blagorodnost, /. bie eblc ,S>erfunit, Mio:, ./a>i. 

blagorovavtc, vca, m. bcr Scli^prcijcv, Mm: 

blagorovdti, ujom, vb. impf. i^Uicflid), \i\\c\ 
pvcijcn, icflnfn» Lcvst.(Sl. Špr.J; („bl<)gcro- 
vati") (juts., blagrovati, .*/»/•., \'.-Cii^.. .Jan.. 
Dol. 

blagosluvijanje, u. ba§ ScciJicii, basi (Siinuciljcit, 
C7i,^■ .lan., nk. 

blagoslavljati, am, i'b. impf. ad blagosloviti; 
fcivicn, wcil)cn, cinuicifjcu, C/>., Jan., oi^r. m 
kajk. - I 'alj. (Rad), nk. 

blagoslov, slgva, m. bci" Scgcil, Miir., Ci^., 
Jan., }ik.; — očetov blagoslo\', liavn.; cer- 
kveni b., maša z dvema blagosUtvoma, uk. 

blagoslpvec, vca, m. bcr Sci]cn{prcd)cr, Oif. 

blagosl9ven, vna, adj. i) 3Scit)C=: blagoslovna 
voda, ta^ 'iijeit)lt)aj'fcr, Cig.; blagoslovnc po- 
dobe, 2lveii)cbtlber, Vrt.; — 2) jcgcu^srcid), 
flliiftlid}, C. 

blagoslovilo, n. i) bic 3Bcif)c, bic Sccinunci, C; 
— 2) pl. blagoslovila, bic Sacramciitalicu, nk. 

blagoslovitelj, m. bcr Scfllicitbc, C. 

blagosloviti, im, i'b. pf. jcfjncit, Uicil)Cil, cilt 
aicit)CU, Mur., Cig., Jan., nk. 

blagoslovljenec, nca, m. ber ©ciegnctc, bcr 
©ODCilltC, Mur. 

blagoslovljenje, n. bic 5Seif)C, bic (Sinlcgming, 
Cig., Jan., nk.; blagoslovljenje, ogr.-]'alj. 
(Rad). 

blagoslovnina, /. kar se za blagoslovljenje 
daje, Cig. 

blagosfčen, čna, adj.thcii)CX^\q,. Cig., Jan., nk.; 
gutmiitl)ig, Cig., Jan., gcmiit[)lid), Cig. (T.). 

blagosfčje, n. = blagosrčnost, Jan. 

blagosfčnost, /. bic Sben)cr,^igfeit, bcr ©bel- 
muti), Cig., Jan.; — bic ®utmiitf)igfcit, Cig., 
Jan.; bic 0ciniitb(id)fcit, Cig. (T.J. 

blagost, f. i) eblc &)Uk, Mur., Cig., Jan.; bic 
Wutmiitl)igtcit , Cig. (T.);— 2) bic mM ^ 
fdigtcit, bttJ ^itiicf, Mur., Jan.; po tebi, o 
gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga 
svojo blagost staviti, itt ©ott )cin .'pcil iud)en, 
Ravn.; za domovine slavo in blagost. Slom.; 
In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. 
sp.j; blagost vam bodi! Gor. 

blagostanje, n. Cig., Jan., pogl. blaginja, 
blagovilost. 

blagosten, stna, adj. gliidjclig, Mur., C. 

blagostiti, im, vb. impf. bcjcligcit, begliicfcn, 
Ik\<;. 

blagota, /. i) ber (Sbelmut^, C; — 2) bic 
(iJliidicligfeit, M;— blagotc, bic Scgnuugcn, 
Jayt.; razširjal je blagote sv. vere, ZgD. 
blagotina, /. = dragotina, Mur., Cig., Jan. 
blagotvor, tvora, adj. = blagotvoren. Str. 
blagotV9ren, rna, adj. ltiol)ltl)atig, Z., nk. 



blagougyden, dna, adj. 1) UiOl)lgcfiillig: očem 
b., 1'/-^; — 2) gcfdllig: izza novih blago- 
ugodnih nasvetov, biird) lucitcrc gcfiiliigc 
^ntcrnciitioii, Levat. rMočv.J; — stsl. 

blagougydje, n. Mi:-' '3i>ol)lgcfa(Ien, Cig. (T.J; 

— stsl, 

blagouspesnost,/. biv3^Bol)(gcbci()en, Cig.(T.). 

blagovati, ujem, vb. impf. i) tuol)! gebeif)cn: 
naj država blagiije, Cig. (T.); — 2) fid) lUOf)! 
ld)mccfcu lajjcn, C; (= b. se, SIX.); — hs. 

blagoven, vna adj.^arcU''. blagovna borsa, 
bic ^Sorcuborfc, Lcvst. (Saukj; — blagovno 
hranišče, btVo SSaroniuagn.^iii, ZgD. 

blagoveren, rna, adj. froilllli: blagovcrne opo- 
roke, Lcvst.(\auk); blagoverno pridobiti si, 

im gutcii ('»Maiibcit cnucrbcn, DZ. 
blagovest, /. bilv tSuaiigcliiliii, Jan.; — stsl. 
blagovesten, stna, adj. cuaiigcli|d), ./an.; (gtinn 

gdicH', blagovestna knjiga, ha-i Soangclien^ 

biid), Raič (Let.J. 
blagovestje, n. = blagovest, ZgD.; — stsl, 
blagovestnik, m. bcr (Simngclift, C; ber 5(pO== 

l"tcl, bcr (yiaiibeuc4)0tc: blagovestnika sv, Ciril 

in Metod, nk. 
blagovica, /. = blagovnica, okolo Gorice - 

Št rek. (Let.J. 
blago vit, adj. i) bcriuoglicf), Cig.;— 2) fegenš= 

rcid), Cig., Jan.; blagovito delovanje, Cv.; 

— 3) fclig, Cig., Jan. 

blagoviten, tna, adj. = blagovit, Cig., C. 
blagovitost, /. i) bcr 5S>of)l[tanb, bcr Meld) 

tl)Uiii, bic Sciicii^fiiUc, (^ig., Jan.; — 2) bic 

OMiidjcUgfcit, bic Sdigfcit, Cig., Jan. 
blagovka, /. = blagva, C. 
blagovnica,/, bic iscrmLigcii§erbill, C; jedina 

hči v hiši, katerej pripada ves imetek, Erj. 

(Torb.), Litija- Svet. (Rok.). 
blagov9liti, im, vb. pf. et /»i/i/. gcfiilligft ctHJa§ 

tl)uu, bclicbcn, tl)un, gcriil)cn, Cig., Jan., nk.; 

blagovolite mi naznaniti, lliclben ©ic mir 
gcfčilligft, nk.; Njegovo Veličanstvo je blago- 
volilo odgovoriti. Se. 9Jtaje[tdt gerut)tc ju 
antttiortcn, nk. 

blagovolj, volja, adj. = blagovoljen, Levst. 
(Zb. sp.J. 

blagovoljen, Ijna, adj. it)Df)Igencigt, I)ulbbo((, 
Cig., Jan., nk. 

blagovolj nost,f. bic28ol)Igcncigtf)cit, Cig., Jan. 

blagovonjav, ava, adj. n'Ol)lricd)Ciib, Jan. 

blagovonje, n. bcr SSD!)lgcrud), Cig. (T.J; — 
stsl., hs. 

blagoznavstvo, n. bic ^Ii>arcnfunbc, Jan. 

blagozv9Čen, čna, adj. inol)liliugcnb, nk. 

blagozv9Čnost, /. bcr 3Sol)lflaug, nk. 

blagrovati, ujem, vb. impf, pogl. blagorovati. 

blagriti, im, vb. impf. Jan., pogl. blagorovati. 

blagutati, am, vb. impf. taiimcln, im ®cr)en 
inanfcn, Guts., Cig., Jan.; (blagutati, Mur.J. 

blagva, /. bcr ^feffcrid)>i'amm, (agaricus pipe- 
ratus), Mur., Cig., Jan.; bcr ^Koljrcilpilj (bo- 
letus), .SY., kajk. - Valj. (RadJ. 

blana,/.ba5iiautd)cii, bas ^^H'rgamcnt, Mik.(Et.J 

blancevati, ujem, vb. impf. irrc rebcn, p[)anta= 
ficrcn, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ. Glas.; 

— menda nam. blencovati; prim. blencati. 



blanja — blazina 



32 — 



blazTnar blaznost 



blanja, /. i) ba«l 'iPrctt, Mm:. Ci^., Jan., Sl- 
(ior.-C, o^r.-\'alj.( RaJj: IMaiijc režem ino 
nje I,epo skoblim, Danj. fPoxv. p.); — 2) bcr 
.V»oIstlDt'i, C. Ajd()vščina-Erj.(Torb.j; — f) bcr 
iiaiicrbaiim fiir ^Kcinfiiiicr, Kras-F.rj.(Torb.); 
(blana, Cntičc); — mala grcJica, Ptiskavica 
(Kras); — prim. it. piana, ba* "i^ictt, C. 

blanjica, f. dem. blanja, iai^ ^-brcltdjcn, Mnr., Oy. 

blanket, m. neizpolnjen list, ta'» '!blflnquctt, 
<'.7ir. ; — prim. polica 3). 

blasa, /. I ) li)cif5CV Stivnflccf bf? ^Pfcrbce, Mik. ; 
— 2) cin .^Uihnamc, Tohn.-Erj. (Torb.j; — 
prim. srvn. blasse. Mik. V. (i. I. .Vi'f. ; toč- 
nem. Plessa, ciii Mul)iinnic. 

blask, m. bcr >U'Cii,iUl)iuibcI, ('.ii^.- .Jan. 

blaten, tna, adj. fottlic], iriilammiiV, blatno je, 
ce tft tptl)ii]; ves b., gaii,^ mit .Hotl) bcid)miii)t. 

blatina, /. bcr Scftmaut (min.), Cig. (T.). 

blatiti, blatim, vb. impf. mit itot^ bcjd)mii0cn; 
l.c proč, le proč od hiše ž njo, Da ne bo 
praga blatila ! Npes.-K. 

blatna, /. = blata fpl.j, bcr i1i00r(^riinb, Polj. 

blatnast, adj. toti)ic\, ld)lammid)t, Cig. 

blatnat, adj. — ^ blaten, Oy., .Jan., Aor. 

blatnfnica, /. bai? .Slotlimaficr, C 

blatnica, /. 11 ta^ Sumpt»Daticr, Cig.(T.j; — 
2) (s^ualiiis Agassizii), neka riba iz Nevljice, 
pri Kamniku -Ei j. (Torb.). 

blatnik, m. bic i^jclbc 3'cid)ro)C (nuphar luteum), 
TuL (R.j. 

blatnjač, m. bcr .Sliitlltiic, C. 

blatnjača, /. bic iUitI)iilc, C. 

Matnjak, m. = blatnjač, Jan. 

blatnost, /. bic ilotI)iijfeit, Cig. 

blato, »I. i) bcr ftotl), bcrSd)lamm; blato je, 
C6 ift fott)ifl; iz blata v lužo, == aii5 bcm 
3{cgcn in bic Jroilfc, /..; začne v zlatu, neha 
v blatu, = f)od) flcfloncH, ticf (jcfallcii, C.\ — 
bic (f]i:crcmcntc: človeško blato; — 2) bcr ^JJco 
raft, Cig., .Jan., Cig. (T.), Sov.; tudi: pl. 
blata, Cig., I'olj. 

blatobljuvtn, vna, adj. jd)IammipC!Ciib: blato- 
bljuvni ognjenik, bcr Sd)lamillUUlcail, .Jcs. 

blatobljuvnik, ?H.bcr 3d)lnmmuiilcaii, Cig.( '/'./. 

blatocok, cnka, hi. bcr 2d)iiiicror, (.'. 

blatovina, /. bcr ^JJJoorbobcii, Miir. 

blatovinat, adj. iiuuniii, Mnr. 

blatovnat, adj. =^ blatnat, .Jan. 

blazen, zni, /. bcr AVCUCl, Mnr.; ituili: blazen, 
zna, m. \'alj. j Jiadfj. 

blazen, zna, m. bcr ^rrlilllliiic, Cig.. Jan.. C... 
Lcvst. (J'ril.), nk. 

blazen, zna^ adj. irr(iiniifl, llabd., Cig., Jan.. 
r;.. nk. 

blazcn.stv9, n. bic ^JJarrbcit, C.- Cig. (T.). 

blazer, intcrj. ■-■■ blagor: blazer tebi! C. 

blazina, /. 1 | bcr ^i^ctfpfiil)!, bosi .Uiljcil. Cig., 
.lan., C, liib.-.\l.. ogr.-Valj.(l<adj; bic ^ia 
IraHc, .V//A-., bno ;^cbcrbctl, Cig., J*tiij; 
■2) bcr I^ilf} Pbcr .'Odiibbnilcit, \'.-Cig., Cig. 
(T.); — s) bcr i.'iiiicrballcii : a) bc.> 1ad)Ci<, 
Tnlm.-Etj. {'forb.j ; na blazine se opirn vse 
ostrešje, (ior.; b) bc* TrcjdjbobciK*, Cig.. 
SakloiCnr.); c) Ulltcr JViifJflll, .Saklo((iitr.j ; 

d) bic Sd)njcUc (,v >6- bci bcr l£t)rnbal)ni: 



hrastove blazine, IjZv.; (bci cincr 'i^riidc), 
Cig.; c) cinc tt)QC}crcd)te Stanflc am (i)criift, 
morauf bic ^Srcttcr bce ©criiftc!? riiljcii, bie 
^Hiiftftaiiflc, V-Cig.: f) 'iia^:> 21H'U obcr 3apfcn= 
(aflcr, Jan., Cig.fT.J, Savinska dol.; g) oni 
del voza, v katerem tiče ročice. Z.; bcr 
l^Kungftocf, Cig.; — bcr Cucrbaum bes 2d)lit= 
tciie, V.-Cig.; h) ta^ ''^ifluac}citcUd)Cii, Cig. 

blazinar, rja, m. bcr ''4?LilftermQd)cr, Cig. 

blazinast, adj. polftcrortig, cjepolflcrt, Cig., Let. 

blazinica, /. dem. blazina: i) bn^ ,^if?dicn, 
Cig.; podzglavna b., bac .^topffijjcn, /)Z. ; — 
2) bcr iiiiiibbancn (iintcr bcm Taiimcn'), Cig.; 

— 3) bic ;;^'ipjf"Pfa""C, C-ig- J'->j- (Min.); 

- 4) bn5 ilipf|lodl)ol^ am ^Hiiftiuacicii, Cig. 
blaziniti, Tnim, vb. impf. polftertt, Mnr., Cig., 

Jan., C., nk. 

blazinjača, /. —■ blazinjak. Zora. 

blazinjak, m. ba? 3ofa, I^Z., Zora., Bc.f., DSv. 

blazinka, /. i) bov ^i^dlPflUcr, C; ^ — 2) 
boe v^apfcudiflcr bc5 llciil)lrabc5, jv^hšt.; — 
prim. blazina. 

blazinski, adj. blazinska kost, baši ©ruilbbcin, 
(os basilare), V.-Cig. 

blazljiv, iva.n^j.gottcc^ldftcrlic^, Habd.,Mik., C. 

hlazneti, im, vb. pf. blazen biti, noreti: blazni 
in gori za \'as, Jurč. 

blaznica, /. 1) bic 3Sal)nniiuiflC, bie 9tfirriit, 
Jan.. Eet.\ — 2) baji i^^'"'^"')'!"^* '''C -isrrcil 
niiftnlt, Jan.. Cig. (T.), J.cvst. fSauk). nk. 

blaznik, m. i)bcr3r'"lillllH1C, C. Eevst.(Sauk). 
J.ct.: — -2) bcr OkUtceldftcrcr, bcr j^-rcDlcr, .Jan.. 
C, kajk. -Valj. (Kad). 

blaznišče, n. Jan.. Zv.; pogl. blaznica 2). 

blazniti, im, vb. impf. 1) beirrcu, ucriDirrcn, 
J)iet.; v igri koga b., Mik., C; ne dajte se 
krivičnim ukom blazniti, Krelj.; preproste 
ljudi v pravi veri b. in motiti, Triib.; to 
šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (burd) 
Sd)mcid)clcil, Meg.;— drflcrn, Alas.; druge 
ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj.; ako pak 
tebe tvoja roka blazni, . . . Triib.; — b. se, 
cin 'i!lcrflcrui^ ncbmcn, fid) drflcrn, C ; nad 
njim so se blaznih, J)alm.; vi se čudite 
ino blaznite, Krelj,; — 2) = blazneti, fid) 

Uiabuiiniiiji bciiclimcit, irrc rcbcit, bcliricrcn, 

JJabd., Cig.,, Jan. .M.. <^'.: — vraga ima i blazni. 

o^';-.- I alj. ( l\ad) ; fliid)Ctl, IdUcril, Uabd.. Mnr., 

C.; proti Rogu K. o ■r.-Mik.(Et.i. 
blazniv, iva. 1) irriiiiiiifl, I.evst.(Pril.i: niirrifd), 

.lan.; U)al)ll)illlli(l, Bes.; — 2) frcDCll)aft, .Mnr. 
blaznivec, vca, »1. i) bcr 'llJljantoft, Jan.; — 

;) bcr ^rculcr, .Mur.,Jan. 
blaznivka,/. 1) bic ^4>lmiitaftill, Jan.;— 2) bic 

JsiCUlcrill, .Mur.. Jan. 
blaznivost, /. i) bic 'i5?al)ii|"iiiiiiiifcit, bic Ibor 

l)cit, C; — 2) bic Arcuclbaftiiifcit, Mur. 
blaznjenje, n. 1) bcr ^rrtl)iim, .Meg.; — 2) bic 

(^iolholiiflcrimn, C.; prim. pravilnej.še : 

i^la/njenje. 
blaznost, 1) bcr ^rrfiim, bcr Saljiiiiiiii, Oir.. 

nk.; tresoča b., delirium tremens, l.et.; — 

bic ^Jcarrljcit, bic Il)orl)ci(, .U., C.; modro.st 

tega sveta je blaznost pri Uogu, (igr.-\'atj. 

(Kad) ;-2)t)cr ^rc»cl, bic (Mottciildftcruiifl/;. 



blaznosten — blebetulja 



- 33 — 



blebetuljiti — bleduh 



blaznosten, tna, adj. 353^af)nfinn^': blaznostne 
ideje, Let. 

blaznota, /. bcr 3S>aI)n)'inn, bie 5liorl)ctt, C 

blaznovdti, ujcm, vb.impf. i) lualmfiiuiic; iciii, 
toon Sinneti fcin, aiifser ficf) fcin, Ci^., C, 
Vrt.; — irvc rebcii, phantafioren, Jan.; — 
2) frcDcIn, f!iiri)cit, ^^n''. 

blažce, ». dem. blago; cinc gerinflc SBare, cin 
geriiuiC'^ Stiid i8\d),Dol.-Leyst. fRnk.); — s\o- 
jemii očetu blažce pomagati delati, iicm 
l^atcr ba^i Ci5iitci)en bcarlnnteit (jelfoit, Ciome 
bukve-Let. i<S(,8. 18:^. 

blažeč, žca, m. bic Scabioff, (scabiosa sp.), 
Bole-Erj. (Torb.). 

blažen, žena, (34/. ') fitii^KliS- K^i^r ^ 'p- •■'^"•> 
«/f., ogr.-Valj.(Rad) ; o blažena mati. Gor.; 
v novejšem času molijo: blažena (nam. že- 
gnana) si med ženami, gebciicbctct; cjUidlid): 
Blažen dom na gori, Danj.fPosv.p.J; rabi 
se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv. 

blažen, žna, adj. gcfcgnet, reid), Diet.; Čez 
reko splava široko Na blazno zemljo ogrsko, 
Xpes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O 
blazna goric*. Ki njega rodi, Npcs.-K. 

blaženec, nca, m. bcr Šelige, Zora. 

blaženost, /. bie ©liidjctigteit, Cig., Jan., nk. 

blaženstvo, n. bie OHiidieligtoit, bcr Segen, 
Jan., C, ogr.-Let., kajk.-Valj.fRad). 

blažiien, fna, adj. i) I)ciI[iringonb, bejeligcub, 
Cig., Jan.; — 2) »ercbclnb, nk. 

blažilo, n. bet Segen, bic ^Bcilje, C. 

blazina, /. pl. blazine, bic ScgtlUligcn, Jan. 

blažitelj, m. ber ®cligmQd}cr, Jan. 

blažiteljica, /. bie ^^cgliidcrin, Zora. 

blažiti, i m, vb. impf. i) oerebclii, milb ftimmcn 
(um, srce), Cig.fT.J, C, nk.; — 2) gliidlid) 
moc^ert, bcfcligeii, Cig., Jan., C; — bi. telo, 
erguiden, Zora. 

blažji, žja, (nam, žij, zija) m. ber f^riifjHug, 
blažji je prišel, do blažja potrpi, v blažji bo- 
demo orali. Bole, Plupia-Erj. (Torh.j; — 
pri m. bivaž. 

blažnjenje, n. i) ha^ 53cirrcn; — 2) b. ljudi, 
t)ai (i^einirrc bcr SL)cciiid)Cu, C. 

blebet, beta, m. baž ®eplappcr, haž ®cfd)ltial^, 
C7i^., Jan., M. 

blebetač, m. ber (2d)ttia^er. 

blebetalast, adj. fd)liiat3{)aft. 

blebetališče, n. ber 2d)rDal3martt, Cig. 

blebetalo, n. haž "!}jlappcrmaul. 

blebetanje, n. liai Sdjtriafeen. 

blebetati, etam, ečem, vb. impf. plappern, 
plaubern, fdjaiageii. 

blebetav, ava, adj. plapper^aft, plauber^aft, 
gejc^mdgig. 

blebetavast, adj. = blebetav, Cig., LjZv. 

blebetavec, vca, m. ber ^laubcrer, ber Sdjrcia^er. 

blebetaven, vna, adj. = blebetav, Cig. 

blebetavka, /. bie Sdiroiificrin. 

blebetavost,/.bie 8d)iDa^^I)aftigfeit, bie^Iaubcr' 
tjaftigfcit. 

blebetec, tca, m. ba§ ^(appermaul, bic ftlatfdjc, 
Cig., Jan. 

blebetišče, n. bcr Sdjtun^marft, Cig. 

blebetulja, /. bie 8d)rt)a|icrin. 

Slov. -nem. slovar. 



blebetuljiti, uljim, vb. impf. = blebetati, C. 

blebetuša, f. plaiibcrl^aftcž SScib, bie il'(atfd)e, 
Cig., SIŠ. 

bled, bleda, adj. blofž, blcic^: bled kakor smrt, 
tobtcilblojši; b. kakor stena; — bleda me obide, 
id) erblcidje, C, Ravn.; — fo^(, falb, Jan. 

bledast, adj. falbid)t, Cig. 

1. bledeč, dca, >«. basi aSortge»t)irr, bcr 03a(Ii= 
matbiaž, C. 

2. bledeč, dca, m. eiit blaffer 9Jfenjd), Valj. 
(Rad). 

bleden, d.ia, adj. falbid)t, fal)(, Cig. 

bledenica, /. = bledica, bie "i.Mcid)jud)t, C. 

bledeničen, čna, adj. blcidifiidjtig, Let. 

bledenje, n. 'aaž 4^leid)liicrbcn, iai allmatige 
l^erblafien ; — baž ^Jerfdjiefscn (uon garben), 
Cig. 

bledenje, n. i) haž ^ir^en, Diet.-Mik., C.; — 
2) baš ^5f)anta)icrcn, Cig.; leercž ffieid)itia^, 
bic {Va)e(ci, imfinnigc Siebe, Cig., C; ne- 
pridno bledenje ino mrmranje, Triib.; — tudi 
bledenje, Dol. 

bledeti, im, vb. impf. allmdlig bla)§, bfeid) 
mcrben; lice mi bledi; cerfdjieBcn, bie garbc 
BCrliercn; sukno bledi; barva bledi od solnca; 
— bledi, e§ jiebt in§ 2?eiJ3C, Cig. 

bledevati, am, vb. impf ju erblajicn pftegen, M. 

bledica, /. i) bie 33Idj)C, Jan.; — bie 53le(d> 
jud)t, Cig., Jan., M., \'rtovee; — 2) ha§ 
^Siejel, C 

bledičen, čna, adj. blcid)fiicf)tig, Cig., Jan. 

bledikast, adj. chva§ blajy, Cig. 

bledilo, n. ha^ '33lcid}mittcl, Jan. 

bledin, ni. cin blaffcr ll'icn)d), Bes.; kaj bi po- 
čela s takim učenim bledi nom? Zv. 

bledina, /. i) bie 33Iafle, Zora; ^ 2) = be- 
Ijava, ba§ (2pUntf)0l,^, Cig.; prim. belina. 

blediti, im, vb. impf. blcidicn, Jan.; barve b.; 
(Varbcn Pcrfc^niemmeit, Cig.; — b. se = ble- 
deti, Miir. 

bledkast, adj. ctina^ b(eid), Jam., M. 

blednica, /. = bledenica, Jan. 

bledneti, im, vb. impf. = bledeti, Jam. 

bledoba, /. bie ^.Btaffe, Cig., Jan. 

bled9Ča, /. = bledoba, Cig., Valj. (Rad). 

bledolic, Ifca, adj. = bledoličen, Jati.; bledo- 
lica gospodična, Str. 

bledoličen, čna, adj. blaJ3»t)angig, Oott blaffem 
©cfidite. 

bledoličnica, /. cin 3iJiab(^en mit blofieu 28an= 
gcii, Zora. 

bledook, oka, adj. blaf^iiugig, Cig. 

bledordeč, (-ča, adj. fal)lrotb, Jan. 

bledorumen, ena, adj. blafSgelb, faf)(gelb, Cig., 
Jan. 

bledosfčen, čna, adj. j'd)tudd)Iid), C. 

bledosfčnik, m. bcr 2d}Unid)[ing, C. 

bledost, /. bie ^i3lai")C; (bledost, kajk.-Valj. 
'[Rad]). 

bledota, /. = bledost, Miir., Cig., Jan. 

bledgven, vna, adj. etttiaž blaj^, fa{)I, Mur., 
Cig., Jan. 

bledozelen, ena, adj. blajvgriin, Cig. 

bledožolt, adj. blajegelb, fafjl, Jan. 

bleduh, m. (zaničlj.) = bled človek, C. 

3 



bledušen — blesteti 



— 34 



blesti — bliskov 



bledušen, šna, adj. bleicf) (zaničlj.), C. 
bleheren, rna, adj. = blcJ: Ko sta en malo 

plesala, Jerica bleherna prihajala, \pcs.- 

Schcin. 
blejač, m. bcr Sri}rcicr, ^'est. 
blfjanje, n. i) bac- iMifcil b« Sc^Qfe#, Mm:, 

Cig., Jan.; — 2) boš Stammctn, ./an. 
Llfjati, jam, jem, i'b. impf. 1) blotcn (»om 

Sc^ofc), Diet., Mtir., Cig., C, Pltt^na-Erj. 

(Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. 

(Orb.J; mecfern: koza je blejala, Litija-Svct. 

(Rok.); — jd)rcicii, ^anton: blejali sto med 

seboj, Vest.; — 2) ftammcln, ./an.; — stsl. 

blejati, kor. ble-, Mtk.(Kt.j. 
blfjavec, vca, m. bcr Stammler, Jan. 
i.blfk, m. h. ovac, ciiic .'^eibc 8d)afc, Medi:- 

M., Kras,; — prim. blekati. 
2. blek, bleka, m. i) = krpa; — 2) pl. bleki 

= krpice (»iercdig gefd)ntttene ^Jcubcln); — 

3) bic ^Icfff^" (= iliaKrn), Savinska dol.; 

— prim. nem. (^Iccf, ^(cdcn. 

blekanje, n. baš 'iBlbfcn; — ba§ ©efdjltjalv 

I.jZv. 
blekaš, m. bcr "Slbtcv (o kozlu, ki rad ble- 

keče), Erj.fTorb.j. 
blekati, kam, blečem, vb. impf. i) blotcn, C; 

— 2) )d)roa^cn, Cig., C; neumno b., LjZv. 
bleketati, etam, ečem, vb. impf. blofcn: ovca 

blekeC-e, BiKr. ' 
blekniti, blGknem, vb. pf. i) aufbUifen, C; 

— 2) cinen Stammctlaut Ijbicu laifcn, murficn; 
tudi katero vmes b. , and) cin Sort mit= 
rebcn, .^'o/.; ne blekne nobene, Audr.; un- 
t)orftd)tig etreai^ au5)prcd)cii, nueplappcrn.C/^'., 

LjZv. 
bleketati, otam.rtčcm, vb.impf.\tammth\,Mur. 
blekotljiv, iva, adj. ftammolnb, Mur. 
blen, biena, m. ba6 )d)ttinr5C 53il)cn{raut (hyos- 

cyamus niger), Tuš.f'R.j ; — prim. češ. blen, 

bli'n, rus. belena, ^iljcnfraut. 
blencati, am, vb. impf. im Sdjiafc rcben, in 

bcr .MrQiitf)cit pf)onta)icren, SlGor.- C; — 

idirtiat3cn, plaubcvn, C 
blesec, sca, m. neka vinska trta: njcigcr Glbcn, 

Trum m. 
blcsikati, kam, čem, i't. /»i/>/. fd)ininicru, Tl^/;. 

}l{adj. 
blesk, m. bcr ®tanj, ber Sdjimnicr, J/«/-.. 

('ig.. .fan., nk. 
blesket, eta, m. bcr (2ri)ininicr, -fan. 
bleskctanje, n. bnši 2d)inuucin. 
blcsketati se, etam, ečem se, vb. impf. fd)im- 

nicrn; — prim. blisketati. 

blcskot, (')ta, m. bcr SdjiniMicr, ber ^linnncr, 

bcr W(Qn,v Cig., Jan., C. 
bleskoten, tna, a^/- f"ifelnb, fdiininicrnb, Vrt., 

Let. 
bicskovit, adj. fd)ininicrnb, ftrnblcnb, C 
bleskožcljnost, /. bic "'4>rnd)tlicbc: rimska 

b., /v. 
bleskutati, tam, čem, vb. impf. mit bcni !L'id)fc 

birumfaclcln, C. 
blesteti, im, vb. impf. = bleičati, nk.; — 

stsl. bli.steti. 



blesti, bledem, vb. impf. i) irrc rcbcn, pt)an' 
taficren (o bolniku); — bummc§ 3f"fl rebcn, 
fafcin ; — 2) blede se mu, cr rebet irre, er pf)an= 
taficrt, cr ift irrftnnig, St., Dol. 

blestnjak, »i. ber ®limnier, ber ©Iimmer= 
?d)iefcr, Cig.; — rus. 

blestnik, m. = blestnjak, Erj.fMin.) 

bleščanje, n. ba» iBlinfcn. ber ©(anj. 

bleščati, i'm, vb. impf. i) gldnjen, gleiRcn, 
[tralUcn, C Mik.; — 2) blešči se mi, tž 
blcnbct micf); blešči se mi od soinca, bie 
Sciuic blcnbct mi(^; — 3) bleščati -bolščati, 
globcn, SKior. 

bleščava, /. bcr ©lan,^, bic ''4?rad)t, Cig.fT.J, C. 

bleščica, /. bcr Slittcr, Jan. 

bleščiti, im, vb. impf. i) burd} bcn ©liinj 
btcnben, Guts., Jam.; solnce me blešči, 
SlGor. ; — 2) platno b. = beliti, C; — 

3) b. se, = lesketati se. Diet., C, Vrt.; — 

4) blešči se mi, (ž blcnbct niid), Cv., Dol.; 
Človeku rado blešči se od zlata, Str. 

blez, adv. Mur.; blez da, Gor.; — nam. bliz. 

blezi, adv. = blez, Jap. (Prid.), Gor. 

blezo, adv. Mnr., Cig., Jan.,- pogl. blez. 

bltzu, adv. nam. blizu, Tolm.; Se Mezu za- 
veda, Vod. (Pes.). 

blinec, nca, m. = mlinec. Vest. 

blisk, m. bcr ^litj (bic i?id)terjd)cinung) ; hiter, 
kakor blisk, bli^jdjncd. 

bliskalica, /. \iai ^oi)m\nt^wvixn\6)f^n , bcr 
iicucfjttdfer , (^buskalica"), Goriš. - Erj. 
(Torb.j. 

bliskanica, /. bcr ^li^, ogr.-Raič(\kol.). 

bliskanje, n. bn^ 5iJ3li^cn. 

bliskast, adj. bliliartig, M. 

bliskati, am, vb. impf. i) bli^cn: z očmi bliska, 
jcinc '•Jlugcn )priit)cn iycucr, Cig.; — bliska 
= bliska se; Po gorah grmi in bliska, I.jub- 
ček pa po polju vriska, Spcs. -Valj. (Rad); 
tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje 
bodo oslepeli, Isvkr.; bliska ino treska, ogr,- 
\'alj.fRad); — 2) b. se, blintcn; zlato se 
bliska, Cig.; glitjcm: Kak lepo se rosa bliska! 
l^reš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno 
povodi, Ravn.; — bliska se, e» bli^U; vso 
noč se je bliskalo; — blišče se. Valj. (Rad). 

bliskav, adj. fnnfdnb: bliskave oči, fcurige 
•"^lugcn, O/r. ; — blinfenb, bliskava posoda, C. 

bliskavica,/, bai? 'iblilunt, C, Vest.; — tiai 
2BcttcrIcnd)tcn, Cig.(T.J, Sen.(Eiz.); v obla- 
kih se je zapazila medla rdečica, kakor svit 
oddaljene bliskavice, Glas. 

blisket, eta, m. iai Wcfnn!cl, .\fiir.. Mik. 

blisketati, etam, ečem, vb. impf. i) luetter' 
lciid)tcn, C. ; — 2) fnnfclii, blinfcn. 

bliskniti, blTsknem, i'i». ;'/. niitblil,U'H, Cig.; — 
b. koga, jcnianbcni cincn 5d)lag ocr|c(^cn, C. 

bliskoma, adv. blil,M'd)ncU, .U., nk. 

bliskota, /. - bleskot. Jan., IV/.; Zakaj sem, 
oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti ! I.evst.fZb.sp.). 

bliskotiinje, n. bas> 3Scttcr(ciid)tcn, Jcs. 

blisketati, ota, (Jče, vb. impf. li'CttciIcud)tcn, C. 

bliskoten, tna, adj. = bleskoten. Jan., lies. 

bliskov, adj. po bliskovo, bliU)d)ncU; l'o bli- 
skovo mu sablja gre, .\pes.-K.; Po bliskoTo 



bliskovina — blizuporipden 



— 35 



bliža — bij u vek 



konjič leti, \'oJ.(Pes.J; Privihral je po bli- 

skovo, LjZv. 
bliskovina, /. bic ©lectricitdt (al# IKatciio^ 

Ci^.(T.). C. 
bliskovit, adj. blil^fdinell, Ci^. 
blisniti, blTsnem, vb. pf. = bliskniti, O'^. 
blišč, m. i) t)cr Sci)imnier; — bcr ®lanj, bic 

^^irad)t, Ciij., Jan., )ik.; — j) bač- "Hua^e auf 

bcit 3fUt]en in bon lUcaniitattuicn, oy. 
bliščati, i'm, vb. impf. = bleščati, b. se = 

bleščati se, Cig., Jan., Ravn., .\/et., tik. 
bliščav, ava, adj. \'it. = bleščav, nk. 
bliščava,/. = bleščava. M., Cogr.-Valj.fRad); 

brez bliščave (priillflo^) koga vzrediti, Slom. 
bliščilo, n. ber ®laa,^, C 
bliščiv, iva, adj. blciibcilb, Min:, Jan.; sveč 

gorečih žar bliščivi, C; zunanja služba božja 

pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn. 
bliščivka, /. bic 'iSlcublatertte, V.-Cig. 
bliščljiv, iva, adj. = bliščiv, O'^. 
bliščoba, /. bor ©liinj ;— bie '•^radjt, ber^nint, 

Cig.. Jan., nk. 
bliščoben, bna, adj. c^Ifinsenb, procfttcoll, Jan. 
blitva, /. bei l'iangplb (beta). Polil., kajk.- 

Valj. (RadJ; — prim. it. bieta (iz: bleta), 

Mik.rEt.j. 
bliz, I. adv. i) = blizu, nal)c: b. biti, Met.. 

Mik.; — 2) bliz, bliz da, jralirfdjciiilic^, ucr= 

mutf)!idl, Cig., Gor.; — II) praep. c. gen. 

= blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — 

prim. stsl. blizB. 
blizek, zka, adj. iialic, Cig. (T.), Mik. 
blizek, I. adv. = blizu, \otr.- Levst.i^Rok.) ; 

— II. praep. c. gen. = blizu: blizek ceste 
je vrt, Mik.; — iz: bliz (blizu) -~- ka. 

blizen, zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi 
že hodi blizna bridka smrt, Guts. fRes.J. 

blizi, adv. et praep. = blizu , Diet., Jam., 
Trub., Dalm., SchOnh, jvihŠt.; blizi cerkve, 
Jsvkr., („blizi pro blizu", Boh.); —prim. stsl. 
bliže. 

bližina, /. bie 9?d^e, Mur., kajk. -\'alj.fRadj. 

blizkost, /. = bližava, Jan. 

bliznič, iča, m. kratek čok ali bruno, C, \otr. ; 

— prim. bliznjak 2). 

bliznjak, m. i) ber ^ttiillingebnibcr, Ravn.- 
Cig.; — 2) dva bliznfaka, jmei 53Ibcfe QU§ 
eincm Stamni, Cig. 

blizo, adv. et praep. Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; 

— pogl. blizu. 

bliz9St, /. = bližava, Cig., C, Zora. 

blizostolpen, pna, adj. na{)iaulig (arch.), Cig. 
(T.). 

blizu, I. adv. na'^C (o prostoru in času) ; b. 
stati; konec leta je b.; — anna{)cruiuieir)cije, 
beilaiifig; ima b. moja leta: na b., bcilaufig, 
Svet.frok.j; — faft, bcina{)c; b. vse; — blizu 
da, Dermutbfid), aiat)r)d)cinlic^, C; h. ne, 
tt)Ql)rjd)cinUd) nid)t, C; prim. bliz; — II. 
praep. c. gen. naije bei; b. nas stanuje: b. 
konca ;^ III. com/i. bliže, ^^1». et praep. nfi^cr; 
pridi bliže; bliže mesta stanovati ;—(„blizu'', 
Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Re^.-Baud.j; 

— prim. stsl. blizu. 

blizupor^den, dna, adj. ^od)jd)tt)angcr, DZ. 



bliža,/, bic 9?aI)C, Cig., Mur., Jan., Valj.-(Rad). 

bližalnica, /. bcv iiaufgrabcn, Cig. 

bližanje, n. ba» "Jfaljcn, bie ^(nnafieriing. 

bližati, am, vb. impf. iinl)cvn; b. se, |id) ndbern, 
nat)en; sovražnik, nevihta, zima se bliža; 
b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža 
slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k 
njemu osel bliža, ogr. -Valj. (Rad); b. se 
koncu ali h koncu, nk. 

bližava, /. bie 9?a^c; na bližavi biti, in ber 
^3tdlic j'!in, C. 

bližešnji, adj. nd^er: samo bližešnji so prišli: 
mir bic avi^i ber ndc^ftcn Umgebung finb 
gctonimeu, C. 

bliževati se, ujem se, vb. impf. nal)cn, Guts., 
Jam. 

bližica, /. bie 'i}idl;e, C. 

bližina, /. bic (oriIid)C) 9Jdf)C; v bližini glav- 
nega mesta. 

bližnjava, /. bic 9idl)C, Cig., Jan., C. 

bližnji, adj. nalic befinblid): bližnja vas, ba» 
nddifto ^orf ; bližnji stolpec, bie 5iebencolonne 
(merc.j, Cig.fT.j; bližnji členi, bie ^JJad)bar= 
glicfccr (math.), Cig.fT.); na bližnjem, in ber 
5Jdf)e, C; bližnja pot, ber ndbcre 2Seg; — 
bližnje sorodst\o, bie naf^:il^ernianbtid)af t, C/g'.; 
— nal)e bcDorftetjcnb : bližnje dni, ndc^fter 
Jage, Cig.;— bližnji, ber 9Jdd)ftc, ber 9Jcben= 
llienic^: ljubi svojega bližnjega, kakor sam 
sebe; moja bližnja, nieine SJdc^fte, Cig.; (v 
cerkvenem jeziku; po nem.) 

bližnjica, /. i) bie 9Jdd}fte; Jan.; — 2) ber 
ndlieve 2ijcg; po bližnjicah hoditi v mesto; 
na bližnjico iti, bcn fiu5cren 2Bcg ncdmcn, 
Cig.; — 3) = bližina, bie 3JdI)e, bic Umge= 
genb, Jan., C. 

bližnjik, m. ber 9fdd)fte, ber ?ccbeninen)c^,.-l/as., 
Mur., Jan., Cig. C, LjZv.,; svoje bližnjike 
treti, Jurč. 

bližnjost, /. bie 'iPro;rimitat, Cig. 

bije, adv. = bolj, C, Jsvkr.; — skrčeno iz 
bolje, kakor dlje iz dalje. 

bljevalo, n. ba§ ^Sred)mittol, Cig. 

bljevati, bljiijem, vb. impf. = bljuvati, Cig., 
Jan., Mik., Levst. f SI. Spr.) 

bljviniti, bljunem, vb. pf. fic| erbrec^en, C. 

bljusniti, bljGsnem, vb. pf. b. kaj, mit ciner 
■iBemcrfung tieran^platicn, C. 

bljušč, m. i) bie Sd)merii)ur,^ (tamus com- 
munis), Medv.fRok.), Ip.-Erj.fTorb.j; koren 
za bodljaje. Diet.; — 2) bcr Gpb^U (hedera 
helix). Rib. -Mik.; ta človek je zelen kot 
bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C. 

bljiiščec, ščeca, m. bie 3''"'^'^"^'^ (brvonia), 
Tuš.fR.), Medv.fRok.). 

bljuti, lijem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Mik. 

bljuvač, m. bcr Spcier, Cig. 

bljuvanje, n. "i^a^ 3peicn, bcr 'Slu^bruc^ (einei? 
feiicripcicnbcn 53crge;'), Cig., nk. 

bljuvati, bljiivam, bljujem, vb. impf. fic^ 
erbred)en, jpcien; bljuvati se mu hoče, cž ift 
il)m bred)erlid), Cig.; — ogenj b., geucr 
ipcien. 

bljuvek, vka, m. ba-o Grbrot^cne, C. 

3* 



bljuven — blodovf rstvo 



— 36 — 



bl9dstv9 — bobika 



bljuven, v na, adj. 'iBrecf) , Cig.; — bljuvna 
sol, ber "iSrecf)rt)einftein, Cig.; bljuvni prah, 
biir '3rcd)pulDcr, Jan. 

bljuvkati, am, vb. impf. flciiirueije ipcicn, C. 

bljuzga, /. fliiffiger ftot^, bic ftotljbriiljc, Jati., 
C. BlKr. 

bljuzgati, am, vb. impf. im ftotl) lliatClt, 
pldtjcliein, C. 

bljuzgavica, /. = bljuzga, C. 

bl9d, m. i) ber ^cfiler, 'bai SSerjelicii, Cig.. 
(^blud") Habd.; — = bloJnja, bcr Satjli, 
Cig.(T.)\— 2) bic 55?cl)au)'t, („blud") Alas. 

bl9da, /. i) bcr 5irrtl)um, C, kajk.-\'alj.rRadj; 

— 2) = obloda, Cig. 
blodač, m. bcr kliiffcr, C. 

bl9dba, /. ber 3rrtl)um, bcr 3Stt^n, Cuts., 
Jam.. Cig., Jan. 

blijdien, dna, adj. i) ftcruniirrcnb: blodno živ- 
ljenje, ein unftdtcš i!cbcn, Zora; blodna a. 
eratska skala, erratiicf)cr ^iMocf, Jes.; — 2) 
3rt=, 5Saf)n=: blodna misel, cinc 3Baf)nt)or= 
ftcUimg, Cig. (T.). 

bl^dež, m. ber 3riC"^c. -^■^"'"• 

blodišče, n. = blodnjak, Jan. 

bl9diti, im, vb. impf. 1) umljcrirren; blodeča 
ovca, C; to mi blodi po glavi, \iaž gel)t 
mir im .ftopfe bcriim, Cig., jv^lišt.; po grehu 
b., in bcr Siinbc Icbcn, Z.; — irren, fcf)(cn, 
Guts., Jam., Mm:, Jan.; — 2) ipirrcž, im= 
finnigeš ^CUfl rcbcn, Diet.; blodiš, da ni ne 
na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne 
veš, Z.; bloditi jih komu. M.; — 3) mijcljcn, 
pantjdien, C; vino b., bcn 3Bcin fdl)d)cn, C; 
ben 3d)n)cinen ba^ gcfodjtc ^-uttcr mit ^JJ(el)l, 
ftlcien u. bcjl. mijdjen, M.; nekritično bloditi 
slovenščino z drugimi narečji, Levst.CZb. sp.j; 

— 4) irrc f ii^rcn : svet nas če bloditi, misli 
me blodijo, C.; — 3) b. se, = bloditi i): 
Misel se mu v glavi blodi, Vod.fPes.) ; — blodi 
se mu. er p[)antaficrt, cr rebct irre, C, Z, .S7. 

blodivec, vca, m. 1 ) bcr ^crumirrcnbc, Let. ; 

— 2) bcr ''4?autid)cr, Cig. 

blodljiv, iva, adj. irrciib, ./an.; — fefjlbar, 

(iuts.; — irrifl, Mur. 
blodnik, m. i) bcr ^crcnbc, bcr 5cI)Ieiibc, C; 

— bcr Siitucnfdjmelflcr, Cig.; — 2) ber 
''^Jantid)er, Cig., C. 

bl9dnja, /. i) baši ^xxen, bcr ^rrflong, Cig., 

C.; — bic i<erirnnifl, bcr ^rrtlium, ./an., 

Cig.rr.j; — 2) ttjirrc^ Turdicimiiibcr, bO'? 

2lMrriaI, Sov., Zgl).; — bcr 3rriunt)ii, Jan., 

Cig. (T.j. 
blodnjak, m. bcr ^rrflortni, Jan.; boš iia bi) 

rili 1 1), Cig. 
blodnjava, /. bcie CN^rf", i>ic i^crirriiiui: b. 

nil.Tile glave, l.et. 
blodnomisttn, sclna, acV;'. »unl)nfiiinifl, Cig.(T.}. 
blodnomisctjc, n bcr 2iJnl)itfiitn, Cig.(T.). I)Z. 
blodnost, /. bcr Csrr'l)i"", C; v b. napeljati, 

phičo blodnosti vzeti (-- prejeli), ogr.-\'alj. 

t Kad). 
blodnotv9rje, n. ba«> ^^Qf)ii(icbilbc, Cig.fT.i. 
blodnoveličje, «. bcr (Wri.'fjcitll'al)tl, Cig. (T. i. 
blodoumjc, n. bcr ^riH""- Lampci D.). 
bIodov^rstv9, >i. bcr 3rrfl'iwbc, C. 



bl9dstv9, n. bcr 3"tf'"n', ^-• 

bl9ja, /. bo« Mcmengjcl, 'bai ©epantfc^, C; — 
bic .Vlotljbriibc, Jan., C. 

blojenje, n. i) bo^ .'ocrumirrcn : b. po svetu, 
Cig.;— 2) bož ^i^rgeiprčid), ba^s 'ipbintaiieren, 
Cig. ; — 3) bic 'ijiantidicrci, Cig. 

blunk, intcrj. plump?! C. 

blunkati, am. vb. impf. ptiimpen, Z. 

bliinkniti, blunkncm . vb. pf. plumpen: ka- 
men v vodo blunkne, .S7.V. 

blunkotati, otam, (Jčem, vb. impf. plntfc^en: 
voda blunkoče, C. 

bob, boba, m. tudi eoll. i) bie Saubotjite 
(vicia faba); b. iz kropa pobirati = bic fta^ 
ftanicn am bcm (Veiier f)plcii, IjZv.; bob ob 
(v) steno metati, )idi Dcriicblid) bcmiibcn \t- 
manbcn ^u iiberrcbcn, 311 ubcr^eiigcn: vse 
besede so bob v steno pri njem, allcš 9Jeben 
ift bci iljm Dcrgebliri); da te mili bob! poft 
taufcitb! C; zdaj sem se iz boba izdrl, je^t 
fciiiic id) mid) crft oiis, Erj. Clib. sp.j ; — 
volčji b., bie iiupillC (lupinus), Tuš.f^B.J, Nov.; 

— divji b., gcmeinc 5fttf)t'""E (sedum ma- 
ximum), Velikovec - Joxeh; — 2) = fižol, bic 
j^iiolc (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. 
(Torb.j;— 3) tlciuc, frapfctta!)nUd)C Sdimal,v^ 
!ud)Cn, Gor.; — 4) == krompir, C; — O 
kozji, ovčji b., bic (^citj^, Sri)afc5cicmeiite, Z. 

bobast, adj. bobncnartig, Cig., Jan. 

bobček, čka, m. dem. bobek: tudi: bobček, čka. 
Št. 

bobtk, hkii, m. dem. bob; "bai ^ot)lid)en ; 
etma'o ciucr "iBobnc ^.?(cl)nlid)c-3 : tlciuc "i^ccrc, 
ftnoipe, flcincriinoUcii; bobki. flcinc3d)mal5- 

hu"l)Clt, O«-. ;prim. bob 3); — kozji, ovčji 
bobki, bcr 3icflC"=, 3diafmi)t; — tudi bobek, 
bka. Št. 

b9ben, bna, m. i) bic ^rommcl: na boben 
biti, bie Jronimcl fdilagcit; toliko znati kaj, 
kakor zajec na boben: meni filozofija pa 
zajcu boben ! Zv.; b. poje, ce luirb bic 5rom 
mcl i]e)di(agcil, Z. ; na boben prodajati, im 
i!ititationoiuci]C ocrfaufen ; na boben priti, 
fallicrcii, batifcrott mcrbcn ; na boben so ga 
dejali, cr l)at fallicrt ; — laški b. ^^ bobniča. 
V., O'^. ; — merski boben, bic iKafjtrommcl, 
I)Z.; — 2) neka bolezen: bic Jrommcliitd)t, 
(t) mpanitis), V.-Cig. ', — 3) „košara pletena 
od vrhovih protov v ribjo lov." Videm 
fŠt.j - Erj. (Torb.) ; — 4) povodnji b. = 
bobnarica, Frey.(F.). 

b^bcnski, adj. 'Irommcl % Cig. 

bobenteti, tim, vb. impf. brijlnicit, Jan. ; Kaj 
po strehi bobenti r \pes.- (ilax. 

bober, bra. m. bcr ^iMbcr (castor fibcr). ('ig., 
Jan., Erj. (Z.). 

bobica, /. bic ''.bccrc: brinjeva b., C. 

bobič, iča, m. dem. bob ; — bic ^i^ccrc, C. 

bobiček, čka, tn. = bobič. Valj. (Rad). 

bobička, /. dem. bobica, bobika, C. 

bobik, m. palica z bučko na koncu; z njo vodo 
kalijo, kadar ribe lovijo. v{hSt. 

bobika, /. i) bie ^Scere : b()rt)vica ima bobike, 
C. ; brinova b., bie '®ad)Olberbccre, Cig. ; 

— 2) bie 9lr,vieipille, Cig. 



bobincati — bobotavost 



37 



bobotec — bodač 



bobincati, am, vb. impf. mit ^^of)UCil Ipiclen, 
C. 

bobinka,/., /'/. bobinke, bic 'iSlattein, C. M. ; 
osepnice ali bobinke so mnogo ljudi pomo- 
rile, Let. 

bobišče, n. bcr ''^oliucnacfcr (nadi ber Snite'. 

bobje, n. coll. bie 'i^eereii : brinovo bobje, C. 

bobljati, am, i'b. impf. i) voda boblja, kadar 
se v niei mehurčki vzdigajo. Vrt. ; — 2) un= 
DCvUdnblid) rcben, Oy.; — 3) fantje hodijo bo- 
bljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat 
pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj 
dobili, Kor. - Kres V., 36.; = koledovati. 
Gor. 

bpbnanje, n. bo^ž Jrommcln, bei" Jiommeb 
jdilatv 

b9bnar, rja, m. bci Jroiumcljd)Iai5er. 

b9bnarica, f. bic iRot)vbomiuc!, i^ardea stellaris), 
OV.. Erj.fŽ.J. 

bobnariti, arim, vb. impf. JvommeIfd)(ager 
jeiii, bie Jroimiicl friilagen, C 

b9bnast, adj. tromiiielartig ; prall, prallig, V.- 
Cig. 

b9bnati, am, vb. impf. troinmclii, bic ironi* 
met fdilagcn ; b. na vzbud, lUorgcuroadic 
(Reveillei {dilagcii, vkup b., 5tpncU idilagen, 
na odhod b., jum 5(bmur>d)c id)lagcn, Cig. 

bobnenje, n. bumpfcž 03etoic, bumpfei? flicUcn. 

bobneti, im, vb. impf. bumpf voHeit, biimpf 
tjollen, bvpf)neu : voda bobni (pri slapu); 
bobneča fraza, ttolltonenbe 'iphvaie, Cig./^T.j. 

bobnevati, am, vb, impf. bunipf P rollen, JU 
brijt)neii pflcgen, Jan. 

bobniča, /. i) bie ^aute, Guts., Mur., Cig.; 
na bobniče biti, bie 'ilJaufcn jd)(ageii, Cig.; 
— 2) = bobnič, ba;? JromtiiclfeU im £l)v, 
Cig., Jan.;—-}) bie Jvomrnclfiul)!, bie 2Sinb=^ 
fud)t, Cig., Jan. 

bobnič, iča, m. ha^ Jrommelfell im Cfjr, Cig. 
(T.J, Erj.fSom.), Sen. CFi\.). 

bobničar, rja, m. ber ^aufenmac^er, Cig.; — 
ber 'ij^aiifenidilagcr, Guts., Mur. 

bobničarica, /. bie ^^aiifenld^Uigerin, ^'est. 

bobničen, čna, adj. i) ^^5aufeu=: bobnični 
obroček, bcr ^^autendng, C/^. ; —2) bobnična 
otlina, bie '!l>autciltHiI)Ie (im Cl)r'», b. mrena, 
tjai ''4>aiifeiifeil, bobnični žleb, bcf 'ipaufen* 
gang, Cig. 

bobnilo, n. Cig,, Jan., pogl. bobnič. 

bobnišče, h, ber Sieioiianjbobcn, Cig. 

bobniti, bobnem, vb. pf. bot)nenliart Jtjciben, C. 

bobnjača, /. bie ^inb)ud)t, Cig.; — prim. 
bobniča ■:;). 

boboraženj, žnja, m. bic gemeinc Srote (bufo 
vulgaris), Zemon (Sotr.j-Erj. (Torb.). 

bobotač, m. ber ^laubercr, bcr Sd)iud^cr, V.- 
Cig.. C, Jap.(Prid). 

bobotati, otam.gčem, vb. impf. i) bumpf rotlcn, 
Cig.; grom boboče. Zora; raujc^cu: voda 
boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita 
bobočejo, C; — 2) plappcrn, ic^iuatien, r.- 
Cig., C, Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko 
boboče in besedi dela, Dalm. 
bobotavast, adj. plauberf)aft, Cig. 
bobotavost, /. bic '$Iauber{)aftigtcit, Cig. 



bobotec, tca, m. = škrobotec, bcr .'Slappcr' 

topf (rhinanthus), C. 
bobotniti, bohotnem, vb. pf. burd) ^cud)tigfcit 

tocrberbcu, ocrmorfdjcn (o lesu, suknu, moki), C 
bobotržec, žca, m. ber ^ot)ncn^iinblcr, C. 
bobotiilja, /. i) bic 'ijjlaubcrtaidie, Cig.; — 2) 

= žličarica, bic iiiinclciltc, Cig. 
bob9v, adj. 53of)ncu = : bobov cvet, bobova 

slama; boljša bobova slama, nego prazne 

jasli, = beficr etroaš a(ž nic^tš, Cig.; tudi: 

bobov. 
bob9vec, vca, m. i) bie (Vcttficnne (sedum 

telephium), Z.; — 2) bic ^Bad)buiige (vero- 

nica beccabunga), C; — i) bic ^Bruiincn' 

freffe (nasturtium ofric), Cig.; — 4) bo- 

bovec, ba^ 33o[)ncr,^, Erj.CMin.). 
bobovica, /. bos ^Sofjnenftrol), Cig., Jan. 
bohovina, /. bae ^i^o^ncnftro^, Cig.,, C; tudi: 

bobovina, Valj.(Radj. 
bobovišče, n. ber ^Bo^nenadcr (nod^ ber (Sritte), 

Cig., Jan. 
bob9vka, /. = bobovina, C. 
hobovnast, adj. bo()nenfi.irmig, Cig. 
bobovnica, f. \ia^ '^ctjnenftro^, Mur., Valj. 

fRadj. 
bob9vnik, m. i) bie ^Sadlbunge (veronica 

beccabunga), Cig., Medv.(Rok.j; — 2) btc 

^Brunnenfreffe (nasturtium offic). Diet., Jan., 

Hip. fOrb.j, C, Kr. 
bobovnjak, m. = bobovnik i), Tuš.fB.J, Joseh. 
bob9vščina, /. i) ba§ 'Bo^uenftro^ , M.; — 

2) 9fome ciner 9lpfet= unb eincr ^artoffeI= 

gattung, C. 
b9breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) bie 

■JHere, C; — 2) ber 5id)ten= ober ^annen^ 

japfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg. 
bobrov, adj. Dcm iBiber, Ciu, Jan. 
bobrovina, /. i) ber ^ibcrbalg, Cig.; — 2) 

bač- iMbcrgett, Jan., Erj.fŽ.j. 
boca, /. = bokal, bie ^IJafe, BlKr.; — prim. 

it. boccia (bozza) (^laid^e. 
bocek, bocati, pogl. bode . . . 

1. boč, boča, w.cin ^Bcrgooriprung, cinc bauc^ige 
"Sergbblje, C; bie 9luebaud)ung (3. 33. eine^ 

8teinc^), C; — prim. bok. 

2. boč, »2. cin mit einem ^otjernen Naften 
umjimmcrter g^li^brunncn, V. -Cig., Polj.; 
— prim. I. beč, 2. buč. 

bočen, čna, adj. i) Seiten=: bočna stena, bie 

Seitciimaiib, Cig.fT.j; — 2) geloiilbt, Zora. 
bočina, /. ber 'Saud) (einc'3 ®cfiiBCs), Z., DZ. 
bočiti, im, vb. impf. conDCJ mac^cn, Z.; — b. 

se, fid) baud)cn; deska se boči, bož $3rett 

tr)irftlid),/-V.-C.;lesena streha se boči, ^apSt. 
b9Čka,/. = ovca „ob očeh" rumenkasta (nam. 

obočka). Vas Krn-Eij.fTorb.j. 
bočki, adv. feitunirt^, C, Mik. 
bočnat, adj. coiiDCE,, C. 
bočnica, /. i) bog Scitcnitiicf non einem ©cgeit^^ 

1'taiibe, C; ta^ fylatitenbrett, Jan.; — 2) 

= pakrog, Cig.. Jan. 
bočnik, )n. baž^g-tautcuftucf , baž Scitent{)eil 

(beim Siinb'), C. 
b9d, m. ba^ 3tcd)cn (ciue ih-ant^cit), Cv. 
' bodač, m. fto^igcr Cd)š, Mur. 



bodak — boder 



38 - 



bodež — bodljika 



bodak, m. i) bie Stccftvuaffc, Jan.; t>a^i 'ŠBa- 
jpiinett, Z.; — -i) bic "Jiftcl, C 

bodatce, n. ber 'Jolc^, C/>., ./a«. 

bodatčar, rja, m. bcr ToId)macf)cr, C/g. 

bodalica, /. bo^ ^Pfricmcngrae tstipa), (bud-) 
' C. Mcdv.fRok.). 

bodalo, n. i) ber '3)old), C/^. , Ja«., Levst. 
CSauk), nk,; — 2) bodalo, kdor samo boda 
in nič ne opravi, jdilcct)tcr Sd)u|'ter, Sd)neiber, 
cin 'ijjfiHrfKr, (bud-) C. 

b9dati, am. rb. impf. ftcdjCll : trava boda, C; 
z nitjo boda, kdor ne more vdejati, C; 
mit bcr 9?abcl Stidje mad)en, C; z maši no 
se hitro šiva, to bi pa moral človek počasi 
b<idati(,budati''), ji'^/!.*?/.; — crfolfltoearbciten, 
C; ftiiinpcrn, (bud-) V.-Ci^., S'otr. 

bodcati, am, vb. impf. bcrDorftcdjen , f)erDor= 
luadjjen, (o travi, laseh), (boc-) C, M. 

b9dcek, cka. m. 1) bcr Stacfiel, Cig.; — 2) 
bie 9?abcl (ber 9JobeIl)o(5er\ Cig.; — 3) ber 
erfte ?lnia^ bcr J^cbcr einc« jungen SSogelž, 
(bocek I Cig. 

bodcika, /. neka riba: ber ©tor, C 

bodcka, /. = bodcek i), C. 

bodckati, am, vb. impf. ftic^cllt, SIX. 

b9dckovec, vca, m. bcr 9?abelboum, Cig., C. 

bodckovje, n. bie ©albftreu Dom 9JabeIf)olg, 

bodčec, čeca, m. bcr Stec^bortt (paliurus acu- 
leatus), (bočec) Boršt v Istri-Erj.fTorb). 

bodčica,/. dem. bodcka; pl. bodčice, bie ^alb- 
ftrcu bc« 'OJabCil)ol,^e#, Z., (^bučice", Zil.- 
./ani./Rok.J). 

bodeč, dca, m. 1) cin ftec^enbc^ ®ing, bcr 
£tad)el, Cig., Jan.; ježevi bodci. Z.; — 2) 
bie 9{obeI (ber 9JabeIf)olser), Z. ; - bie ?Id)el, 
Trst./'Let.j; — bie .iiaul)Cd)eI (ononis spi- 
nosa), C; — 3) bodci. ber crUe 'Jlniafe Don 
Pfcbcrn bei S?ogcln, Z., jv^kšt.; — 4) baž 
Siiiomglicb bc5 SKonncž, C; — 5) ber Stid), 
Jan., Zora; stremi smrtnimi bodci, mit brci 
tbbtlic^cn 3ti(^en, Vod.('I-{b.sp.); — 'baž Stc= 
c^cn: bodeč v očesu, Znid.; — ba§ Seiten= 
ftcd)en (pieuritis), Habd.. BlKr. 

bodeč, deča, adj. ftcdjeilb: bodeče trnje. 

bodfčevka, /. bie Stad)clbeere (ribes grossu- 
laria), Miir., C, 

bodečica, f. bož Scitenftedjcil (pieuritis), Valj. 
rRadj. 

bodck, dka, m. 1 ) ber ^orft (bie Spitie), Jan.; 
bie ^JJabel (om 53auiiie), Jan.; — 2) bcr Stid), 
Jan. 

bodtlj, dlja, m. = bodeč i): ježevi bodlji, bie 
Stadieln bcž 3flel^, Lcvxt.rzb.sp.). 

bodcljščak, m. rine Tiftciart, C. 

hodčncc, nca, m. 1) bie SlMmmer, C. (morda 
pravilna f)blika za: bedenec); — 2) bodenec, 
ber 3d)mcr,^ftid), .»/«»■. 

hodcnica, /. bo«l 3tcd)CU (bolezen), C. 

bodčnje, n. ba# Strdieii. 

boder, dra, adj. l)citcr, muittcr, mutfjiil, Jan., 
.So/., Cig.rT.); bodri možakarji so na^lo raz- 
sodili, IjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, 
(ircg. ; — iz rus. 



bodež, m. i) ber 'Doldi, boš Sc^ttiert, Habd., 
Jan., C; — 2) bcr SiirbcIlpieB, C; — 3) 
bie .'Oauf)ed)c( (ononis spinosa), C; — 4) 
bodež, lonfliamer 9lrbciter, C; prim. bodati. 

bodic, m. trnjavi b. , bic feinbomifle JcUcO' 

id)ncde (murex tenuispina), Erj.C^..). 
bodica, /. ber Stac^cl (j. 33. bf§ 93rombecr= 

ftraurtic^), C. 
bodicati, am, vb. impf. ftidjeln, C, Z. 
bodicniti, bodTcnem, vb. pf. fte(^en, C; z iglico 

b. koga, Spes.-Vra^. 
bodic, iča, m. i) bie 53auninabel, C; — 2) bic 

Spi^flette (xanthium spinosum), Podgorje v 

Istri-Erj.fTorb.); — 3) bic (SbcrltJUrj (car- 

lina acaulis). Dolenji Kras-Erj.fTorb.). 
bodičevje, n. i) bie 3BaIb)'treu Dom "JJabel' 

^Olj, Cig., C; — 2) bcr (^iiifter (genista 

germanica), Jan., Cig.; — 3) bie SRann^trcu 

(er^ngium). 
bodičje, n. i) = bodičevje, 1) C, Bes.;— 2) 

bic 3ted)palmc (ilexaquifolium), Medv.fRok.) ; 

— bie 3Dit^flette (xanthium spinosum), Štrek. 
bodika, /. i) ipitjblattriger 3parget (asparagus 

acutifolius), Malhinje-Erj.fTorb.); — 2) bic 
Stedlpalmc (ilex aquitolium), C. 

bgdikaj, česa, \. pron. ctume @eringc§, 9?id)tsi-- 
nuBige§, Sd)!ed)te^: b. govoriti, za hodikaj 
imeti, C, v^lišt.; — II. adj. indecl. gcritig, 
nic^tšnupig, ic^lec^t: bodikaj ljudstvo, b. člo- 
vek, b. trava, C. v^hŠt. 

b9dikak, adj. =- bodikakšen, C. v^hŠt. 

b9dikakši, adj. = bodikakšen, C, i'^/k"?Y. 

b9dikakšen, šna, adj.c\cx\m}, jc^Icd)t, C. v^hŠt. 

b9dikakšnost, /. bie fd)Ieditc '^cfd)affenf)cit, C. 

b9dikam, adv. b. hoditi, gemeinc, uiianftanbigc 
Črto befudjon, C, v-^hšt. 

b9dikde, adv. nn genieiiicn, unanftaiibigen 
Crtcn, C. vihilt. 

bodilce, >j. flciner lllfriem, Cig.; - ber Speiler, 
Cig. 

bodli, m. ber Stedlipaten Kras- Erj. (Torb.); 

— prim. it. badile, 3diaufel. 

bodilj, m. bie ^iiiigcncutjiiiibuiui, .Vi«. Lucija 
na Mostu - Erj. (Torb.). 

bodil9, n. ber 3tod)el, C, M.; bodilo na trnji, 
.<>AT/;iy.-ra/;Y/?^tf, — bie^^ol)rfll)le,ber'^>friem, 
Cig., Jan.; v uganki: šilo. bodilo, po hosti 
hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, 
(ali: pa vendar debelo), = kostanjeva jezica, 
jv-^h^t. ; — bic Sted)lDQffe, Cig., Jan. 

bodkati, am, vb. impf. fleilic 3tid)e madicii, 
I 'alj. rRad). 

bodljaj, m. \) ber Stidl, Mur., Jan.; — 2) 
pl. bodljaji, bfl'? Seitcilftedieti; prsni bodljaji, 
bii'3 3tod)cii in bei ^-brnU, Cig. 

bodljaj.ščak, m. cinc ''Jlrt Tifiel, C. 

bodljak, m. 1 ) bic Tlftcl, C; — 2) = glog, 
bcr "©ciuborn, C 

bodfjar, rja, m. ber 3tad)elfdfer (mordella 
fasciata), Erj. (Z.) 

b9dljati, am. vb. impf. i) fleinc Stidjc mnd)en: 
Inniiiiini arbcitcn, (bud-) C.; — 2) nnftedjcn: 
klobase K. (budlatii ^fik. V. C. II. 47<^- 

bodljika,/. i) ber 3tad)cl, Cig.fT.); (pos. pri 
rastlinah), C".; — 2) bie Tiftel, Jan. 



bodljikav — b^g 



39 



bogaboječ — bogastv9 



bodljikav, adj. ftad)t'Iii"| : boJljikava trava, \'rt.; 
bodljikavo trnje, Z^D. 

bodljikovje, h. coll. ^Jifteln, Jan. 

bodljiv, iva, adj. i) fto^ici: b. vol, Mur., 
Cii^., Jan.;— 2) ftad)cli(i, ftccI)Ciib, 0>. ; boii- 
Ijiva odeja smreke, \'rt.; bodljive zeli, LjZv. 

bodljivec, vca, m. i) bcr Stojjodjs, C; — 
2) bic Starfjdbolbe, C. 

bodljivka, /. C, pogl. bodljar. 

bodljivost, /. bie Sto{3itifeit, Mur. 

hodnik, m. = bajonet, Cig. 

bodoč, oča adj. (part.) jiitiinftifl, Jan., nk. 

bod9Čnik, m. bo§ ^utunim (gramm.), Raič 
(Let). 

bod9Čnost, /. bie 3"fi<"t^ Jan., nk. 

bodoglavec, vca, »1. bic Sliiijclbiftcl (echinops), 
C. 

bodon^ža, /. bie ©bertuiirj (carlina acaulis), 
Z.; lepocvetna b.. Glas. 

bodor, m. bei" Stid), Meg. 

bodrenje, n. bie 5lufmuntcning, Cig.fT.J; — 
prim, bodriti. 

bodrilo, n. bie ^(ufmunterung, Cig.fT.J, Navr. 
fSpom.J; — prim. bodriti. 

bodriti, im, vb. impf. ermutttent, nk.; osr- 
čavati in b. koga, LjZv.; — iz rus. 

bog, boga, m. i)ber(yptt; lažnjivi, krivi bogovi, 
bie fttljdieii Oiijttcr, ©o^en; služite drugim 
fogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa 
z menoj vred. e^ getit ifjm ftliledit, luie mir, 
BlKr.-M.; - Bog,'(yott iber etjriftcil); Boga 
moliti, beteii; Bogu služiti, ®ott bieiicri ; Bog 
oče, 0ott 'i^ater; Bog človek, Bog in člo- 
vek, ber ®ottmcnjd), Jan.; — tak hrup je, 
da ni grmečega Boga slišati (čuti), t>on ^u 
grobem Siivm liiirt man bcn ®onner nid)t, 
Z., Levst.fZb. sp.); — \ rekih o pozdravljanju : 
(prihajajočemu ali sploh temu, s katerim 
smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), griifi 
bid) (^Ott ! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! 
Alas. ; „buge waz primi gralva \'enus !" 
tako je pozdravil 1. 1227. koroški knez s 
svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je 
kot Venera oblečen potoval, Kres, 1^82, 
177 J; (pri ločit\'i:) z Bogom! abicu! lebe 
tDDf)!! Bog te obvaruj! betiiit' bid) (Mott! Bog 
s teboj! Bog z vami! (Mott bcfol)lcn! Cig.; 
(„Bog z vami" je odgovor na „ Bog vas primi", 
AlasJ; z Bogom ostani, (SJott bcfof)Ien ! (pri 
srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav 
je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. 
[yi.]); zato: Boga povedati, C; komu Boga 
dati (davati), griJRen : srečal me je, ali ni 
mi Boga dal. Z., Npes.-Vra\; (delav- 
cem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! 
®Iiid ,^u! ©liicf auf! (uživajočim kako jed:) 
Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog 
daj srečo k počivanju! Bog daj dober po- 
čitek! (o napivanju:) Bog živi! OJott crbaUc! 
mozi ti Bog! („ masti bog") (iiits.; prim. 
moči; (ako kdo kihne:! Bog pomagaj! ,^iir 
(Siencfung ! (v vzklikih:; Ti moj Bog! Bog 
pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu 
daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! 
Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! 



bodi ga Bog zahvaljen! (^ott jei l}anl bafiir! 
Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: 
,Bog", za: „Bog bodi hvaljen", ali kaj ta- 
kega: Bog, da je tako, gottlob icin &[M, 
id) bin frol), id) bin ,^iifriebni), bajo es fo 
ift; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! 
sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); 
še Bog, da je toliko; gottlob, ba|5 eo fo uiel 
\\t,jvihSt.; Kruha b' ti dala. Ajdov je. „Lju- 
bica moja, Bog, da je!" \'od.(Pes.): še Bog, 
če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog 
se usmili! Bogu se smili! (^ott eiboimc fid)! 
tak je oil, da se Bogu smili ! ei" jat) au^, 
bafži cc; (SJott erbaniie! bodi Bogu poto^eno! 
(Dott iei e-o geflant! Bog hotel! tuoUte (^ott! 
Bog dal, da bi bilo tako, gcbe (Mott, ba)5 eš 
fid) jo Dcrl)altc! Bog daj! geb' ee (iJott! Bog 
pomozi! {)clje (^ott! ako (če Bog da! )o 
(^oft mili ! naj pa bo z Bogom ! jo jei e^ 
benn in (^otte« 9Jamen, Levst.fM.j; Bog ve! 
mciB ©ott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; 
vedi si ga Bog, kje vedno tiči ! Bog sam 
vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila 
Bog si jo vedi kaj. Vrt.; Bog ne daj! Bog 
ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog 
odvrni! (ijott bct)iite! (S5ott betDQl)re! Bog tega 
varuj! ba^i Oevt)iite ©ott! (Bognasvaruj, 
subst.; ber (^ottfeibeinniS, Jiirč.; strah imeti 
pred čim, kakor Bognasvaruj pred kri- 
žem, Sl.\.); Bog in sv. božji križ! Bog 
bodi pri nas in sveti vtorek! ( sreda itd., 
kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govori'; 
a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo 
od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje 
„dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga 
svetega! za Boga milega! za Boga! um (^Ottež 
SBiUen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za 
skozi Bog! Prim., Kras; po it. „per Dio!" 
napačno narejeno 1; (o zagotavljanju, zakli- 
njanju :) Bog in duša ! bei mcincr Xreue ! Cig.; 
Bog me! ibogmeli = jo maljr mirf) (S5ott 
[trafe! bei ®ott! Bog me, da je res! Bog mi 
je priča! — „pod milim Bogom" se pristavlja 
v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima 
pod milim Bogom nič opraviti; er I)at OUf 

G)otte'o (Srbboben nid)t5 ^11 tt)un: — v Boga 
ime (vbogajmei dati kaj, cin 'Ollmo)en geben; 
rad v Boga ime daje : — 2)bie gclDeil)te .Jtoftie: 
župnik je nekam šel z Bogom, (gicng t)et= 
jcben) ; — 3) "iiCL^: 6iotteebilb : držiš se, kakor 
lipov bog! = bu tljnft fo f)i?Isern! bogove 
prodajati, ii'ru,^ifije Derfaufen; — 4) bog 
stari, bie ^otteeanbeteriu (mantis rehgiosa). 
Kras - Erj. (Torb.). 

bogaboječ, eča, adj. gottec^fitrc^tig, (= Boga 
boječ [se]). 

bogaboj^čen, čna, adj. = bogaboječ, Jan. 
bogaboječno živeti, Schonl. 

bogaboj^čnost, /. bie @otte^ifurd)t. 

bogabojfčost, /. = bogaboječnost, Jan., Jap. 
(Sv. p.). 

I. bogastvo, n. = boštvo, bie ®ottf)eit, Diet., 
Tritb., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom 
združeno, Krelj. ; (v treh osebah) in v enem 
samem edinem bogasr\u, Kast.(Ro{.). 



bogastvo — bogek 



40 - 



bogica — bogomilec 



2. bogastV9, «. — pogl. bogatsno. 

bogat, aia, adj. rcid); bogata nevesta; bogata 
dežela; bogato oblečen biti, rcidi, pradjtic^ 
flcficibct icill ; — bogato se oženiti (oinožiti), 
einc rcid}c ^artie inad)cn; bo bogat, kakor 
pes rogat, = er liiirb iiic rcid) )cin, Criits.; 
bogat s čim, Met.. Mik.; bogat s čredami, 
f)Crbcnicid), Jan.- bogate s sladkim medom 
čebele, Kast.^\. C); loka z dišečimi rožami 
bogata, čine '2lu, rcid) an buftcnbcn ^liimcn, 
Rarn.-Mik.; bogat s čednostmi, tUflClibvcid), 
Jan.\ bogat z učilniško omiko, Lcvst.fLjZv.); 
— zlata bogat, golbrcid), bogat slavnih del, 
tl)atcnrcid), Cig., nk. ; — reid)lid) : bogata 
žetev, bogati zakladi ; bogata ruda, bcrbc^o 
Gr,^, Cig.; — tudi: bcSgat, ata, Št. 

i.bogataj, m. Polil. -Valj. (Rad J, LjZv., pogl. 
bogatej. 

2. bogataj, m. Cig., Jan., M., pogl. bogotaj. 

bogataš, m. bcr 'Jicidje, C, jv(lišt. 

bogataški, adj. SRcidjcii 9cl)i.irig, na.6) 9(rt rcirfjcr 
ilcutc, Zora. 

bogataštvo, n. coll. bic )Reid)cn, Zora, 

bogateč, tca, m. bcr ?)icid)c. 

bogatej, m. = bogatin, bogateč. Jam. 

bogatenje, n. "Hai jRcidjIuerbcu. 

bogateti, im, vb. impf. reid) IDCrbcrt. 

b9gati, am, vb. impf. i) = ubogati, folflcn, 
Jan., St.; — pšenica me boga, flcbcil)t, 
SlGor.-C; — 2) b. se s kom, mit jcmanbctit 
fricblic^ aušifomrnen, CAg.; prim. pobogati 
se; — x) b. se, fid) jd)idcn: boga se ti, 
(jOV.; Dunajčanom se boga, ce flC)d)icl)t bcit 
•JEMCncrii vcd}t, ZgD. ; — \z nem. folgcii. 

bogatica, {. bic JHcid)C, Zora, Z. 

bogatija, /. bcr ^){cid)t()uiit. 

bogatiten, fna, adj. bcrcid}crnb, Cig. 

bogatin, m. bcr Sieic^c. 

bogatinec, nca. m. bcr JRcidjC. 

bogatinka, /. bic !'liciri)C. 

bogatinski, adj. rcict}cn Sciitcii (icf)iniii, iiod} 
Vlrt rcid)cr iJcutc 

bogatiti, bogatim, vb. impf. rcid) liiad)Cll, bc- 
rcidiern; b. se, fid) bcrcid)cvii. 

bogativec, vca, m. bcr ^^crcid)crcr, Cig. 

bogatovati, iijem, vb. impf. bcil JHcic^Cll fpielen, 
Mur. 

bogat.stv9, n. bcr 3{cid)tf)um ; b. v živini, bcr 
Vcibciircid)tl)imt, b. v besedah, bcr Sort= 
rcid)tl)lllll, Cig. ; kjer je bogatstvo, je eden 
hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, 
-V.; — govori in piše se nav. bogastvo. 

bogatuh, »I. bcr ^){cid)C (zaničlj.), 3/«»-., Cig., 
Jan.. Ravn. 

bogatuš, m. ^= bogatuh, kajk.-Valj.(Rad). 

bogčarija,/. atll. bic 9lrmcit, kajk.-Valj.(Rad) ; 
- prim. 2. bogec. 

1. bygcc, gca, m. dem, bog; i) bcr licbc .'OCrr 
flott; bai? Griirifij; ; — 2) bcr OH^U', Habd.- 
Mik.. C, ogr.-Valj.(Rad); — 3) bic WottC^ 
ailbetcrill (mantis rclipiosa), (.ioriš,- Erj. 
(Torb.). 

2. b9gcc, gca, m. = uIh)žcc, l•^/l.">^ 
b9g(.k, geka, m. C... \\t\}.(Radi\ poi;|. i. bogec. 



1. bogica, /. nam. božiča, = boginja, Guts., 
C ogr. - 1 'alj. fRadj. 

2. bogica, /. bic 53ettlcrin, kajk.- Valj. (Rad); — 
prim. 2. bogec. 

bogičkati, am, vb. impf. = neko pastirsko 
igro igrati. Mursko polje-Vest. I. l.J-0; (prim. 
bogečkati, ^3fn"^cr ipiclctl, Cig.\. 

boginja, i) bic ©ottilt; on je boginjo vprašal 
in ne vprašal Gospoda, Dalm.; boginja, Preš.; 

— 2) bic 5Sal)rjai\crin, Mik.; — -}) neka go- 
senica, Ravn.- Cig. ; (prim. bohinja, neka 
gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj.j Radf). 

bogmanje, n. bož ^ct^eiicni mittclft bcš 9hlž= 

briidc^: bogme. 
bogmati se, am se, vb. impf. mit bogme hi- 

tl)cucril : kaj se zmerom bogmašr v^liSt., 

BlKr. 
bogme, interj. = Bog me (dopolniti je kak 

glagol v imperativu); bogine, da je tako! 

na vzhodu ; — tudi hs. 
bogmej, m. bcrgcruc mit bogme bctf)cucrt, Preš. 
bogob9Jen, jna, adj. gottcv'fiird)ticj, -fan., Let.; 

bogobojni mladeniči, CV. ; — stsl. 
bogob9Jnost, /. bic ©ottcč^furcfit, Jan. 
bogob9rec, rca, m. bcr ©ottcžfdmpfcr, Cig.; 

— stsl, 

bogočasten, tna, adj. Wolt c{)rcnb, Cig.; b. dar, 

Biirg.; cjottc-jbicuUlid), Jan. 
bogočastje, n. bic ©ottceocrcbriiiifl, bcr rclifliofe 

(Silltuo, .Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. 

in uk, DZ. 
bogočastv9, n. = bogočastje, Cig. 
bogočlovek, eka, m. bcr ®ottmcnid), Cig. — 

slsl. 

bogohutcc, Ica, m. = bogohulnik, Jan. 

bogohulen, Ina, adj. qottC5lii)terIid), Jan.; — 
stsl. 

bogohulnik, ;«. bi'i (^kittcvliiftcrcr, 0>.;— stsl. 

bogohuistvo, n. bic t^otlcvliiftciuiifl, bic ^^la»- 
pljcmic, Jan., Nov.; — stsl. 

bogohvaten, Ina, ^rf_;. iiottbaiifcitb: bogohvalni 
dar, biiv Taiifovrcr, (.V^--., Burg. 

bogohvalnik, m. bcv (^iDttce'Ucrcl)rcr, Cig. 

bogoklftcn, tna, adj. gottc^^laftcrlid), nk. 

bogokl^tje, n. b'C (Mottcc-ldftcniiiii, Jan. 

bogoklvtnik, m. bcr 03ottcvldftcrcr, IJZv. 

bogokl9tstv9, )/. bic ®OttCold[tcrillli], Mur.. 
Cig.. Zora. 

bogoklfvcc, \ ca, »1. .\/ur.. ./a)i.. pi>gl. bogo- 
kktiiik. 

bogoljub, ljuba, m. bcr (Mottliclicilbc, Ja>i. 

bogoljubtc, ni. bcr Wottlicbcilbc, Mur.. ./an. 

bogoljiibvn, bna, adj. ijoftlicbciib, jvoiiim, .fa)i., 
nk.; bogdljubno delo, ^.V;,'. 

bogoljuhje, n. bic i.'icbo ,',u Woft, bic Arom 
miilfcit, -U. 

hogoljubnost, /. bic Ariimmitifcit, Cig., Jan. 

bogomil, ila, »1. bcr "iknioiltilc, nk. ; bogomili 
so bili razkolniki pravoslavne cerkve v dva- 
najstem stoletju. 

bogomiJ, ila, adj. fromili, .^leg. - Mik., Jan. ; 
bogomili bratje, bogomile sestre = usmi- 
ljeni bratje, usmiljene sestre, ('ig,; — hs. 

bogomilec, Ica, »i. = bogomil, bcr 550(1PlllilC, 
Let. 



bogomilka — bogoslužje 



— 41 — 



bogoslužnost — bohati 



bogomilka, /. bie 'i^Oiiomiliii, Let. 
bogomilski, aJj. '^\}C[\>\\\\\(\\ , Let., Cv. 
bogomilstvg, n. biTJ ''•i^LHlomilcntl)iim, Cv. 
bogomiseln, setna, adj. bL'jcI)aiilic"I), 0>., Jan., 

C\'.\ — polj. 
bogomiselnost, /. bic 'i8c)c(iaulid)fcit, 0>. 
bogomc^der, tra, adj. i'(Littlid) lurijo : l"iopomodri 

mladcni'!, Cv. 
bogomo.irost, f. bic ®ottliicii-l)cit, bic 2l)co 

fophu', V.-Cig. 
bogcm9lja, /. i) bo§ 95et()OU^, Jan.. C, Bes., 

Cv.; bcr ''Jliibaditc^raunt, iav Dmtorium, C, 

Levst.(Pnl.): — 2) m. et f. "bn '^xm\\m.kx, 

bic ^•rommlcrin, BlKv. 
bogom9ljec, Ijca, m. bei" '^Bctci", Mur., Jan.; 

— bcr 'iBctbrubtr, Cif;. 
bogomgljen, Ijna, adj. gcrite betcnb, froinm, 

Jan.. jvihŠt. ; bogomoljni menih, Cv. 
bogom9ljka, /. i ) bie ^-8ctf djrocfter : taka bogo- 

moljka ni za kneza, Cv.; — 2) bic ©Oltc^i^- 

anbctcviii , bie_^ g-augljeufdjrcdc (mantis reli- 

giosa), Erj.fZ.J. 
bogomor, mora, m. bcr ©Ottc^tliorb, ZgL>. 
bogonerpden, dna, adj. gottloe, M.; (boganer-) 

Diet.; bogonerodno živeti, Jsvkr.; — prim. 

2. roditi. 
bogoobrazen, zna, adj. al« ®otte-5 (Sbcntnlb 

gejd)aifeu : Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, 

(Adam), Levst.fZb. sp.J. 
bogopozaben, bna, adj. gottDcrgcffcn, Cig. 
bogopozabnost, /. bie ©otttcrgcfieitticit, Cig. 
bogopr9sen, sna, adj. -sni dar, ta^ ^-BittOpfcr, 

Cig., Burg. 
bogor9den, dna, adj. froiiim, gpttfcliG, ^'•- 

Cig., Jan., Jsvkr. 
bogorodica, /. bie ©ottcggcbarcriii, Jan..\'rt.. 

kajk,- 1 'alj. (Rad). 
bogor9dje, n. bie ^l)COgonic, Cig., Jan. 
bogorodnica, /. bic (Mottci^gebarcriu, Cig. 
bogor9dnost, /. bic (^romiuii^feit , Cig.; šesti 

(dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schonl.; 

službe bogorodnosti, Kast. (S. C); Jako- 
bova b., Jsvkr. 
bogorodstv9, n. = bogorodje, Cig. 
bogor9pen, pna, adj. gottc^raubcrifdi, Cv. 
bogoskrunec, nca, m. ber (^ottevldftcrcr, nk. 
bogoskrunstvo, «. bic ®otie^la|'ienuig, nk. 
bogoslaven, vna, adj. ©ott pvei)Ciib, Cig. 
bogoslavje, n. bie G5ottC!?t)cre()rung, Cig. 
bogoslov, slc')va, m. -= bogoslovec, Mur., Cv. 
bogoslovec, vca, j«, bcr Ibcologc, Cig., Jan*., nk. 
bogosloven, vna, (JtV/. thcologijd), Cig., Jan., nk. 
bogoslovje, n. bic !I()cologic, bie ®Dttešjclcl)r 

jamteit, Mur., Cig., Jan., nk. 
bogosl9vnica, f. bic ttjcotogifc^e Stuj^lalt, .Jan., 

C, nk. 
bogosl9Vski, adj. tljeologtjd), Mur., nk. 
bogosl9VStvo, )(. = bogoslovje, Mur., Ja)i.,nk. 
bogoslužben, bna, adj. gottcebieiiftlid), Šol., 

Zora. 
bogosliižen, žna, adj. i) froimii, rcligioii; — 

2) = bogoslužben, Jan. 
bogoslužiti, im, vb. impf, bogoslužen bili, 

LjZv. 
bogoslužje, «.ber (^ottcvbieuft, ber Sultiig, Cig. 



bogoslužnost, f. bie J^rijmmigfcit, bie 9{cligio= 

ntiit. 
bogospraven, vna, adj. ©ott Uerfi)l)neilb: hogo- 

spravni dar, bdiž i^crjol^iuuigvopfcr, Cig., 

Burg. 
bogospravnik, m. bcr Wottt)crfi.i()llcr, Cig. 
bogosprijem, >n. ber SBilltoinilt (bogosprem, 

.1///.-. V. C. II. 4-2.). 
bogosprijemati, mljem, mam, vh. impf. \v\iU 

tomuicii l)eif5Cii, Cig., Jan. 
bogospriJ9ti, -primen, vb. pf. Uiillfoilimcil 

licificii: b. koga, Cig., Jan. 
bogosprimek, mka, m. ber SBilltonim, Cig., 

Jan. 
bogotaj, taja, m. ber ©ottcžiciigiicr, bcr 5Ul)cii't, 

Jan., Cig. (T.), Ravn. 
bogotaj ec, jca, m. = bogotaj, Cig., Jan., nk. 
bogotaj en, jna, adj. gottežleugncrt)d),.atl)ciftild), 

Jan., nk. 
bogotajka, /. bie ©otteelciigitcrin, Z., nk. 
bogotajnik, m. = bogotaj, Cig. 
bogotajski, adj. gottcvlcugncriid), Z., nk. 
bogotajstv9, n. bic ©Pttc^Ieugitung, bcr 'iltiid^-- 

imi«, Jan., Cig.fT.J, nk. 
bogovanje, n. i) bog ©ijtterkbcn, Cig.; — 

2) bivS aBaljrfngcu, Cig., M., Boh., .Jap.(Sv. 

p.), \'rt.; bogovanje in copranje, Dalni. 
bogovati, ujem, vb. impf. i) oIy ©ott f)crridlCll, 

C: človek snuje, Bog bogu je. Vrt., SIN.; 

— 2) niafjrfngcn, Guts., Jan., Trub., Daim., 
/?o/!.; — uermutlien, crrat^en, Meg.; — prim. 
lat. divinare, C. 

bogovavec, vca, m. bcr 29al)rfagcr, Cig. 

bogovavka, /. bic liJabriiigcriti, Cig. 

b9govec, vca, m. bcr 3Sal)r)agcr, Diet., Cig., 
Dahn., Kast. 

bogovfrec, rca, m. = bt)governik, Jan. 

bogovfren, rna, adj. bciftijrf), Cig. 

bogovfrje, n. bcr ©nttcc^glaubc, Cig. (T.) 

bogovfrnik, m. bcr (^kittc^jgliiiibigc, Cig. 

bogovfrstvo, n. bcr ©ottceglaube, bcr '^tiž- 
m 11^, Cig. 

bogovladen, dna, adj. tbcofrotifct), Cig., Jan. 

bogovladje, n. bic jl;cofiatic, Cig.fT.J. 

b9govniček, čka, m. hlebček kruha (hogov- 
ničke dele beračem nb „žegnanju"). Gor. 

bog9Vstvo, n. ba§ (yt)ttcrtl}iliii, Cig., Jan. 

bogozaničevaJen, Ina, adj. gottcšliiftcrlid), Cig. 

bogozarnost,/. gottlidicr (^Mai!,5|, Levst.fZb. sp.J. 

bogoznanec, nca, m. bcr ©ottcegclciirtc, Mur., 
Cig.. Jan. 

bogoznanje, ;;. bic ®otte^gele^rtl)cit, bic 2^e- 
ologic, V.-Cig. 

bogoznanstvo, n. bie ®0ttč'?gcIcI}rt:f)cit, Cig., 
Jan. 

bogstvo, n. = boštvo ((^ott()cit), Jan., Bas., 
Polil., ogr.-Valj.fRadJ. Pres. 

bob, boha, m. bcr tiocl) uiigcid)iiittcnc Spcrf, 
bic ©pcctjcitc; cel b., pol boha. Z.; celi bohi 
slanine, Cv.; mačko k bohu za varha po- 
staviti = 2)icbcn ettuae anncrtraucii, Met.; 

— iz nem.; prim. tirol. bachn. 
boha, interj. = oha, voha, BlKr. 
bohati, am, vb. impf. i) cnt,vr)eiquctjd)en, 

ciitjluciplalHMi madjcii: b. češplje, C, Valj. 



bohinjec — bojen 



42 — 



bojevalen — bokalina 



(Rad), Gnr.; b. se, niiffprinncn, pfa^en: 
češplje se bohajo, Z. ; — 2) maftcu : trebuh, 
prašiče b., C. ; — prim. boh. 

bohinjec, njca, m. neka vrsta fižola. 

bohinjka, /. bor 5?p(1)cinit, Erj.fMin). 

bohot, /. bic ilberfullc, Jan. 

bohotati, otam, (J^em, vb. impf. frfmefl, iippifl 
cmpprfiflif^cil (o rastlinah), lilKr.; h. in 
rasti, C. 

bohoten, tna, adj. iippicj; bohotno rasti, empor^ 
rouc^crn; b. polje, -tni travniki, M., C; bo- 
hotno bilje, C: bohotno perje, ('v. 

bohoteti, im, vb. impf- itppifl jfin, )"tro(3eil, Jan. 

bohotnost, /. bie Uppiflfiit, Jan., nk. 

bohteti, im, vb. impf. iippii] mac^jen, v^liŠt. 

boj, adv. = bojda, C. 

boj, boja, m. i) bor fiampf; hiui boj, cill 
I)cftiflcr .Hnmpf; na boj iti, iii bcn ,*ilaiiipf 
,Vcl)i'n ; b. biti, bojevati, ciitcu.UiimpT tniiipfen, 
Preš., nk.; b. razločiti, bcn.Slnmpf ciitid)cibcn, 
Spcs.-Cig.(T.), M. ; boja željen, tanipibccjiiriil ; 
je (ni) za boj. ei ift (nicl)i) fatnpffal)ig; b. na 
pesti, bcv ftfluUtoiiUif, 0>. ; b. za obstanek, 
\)cr .Uainpf iim^ ^iijcin, Cig.(T.)., nk.; bcr 
;^ant, Vniibcl, kreg in boj imeti, C. 

boja, /. bil" J^iir^P, Jan., nk.; — iz hs. od tur. 
boja bie 5^irbf. 

bojač, m. =^ pretepač, CBrda. 

bojak, >H. bcr Jftdnuifcr, bor Strcitcr, ber .ftrtcgcr, 
Jam . Danj.-Mik., Poli. 

bojan, ana, m. bor fliinbcrfjirt, (= čeh) ob 
Muri-(1.; — prim. bojtar. 

bojar, ara, m. bor *i3DJaro, Ci^., Jan.; — rus. ; 
prim. boljar, 

bojariti, arim, vb, impf. = bar\ati , Miir., 
■lan.. Kos.; — prim, boja. 

bojar.ski, adj. ^Sojnroii . 

bojati se, i'm se, vb. impf. = bati se, .\fur., 
.Mik.. Daim., o^r.-I.et., Polj. 

bojazen, zni, /. bic Aurc^t, bic 33efiirc{)tuiiii, 
<•./>.. .Jan., Ci^.fT.), op:- Valj. (Rad)\ ^ 
bor 3d)iirfoii, (iuts. 

bojazljiv, iva, adj. fiircl)t)aill, ici)iicl)tcrn, Ci^.. 
Jan . (:i'^.(T.), .Štrck., nk. 

bojazljivost, /". bic5iircl)t)nmfcit,bic®d)iif{)tern= 
_l}oit, OV. 

bojčkati se, am se, vb. impf. = bati se (v 
otročjem povoni), Polj. 

bojda, adv. itjic mnii jont, atuieblid), .S7.V., 
Poli.-(!.; — iz: bajo da; — prim. bajati. 

boje, adv. = baje, bojda, Cig., Jan.. JurC\; 
boje da, C.ip, 

boječ, jca, m. i) bcr .Vlnmpfcr, C; — 2) bor 
^JJiorbor, Krclj.-.Mik. 

boječ, tča, adj. fiivditiniii, id)iid)torn; foiflc 

bojpčen, čna, adj. fuid)l)aill, .»/., Ljub.; foiflC, 
Jan. 

bojvčnik, m. bcr .'Oniotifiift, M. 

bojvčnost, /. bic ^iird)t)aiiifcit, bic ^»^nnhaftifl 
fcit, bic J^ciflljcit, .U/o-., (A-;., nk. 

boJ9Čost, /. =^ boječnost, Jan.; brez boje- 
či )sti , .^krb.- \ 'alj. rliad). 

bojen, jna, adj. 1 1 .Moinpf , Sdilad)t , .Slricflv^ , 
J^clb : bojni krik, bfl'? .Mampfflcjdjrci, bojna 
vrsta, bic S(^lQd)lrcil)C, bojna ladija, bo>J 



,ftric(ie)d)iff, bojna kola, bcr 3trci!tt)a(\en, Cig. 
(T.), nk.; — 21 ftrcitbar, frioflcriid), Cig.. Jan. 

bojevalen, Ina, adj. ftrcitbar, Cig.. Jan. 

bojevališče, n. bor ftampfpln^, Cig., Polil.- 
\ 'alj. ^RadJ. 

bojevalnost, /. bic (Strcttbarfeit, Cig., Jan. 

bojevanje, n. 'Oa-:- .ftiimpfcn. 

bojevati, ujcm, vb.impf.tamp^cn, Diet, Dalm.; 
boj b., Cig. ; In šel je boj boj'vat brez upa 
zmage, Prcš.; dokazila bojujoča zoper ob- 
dolženca, bic jur ilbcrfiibrunfl bes ^eidfuh 
bifltcii bicnonbcn SctDcišmittel, DZ.; — nav. 
b. se, fampfcn: s kom, zoper koga. 

bojevavec, vca, m. bcr Sdmpfer, Cig., .Jan., 
Skrinj. - 1 'alj. CRadj, nk. 

boje vina, /. bic .Hricfleiftcuor, C 

bojevit, adj. faiiipfluftig, friogcrifd), ftrcitbar, 
r:., Cig.fT.j, nk. ': 

bojevnik, m. = bojnik, Cig., C, Let. 

bojeven, vna, adj. = bojen, £d)lad)t(cn)= : 
bojevni slikar, bcr Sd)Iaditonmalcr, Cig.fT.j. 

bojezen, zni, /. Mur., Jan., pogl. bojazen. 

bojezen, zna, adj. = bojazljiv, Mik. (V. G. 
II. [47-) 

boježeljen, Ijna, adj. tampfbcilicrifl, Cig., nk. 

boježeljnost, /. bic .ftampfbociicrbe, Cig.. nk. 

bojišče, n. 'ba-^ 3diIad)tfolb, bor.Uiicci^ic^aiipInfe. 

b^jna,/. bcr .Uanipf, bcr Mricg, ogr.-Valj.(Radj. 

bojnica, /. bic .ftnmpfcrin, bic St^ricflerin, Valj. 
(Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! 
Dalm. 

bojnik, m. ber S'ampfer, bcr ^riegcr, Cig., 
Jan., Dalm.; — ber %t6)iiX, Mur.; =- ore- 
tepač, C. 

bojnina, /. bic .ftricfl^fteuer, Cig., J-<n. 

bojsen, sna, adj. , kozam pravijo rogate, ovcam 
pa bojsne, in če se jim hočejo prav slad- 
kati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. iSjo. 
•Jf).; — morda nam. bosen; — prim. bos. 

bojski, adj. = bojen, C, Hip.fOrb.). 

bojtar, rja, m. bor Untcrfdjailjirt, ogr.-C, Valj. 
fliad); — iz magv. 

bok, boka, m. i) bie Sette be*? .'SJorperd, bic 
(<fiaufe, Mur.. Cig., Jan.. Cig. (T.); sablja 
mu visi z boka, Jurč.; — 2) bic $^aud)joite 
bcci Sdiiffcsi, Cig.. Cig. (T.); cino* ^cfdfec^ : 
lonec ima bok, C; kotel je v boku ves 
pokrpan, jv{h.^t.; bor li^aiid) ciiior 3iiii!c, 
.Jan.; — 3) bor ^.^orrtabbaiifl, ba»3 Wil)iiiuic, 
Cig., Cig.(T.).,Jes.; v bok iti, borgaiif flol)en, 
luKr.-.M.; — 4) ber Sd)iid)fl'toH (mont.), 
Cig. (T.); — O bic J^laufo (im .Mrion^iucfen): 
sovražnika napasti y bok, (Ag., .Jan.; — 6) 
na bok gledati ^ škiliti, lilKr. 

bokat, ala, »1. bic Wafi: b. vina, A'r. ; merski 
i\, bic IKojvfaiino, (Ag.;^ — prim. it. boccale, 
bor S\\\\(\ 

bokalar, arja, m. bor mafjiucijc trtttft, M. 

bokalec, fca, m. neka češplja, (ior. 

bokalič, m. bic .vuioboltraflciibc i.'ilic (lilium 
biilbirerom), Rodik na Krasu-I-lrj.(Torb.). 

bokaličnica, /. bic l'ia|5flajd)C, /'. 

bokalina,/. i) prstena skleda, Žabce pri Tol- 
minu- 1 Irj. (Torb.); — 2) baž Mcl)eltt)ol, = 
kotlina, Jcs. 



bokatnica — b9len 



— 43 — 



hoten — bolezniv 



bokalnica, /. Me ^uflftaiiflc, bie (Sc^urftanc^c 

(bci bcn .HotjKMibiTnmTn), C/>.; b. , precej 

dolga preklja, s kateru ogljarji braški) v kopo 

spravljajo, Zv. 
bokanje, n. i) polnjenje ogeljnice s suhimi 

okleški, C; - 2) bie guUe (bei beii to^len- 

brcnncrn), Cig. 
bokara, /. ciu baiid)icV'^ OK-fafj, Mik. 
bokast, adj. biUldjifl: bokasta posoda, Mik.\ 

b. sod, C; bokasta ladja, Zora; — ciniDej, C. 
bokat, ata, adj. eoiincj. h. t.-Cig.(T.), C. 
bokati, am, vb. impf. i) baiicfiit'5 innd)i'it : bo- 

kati dogo, cinc ^aiibr bol)l )cbllci^en, 0>. ; 

— b. se, fid) tiH-rfeit (o lesu). Z.; — 2) 

ben S^o^leuiiicilcr fiiUcn : ogeljnico bokati, 

Cig., C. 
bokatojamast, adj. cpnoej^conrot), Cig. (T.). 
bokatost, f. bie 93aud)ung (5. '$>. bcr ©iiuU), 

//. t.-Cig.fT.j. 
bokla, /. ba^3 ^oč), Tolm.; — iz turi. 
bokoma, adv. )Soxh ait 'Sovb (o ladijah), DZ. 
bokovit, adj. baudiig, bauidiifl, C. 
bol, m. = bol /. bei" Sd)mcr,5i, Mur., Cig.. 

Jan., Prip.; porodni boli, bie ©ebuvt^^ 

fd)mer,^eii, C. 
bol, i, /. ber Sc^morj, Cig., Jan., Lcvst.(Sl. 

Spr.J; srčna b. , baši S^crjeleib, Jan.; Duh 

plemeniti sam bo nosil boli , Greg. (prim. 

bol, g. boli, kajk.-Valj. [Rad]); — suha bol, 

bie £d)niitib)udit, Sotr. 
bolan, hotna, adj. fronf; za smrt, na smrt 

b., tobfrant. 
boleč, eča, adj. {pai-t.) )d)mer,u'i'b ; boleča 

rana, boleče oko; boleče zadeti, ben rcd)teil 

%kd tretfen, C/°-.; ^es boleč, mit Sc^mer^cn 

belttben, Cig. 
bolfček, čka, m. ber Sdimerjftid), Mik.; po- 

rodnični bolečki, bie Okblirt^-^idimcr^Cli, Miir. 
bolgčen, čna, adj. id)mer5l)aft, Guts.fRes.). 
bolečina, /. bcr Sdjmeij; porodne bolečine, 

bie ®fburt^ipel)en, Cig.; srčna bolečina, i)až 

£)er5e(eib. 
bolečinast, adj. »oH ©c^mergcn, Mm: 
bolečinski, adj. bon ©(^merj. betrcffenb; — 

)d)mer,^()Qft, Cig.. M. 
bolehanje, n. baž Sranfeln. 
bolehast, adj. ■=-- bolehav, Cig. 
bolehati, am, vb. impf. \xa\\M\\, tcibeiib jcin. 
bolehav, adj. friinfclnb, friiliflid). 
bolehavec, vca, m. ber ftrdnflidje, biT 2ied)e, 

Cig., Jan., C; ljudje v nesreči, bolehavci, 

pokrevljenci, Ravn. 
bolehavica, /. bie ŠriintUd)fett, C. 
bolehavka, /. cin frantlid)cž, jicdjeo ^n-ib, 

Cig., Jan. 
bolehavost, /. bie ftraittlid)feit. 
bolehen, hna, adj. triintlid), franf{)aft. 
bolehnica, /. ba§ Sicd)enbau§, M., C, DZ. 
bolehnost, /. bie Srantlid)teit. 
bolehnota, /. = bolehnost, M. 
bolehost, /. = bolehnost, Dict.-Mik. 
bolehovati, ujem, vb. impf. tranfcln, Jan. 
b9len, ena, m. ber Sd)ieb (aspius rapax), riba 

živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Ca- 
rice na Krki-Erj.(Torb.). 



boten, tna, adj. = bolan. 

bolfn, adj. = bolan, M., Št, 

bolenica, /. ^^ bolnica 1), Miir. 

bolenik, m. = bolnik, Miir. 

bolenje, n. bO'? 2d)mcr,^cn, Cig., M.; — bie 
.Uvnnfl)cit, Mnr.. ZgD. 

bolerič, vi. bcr graiie 3teiufd)md^er (saxicola 
oenanlhe), Strek. 

bolerička, /. = bolerič, Strek. 

bolest, /. bcr innerc) 3d)mer,^, Jan., Met., nk.; 
— prim. hs. bolest, .»dianfl) it, Sdjmer^. 

bolesten, tna, adj.^idjmcv^lid), id)mer^ija^t,Mur., 
Jan., C, nk.; bolestna vest, C. 

boleštrati, am, vb. impf. = beleštrati. Diet. 

boleta, f. izkazni listek (n. pr. pri mitnicah), 
bie '--BoIIctte. 

boleti, i'm, vb. impf. fcbmcrjen; zobje me bole, 
giava me boli, id) l)abc S''^"'- Stopffdjmerscn ; 
lasje ga bole, er f)at eincii ilaiH'iijammer; 
vpije, da človeka ušesa bole, = er )d)reit, 
ha]^ ctiicm bie Cfireii gcUcn; — to me v 
srce boli, ba>j tl)ut mir iti ber Seele rvei), 
Cig.: to me še zdaj boli, ic^ tann eS iiic^t 
oeridimcrjeii , Cig.; — ta ga bode bolela, 
btt^ inirb i!im i)oč:) ^u [tcl)^! fommcn, Cig.; 
troški bole (trcffcil) občino, Levst.fNauk); 
za^voljo tega me ne bo glava bolela, bfl^ 
laffe id) mid) nid}t anfcd)teit, Cig.; tvoj denar 
pa boli, bciti ©clb flijfšt if)m 'JJcib eiit, Z. 

bolevanje, n. ba-5 ftrdnfeln, 3/. 

bolevati, am, vb. itnpf. 'i>\icxž frailf fciit, ait 
ciucr Storung bcr ©efunblieit Icibcn, Mik., 
Lcvst.fPril.J.' 

bolezen, zni, /. bie Stranff}eit; očesna b., bie 
'i!(ugcitfranti)cit; vročinska bolezen, In^igež 
(^icb.-r; b. sv. \'ida, ber i^eitetanj, Cig.; b. 
sv. Valentina, bie 5^nllliid)t, bie ©pilcpfte, 
Jan.; sramna b., bic ucucrijd)c .Slrauflieit, 
Cig., Jan.; ženska b., bie nioiuU(id)C 3ieini= 
iiunn, ('.; nalezljiva, kužna b., eiiie nnftcdenbe 
iUantbcit: bela b., bie 'i8leid)iud)t, Cig., C; 
suha h., ha^ 3e£)rficber, bie .S^.ltif, Cig.; 
uscana b., bic ^ariiru^r, C7^.; huda b. = 
padavica, C; gnila b. = metljaji pri ovcah, 
C; rdeča b.,'bcr 9iott)lauf (ber Sd)iDeine), 
C; b. si navleči, fid) eiiie }ilraiitl)cit boleii, 
Cig.: b. nalesti, ODii eiiier Šraiill)cit ange= 
ftccft lu;'rbeu; prestati b., eiuc ilraiifbcit itber= 
ftb'-"'!; t*- ■'^^ hujša, poprijema, bic ,SU'ailfI}eit 
ilimmt 511, Cig.: b. gre po ljudeh, bie ilranf^ 
beit ift cpib.-miid), Levst.fSauk): preg. i-\o\^3. 
bolezen, gotova smrt, ciiie latiguncrigc .ftrauf= 

I)cit briligt bcil %0i>; b. gre z vozom v člo- 
veka, iz človeka po niti, Jan.fSiovn.). 

bolezen, zna, adj. !raul()Qft: bolezno srce, 
ici}mcr,^tioIIc§ .sjcrs, C 

bolezenski, atf/. ,yirant()cit-J=: bolezenski troški, 
bic .ftraiithcitefoitcii, DZ.: bolezenska zgodba, 
bic *flraritLiigeic^id}tc, DZ. 

bolezljiv, iva,a4;. = bolezniv, Cuts.,Jan..SL\. 

bolezljivost, /. = boleznivost, Giits., Jan. 

bolezniv, iva, adj. franfl)aft: stara, bolezniva 
kri, Guts.fRes.): — frdutlid), Miir.: — bo- 
leznivo srce, frantc§ .ticrj, C: — fdjmerjlic^, 
Krelj. 



bol^znoba — boljka 



44 



boljšalen — bolvan 



holeznoba, /. = boleznost, Mur. 
boleznost, /. btc .\Uann)eit, C, ngr. - Let.: 

— bcr 3d)mor;^, o^r,- Valj. (Rad), Danj.-M. 
boleznovati, iijem, vb. impf. fratlt jcill, Mur., 

Vrt. 

bolcž, m. ber Sdtmcrj, C. 

bolgati, am, vb. impf. (pf.) C. ; — pogl. ubogati. 

botha, /. i) bcr ^loli (pulcx irritans ; bolha 
nic pika, jč ; bolhe lo\iti; morska b., bcr 
Siccrflol) (talitais), Erj.fZ.j; h. peščenica, 
bcr 3ailbfIol) (sarcopsvlla pcnetrans , Krj. 
(Z.)\ povodna b., bcr J^lo[)hcb6 (gamaruss 
Ciff., Erj.(Z.); prstna b., bcr (SrbflPl) (hal- 
tica oicracca), Er).(/..)\ (prim. bolhač) ; — 
2) bcr obcrftc JŠciiiprc^J^ricflcI (ciit wurfcl= 
fijrniiflcr ."ooljpflorf) , C; — ■\) bcr ftrcijcl 
(==^volk), C; — 4) ba^ 2Bcbciid)itfcf)cii, C. 

bolhac, m. 1) kdor ima veliko b(>lh, Z., Valj. 
(Rad)\ — 1) bcr grofje (Srbflol) (haltica oic- 
racca). Erj.fZ.). 

bolhdča, /. ta^ (Iflofjfraut (pulicaria), C. 

bolhajiv, ha, adj. tjoll Alolje, Laščc-Levst.fM.). 

bolhast, adj. i) DoU ^liil)C, Mur.; — 2) f{o^= 
fiubcii, Cig. 

bolhat, ata, adj. »od ^lb()C, Z. 

bolhav, ava. adj. Ooll Jvlolie, Mcg., ,/an.. Polj. 

bolhinjak, »1. i) bcr J^loI)lluntcl, Mur.; — 
2) bcr 5lol>fot(l, Mur. ; — x) neka bela prtc- 
nina, po kateri so drobne, temne pičice, 
kakor bi bila od bolh onesnažena, Št. 

bothljiv, iva, adj. = bolhav, Mur. 

bolhober, bera, m. bcr ^loljfriliflcr (o raku), 
IjZv. 

boli, to«;. = ali, kor.-C, \pes.-Scliei>t. 

bolikati, am. vb. impf. = bolehati, C. 

boliti, im, vb. impf. iiiit)cr)tiiiiblid) rcbcn, [niim- 
iiicii, (.'.. z.: l(irmcit, C; id)rcicn: tele boli, 
basi Malb id)rcit, Trst.fLet.j. 

bolj, adv. (skračeno iz: bolje) nicl)r (magis), 
iii l)ol)crcm (Mrabc; bolj črno, )d)n)or,v"v; ^<>li 
ko boš priden, raj.ši te bodcmo imeli, je 
flcif5iflcr bil jcin tuiift, bcfto lubcr mcrbcii mir 
bidi babcii. 

boljar, »I. bcr ^(riflofrnt, <'.V;,^ ('Z'.;: bcr£?ptiniat, 
0>. : boljari, bic 'iHirilcljmftClt, Jan.\ —prim. 
stsl. boljari,. 

boljarski, adj. arijtofrotifc^: boljarska vlada, 
bic ^Hriftofrotic, Cif^.fT.). 

bolJar.stV9, n. bic ^JUlftofratic, bic ^Jlriftofrntcii, 

cii^.cr.). 
boljLc, ijca, m. bcr ^^ornrfjnic, bcr Cptimat, 
C.., Z.\ boljci (optimates), Spes.-.Mik., Ravu.; 

— bcr Cbcrbniicr, ^.7^^ 

boljvk, Ijka, m. 'bai '©ol}(, Cig.fT.); — prim. 
hs. boljak. 

bylji, i. bvljši, \. adj. compar. bcffcr ; na bolje 
se je obrnilo, c? I)at ficl) ,^1111 'i^clicicil flC 
locnbft ; čim več, tem bolje, je IllCljr, bcfto 

bcffcr; (v) boljši kup, »oci()lfcilcr ; — II. mVc. 
bolje (boljše), bcffcr ; bolje gospodari nego 
sem mislil ; bolniku je bolje, bciil .Uroiifcil 
flcl)t CO bcffcr ; — ^ = bolj : hudič ogenj še 
bolje poilneti, 7'rub.; bolje prav, Kast. 
boljka, /. ba«i ?Hlld)flrn>> (anthoxanlhum odo- 
ratum), 7'uš. (H.). 



boljšaten, tna, adj. corrcctioncU, Jan. 
boljšalnica, /. ba^o ^Seifcrimfljt)aii?, bic (Sor= 

rcctioiivoiiftiilt, DZ. 
boljšanje, 11. hai 5^cffcrn; — bic 93cffcrung. 
boljšati, am, vb. impf. bcffem, aiiferbaiien; b. 

se, )id) bcficrn, bcficr ircrbcn ; počasi se bf)ljša, 

fciiie (^ciipfung fcf)rcitet laiicj)am Dortunrtii, 

Cig. 
boljšava, /. bic ?5cffcriiiic|, C. 
boljunec, nca, m. ber 5Siinbflce (anthvUis 

montana), Pcdrovu nad Rihcnbcrkom -Erj. 

(Torb.). 
bolmet, m. ber ^often (origanum vulgare), 

Lučc fSt.)-Erj.(Torb.) ; — prim. nem. 3Bol)U 

flcimill) = ^oftcii. 
bolnica,/, i) bic Slraittc, bic ^^aticntiii; — 2) 

botnica, boS itioiifciibaib?, bac- Spital, Jan., 

(lig.(T.), Levst.fNaukJ, nk.; — stsl., rus. 
boiničar, arja, m. ber ftioufcunjdrter, Cig., 

DZ. 
botničarica, /. bic S^rotifenttjarterin, Cig. 
boiničck, čka, m. bcr flcilic '•^jatient, C. 
bolničen, čna, adj, ,311111 Spital f]cl)iiric|, Spita!-, 

./an.. nk. 

botnik, )n. ber .ftranfc, bcr ''^aticiit. 
botnišče, n. ba^j ,^lianfen,vntmcr, Levst.fPHl.j; 

— bae .^haiitcnbaiio, lod.f^Bab.J, Sl.\.. Str. 
bolniščnica, /. bas? iUatifciil)au^, bas Spital, 

(^ig., Jan., Ravn., nk. 

boJniški, adj. .ftrailtcn^; bolniška hrana; bol- 
niška ladja, bae ,^lraiifen)d)iff, Cig. 

bolnoglav, glava, adj. fopflcibcilb, .Jan. 

bolnonog, noga, adj. an beii Jviifjeii tratif, Jan. 

bolnook, nka, adj. aiii]Ciifraiif, ./a>i. 

bolo.sl9vc'n, vna, adj. patl)oloiii)d), 0>. 

bolosl9vje, n. bic ilraiifl)cit'^lcl)rc, bic 'inltljo 
logic, Cig., DZ. 

bolo.sl9vski, ^rf/. pat()OlOijijd) : boloslovska ke- 
mija, DZ. 

bolovanje, n. ba§ ftraiiffeiii, Cig. 

bolovati, ujem, vb. impf. fraiif fcin, laboriereii, 
Cig., ,/an., C; — hs. 

botskati se, a se, vb. impf. = bli.skati se, C, 
Xotr., 7hlm. 

bolščaj, m. ber ^^liit,3(cr, Laščc-Levst.fM.). 

bolščati, im, vb. impf. i) glo^^cu: bolščeče 
oči, Str.: Kaj bolščite in se žalostiter Zora; 
kaj zmrzujete in bolščite? Jurč. ; — oči mu 
bolščc iz glave, Lašče - Lcvst. (Rok.); — 
2) voda bolšči ^=^ malocuri, Laščc-Lcvst.(.\f.J 

bolšica, /. dem. bolha, Jan., \'alj.(Rad). 

bolšlntc, nca, m. bcr J^lol)faillC (plantago 
psvilium), Erj. (Rok.). 

boJšinjak, »1. ba-? J^loljneft, Jan. 

bot.šjak, »/. -- bolšinec, C^ig. 

bolšji, ,idj. ;^lol) , 

botšnjiik, bcr lunbcrc VciitbfdjIiO, Kr.-Vilj. 
(Rad/. 

bolt, «1. bic Sd)llld)t, Cnr., Tolm.; — bcr 
''.Mbrtninb, remljine-.^trek.(Let.). 

bolta, /. bovJ OJČliuMbe, .Mur., lUKr.. kajk.- 
\'alj.(Rad) ; — prim. it. volta. 

bolvan, »1. \)t>ci (■<So\!,c,ngr.-\'alj.(RaJ), Zora; 

— 2) bcr S&\t)d: alabastcr v bolvanih, DZ.; 

— prim. balvan. 



bolvančar — b^r 



45 — 



bor — boriti 



bolvančar, aija, m. bcr OHH^CllMeuor, J/., C. 
bolvanfca, /. ber OHHuMitcmpcI, <".'. 
bolvanski, aJj. ©open % X. 
boIvanstV9, h. bev (i)o(3Cltbicitft, u^r. -\\-tlj. 

(Rad J. 
botzen, zni. /, bic Spalte, bic 3{i(?e: žival (= 

bcCcle) sili skoz bolzni, Levst.flieč.J, Lašče. 

— prim. bežen. 

bolzati, am, vb. iinpf. (eden, C. Št.; — (iz 

^.obolzniti" napačno narejena impcrt'ekti\ na 

oblika, C.) 
botzava, /. = korenje, repa kot živinska hrana, 

SlGradec - C. 
i.bOmba, /. etliia^ž 3"i'cil)fiii3eiibež, 5. 3.V bie 

'2d)aiifel, C. 
2. bpmba, /. velika, otla, razletna krogla, bie 

bombardovanje, n. 'iias. S3oinliarbeiiieiit, 0>., 

Jan. 
bombardovati, Cijem. rb. impf. mit '"bombon 

beid)ief5en, bombarbieien, Ci^.. Jan., nk. 
bombast, m. bev Sd)tuulft in bcr ^Jiebe, bev 

^-Bombaft, Cig. (T.). 
bombati, am, vb. impf. l)ongetib id)rt)ini]eu, fid) 

rcicgcTt, gefc^aufelt iDeibcn, C; b. se, fid) 

idiaufeln, C. 
bombaž, m. bie '!8ailinn.'pllc, Oy., Jan., nk.; 

— prim. it. bombagio, "ŠBaiimlUOllc. 
bombažar, rja, m. bev 'i^nuiimioUciiljdnbler, C/if. 
bombažast, adj. baiuniiiollidit, (.Vir- ." — bauiit 

lil o 11 en, C//T-., hA-. 

bombažev, adj. aii^ 53aiimlnolle, C/^., ./an., 
nk.; ''SanmtvoU.' , 0>., Jan.; bombaževa 
preja, baš ^i3aitmn)Pllc;arn, Tuš.fR.); bomba- 
ževa predilnica, bie 'Šaumnjollipinnerei, Cig. 

bombaževec, vca, m. bie '^aumuuillftaiibe, 
zelni b. (gossvpium herbaceum), drevesni 
b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum', 
Tid. fR.j. 

bombaževina,/. bie^i^auimnollluaro, bci'!Banm 
tnollseiici, Cig., Jan., DZ ; tudi bombaževina. 

bombek, bka, m. i) kravji zvonček, Valj.(Rad); 

— 2) bie 5vrud)ttraube Bom itohuiber iiiib 
'J(e[)nlid)ee, C. ; f)angenbe ftnofpc, C. ; bai^ 
^artDffel)amenfiigeId)cti, BlKv. ; — prim. 
bombati. 

bombelj, blja, >h. i) etlDač^ iiangetibe^. Z.; — 

2) nekak li^ol, Št. 
bombika, /. bie ^angenbe Suojpc C. ; („bum- 

bika", SlGor.) 
bombljati se, am se, vb. impf. = zibati se, C. 
Lombotati, otam, gčem, vb. impf. = bobo- 

tati, C. 
bombrek, m. C. pogl. bobrek, bubreg. 
b9me, interj. = bogme, Jtirč., Levst.fZb. sp.j, 

RlKr. 
bona, /. bie .ftvote, (bufo vulgaris et variabilisi, 

Ponikve (Prim.) - Evj. (Torb.), Idrija. 
bonka, /. i) einc 9(rt 58irne, C; — 2) temna, 

belopikasta smokva, GBrda -Erj. (Torb.J; 

■ — prim. bunka. 
I. bor, m. bie Kiefer, bie ?Sa(bfo^re (pinus sil- 

vestris), Tuš.fR.j; beli bor (p. halepensis), 

črni bor, bie Sc^ttJOrjfiJfire (p. laricio), Erj. 

(Rok.); gorski bor, bie Sruminfjolsficjer (p. 



pumilio), CifT,; gladki bor, bie SSel)moutf)|l= 
fiefcr (p. strobus), Cig. 

2. bor, b('>ra, mi. bcr ilaillpf, .\Iur., C.if;.; Čujte 
bor! Kos.; poskusni b., bcr ''JOcttFaiiipf, .Jan.; 
Pozove petje v bor italijansko, Levst.fZb. sp.J. 

3. bor, bora, m. droben denar, ber Tcut, Kr.; 
ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa 
pobrati. Jure.; bora ne čutim po cel teden 
v žepu. Zora. 

bora, /. i) = i. bor ((yi.i()re), Jam., Dol.; — 
2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena 
nego samo na kose razpiljena, Knborid-Erj. 
(Torb.). 

borač, m. hcx "i^oraf, Cig. (T.) ; — prim. it. 
borrace. 

boračnat, adj. 'iiinaj; : boračnata voda, Jes. 

boračnica, /. baS ^i5ovaj:iiiaf|cr, Jes. 

boraga, /. gemcincr 4^onct)C^ (borago offici- 
nalis), C(>., Medv. (Rok.). 

b9rba, /. ber 3Scttfaiiipf, bcr Jilampf, Cig., 
Jan., nk. 

bore, adj. indeel. arm : bore prerok, bore 
Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore 
mati, bore dete, Gor.-Ltn-s^.f/^oA-.); — bore 
malo, )el)r tueitig, LjZv. ; — nam. ubore ; 
prim. stsl. nebože, nebore {voc. od nebogi.). 

1. borec, rca, m. dem. 1. bor. 

2. borec, rca, m. ber ))iiligfampfer, Cig., Jan.; 

— ber 3-ed)ter, Cig., Jan., nk.; — bet Streitcr, 
bcr ftdmpicr, Cig., Jan.; — tudi: borec, 
rca, Cb. 

borfd, m. bic Cltcrfc (triticum repens), Kras- 

Erj.iJorb.); — prim. bared. 
boremi, interj. bci (SJott! Vrt.; = iz: bože 

mi, prim. hs. Boga mi. 

1. boren, rna, adj. fnmpfluftig, M. 

2. b9ren, rna, adj. drmlicf), armjelig; borna 
koča, borna obleka; nam. uboren = ubožen. 

borica, /. dem. bora, = borič, Jam.. J/, 
i.borič, iča, m. dem. i. bor., tleiitc ^''•^fFC, ■2'. 
2. borič, iča, m. dem. -^ bor.: nisem ga dobil 

ne boriča od doma, Jiirč. 
borilen, tna, adj. jitm Sldmpfcn, (^cd)ten ge= 

I)ortg, Cig., nk.; borilni meč, baž (VCdjt* 

\d)\vni, Cig. 
boriJnica, /. bte tompffdjule, bie S-ec^t)d)u(e, 

Cig., Jan., nk. 
borilnost, /. bie >ilampffd()igfcit, C. 
borinje, n. = borovje, C. St. 
borišče, n. bcr iiampip!a{3, Cig., .Jan.; večina 

kmetov je bila pokončana na borišči, Jiirč.; 

— ber ^(^dlt&i^i^en, Cig., Jan. 
boriščnica, /. C, pogl. borilnica. 
boritelj, m. bcr Jftdmpfcr, ber SSetttdntpfer, 

Cig., nk. 

boritev, tve, /. bcr ilompf, ber SScttfampf, 
ba^ JKingen, bas (^cd)teii, Jan., nk. 

boriti, im, vb. impf. rctllicil : krave rajše do- 
mov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; 

— boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; 

— prim. buriti (i). 

boriti se, im se, vb. impf. faiupfen, ringen, 
fcd}ten, Cig., Jan., nk.: b. se zoper kaj, 
gcgcn cttua§ aiifdmpfeii, Cig., Jan.; ftreiteit, 



boritva — borovničje 



46 



borovnika — boš 



Jan.; .^aufcii, C; b. se s čim. )td) mit cincr 
jdiraicrigcn 8Qd}0 bcidiaftiiicii, Ci^.fT.j. 

boritva, /. = boritcv, C, 

borivec, vca, m. bcr ilanipfir, O'^., Jan.; bet 
^cd}ter, C7^., ./<3>i.; bcr Siiiigcr, ./a«., \'alj. 
(Rad). 

borivka, /. bio ilampferin, bic Stnitcriii, C/^.. 
Jti«.; bif Jveriitcrin, Jan.; bic >Kiiigcrin, ^ti«. 

borivski, ^cV/. .Udinpfcr-, e^cd)tcr=, 9iiii9cr=: 
borivska zvijača, bci ^-cdjtcvftrcicf), Cig. 

borivstvp, n. bic ^editcrtiiiift, Cig. 

borjač, ača, m. bcr $)of, C; borjač, ača, 
Kras in Prim.-Krj. (Turb.) ; — bcr 4^iil)li0f, 
Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, \otr.. 
Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = ^giiibc, 
Erj. (Torb.). 

borjača, /. = borjač, Jan., Pivka. 

b9rje, n. = borovje, (iuts,. Jam. 

borjenje, n. 'tiA^ Sdmpfen, bcr SScttfampf, 
Cig., Jan., C, nk.; na skradnje b. svojo 
dušico okrepiti, kajk.-Valj.(Rad) ; tudi: bor- 
jenje, ogr.-Valj.(Rad). 

borljiv, iva, adj. fnmpfliifticj, Cig., Jan. 

borljivost, /. bic Slauipfliift, Cig., Jan. 

b9rme, interj. = bogme, C, Z.; — tudi /is.; 
ogibajoč se besede »Bog" pravijo „bor me" 
nam. „Bog me", Dan. 

bprmež, interj. = bormc, jviliSt. 

b9rnost, /. = ubožnost, Cig. 

bor9v, adj. i) ft'icfcr=, iviJ^Kcn^; b. les; bo- 
rove saje, bcr Mictuil^, Cig. (T.); — 2) gc^ 
fd)marflO!? trodcil, Jan., C; kruh, borova 
jed, Št.; borovo meso, faftlofc^ {^Icifd), .ŠY. 

bor9včev, adj. = borov, Cig.; borovčeva 
drva, (lor. 

bor9vec, vca, m. = bor. 

bortjven, vna, adj. i) '^'o{)Xi\\', iticfcr=, Jam., 
M.; — 2) nid)t fciii, grob, C; — prim. 
borov. 

borovica, /. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad) ; 
z borovico po hišah kade, Pjk.(Crt.); tudi: 
borovica, Mur., okoli Maribora-Zora. 

borovičje, n. i) =^ brinje, Mur., St. 

borovičji, adj. 23ad)0lbcr=, Mur. 

borovfna, /. ha^i. .Slicfcrl)o!,^, bo5 ^i3I)rciif)0l,v 

borovtnka, /. i) = borovnica, C; — 2) bic 
Snidjolbcrbccrc, C. 

borovisče, n. = bDrovje, (J. 

bor9vje, n, coll. bcr ^i)t)rcini)oIb, bcr Slicfcr^ 
liHilb; borovje, ogr.- Valj. ( Rad). 

bor9vka, /. 1) bcr .tticnipaiiii, C.; — 2) ciiic 
••.'Ut 2d)ii)Ginni, C. 

borovnica, /. 1) bic vcibclbccrc, bic ®d)»uar,^= 
bcClC (vaccinium mvrtiiius); prim. črnica ; 
— rdeča b,, btc rotljc .^vibclbccrc, bii ''4?n ifici 
bccrc (vaccinium vitis iJaea), 7'us. ( R.) ; — 
2) bic 323nd)c>lbcrbccrc, .N>fs. - IVa^; — x) 
laška b., bic ^JJ^DltC, Diet. 

borovničar, rja, m. bcr .Vicibclbccvciijniiimlcr, 
^.7;,'. ; bcr .ticibclbccrciipcifiliifcr, \'ri. 

borovničast, adj. Ijcibclbccrblnii, (j'g. 

borovničcvLc , vca, »1. bcr 3d)niar,^bccrcn 
buiiituuin, bcr vcibiibccrciigcift, Cig.. Kr. 

borovničcvje, >i. coll. bo* .Vcibclbccrgcltriiud). 

borovničje, n. coll. --- borovničevje. Z, 



borovnika, /. letorast v borovji, C. 

borovnjak, 1) = brinjevka, bie ?Sad)o[bcr= 
broficl ober bcr fi'rammct«DogcI (turdus pi- 
laris), C, Datij.(Posv. p.); — 2) cin IrinN 
gcfiif; au^ 3S>ad)olbcv^ol,v Habd.-Mik. 

borsa, /. bie "i^ijr}c (als Š^cvjiimmlungdort bcr 
.SlauflcutC> ; — prim. it. borsa. 

borstn, sna, adj. 'i8iJijctl=: borsni kurs. borsna 
cena, bcr 'Sorfcncoure, Cig., Jan., nk. 

borsoven, vna, adj. = borsen: borsovni pa- 
pirji, ba^ 'i^ijijcnpapicr, DZ. 

borstvo, n. bic 5cd)tfuiift, Jan. 

bbršt, boršta, w. bcr Jprft; — iz nem. 

bos, m. Bole, Koborid - Erj. (Torb.) ; pogl. 
bes. 

bos, bosa, adj. barfug; bos hoditi, barfu§ 
um()crgcl)cn; bose noge, blo^e ^iifet'; konj 
je bos na eno nogo, hd'^ 'i^fcrb ^at on 
cincm jVufjc ffin J^ufcifcn; ta je bosa, ba§ 
i)t citic (Svfiiibung ! \>ai cntbcl^rt jeber l6e= 
giiiubung ! 

bosač, m. bcr Sarfiifjcr, Cig., C. 

bosača, /. i) bic ^i^arfiif}crin, Mur.; — 2) ein 
'^ad oi)\\i 3d)icuc, C. 

bosak, m. =^ bosač, Mur., Cig., Jan. 

bosaški, adj. ^Sarfiif5cr=, Cig. 

bosati, am, vb. impf. barfiifs ge^cn, C. 

bosec, sca, m. bcr 'i^arfiijicr, C 

bositi, i'm, vb. impf. b. konja, bcm 'i|Jfcrbe litii 
.t)ufcijcn abuct)mcn, Mur., Cig. 

boskati, am, vb. ivipf.a kamenom pri ostrenju 
b.. Mik.; — pogl. bodckati. 

bosiljek, Ijka, m. tiaž "ŠBafilicntraut (ocvmum 
basilicum), Tuš.fR.), Zv.; — hs. 

bosilje, n. ■=^ bosiljek, Jan.; — hs. 

bosman, m. bcr .'podijcitšfudicn (^odjicit^s« 
ftric^cl', Jan., C; bosmani so kvašene po- 
dolgaste pogače ; na nje prilepljajo iz opres- 
ncga testa narejene razne male ptičicc in 
druge živalce, katerih mora na vsakem vse 
polno biti, i-^/z.SV.-.SV.V., Pjk.(Črt.). 

bosnik, bcr 'iAlorfumgcn, I '.-C/o-.; — prim. bos. 

bosoglavtc, vca, m. bcr .Unulfopf (, mlada 
žaba"), Ipavska dol.-Erj.iTorb.). 

bosonog, 4ga, adj. barfiifj, Cig., Jan., nk. 

bosopet, eta, adj. barfuft; b. pastir, Jurč. 

bosop9tec, tca, m. bcr ^-barfiijjcr, Z. Zv. 

bosopv*titi, petim, vb. impf. borfujj 9Cl}CU, Cig., 
Mik. 

bosopvtka, /. bic ^i^oifitficriit, Z. 

bos9ta, /. bic 'i^arfiifjiiifcit, Mur., Cig. 

bosotulja, /. bic 'i^arfiifugc, Cig., C. 

bosti, biulem, vb. impf. )'tcd)Cli; vol boJc, bcr 
Cd)t^ ift ftoftig; vola se bodeta, bic Cdifcit 
ftoliili fid) mit bcit ,VOiitcni: kdor se rad 
bode, se roga iznebi, C.; — bode me, id) 
l)abc cimii ftcd)ciibcii Sdjmcr,^; pos. id) l)abc 
®cttcnfU'd)i'n ; v oči b., aiiifallciib fciit, Jan., 
nk. ; — lnroorjpro||cit : žito i/, zemlje bode, Z. 

bosiilja, /. bic "i^arfiiHigc, C 

boš, adv. jo frcilid) liron.): boš, da bi jim kaj 
takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = bod) 
Icibcrl pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni 
poboljšal I lelijevih sinov, Kar«.; —prim. baš. 



bost — botrovati 



- 47 



b9trovski — božjak 



bost, adv. atlcvbing'?, \vo^\, traun, 3/.; bost je 
vesel moral biti Abraham, n'Ol)I muf^tc fid) 
"JI. frciicn, Ravn.\ — prim. bašti. 

bošti, adv. = boš, bost, Mitr.,Jan. ; — prim.bašti. 

i.b9Štv9, n. bie (.yottl)cit, ./«3». 

2. b9Štv9, H. Trub., Doli.-Mik., Js\'kr., Bas.; 

— pogl. uboštvo. 

bot, bota, m. = bat, C, ogr.- Valj. (Rad). 
bot, flcfi'. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., 

Dol. ; eno do druzega je bot, eincši l)obt l)Qi? 

aitbcrc ouf, Cig.\ — morda iz it. botto, Sd)lQfl. 
b9ta, /. I) ber Sticfcl, C, Goriš.; — bie 

©tiefeIrof)re (golenica), C, Dol., Notr.; — 

prim. fr. botte, (£tit'fe(. 
botaničen, čna, adj. botaiiifcl), Cig., Jan., nk. 
botanik, m. ber iBotanifcr, Cig. (T.). 
botanika, /. bie 33otani!; — prim. rastlino- 

znansr\'o. 
botaniški, adj. S3otomfer=, botanifrf), Mur., nk. 
botanski, adj. botanifd), C7ir., LjZv. 
b9tati, am, vb. impf. aužgfcid)cn (in ber 9?cd}= 

nuitfl), Cig., Met.; — prim. bot. 
botaveti, im, vb. impf. fd)tt)eUen (o ranah), C, 

(botaviti) Cig., Met. 
b9ter, tra, m. ber ^at^c; komu za botra biti 

(iti), bei jetitanbem '!patf)cuftelle oertrcteit ; 

krstni b., ber Jaufpatlje; birmski b. , bcr 

^irmpatf)C; — prim. stsl. ktmotri. iz lat. 

compater. Mik. fEt.J. 
b9tica, /. dem. bota; fleincr St:cfcl, 3/. 
botiti se, im se, vb. impf. fid) bldl)Cti, Jan. 
b9tra, /. bie '•^at^iit. 

bijtrec (botre), trca, m. dem. boter; ber "ipatfjC. 
b9trica, /. dem. botra: bie ^$atf)in. 
b9tričen, čna, adj. ''^atf)en=: botrična nedelja, 

ber erfte Sonutag nad) Dftern (= bela ne- 
delja), Dol.-Cig. 
botrina, /. 1 1 bie ®et)atterfd)af t ; v botrini smo 

si, mir j'tef)en ju einonbet im S?eit)nllni'> b."r 

(yet)attcrid)aft; tudi : botrina sva si, Pjk.fČrt.J; 

— 2) coll. bie ^atl)en: z botrino se prepi- 
rati. Kres; kjer se botrina krega, zemlja 
križem poka, Jan.fSlovn.J; — 3) ber ^atl)eu= 
jd)man#, Mur., C. 

botrinec, nca, m. ber®aft beim ^at{)enfc^manfe, 
Mur., Cig. 

botriniti se, Tnim se, vb. impf. @)etiattcr = 
id)Oft anf fid) net)nicn: ženi se bliže ko moreš, 
botrini se dalje ko moreš. Kres. 

botrinja, /. i) = botra, Dict.-Mik.; — 2) = bo- 
trina I), Diet., Cig., Jan.; — 3) ber^atl)en= 
jd)mau!5, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje. 
Kras. 

botrinjača, /. = botri nska pogača, C. 

botrinski, adj. ^nx (yeoattcrid)aft, juni ^atljen^ 
id)mau)e get)brig, Mur., Cig. 

botrinstv9, n. bie (yeDatter)d)aft, Cig., Jan. 

botrinščak, m. —-- botrinec, C. 

b9triški, adj. botriška nedelja, t. j. prva po 
veliki noči, Pjk.(Črt.J. 

b9triti se, im se, vb. impf. in 'i)a^ ^at^en = 
oer{)aItni^ treten, Jan. 

botrovati, ujem, vb. impf. za botra (botro) 
biti, Cv. 



b9trovski, adj. = botrski, Cig. 

b9trski, adj. '•^atl](n . 

b9trstvo, n. bie ''.^atl)eujd)nft. 

božanče, čta, n. biVo ;pnt)d)eld)en, Cig. 

b9Žanje, n. bilo '3treid)eln, bas Šiebtofen. 

božanski, adj. t]Ottlid), Ilabd., Mur., nk.; bo- 
žansko lep. flijttlid) id)On, nk. 

božanstv9, n. bie Cyottl)eit, Ilabd., Mur., ogr.- 
Valj.(R'ad), nk. 

božanstven, tvena, adj. giittlid), nk. 

božastv9, n, = božanstvo. Rog., \'alj.(RadJ. 

b9Žati, am, vb. impf. fanft [treid)e(n, liebtofen; 

— prim. bože. Mik. ; (prav za prav = „božec" 
[ubožec] komu pra\-iti). 

b9Žcati, am, vb. impf. dem. božati. Polj. 

b9Žček, čka, m. Cig., pogl. ubožček. 

b9Že, eta, m. Z., pogl. ubožec. 

b9Žec, 2ca, m. pogl. ubožec. 

b9Žiek, žka, m. dem. bog; ber 'Jlbgott, C 

blažen, žna, adj. Danj. (Posv. p.), pogl. 
ubožen. 

božestvo, n. Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, 
božanst\'o. 

božiča,/, bie (^iUtin, Jan., Mik., kajk.-Valj. 
fRadJ. 

božič, božiča, m. i) 2Beil)nad)ten ; o božiču, ju 
2Bei()nad)ten ; pl. božiči, bie brei .S^auptfeier* 
tage ber 3Seit)nad)tiijeit: ber 3Beil}nad)t5tag, 
Det 'D(euia{)rstng, hai ^c]t ber 1)1. brei Stonige; 
vse tri božiče je deževalo; Če vse tri bo- 
žiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, 
obilen bo sad, Xpes.-K.; — 2) na sv. večer 
vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na 
njega mesto poleže panj, ki se božič imenuje, 
Solkan-Erj.(Torb.J; ber iS?eil)nad)tšif log,ij^rt'/f. 

božičavati, am, vb. impf. = božičevati: zdaj 
se božičava, Levst. (Zb. sp.J 

božiček, čka, m. bie i^au^lourj (sempervivum), 
C. 

božičen, čna, adj. 25Jcil)nad)t^' ; božTčni dan, 
ber(£t)rifttag; božični prazniki, bie 3Seif)nad)t5= 
feicrtage. 

božičevati, ujem, vb. impf. haS' 3Sei()nad)t'5fc[t 
begel)en, Cig., M. 

božičevanje, n. taš fyeicru bcr 2Bei()nod)t55 
taiie, M. 

božičevina, /. pred vsakhn božičem tisti dan 
dajo živini od vsakega žita nekoliko v zo- 
banje, to je božičevina. Gor. 

božičnica, /. n bao 25eil)nad)tC'Iieb, Cig.. .lan.; 

— 2) bav' ^Kei!)uad)tvcieidieut (nainentlid) ein 
9(pfeli, C, St.; - 3) ber (Xl)ri)'tbaum, Cig., 
Jan., C, tik. 

božičnik, m. i) kruh, ki je na mizi od sv. ve- 
čera do sv. treh kraljev, ba» 35>eit)nad)t5= 
brot, Cig., Jan., C; — 2) = december, C. 

božičnjak, w. i) = božičnik i), Mur., Cig.; 

— 2) veliki b., = december, mali b., = 
januar, kajk.- I 'alj. (Rad). 

božjak, m. fleiue 9)Jiinje, Mur., Cig., Jan.; 
uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, 
vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski 
merčin dobiva od vsakega vedra vina po 
nekoliko soldov za svoj trud : ti soldi se 
imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli 



božjast — brada 



- 48 



bradač — bradinje 



^božji denar", Erj. (Torb.)\ ne bom v ne- 
(.leljo brez božjaka in bora, Jurč. 

božjast, /. bic Jviillfucfit, bie Gpilcpfie; žitna b.. 
bif ftornnaiipe, bic Jlricbclfraiitfieit, Cig.\ 
mrzla b., bcr JKljeiimatiiMnuC', C; — bic ©iclit, 
Jam. ; — iz : božja oblast. Mik. ; bav, 
Gcwalt Gottes, češ. boži moc, C; priin. 
oblast. 

božjasten, tna. adj. faU)iid)tig, cpileptijd); b. 
otrok. 

božjastnica. /. i) bie f^ralliiiditinc, ^f.^, — 2) 
bcr *i5aibriail (valeriana otlicinalis\ (2. 

božjastnik. m. bcr 5till|iirf)'i3i", •'cr (Spilcptifcr, 
I.cv^t. rPril.j. 

božjep^tcn. tna,<3<i/.^i(9er=, ®nlIfol)rt^', J^».. 
nk. 

božjep9tnica. /. bie ^ilgerin, bic 355aUfaI)ieiin, 
.Jan., nk. 

božjep(>tnik, m. bcr 'i^ilcicr, bcr 2BaIIfa()rct, 
C.i^.. .Jan., nk. 

božjerOpnik. m. bcr 05ottc-?rdubcr, Let. 

božji. adj. Obottc^, gijttlid); sin božji, bor Sobn 
Wottc6; božja porodnica, bic ©oltcegcbiircriii ; 
božji grob, baš 1)1 Oirab ; — b. človek, bcr 
iiarf) ®ottcži Gbcnbilb er)d}aTfciic 9Jfcnid): saj 
sem božji človek, ne živinče, .Jurč.; kdo je 
božji? Jtjer \\t C6? \'rt.; pomagaj, kdor je 
božji, Z. ; ljudje božji, pomagajte mi ! jv^ltSt.; 
božji ostani ! Oiott bcfof)len, Z. ; ves božji 
dan, bcit i]an,^cn licbcn log; vso božjo noč; 
na vsem božjem svetu (aiif bcr flan^^cn liebcil 
2Belt) nimam nikogar, da bi mi pomaga! ; 
(v vzklikih :) božja dekla ! za božji čas ! za 
božji dan, kaj pa delaš ! mil bc5 ^imniclš 
»uincn, »na« trcibft bu bcnn! hiša božja, božji 
hram, ba-J ^:^an^ ®ottcč-; božja služba, bcr 
OiottcJbienU; božja pot. bic ©allfabrt; na 
božjo pot iti. fid) auf ciitc 55allfol)rt bciicbcit; 
b. sod, bic Clbalicn, Ci^.fT.j; — po božje 
častiti koga , jcinanbcm gottlidjc (Sl)rc cr= 
ttjeifcn ; — božje = božjast : božje ga je 
metalo, Xv. ; tudi : božje ga tcre, St. ; dete 
božje tcre, baši Siitb \)ai bic ^raifcn, Pjk. 
(Črt.):— hu}.\c ga je udarilo, bci SdjUig \)a\. 

il)n getrotfcii, Ci^.\ božji udarec, bcr 3dilag= 
i\\\\i, ciiits. 

božjost, /. bie (V)iJtt(id)fcif, .Ui/c, .Jan. 

byžkati, am vb. impf. dem. božati. 

božiir, m. M bic (V)id)trofc (paeonia oHHcinalis), 

Mur., Tus.fli.j ; — 2) bcr Safrau, I.evst. 

(Saukj ; stsl. 
brabranek, nka, m. C, pogl. abranck. 
i.brdč, m. = berač li/cicn, Mik., \'cst. 
2. brač, m. bic (Slic, C, Lašče- Levst.f Rok); — 

iz it. braccio; prim. prač. 
bračica, /. =-^ beračica i), Valj.fliad). 
hračka, /. nav, pi. bračkc, .Uo()Iciibnid)i"tiicfc, 

.lan., (ror.; — prim. it. bracia, buv ,Uol)IClI 

fciicr. 
brada. /. 1) bcr .Uitinbart; mlečna K, bcr 
■ilJiildjbart, 0>f. ; = mi.^ja b.: Imeli še niso 
mišje brade, Pa vendar možakom so že za- 
bavljali, Lcvst.fZb. xp.); — med brado, in 
bcn 'iBart Ijincin : na brado dati, prodati, 
auf (Srcbit, aiif (5()rcii»oort gcbcii, ucrfnufcii, 



C, Z,; na brado vino točiti, Str.; na mojo 
brado, auf nicinc SJcc^nung, C; za brado 
viseti, Scl)ulbcii ibcj. ^f^tftif^uJJ^f " I ^aben, 
LjZv.; — pre^;. iz brade ne more pameti 
spoznati, C; — kozja b., bcr 33prfšbart; — 
2) ba^ Jliitn, gola brada, ba5 bartlofe .^iriti: 

— 3! bradi podobne reči: bn§ 'sBartlnppd^n 
bcr .'pii^ncr, Cig. ; — bcr Sdiluffelbart, O'^.; 

— \)ai ^liigbrctt be-^ 'i^icncnUcidcš, C: — 
bcr l)intcrc, brcitcrc Jbcil bcr Scnie, Cii^.: 

— bcr uutcrc Iticil bce iabarprcifciitopic':', 
C. ; — t>ai' Ijcrucirragciibc (Snbc ciuce ^alfcn^, 
bcr 53altcntopf, (^ig.; — žrjavi lete v brado 
(in ftcilforni). Z.; — 4) rastline: božja b.. 
ha^ ^ittcrgraž ibriza mediaV Z., Medv.fRok.): 

— travniška kczja b., ber iGJiejcnbocfsbart 
(tragopogon pratense), velika kozja b.. bcr 
grofje "^odsbart (tr, major 1. Tuš.fR.j. 

bradač, »1. bcr 03ro6bart. 

bradaček, čka, m. bic ^artnelte (dianthus 

barbatust, C. 
bradačfca, /. rdeča b., bic rotfjc llJecrbarbc 

(mullus barbatus), Krj.(Z.j. 
bradast, adj. = bradat. Mnr.. Mik. 
bradat, ata, adj. biirtig, grofjbiirtig. 
bradatcc, tca, m. bcr C^rofjbart, \'alj/Radj. 
bradatfti, i'm, vb. impf. bcn 53art bctomtnen, 

IJabd.-Mik. 
bradati, am, vb. impf. jenianben mit bcm ^artc 

rciben, Cig. 
bradatica, /. bic "Sartart, breitc '?():(, Jan. 
bradavica, /. bic 'Sarje ; bradavice imeti na 

rokah;— sesna b. (na sesku", bic ^iHniftluar.^ie, 

Cig. ; — ostrovasta b., bie uiiuualltc '^iipillc, 

Krj.fSom.). 
bradavičast, adj. lt)ar,^cnfi)rmig, Cig„ Jan.: 

— tnar.^itg, Jan.; — bvufig, Cig.fT.j. 
bradavičen, čna. adj. SSar^en^ : bradavični 

podaljšek, bcr iSJor^mfortiai^, C"»>.:— ttiar,^tg, 

.Jan. 
bradavičevje, n. coll. bic S5?arjen, ('. 
bradavičica, /, dem. bradavica, ba^ ^^^ar,idicn; 

tipalna b., iai Jaftliniv,^d)Cn, Erj.tZ.): kožne 

bradavičice, bic .V)nmiiuir,^d)cn, Cig. (T.). 
bradavičnat, adj. li'ar,yg, uoll '2i>ar,^cu. 
bradavičnik, »1. bic fcd)i?fantigc ^cttlicnnc (se- 

dum sexangularei, C Z.. Medv.( Rok.). 
bradavičnjak , m. bcr 'DJJaucrpfcffcr (sedum 

acrc). St.-Krj.(Torb.). 
bradelj, dlja, m. 1) ba'5 .Uinn, V.-C.ig., C.\ 

— 2) ba* 'i^artlnppd)cn bcr .^fibner, Cig., 
Jan.. Valj fRadj; — 3) bcr 3'H'ff" 'T" •'Oalfc 
bcr Sd)iucinc, C; — 41 bcr liBart bcr ^ininicr= 
inann^žaft: bradelj je bradljina brada. Mik.; 
žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji 
bradelj. Vod. (Rok.); — ;) bcr 3d)liiffcl' 
bnit, C. 

bradcn, dna, adj. "iBart ", bradni las. Cig. 
bradica, /. dem. brada; 1) bov* Miunbiirtdicn I 

— 2) ein 'i^iifc^cl ©nr.^cln, M.; — tudi: 
bradica. 

bradtčka, /. dem. bradica; ba^ 'iBSrtdjcn. 
bradinje, n. eoll. bcr 'i3a«inbart, C, ngr.-\'alj. 
(Rad). 



bradlja — brambar 



49 



brambcn — brana 



bradlja, /. bic brcite Qimmex1)ade, bic ^^artajt, 

('i^., Jan., Mik. 
bradljača, f. „koža, ki volu pod vratom visi", 

Mik. 
bradnica, /. bic .S>Hcbovtc, ^'.-Cig. 
bradničar, rja, m. bcr ."pcUcbarbicv, Cig. 
bradnik, m. ber ^-8artfamm, Cig. 
bradobrivec, vca, »ji. =^ brivec, Mm: 
bradovanjica, /. „kolač, vcžoč grcdel) in 

kolca; pleten je od dobrovitovih trt", Vršno 

pod Krnom - Erj. (Torb.); — prim. brado- 

vatnica. 
bradovatnica, /. = dobrovitnica = dobro- 

vitovina (viburnum ianthana^ , Vršno pod 

Krnom-Erj. (Torb.). 
bradovec, vca, m. bie ^^artflcc^tc (usnea bar- 

bata^ Jan.. Tuš.(R.). 
bradovina , /. ha^ SlftniODž (hvpnum tama- 

riscinum), Tuš.(R.). 
bradovitnica, /• = dobrovitnica, dobrovi- 

to v i na, Erj. ( Torb.). 
brad9vje, n.coll. bie 'iBaumflec^tC (usnea\ M., Z. 
bradovnica, /. ber 3cf)liilfclbart, Cig., Slom.-C. 
bradulja , f. neka trava, Rodik na Krasu - 

Erj. (Torb.). 
bradurina, /. ein gro§er 33art, Cig. 
bradva, /. = bradlja, Cig., C. BlKr. 
bragfše, /. pl. hlače. Diet.; široke platnene 

hlače, v\hŠt., BlKr.; — prim. it. brachesse, 

§o)en. 
brahor, orja, m. ber Sropf, Polil., Miir., V.- 

Cig., Jan.; — nam. brehor, prim. brehati, 

C(?) 
brahorav, adj. Iropftg, Jan. 
brahorček, čka, m. dem.hrahovec; ba§ ^ropf= 

d) en, Jan. 
brahorec, rca, m. dem. brahor; baž ^ropfc^en, 

Mur. 
brahornat, adj. fropfig, Mur. 
brajda, /. an einem ©clanber gejogene 9ieben, 

bie Sieben^ccf C ; — vrsta krompirjevih grmov, 
. Dol. ; — iz srlat. braida, Mik. (Et.). 
brajdelj, dlja, m. bet ^almbujcf), C; — ber 

^(umenftrauB, C.; — iz it. fardello, 33unbel, C. 
brajdeljc, deljca, m. dem. brajdelj, Jan., C. 
brajdica, /• dem. brajda. 
brajdišče, n. "^o.^ Siebengelanber, Jan. 
brajdnik, tn. bcr JRcbcnjpalicrpfa^I, Cig., Jan. 
brajnik, m. Zora, Bes., pogl. branik 2). 
brakovica, /. čine 9Irt Sudjen, Sov. -C; pl. 

brakovice, ob Sčavnici; — prim. pirovica. 
bralen, tna, adj. 1) jum Ccjcn gceignct, SciC'-: 

bralna soba, baš Šejcstmmcr, bralno društvo, 

2e)eDerein, hA-. ; — 2) le§bar, Jan. 
brainica, /. baž Se^ejimmer, Jan. 
bram^nec, nca, m. ber 33ra^mane (iBra^mine), 

Jan. 
bramba, /. i) bie ^crtfjeibigung; — ber Sc^u^; 

pod tvojo brambo pribcžimo. Kast. ; — bic 

SEe^r; deželna b., bie SanbešDertbcibtgung, 

bie iJanbn)ef)r; požarna b., bie 5ciif>^tt"^')i^ 

(prim. gasiteljsko društvo); — 2) bie 3cf)U^' 

ttiaffe, C; vse to, kar je brambo nosilo, afle 

3Se§r{)aften, Krelj. 
brambar, rja. m. = brambovec. Jam. 

Slov. -nem. slovar. 



bramben, bna. adj. SBe^f': brambna vojska, 
bcr '3Se()rfrieg, Cig. 

brambnik, »1. = branitelj, C. 

bramborusa, /. ber J^^ii^li^fl^ji^fran, (crocus 
vcrnus), BlKr. 

brambovec, vca, m. ber 2Be^rinoiin, ber 2anb- 
Uicbrniaiin; Mur., Cig., Jan., Vod.(Pes.) tik., 
deželni brambovci, bic ^atlbllieljvmdnncr, nk.; 
neslužeči brambovci, jud)t OCtiUe iianblue^r, 
Levst. (Nauk). 

brambovski, adj. Sonbttie^r«, Mik,, nk.; bram- 
bovske pjsni, iianbluc^rlicber, \'od.{Pes.). 

brambovstvo, n. bie iiaubrocljr, bie i3anb»je^r= 
jd)aft, Mur,, Levst. (Sauk). 

bramin, m. ein ^rieftcr beiž 33ra^ma, ber ^raf)= 
mine. 

bramor, rja. m. i) bie SSJeirc (grvUotalpa vul- 
garis), Mur., Cig., Jan., Erj.(Ž.), Valj.(Rad), 
Št.; prim. podjed; — 2) ber Spati), ber 
Snoten am ^nic, (čine S'rautf)eit bci ^^fcrbcn 
nn'!) £.(i}\en), V-Cig.; junec ima bramorja, 
(bramora) Polj. ; — 3) pl. bramorji, Scrop[)Cln, 
\otr.- Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje 
ali bezgavke, Cv.; — bcr 53einfra§, Cig., C; 
— tudi: bramor, ora. Po/;'. ; — prim. mramor. 

bramorav, adj. junec je bramorav = ima 
bramora. Polj.; — prim. bramor 2). 

bramorka, /. i) = bramor (grvllotalpa vulg.), 
Sv. Kri\(Ip.)-Erj.(Torb.); — 2) ber SBein^ 
fra^, Cig., Jan. 

bran, \, f. bie 58ert^eibigung: Presvetli cesar 
vabi nas Na domovine bran. Vod. (Pes.); 
ministerstvo deželne brani, bO'? 3JJini[teriuin 
fiir Canbe^Dert^eibigung, DZ.; zveza za boj 
in bran, ein Scf)U§= unb Xvu^biinbni^, Vod. 
(J^b. sp.); na bran se držati, )id) in ber '^t- 
fcnfioe I)a(tcn, Vod.(Sov.); ber Sd)U^: Pa 
mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno 
in toplo je bran, Levst.(Zb. sp.); v bran se 
postaviti, fid) 5ur SSc^re jeBcn; Doma pusti 
naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) 
bran, Spes.; trojen: Star mecesen redi veje 
Vetru, zimi v bran stoji. Vod. (Pes.); s klo- 
basami se petku v bran postavljati, Levst. 
(Zb. sp.); — 2) \ia^ fdiicf in§ ©alfcr gebaute 
{^Iuišn3cl)r, ber Sporn, Tolm. ; — -O ia^ 
@ittcrtf)or, C. ; — t)až 'i^fortdjcn, Mik., Re:^.- 
Baud. ; — 4) ba» Spertfraut (polemonium), 
C. 

bran, m. i) = bran, /. i), Valj. (Rad) ; — 2) = 
jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. po- 
staviti žugajoči reki, Jurč. 

I. brana, /. 1) = bramba, Habd.-Mik. ; — 2) 
bie Sgge; izorano njivo z brano povlačiti, 
on^Scggeu; — 3) brani podobne reči : btc 
®ittcrtl)iir, Re{.-C.; "naž gaUgatter, V.-Cig.; 
bQ§ Siigcgattcr, V.-Cig.; prim. jarem; — 
eine 9lbtt)cilung ber QJctreibef)arte, Cig., C, 
M., Gor.; prim. okno, štant; — 'bd^ 53riicfen= 
jod): most v pet bran. Z.; — bie 9iiegeU 
roonb, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — ber Sioft 
(im 'Sautuefen), Cig., Gor.; hišo na brano 
(= na pilote) zidati. Dol.: na brane zidajo na 
močvirju hiše, /g; — ber 58ratroft, C.;— ba^ 
9ioftrum jurn Sinieren be§ ?Jotenpapier», V.- 



brana — braniti 



50 - 



branitva — branj ug 



Cig. ; — bož ^"»acfbrctt (cin llhififinftnimciit ■, 

= cimbal, (ior. ; — ba^ (ilauicr bci bcn 

Xud)iiiad)cnt, Cig. 
2. brana, /. i) = mrena, C; — 2) bie ^lad:)' 

cicbuit, Guts.; — iz lat. membrana, 
branač, m. bcr Sgger, Cig., Jan. 
branati, am, vb. impf. ecjcicn. 
branavec, vca, m. = branač, Cig. 
branba, /. pogl. bramba. 
brančur, rja, m. = brina, Guts.; — prim. 

borovnica 2). 
braneč, nca, m. coll. abgfnommcne ^aftonien, 

C. 
branck, nka, m. bic (Vfll'f, C., Z.; — prim. 

branja. 
brangar, arja, m. = branjevec, C, Z. 
brdngarica, /. = branjevka, Mik. 

1. branica, /. i) bcr 3BeI)rt()urm , M.; hai' 
£d)lofsi, biegcftiini], C; — ber^uffiidjtžovt, C. 

— 2) branica, dem. brana 2). 

2. branica, /. = prepona (3wcrd)feII\ Erj.fZ.J; 

— prim. 2. brana. 

branič, iča, m, = mala lesa, C; — prim. 

brana ■^). 
branik, w. i) bo§ SoIIroer!, Cig. (T.); — to 

je moj branik, bae i)t mcill 'B&)\\\i ', BlKr. ; 

— 2) ber (fggcnsalin, C. (nam. brannikj; — 
-\) majhen čoln iz jednega debla, Gor. 

branika, /. bcr 3at)rc#ring bci iBaumcn, C; 

ploh ima široke branike, Poh., Cemšciiik- 

(Gor.J; — prim. borovnika. 
branitcn, Ina, adj. £d)il^-, Cig., Jati., nk.; 

branilna zveza, bo^ Sdjiitibunbnii?, Cig., Jan.: 

— branilne naredbe, 3id}cr^cit^t)0rfc()VUni 
ncil, DZ. 

branilo, n. "iicis, Sc^u^mittcl : ba» 93efcftigung^= 
iDcrt, Cig.; — bie ©d^irmroaffe, Cig.fT.J, C. 

.Jap.fPrid.). 

branišče, n. i) ba^ 33oUH)erf, Mur.. Cig. (T.), 
Sov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči 
in zidinami, IV/. ; — bic ^i^urg,C"— 2) bflž ®C= 
riift bcr ©gge (oftitc bic |5ni)iic), Cig.; — 3) 
= ^ brana, bcr »loft (tu bor ^^aufmtft), .U«/-. 

branitelj, m. bcr i^ortlicibigcr, ber Sd)inner, 
Cig.. Jan., ogr. -Valj. (Radj; — bcr Sd)Ut^ 
l)err, fotelj. 

braniteljica, /. bie Sd)iU'crin, C. 

branitc!jstv9, n. bcr Sclirftoub, Let. 

branitLv, tve. /. bic 4^crtl)cibiguiig, bic 'i^c 
jd)iiluing, Cig., Jan. 

braniti, im , vb. impf. i) t)ertt)Ctbigcn , bc 
id)il(jen ; z mečem koga b., levinja svojo 
mladiče pogumno brani; b. trilnjavo; b. svoje 
poštenje ; redko z. gen. ; kaštigaj hude , 
brumnih brani, Krclj.; b. koga komu (čemu), 
jciunnbcii gcgcii ictiianbcn (cttt)oe')Dcrtl)cibigcii, 

jdjiH^cn: tuj mož nas je pastirjem branil, 
Jiavn.; h. koga muham, CV^. ; isto oglje 
brani hišo streli, a žito črvom, Savr.(Lct.); 
tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, 
zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi 
branijo živino f>d tatov i divjačine, ogr.- 
Valj.(Rad); b.se. fid) ucrtl)cibigcii, )id)iiicl)rcn: 
hrabro so se vojaki branili; nima se s čim 

b., er ^at nirt)t«, tuoiiiit er fid) tuc^reii fčnnte; 



b. se s čim, fid) aiif ctiua^ berufen (Cig.), 
ctitta^ »orid)it^cn, Jan.; — 2) ree^ren, t)er= 
tt)ef)ren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. 
komu, da ne more črez most, iemoilbem 
ben Uebcrgang iiber bic "ibructe meljrcn; ži- 
vini b. v škodo, tiCLi i^icf) Dom Sdiabeumodjen 
abf)Qltcn; to brani kačam k hlevu, k hramu, 
Pjk.rČrt.J; zverinam na njive b., baž 3Bilb 
Dom '^tlhe fernfjalten; Meni k Minkici bra- 
nijo, .\pes.-Scliein. ; komu kaj b., jemanbem 
ctliHl'? Dcr)l»cl)rcn; tega ti nihče ne brani, 
ba« ift bir unDcruicf)it, ta^i Dcrbictet bir nie= 
manb; — b. se česa, fid) gcgcit ctruas tt)e{)ren: 
branili smo se teh davkov, pa se jih nismo 
mogli ubraniti : b. se darila, baž (iJcfc^Cllf 
tlidtt auiicf)mcil tooUcn; kruha se ni braniti, 
53rot barf man nid)t Dcr)d)mdf)cn ; b. se komu, 
čemu, Cig. ; Kdor klobas po zimi hrani, Se 
po leti muham brani, \'od.(Pes.J; — fid) 
IDcigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se 
toliko plačati ; — 3) = branati, Jan. 

branitva, /. = branitev. 

branitvo, n. = branitev, Habd.-Mik. 

branivec, vca, m. ber Š^ert^eibigcr, ber 33e= 
fdjiit^cr. 

branja, /. bie ^fOlte, Cig., Jan., M/c.; — prim. 
nabrati. 

branjak, m. bcr Gggcn,saf)n, Svct.(Rok.), 

branjar, rja, m. bcr (^hciBlcr, bcr Cbftl)iinblcr, 
Cig., Jan.; — iz nem. Jt^gncr; prim. bran- 
gar, branjevec. 

branjarica, /. bie ®rei&(ertn, bie Dbft^dnblerin, 
Cig.. Jan. 

branj arij a, /. bie ©rciBlerei, ba^ Cbftl)(inbler^ 
gcfd)dft, oy., Jan. 

branjariti, arim, vb. impf. GJrci^lcr, Cbft^dnblcr 
fcin, Cig. 

branjarnica, /. bie ®rei&(er=, bie Debftlcrbube, 
Cig. 

branjarstv9, n. bic C^rci^lcrci, ber SJicluolien- 
Dcrfauf, ./an. 

branje, n. i) i>a^ Sammcln, b. medu, bie ^"»onig' 
Icfc, Cig. ; pos. bic JlH-inlcfc ; v branje, o 
branju, ,ytr Šciulcfc.iCit,^')'^/!^'^ ; tudi: branje; 
— 2) 'i)ai' iicfcii; b. sv. pisma: btc ^i^orlcfuug, 
Cig., .Jan.; b. imeti, ciiic iliorlcfuug bilten, 
Cig.; — 3) bic iicrtiirc: to je lepo b.; — 
na b. moliti, nu>? bcm (McbctbudiC bctcil, Jurč. 

hranjentc, nca, hi. bcr SdliilUiug, bcr 3d)U|l' 
bciol)lcnc, Cig.. Jan.. Vod.(J\b. sp.), DZ. 

branj enica, /. ba\< C^ebcgc, Cig. 

branjenik, m. = branjenec, (.7^'. 

branjenje, n. i) bic ^i^crtbcibigiing : — bic .Vin 
bcriing, bic ^-iNcnucbriing; — 2) bic 'iln-igcnutg. 

branjevec, vca, m. bcr Ohcifjicr, bcr Tcbftlcr; 
-- prim. branjar. 

branje vina, /. bcK^ (Mol)cgc, Cig. 

br:injevka, /. bic (Mrcifilciiu, bic rcbftlcriit. 

branjevski, adj. t^heifjlcr , I)oderifd), Cig. 

branji, adj. (fggeit : branji zob, Cig.; (nam. 
„branni"). 

branjug. »1. bic 'iB}od)olbcrbvoffc( 0. ber kram 
mctODOgel (turdus pilaris). Erj.(Z.), Habd.- 
Mik.; — prim. borovnjak. 



brankelj — brati 



- 51 



bratič — bratrična 



brankelj, kija, m. = abranek, leskov cvet, 
Rilicubcrk - Krj. (Torb.), 

branoglavec, vca, m. C. = branovick, 

branovliik, vlaka, m, = branovlek, Mik. 

branovick, vk-ka, m, "^až Ollinljol,^, IDorait bif 
Strdiuio bcfoftii^t mcrbcn, bciv 'ilniiieubrittcl, 
0>., C, Mik.,'vihŠt. 

branščice, /. pl. ber ©g9enfd)Iitten, C 

branva,/. Jam.. Gitts.(Rcs.), C, pogl. hramba. 

brasati, am, yb. impf. bcfd)tmi^en, Laščc- 
Lcfst. (M.). 

braskljav, adj. Jan., braskljava zemlja, C; 
pogl. vraskljav. 

brastolka, /. XaklofGor.), pogl. postolka. 

briška, /, = bračka, V.-Ci^., Jan., Železniki 
(Gor.). 

brašnja, /. = brašno, Giits., Mur. 

brašno, n. bie Speife, 3/t'o-.;— bie SBegse^rung, 
0'i^., Jan.; — prim. brašno. 

brat, brata, m. bcv ^^rilbcr; pravi, pristni, rodni 
b., bcr leiblidic 33riiber, po polu (poli) brat, 
bcr .S*")albbrubcr ; mlečni brat, ber 9JtiId)bnibcr, 
Cig.; deseti brat: „Koliko časa že ni bilo 
slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih 
se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen 
deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi 
in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi 
preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu 
hodil, za srečo povedaval, zaklade pokaza- 
val, pesmi pel in pravljice pravil, kakor 
nihče drug." Jurč.\ vinski b., bcr SScitibrubcr, 
pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (pro- 
dajal), je vreden . . ., ift untcr 33nibern 
trert^, Levst{Zb. sp.), Kr.; (voc. v časi : brate ! 
Mik.). 

bratan, ana, m. = bratič, bc^ 53rubcr§ ©o!^n, 
ber 9?effe, Jan., C. Mik.. Hip.(Orb.), Navr. 
(Let.). LjZv. 

bratana, /. = bratična, bc§ 93niberš Joc^tcr, 
bie 9Hc^te, Jan., Mik., Hip.(Orb.), LjZv. 

bratanček, čka, m. dem. bratanec, Cig. 

bratanec, nca, m. = bratan, Mur., Cig., Jan., 
C. 

bratanka, /. = bratana, Cig.. Jan. 

bratanstvo, n. bie 92efteTif(^aft, Cig. 

bratba, /. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. 
pes.). 

bratec, tca, m. dem. brat, bQ§ 33ruberd)en ; na- 
pitni, vinski b., hir ^cdjhvniev, Cig. 

bratej m. = bratec, C. 

bratek, tka, m. = bratec, ^fllr. 

brater, tra, = brat, Re^,, Mik.. Ro^.- Kres; 
v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani 
-Erj.(Torb.). 

bratev, tve, /. = beratva, trgatev, Cig., Jan. 

brati, berem, vb. impf. i) famnteln, pfliidenb 
^animcln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele be- 
rejo ; SSeinlcfe f)otten : kedaj boste začeli 
brati? jv{hSt.; dari b., betteltl, b. za pogo- 
relce, auf bcn 93ranb betteln, Cig.; b. v 
sklad, iBcitrafic jammcln, Cig.; — 2) te)cn 
(= citati); komu postave b., jemanbem ctii 
Gapttel Icjen, Cig. ; b. komu v očeh, e§ jc= 
ntanbem att ben §lugcn abmerfen, Cig. ; na 
licu se mu dobrota bere, trt feirtem ?tntlt^ 



fprid)t fid) ®ute ou§, Cig.; b. na kaj: tisti 

ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jiirč.; 

prim. nem. lefcn ; — 3) nefjntcn : koliko 

berete za mašo? Ljutomer- Vest. ; žganci bero 

mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.). 
bratič, iča, m. 1) bež 53ruberi5 Soljn, Habd., 

Cig., Jan., C, Hip. (Orb), jv\hŠt.; — 2) 

= strijčev sin, ber Souftn, BlKr.; — tudi: 

bratič. 
bratična, / bcž iHuber^ 3:od)ter, bie 9Jic^te, 

Habd.. Hip.rOrb.). Jan., C.,kajk.-Valj.(Rad). 
bratinja, /. = bratina, bratovščina, Alas. 
bratinski, adj. briiberlid), Habd., Jan., ogr.- 

Mik., bratinsko deljenje, Krelj. 
bratinstvo, n. bie ^Sriiberlid)foit, ^a§> briiberlic^e 

S8ertialtni§, Habd., Mur., Cig., C; - = bra- 
tovščina i): pila sva bratinstvo. Jure. 
bratiti se, bratim se, vb. impf. fid) Oerbriibcm, 

■iBnibcridjaft fd)Iie^cn ; gorje mu, pri katerem 

se mačke in miši bratijo, Npreg.-Jan.(Slov.) 
bratja, /. coll. bie 33riibcr, ogr.-Let., kajk.- 

Valj.(Rad), BlKr. 
bratoljuben, bna, adj. ben 93ruber (bie 93riiber) 

liebeiib, C; bratoljubni vzori, l^umanitare 

^bcale, Levst.(Pril.). 
bratoljubje, n. bie ^SrnbeiHebe, Cig.; Kje bra- 

toljubja si videl oltarje ? Preš. 
bratomor, Qra, w. i) bcr 58nibcrmbrbcr, i?ai'».; 

— 2 1 :^ hratomorstvo, Cig., Jan. 
bratomprec, rca, m. ber ^rubermijrber, Cig., 

Jan. 
bratonKjrien, rna, adj. brubermorbenb, C, nk. 
bratoni9rski, adj. bnibermiirberijd), Z. 
bratom9rstvo, n. ber ^^rubermorb, Cig., Jan., 

Ravn. 
bratoven, vna, adj. = bratovski: bratovna 

ljubezen, Guts.(Res.). 
brat^vlji, adj. be^ 93ruber§, Trub.; bratovlji, 

be^^ SSruber^ ©obn, C, Z. 
bratovski, adj. 33niber=, briiberlid); bratovska 

ljubezen. 
bratovstvo, n. bie 83ruberfd)oft (af§ SJeiplt^ 

ni»): b. po mleku, bie SOJilc^briiberfdjaft, Cig. 
bratovščina, /. i) bie 33iuberf(^afl (alž 58er= 

i)altni§); bratovščino piti s kom; pili smo 

— , in sem bil zdajci v bratovščini z večino 

navzočnih gostov, Jurč.; — 2) bie 93ruber= 

fd)aft (alž religibfe Sjcreinigung); —bie 3"nft/ 

Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.), 
bratrana, /. i) be§ 58rnber§ ^od)tcr, C; — 

2) bie Koufine, Cig., Jan. 
bratranček, čka, m. dem. bratranec; bož 58nJ= 

bertinb, Cig. 
bratrančič, m. dem. bratranec, C, Valj.(Rad). 
bratranec, nca, m. i) = bratič, Cig.; — 2) 

nav. stričev ali ujčev sin, bcr (SoufitI, "baž 

@eid)n.iifterfinb. 
bratranka, /. i) = bratična, Cig., Jan.; — 

2) bie Soufine, stričeva ali ujčeva hči, Cig., 

Jan., BlKr. 
bratrc, m, dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., 

Ro^.(Kor.). 
bratrič, m. i) = bratec, C; — 2) = bratič, 

Muršec- C. 
bratrična, /. = bratična, Cig., Muršec-C. 

4* 



bratrina — brazda 



- 52 — 



brazdač — brbot 



bratrina, /. = bratovščina, („bratrna") Jam., 

Kor.-Cig., Jan., Slom. 
bratrn, adj. =: bratovski : bratrna ljubezen, 

Jam,, C; po bratrno, Slom. 
I. bratrna, /. = bratična, jviliSt. 
1. bratrna, /. pogl. bratrina. 
bratrnica, /. = bratična, Jan. 
bratrnik, m. = bratič, Cig., Jan. 
bratrovič, m. = bratič, C. 
bratrovična, /. = bratična, C. 
bratrski, adj. = bratovski, Jan.; njegovi 

ukazi so imeli nekaj bratrskega, Let. 
bratrstvp, n. = bratovstvo, C. 
bratski, adj. = bratovski, nk. 
bratstvp, n. = bratovstvo, Cig. 
bratun, m. bcr ^^rilbei" izaničlj.), C. 
bratva, /. bie Sammiung, bie 2e|e, Mm: : bic 

SBcinlefe, Mik., Cig., Jan., Dalm., ugr.-Valj. 

(Radj. 
brav, m. i) bo§ 2cf)aftiic^ (oljne 9?udfid)t aiif 

Snter unb (iJcicftIcdjt), Cig.. Met., ogr.-Valj. 

(Radj; — bcr Sc^Ops, Berkini-Erj. (Torb.); 

— 2) hai 3fl)tt)ein, C, Mariborska ok.; — 3) 
= živinče: drobni bravi, C. ; — = žival, C. 

brav, T, /. coll. ha^ Sc^afote^, Zv., \otr. ; mej 

skalovjem je pasel svojo brav, ./urč. 
bravar, rja, m. = ovčar, Pohl., Guts., V.-Cig. 
bravče, eta, n. etn Stiicf Sc^ofDie^: človek, 

neumen kakor bravče. Gor. St. ; — ba§ 

Scf)Dp^d)en, Mur. 
bravčetina, /. bOs 2rf)0picnflcifd), Mur. 
bravčevina, /, baž Scl)iipiciifleiid^, .SV.V. 
bravčič, m. dem. bravec; ta^ 2f)ierc^en, C. 
bravčina, /. ha^ Sc{)Opjcuflci)d), St. 
bravčjak, m. bcr Sd)afftaII, Cig. 
brave, čta, n. cin Stild 'DJJaftDie^, Mur., Danj.- 

Mik. 

1. bravec, vca, m. i) bcr Sc^iip^, Mur., Cig., 
Jan., Bolc-Erj.fTorb.J;— 2) skopljen prasec, 
Luče(Št.)-Erj.(Torb.). 

2. bravec, vca, m. bcr iicicr; pogl. čitatelj. 
bravvtina, /. 'Ga^ 2d)i3picntlcijd), Valj. (Rad). 
bravica, /. = prašiča, C,— prim. brav, m.2\ 
bravič, iča, m. baž 3d)roctn(^cn, C — prim. 

brav m. 2). 

braviček, čka, m. dem, bravič, C. 

bravina, /. ba^ Jlcijcf) Don Sc^ofcn, baž Sc^opfcn- 
flcijd). 

bravinja,/. = svinja, C.\ — prim. brav, m. 2). 

bravinski, adj. i) 2d)0p)cn : bravinsko pleče. 
/labd.-Mik.; - 2) Sdjiucin^-, C. 

bravje, n. coll. baž 9Jia)'tDicl), Mur., .^fct. 

i.bravka, /. bai 3d)Qf, Cig., M., Laško(^t.). 

2. bravka, /. bic iicjcrin; pogl. čitateljica. 

bravski, adj. 1) ScIjOpjcn, .U., Xotr.; — 2) 
£(^njcinc% C; bravsko meso, i-^/i.SV. ; — 
3) bravska jed, cinc J^flcijdjjpcijc , bravski 
žganci, mit Spccf a[iflcnifld)tcr 3tcr,^, C. 

bravsčina, /. i)ba«i 3d)0piciiflciid), C, \otr.: 

— 2) = svinjina, C, v^h.^t. 

brazda, f. bie J^nrdjc; globoke brazde delati; 
polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag 
zakopanega. Jure.; v brazdi komu stati, je 
monbcm iro^ bictcn, /..: vodna b., bo* ftich 
njaffcr, Cig. ; — bic ©cfic^tžrunjel, C. ; brazde 



na dlani, ^onblinicn, Cig.; — bic 91arbc, 
(bot., stigma), Cig.cT.); — bcr '^a^, Mur. 

brazdač, m. i) bcr 3ublcr, Dol., jvihšt.; — 
2) bcr 3''ttenreiBer, M. 

brazdalp, n. = brazdač, M. 

brazdast, adj. fnrd)enartig, Cig. 

brazdat, ata, adj. gcfurd)t, Jan. 

1. brazdati, am, vb. impf. = brazditi, Jan., 
Valj. (Rad). 

2. brazdati, am, vb. impf. i) in ciner ^tii)ng= 
teit l)erumiDuI)lcn: po vodi z rokami b., Št., 
Dol.; — fiibeln, unreinlid) mit ciner 3ad)e 
uniget)Cn, Cig.. Jan., Dol., Št. ; — že zopet 
brazda = dežuje, jvihšt.; — 2) trans, po- 
sodo b., unrcinlid) mit bcm Q)cid)irr umge^cn, 
ce bcjd)mu6en, C, M., Bes., BlKr.: — 3)^ube(n, 
pfufdicn, Jan., C; — 4) 3otten rcifecn, Un= 
gcbiirlic^cig, Ungereimtcž reben, .SV., Dol. 

brazde, čta, = brazdač, M. 

brazdenica, /. bie Ž)0^lfe^le, Guts.,Valj.(Rad) ; 

brazdenica, Mur. 
brazdež, m. i) bcr 3d)miercr, bcr Subicr, M.; 

— 2) ber 3c^muilflcd, Cig., Valj. (Rad). 
brazdica, /. dem. brazda. 
brazdina, /. kepa zemlje od brazde, C. 
brazdit, adj. gcf urc^t (zool.) : b. zob, bcr (VUrd)cn' 

.laljn, h. t.- Cig. (T.); (min.) geftrcift, //. t.- 

Cig.(T.). 
brazditi, im, vb. impf. gurdjen jicl^cn, pfliigcn, 

Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod.(Pes.); 

cannclicrcn, Cig. (T.). 
brazditost, /. bic Streifung (bcr Srtjftalle, 

min.), h. t.-Cig.(T.). 
brazdovit, adj. gefurd)t, Jan.; brazdoviti zobje 

karpovi, Vrt. 
brazgoten, tna, adj. narbig, Guts., Mur. 
brazgotina, /. bie "DJarbe, bie 3d)rQmme. 
brazgotinast, adj. narbig, benarbt, jd)rammig. 
bražiljka, /. 'iio.^ 'iBraiilicn^olj , baž Jcrnom« 

bnf^ols, Cig., Jan. 
bfba, /. =-- brbalo, M. 
brbalo, n. bcr iicrumftobcrnbc, M. 
bfbanje, n. "i^a^ 3tobcrn, ba5 23iil)Icn. 
bfbati. am, vb. impf. niiifjicn, ftiibem; kokoš 

brba po pesku ; po nosu b., Cig. : ne dam 

si pod nosom b., =^ id) lofje mir nid)t atlc^ 

gcfallcn, /Ti'.; ftod)Crn: ne damo si po zobeh 

b.. Glas.; — ^a\i\ fud)cn, C. 
brbiskati, am, vb. impf. = dristati, Re^.-C. 
brbljati, am , vb. impf. plappern, planbcm , 

Cig., C, ZgD., BlKr.; — prim. brbrati. 
brbljav, ava, adj. plapperbaft, ^Vi,'. 
hrbljavost, /. bic ''4>lappcrbaftigfcit, Cig. 
bfhljež. "1. bcr 3d)nniiH'r, BlKr. 
brbljiv, iva, adj. plappcrl)aft, Valj. (Rad). 
brbljivcc, vca, m. ber '•^Jlappcrcr, \'alj.(Rad). 
brb^nčica, /. bic ^^Japillc: tipalne brbončice, 

Erj.f.Som.). 
brb^ncc, nca, m. ^bradavica ali izrastek na 

nosu", bic ^Opitlc, Erj.(Torb.); — prim. 

brbunec. 
brb^riti, i m, vb. impf. fdinnltcn, C 
brbot, <')ta, m. i) biu^ 'i^robeln, C.: — 2) ba^ 

3tottcrn, ia^ Stanuncln, Mik.; — tai &c 

ploubcr, Mcdv.-M. 



brbotalo — brcati 



- 53 — 



bfcljaj — brdo 



brbotal9, «. i) bcr Stottcrcr, M.; — 2) bcr 

'l>lnubi'rcr, M. 
brbotanje, h. i) ha§ Spntbcin; — 2) ha?- 

^^loppcni. 
brbotati, otam, 6čem, vb. hnpf. i) brobclu, 

fprubcin, BlKr.; — 2) fcl)ttcll, iinbcutlicf} icbcri, 

Cig., C, (ilas.; — ftammclu, Valj.(Radj; 

fd)ttjd^cn, plaubcrn, C, 1';/., Trst. (Let.). 
brbotiti, im, vb. pf. = brbutiti : b. koga, C. 
brbotniti, nem, vb. pf. = brbotiti, C. 
brbotljivec, vca, m. ber Stammicr, Valj. 

(Rad). 
brbra, /. i) bOi? ^tappermaill, C; ti si prava 

hrhTa.\jvihŠt. — 2) pl. brbre, baž 8cf)narnvcr! 

in bev Crgel, V.-Ci^. 
brbrač, m. bay ^^lappcrniaul. 
brbralo, n. ba§ ''^slanpcrmaitl. 
brbranje, n. bn^- '"^ilnppcni, ha^ S^lua^cit. 
bfbrast, adj. plappcrliaft. 
brbrati, am. vb. impf. prubcin, Cig.; — plap= 

pcrii, )c^roat"ien. 
brbrav, ava, adj. pfapper^aft, Cig. 
brbravec, vca, m. = brbrač, Diet., Cig. 
brbravost, /. bic ''^piapper^afticifcit, Cig. 
brbrfla, /. ba§ ^lappcrmaul, Levst.fRok.). 
brbiiljek, Ijka, m. bic SSoffcrblaje, C. 
brbulja, /. bte gcrnc t)cvuinftbbert, ^crumttiii{)[t,3/. 
brbunček, čka, m. dem. brbunek; i) bttiš im 

5Sa)icr aufftcigcnbe Suftblažc^en , Cig.; — 

2) bie ^siiftcl, "^Štrek. 
brbunec, nca, m. mozolec na obrazu, C; bie 

%Vi\{t[, Štrek. 
brbunek, nka. m. bie aiiffteigetibe SG3a[ferbIoie, 

Cig., C, Valj. (Rad). 
brbunkati, am, vb. impf. i*aute Don ficf) gcben, 

ttiic bcim 9(uffteigcn con SSafjerblnfcn, Mur., 

Ci"- C 
brbunkniti, brbijnknem, vb. pf. einen Saut 

oon ficf) geben tuic beim ?tuffteigen emer 

SSoncrblafe, M. 
brbušiti, ušim, vb.pf. p(ump bareiii '\ai)xen, plum= 

pen, Lašče-Erj.fTorb.J. 
brbušt, trt. ein 9Jtcnic^, bcr fcbnetl unb plump 

barein,^ufa(]ren pflegt, Lašče-Erj.(Torb.). 
brbustati, am, vb. pf. = brbunkati: po tre- 
buhu brbušta, GBrda. 
brbuta, /. bie 8irpen (9JJo(fcn) »ott ber Suttcr= 

mt(d) nad) gejd)iebcnem Šdfc, V.-Cig. 
brbutiti, utim, vb, pf. = telebiti : ftO^ClI, na tla 

b. koga, Jsvkr., GBrda. 
brbutniti, brbutnem, vb. pf. = brbutiti : na 

ulici sta se brbutnila, GBrda. 
brc, m. ber ©to§ mit bem %n^e, M.; — ber 

(3to& mit gciponntem 5i"9ci^, ^^i^' ©c^neller, 

ber 3tieber, Cig. 
brca, /. ber StOB mit bem 5"f)C, -W., C, Kr. 
brcaj, m. bcr Sto^ mit bem Sufee, C; na 

skakaj in brcaj = skakaje in brcaje, Danj. 

fPosv. p.). 
brcanje, n. ba# Stolen mit bem ^vS^t; bae 

Sc^netlen mit bem ^'"nfr. 
brcati, am, vb. impf. mit bcm f^u^e ftofšen: 

krava brca, lcf)ldgt auž; otrok v zibeli brca 

z nogami; — njcgfdjnellen (mit bem 5i»9ci^'r 

Cig., Jan., Štrek. 



bfcljaj, m. ber Sc^nefler, ber (^ip?\ Ja>i. 

brcniti, brcnem, vb. pf. einen StoR mit bcm 
5uJ3C geben; če pes crkne, ga vsak brcne, 
C; — au^)d)(agen, Cig., Jan., M.; krava 
me je brcnila. Št.; —einen ®d)ne[Ier mit bem 
(^ingcr geben: koga v nos. b., jomanbcm einen 
9f afcnfticber geben, Cig., Jan. ; — mcgjdjnellen, 
Štrek. 

brcanja, /. brčanjo biti, nuf bcr Jrommel 
mirbcln, Mur.; — prim. brcati. 

brcati, im, vb. impf. mnrren: b. v koga, C; 
brbf)neti. roirbcin: bobniča brci. Jam., Mur.; 
jummen: čebela, hrošč brci, C; ranfc^en: 
gizdava gre in brci, C; — fd)mirrenb flicgcn: 
Košek v gorice brci, Npes.-Vra-y. ; — prim. 
vrčati. 

bfček, čka, w. dem. 2. brk; ber ^Tcifet, Go- 
riška ok.-Erj. (Torb.). 

brdak, dka, adj. =: brdek, Goriš.-Vrt., Ben.- 
Mik. 

brdar, rja, m. ber ^ebcrblattmad^er, Mur., Cig. 

bfdast, adj. ^iigelid^t, bergig, Mur., Cig., Jan., 
C, Mik. 

brdat, ata, adj. bergig, Mur., C. 

brdavs, m. bcr Ck"obian, Z. 

brdavski, adj. grob: sina Filipa je imenoval 
po brdavsko kmetsko Lipeta, Jure. 

brdavsniti, davsnem, vb. pf. nnjanft ftojjcn, 
M.; mcgidjieubern, Štrek. 

bfdce, n. dem. brdo; i) fleiner §'^9''^» Cig., 
Jan., C; — 2) ba§ Stiidljolj, moriibcr bie 
groben ^agbne^e gcftridt roerben, bie 9^ijd= 
bant, V.-Čig. 

bfdek, dka, adj. i) ftattlic^, I)iibid), fdjmnd, 
C, \avr.(Let.); — 2) ftarf, id}nell, C; — 
3) aufgeiuccft, flei^ig, bran, C, Gorjani-Erj. 
(Torb.j; — nav. brhek. 

bfden, dna, adj. l^iigelig: b. svet, Zv. 

bfdiga, /. neka psovka, C, Sv. Peter pri Ma- 
riboru-Pjk.(Crt.); — prim. berdig^a. 

brdina, /. = brdnina, Cig. 

brdit, adj. = bridit, fdjarf, Rib.-Mik.; nož je 
brdit, Z. 

brditi, im, vb. impf. = briditi, fpi|en, |(f)drfen, 
luefecn, C, Z., Rib.-Mik. 

brdje, n. ha^ ^iigellanb, baš ^leingebirge, C, 
Cig. (T). 

brdkoba, /. = brdkost, Cig., C. 

brdkost, /. bie Statttidjfeit, bie Sauberteit; 
— bie ^urtigfeit, C. 

brdkota, /. = brdkost. 

brdnik, m. ein ttorfpringcnber Stein, C. 

brdnina, /. baž 33crgl)eu, Cig., C. 

bfdnja, /. 'i)a§' 33ergmo^tt)erIeit) (arnica mon- 
tana), Cig., Tuš.(R.). 

brdo, 71. i) ber §iige(, bie 5(n^o^e; veseli ga 
pisano brdo, Jurč.; pl. brda, bie .S3itgcl= 
gegenb, Cig., Jes.; — "taž S^orgebirge, Mur., 
Cig., Jan., Valj.{Radj;— 2) ber SBcbcrfamm, 
Mur., Cig., Jan., C. Hip.(Orb.), Kr.; oba 
sta na eno brdo tkana, bcibc finb uon glei= 
d)em Sf;arafter, Z.; brez mendranja ne zleze 
tkalcu platno na brdo, Jan.(Slovn.); — 3) 
pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, 
SlGor. 



brdokva — bregoviten 



54 — 



brcg9vje — breme 



brdokva, /. bcr Solat (lactuca), Valj. (Rad). 

brdovit, adj. l)UC^olicid), bcrfltg, Jan., Cig.fT.J, 
C; brdovita krajina, LjZv. 

brdovita, /. C. , pogl. dobrovita. 

breber, bra, m. = bober, Habd., Miir., Cig., C. 

brebir, rja, m. ber Sc^ottcr, Cig., Jan., C, 
Lcvst.fCcst.). 

brebirišče, n. "baž StctngeroHc, C; bcrSd)Ottcr> 
^aiifrn, Levst.fCest.J, Xoi: 

brebirnast, adj. jd)ottcrig, Rib.-Mik. 

brfcati, am, vb. impf. mit ®locfen jjpielen, C; 
= brenčati, Čniiče (Goriš.) ; — prim. bren- 
čati. 

br^celj, clja, tn. = brencclj. Diet., C, Hip. 
(Orb,). 

breckati se, -a se, vb. impf. brecka se, bcr 
ilJorgcn biimmcrt, Rei.-C; — prim. stsl. 
brčzg-L, 'JJiDrgcnbainmerunci. 

breča, /, bcr Saumjaft, C; pos. ba# Sir)c^en= 
ped), C; — prim. I. brežiti 2). 

br^čati, im, vb. impf. )d)rcien, feifcn, flaffen, 
Cig,, C; živina breči, kadar je prestrašena 
ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju 
potožiti, otrok breči, Ljutomer - Pop . ; žaba 
breči, ogr.-Let., Sl\.; jummcn: muha breči, 
C ; tonen : zato breči moje srce, kakor harfa, 
Dalm.; — prim. brenčati. 

breče, eta, m. bcr fttaffer, 'Haž ^iinbc^en, 
Cig., C. 

brečka, /. = breča, C. 

bredenje, n. bn§ SSaten. 

brednja, /. haž SBatCit, Cig. 

bredusati, am, vb. impf. im .Qott)C tuatcn, C. 

breg, m. i) haž Ufcr; morski b., ia^^ 9JUYre§= 
ufcr; proti bregu, laiibiuditž; — 2) bcr ^crc]= 
ablianfl ; v breg iti, bcrcinit flcfjcn; hud breg, 
ftarte ©tcicjung; po brcgeh, an 5(bt)an9cn, 
Polj.; — 3) ein (mafeicjer) Scrg; bregovi 
in doline; — izpod brega gledati koga, jc= 
manben mit fd)cclcii 9(ugfn anfcljcn, Slom.; 
— stara brž vidi, kaj ima baba za bregom 
(tt)a§ fiir ein 99cbcn!cu ba§ 2Beib Ijabc), Lcvst. 
(Zb.jp.). 

bregača, /. baž .'piigelc^en, unbcbcutcnbcr 53crn, 

.^/., C; krt napravi na dan tristo brcgač, 

."it.- Valj. (Rad). 
brčgar, rja, m. bcr Ufcrbc»DOt)llcr, y^gD.; — 

2) ber .'piiflclbciuofjncr, Z. 
bregast, adj. bcrflifl, C 
brcgat, ata, adj. bcrgtg, Cig. 
bregfsar, arja, m. kdor bregeše nosi, .*?/. 
breg^še, /. pl. = brageše, bic .'Ooicil, .^fcg. , 

Ala.s., Dalm., r^/i.SV. ; bic uiigcfarbtcii iiiiiiicii' 

^ojcn, bic llntcrt)ofcn, Mur., Cig., .Jan.; 

spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti 

nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, 

lilKr.; — prim. bragese. 
brcg9Šnica, /. polovica breges, Mur. 
hr^gniti, hregnem, )'i>. ;i/. oilflcilri)tCtl : soince 

brcgne skozi oblake. Trst. (Let.) ; — prim. 

breckati se, brezeti. 
br9govina, /. batf Ufcrflcbict, Cig. 
brpgovit, adj. i) fiiftenrcid), Cig. (T.); — 2) 

bcrgig, Jan. 
bregoviten, tna, adj. =: brcgovit 2), Jan. 



breggvje, n. coll. bie 95erge; b. in dolje, SSerge 
unb J^alcr, C 

breg9vnica, /. bie Uferi'c^«olbe (hirundo ri- 
paria), Cig. 

bregulja, /. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.- 
Valj.(Rad), Erj.(Rok.j. 

bregušar, rja, m. kdor breguše nosi , Pjk. 
(Črt.), vihŠt. 

breguše, f.pl. = brageše, bregeše, SlGor.-C; 
— kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost. 

bregušnica, /. = bregcšnica, Jan. 

breh, brčha, m. = breha, C. 

brfha, /. bcr Slcud)I)uften, C 

bruhati, brčham, brešem, vb. impf. feudjeitb 
f)llftcn; tudi: brehati, am, Rof.-Kres. 

brehav, ava, adj. tjiiftcinb, C. 

brehavec, vca, m. človek, kateri vedno breha 
in kašlja, Cemšcnik (Gor.). 

brfhavt, m. = brehavec. Mik. 

brehetati, am, vb. impf. = brehati, C 

brehetav, ava, adj. = brehav. 

brehljav, ava, adj. !^ei)er, C. 

brehutati, tam, čem, vb. impf. !^uften, (pos. o 
konjih), C. 

brej, m. =^ tolmun, oton (globočina v vodi), 
GBrda-Erj.(Torb); — prim. berij, berig. 

breja, adj. trad)tig; jezen kakor breja mačka, 5^ 

brejatva, /. = brejenje, Nov.-C. 

brejati, am, = brejiti, Mur. 

brejenje, n. bos 2^rad)tigniad)cn, Cig. 

brejiti, im, vb. impf. trdd)tig mad)cii, Diet., 
Jam., Cig., Jan., C; b. se, trdcf)tig »netben, 
Jam., Cig.; — 2) anfiillen: gospoda breje 
si žepe, Sl\. 

brejost, /. bic 2rdrf)tigfcit, Cig.. C. 

i.brek, eka, m. bcr ^agM)linb, C, .S'i'. Peter 
(Xotr.), Erj.(Torb.); — iz it. bracco. 

2. brfk, m. bcr Slfcbcerbaum (sorbus tormi- 
nalis), C, Tuš.(R.). 

br^ka, /. bcr Glfcbccrboum (sorbus sp.), Tolm.- 
Erj.(Torb.); bie SRcIjlbirne (sorbus aria), 
Medv. (Rok.). 

brfkanica, /. bic ®artciicbcrcfd)e (sorbus do- 
mestica), Gorjansko na Krasu- Erj.f Torb.). 

brekaš, m. kozje ime, Tolm.-Krj.(Torb.). 

brskati, kam, čem, vb. impf. fdjreien. Trst. 
I Let.); — prim. brečati. 

brekinja, /. = breka, C; — tudi hs. 

brvknica, /. = breka, Štrek. 

br^kovec, vca, -m. = breka, C /. 

brekulja, /. 1) bcr Wcl)lbaum (sorbus aria), 
Cepovan (Goriš. )-Erj.( Torb.); b'e ^-rild)! bc* 
(5ljcbccrbaumc<J, bic 'iHtlat^bccrc, ./an., Tuš.(R.). 

bremce, n. Bes. pogl. bremeneč; (prim. tudi: 
bremec, fo uicl iiiait lUMt ciiicr Sad)c in ciiicn 
obcr bcibc 9lrmc iicl)iiicii fanii, /il.-Jam. 
I Rok. I, nam. bremce). 

breme, -mena, n. \) bic "i^iirtc, bic ilnft, bic flc- 
tvtigcit uurb; — bcr '-l^nllcii, bcr 'i^imb: b. 
papirja, dračja, Cig.; bcr HHdlucrbaflcit, 
Cig., C.; — v breme so se prijeli = okle- 
nili so se drug drugega. Kranjska Gora- 
/).S'i>. ; — 2) bic X!cii>c*Jbitrbc, Cig.; — v ve- 
likem bremenu, ljcidi)d)loaugcv, .\otr.-Cig. ; 
— 3) bic ijaft (rig.); državljanska bremena, 



bremenat — brenketati 



— 55 — 



br^nklja — brest 



burflcrlid)e Saftcn, Jan. ; občinsko breme, 

bic Wcinoini?cla|'t, <"-'/>. ; stvarno breme, bie 

Sicnllaft, DZ. ; bic !i^cid)liicrbc, Cif^., Jan., M. 
bremenat, ata, adj. i) laftcitb, )d)llicv: breme- 

nata teža, C; — 2) fd)lliatU3cr: bremenata 

razuzdanka, Levst.fLjZi'.). 
bremfnce, n. dem. breme, tlcilic i.'aft, 3/.; 

(bremcnce, Valj.jRadj^. 
bremenilen, ina, ^iV;'. ^claftungž=-: bremenilnc 

pravice, DZ. 
bremenit, adj. \) \i)\vit, Cig.; b. klas, C, 

Ravn.: — 2) idjluaiiiicr, ,U. 
bremfnjak, m. grofjcr 9iudcutorb, 3/. 
bremenski, adj. iiaftctt^: b. list, ba'3 lCaften= 

blatt, DZ.; bremenska pravica, ta^ iia^tred}!, 

CiiT. 
bremfnstvo, u. bcr iia^teu^tailb: staro b., DZ. 
brenbice, /. pl., Jan. ; pogl. brnbice. 
brfncati, am, i'b. impf. bie (^euerglocfc (auten, 

C, GBvda; — prim. brenkati. 

1. br^ncelj, clja, m. koš, v katerem nosijo 
listje, seno itd., Kojsko (Goriš. )-Erj. (Torb.); 
— kor. brenk-. brek-, fdirucflen , Erj.(Torb.J. 

2. br^ncelj, clja, m. bie iBvcmje (tabanus); go- 
veji b. (tabanus bovinus), Erj. (Z.); — prim. 
brenčati. 

brenčalo, n. ber ."Sreifel, Cig. 

brenčanje, n. haž Siimmcn, ba§ ®d)mtrrcn. 

brenčati, im, vb. impf. fummm: muha mi 

brenči okoloušes; fdjUUVfeu: kolovrat brenči ; 

tonen (o strunah). 
brenčav, a\a, adj. fuminciib, jdinurreiib, Cig. 
brenčava, f. orodje za brenčanje, Levst. 

fZb. sp.J. ' 
brfnček, čka, m. bcr S^ietfel, Cig. 
brfnčica, /. dem. 2. brenka, baž SBcinfčiflc^en, 

.\ftir. 

1. brenk, brenka, m. bcr Saitentlang, bcr 
Slimpcrlaut ; — ba^ @)c!Urre: brenk oklo- 
pov s\etlih, Lcvst.fZb. sp.J. 

2. brf nk, m. neka trta (= zelenika?), Št. 
i.brfnka, /. bie 9JJauItrommeI, Cig., Mik. 

2. brfnka, /. i) bav SScinfaj^, Mur., C; — 
2) = breka, Medv.( Rok. j ; — ■:() neka hruška, 

Šebrelje (Goriš.) - Erj. (Torb.) ; — prim. i. 

brencelj. 
brenkač, m. 1) bcr .^(impercr, Cig.; — 2) ber 

bie aufgcacferteit Srbflumpen jerfdjlacjt, AV.- 

Valj.(Rad). 
brfnkavEc, vca, m. bcr .ftlimpcrer, Cig., Jan. 
brenkalo, n. ba§ Šlimpenoerf, Cig. 
brfnkanje, n. ba§ ^difc^logcn oon Šaiteit, baš 

©ctlimpcr. 
brfnkati, am, vb. impf . il Saitcn anft^Iagcn, 

auf einem SaitcninUrttment ipielen; na citre 

b., Cig.; flimpern, Cig.; — 2) b. volno, 

bie 5SotIc fadjcn, Z., Gor. 
brfnkelj, kija, m. i) bic Sliit:^e \itž ^iv.]^- 

bauiitcž, bes ilaftaiuenbaumc§, Nov.-C; — 

2 J bcr ©locfenfdjtuengcl, Z.; — 3) ber 2Biber= 

^afert, V. -Cig.; — prim. brankelj. 
brenket, čta, m. \iQ.i ©eflimper, \iQ.i ©eflirre, 

C; ber .tlingtlang, Cig. 
brenketati, etam, ečem, vb. impf. tlimpcm, 

flirren, C. 



brfnklja, /. čine %.xi £reifel, Gor. 

brenkljač, w. bcr Sliiiipcrer, Jan.; bcr .'Qarfen= 
fpicler, C. 

brenkljanje, n. ba§ Saiteiijpiel, ba§ ®ef(tmpcr, 
Jan. 

brenkljati, am, vb. impf. i) eiit Saitcninftru* 
ment fpicien, tlimpcrM, Jam., Jan.; — 2) 
b. volno, bic SBoIIe fad^cn, Z.; — 2) bren- 
kljati, = klenkati, zvončkati, GBrda. 

br^nkniti, brcnknem, vb. pf. cincit SaiteiltDU 
ober cinen flirrcnben Joii l}eroorbciiigeu obcr 
non fid) ocbcn, Jam., Z.; ob sabljo brenk- 
niti, Let. 

brenkot, ota, m. = brenket, Jan. 

brenketati, otam, gčem, vb. impf. == bren- 
ketati, Bes. 

br?nkov^Ec, vca, m. i) bcr (SIjebeerbaum 
(sorbus torminalis), Ja«., C; tudi : ber 9JfcI)l> 
bcerbaiim (sorbus aria), C. ; — 2) einc 9(rt 
9}ebe, C; — prim. 2. brenk in 2. brek. 

brfnta, /. ciu nod) obcit breitercs ©eiafj, liai 
o.u\ bem 9iiirfcn gctragctt tuirb, bie 'Šutte; 
v hrentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, 
Hip.(Orb.); — prim. it. brenta, nem. bic 
58rente, Mik. (Et.). 

brentač, m. i ) ber 93uttentrogcr, C, Dol. ; — 
2) = brenta, Ip.-Mik.; flcinc 'iButte, C; 
majhna, lesena posoda, taka kakor golida, 
samo da nima luknje v uhu, Kras - Erj. 
(Torb.). 

brentača, /. bie 53utte, Cig. 

brentačiti, ačim, vb. impf. 93uttentragcr feitt 
(in ber SBcinlcfc), Dol. 

brentar, rja, m. bcr 23uttentrager (in ber SBein- 
lefc), Cig., Št.; brentar, Dol. 

brentaša, /. zgoraj zaprta brenta, jv:;hSt. 

brfntica, /. dem. brenta; tleine 33utte. 

brentnjak, m. baio 'iButtengeftcU, C. 

bresa, /. živa bresa, bcr fciftc ^^onncrftag, 
Pivka-Cig., C, Gor.-Erj.(Torb.) ; kos mesa 
pa bokal vina, pa je živa bresa. Z.; — iz 
it. giovcdi grds^o, Erj.(Torb.). Let. 1880, 21S. 

bresk, »i. bic SJforgcnbammcrung, Re^.-C; 
— prim. stsl. brezgi.. 

1. breskev, kve,/. bcr ^firfic^baum, bie ^^Jfirfic^ 
(amvgdalus persica). 

2. breskev, kve, /. = broskva: zelen kakor 
breskev, GBrda. 

breskevca, /. dem. breskev. 

breskev, adj. ^!Jifirfi(^- ; breskova koščica, bcr 

iJfivfidjtcrn. 
breskovEc, vca, w. 1) bcr ^^pfirfic^brantroein, 

Cig.; — 2) bcr ^$fiH"id)apfel, C. 
breskovnica, /. i) bcr ^fir)"id)moft, Mur.; — 

ber $firfid)branttt)ein, Mur.; — 2) bie ®arten= 

balfatnine (balsaminahortensis), Erj. (Rok.). 
breskva, /. = breskev. 
breskvica,/. detn. i) breskva; — 2) bie ®arten= 

balfantine (balsamina hortensis), C.,jv\hŠt.- 

Erj.(Torb.). 

1. brest, m. bic j^elbulme, ber Stiifter (ulmus 
campestris), Guts., Mur., Cig., Jan., Tuš. 
(R.), SlGor. 

2. brest, m. bie SSaljjett, Cig., Valj. (Rad); — 
nam. mrest. 



br?st — brezbojen 



56 



brezb9Štv9 — brezdežf ven 



brf st, ?, /. bie ^urt, C. 

brestek, tka, m. =-- brestič, .\fur. 

bresti, brčdem. vb. impf. loafcn; vodo bresti, 
burci)'^ 3S?ancr »raten; blato b. do kolen, 
Erj.fl^b. sp.): po vodi bresti, C; ladija 
globoko brede, bae Sd)ift iicl)t tief, Cig.; 
kolesa bredejo, t)er)intett ticf in bfn ^oii), 
Kr. ; — zelo brede in globi , c§ ift licfer 
Sotf), Svet. (Rok.). 

brestič, iča, m. dem. i. brest; fleiltc lUtnc, Z. 

brestika, /. i) cinc 5lrt 3iu[tcr, mit tleincrcm 
iiaub uiib glattcrcr JRinbe, C; — 2) eine 
9lrt SScibc, C.;— 3) neka goba, Erj.fRok.). 

brestiti se, i'm se, vb. impf. brun[tcn, fid) be» 
gatteil (o ribah), O'^. ; mačke se brestijo, 
BlKr.; baljcn, C/ir. ; — nam. mrestiti se. 

brestje, n. ber Ulmeniimlb, Guts., Cig. 

brestov, acij. U(men=. 

brestovina, /. bQ# UImcjt{)pl,^, Mur.. Cig., Jan. 

brest9vje, n. bcr lUmmttJalb, Gitts., Jam., 
Jan. 

brešec, šca, m. = bršljin, ob Ščavnici-C. 

brešek, ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo 
liso), Kanin-Erj. (Torb.). 

breška, /. črna ovca na čelu in okolo gobca 
bela, Krn.-Erj. (Torb,). 

breškast, adj. umazan po obrazu, Vršno (pod 
Krnom)-Erj. (Torb.). 

brešnp, n. = brašno, Cig., Jan., Npes.-K. 

brfta, /. — - brenta, Cig., C, Ip. 

brevir, rja, m. duhovniški molitvenik, ba^ 
^rcoier; b. moliti. 

brez, eza, m. = breza, Valj. (Rad). 

brez, praep. c. gen. o^nc; brez konca in kraja 
olinc Gnbc, inž Uncnblicfic; brez skrbi, unbc=^ 
jorcjt; brez tega, abflcjcl)eu bauon, ol)nebiež; 
brez malega, tnit fleringcr ^,?(užnal)me: brez 
malega žive Srbi po vaseh , \'avr. (Let.) ; 
beinal)e, Cig.; = brez mala, Jan., C; brez 
tega smo lahko, bož fonncn »Dir Icid)t cnt= 
bcf)rfn: brez kake koli bolezni, D{)ne irgcnb 
cinc ,flranf[)Cit; pomni: brez obene izgovori, 
Kast.; brez obenega grenkega govorjenja. 
Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem 
svetu, obtic irgcnb jcnianbcn onf bcr nicitcn 
55?elt SU l)Qbcn, Vrt.; brez nobene pomoči, 
Ofjnc alle .ililfc, Levst.(Sauk); —brezi (zaradi 
Magoglasja): brezi skrbi, Levst.(Sl. Sp.). 

brezapn9n, adj. ofjnc ,^alf: b. zid, ]'.-Cig. 

breza, /. i) bic ^irfc (betula); — 2) br^za, 
^Jlamc cincr uicif^gcftrciftcn kut) obcr ^^icgc, 
Cig.. M.. C., T()lm.-/:rj.(Tarb.), Cv. 

br9zast, adj. bcr $^irfo dl)nlid): brezasto oko 
= belo oko, /)ol.; brezasto gledati --- pi- 
sano gledati, fdjccl blicfen, C»>r. ; — gcftrcift 
(o govedi in kozah). 

brezbarven, vna, adj. fnrblo^, Cig., Jan.; — 
nd)roniatiirf), Cig. (T.). 

brezbcs9den, dna, adj. tuortlož, Cig., Jan. 

brczbistven, tvenn, adj, lucfcnlo«!, Cig. 

brczhlaten, tna, adj. jd)laniinlcis<, Cig. 

brczbog, boga, adj, gottlo*: hčerka brezbogn, 
S'pes.-Mik. 

brezbojen, jna, adj. forblo*, Jan. 



brezb9Štv9, n. ber ?(tf)ci#mu§, Cig., Jan., nk. 
brezbgzen, žna, adj. gottlož; atf)ei(tifc^. 
brezbpžec, žca, m. = brezbožnik, Jan. 
brezb9zje, n. ber 9(tl)ci§mu#, Cig.(T.J. 
brezb9Žnež, m. = brezbožnik, C. 
brezbOžnica, /. bie OJottlofe ; bie 3(tf)eiftin, Cig. 
brezb9Žnik, m. ber ®ottIoje; ber ^tt^eift, Cig., 

Jan.,Cig.(T.). 
brezb9Žnost, /. bie ©ottlofigfeit. 
brezbraden, dna, adj. bartloji, Cig. 
brezbramben, bna, adj. it)ef)rlusi, M. 
brezbrežen, žna, adj. ufcrioe!, Cig. 
brezbrižen, žna, adj. = brezskrben, Jan, 
brezcen, adj. njertlož, Zora. 
brezcenost, /. 3Ser;lo|igfcit, Cig. (T.). 
brezcesten, tna, adj. [trafscniož, unroegfam, 

Jan. 
brezceven, vna, adj. brezcevne rastline, 3eIIen= 

pilanjon, Cig. (T.). 
brezc^vnica, /. bie 3»'Hcnpflan,^e, Cig.(T.j. 
brezc9len, Ina, adj. ^ollfrei, Cig., Jan. 
brezc9lnost, /. bic 3oHfrcil)Cit, Cig., Jan., DZ. 
brezcveten, tna, adj. bliit{)cnl05, frDptoganiifd), 

Cig., Jan. 
brezcvetje, n. bie ^rl)ptogamie (bot.), Cig. 
brezčasten, tna, adj. cl)rlOž, Mur., Cig., Jan. 
brezčastnost, /. bic (Sljrlpfigfeit, Mur. 
brezčisein, (slen), selna, adj. ^aljlloš: brez- 

čiselne zmote, Erj.(Torb,). 
brezčuten, tna, adj. cnipfinbungjt0'3, Cig., 

Jan., nk.; flcfiiijUO'?, inbolcnt, Cig., Jan., nk. 
brezčutje, n. bie (i)efiil}llofigteit, Cig. (T.); bie 

'Jlpatljic, Jan. 
brezčutnost, /. bie 6mpfinbung#Iongfeit, Cig., 

Jan., nk.; bie OJcfiitlUongtcit, Cig-, Jan., nk. 
brezčiivstvenost, f. bic C^cfiil)llD|igfeit , bic 

"^(patliic, Cig. (T.)'. 
brezdanji, adj. grunblož, bobenlož, C, nk.; 

brezdanje brezno, Zv.; brezdanja voda, 

Greg. ^ 
brezdedičen, čna, oI)nc (Srbcn, .Ai«. 
brezdekn, hia, adj. \nn\(\c\, nnboid)aftigt, Mur.. 

Cig., Jan.; brezdelni dan, bcr ^vcrialtug, 

Cig. 
brezdelica, /. bic WufiC, Cig. (T.), Erj.(Som.). 
brezdelje, n. bcr iVJiifiiggnng, (^ig.; bie lln= 

tl)iitigrcit, bic "iHijiiuitat^ Cig. (T.); — stsl. 
brezdeinik, m. ber "JJiiijjiggdnger, Guts. ; — 

bcr ^-cicrgcjcll, Cig. 
brezdelnost, /. bic ^^IrbcitiJloHgfcit, bcr llJiifjig- 

gnng, bic Untl)iitigfcit, .U»r., Cig., Jan.; 

brezdelnost je mati vseli pregreh, bcr liOiiijjig- 

gong ift nllcr iinftcr 'Jlnfang, Cig. 
brezden, dna, m. bcr ''.'Ibgrunb, I'>ict., Mur.; 

(nav. brezen); iz jame v brezden (brezen), 

a\\i bcin ""Mfc^tn in bic Ininfe, Met. 
brczdeten, tna, adj. finbcrl0>>, Cig., Jan., C. 
brczdeti, i, vb. impf. - . brezeti, Dol.-Mik. 
brezdetnica, /. bic Miubcrlofc, Cig. 
brczdetnik, m. bcr .Slinbcrloic, Cig. 
brczdetnost, /. bic ,Uinbcrlo|igfcit, Cig. 
brczdežvien, Ina, adj. liinbcrlO)?, .U. 
brezdcžen, žna, adj., Cig. (T.); pogl. brez- 

de^even. 
brezdcž^vcn, vna, adj. rcgenfrci, Jan. 



brezdnica — brezimen 



57 — 



brezimen — breztnadežnost 



brezdnica, / bcr Sumpf, VčT. 

brezdnina, /. = brczdno: A srce človeško 

je brezi-inina, Levst.(Zb. sp.J. 
brezdnp, n. = brezden; pije kakor bi vlival 

v brezdno, ev fauft liuc cill iiod), Cijj;.; (nav. 

brezno). 
brezdomen, mna, aJj. t}cimatlp^, Jan. 
brezdomgven, vna, aJj. I)cimattDš: brezdo- 

movni ljudje, Lev st.( Sank). 
brezdomovinec, nca, hi. bcr i^atcifonb^Iofe, 

SIS. 
brezdomovinski, adj. imtcvlanb^lo^, SIN. 
brezduh, diiha, adj. tjciftlož: Njih brezduho 

je glasilo, Levst.fZb. sp.J. 
brezduren, rna, adj. tf)urlo§ (-dveren, C/^.). 
brezdušen, šna, adj. ftcrjtož, gefiiljncši, Mur., 

Cig.i .Jan., Vrt.; zanikamo in brezdušno iz- 
polnjevati dolžnosti, LjZv.; gemiU^lož, Cig. 

(T.j; - hs. • 
brezdušnica, /. bie (ycfitf)IlDJe, Mur. 
brezdušnik, m. bcr .s^crjlofc , bcr ©cfiUjIloic, 

Mur.. Cig., Valj.fRadJ; — bcr '!Poicit)id}t, 

Meg., Diet., Krelj. 
brezdušnost, /. bie .^cr,^Ioftgfcit, Mur., Jan. 
brezec, zca, m. etit gcflrciftcr Dd}§, Lašče- 

Levst.fM.J, Valj.fRadJ ; ein gcftreiftcši fci)ccfigc# 

<Pferb, Cig. 

1. brezen, zna, m. = i) brezden; — 2) eitie 
feiir ticfe ®te[Ic im SBaffcr, Kojsko (Goriš.). 

2. brezen, zna, m. bcr iihntat 9Jf iirj , Meg., 
Zil.-Jarn.fRok.J; kar v breznu zraste, april 
pobrije, Guts.; — tudi: ber §IpriI. Remšnik 
(St.J; „ kadar uže breza teče", C; brezen 
vsako uro je^en, C; ali: brezen je deset- 
krat na dan jezen, Št.-Cig.; — 2) bie 33runft 
(ber.tafecn), Cig., C; — haž ©chcrjcn (iiaufcn 
u. Sd)reicn) ber f inber, M., C. 

brezeti, 1, vb. impf. brezi, e§ tuirb 2^ng, DoL- 

Mik.; solnce za goro brezi, Mik.(Et.J; — 

prim. breckati. 
brezgiben, bna, adj. bcUiegung^'Io§, Cig. 
brezgibnost, /. bie 'iBelticgungglofigfcit, Cig. 
brezgizdnost, /. bie ^^runflDligfcit, Cig. 
brezglasen, sna, adj. lautlOiS, Cig., Jan. 
brezglasnost, /. bie Sautlofigfcit, Cig., Jan. 
brezglav, glava, adj. fppfloc-, Jan. 
brezglavec, vca, m. bei' ftopflDJe, Cig., Jan.; 

brezglave!, topilofe Jfjicrc (zool.), Cig. (T.J. 
brezglaven, vna, adj. fopfloS, Jan., Cig. nk. 
brezglavnost, /. bie Sopflofigfcit, Jan., Cig.; 

nk.; — bie Ungele^vigfeit, M. 
brezgrešen, šna, adj. fiinbenlož, Mur. 
brezgrešnost, /. bie Siinbcnlofigfcit, Mur. 
brezguben, bna, adj. falteiilo«, Cig., Jan. 
brezhiben, bna, adj. tQbeUo#, fc{)Icrl05, Šol., 

Jan. 
brezhlačen, čna, adj. ^oieiltol, Cig. 
brezhlačnež, m. = brezhlačnik, Cig. 
brezhlačnik, m. bcr Cl)uet)o)e, ber 'sBarlcnbcr, 

Cig. 
brezica, /. dem. breza, haž ^irtc^cn. 
brezič, iča, m. jimge "'^irfc, Mur. 
brezimen, adj. ungenaniit, anom}m, Cig., Jan., 

Cig. (T.J; brezimen, \'rt.; brezimeni svetnik. 



Le\'xt.{Zb. sp.J; brezimena nedelja, bcr brtttc 

Soiiiitag in ber j^aftcn, M. 
brezimen, mna, adj., Jan., nk., pogl. brezimen. 
brezimfnec, nca, m, = brezimenik, Jan. 
brezimfnež, m. = brezimenik, C. 
brezimfnič, m. = brezimenik, Jan. 
brezimfnik, m. bcr 5(noni)mu^, M., Cig. (T.J. 
brezimenjak, m. = brezimenik, C. 
brezimfnost, /. bie 9inom)mitat, C. 
brezimf novic, m. bcr 5lnont)mu§, Navr. 

(Spom.J. 
brezimfnt^ki, adj. =^ brezimen, Cig. 
brezimen stvo, n. bie 5(no;U)mitat, Cig.(T.J. 
brezinje, n. = brezje, C. 
breziti se, im se, vb. inipf.b\:nn\kn (o mačkah), 

Cig., Jan.; — prim. 2. brezen 2). 
brezizrazit, adj. aui^bnuf^Io^, Zv. 
brezje, n. ber 33irteutDaIb. 
brezjezičnik, m. ber gt-^^fjungler, Cig. 
brezjiče, n. dem. brezje; jintgcr ^^irfeninalb, 

Mur., Cig.; \'ečkrat grem jaz v bukovje, V 

hojčje, hrastje, brezjiče, Danj. (Posv. p.J. 
brezklasen, sna, adj. af)rcii[c^, Cig., Jan. 
brezkljun, kljuna, «4;. ungeidjiidbell, Cig. (T.J. 
brezkončen, čna, adj. cnblDŽ\ itncnb(id). 
brezkončnost, /, bie ©nblofigtcit, bie Uncnb= 

lidjfeit. 
brezkoristen, tna, adj. nu^los, unerfprie^Iic^, 

Cig., Jan. 
brezkoristnost, /. bie 9hl^Iofig!eit, Cig., Jan. 
brezkosten, adj. fiioc^cnlož, Cig., Jan. 
brezk9Žen, žna, adj. of)nc ^paut, M. 
brezkrajen, jna, adj. grenjenlo^, enbto^, un= 

enblidi, Jan.-Cig.(T.J, C. 
brezkrajnost, /. bie Uncnbtid)fcit, Cig. (T.J. 
brezkralje, n. bas ^"'ci'!"^^"""' (in einem 

Ri.inigrcid)c), Cig.(T.j. 
brezkrii, ila, adj. fliigellosi, Jan. 
brezkrilec, ica, m. brezkrilci, utigefliigcttc 

^niccten, Cig.(T.J. 
brezkrilen, Ina, adj. = brezkrii, Jan. 
brezkrušen, šna, adj. brotlož, Cig., Jan. 
brezkrven, vna, adj. bhitlož, Cig., Jan. 
brezkrv'nat, adj. = brezkrven, Jan. 
brezkfvnost, /. bie 33lut(Dfitjfeit, bie ^tuainie, 

Cig., Jan., M. 
brezkužen, žna, adj. fendjcnlo:?, M. 
brezkvaren, rna, adj. fd)abl0'-', Jan. 
brezkvarnost, /. bie (2d)ab!D|igteit, Cig. 
brezkvasen, sna, adj. uitgciduert, Cig., Jan. 
brezličen, čna, adj. amorpi), Cig.(T.J, C, 

.Sen.(Fii.J. 
brezličje, n. bie ?vi-''i"iidciigfeit, Cig. (T.J. 
brezličnost, f. bie (Vormlofigfeit, Cig. (T.J. 
brezlik, lika, adj. geftaltlol , Cig.(T.J, Erj. 

(Min.J, Sen.(Fii.J. 
brezlisten, tna, adj. blattfc^, Cig., Jan. 
brezljuden, dna, adj. menjc^enlccr, Jan.; ent- 

ubltert, Cig. (T.J. 
brezljudnost, /. ber SSolfžmangel, Cig. 
brezmadežen, žna, adj. fledcnlož, marfcllo^, 

Mur., Cig., Jan., nk.; brezmadežno ve- 
denje, tabelloie '»Jdiffiibning, DZ. 
brezmadežnost, /. bie ©fadcllofigteit, bie Un= 

betlcdtt}cit, Mur., Cig., Jan., nk. 



brezmarjc — brezobziren 



— 58 



brezobzirnost — brezpl9d(.n 



brezmarjc, «, bie Sorglpfiflfcit, C. 
brezmateren, rna, adj. niuttcrlO'?, Cig. 
brczmatičen, čna, adj. tticiierlc^, Cig. 
brezmatičnik, m. cin trciferloicr 58ienen= 

icftipttrtn, C. 
brezmec, meča, m., Mur.. Mik.; pogl. presnec. 
brezmejen, jna, adj. grcnjcnlo^, jd^ranfenIo#, 

Cig., Jan., nk. 
brezm?ren, rna, adj. mo^lo^, Cig., Jan.; 

cjceifip : brczmerno podnebje, c jccjiittcž ^lima, 

Cig.fT.j, Jes. 
brezmfrnost, /. bie TOaftloficifcit , ba^ Un= 

imiB, 0>., Jan. 
brezmesen, sna, adj. flciicf}[0^, Jan. 
brezmilosten, tna, adj. uniia(l)licl)tlic^, Cig. 
brezmiseln, selna, adj. gcbantenlo#, Cig., 

Jan.; ibccn'O'5, Cig. (T.); — unflcreimt, Jan. 
brezmiselje, n. bcr !^6d)ftc ©rob bcši^!6bftnnc§, 

Cig. (T.). 
brezmiselnost, /. bic @cban!enfccre, Cig/T.J; 

bie Ungcrcimt^cit, Jan. 
brezm9Čen, čna. adj. maci)tlo^, nk. 
brezm9Štvo, n. ber ^iingfraucn= 0. SBittuen* 

Uanb, Cig., C. 
breznačflen, tna, adj. of)iie ©runbjd^e, pnn= 

ciplO'?, nk.; nav. -člen. 
breznaČ9lje, n. bic ''^Jrinciplofigtcit, C 
breznač^lnost, m. bcr llfangcl ait Oirunb^ 

idl^cn, nk.; — nav. -člnost. 
breznaden, dna, adj. ^ojfimiigglog, Cig. (T.). 
breznaglasen, sna, adj. acccnt(o§, unbetont, 

Cig. (T.). 
breznaglasnica, /. ein tonlojež SSort, Cig. 

(T. J. C. 
breznanje, n. bic "©riltlft (o mačkah^ Cig. 
breznati se, am se, vb. impf. i) bvitnftig icin 

(o mačkah), Cig., C., M., Kras. ; — 2) Daga= 

bunbicrcn, uii^iicf)tiflc ©činbcl liabcu, C; — 

fcftreicnb unb um^cripringenb jc^crjcn (o otro- 
cih), M. 
breznica, f. eiiie 9(rt 93im, C; — ciitc 5(rt 

^^Ipfcl, C 
brčznik, m. bcr SRonat 5Rarj, Jan. 
brezno, n. = brezdno. 
breznogač, ni. bcr ^itfjlotc, C. 
hreznos, nosa. adj. t>l)nc ^JJafc, hA". 
breznov, adj. Mavčen-': h. sneg. Lcvst.fZb.sp.). 
brezn^žec, žca, m. ber {ciiic TviiBe t)at/ ^^s- 
brezn9Žcn, žna, adj. olinc /ViifiC, Cig. 
brczn9Žjc, n. bie J^iifjlofigfcit, C. 
brezobčutcn, tna, adj. uncilipfiublicf), Zora. 
brezoblačcn, čna, adj. liuilfcilloč', Jan. 
brezoblasten, tna, adj. iinbcfltflt, incontpctCllt, 

Cig.. Jan. 
brezobla.stje. n. bic ^licompctcn,^, Jan. 
brczoblastno.st, /. bic Unbefugtl)cit, bic 3» 

coinpctcii,^, Cig., .lan. 
brezobličen, čna. adj. iniflcformt, C. 
hrezobramben, bna. adj. wcl)rlp«l, C. 
brczobraztn, zna, adj. Ullfnmifid), Cig. (T.). 
brezobresten, tna, adj. uitDcr,^iti<tt, unucr 

.^iiirtlid), nk. 
brczobrestnost, /. bic Unticr,^inolid}fcit, nk. 
brczobr9Čen, čna, adj. unbcicilt, C .*/. 
brezobziren, rna, adj. rit(f)id)tdIo^, nk. 



brezobzirnost, f. bic JRiicfficfttšIofigfcit, Cig. 

(T.), nk. 
brez9Čen. čna, adj. )cf)omIo#, C; au^geloffcn, 

Zil.-Jarn. (Rok.). 
brezoč^tnost. /. bic 9?aterlofigfeit, Cig. 
brezodp9ren. rna. adj. iinangefp(f)ten, Jan. 
brezok, »^ka, adj. augenlo^, Jan. 
brezokusen, sna. adj. gcidiniadloe, C. 
brezopor9Čen, čna, adj. ^nteftat-: po na- 

sledju brezoporočnem, burd) ^^^^f^i^tcrb' 

folgc, D Z. 
brezorganski. adj. anorganifcft, Cig. 
brezor9Žen, žna, adj. »Doffcnioe, roef)rlo^, Mur., 

Cig., Jan., Cig.(T.J, nk.; brezorožna ja- 

gnjeta, Cv. 
brezoseben, bna, adj. unperionlicf) (gramm.), 

Jan. 
brezotr9Čen, čna, adj. finbcrto?, Mur., Jan. 
brezotr9Čnost, /. bie fiinbcrlofigfeit, Mur., 

Cig.. Jan. 
brezotr9kinja, /. fitiberlofe^ 5Scib, Danj.- 

Mik. 
brezov, adj. ^irfeil^ ; brezova šiba; — bre- 
zova mast, !)iutl)eni'treic^e ; v šoli nam je 

dajal pokušati slast brezove masti, Erj. 

flyb. sp.J. 
brezovača, /. ber Sirfenftab, Cig., Valj.fRadj. 
brezovec, vca, m. i) ber ©irfcnftamm, C, 

Danj., Mik.; — bcr 'Strtcnftod, Valj.fRadj; 

— 21 bie JHotllimir^ itormcntilla), C. 
brezovica, /. 1 1 bcr "ibirtcnfaft, Cig., Jan., C; 

— 2) = brczovka i), Mur., C., Mik. 
brezovina, /. bo^ 33irfenI)Dl3; bcr SBirfemnalb. 
brezovje, n. = brezje. Jan. 

brezovka, /. i) bie S5irtcnriitlic; — 2) = 

brezova voda, C; — -^1 cillC ^Irt OJoIbfnfcr, 

Poh. 
brezovniea, /. 1) ber ^^irfenfoft, Mur.; — 2) 

bcr ^Sirfctiftab, Mur. 
brezoziren, rna, adj. i) = brezobziren, Cig., 

Jan., C; — 21 bejieblo^, Cig. (T.); abiolut: 

brezozirna večina, DZ.; brezozirna visokost, 

atiiolutc .^lii^e, Jes. 
brezozirnost, / = brezobzirnost, C. 
brezpaliibniea. /. cin Sd)iff o^ne i^crbccf, DZ. 
brezpameten. tna, adj. tjcrniiliftto^, Cig.; un- 

ticrUaiibig, M. 
brezpametnjak, m. bcr Tljor, C. 
brezpametnost. /. bie iUTliuuftloiigfcit, Cig.; 

— bic lliibc)Piiitciil)cit, I.ct. 
brezpcruten, tna. adj. fliigello^, Cig. 
brezpften, tna, adj. of)nc ^Ibja^: b. črevelj, 

Savr. (Let.). 
brezpftnik, m. bcr "'4?aiitpffcl, Cut^^. 
brezp^ven, vna, adj. gciauglp*?, Jan. 
brezpevnost, /. bic (Moiaiiglii)igfeit, Cig. 
brezplačen, čna, adj. uiiciitgcitlid), (.'.ig., C... nk. 
brezplačiten, tna, adj. = brezplačen. Cig., 

Jan. 
brczplatcn, tna, adj. illlCIltgeltlid), ./««.; brez- 

piatno staniščc. Savr.fSpnm); svoje posle 

brczpiatno opravljati, Levst.((.'est.). 
brezpljučnik, »1. brezpljučniki , llingcnlofc 

Tl)icrc, Erj.(Z.). 
brezpl9dcn, dna, fnidjtlo>5, C7^'., Jan. 



brczpl9dnost — brezsn9VT2n — 59 — brezsnpvnost — brezusp^šnost 



brezplpdnost, /. bie 5iu<i)f^pfiflfcit -'^"• 
brezpod^ben, bna, adj. miformlid), lllif^ge- 

ftaltct: -bna stvar, C Jan. 
brezpod^bnost, /. bie llnfpnnUrf)fcit, Jan. 
brezpog9den, dna, adj. = brezpogojen, brez- 

pogotino ubošt\o. Čl'. 
brezpog9Jen, jna.arf/. uitbebingt, Ci^.,Jan.,nk. 
brezpog9Jnost, /. bie Unbebiiu]tbeit, Cig. 
brezpogrešen, šna, adj. fel}lcrlc>6, COrrcct, C, 

Cig.fT.). 
brezpogrešnost, /. bie f^e^lerfofigfeit, Cig. 
brezpok9Jen, jna, adj. nillclO'?, nk. 
brezpomočje, n. bie iiilflofiiiteit, Cig., DZ. 
brezpomočnost, /. bie ^ilflofigteit : b. in ubo- 

št\o, Cv. 
brezpost^ven, vna, adj. cjeiel^Io^, Jan. 
brezpostavnost, /. bie ©cjcblofiGfeit , bie 

■Odiardiie, Jan. 
brezp9ten, tna, adj. ))foblo§, untnegiant, Guts., 

Cig., Jan. 
brezp9tnost, /. bie ^fablofigfcit, Jan. 
brezpraven, vna, adj. reditlP§, Cig. 
brezpravje, n. bie Sicditlofiflfcit, Čig. 
brezpravnost, /. bie iHod]tlP)iijteit, Cig. 
brezpredmeten, tna, adj. gegeitftanbiJloei, Cig. 

rT.j, Zv. 
brezpriden, dna, adj. tt)ertl06, Jan. 
brezprimgren, rna, adj. beijpiello^, Cig. (T.). 
brezradosten, tna, adj. frcubcnlov, Cig. 
brezrazl9Žen, žna, adj. unbegrvtiibet, SIN. 
brezrfbrn, adj. rippcnto^, Cig. 
brezr^den, dna, adj. orbnimgšto^, Jan.. C. 
brezrfdnik, m. ber llnoibcntlidie, 3/., C 
brezr^dnost, /. bie Crbniing-^loiigfcit, Cig. 
brezrep, repa, adj. iditran^ine, unbcidnuiin',!, 

Cig./r.j. 
brezriben, bna, adj. fi)d)Iecr, Cig. 
brezr9Čen, čna, adj. armloč', f)anbIo§^ Cig. 
brezrok, roka, adj. armloe, f)anblPš, Cig., Jan. 
brezrokavač, m. = brezrokavnik, Bes. 
brezrokavec, vca, m. eine ^trt SSefte \'alj. 

(Rad). 
brezrokavnik, m. bie 3Befte, C.,Jiirč.,Zv., Gor. 
brezrokavnjak, m. = brezrokavnik, Danj. 

fPosv. p.). 
brezr9Žen, žna, adj. ^orn(D§, C 
brezruden, dna, adj. ett^leer, Cig.fT.J. 
brezsamosvfsten, \:na,adj. nnbe\vn^t, Cig.fT.J. 
brezsapen, pna, adj. atijCmloi, Mur., Cig., 

Jan. 
brezsapnost, /. bie 2tt^emtofigfeit, .Um:, Cig. 
brezsenčen, čna, adj. fi^attenloe, Cig. 
brezsenčnik, m., pl. brezsenčniki, o^nid)attige 

33enio{)ncr, Cig. (T.j. 
brezskrben, bna, adj. forgenfož, forgeiifrei: 

brezskrbno življenje. 
brezskfbnež, m. ber Sorgentoje, Jan. 
brezskfbnik, m. = brezskrbncž, Cig. 
brezskfbnost, /. bie 5«ificit Don Sorgen. 
brezslasten, tna, adj. gefd)madlD5', Cig. 
brezslaven, vna, adj. rul)mlP5, Cig., Jan. 
brezslavnost, / bie Siu^mlofigteit, Cig. 
brezslužben, bna, adj. bienfllosi, C, Jan. 
brezsmften, tna, adj. = nesmrten, Cig. 
brezsn9ven, vna, adj. immateriell, Cig. 



brezsn9vnost, /. bie ^n^^i^terialitat, Cig. 
brezs9Čen, čna, adj. )QftlP§, Jan., Cig.(T.). 
brezs9dcn, dna, adj. auRergendjtUc^ : brez- 

sodna odpoved, DZ. 
brezs9dje, n. bie (Meric^tsioiigtcit, Cig. 
brezsotnčen, čna, adj. fpnnenlp^, Cig, 
brezsolzen, zna, adj. t^rčineitlp«, Cig. 
brezsp9ten, fna, adj. geid}led)t6l05, Jan. 
brezsp9lnost, /. bie ffiejdiiec^tšlofigfeit, Cig. 
brezsramen, mna, adj. )d)aml05, Cig., Jan., 

Krelj. 
brezsramnost, /. bie 2d)ainlpfigteit, Cig. 
brezsrčen, čna, adj. fjerjlo^, brezsrčna mati. 
brezsfčnica, /., pl. brezsrčnice, bie iRo^ren= 

^er^cr (zool. i, Cig.fT.J, Eij.fZ.J. 
brezsfčnost, /. bie Jperjipfigtcit. 
brezstrdsten, tna, adj. leibenfdjaft^Iož, Cig., 

Jan. 
brezstrastje, n. bie iieibcnfc^aftelofigfeit, bie 

5(pot[iie, Cig.fT.J. 
brezstrastnost,/. bie 2eibenfc^oft§Io)igteit, Cig. 

fT.). 
brezstr9Čen, čna, adj. jdiotenlo^, Cig. 
brezstrupen, pna, adj. giftipž, Cig. 
brezsvelje, n. bie Siat^Iofigfeit, C. 
brezšk9den, dna, adj. jd)QblD#, Jan. 
brezšk9dnost, /. bie Sdjablpfigtcit, Cig. 
brezštevilen, Ina, adj. unjafjlig, 5ai)tIo§, Cig., 

Jan., nk. 
brezštevilnost, /. bie Unja^tbarfeit, Cig., nk. 
brezšumnost, /. bie @erau)d)lp)igfeit, Cig. 
breztakten, tna. adj. tactlp'!\ nk. 
breztaktnost, /. bie 2acllpfigfeit. Cig.fT.J. 
breztelesen, sna, adj. unfi^rperlid), Cig., Jan., 

Cig.fT.J, cnttorpert, Cig.; Pod velikim tukaj 

Bogom Breztelesen bit' želim, Vod.fPcs.J. 
breztel^snost, /. bie UnfiJrferUc^feit, Cig. 
breztežaven, vna, adj. miifjelož, Jan. 
breztežen, žna, adj. idiuicrl0'3, Cig.fT.J. 
breztrudnost, /. bie lliiifjelofigteit, Cig. 
breztvarnost, /. bie 3nii"iitcriolitat, Cig.fT.J. 
breziiden, dna, adj. glieberlPž, Cig. 
brezuh, liha, adj. oI)rlo^, Cig. 
breziimEC, mca, yn. ber ^'ummtppf, -^/'"■• 
brezumen, mna, adj. Penuinftlo^, Cig., Jan.; 

unjinnig, Cig.. Jan.; abfurb, Cig.fT.j, Jan. 
breziimje, n. ber Uttoerftaub, ber Unfinn, Cig., 

Jan., Cig.fT.). 
brezumnež, m. ber S^ummfppf, Cig. 
brezumnost, /. bie UiiDernunftigteit, bie Sinn=^ 

Ipfigfeit, Cig. 
brezup, m. bie ■'poffnungefougtcit : b. prihodnjih 

dni, Preš.; b. ljubezni, Levst.fZb. sp.): De- 

vojko popade groza, brezup, Levst.fZb. sp.). 
brezupen, pna, adj. ^offnung^loš, uersiDeifett, 

Cig., Jan., Cig.fT.), nk. 
brezupnik, m. ber SSerjtneifeltc, Cig., ZgD., 

Zora. 

breziipnost, /. bie .'doffnungžloftgfeit, Cig., 

Jan., nk. 
brezup9ren, rna, adj. ttjiberftanbšlp^, Cig. 
brezup9rnost, /. bie SSiberftonbelpfigfeit, Cig. 
brezuspešen, šna, erfPlglPC\ Cig./T.j, C, nk. 
brezuspešnost, /. bie GrfolgtPligtcit, Cig., C. 



brezustr^jen — brezzakonstvo 



60 — 



brezzaslužsn — brežina 



brezustr9jen, jna, adj. anorgonijc^, h. t.-Ci^. 

(T.).^ 
brezušfsen, sna. adj. pI)rlo^, C//?, 
brezuveten, tna, adj. uiibcbinflt, fatcflonid), h. 

t.-Cip.fTj; brezuvetno verjeti, unbebingt 

Gilaubcn jdienfcn, Le\<st.(LjZv.). 
brezvejeh, jna, adj. aftiož, Ci^. 
brezvenčnica, /., ;:'/. brezvenčnice, froncnlojc 

^^flanjen, Cig. (T.). 
brezverec, rca, m. bcr ®Inubcn§Io)c, bcr JRc= 

ligionjlofe, nk. 
brezv?ren, rna, adj. religion^loši, nk.; irtcU- 

gi6#, Cig. 
brezvfrje, n. bic Oicitgionšiofigfeit, nk.; bic 

^rrcligiofitat, Cig. 
brezv9rnica, /. bic 9tcligton^(pfc, nk.; bic '^X' 

religiiiic, Cig. 
brezvfrnik, m. bcr SicIigionMofc, nk.; bcr 

;5rrcligipic, Cig. 
brezvfrski, adj. trrciigioo: brezverski spisi, 

LjZv. 
brezv9rstvo, n. bic ©(aiibcn^fpfigfcit, nk. 
brezvesetn, adj. ruberlp^, Cig. 
brezvesten, tna, adj. genjilfenipi', .U//r.. Cig., 

Jan., nk. 
brezvestje, n. bic OJcUniicnlpfigtint, Cig. 
brezvestnež, m. bcr Oiciriffctilpjc, nk. 
brezvestnica, /. bic ©ciuificntple, Cig. 
brezvčstnik, m. bcr ©CUUlJcnlpfc, Mur., Cig., 

Jan. 
brezvestnost, /. bic ©CluiifcnIofigfcit, Mur., 

Cig.. Jan., nk. 
brezvetje, n. Jcs. pogl.; brezvetrje. 
brezvetrje, n. bic 55iiibftiUc, Mur., Cig., Jan. 
brezvetrn, adj. ipinbftill, Cig.; brezvetrni pas, 

bic ^o\K bcr (laliiicn, Cig. (T.). 
brezvfzen, zna, adj. a)l)nbcti)dl, Cig.fT.). 
brezvfzje, n. ail)iibcti)d}C SalUicrbilibling, Cig. 

(T.j. 
brezvkusen, sna, adj. gcfc^macfloei, fabc, Cig. 

(T.). 
brezvkusnost, /. bic ®efd)madlpfigtcit, Jan. 
brezvladen, dna, adj. nnord)ij(^, Cig.. Jan. 
brezvladje, n. bic "i!(iinrd)ic, Cig., Jan., Cig. 

(T.J.^ 
brezvladnost, /. =^ brezvladje, Cig. 
brezv9den, dna, adj. maifcrlp^, ttaficrfrei, Cig., 

.lan., Cig.fT.j; rcgciilpi?, Jcs. 
brezvpdjc, n. bcr ?*3a)icriuaiigcl, Cig. (T.). 
brezvoljen, Ijna, adj. luillcillpi', Cig., Jan. 
brezvoljnost, /. bic SlMdciilpfigfcit, Cig. (T.). 
brczvolj.stv9, n. = brezvoljnost. Let. 
brczvračiJtn, Ina, adj. ot)llC ©cgcntciftung, 

D/. 
brezvratcn, tna, adj. t^iirlož, Cig. 
brczvzr^čnost, /. bic Urfad)lpfigfcit, Cig.fT.). 
brezzal<()ncc, nca, m. bor (S"I)ClPJc, Mur. 
brczzakonjc, n. bic (Mcicl^Iofiglcit, bic 'J(nard)ic, 

Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prini. glede na- 
glasa hs. beziikonje. 
brczzakonski, adj. cljclPiS, ('tutx., .Mur., Cig., 

Jan 
brczzakonstv^, n. i) - brezzakonje, .^fur.; 

- 2) brezzakvnsrvp, bic l5l)Clpfigfcit, Mur.. 

Cig., Jan. 



brezzaslužen, žna, adj. bcrbicnftlpž, Jan. 
brezzaščften, tna, adj. lx)Cf)r[P6, Cig.fT.). 
brezzavesten, tna, adj. bcuniRtlPš, Jan., nk. 
brezzaveten, tna, adj. )č)U^{oi, Jan. 
brezzrn, adj. fprnerlPČ', Jan. 
brezzloben, bna, adj. arglPž, Jan. 
brezznačajen, jna, adj. cboraftcrlp^, Jan., nk. 
brezznačajnik, m. bcr Gtiarattcrlpje, C. 
brezznačajnost, /. bic S^oratterlofigteit, Cig. 

(T.j.^ nk. 
brezzob, zoba, adj. ja^nlpi, Cig.(T.), C; brez- 
zobe starice, Lcvst.fZb. sp.j. 
brezzpbec, bca, m., pl. brezzobci, 3ti|nIo{c, 

(zool.), Cig. (T.). 
brezzpben, bna, adj. §af)nIo§, Cig., M., Zil.- 

Jarn.fRok.). 
brezz9bica, /. bic flebrige ^ra^biftcl, (cirsium 

erisithalesi, C, Z. 
brezz9bka, /. bic 2;eid}mu)(^el (anodonta), Erj. 

(Ž.). 
brezz9bnica, /. ja^ntofeS SSeib, Guts., M. 

Zil.-.Jarn.(Rok.). 
brezz9bnik, m. j^a^nlofer SRcnic^, Guts., M., 

Zil-Jani.rRok.J. 
brezzračen, čna, adj. luftlccr, Cig., Jan., Cig. 

(T.J. 
brezžfnstv9, "• ^"^1" Golibat, Cig., Jan. 
brezžlezen, zna, adj. brii)enlp§, Cig. 
brezžiien, Ina, adj. aberlPž, Iicrccnlp^, (bot."), 

brežan, ana, m. bcr Ufcrbciintlincr, Cig., Jan. 

brežanjek, njka, m. tlciiicr 4"'^Hlc'» ^-i Mik., 
Valj. (Rad), Št. 

brežanka, /. i) bic llfcrbcttJPt)ncrin, Cig.; — 
2) neko vino iz tržaške okolice. 

i.brežati, vb. inipf. brezi, t^ bammcrt, .^fcg.- 
Mik. 

1. brežati, i'm. vh. inipf. Uicilicii, lPCl)tIagcii, Lcvst. 
(Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo 
stojiš in brežiš? Gabrjc pod Krasom- Erj. 
(Torb.); (tudi breždžati, id}rcien: kaj tako 
breždžiš? Mik. [V. G. I, 2c>0, JSj.J); (— 2) 
fdiarf lucl)cn ; veter brezi, Čig.,Aliac.; menda 
pra\ilnejc : briži; prim. brižati). 

brčžček, čka, m. dem. brežec. Valj. (Rad). 

brežek, 2ka, m. dem. breg; ba^i .'oiigcId)cn, Jan. 

brežec, žca, m. dem. breg. 

brezen, žna, adj. i) Ufcr=: brezna sapa, bcr 
ilaiibiuiiib, Cig.; — 2) bcrgig, O'^^.. .U.. C; 
brezna tla, bcrgigC'? Tcrrnin, l.c\'st.(C.est.); 
brezna krajina. C.; abjd)iij)ig, Jam., M., C; 
nii\c so brežne, Gor. 

brežič, iča, mi. dem. breg; i) bcr Uicrrniib, 
Cig.; — 1] flcincr liPcrg. 

brcžiček, čka, m. dem. brežič. 

br9Žina, /. i) bov Ufcr: nekaj brežine se je 
utrgalo. Sov.; pod brežino so raki. C; bcr 
liamiiiauftimrf, C.; — bic Uforgcgciib, .V., 
C; — 2) bcr 'Jlbl)ang, bcr Scitcmibind ciiicv^ 
^ikrgci*, Cig. (T.). C, .fes.: po dolinah in 
brežinah, C.; brežine kopati, bic ''.l^crgc rpbcil, 
Z.; t\a-} Stcigcilbc (iin ^i^crllbfllO, Cig.fT.); 
— bic 9liil)pl)c, bcr ^i^crg, Cig.< C.. .*/•; — 
(.solnce) zlate trake vrže na drevje in bre- 
žine, ogr.-Valj.(Rad) ;— 3) bo<< li^crgl)Cll, Cig. 



brežnat — briga 



- 61 - 



brigača — brinjevina 



brežnat, adj. bcvc^\c\. C. 

brežnica. /. i) bcr Miifteiiflubi, Cif^.fT.). Jcs.; 

— 2) ciii aii-i isairfiiiicii licrfcrticite^ SSert iiu 
■iriMinevbaiic, tiav '']>acfuicrt, Št.-Cif^.; — 3) 
bcr 'i^fiiiaclcr, Cig. 

brežuljck, Ijka, m. ba^ :^nc\c\i}(n. 

brgfše, /. pl. Goriš, in Kras - Erj. (Torb.) ; ' 
pogl. braiješe, bregcše. 

bfglez, w. iiic 3pecf)tmciic(sitta europaeal, O'^'., 
jviliSt.: — 2) Spottname fiir ciiicii blinbcit 
0. bIob)td)tiflcn 5Jtcn|cl)eu, Mik. 

brg9n, m. bic Scimrutiic, bic ^cimftaiiflc, C, 
Z., Kr.; nastavili smo brj^onc, LjZv. — 
iz. it. vergone. 

brgiiše, /. = breguše, široke, bele, prtene 
hlače, SlGor.; — prim. brageše. 

brhek, hka, adj. [tattlidi, jc^murf, t)ubjd), Giits., 
Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan 
šotor, Biirg.; — pogl. brdek. 

brhkoba, /. C, Cig.; pogl. brdkoba. 

brhkost, /. Cig.; pogl. brdkost. 

brhkota, /. Cig., Jan.; pogl. brdkota. 

brič, iča, m. Cig.; pogl. birič. 

brid, T, /. jcfiarfc ^ante, h. t.-Cig.{T.J. 

brida, /. neka ptica, Bole- Erj. f Torb.). 

bridak, bridka, adj. = bridek. Diet. 

bridek, dka, m. 1) fd)arf, frf)neibig ; Meg., 
Habd., Cig.fT), Jan., Mik.; h. nož, bridka 
sablja, b. veter, C; — fc^arf W. (S5cfrf}marf, 
Diet., Hip.fOrb.); — 2) bitter: b. kakorpelin, 
Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka 
smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko 
mi je, cž luirb ntir angft unb bangc, Cig.; 

— bridko, fc^r: bridko sem želel, mtd) tjat 
e» fierjlid) tevlangt, Krelj; bridko so se 
prestrašili, C, M.; — 3) prddlttg, id)i.in, C; 
»ortrefflic^, C; b. biti na kaj, in etnei" ^aA)t 
gcid)t(Jt jcin, C; brao, C; — prim. brdek. 

briden, dna, adj. \<iiCix\: nož, kosa, C, Z.; 

— bitter, C 

brideti, im, vb. impf. jd)arf jeilt, (o orodju"), 
C; beiJ3en, pricfeln, brennen: kremcnina med 

prsti bridi, ajdova moka bridi (ift jd)Qrf ail = 

SUfii{)lcn), tabak v nosu bridi, Z.; juctctlb 

bciBcn, (o ranah) C/g.; — brideč, OOU idjarfciu 

(Sieid)niad, C, Mik. 
bridit, adj. fc^arf, C 
briditi, im, vb. impf. fd)Ieifen, fc^arfcn: b. nož, 

C; — prim. brditi. 
bridkoba, /. = bridkost, Jan. 
bridkgča, /. = bridkost, ogr. -Valj. (Rad). 
bridkomisetnost, /. bic £d)Wcrmut^, Gutx. 
bridk9st, /. bie 58itterfeit; bic Jriiblal : Kajn 

je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; 

Slovo sveta bridkosti daj, Preš. ; bic ^^angig» 

feit; v smrtnih bridkostih, in ^obc^^dngftcn ; 

bridkosti si delati, jirf) angftcn, Cig. 
bridkosten, tna, adj. uoll 53itterfcit, triibjclig: 

bridkostna starost, ^'rt. 
bridkota, /. = bridkoba, Jan. 
bridniti, brTdnem. vb. pf. i) bitter tncrbcit, C; 

— 2) bcigonb jdjmerfcn: redkva bridne, C. 
briga, /. ber ftummer, ber SJcrbrug, bic Sorgc, 

Jan., C, nk.; — hs. 



brigača, /. cin &nt, tuorauf cin S'ird)enbene= 
ficiuni I)aftct, Jan., /stra, C. 

brigada, /. večji oddelek vojske, bie 33rigabc. 

brigaden, dna, adj. 'iBrigobc-. 

brigadir, irja, m. bcr ^-Bvigabicr. 

brigadnik, m. bcr ^-Brigobicr, Jan. 

brigant, m. razbojnik, bcr 'ijligailt; — prim. 
tV. brigand, it. brigante. 

brigantstvo, n. baš iBrigoittcntfjum, nk. 

brigati, am, vb. impf. tiiiiimcru, aiigcticn: kaj 
to mene briga! nk., v^lišt.; Sorgen niad)Cix: 
to me briga, C; — b. se, fid) fiininiern: 
za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vihšt.; 

— prim. briga. 

brihtati, am, vb. impf. = dramiti, bistriti, 
učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. 
rid)teit, C.}. 

brihten, tna, adj. = bistroumen, pameten; 

— prim. brihtati. 

brija, /. bic 33ittcrfcit, C, Mik.; — prim. 
bridek. 

brijač, m. = brivec, Cig., C. 

brijačica, /. bc^š 'Sorbiercr^ SSeib, Valj. (Rad). 

brijaški, adj. Sarbicr=, C. 

brijava, /. „žganje s^ poprom pomešano", 
Mursko polje- Pjk. (Črt.). 

brijenje, n. i) ba§ ^iaficrcn , C; — 2) bie 
5Jhuije (beim ©cfliigel), Cig. 

brikež, m. „kozje ime", Krn.-Erj.(Torb.). 

briien, Ina, adj. i) 9{afier% nk.; — 2) brilno 
pero, bie 9Jhui)cfcbcr, V.-Cig. 

briliti, im, vb. impf. veter brili = brije, 
C, Z. 

briljant, m. na poseben način izbrušen dia- 
mant, ber 58riIIaut. 

briljantar, arja, m. bcr 'Srillantfdfcr (entimus 
imperialis', Erj. (Z.). 

briljanten, tna, adj. sijajen, brillailt, Cig., nk. 

brilnica, /. bic 23arbicrftube, Mur., Cig., Jan., nk. 

brin, ina, m. bcr 3Sad)0lber (juniperus com- 
munis), Mur., Cig., Re\.-Mik., Kras - Erj. 
(Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, 
Ravn.; spustil se je v beg in točil črez 
kamen in brin, Jure. 

brina, /. i) ber SBac^olbcr (juniperus com- 
munis), Cig., Jan., C; sabinska b., bcr 
Sabcnbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) 
ha^' *:)(abeII)Lil,^, na Rolškcm-Erj. (Torb.); bie 
nbgef)adteit 'Otabciljolsdftc, Zil. - ./ant.(Rok.), 
Mik.; — 3) = smreka, Plu^na -Erj. (Torb.), 
Re^.-Mik. , Kranjska Gora (Gor.) - DSv., 
Zora. 

brincelj , clja, m. smrekov vrh. Kranjska 
Gora (Gor.)-DSv. 

briniti se, brmem se, vb. impf. )orgcn, fi^ 
{iinimeru, C, Z., Vrt.; b. se za kaj, Zv.; 
malo se brine o tem, SIS.; — prim. briga. 

brinjar, arja, m. i) bcr 'iB>ad)Olbcr)nmm{cr, Z.; 

— 2) bcr 5Sad)o(bcrbrantiueinucrtdufcr, Zora. 
brinje, n. eoll. ber SSad^olbcr, bav SBac^oIber« 

gcftrdud) (juniperus communis). 
brinjev, adj. = brinov, 
brinjevec, vca, m. i) = brinovec 1); — 2) = 

brinovka 2), C. 
brinjevina, /. 'baS, ©ac^olber^olj, C 



brinjevje — briti 



- 62 



britina — brižljiv 



brinjevje, n. = brinje, Diet., BlKr. 

brinov, adj. SBadjolbcr-. 

brinovec, vca, m. i) bcr ^Bacfiolbcrbrant 

tttein; — 2) bcr 3Bad)olbcri'tocf, Jau.; — 

■i,) = brinovka 2), Jan. 
brinovica, /. bic 2!i?acf)0lbcrbccvc, Ci^. 
brinovina, /. t)až SSadjolberljoIj, Oy.; tudi: 

brinovina. 
brinovka, /. i) ciitc je^r ftavfc iiocfc (.s>aue), 

Rovte (Krasj; — 2) bte 2Sad)0(bcrbro)fe[ D. 

bcr firammetvliocicl (turdus pilaris), Erj.fŽ.j. 
brinza. /". bcr ^^rinjcutafc, Oy. ; (po češ.). 
brinzov, aJj. b. sir, bcr ^irinjcnfiifc, Jan. 
bris, ?, /. ha-:- ''^lu^)e^cn, bic ©efidjt^farbc; lice 

lepe brisi, C 
brisa, /. bo^ SBifc^tud), C/>., 3///f. ; ba^ ^anb= 

tud), (^or. 
brisač, m. bcr SBijc^cr, C/^. ; bcr SBijc^foIbcn, 

brisača, /. ba» ^(btviiditud), baš> .'oanbtud). 

brisačnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.- 
Valj.(Rad). 

brisalce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad). 

brisalica, /. := brisača, M. 

brisatnica, /. = brisača, Cig., M. 

brisalp, n. ba§ .'onnbtud), Cig., Jan., C; bcr 
"Kbiuifdjfc^en, I 'alj. (Rad). 

brisanje, n. t)a§' SŠi{d)cn. 

brisati, brTšcm, vb. impf. JuifdjCIi; okna, po- 
mito posodo b.; solzne oči si b. ; tiiccjU'i= 
fc^cn; prah .b.; solze si b.; — burja briše 
= brije. Z.; — b. jo kam, irt^jciibllioljilt 
fc^ncll flc^cu, C; — b. se, fic^ ab>ri)d)cn; 
b. se v obleko; on se ob mene briše, cr 
fdjiebt bic £d)ulb ouf inid), Z.; — grozdje 
se briše, tocrlicrt bcn 3;i)au, C; nebo se 
briše, bcr £)iiniucl l)citert ftd) ail^J, Cig., Jan.; 
vino se briše, bcr SSJcin Vcrlicrt nad) bcm 
(finjdjcnfcn )d)iicU bic Sd)aiiiitbliiiid)cn, Št. 

brisavica, /. = veter, sapa: hladna brisavica 
pihlja od planinskih goščav, (ilas. 

brisavka, /. boši 'iMbluiiditud), baš $>onbtiid), 
Mur., Cig., Jan.; bcr 2Bi)d)lappCll, AV.-lVr/;". 
(Rad). 

brislja, f. i) ba# 9lbtt)ifd)htri), ba^ .'&anbtiidi, 
Cig., .'lan., .\fik.. Kras., Polj.; - bcr SlMid) 
fcl^cn, Valj.fRad); — 2) ciit aiifiicpu(,Ucci, 
ftolp 9JJiibd)cn, C, Z. 

brisljica, /. dem. brislja: bcr SlMjdjfcjJcn, Polj. 

brištlj, šlja, m. bcr W\\A), C. 

brist, brišta, m. iz nem. %x'\\{ ; pogl. rok. 

britbar, rja, m. = brivec, Mcg., Hip.(()rb.). 

britek, tka, adj. pogl. bridek. 

brittv, tve, /. i) = britva; — 2) = brijenje, 
boiS 'JJimiicn, Cig. 

britevca, /. dem. britev. 

briti, brfjem, J'*, itnpf. i) roficrcn; b. se. fid) 

bcn ^^nrt roficrcn; ovce b., fd)cvcn, ogr.- 

\'alj.fRad); sukno b., bo«' Xudi jdicrcn, Cig.; 

2) b. se, fid) Ijnnrcn: konj se brije, IHT 

licrt biu^ 3yintcrl)onr, Z.; fid) niaiijcn dnin 
^■lUHicIn), I^cbcin la))cn, Cig., C.; hai ifnnb 
OCrlicrcn: drevje se brije, Cig.; - O brez 

britve b, koga, jcnionbcn fcin bctriiflcn, Cig.. 
M.; norce b., ^jjoffcn rcifscn, jc^crjcu, ^lanjcn 



trcibcn; — jc^orf loe^en; veter, burja brije; 

Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter 

me brije, blci^t niid) id)Qrf an, Cig. 
britina, f. ifa^ bciin '^JJanjen aušfallcnbe .ttaar, 

Cig. 
britje, n. ifaž JRafiercn. 

britof, m. bcr f^^icb^of ; — iz. nem.; pogl. po- 
kopališče. 
britva, /. 1) ba§ JRaficrmctfcr; — 2) ein jrf)Ue§= 

barcc' ilJeffcr, Cig.. C. 
britvar, arja, m. bcr 9{a|"icrmc)fer)d)micb, bcr 

^Kaiicrmcjicrucrfdufcr, Cig. 
britven, vena, adj. )Hatiermc|'fer= : britveni tok, 

ta-^' ^Kaficrmcifcrfiittcral, Ifabd. 
britvtnica, /. bic 3iaiicrntc))crjc^ctbe, Cig. 
britvica, /. 1) dem. britva; — 2 J ba# 3c^rtapp = 

ineffcr, basi Jaidicnmcifcr, Jarn., Cig., Dol. 
britvišče, n. ba? 9{aiiermeficrf}eft, C. 
britv9, n. Danj.-Mik.; pogl. britva i). 
brivec, vca, m. bcr 'sSarbicr; tudi: brTvec. 
brivcev, adj. bc# ^^arbiersi. 
brivka, /. bic 'iBarbicrin. 
brivski, adj. 'i8arbicr= : b. pomagač, bcr ^ar« 

bicrgcl)ilfc, Cig. 
brivstvo, n. bic 93nrbicrfunft, Cig. 
brizga, /. bic l1Jaucrid)tt)albc, bcr Scgler, bic 

Jf)Urm)d)ttialbc (cvpselusapus), Šemp.(Gor.)- 

Erj. (Torb.). 
brizgač, m. i) „kdor brizga, kadar se gasi 

ogenj", bcr yc>id)ntann, Levst.(Nauk); — 2) 

bcjr Spri^mnirnt, (holothuria tubulosa) Erj. 

(Ž.); brizgači, .S^-)t>lotl)Uricn, Cig. (T.). 
brizgalica, /. i) bic Jvciicr)pri^c, Slom. -C; 

ročna b., bic :panbjpritic, Jan.; bic ffll)[ticr= 

ipril^c (=bzikalica), C. 
brizgalnica, /. bic Sprite, .lan., Cig., Levst. 

(Saukj. 
brizganje, n. \ia^ Sprijen, CV^. 
brizgati, brizgam, vb. impf. i) fpril^cn, Cig., 

Jan., Levst. (Sank); strup v koga brizgati, 

— ZgD.; 2) fldlcnb pfcifcu, (5. ^i^. burd) bic 

f^fincjcr, nn cinciu l£id)clfcld^ u. bgl.) C; — 

prim. brlizgati. 
brizgavec, vca, m. i) kdor brizga; — briz- 

«avci, bic 3tcrntininncr (holothuridea) Erj. 

'(Z.) ; - 2 jd)lcd)lcr SiVin, .S7.V._ 
brizgetati, etam, cčem, vb. impf. i "I fprit^cln, C; 

patid)cln, po vodi b., C; — 2) pfcifcn, C. 
brizglja, /. bic Spritjc; gasilna b., bic ^cncr- 

jpritjC, Cig.; b. klistirka, bic StUlfticrlpri^C, 

DZ. 
brizgljati, am, vb. impf. fprit^Cln, jprilUMt, Cig. 
brizgniti, brizgnem, vb. pf. 1 ) jprilUMt, C ; — 

2) cincn iictlcubcii %\\\\ tljun, C. 
brizguljiti, uljim, vb. impf. pfcifcn, C. 
brizniti, brTznem, vb. pf. C... pogl. brizgniti. 
briža, /. bic (MranpC (= babje pšeno, sodrag), 

Koborid, Bole - l-.rj. ( Torb.). 
brižati, im, vb. impf. pfcifcn: veter bri^i, C. 
briždžati. im, vb. impf. = brizgati, jpri(,icn: 

mleko iz vimena briZdZi, C. 
brižen, ?iia, adj. forflfam , Erj. (Som.), nk.; 

bri^na mati, IjZv. ; — hs. 
brižljiv, iva, adj. = iMižen: brižljivi spred- 

niki, LjZv. 



brjan — brkljarija 



63 - 



brkljarnica — brljav 



brjan, iina, m. bor .S>i'u-jdbc>uoI)ncr, luj.fTorb.j. 

brjuzga, /. bcr fdimcljcubc £cl)ncc an^ bon 
Strnfjcn, Rib. -Mik. 

i.bfk, wi. i) cin "^-Bartliaar, \'iilj.(R>.ui); — 
2) pl. brki (brkovi), bcr Sdmurvbavt, Cil- 
jati.; — ;0 bor ''Bartfabcu (,v "i^- cincž (^ifct)cei), 
Cig. ; — 4.) bic Scinrcbcnvaitfc, C ; — 3) 
bie l^illc bfv Scf)nabelv izool.), /1. t.-Cig.fT.j. 

2. brk, m. cinc '^tvt itrcifel, ba<ž '3)rcl)iab, O'^--.; 
lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.: 

— prim. brcati. 

1. brka, /. ime ovci (Z.J, ali kobili, kajk.- 
Valj.(kad); — 2) pl. brke, =. brki, bcr 
Sdinurrbart. 

2. brka, /. eine Sad^e bon cjcrinflem SBcrtc, 
ctunao Sd)lcd)tC'S, i^evumrfcne'?, Mur. Z. ; cin 
iiitauicf)nlid)ev ''•Bc|it5, C. 

brkač, m. bcr Sdjiuir-bdttigc, C/>., C; som 

brkač, LjZv. 
bfkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje 

brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, 

I '^.s- Krn - Erj. (Torb.). 
brkanec, nca, m. pl. brkanci, iz oblatovja iz- 

luščeni orehi, Tolm.-Erj.(Torb.); — prim. 

I. brkati. 
brkarija,/. = brkljarija, 3/. ;ti.idij'/.brkarije,Jiflrr)?. 
bfkast, adj. fd)nurvbdrtici. 
brkaš, m. bcr Sd)urrbdrtige, SIN. 
brkat, ata, adj. fd)liurrbartig, Mur., Cig.; bila 

sta obrita, ali brkata, Navr.fLet.J. 

1. brkati, bilkam, vb. impf. i) ftofeeit, jd)nc(Icn, 
\VC(\ fd)UCt(en: z nogo kaj b., C, M., Z.; — 
jc^arrcn, fra&cn: kure brkajo, C, M., Z.; 
ftiibcrn, Cig,; — 2) orehe b., luščiti iz obla- 
tovja, Tolm.-Erj.(Torb.J; — 3) :^e|en, reijeit, 
C; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SIN.; 

— prim, brcati. 

2. brkati, bfkam, vb. impf. igrati z brkalicami, 
\ ^as Krn - Erj. (Torb.). 

brkatica, /. ptice brkatice, ^i^artOOgcI, Cig. (T.). 

bf kavica, /. bic Sd)Iuffelblume (primula acaulis), 
Pjk.(Črt.). 

brkavka, /. bie 9iatfcf)e, Diet., C, Mik.; - 
prim. 2. brkati. 

bfkec, kca, m. bie §anb(ung bež Sdjnellcn'?, 
bcr ®d)ncner, Jam. 

bfkelj, kija, m. 1) ber ^afžgapfen ber ©ditucinc : 
svinja ima brklje, C; — 2) bcr Stumpf, 
bcr ftnorren, C; — 3) ber (^u§ (zaničlj.): 
stopiti komu na Drklje, jemanbcm ailf bic 
$fotC treten, Cig.; — prim. I. brk. 

bfkež, m. bcr Sc^niirrbdrtige, Z. ^ 

bfkle, cta, n. i)ai {^dfM^cti, Z., Št. 

bfklič, m. = brkle, C, Valj. (Rad). 

1. brklja, /. i) = brkelj 2), Z.; — 2) pl. brklje, 
= brke, brki (bolj v zaničlj. pomenu), Mur., 
Met.. Dol. 

2. brklja, /. ein Spiclseug (gumb na vrvci, ki 
brni). Gor.; — prim. brnklja. 

brkljača, /. ein fnorrigcr (Stod obcr ?(ft, C 
brkljaj, m. ber Sd)ncUcr, bcr Sticbcr, Jan. 
brkljanje, n. tia^^ S;)cxmn\t6bnn. 
brkljarija, /. i) ta^i ©eriim^icl, ber 'i^limbcr; 

— 2) = homatija: idita nekaj časa služit, 
da se ta brkljarija nekoliko poleže, Andr. 



brkljarnica, /. bic ^liiinipclfaniuicr, Cig. 
brkljast, adj. mit Stiinipfcn, ftnorrcn bcrfcl^cn: 

brkljasto drevo, Fr.-C. 
brkljastica, /. „svinja. Če ima brklje", C. 
brkljat, ata, adj. = brkljast, nirf)t glatt bc^ 

l)aucu: brkljato drevo, C, Z. 
brkljati, am, vb. impf. [tbbcrn; po temi b.; — 

iiiujcjdiirft in bon lai-j t)incin ettt)a§ tf)un, 

Diet, M. 
brkljavka,/. bcr Jlrcifcl, C; — prim. 2. brkati. 
bfkljež, m. unncfd)icftcr 9]fcnfd), M. 
brkljfvje, n. eoll. bic Stiimpfc an abgciifteten 

23dumcn, C.; tai- Stiunnichucrf, C; — ia^ 

©criimpcl, Savinska dol. 
bfkljica, /. bcr !i3runuiifrciicl, Jan. 
i.bfkniti, bfknem, vb. pf. = brcniti; auž' 

jd)lai]cn, M.. Met. ; fd)ncllen, Jam. ; tuegfto^cn, 

M., C, Dol. 
2. bfkniti, bfknem, vb. pf. = tekniti: nič mu 

ne brkne. Gor.- Mik. 
brkolin, m. ber 3>l"^I'9» ^''' — prim. frkolin, 

mrgolin. 
brkolinec , nca, m. dem. brkolin, i) ber 

3>verg, C; ~ 2) ein flcinc'3 J^icr, C. 
brk9nčica, /. bic Sd)Ui)fclblnmc (primula acau- 
lis), Z., C; — (primula carniolica), Robič 

(NkoL). 
brle, eta, m. ber ^lbbfid)tige, C. 
brlenje, n. i) jc^ti)ad)cii i!cud)tcn, fd)H)a(^c§ 

Sdjimmern; — 2) bliibfidjtigc^ ©djauen, M. 

1. brleti, fm, vb. impf. i) fUnimcrn, jdjtnac^ 
jd)ininiern, matt brcnncu: luč brli; — 2) jdjlec^t 
fc^cn, mit bliiben 'Jlngcn fdjaucn, Mur., Cig., 
M., C. 

2. brleti, fm, vb. impf. = brneti, ratfdjen, Ko- 
borid(Goriš.)-Erj.(Torb.); jaufen: brljica brli, 
Solkan - Erj. (Torb.). 

brlevka, /. bic 9}atfd)e, Koborid- Erj. (Torb.). 

i.bflez, m. = brglez, Mik. 

2. bflez, m. bcr ^reifel, Ponikve, Tolm.-Erj. 

(Torb.). 
bflež, m. b(Dbfic^tige§ 'ipferb, C. 
brlfcanje, n. ha^ j^Ummcm; slabo brlicanje 

zvezde, SlA'. 
brlTn, >n. bcr ©d)tDad}fid)tige, Cig. 
brlirikati, am, vb. impf. flottcrn (OOn iDCitcn 

St(cibcrn), C; — prim Irleti. 
brlizganje, n. fd)rillc§ ^fcifcn (3. 33. burd) bic 

g-inger). 
brlfzgati, am, vb. impf. fd)riU (5. 33. burd) 

bic Siitflcr) pfcifcn: fdjrillc Jone »on fic^ 

gcben. 
briizgavec, vca, m. ber fd)ritl pfeift, Cig. 
brlizgniti, brlTzgnem, vb. impf. eincn jd)li(Ien 

^fiff (3. "ii burd) bie ^ingcr) tljun; cincn 

)d)rillcn 2on oon ftd) gcbcn, BlKr. 
bflja, /. ber Sreifcl, (brla), Kras-Erj.(Torb.). 
brljati, am, vb. impf. ftobern: Kaj brlja tod? 

liiog fud)t er ta'} fi/AV.; — pritfd)eln, fprubeln, 

M., C. 
brljav, ava, adj. ld)(ed)t fcf)cnb, bliJbfic^ttg; 

brleča svetiljka je bila brljavi predici čisto 

brez potrebe, Jurč. 



brljavec — brneti 



64 — 



brnica — brodariti 



brljavec, vca, w.t>cr $^lpbficf)tiflC, C/^., Jan., C. 
brljavka,/. i) bic "i^lobliditigc, Cig., Jan.;— z) 

neka kača: ba# "-blobonflC (tvphlops), Erj. (Z.). 
brljavost, /. bic 'iyiobli(j[)tiflfcit. 
bfljica, /. dem. brlja; bcr SUei)el, brljica („brli- 

ca") brli, Solkan fGoriš.j- Erj. fTorb.J. 
brljiv, iva, adj. fcftcct blicfcnb, Meg., Diet. 
brljuzga, /. i) bic Sot^fuppc, C, Z.; — ba§ 

@CVatit)cl), C, SL\.; — 2) tako se reče otroku, 

ki rad brljuzga po skledi. Polj.; — 3) bcr 

53Qcfciiftrcid), Mm:, Cig.. Jan., Met.; h. v 

obraz, Ravn. 
brljuzgan, ana, m. bet ^antfrf)er, C. 
brljuzgast, adj. \t^x tot^ig, fcfjladcrig, Cig. 
brljuzgati, am, vb. impf. i ) patid)en, potjc^cln: 

po blatu b., Cig., Jan., M., C; otrok po 

jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, 

of)rfcificn, Jan., Valj. (Rad), Ravn. 
brljuzgniti, brljuzgnem, vb. pf. jemailbem eilie 

5J}aulid)cnc gebcn: b. koga, Cig., .lan. 
brljuznica, /. bic 'i)JJaulid)clIc, M. 
brljuzniti, brljuzncm, vb. pf. = brljuzgniti, 

Cig.. M., Levst.fZb. sp.J, Valj. (Rad). 
brlog, oga, m. ba§ i!agcr cine§ SSilbe^, bie 

SMlbI)Dl)le; lev v svojem brlogu s,td\, Dalm.; 

— bie boi}k, bet SdjlupfiDinfet ; tolovaji 

so v svojem brlogu, St.; — ein fc^Iec^tet 

SSotintaum, Cig. 
brl9nkati, onkam, vb. impf. gitten (t). laubcn), 

C 
brlotina, /. ha^ GJefUmmct, C 
brl9Ženje, n. boš iiagetn ber J^ietc in i^tet 

S?oiik, C. 
brl9Žič, m. dem. brlog. Valj. (Rad). 
brlQŽiti, ožim, vb. impf. in bet .'gotjle lagetit (t). 

3G}ilb), Cig.; tam brložijo divje zveri, Clas. 
brl9Žje, n. bali (VJctiimpel : z burklami, metlami, 

poleni, perilniki in z drugim takim orodjem 

in brložjem, LjZv. 
brl9Žnica, /. bie 3iumpclfammct : to, kar sem 

vam povedala, spada že v brložnico, to je, 

med stare zgodbe, LjZv. 
brl9Žnjak, m. elettbc^ ^^ctt, C. 
brliinkati, unkam, vb. impf. cmpOtfpti^Clt, Jan. 
brlunkniti, brlunknem, vb. pf. a\\\\\sx\\ic\\, Jan. 
bfmbice, /. pl. bic llfaultromtnd, C. 
brmota, /. miirriid)ct llJcujd), Štrck: 
brmotati, am, vb. impf. imitmclll, Štrek. 
bfn, m. tiet ^IuJ5)d)lQmm, Mik.fEt.j. 
bfna, /. I j bet ilcttCli, Erj. (Min.); — 2) bic 

Xaniinctbe, bet .'piiiiiu«, Jan., CZ.; — 3) 

ciiic 9JJiid)un(i oon 53oI)ncu unb ^ifolcn, C. 
brnavkanje, n. 'bai Wcbruminc, Cig. 
brnbice, f. pl. = brmbice, f)anj.(Pu.<;v. p.). 
brncati, am, vb. impf. juilimcit: muhe okoli 

f)braza brncajo, C. 
brndalp, n. bet Sltcijcl, ('. 
brndati, brndam, vb. impf. btuimiien, jdimttrcn, 

./an., C., /ilKr.; mačka brnda. v^ti.'>t. 
brnck, nka, m. bet .Urcijel, lilKr. 
brn^n, adj. itbcn: b. lonec, C; — crbatlig, 

Cig.; — prim. brn, brna. 
brnenje, n. bai Sumničil 
brneti, im, vb. impf. juilintcti; čebela, mulia 

brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; btumnicn: 



gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, 
Bes. 

1. brnica, /. bet ftteiiel, C, Z. 

2. brnica, /. i) bet Jopf, C; — ^) pl- brnice, 
bie .Uattoneln, C, Z.; — prim. brna, 

brnik, m. bie itottoffet, Z.: — prim. brna. 

brnit, adj. OoU (o klasju), C; — morda nam. 
bremenit. 

i.bfnja, /. i) črna zemlja, bie 3Jammetbc, 
,/an., C; — 2)/»/. brnje, nesnaga na životu, 
bodi si na človeškem, bodi si na živalskem, 
Cerovo v Rrdih-Erj.fTorb.); blato na glavi 
majhnega deteta, Bole - Erj. f^ Torb.). 

2. bfnja. /. bet 5c^cn, 'itii i.'umpcii, SlGor.-C; 
ein id)[ec^tC5i, obgcttagciic^ Sleib, C; — prim. 
prnja. 

i.bfnjast, adj. = brnit, tod: b. oves. C. 

2. bfnjast, adj. setlumpt, C. 

brnjat, ata, adj. = brnit, Z. 

i.bfnjav, adj. = umazan, blaten, Cerovo v 
Brdih- Erj. (Torb.). 

2. bfnjav, adj. jctlumpt, C; ves b. je, SlGor.; 

— ,^ottig, tauf), C. 

3. bfnjav, adj. DoU : b. oves, Č. ; — prim. brnit. 
bfnjavec, vca, m. bet 3frlumpte, bet iJump, C. 
brnje, n. bie ^ammetbe, C; — bev Sotf), Crniče 

(Goriš.). 
brnjok, m. bet Sflfet, (tudi: brnjuk), C; — 

prim. brneti. 
brnjot, m. bet 3''ttige, C; — prim. 2. brnja. 
bfnkalica, /. einc 3ltt 9iatlc^e, Sotr.; {ali 

i5oflcIid)cud)e), C. 
bfnkati, bfnkam, vb. impf. i)= brenkati. Mik,; 

— 2) ftidieln, C. 

brnketati, etam, ččem, vb. impf. = brenketati, 
C. 

bfnklja, /. bic !i)1JaulttpmmcI, Jan. 

bfnkljica, /. dem. brnklja; bet Steifet, Jan. 

broč, br<)ča, m. bic 5dtbctt0tl)e, hex Stapp 
(rubia tinctorum); Habd., Cig.(T.j; — bic 
batauž betcitete (^ntbe: v b. defati, C; — 
(brošč, TuL[R.]j; prim. stsl. broštb, hs. broč. 

br9Čiti, im, vb. impf. mit bet ^iitbcttijtlje fatbcn: 
b. jajca, Cig., Mik.; totl) fatbcil : s krvjo b.. C. 

bročiv9, n. bo^S .Sitopptotl), Cig. (Tj. 

br9Čnica, /. pl. bročnice, ŠtOppC, (rubiaceae), 
(.^broščnice") Tuš.(R.). 

br9d, m. i ) einc |cid)tc Stctlc, bic man butc^' 
uiatcit fanii, bic Jvutt, Mcg., Mur., Cig. (T.), 
Dalm., Jcs.; 2) bic iMnfiltt: brod .so zagle- 
dali, Dalm.; — bet ."pflfcil, Diet.. Trub.\ v 
brodu beneškega mesta, Vod.(I\b. sp.); — 
3) bic Ucbctful)f an cincm ?flu|ic; brod na 
vrvi. bic 3ciliibctful)t; — 4') bao Ucbctfubt' 
idiift, bic 7viil)te, M.; b. nategniti, ,^iit ^Jlbfal)tt 
bctcit niaduMi, C; — 3) (po hs.) bc^ 3d)iff, 
Cig. 

brodar, ;irja, m. i) bct !iRubetfncd)t, .*/.; bcf 
Aiil)vinonn, Pjk.fCrt.r, — 2) (po hs.) bet 
3d)iifcr, bet TOoltojc, Cig.. .fan.. M.. C. 

broilarica, /. bc<< ,"viil)ininnii>J '$'^t\b,\'alj.(Rad). 

brodarina. /. bovJ Ucbcrfnl)igclb, boi' Jviiljtgelb, 
l)Z.. Lcvst.(.\auk). 

brodariti, arim. vb. impf. fdjiffcn, JU Sc^iffe 
faljtcn, Cig., C, Zora; — hs. 



brodarski — brodovma 



- 65 - 



brodovita — brozcrovati 



brodarski, adj. ©c^tffcr=, Cif^., C; noittifd), 

Jan.; — hs. 
brodarstven, stvena, adj. Scf)iffal)rt'^ , .liin. 
brodarstv?. )i. bio Sci)iffa()Vt, C; rcino b., 

bic (Vlitii?jd)iffaln"t, Jau. ; — bic ^Jcautif, Jan. : 

— hs. 

br9dec, tica, m. i) dem. broei; einc fcirf)fc 
iVlUJ^ftellc, C;— 2)broJcc, == broJcž, ./ar«., 

Mtir. : — 3) bcr £d)niiifefIocf (oom tSffni), C 
br9dek, dka, m. dem. bmd, Valj. (Rad). 
br9den, dna, adj. i) jur Ucbcrfal)vt fle{)iirig; 

— 2) (po hs.) = ploven, )d)iffbar, Jan. 
br^dež, m. bcv Sticrcr, bcr SSiiljler, Ci^^. 
brodišče, n. i) bie 5"i't -^Hk.; — 2) bic Ucbcr= 

fut)r, Oy.; brodišča ali brodi, DZ.\ — 3) 
bic 9tnlanbc, Mnr.; bcr ^"'afciiplati, C/^. 
broditi, brodim, vb. impf. i) tuatcn; po vodi 
b., C7^. ; skozi blatno mesto b., Tntb.; — 
UiiifUcn, Gitts.; s prstom b, po čem. Gor.; 
ftod)Crn: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; 

— pantldjcit, C; — jubcln (5. 'S. bcim Cfijcii), 
Mur., C; otrok brodi, SlGor.; — 2) ab' 
qc)d)macftci5 3cufl rcbcn, C; — = bloditi 
(irre rcbcn), 0>., Jan.; — 3) trans. burd)= 
umten, pren. burd))c^tucifen : gošče i dole 
brodi s čudom moj pogled, oc^r.-Valj.fRad); 

— oiiftDU^Icn: b. vodo, ha^ SSaffcr triibcn, 
Mik.; — b. star prepir, cincit altcil Strclt 
cmfritf)ren, Cig.\ — mengcn: b. vmes la- 
hovščino, Ravn.; — 4) ut)CrfQt)ren : C; bro- 
diti človeka na ono stran (reke), Vrt.; — 
b. se, JU Sc^iffc fof)rcn, Habd.; tudi: broditi. 

brodljati, am, vb. impf. l^erumnjiUjkn : b. po 
malti, Bes. 

brodnar, rja, m. = brodnik, Diet., Mnr., 
Cig., Danj. -Valj. (Rad); Brodnarja je za- 
klicala. Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.- 
\'rai. 

brodnarič, m. mlad brodnik; prim. brodnar. 

brodnarski, adj. = brodniški, M. 

brodnica, /. pl. ptice brodnice, bie SBattiogct, 
Cig. (T.), Erj.fZ.). 

brodnik, m. i) bcr j^n^rmonn (bet einer Ucbcr- 
f^ifjr), bcr Uebcrfu^rcr; bcr Sd)ip!iicd)t, bcr 
Sd^ifier; brodniki, bie ®rf)iff§[ciite; brodniki 
so po Savi v ladjah žito vozili; — brod- 
niki = mornarji, Dalm.; — 2) bog ®c^iff§= 
boot (nautilus pompilius), Erj.fŽ.). 

brodnina, /. bie Ueberfu^rgcbitr; — bie ffrac^t= 
gebur, bcr ^uljrlobn (am 3Ba)fer), Cig. 

brodniski, adj. Ueberfii^rcr -, 3c^iff^fncd)t >, 
3c^iner = ; — Sc^iffatjrt = : brodniška poli- 
cija, DZ. 

br9dnja, /. bie gafjrt ju Sc^iffe, C. 

brtjdnost, /. = plovnost, C/g. 

brododeiec, ka, 7?j. ladjedelec, Jan.; — po hs. 

brodolom, loma, m. = ladielom,./<3«.,/)Z.; — hs. 

brodolov, Igva, m. bie SaVerei, Jan.\ — hs. 

brodol9VEC, vca, m. ber Saper (an] bcr Scc), 
Cig., Jan.; — po hs. 

brodon9sen, sna, adj. Sc^iffc tragcilb, ic^iffbnr, 
Jan., Zora.; — po hs. 

brodovina, /. bic Ucbcrfitl)rgcbiir; — bcr iVii^r= 
lo^n am Saffcr, ha^ Sdjiffegclb, Mur., Diet., 
C, Dalm. 

Slov.-nem. slovar. 



brodovita, /. nam. dobrovita, Fara, Ccrkljc- 

Strck.flJZv.). 
brod9VJe, n. bic piflottc, Jan., nk. ; malo b., 

bic Alottillc, Jan.; — hs. 
brogovita,/. pokvarjeno od dobrovita, Tulm.- 

Erj.('l'orb.). 
broj, oja, m. bic ^Oi1:)i, Habd., Cig.; — hs. stsl. 
br9ja, /. 1 1 \i(x^ OJcmcngicl, C; — bcr Sdjmit^ 

(Uom Sffen), C;— bic '-Bcrmirrung, Mik., C. 
br9jav, a<.Y;. frijmiigig (uom (fflcni: b. otrok, C 
br9jda, /. = broja, ciii (^cmciigicl (Don fliii= 

figcit Singcii), Cig. 
brojtn, jna, adj. numerijc^, Cig.(T.); —\)v\m. 

broj. 
br9Jica, /., Erj.fRok.); pogl. brolica. 
brojilo, n. bie 3fiI)'Oorrid)tung, ba§ ^ii^^^T^i^f; 

Cig.(T.); — prim. brojiti. 
brojiti, im, vb. impf. jnl^lcn, Cig.fT.); ~ 

hs., stsl. 
brojka, /. = številka, C. DZ.; — hs. 
br9lek, Ika, m. bic ^f ungraemiirfc (svlvia gar- 

rula), Koblja Glava na Krasu- Erj.f Torb.). 
br9lica, /. = brolek, Cig.; brolfca in bro- 
lica, Frey.(F.); brolica, Levst.(Nauk). 
brom, m. neka kemična tvarina, ba§ 93rom 

Cig.fT.). 
bromnat, adj. i8rom=: bromnata voda, \ia^ 

53romtt)aficr, Jes. 
bromnica, /. = bromnata voda, Jes. 
bron, ona, m. bic 'iBroitjC, Mur., Cig., Jan., 

Dalm., Ravn., nk. 
bronar, rja, m. ber 58ronjegie§er, C 
bronarnica, /. bic ^SrDnjcgie^crei, nk. 
bronast, adj. broiljcn, Mur., Cig., Jan., nk. 
brončar, rja. m. = bronar, C. 
brončf n, adj. bronjen, Diet., Let., ZgD.; bron- 

čena kača, brončen lok („c^ern' ), Dalm. 
broncc, nca, m. bie 93rDH3C, M., SlGor., C. ; 

bučeč b., Sehonl. 
bronfn, adj. = brončen, C. 
bronina, /. haž 33ron5cmctaII, C. 
bronovina, /. = bronina, Jan. 
broskev, kve, /. = broskva, Črniče (Goriš.). 
broskva, /. bie Stofitriibe (brassica oleracea), 

Meg., Tolm. - Erj. (Torb.), Bre^ani (Istra)- 

Sl\.; tudi: broskva, Valj. (Rad); — prim. 

it. brasca, bic ^'0^(pfIan,3C. 
broskvast, adj. blumcnfo^Iartig, Erj. (Min.). 
brošč, brgšča, m. Tuš.(R.), Cig., Jan.; pogl. 

broč. 
broščina, /. = brošč, C. 
brošura, /. mala, ne trdo vezana knjižica, bic 

^i5roid)urc, Cig., Jan., nk. 
brošurica, /. dem. brošura, nk. 
brovnika, /., Cig. ; pogl. dobrovita. 
brozda, /., \'.-Cig., ogr.- Valj. (Rad); pogl. 

brzda. 
brozdati, am, vb. impf. = brozgati , Cig., 
Mik.; = motiti: ne brozdajta nam gostja! 

I 'od. (Iib. sp.). 
brozer , adv. , Podknici in Bolčanjc - Erj. 

(Torb.); pogl. blagor. 
brozerovati, ujem, vb. impf, Podkrnci in 
Bolčanje-Erj.(Torb.) ; pogl. blagorovati. 



brizga - brstina 



66 - 



brstit — brt^zast 



br9zsa. /■. Miiiiicr StmBcufott), Jan., C; — 
boe WopaiitidH\ ^-"'V.. C; — ba^ Oicfintni : 
v službo je jemal najgrje malopridneže: ta- 
tove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, L/Zi-. 
br9Zgati , am, vb. impf. patjct)cln: po vodi 
brozgati. C, Vrt.; — pontjdicn: vino, C; 
tiiibcn: vodo b., C. 
brsaJke, /. pl. bic 2Bcbftui[)lfiirbe(, C. 
i.bfsati, bfsam. šcm, vb. impf. = brcati, 
Miir., M.. C; konj brše ali grize, ugr.-Valj. 
(Rad); srce jim brše krepkeje, SIS. 
2. brsati, bfsam, sem, vb. impf. ftrcifcn: vol 
z eno nog brsa (ftreift im (^cbcit), Z.; konji 
bršejo, = praskajo z nogami. Ah. 
bfselj, sija, m. = bršljan, SlGor.-C. 
bfsen, sna, adj., Cig., Pivka-M.; pogl. brsten. 
bfsk, »1. i) = brc, Cig., Jan.; — 2) = 

brskanje, -V/, 
brskanje, n. i) ba'3 2Bcgjcf)ncUen, M.; — 2) 

\)až Scfiarrcn. 
brskati, am, vb. impf. i) tuegic^nellen, Mur., 
Cig., C; — 2) jc^arren, frafecn (o kurctini); 
vsaka koklja pred svoje piščance brska, 
Jan.fSlovn.); ftocftcrn, trillllcn, Cig., Jan., C. 
brskljati. am, vb. impf. == brskati, brbati, C. 
bfskniti, brskncm, vb. pf. lV)Cflfd)ncllcn, C. 
bfslej, m., C.: pogl. bršljan. 
bf slek, m., C. ; pogl. bršljan. 
brsljiv, iva, adj. grie^gramifl, miirrijc^, Jan.; 

— prim. I. brsati. 

bfsniti, brsncm, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; 

.Nalašč jezik njemu zdrsnil. Da Slovana spet 

je brsnil, Levst.(Zb. sp.J; konj je detetu oko 

in zobe vun brsnil, ogr.-Valj.(Rad). 

brst, brsta, brstii , m. i) bic ''Snumfnoipc; 

cvetni, listni b., bic 23luten' , bic ^.^latttuoipe, 

Tuš.fB.J; — 2) bcr Jrieb; b. pognati, Dalm.; 

coll. bie Xriebe: obrezani mladi pritlikavci 

veliko novega brsta poženejo, PircfVrtn.J', 

deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v 

butarice podelati, Ravn.fAbc.) -Valj. (Rad); 

brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn. 

brst, T, /. i) = brst, m. \), Mik., LjZv.; — 

2) buuiie«S 9{eisil)0l,^, Jan.; suha b., Dalm.; 

butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi 

kanja v gnezdno pcjdlago. Vrt. 

brstati, am, vb. impf. bic .Hnojpcti obfrcffcn : 

biagt) brsta, C. 
brsten, tna, adj. 1) fnoipiiV, fnDJpcllUod, Cig., 
Jan.; — 2) itppic) (o žitu), Cig.; ječmen 
brstno raste, Trnovo - F.r j. (Torb.); brstni 
travniki, F.rj.(Iib.sp.); (tudi o človeku), Kn- 
borid-F.rj. (Torb.). 
brsten, adj. fnojpciircid), Glirda; brstena 

pomiati, C. 
brstenjc, n. bic .UnP1piiit(\, Cig. (T.). 
brstcti, im, vb. impf. fnoipcil, 0lt^jd)laflcn; 

Iricbc anjctcn. 
brstič, iča, m. dem. brst: bic ,Ulto)pc; bnc 

2prbi*(J)Cit. 
brstičje, n. = brstje, C. 
brstika, /. jnitflcr Trifb, Cig.. C. 
brstina, /. culi. ^){iltlH'ltl)Ol,\, ^Mcijor, Z. ; mo- 
ramo slabe vrhove in brstino pobirali, graj- 
ščaka pa čaka debelina, Bes. 



brstit, adj. poII ftllO)pcn, llricbc: brstita dre- 
vesa. I.cvst.(Zb. sp.J. 

brstiti, i'm, vb. impf. 1) .ftnoipcn, Iricbc ob- 
frcffen; po grmovji .so brstiie koze. 1';^: 

— brstimo za koze = brstje trgamo, C 
Z.; — zajec drevce br.sti, C; — 2) jiitcn, 
"ita^ Uithaut ouž ben Saotcu ou^rottcn: žito 

b., C, Z. ; — ■\) b. se = brstje dobivati : 

drevo se brsti, C 
brstje, «. coll. bic 'ikum!iio)pcn, Cig., C; 

junqe 3pro[icii, bic Iriebc, Miir.; tudi: brstje, 
brstnat, ata, adj. i 1 {nofpicj, brstnata vejica, 

Cig.; — 2) iippig: brstnata pšenica, brst- 

nato drevo, C. 
brstnatiti se, atim se, vb. impf. = brstje do- 

bi\ati, C. 
brstnik, m. i) = popkar, ber ©impef, Cig., 

.Jan., C, Frey-.(F.) ; — 2) ha^ i")oiclf)ui)n (te- 

trao bonasia), Xovakc pri Cerknem - Erj. 

(Torb.). 
bfstovka, /. = brstnik i), Cig., Frey.(F.). 
brste vina, /. ^ brstina, Cig. 
bfstovje, n. = brstje, Cig. 
bršč, blišča, m. "i^iž flcmcinc .'pcilfvaut , bic 

^.biivcutlau (heracieum sphondvlium) C/j,-.. 

Jan., C, Medv.(Rok.j, Vršno na Tolm.-Frj. 

(Torb.), Gor.; — divji b., bcr 'ijiaftiuaf ('^a- 

stinaca sativa), Bohinj-Erj.(Torb.j. 
brščal, /. ^^ brst. Dol. 
bršček, ščka, m. i) = bršljan, Št.-Erj.(Torb.); 

— 2) boš Sillltiiriill (vinca minor), C. 
brščfi, >n. i) bcr (fpl)cu, M.; — 2) 'oa'-i 3inn 

flriin, C. 
bršč^n, adj. = brsten, pod Snofpen: drevo 

je brščeno. Polj.; brščena (^bršena") pomlad, 

Vod. (Pes.). 
brščika, /. bcr fpilUildttriilc SpargcI i^asparagus 

acutifolius). Malhinjc tpri Divinu) - Erj. 

('Torb.). 
brščina, /".neka vinska trta, Rihenberk(Goriš.)- 

Erj.(forb.). 
bršlen, m. = bršljan, Miir.. Jan., Mik.(Et.), 

Gor.-.\avr. (Let.). 
bršlin, »i. = bršljan, Cig., Jan., BlKr., St. 
br.šljan, m. bcr (XpI)CU (hedera helix). 
bršljanov, adj. (£pl)CU . 
bršljanovcc, vca, m. bršljanovci, (£pl)cuartcil 

(araliaceael, Tus.fR.). 
bršljanovica, /. btc Sifloibc, bic ©pljculinic 

(math.), (.:ig.(7\). 
brt, m. l)o!)lcr 'i5aiim mit 'šBicueu, C; — če.š. (?) 
brtač, m. bcr .Hlotl, Z. 
brtavs, m. ciu iiroJ3C\< Stiicf ("iBrob, Jvle«id) 

11. bfll), Cig. 
brtavsati, am. vb. impf. pliniip iiicbcnucrfou, C. 
brtavsniti, brtavsncm, vb. pf. pliinip lucbcr 

iocrfcit, Z. 
brte, eta, »1. bicfcr Wciijd), C. 
bftež, »I. biifcr lliciijd), C. 
bftiti, bftiiii, vb. impf. -- brtviti, C.. Z. 
bftnik, m. bor 'ilHilbl)Oiiirt,^ciblcr, ^^ ; -prim. brt. 
brtoz, oza, »1. ciiic '.iH'rticfiinn aiif bcm ^ot)r 

lUCfle: ta pot je polna brlo/.o\ , .1/. 
brt^zast, adj. poU ^i^crticfuiiflcn: brtozasia 

pot. C. 



bftviti — brusarnica 



67 



brusarski — brvnij 



brtviti, bfivim. vb. impf. liiftMd)! )cl)liotV'll, UCr 

jpunbcit: b. sDd, C. /.. 
bruhanje, n. bov ''^(ilCMUCvfcil, bili? Spcicil ; — 

\i(xi i>ui'tcn mit '*^liii?imuf, CVir., C 
bruhati, bruham, vh. impf. i ) auetucrfcn, fpcicil ; 

kri b., 'iBlut ipcicu, 0>.. .Ian.\ gora oi^cnj 

bruha, C; kletve b., ^li'u1)C aU'o)"tO)Vll, BlKr.; 

— 2) mit ^^lUijUmvf l)UftClI, C; tako bruha. 

da je strah, C..; -- ■() I)cvoorinTd)cu, IjcrDin" 

ftromen, Jan.; voJa črcz most bruha, C. 
bruhniti, bruhnem, vb.pf. i)mit (^Ctuatt l)Crau6 

uicvfcn, erbrcci)cii ; krvi b., 0>., Jan., M.. 

C.\ napačno besedo b. (au5fprcd)Cn), Xora; 

osorno pogleda — • ter bruhne (uilb bvtld) 

in &ie 5Sortc ainž), LjZv.; — 2) J)croor^ 

brcdien: kri bruhne iz rane, Št.; loobvcdjcn: 

b. v koga, Kr. 
briila, /. bie Soljbinfc (iuncus maritimus), C. 
bruma, /. = pobožnost, C, Trub.; — prim, 

brumen. 
briimbati, am, vb. impf. bic 9JJaiiltrPmmc( 

jptelen: Da bi brumbicc "mela. Si brumbala 

bi, Spes.-Vra\. 
brumbice, /. pl. bie 3!Kau(trommcl, Trst.fLet.j. 

SlGor. ; — prim. brumbati, brmbice. 
brOmda, f. = i. brunda, C.i^., M. 
brumen, mna, m. bcr Wonat 3'in"fl"/ ^C\-- 

C; — prim. it. bruma, Ijiirtcfter SSilltCV. 
brumen, mna, adj. = pobožen, fromm; — 

= priden, C; — iz nemv; prim. stvn. 

fruma, 'OcU^Clt, bav, frumm. fvomm. 
briimnost, /. = pobožnost. 
brumski, adj. = brumen, C, Dalm. 
briin, adj. braiut: bruna krava, C; xoi\){\6), 

falb (o zrelem žitu, sadju), C; ■ — prim. 

stvn. brun, it. bruno, C. 
bruna, /. braime Su^, C 
brunast, adj. balfig, Cig. 
briinc, briinca, m. = bron, 3/., C, Danj. 

(Posv, p.j, Jan., M. 

1. brunda, /. i) bie aJiaultrommel, BlKr., 
Valj. (Rad); — 2) == volk (3ri)nurrc), Cig., C. 

2. brunda, /. bides ^roucnjimnicr, Štrek. 
brundalo, «. bač' 3d)naiTliicvf, Cig. 
brundaš, m. \itx ^JJtaultrommclfpielcr, M. 
brundati, am, vb. impf. na orodje gosti, ki 

brni, SlGor. ; bie ŠJJauttromincl id)lagen, 

Cig., M., BlKr., Valj.fRadj. 
bruneti, im, vb. impf. bvaunHd} »Dcvbcn, rcifcn (o 

žilii);oves,silje bruni, j'^/!.SY.-C — prim. brun. 
brunkati, kam, čem, vb. impf, brummen : 

obad brunče, C. 
brunketati, etam, ečem, vb. impf. toncn : 

struna brunkeče, C. 
bruno, n. bcr ^Saltcii, [tarfe 58o^Ie; — nam. 

br\no. 
brunovje, n. ba§ 33QlfenlDerf, LjZv. 
brus, m. i) bcl 3d)leiffteiu ; — 2) besede 

novega brusa, neuai"ti(]C SSJiirtCV, Glas. 
brusač, m. ber Sd)Ieifcr, Cig. 
brusar, rja, »z. i) ber 3cf)(eititciu{}anb{cr, Cig.; 

— 2) ber 3d)leifer, Mur., Cig., Jan. 
brusarica, /. bie 3d)Ieiferin, Mur. 
brusarnica, /. bie 3d)leifcrei, bie Sd)leifer= 

rcertftotte, Cig. 



brusarski, adj. Sdjleijcr , Mur. 
brusarstvo, n. ba^ 3d)leifcr!}anb>uorf , Cig., 

Jan. 
brijscc, sca, m. bcr Sd)Icifcr, Jan. 
brusek, ska, m. dem. brus: tleilicr 3cf)(eif= 

fteill, Mur.; — == osla, Zora. 
brusen, sna, adj. ^mil Sd)Ieifcil gcljoricj: brusni 

kamen, ber 3d)leif[teiu. 
brusfr, rja, ni. brusen kamenček. Diet. 
brusTfnica, /. bie 3d)leifernjerf)tatte, Cig.; — 

bic 3d)leifmii()Ic, Jan. 
brusilo, n. bcr 3d)arfapparat, Cig. 
brusina, /. i) koritce, v katerem teče okrogli 

brusni kamen, Gor.; — 2) baei Sdjleiffel, 

Cig. 

1. brusiti, mi, vb. impf. i) fd)(eifen; nož, meč 
b.; abiue^cit: črevlje b. (bcim (beljen); pete 
b. za koga, fiir jemanben (jcrumlnufeii ; piti 
zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si 
b. na kaj, fid) auf etiuns Siedjming mad)en, 
Cig., Št., ogr. -Valj. (Rad); = b. se: uže 
več dni se je brusil na pijačo, ki ga v sva- 
tovski dan čaka, Jure. ; jezik b., bic ^^l^S^ 
meglen; — idjiudgeii: voznikom in mesarjem 
brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj 
zopet to brusiš? .SVA".; — divji petelin brusi, 
bal.^t, SIX.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. 
(Rok.). 

2. brusiti, im, 1»^». impf. aU'3>uerfcn, fpcicil, Cig.. 
Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj-Mik. 

1. brusnica, ./: i) baž Sc^Icifftcingcftcn/^/Hr., 
Cig., C, Štrek., Št.; — 2)'baiS 3d)(cif- 
loaffcr, Mur. 

2. brusnica, /. bie ^reifelbeerc 0. rot^e §eibe(^ 
bcere (vaccinium vitis idaea) , Cig., Jan., 
Tuš.(R.J; — rus., češ. 

brusnik, m. i) ber Sd)Ieifer, Mur., Cig.; — 

2) ber 3d)(eifftein, Cig., M., C; — 3) bie 

(iJrauiuade, rdeči b., rotljer 3aubl"teiti, Fre\: 

(Rok.); — ber 3Be^id)icfcr, V.- Cig.. Cig. 

(T.), Erj.(Min.). 
brusnina, /. 'nai^ 3d)Icine(, V.-Cig. 
brusnjak, m. bcr 3d)lcifftcin, Cig. (T.). 
brušenje, n. ha^ 3d)leifcn, \iai 3Ec(3cn. 
bruševati, evam, vb. impf. ju jdjleifcu pflcgeil, 

Jan. 
brušnja, /. t)až 3d)lcifen, Valj. (Rad). 
bruzda, /., Diet., Dalm., Jap.; pogl. brzda. 
bruzga, /. = brozga, bcr mit .Uott) uermijditc, 

auftf)Quenbe Sd}nee auf bcn 3trai3cn, C, 

Lasee-Erj. (Torb.). 
bruzgalica, /. = bruzga, Krn-Erj.(Torb.), C. 
briizla, /. = bruzgalica, Erj.(Torb.). 
briizlica, /. = bruzgalica, Erj.(Torb.). 
bruzovka, /. neka hruška, )' Brkinih - Erj. 

(Torb.). 
brv. T, /. i) ber 3teg; — 2) bie 9{uberbanf, C. 
brvanje, n. eoll. vsaj po večem že obtesani 

hlodi, BlKr.; bic 33a(fen, ba^ ©cbnite, Jan.; 

'aaž Sda\\[)0{'^, Cig.; — prim. brvno. 
brvca, /. dem. brv. 

brven, brvna, m. = brvno, bruno, BlKr. 
bfvno, M. == bruno, ber Sialfcn, Mur., Mik., 

ogr. in kajk. -Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; 

(pomni: „bruvan''nosači,^olfentrogcr, A')t*//;. 



brz — brz9Ča 



68 



brzojav — bržnjakovka 



brz, bfza, adj. jd)UcU, Ijuitifl, Oict., Mm:, Jan., 
Ci^.fT.), nk.; brzi konjiči, Z. 

brzamin, m. = berzamin, (it. marzemino), 
Štrck. 

brzda, /. i) ber 3i"l"; V^^- železo v konjskem 
gobcu; — svoje meso v brzdah držati, iui 
^aume I}aItClI, A.'rt7;.; v brzdah imeti počutke, 
Ravn.; koga na brzdi imeti, cincu flU",! t)altcit, 
Cig.; tudi: brzda, (»brazda"), Diet., Jap. 
(Prid.); pl. brzde. Gor; konjem brzdc 
(^bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 
2) bic 'Srcmie (mech.), Jan-; — Die .tlcutmc, 
.Farn. 

brzdanje, h. ha?- ^anmcn ; bo? 93esaf)nicii. 

1. brzdati, am, vb. impf. .^(imiicit, bcii 3^11111 
Olllcgcn; Brzdajte konjičevštirnajst, .V/^cs.-A'. ; 
konja pri repu b., = einc 3ad)C ticrtc{)rt an 
fangen, Cig.; — im 3f>"'"'-' f)fttcu, .lUCidu, 
bcl)crrj(^cn : telo, želje, jezik b. 

2. brzdati, am, vb. impf. C; pogl. brazdati. 
bfzdica, /. dem. brzda; tudi: brzdica, 
brzdit, adj. ftofj (»on ''^fcvbcn), .^fiir.; — 

prim. brdit. brdek. 

brzdnina, /. ba§ 3''"'"9'^'^f ^'n- 

brzdulje, /. pl. verižice pri konjski brzdi. Dol. 

bfztc, zca. »I. ber iJauftnfcr: brzci (carabidae), 
F.rj.rŽ.j. 

brzek, zka, adj. ^itrtig, Diet. ; b. junak, Xpcs.-(.. 
— prim. brdek. 

bf zet, zla, adj. morfd), fau(, C ; — prim. brzneti. 

bfzen, zna, adj. lliirtiil, fliiif, flifrf), -^fitr., Cig., 
C; tudi: brzan, brzno : Odpri, AlcnČica, 
brzno! Xpes.-K.; b. k delu, C; b. konj, ein 
frcubiflcž ^fcrb, Cig.; = 2) t)ub)d}, raocfcr 
)d)Lin, C, Kor.; brzno dekle, C; b. gospod, 
/.ilska dol. ; brzno poje zvon. Mik. 

brzi, adv. ha{'Q, foglcic^, Mm: 

brzica, /. 1) bic StromfdjncIIc, Jan.. Cig. (T.), 
D'/..\ b. reška, Jcs.; — 2I bor ^Ii>i(bbad), C. 

brzicemer, mera, m. bcr £d)tDimmcr (cilt 3"= 
ftrunifiit ,yim 53Jcifcii bcr ©cfc^iuinbigtcit tH 
3tromfttid)C!Sj, Cig. (T.). 

brzikavka, m. bic ^JO^ailbcIiVidjlinift : b. se mi 
dela, Polj.; tudi brzikavka, .\otr.; — prim. 
bezgavka. 

brzina, /. bic Sdjnctliflfcit, bic Cicfdjluinbigfeit, 
Valj.fkadj ; h. obteka, vrtnje, pada, meta, 
.širjenja, bic Umlauf^=, Umbrcl)iing^=, ^cM-, 
Surf , I^orlpflQii,^uugi?gcid)tviinbigfcit, b. raste, 
pojemlje (pada), nimntt ,vi, iiimmt ab, Cig. 
(T.); - h.s. 

brzinomer, mera, m. bcr(Mc|d)tDinbigfcitžmcffcr, 
Cig. 

bfzla, /. bic 5Ratfd)C, Pole- Krj. (Torb.). 

brzlati, am, vb. impf. ta[\d)C\\,Bole-Krj.(Toyb.). 

brzlina, /. ---- trohlina, bcr iDiobcr, C. 

brzljad, /. = brzlina, C 

brzneti, im,j'i7./»n;7/. ^prhncti, lliobcni, faillcu: 
les, truplo brzni, C; ogelj brzni, Dcriuailbolt 
firi) in 9l)c^c, C 

brznica, /. bn* Sd)neIIfd)iff, Cig. 

brznvst, /. bic .'tMirtigfcit, bic j^crtigfcit, (^ig.. C. 
brz9, adv. jdjncd, joglcid), .Miir., Cig., nk. 
brzica, /. — brzost, kajk. -Valj. (Kad). 



brzojav, java, m. bcr Xclcgrap(), h. t.-Cig.(T.), 

nk. 
brzojaven, vna, adj. tctcgrapliijdi, nk. 
brzojaviti, im, vb. pf. tclcgrapl)icrcn, nk. 
brzojavka, /. bic tclCiiraplliidjC Tcpcjdic, nk. 
brzojavljati. am, vb. impf. ad brzojaviti, hA*. 
brzojavstvo, n. bic lolcgrapbic, >ik. 
brzojčzduc, zdeca, m. bcr (iilpoftreiter, Cig. 
bfzoma, adv. fd)ncU, C. 
brzomer, mera, m. =-= brzinomer. (Jig. (T.). 
brzonog, noga, )d)ncllfii&ig, Jan.; brzonoga 

srna, Zora. 
brzopis, isa, m. bie Sc^ncllfdjrift, bic 3d)nctt 

)d)rcibcfnni"t, Cig., Jan.; bic Stcnogravbic, 

Cig. (T.). 
brzopisec, sca, m. ber 2dniclljd)rcibcr, Cig. 
brzopisen, sna, adj. bie SdincUfdjrilt bctrcfjcnb, 

ftcnograpfiifd), M. 
brzorok, roka, adj. bcf)cnbc, flin!, Zora, Z. 
brzos9den, dna, adj. BDrlaut, Cig. (T.). 
brzost, /. bie Sd)nciligfcit, bic 5Ha)d)f)cit, Cig., 

Jan., C. 
brzostrelen, Ina, adj. gcjri)iriinbfd)iitiig, Jan. 
brzota, /. = brzost, Cig.. Jan, 
brzotalek, Ika, adj. Icid)tfliiRig, Erj.fMin.). 
brzotek, teka, m. i)bcr£d)nclldnfcr, bcrSonricr, 

Jan., C; — 2) brzoteki, bic Vaufiuigcl Icur- 

sores), Erj.(Z.); —3) bcr Sd)ucUanf, Tclov. 
brzotek, teka, adj. fd)ncU lanfcnb: gondola 

brzoteka, Zora. 
brzotis, tisa, m. = brzotisk, M. 
brzotisen, sna, adj. Sc^ncflbmd , 3/.; brzotisni 

stroj. Zora. 
brzotisk, m. bcr Sdjncnbrncf, nk. 
brzoiisten, tna, adj. lunlant, Cig.iT.). 
brzovar, vara, m. bcr Sdmdlficbcr, (-ig.; — 

bcr Tigcftor ('•^Mipiniauifdicr lopf), Cig. (T.). 
brzovlak, vlaka, m. bcr Sd)ncll,yiq, Cig., Jan., 

C, DZ., nk. 
brzovoz, »I. v(5za, bic Gilppft, bie 'i^iligcncc, Cig. 
brzov9zen, zna, adj. jd)ncllfat)rciib, Zora; brzo- 

vozno blago, Gilgut, -lan. 
brzov9znik, m. bcr Sd}ncllfal)rcr, Jan. 
brzovoznina, »1. bnv (iilgut, Cig. 
brž, adv. i) cljcr (le v nekaterih izrazih): brž 

ko ne (bržkone), uui(}rid)cinlid); brž ko brž, 

e()Ci'tcn«o (je cljcr, je licbcr), Cig.. Jan., C. ; — 

2) (brez komparativnega pomena:) jd)ncU, 

unlicr,yiglid) ; brž pojdi po zdravnika! —brž 

ko, )obalb: brž ko bode mogoče, fobolb Cvj 

nibglid) jcin mirb; — brž da (bržda\ uni!)r 

jd)cinlid); brž da ni utegnil priti, jv^tiSt.; 

— brž r^- brž ila, brž ko ne, Habd.; brž si 

bil bolen, C; — 3) najbrž, :^Lid)ftuml)rid)Cinlid) : 

najbrž nikogar ni našel doma: — iz brže. 
bržati, im, vb. inipf. cilcn: oblak brži, C. (?) 
bržčas, adv. iiial)r)d)cinlid), Cv., SlCor. 
bfže, adv. eomp. od brzo: )d)iicllcr, gcfdmnnbcr, 

Ilabd., C., Krclj.; kar najbrže, cl)c)'tcn\<, Cig.; 

~- najbrže, l)bri)|"tU)nl)rjd)cinIid), Cig. 
bržej, adv. ct)Cr, Cor.: \ isoke cimpre .brže" 

(nam. bržej) veter podere, Kast,; kar naj- 

bržej, cl)cften'S, Cig. 
bržnjakovka,/. neka hruška. Scbrclje((toriL)- 

i.rj.i 7'iirb.). 



brŽ9la — bučati 



— 69 



bučeglav — budina 



brž^la, /. bcv JKoftlmitCll ; tiuli pl. bržolc; — 
prim. bav. brisolcn, Mik.(F.t.)\ it. braciuola, 
bcr I^Koftbratcii. 

biiba, /. Me "^viippe (zool.), Ci^.(T.J, Erj.fŽ.J. 

i.biibati, a, vb. hnpf. frfiiuc^CU, \V(\)i tl}llll, 
(v otročjem j^ovoni): kje te bubar 

2. bubati, am, vb. impf. mit bcv Jaiift )d)[ac]cn, 
ftofjcit, C. 

bubreg, »i. bic ^Jiicro, C, BlKi\\ bom ti dal 
po bubregu, id) incvbc bid) flcl)Drifl bitrdi^ 
pliu^cln, BlKr.\ = pl. biibregi: vidijo jim 
do bubregov, fic biirdjblictcit i[)r ^""'^'^'^^r 
Sl\.; — prim. tur. bi^ibrek, Mik.fF.t.). 

bubrek, m. = bubreg, C. 

bubuj, HI. bcv Ul)U, (strix bubo), Erj.fŽ.J. 

bubunica, /. neka hruška, Mariborska ok.- 
Krj.fTorb.J. 

buc, iiitcrj. buc, buc! (v otročjem govoru, 
označuje zbadanje). 

bucati, am. vb. impf. ftcdieu, (v otročjem go- 
\oru): voli se bucajo, M. 

bucek, cka, m. bic MnoipC, -Vo^r.; — bev ^801"- 
iafe bcr 3Sirbcliiciitc, V.-Ci^. 

bucelj, clja, m. i) bic 3pit3C bc§ f^iuflcr^, r.- 
C/>. ; — 2) bcr StrirfUod, V.-Ci^.\ — prim. 
nem. ')&n^, ctuia^ .vicviionagciibc^, bač^ 5lcuf3crl'tc 
cinc'0 Xinflce. 

bucika, /. bto Stcdnabol, bic Šuopfiiobcl, 0>,, 
Jan., DZ.\ Za klobuk ga (šopek) bom pri- 
penjala S posrebreno buciko, Npes.- K. — 
prim. bucek. 

bučka, /. = bucika, Xotr. 

buckati, am, vb. impf. ftid)c(u, ftccficif, — prim. 
bucati. 

bucniti, bučnem, vb. pf. ftcdjOU (v otročjem 
govoru), Ci^. 

1. buč, m. bcr .^(anc\, bcr Xon, Cig., Jan., C; 
zvon ima lep buč. Mik.; ha^ (^CtLifc, C; bn§ 
©ebrau^, Jan. 

2. buč, m. i) ha§ gaf^, Štrek.; — 2) ein gelb= 
brunncu mit eiitem i)o(§ernen Naften eincje= 
faf^t; šterne, buči, Vod.(J\b. sp.J; — prim. 
beč, boč. 

buča, m. i) ber ^itrbie (cucurbita pepo); buče 
saditi ; buče svinjam dajati ; — 2) bcr 5lajd)en= 
fiirbid; — ein baraii« ucrfcrticjtc^o ©cfttp : bic 
iiurbi§flaid)c, Z.; ber Scint)cbcr, Št, Ci^.; 
ciit 3d)iipfgcfaf3, Xotr., C; — 3) ein baud)iiie^ 
(Mcfiif?: ein bnitdjiger ftrug, C, Št.; — bie 
XcUilIicrf(ajd)e, O^'.; Heronova b., bcr }pe= 
rotl^bad, Ci^.(T.), Sen.fFii.J; — = pol bo- 
kala, polič, Ip.-Erj.(Torb.) ; — 4) ber 3d)abcl 
= glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna 
buča, Iccrc§ (Siet)irn; — 5) bie 'ŠBeule, bic 
'•,)(n)d)rucllung, o^r. - Valj. (Bad). 

bučanje, «. bumpfe^ ®eton, haž 53raufen: b. 
trobente, groma. 

bučast, adj. furbisartig ; baudjig : bučasta po- 
soda, C. ; — f(ajd)eiiartig, Cig. ; bučasta 
hruška, bic Scgclbiritc, Cig. 

bučati, im, vb. impf. bumpf tijiieit, braufcit, 
faufcil, tofcn; morje buči; grom buči; tro- 
benta buči, Ravn.\ zvon buči, C; še zdaj 
mi buči po glavi, M.; — briillcu: vol buči, 
Cig., C. 



bučeglav, glava, m. neka riba: bcr Stut^fopf 

(corvphaena), Erj. (Z.). 
i.buček, čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — 

prim. 2. buč. 

2. buček, čka, m. ciit olbcrner ^erl, Cig. — 

prim. buča. 

1. bučen, čna, adj. ,ftiirbi^=, bučno seme. 

2. bučen, čna, adj. laut Ifirmcilb: društvo po- 
staja bučno, Zv. 

bučevina, /. \)<!A ftiirbižfraut, bie tiirbi^blattcr, 

Jan., C 
bučica,/. iem. buča; —makove bučice, 5Jto^It = 

topfc, Z.; — ber Seimuaitbtnopf, Jan., C, 
vihšt. 
biičiti, im, vb. impf. iii 5lufrut)V briligcil, 

Habd., C. 
bučka, /. dem. buča; i) !(einer S^iirbi^; — 

2) 'i>ai' ^riiglcin, C; — X) ovčje ime, Erj. 

(Torb.). 
bučnica, /. i) ber ^Hirbiioferii, ber £iirbt§fame, 

C Kres; — 2) bučnice, ^'iirbjcn (cucurbi- 

taceae), Tuš.fR.J; — •:;) bcr iilitrbt£itiic^cil , 

Valj. (Rad); — 4) bic' Sliirbie^flafdie, Cig.; 

— 5) bie (5tafd}enbirne, Cig., C; — G) bcr 

©iilijel (ajuga), Cig., Medv.fRok.J. 
bučnik, m. frtcd)eiibcr ©iinfcl (ajuga reptans), 

Tuš. (Št. 1. č.). 
bučnika, /. bcr Siirbi§fern, C. 
biičman, m. bcr '2)irffopf, Jan. 
i.bud, m. bic 9(ufmuiltcrung: bud predramlja, 

ogr. -Valj. (Rad). 
2. bud, buda, m. ber SIBiebefiopf, V.-Cig., C, 

Gor.- Mik; — prim. vdeb. 
budalast, adj. biimm, iinfiniiig, Cig., Jan.; — 

prim. budalo. 

budalaščina, /. bie 5^umm^eit, ber Unfinit, 

Jan., Sov.; — hs. 
budaliti, im, vb. impf. t^orid^t ^onbcln, )prcd)cn, 

Cig,; grdo bi bilo, da budali tako silen in 

dičen junak, LjZv. 
I. budalo, n. bcr ®ummtopf, ber JiJlpel, Cig., 

Met.; tudi budalo; — prim. hs. budalo (vok. 

od budala); iz. tur. budala, Mik.(Et.); — 
1. budalo, n. ber ''^fuidjer (kdor le buda in nič 

ne opravi), C; — prim. bodalo 2). 
budalost, /. bie 2)ummf)eit, nk.; v svoji bu- 

dalosti, Zv. 
budati, am, vb. impf. ftiimpcm, V.-Cig., C; 

pogl. bodati. 
biidelj, dlja, n. = budla, bie giiUc bec^ 'iBratcu^, 

\'alj.(Radj; — prim. budla, budlati. 
buden, dna, adj. 'mač), irodliam, Guts., Mur., 

Cig., Cig.(T.); — Icbt)art, tjeiter, Jan.; buden 

glas, I)eitere Stimme, C; svoje budno kolo 

pleše, Zv. 
budilen, Ina, adj. lucdenb, aufmunternb, Cig., 

Jan., nk. 
budiJnik, m. ber 3Becter on ber UI)r, Mur., 

Cig., Jan. 
budilo, n. i) ba^j SScdtuerf, ber 33}crtcr, Cig. 

(T.); — 2) ber (Srreger: budilo zvoka, ber 

Sdiallerreger, Cig.(T.j;—-j.) baiS '•,)lneifcriin8g' 

mittel, C 
budina, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- 

Erj.(forb.). 



budišče — buhor 



70 



buhorec — bukovski 



budišce, n. bcr C^rreflung^punft (phvs.\ /i. t.- 
Cig.fT.J. 

buditelj, m. bcrSrtrerfer, ber'?(netferer, Jan..nk. 

buditi, im, vb. impf. tuccfcn ; b. iz spanja; go- 
spodar hlapec in dekle budi; — b. se, auf' 
,^urDO(i)Clt pflcflcn; n\i se ne budim po noči; 
že se budijo, fic )inb icI)Dn im 9(uf>iiac^cn 
begntfen; — auforuiccfcn : od mrtvih b. ; — 
aiijmuntcrit ; b. koga k čemu; Zvonovi zvo- 
nite, Na delo budite! Pot. 

budivec, vca, m. bcr SSccfcr, bcv Gnuccfcv, 
C.7;,'., Jati,, nk. 

budla, /. i) = nadev, bic ^^ratcufiitlc, Vod. 
(Ilb. sp.); — 2) eine %xi Spccffnobcl („cmoki 
od turščične moke se slanino"), Ponikve na 
Št. -Vidski gori - Erj. (Torb.); — koruzno 
testo s cibebami v podobi jajca, (toriš. 

budlati, am. vb. fiiUcit (5. ^. Šratcii, 5Surftc) 
Jan., Vod.(Iyb. sp.J. 

budnica, /. i) bie l'Hctici(Ie, Cig., Jan., SIX.: 
— 2) baž \?(ufmuntcninfl^Iicb, Zora. 

budnik, m. bcr ^^(uftroctcv, C;^'-. ; bcr '*,!(ufmun- 
tcrcr, nk.: bcr Grrcgcr (phvs.), Cig.(T.). 

budnost, /. bic 2Bnd)iomtcit, Mur., Cig.; bie 
llčuntcrtcit, Cig., Jan. 

budra,/. = morski praščiček, 'liaž $>flUšfcf)tt)ein= 
d)cn, 'iio.i! ^Htccrjc^rucinc^eu (cavia cobava), C, 
Pnh, 

budrak, »1. bae5Jtannc^eu »om^JicerfditDeindjcu, 
C Poh, 

buh, intcrj. 'i){ad)a{)mmtg ciitC'? bcm SBorte a^u- 
Iid)eil 3cf)aIIc^, Cig.; buh v pekel! SIS. 

i.buh, m. i) ein gctuificv, bcm 'iffiortc dlinlid)ei- 
8c^aU, Cig. ; — 2) cttua^ jat) ,s|)ori)ovbved)en- 
bež: bcr PfCueriDOlf it)ai' auv bcm Cfcn ,^cit 
roeife t}cn)orbrcd)eiibc f^cucr), Cig. ; — 3) bcr 
Stog, C; (iz propada) se je slišal zamolkel 
buh, Let. 

1. buh, m. bic 9(iifd)triclluitci, Cig. 
biihanje, «. ba^ 'iPuifcit, baž 3tof5Cii; zaslišalo 

se je močno buhanje \ hišna \rata, /.v, 

buhati, biiham, šem, vb. impf. pujicil, ftO^Cli; 
burja, veter buha; gorkota buha v sobo, 
A'oi'. ; plamen buha kvišku, fdjliigt, lobcrt 
cmpor, C; morje buha, tia^ '•J.liccr bmilbct, 
C., 7..; na dveri buhati, ftttrt pod)CIl, C; r. 
glavo buhati v zid, .SV.; fd)laflcu: ženo z 
macijem huše. A/vn. - IViT^. ; kozli se bu- 
hajo, ftoftcu )id) mit bcii .v>Liritcrii, Cig.\ b. 
se, fict) im Webrdiirtc ftofjc", /W. 

biihav, adj. b. je soii, ako diši po plesni, pa 
tudi vino. ki se je spravilo v tak sod. Soška 
dol,, Cloriška ok.- Krj.(Torb.) 

buh^aj, m. bcr %\x^, C- 

i.buhnitl, buhnem, vb, pf, 1) t)crlHn"brcd)Cll ; 
plamen je kvišku buhnil, ^.7^'., Jan.: buhnila 
je kri iz njega, JilKr.; v hi.šo b., 'u\\S Mnil«* 
platnen, pliimpcit, Cig.; nad koga K, jcmoiibcit 
pIiHUidi nnfnllcn, C.;-- 2) b. koga, jcmanbcm 
cincn 2toH Pcrjcticn, .ŠV. 

2. buhniti, bfihnem, vb. pf. oiljdnucUcil, fid) 
nilfbI(il)Clt, ./arn.. Cig,, C., Mik.dlt ). 

buhor, orja, m. bic ?i3affcrblo)c, Jan.: (puhor. 
Cuts.). 



buhorec, r>:a, m. dem. := buhor, Jan. 
buhta, f. cin 3Bcib mit aufgcbunjcitcm ©cfic^tc, 
C. 

1. buhtati, am, vb. impf. J)crDOrbrccf)cn : plamen 
buhta, (obcrt, C. 

2. buhtati .se, am se, vb. impf. fc^tDcUen, C. 
buhte, eta, m. bcr 'iBrouicfopf, Cig. 

1. buhteti, im, vb. impf. i) lobcrtl (o ognju) C; 

— pren. pričele so ljudske preselbe močno 
buhteti, Zv.: v njem buhti neka škodljiva 
ljubezen po novotarstvu, ZgD. 

2. buhteti, im, vb, impf. nufgcbunjeu incrbcn, C. 
buhtiti, im, vb. pf. ga!) (o«ftiir,iCn, Mur., Jan. 
buj , m. bic "i^DJc: sidrcni buj, bic ^,?(nfcrboje, DZ. 
bujen, jna, adj. itppifl, O;,'., Jan., C, nk,; 

bujno rasti; bujna fantazija, hA-.; — rus. 
bujenje, n, "Hai ?!3cdcii. 
bujica, /. 1) bcr (^icfjbac^, ber 3Bi(bbad^, Cig., 

Jan., Cig.fT.j, BlKr.; bujica, \avr.(I.et.j; 

— 2) bcr ^tb^iig^igrabcn, C. ; bujice. {^urd)cn 
in bcr Straže {=-- prekopi), Levst.fCest.j 

bujnokrasen, sna, adj. iippig id)iJn, Cig.fT.j. 
bujnost, /. bic Ucppigfeit, Cig,, Jan,, nk,; — 

prim. bujen. 
buk, tn, bic 'iBruiift bcr £cf)»uciue, Mur., Cig., 

Jan., Mik. 
biika,/. bcr Xumult, Cig., C.,kajk.-Valj.(Radj. 
bukač, m. bie JHo^rbommel (ardea stellaris), 

Jan., Erj.rŽ.) 
bukati, kam, čem, vb. impf. i) = mukati. 

Rc-{-Baud,, Plu\na-Erj,fTorb,): — 2) grun,^en, 

Cjor, 
bilkati se, kam, čem se, vb, impf, 1) brunften 

(o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 

2) b. se ^= kujati se, Jan.; dans se ti buče 

= delo ti ne gre uspešno od rok, Gor, 
biikev, kve, /. bie ^iid)C, bic ^'HotljbHdje (fagus 

silvatica). 
biikevca, f. bic Aiiid)t bcr )Hottlbild)C, C., Mik,, 

Št. 
biikniti, buknem, vb, pf. l0'3bred)eti: plamen 

bukne. bic Jlflinmc lobcrt Ollf, C.. Zora: cill- 

folleii: b. v deželo, Dalm.: lovftiir.^cn: b. nad 

koga , C.. Dalm. ; ailvbrcdicil : \ezuv je 

buknil, Erj.fMin.j. 
buknjenje, /i.bcr'i>[u^'bru(^ (j. 'JB.cilic^S^uIfaiiž), 

Cig. (T.); — b. nad sovražnika, cili ^.JdlO- 

fnll, Diet, 
bukov, adj, i) ^^ud)Clt- ; b. les, ba^' ''■BiidKii 

l)Ol,^; — 2) grob: bukovo sukno, bic ijobo, 

Cig., I.cvst.(Rok.), .\otr. , 

bukovača, f. = bukova palica, bcr "J^udjeilftocf, 

Cig.^ 
bukovčica, f. neka goba: — pečenk.T, kukmak, 

Polt. 
bukovcc, vca, m. jd)led)ter ?5?ciii, .Vo/r. 
biikovica, f. i") bic ''■l^iidicitgcgenb, (for.: -- 

2) bo«J l'i>bciitlld), Cig.. C.', nz. 
biikovina,/. \)\>ai' ^-biid)CMl)ol^; -2) bic^i^ud)en 

gcgcilb, .^fnr.: tudi : bukovina; — 3) = bu- 
kovo sukno. bn^J Vobcntiid), C. 
bukovje, n. bcr 'iHlldKimmlb. 
hiikovski, adj. 'iMidlcr : bukovski je/ik, bic 

^i^iidierfprad)c, bic Irtfciiiifd)c Sprodtc, /rub., 
Dalm. 



bukovščica — bumba 



- 71 



bumbati — burck 



bukovščica, /. bcr SSalbmaufcborn (niscus 
h\poi;l()ssiim). Hal. - Erj. ( Torb.). 

bukva, /. = bukev. 

bukve, kev, f.pl. bai? '^\\6); tudi: biikve. 

bukvar, rja, m. = knjigar, C.i^.. Jan. 

bukvama, /. -= knjigarna, Z., nk. 

bukvarnica, /. i) = knjigarnica, Cig., Jan.; 
— 2) = knjižnica, Mm:, Cig., Jan. 

bukvarstvo, n. = knjigarstvo, Lig. 

bukvež, m. nnc^ofdnrftcr 'DJicnjcf}, Valj.(Rad). 

bukvica, /. 1) = biikcvca. Diet.. Lig., Jan., 
L.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; bao 
'i8ud)Icin: — x) bukvica, bic 'iBctonic (bcto- 
nica ofricinalis), C. 

bukvišče, H. i) ^ knjižnica, Jan., Lig., Vod. 
(I-{b. sp.); — 2) = knjižnjak, Jan. 

bukvovfški, adj. = knjigoveški, Lig., Jan. 

bukvovfštvo, n. = knjigoveštvo, Lig.., Jan. 

bukvovez, veza, m. = knjigovez, Lig., Jan, 

bukvovf znica, /. = knjigoveznica, Cig., Jan. 

1, bula, /. bic firti lion inncu mit ttia|'ferid)tcr 
'iUfntcrif fiillciibc 33ciilc; vodenična b., bcr 
'JiJafjevtvoVf (živinska bolezen), _ C;^.; snet- 
java b., bic 'iBvanbbcitlc, Cig.; — iz nem.: 
prim. stvn. bulla, i^lattcr, Mik.fEt.J. 

2. bula, /. ba^ &uUiel, bic giillc, Guts., .\fitr. ; 
„kar se klade v testo, da bode od njega 
potica ali gubanica", Goriška ok.-Erj.(Torb.); 
bic 2l'Url"tfuIIc, Jan., Ro\.-Kres; — iz nem.; 
prim. bulati. 

bulanki, m. pl. c^cfiiUte 'Dhibelii, Guts. 

bulast, adj. bculifl, Cig. 

bulati, am, vb. impf. fiiUen (^. 58. SBiivftc, 

^i^ratctt), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, 

gubani ce, Soška dol.. Goriška ok. - Erj. 

fTorb.); — '\z nem. fittlcn; prim.tiilati, SlGor. 
bulec, Ica, m. bcr Cd)^: bulec buli. Z.; — 

prim. I. buliti. 
bulica, /. dem. i. bula; \ia.^ ^euld^cn. 
bulida, f. bic iS?albrc6e (clematis vitalba), Ben.- 

Erj.rTorb.). 

1. buliti, im, vb. impf. mu^cn: živina buli, 
Z., GBrda, Ip.-Erj.fTorb.J, SlGor. ; briiUcn, 
Štrek.; brummcn, grcincn, C; — prim. 
nem. biillcn, = muljcn, švic, buHcu = 
bntmmcn, briUIcn, Levst. rRok.). 

2. buliti, im, vb. impf. )d)UiClIen, Cig; — ku- 
pla buli, Let.; — = b. se : šotor se buli 
sredi doline, Xov.; — prim. 1, bula; prim. 
tudi hs. buljiti oči, bic 9tiigcn I)erau§rccfen. 

bulje, n. nekakšen cmok iz turščične moke 

z mlekom zamešene, Koborid (Goriš.); — 

prim. budla. 
biilko , m. neko jabolko, i' Brkinili - Erj. 

(Torb.). 
bulnica, /. neka trava za bule, C. 
bulnik, m. i) = bulnica, C; — 2J ber Stcd)- 

apfel, C. 
bulnjak, m. divji b. , ber StCC^apfcI (datura 

stramonium), Z. 
bulovka, /. neka goba „za bule", C. 
bumati , am , vb. impf. trinfcil (v otročjem 

govoru). M., St.; — prim. bumbati. 
bumba, /. ta^ (^ctrčint (po otročje), C. 



1. bumbati, am, vb. impf. = bumati, Goriš.- 
Erj. (Torb.); — prim. it. bombare, triufctt. 

2. bumbati, am, vb. impf., C; pogl. bombati. 
bumbek, bka, m., Glas.; pogl. bombek. 
bumbljati, am, vb. impf. = bučati : sršen 

bumblja ali buči, C 
bumbreg, »j., v^/i.SV. - C; bumbrek, /labd,- 

Mik. ; pogl. bubreg. 
bilmcati, am, vb. impf. = bumati, bum- 
bati, C. 
bumčkati, am, vb. impf. = bumati, bumbati, 

Goriš. - Erj. (Torb. J, St. 
buncelj, clja, m. bic ''Jlode (cinc 5Jfc[)lipcijc), 
V.-Cig., Raxm.(Abc.) -Valj. (Rad); — prim. 

kor.-nem. rou^d = SSuIftdiclt, 9{6tlrf)en. (?) 
bunčica, /. dem. bunka; \iaž ^'n6Ud)en, C; 

bic .Vfuofpc, Jan., Vest. 
bunčiti se, im se, vb. impf. contiCJ tDCrbcil, M. 
bunda, /. fri)tucrer Ucbcrrod obcr llfantcl, M., 

Lašče-Levst.(Rok.), BlKr.; bei" ^^iflaHiantcI, 

ogr.-Valj.(Rad); — iz madž. 
bundaš, m. ovčarski pes, ogr.-Valj.(Rad). 
biinja, /. i) ein btcfcr ftlumpen auž lt)cid)cm 

Stoft, Z.; — bcr ftnollen, V.-Cig.; — 2) 

ctn baibžbiidigco 3Bcib, Cig. 
bunjast, adj. ailfgcbuitfett, ]'.-Cig.; bunjast 

človek, ein bau^bdcfiger, bicfer unb fettcr 

mciiid), Cig., C. 
bunjav, adj. = bunjast, Z. 
bunjavec, vca, m. ber ^ou^bacf, Cig., \'alj. 

(Rad). 
bunjec, njca, m. = bunjast človek, C. 
bunk, intcrj. patfd)! Cig., C; — tudi: subst. 

m. bcr Sdiall eiitc^ fatlenbcn Š:brperš, Cig. 
bunka, /. i) ber ®d)Iag, ber 3tofe, ber ^i]Suff, 

Cig., Levst. (Rok.j ; — 2) bic (^ejd)>DUli"t, 

bie ^-8cule infolge einer Sontufion; debela b. 

mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgcnb cillC 

fnotcimrtige l^erbirfung, ,v '-S. bcr Snorrcii 

am ,V)oI,^e, Cig., Valj. (Rad); — f) neka 

hruška, /Jrs/fo, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); 

bic Jtiuftbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, bie 

33al^getge, Zil.-Jarn.(Rok.). 
bunkanje, n. i) ba§ ^uti^n, bO'? Stolen, 

Jai-n., Cig., Jan.; — 2) bož Spiclcu QUf 

ber 2?aj^gctgc, Jam. 
biinkarica, /. ein ftarf band)igey gro^erež 

^Beintafe (drča 20 ©imcr fjaltenb), C, Z.; 

deset bunkaric vina je šlo iz \"idma v Go- 
rico, Vod.(l\b. sp.). 
bunkast, adj. fnollig, fnotig, tnorrig, Cig. 
biinkati, am. vb. impf. i) fdjlagcn (5. S. mit 

ber geballtcn (^ouft), puffen,^ flopfcn, Jam., 

Cig., Jan.; na vrata b.. Št.; začela je b. 

pivce, LjZv.; — 2) bie ^Bojžgcige fpielen, Zil.- 

Jarn.(Rok.); — 3) b. se, baud}ig tnerben, C. 
bunkavec, vca, m. ber ^Saj^gcigenjpiclcr, Jam. 
bunkniti, bunknem, vb.pf. i) mit gcbolltcr (^ailft 

einen Sdjlag Deric^cn, puffcn, ftofjcn, M.; 

— 2) plai^cub fallen (5. 3^. uvi SBaffer), C. 
biira , /. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo 

i. dr.}, Bole-Erj. (Torb.); — prim. i. buriti, 
buraza, /., Cig., Tuš.fB.); pogl. boraga. 
burek, rka, »i.bicSBafferblnfe, C, Savinska dol. 



buren — burkla 



— 72 



burklast — buškniti 



biiren, rna, adj. ftiinniid), auffleregt, Jan., 
Cij^.fT.), nk.; burno vreme, burna seja, hA-. 

bureta, f. steklena posocla za odmerjanje te- 
kočin, bic ^Siirctte (chem.)- Cig.(T.). 

burež, m. bcv gcntc .s>aitbcl anfniigt, C 

burgundec, dca, m. bic 'i3urguubcrtraube, Z. 

1. burica, /. gc)c^altc Maftanic, Soška dol.-Erj. 
(Torb.), C; prim. bura. 

2. burica, bcr Sd}mal,3ifubcl, Ravn.-Cig.; majhna 
kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, 
Hruška v Istri - Erj. (Torb.) ; — lesena 
posoda, v katerej se hrani maslo. Žabce 
(v Istri) - Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, 

1. buriti, im, rb. impf. = lupiti. Soška dol.- 
Erj. f Torb.); — prim. bužiti. 

2. buriti, im, vb. impf. i) fturmcn, tobcn, Jan.; 
voda je šiloma burila v podrto ladjo, Bes.; 
slepa strast buri in kuri po človeku, Sli\\; 

— 2) b. se, ftiirmen (o vremenu): ves dan 
se buri. Št.; — in 9(ufnil^r fein, nwU 
ticrcn, -fan., C; — fid) bidngcn, Štrek.; 
uiigcftiim jetn, tumultuicreii, Jan., C. 

burhati, am, vb. impf. ftiirmcn: vreme je bur- 

halo. Št. 
biirja, /. i) ber 5?orbofttt)inb: otjrska b., Trub.; 

v burjo govoriti, in bcn SSinb reben, Nov.; 

— 2) ungcftihncr 9Jfenjdi, Cig.; — 3) go- 
vedje ime. Erj. (Torb.). 

burjast, adj. ftiirmifd): burjasto morje, C; 

— \mc\citnm, 0>. 

burjava, /., Polil., pogl. severni sij (žar), 
biirjavec, vca, m. = razsajavec, ein unge« 

ititmer 'tlJJcnfd), C. 
burjevit, adj. ftiinnifc^, C. 
burjevka, /. = burnica, Erj. (Ž.). 

1. burka, /. ber Stnitn, ftiiimi|cf)e§ SBcttcr, 
Mttr., Jan., C Danj.-Mik. 

2. burka, /. bie ''^ofjc, bcr Sc^crj; burke uga- 
njati, 'iPoiicn rciften. 

burkanje, n. i) baš ''.Brobcin, Mur.; — 2) ftiir^ 
miid)c (frrcgnng: \>ai '^Jlufumllcn bc» 9Jiccrc§, 
Cig.; b. morskega .šuma, kajk.-Valj.(Rad). 

burkast, adj.po)ieni\a\t, )d)nati]d), V.-tig.(T.). 

1. burkati, burkam, vb. impf. \)\\m\. iBlafcn anf= 
mallcn, brobcin, jprubcln, Mur., št.; — 2) 
aufiuallcn niad)cn, cncgcn: vodo b., Cig.; 

— bcunrnl)igcn: naj te ne burkajo tuje misli, 
kajk.-Valj.(Rad); — b. se, aufflcrcgt, un> 
rul)ig jein (o morju), Cig., Jan.; (o člo- 
veku), C; naj se ne burka srce vaše, kajk.- 
\'alj.(Rad); — prim. buriti. 

2. burkati, am, vb. impf. = burke uganjati, 
Cig., M. 

burkav, adj. jpafiOaft, Cig. 

biirkelj, kija, »1. bic ŠJaffcrbIa|C, Z.; — prim. 
burek. 

burkcljc, keljca, »1. dem. burkelj, bic Saffci"- 
lilajc, Kres. 

burkcz, m. bcr ^^offcnrciftcr, bcv Spnf?niad)cv, 
Cig., Jan., C. 

burkla, f. i) bic CfcngabcI, Mur., Jan.; nav. 
pl. burklc; z bnrklami koga iz kuhinje po- 
gnati;— nngcfdjirftcr ^J)Jcn)d): burkla ti bur- 
kla.sta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v 



ribjo lov, Koborid - Erj. (Torb.); = vrša, 
Goriška ok.-Etj. (Torb.) ; — prim. lat. fur- 
cula, furca, fflnbcl. 

bGrklast, adj. nn9cjd)idt, M., Kr. 

burklati, am, vb. impf. ungcfd)idt umfjcrgc^en 
obcr fid) bcncl}ntcn, Kr. 

burklež, m. unge)d)idtcr SJienjd), M., Valj. 
(Rad), Kr. 

burklišče, n. bcr Cfcngobclfticf. 

burkljati, am, vb. impf. brobcIn: voda bur- 
klja iz kake posode. Z.; burki jajoča apne- 
nica, SIN.; — prim. i. burkati. 

burljiv, iva, adj. tnmultuarifc^, Jan. 

biirnica, /. bcr j^rcgaltcnDogcl (tachvpetes), 
Erj. (Ž.). 

burnič, m. bic (^cnftcrliajpc, Cig. 

biirniček, čka, m. dem. burnič, Cig. 

burnik, m. i) bic .S)alpc bci 2l}iircn unb 
^cnftcvlabcn , in luclc^c bcr )Hicgcl gcjdiobcn 
mirb, V.-Cig., C, Rib.; — 2) bcr illobcn, 
bic Sd)erc bci cincr 2Bage, i>až 5Bogcgcrid)t, 
r.-ov. 

burnost, /. bcr Ungcftiim, Cig. (T.), nk. 
biirovž, m. i ) bic .^inbglodc, Cig., Dol., Polj. ; 
bic ©lodc, bic ifa^ uorbcrftc ''^^fcrb triigl, Sf.\ 

— (prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz 
burovžev(i) gre? Npes.-K.;) — 2) veliki 
b., bcr groRc Sar, bcr 5B?agcn, Cig., Jan.; 
Čmu nek' so gostoževci, Cmu meni veKki 
burovžr Čb. ■ — {Levst [Rok.j meni, da je 
ta beseda iz nem. Uoran^ nastala.) 

busija, /. bcr ,'pintct^alt, Diet.; .lerobeam je 
storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, 
Dalm.: — iz tur. pusu., Mik.(Et.). 

busk, interj. pliimp! C. 

buškniti, bilsknem, vb. pf. mit (Mcraujdl filflcn, 
pluntpcn : na koga b., jcntanbcn anfnllcn, C. 

busniti, busnem, vb. pf. = buškniti, C, 

busdla, /. neka priprava z magnetno iglo. bic 
•Sonfloic: tangentnab., bic Xani^cutcnbi.ni|iolc 
(phvs.), Cig.(T.). Sen.(Eii.), Jes. 

buša, f. cinc %xi flcincr .Sliil)c; hrvatske buše; 

- lis. 

bušak, m. cinc 'Jlrt flcincr Cd)jcn; — hs. 
bušati, am, vb. impf. fiiijcn, C; I.jub' materi 

roko buša, Vod.(Pes.); — iz nem.; prim. 

bav. bussen. 
bušina, /. govedje ime. Tolm.-Erj.fTorb.). 
bušiti, bušim, vb. pf. i) mit (Mcivalt nnftP|Vn, 

anfalircn: z glavo v zid bušiti. RlKr.. Št.; 

v hišo b., in^ .vtaui^ ftiir,^cn, Z.; — 2) b. 

koga, bcrb ftoiVn, Št.; mit t^cumlt mcrfcn: 

hlapci zver z nosilnic bušijo, fi/a.s'. ; — prim. 
buhniti. 

buška, /. bic (Mc)d)Unili't infolgc cincr Gontn 
ficn, /.. Pes.; tako me je udaril, da mi je 
buška stekla, \'alj.(Rad); lasna buška. bic 
•Vnarpapillc, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti. 

bu.škast, adj. bod Gontnfioncn: tako ga je 
otepel, da je cel teden buškasto gliavo nosil, 
Cdas. 

buskati, am. vb. impf. ftofK", ZgD.; — b. 
se. )id) [tofjcn: kozla se buškata, Pes. 

bii.skniti, buškncm, vb.pf.{\taxt) anflopfcn, Jan. 



but — cacati 



— 73 — 



butniti — caf 



but, m. = bet (?): Igra mu pušken trd obles, 
Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.). 

buta, /. (irofjtopfiflcr ^itcnjcf), M.; — ftumpf^ 
finuige ''^Hnjon, C, Levst.(Rok.); — pri m. 
butast. 

butan, dna, ;>i. neka psovka, ^t.-Pjk. (Crt.J. 

butanje, u. t>ai- 'Jlnfdilai^jcn, ba-5 Stofjcu; bu- 
tanje valov, t)ic "i^raiibititci, C.i^.fT.). 

butara, /. ein 'i^iinbel OKcijcv, 9iutf}eit, Stijcfe 
11. bfll.): ber '•^Jalmbufd) , 0>. ; — bie f^a= 
jd)inc, Oy. ; — butara kolja = 50 kolov, 
jv{hŠt.; — bic 'i^urbo, bic ^aft, Mur., Cig., 
Jan.; sodniška b.. Jure. 

biitarica, /. dem. butara, i>až 'il3uubc(d)Cli; — 
bcr '^Hilinbuid), A>. 

butarnik, ?n. i) grof5CV 3iudcn!orb , Gor.- 
M.; — 2) mot\oz, s katerim se zvezuje 
butara, Polj. 

butast, adj. i) ftumpf: b. nos, Zora, Pjk. 
^Čr^yi; — platttopfiii, Jan.\ abgcplttttet: zemlja 
je na dveh koncih butasta, Vod. (I-{b. sp.); 

— 2) blimnt, tiilpfUiaft, Mur., Cig., Jan., Št.; 

— prim. nem.: butt = ftuinpf, bumm. 
butati, butam, vb. /?«/;/". [to^cit ; z glavo v steno 

b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togot- 
nimi valmi na stene buta, Preš.; — njega 
glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, 
Jsvkr. 
butec, tca, m. i) ba§ @cit)id)t bcr '35>anbuf)r, 
Cig.; prstov b„ bic 5'n9*^vipitie, V. -Cig.; 

— 2) čine 5(rt 'Jlepfcl, C-; — 3) ber t^roB- 
fopf, Cig.. Jan., M.; — 4) bei Staulfopf 
(mlada žaba), Lašče-Levst.fRok.J ; — 5) bcr 
2^oIpcl, Cig., Jan., C, Št.; — prim. butast. 

butej, m. ber 3Siebef)opf, Gutsm., Mur., Č.: 

— prim. 2. bud. 

butelj, tlja, (nav. teljna), m. 1) ciiic 'iKrt 
'»liflaume, C; — 2) eine "iivt bidcr iMpfel, 
Mariborska ok.-Erj.fTorb.J; — •:;) bcr 'Sid= 
fopf, Jan.; — 4) ber Jblpel, Cig., .lan., C, 
St.; — prim. butast. 

butelja, /. vinska steklenica, btc ^OUtcille. 

buteštvo, n. bic 2:oIpclt)aftigfcit, ZgD. 

butež, m. = butec, ber Jolpel, Kr. 

butica, /. = betica, Diet., Triib., Cig.. Preš., 
Lcvst.fZb. sp.). 

butič, m. ber fSd)nfbocf, C. 

butiti, butim, vb. pf. i) ftorf ailftORCn; v steno 
b.: na tla b., »uudjtig fallcn; ftiirsen: med 



sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, 
pUHUid) jicl C'o iliin cin, LjZv.; — 2) un^ 
faiift ftofjcti obcr uierfcn: na tla butiti koga. 

butniti, butnem, 1'^. pf. = butiti. 

butoglavcc, vca, m. ber Kaiiltopf (mlada žaba), 
Pol \ane (Istraj-Erj. (Torb.). 

butolfnka, »i. neko jabolko, Mariborska ok.- 
Erj. (Torb.). 

biitora, /. = butara, Meg., 'frub., Krclj. 

buzakljuna, interj. = buzarona! fappcrment! 

buzakljunski, adj. (lepše rečeno, nam. bu- 

zaronski), Jan., Preš. 
buzar9nski, adj. fafrifdi: b. bič! 2ubeipcitjd)C ! 

Zora. 
buzar9na, interj. iappcrnient! (tudi: buzaraca, 

C7or.) 
buzdahan, m. = buzdovan, Krelj. (buzdihan, 

Diet.). 
buzdovan, m. bcr Streitfolbcit, Cig., Jan.; — 

hs. iz tur. bozdogan. 
bliža, /. i) ein flcincio J^terd^cn obcr 2*iug, 

C: — 2) ber .Stretin, Savinska dol. 
bužav, adj. jd)lDdd)lid), Gor. 
bužgati, am, vb. impf. fdjalcu: b. ližol, tur- 

ščico, orehe, (bežgati) Tolm. - Erj.(Torb.); 

— prim. bužiti. 

biiželj, žlja, m. neko jabolko, C. 

bužika, / ba^ 0dn^d)eit, C; — prim. buža. 

bužina, /. = lupina, Tolm., Plu^na - Erj. 

(Torb.); — prim. it. buccia, buccio; bic Sd)ale 

bcr 5l^iid)f£. Erj. (Torb.). 
bužiti, im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Plu\na- 

Erj.fTorb.); — prim. bužina. 
bužkati, am , vb. impf. = bužiti, bužgati: 

koruzo b., Saklo^^Gor.). 
bužnica, /. neko Jabolko, Mariborska uk.- 

Erj.fTorb.). 
bzikalica, /. bie Spril^C, Cig., C. 
bzikanica, /. bic 3pri^biid)je, bic Bpn^e, Mur., 

ogr.- Valj.(Radj. 
i.bzikati, kam, čem, vb. impf cinc {Vliilligfcit 

burdi eine tleinc Cefinung mit OJcmalt prcifen, 

ipritien, Mur., SlGor. 
2. bzikati, kam, čem, vb. impf. bicjen (o go- 
veji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad).; 

— prim. bezgati, bezljati. 
bziklja, /. bie Sprite, C. 

bzikniti, bzTknem, vb. pf jpri^en, Mur., Mik. 



C. 



cabati, am, vb. impf. nU6)(^(agen, Cig.; — 

prim. becati. 
cabniti, cabnem, vb. pf. aušfc^Iagcn, Cig., C. ; 

— prim. cebniti. 
caca, /. bet ^tei[ter, bie ^oppe, Guts., Št.- 1 'al j. 

(Rad). 
cacati, am, vb. impf. i) fleiftcrn, )d)niicrcn, 

Guts., Mur.; — 2) Ucrjdrteln: svoje telo 

C, ogr.- C. 



cacaven, vna,arf;.t)er5artelt, einpfinbIidi,oi,T.-C. 
cacavnost, /. bie i^cr5diteluiig, bic 3Scid)Iid)> 

feit, ogr.- C. 
cacniti, cacnem, vb.pf. jd)mei&cn, JDCrfen, Guts. 
cadra, /. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- 

SL\.; — prim. candra. 
caf, m. bcr Oicrid)t'?biciicr, ber 2d)crge, Polil., 

Mik.(l-:t.); bcr Ucbcrreitcr, C; — prim. it. 

zaflo, bcr ^infdjcr. 



cafati — candrav»;c 



74 - 



candriniti — capov9znik 



1. cafati, am, vb. itnpf. = kapati, Fr.-C. 

2. cafati, am, vb. impf. = cavfati, C. 
cafedrati, am, vb. itnpf. pogl. cefcilrati. 
cafljati, am, vb. impf. = kapljati, C: — 

pri m. I. cafati. 

i.cafniti, cafncm. vb. pf. = kaniti, C. 

z. cafniti, cafncm, vb. pf. = cavfniti, .^iiriicf^ 
trctCll : konj, junec cafnc, C. 

cafodrati, am. vb. impf. hitro hoditi, da cape 
lete od človeka, C; — prim. ccfedrati. 

cafotati, otam, (Jčem, vb. impf. = i. ca- 
fati. C. 

cafrati, am. vb. impf. = cafodrati, Fr.-C; 

— prim. cefrati. 

cafudrati, am, vb. impf. nekaj omašnega težko 
nesti, Lcvst.(Rok.)\ — prim. ccfedrati. 

cafura, /. =^ cafuta. Glas. 

cafuta, '/. ciu licbcrlidic^ J^raucn.^immer, bie 
2cf)lampe, Guts.. Mur., Cig., Jati., Mik: 

cagati, am, vb. impf. sagctt; — iz nem. 

cajhcn, hna. mi. i) kletvica: c. cajhnasti! tier= 
malcbcitc (Meicl)i(f)tc ! Polj.; — 2) c. ljudi, 
denarjev, unflemciu Bicl Jiciltc, ®elb, Goriš.; 

— iz nem. 3^'^)?"' prim. čudo. 
cajhnati, am, vb. impf. njdjflagcn, Lašče- 

I.evst. (Rok.), Polj.; — prim. cajhen i). 
cajhnovati, ujem, vb. impf. = cajhnati, C. 
čajna, /. bcr .'panbtorb, Cif^., Kor., Št.\ — 

iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik.fEt.J; 

avstr.-nem. btc ^ainc = £)anbtorb. 
cajnarica,/. kladivo, s katerim se železo čajna, 

G()r.-Valj.fRad)\ — prim. cajnati. 
cajnati, am, vb. impf. železo c. , Stabcifen 

mQcf)cn, bnž ©ifeii 511 3"'"''" »crorbcitcn, 

,^oincu; — iz nem. 
cajnica, /. dem. čajna; ba^ .'paitbf6rb(^en. 
caker, indecl. v caker hoditi s kom, s kako 

rečjo, mit jcmaiibcm, mit ciner Sac^c um= 

gefjen, gcbarcn, bcljaiibeln, Jan., M.. Gor.; 

— iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit 
jcmanbem ju idiaffou t)abcn; prim. tudi : ne 
znata si v oralu hoditi, )ie Jluci fillb un= 
eiiiifl, Guts. 

caklja, /. bcr 5Kornft, X., (cekla) Guts., Miir. 

cakljast, adj. moraftifl, ceklast, Guts., Mur. 

cakljati se, am se, vb. impf. ba^MCJ fcilt, C. 

cala, /. bic bcftimmte -^di: ob cali živini 
polagati, krava je uže blizu cale (mirb balb 
ircrfctl), Fr.-C. ; — iz nem. ^^ilc? 

camar, arja, m. = cavmar, ^apSt. 

camclj, mlja, m. bcr WIocfcil)(I)lUCngcl, Cif:., 
Jan., C, Glas.. .SlGor. 

canc, m. v canc (canec) iti, trabcil, .St.-Cif^.; 

— prim. cene. 

cancavec, vca, bcr 3''!^^'^'^' 3'*"^'''^'''^". •^^'^'■'- 

bnrska ok.-Krcs.: — prim. čenčati. 
candcr, dra, m. 1) bcr ?fCtCH: candri od njega 

vise, Dol.; — 2) bcr 3frluniptc, /)o/, 
candra, /. bcr 7if[\cn, bcr i.'appcii, Ci^'., Ja>i., 

kajk.-Valj.(Rad); prim. kor.-nem. zaUler, 

zader /. cfIDaš* ^Qicrid)tC'?. (?) 
candrati, am, vb. impf. .^crrcifjc", Fr.-C. 
ciindrav, adj. fclu^, loppifl, <^ ./>,'.. Jan.; — 

.^crlimipt, hict., Mur., v^lišt. 
candravtc, vca, m. bcr 3i'vluinptc, Mui ., lUKr. 



candriniti, ?nim, vb. impf. :^erumfcf)Ienbern, 

Štrek. 
canec, nca, m. pogl. canc. 
canek, nka, m. bcr 2:ropfen, C; — t>ai f^fctt^ 

augc, Jan.; — prim. caniti. 
caniti, canem, vb. pf. = kaniti, Sv. Peter pri 

Mariboru-Kres; — prim. capniti. 
i.canja, /., Jan.; pogl. čajna. 

2. canja, /. = cunja. M., C, Trst. (Let.). 
canjati , am, vb. impf. tropfeln, fleintuctje 

flicften, C, Mariborska ok.-Kres. 
canjek, njka, m. bcr l^e^cn, C, SIN., kajk.- 

Valj.fRadj; — prim. 2. canja. 
cankati, am, vb. impf. i) tropfcllt, Mur., Cig., 

C; — 2) !^angcn, baumeln, Mur.; — prim. 

canck. 
cankljati, am, vb. impf. tri3pfctn, trdufclll, Cig. 
cankniti, canknem, vb. pf. = kaniti, Mur. 
I. cap, m. ,^crlumpter ^JJJeufd), Mur., Cig., Met. 
1. cap, capa, m. unDer)d}nittcner 3^'^9^n^''ff' 

M., C, Xov., Prim.; smrdi kakor cap, Sc- 

no^eče-Erj. ( Torb.), \ 'rtov. 

3. cap, m. = caf (.'pd)d)cr), Cig., C. 

1 . capa , /. bcr t^e|3eit, bcr ^appcn ; — cin 
)d)lcc^te5 A'op^ obcr Sadtud), v:[hšt. 

2. capa, /. bic 'ijifote, kajk. - Valj. ( Rad j; — 
prim. it. zampa, bic ''^fotc. 

capan, ana, w. i) bcr illimp, C; — 2) grobcž 

Stud) ou§ 3'i'fl'^"^'^"-''^*'' ^'n-' ^^" ^' 
capandcr, dra, m. ,^crlumptcr SItcnfd), M., C. 
capandra, /. ,^crlumptc^ SBcib, Z., M. 
capandrati, am, vb. impf. ,^crfc^eit, rci^cn, 

Z., M. 
capar, rja, »j. bcr J^abcrujammlcr, bcr 5^^^"^ 

trdmcr. 
capast, adj. Inppig, scrjc^t. 
capaš, m. fd)lec^ter ^ruMtciflf ^•'' ~ ^^^ Sc^ncc* 

baf)n, C. 
capati, am, vb. impf. pntfd}cn: po blatu c, 

C, jv-^hšt. 
capav, adj. ,^crfctU, Cig. 
capavcc, vca, m. = i. capin, Cig., C. 
capec, pca, m. = škric. Gor. 
capek, pka, m. i)a'i armcllo|c 5ld)jcl^cmb bcr 

SScibcr, Cig. 
cap9tclj, tlja, »1. i) bic .^tlunfcr, CV^'-.; — 2) 

bcr £d)iiabcl,vipfcu bcei Strutl)at)ii§, C. 
capcž, m. bcr Villlip, Cig. 
capica, /. dem. i. capa; bil'? J^Cl^djcn, bo^ 

1'iippdH'ii. 

1. capin, ,^crliiiiiptcr lUciijd), bcr vabciliimp. 

2. capin, »1. ciiic ^^Irt ipilugc i^iadc, Mik.; 
orodje, s katerim les lo\ijo , ki po vodi 
plava, I.evst.(R()k.), Št.; — prim. nem. 
(dial.) zappin, it. zappa, bcr ilnrft, Mik.(Ft.). 

capinast, adj. ,^crliimpt, (jg. 

capinski, adj. iiiimpcii-, IiimpciiutdfjiiV 

capjc, »J. 10//. bic J^cl,UMi 

capljati, am, vb. impf. trippclli; za kom. c, 

.\/.. C.; — prim. capati. 
capniti, capncm, vb. pf. fnllctt, <^.'. ; — prim. 

caniti, 1. cafniti. 
capov9znik, m. bic 5iJii|icrro(Ic (rallus aqua- 

ticus), CV^'., ljubljanska ok. 



capuljicn — c^cati 



75 



cccatji — cedro vina 



capiiljica, /. bic ^^ttejiMumc, bcr ^itterftcc 

(mcnvanthcs), Mcdv. (Rok.). 
car, carja, m. bcr ^''r: ruski car; = cesar, 

Kast., Miir. in d)\: a\strijski c, nk. 
carar, rja, m. bic ^JJJtftolbro||cI (turdus visci- 

voriis), Kr.-Frey.(F.); — prim. nem. (dial.) 

;^nvrcr. 
carga, /. bcr Sovtlucd)fc[, kajk.-\'alj.(Rad). 
cargati se, am se, vb. impf. ftreitcit, kajk.- 

\ 'alj. (Rad). 
carica, /. bic 3^^^'"^ — =^' cesarica, nk. 
carina, /. bie 3cnflc^i'>-"- ^fi^ S^''' Ci^.(T.), 

nk.; — stsl., hs. 
carinar, rja, m. bcr ;^oIIcilincf)nicv, DZ. 
carinišče, /. bic 3PUftclIc, DZ. 
carinski, adj. ^oli-, DZ. 
carinstvo, f. baž SoniDCJen, baži 3'-''^^^)ft''"^' 

Cig.(T.). ' 
carjevati, ujem, vb, impf. -^av fein; — Ijcvr- 

)d)cu, rciiieren, (carovati) Cig., Jan. 
carjevič, m. bcr Sol)n be^ ^i^J^fn; — ber faifer= 

lid)e ''^rinj, Cig.. C. 
carjevina, f. ba5 3''i«'"reicl); — ho.'^ ^'aiferreic^, 

C, hA-. 
carski, adj. ^(xxm--; — taiicrlid), nk. 
carstvo, n.^ia^ ^(xxn\i[)]X\\\\ ba'? Staifcvttjiltli, nk. 
cata, /. bic ''^fotc, C, Goriš. ; — nam. taca ? 
cavfati, am, vb. impf. juriicfgcljcit , M., Z.; 

— prim. bav. zaufen. 

cavfniti, cavfnem, vb. pf. juriicftrctcn, Z.; — 

prim. 2. cafniti. 
cavmar, rja, m. bcr 95rautfii^rcr, Guta., C; 

— cavmar se pelje po cesti, Npes.fKor.J- 
Kres.; — iz nem. (dial.) samer, Sčilimcr, 
torej cavmar toliko kakor balar, C.(?) 

ce, ceja, m. beli ce, bcr S^faltcr (vanessa c 

album), Erj.fŽj. 
cebada, /. bcr Sto^ mit bcm ^URC, '^c^' 5iif3= 

tritt, C/>., Goriš., Ip. in Kras-Erj.(Torb.j; 

— prim. benctsko-laški zampada, ciu Sc{)lnci 
mit ber 'i^fote, Erj.fTorb.)., Let. i8H3. , 34'j. 

cebati, am, vb. impf. guBftiillc, (Vufttrittc flcbcii, 
aufjjc^lagen , Cig., Jan., C. Goriš., Ip. in 
Kras-Erj.fTorb.J; prim. becati. 

cebec, bca, m. bcr ?rUBftO^, bcr f^u^tritt. Go- 
riška ok., Ip.-Erj.(Torb.J. 

cebedin, tn. neko grozdje in belo vino (civi- 
dino), Goriš. 

cebedrati, am, vb. impf. = klepetati ()(^hJQ^en), 
BlKr. 

cebedulja, /. = klepetulja, BlKr. 

čebljaj, m. = cebec, Jan. 

cebniti, nem, vb. pf. eincn f^u^ftofe gcbcil, 
Oll5)d)laflcn, Cig., Jan., M., Goriš., Ip., Kras- 
Erj.fTorb.J. 

cec, ceca, m. = ses, bic 3ifec, C; — kozji 
ccc, neko grozdje, bic ©ciebuttc, Št. - Erj. 
(Torb,); — prim. nem. 3'&<^- 

cecaten, tna, adj. faugcnb, Mtir.; cecaten 
otrok, C; cecatno tele, Danj.-Mik. 

i.c^cati, cccam, vb. impf. jauflcn: dete, tele 
ceca, Miir., vihŠt., ogr.-Valj.fRad). 

2. Cfcati, am, vb. impf. i) auf llllb llicbcr 
mcirtS fid) bemcgcn, nicfcitb cinl)cri-)cl)cn (o 
starih, bolnih, o težko obloženih ljudeh), 



C, Z.; — 2) §ogcnt, Cig.; — prim. čen- 
čati, cincati. 

cecatji, adj. faiigcilb, ogr.-Mik.; cecatja de- 
čica, C 

cecatnik, »i. bcr Siiunliiig, (-.; — ciu juiiflcž 
Ihicr, bcj nod) \anc\i, C.; baž gcrfel, C. 

Cfcaven, vna, adj. faHflCIlb, C. 

cecavka, /. bcr *i)J{ecridiniamm, ogr.-C. 

cfcek, cka, m. i) bic 3Sar,^c ait bcr tiiciblid)cit 
■Snift, Mitr., Mik.; bie 3'^^' kravji cecki, 
kajk,-]'alj.f\ est.J; — cecki = seski, vihŠt.; 

— 2) bT Sd)nabel cine§ ®cfd)irrc«, C; — 
O kozji cecek = kozji aic (cecek) , bie 
©ci^buttc, Št. - Erj. (Torb.), Hal.- Trumm.; 
beli cecek, Uiei^C (Sici^buttC, Trumm. 

cfCElj, clja, m. baž ©aumenjcipfc^en , Mnr., 

SlGor.-C. 
cfckast, adj. mit groben mciblidjen Sriiflcii, 

\pcs.-\'rai. 
cecljati, am, vb. impf. = jecljati. M.. C. 
cfcniti, cccnem, vb. pf. niebcrdodcn, §uiammcit> 

finfeil, C, Z.; — prim. cencniti in i. cecati. 
cfdba, /, "i^i^ ©cidjen, C. 
c^der, dra, m. bic Scbcr, Cig., Jan,, Dalm., 

Ram., Jap.; libanski c. (cedrus I.ibani), 

Tuš.fR.); — tudi: ceder. Valj. (Rad). 
cedika, /. 'iia§' ©inumi, V.-Cig.; — črešnjeva 

C, = smola, ki se iz črešnjevega drevesa 

cedi, C. 
cedikast, adj. gummid)t, Cig. 
ceditce, n. dcni. cedilo; bcr ©Uppcnfci^cr, bo^ 

ftiid)eitficb, Cig., C. 
cediten, Ina, adj. ,^um ©cif)cn flefjorig, M-\ — 

cedilni okvir, ba-S Xcnatet (chem.\ Cig,(T.). 
cedilje, n. bic i'")ainbinic, (luzula), Cig. 
ceditnica, f. 'Haž Scib^cfil^, Cig., C, M.; — 

haž S)urd|fci^tuc^, C; —bcr j^iltrierapparot, 

Jan. 
cediinik, m. baši Seiftncfft^, bcr (Seif)cr, Cig., 

Jan., M. ; bcr f^i(tricrfa[tcn,^ A'oi'. 
ceditnikast, adj. = skop, St.-DSv. 
cediJnjak, m.=^ cedilnik, Fr.-C, Valj. (Rad). 
cedilo, n. bcr Scilicr, ba'J geibflefiitV — P"" 

stiti koga na cedilu, jciunnbcu iu bcr ''^OtldjC, 

in ciiicr 3?cr(cgcn{}cit (nncn; ostati na cedilu; 

— bcr j^iltrieropparot, Jan., Cig. (T.). 
cedišče, n. ber (3ei[;cr(icrb, h. t.- Cig. (t.). 
cediti, i'm, vb. itnpf. fcit)cn, burdilditagcit; fil= 

tricrcn, Cig., .lan., Cig.fT.); tako so mušice 
cedili in kamele požirali, Krelj; c. med, 
bcit .'oonig fcimcn, Cig.; — to sta jo cedila! 
bie finb ncloiifcn ! UčT.; tricfcii, riuncn: 
znoj se mu cedi po obrazu, c§ rinnt iljm 
ber !2d)tnci^ »on bcr Stirnc, Cig.; kri se 
je cedila po meču, ba^J Sd)lr»ert blutetc, Cig.; 

— sline cedim po čem, ali: sline se mi 
cede po čem, bcr 50?utib ittiiffert mir noci^ 
ciiicr Sflc^e, id) liiftevc bartuid). 

cedivec, vca, m. bcr Turdifcilicr, Cig., Jan. 
cedivka, /. bic ^^iirdijcibcriu, Cig., Jan. 
cednik, wi. bcr ^uvd)jcil)cr, Cig., Jan. 
cfdra, /. = ceder, Cig., C. 
cgdrov, adj. Sebcrn. 
cedrovina, /. bcv5 Sebcrnljolj. 



C9drovje — c^kar 



- 76 



C9kcr — celak 



C9drovje, n. bcr Gebciiuuafb, Jan.; cedrovje, 
I 'alj. iRadj. 

ceduljka, /. bcr .'OPruniol}U (glaucium), Z. 

ctf^dra, /. bcr eVCl^Cli: same cefedre visijo od 
nioga, jy{liSt. 

ccfedrati, am, vb.impf. i) jcr.^upfcii, ^lerfajcrn, 
C; — z) C. koga kam, jeinailbcu mit @c= 
malt irgcnbnjoljin scrrcii, BlKr.; prim. ce- 
frati; — 3) flcinjc^rittig gcf)en (kakor otroci), 
BlKr. 

cefinder, dra, m. ba^ ^f^^C", '^^^ Splittcr- 
dicn: do zadnjega cetindra. biš Jlim letiten 
3cl)arf(ein, C. 

ctfindra, /. bic '^iod^, bic Splcipe, Poh.-C. 

ccfindrati, am, vb. impf. = ccfedrati 1), C. 

ctfljati, am, vb. impf. = cefrati, C. 

cefranje, n. i) ba^ )^upicn, iai ^ctiaiexn: — 
2) bai' 3iiPtK(, 3erfa)ertc iJeinnjonb (Charpie), 
Cip., Jan. 

cufrati, am, vb. impf. i) ^erjafcm, jcrjupfcn, 
C/iT., Jan.; gosje perje c, BlKr.; volno c, 
(ncufrati"), Diet.; — c. se, fid) fdbcllt, fid) 
foicrn, C/^.. ./aH.; — 2) c. koga kam. jemanbcn 
irflciib>nol)in fdjleppeii, C; jerten, AV.; brez 
besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, 
Glas.; — prim. cufrali in nem. JUpfeit (?). 

cefravec, vca, ni. ber Bu*'^'^« ^'Vv •^'^"• 

ct-fravka, /. bic 3"PH'ri", ^''n- 

C9fta, /. bcr 'J^niniicncimcr: SlGov.-C; — ber 
JKii^rtiibcl, Hal.- C; — prim. bav. zcftcn , 
ciiic 5lrt Šcfdjirr: tirol. zeftc, grofje« Ijol.^er^ 
ne» OicfdB ,^um Tiagcii aiif bcm 'Jtiiden, C. 

cegel, gla, mi. iz nem. 3''^fl'-''/ pf'Sl' opeka. 

cegcinica, /. bic 3iegclt)iitte; pogl. opekarnica. 

C9h, »I. bic 3ii'Ut, i^ie ^nuung, Cig., Jan., 
Cig.fT.j. C; — tudi: ceh; iz nem. ^i<i)t. 

C9ha, /. = ceh, Guts. 

C9hmešter, tra, m. i ) bcr 3""f '''Orfte^Cl", Mur., 
Jan. ; — 2) bcr Sirc^enDorfte^er, ber S^irc^en= 
propft, Miir., .S7. 

cfhmojster, tra, m. = cehmešter i) Cig., Jan. 

C9hmošter, tra, m. = cchmcštcr 2), Valj.fRadJ. 

C9hovcn, vna, adj. 3unft=: cehovna knjiga, 
tai' ^nnitbnd), Cig., .Jan. 

cchovina, /. tav 5""»"g*-'gcl^, Q^'- 

C9hovnik, m. bcr 3""f'flf"'-^'1''» ^ 'n- 

C9hovstvo, n. haž- 3llllftn'ejcn, Cig.. Jan. 

1. C9hta. /. =^ ccfta; neka posoda: bcr ^Otticf), 

■{apŠt.-C; eiii 3Sfiugcfdfj (Dou »ier ^Rafe), 
Poh.-C; — bcr viimpcn, Cig.; bic Stannc, 
C. ; C. z dvema ročema, Diet. 

2. C9hta, /. bcr 53cttiQCf, Pohl.; — = torba: 
po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, 
Jurč.; — prim. kor.-nem.zieche, 'i8cttiibcr,')lig. 

cchtariti, arim, vb. impf. prcllcil, M. 

C9htati, am, vb. impf. 1) priiflclti, Jan.; — 
— 2) prcUcn, betiiiflcit. .M.; -- — ciganiti: 
me cehta in naganja, da mu dam, Cig. 

cvja, /. baž Sci^eil, Cig., .Mik. 

ccjatnik, m. = cedilo, C. 

cejar, rja, m. = precejavec, 1.-0^. 

ccjenje, n. ba« 2cil)cn, bn^ Wc)cil)C, Cig. 

cčjnjak, »1. majhna kad, Ceber, „ceniek''^V^/j.S7. 

c^kar, rja, ;/j. = cckcr, M. 



C9ker, kra, m. bcr 3'^'^^'^» ^in aue 3trol) obcr 
Sc^ilf gcflod)tcucr tn)d)enartiger .vonbtorb, 
C, jv{hŠt.; ccker, erja. Dol.; — iz nem. 

ceket, (;ta, m. = čeket, M., Mik. 

ceketati, etam, ečem, vb. impf. = čeketati. C, 

cekin, m. bcr Tucatcn; = prim. it. zecchino. 

cekinast, adj. bucatengclb ; vino cekinaste 
bar^e. 

cekinček, čka, m. dem. cekinek; "ttt fS^VLCaitn- 
faltcr (Ivcacna \'irgaureae), Erj.fZ.J. 

cekinek, nka, m. dem. cekin. 

cekinski, adj. '^ucatcn^: cekinsko zlato, Cig. 

cekla, /. pogl. caklja. 

C9kmešter, tra, m. = cehmešter, bcr Air{^en= 
propft, Št. 

C9kniošter, tra, m. = cekmešter, .SVA'., .^t. 

cekniti se, nem se, vb. impf. nad)bcn{lic^, 
befiimmcrt )ciu, fic^ dngftigcn: za greh se c, 
ogr., Danj. - C. ; — prim. stsl. ctkneti = 
ki.sneti, tardare, C. 

cft, la, m. 'bav 3fU9. "^^^ SBcrfjcug, (tudi: 
cel, /.) Kres.; — morda nam. cev, iz nem. 

3f"fl- 
ceJ, cela, adj. itia-? uicftt bcfrfiabigt ift, luoran 
iiic^te fct)U, uiiDcrfctjrt, ganj; kupica se ni 
ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, 
še nič ni raztrgana; — rana je cela. bie 
35unbe ift gel)cilt, Cig.; hleb ni vci; cel. pa 
je še ves, bcr i!aib ift groar in 3tiictc gc= 
fdmittcii, aber e>j fiiib noc^ allc Stiide ba, Cv.; 
cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi 
hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne 
tistega, ki je že načet. Cv.; po celem snegu 
gaziti, im ungcbafjntcn Sdince irtatcn; konj 
je gazil sneg v celo, Jure.; po celem po- 
žirati, ungetaut »crfc^Iurfcn; — noU, gnnj, 
(o času); celo uro sem moral čakati, eilic 
Dollc Stunbc; tri cele dni in noči; cel dan, 
celo noč, ciitcn gan5cu Xag, cinc ganjc 'i)iad)t; 
pa tudi: ben ganjen 2ag, bic gaii.^c ""JJadit, 
= ves dan, vso noč ; šli so tisto celo noč, 
Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; poUftanbig: 
celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. 
(Post. predgovor); c. tlak, pritisk, ber 5.^011- 
brud, Cig.fT.j; s celo besedo povedati, 
aiivbriidlid) fagen, Cig.; — cela pijanka je. 
fic ift eine »ollftanbigc Sftuferiu; cel norec 

je; na celem počiti, bcrftcil, Ol}lIC bnf'^ fnil}Cr 

cin 'Hifi? bemcrft lupibeu nnirc, Z.; na celem 
glavo odrezati, ctucin Icbcubcn lliciifdieii beii 

.Slopf abjd)Ueibeil, Z.\ na celem umreti, gail,^ 

uiieriimrtct, plolUid) ftcrbeii (olinciunlier Iraiif 
gciiicjcu JU fciii). Šol., Z.; pl)nc 'illuinfv: na 
celem prepir začeti, na celem si izmisliti, 
se zlagati, Polj.; — iz celega, au^ cincilt 
Stiid, itid)t au'? Ilieilcn juiainmcngefcot: 
suknja iz celega, nid)t geiuil)t, foilbcrit {\. 'B.) 
geiinrft, Z.; plahta iz cela (= celega), BIKr.- 
.Mik.: dela, kakor bi bil iz celega, cr ift 
uiigelenl bci ber '^(rbeit, /.; ne bodi tako 
cel, jci uid)t fo ftcif, ungclciif, C; do 
celega, do cela, gdnjlid), (^ig., Jan.; = s 
cela, ogr. - .\/ik. 
cclak, m. bcr .'OfUflft, -^feg.. Guts.. .lam., Cig., 
Jan., C., Kor., ^apSt. 



cetba — cel9 



77 — 



cclodanjak — cemper 



cetba, /. bio .^icililUil, C 

celeč, tca, j«, i) =-- cclak, .\[nr.\ — 2) 1111^ 
fictrctfiicr, pfobloicr Sdjncc, C; po celci v 

cerkev iti, Mitr.; celeč j^aziti, v{liSt,; — 

3) unwciid)rtcv Cfterci, Z.,\u//i-. ; — 4) == žil- 
njak, bcr SpilUUCiicridi, bic .viimbviippc, (plan- 
tažo lancet)lata"). C; — tudi: bcr ^B?imb= 
UUH]crid), bic 'i^ruiiollo (pninella vulgaris), C 

celek, Ika, m. bn^o CMaiijc, Jan., Zora-C. 

celestin, m. vri^matifrficr ^Ql6barl}t, bcv 6oc= 
Icftin (min.). Cig.fT.J. 

celestinec, nca, m. redovnik celestinskega 
reda, bcr ©oeleftiiicr, Cig. 

celešnji, adj. qan,^(id), C. 

celeti, im, vb. impf. t)Cl'()ei(en, Cig. ; noga že 
celi, bcr (V"6 ift bcvcitž im !Ccri)cilcit, 3/»r. 

1. celica, /. iiaiiscf !'Kafcn, C 

2. cf lica, /. bic 3ftt'-\ ^'-^ .ftloftersclle; Le ce- 
lico najno zapriva. Prostosti sveta ne že- 
liva, Pi-eš. ; — iz nem, ^cUc 

celic, m. = celeč, bic 'ŠBruucIIc (prunella vul- 
garis), C, Luče(Št.)-Erj.(Tovb.j. 

celilen, Ina, adj. f)ci(jam, f)ci{enb, Cig.. Jan. 

celitnost, /. bic .»peilfmft, Jan., Cig.fT.J. 

celilo, n. ba^o .s>ihnittel fitr ^mtbcn, bie SC^iiub^ 
arjiiei, Cig., Jan. 

celin, m. 'i)a^ (^(iuten)d)(o)!S, Gitts., Jam., Cig., 
Jan., .V., C Ro\.-Kres; — C. misli, da je 
iz it. focilino. flcincr (Vcucvftaljf. (?) 

celina,/. ctu>tt§ Uut)cricl)rtcž : i) etn ©ati^e? 
(math.), Cig.. Jan., Cig.fT.J; pet celin sena, 
fiiiif Dotle SStigcn S^en, Notr.; — 2) ba§ 
(nod)) ungcpffiigte Sanb, bie 2ef)be: celino 
orati; orne njive puščati v celino, Levst. 
(Nauk) ; pren. celino orati, obdelavati, bic 
93al)n bredjcn (5. ^. in bcr IGitctatur), Cig., 
nk.; — 3) bic 3SilbbaI)n (bcrtioii ben Šidbern 
nid)t burd)furd)te Jljeil bcr Strnile), V.-Cig.; 

— 4) bcr Goutincut, Cig.fT.J, Jes. 
celinast, adj. migencfert, C. 

celinčica, /. bic Sntnede (prunella vulgaris), C. 

celinec, nca, hi. sneg celinec, ^/•^ = celeč 2). 

celinski, adj. i) £el)bc= ; SoutincntaI=, OV. 
rr.;, Jes. 

celinščica, /. ba§ Selbft^eil, bic 93runelle (pru- 
nella vulgaris), C. 

celitev, n-e, /. bie .'pcidnig. 

celiti, im, vb. impf. i) f)cilen (trans.); rane c; 

— C. se, tterfjeilen, i^l^cilcn : rana se celi ; 

— 2) integrieren (math.), Cig. (T.); tudi ce- 
liti, celim, Cv. 

celitva, /. = celitev. 

celjak, »I. i) ber ©anjfiubrer, Xotr.; — 2) 
= celak, Ravn.-Cig. ; — iibifpt. ba# itniicr' 
)C^nitteilC mannt. .Spauet^ier, Srpcnica na Eol- 
skem -Erj. (Torb.); — ■:;) cela, debela gol, 
ki se da razpoloviti v platiče, Dol., Xotr, 

celjenje, n. bie ^eilung (»on SBimbeii). 

celjščak, m. celjski vagan, = pol vagana, 
mernik, C. 

celnik, m. i) = ranocelnik, V.-Cig. ;— 2) ha^ 
' 3Sunbpfla[ter, Cig. 

celo, adv. 1 ) ganj unb gnr, eollcnb^o ; celo nič, 
gar nic^tž, celo malo, blutluciiig, Cig. ; tega 
pa že celo ne, bfl^ jc^otl gar nid)t; celo 



s\etlo, gaii.s bcII, Schonl.;— 2) fogar, \db\t; 

C. svojega očeta ne posluša. 

cclodanjak, m. bcr (yaii,^baitcr, C. 

celodanšnji, adj. gaiijtiigig: celodanšnja hoja, 
lik. 

celogruntar, arja, »i. = celozemnik, (Jig. 

celokopiten, tna, adj. ttoI((}llfin, Cig. 

celokopitnost, /. bic ^-l.^plll)uiigfcit, Cig. 

celokupen, pna. adj. gciamiut, Jan. ; celokupna 
vlastina, bcr (^cfammtbc|iil, Levst. (Cest) ; 
COmpIct. Levst. (Pril.); — celokupen del, 
intcgriciMibcr '!j3cftaubtlicil, /)Z. ; — hs. 

celokupnost, /". bic (^5cjaiiimtl)cit , .\ov.; — 
bic ^ntcgritat, Cig. (T.). 

celoleten, tna, adj. gail^jabrig; celoletna na- 
ročnina, gnn.^jdlivigc« ".'Ituiiniciiicnt. 

čeloma, adv. gdu.^lid), ti511ig, ganj, O'^., C. 

celorob, roba, adj. gaiijranbig, Cig:; c. list. 
Tuš. (B.). 

celoskupen, pna, adj. iutegricrcnb, Jan. ; pogl. 
celokupen. 

celoskupnost, /. igiitegritat, Jan.; pogl. celo- 
kupnost. 

celost, /. bie ©nnslieit, bie ^utegritat, Jan., 
Cig. (T.), C; — sicer naše cesarstvo ob moč 
pride, celost in samosvojnost izgubi. Vod. 
(Pes. og.). 

celosten, tna, adj. integriercnb, Cig. 

celota,/, i) bie ^nteflritat, Cig.; bo? gn)cmb(c, 
Jan., Cig. (T); — 2) ha§ (SJan^C, Cig., Jan., 
nk.; pl. celote, ©anjc = gonje 3ol)kn, 
Cel. (Ar. J. 

celoten, tna, adj. ein ©anjež bilbenb, ganj, 
Jan., nk.; intcgricrcnb, Jan. 

celotina, /. ein ©anjc^ (math.), Cig. (T), C. 

celotisk, m.bcr@tereott)penbruff, ^^»., Cig.(T.J. 

celotnost, /. bie ©anj^cit, bie ^ntegritat, Cig., 
Jan., M., nk. 

celov, tn. = poljub, Habd., Jan.; — hs. 

celovati, ujem, vb. impf. poljubovati, Habd., 
Jan.; — hs. 

celovit, adj. i) integriercnb, Cig.(T.J, SIX.; 

— 2) afotaletttjd) (o versih), Cig.(T.). 
celovitost, /. bie ^ntcgritiit, Cig.(T.). 
cel9vje, n. coll. == orodje, Kres; — nam. 

cevovje (r); prim. cel, m. 
celoviio, adv. ganj nnb gar: c tako, Rec. 
celozfmnik, m. bcr (^Janjfiiiblcr, Jan., Dol.- 

Erj. (Torb.). 

cfmati, am, vb. impf. i) janbcm, nnid)(it)fig 
fcin, 5tucifefn, V.-Cig.; cemati in delati kaj, 
ctmae- dngftlid) tl)nn, Cig.; — 2) !argcn, Z.; 

— od nem. fdlimcn, C (?) 

cfmavt, m. i) bcr ^^Dcifler, Cig.; — 2) bcr 

C^cijigc, Mik. 
cemba, /. bic 5Bertjrfiafenng, ogr.-Let. 
cfmbi, m. pl. bic g-mnjcn, Podkrnci - Erj. 

(Torb.). 
cement, enta, w. prah, ki z vodo zmešan 

daje tudi ^■ vodi stanovitno malto, bcr Se= 

nicnt. 
cementen, tna, adj. Sement'. 
čemer, m., C; pogl. čimer. 
cemper, era, m. bas Sptittcrrfjcn, ba? '!8ii'?d)cn, 

'l>a?-' ^Iltinbcftc uon ciner Sac^c; nima cem- 



cemperec — cendrati 



78 



ccnčjšati — cenovniški 



pera, cr I)at fcittcii Vfllcv, Cif^., C: ni ccm- 
pera mu ni ostalo, co iU il}m flOt Ilicfjtš gc 
blieben, BlKr.; raztrgati koga na cempere, 
Savi: f Let.); — prim. ccper. 

cemperec, rca, m. dem. ccmpcr, Z^-^T). 

cemperiti, erim, vb. impf. in flcitic Stilrfc ^cr- 
rcifjcn, C, Z. 

cempet, cta, m. ciii SJtcnlc^ tnit groBcu ^UBCU, 
M,; — prim. cepeta. 

cempTn, m. = cepTn, Cig.. Jan., Polj. 

cemprin, mi. ber ^trbctbaum, bie 3irbe(!iefcr 
(pinus cembra). Medv.fRok.), Tid.fR.J. 

cemun, m. cinc i^eitirfunfl im Safier, ein 
^Balfcrtiimpcl, Z.. C : cin ®Qficricf)liinb, Jan.; 
untcrirMidiCv ©nffcrlocf), Cig. ; — prim.tolmun. 

cen, adj. tiiolllfcil, Jan., Vest.; iz adverbija 
ceno, »t)0[)lfcil, napačno narejen pridevnik. 

cena, /. i) bcr $rei^; ceno povedati, bett 
^rci5 ailflcbcn, za ceno se pogajati, l)aitbc(n; 
tržna cena, ber ^JJarttprcie ; zadnja cena, 
ber lefetc, genaiicfte ^4>rci5 : posebna c, bcr 
£imito=''3rei§, DZ.; po ceni, tBo^lfeil; tudi: 
pri ceni, v ceno, C; tuotjlfeil, Cig. (T.), 
LjZv.; v ceno prodajati, lt)Ol)lfcil Berfaufen, 
Goriš.; v slepo ceno, um cincn Spottpreisi, 
Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro 
ceno kupiti, luotjlfcil foilfen, Dalni.; nam. 
v dobro ceno;) cena je poskočila, ber ^rcii^ 
ift gefticgcn; s ceno poskočiti, bcii *^rei^ 
fteigern; cena raste, bcr 'iprci§ ftcigt; ceno 
vzdigniti čemu, cttua^ Dcrttjcucrn, Cig. (T.); 
ceno znižati, bcil %Xi\ž licmbict^cn; s ceno 
odjenjati, bcit ilnuf t)erQb)C^cn, Cig.; cena 
blaga jcnjuje, pada, je jenjala, bic SBiirc 

jd)lagt ab, ift in '•,)lbjd)[afl goratI)cn, Cig.\ po 
nobeni ceni, um tcincii ^4>rci'r', aiif feincn 
'^<x{[; — bcr (£ourt<, Cig., DZ.; menična c, 
bcr 2Bccf)}clcour5, Cig.; — 2^ = vrednost, 
ber 'S^ert; ta stvar nima nobene cene, nk. 

cenar, rja, m., V. -Cig.; pogl. cenitelj. 

cinc, m. v cene (^cenc") iti, trnbcn , ^S'f.- 
Krex. 

cvncati, am, vb. impf. i) mit bcm .^Unpcr auf 
iinb nicberfaf)rcn, f)umpcln, umcfcliib cinfjcr^ 
gcljcn , Cig., ^ol. ; luacfcinb ctino«' trageii : 

oprtal sem tovariša ter ga cencal tu gori 
po poti, Bes. ; — 2) ^^aubcrii, ,^i)flcrii, (i\x>ai 
lonfljam tljun, BlKr.; — prim. canc, cmc, 
cancavcc. 

cencljati, am, vb. impf. dem. čenčati; bciltcllt, 
C. Z ; — C. iz koga kaj, jcmcmbcm ctuniv 
ab,vi)d)od)erii jud)cii, Cig.. C. 

cvncniti, cenenem, vb. pf. llicbcr)ilifcu, llicbcr 
bocfeil, ljubljanska o/.-.; pogum mu jecencnil, 
bcr Wutl) ift il)m sicfiinfcii, Zgl).; prim. 

čenčati. 
ccnder, dra, m. citi I)niigcnbcei Stiiff; cendcr 

mesa. Z.; — prim. candcr, 
cčndra, /. = cendcr: cendra mesa, .ščavja, 

<)l->e.šenega v sušenje, C 
cendrati, am , vb. impf. i) I)Oiigcn: meso 

cendra v mesnici, Z.; — 2) .^a^Jpclll, C., Z.; 

za kom kaj c. , ,\appcliib cttunv iind)traflcii, 

Z. ; - 3) SaitCU 01lid)lilflCll, Meg 



ccnčjšati, am, vb. impf. minucubo liciticrcil, 

C; — bniibeln, tciljdicn, C. 
cenejši, adj., comp. ad ceno. 
cfnek, nka, m. = cinek, C. 
cenfn, adj. reof)IfeiI, Erj.fTorb.J, nk.; (, na- 
pačna novinka", CV.); — prim. ceno. 
c^ng, m. bcr .SUailfl: dvajsetica nema cenga, 

Mur. 
cfngelj, glja, m. bcr Gi^jj^apfcn, (-ig., C. 
cfnger, gra, m. ba^ ^^lafcnpflnfter, Cig. ; — 

prim. kor.-nem. zengcr. 
cengetati, etam, ečem, i'fc. impf. = cengljati. 

Mur. 
cengljati, am, vb. impf. mit cinem fleincn 

®Iocfd)en laiiten, flinflcln, M., Cig. 
cengulja, /^ m. baž Sc^otlfraut (chelidonium 

maius), St. 
cenik, m. = cenovnik, Cig., Jan., Nov. 

(iz: cennik). 
ceniien, Ina, adj. Sdiaftung'3=, Xov., nk. 
ceniinica, /. bie Sd)ntiinifl«lifte, DZ. 
cenilo, n. ber Sd)(ituiitfleprei5, Cig.. Jan., C; 
pristojbinsko c. , bcr ©cbiircntarif , Levst. 
fPril.j; — bie SdidBunfl, bcr Gcnfuš, Cig. 
cenitelj, adj. bcr £d)alsmauu, Jan., C. Levst. 

fSatikj, nk. 
ceniteljski, adj. 3cftii0manil§=: c. navod, bic 

2d)n^unfl'eicommiffiou, Levst. (Saukj. 
cenitev, tve. /. bie SdiatMincj. 
ceniti, im, vb. impf. bcil %U\^, bcn SScrt cilicr 
Sac^c bcftiinmcn, fd)a^cii; sto goldinarjev 
ceniti kravo; škodo c. ; blago komu pre- 
drago C, icmaubcii iibcvl)altcn ; toliko ceni, 
da )c izgubil, fo l)od) rcd)uct cr fciuen %tX' 
hift, Cig.; — fd)n^cn, ad)tcn: cenjen, flcfduit.t 
IV naslovih) nk.; — tudi: ceniti, jv^li^it. 
ceniti, cenem, vb.pf.po malem kaniti, Ptuj-C; 

— prim. caniti. 
cenitnik, »1. bcr 5d)at5cr, Mur,. Cig. 
cenitnina, /. bic 2d)(il.uiui]5gebiir, Cig. 
cenitva, /. = cenitev. 
cenitven, vena, adj. Sd)iibuiuv3s Xov. 
cenivec, vca, tn. bcr Sd)al<cr, Cig., Jan., C. 
cenivka, /. bie 3d)iit,U'riu, Cig. 
cenja, /., M., C. pogl. čajna i). 
cenjenje, n. tKxi Sdnitcn. 
cenk, interj. =- cink: cenk cenk, fliiig fliitg! 

Cig. 
cpnk, m. bcr .Ulaufl, -U.. C; zvon imu lep 

cenk. SlCior. 
ccnljiv, iva, adj. \d]i\[\bax, Cig., Jan, 
ceny, adv. [instr. ad cena Mik. /I'. jOt). 
''. prim. Cv. A7. ij.) molllfcil, c prodajati; 
to je ceno; comp. ceneje. tinil)lfcilcr ; prim. 
cenejši. 
c^nvst, /. bic 2?o[)lfciU)eit, C/g-., Jan. 
cvnota, /. bie 'in}ol)lfcill}Cit, Levst. fZb. .tp.J. 
C(;nvven, vna, adj. '^>rcii* : cenovna poveril- 
nica, i>ai 'iUiarftprcioicvtificat, Levst, (.\auk}. 
cvnovnik, »1. bic '^JrcivJliftc, bcr lorif, .Jan., 
Cig. (T.), Levst. (. Saukj. DC.; boš (Soiir«' 
blott, DZ. 
c^novni.ški, adj. tnrifilliifjirt: cenovniška pri- 
siojbiiui, DZ. 



cent — ccp9 



— 79 — 



cepec — čepika 



cent, centa, »i. bcr ^fnfHfl"' •'"^ denarjev na 
cente, cr t}at (iiclb bio llcoiuie. 

centezimalen, Ina, adj. na sto delov razde- 
ljen, (5cntC|imal' , CifC.(T.); centezimalne 
vage, D Z. 

centrala, /. bic Gcntvnle (CScutralliiiic) , Cel. 
(Geoni.); — prim. središčnica. 

centralen, Ina, adj. središčen, Scntial=. 

centralizacija, /.v političnem pomenu: pod- 
reditev vseh oblasti v državi pod središčno 
oblast, bie Gentralifation, Cig.fT.J, nk. 

centrifugalnost, /. bie Sentrifugaltraft, Cig. 
(T.); — prim. sredobežnost. 

c^ntriga, i ) ciit I}crabf)angcnbcž Stiicf %k\\d] 
(3dd)flei)d)), C; — 2) an cincr ■JBiebc ,-^um 
5:rocfnen aufge^aiigtež ftrautig oon 9tiiben 
U. bgl., Fr.-C.\ — iz nem.; prim. bav. in 
kor. zentring, jum Selc^en aufgcf)dngte§ 

^^m, C. 

centrih, m. = centriga i), St. 

centripetalnost, /. bie Setitrtpetalfraft, Cig. 
fT.J: — prim. sredotežnost. 

centurija, /. v pr\-otnem pomenu; skupina 
100 mož, bie Gentuvie. 

cenzor, rja, m. presojevavec, ber Seiljor. 

cenzura, /, presojevanje. bie Genfur, (3. ^. ber 
Siidjer), Cig.fT.j. 

cep, m. i) bie Spdte, ber Spalt, 3/«/-., Cig.; 
oje se je v čepu strlo, Z.; — = precep, bie 
Stemme, Trub.; — 2) (eig. ber burd) Spalten 
cntftanbene ^■(leil) : ber Scftaft cine» Seilcž : vrv 
v štiri čepe, ein Dicrfc^aftiget- 2ei(, Z. ; prim. 
pramen ; — v dva čepa se majati , tiacf) 
rec^t» unb linf^ jcftroanfen, Z.; v dva čepa 
hoditi, iracfeinb ein^erge^en, C; z bičem 
pokati v dva čepa, nadj rec^t^ unb Unfii, 
Zora.; žvižgati v dva čepa, gtoeiftimmig 
pfeifen, Z., LjZv.; v dva čepa govoriti, Jtuei* 
beutige Sieben fii^ren, Jap.fPndj.; — ■3,) ba^ 
^fropfreis, Jam., Mm:, Cig., Jan., Erj. 
(Torb.) ; — ba§ ©epfropfte, bie -^froptung : 
cep obvarovati moče, suše, Pire; — 4) ber 
S)rCJC^flege(, udariti koga s čepom; — pl. 
cepi, bcr ^rijc^el (f loppel fammt ž)onbf)abe), 
Habd., Guts., Jam.; tudi cepje, g". pi in pov, 
Erj. (Torb. Let. i883, 240-^; prim. čepe. 

cepač, m. ber ^fropfer, C. 

c^palnica, /. bie Spattajt, C. 

cepanica, /. i) ba» 3d)eit, Mur., C; tudi hs.; 
— 2) cepanica, neka vrsta črešenj, kajk.- 
Valj.fRad). 

i.cepanje, n. "baž Spatten. 

2. cepanje, n. i) 'ita^' Umftcl^en; — 2) hai- 
SJieberfallen. 

cepast adj. liimmetfjaft, Cig. 

1. cepati, am, vb. impf. = cepiti, Mur.; luč 
cepati, ^ol^ JU Seu(^t)pnneu jpalten, BlKr. 

2. copati, cepam, vb. impf. i) tobt nieberfoUen, 
um)'lef)en; živina čepa, muhe so začele ce- 
pati; — 2) ^erabfallen, ju ^oben fallen, 
Cig.; hruške že cepajo, bie 33irnen fallen 
fc^on bom 93aume, BlKr., jvihšt. 

cepavka, /. bie Spaltajt, C. 
cepf, g. cepi', /. pl. ber S;riid)e(: čepe so iz 
čepa ali cepca in ročnika, Ci'.; — prim. cep 4). 



cepec, pca, m. dem. cep; i) tleinc^ ''•l>ivcipf= 
xc\i, Valj.tRadj; — 2) cepec, ber Tre)cl)= 
flcgel; — ber ''^Jnigcl, ber Šniittel, Cig., C. 
M.; — hii'^ "Jlnidilagliol,^ in ber 5Jiiil)lc, ben 
^i^eutclfaficu ,yi crjdiiittcrn, Cig.; — ein 
grober, pluiupcr 'il'ietn'd), ein ?flcgcl. 

čepek, pka, »i. 'dai' ''^^fvopfrci'?, C, \<)tr.; c. 
mojega cepljenja, Dalm. 

čepek, pka, adj. jpoltbar: lahko c. , cutoin, 
Cig.fT.J. 

cepfJ, /. bcr Unterjc^cnfel (zaničlj.), bie Jpiicfje: 
po ploiu bi mu bil čepeli in bedra raz- 
obesil, Jurč.; dve človeški čepeli visita 
iznad trnja, Jurč. 

cepeliga, /. = čepel, C, .Št. 

cepeliš, m. = cipeliš. Meg.. Prip.-Mik. 

cepeneti, im, vb. impf. i ) ftarr tnerben, Fr.-C; 

— 2) C. po čem, ctroa§ ungebulbig ernjarten, 
Svet. (Rok.). 

ceper, era, m. ber Splitter: cepera drv nema, 
(= čisto nič), Lašče - Erj. f Torb. j; fleincž 
Stitdc^en: nima cepera na sebi, fcincn )^t%t\\, 
C, Z.; na cepere raztrgati koga, Erj.(Torb.); 

— prim. cep-iti. (?) 

čepet, pta, yn. "naž GJeftampfe, 'bai-' ©etranipcl, 

Valj.fRad); (čepet, cta. Mur., Cig.. Jaii.j; 

haž 3appc(n, C. 
cepetalo, n. bcr Jrampler, ber 3'ipp^ei^, ^'p'' 

M. 
cepetanje, n. ba§ Stampfen, "ba^ ®etrampet; 

misli, da čuje cepetanje preganjavcev, Jurč.; 

— ba§ S^ippeln. 

cepetati, am, vb. impf. ftampfen, trampefn, 
trippeln; tedaj so cepetale (^capatale") konj- 
ske noge, Dalm.; fantje zmeraj za dekleti 
cepetajo. Glas.; — jappeln; riba je pred 
njegovimi nogami cepetala (nCapatala"), 
Dalm.; — cepičem. Glas.; (pravilneje bi 
bilo menda: cepačem, Ci^);— prim. capati. (?) 

cepetec, tca, m. i) bie Oiegung bež @cjd)(ec^t§= 
triebž; bcim 9Jlanne, M., C; c. ga ima. ber 
Sifeel ftid)t if)n, Cig. ; — 2) bož ^nobenfraut 
(orchis), Cig. 

cepetin, m. ber Stanipfer. M. 

cepetinka, /. bie 2tampfcrin, M. 

cepetljiv, iVa, adj. ber gcrn mit ben 2fiif5Ctt 
ftampft, Mur. 

cepetljivec, vca, m. ber 3'^PP''^'^' Mur. 

cepetljivka, /. bie 3iipplerin, Mur. 

cepetuh, m. ber Stanipfer, M. 

cepetiilja, /. bie Stampferin, M. 

cepi, /. pl. ber S)ri|cf)el, Jan., Met.; — prim. 
cep 4\ 

cepič, iča, »i. i) "ba^ ^fropfreis; — 2) ber 
Treid)flegel, Mur. ; ber 2)riid)el, Meg., Danj,- 
Mik. 

cepidlačen, čna, adj. !^aar)pa(terifc^, fein, C; 

— hs, 

cepidlačenje, n. bie Sifbenftedjerei, Cig.(T.J; 

' — hs. 
cepidlaka, m. ber Silbenfted)cr, ber Sritifaftev, 

Cig.(T.) ; da smo se namerili na tacega ce- 

pidlako, Erj.fl^b. sp.J; — hs. 
cepika, /. I ) iaš' ^^fropjreie, Meg., C, Z., Nov.; 

— 2) ein burc^ ^fropfen berebelter gruc^tbaum, 



cepiten — cepljenka 



80 — 



cepljevati — cer9vje 



C, BUjaHa((fOviS.)-Kij.fTorb.)\ ccpikc se 

morajo na zimo s capami obsukati, o^r.- 

Valj.iRad). 
cepilen, fna, rt<i;. ^f ropf = : copilni vosk, Cig., M. 
cepilnica, /. i) bie SpaUnji;t, btc Sllicbliaffc, 

Cig.. .lati.: — 2) bic 3>"Pf<iiM'tnIt, <'-''^''" •■^^"• 
cepTlnik, m. i) bivS "^^tvopfmciicr, Cig.. Jan.; 

— 2) bic <}5fiopTicl)itli" (C'" Wartcn), C. 
cepil9, ". i) basi ■»^frLipiiucif.^oilil, Cig.. Jan.\ 

— 2) bili? '^vfi-opfni. 

cepin, m. bic S^itUinilc, bcr ftavft, .Jam.. Cig., 
Jan.. Goriš.; ciii Spil^iafon ^um ^ortid)lcVpcn 
bCv .'OOlSC?^ Poh., (ior., Dol. ; — prim. 2. capin. 

ceplnovcc, vca, m. bcr SpitUjafciiftiel, Cjoi: 

cepišče, H. = cepilnik 21, \'.-Cig. 

cepitati, am, vb. impf. Dol. -Mik.; — prim. 
ceptati. 

cepiti, im, vb. itnpf. i) jpaltcti: drva c, $oI,^ 
jpaltcu; luč C. iiirfitipdno rcifjcii, Z.; škrilje 
C, 3t1)icHnitciiic abblatterii, Cig.; c. se, ftc^ 
fpaltcn, jtd) fnicru: nohct se cepi, zobje na 
glavniku se cepijo; (cesarski Graben se cepi 
od Ljubljanice. 5«oigt fid) Q^, LevsUMočv.J; 
glasove C, b'C Stiiitmctt jeripltttcrn; glasovi 
se cepijo, bic Stimmcit scripUttcni ftcf) (bci 
eincr ^J(bftimmuiia), "k.; — 2) pfropfcn: v 
.sklad C, in bcit Spalt pfropfeii, Cig.. Pire, 
]'rtoi>ec - .M. ; v zarezo ali žleb c, in bic 
•ftcrbc, Cig.; s priklado c. on bic Scitc, 
Z.; z nakladom c, CDpuUcrcn, Cig.\ z na- 
sadom C. (= s cevko C, Z.), pffifcln, in 
©cftalt cinc§ 9iobrcI)cn'3 pfvopfen, Cig.\ za 
kožo (kib)c., ,vuiid)en .'doI,S un'o ^Hinbc, Cig.; 
v kožo (lub) C, iincieln, oculicrcn, Cig.; = 
C. s popkom, Titš.fB.J; c. hru.ško, črc.šnjo; 
cepljeno sadno drevje, OcrcbcltC Cbftbaumc; 

— 3) inipfcn, eininip|fn; c. komu koze, Cig.; 

— 4) cepljen, bfranjd)t, Diet., Cig., C. 
cepivec, vca, m. i) bcr Spaltcr, Cig., Jan.; 

' — 2) bcr '•^fropfcr, Cig.. Jan.; — 3) bcr 

^ntpfcr, Cig., Jan. 
cepivo, n. bcr ^nipfftojf, Cig., Jan., C..DZ., nk. 
ccpiv.ski, adj. '!pfropi=: c vosk, C. 
cepjč, n. ucrcbcltc jnniie 'Sdumc, ogr.-C. 
cepkost, /. bic Spnltbarfoit, Cig. (T.). 
i.cepljati, am, vb. impf. trijpfcln, C.; — prim. 

ceniti, -nem. 
2. cepljati, am, vb. impf.^- capljati, patjfbcnb 

c\cl]cn, Cig., Vrt. 
cepljenčica, /". (/o«, cepljenka, C.; ccpljcnčica, 

' Spcx.-.M. ' 
ccpljencc, nca, m. i) = ccpljenica, C, Z.; pri 

povijanju cepljenca se mora dobro gledati, 

da se cepič ne premakne, Pire; — 2) bci 

WcintpftC, Cig., Jan. 
ccpljenica, /. bnrd) '^Jfropfcn ncrcbeltcr ^^anni 

n. bcficn ^ind)t; tudi: ccpljenica, Dol.-F.rj. 

(Torb.). 

C9pljenjc, n. i) bn«i Spnitcn; — 2)bož ^fropfcn ; 

— O ba« 3i"Pff"' 

cepljenka, /. 1 ) cinc .^larfc ,\itin Spnitcn, M.. 
.Savinska dol. ; — 2) jfbrr burd) ''^.MiopfcH 
ucrcbcltc li^oum u. bcffcn Anid)t, bcj. bic ucr 
cbcltc .Uirjcl)c; — 3) bic (^kMinpfic, Cig.; - 
4) ;'/. cepljenke. bic 3d)nlUilattorn, Cig. 



cepljevati, Gjem, vb. impf. pfropfcn; drevje 

se ccpljujc zgodaj spomladi, Tiiš.fB.J. 
cepljiv, iva, aJj. = čepek, Cig., C. 
cepnica, /. bic Spaltajt, Jan., C. 
cepnik, m. i) ber 'Drcid}flegclftie{, Cig.; — 

2) bcr 3"ipfcr, C. 
C9pniti, ccpnem, vb. pf. i) tobt nicbcrftttlen, 

untftcl)cn (o živalih); še jeden (vrabec) brez 

našega očeta volje ne cepne na tla, Ravn.\ 

nicbcrfadcn, .^t 53Dbfn fallcn, Cig., C, v^hšt. 
cepovišče, n. = ročnik, bcr Trcjd)flei^clftiel, C. 
ceptati, am, vb. impf. = cepetati, Cig.; ftarf 

anftrctcn, .Strek.; ftampfen, ftrontpfcn: Moj 

konj ccpta, Preš. : otroci jokajo, ceptajo, Slom. 
ceptcc, eca, »1. baž .ftnabcnfraut, (orchis), C, 

Tuš. (H.), Valj.fRadj; — tudi: ber ^rauen^ 

jd)Ul) (cvpripcdium calceolus), Tuš.fR.). 
cer, cera, m. bic ,^crreid)C (quercus cerris). 
cerazin, m. ta^ (£crn)in (chem.), Cig.(T.). 
cfrec. rca, m. bcr 2)^z\i; (stachvs recta), Pod- 
gorje v Istri - Erj. (Torb.). 
cerem9nija, /. bic Scrcmonic; — prim. obred. 
cerf nje, n. = ruševje, bOi? Si nic^olj, btts ftrnmm= 

t)0(,^, Krn - Erj. (Torb.). 
cerkev, kve, /. i) bic .ftirdjC, \><xi @ottež^aul; 

farna c, bic 'ipfnrrtirdjc; stolna cerkev, bic 

itatf)cbralfird)c, bic Tomftrdic; Cig.. Jan., nk. ; 

— 2) bie ilird)c ia[i rcligiofe ©enojjcnfdjaft) ; 

katoliška cerkev. 
cerk9vien, vna, adj. = cerkven, Cig., Jan.; 

ccrkovno blago, Dalm. 
cerk9vnica, f. cin ^nr Slircl^e gc^ijrigcr 9(cfcr, 

Cig. 
cerkovnik, m. bcr .^lird)cnbicncr, bcr 93tej'^ncr, 

Cuts., Miir.. Cig., .Jan., nk. 
cerk9vščina, /. ba# cincr ilivd)c gcioibnictc 

(Mrunbftiirt, Cig. 
cerk9vščnica, /. = cerkovnica, C. 
cerkva, /. = cerkev. 
cerkvar, rja. m. = cerkovnik, Ja)i. 
cerkv9n, adj. ,Mird)en , fird)lid); cerkveno je 

ognjeno, baei .Slird)cngnt ift nnantaftbar, Z. 
cerkv^nec, nca, mj. =■ cerkovnik, (-'., Z.. Erj. 

dlb. xp.J, Dol. 
cerkvenica,/. ein jur .Hirdjc cjcl)i.ncnbcr Sicjcn 

grniib, .\otr. 
ccrk venija,/. bic ,^Vird)cngiiItc, bcr .Stird)cngrnnb, 

Cig.. .\(>tr. - I.evst. (Jiok.). 
cerkvenik, »i. ■=--■- cerkovnik, Cig.. Jan. 
cerkvenopraven, vna, cJi//. fird)Cnrcd)tlid), Cig., 

Jan., nk. 
cerkvenopravnik, m. kdor se s cerkvenim 

pravom peča, Savr.(Kop. sp.). 
ccrkvenor9pcn, pna, adj. tirdicnriiubcrifd), 

Cig., .Jan. 
cerkvenozbijrcn, rna. iii//. 3 l)n oba I , Cig., Jan. 
cerkvv'nstv9, n. \>ai .UirdKnioficn, Cig., .Jan., 

C. 
cerkv^nščina, /. ba\< .U1rd)cnflut, Jan. 
cerkvica, /. dem. cerkva; ba<< ,^lild)Icin. 
cerkvišče, n. bie ,Mird)ftiittc, C.; ber Jlird)en 

plol^, Cig., Jan. 
ceryv, adj. lnm bcr ^'Vricid)e; cerov les, C, Z. 
ccrovina. /. bo^ ,'^eireid)eiil)ol,\. 
ccr()vjc, n. ber ;V'>ieid)i'nuialb. 



c^sanica — cesta 



81 — cestar — cevka 



c^sanica, /. česana nat od korenja, C. 

cesar, arja, m. bcv iiaijcr; Njegovo \'eličanstvo 
presvetli naš cesar, Sciuc 'iljfajcftiit UJlfcr 
flloiTcidiev Maiicv; turški cesar, bcr @rof?I)orv 
i)cv Jiirfcn ; — 2)oinc''>lpfclart, AV,-/:;^.^ Torb.). 

cesarica, /. Me Maiicrtii. 

cesaric, m. bcv £oI)lt bcž S^ilijcrž, C, Mik., 
Vrt.. Npcx.-Cig. 

cesaričin, adj. bcr ^'aiferin. 

cesaričiti, Tčim, vb. impf. ofe ^oi|crill rcgicrcii, 
Cig. 

cesarična, /. be^? Kaijerž Jocfjtcr, bie faijedidje 
^^^^u5ff)"tn, Cig., Vrt. 

cesariti, arim, vb. impf. = cesarjcvati, Cig. 

cesarjev, adj. bcž S^aifer^. 

cesarjevanje, n. bie 9?egiening, S^crrid^aft eine-3 
Maijerž, Cig. (T.); v našega cesarjevanja tri- 
desetem letu, DZ. 

cesarjevati, ujem, vb. impf. S'ai)er fcin, aB 
Saijer lienfd)cii, M., Cig. 

cesarjevič, m. bež Staijer^ So()n, fatjerlicf^er 
''^lin,^, Mur., Cig., Jan,, nk.; c. naslednik, 
bcr kroiiprins, DZ. 

cesarjevična, /. = cesarična, bie foijedicdc 
"^vrinsefiin, Cig., C. 

cesarjevina, /. M^ ^aiferrcid^, Cig. 

cesarost, /. faifedidje SJJajeftat (v ogovoru): 
Kaj ti pravim, Cesarost, \pes.-K. 

cesarski, adj. taifcrUd), ^aifev'. 

cesarstven, ena, adj. bož ^^aiferrctcf) betreffenb, 
Cig.; cesarstven! zlatniki, Steidj^golbimutjcn, 
DZ. 

cesarstvo, n. i) ha^ ^aifcrt^um, ba§ S'aifer= 
reid); — 2) bie Saiierttiurbc, Cig. 

cesarščak, vi. neka vinska trta, SlGor.-Erj. 
(Torb.). 

cesarščica, /. i) bie S^aiferbtrne, C; — 2) čine 
•ipffaiiinenart, C. 

česati, sam, vb. impf. in tongcren Stiicfen tucg= 
rei^en, Mur., Cig., vilišt.; skale c, Spdne 
rei^en, C; perje C, gcbern fd)Iei§en, C; — 
nit se česa, bet f^abcn fafert fi(^, Z.; — 
prim. česati. 

cfsek, ska, m. i) ber 2id)tipan, C, SlGor.; 
— 2) bie 'ilJagcInjnrscI, bcr 9iietnagc(, („za- 
česek pri nohtih") C. 

cesija, /. prepust, odstop, bie Scffion. 

cesika, /. etn abgcriffcneg ©tiicf §0(5, „kar se 
učesne od lesa", C. 

Cfsra, /. i) = cesulja, C; — 2) cin SJfabc^en 
mit jerrouftcn ^oarcn, C; — prim. cusra. 

cesrati, am. vb. impf. reiHcn, abrci^cn, (j. 33. 
^ol)l=, SJJangoIbbiattcr n. bg(.), C., Z.; - 
orehe cesrati, SJiiffe Oom 33numc l^erunter= 
id)(agcn, SlGor.-C. ; — prim. cusrati. 

cesrav, ava, adj. i) = cesuljast, C; — 2) 
5crlumpt, serrouft, C 

cesta, /. i) bie Stroge; velika c, bie .s3aupt= 
ftragc; železna c, bie Si)cnbal)n ; rimska c, 
bie 9JJi[(^itra§e; c. krožnica, bie Stingftrafjc, 
DZ.; vlačugarska c, bcr Seinpfab an ^tiiffen, 
DZ.; — 2) bie 9lbtl)cilung ber §aare, bie 
^aarjc^eibe, Cig,; pogl. prečka; — 3) bie 
©tra^bdumc bcr Sagemii^lc : po cesti se pre- 
mika voz (aSlorfroogen) na valičih, .Vo^-. 
Slov. -nem. slovar. 



cestar, rja, m. bcr Stro^cnarbciter, ber @trafecn= 

einrduiucr. 
cestarica, f. haii SBcib be^ Stra^cncinrcinmer^, 

Valj. (Rad), 
cestarina, /. = cestnina, Cig.(T.), Xov., >ik. 
cesten, tna, adj. Stvafjcil ; cestni prah. 
cestišče, n. bie {5'al)i'bal)n ber Straže, Levst. 

(Cest.); seči niso dovoljene ob cestiščih, 

Nov. 
cestiti, im, vb. impf. caftricrcn, C; — listje 

C, 'ilavA abbrcd)cn, ('. 
cestje, n. ber Straf5cnforpcr, Levst. (Cest,). 
cestnar, rja, m, ber ^^otlncr, Ravn, 
cestnik, m, i) = cestar, C; — 2) ber 5San= 

bcrcr, Guts,, Mur.\ — ber 5u£}rntanii, C; 

— 3) ber Stro^entot^, C 

cestnina, /. ba^ Strafscngcib, bie Stra§enmaut= 
gebiir, Mur., Cig., Jan., Ciir.(T.), DZ., 
Valj. (Rad), 

cestninar, rja, m, bcr Strafjcnnuintcinncijmer, 
bcr 'JJfautncr, Cig., Jan, 

cestninarica, /. bie !i)Jiontncrin, Jan, 

cestninarski, adj. SJJautncr : cestninarska hi- 
šica, 'iia^i SJfautfiau^o, Cig. 

cestninski, adj. 3Jfant=, Cig,; cestninske pri- 
stojbine, "DJfautgcbiircn, DZ. 

cestodeiec, tca, m. bcr Strafeenarbciter, Jan. 

cestodeistvo, n, ber Strofecnbau, Jan,, DZ. 

cestokaz, kaza, m. bie ben 28eg toeijenbe ©dule, 
bcr i&jcgtucifer, Cig. 

cestomer, mera, m, ber SSegmcffer, bož §obo = 
nictcr, Cig,(T.), 

cestomf rec, rca, m, bcr S5?egemeffer, ber ^er- 
anibulator, Cig. 

cestovati, ujem, vb, impf, = potovati, Guts,; 

— iz češ. (?) 

cestovina, /. = cestnina, Mur., Cig., Jan., C. 
cestovinar, rja, m. = cestninar, Mur., Cig., 

Jan., C, Ravn. 
cestovod, voda, m. bcr 3?iabuct, Cig., DZ, 
cesulja, /. = češulja, čehulja, Ptuj-C, 
cesuljast, adj, = češuljast: c. grozd, Fr., 

ceščenec, nca, m, = ceščenik, C, 

ceščenik, m, ber <Bd)Op^, Re-{,-C. 

cev, T, /. bie 9{i3^rc; pipna c, 'Ha.^^ S'Qbaf 
pfcifcnroI)r ; strelna c. , bie 33Ii6ro^re, Sen, 
(Fii,); — bie aScbcrfliuIc, Cig,, Jan,. Bolc- 
Erj,(Torb.); — = piščal, ba^ 3Babcnbcin, 
Cig., C; — ber gcberficl, Cig,(T.)\ — hai^ 
®efa§ (zool., bot.): krvne cevi, SBIutgcfdfjC, 
Cig, (T.); smolna C, ber ^arjgang, Tuš,(B.). 

cfv, m. = orodje. Gor,; — prim. nem. 

Sm- (?) 

cevast, adj, robrid)t, rDt)rcnformig, Cig,, Jan,, C. 

cevba, /. bie Š)rainagc, Cig,, Nov,- C, 

cevčica, /. dem, cevka; baž 3{ii^rd)en. 

ceven, vna, adj, 3}of)r=, ?){o^ren=; — cevna 
rastlina, bie ®cfdf5pflan,^e, Tuš,(B,). 

cfvit, adj. gefdKig, Cig. (T.). 

cfvje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m. 

cevka, /. dem. cev; i) ha^ 9tijf)rd)cn; — 'i>a§' 
Jabafpfcifcnri.il)rc^en ; kolovratna c, bie Spule 
am Spinnrab, C; Predem nit na cevko, 
Danj.(Posv. p.); -— bic SScberjpuJe, Gor.; 



cevkar — cifa 



— 82 



cifra — cigotati 



— Kvstahova c, bic Giiftad)ifd)C iRdi)te (zool.), 

Cifr.fT.J; — bn# CMcfdB (bot.), 0>., Jan., 

Tuš.rB.J; — 2) ba^ ©cijjblatt (lonicera ca- 

prifolium>, Tuš.fR.J. 
cevkar, rja, m. ber SiiJ^rentturm (serpula), 

'Erj.rŽ.J. 
cevkaš, m., pl. cevkaši. bie 9io^rcnquaIIen (sv- 

phonophora), Erj. (Z.). 
cevkast, adj. ri.ilircn|onnifl; — rol^riij. 
cevkati , am , vh. impf. = s cevko cepiti , 

rof}icln, C/>. 
cevnat, adj. ro{)rig: — gcfaBreicf), Cig., Jan.; 

cevnata kožica, gefaBreid)fš Jiautc^cn, Žnid. 
cevnica, /. i) led. ki se napravi okoli roz^, 

kadar dež zmrzne, Št.; — 2) ^ orgle, C; 

(= citre, Levst.fZbr. sp.J; prim. stsl. ce- 

vfcnica, Ivra). 
cevnik, mi. ber 9iijf)rcnbpf)rer, oy. 
cevnjak, m. i) bai' Spulcngeftell, ber Spukii- 

ftocf, h. t.-Cig.(T.); — 2) ber 9iol)renrounn 

(serpula), Cig. 
cevocvetka, /., pl. cevocvetke, 9io()renbIumen 

(gamopetalae), Tuš.fR.J. 
cevopisje, n. bie GJefdšbejc^reibiing, Cig. 
cev9vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c, 

dol., Gor. ; — prim. cevje. 
cevstvo, >t. bož (Mcfafeiliftem, Cig., Jan. 
cfvta, /. = cefta, cehta, ber SEoffereimer, Cig., 

C. Valj. (Rad). 
cezeti, im, vb. impf., C, jvihSt.; pogl. ci- 

zeti, cuzeti. 
cczljati, am, vb. impf., Cig.; pogl. cizljati. 
cezura, /. prcnehljaj v verzu, bie (Sacjiir. 
ciba, /. ba§ i)ul)nd)ejt (s to besedo se kli- 
čejo piščeta). M., Št. ; — bic penite, Štrek. 
cibara, /. = cibora, Z., Mik.fEt.). 
cib^ba, /. vrsta suhega grozdjiča, bie Sibebe, 

Cig., Jan. 
cibetovka, /. bic 3i^Ctfa^e (viverra zibetha), 

Erj.rŽ.J. 
Cibica, /. dem. ciba; bav .'^ubndien, M., St. 
cibora, /. bic .ttried)enpflaiimc (prunus insi- 

titia), Kr.-Erj.(Torb.), 7'nš.fR.); — fran- 
coska cibora, bic IDfirobeUe (Reine-Claude), 

Tuš.fR.J; — prim. bav. zeibern, švab. zipper, 

Levst. fRok.J. 
cic, m. neka vrsta katima, bcr 3''^'' -^^•' ^■■ 
i.cica, /. bie .Ua^e, ogr.-Valj.(Rad). 
2. cica, /. bie Staiibenjenjc, C , — eine fd)lcd)te 

.'Onnbfdflc, Z. 
cicast, adj. a\\i ^\\-1>, M.; Imajo cicasta krila 

pa avbe zlate, .\pcs.-Ki:; cicasta janka, 

\pes. fKor.)-Kres. 
cicck , cka, »1. neko grozdje; črni c, bloiicr 

JKitfc^cncr, Tvumm. 
cicati, am, vb. impf. mit ftiimVfciii 'JJfcijer 

)d)neiben, C, Z: — iibcil)aiipt: laiic\)nni, iaiim 

jelifl etiua* tbun, c..; — laufliam, jduuevfdllin 

flClien : upehan po kamenju osel cica, I.cvst. 

fZb. xp.). 
cicoramo, adv. = cucoramo, C. 
cifa, /. i) bic ?^ranfc on finem .^evrifieiicii 

fttcibc, Cig.\ — 2) bic Sd)lampc, Cig-. C-. 

Kr.; — prim. kor.-ncm. zilcr, 3d)eltf (^filOIl 

liebcdid)c I^raufii,\iiiniier 



cifra, /. 1) bic 3iffcr, (iz nem.); — 2) bcr 

3d)mud, bic ^icr, ^-; i>cr %\x%, kajk.-Valj. 

(Rad); — pl. cifre, bcr j^Iittcr, ogr.-C.\ bic 

j^ranjetl, Šol.; prim. madž. cifra, 
cifrast, adj. bunt, t>cr,vcrt, gcjdimudt, ogr.- 

C: gefraii^t, Z. 
cifrati, am, vb. impf. .vcrcn, buiU )d)mucfcn, 

aiifpii^cn, ogr.-C, Z.; c. se, fid) malcn, 

Dol.-Levst. (Rok.). 
cifrenica, /. bae 3iTfcrMatt, Cig., Jan., C, 

DZ. 
cifrenik, m. = cifrenica, Cig. 
ciga, /. ber ^(ajc^enjug, Ptuj -C; — prim. 

cigati. 
cTgalica, /. i) bie 3^'^'^"'"^)'^, ^'--Cig.; — 

2) bic £d)(idie, ber 53cg eincv ©ilbe-^, C; 

— 3) fine niri)t xcd)t ncrbuiibenc ^3JJafd)e im 
9iebc, bie Sicitmajc^e, V.-Cig. 

cigan, ana, m. ber 3i9Pi'llcr; smeje se kakor 
cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, 
kadar sekirico najde, Levst. fRok.J ; — 2) bcr 
fflauner, bcr 33ctruger; — 3) eine ZtaMben- 
art: bcr Sleinungar, 3/., Vrtov. fVin.J; 
drobni, črni c, C; — temnordeče jabolko 
rdečkastega mesa. Ljubljanska ok. - Erj. 
fTorb.J. 

ciganček, čka, m. dem. ciganek; ber 3i9Cuncr= 
fnabc. 

cigane, eta, m. = ciganček, Cig. 

ciganica, /. btc 3i9Cuneritt, Mur., jv:;^hŠt.; — 
tudi psovka nemarno oblečeni iensk\,jv^li:st. 

ciganič, fča, m. = ciganček, Jurč. 

ciganTja, /. bic 3Hlcuncrei, bo§ 3*9f""crtl)um, 
.^fur. ; — bie ^rcUerci, Mur. 

ciganiti, ciganim, vb. impf. i) f)criimjd)tt)cifcn, 
(Vgeuncni, Mur., Cig., Jan.; tudi: c. se, Cig.; 

— 2) preden, bctriigen, itberDortbcilen; — 

— za kako reč koga c, CilUO'? Don jC' 
manbcm in ,yibringlic^cr 3Beije ju crbctteln 
jud)cn, jv{liSt. 

ciganjenje, n. i) ba^ 3^1^""^ l^f^^^t"" . Cig.; 

— 2) ba>5 '■^srcnen ; — ba^ ,^nbringlid)e "-i^itteu, 

i'7/(.SV. 
ciganka, /. i) bic 3'flf ""Cli" '- — -) ^'^ &avi' 

ncrin, Cig. 
ciganski, adj. i) 3'flC""i'i' . .ligennerijd); — 

2) bctriigerijd). 
ciganstvp, n. i) bilv 3^1^ ""^ '^tljlUll ; — 2) bic 

Wanncrei, Cig., Jan. 
ciganščina, /. bie 3irtf""^'i1Pi"i''rfKf ^-V" •^'"'• 
cigara, /. bie (Sigarrc. 
cigati, am. vb. impf. slabo gosti, Cig., Jan.. 

C., M.; C. po strunah, nk.\ — prim. it. (dial.) 

zigare, kričati, (r) 
cigavec, vca, m. bcr {^icblcr, Jan. 
cigcl, gla, .M., m. pogl. cegel, opeka. 
cigyliti, gvlim, vb. impf. fnarrcn (»on JHn = 

bcrn), C.\ — Ulit cinem ftnmpfen "Dcffier 

langjam unb id)lcd)t jdinciben, C.:- jdilcdit 

gcigen, C; skripač na gosli cigoli (^ciguli" 1, 

l.aščc - Levst.(Rok.); — prim. it. cigolarc, 

fniirren, flirren (o kolesu"). Levst. (Rok.). 
cigotati, am. )•/'. impf. idjtuirrcn, frei|d)cn, Trst. 

{Let. i; mit ftnmvfcm Hicijer jdjncibcn, C; 

- prim. cigoliti. 



cigutati — cikniti 



- 83 - 



cikorija — cimytnik 



cigutati, am, vb. impf. = cigotati, C. 

cijan, m. neka plinasta kemična tvarina, l)a>o 
6t)an, a g. (T,). 

cijaz, m. bcr ^i-Hlci'^^' (onrtiaiiicr ^Jtcnjd), (cjaz) 
Ravn.-Cig.; ciu laiuifanicr '6ote, r.-Oy. 

cijaza, /. ein Inngiamo^ 253cib, (cjaza) Raim.- 
M. 

cijaziti, im, vb. impf. i) ^r. )d)(eppcn, Gnts., Cig., 
M., Xov.; in so ga tjakaj meketali ino „cja- 
zili", Trub.fPost.J; dva centa tobaka cijaziti 
in nositi črez Gorjance, Jure.; c. se, fid) 
lanc^fam jd)leppen, M., C; c se po klopi, 
mcicn, Polj. ; — 2) intr. fc^trer gef)en, Polil. ; 
limlicr,vet)en : odkar je kralj Matjaž po svetu 
cijazil, Bes.; — ■ prim. nem. jicfjen. (?) 

cijoha, /. i) ber Šot)Ienfad, Šol.; — 2) ein 
SoUo (v trgovskem govoru), C/g., DZ.; — 
prim. kor.-nem. ziechc, bcr 53ettubcr3Ug. 

i.cik, tn. bte 3ingbro)")e( (turdus musicusl, 
Vr-anja v Istri - Erj, (Torb.); (= dlesk, bcv 
^eriibci^er, C). 

2. cik, m. po hrbtu bel vol. Polj. 

3. cik, cika, »I. i) ejftcifourcr (ycfd)ma{i be§ 
SSeilie^, Nov.\ vino na cik vleče, jv{hŠt.; 

— 2) in Sifig iibergeljenber SSein: bolna 
vina, zavrelice, ciki, Nov, ; — prim. 2. cikati. 

1. cika, /. bic Singbroifel, Cig.; pogl. i. cik. 

2. cika, /. krava z belkastim hrbtom, Krn - 
Erj. (Torb.), Kr.\ — prim. 2. cik. 

cikatnik, m. „neka priprava v ribjo lov: na 
dolzem motvozu je po vrsti navezanih več 
trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje, 
Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.). 

1. cikast, adj. njcišgcficcft, mit tDcifeein 9iiidcn, 
Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 
2. cik, 2. cika. 

2. cikast, adj. in ©ifigfaure ii6crgef)enb: cika- 
sto vino. Dol., St.; — prim. 2. cikati. 

1. cikati, cikam, vb. impf . jirpen, Cig.; piepcn, 
Z. 

2. cikati, cTkam, vb. impf. i) cinen frembcu 
SSeigcfdimad i}ah(\x: c. po čem, Cig., Jan.; 
c. na kaj, C; vino na jesih cika, Diet.; vino 
cika, ber 2Bein l)at einen cjfigiauren ^^eigc= 
\Č)n\ad, Cig., Štrek., Dol., ::?t. ; ta beseda 
po nemščini cika, )d)cint bentjc^en Uriprung? 
§u fcin, -V/.; — sielen, anfpiclen, Cig., Jan.; 
kam to cika? to na -me cika, Z., SlGor.; 

— prim. švic. , bav. , zicken, istega po- 
mena. 

cikavt, »2. bie Singbrofjet (turdus musicus), 

Cig., Gor.; — prim. i. cik. 
cikec, kca, m. = cikavt. Dol. 
cikla,/. = pesa, C, Valj. (Rad); — iz cvikla; 

hs. cvekla, novogrško os'JxXov, Mik.(Et.). 
ciklja, /. ttjei^geflcdte S'u§, Cig.; — prim. 2. 

cika. 
cikljast, adj. njeifegeftedt, Cig., M. 
cikloida,/. neka kriva črta, bieKt)floibe(mech.), 

Cig. (T). 

1. cikniti, cTknem, vb. pf. eincn ^icpfout Onn 
fic^ geben, Z.\ mitrfjen, C; — prim. i. cikati. 

2. cikniti, cTknem, vb.pf. in bie fante ®al)rung 
itbcrgcl)en, fauer rocrben: vino je ciknilo, ift 
faucr geluorbcn, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: 



vino že cikne = cika, jv^hŠt.;) na kaj dvo- 
umnega c.,einc .^ueibcutigc '!}(nipielungniad)cn, 
Cv. 
cikorija, /. bie Sid)orie, bie SSegiuartc (cicho- 

rium intibus), Tiiš.(R.). 
cilinder, dra, m. bcr (£l)Iinber; — prim. valj. 
cilj, cdja, m. taž gi^l '^^^ ©nbjroecf: cilj in 

konec našega življenja; — iz nem. 

1. cima,/. i) ber fteim, Mur., Cig., Jan.,Danj.- 
Mik.\ cime gnati, Mik.(Et.); —hix ''^flan.^en- 
Irieb, BlKr.; — 2) 'iia^ niannlid)e Wlicb, Z., 
Lašče- Erj. (Torb.); — 3) bcr (Si§,^at)fcil, Mur. 

2. cima, /. 1) "aa-i 5lrduteridi Don ^^iderpflanjcn, 
Cig., C, M.. Dol., BlKr.; — 2) odlomljena 
vejica. Sv. Peter pri Goriei-Erj .(Torb.) ; — 
prim. lat. cima, it. le cime deli' erbe. Mik. 
(Et.). 

cimanje, n. ba§ Seimen, Mur. 

cimaraka, /. Dol., pogl. cimraka. 

cimast, adj. ftcime l)abcnb: pšenica je že ci- 

masta, SlGor. 
cimati, am, vb. impf. feintcn, Mur., Cig. 
cimavica, /. (giebliiten, (Si^rojen, bie fid) auf 

fend}tem 'iPobcn biibcn, vihŠt.-C. 
cimbale, /./7/. i) bie Etimbel, J^i«. ; Trobente in 

gosli in cimbale, Preš.; cimbole, ogr. in 

kajk. -Valj. (Rad); — 2) ba§ ©t)mbal, 'itOiž 

.^arfbrett, Mur., Cig., Jan. 
cimbali, m. pl. bie Sl)mbcl, Cig. 
cimbole, /. pl. pogl. cimbale. 
cimbor, m. neka češpa. Goriš. -Erj. (Torb.); 

— prim. cibora. 

cimbora, /. = cimbor, Kr. -Erj. (Torb.), Valj. 

(Rad); — prim. cibora. 
cimfnta, /. ein SinientiergcfaR, Št. 
cimentovati, ujem, vb. impf. cintcntiercn, Jan.; 

— prim. it. cimento, bie ^robe. 
cimfntoven, vna, adj. cimentovni urad, btti' 

Gimenticrnngžamt, DZ. 

cimer, m. ber Sd}nuirf, bef.^ber §utfc^mucf, 
C; ber 93lumenftrau^, v^lišt., ogr. -C; — 
prim. srvn. zimier, bcr S^cUni(i}mnd,Mik.(Et.). 

cimet, m. sladka skorjica, bcr ^in^H^ct. 

cimeti, im, vb. impf. feimcn, Mik.(Et.). 

cimetov, adj. 3itnmet=, cimetovo drevo, bcr 
3inimetbaum, Jan.; cimetove barve, jimmet^ 
farbig, Cig.; cimetova kislina, bie ^il^inet- 
fourc, Cig. (T.); cimetova lovorika, ber 3int« 
metlorbeer (laurus cinnamomum), Tuš.(R.) 

cimetovec, vca, m. i) ber 3inmietbaum, Jan.; 

— 2) neka vrsta granatov rumene ali ci- 
metove barve, ber ^anclftcin, Cig. (T.). 

cimetovica, /. bag 3i"iii^ft>^''llH'^. ^'o- 
cimica, f. dem. i. cima; baš Seimc^en, Cig., 

Jan., Al., Nov. 
cimiti,^ im, vb. impf. \) teinten mad)en: trs 

C, Stnr^reben bercitcn, vihŠt.-C; — 2) c. 

se, teimen, Sproficn treiben: repa se cimi, 

Cig., Jan. 
cimnat, adj. = cimast, SlGor. 
cimnica, /. i) = 2. cima. Dol.; — 2) bic 

Stur.^rebcnfeimgrube, SlGosp.- C. 
cim9tnik, tn. neka vinska trta, SlGor.- Erj. 

(Torb.). 

6* 



cimdz — cink 



- 84 — 



cink — ciprf sa 



cimoz, »I. ženski pas, ki ga nosijo belokranjsko 
ženske, iz klobučinc in rdečega sukna na- 
rejen in s traki okrašen, BlKi:; tudi: cimuz. 

cimper, pra, w. i) bcr 2)ad))tut)t; — 2) cin 
hiil.iCrncž ©cbaiibc; — prim. bav. cimber, 
cin tiPlscnic? Okbaubc, Lcvst.fRok.). 

cTmprati, am. vb. impf. .^iinmcrii; — iz nem. 

cfmraka, /. bic ^'"•'"fi'')"'^^'' <'-V.; — iz nem. 

cin, cina, m. i) = kositer, ba? '^\\\\\ (staiinum); 

— 2) bie ©lajur bec JiJpfcr, Polj. 
cin, interj. cin cin ! fling, flilin ! 

clnar, rja, m. = kositrar, bcr ^innflicfecr, O'^'. 
cinast, adj. i) sinnen; — 2) mit ©lafur uber= 

.^ogen: c. lonec, Polj.\ — 3) mit ®lQttci# 

itbcr,^ogcu: drevje je cinasto, Dol. 
cincalica, /. ber ©i^sapjen, v{hŠt.-C. 
cincanje, n. ^kinkanje,ba'5 'Jcicfcu ; — ba§3flW= 

bcrn, bic Uncnt)t^icbenf)cit. 
cincariti, arim, vb. impf. = cincati, SIX. 
cincati, am, vb. impf. 1) a\\\ unb ah bciuci^cn: 

dremajc z glavo kinkati, Laščc-Erj.fTorb.) ; 

kobila z glavo v tla cinca, Levst.fZb. ap.J; 

— jdjttjcrfdllicj gc^en: pes cinca hodeč po 
treh nogah, M.; — fcfimanfcn, Ci^., C; — 
2)Iang)am, jnubcrnb etmas t{)un, uiicitt)c^Ioficn 
fcin; — prim. čenčati, cuncati. 

cindrc, m. cin an ben Sd)ultern Ijangenber 
mciblidicr Untcrrorf, (ioriš. 

i.cinek, nka, ni. pogl. i. cink. 

2. cinek, nka, m. pogl. 2. cink. 

cinek, nka, adj. = činek, majhen, Trst.fLet.), 
Št. 

cingati, cTngam, vb. impf ^ i) tlingeln, ogr.- 
C, '/..; — 2) )d)aute[n, Štrck. 

cingelj, glja, m. i) ba§ ©IMlcin, C; — baC' 
Sd)neegIocfc^cn (galanthus nivalis), C; — 
2) ctrcaš .S^iangcnbe^: cingelj cinglja, cokelj 
coklja, cingelj dolu pade, cokelj ga popade, 
("svinja in želod), Ip.-Erj.(Torb.J; — bcv 
Q[^ap}cn, C. 

cTngeljc, ^gljec), geljca, m. dem. cingelj; taš 
Sd)nccgUirfc^cn (galanthus nivalis). Z., Ljub. 

cingeljčtk, čka, m. dem. cingeljc, istega po- 
mena. Ljub. 

cingetati, etam, ečem, vb. impf. flingcit: pc- 
tica cingeče, Z. ; flingcln, C, v^liŠt. ; zvončki 
cingečejo, IVc. 

cingetavka, /. bcr .ftliitgclbcutcl, C 

cinglja, /. = cingelj i): oven s cingljo, ZgD. 

cingljanje, n. hai Wcfliligcl. 

cingljati, am, vb. impf. flingcln, fcbcHcn : zvončki 
cingljajo; na kupico cingljaje vino klicati, 
LjZv. 

cingola, /. 1) biliJ Sc^iJIIfrant (clielidonium 
majus), C; — 2) pl. cingolc (zaničlj. o no- 
gah), bic ."pocficn, C 

cinjav, adj. glattci)ig, v-^h.Št. - c:.; — prim. 
cinast x). 

cinjavica, /. bo;? (^lattci'?, v^hŠt.-C. 

cinjenje, n. bic Wlainr, ^'.-Cig. 

I. cink, m. I) ta^ I^Cttaiigc: oljnati cinki pla- 
vajo po vodi, \'rt.; cinke poloviti z juhe, 

Str.;^ — 2) bcr grouc Star (im 9liigc), Cig.. 

('.., Znid.; mreno ali cink iz punčice sneti, 



Slom.; — prim. kor.-nem. in ba\. zinken, 

j^cttaugc. 
2. cink, m. ba» 3^"^' 
cinkarnica, /. bic 3i"H)iittC, C;>. 
cTnkast, adj. i) Boli ^cttaitgcn: cinkasta juha, 

Z.; — 2) mit bcm graucn Star be^aftet, 

Diet., C, Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš 'r 

Dol. 
cinkati, cTnkam, vb. impf. i) flingcn, flingcln, 

()gr.-.\L, C; — 2) z roke zbijati denar 

(neka igra), Sotr. 
cinklja, /. ber GJartcnammcr (emberiza hortu- 

lana), Z. 
cinkot, ota, m. ba^ @cf(ingcl: c. kraguljcev. 

Vrt.; ba§ ©etlirrc, Zora. 
cinkov, adj. ou§ 3'"^ 3'"^'' *^- o'^'"' ^^^ 

3inf0i"Db; cinkova bel, cinkovo belilo, bo§ 

3intniciB, Cig. (T.). 
cinkovica, /. ba§ 3i"^f'^3- Cig.(T.). 
cTnkovnat, adj. |yntl}a(tig: cinkovnata svet- 

lica, bic 3i"f&fc»i5e, Cig.fT.). 
cin^ber, bra, m. "Dat- 3innober. 
cin^brast, adj. sinnobcrtjiiltig: cinobrasta ruda, 

bav 3'""oberer,^, Cig. 
cin9brovica, /. baš 3innobcrcr5, Cig. 
cinopralnica, /. bic 3i"niuajct)C, Cig. 
cfnov, adj. = kositrov, 3^"^^=» Cig., Jan. 
cinovec, vca, m. bcr 3i""1tcin, Cig. 
cinovica, /. bic 3i""Prbc, Cig. 
cintor, m. = pokopališče, ogr.-C; — iz lat. 

coemeterium. 

1. cip, cipa, m. i) bcr ^;pul§jd}(ag, Mur., Cig.; 
bcr ^^cnbelfc^Iag, M.; — 2) = strnad, C. 

2. cip, cipa, m. bcr 3'Pfj •^^"•> C., Ro^.-Kres; 
— iz nem. 

cipa, /. i) bcr ^icpcr (anthus), Jau., Fre^■. 

(F.); pos. ber Sl^icieupicpcr , bic 3'PPlcrd)c 

(a. pratensis), Ljub.: — 2) ^ cifa 2), Ljub. 
cipar, rja, m. bcr 'iJiepcrfanger, Z.. Ljub. 
cipati, cTpam, pijem, vb. impf. i) )d)lagcn : 

žila ciplje, Z.; — 2) fdjlDcrfiiUig gci)cn : 

C. kakor konj, C. 
cipčck, Cka, m. dem. cipec, ha^i ©aiimcu- 

,Vipfrf)'-'"> ^'n- -^-^'i — prim. 2. cip. 
cipfle, /. pl. „lahka ženska obutev", med 

Muro in Dravo - Zora I', 36 q.; — prim. 

madž. czipello, srlat. zipellus, Mik.fEt.). 
cipelis, m. bcr Sd)lll), I/abd.; — prim. cipele. 
cipen, pna, adj. ^4>nlv : cipna žila, .\fur. 
ciper, pra, m. ba^ 'B?eibcnrOvlcin (epilobium 

montanum), (ila.-i. 
cTplja, /. bic ''^vnliSaber, <^'"//^-.. .Ui</-., \'.-(^ig.. 

.lau.. C.: C. bije, tolče, tripa, tepe, (^ig. 
i.cipnica, /. = ciplja, Mur., Cig. 
2. cTpnica, /. 1) bic .S>itttc bc^ "^^icpcrfangcr'?, 

Cig., M.\ — 2) bic iJocfpfeifc bcv< '!l>icpcr 

f lin g iT'?, M. 
cipomer, mera. »1. bcr 'il>uI*ntC|Kr, Cig. 
cip9te, /. pl. bic ^iiftc (zaničlj.) , bic .Vadjcn, 

Z., C.; ima grobe cipotc, C. 
cipov, »I. bcr .\Vnd)cn, ogr. -Valj. (Rad); — 

iz madž. tzipo. 
cipovEC, vca, »I. ■■= cipov, ogr.-Valj. (Rad). 
cipres, esa, m. — - cipresa. Valj. (Rad). 
ciprvsa, /. bic Sl)prc|)C (cuprcssu.s). 



ciprgsov — cizej 



85 — 



cizek — cmf rditi 



cipr9Sov, aclj. (5i)piT|ieit : c les. 
ciprfsovcc, vca, hi. bcr Gl)pi"cl'joiiI)aiii, 0^. 
ciprfsovina, /. biVo Gl)pref)0iil)Ol,v 
ciprfsina, /. = cipresa, Schonl. -Valj. (Rad), 
cipr9n, m. bic Sl)pcrutiaubc, M., y-.. Vrtov. 

(Vin.); sivi, črni c, Z. 
ciproš, m. bie .s>ci(icicnpflan,^c (samolina cha- 

mac-c\parissus), Ip.-Kij. (Rok). 
cirilica, /. haž cm'illi)cl)e ^JllpljaDet. 
cirilski, adj. cljrillifd): rabilo je starim Slo- 
vencem dvoje pismo, glagolsko in cirilsko, 

Navr. (Kop. sp.). 
cisoida, /. bic (£-pl)Cutinie, bie Si)" joibe, Cig. (T.). 
cistercijan, m. oiit 'Učond) bcž Siftcrciciijer^^ 

oibcii^i, Cifc., Jan. 
cistercijanec, nca, m. = cistercijan, Ja)i. 
cistercijanka, /. bic Giftcrcicnicnn, Cii^., Jan. 
citrar, rja, m. i) bcr ^itljcriiiadjcr, Cig.; — 

2) bcr ;^itl)eripiclcr, Cig., Jan., Jsvkr., Rog. 
citrarica, /. bic 3itl)cvipiclcrin, Cig. 
citraš, m. ber 3it')crlpieler, kajk.-Valj.(Rad). 
citrati, am, vb. impf. bic ^itt^cr fpiclcit. 
citravec, vca, m. ber ^it^eifpieler, Cig., Jan.; 

C. s citrami, Cv. 
citravka, /. bic 3itfierjpic(crin, Cig. 
citre, ter, /. pl. bic ,3itt)et; na c. delati, igrati, 

bie gitftcv ipielcii. 
citrice, /. pl. dem. citre; S sabo vzela ci- 

trice. Mile citre pisane, Npes.-K. 
citrona, /. bie ditrone (citrus). 
citronar, rja, m. bcf C£itrDnenf)anbter, Cig. 
citronast, adj. citronciiartig, CV^.; — citroucn= 

gclb, Šol. 
citronka, /. neko jabolko, C. 
citrčnov, adj. Gitronen^; c gozd, ber (IitrDiicn= 

icalb, Jan.\ C. sok, bcr (Sitroiicniaft, Cig.; 

citronova kislina, bic Gitroncnjaiire, Cig.(T.). 
citronovec, vca, m. bcr (Sitroncitbaum (citrus 

medica), Tiiš.(R.), Jan. 
citronovina, /. ba§ Gitroncnf)ot5, Cig. 
civfba, /. = cibeba. Šol., C. 
cividin, m. = cebedin, C. 
civilen, Ina, adj. 6iiri5erli(^, citii(, Git)il^. 
civilizacija, /. bic diDilifation; — prim. olika, 
čivkati, am, i'b. impf. brcniicubcn ©djilicr^ 

Derur)ad)en: roke mi čivkajo od mraza = 

peko me, So.ska dol.-Erj.(Torb.). 
i.ciza, /. i) bie ^ifie Kr.- Valj. (Rad); — 2) 

ba§ StUtcnfiiOeu, Jan., M., Valj. (Rad). 
2. ciza, /. ,^tucirabriger S^ubtarrcu (oljne 

35>agcntru[)e), Cor.; tudi pl. cize, Cig., Jan.. 

Rib. -M.; — prim. lat. cisium, št. - nem. 

^cifelltiagen, Vest. I. iS. 
cizara, /. bie ^id)ercrbie (cicer arictinum), M.. 

DZ. 
cizarka, /. Dic .ftoljlmcijc (parus major), BlKr. 
cizast, adj. ji^cnforniig, Cig. 

1. ciz.-iti , zam , vb. zm/i/. faugcit (ait bcr 
SKuttcrbruft), Cig., Jan., Štrck.; sesuljo ci- 
zati, snipeu, Cig. 

2. cizati, cTzam, vb. impf. luicgeil, c se, firf) 
iinegcn, Z.; c. se, auf cincni 55>ageit Iaiig)aiii 
bal)crfal)ren, C 

cizej, Hi. = cizek, Cig., Xpes.-K. 



i.cizck, zka, m. i) bic ;^ilH' ait ber l:)Jhitter= 
bntft. V- Cig.; — bie .Siiubcrbutte, Jan.; — 
2) neka vinska trta. Hal.; prim. ciic, ses; 

— i) ber '•^Jifton beim Map|elgeiiiel)r, Lašče- 
Levst.(Rok.); — j^) faugciibcC' J^iillcit, Jan., 
Št. 

1. cizek, zka, m. bcr 3<^i[i9» ^ • " ^'V» Frer. 
(F.); — prim, čižek. 

cizeti, im, vb. impf. i) foiift raufd)enb twe^en: 
veter cizi, C; — 2) ficferii: vino cizi iz 
soda pri sklepih, _;V^/i5Y,; — prim, cuzeti. 

cizle, f. pl. = cize, St.-\'est.; — prim. 2. ciza, 

cizljati, am, i'b. impf. = cizeti, Fv.-C. 

cizovnik, m. gtDcirabrigcr Ifarrcn, Mik.; — 
prim, 2. ciza, 

cizra, /. i) = cizara, bie ^id^ererbfc, C; — 
2) = fižol, vihŠt. 

cjaziti, im, vb. impf. pogl, cijaziti. 

cjok, oka, m. bcr ftdimpClt: c, železa, Cig.; 
bcr 'i^lod, DZ.; — prim. čok, 

cJ9kati, cjokam, vb. impf. (haž (Srj) ftufen= 
lucife abfjouen, V.- Cig. 

clo, adv. pogl, celo, 

cmakan, ana, m. ber beim ©ffcn )(^ntagt, Mik. 

cmakanje, n. ha^ ©djma^eit, Z. 

cmakati, am, vb. impf. jd)ma^cn, Z.; ailf 
uaffcm 93Dbcu bcrumtretcn , patfc^eln, Jan., 
C; — prim, cmokati. 

cmariti, im, vb. impf. lengctt: kožuhe c, DSv.; 
jd)moren, raka pri ognji c, Cig., Erj.(LjZv.); 
tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne 
C. mačka, Jtirč.; drva se cmarijo na ognju, 
ako so mokra. Z.; — c. koga, = naga- 
njati koga, C; — prim. cvariti. 

cmažiti, im, vb. impf. fd)moreu, bratcit, Raič 
(Let.); — prim. češ. smažiti. 

cm^htati se, am se, vb. impf. fd)luc^5enb tocinen, 
C; — prim. cmihati se. 

cmfla, /, bie SBinfterin, Jam., Cig. 

cm^liti, im, vb. impf iuinjcllt, toeincu (o otro- 
cih), ne na glas vreščati (o živalih), C. 

cm^nder, dra, hi. ber gerne njeint, ber £luarrer, 
Cig. 

cmfndra,/. i)ba!o f^Ieiinen: c. ga mine, ZgD.; 

— 2) bic gernc luciut, bic Duarre, Cig. 
cm?ndrati se, am se, vb. impf. pliirrcn, jlciincn, 

quarrcu, Cig. 
cmfndriti se, im se, vb. impf. = cmendrati 

se, Cig. 
cmfniti se, im se, vb. impf. fleitncn, maulcn, 

Miir. 
cmfr, HI. bie 'iBllttermild^, vihŠt.-C; — prim, 

češ. cmer, cmar, = Suttcrmild). 
cmfra, /. ^iaž ''^Jlarrmaul, ber glcuucr, Jan., 

M., C, Polj. 
cmerav, adj. tpcincrlic^, Jan. 
cmf rda, /. bcr gerne flennt, ber Ouarrer, Cig. 
cmerdač, hi. bcr ^Jiaunjcr, Cig. 
cmgrdalo, n. ber 9iaunjer, ber 3Binfelcr, Cig., 

BlKr. 
cm9rdati se, am se, vb. impf. ftenncn, raun^cn, 

quarren, Cig., Kras. 
cmgrdav, adj. weiner(id), ber gerne guarrt, Cig. 
cm^rditi se, im se, vb. impf. = cmerdati se, 

BlKr. 



cmereka — cmokiitati 



86 — 



cmolje — C9I 



cmereka, /. C, Danj.fPosv. p.) ; pogl, smreka, 
cmeriti se, i m se, vb. impf. eine n)cincrlicf)e 

'JJUene mocften, M.; plarrcn, flenncn, Jan., 

Polj.; pridigalo se ni, da bi se mogli po- 

slušavci cmeriti, LjZv. 
cm^rkelj, kija, m. tt)eincrltcf)e# Sinb, C 
cmerulja, /. bie 3Sin)clcrin, Ci^. 
cmvškati, am, vb. impf. liiinjcin (o psih), C. 
cmfva, /. bic SSinicleriu, Mur., C. 
cmfvati, am, vb. impf. roinicln, C 
cmfvec, vca, m. tet SSinfcIer, Mur., Cig. 
cm^vek, vka, »i. baš OJctuinfel, Mur., Cig. 
cmfvkanje, n. baž SSinfcln, Cig., M. 
cmfvkati. am, vb. impf. iDinfclJl, Mur., Cig. 
cmigati, am, vb. impf. ftcbcln, Cig., Jan. 
cmfgavec, vca, m. bcr (^icbelcr, Cig., Jan. 
cmihati se, am se, vb. impf. mit Der.^ogencm 

©cfirfitc lueincn, quarren, fleimcn, Jan., C, 

v^liŠt., BlKr.-M. 
cmihavec, vca, m. bcr gcrnc pennt, Jan.. RlKr.- 

M. 
cmihavka, /. bic cicrnc flcniit, BlKr.-M. 
cmila, /. tai Tinine cincž ungicic^mdiiig jDicf 

gefponnencn Jobenž, Polj. 
cmilast, adj. cmilasta preja, dtl ®efpin)"t Don 

unglcicf)maftigcr Ticfe, Z., Polj. 
cmiz, m. ta^ Cunrren, boš ^Icnnen, RlKr. 
cmizec, zca, w. bcr Cuarrcr, bcr Jlcnncr, 

BlKr. 
cmiziti se, im se. vb. impf. po sili, brez solz 

jokati, flcnncn, quarrcn, C, BlKr. 
cmočec, čca, m. dem. cmok; tai) ftnobcld)eu. 
cmočck, čka, m. = cmočec, Valj.(Radj. 
cmočiti, im, vb. pf. = cmokniti, Z.; c. koga, 

jcmanbcm eine C{)rfetgc geben, Slom.-C. 
cmok, interj. patfcf)! Cig. 
cmok, 6ka, hi. i) Der Sclima^Iaut, b^r ^atjd); 

2) bie C[)rreigc, Ip.-Erj.fTorb.j, Štrck.; — 

3) ber ftloB, bcr ftiiijbel; — 4) ber lolpel, 
Jam., Mur.; — prim. cvok. 

cmokač, m. bcr Sd)inalH'r. 

cmokatnica, /. jd)lammig = tot^igc Strafje, C. 

cmokan, ana, tn. = cmokač, C7^. 

cmokanje, n. bo^ Sd)maticn, baž ^^ntfd)en. 

cmokast, adj. floRtg. 

cmokat, ata, adj. flopig; c. kruh. 

cmokati, am, vb. impf. jc^nta^cn; tele ziza 
(sesa) in cmoka, Fr.-C.; — pat)d)Cn: po 
blatu C, C; dež zmerom gre in cmoka, C; 

— fledfcn, Jan.; to ni malano, ampak cmo- 
kano. V.- Cig. 

cmokavcc, vca, m. ber Sd)ninticr, Cig., Jan. ; 

— bcr firecffcr, Cig. 

cmokljač, m. bcr (bcim (fffcii) )d)malU, fdjiampt, 

Cig. 
cmokljati, am, vb. impf. fdjionipcn, (bcini ©ffcu) 

idjmabcn. 
cmokniti, cmoknem, vb. pf. cincn Sd)malUQUt 

IjcrDorbringcn; pQfid)cn: c. v vodo, Jan., 

Cig.; — C. koga. oljrfctgcn, Štrck. 
cmokotati, otam, f)čem, vb. impf. id)ma^t\\, C. 
cmykva, /. Hrušica v htri-P.rj.(Torb.); pogl. 

smokva. 
cmoktitati, am, vb. impf. cmokoVAU, Svct.( Rok.). 



cmolje. n. bie Simfe (juncus), SlGor.-Erj. 

(Torb.); (cmulje, C); — menda nam. cvolje; 

prim. rus. stvolt, 9tol}re. 
cmfčen, čna, adj. SSirbcl=, M.; cmrčni tok, 

Danj.fPosv. p.). 
cmfk, m. bcr SSafjcrttjirbet, Mur., Cig., Jan., 

Danj.-Mik.; c. ga je požrl, ber Stiube! ^Ot 

i^n Dcr)d)lungcn, SlGor.; (povodni mož) po 

noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad 

vlači ljudi v cmrk, Trst.^Glas.). 
cmrkati, am, vb. impf. fdjliirfcn, Mur., C; 

)d)(cden, Cig. 
cmfkniti, cmfknem, vb. pf. eincn Sc^Iurf t^UU, 

id)(iirfen, C. 
cmuliti, im, vb. impf. i) )d)llic^,^en: jazbeci in 

zajci cmulijo, M.; gndtcn (o otrocih), Cig,; 

— 2) fdimo^enb jaugen, M.; mehko gruško, 
kri iz rane c, ogr.-C. 

C9canje, n. ta^ Scf)roingcu, Habd. 

C9cati, am, vb. impf. 1 1 jd)n)ingcn, //aM., o^r.- 

C; ogibati, mahati, C; — 2)c.se, jd)rt)anfcn: 

list se na drevesu coca, ogr.-C; — prim. 

čenčati. 
cofodrati, am, vb. impf. Polj.; pogl. cefedrati. 
i.cok, čoka, m. bic (Šr.^iftufc, Jan.; — prim. 

cjok. 
2. cok, čoka, m. bcr Subclflcd, Jan., C, M.; 

če brazdač jč, dela čoke, Fr.-C. 
cokast. adj. bejubclt: cokasta miza, C. 
čokati, am. vb. impf. patjdicn, Z.; fubcin, 

2d)niu^^flcdc mad)cn, Jan.. C, M.; — prim. 

cvokati. 
cokitati, am, čem, vb. impf. patid)cn: po blatu 

C, Fr.-C. 
C9kla, /. i) ber ^oIj)d)U^: v coklah hoditi; 

— 21 bie Sanbalc, Kr. - Valj. f Rad); prim. 
cokol; — ■!,) bcr ^KQb)d)ul), bcr .'ocmm)d)ut) 
bcim 3SJagen; s coklo zavreti: — 4) deščica 
pri kolovratu, na katero predica z nogo pri- 
tiska. Dol.; — 3) )d)tt)crfiiUigcr 5"B9^"9crf 
M.; — prim. it. zoccolo, ber Jpoljjc^U^, srvn. 
zockel, Mik.fEt.). 

C9klar, rja, m. i ) bcr .Violsidiulimadicr, M., Kres; 

— 2) bcr i-)oljid)ul)c tragt, Z., Kres: tudi: 
coklar, 6^ 

coklati, am, vb. impf. in .'\?oI,^jdlu^cn cin^Ct^ 

gel)cn : bcim ®el}cn ftarf nnb nngcjdiidt auf- 

trcten, M., Z.; — prim. cokla. 
C9klica, /. dem. cokla; \' coklicah rasel, V 

ličnatem plašč". Vod. (Pes.). 
cokljati, am, vb. impf. pat)d)eln: po blatii c, 

Cig.; — prim. čokati. 
cokniti, coknem, vb. pf. patjc^cnb iucrfen obcr 

fallcn, C, Z. 
cokol. m. bic Sanbnlc, Habd., Valj. (Rad); — 

prim. cokla. 
cokolar, rja, m. bcr "šBarfiijšcmibnd), Krelj. 
cokotati, otam, očem, vb. impf. i) int .Ut>tl) 

patjdicn, ftrauipfcn, C, Z.; — 2) f(^ma^«nb 

nnb inbdnb cfjcn, C. 
1.C9I, m. bcr ;^olI; tri cole dolg. 
2. C9I, Ml. bic ^V^llgcbiir, bcr 3""» -*^'"- Jan., 

Cig.; — prim. carina. 
■\. C9I, m. bcr .'poljblod, C. ; — cole za drva 

žagali, C; — cole imenujejo male lesene 



C9la — C9pravec 



— 87 - 



C9prnica — ciicati 



krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo 

predice presti, Sulčciva (St.J-\'est.; — pr\m. 

srvn. zol = ciilinbcvfovmiflc-ž Stiicf, ftloiv 
C9la, /. — col, bcr ^o\\ (al^ iiangcninnfj). 
C9len, Ina, adj, ^cU-: čolni urad, Jia^o ;^oU' 

omt; C. uradnik, bci" 3i-''Ut>C'ii"f'-\ ^-'ov •^^'^• 
colišče, n. ha'^' ^oUonit, Dy^. 
celiti, im, vb. impf. = cole za drva sekati 

ali žagati, C; — prim. ;^. col. 
colja, /. kozje ime, Erj.fTorb.). 
C9lnar, rja, »i. ber ^O^ncr; — • po nem. 
C9lnica, /. baž ^oUijau^, Cig. 
colnija, /. colni urad, tia^ ^ollamt, Cig., Jan., 

DZ.; mala c, baž 'iRcbenjotlaiiit, DZ. 
colnijski, adj. ,^olIamtlict), Cig.. Jan. 
C9lnik, m. ticv ^'•"'llticamte, Cig., Jan. 
colstvo, H. baž 3'^tlnieien, Cig., Jan. 
compata, /. Cig.; pogl. copata, 
comper, pra, w. C, Valj.fRad); pogl. coper. 
cona, /.iz nem. ^uname, C, ogr.-Valj.(Rad) ; 

pogl. priimek. 
confniti, confnem, vb. pf. ben SJiutt) Oerlieren, 

bcmutf)ujer »crbcit, Lašče- Levst. (Rok.); — 

prim. cavfniti. 
conovati, ujem, vb. impf. = priimke davati, 

C, ogr.-Valj.(Rad).; — prim. cona. 
C9nta, /. ein Iicberiicf)e§ SBeib, bie 9JJe&e, Cig., 

C; s cifami in contami se pečati, Pohl. 

(Km.); izgonjena conta, Bas. 
copanj, m. bie Soncjftange am 3iu[t>Dagen, Cig.; 

— iz. nem. ^UCjbaum, C. (?) 
copanjek, njka, m. = copanj. Z,, jv{hSt. 
copata, /. i) ber (^Iccfitjcijuf), ber ^ilsjdiuf), bie 

^^?at)c^e: — 2) ber ^antoffet, Z., Zora. Gor.; 

— tudi: bie Sanbole, C, Polj.; — prim. 
it. ciabatta, attcr 3(^u^. 

copatar, rja, m. kdor copate dela ali prodaja, Z. 
cop , interj. posnemanje besedi podobnega 

glasu , jvihŠt. 
copati, am, vb. impf. mit (^erdufcf) foKcn, C ; 

mit ben ^iifefi' ftampfen, C; ict)leppen, 

Trst. (Let.). 
coper, pra, m. bcr ^ouber, Mur., Valj. (Rad); 

— iz nem. 

copkati, am , vb. impf. dem. copati: iiaute 

tieroorbringcii »ie 5. "iB. bie 2)reicf)er bcim 

2)rcic^en, 3/. 
copolop, 6pa, m. človek, ki nerodno stopa, 

BlKr. 
cop9nta, f. čine '^Jerioti, bie ftart ou^jutretcn 

pflegt, C. 
copot, ota, m. baši ©eftampfc, baž ©etrampcl 

5. ^. einc» loufcnben ^^3fcrbe§, Cig., Jan., 

Mik. 
copotal9, n. ber Stampfer, M., Z. 
copotanje, n. ba^ Stampfcn. 
copotati , otam , očem , vb. impf. [tompfcil, 

trampeln; — patfc^en: dež copoče in gre, 

Z., C; C. po vodi, Zora. 
copotec, tca, m. = ceptec. Polj. 
copotin, m. bcr Jrampler, C. 
coprati, am, vb. impf. jaubem; — iz nem.; 

pogl. čarati. 
copravec, vca, m. = coprnik i), Skrinj,- 
Valj.(Rad). 



C9prnica, /. bie 3'J"&fn"» ^ic ^ejc. 

coprnija, /. bie ^aiiberci. 

coprnik, m. i) ber ;Vi"^crcr; — 2) hci^ flVOlV 

'il{ad)tpfaucnoitge, Solkan-Erj. ( Torb.). 
coprnjak, m. = coprnik, Mur., IVip.-Mik. 
coprski, adj. 3aiiber=, Cig.; coprske tovari- 

šice, Bas. 
C9sa, /. lieberIicf)C!S 25eib, Jan., SlGor. 
C9ta, f. ber AC^en, Jan., Št.; — iz nem. 

3otte'. 
covek, vka, m. ber S'Iumpcn, Jati.; bcr ftlofe, 

Valj. (Rad). 
crčati, im, vb. impf. = cvrčati, Mik.(Et.). 
crenje, n. = cvrenje. 
crensa, /., Tuš.(R.); pogl. čremsa. 
cret, ??!. cinc '',?(rt '-Bergftrauc^, Valj. (Rad); bie 

'iBcrgtiefer (pinus pumilio), C. 
creti, crem, vb. impf; pogl. cvreti. 
cretje, n. coll. 'oa§ iiirummtjDls, hai ftiiietjolj, 

Kamnik-M., Valj. (Rad) ; — prim. cret. 
cretovje, «. = cretje, Gor.-M., Preddv.-M, 
crgoliti, golim, vb. impf. = cigoliti, C; kolo, 

ki ni namazano, crgoli, SlGor. 
crgiitati, am, vb. impf cincn jc^rillenben iiaiit 

Oon ficf) gcbeu, C; čiriček crguta, SlGor. 
cfk, m. baš i3errecfen, M.; — bie SSieI)jeuc^e, 

Valj. (Rad). 
cfka, /. baS: SSerreden; bie Seud)e: črka je 

živino zalezla, C; Da bi te črka zalezla! 

= da bi crknil! M. 
cfkanje, «. t)a& Umfte^en {ht§ 33ie^e§), bcr 

3?ie[)faII ; bie Seucfje. 
cfkati, cfkam, vb. impf. ad crkniti; i) mucfieil, 

Re^^.-C; — 2) Derrecfcn, umfte{)cn; — x) 

nertrocfnen : voda v potoku črka, BlKr. 
crkavati, am, vb. impf. = crkati, C. 
cfkavica, /. ba§ Iscrenbcn, bie Seuc^e, C. 
cfkelj, kija, m. = krcelj, C 
crketati, ctam, ečem, vb. impf. i) ciuen bem 

SSursedaiite a:^nlid)en Snut tjcruorbringen : 

kos crketa, Z. ; — 2) gicrig nad) cUvaž t)er= 

lan gen, Guts., Jam. 
crklina,/. ha^ ^3ta5, Jam., Mur., Cig., Jan., C. 
crkne, eta, n. ein umgeftanbenež %\)\.tx, C. 
crknetina, /. ha^ 5la^, Cig., DZ. ; Turki ne 

zakapajo crknetine, Navr.(Let.). 
crkniti, crknem, vb. pf. i) um[tef)cn, Dcrreden ; 

— 2) Dertrorfnen; potok je crknil, BlKr. 
cfknjenec, nca, m. baž 5<^Un)ilbpret, Cig. 
crkovati , ujem , vb. impf. = crkati : voda 

crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more 

odtekati, ampak le počasi gine. Dol. 
crkovina, /. 'tiaž 'i!lo#, Cig., SIN.-C. 
crljati, am, vb. impf., Cig., Jan.; pogl. curljati. 
cfna, /. = črna, svoje ime ovci, Plu\na-Erj. 

(Torb). 
cuc, m. i) ber 3aug3ulp, C; — 2) "ta^ ©ieft- 

fc^affro^r, C; — prim. i. cucati. 
cuca, /. mciblid^e S(f)am. 
cucalo , n. bcr ^i^^P/ ^^- Saug^orn , C; — 

prim. I. cucati. 

1. cucati, am, vb. impf. faugcn, Cig., C; — 
prim. kor.-nem. zuz'ln. 

2. cucati, am, j'f>. impf. l^amcn, C; — prim. 
cuca. 



cucati — cukrovarniCa 



- 88 - 



cukrovina- — curek 



3. cucati, am, vb. impf. jrf)werfaflig gc^cn, 

Z.\ — pri m. čenčati. 
cucek, cka, m. = pes, Habd., Št., BlKr., 

ogr.- Valj. (Rad). 
ciicelj, clja. »1. bcr Scugjlllp, C; — prim. 

kor.-nem. zuz'I. 
cucka, /. bcr Urin, C 
cuckovec, vca, m. faurer SBcin, Dol.-IJZv. 
cuckovina, /. = cuckovec, LjZ}'. 
i.cucljati, am, vb. impf. ncililucijc faugcn, 

M., Z.; — prim. i. cucati. 
2. cucljati, am, i'fc. /m/'/, l^ornen, C.; — prim. 

2. cucati. 
cucman, m. neka žaba: ^= tomažek, C 
cucniti, cucncm, vb.pf. i) nicberf)D(fen, niebcr= 

ftntcn (,v ^^8. »or 3d)tDad)c), Z.-, — 2) ein 

iPCiiig gict?cn, fciliittcn, BlKr. ; na meri komu 

cucniti, Ijinjligcben, C; — prim. cuncati, 

cencniti. 
cucoramo, adv. c. nesti koga, jemanbcn ]^udc= 

pacf tragcn, Sov.. SIN., Dol.; — prim. ci- 

coramo, štuporamo in '^. cucati, cucniti. 
cufrati, am, vb. impf. = cefrati, C; volno 

C, Diet.; — prim. nem. ,^Upfcu. (?) 
cuhta, /. geflodjtencr i^Hcif fiir jbic Scinprcifc, 

bic ^^rclsflcc^tc, V.-Ci^., v^hŠt.-C; — prim. 

nem. ^udjt = 3*^^""^^ ^• 
cuk, m. mannlid)e§ CJIieb, C; — prim. cuca. 
Cilka, /. ber Siirbi^, Štrek. ; — prim. it. zucca. 
cukalina, /. ber Urin, C; — prim. i. cukati. 
i.cukati, am, vb. impf. ^ameil (v otročjem 

govoru), SlGor.-C; — prim. cuk. 
2. cukati, cukam, vb. impf. ad cukniti ; JUpfen ; 

C. koga za obleko ; c. se ^ trgati se za kaj ; 

— čuka me = kolca se mi, C, SlGor. 
cuker, kra, m. ber 3u(ier. 
cukniti, cuknem, vb. pf. §Upfcit ; za brado 

kf)ga c. ; — prim. nem. ,^udfcn. 
cukrar, rja, m. ber ^it^crficbcr, Cig. 
cukrarna, /. = cukrarnica, Lcvst.(Sauk). 
cukrarnica, /. bie 3"'^''^'1^'li^ ^-'n" "'^• 
cukrarstvo, n. bic ^Hdcifatricition, Cig.(T.). 
cukrast, adj. ,^utfcrQrtig, ^ndfJ^'- 
cukrati, am, vb. impf. ^iicfcrn; kavo c. ; — 

caubicrcit, 0>. 
cukrc, m. dem. cuker. 

cukrček, čka, m. dem. cukrc; bn^ 3l'f^'''^ff)'^'l' 
cukr^n, adj. ou§ :;^iidcx bcrcitct, :^ndtx cnt 

I)Qltcnb, ^ucfcr . 
cukrenica, /. bic 3"^^ l"biirf)fc , bic 3"^^^^^- 

id)ad)tcl, Cif^. 
cukrcnina, /. btc ^"rfTl^Orc, Cig. ; ^ncfcv 

bnduicrt, Levst. (Sank). 
cukriti, im, vb. impf. = cukrati: po mestih 

Ijiiiljc beseile cukrc, \prep.-Jau.fSlovn.). 
ciikrnat, adj. ,yicfcrl)dltig, ,yidcrig, Cif^., Jan. 
cukročistcc, tca, m. bcr ^ndcrraffincur, Jan. 
cukroIizLC, zca, m. bcr ^»rfcrlfrff'', i>a* S^ldfv 

\na\il, Cif^., Jan. 
cukrolizka, /. bic ^iidcrlcdcrin, Cif:. 
ciikrov, adj. ^"dcr : cukrova kislina, bic 

^urfcrjd ure, CV^'. ( T.). 
cukrovar, vara, m. bcr ^^f^ffficbcr, Jan. 
cukrov.arnica, /. bic ^iirfcrficbcrci, bic [\\\df\- 

roffiitcric, Jan. 



cukrovina, /. ber 3wdcr|'toff, Cig., Jan. 

ciila, /. I ) iia§ SSiinbel ; ha^ Šicifebiinbcl ; v culo 
povezati svoje reči ; — v ruho zavezane, 
nevesti podarjene reči: nevesti culo nesti, 
BlKr. - SI X.; — 2) ber ^ad , Mur.; bcr 
^ntjad, Cig. ; — prim. madž. cula, 58iinbel, 
iz lat. cullcus, Dan. 

cular, rja, m. kdor nevesti culo nese, C; — 
prim. cula i). 

ciilica, /. dem. cula; i) ^iai S3iinbeld)cii, ifa^ 
5Hci)cbiinbeIc^cn ; — 2) bo§ Sadd^en, Polti. 
(Km.); bcr ©clbbcutci, Jam. 

cuma, /. psovka zaspani ženski, St.-C. 

cumati, am, vb. itnpf. )d)(dfrig nidcn, Št.-C. 

cvimclj , mlja, m. ber 3*Pf^'' ^' > — ^^^ 

3u(p. ^- 

ciincati, am, vb. impf. i) latigfaiu gc^en, C; 

— 2) trDpfeunieije gicfeen, C; — prim. cu- 
mati, čenčati, cincati. 
cuncljati, am , vb. impf. počasi in drobno 

hoditi, C. 
ciindra, /. 1) ber ^^e^eil. Z.; — 2) neka vinska 

trta, Ip.-Erj.(Torb.J; — 3) ein serlumptcž 

2«cib, Štrek., GBrda., kajk.-Valj.fRad); 

bic Sc^lampe, C; — prim. candra, cendra. 
cundrati, am, vb. impf. fc^cn, rcifecn, C 
ciindrav, adj. fc^ig, jcrrillen, C. 
cundrck, (dreka) drka, m. razcapan človek, 

kajk.- 1 'alj. (Rad). 
ciinec, nca, m. bic (^(ode (,v ^S- font 5Serg), C. 
ciinja, /. bcr (^cticn ; čistilna c, bcr "•^jiitjlappcn, 

DZ.; v cunje hoditi = cunje kupovati, Bole- 

Erj.fTorb.J; ima denarjev kot cunj == er ))at 

&di) n)ic gjhft, 0> 
cunjak, »i. bcr .'pabcrntaftcn, Cig. 
cunjar, rja, m. bcr iiabcrnjantnilcr, Cig., Jan., 

Štrek.. Kr. 
cunjarica, /. bie .'paberniamnilerin, Cig., Erj. 

(Ilb. sp.J. 
cunjarija, /. bcr §abern^anbcl, Cig. 
cunjariti, arim, vb. impf. ben 4">fl^cr»^fl»''cl 

bctrcibcn, Cig. 
cunjarka, /. = cunjarica, Cig. 
ciinjast, adj. fc^ig, ,^crri)'jcii. 
ciinjati, cunjam, vb. impf. fe^cn, rcifeeit, JCl' 

loppen, (^ig. 
ciinjav, adj. fctug , ,^crri|icn ; cunjava juha, 

Suppc mit gcguivltcn (Sicrn, Cig. 
ciinjavcc, vca, m. ,^crluniptcr ""llJcnid), .Uhc, 

Cig- 
cunjereznica, /. bic .*oabcijdnicibniaid)inc, Cig. 
cunjcreznik, »1. bilv? .'Onboviiicjicv, (-ig. 
ciinjica, /. dem. cunja; bil? {Ve(jd)Cn , biv:? 

ydppd)en. 
cur , »I. bcr Strnl)[ ciner JVliMlid^fi^. ^- •' ''- 

curom njemu kri leti (= curkoma mu kri 

teče), Danj.(P<)Sv. p.). 
ciira, /. bic .'panubl)re (v otročjem govoru), 

Kr.-]'alj.(Rad). 
ciirati, curam, vb. impf. i) piffcn; na steno 

C, Dal m. 
ciirek, rka, »j. i) bcr Strnili cincr Jvliiifig 

fcit; studenčni c. , bcr Ciicnftrnl)! , Cig-: 

sdl/c s curkom, po curkih teko iz oči. bic 

Il)riincn ftrijnicn awi' bcn 'Jlugcn, .U. ; zdravje 



curei^je — cvfba 



89 — 



cvecic — cvet 



gre po curku navzdol, po niti pa gori, Slom.; 
ali: zdravje s curkom prcjdc, po niti raste, 
M. ; — C. živega srebra , cillC Cuccf jtlbcr- 
liiiilf, 0>.; — 2) bcr ©i^^apfeii, BlKr. 

curenje, >t. baž Siinncn. 

cureti, im, vb. impf. \d)\vad) riimcn; Kri mu 

curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po 

katerih voda v studenec curi, o^r. - ^'alj. 

(Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, bav 

J5ajši rinnt, Št., BlKr. 

curiti, im, vb. impf. = cureti, Guts.. Jam. 

curkoma, adv. tm Stvaf)I, flromlDcife; kri c. 
teče ; solze curkoma teko. 

curlja, /. ba^ lltdbdicn, Štrek.: — prim. hs. 
cura, ba'3 llcdbdicn. 

curljati, am, vb. impf. idilimcf) rtltucn; fin- 
ter 11, Cig.(T.). 

cilrniti, curnem, vb. pf. iii eiucm 3tmf)I ent-^ 
flicBcn, Iiertoiicf)ieBen : malo je curnilo iz po- 
sode, C. 

cusra, /. ein 5crlumptC'5 ^raucnjimmcr, C. 

ciisrav, adj. scvrificn, jcrlumpt, SlGor. ; cu- 
srav je , kakor bi se bil z vetrom tepel, 
Glas. 

cusra^'Ec, vca, m. jerliunpter ^IJcnjcfi, Valj. 
(Rad). 

cusrati, am, vb. impf. saujcu, jeifcfecn, C; 

— prim. nem. jaufen. 
cuz, m. = cuza i), Šol. 

cuza, /. i) bic ^i^c, t>ie Sliutterbruft, C Kr.- 

Valj.fRad); — '2) bo§ Stutcnfilflcn, Mur.. 

Št. -Valj. (Rad). 
ciizalica, /. bic Scf)aufcl, Cig.; — prim. 2. cu- 

zati. 
i.cuzalo, n, \)\t Sinbcrbuttc, Cig. 
2. cuzalo, n. langiamei" 5trbcitcr, Lašče-Lcvst. 

(Rok.). 
i.cuzanje, n. "isd^ Saugcit. 
2. cuzanje, n. 'naž Scf)autcln, Cig. 
i.ciizati, am, vb. impf. aiiž ber 5Jhittcrbvuft 

trinfen, faugen; hruško c, au^ bcr '"i^iriic 

ben Saft jaugen, Z. 
2. cuzati, am, vb. impf. jcliaufcln, Cig.. M.; 

— 2) ani- unb nicbcrmart^ fid) bereegenb, 
nidcnb ctn!^ergel)cn, Laščc-Lcvst. (Ruk.j ; — 
3) langfam arbciten, Lašče -Levst.f Rok. j. 

cuzek, zka, m. 1) bie S^liC, bic ^Jcuttcrbnift; 

— 2) ba§ StengftfiiUcn, M., Št. 

cuzeti, im, vb. impf. ftcfcnt, Cig., C; — prim. 

cizeti. 
cuzik, m. = cuzek i). Valj.(Rad). 
cuzika, /. Mž StutenfuUcn, M., Valj.(Rad). 
cuzkati, am, vb. impf. dem. i. cuzati, iaugcjl, Z. 
cuzlja, /. bie Sncipe (zaničlj.), Cig. 
cuzljati, am, vb. impf. ffeintDciie foitgcu, C. 
ciizra, /. := cusra, C, Sl\. 
cuzrati, am, vb. impf. = cusrati, C, 
cvamplja, /. grda, široka noga, 5/A'r. ; — prim. 

it. zampa, ''^fotc. 
cvara, /. "baS, f^cttougc, Mik. 
cvariti, cvarim, vb. impf. fc^morcil, C 
cvažiti, cvažim, vb. impf. langjani, jdi(crf)t Tod)cn 

0. bratcn, M., Z.; — prim. cmažiti. 
cvfba, /. ^=:= cibeba. 



cvečič, iča, m. i) dem. cvek; — 2) pl. c\e- 
čiči, (^ciuiir.^nclfctl, \'rtov.(Km. k.j, Goriška 
ok.- Erj.Cforb.J. 

cvečnjak, m. sveder za cveke, C. 

cvek, čveka, »1. i) bcr Sduiftiruagcl, bcr ^i^crf; 
iibljpt. cin flciucr '•Jiagd aui- l'ictall obcr .s^olj ; 

— 2) cin ftorfcr :iWann, Cig.; — iz nem. 
cvekar, rja, m. = žrcbljar, Miir., Cig., Štrek., 

Dol. 
cvekec, kca. m. dem. cvek. Valj.(Radj; prav. 

cvečec. 
cvekla, ^= cvikla, pesa, Mik. 
cveliti, cvelim, vb. impf. tuciiicn niac^en, qualcn, 

bctriibcn, Xotr.-Levst.(Rok.J; ne cveli me, 

qualc micf} nid}t, Z.; mar bi raje bil ostal 

doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare 

matere, Levst. (Zb. sp.J. 
cvfnga, /. = podvalek, biVo ^goljftiuf, boš bci 

gafierujum Untcrlcgen bicnt, C, Št.; menda 

iz nem. ;^tliingc. 
cvenk, cvenka, m. i) bcr '"llictallflang (bcf. be§ 

®clbc3i), 'cig.; - 2) flitigcnbc mh\?^c, C; 

®clb, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu 

splaval. Vrt.; — 3) ein Spiet mit tlingenbcn 

lltiinjcn, Šol. 
cvf nkanje, n. bo§ ^Iimpern(s. ^-8- mit ^Dtiinjen). 
cvfnkati, am, vb. impf. i) flingen (roie llJctoII), 

M.; denar cvenka, Cig., Jan.; — mit \{\\\^ 

gcnbcn ^Jfinijcn flimpcrn, Cig., C; — 2) 

mit liJiin.^cn nm (Mclb jpiclcn, inbem man fic 

an bie 3Sanb roivft, šol., Z. , — prim. cvin- 

kati. 
cvenketati, etam, ečem, vb. impf. = cvenkati, 

Z. 
cvenkniti, cvenknem, vb. pf. cincn ^Ifctalltlang 

iion fid) gcbcn 0. cincn jold)cn t)crnorbringcn, Z. 
cvesti, cvetem in cvesti, cvetem, vb. impf. 

bliiben; Ptičice pojo. Rožice cveto, Spes.; 

— Stoji Moravski trg Lesce, \'eč lepih 
deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, 
Cig.: cvetočih lic, »on bliil)cnbcm "JlniMeben ; 

— obraz mu cvete, er ^at ein Slupfergefic^t, 
Cig.; — nohet mi cvete = bele pege do- 
biva, St. 

cvet, cveta, cvetu, m. i) bic Silite (al^ ^U> 
ftanb) ; drevo v cvetu ; rožni cvet, bcr 9J{onat 
Jjuni: (postalo menda iz: režni c, Mur.; 
rženi c. Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, ro- 
kopis ix iS. stoletja, Let, iSjq. /a.;— lični 
C, bic blii^cnbc ©cfiditefarbc, Ravn., M.; — 
ženski c, bic SBcibcr^^cit OJJfniftrnation), Cig., 
Hal.-C: — hcli c, bcr incilV ^\n\^, C.; — 
sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; 

— 2) bic 'Silite (alž ^4>fIa",iC"t:^cil) ; popolni, 
nepopolni cveti, BoUtcmnicnc, untioUfomnicnc 
Sliiten, rtiš.{R.): — 3) vodni c, bie ein= 
tagžfliege (ephemera vulgata), Erj.(Ž.); — 
4) železni c, bie ©ifcnbliitc, Z., Erj.(Min.) ; 
žvepleni c, ber 3d)iiicfclcinid}lag fiir (^ajjer, 
C; — črni c, bcr tticnrnJ3, Cig.; — ena 
vinu, ber ft\-i^m, Sotr.; — 5) bcr 5(uobunb, 
bie eiite, 'acn^ 33cftc, gcinfte fcincr 'Jlrt: c. 
voja.štva, vojske, bic ^liitc bcs :pceie'3, bie 
.^Icrntrnppen, Cig. ; cvet = bela, čista moka, 
bas 'Jlnejugmct)!, Cig., Sotr.; vinski c, bcr 



cvetan — cvetličnik 



90 



cvctličnjak — cvilimož 



SBeingcift, Cig.fT.j, uk.; beli C, njo# bci bcr 
srociten Tcftiflation i>e-:- ^raiittpctn^ sucrft 
uberflct)t, bcr ^-^orlauf, (tincicflcn, \važ tiliiulid) 
ift, zeleni cvet), l'.-C7^'. 

cvetan, tna, adj. = cveten : cvetna nedelja, Cv. 

cvetana,/. bic ^lorn, Jau., Cig.(T.), J«.;— hs. 

cvetast, adj. blumidit, nct*'"'"*, f-'^^•• •■^^"• 

cvetati, am, vb. impf. blut)en, -^ii bliii}en pflegcn, 
Mur., Cig. 

cvetek, tka, m. i) dem. cvet; baž ^(utd[)cn ; 

— 2) = cvetka 3), C; — 3) bie ^kv^cl, 
h. t.-Cig.fT.); — cvetek, tka, Cv. 

cvetel, tla, adj. blii^enb, -Vm/-., C; cvetlo lice, 
Cig., Ravn. 

cveten, tna, adj. 33luteil=, 93(11111011=: cvetni 
prah, bcr 'Jbliitcnftaub ; cvetna nedelja, bcr 
^almioniitag : cvetni teden, bic'!l?n(mii)ocf)c,.??f-; 

— 2) blumig; cvetno polje; — 3) fcill : cvetna 
moka, "i^ai ^2Ul#,^ligmcf)I , Cig., Jan., Vod. 
(J^b. sp.J; cvetna kotlov i na, bo^ ^'^i^fuPKl^j 

y.-cig. 

cvetena, /. ita^ 33Iumcnrcirf) : Oj, da te cve- 

tene ! I.epotiš mi dom. Vod. (Pes.). 
cvetenje, n. ba§ 95Iu^en. 
cveteti, im, vb. impf. = cvesti. 
cvctevati, am, vb. impf. ju biii{)Cn pflcgcii, 

bliU)cn, Mik., nk. 
cvetica, /. bic 931111110; ledene cvetice, Giž= 

blumen, Erj.fMin.). 
cvetic, iča, m. bic 93(llinc, ogr.-C. 
cvetičast, adj. geblumt; cvetičasta tkanina, Let. 
cvetičen. čna. adj. = cvetličen, Jan. 
cvetičje, II. bae ^^lumcnmcrf, Let. 
cvetičnik, m. bcr SOJoitat Ma'\, C. 
cvetilo, n. = cvetlica, ('. 
cvctina, /. bcr i8ut5cn, bn^ Ucbcrblcibfcl noii 

bcr 93(1110 am Cbft, ogr.-C. 
cvetišče, n. 1) bcr ?friicbtbobcti bet bcr ^(iifc, 

(■■; — 2) boiJ 'i^luniciiboct, Jan., Šol. 
cvetit, adj. mit 93(iiiiu'ii gcjdjiniictt, Cig.(T.) 
cvetje, H. ;) coll. btc 9.Mutcn ; v cvetji biti, 

in bcr 93liitc ftc()cii, fknicrcii, Cig., .lan., nk.; 

— 'tia^^' 95luiiicim)crf, Cig.; — živo cvetje, 
93Iumciitl)icrc, .SUnatlciitljicre (zool.), Cig.fT.); 

— 2) bic 93lutC5cit; o cvetju. 

cvetjiče, n. dem. cvetje; bic 93liitrf)cu, bic 
9^(iimd)Cti, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.- 
\'alj.n<ad); — c. sv. PVančiška, Cv. 

cvetka, /. i) baei 931iiiiidicu, bic 931iimc; — 
2) pl. cvetke, J^(Oi?fc(it in bcr ))Jcbc, Cig.; 

— 3) = cvetnica, smokva pnega roda. 
Diet., Oscp v /stri-Hij.fToib.). 

cvetlica, /. bic 9^(nmc; poljska cvetlica, bic 

ACibbdimc. 
cvetličar, tja, »1, bcr ''S(umcti,^iid)tcr, bcr ^(u 

iitnigiirtMcr, Cig.. C.; — bcr 9Miimift, Cig. 
cvetličarstv9, n. bic 93liimciirtiirtiicrci , bcr 

^■l^litntciibnii, (jg. 
cvetličen, Ona, adj. IšPdimcn- ; cvetlični duh, 

bcr 93liimciibuft. 
cvetličica, /. dem. cvetlica. 
cvttličje, n. bo^ Wcbliini; bn-j 9Miimoiircid), 

Cig.^ 
cvetličnat, adj. bllimciinid), ('iu'. 
cvetličnik, m. bcr 'iMlIllUlignrtCU, \()V. 



cvctličnjak, m. bcr 58Iumengarten, Jan.; ba§ 

Oi(a§t)au#, .\ov., nk. 
cvetnat, adj. b(iitciircid), blumenreic^, Cig., 

Jan.; ob cvetnatih vrteh. LjZv.\ — gcblumt, 

Jan. 
cvetnica, /. i) bcr ^(umcnfelc^, ogr.-C; — 

2) ber ^a(m)onntag: na cvetnico, Krelj; — 

.;) smokva prvega roda, bie ^riit)fcigc, GBrda- 

Erj.fTorb.J. 
cvetničen, čna, adj. cvetnTčna nedelja, bcr 

"i3a(m)oniitag, Kast., Jsvkr. 
cvetnik, m. i) ber 93(umen)trauf5, C, bcr 

'!ija(mbujcf), Gnts.; — 2) ber 'iBliimcugartcn, 

LjZv. ; — 3) bic '!?(ntf)o(ogie, Cig. (T.), nk. ; 

— 4) bcr ^oiincmonat, Jan. 
cvetnjak, »i. i) bcr 93lumcngartcn, Cig., Jan.; 

— bao 931iimeu(inu'3, LjZv.; — 2) pl. cvet- 
njaki = živo cvetje, Jt)ierfora(len (anthozoa), 

cig.rr.j. 

cvetpčnica, /. bliit)ciibcr ^an\, Fr.-C. 
cvetoljub, ljuba, »i. bcr 93(umenlieb^aber, Cig., 

Jan.; bcr ^Sdtmift, Cig. 
cvetovec, vca, m. bcr ^^Ja(mbuj(f), Guts., Jam., 

Mur., C. 
cvetovje, n. haž 93(umcntt)Crf, Cig., Jan.; v 

les je bilo čcšuljevje in cvetovje izrezljano, 

Ravn. 
cvetovnjak, m. pl. cvetovnjaki = živo cvetje, 

L:rj.rz.j, Cig.rr.j. 

cvetstvo, n. bcr 93liitcnl"tanb, bic ^inflorežcctij, 

Cig.fT.j. 
cviba, /. C; pogl. sviba. 
cvič, m. i) baei ©ctvinfcl, ha^ ®cquicfe, Diet., 

Jam., Mur., Jan.; \iaž (Me.^Uiitfdlcr, Mur.; 

— 2) faurcr 'i8?ciu, C, Valj.(Rad); — i) bcr 
8aucrborit (berberis vulgaris), SlGor.-Krj. 
(Torb.). 

cvičanje, n. h<x^ Cuicten, bo# 3Sin)cln, t^a?) 

;-5n)it)d)crn, Z. 
cvičar, rja, m. i) = brinjevka, ('..; — 2) 

= cviček, C. 
cvičati, im, vb. impf. iiuicfcn, linnielli, Diet., 

Guts., Jam., Jan.; ,yuitid)Cril : lastovka cviči, 

C; jaz sem cvičal, kakor žrjav in lastovica, 

Dalm. 
cviček, čka, m. )niucr 'Scin. 
cvTčkast, adj. cvičkasto vino, faiircr 3[?cill, 

LjZv. 
cvičkati, am, vb. impf. jtuitjd)Crn : vrabci cvič- 
ka jo, Sl.\. 
cvik, m. bic ^Baftpfcifc, Cig., Valj. (Rad); — 

prim. cvičati. 
cvika, /. ba<S Wcli)iiiKl, C.: biv? Wc)d)rci, ngr.- 

Valj.(Rad). 
cvikati, am, vb. impf. --^ cvičati, C. 
cviketati, etam, ččem, vb. impf. qiiicfcn, ,Vui' 

t|d)Crn: žolna cvikeče. ogr.-C. 
cvit, la, m. biv? WciiMiiicI, bii* Wciiiiiofc, .Jan., 

biiiS (Mnuimiticr, C. : bic 9lH'licHagc, C. 
cvilcž, m. i) bcr 9l«iiijclcr, Cig.; — 2) bcr 

?)io(Iid)lliail,Vlffc (cebiis apella), F.rj.(Ž.). 

cvilikati, kam, čem, vb. impf. qilicffcn: ko- 
marjev roj cvilika, Zora. 

cvilimož, w. igrača: mož iz kavčuka, ki cviii, 
1 /7. 



cviliti — čača 



— 91 — 



cvrgetati — čačkati . 



cviliti, im, ]'b. impf. qiiicfcu , luiiifcln : pes, 
prasc cvili ; veter c\ili , ^cr 'ilBinb pfcift, 
Cif;.; jammcrit, Cif;. 

cvilja, /. bie SSiiildcviu, Ci}^. 

cviljač, m. bcr 2SinicIcr, C. 

cviljenje, n. M-i Cuicfcii, tci^i 'J5?inic(n; bao 
^ammcru. 

cviljkati, am, yb. hnpf. qiuctfcn, njinfclu, C, 
Zora. 

cvirača, /. bie )Ko[tpfannc, C. 

cvirati, Tram, vb. impf. prdgeln, roften, Jani. 

cviriti, im, vb. impf. ==- cvirati, Mik.fEt.J. 

cvirek, rka, m. = ocvirek, C; — hrastov 
C, bie iiiiopper, C 

cvircn, rna, m. bel" ^'''i'-" '> — '^ nem, 

cvirnat, adj. au§ ^^^i^'"- jU^ii^lttli. 

cvitati, am, vb. impf. = cvetati, Ci^. 

cvok, cvoka, m. bie ^'otI)iiippc, C. 

čvekati, am, vb. impf. |ct)mat)Cn, C ; patjdjeil, 
im ilotl) Ijeriimftcigcn , fatlcn (oon eitiem 
roelc^en ©cflcnftaitbe), C; tudi: trans, faUcn 
lalfcil, C; — prim. cmokati. 

cvokitati, itam, ičem, vb. impf. patfdjcln, C. ; 
— prim. cvokati. 

cvokniti, cvoknem, i-t. /m/"/, patfdienb fallcit, C. 

cvokotati, otam, očem, vb. impf. = cmoko- 
tati, mlaskati, C. 

cvolina, /. bcr 'J5afierfcf)ierling (cicuta virosa), 
Mcdv.fRok.J; — prim. cmolje. 

cvfča, /. i) „ocvrt drob rekše jetra, pluča 
in srce kake mlade živali ali kuretine". Go- 
riška ok. , Ip. , Kras - Erj. (Torb.) ; — 2) 
ocvrta jajca , Meg. , Jam. , Celovška ok., 
Savinska dol. 

cvrcanje, n. ba§ Ktofc^cn ; ba^ S''^^'^"' ^^^ 

cvrčati, im , vb. impf. i) frofcljeti, freif({)en, 
pfoffcln ; razbeljena mast cvrči ; — 2) 
JtDitj^ern, Sivpeii; murin, kobilica cvrči. 

cvfček, čka, m. 1) = cvrča 2), Cig.; — 2) 
bie ®riae (grvllus), Cig., Erj. (Z.). 

cvfčka, /. = cvrča 2), SlGor. 

cvrenje, n. hai ^riigeln. 

cvreti , cvrem , vb. impf. i ) im f^ett bacfcu 
obcr braten, prageln, voftcn ; jerlaffen : maslo 
cvreti, Mur., Cig.; — c. se , trofd)en: si- 
rova drva se na ognju c(v)ro, Gor.; — •:;) 
tierDorficfent : smola iz drevesa cvre (^cvere"), 
SKior.; — ■:;) to sta jo cvrla, bic fitlb gc= 
laufen! C, UčT. 



cvrgetati, etam, ečem, vb. impf. 5tuit)d)eni, C. 
cvfk, m. i) bnž ©ejirpc, C; — 2) bie Ct)r= 

feige, C, .'^trek.; — 3) = cvrtje, C; pl. 

cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjako- 

\ino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub. 
cvfka, /. bie Cliifeige, C, Xotr. 
cvfkalo, H. bie ftnnrre, Jan. 
i.cvfkati, cvfkam, vb. impf. praffedi, Cig.; 

fc^toirren, fnarren, Jan.; — jmit)d)cnt, C; 

— prim. cvrčati. 

2. cvfkati, cvfkam, vb. impf. lofteil, fciigett, 
Z.; — ruiljeln: starost me grbi in cvrka, 
C.; fvaujeln, Cig.; c. se, einfdjrumpfen, C; 

— prim. cvreti. 

cvrketati, etam, ečem, vb. impf jtnitidjern, C. 

1. cvfkniti, cvfknem, vb.pf. i) eilieu ^^itfc^cr^ 
laut UPU i"id) gcbeu, C; - auffrei)d)eu : sveča 
cvrkne, Be.s. ; — 2) mit einer ^Tfut^e eineit 
leic^tcn Si^lag Dcrje^cn, Cig., Štrek.: za uho 
koga C, jcmanbem eine Cf)rfeige geben, C, 
Z., \otr. ; C. koga po zobeh, Diet. 

2. cvfkniti, cvfknem, vb. pf ^n\ammcn\d)nmu 
pfeii: listje cvrkne, C. 

cvrketati, otam, očem, vb. impf. jtnitldjevn : 

vrabci so cvrkotali, SIX. 
cvrkutati, litam, vb. impf. jluitfc^em, C; — 

flirren, fnarren, Jan. 
cvrleti, im, vb. impf. = cviliti, BlKr. 
cvrlikati, am, vb. impf. jlriitjdjern, Bes. 
cvrlfna, /. 3iiffl'"incnge)d)rumpfte§, Er. - C. ; 

— .^noppcrn, Ptuj-Č. 

cvfliti, im, vb. impf. i) !reiid)cn (»on fod)enbem 
^ett), v^ltŠt. - C. ; nam. cvrleti ; — 2) 311= 
fammen,?iiel)en : vročina listje cvrli, C; c. se, 
jufammeiijdirumpfen: list se cvrli, C. 

cvrljavka, /. bie 9?at)C^C, Solkan-Erj. (Torb.). 

cvrtina, /, := cvrtje 2), ogr.-C. 

cvrtje, n. i) = cvrenje, Cig.; — 2) bcr Sier- 
furf)en (ocvrta jajca); ber sSd^marn, SlGor. 

cvrtnjak. m. ber ^^fanncn!iid)cn, Cig., Bes. 

cvf zati, am, vb. impf. fnarren : škornje cvr- 
zajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo 
cvrzajo , (== z nekakim šumotom trgaje 
jedo), BlKr.; — prim. tvrzati. 

cvrzukati, am, vb. impf. fnarren (in ^olc^t 
ber 3ieibung jroeter .^oljftiirfe), Mik. ; z vrati 
C. (ako niso tečaji namazani), BlKr. 

cvfž, m. pogl. svrž. 



ča, interj. tako se reče volu, kadar ima od 

sebe (na desno) iti, BlKr., Št. 
čabraka, /. bie Sc^abrade, bie ^ferbebecfe, 

Cig., Jan. 
čabrati, am, vb. impf. = 2. brazdati (n. pr. po 

vodi), C, Z., BlKr. 
čabriin, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C. 
I. čača, C, m. hrp. = ata, atej, BlKr., kajk.- 

Valj.(Radj; — prim. hrv. čača. 



2. čača, /. bo# Spieljeng, ber itinbertanb, 

Giits., Miir., Cig., ogr.-C; — prim. češ. 

čača, rus. caca (cjacja), v istem pomenu; 

prim. tudi : čeča. 
i.čačka, m. dem. i.čača; kajk.-\'alj.('Rad). 
2. čaoka, /. ber .ftled'o, Cig.; bie ftiifielei, Cig.; 

— prim. čečka. 
čačkar, rja, m. = čečkar, Cig. 
čačkati, am, vb. impf. = čečkati, črčkati, M. 



čačljati — čajka 



92 — 



čajka — čalar 



čačljati, am, vb. impf. tnubclll, (iuts., Mur.; 

— prim. 2. čaia. 

čad, »I. bcr Oioiid), bcr Tunft; v kuhinji je 
i!ad, kaJar kuhajo; v hiši je čad oJ peči, 
Poli.\ čad od vročine, O'^. , Dol.; bcr 
2d)H)obcn in^i^ovniDcifeit, Cig.fT.); bcr .^")of)en-- 
raud), Ci^.fT.J; po hribih č. stoji. Dol. 

čada, /. i) )d)Uinr,^lid)e obev )d)Uiar,^c ttiil); — 
2) idnpnr,v'r (Š-Iccf tm Wc)id}tc, 3/., .Vo^-. 

čadajvc. jca, m. neka \inska trta, Rihenbcrk- 
Erj. (Torb.). 

čadana , /. koza zagorele dlake , Podmclci- 
Erj.fTorb.). 

čadast, adj. »om 'Kaiidic angclaiifen, nifjfarbcn, 
Diet., Cif;., Jan,, Trst. 

čadav, adj. vujšfarbcn, Jan.; č. lešnik = za- 
gorel 1., »on bcr ©onnc »erbrnnnt, \otr.- 
Erj.fTorb.J. 

čade, cta, m. 5Jome eincž rujšfarbiflcu Cc^fcn, 
Z.. Xotr., Ist. 

čadck, dka, m. = čade. Dol., Valj. (Rad). 

čadcn, dna, adj. i) blinftig, Mur., Ci^r, — 
z) = čadav: č. lešnik. Tolm. - Strek. 
(LjZv.). 

čadeti, im, vb. impf. xa\\&f\axb\c\, fc^tuar^Iid^ 
lucrbcn, Jan., Goriš. 

čadež, m. i) bcr Tunft, .^t.-Mik.; — 2) 5?amc 
cinc? nififarbiflcu Cdifcii, Jan., Šol. 

čadin, m. ciu riifjfaibciicr, jdiiiiarjcr Cd)§. 

čaditi, im, vb. impf. "I^unft cr,^eitncn, Ci^.; 
č. se, bompfcn: po hribih se čadi, lii [tel)! 
bcr .'pol)cnrai:d}, <"%., L'čT. 

čadka, /. = čada i), Vrt. 

čadnat. /. buiiftig, C. 

čadobljuvcn, vna, adj. č. ognjenik, cill 2uft= 
inilcait, Jcs. 

čadobljuvnik, m. bcr l'ufttmlcan, Cif;.(T.). 

čadora, /. tiir.^c 2abaf«pfcifc, Kr.-Valj.(Rad). 

1. čaj, m. i) bcr Titiift, bcr ,V)ol)cnraudi, Z.; 

— bcr .Viof um bcn ^JJfoiib, llal.-C, BlKr.; 

— 2) cttt 9lb)ccfe (ulje , tvor) , I/rušica v 
htri-Erj.(Torb). 

2. čaj, m. bcr H)CC: posušeno listje čajevca: 
zeleni, rjavi čaj, TušfR.J; iz njega naprav- 
ljena pijača; — tudi drugi poparki suhega 
listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni 
čaj, bcr Wrampcrltf)cc, 'Tuš. (R.) ; — rus. 

čajati, eni, vb. impf. = čakati: imper. čaj 

= čakaj, .SY.-fA 
čajav, adj. = čadav, gcbrnilllt (n. pr. o do- 
zorelem grozdju), Ilal.-C. 
čajba, /. bcr ttofifl, A'oi'.-C; — prim. hs, gajba, 

it. gabbia, lat. cavea. 
čaj biča, /. dem. čajba, Jan. 
čajca, /. neka povodna ptica, Pjk.((lrt. Si). 
čajen, jna, adj. H)ec= : čajna žlica, bct 3;^CC=^ 

liifid, CifT. 
čajcpivcc, vca, »1. bcr l[)ccfriiifcr, O^'. 
čajcvcc, vca, bcr KjccffMllld) (thea chinensis), 

Tnš.fR.). 
čajcvina, /. bn* Xl)ciii, Cifi.CT.). 
čajiti, im, vb. impf. č. orehe: „iz oblatovine 

luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, liolc, 

Dhipia - Erj. (Tort.). 
I. čajka, /. bic WoUC (larus), Cig.; rus. 



2. čajka, /. ctne fleine ®oIeere, bic Ifc^oifa, 
Cig. ; prim. tur. kajvk, it. caicco, Sd)nluppe, C 

čajmati se , am se , vb. impf. allnidlig 5um 
■iBcnjuiiJtjciit nclaiigcn, ,^u ficf) tommcii (5. 'i&. 
ani bcm Sd)lafc, an<- bcr £'l)nmad)tj, Cig., 
Jan., C; — flcjdjcit locrbcn, Celjska ok.; 
ftd) crimicrii, (celjska ok.; — č. se po sv. 
veri, ftd) rtcf)tcil, C; — nastalo menda iz; 
izčajmati se; prim. to in čama. 

čajmiti se, im se, vb. impf. = čajmati se, C. 

čajnica, /. bic Xl)ccbiid)je, Cig. 

čajnik, m. bic Jt)cctanuc, bcr J^eeteffel, Cig. 

čak, m. boš SSarten , Cig., M.; bic iioucr: 
na čak iti, na čaku hiti, C. 

čaka, /. vojaško pokrivalo, bcr Jjdjafo. 

čakalica , / na čakalici biti , auf bcr Soucr 
fciit: pajek je na čakalici, Levst.fRee.). 

čakalfšče, n. bcr SBartcort, Cig., Jan.; bcr 
^agerftaiib, Z., Jurč.; bcr .šSintcrbalt, M. 

čakalnica, /. ba^^' ^artc,^immcv, bcr "Bartcjaat 
(j. '^. nit bcu^-baljnljijfcn), Cig. (J.), Sov., nk. 

i.čakan, ana, m. bcr ^i^ficrer, Jam.. Mur. 

2. čakan, ana, m. bcr |)OUcr be^ 3d)tiictnc^, 
Kr.-Levst.(Rok) ; — palica z železnim kla- 
divcem, Valv. VI. 3ii.; — ber .'gammer, 
ogr.-C; — prim. čekan. 

čakanje, n. bn5 SSartcn ; — bcr ^Xn[tonb (bei 
3aciernV Cig. 

čakarina, /. bož 3Saitegelb, Lcvst.CSauk); — 
s čakarino na dopustu, mit 21'artcgcbiir bc' 
urlaubt, DZ. 

čakati, am, vb. impf. martcii: kdor čaka, ta 
dočaka, Wcbu[b briiigt ^'Kojcn, Cig.; le čakaj! 
lunrtcmir! (groze); čakam, da mi kdo od- 
pre; — č. koga, česa, auf jcmnnbcu, i\\va-i 
ivartcu, jcmanbcn, ctmos crmartcn; sestre 
čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman 
komaj čaka tega, .\pes.-K.; prave prilike 
č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, 
-Vr, da bi k nji zletel, čakaš peres? Prcš.; 
tudi z ak. : č. koga; sestro čakam, da poj- 
deva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga 
čaka, Preš. ; gospod je samo pri teh , ka- 
teri — potrpežljivo na njega čakajo. Skrinj.; 
— laucru ; za plotom koga č.; lisico ali li- 
sice č. ; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bcOor 
ftcl)CU: še ne veš, kakšna sreča te čaka; 
lilapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni 
vidlo, slišala ušesa \'eselja, ki izvoljene (iz- 
voljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš. 

čakavati, am, vb. impf. pravilna oblika nam. 
čakevati. ča rufcu, .\fik.(\'. C. I. J 14.). 

čakcc , kca, hi. -^ čakelj : \ isec visi, čakcc 
čaka, Valj. (Rad). 

čakcij, kija, m. bcr ^ilMltlcubc: šaliva beseda 
v uganki: ^čakelj čaka, viselj visi, viselj 
pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), 
I rt. 

Čakavati. am, vb. impf. pogl. čakavati. 

čakljati, i\m, vb. impf. -- jecljati, Jan., Ro\.- 
Kres. ; pogl. čekljati. 

čakljavec, vca, m. == jecljavec, ,fan. 

eakniti, čaknem, vb. pf. ciu ča rufcn, .^fik. 

čakovina, /• = čakarina, Cig. 

čaliir, HI. =^ čaler, C. 



čnlarbina — čiiranje 



93 



carati — cas 



čalarbina, /. bcr Tnijl, nf^r.-Valj.fRad). 
čalarcn, rna, aJj. triuicriicl), oi^i: - Mik. ; ča- 

lariii svet, op: -Let.: citcl , cjavftifj, iibii, 

Luči: (Št.)-Erj. (Torb.). 
čalarija. /. bcr ^nii], Oi^r. -Valj. (Rad); bic 

Ct-itdfott, Mtir. 
čalariti, arim, vb. impf. bctviuvit, C. 
čalarnost, /. bcr Xnic\, bie iJift, -Ucir.. Oi^r.-M. 
čalarstvp, n. = čalarnost, Of^r.-M. 
čaler, m. bcr ^i^ctvilficr, o^rr. - C ; — prim. 

madž. csalard, bctriu^crifd), C 
čalerica, /. bic 33ctriigcrin, bic iiejc, of^r.-C. 
čalma, /. bcr 2urban, C; — tur. 
čalmast, adj. mit bcm Jurbait licrje()cn, C. 
čam, m. bcr 2d)aubcr, ba§ ©rujeln, bic 

©dliiel^aitt: čam me obleta, oor.-C. 
čama, /. bic ^Jiiirriit, 0>. ; — prim. čamež. 
i.čamer, mra, m. bcr ©ticr, Jan., Kr.-Valj, 

(Rad), Šaleška dol- C, Poli. -Vest. L i^S'.; 

čamer je vladar med govejo živino, C. 
2. čamer, mra, tn. bie ^el^mii^^c, Trst. (Let.), 

Laško (Št.); po zimi ima Pesničar na glavi 

zelen ali moder čamer iz suknja s kosma- 
timi okrajki, ki se črez ušesa razviltniti 

dade, Pjk.(Črt.). 
čameti, i, vb. impf. čami me, c§ gruiclt mir, 

Ofcr.-C; — pogl. čemeti. 
čamež, ??j. bcr 9iarr, bcr 2f}or, G'"-.; — prim. 

čemeti. 
čampa, /. psovka za počasno žensko, C. 
čampaf, rja, m. = levičar (furl. ciampa = 

levica), Solkan-Erj. (Torb.). 
čamparina, /. = levica, Banjščice (Goviš.j- 

Erj. (Torb.). 
čampelj, plja, m. = podgana. Kras. 
čamra, /. = 2. čamer. Slom., Št.-Zora. 
čamrina, /. bie Sticrfjaut, (bic 33iiticn)aut, 

čamiir, m. = čemer 2), o^r. -Valj. (Rad). 
čančica, /. bic i^icr,ymtid)Cl (cardium), Erj.(Z.). 
čanjav, adj. nam. čajav: č. grozd, Caf.(Vest.); 

čaajava krava, faffccbraunc luf), jrihŠt. 
čanžav, adj. nam. čajav, C. 
čap, m. čreda ovac, Notr. 
capa, ctne 5(rt 9Jci(d)gefafe, C, M., Z. 
čdpati, capam, vb. /w/'/.ai^čapniti,id)nappcn, C. 
čapka, /. bie 9J{ii^c, bic ftappc, nk. ; — češ. 
čapkati, am, vb. impf. = capljati: č. in iti, C. 
caplja, /. bcr 9ici(}Cr (ardea), Cig., Jan., Erj. 

(Ž.), vihŠt. 
čapljaritl, arim, vb. impf. ^crumplatjc^cn, Jan. 
capljati, am, vb. impf. pIatid)Crn, ogr.- C. 
čapniti, čapnem, vb. pf. nad) vUva^ fdjnappctt ; 

pes čapne kost. C; — prim. it. chiapparc 

istega pomena. 
čapun, m. == oslovnik, voder, C, ^apSt. 

čar, m. bie ^''"^^'^'^i/ '^^•'> — ^^r 3<'"I''^i"» 
(■ig., Jan., nk.; — stsl. 

1. čara,/, bie ^''Uberet, Jam., Mur.; zape- 
ljive čare časnega duha, Slom.; vraža se 
opira na usodo — ali pa na čaro, Navr. 
(Let.); — 2) = čarovnica, Mur. 

2. čara, /. bcr Strid), Cig., C, DZ.; — češ. 
čaranje, n. bo§ Sfi^^crn, C, nk. 



čarati, am, vb. impf. jailbcvit, Cig., Jan., 

nk. : — hs. 

čfirdak, m. ba§ ^a^^aitd au] ^faf)Icn, 'oa'^- 
"iMoffbaU'?, Cig., Jan., DZ.; — hs. iz tur. 

čarman, m. = čarovnik, ./an. 

čarnik, m. =■- čarovnik, Dalm.-M. 

čaroba, /. bcr ^'illt^cr, ./an., Cig. (T.). 

čaroben, bna, adj. ^Vll^icr-: čarobna svetil- 
nica, bic ^aubcrlatcriic, Žnid.; čarobni vrč, 
bcr ^lubcrtntg, Cig.CT.); — magifc^, Cig. 
(T.); — (^aubcrifd), bcjailbcmb: čarobna kra- 
sota. t:k. 

čarodej, dčja, m. bcr ^^lll^crcr, Cig., Jan.; 

— ,stsl. 

čarodejčica, f. dem. čarodejka; tlciltc iOC^T, 

Bes. 
čarodejec, jca, m. = čarodej, Jan., nk.; — stsl. 
čarodejen, jna, adj. magiid}, Jan. ; bc.^aiibcrnb, 

Jan., C, nk. 
čarodejka, /. bic ^i^^^^i^^^il^ ^-i "''"• 
čarodejstvo, n. bic ^aiibcrci, Cig., Jan., C; 

— stsl. 

čarodeten, hia, adj. ^illlbcr^ : čarodelni krožnik, 
"isai^ jl^aumattop, bic Sunbci^jdjcibc, Cig. (T.). 

čarodelnik, m. = čarodej, Znid. 

čarodeJski, adj. 3flilbcr=: čarodelska knjiga, 
ha^ 2)0i\\h(xb\\i\km, Šol. 

čarodelstvo, n. bc? 3^"^'^1"'^''''^^ ^'f^-' '^'^"• 

čarokrasen, sna, adj. jaubcrijd) fd)Dn, nk. 

čarotv^ren, rna, adj. = čarodelen, Zora. 

čarovanje, n. ba^ ^^libcrit, Cig. (T.). 

čarovati, fijem, vb. impf. j^aubcrn, Cig., Jan.; 

— stsl, 

čar9ven, vna, adj. QaubcX', jaubcriid), Cig., 

Jan., nk.; — stsl. 
čarovit, adj. ,^aubcrt)oII, SIN. 
čarovnica, /. bie 3fluberin, Cig., ,fan., 7ik.; 

— stsl. 

čarovnik, m. bcr ^^uberer, Cig., Jan., nk.; 

— stsl. 

čarovništvo, n. ha^ .§ejemue)en, bie giu&erei, 
Cig., nk. 

čas, časa, m. bie Qdt; čas beži; s časom, 
mit ber 3^^'? P° ^^^'■' ^° naše ime pozab- 
ljeno, mit ber 3^^^, Dalm.; dolgo časa je 
žaloval, lange 3eit; malo časa je pri nas 
stanoval; črez malo časa, itber cinc ftcillC 
Sfficile, Cig.; za malo časa, nad) ciiicr flciiifli 
$3cile; pred malo časom, Mox cittcr flcincu 
SSeile, Cig.; ta čas (tačas), mittlcrmcilc; 
ta čas (tačas), ko smo igrali , inbcficn »uir 
fpicitcn; do časa, einftmcitcii; za čas, ad in- 
terim, Cig., Jan.; na čase, bižmcilcit, Dol.; v 
časih,v časi, bišmcilcn ; pegi. včasih, včasi ; čas 
prodajati, fanlenjcn, mii^ig fein, C; nimam 
časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, 
bic Sangcuicile, kratek čas, bie ^urjtueite 
(po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega 
Časa ne vem kaj početi ; kratek čas delati 
komu, jemanben unter^atten; — za božji 
čas! um ©OttCž IDillen! za božji čas, kaj ti 
je? Jure.; dober čas! (to se reče pri na- 
pivanju), Rib. -Cig.; — cill 3''if'-^^^frf)"ift- i^' 
senski, zimski čas, bic ^icrbft', SlMutcrscit; 
jutrnji čas zlat čas, 5Jtorgcilftuilbc bat Wolb 



časar — casomf rstvp 



- 94 - 



časopis — častit 



im 9)tunbc, Cif^.; božični čas, bie5Seit)nnd)t^= 
jeit ; vmesni čas, bic 3rciidicn,^fit, baši ^ntcr= 
calarc, DZ.: nclidanji. stari časi. t^a^^ ^.?Uter= 
tl)um; to so bili zlati časi, bO'? ttjarcn c\oU 
bcne ^eiten; za njegovega časa, ju jeincr 
3eit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, 
prihodnji čas; — bic bcfttmmte 3^»^- il^^ 
3eitpuntt; zadnji čas je, da začnemo, e# ift 
bic f)odii'te 3*^'* anjufangen; čas je bilo, 
denar jemati, Ravit.-Mik.; o pravem času, 
jur rcd)tcn 3fif; o svojem času, jeinctjeit; 
tudi : svoj čas ; otrokom (dota) prav pride 
svoj čas, Jurč.\ za časa, jo laitgc cl itocf) 
3cit ift; Met.: red)t5citifl, Sov.; tudi: friif)= 
jeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z 
Gorjancev, Jure,; na času je, fie ift f)OC^= 
fctjUrniiger; OV. ; ona ima svoj čas, fie i^ai 
bic monatlict)C jRciniguug, C/^., C; — bcr 
Slugenblicf; vsak čas bo prišel, jcbcn ?tugen= 
biid tnuf^ cr tommeu; — k času, fogleid), 
Z., (h časi, Mur:), = v časi, vihŠt.; — 
(= -krat: petčas = petkrat, C; sih čas, 
jcftt, Fr.-C.) 

časar, rja, m. kdor čas prodaja, ber $flafter= 
treter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, 
ki mečka. Gor. 

časEC, sca, »«. dem. čas, Mur.. Ravn. 

časEk, ska, m. bae 5S?ci{dien, Mur., Ci^., ogr,- 
Valj.(Rad); — bcr 5lugcublicf, tako je vsak 
časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, 
kakor časki. Zora. 

časen, sna, adj. i) iiur cinc 3cit baucrnb, 
temporčir, jcitlic^; časno in večno življenje; 
— 2) = počasen, BlKr.-DSv. 

časi, adv. bi^tticilen, Cig., Jan., Trub., Dalm.. 
Levst. (Zb. sp.J, nk. : časi ter časi, bonn unb 
toanii, Cig. 

časih, adv. = časi, Levst. (Močv.J, Žnid. 

časnica, /., V.-Cig., Guts., Polil. (Km.J, pogl. 
časnik. 

časnik , m. bic 3^ '^""9 » ^^^ ooumol , Cig.. 
Jan., nk. 

časnikar, rja, m. ber 3citiing^fcf)rcibcr, bcr 
^Puruolift, Cig., Jan., nk. 

časnikarski, adj. 3iournaliftcti=, jouriialiftifd), 
Jan., nk. 

časnikarstva, n. bic ^''"'■"'''iUit Jan., nk. 

časnina. /. boš 3f''l'tt)f- ^--(-ig. 

časniški, aJj. 3fiiiing« , nk. 

časništv9. n. ia^ :^]c\hUl(\^\vcin\, nk. 

časnost, /. bic 3fitltct)fcit, bic (Siiblici)fcit, 0^,^; 
srca niso na.šla držaja v časnosti, (!v. 

časoizprava, /. bic 3fitfll''i'^)i'"fl- Scn.fFi:^.). 

časokaz, kaza, m. baš (Ibroiipffop, (lig. (T.). 

časoma, adv. allmal)lid), Cig. 

časomčr, mera, m. bcr 3fi'""'fifr, ^'^^ CSljvOllO 
meter, Cig. (T.). 

časoni9rcn, rna, adj. i) i^cttmcffenb : časo- 
merni kot, ber Stuiibciiitinfcl, Cig.(T.r, — 
2) prpfobijd), Jan.; — 31 (po češ.) quaiiti 
ticrciib (o jeziku), Cig.(T.i. 

časomvrje, n. 1) bie 3f''l"fli""fl< '^■'K--' — 2) 
bic CnQiititiit*ict)re, bic 'i^rojobic, Jan. 

časomvrstv(/, n. bic 3'"'t'"i'iHllig, Icn/. 



časopis , pisa , m. bie 3fiM'^l^^ft , Cig. , Jan., 

nk. ; — češ., hs., ro nem. 
časopisen, sna, adj. 3fiticf)rift'. 
časopisje, n. t^a^ 3^iti(^riftcnnjcicu, bie ^dt- 

fdiriften. 
časoslov, slova, ?«. 'da^ 33reoier, C, Nov.; 

— stsl. 

časosl9vec, vca, »1. ber G^ronolog, Cig., Jan. 

časosl9ven, v na, adj. dironologifd), Cig.. Jan. 

časosl9vje, n. bie (£t)ronologie, Cig.. Jan. 

časoštetje, n. bie 3ci^rcrf)nung, DZ. 

časotraten , tna , adj. 3eit Dcrgeubciib : časo- 
tratno igranje, .SVA". 

časoven, vna, adj. ^tii-: časovna vrsta (po- 
misli), bie 3citreit)e ber (iJebanfcn, (opp. Sfiaunt' 
reil)e, phil.), Cig.fT.j. 

časoznanec, nca, m. = časoslovec, Cig., Jan. 

časoznanstvo, n. = časoslovje, Cig., Jan. 

čast. T,/. I) bie (S^re: čast, komur čast (gre), 
6^re, iDcm St)re gebiirt; na (v) čast biti 
komu, jcmanbem jitr (S^re gereic^en: časti 
iskati, ebrgeijig fcin: časti lakomcn, ebrgeijig; 

— bie ^-Uerberrlic^uug, bie ©t)re ; vse za božjo 
čast! na čast njegovega rojstnega dne ; čast 
dajati komu, jemanbcn Derberrhd)cn, preifcn; 
čast bodi Bogu ! 65ott fci gcpricfcn ! — 2) 
bic SBiirbc; kraljeva čast, bie toniglid)e Siirbe, 
generalska čast, bie OJeneraleroiirbe ; odpo- 
vedati se poveljniški časti , bie J^flb^crm- 
tuiirbc nicberlegeii ; — 3) bie per)ontid)e Sbrc, 
ber gute 3came; čast komu jemati, krasti, 
bie (Ifjrc abfdincibcn; časti mu je mar. er 
ijat (SI)re im iicibe ; hišna čast, bie iiauecbre. 

časten, tna, adj. i) 6l)ren= : častna straža, bic 
(£(}reniDadic ; častno meščanstvo, haž Gf)ren= 
biirgcrrcd)t ; — 2) 9tong': častna stopnja, 
bic ^'liangftufc ; — 3) et)rent)oU, ebrenb: častni 
poziv, bic clircnDolIc (Sinlabiiug : častno koga 
v misel vzeti, jcmanbc^ m (žt)rcn gcbenfcii; 
častni gospodje, bic »crcljrtcn :pcrrcn, Levst. 
(Močv.J; ctirentncrt: Bog je velik in č. črez 
vse druge bogove, Dalm. 

častenje, n. pogl. čaščenje. 

časti, adv. Dicllcidit, Jam.; — prim. cesto. (?) 

častihlepen, pna, adj. el)r|iid)tig , ct)rgei'iig, 
Jan., nk. 

častilačen, čna, adj., Cig., Jan., M., Z.; pogl. 
častilakomen. 

častildkom, adj. = častilakomen. ./an. 

častilakomcc, mca, m. bcr ©l)vgcijigc, f^relj. 

častilakomen, mna, adj. = časti lakumen, 
cbr)iid)tig, cbrgeijig. 

častilakomnik, m. bcr Gfjrgcijigc, .Mur. 

častilakomnost, /. bic Gl)rjud)t, bcr (Sbrgcij. 

častil.ikotcn. tna. adj. = častilakomen, Mur. 

častilen, fna, adj. cbrciib, ./an.. nk. 

častiljuben, bna. adj. el)rlicbenb, Cig., Jan.; — 
prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnvj. 

častiljubjc, n. bie (Jbrliebc, Cig., Jan. 

častil9, n. bie Vln^jcidiniing, C. 

častimaren, rna. adj. cl)rgcijig, .\fur., Cig., 
Jan. 

častit, adj. i) ehrcnPoH ; č. stan; e^riDiirbig ; 
č. starček; gcct)rt (v naslovih); častiti go- 
spod! častita družba! — 2) častite žene = 



častitelj — čav^^n 



95 — 



čavljenjak — čcb^last 



žalik žene, .larn.\ — 3") častite s« te oči, 
fclifl finb bicjc '*,)(u9en, AVe//. ; nam. ^čestite"; 
prim. 2. čestit. 

častitelj, m. bcr iuncfjrcr, Mitr., Danj.-Mik., uk. 

častitev, tve, /. bic ilsercl)nin(5 ; božja č., bie 
'il<fiTl)runfl WottC'3, Ravn. 

častiti, im, vb. impf. ©{jrc eilucifcit, cl)vcii, 
lieief)ren; Bogač. ; krive bogove č. ; zaslužne 
može Č. ; to ga časti, baši gercid)! il)m jur 

častitljiv, adj. ednrtiirbig; č. starček. 

častitljivost, /. bic (S()rtDiirbigfcit. 

častitost, /. bic ©liriamfctt, bie ©Ijrtnurbigfeit. 

častivec, vca, m. bcr 3jicrti)rer. 

častivka, /. bie 33ercl)rcnu. 

častivreden, adj. nam. časti vreden, ef)rlDUlbig: 

častivredni gospod župnik! 
častiželjen, Ijna, adj. nam. časti željen, e^t' 

begtcrig, Mur., Cig., Jan., nk. 
častiželjnost, /. bie Sfjrbegierbe, Mur., Cig., 

Jan., nk. 
častljiv, iva. adj. e^renDoU: častljivo ime, 

Gutii.fRes.J. 
častnik, m. i) ber ^Cere^rev, Diet: — 2) ber 

SBiirbentrdger, Jan., ogr., kajk.-Valj.(Rad); 

cerkveni častniki, Cv. ; nav. častnik, ber 

Cfficier, nk. 
častniški, adj. Cfficicrž'' : č. namestnik, bcr 

Cfficiev^)'teUt)ertreter, Savr. (Let.). 
častnost, /. \)a^ ©lirendolle, ba^ @f)renbe; — 
^ bie '?lcf)tbaifoit, Cig. 
časa, /. ber Jrintbecfter, Habd. - Mik., Mur., 

Cig., Jan.; 'i)ixš> Jrinfgta^, hA-.; ber ^elo), 

Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s 

katerim se pije voda, Hrušica v Istri-Erj. 

(Torb.); — ber i8cd)er (ein Sternbilb), Cig. 
^ rr.;-, — ber Seld) (bot.), Cig. (T.), Tuš.(R.). 
čašast, adj. becf)erformig, !eld)nrtig, Cig. 
čaščenje, n. bie 3Jerel}rung. 
časen, šna, adj. ^ed)er= ; — S'elc^= : časni 
^ Usti, bie Selc^blatter, Tuš.(R.). 
čašica, /. dem. časa; 'i>a§' ^e(^erd)en; ha?- 

&la§d)tti; obistna č., ber 3Jiercnfeld) , E>j. 

(Som.); bie ^^pfaime (zool.), Cig. (T.); be- 

drna čašica, bie .'piiftpfantte, Cig. 
čaška, /. = čašica, Mur., Met. 
časnik, m. ha^ fteldjfutteral, Cig. 
čata, /. ber ^intcr^alt: na čatah umoriti, ogr.- 

Valj.(Rad); na čatah posedavati , C; — 

prim. madž. csata, ber ftaiupf, in slov. četa. 
Čatež, m. i) nekak kratek pregelj, ki se rabi 

pri čet\'eri. Kras; — 2) neki pogonski duh, 

vihŠt.; prim. Pjk.(Črt. 32). 
čavelj, vlja, m. berSJagel; mirno so mu rja- 
vele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz 

it. chiavo, 9?agel, Mik.(Et.). 
čavelj C, (vljec), veljca, m. dem. čavelj. 
čaveljnik, m. sveder za čavlje, C. 
čaviija, /. debel, dolg žrebelj, Goriš.; — 

prim. it. caviglia, ber ^ftocf. 
čavljar, rja, ber 9iagel)c^micb, Cig., Jan., C. 
čavljarnica, /. = žreblarnica, bic 9tagel= 

fdjmiebc, Cig., Jan. 
čavljfn, adj. 9Jaget', C; čavljene rane na 

rokah, Krclj. 



čavljenjak, m. ber 9iagell)ammer, C. 

čavljenka, /. bil!? ^Jagcliliobell, C. 

čavljič, m. dem. čavelj. 

čavljiček, čka, m. dem. čavljič. 

čavsati, am, vb. impf. = kavsati. Z., St. 

čb^la, /. pogl. čebela. 

če, conj. i) v pogojnih stavkih: ItJenit; če ni 
druzega, ko to, ni se nam treba bati, luenn 
eš (luirtlid)) nic^tž 'iJtergercs ift, alž bie», jo 
braudjen mir nid)tž 511 fiirdjten; če bo dež 
jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil 
moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, 
Erj. (I^b. sp.) ; — pos. pred imperativom: 
če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, 
IDO nid)t, fonft; stori, kar ti velevam, če ne, 
bo druga pela, t^ue, luaž td) bir befe(){e, fonft 
juerbe td) onbere Saiten aiif^iefien; — poleg 
komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj 
je v mene silil; „če dalje" poleg kompa- 
rativa = immer: če dalje bolj, immcrme^r; 
če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v od- 
visnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če 
bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli 
(neodvisno : če hočete zdaj priti, zdaj lehko 
pridete); prim. Mik. IV. 811,; (v irealnih 
pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje 
ne mrli, svet bi podrli, C; — če tudi, če 
prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = 
dasi, roenn aud), obmof)!; če si ravno, Cig., 
C; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirekt- 
nem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel 
hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; 
razmišljevanje, če morebiti barju povodnji 
p rete , Levst. (Močv.). 

čebinklja, /. bie Siid)enic^abe (blatta orien- 
talis), ]'rsno-Erj. (Torb.). 

čebfla, /. i) bie ^Siene; bie ž)onigbiene (apis 
mellitica) ; č. delavka, bie 9trbeite= obcr fylug= 
biene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), 
bie ^ienen fliegcn qu^, Cig.; čebele zaje- 
mati , nalagati , bie 33ienen faffen , in ben 
Storf bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, 
bie ^Sieiten fegen, Cig.; č. piči, ftic^t; če- 
bele mrejo, jterbcit ; č, grebačica (andrena), 
bie ©rabbicne, č. krajačica (megachile), bie 
^apejierbicne, č. zidarica, bie 5JJoucrbiene 
(anthophora), Erj.(Z.); divja č., bie (VOr)"t*, 
^elb* 0. ž)Dl,^biene, Cig.; — 2) hav gruc^t* 
auge an ber SSeinrebe, C; prim. muha, obad. 

čebelak, m. bie 'Jro^ne, Cig. 

čebelar, rja, m. i) ber ^Bieneiisiic^ter; tudi: 
čebelar; — 2) ber 35>e)penblliiarb (astur api- 
vorus), Cig.; — 3) ber ^Bienenidjicarmer 
(sesia apiformis), Erj.(Z.). 

čebelarček, čka, m. ber fleiitc 'Sienen,^ii(^ter. 

čebelarica, /. bic SSicncnjiic^tcrin. 

čebelarija, /. = čebelarstvo. 

čebelariti, arim, vb. impf. bic 33icnert5Ud)t be= 
trciben. 

čebelarjenje, n. "itaž ^Setreiben ber iBicnenjudit. 

čebelarski, adj. bie iBicnenjiicl^ter, bie Sienen- 
,^ud)t betrcffenb; čebelarsko orodje. 

čebelarstvo, n. bie 33ienenpdit. 

čebflast, adj. bieiteiiartig, Cig. 



čebf tcn — čebulica 



96 — 



čebulinka — cednovati 



čebf tcn, adj. i) l^icncn ; čebclni pik, bci 

53iencnfticf) ; — 2) bicncnrcid}: panj je če- 

bclen. Por. 
čebflica, /. Jem. čebela, 
čebelišče, «. pogl. čebelniak, C. 
čubflji, ljJJ. 53icncn , Ci^. 
čcbftnat, aJJ. bicuciivcid), (.'it:., Jan., C. 
čebulnica, /. ia^ 53icncnl)au^, C; — bcr 

'i^icncutorb, Jan. 
čebptnik, m. i) bet 33icnenfDrb, ber 33iencn' 

ftod, Diet., C, Z.; — 2) = čebelnjak, C/V. 
čcbeinina, /. baž 5^1uqc<elb, bcr 3cibcl,^tn€i, ov. 
čebelnjak, m. ha^ Sicuenf)auž, bte ^Sieiien= 

l)UttC. ^ 
čebeloljub, ljuba, m. bcr ^icncnfrcuiib, Cig., 

.\avr.rSp.J. 
čebelorpja, /. = čebelarstvo, C. 
čebflski, adj. 93icncn=; čebelsko drevo, bcr 

^eibclbaum, r.-C'/>r. 
čebtr, bra, m. bcr i8ottid); bcr Sed)t,^ubcr; 

— bcr Spcdfiibcl, C; — ber ^runncncimcr, 
Cig.; — = pomijak, C — (pomni : sto „čebar" 
olja, Trub.) ; — čeber, .SY. ; — iz nem. ^ubcr, 
stvn. zubar, Mik.CEt.J. 

čtbljač, m. bcr Scbuid^cr, Cig. 

čebljanje, ». t)a^ &c)d)\vci^, ZgD. 

čebljati, am, vb. impf. fliiftcrn, lijpcdt, fc^nia= 

^en, Guts., Jam., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, 

tri race, Tri bele gosi , So vkupi čebljale 

Tri cele noči, Spes.-Vod.(Pcs.); — morda 

nam. čubljati ; prim. čuba. 
čtbljav, ava, adj. ,^um Sdjluafeeii flcneigt, Cig. 
čebohlati se, am se, vb. impf. grdo jokati 

se, Koborid-Erj. (Torb.). 
čebra, /. ovčje ime, Krn-Erj.fTorb.J. 
čebrar, rja, m. bcr 33bttc^cr, Cig. 
čebrec, brca, m. dem. čeber. 
čtbrica, /. flcincr ^iotticf), Cig., C; — = škaf, 

Dol. 
čebrič, iča, m. dem. čeber. 
čebriček, čka, hi. dem. Čebrič. 
čebrnjati, am, vb. impf. id)\va\icn, tratjdjcii, 

BlKr.; — prim. hs. čevrljati. 
čebut, ula, m. = čebula, Cig., Gor., jv^hSt.; 

tudi; čebul. 
čebula, /. i) bie ^ttjiebcl; navadna č., (^clllcillC 

3n.ncbct (alium čepa); morska č. , bic IJUJccr-^ 

.^njicbcl, bic ^ifolic (scilla bifolia), Tuš.fR.); 

— 2) čebulasto podzemno steblo, bic ^^'^icbcl 
(čepa, bot.), Cig.fT.), Tuš.fR.); — prim. 
it. cipolla. 

čcbular, rja, m, i) bcr ^'^tpicbclDcrfaufcr; — 
2) = čebulinka. Ljubljanska ok.-Erj. 
(Torb.). 

čcbularstv9, n. bcr ^tuicbclbaii ; bcr ;^niicbcl 
ban bel. 

čcbiilast, adj. ,\nncbclartifl. 

čcbijtček, čka, w. i/cHi. čebulek ; =^ morska če- 
bula, bic 5JJcci,\luicbcl (scilla bifolia), Tuš.fR.). 

čcbutek, fka, hi. i) drobna čebula za sajenje, 
bic "i^nit.Uuifbcl, Cig., Dol. ; — 2) neko ja- 
bolko. Dol. -Erj. (Torb.). 

čebulica, /. dem. i) čebula; — morska č., 
bic UJJccr.^luicbel (scilla bifolia), C; — 2) 
neka liru.ška, ^ebrclje (Goriš. )-Erj. (Torb.). 



čebulinka, /. bcr ^^tJie^cIapfcI, C. Podkrnci- 
Erj.(Torb.). 

čebulišče, n. ber 3tt'icbcla(fcr, Cig. 

čebulka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- 
Erj. (Torb.). 

čebutnat, adj. ^tuiebclrcic^, M. 

čebulnica, /. neko jabolko, Mariborska ok.- 
Erj. (Torb.). 

čebiitnik, »i. i) ber 3*^'f^^^fl'^l^teit , C; — 
2) = čebulinka, C. 

čebulov, adj. '^toiebti'- ; čebulova umaka, bic 
3it)iebelfauce. 

čebulovec, vca, m. i) bcr 3*^ifbf^ifl'"^ ^-r 
■ — 2) = čebulinka, M. 

čeča, /. i) bie '!puppc, Cig., Jan.. Ro\.-Kres.; 
— 2) cin ilinb rDeibIid)cit C^cjcftlcditeš in bcn 
©tnbclii, M.; - %) ba§ 5[«abd)en, Cig., Go- 
renja Soška dol.-Erj. (Torb.) ; — prim. čača. 

čeček, čka, hi. bic ^uppc, Cig. 

čečet, eta, hi. ba5 TOcer^ci^cben , Mik., Valj. 
(Rad)'. 

čečica, /. dem. čeča; ba^ ^iippcbcn : O ti ne- 
umna deklica, Čemu t" je bila čečica? Npes.- 
Kres. 

čečka, /. LjZv., pogl. čačka. 

čečkač, m. ber Sri^ler, ber Slecfjcr. 

čx2Čkalo, n. = čečkaČ, Cig. 

čečkar, rja, hi. = čečkač, Jan. 

čečkarija, /. bie .^riftelei. 

čečkati, am, vb. impf. fri&e(n, f(ecf|cn; bo 
nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — 
menda nam. črčkati. 

čečkavec, vca, m. = čečkač, Cig., Jan. 

i.čfda, /. bie Sauberfeit, Jam., .Met. 

2. čeda, /. Gor., pogl. čreda. 

čedajec, jca, m. neka trta, ]'rtov.(\'in.). 

čfdba, /. ba§ !'Hciniflcn, C 

čfden, dna, adj. i) faiibcr, rcinlicfi; čedna 
posoda, obleka; — nctt, lliibjd), tiioliU^cftaltct : 
čedno dekle; — 2) filtjam, luol)laiiitiilibifl, 
boflid); čedno vedenje ;_ — flufl, flejd)cit, 
Habd., Mur., Jan., v^hŠt.; čedna glavica, 
Trst. (Let.); čeden, SlGor. 

čedič, HI. ber 33ajalt, Cig. (T.); — češ. 

čedilp, H. bie J^ec^e, Cig.; — bcr Stricgcl, C. 

čeditev, tve, /. bie Saubcrunfl, C. 

čuditi, cedim, vb. impf. idubcril, pU^cn; ptički 
se cedijo, bic ^i^Hlcl pUlUMl fid). 

čedTvcc, vca, hi. bcr ^4?ut,^cr, \'.-Cig. 

čvdnica , /. deska . na kateri urczane deske 
cedijo, ob gornji Dravi(St.). 

čedniv, iva, adj. = čeden 2) (gcjd)eit), 5/.V. 

čednost,/. I ) bic Soiibcrfeit, bic ^Kcinlidifeit; — 
bic .\Miliid)bcit, bic ^icriidifcit; - -j) bie Sitt' 
jainfcit, bic Šitblauftiiiibiflfcit ; drži č. v vseh 
svojih udih, v lioji, v pogledu, Kast. ( .\. 
C.); bic .SSiiflidjfcit, Mcg.; - bic liigenb; 
č. ali krepost, /\\ii'h.; tri božje čednosti, 
bie brci iiiUtlid)cn lugciibcit; — bie .Mluflbcit, 
Habd., Mur., v{h^t.; — tudi: čednvst, ogr.- 
Valj.(Rad). vih^t. 

č^dnostun, stna, adj. tUflcnbljaft, Guts., Mur.. 
Cig., Jan., nk. 

cednovati, lijem, vb. impf. fliifl, cie)d)eit )ein, 
(čediiuvati), C. 



č^dra — čeketati 



97 - 



čekljati — čeljust 



čfdra, /. bie f)o(,^eruc, mit eincm tfiunitnrtiiicii 
^ecfci licr)c()cno ^JJatiotmltabafpfeifc (= kranj- 
šiiica), Kr.; kratka pipa, čcdra gorjuškcga 
dela, Zi'. ; kratkocevne čedrc, l.jZi'. 

čefukati, ukam, vb. impf. fii)laflcn (preprosto 
rečeno), C. 

čefukniti, uknem, i-^. ;?/. ciitcn Sd}Ia9 Dcrfcticu, 
j\'-{hSt,; ■ — prim. čefukati. 

čefulja, /. Dol.i nam. čehulja. 

čefutniti, utnem. vb. pf. (511 ^Bobcn) ftiicscil, 
M. 

čega, pron. = čiga, hjeffctt? Diet., Guts. 

čfgar, pron. rel. = čigar, njeffen , Levst. 
(SI. Spi:). 

čegav, pron. poss. interr. = čigav, Levst. 
(SI. Spr.J. 

čegaver, pron. poss. rel. = čigaver, Levst. 

^ (SI. Spr.J. 

cegov, pron. = čigav. Goriška ok. - Erj. 
(Torb.), Levst. (LjZv.). 

1. Čeh, Čeha, m. ein ^iiabe Bon etttia 10 bi§ 15 
5cit}icn, 7ned Dravo in Muro, Trst. (Kres 
IV. //■j'J ; — bcv !!RinbcrI)irt, Mursko polje-C. 

2. Čeh, m. svinjski č., čine Siftelart, C; — 
prim. I. čehati. 

čehak, m. = čeh, Trst.(Kres). 

1. čehati, ham, vb. impf. = česati, Jan., Mik. 

2. čehati, am, vb. impf. iibet riec^en, Cig.; 
— prim. čehneti. 

i.čehelj, hija, m. f[einer, corpufenter SUZann, 

C; — prim. i. Čeh. 
2. čehelj , hlja, m. ber §aorfamm , Jan.; — 

prim. češelj. 
čehinja, /. corpulcnte^SSJeib, C.; — prim. i. čeh. 
čebljati, am, vb. impf. i) fanft fra^en, Jan., 

BlKr.-M.; živina se čehlja , bQ§ tjict) reibt 

fic^, Cig.; — 2) f)ed^eln, C. 
čehljika, /. bie SJarbe (dipsacus), Jan. 
čehneti , im , vb. impf. iibel riec^en , Cig. ; 

mrlič čehni, Gor.; — prim. čuh. 
čehniti, čehnem, vb. pf. i) reifeeit, Met.; — 

2) einen Sc^lag oeric^en: č. koga, Mur.; 

prim. česniti ; — 3) mudieu, Mur., Cig., 

Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas. 
čeh9vski, adj. ^cehovsko sukno = debelo 

sukno", Rihenberk - Erj.(Torb.); — prim. 

čoha. 
čehulja, /. = češulja, Mik. 
čfja, /. \>a^ 9ieinigen, bie ©aiiberung, Jam., 

Cig., Polj.; tudi pri živini je čeja prva stvar, 

Krn-Erj. (To rb.). 
č?jenje, n. baž Saubent. 
čeka, /. zelena trtna veja spomladi, Kras. 
čekan, ana, m. i) ber .&au5at)n (ber (Sc^tueinei, 

Mur., Jan., Cig.(T.j, C; — 2) ber Streit^ 

^ommcr, V.-Cig.; — prim. čakan. 
čekelj, kija, m. ber Jpauja^n, ber {^angsa^n, 

Cig., C. 
čeket, eta, m.^ia^ %^xo\i\6)tx (5. 93. ber ©po|en), 
^ Mik., Danj.-Valj.rRad). 
čeketanje, n. = čeket, M. 
čeketati, ctam, ččem, vb. impf. ben fiaut ček 

^oren laifen, Č; srake čeketajo, C; 5tt)i= 

tjrf)ern, M. 

Slov.-nem. slovar. 



Čekljati, am, vb. impf. i) = čeketati: kraljic 
čckija okoli hiše, Zv.; plappcrn, C: — 2) 
bcim Spredjcn mit bcr3ungeaiiftoBen, ftottern, 
Cig., Zora, Kres. 

čel, adj. jeklen: čelo zrnje, Ptuj-C; — prim. 
hs. čclik iz tur. (r) 

čfla, /. v^hSt., pogl. čebela. 

čelada, /. ber Jp^lm, Diet., Guts., Cig., Jan., 
Dalm.. nk.; — prim. it. celata, ber Jpelm. 

čeladar, rja, m. ber .'oclmjc^mieb, Jan. 

čeladast, adj. {)e(mfcirmtg, Cig., Jan. 

čelak, m. eiii Šliann mit grofecr Stirn, C; 
tudi : žival s širokim čelom, DSv. 

čelanja, /. bie Stirn, bc). bci ben Sc^afcn, C. 

čelaren, rna, adj. nnnibcrlic^, fonberbar, Mur., 
Cig., Jan.; tako čelarno mi je, eš i[t mir 
jo fonberbar ju 9)iut^e, Mur.; — pogl. 
čalaren. 

čelat, ata, adj. mit grofeer ©ttrn, Diet., Cig., 
Mik. 

čeJce, n. dem. čelo : Heine Stirn. 

čelebenja, /. beibe Sicfer, BlKr.; — prim. 
čeljust. 

čelen, tna, adj. „kar je na čelu" : čelni list, 
ba^ ^itetblatt, Cig., DZ.; čelna postaja, bie 
^Dpfftation (einer gifenbo^n), Cig. (T.). 

čelfnga, /. ber bummež 3^"9 jiilttia^t, Lašče- 
Levst. (Rok.). 

čelengati, am, vb.impf.'ii\x\mv.t^'^t\\Q, jc^tua^en, 
Lašče-Levst.(Rok.); — prim. čeljustati. 

čelfsen, sna, adj. = čelen, Cig. (T.); — stsl. 

čelfsnik, m. eiicrner §ol3ipanIeud)ter auf i)dU 
jcrnem guRgcften, Rib.-M., BlKr. 

čelfsnjak, m. = čelesnik, Lašče-Levst. (M.). 

čelfšnik, >«. Cig., Jan.; nam. čelešnjak. 

čelf šnjak, m. i ) bie Scffaule be^ Dfengeldnber?, 
Kr.-Valj.(Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji 
del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega 
do stropa. Gor.; — ba§ Cfengelonber jelbft, 
Guts., Cig., Jan., M., Gor. ; po čelešnjaku 
perilo obešajo, Gor.; — bie Scfe be§ Dfen= 
gefimjc§, Diet., Polj.; — 2) ein om Dfen* 
gelonber ongebrac^ter Si^, C, Želepiiki, 
(Gor.); — 3) ber ^olsfpanleud^ter, Xotr., 
Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! 
= tepec. Ljubljanska ok. : — (govori in piše 
se največ: čelesnik); prim. stsl. čelesBn^, 
praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, 
Mik.(Et.); rus. čelesnik'b = čelo peči. 

1. celina, /. haž Stirnbein, C.,vihŠt. 

2. čelfna, /. = čeljust: bik celine kaže, Ljub- 
ljanska ok.-Levst. (Rok.). 

celiti, im. vb. impf. tt)intclred)t abplatten, ,v 93. 
cinen ^oumftamm, Z., C; č. snop, ben 
®cf)anb an ber untern Seite glatt abfdjnciben, 
Ptuj-C; — palico č., an ben Snbcn ab= 
platten, Cig., M. 

čeljuga, /. = čeljust, bcr Stiefer (zaničlj.), 
Jan., Hal.-C; udariti koga po čeljugi, j|e= 
ntanbem eine 9Jtaulfc^eUe gcben, jv^hšt. 

čeljust, /. i) ber ftiefer; gornja, spodnja č., 
ber Dber = , ber Unterticfcr, Erj. (Som.); — 
2) čeljusti podobne st\ari: berjcnige I^etl 
be§ SRed^enž, in tuelc^cm bie Sdi)ne fteden, 
tudi pl. čeljusti, Ip.. Lašče - Erj. (Torb.); 



čeljustač — čem? r 



— 98 



čemeren — cep 



ber ftlciberredten, C; — pri garah stranski 
les, v katerem tiči os, fo/i.;— bie ,'pa{)nen= 
lippc om J^linten)d)lD|§, Cig.; — pl. če- 
ljusti, bic Šluppe, h. t.-Cig.(T.); — bic 
®agcnid)eie, A>.; — 3) = čeljustač: kaj 
ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst.(Rok). 

čeljustač, m. ciii olbernci Scfiloat^cr, Kv. 

čeljustačka, /. einc albcrne Sdiird^crin, A'/-. 

čeljustalo, n. kJor rad čeljusta. Cig. 

čeljustati, am, vb. impf. albcrtte^ ^mQ j(^n)a= 
^cn: kaj tu stojiš in čeljustaš ? Zv. 

čeljustav, ava, adj. )dmai}i)ait, M. 

čeljuste, eta, m. = čeljustač, Lašče-Lei'st.fM.J. 

čeljustfla,/. = čeljustačka. Lašče-Levst.(M.j. 

čeljusten, stna, adj. £iefer' ; čeljustni krč, 
bie 50hinbflemme, Cig.; — čeljustni mozol, 
taž Dtaufforn (eine ilvant^eit ber Scf)iDeinc), 

y.-cig. 

čeljustiti , ustim, vb. impf. =-- čeljustati, 
Jan., M. 

čeljustje, «. ber JRoc^en, Cig., M. 

čeljustnica, /. ba§ Sieferbein, dolnja, gornja 
č., Cig.fT.J, Erj.fSom.J. 

čeljustnik, m. i) ber 9Jagel an ber 203aflen= 
f^ere, M.; — 2) velikanski č., ber Siefcr= 
tPurm (eunice gigantea), Erj.(Z.). 

čeljiistniti, ustnem, vb. pf. i) etrt)a» Unjdjicf^ 
Iicf)C^, 9Hberncv au§iprecf)en , M.; — 2) č, 
koga, jenianbem eine SJJaulidielle gcbcn, M. 

čelnica. /. t>až Stirubcin, Cig. (T.), Erj. 
(Som.). 

čelnik, m. ber ©timriemen, C 

čel9, H. i) bie Stirn; č. grbati, = č. grban- 
čiti, bie Stirii riimpfen, Meg.; nikomur ni 
na čelu zapisano, kar ima v srcu, man !ann 
niemanbem in§ 4)erj je^en; — 2) bie ftcrDor= 
ftef)enbe Seite eine^ (iJcgcnftanbeš : bie ®iebel= 
jeite be§ '^a&jtž obcr Žjaufe-J, Cig., Jan.; 
— sprednje čelo, bie l^orberfronte, Cig., DZ.. 
Levst. (Pril.) ; — ber i^oriprung einež 33ergc!?, 
Cig., C; — bie 'i8al)n, bic Sdjlogflddie beint 
iiammer, beim 9lniboB, Cig.fT.j; bci ber 
9Xjt, v^hšt., C; — bie :^irnflad)e be# ^oljež, 
Cig.rr.J; — ber ^pagclfled (bot., chalaza), 
(n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj.fTorb.J; — 
ber litel eiuer Sd)rift, Cig.; — 3) na čelu 
(vojske, zarotnikov itd.) biti, on bcr Spii^e 
ibe» Si)cetei, ber 33erid)TOorcr u. j. to.) fteT)cn; 
na čelu vseh vprašanj , on bcr Spi^e oUer 
(^ragcn, Lcvst. (Močv.). 

čeloba, /. bie ©ebtegenbcit (bcž ®ctrcibe!ornš), 
Ptuj-C.; — prim. čel. 

Čel9st, /. =^ čeloba, I^uj-C. 

čelovnik, mi. košček posekanega debla, ki ga 
odžagajo ali odsekajo, kadar je celijo, Ljub. 

čemela, /. (iBrJa., pogl. čebela. 

čem^r, m. i) bo? ©ift, Habd., Diet., ogr.- 
Mik. ; — ber Giter in ber ©unbc, C. : etluaž 
jclir iBitterc«, Valj. (Rad/; bie i^a\!it: dali so 
mu piti s čemerom zmešan jcsih, ogr.-Valj. 
(Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi 
čemer! BlKr.; — 2) ^cftiflcr Unnjillc, bcr 
3orn, Danj.- .\fik,, ogr.-C; bcr ^iU"rbriii>?, 
Cig., Jan.; tudi pl. čcmcri, C; od čemcrov 
zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si 



je čemerov odganjat, Pjk.(Črt.)\ — 3) blC 
©dnic^ant, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če 
kdo zamaške (iz plute) reže, jv^hŠt. 

čemeren, vm, adj. i)giftig, Habd., C: pren. 
čemerni jezik, bie fliftige BunS^- ^'t.; — 
f)crbc, bitter, ogr.-C; pren. čemerno živ- 
ljenje, Meg.-Mik.; — 2) ,^ornig, M.; iibel- 
gclaunt, grie^grdmig, Habd.. Jan., Cig. (T.), 
C, Kr. ; star, čemeren ukazovavec, Jurč. 

čemerika, /. 1) bic iDcige 9Jie^rt)ur;\, bcr OJcr- 
mer (veratmm album\ Cig., Jan., Tuš.fB.J; 

— 2) eine niitrrifd)e ^erjon, Cig. 
čemerikast, adj. jornig, griesgrdmig, Cig. 
čemerikav, adj. = čmerikast, C, Zora. 
čemerikavec, vca, m. ber ©riežgram, C, 

Zora; stari čemerikavec, Jurč. 

čemerit, adj. bitter, Jurč. 

cementi, i'm, vb. impf. i) č. se, eitern (o ranah), 
C; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca 
čemeri puro, ogr. -Valj. (Radj; cmeriti, 
Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj 
se čemerite na mene? ogr.-Valj. {Rad); ein 
gricžgrdmtgež ©cfic^t mac^en, (cmeriti se) 
BlKr.; vreme se čemeri (nčmcri"), cž i|t 
triibe§ SBetter, Kr. 

čemerljiv, fva, adj. jommiitflig, C. 

čemfrnat, adj. =• čemeren, ogr.-Let. 

čemfrnica, /. bic roti)C 9tmeije, Kr., Št.-Valj. 
(Rad). 

čemfrnik, m. ber 3ornmiitl)igc, C; ein grdm= 
lid)cr TOcnjd), Cig. 

čem^rnost, /. ber ^oxn, M.; bie ©ricžgrfi' 
migfcit, Der SKurrfinn, Cig., .Jan. 

čemeti, i'm, vb. impf. ^inbriitcnb ^oden, luarten: 
čemeti kje v kakem kotu brez dela, 0'g'., 
C; rak čemi v svojem ždiči, Erj.(I'(b. sp.); 

— prim. 2) čumeti. 

čemž, m. Tuš.(R.)\ pogl. čimž, črensa. 

čfnča, /. i) eine ^crfon, bic gcrne jc^tua^t, 
\>a.ž '•.JJIaubcrmaul; ti si prava č., jv{liSt.; — 
2) pl. čenče, ba§ (yc)d)Uid^, bcr .^latfc^: to 
so prazne čenče, Cig.. jvihŠt.; — prim. 
it. ciancia, Janb, @cid)llid|3. 

čenčarija, /. = čenče, Jan.. ZgD. 

čfnčast, adj. geidimatjig, Z. 

čenčati, am, vb. impf. plaubcm, Iccrcž ^^ug 
fd)llia|icn; — prim. it. cianciare, plaubcru. 

čenčav, ava, adj. gcidimdlug, Z. 

čenčavast, adj. plouberliaft, geidilud^Mg, M. 

čenčavost, /. bic OkfdnudlMgfcit, M. 

čenčura, /. bic 'i^lanbcrtajdjc, Ctor. 

č^nžiti, im, vb. impf. = pražiti, Podčavenci- 
Erj.(Torb.). 

čep, čepa, m. i) bcr 3<'Pff"! *^ Čepom zatek- 
niti luknjo; pijan kakor čep; — bcr 3'^PK" 
nm 5S?eIlbanm, Cig.\ — in bcr "iDJiililc ba^S 
(inbc bc-J "JJagcli' ini ^^Pbcnftcinc, Cig.; -- 
bcr j^cnftcr obcr Ibiirfcgd, (.'.; — bcr O)c»oc^r^ 
pfropi, BlKr.; — 2) bcr JKcben.^npfcn : na dve 
očesi rezana irta, jv{hŠt.; — 3) kratek jarek, 
napeljan na travnik iz mcmo tekoče vode, 
Diet., Brdo (Gor.), Lcvst. (Rok); — 4) neka 
riba: bcr SHaul)barid) (aspro). Zidani .\fost- 
Erj.(Torb.);—-,) ber Ucbcvfd)n)\% bcr 3albo, 
Z.. Gor. 



čepa — č^rba 



99 - 



čercn — c^sniti 



1. čepa, /. latvica za mleko, Tolm.\ popi. črcpa. 

2. čfpa, /. hie .'paubc, Mik.fEt.); bic ilfit^e, 
Z. ; — prim. srlat. capa, 3//A-. ("Et.J. 

čepar, rja, m. bor ,^^Qpfnunnrf)er, 0>. 
čepast, adj. .^apfcuformicj; zobje so trda te- 
lesa čepaste podobe, Erj.fSom.J. 

1. čepeč, pca, m. dem, čep. 

2. čfpec, pca, m. bie .'pauOe, 0>., I.et.; — 
tudi: stsl.; prim. 2. čepa, čepica, 

čepek, pka, m. dem. čep; bav ^hp^djcn] — 
bad J)ab?5apfd)en, Cig., C. 

čepenje, n. ba'S ."oocfen. 

Čepfr, m.bie Scl)Qfv?,^Ccfe (ixodes reduvius), Cif^.. 
\otr.-Erj. (Torb.). 

čep^riti se, erim se, vb. impf. i) ba§ ®e= 
fteber au^brcttcn (o ptičih n. pr. kadar se v 
pesku kopljejo), C; — fid) I)offartig flcibeii, 
Z.; — itiid)ttg tf)uii, bon vernt ipielcn, Kras- 
Erj.fTorb.J: — prim. ščepiriti se. 

čepeti, im, vb. impf. ^oden, taitcnt; kokoš 
čepi na veji ; človek ne more vedno doma 
čepeti , man fann nic^t immcr ju ^aw\t 
l^ocEen. 

čfpica, /. bie ^Oppe, V.-Cig.., Jan., Mik.; če- 
pico sneti, Zora; — bie Š>ciube, Cig., Jan., 
C, nk.; — prim. srlat. capa, Mik.fEt.J. 

cepič, iča, m. i) ba§ 3^Pf'ilf"' "~ -) ^'^^ §al§= 
SČipfdjen, Cig.; — 3) bie 5lQ(f)§id)n)inge, 
Cig.; — 4) pl. cepiči, bie Sc^ienenrutfjen 
bet ben 3Bebern, bie Scitenftabe bcž 2Beber= 
blattež, V.- Cig. 

čfpičar, rja, m. ber ^appenmac^cr, Jan.; — 
bei Ipaubentramer, Cig., Jan. 

čfpičast, adj. tappenformig, Jan. 

čfpičnik, wi. ber .'oaubentopf , ber ^aiibcn= 
ftod, Cig., Jan. 

čepičnjak, m. ber ^auben[tod, Jan. 

cepin . . ., pogl. črepin . . . 

čepinec, nca, m. i) ber ^f^Pf^'^ i"^ ?Bein= 
^a)^, ^f., Ip.-E7-j.(Torb.); — 2) ber ®d)neibe- 
bofirer mit id}arfen 8d)neiben, ^'.-Cig. 

čepiriti se, Trim se, vb. impf. = čeperiti se, 
Jan., C. 

čeplja, /. ber 9ta^mtDpf, Cig.; — prim. 
čepnja. 

čepnica, /. fleine Sofilenpfanne, M., Valj. (Radj. 

cepnik, m. i) ber g^ifffnfiPfji^cr, Cig., M.; — 
2) ber S^iptei' '" l^en leic^en §um ^Iblaffen 
beš 2Ba)fer§, V. -Cig. 

čepnina, /. 'nai '^a\;i!\tn%t{'i), Cig. 

čepnja, /. M., Hrušica- Erj,(Torb.); pogl. 
črepnja. 

čep9n, m. = vodir, oselnik, Toim. 

cepovka, /. bie 3ipftmbiriie, C. 

čepovlak, m. = čepovlek, Cig. 

čepovlek, eka, m. ber Šorf5iel}er, Jan. ; — pogl. 
zatičnjak. 

čeprem , conj. = če prem , akoprem , dasi, 

čepun, m. = čepon, C. 

čfr, T, /. bie Steinfpi^e, .\fet.; — jerfTiiftcter, 

jpi^iger, t)erDorragenber gel§, C, Gor., Kar.; 

bie §el)enflippe, Cig., Jan.; — (čer, m. 

Ravn.). 
čfrba, /. = čerfa, M. 



čerčn, ena, m. trn fcifiger Drt, Št. 

čerpnje, m. coll. Silippen, M.; ba§ ®cftein, 
Cor.. Št. 

čfrfa, /. ein 9DZild)gcfaf3 mit einer 9(užguf§= 
miinbltng, Z., Gor.; č. je globokejša od 
latvice. Kras. 

čprga, /. bor Xintenfled§, Kr.- Valj. (Rad). 

čerič, iča, m. pogl. čirič. 

čeriček, Čka, m. pogl. Čiriček. 

čerpvje, n. coll. Steiufpi^en, C; — = ska- 
lovje, Valj. (Rad). 

čes, česi', m. haž Sponjc^eit, Mitr., Danj.- 
Mik., Valj. (Rad). 

česal:nik, m. ber ftamm, Jam., Cig., Jan., C; 

— ber Stricgcl, C. 

česalo, n. ber ^amm, Cig. ; — ber ©trieget, 

Cig.; — = mikalnik, bie ;pcd)el, C. 
česanje, n. i) ha§ 9iei^en, Z.; baš f^eber^ 

fdileijšen, C; — 2) ba^ 5ldmmen; — bag 

Striegeln. 
česati, češern , vb. impf. i) reif5en, abrci^en, 

jcrrei^en; Česa (nam. češe) lomi, prisekava 

(namr. toča), Slo7n.; — 2) fdmmen; ftriegcfn; 

česati tuje garje, fid) in frembe i^dnbel mi)d)en, 

Cig-.; — priigein, M. 
česavec, vca, m. ber S^dmmer, Cig., Jan, 
česavka, /. bie Kdmmeriii, Cig., Jan. 
česec, sca, m. dem. čes; ber Splitter, Z. 
česiek, ska, m, dem. čes; bai' Spanid)eit(^en, C. 
česBlj, sija, m. ber ^amm , Habd.; — ber 

Striegef, C. ; — prim. češelj. 
česen, sna, m. ber ^nobloud) (allium sativum) ; 

v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), 

Dol.-LjZv.; hostni č., baž iil'nobIaud)!raut 

(ervsimum alliaria), C. 
češenj, snja, m. = česen, Habd., Tuš.(R.). 
česla, f. = česmina, Mik. 
česlika , /. bae 9?abelfraut (scandix pecten 

\'eneris), Habd.; (češljika, Guts.). 
česlfkovina, /. = česlika, Cig. 
i.česlo, n. ber ^amm, BlKr. - Mik. 
2. česlo, n. pogl. čreslo. 
česmiga, /. == česmina, Mur., Cig. 
česmika, /. =^ česmina, Valj. (Rad). 
česmin, m. = česmina, M., Tuš.(B.). 
česmina, /. ber Sauerborn, ber 25ein)(^abting 

(berberis vulgaris), Mur.. Mik. 
česminje, n. bol ©cftraud) bež Sauerbornž, 

be^ 2Seinic^db(ing§, M.. Robič(XKol.). 
česminov, adj. Dont Sauerborn, Mur. 
česminovec, vca, »1. i) česminov grm, Mur,; 

— 2) ber Sevberi^eniaft, Mur,, Valj. (Rad), 
česnati, am, vb, impf, biimmež ober unfla* 

tigeš QeUQ fd}tria^en, Kr,; samo svojih ne- 
umnosti mi ne česnajte, Jurč. 

česnec, senca, (neca), m, dem. česen, Valj.(Rad). 

česnek, senka, (neka), m. dem. česen, Jan,, 
Mik,, Danj, (Posv. p,). 

česnik, m. = česen, Guts., Jam,, Mur., Cig., 
Jan., Strek. 

česnika, /. faber, laftiger ^Jknjd), Polj. 

česnikovica, /. bie 9Jarci[fc, C. 

česniti, česnem, vb. pf. einen ®d)lag »erje^en : 
č. koga po obrazu, Cig., Bes. 

7* 



česnjati — češljiga 



— 100 



češljika — češuljka 



česnjati, am. \'b. impf. = česnati, Jau., ZgD, 
česnov, adj. ftnoblaiic^^; česnova glava, cinc 

!Snobiaud),^iviiebcI; česnovo olje, ba§ ^nob= 

laud)oI, Cig.fT.J. 
česnovka, /. bie .^noblauc^raute (sisymbrium 

alliaria), Tuš.fR.J. 
česrati, am, vb. impf.^ ^cc^elll, frnmpcltt, 

fammen: volno č, Habd.-Mik.. Jan., C. 
česravEc, vca, mi. bcr SSJoUfrdmpler, Schčnl. 
čfst, /. = čast, v{hSt., ogr.; le lepo po cesti, 

nur ic^on nrtig, KropafGor.). 
čfsten, stna, adj. = časten, nk. ; cestnega 

storiti, Trtib.; — pomni cestna ženska, tJoU 

(Stjrgefiif)!, Litija-Svet.(Rok.);—axi\%, Kropa 

C Gor.). 
i.čestit, adj. gliidlic^, jcltg: čestiti so ti, ka- 
teri.. ., AVt'/;; — prim. stsl. čestifB, felix. 
2. cestit, adj. = častit, Jan,, nk.; čestita ju- 

žina, gejegnete SERa^Iseitl KropafGor.). 
čestitak, m. častit človek, nam, častitak: po- 

stojte, vrli čestitaki, Levst.CPavliha). 
čestitanje, n. 'baž OJratuliercn, nk. 
čestitati, am, vb. impf. gratulieren: č. komu 

na čem, jemaiibeii tucgcn einer ^a6]t beglud= 

tt)Unjcf)etl, Cig. CT.), nk. ; čestitali so si na 

bogatih pridelkih, IVf.; tudi: č. komu k 

čemu (po nem.); — iz hs. ; prim. i. čestit. 
čestitek, tka, m. bie OJratulation, C 
čestiti, im, vb. impf. = častiti, Mur., Jan., 

Burg., nk.; bodi češčen, J^eif bir! )ci gc= 

griifet, Diet., Cig., Jan. 
čestitka, /. i) baš ®ratulQtion^f(^retben, bie 

®ratuIation, h. t.- Cig. (T.); — 2) čestitka 

(ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, 

okoli Kostanjevice - Vest. I. 2.; — prim. 

častite žene. 
čfstp, adv. oft, ^aufig, Meg., Diet., Jam., 

Cig., Jan., Boh., ogr. -Valj. (Radj , nk.; 

Cesto preberite, Trub.; č. v dnevi, Schonl.; 

compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub. ; 

(Diet. naglasa: cesto, prim. ogr. nčestou"). 
č^st9krat, adv. oftmalž, Meg., Jan., Krelj, 

ogr.-M., nk. 
česulja, /. = češulja, Rib.-M. 
češ, išči pod: hoteti. 
češarck, rka, m. ber j^rurf)tjapfcn (bc). am 

9?abcl{)0lj, strobilus), Cig., Jan., C, Tus. 

(B.), Laščc-Erj.CTorb.); — entteiiiter 2)Jaiž= 

folben, Tolm.-F.rj. (Torb). 
či^ščenje, n. = čaščenje, bie 58eref)rung ; golo 

zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angel- 
sko č., bcr cnglijd)e OUuf}. 
češelj, šlja, m. 1) bcr fiainm, Dol.- Cig., Jan.; 

—ber Striegcl, C. ; bcr .'ocfl)clfQmm, Vyhšt., C; 

— 2) = češulja, Tolm.-Slrck.fLct.). 
češerika,/. bie ^irbclbriijc, Erj.rSom.). 
ččško, ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, 

I^k fCrt); sveti češko, da bo vime težko. 

da bo bogat Čeh. .^t.-Z.; — prim. čeh. 
čejžljak, m. bie 35?cbcrfnrbc, C. 
češljast, adj. fammf5rmig: češljastc tipalnice, 

F.rj.rŽ), Vrt. 
češljati, am, vb. impf. listje č. = odsckavati. 

Tolm.-.<itrck.fLet.). 
češljiga. /. ciiic %x[ Tiftel, /fabd -.\fik.. C. 



češljika, /. ber 5Jenu§fainm, ba^ 9JabeIfraut 
('scandix pecten Veneris), Jan., M.; — hs. 

češljikovina, /. baš Siabelfraut, 3/. 

češmiga, /. = češmin, C 

češmika, /. = česmin. Mik. 

češmTlica, /. = češmin, M. 

češmilje, n. = češminje. Jam., Mur., Cig., 
Josch. 

češmin, m. ber Sauerbortl (berberis vulgaris); 

— prim. česmina. 
češmina, /. = češmin. 
češminje, n. bQ§ Serberifeengeftrauc^. 
češminov, adj. 33erberibcn=; tudi: čcšmTnov. 
češminovec, vca, m. i) ber 93erberi^eii[trauc^; 

— 2) ber 33erberi^eniaft, Cig. 
češminovina, /. tai 'šBerberi^en^oIj ; — bo§ 

33erberi6engei'ttauc^. 
češminovje, n. = češminje. 
češnja, /. pogl. črešnja. 
češnjak, m. i) ber Q(ii}Xl (zaničlj.). M., C; 

— 2) ^ česnik, česen, C, kajk.-Valj.(Rad). 
češnjarka, /. bie Snobtaud)frote (pelobates 

fusca), Erj.fZ.). 
česnjati, am, vb. impf. = česnati. Dol. 
čfšpa, /. = češplja, Cig., M., Kr.-Erj.(Torb.); 

— prim. nem. (dial.) zvveschpe, Mik.fEt.). 
čfšpar, rja, m. = češpljar, Cig. 

čfšplja, /. bie ^flaume, bie ^tt^ftjcfite (prunus 

domestica). 
čfšpljar, rja, m. ber ^[faumenpnbler, Cig. 
češpljariti, arim, vb. impf. ^poumen^anbler 

)ein, Cig. 
čfšpljast, adj. pflaumenartig, Cig. 
č^špljev, adj. ^flauinen=. 
č^špljevec, vca, m. i) boš ^flaumenmuž; 

— 2) ber ^flaumcngartcn, Cig. 
č^špljevina, /. i) ba^ ^Pfloumen^ols; — 2) 

= neka trta, M. 

češpljevje, n. coll. bie ^flauntcnbaiime, Cig. 

češpljevnjak, m. baž 'ipflaiimoninu'^, Cig. 

čfšpov, adj. = češpljev. 

č^špovec, vca, m. i) jed iz kuhanih češp, 
Gor.-DSv.; — 2) neka debelejša in boljša 
češpa. Gor., v Brkinih-Erj.fTorb.). 

češulja, /. i) abgcrifjcncr ^^tucig mit "iblattcru, 
Km - Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej 
trgati, Polj.; — ein abgcrtffcnc^ Stiicf einer 
Iraubf, ein flciiiC'? 1rdubd)cu, BlKr..jvihŠt.; 

— ein abgori|fcnc# '!biiid)cl: č. črešenj; aj- 
dova č., bo^ 'Spud)mcijenbiiid)el;— bie '5)olben' 
troube, Cig.fT.), Tus.rR.j; — 2) ber '^ingel 
(limodorum), Erj. (Rok.). 

češuljek, Ijka, m. i) bog "iBiifdjcl, Z.; č. čre- 
šenj. Dol.; — 2) ber 3:raubeu^olunbcr (sam- 
bucus racemosa), (Jig. 

čcšuljast, adj. bu)d)clQrtig. 

češuljtc, Ijca, m. =^ češulja, .^/. 

čcšuljati, uljam, vb. impf. češulje od vej 
trgati. Polj. 

češuljevje, n. coll. 'iBiijdjcIdicn, Xrdnb(^en. 

češuljica, /. dem. češulja. 

čcšuljika, /". bie StenbelUiur,^ (platanthera), 
Erj. f Rok.'). 

češuljka, /. dem. češulja. 



čfta — četrtletje 



101 



četrtletnik — četverica 



č^ta, /. bic Sd)ar, bic iHotte, Guts., Mur., 
L';>.. Jau., hA-.; bic auf 'Scutc au^ge^ciibe 
edjar, HabJ.; — hs. 

č?ten, tna, rt<i;. Scftovcit', (jcfc^art: I strel ljudi 
sklicuje v četne roje, Levst.(Zb. sp.J. 

četer . . ., išči pod: četver . . . 

cetiriglavec, vca, m. bcr li^ierfijpfigc, Zora. 

cetirikolfsen, sna, adj, »icrrabvig, "A. 

četirikrat, aJv. uicrmnl. 

četirikraten, tna, adj. Dicrinalig. 

četirirok, rcSka. adj, incvljčiribicj, Habd,-Mik. 

četirje, četiVi, num. Cicr; nav. štirje. 

četirstvp, «. bie i^icr,iat)I, C. 

čf tnik, »I. bcr jRotteufu^rer, ber Scfiarmeifter, 
C/;f., Zora; — (po hs.) ber SRajor, Jan. 
(KL), Vrt. 

četov9dja, e, m. = četovodnik, Nov.; bcr 
9inbeI'ofu^rcr, nk. 

četov9dnik, m. ber 'J(nfu{)rcr cincr Sc^ar, nk. 

četrt, /. i) bcr »terte 2;i)cil eine§ ©anjcii, t^až 
SJiertel; sprednja, zadnja četrt vola; vsako 
četrt ure, »icrtclftimblid} , Cig.; dve četrti 
na pet, jluci S>icrtel aitf fiinf; ob treh četrtih 
na deset, um brci i8icrtcl auf jeljn; tri četrti 
ure hoda, brct 33iertelftimbcn ©cgcv ; pomni: 
kake četrt ure hoda, LjZv.; — posmrtna 
četrt, bali 8tcrbcquartal, DZ.; — 2) ber 
Scf)ctfct {aiž ®etreibcmaf3), Guts. 

četrtak, m. i) bcr §ommcl obcr Cc^ž im Otcrten 
5af)re, C; — 2) eiu ©anjc^, i)a§ auž uicr 
®inf)eiten bc[tc^t, bcr S8ierUng, Cig.; baš 
S^icrtreujerftiicf, Sotr. 

četrtEC, tca, m. bcr Ouabrant (astr.), h. t.- 
Cig.fT.). 

četrtek, tka, m. bcr ^^onncrftag; debeli, tolsti č., 
ber fcifte ^Sonncrftag i nac^ Scjagcjima) ; veliki 
č., bcr ©riinboniierftag ; četrtek. Valj. (Rad). 

četften, tna, adj. 53iertc[», Cig.; č. les, ttU§ 
!iyicrtclftamm[tucfen 6e[tef)cnbež §oI,^, Notr.; 
četrtni oblastnik , bcr S^icrfurft (tetrarcha), 

^ V.-Cig., C. 

četrti, num. ord. bcr Dicrte; v četrto, jum 
eicrtenmal. 

četrtica, /. i) ^ četrt: kako četrtico ure, 
Ravn.; — 2) = četrtnica, ba?' Cluartan= 
ficbcr, Cig. 

četrtič, adv. jum »iertcnmal, tticrtenl. 

četftikrat, adv. jum »icrtcnmal. 

četrtin, m. = četrtinjak, Cig. 

četrtina , /. ba§ SSicrtcl (pos. v računstvu) : 
tri četrtine, deset četrtin. 

četrtinek, nka, m. ^|^ mernika, Diet. 

četrtinjak, m. ta§' Startinfafg, ein jefin Simcr 

^ ('/4 ŠutJer) f)aUenbc§ gafg, Št. 

četrtinka, /. ba§ 'i^icrtcl; — ber nierte Jfjcil 
be^ 9JtaBe§ f. trocfcnc 2)inge, Cig.; »/^ 93?c^cu, 
Svet. (Rok.), jv^liSt.; ('/^ mernika, Lascc- 
Levst. [Rok.]). 

četrlinski, a<i/. 58icrtet= : četrtinsko zemljišče, 
cinc i^icrtclijubc, Lcv.st.f^.Vai/A^^i; — četrti nska 
oblika, 'tiaž Cluartformat, Raič.fLet.J. 

četftiti, tftim, vb. impf. Diertl)CtIen, Mur., Cig.; 
nekatere je razsekal in četrtil, Bas. 

četrtleten, tna, adj. Dierteljdfirig, Cig., Jan., nk. 

četrtletje, n. bov '^iertelja^r, Cig., Jan., nk. 



četrtletnik, m. bie i5ierte(jal)r«fcf)vift, Cig., Jan. 

četrtnica, /. i) tai i^icrtcl, bn!5 Cuort, Cig.; 
Pretekla je stoletja četrtnica, Prcš.; — ^/4 
mernika. Kras, Gor. ; — 2) baž Cuattan^ 
fiebcr, Diet., Guts., Jam., Cig. 

četrtnik, tn. 1) bcr 3.1icrtelf)aiiptmann, Cig.; 

— 2) ber i^icrteltrcis', Cig.fT.j; ber Cua= 
braiit, Jes. 

četrtnjak, m. ber S^icrtcltjufncr , ber !iJieiteI= 
baucr, Cig., Jan., M. 

četrtodnpvnica, /, ha-i £luarfan|ieber, Cig. 

četrtog9rje, n. baš Duortfirgebirgc (geogn.), 
Cig.fT.j. 

četrtoggrski, adj. Diiortar', Cig.fT.j. 

četrto vanje, n. bie iiBicrtfjeilung, Mur. 

četrtovati, ujem, vb. i>npf. Dicrtf)eilcn, Mur. 

četrtiiren, rna, adj. toicrtclftiinbig, Cig. 

četvfr, m. bcr l^oripanu (mit jtuci 3iigtf}iercn), 
M., BlKr.; tudi: četver. 

četvfr, /. baž i^iergeipaim, Jam., Cig,, Jan.; 
v čer\'er se voziti, »icrfpannig fa^rcn, Str.; 
v četver, Lašče-Erj.fTorb.J. 

četvfr, num. distr. i) tiier; pri substantivih, 
ki se ali sploh ali v kakem posebnem po- 
menu le v pluralu rabijo: četvere vilice, 
oicr ©abcln; četvere rokavice, t)ier ^aar 
A5flltbf(^U^e; tudi substantivno v srednjem 
spolu: četvero vilic, čet\ero rokavic; — 
pri substantivih, pri katerih si kako pripa- 
dajoče mnoštvo mislimo: čer\'eri snubci, 
ali: čet\'ero snubcev (s svojimi spremlje- 
vavci); — 2) bie t)ier; o določenih, skupaj 
spadajočih osebah ali rečeh: čet\'eri možje; 
čet\"ero poslednjih pripovedek; — 3) t>ier; 
ako hočemo povedati, da so šteti predmeti 
različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le 
substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, 
otroci), četvero živinčet; — 4) tiiererlei: 
četvero vino, četvero sadje, četvero obla- 
čilo; — 5) t)ier, tJierfac^ (pri abstraktnih 
substantivih): čet\'ero ubojsr\-o, tiier SJZorbe, 
Dierfac^cr 9!J?orb; — 6) ako šteti predmet 
ni imenovan: na četvero razdeliti, in tiier 
2f)cilc točilen; — 7) čet\-ero = štirje, štiri: 
bilo nas je četvero, tž ttjaren itnfer tiier: 

— prim. Mtk. V. G. IV. Sg — Oj. 
četverak, m. hai SJierfrcujerftiicf, Kras. 
četvfrčast, adj. tetraebrifc!^, Cig.fT.j. 
četvfrček, čka, m. ber l^ierling: čet\-erčki, 

^^ierliiige, 3/«»-., Cig., C. 
četvfrčič, m. 1) = četverček, C: — 2) na 

č. (čveterčič) stati, aitf atlcn oieren fte^en,Z)o/. 
četvfrec, rca, »j. "baž jTctrocber, Cig.fT.j, C. 
četvfrek, rka, »1. i) etttia? $8ierfad)e§, j. 35. 

cierbrat)tiger ^t^^trn, Mur.; — 2) \>až £luort= 

format, C. 
četvfren, rna, adj. i) tiierfdttig; četverna 

nit; — (chem.) quaternar, h. t,- Cig.fT.j; 

— 2) $8orj[pann': čenerno oje, Ip. 

četvf rica, /. eine ^af)! tion tiier ^erionen ober 
Sacfien: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu 
je sedela čet\'erica srečnih ljudi. Str.; — 
po četverici hoditi, auf ollcn tiicreu ge^en, 
Mur. , Cig. , Met. , Lašče - Erj. f Torb. J ; 



četveril9 — četvcropcr^sen 



— 102 



četveropljučnjak — čežin 



po četvericah, C; — bie Ouatemc (math.), 
Cii^.CT.), Cel. (Ar.). 

četveril9, u. bie 5?orfpannftange, Gor. 

četverina, /. tiaž 4^tcrfad)c, Cig. ; — ba§ i8icr= 
flcipann, Met.; c. (čveterina) volov. Dol. 

četvfriti, črim, vb. impf. i ( mit cincm ^^ier= 
flcfpann faf)rcn, ocfcrn u. bfli., Jam.. \'.-Cig., 
C, Bes.; — 2) mit einem 3tt'ei(ieipann 58or= 
Iponn Iciftcn: šel je četverit, Skrilje, Lašče- 
Erj.iTorb.j, Sotr., BlKr.; — 1,) V)mi^nhXK, 
Z., SIS. 

četvfrka, /. i) ber SSierer, bie W\.tx , Mur., 
Cip., Jan., Met.; — 2) bag Cuartfonnat, 
Cig.. Jan., nk.; — 3) bic CuabriUc, C. 

četv^rnat, adj. Dierfdltifl. 

četvfrnica, /. bie S^orfpanitfette, Cig.; — les, 
ob kateri sta vprežcna vola, ki gresta če- 
tverit. Sv. Kri\(Ip.)-Er).(Torh.). 

četvfrnik, m. i) ber SSorfponner, 0>. ; — 
2! bie S^orjponnftonge (kol s kljuko na koncu, 
s katerim se z voli četveri), Gor. 

četverobrdje, n. bie 5^ier^ugelp(atte (v mož- 
janih), Erj.fSom.J. 

četverocep, čepa, m. ber 3tt'itlic^, C 

četverocepen, pna, adj. oieripaltig, Cig. 

četveročlen, čična, adj. Diergliebrig, nk.; če- 
tvcročlcni(hrošči), merfllicbrigcftafer, Erj.fž.j. 

četveročlenec , nca, m. i) baž £,uabrinom 
(math.), Cig.fT.J; — 2) hrošči čet^•eročlenci, 
BicrgHebrige ^dfer (tetramera), Cig.fT.). 

četverodeJen, {na, adj. oiertf}ciIig, Cig., Jan. 

četveroglasen, sna, ^4/. oicrftimmig: četvero- 
glasno petje, Cig., Jan., nk. 

četveroglav, glava, adj. »ierfopfig, Jan. 

četverokolfsen, sna, adj. oierrdbcrig, Cig. 

četverokot, kgta, m. bas i^icrccf, nk. 

četverok9tec, tca, m. "baž 5.?iercrf, Cig. 

četverok9ten, tna, adj. oicrcdig, tetragoiial, 
Cig. ''T. J. Jan., nk. 

cetverok9tje, n. = četverokotnik, Cig., Jan. 

četverok9tnik, m. ba? SSicred, bo§ Jetragon, 
Cig.rr.J, Cel.rGeom.J. 

četverokratnik, m. ta^ i^ierfacfie, DZ. 

četverolist, lista, adj. ttierbldttrig, Jan. 

četverolisten, stna, adj. Dicrbldttrig, Cig. 

četveromer, mera, m. = tetrameter (neki 
verz iz štirih ali osmih stop), Cig., Jan. 

četveromprje, n. = červeromer, Cig.fT.J. 

četveronog, ncjga, adj. t)icrfiiijig. 

četveronogat, ata, adj. Dierfiifjig. 

četveron9/,ec, žca. m. ber i^icrfiifjlcr , Cig., 
Jan., nk. 

četvero9gLlnik, m. bois 4?iereff, Cig. 

četverooglat, ata, adj. uicrecfig. 

četvcro9gtln, gcfna, <3i(;. uicrerfig ; —Ciiabcr : 
četvcroogelni peščenjak, ber Cuoberjnilb 

ftein, Cig.rr.J. 
četvcrook, v)ka, adj. nicrdiigig, Cig. 
četvcro9stcn, tna, adj. Diei)pil,ug, (^ig. 
četveropdičen, čna, adj. Dir,\oIlig, (^ig. 
četverop^dcn, ilna, adj. »ier Spainieii meifetib, 

Cig. 
četveroper('.scn, sna. adj. Pierbidttrig: čc- 

tveropcresna deteljica, Erj.florb.). 



četveropljučnjak, m., pl, — aki, tetrapneu- 

mones (zool.), Cig.fT.J. 
četveroplosk, ploska, at/;'. Dierflficfitg, Cig.fT.). 
četveroploščnjak, m. ba§ S?ierflad), Cig. 
četverorfden, dna, adj. Dierreitjig, Cig. 
četverorob, njba, adj. Diertantig, Cig.fT.J. 
četverorog, r(5ga, m. ber ttoficrftfcf) (ostra- 

cion), Erj.fZ.J. 
četverorok, rrjka, adj. Dicr^dnbig, Cig., Jan.', 

— četveroroke (opice) , bie 3?ier^dnber, 
^ Erj.fž.j. 

četverosl9VČen, čna, adj. Dieiiilbig, Jan. 
četverospev, speva, m. ba§ Cuartett, Cig., 

Jan., nk. 
četverost9pje, n. bie Jctropobie, Cig.fT.). 
četverostran, strana, adj. tiier)ettig, Cig., 
^ Jan., Cig.fT.). 

četverostranski, adj, = četverostran, Jan. 
četverostrok, str6ka, adj. toierfac^, Cig. 
četverostrun, struna, adj. t)ier}aitig: četvero- 

struno glasbeno orodje, baž ietrcc^orD, Cig. 
četverovejen, jna, adj. Dierdftig, Cig. 
četverovesetn, sefna, adj. tiierruberig, Cig. 
četveroveseinica, /. ladja č., ber i^ierruberer, 

Cig. 
četverovprfga,/. = četver, bQ#SSiergcjponn,Zi'. 
četverovprfžen, žna, adj. tieripdnnig, Jan., nk. 
četverovfstEn, tna, adj. oicr^eilig, Cig.fT.). 
četverovfstje, n. bie i^ier^eile, Šol. 
četverovfstnica,/. eiii Dierjeiligcsi HUebc^cn, Zv. 
četverovf stnik , m. ječmen č. , tjicrjcilige 

©crftc, Cig. 
četverozob, z6ba, at/j. tiiei5dl)nig,t)ier5a(fig,Ci^. 
četverozl9Žen, žna, adj. ttierfilbig, Cig. 
četvcrozvfzje, n. bie Cuabrupclallianii, Cig. 
četv?rstV9, n. bie Jetrabit (math.), Cig.fT.). 
četvor , . . (hs.), pogl. četver . . . 
četvrt . . . išči pod četrt . . . 
čevelj, vlja, m. pogl. črevelj. 
čevo, H. pogl. črevo, 
čevfženj, žnja, m. ber ^raf)t, Kor.; — menda 

iz nem. ^iefjeifen. 
čevinek, nka, nt. = čovinek 2), Glas. 
cevk, ččvka, m. hac^ 'iPcIfern, Valj.fRad). 
čevkač, m. ber Sd)n)dt\er, ogr.-C. 
čfvkati, am, vb. impf. bclfcrit, fldffcn, Ifabd., 

Cig., .Jan., C; — plauberit, jrfjmd^en, -V.; 

— pri m. ščevkati. 

čpvkavcc, vca, m. ber 5tldffcr, Jan. 
čevketati, etam, ččem, vb. impf. i) ,^n)itid)ern, 
ogr.-C; — 2) plnuberii, )d)ioa|jcn, ogr.-C. 
čevketljiv, iva, adj. )d)»iia(jl)af t , plauber^aft, 

ogr.-.U., C. 
Čez, pracp. pogl. črcz. 
čežana, /. luiid) gebiiiiftctc* ober gcfod)tc^ Cbft, 

bosi CbftmiK^, Cig.. Jan., M., Gor.; ber 

3iuetjd)fenpfi'ffcr, Kor.-./am.fKre.f 111. 47 4-) j. 

jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani. 

Polj.; — prim. bav. ziseindl, eillC ?lrt (iJc= 

rid)t, C. (?) 
čežanja, /. = čcZana. -{apŠt.-C; ^ — tudi pl. 

čežanje, gefod)te»? Toirobft, \apŠt.-C. 
čcžin, »I. biK' (Mjodloin, Knr.-Trst.(l.ct.); bd'? 

■iJJiej^igliSdlciii, Gor.- Cig., C. 



čežinati — čigavec 



103 — 



čigaver — čim 



čežinati, Tnam, vb. imyf. mit ciltom Oilbcficin 
liiuteit, Cig. 

či, conj. = če C, v^hSt.; (pomni: či, vpra- 
šalna besedica, Re\.-Raud.; či si tam bil r 
Mik., \'. G. IV. 1 6^.; — ga. či poznam, fenilC 
ilm »DOl)l bclfcr, Mik., V. G. IV. iSf).). 

čl, čere, /. v^liŠt. nam. liči. 

čiba, /. = kokoš, Z., Dol. 

čibica, /. dem. čiba. Jam., Cig. 

čibka, /. dem. čiba, Cig. 

čič, čiča, tn. ba^ Si^fn; šaljiva beseda v pre- 
govorih: čič nima nič, (Št.); čič ne da nič, 
(Met.)\ tvčiijcs Si^UMi briiigt tcincii ©ctuinii; 
čič je nič, delavec je hlebavec, mit ®i^cn 
»crbtciit man nid)t^, 3Ubcit bringt 93rot, 
Guts.; — prim. čičati. 

čiča, f. = sedež (v otročjem govoru). Valj. 
rRad). 

Čičanje, n. ba^ Si^^cn (v otročjem govoru). 

čičati, am , vb. impf. fi^en (v otročjem go- 
voru). 

čiček, čka, m. = čičerka, Cig., C, jv{JiŠt. ; 
(= grah. Račje [vihŠt.]). 

čičerka, /. bic S'icf)ererb)e (cicer arietinum), 
Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in pres- 
nine kuhalo se je mnogo puste čičerke, 
LjZv.; — prim. it. CQce, cicerchia. Mik. 
(Et.j. 

čičimak, m. bcr flcmcine ^ubenbont (zizvphus 
vulgaris), Z., TitS.fB.). 

čičkati, am, vb. impf. fi^en (v otroč. govoru). 

čičniti, čTčnem, vb. pf. \\(i) jc^en (v otročjem 
govoru). 

čida, pron. interr. et rel. indecl. tuefjen? beffen, 
beren: čida žena? ogr.-C; od sina si ven- 
čana, čida mati bila si, ogr.-C; — prim. 
čiga. 

čiden, dna, pron. poss. = čigav, ogr.-M,, C. 

1. čiga, /. bie iiaiier: na čigo iti, na čigi biti, 
Re^.-C.; — prim. čigati. 

2. Čiga, /. i) bie 3Binbe (um Saften in bic 
^df)i gu jiefien), Habd.. C, Valj. (Rad); 
studenec na čigo, bcr 3ict}t'runncn, vihŠt.; 
— = škripec, bic ^if^ljroHe, C; — 2) bcr 
treiiet, Habd.. Trst. (Let.) ;-■},) bie gc^necfe, 
C; — iz madž. csiga, C. 

3. čiga, /. = kečiga, Erj.(Ž.); — hs. 
čiga, pron. interr, i) TOeffen ? čiga je le -ta 

dežela? Dalm. ; da se učimo, čiga sin je 

Kristus, Trub.(Post.); čiga je le-ta podoba? 

Schunl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., 

BlKr.; — 2) pron. indef. jemanbež: ako čiga 

brat umrje, Dalm. ; — skrčeno iz čijega, 

Škrab.(Cv. II. II.). 
čigar, pron. rel. tueffen; blagor mu, čigar 

svest je Bog, Ravn.; čigar si bodi, roe[fen 

immer e^ fein ma% Met. 
čigati, am, vb. impf. lauern, aufpaffen: na koga 

č., Re\.-C.; — prim. češ. čihati, Inuem. 
čigav, adj. ber gerne fpči^t, louert, Rei.-C. 
čigav, pron. poss. ireifen V mem ge^orig ? čigav 

je ta klobuk? tDcm gefjort biejer -tint? povej 

mi, čigava je ta hiša. 
čigavec, vca, m. bcr Sauercr, bcv Spioii, 

Rei.-C. 



čigaver, pron. poss. rel. indecl. = čigar, Mik., 
Rib.-Cv.; po čigaver (^čegavcr") njivah je 
toča požela, ta ni dosti pridelal, Lcr.v/.f^^V, Sp.). 

čigaveršcn, šna, adj. = čigaver, Cv. 

čigec, gca, m. ber ft'reije(: čigec-migec = didel- 
dajček, s katerim vino in slatino mešajo. 
Vest. I. iS.; — prim. 2. čiga. 

čiger, gra, m. bcr Jreftemetn. C, Valj.(Rad); 

— prim. madž. csiger. 

čigice, f. pl. bic ^^oidjcnjiigc bcv SBcbcr, C; 

— prim. 2. čiga. 

čiginjka. /. neko jabolko, imenovano po vasi 

Čiginj, Tolm.- Erj.(Torb.). 
čigla, f. neka vinska trta, Kanal(Goriš.)-Erj. 

(Torb.). 
čigra, /. i) bie Jurbine, Cig. (T.); — 2) bie 

©ccfci^toalbc, navadna čigra (sterna hirundo), 

Erj.(Ž.); — hs. ; prim. 2. čiga. 
čigraš, m. bie ^'veifclfc^ncrfe (turbo), Erj.(Z.); 

— prim. čigra. 

čiharen, rna, adj. Levst.(Natik) ; pogl. čiheren. 

čihati, čTham, vb. impf. nam. kihati, Gor., 
Kor., Jan, ; — prim. stsl. čihati. 

čiheren, rna, adj. ves čiheren, aCcr in#ge= 
fammt: vse čiherno. Diet.; luna vsa čiherna 
je postala kakor kri. Kast,; v le-teh dveh 
zapovedih visi vsa čiherna postava, Schčnl,; 
damo na znanje vsem čihernim — stano- 
vom. Razglas ii 1. I/81,; misliš, da bom 
vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi či- 
herni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: \es 
čiherno dolg, bic ganjc S^ulb, Schonl.; vsi 
čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, 
C; — brez „ves" : čiherno zdrav, C; — 
iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst.(Rok.) ; 
prim. čitav, Mik. (V. G. I. 323.). 

čihrtno, adv. = čiherno, Fr.-C; — prim. 
čiheren. 

čij, pron. poss. = čigav, St.-Cig., C. 

čijen, jna, adj. = čij, C. 

i.čik, m. bcr £)Č)ž (v otročjem govoru, in 
kadar se kliče), C. 

2. čik, m. i) ber Sigarrcnreft; — 2) bie le^te 
%x\it. Sdjnupftabat in bcr 3}ofe, Hal.-C. 

3. čik, m. ber 3Betterfiid) (cobitis fossilis) Erj. 
(Z.), Ga\iče na Krki - Erj. (Torb.). 

1. čTka, /. bie itui) (v otročjem govoru in 
kadar se kliče), C. 

2. cika, /. =: 2. čik, bcr (£igarrcnrcft, Štrek. 
čikar, rja, m. ber Sigarrcnrcfte faut. 
cikati, am, vb. impf. ©igarrcnreftc fauen. 
čikec, kca, m. dem. čik, t)a^ Ced)§Iein, C. 
cit, čila, adj. i) auligera[tet, Rib. -Mik.; — 

munter, frifd): čili konji; (o človeku) čil in 
krepak, Zv.; regfam, Cig.(T.); — 2) riiftig, 
gefunb, ftarf; čilo zrno, gef|alt»DlIer ^ern, 
C; čila moka, ba^ fternme^I, baž 5(uf'jug§» 
mel}(, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein 
maslen, Z. 

čilak, m. ime konju, Valj. (Rad). 

čiležen, žna, m. = čevežen, Polil., Miir. 

čilibuha, /. baši £ral)cnauge (strvchnos nux 
vomica). Tuš. (D.), Levst.(Xauk) ; — rus. 

čilost, /. bie SRunterfeit, bie )}iitftigfctt. 

čim, conj. je; išči pod: kaj. 



čima — čipkar 



104 



čipkarica — Č1SI9 



čima, /. cin longjamer SKenjd), Štrek. ;—pr\m. 

čimiti. 

čimežen, žna, m. bcr ®ra^t, Gor.; — prim. 
čcvežen. 

čimin, m. ber Silinmcl, Mik.; — prim. kumin. 

čimiti, im, vb. impf. jaubcrn, lonfliam arbeiten, 
Štrek. 

člmpež, tn. Gor.; pogl. kimpež. 

čimž, čimža, m. = čremsa, Gor.- Cig., \'alj. 
(Radj. 

čimža, /. bie ^Beij^e, M., Z. 

čimžati, am, vb. impf. i) bct^cn, Cig., M.; — 
i. (činžati) kako reč, mit ciiier Soc^e ni(f)t 
fertig rocrben, Gor. ; — 2) §ef)ren, č. se, a5= 
jc^ren, mager itjerben, (činžati) Jan., Fr.-C; 
č. se, Dcvrocfen, :^tnic{)roinben, Polj.\ — 3) intr. 
= t. se, on Srdfteu abncf)meu: vedno je 
čimžal, da je umrl, Lašče -Levst. (Rok.). 

čimžiti, čimžim, vb. impf. i) = čimžati. Z.; 
— 2) č, se = kremžiti se, Dol. 

čin, m. i) bie 2f)at, yfur., Cig., Jan., nk.; — 
2) (po rus.) bcr 9tang, Cig.fT.j, DZ.; bie 
G^argc, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, 
ber gfjangaltefte, DZ. 

čin, interj. čin čin! = cin, cin! C. 

činčera, /. = čičerka, Polj. 

činčež, m. Cig., Gor.; pogl. kinkež. 

činek, nka, adj. roinjig, Mik., Št.; — prim. 
mečinko, Met.-Mik.; iz: mal. 

činitelj, m. i) bcr Itjater, Mur., C; ber 2(u^= 
iiber: č. pravde, C., ogr.-Let.; — 2) ber 
^actor (math.), Cig.fT.j, Cel.fAr.J; prvi Č., 
ber ^^rimfactor, Cig.fT.j ; — pren. važen či- 
nitelj v javnem življenju, nk. 

činiti, črnim, vb. impf. i)im 9iabfiebe (Sieitcr) 
reinigcn, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., 
Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, 
Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 
2) tf)un, benjirten: činiti, im, ogr.-kajk., Valj. 
fRadJ; činiti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. 
komu = dražiti koga, v{hŠt.-Lct. 

činjenje, n. i) ba§ ^Reitern (bc§ ©ctrcibc^), C, 
Št. -Dol.; — 2) \iCiS, %[)mx, bie ^^anbliing, 
Habd., C; delo božje in činjenje spoznavati, 
ogr. - \ 'alj. fRad). 

činjenica, /. bie %[^ai]ač)Z, Cig.fT.j, DZ.;—hs. 

cinka, /. ber (Sbclfinf (iVingilla caelebs), Z. 

činklja, /. i)bcr Scf)fammbeiftcr (cobitis tbssi- 
lis), Z.; — 2) = ščinkavec, Z. 

čink^jica, /. ber ttbcifinf, (^ig. 

činkovec, vca, m. bcr (Žbclfillf (fringilla cae- 
lebs), Diet., Tobn.-Erj.fTorb.J; nam. činkavec. 

čin9ven, vna, adj. fliang--: činovni red, bic 
JRangorbniiug, Cig.fT.j; činovni razkaz, 'bai 
JRongidjcnia, DZ.; — prim. čin 2). 

čin9vnik, m. = uradnik, C, nk.; — rus. 

čin9vni.stV9, n, = uradništvo, nk. 

činžati, am, vb. impf. pogl. čimžati. 

čipet, pla, arf;. fpnrli(^, /{/AV. , — prim. pičel. (?) 

čipck, pka, adj. = čipel, lilKr. 

čipek, pka, m. bie ^lanje, C; — čipki = 
čipke, bic Spijjcii (on bcn .Hleiberu), ogr.-C; 
— prim. čipke. 

čTpkar, rja. m. bct Spi^icuflSppIcr, bcr Spit,<ett 
ucrfiiiifcr, Cig. 



čipkarica, /. bie Spi^enflopplerin, bie Spi^en- 
Dcrtaufcrin, Cig. 

čipkarnica, /. bic Spi^Clifabrif, Cig., Nov. 

čipkarstv9, n. bic Spi^enflbppelei, Cig., nk. 

čipkast, adj. )pigcnartig, mit Spi^en befcgt, 
čipkast trak, ein Spifccnbanb, Cig. 

čipke, /. pl. bie Spi^en (am Slcibe), Xov.-C., 
Cig., nk.; — hs. 

čir, m. haš (^efcfjlciir, Jan., C, Bes. 

čiraj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C: zlato- 
žilni čiraji, bie (^olbabertnotcn (Ipnmorr^oibal* 
!noten), C; — bie ^i&blattcr (majhno ulje, 
ki nema nič vršiča), Sotr.-Erj.fTorb.J. 

čirav, adj. mit ©cjc^luiiren bel^oftet, Jan. 

čirfa, /. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za 
maslo, Kr.-Valj.fRad^. 

čirič, iča, m. bie 5G3eingri(Ie (decanthus pellu- 
cens), C, Mik.fEt.j ; — prim. ščurek, Mik.fEt.J. 

čiričare, /. ba§ &ch\^d, bo« ©cfc^norfct; (či- 
rečare), Cig., Jan.; — prim. nem, (dial.) 
tschiritschari. 

čiriček, čka, m. dem. čirič, (čeriček) Št.-Erj. 
fTorb.j. 

čiriti, im, vb. impf. jirpCIt, C. 

čirjak, m. = čir, čiraj. Meg., Mik., Jan., C. 

čiripetati, etam, cčem, vb. impf. jmitjc^em: 
vrablji čiripečejo, ogr. -Valj. fRad). 

čiselen, Ina, adj. nunterijc^, Cig.fT.j. 

čiselce, n. dem. čislo. Valj. f Rad j;—'t)U'^o\c\\' 
fronj, Habd. 

čislak, m. ber JRoientrnn,^, C. 

čislanje, n. i) bož Bi^^J^cit, Jam.; — 2) bie 
Soc^OC^tung, Cig., Jan., M., nk. 

čfsianost, /. boč' Stnfc^en, Cig. 

čislati, am, vb. impf. i) bcacf)tcn, Ljubljanska 
ok.; in 9Jed)nung, in ?(nid)Iog bringen; to 
se ne čisla vmes, bo^ tommt nicl)t mit 
in Stnjc^log, Cig.; čislan za — , »crmeintlic^, 
Cig.fT.j; č., da je izvoljen. o(§ gciTJiiljlt an= 
)ct)cn, DZ.; č. koga, da je ameriški držav- 
ljan, oB omcritoni|d)cn 'ibiirgcr anief)cn, DZ.; 
za hudobno č., \od.fI^b. sp.) ; — 2) tDert= 
jd)d!,^cn, I)od)fd)Q^cn, in 6f)ren polten, ad)tcn; 
malo č., geringodjten, Cig., Jan. 

čislavec, vca, m. bcr i^cvcljrer, Cig. 

čisl9, n. 1) bie 3''^'. Diet., Giits., Jam., Mur., 
Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), 
Trub.; več je naših grehov, kakor peska 
morskega, kateremu ni čisla. Krelj; {\>\\& 
sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, 
Dalm.; preobilo č. besed, Levst. fSaukJ, 
pri čislu, bcr 3flI)I "orfi, Dalm.; im bcjonbcrn, 
cinjeln: kar nam je koli potreba, tega vsega 
pri čislu ali vsake reči po sebi pri st\areh 
iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je 
(Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, 
„fo cin.^elu", Krelj; aiu^briicflid), genou : 
Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel 
storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; 
„flcnau olle ^JQii||etI)at", /)a/»N.; — jcdinst\'cno, 
mnoš^■eno č., bcr 3ingular, ber ^^lural, 
Levst. fSaukJ; — ber StOtU*, Cig.fT.j; — 
bie 9?nmmcr: po čislih zaporedoma tekočih, 
Levst.(Sauk); — t>a<i Tafum (rus.). Cig.(T.J; 
— 2) bie il{id)niing, V-Cig.; čislo („ali raj- 



čislom9lja - čistina 



105 



čistinjc — čitanje 



tingo") delati s kom, '!?(tnTd)iiuiui l)altcn, 
Diet., Scličnl.; — O t)ic 3{iicffid)t, bic ^^c- 
arfjtuttfl : to mu ni v čislu, baiiiiit fihiimcrt 
er jtd) nicf)t, ^. ; Krog sestre pretekajo, Alen- 
čike v čislu nimajo, Npes.- K.; nisem ga 
v čislu imel, id) t)abc i^n nid)t bcmorft, A.';-.; 

— v čislu a. v čislih biti flead)tet ircrbcn ; v 
čislih imeti, ad)teu, t)od)id)d^en; — 4) (hs.) 
bcr 'Jiofontrans, Ilabd., Ci^., Jan., oj:;r.-C.; 

— --.) li)ie jHaubeinfafiuiig cincž Xud)c^ obcr 
Jiic^ct^, Oy., Ravn.-.\f. 

čislom9lja, f. i)a-i dioicntvan^bctcn, kajk.-Valj. 
(Rad). 

čislovanje, n. bie 3{cd)nung, Schčnl. 

čislovdti, ujem, vb. impf. ,Vif)ltni, Giits.: — 
vcd)nen, JHcd)itiing madjeii, Schonl., Kast. 

čist, čista, adj. vcin; čista posoda; čist papir, 
uubc)c^riebeuc§ '•^Japicr; nebo je čisto, kakor 
ribje oko; čist zrak; čisti veter, bet *JJotb- 
rtjinb, C; reiu, o^nc Seimifdjmig ; čisto zlato; 
čisto vino, tlarer SEein; čista juha, flare 
©uppe; čist glas, reine, flare Stimmc; — 

čisti dobiček, ber 9icingcn.nnn; na čisto pre- 
pisati, rein abjdjreibeii ; na čisto dejati, ric^tig= 
ftellcn, feftfteUeii, conftaticrcn, DZ.; v čisto 
dejan, liquib, DZ.; — rein, utibcflcdt, ma!el= 
lo^; čista devica; čista vest; greha čist, frct 
»on Siinbe, Cig., Xpes.-K.; — v čisto, 
gcinjUd^: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obi- 
rati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto 
stolkla, LjZi'.; do čistega (do čista, Jan.); 
gonjiid), ganj iiiib gar ; — čisto, ganj, iiollig : 
čisto nič, gonj Ultb gar nid^tž; čisto nedolžen, 
gonj unfd)Ulbig; čisto nov, čisto sam; — 
comp. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst.fSl. 
Spr.J, LjZv. 

čistak, m. ber ^(ugentroft (euphrasia officina- 
lis), C 

čistanjek, njka, hi. trodene i^lčidje in cincm 
SJioore, C. 

čistčev, adj. ^nnv-: č. pepel, DZ. 

1. čisteč, tca, m. i) na čisteč priti, iit# §.[axt 
fommert, C, Valj. (Rad); na čisteč dognati, 
inž 9ieiue bringen, SIS. ; — 2) (stsl.) = ko- 
siter (3inn), C, DZ. 

2. čisteč, tca, m. bie 9tof§neflcl (stachvs), Cig., 
(hs.); — ber 5clb)albei (salvia pratensis), C; 

— prim. lat. cistus, nem. ^ic\t, Mik.fEt.J. 
čistiJen, tna, adj. i) jum ^^u^eu, gum 9tei- 

nigen gef)orig : čistilna ponev, bie ^rifdjpfanne, 
Cig.; — 2) purgiercnb, abfiil)rcnb, Cig., Jan. 

čistilišče, n. ber iHeinigungšort : 'i)a§i ^cQC^cnet, 
ZgD. 

čistilnica, /. ber ^itferoum, DZ.;—hk {^rijd)effc, 
ber ©aiofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, 
bie SBeiufteinraffinerie, nk. 

čistilnik, m. ber Sauterbottic^, DZ. 

čistilo, n. iai iKeinigungi?mitte(, Mur., Cig.. 
J. m.; baž iKčirunijemittel, O^-; Aov.; = 
dristilo, baž ^4^ui^9ifi^'"ittel, hai' ^Jtbfiiljrmittel, 
Cig., Jan., C; rabiti čistila, ZgD. 

čistina, /. i) bie JReiuljeit, kajk.-Valj. (Rad); 

— 2) ber j5eingel)alt eitiež 9Jfeta(IiJ, Cig. 

(T.); č. zlatnine, DZ.\ č. novcev, Cel.fAi:); 

— 3) fcinfte^ &axn, C. ; f eiiifte iieinioanb, C. ; 



— 4) ciii (ccrer ^4^1a|j, eiue Vidjtuiig im SBalbc, 
C; — na čistini, auf ctiiem 'ijSla^e mit freter 

čistinje, n. eiite i!id)tuug im SBJalbc, C. 

čistinski, adj. 1) bcn ^eiitgel)alt ber SRetallc 
betveffenb: čistinski punci, DZ.; — 2) nuž 
feittftom ©aru: Cistinsko platno, C. 

čistitelj, m. bcr ^Keiiiigcr, ber iiiiutcrer, Jan. 

čistitev, tve, /. bic ^•Jieinigiiiig, bie ^^urificatiDit, 
,/an. 

čistiti, čistim, vb. impf. 1) reiltigeit; zrnje či- 
stiti; tlaren: vino čistiti; vino se čisti, hit 

SSein tUirt fid) ; č. rudo, haž Grj fd)[emmen, 
Z.; č. zlato, srebro, feiueil, Cig. (T.); jezik 
Č., bie ®prnd)e rcinigcr, purificieren, Cig.fT.J; 

— abtiil)ren, lafiercu, Cig.; — gozd č., ben 
Sl^nlb tiditeu, C; — 2) = skopiti, Re^.-Baud. 

čistivec, vca, w. bcr Šteiniger, Cig., Jan. 

čistivka, /. bie Oicinigeriii, Cig. 

čistnica, /. 'ba^' 'iblutt)eit (androsaemum ofrt- 
cinale), Med.fRok.J. 

čistnik , m. bie ^^latterbfe (lathvrus) , Cig., 
Tuš. (B.J. 

čistoba, /. bie JReiti^cit, C. 

čisteča, /. bie jReiiiljeit, Jan., C, Mik., ogr.- 
Valj.(Rad). 

čistoglasen, sna, adj. t)on reiuem ^'lang, ^ctt- 
ftimmig, Jan. 

čistoma, adv. ganj, Bes.- C. 

čistokrven, vna, adj. S?oIIbIut= : čistokrvno 
pleme, SIN. 

čistopojmen, mna, adj. Don flarcm 93cgriff: 
politika, ne vedno čistopojmna beseda, 
Jiirč. 

čistost, /. bie 9^ciul)cit; Odkrila se bo tebi 
onkraj groba Ljubezni moje čistost in zve- 
stoba, Preš.; — bie Keufd)l)eit; deviška či- 
stost; — tudi: čistost. 

čistota, /. bie 9ieinl)eit; bie ^eittfjeit (cineS 
aiJetallž), Cig.fT.J; - bie IfHeintidjteit, Jan. 

čistovfrec, rca, m. ber 9{einglaubigc, Cig. 

čistovfrka, /. bie Steiitgliiiibigc, Cig. 

čistvina, /. čine lidite 3teIIc im 3S>Qlbe, C; 
eiue loaibfrcie j^liid^e, C. 

čišča, /. bic Stcinigiing, Mur., Cig., Jan., 

— bie 9Jcenftruation, Cig., Jan., Vod. 
(Bab.). 

čiščenje, n. bož 9ieinigen; — bie SKen^tru- 

atioii, Cig. 
čišljak, m. ber gicft (stachvs sp.), LučefŠt.)- 

Erj.fTorb.J. 
čitaien, Ina, adj. i) 2c)e = : čitalno drušrvo, 

čitalna soba, nk.; — 2) ležbor, Cig., Jan.; 

čitaien: napisi naj bodo razločni, pravilni, 

lehko čitalni, Levst.fCest.j. 
čitališče, n. = čitalnica, RaičfSlov.J, Zora. 
čitalna, /. Lcvst.fZb. sp.J; pogl. čitalnica. 
čitalnica, /. bie i.'cfel}atlc, bic iiejcan^talt, Cig., 

Jan., nk. 
čitalničar, rja, m. ein 9JfitgIicb bcr Čitalnica, nk. 
čitalničen, čna, adj. ,^nr Čitalnica getjiJrig: 

čitalnične sobe, čitalnični sluga. 

čitanje, n. ia§' iicicn, bie i^efnng; bic 3Jor= 
Icjiiiig, .fan.; — bie l'c^art, Cig.fT.J; — 
bie iicctiire, Cig., Jan. 



čitanka — členiti 



106 — 



čicnitost — človekoklavec 



čitanka, /. ba§ ^cfcbudi, Cif^., Jan.; — hs. 

čitatelj, m. bcr iicicr, Jan., nk. 

čitatcljica, /. bic i.'c)orin, Jan., nk. 

čitatelj stv9, n. bO'5 iicfcpublicuin, Jan., nk. 

citati, am, vb. impf. Icfen; Cig.. Jan., nk.; 
komu kaj č., jcmanbcm <t\.\va% borlcjcn, i^. 
o čem, einc 's^orlcfiinfl iibcr cincn (Mcgcn^ 
ftanb I)altCU, nk.\ citati na veliko knjigo, 

au^j cincm flrofeen 33ud)e, Vrt.; — hs. 
čitek, tka, adj. = čitalen, Ici^bar, Cig. (T.), 

DZ.; — rus. 
čiten, tna, adj. = čitalen, Icšbor, Cig.fT.j; 

— rus. 

čiv, pron. poxs. St.-C, pogl. čij. 

čivežen, žna, m. ber ^rat)t, Dol.; — iz nem. 

3icl}ci)cn; prim. čevežen. 
čivk, interj. piep! Cig. 
čivkati, kam, čem, vb. impf. piepett, ,^tin= 

tjcf)Crn ; piščeta, vrabci čivkajo. 
čivketati , etam, 4'^em, vb. impf. = čivkati, 

v:ihŠt.-C. 
čivkljati, am, vb. impf. = čivkati, Cig., Jan. 
čiv9lica, /. najdrobnejša smokva, Kras-Erj. 

(Torb.); — prim. it. cipolla, bic ^tt''''^^!. 
čižek , žka, m. "Htl ^z\\\% (fringilia spinus), 

Jan., Mik., Erj.fŽ.), Levst. r.\aukj. 
čižem, žma, m. bcr .'palbfticfcl, Cig.; — ber 

93uubjd)ul), A>.; ncmam novih čižmov, \pes. 

(Št.)-Kres. 
čižma, /. bet t)o^e Sticfel, Mur., vihšt.; — 

= čižem, bcr 'iBunbfrfjut), Cig., BlKr., Goriš.; 

— prim. tur. čizme, madž. csizma, Dan. 
čižmar, rja, m. kdor čižmc izdeluje , Mur., 

Cig. ; K meni hodijo čižmarji Ino drugi čev- 
ljarji, Danj.fPosv. p.). 

član, m. = člen, ba§ SRitcjUeb, nk.; — hs. 

člen, m. \i<x'i> ®elcnf, \>cA ©liob, Mur., Cig., 
Jan., Mik.; členi stopala, bic JvuMlicbcr, 
Cig.fT.j; člen za členom, fllicbcriuciie, Cig.; 

— bcr ftnijc^cl, Cig.; zapestni č., ber .V)anb= 
tnoc^el, Cig.; — iDasi Šlicb: (in bcr ^-^011= 
fuu)'t), Cig.; — galvanski č. , bii^- (^aloanijd)C 
(Slcmcnt, Sen.fFii.); — tiai Sajjfllicb : glavni 
č., Jan.; — boli ©licb (math.), Cig. (T.); 
prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, 
Cig.tT.j; — glavni č., baš^ .'oaiiptftiirf (fincr 
Sdjrift), Cig., Jan.; -— ba5 Wcid)lcd)tt5iuort, 
bcr 9(rtifel, Cig.fT.j; — bcr C«rab bcr %tx 
luoiibtjdiait (= koleno), Cig. 

členar, rja, m., pl. člcnarji, Wlicbcrtl)tcrc, Cig. 
'(T), Krj.rZ.j. 

členast, adj. (^cflltcbcrt, ani- (Mlicbcrn bc 
ftc[)cnb, Cig.. Jan. 

člčnčcc, čeca, m. dem. členek, \'alj.(Radi. 

členčck, čka, »1. dem. členek, \'alj.( Rad). 

členek, nka, m. \) hai (Mclcnf; členke si iz- 
viniti. Jurč.; - bcr MlliJd)Cl lilll \iiillbcil 
imb i^iiftcii), (^ig., Jan., C.; - fiiiid)cl(il)ii 
lidiiM 'i!(U'?luiid)>* nii 'i^iiiiincii, C.; - 2) bcr 
■Jlnifcl, bcr 'i^araflropl), bcr ''l^iinft, Cig. ; č. 
za členkom, puilfltvcijc, Cig.; bniJ (Wlicb 
(math.), Cig. (T.); — bic ^^ortifcl (gramm.), 
Jan.; tudi člvntk, nka, ^krab.(Cv.i. 

členit, adj. flcflliobcrt, Cig. (T.). 

členiti, ini, vb. impf. f|Iicbcril, Cig. (T.). 



členitost, /. bic 9(rtici!liertf)ctt, Cig. (T.). 
členje, n. bic Sct}n|iic^t, Ijcftige« 58crlangcu, 

Jam., Cig. 
členkač, m. bcr Sd}tl>d^cr, Lašče - Levst. 

(Rok.). 
členkalo, n. einc ^er^on, bic gerne jdjroofet, 

Lašče- Levst. (Rok.), Rib.-DSv. 
členkati, am, vb. impf. Jcf)»t)Q|5cn, Lašče-Levst. 

(Rok.). Rib.-DSv. 
členkovit, adj. glicbcrig, gegliebcrt, Cig. (T.), 

Jan.; na njih (členarjih) je vse člcnkovito, 

Erj.(LjZv.). 
členkovitost, /. bic 9lrticuUcrt^eit, Cig. (T.). 
členoma, adv. glicbtuciic, Cig.(T.). 
členovit, adj. gegliebcrt, Cig. (T.). 
členpvje, n. bic ©liebcr, bic (VJliebcruttg, Jan. 
čleti, člim (člejem, Guts.), vb. impf. 1) fic^ 

jetjnen, litftcrn jeiii, Cig., Poh.-C; David je 

po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po 

čem, e§ geliiftet mid) nad) ciner Sad)e, Cig.; 

— prim. želeti. (?) 
človeč, adj. == človečji: pred sin(m)i člove- 

či mi , ogr. - \ 'alj. (Rad). 
človečanski, adj. mcnfd)lid), Mur., ogr.-M. 
človečanstvo, n. bic 5J{eiiid)Iid)teit, bic menjd)' 

lid)C '•Jlatnv, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), 

nk. 
človečaski, adj. = človeški, Krelj. 
človečastvo, n. = človeštvo, Krelj. 
človeče, eta, n. armfeliger o. f (ciner ''JJčenfc^, 

(zaničlj.) ; kaj bo tako človeče I 
človfčec, čca, m. dem. človek ; ba§ 5J}en)c^tein, 

Habd., kajk. Valj. (Rad). 
človeček, čka, m. dem. človek; baši S.lfenjc^Icin. 
človečen, čna. adj. tnctt)d)lid), Mur. ; mcnjdllic^ 

fitljlcnb, mcnfd)cnfrcimbliri), Habd., V.-Cig., 

Jan. 
človečina. /. 'i).1tenid)cuncil'di, Bes. 
človečiti, ečim, vb. impf. anti)rDpPinorp^ifiereu, 

Cig.(T.); — JU ''ITfciiidicn inadicn : — oddivjaš 

Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Po- 

pameten Ijud, Vod. f Pes.). 
človečjak, »i. ber TOcnfc^entot^, Cig., Jan., 

Vvtov., Valj. (Rad). 
človečji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C. 
človečnik, m. = človečjak, C. 
človečnost, /. bic 9Jienjd)lid)teit, bic .'pumaui 

tilt, Cig., Jan., Cig. (T.), C. 
človek, eka, m. i) bcr 'DJJeitjd); /'/.ljudje; tudi: 

človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, 

človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, 

tu so grehi. Kast.; enaka usoda nas uči, 

da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irflcnb cin 

unbcftininitcr Woiiidi, ntnn, ciner: človek bi 

obupal, ntnn niod)te iiei,^UHMfeln; človek ne 

ve, kaj ga čaka. iiKlU lucifi nidll, HUl'? bic 

^^iiFunft iiriiigt: človeku se kar sline cedijo, 

C!i< (ualjcrt cincni ber llJnub; človeka je sram, 

ninn 111 njo fid) idjdnien. 
čiovckodvrec, rca. »»1. bcr Wenjd)en)d)inbcr, 

Zgl). 
človekojedec, dca. m. bcr Wcnjd)cnfrcffcr, C, 

Hes. 
človekoklavLc, vca. m, bcr Wenfd)cnjd)l(id)tcr, 

ZgP. 



človeko^ub — čmfkati 



— 107 — 



čmrkniti — čofot 



človekoljub, ljuba, m. bcr Wenfd)CiifiTunb, 

Jan., lik. 
človekoljubje, bca, m. bev 11fciijcl)cufvcunb, 

Cif;., Jan. 
človekoljuben, bna, adj. mcnfc^cnfreunblic^, 

Ci^.. Jan., nk. 

človekoljubje, ;i. bie SKenfdicnfreiinbltdjfcit, 

bie ^^IjilaiUbropif, bic .'oumanitat, Ci^., Jan., 

Cig.(T.), nk. 
človekoljubnost, /. = človekoljubje, M., nk. 
človekom9rec, rca, m. bcr 9)}ciild)cumpvbcr, 

Slom. - C. 
človekom9rstvo, n. bcr 9)Jonicf)i'nmovb, M. 
človekov, adj. bcfg 9Jfcnfd)en, eine§ 'i)Jfcii)d)cn: 

pazka nad vsacim dejanjcn in nedojanjem, 

s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo 

v opasnost, Le\'st.(Xauk). 
človekoznanstvo, n. bic 9liit^ropoIogie, Cig. 

(T.), Jan.-, Nov, 
človekosl9vje, n. = človekoznanstvo, Lampe 

človekoznavec, vca, m. ber SJJenfdjenfeimer, 
Jan. 

človekožfrec, rca, »n.bcr 9[Renfd^cnfref)er, ZgD. 

človekožfrstvo, n. bie SJtcnfc^enfreiierci : ko- 
nec je storil surovosti in človekožerstvu, 
(„-žirstvu"), Cv. 

človeški, adj. i1tcnid)cn' , menirf)Iid) : človeški 
rod, tia^ llienjc^ciigcidiledit; to ni po člo- 
veško, ha^ ift nid)t mcnid)Ud). 

človeštvo, n. bie ^Jlcnidjficit ; v človeštvo sto- 
piti, Slfenid) ttierbcn, Krelj ; — = bie 
SDJenfdlcn; vse človeštvo na svetu je po 
krivi poti hodilo, Jap.fPrid.). 

čmar, čmara, m. ber ©rimittbarm, Cig. (T.), 
Evj.fSom.); — hs. 

čmažiti, čmažim, vb. impf. Cig., Vod.(I-{b. sp.) , 
pogl. cmažiti. 

cm^la,f. Dalm.fReg.J, vihŠt.-C, pogl. čebela. 

čmf tec, m. (nam. čebelec), ber 33icttenfd)roorm, 
Valj.fRadJ. 

čmflj, m. = čmrlj. Jam., Mik. (Et). 

čmfljec, Ijca, m. dem. čmelj. 

čmeljič, iča, m. = čmrljič, Jam. 

čmerflj, m. = čmrlj, Miir. 

čmer, m. C, Z., pogl. čemer. 

čmfren, rna, adj. Cig., pogl. čemeren. 

čmerika, /. Cig., pogl. čemerika. 

cmeriti se, im se, vb, impf. Cig, , pogl. če- 
meriti se. 

čmeti, čmi, vb, impf, = ščemeti, Mm:. C. 
Mik. 

čmiga, /. i) cin pliirrcnbež Sinb, C; — 2) 
)č)kd)tix SBcin, Mur., Cig,. C, SlGor. 

čmigati, am, vb, impf. fiebctn, )d}(ed)t miificieren, 
Mur„ Cig,; Igrci nam čmigajo, Danj.{Posv.p.). 

cmižiti se, Tžim se, vb. impf. plarren, C. 

čmfček, čka, m. bie 9J{aurad)c, bie 3}Jor(^eI 
( norchella esculenta), Mur., ^{apŠt. ; —prim, 
smrček. 

čmfčič, m. = čmrček, smrček, C. 

čmfgniti, čmrgnem, vb.pf.Habd,, SIN., pogl. 
čmrkniti. 

čmfkati, čmrkam, vb. impf 'jc^liirfenb triltfcn, 
CV^'.; — mudjcii, Mik, 



čmrkniti, čmrknem, vb, pf, 1) eiticn Sc^Iiirflaut 
»on fid) flcbctt, /T.; — 2) mudfcn, C, /.., SIN. 

Čmfha, /. bcr llhlrfjer: slišal ni niti čmrhe 
niti žuge teh besed, Let,; — prim. čmrkniti, 
črhniti. 

Čmrlj, m, i ) ,bic Grbfjumincl (bombus terre- 
stris) ; ,na Št. \'idski gori razlikujejo čmrlje 
v maharje, listnarje in zemljarje, a I.aščani 
v mahovce in luknjevce", Erj,(Torb,); čmrlji 
so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, 
mahovniči, (.lOr, ; — 2) klin, ki se vtakne 
v pre\ rtano klop, a nanj se deno na križ 
stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, 
I 'as Km - Erj, (Torb.). 

čmrljak, m. Cig., Jan., pogl. črmljak. 

čmflJEČ, Ijca, yn. dem. čmrlj. 

Č6, interj. = ča, Cemšenikfdor.j. 

č^ba, /. i) bie Sippe, bic i?efsc 10 človeku za- 
ničlj.) Mur.. Jan., v^liŠt., BlKr., ogr.-C; 
pl, čobe, i>a§ SJtauI, Mur., čobe je na stran 
potegnil in obregnil se, ogr,- Valj. (Rad); — 
čoba, baei 9JJau(: čobo obesiti, 'tidž 9Jiout 
^angen laffcn, M.; čobo napeti, proden, C; 

— 2) ber 'iBaumftrunf, Sv. Peter pri Gorici- 
Erj.(Torb.); — 3) bcr uorftc^cube 9ianb am 
®{^uf), bie 5"tttnicl, (čuba) Cig.; — prim. 
čuba, šoba. 

Č9bast, adj. bicflimulig, Mur,, Cig. 
čobat, ata, adj. bidmaulig, Mur., Cig, 
Č9bavec, vca, m. bcr bicfc Sippen i)at, Mur. 
Č9ber, bra, w. bie Saturei, (satureia),Oy., C; 

— prim. hs. čubar. 

čob^ti, im, vb. impf. ba^ 9JJau( offcn f)altcn. 
niaulaffcn, Jan., C. ; — mitfjig fein, C, Npcs. 

— Vra^^; tam sem čobcl pet tednov, SIN. 
Č9bica, /. dem. čoba; — bie SOJijpel (mespilus), 

C. 
čob9dra, f. i) ba'S ®c_pQnt)d), bcr SIJiid}inaid), 
Cig., Jan., M. ; citie fdjlcdlte Suppc, C. ; bUfg 
®cnteiigfcl: Najstarši med jeziki jezik bode, 
'Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; ne- 
smiselna č., bie g^afelei, baši ©tjc^roo^, 5/.V.; 

— 2) ber Ouadfalber, Polj. 

čobodrati, am, i'b. impf. pailtldjCll, patjduin, 

Cig., Jan.; č. po vodi, C 
čočič, m. dem. čok, C. 
Č9Čka, /. bic SJJannerfappc, Borovlje (Kor.)- 

Jarn.(Rokj, 
Č9der, dra, m. = koder, pri Mariboru -C. 
Č9drav, adj. = kodrav, pri Mariboru- C. 
čodrkati, am, vb. impf. fri^eln, C; fra^cn, 

Jan.; — prim. čoder. (?) 
čof, interj. patfd} ! 
čofati, am, vb. impf, potid)en, M.; — tlcdjcn, 

C, Z, 
čofitelj, tlja, Cteljna), m, ba'5 ^'OUjdjcn, Dalm,; 

— prim. bav. schafeitelein, C, 
čofiti, im, vb. pf. = čotniti, Cig. 

čofniti, čofnem, vb. pf. platfdjen: v vodo, po 
vodi č. ; — č. koga (po zobeh), jcmonbem 
einc 'i)j{aulid}ellc gcbeii, — č. kaj, mit ctma^ 
f)craiičiplat5cu, C 

čofot, 6ta, m. 1>av ^.}51at)dlCli, (n. pr. o ribah), 
M. 



čofotati — čokast 



108 



čokat — čop 



čofotati, otam, (^čem, vb, impf. patfc^cfn, 
pQtfd)Cn, plotic^en; ribe čofotajo. M.; po vodi 
veslo čofota, \'rt. 

čoftati, am, rt. impf. = čofotati, M. 

čofulja, /. uniauberc "i^crion, C, Z. 

Č9ga, /. i) ber Sticit, ber %kd, C; stena 
ima čogc. Z.: — 2) ciiie fleflcdtc Suft, ('. 

Č9gast, aJj. gcfledt, cjcftreift, C. Oir. ; gptigcrt: 
čogast vol, Št.; — blattcmaibifl, C. 

Č9gati, čogam, vb. impf. beflccfeit, bcfcfiniieiTii, 
C, Z. 

Č9gelj. glja, m. C[C\lcdtCX C(^#, C 

čpglja, /. neko jabolko, (čogla) Mariborska 
oU. - Erj. (Torb.). 

Č9gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci- 
Erj.fTorb.).; — prim. kor.-nem. tschogg'1, 
fc^roac^linnifler 9JJcn)d), Štrek.fArch.J. 

i.čoha, /. ein SJJantel obcr 9iocf au§ grobem 
2ucf), Cig., Jan., v^ljŠt. ; sršavo oblačilo, 
Trst. (Vest. I. bf)\ — nekoliko daljši jopič, 
kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski 
meji. Zora V. ()2.; — bie So^e, Giits., Mur., 
DZ.; — prim. tur. čoha, Dati. 

2. Č9ha, /. i) eiiic junge Su^, M., Lašče-Lcvst. 
(Rok.); — 2) bie Šou, C; — prim. i. čo- 
hati. (?) 

čohač, »I. = čohar, Pjk.fCrt.). 

čohalnik, m. ber Strieget, Jan. 

čohal9, n. bcr Striegel, Jan. 

čohar, rja, m. kdor čohe izdeluje, C/^«-., M. 

čohaš, m. = čohar, kajk.-\'alj.(Rad). 

1. Č9hati, am, vb. impf. i) fra^cn ; Kmet klobuk 
drži. Glavo čoha si, Danj.fPosv. p.); č. se, 
fic^ frafeen, fid) jd)euern: krava se ob deblu 
čoha, Č. ; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi r 
C; — 2) ftriegeln: konja č., Vod.fI-{b. sp.); 
krovci streho čohajo, bie Strofjbcrfcr fdmmcn 
bož ffertigc) ^ac^ au^, CVir. ; — prim. i. čehati. 

2. Č9hati, vb. impf. Cif^., pcjgl. čuhati. 
Č9hlja, /. 1) bie ''4>atid)e iDer Strotjbcdcr, V.- 

Cip.; — 2) bcr Striegel, Sov.; — 3) ženska, 

katera se zmeraj čoha, C. 
čohljati, am, vb. impf. faitft frajjeii, jc^cuern, 

ftrcidicln, ogr.-C. 
čohnfti, im, vb. impf. = smrdeti. Gor.; pogl. 

2. čuhniti. 

1. Č9hniti, čohnem, vb. pf. i) fral^cii, id)oucrii, 
C Z.; — 2) ciucn Strcid) , cincit 2d)lag 
UcrjetJCU: le čohni ga! vihŠt.-C; — prim. 
čchniti, česniti. 

2. Č9hniti, čohnem, vb. impf. C; mrlič že 
čohne, Ravn.\ pogl. 2. čuhniti. 

Č9hovina, /. usnje od čohe (mlade krave), 
Lašče- Lcvst.f Rok.); ustrojiti č()hov(i)ne ino 
manjših volov kože, Vnd.(Irb. sp.). 

čok, čoka, m. 1) bcr Sllo^, f-'^'-. Jan., Sotr.; 
iz grdega, grčastega čoka silno lep kip sto- 
riti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago 
dene. bcr £iiflcflOl<, Svet. f Rok.), .\otr.; — 
bcr Silv[\. aiif bciit vol,\ flcI)odt »uirb, .\ntr.; 
bidcr ^flod, 0'^^, ./an., C; stoji kakor č., 
r./T,'. ;— 2)bcr JHiiinpf, .\fiir., .U<7. ; — 3) iintcr« 
ic^tcr, plimipcr ^JJiciijd), Cii:., Jan.. M.; — 
prim. it. ciocco, bcr .Ulot.\, C 

čokast, adj. i)icrfd)rotiii, birflcibig, O'^'. 



čokat, ata, adj. unterfe^t; ni ne majhen ne 
velik, ampak čokat, Z. 

čokatost, /. bie Unterfc^tf)eit, Cig. 

čokec, kca, m. ba# J^(o6d)cn, Cig. 

čokelj, kija, m. bcr Jincjcr (šalivo ali zanič- 
Ijivo), C; — prim. čok. 

Č9klja, /. = čonklja, C. 

čokljat, ata, adj. = čokat, Cig., C, Nov. 

Č9kljav, adj. = čonkljav, C. 

čokolada, /. bie Sl^DColabc. 

čokoladar, rja, m. ber CStjocofabeoerfoufer, Cig. 

Č9I, m. = Češarek, Tolm.-Štrek. (Let.) ; — 
prim. čola. 

Č9la, /. ber SIo^, ber "iBaumftrunf, Gor.; Bolc- 
Erj.(Torb.) ; ber .'Oaublod, Cig.; čola za drva, 
DZ.\ bcr 9(mboi#l'tod, Cig.; č. strojarska, 
bcr ©crbebaum, Cig. ; — tist les, ki pri za- 
vori na kolo tišči. Gor.; — prim. nem. 30II, 
goCett = §.{0%, Štrek.(LjZv.). 

čotn, m. i) ber^'at)n; mladja: razbijaš čol- 
nove na morju, Triib.; — 2) bie SJJulbc, 
grofecr Irog (;%.^S.,^um5lbf)aarenberSd)n)eiiic, 
jur 'Scrcitung bc§ 9KortcI§ u. bgl.) vihŠt.-C; 

— 3) \)a^ SŠebcrid)iffd)cn, C. 

čotnak, m. ba§ S5?eberjd)itfc^en, Plupia pri 

Roku - Erj. (Torb.). 
čoinar, rja, m. i) ber Sa^nmad^cr, Cig., Jan.; 

— 2) ber Sc^iffcr, Meg., Mur., Cig., Jan., 
Trub., Dalm.; čolnar ali mornar, Krelj ; 
\'rtinec so vid'li čolnarji dereč, Preš. 

čotnast, adj. faf)uformig, Cig., Jan. 

čolnec, nca, m. dem. čoln. 

čotnek, nka, m. dem. čoln ; — baž '!G*cber= 
id)iffd)cn, Št.- Cig. 

čolnič, iča, mi. dem. čoln; i) flcincr S^O^it, 
bcr 5iad)Cn; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič 
po mene plava, Preš.; — 2) 'Da^ ^cbcr* 
)d)iifd)cn, Jan.; 'baž Sd)itfd)cn bci bci 9Ja^= 
mafd)iiie, DZ.; — 3) baž ilQt)ubein, ba§ 
Sdjiffbcin (os scaphoideum), \'.-Cig. 

čolničast, adj. fal)ufijriiug, Cig.; čolničasta 
kost, ba^ katjnimn (zool.), Cig. (T). 

čotniček, čka, m. dem. čolnič; i) ba§ Sfii^ll« 
d)en ; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) ^ čolnič 

:0- y.-cig. 

čolnina, /. bn^ fta^ngdb, bie ^aljrgcbiir, Cig. 
čolnovcjzen, zna, adj. čolnovozna postaja, bic 

.UaliiiftatiPit, DZ. 
čomorad, m. .Mik., pogl. močerad. 
Č9mpa, /. bic ilartoffcl, .fan., Bolc-Erj.(Torb.), 

Kranjska (lora (Gor.)-DSv. 
Č9nkast, adj. fiiorrig, ogr.-C. 
Č9nkav, adj. = čonkljav, ogr.-C. 
Č9nkelj , kija, m. i) biirrcr ^Ift iiiu 'ikuiiic, 

Re^.-C. ogr.-C.; — 2) bcr ^nl(fuod)cl, C; 

— ba»J Wlicb, ogr.-M.; — prim. it. cionco, 
iHnftiiiiimclt, C. 

Č9nklja, /. cin ucrftiimincltc« ©licb, C. 
Č9nkljav, adj. iicrUiinimcU, ogr.-M., C. 
Č9nta, /. bcr .Uiit>d)Cii, v\hst., ogr.-C; — iz 

madž. 
čontika, /. bnd 'J3ctnI)0lA (ligustrum vulgare), 

C.; — prim. kostenika. 
čop, čijpa, m. 1) bcr Sdjopf, bn^ '!Bii)d}cl 

(iinarc, ^cbcrii), bcr Afbcrbii^d), Cig., Jan., 



Č9pa — čovinek 



— 109 — 



čoviniti — čr^msa 



Ro^.-Kres: bic Guaftc, 3/«/-.. O^., DZ.; 

— bcr ^^IJinfcI, 0>. ; — bcr .Uaiiim ber i^igcl, 
Z., Valj. (Rad); — ber £d)Op| bc^ Tadjc^: 
celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem 
in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, 
Be$.; — 2) bic fleiue ^''orncitlc, Jam.; Čop 
sedi na veji, Spcs.-Schcin.\ — prim. nem. 
Sc^opf. 

I. Č9pa, /. bte Sc^opf^enite, Cig., Jan., Lašče- 

Levst. (M.). 
1. čopa, /. ein ^af)n auc' cinem f)o:^ten 93oum= 

ftamm, (srlat. čopa), Pri»i.-Štrek.(Arh.J. 
Č9parica, /. i) bie §aubcnmeife (parus cri- 

status), Č; — 2) bie ^aavbiiidielraiipc, Cig. 
Č9past, adj. fc^opfig: čopasta kokoš, bie Sdiopf^ 

f)cnne, Cig., Jan.; — jdlPpfartig, Jan. 
čopatica, /. bie Sdjopfmetje (parus cristatus), 

SlGradec-C. 
čopek, pka, m. dem. čop; ba^^ Sd)Dpfi^cn: ber 

itamm bcr 3?ogel, Valj. (Rad); ber 3^pfel, 

V.-Cig.; — tudi: čopek. 
čopič, i'ča, m. i) bO'3 ^ii)c!^etd)en, Jan.; — 

bcr ^injel, Cig.., Jan., C, Nov., nk.\ — 2) 

morski č., neki črv, ber 9Keerpinfel (sabella), 

Erj.(Z.). 
čopičar, rja, m. ber ^infelmad^er, C 
čopiček, čka, m. dem. čopič; ber ^infcl, Jan. 
copiriti se, Trim se, vl>. impf. C, pogl. čepi- 

riti se, šopiriti se. 

Č9pka, /. i) bie Sd)Opf^enne, Cig., M.; — 2) 
bie £)aubenmeiie (parus cristatus), Erj.(Rok.); 

— 3) bic §auben(erd)e, Šol. 
Č9pkast, adj. sipfetig, Cig. 
Č9plja, /. bie Sd)Dpff)enne, Jan., C. 
čopljanje, «. ba^ ^^Ičitjc^ern : č. po vodi, Jm/t. 
čopljati, am, vb. impf. platjdiern, Jan. 
čopolas, lasa, adj. bujd)eH]aarig, Erj.fSom.). 
čopotati, otam, <jčem, vb. impf. platfdjern, dež 

gre, da čopota, Cig.; — prim. čopotati. 
čoprun, m. ber Sc^opf, bie Sd^opf^aare, 

Hal.- C. 
Č9rav, adj. blobfid^tig, viliŠt. 
čcjravec, vca, m. langjamer SJienjc^, C. 
Č9rba, /. i) fc^ledite, biinne Suppe ober Srii^e; 

to je prava čorba! — ba^ Gicpantjd), SlGor.; 

ber Saffeefafe: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; 

— 2) bie i^aud^c, Luče(Št.), Lašče - Erj. 
(Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- 
M.; — 4) psovka: butnmc ^crjon, Miir., 
C; — iz tur., Mik.fEt.). 

Č9rbati, am, vb. impf. faufett, C. 

Č9rga, /. debelo, redko platno, hodnik, ^'alj. 

(Rad.). 
čoša, /. ein f(f)Iampige§ SBeib, C; — prim. 

avstr.-nem. bie Šafc^C, C. 
Č9t, m. šepast človek, M., C; — iz it. ciotto. 
Č9ta , /. šepasta ženska, Štrek., \'rtov.; — 

prim. čot. 
Č9tast, adj. = šepast, ^infcnb, M., C, \ov., 

Xotr.; — prim. čot. 
čotati , am , vb. impf. = šepati , ^infeub 

gef)en, Cig., C, Vrtov., SIN.; — prim. čot. 
čovik, m. ber ^au^, C, Z.; — prim. skovik. 
čovinek, nka, m. i) ber Sou^, CV^". ; — 2) 

eine 3(rt ^-Bogelpfeifc (brezov lub med dvema 



klinčkoma), bie Stlllttcr, \\-Cig.; s čovinkom 
sove klicati, jv^liŠt. 

čoviniti, Tnim, vb. impf. fc^rcicii, tuie bic Sule: 
sova čovini. Hip. (Rok.). 

čovinkati, am, vb. impf. na čovinek piskati, Z. 

čovitelj, tlja, m. Cig., pogl. čotitelj. 

črbolinka, /. neko jabolko, Mariborska ok.- 
Erj. (Torb.). 

črč, čfča, m. baž ©cjirpe, Mik. 

čfča, /. „senožet na črtu (Siobung)", Erj. 
(Torb.), Tolm.; — prim. črtati. 

črčanje, n. ta^ ©cjirpe; — iia^ ©cpraffel, 
Cig. 

črčanka, /. bic Slapper, Mur. 

črčati, im, vb. impf. i) ^irpeii, Mur., Cig.; 
kobilice črčijo. Glas.; }^\o'\t\A)tx\\, Cig., Krn.- 
Erj.(Torb.); vesne črčijo, kadar po noči 
gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, 
Krn.-Erj.(Torb.)\ z veseljem črčijo otroci 
v učilnico, SIN.: fd)ri(Icn, Jan.; — 2) praffeln, 
Cig.\ — 3) ricjeln (roic 5. S. tDenn ber Same 
au^ ben itopjcin \a\ii\ C; — prim. cvrčati. 

črčavka, /. = sodra, babje pšeno, ogr.-C; 

— prim. črčati 3). 

I. čfček, čka, m. i) = cvrček, Jan., Mik.; 

— 2) ^ črčanka, bie ^lappcr, Hal.-Zora. 
1. črček, čka, m. ber ©riffel, Štrek. 
čfčica, /. pravilnejša oblika za nav. črkica. 
čfčka, /. etroaž ^ingefrigelte^ , baš (^Jefrifiel, 

Mur. 

črčkarija, /, bic Stifeelei, Jan. 

črčkati, am, vb. impf. fri^eln, Mur., Cig., 
Jan., Strek., v[hSt. ; — prim. čečkati. 

črčkavec, vca, m. ber ^ri^Ier, Mur., Cig. 

čreda, /. i) bie .'perbe; č. ovac, volov; • — 
2) bieCrbnung, bie Stei^enfolge: v času njega 
črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C, Ko- 
borid - Erj. (Torb.); danes je moja čreda, 
f)cutc ift bie JReilje an mir, Fr.-C; po čredi, 
nadi ber 9ieif)e, Rib.-M. ; vsi boste po čredi 
dobili, BlKr. 

čredar, rja, m. ber Torf^irt, o gr,- Valj. (Rad). 

čredba, /. bie 3(blT)cd)-^Iung, Jan. 

čredinka, /. bie Soppel: gospodarst\'o na čre- 
dinke, bic ftoppeltinrtfdiaft, Zal.-Cig. 

čredinstv9, n. bie iloppelmirtid)aft, Cig. 

črediti, čredim, vb. impf. orbnen, rei{)en, ogr.- 
C; — č. se, abtucdjfelit , cinanber ablofett, 
nad) ber SRcilje etiuaž t^un, Cig., C, DZ., 
Glas., BlKr., Hal., ogr. - Raič(Nkol.); v 
pesmih se č., ogr.-C. 

črednica, /. črednikova žena, Valj. (Rad). 

črednik , m. ber ©emcinbc^irt; kriči, kakor 
črednik, v^kŠt.; — ber Sd)a^ex, Jan., BlKr. 

čredoma, adv. i) f)erbcnmeije, M.; — 2) ob= 
tucd))c(nb, C M., DZ.; vsak drug dan, čre- 
doma, zdaj zjutraj, zdaj popoludne, Levst. 
(Pril.); — rei^eniDcije, Cig. 

čredomašnji, adj. pcriobifd), C. 

črfmha, /. = čremsa. Jam.; — divja č. = 
kostenika, dremoles, C. 

črfmoš, m. bcr 33drcnlaud) (allium ursinum), 
Z., Mik.; (čremož. M.). 

črfmsa, /. bie 'ilaU ober 'Jraubcntirfd)e (pru- 
nus padus), C; — pasja č. = krhlika, C. 



čren — cr^sl9 



110 - 



creslov — creveljcek 



čren, m. baž "beft (cinež 9)?e|jer§, ciner OabcI 
K.), bcr Stiel, C 

črenjf, /. pl. ba§ 5Dii'ffcrlicft, ogr.-Cv. 

čfens, čnsa, m. = (!rensa, Valj.CRad). 

črfnsa, /. = čremsa, Mur., Mik. 

črep. »I. i) bie 2cf)crbc; flcjprunflcucr %op\; — 
bcr iopf (zaničlj.), Št.; poje kakor star črcp, 
Z.; — 2) = črcpina, bcr 'Sdiiibcl : mahniti 
koga po črcpu, SIN.; tvoj goli in prazni 
črep, Let.; — :,) = strešna opeka, Cig. (stsl.). 

črepa, /. bic ©d)Crbe, ogr.-Mik., lončena po- 
soda, Tolm. 

črepača, /. = črepaha, C. 

črepaha, /. bic (Sd)ilbh'btc (testmlo), Cig., 
Jan. ; velikanska č., bic 9iicjonicf)tlb!rote (che- 
lonia Midas), Erj.(Z.). 

črepak, m. = lonec (zaničlj.) : strupljen č., Slom. 

črepalo, u. baš Sdjbpfgefdfe, Cig. 

črepanja, /. = črepina. Mur., Danj.-Mik.; 
(črpanja) ogv.- Valj. (Rad). 

črepati, pam, pijem, vb.impf. 1) ic^opfctt, Guts., 
Jam.. Cig., Jan.; — 2\ j(^li'u|en, flicrig 
trinfcn, jaufen, Mur., jv:[Št., (-ati), BlKr. 

črepec , pca, m. i) dem. črep; — 2) bcr 
2^uinmtopf , Zil.-Jarn. CRok.). 

črepetati, etam, ečem, vb. impf. tbneu, tuir 
ciit flcjprunncncr Xopf, ^--i Trst.fLet.J. 

črepica, /. = strešna opeka, Cig.; — prim. 
črep 3). 

črepina, /. i) bic Sd)erbe; = lončena po- 
soda (zaničlj.); — 2) bic .^"»imjc^alc, Erj. 
(Ž.); ber Sdjdbel; udariti koga po črepini. 

črepinast, adj. fd)erbciiartig, Cig. 

črepinja, /. i) = črepina i), Guts., Mur., 
Cig., Jan., .Mik., St.; črepinje počediti, 'Ha^ 
®efd)irr rcinigen, Zv.; — 2) = črepina 
2). M. 

črepTnjak, m. = graden, bic ©teim'id)C, bic 
SŠintereic^C (quercus sessiliflora), Cig., Jan., 
\ov., Tuš.fR.J, Medv.fRok.). 

črepinjevec, vca, m. bic Sd)dbcl)tattc, Mur., C. 

črepkati, am, i'fr. impf. =-■ črepetati, 3/.. C. 

črepniti, črepnem, vb. pf. ein Sc^crbcngcrdujd) 
toon fic^ gebcn: pisker je črepnil, C. 

črepnja, /. = črepina i), Cig., C; — bcr 
3^ifgel, ogr.-C; prstena, skledi podobna po- 
soda, pod katero se navatino peče pogača, 
/irusica v I str i- Erj. (Torb.), 

črepnj^n, adj. = lončen, ogr.-M., C. 

črepnjička, /. bož 3d)crbd)cu , ogr.-Valj. 
?Radj. 

črepetati, otam, (Jčcm, vb. impf. == črepe- 
tati, C., M. 

črcp9n. m. groftcr lopf, C., Z. 

črep9vjc, /1. 2d)crbcn; oltcS Wcjd)irr, C. 

črepiinja, /. bic 2d)crbc, Dol. 

čreslar, rja, »i. = strojar, \'rt. 

čreslati, črvslam, vb. impf. i) abrilibcti, Z.;— 2) 
)d)(Qgcit, itrcidjcii, Z.; — 3) ftrnfcn, tabclit, C 

čr9sl9n, adj. ilotj'. črcslcna kislina, bic (Mcrb 
jdurc, Cig. (T.). 

črcslcnica, /. i) bic Uo^briiI]C, Cig.. C.. IV/. 

čreslinka, /. - črc.slo 1), Dol. 

čre.slQ, n. 1 ) bic iio^c; — 2) „pretini v orehu", 
/ )/•(•{ n i ca- Erj. ( Torb. ). 



čreslov, adj. yp^>, Z. 

čreslovina, /. ber ©crbeftoff, Cig. (T.). 

čreslovka, /. = čreslenica, Cig. 

črešnja, /. bic .ftirji^c; črešnje zobati, ftirjc^cn 
cffen; sv, Vid je črešenj sit; tvoja modrost 
je od Črešenj do visenj , Spreg - Lašče- 
Levst.(M.J; bcr ^irfd)baum, s črešnje pasti; 
navadna č., bic 5.^ogcItirid)C (prunus avium), 
Tuš.fR.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, 
bic SnorpeIfirid)e, č. srčica, bie ^pcrjfiric^e, 
Tuš.(R.); lavorikasta č., bic Soibcerfirjd^c 
(prunus laurocerasus), Tuš.(R.j; kozja č., 
gemcincr ilBegborn, ftrcujborn, Cig., Tuš.fR.), 
Medv.(Rok.J; volčja č., bie ^oUfirjc^e ( atropa 
Belladonna), Cig., Jan., Tus.(R.); pasja č., 
ber {V^JUlbaum (rhamnus frangula), Josch. 

črešnjak, m. črešnjam podoben fižol, C. 

črešnjarica, /. neka breskev: bic ^irjc^etl- 
pnifid), C. 

črešnjejeiec, Ica, m. ber ftir)d)cn ife^t, Mik. 

črešnjev, adj. ^irjdjeit^; č. les, bo^ £irfc^= 
baumf)o(,v 

črešnjevec, vca, m. i) ber Crt, too )id) Sirjcb^ 
bdume bcfinben, C; — 2) ein ftiridjcnliolj' 
ftamm, Mik.; — 3) ber ftir)d)brQnttuein, 
Cig.. M.; — ber S'irjd)tt)Ctn , Mur.; — 4) 
bcr ^ud)fiuf (fringilla caelebs) , Kras.-Erj. 
(Torb.), Strck. ; — 5) črešnjam podoben 
fižol, Kr.-M., Valj. (Rad), LjZv. 

črešnjevka, /. i) bie lirfdjenfliege (tripeta 
cerasi), Erj. (Z.); — 2) neki tižol, C. 

črešnjevica, /. bog Sirid)liia|ier, Jan. 

črešnjevina, /. baž S'ivid)baumt)Olj. 

črešnjica, /. dem. črešnja; kurja č., ba§ 3l(fei= 
gaud)^eil (anagallis arvensis), C/i,'., Medv. 
(Rok.). 

čret, m. = čreta, C, Mik. 

čreta, /. ein moraftigcr Crt, ber JHicb, C, 
.SV. ;Včreti mrzla voda "zvira, Xpcs.-Vra\. 

čretina, /. = čreta, C. 

čretje, n. coll. bae ilrummI)ol5, Mik.; — prim. 
čretovec. 

čretnik, m. = čreta, C. 

čretovec, vca, m. bic (£betf6f)re, Ro^. - Kres 
I. O' I J. 

črevat, ata, adj. bi(fbnud)ig, C. ; — črevata, 
jd)maitgcr, C. 

črevce, n. i) dem. črevo, Cig.; tudi: črv'vce. 
Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, bic StcrJl' 
micrc (stcllaria medla), C. 

črevčič, m. = kurja črevca, C. 

črevec, vca, m. = kurja črevca, C, .\f., 
./o.si7j, si Gor. 

črevelj, vlja, m. i) bcr 2d)ltb, Guts.. .Jam.. 
Cig., Jan.; ženski črevelj, bcr ^railcll)d)Ul), 
./an.; zvrhnji č. , bcr Ucbcrjdjlll), Cig.\ — 
bcr Sticfcl, .Mur., Dol., Št.;— 2 ) bcr JKabjd)U^, 
./an. ; — 3) bcr Sd)ul), ber ^ufe (al* iJongni' 
innfO. 

črčvLljc, (vljec), veljca, m. dem. črevelj; = bcr 
,"Vvaueiijd)Ul) (cvpripedium calceoius). (črev- 
Ijec) Tus.{R.j. 

črevcIjček, čka. mi. ;) dem. črevcljc; — 2) 
bcr ."pomflcc (iotus corniculatus), Z. 



Čreven — črez 



111 



čr^zdanji — Sfkica 



čreven, vna, adj. = črevesen, Cig., Jan. 

črevfsce, u. dem. črevo. 

črevesen, sna, adj. '^ax\\u ; Črevesna vnctica, 

Mc OJfbdvmciit.sunbutifl, 0>. 
črevje, «. coll. bie (Hotiarmc, M.; ba^ ^arm = 

JDItcin, Cig. (T.). 
črevljar, rja, m. bcr Sd)ul}mad)cr ; nav. 

črevljiir. 
črevljarček, čka, m. dem. črevljar; bav ®d)U= 

ftcrlcin. 
črevljarica, /. i) bic Sd)Ul^mad)er§frau, Z.; 

— 2) bcr šd)u{ifc^cu, Kr. 

črevljariti, arim, vb. impf. "to.^ ©(^u()mac^er= 
iiaiiblrcrt au^ubcn. 

črevljarski, adj. Sd}ii[)mad)cr=, Sd^uftcr^ ; č. 
mojster; nav. črevljarski. 

črevljevka, /. = črevljarica 2), Bes., SIS. 

črevljarstvQ, n. bo^ Sd)uI)mad)erf)aiibtDcrf. 

crevnica, /. "HOiž ^aimbcin, Erj.fSom.J. 

črevo, esa, ?i. i) bev ^arm ; debelo č., ber 
Tidbarm, slepo č., ber Slinbbavm, tenko 
č., bcr ^umibarm, tešče č. (lačno č., Cig. 
[T.]), ber fiecrbarm, vito č., ber Srumm= 
barm, Erj.fSom.J; pl. čreva, bie ©cbdrine; 

— 2) ber Untcrleib, ber ^auc^, Jan., ogr,- 
C; črevo me boli, ic^ ^abc Sciblnef), Jan. 

črevob9lja, /. bcr ^Saiid^ldimerj , ba§ Saudj^ 
grimmcil, Jan.; (^čerbolja", Gor.-Cig.}. 

črevogriz, griza, ?»i. ba§ iBauc^griiniucn, Mur., 
Cig. 

črez, I. praep. c. acc. iiber — l)in (bei einer ^Bc= 
roegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri 
gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.- 
K.; črez reko splavati, jdjtnimmenb iibcv 
bcn %\.n\ž gclangcn; črez okno vreči, iiber 
i>a^ ^enfter (linabitierfcn ; črez pas prijeti 
koga, ben Scib (bie 2:aiIIe) um)d)Ungeii ; črez 
pol pretrgati, mitten ent,vucibrcd)cn; črez pol 
prerezati jabolko; — 2) iiber — I)inau§: črez 
mero, iibcrmd^ig; žalost je bila črez moč, 
alljugroR, Xpes.-Mik.; črez silo, alljutiiet, 
allsuic^r, C; črez nemoč, oII§ufe()r, iiber 
otie ©rcnjcn, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, 
aIIpgro§, C; iiber (= grofeer ali): lakota je 
vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v 
Abrahamovem času, Dalm.; — iiber: kralj 
črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez 
njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves 
Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar. Zora; 

— 3) APSEt^' '^'"•^2 očino voljo, Boh.; črez 
t^•ojo voljo, Kast. (S. c.J; črez njega zapo- 
ved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi 
greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez 
božje zapovedi. Kast. (N. c.J; ne more mi 
črez čast biti, Pohl.fKm.); črez čast komu 
kaj reči, Diet., Litij a- Svet. (Rok.); ni Črez 
občinski zakon, Levst.(Nauk); vem, da neka- 
terim bode zelo črez voljo, Levst.(Nauk); 

— oni so črez njega storili punt, Dabn.\ 
velike tožbe črez te gredo, Trub.fS. T.); 
( — 4) nad) SSerlauf oon—, iiber (o času); črez 
sedem let je šla nazaj, \\aA) ficben ^''f)^'^"; 
Npes.-K.; črez malo časa, iiber eine tleine 
SSeile; — iiber ^= binburd)): imejte me danes 
črez noč, iibcr 9}ac^t, \pes.-K,; črez dan, 



beii 2ag iibcr; črez zimo, beti 3Siiitor iibcr; 
vsako nctleljo črez celo leto, Kast.(Ro\.); 
ohranili so svoje slovensko ime črez vse 
čase nevarnosti. Jure.; — II. adv. črez je- 
mati pri petju, in einer boberen Jonfagc 
fingcn, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, 
ctiua5qiicritbcr Icgcn; na črez, inO^tllgciueiucn, 
im ^lirdljdiuitt: na črez se lehko reče, da 
. . . Krn - Krj. (Torb.) ; po črez (počrez), 
tli Siaiiid) uiib ^ogcit (o^nc 2;etai[recf)uiing), 
Levst.(Rok.i ; narediva po črez, Z. 

črezdanji. adj. ben Jag iiber ftattfinbenb, C. 

črezdanski, adj. = črezdanji, M. 

črezjutri, adv. = črez jutri, pojutrnjem, 
BlKr. 

črezjutrnji, adj. iibermorgig , BlKr.-LjZv. 

. >l. 7-^7- 

črezmf ren, rna, adj. mafjtol, Jan., Cig. (T.), nk. 
črezmorski, adj. tronžnuirin, Cig., C. 
čreznatiiren, rna, adj. iibernaliirlid). 
čreznavaden, dna, adj. nu^erorbentUc^, C, 

M.; čreznavadna olepšava cerkve, Cv. 
čreznemočevati, ujem, vb. impf. in ^l^ciB itnb 

58iJtIerci Icben (čreznemčevati, Mur.). 
creznemočnost, /. ba^ž Ueberma^, C. ; — č. 

v jedi in pijači, ^xa\i unb ^-8olIerei, C.; (črez- 

nemčnost, Mur.). 
črezpolovičen, čna, adj. mcljr al§ bie .S^">dlftc 

betragcnb, Jan. 
črezramnica , /. bcr Jrag= , ber 5(d)fclgnrt, 

C, Z. 
črfa, /. Cig., pogl. čerfa. 
črgetati, etam, ečem, vb. impf. jtnitjc^ern, C. 
črgot, ota, m. etluaiž (^chifeeltes, bie S^ri^^elei, C. 
črgotariti, arim, vb. impf. =^ črgotati, C. 
črgetati, otam, vb. impf fri^^cin, C, Zora; 

— prim. črčkati. 

črgotiga, /. = črgot, C; kvake in črgotige, 

KremplfLet. 18 j8. III. ~g.). 
crh, čfha, m. = črha, V.-Cig., Jan., C. 
čfha, /. ber SOJucf, ber SDZucfier, Jan., C. ; kar 

črhe ji ne odgovori, Ravn.-Mik. 
čfhljaj, m. = črha, Jan. 
čfhniti, čfhnem, vb. pf. einetl 2aut »OJt ftc^ 

gcben, mudjen; niti črhnil ni, ni besedice 

črhnil. 
črič, fča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič. 
čriček, čka, m., Jan., pogl. čiriček. 
črk, črka, m. ber 3trid), ein Sc^riftgug, Cig., 

M.; — prim. črka. 
črka, /. ber ^uc^ftabe; ulite črke, Scttcrn, 

Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, 

Mik.(Et.). 
črkar, rja, m. kdor se s črkami peča, nk. 
črkarski, adj. črkarska pravda, ber 'Jlbcfricg, 

UeT., nk. 
i.čfkati, črkam, vb. impf. fnarreit (j. 53. DOU 

ungeid)tniertcn Stdbern), Jam.; — )d)irtcu 

(tioni eintoitigen iiaut bel ^ri^fen), V.-Cig.; 

— prim. črčati. 

2. čfkati, črtam, vb. impf. fri^eln (tudi: črkati), 
Mur.; — prim. rus. čerkatB, fri^eln; nam. 
črtkati. (?) 

čfkica, /. dem. črka, Cig.. Jan,, nk.\ — pogl. 
črčica. 



črknja - črmnook 



112 



črmno^ka — črnica 



črknja, /. = črka, C; — = vejica, bcr 

'"Sciftrid}, Mur. 
črkoliJnica, /. bic SdiriftflicBcrei, Cig., Jan. 
črkolivec, vca, m. bcr ScfiriftgieRcr, Cig., 

Jan.. C. nk. 
črkopis, isa. m. bic 'iBudjftabcnjc^rift, Jan., 

Cig.rr.). 
črkopisje, n. =^ črkopis, Jan. 
črkorezec, zca. m. bcr Sd)riftjc^neiber, Cig., 

Jan. 
črkosl9vje, n. bie 93uc^[taben(c^re, Cig., Jan. 
črkostavec, vca, m, ber Scf)riftie§er, Cig., 

Jan., nk. 
črkovati, ujem, vb. impf. bud}l'tabieren, Cig., 

Jan. 
črkoven, vna, adj. 93uc^ftaben= , nk. 
črlin, m. „neka ptica, ki se tako nekam glasi", 

Kras-Erj. (Torb.). 
črljen, ena, adj. rotf}, Habd., Giits. , Mik., 

(-len) kajk.- \ alj. rRadj. 
črljfnec, nca, m. i) bie Sc^amrot^e: črijenec 

me oblije, C; — 2) bie ^»'icbcl, Habd.^ 

Cig.; črl^nec, Valj. (Rad). 
črljeneti, fm, vb. impf. rctf) tticrben, kajk.-C. 
črljenina, /. bie 9tot^c, rotf)c Sd)minfe, Habd. 
črljfnka, /. jd)tt)arser ^iac^tfc^atten (solanum 

nigrum), Cig., C; hostna č., bic gium^ii^*^ 

(bnonia dioica), Cig., ogr.-C. 
čfm,' m. i) eine branbiflc ©ntjiiiibung: ber 

ftarbunfel, bet ?tntf)raj, Cig.. Jan., DZ.; 

č. v prstu, ber Jingenuurm, Mur., Št.; ledni 

(ritnikov) č., ba^ 9iiidcnblut (eiiie gorm bc§ 

SIntbraj), Bleiw.-Cig.; — = vranični prisad, 

ber SRiljbranb, Cig., Jan., Nov.; — ba# 

5Rant!orn (eine Srnnn)eit ber (5d)recine\ Cig.; 

— 2) mošt je v črmu, ber SDJoft ift bci ber 

erftcn OJaljrung in bcr Sd)tuar5c, Mur., C. 
čfmast, adj. brailbig, Cig.; črmasta kno- 

moča. Sov. 
čfmelj, mlja, m. = čmrlj, Gor., Mik. 
črmflj, m. = čmrl), Diet., Goriš. 
črmelika, /. bet .'OUItbšroiirgcr (cvnanchum), 

C, Mcdv.fRok.).' 
črmljak, m. bcr (žierbottcr, Meg., Cig., Rib.- 

Mik., Mariborska ok.-C; beljak okoli črm- 

Ijaka, Dalm. 
črmljen, adj. = črlen, C. 
črmnet, ^\&, adj. rot^, (črnel, Črnjel), Zil.- 

Jarn.^Rok.j, Rc\.-C.; Moja ličica so bleda, 

Tvoja pa črncla(nam.črmntla), Spcs.-Schcin. 
črmnehsc, Xcz, m. neka vinska trta, (črnelccj 

Ip.-F.rj.fTnrb.). 
črmnetka, /. i) =; rdcčercpka, podgorclec, 

bcr Wartenrotl)id)n)Qn,\ (svlvia phocnicurus), 

(črnclka) C.\ — 2) neko jabolko, (črnelka) 

Šebrclje-Erj.(Tnrb.); — nc\i&\\r\is,Vai,{i.Tnc\V.a) 

Sv. Jakob na Savi - Er j. (Torb J. 
črmnica, /. i) ber 9JJiI,\brQiib, Lcvst.(\aiikj . 

(črnica) Nov.; — 2) bcr J^riciclou^ildilog, 

(črnica) Notr.-SI.\. 
črmnjak, m. bcr (žicrbottcr, (čmjak) Alas., 

Kraa, Ip., Kobarid- Erj.( Torb.), GBrda. 
črmnook, <>ka, m. neka riba: = črmnooka, 

Bohinj -Erj.rRok.). 



črmno9ka, /. bie 'iftobe (leuciscus rutilus), 
(črnooka) \'.-Cig.\ „črnovka", Frey.(E.). 

črmožljiv, iva, adj. jcf)tt)ermiit^ig, f)l)pod)on= 
brijc^, o^r.-C; — morda nam. čemernežljiv ; 
prim. čemerljiv. 

črn, m. \) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; 

— 2) ber (^ctreibebraub: Cig.; — = smod, 
bie jraubenfcitge, vihŠt.-C; — prim. črm. 

črn. T, /. bie 3cf)tt)dr,^e, Jan. ; angleška č., "ba^ 
GngIii(^=Sd)rear5, DZ.; — ber ŠRo^r (chem.), 

^ Cig.rT,). 

črn, adj. jdjhiar,^ ; v črno oblečen, ^c^warj= 
geneibet, in Jrauertleibern ; — črno se mi 
dela pred očmi, id) Dcrliere bie 33efinnung; 

— vse črno jih je (o velikem številu temnih 
stvari) ; ni odgovoril ni črne ni bele, Erj. 
dlb. sp.). 

črna, /. 9?ame einer fd)tt)arjen Suf) (C.) ober 
3iege, CErj. Torb.). 

črnav, ava, adj. fc^rodrjlid), Mur., Mik.; fant 
je še črnav po čelu od udarca. Gor. 

črnavka, /. bunffcr ^(ed am Sorper, eine bunfle 
Strieme (oon unterlaufenem ^lute), Dict.- 
Mik., Svet.fRok.). BlKr. ; črnavka za črnavko, 
(„^BeiiIc fiir ^culc"), Dalm. 

črnavica. f. = črnavka, (črnovica) Notr., 
Rib. - D.Sv. 

črnavkast, adj. jd)n)dr§Iid^, Diet. 

črnbel, bela, m. bie SGScingritle (decanthus 
pcUuccns), Sv. Kri\(Ip.)- Erj. (Torb.). 

čfnček, čka, m. dem. črnec; — eine 9lrt 
.'omnmel, Mik. 

crn§, f. pl. ba# SJJeffer^cft, Mur., Mik.; noževe 
črne. Polj. ; gen. črni, SlGor. ; — prim. 
črcnje in čren. 

črne, tta, m. fc^morser Dcf)§, Valj. (Rad). 

črnec, nca, m. i) ein Sd)tt)arser: ber SD?o^r, 
ber ^JJcgcr, Jan., Cig. (T), nk.; — 2) bai 
Sdnuarjbrot, C; — 3) bcr ^ranb om @c= 
trcibc, Guts., Cig.; — 4) bie Srfirodrje beg 
jungen gd{)renbcn ŠBcine«, jvihšt.; — 5) bic 
Sted)cid)e (ilex aquifolium), C. ; — 6) neka 
trta. C. 

i.črnet, ela, adj. jcfitudrjlid), Cig. 

2. črnel, ela, adj. pogl. črmnel. 

črnelec, {ca, tn. pogl. črmnelec. 

črnelica, /. = črnavka, črnjavka 1), C. 

črnelka, /. pogl. črmnelka. 

črneti, im, i'b. impf. idmars lucrbcn; grozdje 
črni, Notr.: črni, ež jicl)t inC' Sdmmrjc, Cig. 

I. črnica,/. i) ime raznim živalim: črna koza, 
Erj. (Torb); — kuna č., bcr (Sbclntarbcr, 
.Svet.fRok.); — čopasta, mala č., bic .\')aubcn 
entc (anas tuligula), Cig.; — velika č., bic 
Sce (Snte (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — 
bic "JlcScillapldilangc (coluber Aesculapii), 
Štrek.: bic 3ri)Uuir,ytattcr (coluber carbo- 
nariiis). Erj.(Ž.); — bcr Tintcnfifd) (sepia), 
Jan., C Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju 
in rastlinam : črna podolgasta smokva. Go- 
riška ok.- Erj. (Torb); — neka oljika. Rihen- 
berk-Erj.(Torb )\ — bic Srfiniar,^(irjrf)c, O'^'., 
Erj.(Torb.)..Sv.fRnk.), LjZv.; - = borov- 
nica, bic Srf)unir,\bccrc, bic ^"»etbelbeerc (vac- 
cinium mvrtillus), .Krn.. TuL(R.), Poh.;—\)tx 



Črnica — črnjak 



113 — črnjav — črnokrit 



(Samculjanf, C/^'., C; kmet ve, da so dvojne 
konoplic da jedna — imenuje jo Črnico — 
rodi, Erj/Iib. .«f/'.j;— ba§ J^vauenfianr, (asple- 
nium trichomanes), C, M.;—},) bcv i^UlllUČ', 
bic 'I^nmmcrbc, C.ig.(T.), Č;— 4) čine biintcl- 
fdrbicic (Mcid)Unill't, Kr-Valj.(Rad);— 5) bic 
Sdiuiarjiudit, oy. 

2. črnica, /. pogl. črmnica. 

črničast, adj. bccrblau, C/ir. 

črničevje, h. bcr Sdjtimvjbccrcnftvaud), Cig., C. 

črničje, n, = črničevje, Miir., Jan. 

črničnica, /. ber iSamcnI)anf (cannabis sativa), 
\'r<:)iO (Tolm.J - Erj. (Torb.). 

črnika, /. i) bic Sted)eid)e (ilex aquifolium), 
Čres, Lošinj- Erj. (Torb.); — 2) = črnica, 
bic Sdiiimr5firfd)c, C; — 3) bcr ^6.)Voati'- 
fiimmcl (nigella arvensis). Mik., Polil. (Km J. 

črnikast, adj. etlf a§ jcfiluarj, idjmavjti^d) ; brli' 
nott, Cii^.; črnikastega obraza, jj'{/i5^ ; črni- 
kasto rumen, raudigclb, C/^. 

črnila, /. neka trta, Jarenina (Št.J-Erj.(Torb.J. 

črnilec, ka, m. i) ber 91?ai§braiib, Goriška 
ok.- Erj. (Torb.); — 2) bcr 2Bad)te(triei3en 
(melampvrum arvense), Cig.,Kletiikna Pivki- 
Erj.^Tor-b.J; — drobni č., ber ^tugcntroft 
(euphrasia odontites), Josch; — ^) bic 
^OUmroubc (črnivec), Cig.; — 4)= črnec 4), 
bic SdllDarje be^ SKoftež : črnilec gre na mošt, 
kadar odkisa, St. 

črniten, tna, adj. i) frf)tt)ar3enb, Zora; — 2) 
bie id)war3e Jinte betreffenb, Cig. 

črniika, /. neka hruška, C. 

črnilnik, m. ha^ lintenfaf^, C, DZ., nk.; 
razbite steklenice črepinja je nadomeščevala 
črnilnik, Let. 

črnilo, n. i) bie Šiftarje (pos. bie 8cf)ul)= 
icfilDarje), Gor.; tiskarsko č., bie 'i8ud)brucfer= 
fc^tuarje, Cig.; kitajsko č., bie %\\.\^, Cig.; 

— 2) bie id)lDar,^e Jinte, Habd., Poki., Diet.. 
Giits., y[ur., Cig., Jan., Dabn., ogr.-Valj. 
(Rad), nk.; — 3) tia^ fdittjarge '•^igmont im 
3(uge, Cig. (T.); — 4) bie Sdjtnavstraitbe, 
Kamnica (pri Mariboru)-Kres;—^) == muza, 
čreta, C. 

črnin, »n. neka vinska trta, SlGor.-Erj.(Torb.). 

črnina, /. i) bae Sdittjarje; — 2) bunfe(rotf)er 
(fdiroarjer) SSein; — 3^ 9camc t)erid)iebener 
9iDtI)rDeinreben ; — 4) jdiinarje Š:Ieibung, 
Xrauerttciber, C; vdove se zavijajo v 
črnino, SIN. 

črniš, m. eine ^raubenart, Ip.-Erj.(Torb.). 

črnitev, t\-e, /. bie Scfittiargung, Cig. 

črniti im, vb. impf. i) jdlluarjen; hrastovina 
črni vodo, @id)en^o[5 (otict 'iidž SSaffer, Cig.; 

— č. se, ^= črneti. Glas. ; — 2) č. koga, 
jemanbeti Don ber nac^tfieiligenSeitebarftellen, 
anidirodrjcn. 

Črnivec, vca, m. i) bcr Sc^irar^cr, Cig.\ — 
2) ber 3tnic^it)Qrscr, Cig., Valj. (Rad). 

čfnja, /. jdjltJarje <Ba.\l, Mur., Ravn.-Cig., Mik. 

črnjač, m. črn človek. Valj. (Rad). 

i.črnjak, m. i) mann(idie§ fc^rcarsež ©ditucin, 
Valj.fRad); — 2) = hudič. Valj. (Rad). 

2. cmjak, m. pogl. črmnjak. 
Slov. -nem. slovar. 



Črnjav, /. ba# Sd}»t)arjc: pos. plaža v žitu. 
Gor. ; — nam. črnja\a. 

črnjava, /. ba^ Sdjiparje, C; v uganki: Bela 
poljska planjava. Žito sama črnjava, Memo 
gre. Kdor ne imie (= pismo), Vod.(Pcs.j; 

^ — 2) bay buittlc .Slcrnljolj, M., Polj., Ig. 

črnjavek, vka, m. neka ptica: =p<>dgorelec, C. 

črnjavka,/. i) ^črnavka, Habd., Cig., BlKr.; 

— 2) neka hruška. Bole -Erj. (Torb,); — 
3) id)iuar,^lid)c Sini), Valj. (Rad). 

črnjavs, -h. bcr JKappc, Cig. 

črnje, f. pi. ogr.- Valj.fRad), pogl. črenje. 

čfnjenje, n. i) baš Sc^marjcn; — 2) ba^ 'Jln^ 

id)liidr3cn. 
črnjuh, m;, ein fc^itiarser SlJlann (zaničlj.), Danj.- 

Mik. ; ein f(^ntu^igcr 5lerl, C. 
črnka, /. i) bie ^Jccgerin, Jan.; — 2) ein 

)d}iiiar3e§ ineiblid)e^ 3;i)ier (3tute, S'uf)), Mur.; 

ein id)tt)ar,^e^ Sdjaf, Sotr.- Erj. (Torb.). 
čfnkast, adj. jc^roarjlid). 
čfnkavec, vca, m. bcr 9JJol)r, ogr.-Valj.(Rad). 
čfnklja, /. fdjroarje Stute, Mur., Mik.; fc^marje 

Sul), Mur. 
čfnkljast, adj. jc^trarslidj, Diet. 
črnkljat, adj. = črnkljast, Mur., Cig., Jan. 
črnko, m. ber 3tappe, Mur. 
črnob, m. Cig., pogl. črnobil. 
črnoba, /. bic Si^roarje, Cig., Jan., Dalm.; 

klobuk pušča črnobo, ber bVit\<i)Voa.xiiab,Cig.; 

— untcrIauTcne-5 331ut, Cig. 

črnobet, adj. njci^ imb ic^rearj : vrana je črno- 

bela, Prip.-Mik. 
črnobil, /. C. , pogl. črna bil ; išči pod : bil. 
črnobina, /. bie ^notenttiurj (scrophularia no- 

dosa), Cig., Tuš.(St. 1. cV;— prim. črna bil. 
črnobled, bleda, adj. jdiroarsbleid), Guts., Cig. 
črnobrad, brada, adj. ic^trarjbartig, Jan., nk. 
črnobradež, >«. bcr Sc^lDorsbartigc, Cig. 
črnočetec, Ica, m. graucr SSiirger (lanius 

minor), C. 
črn9ga, /. fd)tt)ar3e Sau, C, Z. 
črnggelj, glja, m. id)ttiar,^er 5.1Jenj(^. 
črnoglav, glava, (j^/.jdjlDar.^fiJpfig, C/g"., Jan., nk. 
črnoglav, glava, m. gcmeincv Selbft^eil (pru- 

nella vulgaris), Tolm.- Erj. (Torb.). 
črnoglavec, vca, m. i) ber Sdirtiarjfopf, Cig., 

.Jan.; — 2) blauli(^griine# 9iiebgra^ (carex 

glauca). M., Z. 
črnoglavka, /. i) ba§ Sdircar^plattd^en (svlvia 

atricapilla), Cig., Jan.. C, Erj. f Ž.). 
črnogriv, griva, adj. fcfittjargma^nig, Cig. 
črnohaljast, adj. in jrfinjarjeg ®en)onb ge= 

IjiiUt, Bes. 
črnok, m. pogl. črmnook. 
črnokatščina, /. neka trta, Istra- C. 
črnokljun, kljuna, adj. jc^tt)or3)d)nabeIig, Cig., 

Jan. 
črnok9drast, adj. fdinjarggclDcft, Zora. 
črnok9Še, eta, n. neko jabolko, v Brkinih - 
^ Erj. (Torb.). 
črnokož, kožz, adj. fc^roarj^dutig : divji črno- 

koži razbojniki, Zv. 
črnokcjžen, žna, adj. jd^ttJarjl^autig, Z. 
črnokril, krila, adj. jc^ttjarjfliigelig, Cig.. Jan. 

8 



črnokrilcc — črpati 



— 114 



črpavec — črtati 



črnokrilcc, fca, m., pl, črnokrilci; !Sd)tU0V5^ 

fliifllcr (zool.). Cig.fT.J. 
črnoitrven, vna, adj. jdjtuar^bliUtfl, 0>. 
črnolas, lasa, adj. fd)n)Qr,U)aarig. 
črnolasec, sca. m. bcr Sd)ttiar,^I)aangc, /'.. nk. 
črnolaska, /. bic 3d)»uarsl)aancjf, Z., uk. 
črnoličen, čna, adj. Don fd)tviQr3em, butltcl- 

farbigem ^Intlilv -^f"'., Ci^. 
črnoliska, /. ba^ Sc^tuav^platt^Clt (svlvia 

atricapilla), C. 
črnomoder, dra, adj. jdiinavjbtau, Cig., Jan. 
črnonog, noga. adj. )d)niar,^fiif5ig, Cig.. .Jan. 
črnook, (Ska, adj. fi^iuarjdugig, Min:, Cig., 

.Jan., nk. 
črnooka, /. pogl. črmnooka. 
črnopr9gast, adj. jdjluarsgcfticift, Jan. 
crnorep, repa, adj. i) fdimarjidjludnjig, Cig., 

Jan.; — 2) mit bem Spi^brnnb bcl)aftct: 

pšenica je črnorepa, V.- Cig. 
črnorfpost, /. ber 6pi|branb Hptž SBeijenš), 

V. -Cig. 
črnorizec, zca, m. = menih, IV^, /.JZi', ; — stsl. 
črnorjav, ava, adj. fd)H)ar,^braun. 
črnorok, roka, adj. fd)tuar,^f)dnbig, Cig. 
črnonimen, ena, adj. fdjluar.^gclb. 
črnosenifn, adj. jdjlDarjjamig, Cig. 
črnosivkast, adj. motirfngrau, Cig. 
črn9St, /. = črnota, Diet., ^fur., Cig. 
črnosiiknar, rja, hi. = črnosuknjež, Cv. 
črnosiiknjež, m. ber Sc^ttJarsvod, Cig. 
črnošolec, Ica, m. ber ®d)ruar5tintftlcr, bcr 

3aubcrcr, Cig., C. 
črnota, /. bie Sdiiuarje (al§ Sigenfc^aft), Cig., 

Jan. 
črnovesten, stna. adj. mit fd)War,^cm (bojem) 

(^ODtjjen, Raič(Slov.) ; črnovestni Herod, .SVA'. 
črnovidec, dca, m. ber Sc^iuorjfel^er, ber ^ejl'i= 

mift, C, Jan. 
črnovica, /. pogl. črnavica. 
črnovidnost, /. ^= črnovTdstvo, Cig. (T.). 
črnovidstvp, n. bie Sc^n)ar5fe()erei, Cig. (T.). 
črnovka, /. pogl. črmnooka. 
črnozob, zoba, adj. fc^marjjafjnig, Mm:, Cig., 

Jan. 
črnozrn, zrna, adj. jd)mar,^fornig, Cig. 
črnožotčcn, čna, adj. i) jd)innv,^gQ(Iig, -U. ; — 

gnlljiiditig, C; — 2) melaiid)Dlijd), Cig.\ stsl. 
črnožolčnik, m. ber lliclaiidiolifor, Cv. 
črnožotčnost, /. blc Sdnuav.^Jud)!, Cig. 
črnožott, adj. jc^mar.^gclb, Cig., Jan. 
črnuga, /. = drnoga. Z., kajk. -Valj. (Rad). 
črnugclj, plja, m. == črnogclj, C. 
črnuh, m. bcr Sdjluor.^c, ber ^Jcgcr (zaničlj.), 

ZgD.; — ber £d)tt)ar,uliiglcr, bcr Sd)H)arj- 

fajer, Cig. (T.). Krj. (/"..). 
črnuha, /. bcr ®d)mQr,^fiimmcl (nigella arvcn- 

sis), Cig., C, Tuš. (H.). 
črpališče, n. mesto v reki, kjer voiio zaje- 

majt), bie ®d)iJpjC, Cig. 
črpali?, H. baž Sd)5pf,scu8, bic ®d)opfmQJd)iiie, 
^ cig.rT.). 

črpanje, n. "bai Sc^Spfcil, Cig. 

črpati, am, vb. impf. fdjiipfcu, Miti:, Cig., Jan.. 

Mik.. Šul., Suv.\ — piimpcii, C.; fd)aiifelii, 

C; — prim. Črcpati. 



črpavec, vca, m. cilicr, bcr jdjopft, Cig. 
črpavka, /. cinc, bic fd)opft, Cig. 
čfstel, stla, adj. Rib.-Mik., C, pogl. črstcv. 
čfsten, tna, adj. = črstev, Savinska dol. 
čfstev, sr\a, adj. = čvrst, Danj.-Mik.; črstev 

je bil po mladcniško, Ravn.; črstvo žito = 

jekleno ž.. Svet. (Rok.); — frijd), Jan., M.; 

črstva voda. Slom.; Tri kapljice črstve krvi, 

Xpes.-^'ra^. 
čfstviti, im, vb. impf. ftarfcn, C; onfrij^cn, 

čfš, m. := storž, Pohl., Guts., Mm:; ■ — prim. 
čvrš. 

čfšje, M. coll. bie B^^Pf^n »om 9?abelf}o(5: smre- 
kovo Č., C. 

i.čft, m. I ) baž 9iobc(anb, Tolm.-Erj.(Torb.); 
črte delati, C; — 2) bic Sfaingrciijc siDijc^cn 
,Vnei 58ergadern, Mariborska ok.-C. 

1. črt, m. bcr .Sjai?^ bie 3(nfeinbung, bic 2feinb= 
id)aft, Cig., Jan., M., ogr.-C. 

črta, /. ber Otrid}, bic £iuic, Jan., Cig.(T.). nk., 
ravna, prema č., bic gcrabc Silite, kriva č., 
bie frummc 2tnic, jajasta č., bic Doalliuic, 
Cig.(T.): zobata č., bic 3"rtt'li{iiiic, V.-Cig.; 
Č. krožnica, bic 3'f^f'iinic> ^-ig-', č. osnov- 
nica, bic ©ruilblillic, č. vzporednica, bie 
^^.^aratlele, č. presečnica, bie '2'urd)jd)tiitt^Iiiiic, 
č. polovnica, bic JialbieruligšiUnie, č. veznica, 
bic i^crbiiibung^liiiic, č. poprečnica, bic £luer= 
lillic, č. pravilnica, bic ^JJorinalc, č. stalnica, 
bie Goiiftantc, č. središčnica, bic Sciitraniiiic, 
č. prevodnica, bcr Sieitftraljl, Cig. (T.); č. 
senčnica, bic (5d)attcillillic, č. vozlenica, bic 
iVnotcnlinic (phys.), č. prožnosti, bic claftifdie 
Sinie, črte enakega uklona, ifogoiiijd)C Ciiiicil, 
č. iste meri ali gledi, gloid)gci"id)tcte iiiiiicii, 
Cig. (T.), telegrafska č., bic jclcgrap^ciiliilic, 
Cig.; stavbna č., bie 53aulillic, Sov., nk.; 
obrazne črte, bie 03c)'id)t^5iige, Cig.(T.); — 
2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti 
gori ! yl?i^r. ; črta, beži, lovci gremo, ^4« Jr. 

črtaten, tna, adj. !lRcif}= : Črtalno orodje, \>a^ 
9\eif3seug, 32i<^eiircquifttcn, Cig.. C, Levst. 
(Močv.). 

črtalnik, m. bic JRci&fcber, Cig.; bcr Gd)rcibc= 
griffct, C. 

čftalg, n. i) ba^i '•^Jffiigmclicr; tudi: črtalp, 
Valj.(Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, 
ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv. 

črtanina, /. bic 3f'd)liillig, DZ. 

čftanje, n. i) \s<xi 3ti^eil : č. smrek, da bi se 
smola iz njih cedila, ber .'pflrjrijs', Cig.; — 
2) bo^ ^'''d)"^"- '^' po niodelu, ba^ SJiobcfl' 
■\cid)iicii, Cig.(r.). 

čftarstvp, n. bic ^'^iflUMiflUift, Cig.(T.). 

črtast, adj. i) liniciifoviiiig, ^."/V; — 2) q«Qbri^ 
licrt, C. 

črtati, črtam, vb. impf. 1) robcii, Tolm.- F.rj. 
(Torb.); — selišče č., bctl %\a\^ ,\ll cillClU 
Ipanfe abftcd)cit, Cig.; — i) nufrcifeeii : smreke 
č. (skorjo narezavati, da se iz njo smola 
ceJi), Cig.; drevesa č., mit bcllt Salbl)ainmcr 
bc,^cid)iieu, anpld^cn, Cig.\ — 3) rijjcii, gra= 
Uicrcii, Cig.; — 4) jcidjncn, CV^., Jan., Cig. 



crtenje — črvinka 



115 



crviv — čučkat 



(T.), itk.: — ■-,) ftricf)ctit, Jan.; — flit^^tvci 

d)cn, biird)l"trcid)cn, uk. 
črtenje, n. bO'^ Maffcu ; (črtčnjc nam. črčciijc 

Valj. [Rad]). __ _ 

črteti, im, vb. impf. i) t)al"lcn, Zora.jv[hSt.; 

— 2) črti se mi, 0-5 ift mir ticrl)af^^t, eši ctcit 
mirf) an, C. 

čftež, m. bev (Mniiibri)^, bcv %[a\\, Jan., Ci^. 

(T.), Le}'st.('XaukJ. nk.: — \oievalni črtež, 

bcr .^ricgšilJlau, SIX. ; — ms. 
črtfzen. žna, adj. {jaj^Jcrfutlt, Dol.-Erj.(Torb.). 
črtica, /. dem. črta. 
i.čftiti, črtim, vb. impf. i) robeil, Tolm.-Erj. 

(Torb.);—i) ri^^eit : drevo z nožem č., GRrda; 

reiBCn, ladjeit: drevo č., Cig.\ — prim. črtati. 
2. čftiti, im, vb. impf. f}a|fen, anfeinbcu, ^fur., 

Cig., Jan., Kr.; črtim to, boe ift llltv Dinf^af^t, 

Cig. 
črtivec, vca, hi. ber §affer, bcr ?(nfcinbei-, Muv., 

Cig., .lan.. Ravn. 
črtivka, /. bie .^^^ff^rilt, Mur., Jan. 
črtkati, am, vb. impf. jdirafficvcn, Cig.fT.J. 

1. črtnik, m. ber Sictfjftift, Cig.; svinčeni č., 
ha?: JReiBbIci, Cig.; rdeči č., bcr 9tot^ftift, 
DZ.; risarski č., bcr 3eirf)eilfttft, Cig., DZ.; 
-ber ©riffef, Jan.. Šol., DZ. 

2. črtnik, m. ber lOClfier: č. istine, SIN. 
črv, m. i) bcr SSuntt; črve pasti = mrtev 

biti ; podzemeljski č., ber SicgenrDurm (lum- 
bricus agricola) Erj.fŽ.); — in ber ©rbe, 
im ^olj, im t^Ieifdi, im Db[t u. f. m. fid) t)or= 
finbenbc ^niecteiiiarDc;— zakožni č.. ber S^ant- 
rourm, ber ^Jiitcffcr, Cig., Jan.; — 2) č. (na 
prstu), ha^- 5i^'gcrge)d)triir, ber gingcrirurm ; 

— prim. črm. 

črvad, /. ha§ ©eroiirm, Cig., Jan., C. 
črvadina, /. = črvad, Jan. 
čfvast, adj. luuimformig, V.-Cig., Jan. 
čr\'av, ava, adj. = črvi v, V.-Cig. 
črvaveti, fm, vb. impf. ttJurmftid^ig tnerbcn, 

(črvoveti) 3/ef. 
čfvec, vca, m. dem. črv; škrlatni č. , bic 

©c^arlodi = Sc^ilbtou'?, bie Soc^enille (coccus 

cacti), Erj. (Ž.). 
čfvek, vka, m. dem. črv; — bcr ^iftoil am 

^ercuffionšgeme^^r, Xotr. 
črvfnec, nca, m. neka trta: rotficr, tt)alid]er 

J^oronb, rot£)er JroUiugcr, Tnimm. 
črvfnka, /. ber ©dnfefu^ (chenopodium), 

Medv. (Rok.). 
črvič, iča, m. dem. črv, ba» SDSiirmc^en: pl. 

čr\iči, bie DJiaben, Cig. (T.). 
črviček, čka, m. dem. črvič; ba§ SBiirmc^etl. 
črvičenje, n. "aa^ 33au(^grimmen, Cig. 
črvičiti, Tčim, vb. impf. črviči me po trebuhu, 

\<i) ^abe Saud^grimmen, Cig., M., Polj.; — 

črviči me, cž mad)t mir ftummer, cž- »urmt 

xn\& Navr.fKop. sp.J. 
črvina, /. i) ber 'SSurmftirf), ba§ SSurmlod), 

V.-Cig.; — 2) bcr SSurm: človek je ješča 

črv-ina, C; — tai OJctBlirm, Cig. 
črvinjak, m. ha^ SSurmfraitt, ber 9tainfarn 

(tanacetum vulgare). Cig., M. 
čr\'inka, /. bic ŠJJo^ringie (Moehringia), C, 

Medv. (Rok.). 



črviv, iva, adj. itiuimig, Juurmftic^ig : črvivo 

sadje, črviv les. 
črvivčič, »J. dem. črvivec, C. 
črvivec, vca, m. i) njurmige ^rud)t, C; — 

tudi psovka: Jtaj to srbi tebe, črvivec! SIX.; 

— 2) bae 3'flcuiicrfraut, ba^ $^iljciifraut 
(hvoscvamus). Diet., (iuts., Mur., Hip. 
(Ovb.)', C. 

črvTvek, vka, »1. bic wurmftid)igc %x\x^i: 

črvivki padajo z drevja, C. 
črviviti se, fvim se, vb. impf. tDUrmig, lt)Urm= 

ftidiig mcbcu, Habd., C, Z. 
črvivka, /. bic ^Jfiere (alsine), Medv. (Rok.). 
črvivnik, m. bay ^,!(dcrgaiicfif)cil (anagallis ar- 

vensis), Cig., Erj. (Rok.). 
črvivost, /. bic 'JBunuUidiigfcit, bcr 3Burm= 

frnfe; — bic 'iBuimtrauffjeit bci ''^Jferben, ber 

3S}urm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih 

je zelo otrovna, Levst.(Xank). 
črvfžiti, Tžim, vb. impf. fteittfc^rittig ge^en tt)ie 

cin Siitb, C. 
črvoba, /. bcr SSurmfrafe, bic SSurmftidjigfcit, 

Jam., Cig., Jan., Met., Mik. 
črvojed , jeda, adj. = Črvojeden : čr^ojeda 

miza, Jttrč. 
črvojed, /. ber Surmftid), Mur., Valj. (Rad). 
črvojeden, dna, adj. 1) murmftic^ig; črvo- 

jedni tramovi, Jurč.; — 2) 2Sitrmcr frcffcnb; 

črvojedna perjad. Zora. 
črvojedina, /. i) ber 5Surmfti(^; črvojedine 

v lesu ; — 2) l^až SSurmmd)! ; č. se nahaja 

v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv. 
črvojedinast, adj. untrm[ttc^ig ; č. sad, Trub. 

(Post.); čr\-ojedinasta lipa, Jurč. 
črvoveden, dna, adj. = črvojeden, Gor. 
čtenje, n. 'naž i}efen, ogr.- Valj. (Rad). 
čteti , čtejem , vb. impf. lefcn , kajk. - Valj. 

(Rad); — čtem a. čtem, ogr.-Valj.(Rad) ; 

— prim. šteti. 

čiiba, /. = čoba, BlKr., kajk. -Valj. (Rad). 

čubak, m. človek z velikimi čubami. Valj. 

^ (Rad). 

čubast, adj. = čohast, Habd., BlKr. 

čubeti, im, vb. impf. f)odcn, C; hram (žup- 
nikov) čubi v neki dniki, Raič(Xkol.); — 
pogl. čoheti. 

čubinklja, /. = ščurek, bie J^iic^enfd^abe (hlatta 
orientalis), Polj. 

čiibiti se, im se, vb. impf. = šobiti se, C, Z. 

čuč, m. magerer ^afe au§ faitrer Wild}, C, 
Bes., Tolm.; — iz furl., Štrek.(Let.). 

čuča, /. bie J)od^cnne, Valj. (Rad). 

čiičati, am, vb. impf. = čučkati, Trst. (Let.). 

čučati, fm, vb. impf. = kučati, C, Cig.; (ču- 
četi, Prip.-Mik.). 

1. čOček, čka, m. dem. čuk; ba§ ^dll^^cn, C. 

2. čuček, čka, m. i) bie j^elbgrille, BlKr.; 

— 2) mlado pišče, kajk.- Valj. (Rad) ; — 3) 
ber £)e{)rfnDpf, Tolm.-Štrek. (Let.). 

čiičika, /. bie §enne, C; — prim. čuča. 
čučka, /. = cuca, Štrek. 
čučkanje, n. ba§ „2idlteln" ; prim. čučkati. 
čučkati, am, i't. impf. na Blaževo se Slo- 
venci kraj Sčavnice čučkajo z blagoslov- 

8+ 



čiičniti — čudQ 



116 — 



čudodetec — čuhati 



Ijenimi svečami, — to je, sveče užgejo in 

je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji 

pik in bolezen sploh ne škoduje. Trst. 

rut. i8jS, 32.). 
čučniti, čučnem, vb. pf. niebcif)Ocfeit, Cig., C. 
čud. čuda, m. bic SScnuunbening, Cig., C.; 

vsi so velik čud zagnali, brac^eii iu grogc 

i^errcunberung qu#, Ravn. 
čud. /. ba» 9JatureII, Cig., Jan., Cig.fT.J, C, 

LampefD.); — prim. hs. čud. 
čuda, /. = Čudo: č. me je, e§ befrcmbet 

mid), yfur. 
čudaja, /. C, pogl. čudanja. 
čudak, m. bev Sonberling, cin barocfer 5JJcnid), 

Cig.fT.J, C; čudni čudaki ■ — ti pesniki I 

LjZv. 
čudanja, /. eine mijaubere ^erjon, (čudaja) C. 
čudaštv9, >i. fonbcrbarc§ SSejcn, Zora. 
čudba, /. bie 33erroiuibcruug, C. 
čuden, dna, adj. i) ruunberbar; čudno bitje; 

čudno lep, rounberfc^on : — munberlic^, jclt= 

iam; čuden človek, ein fonberbarer ^atron; 

čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; 

čudna je ta, ba§ ift ciiie iouberbarc @c= 

jd)icf)te; — 2) garftig, abjdieulic^, Mur., C. 
čudenje, «. ba§ Stauncn, bie 33erruunberuitg; 

iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja 

nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn. 
čudes, m. Diet.. Trub.-Mik., pogl. čudo. 
čudesnjak, m. = čudak, Cig.(T.J. 
čudež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež 

neumni, čemu se čudiš? Lašče-Levst.fRok.J ; 

— 2) ber 5BenbcI)al5 (jynx torquilla), Cig.; 

— 3) baš 5Ei5iinbei; čudeže delati, 2Bunber= 
tf)aten DoUbringen, SSunber roidcii ; — prim. 
čudes in čudo. 

čudežen, žna, adj. »uuubcibai ; čudežna pri- 
godba. 

čudežljiv, iva. ^ti/. tuunberbar, C.Guts.fRes.J. 

čudežnik, m. bcr 2i?iinbcrtl)atcr, Giits., V.-Cig., 
Jan., O'. 

čudežnost, /. bie SSunbcrbarfcit, -Uh;-. 

čuditi se, čudim se, i>b. impf. firf) tDUiibern, 
ftauiicn; iibcr jemaiibcn, iiber cirvav, č. se 
komu, čemu, (tudi : nad kom, nad čim). 

čudljiv, iva, adj. tjoU SSeriDunbcruiig : adv. 
čudljivo, VV^ 

čiidnik, m. = čudak, Str. 

čudnolik, lika, adj. groteižf, Cig.fT.J. 

čiidnost, /. bie SD3unberbarfeit; — bie 2Buiibcr= 
lid)tcit. 

čudp. dcsa (da), «. i) bož SBunber, Diet., 
(iiit.t., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Triib.; 
spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z ve- 
čimi čudesi, SehOnl.; čudesa na nebu in na 
zemlji, Bas. ; pomlad razklada svoja čuda, 
/Ves. ; čudo! »unbcrbor! Boh.. Diet.; čudo, 
prečudo! trcld) cill 3Buitbcr! 3/.; čuda (g.J, 
lOtlbcrbarl ali čuda! dokončavši šole ni hotel 
dobro storiti, Jurč. ; Je Drava in Sava po- 
brala mosti. Ni čuda, ni čuda, da ženina 
ni, Spes.-Valj.(RadJ; — črez čudo, itbcrail^, 
C; bilo je tiho, za čudo tiho, tDunbcrbar 
[tid, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = iibcrou^ 
bici: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, 



Cig.\ med čuda zbrano množico. Vrt.; — 
iu ^o^em ©robe, iiberau^: čudo lepa noč, 
Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hu- 
doben, čudo rad, ogr.-C; — 3) bie SJcr= 
IDUnberuiig : za čudo pridni so danes otroci, 
Krj.fl^b. sp.j; orožje jim je od prevelikega 
čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od 
čuda mu bo zastala, Ravn.; — bic '8e= 
luunberung : čudo vas bodi božje prijaznosti, 
berounbert bie gottlidjc Sicbe, Ravn. -Mik.; 
čudesa vreden. Diet.; čuda vreden, Cv.; 
vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv. 

čudodStec, ka, m. ber 35^unbertf)ater, Cig.; 
imenujejo ga čudodelca, Ravn. 

čudodelen, tna, adj. tuunbert^atig, Mur., Cig., 
Jan., nk. 

čudodetka, /. = čudodelnica, Cig. 

čudodelnica, /. bie 3Bunbcrtf)dterin, Cig., Jan. 

čudodelnik,«i.ber3Suiibert^ater, Cig.. .lan., nk. 

čudodeinost, /. bie SSunbert^dtigfeit, Cig.; 
praprotna č., Savr.fLet.J. 

čudodSistvo, n. bie SBunbertfiatigteit : Bog mu 
je podaril moč Čudodelst\"a, LjZv. 

čudokret, kreta, m. idž Jljaumatrop, Cig.fT.J, 
Znid. 

čudosl^ven, vna, adj. tliauntatologild), Cig. 

čudosl9vje, n. bie i'ef)re »on bcn SŠuttbern, 
bie 2f)aumatoIogie, Cig. 

čudotv9rec, rca, m. ber SSunbert^dter, Cig.; 
— stsl. 

čudotv9ren, rna, adj. rounbertfjdtig, .^/.. "A. ; 
čudotvorna moč, Navr. (Let.J. 

čudotv'9rnost, /. bic SSuiibert^dtigfeit, nk. 

čiidovanje, n. bie 3>ern)unbcrung , Habd.; 
čudovanja vredno, ogr. 

čudovati se, ujem, ovam se, vb. impf. = ču- 
diti se, (čudvati se) jv\hŠt.; .Mat' se je 
čud vala, Spcs. (i\ KrškegaJ - Savr.fLet.J; 
(„čudivamo se", ogr.-Lct.). 

čudovit, adj. itmiiberDoII, iDimbcrlam. 

čudoviten, tna, adj. = čudovit. 

čudovitost, /. bie ŠBunberbarfeit; bie 2Bunbcr= 
iocfte, Bes.-C. 

čudovitnost, /. = čudovitost. 

čuf, m. =^ čop, Notr.-Z. 

čufa, /. i) ime ovci, ki ima na glavi čop 
dlake, Krn - Erj. (Torb. J; — 2) = čufka, 
Štrek. 

čuferna, /. govedje ime, Tolm.-Erj.fTorb.J. 

čufka, /. bie :^')aubcnlcrc^c. Kras -Cig.; — 
prim. čopka. 

čuflja, /. = Čoplja, C. 

čuh, m. ber Werurf), Jan.; — ber ©eftaitf, ber 
'Jliobcrgenid) , Rc^.-C; — prim. 2. čuhati, 
h.s. čuh, ber .vaud). 

čiiha, /. 1) iuiige .Uu^, Mur., Ravn., Cig., 
Met., BlKr., Kar. - Trst. (Let.J; sploh = 
krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, 
na! Dol.; — prim. 2. čoha. 

1. čuhati, čuham, vb. impf. i) fpiireit. Dol., 
Jan.: — 2) a^ncn, C; — prim. čuti. 

2. čuhati, am. vb. impf. blafcn : le malo čuhaj, 
bo takoj hladno. Polj.: č. se v prste, ZgD.; 
č. jedi. GBrda. 



čuhniti — čiinjoga 



— 117 — 



čunka čutiicn 



I. čuhniti, čuhnem, vb. pf. bcim ©djmorcn 

ci!tivi)cu, C;>. ; — nadii^cbon : zob čuhnc, bcv 

3iii)n)d)mcrs flibt nad), Fr.-C. 
3. čuhniti. čuhiicni, vb. pf. i) citien iiblcn 

®entd), cincii 5J?obergcruc^ »on ftc^ gebcit, 
C, Rei.-C; meso čuhne, Z.; — prim. 2. 

čohniti. 
čuja, /. ba^' 5Sad)cn, C. 

čuječ, cča, adj. = čujen i), Jan., Krelj., Kr. 
čujfčen, čna, adj. = čujen i), Cif;. 
čujen, jna, adj. i) Jtiac^fom, Jan.; — 2) fein= 

j^orig: čujno uho, C; čujen sluh, fetncž 

©e^or, .S7-V. 
čujenje, n. i) baž ^oreit, C; — 2) ha^ 

3Sad)cn, Pofr.- 1 'alj. (Rad). 
čujež, »I. bcr SBdc^ter, ctn .'pu"^^n'ii"c, Mik. 
čujnost, /. bic ?5?ad)famfcit, C. 
čuk, m. ba» Stau,id)en (strix noctua). 
čuka, /. = kokoš. Dol. 
čiikati, am, vb. impf. beii Saitt čuk f)oren 

laffcn: čuk čuka. Z., SIN. 
čGkec, kca, m. dem. čuk. 
čukla, /. strmina v planinah, Krn -Erj. (Torb.); 

ber (2teiuabl}ang, Tolm.-Cig. 
čuklja, /, ciu »cijtiimmeltež ©lieb, Habd.; — 

prim. čonklja. 
čukljav, adj. friippcl^aft, kajk.-Vest. 
čiila , /. i) razklan parobek, kos parobka, 

Rihenberk-Erj.(Torb.); — 2) bcr lolpcl, C. 
čijlek, Ika, m. mmx\i\6)t^ Sc^ttjein, bcr (Sbcr, 

Dol. -Vest. 
čiiljkavt, m. bcr Spec^t (po glasu »čulj"). 

Valj. (Rad). 
culo, n. \ias, @cf)ororgan, Cig.(T.); ba^^ 

®e^or, C. 
i.čum, čiima, m. bcr ©trauc^, V.-Cig., Banj- 

ščice-Erj.(Torb.); — prim. hs. čuma, ia?' 

93unbel, boe Sufc^ct. 
2. čum, čuma, m. ber §albid)(af: v čumu le- 
žati, M., Z.; — prim. čumeti. 
čuma, /. = bukva (fagus silvatica), Tobn,- 

Strek.(LjZv.); — prim. i. čum. 
čumeti, im, vb. impf. int §albfd)Iof liegen, Z.; 

čumela sem in imela čudne sanje. Bes.; — 

tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, 

Soška dolina-Erj.(Torb.)\ faucrit, SlGor.-C. 
čumnata, /. bic ."ftamrner, 0>., Jan.; bc?. einc 

Sammer jur Slufberoafirung ber trertDoIIftcn 

®egenftdnbe, Mm-.; — ba§ Sc^lafgemad), 

PohL, Cig., DZ.; — prim. srlat. caminata, 

stvn. chaminata, Mik.(Et.). 
čGmnatica, /. dem. čumnata, bo§ ^antmerlcin, 

Cig., Jan. 
čumovje, n. taž ®ebuj(^, "i^až ©eftriipp, Cig., 

(čumovlje) Banščice -Erj. (Torb.). 
čumpa, /. bic linfe ©anb, Štrek. 
čiina, /. ein grofee^o Sc^trein, SlGor. 
cunj, m. ber tegel, Jaii., Cig.(T.); — hs.; 

prim. lat. conus, it. cono, zono. 
cunja, /. ba^ Sd}\vem, C. 
čunjast, adj. fegclformig, Cig. (T). 
čunjek, njka, m. fd^iuorjcg mfinnlid^e^ Sc^toein, 

čiinjka, /. dem. cunja, C. 
čunjoga, /. tociblic^e^ ©c^tuein, C 



čunka, /. i) ba^ ©c^incin^en, C, .^t.; — 2) 
bcr Jintcllt(cct'o, C; — prim. čunjka. 

čunta, /. = čonta, Danj,(Posv. p.), v{hŠt. 

čup, m. C, pogl. čop. 

čura, /. i) = kura, C; bie penite, Kr.-Valj. 
(Rad); — 2) bcr gifttgc Serc^enjc^njnmm, 
j-.-a^. 

čiirek , rka, m. i) = čiriČ, C; — 2) ber 
Sc^tDOrjfummel (nigella arvensis), Cig.; — 
prim. ščurek. 

čuren, rna, m. = muren, C; — prim. curek. 

čurika, /. -- kurica, C. 

curka, /. = čurika, kurica, C, Z. 

čiistvo, n. pogl. čuvst\'o. 

čuš, tn. = trap, norec. Krit - Erj. (Torb); — 
pogl. čuž. 

čut, m. ber (au§ere) Sinn, baž @mpfinbung§» 
ncrnuigen, Gitts., Jam., Mm-., Jan., Cig.(T.), 
Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe 
(D.); znanje o najznamenitejšem čutu in 
čutilu (Sinu unb Sinnc^organ), Žnid.; topih 
čutov, grobfiunig, Cig.; životni č., ber i8ital= 
finn, Erj. (Som.); — = čuvsn^o, bcr tnncre 
Sinn, haž ®efuf){, Cig., Jan.; rahli čut, ba§ 
,3artgcfuf)I, Cig.; — bic 9^cigung, ber Sinn 
fiir etrtJaž, C; č. imeti ali čuta ne imeti 
za kako reč, nk. 

čut, /. "iiaž (Mefiit)! : prešinila ga je neka čudna 
čut, Jurč.; pobožnih čuti vnet, Greg. 

čutan, tna, adj. tuad)fam: č. pes. Dol. 

čutara, /. f[od}c, runbe, mcift l^oljerne 9teife= 
obcr ;5el^flaji)c- 

čutarica, /. dem. čutara. 

čutaričica, /. dem. čutarica. 

čutek, tka, m. = občutek, bie Smpfinbung, 
\)a^ ©efiil)!, Mur., C. 

i.čuttn, tna, adj. i) jum Sinn obcr git ben 
ciuncn gef)orig, finnlidi, Jan.. Cig. (T.); 
čutno st\-arstvo, bic SiuncnlDClt, čutni mik, 
bcr Sinncnrcij, čutno mamilo, bic ,'ga(Iucino= 
tion, Cig. (T); čutna predstava, Lampe (D.); 

— 2) empfinbcnb, fitt)Icnb, ©mpfinbungž^, 

®efitl)l»=, %Vi\)\': čutni rogljiči, bic gu^t' 
I)i3rncr, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; 
čutna bradavica, bie 'DJcrDentuarjC, V.-Cig.; 

— 3) čiiten, ttia:^rnc{)mbar, mcrflid), Cig.; 

— vino je čutno = močno. Dol. 

2. čuten, tna, adj. = čutan, ttJac^fant: čuten 
pes, Levst.(M.). 

čutenje, n. ba^ ©mpfinbcn. 

čuti, čiijem, vb. impf. i) ^orcn; čujte, čujte ! 
t)i.nl! prt! čuješr horft bu? — čul sem, 
id) Ijabc mir fagen laffcn, Jan.; — 2) rood^en, 
Juod) fein; do polnoči čuti; Lenora, spiš 
al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, 
iibcr jemanbcn, iibcr ctraai? rt)ad)en, beauf* 
fidltigen, Cig., Jan.; deželni odbor čujc nad 
gospodarsr\'om z občinsko glavno imovino, 
Levst.(Nauk); — čni\ na kaj, arf)t gcben: kdor 
Bogu veruje, čuje na zapovedi, Skrinj. - 
Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata. 
Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš. 

čutiten, l^na, adj. 3U bcn Sinncč-organcn gc 
fjijrig: čutilni očut, bie Sinncžempfinbung, 
Cig. (T.). 



čutil9 — čuvarica 



— 118 — 



čuvarka — cviček 



čutilg, n. bas Stniie^orcjan, Jan., Cig.fT.J, 
Erj. (Som.), Lampc (D.). 

čutiti, im, vh. impf. enipfinben: mraz čutim; 
ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga 
dotaknem; iiiaf)nict)iiien, merfcit; zver čuti 
lovca, boš 2Bi(b roittert ben ^^flt''^; P^^ 
zajca čuti ; — fii^lctt ; čutil boš, kaj se pravi 
biti brez doma; čutil bo to, e§ foH it)m 
bač' nid)t jo ^ingcljcii, Cig.; čutim, da sem 
doma: čutim, da se mi bliža smrt; jezik 
ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) 
č. se. licf) fiifileii, cin ftarfes SelbftbtnDufetfein 
ftabcn, Lašče - Levst. f.\/.j ; — 4) č. se, fic^ 
fiilllcn, fid) bcfinben: kako se čutiš? Cig. 

i.čutje, n. i) iaž .'piJrcn, C, M.; — 2) ba§ 
SBacften, Cig., C; čutje in post, Cv. 

2.čiitje, M. coll. bie @efiil)Ie, bog i^ixi}\tn, 
Cig., Jan. 

čutljaj, m. bie Smpfinbunn, bas ®cfuf){, Jan., 
M., nk. 

čutljiv, iva, adj. i) empfinbfam, empfinbticf), 
fctnfinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefii^lDoII, 
Jan.; — 2) ^ i. čuten 3), Cig., Jan., C. 

čutljivost, f. j) bie (SnipjinbHdjfeit , Mur., 
Cig.. Jan., Znid.; — 2) = čutnost 2), Cig. 

čOtnica, /. = živec, bet 'i)?erD, Cig., Jan., nk. 

čutničen, čna, adj. 9icrDcn=, Cig. 

čOtnik, m. bcr GmpfinbuiigžucrD, Cig. (T.). 

čutniški, adj. 'DJcrDCtu, Cig., Jan.; čutniška 
bolezen, baž ^fcriicnncber, Vest. 

čutništvo, n. = živčje, bas 'i)tert)enit)ftcm, Cig. 

čutnost, /. i) notranji pojavi, — katerih sre- 
dišče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe 
f^Z>.;; bie 2innlicf)feit, Cig.CT.j; — 2) čutnost, 
bie 5uf)tbarfeit ; — 3) = čutljivost i ), Cig., Jan. 

čutosl9vje, n. bie Siiineiilcljre, Cig. 

čiitstven, st\ena, adj. finnlid}: čutsneni svet, 
Ve^t. 

čutstvo, ;i. ber Sinn: č. za umetnost, bci" 
.ftiinftnnn, Cig.CT,). 

čuvaj, tn. ber .'oiitcr, ber 9[ufie(ier, ber ?5?dcf)tcr : 
poljski č., bcr 'Jclblliitcr, Cig., .Jan., Sov.; 
ponočni č., ber 3?a(^ttt)acf)ter , Cig., Jan.. 
Levst. (Sauk); lovski č., ber ^(Ofli^Ililffl'. 
Levst. (Sauk). 

čuvajka, /. bie "©ac^terin, Cig., Jan.. M, 

čuvajkinja, /. = čuvajka, C. 

čuvajnica. /. hai 35?dci)tcr[)ail^, DZ., SIS. 

čuvajski, adj. Sdditer , ©ndit^. 

čuvaj.stv9, H. ber .'pitterbicnft, Levst. fPril.). 

čuvajščnica, /. bie 3Baditftilbc, Cig,, Jan.; 
— bcr ?S}Qd)ttI)urm, Mur., Cig.; - bai> 
©t>d)tl)aufil, Ravn. 

čuvalen, tna, adj. '?(iiffid)t^ , 5Sad)t=: čuvalno 
osobje, baS ^Jluf)id)t<Jpcrjonalc, DZ. 

čuvatnica, /. i) -■-. čuvajnica, Cig.; — 2) 
ladja čuvajnica = čuvalna ladja. Let. 

čuvanec, nca, m. ber bc^iifct, bcmadjt luirb, 
LjZv. 

čuvanje, n. 1) bažS ^BodlCll, Irub.fPnst.r, — 
21 bie Cbljut, bie ^^cti'Qd)uiifl, Cig. 

čuvar, rja, m. bcr .Oiitcr , bcr ifi.^dd)tcr, Cig., 

Jan., ngr.-C.; i^rajski č., LjZv. 
čuvarica, /. bie .iiiitcriit, bie '3S3dd)tcriti, Cig , 
Jan. 



čuvarka, /. = čuvarica, C. 

čuvarnica, /. bie 2Sacf)t)tubc, Habd., Z.; — 

baž 53ad)tl)auž: pod Gorjanci postavila je 

vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv. 
čuvarski, adj. §iitcr=, S3dd)ter=: plačilo ču- 

varsko, boe ©ad)egclb, Cig. 
čuvati, am, vb. impf. ttjadien, Mur.; č. nad 

kom (čim), jemanbcn (etmaž) bcroac^en, be- 

jd)iiBen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., 

Cig.. kajk.-Valj.CRadj; — č. se, fic^ biiten, 

č. se koga (česa), fid) oor jemanbem (ettcaš) 

l^iitcn, Cig., Jan., kajk.- Valj.i'Rad), nk.; 

č. se od česa, Cig.(T.j, kajk.-Valj.''Rad). 
čuvenje, n. 'baž SBac^eii, C; s svojim ču- 

venjem dodelal bode svoje delo, Rog.-Valj. 

(BadJ. 
čuviček, čka, m. eine 2trt Snjiou (gentiana 

Asclepiadea), SlGor.-Erj.fTorb.J ; — prim. 

hs. čvič, gentiana lutea, in slov. cvič. 
čuvikati, čem, kam, vb. impf. )d)reien tt)ie bie 

(fulc, Cig., C; — prim. čovinkati. 
čuvit, adj. madjiam, Ravn.-Cig., M. 
čiivstven, snena, adj. gefiibiDotI, Cig. (T.), 
čiivstvenost, /. bo^ 0efiit)Ižt)ermiJgen, bie ®e= 

fiilllv^fcite ber Seele, Cig. (T.j. 
čuvstv9, n. 'ita^ Giefiif)!, Cig.fT.j; estetično, 

mešano, nravno, religijozno Č., Lampe (D.); 

— stsl., rus. 
čuvstvovanje, n. 'iia'^ 5iit){eu, Cig.fT.J; č. in 

mišljenje, baž 5"'l'cn mi^i Tentcn, Zv. 
čuvstvovati, ujem, vb. impf. fiil)len, Cig.fT.). 
čiiž, m. ein bummcr ^JJenjd), Štrek. 
čužek, žka, m. čužki, sklizave gobice, rastoče 

po starih panjeh, Rodik na Krasu - Erj. 

(Torb.). 
čužiti, im, vb. impf, koruzo č., = slačiti, to 

je, slamo odtrgovati, Soška dolina - Erj. 

rTorb.J. 
čijžje, n. coll. ftiifuru,^fd)alcn, Tolm. 
čužka, /. i) bož ^-^iifdiel, bcr 3"^^- ^''"' 

Erj. (Torb.); — 2) = svilen trak, Koborid- 

Erj. (Torb.) ; — 3) ba# (Mlan.^gruiž (pha- 

laris canariensis) Koborid-Erj.fTorb.). 
čvanj, m. bcr Sdiifer, C; — prim. stsl. čvan, 

bcr .Hrug. 
čvanja, /. bie Sdilfcrilt, C. 
čvekač, m. bcr 2d)li)dt;cr. 
čvekati, am. vb. impf. jd)lUQ|3Cll, billltlltC'? 3CU9 

rcbcii; — prim. žvekati. 
čvfnka, /. človek, ki rad čvenka. Z., Glas. 
čvenkati, am, vb. impf. = čvekati, Z., C. 
čv^riti, im, vb. impf. uiuiiifee^ ^^"9 rcbcn, 

plailfd)cn, Luče fŠt.) - Erj. (Torb.) ; — prim. 

čvekati. 
čvetfr, num., pogl. čet\er. 
čvct^riti, Crim, vb. impf. = četveriti, 3Jot» 

ipniin Icifteii, Sotr., Gor. 
čvet^rnik, m.'^ četvcrnik, bic33orfponnbcid)jcI, 

Gor. 
čvfžcn, žna, m. -- čivežen, Gor. 
čvTč, m. I. ba* WellMnl'el, Z.; =^ krik, Gor.- 

DSv.; — 2) ctiuoiJ Saurež, bcf.cin jaurci*®c- 

trdnf, SlGor.; -- pogl. cvič. 

čvičuk, »1. cin jniiror "JlViii, Cig. Kr,; pogl. 
c\ iček. 



5v6r — da 



— 119 



čvrst — da 



čvor, Čv6ra, ni. bcv Stnovrcii, Cifc., C; — hs. 

čvrcati, im, vb. impf. = cvrčali. 

cvrček, čka, m. = cvrček. 

čvrčkati, am, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, 

5lint)cf)crn: čvrčkajo pernati pevci, Prckmur- 

sko-Kres. 
čvfkati, am, vb. impf. = cvrkati, Cig. 
čvrkljati, am, vb. impf., jiuitidjcnt, Cig. 
i.čvfknitj, čvrknem , v. pf. auffrci)cf)en , C; 

mucfjcn, C; — prim. i. cvrkniti in čmrkniti. 
2. čvfkniti, čvrknem. vb. pf. onfcngen, SU= 

jammcnfdhnmipfcn ma(^eit; čvrknjeni lasje, 

čvrknjeno listje, C. — pogl. 2. cvrkniti. 
čvrkutanje, n. J)a§ ®egltiitjd)er : č. ptic, Mik., 

Jan. 
čvrkiltati, am , vb. impf. 5tt3itf(^ern, Prip.- 

Mik.; — pogl. cvrkutati. 
čvrleti, im, vb, impf. jluitfc^ern: vrabci čvr- 

lijo, BlKr.; ptice so veselo čvrlele, Jurč. 
cvrlinkati, am, vb. impf. jmitidjern, C, Z. 



čvrst, čvrsta, adj. feft, tcriiig ; čvrst les, ftern» 
^olj, Cig.; compact, Cig.; — frijd) (o ko- 
vinah), V.-Cig.] — čvrsta voda, frifc^e^ 
3Boffer, Erj. (Som.j; litftig, fraftig; čvrst 
človek; čvrsto delo; čvrst glas; — Ieben^= 
frifd), Jan.; muilter: čvrste oči imeti, Cig. 
— prim. črstev. 

čvrstak, w. traftigcv 5Jfann, Cig. 

čvrstenje, n. bic jXl^i)d)Qrbcit : č, železa, ]'.- 



Cit 



nam. cvrscenje. 



čvrstilo, «. bte (Srfrijdjimg. Šol. 

čvrstiti, iin, vb. impf. trdftig, frifc^ mac^en, Cig. 

čvrstoba, /. = čvrstost. 

čvrst9Ča, /. = čvrstost, kajk. -Valj. (Rad). 

čvrstost, /. bie f^eftigtcit; bie (loniiftenj, Cig.; 

— bie JRiiftigfeit, bic 3:iic^tigfeit, bie Jriid^c. 
čvrstota, /. = čvrstost, Cig., Jan. 
čvrš, čvfša, m. i) grča v lesu, v deski, ber ftuDr= 

ren; Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) ber 

(5)eIenf^ocfer, Erj. [Som.). 



D. 



da, I. conj. i) v finalnih stavkih: bamit, auf 
bajž ; privezal sem psa, da mi ne bi ušel ; 
ne sodite, da ne boste sojeni ; — brez glav- 
nega stavka: da boš vedel, ttjo^I t)er[tanben ! 

— 2) v optativnih in imperativnih stavkih: 
bafš; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo 
let; prosi ga, da ti pomore; — brez glav- 
nega stavka: da bi Bog dal ! da si mi zdrav ! 
da mi ne prideš več pred mene! — v okr- 
njenih stavkih: da bi tako ne! leibcr! — 
3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: 
\>o.\ž-, bojim se, da bi padel, id) fiird)te, '^a]i 
bit falleft, ali : bojim se, da boš padel, da 
ne boš več vstal, bu \V\X\i fallen, hM. ttjirft 
nid)t mel^r aufftef)en ; ne bojim se, da bi padel, 
da bi več ne vstal ; tudi : bojim se, da bi 
me pes ugriznil; prim. Mik. V. G. IV. 81O; 

— 4) v deklarativnih stavkih: ba)§; Naj 
zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna 
žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spa- 
dajo okrnjeni reki : se ve da (nav. seveda), 
kaj pa (pak) da (kajpada), frcitic^, natiirlic^; 
to je da, freilicfi, genjijs ido:^I; anti da, ja 
irof)!, Levst.fM.J, Re^.; menim da, ba^ močite 
id) mcinen; reci, da, joge: jal reci da ne, 
če moreš, jage: neiit, irentt bu fannft; — 
ne da, ne pa da, gejc^nicige bofg; ne da 
bi mu bil pomagal, še bežal je; še se 
nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, 
roir fjober ba§ Spiel noc^ gor nic^t rec^t in 
5lngriff gcnommen, unb mir foUcn id)on au§=- 
einanbcr ge!)en! Levst.(M.); še videl ga nisem, 
ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — 
brez glavnega stavka : da se bodem ž njim 
pravdal? ic^ joH mit i^m einen ^roccfs fii{)ren? 
jaz da sem njega odpuščanja prosil ': id) t)atte 
if)n um bie ^^erjei^uug gebeten V — pred im- 
perativom : jaz ti rečem, da ti pij ! ic^ fage 
bir, boj'? bu tviuten follft, C; da jaz jedi, 



da jaz teci! ic^ foH effcn! id) fotltrinfen! C; 
ne slišiš, da ti pojdi .' ^orft bu nic^t, bafž 
bu gefien follft? Levst.(Zb. sp.); — v odvisnih 
vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. 
nam. kako, koliko itd. (po it. ; prim. Levst. 
[Zb. sp. IV. So]); — 5) v konsekutivnih 
stavkih: )o ba)^; ljudi je bilo v cerkvi, da 
se je vse trlo ; taka revščina je pri nas, da 
se Bogu smili! bafi? e§ ®ott erbarme! ve- 
liko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, 
da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da 
nikoli tega, tt)ie nie JUDor, Cig., Lcvst.(M.); 
takšen, da nič tacega, Levst.(M.j; toliko (te- 
ličko) da, faum; toliko da sem se ga do- 
teknil, pa je že zakričal ; da == toliko časa, da, 
bi'^; čakaj, da pride, marte, biž er tommt: 
Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli 
ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, 
beDor: poprej vendar ne pojdem, da tebi 
vzamem glavo, Levst.(Zb. sp.); — h) v kon- 
cesivnih stavkih: lucun auc^, obgleid): spre- 
jemamo vsako darilce, da je še tako majhno; 
nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (da- 
siravno>, da ravno (daravno); (prim. ako- 
ravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) 
= dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje 
tvoje da li nevredne stvari, Guts.(Res.) ; — 
7) v kavzalnih stavkih; meil: zato da, be§= 
rocgen irteil: zato da nisi veroval mojim be- 
sedam, Krelj; „zakaj nisi prišel?" — „da 
nisem mogel!" jv\hSt.; — 8) v kondicio- 
nalnih stavkih: irenn: da sem jaz na t^•ojem 
mestu, jaz bi vse drugač delal ; da ni bilo 
tebe, jaz bi se bil utopil ; da grem jaz v 
mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, 
BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi bil jaz vedel, 
da si doma, ttjenn id) gciuuf^t l^dtte, bo^ž bu 
i^llpujc bift; od pametnih boš več hvale 
imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, 



da — d^'ava 



120 — 



dajavec — daljica 



Kast. ; — kakor da bi, aU IPCnit, loic IDCnii; 
gleda me, kakor da bi me hotel prebosti 
z očmi; da le, samo da, IDClin nur; da le 
zinem že me graja: samo da prideš o 
pravem času, drvigo bo naša skrb; — II. intcrj. 
i) ja (%' odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; 
Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod.(Pes.); — 
2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): 
da te! da te, kako si lepa! Jan., C; da ga 
napuh ! (uclcftcv ,'pod)niutl) ! dajo nevoščljivost! 
locldicr ^Jicib! Ravtu-Mik.; da ga neumneža! 
C; da jo blago, ponižno dušo, Raini. 
2. da, interj. (za imperativom) bocf), bcnit: beži 
da! pojdi da! delaj da! v[hŠt., ogr.-C; Pre- 
križaj da mati dete, Spes.- Vra^. ; — prim, 
daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der. 

dab, m. = vdab, vdeb. Diet.; smrdi ko dab, 
jvihŠt. 

daber. bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. 
(Rad); — hs. 

dac, d;ica, m. bte 9lbc}abc, bie ?(ccifc, bic ^.^cr^ 
jetirungeiftcucr; čolnarji so Rimljanov cole 
in dace kupovali, Daltn.; — prim. nem. bei" 
Xa^, it. dazio. 

dacar, rja, ?n. bcr 5(ccifcncninef)mer. 

dacija, /. bie "Jtbgabe, bie Steucr, Guts., Jam., 
Cig.; cesarju dacijo dajati, Schonl., Jap. 
(Prid.); Zdaj dacijo plačuje. Zdaj delavec 
ima, Npes.-K. ; — ber 3oQ, ^trck. ; — prim. 
dac. 

daca, /. bie 5lbgabe, bie Steucr, Habd., Mur., 
Cig., Jan., Mik.; bcr ^oU, Habd., Mik., ogr., 
kajk.-Valj.(Rad). 

dacen, čna, adj. Steuer=, Cig., Jan. 

dačevnik, m. = dačnik, .S'/.\'. 

dačnik, m. ber Steuereitincljmer, C 

dagerotipija, / bic '2)ac)uervcott)pic, Cig. (T.). 

dahlina, /. Cig. ; pogl. dehlina. 

dahniti, nem, vb. pf. pogl. dchniti. 

dahovina, /. v pravljicah: kača od Človeške 
matere rojena, Kras-Kres T. 212, 

dajač, m. ber ®cbcr, Cig. 

dajanje, n. baž ©cben; drugo d., foiiftige^lb^ 
cjabcn, Levst.fPril.); bie SSerlei^ung, bte (Sv 
tl)ei(uu(), C7^'. 

dajdtcn, Ina, adj. dajalni sklon, padež, bcr 
TatiD, Cig. 

dajatnik, m. bcr Tatit), I.evst.fSl. .Spi:). 

dajattv, tve, /. ta^ ©cbctl, ./an.; dajatve in 
oprave, Sleiftuucjen, O/^.; — bie O^icbigfcit, 
Snv.-C, Zgl). ' 

dajati, dajem (dajem), dajam, vb. impf. ,^u ficbcil 
pflcgcil, (icbcn; d. in opravljati, Iciftcil, D/.; 
v Boga ime d., ''^llmofcil flcbcil ; hvalo d. 
komu, jciitanbeit lob^vcijcti ; Boga dajati komu, 
flriifjeil, Spcs.-Vrai; — aubictClt ; dajal sem 
mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldi- 
narjev je že dajal za kravo; — jufdjrcibCH : 
ne store tudi ccstovinarji tega, ki jim to- 
liko trdo srce dajatcr /^<ti'M.; — kriv, dolžan 
se dajem, id) bcfennc (»flcbc") mid) fd)iilbi("i : 
tatvine se dolžan tlaje, linh. ; — d. se, mit 
riiiniibcr ftrcitcii, janfcn: huilo sta se dajala. 

d.ijatva, /. ^= dajatev. D/. 

dajava, /. = dajatev, C 



dajavec, vca, m. ber @eber. 

dajavka, /. bie ®cberin. 

dajba, /. h<xi ®eben: pohlevna dajba, Ravn.; 

— bie &abe, Mur. 

dakle, conj. = torej, tedaj, Cig., nk.; — hs, 

daktil, m. ber 2:attt)lu^ (stopa — u u). 

daktilski, adj. ba!tt)Iifc^ ; (nav. daktilski). 

dalanji, adj. = dalečnji. Mik. 

daleč, adv. tucit, fernc; d. biti, d. iti, na d. ska- 
kati, Telov.; od daleč, Don fctlt, au§ ber 
Jeruc: od daleč koga spoznati; = iz daleč, 
Levst,(Zb. sp.); (iz daleča, Levst. [LjZv.J); 
d. se motiš, bu trrft je^r, Dol. 

dalečava, /. = dalja, M., C., Vod.(I\b. sp.). 

dalečcn, čna, adj. == dalečnji, C, Danj.(Posv. 
p.): dalečen človek, jv\hŠt. 

dalečina, /. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.- 
Valj.(Rad). 

dalečnji, adj.<i\\i\tx\\t, Rei.-Baud :, d, pot, roeiter 
^cg, lueite JReife, dalečnji ljudje, Šeute bon 
fcntcl)er, C, Z.; človek iz dalečnjega, C. 

dalek, adj. njcit, fcrn, Jan., C, Zora, LjZv.; 

— adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — 
(,dalki", C; „dalko«, C, kajk.-Vest.). 

dalek9Ča, /. = dalja, Habd. -Mik. 

dalekogled, gleda, m. = daljnogled, Jan., C. 

dalekopis, pisa, »i. = daljnopis, Cig., Jan., C. 

dalekoviden, dna, adj. fernfic^tig, Jan., Sen. 
(Fil.). 

dalekovidnost, /". bic 5t'rnftd)tigfeit, Erj.(Som.). 

dalešnji, adj. = dalečnji, Mik,\ dalešnji poti, 
SIS. 

dalj, adv. Cig., Jan. \ pogl. dalje. 

dalja, /. i) bie trčite Gittfernung ; bie 5Seite, 
bie 5t'l"'ic; na daljo poslati. Pulil. (Km.); 
turen se vidi na vso daljo, Ravn. ; na dalje 
zvoniti = vabiti, mit bcr ©locfc jum ®Ottež= 
bicn[te borlaben, SlGor. -C; — bic 6ntfer= 
nitng, Cig. (T.); bie Strcde: tako daljo iti, 
Lašče- Lcvst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Je- 
ruzalem celo daljo nazaj, Ravn. ; ne hodi 
tako veliko daljo. Jure.; — 2) o Času: na 
daljo, in bie Sange, Cig. 

daljava, /. bic mcite ©nlfcrnung, to še ni ni- 
kakršna daljava, btiži ift nod) tciiic bebciitcnbc 
Sutfcrnung; bic JcJ^nf- ^' dalja^' se vse 
manjše vidi; — bie Sntfcrnung, Cig. (T.). 

dalje, adv. eompar. ad daleč; i)tueiter; dalje 
stanujem, dalje imam v cerkev, dalje vržem 
kamen, nego ti; — 2) mcitcr, fort; in tako 
dalje (i. t. d., itd.), unb fo liH'itcr; — 3) o 
času: Ičinger; čim dalje, tem bolje, je liingcr, 
bcfto beffcr; d. časa (eompar. ad : dolgo časa): 
že dalje časa ga ni bilo videti, cr luar ic^OU 

liingere ;^eit nid)t ,^u jeljen. 
drUjcj, adv. ^-- dalje, Cig.. nol.-Levst.{M.). 
daljemer, mera, m. "itdi^ l^ioftimctcr, Cig.(T.). 
daljen, Ijna, adj. U)eit, fern ; iz daljnih dežel, 

Dalm.; v njeno poštenje je veroval mdi v 

spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna 

pot, jv-^hSt. 
daljcšnji, adj. bev mciferc, ber entfcrnlerc, 

SlCior.-C; (opp. bližešnji). 
dalji, adj. -- daljši, 
daljica,/. dem. dalja; bie Sticdc, Cel.((ieom.J. 



daljina — dan — 121 - 

daljina, /. bio ©utfcnuiiui , Cig., Jan., Ci^. 
(T.), rik.; bic Strcdc, Ci^-.(T.J; — bic gcnic, 

a g. 

daljnji, aJj. i) lucitiT, fntferntcr: smo si (.laljnji, 

bližnji svoji, \v[t fillb Uicitldllfii^, lial)C UCV= 

nniitbt, Cig.; — 2) jDcitcr, lucitcr |o(flcnb: 

odlog dati k daljnjemu živenju, Kast.(N. C); 

daljnjc postopanje, bil'? Jucitcro 3?crfa[)vcu, 

DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, 

iiacf) lucitcrcm 3tarf)bcnfen, Cv. 
daljnogled, s;lčda, tii. ba'5 Jcicjfop, Cig., Jan., 

Cig.(T.), Scn.(Fii.). 
daljnogl^dcn, dna, adj. teleitopiid), Cig., Jan. 
daljnopis, pisa, m. bci" jtelcgrapl), Cig., Jan. 
daljnopisen, sna, adj. ^elegiapljcit^, tclegrit' 

pl)iicl), Cig., Jan. 
daljnopisje, n. bie Jclcgrapl)tc, Cig., Jan. 
daljnost, /. bic ©ntlcgcnljeit, Cig., Jan. 
daljnovid, vida, m. = daljnogled, Cig., Jan. 
daljnoviden, dna, adj. ludtjid)tig, Cig.(T.). 
daljnovidnost, /. bie 2Bcitlid)tig!eit, Cig. 
daljšanje, n. ta^i i^crldngcrn. 
daljšati, am, vb. /»i/-;/". ecrldngcrn; dan se daljša, 

bcr Jag nimmt 511 ; daljšati si življenje, 

Slom. -C. 
daljši, adj. compar. ad dalck, dolg; iDciter; 

daljša pot; langer; dnevi so že daljši. 
daljšnji, adj. bcr Iticitcre: prosti bodo vsakega 

daljšnjega davka, joUcn nid}t trcitcr bcfteuert 

IPCrbcn, DZ.; v daljšnjo porabo, DZ. 
dama, /. i) bie ®ame; — 2) baš Spiel auf 

bcm ^amcnbrctt, taž ^amenjpiel: damo vleči, 

2}ante jpictcn, Cig. 
damascen, ;?i. neka vinska trta, \'rtov.f\'in.J. 
damast, m. neka vrsta tkanine, bcr 2)amaft. 
damastov, adj. au# ^amaft. 
damaščanka, /. bie '3)ama§cenerf(inge, Cig., 

Jan. 
damaščanski, adj. '^ama§cciier=, Cig. 
damati, am, vb. impf. = damo vleči, Cig. 
damelj, mlja, m. bcr 2Bifberf)atI, ba? (Sc^o, 

Cig.. C, M.; — prim. od-dmeti, odmevati. 
damjak, m. bcr ^amljiricJ) (cervus damal, 

E,j.(Ž.). 

1 . damnica,/. zadnja deščica pri čebelnem panju, 
končnica, Bolc-Erj.(Torb.J; — nam. dannica; 
prim. dana. 

2. damnica, /. i)a^ 2)amenbrelt, Cig., Jan. 
damnik, m. bcr Samcnftciit beim Šamcnipiel, 

a g. 

damski, adj. Tamcn-, Cig.,)ik.; damski kamen, 
ter Samenftein ini 2)amcnipie{, Cig. 

dan, dneva, dne, m. i) bcr jag, ba§ Jage§= 
Ud)t; d. se sveti skozi okno, bae Xagc!olic^t 
briiigt burd) bie ^cnftcr cin, Cig.; na d. priti, 
an^ jage'?Iid)t fomnicn; nad. spraviti; sklenil 
je to kralju na d. dati, offeubaien, Ravn.; 
to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi. 
Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei I)cll= 
Iid)tem Joge; za bele dni ne, = um fcincu 
%xd^, C; d. se dela, egi tagt; = d. poka, 
Cig.; d. se sivi, bcr 9JJorgcn graut, Cig.; 

dan se je storil, Cy i)t 3lag gcioorbcn ; d. zvo- 
niti, t)a& 'SJJorgeugcliiiite cvtbnen laffen ; Predno 
še dani zvoni, \pes.-Jan.(Slovn.J; Čakajte, 



dan — danaj 



oj mati vi, Ua danove odzvoni, Xpcs,-Jan. 
(Slovn.J; ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko 
bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dne- 
vom, uor Jagct^oiibrud); = pred dnem; 
= do dne. Polj.; z dnevom, mit Iagežan= 
bvild) ; z dnevom vstati ; = za mladega dne, 
Cig.; velik d. je, c5 ift ^oc^ am Xage, Cig., 
C, M., Ki:; bil je velik d., Jurč.; — po 
dnevi, bci Jcige, (=po dne, Npes.-Vra^-Mik.; 
po dni, Guts., Npes.- Scliein.); črez dan, 
togeiibcr; še je dosti dne, ež i)'t nod) t)od) 
am Xage; za dne, tiod) bci Jage, »or Gin- 
briid) bcr 'iRadjt; d. se krajša, daljša, nimmt 
ab, ju; dan je dalji, kar petelin črez prag 
skoči, kar bolha zine, = bcr Jog i[t Itur 
um cin Uiibcbcutcnbcs Ičinger, Cig.; prišel 
je čas, „ko se dan skozi noč vidi", (= ko 
je noč zelo kratka), kakor kmet veli. Vrt.; 
noč ima ušesa, dan pa oči, bci ber 'i)Iad)t 
fann man ge^ort, beim 2agc gejeljcu lueiben, 
Z.; noč in d., jag uub 9Jac^t; — noč ter 
dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in 
beit Jogljinein, oline^lucd uub3icI(ponem.); 

— 2) ber Jag {aU .3citabic^nitt) : vsak dan, 
tdgtid) ; dan na dan, dan za dnevom, %aQ 
fiir2ag; živeti z dneva na dan, Don cincm 
Sage jum anbcrn, Vrt.; v d. in noč, in 24 
Stunben, \'rt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, 
brei Sagreijeu; en dan hoditi; dva dni; dva 
cela dneva ; (dva cela dni, Diet.) ; ta dan , 
axi biefem 2^age; prej ta dan, tag^Oorber; 
pred božičem ta dan, am 2agc UOr 3Seif)- 
nad)ten; tega dne, an biefem ^age; dne pet- 
najstega meseca septembra ; petnajstega (dne) 
kimavca, am 15. September; dan in leto pri- 
staviti, baig S^atum bcife^en, Cig.; — dober 
dan! gutcn Sag! sveti d., bcr 325ei^nodit§tag ; 

na sveti d., am ?Bei^nad)ti-tage; na sv. Martina 
dan; tepežni d., bcr Jag bcr uiifdjulbigen 
.ftiaber; sodnji d,, ber lag bc5 Seltgcridjtež, 
bcr jiingftc 2ag; rojstni dan, ber (^eburtstag; 
vsednji dan, bcr 21'erttag, Cig.; dan, ber 
9ied)t':itog, bie 2ag)at5ung; dan dati, eincn 
Sag onie^cn, Cig., C; = d. postaviti. Diet.; 
dan opraviti , bie Sagfafeung abtljun , Z. ; 
jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; 

— dan današnji, I)CUt,yttage ; svoje dni, njega 
dni, cinft (o preteklem, in bodočem času); 
njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, 
»on je ber, Ravn.; tako -le bo njega dni 
pravo jutro napoknilo, Ravn. ; on dan, nculid) ; 
ta dan, fiirslid), Polj.; drugi dan, itbcr= 
ntorgcu, Polj.; to bom pomnil vse svoje 
žive dni, ^di mcincž Seben» ; tudi: ves 
svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so ga- 
zili ljudem po njivah žito, bei iljren Sebjeiten, 
Navr.fLet.J; na stare dni, im^Uter; — 3) dan 
zemlje, ein ^od) 2anb, Cig. 

dan, T,/, bcr Sribilt, Cig.fT.J, SIN.-C; dani 
podvržen, tributpflidjtig, Cig.fT.J; — hs. 

dana, /. baž 33obenbrett: sodar dela doge ino 
dane, Hip.fOrb.J; = deščica iz dna kakršne 
koli lesene pt)sode, pl. dane =^ dno, lV.<;»;o 
Juj.fTorb.j. 

danaj, m. ba§ i.'icb, ogr.-C. 



danajkati — darck 



— 122 



darežljiv — darovit 



danajkati, kam, čem, vb. impf. luftigc Siebcr 
ftnflen, ogr.-C, Valj. { Rad j. 

danas, adv. Mur., Cig.; pogl. danes. 

danaskaj, adv. Krelj, C.; pogl. danes; — 
prim. hs. danaska. 

današnji, adj. {)cutig; današnji dan, bcr l^eutiflC 
lac;; dan današnji, ^cutjutagc 

dance, n. dem. dno, Valj.fRadj. 

danec, nca, m. dem. dan, Skal.; ber licbc Xag, 
Mik. 

danek, nka, m. dem. dan. Valj. (Rad). 

danes, adv. Iicittc; dan danes, Ijeiltjutagi' : 
danes teden, f)cutc iibcr ncf)t Joge; — prim. 
denes. 

dan^ža, /. neka hruška, Riljana- Erj.(Torb.). 

i.danica, /. bcr ^JJJorgcnftern. 

2. danica, /. =^ danka, pri Celju - C. 

daničica, /. dem. i. danica. 

danisče, n. bcr 9iaum, tco umu lid) bci Xage 
auf{)dlt, bcr Xagraum: danišča in nočišča, 
Levst. fPril.J. 

daniti se, nf se, vb. impf. tagen: dani se, bcr 
lag bric^t an. 

danj, /. --= dan, /., Vrt., SL\. 

danje, >t. i) bic Q)abe, Cig.; — 2) bie Stcucr, C. 

danjko, ka, m. -jefientfrcier ©ruubfjolb, Mur., 
C; — prim. danjščak. 

danjski, adj. jcbcutfrei, Mur., C, Danj., Mik. 

danjščak, m. i) ber jeficntfrcie ©ruubliolb, 
Mur., .Jan., C, Z.; — 2) ber jeJjcutfrcic Ohuiiib, 
cin ,^cf)entfrcicr 2Beiugartcu, Mur., Št.-C. 

danka, /. 1) be^ 9J?ai"tbarnt, Diet.. Mur., Cig., 
Erj. (Som.); — 2) bie ©rofjlinirft (j/i^Inu^^e"), 
C. M., jv\hSt.; — ^) psovka p>ožrcšnemu 
človeku, M. jvpiSt.; o debelem otroku, T.'. 

danovati, ujem, vb. impf. ben lag j^ubriugcu, C. 

dansi, adv. Jan., M., pogl. danes. 

dap, m. Cig. , pogl. dab. 

dar, dara, daru, m. i)bte Wabc; d. božji, bic 
Wotte^gabc; ba^i OJefc^eut; ne odlašaj dati 
daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila da- 
rove nositi šega, Ravn.; v dar dati, icl)cutcn; 
v dar dobiti, ,^um ©ejdjeuf betomnicu; dari 
brati, bcttclu, ./an.; k daru zvati, ,^ur ''M- 
gobc »on (^cicfjcnten ciulabcu (bci .'pocI),^dtcu) : 

godci začnejo k daru z\ati, lilKr.; — 2) bn^ 
Cpfcr; Kajna Ik)g in njegovega daru kar ne 
pogleda, /?ai'«. ; pitni dar, ba^Irnufopfer; Dari 
opravit bog'nji po navadi Priiicse Črtomira 
lahka ladja, /Ves.; — ;;) bic (^Kibc, bic Aiif)iiV 
fcit; d. prorf)štva, bie 'i'ropI)ftcugabc, Cig.; 
dar besede, bic Wnbc bc«^ i^ortrng^, Cig. (T.). 

dar, adv. dar do, bi? jii, lie-{.-C., Mik.; — 
prim. stsl. daže do. 

darati, am, vb. impf. znači on glas, ki ga kokoš 
daje od sebe, predno gre jajce nest, hol. 

daravno, eonj. =^ dasi, C. 

darba, /. — daritev, .Slom.-C. 

darda, /. bcrSpicf}, Habd., M., bic iian.^c, C.; 
= prim. madž. darda, it. dardo, bcr '©urf 
Ipicfe, .'ilik. (Kt.). 

dare, couj. = kadar, v^h.^t., ogr. C; — iz 
gdare. 

darck, rkii. m. dem. dar; flciuc Wiibc. 



darežljiv, iva, adj. freigebig, ttJO^ltfjatig, Mur., 

Jan., C, nk. 
darežljivost,/.bic j^rcigebigfcit, yfur., Jan., nk. 
darilce, n. dem. darilo, flcinc« Q)cjd)enf. 
darilen, Ina, adj. (2(f)enfuugž=, Jan.; — Cpfer-, 

Cig., Jan. 
darilnica, /. i) ba^ CpfergefSfe, Cig., Jan.; 

— 2) bcr Cpfcrnorf, DZ. 

darilnik, »n. i) bcr Cpfcraltor, ber Cpfertijcf), 

Cig., Jan.; — 2) bcr Cpfcrftocf, M. 
darilo, H. ba§ fficjcf)cnf; bcr ^!prei§, bic ^ramic; 

— ba^ Cpfer, Cig., Jan. 

darina, /. bie &abi, Mur.; ba^ Dpfcr: na da- 

rino se shajati, Ravn.; pl. darine, i)Ci§ Cpfer= 

mal^I, V.- Cig. 
darišče, n. bie Cpfcrftattc, Cig., C. 
daritelj, »i. bei ©cbcr, Mur., C. 
dariteljica, /. bic Weberiu, nk. 
dariteljka, /. =^- dariteljica, AL, C, 
dariten, tna, adj. = daritven, Cig. 
daritev, tve, /. bie gc^entung, Cig.; pogl. 

podaritev; — bie Dpfcrung, ba§ Dpfcr; d. 

opraviti, Ravn. 
dariti, im, vb. impf. fpeubcn, jc^cnfcn, Mur., 

Cig., Jan.; d. in jemati, Levst. (Zb. sp.); 

— Opfern, Mur., Cig., Jan., Burg; — dariti 
koga, befcf^cnten, Vrt. 

daritven, tvena, adj. Cpfer=: daritveni kamen. 

Let. 
darivec, vca, m. ber Spenbcr, O'^., Jan., \'alj. 

(Rad.); bcr Cpferer, Cig.; Darivca, darov 

in darilnikov ni, Greg. 
darivka, /. bie Spcubcrin, Cig., Jan., Cv. 
darljiv, iva, adj. frcigcbig, Mur., Cig., Jan., Let. 
darljivost, /. bic ^rcigcbigtcit, Mur., Cig. 
darmo, adv. uucutgcltlid), SL\.; za darmo, 

Mik., C. 
daroma, adv. gcic^entuicije, uncntgcltlid), Cig., 

Mik.; daroma dati, )d}cntcu, C; darc^ma, M. 
darotljiv, ha, adj. frcigcbig, .^feg., Diet. 
darovališče, n. bic Cpfcrftdttc, C. 
darovalnica, /. bn^ Cpfcrl)au*?, -Jan. 
darovalnik, m. bcr '•Muit, ('. 
darovanje, n. 1) ba^' Sdicufcu, bic 3d)Ciifung; 

— 2) bn-o Cpfcru, bic "JUifopfcrung: — bo? 
Djfcrtoriuin (al-? cin 1i)cil bcr Wcffe): pred 

darovanjem, po darovanju. 

darovati, ujem, vb. impf. i) ipcubcu, jdicnfcn; d. 
komu kaj; bcid)Cltfcn, d. koga s čim: tu so 
otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca da- 
roval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara 
ecrkvena pe.iem (rok.); s tem nas je Jezus 
daroval, Kast. (.\. C); d. mašnika Jsvkr.; 
Bog te z dobrotami daruje. Bas.; pirhc po- 
sebno čislajo ter se z njimi darujejo, \av. 
(Let.) ; — 2) opfern, o uf opfern, t)ingebcn : 
Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, 
Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig. 

darovavec, vca. m. i)bcr Spcnbcr, bci Wcjd)cut 
gcbcr: — 2) bcr Cpfcrcr, Cig., Jan. 

darovavka, /. 1) bic Spcnbcriii, bic Wcid)cnf 
gcbcrin; - 21 bic Cpfciprieftcriu, Cig. 

darovit, ita, adj. i)ficigcbtg, Afur., .lan., C; 
- ilarovito polje, cvgtcbigcc* ^clb, /^. ; -~ 2) 
bcgnbt, tnlcntvoll, Jan.. Cig.(T.), nk. 



darovitcn — dati 



— 123 — 



datovati — davinji 



darovittn, tna, adj. = darovit, i) Giits., Jar)i., 
Ci^., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Huts. 

(Res.). 

darovitnost, /. bic {^rcuicbiflfcit, Guts., 0>., 
Jan.; božja d., (nits. (Res.), Ravn.; d. je 
vsem živim ljudem prijetna, Skrinj.- \'alj. 
(Rad). 

darovitost, /. i) bic ^^rcigcbifltcit, Mur.; — 
■2) bic 'iBcgabunfl, Ci^.(T.), nk.; d. učiteljska, 
bic iicfiuiabc, bz. 

darovnica, /. bic C^cbcriu, bic Spcnbcviii, Mur.; 
darovnica vseh milosti, Bas. 

darovnik, m. bcr Spcnbcr, bcr ^Bofiltljatcr, 
Habd., Diet., Jam., Mur., Gor.-Svet. (Rok.), 
v^hŠt.-C; on je darovnik tem, kateri njega 
iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, 
Slom.; darovnik sv. duh, C. 

darovnina,/. berCpfevgaiifl bci tir^Iid)en ^cic^"' 
lid)fcitcn, Slom. 

dar9vščina, /. bie ©ratification, Cig.fT.). 

dasi, dasiravno, conj. pogl. da (">). 

daska, /. bic Stcitlplatte, Malhinje {Kras)-Erj. 
(Torb.); ■ — prim. deska. 

daskast, adj. plattcutormig : d. kamen, cin ®c= 
ftcin mit platteuformiger Stvuctur, Malhinje 
(Kras)- Erj. (Torb.). 

datel, tla, m. bie TattcI, Jan. 

datelj, telja (teljna), m. bic '3)attc(, Cig., Tuš.(R.) 

dateljev, adj. ^attcl=; (nav. dateljnov, Cig.; 
dateljnova palma, bic2}ottc(palme, Tus.fR.J). 

dati, dam, vb. pf. gebcn; d. komu kaj; daj mi 
kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, |cf)eufcu; 
na posodo d., (cificn; za ženo d., jur ^rau 
gcbcn; d. komu zaušnico, ciuc D^rfeige gebcn; 
d. komu po glavi, eincn Scf)tag auf ben ilopf 
tierlC^en; — bcrgcben; ne da krajcarja od sebe; 
pismo od sebe d., au^ftcllcit; glas od sebe 
d., eincn Saut f)oren lafjcn; krava je veliko 
mleka dala; odgovor, račun d., 9ied)cn)d)aft 
abicgen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; 
komu Boga d., jemanbcn bcgrii^cn, C; iuiin= 
jd^en: dobro jutro, lahko noč d.. V.- Cig.; 
slovo d., bcn 9(bid)icb gcben; glas d., 9iac^- 
rid)t gcben ; na znanje d., betannt a,thtx\. ; — 
teid)cn: roko d., bie .'panb rcid)en; prsi d. 
otroku, bie58ruft vcidjen; — liingcben: če imam 
glavo dati, unb follte e§ mid) bcn Sopf foftcn; 
življenje d. za koga (kaj), boš Scben Dpfcrn; 
dušo dati, fterben, Ravn. ; na voljo d., frci= 
ftellen; d. na izbiro, izbiranje, jnr ?luetua^t 
gcben; — bringen, gclangcn laffen, jdjiden; 
na mizo d., anftragen; pismo na pošto d., 
anfgeben; knjigo na svetlo d., {)erau§gcbcn; 
kravo v rejo d., in bic B^f^^ gcbcn ; v vo- 
jake d., gum 9JJiHtar gcben; v nauk d., in 
bie Scljrc gebcn, Cig.; = d. koga učit; jajca 
dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk.) ; 
predivo smo dali prest, unr Ijaben bai? Spinu- 
i)aar ,yim 3pinnen gcgeben; srajce sem dal 
prat, id) i}abe bic .s^cmben in bic 3Sajd)e gc- 
geben; prim. Mik. V. G. IV. SjS ; — 
fiigen, gc)c^c^en (affen, taffen: ako Bog da, 
fo (Mott njill; Bog daj, da bi bilo res! liog 
ne daj! ©ott be()iite! daj nam biti milim iii 
dobrim, Rav)i.; gluhim je dal slišati, mu- 



tastim govoriti, lanbc nmri)tc cr I)Ln"cnb,'-8(inbe 
feljcnb; ne bo dal! bavauo njirb nid)t3, C; 
ni mi dano, c^ ift niiv nidjt gcgeben, be= 
fdjicbcn; vetra d. čemu, ctttiaž oev)d)tDinbcn 
mad)cn; ali ste mu (vinu) dali vetra.' [jabct 

il)t ge()i.irig getrnnten? vetra d. dvajseticam, 
ocrttjun; duška d., iiuft mac^cn, frcicn iiauf 
laficn; prim. dušek; daj mi, da izprego- 
vorim, la]^ mid) Qnofprcd)cn, Jurč.; srce mi 
ni dalo, da bi storil kaj tacega, id) tonnte 
cš nid)t iiberš ^cx'^ bringen ; to mi ni 
dalo priti, bic# I)inbcvte mid) ,yi fommen; 
niso mu dali oditi, fic licf^cn it)n nid)t fort; 
niso mu dali v hišo, fie tie^cn i£)n nid)t inš 
.»paue; dal se je potolažiti, er Hcfj fid) bc- 
giitigcn; ne da si nič dopovedati, er liif^t 
fid) nid)ti- fagen, man fann t^m mit SSortcn 
nid)t bcifommcn; ne daj se mu pregovoriti, 
laii bid) uon Ujm nid)t iibciiebon; tebi se ne 
dam tepsti, iion bir (affe id) mic^ nid)t id)[agcn; 
da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; 
ne dajmo se! lafjcn mir cš nid)t iibcr un§ 
crgcf)en! — laffen = madjcn, baf5 ctioaž ge- 
fd)iel)t: travnike sem dal pokositi, id) Iie§ 
bic Siefen maf)cn; suknjo si d. napraviti; 

— daj! n}oI}(an ! daj, govori! too^Ian, fpric^! 
dajmo ga pretepsti! priigeln mir i()n burd)! 
dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur Ju! 
dajte, da končamo to reč! (prim. deti, de- 
jati); — dati koga, mciftcm, iibcnnaltigcn ; 
to sem ga dal! Gor. 

datovati, ujem, vb. pf. et impf. botieren, nk. 
davanje, n. = dajanje, v{hSt., ogr. 
davati, vam, vijem, vb. impf. = dajati, Mur., 

v:iliŠt., ogr. 
davčen, čna, adj. @tcuer-; davčni urad, hciž 

Steiieramt, davčnaobčina, bie Steucrgcmeinbe, 

Lcvst. (Nauk) nk. 
dave adv. i) = davi, Alas., C, Mik.; — 

2) le|t^in, nculic^, C. 
daveč, vca, m. bcr ®ebcr, Jan., C, ZgD.; 

— stsl. 

davej, adv. = davi, Jan. 

davek, vka, m. bie Stcuer; davke plačevati, 
Stcuern ja^^Icn; davki prve, druge roke = 
pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, 
Lei's^('ArtJ</i^; = neposredni, posredni davki. 
Nov.; dedinski d., bie (Srbftcuer, DZ.; obrtni 

d., bie ©emcrbeftcucr, DZ.; poprečni d., ia^^ 
@tcuerpanid)alc, DZ.: pridobitni d.,bicGrmerb» 

fteucr, Nov. ; davku podvržen biti, bcr ^Sc= 

ftcucrnng untcrliegcn, Cig.; — bcr Iribut, 

(Ag., Jan., C. 
daven, vna, adj. langftocrgangcn, Cig., Jan., 

nk.; v davnih časih, C; iz davna = zdavnaj, 

Trub.-Mik. ; = iz davnega. Hal., C. 
davešnji, adj. i) = davišnji, Mur., C, BlKr.; 

davešnja noč, Dergongcnc 9?ad)t, C. 
davi, adv. ^eute friil). 
davica, /. bic I)dntigc 33rdnnc (angina), Mur., 

Cig., Jan., C, nk.; tudi: bie 2)ip^tcriti^, nk. 
davikar, adv. = davi, lapSt.-C. 
davinji, adj.= davišnji: davinje mleko, Krn, 

LasCe-Erj. (Torb.). 



davišnji — debet 



124 



dcbclač — debeljak 



davišnji, adj. tion r)Cllte frii^ : davišnjc mleko, 
Cig., Jan., M.. St.; od Javišnjega jutra, 
oon I)Ciitc friil}, Mik. 

daviti, im, vb. impf. tintrgCTt; kašelj me davi; 

— d. se, fid) iiiurflen; pes se davi s kostjo, 
bcr .'puutt )ud]t biv5 ^ciit ,yt »crfrfilingfn. 

davivec, vca. vi. t>cr SEntriifr, Valj. (Rad). 
davka, /. bie inebiciui)'cl)e 2'o)is', ogr.-C. 
davkar, rja, m. ber £tciicrciitnc(}njcr. 
davkarica, /. bc§ Stcitercinncl}iiicrei 'avciii, 

Kr. -Valj. (Rad). 
davkarija,/. \ia^ Stcucramt: pogl. davčni urad. 
davkarski, adj. StcilcrQmt^=: d. uradnik; nk. 
davkarstvo,«.bic2fciicmnl}cbunci, ba^Steitet' 

inUcin, Cig., Jan. 
davkovanje, n. bie Steucrleiftiuui, Cig.(T.). 
davkovati, ujem, vb. impf. mit bcm 2teiicni= 

SQt)(cn ,^u tliun (jabcii, Ž. 
davkovec, vca, m.bcr Steuertvagev, bev Steuer= 

pflicf)Hiic, Cig.(T.), DZ. 
davkoven, vna, adj. =^ davčen: davkovni 

uradi, DZ. 
davkovski, adj. = davčen, DZ. 
davkovstvo, ii. baš Steuertuiion, bav Stcucr^ 

Uiftciii, Cig.(T.), DZ. 
davljenje, n. bav SBiirgcn. 
davnaj, adv.^od davnaj, Cig,, pogl. oddavnaj. 
davnina, /. baž grauc ^^(Uerf^uin, Cig.(T.). 
davnji, adj. i) = davišnji, C; davnje mleko, 

Gor.; — 2) = daven: od davnja = zdavnaj, 

Ilabd.-Mik.; z davnja, ogr.-M. 
davn?, adv. ISngft, Mio:, Cig., .Jan., nk.; že 

davno je tega, eš ift fcf)OU lotigc l)er, ni še 

davno tega, e§ tft Itod) uid)t tange ^er, Cig. 
davnopis, pisa, tn. bie ^^alaeograloljie, Xain: 

(Kop. sp.). 
davnost, f. bie (angftoei-floffcue 3"t, bk gvaitc 

«orseit, Cig.. yi. 
davnovekost, /. = davnost, SIN., Zora. 
davorija, /. bojna pesem, C, Zora, DSv.; 

— po imenu Davor = Mars; prim. hs. da- 
vorija, nekaka narodna pesem. 

davrce, /./7/, vratca v lodrici , PliskavicafKras) ; 

— prim. davri. 

davri, /. pl. ■= dveri, duri, Tnib. 

davščina, /. bie '•^(bgabc, .Jan., Cig. (T.); javna 
davščina, DZ.; po davščine (Giicbiflfeitcu) 
so hodili grajski župani in pisarji, IJZv. 

debe}, debela, adj. i) bicf, tri prste d., broi 
ginflcr bicf; debel sneg, ticicv Sd)llCe, O"^'.; 
debele plasti, inčidjtiflc 3d)id)tcu, Cig.(T); 
debela knjiga, bictcši !i^ud); debele solze, 
(iroftc Xl)niiu'n; debel človek, ciit luobibe 
icibter SJiciiidj; debel je kakor valiž (valjar), 
debel si kakor bi te bil zamcsil, Erj.(Torb.); 
debela živina, boo TOnftUicI) ; debeli četrtek, 
bet feiftc 'Joiim-rftort, Sotr., Dol., ^t.; de- 
bela zemlja, fcttir 'ibobeii ; — grob: debelo 
sukno, debel tol-^ak, debela moka; debeli 
ogelj, bie (Mrobfoljle, debeli apnenec bcr 
WrobfnIf, Cig. (T.); debel denar, flVObciJ Wclb, 
Cig.; to je stotak ! debel ilenar! Zv.; — 
na debelo (en gros) kupovati, prodajati; 

— gvoft, ftnrf: debeli gozdi, flrofee, bid)te 
5J?ftIber, Vod.(Iib. sp.); debela voda = glo- 



boka v., Svet.CRok.); debelo gledati, gro^e 
Stiigen madjeii, »crrounbert blicfen; debelo 
videti, )d)lcd)t iof)en, C; debelo čuti (sli- 
šati), bortljorig fciit, C; debela ušesa imeti. 
Št. ; debel glas, ticfc Stimmc, debelo govo- 
riti, eiiie 33ai^ftimme Ijobcn; debela ura, einc 
ftovfe Stuiibe, C; debelo uro hoda, Dol.; 
debelo plačilo, gute 53e5al}(iuig, C; berb, 
rol); podobe so prav na debelo, roI)gearbeitet, 
Z)'.; debela laž, eine bcrbe 2iige; tako je 
debela laž, da lehko primes za njo, St.; 
debelo se zlagati; debela šala, plumper, 
grobcr Sd;)er5; ta je bila debela, bci^ ttior 
cinc Wrob^eit; debele pameti, rolj, oljne 33il= 
buiig, Cig.; debel človek, uuartiger SJicnfc^, 
Cig.\ na debelo je ust\'arjen, er ift ro^, gtob, 
C, Z.; je nekoliko na debelo, GBrda.; — 
debel prestop, grobe llcbcrtretung, debelo 
zanemarjenje, grobc 3>Cinad)lnf)tgung, DZ.; 

— debel je za ušesi, er ^at feine %ndt, 
Cig.', = ima za ostrim debelo, Z. 

debelac, m. ber ^icfleibige, Cig. 

debelača,/.= koruza, C/ij"., Jan., C, Dol., BlKr,, 
\"{hŠt. ; po hrvaškem vzgledu so začeli Do- 
lenjci že pred mnogimi desetletji sejati 
debelozrnato koruzo, ki se zove debelača 
(„dcbeljača"), Slovan, L 166. 

debelačev, adj. = koruzen; d. kruh, Levst. 
(Zb.jp.). 

debelačnica, /. = koruznica, M. 

dfbelce, n. dem. deblo. 

debflec, Ica, i) bider 9J?enfd), Cig.; — ber 
'DJtaftoc^š, Polj.; - 2) ciiic 5(rt bidc Šia- 
ftanio, C; — bcr ^^Sfunbapfcl, .\ov.-C.; — 

— čine 9(rt bidc ^JJoljrc, C. 

debeleti, im, vb. impf. bid trcrbcn ; korenje 
debeli. 

dcbelica, /. i) o debelem sadju: neka čre- 
šnja, Rihenbcrk-Erj.(Torb.); neka smokva. 
Slap pri Ipavi-Erj. (Torb.); neka sliva, C; 

— 2) = debela zemlja, (opp. tcnčica) 
Krn - Erj. (Torb.). 

debelika, /. neko jabolko, na Slapu, v Brki- 
nih-Erj.(Torb.). 

debelina, /. i) bic 2)idc, koliko ima drevo 
debeline? Svet. (Rok.); lečna d., bie 'l^idc 
bcr i.'inj|c, Znid.: d. podpornega zida, Lcvst. 
(Cest.); bic ^1Jiad)tigfcit (min.), Cig. (T); — 
■2) ctiua^ ^ictc>^: bidc .'\>olsftanime, Bes.; mi 
moramo pobirati slabe \rhovc in brstino, 
graščakova pa je debelina, Jiirč.; — grobe 
iicinlimnb, .\ov.-C. 

dehclinka, /. bie Xicfpfirfic^, C 

deheliti, im , vb. impf. i) bid nind)cn, fcift 
niad)cii, niiiftcu; d. se, bid luerbcn: živina 

se debeli, ivilb fctt, fcift; — 2) (malh.) Gin 

l)citcn cincr nicbcrcrcn "i^cnennung onf din 
hcitcn boliercr 5.^cncnnuiig bringcn, vcbncicrcn, 
Cig. ('T.), (xl.(.ir.); — nagla.ša se tudi: 
debeliti. Polj. 

debcljača, /. pogl. debelača. 

debeljak, m. bidcr Wcnjd), ber ^ctttimnft, 
(Ag.. M., (.'., Trub., Dalm.; velikašem, de- 
beljakom se pov.sod dobro godi, Zv. 



debeljanka — debelouh 



125 — 



dcbelovejnat — deČetski 



debeljanka, /. neko jabolki), Maribursliii ok.- 

Erj. (Torb.). 
debeljava, /. = licbclina, C 
debeljenje, u. i) ha§ 'DJJafteii , Ci^.; — 2) 

baž JKctmcicrcii, Cel. f Ar.). 
debelka, /. i) bicfciž, fcttc^o 'Bdb, Z.\ - bic 

iliaftfull, Polj.; — 2) neka hruška, Šebrelje- 

I-'rj.(Torb.); — s) = dcbclača, Xavr.(Lct.). 
deb?lkast, adj. cttuaž birf, bidlid) ; — groblicf), 

Cig.; dcbelkasto stoičen, griibli^ geftampft, 

Pohl.(Km.). 
dfbein, tna, adj. Sd)oft=, Stainin=, Cig. 
debelnica, /. = pustna nedelja, Tolm.-Krj. 

(Torb.). 
debelpča, /. = debelost, C. 
debeloglav, glava, adj. bidfiipfig, Jam., Mitr., 

./an. 
debeloglavec, vca, m. bor Sicffopf, Cig., Jan.; 

kalin d., Preš. 
debeloglavka, /. i) bic (iiro^fopfige, Q>. ; — 

2) ber ©ro^fopf, ber Sdjttiammipinner (li- 

paris dispar), \ov.; — bie Siaiipc beS &V0^' 

fopfe§, C; — 3) mravlja debeloglavka, bie 

gro^fijpfige 3uS= ^obcr ^iBifitcnamcije (atta 

cephalotes), Erj.fŽ.J. 
debelogled, gleda, adj. gro^oitgig, Zora. 
debelokljun, kljuna, »h., pl. debelokljuni, bie 

'Jidid)nabcl , bie Seijelfdjnabler, Cig., Jan., 

Cig.Cr.J. Erj.fŽ.J. ^ 
debelokljunast, adj. bidjd)nabelig, Cig. 
debelokijsten, tna, adj. bidfnod)ig, Mitr.. 

Cig., Jan. 
debelokgstnost, /, bie 2)i(ibeinig!eit, Mur. 
debelckgzec, žca, m. ber 2)idf)auter (zool.), 

Cig.fT.J, Erj.fŽ.J. 
debelok9Žen, žna, adj. bid£)dutig, Cig., Jan. 
debeloličen, čna, adj. bidiuangig, baužbiidig. 
debeloličnica, /, bie Sidreangige, M. 
debeloličnik, m. ber Sidtnangigc, ber 33au§= 

bad, Cig., M. 
debelolistnica, /. bie gettpflan5e, pl. -cc (cras- 

sulaceae), Cig.fT.J, Tuš.fR.). 
debelomtien, tna, adj. grobfčibig, Cig. 
debelonog, noga, adj. bidfitjšig, Jan. 
debelonos, ncjsa, adj. biditafig, Jan. 
debelook, oka, adj. gro^Sugig, oc^fenaugig, 

Cig., Jan., Bes. 
debeloprf dnica, /. bie !!8oripinnmofd)ine, Cig. 
debelorit, nta, adj. mit groben ittute vbadc 11, M. 
debeloritnik, m. cinTlann mit groben i^inter= 

badcn, Xotr.-M. 
debelorog, rgga, adj. bid^omig: debelorogi 

bik. Bes. 
debelorun, runa, adj. mit grobem SSlieS, Cig. 
debelost, /. bie 2)ide; d. in dolgost izmeriti; 

— bie Tidt)cit; — bie geiftigfeit, bie S)icf= 

leibigfeit; — bie grobe Šejc^offen^eit, bic 

©robe, Cig., Jan. 
debelostrgčnat, adj. bidf)ii{fig, Cig. 
debelota, /. = debelost, Cig. 
debeloten, tna, adj. bie Side betreffcnb, r.-G>, 
debelotrebiišen, sna, adj. bidroanftig, SL\. 
debelotrebušnik, m. ber Sidbaud), Bes. 
debelouh, viha, adj. kdor ima debela ušesa: 

d. poslušavec, bcgrififtiitugei i^Lircr, -SV.V. 



debelo vej nat, adj. bidiiftig, Cig. 

debelovoinat, adj. grobluollig, Cig. 

debelovratcn, iiui, adj. bidljalfig, Cig., Jan. 

debelovratncž, )n. bcr l^idliot^, Cig. 

debelovratnik, »1. ber '?id[)alž, Jan. 

debelozfnat, adj. grobfbruig, ./an.; debelo- 
zrnata koruza se zove debel jača, .Slovan. 

debeložitnat, adj. grofjčiberig, Cig. 

debeluh, m. fcifte iscrioii, bcr ®idluan[t. 

debeliihar, rja, m. = debeluh; polh d , 
DSv. 

debelun, m. = debeluh, C. 

debelunec, nca, m. dem. debelun, C.; n. pr. 
debel otrok, v^kSt. 

debeliiša, /. bidleibigeg SSeib, Z. 

debelušen, šna, adj. bidleibig, SIN.-C. 

deber, bri, /. bic lljal^djludji, Cig.fT.J, Jan., 
C, Jcs.; beseda se nahaja v krajnih imenih, 
Mik. ; ■ — stsl, dtbrt. 

dfblast, adj. birtitdmmig, Cig. 

deblat, ata, adj. = deblast, C. 

dfblo, n. i) ber 58aumftanim; — d. stebra, 
bcr ©djoft cincr ©diite, Cig.fT.J; — on del 
suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda 
in ga nikakor ne razkosava, bcr Stamm, bcr 
9Jumpf (gcogr.), Jes.; — ber Bortftamm 
(gramm.), Cig.fT.J •, — 2) = steblo, C. /govori 
se tudi manj pravilno: deblo; prim. Cv.X.6. 

deblomer, mera, m. "Haž Senbrometer, Cig.fT.J. 

deca, dece, / coll. bie Silibcr, v{hŠt., ogr., 
kajk.- Valj.fRadJ; drobna d., ber XQg ber 
unidjulbigen ftinbcr, vihšt., ogr.-C; deca, 
Mur.; - — prim, stsl, detbca. 

december, bra, m. i) ber SJfonat 5)ecember; 
— 2) neka ženska obleka: d, je bil kakor 
suknja dolg, segal je do kolen in je imel 
žolte „žnure" vse po sebi. Središče - Pjk. 
fČrt.J. 

decemvir, m. bcr ®ecemoir, 

decimalen, Ina, adj. ®ecimal=, Cig.fT.J; de- 
cimalno število. Cel. f Ar.). 

decimalka, /, bic ®ecimalc, Cel.fAr.J. 

decimovati, ujem, vb. impf. ctpf. bccimiereit, Cig. 

dečaj, 7n. ha^ SlHltb, Čig.; jokati se kakor 
de čaj, Jurč. 

dečak, m. ber 93lirfd)e, Jan., ogr. -M., nk.; 
užigajo krese dečaki („fantje'') in možje, 
Xavr. fLet.J. 

dečarec, rca, m. ber fnabe, bag ^nablein, 
Jan., kajk.- Valj.fRadJ, Prip.-Mik. 

dečaric, m. =■ dečarec, kajk. -Valj.fRadJ. 

dečarija, /, 1) bie Kinberci, M., BlKr.; — i) 
=^- deca, Jan., BlKr.; — tudi: ljudje, ki se 
po otročje vedejo, BlKr. 

dečariti, arim, vb. impf. \\6) finbifd^ bctragcii, 
Jan. 

dečarski, adj. Snaben-, fuabenl)aft, Cig. 

dečarstvo, n. bic S^nabenfdiaft, C7^, 
dečaški , adj. ftnoben = : dečaška toga, bic 

•šlnabentoga, Vest. 
dečec, čca, m. = deček, Habd.-Mik. 
deček, čka, m. ber ftnabe, 
dečelski, adj. 'i)Jtabd)Cit % mabdjcnfjaft, .V. ; — 
jmigfraiilid), C, 



dečelstvg — deden 



— 126 



deder — dedukti>neii 



dečefstv9. n. bic SUfnbchcnfdiaft , bcr ^ung* 
femftanb, Trub., Dalm.. Schonl. 

dečica. /. coll. dem. deca: bic fiinbcrcf)Cn, ogr,- 
C. Danj.^Posv. p.); dečica. Mur. 

dečič, m. = deček. Jan. 

dečinji , aJj. bcn Sinbern gcf)orifl , C ; — 
Hinbcr , C 

dečinski , adj. i) = dečinji i): d. penczi. 
'^mjillengelber, C; — 2) finbijdl, Mur.. Cig. 
(T.); pustne veselice so bile izpna dečin- 
ska. kesneje razuzdana radost, Savr.fLet.j. 

dečko, čka, m. bcr ftnabc , Valj.fRad^; ciit 
tucfjtiger .ttnabc: to je dečko! .SY.; govori 
se nav. s čistim ozkim e. Cv. 

dečla. /. I I boš SlJdbc^cn, Mur.. Cig., Jan., 
Boh., Štrek., Gor.. Kor.; poiščimo dečlo, 
katera je še devica, Dalm. : dečle pri pre- 
slici, Trub.; bic ^""Srtau, Meg.; — 2) = 
punčica v očesu, C. 

dečlica, /. i) dem. dečla, ha^ TOagblctn, C. 
M.: — 2) = punčica v očesu, C; prim. 
punčica. 

ded, deda. m. i) bcr ©roBDOtfr, .V<?^., Guts.. 
Mur.. Cig.. Jan., nk.; ~ 2) altcr SKann, 
Habd., Z., Škalska dol. ''Št. J- C; — ■:! 1 žena 
o svojem možu: moj ded, (= dedej), C; 

— 4) rcznr d. , = rezni stol , bic Stro^« 
fc^ncibeban!, C: — 3) bobov ded, neka po- 
gača iz bobove moke , Pjk. fCrt. j3.) ; — 
n) bie Sra&biftel (cirsium). Z.: prim. dede 2). 

dedček. dčeka, m. dem. dedek, hvp.; i) ber 
©rOBDflter, Cig.; d. in babica, Ravn.: ča- 
stiti dedček, Levst.fZb. sp.j; — 2) tleiner 
bcjo^rter SKanit, M. 

dede, eta, m. i) = dedec 2). M.; velike starosti 
dede. Diet.; — 2) bie ftrajibiftcl (cirsium). 
Medv. CRok.j. 

dedec, dca. m. i) ber OJrofiDater, Meg., Diet.. 
M.. Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice 
nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji si- 
nove in hčere, Levst.fZb. sp.j ; — 2) be= 
jaljrter 9)?ann , Cig.. Jan.. M., Št. ; dedci 
in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj 
dedec, mein Sllter, Ž.: — 4) bie Sliarionette, 
Re-{.-C.; — 5) bie mit ©eroinben Dcrjc^enc 
SSalj^c, bie Sčfjraube, Cig.. r^hŠt.-C; — 6) 
bcr .'oartclhafen ; — 7) ber ^fafjl stniicficn 
bcm Trucfpflode (babica) unb bem ^^Jrei^baum 
bet bcr ©einpreffe, C; — Ki bcr Xengcl= 
Ijammcr, C; — o) bcr ftabUrne StcmpcI, 
bic ^atrije, V. -Cig.; — 10) ba? Stcigro[}r, 
Cig. (T.); — 11) bcr 3Bicbc[)0Vf (upupa 
cpops), C; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- 
Erj.fTorh.). ^apŠt.; — 13) bcr ^loum bc^ 
Dcrblubten ilbrocn^abnš. Trst. 'Let j. 

dedej, m. n ber OiroBDotcr, (iuts., Mur., Jan.; 

— 2) cin altcrcr SlJaun, Št.: moj d., (žena 
o možu), _;»'{/i.S7.: — bož 'SDJanndjcn, .\Iik. 

dedek, dka, m. dem. ded; bo«:- (iJroBDatcrc^cn, 
bcr OJroBDatCr, Mur., Cig.. r^hŠt.. ogr.-C. 
lilKr.; - 2) cinc Viri Miitftcn, C; - -,) 
bcr 5^"""' ^f^ »erbliibten ijoiticnjobitd, Č.; 

— 4) ber .HnaucI (sclcranthus pcrennis), C. 
dfden, dna, adj. (^rb-, Cig., Jan., C; dedno 

nasledjc, bie 6rbfoIg(, Cig. (T.); dedni na- 



slednik, bcr Crbe, Levst.(Saukj; dedno po- 
sestvo. Jurč. 
deder. /»i/er/. rooblan I Prip. - Mik., jvihšt.: 

iz: dej der; prim. dejati II. 2). 
dedičem, i) ber ©rbc; oporočni d., ber Jeita= 

menteerbc, nujni d., bcr 'DJotbcrbe , Cig.. 

(_dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da 

se je iz početka imenoval samo on, kdor 

ostaje doma na dedini [Stammtjauš], bcr 

'Siajoratži^ri" . Levst. Sauk. 16 r,.): — 2) 

= dedec o), Re:^.-C. 
dedičinja, /. = dedična, Šol. 
dedična, /. bie ©rbin, Cig.. Jan.: tudi: stsl. 
dedina, /. i) ber (Srbbcfif;, bas Stammbau«, 

Cig., Jan., C, Dol.; na dedini ostati, Levst. 

rSauk); — bie (Srbfc^oft, Meg.. Diet., Cig.. 

Jan., M., Dalm.^^Reg.j; Ni umrla teta moja. 

Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino 

bogato, Preš. 
dedinol9vec, vca, m. ber Srb|d|Ieic^cr, Cig., 

Jan. 
dedinol9vstvo, >i. bie (Srbicfelcicfterei, Cig., Sle. 
dedinski, aJJ. (frbicf)aft«=, (šrb=, Cig., Jan.. 

C; dedinska tožba, bie (^rbicftaiteflage, Cig.; 

dedinska pogodba, ber Srbocrtrag, Cig., 

Jan.: dedinski zapustnik, bcr (Šrblaffcr, C; 

dedinska država. i)a^ (^rbreid), Jes. 
dedinstvo, h. = dediščina, bie" Grbjcftaft, M., 

Z., Zora. 
dediščina, /. ba# grbe, bic ©rb)(^aft, Pohl.. 

Mur. (dedščina), Cig.. Jan., C, nk.; prim. 

Ci: /A'. 5. 
dediški, adj. ber ©rben, Gi"b=, Cig. 
dedji, adj. nad) '^Irt cinee filtercn 9Jiannc#: 

po dedje hodi, se drži, C. 
dednica, /. = dedična, Cig. 
dednik, m. i) = dedič. Cig.. Jan.. Vrt., 

DZ.. Levst. ''Zb. sp.j; — 2» bcr fierrcnpilj 

(boletus edulis), Rihenberk-Etj.fTorb.J. 
dedniški, adj. = dediški, DZ. 
dednodačen, čna. adj. Srbjind-: dednodačno 

zemljišče, Cig. 
dednodežf ten, ?na, adj. crbldnbifc^, Jan.; tudi : 

-žčlcn. 
dednodežftski, adj. crblanbijc^, Cig.; tudi: 

-žčJski. 
dednolastcn, stna. adj. crbcigcn, Jan. 
dednopraven, vna, adj. crbrcditltcfi, Cig.. Jan. 
dednozakupen, pna. adj. Qxbpač)i- : dedno- 

zakupna pogodba, Cig., Jan. 
dednozav^zcn, zna. adj. crbDcrbriibcrt, Cig., 

Jan. 
dedovanje, n. 'bai' Grbcii ; ostaline pridejo na 

dedovanje, bci bcii i^crlailciifdjaftcn tritt bcr 

Grbanfall cin, Levst. (Pril.j. 
dedovati, ujem, vb. impf. crbcn, Cig., Jan., 

C M.; ponos se vsem meščanom od roda 

do roda deduje in zapušča, Jurč. 
dedovina, /. i) = dedina, Jan., Šol., C; — 

2) = bodeča ncža, BlKr. 
dedščina, /. pogl. dediščina. 
dedukcija. /. bic Xcbuction, Cig. (T.), nk. 
deduktn^n, vna, adj. bcbuclio, Tcbuction«-, 

ag.(T.). 



deflcient — dejaliti 



— 127 - 



dejatnost — dujati 



deficient, m. zaraJi bololinosti Za službo ne- 
sposoben duhovnik, bcr "5)0^01011. 

definicija, /. bic 'JcfiliiHoil, Cig.fT.J; — prim. 
opredelba. 

dfga,/. I ) ber ^oriFi'-'""'". ^''^ts. ; — 2) bcr %ra([ 
rieiucn, C; — pl. dcge, ročo, s katerimi 
vreče nosijo, Poli.; — prim. stsl. tiega>, bcv 
JHicincn. 

deganje, u. 1) ba^ £d)kubcrn, Cig.; — 2) 
bte TižputatioiJ, ogr.-C. 

degati, am, vb. impf. i) fc^Ieubern, Cig.; d. 
kaj s pračo, Cig.; — 2) ^inimb^crbclDCfleii, 
C; riittelrt, /T.; vrata dega, kdor jih ne more 
precej odpreti, Kr.; d. se, fid) balflCli, jaflCl!, 
fangen u. bgl. fn. pr. o igrajočih otrocih). 
Cig., M., Kr.; d. se s kom o čem, bii>iJU- 
tieren, jantcit, ogi: - C. ; — s) <J- koga, ic= 
matibem .^iijeBcn, i{)n nticifern, C, M.; — 4) 
bumtne^ ^citfl )d)tpa^en, C. 

deget, gta, m. ber Jljccr, .So/., Cig. (T.), DZ.; 

— prim. češ. dehet, rus. degoti., gtja. 
dfgmanje, n. ber 3^^"^ vihŠt.-C. 
dfgmati se, am se, vb. impf. i) gaitfcn, bi^pU' 

tieren, Mik., vihŠt.-C, Trst. (Let.); - 2) 
ttjetteifern, rtDaUfieren, Cig. (T.), SIS -C; 

— prim. stsl. degba, (štreit. 
dfgmavEC, vca, m. ber 3Siifer, v^hŠt.-C. 
drgniti, degneni, vb. pf. Strat)Ien luorfcn : 

danes je oblačno, le redko solncc skozi 
oblake degne , — malo je solnce degnilo, 
pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri 
in Ščavnici, Trst. f Let. 18 jS, SS.j. 

dehlina, /. ber 9cieberid){ag ttom žtauc^e (5. 33. 
auf @Iaš), (dahlina) Cig. 

dehniti, dahnem, vb. pf. i) ^aitd}en ; d. v 
koga; — = dihniti, cmeit S(tl}empg t^im; 
človek dahne v eni uri ii5okrat, Kast. 
(X. C); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v 
trudno glavo, Levst. fZb. sp.j; — 3) eincrt 
(iiblen) ©eruc^ Don fic^ geben, ried)en: po 
vinu d., Cig.; meso že dahne. Z., jv\hSt. 

dehor, rja, m. ber 3^^'^" "^^'- pisava , dihur" 
napačna; prim. Cv. X. _/. 

dehtenje, n. "^eftigeš SSerlangcn: d. po čem. 
Bes.- C. 

dehteti, im (ejem), vb. impf. i) ftarf at^men, 
C; pes dehteje, Krn-Erj.(Torb.); — 2) fid) 
je^nen, {)eftig »eriangen, C; človek volčji, 
ošaben , ki po visokosti dehti , huji je od 
divje zverine, Ravn.; — 3) buften, C, Vrt.\ 
kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, 
Ravn. 

dehtiv. iva, adj. bcgierig, C; dehtivo razpe- 
čatiti pismo. Bes. 

delst, m. bogovernik, ber 3)ei)t, Cig. 

deizem, zma, m. bogoverstvo, ber 2)eižniuš, 
Cig. 

dej, pogl. dejati, II. 2). 

dejalen, 1'na, adj. octit), DZ., nk. 

dejalina, /. bie !i8crl)e5ung: na dejalini biti, 
ocrtiejt, Dcr)d}riccn fcin, ogr.-Mik., C. 

dejalfšče, n. bic SBirtunggftčittc, Cig.fT.J. 

dejaliti, alim, vb. impf., ijanhcUl, Itiirfen, C; 
komedijanti igrajo in dejalijo („djalijo") pre- 
oblečeni, Hip.fOrb.J. 



dcjdinost, /. bic Kjdtiiifcit, bic '^,![ctiuitat, DZ. 

dejatnostcn, sina, adj. VlctlUitiitiŽ: dejalnostni 
priklad, bic iMctiuitatci.^uhigc, DZ. 

dejanje, >i. baci llnni: imamo veliko dejanja, 
li'ir l)abcn Did IHvbcit, uic( ,^u tbuii, C; d. s čim 
imeti, jid) mit ctum5 abi^cbcn, C; krivo d., 
liinb()QftCy Kjini, C; d. in nehanje, baji K)Un 

U. iioffen; d. svetnikov, bic Wcid)id)tc bcr .tiei^ 
ligen; d. apostolsko, bic ^i(po)"tc(gc)cI)id)tc ; bo^ 
33encbmcn, C; —bic .s;;-)anblinig: glavno d., 
bie .S^iniptljaiiblung; bcr ''^(ct, (pri gledališčnih 
igrah); ba^ 9Bcrf: milosrčno dejanje, ciu SScrt 
bcr SJannfjcr^igtcit. 

dejanski, adj. n tbatiad)Ii(^ ; dejanska služba 
(v vojski), bcr ^^Jrfijcn^bicnft, Lcvst.(\auk.); 
— 2) praftifd), dejansko vodilo, praftijd)cr 
©ruubfa^, c:ig. 

dejanstven, tvena, adj. 1) Ijanbelub, tl)atig: 
romanopisci imajo navado, da naposled ra- 
zodeno sleherne dejanstvcne osobe osodo. 
Let.; — 2) foctifd), Cig. (T.). 

dejanstvo, n. i) bie ^rajris, Jan.; — 2) bas 
?^actum, bie 1^Q.\\<xi)<:, Cig.fT.J, Žnid. 

dejati, I. dejem, vb. impf. i) tI)Un: uči ti mene 
dejati po t\oji volji, Triib.; po njih volji 
deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu 
dmgemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- 
Let. i88f), i()0; tiho dejem, ic^ fdjttjeige; 
C; — 2) fagen: ona deje, LjZv.; — 11. dem, 
vb. impf. (tudi včasi pf.) i) fe^en: Ne ve, 
kam se čez ure dejo, Preš.; ■ — 2) tf)Un: prav 
demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; 
jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte po- 
koro, Trub.; — hudo mi de tobak, ber Sabof 
befommt mir iibel, Polj.; to mi dobro de, 
Cig.,; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.;^ 
težko mi de, e§ fdllt mir idjtcer, Cig., Notr.;' 
to nič ne de, baš t)er)d)Iagt nid)t^, Cig.; Ako 
spava. Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne 
de, Preš.; kaj ti de pri meni? ttiaš fctjlt bir 
bei mir? Af.; — dej, z infinitivom: dej 
ga vzdigniti, fjebe il)n, Mik.; dej napraviti 
sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) 
fagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, fage 
id), Diet.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj 
deš? = kaj praviš? ltia§ fagft \i\\ boJU? 
Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal 
sem, dejala je, fagtc id), jagtc fie, Dol., Gor., 
Goriš.; — III. denem, i'6. /j/, legcn, fteflen: 
puško z rame d., 'iiaž ®ett)el}r »on bcr 2d)ulter 
neumen; d. na mrrvaški oder, oufbabrcu; 
otroka spat d., baš ^inb ,^ur 9iu^c betten : 
d. na-se, onlegcn (oblačilo); pod streho d., 
unter '^a&\ bringcn; na verigo, z verige d. 
psa, anfctten, lošfctten; d. pod ključ, ein= 
iperrcn; iz kože d., oužil)duten; v red d,, 
orbnen; v skupine d., gruppicren, Cig.fT.J; 
d. med oklepaja, einflammern, Cig.fT.J; v 
(pod) prepoved d., mit 33ejd)tag belegen; ob 
glavo d., entf)aupten; ob veljavo d., au§er 
^raft fefien, Jan.; ob službo d., be§ ®ienfteei 
cntbeben; v pokoj d., penfioniercn; na nič 
d., jugrunbe rid^tcn; na laž d., bcr Siiigc 
^ciljen; koga nesrečnega d.,jcmanbcn ungliirfHd) 
mad)cn, C; v pogovor se dene, cr licfj fid) 



dejava - dekle 



128 - 



dckl^čji -- det 



ill cill Wi'ipvad) oin, (roriš.; el. se \ Jogovor, 
fid) inei (Siiiucvnc tjincn fc^cn, Lcvst. (Nauk.) ; 

— ne vem, kam bi se dejal, icfl lucif? nicl)t, 
tt)Dt)in irf) micf) incubcu, \mž id) anfniuicii 
)o(l ? kam se je toliko ljudi dejalo ? luo fillb 
jo oiclc !i0iciiid)cu l)iiioictomincuV 0>.;— de- 
nimo, tifl)mcii mir au, Civ;.; — 2) t[)uii: težko 
mi dene. c^ mnd)t miv baei.S>ci-,^ id)Uierj'i'i[//.S7.; 

— ttcrfo^rcn, unuiCl)CU: lepo, grdo denem s 
kom, oiTc.-C; — ci. komu, jcniaubLMl ticvl)Cj;cil, 
t)crid)vcien, o^r.-C. 

dejava, /. hai 2{)uit, C. ; - bic 'iaUrtung, C. 
dejaven," vna, adj. ti)dtii-i, actiu, Cip.; — ■mnh 

iam, Jan.; — prim. dejalen. 
dejavnost, /. bie 2:i)atig!eit, Cig., ./an., C, 

Zora; — bie ^raftif, Cig.; — prim. dejal- 

nost. 
dejstven, rvena, adj. tuirtjam, Cig.fT.J; — stsl. 
dfjstvenost, /. bie ^Biitjainfeit, Cig. (T.). 
dŠjstv9, n. bie SSirtung, Qg.f 7:;; = dejanje, 

Jtirč.fTug.J; — stsl., ms. 
dejstvovati, ujem, vb. impf. IDirfcii, Cig.fT.J; 

moči, katere pri svetlobnih prikaznih dej- 

st\-ujejo, Žnid.; d. na kaj, einimilcn, C7^.,»/f. ; 

— stsl., rus. 

dekada, /. desctek, bie 'Jefabe, Cig.fT.J. 

dekadičen, čna, adj. bctabijd], Cig.fT.J, Cel/Ar.) 

dekadika, /. desetna sestava, bie Setabif, Cig. 
fT.J. 

dekagon, m. deseterokotnik, ba§ Tefacjon, Cig. 
fT.J. 

dekan, m. bcr 2^ccou (ati ber Uniticrfitat); - 
ber Ted)ant. 

dekanija, /. bic 'Scdjantei, ha^ Secanat. 

dekanstvo, n. bie 'i^ecan^rourbc ; — bie Xc= 
d)ant«>inirbc. 

dekelce, n. nam. dekletce, Cig., ji>ihSt. 

dekeistv?, n. i) = devišrs'o, Krelj; — 2) ber 
■^JJagbbieiift, Cig. 

dekla, /. i) bo^ Wabd)Cit (hlapica, bie 9!Jiaflb), 
ogr.-C; — 2) bie 'JJJaflb; za deklo služiti, 
olsi '•Diaflb bieiien; kuhinjska d., bie Aiid)en= 
inanb ; kravja d., bie Slu^macib ; mala dekla, bie 
'^cimacjb, Cig.; — 3) božja dekla, neko baje- 
slovno bitje, C; božja dekla = smrt: prej bi 
bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; 
v vzklikih: božja dekla! jV{/i.S'/.; divje de- 
kle, nekake Vile, JjU.fČrt.J^J^j; — 4) bie 
"Jame im 3d)ad))pici, Cig.; — 5) ber 'sboiib 
t)ateii, bie ttlainnicr bcr 'iBi.ittdier, Cig.; — 
(')) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj 
prijema, Žclcpiiki fGor.J. 

deklača, /. bie Xirue, Noti: 

dcklaj, m. 'i)a<^ '"JJtdbdjcii, Cig. C. 

deklamacija, /. bic Tcclmiiation. 

deklamator, rja, m. bcr TccIailUltor. 

deklamovanje, >i. bOJi Tcclaiiiicrcit, >tk: 

deklamovdti, njem, vb. impf. ct pf. bcda 
micrcii, O;;.. ./a»., Cig. (T.), nk. 

deklaracija, /. = vpoved, bic ^cclarntioit (iiii 
,'ioIlUicicn), Cig.fT.J; = izjava, nk. 

deklariti, firim, vb. impf. = deklovati : d. komu, 
(ior. 

dekle, čta, u. bai Maidjcn; dekle je še, fic 
i)! Iiočf) Icbifl, Cig.; tudi: /.; (prim. .Mik. 



r. (7. IV. -V.V.); moja d., Npes.-K.; mnoga 
dekle se je lišpala, Ravn.; acc. tudi: de- 
kleta: pokliči mi dekleta, Ravn.; Je za dru- 
zega dekleta Zdaj ljubezen tvoja vneta, Prcš. 

deklfčji, adj. ^JJaibd)en=, C, Št. 

deklf tce, n. dem. dekle, Jan., I alj.fRad), nk. 

deklica, /. 'iidi 5Jtiib(^cu ; povodna d., bie 
JVlujč^nijLT, Cig., Jan.; morska deklica, bic 
l">fccre$juiiflfer, "iKM IDJcerfrauIein, Cig.. Pjk. 
fČrt. 33j; ajdovska deklica, bQ# 9iiejen= 
iniibd)eit (v pravljicah); rimske deklice, neke 
velikanske deklice (v pravljicah), Trst.fGlas. 
iSSq. II. 16); božja deklica ali Vila, Pjk. 
fCrt. 33); — „božje deklice pridejo po noči, 
vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" 
itd., C.;— 2) bie 93ottd)ert(ompe, Dol.- Cig.; 
— prim. dekla 4). 

deklic, i'ča, m. ba^ SJiiibdieii; mladi deklici, 
Tnib.fPost.J; (deklic: O deklic mlad, o žlahten 
sad ! Npes.-K.); včasi/. ; poljski deklici, Navr. 
fLet.j. 

deklicar, rja, m. ber 9Kabd)enjnflcr, Zora, 

dekličevati, ujem, vb. impf. 1) fid) ali5 5Jfdbrf)en 
bcnel)men: skupaj dekličujejo dekleta, katere 
so vrstnice. Gor.; — 2) = k dekletom po- 
hajati, M., C. 

dekličica, /. = deklička, Cig. 

dekličina, /. = deklička, ogr.-C, Let. 

dekličiti, ičim, vb. impf. i) tako se vesti, kakor 
šega dopušča dekletom, Gor.-DSv. ; — 2) k 
dekletom pohajati, Polj.; — prim. dekli- 
čevati. 

deklička, /. haž 9!Kabc^en, Jarn., ogr.-Valj. 
'fRad.J. 

dekličnik, m. bcr ?Jcdbd)Cuidfler, Cig. 

deklina, /. c^rojVie^o lluibd)eu, Cig., M. ; = 
dekle, Miir.. Jan., v^liŠt.; bic ^Uligfvau, 
Štrek. 

deklinče, eta, n. dem. deklina; bai? "HJcibdieit, 
Mur., C. 

deklinica, /. dem. deklina, Mur., Cig., Jan., 
Slom. 

deklinji, adj. 9Jtiibd)CU , Mur. 

deklinski, adj. 'JJtdbdKii-, mdbd)cut)aft, Mur. 

deklinstvp, ?i. biiiJ I1uibd)ciuiltcr, Mur.. Cig., 
Jan.; bcr 'JJJiibdicnftaiib, bic ^iiniifcr)d)aft, 

Mur.. ogr.-C. 
dekliški, adj. 'lllciibdlCU-; dekliška šola. bic 

yjidbd)cnid)ule; po dekliško, iiod) liDJdbd)en 

art; — jitiiflfrdiilid), Cig., .lan.; dekliški stan, 

bcr ^iiii(]fcruftiiiib, Cig. 
deklištv9, n. t>a<- llidbdicitaltcr, bcr ^JJcdbrf)cn 

ftniib, bic :^\uitgicrid)aft, Cig.. Jan. 
d^kliti. im, vb. impf. -^ deklovati, C. 
deklovanje, n. bcr Woilbbicn|"t, Cig. 
deklovati, ujem, vb. impf. a\i ''))l(i(\i> bicilCIt, 

■lUiagb )cin, (-7^'.; deklovala je pri njem tri 

leta", IjZv. 
dekoracija, /. okrasba, bie 3)CCOrotion. 
dekret, m. bov* l^ccrct ; — prim. odlok. 
dckretali. m. pl. bie Tccictalcii, pdp)'tlid)e 4^cr 

fiiiliiiuicii, (-ig. 
det, m. bcr Xl)eil; sprednji, zadnji d., bfl^ 

'innbcr , 4»iiitertl)ci( ; d. sveta, ciu 3Beltt^cil; 

na enake dele, ,^1 glcidjcn I^Ctlcn ; na dele, 



df latntca — delati 



— 129 



delava — del^žiti 



vatciilDeiic, C. : \-ci\ del (večidel), flvo^tentl^eilfg ; 
sestavni d., bcv 5^cftailbtl)Ci(, Q>/rj ; — btc 
®iuiibpavcelle, Cii^., C; bev 'ifijalbautt)cil, 
0>.; gremo v dele, Z.; — ba'5 (Svlitl)Cil, 
CifC: M.; — d. prinesti k hiši, ctll .'pcivatv 
flllt i^ubviiuicil, Giits.-CiiJC.; na d. priti, ^n^ 
tl)cil »innbcn, l^ub., Krelj. 

delatnica, /. == delavnica, >ik. 

delanje, >i. 'ba^^ 'Jlrbcitcu; — baž Wad)m, \>ai> 
Sdiaffcn, bO'? !i^ovfcvtii^CU ; delanje cest, bcr 
StraljCllimu, C/i;-. ; leseno delanje, bor ^oly 
bciu, ]'.-Ci{:c.; delanje pojmov, biv3 4^cgriffc 
bilbcii, C/^sfr.;; — bic i>anbliiiii]?^ii)cifc, C/ff. 

delapust, vi. (^ifC-, M.. C.; pogl. delopust. 

deUirnica. /. bcvi 'ijlrbcit-oljauio: prisilna d., ba§ 
3tuaiicižarbcitsil)aui:, Levst.(Nauk), DZ. 

delaten, tna, adj. i) ovbcitciib: d. človek, dll 
^^Irbeitcr, Tpri Mariboru -Kres 1. 3S8; — 2) 
roivtiam, h. t. — Cig.(T.). 

delati, delam, vb. impf. i) arbeitetl : moli in 
delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, 
bei jcmaiibcm hi '^Irbcit ftebon ; na rokah d., 
cin ^anbiucr! iibcii, V.-Cig.; tlako d., JKobot 
leifteit; na gosli delati, bie 58ioIine fpiclcii, 
C; stroj dela, bie 3)fa)c^ine geljt, Cig.(T.); 
*— »crferticjcn ; klobase d., 55>ur[te mac^en; 
sveče d., Sicf)ter sie^en; pot, gaz d., cinen 
3Beg baf)nen; gnezdo d,, ein 9Jeft bauen; 
seno d., ^eucit, Jan. ; — zajka mlade dela, 
ift im ©cbaren bcgriffen, 0>>; krava dela, 
Z.; ovce delajo, Bes.; — t^un, trcibctt: kri- 
vico d,, uitrcd)t tljun ; pokoro d., ^u^c tljiiii ; 
pravico d., JHcc^t iiben ; — madjeu: koga 
srečnega d., jcmonbcti gliicflii^ madficiT; hleb 
dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, 
iz mušice konja d. = an§ eincr 9}iiicfe eincit 
©(cpbantcn madjen ; norca si d. iz koga, 
jcmauben jurn bcftcn tjaben, mit iemanbcm 
''^sofjcii trcibcn; — ^evoorbditgen : čudesa d., 
ŠBimber tf}un ; mleko dela smetano, auf ber 
3JJild} bilbct ftc^ ber 9iaf)m ; sneg žamete 
dela ; d. se, fid) bilben, ent[te^cn : na rani se 
krasta dela, bie Sunbe ber{)ar)c^t; noč, dan 
se dela, bie 9(ad)t, ber Jag brid^tan; k dežja, 
k hudemu vremenu se dela, ein 9iegen, cin 
GJetoitter ift im 'iin^u^e, jvihŠt.; bridko se 
jima dela, e§ beriil^rt fie bitter, Ravn. ; — 
mac^en , bcreitcn , »crurjac^en ; prostor d., 
$la^ fd}afjen ; hrup d., 'žtufietien mad)cn; šum 
d. s čim, mit etlDtv^ prangcn, V.-Cig.; kratek 
čas d. komu , jemaiiben unter()atten ; srce 
komu d. , 9Kutf) mad}en ; senco d. , eincn 
Sd)atten mac^en ; to mi težave v prsih dela, 
ba§ ocrurfac^t mir 58ruftbe!Iemmungcn; pre- 
pir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., 
obljuba d Ig dela, Npreg.; — d. komu, je= 
manbem c§ anlfjun, i^n be^cjen, 0>.; — 
roirtcn: za občno korist d., fiir hai adgemcinc 
?Sot)l tl)dtig fcin ; na to d., bal)in mirten ; 
— ^anbeln : brez glave d,, uuiibcrlegt t}anbeln ; 
delaj, kakor najbolje veš in znaš, {)anbte 
nad) betner beftcn Sinfi(^t ; — berfo^rcn, um= 
geljeii : grdo, lepo s kom d., jemanbett gut, 
id)led)t be^anbellt ; dela z njim kakor svinja 
z mehom ; — d. se, kakor bi . . . ., fid) ge= 

Slov.-nem. slovar. 



berben, fid) ftellcn, aU ob . . ., d. se bolnega, 
fid) fraitf [tcKcn ; d. se prijatelja, ^rcimbfc^aft 
i)CUd)eln ; — 2) = obdelovati : njivo d., Diet., 
.Jsi'kr. ; Kaj da \Tta več ne dela? dreg. 

delava, /. bie .Spaiiblmigžmcifc, bie SBirfungeort, 
Ci<^., Jan. 

delavcec, čca, m. dem. delavec. 

delavec, vca, m. bcr '*}(rbeiter; delavec je hle- 
bavec, ^Jlrbcit briiigt 'Srot, Cig. 

delaven, vna, adj. i) aibcitjam, tfjatig; d. člo- 
vek; — 2) 'jtrbcit^i^: delavna obleka, 'baž 
3S?cr!tagšf(cib ; delavna živina, baž ?lrbeit§= 
oiet) ; — d. dan, = delavnik, bcr SBerftag. 

delavica, /. = delavka, M., v{hŠt.-C. 

delavka, /. bie 5(rbeiterin. 

delavkinja, /. = delavka, C. 

delavnica, f. bie SBerfftčittC, Cig., Jan. ; haž 
^^Itclier, Čig.(T.); — \ia^ Vtrbeitetjaug, Cig., 
Jan. ; — zarad naglasa prim. Cv. X. 11 ; 
nav. delavnica. 

delavnik, m. ber SScrftag ; v delavnik in praznik 
delati. 

delavniščnica, /. Cig.; pogl. delavnica, de- 
larnica. 

delavnost, f. bie $(rbeitjam!eit, bie 2Ber!tf)atig' 
feit. 

delavski, adj. 9Irbeiter=; delavske bukvice, 
^bo§ 5rrbcit§biid)Iein, DZ. 

delavščnica, /. Jan., ZgD. ; pogl. delavnica, 
delarnica. 

delba, /. bie Jfieilung, Cig.(T.), ogr.-M., DZ.; 
bieŠ^eilung beSIsBcrmogen^, C.;— bic®i»ifion 
(math.), Cig. (T.); — d. časa, bie ^citein^ 
tljeilung, Cig. (T.). 

deice, n. dem. delo; flcine 2trbeit, Cig.; fleinež 
SBerf, nk. 

delčec, čca, m. dem. delec. Valj. (Rad). 

delček, čka, m. dem. delec; ba^ S^eild^ett, 
bie ^arttfel, Cig. ; tteiner SBalbattt^eil, Valj. 
(Rad). 

delec, ka, m. ba§ S^^^eilc^ett ; svetlobni delci, 
bie X!^eild)en ber £id)tmaterie, Žnid. ; ia^ 
(BtMd]cn,Krelj; bcr 2BaIbant{)cil, Svet.fRok.J; 
ber ®rutlbattt:^eil, C. ; kakšen d. svojega lo- 
višča zameniti za drug delec, Levst.(Nauk). 

delek, Ika, m. dem. del ; ba§ jT^etld^cn ; "Ha^ 
^'ijrpertf)eilc^eu , Cig. (T.); istorodni delki, 
g[eid)artige STijcilc^en, Erj. (Min.). 

deien, ^■na, adj. i) I^eil*, partieH, Jan., Cig. 
(T.) ; delni produkt , bož 'i^artialprobuct, 
Cig.(T.) ; delna dolžna pisma, 2;£)cilfc^ulb= 
nerjd)reibungen, DZ.;— 2) bi§tributib (phil.), 
Cig.(T.). 

deleštvo, n. bie j!^ei(genoffenfc^aft, Mur., Cig. 

delež, m. ber 9(nt^cil ; bie Ouote, Cig. (T.); 
bie Janticme, DZ. ; bcr ©rbant^cil, Svet.(Rok.); 

— bie ^arcelle, C. ; bie SSalbparcelle, Polj. ; 

— gen. tudi : dclčža. Valj. (Rad). 
deležek, žka m. dem. delež, Jan. 
deležen, žna, adj. tt)eill^aftig ; d. biti česa, on 

einer ^aijt tljeil-^aben ; d. daru, Ravn.-Mik., 
Cig. 
delfžiti, ežim, vb. impf. t:^ci(f)aftig mad)en, 
Cig.; d. se Česa, an ctUio-o lf)eilncl)mcii, Cig., 
Jan.; d. se (razpisanega) darila, Navr.(Let.), 



del^žje — deljenec 



— 130 



deljenje — deloptistcn 



del^žje, »I. ba§ ''^articip, Cig.. Raič. 

delfžnica, /. i) bie 'i!lntf)cill)abcrin, bie %i)C\[' 
nclimcrin : — 2) ber 9lnt{)cil)cf)cin, DZ. 

delfžnik, m. i) bcr ^^lntt)cin)nbcr, ber I[icil= 
ncbmer ; občinski deležniki, bie OJemciiibe- 
flenoffeit, Levst. (Saukj ; — ber ^"ttrcffciit, 
Cif-.fT.J; — 2) hai ^Porticip, Jan., Levst. 
(SI. Spr.J. 

delfžnost, /. bie X'^cilt)aftifl!eit. 

delfin, m. = pliskavka, ber '3}c(pl)in, Cig., 
Jan., Erj.CŽ.). 

deli, praep. = delj: za tega deli, Mik.fEt.J. 

delič, i'ča, »1. bcr ®it)ijor (math.), Cig.fT.J. 

delilen, \na, adj. 2;()eilung§=, t^eilettb, Cig. ; 

— bištributit), Jan. 

delilnica, /. (pika) d., ber 51)eilpuult, Cig. 
(T.) ; črta d., ber Jfjetlftrid), Žnid. 

delilnost, /. bie 3;{)cilun3'>traft, Cig., Jan. 

delilo, n. i) bie Jtieilmajc^ine, Cig.fT.J; — 
2) bae 3:[}eilunc)^,^eid)en, Cig., Jan.; — i,) ber 
eintt)eiliinc)§flninb, Cig.fT.J ; — 4) bie ®i»i= 
benbe, Cig., DZ. ; ber '!)(ntf}eil, C. 

delina, /. ber J^eil, ha^ 2^ci(d)en (math."), 
' Vrt.. Lct.-C. ; - ber ^eftaiibl^eit, C. 

delišče, n. ber Jf)Ci[imc5§puntt, Cig.. Jan.. DZ. 

delitelj, m. i) bcr Xi^ciler: (math.) ber l!t= 
Dijor, Cig.fT.J, Cel.fAr.j; — 2) ber 3(už= 
jpcnbcr, Jan. ; izvolil sem ga za delitelja 
nadnaturnih milosti, Ci'. 

delTten, tna, adj. Jt)ei(ungž= : delitno pismo, 
bie Il)etIunci'ourfunbe, oy.; — pogl. delit\-en. 

delitev, t\e, /. i) bie 2[)ei(ung; — bie ®iBi= 
fion (math.), ./an., Cig.fT.J, Cel.fAr.j; — 
bie (2iut[)cihmc\, Jan., Cig.fT.J; — 2) bie 
?lu^tl)Cilunn, bie 'Jdiejpcnbung; d. sv. zakra- 
mentov. 

deliti, im, vb. impf. i) tf)cilcil : d. na dvoje, 
na četvero, in ,^>uei, ttier Xf)eile tf)cilcn; de- 
liti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; 
d. se, fid) tf)cilen ; reka, cesta se deli; — 
bioibieren (math.), Cig.fT.J, Cel.f Ar.), nk.; — 
ciiit()eilen, ./(3«., Cig.fT.J; — jc^eiben, trciuten, 
Cig., ,/an., C; smrt nas s prijatelji deli, 
ber Job treitiit iiuiž oon ben J^reiinbeii, C; 

— 2) Dertl)eilen, fpcnben; zakramente d.; Mi_ 
smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam 
delit, \pes.-K. 

delitven, tvena, adj. Xf)eiluncj'?=, ^it)ifionv=: 

lielitvcni ostanek, ber 5)iuifion§reft, Cel.fAr.j. 

dclivcc, vca, m. i) bcr Ifjciler; bcr 3d)iebž 

Ilionn, Mur.; Kdo me je sodnika ali delivca 
med vama postavil? Kavn.; — ber 5)itiijor 
(math.), Cig. ;— 2) ber ?lu#tl)ciler, bcr Spcnbcr, 
(jg., Jan., C. 

dclivka, /. i) bie X^cilcrin; — 2) bie 9litž' 
tl)eilcriu, bie Spenberin, Cig., Jan. 

deliv9, n. ba# 1)iDifiim (phil.), h. t.- Cig. 
'fT.J. 

dclj, adv. pogl. dalj. 

delj, praep. za — del j, llJCflCn; za tega delj (za- 
tegadelj), bc^lBCflCIl ; — prim. stsl. delja. 

delja, /. Jan., C. ; pogl. dalja. 

d^ljunec, nca, m. bcr ^ioibctlb, .fan.. Cig.fT.J, 
CeLfAr.J. 



deljenje, n. i) ba§ 2:^eilcn, bie 'KiDifion, Cig. 
fT.J. Cel.fAr.j; — 2) bož 9lu^tl)eilen, basi 
3penben. 

deljiv, iva, adj. tfjCilbar, Cig., .Jan. ; — pogl. 
razdelen. 

delnica, f. i) bie 9(u§t^eilerin , kajk.-Valj. 
' fRadJ ; — 2) bie ?ktic, Cig., Jan., DZ. ; - 
3) bie Srbivieje, ber Srbader, ./ar«. ;— 4) bie 
^eujc^eibe auf ber 'iffiicic, v^hŠt.-C. 

delničar, rja, m. ber 5lctiondr, nk. 

delničarski, adj. bie ^ktioniire betreffenb, nk. 

delničen, čna, adj. '?lctien=, nk.; delnični od- 
rezck, ber ^Icticncoupoit, Cig. 

detnik, w. i) ber iBertljeiler, Valj.fRadJ ; — 
2) = deležnik, Alas., ogr.-C. ; — = del- 
ničar, Jan.; defnik = deležnik, kajk.- 
Valj. fRadJ. 

detnost, /. = razdelnost, Cig. fT.J. 

delo, n. i) bie 3{rbeit; težko delo, fc^trcre 
9(rbeit; poljsko delo, bie 5cli>irtieit ; lončar- 
sko d., bie iopferarbeit ; na delo hoditi, tQg= 
luerfen ; = za delom hoditi, Erj.flib. sp.j ; 
dela se lotiti, an bie '»Jlrbeit ge^en ; v delo 
vzeti, al^ Jagiuerter aufnebnien, Šol. ; kože 
v delo dati, jur ^Bcarbcitung geben, C. ; 
suknja je v delu, an beui Otod inirb gearbcitet; 
volitev, ki je v delu, im ^iic^c befinblidi, 
Levst. fPril.J ; — imeti kaj v delu, etftiav 
unter ben ipdnben ^aben, Cig. ; vso noč bil 
je v najtežjem delu, mit bcr (c^ttjcrftcn '!?(rbcit 
bcfdjaftigt, LjZv. ; noč in dan so bili v delu, 
Dahn. ; s tem bo dela, i)a^ ttjirb JU t^un 
geben ; delo imeti s kom, mit jemanbcm feine 
Hloti) i)abcn; ni dela vredno, c^ uerloljnt fid) 
nid)t ber Wui)e, Cig. ; — bie ^cfc^iijtigung, 
'Oat- Oie)d)dft : to ni moje delo, bai? ift nid)t 
mcinci? '•^ImtC'?, Cig. ; moje delo je, C2> licgt 
mir ob, Cig., DZ.; — 2) bie ^anblung, bic 
2:t)at, ba^ 'S&?cr! ; dobro delo, einc gute Zijat; 

slavna dela, ruf)mOolIe Jf)aten ; mrzko delo, 
bic (^JrcucUtjat, \'.-Cig.; na samem delu. 
in riagranti, Cig.; — delo in nedelo, ba# 
%ijmi unb i^aifcn, Cig., Jan. ; — 3) ba# 
(oerfertigte) 55}crf; krasno delo, eiu ^errlid)e'3 
SBcrt; učeno delo, cin gcle^rte^ 9i>erf; božje 
delo, cin 55?ert ©otte^ž ; hudičevo delo, bc^^ 
3:enfe(!? 2Sert ; — 4) za - delo, tpcgen : za 
božje delo, um (Motte-^tiiitlcn, Gnts., C, M.; 
za naše delo, za moje delo, za naših pre- 
greh delo, Ctuts.. Mur.. tr.-C; (menda nam. 
za — delj). 

delobcjjen, jna, adj. orbcit'^id)en, Cv. 

dclodavec, vca, m. bcr '!?(rbeitgcbcr, DZ.. nk. 

delokrog, krijga , m. C, nk. ; po nem. 
•JBirtung^frei* ; pogl. področje. 

deloma, adv. tbciliueife, ,^um J^cil, Cig., Jan., 
nk. 

d<;lomrzcn, zna, rtt/;.arbcit§Jd)en, Levst.f\auk), 
nk. 

delomržnja, /. bie "JUbcit^IdKU, .^l\. 

dclopu.st, pusta, m. bcr i^ciciabcnb ; — bic 
il^sigilic uor cincni Jvcicrtagc, C.; ilclopust, 
\'alj. (Rad). 

d^lopustcn, stna, at(/.(^cicrabcnb , ./tir»., CV^'., 
./an.; delopustni zvon, bic e^cicrglodc, Cig. 



delotv9ren — denar 



131 



denarček — der 



delotv^ren, rna, adj. ttJCrft^iitig, roirtfani, Cig. 

(T.J; - hs. 

delovatun, fiia, adj. dclovalna zmožnost, bic 
.V)aiibliiuiv^fal)ii"iti'it, />/^. 

delovanje, n. i)a^ 'SJirfcn, uk.; pl. delovanja, 
bic 'iSertc, Alas. ; — bic ©imuiifuiifl, vza- 
jemno d., d. enega na drugo, bic 2Bcd)irI' 
luirfiiiKi, d. z dotikom, bic Sontacttuirfung, 

delovati, ujem, vb. impf. tuilfcil, C, nk. ; — 
cimuirfcn, d. na kaj, aiif ct>ua§ l)iniuirfcii, 
Cig.(T.), C, hA-.; — delujoča moč, buž Slgcn^, 
Cig. (T,). 

deloven, vna, adj. = delaven, iJlrbcitž' : de- 
lovne ure, ^ilrbcitžftmiben, Levst. (Cest.J ; de- 
lovni dnevi, SSciftaflC, I-j/^i'., DZ. ; delovna 
kola, ber 223irtjd)afti?iiiancn , Levst. (Pril.); 
delovno vodstvo, bic 33etricb^bivectiDn, Cig. 

delovit, ita, adj. = delen, %[)Z\\'-, %ax\\oX', 
Cig.fT.j: delovite sodbe, jri)cilurtl)eilc, DZ. 

delovnica, /. ha<- 3(rbcit§Iocalc, bic Sertftdttc, 
Levst.(Saiik), DZ. ; — prim. delavnica. 

delovnik, m. ber 2Ber!tag, Meg., Diet., Dahti., 
Levst. (Zb. sp.), Vrt.; — prim. delavnik. 

delovoditelj, m. ber ^^etricbSIcitcr, DZ. 

delovgdja, m. bcr SBcrtfiiljrcr, Jan. 

delov^dnik, m. ber SDSerffiiljrcr, Cig. ; bcr 58e 
triebeloitcr, DZ. 

delovfšba, /. bcr 93etricb, DZ. 

delski, adj.%[)'i\b: d. produkt, ba§2;f)eiIprobuct, 
Cel. (Ar.). 

detščina, /. i) bcr (Srbnntlicil, Jam., Cig., 
Jan.; nebeška d., Giits. (Res.J; — 2) bic 
3(u§fteuer, .\fur., Cig. 

delta, /. ba§ 3)eUa (geogr.), Cig.fT.j. 

deltast, adj. bcltafijrmig, O'^. fT.J. 

deltoid, m. ha^ ^cltoib," Cig.fT.j. Cel.fGeom.J. 

deltovina, /. ba§ ^'cltalanb, Šol. 

deluj^čen, čna, adj. (Dirtjam, Let.-C. 

demagog, m. ber '3)emagofl. 

demant, m. bcr Semant, bcr diamant. 

demantar, rja, m. bcr ®iantantcnfd)ncibcr, Cig. 

demanten, tna, adj. diamant*, Jan. 

demantov, adj. diamant-, Cig., Jan. 

demantovisc, vca, m. ber 2)iamatitipat, Erj. 
fMin.j. 

demokrat, m. prijatelj Ijudovladja, bcv 'JJCmO' 
trat. 

demokratija, /. bie ®emo!ratic. 

demokratka, /. bic ^etnotratin, Zora. 

demokratski, adj. bcmofratijc^. 

demonstracija,/, bie 2)einonftiotioii, Cig.fT.j. 

d^n, »I. nam. dan, v^liŠt., ogr. 

denadnoma, adv. dan na dan, tagtfiglid), C. 

denar, rja, m. hav C^clbftiicf ; zlat d., cin @oIb=^ 
ftiicf: — eoll. = denarji, bož @etb; kovan d., 
gcpragtc^ ®ctb ; papirnat d., ^apicrgdb ; 
droben d., Sllcingclb; trda, huda je za d., 
c§ i)t iditucr ein 6ielb 311 betommeu ; d. za- 
metavati, d. v vodo metati := baš ®clb 
,Vim f^enftcr ^inou^rocrfen, Cig.; d. odvesti, 
(^elb aiibringcii, M.; v denar spraviti, ,^u 
©clbe niad)eii; ob ves denar sem, ic^ bin 
allcv ©clbc'^ bar ; ima denarje, cr l)at ©clb ; 
velike denarje je imel, cr f)at t)icl (^clb gc = 



f}abt, jv^Št.; ima denarjev na kupe, cr '^at 
(iiclb in SOtCngc; za noben denar, um tcillClI 
'iJJrciis; — denarji, bic (^clbcr: hranilni de- 
narji, bic 3)cpo|ilcngclbcr, DZ.; denar je go- 
spodar, OJclb regiert bic SSelt, Cig.; da ima 
koza denar, gospa bi ji dejali, Cig. 

denarček, čka, m. dem. denarec; lep de- 
narček, cill fd)Oncž Silllimc^ClI, (^ig. 

denarec, rca, m. dem. denar ; nav. pl, de- 
narci, ba§ ©clb: lepe denarce sem zaslužil; 
Imel bo ko peska d'narcev, Preš. 

denaren, ma, adj. i) ©elb- ; denarni pas, ber 
(iiclbgitrtcl, Cig.; — 2) getbreic^; petična in 
denarna dekle, Jure.; denarna hiša, Andr. 

denarič, m. dem. denar; prepirati se za en 
d. („dinarič"). Bas. 

denarjepisje, n. bic 5Jiiinjenbcfd)rcibung, Cig. 

denarjesl9vec, vca, m. ber Shimižmatifer, 
G'^., Nov. 

denarjeslpvje, 'n. bic ^Jumičnnatif, Cig.; — 
prim. penezoslovje. 

denarnica,/, i) bic Saffe, Cig., Jan., Cig.fT.j, 
C, nk.; cerkvena d., bic 5l'ird)encaffc, ZgD.; 

— 2) = penezokovnica, \\-Cig. 
denarničar, rja, m. ber Saffier, Cig., Jan., 

C, nk. 
denarničen, čna, adj. Saffa=, Cig., Jan., nk. 
denarništvo, n. bniš Salfatuefen, Cig., Jan. 
denarnost, /. bcr ®elbrei(^tl)um, Cig. 
denarski, adj. = denaren i), ®elb=, Cig. 
denarstvo, n. i) tjai' ^Jtiinsinejeil, Cig., .Jan.; 

— 2) bie (^inaitjcn, Cig., Jan. 
denarstven, stvena, adj. i) 9!}Jiin,v, Jan.; — 

2) finau^iefi, ^-inaiij': denarstvene stvari, 
3-iHan,^angclcgcnl)eitcn, nk. 

dence, n. dem. dno,Valj.(RadJ; — 'Qex'^tdt{,C. 

dendrit, m. ruiinina drevesaste podobe, bcr 
®cnbrit (min.). 

denec, nca, m. = danka, C. 

denek, nka, m. = danka, V-Cig., C. 

denes, adv. = danes, l^cute, Jan., C, nk. ; 
prim. Škrab.fCv. IX. 4.), (pri starih pisa- 
teljih: „danas", t. j. denes). 

deneska, adv. = denes, ogr.-C. 

denešnji, adj. C, pogl. današnji. 

deneti, im, vb. impf. = daniti se, Danj.-Mik. 

1 . denka, /, Cig., pogl. danka. 

2. d?nka, /. bcr SJormittag: v denko, nor« 
mittagž, vihŠt.-C. 

dgnta, /. = detelja (trifolium), (Rrici izgo- 
varjajo „danta''), GBrda-Erj.fTorb.J. 

d^ntelj, f. =■ denta, na Kanalskem -Erj. 
(Torb.j. 

dental, m. zobni soglasnik, bcr 3f*^"'t'll't ^Cl" 
®cntal, Jan. 

dentalec, Ica, m. = dental, Trst.fLet.J. 

d^pala, /. untcrirbif(^e Cluellc, Kr.-Valj.fRadJ; 

— prim. depla. 

departement, m. ba§ 'Scpartenient, Cig.fT.j. 
dfpla, /. bie .^LH}Ie, Mik.; — prim. duplo. 
d§plo, H. = depla. Mik. 
deportacija, /. bie iBcrbanmiiig nad) ciucm 

bcftimmten Orte, bic ®cpovtation, Cig.fT.j. 
i.der, dera, derii, m. bcVj (ijcidjrei: mačji der, 

tia^ ft'a^engefd)rci, C; bie iia^emnufit, SL\. 



df r — d^sen 



— 132 — 



des^t — desetina 



2. d^r, m. = dir, .\fik. 

der, intcrj. pristavlja se imperativu: poglej 
(Jer, o^r. - Mik. ; privzdigni der malo voz, 
ji>lhŠt.; — iz: dcjže, Mik., V., G., IV., 797, 

i.d^ra, /. cin 9ti?§ im SIcib, C; bQ§ 2od). 
o^r.-Mik. 

2. dera, /. i) bcr 'i^orrboben, Kras; — pl. 
dere, ba? DfcnflC|iinsi, Jan.; — 2) = su- 
šica, bie Sd)ttiinb)UC^t, Jan.; — 3) pri deri 
delati, D()nc 53ctofti(iunfl arbcitcn, Guts.; v 
deri sem, C; — na dero iti, SlGor.; — 
iz nem. 3}Drrc. 

i.derač, m. i) bcr Sd)inbcr, bcr 9(bbccfcr, 
Cig.; — 2) ber Sicifeafjn, Jan.. C. 

2. derač, m. = deraš, St.-Cig. 

derača, /. = deraka, C. 

deračje, n. coll. ber Stec^bom, Ip.-Erj. (Torb.); 

— prim. derak. 

derak, m. bcr ®tcd)born (paliurus aculeatus), 

Ip.-Erj. (Torb.). 
deraka, /. bcr ^orn, C. 
dfranka, /. ba^ ;^lcifd)cifon ber 5^'urid)ncr, C. 
deraš, m. cin ^aglof)ner, bcr oI)ne Sefoftigung 

(nur um bcn ^aglofin) arbcttct , ogr. - C. ; 

deraš, ogr.- Valj. f Rad); — prim, 2. dera 3). 
dfrati, dcram, vb. impf. = dreti, Hal.-C 
dfravica, /. ba^ Sobbrcmien, Jan. 
derec, rca, m. = konjederec, Danj. (Posv. p.). 
dere, conj. nam. dare = kadar, viliSt. 
dereč, cča, adj. = deroč, reifeenb; dereča 

voda; — dereča žival, Jan., M.; dereč volk, 

Burg. 
derečica, /. = derečina, Cig. 
derečina, /. i) mesto, kjer voda dere: pogi- 
niti v derečini. Glas.; — 2) bcr ^urc^foU, 

Razdrto (Sotr.)-Erj. (Torb.). 
derenica, /. bcr fticn, bcr 2cu(f)tipan, V.-Cig. 
dereze, /. pl. ba'3 ^nftciK" , ^"^ Stcigeifen, 

Cig., Jan., C, Zil.-Jarn.(Rok.), Met. 
derez, m. i) ber Scf)inber, Mik.; — 2) btc 

^riigelbonf, C; — 3) einer, bcr gerne ptarrt 

(kdor se rad dere): oj ti grdi dcrcž! lilKr.; 

— 4) ber 5S?arf)tclfonig (crex pratensis), C. 
der9Ža, /. neka črcšnja, Skrilje pod Cavnom- 

Erj.(Torb.); — prim. dreza. 

derišče, n. bet Sc^inbongcr, Cig. 

dirjati, am, vb. impf. pogl. dirjati. 

deroč, oča, adj. (part.) rci^enb, deroča voda, 
žival, Cig., Jan., C. 

der^čen, čna, adj. f^reicnb, ttJCinenb (o otro- 
cih), C. 

dcr9Čnica, /. fd)rcienbe§ .^inb (TOiibc^cii), C. 

der^čnik, m. fd)rcicnbc^ .Utllb (St"obe), C. 

der9Čnjak, »i. bcr Sdjrcicr, C. 

deruga, /. deklica, ki se vedno dere, C. 

dcruh, m. i) ber Sdjilibcr, Cig., C; — bcr 
Cuiiler, (-.; — 2) ber Sdircier, C. 

dčrvj.š, m. mohamedanski menih, bcr Tcrtuifd). 

dcselj, sija, m. da bi te tleselj odnesel! Poh.- 
Trst.rClas., i^Si). II. 114.). 

d9sen, sna, adj. rcdjt, rcdjt« bcjiiiblid) : desna 
roka, bie rcdjte .'Oanb; ilesna stran, bic red)tc 
Scife; liesni konj, ba* rcd)t? flcl)cnbc *}?fcrb; 
na desno, rcc^tS (na vprašanje: kam r in kje r) 
Cig.: — na desni, nuf ber rcc^tcu Seite. 



desft, num. f^cifn; deset goldinarjev, jel)n 
©ulben; desetim goldinarjem pridejati še 
goldinar; ob desetih, um ^c^n U^r; po de- 
setih, nad) 5el)n Ut)r; pred desetimi (dese- 
temi), tjor jefjn Ut)r. 

desetak, m. i) ber 3c^"<^i^- i>ic Bf^^^rmiinje 
= desetica, Triib.-M.; — nav. bie 3^^*^' 
gulben=35anfnote; — 2) desetaki, ein (£oUe' 
gium »on ^t\)v 9JJanncrn, desetak, einer Don 
biejeni SoUegium, t>er '2'ccemoir, Mur., Jam., 
V.-Cig. \ pogl. deseterriik. 

desetdneven, vna, adj. jefintdgig, Cig. 

desftek, tka, m. i) ba4 3f^'^tel: Pod Goro 
ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, 
LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, 
cr fd)cn!t bcn SBein gegcn 3c^"^flf'nlQJ# au^. 
Blkr., M.; — = desetina, ber 3f^t^ii^ Jurč. 
(Tug.) ; = deseti denar (penez), cinft bic 
9(bgabe bei l^eraufierung eine§ baucrlic^en 
©rnnbftiide^ , bo^ {laubemium , C, Z.; — 
bie ^-Perccntualgebiir, Št.: — 2) bie ©cfabe, 
Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez neko- 
liko desetkov let, LjZv. 

des^ten, tna, adj. i) bctabifc^: desetna se- 
stava, bie 2)efabif, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 
2) ^ecimal=, Cig.; — 3) je^cntbar, V.-Cig. 

desetfr, num. distr. jefjn; — bie 5e^n; — 
je^nerlei; — prim. čeuer. 

deseterad, /. haž Qet}nQe\pann, C. 

desetfrec, rca, m. je^nfilbigcr 3?cr«, nk. 

desetfren, rna, adj. jefjnfdltig, 5c{)nfac^. 

desetfrica, /. einc ^In^a^I »on ^ctin, C. 

desetfričar, rja, m. bcr ^cccmtoir, Cig. 

desetfrka, /. i) bic 3^^)"/ "^^^ 3^^"^^, Met.; 
— 2) = desetica (einc 'DJiiin.^e), C. 

desetfrnat, adj. gelinfaltig, je^nfac^, 

desetfrnik, m. bcr Tcccmoir, Cig., Jan. 

deseterocvetcn, tna, adj. jebnbtiitig, Cig. 

deseteroguben, bna, acf;. jebnfciUig, Cig., Jan. 

deseterok9tnik, m. bai? ^efogon, Cig. (T.). 

deseterom9Žen, žna, adj. ,^e^nmnnnerig, Cig. 

deseteronog, n(5ga, adj. je^nfitfjig, Cig. 

deseteronpžec, žca, m. ber 3f^"K*6f'^» ^^f^- 
(T). 

desetero9gctnik, m. bn^ 3'^')"<^f^f ^-^r- 

deseterostrok, stroka, adj. ,^el)nfad), 0>.;--hs. 

deseterovedrn, adj. ,^el)n (finier I}altenb, Cig. 

descterozl97,en, žna, adj. .^cljnfilbig, Otr. 

desvti, num. ord. bcr i^eljnte; d. brat, deseta 
sestra; prim. brat; d. denar, ba»3 iianbc 
mium, Cig.; v deseto, junt jel)ntenmal, 
Cig., jv[hšt.; — na deseto vino točiti, = 
na desetek, BlKr.-M. 

desetica, /. i) bic 3^"^"i ^^'"^ 3'^bner, Cig., 
Cel. (Ar.); — 2) ber 3^1)"*''^» ^"''^ 3^^)"' 
fren.^erftiicf. 

desetič, adv. \\\n\ ,\ebntenmal. .^c^ntenž. 

desetič, iča, »1. boo 3c^f"tf*"". ^•'' ^'"^ Sf^f"*' 
garbe, C. 

desctfčen, čna, adj. Cig., Jan.; pogl. dcse- 
tinski, decimalen. 

desetina, /. i) bcr ,\el)nte Tt)eil, bo# Sf^ntff- 
Cig. (T.); — 2) ber 3<'^)<'"t: ^'*"" ^'•- "^^^ 
Wctreibe,^cf)cnt, vinska d., bcr Scinjcijent; 
gorska d., bie 'iBcrgfroIinc, Lcvst.(Sauk); — 



desetinar — desetodst9tcn — 133 



deseton9Žec — detelj 



desetino jemati, pobirati, bcn 3cf)ent nct)mcn, 
cilifammcln ; — 3) v desetino iti = po svetu 
iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj 
(n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino 
iti, \pes.-Vr-a^. 

desetinar, rja, m. ber 3cl)cnt()crr, Cig., Jau.,C. 

desetinec, nca, m. i) bcr ^l^IjCUtljOlb , C;>. ; 
— 2) boiž 58hit3cl)cntftiicf, Z.; baž 3cl)cnt= 
lamm, C. 

desetiniti, Tnim, vb. impf. ben 3'^'^^"^ nef}mcn, 
cinl)cbcit, Giits.. Mur., C/i,'. ; d. kaj, »on cttict 
Sad}c bcn 3£')C"f ncljmcn: gorje vam, kteri 
desetinite meto, rutico in vso vrtnino, Jap. 
(Sv. p.}. 

desetinjak, m. bcr 3ct)cnteinncf)mer, ber3ef)cnt= 
fanimlcv, Guts., Mur., C Danj.(Posv. p.). 

desetinjenje, n. 'ba^ Sinfamineln bež ^t^tniž, 
Danj- Valj. (Rad). 

desetinka, f. i) ba§ 3c^ntel, 3/j<r., Cig., nk.; — 
2) bie Siecimale, C, UčT., Cel. (Ar.); — 
■\) mokra mera za 10 bokalov, C. 

desetinovati, ujem , vb. impf. = desetiniti, 
C; desetinujete metico in koper, ogr.-Valj. 
(Rad). 

desetinski, adj. 1) 3e{)ent=, 3el)entbor, Mur., 
Cig.; desetinska njiva, bcr 3cf)entacfer, Cig.; 
desetinska pravica, bie 3'^^Cntbei"Cdt)ttgung, 
Guts., Cig., Jan.; — 2) ^ecimal=, C; de- 
setinsko mesto, bie SecimalftcIIe, desetinska 
pika, ber "I^ecimalpuntt, desetinski ulomek, 
ber ^ecimalbruc^, 0>. (^r.j; — 3) befabijc^: po 
desetinskem redu, nacf) bem befabifd)en ©t)= 
|tem, DZ. 

desetinstvo, n. 'iiCiS, 3cf)tntroe)en, Z. 

desetinščak, m. ber 3cftcntlt)ein, C. 

des^titi, desetim, vb. impf. ben 3'-'^^'^^ ^^'' 
jonbern, ben ^ci^mt ncl)men, oerjeljcnten, 
Diet., Guts., Cig.,Krelj, Truh., Svet. (Rok.); 
desetite meto in koper, Dalm. 

des|tka, /, i) bie 3^^" i^^^ '^aij[^t\d^t\\ fiir 
Se^n), Cig., Jan., Štrek.; — 2) einc 3f>f)f 
oon je^n $erfonen obcr ®ad)cn: d. junakov, 
Habd.\ d. malih zrn, kajk.'Valj.(Rad); ves 
rožni venec je razdeljen \ desetke češena- 
marij, Cv.; — 3) ba§ 3f'^)"f'-"^"52rftiicf, Sa- 
vinska dol. 

desetkrat, adv. ^el)nmal. 

desetkraten, tna, adj. jeljnmalig. 

desetleten, tna, adj. ^t\\x\.]a^X\%. 

desetletje, n. "naž ^al^rjeficnt, Cig., Jan., nk. 

desetmesečen, čna, adj. 5cf)nmonatIid), Z. 

desftnica, /. i) bie 5el)ntgebDrene Xod)tcv, 
Spcs.-K.; prim, deseti brat; — 2) ^ de- 
set erka, bie 2)efabe, Cig. 

desftnik, m. \) = deseti brat, Lašče-Levst. 
(Rok.), Bes.; — 2) ber ©orporal, Cig., Jan., 
DZ.; decurio, Habd.; — 3) bcr 3'^^cnter, 
Diet. , Cig. , Lašče - Levst. (Rok.) ; — ber 
3e^ent^err, Rec. 

desftnjak, m. = desetnik i), Nov. 

desetobratovanje, n. desetih bratov življenje: 
tako se začenja moje d., Jurč. 

desetodst9ten, tna, adj. jel^nprocentig, Levst. 
(Cest.), nk. 



deseton9Žec, žca, m. = deseteronožec, Erj. 

(Ž.). 
desetoletje, n. = desetletje, Levst. (Pril.J. 
desetovati, ujem, vb. impf. = desetiti, Guts. 
desettisočica, /. ber 3c^lit'lUK"^cr, Cel. (Ar.). 
desetvedrn, adj. ^d)n (jimcr Ijaltcnb: d. sod, 

Cig. 
desetvfsten, tna, adj. .^ctjnjeilig, Cig. 
deska, e, /. ha^ 33rctt; koliba iz desak, einc 

53retterbube ; — haš ^flugbrctt, Cig., Vrt.; 

— bie Jafel, Cig. (T.) ; risalna d., baž 9tei^= 

brett, Jan.; deska 5^ 
deskar, rja, m. ber Srcttcrljaiiblcr, Cig. 
deskast, adj. i) au§ 'Srettern gemac^t, Mur., 

Št.; — 2) brettartig, C. 
deskat, ata, adj. brettem, Cig., Jan. 
deskati, am, vb. impf. mit SBrettem (©c^inbcln, 

[V.J) bcbecfen, Cig. 
deskica, /. Mur., Let., St., nam, deščica. 
desnača, /. bie red)tž ^^efinblic^e, C. 
desnak, m. ber red[)tš Sefinbli^e, C. 
desne, g. dessn, f. pl.. Mik., pogl. dlasna, 

dlesna, 
desnica, /, i) bie recf)te §anb; na desnici se- 
deti, §ur $Re;^tcn fi^en, Cig.; — 2) bie re^te 

geite be§ parlamente!?, bie iRedjte, nk. 
desničar, rja, m. ein SRitglieb ber Diec^ten 

(im parlamente), nk. 
desničina, /, maš red)tg ift, C, 
desnostranski, adj. rcd)tšieitig, nk. 
despot, tn. millfiirUd} fd}altenbcr 9Kodjt^abcr, 

bcr 3)efpDt. 
despotizem, zrna, m. ber 'S)efpOtižmu§. 
despotski, adj. bejpotifrf). 
destilacija, /, bie 5?eftiIIation (chem), Cig. 

(T.). 
destilovati, iTijem, vb. impf. beftillieren, Znid. 
dešč, m. ogr.-C, Kres., pogl, dež. 
deščfn, adj. 93retter=: deščena streha, Dalm.; 

deščeni uli, Levst. (Bcč.). 
deščica,/, dem. deska; 'Ha^ 58rettc§en; — baš 

Xafeld)en, DZ. 
deščička, /, dem. deščica; ba§ 93rettd^en, ogr.- 
Valj. (Rad). 
deščnica, /, fleinc §onbI)ade, C 
dfšter, tra, adj. munter, Z.; — pb)c^, fc^on, 

Diet., Z., Štrek.; — prim. it, destro (ge= 

fc^idt), Mik.(Et.). 
dete, eta, n. ffeineš Sinb, ber Sčingling; — g. 

tudi : deteta, Kr.- T 'alj. (Rad). 
dete , interj. (izražujc začujenje) : dete, kako 

si lep! mie bi[t bu \i)m\jvihŠt.; dete treni! 

Vrt.; dete šentaj! Sappcrment! dete končaj! 

pO^ taufcnb! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — 

menda nam. da te ; prim. da. 
detfce, n. pogl. detetce. 
detfčen, čna, adj. pogl. detetčen. 
detfžji, adj. ^inbeš-, ^inbcr^^, Jan., C; od 

svojih detečjih dni, V.-Cig., C; detečje ve- 
selje, Navr. (Let.). 
detfčjak, m. bie ©ebčirmuttcr, C. 
detck, tka, m. Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce. 
detel, tla, m. ber ^J3unt)pcd)t, Mik.; detli, Erj. 

(Ž.), ogr.-Valj. (Rad). 
detelj, m. = detel, Caf(Vest.). 



df telja — detinstv9 



134 — detišcnica — devetdeset? mat 



detelja, /. i) ber SIcc; suha d., ba§ ftfce^eu; 
d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška 
d., ber iiuserncrtlee (medicago sativa), Cig., 
C, Ttiš.fR.), Josch, Vrtov. \ turška d., ber 
tiirfifc^e S.1ce, bie ©jporjtttc (onobrvchis sa- 
tiva), medena d., ber Stcitiflcc (melilotus 
ofhcinalis). Tuš.fR.j; laška d., bcr ^ncamat' 
flce (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., 
ber Sciuerflee (oxalis acetosella), Josch; = 
kisla d., Cig. ; bela d., bcr ttJCi^C ft1ee (trifolium 
repens), Erj.fRok.), Josch: — 2) kozje in go- 
vedje ime, Podmelci, Tolminski hribi - Krj. 
(Torb.). 

dfteljen, Ijna, adj. ^{ee=: deteljno seme, ber 
M leeiamc. 

deteljica, /. dem. detelja; junflcr Ifllce, A/.; 
t>až ftleeblcitt, Mur.; zajčja a. kisla d., bcr 
i)ajcn= ober Sauerflee (oxalis acetosella), Cig., 
Ttiš.fR.). 

dfteljičen, čna, adj. ^Iec=, Mur. 

d^teljina, /. ber ftlce, Cig., Jan. 

dfteljišče, n. bcr Slcfcr, roorauf ^(ce flcbout roar. 

determinizem, zma, m. ber ^cteimini^mui' 
(phil.), LampefD.J. 

detfšce, n. = detetce, Cig., Navr.fSpom.J. 

detfštvo, n. bie Slinbf)cit, Diet., Jan.; od de- 
teštva (^ditečtva"), Trub. 

detftce, n. dem. dete; ba^ ftinblein; Za svoja 
detetca Me v živo skrbi. Vod. (Pes.) ; — 
tudi: detetce, Kr.- Valj. (Rad). 

det?tčen , čna, adj. .^inber=, Mur.; detctčni 
stan, bie ftinb()cit, Bas.; detetčni dnevi, bie 
Jagc ber Sinbt)eit, ogr.-M.; od mojih de- 
tetčnih dni, Schonl. 

deti, 1. d?m, vb. pf. i) ftellen, legen: kam si 
del? nimam kam deti, to je bilo sem de- 
veno, Dol.-Levst.(Zb. sp.J; — 2) vb. impf. 
tljun : dobro mi je delo, ba§ tljot mir tt)ol)l, 
Cig.; to mi je težko delo. Dol. - Levst. 
(Zb. sp.); — 3) |ogen, .\otr.- Levst. (Zb. 
sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. de- 
jati; — II. denem, vb. pf. Icflcn, fteUen, tI)Un, 
Cig. , Jan. , Mik. , Dol. ; v žep deti , in 
ben 'Zad ftcden, Cig.; mater so v zemljo 
deli, C; pod ključ d., einjperren, Cig.; ob 
službo d., caifictcn, Cig.; kam se hočem 
deti r ttjo^in foU id) mid) iocnben ? Pohl. (Km.) ; 
kam se deti 'r mol)in firf) tDCllbcu? Vrt.; d. 
se v jok, JU njciticn anfangcn, Kobonid-Erj. 
(Torb.); — po zlu d., ju' gruubc riditcu, 
Habd., Mik.; v nič d., ^erobtuiirbiflCli, Jan.; 
na laž d., ber i!iige beid)ulbiiicu, Z. 

dctič, iča, m. bcr .ftnobc, ot-r.-C; — ber ^urjd)c, 
ber ^iingling, Habd., C, Mik.; bcr iic^r> 
juufle, v\h^t.; — tudi: detič, Valj. (Rad). 

dctina, /. groftCiS ftinb: možje so v željah 

svojih detinc, Levst. (Zb. sp.). 
d^tinji, adj. fiublid), Jan., Cig. (T.); .tt'inber= : 
detinji vrt, bcr .\iiubcrgartcu , Levst. (Sauk). 
dctinski, adj. finblic^, Mur., Cig., Jan.; dc- 
tinski um neizobraženega ljudstva, Levst. 
(Zb. sp.). 
dctlnstv9, n. bie .<iinb!)fit, bo* .Ifinbežniter, 
.\fur., Cig., Jan., C, ogr.-Valj.(Rad), nk. 



detišcnica, /. bie fiinbcrbeina^ranftoU, Jan., 
ZgD. 

detje, »i. t>a?> Se^en; positio (phil., — opp. 
ncgatio), Cig. (T.); detje pod obtožbo, bie 
5?eric^ung in ben ^Inflageftanb, DZ. 

detka, /. bie 2odc, bie ^uppe, C. 

d?tlast, adj. )ped)tartig, Cig. 

detokradstvo, n. ber .^inberroub, DZ. 

detoljubec, bca, m. bcr .Hiubcrfrcunb, .Mur.; 

- tudi stsl. 

detomor, m6ra, m. bcr Jflinbe^iuoib, Jan. 

detom9rec, rca, m. ber Sinbežmorber , Cig., 
Jan., nk. 

detom9rka, /. bie SŽinbc§morberin , Cig., 
Jan., nk. 

detom9rski, adj. finbežmorberijdi, Z. 

detom9rstvo, «.bcr Sinbclmorb, Cig.,Jan.,nk. 

detousten, stna, adj. detoustni jezik, bic 
Sinbcriprac^e, Cig. (T.); detoustna beseda, 
Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. 
(Zb.sp.). 

detovod, vijda, m. = pedagog, SIX. 

detov9dec, dca. m. = pedagog, Mur. 

deva, /. i) bie ^ungfiau, ogr.-C, nk.; deva 
Marija (v središki prisegi pisani v pni po- 
lovici 18. veka, Kres H. S 2.'^.); — 2) bie 
^ungfrau (al# Sternbilb), Cig.(T.); — 3) 
morska deva, bicSccmaib (halicore), fr/.f'^.^. 

devanje, n. iici^i Segen, baei Stellen. 

devati, vam, vijem, vb. impf. ad dejati, deti; 
je^en, legen, fteflcn: na stran d., beijeitc legen ; 
na zrak d., bcr iluft au§ic^H'u: vmes d.; 
einjc^alten; pšenico v stavke d., ben '©eijen 
manbeln; d. kaj pod uradni zaklep, ben 
amtlidjen 3?erjdilui§ aniegen, Cig.; iz kože 
d. vola, bem Cd))en bic .'paut abjieben; v 
sveto olje d. koga, jemanbcnt bic le^te 
Celung rcid)en; v red d., in Crbnung brin 
gen, rcgeln; v nič d., bcrabtuiirbigcn, Jan., 
Cig.(T.); tudi: na nič d., O'^'., Savr.(Let.); 

— d. se, langfam fteigen (šaljivo): kam se 
devaš r St.-C. 

dcvenica, f. bie SBurft, C, Mik.. kajk.-Valj. 
'(Rad). 

d^vff, rja,. m. i) ber 9JJanne§bruber (d. je 
ženi možev brat), Meg., Rihenberk, Bcn.- 
Erj.(Torb.) ; Krodias zakon prelomi s svo- 
jim deverjem, Dahn.; d^ver, g. devera, 
Mur., Cig.. Met., BlKr.; — 2) devcr, bet 
Seiftanb unb ^eaQC ber 39rant, Mur., C, 
v^/i.SV., BlKr. 

devcrčck, čka, m. bcr SpI)" bc>? ilevcr, C. 

dcverija, /. bie Sd)ti)agcrid)aft (zaničlj.), Cig. 

dcvcrovati, lijem, vb. impf. 'JJrautfiiljrcr jcin, 
Cig.^ 

devcniša, /. deverova družica, C; — prim. 
devcr, 2). 

devpi, )ium. ncun ; — prim. deset. 

dcvetddnski, adj. ncnntiigig, Cig., C. 

devetdeset, num. ncunjig. 

devvtdcscti, num. ber ncunjigfte. 

devetdcset9r, num. nciinjig, neunjigcrlci; — 
prim. četver. 

devetdesct9rcn, rna. num. ncunjtgfiiltig. 

devetdeset^mat, num. ncunjigfad). 



devf tdeseti — devetnajstinka — 135 — devetnajstkrat — devinstvp 



devftdeseti, mim. bcr ncuiisiflfte, 

devetdesetica, /. tiic 3"^^ 'ilJcuusiiV 

devf tdesetič, adv. iieiinjigftcit^, jum neuitjig^ 

ftcnmal. 
devetdesetina, /. bcv ncunjigftc 2:^cil, bai> 

^Jcunsigftcl. 
devetdesetinka, /. = devetdesetina. 
devftdesetka, /. bcr "JJcunsiger; bic ^atjl, ba^ 

3al)l,^cici)eu 'Jccunjig. 
devftdesetkrat, adv. ncun^igmal. 
devftdesetkraten, tna. adj. nciin.vgmalig. 
devetdesetleten, tna, adj. nciinjigjd^rig. 
devetdesetletnik, m. bcf ^JJeun§iger, ber ^Jieun= 

iigjdl)ngc, a-. 
devftfk, tka, m. bic ^!)>tingftl"OJe (paeonia sp.), 

na Videli fv IstriJ-Erj.fTorb.J ; — tudi; bic 

"DJtC^rourj (helleborus viridis), Kreplje na 

Krasu-Erj. (Torb.). 
deveter, num. nciin, neiincrlei; prim. četver. 
devetfren, rna, adj. ncuiifacf). 
devetfrka, /. bic 9Jcun, ber SJcuuer, V.- 

Cig., M. 
devetfrnat, adj. = deveteron. 
deveterokgtnik, m. baž Snneagon, Cig.fT.J. 
deveterozobat, ata, adj. neun5acfig, Cig. 
devetfunten, tna, adj. neunpfiinbig, Cig. 
devfti, num. ber ncuntc; deveta dežela, ein 

mt)tt)ii(^cž, fernrs Sanb; Sliši se v deveto 

deželo, Xpes.-K.; (Možili so me) Devetemu 

kralju V deveto deželo, \pes.-K. 
devetica, /. ber 9?euner, bie Tunn. 
devftič, adv. iieuuteii'^, pm tieuntenmal. 
devetičen, čna, adj. devetični preskus (izkus), 

bie ^Jcunerprobe (math.), Cig. (T.). 
devetina, /. \)až 3Jeuntel. 
devetinka, / = devetina, Cig. 
devftka, /. ber 9?euuer, bie 9Jeun, bic 9Jeun* 

ja^I, Mur., Cig., Jan., Štrck. 
devetkač, m. ber Diel unb uniiberlcgt jpricf)t, 

Lašče-Levst. (M.). 
devetkalo, n. = devetkač, Lašče-Levst.(M.). 
devftkanje, n. neka pastirska igra, Erj.fTorb.J, 

Let. iSjff. 120., Dol. 

1. devftkaiti, am, vb. impf. ein gciriBeš S'inber= 
ipid jpielcn; prim. devetkanje. 

2. devetkati, am, vb. impf. fc^ina^en, Lašče- 
Levst. (MJ; — prim. dvekati, dvečiti. 

devetkela, /. bie Scfiroa^erin, Lašče-Levst. 

(M.). ' 
devftkrat, adv. neuttinal. 
devftkraten, tna, adj. ncitnmalig. 
devetleten, tna, adj. neunjdf)rig. 
devetmesečen, čna, adj. neunmonatlic^. 
devetnajst, num. neun,^e^n. 
devetnajstfr, num. neunjefjn, neunje^nerlei; 

prim. četver. 
devetnajstfren, rna, adj. iteunseljtlfdltig. 
devetnajstfrka, /. ber 9?eun5cf;ncr, Jan. 
devetnajstfrnat, adj. ncunscljnfacl). 
devetnajsti, num. bcr neunjc^nte. 
devetnajstic, adv. jum neun^e^ntcnmal, neun= 

jc^ntcn«. 
devetnajstina, /. ba§ ^Jcunje^ritcl. 
devetnajstinka, /. ba» SJeun^e^ntel. 



devetnajstkrat, adv. neunje^nmal. 

devetnajstkraten, tna, adj. neuu,^c^umQlig. 

devetnajstleten, tna, adj. ucuii^cljnjdljrig. 

devetnajščica, /. bie ^al)! ^{eunjeljn, ber 9Jeuu= 
jcljiier, Mur. 

devftnica, /. bic 9Jone (v brevirju), Cig., C. 

devetodeželjan, ana, m. prebivavec devete 
dežele, Zv., DSv. 

devetodnfven, vna, adj. ncuntagig, Cig. 

devetodušnik , m. = srakoper , ber 9?eun= 
tiJbtcr (lanius collurio), C, Z. 

devetogub.. giiba, m. ber 33lattcrmagen (del 
govejega želodca), Cig., Erj.fZ.J, Polj. 

devetogubEC, bca, m. = devetogub, C. 

devetogubnica, /. bie Soferbiirre (goveja bo- 
lezen), Cig., C.; d., najhujša živinska bo- 
lezen, ]'rtov.fKm. k.). 

devetogubnik, m. = devetogub, M. 

devetok^ten, tna, adj. neunecfig, Cig. 

devet09geiEn, tna, adj. neunecfig, Cig. 

devetopgeinik, m. t>až 9Jeunccf, Cig. 

devetosrajčica, /. btc Sicgmur§ (gladiolus), 
Z., Medv.fRok.j. 

devetovižnik, m. bie Singbroffct, Gor. 

devetozlgžen, žna, adj. ncunfilbig, Cig., Jan. 

devetozob, zQba, adj. ucun^dtinig, neunjacfig, 
Cig., Jan. 

devftred, num. := devetdeset, Kor.-Cig., 
3/.; devetred let, Slom. 

devftredni, num. = devetdeseti, C. 

devftsto, num. ncunfjunbcrt ; — prim. sto 
in nasl. 

devetstotina, /. 'iia^ 5Jeun^unberteI. 
devetst9tni, num. ber neunf)unbertfte , Cig., 

Jati. 
devettedenski, adj. ncuntt)iJcf)entlic^, Cig. 
devettis9Č, num. neuntanjcub; — prim. tisoč 

in nasl. 
devettis9Čni, num. ber neuntaufenbfte. 
devica, /. i) bie ^ungfi^au, ba§ jungfrdulic^e 

9Jtdbc^en; d. Marija; — 2) divja d., baž 

Springfraut (impatiens noli tangere), C. 
devičen, adj. gungfcr-; devična kožica, 'naž 

3ungferl)dutcf)en, C; devični klošter, h<xž 

^ungfrauenflofter, Jsvkr.; jungfrdulicf): de- 

vično truplo, Kast.; božja devična mati, 

Guts.fRes.J; — pogl. deviški. 
devičevati, ujem, vb. impf. ^ungfrau fein, 

lebig jein, Cig., C. 
devicicsi, f. dem. devica, i) bag Siingfercfien; 

— 2) bie pfirfic^bldttrige ©locfenblume (cam- 

panula persicifolia), A/, 
devičina, /. i) lebigež j^rauen.^immer, C; — 

2) neka vinska trta, C, Bre{ice-Erj.(Torb.) ; 

rceiBer 9tdu)c^(ing, Trumm. 
devičji, adj. = deviški, Mur., Trst,(Let.), 
devičnica, /. i) bie noc^ unbefru(^tete "Sicnen- 

fonigin, Cig., Valj.fRadj; — 2) bic 3 ""31«* 

birne, Cig.; — 3) taž 5!Kaiglocfd)en (con- 

vallaria majalis) , Rodik na Krasu - Erj. 

(Torb.). 
devičnik, m. i) ber 5u"flK'l""ld)*"^rnt, Cig., 

C, Gol.; — 2) ber ^ungferuapfcl, Cig. 
devičnjak, m. = dever 2), Jam. 
devinstV9, n. = devišrvo, ogr.-C. 



deviški — dcž^ten 



136 — 



deželak — dcžina 



deviški, adj. 5?ungfvauen= , jungfrSulid) ; d. 
vence, ber ^ungfcrntranj; d. stan. berS""9' 
fcrnUanb. 

devištv9, H. bic ^unflfrauic^ift, feer ^""flfcrn^ 
ftanb; v devištvu umreti, olg ^utigfrau 
flcrben, Cig. 

devji, adj. = deviški: devjega tela rožica, 
ogr.-C. 

devka, /. ba§ SRabc^en, C; dečki in devkc, 
Ofcr,- Valj. (Rad). 

devojaškj, adj. = deviški, (devojački) ogr.-C. 

devojaštvo, n. = devištvo, C, kajk.-Valj. 
(Rad). 

dev9jčica, f. dem. devojka; ba» 9Jtabd)en, o^r.- 
'C, kajk.-Valj. (Rad). 

dev9Jčina, /. = devojka, SIN. 

devgjka, /. bo? 9JJdb(^en, Alas., GBrda; tudi: 
devojka, ogr.-Valj.(Rad). 

devonski, adj. devonska rvorba (geol.), bet}0= 
uifc^e gotmation, Cig. (T.). 

devstvo, n. = devišt\'o, ogr.-C, kajk.-Valj. 
'(Rad). 

dfvžnjak, m. = žep v obleki, Savinska dol. 

dež, dežja, m. bcr Stegen; d. gre, e§ regnct; 
(d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež 
ne hodi, Ravn.); d. je šel. kakor bi iz škafa 
lilo, e§ rcgnete in Stromen, Cig. ; k dežju 
se pripravlja, ein Oiegcn ift im Stnjuge, C; 
d. je začel, nehal, ež begann, ^orte nuf ,^u 
regnen; d. je, d. je bil, roir t)aben, ^atten 
9?egentt)ctter ; pohleven d., milber 9iegen; 
solnčni dež, ber Sonnenrcgcn, C; krvavi d., 
ber S3(utregen, Cig.(T.J; ob dežju, v dežju, 
im JRegenroetter; — (g. tudi deža. Valj. 
(Rad); dež, deža, jv^hŠt.; deždž g. deždža, 
ogr., kajk.- 1 'alj. /Rad/). 

1. d^ža, /. i) ber ftiibel (zlasti posoda za ma- 
slo); — 2) bcr Sicncnforb, C; — 3) bie 
5RuIbe, bic 9Jialtcrtrut)e, C; — iz nem. 
„S)ofe", Mik. 

2. d^ža,/. = kvas, drožice, C, (d\ža)jv^h.^t.; — 

— umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- 
Štrek.(LjZv.); — prim. srvn. deisme, fran- 
kovsko: dos'n, Sauertcig, ^trek.(LjZv.). 

dčžej, m. dem. dež, fonfter Stegen, Cints., 
Ro^.-Kres. 

dcžck, kil, m. rfcw. dež; f anftcr Siegen ; (dežek, 
jv-,hŠt.). 

dežf t, /. = dežela, Cig., Jan., Mik. ; Notri 
v deveto dežel, Npes.-Glas.; srečna Olen- 
tova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, baž 
fiicb »erbrcitet fic^ untcr \)a?' 9?oIf, Cig. ; vsa 
naša dežel pripoveduje, Lcvst.(Zb. sp.); 
knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., 
I.cvst.(I.j/v.); tudi: v dežc?, nk. 

dežela, e, /, 1) ba# Snnb; deželo prepovedati 
komu. jcmanbcn Dcrbanncn, Mcg.; žitna, 
vinska d,, cin OJctrcibc , 3Bcinlanb; deveta 
d., cin fernc«, mt)tl)ifd)cž i.'anb; krtova de- 
žela = bai? ®rab; v krtovo deželo iti = 
ftcrben; — 2) (po nem.) ba# iJanb (im (Mcgen^ 
\a^ jur Stabt): iz mesta in z dežele, Lj/v.; 

— tudi: dežela. 

deželen, ^na, adj. fianb', i]anbcd«; deželni 
glavar, bcr Sanbc!?t)auptmann, deželni zbor. 



ber fianbtag, deželni odbor, ber 2onbe§= 
au6fcf)u)ž, d. poslanec, bcr ^anbcšabgcorbnetc, 
deželno sodišče, tiai Sanbe^gcric^t, deželni 
zaklad, bcr Sanbc^fonb, deželno zastopstvo, 
bie fianbežDcrtrctung, nk. ; tudi : deželen. 

deželak, m. = deželjan, Jam., Mur., C; 
deželjaki bližnjih dežel, Vod.d^b. sp.). 

deželan, ana, m. = deželan, Trub. 

deželjan, ana, m. bcr 2onbe§cingcborcne, Mur., 
Cig.; Ptolemeus je pr\'ič svoje deželjanc in 
veljake vkup zvabil , {(^rieb feincn erften 
Sicic^^tag ou^, Dalm.; — ber 2anb§mann, 
Alas., Diet., Mur., Ravn. ; sreča mu je za 
učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne 
rojaka. Str. 

deželjanka, /. bie 2anbe§eingeborcnc, Cig. ; bie 
Sanb^mdnnin (prim. deželjan). 

deželjanstvo, n. bie ©ingeburt, bie 2anb§= 
mannjd)aft, Cig. 

dežetnoknjižen, žna, adj. lanbtdftic^, DZ. 

dežel'nos9dnji, adj. Ianbe^gcricf)tlicf), Jan. 

deželnovladen, dna, adj. Šanbežrcgicrung^', 

deželnozb9n2n, rna, adj. 2anbtag§=, Levst. 
(Pril.), Nov., nk. 

dežf Jski , adj. i) Sanbe5=; deželska gospo- 
ščina, Trub.; deželske postave, Krelj; de- 
želski oblastnik, Schonl.; deželska reč, 
2anbc§angelegen()eit, Cig.; deželski zlati de- 
narji, 2anbe!5gDlbmiin,'icn, DZ.; — 2) rocUIic^: 
duhovska in deželska oblast, Cig.; deželski 
ljudje, Jsvkr. 

deželoznanstv9, n. bie 2anbcrfunbc, Cig., Jan. 

dfžen, žna, ta^ Jpcilfraut, bic ^arcilftau (hera- 
cleum sphondvlium), Cig., Jan., C, Medv. 
(Rok.). 

dežev, adj. deževa mavra, ber JRcgenbogen, 
Trub.-Mik. 

dcževanje, n. anlialtcnbcr Stegen; povsodnje 
d., bcr 2anbrcgcn, Cig. (T.). 

deževati, uje, vb. impf. anljaltcub regncn; v 
eno mer dežuje; — nebo močno dežuje, 
Levst. (Zb. sp.). 

dežfven, vna, adj. rcgncrifc^: deževno vreme, 
rcgncrifdicS Scttcr; deževen veter, Stegen 
bringcnbcr SSinb, Diet.; deževna rja, bcr 
TOctilt^au, Cig., Jan. 

dežfvje, n. anf)altcnbctf Stcgcnttjcttcr; o de- 
ževju, pr Stcgcii.^cit. 

dežfvnica, /. i) 'Hia^ i^Kcgentuaflcr; — 2) bcr 

StcgcnttJUrm (lumbricus terrcstris), V.-Cig. \ 
— s) bcr "illfiltbliittcricljiiiamm, Cig., C. ; — 
4) ;'/, deževnice, bic 4""1'i^c"» "^^^ Stegen* 
gcftirn, Cig., C. 

deževnik, »i. 1) ber ^Hcgcnpfcifcr (charadrius 
pluvialis), Cig.; grivasti d., bcr ^"'Ol*^^""^-- 
rcgcnpfcifer (char. hvnticula), Cig.; — ;) 
= hudournik, bic 1I)urmidmmibc (cvpselus 
apus), Dol.-Z.; — O bcr Ticfiiif? (ocdicnc- 
nuis crcpitans). C, Z.; — (bic )KplirbommcI, 
Dalm.); — 4) = deževnica, bcr ')tcgrn= 
miirm (lumbricus terrcstris), Krj./Z.), C. 

d^žica, /. dem. \. deža, flcincr .UiibcI, Jan., M. 

dužina. /. \)ai Stcgcnnjoffcr, C. 



dežiti — dihaten 



- 137 - 



dihatke — dika 



dežiti, im, vb. impf. i) rcgnen, Mur., Ci^., 
Jan., C, Mik., Boh.; deži, cž rcgnct, Ci^., 
Trub.\ ne bo dežilo, Dalm.; Ce na Gre- 
gorjevo deži, bode dobro leto, \avr. (Let.) ; 
dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Triib. ; — 
oblaki dežii, Krelj; — 2) rec|ncu laffcn : on 
hoče dežiti črez neverne, Krclj: kamenje in 
skale iz nebes dežiti, Bas.\ oče deži črez 
pravične in nepravične, Jap.(Sv. p.j. 

dežjebran, brana, m. = dežnik, Jan., C. 

dežjemer, mčra, ?«.l3er 9ietjcnmci'lcr,bažCmbro= 
meter, Cig.fT.), Jes. 

dežljati, am, vb. impf. = po malem dežiti, 
Doi. 

deznfca, /. = deževnica. M., Erj.fMin.j. 

dežnik, tn. ber JRegenfc^trm, Cig., Jan., C, nk. 

diadem, m. obglavni ukras, pos. vladarski, 
ba^ 2^iabem. 

diagnostičen, čna, adj. biagnoftifd). 

diagnostika, /. znansrvo o diagnozi, bie 2)ia= 
guoftit. 

diagnoza, /. spoznanje bolezni, bie ®iagnO)e. 

diagonala, /. bie diagonale, Cig.fT.J, Cel. 
(Geom.J ; — prim. prekotnica. 

diagonalen, Ina, adj. biagonal, Cig.fT.J. 

diakritičen, čna, adj. razločevalen, biatritild) : 
diakritična znamenja, nk. 

dialektika, /. znanst^•ena metoda modroslov- 
skega razmotrovanja, bie 3)iale!tif. 

dialektičen, čna, adj. bialeftifc^, Cig.fT.J. 

dibla, /. Met.; pogl. dipla. 

diblati, am, vb, impf. Slet.; pogl. diplati. 

diček, čka, m. diček moj! mehi ©erjdjen! C. 

dičen, čna, adj. ru^mooll, Cig.; — prdcf)tig, 
Z., M.; moj dični, mein ©eliebter, moja 
dična. meine ©eliebte, Spes.-M., Xotr.; sinek 
moj dični I (tako se dobrikajo detetu) Xotr.- 
Erj.fTorb.J. 

dičica, /. d. moja! mein ^ev^ifcn, C. 

dičiti, d?čim, vb. impf. i) lobpretfen, ogr.-Miir., 
Jan.; d. se, fic^ briiften, Habd.; — 2) tojen: 
lepo se dičita ptička dva, Notr.-Z. ; — X) 
d. koga, kaj, .^ieren, jemanbem, einer Sa^e 
jur 3ieri5e gereic^en, Cig., nk. 

didaktičen, čna, adj, poučenjttitialti^Č), Cig.fT.J. 

didaktika, /. bie ŠMbaftif, Cig. (T.J. 

dideldajček, čka, m. dem. dideldajek; bei 
Sprublcr, roomit man eine 9Jiifd)ung »on 
33ein mit SauerrDaffer moujiieren mocfit, 
C, (ilas.; prim. direndaj. 

dideldajek, jka, m. = dideldajček, Z. 

diferenca, /. razlika, bie 'i^ifferenj, Cel.fAr.J. 

diereza, /. bie ^iarefe. 

dietetičen, čna, adj. biatetijc^, Jan. 

dietetika, /. nauk, kako je treba živeti in se 
hraniti, bie 'I^iatetit. 

digati, am, vb. z >«/>/. fiebeln, Cig.; (prim. digo, 
digo: tako se oponaša godenje na gosli). 

dih, m. ber ^anij, Cig., Jan., C. ; Tvoj dih 
je ustvaril solnca nova. Vod. (Pes.); stru- 
peni dih, ber ®ift^aud), Cig.; — ber 'Jdfjem^ 
jug; do zadnjega diha, Mik.; — bci ?(tl)em, 
Mur., C/^., J<3;i.; lahekd., (eicf)tež 3ttl)men, Z. 

dihalen, Ina, adj. 9(tf)mungš= : dihalna živila, 
■s^U^mungSnd^rltoife, Erj. (Som.j. 



dihalke, /. pl. = škrge, Erj.fl^b. sp.J. 

dihalnik, m. = dihalo i), C. 

dihalp, n. i) baž ^Itljmimgžorgan, Cig.fT.J, 
Erj.fŽ.j, Svet.(Rok.J, nk.; — 2) ber ^uft, 
ogr.-Mik., C; — tudi: dihalp, Valj.(Radj. 

dihanje, n. i) ba§ 5ltf)men; — 2) ba^ 9iiecf)en. 

dihati, diham, šem, vb, impf, atf)men; težko 
d., eiuen )rf)roeren 5U(iem f)aben; d. kaj iz 
sebe, ettnae aiicnitljmcit ; v sebe d., cin= 
at()men; v koga d., jemanben anatl}men; z 
enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače 
govoriti in drugače misliti), Krelj; — ^aM6)tTX'. 
veter diše, kamor hoče, Triib.; — -) = 
duhati, riec^eii: vzemi mravljincev eno pest, 
preteri jih in diši tisto, Jurč. ; — \6)\\Wl?\iX\.: 
tobak d.. Z., Podkrnci-Erj.(Torb.J. 

dihavica, /. bie 3cf)lrieratbmigteit, Z. 

dihavičen, čna, adj. fcf)rceratl)mig, Slom. 

dihet, hta, m. ber SBo^lgerucf), ber Suft, M., 
idiht) Mur., Jan.; (tudi: dihet, eta, ogr.-C). 

dihetati, etam, ečem, vb.impf.'\(i)]\t\i at^men,C. 

dihljaj, m. ber 3Itt)emjug; poslednji d., ber 
legte Stt^emgug, Cig., Jan., M. 

dihljati, am, vb. impf. failft ^aud)en: d. vonj 
na koga, jemoitben anbuften, Cig. 

dihnik, m, bie 3{aiite (sisvmbrium sp.), Ko- 
borid-Erj, (Torb,), 

dihniti, drhnem, vb. pf. \) l)aud^en; d. v koga, 
eimnt anljaucfien, d. na kaj, etnja^ be^aud)en, 
Cig.; — 2) eiticn ^Itliemjug tl}un. 

dihor, rja, m. Cig,, Jan., LjZv., pogl. dehor. 

dihteti, im, vb. impf. i ) ftart atf)men, jdiirnuben, 
Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, 
Jitrč. ; Savel je dihtel pretenje in morijo, 
„SauI fc^naubete mit 'SJriiuen unb TOorben", 
Sv. pis. - Cig. ; — d. po čem , nad) ettpaž 
{)eftig »eriangen, ledijen, Cig., Jan., Šol., 
C; človek, ki po visokosti dihti , Ravn,; 
tudi: d. za čim, C; — 2) einen @eruc^ t»er- 
breiten, Mik.; buften, Mur.; prim. dehteti. 

dihtiv , iva , adj. bcgierig , Cig. , Jan ; eifrig, 
C; mladostna kraljica je dihti vo poslušala 
razgovor. Glas. 

dihtivost, /. bie Strebfamfeit, ber Šifer, SL\. 

dihiir, rja, m. pogl. dehor. 

dijače, eta, n. ba^ Stubeittlcin: ubogo d., SIX. 

dijačiti, ačim, vb, impf, i) Stubent fcin, Zora; 
— 2) d. za mrličem, eine l'eicf)c befingen, 
(dj-) Dol.-Cig. 

dijački, adj. i) Iateini)(^, Habd.; — 2) = 
dijaški. Mik. 

dijak, m. ber Stubent, Habd., Mur., Cig., 
Jan., nk. 

dijakon, m. ber Tiafon. 

dijakonstvo, n. ta^' Tiafonat, Cig., Jan. 

dijakovati, ujem, vb. impf. Stilbent jein, Bas. 

dijamant, m. = demant. 

dijaški, adj. Stubenten*, Jan., nk.; dijaško 
življenje, ha§ Stubcntcnlcbeu, nk. 

dijaštvo, n, 'bav £tubeutcntf)um, bie 3tubenten= 
fdjaft, nk. 

dijavol, m. = hudič, AV. 

dika, /. bie ^rad)t, bie .iteiTlicfiteit, Z., Burg., 
Mik,; d. nebeška, bie binimlifc^e ©lorie, 
Mur,' Salomon v svoji diki, C; dika ob- 



diktator — dimlja 



138 



dimlje — diplomatski 



ladanja, bcr Xrtump^, C. ; — btc 3icrbc, bcr 

>Rul)m, Oy., Jan., C, nk. 
diktator, rja, m. oblastnik z neomejeno oblastjo, 

ber Tictntov. 
diktatorski, adj. bictatorifcf). 
diktatorstvo, >i. bie Tictotitr, Ci^. 
diktatura, /. bic Tictatur. 
dila, f. taž 'ikctt, bic ^iclc; — = lopar, V.- 

Cig.; — baji '•JiUbclbrctt, Vod/I^b. sp.);-pL 

ilile. bcr 1}acf)bobcii : na dilah, auf bem %aAy- 

boben : prim. nem. ^iclc, bav. die dielen = 

bcr ^acftbobcn, C. 
dilast, adj. brcttavtifl; — brettcrn. 
dilema, /. ber Toppeljat;, bcr ®Dppel)diIu|§, 

'i>ai Xi:cmma, Cig.fT.j. 
diletant, m. kdor se iz veselja postransko s 

kako rečjo peča, ber 'J^ilettant. 
diletantinja, /. bie '5)ilcttantin, )ik. 
diletantizem, zma, m. bcr ^ilcttaiiti§iuu§. 
diletantovati, Cijem, vb. impf. Tilcttaiit fcilt: 

vse preveč diletantujemo, Levst.(I-{b. sp.). 
dilica, /. dem. dila; ha^ 58rettd)cn. 
dilj, adv. v dilj zvoni = v nedeljo k maši 

prvič „vabi". Št. - Erj. (Torb.); = na dilj 

zvoni, C; — vse v dilj, vse v en dilj gre 

dež, o^nc Untcrbrec^uiig, Lašče-Erj.fTorb.j. 
dilnat, adj. brcttcrn, Cig. 
diluvialcn , Ina, adj. '^iluuiat= : diluvialna 

tvorba, bae '^'ilumalflcbilbe, Cig.fT.J. 
diluvij, m. naplavnina iz predčloveške dobe, 

t)a^ TiliiDtum, Cig.CT.). 
dim, dima, m. bcr JRaiicf); ves v dimu, raiid)um= 

biiUt, C ; dim je v sobi, eg raud)t im ;^immcr; 

nehal je dim, ej f)at aui?gcraud)t, Cig.; meso 

na dim, v dim obesiti, baž f^Icijd) JUlll 

Selc^cn aufl)anflcn; iz dima v ogenj = au^ 

bcm I^Kcflcn in bie Jraufe, Met. 
dima, /. krava dimaste barve. 
dimača, /. = dimlje, C 
dimalja, /. = dima, Lašče- Levst.fM.J. 
dimara, /. = dima, Ctg. 
dima.st, adj. nk Bom Maiid) flcfdrbt, jd)n)ar^= 

roti), roudii^elb. 
dime, eta, »i.)cfitt)ar,^rot^cr Cd)§,3///f., Valj.(Rad). 
dimcc, mca, m. i) = dime, CAg., .Jan., M., 

Valj. (Rad); — bcr 5^rauitid)cctc, Jan.; — 

2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., 

/p. - Erj. (Torb.). 
dimck, mka, m. i) = dime, Valj.(Rad); — 

2) gorski duh rudarjev, Pjk.(Črt. 3'].). 
dimcljn, Ijna, adj. ^^ dimcljski, CAg. 
dimcljski, adj. i.'ciftcu=: dimeljsko vezilo, baž 

l'ci|'tciibnnb (am ,Uorpcr), V.-C\g. 
dimen, mna, adj. ^Haild)-: dimni curek, bic 

'Maudifdulc, Ravn.-Cig.; — rniidjig; dimno 

je, cž rnud)t. 
dimica, /. bcr .'p5I)cnraiui), Polj. 
dimeter, tra, m. dvo- ali četverostopen verz, 

bcr X i meter, Cig.(T.). 
dimiti se, dimim se, vb. impf. ^Noilri), Tlinft 

»on lid) flcbcn, raudjen, Mur.. Cig., Jan. 
dimka, /. i) krava dimaste barve; — 2) neka 

hni.^ka, C. 
dimlja, /. -- dima, LjZv. 



dimlje,/.;?/. bie Seiftengcgenb, bieSc^amcjegenb, 
Diet., Pohl., Mur., Čig., Jan., Cig.(T),' DZ., 
Mik., Štrek. 

dimljača, /. bie 'ijjeftbriife, bic ^cftbeule in bcr 
£d)Qni(]Cflcnb, Pohl., Mur., Cig., Jan., Mik. ; 

— prim. dimlje. 

dimljice, /. pl. dem. dimlje. Diet. 

dim nas t, adj. = dimast. Diet. 

dimnat, adj. DoU Siaud), rouc^ig; dimnata ku- 
hinja; dimnata soparica. Jap.(Sv. p.j. 

dimnica, /. i) ein raud)i9c§ SŠo^njimnicr : na 
Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: 
v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, 
nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki 
dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 
222.^; vsak za -se si postavljajo vrle hiše, 
kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dim- 
nica dobra biti, Slom.; — 2) bie !!Rau(^er= 
fommer, btc Scldjfommcr, Z., Xov.,jvihSt.; 

— 3) tai Siaudilod), V. -Cig.; — 4) neko 
jabolko. Mariborska ok.- Erj. (Torb.). 

dimničar, rja, yn. ^=^ dimnikar, Levst,(Sauk). 
dimničarstV9 , n. = dimnikarstvo, Levst. 

(Sauk). 
dimnik, m. i) bcr 3taud)faiiq, bcr Sc^ornficin ; 

— 2) neka vinska trta. Mariborska ok.-Erj. 
(Torb.); raudjfarbige 3i'"n'fttraube, Trumm. 

dimnikar, rja, m. bcr .Haminfcgcr. 

dimnikarski, adj. ilaminfcgcr'. 

dimnikarstvo, n. ta^ Matninfegcrgciiicrbc. 

dimnikarščina, /. bcr .Haminfcgcrlo^n, Cig. 

dimnjača, /. bic JHaudlftubc, Danj.-Mik. 

dimnjak, m. = dimnik i), Habd., Guts., C, 
Valj. (Rad). 

dimovanje, n. ba^ litauc^moc^en, baž Staudjeii : 
tobako\() d.. Jure. 

dimovod, voda, m. bog jRaud)regiftcr, ber jHaudj^ 
Sug, Cig. (T), DZ. 

dimša, /. = dima, Cig., Mik., Kr.- Valj. (Rad). 

dinamičen, čna, ^^^ bpmimifd), Cig.(T.J, tik. 

dinamika, /. nauk o silah, bic T^naillif, Cig. 
(T.); — prim. siloslovje. 

dinamit, m. neka razstrelna tvarina. bož 5)l)nQ' 
mit. 

dinast, hi. vladar, bcr Tlllioft. 

dinastija, /. vladajoča rodovina, bic Tpllflftic. 

dinja, /. bie ^ucfermclonc (cucumis melo). 

dinjica, /. dem. dinja. 

dinjišče, n. ba^ 'iBidoncnbcct, Cig. 

diplar, rja, m. == diplaš, Cig. 

diplati, am, vb, impf. na diple gosti, Cig., C, 
BlKr. 

diplaš, m. i) bcr Sacfpfcifcr, Valj. (Rad). 

diple, pel, /. pl. bic Sncfpfeifc, bcr 1'iibc(farf, 
Cig.. Jan.; — \z gr. 5i7tXo'jj, dvojen, Mik.iEt.). 

diplom, m. listina o podelitvi kakega dosto- 
janstva, plemstva, itd., bai TiplOIll. 

diploma, /. -~- iliplom, nk. 

diplomat, »t. bcr 'Jiplomat. 

diplomatija, /. razmere mednarodnega obče- 
vanja in poslanstva, bic Ttplonuitic. 

diplomatika, /. nauk o diplomatiji, bic 5)iplo 
matif. 

diplomatski, adj. biploiltatijdi. 



dipldmen — distih 



139 - 



diš — divizijonar 



dipldmen, mna, adj. Tiplom=: diplomni obra- 
zec, bae Tiplomforiniilar, DZ. 

dir, m. ba^ ^'KeiUlCU; mir! če ne, bo dir, 
Liiščc-Lei'St.( Rok.) : v d. se spustiti, Jil vcilltcil 
oiifongcii; — bcr 'I vab, Valj. (Rad); v dir 
iti, trabcil, Mik.; konj ima težek dir, bO'? 
"^iffvb trottct l)ait, C7^. 

dira, /. btc ©etreibcbarrc, Dol.\ — prim. 2. 
ilera. 

dirača, f. = derača. derak, C. 

dirati , am, vb. impf. ad. dirniti; afficicrcn, 
rcijcn, C; to me ne dira, baši fitminCft mid) 
llicllt, /T.; — hs. 

dirck, rka, m. 'ta^' Graben, bcr Irab, .U;n-., 
C/iT., kajk.-\'alj.(Rad); v d. jezditi, im Jrab 
rciteii, Jan.; 'iid^ ^Hcitncn, Jan.; bcr SBcttlaiif, 
M. 

direkcija, /. bic TirccttPlt, Cig., nk. 

direktor, rja, m. bcr ^trcctov; — prim. rav- 
natelj. 

direndaj, aja, m. bcr 25irrit)arr, lufligcfo, lar= 
mcnbc'? Jrcibcn, bie .'pct3c: to je bil d., kjer so 
pele Kiirentove gosli, Z-;Zi'.; — prim. bav. dir- 
dendev, (diradev, dirdumdev, dilmedev), 
etiual '®cmi)d)tc j (3eug, ^orn\' Lcvst. (Rok.). 

dirindaj, aja, m. = direndaj. 

dirja, /. bcr Jrab, Mur. 

dirjač, m. bcr 3icnuci, nk. 

dirjališče, n. bcr ;;liciinplQl% C/i,^, Jan. 

dirjalnica, /. btc ^Kcmibalni, CiiX. 

dirjanje, n. 'iiaž l^Kciincii; bcr Jrab: v d. go- 
niti, im Jrab fal)rcn, Levst.< Xauk). 

dirjastiti, im, vb. impf. unflcftitm rciutcii. 

dirjati, am, vb. impf. 1) rcmicn; \' šotorje 
dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, 
Xpcs.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; 
dirjaje, iit ttollcm 2aufe ; — traben, Mur., 
Ci^.; — 2) reuneii lafieii: Konjič pravi: 
Dirjaj mene, Spes.-K. 

dirjava, /. haž JRcnnen, M. 

dirjavcc, vca, m. ber JHcimcr, bcr hraber, 
C/.ir. 

dirjaven, vna, adj. dirjavna žival, \)<xi ilailf- 
t()icr, Šol. 

dirjihati, am, vb. impf. reiincti: prašič jo ubere 
črez njive in dirjiha, Jitrč. 

dirka, /. bas 5Scttrcnncn, nk. 

dirniti, dFrnem, vb. pf. vnbtcn, afiickvcn, nk.; 
— hs. 

disciplina, /. ustrahovanje, bie ^ifciplm. 

disk, m. bcr ^ijcuši, bie 25>urfjcf)cibe, Cig. 

diskant, m. ber '^Jie-cant, Cig.;— pr\m. sopran. 

diskont, m. bic^-^crniituiin bci jofortigcr,^al)Iunii 
einer ipdter fdlligcn 8ummc, ber Xi^coiit, 
Cd. (Ar.). 

diskčnten, tna, adj. ^^išcoilto^, Cel. (Ar.). 

diskrazija, /. fct)lcrf)afte 9.1hf(f)ung ber kot\)ci' 
infte, bie ^ijštrafte, Cig. 

disputacija, /. učen prepir, bie 2)ižputation, 
Cig.rTj. 

distancija, /. bie ^iftau§, Cig.(T.); — prim. 
razdalja. 

distih, m. skupina dveh verzov, zlasti heksa- 
metra in pentametra, ba^ ®ifti(l)On, Cig. (T.). 



diš, m. bcr Tuft, Cig., .lan., ogr.-C. ; roža 
ima nasladen diš, ogr.-\'alj.(Rad). 

dišad, /. annciicljme (i^criic^e, v^hŠt.-C. 

dišati, im, vb. impf. 1) ciiicii Werud) ooit )id) 
gcbcn, ricd)cn ; lepo d.; d. po čem, nad) ctma!* 
ricd)cn; vino po sodu diši, ber SBciii i)at 
eincn (^af^gcruc^; dišeč, rDof)lricd)cnb ; — 

2) )d)mccfcil, miinbcii; nič mi ne diši (jesti), 

\d) f)abc tcilicn 'iJlppctil; lačnemu tudi malo 

zabeljena jed diši, ber ^^uiigcr iit bic bcfte 

SSiirje, Cig.; 3) = duhati, riec^cn: imaš 

nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, 

Dalm.; u. smrad peklenski, Jsvkr. 
dišava, /. ber SS^oliIgcrud); — tt)Dl)lricd)cnbcr 

Stoff; — haš ©ciDiirj, Cig., Jan., M.; pl. 

dišave, 'Sroguen, Cig. 
dišavar, rja, m. Dcr ^^parfiimcur, Cig., Jan., 

C; — ber @emiir5{)nublcr, Cig., Jan., Skrinj. 
dišavarnica, /. bie ''!parfum=, ©clDiirj^, ®ro=^ 

guericiDarcn^anblung, Cig., DZ. 
dišaven, vna, adj. roo^lriedjcnb, aroinatiid}, 

y[ur., Cig. 
dišavina, /. bie '^arfumericitiarc, Jan. 
dišavinar, rja, m. ber ''4?arfumcur, Jan. 
dišavka, /. neko jabolko, Tolm.-Erj.(Torb.). 
dišavnica, /. tia^ iRiec^tld)d)C^eit, C; bic SBiirj^ 

biidifc, Cig. 
dišfčevina, /. ber Stiec^ftoff, Vrtov.(Vin.); baš 

©ciinirs, M. 
diš^čica, /. eitic lDDl)lried)crtbe Sad)C, C. 
diš?čina, /. iDot)lriec^cnbc 'iBare, ©eiDitrj, Jan., 

Skrinj. 
dišfčinar, m. = dišavar, V.- Cig., Jan. 
dišfčka, /. i) neka vinska trta, Kras, Ip.- 

Erj. (Torb.), Vrtov. (\'in.) ; — 2) neka hruška, 

C, Št, Dol. 
dišfčnost, /. ber SC3of)Iflerud), Skrinj. 
dišek, ška, tn. i) ber ®eruc^l'inn, Mur.; pes 

po disku najde gospodarja, \'rtov.; — 2) 

ber DJcbcngerudi ; vino ima dišek. M.; — 

?) ber 33cigcid)inad, Cig. 
dišen, šna, adj. iriof)lried)eitb : dišno cvetje, 

ogr.-C. 
diti, dijem, vb. impf. i) trezen, Mik., Erj. 

(Torb.); sapa dije, C; — 2) bllftcn: cve- 
tice dijejo. M.; — 3) leijc at^liicn, Jam., 

Mur., Cig. 
ditiramb, m. navdušen slavospev, ber 'iSit^l}- 

rambuž. 
divan, m. ber Xioan: i) turški vladni svet: 

— 2) turški blazinjak. 
diven, vna, adj. irunberbar, 5Diuibcrid)i3n, Jan., 

Cig. [T), tik.; — stsl., hs, 
dividend, m. ber '^^iDibenb, delski d., bcr %{)t\{- 

binibcnb, Cel. (Ar.); — prim. deljenec. 
dividenda, /. vsakoletni delež dobička pri 

delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, 

bie Sinibetibe. 
divin, m. bQ'? 35>t>IItraut, bcr Ipimmelbranb (ver- 

bascum thapsus), C, Mcdv.(Rok.), Goriš, 

Št., Kor.-Erj.(Torb.). 
divizija, /. vojni oddelek, bic TiDifioii, eilie 

.lteere'§abt^eilung, Cig. 
divizijonar, rja, m. ber Stoilioildr, Jan. 



divizor — divjinar 



— 140 — 



divjinec — dleskanjc 



divizor, rja, m. bcr '3)ioi)or (math), Cig., Cel. 
(Ar.); — prim. dclitelj. 

divjača, f. i) bie 3Silbc, 3//A-. ; — 2) ber £)o(5= 
opfcl, Hal.-C; — bic ©albbirnc, Z.; -3) 
čine '.?lrt ScuIeiigei(f)iDuI|"t an ©clenten, v^ltšt.- 
C: — 4) = divjačina, Guts., nk. 

divjaček, čka, m. dem. tiivjak; ber ?SiIbfang, 
Zora. 

divjačen, čna, adj. fdjeu, erjc^rccft: ves d., 
Guts. (Res.). 

divjačina, /. i) cilt niilbcš %\)m, Diet.; huda 
d. je Jožefa razdrla, Dalm.: — coll. bn§ 
SDBilb; d. prihaja na polje; — 2) baš 5E5ilb- 
flciid), bo^ SSilbbret. 

divjačiti, ačim. vb. inipf. trie ein 2BtIber fic^ 
benef}nicn , C, Z. ; divjači sam črez sebe, 
cr luiit^et gegeit ftd) jclbft, Hip.fOrb.). 

divjačnost, /. ^= divjaštvo, Mm:, Cig.; ljudi 
divjačnost se uleže, Ravn. 

divjad, /. = divjačina, "baž SBilb, Jan. 

divjak, m. i) bcr SSilbc; med divjaki živeti; 

— ein roilb ftd) gcbcrbcnbcr SDJenjc^, bcr 
5Silbfang; — 2) trilbc^ %[)\tx, Cig. ; "Haž 
23ilb}(f)tt)ein, roitbcr Gber, Habd.-Mik., Cig., 
C; — mali d., bie tleinc !oolj= ober 4)oI)l= 
taubc (columba oenas), Cig.; — 3) bor 
2Binb[)afcr, ber Jvlufl^ifcr, Cig.; — 4)"TOilbcr 
33auniftpd, aitf bcn ein Gbelreiž gepfropft 
ipirb, bcr 2Bilbling. 

divjaka, /. bie iioljbivne, bie ^relbbirne, Cig., 
C; divja črešnja, hruška, Rihenbcrk - Erj. 
(Torb.), Notr.; — neka trta, Rihenbcrk- 
Erj. (Torb.). 

divjakinja, /. bie SSilbc. 

divjakovEc, vca, m. bie gcmeine ^em^rourj 
(doronicum pardalianches), Medv. (Rok.). 

divjalo, n. furiofer ^Jknfd), Cig. 

divjanje, n. boš loben, baž SŠiit^cn. 

divjast, adj. mcnfd)cnid)CU, Svet. (Rok.). 

divjaški, adj. cincm SBilbcn angemcffcn, juilb, 
rofjgcfittct ; po divjaško se vesti. 

divjaštv9, >i, bie SBilb^eit, bic 9iol){)eit; v stare 
čase je bilo žolnirjem dovoljeno vsako div- 
jaštvo in hudodelstvo, LjZv. 

divjati, am, vb. impf. toben, tDiitl)en, rafen; 
roilb ^crum rcnncn; krava divja po trav- 
niku. 

divjava, /. bie Silbni^, C. 

divjavec, vca, m. bcr 2Siitl)cr, bcr >Rajcr, Cig.; 
tuilbcr IJJicnid), (hits. 

divjavka, /. btc 2?iitf)crin, bic J^uric, Cig. 

divjazcn, zni, /. i 1 coll. U'ilbc Il)icre, ogr.- 
.\fik.\ poljska d., kajk.- Valj. (Rad); — bae 
©ilbbrct, C.; - 2) = divjost, .lan.. Sl.\. 

divji, adj. tuilb; divja zver; divja jeza; divje 
gledati; ves divji je danes, cr linitfjct I)CUtc; 

divje meso. loilbce (fd)iuatnniigfi') J^cijd), Cig. : 

— divji ključ, bcr Tictrid),./^«.; divji of;enj,ba>:5 

biird) ^HoibcM ,^U'cicr .v>ol,^cr cntftanbcnc J^cncr, 

bo'5 ^Hcibfcucr, Cig., M. 
divjica, /. bcr ,^1 uppigc 'iSud)« besi CMctrcibcs*, 

bcr l'Qgcri»ucl)<(, V.-i'.ig. 
divjina, /. i) bn^ W\\t>, bn^i 'iKilbbrct ; — 2) 

bic ?lMlbnt«i, LjZv. 
divjinar, rja, m. bcr SBilbbrct^nnblcr, CV^'. 



divjinec, nca, m. tBllbcr 9Kenf(l^ (o ciganu), 

Jitrč. 
divjost, /. bic 25ttb:beit. 
divjota, /. bie 33ilbniš, Mur., Cig. 
divnjak, m. ber Jljiergartcn (?): Pustite ljubi 

oča me. Da v divnjak grem sprehajat se, 

Preš.; (nam. divjinjakr). 

1. diža, /. pogl. 2. deža. 

2. diža , /. bic rceic^e 93arcntlau (acanthus 
mollis), Med.rRok.). 

diže, /. pl. bie ^JJJcnftruation, Pohl., Mik.; — 
prim. švab. ^dieses" = SJJcnftruation, C. 

dižinga, /. ber SDBeibcrflujš , Mik., Kr.-Valj. 
(Rad); — prim. diže. 

dja . . ., išči pod: deja . . . 

dlabiti, i m, vb. impf. greifen, Štrek. 

dlačec, čca, m. = vlakno, C., Z., l'rtov. 

dlačen, čna, adj. !^aorig; Ezav je bil ves 
dlačen in kosmat, Ravn.; dlačni snutek, bie 
^of)Ic, bie ^o^lfette (bei ben Sammtroebern), 
V.- Cig. 

dlačica, /. dem. dlaka, ba§ Žičirdjen. 

dlačje, n. coll. Jbier^aore, Mur., C. 

dlačnica, /. bie .'oaarsctic, Erj. (Som.). 

dlaka, /. boš (tf)terild)c) Siaor; dlako cepiti, 
l)Oor)paItcn ; do dlake vse povedati , attcS 
Ijoorflcin crjcifilen, ZgD.: ni za dlako udati 
se, Jiirč.; — coll. boš ,'OOOr; ozimna d., 
boš SStntcrf)aor, Jan.; dlako puščati, .'oaare 
ocrlicrcn ; mišja d., bcr ^toum jungcr i85gel, 
Zv. ; po žabje dlake poslati = in ben ^Jlpril 
jd)tden, Cig.; — bie Slrt: take dlake ljudje, 
Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig.; — 
v klervMcah: pasja dlaka I = ^unb ! 

dlakast, adj. i) ^oorig, be^art; — 2) ^aar= 
fonnig, Cig. (T), Jan. 

dlakav, adj. Ijoarig, beI)aort. 

dlakavina, /. ^aorigeš 2^ier: goved ali kaka 
druga dlakavina, Sov. 

dlakocepen, pna, adj. t}aaripaltcri)d), nk. 

dlakojeden, dna, adj. ^aarfrcffcnb : d. mrčes. 
Zora. 

dlakovit, adj. {joarrcic^: d. rep, Let.; dlako- 
vito mleko = polno dlak. Vrt. 

dlan. T, /. bie flad)c .'pfini', bie .vionbfloc^e; — 
bic aiJittcIbonb, Erj.(Som.); dlan širok, ciue 
.iionb brci t, Cig. 

dlasna, / boš ^fllinflcifdi, Guts.; pogl. desne. 

dlažba, /. bao Stro|5cnpfloftcr , Jan., DZ.; 

— češ. 

dlažiti, im. vb. impf. pfloftcril, Jan.; — češ. 
dlaživg, n. boš 'i^^nflftcrniltcnfll, .Ai«.; — prim. 

dla;.iti. 
dlažka, /. bic i^liefe: alabaster v dlažkah, DZ.; 

— češ. 

dlečvcnica, /. baž 'TcidjicUod) ont ^"^odK, 

SlGradcc-C.; — prim. dlet\ iti. 
dlcsk, interj. fiiorfšl Cig. 
dlesk, dleska, m. i) bcr Sdjnol.^Ioiit; — 2) bcr 

,^crnbcif}cr, bcr .Vttrid)finf (iringilla cocco- 

thraustes); zeleni d,, boŠ ."OtrUiiritlcrl, I.cvst. 

(Sank); zelenkasti d., bcr ©riinlinfl, Lcvst. 

(Xauk). 
dleskanjc, u. boS Sc^noljcn. 



dl^skati — dnevnina 



— 141 — 



dnevninar — dh 



dlfskati, am, vb. impf. (2ciinnl,^laiito ficvlmv 
ln•iIlflelI,ict)ual^iCII,(mit^cr;^UII^c,bclM•ilI(ll'VlI)•, 
ploskal je z rokami, tileskal s prsti, A)nir.; 

— mit bcr .'oaiib, mit ciiier 3iutf)C jd)Ia(jcii, 

3/.; — tnncfcu, y<. 
dlcskav, ava, adj. dleskav glas. citl Sd}na(,v 

laiit, Cig.(T.). 
dleskavec, vca, m. bor iionic irf)iin(,^t, 0>. 
dlesket, cta, m. baž 3i1)iial,'ien, botS .Himctcii, 

dlfskniti, dlcsknem, vb. pf. oillCU ©d^tioljlout 
ober ciiicii af)ii(idicn iiaiit ^croortinngcii ; d. 
z jezikom, s prsti. 

dlesna, /. ba§ 3^l)n|lcifd), Cig., C; tudi: pl. 
dlesne, Cig.; zobov venec gleda iz lilesen, 
Krj.(Som.). 

dl^sniti, dlesnem, vb. pf. = dleskniti, Cig., 
Jan. 

dl^ščiti, dleščim, vb. pf. = dleskniti, Jan. 

dletast, adj. mcifeclfijrmig. 

dletce, n. dem. dleto, baši 9JJeif3dd)cn ; ber 
©l-ab[tid)e(, Cig.rT.J; = pisno d., Erj.fMin.J. 

dieten, tna, adj. 9.1ici^cl= ; dietni sveder, ber 
SJtciBcIboIjrer (im 33er9bau), V.-Cig. 

dletevce, n. dem. dlervo. 

dletilo, n. bte @temmafd}ine, Cig.fT.). 

dletiti, im, vb. impf. mei^eln, Guts., Jam., 
Cig. (T.). 

dletnik, m. ber SJJeiRfer, Mur. 

dleto, n. ba» (Stcmmeifen, ber 9J?ei^cI; žleba- 
sto d., ber S^of)lmei^et, Cig.\ pilarsko d., 
ber Siajpelmcijjel, Cig.; — ba§ £d)mcifei)cn 
ber Sd)ul}mad)cr, Cig. 

dletvati, am, vb. impf. mei^eltl, Mur., ]'est. 

dletvenik, m. = dletnik, Mur. 

dletviti, im, vb. impf. = dletiti, Mur., Jan., 
Zora. 

dletvo, n. = dleto, Mur,, Mik., Zora, Št. 

dliskva, /. ber 'iMlraun, (mandragora ofrtc), 
C; — prim. drstljivka, 

dlje, adv. = dalje, {ftnger (o času), Diet., C, 
Mik. , Kr. ; kar dlje , to hujši , je tiingcr 
bcfto fd)(cd)ter, Krelj; kar dlje, tem huje, 
Lcvst. fMočv.J ; dlje časa, Žnid.; — lueitcr: 
ona dlje govori, Krelj. 

dljej, adv. = dlje, C. 

dljer, adv. = dlje, C, Met., Mik., Dol. 

dnar, rja, m. pogl. denar. 

dnfn, adj. 33oben=, C. 

dnes, adv. = danes, Mur., Jan., C, v^liSt. 

dnfven, vna, adj. %aQCv', 2a9= ; dnevna plača, 
ba^ S^iurnum, Cig.; dnevne dobe, bie Jage-J- 
jeiten, Cig.fT.j. 

dnfviti se, i se, vb. impf. = daniti se, C. 

dnf vnica, /. tas^ ^iaggelb : dnevnice, bie ^iiitcn, 
C. DZ,; — prim. dnevnina. 

dnfvnik, m. i) pl. dnevniki, bie Jogfaltcr, 
Erj.fŽ.J, Cig.fT.j;— 2) bog lagblatt, eiuc 
tSglid) erfd)cineitbe 3eitung, Mur., Cig., Jan., 
nic.; — 3) baž Jagebud), Mur., Cig., Jan., 
nk.; "baz Journal („knjiga, v katero se za- 
beležki pišejo dan za dnevom"), Levst.(Sauk) ; 
stanovni d., "ba^ Statijoumal, DZ.; — 4) 
= koledar, ogr.- C. 

dnevnina, /. bač' Tagegcib, nk. 



dnevninar, rja, »1. ber ^iurnift, Cig. 
dn^vščina, /. 1) \>(\<o lagcgclb, Cig., SL\.; 

— 2) bie 9(rbcit, bie cin ^Jianii an eincm 
Jagc vid)tct, Cig. 

dničen, čna, adj. iiicber gclegeii, 9iieber-, Mur.; 
d. les, eitie ^ficberuialbiiiig, Mu/-. 

dnička, /. = lakotnica, teščina, bie ®iinninig 
be^ ilorper^, ogr. -C. 

dnika, /. ticfe, flad)c SJicberung Jam., Mur., 
Cig., Jan., v{hŠt., ogr.- C; bic X()a(ttiiejc, 
ogr.-Valj.(Rad); bic Xf)alid)hid)t, Caf(Vest.). 

I. dnina, /. = dniščc, C. 

1. dnina, /. i ) ba0 ^JJaiinc^lucrf (kolikor človek 
na dan storiti more), V.-Cig.; "ba^ Jagcmer!: 
dnino opraviti, Ravn.\ po dninai: hoditi, 
tagemerfen, Vrt.; — ber ŠJtorgen (3iid)art), 
V.-Cig., — 2) ber Jaglol)!!, Mur., Cig., 
Jan., nk.; dati po desetici dnine, Ravn. ; na 
dnine v službo stopiti, \'od.(Xov.J ; — bci§ 
Jagegelb, ^až ^iurnum, Cig., Jan., C, DZ., 
nk.; — bie S}iatcii, Cig.. Jan., nk. 

dninar, rja, m. bcr S^agmertcr, ber 2^aglij!^uer, 
Mur., Cig., Jan., nk.; berači po dvojači, 
dninarji po goldinarji, Z. 

dninski, adj. kar se dnine tiče, Cig., Jan. 

dnišče, n. i) ba§ ^U^i^tiincnt, Prip.-Mik., 
kajk.-Valj.(Rad); — 2) veje, ki se polagajo 
na „dno" senene kope (stoga), Krn-Erj. 
(Torb.); — X) ber iiBaumftninf, Rihenberk- 
Erj.fTorb.J; — 4) bcr Sati be§ SciiicS, C 

dniti, im, vb. impf. beit 33Dben einfe^eii, bob= 
men: sod d., Cig. 

dnjača,/.bie(2rf)(ud)t, tiefer ©roben, C.;(gnjača, 
Cig., Jan.); — prim dnika. 

dnjačina, /. = dnjača, C. 

dno, 1. n. ber S3oben; do dna izprazniti čašo ; 
dno sita, ber §oflr|icbbobcn, Cig.; — bie 
@runbp(atte(pri tiskarjih), Cig.; — ber (^runb 
(be§ 9Jfeere§, f^-luffcž, n. bgl.); ladja gre k 
dnu, ha§ Sc^ifi gcl)t unter, Cig.; ni moči 
ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, 
auf ben ®rnnb ftoRcn, Cig.; — dolinsko 
dno, bie 2^aIjof)le, Cig.fT.j; — ba^ ^unba^ 
ment: iz dna hišo sezidati, BOU ©lltnb au§ 
onfmaitern, Cig.; — bie So^le (mont.), Cig.; 

— pren. iz dna, griinblid): deliti iz dna teo- 
retično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, 
einer ©adie auf ben ®runb tommen, etma§ 
ergriinben, Cig., C; — II. praep. c. gen. om 
©runbe, dno potoka, Jan.- Mik. V. G. IV 
2S4. 

do, ]. praep. c. gen. i) bi§ JU, aj o prostoru: 
do konca sveta, bi§ an^ Snbe ber SBelt; 
do hriba se peljati; brada mu sega do tal; 
od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), 
man fann nic^t bi§ j^u i^m gelangcn; z ad- 
verbijcm; do kod? bie luo^in? mie tueit? 
(= do kam, C); do tod, (do Uikaj), bi'3 
f)ief)er; do nekam, bi^ irgenbrooI)in, Cig.; 
z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, biv 
SUr 9}iitte bež gi'""^'^'^^' ^° P"^ klancem, 
biž jium gujše be§ ^iigels; —pren. do_ ži- 
vega priti komu, jcmaubeu empfinblic^ treffen, 
jemanbem beifommen; — = pri: ni drugega 

videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša 



do 



142 — 



dpb — dobavljati 



tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, 
ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; 
glava do glave se ie videla, Erj.fl^b. sp.j; 
b) o stopnji, (bi^ JU cincm flcnjifien ©rabe): 
do smrti ranjen, tobtlid) DCrinunbet; do krvi, 
do krvavega so se stepli, biž aufž 93Iut; 
do nazcga sleči koga; do sitega se najesti, 
fid) fatt effen, (do sita, Jan., Mik.j; do pre- 
sita, bt# ,sur Uebei)iittiflunfl, C; do čistega 
(do čista, .U«r., ./a«., C, Mik.), DoUcilb^, 
totol; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), 
giin.^licf) ; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), 
flCt)Drifl, red)t; ko se dan stori do dobrega, 
Rain.-.Mik.: do tancega vse izpolniti, ollc^ 
qcnau crfitllcn, Bin-f^. ; do malega, (do mala, 
Jan., Ben., Mik.), bi» nuf SBeiiiiu^; faft, 
beinofje; do sedem ur hoda, bcilauftii ficbcn 
Stunben SScflcs, Levst.fRok.j: do besede, 
iDiJitlid), Cig.; do pike, do zobca, aciU- 
rnt, Jan.; do polu. do polovice, ,^ur ^dlfte, 
Cig.; do kraja, DoIIcnbž: do kraja koga po- 
končati; nimajo do ostanka kruha (= da 
bi ga ostajalo), Zr. ; krava ima mleka zmeraj 
dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre 
rado, afle gutcn ^inc^c finb brci; — do na 
tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — 
cj o času: spati do belega dne, in bctl lofl 
bineiii fcblafen; do trde noči, jpdt in bic 
"?(arf)t Iiincin: do današnjega dne, b\^ nnf 
ben IlCUtic^on 2^ag : tega do smrti ne bom 
pozabil; do sih dob (mal), bi^hcr; do tistih 
dob (mal), bi'5 ba^in; — z adverbiji: do 
zdaj, bi#^er; do takrat, bi§ baljin; do kar, 
(= dokler), Levst.fSl. Spr.j; z adverbialnimi 
izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Lcvst. 
(Zb. sp.J; — 2) kaže kako mer: an; do sta- 
rišev sem pisal. Met.; do mene poslan, an 
mid} flcfcnbct, Cig.; obrniti se do koga, )ic^ 
on jcmanbcn rocuben ; imam prošnjo do vas. 
Met,; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš 
do mene? Levst.fRok.j; Če se mu kaj do 
mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, 
.\pes.-K.; — meni je do koga (česa), mir 
ift an jenmnbcm (ctnia^) gclcgcn; meni do 
tega nič ni, Levst.fRok.j; do tega mi je 
veliko, Svct.rRok.J ; ako nam je kaj do zdravja, 
\'rt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, 
LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav 
do gospode, dober do vseh, Levst.{Rok.J; 

— ,^u; ljubezen do domovine, do otrok; 

— 4) aiiRcr: izgubil sem ves denar do enega 
goldinarja, Svet.fRvk.J; vsi do enega, ka- 
terega bomo še omenili, Andr.; — II. pracp. 
znači : 1) da je dejanje do nekod dospelo: 
doiti, dokričati, dočakati; lioplcti do polu 
njive, mit bcm ^dtcn bi^ jur .'odlftc bc'5 
SldiT^ fonnncn ; do nas je dosmrdelo, ber 
©cftaiif brang biž j^u unž ; — 2) da je de- 
janje do konca dospelo: doslužiti, aw'>bieiicn: 
dogospodaril je, er ift mit feiiicr 3Birijd)aft 
am (Snbo ; doklel je. or bat au^iic|lurf)t (^- or 
mirb nidjt mcl)i flud)cn); za letos smo do- 
sejali, fiir bicJM '^a{]x \)(\{\n mir Mi Siicn 

bccnbct ; — ;0 da je dejanje i)o zaželenega 
uspelia dospelo: dofi<)\eJati komu kaj, \t 



manbem etroa^ flar mac^en ; domisliti se, 
fid) crinnern, —4) znači dodevanje, i^in,^u: 
dodati, ^injugeben ; to je slaba mera, domc- 
rite! fiiget ba^ gel^Icnbc ^inju! prim. Mik. V. 
G. IV. 202. 

d9b, m. bie Gid)e; pos. bic Stein= ober SSinter^ 
eid)e (quercus sessiliflora), Erj.fRok.j. 

d9b, /. dobT, i) bie ^tit, kajk. - Valj. f Rad); 
najprednjo dob, ^uccft, Svet.fRok.J; — 2) bie 
i?Irt, bic {^attung, ogr.- Valj.iRadJ; ene, dvoje 
dobi, einerici, ^mcicrlei; greh je dvoje dobi, 
ogr.-C; na vsako dob, auf jebe 3Eeife, 
ogr.-C. 

doba, /. O einc irgenbmie beftimmte Qe\t: bic 

ri'd)le ^i'\t, .Mur.; za dobe. v dobi, ob dobi, 
5ur rcd)teu 3c^^ f^^'^-: (prim. prevdobi, jU' 
friil), Met. -.Mik.;) k dobi, ju red)ter ^it, 
C; — bie J^rift, Cig., Jan., C; plačilna d., 
bic 5.5crfaU§,^cit, Cig.; — ber 3eitranm, bic 
''i^Jcriobc; zlata d., bie golbcnc ^eit; junaška 
d., ta^ ž)elbcn,^citalter ; prehodna d., bie 
UebcrgongSpcriobe, nk.; jesenska d., bie 
."ocibftjcit; dnevne dobe, bic iagc^^eitcn, 
Cig.fT.J; - bie <|S^ofe, Jan.; — bie 3llterši-' 
pcriobc, ba§ '",?(Iter : v najlepši dobi, in ben 
bcftcn 3'if)'^'-'"- Cig.; človek srednje dobe, 
ein 9[IJenfd) non mittleren ^a^ren, Levst. 
fRok.j; on je moje dobe = on je moj 
vrstnik, cr ift mcin 9{Itcieiiicnoffe, Cig., C; 
v dobo priti, ,yi 3af)i'cn tomnicn, Svet.fRok.j; 
v dobi biti, bctagt fein, C.; — bie ^t\i: 
do sih dob, bižljer, do se dobe, C, Kor.- 
Jarn.fRok.J; do te dobe. biš^tjcr, ogr.-C; 
(= tudi: bi^ l)iet)Cr, C, pri Mariboru- Kres); 
po tej dobi, fiirberl)in, Meg.; o sej dobi, 
(osedobi), Navr.fLet.j; katero dobo, ,^u 
mcld)cr ^dt? Cig.; katere dobe, bi^mcilcn, 
(iiits.; do katerih dob, biš mann V (tudi: 
mie meit V) C; v vsako dobo, 5U jcber 3i'tt 
(= v jutro, opoldne, zvečer), ogr.-C; — 
2) bic 9lrt unb SSeife, ogr.-C; na to dobo, 
pri taki dobi, nuf bicfe 5(rt, pri sredni dobi, 
mittclmiifjig, C; srednjo dobo, \o, fp, Guts.; 
v eno dobo, imnier iilciriinidfiig, C. ; človek 
.svoje dobe, cin cigcntl)iimlid)cr 'SJfcnfd), C; 

— prim. dob, /. 2). 

dobarati, am, vb. pf. = dovprašati, .\fur. 
dobasati, bašem, vb. pf. (bož gcljlcnbo) ba^U' 

parfcn, f)insulaben, Bes. 
dobava, /. i) baš (Srlangcn, ba§ (Srdoltcn, C; 

— 2) ba^ (f rlangtc, C; — 3) bic '"^cidiaffung, 
bic ,'ocrbcifd)atfnng, Cig.ft./, DZ.; dobava 
denarja, bic Welbbc)d)afinng, dobava dokazil, 
bic ,^">cibcifri)nffniig oon ^-bcmcivmittcln, DZ.; 
ber ^-8c,^ng, DZ.; (po hs.). 

dobavek, vka, m. bic (frrungcnjc^aft, ber 

©cminn, C. 
dobavišče, n. bic 'i^c,yuv?qucllc, h. t.-Cig.(T.). 
dobaviti, bavim, vb. pf. I)Crbci)d)affcn, Pcr^ 

)d)affcn, liefcrn, Cig.fT.), nk.; — hs. 
dobavljač, m. ber iJiefcrant, Cig.fT.J; — h.s. 
dobavljati, am, vb. impf i)crl)altcii, bcfommcn, 

C.. \'('st., jvyli.St.: Zilravila brezj^ilačno d.. Cv.; 

sam si kruh dobavlja, Fr.-C.; — prim. do- 



dobavnica — d9ber 



— 143 — 



dobezljati — dobitkovina 



biti ; — 2) f)erbciicfiQffcn, liefciii, Cig.fT.), nk.\ 

— prim. doba\iti. 

dobavnica, /. bic 'ŠBejugŽlliitC, DZ.; — prim. 
liobaviti. 

d^bec, bca, m. dem. dob. 

dobeliti, im, i'i>. ;/. mit bciii liinclien, 'iBlcic^cii 
fcitifl uicrbeii. 

d9btlj, blja, adj. fii^ig, toilfllid), 0;r., C; nesi 
dobcij vrat za suboj zapreti, bift (uor Jvaul^ 
t)cit) uid)t imitaiibe, Lasčc-Eij.(Turb.) ; od 
pijanosti ni bil toliko dobclj, da bi šel v 
seno leč, Ig; d. za ženitev, l)eirat^fd^ig, 
Jan, 

dpber, d6bra, adj. gut : = bem ^^td^ ent= 
Iprediciib ; d. strelec, pešec, giiter Sd)U&e, 
('fii^gcber; ti bi bil d. za vojaka, bu tnugft 
5Um Solbaten: dober biti = porok biti, (giit 
)tet)cn), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po 
nem.); ima dobra ušesa, er ^at ein fcincž 
©e^or ; dober jezik imeti, eill cjiitCv 2)htnb= 
ftiicf t)aben ; dobra ura, einc gutc Ut)r; dobro 
biti za kaj, bicillid) fcin; v dobrem stanu 
bili, in gutcm 3ufff>iii»-' fid) ^'cfinben; suknja 
je še dobra, bci 9ioct ift nod) braud)bar ; dober 
prevodnik (phvs.), gutcr i.'citcr, Cig.fT.j ; — 
dobro vino, dober kruh, gutev 2Scin, gutc§ 
58rot ; dobro blago se samo hvali ; — = 
tiid)tig, ftart; dober kos pota, cin gutc§ Stiid 
©cgcž ; dobri dve uri, ftarfe jttici Stunben ; 
dva vagona dobre mere, gut gcmcfjcn ; do 
dobrega (do dobra), gcllDr'g, tiid)tig ; do 
dobra v oblasti imeti jezik. Str. ; do dobrega 
izplačati, in DoUem Scirage, Cig.{T.j; — dobro, 
rcd)t, )cI)V ; oba sta bila uže dobro stara, 
Triib, ; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; 
že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu 
možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč. ; 
mraz dobro ni, ež ift nid)t eben falt, Polj.;— = 
giin)"tig: dobro jutro! dober dan! dober večer! 
dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri 
napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla) I 
ttiillfommen ! yik.; dobra letina, gute 5ccf)iung ; 
dobra kupčija, einlrdgiic^cr ^onbel, gutee 
©ejc^aft ; — dober kup, n)Ot)(fei( = v dober 
kup, Cig.fT.j; v dobro zapisati komu, je^ 
manbem gut fc^reibett, DZ., (po nem.); dobra 
paša, fctte SSeibe, Cig.; — dobro živeti, gut le- 
bcn; dobro se ti godi, dobroti je, birge^tc§ gut; 
dobro se mi zdi, id) ^abc meine ^veui^e baran, 
e§ ift mir angene^m ; dobro mi de, tž tt)ut 
mir V0Qi){, na dobrem biti, gut baran fein ; 
to mi je (hodi) na dobro, "iiaž tommt mir 
juftatten, Z. ; — dobra volja, gute fiaune ; 
dobre volje biti, gut gelaunt fcin, guter Sfinge 
jein ; dobre volje mošnje kolje, guter Tinge 
iein foftct @clb, Cig., Št.; — = fittlid) gut: 
hudo in dobro, bas ©utc unb baž iBišje ; 
dobro delo, dobro dejanje ; na dobrem glasu 
biti, in gutem 9iufe fte^en ; tiobro ime, ber 
gute, e^rlic^e 9?ame ; tvojega starega nimam 
posebno na dobrem, Jurč. ; — = gutmiit£)ig: 
dober človek, dobra duša, eine gute Seele; 

— dobra volja, bte ©encigt^eit; če je tvoja 
dobra volja, posodi mi, lei^e mir gcjdlligft, 
jviliŠt. ; iz dobre volje, ItJillig, Cig., Jan. ; 



— luol)lgc|innt, >i)ol)lgcneiflt : dober komu 
biti; dobri so si, kakor prsti na roki, fit' 
finb icfjr ticrtriiglid), Cig. ; dobra sta si kakor 

pes in mačka, |ic »crtiagcn fid) mie .'ounb 
unb ilal^e; iz dobra, mit Wutcm, in Wutcm, 
ogr.-C; dober se delati komu, = dobri- 
kati se, (^ig., M. 

dobezljati, am, vb. pf. „bicienb", lonnenb gc 
langen. 

dobežati, i'm, fb. pf. tlitl)cnb gclongen ; d. do 
doma; flicljcnb crreid)cn : d. koga. 

dobica, /. dem. doba. Let. 

dobič, iča, m. dem. dob. Jam. 

dobiča,/. bie 5bcutc, Mur., Mik. V. (i. II. /72. 

dobiček, čka, m. ber (iJeminn, bei ''4;rofit ; 
čisti d., ber Steingcminn ; za sramotnega do- 
bička voljo, Dalm. ; na dobičku biti, profi= 
ticren, im 5?Drtt)eil jein ; kakšen d. imaš od 
tega r \oaž fiir eincn (^cminn l)a|'t bu baoon ? 
prvi dobiček ne gre v mošnjiček, (ali: gre 
pod kotliček), Spreg.-DSv. 

dobičkar, rja, m. ber ®etuinn|iid)tige, ber 3pccu= 
lant, Z., Cig.; posvariti dobičkarja, Savr. 
(Kop. sp.J. 

dobičkarija, /. gen)innjiid)tige§ ®ebarcn, bic 
3pecn!ation, Cig., Jan., nk. 

dobičkariti, arim, vb. inipf. &cmnn )iid)Cn, 
gennun)iid)tig ^anbetn, Cig., Zora. 

dobičkoželjen, Ijna, adj. = dobička željen, 
Cig., Jan. 

dobičkoželjnost, /, bic GJcttiinniuc^t, Jan. 

dobit, /. ber ©eroinu, Meg.-Mik., Jan. 

dobitek, tka, m. i) = dobiček, .lam., Mur., 
Cig., Jan., Mik., Trub.; želeti nepoštenega 
dobitka, Dalm.; za s\ojega dobitka in užitka 
voljo, Krelj; — 2) ber ©erainft: vsi teko, 
ali le eden sam dobitek vzame, Dalm.; 
prvi, drugi dobitek (pri tekmanju, srečkanju 
i. t. d.), nk.: tudi: dobitek. 

dobiteljica, /. ber Jrefffv: glavna d., ber 
^Oaupttrcffcr, DZ. 

dobiten, tna, adj. einbringlid), Cig., Jan. 

dobitev, t\-e, /. bie ©riangung, bie ©cminnung, 
Cig., Jan.; Samuelova daritev in boja d., 
Ravn.; — ber ©eunnn, Mur., Cig. 

dobiti, bom(bodem), bim, vb. pf. bcfommcn; 
nikjer denarja ne morem d., id) !aiin nirgcnbC' 
ein ®c(b auftreiben ; d. komu kaj, jcmaubcm 
ctrna^ oerid}affen; službo d., cinen ^icuft 
betommen; za ženo d., ^ur (Vrau befommen; 
dobodi si modrega moža, Dalm.-C; imam 
d., mcin @utf)aben betrcigt; — gmnnnen: 
jaz sem dobil, vi ste izgubili (pri igri); 
pravdo, stavo, birvo d.; — v pest d., in feiue 
©eroalt befommen; deželo, trdnjavo d., er« 
obern. C; (mesto je dobito, Dalm.-C); noč 
me je dobila, bie 9Jadii bat mid) iibcrrajd)t, 
C; — antreffen: dobiti koga doma; ni bilo do- 
biti zdravnika;— dobiti po glavi, ciucn 3d)Iag 
auf'^ .S^aupt befommen; cesarje iskal, je do- 
bil; fid) ju^ie^en: bolezen d.; dot)il ga je 
v glavo, er ^at fic^ ein JRanfc^dien ange« 
trunfen; — dlako, lase, zobe d. 

dobitje, H. bo§ ^-Befommen, Cig. 

dobitkovina,/. bic Grlucibftcucr, Levst.(Sauk). 



dobitnik — d9brc 



144 



dobfci — dobrodošlica 



dobitnik, m. bcr ®en)inner, ber Sicgcr, O'^. 

dobitva, /. = dobitev: bic Grlauflung; — 

ber ®eroinn; — bie ©rbfc^aft, C; bcr Stcg, 

dobivanje, ti. ba^ $\cfomincn; bic (Mctrinnung: 
li. rikle, bcr "?Uibau, Cip^.fT.J; J. vovlc, bcr 
55>affcrbc,vig, Ci^.; J. blaga, bcr 2SQrcit= 
b^nc\, Cig.; — hai^ ®cn)inncn. 

dobivati, am, vb. i>npf. ad doh\u; bcfoilimcil ; 
tukaj se dobiva, I)icr ift ,^u liabcn; — blago 
dobivati, bic ©orc bc^iclicii ; — gcmiimcn: 
danes dobivam pri igri ; ficgctt, C. ; — konj 
nove zobe dobiva, ba§ 'i^fcrb brid)t bic B''')"^^ 
Cig. ; dobiva že ledene oči, bic9higen faiigcn 
ibm on 5U bred)en, Cig. 

dobivec, vca, m. bcr ©rlangcr: veliko pros- 
nikov malo dobivcev, Z.; — bcr ©Cttjinitcr, 
Cig.. Jan., C; — bcr Sicgcr, Cig. 

dobivka, /. bic Oktttinncrin, Cig. 

d^bje, n. bo^ (£icf)cugcl)bls, Cig. 

doblebetati , etam, ečem, vb. pf. mit bcm 
3din.ui^cn 5ucnbc fommcn, auc-fdiiua^cn, Cig. 

dobliskati se, a se, vb. pf. aufl)bren JU bli^cn, 
tierblitcn, CV^. 

dobljcnje, n. ba§ 93cfommen, bie Srlongimg, 
CV". 

dobljfst, /. bic (^a^igfcit, Loški Potok- Cig., 
Jan.; — bic žmrtigtcit, C, Z. 

dobljica, /, bcr ©allapfcl, "^^"o ^'• 

dobljiv, iva, adj. := dobel), C 

dob9bnati, am , vb. pf. ba^? Jrommcin bc= 
cnbcn, aušitrommcin. 

dobojevati, Cijem, vb. pf. eincn Š\impf ou§= 
fiimjjfen: dobojeval je srečno, \avr.fLet.J ; 
=■ d. se, Cig. 

dobosl9ven, vna, a^'. d)ronpto9ij(^, Cig. (T.). 

dobosl9Vje, n. bic Gf}voiiDlogic, Cig. (T.). 

d9bov, adj. cid)Cn; človek, gladek kot dobova 
skorja, = giob, Met. 

d9bovina, /. ba# (S id)cn()ol5 ; ba§ 6ic^cngef)61s, 
Cig.\ dobovina, Levst.fCest.). 

d9bovje, n. bcr Gic^cntualb, Mur., Cig., Jan. 

dobra, /. zgodnja, sladka, debela, rumena 
hruška. Sv. Jakob na Savi-Etj.(Torb.). 

dobranati, am, vb. pf. mit bcm Gggctl fortig 
tucrbcn, Cig. 

dobrati, berem, vb. pf. i) bic ©cinlofc bc- 
Clibcn; Z.; dobrali smo, ^V^/uŠ/. ; — 2) ,^U' 
eiibc Icfcn, Cig.; — f) ,\u bcm 03c)ammcltcii 
ba? Jvcl)lcnbc Ijinjujammctn, Cig. 

dobrava, /. bic ^Balbung, Mur., Met.; bcr 
•iiaill, (iut.s., Cig., Jan. ; po vseh dobravah 
in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si 
v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni 
njihova, LjZv.\ Na robu seii'va \'rh lio- 
brav, \'od.(J\'S.J. 

dobravcc, vca, »1. bcr IpciDOljiicr ciiic^ loalbigcti 
Oicbirgc*, Cig. 

dobravcn, vna, adj. 2?olb , Jam., M. 

dobravka, /. i) bic 33cniol)iicrin ciiuv« iiKiIbigcii 
Wobirgcž, Cig.; — 2) bcr \'l(fcrgiitijcl (ajuga 
chamaepitvs). Med. (Rok,). 

d9brc, (dobrec), brca, m. bcr 9lpfclbaiini, bcr 
giifo I^riid)tc trčiflt, Valj. (Rad). 



dobfci, m. pl. bie SRojern, V.-Cig., BlKr., 
jv^hŠt., Dol. 

dobfčast, adj. = dobrčav, M. 

dobfčav, adj. mit SKajcrn be^aftct, BlKr. 

d9brčck, čka, adj. ,^icmlid) tiid)tig, jicmlid) 
groB: d. deček, Kra.<i; dobrčko, ,^icmlid) 
Uict, .\fik. ; dal mi je dobrčko žita, Kras. 

dobrfnčati, im, vb. pf. i) jummcnb gelaiigen; 

— 2) jummcn, Cig. 

dobresti, bredem, vb. pf. tuatenb gctoiigcn. 
dobreti , i'm , vb. impf. tBDl^l bcfommcn , be- 

t)agen, Cig.; zrak mi tu dobri. Svet. (Rok.); 

kar komu dobri, Levst.fZb. sp.). 
dobrež, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- 

Erj.fTorb.J. 
dobričnik, m. gutmiit^iger SUcnfc^, RaičfLet.), 

Sl\. 
dobrihati, am, vb. impf. bcgiitigen, Cig., .Jan. ; 

— d. se s kom, mit jcmonbcm fid) bcfrcunben, 
ucrfij^nen, Cig., C. 

dobrika, /. bcr Sc^lingboum (viburnum lan- 
tana), Št.-C; = hudika, CaffVest. I. 5.). 

dobrikač, m. bcr Sd)mcid)Icr, nk. 

dobrikanje, n. bQ§ Sdimcic^cln, Jan., nk. 

dobrikati, am, vb. impf. d. koga. bcgiitigcit, 
Cig., C; — d. se, frcunbUcf) tf)un; d. se 
komu, jemanbem jcbmeicbcln, Cig., Jan., nk. 

dobrikav, adj. jc^mcic^lerifd), Jan.; d. raz- 
govor, Zora; d. človek, Vrt.; sladek do- 
brikav glas. Str. 

dobrikavec, vca, m. bcr £d)mcid)Icr, Jan., nk. 

dobrikovina, /. =^ dobrika, Jan. 

dobrina, /. i) bic gutc Cualitnt, Mur.; d. 
sena, DZ.; — bic (iJiitc, bic ®utnrtig!ctt, 
Cig.; — bie Jugcnb, kajk.-Valj.(Rad); — 
2) bož ®Ut, Jan., C; sezajmo po nebeških 
dobrinah, Cv. 

dobriti, im, vb. impf. = dobreti, Jan., Vrt. 

dobro, n. ba^S ®Ut, pl. dobra, bic Oiitcr, Jan., 
Cig. (T.), C, nk.; (po nem.). 

dobr9Ča, /. bic gutc Cuolitiit, v{h^t. 

dobročinitelj, »1. bcr '3S>0l)Itl)atcr, Prip.-Mik., 
ogr.-C, kajk,- ^'alj. (Rad). 

dobročinstvo, n. cinc gutc lijat, Zora, kajk.- 
Valj.(Radj. 

dobrodejec, jca, m. bcr TiJoblthatcr, Bes. 

dobrodejen, jna, adj. n)ol)ltl)UClib, tt)Dl)ltl)atig, 
cripricfjlid), Jan., nk. 

dobrodelec, Ica, m. bcr '©obltptcr: Bog, naj- 
veči d.. Cv. 

dobrodelen, Ina, adj. nuillltl)dtig, Mur., Cig.. 
Jan.; za dobrodelne namene, -^u ti)ol)lt^a' 
tigcn 311'ff^en, "'''• 

dobrodelnica, /. bic 'iRJobUbatcrin, Mur., Jan. 

dobrodčtnik , m, kdor dobra dela zvršujc, 
Krelj; bcr SSol)ltl)dtcr, .\fur.. Cig., Jan., 
kajk.- 1 alj. (Rad). 

dobrodelnost, /. bic ©obltljatigfcit, Mur., 
Cig., Jan.; d. starega Tobije, Ravn. 

dobrodojnica, /. citic gut mcifcnbc .Hul), C. 

dobrodošlica, /. bic "i^cmillfoiumung, Zora; 
bil je obed na dobroiiošlico, v čast mojega 
prihoda, Jurč.; —- bcr 'JiJilKpntmtruuf, bcr 
?lMllfpmmbcd)er, ,Jan.; dolirodošilco piti, ,^um 
?l^iIlfommru bcii 'i^cdjcr locrcn: izpil sem 



dobrodušec — dobrota 



— 145 — 



dobroten — dobroželjen 



dobroilošlicci, katcio mi je liišiii j^ospoilar 
prinesel na okrožnikii s ključem od kleti, 
Jurč. 

dobrodusec, šca. m. c\uUu\li\)i(\cx ''))i(n']d], 
Danj.-M. 

dobrodušen, šna, aJj. tjutmiitl)iii, flcmiit^Ud), 
Jan.. C.ii^.fT.). 

dobrodušnost, /. ijic ©ittmiitljirtfcit, bic (^c^ 
iiii'ttl)lidifeit, Jau., Ci^.(T.). 

dobroglasnik, m. bci" (^litcf^Sbotc, O^. 

dobroglav, glava, adj. talcuticrt, ('.., Bes. 

dobrohoten, tna, adj. tt)Ot)lWoUcu&, Mur.., Cig.. 
.Jan.. C, nk. 

dobrohptnica, /. bic (Sionncrin, 0>. 

dobroh^tnik, m. bci" ('»Kiiuicv, CAg., .Jan. 

dobrohotnost, ./". bav 2Sol)lluoIIcn, bic Sol)! 
flCtiHHlclll)Oit, Mur.. Ci^., Jan., nk. 

dobrojedec; dca, m. bcr 8d)mQufcr, Cig., Jan. 

dobrojedka, /. bic Sdiniailicritt, C/>. 

dobroklic, klica, m. bcr JKllf: dobro! bcv 
^-Pcifallsnif, nk. 

dobroletovina, /. loodigcr Sd)nccba{I (vibur- 
num lantana), Cif^., C, Bes., Dol.-Levst.(M.); 
— iz: dobrovitovina, Strek.(LjZv.). 

dobromiseln , setna, adj. gutgcfiunt, tDOf)(= 
flcfiniit, Cig.. Jan. 

dobromiselnost, /. gutc ©cfiiinung, M., Zora. 

dobromish'ka, /. 'i>a^ Sol)(flemutl) (origanum 
vulgare), Danj.-C. 

dobrosrčen, čna, adj. gutljerjig. 

dobrosrčnost, /. bic ©uttjcrjigteit, bic ^ergeni^ 
giite. 

dobrosrfčnik, m. ba# ©liicfefinb, Miir., Cig. 

dobrost, /. bic (^iitc, Mur.; — bic Jugcnb, 
Jan.; žejo do resnice in do dobrosti je v 
nas dejal, Ravn. 

dobrostiv, fva, adj. giitig, Habd.-Mik. 

dobrota, /. i) bic ©lite, bic gutc Gualitdt, bic 
Jref fUc^fcit ; mlečna d., Nov.; imeti to po- 
sebno dobroto, biefen 35orjug f)aben, Cig.; 
srednje dobrote, jicmlic^ gut, Cig.; — 2) 
bic i^crjcnšigittc: sama d. ga je, er ift bie 
©iitc jclbft ; z dobroto pri njem nič ne 
opraviš, mit ©iitc rid)tet man bet if)jn nid)t§ 
au§ ; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim 
predober, njemu se dostikrat samemu slabo 
godi, Npreg.; — za dobroto, al§ 'ipVDOifictn, 
Dol.; — 3) etiDa§ @ute§: = ia^ 3Bo^l, V.- 
Cig.; — baž &lixd: ali misliš, da je to taka 
dobrota, biti za župana? jv^liSt.; ha§ Q6ut, 
Kast.; dobrot vam bodi! Met: vse dobrote 
komu moliti, jcmanbcm allcž ©utc toiiiiidjcu, 
Krelj ; posvetne dobrote, bic (Srbcngiitcr, C; 
imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; bcr 
!^ort()CiI, Cig. ; obče bolnice uživajo to do- 
broto, da . . . Levst.(Naiik); tudi to ima 
svojo dobroto, auc^ bic§ l)at fcin ®ute», Levst. 
(BeC.J; — bic 3BDf)(t()at; dobrote, ki smo 
jih od Boga prejeli ; marsikako dobroto mi 
je storil (izkazal), er i)at mir |o maiuiic 
3Bo^It(iat criBicfcn; živeti na dobroti, DPit 
ben 5JBol)ltl)atcu anbcrcr Icben, Levst. (Zb. 
sp.J; — cinc gutc 3ac^c: na mizo natovo- 
riti vsakovrstnih dobrot, LjZv. 

Slov. -nem. slovar. 



dobroten, liia, adj. i) 53oilitattf- : dobrotni 
razred, ^^OlUtiitšicialfc, Nov.; — 2) giitig. 

dobrotina, /. ^= dobrovita, Rib.-M. 

dobrotiv, iva, adj. = dobrotljiv, C. 

dobrotiven, adj. = dobrotljiv, Mur., ogr.-M. 

dobrotivnik, vi. =^ dobrotnik, .\fitr. 

dobrothka , f. = dobrovita, Črničc - Erj. 
(Torb,). 

dobrotljiv, ^tf/. giitig; dobrotljivi Bog; luo^I« 
tl)dtig; d. dež, it)ol)Itl)atigcr Stegen, Cig.; — 

tudi : dobrotljiv, iva, 

dobrotljivost, /. bic Wiitc, bic '3!Bo:^It^atigfeit ; 

\' sreči je Tobija dobrotljivosti zgled, Ravn. 
dobrotnica, /. bic Spl)ltl)atcriu. 
dobrotnik, m. bcr "JCntljltliatcr. 
dobrotnost, /. bic (^iiitc, bic 2Sot)Itl)dtigfcit; 

lep zgled brezobrestne dobrotnosti! Ravn. 
dobrotovati, ujem, vb. impf. d. komu = do- 
brote deliti, Levst. (Zb. sp.J. 
dobrotovina,/. = dobrovitovina, Ji3h., Lascie- 

Levst.fM.J. 
dobrotstvo, n. = dobrota (®ut), Giits.fRes.J. 
dobrotvoren, rna, adj. niof)[tJ)atig: d. zavod, 

einc 2BDf)!ti}dtigfcit!?ani'talt, Cig.fT.J; — stsl. 
dobrotvornost, /. bie '3BDl)Itf)dtigfeit, Kr-es. 
dobroiiren, rna, adj. gilt gclaunt, V.- Cig. 
dobroveden, dna, adj. funbig: d. zdravnik, 

Slotn. 
dobrovita, /. luolligcr ®d)nccba(I (viburnum 

lantana). Z., C, Polj., Erj. (Torb.). 
dobrovitje, n. coll. = dobrovita, C. 
dobrovitovina, /. = dobrovita, Cig. 
dobrov9ljče, eta, n. gutttjitligež ^inb, C. 
dobrovoljček, čka, m. dem. dobrovoljec; — 

ein lu[tigcr 'Sruber, A';-, 
dobrovpljec, Ijca, m. i) bcr ©utmiUigc, Cig.; 

— 2) bcr 5i-"citt)illige , Mur., Cig., Jan., 
DZ.; — bcr ^ilcttant, Jan.. Cig. (T.); — 
■\) htftigcr SJfenjc^, bcr 3Bol)llcber, M., C, 
Polj., Tolm.-Štrek.fLet.J. 

dobrovgljen, Ijna, adj. i) gutluitlig, Meg., 
Giits., Mur., Cig., Jan.; — bcrcitlDillig : 
kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko 
danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) 
frcimillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobro- 
voljni dar („ofer"), Dalm.; — 3) gut gcIaunt, 
froijlid), Iu[tig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, 
polne dobrovoljnih gostov, Erj. (I'{b. sp.J. 

dobrovoljiti, voljim, vb. impf. d. koga, je^ 
manben evfreuen, ibm 9?ergniigen oeric^affen, 
ogr.-C; amiificrcu, Cig.fT.J; — d. se, fic^ 
untcrljalten, gutcr Šinge fein, Ba<;.; najlepše 
sta se dobrovoljila, če sta bila sama, LjZv. 

dobrov9ljka, /. i) bic ©utmilligc; prim, dobro- 
voljec i); — 2) bic (^rcitridige , Cig.; — 
3) Inftiges mib, M., Z., LjZv.; - 4) \i(x?:> 
Jrcubcnlicb, C. 

dobrov9ljnost, /. i) bic @utinilligfcit, Guts., 
Mur., Cig.; — 2) bic JvrcitfiHigfcit, Mur., 
Cig., Jan.; — 3) bcr 5i-"t'')l'""f ^^^ iiuftig^ 
feit, Cig., Jan., M. 

dobrov9ljstvo, n. 1) bic ®utmittl)igfcit, M.; 

— 2) bcr 2?ilettantiJinui§, Cig.(T.j. 
dobrov9ljski, adj. JvvcimiUigen', (Ug. 
dobroželjen, Ijna, adj. luoblUioIIcilb, .\[ur. 



dobroživec — dodaten 



146 



dodati — dogajati se 



dobrozivEC, vca, m. ber 53ontnt)out, Cip., Jan. 
d9bršen, šna, adj. ,^tcilllid} C\nt: druščine res 

nisem imel posebne, še dobršne ne, Jiirč.; 

dušo si dobršno privezati , Jitrč, ; — ■^iem= 

Ii(^ fltog; d. kos svilnatega krila, LjZv.; 

dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se 

mu z dobršnim pridom ustavljati , Erj. 

(Ilb. sp.J. 
dobrusiti, im, vb. impf. ba# ©(^letfeit bccnbcn. 
docela, adv. pogl. do cela, pod: do. 
docetba, /. = integracija, bte ^ntcgratioil 

(math.), Cig.(T.). 
doceten, Ina, adj. i) ganjUcf), Šol.; — 2) 

3ntcflrQl=. intcflrabci (math.), Cig.fT.J. 
doceliti, im. vb. pf. h\tC(\xmen {math.), Cig.fT.J. 
docelnost,/.bic5iitegrabiIitdt(math.), Ov.f^r.;. 
docent, m. visokih šol učitelj, bcr Soccnt; 

privatni d., bcr ^^l^i^^^tboccnt. 
docepetati, etam, ečem, vb. pf. i) trnnipclitb 

flclongen; — 2) aužtrampeln, Cig. 
docniti, docnem, vb. pf., C, Z., pogl. ducniti. 
docvtsti, cvetem, vb. pf. au§blut)eu, Cig. 
docvetati, am, vb. impf. ad docvesti, = do- 

cvitati: Vidim že — , Da lepota vam do- 

c v e ta , Vod. (Pes.). 
docvitati, am, vb. impf. ad docvesti; im 9lu§= 

blu()cn bcgritfcn fcin, Cig. 
docveteti, im, vb. pf. = docvesti: ali bodo 

lepe tuje cvetlice docvetele? Erj.(I-{b. sp.). 
dočakati, čakam, vb.pf. bcn ^loed bc^ SSartcn§ 

crrcidjcn: tako dolgo sem čakal, da sem ga 

dočakal, id) »rortetc fo longc, bi^ cr fam; — 

erlcbcit: kaj sem dočakal na svoje stare dni! 

visoke starosti dočakati ; — dočakati se Česa, 

cdcbcn, Raič(Lct.). 
dočakavati, am, vb. impf. = dočakovati,//^M. 
dočakovati, ujem, vb. impf. ad dočakati; d. 

koga, česa (kaj), crttjarten, er^ovren, in bcr 

(Srtpartiing fcin, Cig., Jan. 
dočim, conj. tualjrenb, Jt)Oi]egcn, bo bod), C, 

BlKr., nk.: — hs. 
dočista, adv. pogl. do čista, pod: do. 
dočitati, am, vb. pf. bož £efen beciiben, ju= 

cnbc lefcn, Z., nk. 
dočrtati, črtam, vb. pf. črtanje dogotoviti, Cig. 
dočutcn, tna, adj. lDaI)Viicl)inbar, Cig.fT.J. 
dočuvati, am, vb. pf. mit bcm ^iitcu fcrtig 

mctben, Cig. 
dod, drtda, m. ber SJnopf, C. 
doda, /. bic fronte (didus ineptus), Erj.fZ.J. 
dodaj, daja, m. = dodatek, Valj. (Rad). 
dodajanje, n. bož .'pill,vigcbcu. 
dodajati., jam, jem, vb. impf. ad dodati; I)iU|Vt 

fiigcn. 
dodajck, jka, m. = dodatek, C. 
dodatek, tka, m. bic 3"flf&'', i>cr ,S»i"l^; i>i'l" 

!Jiad)trag, bcr 'Jliiliang/./V., Jan., Cig. ( T.), nk. 
dodaten, tna. adj. tirgdnpitgiS , 'l?lbbitioiiQl , 

■•JJadltragi? , Cig.\ dodatni dogovor, bic '!?lbbi 

tionalCOllUCIltioiI, Cig. ; doilatno vprašanje, 

cinc ^UJal^fragc, nk.; dodatna določila, "Jiod) 

trafl^bcftimimtiigcii, DZ.; dodatni kredit, bcr 

■Jiaitrofl^crcbit, DZ.; — tiadjtriigiiri), Jan., 
Cig.fT.); dodatno k razglasu, im ^Juld)l)angc 

,^ur Sunbmad)uufl, DZ. 



dodati, dam, vb. pf. ba.^iigeben: dodati, kar 
manka; (tiadjtraglid)) t)in5ufiigcu. 

dodavanje, n. = dodajanje, Mur. 

dodavati, am, vb. impf. = dodajati, Mur. 

dodavek, vka, m. = dodatek, Habd., Cig., 
Jan. 

dodejati, dodencm, vb. pf. i) ^in,yijiigcn, baju 
tbun; — 2) d. komu, jcmanbcm liiftig merbeii, 
Dol.- Cig., Cig. (T.), C; prim. hs. dodijati ; 
(vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali 
pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. 
se česa, etttjaž berii^ren, C; — 4) d. si, 
= prizadeti si: toliko se (nam. si) je dode- 
jal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — 
prim. dodeti. 

dodekadika, /. ba^ ^»''''fersa^lenjijftem, bic 
2^obctabif (math.), Cig. (T.). 

dodekaeder, dra, tn. ba# ^obefaeber, Cig.(T.), 
Cel.(Geom.); — prim. dvanajsterec. 

dodekagon, tn. \)až ^'^olfed, ba§ 5}obcfagon, 
Cig. (T.). 

dodelati, delam, vb. pf. mit ber Slrbcit fcrtig 
lucrben; dodelali smo za danes ; fcrtig mad)cn : 
vse je bilo dodelano, oUe? ttjur fcrtig. 

dodelava, /. bie 'CoIIcubung cincr 'illrbcit: d. 
železnice, bcr '^di^bou bcr Gi)cnbat)n, Cig. 

dodelavati, am, vb. impf. ad dodelati; in bcr 
iUiUcnbung ciner "^trbcit begriffen fein, bie 
Ic^te $anb on ein 5Berf Icgen. 

dodelitev, t^-e, /. bie (^rtljciiung, Cig., C. 

dodeliti, i'm, vb.pf. i) mit bcm I()eilcn fcrtig 
merben; — 2) (po nem.) jutljeilcn, ^nfonimen 
loffcn, OcrIeii)cn: d. komu kaj, Guts., Cig., 
Jan.. M. (in pos. v cerkvenih knjigah). 

dodeljevati, ujem, vb. impf. ad dodeliti; — 
einraumcit, Dcriciljcn: d. pravice, DZ. 

dodelovanje, n. bo^ (^ertigmocbcn. 

dodelovati, ujem, vb. impf. = dodelavati. 

dodeti, dem, dejem, vb.pf. i) = dodejati i); 

— 2) ont^un : nedolžnemu človeku kaj za- 
lega dodeti, Ravn. 

dodevati, am, vb. impf. ad dodejati, dodeti; 

1) .^ulcgcn, bo,^ntl)un; — 2) d. komu, je= 

manbem tiiftig fein, \'rt.; (—po nem. „3n^ 

fctUMl" : dodcval je Jezusu z njim iti, Ravn.). 
dodcrjati, am, vb. pf. pogl. dodirjati, Jsvkr. 
dodevck, vka, m. bcr 3'0rtlJ» C"., Z. 
dodirjati, am, vb.pf. rcnncnb gelongen: d.do — ; 

rennenb erreidjcn: d. koga. 
dodišati, i'm, vb. pf. do nas je dodišalo, bcr 

®crnd) brong biij ,^u un^. 
dodivjati, am, vb. pf. fln'?liiiitl)Cn, Cig. 
dodojiti, im, vb. pf. onfljdrcn ,vt idngcn, Cig. 
dodrčati, im, vb. pf. glitfdicnb gelongen; — 

glitfd)cnb ervcidicn: d. koga. 
dodrdrati, am, vb. pf. mit roffcinbcm 'i!i>ogen 

gelongen, erreid)cn. 
i.dijga, /. i) bic Tonbe, bov^ liPiitld)erfd)cit ; 

— 2) ber »{egcubogen : zarna d., IV/.; (duua, 
/labd.-Mik.j. 

2. doga, f. bie 2)oggc (canis mastivus), 0>., 

/■:,>(/.). 

dogajati se, am se, vb. impf. ad ilogoditi se; 
,sn gefd)el)en pflegen. 



doganjati — dogotčati 



— 147 — 



dogon f- dohajati 



doganjati, am, rfc. i»iyf. ad dof;nali; ^uciibc 

JU bvillflcn ilU"I)Cli, Mur. ; delo z uspehom 

d., Zora. 
d^gar, rja, m. bfV 'JaubciiliacFcr, C.\ hrvaški 

zidarji, dogarji in tesarji, Slovan. 
dogarati, am, vb. impf. ,^iiciibc luTiiiicli, Ilabd.- 

Mik., C. 
dogasiti, im, vb. pf. mit i)om X.'Lijci)i'ii KVtifl 

nicrbeii. 
dogaziti, gazim, vb. pf. matciib gelangeii, cr- 

rcicheii. 
doglasek, ska, m. bcv @nb!Iang, bcr ?tu^flonii, 

h. t.-C:iir.(T.J. 
doglasen, sna, adj. doglasna cev, 'Q(x^ ^mn- 

muiiii-ation^rolir, h. t.-Cig.(T.). 
doglasovati, ujem, vb. pf. mit bem 9lbftimmen 

fcrtig lUCrbtMi; ko vsi volilci doglasujejo, 

iobolb nllc 'ilHiljIer iljrc (?timmeti obgcgcbcn 
babcii, Levst.(Sank). 

doglašalo, n. 'iid^ SpracTivof)!', h. t.-Cig.(T.), 
Sen. (Fi^.). 

dogled, gleda, m. bic 3cI)Weite, Cig.(T.), C, 
Znid., Sen.fFi^.J, Erj.(Som.). 

dogledaj, m. = dogled, Jan., DZ, 

dogl^dati, gledam, vh. pf. i) mit bem 9tugc 
Cl'reicf)cn ; dogledati ne morem te planjave, 
id) faiin btc Sdnge ber ^\a^t nicf)t abjc^cn, 
Cig.\ — 2) d. se = nagledati se: oko se 
nikdar do sitosti ne dogleda, Dalm. 

dogleden , dna , adj. bem 5luge erreid[)bar , 
Cxg.(T.). 

dogma,/, bcr ©(aubettžfa^, ba^ ®ogma, Jan., nk. 

dogmatika, /. nauk o dogmah, bie ^'Ogmatif. 

dogmatičen, čna, arf/.bogmatifd), Cig.,Jan.,nk. 

dogmatiski, adj. = dogmatičen, Jan. 

dognati, ženem, vb. pf. i) trcibcnb gelaiigcii, 
crrcict)m; počasi sem gnal živinče, pa ga 
nisem mogel do hleva dognati; — visoko 
jo dognati, e§ ifod} bringcn, Cig.; do vrha 
d., auf bie Spit^e treiben, 3/.; — 2) gum 
5(b)d}Iui5 bringen: pravdo d., beti ^rocefe 
burcfifitljren, Cig.; »odcnben, aueifii^ren; d. 
velike reči, C; — au^mad}Cn: reč je dognana, 
bie (Bad]C ift cntjd)ieben, Cig. ; ni še dognano, 
e# ift iiod) uidit Quegcmad)t, Mur., Cig., Jan., 
nk.; ergriinben, C. 

dognezditi, gnezdim, vb. pf. an]i)orcn ^nni\tcn, 
y.-Cig. 

dog9dba, /. bie 53cgcbenf)cit, bog (£veigni§. 

dogodek, dka, tn. ha§ (S)cid)cl)niž, ber S^orfad. 

dogodišče, n. bev Sdiaupiat^ bcr ^Scgebcnbcit, 
Cig.rr.j. 

dogoditi, i'm, vb. pf. i) Ijiitliinglid) reif mac^en, 
Cig.; zelje še ni dogojeno. Dol.: — d. se, 
l)inldnglid) rcif luerben, C; matice so do- 
gojene, Levst.fBeč.J; — 2) d. se, fid) ercigncn, 
itd) bcgcbcn. 

dogodivščina,/. Krempelj, Slom.; pogl. zgo- 
dovina. 

dogodljaj, »2. = dogodek, Z., Zora. 

dogodnjati, am, vb. pf. = dogoditi i) Cig. 

dogolčanje, n. = dogovor, C. 

dogotčati, čim, vb. pf. 1) =: dopovedati, 
viltSt.. C; — 2) d. se = dogovoriti se, 
M., v-^hšt. 



dogon, gnna, m. bic l^nrdlfiitinilig, DZ.; bie 
'-l^olleubiing, ber '',?(bid)liii'5, Cig., Jan. 

dogoniti, gonim, vb. pf. bil'? Jrcibcu bcctlbcil, 
bic ^iigt) befd)licfjcii, Jam.. Cig. 

dogorck, rka, ni. bcr i*id)tftlimpf, Cig. 

dogoreti, im, vb. pf. biž JU cincm gciinffcn 
■^^miftc abbrcuncu; sveča je dogorela do po- 
lovice; ,yicl^i5C brcuucu: trska je dogorela. 

dogorevati, am, vb. inipf. ad dogoreti, Cig., 
Jan.; — prim. dogarati. 

dogospodariti, arim, vb. pf. i) d. do dveh 
kmetij, c§ JU ,^mci .S'iubeu briugcn, Polj.; — 
2) abunrt)d)aftcn : kmalu bo dogospodaril. 

dogospodovati, ujem, vb. pf. au^bcrrf djen : 
dogospodoval je, mit fciner ^"'frrjdjaft l)at 
c§ ciii Gube. 

dog9sti, godem, vb. pf. a\x\\)dxt\\ JU muficicrcit, 
au-^gcigeii. 

dogotavljanje, n. h<xž ^crtigjnac^cti, DZ. 

dogotavljati , am, vb. impf. ad dogotoviti; 
mit bem gcrtigmadjcu einer 9(rbcit bejdjdftigt 
fcili; ali si že dogotovil črevlje? ■ — zdaj jih 
dogotavljam, jv^hSt, 

dogot9viti, ovim, vb. pf. fcrtig mad)en, ooK« 
eubcn; d. črevlje; danes ne bomo dogotovili, 
l)cutc mcrben tuir uid)t fcrtig »uerbcn, jv^kšt. 

dogovarjati se, am se, vb. impf. ad dogovoriti 
se; fid) befprcd)cit; Unter{)anblungcn pflcgcn, 
l^erabrcbungen treffeu. 

dogovediti, vedim, vb. pf. i) jur @infid)t 
bringcn, belefjrcn, Fr.-C; — d. se, jur Sin- 
fid)t gclangcn, Fr.-C; dogovediti se česa, 
etner 3ad)c bemufžt mcrben, etnja^ etn)el)cn, 
Vrtov.- C; = zavedeti se, Mik.; prim. za- 
govediti se ; — 2) d. se, ilbercinfommcn, fid) 
obfinben, Z., Goriš.; (za ta pomen se morda 
sme primerjati hs. razgovjetan); — prim. 
Mik.fEt. 6 g). 

dogovor, m. bie SSerabrcbung, bn§ Ueberein* 
fommcu; po dogovoru, berabrebeterma^en ; 
bie (SouDention, Cig.(T.), DZ. 

dogovoren, rna, adj. conOentionclf, Cig. (T.); 
dogovorno, etnocrftaublid), im 6in»erftanb= 
niffc, DZ.; dogovorno z deželno vlado, Levst. 
(Pril.J.^ 

dogovoriti, im, vb. pf. i) bic 9?cbc bccnbcn, 
aufl)i3ren ju rcben; — 2) ocrabrcben; to je 
bilo vse dogovorjeno ; d. kup, bcu .'panbcl 
abniad)en, Cig.; — d. se, fid) Bcrabrebcn ; 
fid) ius Ginberftdnbniž fc^en ; d. se s kom 

zastran česa ; — tudi : dogovoriti. 
dograbiti, grabim, vb. pf. i) baš Stec^cn be= 

cnbcn; — 2) f)injured)en. 
dograditi, im, vb. pf. t>a^ 3?erjauncn beenbcn. 
dogrdeti, im, vb. pf. (gfel errcgcn, ttcrbricBcn, 

(d. se) Mur.; — prim. hs. dogrdjcti (istega 

pomena). 
dogfditi se, im se, vb. pf. 6fcl crregen, Mur.; 

— prim. grditi se. 
dogrmeti, f, vb. pf. aušbpuncrn. 
dogrgrati, am, vb. pf. QU6ri.id)cln, Cig. 
dohajati, am, vb. impf. ad dolu ; i) cinlaugcn ; 

pisma, poročila dohajajo; — 2) nac^fommen, 

cinl)oIen; ne hodi tako hitro, ne morem te 

dohajati;— crrcid)Cn: skrite se, ker(„ar'*) vas 

10* 



dohitck — 4ah6jkati 



148 



dohreščati — dojesti 



poguba (^popiibel") dohaja, ogr.- Valj/ Rad) ; 

— ubcrtommcn : žalost me dohaja, C; = 
anflcf)cn: to mene dohaja, C; — 3) (\c 
^orcn: d. komu, C; d. kam, ivgenbtuoljin 
juftaubifl jcin, C; — d. se komu, ft(^ fitr 
jcmanbcu icfjicfcn, siemen, 3///»-., Danj.-Mik., 
v\hŠt.-C.; rabil je odbrano besedo, kakor 
se dohaja božanskemu nauku, RaičCLet.j: 

— 4) dohaja mi s čim, ic^ fommc mit eincr 
Sad)e au§', rihŠt.-C; — 5) ,^ucnbe gcdcn: 
hiša dohaja, ba§ ^au§ tcirb jc{)led)t, V.-Ci<r.; 
živina dohaja, ia^ iUet) gc^t ,^ugtunbc, 

o>., C 

dohitek, tka, m. i) ta^ ©rcilen; — 2) bcr 
in ber SReimbo^n crrungene ^reiž, Mur., V.- 
Cig.; vsi teko, ali le eden sam dohitek 
prejme, Schonl. 

dohiteti, im, vb. pf. eilenb crreic^en; Dunaj v 
noč' in dnevu dohiti, Npes.-K.; d. koga, 
ereilen, ein^olen ; pri kakem delu koga do- 
hiteti, jvihšt. ; zamujeno d., ba# 58cr)aumte 
nacf)t)o(cn, Cig. 

dohitevati, am, vb. impf. ad dohiteti; JU er= 
eilen, nadj^u^olcn iud)cn fpflegen), Cig., Jan. 

dohititi, hitim, vb. pf. i) h\ž ju eincm 3*'^''^ 
rtjerfcu, M.; — 2) baju njer|en, jujc^telcn, 
Mur. 

dohod, hoda, m. i) ber 3ufla^n' J'^'^-'^ J- s^'et- 
lobc , ber [Ginfall bc§ i\d)\k, Cig. ; — 2) 
bie Ginf)o(ung, Cig.. C; — 3) \)a^ ginfom- 
nien, bie ©iufitnftc, Cig., Xov.; — 4) = 
prihod, Cig., Jan., Valj. (Rad). 

dohodar, rja, »i. bcr JRcutmcifter, Cig., Jan. 

dohodarina, f. bie (iintommcuftcuer, Cig. (T.), 
DZ., Levst.(\auk), tik. 

dohodarnik, m. = dohodar, C. 

dohodarski, adj. @cfaUš=: d. urad, DZ. 

dohodarstven, adj. rentdmtlic^, Cig.; — &c 
fdtiž--, gefdllsamtlid), O^^^^-j/^^ohodarstvenl 
organi, bic ©efalleorgane, DZ.; iz dohodar- 
stvenih ozirov, au'j Wefnl(§ritdficf)ten, DZ. 

dohodarstvp, n. ba^ 9iciitamt, Cig.; — ba^ 
®efaažitt)cjcn, Cig.fT.J. 

dohvdek, dka, m. i) baš Ginfommcii; kosmati 
d., ber Sio^crtrag; d. zcmljiščni, bcr OJrunb 
ertrag; pl. dohodki, ba^ Ginfomincu, bic Gin 
fiinftc; — 2) bie Steucrn, C; kmetici žito, 
denarje ali dohodek prineso, Krclj. 

doh9dcn, dna, adj. i) juganglid), Jan.; — 

— 2) bie Ginfiiiifte betreffenb, Cig.; — 3) 
au^rcid)enb, C. 

dohodkarina, /. = dohodarina, DZ., Nov. 
dohodkoven, vna, adj. boe (fiufotnmeii bc= 

trctfcub: dohodkovni davek, ;= dohodkarina, 

DZ ; — dohodkovne pogodbe, ^KciltCU 

Ocrtrdge, D Z. 
doh^dnik, w. = prihodnik, ber "Jlnfomnililig, 

Cig., kajk.- 1 'alj. (Rad). 
dohodnina,/. biC (finfoinmcilftcuer, Cig., .fan., 

.Voi'., nz. 
dohodninski, adj. bie Ginfommeuftcuev bc 

treffcnb, C. 
dohpdnost, /. bic 3"fl""fl''f')'f't» ^-'V* 
dohojkati, am, vb. pf. doklicati (kličoč: 

hoj!), Rc^.-C. 



dohreščati, i'm, vb. pf. au^fcftuarrcn, Cig. 

dohripati, pam, pijem, vb. pf feud)cnb, buftcub 
bi? JU einem ^klt gclongen: do mene je do- 
hripal. 

dohtar, rja, m. = doktor. 

dohvaliti, im, vt. /?/. genug tobcn : ne morem 
ga dohvaliti, Fr.-C, Slom. 

doigrati, am, vb. pf. juenbc fpiclen, au§= 
jpielcn. 

doistiniti, Tnim, vb. pf. cr^drtcn, Cig.fT.J. 

doiti, (dojti), doidem (d<5jdem). došel (d6šeH, 
vb. pf. 1) bi^ JU einem ^\ek gelnngen: doiti 
kolov, = priti do kolov. Vrt.: — ciulangen, 
Cig.; dokler listi ne doido, bi§ jum Singang 
bcr 'i^riefe, kadar povzetki doido, tuenu bie 
'Dcadiiialjmen eingcgangen finb, DZ.; — 2) 
ein^olen, ne moremo ga več doiti; došel 
sem te; — erreidicn, tretfeu, C; kar me 
doide, ttja« mir jufdllt, Cig., C; — roiber^ 
fa(}ren, yfeg.; njim pusti vse dojti, Triib.; 
— 3) geniigcn, au#reid)en: došlo mi je, e^ 
l^ot mir geniigt, ogr.-C; dojde, če se zve- 
ličam, ogr. - Let.; ne dojde mi, e# laitgt 
nid)t, Cig., v^fišt., C; — 4) juenbege^en: 
dnevi so došli, C; — ttollig obnelimcn, mož 
je ves došel, Cig.; — jugrunbc gef)en: vsa 
živina je došla, alleš SSicl) ift abgeftanbcu, 
Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel 
(šla, šli, šle), ujilltommen, nk. 

doizkusiti, kusim, vb. pf. erproben (doskusiti), 
Mur.; doizkušen, bemd^rt, erprobt, Mur., 
Cig., Jan. 

doj, m. bnž Sdugeu: bie ?lmmcnjcf)Qft : otroka 
na doju imeti, Cig.. C. 

doja, /. tia^ llJcIfen: krava na novi doji, ciuc 
SVuf), bic, nad)bcm )ie gciuorfen, ncnerbingi? 
mild)t, C 

dojača, f. i) cinc milc^cnbc .ftub ober 3'^'!^- 
Mur.,' Mik.; — 2) bie SKelfgelte, Mur., 
Cig., C. 

dojadrati, jadram, vb. pf. jcgclub gelangen, cr= 
rcid)cn, Cig. 

dojahati, jaham, šem, vb. pf. reifeub gclaugcn, 
crreid)cn : d. do koga (česa) ; d. koga, reitcub 
cinbolcn. 

dojahavati, am, ^^. inipf. ad dojahati. Habd.- 
.\fik. 

dojcm, d(')ima, m. bie "Jlffcctioit, ber Giiibrurf, 
bcr GijCCt, h. t. -Cig. (T.), nk.; zvočni d., 
Krj. (Som.). 

dojen, jna, adj.=^ molzen, mclf, Mur.; dojna 
krava, .SY. 

dojfnče, cta, n. = dojenček, Erj.fSom.). 

dojvnčck, čka, m. dem. dojenec, ber Sdugliiig. 

doj^nčica, /. dem. dojenka, bcr lucibliilK 3nug 
liug, ./an. 

doj^nčič, m. = dojenček, C. 

dojvncc, nca, »1. bcr Sdugliiig; — bcr "iUiild) 
joim, Cig. 

dojenje, n. 1 1 bav^ Sdugeii ; — 2) bai* Welfcii, St. 

dojvnka. /". iuciblid)cr 3dugliug; — bic l^iild) 
tod)tcr, Cig. 

dojv*sti, )v'm, vb. pf. mit bcm Gfjen fcrtig 
lucrbeu : učenci so velikonočno jagnjc Ao- 
jedli, Ravn. 



dojfti — dokapljati 



— 149 — 



dokar — doklej 



dojeti , dojmcm (iloimcni), dojamom, vb. pf. 
i) crfaffeii: cvet je smrt doicla, C; — 

2) d. se, fid) anucl)mcu: d. se kakega dela, 

C. 
dojezditi, jezdim, rb. pf. vcttctlb gclniigcil, CV- 

rcidjcn; d. do grada; d. koga; d. gradu. Vrt. 
dojica, f. \) = dojnica, Cig., .Jan., Dauj.- 

Mik.,' SIN.; - 2) krava d., i)ic gjfclttul), 

Habd.-Mik. 
dojilišče, n. bcr SUicIf^jIa^i, ogr.-C; krava ob 

sebi na dojilišče ide, ogr.-Valj,(Rad). 
dojilja, /. = dojnica, .Jati., uk. 
dojilnica, /. = dojilnik, Ilabd. 
dojitnik, m. = molznik, Dic SJHldjgcIte, C. 
dojilp, n. i) ba§ Sdugen, Ci^;.; — 2) ba^ 

9)fUd)Cn: krava ima slabo dojilo, bic f lil) gibt 

tucnifl m\{6), jv{Št.; - 3) iaž mdUn, \št. 
dojitev, tve, /. i) bie Sdmjuiig; — 2) ta^ 

aiJelten, Mur. 
dojiti, im , vb. itnpf. i) jaugeti; d. otroka, 

bcm Sinbc bie ^ruft rei(^en; — 2) milrfien: 

letos krave slabo dojijo, Mur., St.; — •^) 

= molsti, melfen : koze, krave d,, Mur., Št., 

BlKr. 
dojiv, m. = dojivo, v^hŠt. 
dojivka, /. i) ta§ ®augctf)icr, Cig., Jan.; (pogl. 

sesavec); — 2) = dojilnik, molznjak, Mur. 
dojivnik, tn. = dojilnik, Fr.-C; — prim. 

dojivo. 
dojivo, n. bo? OJemcltc, (dojivo) Mur.; krava 

ima dosti dojiva, C. 
dojka, /. bie ©auijammc, Mcg., Mur., Cig., 

Jan., nk. 
dojkinja, /. = dojka, Mur., Jan., vihŠt.-C. 
dojmljiv, iva,adj. ctfectooll, ergrcifeiib, Cig.fT.). 
dojna, /. = dojka, ogr.-C. 
dojnica, /. i) bie Saugamme, Meg., Alas., 

Boh., Mur., Cig., Jan.; kraljice bodo tvoje 

dojnice, Skrinj.; Dojnic imela sem devet, 

Xpes.-K.; — 2) = dojna krava, C; — ■:;) 

dojilnik, SlGor.-C. 
dojniški, adj. 5(mincn=, Cig. 
dojništvo, n. bie 5(mmenf(f)aft, ba^ 2(mmen= 

tt)c)en, Cig. 
dojnjak, tn. — molznjak, bie SJicIfgelte, ogr.-C. 
d9Jti, dojdem, i>b. pf. pogl. doiti. 
dojOžnik, m. = predjužnik, jed med kosilom 

in južino, ki se daje mlatičem, koscem, te- 

ricam in sploh težakom, Lašče-Erj. (Torb.), 

Rib.-DSv.; bag SSormittagebrot, Cig. 
dokaj, pran. indef. (indecl.) = veliko, UtcI, 

C/4;'., Jan., C, Kr.; tudi: dokaj; — iz: kdo 

ve kaj, Kop.-Mik. V. G. IV. ij3. 
dokajkrat, adv. oft, C. 
dokančati, am, vb. itnpf. ad dokončati, kajk.- 

Valj.fRad). 
dokaniti, kanem, vb. pf. bo^ll tropfen, Z. 
dokanjati, am, vb. inipf. ad dokoniti; in bet 

"i^olleuoung begrifren (ein, Fr.-C. 
i.dokapati, pam, pijem, vb. impf. ad doko- 
pati ; in ber SJotlenbung ber |)au bcgriften 

fein, Habd. 
2. dokapati, kapam, pijem, vb. pf. auff)Orcn j^U 

tropfen, aiistropfcii. 
dokapljati, am, vb. pf. aufl)i.n-eii 311 triipfcln. 



dokar, conj. = dokler: dobro je bilo za nas, 
dokar so vozovi tod hodili ; ali odkar so 
prestali, gremo nazaj, Jan.fSlovn.J. 

dokašljati, am, vb. pf. au^f)Uften. 

dokaz, kiiza, »i.bcr ^-Seiuciis; očiten d., offenbarct 
!i?CtDeiž; dokaz strani, ber 'Sciueiž f)inft, Cig. 
(T.); = d. omahuje, Cig.; dokaz ne drži, 
ber ^Beroeig ift un^altbar, Cig.; d. (z) nemož- 
nosti (nemogočnosti); probatio por (ad) ab- 
surd imi , Cig. (T.). 

dokazalo, n. = dokazilo, Cig., Jan., C. 

dokazati, žem, vb. pf. bart^un, berocifen, beit 
^eiDci^ lieferii; dokazan račun, belcgtc JRcc^^ 
nung, Levst. (Nauk). 

dokazavati, am, vb. impf. = dokazovati. 

dokazen, zna, adj. i) Šetrei^^: dokazne be- 
sede, dokazno mesto, bie Setiiei§l"tcIIe, Cig. 
(T.); dokazno pismo, bie SetDcieurtunbe, 
Cig., Levst. (Cest.); dokazna moč, bic ©ClDci^j* 
!roft, DZ.; — 2) ermei^Ii^, bett)eii?bar, Cig. 
(T.). 

dokazilo, «. baž SSeluei^mittel, Cig. (T.), Levst. 
(Nauk), DZ., »Ar.;— ber 58ctt)eišgrunb, Jan. 

dokazljiv, iva, adj. = dokazen 2), Cig., Jan. 

dokaznica, /. bie 23c>Dei'3urfunbe, Cig. 

dokazovalo, n. = dokazilo: Cig., Jan.; za- 
pisnik ter vse njegove priloge in drugačna 
dokazovala, \iaž ^rotofoll mit ben iammt= 
lic^cn 58eilagen unb foiiftigen 33e^elien, Levst. 
(Cest.). 

dokazovanje, n. bie 93enjeižfii^rung; d. z 
nedokazanim, petitio principii, Cig. (T.). 

dokazovati, ujem, vb. impf. ad dokazati; bett 
33en)ei'5 fii^ven, 33ett)ei)e anfitf)ren, betueifen. 

dokazovavec, vca, m. ber "Seroeiefii^rer, Cig. 

dokazoven, vna, adj. bemonitratio, Cig. (T.). 

dokelič, conj. = dokler, Danj.-Mik. 

dokič, conj. = dokler, Jan., Mik., v^hSt.; 
počakajo, dokič zora ne zasveti, Crt.(Pjk.). 

dokipeti, im, vb. pf. ficbenb, fc^aumeitb gc= 
langen, erreid)en; prcn. d. do vrha, ben 
.'potiepunft erreirf)en; d. vrha. Vrt. 

dokisati se, kTsam se, vb. pf. bie faure ®a^- 
ruiig coilenben, Cig. 

doklada, /. bie ^"If^Sf- ^ic ^VLQdbe, M., Nov.; 
bie ^eilage, Cig., Jan., nk.; — bcr ^n- 
fd^Iag; davčne doklade, bie Šteuerjufc^Iage, 
DZkr. 

dokladanje, n. ta^ QnkQcn. 

dokladati, am, vb. impf. julegeit. 

dokladek, dka, m. bie 'Seilage, ber 9Jo(^trag, 
Cig., Jan. 

dokladen, dna, adj. 3?ei= : dokladni list, baž 
JSeihlati, Cig. 

doklam, conj. = dokler, ogr.-Mik. 

doklastj, kladem, vb. pf (^utter) julegeit: 
še malo mr\'e volom dokladi , Valj. - Jan. 
(Slovn.). 

doklati, koljem, vb. pf. mit bem Scf)(ac^ten 
fertig roerben. 

dokle, adv. h\ž »DOiin? »t)ie lange? Mik., 
Levst. (Nauk). 

dokleč, conj., ogr.-C, pogl. doklič, dokler. 

doklfčati, im, vb. pf. au§!nieeu, Cig. 

doklej, adv. = dokle, Cig., Jan. 



dokledar — dokončavec 



150 — 



dokončba — dokričati 



dokledar, conj. = dokler, Jam., Kor.-Mik.\ 
Dokledar mi prsi dihale bodo, — V veselju 
solnčnem se hočem, \' radosti greti, Levst. 
(Zb. sp.J. 

doklfr, dokler, conj. i) jolaitge: delaj, do- 
kler hočeš, arbeitc, jo lancje bii tttillj'!; do- 
kler je govoril, je bilo vse tiho; dokler 
bom živ, mcin iieben laiig; dokler te ni bilo 
tukaj, ttjdljrcnb bciner *}lbttie)en{)eit ; dokler 
ne spiš, folange bii »nadicft, C; — 2) do- 
kler ne — (s perfektivnimi glagoli), bi'?; 
ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš, td) bleibe 
bci bil", bt# bn einfd)lofft; dokler ne dode- 
lamo, btš mir fcrtig finb; Kak lepo se rosa 
bliska. Dokler jutra hlad ne mine, Preš.; — 
(tudi brez nikalnice) : bodi ondukaj, dokler 
ti rečem, Krelj; počakaj, dokler ustrelim 
srno, LjZv. ;—■},) = ker, Meg., Boh., Kast., 
Met.,*Jsvkr.; (prim. nem. bietuetl). 

dokl?ti, kolnem, vb. pf. au^flud)en, penbc 
fluc^en: ni ga več, doklel je, cr ift nicl)t 
mcbr, cr bat aujgcfludit (== er reirb nicf)t 
mebr fludicni, Mik. 

doklicati, klTčem vb. pf. ernifeii: klical sem 
ga, pa ga nisem mogel doklicati, predaleč 
je že bil. 

doklič, conj. = dokler, Habd.-Mik., C, 
v^hSt., ogr., kajk. ; Jejmo 'no pijmo, Doklič 
še zdravi smo mi, Danj.fPosv. p.). 

dokmetavati, am, vh. hnpf. im Scgriffe fein 
bie SBirtic^aftšorbeitcn ju »oUenben, Levst. 
(SI. Spr.j. 

dokm^tovati, ujem, vb. pf. i) obroirlicbaftcn ; 
dokmetoval je; — 2) mit ben 2Birtid)aft^= 
arbettcn fertig rocrbeii ; za letos smo dokme- 
tovali. 

dok9d, adv. = do kod? bi§ luo^in? roteireit? 
dokod si ga peljal? ne vem, dokod smem 
pokositi. 

dok9dar, adv. frel.J = dokodcr. 

dok9der, adv. frel.J =: do koder, jotDcit, idi, 
dokoder hočeš. 

dokolenčica, /, dem. dokolenka, ./an. 

dokolenica, /. ^ dokolenka, Cig. 

dokolenka, /. bic @amafd)C, Cip., .lan., Savr. 
(Let.). 

dokomotčnica, /. bcr Slrmbanbjcbuf), Cig. 

dokonati, am , vb. pf. DoIIciibcn: d. vožnjo, 
besede, Triib.; Dokonal je I cr I}Qt bo? SBcrf 
DoHcnbet! Levst.(/.b.sp.); d. se, in ©rfuduiig 
flC^cn, Trtib.; — prim. dokonjati. 

dokončaj, mi. = sklep, bcr ^^cjd)!!!)!?, (.'. 

dokončati, am, vb. pf. 1 ) bcciibigcu, ,\um "i?lb 
)d)Illie briugcn; delo d.; dokončani likovi, 
cnblidjc Wci"taltcii, Cip.(T.); — 2) ciiicii "i^c 
jd)Iuiš fafjcii, cntiriicibcu , C, .Svet. (Rok.). 
\avr. (SpiDu.i, lilKr. 

dokončavanje , n. \) tia^ ^i^ccublgcil ; — 2) 
bic "iBcidjIitjvfiinunii, niKr.. M. 

dokončavati. am , rb. inipf. i) in bcr 'iBc 
cubigiiiig eiiior Vlrbcit bcgriftcn foin; — 2) 
^-Ocid)lii)ic fnijcii, bcrotbcit : kaj dokončavate ? 
\vai ucr^anbclt ibr? JilKr. 

dokončavec, vca, m., JiipcIjf.Sv. p.), pogl. 
liokončevavcc. 



dokončba, /. bie Scenbigung, bie 35oIIbritt= 
gung, Cig. 

dokonček , čka, m. i) bie SSoIIenbung, bie 
S>o[lfiibrmig, C; d. vojne. Vest.; — 2) ba§ 
©iibe, bcr ^Jlušigang : d. verza, bie ftataleje, 
Cig.(T.); — bie gnbfilbe, C; — -,) bcr 'iBe^ 
jd)Iu)§, bie JHcjoIution, C. M., Svet. (Rok.), 
RlKr. ; kakšni so dokončki , maž fiir Se= 
fc^Iiific finb gefai^t rcorben? BlKr.-M.; — 
bai? ^'cfinttiDum, CigJT.j. 

dokončen, čna, adj. cnbgiiltig, befinittB, Jan., 
nk.\ dokončno zavrniti obtožbo, bie "Jln^ 

tfage cnbgiiltig juritrfrecifen, DZ.\ dokončno 
odsoditi , cnbgiiltig aberfeuncn , DZ. ; do- 
končno reči, bcfinitiu crtldren, Levst, (Močv.). 

dokončevanje, n. 1) 'iia^ ^ecnbigen; — 2) 
bic 'Scic^lui^foijung, BlKr.-.\L 

dokončevati, ujem, vb. impf. i) in bcr 33e= 
cnbigung bcgrificn jcin; — 2) 'a3ejd)lii)'ie 
faifcn, bcratben: kaj dokončujete? BlKr.-M. 

dokončevavec, vca, m. bcr ^J^oUcnbcr, Cig. 

dokončnik, m. bcr SSotlenbcr, Mur., C. 

dokoniti, im, vb. pf. fcftjc^en , bejd)licfeen, 
Ogr.-C. 

dokonjanje, n. bic 3]ioUcnbung, Jam., Fr.-C; 
d. vseh nadlog, Krelj. 

dokonjati, am, vb. pf. bccnbigcu, t)oUenben, 
Meg., Jam., V.-Cig., Jan., Fr.-C; pridigo 
d., Krelj; d. trpljenje in smrt, Krelj; tako 
je bilo dokonjano vse delo, Dalm.; svoje 
delo dokonjavši, CaffVest.j. 

dokonjavec, vca, m. bcr i^oHcnbcr: začetnik 
in dokonjavec. Bas. 

dokonjenje, n. ber ^Scjc^lu)!?, ogr.-C; — 
prim. dokoniti. 

dokonovati, ujem, vb. impf ad dokonati; d. 
se, jucnbe gcf)en , in Srfiillung gebcn, C; 
kadar se le-to vse bode dokonovalo, Trub. 

dokopati, kopam, ki^pljem, vb. pf. i) grobcub 
gdaiigcn, Mur.; zdaj dokoplje do neke ka- 
menene žile, Erj.Hib. sp.j\ mit bem ,Voucn 
(im 3Scingartcn) gclangcn: dokopali smo 
danes do srede vinograda; ■ — 2) mit bcni 
(Mrabcu, bcm vnucn fcrtig raerben: dokopali 
smo; — 3) ba.^ugrabcn; — 4) d. se do česa, 
nk.; d. se česa, ti\važ crlangcn , er^iclcn, 
Jan.; d. se visoke službe. IV/.; d. se miru 
in pokoja, Let. 

dokopavati, am, vb. impf. ad dokopati; i) in 
bor '-l^ccnbigiing bco Wrabcny (,bo^ .'oaucn<? im 
3S?cingartcn) bcgriifon jcin; — 2) baju graben. 

dokopovati, lijem, vb. impf. = dokopavati. 

dokore, adv. bi* JU mcld)er Stuube? bi* 
uiann ? 

dokorčj, adv. = dokore. 

dokositi, im. vb. pf. bo* 'i)luil)en boenben; ne 
dokošen, nnuoUftdnbig abgcniiibt, ('ig- 

dokovati, kujem, vb. pf. mit bom 3d)mieben 
fcrtig iinnbon, fcrtig fdimicbcn. 

dokraljcv;iti, ujem. vb. pf. aufl)i.ucn Abnig .^U 
fein, ,\ii l)crrid)cn: dokraljeval je, c* ift ou* 
mit fcincm .Uouigtljiim, (-ig. 

dokrčmariti. arim, vb. pf. aufl)i>ren @d)cuftt»irt 
,Vi fein. 

dokričati, un, vb. pf. cr)d)rcicn, Cig. 



dokfstiti — doibenje 



— 151 — 



dotbil9 — dolg 



dokfstiti, im, vb. p/, hav ^^aufcii BoUciibcn: 

krščcvali so in menda liokrstili, Sa\'r.(Lct.). 
dokrvaveti, im, vb. pf. ju blaten aiifl)0vcn, 

Cig., Sov. 
doktor, rja, m. časten naslov za izobražene 

in učene ljudi, bcr 2*OCtor. 
ddktorčič, m. dem. doktor; majheni doktorčič 

Ananija, Trub.(Post.). 
doktorand, m. kdor se pripravlja za doklor- 

stvo, bcr 'Soctovanti. 
doktorski, adj. ^octDr=; d. klobuk, bcr ^octor= 

Imt, ov 
doktorstvo, n. btc 5)Dctoršituurbc, \>ai '2)DCtorat. 
dokup. H!, bcr ^iifi^uf, ^'f^- 
dokupavanje, n. \ia^ ^\\\<\\\\i\\ , bic "ilad)' 

idiaffunii biird) .^^ouf, DZ. 
dokupavati, am, x'b. impf. = dokupovati. 
dokupčevati, Cijem, vb. pf. auffjoren ^anbcl 

JU trcibcu; dokupčeval je, cž ift au^ mit 

fcincm .s>anbcl§9eid)iifte. 
dokupilo, n. ber ^ufi^uf, DZ. 
dokupiti, im, vb. pf. f)in,^utaufcn, nad)faufen. 
dokupovati, ujem, vb. impf. ad dokupiti; 

binjutaitfen, nac^taufen. 
dokurbati se, am se, vb. pf. auž^uren, Cig. 
či^X, m. btt# Jfiat, bie 9Jicberung; vsak d. se 

bode napolnil, Trub,; globočino med dvema 

gorama dol zovemo, ogr.-\ alj.(Rad); Crez 

tri gore črez tri dole, Npcs.-Schein ; v do!, 

tfjalein, bergab, Diet., Cig., Jan., C. ; = na 

dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, 

tf)alaitž, Cig. 
dol, adv. ^inuntcr, Miir., Jan., Mik.; nam. 

doli, dolu; prim. Levst.fLjZv. I. S~2.). 
dola, /. neka hruška (funtarica), Mariborska 

ok.-Erj. (Torb.). 
dolaca, /. ein flcinerc'3 %^<iX, C. 
dolaga, /. 'aa^ S^ajiilcgcn, Kr.- Valj. (Rad); — 

ciue ^Xrt bcr 53Qumoereb(ung (= sklad, na- 
klad). C. 
dolagati, am, vb. impf. ad doložiti ; Jillcgcn, 

nac^legcu; drva dolagati v peč, da bolj gori; 

ne pošiljajo mu dosti denarjev, mora iz svo- 
jega žepa dolagati. 
dolah, adv. = doli (unten), C. 
dolajati, am, vb. pf. i) bellenb gelangcn, er= 

rcid)cn; — 2) auSbellen. 
dolan, ana, m., pogl. doljan. 
dolanec, nca, m,, pogl. doljanec. 
dolanji, adj. = dolenji, Diet., Mik., Dalm. 
dolanka, /., pogl. doljanka. 
dplar, rja, m. i) bcr S^albcTOO^llcr, Cig., Jan., 

C; — 2) ber Straitblčiufcr (tringa), Cig. 
dolaziti, im, vb. pf. fricd}cnb gclangcn, errei^ 

c^en, Z., M. ; korakoma d., langfam ctnt)cr= 

fd)reitenb anlangen, Zoi-a. 
dolb, m. einc '"^[uet)Df)Iung: kladni d. pri stopi, 

A>. ; ber ®infd)nitt ati bcr 3(nnjc(Ic fiir bcn 

Sa^fcn, Cig. 
dolbač. m. bcr §of)Imei§e{, Mur., C. 
dotbača, /. = dolbač, C. 
dolbati, am, vb. impf. = dolbsti, Notr.-Levst. 

(Rok.). 
dolbec, bca, m. bcr ©raticiir, Cig., Jan. 
doibenje, n. ta^ l'(ci{5eln, t)av 9luy[)iJl)lcu. 



dotbilo , n. bcr .t)ol)tmei^cI : z dolbilom 
dolbsti, C. 

dolbina, f. i) bic auegcmei^elte ^o^lung, Trst. 

(Let.) -,-2) bic 5Ziid)C, ZgD.; (dolblina, Cig.). 
dotbnik, m. i) bcr '^Jfcijjlcr, Cig., C; — 2) 

= dolbilo, Cig. 
dolbnina, /. kar se za doibenje plača, Cig. 
dolbnja, / ba§ SKctfjcln, ('ig. 
doibnjak, m. ein ^JJcffcr sum Shiš^ij^lcii, Cig. 
doibsti, bem, vb. impf. augl)i3^lcn, au^mcif5Cln. 
dotčtk, čka, m. dem., dol. 
dole, adv. -— doli, Mur., Mik. 
dolec, tca, m. dem. i) dol; fleincž Ztjal, C, 

M.; prijazni dolci, LjZv.; — baS ©rubdjCn, 

Jan.; — 2) ber 93ett)of)ner ber JRieberung, 

Jam. 
doiek, Ika, (dolek), m. dem. dol, Mur. 
doleka, adv. = doli, C. 
dolenjec, njca, m. :) bcr 58cttiof)ncr cincr 

nieberer gelegcncn (Segenb, ber Unterldnbcr; 

— 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše , v 
raznih krajih različen veter (v Halozah = 
Dfttoinb, C); prim. zdolec. 

dolenji, adj. rt)aln)art#, nieberer gelcgen, ber 
untere, Untcr=; dolenja krajina, Cig.; do- 
lenji veter = dolenjec 2), Diet,, Cig.; — 
tudi: dolenji („dulajni" Dalm., „dulanji" 
Diet.). 

dolenjka, /. i) bic Unterlanberin ; — 2) do- 
lenjka, doljnje žensko krilo, BlKr.-DSv. 

dolenjski, adj. untcrlanbifi^. 

dolesti, ležem, vb. pf. friecf}cnb, mii^)am, 
langfom ge^enb gclangcn; komaj d. do hiše. 

doletanje, n. \i<xž ^ufliegcn, M. 

doletati, am, vb. impf. ad doleteti = dole- 
tavati, M. 

doletavati, am, vb. impf. ad doleteti; — 511= 
fliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še 
vedno druge doletavajo. 

doletek, tka, m. kar koga doleti, "Haž ®e= 
fc^icf, C. 

doleten, tna, adj. tiolljdbrig, gro^jd^rig, Mur., 
Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.-C.; doletni si- 
novi, nk.; doletna starost, 'iia^ 3tlter ber 
@ro^jd:^rig!eit, DZ.; — crtt)ad)fcn: doletna 
ženica, Navr.(Let.). 

doleteti, im, vb. pf. i) flicgenb gctongcn, er= 
reidjen; d. do obrežja; d. koga, flicgenb 
ein^olen; — 2) d. koga, jcmanbcm §ut^ei( 
ttterben; tudi mene bo doletela kaka mrvica, 
babci roirb auc^ fiir mic^ etraa^ abfatlen; 
Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); 

— i^uftDBcn, C. 

doletevati, am, vb. impf. = doletevati, ./an. 
doletnost, /. bie 5?DUjdt}rigtcit, bie ©ro^jfi^rig- 

teit, Cig., Jan., nk. 
doletovati, ujem, vb. impf. = doletavati. 
dolev, leva, m. = doliv, bic {^iille, Danj.- 

Mik.; bcr ^ul^^D^i" (= polnež), SlGor.-C. 
dolevati, am, vb. impf. = dolivati, Štrek. 
dolevka, f. neka lončena ročka, Št. -Valj. 

(Rad); ber giiHErug, C. 
dolg, a, m. bie Sc^ulb: bie 58erbinblicftfcit; 

obljuba dolg dela, t)crjprcd)cn mad)t Sdiulb ; 

bic (^elbjdjulb; dolgove delati; ves je v 



dotg — dolgoleten 



— 152 — 



dotgoličcn — dotgosten 



dolgeh, er ift flan,^ Dcrfdiulbet, Ci^. ; na dolg 
vzeti, dati. auf ^oxc\ ncfimcii, gcbcn, Cif^., 
C; na dolg obtežavati, jU i.'Q)"tcn belcflcil, 
DZ.; imeti denar na dolgu, Ci^., po dolgu, 
C, M., @clb ,^u forbern Ijaben; — btc trir^ 
fcnbc Urjadjc: ne delajte mojega dolga, gcbct 
nici)t mir bic Sd)ulb, Krclj. 

dolg, dolga adj. i) latig; dolga stran, bic 2aug= 
jcitc, Cig. (f.j ; po dolgem, bcr i!dngc nad) ; 
po vsem dolzem pade v sneg, fcinci" flansen 
SSuge nacf), Jtirč.; na dolgo in široko raz- 
lagati. n)cit)d)rtjeifig erfiaren; — 2) lang^ 
baucrnb; dolga bolezen gotova smrt; dolgo 
(acc. f.J zvoniti = vabiti. Polj.; dolga iz- 
poved, bie ®eneralbeic^te, Cig., C; dolgo 
(časa), longc 3^'^! '^'''-"z dolgo, nač) cincr 
langcn SBcile; dolgo ga ni, er tonimt Iniigc 
3eit nicbt; tega je že dolgo, jeitbcm ift id)on 
ciite geraunic 3^it Berftricfien; — compar. 
daljši; (dolgši, v^hSt., jviSt.\ tudi: dolžji, 
Št.-C; dolglje = dalje časa, jv^Št.). 

dolga, /. ovčje ime, Kanin-Erj.fTorb.J. 

dolgac, m. = doigan, dolgin, C, Z., Zora. 

dolgan, ana, w. laiiggeftredEter SJJenfc^, Cig., 
M.. C, Valj. (Rad), "^LjZv. 

dolgava, /. = dolgost, Podkrnci-Erj.fTorb.). 

dolganja, /. (angcJ, l)agercž 2Seib, C. 

dolgež, m. = dolgin, (jg., Mik. 

dolgin, 7)1. langgeftrcdtcr 5!)teitid). 

dolglja , f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- 
Krj.crSrb.), Ptitj-C. 

dolgljast, adj. langlic^, C. 

dolgljat, ata, adj. \a\ic\\\6), C, 3/. 

dolgobrad, brada, adj. longbartig, nk. 

dolgobradec, dca, m. bcr iiaiigbait, Cig. 

dolgpča, /. = dolgost, C, kajk.-Valj.(Rad). 

dolgočasen, sna, adj. langirctlig. 

dolgočasiti se, časim se, vb. impf. fid) (aiig= 
nicilen. 

dolgočasnica, /. bic ilangmciligc, Zora. 

dolgočasnik, m. bcr iiangineiligc, Cig. 

dolgočasnost, /. bic ilangluciligfcit. 

dolgočasovati , ujcm , vb. impf. iiauglucile 
tjaben, M., C; Bi noč ti dolgočas'vala, 
Npes.-K. 

dolgoglavec, vca, m. bcr fiangfopf (dolicho- 
cephalus). Erj. (Som.). 

dolgodlakež, m. lQitgI)aarigc# 2:f)icr, Bas. 

dolgojezičnež, m. kdor ima dolg jezik, .S7.V. 

dolgokitast, adj. lang.^optifl, ^-t'^- 

dolgoklasen, sna, adj. Iaiigdl)rig, Cig. 

dolgohlača, /. =^ dolgohlačnik (psovka): ti 
(iolpohlača ti! Jurč. 

dolgohlačnik, m. bcr langc .t)ofcn trSgt: suho- 

pet ilolgohlačnik, Str. 
dolgokljun, kljuna, adj. laiiflfd)n(ibclig, dan. 
dolgokljiincc, nca. m. ilolgokljunci, iiaiig- 

icf)itdblcr, Cig. (T.). 
dolgokrak, kr;ika,w. (ptiči)dolgokraki,Stcl,\eil 

tiOgcl (grallatorcs), Cig. (T.). 
dolgokrilcc, Ica, m. dolgokrilci, ifaitgniifllcr 

Hoiigipennes), Erj. (Z.). 
dolgolas, liisa, adj. Iangl)aniig. 
dolgolascc, sca. m. bcr i.'iiiigl)anr, Jan., .Mik. 
dolgoleten, tna. adj. loiigjdijrig. 



dolgoličen, Čna, adj. mit laiigcm ®cfid)tc, .lam. 

dolgoličnik, m. dolgoličen človek, DSv. 

dolgoniten, tna, adj. langfdbig, Cig. 

dolgonog, nijga, adj. langbciiiig. 

dolgonos, n6sa, m. = dolgonosek. Pire. 

dolgonos, nosa. adj. (angiiafig, Habd.. Diet., 
Cig., .Jan., Mik. 

dolgon9sec, sca, m. = dolgonosek. Sov. 

dolgon9sek, ska, m. ber Stiiffeltafcr (curculio), 
V.-Cig.; — rus. 

dolgonpžec, žca, m. ber ijangbein, Cig., Jan. 

dolgonpžcn, žna, adj. = dolgonog, Cig, 

dolgonpžnost, /. bie Sangbeiiiigtcit, Cig. 

dolgopeceljn, Ijna, adj. langfticlig, Šol. 

dolgopet, peta, adj. laiigbcinig: saj si mlad 
in dolgopet, \'rt. ; bil je strašansko dolgo- 
pet, Zv. 

dolgopftec, tca, m. langbcinigcr SJtcnfd^; vi, 
dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. 

rzb. sp.). 

dolgop?tka, /. ber Stel,^cn»ogel, Z., Jan. 

dolgopftlja. /. neka trta, Ip. -Erj. (Torb.). 

dolgopftljevka, /. neka trta, C. 

dolgopftnik, m. ber Sangbciii, Zora. 

dolgopftost, /. bie iiangbciitigteit. Bes. 

dolgopfsten, stna, adj. laiuifingerig, Cig. 

dolgopfstnik, m. bcr iiaiigjitiger, LjZv. 

dolgorep, rčpa, adj. Ianggcid)Uidn,^t, Cig.. Jan. 

dolgorfpec, pca, m. bcr ^oiigidjtDan,^, Jan., 
Cig. (T.). 

dolgorepen, pna, adj. = dolgorep, Cig. 

dolgorfpka, /. i) bie Sdiipanjmeije (Serg^ 
mciic), (parus caudatus), Cig., Kr, - Frcy. 
(F.); — bie 8pit^cntc (anas acuta), Cig., 
Kr.-Frey.(F.); — = vrtorepka, bic njeifec 
^adlftelje (motacilla alba), C, GBrda.; — 2) 
neka hruška, Sebreljc, Sv. Duh pri Krškem- 
Erj.(Torb.), C; bic iHattctlbirilC, Cig.; — 
— neko jabolko, Podkrnei-Erj. (Torb.) ; — 
nekaka vinska trta, \'reme v Brkinih -Erj. 
(Torb.): nekaka črešnja, G Brda- Erj. (Torb.). 

dolgorfpnica , /. neka hruška. Mariborska 
ok.-Erj. ( Torb.). 

dolgores, resa, adj. mit langcn ©ranncn, 
.sv.v.-c 

dolgoripčen, čna, adj. dolgoročna menica, 

IiiniiC'^ ''4>apicr, Cig. (T). 
dotgorog, roga, adj. langhornig, Cig., Bes. 
dolgorok, rcjka, m. bcr iinnglinnb, Cig.. Jan, 
dolgorok, roka, adj. langbdnbig, Inngarmig, 

Cig. 
dolgorpžcc, žca, m, hrošči dolgorožci, lang 

llijrnigc .Hdfcr, Cig. (T.). 
dolgoscnčen, čna, adj. Iangfd)iittig, Cig, 
dolgosenčnik , m. dolgoscnčniki , bic i.'ang^ 

fd)attigcn, Cig. 

dotg9St, /. bic iidngc; hiša meri v (na) dol- 
gost 10 metrov; d. reke, bic Stroniliingc, 
Cig. (T.); — o času: Dolgost življenja na- 
šega je kratka, Preš.; d. dne, bic Jogc^- 
Idngc, Cig. (T.). 

dotg^stvn, stii:i. adj ildngcn ; dolgostna mera, 
ba<5 iliingoiininf), Cig. (T.), Cel.(.\r.); dolgo- 
sino povečavanje, lincorc ^i?cri]rijftcrung, Žnid. 



dotgosuknjast — dolijanje 



— 153 



dolijati — dolka 



dotgosuknjast, aJj. mit laiuiciii ^Kocf, (^i^. 
dolgosuknjiiš, m. = dolgosuknjcž, C. 
dolgosuknjež , m. t)cr ilangrocf, 0>., Jan., 

Zora. 
dotgota, /. = dolgost, Mm:, Cif^., Jan. 
dolgotcn, tna, adj. = dolgostcn, Jan. 
dolgotrajen, jna, adj. langbauernb, laiifluncvii], 

Ci^.(T.j, nk. 
dolgotrajnost, f. bic iJaugtDicrigtcit , SIN.- 

C )iA-. 
dolgotrpcn , pna, adj. i) lange aitf)altciib, 

languiicvig, C; — 2) Inngnuiti)i9, Cig. 
dotgotfpje, n. bte ^aiiflmutl), Cig.(T.)\ — stsl. 
dolgotrpljiv, iva, adj. lanflmutf)ifl, C. 
dolgotrpljivost, /. bic iiangniutl), C. 
dolgotfpnost, /. bic i.*angmutl), Cig.fT.J. 
dolgouh, liha, »2. bcr ^angol)!", Cig., C. 
dotgouh, liha, adj. langotjdg, Cig., Jan., M. 
dotgoušec, šca, m. bcr i3angP^V, n. pr. o zajcu, 

Levst.fZb. sp.J, o oslu, Bes. 
dolgovanje, n. i) ba§ Scfjulbigjein: au^ftan^ 

bigc Sdjlllben, Cig.; v dolgovanju imeti, in 

Sdiulbforbcrungcn beufecn, Litija-Svct.fRok.j; 

— 2) bcr š^anbel, bie 51ngclcgenl)eit, Diet., 

ogr.-C; dolgovanje pred Boga prinašati, 

Dalm,; dolgovanje s kom imeti, mit jc= 

manbcm 511 tt)un, sii jd)ancn f)aben, Ti-ub.; 

bcr 'Kcc^tef)anbcl, Meg., Diet. ; imeti kako d, 

in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje 

in druga lehka dolgovanja, ogr -Valj. (Rad). 
dolgovat, ata, adj. Ičinglicf), Mur., Mik., Hip. 

(Orb.J; obraza je bil dolgovatega, Cv. 
dolgovati, ujem, vb. impf. i) fd)ulbcu, fcfjulbig 

jcin, Jan., Cig.fT.J, C, M., nk.; — 2) ijan^ 

bcin, @e)cf)iifte macf)en, Meg. 
dolgovečen, čna, adj. langlebcitb, SIX. ; (bot.) 

pcrcunicrcitb, Cig. (T.); — bauerf)aft, Cig., C. 
dolgovej, veja, adj. (augai'tig, Bes.-C. 
dotgovejnat, adj. laiigdftig: dolgovejnata vrba, 

Zora. 
dolgovek, veka, adj. lotiglcbcnb, Jan. 
dolgovezen, zna, adj. d. človek = č. dolgih 

nog, Lašee-Erj.(Torb.). 
dolgovf znik, m. = dolgovezen človek, Lašče- 

Erj. (Torb.), Jiirč. 
dolgovina, /. dolgovina in imovina, SoU \i\\Q 

lOabcit, h. t.- Cig.fT.J; pisati v dolgovino, 

bclaftcn, DZ. 
dolgovlaknat, adj. langfajcng, Jan. 
dolgovrat, vrata, adj. lQngt)allig, Jan.. \'vt. 
dolgovraten, tna, adj. langlialfig, Cig. 
dolgozlgžen, žna, adj. langiilbig, Cig. 
dolgši, adj. eompar. ad dolg; — prim. dolg. 
doli, adi'. i) untcit; tam doli; — 2) I)inab, 

berab, Jan., Tnib., Dalm.; doli iti, Dalm.; 

doli sneti. Krclj; doli pasti, Diet.; (govori 

se navadno : dol"). 
dolica, f. tlcine 'Dftcberung, Heine^ %^a\, Jam., 

SlCor.-C. 
dolič, iča, m. flciucš' J^ill, Fr.-C, ogr.-Valj. 

(Radj. 
dolijak, »I. bcr 3"iiUfr"g- '^^^^ (^uQjd)aff, 

Fr.-C. 
dolijalnik, m. = dolijak, C. 
dolijanje, n. 'iiai 3"9'C§eil, -Uj/r. 



dolijati, am, vb. impf. ad doliti; ^ dolivati, 

,ytgic)3cii, fiillcn, Mur., Cig. 
dolika, adv. = dolikaj (dolka). Mik. 
dolikaj, adv. i) uiitcii, C; — 2) ^inab, ^ctab, 

C.; dolikaj iz nebes, Krclj. 
dolikati, am, i't. //. fcrtig gliittcii, aibJpoUcrcn, 

C/if. ; — bic IctUc Jeilc aiilcgcu (stii.\ Cig.fT.J. 
dolikdvati, am, vb. impf. ad AoViVdiU, Cig.fT.J. 
dolina, /. ba^ Itial; črez hribe in doline, iibcr 

■"i^crg iinb %\)a{; solzna dolina, baž J()a( 

bor 3at)vcn. 
dolinar, rja, m. bcr Jb^tbciDO^ner, Cig., Jan., 

Hal.- C. 
dolinarica, /. i) bic i^olbctt)0{)ncrin, Cig.; — 

2) bic Sbolbirne, Cig. 
dolinat, adj. SlGosp.-C, pogl. dolinast. 
dolinast, adj. W\i li^&lCV, Mur.; — OoU 25er= 

ticfungcn, uncbcn, CV^'. 
dolinčiča, /. dem. dolinka 2); baž X^aId)Cll. 
dolinec, nca, m. ber jT^albcinobncr, Cig., Jan., 

LjZv., Greg. 
dolinica, /. dem. dolina, 
dolinje, n. ba§ 2bfi'gcbict, Let. 
dolinka, /. i) bic Jl)albctiiol)Ucriu, Cig.; — 

2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je 

zemlja posedla, Dol.-LjZv. 
dolinski, adj. Xl)al=. 
dolita, adv. = doli (nav. doKta, 5^). 
dolitaj, adv. = dolita, (doltaj) Guts. 
doliti, lijem, vb. pf. bajugicilcu, jiufiiUcu, \\a6)- 

gicficn; dolij še malo, da bo poln sod. 
doliv, in. bcr ^cadigufž, bic %\\VLi, Mur., Cig., 

C, Mik.; na doliv veliko vina gre, C; — 

bcr giillroctn, 5/Gor.-C.; — tudi doliv, Mur., 
v:^hŠt. 
dolivač, m. ba^ giiUgcfiiR, Cig. 
dolivanje, n. taž ^m^ic^cn. 
dolivati, am, vb. impf. ad doliti; ba.^ugicj^cn, 

nacf)fiillen; že dolgo dolivamo, pa neče poln 

biti sod. 
dolivek, vka, m. ba§ 'S^ajugegcifi ciie , Valj. 

fRadj. 
doliven , vna, adj. "i^illU : dolivno vino, bcr 

(ViilllBCtn, Cig. 
dolivka, /. i) hai' giiUgcfiig, Mur., C; — 

2) bcr (^uUroein, Cig. 
dolj, adv., C, pogl. doli; tako tudi: doljka, 

doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., v{hSt.-C. 
doljan, ana, m. bcr X^a{be»t)0^ner, (dolan) C, 

Ravn. 
doljanec, nca. m. i) bcr JbalbciDO^ner, SlGor.- 

C; (dolanec) Mur., Cig.. Jan.; — 2) cinc 

^'Irt ^-Biriie, SlGor.-C. 
doljanka, /. i) bic Si^albctOO^nerin (dolanka), 

Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška. Mari- 
borska ok.-Erj. fTorb.J. 
doljanski, adj. untcrlanbijt^, Mur. 
doljanščice, /. pl. hlače, kakršne doljanci no- 

sijt) = bize, beliete, C. 
doljava, /. bic 'Dcicbcrung, Vrt. 
doljnji, adj. uiiten befinblid), bcr uutcrc, Untcr=; 

doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; 
toda ne govori se: dolnji; menda iz: tlo- 
Icnji [doPnji]). 
dolka, adv., Mik., pogl. dolika. 



dolkaj — dolžava 



154 



dolžavcn — domač 



dolkaj, adr., C, popi. dolikaj. 

dolman, m. husarska suknja, bcr 5)oIImon, 

Jan. 
dolnica, /. neko jabolko, Kanal-Erj. (Torb.). 
dolnji, adj. popi. doljnji. 
dol9Čanje, n. bae "i^cftimnicn, nk. 
dol9Čati, am, vb. impf. ad določiti: bcftimnien, 

fcftfepen, Mur.. .lan., C, nk.; določati, da 

kaka stvar bodi tako, a ne drupače, I.cvst. 

fSatik). 
dol9Čba, /. bie 93cftimmung, Jan., nk. 
dol9Ček, čka, m. bie ^cfinition, C. 
dol9Čen, čna, adj. i) bcftiminbar, Ci^.fT.); 

— 2) bc^timmt, pracife, Mur., Cig., Jan., 

nk.; določni naklon, bcr ^l^^ifflfit), Jan. 
določenost, /. bie $\cftimmtf)cit, Cig.fT.). 
določevanje, n. hai ^cftimmeu, bie ^c)'tim= 

iniuifl, Cig.fT.J, nk. 
določevati, ujem, vb. impf. ad določiti; bc= 

ftinimen, fcftfeticn, Jan., nk. 
določflen, tna, adj. i) bcftimmenb , 'i8eftim= 

munii§=, Cig., nk.; — 2) peremptorifcf), Cig. 
določilnica, /. beseda d., ba# 58eftiinmung»= 

mort, Cig.CT.). 
določilo, n. bie ''Scftimmung, Cig.fT.j, C, 

Lcvst.fSaukj, nk.; prehodno d., bie Ueber= 

gniig«bej'tinimung, DZ.; zvršitveno d., bie 

i^odpgžbcfttmmung, DZ.; — bie '2'efinition, 

./an. 
določitev, tvc, /. bie SSeftimmung, nk. 
dol9Čiti, I6čim. vb. pf. bcftimiticn, feftje^en, 

Mur., Jan,, nk.; — bcfilticvcn, Jan., C. 
določljiv, iva, adj. = določen i), Cig,, Jan. 
dol9Čnica, /. = določilnica, Cig.fT.j. 
dol9Čnik, m. bcr ^t^^ic^fiD, Cig., Jan. 
dol9Čnost, /. bie ^e^timmtbeit, Cig., Jan., C. 
dol9ga, /. = doklada, bie ^ulfltlC- J- ^ pla«^"- 

opravilske dologe, gunctiDn$,yilagen, Levst. 

rPril.J. 
dolom, adv. i)'mab, (^doliim" Boh., ^dolun" 

dolomec, mca, m., Cig., Jan., pogl. dolomit. 
dolomit, m. ber dolomit; — prim. prin- 

tavcc 2). 
dolov, adv, = doli, Guts, (Rcs,j - Mik, V, 

C. I. :^28. 
dol9VJe, H. coll. Jpler: pore i dolovje, ogr.- 

\ alj. (Radj. 
doložiti, ložim, vb. pf. bn;^u Icgcti, iiad)lcgcii; 

d. nekoliko polen %■ peč, da bi bolj gorelo ; 

d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po 

\()lji. 
dolta, adv.. C... popi. dolita. 
doltaj, adv., (iuts., popi. dolitaj. 
dolu, adv. ijiiiab, Mur,, C, nk.; — prim. 

stsl. dolu. 

doliipiti, im, vb. pf. mit bciit 3cl)(ilei! fcrtig 

ipcrbcn. 
dotž, i, /. 1) na sir in dolZ, in bie iJditgc Ullb 

in bie ^5veite, SIS.-C; — 2) sprednja dilica 

pri panju, (dovž) Polj. (?) 
dot/.an, do^žnii, adj, = dolžen, 
dolžava, /. bie iJSllflC, Jan., C., ngr. - \'alj. 

(Kadr, miljska il., bie SJieileilliiiige, H/..; 

izbirati samo po ilol<!avi, /v. 



dolžaven, vna, adj. Sotigeil': dolžavno raz- 
merje, DZ, 

dolže, adv. compar. ad dolpo, == dalje (langer), 
C, M., v^kSt.; d. več, C, d. bolje, Raič 
(Slov.), immer me!^r; najdolže, om tangften, 

v:ihŠt. 
dolžen, žna, in: dolžan, žna, adj, i) Sc^ufi)=; 
dolžno pismo, ber Sc^ulbid)ein; — 2) \6)vlU 
bcnb, fc^ulbig : koliko sem ti dolžen? hvalo (e) 
dolžen biti komu, jcmanbem 'Jant fcbulben; 

— »3erpi[id)tet; d. tlako delati, frol)npfIid)tig; 

— dolžen se dam, ic^ „gebe" mi^ fc^ulbig, 
J' starih molitvah (po nem.); — 3) gebiirenb; 
dolžni delež, bcr ^flic^tttjeil, Jan., nk.; dolžno 
spoštovanje, Cig. 

doJženje, n. baš 93ej(^ulbigen, bie i8e)cftulbi> 

gung(en). 
dolžiček , čka, >«. dem, dolžič; einc fleine 

Sd)Ulb, Vrt. 
dolžiček, čka, adj. nid)t gar (ang, vihŠt,-C. 
doižilo, n. bie 'Sefrfiulbiguiig, SIS.-C. 
dolžina, /. bie fdnge; zemljepisna d., geogra^ 

pf}iidic ydnge, Jc^. 
dolžinomfrje, n. bie Songimetrie, Cig.(T.j. 
dotžiti, i'm, vb. impf. i) beid)Ulbigcn ; d. kopa, 

da je tat; d. kopa nehvaležnosti ; d. koga, 

eincn §(rgtt)of)n gegen jemaiibcn {jegett, C. 
dolživec, vca, m, 't><:x 33eic^iilbigcr. 
dolžnica, /. bie 3d)ulbnerin ; — ostanem tvoja 

d., iri) bieibe bcine £d)ulbnenn, ic^ bleibe bir 

fcl}!" scrbunben. 
doižnik, m. bcr Sc^ulbner; — ber SSerpflic^tete, 

DZ,; ostanem tvoj d., ic^ bleibe bir fe^r 

berbuuben. 
dolžnina,/. bie 3rf)ulbt)crpf(id)hing, Svct,(Rok). 
dolžnost, /. bie Sd)ulbigfcit, bie '!Jiflid)t; moja 

d. je, c^ ift mciue '!|3ilid)t; v dolžnost si 

štejem, id) f)altc c^ fiir iiicine 'i}>jlid)t. 
doižnostca,/. dem, dolžnost; eiiie flcinc '!)?tlic^t, 

Ravn. 
doižnosten, stna, adj. ^f(id)t', Jan. 
dom, m. taž ;peim, bie ,'ocimftdtte ; ženinov, 

nevestin d.; od doma, z doma iti, DOIll 

.'paufe fortgeben: au'3ge^en, »erreijen; = z 
domu iti, LjZv., Lašče - Levst. (Rok,); na- 
meniti se z domu, Cv.; (nav. z domi, po- 
sebno na vzhodu; z domi je bil čebelar- 
stvu kos, \avr, /.Sp./j; z doma biti, nid)t 
jul)Quie, in bcr 5ici»^i\ flbtocjenb fein, DZ,; 
z domu biti, Levst, (Saiik); štiri dni z 
domu biti, Jurč,; na d. vzeti kopa, jcnianben 
in jein ."oand anfncbmcn; na domu ostati 
(biti); nuf bcr .'ocinti'tdttc'i^ciit.UT bicibcn (|cin); 
kje si z domom? nto ift bein .Vcint ? C; svoj 
dom je boljši od zlatega korca, Cig, 

doma, adv. ,ytl)Qnic, b(ll)cini; mati je doma; 
očeta ni doma, bcr 4<atcv i)'t nid)t ,yil)an)C. 

domač, ača. adj. i ) ,^nm .'ociinat^^biuijc gc- 
borig, .vtnii* : domači, bie .\>an'^gcnit|fcn, bie 

,'OnniJlcntc; bil je domač sin, Krj.dib. sp.); 
le povori, saj smo sami domači skupaj, 
jv{hšt.; d. človek, cin .i">aui5gcnoffc; doma- 
čega tatu se je težko ubraniti, Jan, (Slov,); 
d. kruh, .'vian^brot, Cig,; domača živina, baŽ 
,'oaii'?uic[); — 2) ,^nr ."ocimot gel)Srig, bciiniid); 



domačen — domckniti 



155 — 



domčmba — domisliti 



izpod domačega zvona, ail^ bcv ■'pcimotž- 
pfaiVC, Cig. ; pripkiti na domač breg, Npr.- 
F.rj.(Torb.); — itlldll&iid), Cig., Jan.; do- 
mači (liudje), Silulcbornc , Cig.(T.), DZ.\ 
domača reja, bic ^nn.^udjt, Cig.fT.); — do- 
mača vojska, bet 'šBurflcriviccj, Ci^r.fT.j; — 

— }) tcrtraut; preveč sta si domača; po 
domače, in iinflcstimuflciicv 5Bcife; po do- 
mače se ^"esti. po d. povedati kaj; — tudi: 
domač, ača. Št. 

domačen, čna, adj. ^cimifcfl, C. 
domačevati, ujem, vb. hnpf. \>a^ ^aviž JU 

l)Uteu ^.iflcgcn, (n. pr. ob nedeljah, kadar so 

drugi pri božji službi). Jam. 
domačija, /. bQ§ Iicimijclje jpaib^mcicu , ba§ 

."^cim; na domačiji biti; domačijo prevzeti; 

— bie ."peimat; Kako me nesel boš nocoj 
Sto milj do domačije ? Preš. 

domačin, m. i) bcr .S^aihJgeiiDJ^, Jan., M., 
Rc\.-C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo do- 
mačini, Pjk.(Črt.); — 2) ber ©ingeborne, 
ba'0 Sanbesfinb, Jan.; — i) bcr £)au§tuirt, 
0>., Vrt.; ber ©nmbbefi^er, Svct.'^(Rok.). 

domačina, / = domače blago, ba5 §au?^= 
crjeugni?, C, Z. 

domačinec, nca, m. i) = domačin i); — 2) 
bcr ®cmctnbeange^6rigc , DZkr.; — 3) = 
domačin •:;), Bes., C, Jan. 

domačinka, /. bie §au§genDJfin, bie (£tnfici= 
niifd)c, M., Rei.-C. 

domačinski, ndj. i) ^dullid), Z. ; domačinska 
pridnost, C; — 2) ©nutbbefi^erS' , Svet. 
(Rok.). 

domačinstvo, n. i) bie ž)au#geno[fenf^aft, 
Jan.; — 2) bie Detonomie, C 

domačiti, ačim, vb. impf. t>a^ §auž ^iitCU, 
Jam.; — prim. domačevati. 

domačnost, /. bie §ail^Iic^fcit, Jan., nk. 

domagatl se, am se, vb. impf. ad domoči 
se; d. se česa, etroa^ erftrcbcu, h. t.-Cig.(T.). 

domakniti, nem, vb. pf. = domekniti, Cig. 

domalati, am, vb. pf. baž Wakn beenbigen. 

domanji, adj. domač, = i^auž^, I)eimi)d), 
Mur., Cig., C, Mik. ; domanji človek, do- 
manje platno, C, Pjk.fČrt.J, vihŠt.; do- 
manja pobožnost. bie S)au§anbad}t, Jan.; — 
domanji, bie :paušgeno|icn, SlGor.-C. 

domar, rja, m. i) ber Jpaušgcnoffc, C, Mik., 
kajk.-Valj.fRadj; pl. domarji, bic 4">fiU§leute, 
C; ko pridejo do nevestinega doma, odpre 
starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. 
(Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za va- 
ruha, kadar drugi odidejo v cerkev, Pod- 
kmci-Erj. (Torb.). 

domarina, /. bie §0U5fteuer: porazredna d., 
bic .s^aupclaffcnftcuer, Levst.(Xauk). 

domariti, arim, vb. impf. domar biti, Pod- 
kmci-Erj.(Torb.) ; — prim. domar 2). 

domašnji, adj. = domač, domanji, Mur.. Sl\. 

domazati, mažem, vb. pf. taž ®d)micrcu bc^ 
enbcrt. 

domec, mca, m. dem. dom, Let. 

domek, mka, m. dem. dom, Mur., Cig., C. 

domekniti, maknem, vb.pf. tiiii,yaiirfcii; llillAit 
gcbcu, Cig.; (bci bcr iiicitatioiij mcl)rbictcu, Z. 



domemba, /. bie SSernbrebung, Cig.; — baž 
©inberncljnicn , DZ.; po domembi z mini- 
sterstvom, im ©iut)criicl)mcii mit bcm 5Jitnt= 
ftcrium, Levst. (Sank). 

domen, mna, adj. jum .'pflUJe ge^orig : domni 
ljudje = domači Ij., C. 

domenek, nka, m. = domemba: obojestran.ski 
d., bcibcrfcitigc'3 giuterftnnbui^, DZ. 

domenitev, tve, /. bic i^crabrcbiing, bas Giii= 
Dcrftdiibniž, DŽ. 

domeniti, im , vb.pf. 1) d. si, ncrmut^eit, 
Guts.\ domenjen, ucrmuttjct, ticriitcintlid), 
Cig.; — 2) d. se, fid) ucrabrcbcn, fid) Ocr= 
ftdnbigen: d. se s kom o čem. 

dom?rek, rka, m. bie Si^G^iK ^i^ ©rganjUlig 
(bcim 93?ei'fen), Cig. 

domariti, merim, vb. pf. i") mit bcm ^Jicffcn 
fcrtig tDcrben; — 2) bcim TOefjeit bajugcben, 
crgdnjen; to je slaba mera, domerite, Mik. 

dom^rjati, am, vb. impf. ad domeriti ; bcim 
l)ieficn crgan,^en. 

domestiti, mestim, vb. pf. = nadomestiti, C. 

domešati, am, vb. pf. i) bn§ 9Kiid)en been= 
bigcit; — 2) bcim 9JJi]d}cn noc^ bnjugcben. 

domešetariti, arim, vb. pf. avif{)oren ,^11 ma= 
tcln, 9]Jafler §u jciit. 

domešgtiti, etim, vb. pf. = domešetariti, Cig. 

domet, meta, m. bic SSurfuicitC, Cig.(T.);—hs. 

dometati, mečem, vb.pf. mit bcm SCSerfen 
fcrtig tDcrbcn, M. 

dometi, domanem, vb. pf. mit bcm Stcibcn 
fcrtig mcrbcn, Cig.; d. proso, mit bem ^2Iu§= 
treten ber §irfc fcrtig mcrben. 

domija, /. = domačija. Polj. 

domikanje, n. ^ai .soin.^uriictcn, M. 

domikati, mikam, čem, vf;. />«/'/. ^<^ domekniti; 
f}in,^uriicfcji, M. 

domiljati, am, vb. impf. aitfmn^tcii; toliko pri- 
našajo žita, da ne moremo domiljati vsega. 

dominikanec, nca, m. bcr S^ominicancrmonc!^. 

dominikanski, adj. S)ominicancr-. 

domisel, sli, /. = domislek, bcr ©ilifatl, ('ig. 

domisein, selna, adj. bcm [eid)t ctmaž cinfdllt, 
anfd)ldgig, erfinberif d) : od dne do dne so 
hitriši in domiselniši (namr. na oderuštvo), 
Trub.(Post.) ; izbrati gospodinjo, da bo de- 
lavna, domiselna, Jurč.; domiseln cer- 
kovnik, (ker skrbi za grobove, da so čedni), 
Levst. (Zb. sp.J, 

domiselnost, /. bie ;^af}igfeit Iei(^t auf ba§ 
(£ntfprcd)Cnbc ,^U Ucrfallcn; (prim. domiseln); 
— bic ©inbilbungeifraft, Cig., Jan. 

domislek, sieka (seika), m. bcr GinfatI, Cig., 
C, Svet. (Rok.); — bic Ginbilbung, Cig. 

domislica,/, eiit pIo^(id)er ®ebanfc, ber ©infafl, 
Cig. (T.). 

domisliti, mTslim, vb. pf. i) d. si kaj, etUia§ 
mit ben Webatifcii crfaffcn, C; fic^ toorftcUeii: 
kdo si more domisliti njegovo sramoto r 
Jap.(Prid.); — domišljen, eiligcbilbct: do- 
mišljena bolezen, C//f.;— (malo domišljen = 
malo domiseln, Svet. [Rok.]); — 2) d. se, 
fid) bcfiniicn, Cig. (T.); mislil sem in tudi 
se domislil, LjZv.; d. se koga, fid) jcmnilbcž 
crinncrn, Cig.; d. se česa, fid) ctiimš eiu= 



domišljaj — domobranstvo 



156 — 



domoči se — domovinec 



fallen laffcn, ouf etiDoe »crfaticn; imena se 
d., auf cincn "Jiomcu Dcrfallen, Levst.(Zb. 
sp.J; domisli se pamctnejšct^a s\eta, DSi'.; 
ne morem se d., c§ tnid mir nid)t cinfnllcn, 
Cig. ; — 3) trans, auf cinen (^cbanteit brin- 
gen: vino človeka domisli kdaj takih reči, 
LjZv. 

domišljaj, m. ber GinfaO, Cig. (T.); strmeli 
so o bistroumnosti domišljajev in sodbe 
njene, LjZv. 

domišljanje. n. \>až 5!)?Utt)ma6cn , Cig.; — 
bic ginbilbung, bcr ^iinfel, Cig.; d. člo- 
veško, Krclj. 

domišljati, am. vb. impf. ad domisliti; i) d. 
si, \\6) ciubilben, Cig., Jan., Cig. (T.); — 
tega si nisem domišljal, tiaž l)abc ic^ nicftt 
DCrmut^et, V.-Cig.; preveč si d., ficf) JU OicI 
einbilben, Cig.\ — 2) d. se (česa), fic^ be= 
finncn, fid) entiiuncn, Cig.. Cig.fT.j; — auf 
©ebanfen gerot^en, ginfaUc f)abcn. 

domišljav, ava, adj. eingebilbct, C, nk., Kr. 

domišljava, /. 1) bic ''!^Jt)autaUC, Mur., .lan., 
C, Zora ; — 2) bie ginbilbung, ber SJiintcI, 
Z., Cig. 

domišljavost, /. bie ©inbilbung, »A-., Kr. 

domišljevati. ujem, vb. impf. — domišljati: 
d. si kaj, fic^ einbilben; »ernnitficu: tat skrivaj 
pride, kadar si najmanj domišljujejo, Skrinj. 

domišljija, /. = domišljava 1), Cig., Jan., tik. 

domišljiv, iva, adj. 1) erfinbcrijd) , C; — 
pbantaiiercicf) , Jan.; — 2) eingebilbet, cin= 
inlbcriid), Cig., Jan. 

domišljivec, vca, m. bcr Gingcbilbctc, Cig. 

domišljivost, /. i) bie isoritcllungetraft, bic 
Tidjtungetraft, ./a«.; — 2) bie tSinbilbung, ber 
Gigcnbiintcl, Jan., Cig.fT.j. 

domiti, mijem, ri^. f/. ba§ Sajcficu bccnben, M. 

dpmlati, /. pl. ber f^^eftjcfjmau^ nad) DoUenbcter 
^^reidiarbeit, I 'alj. fRadj. 

domlatiti, im, vb. pf. boš 2;reid)cn wotlcnbon. 

domlatki, m.pl.^ domlati, Miir., Cig., Jan.. 
Valj.fRadj; domlatki, SlGor. 

domlesti, mofzcm, vb. pf. = domolsti, mit 
bcm 'JJieltcn fcrtig njcrbcn. 

domleti, meljem, vb. pf. mit bcm llfalilcn 
fcrtig ttjcrbcn. 

d^mneti se, im se, vb. pf »crmutfjcn, Cig. 
(T.); poprej kakor se je ^domnila" (nam. 
domnela), et)C fic fid)'ši Ucrfol), Krclj; glede 
oblike prim. pomneti. 

domneva, /. bie Scrmutl)ung, Cig. (T.), Nov.- 
C, nk.; — bic SioraužSJctMing, Jan., SIS.- 
C, VčT. 

domnevati se, am se, vb. impf. ad domneti 
se; i)ermutt)cn, Boranefc^cn, mnl)ncn, Cig. 

d'.), nk.; d. si, Jan., .S'o/. ; — prim. češ. 
liomnivati se, tiermntl)cn. 

domneven, vna, adj. OCrmufljlid), Jan., Cig. 
iT.i. I)Z. 

d^mniti se, im se, vb. pf., C, pogl. do- 
mneti se. 

domobranec, nca, m. = brambovec, ber ilanb 
ti)cl)rmnnn, Z., nk. 

domobriinstvp, n. bie ilonbe*oertJ)eibigung, 
SIS.; — bie !L'ttnblueI)r, Cig.CI'.), DZ., nk. 



domoči se, mrtrem se, vb. pf. d. se Česa, 

ctma? crrcidjen, li. t.-Cig.(T.). 
domoleti, i'm, vb. pf. rogcnb crreidjcn, C 
domoliti, molim, vb. pf. mit bcm 'iBctcn fertig 

rocrbcn: domolili smo; d. večerne molitve. 

domoljub, ljuba, m. ber SSaterlanbefrcunb, bcr 

•iliatriot, Cig., Jan., nk. 
domoljuben, bna, adj. potriotiid), Cig., Jan., nk. 
domoljubje, n. bic Siatcrlanbeiiebe, bcr ''^atriO' 

ti^mU'^, Cig., Jan., nk. 
domoljubnik, m. =-- domoljub, Guts. 
domoljubnost, /. patriotifd)e ®efinnung, Cig., 

Jan. 
domoisti, motzem, vb. pf. "baž SJfelten beenben. 
domorpdec, dca, m. i) kdor se je porodil 
na domu: jaz sem domorodec, ti si se pri- 
ženil. Svet. (Rok.); — 2) ber Singeborne, 
bcr 3nf«nber, Mur., Cig.fT.j, ogr.-M., DZ.; 
— 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. do- 
moroden 2). 
domor9den, dna, adj. i) ein^eimi)d^, Cig., 
Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., 
Sov.; v tem pomenu se rabi morda po 
zgledu besede : bogoroden. 
domorgdka, /. i) bie ©ingebornc, Cig.; — 

2) bic '•^iatriotin, Cig., nk. 
domor9dkinja, /. = domorodka 2), Jan., nk. 
domor9dnik, m. ber Singcbornc, Šol., DZ. 
domor9dnost, /. i) bie Singebuit, Cig.; — 

2) = domoljubnost, Cig. 
domor9dstv9, n. = domorodnost 2), Cig., 

Jan. 
domotati, am, vb. pf. '^a^ .i^afpclu beenben. 
domot9Žcn, žna, adj. l]cimtran{, Jan., nk. 
domotOžje, n. baš 4>'^in^^^'^^. Cig.fT.j, nk. 
domot9Žnost, /. = domotožje, Jan., M., nk. 
domov, domov, adv. nad)f)Qnfc; (tako pišejo 
stari pisatelji in novejše knjige in govori se 
tudi široko po Slovenskem); — prim. domu. 
domovališče, n. hai domicil, Cig., DZ. ; sta- 
novitno d., ftetiger SBolinfi^, DZ. 
domovanje, n. i) ba^ Tomiciliercn; — 2) baš 
domicil, Diet., Cig., Jan., C; na svetu ni- 
mamo stanovitnega domovanja. Skrinj.; d. 
imeti, nJO^uIjaft fcin, C; Po svojem svetem 
raji, Po svojem svetem domovanji, Spes.- 
Kres; Ukaz želj vleče v t\oje domovanje, 
Prcš. 
domovati, ujem, vb. impf. bomiciliercn, nioI)n 

baft fcin, Ijnufen, Jan., C, DZ. 
domovavcc , vca, »i. = prcbivavcc, Vod. 

fl-^b. sp.j. 
domiJvLn, vna, adj. i) ."oau^ : domovna naj- 
marina, bic ."oan^^^incMtcncr, I.cvst.(.\auk); 
— 2) .Vicimato : domovna občina,bie,'ocimat'J= 
gemeiiibc, Sov.: l)cimatlid), ('ig. 
domovina, /. 1) bn^ l)eimi)d)C .V>nu<^ fnmmt 
biMi C-hunbftiicfcn, .v>aU'> nnb,vof, .^fitr.; dajte 
mi jo za 2eno, da mi ona domovino zgo- 
spodinji, kakt)r je prav, Jurč.; — 2) bic 
.'Ocimnt: — bo* ^i^otcrlonb. 
domovinec, nca, m. 1) =^ domačin, domar, 
bcr .'oau«'gcnpffc, C.; — 2) bcr bcrfelbcn 

."OCimof Vingebincnbc: občinski donK>vinci, 
Wenicinbcongcl)iJri9C, Levst.(.\aukj; — bcr 



domovinski — donesek 



- 157 — 



donesti — dopiliti 



---= domoljub, V.-C.l^. 

domovinski, ad). .'ocimatš'', 5?otedanb?% f)ci= 
matlid), oatovliinbiid) ; domovinska pravica, 
baši ,'oeiiiint^vcd)t , d. list, bcv iicimatjcljcin, 
I.n:<t.^Sauhy; domovinska liiibczen, Prcs. 

domovTnstvo, ii. btis ^cimnt^siod)!, C, \ov., 
D Z., Lcvst.(Saiik). 

dom9VJe, m. Mc ©cimat, 0>., Jan., C. nk.\ 
z močjo ga vcdeš na svoje sveto domovje, 
Ravn. ; koprnela sta po ljubem domovju, 
Ra\'u. 

dom9vka, adv. = domov, Jam., Kov.: (prim. 
movka, Gitt$., Spcs.-Kres). 

domgvnica, /. bcr .'pcitnatidicin, Cig., Jan., nk. 

dom9vnik, m. = domačin, domar, bct !OflUš- 
flcnoffc, C. 

domovodstvo, n. bie Defonomie, ber 2Btrt= 
id)att'3bctric'b, Levst.fPrilj; — rus. 

domoznanstvo, n. bie §cimQt^!unbc, bie iktcr- 
taubšfuitbc, Cig.(T.j. 

domoželjnost, /. = domotožje, Cig., Jan. 

domu, adv. = domov, nac^^ailfe; nastalo iz: 
domov (^domuv") in se v knjižni sloven- 
ščini napačno rabi nam. domov; — prim. 
Cv. m. IT., DSv. III. Sj. 

d9n, m. {)allenber Xon, Cig., Jan.; bumpfer 
2aut, ia^ Trotjlicn, C; Belina in Čarta 
Razlega se don, I o<^.^Pes.^; — prim. doneti. 

donasipati , pijem , vb. inipf. ad donasuti ; 
nad))d)Ottcni : v začetku je cesto močneje 
in češče donasipati, Levst. (Cest.). 

donašač, m. bcr 3uh'ftger, C. 

donašanje, n. bie 3iibrini3ung. 

donašati, am, vb. impf. ad donesti : ,^itbrin(5cn, 
Cig., Jan.; — biingcn, eintraiicn, trageit, 
Cig., Jan., Dol.; — mit fid) brinflcu: red 
bi donašal, RaičCLet.). 

donašavec, vca, m. ber 3u6rin9er, Cig., Jan.: 
— prcn. bcr 3utragcr: šeptavi d., C. 

donašavka, /. bie 3it^nngerin, bie 3utragcrin, 
Cig., Jan. 

donašek, ška, m. to, kar zemljišče donaša, 
bae ©rtragni?, Dol. 

d9nda, /. i) bie ^l?Uppe, Mtir., Cig.. Jan., 
CaffVcst.j, Valj. (Rad); — 2) bide§, groRC^ 
9!J?abcf)cn: daste li vašo dondo našemu tele- 
banu r Ljubljanska ok. ; taka donda bi si že 
lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, 
Z., Erj.fRok.); — prim. hs. dunda, debela, 
čvrsta ženska. 

d9ndarica, /. = donda 3), doda, Cig. 

d9ndast, adj. dondi podoben, Cig. 

d9ndati, am, vb. impf. faulenjcn, C Z. 

d9ndec, dca, m. bci loipel, Z., C; — prim. 
donda. 

don^čnost, /. bie 33oUtonigteit: dopadala se 
je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. 
doneti. 
donenje, n. bos iiallcn, haž ^riUjucn, Mur., 

Cig., nk. 
dones, adv. pogl. danes. 
donesba, /. bie 3ui'tclfuitg, C. 
donesek, ska, m. i) bcr 53cilrag, Cig., Jan., 
nk.; — 2) ber ^rtrag, Jan.; prim. donašek. 



donesti, ncsem, vb. pf. 1) ,SU cilicill 3'Clc 

briitgcit: moja puška ne donese, trdgt uic^t 

bi'51iin, Z.; — 2) ba^ubringen: donesi de- 
telje, krava je še nima dosti; — 3) auf!)Orcn 

(Sicr su Icgen: kokoš je doncsla; — 4) d. 

se, abgcmi^t ipcrbcn, Št.-C; — 5,) (po hs.) 

= prinesti, Cig., Jan., nk. 
doneti, im, vb. impf. ()allenb toitcn, brtjljncn, 

Mitr., Cig., Jan., C, Met., Mik., Kos., nk.; 

(Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. 

LjZv. L Sj2.). 
donevati, am , vb. impf. 511 ^atlen ptlegcn, 

.Jan., Zora. 
donišče, n. ber JRcfonansbobcn, Cig., C, ^'est. 
donos, nosa, m. i) bte .iMntcrbringmtg, (Jig.; 

— 2 1 ber Grtrag, DZ., Xov. 
donositi, nosim, vb. pf. jiiciibe tragen: (ein 

£inb) auetragen, Cig.; žena je donosila, bie 

J^rau ift ber Sntbinbuiig na^e, Z.; abtragen: 

obleka je donošena, Cig. 
doorati, orjem, vb. pf. jucnbc adern, mit bem 

'?lcfern fertig merben. 
dopad, pada, m. i) ber ©infati (ber Sic^t- 

ftrafjicn), h. t.-Cig.fT.); — 2) = dopadanje, 

Mitr. 
dopadanje, n. ha.^ ^o^Igefallen, Diet., Jan., 

Dalm., Kast., nk. 
dopadati, padam, vb. impf. tudi: dopadati se, 

gcfallen, Cig., Jan., hA-.; — prim. dopasti. 
dopadek, dka, m. i) ba§ (Sontingeiil, Cig. 

(T.,; — 2) \i^s, So^Igeraireu, C. 
dopadenje, n. = dopadanje. 
dopadljiv, iva, adj. mD{)(gcfa[Iig. 
dopadljivost, /. bie 35>Dt)igcfaIIigfcit. 
dopaden, dna, adj. = dopadljiv, C 
dopasti, padem, vb. impf. tudi : dopasti se, 

gefallcn; po nem. „gefaUen" narejena, med 

narodom sploh navadna beseda. 
dopasti, pasem, vb. pf. ba§ SSciben beenbcn ; 

letos smo dopasli, Z. 
dopeči, pečem, vb. pf. mit bem Saden, 'Sraten 

fertig trerbcn; komaj smo vse dopekli. 
dopeljati, peljam, peljem, vb. pf. 5ufiif)ren, 

5uforberti, Cig. 
dopeljevanje, n. = dovažanje, dovajanje, bie 

3i!Tul)r, ba§ 3^^^'^i"fl^"' ^'^• 
dopeljevati, ujem, vb. impf. §iifiif)ren, Cig.; 

jubringen, »cric^affen, Cig.; — pogl. dova- 

žati, dovajati. 
dopetača, /. ein biš an bie Jevjen reid)enbe» 

Sleib: suknja d., Jan., Zora; — hlače do- 

petače, lange Žiofe, Vrt.; raztrgane hlače 

dopetače, Jurč. 
dopeti, pojem, vb. pf. 'itoA Singcn beenbigen, 

aužfingen; Dopela je, dostala je trpljenje, 

1 'alj.-Jan. (Slovn.J. 
dopetke, /. pl. = hlače dopetače, Jan. 
dopftnica, /. = dopetača, C; — pl. dopct- 

nice, bie ^^iontalon^ofe, Jan. 
dopevek, vka, m. ber Sicfrain, Jan. 
dophati, pham, vb. pf. 'i^až Stampfcn uoU- 

enben. 
dopijančevati, ujem, vb. pf. bač' Saufcn 

beenbigen. 
dopiliti, pilim, vb. pf. fcrtig fcilcn. 



dopir — doplcti 



- In8 



doplevati — dopoludne 



dopir, »1. C, popi. netopir. 

dopis, pisa, m. btc ^iljdnift, Miir., Ci^., Jan., 

tik;: bic ^t-^itiiiifl^i^orrciponbcn,^, nk. 
dopisariti, ariin, }'b. pf. bic Sct)l"cibcrcicil bc- 

CUbcit, Ci^. 
dopisati, šcm, vb. pf. ba§ Sdjrcibcn bccnbcii. 
dopisava, /. bic dorrcfppiibcns, Cig.. Jan., C. 
dopisek, ska, m. bic ^J(nci))rtn'ift, Cig. 
dopisje, n. coll. bic Gornipoiibcit,^ : izdati d. 

(kakc-f^a slavnega moža), .\avr.fKop. sp.). 
dopisnica, /. bic Šorrcippnbcnsfarte, C, DZ., nk. 
dopisnik , m. ber Soncfpoiibcilt (po češ.), 

Cii^.. Jan., C, nk. 
dopisoma, ativ. im )S>cc\c bcv CSon-cipoubcn,v l^^- 
dopisovanje, n. bfle Govrcipoiibicrcii (pu češ.), 

Cif^.. Jan., nk. 
dopisovati, lijem, vb. impf. )d)riftlic^ t)cr!c()rcn, 

corrcfponbicrcii (po češ.), Cig., Jan., nk.; 

d. si, eincn 'Sficftoccfiicl untcrf)alteii, Cig.. nk. 
dopisovavec, vca, m. bcr (Sorrcfponbcnt, Cig., 

Jan. 
dopisun, m. = dopisnik (zaničlj.), Jik. 
dopitati, pitam, vb. pf. mit bom SlJMUcu fcrtig 

mcrbcn; živina je dopitana, geiiug gcmiiftct, 

Cig. 
doplača, /. bic ©rgonjung ber 93c5a{)[ung, bic 

^'^ubufjc, Cig. 
doplačati, am, vb. pf. i) bollcnb^ au#3af)Icn, 

Mur.; — izumeli so vse to brez tolicih 

troškov, kolikršnih bi ne bilo moči dopla- 
čati (criditniugcn), Levst.fMočv.); — 2") cinc 

3at)lung eigdni^cn, narf),^al)lcit ; ni bilo dosti, 

moral sem še nekaj doplačati. 
doplaček, Čka, m. bic 9lac^,^a()lung, Cig.; bcr 

3ufc^uf§: državni d., bcr 3taat§,yiicf)iifž, DZ.; 

odstotni d., bcr '•^crccntiial^^uidiiii^, DZ. 
doplačevati , Cijem , vb. impf. ad doplačati ; 

;-^at)lungcn crgiinsen, nQd),\aI)Ien. 
doplačilo, n. bic ^Jcac^jatjhiiig , bic ^ubufec, 

Cig . Jan. 
doplatck, tka, m. bic 'i)Jadisaf)Iung, bic 3"=^ 

bllftc, Jan., r^/j.S^-C.; davkovni d., bic 'i)cadl= 

trageftciier, DZ.; redni, preizredni d., /)Z. 
dopl.-ititi, im, vb, pf. = doplačati, Mur. 
doplavati, am, vb. pf. fc^jDimmciib gclaiigcn, 

crrcidjcn. 
doplaviti, plavim, vb. pf. flofjcub briligcil : 

drva doplaviti do jezov, 
doplaziti se, plazim se, vfc./'/. plazeč se dospeti. 
dopl^sati, sem, vb. pf. i ) tnu.^Mib gcIaiigcu, 

crrcidjcn; — 2) bož lanjcii bcciibigcn, aui 

tan.^cn; kdor rad pleše, kmalu dopleše, ./an, 

r.Slovn.). 
doplesti, pletcm, vb. pf. i) mit bom ^IcdltC", 

Stricfcii bi* ,^1 cincm *pimttc gclongcii: il. 

do polovice mreže, nogavice; — 2) fcitig 

flcd)tcii, ftridcn; — 3) crgaii.^ciib ()injiincd)tcii, 

!)iii.Uiftridcn. 
doplčtati, plvtam, vb. impf. ad doplesti; 1) 

iii biT ilsodcubuiig bcv^ Alod)tcii^, Stridciii' 

bcgriifcii iciii;- 2) crgiin.^ciib l)iit,yiflcd)tcit, 

l}iii,^iiitvidcii. 
doplčti, plevem, vb. pf. i) mit bcm 3'^tC« 1'»^' 

,^11 riiiom bcftimmtcii '^Mniftc fommcii; >ln 



polu njive dopleti, Mik.; — 2) mit bcm 

Jintcn fertig mcrbcn. 
doplevati, am, vb. impf. ad dopleti; in bcr 

"i^cciibiguug bce ^i^f*-'"^ bcgritfcn fcin. 
doplezati, am, vb. pf. tlcttcrilb gclaiigcit, cr- 

rcid)cn. 
dopluti, plovem, pliijem, vb. pf. )d)mimmcnb 

(o ladji), in cincm Sd}inc faljrcub gelangcn, 

crrcic^cn; d. brega, Erj.fTorb.j. 
dopoldan, »j. = dopoldne II., bcr !^Otmittag, 

Mur., Cig., Jan., Gor.; (dopotdan, g. dneva, 

dnC, Mur,). 
dopoldanji, adj. »ormittiigig, Cig., Jan. 
dopoldanjica, /. bic i^ormiftagejaiifc, M. 
dopoldanski, adj. ttormittdgig; d. čas, Navr, 

(Lct.j, 
dopotdanščina, /. bic Jagežjcit bi§ SJiittag, M. 
dopoldansnji, adj. = dopoldanski, Mur, 
dopoldne, I. adv. = do poldne, tjormittag^; 

— II. subst. n. indecl, ber ^-Bormittag: tisto 
dopoldne, celo dopoldne; (beseda se tudi 
sklanja {g, -dna, Št., ali kakor dopoldan). 

dopoldnek, dneka, m. ein 5)ioigcn ijanbež, 
cin ^od), C. 

dopotdn^ven, vna, adj. bormittagig, Mur. 

dopoln, »i. bic ©rganjuiig , bic 'Diadifiillung 
(= doliv), ogr.-Valj.(Rad), 

dopolna, adv. = do polna, »olleiibs, ogr,-C. 

dopoinek, nka, m. bic (£rgdn,^ung, Jan., Cig. 
(T.); — boš Gompicmcilt, bcr (ŠrgansungS« 
mintd, Cig. (T,). 

dopolnilen, tna, adj. ergdnseitb, Srgditjung?', 
Cig.fT,), nk.; dopolnilne barve, COmplc« 
mcittdre ^arben, Žnid. 

dopolnilo, n. bic (£rgdn,yiiig, 'iia^ Somptc= 
mcnt, Cig. ( T.). 

dopolniten, tna, adj., pogl. dopolnitven. 

dopolnitev, tve, / i) bic Srgdtij^ing; — 2) 
bic (frfiiUlItig, Mur.; razodel je z dopolni- 
tvijo svoje obljube svojo zvestobo, Ravn. 

dopolniti, im, vb. pf. i) crgdii^cnb t)oU inQd)cn, 
aiiffitllcn: sod d., Cig.; crgdu.^cn, comple- 
ticrcn; — d- 15 let, bolle lo ^al)rc alt 
mcrbcn; — 2) erfiillcn: dolžnosti; da bode 
dopolnjeno vse, kar je govorjeno, Trub.; 
d. se, in I5rfiiniing gcl)cn. 

dopolnitven, tvena, at/;'. IfrgdnjUligi', (-niten) 
Cig.. Jan.; dopolnitvenega okoliša povelj- 
stvo, ba^ (ETgdii,iUiigč'bc,yrf'i5commaubo, Lcvst. 
(Sauk); dopolnitvene (-nitne) volitve, ^X- 
gdit,^niuv?lunl)Icii, nk. 

dopotnjavanjc, n. bic ©rgdn.^mg, ogr.-Valj. 
(Rad). 

dopolnjavati, am, vb. impf. =^ dopolnjevati. 

dopolnjevati, ujem, vb. impf. ad dopolniti; 
crgdii.^ciib uoti mad)cii, aiiffitllcn; — crgdn,^cn, 
complcticrcn; dopolnjujoč , romplcmcntdr, 
(math.) Cig.(T.j; — 2) erfitflcn. 

dopotnjcvavec, vca. m. 1) bor (5rgdn,^cr, Cig.; 

— 2) bcr ISrfiillcr, bcr i^oUcubcr, Cig., Jan, 
dopolnovati , ujem , vb. impf., pogl. dopol- 
njevati. 

dopulu, adv. = do polu, ^ur .'tidlftc, C 
dopoludanši^i, adj. = liopoldanšnji, Jurč. 
dopoludne, iidv. - - dopoKliie, nk. 



dopomagati — doprsnik 



- 159 



doprsnjak — dorasti 



dopomagati, ani, i'^. iiiipf. aJ iloponioJ-i; d. 

k uspehu, cintMt Svfohl cr.VClcil l)Clfeu, Zora. 
dopomoči, morem, vb. pf. lH'rl)i"(fi'U, /. 
dopopolniti , im, vb. pf. UcnHillfoilillillClt, 

Ravn.-C. 
doposcjditi, im, vb. pf. iiad)[Hn\loii, C-if::- 
dopostiti se, ^(^stim se, vb. pf. iJO'? jVilftCll bc 

ciibcn. 
dopotovati, ujem, vb. pf. 'iKXi iBailbcni bc 

Cllbcil, Cig. 
dopoved , /. ha§ 58eflriMflic^mad)cu , bie SSer= 

boutlid)utin, Cig., M., C; — bie ^iufflaruiifl, 

bie '^^liivfiiuft: d. od sebe dati, čine *Jlu^> 

fiinft (icbeii, Levst.fNankJ. 
dopovedati, povem, vb. pf. Har lltadjClI, be= 

flveiflid) niad)eii; ne morem ti d., kako lepo 

je vse v mestu; ne da si nič dopovedati, 

man fann if)m mit SBortcn nidjt bcifommcn; 

— anrtlarcn, čine *:)(u^'funft citl)citen. 
dopovedavati, am, vb. impf. = dopovedovati. 
dopovedba, /. bie 'i8egiTifIi(^mad)nn(], -^/.; — 

bie "Jlnfflarung, bie 5(uc4unft, DŽ. 

dopovedek, dka, m. = predikat, Jan. 

dopoveden, dna, adj. kar se da dopovedati, M. 

dopovedljiv, fva, adj, kdor prerad dopove- 
duje, nafenjcife, M. 

dopovedljivost, /. bic 9cafcllHn'M)Cit, M. 

dopovednica, /. ber 3(u§fnnfb5boi]en, DZ. 

dopovedovainost,/. bie ^arftellungviiabe, Cig. 

dopovedovati, ijjem, vb. impf. ad dopove- 
dati; ftar, bcgrcifiid) gu madjcn fudjcu; d. 
komu kaj; — 9lu§fitnftc crtljeilcn: prvo- 
mestnik je dolžan vse d., o čemer bi ga 
kdo vprašal, Levst.fCest.J. 

doprašati, am, vb. pf. Cig., pogl. dovprašati. 

dopravdati se, am se, vb. pf. mit bcm $ro= 
ccffieren fertig n^erbcn, Qu§red}tcn, Cig. 

doprfga,/. ber i^orjpann, GBrda.-Frj. (Torb.J. 

dopremiti, im, vb. pf. ^in)d)Qffen: d. koga, 
blago kam d., C. 

dopr^sti, predem, vb. pf. hav Spinncn be= 
enbcn; poprašuje, so li dekle doprele, A^avr. 
(Let.). 

dopricati, prTčam, vb. pf. bitrd) ^cugcnfd)aft 
ernjcifen, Jan.. Slom.; dovolj dopričana be- 
seda, ^intdnglid) beglaubigtcž 2Bovt, Trst. 
(Let.)^^ 

doprinašati, am, vb. impf. ad doprinesti. 

doprinesti, nesem, vb.pf. i) borbringen, Miir.; 

— bcitragcn, nk.; — 2) jubringcn: noč kakor 
dan d., skrinj.; — 3) einbringcn: dopri- 
nesem, kar sem zamudil. Skrb.; — 4) Do(I= 
bringen, bcgctjen: hudobijo d.; — germanizmi 

po dotičnih nern. glagolih. 

doprinos, m. bcr ^eitrag, DZ. 

dopripravljanje, ». bie 9Jad)id)afiung : d. roko- 
delskega orodja, DZ. 

doprorokovati, ujem, vb. pf. au^ljorcn '^11 mci^'- 
fagtu, Cig. 

doprsen, sna, adj. bi^ jur 33ruft reic^cnb, C; 
doprsna podoba, iaS l^Bruftbilb, nk. 

doprsje, n. ba§ 23rn[tbilb, bic 33ii[tc, Cig. (T.), 
Jan., nk. 

dopfsnica, /. = doprsje, Cig. (T.), DZ. 

doprsnik, m. bie 55ritftung, Jan. 



doprsnjak, m. = tioprsnik, Cig. 

dopust, m. 1) bie ^^nlaffung, bic ©ilaubni'?, 
bic (iJcftattnng, Cig.. Jan., ('..; — 2) ber Uvlnub, 
Cig.. Jan., DZ. 

dopustck, tka, m. bic (Svloubni^, C. ; — prelog 
plačilnega dne, bic (L^nabcnffift, bcr 3lli>»lt, 
V.- Cig. 

dopusten, stna, adj. 1) (Jonccffion'?-, (fr= 
Ianbni'o=: dopustno pismo, bie C£oneei)ion§= 
urfnnbe, DZ.; dopustni list, bcr iiiccnjidjcin, 
Jan.; — 2) dopusten, i^nldjfig, V. -Cig., 
DZ.; ^cmiifib, (phil.) Cig.(T.j. 

dopustilen, ina, titV;'. tSonccf|ionei=, (5rlanbni§=: 
dopustilni uvcti, conccjfionšmajiigc ik-bin^ 
gungen, DZ.; dopustilni list, ber iiiccnjjd^cin, 
Levst. (Nauk). 

dopustilo, n. bie ^llti^lf ung : po božjem do- 
pustilu, Levst.(Zb. i^f.j; — bic ©onccjiton, DZ. 

dopustitev, tve , /. bic 3ulaffu"fl, "^H' Son^ 
ccffion, DZ. 

dopustiti, im, vb. pf. jnlaffcn, crlaubcn; do- 
puščeno mi bodi, CiS fci mir crlaubt, id) nel)mc 
mir bie 5i'£if)eit, Jan.; — jugcftcljcn, cin^ 
rdumen, Cig., Jan., nk. 

dopustljiv, iva, adj. = dopusten 2), Jan., 
Cig.(T.). 

dopustnica, /. bcr (Srlaubni§fd)ein, bie Sicenj, 
Jan., DZ. 

dopustnina, /. bie l'icen,^gcbiir, DZ. 

dopustnost, / bie i^nlajfigfcit, Cig., DZ. 

dopustovati, ujem, vb. pf. bic (Vofdjing^feicr 
nbjdllie^cn: Kir (= kateri) so gladko do- 
pust"vali, Bodo lehko se drsali. Vod. (Pes.). 

dopuščanje, n. 'aa^ ^n\a\\t\\ , "bai (Srlanben; 

— d. železnic, bie Sonccijioniernng bon (£ilcn= 
baftnen, DZ. 

dopuščati, am, vb. impf. ad dopustiti; jn« 
laffcn, crlaubcn ; tega moja čast ne dopušča, 
baši Dertriigt fid) nid)t mit mciiicr C51)re, Cig.; 

— jugcftct)en, nk. 

dopuščavati, am, vb. impf. = dopuščati, ogr.- 

Valj.(Rad). 
dopuščenje, n. ber ^uf^f^f »^ie ©rtaubniv, bie 

©cftattung; s tvojim dopuščenjem, kajk.- 
^ Valj. (Rad). 
dor, adv. = da (ja), Ro^.(Kor.)-Kres., C; — 

prim, dro. 
dora, /. psovka ženski, SlGor.-C. 
doračuniti, unim, vb. pf. 1 ) mit bcm 9{cd)ncn 

fcrtig JDcrbcn; — 2) |in,^ured}nen. 
doragljati, am, vb. pf. aufljorcn 5U quafcn, 

an^quaten. 
dorajati, am, vb, pf, = doplesati, Cig. 
doraslost, /. bic Mitnbigfcit, Cig., Jan.; — 

(o gozdnih dre\csih) bic Sdjlagbarfcit, Cig. 
dorast, m. bcr 3uroad)§, 3/.; — = dorastek, 

C. 
dorastati, am, vb. impf. ad dorasti; l^cran- 

iDadjfen; fid) im 2Bad)fcn cincm ^''^Ip""^^'^ 

naljcrn: d. vrha, Vrt. 
dorastek, stka, m. kar doraste (n. pr. žita) : 

= žetev, C. 
dorasti, rastem, vb. pf. im 2Bad}ien crreid)cn : 

Dorastli ste do vrh' cerkve (ali : vrha cerkve), 

Npes.-Jan.(Slovn.) ; do vrha d.. ,^ur Ui)(Iigcn 



doraščati — doscgamal 



160 



dosegati — doskočišče 



©lORc ait'3tuad)icn, 0>. ; vrha d., miiiibifl 
tuerbcn, Dol.; mladenič je vrha dorastel. 
Jan.fSlovn.); dokler ne doraste, tDaI)rcnb 
jcincr Unmiinbigfeit, Cig.; d. vojaških let, 
boš ftcUuncjšipflic^tige ^illtcr cncid)en, Lcvst. 
(Sank); — dorasel (dorastel), cviDadlfcil, 
liuinbig, Ci^., Jan., C; o gozdnih drevesih: 
{)aubav, Cig.; d. koga, im ?5?ud)jc eiiifiolcn, 
CJg.; to drevo vsa drevesa doraste in pre- 
raste, UčT. 

doraščati, am, vb. impf. ad dorasti; = do- 
rastati. 

doravnati, am, vb. pf. ravnanje dokončati : 
i) in Crbiuin(^ brinfltn, Z, C; — 2) ocr 
i^afiitcn : ovce so tioravnale, bic Sc^afe {)aben 
allc •^ai)\\Q bctoinincn, V.-Cig.; — 3) tia?) 
^Kcinificn be§ .panfjaiucn^ beenben, M. 

doravnavati, am. vb. impf. ad doravnati; — 
ovce doravnavajo, bie Sd)afe bctoiumcn !cine 
3dl)nc niebr, V.-Cig.; — prim. doravnati 2). 

dorazumek, mka, m. baš (Sint)Crnc()incn, DZ. 

dorazumeti se, ejem (em) se, vb. pf. fid) iu§ 
(finucrncbmcii jeficu, DZ. 

dorediti, im, vfc. ;?/. jucnbe ?iud)tcn, aiif.^itdjtcn: 
prašiča, tele doredi gospodar v dveh letih, 
Jurč. 

dorezati, režem, vb. pf. baž 2d)ncibcn (5. 95. 
bcn S^tiitt in ben ŠJeingartcn) bccnbicjen. 

doribiti, im, vb. pf. "Hoiž '^'^\^^^ bccnbcu, 
OV., M. 

doriniti, rinem, vb. pf. fc^iebcnb gclangcn, er= 
rcid)cn. 

dorisati, rišem, vb. pf. fertig ;,cid)ncu, Cig. 

dor9biti, im, vb. pf. mit bcm Siiumcn fcrtig 
recrben. 

dorojiti, i'm, vb. pf. auf^orcn ^u jc^ttjSrmcn. 

dor^mati, am, vb. pf. pilgcrnb gclangcn. 

dosaditi, im, vb. pf. i) mit bcm Sci^cn (Don 
•ipflan.^en u. bgl.) feitig mevbcn, C.; — 2) :^inju= 
pflan.^en, Cig. 

dos?či, sdžem, vb. pf. 1) (angcn, evreidien; 
otrok ne doseže do mize; oko od zemlje 
do visoke zvezde hitro s pogledom doseže. 
Ras.; z roko lahko dosežem jabolka; — 
z umom d., crfafjen, Cig.fT.); tega ne do- 
seže moja glava, "tia^ gct}t iibci" mcinc j^af 
^ungsfvoft l)inauš, 0>.;— crlangcu, crrcidjcn; 
vse doseže, kar hoče; to hočem d., baž ift 
mcin ^k\, Cig.; — 2) ^inrctd)cn, vihŠt.-C; 

— flU^fommcn: z drvi bom vso zimo do- 
segel, l'r.-('..; (po nem. „langcn"). 

dosččnica, /, bic Eojccantc, h. t.-Cig.(T.). 
dosedaj, adv. = do sedaj, bi^t)Cr, C, nk. 
dosedanji, adj. = dozdanji , bi&l)Crig, (Jig., 

.Jan., )ik. 
do.S9d9ti , im, vb. pf. i) abfit^en ; d. svojo 

kazen v ječi, Cig.; — 2) (po nem.) crjitjcn, 

Vrt.. Rcc. 
doscdoby, adv. =^ do se dobe, bi«?l)Cl , (!.; 

— prim. doba. 

doseg, segai m. d. električne iskre, btc £d)Ing 
Un-itC, r.-r./V.; pogl. dosežaj. 

dosvga, /. bic lfncid)ung, bic ISrlnngung, .hn.. 

U.. C. DZ.. nk. 
doscgamal, adv. = do sega nialii, bi-JiKV, T.. 



dosegati, am, vb. impf ad doseči; i) erreicften; 

sovražnika dosegati s topovi, Cig.; — cxlanc\cn, 

Cig., Jan., nk. ; — 2) „Iangcn", QU'§tommen, d. 

s čim, C; prim. doseči 2). 
dosfgljaj, m. fo njcit man mit bcr Sionb (angt: 

roča visita za liosegljaj visoko, Telov. 
dosegljiv, fva, adj. Cig., Jan.; pogl, dosežen, 
dosfgniti, scgnem, vb. pf. = doseči, Mur., 

VyllŠt. 

dosegovati, ujem, vb. impf. ad doseči ; = do- 
segati, Mur., Jan. 

dosehdob, adv. = dosihdob, Guts. 

dosehkrat, adv. bi§ je^t, C. 

dosehmaJ, adv. = dosihmal, Giits. 

dosehmaten, Ina, adj. bi^tjcrig, M.,jvihŠt. 

doseja, /. bic i)Jad)iaat, C. 

dosejati, sejem, vb. pf. 1) ba§ ©Sen beenben; 
za letos smo doscjali, je dosejano. Mik.; 
— 2) basu)aen, nad))aen. 

dosekati, sekam, vb. pf. 'i>a^:' .'padcn beenben. 

dosflba, /. bic Ginmanbcrung, Cig.fT.). 

dosflec, tca, m. bcr (£innjanbercr, ber Golonift, 
Cig.fT.), DZ.; najvažnejši in naiboljši del 
doselcev so gotovo duhovniki, Slovan. 

doseliti se, selim se, vb. pf. einn^anbern, Cig. 
(T.); pravih Hrvatov se je tega stoletja na 
Dolenjsko le malo doselilo, Slovan. 

doseljevati se, ujem se, vb. impf. ad dose- 
liti se; ciniuanbern, DZ. 

dosesati, am, vb. pf. auft)orcn ^u jciugen, Cig. 

dosevati, am, vb. impf. ad dosejati. 

dosevek, vka, m. bic SJcbcnjaot, Cig. 

dosfzati, am, vb. impf. = dosegati, nk. 

dosežaj, >n. dalja, do koder kdo doseže: d. 
električne iskre, bic £d}(agtucitc bC'5 clcftri^ 
fd)cn (^unten», Cig.fT.); — prcn. bcr 93crcid), 
Cig.fT.J; — bie Xragirieite, Jan., Zora. 

dosfžba, /. = dosega, Cig., M. 

dosfžek, žka, m. kar kdo doseže: bie 6rrungcn= 
fdjaft, Cig., Sov. -C. 

dosfžen, žna, adj. crrcid)bar, Cig., Jan., Cig. 
(T.); dosežna sreča, Jurč. 

dosfžnost, /. bic Grrcid)bortcit, Cig. (T.), nk. 

dosijati, sTjem, vb. pf. mit bcn iiidjtftrablcn 
crrcidjcn: solnce je dosijalo do otroka, pod 
drevesom sedečega. 

dosihdob, adv. = dosihmal, Cig. 

dosihmal, adv. hV%\)ix; dosihmal, hvala Bogu 
še nismo stradali, kako že bo posihmal ; 
tudi: dosihmal, _;)'^/kSY. 

dosip, sipa, m. kar se dosiplje : frorfcne (^fiillc, 
Mur., Cig., Mik. 

dosipati, sTpam, pijem, vb. impf. ad dosuti; 
,Vijd)iittcn; (— vb. pf. = dosuti, .S7.). 

dosipavati, am, i'/>. /»»;'/. = dosipati, jujdjilttcn; 
( — vb. impf. ad dosipati, St.). 

dosipovati, ujem, vb. impf. = dosipavati. 

dosivvti, im, vb. pf. »ollftiinbig gran mcvbcn: 

dosi\ljena brada (nam. liosivela), \'itd.( l\'s.). 
doskakati, kam. čem, i-^. ;'/. O jpringcub gc 

langcn, cncid)cn ; — 2) bao 3pri"gcn bccnbigcn. 
doskakljati, am, vb. pf \) l)iipfcub gclangcn, 

crrcidjcn; — 2) \>ai .oiipfcn beenben. 
dosknč^', m. ---- iloskok 1), Cig. (T.). 
doskočišče. )/ bic 9iicbcrfpninflftcnc, Tchv. 



doskočiti — dosopihati 



161 — 



dosore — dostati 



doskočiti, skočim, vb. pf. bi? JU cinciU ':^idc 

ipr'mc\cn, im Spniii ne on oirficit; zaganjajo se, 

a le nialokateri doskoči, .SV;-. 
doskok, sk(Ska, m. i) tiio Spntnfltueitc, O^- 

(T.); — 2) bcr 'Dticbcripvuiui, felov. 
doskopiiriti, arim, vb. pf. a\l->\(i\(\cn, Cif^. 
dosktisiti, kusim, vb. pf. pogl. doizkusiti. 
dosle, adv. bie^cr, bi^jc^t, Mur., Ctg., Mik. 
dosledek, dka, »i. bie (VoIgc, bic Sonfcqiieu5, 

Jan.. C. 
dosleden, dna, aJj. fofcjcridittg, conjequcnt, 

OV., Jan., Cig.fT.J. M., nk. 
doslednost, /. bie 5t''9i'i"i'l)tigtcit, bie CSonfC' 

qucn5, Cig., Jan., Cig.fT.J, M., nk. 
doslej, adv. = dosle. 

doslejen, jna, adj. Jan., M.; pogl. doslenji. 
doslejšnji, adj. = doslenji, nk.; doslejšnje 

razlaganje, Burg. 
doslenji, adj. biiolicrig, Jan., C nk.; povzdi- 
guje s\-oje doslenje pridelke, SlGosp. 
doslešnji, adj. = doslenji, C. 
doslepariti, arim, vb. pf. nehati slepariti, an^h 

fiauncrn, Cig. 
doslišati, slišim, vb. pf. (etiteit 2aut)t)erne^mcn, 

C; d. jelena, buid) ba§ ®et)or augfiubig 

mac^cn (Dev^orcn), Cig. 
dosloveti, im, i>b. pf. 1 ) njegovo ime je do- 

slovelo do nas, ber 9xubm feine§ 3?aiTten§ 

gelongte bi? ju un? ; — 2) nuf^oren berit{}mt 

doslužba, /. ha^ 'Jdi^biencn, Cig., Jan.; do- 

služha učiteljev, DZ. 
doslužek, žka, m. ber 2)ienftabid)ieb, Jan. 
dosluženec, nca, m. ber 'Olll'?gcbicnte, Cig., 

Jan.; — po nem. 
doslužiti, im, vb. pf. au^bieiten, auf^oren ^u 

bienen; vojaščino d., beim 5JJilitar auebicncu; 

— doslužen (nam. dosluživši), .lan., }ik.; — 
bi§ su einer gerDiffen 3^'^^ bienen : hlapec 
ne bo leta doslužil, Pjk. (Črt.). 

doslužnina, /. = pokojnina, Cig., Jan.. C, 

SL\.. Let. 
dosmejati se, smejem se, vb. pf. aufboren jn 

Iacf)en, O'^. 
dosmrdeti, im, i>b. pf. do nas je dosmrdelo, 

ber Oicftanf brang bie ju un?, Mik. 
dosmrten, tna, adj. lebcnšliingUd), Cig., Jan., 

C, )ik.; dosmrten ud kakega društ\'a, nk.; 

dosmrtni dohodek, bic Seibrcntc, Jan. 
dosmrtnfna, /. (kar dosmrtni udje pri društsih 

vplačujejo), ber 93eitrag auf i^ebenejeit (bei 

3?creinen), C, nk. 
dos9d, adv. = do. tod, bi§ f)iet)er, vihŠt.-C. 
dosodba, /. = dosoja, Cig. 
dos9diti, im, vb. pf. i) aut^i3ren JU ricf)ten ; 

— ein cnbgiltige§ Urtbcil jrf)opfen, C; enb» 
giltig entfcf)eiben : o tem še ni dosojeno, 
Erj. ^Torb.J; — 2) = prisoditi , Cig. (T.), 
Let. 

i.dos9Ja, f. bie entgillige gericfitnd)e Sntjcbeibung, 
Cig. ' 
dosoliti, im, vb. pf. 1) \iixi Sotjen beenben ; 

— 2) nad))al,^en, Z. 

dosopihati, am, vb. pf. fcud^enb erreic^cn ; d. 
do doma; — d. do 50. leta, C 

Slov.-nem. slovar. 



dosorč, adv. bi? 511 bicjer Stnnbe, Mnr., Jan., 
Mik. 

dosorej, adv. = tlosore. 

dospelost,/, bie T^riilligfeit : dan (rok) dospe- 
losti, ber ^'itligfi^it^^tiig (-termin), DZ. 

dospeniti, spenem, vb. pf. = dospeti, C. 

dospetek, tka, m. i) bie (Sin^olung, 3/.; — 
2) \iix<i ®rrctd)te, ber ©rfolg, C. 

dospeti, em, vb. pf. i) gelongen : d. do vrha, 
M. ; erreidjen, C. ; dospeti gozda, ben 3Ba(b 
erreid)en, ^'rt. ; jezikoslovstvo še ni dospelo 
tacega vrhu, da bi vsaka ,stvar uže bila 
gotova, Levst.(LjZv.) ;— ein^olen, C. ; —prcn. 
opravilo je dospelo dotle, \ia^ (^eidjaft i[t 
fomeit gebiel)en, DZ.; — 2) h^in 58eftimninng?- 
ort errcic^en, eintrcffen, einloufen, Cig., Jan., 
nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, 
an ben ©cmeinberatb einlangenbe 'i^efditDerbcn, 

DZkr. ; — •^) fdllig nierben (o menicah), 

Cig.(T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif merben, 
C. ; — 5) langen, au?reid)en, C. ; au§!oni= 
men, C; — tudi: dospejem, kajk. -Valj. 
(Rad); dospem, Kr.-Valj.(Rad). 

dospevati, am, vb. impf. ad dospeti; 1) gC' 
langen : d. v muke peklenske, ne d. k stal- 
nemu veselju, kajk.- Valj. (Rad); za del d., 
5Utf)eii icerbcn, kajk.- Valj. (Rad) ;— cncid)cn, 
Habd.-Mik.; — 2) fdllig tuerben (o menicah), 
Cig. (T); — 3) aiižreidjen, SIN,- C. 

dosta, adv. = dosti, Mitr., Cig., Jan., C. 

dostaja, /. ber Umftanb, C. 

dostajati, jam, jem, vb. impf. i) aušiftcben, 
au5f)a(ten, bcfte^en, Cig., M.; — (Sc^Idge) 
bef ommen, Štrek. ; — 2) geniigcn, Cig. (f.), 
(hs.); — 3) d. se, jugebtJren, jufallen: d. se 
koga, ogr.-C; — gebiircn : pazka se de- 
teta dostaja, ogr. -Valj. (Rad); fic^ jicmen, 
ogr.-C; liki se dostaja svetcev, ogr.-]'alj. 
(Rad) ; dostaja se spolniti nam vso pravico, 
ogr.-Valj.(Rad) ;—anQd)e\\, bctreffen, Levst. 
(Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.-C, 
Mik. ; kar se slave dostaje, Erj. (LjZv.); — 
prim. dostati. 

dostanek, nka, m. 'i)a^ 9(n'5fialten : tu mi ni 
dostanka, ^\tt fann td) nid}t bcfteljen, C; 
bti'? 5(n5f ommen, C. 

dostateh, tna, adj. tjinlfingtici^, Cig. (T.), nk.; 
- hs. 

dostati, I. stojim, vb. pf. i) on^^arren, av.ž' 
boUen, Cig., C; d. do konca, Cig.; kateri 
do konca dostoji. ta bo ohranjen, Trub. ; 
svoj čas počivajoč dostoje, Krelj ;—2] (burd) 
longeš Stegen) ic^ledjt tcerben : posoda je do- 
.stala, C. : hiša je dostala, ta?' §au§ l[t ban- 
fdllig gemorben, Cig.; — 3) vb. impf do- 
stoji mi, e§ 5iemt fid) fiir mic^, Boh., .lam.; 
sodniku je dostoječe, Guts. (Res.) ; prim. do- 
stajati se3); — II. stanem, vb. pf i) befteben, 
abiolDieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, 
Burg.; d. šolo, TV^; auebienen, dostavši 
.svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, 
Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leiften, DoU< 
bringen, Meg.; tlako do.stanem ali plačam, 
jv^hŠt.; kar obljubim, to dostanem. Svet. 
{Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov.fKm. k.); 



dostava - dostoriti 



- 162 



dostov^rcn — dotcči 



— einlloUcu: ako tega roka nebi dostal, illt 
^allo bcr '>J(ic{)tcint)aliutig bicfer (^rift, DZ.\ 

— 3) au^reic^cn: ne dostane mi, id) fommc 
bamit nic^t QU^, C; — 4) (po nem.) cr= 
fteticii, hA-. 

dostava, /. b'e Grgan^uiui, 'Jan.; ber (Srjatj, 
Gttts.. Jam.; d. vojaških konj za konjico, 
bie ^Hcmonticriinci, 0> 

dostavba, /. bcr ^i^^^^^^' ^^'^• 

dostavtk. vka, »1. bcr 3i'if'l''' •'^ ^*^'^ dostav- 
kom. mit bicicm ;^uiaye. 

dostaven, vna, aJj. (Svcjdli^uiig^s : dostavni 
konj, t>ci^ ^Kemoutcpfcib, Cig. 

dostaviti, stavim, vb. pf. i) auil}ijreii 58autcn 
aiif^ufiilneii ; dostavili smo; — 2) (juv (£r= 
ganjuiigi I)in,^ufii9cii ; d. nekoliko besed; — 
■^) ,MiftcIIcu: pismo d., nk.; (po rus.) liefein, 

dostavljati, am, vb. impf. ad dostaviti; i) 
(jur (Sigan.^img) fiiii,^itfiigen; — d. vojaške 
konje, vciiionticvcn, Cig. ; — 2) jufteHeit, hA-. 

dostavnik, hi. bcr StcIIinagcn, Jan., Savv. 
(Let.) : — rus. 

dostavnina, /. bic 3iM'tcCiltig^gcbiir, nk. 

dosti, a<.iv. 1) gciiug; d. kruha imeti; d. JC; 
gemtg ! — m gcniigcnbcm ilJafee, jiemlicf); 
d. dober, d. pravičen; — 2) := veliko, 
mnogo, Mur., CAg.^ Jan , C.\ d. otrok, C/^'. ; 
(dosti, Dicl, zadosti, geitug), Goriš.; (pomni: 
dostim ljudem, v dostih mestih, C; dostih 
src, Schunl.; z dostimi besedami, Trub.- 
Mik.). 

dostiči, stižem, vb. pf. crvcid)Cn, Jurč (Tug.J; 

— hs. 

dostjgniti, stTgnem, vb. pf. = dostiči. M., nk. 

dostikrat, adv. gciiug oft; — oftmd>^. 

dostikraten, tna, adj. oftlltnlig, Mur., Jan. 

dostlati, steljem, vb. pf. i) baS Strcucil bc- 
cubcn; — 2) £trcu Ijitijufiigcn, M.; pezdirja 
dostciji. Valj.- Jan. f.Slovn.J. 

dostojanstven, adj. ^>iirbc=, h/c.;— tuiirbcDod, 
Cig (T.j, nk.; — hs. 

dostojanstvenik, hi. bcr Siirbcntriigcr , C., 
nk. ; — hs. 

dostojanstV9, n. bic 3Siirbc, 0■^^, hA.; ta go- 
spod je po svojem dostojanstvu duhovnik, 
Lcvst.^Saukj; — hs. 

dost9Jen, jria, adj. i) angcillClicil, ('..; dostojno 
znanje, Lcvst.f.Mocv.); gcjicillCllb, nitftiinbig, 
Mur., CifT , .lan., C, nk.; — 2) taiii^lid): d. 
k čemu, Me g. Boh.; — 3) tuiubig, O^ , 
./an., nk.: hvale d , (obcilštucrt, o/,T.-r;. ; vere 
d., gliiiibiuiirbig, Savv. (Let.). 

dost9Jnik, hi. C.ig.. Jan.. C ; pogl. dostojan- 
stvenik. 

dost9Jnost, / 1) bcr Vlitftaiib, bic SSJiirbc, 
.\feg., <iuts,.Ian., Cig.. Lcvst.(Sauk); brez 
dostojnosti, tuiirbelo*, Ci^.; — 2) bic SSiir 
bigfcit, Cig., Jan. 

dostop, stijpa, HI. bcr ^Itttitt, .Mur , nk. 

dost9pcn, pna, adj. ,\ugiiiiglid), Jan.. Cig. 
Cr.j. nk. 

dostoriti, im, vb. pf. iiadjtrAgllcft tl)uii, nad) 
l)Olcn: kar smo zamudili, treba nam je skoraj 
dostoriti. Str. 



dostov^ren, rna, adj. gfaublviiirbig, Cig., Jan., 

Raič.f^Slov.j; — stsl. 
dostražiti, stražim, vb. pf. auf^i)rcn 5Sac^e ^11 

ftct)en, CifT. 
dostreliti, im , vb. pf. bi» 511 cincm Q[tk 

idjicHCii, .M. 
dostreljati, am, vb. pf. ba» 3d)icfton becnbcit. 
dostriči, strižem, vb. pf. bie Sd)ur bccnben, M. 
dostrojiti, im, vb. pf. fertig gcrbcii; dostrojen, 

Iot)gor, Cig. 
dosukati, kam, čem, vb.pf. ,ytcnbe brc^eil, Cig. 
dosušiti, i'm, vb.pf. 1) btio Jrodncii, ^orrcn 

bccnben; — 2) nad)borrcn, Cig. 
dosilti, spem (sujem), i'b. pf. ergSnjenb fjinjU' 

jd)iittcn, nad)id)ittten. 
dosved9Čiti, očim, vb.pf. bcjcugcn, ogr.-C; 

ben ^Jtad)Uici'3 licfcrn, DZ. ; dosvedočeni letni 

račun, bocumcnticrtc 3'^f)rfži'fd)nung, DZ.; 

dosvedočen dolg, cinc tcftgeftclUc Sdmlb, DZ. 
dosvedočljiv, iva, adj. DoIIbcincifenb : dosve- 

dočljivo pismo, ooUbODcijenbc Urfunbc, DZ. 
dosvoboditi, im, vb. pf. = dovoliti, C. 
došantati, am, vb. pf. Ijinfcub gclongcu. 
doščeniti, ščenem, vb. pf. mit bcm Jinger bcr 

S;)anh DiUIig umfafjcn: komaj doščene, Tolm. 
došfStek, stka, m. = prihod, Habd.-Mik.. 

Jan., kajk.-Valj.(Rad). 
došiti, šTjem, vb. pf. ba^ '^cftljcn hccnben; nocoj 

sem došil, Jurč.; d. kaj, ctloa^ fi^rjifl Hiib*^"- 
došivati, am, vb. pf. ^ došiti, vihSt.-DSv. 
do.šlatati, šlatam, vb.pf. taftcnb cricid)cn,fiubcn, 

crtaftcn. 
došlec, šleca, hi. ber 9lnti.immling, C. ; do- 
mačin podaje došlecu roko. Let. 
došolati se, am se, vb.pf. = izšolati se, Jan. 
doštetev, tve, /. bic 'Jlbbitioil, (^ig. 
došteti, štejem, vb. pf. Ijin.^Ujdijlcn , l)ill,vi 

nbbicrcn. 
došteva, /. bic 'Olbbttion, ./an., C 
do.števatnica, /. bic 'Jlbbitionotafcl, ,hin. 
doštevanje, n. brt!^ ,S>in-iU,vil)Icn, ba'j 'Jlbbicrcn. 
došte\'ati. am. vb. impf. ad došteti ; l)in,vi 

Siil)len, l)in,vinbbicrcn 
doštevina, f., doštevine. bic 'Olbbitionopoftcn, 

C.', Z 
došumeti, im, vb. pf 1) braujciib, raujc^cnb 

gciangcii; — 2) aiifbijrcu ju braujcn, 511 

ranjdicn. 
d9ta, /. bie ^Jiitgift, ba^ briiutlidjc .'^•»eirfltiSgiit ; 

tudi: d(")ta, \'aij.(Rad); — prim. it. dote, 

Mik.fHt.J. 
dotakati, am, vb. impf. ad dotočiti; bil.^li 

jd)cnfcn, bn.^ugicftcn. 
dotakniti se, nem se, vb. pf. = dotekniti se. 
d9tarica, /. hči z veliko doto. Svet. (Rok.). 
dotec, adv. = do tod, ogr.-C. 
dotcči, tečem, vb.pf. 1) Iiuifciib gclnugcn; to- 
liko da sem pod streho dotekcl; — flicftcnb 

gclongcu; voda je do skalovja dotekla in 

tam se je ustanovila; — d. koga, im Vuilfc 

cinfuMen; — 2) ,yi Hifficu oufl)incn ; vino je 

ilotekl(»; — ■ ablaufcn: ure so mu dotekle; 

kadar doteče doba poprejšnje volitve. Levit. 

(Sauk); — fiiUig lucrbcn (o menicah), Cig. 

(T.). nZ.; dotekii kuponi, ucrfndcnc ^io\\ 



dotedanji -■ dotirati 



- UiM — 



dotiskali doumeti 



pOn§, DZ.; dotckle platežne dolžnosti, fftl 
lige ,^aI)liiiuv?oovpfltrl)tiiiu^tMi , At•l•^•^ (Pril.) ; 
—4) d. se, ciiifiutic iiel)mcn, ■ilu■|l'Ull^c floI)cn: 
vse se doteče, C. 

dotedanji, adj. ble bamol^ roid)cnb: vsi dote- 
danji znanstveni spisi, Let. 

dot^gati. am, vb. impf. ad dotegniti. 

dotvgniti. nem. vb. pf. 1) nad)trOflCll, DX.\ 
iiadifoiiiiiicit, einfiplen, Jan.; — 2) ait^fom 
men, niiifoniimn, Jan., C; — = utegniti: 
nisem dotegnil priti , id) l^altc fetne 3t-'it JU 
fommcii, C; — auč^rcidieit , C; to mi ne 
dotegne, id) fanii baiiiit nid)t au>^fomttten, 
Cis:. 

dotek, teka, m. i) bic ©iltfioluiig , C/if. ; — 
2) bor "illblauf: pred dotekom izplačilnega 
roka, DZ. 

dotekati, tekam. vb. itnpf. ad doteči; 1) ,5,11= 
fliefeen, Jan. : kri (v možgane; doteka. Let. ; 
— 2) abloufcn: jnetibe nc[)cn, C/tr. ; urami 
doteka, C: — fA'lifl tticvbcn: menice dote- 
kajo, Cig.fT); — 3) d. se, juenbc, jiigntnbc 
gef)cn, C. 

doteklost, /. bie ^vaCtgfeit, Cig., DZ. 

dotekniti se, taknem se, vb. pf. beriiljrcu : d. 
se koga, česa. 

doteknjenje. n. bie ^5critf)ning. 

dotesati, tešem. vb. pf. mit bem 3iiiimcru 
fertig merbcn, fertig jimmcrn ; dotesan, beil= 
ferjig, Cig. 

dotfžen, žna, adj. tJoUmiditig, Cig. (T.). 

dotičen, čna, adj. i) 33critl)rimg§=: dotična 
pika, bcr 'i8eiiii)ruiigč'pun!t, Cig.; — 2) be= 
treffcTib, bcjitglid)^ Cig., Jan., Cig. (T.), nk. 

dotičnica, /. i) bie Satigciltc, nk.; — 2) bie 
33etrcffcnbe, nk. 

dotičnik, m. ber Sctreffcnbe, 7ik.; — bcr 3n= 
tercffeiit, Cig.fT.), Sov.-C. 

dotik, m. bie ^^cviUnung, Cig. (T.), ogr.-C. 

dotika,/, bie 'iBcriibning, Jan., Cig.(T.), C, 
M.; — bie 33c5iel)ung, Cig., C. 

dotikalen, Ina. adj. 58eriil)ning?' : dotikalna 
ravnina, bie ^Beiiitjrungscbeiic, Cel.(Geom.J. 

dotikališce, n. bie ^^critOningeftelle, ber ©c= 
riihning^jpiinft, Cig.fT.j, Žnid., Cel.(Ar.). 

dotikainica, /. bie ^^erii{)ruiig§nnie, bie Jan= 
geiite, Cel.fCeom.j. 

dotikanje, n. ba§ ^eriif)icn, bie SSerutjrung; 
bie Jaiigicrung (math.), Cig. (T.). 

dotikati se, tikam, čem se, vb. impf. ad do- 
tekniti se; bcni!)ren: d. se koga, česa; do- 
tikajoče se krivulje, fic^ bcriibrenbe GurDcn, 
Cig.fT.); — ailtaften: d. se poštenja, ljud- 
skega blaga, O'^. ; ne d. se česa, etttJaS 
unangefod)ten laficn, Cig.; — bctreffen, on= 
ge^en, Cig., Jan., nk.; njega se dotiče, 
Krelj; kar se dotiče krajev te doline, Dalm. 

dotikljaj. m. = dotik, nk. 

dotikovati se , ujcm se , vb. impf. = doti- 
kati se. 

dotirati, tTram, vb. pf. trcibenb gclangen ; ko- 
maj so uklenjene razbojnike dotirali do 
mesta; — d. do tega, ež fotvcit btiiigen, 
C, nk. 



dotiskati, am, vb. pf. bo§ truden becilbcil, 

fevtisi bnidcii, Cig., nk. 
dotistod, adv. = do tistod, biž bQi)in. 
dotkati, tkilm, tčem (tečem, tkem), vb. pf. i) 

fi'vtig luobcii ; — 2) ba,sinucbcii 
dotlaČiti, tlačim, vb. pf. mit bom Iretcn (,v 53. 

ber Irniibcii) fertig merbeii. 
dotle, adv. biž JU bicfem ^citpiinfte, bii^ baf)iii, 

Cig, C. 
dotleči, totčem, vb. pf. = dotolči. 
dotlej, adv. = dotle. 
dotlešnji, adj. bi^ ,yi biefem '^eitpuntte ftntt= 

fiiibeiib, rcirf)enb, C. 
dotleti, im, vb. pf. juciibc gliiiimcii, aiij^ijren 

,yi glimmeu, abglimmcn. 
dotociti, točim, vb. pf. i) mit bcm Sd)cn!cii 

fertig tuevben; — 2) bajufrfKnfcu, nadifiillen; 

ni še dosti polna časa, dotoči še nekoliko. 
dotgčnica, /. bie ^lUliti^i-^ffmittg, DZ. 
dot9d, adv. = do i"d, bi^ I)icl)er. 
dotok, toka, tn. i) 'ba^^' ^iiflicfjen, ber 3uPui^, 

Cig., Jan.-, — 2) bcr 'Jiebcnflufž, Jes.; — 

prim. pritok. 

dotolči, toičem, vb. pf. i) 'ha.ž @d)Iagen be« 

enbeit; — 2) »ollig nicbcrid)liigen : fevdali- 
zem in starodavni ustav dotolkla sta kmeta 

popolnoma, Zv. 
dotoimačiti, ačim, vb. pf. i) Quff)5rcn 511 boI= 

mctfrficit ; — 2) gcuitgcnb, mit ©rfolg uerbcl^ 

mctfd)cn, ertlčiveit. 
dotfdba, /. bie 33cgriiiibiing, Cig., DZ.; v do- 

trdbo tega, urtunb befjen, Cig. 
dotfditi, im, vb. pf. begriinbett, crfjdrtcii, Cig. 

(T), DZ. ; d. s svedočbami, biird) 3eugnifie 

nad)mcifcn, DZ.; tudi; dotrdim. 
dotrebiti, im, vb.pf. haž 'jpii^ien, ^Eeiiiigeu, 9lu§= 

baiieit be^ 3Satbc§ u. bgl. beenben ; prim. trebiti. 
dotreti, tarem (terem), trem, vb. pf. haž 9iei= 

bcit, boi? 53red)eln becnbcii. 
dotfgati, trgam, vb. pf. mit bem 9ieif3cn, 

^^fliidcu fertig irerben ; bie SSeinlefe beeiibeit. 
dotrgbiti, im, vb. pf. auff)ijreit JU trompeteit, 

'i)a?> .s^iorn 511 blafen. 
dotrpeti, im, vb. pf aiifluHTn JU leibcn. 
dotiikajšnji, adj. bief}cr rcid)iub: vse dotu- 

kajšnje govorjenje, nk. 

dotuliti, fm, vb. pf. aufljiircu ju beufen. 
doučen, čna, adj. doučni list, bcr ^ctjrbrief, 

Cig., Jan. 
doučenec, nca, tn. ber freigeiprDd)cnc 2el^r= 

burfdjc, Cig., C. 
doučiien, Ina, adj. doučilno pismo, bcr 2el)r= 

brief, Slom. 
doučiti, fm, vb. pf. 1) btK« ^efirett bcciibcn; 

— 2) d. se, au-Sicrueu, bie ijcbrjabrc, Stubicu 

bccnbigcn, Cig., Jan. ; doučen, ber auvgclcrnt 

Tjat: d. v lovstvu, Cig. 
doumen, mna, adj. erfafsbar, fafžlid), Cig. 

(T.); doumno pripovedovati, LjZv.; doumno 

je, e§ ift begreifiirf). Str. 
doumeten, tna, adj. uuterri(^t5fo()ig, ucri'tdn= 

big, C 
doumeti, umejem, mem, vb.pf. (mit bcm ^er= 

ftanbc) erfaffcn, Cig.fT); ne morem d., id) 

faiin nid)t begreifeu, Zv. 



doumiti -- dovojskovati 



— 164 



dovoleti — dovršen 



doumiti, urnim, vb. p/, d. koga, ^iir (Siufidjt 
lirincjcit, ubcrjcugcn, Poh.-C; — d. se, \\d) 
liefinnen, C; 5ur ein)id)t gelangen, tjerfte^en, 
Poh.-C. 

doumljivost, /. bic lijafiung^fraft, Cig.fT.). 

dovabiti, im, vb. pf. biž p ciucm ^^Ulltte 
lorfcit, yfitr. 

dovajati, am, vb. impf. ad do\cf,\\; jufiil^rcn: 
velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, 

dovaliti, im, vb. pf. i) ruafjcnb h\ž ,^u cincm 

i^unttt icfjaffcn; d. sod do kleti; — 2) auf = 

liorcn ,^u briitcn. 
dovaljati, am, vb. pf. = dovaliti i). 
dovaža, /. =^ dovažanje, C, SIS. 
dovažanje, n. bie 3ufil'ir. 
dovažati, am, vb. impf. jufiifiren (oiif SSagcn, 

(5d)ifieu U. bgl.), Cig., Jan., nk.; meljači v 

mlin dovažajo, Z. 
dovažavec, vca, m. bcf 3uful)icr, Cig., Jan. 
dovaževati, ujem, vb. impf. = dovažati, nk. 
dovedati se, am se, i'b. impf. t)ermutf)cn ; d, 

se česa, C. 
doveden, dna, adj. i) boviufšt: dovedno, mit 

3>0itDi)'ien, ogr.-C.\ — 2) = izkušen, Mur. 
dovedeti se, vem se, vb. pf. t)crmutl)cn, ogr.- 

Valj.(Rad); — bcirui^t »nerbcn, innc tucfbeu: 

d. se česa, Jan., C, ogr.-Mik.; — erfaljrcit, 

Mur., Danj.-M. 
dovednost, /. baž 53en)U)§t)cin, C; narodna 

d. prostega seljaštva, Raič (SIS.). 
dovejati, jam, jem, vb. pf. mit bem ^orfcln 

fertig »ucrbcn. 
dovelj, aJv. Cig., pogl. dovolj. 
dovfrcn, rna, adj. Devlaf^Iid), Mur. 
dovfrje, n. boš 3.^crtraucn, DZ.; d. v sebe 

samega, bo^ SelbftDCVtvaucn, Cig. (T.). 
dovfrnik, m. bet l^eitiaucifžmartn, DZ. 
doveslati, am, vb. pf. i) riibemb gelangcii; 

— 2) auf^orcn ,vi rubevn. 

dovesti, vedem, i'i>.;?/. fiiljreitbfdjaffcn, bnngen, 
hA".; kiten: vodo d. na kaj, Cig.fT.); — 
pren. d. koga do česa, jcmaiibeit 5U ctU'a§ 
briligen, nk.; — po drugih slov. jezikih. 

dovfzati, žem, vb. pf. i) bas 33ittben beenbcn; 

— 2) ^in^ubinben. 

doviti, vijem, vb. pf. i) ba§ ?5?iuben beenbcn; 

— 2) d. se do česa, ct)t)a5 crlnnncu, Vrt. 
dovlačiti, im, vb. pf. bož (SciHcn beenbcn. 
dovlačnica, /. bie 2d)(cptibal)n, DZ. 
dovladati, am, vb. pf. anfljoren ,yi Ijerrfdien. 
dovlcti, im, vb. impf. gcniigcu : d. komu, Ril., 

prim. dovoleti. 
dovod, vijda, m. bic 3"'f't""fl' (^ip-C^')' ^^^ 

vode, bie S5?Qffer,^u(eitung, I.cv.^t.(Pril.); sapni 

d., bic lfi.Mnblabe (im 'iVTflban), Cig. 
dovoditi, vndim, vb. pf. bi<* ,^u einem ^\c\c 

Icitcn, fiiljien; — bi* ,^um (Šnbc leitcn: ta 

kokla piščct ne bo dovodila, Z. 
dov9dnica, f. žila d., = privodnica, bic SJcuc, 

Cig. (T.).' 
dovojskovati, ujem, vb. pf. d. vojsko, bcn 

.^irieg beenbcn, C.\ — d. se, an»Miimpfcn, 

an<<ringen. 



dovoleti, im, vb. impf. 1) fid) bcgniigen, /J/AV.- 
M.; — 2) gcniigcn: to bo dovolelo, BlKr.- 
Mik. 

dovoli, adv. Mik., pogl. dovolj. 

dovolilnica, /. ber Grlaubnič'fcf)ein, DZ. 

dovolilo, n. bie Grlaubnis, Let. 

dovolitev, ne, /. bie 33ett)iUigung ; brez do- 
voline, o\)\\t (šrlaubniii, Lcvst.(Sauk). 

dovoliti, volim, vb. pf. beinilligen, erlauben; 
dovolite, da vas vprašam, erlauben Sie bic 
jvrage; če dovolite, menn Sie e§ erlauben. 

dovolj, adv. gcnug, jur ©cniigc. 

dov9ljba, /. bie ^^emilligung, DZ. 

dov9ljbenica, /. ber iiiccnjjd^ein, DZ. 

dov^lje, adv. = dovolj, C, RaičfSlov.). 

dov9ljen, Ijna, adj. i) geniigenb, julangtic^, 
Cig., Jan., Cig.fT.), ogr.-C, nk.; — 2) = 
zadovoljen, Meg., Mur., Cig., Jan., Ravn., 
Danj.fPosv. p.), Levst.fZb. sp.), Gor.; d. 
koga (česa): bčele niso dovoljne matice, 
Levst. fBeč.). 

dovoljenje, n. bie ^Seroilligung, bie Grlaubni^; 
dovoljenja prositi, um bic (Sdaubni^ bittcn. 

dovoljevati, ujem, vb. impf. ad dovoliti; bC' 
uiilligcn, erlauben. 

dov9ljnost, /. i) bie 3ulanglid)feit, Cig., Jan.; 

— 2) = zadovoljnost, Mur., Cig., Jan., C; 
pohlevna d. s stanom, Ravn.; Dovoljnost 
mi zlato ohran', Preš. 

dovoz, v6za, m. i) bie 3wfl'ftr, Cig.fT.), C; 

— 2) bie ^ufiJlji^t/ i^ic ^^Infahrt, Jan. 
dov9zen, zna, adj. i) ^uful^r ; — 2) 3ufa!^rt!Ž', 

Vlnfa{)rti>= : dovozni klanček, bic ^,?lnfa^rt*= 

rampc, Levst. fPril.); dovozne ceste, bic 2i^ 

fal)rt^ftra{jcn , DZ.; dovozne železnice, bic 

'3dileppbal)ucn, DZ. 
dovoziti, vyzim, vb. pf. jufiibrcn, einfiibrcn: 

dovozilo se je toliko, bie (finfuljr bctrng 

foDicl, Krj.flib. sp.). 
dov9znik, m. ber 3uf"^rcr, Cig. 
dovožnja, /. bie ^lUnI^Ff '^-'n- "^'^"• 
dovprašati, am, vb. pf. i) crfragen; — 2) d. 

koga: cinnerneljmen, DZ.; d. oblastva, Levst. 

fCest.); dovprašavši koga, im Ginucrnel)mcn 

mit jemanbcm, DZ. 
dovprašba, /. bic (£inDeincf)mung, DZ. 
dovpraševati, ujem, vb. impf. ad dovprašati; 

einlHn-nel)men: ustno d., DZ. 
dovprašil9, )i. bic ii>crncl)mnng: poiskati do- 

vprašil. ^išerncbmnniien pflegcn, DZ. 
dovrcči, vržem, vb. pf. ergdn,\enb ba,^niucrfcn; 

še kaj žita dovrzi, \'alj.-Jan.(Slnvn.). 
dovreti, vrem (vr^jem), vb. pf. \) fiebcub, auf 

nmllenb gelangen, crrcid)en; — 2) ,\n fieben, ,su 

giibren anfl)oren ; vino je dovrelo. 
dovriskati, am, i'fr. ;'/. baS :^aucf),^cn bccnbcn, 

ans^jaud^en, Cig. 
dovfšba, /. bie ^-^ollenbung, bic ^i^ollbringung, 

Cig., Jan., C. 
dovfsck, ška, m. bic ivollcnbnng, ber 3d)Iuf*, 

Cig., Jan.. .\f.. \'alj.fRad)\ računski d., bcr 

^Ked)n u ng^a b)d)l u|š5, DZ. 
dovršen, šna. adj. perfcctiu: dovršni glagoli, 

'iHilIenbnng-Ji.^citntorter, Jan., Levst. f SI. Spr.). 



dovršenost — dozclcneti 



— 165 



dozidati — dožftki 



dovfšenost, /. Me ^-lUinfommcui^cit, bic 5yo(I 
ciibunii (ci\<- &i}(nid)(\it) , 0>., Jau., >ik. 

dovrševanje, u. ba-? i^ollciibcii, Ja)i. 

dovrševati, ujcm, vb. intpf. ad dovršiti; i) 
»oUciibcit, »ollbrini^en, Jan., nk.; — 2) t)er= 
Uonfommiteu, Cig., Jan., C, nk. 

dovrševavec, vca, m. bcr i^otlcilbcr, Cig. 

dovršitev, tve,/. bic 5?otIcnbunn, C.ig.,Jan., nk. 

dovršiti, im, vb. pf- O tiodcitbeii, liolUn"iiu"icit, 
Mur., Cig., Jan., Krclj., nk.^ kajk. -\'alj. 
(Rad); dovršil je, er ftat bcii ^cben^lauf uoII= 
cnbet, Dol.; d. omii^o, jciuc 'JBilbitng iioll^ 
enben, Cig.; delo d., čine 5(rbcit nbid)licf5cii, 
Cig.; — 2) ocrPoUfoinmnen, Mur., Cig., 
Jan., nk. 

dovftati, vrtam, vb. pf. i) bot)renb gelangcu; 
d. do nasprotno strani ; — 2) ia^ 58ol}ren 

beenbcit, fertig bol)reii. 

dovfžek, žka, m. kar se dovržc, = nameček, 
Z.. Valj. (Rad). 

dovtip, tipa, m. bcr 5Si^, Jan., nk.; — češ. 

dovtipen, pna, adj. n.n|lig, Jan., nk.; — češ. 

dovtipnež, m. ber 35Ji|bolb, Jurč.; — prim. 
dovtipen. 

dovzeten, tna, adj. cmpfdngtic^, Cig. (T.), C, 
nk. ; d. za duševne vtiske, Jurč. 

dovz^ti, vzamem, vb. pf. ergiinjenb bajuite^- 
men, nac^nebmcn. 

dovzetnost, /. bic (5mpfdug(id}fctt, nk.; imeti 
kaj dovzetnosti za kako reč, Erj. (I\b. sp.J. 

dozavati, am, vb. irnpf. ad dozvati = dozivati, 
Danj.-Mik. 

dozdaj, adv. = do zdaj, bi^fjcr. 

dozdajšnji, adj. = dozdanji, C. 

dozdanji, adj. = dosedanji, bt^^edg. 

dozdar, adv. ^= dozdaj, v{h^t.-C. 

dozdašnji, adj. = dozdanji, C. 

dozdeti se, zdim se, vb. pf. = zazdeti se, 
jd^etncn, Cig. 

dozdeva, /. i) ber 5(nfd)ein, Cig., Jan.; — 
2) bic i8erniutt)intg, Cig., Jan., C, M., nk. 

dozdevanje, n. i) ba? 3?ermut^cn, Cig.; po 
dozdevanju, Dcrmut^lid), Diet.; — 2) bcr 
^iintet, Cig., C. 

dozdevati se, am se, vb. inipf. ad dozdeti ; 
fd)eiiten: dozdeva se mi, e§ jd^eint mir, id) 
Dermut^e, mid) bebiinft eši; kaj se vam do- 
zdeva? = kaj menite. Rog. -Valj. {Rad); 
srečen se mi dozdeva, Ravn. ; ako se mu 
dozdeva, da je bolezen bila otrovna, naj to 
ovadi mahoma, Levst.(Sauk). 

dozdevek, vka, m. bic 5!Jiutf)niaBuug, bic SL^er^ 
mutbung, Cig., Jan., C; ber šc^ein, bic 
©inbilbung, ber 3Sat)it, Cig., Jan.; ni bila 
angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; 
bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti 
želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo do- 
zdevkov svojega srca, Skrinj. -Valj. (Rad); 
Bog ne sodi po dozdevku, Slom. 

dozdeven, vna, adj. ocrnicintlidi , eingcbilbct, 
Cig., Jan.; jd)cinbnr, .Jan., Cig. (T.), nk.: 
dozdevna smrt, ber Sdieilltob, C. 

dozdevnost,/. bie Sd)cinbQrfcit, Cig., Jan., nk. 

dozelencti, im, vb. pf. auffpreit 311 griiucit. 



dozidati, am, vb. pf. i) ba^ TOoueni, ^-Baucn 

bcenbeu; dozidali smo; hišo d.; — 2) er= 

gdn,^cnb ba.^ubaucit, nad)baucn; d. eno nad- 
stropje. 
dozidavati, am, vb. impf. i) in ber '^oUen= 

bung bcii ^-Baucc' bcgriifcn jcin; — 2) baju^ 

banen, ;]itbautcn nuffubrcn. 
dozidek, dka, m. bor ^ubau: dozidki, bic 3ll' 

bautcn, Levst.fPril.). 
dozivati, am, vb. impf. ad dozvati ; f)crbeirufcn, 

Z.; v spomin d., in6 0cbdd)tni^ nifcn, Zora. 
doznačiti, značim, vb.pf. DoUftfinbig bcjeidjncn, 

DZ. 
doznati, znam, vb. pf. fteuntniš erlangen, in 

Grfaljrung bringen: d. kaj, Cig., Jan., C, 

nk.; — hs. 
doznavati, am, vb.impf.ad doznati; crfa^reu: 

s stričevega doma sem doznaval ubogo malo, 

I^-rj- (Ilb. sp.J. 
dozor, zora, m. bie OoHfommenc 9leife, Cig., C. 
i.dozorek, rka, m. i) bic (^ruc^treife, Cig., 

C; — 2) bie reife {^rud)t, C; srečna smrt 

je lepega življenja dozorek, Ravn. 
2. dozorek, rka, m. ber Jage^anbruc^, Mur., Jan. 
dozorelost, f. bie OoIIfommenc 9^eifc, Xov.- 

C, nk. 
dozoren, rna, adj. reif, C. 
dozoreti, im, vb.pf. reif lucrbcu; — mož je 

dozorel, ber Tlami i[t am '^kk fcine^ Se= 

bcn§, Z. 
dozorevati, am, vb. impf. ad dozoreti ; ^^eron« 

reifcn, Cig., Jan., C, nk. 
dozoriti, i'm, vb. pf. ^ur 9teife bringen, Cig., 

Jan.; trta je grozdje dozorila, Ravn.; — 

d. se = dozoreti, Mur., ogr. -Valj. (Rad); 

tudi: dozoriti, Mur. 
dozoritev, \xt, f. bie 3ieifc, C 
dozornost, /. bic JReifc, Cig., C. 
dozreti, zrem, vb. pf. mit bem 53Hd errcid)cn, 

Jan.; — prim. dogledati. 
dozrevati, am, vb. impf. = dozorevati, Mur., 

Cig. (T.). 
dozvati, zovem, vb. pf. mit bem ?Ruf erreic^en, 

errufen, Mur. 
dozvedba, /. bie Srmittelung, Cig., DZ.; d. 

resnice, DZ. 
dozvedek, dka, m. 'iiaž in ©rfol^rung ©ebradite, 

Mur., Valj. (Rad). 
dozvedeti, zvem, vb.pf.m. (Jrfo^rung bringen, 

crmitteln, Cig., Jan., DZ. 
dozvoniti, im, vb. pf. baž iiduten becnbigcn. 
dožalovati, ujem, vb. pf. auflpren ju trauern, 

Cig. 
dožareti, i'm, i'b. pf. oerglii^en, Cig. 
dožd, m. ber S)oge (»on 3.^cnebig), Jan.; — 

prim. hs. dužd. 
dgžen, žna, adj. ^auben«, 3/.; — prim. doga. 
dožftev, r\-e, /. bie ^ecnbigung be# ®etretbC' 

fc^nittež, Z. 
dož^ti, žanjem, vb. pf. i) mit bem Oktrcibc- 

fd)neiben bi§ §u einer 8tcIIe gelangcu, C; — 

2) bcu Sc^nitt bež ©ctreibcio becuben ; do- 

žele smo. 
dožftki, tn. pl. 'HaS, Sc^nittcrfcft, Cig., .Jan.; 
o dožetkih, I.et. 



doŽ9tjc — drag 



16G 



draga — dragonski 



dožftje, «. bie ^-Bccnbicjung bc§ ©etictbc^ 

)d}iiittcv', M. 
dožftnica, /. \iCi^ Sc^mttcrfe[t, laž S(^nitter^ 

mal)l, Oy.. Jan. 
dožetnjak, »i.bo^ fiir "baž Sc^nitterfeft gcbadcne 

dožetvina, /. ba» Scfinitterfeft, Cig., Jan. 

dožgati, žgem, vb. pf. i) boC' ^rcillten hi- 
ciibcn, auffioren ^u brenncn; — 2) apno d., 
bcn ftaltftciit tobtbrcnncii, Cig. 

d9Žica, /. dem. doga; i) tleinc 5}aube; — 2) 
(hs.) bic ^Kfflcnbogen()aut, bie 3n^, Cig.fT.J, 
Žnid. 

dožina, /. = doga, bic 5aube, Cig., Jan. 

dožinjati, am, vb. impf. ad dožeti ; in bcr Se= 
enbiflunn \itž 0ctrcibeid)nittc§ begrtffcn fciii. 

dožitek, tka, m. bn^ Srlebni§: čudoviti do- 
žitki, Slbentcuer, Šol.; pripovedovati o svo- 
jem dožitku, Jiirč. 

doživoten, tna, adj. SIS., Zora., (hs.), po^l. 
dosmrten. 

doživek, vka, m. = dožitek, C. 

doživeti, fm, vb. pf. i) crlebett; kaj smo do- 
živeli! — 2) aiiijleben, Cig. 

dožupaniti, anim, vb. pf. auf{)orcn '6iirger= 
mciftcr ,^u jein, SIS. -C. 

dožvf čiti, im, vb. pf. ouffauen, Cig. 

dožvižgati, am, vb. pf. i) burc^ ^feifett er= 
riifcit; — 2) Qufl)orcn ,^u pfeifen. 

draboleti, im, vb. impf. C, Z., pogl, droboleti. 

drač, m. = trnje, C; [tacblidjlei- Ulifrailt, C; 
ubcrl)Qiipt 'isOi?! Unfraiit, Cig., v\hšt., ogr,- 
C; \'ile so oplcle vse tako čisto, da ni ne 
en drač med pšenico ostal, Pjk.fCrt.); — 
griinc« Sd}>tieincfiitter, C; — prim. derača, 
deraka; iz korena: dcr-, Mik. V. G. I. 104. 

drača, /. := derača, derak, C 

dračen, čna, adj. bornig: dračna steza, Cig. 

d račje, n. i) "naž ^ontiicbiifd), Cig., C; — 
Staubcu, Meg., Boh.; — 2) bae 5Ttetl'iq, \>až 
9iQfft)0[5, Cig., Jan., DZ., Dol., jvihŠt. ; — 
f) baei Unfraut, .SV.- O-. 

dračljiv, iVa. adj. dračnat, Ilabd. 

dračnat, adj. Dod Unfrout : dračnata pše- 
nica, C. 

draf, drafa, m. bic (Snt.^iiiibuiui bcr 'iSJiiiibc, 
C; — prim. drav in nem. (dial.) der afl, 
istega pomena, ('. 

drafen, fna, adj. drafna trava, bož SdjlDOlbctl' 
traitt (chelidonium maius), ./oseh. 

drafnica, f. bn^ Tollfraut (solanum nigrum), 
Josch. 

drag, dniga. adj. 1) tbciicr, foftjpiciii]; drago 
veselje, tljciici crfnuftco ^i^crciliiiiicit ; drago 
kupiti, prodati; — fo)tbar: drago kamenje, 
(Sbclftcino, drage kovine, Gbcltlictnllc, Cig. 
(T.J; draga jagoda = biser, \'.-('.ig.\ — 
dragega, drago se delati, jprobc ttlUll, Cig. 
(T.); — 2) tI)CUCr, Heb; draga mati! flunvc 
TOuttcr! — drago mi je, ci? ficiit inid), Cig., 
nk.; ako Vam je drago, tUCUIl C* 3'"'f" ^^ 
lifbt, Cig., nk.; komur drago = komur koli, 
C; — vso drago noč, bic iiaitAC licbc ^larijf, 
Cig,, Savr.(I.ct ); vsak dragi dan, Savr.(I.et.). 



1. draga, /. i) bie SSafferfiirdic (,v ^. auf 
WK\t\\ j\ur 'iJlblcitung be^ Šoficve), bcr Scit^ 
graben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C; — haž 
5DJiiI)lgerinnc, Puh.; — 2) bie 5RuIbc: do- 
lina je polna malih gričev in kotanj ali drag, 
Savr.fLct.); — bie Sdjiudjt, flcine^ %^a\, 
Cig., Jan., Mik., C; Spe drugi, al" ona 
Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu 
je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni 
dragi, Slom.; — ber Siigpaf?, Mik.; — bie 
Sud)t, bie 93ai, Jan., Erj.-Cig.fT.); — 3) 
(po drugih slov. jezikih), bic ^Ba^ll , Jan., 
C., Zora; zemeljska d., bic Grbbabn, Jes. 

2. draga, /. železen drog, s katerim vrtajo luknje 
v skalo. Tolm.-Štrek.CI.ct.). 

3. draga, /. btt'^ 3d}IeppncC>, r.-C/g. ; — prim. 
fr. drague, 3c^arrnei;, it. draga, Sdjlamni' 
ic^aufel. 

dragar, rja, m. dragarji, ribiči, ki z dragami 

ribe love, bie ®arrtleute, V.-Cig.; — prim. 

3. draga, 
dragast, adj. iineben, Cig. 
dragec, gca, m. ber Siebling, Valj. (Rad); d. 

moj! mein Jfjeurer! nk. 
dragica,/. = ljubica, kajk.-Valj.CRad); d. 

moja =: draga moja, nk. 
dragina, /. — dragotina, fo^tbare @ac^C, ogr.- 

M.; pl. ^lUticIcn, Z. 
draginja, /. bic Jticucrmui. 
dragocen, cena, adj. toftbar, Cig., Jan.. C, 

nk.; dragocene kovine, Cig., Jan., C; eblc 

Weta\ie,^Cig.rT.); — rus. 
dragocenina, /. 33ijoutcrie, h. t. -Cig. (T.). 
dragocenost, /. bcr :^of)C SBcrt, bie Softbor^' 

tcit, Cig., Jan., nk. 
drag9Ča, /. = draginja, Mur.. C, Mik., Krn- 

Erj. (Torb.), ogr.-Valj. rRad). 
dragokamenar, rja, m. bcr ^"ttieliicr, C. 
dragoletiti, letim, vb. impf. mit jciitcr ?i?arc 

auf bic ^cit bcr JlKucruiig jpeculicrcn, M. 
dragoletnik, m. kdor s s\ojim blagom „dra- 

gega leta" čaka: ber SpeculOllt, C, Dol.; 

pos. ber iloriUimdicvcr, Ravn.-Cig.; kdor 

hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.-DSv. 
dragoletnjak, m. = dragoletnik. C. 
dragoljub, ljuba, m. bic .ttapii^ilicifrcffe (tro- 

pacolum majus), F.rj.(Rok.j. 
dragoljubcc, bca, m. bo^ 9.1faiglprfd)CU (con- 

vallaria majalis), BlKr.-Erj.(Torb.). 
dragbmast, /. = draga mast, Cig., Jan.; 

popi. balzam; — hs. 
dragomastnik, m. = dlakavi ravš, planinski 

balzam, biu^ raul)^aarigc "Jllpcnro^Icin (rhodo- 

dendron hirsutum), Tuš.(R.), Mcdv.(Rok.), 

Vrt. 
dragon, m. = dragonec, C'ig., ,Jan., DZ. 
dragtjncelj, clja, m. ber ^roguiibcifufj (artc- 

misia dracunculus), Cig.,\'alj.fRad), .Mcdv. 

(Rok.): — prim. lat. in nem. ime. 
dragonec, nca, m. ber ^Tiigoiter, Cig., Jan., nk. 
dragon9včen, čna, adj. tljcucr, foftbar, Lcvst. 

(Cest.). 
dragon.ski, adj. 'Jrogoner ; dr. polk, bn>5 

Irogoucircgimcut, Cig., Jan., nk. 



dragost — dramatizovati 



107 



dramaturg -- drastnik 



drag9st, /. i) bic Jfoftbnrfcit, Diet.. 0>.; dra- 

i;ost Kristusove, za nas prelite krvi, Guts. 

'Bes.); — 2) = tiraginja (X!)CllcruU(l): d. 

delati, Meg. 
dragota, /. i) bic .^Voftbnrtcit, Cig., Jan.; — 

2) cin toftbaiT^ Ohit, bcr 3dia&, Jan., C; 

božja milost je dragota Mariji. Ravn.; pl. 

dragote. 'ijjrctioien , ber Sdimiicf, C; — 

x) = draginja, C CifC; Jan. 
dragoten, tna, adj. tiiftbar, Jan. 
dragotina, /. cinf fcftbaic 3ad)c, ia^ ^letnob, 

bnv ^mucl, bcr Sdiap, Cig., Jan.; pl. dra- 

gotinc, iMioutcricn, Cig.fT.J; — coll. 'i^rc 

tioicn, bci" 3d)inucf ; nališpati se z dragotino, 

C)'. 
dragotJnar, rja, m. bcr 'i3tJDutcricroaren^anbIer, 

bcr ^iiinclicr, 0>., Jan.. \'rt. 
dragotinarnica, /. bcr ^umclctilabcil, Cig. 
dragotinarstvo. n. bcr 0}cfd)mcibcf)anbcl, bcr 

Sdimitcftionbcl, Cig. 
dragotinje, n. ber 3uwclcnjd)nuicf, Jan. 
dragovati, ujem, vb. impf. tofcil, Jan.; Iieb= 

fojcti, Alas.; d. koga. Z.; — tudi hs. 
dragov9ljen, Ijna, adj. bercittritlig, Jan., nk.; 

— h s. 
dragulj, m. bie @emme, /;. t.-Cig.(T.). 
drahati, am, vb. impf. Ip)c madicn, loicn: ,v '33. 

bic Sdiniirbruft iiadilčijuci nuvid)uiircii, Cig.; 

bie ^Jfal)t trciincn, Z. ;— ^inift ftiften: pahati 

in drahati, Kobovid - Erj.(Torb.) ; — prim. 

zdrahi, zdrahe delati, drasati. 
drahma, /. grški denar, bie ^rac^mc. 
drahniti, drahnem, vb. pf. tt)iit{)Cnb Ollfallcn 

(o psu), Plu^na- Erj.fTorb.). 
drajna,/. i) berSoifen^aucr, Cig.; baž 'iBubler- 

licb, Pohl., ZgD.; — 2) ,^iigcUojc§ 2rciben: 

ha, to bo drajna! ZgD.; — •:;) bcr Crt 

jugcUoicu Jrcibene, bcr Jummcl})lati, Cig.. 

Jan. ; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska 

dežela turška drajna, Spes.-K.; — 4) bie 

^Ublbirne, Pohl., M., Gor. ; ta dečla postane 

opravljiva drajna, Bas. ; — prim. drandati, 

direndaj. 
drajnati, am, vb. impf. |id) jitgcCol bi-ncf)incn, 

Idrmcn, Cig., C; Tamkaj pleše, tamkaj 

drajna, Vod. (Pes.) ; celo noč je drajnala, 

Gor. 
drajši, adj. eompar. ad drag = dražji. 
draka, /. i) ita^ .^^onbgeniengc, bic :'Haiiferei, 

Miir., Mik. ; — 2) = derak, bcr ^ireu^bom, 

Cig.. C. 
drak9n, tn. bcr Xrad)C, Cig., Jan., C, Dahn., 

Ravn.; (a(ž aternbitb) Cig.fT.). 
drak9nka, /. bie XrQd)in, Cig. 
drama, /. dejanje, ki se vrši na gledališčnem 

odru ; pos. neka vrsta gledališčnih iger, ki 

je v sredi med tragedijo in komedijo; baš 

5)rQma, Jan., Cig.fT.), nk. 
dramatičen, čna, adj. brantatifc^, Jan., Cig. 

(T.), nk. 
dramatik, »j. bcr "Jramatifer, Jan., nk. 
dramatika, /. bic Tramatit. 
dramatiški, adj. bramatijdi, Jan. 
dramatizovati, ujem, vb. impf. bramatificrcit, 

CiLr. 



dramaturg, m. bcr dramaturg, 
dramaturgija, /. znanstvo o spisavanju in 

igranju gledališčnih iger, bie 'Jramoturgic. 
dramcati, cam, vb. impf. = dramiti, C. 
dramil9, n. bo^ SBcrfmittct, ber 5Sccfruf, Cig. 

(T.), Vod. f Pes.). 
dramiti, im, vb. impf. a\Xv bem 8c^Iafc (obcr 

8(^Iummcr) riittcin, trcdcii : d. zaspanca; — 

pren. aufmuiitcnt ; d. mlačneže. 
dramivec, vca, m. bcr ^^dtfmuiltercr, Valj.(Rad). 
dramlja, /. govedje ime, Tolm.-F.rj.fTorb.). 
dramlje, -'ta, n. = dramlja, Tolm.- Erj .(Torb .). 
dramolet, m. mala drama, 'iia^ Tramolet, Cig. 

(T.). 
drampati, pam, pljeni, vb. impf. iinjailft auf= 

riittcin, meden, v:[hŠt.-C. 
drandati, am, vb. impf. unj^on fingcn, C. ; 

(drandrati. Z.). 
dranfati, am, vb. impf. =: drampati, dramiti, 

C. 
drap, m. coll. bie 9Jtaucranttjnrf?brLi)el, Z, 
drapa, /. i) ettt)a5 ^^rriifcnc^: bcr iS}a)d)fchen, 

Cig., Nov., C. ; pl. drape, (Uva^ ^erftortcc^, 

bic 9iuine, Cig.: - 2) loiigjanter^lrbeiter, Dol. 
drapanje, n. ia^i .^ra^cn. 
drapati, pam, pijem, vb. impf. fra^en; — 

draplje me = mika me, e^ rci,^t midl, e§ 

mad)t mid) neugicrig, C. ; — mit cinem gc= 

miijen ©craufd) ctira§ tl)un 15. '!8. 9el)en, 

arbciten), d. in iti, d. in delati. C, Z; krhko 

je drapati začelo (o dežju). Slom, ; — obne 

bcjcubcren (Srfotg arbciten; kaj tu draplješ": 

Dol. 
drapavec, vca, m. bcr ^ro^er, Cig. 
drapavica, /. bie ®id)t, Hal. - C. 
draperija, /. has Stoffbctjčingc, bic Trapcric, 

Cig (T.). 
drapki, m. /-/.bic 5tntdllc (5. $5. be# ^i^^crž), C. 
drapniti, drapnem, vb. pf. fro^en. 
drasa, /. = dravsa, (bne Untraut), C. 
drasati, am, vb. impf. auflojcn, aufbiuben, aii]- 

idiniircii: d. si obleko, C; auftrcnncn, Z. 
drasiti, im, vb. impf. = drasati: obleko d., 

fid) uuanftiinbig entblojjcn, Hal.- C; (bie 9fabt) 

auftrcnncn, Re^.-C. 
draska, /. ber 9ti^, praska na koži, ]'rsno- 

Erj.fTorb.). 
drasnat, adj. OoU Unfraut: drasnata pšenica. 

Mariborska ok.-C; — prim. drasa. 
drasta, /, bie 9tie)e, bie 9inn)c, (= drča) Soča, 

Plii\na-Erj.(Torb.); — koren: der-, Štrek. 

rLjZv.). 
drastba, /. bic 9tei5ung, C. 
drastek, stka, m. bcr ^Kci,^, C. 
drastič, m. bcr .Junitafcr, (rhizotrogus solsti- 

tialis). C. 
drastičen, čna, adj. ftarf unb ^cftig mirfLMtb, 

braftijd), Cig.fT.), nk. 
drastiti, im, vb. impf. ^= dražiti, rcijcn, Ouf= 

reijen, Meg., Boh., C, Jan., ogr.-Mik., Trub., 
■ Dahn.; d. psa, BlKr.; mesto zoper tebe 

drastijo, Dahn.; meso nas k hudemu drasti, 

C; ancifcrn, cnnutbigcn, C. 
drastnik, m. bcr .Vic^cr, (-'. 



draščiti — drai^jiv 



168 



dražljivec — dr9g 



draščiti, im, vb. impf. = draždžiti, dražiti, 
drastiti, ogr.-(l. 

drat, m. bcr '3JictalIbra^t, CJg., Jan., Kr.-Valj. 
(Rad); — prim. drot, žica. 

dratar, rja,?«, i) bcr 5}raf)tarlicitcv, bcv Trat)t= 
Vcticr, Cig., Jan.; — i)'^i\- Siaftclbinbcr, 0>. 

dratarnica, /. bie ^ralltjablif, C;y., Jan. 

dratast, adj. bvalitfoimifl. 

dratfn. adj. au» Xval)t. 

dratovina, /. ba^ 3^rQf)tUicrt, Jan. 

drav, drava, m. = draf, 3/«;-., .\/j7i:., vihŠt.; 
rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, 
\'ali.(Radj. 

dravEC, vca. m. ber §oI6l)engft, Cig., Dol.; — 
prim. madravec. 

dravs, m. = drač, (ftad)Iid)tee Uiifrnut), C. 

dravsd, /. = dravs, drasa, C. 

dravsnat. adj. = drasnat, dravsnata njiva, C. 

drazgolič, iča, m. — stržck, ber ^^""^onifl 
(troglodvtes parvulus) Št.-Cig.; (menda po- 
kvarjena beseda nam. drskalič, C.j. (r) 

1. dražba, /. ba? Sicijen, bie 9?ecferei, 3/«»-., 
Cig., Jan., ogr.-C. 

2. dražba, /. bie 58eri"teigeriin(i, bie 'Jtuction, bie 
iiicitatioil, Cig., .Jan., nk.; po dražbi, im 
ijicitation^tncge, CAg-. nk. 

dražben, bena, adj. ^Berfteigeninci^^, Sicita= 
tioil!?«, Cig., Jan.; dražbeno skupilo, bci" 
iiicitatton-^ierli)^, Cig.; dražbeni zapisnik, ba-J 
iiicitntioit^protofoU, Lcvst. (Sauk.). 

draždžiti, im, vb. impf. = dražiti, ogr.-C. 

1. draženje, n. \)ai> ^Heiseii, "aciž Tiidiu, baž' 

2. draženje, n. haž 3?ertl)eucrn, Cig, 
dražest, /. ber 9ieij, bie fiieblid)!eit, Cig.fT.J, 

nk.; — hs. 
dražesten, tna, adj. rcijenb, Cig.fT.), C, nk. ; 

— hs. 
dražfvka, /. 'baž jpd^en, bie ^^crticiimg, 

(n. pr. na travnikih ali na njivah, kjer se 

navadno delajo zelniki, ker je po teh dra- 

ževkah bolj vlažno), /J/A.V.; — prim. draga, 
dražica, /. dem. draga; ba§ 1I}d(d)Cn, M., C. 
dražiten, hia, adj. rei.^ciib, Quirec\eiib, C/;r., -^fl". 
dražilo, n. taž jRci,Vlitttel, Cig. ('/'.)., C, Krj. 

(Som.). 
dražinast, adj. uucbeii, V.- Cig.; — prim. 

dragast. 
dražitelj, m. bcr ^icitant, Lcvst. (Cest.). 

1. dražiti, im, vb. impf. i) rci.^eil, liccfcu, I)Cl<cli; 
psa il.: otroci se dražijo med seboj. 

2. dražiti, im. vb. impf. 2Baf)crfnrd)CU (j. S. 
nuf 5Bicjeu) ,\icl)CU, --= drage delati, Fr.-C. 

3. dražiti, im, vb. impf. i) UcrtI)Cllcni; vojska 
v.se draži; , d. se, tl)eiier (ucrbcii: vse se je 
začelo dražiti; — 2) bel einer iiicitotiou iiicl)r 
bicten, licitiercn, /^., nk., (im-., Tolnu-^trck. 
(Let.). 

i.draživcc, vca, m. ber "JJccfer, bcr .'^xt<cr, 

Cig., .Jan., Valj. (Kad). 
1. draživec, vca, m. = dražitelj, Cig., C. 
draživka, /. bic DJccfcriit, bic )peberin, Cig., 

Jan., C. 
dražljiv, iva, adj. i) rcii^jiid)tifl. M.; liccfijd), 
Cig., Jan. ; — 2) )Hci,\ cr.^ciiflciib, piqunut. 



(o jedeh), Cig. (T.); — 3) = razdražen, rcij* 
bar, Mur., Cig., Jan. 

dražljivec, vca, m. ber Joe^er, ber ^lufreijer, 
ber ^ricbeneftorer, Mur., C, \ov. 

dražljivka, /. bie ^e^erin, bie griebcneftorerin, 
Mur. 

dražnat, adj. fiirc^ifl, C. 

dražnik. m. bcr 5hift)et^er, ber griebenšftorer, 
Cig.. C. 

drbacati, am, vb. impf. traficn, jd)arren, /^. 

drbackati, am, vb. impf. trojen, jdjarien, C, 
Z.,jv{hŠt.; kokoš drbacka, bie §cnne jdjarrt, 
C. 

drč, m. \>až Siiitic^en : v drč, bergab (rutjd)enb), 
Cig., BlKr., M. 

drča, /. 1) bie !!Rie)e, bie .'ooijrieje; po drčah 
spuščajo les z gor, .SY. ; bie Sotlbricfc, Ma- 
riborska ok., C; — 2) bie Giebat)n, bie 
®Iitid)ba()n, Cig., Jan., C; — 3) ber TraU 
(3iieie), SSerticfung bei ben ^uc^fenmac^ern, 
Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C. 

drčaj, »I. ber ©litjd), Z. 

dfčalica, /. bav 3d)Ieifen auf bem ©ife, C. 

drčalnica, /. = drkalica, Cig., Jan., DZ. 

drčanje, n. ha'i 9{utid)en, 'Ha.i Wlcitcn. 

dfčati, im, vb. impf. rutid)en, glcitcn, glitidicn; 

— tukaj drči, tjier ift bcr fScg jdjiiipfrtg; 

— ba^inlaufen, Jan., M., C; Po ravnem 
polju v dir drčijo, Xpes.-Jan.(Slovn.). 

dfčen, čna, adj. glitjd^ig: drčno je (o pole- 
dici), Svet. (Rok.), Gor. 

dfdenj, dnja, »i. = drdra i), Notr. 

dfdra, /. i) bie G^arfreitageratfc^e, C, Z.; — 
2) bie ijarmertn, C. 

drdrač, m. bie H)urmratid)C in bcr C£l)ani)pd)c, 
Dol.; drdrač, ača. Št rek,, Malhinje - Erj. 
(Torb.). 

drdrača, /. bie ^laubertafdic, v{hŠt.-C. 

drdralo, tu i) bie 9iot|cf)e, bie Sdinarre, bic 
Jftnarre, Cig., Jan.; — 2) bae "Jhiidilagbols 
in bcr ^Jhiljlc, bcn 'Scutelfaften 511 erjdjiittern, 
Cig. 

drdrati, am , vb. impf. rntid)Cn , tlappcrn, 
id)nnrrcn; v zvoniku poldne drdra. c^ rat)d)t 
llcittag Cv 5^. nm (£l)arfrcitaii), ./"'t/'^'. ; voz 
drdra, bcr '©agcn raffclt; drdraje so bežali 
polhi v dupla, Jure,; — liinncn: d. po 
krčmah, C, 

drdravec, vca, m. bcr 3d)nattercr, Cig. 

drdravka, /. bic JKatjd)C, Cig. 

dfdrtc, drča, »1. bic grofic Gbarfrcitagorotfdie 
(im Iburm), JVKr.' 

drdr^s, m. bcr .Stnotcrid) (polvgonum sp.), 
liilje na Jpavi-J'rj.(Torb.); — prim. adrc- 
selj, dresen. 

drdriga, /. = drdra, C, Z, 

drvbsati, am, vb, impf. C, pogl. drepšati, 
drcm.šati. 

drečen, čna, adj. coipulcnt, robuft, gcbningcn, 

Mik., i^/i.šV.-C 
drefljanjc, n. bil* Iroben, Trub.(Post.), 
drefljati, am. vb. impf. trabcil, C; pogl. drc- 

pljiUi. 

drv"g, "I. bcv Stof} mit cincm liinglidjcn Wcgcu= 
ftiiubc, bcr Stupf, Cig, 



dregaj — drčmck 



— 169 



drfinelj — drčncati 



dregaj, m. s čimer se drcga, n. pr. rog, C. 
drfgati, ilrcgam, vb. impf. ^'^ dregniti; mit 

ciucni Idiifllirf)cit ©cc^cnitaiibc ftofjcii, ftupfcu; 

s kolom d. v sršenovo gnezdo; \' ogenj d., 

bac- (Veuer idjurcn, 0>. ; vol drega, ticr Dd)i5 

ftOl5t, C. 

dr^gavec, vca, m. bcv StofjCV, f-'- 

dr^gavt, m. ber gemc ftoBt, Mik. 

drfgec, gca, m. = dreg, Jam., M. 

dr^gelj, glja, m. kol, s katerim se drega, C 

drfgljaj, »I. = dreg, Jan., DZ., Nov., nk. 

dregniti, dregnem, vb. pf. mit cincm laiUlUdlCll 
Okiiciiftoiibe cincit StoB ocrjcl^cu, ftupfcti; 
v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., 
jcmanbem cincu ^fauftftoft flcben, Cig.; d. 
sovražnika s konja, l)erabftcd)Cn, C; ako se 
človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo 
po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.-Let. 

dregot, ota, m, pogl. drgot, Mik., Valj. (Rad). 

1. drek, dreka, m. bie Šorpuleiis, C. 

2. drek, dreka, m. bet ®rcd; — iz nem. 
drekalnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, 

Dol.\ — prim, drokalnik. 

drekanje, n. preprosto, grdo govorjenje (bie 
5httuenbling be§ SSortcši „drek") : pesmi polne 
drekanja, Preš. 

drekati, am, vb. impf. preprosto, grdo govo- 
riti {haž 3Sort: „d"rek'' im SJhtnbe fu^reu): 
Tam, kjer po stari šegi še drekajo, Preš. 

drem, m. i) ber S(^Iummev, Habd.-Mik., 
Miir., Jan., Cig. (T.); — 2) bie ©d)lafvigfcit, 
kajk. -Valj. (Rad); — 3) ber ©dilaftnin!, 
kajk. - Valj. (Rad); — tudi: drem, Valj. 
(Rad). 

dremak, m. ber Sd)(dfrige, SIN. 

dremalica, /. 'iia^ 3d)ueei5(odd)cn (galanthus 
ni vališ), SlGor.-C. 

dremališče, n. bie Sdilummerftatte, Cig. 

dremalo, h. ber v2d)lafl)an§, Cig., Valj. (Rad). 

dremanje, n. haš Sd}Uimmeru; tudi: dre- 
manje, Cv. 

dremar, rja, m. ber Sd)tafri9e, ogr.-C. 

dr|marica, /. bie ®d)Iafrige, ogr.-C. 

dremati, mam, mljem, vb. impf. fleilic 'iJlligcn 
madjen, baron fein ein-!,uid)Iafen, jdjlummcni ; 
vsi že dremljemo: pojdimo spati — tudi: 
dremlje se mi, eš jd)lafert mic^. 

dremav, ava, adj. fdjtiifrig, Cig., Jan., Mik., Kr. 

dremavčica, /. bie jperbftjeitloie (colchicum 
autumnale), Cig. 

dremavec, vca, m. i) ber S^djtafrige, ber 'iin-- 
jd)lafcne, Cig.. Jan., vihŠt.-C, Kr.; — 2) 
bie (2d)Iaf(uj't, C/g-., Jan., Kr.; dremavec 
me je prijel. Z.; d. me je presilil, C; dre- 
mavec, BlKr.-DSv. ; — 3) ber ^artapp (ly- 
copodium clavatum), C, Vod. (Bab.). 

dremavica, /. ber .S^albidjlummer: v drema- 
vij sem bil, Svet.(Rok.) ;—hCi^ S(^(ummer^ 
fieber, Cig. 

dremavka, /, i) »erfc^tofenež 5Seib, Cig.; — 
2) baš Sc^neegloddjen (galanthus nivalis). 
Tuš.. Goriška ok.-Krj. (Torb.j. 

dremavost, /. bie 3d)Iiimmeriud}t, Cig. 

dremavt, m. fd)(dfriger 'JJteiiid), Cig. 

dremek, mka, m. bcr Sdjliimmcr, Cig., Vrt. 



drpmelj, mlja, m. bcr ^riigcl, Cig., C; — 
prim. bav, tremel, stvn. dremil, Lcvst.(Rok.). 

dremen, mna, adj. fri)ldfrig, v(liŠt.-C. 

dremež, m. i) ber Sd)laitiuutene, C; — 2) ber 
Sdjliimmcr, Cig., Jan., C.;— 3) bie (5d)(af= 
rigfeit, Cig.; — bie iJel^argie, Cig. (T.); 

splošni d., Zv. 
dremlja, /. 1) fd)(dfiigcei 35>eib, Gor.; — 2) 

i)a5 SdjneegUiddjClt (galanthus nivalis), C; 

— 3) eiii ^^eid)cii a\\i iiappcit, 'iiai ber Sd)Qf= 

I)irt auf feineii Štab biitbet, luenii er ouf bie 

^,!Upe 5ic')t, Štrck. 
dremljanje, n. = dremanje, Schonl. -Valj. 

(Rad). 
dremljati, am, vb. impf. = dremati, Diet. 
dremljav, ava, adj. = dremav, Valj. (Rad). 
dremljavec, vca, m. ber Sc^Iafrigc, Diet., 

Valj. (Rad). 
dremljavka, /. bie Sdjlttfrige, Cig. 
dremljiv, iva, adj. i) jcbhtmmcrig, fd)lafrig, 

Cig., Jan.; — 2) jd)Iafbringenb, Cig. 
dremljivost, /. bie Sd)ld[rigteit, Jan. 
dremnost, /. bie Sd)ldfrigteit, bie Sd)Iafjud)t, 

ogr.-M.; Bog jim je dal duha dremnosti, 

ogr.- T 'alj. (Rad). 
dremoles, lesa, m. bie JRaintneibe (ligustrum 

vulgare), Hal.-C. 
dremota, /. i) bie Sdjlcifrigfcit ; dremota me 

ima, ber Sdilof fommt mid) an, Cig.; njih 

oči so bile polne dremote, Jap.(Sv. p.); — 

mrtva d., tobe§df)nItdlcr ®d)laf (torpor), C, 

Pohl.(Km.); — 2) haž friit) biiil)cnbe 2ab* 

fraut (galium vernum), Medv.(Rok.). 
dremotec, tca, m. = dremota, Cig., Jati.; 

pozno je bilo in dremotec nas je grudil, Glas. 
dremoten, tna, <7rf;. fdjlaftrunfen, jd}(dfrig ; njih 

oči so bile dremotne, ./an. (Slovn.) ; — dan 

čemeren in dremoten, Erj,(Iib. sp.). 
dremotiti, im, vb. impf. einfcblafeii madjeit: 

zima krči in dremoti prste ubozemu pisavcu. 

Glas. 
dremotnost, /. bie Sd)ldfrigfeit. 
drfmsati, am, vb. impf. ftofeen, C; riittcln, 

C; spečega dremsati in opominjati, naj ne 

spi. Glas. 
drfmšati, am, vb. impf. s kolom, ki ima na 

koncu kake tri rogljiče, grozdje v kadi mc- 

stiti in mečkati, gnetjc^en, Dol. 
drfmša, /. = dremšalnik, Cig. 
drfmšalnik, m. kol z rogljiči na koncu v drem- 

šanje grozdja, Dol. 
dremuckati, am, vb. impf. dem. dremati, Ti^/;. 

(Rad). 
dremuh, m. kdor rad dremlje, Nov. 
dremiintati , am , vb. impf. = dremati (za- 

ničij.), Hal.-C. 
dremuša, /. ženska, katera rada dremlje. Nov. 
dren, drena, m. bie ftornelfirji^e (cornus ma- 

scula); — pasji d., divji d., = sviba, psika, 

ber .Spartricgel (cornus sanguinea). Z., Medv. 

(Rok.). 
drenaža, /. podzemeljsko odtakanje vode po 

ceveh, bio ^raiiiagc. 
drencati, am, vb. impf. = čenčati, Ollf iiiib 

llieber firf) bciocgeil : plesati je moral, ker so 



drcncljati — drčst 



170 — 



drestiti se — drev^n 



mu jele not;e kar same drencati in poska- 
kovati, Ljy^y. : \\a(i)lai\[c\ flcf)cu, Z. ; iin Irab 
flcI)CU, z.; — morda nam. drcmcati ; prim. 
dremati in drncati. 

drcncljati, am, vb. impf. trobcn, Ciir. 

drčnček, čka, m. dem. drenek; bic Glpcivfettc 
(onobrvchis sativa),' Medv.fRokJ. 

drenek, nka, m. dem. dren; = dren, Mitr., 
BlKr.-Savr/Let.); mlečni d., einc9(rt in?o(f#= 
mild) (euphorbia esula), (lig., Medv./'R<>k.). 

drenina, /. = drenulia, Cig. 

drcnjača. /. = drenova palica, SIS. 

drenj, drčnja, m. bn-? ©cbriiltfle; — po nem. 

drenje, n. i) ba§ £cl)inbcn, Cig.\ — 2) 'ba^ 
))\cif5cii (5.^. bCi' 5SaClcr^), C/>. ; — 3) ber ®iird}= 
fad, Cig.; d. dobiti, Vod.flib. sp.J; — 4) 
bn-^ ©epliirr, Cig.: — prim. drtje. 

drenov, adj. tnin ber Sornetfir)rfie; — dre- 
nova jagoda, bie .^ornclftrfii)e; drenov les, 
ia§ !Sornc[f)oI,^: — drenove volje biti, iiirfit 
c\nt flcloiint jciii, Z. 

drenovača, /. ciit Stocf auv Soviiel^ofj, Cig., 
Valj.fRadj. 

drenovec, vca, m. i) bcr .^'oriicltiauni, Z.; — 
pl. drenovci, .•partriccjcl (corneae), Tuš.fR.j: 

— 2) ber .ftornelfiričfientnein, Mik. 
drenovina, /. ba§ iloiuc(tirfd)ciilioI:, ; tudi: 

drenovfna. 

drenovTnka, /. = drenulja, C. 

drenovje, ». ba§ ,^orrto(tirid)cii(ic6ufffi, Cig. 

drcnovka, /. i) ein^^^lft, ciiie ;){iit!)e t>on ber 
.Vloriu'Ifirid}'.\ Z., Štrck.; — 2) bie Moriiei' 
bini, Cig. 

drenovnica, /. = drenulja, C. 

drenulja, /. bic Jvvud)t bc^ .^loriiclfirjdieiibaitiiic^. 

drep, drepa, m. bcr Jrab: v drcp, trn Xrabe, 
Cig. ; — iz nem. 

drcpati, pam, pijem, vb. impf. trabei;, Cig. 

drepljati, am, vb. impf. goste in majhne sto- 
pinje delati. Dol.; — traben, Cig. 

dr9pšati, am, vb. impf. = dremšati, jvihŠt. 

dresf}, adj. = dreselen, Cig. 

dres9tcn, Ina, adj. bctriibt, ogr.-Mik. 

dre.seliti, im, vb. impf. betriibeil, anicvit, ogr.- 
.\fik. ; d. se = žalostiti se, .\pes.-]'ra^. 

dr9sclj. sija, m. ber ilniJtcrid) (polvgonum). Z., 
v^hŠt., C. ; — prim. drescn. 

drcsclje, m. ber TOijžmutl), bie Ivouriflfoit, 
Jan.. C.. ogr.-M.; ilreselje se z veseljem 
menja, C. 

drcsv-tnik, m. bcr Irniirifle, C. 

drcs^Jno.st, /. bie Traiiriflfcit, ogr.-Valj.(Rad). 

drv-scn, sna, m. 1) bcr .Slllbterid) (polvgonum 
persicaria), C., Mcdv.fRok.J ; — pl. drcsni, 
Vlmpfcr (polvgoneae), Tuš.fR.J; — im\\:b(\<i 
J^Iol)frailt (inilicaria vulgaris), \'.-Cig., Cla.t,; 

— 2) bic Mod) iiid)t bliiheiibe ^Mijpc am 'iBud)' 

Wei,^CII, Cig.; ajda gre v drcsen, (ior.-I.cvat. 

fRnk.); — 3) bcr .Mamm bev< .iioljiie*, Cor.- 

I.evst.fRnk.J; — prim. ndreselj, reilresen. 
drcskač, m. =^ drskač, drozgač, bie ^JDtiftel- 

brofjcl, ber ,'^iirrcr (turdus viscivorus), Cig., 

.sv. - A';c.s-. /.cvst. f.\aiik). 
drčst, m. boe i.'aid)fll ber J\ifd)C: riba gre Zilaj na 

ilrest (nam.nrest), /p.-J\rj.( Torb.), Svct.( Rok.) 



drestiti se, i'm se, vb. impf. laic^cit, Erj:fTorb,J; 

(nav. drstiti se). 
dresva, /. bcr .pornftein, h. t.-Cig.CT.), Erj. 

(Min.); — rus. 
drešiti, im, vb. impf. = razreševati : odveza- 

vati snope pri mlatvi, Tolm.-Štrek.fLct.j; 

— nastalo iz: razdrešiti = razrešiti. 
dreta, /. i) ber Sd)uftcrbra^t; d. vleči, = 

)d)uarc^en; — 2) bic 3pinnrabid)niir, Hal.-C. 

dretev, tve, /. ^= dreta i), Jan. 

dreti, dercm, vb. impf. i) rcificn; črevlje d., 
Cig.; mrežo d., C; šoto d., Jorf aušftet^en, 
Cig.; zobe d., .^al^nc rcificn, QU'?,^te[}cn; — 
skodle d., Sditiibelii rcifjcn, Z.; zgaga me 
dere, id) f)abc bii3 Sobbrer.nen; dere me, 
id) {)ah( bcit Turd)faII, Cig. ; — 2) i(^inben, 
bic v>aut ab,vcl)eii; na meh d., bcn 'ibalg 
abftrctfen, )o X)a\ž er oI# 3d)laiid) ticvincitbbar 
i)'t, Cig.: kravo s svedrom dreti, einc Sacfte 
ucrfcljrt in 'iJdi^ritf uelimeii, Npreg.-Cig.; — 
prcn. bcbritdcii, fdiinbcn, ta nas dere ! bcr 
5iel)t n\\ž au#! Z.; — 3) ftd) mit flrofecr 
©cmalt \A)\K\!i fortbemcgeii, retfien, rciBcnb 
ftriimeii; reka dere po pečinah; veter dere, 
ber ^inb rcifet 0■^^ ; — rcimcn, ftiirjen: ve- 
liko sveta dere za njim, t>icl i^olt rcunt if)ni 
nad), C; vse je vkup drlo, oUcs' iUolt lief 
(^uiamnieu ; sovražniki naprej derejo, bie 
j^eiiibc briitiicn tioriBdrt^; — d. jo, rcuiien: 
to sta jo drla! UčT.; — 4') d. se, trciichenb 
fdjrcien, pldrrtn; sraka, šoja se dere, mačke 
se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad 
kom, tcifctl, Cig.; na vse grlo se dreti, OU^ 
noKcm .'palfc jd^rcien, Cig., C. 

dretje, n. 1) = drenje i), ba^:? Sdlillbcn, M., Z.; 

— 2) = drenje 4), Cig., Poh. ; — pogl. drtje. 
dretoh, m. bie ftoriibdliiic (centaurea cyanus\ 

Št.-C; (tudi: dretrh, Vransko [St.]). 
dretva, /. = dreta i), Cig.^ 
drev, m, =^ drevo. Goriš.- C, Štrck.; (vejat 

drev, Diet.; Ne maraš več za drev zelen, 

Zv.). 
drevača, /. bic .'^"»ol-iajt, Jan., C, BlKr. 
drevar, rja, m. ;) ^ drvar, Cig., Str.; — 

2) bcr '•.Jifluiilialtcr, Cig., Tolm. 
drevarica, /. = drvarica, bic .'OOl,\l)aucrilt, 

\'alj.( Rad). 
drevariti, arim, vb. impf. = za drevo držati, 

*4Jflii(ir)iiltcr jcin, Cig., Tolm. 
drevarnica, /. i) = drvarnica. Valj. (Rad); 

— 2) — - drevača, .SV.V. 

drevce, n. i) - drevesce, boo '5^iilliud)eu ; — 
2) bie Ulit i.'cimrutl)eit ucr)cl)ciie .MlettciiftatuK 
bei ^.iHinclftellcr, V.-Cig. ; — 3) ber Wa|tbaiim, 
V. -Cig.; — 4) božje d., bic Stcd)cid)e (,iicx 
aquitolium\ l.ig., Tus.(li.); — blaženo d., 
ber 3clicilbaum (Jiinip^-Tus sabina), Krj. 
(Rok.); = blagoslovljeno d., Mcdv.t Rok.; 

— 3) (anatom.) životno d., bcr ycben'Jbaiini, 
Krj. (Som.); — tudi: dr«;vcč, Valj. (Rad). 

dreve, adv. = drcvi, Guts., Jam., C. 

drev9j, adv. = drevi. Zora. 

drcvvn, adj. 1) lii)l,\cril, .'/»»•., ./an.; — l)ol 
,Vd)t: drevcna repa, fofjiflc ^Hiibe, Cig.; — 
2) ftorv, ftcif; (od mraza) dreveni prsti. 



dr^vtn — drcvninii 



171 



drcvnjača drgal«> 



Danj.fPosv. p.); d. stati, ftiUT (tiov Stiiuiicii) 
"bd ftclicii, C; drcveno glcJati, ftaiT Iiiiibticfon, 
Zf^D,; roka mi je vsa drc\cm, jv\hSt. 

dr^ven, vna, adj. i8niim=, Mm:, Cig., Jati.; 
pot;!, drevesen. 

dreveneč, nca, m. = drvenec, ticiftcilUTtc^' 
.volj, bcr i>ol,M'tciii, 0>. 

dreveneti, im, vb. impf. i) 511 .'pol,^ lucrbcrt, 
M.\ — 2) ftarr, ftcif lucrbcn; roka od mraza 
dreveni, C. ; — 3) (o rastlinah) im TCmdlicu 
ftitle [tcften, vihSt.-C. ; — X) ftavr Ijiiiblicfcii, 
l)iiH"tarven, C. 

drevenica, /. = drevača, Jiivč . Andr. 

drevenjak, m. = drevenka, Ilabd, 

drevgnka, /. 1) cin ®ctvcibeinaš (bcr 93fc^cu), 
Habd.. yi., vihŠt.;—2) eiii flvpfecr Stovb, C. 

drevfrje, >i. = iverje, Z., UčT. 

drevfsast, adj. baumiifinlid), C/>. 

drevfsce, n. dem. drevo; 1) bosi !i8aitmd)cn : 

— 2) malo drevesce, bae ®ei^btatt (loni- 
cera caprifolium), C, Medv.fRok.). 

drevf sen, sna, adj. 23aitnt> ; drevesna smola, 
bay 'iBaumbarj. 

drevfsnat, adj. baumrcid), Cig. 

drevfsnica, /. ber 93aum9artcn, bie 'i3aum= 
jrimle, Cig., nk. 

drevfščece, n. dem. drevesce, Cv. 

drevešnji, adj. = drevišnji, C, Mik., BlKr., 
LjZv.; do drevešniega, bi^J f)CUtC ab.Mib^^, C. 

drevi, adv. am ^eutigen (ncd) bcDorfteticiiben) 
Štbenbe ; l^cute abenbž; drevi in davi, imntcr* 
bar, Cig. 

drevišnji, adj. gum :^ciitigen (nodi fitnfticieii) 
Šlbenb ciefjiirtg; drevišnie mleko, btc ?."lfild), 
bie f)cute abeiibc- gcmolfcn rDcrben iinrb. 

dreviti, im, vb. impf. i) trcibcii, iageit, tiimmelii; 
d. koga; d. konja. Mik.; Kar kol' boste v 
gor' dobili. K' meni boste v grad drevili, 
(ndrvili"), Xpes-K.; Ak vihar drevi valove, 
Vod.(Pes.)\ Pred seboj drevi Bošnjake, Preš.; 
pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, 
ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; 

— In nad železna vrata, Jo skokoma dre- 
vijo, Preš.; — 2) d. se, einl^erftiirmcn : d. 
se proti komu, ailftiimietl, šol. ; d. se za 
kom, nad)jagen, Cig.; oblaki so se drevili 
po nebu, Cig ; drevil se je z viharjem vred 
tudi škrat, LjZv.; — = po jati se (briinftetl), 
Cig., Trst. (Let.): — 3) intr. treibeii, jogeit, 
Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče 
proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pra- 
vilno) : drviti ; prim. sX\n. treiban, nizkonem. 
driven, Erj.f Torb.) -Let. i883, 201. 

drevje, n. coll. bie 33aume ; drevja zasaditi; 

veter drevje lomi. 
drevjiče, n. dem. drevje; fleillC ^jiume, Mur., 

Danj.- Mik.; drevjiča cvetje, Čb.; Wcrfiim= 

i'icrtc 'Sdumc, Xov. 
drevnat, adj. baumig, baumreidi, Cig., C. 
drevnica, /. bie (VftUojt, bie ^o^^ade, Jam.. 

Mur., Cig., Jan., M.; gozdi, ki niso videli 

še drevnice, Xai'r. (Let.). 
drevnik, m. i) ber 93aiimgattcn, Z.; — 2) 

= dendrit, Cig., Jan. 
drevmna, /. taž '$>anmmvt, iViume, C. 



drevnjača, /. = drevnica, Mur., Cig. 
drevo, Gsa, n. i) bcv '-baiim; sadno d., ber 

Cbftbauin ; božje d., ber ©ottcrbaum (ailan- 

thus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 

2) ber ^^>flug, Mur., Cig., Jan., C, (ioril, 

Kr. ; — s) ciii beboiieiici 'i3num: ber Spiiibcl 

baum im OKipel, \'.-Cig.;~W Xad))'tuliljiiule, 

Cig. ; — (jadrno) drevo, ber 'ilJiaftbailill, (-ig 
drevocep, čepa, m. ber Drt, lUD .v>ol3 gcljadt 

luirb,'//^M., Mik. 
drevoderec, rca, m. ber 93aumic^inbcr, C. 
drevodetec, ka. m. ber iioljarbeiter, C, Levst. 

rPril.). 
drevogajec, jca, m. ber ^Baum,^iid)tcr, C. 
drevokvarnik, m. ber iiaunijd)dbiger, Cig. 
drevomer, mera, m. bcr ^^aummcfjer, iaž 

Tcubrometcr, Cig. (T.). 
drevored, reda, m. bie 5l(Iee, Cig., Jan., nk. 
drevorfdje, n. coll. 'i)[[Iccn, Bes. 
drevorfja, /. i) bie "^^aiirnjudit, C, Z.; — 2) 

ha?' ^i^eholjung^rcd)!, Gor.- C. 
drevorezba, /. = lesorezba, Jan. 
drevorezec, zca, m, == lesorezec, Jan., Let. 
drevosek, seka, m. ber ipo(5id)[ag, Diet., Mik. 
drezati, drezam, vb. impf. = dregati ; dokler 

je bil on, ni se nikomur drezalo v oči, Jurč.; 

v govor d., fid) iii? Oieipriidi mengeii, Vrtov. 

(Km AV;— d. koga, necfcit, C/^'.; — d. koga, 

jeinanben anfpornen. 
dr^ze, /. pl. = dereze, ba§ Steigcijen, Bolc- 

Erj.(Torb.J, Gor. 
drfzgalica, /. = razhojeno blato, C.; — prim. 

drozgalica. 
drfzgati, am, vb. impf. = drozgati, quct)C^en, 

Z., C. 
drgzgniti, drezgncm, vb. pf. pQtfd)eil : v blato 

d., C. ' ' 

drezljati, am, vb. impf. dem. drezati, C. 
dr^ža, f. neka črešnja, Biljana , Tolm., Erj. 

(Torb.). 
drgžati, im, vb. impf. luii^ig baftcljen, C, Z.; 

laucrn, lojen, aufpajfcu: kaj mi tako na go- 
vorice drežiš? C. 
drežavec, vca, m. i) bcr j^aiile, bcr 3P9ei"fl^, 

C; — 2) bcr gerne nufpaiet, C. 
drfžnik, m. i) ber 'D-lforjeiftošel, C: — 2) tra- 
past človek, Rihcnberk- Erj. (Torb.). 
drfžnja, /. langiiiciligev iWenidi, C; — prim. 

drezati. 
drežnjalo, h. = siten č]o\ck,Lašče-Erj.'Torb.). 
drežnjati, am, vb. impf. ^ubriitglid) )d)n,id^en, 

barein rebcn, C, Z.; miirren, uuiintlig fciii: 

na koga d.. Diet., C Kast. 
drgač, m. bcr 9ieiber (orodje), Cig.(T.), Sen. 

(Eii.). 
drgajsati, am, vb. impf. ftaif rcibcn, fro(3en,t.(>. 
drgai, /. bie ilJanbel, bie loiifiKe, Erj.fSom.); 

— pl. drgali, bic 2riiieiige)d)wuli"t im .'palje, 

Skrilje-Erj.(Torb.); („dergavi", Meg.); — 

prim. 2. drgati. 
drgale, /. pl. = drgali, C, M. 
drgalcn, \na, adj.^mM 3icibeu bienenb, 9{eib=,C;>. 
drgalnik, m. ber ^•Heiber (orodje), Jan. 
drgiilo. n. 1) bcr ^Hcibcr (orodje), Cig.. Jan.; 

hai'' ajcibcociig (bei ber G(e!triiiermofd)iiie), 



drgancela — drhtanje 



- 172 



drhtati — dristljav 



Cig.fT.), Sen.fFii.J; — 2) bte ^^(acfižraufc, 
bie 9?iffcl, Cig., Xov.; za izmikanje klasja 
upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri 
lanu. ^'rt.: — 3) bcr ''^'flocf, an bcm \[d) baš 
;1iiiibliicf) aiif bcr ^^cibe reibcii fnnn, C 

drgancela,/. bic llJanbcI am .'paljc; pl. lirgan- 
cele (bolezen) = drgali, Tolm., Goriška ok.- 
Erj.fTorb.J. 

drganec, nca, m. i) =drga], drgancela, Tolm,; 
pl. drganci. bte 9JtanbcIciCJd)tullI)'t, Tolm.; — 
2) neka riba, Ip.- Erj.fforb.J. 

drgastiti, astim, vb. impf. )'tar! ictbcn, fra^eu, 
Jan., C, Mik.; Job je vzel črepino in se je 
drgastil, Dalm.; — lan d., railfelu, C. 

drgaše, f. = greben, bic §cd)el, btc ftrat5biirftc, 
C, Z. : — prim. gradaše. 

drgašati, am. vb. impf. = drgašiti, C 

drgašiti, ašim, vb. impf. :^ed)e(n, frdmpe(n: 
d. volno, C. 

i.dfgati, dfgam, vb. impf. i) rcibcn, luel^cn, 
Cig., Jan., C; d. kaj s suho travo, Vest.; 
veja se ob vejo drga, Pjk.fCrt.); — kobi- 
lice in konjički so veselo črčali in drgali. 
Glas. : — fcgen, (drgati) .^fur. 

2. dfgati. dfgam, vb. impf. unir^Cll, C; — 
prim. zadrgniti. 

3. dfgati, dfgam, vb. impf. ,^iftcnt, Mik. (V. G, 
I. 142.); — prim. drgetati. 

drgavica, /. bie lUnubclgcidllOUlft, C; —prim. 

drgali. 
drga VI ta,/. = dobrovita, Vas Krn-Erj.(Torb.j. 
dfgeljc. geljca, m. bcr ilrcijel: d. zagnati, za- 

\ rteti, Polj.; — prim. liurgelj. 
drget, čta, hi. "baž ^cbcn, ia^ ^\iitx\\, Cif^., 

Jan. 
drgetalo, n. bcr ;^itterling, Cia;. 
drgetanje, n. \\c^<i 93cbcn, ba§ 3^^^'^'^"/ '''^'^ 

2di(otlcrn. 
drgetati, etam, ečem, vb. impf. bcbeit, 5ittcrn, 

idllottcrit; od mraza drgetati. 
drgetavec, vca, m. ber ^ittcrlinci, Cig. 
drgetec, tca, m. ba? ^Beben, bfl'^ ^i^^*-'!"- '-'V ' 

Jan.; drgetec me je prijel, me ima. Z., 

SlGor. 
drglača. /. v{hSt.-C.. pogl, drgolača. 
drgljati, am, vb. impf. flciillbc (ro|3ClI, fvab 

belil, )'treid)C(n, Cig., Jan., Mik., Gor.-M., C; 

Kdor lenobi se poda. Rad za u.šesi se drglja, 

\pcs.-K. 
drgniti, dfgnem, vb. impf. rcibciI, lUCt^Clt, fro|jCll, 

d. se ob kaj, fid) on Cttti(i'3 reibcu ; magnet 

d., ftrcicbcn, Cij^.fT.j; — obiocibcu: svinje 

travo drgnejo, .S7.-C — jdjancii: tuje blago 

vkup spravljati in drgniti, Bas. 
drgnjenje, n. ba^ ^Kcibcii. 
drgolača. /. bcr .SlltiHTCliftocf, C; (menila nam. 

drkolača; prim. stsl, iiri.kol'i. bcr .UlliUtCl). 
drgot, ota, m. = drget, M. 
drgovita, /. ^= dobrovita, Goiiš.-Frj.{Torb.}. 

drgulja, /. bn'j Sdiabcijcn, ('iff. 
drhal, li, /. .\fin:. Cig., pogl. druhal. 
drhavica, /. bic fflid)!, Guts.. Mm:, (!if(.; 

i: menda nam. drhtavica. ('.; — prim. hs. 

ilrliiavica, bn# ^^iUcvti, bic W|icbcrliil)iiiiiiin). 
drhtanje, >i. = drgetanje, l.ig., ot^r.-l'.. 



drhtati, drhtam, dfhčem, vb. impf. = drgetati, 
Hal., ogr.-C, nk., BlKr.; od mraza, od 
strahu d., BlKr. 

drhtavec, vca, m. ogor d., bei" 3'tteraat fgv- 
mnotus elcctricus), Erj.fZ.J. 

drhtavica, /. bie ®id)t; pogl. drhavica. 

drhteti, im, vb. impf. = drgetati, Cig., ./an., 
C, Mik., nk.; vse drhti po meni, atle§ ,^ittcit 
in mir, Z.; drhteč od veselja, nk.; — d. po 
čem, tjor ^ierlongcu ttad) etttias sittern, Z.; 
Quf etlnaž crpidit ieiti, Cig. 

drič, m. i) bic Whtid)baf)n, Gor.; — 2) = usad, 
bcr (Srbfad, bic ©rbabrutjcfiung, Cig. 

driča, /. i) bie (^litjc^baf}!!, Jan., Gor.; — 
2) bic ^Hiefc, Z. 

dričalnica, /. bte Sd)Icifba^it, Cig., Jan. 

dričati, drTčam, vb. impf. i) glettctt titadieil : 
les d., taš' .5>ol,'i in ber JRiefe binabglcitcu 
loffcn. Z.. Svet.fRok.); — 2) d. se, auf bem 
(Sifc fc^Ieifen = drsati se; rut)d)en: kdor se 
veliko po kolenih driča, ta se kmalu dela 
naveliča, Jan. (Slov.), Cig., Jan., Vrt., Gor. 

drička, /. dem. driča, Cig. 

dričkati se, am se, vb. impf. = dričati se, Cig. 

drifati, tam, fljem, vb. impf. = drihati, v{hŠt.- 
C. 

drifeti, im, vb. impf. = drifati, v^hSt.-C. 

drihati, drlham, vb. impf. = dremati, spati, 
C; — tudi: hs. 

dripa, /. has 'Otbrocidjcn, ber ^^urdifall (bc). beim 
i^ich), Jan., Hal.-C, v^hŠt. 

dripalica, /. = dripa, Cig.. C. 

dripati, drTpam, pijem. vb. impf. 1) ,^errcif5Clt, 
Bes.-C; — 2) "Oa^ 5(bli)cid)cn," ben l^nrdjfall 
babcn, C; krava dr\pl]e, jv^liSt.; — prim. 
drpati. 

dris, m. pogl. 2. drist. 

drisk, »J. = driska, C, Z. 

driska, / ba§ "?Umicid)cn, bcr Tnrdnatl: drisko 
imeti, Cjg., Jan., BlKr.-Mik, jv{Št. 

driskavica, /. = driska, Mur., Cig., BlKr.-M. 

driskalica. /. = driskavica, C. 

driskati, driskam, vb. impf. bfl'? "i?(bnieid)Cn 
f)aben, C, Z. 

1 . drist, m. = driska. Diet. 

2. drist, = drest, mrest: raki gredo po noči 
na d., C ; tu ima sulec svoj drist (»dris"). 
Gor. 

drista, /. ba^J 9lbtttctdicn, bcr Turd)fon, Mnr., 

Cig.. Jan.. C., Vrtov, f Km. k. i. DZ.. Polj. 
dristati, drTstam. vb impf. boo 'i)(bllicidicn, bcn 

Turdifnll boben, Cig.. Mik.. Polj. 
dristav, adj. bcit Tnrdifnll babcnb, Piet.. .Mik. 
dristavica. /. bcr Tnrdifnll, C. 
dristcn, tna, adj.\>i\\ TnrdifiiU bctrcffcnb, .V«;-. ; 

nbjiibrcnb, M. 
dristil9, »J. bO'* ^.Jlbfiilirniittd, .^hir.. Cig.. Vod. 

(Bab.). 
dristiti, im, i-t. /hi/'/, pnrivcrcn, nbfiilireit: ta 

trava vlristi, C. 
dristlja. / i) ba« .ftH)fticr, Mur.. V.- Cig.. 

Vod. (Bab.); — 2) bic .^tllifticripritu', Jan. 
dristljati, am , vb. impf. dem. dristati; — 

flllfticrcii, C. 
dristljav, ;iva, adj. kdor ima dristo, ogr.-C. 



dristljavEC — drmek 



— 173 — 



dfmek — drnj^zgati 



dristljiivcc, vca, m. kJor ima ilristo, u^r.-('. 

dristljivka, /. bic IJthamtbcoic, Diet., .Jam., 
CifC; Jan. 

dnšča, f. = drista, C. 

dfk, m.' i) bcr @Iit|fI), bcr J)iUtfd)Cr, Cif:.; — 
2) ber ^aiif, bcr Oialopp, C; v drk jahati, 
BIKr.-M.: koza poskoči v ilrk, IV^ 

drka, /, bcv i.'aiif, kajk.- Valj. (Rad). 

drkač, m. bcr iiaufbliricfic: črcJnik ima dva 
mlada pomagača, eden je poganjač (Sreibcr), 
a drugi drkač, Notr. 

dfkalica, /. i) bcr £d)litt)diufj, C/>. ; — 2) 
pl. drkalice = bcr Sdjliitcil, C; — 3) = 
drkalnica, Jan. 

drkalfšče, n. ber (£i'5p(ntl, C. 

drkalnica, /. bic (i51itjrf)bal)ii, oy. 

drkanje, n. "Jicii (SJlit)djcn, bci^ Sd)lcifen aiif 
bcm Sifc, Jan. 

dfkati , kam, čem, vb. impf. i) glcitcn, 
flittjdjen, Cig., C; d. se, niif bcm Sife fd)(ci= 
fcn, Jan., Poljane-Štrek.fLjZv.J, Št.; — 2) 
rcnncn, f)erunirentien, Mur.,BlKr.-M.,SlGor.- 
C, o gr.- Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti 
drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., 
C; im %xab laiifcn, Štrek.; — 3) d. les, 
$o(,^ auf eiucr ^iicfc t)inabflleitcn laffcn, Pod- 
gorjaue-Strek. (LjZv.J. 

dfkavec, vca, m. bcr Si^Iaiifcr, Jan. 

dfklica,/. eiue 5lrt St^rcifel, Štrek.; prim. drgeljc. 

dfkelj, kija, }n. bcr ^'lliittcl, Jan.; — prim. 
drklača. 

drkljati, am, vb. impf. gleitCIl, nitfdjcn, Jan.; 
drkljam se v grapo, Jan. 

dfkniti, dfkiiem, vb. pf. glciteil, rutfd}en, Cig., 
Jan., C; meso je z njega drknilo, er tft 
nmger gemorben, Cig.; — d. v koga, je= 
manbcn anfaficn, C. 

drkol, )ti. bcr Sniittel, Jan.; (menda stsl.). 

drkot, ota, 7n. ta^ SŠagcngcraffel: culi smo 
vaških voz drkot, Bes. 

drkotanje, ;/. = drkot: kolesno d.. Let. 

drkotati, otam, očem, vb. impf. fnarren, raf- 
jcln (bom 3SQgen), C. 

drm, drma, m. bcr (Sd)Uftcrbral)t, Pivka-Cig., 
Met., Mik.; — prim. d rum. 

dfma, /. ciit (S)emenge n{» !i?icl)fiittcr: grobeg, 
obgcjdinittcncii Sc^of= ober ^icflcnfuttcr, Gnts., 
Jam. ; t)crid}iebeitcs (^lirunjeug als i8iei)futtcr, 
bc)onbcr^ 3d)meiiicfuttcr, C, Slom.-C; aud) 
Snodcngcmadije, C; — zmes slabega žita. 
Gor.; — zmes raznega nastila. Gor. 

drmahati, am, vb. impf. fd}niirrcn: mačka 
drm aha. Dol. 

dfmanje, n. ta^ £d)uttc(u, bQ§ 9?uttcln: d. 
kol, ba-J Sd)utte[n bc» SKagcnI, Zora. 

drmariti, arim, vb. impf. = drmati, C, Z. 

drmastiti, astim, vb. impf. mit (^crčiujd) gef)cn, 
Z.; = po kaki gošči iti, C.; — fjaftig arbcitcn, 
CZ.; d. v kaj, f)incin)prengcn, Cig. 

drmašca, /. i) bicf}te5 ©cftriipp, C, Z.; — 
2^ bcr SBirriDarr, C. 

dfmati, drmam, mijem, vb. impf. fdjiittCilt, riit^ 
telil, Jan., C; d. drevo, BlKr. 

i.dfmtk, mka, m. dem. drm; eiu Sliirf 
Sc^iifterbra^t, Cig. 



2. dfmek, mka, m. b(V5 Wcriffc: d. je za kaj, 

man rcif]t ftd) um ctluaž, Ilal.-C. 
drmljdga, /. ^ drmljava: "i^ai (iJeroftcI, C; 

— bn? lHiiid)iucmmtd)t, i'^/kSY-C'.; -baž Un= 

trn 11 1, C. 
drmljati, am, vb. impf. raffcIlK časi po cesti 

drmlja po šest in več samokoličaric druga 

za drugo, DSv. 
drmljava, /. aUcrt)anb untcrcinanbcr gcmifd)tc 

%\\\c\i, C; — bcvo Unfraiit, C. 
drmgncelj, clja, m. bic tSicrpflaumc, Cig. 
drmožje, n. smeti na cesti, ogr.-C.; zrak v 

vrteči gib pride in s seboj nese prah, listje, 

smeti, drmožje, ogr.-Valj.(Rad); "baž 9(tl= 

)d)tuemmtd)t, C. 

1. drn, dfna, m. ber Dtafeil, Guts., Jam., Cig., 
Jan., Mik., Fr.-C, P>j.(Min.J; drni morajo 
biti vsi zagniti, .Iam.(Sadj.) ; z drnom po- 
kriti kaj, Levst.(Cest.J; Vihar strašan —Črez 
drn in strn (iiber SSicf Ullb %cib) grmeč pri- 
hruje, Greg. 

2. drn, dfna, m. ba§ ^Mdtn in bcii ®(iebcrii, 
C; ima drn v roki, SlGor.-C; — ba^Ž ^liif- 
fpringcn bi§ 35>aijcr§ in beti 53ad)cn, C. 

drnar, rja, m. bcr Suljcilftcdjcr, Cig. 
drnasEC, sca, m. = mrjasec, Banjsčiee- Erj. 

(Torb.). 
drnat, ata, adj. rofig, grafig, C. 
drnaten, tna, adj. = drnat: drnatna njiva, Z. 
drnati, am, vb. impf. migeftitm faugcu: mati 

pravi otroku: tako me drnaš, da mi boš še 

kri izpil, Dol. 
i.dfncati, am, vb. impf. i) fdjittteln, BIK).- 

M.; -^^ 2) tjitpfcnbc ^^erocgungcn mad)cn, 

BlKr. -M.; iin %xah reiten, Dol.-Cig.; — m= 

briercit, v^/!5Y.-C; — d. se, (faljrcnb, rcitciib) 

gcfdjiittclt mcrben, BlKr.-M. 
2. dfncati, am, vb. impf. Siaicilftudc^cn Oom gC' 

pfliigten 5(cfer ab,^icl)cn, C; — prim. drnovati. 
dfnckati, am, vb. impf. dem. drncati, prcUcu, 

ogr.-C. 
dfndra, /. bic ^Iauberta)d^e, vihŠt.-C. 
drndravec, vca, m. bcr ^^piaiibcrer, v^hŠt.-C. 
dfndrati, am, vb. impf. i) = drdrati. Z.; — 

2) ptaubcnt, v:ihŠt.-C. 
dfnec, nca, m. bcr 2^ rab, Cig., Jan.; v drnec 

jahati, im %vab reiten, BlKr.-M.; — prim. 

I. drncati 2). 
drneti, im, vb. impf. nam, dreveneti , Cig., 

Št.- C. 
drnice, /. pl. drnice igrajo, c» mcttcrlcudjtct, 

Kor.-Cig.; — prim. žarnice. 
drnina, /. ber Oiafcn, Cig. (T.); ungeoderteš 

Sanb, Z. 
drninast, adj. rafig, grafig, C. 
drnjati, am, vb. impf. fdmnrrcn (o živalih), 

Cig. 
dfnje, n. coll. 3{aicnftiide, Jam., Cig. (T.); — 

9iajenftitctc anf bcm gcpfliigtcn ^vclbe, Z. 
drnjeza, /. bo§ ''^Marrmaul, C. 
drnjfzati, am, vb. impf. luinfcln, gnicfcn, C. 
drnjfzganje, n. ba^ 'ifi.Mnjcln, ^ubringlid^c^ 

'iBitten: po mnogem drnjezganju, Raič(Let.). 
drnjgzgati, am, vb. impf. minfcln, pldrrcn, 

v;[ltšt.-C.; nac^ (^nttcr jdjrcicn (n. pr. o 



drnjfzgav — dr9bcc 



— 174 - 



drdbecen — drobir 



prascih), C; iiiinjclub, pliimnb, jubriiiglic^ 
tiittcn, bcttcin, .Jan., C. v-^hšt. 

drnjfzgav, aJj. ,yibriitflli(f) im "iBittcn, C. 

drnjezgljiv, iva, adj. = drnjczgav, C. 

drnjfziti, Czim, vb. itnpf. =^ drnjezgati, C; 
otrok za kruh Jrnjezi, C. 

dmJ9hati, am, rb. itnpf. jdjnardicii ; Se spi 
brez težave, Drnjohati znam, Xpcs.-.Schein.; 
(drnjuhati, Rc^.-C; drnohati, Ip.. Kras-Erj. 
/Torb./). 

drnjpkati, am, vb. /m;?/. iinDciftdnblirf), bmč) 
bie ^Jtaic rcbin, Tr^ič-Štrck. /^LjZv.j. 

dfnkati, am, vb. impf. fUrvcn, flimpciii, Jam , 
(.'i iT.. Jan. 

drnohati, am, vb. impf. pogl. drnjohati. 

drn9selj, sija (seljna), m. i) neka rjavomodra 
sladka sliva, Gor., jv{hŠt.\ — 2) debela 
rdeča jagoda, Gor.-Žv. ; — 3) = adreselj, 
Koborid-Krj. (Torb.). 

drnovati, lijem, vb. impf. Siaicnftiicfdicn »om 
("icpfliicitcn ?lrfor nicnvaumcn, Jam. 

dfnovec, vca, »i.bcr 3{aicnci)cni'tcin, Erj.fMin.). 

drn9vščica, /. bic vot^e "Jlmcife, Poh. 

drnovit, adj. raftCJ, Jan. 

drn9vje, n. = drnje, Jan., C. 

drnorezec, zca, »1. ber IJRafcnftcc^cr, Jan. 

drnulja, / bie Sdjtc^e, C Štrek., Kras; 
pogl. trnulja. 

dro, adv. skrčeno iz: dobro: Bog daj dro. 
O) kraljic mlad, Spes.-Schein.; — tno{}I: Oba 
bi ti dro povedala. Ti bi se preveč pre- 
strašila, \pes. - Scliein.; — ja, allcrbtiig^, 
Jan., Kor.-M. 

drob, m. coll. i) fkinc Stuctd)cn ober Jf)cikf)eii 
Doit ciitcr Sad)c: iti v d., in Stiirfe flcljcn, 
Krclj - M.; svinčen d.. $(ciid)rotC, C; = 
strelni d., I.j7.v.; seneni d., ba^ £)eui(^t, 
bcr £)CuabfoU, Cig., Sov.; — = drobiž, 
flcince Welb, C; — tua^ in bcii 58icncn= 
ftortcn ju "iBcbcn fiiUt, bo^ WvicUii, V.-Cig.; 

— bcr \?(bgQnfl bci TOctadarbcitcn, Ci^.; — 
cin fiJrniflc-J Wcftcin: bie Wmuttiarfe, C; — 
ber S3nid) (math.), Cig.fT.j; pogl. ulomek; 

— 2) bic C^infloucibe ; d. vzeti iz živali, ein 
Tl)icr ou^iucibeii, Cig. 

dr9b, drobi, f. = seneni drob, ba^ .^xuid)t, 

(i(,r. 
drobač, m. ciitc TOaidjiiic ,yim Ciictid)cii bor 

.\Sitl)cnfiiid)tc, C; — tudi: bic .Vaiibiinililc, C 
drobad. /. coll. flciiie Tiiiflc olSaicii, Sliiibcr, 

lliicrcj, C, Z. 
droban, bna, adj. = droben, 
drobarija, /. coll. = drobad, Cig.; flcitlC 

Millbcr: toliko ilrobarije je pri nas, BlKr.-.Sf. 
drohavs, m. (iroficr "iBrocfcn, Mur.. Cig., C, 

.Mit. 
drubcktn, kna, adj. dem. droben, .^trck.; 

(drobckin, jv\h^t.), pogl. drobičken. 
drobčarija, /. = drobad, flctlie .Hillber: naj 

se tudi ta ilrobčarija nekoliko poveseli, lics. 
dr9bčcc, čeca, »i, dem. drobec. 
dr9bcc, bca, m. i) cin flcinc-? 3tiiffd)cii obfr 

it}cild)cn oon cincni TiHnc; — bcr 'i^riid) 

(math.), Cig. (po rus.); — 3) bic ©inflCUicibc, 

Mik. 



drobcccn, ena, adj. dem. droben, Jan., (dro- 
becin), Lašče-Lcvst.^Rok.); pogl. drobičken. 

drobck, bka. m. dem. drob; ba# 'iJ3riJdd)cn, 
cin 'iSifedjcn, Cig., v^hŠt.-C. 

dr9bclj, blja, m. boš SSrcddjcn, -lan.. M., C, 
(ior.-Mik. 

droben, bna, adj. Bon (jcrinncm Umfanflc, f(ein, 
reinjifl; drobno zrnce, tieine^ ftijmlcin ; d. 
pesek, feiner Sonb; drobni dež, bcr JI)qu= 
regcn, Cig.; drobna pismena, bie iliinnetcl^ 
fdjrift, Cig.fT.j; drobno piše, er ijat etne 
heinc Scf)rift; drobno blago, bie fturjttiare, 
Cig.; droben denar, Sleingetb; drobno lice, 
tleincš, jartež (^cfidjt; drobna živina, tleine#, 
fc^ttJQC^Iid)C^ !i8iei), tudi: = drobnica, b05i 
Slieint)ie(i; drobno gledati, flcinc 3lugen nia= 
c^en ; drobno šivati, fein nfiljen; — drobno 
hoditi, tlcine Sd)ritte modien; drobni koraki, 
3tt)eigid)ritte; — na drobno prodajati = im 
Sllcinen (en detail), (opp. na debelo); na 
drobno preiskati, genauuntcrfucfien; — drobno 
peti, fcin, fiodi fingcn: ima droban glas, er 
^at cinc fcinc, i)oi}t 3 tint me, M. 

drobfn, adj. drobene klobase, t. j. jetrne in 
krvave, Savin.fka dol.; — prim. drob 2. 

drobenteti, im, vb. impf. drobno peti, hoditi, 
pisati, na drobno lomiti itd., Lašče -Levst. 
(Rok.); pos. flcinc Sd)ritte mad)cn, C; Naj- 
rajši le drobentim po cesti, Ixvst.(Zb. sp.); 
Micka po trgu drobenti, Npes.-Kres; — 
trillcrn, C; — tudi: drobentfti, Lcvs^f/^ofr.j. 

drobir, rja, m. = drobir, C. 

drobfr, /. coll. eine SJJcngc Oroden, rihŠt.-C. 

drobčt, bta, m. baš ^Srodd}en, tia^ 'ŠBijč^cficn, 
Giits., Jam., Mur., Cig.. Hal. -C; tudi: 
dr6bet, Jan.; po drobtih, brodcntt>ci)e, Jan.; 
(pomni: v drobti (^drubti") iti, in Jriimmcr 

gebcn, jugrunbe gebcn, Tmb. / Post.f). 
drobetati, am, vb. impf. brijfcln, bri.ide(n, C. 
drobezen, zni. /. = drobad. Gor. 
dr9bež, m. boi? Stiirfdieu, Jam.; — coll. 3cr- 

bvodcltc-i; (,v 5^. ^-BnnbriJddjcn), Gor. 
drobežad, /. flciiico, junge» OJcfliigel (j. "^. 

jungc laubcn), C. 
drobičken, kna, adj. = drobičken, („drobi- 

ciken") Diet.; d. prah. Kast. 
drobič, iča, m. bo# lpi)§d)cn, .U/A-. 
drobiček, čka, m. dem. drobič. Bes. 
drobiček, čka, adj. dem. droben. uiin,\ig, .Mur., 

C.: drobičko razrezati, .^/«r. ;drobički sneg, C 
drobičinkast, adj. = drobiček, C 
drobičken, kna, adj. dem. droben, tvinjig, 

.1/.. ./V^/j.SV. • 
drobilnica, /. neka sekira, Tolm.-F.rj.fTorb.) ; 

bic 3dKitl)Qdc, Dol. 
drobil9, n, = drobiž, .Ulcingcib, Tolm.-Štrek, 

(Let.). 
drobir, rja, »i. cinc .Uloinigfeit, baiJ 'i<iud)Uitd, 

Cig.; bcr Splittcr, Cig. (T.); — coll. flctnc 

Stiidc (ioolif, ;>lcijd) u. bgl.), lilKr.-.\f.: bcr 

"^(bfnll bcini .iiol.jlmrfcn, /'o/i. ; licinc JKiibcn, 

W(»l)rcn, (frbiipfcl, .\fik., C.: ^erilMcHci; 

.M.; Iriimntcr, i.ig.; 'Irnmnicrgcftcin , C; 

ogcljni d., "nai .'ftolilcngcitiidc, Cig., Nov.; 

senčni d., bao .VCilid)!, ,/an.; — = drob, 



drobircn drobljancc 



— I7r 



drobljaniti se drobnjak 



bif (Jiiiflcuicibe (im tljicrifi^^eii Sorper), (drobcr) 

drobiren, rna, aJj. tloftifrf) (min.), Ci^.(T.J. 

drobiriti, Trim, vb. impf. Iniicfclll, Cifc-; it. 
se. ficl) bviirfclii, CVi,'. 

drobirjast, adj. jplittorifl, )lialiiud)t, Cii^. 

drobirje, u. citll. =■- drobir, C. 

drobiš, m. i) = drobiž, drobir. ogr.-Valj. 
/Radj; — Ginflclprciifjtc^ (min.), Cig.(T.j\ 
— ■ 2) neka trava, Danj.-Mik. 

drobitev, tvc, /. bn5 ;VrlH"orfelu ; — J. metra. 
Me Uiitcrtliciiuiuicu bO'^ IHctcr'?, DZ. 

drobiti. I m, vb. impf. i) in flcuie Stiictc ,^cr= 
tlicilcn: bviictolli; pticam kruh d.; kruh d. v 
kavo; žgance d.; rudo d., baš (Srj pod)cn, 
Ciif. ; — komu kaj pod nos d. , imter bte 
'DJafe reibcn, V.-Cig.: — d. se, jerbrocfetn 
fintr.j: kamen se drobi; drobeč, bliid)ii], 
liuirbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; un- 
dukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; 
hrib ima ilovo prst z drohečim belim la- 
porjem, Lcvst.fZb. sp.); — smrečje d. = 
za nastil razsekavati. Gor. ; ■ — gegeit SIdn= 
nelb aučMoedijeln : denar d., C, Z.; — re= 
jolDicicn (math.\ Cig.fT.j, Cel. (Ar.); — 2) 
!iciitiuei]c tbun: (stopinje) d., flcine Sd}ritte 
modien, jrf)iicll u. mit fleincn Sdjrittcti getjcii : 
mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič 
kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge. 
Res.; — d. glas, trillcrn, Cig., Jan.; pe- 
senco d., trillenib finncn, C; na boben d., 
aiif bcr Jrommcl ipirbeln, Cig.\ — drobiti, 
jdjnell vcben, Cig.; rabcbrcdjcn: nemško d., 
Zv.; kratkočasne d., fur^tDcilige ^,)lncfbotcn, 
?Bit5e 3um 'iBeftcn gcben, ZgD. 

drobivec, vca, m. i) kdor kaj drobi: bcr 9ioft* 
jc^Iager (in .»piittenttierfen), Cig.; — 2) bas 
Stiirfdien, M.; d. kruha. Polj.; z žlico lo- 
viti \elike drobivce po skledi, LjZv. 

drobivka, /. neko jabolko, Šebrelje (Goriš.), 
Krško-F.rj. (Torb.). 

drobiž, m. coll. fleiiie ^^inge, fieine Stiide, 
tleinc ^(bfaUe 11. bgl.;— tudi o malih otrocih: 
ta drobiž nikoli ne m\ru]e. jv^^liŠt. ; — baž 
ftleingclb, bic 2d)eibemun5c; nimam drobiža, 
moram izmenjati. 

drobižiti, Tžim, vb. impf. brocfeln, C. 

drobižnica, /. bie ^lartiiljdje, T'.-C7','-. 

drobje, n. i) flcinc Xingc, ,v ^. 3*ueig»uer!: 
sneg je drobja nakrhal z drevja. Bes.; — 
2) bie Gingcioeibe, Jam., Mur., Cig.. Vrtov. 
^A'»!. k.). 

drobljač, m. bie 9?eišmQ?(^ine, C. 

dr9bljaj, m. ta^ 53ro(fd)en, ber 53ii'fcn, Cig.. 
Jan., M.. Valj.{Radj. 

drobljak, m. = gnilec, bie Sticlcic^C (quer- 
cus pedunculata), C, Z. 

drobljančast, adj. tliimpcrig, briifig, V.-Cig. 

drobljanec, nca, »j. i) "i^az- Stiirfi^en, baž 
■©riirtlein : tri drobljance kruha, ZgD.; po- 
brati drohljance je rekel, Ravn.; drobljanci 
= vdrobljena jed. Diet.; drobljanci odle- 
tavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol. ; 
drobljanci, bie 2^riimmcr, Cig.; — 2) ein 
flcine^ 35?ejen, \'rt.; naši otroci so še dro- 



bljanci, Z.; drobljanci fo mladih vevericah). 
Let. 

drobljaniti se, anim se, vb. impf. = drobiti 
se, (-i g., Jan. 

drobljati, am , vb. impf. bvolelii , bvocfedi, 
friintiiuln, .1/»;-., Cig., Jan. 

drpblJLC, (beijc), beljca, »i. dem. drohc\\,Valj. 
(Rad). 

drobljenje, n. bci^ !i8rocfcln; — baC' JHcjol 
nicreii. Cel. (Ar.). 

drobljiv, iva, adj. bri3cfelig, briid)ig, Cig., Jan. 

drobljivost, /. bic 53iud)igfcit, bie ^tnab- 
liditcit, Cig., Jan. 

dr9bnec, bneca, (benca), m. ein ^aiuit, bcv 
flcinc 5ritd)te tidgt, Valj. (Rad). 

drobneti, im, vb. impf. bcini Wcben flcine unb 
jd)iiel!e Sdiiitle nincijcn, trippeln; Nožica pa 
Min'ce Za mano drobni, \ od. (Pes J; drob- 
nela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; 
konj drobni (beim ^;t5a)!?gQng), r. -oy.; 
5tt:)itld)crn: ptičice so drobnele po vejicah. 
Glas. ; glasno pojoč in drobneč preleti (la- 
stovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli 
drobni, ein fctncr Dfiegen ipritbt Ijerab, Vod. 
(I^b. sp.) ; — y'mo drobni, bcr 5š?ein pcrit, Z. 

drobnfzje, n. coll. ha^ 9iaffl)ols, Goriš. 

drobnica, /. i) ^až Šleiiiuicl) (3d)afe nnb 
^iegcn); Je drobnico pasel, Ji piskal na paš', 
Vod.rPes.); — 2) drobnica, bcr 'i^aum obcr 
bic ?frud}t be? 25i;bob|"tf§, Cig.: bie žioljbivne, 
bic SSalbbivnc, Cig., Jan., M., C.;' našel je 
mlado drobnico in jo cepil, LjZv.; lačnemu 
človeku je sladka tudi drobnica, Npreg.; 

— drobnice == necepljene, drobne črešnje, 
C7^., Jan., C, BlKr.; — = lesnika, C; 

— neka oljika, Biljana-Erj. (Torb.); — ^) 
drobnfca, baž 'DJhlttcvfraut (pvrethrum par- 
thenium), C; — neka drobna trava, Štrek. 

drobnič, iča, m. 1 1 flcinc 'ilJhini^C, Danj.-Mik.; 

— 2) bcr Sdjmiidjtiing, V.-Cig. 
drobničar, rja, m. neko jabolko, Goriš.-Erj. 

(Torb.j. 

dr9bniče, eta, n. ein Stiicf ft1cint>ie^: ogre- 
šiti se ne sme ne človek ne živina, ne go- 
vedo, ne drobnice, Ravn.; (drobnice, Miir.), 

drobniček, čka, adj. dem. droben = dro- 
bičken, Dattj.-Mik.; drobnički rezanci. Trst. 
(Let.). 

drobničevEc, vca, m. bač' ^»olsbirnmuv, .^/. 

drobnik, m. bie OJrnunjocfc, C, Cig. (T.). 

drobnina, /. fieine ^ingc, bie Slurjroare, 1'.- 
Cig., Zora; — baž Silcincrj, ticiš: Wruben» 
flcin, Cig.(T.); — = drobnica, bož i?'[cin= 
Dicf), Mur., Valj. (Rad), \otr. 

drobninar, rja, m. ber Sur.VDarcn^iinbler, Cig. 

dr9bniški, adj. i) »om ftlciiiDicf), Jan.; 
prim. drobnica i); — 2) drobniški, drob- 
niška t\ orba, bic OJronnmdcnforntation, drob- 
niški vapnenec, bcr (^nuuuadcnfalfftcin, Cig. 
(T.); — prim. drobnik. 

drobnjad, f. coll. SUinigfcitcn, I;^; — hav 
^Mcinv.d), Zora. 

drobnjak, m. 1) bcr 3rf)nittlaud), (allium 
schoenoprasum), .Mur., Cig., Jan., Tuš.(R.), 



drobnjakič — drobtinica 



— 176 — 



drobtinička — dr9p 



Plupia-Erj.fTorb.), \otr.; — 2) bic 9!Kooi= 

^irie (sorghum vulgarc), Klanec v htri-Kvj. 

(Torb.) ; - O = drohnik (Wraureade\0>/r.;. 
drobnjakič, m. drobna stvar (človek, oreh 

itd.). Tolm.-Strck. (Let.). 
drobnjav, /. coll. = drobnjava, filetnigfcttCll, 

Goriš.; bic .ftiirjinarc, 0>., Jau.: — rumena 

drobnjav (o drobnih zlatnikih), Zora. 
drobnjava. /. coll. drobne stvari : bie ftlein> 

aiarc, bcr ftram, C/>.. Jan. 
drobnocveten, tna, adj. tlcinblutig, Cig., Jan. 
drobnoglav, glava, adj. ftcinfopfifl, O'^., Jan. 
drobnoglavec, vca, m. bcr Silcintopfiiic, Let. 
drobnogled, gleda, tn. taš "JJJitroifop, Cig., 

Jan.. Cig.(7'.J, nk. 
drobnoličen, čna, adj. mit neincm, 5aitcm 

Wc)trfit. 
drobnolist, lista, adj. !(einblottrig, Jan. 
drobnolisten, stna, adj. f(cinblatti"icj, Cig. 
drohnomer, mera, m. bae 5.1Jifromctcr, Cig. 

(T.,. C. 
drobnomf ren, rna, adj. drobnomerno šcstilo, 

bcr .s'iaar,^irtel, Cig. (T.). 
drobnomil, mfla, adj. nicblicf), Cig. (T.). 
drobnonog, noga, adj. flcinfu^ig, Cig., Jan. 
drobnook. oka, adj. fleinaiifiig, Cig., Jan. 
drobnopeščfn, adj. feinfanbig: d. pot. Str. 
drobnorok, roka, adj. \k'\w.-, bunn()anbig, Z. 
drobnosemenski, adj. tlctiiiomicj, Cig. 
drobnoslikar, rja, m. bcr Sl^iniaturmalcr, nk. 
drobnoslikarstvo, n. bic liciniaturmaicrei, nk. 
drobn^st, /. bic SSin.^gtcit, bie ftlein^eit. 
drobnota, /. =^ drobnost, Jan. 
drobnovati, ujem, vb. impf. = drobneti, Zora. 
drobnovid, vida, m. Jan., pogl. drobnogled. 
drobnovozlat, aia, adj. flcitlfliotifl, Cig. 
drobnozobat, ata, adj. fIcin,Vi()ni(J, 3/. 
drobnozrn, zrna, adj. flciltfovniij, fcinfijrnig, 

Cig., Jan. 
drobnozfnat, adj. = drobnozrn, Cig. 
droboglfdec, dca, m. ber Dpfcrfdjaucr (ha- 

ruspcx), C. 
droboleti, i'm, vb. impf. trillcril, Cig. ; slavček 

droboli, (drab-) C; — prim. gostolcti. 
drobotovina, /. Lašče- Levst.(M.). pogl. do- 

brovita. 
drob9vita, /. .\L. pogl. dobrovita, 
drfjbov, adj. (fiiigcmcibc, ?^ijccral , O";,'- 
drobovina, /. bic GillflClDCibc, Cig., .fan., C, M. 
drobyvje, n. = drobovina, O"^'., Jan. 
drob9ZLn, zni, /. = drobiž, .S'/\ Lirija- Erj. 

(Torb.). 
drobtina, /. 'bai ^rofcl, bic 33rojamc; drobtine 

pobirati. 
drobtinčica, /. dem. drobtinka. 
drobtinčiti, Tnčim, vb. impf. = drobtiniti, C. 
drobtinica, /. i/o«, drobtina; i) ba^J 'iPrbjcl; 

— drobtinice, flciaillincltc tlcillCic 9lliniilu\ 
"Jlnalcftcn, Cig.; (Icinc ^Jioti.^cii in ;5cilid)iiffoii, 
nk.; — 2) pl. drobtinice, bic 'sBortraiiiunir,^, 
ba» SDhlttcrfrnilt (pvrethrum parthenium). 
Cig. = maternc drobtinice, Medv,(Rok ); 

— bic SJautC (ruta), („ker, kakor pravijo, 
priraste iz drobtin blagoslovljenega kniha") 
1-r., SlC.or. - C. 



drobtinička, /. dem. drobtinica, ^fltr. 
drobtiniti, Tnim, vb. impf. jerfriimmcln, Cig., 

Jan. 
drobtinka, /. dem. drobtina; — neka alga 

(liiatoma), Tuš.fB.). 
drobtinje, n. coll. ^rojamcn, C Vest., ogr.- 

l 'alj. 'Radj. 
drobutina, /. Rib.-M., pogl. dobrovita. 
drobiitovje, n. Xotr., pogl. dobrovita. 
drobutovka, /. drobutova šibica, Sotr,; — 

prim. dobrovita. 
dr9cati, drocam, vb. impf. == drezati, ftofecil, 

ftupfcn, Goriška ok.-Erj.fTorb.J, BlKr. 
dr9ckati, am, vb. impf. = drocati, Z. 
dr9cniti, drocnem, vb. pf. Itogcn, fc^upfcn, Z. 
dr9Čiti dročim, vb. pf, = dregniti, BlKr.; v 

sršene d., Z. 
dr9Čkati, am, vb. impf. fto^en, BlKr.; — 

ftoKcnb quetjcf)ert, BlKr., Notr. 
dr9Čniti, dročnem, vb. pf. ftupfcTt, Štrek. 
dr9g, >«. bie Stange, Mur., Cig.fT.); na drogu. 

ogr.-Valj.fRadj; pos. bic 9?uberftange, bic 

Sc^iffftangc; (ribičev sin) vzame vesla in 

drog, Jurč.; — bcr Spieg, C; brez meča 

in droga, Z)a/m.; — merilni d., bic 5[licl§ftangc, 

Z)Z.;' (telovadni) d., bo? 9iccf, Cig. (T.), 

Telov.; majalni d., "bai Sc^tucbcrccf, Telov.; 

sesalni d. pri strelovodu, bic "Jluffangftangc, 

Sen.fFi^.); — ber iieitcrbaum : lestvica ima 

dva droga, ogr. -Valj. (Rad). 
dr9ga, /. neka riba, C; (squalius Agassizii), 

pri Kamniku - Erj. (Torb.). 
dr9gati, drogam, vb. impf. (mit cincr Stangc) 

fto^cn, Mur., Savinska dol.; d. s hlodom v 

podbrežino, LjZv.; — prim. dregati. 
dr9gniti, drognem. vb. pf. (mit cincr Stangc) 

ftoBcn, Z., Polil. (Km.j. 
dr9k, m. bcr StoBct, bcr JraubcnftoRcI, C. 
dr9kal;nik, m. bcr Stiifjfl, ^'F- 
dr9kati, drokam, )'b. impf. [tOB^'", ^-j BlKr. ; z 

nogo d., [tailipfcil, Č, Dalm.; — [tofecilb 

quctfd)cn, C., BlKr. 
dr9kniti, droknem. vb. pf ftofjClI, C. 
drom. m. bcr Scbaitbcr, M., C. Z.\ — prim. 

drmati. 
dromedar, rja, »ji. bil? ^romcbar (camelus 

dromedarus), Erj. (Z.). 
dromiti, im, vb. impf. fd)aubcru mad)cii, C, 

Z.; človeka strah dromi, Z. 
dromljdk, m. če meljemo na dromljak, do- 
bimo slab.šo moko, ker ni čista od otrobov, 

Tolm,- Štrek. (Let.); nam. drobnjak? 
dr9mlja, /. ba* 33runimcijcit, bic llJaultrom 

incl, ('ig., yf.; ~- pl. dromlje, Cig.; — iz 

nem. Iroiumcl. 
dr9mljati, am, vb. impf. tai ^rummeifeu 

jrillogcu, Cig.; mačka dromlja (f(^liurrt), 

Gor.; — prim. dromlja. 
dromljevati, ujem, vb. impf. girrcii: grlica 

poje. drol^no dromljuje, .V;it'.<.-r/-i7^ ; — prim. 

dromljati. 
dr9ncati, am, vb. impf. fc^iittclll, C, — prim. 

drncati. 
dr9p, »J. -- ilroplja, Cig.. Ercy'.(F.); — češ. 



dropa — droži 



— 177 — 



drožica — dfsk 



dropa,/. bic jMilfc ber nu^iicprcf-jtcii SBciiibcere, 

Cig.; — prim. tropine in hs. drop (istci;a 

pomena). 
dr9plja, /. bie IrapJ}C, O'^"., Jan.; — velika 

dv bic grofje Jrappc (otis tarda), Erj.fŽ.J; 

mala d., bie ©ricltrappc (otis tetrax), Cig.; 

— hs. iz nem. JiappC. 
drpselj, sija, »i. = dreselj, dresen, C, of^r.- 

Raič(Kol.). 
drpt, m. = žica, bcr SJietaUbral^t, Št.; — 

prim. drat. 
drot^n, adj. = draten, \'c'st. 
dr9tar, rja, m. ber ^raf)t5ic()er, C 
drpzati, drozam, vb. impf. i) ftofeert, Zabče- 

Erj.fTorb.J ; grozdje d. ^ tlačiti, Dol.; — 

2) einfiiifen (im f otff, Sdince), Rc^.-C; sneg 

se d roža. man fintt im Scl)nee ein, C. 
dr9zd, m. = drozg, Erj.fŽ.J. 
dr9zeg, zga, m. pogl. drozg. 
dr9Zg, m. bie Sinilbroffet (turdus musicus); 

beli d., bic 'iJBcinbroifcl (turdus iliacus), Cig.; 

črni d., bie ^.)(m)el, C/o". 

1. dr9zga, f. bie 9Jtaild)e, Jan., DZ., C; etiua'5 
3crqiieticl^te§, j. 23. Cbft, Z.; — ber Šotf): 
drozga je, e§ ift !otI)ig, M. 

2. dr9zga, /. ber 9{inbld)mal5)a^, C; — pogl. 
troska. 

drozgač, w.i) ber 'iDJai) cfier, /)Z.;— 2) = drskač, 

bie 'JJJiftelbroffel, Frcv.fF.). 
dr9zgalica, /. bic ^Jtaii^c, Cig., C, DZ. 
dr9Zgaličen, čna. adj. 9JJati(|= : drozgalični 

prostor, ber 9)kiid[)raum, DZ. 
drozgaličnjak, m. ber 9J?aiid)bc{)aIter, DZ. 
dr9zga}nik, m. \)až Wa\\i){)0%, Cig. 
drozgalo, n. ber ^ant)d]cr, Cig. 
dr9zgati, am, vb. impf. matjcf}en,quetjc^en, titoaž 

SBcidie-j scrbriicfeu, Cig., Jan., C, Dol.; 

grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Sa- 

vinska dol. 
drozgela, /. bie Dtofenbroffel (gracula rosea, 

turdus roseus), Frev.fF.). 
drozgomesnica, /. bie 6imnaifd)tammer, DZ. 
drozgovalnica, /. bcr 9JiQijd)fpd)apparat,^ DZ. 
dr9Zg^'a, /. = troskva, bic 23utterlicfen, Št.-C. 
drožar, rja, m. = drožjar, bcr 4">ffen^anbler, 

Cig., Jan. 
drožarnica, /. bic jpcfenfabrif, DZ. 
drožast, adj. ^cfid)t, Cig. 
drožci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda 

izmeče, kadar vre, bic Sputlbljcjcn, jv^liŠt. 
droždžf , /. pl, = drožje, v^^IiŠt., ugr.-Mik. 
droždž^nka, /. = droženka, kajk- Valj. (Rad). 
drožf, /. pl. = drožje, Cig., Mik. 
dr9Žec, žca, m. dem. drog, Valj. (Rad). 
drožen, žna, adj. J)cfen=, Jan. 
drožfn, adj. au5 .'oetcn=. 
droženica, /. droženka, Mur., C. 
droženka, /. ber ©elčigerbrantroein, Bes., Št. 
drozevec, vca, m. = droženka, LjZv. 
droževček, čka, m. dem. hyp. drozevec: kurim 

si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, 

LjZv. 
drozi, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; 

droži so v dnu soda zbrane, DSv. 

Slov.-nem. slovar. 



1. drožfca,/. ba^ Sniiertciglaibriieit, .U/<r., Cig., 
C.; olovne drožice, ber 'ivrcfičiiicvm, Dol. 

2. drcjžica, /. neka riba v Ipavi, Bilje pri Go- 
rici- Krj. (Torb.); — •■ prim. droga, androga. 

drožiti, im, vb. impf. bic 3-oI)r= obcr JKubtr- 
ftaiigc gebraud)eii, Cig. 

drožja, /. i) ber ''^>rei'^gcrmlaib, Valj. (Rad); 
— 2) drožje, g. žTj, žja, /. pl. bie .wfen; 
izpiti drožje, Triib.; na drožjah ležati, Dalm.; 
vino, v katerem ne drožij, („drožji'^), Dalm. 

drožjar, na, m. ber ^^^cfenljdnbler, Gor. 

drožjast, adj. = drožnat. Kast. f D.). 

drožjfca, /. = i. drožica, Cig.; iz drožij 
(»drožji") vzeti, Diet., Valj. (Rad). 

drožnat, ata, adj. .^efen=, ^cfig, Cig., Jan.; 
drožnat kruh, 'iidi .Sicfcnbrot, drožnata po- 
tica, ber :pcfcntud)cn, V.- Cig. 

drožnik, m. i) = drožnjak, Cig.; — 2) =; 
drozevec, droženka, Cig. 

drožnjak, tn. bcr groRc, unterfte ^^^Pf^" f"" 
fvaf'?, C, Št. 

drožnjat, ata, adj. = drožnat, C 

drpalež, m. ber i^aftentriiger, (zaničlj.), Ljub- 
ljanska ok. 

drpajsati, am, vb. impf. = drpati, Glas. 

drpaliti, im, vb. impf. i) = drpati, drapati : 
cel dan drpali (n. pr. pili, žaga). Gor.; — 
2) fdimerfallig gcf)cn, Notr.- — 3) fdjleppen, 
Cig., Jan. 

drpati, dfpam, pijem, vi>. /mjc/. = drapati. C.,Z. 

drpavsati, am, vb. impf. uniaitft frahctt, rei= 
ben, C, Pohl.(Km.), Dol.- Lev st. (M.). 

1. drsa, /. i) bie Sižbaf)n, bie ©d)lctfba^ii, 
Cig., Jan., Dol.; — 2) bic ipoI,^ric)C, C, 
Z.; — 3) bie »on ben Stdbern auf ber Straže 
gebitbete gurdje: zavore globoke drse vre- 
zujejo v cestišče, Levst.(Cest.); — 4) ber 
Streifen : (črna suknja) ima bele drse, Gor.-M. 

2. drsa, /. Cig., C, pogl. driska. 

drsač, m. ber (Sižldufcr, ber 3c^littjd)u^laufer, 

Cig. 
dfsalica, /. i) ber ®d)Iitt)d)uf) , DZ.; — 2) 

bie @išbal)n, Cig., Jan. 
dfsatnica, /. i) bic (£iiba{)n, Cig., Jan.; — 

2) bic 3\icfc, Cig. 
drsalo, n. ber 3d)littjd)uf), C. 
drsanje , n. Wi 3{ut)dicn ; "iiai 2d}Ictfcn auf 

bem (Sile. 
drsati, drsam, šem, vb. impf. id)Icifcn, Mur.; 

jd)(eifcnb jicficn, C; fdjobcn, C; — d. se, 

glciten, glit)d)en, rutid)cn ; po ledu se d. 
df savec, vca, m. i ) ber Sd)lcifer auf bem (Sife, 

bcr SdjUttidju^ldufer, Cig., Jan., C; — 2) 

ber ^Safferldufer (hvdrometra lacustris), Erj. 

(Ž.). 
dfsavka, /. bie Sd^leiferin auf bem Gifc, bie 

Sd)littjd)ul)lduferin, Cig. 
drseti, im, vb. impf. glciten, gUtfdjcn : nit 

drsi predici izpod prsta, Jiirč.; drsi, cž ift 

fdiliipfrig, SIS. 
drsikati se, kam, čem se, vb. impf. = drsati 

se (po ledu). Mik. 
dfsk, m. 1) ber C^litfd), Cig.; — bcr Sd)(eifer 

(iu ber 5Jtufit), V. -Cig.; — 2) 'to,^ ©efuifter, 

Mur. 



dfska — d rt je 



178 - 



dručkati — drugde 



dfska, /. =^ drsk 2), M. 

drskač, m. bie WifteIbiDl)cI, Cig., Frcy'.(F.); 

— prim. drozgač, dreskač. 
drskatnica,/. =^ brizgalnica. CVodJI^^b. sp.j. 
drskanje, »i. bn« Sci)lcifen ouf bcm Gije; — 

2) bnC' Stniftcrn, bae Sd)nan-cn, Cig., M. 

dfskati, am, vb. impf. i) (jlitlcl)cn, VUtid)CU, 
M.; d. se, auf bcm gijc jditeifen, C; — 2) 
fniftcrn, Mur.\ jd)uarrcn, Jam., Cig.; — 3) 
jpri^cn, Cig., Jan. 

drskec, eca, m. ber 5(mpfCt (rumcx pratensis), 
Ajdovščina-Erj. (Torb.). 

drsket, cta, m. ^idi ©cfniftcr, Z. 

drsketati, etam, ečcm, vb. impf. i) (auf bcm 
Gifci jcftlcifen, C; — 2) fniftern, Jan. 

dfsklja, /. bie ft'It)l'tierlpri^e , V.- Cig., Vod. 
(Bab.j. 

drskljati, am, vb. impf. i) tniftern, Jan.; — 
2) fll)fttcrcu, C. 

dfskniti, dfskncm, vb. pf. i) gtit)d)CU, Z.; — 
2) ipiitien, Cig. 

drskotec, tca, yn. ber 5Iinpfer (rumcx p.), 
Štrck. 

drsnik, m. bic 2Bafle!iid)(eifc, Aor. 

dfsniti, drsnem, vb. pf. i) glciteii, nitid)en, 
Cig., C; — ftrcifctt/C/>.; — 2) — einen 
id}nartenben ilaiit f)er»orbrinnen, C. 

dfstet, m. eiuc 'Jtit Sd)iefcr, Štrek. 

df stelj , m. = drstev 2), Rihenbcrk - Erj. 
(Torb.). 

dfsten, m. = drstelj, Rihenberk-Erj.(Torb.). 

drstev, stva, m. 1 ) ber S^altjpatf), friiftatliiitidicr 
2ropfl'tein, Koblja Glava fKrasj-Erj. (Torb.), 
Erj. (Min.); — 2) ber Siesl (razdrobljeno ka- 
menje, pos. pesek v čiščenje bakrene po- 
sode). Kras- Erj. (Torb.). 

drstilo, n. = drstitev, .Jan. 

drstitev, tvc, /. bQ§ iiaic^cn, Jan. 

drstiti se, i'm se, vb. impf. ftreid^en, (oid^en; 
ribe se drstijo ; — pogl. drestiti se. 

drstljivka, /. bic 5((raiinbecre (mandragora). 
Diet.; — popi. dristljivka. 

drstnica, /. i) ber iiaidjfijd), C, Svet. (Rok.): 

— 2) ber 9(0eliufl (chondrostoma nasus). 
Zidani Most-Erj. (Torb.). 

dršč, m. =: drskač, dreskač, \'rauja v Istri- 
Erj.(Tnrb.). 

dfščica, /. ber .ftrammetžDocicf (turdus pilaris), 
(iradiščc na Ipavi-Erj.fTorb.). 

drtina, /. ^--^ drobtina, bic 5.^V0iame, bO'« 58ro)cI, 
op-. -C; ber iBrocfeu, ba^ 33rud)ftiicf , Fr.- 
C., v{hSt.; — nekatere drtinc časa. ciniflC 
'Sdiflcnblicfc , C; — pl. drtine. hai Siifle- 
mc^l: z lirtinami zadelan, mit Siiflemel)! cilt 
(ipfiittcrt, DZ. 

drtinčica, /. dem. drtinka, v^h.St. 

drtinica,/. dem. tirtina; solnčnemii pralni po- 
dobna "d., .S7,V. 

drtinka, /. dem. drtina, r^/i.SV. 

drtin.ščica, /. cinc '?lrt bittero*? "■4>flan,\eiirtctuad)<^, 
C: (morda: ba^^^KllIirtrailt fgnaphalinm], /.). 

drtje, n. i) bao iMcifKU, C; — iai Sdjinbcii, 
Cig.: — bQ# Ciialen, Valj f Rad j: — 2) ba« 
(Jirimmeii, bie .Uolif, .^feg.. Diet.; drtje imeti. 
iKihn. 



dručkati, am, vb. impf. jerbriidcn, qiiet)d)eit, 
C, jv-^hŠt. 

driig, m. i) ber ©eiioiie, berC^efiifirte, Mur., Cig., 
Jan., nk. : ber (£ontpaflUi)n, Cig. Jan.; — 2) 
ber 'iBrautfii^rer, //'>., 3/»;-.. Cig., Jan., Kr.; 
Bliže bliže jezdi Sumar, liliže bliže nje^a 
drug. Xpes.-K. ; družice in drugovi. Skrinj. 

drug, adj. i) ein onberer: druge vere, druge 
narodnosti biti, cinem otibercit C^lauben, ciner 
onberen 3fatioiiQlitat aitgct)Dren; kdo drugr 
ttjer aiibcrš? nekaj drugega (druzega). etlta^ 
anbereš; drug pot, drug krat, eiit anbere» 
9JJal; druge pomoči ni, e§ flibt fein anbere§ 
SUtittel; drug veter je potegnil, ba§ 'sBlatt bot 
ftcft geitienbet; ni druzega, kakor (negoj laž, 
ež finb lauter Siigen; ves drug si, bu ^aft 
bid) ganj gcdnbert; med drugimi rečmi, med 
drugim, poleg (zraven) drugega, utlter an= 
bcretli; (govori se nav. drugi, kjer bi se priča- 
kovalo: drug, n.pr. nihče drugi); — 2) drugi, 
ber anberc ; z druge strani (plati), Qnbercr= 
jeit§; drug drugemu, einer bent anbcrn, (tudi : 
eden drugemu); drug za drugim, einer nad) 
bem anbern ; drugo (eno) k drugemu, im ^urcl^= 
fdjnitte gered)nct, Cig., Šol., Svet.(Rok.): — 
3) driigi, ber Jttjeite ; drugo oranje , druga 
icop ; druga setev. blC "JJac^iaat, Cig.; druga 
žlindra, bie Srd^id)tade, Cig.; druga vzmnož, 
'itai- Cuabrat (math.), Cig.(T.); — dr\.\^\ člen, 
ber ^Jndlfa^ (math.), C/^/ T.;; — drugi dan, 
teden, otit folflenben 3;age, in ber folgenben 
2Bod}e; v drugo, jum stucitenmale : — (po 
Skrabcu /Ci'./. drugi' nima nedoločne oblike). 

driiga, /. bie ^rautfii^reriu, Cig.. Jan. 

drugač, adv. anberž, fonft, uiibrigcntallei ; molči, 
drugač boš tepen. 

drugače, adv. ^= drugač, Jan., nk. 

drugačen, čna, adj. anber^' be)c^affcn; ves d. 
je zdaj. 

drugačeši, adj. = drugačen, Habd.-Mik. 

drugačešnji, adj. = drugačen, Z. 

drugači, adv. = drugač, Meg., Giits., Jam., 
Mi(r., Cig., Jan., .U/A"., Dalm. 

drugačica, f. bie i^ariantc: d. te povesti, Pjk. 
(Črt.). 

drugačiji, adj. C., pogl. drugačen; (,druga- 
čije" volje, Krclj). 

drugači.ši, adj. = drugačen. Mik. 

drugačiti, ačim, vb. impf. iinbern, C. 

drugačiv, adj. =^ drugačen. ogr.-C. 

drugačnost, /. bic »cr|d)iebeiie "Sejc^anenbeit. 

drugakQ, adv. = drugač, Mur., Cig., Jan., 
C. .\/ik., Krelj, .Voi'. 

drugakstn, šna, adj. = drugačen, Cig., .Sotr.; 
jonftig, .^fur. 

drugam, adv. anber^iroljin. 

drugar, rja, m. := drug i), IV/.; — stsl., hs. 

drugarica, /. i) bic CMcnojjin, C; — 2) po- 
doba d., bož Scitcnftiid, bn>< 'ijjenbant, Cig. 
(T.); - hs. 

drugda, adv. --- drugdaj, .\fik., C. 

drugdaj, adv. fonft, anbereniflle, Gitt.t., Cig. 

drugde, adv. ^- driigdi, anber^WO, Alas., Cig., 
C., Rec., nk. 



drugdej — drugoŠ9lec 



179 - 



drugoten — druzgati 



drugdej, aJv. = drugili, /fip.fOrb.). 
drugdi, cuii: aiibcr^tut), .Uf^'., Diet., Miir., Oy., 

Boh., Tnib., Dalm.. Kast., ./svkr., ,Jap.. o^r,- 

C, nk. 
druge, adv. = drugej, dnigde, Met. 
drugec, j^ca. m. bcr 3>'^'^'^''' ^•' ^^^ 3>"i'it> 

gebornc, Mm: ; bcv .^tufitc 3cf)Uionn be§iclben 

'^icuenftPCfO'^, M., dol.. Valj. (Rad); — ti si 

moj drugec, "tiii t)i)"t iiiciii jtucitcž ^d), Cig. 
drugec, ^cfi'. = drugod: od drugec ^ od 

drugod, v{hŠt.; (iz: druged [drugod], Mik,). 
drugej, adv. = drugje, Mur., Cig., Jan. 
drugica, /. bic 3rocitt]cbDnie, Z. 
drugič, adv. 511111 juicitcnmalc; ciit aiibcvc!?^ 

inal iinebcr, Cig., C; — ^lucitenži. 
drugičnji, adj. jlDeitmalig: drugičnja izkušnja, 

Ravn.; drugičnje, ^um Uncbertjoltenmaie, 

Ravn.- C. 
drugikrat, adv. = drugi krat, pili Jtucitcn^ 

rade; — eiu anbcrci^mal (nam. drugkrat) ; 

druge krate, anbcrciliale, foitft. 
druginja, /. = družica i), C. 
drugje, adv. oiibeif^lDO. 
drugle, adv. C, pogl. drugde; (prim. „drgli", 

Polj., ^drgle", Črniče [Goriš.]). 
drugleh, adv. C; pogl. drugde. 
drugoč, adv. i) jum jtocitcumalc, ein Qnberc5= 

inol iDteber; — 2) = k letu, ob letu, Kras, 

Ip.-Erj.(Torb.). 
drugočen, čna, adj. = drugokraten, C. 
drug9d, adv. qii anberen ''^untten, Drten, auf 

einem anberen SSege, auf anberen SScgen, 

anberrDartig , anber^mo f)erum; po drugod, 

an onberen Črten; od drugod, anbcreiool^er. 
drug9di, adv. = drugod, C. 
drug9dnji, adj. anbernjortig (pravilno nam. 

drugoten, Cig.). 
drug9dleh, adv. nam. drugod, pri Idriji. 
drugogorje, h. ba^ (^lo^gebirge, Cig.fT.). 
drugogoren, rna, adj. i^lo^=, drugogorni vap- 

nenec. ber (^lo^fal!, Cig. (T.). 
drugojezičen, čna, adj. eine anbere Sprad^e 

rebenb, anberefpradjig, hA-. 
drugokrat, adv. = drugikrat, Mur. 
drugokraten, tna, adj. abermalig, jmeitmalig, 

Mur. 
drugonarodnik, m. ber einer anberen !i)iation 

3(nge^orige, tik. 
drugopis, pisa, m. ba§ 2!uplicat, C 
drugorfden, dna, adj. ^roeiten >Kangež: dru- 

goredna država, SIX.; — fecunbar, Cig.fT.). 
drugor9dec, dca, m. = drugonarodnik, 5/.V. 
drugor9den, dna, adj. einer anberen SJation 

onge^orig, RaičfSlov.); drugorodni del ško- 
fije, Cv.; — frembartig, Cig. 
drugorojen, jena, adj. jttjeitgeboren, Cig., Jan., 

M., nk. 
drugorojenec, nca, m. ber groeitgeborne, Jan. 
drugos9rten, tna, adj. Don anbercv ?lrt, M. 
drugospoten, {na, adj. »on onberem G5eicf)Ierf)t, 

C. 
drugostranski, adj. jnr anberen Seite gei^orig, 

anberjeitig, Cig., nk. 
drugošolec, Ica, m. ein ©c^iiler ber jnjcitcn 

Stafje, bcr Secunbaner, CV^'-., Jan., C, nk. 



drugoten, tna, adj. fccunbar; 5Jebcn , Cig., 
./an.. Cig.(7\)-, drugotni naglas, ber ^J{eben = 
ton, d. pojem, ber iliebenbegviff, d. tok, ber 
lliebeiiftroiii, ber ^tibnctioneftroni, d. rek, ber 
''JJebeniat^ , d. del reka, ber ^Jiebcnfatitfieil , 
Cig. (T.). 

drugovati, ujem, vb. impf. i) ©cjedfcfiaft [eiftcn, 
V)erfel)ren, »/c ; prijazno se s kom d., I j/v.; 

— 2) i^rantfiiiirer fein, Cig., .Jan., M. 
drugovfrec, rca, m. ber ^Jlnber^gtdnbige, Cig., 

nk. 
drugovfrka, /. bie ^diber^glčinbige, Z. 
drugov^rski, adj. anberžigtdubig, fjcteroboj, 

(^ig., Jan., nk. 
drugovfrstvo, n. bie £">cteroboEie, Cig. 
drugovrsten, stna, adj. kar je druge vrste: 

drugovrstna barka, Vod.fl^b. sp.); --■\xtxnQ' 

artig, Cig. 
druhal, /. eine S^olfžmcnge; — (nav. zaničlj.) 

ber^^o"bcaiaufe, ber ^$i.ibcl, \ia^ (i)efinbc(. 
druhaica, /. dem. druhal : mlada druhalca 

(otrok), Ravn. 
druhaien, ina, adj. -pobet': druhalna vlada, 

bie Dd)lofratie, Jes. 
druhalovladje, n. bie 'ipijbel£)crrfd)aft, Cig. 
druhaiski, adj. pbbetf)aft, V.-Cig. 
druid, m. galski duhovnik, ber 5)ruibe. 
drujec, jca, m. M., Cig., Kr., pogl. drugec. 
drum, druma, m. i) ber 9teft eine^ Sdjnfter^ 

braf)t'5, Lašče- Levst.fRok.) ; — 2) ber .^alm, 

C; — prim. nem. ein Xruram (j. 53. t)on 

einem 3ei(e), Levst.fRok.). 
drumbljati, am, vb. impf. fd^nurren: mačka 

drumlja, ogr. -Valj. (Rad); — prim. drom- 

Ijati. 
drumek, mka, »i. dem. drum, Rib.-M. 
drumlja, /. bie (2d}alinei (sampogna), Alas.; 

— prim. dromlja. 

druščina, /. bie @ejeUid)aft; v druščini se je 
pomenkovala nesramno , LjZv. ; druščino 
komu delati, jcmanbem @efellfd)aft Iet[ten, 
Svet. (Rok.). 

društevce, n. dem. društvo; tleiner 3>crein, 
Vrt. 

društvfn, adj. i^crein^-, Cig.. Jan., C, nk.: 
društvena pravila, bie i^eretneftatutcn, ytk. 

društvenik, m. baš 3>ereinc-mitgUeb , Cig., 
Jan., nk. 

društvenfna, /. bie SSerein^gebiir, ber 33erein§= 
beitrag, C, nk. 

društv9, n. i) (po hs.) bie ®efellfc^aft, ber 
i^erein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgov- 
sko d., pravniško d., )ik.; — 2) == druščina, 
Mur., Cig., Jan., kajk. -Valj. (Rad). 

društvovanje, n. bie 33etl}dtignng bež 3Serein§^ 
(ebenš, C, nk. 

dru