(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Spomini"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at |http : //books . google . com/ 




f 



s 



\ 



0^Ot 





Xy -t/^), 



j^:^^.^^-^ /f^^ 



5P0MINI 

SpiscildrJ.Vo.^njal^ 



Izdala Slovenska Matica. 
Drugi zrezek. 

Tretji (iGl od 1365. do 1573. I. 



I 



t^ 



^^ 



v LjuDljani 1906. Tiskal D. HriDar. 








TRETJI DEL 

POZNEJŠA DOBA. 

1868. DO 1873. L. 



UVOD. 



Imenitna bo ostala doba od 1. 1868. do 1873. 
v zgodovini ne samo Evrope, temuč tudi drugih delov 
našega planeta. Do leta 181S<J? so Francozi pod Napo- 
leonom III. zavzemali prvo mesto na političnem po- 
prišču. Bila je premagana Rusija pri Sebastopolju, 
Avstrija pri Magenti in Solferinu in Pariz je bil, lahko 
se reče, središče vsega političnega in narodnega gi- 
banja. A razkošje in razuzdanost je, kakor nekdaj vse- 
mogočni Rim, vladajoče francoske kroge razjedala in 
slabila moč narodu. In prišlo je do nepričakovane ka- 
tastrofe 1. 188^5^^in 187^. — Mi, ki smo jo doživeli, 
smo se kar čudili, da je z neverjetno naglostjo bila 
premagana dotlej tako sloveča armada in se je več 
sto tisoč francoskih vojakov moralo podati. Bismarck 
pa in Moltke, ženialna moža vsak v svoji stroki, sta 
ustvarila zedinjeno Nemčijo. Ta je zdaj stopila na 
prvo mesto, katero je poprej Francoska zavzemala, in 
njena premoč na političnem poprišču je rastla in 
raste, posebno v sedanji dobi, ko je ruski avtokratizem 
zadela v rusko-japonski vojski ista zaslužena usoda, 
kakor Francosko leta 1870. Naša Avstrija pa, katere 
politiko so od 1. 1848. naprej vodili sami nezmožni 
ljudje, je tudi v tej dobi igrala žalostno ulogo, ne- 
značajno na zunaj, neznačajno na znotraj proti svojim 
narodom. Mislila je pomagati Francozom, da bi si 



pridobila spet veljavo v Nemčiji, a po prvih nemških 
zmagah je na pol potegnjeni meč spet varno shranila 
v nožnici in zviti Bismarck jo je celo pridobil za tro- 
zvezo. V notranji politiki pa je ista brezznačajnost 
Čehom vzela s slovesnim cesarskim manifestom zago- 
tovljeno samoupravo ter inavgurirala kruto nemško in 
madžarsko hegemonijo nad slovanskimi narodi. 

Tudi za nas Slovence je ta doba bila imenitna. 
Poslužujoč se novega zakona o društvih, smo sklica- 
vali tabore, na katerih se je na tisoče našega ljudstva 
zavzemalo za svoje narodne pravice. Ko se je vnela 
francosko -nemška vojska, so naše simpatije seveda 
bile na strani Francozov in bili smo prav potrti, ko 
smo morali dan za dnevom citati brzojavke o nemških 
zmagah. Slutili smo, da nastane prevrat v politični pre- 
moči, usoden tudi za nas Slovence. 

Vendar smo, ko je leta 1871. nastopilo Hohen- 
wartovo ministrstvo, upali, da bodo dunajski visoki 
krogi vsaj takrat dosledni in se, kar je za Avstrijo 
vendar naravno, naslanjali na slovanski element, ki je 
že večkrat, zlasti 1. 1848., habsburško državo obvaroval 
propada in razpada. A varali smo se; zmagal je spet 
okoščeneli nemški birokratizem in militarizem. Hohen- 
wart se je moral umakniti in pričela se je doba naj- 
krutejšega pritiska na Čehe in Slovence pod Auers- 
berg-Lasserjevo vlado. Ta vlada je sicer vpeljala 
direktne volitve v državni zbor, toda na podlagi starih 
skupin, in dunajski parlament je ostal, kar je še zdaj, 
zastop privilegiranih stanov. Mi štajerski Slovenci smo 
sicer pridobili po direktnih volitvah dva mandata, a 
na Kranjskem so izmed deseterih poslancev le štirje 
bili narodni. 

Kako smo se povsod borili za naše narodne 
pravice, povem v dotičnih oddelkih. Citiral bom tudi 



odlomke iz govorov narodnih zastopnikov, ker se mi 
zde vredni, da $e ohranijo v spominu in ker se ž njimi 
najbolj razsvetljuje tista doba. 



I. 

LETO 1868. 

v tem letu se je vršilo več za Slovence imenitnih 
dogodkov. Da bi vzbujali v prostem narodu narodno 
zavest in narodni ponos, smo sklicavali tabore, na 
katere je od vseh strani prihajalo na tisoče ljudstva. 
Naša najboljša ljudska govornika, Božidar Raič in 
dr. Valentin Zarnik, znala sta, prvi s svojim patosom, 
drugi s svojim drastičnim humorjem buditi narod iz 
letargije, da se je začel brigati in potegovati za svoje 
narodne pravice. 

Pa ne samo za prosto ljudstvo smo skrbeli, spo- 
znali smo tudi, da je potreba duševne hrane za omi- 
kance, katerim „Novice", edini slovenski tednik, pač 
niso mogle zadostovati; zato smo se resno lotili usta- 
novitve večjega političnega lista. Za tako podjetje je 
seveda pred vsem bilo treba kapitala. Sklenili smo si 
ga pridobiti z izdavanjem deležev po 250 gld. in v 
la namen ustanovili komanditno društvo s tvrdko: 
„Dr. J. Vošnjak in dr." 

Pisali smo vsem znanim rodoljubom in smo po- 
sebno iz našega središča, iz Ljubljane, pričakovali iz- 
datne udeležbe, ker je že takrat bil naš namen, list, 
ko se ustanovi, preseliti v Ljubljano; a varali smo se. 
Iz Ljubljane nismo dobili ne enega peneza, in na vsem 
Kranjskem smo oddali samo eden delež, ki ga je vzel 
Viljem Pfeifer v Krškem. Podpisali in plačali pa so: 
dr. F. Dominkuš 1000 gld., dr. V. Pavlic v Velikovcu, 



I. Gorup v Trstu, nadžupnik I. Rozman v Konjicah po 
500 gld., dr. J. Vošnjak, Ivan Žuža, dr. St. Kočevar, 
Fr. Kapus, dr. I. Muršec v Gradcu, dr. Ploj v Ptuju, 
dr. G. Ipavic in M. Kavčič v Šent Jurju, notar dr. Fr. 
Radej v Mariboru, notar Slavoljub Knez v Š. Lenartu, 
Božidar Raič, Al. Lenček na Blanci, I. Lipold v Mo- 
zirju, Miha Herman, V. Pfeifer in „Goriški rodoljub" 
po 250 gld. 

Te zneske smo vsi vplačali, dasi smo vedeli, da 
je to dano a fond perdu, in da se nam nikoli nič ne 
povrne. In res se je vseh teh 6000 gld. porabilo v 
prvih treh letih v to, da smo pokrivali deficite pri listu. 

Takrat smo mislili tudi lastno tiskarno ustanoviti 
in bi to bili tudi storili, ko bi bili oddali deležev za 
12.000 gld. Pa nabrali smo samo 6000 gld. in tako 
nam je ta up takrat splaval po vodi. Ko so 1. 1870. 
Rapoc, Skaza injTanšič ustanovili tiskarno v Mariboru, 
oddali smo jim v last „Slov. Narod", ne da bi bili 
zahtevali povračila za ustanovne stroške. Pa taka po- 
žrtvovalnost se je zdela nemogoča ljubljanskim No- 
vičarjem, ki niso bili vajeni na denarne žrtve, in sum- 
ničili so nas, da smo pri ustanovitvi delniškega društva 
za Narodno tiskarno si dali povrniti svoje deleže. 
Dr. Poklukar je celo v prvem občnem zboru Narodne 
tiskarne vprašal, ali je res bil povrnjen ta ustanovni 
zaklad. Pa Rapoc mu je odgovoril, da od prvih usta- 
novnikov nihče ni dobil povrnjenih svojih vplačanih 
deležev, pa tudi nihče ni zahteval povračila. Če pa 
hoče morda Poklukar biti tako radodaren in jih vrniti, 
bode to dotične gospode prav veselilo. 

Za prvo silo je torej bilo, vsaj po našem mnenju, 
dovolj kapitala. Tudi zaradi tiska nam ni bilo skrbeti, 
ker je mariborski tiskar Janšič bil pripravljen prevzeti 
tisk. Takrat ni še bil v Mariboru tak terorizem, da bi 



nemški tiskar ne smel tiskati slovenskega lista, kakor 
se je to zgodilo v Celovcu Einspielerjevemu „Slovencu". 

Teže je bilo najti sposobnega urednika; saj ni 
bilo v tej stroki nobenega izurjenega pisatelja, ker je 
dr. Bleiweis svoje „Novice" sam urejeval, istotako 
Einspieler svojega „Slovenca", torej se nikomur ni vz- 
ljubilo, posvetiti se časnikarstvu. Kje torej dobiti 
urednika? 

Tu nas je dr. Dominkuš opozoril na mladega 
jurista, ki je bil prejšnje leto vstopil v njegovo pisarno 
in se mu je dozdeval popolnoma sposoben za ured- 
nika, ako bi se hotel za ta posel odločiti. Pravil nam 
je, da se ta mladi jurist silno zanima za vsa politična 
vprašanja in da razvija prav zdrave nazore o potih, 
po katerih naj bi hodila slovenska politika. Ta jurist 
pa je bil 

ANTON TOMŠIČ. 

„Der v^indische Christus" so ga Mariborčani v 
šali imenovali, ker je imel dolgo, gosto, svetlo brado 
in obraz, s kakršnim so nekateri slikarji Kristusa sli- 
kali. Bil je visoke rasti; gosti, kodrasti lasje so obkro- 
žali jasno, visoko čelo; nosil je ščipalnik, ker je bil 
kratkoviden; pod ravnim grškim nosom je imel zavi- 
hane brke in bil sploh moška lepota. Hodil je samo- 
zavestno in bil spoštovan tudi od nasprotnikov. Jaz 
sem ga poznal že iz Gradca, kjer je kot pravnik redno 
zahajal k sejam deželnega zbora. Ker ni več imel 
sredstev za daljnje študije, je jeseni 1. 1867. vstopil v 
pisarno dr. Dominkuš a. 

Vprašali smo ga, ali bi prevzel uredništvo. Od- 
govoril je, da je pripravljen. Spisal nam je program 
za list, ki smo ga z malimi izpremembami odobrili. 
Mesca marca se je razpošiljalo vabilo na naročbo 




ANTON TOMŠIČ. 



S programom 
in 2. aprila je 
prva številka 
zagledala beli 
dan. Oglasilo 

se je takoj 
kakih 600 na- 
ročnikov in ko 
bi bili vsi red- 
no plačevali, 
bil bi večji del 

stroškov se 
pokril iz na- 
ročnine. 

Tu še mo- 
ram omeniti, 
da smo zaradi 
kavcije, ki je 
znašala 2000 

gold., imeli 
dosti pregla- 
vice. Jaz sem 
ponujal svoj 
vinograd, naj 

zahtevala ali 

Nazadnje je 



se kavcija nanj vknjiži, pa vlada je 
gotov denar, ali državne obligacije, 
dr. Dominkuš dal še tudi ta dva tisočaka. 

Tomšič se je z navdušenjem in največjim ide- 
alizmom poprijel dela ter imel najboljše nade, da bo 
z mirno, prepričevalno besedo si pridobil čimdalje 
večji krog čitateljev. V polemiko se je spuščal le, če 
je k temu bil prisiljen, in se je tudi v polemiki izo- 
gibal vsakega osebnega napadanja in preprostega 
psovanja, kakršno se je pozneje sploh vgnezdilo v 
časnike. 



Bil je silno rahločuten in če je slišal kako grajo 
o listu, hotel je takoj vse pustiti. Do mene je imel 
veliko zaupanja, tožil mi v pismih, kar ga je težilo, in 
me prosil, naj vendar pridem v Maribor, da se bo 
mogel z menoj dogovoriti o daljnjem postopanju. 

Shranil sem nekatera njegovih pisem. Naj tu na- 
vedem v njegovo karakteristiko nekatere stavke iz njih: 

L. 1868. „Ne trpim, da bi mi kdo, kadar bi mu 
kaka pičica na i ne stala dovolj ,senkrechf ali v plajbi, 
žugal s sunom ali odpustom. Nisem se silil nikdar, pa 
tudi rad pojdem, zmerjati ko šolski dečko se ne 
pustim. Veljati mora tudi med nami : clara pacta, boni 
amici!" — 

L. 1869. pred tiskovno pravdo zaradi Levstiko- 
vega članka »Tujčeva peta": „V naglici Vas le pro- 
sim, da ne pišete dr. Žurbiju v Celje, da bi mene za- 
govarjal. Nemškutarja nočem za zagovornika in če mi 
ga lastniki po sili pošljete pred sodnijo, zanesljivo ga 
bom pred njo dezavuiral. Če imam biti obešen, hočem 
viseti sam, ali pa v dobri, pošteni družbi. ,Šaharja* ne 
maram ni levega ni desnega. Sklenil sem v takih 
okoliščinah razliti pred sodnijo ves svoj žolč in, ko 
sodba veljavo dobi, iti na prično sedet ali ležat in tam 
čakati druge pravde. — Če enkrat izostane „Narod", 
imelo bo to te-le razloge: 1. Pomanjkanje vsake zu- 
nanje pomoči, 2. mojo bolehnost, 3. vzeto mi veselje 
do dela, 4. ker ne bom vedel kaj pisati. Človek se iz- 
činža. Sicer pa Vam voščim prav vesele praznike in 
sem vedno vaš iskreni prijatelj Tomšič." 

L. 1869. „Sploh prosim, da se o pravem času 
ogledate po nasledniku za uredništvo, ker sem grozno 
zabredel in hočem zopet to biti, za kar imam sposob- 
nosti : rokodelec. Tudi sem v denarnih stiskah, katerih 
ne bom nikdar premogel, ker so mi doma vso pomoč 
odrekli." 



L. 1869. 28/9. (Izjemoma je postavljen datum pod 
to pismo, kar sicer ni bila v Tomšičevih pismih na- 
vada.) „Z naročniki noče posebno naprej; pač jih ne- 
koliko dohaja novih, pa le neizdatno. Ljubljančani in 
„Domovina"^ vselej pred začetkom novega naroče- 
vanja narede kakšen škandal. — Tudi sem ves bolan, 
trga me hudoben revmatizem. Če bo tako šlo naprej, 
v kratkem ne bom za nobeno teh del, katera že zdaj 
polovičarsko opravljam. Res bo treba ogledati se po 
svetu, kdo bo za menoj prevzel uredovanje." 

L. 1871., nekaj časa pred nepričakovano svojo 
smrtjo mi je pisal: „Vsakako pridite čimpreje tem 
bolje v Maribor. Zato Vas prosim s povzdig- 
njenimi rokami. Pismeno Vam ne morem nič po- 
vedati, le ustno se bo dalo razložiti. „Narod" je v 
veliki nevarnosti — od domače strani. Z Železni- 
karjem si ne moreva nič pomagati. A o tem ne go- 
vorite in ne pišite nikomur, predno ne govorite z menoj. 
Še enkrat Vas prosim, pridite, silno Vas je potreba. 
• Pridite kmalu, da nas ne prekosi kaka katastrofa. 
Verujte mi, da ne delam praznega strahu, pa molčite 
za zdaj." — 

Prišlo je res kmalu do katastrofe, pa ne za 
„Narod", ampak za ubogega Tomšiča. Jaz sem se 
takoj peljal v Maribor ~ bil sem takrat zdravnik v 
Šmarju — da pozvem, kaj da se je spet pripetilo. 

Našel sem Tomšiča silno razburjenega. Dr. 
Razlag je namreč bil nasvetoval, da se za „Narod" 
sestavi neki nadzorstveni odbor, po katerega navodilih 
bi se moralo uredništvo ravnati. In v ta odbor bi se 
naj tudi pozval dr. Costa. Tomšič je vedel, da je 
Costa njegov nasprotnik in torej sumil, da po tem 
potu hočejo njega odpraviti od lista. Izkušal sem ga 

1 Takrat je izhajal v Gorici časnik „Domovina". 






yy 



pomiriti, pa bil je silno potrt in zdelo se mi je, da ga 
ne toliko skrb za „Narod", kolikor neka druga duševna 
bol vznemirja. Povabil sem ga, naj pride na nekaj dni 
v Šmarje, da se oddahne, pa je odklonil, češ, da ima 
preveč dela pri listu, ker Železnikar, ki je sodeloval, 
ni sposoben spisati kak uvodni članek. Ko sva se 
ločila, bil je videti bolj pomirjen; nisem slutil nič 
hudega. 

Dne 24. maja pa dobim telegram iz Maribora 
da so v jutro našli Tomšiča mrtvega v njegovem sta- 
novanju. In zdaj se je sploh govorilo, da ni umrl na- 
ravne smrti, ampak da se je sam zastrupil. Zdravniki, 
ki so njegovo truplo razparali, so sicer izrekli, da je 
umrl za srčno kapjo, a govorica le ni utihnila. Jaz 
sem o vsej tej aferi večkrat govoril z Železnikarjem, 
Ž njim je namreč Tomšič poslednji večer bil skupaj in 
sta do polnoči sedela v neki krčmi, odkoder je Želez- 
nikar spremil Tomšiča do njegovega stanovanja. Tomšič 
je ves večer bil razburjen in obupan. Tudi to je vedel 
Železnikar, da je Tomšič o neki priliki povedal, da se . 
mu je posrečilo dobiti strup digitalin. Ali je res ta 
strup použil tisto nesrečno noč, ni dokazano. Saj za- 
stran svojega položaja pri „Narodu" ni imel nobenega 
povoda biti v skrbeh. Gg. Fr. Rapoc, Fr. Skaza in 
H. Tanšič iz Šmarja so že imeli koncesijo za tiskarno 
v Mariboru in so bili v svojo last prevzeli „Narod" 
od dotedanjega konsorcija. Z vsemi tremi je Tomšič 
bil v najboljših prijateljskih odnošajih. „Narod" je zdaj 
imel trdno podlago in se ni bilo bati, da bi moral po- 
nehati, kar bi se pa prej bilo lahko zgodilo, ko bi bil 
nemški tiskar Janšič odpovedal tisk, kakor je to storil 
Kleinmayer v Celovcu Einspielerjevemu Slovencu. 

Torej če je Tomšič res sam iskal smrti, so ga 
k temu nesrečnemu koraku silile druge okoliščine, med 
katerimi niso bile, na primer, slabe financielne razmere, 



10 

kajti po njegovi smrti se nobeni upniki niso oglasili. 
Preostaja le tista duševna bol, katero sem že omenil 
— cherchez la femme! Železnikar je sicer tudi na 
to stran namignil o nekih razmerah Tomšičevih z neko 
gospo, a meni se je vsa stvar zdela malo verjetna. 

Tisto noč, ko je Tomšič umrl, zbudil sem se 
proti svoji navadi pred polnočjo, kakor bi me nekaj 
bilo splašilo iz spanja. Celo uro nisem mogel zaspati 
in bilo mi je tako težko pri srcu, kakor da bi se mi 
bila pripetila kaka posebna nesreča. Zjutraj, ko stopim 
iz hiše, dobim telegram in precej sem vedel, da mi 
naznani kaj prav žalostnega. Bilo je obvestilo o Tom- 
šičevi smrti. 

S Tomšičem smo Slovenci izgubili najbolj na- 
darjenega žurnalista, ki je imel vselej jasno in pravo 
sodbo o vseh političnih in narodnih vprašanjih in 
spretno pero. Bil je energičen in je vselej brez strahu 
zagovarjal svoje stališče, naj se je s tem komu zameril 
aH ne. »Njegovi članki so se" — in tej sodbi dr. Gla- 
serja v njegovi »Zgodovini slov. slovstva" mora vsakdo 
pritrditi — »odlikovali po krepkem jeziku in redki du- 
hovitosti; v vsakem slučaju je znal najti primerne iz- 
raze in zadeti pravo javno mnenje Slovencev." Bodi 
mu večno ohranjen hvaležen spomin od Slovencev ! — 

Toda vrnimo se spet k letu 1868. Takrat je 
Tomšič z mladeniško navdušenostjo se lotil dela. 
Toda kmalu je uvidel, da ne more sam zmagovati dela 
pri trikrat na teden izhajajočem listu, in uvideli smo 
tudi lastniki, da je treba pomočnika. In tu mi je pisal 

Tomšič, da bi .'bil voljen pristopiti kot sotrudnik 

■t- 

JOSIP JURČIČ. 

Spomin na Jurčiča mi je posebno mil in nepozaben, 
ker sva v vsej dvanajstletni dobi kar sva skupaj delo- 



11 

vala na narodnem in političnem polju, zmerom bila enih 
misli in se niti enkrat nisva sporekla ali sprla o kaki 
stvari. Opisal sem sicer najino razmerje v „Ljub. Zvonu" 
1. 1889. in 1890. Ker pa menda večina Matičarjev nima 
pri rokah tistih letnikov, mlajši jih pa sploh niso čitali, 
podajam tu glavne podatke iz tistega spisa. 

Tomšič mi je torej naznanil, da bi Jurčič pristo- 
pil k „Narodu" kot sotrudnik. „Ponujam se ne", tako je 
pisal Jurčič, „le če mislijo lastniki lista, da bi moje delo 
bilo koristno za list in za našo stvar, vstopim". — „Ali 
je pri vas tudi taka mizerija, kakor tukaj?" vzdihuje 
ob koncu pisma. 

Jurčiču se je takrat na Dunaju silno slabo godilo. 
Od doma, od revnih malih kmetovavcev ni dobival no- 
bene podpore; živil se je s spisovanjem za Janežičev 
„Glasnik" in Mohorjevo družbo. Bili so dnevi, ko nič 
gorkega ali sploh ničesar ni zaužil. Pravil mi je večkrat 
o teh žalostnih dnevih silne bede, ko še skorje suhega 
kruha ni imel, da bi si glad utešil. Nekega dne se je 
ves oslabljen ulegel na zofo in se sam nad seboj raz- 
jokal, smrti si želeč. 

Ko sem prejel' Tomšičevo in Jurčičevo pismo, sem 
bil prav vesel, da dobimo tako imenitnega sotrudnika. 
Jurčičevo ime je že bilo znano po njegovih spisih v 
„Novicah", v knjigah Mohorjeve družbe, posebno pa v 
Janežičevem „Glasniku". Odpeljal sem se takoj v Maribor 
ter se dogovoril z dr. Dominkušem, s katerim sva imela 
oblast, vse, kar bi bilo potrebno, ukreniti. Jurčič je bil 
sprejet za sotrudnika pri „Slov. Narodu'* in je kmalu 
potem prišel v Maribor. 

Jurčiča nisem poprej osebno poznal. Videl sem ga 
prvikrat, ko sem spet zarad lista se moral v Maribor 
peljati. Stanoval je v uredništvu „Slov. Naroda", kjer sta 
se skupaj utaborila s Tomšičem. Bila je to prodajal- 
nica pri tleh v Gospodskih ulicah z velikimi vrati na 



12 

ulice in ž malimi postranskimi na dvorišče. V sprednjem 
delu sobe je stala pisalna miza in omara za spise in 
časnike. Povsod po tleh in po stolih so ležali na kupih 
zaprašeni časniki in tuintam kaka knjiga. V ozadju je 
bil z zaveso ločen od prednjega dela sobe nekak temen 
alkoven in tam sta imela svojo spalnico oba urednika. 
Ali sta imela postelje ali sta ležala le na kakih zofah, 
tega nisem videl, ker je zavesa zakrivala ta kot. Pogle- 
dati za to zagrinjalo pa me ni mikalo, ko sem videl 
ženialno razvlako in povsod smeti in prah v prednjem 
delu sobe. Sta li urednika navadno spala v tem brio- 
gu, tega nisem vprašal ; Tomšič vsaj je pozneje imel 
čedno stanovanje v Čeligovi hiši. 

Takrat sem prvikrat videl Jurčiča. Bil je šibek mla- 
denič srednje rasti, pa prvi pogled njemu v obraz mi 
je razodel tista njegova svojstva, po katerih se je od- 
likoval vse svoje življenje: visoko čelo je kazalo na ne- 
navadno inteligenco, njegove jasnosvetle, rjave oči na 
odkritosrčnost, njegov trdo in krepko naprej moleči nos 
in krepki podbradek na eneržijo združeno s pogumom. 
O prvem pogledu na bledo lice, na stisnjene prsi, na 
strčeče, suhe lopatice pa se mi je tudi vsililo žalostno 
spoznanje, da Jurčič ne učaka visoke starosti in da ga 
nam žalibog prezgodaj vzame tista morivka, ki nam je 
pobrala že toliko nadepolnih mladeničev, preden se je 
cvetje razvilo v sad. Jurčiča nam je vendar ohranila uso- 
da toliko časa, da je mogel našemu slovstvu podariti na 
marsikatero stran doslej še nedoseženih umotvorov. 

Začela sva se razgovarjati in čudil sem se nje- 
govemu globokemu sonornemu- glasu, ki ga nisem pri- 
čakoval iz tako tesnih prsi in tako rahlega života. Kmalu 
sva si bila dobra in ostala si prava in zvesta prijatelja, 
dokler naju ni ločila prerana njegova smrt 1. 1881. Vseh 
teh trinajst let, ko sva skupaj delovala, sva bila soglas- 
na v vseh narodnih in političnih vprašanjih in kvečemu 



13 

bila včasi različnega mnenja o sredstvih in taktiki, ker 
se jaz nisem rad ujemal s skrajnimi pomočki, tako da 
mi je Jurčič nekaterikrat očital preveliko mehkost in 
popustljivost. 

Kot sotrudnik pri „Narodu" je Jurčič dobival 50 gld. 
mesečne plače, pa pri listu je ostal le do začetka 1870. 
leta. Čedalje bolj zamotane denarne razmere pri »Na- 
rodu" (in menda tudi vabilo Stritarjevo) so ga napotile, 
da se je vrnil na Dunaj, kjer je pridno sodeloval pri 
„Zvonu". Leta 1870. je začela v Sisku izhajati „Sud- 
slawische Zeitung", kot opozicionalno glasilo proti 
Rauchovemu tiranstvu. Jurčič je prevzel uredništvo in se 
preselil v Sisek, kjer je ostal do sredi leta 1871. 

Po Tomšičevi smrti 27. maja 1. 1871. sem brzo- 
javil Jurčiču in ga povabil, da naj prevzame uredništvo 
„Slov. Naroda". To ponudbo je rad sprejel, ker mu ni- 
kakor ni ugajalo življenje v Sisku. Sredi mesca julija .'?// 
se je pripeljal v Maribor in od tistega časa do smrt* ^' 
je bil glavni urednik „Slov. Naroda", izvzemši čas bo- 
lezni, ko ni mogel uredniškega posla opravljati. Odslej 
je svoje velike duševne zmožnosti žrtvoval listu in lahko 
rečem, da brez njega bi se ne bil list preselil v Ljub- 
ljano in izpremenil v dnevnik. Tudi za ustanovitev Na- 
rodne tiskarne je na vse strani agitiral . in pridobival 
delničarjev. 

V začetku oktobra 1. 1872. se je Jurčič s „Slov. 
Narodom" vred preselil v Ljubljano, željno pričakovan 
in srčno pozdravljen od mene in mnogih svojih znan- 
cev in somišljenikov. Našel je tu mnogo prijateljev, a 
ne manj protivnikov. Prvi so se ga oklenili in zvesto 
držali, drugi so ga črtili, a so morali nehote priznavati 
njegovo duševno zmožnost in neomajno značajnost. 
Bili so še v tistem času tudi politični boji in zlasti prva 
leta njegovega bivanja v Ljubljani niso bila druzega, 
nego neprestano delo na političnem polju, borba brez 



14 

počitka, skrb za narodni obstanek, doba silnega pri- 
tiska na Slovane od strani Auersperg-Lasserjeve vlade 
in teptanja narodnih pravic. Domači prepir se je sčasoma 
kolikor toliko pomiril in 1. 1878. se je Jurčič najbolj 
trudil, da se je dostojno obhajala sedemdesetletnica 
dr. Janeza Bleiweisa, njegovega največjega protivnika 
v prejšnjih letih. 

Takratni strastni politični boji ga vendar niso od- 
vračali od priljubljenega mu literarnega delovanja. Za 
listek „Slov. Naroda" je spisal roman „Erazem Taten- 
bah", za "Slovensko knjižnico" romane »Doktor Zober", 
»Med dvema stoloma" in „Cvet in sad". V glavni osebi 
poslednjega romana je, kakor mi je pravil, hotel slikati 
Stritarja, kateri pa, ko je čital konec, ni bil zadovoljen 
s slikanjem značajev in razvozljanjem dejanja. 

Epohalno delo te dobe pa je bil »Tugomer". Spisal 
ga je proti 1. 1875. Ko sem se vrnil iz državnega zbora, 
imel je že več dejanj spisanih. Izročil mi jih je, da mu 
povem svoje mnenje. Dasi je tragedija napravila name 
globok vtis, spoznal sem vendar, da je delo bolj epično, 
ko dramatično. Glavna hiba je bila, da se ono usodno 
gostovanje ni vršilo na odru, ampak je o njem samo 
pripovedovala oseba, ki se je rešila. Jurčič je sam to 
pripoznal, a se izgovarjal, da takšno dejanje je težko 
spraviti na oder. Pozneje pa, ko je vso tragedijo spisal 
na novo v jambih, je v 3. dejanju uprizoril to gosto- 
vanje. Tudi v drugi stvari se je vdal. Grozdano je sli- 
kal kakor žensko brez narodne zavesti. Na moj ugovor, 
da bi delalo to slab vtis, menil je Jurčič, da so ženske 
mehke in se dado rade pregovoriti. Vendar je pozneje 
Grozdano idealiziral, kar gotovo poveličuje vpliv tra- 
gedije na vzgojo narodovo. 

Svoja leposlovna dela je Jurčič spisaval popoldne 
od 3. do 5. ure, ko je izvršil urejevanje „Slov. Naroda". 
Kadar sem bival v Ljubljani, sem ga vsak dan med 



15 

5. in 6. uro obiskoval. Na mizi so ležali listi, katere je 
bil popisal tačas, navadno po dva, ker je pisal počasi in 
premišljeno. Ni rad videl, če sem jih hotel pregledati. 
Šla sva potem se izprehajat, navadno pod Tivoli ali 
v Šiško, in pravil mi je med potom o načrtih, ki jih je 
nosil v glavi. 

Jurčič ni bil nikoli prav krepkega zdravja. Nobe- 
na jed mu ni teknila in použil je navadno le juho in 
malo pečenke. Mesca septembra 1. 1879. seje odpeljal 
v Muljavo, da bi obiskal svoje roditelje, in tu se je silno 
prehladil. Drugi dan, ko se je vrnil v Ljubljano, sem 
ga našel ležečega na zofi. Potožil mi je, da ga mraz 
izpreletava. Šel je sicer z menoj, a kmalu sva se vr- 
nila v čitalnično restavracijo, kjer pa ničesar ni použil, 
ampak se je kmalu odpravil domov. Hotel sem ga spre- 
miti, pa ni dal, da bi šel jaz ž njim. Toda skrb mi ni 
dala miru in šel sem kmalu v njegovo stanovanje. Našel 
sem ga v postelji v silni vročini, skoraj nezavestnega. 
Ukažem, naj mu devajo na glavo mrzle obkladke, kar 
mu je dobro delo. Drugi dan sta zdravnika dr. Jenko in 
dr. Drč našla, da se mu je vnela rebrna mrena in da 
se nabira plevritičen eksudat. Kaj sedaj početi ? Od rod- 
bine, pri kateri je Jurčič stanoval, ni se moglo zahte- 
vati, da bi mesce in mesce stregla bolniku s tako 
težko boleznijo. Obrnil sem še torej do prednice 
usmiljenih sester, da bi bolnika sprejela v ravno dozidano 
hiralnico. Bila je precej pri volji in odredila v ta na- 
men lepo, prostorno sobo v I. nadstropju. Tu je ležal 
Jurčič celo zimo 1879/80. Tu sem ga obiska val vsak 
teden, kadar sem se pripeljal z Dunaja v Ljubljano k 
seji deželnega odbora. Šele mesca marca je toliko 
okreval, da se je mogel odpeljati v Gorico, kjer je bil 
srčno sprejet od prijatelja prof. Erjavca. Iz Gorice se 
je odpeljal v Benetke, odkoder mi je pisal 22. marca 1880.^ 

1 Gl. „Ljublj. Zvon« 1890, str. 269. 



16 

Iz Benetek se je Jurčič vrnil v Ljubljano, okre- 
vavši toliko, da je spet prevzel urejevanje »Naroda"' 
in ko je Stritar naznanil, da neha izhajati „Zvon", 
sklenil je začeti izdavati leposloven list, ki ga je krstil 
»Ljubljanski Zvon". Prvi zvezek z dne Ljanuarja 1881, ki 
je bil tiskan v 1200 izvodih, se je moral radi vedno rasto- 
čega števila naročnikov še dvakrat ponatisniti. Ta uspeh 
je Jurčiča silno razveselil in rad je pripovedoval, kaj 
bo še spisal za novi list. 

V tej dobi se je čutil mirnega in zadovoljen je 
bil s svojim poklicem. Tudi to mu je bilo po godu, da 
se ni oženil. Nekaj let poprej je res našel žensko bitje, 
s katerim bi se bil rad združil za celo življenje. Pravil 
mi je o svoji nameri in ogledal si je že neko stano- 
vanje. A delale so se ovire in prišlo je do ločitve pri- 
čete zveze. 

Istotako je prešlo 1. 1880. še precej ugodno. Le 
29. decembra se je, kakor pripoveduje Leveč \ znova 
prehladil, in odslej se ni več popravil. Vendar dela ni 
opustil do zadnjega trenutka, dasi je britko čutil svojo 
telesno slabost, kakor kaže pismo z dne 12. marca"-. 

V ZLATI PRAGI. 

Dne 16. maja 1. 1868. je bil imeniten dan za češki 
narod. Položil se je temeljni kamen za novo narodno 
gledališče. Na ta veseli in svečani dan so bili povab- 
ljeni zastopniki drugih slovanskih bratov, tudi mi Slo- 
venci. Pisal. sem v Ljubljano in vprašal, pojde li kdo 
v Prago. Odgovorilo se je, da se nihče noče odločiti 
za tako daljno pot; istotako na Primorskem in Šta- 
jerskem. Torej bi bili edini Slovenci imeli ostati brez za- 

1) »Ljublj. Zvon" 1888. str. 428. 

2) Gl. .Ljublj. Zvon« 1890 str. 271. V popolnitev karak- 
teristike Jurčičeve služijo tudi pisma priobčena v „Ljub. Zvo- 
nu« 1889 str. 202. i. nasl. 



17 

stopnika na tej slavnosti. In spet so na mene pritiskali, 
da se naj jaz pdpeljem v Prago. Pa tudi za mene stvar 
ni bila tako lahka, prvič zaradi prakse ne, s katero 
sem se vendar moral živiti, in drugič zaradi stroškov. 
Svojo prakso sem si že itak bil zelo oškodoval po 
svoji politični delavnosti, ki mi je nakopala mnogo na- 
sprotnikov, in po pogostni odsotnosti, ko sem bival v 
deželnem zboru v Gradcu. Zato so moji dohodki bili 
prav pohlevni in — zdaj tako daljna pot! Naposled sem 
se vendar odločil in naznanil svoj prihod slavnostnemu 
odboru v Pragi. Dobil sem odgovor, da je za mene 
pripravljeno privatno stanovanje pri g. Komersu, bratu 
bivšega poljedelskega ministra, in da mi je prideljen 
kot vodnik po Pragi neki jurist, čigar imena pa več 
ne vem. 

Odpeljal sem se torej in prepustil svoje bolnike 
spet kirurgu, ki- je zraven mene v mestecu zdravniški 
posel opravljal. Vozil sem se noč in dan, ne da bi se 
ustavil na Dunaju. Medpotoma sem na moravskih po- 
stajah že poizkušal pristno plzenjsko pivo, a čimveč 
sem ga pil, tembolj sem bil žejen. Prišedši proti ve- 
čeru v Prago, sem se s kolodvora odpeljal precej k 
rodbini Komersovi, ki me je že pričakovala; tudi jurist 
je že bil na straži. Šla sva skupaj v neko krčmo, kjer 
se je po izreku juristovem točilo najboljše plzenjsko 
pivo. Bila je natlačeno polna, kakor sploh vse gostilne 
in krčme, ker je na tisoče ljudstva že bilo privrelo v 
Prago. 

Drugo jutro sem oblekel svojo surko — tisto leto 
smo Slovenci začeli v gali mesto fraka surke nositi — 
in šla sva z juristom, ki me je zmerom spremljal, na 
veliki trg, odkoder se je kmalu začel premikati izpre- 
vod na stavbišče. Za slavnostnim odborom in drugimi 
dostojanstveniki so bile razvrščene slovanske deputa- 
cije, med njimi zraven Hrvatov jaz edini slovenski za- 

2 



18 

stopnik. Izprevoda se je udeležilo gotovo nad 100.000 
ljudi z brezštevilnimi zastavami in mnogimi godbami. 
Po ulicah, po katerih smo šli, stalo je povsod v gostih 
špalirjih ljudstvo, ki nas je pozdravljalo s slava- in 
nazdar-klici. Na slavnostnem prostoru je dr. Sladkov- 
sky, takrat sloveč za najboljšega govornika za dr. Rie- 
gerjem, imel slavnostni govor, ki je prav očaral 
ljudstvo. 

Popoldne smo bili povabljeni na banket na Zofi- 
jinem otoku. Tu so se vrstile napitnice in tudi jaz sem 
imel svojo pripravljeno in jo govoril. Ker je govor 
značilen za tisto dobo, ga tu uvrstim, kakor je bil 
tiskan v „Slov. Narodu". 

„Najsrčneji pozdrav sem ti prinesel, mili narod 
češki, od tvojih južnih bratov Slovencev. Nas dele gore 
in doline in prebivavci tujega naroda, ki se je v ne- 
srečni dobi vrinil med severno-zapadne in južne Slo- 
vane, vendar nas vodi enako mišljenje, isti namen in 
solidarnost naših koristi. Mi se bojujemo za svoje 
bitje, za svoje narodno življenje. Slovenci in Čehi smo 
obdani od treh strani od tujih, nam neprijateljskih na- 
rodov, samo na eni strani smo v dotiki s slovanskimi 
brati. Vi Čehi ste v tem boju že slavno zmagali in do- 
kazali svetu, da ste in da hočete živeti. Ves vaš narod 
je politično izobražen, oživljen in kadarkoli ga bodo klicali 
njegovi voditelji, bode gotovo žrtvoval na oltar domovine 
ne le svoje premoženje, ampak tudi svojo kri. Voditelji va- 
šega naroda so enako razumni, kakor njihovi čini dosledni. 
Mi Slovenci pa nimamo zgodovinskega prava, mi nimamo 
krone slovenske, a naše pravo ni manj upravičeno, naše 
pravo je naravno, narodno. Po tem pravu se mora 
rešiti narodnost naša. Preteklost naša je tužna in ža- 
lostna, polna nepretrganega bojevanja in trpljenja. Okolo 
nas prebivajoči narodi so nam odtrgali kos za kosom. 
Medtem, ko smo mi branili Evropo napadov krvo- 



19 

ločnih Turkov, so si naši zapadni sosedje v miru opo- 
magovali do omike in blagostanja. Naš narod je umiral 
od dne do dne in že so nam Nemci kopali velik grob, 
da bi nas vanj zagrebli, kakor so to naredili že ne- 
katerim drugim slovanskim plemenom. Okoli izkopa- 
nega groba so se veselili tudi naši sosedje Italijani in 
Madžari, ali zmotili so se. Mrtvaško zvonjenje, nam 
namenjeno, zbudilo nas je iz spanja in sklicalo k 
novemu življenju. Spoznali smo, da smo Slovenci, da 
smo veja velike lipe slovanske in da je naša sveta 
dolžnost ohraniti Slovanom od severa vhod do Jadran- 
skega morja, po katerem roke stegujejo trije tuji na- 
rodi. Kako pa bi mogli sami bojevati ta neenaki boj, 
ko bi nas ne krepila misel, da za nami stoje milijoni 
in milijoni naših bratov, v katerih se od dne do dne- 
živeje budi. duh slovanske vzajemnosti, premagujoč stare 
predsodke? Vsi, naj govorimo katerokoli slovansko na- 
rečje, spoznali smo se kakor narodni bratje in čutimo, 
da smo sinovi ene matere Slave. Kateri izmed slovan- 
skih narodov pa je povzdignil prvi mogočni glas in 
rekel: „Mi vsi smo Slovani, vsi imamo skupne koristi, 
torej delajmo vzajemno in skupno; kakor je tudi naše 
početje velikansko, moramo končno vendar zmagati". 
Ali niso bili to sinovi onega naroda, čigar slavni dan 
danes slavimo? Ali niso bili to Dobrovsky, HanKa, 
Čelakovsky, Šafafik, Kolar in vsa sedanja češka inte- 
ligenca? Češki narod je kakor Mojzes udaril v skalo 
in iz skale je privrel čisti vir bratovske ljubezni in vza- 
jemnosti, ki raste in se širi na našo radost, a na strah 
neprijateljem našim. Prvemu vojniku slovanske ideje, 
češkoslovanskemu narodu in njegovim slavnim vodi- 
teljem: Slava in živili!" 

In slava- in živio-klici so odmevali po dvorani, 
dasi češki poslušavci gotovo niso dosti razumeli mo- 
jega slovenskega govora. 



20 

Zraven mene je sedel znani hrvatski voditelj doktor 
Mrazovi č, s katerim sem se menil o hrvatskih razmerah. 

Takoj po mojem govoru me je prosil navzočni 
urednik „Nar. Listov", da mu naj govor izročim za list. 
In bil je že drugi dan natiskan in sicer v češkem pre- 
vodu. Nagovarjal me je tudi urednik ilustrovanega lista 
„Kvčty", da mu izročim svojo fotografijo. V eni prihod- 
njih številk je bila med drugimi govorniki natiskana tudi 
moja slika in to je bilo prvikrat, da je bila moja podoba 
litografirana. Druga litografija je bila, ko sem bil državni 
poslanec, prijavljena v zbirki slik državnih poslancev. 

Po banketu sem se predstavil najimenitnejšemu 
češkemu zastopniku tiste dobe, dr. Ladislavu R i ege r j u. 
Duhoviti izraz njegovega obličja, mirni jasni pogled, 
• lepo doneči njegov organ, vsa vnanjost, — bil je srednje 
visoke rasti s krepkimi širokimi prsmi — vse to ga je 
delalo simpatičnega in ni čuda, da ga je ves češki na- 
rod oboževal takrat in še mnogo let potem. Poznejše 
postopanje Mladočehov proti takemu možu, ki je imel 
nevenljive zasluge za svoj narod, se po mojem mnenju 
nikakor ne da opravičiti. Takrat pa je bil dr. R i e g e r 
v najboljši moški dobi in ljubljenec svojega naroda. 
Moje ime in delovanje je že poznal in ga je zanimalo 
in veselilo, da so tudi štajerski Slovenci se začeli vzbu- 
jati in gibati. Ko sem mu nazadnje izrekel, da se ču- 
dim nad velikanskim napredkom njegovega naroda, 
odgovoril mi je: 

„Res, lahko smo veseli današnjega dneva, kateri 
je prekosil vse, kar smo sami pričakovali od svojega 
ljudstva. Pa nikar ne mislite, da je vse to postalo črez 
noč. Štirideset let že delamo neprenehljivo, vsak po 
svojih močeh. In ko mine današnji dan, se ne bodemo 
usedli in mirno počivali na lavorjevih vencih, ampak 
še z večjim veseljem in večjo eneržijo se bodemo trudili 
in borili za povzdigo naroda in domovine." 



21 

Ko sem mu pravil, da bi rad se informiral o za- 
ložnah — tako se na Češkem imenujejo posojilnice — 
in da bi tudi rad šel v kako kmetsko vas, da bi videl 
češkega kmeta na delu, poklical je nekega moža v 
kmetski obleki: „Pane Kratochvil"! Predstavil je naju 
drugega drugemu in mi potem povedal, da je Kratochvil 
deželni poslanec in kmetski posestnik v Lounkah, prav 
ob jezikovni meji, da ima tudi hmeljne nasade z lastno 
pivovarno in da je član založne v Roudnicah. G. Kra- 
tochvil me je z veseljem povabil, da ga naj obiščem 
na njegovem domu. Obljubi) sem priti. 

V Meščanski besedi sem zvečer govoril še z 
mnogimi drugimi imenitnimi Čehi, kakor so dr. Sladkov- 
sky, oba Gregra, dr. Trojan, celo slavnemu Palač- 
kemu sem bil predstavljen. Tako simpatičen, kakor 
dr. Rieger, pa mi ni bil ne takrat ne pozneje, ko smo 
od 1. 1879. skupaj sedeli v državnem zboru, nobeden 
češki zastopnik. Drugi dan sem med drugimi zname- 
nitostmi še ogledal deželni muzej, kjer so mi kot naj- 
večjo pod steklom zaklenjeno imenitnost pokazali „Kra- 
Ijedvorski rokopis", o katerem je pozneje se razvila 
silna polemika in se je dolžil kustos Hanka, da ga je 
on falzificiral. Če je to res, potem je moral Hanka biti 
ne samo pesnik in temeljit poznavatelj staročeškega 
jezika, ampak tudi veščak v tem, kar se priprave per- 
gamenta in pisave tiče. 

Opoldne sem bil na kosilo povabljen pri Ko- 
mersu, seveda s svojim juristom vred. Za pijačo je bilo 
na mizi pivo, česar mi Slovenci nismo vajeni; potem 
so tudi vina v buteljah prišla na vrsto. 

Naslednje jutro sem se poslovil od gostoljubnih 
Komersovih, na kolodvoru tudi od jurista in peljal sem 
se v Roudnice. Tam sem se oglasil v založni, kjer mi 
je ravnatelj vse knjige pokazal in me poučil o delo- 
vanju založen. Slučajno je bil v založni ravnatelj go- 



22 

spodarske šole v Hracholuskah blizu Roudnic, g. Dla- 
bač. On in pa gostilničar Rehaček, pri katerem sem se 
bil nastanil, sta me potem spremljala v Lounke h g. 
Kratochvilu. Bilo je kako uro hoda med njivami, trav- 
niki in hmeljnimi nasadi. Predvsem sem se čudil, 
da smo zmerom morali hoditi po prašnih cestah in da 
nikjer ni bilo tistih pešpotov zraven cest in črez trav- 
nike, kakor pri nas. Povsod ob cestah so bile višnje 
zasajene, zemlja se je povsod kazala, dobro obdelana. 

V Lounkah smo bili z velikim veseljem sprejeti 
in gospodar nas je vodil . po svoji zemlji, po sadov- 
njakih, travnikih in njivah, s posebnim ponosom pa po 
hmeljnih nasadih. Ko sem jih ogledal in slišal, keliko 
dohodkov hmelj donaša hmeljarjem, sem si pač mislil, 
kako dobro bi bilo, ko bi tudi v naših krajih rastel 
hmelj. Pa tu sem se spominjal ponesrečenega poizkusa 
mojega očeta, zato sem v svojem spisu: „Učimo se od 
Čeho-Slovanov", ki sem ga po vrnitvi s Češkega ob- 
javil v „S1. Narodu", hmelj le mimogrede omenil. 

Obširno pa sem tam razpravljal o posojilnicah in 
s tem dal povod, da so se tudi pri nas pričele usta- 
navljati. Toda slovensko posojiiništvo se je začelo šele 
razvijati od 1. 1879. nadalje, ko je brat Mihael se na- 
selil v Celju in vse svoje zmožnosti in vso svojo ener- 
žijo posvetil ustanavljanju in razvoju slovenskih denar- 
nih zavodov. Po vsem tem mi ni bilo žal ne stroškov, 
ne časa, ki sem ga porabil za to potovanje, ker sem 
se vrnil s Češkega z novim pogumom za narodno delo. 

TABORI. 

Slovenski tabori! Kadar se spominjam te 
najkrasnejše dobe naše narodne zgodovine, širi se mi 
srce od radosti in vselej na novo preživim ure vzvi- 
šenega narodnega navdušenja, katero je takrat preši- 



23 

njalo govornike in tudi v prostem narodu vzplamtevalo, 
da je res v takih trenutkih pripravljen bil vse žrtvovati 
za svoje narodne pravice. Tu je stala na odrih po- 
svetna in duhovna inteligenca v nerušeni edinosti, zdru- 
žena v bratovski ljubezni, pred odrom pa na tisoče in 
tisoče mož in tudi žen, ki so vsi napeto poslušali govor- 
nike in jim pritrjevali z glasnimi klici. In ideje, tu iz- 
rečene, so se širile od hiše do hiše in dotedaj neza- 
vedno ljudstvo je začelo samo sebe spoznavati in ču- 
titi krivice, ki se mu gode. Stoinstoletna sužnost je bila 
zamorila v njem vsako samozavest in apatično se je 
vdajalo svoji usodi. Vso gospodo je dotlej slišalo 
le nemško govoriti, iz uradov je dobivalo le nemške 
spise. In zdaj naenkrat je videlo na odru doktorje in 
profesorje, meščane in tržane, sploh može vsakega 
stanu, ki so govorili k njemu v njegovem jeziku, le 
čistejšem in gladkejšem, ne popačenem po nemčiznah. 
Govorili so mu o splošnih človeških in narodnih pra- 
vicah in zdaj je šele prav spoznalo krivice, ki se mu 
gode. 

Žal, da je ta doba tako kmalu bila prekinjena od 
vladajočih faktorjev, ki so se ustrašili rastoče slovenske 
zavednosti. Po ukazu Nemcev in Madžarov so takoj 
drugo leto začeli prepovedovati vse tabore, dasi bi se 
po zakonu o društvih bili morali dovoljevati. 

Leta 1868. pa je bilo na krmilu takozvano me- 
ščansko ministrstvo (Burgerministerium), ki je res v li- 
beralnem smislu uredilo pravice o društvih in shodih 
in dotični zakon tudi pošteno izvrševalo. Minister za 
notranje stvari je bil tisti G iskra, ki je slovel zaradi 
svojega govorniškega talenta, a je nazadnje moral sra- 
motno odstopiti, ko se je zvedelo, da se je dal pod- 
kupiti s 100.000 gld., da je izposloval koncesijo za neko 
gališko železnico. Sicer se je pa Giskra že poprej bil 
cesarju hudo zameril po svoji breztaktnosti. Schneid 



24 

mi je pravil o Giskri naslednje: Ko je 1. 1869. šlo za 
to, da bi se cesar peljal v Galicijo — Poljaki so v 
tistem času bili v neki opoziciji proti vladi — se je 
ministrstvo temu potovanju protivilo in res je bilo v 
ministrskem svetu pod predsedstvom cesarjevim skle- 
njeno, da se cesarjevo potovanje opusti. Giskra se je 
takoj po seji odpeljal na deželo. Na južnem kolodvoru 
je videl nekega poročevavca časnika „N. Fr. Presse" 
in njemu je na glas povedal: 

„Der Kaiser geht nicht nach Galizien." 

Drugo jutro je to že stalo debelo tiskano v listu 
s hudimi napadi na poljske poslance. To se je seveda 
cesarju za malo zdelo, da se je tajni sklep tako in- 
diskretno objavil in odslovil bi bil precej Giskro, da 
niso obziri na splošno politično situacijo ga zadržavali. 

Da smo pa smeli sklicavati slovenske tabore, ka- 
terih glavna točka je bila „zedinjena Slovenija", torej 
trganje dežel štajerskih in koroških, se imamo le Giskri 
zahvaliti. Ko je ljutomerski taborski odbor, ki mu 
je stal na čelu odvetnik dr. Ploj, čigar najbolj de- 
lavna moč pa je bil njegov koncipient dr. Valentin 
Zamik, vladi naznanil program tabora, ga graško 
namestništvo ni dovolilo zavoljo programne točke „ze- 
dinjena Slovenija". Odbor pa se je brzojavno obrnil 
do ministra Giskre in ta je odgovoril: „Wird bewil- 
ligt". 

In prvi slovenski tabor se je vršil v Lju- 
tomeru dne 9. avgusta 1868. 1. Ta dan se sme za- 
znamenjati kot imeniten dan v naši narodni zgodo- 
vini. Vsi smo bili radovedni na prvi ta poizkus, vpli- 
vati na maso ljudstva, ali se jih bo mnogo odzvalo 
vabilu in kako se bodo obnašali pri govorih. Iz Ma- 
ribora in Slov. Bistrice smo se peljali z jutranjim vla- 
kom do Ormoža, kjer so nas čakali vozovi. Med Ma- 
riborčani je bil Jurčič, kot poročevavec za „SI. Na- 



25 

rod". Cesta iz Ormoža v Ljutomer je bila takrat prav 
slaba in večkrat smo morali stopiti z voz, da smo mogli 
naprej. V Ljutomeru nas je že čakal odbor in nas je 
peljal v čitalnico, da smo se malo okrepčali pri prist- 
nem, a premočnem Ijutomerčanu, in potem smo imeli 
posvetovanje, da določimo načrt zborovanju in besedilo 
resoluciji. Jurčič je bil zapisnikar in sedel blizu 
mene s svinčnikom v roki in z belo polo pred seboj. 
Prvi del resolucije je še zapisal, a pri drugem sem že 
zapazil, kako mu je svinčnik plesal po vsej poli. Pre- 
magalo ga je bilo ljutomersko vino; zato sem jaz sam 
naprej zapisoval, Jurčiča pa je Zarnik spravil v so- 
sednjo sobo, kjer se je malo prespal, in opoldne je že 
spet bil pokoncu. 

Za tabor je bil jako srečno izbran senčnat pašnik 
zunaj Ljutomera. Ob treh popoldne smo z ljubljanskimi 
Sokoli na čelu korakali iz trga na taborišče in glej, 
ko se približamo, vidimo v svoje veliko veselje ves 
obširni prostor pred govorniškim odrom natlačen s 
kmeti ne le iz ljutomerskega, ampak tudi iz sosednjih 
okrajev. Za predsednika je po vzkliku bil izbran 
dr. Razlag, ki je pričel z besedami: 

„Več ko tisoč let je preteklo, ko se naši očaki 
niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posve- 
tovali o občnih rečeh. Zdaj je prišla doba, da sme 
slovenski narod izrekati svoje želje in jih predlagati 
presvetlemu cesarju. Porabimo to dobo. Žalostno seje 
godilo našim očakom, žalostno se godi nam, ali jaz 
mislim, naj se pa naši deci bolje godi". Dolgotrajni 
živio-klici. Kmetje vihte klobuke. Ko to zapazimo, dejal 
mi je Jurčič: „Led se že taja. Zdaj smo na dobrem". 

Vrstili so se potem govorniki in zagovarjali točke 
naslednje resolucije, ki je še dandanašnji po blizu 40 
letih tako aktuelna, kakor je bila takrat: 



26 

„Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, 
da v paragrafu 19. državnih osnovnih postav ne najde 
poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, do- 
kler ne bode 

1. slovenski jezik na Slovenskem izključljivo uradni 
jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na 
Slovenskem neodlogoma določil obrok, in sicer pol 
leta, do katerega morajo znati slovenščino v besedi in 
pisavi ; 

2. dokler ne bode cerkvena vlada na Slovenskem 
uradovala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogo- 
slovnicah predmeti, kateri se dozdaj nemško predavajo, 
slovensko razlagali ; 

3. dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske 
in ne bo v srednjih učni jezik slovenski; nemški 
jezik ostane učni predmet; 

4. dokler se ne združijo Slovenci v zedinjeno 
Slovensko z narodno upravo; 

5. dokler se ne bodo iz deželnega zaklada šta- 
jerskega v razmeri števila Slovencev in njihovih pri- 
neskov napravljali, podpirali in vzdržavali slovenski za- 
vodi, n. pr. slovenske realke, gospodarske šole; 

6. dokler ne bodo dodane temu paragrafu 19. 
izvršilne postave ter dejansko vpeljane in dokler 
se ne bode posameznim deželam dala večja samo- 
upravna oblast." 

To resolucijo smo zagovarjali Kukovec iz Lju- 
tomera, dr. Zarnik, Božidar Raič, dr. Prelog 
in jaz. 

Naj navedem tu nekatere stavke iz teh govorov. 
Dr. Zarnik: „Kaj bi Nemci na gornjem Štajerskem rekli, 
ko bi se ž njimi v kanceliji slovensko poslovalo? Take 
uradnike bi v Muro zagnali. (Gromoviti živio-klici in 
smeh.) To je narobe svet, kakor se po naših uradih 
godi. Ko sta sv. Ciril in Metod prišla našim pradedom 



27 

SV. evangelij oznanjevat, govorila sta njihov slovenski 
jezik. Tudi naši duhovniki so večidel vneti rodoljubi, 
dobri Slovenci. Ti z vami govorijo slovensko, njih škof 
jim pa le nemško piše. Ako se vam bo pri duhovski 
in deželski oblasti slovensko dopisovalo, brali boste 
lahko sami, brali vam bodo dopise vaši otroci. Ne bo 
vam treba plačevati tolmačev, ne časa gubiti. Bolje je, 
da tačas, ko vam je okolo in okolo pozvedovati, go- 
rico obdelujete, ali pa če je po zimi, da za pečjo le- 
žite". 

Raič: „Terjajmo svoj jezik tudi v naše šole in 
sicer v ljudske in tudi v višje. Ves namen naših učilnic 
je ta, da bi nas v Nemce izpremenili ; tega pa nočemo. 
(Gromoviti klici: Nočemo!) Ker ima vsak drug narod 
svoj jezik v šoli in tako naraven pot do pouka in 
omike, zakaj bi tega Slovenec ne imel? Slovenski 
otroci se v dozdanjih nemških šolah niso naučili ne 
nemško ne slovensko, izgubili so pa mnogo časa in 
dobička od šole ni bilo nobenega. Kaj je krivo, da 
mnogi našinci še svojega imena ne znajo prav zapi- 
sati ? Naše šole. Kaj je krivo, da se še celo med pro- 
stimi ljudmi taki nahajajo, ki se od nas Slovencev 
obračajo? Šole. V šolah so se napili namesto domače 
ljubezni medu tujega strupa. Slovenci radi pojo pesem : 
„Kje dom je moj?" Ena vrsta se glasi „Na Sloven- 
skem dom je moj". Da, slovenska je naša zemlja, 
zemlja, na kateri se trudimo, na kateri solze pretakamo, 
na kateri se veselimo. (Gromoviti klici: Živio!) Popri- 
mimo se gesla našega presvetlega cesarja! „Z zedi- 
njenimi močmi" si pomagajmo, kar nas Slovencev živi 
na zemlji, združimo se v eno celoto. Združimo se, ker 
smo bratje in sinovi ene matere!" 

Dr. Vošnjak: »Nov čas je nastal za vse narode. 
Čas je torej, da se oglasimo tudi mi Slovenci. Mi smo 
zvesti Avstrijanci in želimo, da se naše cesarstvo ohrani 



28 

in okrepča. Kot Avstrijanci se veselimo, da se je en- 
krat za vselej raztrgala vez, katera je priklepala Avstrijo 
na nemško kolo. Mi vsi tukaj povzdignemo glas zoper 
to, da bi se kedaj spet ponovila pogubna ta vez, in 
bi naše slovenske dežele spet vsilili kateremu nemškemu 
„bundu". Mi Slovenci obžalujemo vpeljavo dualizma 
od katerega imajo le Ogri dobiček, mi pa povečane 
davke. Mi moramo k skupnim državnim stroškom 70<* o 
plačevati, Ogri pa le 30Vo. Bremena se nam torej po 
decembrski ustavi niso polajšala, narodnih pravic pa 
tudi nismo pridobili. Nova ustava ima sicer § 19., ki 
se pa ne izpeljuje. § 19. ostane torej le gola prazna 
teorija, dokler se ne pridado izvršilne postave, in do- 
kler vlada tega ne stori, nimamo zaupanja, da ji je v 
resnici mar za želje in zahteve našega slovenskega na- 
roda." 

Zbranega naroda je bilo kakih 7000 po naši ce- 
nitvi, kateri je pritrdil tudi c. kr. komisar. Dva Čeha, 
ki sta tabore na Češkem videla, trdila sta, da jih ni 
manjkalo veliko do 10.000. Govori so skoro dve uri 
trajali, a vkljub gneči in hudi vročini, ni bilo videti, 
da bi se bili ljudje naveličali poslušati. Še do trde 
noči je ostalo več ko 4000 ljudi na taborskem pro- 
storu, kjer so krčmarji začeli točiti vino in pivo. 

Mi tuji gostje smo se zvečer odpeljali z veselim 
zadovoljstvom in prepričanjem, da nam, dokler imamo 
tak narod, ni obupati nad njegovo boljšo prihodnostjo. 

Srečni izid ljutomerskega tabora nas je izpod- 
budil, da smo sklenili sklicati tabor v Savinjski dolini 
in sicer na dan 6. septembra v Žalec. Vabilo na tabor 
je podpisalo kakih 60 zaupnih mož, izmed katerih, če 
sedaj (1904) pregledam imena, žive samo še dr. Gustav 
Ipavic, dr. Janko Sernec, Andrej Elsbacher, 
trgovec na Laškem in Anton Goric ar v Mozirju. 



29 

Tabor v Žalcu je bil za vižmarskim najštevil- 
nejši; cenili smo zbrano ljudstvo na 15000 oseb. Iz 
Ljubljane se je pripeljalo okrog 60 članov „Sokola". 
Prišlo je še mnogo drugih rodoljubov iz Ljubljane, z 
vsega Kranjskega, s Koroškega in iz vseh daljnih in 
bližnjih krajev Štajerskega. Zastopana je bila res takrat 
v Žalcu vsa Slovenija. Nad 2000 je bilo samo omi- 
kanih Slovencev navzočnih. Več kakor 100 velikih voz 
se je opoldne z raznimi zastavami, na čelu jim ban- 
derij 12 konjenikov, peljalo iz Celja do Žalca, kamor 
so ^ do treh popoldne vedno nove vrste z zastavami, 
trakovi in smrečjem okrašenih vozov dohajale. Vseh 
skupaj je bilo črez 400 vozov. 

Ivan Žuža, poznejši deželni poslanec, pozdravil 
je taborite s Hermanovim geslom : „Bog kliče; Slavjani, 
predolgo tlačeni, stopajo čvrsto med svet na svoje 
slavno mesto" in nasvetoval je za predsednika mene, 
ki sem si za zapisnikarja naprosil Tomšiča in Jur- 
čiča. 

Dr. P 1 o j zahteva vpeljavo slovenščine v urade : 
„Na noge Slovenci, pokažimo, da hočemo gospodarji 
biti v deželi, katero smo sprejeli od svojih očetov! Da 
bi naša beseda v zapečku čepela, nemškutarija pa se 
ošabno šopirila, tega ne smemo dopuščati, sicer nismo 
vredni biti Slovenci. V naše urade mora slovenščina 
na prvo mesto. (Dolgotrajni klici: „To mora biti"!) 
Cesar sam je podpisal ustavo in s tem tudi podpisal 
ravnopravnost našega jezika. Izrecite torej, da je vaša 
sveta volja, da se naj na slovenski zemlji slovensko 
uraduje in pisari". (Občno pritrjevanje.) 

Dr. Zarnik: „Zemlja slovenska je zemlja sveta. 
Zadnji ostanek je onega velikega slovenskega posestva, 
katero se je nekdaj raztezalo črez Gradec, Dunaj, Ti- 
role, katerega pa smo izgubili dve tretjini, tako da 
imamo sedaj svojo granico že pri Muri. Zadnji sveti 



30 

ostanek je, kar še imamo, držati ga moramo z vsemi 
močmi, da ne bodo nekdaj naši otroci rekli: „Naši 
očetje so nam zapravili lepo deželo, ker jim ni bilo 
mar zanjo. Do zdaj smo se le vedli kakor pohlevni 
čolnar, ki se pri vratih ni upal proti nebu pogledati, 
pred velikim oltarjem pa se šopirijo in bahačijo na- 
rodni nasprotniki. O biblijskem čolnarju beremo, da je 
opravičen šel iz templja, farizej pa ne. Tako mora po- 
stati tudi pri nas. Mi smo nosili preponižno klobuček 
pod pazduho, klanjali se tujcu, ki se je od naših žuljev 
redil, medtem ko je moral domači sin po tujih de- 
želah iskati pičlega živeža ali pa se je uvrstil med nem- 
škutarje in je z njimi v en rog trobil. Znana vam je 
basen o medvedu, ki se je med ljudmi v sužnosti ple- 
sati naučil in je potem hotel te umetnosti tudi druge 
medvede naučiti, ko je ušel iz sužnosti. Medvedi pa 
so mu odgovorili: Beži, svoje umetnosti si se naučil 
v sužnosti, ne maramo je. Ali bodemo mi zaostali za 
svobodnimi medvedi?" (Velik smeh in klici: Ne bo- 
demo plesali po tuje!) 

Dr. Razlag govori potem o potrebi slovenskih 
kmetijskih šol, Božidar Raič o šolskem vprašanju: 
»Šola je neka vsemogočnost in ako je rekel stari mo- 
drijan Arhimed: Dajte mi prostor zunaj zemlje in jaz 
jo bodem iz njenih tečajev vzdignil, smemo mi reči: 
Dajte nam narodne šole in to bo tisti prostorček iz 
katerega si bodemo ravnopravnost pridobili, nemšku- 
tarijo vzdignili iz tečajev. Naše nižje šole so le kuka- 
vice, ki so slavčevo petje zatirale. Ko bi naš jezik go- 
spodoval po srednjih šolah, ne bi dobivali tujci najboljših 
in najvišjih služeb med nami, dobivali bi jih naši ljudje, 
ki bi imeli srce in glavo za nas". 

Nazadnje je bilo meni naloženo govoriti o „ze- 
dinjeni Sloveniji", katero prepričevalno zagovarjati je 
pač bila lahka stvar; a do izpolnitve te naše idealne 



31 

zahteve se tudi do današnjega dne nismo približali 
niti za en korak. 

Z žalskim taborom je bilo za leto 1868. zaklju- 
čeno taborovanje na Štajerskem. Koroški rodoljubi pa so 
objavili vabilo na tabor, ki bi se bil moral vršiti 29. sep- 
tembra v Bistrici pri Plibergu, toda koroška vlada je 
prepovedala tabor z jalovim izgovorom, da je Bistrica 
preblizu Celovca, kjer je bil zbran deželni zbor ko- 
roški. 

Na Kranjskem se nič niso genili, goriški rodoljubi 
pa so sklicali 18. oktobra tabor v Šempas, kamor sem 
se tudi jaz peljal pričakujoč, da se mi v Ljubljani pri- 
druži nekaj tamošnjih rodoljubov. A bil sem silno iz- 
nenaden, ko sem prišel zvečer v čitalniško restavracijo 
in zvedel, da iz Ljubljane nihče ne pojde na tabor. 
Torej sem sam nadaljeval drugo jutro svoje potovanje 
v Gorico, kjer so mojega prihoda bili prav veseli. Po- 
poldne sem se peljal z dr. Tonklijem, poznejšim držav- 
nim poslancem, in z njegovo mlado gospo, pravo kra- 
sotico, v Šempas. 

Tudi na tem taboru smo cenili število zbranega 
ljudstva na 10 — 12 tisoč oseb. Predsedoval je dr. Lavrič 
iz Gorice. Dr. Lavrič je bil vzor nesebičnega rodo- 
ljuba, ki je vse žrtvoval za narodne namene. Bil je 
sicer advokat v Gorici, a advokatura mu je bila deveta 
briga. Skromen v računih, še tega malega, kar je za- 
služil, ni porabil zase, ampak je to delil z revnimi di- 
jaki. Ko je v poznejših letih se mu zdravje tako izhuj- 
šalo, da mu je skoro nemogoče bilo advokatski posel 
še dalje opravljati, lotila se ga je malodušnost in končal 
je sam svoje življenje. Menda mu je bila nenormalnost 
v možganih prirojena, ker tudi njegov brat, ki sem se 
bil ž njim v Ljubljani seznanil, ni bil pri zdravi pa- 
meti. Ob času šempaskega tabora pa je bil Lavrič 
v najboljši moški dobi in kakor sem videl o njego- 



32 



vem nastopu, 
najbolj popu- 
laren in obo- 
ževan od go- 
riških Sloven- 
cev. Tudi na 
tem taboru so 
se zagovarjale 
in so bile spre- 
jete vse reso- 
lucije, kakor 
na Štajerskem. 
Izvrstno je 
govoril dr. J. 
T o n k 1 i za 
zedinjenje Slo- 
vencev. O tej 
točki sem se 
tudi jaz oglasil 
in sem bil kot 
zastopnik šta- 
jerskih Sloven- 
cev pozdrav- 
ljen z brez- 
končnimi slava- in živio-klici. 

Za menoj je na oder stopil Ivan Nabergoj. 
Bil je posestnik v Proseku in deželni poslanec tržaške 
okolice. Tudi njega sem tukaj prvokrat videl in nisem 
mislil, da bodeva pozneje skozi 12 let skupaj sedela v 
državnem zboru dunajskem. Nabergoj, mož lepe po- 
stave, je nosil, kakor tržaški okoličani, kratke modre 
hlače in bil obut v nogavice in solne. Tako opravljen 
je tudi še leta 1873. prišel v državni zbor in celo hodil 
k avdiencam in na cesarske plese. Vendar je pozneje, 
ko so ljudje zaradi te nenavadne noše preveč gledali 




DR. KAROL LAVRIČ. 



33 



za njim, jo opu- 
stil in se začel 
civilno nositi. 
Na taboru je 

zagovarjal 
vpeljavo slo- 
venskega je- 
zika v šole in 
ustanovitev vi- 
soke pravne 
šole v Ljub- 
ljani. Govoril 
je krepko in 
ljudstvu raz- 
umljivo: „Do- 
zdaj naše šole 
niso bile učil- 
nice ampak 

mučilnice. 
Mesto da bi 
se um bistril 
otrokom, vbi- 
jala se jim je 
nesrečna tuj- 

ščina v glavo, tujščina, katera um in pamet meša 
prostemu kmetiču. To je zoper naturno postavo, greh 
zoper Boga. Jezik je dar božji in najprvi dar, ki ga 
uživa vsak človek. Bog nam je dal jezik slovenski, 
ki je prečudno lep, mil in bogat. Ker naš jezik še nima 
svoje pravice, zato se nam Slovencem velika škoda 
godi. Ako bi se v domačem jeziku poučevalo, bi se 
vednosti razširjale med nami in ker bi več vedeli, bi 
si povsod lažje pomagali". 

O vpeljavi slovenskega jezika v uradnije govoril 
je dr. L a vri č temeljito in prepričevalno. Zvečer je ta- 

3 




IVAN NABERGOJ. 



34 

borišče bilo razsvetljeno z baklami, umetelni ogenj se 
je užigal in peli so se razni pevski zbori. 

Jaz sem se odpeljal z vipavskimi rodoljubi, da bi 
o tej priliki videl Vipavsko dolino. Po vseh gorah so 
goreli kresovi in slišalo se je pokanje topičev. Peljali 
smo se na lestvičnih vozovih in se ustavljali tuintam 
pri krčmah, kjer so nas domov se vračajoči taboriti 
pozdravljali s klici: Živela Slovenija! Prenočeval sem 
pri g. Dolencu, očetu vodje grmske vinarske šole, na 
njegovi graščini blizu Vipave, kamor smo šele o pol- 
noči prišli. Drugo jutro sem se odpeljal v Postojno in 
se tisti dan tam mudil do večera, da sem spisal poro- 
čilo o taboru za »Slov. Narod" in za »Politiko". Zvečer 
je bila mala veselica v čitalnici in tu se je izigral 
divji petelin, katerega je nekdo prinesel v čitalnico. Jaz 
sem bil tako srečen, da sem ga dobil, pa ker mi ni 
kazalo ga s seboj jemati v Slov. Bistrico, podaril sem ga 
gospe Kavčičevi iz Razdrtega. 

S svojim popisom tega tabora v »Slov. Narodu" 
sem se prvokrat hudo zameril »Novicam". Pisal sem 
namreč: »Tiha noč in gosta megla je ležala na beli 
Ljubljani, ko nas privleče hlapon v „Station Laibach". 
Prvi moj pot je bil v »Čitalnica Restauration", da bi 
pozvedel, kedaj se odpelje »Sokol" in kateri izmed prva- 
kov se podajo v Šempas. Povprašam tega in onega; 
odgovor je bil vselej: Nič ne vem. Povprašam v dvo- 
rani, kjer so ravno sejo imeli gg. društveniki za brambo 
narodnih pravic. »Nič ne vemo; šel menda nihče ne 
bo, pa bodemo telegrafirali". In res — čudno in never- 
jetno se bo zdelo ^^semu slovenskemu svetu — k ta- 
boru, ki se poganja za združenje Slovencev s sredi- 
ščem v Ljubljani, bela Ljubljana ni poslala nobenega 
zastopnika. Taka politika slabosti in neodločnosti v 
najvažnejšem času se ne da preostro obsoditi. Pogum, 
gospodje, pogum!" 



35 

„Novice" so se nato repenčile, da jaz imam 
srbečico povsod govoriti; mi pa smo odgovarjali, da 
bi tako srbečico želeli ljubljanskim gospodom. 

Tabori so se še drugo leto nadaljevali in bode o 
njih govor na svojem mestu. 

ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR IN SLOVENCI. 

Nemci se radi ponašajo, da so narod mislecev, 
ker so se med njimi rodili nekateri svetovno znani fi- 
lozofi. A nemška filozofija, vsaj kakor jo Nemci pov- 
sod izvajajo, ne pozna pojma pravičnosti proti drugim 
narodom. Kjer imajo Nemci silo v rokah, kruto pritis- 
kajo na druge narode, zlasti na Slovence ; kakor je bilo 
pred 100 leti, tako je še zdaj. Le na Nemškem se je 
moglo roditi in propagando delati Nitscheanstvo, ki 
zasmehuje vse nazore o pravici in resnici in naše člo- 
veštvo hoče nazaj poriniti v ono dobo divjaštva, ko je 
silnemu vse bilo dovoljeno proti slabejšemu. Od dobe 
Karola Velikega do današnjega dne kaže zgodovina ne- 
pretrgano vrsto nemškega nasilstva proti slovanskim na- 
rodom. Zdaj so jim v novo ustvarjenem nemškem ce- 
sarstvu samo še Poljaki na potu in kaj vse počenjajo 
z državno in denarno silo, da bi jim odvzeli zadnji 
košček njihove zemlje! 

Avstrijski Nemci pa, zanašajoč se na svoje brate 
onstran avstrijskih mej in podpirani od njih, povsod, kjer 
imajo večino, brezobzirno izrabljajo svojo oblast proti 
svojim nenemškim sodeželjanom. Kjer pa nimajo ve- 
čine, kakor na Češkem, tam kriče in zahtevajo od vla- 
de, da jim pomaga zatirati Slovane. 

Najhujše zadeti od te nemške krutosti so Slovenci 
na Štajerskem in Koroškem. Tu so imeli in še imajo 
Nemci tem lažje delo, ker je slovensko ljudstvo po tisoč- 
letni sužnosti izgubilo vso samozavest in se privadilo 



36 

v hlapčevski ponižnosti se klanjati svojim zatiravcem. 
Zato so Nemci popolnoma prezirali Slovence in njih 
vodja dr. Rechbauer je o neki priliki v šestdesetih letih 
se izjavil: „In fiinfzig Jahren gibt es keinen Slovvenen 
mehr in Steiermark". Mož se je sicer temeljito zmotil, 
a resnica je, da se je nemški živelj v tej dobi na mno- 
gih krajih okrepil in da se nam je še dandanašnji, ka- 
kor pred 40 leti, boriti za najprimitivnejše narodne pravice. 

Leta 1867. je bilo prav kratko zasedanje dežel- 
nega zbora, samo z namenom, da so se izvolili državni 
poslanci. In tu so Nemci bili prisiljeni voliti dva Slo- 
venca, ker sta na kmetsko skupino spodnještajersko 
spadala dva poslanca. Šele v zasedanju 1. 1868. so 
imeli slovenski poslanci priliko boj začeti za narodne 
pravice. V seji 19. septembra so vložili obširno uteme- 
ljeno interpelacijo do vladnega zastopnika, v kateri so 
navedli vse krivice, ki se Slovencem gode glede njiho- 
vega jezika v šolah in uradih, in vprašali: 

»Kaj misli vis. vlada storiti, da se dejansko ures- 
niči narodna ravnopravnost v šoli in uradu na sloven- 
skem oblastju dežele in ali bi bilo vlado zlasti volja, 
zaukazati uradnikom in javno poverjenim pismosestav- 
Ijavcem, da se nauče slovenskega jezika in pismenega 
uradovanja v tem jeziku, in sicer, da se ga nauče v dolo- 
čenem obroku, če ne hote iz služeb izpuščeni biti, 
in ali je vlado volja, v slovenske sodnije nemudoma 
postaviti uradnike, ki so jezika zmožni?" 

Ta interpelacija je spet hudo razburila živce nem- 
ških poslancev in tudi vladi ni bila po volji. Nemci 
so, da bi dokazali, da slovensko ljudstvo ne stoji za 
svojimi poslanci, začeli agitirati po slovenskem Štajerju za 
izjave proti interpelaciji in pridobili so za to tuintam kak 
nezaveden občinski zastop. A tudi Slovenci nismo miro- 
vali in na vse strani pošiljali pisma, da se naj narod- 
ne občine zglase in deželnemu zboru pošljejo prošnje 



37 

za ravnopravnost in zjedinjenje Slovencev v eno ad- 
ministrativno skupino. 

In fes so slovenskim poslancem dohajale dan za 
dnevom take prošnje, katerih je nazadnje bilo 104 v 
veliko jezo nasprotnikov. 

Cesarski namestnik je v seji dne 5. oktobra pre- 
čital odgovor na našo interpelacijo, ki je bil prav ob- 
širen, pa se niti najmanj ni oziral ha pravične naše 
zahteve. O zjedinjenju Slovencev ni črhnil niti besede. 

Narodno vprašanje je bilo v tem zasedanju, ka- 
tero je trajalo od 22. avg. do 5. okt., še mnogokrat na 
dnevnem redu. Prvi kruti udarec so nam Nemci zadali 
pri verifikaciji deželnozborskih volitev. Potrdili so vse 
svoje volitve, če so se tudi pri njih razni pogreški bili 
zgodili, ovrgli so pa volitev dr. Dominkuša. Pri tej 
priliki se je zopet pokazalo ono pomanjkanje pravnega 
čuta, kateri se povsod javi, kjer imajo Nemci večino 
in moč v rokah. Najrajši bi bili ovrgli vso mariborsko vo- 
litev in s tem tudi mojo izvolitev razveljavili, a jaz sem 
imel 20 glasov večine in toliko dvomljivih glasov ven- 
dar niso mogli najti. V debati sem jaz poudarjal, da 
formalnih pogreškov je le politična oblast mariborska 
kriva in zahteval, da naj bi cesarjev namestnik preči- 
tal poročilo mariborske politične oblasti, iz katerega bi 
se videlo^ da je volitev postavno se izvršila. Še tega 
zbor ni dovolil. Podpiral me je dr. Razlag, ki je ka- 
zal na veliko večje nepravilnosti v drugih volilnih o- 
krajih in predlagal, da se naj odloži glasovanje. Tudi 
to se ni zgodilo in zbor je ovrgel volitev dr. Domin- 
kuša. To je bil res hud udarec za nas Slovence, ker 
smo vedeli, da pri novih volitvah ne bomo lahko pro- 
drii. In res smo 1. 1869. propadli in izgubili ta pos- 
lanski sedež, katerega smo šele 1. 1876. spet si pridobili. 

Zanimiva je bila adresna debata. Nemška večina 
je namreč nasvetovala, izreči cesarju zahvalo za novo 



38 

ustavo in zaupnico ministrstvu. Proti tej adresi sva go- 
vorila Herman in jaz. Iz obširnih govorov slede naj 
tukaj odlomki: 

Herman: ^Dobili smo § 19. državnih osnovnih 
postav — da se Bog usmili! Dvajset let že se v Av- 
striji nihče več ne drzne ravnopravnost vseh narodov 
v teoriji zametovajti; ali dejansko je vse ostalo, kakor 
je bilo. Vse tožbe, vse prošnje, vse pritožbe se razgube 
po zatohlih prostorih upravnih. — Kdo pazi, da 
bi se narodna ravnopravnost izvrševala ? Morebiti tisti, 
katerim je ravnopravnost potrebna? Ne! Oni, ki sami 
trde, da so njeni nasprotniki; a tudi najboljše postave 
ne koristijo, če jih uradniki najnižji in najvišji ne spoš- 
tujejo in če ti ne ljubijo naroda, za katerega so postave. 
Z §om 19. le opoziciji usta maše, in srditeje kakor le 
kedaj se kaže staro germanizujoče divjanje, samo da 
v ustavni obliki, in ako si pregledamo vse, kar smo 
najnovejši čas doživeli, zdi se nam, kakor bi se na- 
ravnost na to delalo, da bi se vse Slovanstvo pokon- 
čalo. (Nemir.) Še zmerom gospoduje tujstvo v šolah, in 
Slovenec se tu svojemu narodu izneverjuje, da ga po- 
tem morejo rabiti proti lastnemu rodu. (Nemir, ugovor.) 
Še zmerom gospoduje tujstvo po uradih, dasiravno bi 
ne trebalo druzega nego ministrskega ukaza, da bi 
uradniki uradovali v jeziku tistega naroda, čigar kruh 
jedo; in s pomočjo raznarodene birokracije se sili 
tujstvo v srenjo, v okrajni zastop, v deželni zbor in 
tu svojo sodbo dela o slovenskem narodu, narodnjaka 
pa povsod v kot stavijo. Ljudski jezik so izpehali, da 
je ostal samo še po vaseh, kjer se ne more razvijati 
in ravnopraven je le še slovenski goldinar, s katerim se 
davek plačuje. Tujec je pri nas vsemogočen, v svoji 
lastni hiši je Slovenec le hlapec, a tujec njegov gospod. 
Narodovo telo je razkosano, osamljeni si prizadevajo 



39 

narodovi poslanci v posameznih deželnih zborih, v tej 
osamljenosti pa so brez moči. 

Višje deželne oblastnije, kakor je videti, slabo 
umevajo slovenski narod in nas narodnih poslancev tu 
tudi nočete umeti. (Smeh.) Zastonj je, da tu sedimo; 
v tem deželnem zboru ne bomo slovengki poslanci nik- 
dar nič dosegli. Vsled nemškega liberalizma so Slo- 
venci brez zastopnik^ v deželnem odboru, dasiravno 
jih je *^/5 vseh dežel, prebivavcev. 

Temu zlu se ne pride popred v okom, preden se 
Slovenci ne ločijo od vas in se ne združijo v eno ce- 
loto. Da! Ločiti se morajo in potem združiti v eno na- 
rodno in politično individualiteto. (Dolgotrajen smeh.) 

Vsaka reč le nekoliko časa trpi. Deželni zbor bo 
potem tem uspešneje deloval; prepiranje in ovajevanje 
bo nehalo, uprava bo lažja in cenejša. Taka naredba je 
živa potreba za Slovence, kakor za Nemce; dokler se 
nam ne pripozna naša narodna individualnost, dokler 
nimamo odločene svoje dežele, kar nam bi individual- 
nost varovalo, dokler ne obvelja naš jezik, dokler smo 
brez narodne uprave, katera bi prirojeno krepost ljud- 
sko razvijala, toliko časa je ravnopravnost za nas prazna 
pena. (Klici: Za nas!) Da, za nas! 

Pričeta liberalna sistema narodne ravnopravnosti 
ne more dati, niti ji je ravnopravnost po volji, ker je 
ta nasprotna načelom one sisteme, katera zahteva iz- 
ključljivo nadvlado enega plemena; ta sistema ne more 
narodom miru in sloge niti dati, niti ju hoteti. Sloga, 
ki stoji na enaki pravici za vse, bila bi konec te sis- 
teme, katera se more le z onimi sredstvi obdržati, 
katera so jo omogočila, z razdvajanjem in silo. 

Sedanja liberalna sistema ne more trpeti svobod- 
nega tiska, ako noče sama sebi jamo kopati; ona ne 
more trpeti avtonomije, kajti avtonomija in centraliza- 
cija sta si podobni, kakor noč in dan. Vladajoča sis- 



40 

tema je toliko kakor: zaukazovati in služiti; prvo ni 
liberalno, drugo svobodo izključuje. Liberalna sistema, 
kakršna zdaj vlada, je pokazala da je goljufiva; vso 
svojo svobodo mora sama uničiti. Le resnično omikani, 
nravni, domoljubni možje naj bi vladati smeli. „Po 
njihovem sadu jib boste spoznali". Ozrite se okolo sebe! 
Povsod upor, povsod strupena nezadovoljnost, pov- 
sod razdraženost — samo nasledki žaljene pravice. 
Na drugi strani sila in grožnje, kakor da bi bila 
ljudstva samo zarad sedanje ustave na svetu. Povsod 
se povzdigujejo značaji, katerih ne moremo boljšim 
prištevati; boljši in blažji morajo odstopati in molčati 
in demoralizacija napreduje. Čutila za vladajočo hišo 
so se ohladila, vera v Avstrijo je zbežala, ljudstva sa- 
ma pa propadajo bolj in bolj v siromaščino, ker jim 
je odvzeta edina nravna zaslomba, vera v pravičnost 
svoje vlade. 

Večja in večja bojazen pa se mora lotevati vsa- 
cega avstrijskega domoljuba, videčega tako počenjanje. 
Povprašuje se : Ali ni nikogar več, ki bi se postavil na 
narodno podlago? 

Gospoda moja, mi se obračamo od vsega, kar 
nam je prinesla nova era, za nas nima ustava in par- 
lamentarno ministrstvo nikakršne pravne veljave. (Oho! 
Živi ugovori.) Mi se obračamo od liberalizma obstoje- 
čega v frazah, od liberalizma doktrinarnega, kateri bistvo 
in poroštvo svobode išče v ustavnih papirjih in osnov- 
nih pravicah; mi se obračamo od liberalizma ki se je 
rodil iz narodnega zatiranja in ščuvanja, in se samo 
s temi sredstvi tudi obdržati more. 

Avstrije ne more urediti samo politična svoboda, 
naj bi se še tako obilna pripoznala; najprvo se mora 
zadovoljiti narodnim željam in terjatvam. Tega je pa 
pričakovati le v federališko urejeni državi. Avstrijske 
razmere so take, da stoji politična svoboda v drugi» 



41 

narodna svoboda v prvi vrsti. (Živo ugovarjanje.) Av- 
strijskim narodom je ljubši vladni absolutizem, kakor 
absolutizem katerega drugega naroda. Slovan noče le 
fizično životariti, kakor živina, nego se hoče tudi po- 
litično in narodno razvijati, in gotovo niso prenapete 
terjatve slovanskih, narodov, katerih večne prošnje so 
v svetovni zgodovini zapisane; samo to terjajo, kar 
drugi narodi že dolgo imajo in uživajo. 

Vsakatera centralizujoča poizkušnja bo. nezado- 
voljnost v državi množila, in narode v tuja naročja go- 
nila. Avstrija se more urediti le na podlagi starih de- 
želnih pravic po skupnem delovanju med deželnimi 
zbori in krono. Vse obotavljanje je brezuspešno. Pre- 
štejte le sami sebe in preštejte druge! Vlada in narodi 
si prizadevajo in trosijo svoje najbolje moči v meju- 
sobni borbi. Preštejte se! Čim bolj slovanski živelj 
odrivate, tem težje postaja stanje Nemcev, in kakor ste 
vi nekdaj klicali: Vrnimo se, pobotajte se z Ogri! tako 
kličemo mi: Vrnite se, pobotajte se s Čehi, pobotajte 
se z vsemi narodi!" 

Dr. Vošnjak: „Če jaz izpregovorim zoper na- 
svet adrese, ne nasprotujem principom svobode in na- 
predka, kolikor jih obsezajo osnovne postave, temuč 
jaz se s svobodo in napredkom popolnoma zlagam, 
dasiravno sta se za zdaj le še prav bojazljivo na beli 
dan pokazala, in še ta bojazljiva svoboda je le vla- 
dajoči stranki na korist. Dva druga preudarka me si- 
lita, da se izrekam zoper adreso in ta dva preudarka 
bom jasno in odkrito razložil. Kot dober Avstrijan ni- 
kakor ne morem malomarno gledati, kako se s trmo- 
glavo politiko ene stranke naša nekdaj tako mogočna 
Avstrija vedno bliže in bliže proti gotovemu pogub- 
ljenju tira. (Živo ugovarjanje.) Kot Slovan ne morem 
in ne smem molčati nasproti nadvladnemu prizade- 
vanju Nemcev in Madžarov, kateri na podlagi enostran- 



42 

sko in s protestom od strani Slovanov težavno zlep- 
ljene ustave prete slovanski element tukaj in tam uni- 
čiti." 

Potem sem govoril proti dualizmu in proti de- 
cembrski ustavi, s katero je bil uveden. Dokazoval 
sem, zakaj da se moramo proti tej duališki osnovi 
ustave braniti, ne samo kot Avstrijci temuč tudi kot 
Slovani. 

Kazal sem na krivice, ki se Slovanom gode v 
Avstriji in na Ogrskem in nadaljeval: 

„In kakšno življenje imamo mi Slovenci? Ne- 
čem omenjati, da se naše materialno stanje od dne 
do dne slabša; nečem o tem govoriti, da so bila naša 
davkarska bremena, ki so že do zdaj bila neznosna, 
še povišana; hočem le govoriti o tistem sistematičnem 
dušnem zdravljenju s stradanjem, ki hoče naše slo- 
vensko ljudstvo pripraviti in izgoditi za nemško pri- 
hodnjo državo. 

V naših uradih vseskozi gospoduje nemški kot 
uradni jezik. Pri organizaciji, o kateri se je toliko 
hrupa delalo, kakor da bi bila Bog vedi kaka nova 
genialna ideja prodrla, (kateri hrup nam je pa le rodil 
ubog posnetek organizacije leta petdesetega) — pri 
tej organizaciji so bili uradniki, ki ne znajo slo- 
venskega jezika, v slovenske okraje postavljeni, in na- 
sprotno taki, ki popolnoma znajo slovenski jezik in uži- 
vajo zaupanje pri slovenskem prebivavstvu, bili so kakor 
za kazen v nemške okraje obsojeni. (Nemir.) Ali je to 
pot, po kateri se nas misli zadovoljiti? Ali je to iz- 
vršitev §. 19. tolikanj slavljenih osnovnih postav? Naše 
srednje šole niso učilnice, temveč raznarodilne naprave. 
Naše srednje šole so vseskozi nemške, kakor da jih 
ne bi tudi na stotine slovenskih učencev obiskovalo in 
kakor da jih ne bi morali tudi mi Slovenci s svojim 
poštenim denarjem plačevati. 



43 

In če se oglasimo in najnaravnejšo vseh pravic 
— uradovanje v narodnem jeziku, podučavanje v ma- 
terinem jeziku — tudi za nas terjamo, očita se nam 
naroden fanatizem. Potem se pravi, da umejemo samo 
narodno politiko uganjati, in da je nam jezik edini 
idol, ki nam je drag in vse naše dejanje in nehanje 
vlada. Kako politiko pa ima zdaj v Avstriji vladajoča 
stranka? Ali nima čisto golo narodnostno politiko? Ali 
se povzdigne kdaj v kakem vprašanju črez izključljivo , 
narodnostno stališče? Ne naglasa li vsako trenotje 
zvezo z Nemčijo, in sicer ne samo dušno, temuč tudi prav 
vidno politično zvezo? Ali ne groze njeni voditelji z 
odpadom od Avstrije, če jim ne proda manjših narod- 
nosti? Gospodje, še nobenemu Slovanu ni na misel 
prišlo pretiti z odpadom od Avstrije. (Klici: Oho!). Pro- 
sim da mi nasprotno dokažete. (Klici: Moskva!) Jaz 
nisem bil v Moskvi, (Veselost) in tam je bila le ved- 
nostna, etnografska razstava. (Večja veselost.) Takih 
nepatriotskih groženj mi Slovani še nismo izgovarjali, 
in ko bi jih bil kdo izgovoril, gotovo bi že sedel v 
ječi na Kufsteinu. 

Ker se tako naša narodnost neprestano stavi v 
nevarnost, in zarad teh neprijetnih razprtij prišli smo 
do spoznanja, da je samo zedinjenje vseh Slovencev 
v eno celoto z narodno upravo tisti pot, po katerem 
bomo svojo narodnost ohranili in razvili in zopet med- 
narodni mir dobili. (Nemir.) Eden gospodov govornikov 
nam je zarad tega nedoslednost očital, ker nasproti 
deželam češke krone zgodovinsko državno pravo bra- 
nimo, za sebe pa narodno pravo zahtevamo, ki je zgo- 
dovinskemu pravu nasprotno. Jaz prav tako lahko na- 
sprotnikom nedoslednost očitam in sicer ravno tisto. 
Vi zanikate češko zgodovinsko pravo, in tukaj, naši 
deželi nasproti, opirate se na zgodovinsko pravo in go- 
vorite o historično-politični individualnosti. Zakaj enako 



44 

ne govorite o deželah češke krone, kakor o nas go- 
vorite ? 

Dasiravno se je nam Slovanom v Avstriji bati, 
da bode nova državna osnova zelo kvarna našemu na- 
rodnemu bitju in razvitju, je vendar ohranitev in okrep- 
čanje našega cesarstva tista zastava, okolo katere se 
zbiramo, katero bomo visoko nosili vsemu napadanju 
od zunaj in vsakemu izdajavstvu od znotraj nasproti. 
Mi se držimo Avstrije in se ne damo motiti zatiranju, 
katero nas nezasluženo zadeva. Mi upamo še vedno, 
da bode Avstrija naposled na tista pota krenila, ka- 
tera ji je odkazala zgodovina in da bode potem za- 
vetje za vse narodnosti, ki so v njej skupaj zmetane. 
Naše ministrstvo se tega velikega spoznanja brani; pot 
po katerem naše ministrstvo hodi, ne drži do okrep- 
čanja. temuč do razpada Avstrije, če se avstrijski na- 
rodi v poslednjem trenotju ne zdramijo in vzdignejo 
ter črez glave gospodstva željne klike zedinijo, da se 
v Avstriji pod ustavo, opirajočo se na podlago popolne 
ravnopravnosti, združijo." 

Od slovenske strani sva govorila le Herman 
in jaz. Kaj pa dr. Razlag? Ko sva s Hermanom 
prišla v zbornico, najdeva na Razlagovem mestu kos 
papirja, na katerem je stalo z rdečim črtnikom zapi- 
sano: „Z Bogom! Jaz se odpeljem domov v Brežice. 
Dr. R.". Ker smo že prejšnji večer slovenski poslanci 
v klubu se posvetovali o našem nastopu pri adresni 
debati in dr. Razlag ni izrazil nikakih pomislekov, se 
nam je čudno zdelo njegovo naglo odpotovanje. A še 
bolj smo se začudili, ko po otvoritvi seje dež. glavar 
prečita pismo dr. Razlaga, s katerim se odpoveduje 
poslanstvu, ne da bi povedal zakaj. Tudi pozneje pravega 
razloga za to odpoved nisem mogel zvedeti. Sodil sem, 
da se ni ujemal z ostrim nastopom Hermanovim. 
Tudi je bil nejevoljen, da ni bil izvoljen za državnega 



45 

poslanca. L. 1867., ko se je vršila ta volitev, so Nemci 
ž njim obravnavali in ga povabili v svoj klub, kjer 
jim je moral razložiti svoj program. Ker jim ta program 
ni ugajal, so potem, kakor sem že povedal, izvolili 
Lipolda in Lenčka. 

R a z 1 a g o v odstop nas pa ni motil v našem de- 
lovanju v deželnem zboru in porabili smo vsako pri- 
liko, da ožigosamo krivično in protipostavno ravnanje 
nemške večine in vlade proti Slovencem. 

Dr. Razlag je bil vnet narodnjak, pa, kakor sem 
že povedal, mehkega značaja. Prepuščal je rajši dru- 
gim, da so delali in se bojevali, kakor da bi se sam 
lotil dela. Ker pa je kot star Ilirec užival splošno spo- 
štovanje, smo ga postavljali tudi na taka mesta, na 
katera ni sodil, na primer na predsedniško mesto pri 
Narodni tiskarni I. 1872. Tu nam je tisto napravil, ka- 
kor 1. 1868. v deželnem zboru štajerskem. Ko je 1. 1878. 
Nar. tiskarna, za katero se je on sploh prav malo brigal, 
prišla v hude denarne zadrege — zapadla je neka 
. menica, če se ne motim, za 2000 gld. — je podpred- 
sedniku dr. Ahačiču naznanil, da odloži predsedništvo. 
Dr. Ahačič je potem imel neprijetno nalogo, urediti za- 
motano denarno stanje, kar je srečno izvršil s svojim 
osebnim kreditom. 

Da se vrnem k delovanju in prepirom v staj, de- 
želnem zboru, navedem še vse predloge, katere smo 
stavili v obrambo naše narodnosti. 

Pri nasvetu, da se ustanovi vinarska šoU pri 
Mariboru, sem nasvetoval, da naj bo uradni jezik slo- 
venski. Proti je govoril grof Kotulinski — že ime kaže 
na slovansko pokolenje — ter je trdil, da je mladina 
na Spodnjem Štajerskem že zdaj nemška in bo čedalje 
bolj. Kaiserfeld, čigar oče je bil nekje blizu Ptuja 
rojen in se je pisal Blagotinšek, je rekel: Kdor 
zahteva, da bi bil učni jezik slovenski, dela Slovencem 



46 

krivico, ker jim brani naučiti se nemškega kulturnega 
jezika. 

Herman: Šola je za slovenske kmete. V ljudski 
šoli se ni še nobeden slovenski otrok nemškega jezika 
naučil. O prihodnosti slovanskih narodov nimate niti 
vi, niti Nemci sploh odločevati. Češka in poljska lite- 
ratura ni slabša od nemške in Jugoslovani so že imeli 
dragoceno literaturo, ko se o nemški kulturi in litera- 
turi še govoriti ni moglo. 

Dr. Prelog: Vse Štajersko je bilo nekdaj slo- 
vensko. Glavno sredstvo ponemčevanja sta bila šola 
in urad. Toda zdaj ne pojde več tako naprej. Slo- 
vanska je bodočnost. Kako izpolnjujete državne osnovne 
postave? § 19. nam daje pravico zahtevati celo slo- 
vensko vseučilišče, pa še kmetijske šole ne moremo 
dobiti." — 

Moj nasvet je bil zavržen, vendar se je sprejel 
predlog Lipoldov, da se morajo vsi učitelji 
vinarske šole, tudi vodja, naučiti sloven- 
skega jezika. Ta deželnozborski sklep iz 11. seje 
1. 1868. še danes velja, ker ni bil preklican, a kako se 
izvršuje, to kažejo imenovanja učiteljstva za ta zavod. 

Za ustanovitev realne gimnazije v Ptuju 
sva se s Hermanom potegovala; pač nisva mislila, da 
bo iz nje postala najhujša ponemčevalnica. 

Za deželno kopališče v Slatini smo zahte- 
vali ravnatelja in uradnike, ki bi bili slovenščine zmožni. 
Pri zakonu o realkah se je vendar sprejelo, kar je 
vlada predlagala, namreč, da mora biti učni jezik 
slovenski, ko bi realka bila na Slovenskem, sicer 
pa da je slovenščina prost učni predmet; obligaten da 
je le tedaj, ko bi to starši učenčevi izrekoma zahte- 
vali. (17. seja 1. 1868.). No, realko imamo v Mariboru 
na slovenskih tleh, a na njej se pouk na slovenščino 
niti najmanje ne ozira. 



47 

V končni seji dne 5. oktobra so bile na vrsti pe- 
ticije slovenskih občin za ravnopravnost in za zedi- 
njenje vseh Slovencev in tudi nasprotne izjave. 
To priliko sva porabila s Hermanom, da sva še 
enkrat odločno razvila naš narodni program. 

Herman: „S svojo interpelacijo, to smo vedeli, 
ne ustrežemo niti vladi niti večini dež. zbora in vedeli 
smo, da se bodo vzdignili tudi nasprotni glasovi iz 
onih 5% potujčencev. Velika večina naroda pa je na 
naši strani in se ni dala zapeljati. Ali smo mi krivi, 
da potujčenemu življu strah pred Slovani in pa slaba 
vest skoraj pamet jemlje? Jaz mislim, da bo Drava 
tudi potem navzdol tekla, da obstanejo mesta in hiše 
in da boste vi pri nas vino, mi pa pri vas železo ku- 
povali, če bomo tudi svoje namestništvo in svoj de- 
želni zbor v Ljubljani imeli. Že večkrat se je v 
Avstriji zgodilo, da so se provincije ločile in združile. 
Više kakor tesnosrčni provincializem stoji 
narodnost. Zloba, katera se z ljudstvom uganja, ko 
se mu podmetava mnenje, češ, da njegov jezik ni spo- 
soben za iirade, in da se mu predlagajo prošnje proti 
materinskemu jeziku, ta zloba bo zadela svoje lastne 
provzročitelje in morda pride čas, ko bo zapeljano 
ljudstvo po svoje maščevalo dolgo dobo svoje sužnosti. 
Slovensko ljudstvo v primeri več bere, ko nemško. 
Narodnjaki pišejo, da bi ljudstvo poučili; kaj pa je 
kedaj storila protinarodna birokracija, potujčeno me- 
ščanstvo za narodovo omiko? Da, visoke obresti je- 
mati, ljudstvo iz vseh zastopov izrivati in kar največji 
dobiček pri njem iskati, to je pri nas izobraženost in 
svobodomiselnost. Seveda, zdaj ko je tujstvo vse zase 
pograbilo, zahteva, da bi mu nihče ne kalil mirnega 
užitka, in ako hoče ljudstvo in hočemo mi pristopiti k 
njizi, kjer uživajo, zdaj se nam očita: Vi kalite mir! 
Mir, katerega hoče imeti tujstvo, ni blagonosen in mora 



48 

se kaliti, ako se neče narod zaradi njega pogubiti. — 
Kaj bi vi rekli, ko bi se vam vsiljevala raznarodena 
birokracija, ko bi se v vaših šolah izpodkopavala vaša 
narodnost in se vam potujčevali vaši sinovi?... Ali 
res upate, da boste predrugačili večino narodovo, ka- 
tera je v tisočletnem boju znala obvarovati svojo na- 
rodnost? Ali ni za nas vse prostora dovolj? Ali je res 
nemška narodnost v nevarnosti, ako hoče katera druga 
tudi biti in živeti? . . . 

Ideja, za katero se je čas odločil, se zopet in • 
zopet na novo rodi in zastonj se trudijo njeni sovraž- 
niki z ovirami in sponami. Mi tudi nismo tako slabi, 
kakor se vam zdi. Mi smo močni v bratovski ljubezni, 
katero imajo milijoni in milijoni za nas. Slovenci sta- 
nujejo v prekrasni deželi, so lepe rasti, narava jih je 
obdarila z bistro glavo, v soseščini pa imajo vse drugo 
južno Slovanstvo z njegovo krasno prihodnostjo. Dolgo- 
časno in prosto se mi zdi, če se v mnogojezični Av-^ 
striji vedno in vedno govori le o nemški vednosti, 
nemški pridnosti, nemškem duhu, kakor da bi drugi 
narodi ne imeli tudi pridnosti, tudi zdrave pameti. Slo- 
vensko je dandanes imenitno („nobel") in še 
od dne do dne bolj imenitno postaja (Krohot Nemcev.) 
in jaz si nekaj na to domišljujem, da so bili moji, 
kakor tudi vaši predniki Slovani. (Krohot 
Nemcev.) 

Ali je Avstrija pozabila, kaj se ima Slovanom 
zahvaliti? Avstrija je brez Slovanov nemogoča. Ali ste 
pozabili, da se imate za svojo omiko, na katero si to- 
liko domišljujete, zahvaliti večinoma slovanskemu de- 
narju? Kake pa so nasprotne dobrote, katere so Nemci 
prinesli Slovanom? Kaj je vlada kedaj zanje storila? 
Kje pa so znamenja prave omike, človekoljubja in lju- 
bezni do bližnjega? Kje kažejo Nemci svoja velika 
državljanska dela? Avstrijo so dozdaj izključljivo Nemci 



49 

vladali; kaj so iz nje naredili, vidimo vsak dan. Odkod 
si Nemci jemljejo pravico, da bi drugim gospodovali? 
Narod, ki si brezpravno prilastuje gospodstvo nad dru- 
gim, ravno tako malo ve, kaj je svoboda in enakost, 
kakor oni narod, ki trpi tako gospodstvo. Ni prvi ni 
drugi ni še dozorel za idejo človekoljubja . . . Kar po 
rodu, jeziku in želji spada v eno celoto, kar pa je po- 
litična sila raztrgala in sebičnost hoče raztrgano ohra- 
niti, to nepremagljivo vkup sili. Da se ljudstva razre- 
dijo po narodnosti, to je terjatev časa in se ne da za- 
braniti. Za Slovence ni druge pomoči, da se rešijo svo- 
jega neznosnega stanja, nego če se ločijo od tujcev in 
potem zedinijo. Dokler bo trajala brezsrčna politika, 
dokler se bo izvrševala teorija o nižjih plemenih, dokler 
se bo katerikoli narod v Avstriji moral bati za svojo 
narodnost, dotlej v Avstriji ne bo miru in zadovoljnosti. 
Slovenija je vprašanje, katero bo rešeno, samo se 
še ne ve, kedaj. 

Za Hermanom sem se oglasil jaz. Bil sem silno 
razburjen tiste dni. Nasprotniki ne samo, da so po 
časnikih dan za dnevom udrihali po meni, segali so še 
dalje, da bi me zadeli v moji eksistenci. Okrajni zastop 
v Slovenski Bistrici, ki je bil v nemških rokah, je vlo- 
žil pri vladi pritožbo proti meni kot okrajnemu zdrav- 
niku, da zanemarjam svojo službo, ker sem po cele 
tedne odsoten. Zahteval je, naj mi vlada odvzame to 
službo in jo razpiše, da bo okraj dobil zdravnika, ki 
se bo brigal za bolnike, ne pa kalil miru in vznemirjal 
ljudstva s svojimi agitacijami. No, ta služba ni bila 
Bog ve kako imenitna. Bil sem le provizorno nameščen 
in dobival na leto po 315 gld. remuneracije. Tudi 
zdravniška praksa ni bila zlata in zaslužil sem le to- 
liko, da sem se preživil, tem laže, ker sem bil samec 
in tako lahko postopal brez obzirov. Vendar ne bi bil 
rad zapustil tega kraja, ker sem bil v narodnem oziru 



50 

tu neobhodno potreben. Okrajnemu zastopu pa, če zdaj 
stvar premislim, se ne more zameriti, da je iskal zdrav- 
nika, ki bi se brigal za zdravstvene reči, in ne bil v 
prvi vrsti naroden agitator. V mestu je sicer zraven 
mene še izvrševal zdravniški posel kirurg L, ki je bil 
seveda zadovoljen in vesel, da je vsled moje mnogo- 
kratne odsotnosti dobro prakso imel, a ljudje so si le 
želeli bolj učenega doktorja. Zato so tudi nasprotniki, 
kadar sem bil na svojem mestu, k meni zahajali in jaz 
bi bil imel tu najprijetnejše stališče, ko bi se bil ž njimi 
družil. To pa mi ni bilo mogoče po mojem prepri- 
čanju, ki je bilo zares fanatično, da sem popolnoma 
pozabil na svoje osebne koristi. 

Oglasil sem se torej za besedo in omenil, da 
ideja zedinjenja vseh Slovencev ni nova, da je že 
1. 1848. deputacija pri nadvojvodi Ivanu za to prosila 
in da je nadvojvoda to za koristno spoznal. „Želja po 
zedinjenju je naravna in praktična, da se ji 
more protiviti le napačen razum, zaslepljenost in 
sebičnost. ,Slovenec je praktičen*, pravite. Da, in 
zato je s svojim priprostim praktičnim razumom 
izprevidel, da more le zedinjenje vseh Slovencev jim 
pomagati do večjega blagostanja, kajti od vas nima 
ničesar dobrega pričakovati, kakor kaže zgodovina. 

Tujstvo, ki ne pozna potreb našega naroda in 
nima srca za njegovo trpljenje, v tem trenutku spet 
kaže svojo moč in v strahu, da ne izgubi te svoje 
moči, deluje proti našemu narodu, spravlja nasprotne 
adrese na dan in hoče ž njimi dokazati, da je ljudstvo 
proti nam slovenskim poslancem. Kdor ima za ljudstvo 
srce in delavno roko, tega ti tuji vsiljenci črte in pre- 
ganjajo, katero preganjanje se od korsikanskega krva- 
vega maščevanja le v tem razločuje, da se narodnjak 
ne zakolje mahoma, ampak da ga počasi uničujejo, 
izpodkopavaje mu njegovo državljansko čast in eksi- 



51 

stenco. Kultura, katera tako demoraližira, katera duši 
blažja čuvstva človeškega duha in budi surove strasti, 
taka kultura se sodi sama, se je že obsodila. 

S svojo nogo nam na zatilnik stopate, potem 
pa se čudite, da tako tlačeni od veselja ne prepevamo. 
Tujčeva peta nas je dolgo dovolj tlačila; naše 
ljudstvo pa je to tlačenje čutilo, se zdramilo in prišlo 
do samozavesti. Ali morda mislite, da ne vemo, pri 
katerem narodu imamo iskati svojo rodovino, da ne 
znamo šteti, da nas je 80 milijonov, ki slovansko govo- 
rimo, slovansko mislimo in čutimo? Še nekoliko, 
desetletij in na mesto obubožanih kultur bo stopila krepka 
slovanska. (Nemci se posmehujejo.) Svobodo in člove-r 
čanstvo bo slovanska kultura podprla. Napredek in 
Slovanstvo, to je eno in isto. Narodnostna misel sili 
evropejske narode, da se združujejo ; Slovenija bo torej 
prej ali slej nastala. Narodno središče Slovenije pa je 
Ljubljana. Ločitev tudi ni težavna, Slovenija ima prav 
lepe naravne meje: Spielfeld je severni mejnik. Trst 
pa južni. Kar se tiče premoženja deželnega, je delitev 
prav lahka. Mi vam radi prepuščamo vsa narodna 
poslopja, kar jih je deželnih v Gradcu in na nemškem 
Štajerskem, vi pa nam pustite Slatino in Dobrno. 
(Krohot med Nemci.) ^ 

Za tako združenje prosita tudi 102 slovenski občini. 
In ko bi se tudi to gibanje v adresah ne kazalo, kdo 
pa zastopa narod? Njegova inteligenca in narodovo 
časopisje. Vsa slovenska inteligenca pa se je izrekla 
za to združenje in vse slovensko časnikarstvo dela že 
leta in leta v tem zmislu. Ideja pa, katero zagovarja 
vsa inteligenca, vendar ne bo v škodo narodu. Z našo 
inteligenco, z našim narodnim časopisjem vam še 
enkrat kličem v imenu naroda: Vsi Slovenci se hočemo 
združiti ! " 

4* 



52 

Po tem govoru sva s Hermanom odšla iz zbor- 
nice, ki je potem vse peticije izročila vladi in to burno 
zasedanje se je zaključilo. 

V Gradcu sva s Hermanom stanovala v hotelu 
»Kaiserkrone" in tu sem imel priliko občudovati njegovo 
pridnost, s katero se je pripravljal za vsak govor. Pre- 
črtaval, prepisaval, pilil, iznova zapisaval je stavek za 
stavkom, dokler mu ni dal one zaokrožene oblike, po 
kateri so tako sloveli njegovi govori. Znal je Nemce 
zadeti v živo in dasi so ga črtili kot narodnega odpad- 
nika, so se vendar, kadar se je oglasil, zbirali okoli 
njega, ker so vedeli, da bo spet povedal kako originalno. 
Žal, da je imel slab glas, ki ga je čisto zapustil, če 
je dalj časa govoril. Vpletel je včasi kako smešno, da 
se je vsa zbornica smejala, na primer, ko je Carnerija 
imenoval: „Der Kulturtiirke von Wildhaus" ali ko je 
ustavoverce, ki so zmerom se bahali s svojo ustavo, 
primerjal kokoši, ki kokoče, kadar je jajce znesla. 

Po seji sva se vrnila v hotel in se ločila. Jaz 
sem se vrnil domov v Slovensko Bistrico, ves utrujen 
in izpehan, z glavo polno novih načrtov, Herman pa. 
v nemški Weiz. Vlada ga je namreč iz Ptuja prestavila 
v Weiz, da bi ga oddalila od slovenskih tal in nje- 
govih slovenskih volivcev. Iz Weiza pa ga je 1. 1869. 
zopet kot sodnika prestavila v Hartberg. Tu je potem 
Herman ostal, dokler ni bil izvoljen v dež. odbor šta- 
jerski in se preselil v Gradec. Da ves čas ni avanziral,. 
da so njegovi kolegi že zdavnaj bili svetniki in nad- 
svetniki, on pa še zmerom sodnik, o tej vladni krivici 
se mi je, ko je že bil državni poslanec, večkrat pri- 
tožil. Naposled je pod Pražakom dobil naslov svetnika 
in pri tem je ostalo. 

Med zborovanjem sva s Hermanom dobila 
mnogo telegrafskih zaupnic ne samo iz vseh slovenskih 
dežel, ampak prav mnogo tudi s Češkega in Morav- 



53 

skega; nekatere so bile prav krepke, n. pr. iz Benešova: 
»Hermanu in Vošnjaku, neustrašljivima borivcema za 
narodno samostalnost slovenske domovine tisočerna 
slava! Vi na jugu, mi na severu branimo lipo slo- 
vansko. Stojmo vsi kakor skale, kakor zidovi in črna 
zemlja naj ga pogrezne, kdor odstopi od občnega dela." 

KRANJSKE RAZMERE. 

Po vpeljavi dualizma so se tudi na Kranjskem 
razmere na slabše obrnile. Južni Sokol je bil zaradi že 
omenjene nočne rabuke razpuščen in več Sokolov je 
bilo v preiskavi. Zagovornik pri obravnavi je bil 
dr. Razlag, ker je dr. Toman odklonil zagovorništvo. 
Sedem jih je bilo obsojenih, pet oproščenih* Dr. C o sta 
pa je še zmerom kot župan bil suspendiran ; šele me- 
seca julija je bil rehabilitiran. Najhujše pa je bilo to, 
da je bil po nemškem vplivu Slovencem prijazni 
dež. predsednik baron Schloissnigg moral v pokoj iti, 
kakor se je mnogo let pozneje tudi baronu W i n k 1 e r j u 
pripetilo. Na Schloissniggovo mesto pa je bil imenovan 
neki Bach, nemški birokrat. Prvo njegovo delo je bilo, 
da je uradništvo organiziral proti narodni stranki. In res 
so pri občinskih volitvah ljubljanskih Slovenci zmagali 
le v 3. razredu, v 1. in 2. pa Nemci v zvezi z biro- 
kracijo. Ko smo to čitali na Štajerskem, smo bili zelo 
poparjeni in dolžili smo voditelje, da so premalo delavni. 

V kranjskem deželnem zboru so bile hude praske 
med narodno in nemško, vladno stranko, o tem vpra- 
šanju pa, za katero smo se tako strastno vnemali in 
borili na Štajerskem, o zedinjenju Slovencev 
so kranjski deželni poslanci molčali, kar nas je silno 
peklo. 

Tudi nobeden tabor se to leto ni sklical na 
Kranjskem. Nam se je to zdela velika malomarnost in 



54 

„S1. Narod" je stopal v zmerom ostrejšo opozicijo 
proti ljubljanskim vladajočim krogom, podpiran od 
vseh mlajših moči, zlasti od Levstika, čigar fulmi- 
nantni članki so vzbujali občno pozornost, pa tudi 
nakopali „Narodu" prvo tiskovno pravdo. , Narod" bi 
bil moral zagovarjati pred porotniki v Celju dr. R a z 1 a g, 
pa je odklonil. Tomšič se je torej sam zagovarjal in 
je res bil oproščen, dasi je večina porotnikov bila 
protinarodna. Še ni se bil izgubil ves čut za pravico 
pri Nemcih, kakor se je gubil čedalje bolj v poznejši 
dobi. 



SLOVENCI V DRŽAVNFM ZBORU. SVETEC. 
DR. TOMAN IN GORENJSKA ŽELEZNICA. 

Po deželnih zborih je bil sklican 20. oktobra 
državni zbor. Opozicija, katera se je v prejšnjem letu 
začela proti slovenski delegaciji, se je to leto nadalje- 
vala, posebno proti Svetcu, ker je on največ pisal po 
časnikih v obrambo postopanja slovenskih poslancev 
in tudi skoro edini govoril v drž. zboru. Mi smo se 
pri tem postavljali na češko stališče, a smo premalo 
premislili, da so Čehi se lahko opirali na svoje staro 
zgodovinsko pravo, da pa nas zgodovinsko pravo le 
vzdržuje v sužnosti. Tudi bi bilo Čehom pač malo po- 
magalo, ko bi par Slovencev zapustilo državni zbor, 
kar je S vete c po pravici poudarjal, če tega ne bi 
storili tudi Poljaki. Pa na Poljake se ni bilo nikoli 
zanašati; za nekaj narodnih ali gospodarskih koncesij 
jih je še vsaka vlada pridobila. 

Svetec je v državnem zboru 3. novembra, ko je 
šlo za vladni predlog, da se za Češko uvedejo neka- 
tere izjemne določbe, v prav obširnem in dobro 
utemeljenem govoru pobijal vladni predlog in pri tem 



55 

se krepko potegoval za naše narodne pravice, razlo- 
živši krivice, ki se nam gode v šoli in uradu. 

„ Glede narodnega gibanja", govoril je med dru- 
gim, „menijo nekateri, da se je pričelo šele 1. 1848. 
To kratko malo ni res. Narodno gibanje avstrijskih 
narodov sega že v preteklo stoletje nazaj. Jasno je, 
da ga je prvi zbudil cesar Jožef, zlasti ker je hotel 
nemški jezik po vsej državi razširiti. To gibanje se je 
najprej pokazalo na Ogrskem, potem se je razširilo 
tudi po drugih deželah. Tako je znano, da so bili med 
Hrvati in Ogri v tej zadevi že okoli 1. 1830. prepiri. 
Leta 1845. je v Zagrebu curkoma tekla kri ravno iz 
tega vzroka. — Kar se nas Slovencev tiče, mnogo jih 
misli, da smo se šele včeraj ali predvčerajšnjim zavedeli 
svoje narodnosti. Tudi to ni resnično. Že za francoske 
revolucije se je pri nas pokazalo narodno gibanje. 
Pesmi Vodnikove bi vsacega o tem poučile, da je že 
tedaj Vodnik slovensko ljudstvo izpodbujal k delav- 
nosti in samozavesti, sam pričenši narodno slovstvo 
povzdigovati, gradiva za besednjak zbirati in celo prvi 
slovenski časopis 1. 1802. izdajati. To gibanje kesneje 
nikdar ni ugasnilo, ampak zopet in zopet in krepkejše 
se pokazovalo že pred 1. 1848.; kajti časopis »Novice", 
ki še danes izhaja, začel je že 1. 1843. izhajati ... 

Vladno postopanje glede ravnopravnosti ne more 
nikjer najti prijazne sodbe. Ne le pri tistih, katerih 
se neposredno tiče, ne le pri Slovencih so nasledki 
tega vedenja škodljivi, ako se kaže, da se postave ne 
izvršujejo, ampak ravno tako se mora goditi tudi pri 
drugih Slovanih, pri Poljakih in Čehih. Istina je, da 
je v slovenskih pokrajinah slej ko prej še vedno 
nemški, oziroma italijanski jezik učni jezik celo v 
ljudskih šolah. Slej ko prej se še vedno pri kazenskih 
obravnavah s čisto slovenskimi strankami spisujejo 
nemški zapisniki, pišejo se vabila, odloki in naredbe 



56 

Še zmerom v nemškem jeziku in razen ukaza, kate- 
rega je izdal že prejšnji minister pravosodja Hye za 
Kranjsko, ni se v tem oziru do zdaj v slovenskih 
deželah storil še najmanjši korak, da bi se izvršil § 19/ 

Tudi po tem govoru Svetčevem, ki je bil ves 
natiskan v „S1. Narodu", se duhovi niso umirili in je 
zlasti Levstik spisoval prav ostre, celo strupene 
članke proti Svetcu. 

Dr. To man pa je to leto popolnoma utihnil; na 
občno strmenje je še celo v delegacijah v Pesti glaso- 
val za dispozicijski zaklad in s tem Beustu izrekel 
svoje zaupanje. Pa temu se nismo čudili, ko smo sli- 
šali in tudi čitali v listih, da je koncesijo za Gorenjsko 
železnico, za katero je država prevzela garancijo, do- 
bil dr. Toman. In kmalu seje raznesel glas, da je 
dr. Toman to koncesijo prodal neki banki za 120 ali 
150 tisoč gld. Iz tega denarja so se plačali stroški, ki 
jih je imel dotični konsorcij za pripravljalna dela. Tudi 
vsak član konsorcija je dobil neki znesek, ki se je pa 
na pr. V. C Supanu, predsedniku trgovinske zbor- 
nice, premajhen zdel, kar je vsak lahko čul iz nje- 
govih ust, kadar je v krčmi govoril o tej stvari. 
Dr. Toman je podaril Slov. Matici 10 tisoč gld. in si 
kupil graščino Polhov Gradec. A ni dolgo užival ploda 
svojega delovanja. Začel je bolehati in umrl dve leti 
pozneje, 1. 1870. 

Premišljeval sem, ali naj bi vso to stvar, ki 
nekako osenčuje Tomanovo sicer idealno podobo, 
omenil v teh spominih; a vse to je takrat bilo znano 
in govorilo se je javno o tem, ne da bi kdo oporekal, 
torej ni bila nobena tajnost, k večemu glede zneska. 
Sicer pa je že tudi Leveč v svoji biografiji Lev- 
stikovi .0 tem govoril in „S1. Narod" je 1. 1889. 
imel neko opomnjo o tej stvari. In naposled, ko bi 
Toman, Svetec, in ostali slovenski poslanci bili 



57 

delali Beustu še tako ostro opozicijo, bi s tem nič ne 
bili opravili. Tako pa so vsaj Kranjci dobili Gorenjsko 
železnico in dr. Toman, ki je ves svoj čas in vse svoje 
delo žrtvoval za narod, je zaslužil, da je vsaj zadnje 
dni življenja brezskrbno preživel. 

L. 1869. se je dr. Toman nekega poletnega dne 
pripeljal v Slov. Bistrico, da bi se z menoj pogovoril 
o politični situaciji in vedenju »Naroda" proti slo- 
venskim državnim poslancem. Bila sva ves večer 
skupaj, a ni me mogel uveriti o pravilnosti pota, po 
katerem so hodili poslanci. 

DR. VALENTIN ZARNIK. 

Zarnikovo ime mi je znano bilo iz „Novic", v ka- 
tere je v šestdesetih letih pošiljal svoje humoristične 
slike iz narodnega življenja in duhovite dopise iz du- 
najskega državnega zbora. Leta 1868. je vstopil za 
koncipienta pri dr. Ploju v Ljutomeru. Prav radoveden 
sem bil ga osebno poznati. Ko smo se vozili proti Lju- 
tomeru k taboru, dejal mi je Jurčič : „Moške lepote ne 
pričakuj!" In zares, ko naju je Jurčič drugega drugemu 
predstavljal, bil sem iznenaden, ker sem si ga bil po 
njegovih spisih vse drugačnega slikal. Bil je bolj majhne 
rasti, kratkih nog, za mladega človeka nenavadno tre- 
bušnat. Glava je bila okrogla, lasje bolj redki, lice ra- 
zorano po osepnicah, ki so tudi nos mu potlačile in 
raztegnile, usta široka, podbradek z redko brado širok, 
brki redki, rjave oči majhne, globoko ležeče — takšen 
je bil pred menoj Balant, kakor smo ga v ožjem krogu 
prijateljskem imenovali. Kmalu sva bila v živem raz- 
govoru in še tisti dan sva se pobratila. 

Moška lepota dr. Zarnik res ni bil. Ko pa je 
1. 1870. v Levstikovem Pavlihi genialno pero Kličevo 
naslikalo njegovo podobo — Levstiku se namreč ta- 



58 




DR. VALENTIN ZARNIK. 



krat Zarnik ni zdel 
dovolj radikalen — 
bil je preveč kari- 
kiran in Zarnik je, 
zagledavši to kari- 
katuro, bil silno raz- 
jarjen in je vzklik- 
nil: „Tako grd pa 
vendar le nisem!" 

Na ljutomerskem 
taboru, za katerega 
prireditev se je Zar- 
nik najbolj trudil, 
sva se torej osebno 
spoznala in od te 
dobe do njegove 
prerane smrti 1.1888. 
sva si ostala pri- 
jatelja ter se samo 
enkrat oddalila 
drug od drugega, pa le za malo časa. Ko je 1. 1886. 
začel bolehati za vodenico, sva si spet dobra bila in 
po njegovi smrti sem moral spet jaz, kar mi je prav 
hudo delo, govoriti ob njegovi krsti poslednje slovo. 
Ni mi pa bilo v tem žalostnem trenutku treba iskati 
pretiranih fraz in neresničnega poveličevanja; saj je 
bil Zarnik eden tistih, žal, prav redkih značajev med 
Slovenci, ki niso nikoli za ped odstopili od narodnih 
pravic in ki so bili v narodnih vprašanjih vselej »trdi 
neizprosni". 

Taki energični, odločni značaji dobro vplivajo na 
svoje somišljenike in pridržujejo omahljivce v bojnih 
vrstah. Štajerski Slovenci smo bolj mehki, imeli smo 
le enega Boži d ara Raiča, ki je bil, kakor Zarnik 
in Jurčič, mož jeklen in se ni spuščal nikakor v no- 



59 

bene kompromise z nasprotniki. Tako se je tudi Zar- 
nik, kadar je slutil, da se pripravljajo tla za kako 
zbližanje strank, ustavljal na vso moč in včasi upo- 
rabljal prav čudna sredstva, da ga je zabranil. Naj 
navedem samo eden karakterističen slučaj. 

Leta 1872., ko sem se preselil v Ljubljano, naj- 
bolj po prigovarjanju Jurčiča, Razlaga in Zamika, je 
bila razpisana primarijska služba v prisilni delavnici, 
za katero sem se tudi jaz oglasil. Odločilno besedo v 
deželnem odboru sta imela dr. Ble iweis in dr. C o sta. 
Po svojem sodelovanju pri „Slov. Narodu" in svoji opo- 
ziciji proti takrat vladajoči takozvani prvaški stranki 
sem obema bil nekako nepriljubljen. Moja preselitev 
v Ljubljano je bila za mene pravi riziko, ako bi se 
bil moral živiti le s privatno zdravniško prakso; 
tako si pridobiti ni bilo upati v takratnih razmerah; 
zdravniki so se namreč kar pehali za bolnike in prav 
kakor pri minuendo-licitaciji so delali vizite po 
vedno manjših cenah. Saj je primarij dr. Fux prav rad 
hodil po hišah za pol gld. Zato bi bila zame stalna, 
četudi pohlevna služba neka podlaga eksistenci. 
Vendar mi ni bilo moči se tako ponižati, da bi se 
osebno predstavil mogočnima gospodoma kot prosivec, 
dasi bi se bilo dalo pri takem osebnem pogovoru 
marsikaj razjasniti in bi se bil morda dal preprečiti 
preteči razdor. Jaz sem bil zmerom za kompromise; 
saj menim, da se v politiki z glavo skozi zid navadno 
nič ne opravi in da se mora iskati le bolj to, kar zbli- 
žuje in združuje, ne pa to, kar razdira. 

Dasi nisem torej storil zase nobenega koraka, 
me je vendar deželni odbor imenoval za primarija, kar 
mi je naznanil sam dr. Costa, ko je prišel po seji 
obedovat v čitalnično restavracijo. Seveda sem se mu 
zahvalil in dejal, da bi bilo dobro, o tem in onem do- 
govoriti se, čemur je dr. Costa takoj pritrdil. 



60 

Zvečer sem o tem pravil Zamiku, a ta je na 
mene zarohnel, da gre tu za principe, ki se ne dajo 
premostiti. Rekel je: „Proti ,očki* (dr. Bleiweisu) ni- 
mamo nič, toda Costa, ki se je prelevil iz Nemca v 
navideznega Slovenca, ga zapeljuje na krive pote in 
se mora odpraviti." 

Drugo jutro pride Zamik k meni na stanovanje. 
Imel je v roki že zalepljeno pismo brez naslova. 

»Spisal sem", reče, „za »Narod" kratek dopis, pa 
nisem imel doma zavitka, kupil sem ga po poti; daj, 
pa ti napiši naslov." 

nO čem si pisal?" vprašam. 

»Tiste navadne vsakdanje novosti." 

Nič napačnega ne sluteč, napišem naslov na ured- 
ništvo »Slov. Naroda" v Mariboru. Ko list, v katerem je 
bil ta dopis natisnjen, priroma v Ljubljano, sem videl, da 
govori o mojem imenovanju, češ, da naj gospodje, ki 
so glasovali za to, nikar ne mislijo, da se bo politični 
položaj izpremenil, saj se ve, da se temu imenovanju 
niso mogli izogniti, ako niso hoteli storiti največje 
krivice itd. Bil sem res iznenaden in pisal sem Jur- 
čiču, kako je vendar mogel sprejeti ta breztaktni do- 
pis, ki je prav zdaj, ko bi se še dalo priti do kakega 
sporazumljenja, zopet vse razdrl. 

Jurčič mi je odgovoril, da se je tudi njemu ta 
Zamikov dopis zdel neumesten, a ker je bil naslov na 
listu od moje roke, si je mislil, da sem ga prečital. 
Zamika sem oštel, da me je tako zvijačno spravil na 
led, toda on se mi je prav debelo smejal: 

„Ti si prenaiven in premehak v politiki in ne 
poznaš naših ljudi." 

Kaj sem hotel? Prihodnje »Novice" so ves svoj 
žolč name izlile in emfatično klicale: „Taka je za- 
hvala Štajerca!" Jaz pa sem moral molčati in požirati 
očitanje, ki ga nisem zaslužil. 



61 

Glede dr. Coste pa je tudi Zarnik, ko je 1. 1872. 
stopil v upravni svet nesrečne banke Slovenije, moral 
poslušati moje porogljivo vprašanje, kako se more on 
družiti z možem, „ki se je prelevil iz Nemca v Slovenca 
in dr. Bleiweisa zapeljuje na krive pote." 

„Veš", se je izgovarjal, »tu gre za imenitno na- 
rodno stvar in za kapital, kakršnega Slovenci še niso 
imeli nabranega. To je ravno treba paziti, da se po 
Costovi lahkomiselnosti vse ne zapravi." 

Dr. Zamiku pa se ni posrečilo rešiti banko pro- 
pada, in da se izogne vsakemu očitanju, je svoje del- 
nice, ki jih je dobil za nagrado, podaril narodnim 
društvom. 

Oženil se je leta 1872. z gospodično Kosovo. 
Gospod Kos je bil priljubljen zdravnik in imel svojo 
hišo na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste. Starejšo 
Kosovo hčerko je poročil dr. Karol Bleiweis, mlajši pa 
se je prikupil Zarnik po svojih duševnih zmožnostih in 
moškem značaju. Kosov sin se je preselil v Peterburg, 
kjer je dobro situiran trgovec. 

Poroka Zarnikova je bila originalna. Naprosil je 
Davorina Trstenjaka, takrat župnika na Ponikvi, 
naj ga pride poročat. Za priči si je izbral prof. Er- 
javca iz Gorice in mene. Določil je čas poroke na 
peto uro zjutraj. Bilo je v poletnem času in ob tej 
zgodnji uri smo bili zbrani pri sv. Petru. Zarnik se 
pripelje v kočiji z nevesto, ki je bila v potni ob- 
leki, Trstenjak mašuje in potem po primernem nago- 
voru blagoslovi mladi par. 

Ko stopimo iz cerkve, se Zarnik zahvali Trste- 
njaku, sede z ženko v voz, nam še zakliče : „Hvala in 
srečno!" in voz oddrdra po Dolenjski cesti. Mi pasmo 
stali in se začudeno pogledavali. 

»Takšne poroke", godrnjal je Trstenjak, „pa še 
nisem doživel." 



62 

„Vesta", dejal je Erjavec, „to je zopet prava 
Zarnikova." 

Jaz sem se smejal. Trstenjak pa se je hudoval: 

„Tako daleč sem prišel, pa mislil, da se kaj 
zmenimo, pa odleti, ko ptič. Kje bomo pa zajutr- 
kovali?" 

»Pojdimo v Švicarijo", nasvetujem, „tam se dobi 
dobra kava." In 'šli smo in tam trčili z vodo na 
zdravje novoporočencema. Zarnik pa se je odpeljal k 
svojemu staremu prijatelju Rudežu na Gracarjev Turn, 
kjer je preživel svoj medeni teden. 

Njegovim trem sinovom sem potem jaz bil krstni 
boter. Ko smo nesli prvega h krstu, mu je Zarnik iz- 
bral ime Miljutin, ker se je takratni ruski vojni mi- 
nister tako pisal. V sakristiji povem kaplanu, ki je 
prišel krstit, to ime. 

„Miljutin?" vpraša kaplan začuden, „tacega svet- 
nika ne poznam." 

„Je pač svetnik pri pravoslavnih. Sicer pa menda 
ni nobene dogme, da bi se moralo krstiti na imena 
svetnikov." 

„Če ni dogme, pa je tako vpeljano in tega ob- 
reda se moram držati." 

In tako sva debatirala;' ne spominjam se pa, ali 
je prišlo do kakega kompromisa, da smo Miljutinu še 
dodali ime katoliškega svetnika, ali ga je kaplan na- 
posled le krstil na ime Miljutin. 

V enakem slučaju, ko sem svojemu sinu izbral 
ime Samo, sem se vdal želji župnika, kateri je pa- 
metno omenil: 

„Mi Slovenci smo vajeni, da veseli obhajamo 
svo} god in da drug drugemu na ta dan lepo česti- 
tamo. Kdaj pa naj bi ga obhajal Samo, ko tega imena 
še zdaj ni v koledarju ?" 

In dodali smo ime sv. Mihaela. 



63 

Najbolj zaslovelo je Zarnikovo ime v lepem času 
slovenskih taborov 1. 1868. in 1869., ko je on s svojim 
svežim humorjem in 3vojimi dovtipnimi prispodobami 
s silno močjo vplival na narodno maso. 

Ko je bil v kranjskem deželnem zboru, se je 
rad vtikal v debate, posebno kadar je šlo za pobijanje 
Dežmana, po katerem je mahal včasi s »prokletimi 
grabljami", da se je oni. kar penil od jeze. Na go\^ore 
se nikdar ni pripravljal; zato je najrajši se oglašal, ko 
je šlo za odgovor nasprotniku. Pri tem mu je poma- 
galo njegovo temeljito znanje zgodovine in državnih 
razmer na Angleškem in Francoskem. Bil je vešč fran- 
coskemu, angleškemu in italijanskemu jeziku, seveda te- 
meljito tudi nemškemu, iz katerega je kaj rad vpletal 
kake „šlagerje", da je bolj krepko izrazil svoje 
mnenje. 

Dokler je bil še samec, je zahajal večerjat v či- 
talnico, kjer nas je zabaval s svojimi dovtipi. V svojem 
zakonu je srečno živel. Njegova žena je bila vzorna 
gospodinja, pri tem tudi vneta narodnjakinja in je razu- 
mela in podpirala narodno stremljenje svojega moža. 
Sicer pa je lahko bila ž njim zadovoljna, ker je bil 
dober hišni oče in varčen gospodar. 

Svojega proletarskega rodu — njegov oče je bil 
mestni uslužbenec in cestni pometač — se nikoli ni 
sramoval; nasprotno, še rad se je ponašal s tem, da si 
je z lastnimi silami priboril svoje socialno stališče. Ko 
so nekoč bili hrvatski gostje v Ljubljani, sva jih z 
Zamikom vodila po mestu. Pridemo na Stari trg, kjer 
so pometači pometali cesto. Tu stopi Zamik k enemu 
izmed njih, starikavemu možu, in mu poda roko, nam 
pa, ki smo obstali, ga predstavi: „Moj oče". Stari mož 
je bil ves osupnjen, a poznalo se mu je na svetlem 
obrazu, kako ga veseli, da ga sin priznava vpričo to- 
liko imenitne gospode. Potem nam Zarnik pove, da 



64 

zmerom vabi svojega očeta, naj se k njemu preseli, 
kjer ga bo rad preskrboval. A oče se brani rekoč: 

„Z lastnim delom sem se preživil vse svoje dni 
in se hočem tako preživiti, dokler bom imel še moči, 
da bom lahko delal/ 

Iz tega rodu je vendar Zamiku ostala neka ro- 
batost, dasi je več let živel v aristokratski Rauchovi 
hiši. Stritarju, možu finih manir, zato Zarnik ni ugajal. 
To robatost so večkrat občutile njegove stranke, pa 
mu tega niso zamerile, ker je sicer bil vesten v od- 
vetniških poslih. 

V poslednjih letih ga je hudo mučila njegova 
bolezen, vendar se je vsak dan, dokler je še mogel, 
vozil iz svojega stanovanja v pisarno. Dr. Bleiweis ga 
je menda dvakrat operiral, pa brez trajnega uspeha. 

Umrl je 30. marca 1888. Pokopali smo ga pri 
sv. Krištofu. Ker so pa takrat osepnice razsajale v 
Ljubljani, ljudstvo ni smelo na pokopališče. Pogreb je 
postal pred cerkvico, kjer sem govoril starem prijatelju 
poslednje slovo. Prav simboličen je spomenik na nje- 
govem grobu, velika granitna plošča z napisom : 
„D r. Valentin Z a r n i k" ; saj je res bil g r a n i t e n 
značaj. 

DR. JAKOB PLOJ. 

je bil sin Slovenskih goric, onega prelepega dela Slov. 
Štajerja, kateri se razprostira med Muro in Dravo in 
slovi zaradi rodovitnosti zemlje, sadjarstva, vinogradar- 
stva, poljedelstva in živinoreje, zlasti konjereje. Tu sem 
silijo severni sosedje in tu se vrši neprestani boj, rekel 
bi, za vsak košček zemlje, ki ga tujci izkušajo odvzeti 
prvotnim slovenskim naseljencem. Doslej se še branijo 
proti tujemu navalu, četudi so v poslednjih desetletjih 
gmotno bili zelo oškodovani po trtni uši, ki je uni- 



65 

Čila rodovitne vinograde. Vendar niso obupali ; s prejšnjo 
marljivostjo so se lotili dela in namesto starih uni- 
čenih krasijo gorice novi pravilni nasadi. Tudi narodna 
zavest se je okrepila in upati smemo, da Slovenske 
gorice ostanejo, kar so bile od starodavnih časov, — 
slovenske. 

V teh krajih se je torej 1. 1830. rodil Jakob Ploj 
pri sv. Jurju na Ščavnici od še dovolj premožnih kmet- 
skih roditeljev. Latinske šole je dovršil v Mariboru, 
pravoslovno fakulteto v Gradcu. Tam se mu je spo- 
četka prav hudo godilo, ker od doma ni dobival no- 
bene podpore — starši so mu zamerili, da ni ostal v 
semenišču. Podpiral pa ga je Davorin Trstenjak, kateri 
ga je tudi pozneje, ko je 1. 1861. vstopil kot koncipi- 
ent v pisarno dr. Dominkuša, izpodbujal k narodnemu 
delovanju- 

In Ploj ni le zvest ostal svojemu narodu, on je 
tudi dejansko, kar je bilo v njegovih močeh, vse svoje 
življenje se trudil za narodni blagor, tako v Ljuto- 
meru, kjer je 1. 1862. odprl odvetniško pisarno, kakor 
tudi v Ptuju, kamor se je L 1870. preselil. Bil je dela- 
ven pri čitalnicah in posojilnicah in tudi na gospo- 
darskem polju se trudil, posebno za povzdigo konjereje. 

Leta 1868. je bil dr. Zamik pri njem koncipi- 
ent. Dr. Ploj, dr. Zarnik in dekan dr. K 1 e m e n č i č , 
eden tistih duhovnikov, ki se tudi škofa Stepischnegga 
niso strašili in ki so z vso gorečnostjo javno nastopali za 
narodne pravice, —ti trije so sklicali prvi slovenski tabor. 

Tu sem se seznanil z dr. Plojem. Bil je mož bolj 
drobnega života, obraza podolgastega, čela visokega, v 
govoru živahen, v vedenju prikupljiv, neomahljiv v svo- 
jem narodnem prepričanju, ne samo v javnosti, ampak 
tudi v rodbinskem krogu. Dasi mu je bila žena Nemka, 
ali vsaj čisto nemško vzgojena Ptujčanka, vzgojil je vse 
svoje otroke v narodnem duhu in s tem dal najlepši 



66 

Zgled tistim narodnjakom, ki so, žal, ravno na to stran 
malobrižni in popustljivi. 

Umrl je 1. 1899. v Ptuju, zapustivši sinove, ki so 
res vredni svojega spoštovanega očeta in zvesto nada- 
ljujejo od njega začeto delo za povzdigo narodne za- 
vesti in narodne blagovitosti. 



FRAN ERJAVEC. 

Ker ne vem, ali pridem s svojimi »Spomini" do 
tiste dobe, ko sem tudi z Erjavcem bil v prijateljskih 
razmerah, naj se tukaj njega spominjam, dasi sva se 
šele pri Zarnikovi poroki osebno seznanila. Zarnik mi 
je že poprej večkrat o njem govoril in o njunem starem 
prijateljstvu. Meni je Erjavec po prvem pogledu bil 
simpatičen, pa menda tudi ni bilo moža, kateri bi se 
bil po svojem vedenju, svoji značajnosti in mirnosti 
vsakemu, kdor je ž njim občeval, tako prikupil, kakor 
Erjavec. 

Bil je, kakor jaz, leta 1834. rojen, pa zgodaj, že 
1. 1887. poklican s tega sveta, ko bi s svojim spretnim 
peresom še lahko bil obilno obogatil naše leposlovno 
in znanstveno slovstvo. Ko je prišel k Zarnikovi po- 
roki, bil je že v Gorici nameščen, takrat še samec, a 
menda naslednje leto se je oženil. Žal, da mu je žena 
vsled necega prestrašenja začela bolehati na duhu in 
odslej mu je pač rodbinsko življenje, za katero je on 
prav ustvarjen bil, prinašalo hude muke, ki jih je tiho 
prenašal, ne da bi se komu drugemu, izvzemši prija- 
telja Zamika, bil kedaj pritožil. 

Ko mu je edini ljubljeni sinček Milan umrl, pravil 
je o tem, ko je prišel o počitnicah v Ljubljano, kjer je 
vselej pri Zarnikovih stanoval, meni in Zamiku in sol- 
zeč se je rekel: 



67 




»Papravje 
storil, da je za- 
pustil ta svet. 
Ko se mu Je 
bližala po- 
slednja ura, 
obrnil se je 
proti zidu, ka- 
kor da bi ne 
hotel več gle- 
dati vsega te- 
ga sveta, v ka- 
terem bi ga* 
gotovo nič do- 
brega ne pri- 
čakovalo." 

Mislil je 
menda pri tem 

na tragično 
usodo, katera 

je preganjala Erjavčevo rodbino, kakor pripoveduje 
Leveč v njegovem životopisu. 

•Zbližala sva se z Erjavcem bolj 1. 1880., ko se je 
Jurčič spomladi po svoji hudi bolezni odpeljal v Go- 
rico, kamor ga je bil povabil Erjavec. 

3. marca 1880 mi je pisal na Dunaj: „Dragi pri- 
jatelj 1" (V uvodu govori o takratnih političnih razmerah, 
potem nadaljuje :) „Jurčič je prišel v soboto večer v Go- 
rico. Pot ga je močno utrudila, jaz sem se pa kar 
ustrašil, ko sem ga zagledal v vagonu. Spravil sem ga 
hitro v posteljo; spal je precej dobro in drugo jutro 
je bil nekoliko krepkejši. Danes pa, ko to pišem, se je 
že toliko popravil, da se mu mora človek čuditi. Imeli 
smo pa res tri prekrasne solnčne dneve. Od pol desete 



FRAN ERJAVEC. 



68 

dopoldne do pete popoldne sedi na našem vrtu v zavetju 
in se greje, kakor kak kuščar!. To mu neizrečeno dobro 
de. Opoldne pride na kosilo v sobo, pa gre kmalu 
spet na solnce. Prvi dan, ko je bil še truden od pota, 
šel je po kosilu malo počivat, a zdaj pa neče več, ker 
pravi, da ne čuti potrebe. Jaz sem ga od dne do dne 
bolj vesel. Dobro znamenje je tudi, da se mu je zdaj 
povrnil apetit, za katerega je rekel, da ga je zadnji 
čas v Ljubljani popolnoma izgubil. Dokler bode tukaj 
tako prijetno vreme, kakor zdaj, ostane tukaj, pozneje 
pojde v Benetke. 

Ako mu imaš kaj pisati, piši mu pod mojo adreso. 
Tukajšnji narodnjaki, zlasti mladi, zmerom povprašujejo 
po njem in bi ga radi videli in z njim govorili, ali jaz 
nobenega ne pustim k njemu ; prosim jih, naj ga puste 
v miru, dokler se popolnoma ne okrepča. Edini Gre- 
gorčič, pesnik, je včeraj z nami kosil in imeli smo par 
prav prijateljskih uric. 

Prisrčno te pozdravlja tvoj prijatelj 

Erjavec." 

Kaka nežna skrb za bolnega prijatelja veje iz 
vsake teh vrstic! Bil je pač mož najblažjih čutov in 
bil bi zaslužil tudi v svojem rodbinskem življenju oni 
mir, ki si ga je želel, a ga ni našel, dokler ga ni do- 
hitela smrt. Zares dohitela, kajti zdravega se je čutil^ 
dokler ga ni necega dne, 13. januarja 1887. leta, na- 
padla huda bolečina v prsih, da se je moral uleči. Žena 
pošlje po zdravnika in po svojega brata, ki je bil v 
Gorici vodja plinarne. Ko oba prihitita, toži Erjavec^ 
da ga silno boli v prsih in pa duši. Hkratu potem iz- 
gubi zavest in izdihne svojo blago dušo. Zdravnik je 
bil mnenja, da mu je počila kaka večja žila v prsih. 

Erjavec je bil le malo večji od Zamika in mene- 
Glava mu je bila okrogla, lasje gosti, obkrožujoči bolj 



69 

nizko čelo, oči prijazne, izraz lica v poznejših letih 
zmerom resen, skoro melanholičen. Na litografiji, ki 
jo jaz imam, je prav dobro zadet. 

Jaz sem ga večkrat vabil, naj s svojo „potno 
torbo" tudi naše Pohorje enkrat obišče. Pa ni prišel in 
tako ta zanimivi del slovenske zemlje še ni našel svo- 
jega popisovavca v narodnem in botaniškem oziru. 

V vrsto dopisnikov »Slovenskega Naroda" je 
stopil tudi 

DR. PAVEL TURNER. 

Dopise s podpisom »Ahasverus" smo z veliKim za- 
nimanjem čitali, tudi njegove razprave v Einspielerjevem 
„ Slovencu" o razmerah na Angleškem, kjer se je takrat 
mudil. Ko smo začeli izdajati „Narod", obrnil se je 
Tomšič do njega in Turner mu je potem večkrat poslal 
kak dopis ali kako razpravo; pozneje je pisal tudi za 
nKres" in „Ljublj. Zvon". On je prvi Slovenec, ki je 
obhodil, reči se sme, vso Evropo, povsod opazoval 
državne, socialne in narodne razmere in jih, v kolikor 
so se mu dobre zdele, nam priporočal v posnemo. 

Jaz sem ga prvič videl 1. 1867. pri nekem shodu 
v Mariboru, potem šele spet, ko sem od 1. 1873. na- 
dalje prihajal na Dunaj v državni zbor. Dopisovanje 
sem pa ž njim začel 1. 1881. po Jurčičevi smrti. Iskali 
smo novega urednika in takrat sem najprej mislil na 
Turnerja. Pisal sem mu in spočetka ni odklanjal, pa 
nazadnje mi je naznanil, da si ne upa in da ga ne 
veseli prevzeti uredništvo. 

Pozneje sva si pogosto dopisovala, na primer, ko 
je šlo za Trstenjakovo slavnost. Turner je tudi bil velik 
častitelj Davorinov in se je večkrat pri njem po več 
dni mudil. Do njega se je, kakor mi je Trstenjak pra- 



70 



vil, obračal v 
svojih dušev- 
nih bojih in 
iskal in nahajal 
tolažbe. Ko je 
Trstenjak bil 
župnik v Sta- 
rem trgu, ga 
je tam Turner 
obiskal. Da- 
vorin pa je 
imel strog red 
v svoji hiši, ki 
se je vselej 
točno ob 9ih 
zvečer zaprla 
in nikomur več 

ne odprla. 
Turner se je 
neki večer pre- 
dolgo mudil 
v mestecu in 
ko je prišel po 
9. uri v Stari 
trg, bilo je župnišče že zaprto. Trkal je na vrata, 
pa nihče ni prišel odpirat. Moral se je vrniti v mesto 
in tam prenočiti. Drugo jutro se mu je pa Davorin 
smejal, kako da more on, ki toliko piše o redu v državi, 
sam se tako malo držati reda. 

Po truda polnem življenju se je Turner vrnil v 
svoj rojstni kraj, v prekrasni Fram ob vznožju Pohorja 
in tu se, kakor jaz, peča z vinogradarstvom, ki ni vselej 
hvaležno, pa je prijetno opravilo. Uvod v moje zbrane 
spise je iz njegovega peresa. 




DR. PAVEL TURNER. 



71 

ŠE NEKAJ DROBTINIC IZ L. 1868. 

Mesca novembra smo tudi v Slovenski Bistrici 
ustanovili čitalnico s silno pohlevnim številom udov. 
Predsednik sem bil jaz, odborniki so bili notar Ratej, 
Ivan Železnikar, koncipient pri notarju, gostilničar Si- 
monšek in župnik Cene. Slovesno odprli smo jo na 
Silvestrovo s petjem in tombolo. Ko smo se priprav- 
ljali za zabavo, je neki . večer skozi okno prav prek 
moje glave priletel precej debel kamen, ki ga je neki 
fanatičen ali podmičen nasprotnik zalučil s ceste v okno 
prvega nadstropja. Razen ubite šipe ni bilo druge škode. 
K veselici se je pripeljala iz Maribora kočija s ta- 
mošnjimi rodoljubi; med njimi sta bila dr. Zarnik in 
Jurčič. Ker so že po kosilu prišli, sem jih peljal k svo- 
jemu vinogradu, pokušat novo vino. In leto 1868 je 
res rodilo tako izborno kapljico, da enake nisem v svoji 
kleti imel ne prej ne slej. Tehtal je mpšt 26^ česar 
na Pohorju, kjer ima mošt navadno le 14^ do 18^ 
nismo še doživeli. Prišli smo nazaj v mesto prav dobre 
volje in Mariborčani so se šele o polnoči odpeljali. 
Bil je hud mraz in Zarnik mi je pozneje tožil, da mu 
je, kakor se je drastično izrazil, skoro špeh na- trebuhu 
zmrznil, ker je sedel na kozlu zraven kočijaža. 

Čitalnica v Slovenski Bistrici je po mojem od- 
hodu 1. 1871. zaspala in se k novemu življenju zbudila 
šele po več ko tridesetih letih. 

Še tega ne smem pozabiti, da je „Narod" tekom 
leta začel objavljati humoristične listke z grškim pod- 
pisom „Epiharmos", o katerem je vse ugibalo, kdo da 
bi to bil. Pozneje smo zvedeli, da za tem psevdoni- 
mom tiči naš Davorin Trste njak. 



72 

II. 

LETO 1869. 

Ne spominjam se rad tega leta. Bilo je mnogo, 
le premnogo napornega dela, uspeha pa malo ali nič, 
da sem včasi res obupal in se malodušno vprašal: 
Čemu se trudim, čemu si nakopavam toliko sovraštva, 
si grenim življenje in uničujem svojo eksistenco, ko 
ljudstvo ne mara za to, za kar ga navdušujemo, in z 
malimi izjemami nam apatično ali celo nezaupno na- 
sproti stoji! Treba je res bilo neomajnega prepričanja 
o upravičenosti narodne ideje, da sem vztrajal in nada- 
ljeval neenaki boj proti fanatični in surovi sili nemštva 
in nemčurstva, delujoči pod vladnim krilom, in proti 
ljudski mlačnosti. Izpodbujalo k delu in krepčalo me 
je le priznavanje, ki se mi je izkazovalo iz drugih 
slovenskih krajev. Tudi mi ponos ni dopuščal, da bi 
kazal kak strah pred nasprotniki ali malodušnost. Fa- 
natizem za katerokoli idejo povzdiguje človeka nad 
vsakdanjost, da se ne straši nobenih ovir, da popol- 
noma pozabi na svojo osebo in stremi naprej nebrzdano 
po potu, naj je še tako posut s trnjem, do vzvišenega 
cilja. Kakor o svojem času fanatiki verski, tako smo 
mi fanatiki narodnosti pripravljeni bili k vsaki žrtvi. 

MARIBORSKA VOLITEV. 

Ko je Dominkuševa volitev bila ovržena v 
staj. deželnem zboru, smo vedeli, da nam bo v tem 
okraju pri novi volitvi težko zmagati, posebno z dr. Do- 
minkušem. Agitiralo se je proti njemu, da je advokat 
in da kmetje vendar ne bodo volili advokata, ki vsak 
dan kmete tožari. Na drugi strani pa Dominkuš ni bil 
pri ljudstvu zelo priljubljen, ker je premalo vešč bil 
slovenščine in si zato ni upal sklicavati volilnih shodov 
ter se je moral zanašati le na agitacijo drugih. 



73 

Na dan 27. februarija je bila razpisana nova vo- 
litev. In zdaj se je začela prava gonja na volivce. Nemci 
so osredotočili vse svoje sile na ta okraj. Mrgolelo je 
povsod njihovih plačanih agitatorjev, ki so po občinah 
lazili od hiše do hiše, odgovarjali od volitve advokata 
in na vse pretege hvalili tistega upokojenega stotnika 
Seidla žalostnega spomina. Vsem tem mahinacijam na- 
sproti smo imeli težko stališče, ker je bilo malo ali 
skoro nič agitatorjev in nismo imeli nobenega volitve- 
nega zaklada. Dali smo tiskati oklic na volivce, v ka- 
terem smo na vse pretege hvalili svojega kandidata; 
pa tudi Nemci so izdali oklic v nemškem in sloven- 
skem jeziku, V takih slučajih, kadar gre motiti in za- 
peljavati ljudstvo, jim naš jezik ni zoprn in zaničevan. 

Duhovniki so nam pri agitaciji prav malo poma- 
gali. V slovenskobistriškem okraju so bili skoro sami 
stari župniki, ki se s svojim načelnikom dekanom 
DruschkoMritschem vred za narodno stvar nič niso bri- 
gali. V Mariboru se je duhovništvo, odkar je Stepischnegg 
zasedel škofovski sedež, odtegovalo narodnemu delu. 
Nekaterim med njimi tudi ni ugajal „S1. Narod", češ, da 
je preliberalen, in so se celo spotikali nad nedolžnimi 
šalami Epiharmovimi. 

Volitve volilnih mož so se vršile pod silnim pri- 
tiskom nasprotnikov in vladnih komisarjev in ko so 
bile končane, smo videli, da smo tuintam izgubili kako 
občino in da so tudi med temi, ki smo jih šteli za 
naše, bili taki, ki niso bili trdni, neomahljivi možje, kar 
se je potem res pokazalo pri voUtvi. 

Na dan volitve so pri vseh vhodih v mesto stali 
nemški agitatorji, da ^o prežali na prihajajoče volivce, 
jih pregovarjali in vabili v gostilno, kjer so se zbirali 
volivci njihove stranke. Kdor se jim ni vdal, tega so 
psovali in moral je hiteti naprej, da ga ni telesno na- 
padel kdo izmed teh barab, že na* pol pijanih. Ko 



74 

sem jaz šel na volišče, ki je bilo v mestni dvorani, 
skoči proti meni neki S., krčmar pri slovenskobistriški 
postaji in se zadere nad menoj, da jaz nimam tu 
nobene pravice agitirati. Hotel me je zgrabiti za prsi, 
a možje, ki so šli z menoj, so ga sunili nazaj. A takoj 
se je začela zbirati tolpa postopačev okoli nas in mo- 
rali smo se podvizati, da smo srečno prišli v dvorano. 
Tu so stali na eni strani dvorane naši, na drugi 
nasprotniki a takoj je bilo videti, da je naših bilo manj. 

Že poprej smo se zmenili, da bo dr. Radej 
v našem imenu vložil protest proti volitvi zaradi 
nepostavnosti, ki so se vršile pri prvotnih volitvah. 
Pri sestavljanju komisije je vladni komisar tako pri- 
stranski bil, da je v njo poklical same nasprotnike in 
med njimi celo nasprotnega kandidata Seidla. Ker so 
tudi izvoljeni člani bili sami nasprotniki, ni bilo nobe- 
nega naših v komisiji. To nas je tako razkačilo, da 
je dr. Radej stopil pred komisijo in izjavil, da nasproti 
nepostavnostim in od vlade podpiranemu terorizmu se 
Slovenci ne bodo udeležili volitve. In odšlo nas je 
iz dvorane 70 narodnih volivcev. Seidl je potem bil 
enoglasno, menda s 129 glasovi izvoljen. Naši volivci 
so se razkropili po mestu, le nekaj jih je šlo z nami 
v gostilno, kjer smo skupaj obedovali. Tu smo sedeli 
prav klavrni in imeli obupne pogovore. Jurčič, ki je 
s Tomšičem zraven mene sedel, bil je še najbolj 
pogumen in nas je tolažil, češ, da ni še vseh dni konec. 

Pozneje se nam je očitalo in smo tudi sami 
izprevideli, da smo se prenaglili, ko smo brez boja 
nasprotnikom prepustili bojišče. V dvorani je ostalo 
še več naših dvomljivih, ki bi bili z nami glasovali, ki 
so pa, ko smo odšli, tudi glasovali z večino. Takrat 
sem se prepričal, da pasiviteta nikoli ni na pravem 
mestu in da škoduje le tistim, ki se ji vdajo. Naj- 
očitniši zgled imamo na Čehih, ki so vendar močen 



75 

narod ; a ko so začeli s pasiviteto proti državnemu zboru, 
so jo morali poplačati z ogromnimi žrtvami in jo na- 
posled vendar pustiti. 

Tudi pasiviteta pri mestnih volitvah ljubljanskih 
od 1. 1869. nadalje je le nasprotnike okrepila in ko 
sem 1. 1872. se preselil v Ljubljano, sem takoj začel 
priganjati, da se naj udeležujemo spet volitev. Pri tem 
sta me podpirala Horak in Schwentner, med obrtniki 
najveljavnejša moža. Pasivnost je smrt, le aktivnost 
je življenje. 

Med kosilom je prihitel eden naših agitatorjev 
in mi povedal, da hočejo usnjarski pomočniki mefie, 
ko se bom peljal črez dravski most, v Dravo vreči. 
No, takim marnjem smo se smejali in ko sem se po- 
poldne z nekaterimi volivci peljal črez most, se nihče 
ni brigal za nas. 

Hudo, prav hudo mi je bilo pri srcu, ko sem 
zvečer prišel domov, ves utrujen in izpehan. Lekarničar 
Gutkovski, po rodu Poljak, pri katerem sem takrat 
stanoval v I. nadstropju, mi takoj po prihodu pride 
povedat, da se v mestu pripravlja demonstracija proti 
meni in da bi najbolje bilo, če bi se umaknil nocoj 
k svojemu vinogradu. 

„Tega pa že ne", sem mu jezno odvrnil, „naj 
počenjajo, kar hočejo." 

Pa zgodilo se ni nič posebnega. Bil je neki prav 
pohleven obhod po mestu z nekoliko baklami in 
s hoch-klici na Seidla pod mojim oknom. Jaz pa sem 
šel v svojo navadno gostilno, kamor sta prišla tudi 
Železnikar in Ratej me tolažit. 

In tako je minul tudi ta dan in tekli so dnevi 
naprej in -prišli spet taki, da smo se mi veselili, dnevi 
taborovanja. 



76 

Tri dni po mariborski volitvi je bil v Celju na 
mesto odstopivšega dr. Razlaga izvoljen Ivan Žuža. 
Ta zmaga, katere smo itak bili gotovi, nas je le prav 
malo potolažila za mariborski poraz. 

TABORI LETA 1869. 

Prvi tabor so v tem letu sklicali na Goriškem 
na 25. dan aprila v Brda. Predsedoval je dr. Tonkli, 
govorili so dr. Lavrič, Klavžar, Doljak in drugi. 
Udeležnikov je bilo 7 do 8 tisoč in so vse že znane 
resolucije bile soglasno sprejete. Zaradi stroškov in 
zamude časa mi ni bilo mogoče se tako daleč voziti. 
Pač pa sem se peljal k taboru v Sevnici dne 2. maja, 
kjer sva z dr. Zamikom zagovarjata točko o 
zedinjenju Slovencev. Na tem taboru se je zgodilo, da 
ljudstvo ni pritrdilo resoluciji, za katero je govoril 
dr. Razlag, da bi se postavil most med Sevnico in 
Kranjskim; menda so se bali kakih stroškov. Pri gla- 
sovanju se je vzdignilo par rok in resolucija je bila 
odklonjena. Razlag se je začudil, da njegova dobra 
utemeljitev ni prepričala ljudi, mi pa smo iz tega skle- 
pali, da ljudstvo ne sprejema kar tja v en dan, kar 
se mu nasvetuje, ampak da ima svoje samostojno 
mnenje in pritrjuje le temu, kar je samo za pravo 
spoznalo. Če torej glasuje za vpeljavo našega jezika 
v šole in urade in za zedinjenje Slovencev, stori to 
iz lastnega prepričanja. Na taboru, za katerega se je 
najbolj trudil poslanec Len če k, je bilo zbranih kakih 
6000 ljudi. 

Tu sem prvič videl notarja Irkiča iz Krškega, 
katerega so nekaj let pozneje, to je 1. 1873. „Novice" 
kandidirale za državni zbor proti Pfeiferju. Bil je 
nenavadno majhen mož, prav živahen in Vesel. Po 
tabpru sva skupaj sedela pri isti mizi. Oglasi se tudi 



77 

on za neko napitnico. Ko vstane, se je videla le njegova 
glava nad mizo. Začel je govoriti, a slišali so se klici: 
»Vstanite, da vas bomo videli," Mislili so, da sedi. 
Pomagal sem mu na klop, na kateri stoječ je dovršil 
svoj govor. 

Zdaj so se tudi Ljubljančanje zbudili. Po veli- 
kanskih plakatih so vabili na tabor v Vižmarjah 
dne 17. maja. 

Vižmarje so majhna vas med Št. Vidom in Savo,, 
kako uro oddaljena od Ljubljane. Da si niso gospodje 
izbrali ali da niso mogli dobiti prostora bliže Ljubljane,, 
temu smo se prav čudili. Za tabor je bil najet travnik 
v ravnini pod Vižmarjami in tam je bil postavljen oder 
za govornike z razgledom na Šmarno goro s Kam- 
niškimi planinami v ozadju. 

Iz Slovenske Bistrice se nas je odpeljala malo- 
številna deputacija čitalnice. S seboj smo vzeli narodno 
zastavo. Na ljubljanskem kolodvoru je bila silna gneča 
in čakalo je tam brez števila kmetskih lestvičnih vozov,, 
okinčanih z zelenjem in zastavami. Plačavši po 20 kr. 
za osebo smo se odpeljali v Vižmarje. Bil je krasen 
majniški dan, po cesti nepretrgana vrsta vozov in 
neprenehujoči slava- in živioklici, da so nam lica ža- 
rela od veselja in nismo čutili gostih oblakov prahu, 
ki so nam komaj dihati dali. Pred Vižmarjami smo 
stopili z vozov in odkorakali na taborišče. Zdaj se 
pripelje ljubljanska gospoda, prvaki, na čelu jim 
dr. Jan. B 1 e i Mr e i s, ki so se mu klanjali in ga po- 
zdravljali z živioklici. 

Stopili smo na oder in pred nami se je po vsem 
obširnem prostoru gnetlo ljudstvo glava pri glavi. Bil 
sem res presenečen. Dr. B le i w e i s se obrne do mene : 

„Vi ste bili že na več taborih. Koliko ljudi ce- 
nite, da je tukaj zbranih." 



78 

„Po mojem mnenju kakih 25 do 30 tisoč, vse- 
kako veliko več, ko na dozdaj najštevilnejšem žalskem 
taboru/ 

Dr. Bleiweis je ponosno gledal na množico in 
poznalo se mu je, da ga je veselilo pokazati nam 
Štajercem, da vendar še več premore ko mi. 

Okoli odra so se razvrstili zastavonoše! s svojimi 
zastavami in na oder je stopila brhka Gorenjka v 
narodni noši. Bila je Koširjeva Franja iz Tac nia ob 
,Sayi^ kateri je Levstik nekaj svojih najlepših pesmi 
posvetil. Pozdravila je zastavonosce in pripela šopek 
cvetlic na vsak drog. 

In zdaj so se vrstili govorniki, kakor na drugih 
taborih. Prvi je govoril dr. Bleiweis o zedinjenju 
Slovencev, a ko začne, se iz oblakov, ki so se že dalj 
časa zbirali nad nami, ulije silna ploha. Ker so ljudje 
bili tako previdni, da so s seboj vzeli dežnike, so jih 
sedaj razgrnili, da je bilo z odra videti, kakor bi 
narod zbran bil pod šatori. Pa dež je kmalu ponehal 
in spet je solnce prodrlo skozi oblake. Dr. B 1 e i w e i s 
je končal svoj govor z besedami: „Dajte nam Slo- 
venijo!" 

Potem sem jaz pozdravil tabor v imenu štajerskih 
Slovencev, dokazoval s štajerskega stališča potrebo 
zedinjenja in končal: „Ako se je cesarica Marija Tere- 
zija imenovala gospa Slovenskega, tudi mi ne smemo 
nehati, dokler se naš cesar ne bo imenoval gospod 
Slovenije." 

Dr. Ton ki i je govoril v imenu goriških Sloven- 
cev in potem je dotična resolucija bila sprejeta, ravno 
tako vse ostale resolucije, ki so jih zagovarjali 
dr. Zarnik, dr. Razlag, dr. C os ta in No 11 i. 

Potem smo se vrnili v Ljubljano, kjer so vse 
krčme, zlasti čitalniška restavracija, bile kmalu natlačene 
ljudstva; s ponočnim vlakom pa sem se spet odpeljal 



79 

domov, za nekaj časa okrepčan po tem, kar sem vi- 
del in slišal. 

Z vižmarskim taborom je bil dosežen vrhunec 
taborovanja. V njegov spomin so Ljubljančani iz do- 
neskov, ki so ostali po poravnanju taborskih stroškov 
sklenili postaviti nekak spomenik na vižmarskem 
polju in dr. P o k 1 u k a r ga je res naročil pri kamnoseku 
Čamerniku. A ko sem mnogo let pozneje, menda 
1884. ali 1885. 1. imel nekaj opraviti pri Čamerniku, 
videl sem na dvorišču neko piramido iz kraškega 
marmorja z napisom: „V spomin na tabor v Vižmarjah 
dne 17. maja 1869." 

„Kaj pa ta kamen tu dela?" vprašam. 

„Takrat ga je naročil pri meni dr. Poklukar in 
ga plačal. Pozneje se pa nihče zanj ni več brigal in 
zdaj že kakih 14 let tu stoji." — Morda še zdaj tam 
stoji! 

Imeniten za štajerske Slovence je bil tabor pri 
Ormožu dne 8. avgusta. Tu sva zopet dr. Z ar ni k 
in jaz govorila o zedinjenju Slovencev, Anton 
Tomšič o vpeljavi slovenskega jezika v urade, 
Raič o vzgojevanju slovenske mladine, dr. Razlag 
o šolah. 

Tu se je zgodilo, kar sem že kratko omenil, ko 
sem govoril o Božidaru. Ob koncu govora se obrne do 
slovenske mladine: 

„Mladezen! narod te postavlja za vernega straž- 
nika svojih pravic, grobov svojih milih očetov in pra- 
očetov, da jih ne bode tlačila tujčeva peta, gazila so- 
vražniška noga. Izročil ti je najdražjo dedino, jezik in 
narodnost, da oboje zvesto in neoskrunjeno ohraniš. 
Mladezen, oteri in obriši solze materi Sloveniji, vzro- 
kovane od nevrednih in nevernih sinov. Prosim vas v 
imenu slovenskih prednikov, katerim je že bela žena 
davno postlala pod težko grudo, v imenu vaših rodi- 



80 

teljev, kateri vas presrčno ljubijo, želeči vam ugodno 
bodočnost, v imenu našega zatiranega slovenskega 
naroda, kateri se od vas pomoči nadeja, v imenu 
matere Slave, da jo razveselite, v imenu vašega po- 
štenja in časti, v imenu vaše boljše bodočnosti, v 
imenu vsega slovenskega naroda. Mladezen, bodi stalno 
naša, bodi narodna, bodi značajna, nikoli ne popusti 
od naše slovenske zastave! Vem in vidim, da si na- 
vdušena za vse, kar je blago, kar je narodno, toda 
navdušenost se lahko izkadi, kakor dim, mine kakor 
rosa s trave; zato terjam od tebe, slovenska mladezen, 
da s prisego potrdiš svoje dobre nakane ter te vprašam: 
(S krepkim glasom.) Hočeš li marljiva in delavna biti na 
korist svojemu narodu? Reci: Prisegam." Raič vzdigne 
prste, kakor k prisegi in ves narod kliče: »Prisegamo** 
in prisega se ponavlja pri nadaljnjih njegovih vpra- 
šanjih: „Hočeš li pravična in poštena in nravnega 
obnašanja biti? Reci: Prisegam! Hočeš li po vzgledu 
častnih mož braniti pravo, istino in svobodo svojega na- 
roda do poslednjega zdihljaja? Reci : Prisegam! Hočeš li 
se vselej upirati tujemu in krivičnemu gospodstvu nad 
slovenskim narodom? Reci: Prisegam! Hočeš li iskreno 
brez strahu ljubiti dom in rod do črnega groba? Reci: 
Prisegam!" In vselej so vzdigovali vsi roke in niso 
prenehali klici: »Prisegamo!" 

Bil sem na mnogih taborih in shodih, pa tacega 
splošnega navdušenja, kakor pri tem govoru, nisem 
doživel. Po govoru smo ga drug za drugim objemali 
in solze so nam silile v oči. In zdaj smo zapazili in 
tudi Božidara opozorili, da mu kri kaplje od desne roke. 
Iz deske na odru je žrebelj molel, s katerim se je ranil 
na roki, ne da bi to čutil v svoji navdušenosti. 

Pozneje nisem obiskal nobenega tabora več, spisal 
sem pa za naše politično društvo v Mariboru brošuro : 
^Slovenski tabori". Dr. Razlag ž njo ni bil prav za- 



81 

dovoljen, kt^r opisuje preveč vunanjosti pri taborih, go- 
vorov pa premalo objavlja. 

Po našem zgledu so tudi Nemci izkušali prire- 
jati ljudske shode, tako zvane »Verfassungstage", pa se 
jim ni prav posrečilo. Zborovali so zmerom le v za- 
prtih prostorih, ker so se bali, da ne bi privrelo" slo- 
venskega ljudstva. Prvi tak „Verfassungstag" so sklicali 
v Slovensko Bistrico, kjer so v graščinski jahalnici 
imeli zborovanje in kosilo, kar je vse prav humoristično 
Železnikar popisal v „Narodu". 

V Celju so mislili Nemci zborovati pod milim 
nebom. Ko se je o tem pisalo v časnikih, peljal se je 
Tomšič v Celje in Slovenci so sklenili, da se na isti 
dan skliče slovenski tabor tik Celja. To je nasprotnike 
tako prestrašilo, da so odstopili od svoje namere in se 
omejili na zborovanje v kazini. K temu shodu se je 
pripeljalo tudi nekaj Ljubljančanov, med njimi Dežman, 
ki ga ni bilo sram poslušati, kako so govorniki udri- 
hali po staj. Slovencih in po siromašnem Kranjskem, s 
katerim se hočejo združiti. Dežman je pač takrat že 
bil pravi janičar. Pozabil je na »Slavo Slavjanom", na 
»Proklete grablje", na imenitne besede, katere je go- 
voril 1. 1861. po prihodu na Dunaj slovenskim dijakom: 

»Slovenski mladeniči! Ako se bodete 
kedaj ženili, smejo biti vaše soproge samo 
poštene Slovenke." 

TRI DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA KRANJSKEM. 

Na Kranjskem je bilo oddati dva mandata v 
kmetskih občinah, v Kranju in v Trebnjem, in en 
mandat v veleposestvu. 

Za volitev v K r a n j u so „Novice" na naše ne malo 
začudenje priporočale dr. Razlaga, ki se je dr. Blei- 
weisu menda s tem prikupil, da je grajal preostro po- 



82 

stopanje „Slov. Naroda" in hvalil mirno in modro pisavo 
„Novic". Razlag je seveda v tistem volilnem okraju, ki 
od nekdaj slovi po svoji strogi disciplini, lahko zmagal ; 
vendar je imel protikandidata v osebi kanonika Kra- 
marja, ki so ga pa brez njegovega vedenja kandidi- 
rali nekateri njegovi osebni prijatelji, duhovni tova- 
riši. Krožil pa je med volivci neki v Celju tiskan 
pamflet, v katerem so se volivci svarili pred šta- 
jerskim advokatom. Toda to nič ni pomagalo. Razlag 
je dobil 67, Kramar pa samo 10 glasov. To je bil tisti 
kanonik Kramar, ki je pozneje Kljuna proti knezo- 
škofu Pogača rju vzel v svoje varstvo. 

Za volitev v Trebnjem pa ni šlo tako gladko. Po 
vsem volilnem okraju seje med privrženci »Naroda** agi- 
tiralo za dr. Zamika, ki je tudi objavil svojo kan- 
didaturo društvu Sloveniji v Ljubljani; a tam so se ga 
branili in dr. B 1 e i w e i s je pisal na več strani, da so 
dunajski slovenski poslanci, torej Svete c in dr. To- 
man, proti volitvi dr. Zarnika. Da prepreči vse te 
spletke, se je dr. Zarnik sam peljal v trebanjski vo- 
lilni okraj, hoteč se seznaniti z veljavnejšimi možmi. 
Slovenija v Ljubljani ni hotela priporočati Zarnika, a 
protikandidata si tudi ni upala postaviti. Nemci so s 
početka agitirali za dež. predsednika Conrada, ki je na 
mesto Bacha prišel to leto v deželo; toda Conrad se 
je, ko so mu okrajni glavarji naznanili, da ni zanj nobe- 
nega upanja, javno odpovedal kandidaturi. Dne 25. maja 
je bil potem dr. Zarnik izvoljen v kranjski deželni 
zbor, dasi je še zmerom bil koncipient na Štajerskem ; 
kajti v Ljubljano se je preselil šele dve leti pozneje. 

O tej volitvi mi je pravil Zarnik naslednjo anek- 
doto, ki kaže, kako malo zavedni so takrat še bili ne- 
kateri priprosti kmetski volivci. Ko se je peljal proti 
Trebnjemu je videl moža, ki jo je tudi mahal po tej cesti. 
Sodil je, da je to gotovo kak volilni mož in ustavil je voz. 



83 

„Vi greste gotovo v Trebnje volit?" ga vpraša. 

»Grem/ 

„Koga mislite voliti?" 

„Bom pač stopil na tisto plat, kjer jih bo več 
stalo," se je odrezal mož in hodil svojo pot naprej. 

Kranjsko veleposestvo pa je izvolilo grofa Auer- 
sperga, takrat okrajnega glavarja v Litiji. Ta Auer- 
sperg je postal po odhodu Conradovem deželni pred- 
sednik, a le za malo let, ker je umrl v najboljši moški 
dobi. Njegova gospa je bila silno usmiljenega srca in 
prava dobrotnica revežem. Ostala je po smrti svojega 
moža s svojima dvema hčerama v Ljubljani in vse tri 
so si izbrale za nalogo svojega življenja, pomagati si- 
rotam in vdovam in sploh vsem revnim. Ker je gospa 
bila silno pobožna, smatrala je zgodnjo smrt svojega 
soproga za nekako kazen božjo, ker je on kot pred- 
sednik leta 1873. zabranil jezuitom naseliti se v Rep- 
njah. Pa Auersperg gotovo tega ni storil iz lastnega 
nagiba, ampak na povelje dunajske vlade. 

BOJ ZA NARODNO ENAKOPRAVNOST. 

Ta boj se je tudi 1. 1869. nadaljeval in se še 
zmerom bode, dokler ne bodo tudi mogočnejši narodi 
spoznali, da le v znamenju pravice je mogoč splošni 
kulturni napredek. Zdaj pa še zmerom velja staro- 
germansko načelo: „Gewalt geht vor Recht." Slovenci 
imamo še posebno težavno stališče, ker smo kakor 
klin potisnjeni med dva mogočna naroda, germanskega 
in romanskega, katera oba hrepenita po naši zemlji. 
Nemcem zapiramo pot do Adrije, Italijanom pa severno 
obrežje Jadranskega morja. Zato glodajo povsod na 
naših narodnih mejah* in, žal, na severu ne brez 
uspeha; vendar se tudi raznarodnjevanje ne vrši tako 
naglo, kakor so si Nemci pred 50 leti domišljevali. 



84 

Torej ne smemo obupati, a delati nam je treba, 
pozitivno delati, ne pa svoje itak skromne moči tra- 
titi v neplodnih domačih prepirih. 

V tem letu, ko so bile na novo organizirane 
sodnije, je predsednik graškega nadsodišča 
Latterman razposlal sodnijam na Spodnjem Šta- 
jerskem naredbo z dne 16. februarja, ki se glasi: 

„Iz spisov, ki so se glede znanja in rabe sloven- 
skega jezika pri sodnijah nedavno predložili, spoznalo 
je vis. C. kr. pravosodno ministrstvo, da je v okolišu 
okrožne sodnije celjske, kjer večidel sami Slo- 
venci stanujejo, znaten del sodnijskih uradnikov 
slovenskega jezika le malo zmožen, nekateri teh 
uradnikov slov. jezika sploh ne govore, še manj pa 
pišejo. 

Vis. pravosodno ministrstvo je naslov tem povod 
zaukazati, da se ima pri vseh konkurzih, ki se bodo 
razpisali in ki se tičejo uradniških ali notarskih služeb 
v celjskem okrožju, znanje slovenskega jezika 
staviti med bistveno zahtevane lastnosti, 
da naj v kvalifikacijskih tabelah predstojniki dotičnim 
prosivcem potrjujejo znanie jezika in da se naj pri na- 
meščanju in podeljevanju služeb vselej na to ozjr 
jemlje, d^ ima prosivec potrebno znanje jezika. 

To naznanjam vsled zaukaza z 10. febr. 1869. 
1. št. 832 predsedništvu okrožne sodnije v Celju, ka- 
kor tudi vsem okrajnim sodnijam tega okoliša in ve- 
levam, da se imajo vsi oni predstojniki, kakor tudi 
vsi oni nižji uradniki, koncipisti in manipulanti celj- 
skega okrožja, kateri slovenskega jezika celo nič ali 
dovolj ne znajo, tega jezika z vso mogočo pridnostjo 
naučiti, sicer bi si imeli nasledke svoje zanikarnosti 
sami pripisovati. 

Ob enem izrekam, da imajo vsi oni uradniki 
celjskega okrožja, ki so slovenskega jezika popolnoma 



85 

zmožni, dolžnost, da se natanko ravnajo po predpisih, 
izdanih glede rabe slovenskega jezika 15. marca 
1862 št. 865, 27. jan. 1866 št. 1861, kadar občujejo s 
strankami, katere so samo slovenskega jezika zmožne, 
in kadiar opravljajo uradna dela, napravljajo zapiske 
in odloke, kar jih je v onih predpisih naštetih, da se 
v prihodnje „nach Moglichkeit" pride v okom vsem 
pritožbam v jezikovnih zadevah." 

O tej naredbi, kakor malone o vseh, razen o 
Pražakovih, se lahko reče: „Wasch mir den Pelz und 
mach ihn nicht nass!" Dostavek „naGh Moglichkeit" 
se vedno ponavlja in to so tista zadnja vrata, skozi 
katera lahko uide, komur ni mar ravnati se po ukazih. 

V državnem zboru je spet Svetec se oglasil 
8. marca in zahteval, da se naj § 19. izvrši tudi za 
Slovence, da vlada naj predloži načrt izvršilnih zako- 
nov deželnim zborom, in da se naj ustanovi pravna 
akademija slovenska ali se naj vsaj na vseučiliščih 
nekateri predmeti uče slovensko. Pri tem je zavračal 
ministra Oiskro, ki je baje na nekem potovanju v Trstu 
se izrazil, da naj si Slovenci sami izgojujejo uradnike, 
ako hočejo slovensko uradovanje, in si naj sami na 
svoje stroške napravijo višje šole, ako jih hočejo imeti. 
Giskra je vmes klical: „To ni res." 

Učni minister Hasner je takoj v tisti seji odgo- 
voril Svetcu in izkušal dokazati, da sama pravna aka- 
demija ne more biti, dodati bi se morala filozofska 
fakulteta in nazadnje medicinska. Za vseučilišče pa da 
še ni pogojev pri Slovencih ; nedostajalo bi učnih moči 
in učencev. 

V štajerskem deželnem zboru smo takoj po 
prihodu v Gradec sklenili interpelirati vlado in sicer 
v prvi vrsti zaradi zedinjenja Slovencev. Interpe- 
lacijo je sestavil Herman, ki se je cel teden ž njo 



86 

trudil. Potem sva jo skupaj prečitala in še tuintam kaj 
dostavila. 

Ker je ta interpelacija pristna slika takratnih na- 
rodnih razmer in brezobzirno odkriva in žigosa nem- 
ško kruto postopanje proti Slovencem, jo tu v celoti 
objavim. Saj večina tega, zoper kar smo se takrat 
ustavljali, se žalibog še zdaj ni izpremenila; zato je 
interpelacija na to stran še zdaj aktuelnega pomena. 

Interpelacija, res mojstrsko delo iz peresa Her- 
manovega, se glasi: 

»Odkar so voditelji našega naroda naravnost na 
svojo zastavo zapisali z e d i n j e n j e vsega razkosanega 
naroda v eno narodno in politično enoto, 
spoznal je po naturnem nagonu naš narod, da je ta 
terjatev v resnici pravična, in se ji navdušeno pridružil. 
V deželnih zborih, v slovenskih društvih in ljudskih 
zborih, v adresah in peticijah, v časopisju, v vsakda- 
njem življenju bije se boj za ta vzor, bije se proti na- • 
sprOtnikom na domači in tuji zemlji, kateri tudi od 
svoje strani vse žile napenjajo, da bi javno mnenje 
zmotili, naš napredek ovirali ali celo uničili. Tako 
se je tudi štajerski deželni odbor v tiskani okrožnici z 
dne 30. oktobra 1868 izrekel proti našim pravičnim 
terjatvam in pristavil prenagljeno grožnjo, da štajersko- 
nemška večina deželnega zbora nikdar in nikoli ne bo 
privolila v to, kar Slovenci zahtevajo. 

Naša reč je tako važna in sveta, da moramo na- 
pake brezobzirno razkrivati in s tem izkušati jih od- 
praviti in da moramo torej naše nasprotnike, njih sred- 
stva in cilje zopet in zopet označevati, ter vedno in 
vedno opominjati, kaj smo bili in kaj smo, kako sto- 
jimo in kaj hočemo. 

Mi Slovenci smo del velike nadepolne slovanske 
rodovine. Poleg pičlo 8 mil. Nemcev in poleg pičlo 



87 

5 mil. Madžarov nas je v Avstriji 18 mil. Slovanov. 
Fizična moč je torej na ramah slovanskih. 

Cislajtanski Slovenci smo bili nekdaj eno telo, e n 
narod, ki se je razprostiral na severu po vsej Štajerski in 
še dalje. Nešteta imena krajev in oseb v nemških krajih 
dežele pričajo, da so nekdaj Slovani tam stanovali. 
Naši knezi in naše gosposke so v našem jeziku z nami 
govorili. Svobodno je živel naš narod po svojih po- 
stavah. Fevdalizma ni poznal. A prišel je tujec med 
nas, naše ljudstvo se je razkosalo in kosi so si postali tuji 
med seboj. Prišli so tuji fevdalni gospodje s tujimi 
učitelji in uradniki, v tujem jeziku so našemu narodu 
osorno zapovedovali. Z našimi denarji in žulji so si 
zidali gradove. Naši predniki so jim tlako delali, ki se 
je še dandanašnji nismo popolnoma odvezali. Naš jezik, 
katerega govoriti se je našim prednikom ostro prepo- 
vedovalo, pregnal se je iz mest in gradov pod slam- 
nato streho kmetsko, potem pa kot kmetski jezik za- 
sramoval. Z našim denarjem so tujci sebi zidali šole. 
Več kakor 18 milijonov Slovanov ni imelo ni ene na- 
rodne srednje ali visoke šole. Na tujih učiliščih so se 
sinovi našega naroda odgajali po tuje in postajali tujci 
med svojimi rojaki. Le ako so svojo narodnost zata- 
jevali, mogli so priti do služeb in časti. Tako se je 
sredi med slovenskim narodom vzredilo ono večidel 
nevedno in nesramno odpadništvo po mestih in uradih, 
katero se je svojemu narodu izneverilo in se s tujci 
združuje in vse preganja kar je narodno, kar narodno 
misli in dela. Izmed Slovanov je Nemec jemal svoje 
ljudi, z njimi si je pomlajeval svojo moč. Mnogo nem- 
ških mislecev in učenjakov je slovanskega rodu. Veči- 
del je bila slovanska zemlja, na kateri so živeli in s 
katere so nas pregnali. Po svoje so tujci pisali in 
učili slovansko zgodovino. Slovanu se nikdar ni ozna- 
njevalo, kako je bil njegov rod velik, slaven, kreposten. 



88 

samo da bi" mu rodoljubje srca ne ogrelo. Nikjer niso 
čutili Slovani, da bi jim bila kje država pomagala, kar 
bi bili smeli po mnogoterih žrtvah za državo vendar 
le od nje pričakovati. Saj je bilo videti, kakor da bi 
vsa vladna umetnost in delavnost samo gledala, kje in 
kako Slovanom škodovati. 

Ko bi se bilo storilo toliko zanje, kakor se je sto- 
rilo proti njim, ko bi jih bili le prepustili same 
sebi, drugačni bi bili dandanes. Avstrijski Slo- 
vani niso imeli ne enega srečnega dneva. 
Ne opominjali bi več na to, kako brezobzirno je v 
minulih stoletjih narodna sebičnost slovenski narod 
tlačila in potujčevala, ko bi tega ne potrebovali, da 
razložimo enake prikazni v sedanjosti, kajti staro pri- 
zadevanje nas potujčiti se je v najnovejši svobodnostni 
dobi z novo močjo ponovilo. 

Slovani nismo tako bedasti, da bi črtili katero 
drugo ljudstvo zarad njegove narodnosti. Ničesar ni- 
mamo proti nemškemu narodu kot nemškemu. Tudi je 
med Nemci mnogo blagih, res izobraženih mož, ki so 
nam pravični. Toda svojat importiranih tujcev, brez- 
obzirnih sebičnjakov in odpadnikov vseh narodov, 
stanov in ver, brez vsakega pravnega čuvstva, brez ra- 
zuma za pravne naloge državne, polastila se je v 
imenu nemštva in slobode vsega gospodstva in je 
oboje spravila ob dobro ime; svojat, ki je s svojo 
sebičnostjo, vladohlepnostjo in z vsemi mogočimi pri- 
pomočki Slovane spravila v umetno manjšino v obeh 
polovicah države; svojat, ki si je naravnost na svojo 
zastavo zapisala, da hoče Slovane na steno pritisniti. 

A skoraj nemogoče je, da se nezaupanje do ne- 
katerih ne bi raztegnilo na vse. Razumljivo je, da 
Slovan pri takih razmerah proti nemškemu ljudstvu ne 
more sočuten in zaupljiv biti, dobro vedoč, da se to 
ne more iznebiti predsodkov zoper nas, katere ima 



89 

pod vplivom opisanih razmer iz preteklosti ter pod 
vplivom nemškega časopisja, ki je, pod oblastjo one 
svojati, največ izpačeno. Saj je človek šele pravičen 
potem, kadar je razumen. Pa tega ravno treba. 

Nemec v Avstriji, vajen gospodovati in se obna- 
šati kot izvoljeni, edino razumni narod, ni se nikoli 
pečal za jezik in za razmere, za želje in potrebe na- 
rodov, poleg katerih in med katerimi je živel. Navadno 
je znal le svoj jezik in tega je hotel vsiliti tudi dru- 
gim ter jih glede jezika izkušal storiti sebi podložne. 

Odtod prihaja, da Slovan na tuji zemlji zase nič 
izrednega ne zahteva, nemški naseljenec na slovanski 
zemlji pa navadno ne mara in ne priznava Slovanstva, 
jezika, želj in potreb slovanskega naroda, pač pa kmalu 
začne svoje tuje kulturno delo, postane zvest zaveznik 
renegatov, da bi s temi vred pri volitvah narodnjake 
odrinil in jih ob moč in veljavo pripravil. Tako skruni 
prvo dolžnost človeško, dolžnost hvaležnosti. 

Odtod prihaja, da je inozemstvo že davno za- 
čelo študirati slovansko vprašanje zarad njegove velike 
važnosti, a nemška avrstrijska tako zvana liberalna 
klika pa odbija in zadržuje vsako poučevanje o tem 
ter se v strahu svoje vesti pred povračilom razkači in 
razsrdi nad vsakim slovanskim vprašanjem. Tako ta 
nemška klika v svojem neuspešnem boju zoper pravico 
in nravnost tudi nemški narod pred drugimi narodi v 
slabo ime spravlja. 

Med vsemi narodi v Avstriji v stvareh drugih 
narodov, torej v avstrijskih stvareh, najmanj poučeni, 
torej politično in moralno najmanj poklicani, so vendar 
Nemci v Avstriji od nekdaj sami vladali in uprav- 
ljali. Saj vidimo, kaj so iz Avstrije naredili. Pri vseh 
napravah in političnih izpremembah so zmerom le 
svojo gospodarsko voljo in svoj prid pred očmi imeli, 
na posebne želje in potrebe drugih narodov pa niso nikoli 



90 

gledali; zatorej niso mogli nič stalnega in nič dobrega 
ustvariti. 

Vendar pa oddajajo Nemci za slovanski narod 
vsa mesta pri sodništvu, v administraciji, v učiliščih, v 
cerkvi, oddajajo jih seveda svojim vdanim privrženikom 
in tako vladajo slovanskemu ljudstvu, določajo nje- 
govo sedanjost in bodočnost, uživajo popolnoma du- 
ševne in materialne koristi vladanja in korak za ko- 
rakom vse, kar je narodno, odrivajo. 

Uradniki, odvetniki in meščani stopajo po 
večini z veseljem na nemško, ministrsko stran; če pa 
velika množina ljudstva se le ne da potlačiti za hlapca, 
ki nima druge naloge v življenju, kakor za te gospode 
delati in njim služiti, in če hočemo tudi mi svoj del, 
potem se nam kliče: Vi mir kalite. 

Poleg tega nam je treba še marsikaj pomisliti. 
Nemška liberalnost ni bila toliko velikodušna, da bi 
bila Slovencem, katerih je vendar ^^3 vseh deželnih 
prebivavcev, dala le en sedež v deželnem odboru šta- 
jerskem. Sploh se po vsem delovanju dež. odbora ka- 
kor rdeča nit vije premišljeno prizadevanje zatirati naš 
narod. Z najničevnejšimi izgovori so se nam leta in 
leta šole odrekale *, ne gledajo na naše razmere, ozirajo 
se vedno v tuje dežele, kamor se za ogledne popotnike 
vedno denar pošilja in odkoder dobivamo tujo, naših 
okoliščin nepoznajočo, našim koristim protivno tako 
imenovano inteligenco. In naposled so nam hoteli vri- 
niti samo meščanske šole, ki bi imele koristiti samo 
germaniziranemu meščanstvu in katere so po svoji 
osnovi čisto izkvarjene. Skoraj celo desetletje smo se 
morali boriti za. realno gimnazijo, katera bi bila vsem 
odprta. Kmetijska šola na slovenskih tleh se je odrekla, 
samo da bi si Slovenstvo ne opomoglo, kljubu § 19. 
pa se je na slovenskih tleh za slovensko mladež s 
slovenskimi novci napravila nemška vinarska šola v 



91 

najbolj ponemčenem kraju. Že obstoječega slov. go- 
spodarskega lista zato niso hoteli podpirati, ker piše 
list v narodnem duhu, temu nasproti pa se za sloven- 
ski denar vzdržuje nemški list, slov. ljudstvu pa se po- 
daja le neka prestava, neka pogreta jed. 

Z veliko vihravostjo se je deželni odbor prenaglil 
s postavo o okrajnem zastopu, ki vsled svojega 
strahovitega volilnega reda slovenskokmetski živelj ter 
njegove narodne, duševne in materialne koristi popol- 
noma izroča potujčenemu meščanstvu in birokraciji ter 
je postala samo orodje za narodno tlačenje. 

Velike svote plačujemo za deželne potrebe, zlasti 
za nemške učne namene, za naše narodne potrebe 
pa se sploh nič ne stori, še celo stolici za slovanske 
jezike in literaturo, ki je več kakor 50 let bila na 
graškem vseučilišču, odtegnila se je vsaka podpora iz 
deželnega premoženja. Za naše denarje se olepšuje 
glavno mesto, vzdržuje se gledališče, zidajo se palače, 
našim ljudem pa se v obilnem številu zemljišča pro- 
dajajo po eksekuciji. Slovenec kot Slovenec ne dobi 
pri deželnih uradih nobene službe in z največjo brez- 
obzirnostjo se oddajajo celo službe pri deželnih zavo- 
dih, ki stoje na slovenskih tleh. 

Volitve narodnih poslancev se razveljavljajo za- 
rad malenkostnih pomanjkljivosti, katerih skrbno iščejo, 
glede protinarodnih poslancev pa tudi največje nepo- 
stavnosti pri volitvah prezirajo. Če se spominjamo 
zadnjih volitev v državni zbor in pomislimo, kako se 
vedno sovraži in zaničuje naše narodno prizadevanje, 
našjezikin naše slovstvo, kar nasprotnikom je vse neznano, 
in kako se obenem v zvezde kuje nemštvo, kako se vsaka 
protinarodna demonstracija odpadnikov in tujcev hvali 
in uvažuje, narodne manifestacije pa zaničljivo pre- 
zirajo in grdijo, kako se nam daje povsod čutiti, da 
smo tu neljubi gostje in da mi Slovenci tukaj v dež. 



92 

zboru svojemu jeziku nikakor ne moremo pridobiti de- 
janske veljave ; če pomislimo, da nemška vlada nikdar 
ne zine, če se borimo za svojo dobro pravico, in da 
ni kazala niti razuma niti dobre volje za naše pravice 
in koristi, kako je vse naše pritožbe in interpelacije z 
nekaterimi frazami odpravljala; če pomislimo, da smo mi 
slovenski poslanci proti vsemu temu zastonj ugovarjali 
in da v štajerskem zboru, kjer smo vedno v manjšini, 
za svoj narod nikdar nič ne bomo dosegli in doseči 
ne moremo ; če pomislimo, da vlada sama postave ne 
čisla in ji tudi ne daje nobene veljave, kako vse, 
prošnje za narodno ravnopravnost pod klop meče 
kako bolj kakor kedaj preganja narodne uradnike in 
učitelje ter jih pošilja iz dežele in nadomešča s tujci, 
jezika nezmožnimi, kako se vlada očitno protivi slo- 
venstvu in podpira tujstvo, kako pri volitvah povsod 
dela proti našemu narodu, kako s pomočjo podpirane 
manjšine ogromno narodno večino zatira in demorali- 
zira, kako se je odtegnila ljudstvu edina zaslOmba, 
vera namreč v pravičnost vlade : če vse to premislimo, 
potem se moramo prepričati, da se dela na popolni 
propad našega naroda, da se namerava pogrezniti 
naš narod v surovost in nevednost, v kateri naj bi 
poginil. 

Tu nam nastaja dolžnost braniti naš narod proti 
gospodstvu tuje stranke in proti liberalizmu, ki tako 
cvetje poganja, in to tem bolj, ker bi nam celo vsa 
pravičnost naših nasprotnikov ne mogla pomagati; kajti 
izkušnja uči, da manjše ljudstvo zvezano z močnejšim 
svojo samozavest in samostalnost bolj in bolj izgublja 
in naposled svojo narodnost izgubi. Mi Slovenci nismo 
za to rojeni, da bi tlako delaje nemštvu in lahonstvu 
poginili in v neprestanem boju za narodni obstanek 
porabili vse svoje moči, katere bi morali rabiti za dušni 
in gmotni napredek. Mi Slovani imamo poklic, da do 



93 

veljave pripomoremo načelom nravnosti, poštenosti in 
blagodušja. Najvišje načelo, ki nas vodi pri vsem na- 
šem dejanju in nehanju, je to, da rešimo in ohranimo 
svojo narodnost; k temu nam pa more le pomagati 
ločitev od tujega naroda in ozka zveza z našimi brati 
v državi, s katerimi smo istega rodu, s katerimi imamo 
isti jezik, iste pojmove o svobodi, iste potrebe, s ka- 
terimi moramo hoditi v prihodnje isto pot in s kate- 
rimi, kakor kaže priloženi jezikovni zemljevid slo- 
venske dežele, združeno živimo na odločenem pro- 
storu. 

Nazaj segamo na najstarejšo zgodovinsko pravo, 
na pravo naravno; kar smo nekdaj bili, hočemo 
spet biti, en narod, eno telo, narod svoboden in 
samostalen, ne moten in ne zmeten po tujem vplivu 
in tujem varstvu. Svoje stvari hočemo po svojih po- 
trebah, po svojih pojmih, po svojem lastnem notranjem 
nagonu sami urejevati in oskrbovati. 

Domači uradniki naj nas vladajo, ki narod lju- 
bijo in katere bode imenovala naša deželna oblast; 
hočemo, da se sklepajo postave v jeziku našega na- 
roda in da izvirajo iz našega kulturnega in pravnega 
življenja. Mi terjamo postavodajo v domačem skupnem 
dež. zboru za vse stvari, ki so v najvišjem diplomu z 
20. okt. 1860 deželni avtonomiji prepuščene: za pravo- 
sodje, uk, bogočastje, upravo. Za te stvari terjamo 
deželno vlado, katera bo našemu skupnemu deželnemu 
zboru odgovorna, katera se bo imenovala izmed nas. 
Mi hočemo imeti svojo lastno najvišjo sod ni jo, 
svoje lastno vseučilišče na naših tleh, v narodovem 
osrčju. Mi hočemo, da se določi in odloči ona svota 
denarjev in vojakov, katere moramo dajati državi, in 
druge dohodke hočemo upotrebljati za blagor in po- 
trebe lastne dežele in lastnega naroda. Javno pravo je 
od nekdaj priznavalo narodom pravico, da si smejo 



94 

svoje stvari sami oskrbovati in si dati ono ustavo, ki 
se z njih razmerami najbolj ujema. 

Naj stanuje kateri narod na majhnem ali velikem 
prostoru, nastaja mu že iz tega, da živi, moralna dolž- 
nost in pravica iskati si pogojev, pod katerimi bo 
mogel živeti, ohraniti in razvijati se, državi pak, ki ob- 
staja le zaradi svojih prebivavcev, nastaja ravno tako 
dolžnost svoje prebivavce braniti in jim dajati ome- 
njene pogoje. Država, ki bi tega ne hotela ali ne 
mogla, izgubila bi moralno pravico do nadaljnjega ob- 
stanka. 

Dežele ne reprezentira zemljišče, ampak narod, ki 
na zemljišču živi; tako tudi mi štajerski Slovenci 
nismo samo stvar, ampak osebna individualnost. Torej 
ne moremo priznati nemški večini, da bi imela last- 
ninske pravice do nas in do ozemlja, na katerem ži- 
vimo. Tudi ne moremo dopuščati, da bi nas ona v 
narodnih vprašanjih nadvladovala ali da bi imela ona 
dati ali vzkratiti dovoljenje, kadar se bodemo hoteli 
ločiti iz sedanje deželne zveze. 

Politično individualnost Vojvodine Štajerske re- 
prezentira oblastveno in vladarsko pravo deželnega 
vladarja. Mi se imamo samo do njega obračati. Ako 
se on sklada z ljudstvom, katero se hoče ločiti, potem 
ima omenjena izprememba vso svojo pravno podlago. 
Le premislimo, da so se že cesto v Avstriji provincije 
razločevale in združevale, da torej to nikakor ne bi 
bilo nič novega. 

Tako so vladni krogi že sami iz narodnih ozirov 
premišljevali o ločitvi laškega dela Tirolske od severne 
Tirolske, vzhodnje od zapadne Galicije. Srbska Voj- 
vodina in kneževina Erdeljska se je pripojila Ogrski,- 
kar se ustavno nikakor ne da opravičiti. Ravno zdaj 
se razpolaga z Vojaško granico. Celo državo so v dve 
polovici razdelili. Ako še premislimo, kako nemška 



95 

stranka skoraj brezvestno prezira zgodovinske pravice 
kraljestev in dežel in jih razbija v gola vladna okrožja, 
potem imajo Nemci malo pravice sklicevati se nam 
nasproti na zgodovinsko pravo, ki ga sicer povsod 
taje in ki tudi glede nas ni zgodovinsko pravo, ampak 
zgodovinska krivica, in zato imajo ravno tako malo 
pravice od nas terjati, da mora ta krivica vekomaj 
obstajati. 

Poleg vsega tega bi združenje vseh Slovencev v 
narodno in politično celoto skrajšalo in pocenilo 
upravo, odpravilo bi se hujskanje ter ovajanje med 
raznimi narodi in oviranje svobode, naše gibanje pa 
bi pospešilo pomiritev, katere vsi tako zelo žele, 
kajti ljudstva že laže prenašajo absolutizem svoje vlade, 
kakor pa dezpotizem drugega naroda. 

Pomisliti je nadalje, da država se more ohraniti 
in močna postati le na podlagi enakih pravic za vse, 
na podlagi municipalne avtonomije, da je federativni 
preustroj Avstrije edino mogoča, državi in narodom 
koristna državna osnova; kajti celota se ojači, ako se 
ojačijo deli, in federalizem je dozdaj pomenjal le dr- 
žavno celoto, centralizem pa razdeljevanje države; po- 
temtakem se mora priznati, da terja državna korist in 
čast Nemcev, da se ustreže našim željam, ako nočejo 
Nemci tudi v prihodnje nase nakladati sumnje, da so 
nepravični in da hote Slovane tudi za naprej ovirati v 
svobodnem mišljenju, svobodnem življenju in napredku 
in da hote dozdanjo razkosanost Slovencev v 6 zase 
nezmožnih delov samo zato še dalje ohraniti, da bi 
mogli Slovence še laže zatirati. 

Zatorej vprašamo, 

1. ali bi si. vlada hotela Nj. Veličanstvu predložiti 
prošnjo, da bi se osnovala zedinjena Slovenija, in 2. 
kaj hoče vlada storiti, da resnica postane slovenska enako- 
pravnost in zakaj v tej zadevi do zdaj še nič ni storila." 



96 

Ker se mora v staj. deželnem zboru vsaka in- 
terpelacija v poprejšnji seji naznaniti, v naslednji seji 
citati, smo prepustili to delo novo izvoljenemu po- 
slancu Ivanu Žuži, ki jo je čital v 14. seji dne 11. 
oktobra. 

Nemški poslanci so še dosti mirno poslušali, a 
med poslušavci na galeriji je bilo dosti nemških dija- 
kov, ki so se vmes krohotali. Najhuje pa se je menda 
jezil Waser. Možicelj, ki je v poznejših letih, ko je 
že bil predsednik nadsodišča, bil čudnega obraza, ker 
je njegova koža bila videti, kakor žolto usnje, je ves 
zelen poskakoval s sedeža in glasno mrmral. Dež. 
glavar je moral večkrat zvoniti, da je zopet mir nastal. 

Vladni komisar je takoj v prihodnji seji 12. oktobra 
odgovoril. Mudilo se mu je pribiti, da je vlada odločno 
proti zedinjenju. Dejal je med drugim, da so Slovenci 
sami krivi, če ni slovenskih uradnikov. Glede 
zedinjenja je rekel, da vlada pač ne misli izpol- 
niti te želje in imenoval je te težnje protiustavne, grozeč, 
da jim bo vlada odločno nasprotna. 

To leto so se tudi v kranjskem deželnem 
zboru krepko lotili narodnih vprašanj. V seji dne 
15. oktobra je dr. Bleiweis predložil načrt zakona, 
po katerem se naj slovenski jezik rabi pri vseh 
C. kr. oblastvih. Nadalje je predlagal, da se za vse 
gimnazije na Kranjskem vpelje slovenščina kot učni 
jezik in da se v Ljubljani napravi a k a d e m i j a za pravo- 
znanstvo s slovenskim učnim jezikom. Ako se pa taka 
akademija ne bi dala osnovati, naj se ustanovitev 
slovenskega vseučilišča v Ljubljani prične z 
osnovo pravoslovne in modroslovne fakultete. 

Za slovensko vseučilišče so se oglasili tudi slo- 
venski dijaki v Gradcu. Izročili so meni prošnjo s 100 
podpisi, da jo oddam v dež. zboru. Glavar je s 
početka ni hotel sprejeti, ker je bila slovensko pisana. 



97 

Jaz sem ugovarjal, da je že mnogo slovensko pi- 
sanih prošenj bilo izročenih v dež. zboru. In v pri- 
hodnji seji je res bila prošnja sprejeta brez ugovora 
in izročena peticijskemu odseku. 

Glede glavne točke našega programa, namreč 
glede zedinjenja Slovenije pa'je Svetec v 
kranjskem deželnem zboru predložil to-le resolucijo: 

»Državne osnovne postave z dne 21. dec. 1867 
naj se po sporazumku in dogovoru vseh kraljestev in 
dežel pregledajo in tako prenarede, da se avtonomija 
posameznih kraljestev in dežel, torej tudi nadvojvodstva 
kranjskega poveča tako, da se pravosodje, bogočastje 
in nauk in sploh vsa deželna uprava izloči iz kom- 
petence državnega zbora in odkaže deželnim zborom 
posameznih kraljestev in dežel, katerim naj se pusti 
na prosto voljo, po svojih zgodovinskopravnih raz- 
merah, po narodnem soplemstvu ali z ozirom 
na finančne ali sploh materialne okoliščine združiti se 
v državnopravne skupine." 

Mi na Štajerskem smo res razočarani bili, ko 
smo brali to resolucijo. „Slov. Narod" jo je obsodil z 
jedrnatimi besedami, g9tovo iz peresa Tomšičevega: 
„To hoče biti resolucija za zedinjenje Slovencev, pa 
si tega zedinjenja z imenom še imenovati ne upa; 
to hoče biti udarec po zdanji sistemi, pa terja samo 
neko revizijo iste sisteme ; to hoče biti roka, katera se 
iz sredine našega naroda podaja enorodnim bratom na 
periferiji, pa zahteva le avtonomijo za vojvodstvo 
Kranjsko; to hoče terjati zedinjenje slovenskega na- 
roda, pa pohlevno omenja le nekaj prošnje na ,prosto 
voljo', katero prosto voljo naj bi imeli posamezni 
deželni zbori! Zedinjenje Slovencev se hoče zahtevati, 
vlada pa bo morala šele uganiti, da tu notri v teh be- 
sedah ona terjatev povita in zakopana leži. Skratka, 
ljubljanski zbor hoče s slovansko federališko opozicijo 



98 

vred streljati na trdnjavo cislajtanizma, pa svoje ka- 
none nabija z meglenimi kroglami itd." 

Pa celo ta prepohlevna resolucija vladi ni ugajala 
in da prepreči vsako obravnavo o tej stvari in sploh 
tudi o drugih narodnih terjatvah, zaključila je čisto ne- 
pričakovano zasedanje kranjskega deželnega zbora 
dne 22. oktobra. 

Tudi v goriškem deželnem zboru je bila od- 
dana interpelacija za združenje Slovencev, a to inter- 
pelacijo sta podpisala le slovenska poslanca dn T o n ki i 
in dr. Žigon, Winkler in kar je še drugih sloven- 
skih poslancev bilo, si je niso upali podpisati. 

Vprašala sta: 

„Ali je volja visoke vlade pravične želje in zahteve 
vsega slovenskega naroda s tem izpolniti, da po pri- 
stojni poti vse slovenske pokrajine takraj Litve združi 
v eno narodno in politično celoto z enim skupnim 
deželnim zborom v središču slovenskega naroda za 
skupne zadeve s postavodajno pravico v vseh stvareh, 
ki so v 3. članku najvišjega diploma z 20. oktobra 1860 
odkazane deželni avtonomiji, in z eno deželno vlado, 
ki ima biti za imenovane stvari temu deželnemu zboru 
odgovorna?" 

Dr. Tonkliju in Žigonu smo tudi s Štajerskega 
pošiljali zaupnice in čestitke na njunem pogumnem 
postopanju. 

DIREKTNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR. 

Odkar je bila potrjena decembrska ustava, je 
vladajoča nemška, tako zvana ustavoverna stranka, de- 
lala na to, da bi se državni poslanci direktno volili in 
ne po deželnih zborih. S tem bi centralizacija in z njo 
hegemonija nemška, tako so si domišljali, spet storila 
korak naprej. To bi tudi bil udarec proti zgodovinskemu 



99 

pravu češkemu; zato so Čehi z vso silo se ustavljali 
direktnim volitvam in tudi Poljaki jih niso marali, ker 
so se bali, da pride potem še več rusinskih poslancev 
v zbor. 

In mi Slovenci? Mi bi bili morali popolnoma 
zadovoljni biti, da direktno volimo svoje poslance, ne 
pa da jih nam, vsaj izvun Kranjske, oktroirajo nasprotne 
večine, kakor se je to zgodilo na Štajerskem, ko so 
namesto od nas nasvetovanih, Hermana in dr. Razlaga, 
Nemci volili Lenčka in Lipolda. A solidarnost s češko 
opozicijo nam je že tako bila prešla v kri in možgane, 
da nismo imeli več nobene samostojne misli in smo 
slepo hodili za Čehi, dasi so naše razmere bile vse 
drugačne, kakor pri že utrjenem češkem narodu, ki se 
mu ni bilo zanašati na ljudstvo na pol še nezavedno 
in se mu ni bilo bati, da mu ne bi sledilo po trnjavih potih 
najskrajnejše opozicije. Kranjcem, dokler so imeli ve- 
čino v zboru, so seveda indirektne volitve bile po 
godu, drugim Slovencem pa ne. 

Vendar smo se, kakor rečeno, s federališkega 
stališča in z ozirom na Čehe izrekli proti direktnim 
volitvam in ko je ta predlog 1. 1867. bil v štajerskem 
deželnem zboru na dnevnem redu, smo slovenski po- 
slanci zbornico zapustili in tako storili jo nesklepčno, 
ker ni bilo treh četrtin vseh poslancev navzočnih. 

V seji dne 11. oktobra so spet bile na dnevnem 
redu direktne volitve. Zagovarjal jih je dr. Rechbauer. 

Proti se je oglasil Herman: 

„Tudi mi smo v principu za neposredne volitve 
s tajnim glasovanjem, za volitve iz celote ljudstva 
brez ločenja v kurije in na podlagi najnižjega davčnega 
plačila. Vse, kar se da veleposestvu in tako imenovani 
mestni inteligenci, je oškodovanje demokratskega na- 
čela in služi samo za to, da gospoduje ena klika, katera 
ne trpi nobenega značaja zraven sebe in le gleda, ka- 



100 

ko bi trla manjšino. Inteligence ni samo v mestih. 
Ravno v mestih je največ polovičarjev, ki žive od ne- 
katerih fraz, ki ne poznajo pravih razmer v deželi in 
državi, ki se daj6 zapeljati popačenemu in lažnivemu 
časopisju ter so sami kričači. Na. deželi se poprej rodi 
in razvije zdrava politična razumnost. Znan angleški 
ekonomist je dejal, da je kmet desetkrat bolj pameten 
kakor mali obrtnik v mestu . . . Kmetsko ljudstvo ni 
prijatelj birokratizma, pač pa ima podporo v duhov- 
ništvu. Zdaj je birokratstvo bolj v cvetju, nego kedaj, 
pa meščanje se ne oglašajo zoper njega, saj ga potre- 
bujejo, da manjšine tero ž njim ... Iz teh zmešnjav je 
le en pot: drugo sistiranje zdanje ustave. Zdaj nam 
celo prepovedujete, kam naj gledamo. Mi gledamo na 
vzhod. (Klici: Oho!) Zakaj ne bi? Drugi gledajo na 
zahod. Waserju, ki hujska ljudstvo, da naj zapodi slo- 
venske poslance, rečem: Polena niso zrastla samo za 
nekatere. Ljudstvo bo imelo razuma dovolj, da bo, 
ako do tega pride, tiste izbralo, ki zaslužijo, da jih 
zapodi... (Silen krik, predsednik zvoni.) Mi smo za 
neposredne volitve v deželni, pa ne v državni zbor. 
Vi hočete z direktnimi volitvami še bolj centralizirati, 
mi pa hočemo federalizem ..." 

Ko govornik našteva grehe tako imenovanih libe- 
ralcev in pravi, da so Avstrijo spravili na rob pro- 
pada, vzdigne se strašen šunder in glavar pokliče go- 
vornika k redu. 

Za Hermanom sem, kakor navadno, tudi jaz go- 
govoril in ponavljal vse naše pritožbe in končal : 
„Mi Slovenci smo v današnji interpelaciji naznanili 
svoje skromne terjatve. ( Krohotanje. ) Te terjatve so 
po naturnem pravu upravičene. Izpolnila jih bode vlada, 
ki bo vsem narodom pravična. Vi zdaj zasmehujete 
češko krono in nas, nekdaj ste tudi ogrsko krono zasmeho- 
vali. Vedra gredo gori in doli, slovansko se zdaj vzdiguje*' 



101 

Blagotinšek- Kaiserfeld, suh možicelj, se je zdaj 
vzdignil in, kakor vsak janičar, se je tudi on pokazal 
hujšega od pravega Nemca. Rekel je: 

„ Dajmo tem ljudem, ki na nas Nemce kriče, 
nemški odgovor! Slovenska opozicija bi rada vladala, 
dasi nimajo Slovenci nobene kulture. V vsaki državi 
vlada en narod. Nemci hočejo, da nemški narod vla- 
da v Avstriji, če ne, bodo nasprotniki države. Danes 
v Avstriji ni nobene avstrijske stranke razen Nemcev. 
(Oho! na desnici.) Če se drog zlomi, na katerem vi- 
sita od Vošnjaka omenjeni vedri, padeta obe v brezdno." 

Na tako drzno provokacijo nisem mogel molčati. 
Zahvalil sem se Kaiserfeldu, da je namene nemške 
stranke tako jasno razodel, in sem nadaljeval: 

„Danes smo prav razločno culi nemško geslo, da 
oblast je več nego pravica. „Mi smo gospodje", kričite, 
„vi ste hlapci; ostanite lepo pokorni, vladati znamo le 
mi." Kakor zasmeh nam doni v ušesa tak glas od 
stranke, ki pravi, da je za svobodo in enakopravnost. Vi 
pridigujete despotizem enega ljudstva nad drugim, vedno, 
kažoč nam Meduzino glavo oblasti in moči. Toda 
preverjeni bodite, da, če tako daleč pride, bomo tudi 
mi Slovani svojo kožo branili in predno se damo ra- 
biti za material, prišlo bo do boja z nožem . . . Naše 
slovenske terjatve vam niso po godu. Očita se nam, 
da preteklosti nimamo; da torej tudi prihodnosti ni- 
mamo zahtevati in pričakovati. Nemci pač nimajo 
vzroka, nam tacega očitanja v obraz metati. Saj se 
imajo za svojo sedanjo kulturo nekoliko tudi Sloven- 
cem zahvaliti. (Klici: Oho! Smeh.) To bom takoj do- 
kazal. Mi Slovenci smo bili, ki smo stoletja napade 
turškega barbarizma morali vzdržavati, in naša telesa 
so zapadno Evropo varovala. Naši pradedje so krva- 
veli na bojiščih, naša sela so gorela leto za letom, 
slovenski otroci so se odpeljavali v sužnost in vračali 



102 

kot janičarji, da so potem divjali zoper lastno kri, prav 
kakor današnji renegati. Med tem pa so gradili Nemci 
svojo kulturo in za pečjo poslušali, „wie weit hinten 
in der Tiirkei die Volker aufeinander schlagen". Logika 
pa, po kateri bi ne smeli imeti nič prihodnosti, ker 
baje nimamo nič preteklosti, kar pa zanikujem, je 
ravno taka, kakor če bi kdo rekel: Ti si ubog rojen 
bil, torej moraš ubog umreti. Poročevavec se je šalil 
s slovenskim vojvodskim klobukom. Priznavamo, da 
je ta klobuk kje splesnel in segnil, najbrže v arhivu 
deželnega odbora. Ali ker je stari klobuk nerabljiv, 
hočemo si Slovenci novega napraviti, primernega 
zdanjemu času in zahtevam narodnostnega načela." 

Tudi Herman se je še enkrat oglasil in Nem- 
cem povedal take pikre, da so se penili od jeze, po- 
sebno Kaiserfeld in Waser. 

IZSTOP IZ DEŽELNEGA ZBORA. 

Slovenski poslanci smo se že večkrat posveto- 
vali, ali bi ne kazalo izstopiti iz zbora, v katerem se 
Nemci posmehujejo našim še tako pravičnim zahtevam 
in mi svoje moči tratimo brez vsega uspeha. Pa od 
tega odločnega koraka so nas zadržavali razni po- 
misleki, pred vsem obziri na ljudstvo, ki bi moralo, 
ako bi dež. zbor razveljavil naše volitve, spet pretrpeti 
vse razburjenosti novih volitev. Sicer ni bilo nobenega 
deželnega zakona za slučaj, ako kateri poslanec noče 
priti v zbor, a tak zakon bi se bil hitro sklenil in vlada 
bi ga bila nemudoma potrdila. Torej smo potrpeli, dokler 
se je dalo, a nazadnje je tudi nam vzkipela jeza in ko 
se je deželni zbor bližal koncu, smo sklenili, da iz 
njega izstopimo. Končni povod temu koraku nam je 
dala odklonitev slovensko pisane prošnje slovenskih 
akademikov. 



103 

Podpisali in odposlali smo deželnemu glavarju 
naslednje pismo: 

^Slavno predsedništvo deželnega zbora! Dozdaj 
se je dež. zbor posvetoval skoro le o manj važnih 
stvareh. Dosti važnih postav in sklepov še čaka, da 
bi se nujno rešili. To pa ni mogoče, ker je tako blizu 
konec deželnega zbora. Potemtakem se deželni posli 
le površno opravljajo. 

Za nas slovenske poslance je pa še težavnejše, 
ker večidel nismo izvoljeni v odseke in smo morali 
skoro vse svoje moči napenjati v borbi za našo na- 
rodnost. Pri takem prenagljevanju nam ni mogoče v 
stvareh naših volivcev krepko dovolj postopati. Tudi 
nočemo vzeti nase odgovornosti za prenaglo sklenjene 
postave in sklepe in nočemo, da bi mi in deželni zbor 
bili le igrača vlade . . . 

Iz tega razloga in ker deželni zbor zaničuje naš 
narod in naš jezik, kakor je to zopet v včerajšnji seji do- 
kazal, ko ni hotel sprejeti slovensko pisane prošnje 
naših rojakov, smo prisiljeni izreči, da nam spošto- 
vanje do samega sebe in ozir na svoje volivce 
zabranjujeta posvetovanja tega dež. zbora v tekočem 
zasedanju še nadalje se udeleževati. 

V Gradcu 26. oktobra 1869. Dr. Vošnjak, Herman, 
Lipold, Lenček, dr. Prelog." 

Poslanca Žuža in Rak sta bila na odpustu doma. 

Stavek „v tekočem zasedanju" smo zaraditega 
sprejeli v pismo, da se ne bi vezali na prihodnje za- 
sedanje, temuč si pridržali proste roke, ravnati se po 
takratnih okoliščinah. 

Ko se je ta izjava prečitala v dež. zboru, so bili 
nemški poslanci osupnjeni. Naposled je dr. Rechbauer 
predlagal, da se pismo izroči ustavnemu odseku v 
pretres, kar se je sprejelo. Ker je dva dni pozneje bil 



104 

zaključen deželni zbor, se o tej stvari ni več ob- 
ravnavalo. 

Drugi slovenski poslanci so se takoj odpeljali, 
jaz in Herman pa sva še tisti večer ostala v Gradcu, 
ker so naju povabili v Slovansko besedo. Popoldne 
sva zvedela, da nameravajo slovenski dijaki napraviti 
baklado nama na čast. Nama ni bilo za tako javno 
demonstracijo in zato nama je bilo všeč, ko smo zvečer 
slišali, da je namestništvo prepovedalo baklado. 
Vendar, ko sva se ravno mislila odpraviti v SI. Besedo, 
zagledava ulico pred hotelom — stanovala sva 
pri »Kaiserkrone" v „Farbergasse" — razsvetljeno in 
živio-klici so naju zvabili k oknu. Tu je stala cela 
vrsta mladih baklonoscev, ki so naju z burnimi slava- in 
živio-klici pozdravljali. Po odpetih treh pesmih so di- 
jaki ugasnili bakle in šli smo skupaj v Slovansko 
besedo, ki je bila po vseh obširnih prostorih na- 
polnjena navdušenih Slovencev, Hrvatov in Čehov. 

Dijaki so se takrat kakor dandanašnji zanimali 
za vsa narodna in politična vprašanja in stali na 
strani „Slov. Naroda". Torej ni čuda, da so po zgledu 
lista obsojali postopanje slovenskih državnih po- 
slancev. Dunajski akademiki so celo v jako ostrem 
pismu z dne 7. marca 1869 izrekli nezaupnico dr. To- 
ma n u in njegovim tovarišem. 

MLADOSLOVENCI. „SL. NAROD" IN NJEGA NA- 
SPROTNIKI. DUHOVNIŠKI SHOD PRI SV. JURJU. 
TISKOVNE PRAVDE. 

O Mladoslovencih so najprej začeli govoriti 
nemški časniki, ki bi bili radi videli, da bi se med 
Slovenci razvnel hud razpor. Stranka okoli „S1. Naroda" 
je odklanjala to ime in v članku 9. februarja le pri- 
znala, da se program „S1. Naroda" razločuje od pro- 



105 

grama »Novic" zlasti v tem, kar se tiče postopanja naših 
državnih poslancev. Dalje se tam pravi: 

»Predno pa Slovenci trpimo, da se med nami 
ustanovi razločevanje med Staroslovenci in Mladoslo- 
venci, pomislimo dobro, kaj utegne iz tega slediti. Že s 
samim imenom je vrženo mnogo razdora med nas; koliko 
bolj pa se moramo tega razločevanja bati, ker je čisto 
neopravičeno. Mladina je bila vselej navdušena za 
svobodo, in da je tudi slovenska, to vidi vsak, kdor 
hoče. Da bi jo pa kdo za posebno stranko napravljal, 
tega gotovo še sama noče. Eno je, kar nas veže vse 
v eno samo stranko in to je slovenski narod, njegov 
napredek in njegova ohranitev. Sicer pa bodimo vsi, 
če ne Mladoslovenci, vsaj mladi Slovenci. V mladosti 
je navdušenje, krepkost in odvažna vztrajnost, brez ka- 
tere se nobeno veliko dejanje ne izvrši." 

Vzlic tem izjavam pisali so nemški in češki listi 
o Mladoslovencih, ki zastopajo svobodomiselno in na- 
rodno-radikalno strujo med Slovenci. Že ustanovitev „S1. 
Naroda" ljubljanskim, recimo, prvakom ni bila po volji. 
Dasi smo v svojem prvotnem programu odločno iz- 
rekli, da »našemu listu ne bodo samo verske zadeve, 
dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so 
vsemu narodu, ampak poganjal se bode n. pr. tudi za 
to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premoženje, 
da se ljudska šola ne loči od cerkve, da se bo oživ- 
ljalo bolj in bolj javno cerkveno življenje." Vzlic tej 
izjavi bil je „Narod" in vsa naša stranka kmalu na sumu, 
da hodi po poti nemškega liberalizma. In že je „Da- 
nica" Jeranova začela svariti pred nami, z »Novicami" pa 
se je razvijala polemika, ker so se nam zdele pre- 
mlačne v narodnih vprašanjih. 

Med duhovništvom štajerskim pa je I.Rozman, 
nadžupnik konjiški, pričel agitacijo proti listu in raz- 
poslal (7. junija) vabilo na shod v Celju, kjer bi se 



105 

sklepalo o ustanovitvi strogo katoliškega lista. Rozman 
je bil rodom Kranjec in jako omikan in ljubezniv mož. 
Poznal sem ga osebno, in podpisal je bil celo en delež, 
ko smo nabirali glavnico za „S1. Narod". Čudil sem se, 
da je ravno on nastopil proti listu, ker po mojem 
mnenju za to ni bilo nobenega povoda. Bil je v svoji 
župniji zelo priljubljen in ko je par let pozneje se 
ponesrečil — voz se mu je zvrnil na Straniškem 
klancu — ter je vsled poškodeb umrl, so zelo žalo- 
vali za njim. 

Duhovniški shod je res bil v Celju mesca av- 
gusta in, kakor je „Danica" povedala, je bil glavni go- 
vornik Košar, dekan v Kozjem, ki je poudarjal, da 
so katoliški duhovniki najprej zvesti sinovi sv. matere 
cerkve, pa tudi skoz in skoz narodnjaki, ki nič gor- 
keje ne želijo, kot prave narodne omike milemu na- 
rodu. Naposled je pripoznal popolno upravičenost načel 
političnega društva, katero smo takrat v Mariboru sno- 
vali, in ni terjal nič drugega, kakor da naj tudi to društvo 
pripoznava svobodo katoliške cerkve. 

Vendar pa tudi po tem shodu ni prišlo do usta- 
novitve niti novega katoliškopolitičnega društva, 
niti novega časnika. Gospodje so menda izprevi- 
videli, da z novim društvom bi prišlo do javnega raz- 
dora, glede časnika pa so jim menda iz Ljubljane na- 
mignili, naj opuste to namero, po katere izvršitvi bi le 
„Novice" imele škodo. 

Med tem je državno pravdništvo »Narodu" nako- 
palo celo kopo tiskovnih pravd. Pri prvi, kakor sem 
že povedal, je Tomšič, ki se je sam zagovarjal, bil od 
porotnikov za nedolžnega spoznan in oproščen, a to 
ni ugajalo drž. pravdniku; pritožil se je na nadsodišče 
v Gradcu, ki je Tomšiča spoznalo za krivega prestopka 
zanemarjene uredniške dolžnosti in ga obsodilo na 
globo 50 gld., oziroma na 10 dni zapora, na izgubo 



107 

60 gld. na kavciji in povrnitev pravdnih stroškov. Pri- 
tožba na najvišje sodišče, kateremu je predsedoval 
Ijuti sovražnik Slovanov Schmerling, ni nič pomagalo. 
Ostalo je pri obsodbi. 

V tisti dobi so tudi na Češkem, kjer je general 
Koller kruto vladal, misleč da bo Čehe popolnoma 
zatrl, hudo preganjali češko časnikarstvo, obsojali ured- 
nike v mnogomesečno ječo in jim nalagali na tisoče 
in tisoče gld. glob. To je bila tista era svobode, ka- 
kr-šno Nemci razumevajo, izvršujoč jo proti nenemškim 
narodnostim. 

Dasi je državni pravdnik propal pri prvi porotni 
obravnavi proti Tomšiču, vendar ni miroval in ga je me- 
sca decembra spet spravil na zatožno klop, pa ne 
samo za eden članek, ampak za celo vrsto člankov, 
tako da je porotna obravnava trajala cele tri dni. Ta- 
krat je dr. Razlag prevzel zagovorništvo, branil se 
je pa tudi Tomšič sam. Stavljenih je bilo porotnikom 
prvi dan 21 vprašanj, drugi dan 24 in tretji dan 10. 
Porotniki so na vsa ta vprašanja soglasno odgovorili: 
Nekriv. 

Dr. Razlag je bil na podlagi postave zahteval, 
da se mora obravnavati slovensko. Sodniki pa so za- 
vrgli ta nasvet in obravnavalo se je mešano. Državni 
pravdnik je svojo tožbo slovensko razvil, prvosednik 
je stavil nemška vprašanja, na katera je toženec slo- 
vensko odgovarjal, zagovornik je nemško ometaval po- 
samezne točke tožbe, potem pa slovensko zagovarjal 
toženca. Urednik Tomšič se je seveda le slovensko 
zagovarjal v obširnem govoru. 

In tako so se pravde še dosti srečno končale za 
„Slov. Narod". A njegovo gmotno stanje ni bilo ugodno, 
ker je število plačujočih naročnikov le prav počasi 
rastlo, naznanil pa list skoro nobenih ni dobival. Tudi 
je nad listom zmerom visel Damoklejev meč, da mu 



108 

tiskar nenadoma odpove tiskanje in s tem list spravi 
v najhujše zadrege. Zato smo ves čas premišljevali, 
kako bi nam mogoče bilo ustanoviti si lastno tiskarno. 
Toda to se nam je posrečilo šele naslednje leto. 

RAZNI DOGODKI L. 1869. 

V notranji politiki so se že kazali slabi nasledki 
dualizma za Slovane: tu se je izkušala utrditi nemška, 
na Ogrskem madžarska hegemonija. Brezobzirno zati- 
ranje Čehov pa je rodilo še hujšo opozicijo in v naj- 
višjih krogih so začeli spoznavati, da ta mednarodni 
boj silno slabi državo in njeno veljavo med velevastmi. 
Zato se je celo leto govorilo o ministrski krizi in da 
bodo morali odstopiti Slovanom najbolj sovražni mi- 
nistri Giskra, Herbst in Hasner. Predsednik Auersperg 
je med letom se odpovedal svojemu mestu in pred- 
sedstvo je prevzel mladi grof Taaffe, ki je pozneje 
tako imenitno ulogo igral. Upali smo že takrat od 
njega, da bo Slovanom pravičnejši, pa so mu bile ve- 
zane roke po večini njegovih kolegov. 

Baron Beust pa je bil za to, da je uvedel dua- 
lizem, povzdignjen v grofovski stan. 

Vesel dogodek za nas Slovence so bile volitve v 
tržaški okolici, pri katerih so bili vsi narodni 
kandidati izvoljeni, med njimi Ce gnar in Nabergoj. 

Hudo pa nas je speklo, da smo izgubili večino 
v ljubljanskem deželnem zboru in da je bil začetkom 
aprila izvoljen- za župana dr. Supan. Ž njim se je za- 
čelo nemško gospodstvo v Ljubljani, katero smo 
podrli šele 1882. leta, ko smo si priborili večino in 
izvolili Petra Grassellija za župana. 

Da bi na Štajerskem bolj trdno narodno organizacijo 
si ustvarili, smo ustanovili Slovensko politično društvo v 
Mariboru, katero je imelo 15. junija prvi občni zbor. Za 



109 

prvosednika je bil izvoljen Tomšič, za odbornike : 
dr. Vošnjak, Fr. Rapoc, dr. Radej, BožidarRaič^ 
dr. U laga, dr. Srebre, J. Jurčič in dr. K. Ko cel i. 
V odboru sta torej tudi bila dva duhovnika in če ne 
jemljemo v poštev Raiča, je bil v osebi dr. Ulage iz- 
voljen mož one strogo katoliške stranke, ki si je prej 
hotela ustanoviti svoje društvo in svoj časnik. Ulaga 
je pozneje prevzel uredništvo „Slov. Gospodarja" in je ob 
času razdora 1. 1873. prav pošteno po meni udrihal. 
Po smrti Rozmanovi je on postal nadžupnik konjiški^ 
pa tudi ni dolgo užival te župnije, katera se hvali, da 
je glede dohodkov prva na Spodnjem Štajerju. Poli- 
tično društvo je imelo ob ustanovitvi 150 udov in to 
leto je izdalo tri brošure. 

Tudi društveno posojilnico, torej denarni za- 
vod, smo mislili v Mariboru ustanoviti, pa vlada pred- 
loženih pravil ni potrdila. 

Napad na nemške turnarje v Jančah, pri ka- 
teri priliki so žandarji prebodli nekega kmetskega 
fanta, Rodeta, je imel sicer za udeležnike slabe na- 
sledke, pa odslej si vsaj nemški turnarji ljubljanski 
niso več upali na deželo. Nastal pa je grozen krik po 
vseh nemških listih o surovosti Slovencev in njihovem 
fanatičnem sovraštvu do Nemcev; toda s tem je bila 
pozornost obrnjena na Slovence in konstatirano, da 
Slovenci še živimo in hočemo živeti po svoje. 

Britka izguba je zadela to leto našo literaturo, ker 
sta umrla Anton Janežič v Celovcu in pesnik S. 
Jenko v Kranju. Niti prvega, niti drugega nisem 
osebno poznal. Janežičev »Glasnik" jejurčič začel nada- 
ljevati v Mariboru, pa izdal je le en zvezek, ker se ni 
oglasilo dovolj naročnikov. 

Tem bolj nas je razveselilo koncem leta nazna- 
nilo, da začne z novim letom Stritar izdajati »Zvon", 
za katerega je tudi Jurčič obljubil svoje sodelovanje. 



110 

Tekom leta se je dr. Janko Sernec preselil iz 
Kozjega v Maribor, kjer smo njegovega prihoda bili 
prav veseli, dr. P loj pa iz Ljutomera v Ptuj. 

Naj tu omenim še nekatere druge osebnosti. Dr. 
T o m a n se je odpovedal tajništvu trgovinske zbornice 
v Ljubljani; na njegovo mesto je zbornica izvolila 
Ivana Mu mik a, pristaša dr. Jan. Bleiweisa. 

Dr. Jan. Kulavec, vodja v ljubljanskem bogo- 
slovskem semenišču, je bil imenovan za dvornega ka- 
plana in vodjo višjih bogoslovskih študij v Avgustineju 
na Dunaju. Ko sem bil državni poslanec, smo ga včasih 
obiskali v njegovem stanovanju in ko je nekdaj dobil 
kolin iz Š. Vida na Kranjskem, kjer je bil rojen, nas 
je povabil na večerjo, namreč dr. Poklukarja, Kljuna, 
Pfeiferja in mene, ter smo se prav dobro imeli ta večer. 
Ko je po smrti Gogale bil izpraznjen škofovski sedež 
v Ljubljani, smo njega kandidirali, a vladi je bil preveč 
naroden in iskala je tako dolgo drugega kandidata, 
dokler ga ni po priporočbi Zwergerja, graškega škofa, 
našla med graškimi kanoniki, namreč Misijo. 

Koroški Slovenci so se tudi začeli gibati to 
leto. Ferdo Vigele, posestnik v Zilski Bistrici jih je 
povabil na shod v Celovec, kjer bi se naj sklepalo o 
ustanovitvi političnega društva za Koroško. Shod se 
je vršil dne 23. septembra o precejšnji udeležbi. Pod 
predsedstvom dra. Poznika, ki je pozneje- bil ime- 
novan za notarja v Rudolfovem, se je sklenilo usta- 
noviti društvo pod imenom Trdnjava. „ SI. Narod" se je 
izbral za glasilo. 

Vigele je bil po svojem stanu učitelj. Oženil se 
je z neko premožno vdovo, lastnico fužin, in je nekaj 
let dobro izhajal. L. 1873. smo ga postavili za kandi- 
data v državni zbor, pa ni prodrl. Pozneje mu je žena 
umrla, gospodarstvo je šlo rakovo pot in naposled se 
je moral spet poprijeti učiteljstva, da bi sebe in otroke 



111 

preži vil. Ko sem bil od leta 1883. naprej član deželnega 
šolskega sveta, slišal sem pri neki seji kar nenadoma 
pri poročilu o neki izpraznjeni učiteljski službi na Do- 
lenjskem ime Vigele. Začudivši se vprašam, odkod da 
je, in reklo se mi je, da je prosivec neki Ferdo Vi- 
gele, bivši učitelj na Koroškem. Prav milo se mi je 
storilo, da mož, ki je že bil na stopnji do državnega 
poslanca in ki je naša krepka in zanesljiva podpora 
bil na Koroškem, mora zdaj, ko je že bolj . prileten, 
prositi službe na Kranjskem. Bil je seveda imenovan. 

Ko sem prelistal 1. 1869. „S1. Naroda", sem na- 
letel na dve imeni, katerih eno še zdaj slovi, četudi 
ne med Slovenci, drugo pa je otemnelo in pozabljeno. 

Mesca junija 1869 je bil imenovan za konzula 
v Aleksandriji kranjski rojak Josip Schwegel, ki je 
pozneje, kakor hitro je prišel v vnanje ministrstvo, 
tako naglo avanziral. Tu se je pečal s trgovinskimi po- 
godbami, a ko je Andrassy bil na krmilu, šel je ž njim 
v Berlin k tistemu kongresu, pri katerem je Bismarck 
svojo hvaležnost Rusiji pokazal s tem, da je pomagal 
odvzeti ji vse plode slavne zmage nad Turčijo. Tu je 
bil Schwegel desna roka Andrassyjeva in bil je obsut 
z redi in tudi povzdignjen v baronski stan in ime- 
novan za tajnega svetnika. Redov ima toliko, da bi si 
lahko cele prsi ž njimi pokril, a jaz nisem videl, da bi 
kedaj katerega nosil. 

Po svoji nadarjenosti in delavnosti bi še gotovo 
si bil priboril ministrski sedež, ko bi bil 1. 1897. stopil 
na našo stran, kajti Taaffe je imel veliko pomanjkanje 
kandidatov za razna ministrstva, posebno za trgovin- 
sko, za katero bi Schwegel bil popolnoma sposoben. Pa 
Schwegel ni verjel, da bi se Taaffejeva vlada mogla 
le par let vzdržati, ker je občeval zmerom le z dunaj- 
skimi, Taaffeju nasprotnimi krogi. Glasoval je proti 
dispozicijskemu fondu in dobil je nekaj dni pozneje 



112 

modro polo, s katero je bila končana njegova urad- 
niška kariera. Za Kranjsko, v prvi vrsti za Gorenjsko, 
pa ima zasluge, ker je po svojem nemalem vplivu 
marsikaj koristnega za deželo dosegel. Škoda, da je v 
moški dobi pozabil, kar je v mladeniški opeval Rado- 
nievič. Pa takšen renegat kakor Dežman ni postal. In 
ko bo umrl, pozabljeno bo njegovo ime med Nemci, 
katerim je tako verno služil, a v našem skromnem 
slovstvu je ovekovečen Schwegel-Radonievič. — 

In še drugo ime sem našel v tem letniku „S1. 
Naroda", človeka, ne tako imenitnega kakor Schwegel, 
ki pa je vendar na Kranjskem o svojem času nekako, 
četudi zanj malo častno ulogo igral proti Slovencem 
V neki notici je povedano, da jejulij Vestenek, kon- 
ceptni adjunkt pri mariborskem okrajnem poglavarstvu 
premeščen kot vladni koncipient k predsedništvu deželne 
vlade v Ljubljano. 

Vesteneki so iz uradniškega plemstva, katerega je 
vse polno na Kranjskem in so imeli neko graščino na 
Dolenjskem, ki pa je malo nesla in z dolgovi bila 
preobložena. Mladi Vestenek, " ne ravno sloveč po svojih 
moralnih lastnostih, slabo vzgojen, lahkomiseln, po- 
traten, se nikoli ni naučil brzdati svoje strasti. Znal se 
je prikupiti ženstvu in ko je v Ljubljano prišel, ga je 
deželni predsednik baron Conrad povabil v svoj rod- 
binski krog, kjer se je seznanil z eno njegovih hčerk. 
Conrad se je sicer izprva nekaj obotavljal, a naposled 
ga je le sprejel za zeta. In zdaj je Julij vit. Vestenek 
pred seboj imel blestečo uradniško kariero. Kmalu 
potem je postal okrajni glavar v Litiji. A tu je kmalu 
navskriž prišel z narodnimi krogi z notarjem Svet- 
cem na čelu. In zdaj se je pričela večletna huda 
borba med Vestenekom, ki je razpolagal z vso vladno 
silo, in med Svetcem, ki se je mogel naslanjati le na 
narodno stranko. Vestenek je v Litiji uganjal take 



113 

okrajnega glavarja nedostojne izgrede, prave izbruhe 
svoje nebrzdane narave, da ga celo Conrad ni mogel 
več obdržati na Kranjskem. Bil je prestavljen v Deutsch- 
Landsberg, a tam je poneveril iz poverjene mu državne 
blagajne neke zneske, bil suspendiran in, pustivši ženo 
z otroki, je pobegnil v Ameriko. L. 1902. čital sem v 
časnikih, da so ga videli v Čikagu, kjer je kot natakar 
stregel gostom. 

Ko je Vestenek, še kot okrajni glavar v Litiji, tožil 
časnik ^Tribune", ki ga je izdaval Skfejšovsky na Du- 
naju, zaradi razžaljenja časti, bil je Conrad že minister. 
V drž. zboru mi je, ko sem o neki stvari ž njim go- 
voril, očital, zakaj tako preganjamo Vesteneka, češ, da 
je Vestenek tudi Slovenec. Dostavil je: »Slovenci ka- 
kor Saturn pogoltujejo svoje lastne otroke." Ubogi mož 
se je pač bridko kesal, da je svojo hčer dal takemu 
človeku. Ta Julij Vestenek je tudi svojega brata, okraj- 
nega glavarja v Rudolfovem, spravil v nesrečo po me- 
nicah, ki mu jih je ta podpisaval, da je naposled moral 
resignirati na svoje mesto. 

Koncem leta je Železnikar izstopil iz pisarne no- 
tarja Rateja, zapustil Slov. Bistrico in prevzel inšpektor- 
stvo pri „Slaviji". Ker je število rodoljubov v Slov. 
Bistrici že itak bilo prav skromno, nas je ta izguba 
bridko zadela in čedalje bolj sem se čutil osamljenega. 



III. 

LETO 1870. 

Imenitno leto v svetovni zgodovini! .Francoska 
supremacija se je podrla, mož, ki je toliko let bil naj- 
mogočnejši vladar, ki je ponižal Rusijo v krimski voj- 
ski, ki je Avstriji odtrgal dve lepi provinciji, moral se 
je vdati 2. septembra pri Sedanu in bil kot ujetnik 

8 



114 

odpeljan od nemških vojakov. Mesto Francije kot prve 
velevlasti pa je zdaj zasela novorojena Germanija. Ne- 
ugodne posledice tega prevrata čutimo Slovenci in vsi 
Slovani še dandanašnji. 

V začetku leta in še dolgo potem nihče ni slutil, 
da se bo vnela ta strašna vojska. Le Bismarck in Moltke 
sta vedela, da pride do spopada, in bila sta na to 
pripravljena. 

Na našo notranjo politiko je sicer vplivala ta 
vojska, a v višjih krogih, kjer so simpatizirali s Fran- 
cozi, si vendar niso upali aktivno postopati proti Pru- 
siji, posebno ne, ko je tako nepričakovano naglo bila 
razbita francoska armada in je Rusija očitno stala na 
nemški strani. Beust se je lovil in blamiral na v$e 
kraje, ministrstvo Potockega pa je le životarilo in ni 
imelo pri nobeni stranki zaslombe. 

Grof Taaffe, ki je bil ministrski predsednik, ni 
se ujemal s političnimi nazori slovanožrca Giskre in 
njegovih privržencev, pa v ministrskem svetu je imel le 
dva ministra na svoji strani, na Giskrovi pa jih je bilo 
pet. Obe stranki sta predložili cesarju spomenici. Gis- 
krova, t. j. večina se je izrekla proti večji samoupravi 
dežel in proti federalizmu in je zahtevala direktne vo- 
litve v državni zbor, Taaffejeva, t. j. manjšina pa je 
želela spravo z narodnostmi in nasvetovala, da se naj 
razpusti sedanji nepopolni državni zbor in naj se skliče 
nov zbor s slovesno izjavo, da ima ustavo in volitveni 
red prenarediti. Iz tega se vidi, da je Taaffe že takrat 
imel program, katerega se je držal, ko je 9 let pozneje 
prišel do krmila. 

Cesar pa se je odločil za večino, odstavil ministre 
manjine in imenoval Hasnerja za ministrskega pred- 
sednika. Giskra je obdržal notranje ministrstvo, Stre- 
mayr pa je v roke dobil uk in bogočastje. A to mi- 
nistrstvo je živelo le prav malo časa. 



115 

Mesca aprila je odstopilo in grof Potočki je 
bil poklican, da sestavi novo ministrstvo. Po njegovem 
nasvetu je cesar mesca maja razpustil državni zbor in 
deželne zbore in spet smo se morali spustiti v volilno 
agitacijo. Od grofa Potockega smo pričakovali, da bo 
pravičnejši Slovanom in da se bo sploh pod njim 
vladni sistem izpremenil. Začel se je dogovarjati s Čehi 
in poljedelski minister Petrino, Rumunec, se je peljal 
v Prago, kjer je hodil v čamari in imel razgovore s 
češkimi voditelji. 

Toda preden bom nadaljeval, naj omenim izpre- 
membo v mojem zasebnem življenju. Začetkom maja 
sem se preselil 

IZ SLOVENSKE BISTRICE V ŠMARJE. 

Razmere v Slovenski Bistrici so postajale za mene 
čimdalje bolj neznosne. S svojo narodno agitacijo sem 
res kalil tisti filistrski mir, v katerem se pri obilni 
jedi, obilni pijači in vsakdanjem klepetanju o škan- 
dalčkih tako dobro čuti malomeščanstvo. Kdor ga v 
tem moti z novimi idejami, je njegov protivnik. Meni 
bi se bilo prav dobro godilo, ko bi bil plaval v isti 
motni vodi in pustil svet, naj se suče, kakor se hoče. 
Posebno sem se jim zameril s tem, da sem zdramil 
kmetsko ljudstvo, kajti kmet jim je bil in je mnogim 
teh ljudi še zdaj inferioren človek, ki je le za to na 
svetu, da se meščanstvo od njega živi in redi. 

Kolikokrat se mi je reklo: »Pustite kmeta v miru! 
Čemu mu pripovedujete reči, katerih vendar ne umeje 
in za katere ne mara? Držite se nas, saj med nami 
živite in naša družba je vendar bolj prijetna, kakor 
lista med neolikanimi kmeti." Sebe so namreč me- 
ščani imeli za olikance, ker so vsaj ob nedeljah in 
praznikih hodili v civilnih oblekah in ker so zraven slo- 

8* 



ne 

venskega jezika, ki ga je vsak znal prav dobro govo- 
riti, kramljali med seboj navadno po nemško. Pa 
kakšna je to bila nemščina! Pravilno nemško pisati 
takrat nobeden ni znal. Da bi kake nemške knjige či- 
tali, tega nisem nikjer opazil. 

Sicer sem se, kadar ni šlo za narodne stvari, z: 
vsemi prav dobro imel. Bil sem hišni zdravnik v vseh 
boljših rodbinah, katerim seveda ni bilo všeč, da me 
tolikokrat ni bilo doma, ko sem se vozil ali sem hodil 
po agitacijskih potih. 

Kar se ženstva tiče, sem ž njim še najbolje iz- 
hajal, ker se lepi spol prav nič ni brigal za politiko in 
v meni le videl mladega, neoženjenega doktorja. Ko je 
tista moja platonična ljubezen čimdalje bolj temneti za- 
čela, sem se prav dobro zabaval v družbi gospe in. 
gospodičen in 1. 1868. smo poleti napravili pri mojem 
vinogradu neki piknik, h kateremu je prišlo zraven ne- 
katerih znancev kakih deset zastopnic lepega spola, ki 
so skrbele za jed, jaz pa sem dal vino iz svoje kleti^ 
Izmed gospodičen, dasi so bile čedne, zdrave, dobro 
rejene in so se rade smejale na glas, ni nobena name 
naredila posebnega vtisa in dražile so me, da baje 
rajše vidim kmetska dekleta. 

Izmed gospe sta mi posebno dve v prijetnem spo- 
minu, gospa R., žena adjunktova, in gospa H., soproga 
• enega najveljavniših meščanov. Adjunkt R. je imel tudi 
vinograd blizu mojega; zato sva z gospo, kadar so bila. 
vinogradna dela, mnogokrat hodila ali se vozila k po- 
sestvoma. R. je bil dobro rejen, ljubil zložnost ter bil 
zadovoljen, da se mu ni bilo treba ukvarjati z gospo- 
darstvom. Tudi najmanj ni bil ljubosumen na svojo^ 
ženo, tako daje prav srečno ž njo živel. Gospa Albina^ 
— pod tem imenom sem jo slikal v »Ljub. Zvonu"* — 



* L. 1884. str. 207. („Na Silvestrov večer 1883. leta«). 



117 

Je bila finega obraza s črnimi, iskrečimi očmi, le tenki 
nos je bil po mojem okusu malo predolg; ustnice so 
bile fine, rdeče, beli vrat tenak, život ne preobilen, tem- 
perament bolj koleričen, živahen. Rada je tožila o svo- 
jih preobčutljivih živcih in mi zavidala, da imam živce, 
kakor vrvi. Včasi jo je napadala histerija in moral sem 
večkrat po noči k njej hiteti na pomoč. 

Neko noč me spet pokličejo, a ni bila bolna gospa 
ampak njen mož. Zadela ga je kap, za katero je dva 
•dni pozneje mirno izdihnil svojo dušo, zapustivši vdovo 
X dvema otrokoma. Ona še je vdala v svojo usodo in 
ker je imela nekaj premoženja, preselila se je v Gra- 
dec. Tam sem jo, ko sem prišel k deželnemu zboru, 
obiskal in pravila mi je, da jo zdaj zdravi za ženske 
bolezni imenitni dr. H. Ta doktor, samec že v srednjih 
letih, se je vanjo zaljubil in jo vzel za ženo. Prišla sta 
potem večkrat k svojemu vinogradu in tam smo se 
včasi videli. Po nekoliko letih pa je dr. H. začel bo- 
lehati in je umrl. Ko sem gospo videl nekaj časa po so 
progovi smrti, je bila zelo shujšala, le oči so čudovito 
gorele. Zavihala je rokav in tu sem videl na polti do 
lehti vse polno pik, kakor od igelnih zbodljajev. 

„Vendar niste" — začudivši se jo pogledam. 

„Da, da, morfinistka sem. Drugače mi ni živeti." 

Svaril sem jo, pa sem vedel, da v takih slučajih 
je vsaka beseda odveč. Leto dni pozneje sem dobil 
smrtno naznanilo iz Slatine, kjer je bila gospa Albina 
umrla v svoji vili. Gospa Dora v mojem romanu „Po- 
bratimi" je ta Albina. — 

Soproga veljavnega meščana H. je bila Nemka iz 
Zgornjega Štajerja, bolj majhna, okrogla, zgovorna. H. 
je imel lepe vinograde, kjer smo se večkrat prav dobro 
imeli v družbi civilistov in oficirjev, katere je H. rad 
vabil ; ti so potem, kar se je dalo, dvorjanili mladi gospe. 
Gospod H. pa ni bil čisto nič ljubosumen, dasi, kakor 



118 

je znano, oficirska družba ni brez nevarnosti za gospe^ 
Tista leta od 1861 do 1869 so bile same dobre vinske 
letine, povsod vina obilo, tako da so lastniki vinogra- 
dov prav radi videli goste v svojih kleteh. Takrat ni bilo 
ne trtne uši, ne peronospore, za katero so potem iz- 
umili bedasti izraz »strupena rosa", medtem ko ljud- 
stvo to bolezen pametneje imenuje „rjo" ; tudi plesnobe 
na grozdju ni bilo najti. Trs je torej obilo rodil in 
sicer dobro kapljico. Z gospo H. sem se moral večkrat 
peljati v Konjice k stari bolehavi gospe H. Če ni bilo 
hlapca doma, sem jaz zraven gospe na koleslju sedeč 
bil za kočijaža. Včasi sem med potom začel dremati 
in gospa je to zapazivši vzela vajeti v svoje roke. Po- 
tem me je seveda dražila, da tako malo poznam ga- 
lantnost. Toda vsak ve, da se človeka, kadar se vozi, 
silno rad spanec loti. 

Narodno čutila pa je edina gospa grofica Otilija 
Th., o kateri sem že govoril v 2. delu. Čudno, da njen 
sin, kakor čitam v časnikih, hodi po nasprotnih potih> 
dasi je l^ot dijak še bil vnet narodnjalc. To stori nemška 
žena."",« ;^: - v"'*' '^'''*?.' : \,h M »>?'///../ 

RODBINA PONGRATZ. 

Preden se ločim od Slov. Bistrice, ne smem po- 
zabiti rodbine, katere dva sinova sta si dobro opomogla 
v boju za življenje. Najimenitnejša rodbina v SI. Bi- 
strici so bili Pongratzovi, katerih dom stoji na glavnem 
trgu. Pongratz je bil ravnatelj grof-Attemsovih fideiko- 
misnih graščin (Slov. Bistrica, Podčetrtek in Brežice). 
V petdesetletni svoji službi si je toliko prihranil, da si 
je postavil hišo v SI. Bistrici in kupil vinograd na Ko- 
vačlonski gori (Schmitsberg), zraven katere raste sloveči 
Brandner. Živel je še mnogo let v pokoju in umrl 
blizu 100 let star 1. 1868. prav vpričo mene. Bil je do 



119 

zadnjega na telesu in duhu čil, lahko je jedel, zraven 
pil po par kupic vina, pušil pa ves dan iz pipe. 

Na dan njegove smrti sem ga, kakor večkrat, 
proti poldnevu obiskal in povabil me je, da ostanem 
pri njem na kosilu. Ko pride hišna povedat, da je ko- 
silo pripravljeno, vstaneva, jaz ga primem pod paz- 
duho in šla sva skozi dve sobi do jedilnice. Ko sto- 
piva skozi odprta vrata jedilnice, postoji in zamrmra: 
„Slabo mi prihaja." Jaz ga krepkeje primem, toda 
zdrkne mi na tla, vzdihne še enkrat in bil je mrtev. 
Pač lahka smrt! 

Pongratz je imel dva sina in več hčerk. Starejši 
sin Gvidon se je naselil v Zagrebu in se pečal z raz- 
nimi podjetji. Med vojsko 1. 1859. je s tamošnjim pod- 
jetnikom Priesterjem prevzel oskrbovanje v Lombardiji 
stoječe armade z mesom. Pošiljala sta tja na tisoče 
volov, a po končani vojski je bila velika preiskava 
zarad sleparij, ki so se tam godile. General Eynaten, 
šef intendance, se je ustrelil, Priester je bil dolgo v 
preiskavi, ker se je trdilo, da so vole gonili od ene 
strani v vojaški tabor, na drugi strani pa vun in drugi 
dan spet iste vole gonili v tabor. Naposled je vsa pre- 
iskava zaspala, lepi zneski pa so ostali v žepih pod- 
jetnikov. 

Drugi sin Oskar je postal doktor juris in se na- 
selil kot odvetnik v Ljubljani. Tudi on je bil podjeten 
ter sta skupaj z bratom prevzela zgradbo Južne želez- 
nice od Ljubljane dalje črez močvirje. Tu so morali 
navoziti na tisoče vozov kamenja, kar se je vse po- 
grezalo v blato; preostal pa je lep dobiček. Doktor se 
je seznanil z edino hčerjo nekega Maurerja, ki je imel 
nekaj premogovih jam v Trbovljah. Dokler ni bilo že- 
leznice, imele so te jame malo vrednosti, a ko je Južna 
železnica tekla po savski dolini, so silno poskočile v 
ceni. Dr. Pongratz, ki se je oženil z Maurerjevo hčerjo* 



120 

je ustanovil Trboveljsko delniško družbo, ki je v last 
prevzela Maurerjeve jame, seveda za ne majhno ceno, 
govorilo se je o milijonu gld. 

Pozneje sta oba Pongratza se pečala z želez- 
niškimi podjetji in na Dunaju imela svojo pisarno. 
Mislila sta zgraditi progo Knittelfeld-Zaprešič in tu 
sem jaz imel priliko, ž njima stopiti v dogovor. Opo- 
zarjal sem, da bi ta proga naj šla skozi Šmarje, kar 
pa se ni dalo izpeljati. Trasirali so jo črez Spodnji 
Dravograd, Slovenji Gradec, Vitanje, Konjice, in dalje 
po dolini za lipoglavskim predorom v Slatino in po 
Sotli v Zaprešič. Ta projekt se ni izpeljal, ker je vmes 
prišel borzni polom 1. 1873. Šmarčani pa so naposled 
vendar le leta 1903. dobili železnico. 

Dr. Pongratz je kupil graščino polzelsko v Sa- 
vinjski dolini in Dornavo pri Ptuju, pa poslednja leta 
svojega življenja ni mogel uživati ploda svojega na- 
pornega dela. Že ko sem jaz še bil v SI. Bistrici, je 
navadno, kadar je prišel obiskat svoje starše, tožil o 
glavobolu. Ta bolezen se je čedalje hujšala, da je 
silno trpel, dokler se mu ni duh čisto omračil. Zdrav- 
niki so sodili, da mu raste bula v možganih, za kar 
ni nobene pomoči. Smrt ga je nazadnje rešila vseh 
bolečin. 

Izmed hčerk, katere je imel Pongratz, se je naj- 
starejša omožila s trgovcem Stigerjem v Slovenski 
Bistrici, druga z doktorjem W. v Mariboru, gospa Al- 
bina ali pravzaprav Adela, o kateri sem že govoril, 
je tudi bila Pongratzova. Ko jo je snubil adjunkt R., 
dejal je stari gospod: 

„Hat dieser Mensch ein Gluck, bekommt eine 
Pongratz zur Frau!" Adjunkt R. je tudi vedel ceniti 
to srečo in bil v vsem pokoren sluga svoje žene in 
svojega tasta. 



121 

Hčer Pavlino pa je poročil Fritz Kaltenegger, fi- 
nančni prokurator v Ljubljani, pozneje od 1. 1877. do 
1881. deželni glavar kranjski in glavni steber kranj- 
skega nemštva. — 

To družbo sem torej zapustil, ko sem se nekega 
majniškega dne popoldne odpeljal iz Slovenske Bistrice 
Oziral sem se nazaj na mestece, v katerem sem pre- 
živel osem in pol leta, prav burno dobo, oziral se po 
zelenem Pohorju in skoro mi je bilo žal, da zapuščam 
te lepe idilske kraje. Toda voz je drdral naprej, 
slonel sem sam v njem in spominjal sem se Uhlan- 
dove pesmi: 

„So muB ich denn die Stadt verlassen, 
Wo ich gelebt so lange Zeit. 
Einsam zieh ich meiner StraBen, 
Es gibt mir Niemand das Geleit." 

Saj res, nihče me ni spremljal, nihče se ni jokal 
za menoj. Prav mračne misli so me mučile. Bil sem 
36 let star in znova mi je bilo začeti boj za vsakdanji 
kruh kot privatnemu zdravniku brez gotove plače, v 
kraju, o katerem je bilo znano, da tamošnje ljudstvo 
ni premožno. Toda misel, da sem zdaj popolnoma 
prost in da mi ni treba imeti nobenih obzirov v mojem 
delovanju za narod, me je obodrila. In ko sem iz po- 
ličanskega grabna se pripeljal na vrh Peščice, odkoder 
se odpira prekrasen razgled po zelenih dolinah, gosto 
obraslih holmih, vmes po čednih vaseh, belih cer- 
kvah, belih poslopjih sredi vinogradov, in je bilo vse 
obsijano od zahajajočega solnca, so izginile vse skrbi, 
radost mi je širila prsi in zapel sem: 

„ln to je slovenska zemlja, 
Na Slovenskem dom je moj." 



122 

V ŠMARJU. 

Res idilski kraj! Majhen trg s kakimi 15 ali 20 
hišami sredi zelenja, nad trgom farna cerkev z žup- 
niščem in šolo, kaplanija pa stoji med drugimi hišami 
v trgu. ob cesti, katera se vije po klancu navzgor mimo 
Skazovega posestva do največjega poslopja šmarskega, 
C. kr. sodišča. S hriba nad trgom se blešči znana ro- 
marska cerkev sv. Roka, ki vsako leto o sv. Roku 
privabi na tisoče romarjev, Slovencev in Hrvatov. 
Šmarski okraj je silno Ijudnat, vse polno je kočarjev^ 
večinoma revnih. Tu je v tistem času takorekoč vladal 
veleposestnik Franc Skaza, ki je po očetu bil pode- 
doval lepo premoženje in tudi priženil obilno doto. 
Bil je ljubezniv, dobrosrčen človek, po vsem okraju 
priljubljen, pritem iskren narodnjak, pripravljen k 
vsakim žrtvam za narodno stvar. Ž njim sem se bil 
seznanil v Mariboru, kamor je večkrat zahajal. Tom- 
šič je bil njegov osebni prijatelj in ga nagovarjal, da 
bi se lotil ustanovitve nove tiskarne v Mariboru. 

Skaza je od Tomšiča zvedel, da jaz nameravam 
SI. Bistrico zapustiti in m^ je začel vabiti v Šmarje* 
Tam je bil neki kirurg, že bolj postaren mož, in Skaza 
je menil, da bom, ker v vsem okraju ni zdravnika, 
imel dober zaslužek. Odločil sem se torej za Šmarje. 
In preden sem še tam bil, so me izvolili v okrajni za- 
stop in celo za načelnika. 

V narodnem oziru je res prijetno bilo v Šmarju^ 
ker ni bilo nasprotnikov, še celo med uradniki ne, a 
to sem precej videl, da z zdravniško prakso si še to- 
liko ne bom mogel zaslužiti, da bi samega sebe pre- 
živil. Pa oddahnil sem se vsaj od neprestanih politič- 
nih bojev in dnevi so mirno tekli naprej. Moral sem 
se pa spet baviti z lastno lekarno, ker tam ni javne, 
in spet pripravljati zdravila in mazila, čemur sem se 



123 

bil že popolnoma odvadil. Na Ponikvi sem imel pri- 
jatelja Davorina Trstenjaka, s katerim sva se po- 
gostoma obiskovala. 

Izprevidel sem kmalu, da niti tu ne bode ob- 
stanka; tudi sem si želel večjega področja. Moje misli 
in želje so letele v Ljubljano in v tej misli so me po- 
trjevali vsi moji prijatelji. Toda preseliti se v Ljubljano 
kot privaten, praktičen zdravnik, ko so ljudje v meni 
le videli bolj politikarja, nego zdravnika, to mi je de- 
lalo nemalo preglavice in dolgo se nisem mogel od- 
ločiti. Naposled se svoji usodi nisem mogel ustavljati, 
ki me je gnala naprej iz mirnega zakotja v naše 
glavno mesto k novim bojem in podvojenim skrbem. 

Ko sem se pa tisti večer pripeljal v Šmarje, so 
me že čakali Skaza in drugi Šmarčani in praznovali 
smo prav veselo moj prihod. 

Kmalu potem je Potočki razpustil državni zbor 
in vse deželne zbore razen češkega in pričela se je 
agitacija za nove volitve. 

PRI DAVORINU TRSTENJAKU. SLOMŠEKOV 
ROJSTNI DOM. 

Prva pot, ko sem se utaboril v Šmarju, bila je 
k Davorinu na Ponikvo. Šel sem peš, ker se vozna 
cesta iz Šmarja v Ponikvo daleč naokolo vije in je 
vrhutega takrat bila tako slaba, da bi bil voz gotovo 
v blatu obtičal. Bližnjica pa vodi po gričih gori in doli, tu 
po gozdu, tam med travniki in njivami; vmes so tudi 
vinogradi, ki v toplih letih dajejo pitno vino. Ponikva 
leži na holmu nad dolinico, v kateri izvira potoček, ki 
pa kmalu spet ponikne v zemljo; odtod ime kraju. 

Ponikva je čedna vas, katere se pa od železnice 
vidi le nekaj hiš. Glavna poslopja so cerkev, župnišče 
in šola. Župnišče je štirioglata hiša z enim nad- 



124 

stropjem; pri tleh so prostori za družino, kuhinjo, 
shrambe, v prvem nadstropju pa velika jedilnica in 
več sob za stanovanje. 

Ko me Davorin zagleda, se nasmehne: 

„Jože, ti? Torej si se res spravil v Šmarje? Ko 
bi mene bil vprašal, ne bi ti bil svetoval." 

„Usoda! Usoda!" 

„Eh, kaj usoda! Beži no! Človek ima svojo 
prosto voljo; tudi ti jo imaš, včasih še pretrmasto." 

Šla sva v njegovo sobo, v kateri so bile ob steni 
omare s knjigami, na mizi pa je bilo vse polno pisa- 
rij in knjig. Začela sva se pogovarjati o političnem 
položaju in čudil sem se njegovim jasnim nazorom o 
avstrijski politiki, ki noče priznati, da je edina 
njena zanesljiva moč v slovanskih narodih. Trstenjak 
je bil osebno znan z vodjo kabinetne pisarne Brau- 
nom, s katerim sta si dopisovala, in tako je marsikaj 
pozvedel, kar se je godilo za kulisami. Sploh je imel 
obširno korespondenco; le žal, da pisem ni shranjeval, 
sam pa tudi ni spisaval kakega dnevnika in tako so 
ž njim v grob šli marsikateri za slovensko zgodovino 
zanimivi podatki. 

Govorila sva o slovenskih razmerah, o Tomšiču 
in Jurčiču. Posebno prvega je kot spretnega žurnalista 
imel zelo v čislih, pa tudi Tomšič se je v dvomljivih 
in kočljivih slučajih vselej obrnil za svet do Davorina. 
Ta je svaril njega in mene, da naj postopamo previdno, 
ker sva itak že na sumu, da sva liberalca. 

Pogovor o slovstvu, zlasti o leposlovju, se je 
dotikal Stritarja in njegovega „Zvona", ki je tisto leto 
začel izhajati, pa ga je Stritar koncem leta ustavil in 
šele 1. 1876. zopet nadaljeval. Grajal je nezdravo 
svetobolje, katero bi posebno nam Slovencem škodljivo 
bilo, ker smo itak že premalo aktivni. Ko bi Stritar, 
kakor vse kaže z izdavanjem lista prenehal, potem bi 




o 

Q 

Z 

O 

> 
O 

>C/) 

s 

o 



126 

se on lotil leposlovnega lista, seveda le, ko bi bila 
gotova slovenska tiskarna. Sodelavcev bi morda že 
dobil, ker je znan z vsemi slovenskimi pisatelji. Leta 
1872. je res začel izdavati ^Zoro", katere najplodo- 
vitejši sodelavec je bil on sam, dokler lista ni oddal 
prof. Janku Pajku. 

Po kosilu sem si hotel ogledati Slomšekov 
rojstni dom. Šla sva navzdol in kmalu sva bila pri 
hiši, v kateri se je rodil mož, ki tudi, ko je zavzel 
škofovski sedež, ni zatajil svojega naroda, temuč se ga 
je oklenil s še gorkejšo ljubeznijo. Dunajski vladi seveda 
to ni bilo všeč in naslova ekscelence mu niso dali, zato 
pa ostane ovekovečen v spominu svojih hvaležnih Slo- 
vencev. 

Hiša je zidana v kmetskem slogu in stoji nekoliko 
od potoka, ob katerem stoji majhen mlin. Vsa zemljišča 
naokolo, travniki, njive, gozd pripadajo k Slomše- 
koveniu veleposestvu. 

Ko sva stopila v sobo, kjer se je rodil Slomšek* 
vzdihnil je Davorin: 

„0h, Slomšek, Slomšek! Zdaj šele čutimo nje- 
govo izgubo, ko sedi na njegovem mestu ljubljenec Nem- 
cev. In Slomšekov blagi duh gine tudi pri duhovnikih." 

Trstenjak sicer ni bil Slomšekov učenec, ker je 
bogoslovje v Gradcu dovršil, pa je kot profesor na 
mariborski gimnaziji od 1. 1856. do 1861. pogostpma 
imel priliko s Slomšekom govoriti, česar se je zmerom 
rad spominjal. 

Na povratku me vpraša: 

„Vendar ne misliš ostati v Šmarju?" 

„Ne mislim." 

„In kam pa?" 

„ Menda v Ljubljano." 

„Kaj, v Ljubljano?" 



127 

In začel mi je slikati ljubljanske razmere, ki so 
mu bile predobro znane, in moral sem mu obljubiti, 
da si bom stvar poprej dobro še premislil. Leta 1872. 
pa, ko sem se res preselil, mi je pisal tisto originalno 
pismo, ki sem ga priobčil v drugem delu. 

Spominsko ploščo na Slomšekovem domu je 
Trstenjak dal vzidati na pročelju hiše, da se prav lepo 
vidi iz železniškega vlaka. Slomšekova rodbina pa se 
je naveličala kmetovati in 1. 1905. so prodali vse po- 
sestvo. Prišlo je vendar v narodne roke, ki bodo ču- 
vale, da se ohrani spominska plošča na tej za Slo- 
vence tako imenitni hiši. 

Trstenjak me je spremljal blizu pol pota do 
Šm-arja in ko sva se ločila, bil sem dosti mirnejši, ker 
sem vedel, da imam v bližini odkritosrčnega prija- 
telja, h kateremu se lahko zatekam ob dnevih skrbi 
in dvomov. 



VOLITVE V DEŽELNI ZBOR ŠTAJERSKI L. 1870. 

Ker smo pričakovali razpust deželnih zborov, smo 
že 24. aprila sklicali neki volilni shod v Žalcu pri 
Celju. Šlo je namreč zato, da bi dr. Dominkuša in 
mene kandidirali v zanesljivem celjskem okraju, kajti 
na mariborski okraj se ni bilo zanašati, občna želja 
pa je bila, da bi jaz in Dominkuš spet prišla v de- 
želni zbor. V Žalec je prišlo kakih 100 volivcev in 
sklenili smo: 1. Za vsak volilni okraj se voli volilni 
odbor; 2. za ves slovenski Štajer se voli centralni od- 
bor s sedežem v Mariboru; 3. centralni odbor naj šteje 
11 udov; 4. dr. Vošnjak se pooblasti, da naprosi 
dr. Bleivveisa, naj skliče v Ljubljano shod vseh 
slovenskih zastopnikov in voditeljev. Ker se je govo- 
rilo, da bo Potočki poklical voditelje raznih narodov 



128 

in strank na pogovor, želel je ta zbor, da se k temu 
shodu povabita tudi Herman in dr. Vošnjak. 

Volitve so bile razpisane za kmetske občine na 
I dan 23. junija, za mesta in trge na dan 27. junija. 
j Shod v Mariboru, na katerem so bili zbrani ro- 

; doljubi iz vse Spodnje Štajerske, je bil 17. maja in 
■ skoval ta-le program: 

„1. Slovenske terjatve v državopravnem pomenu: 

1. Zedinjenje vseh Slovencev je naša 
poglavitna težnja; dežele, v katerih živimo, niso pravne 
osebe nasproti našemu narodu, ampak narod je mo- 
ralna oseba, ki kot takšna nikoli ne more izgubiti 
svoje osebne pravice do državnega pravnega življenja 
veni avstrijski kronovini; 

2. terjamo, da se nemudoma vpelje za Slovence 
raba slovenskega jezika v vseh javnih vladnih, dežel- 
nih, cerkvenih in šolskih zadevah; obenem pripozna- 
vamo enake pravice vsem drugim narodom; 

3. v prospeh pravosodja terjamo že zdaj višjo 
deželno sodnijo za vse Slovence s sedežem v Ljubljani; 

4. ker po dozdanjih izkušnjah večina štajerskega 
zbora zgoraj navedenim terjatvam ne bode prijazna, 
hočemo delati v zvezi in sporazumljenju z drugimi av- 
strijskimi federalisti ; 

5. slovenski narod, želeč, da se naša država pre- 
osnuje na federališki podlagi, priznava samo vojaške, 
finančne in trgovinske zadeve za skupne; 

6. vse druge zadeve spadajo v oblast deželnih 
zborov. 

II. Terjatve v cerkvenem oziru: 
1. Slovenci nimamo nič proti temu, da drugover- 
niki, ki uživajo popolno versko svobodo, imajo z nami 
enake državljanske pravice; toda kot katoličani terjamo, 
da tudi katoliška cerkev vse svoje notranje zadeve 
samostalno uravnava; 



129 

2. ker je vse na tem ležeče, da se naša šolska 
mladina vzreja v krščanskem duhu, želimo, da se 
šolska postava še enkrat presodi in tako popravi, da 
se v samostalni organizaciji šole tudi katoliški cerkvi 
primeren vpliv pri nadzorovanju šol odloči; 

3. cerkveno premoženje je, kakor vsako drugo, 
nedotakljivo. 

III. Terjatve v drugih splošnih zadevah: 

1. Društva za napredek obrtstvo, splošno omiko 
itd. naj se po potrebi tudi iz deželnega zaklada pod- 
pirajo ; 

2. napredek v obrtstvu je le mogoč, ako se iz 
deželnega zaklada več stori za uravnavanje naših rek, 
za napravo in ohranitev dobrih cest itd.; 

3. hočemo, da se varno 4)azi pri osnovi novega 
katastra, da ne bodemo preveč obloženi z davki. Ob 
enem želimo, da se pri tej priliki naše zemljiščne 
knjige tako uredijo, da pridejo v popolno soglasje z 
novim katastrom in da se potem vsled tega realni 
kredit bolj okrepča." 

Trideset let in več je preteklo od te dobe, ko 
smo ta program poslali med svet, a kako malo se je 
izpolnilo glede naše enakopravnosti! 

Centralni volilni odbor v Mariboru je naposled 
postavil in razglasil naslednje kandidate za kmetske 
občine: za Celje dr. Dominkuša in mene, za Ma- 
ribor dr. Janka Sernca in dr. Fr. Rade j a, za 
Ljutomer I. Kukovca, za Ptuj M. Hermana, za 
Slovenji Gradec pl. K. Adamoviča, graščaka v Ve- 
lenju; za mestne skupine: za celjsko dr. K. Ip a vi ca 
odvetnika v Mariboru, za ptujsko dr. Ivana Gršaka, 
koncipienta v Ptuju. 

Za kmetske občine smo si bili v svesti zmage 
razen v mariborskem okraju. Na ta okraj so Nemci in 



130 

naši odpadniki koncentrirali vso svojo agitacijo in v 
tem okraju se je vršil oni zverski napad nahujskane 
in pijane druhali na naša dva kandidata, ki ostane v 
večno sramoto Nemcem in njihovim zaslepljenim pri- 
vržencem. 

Nasprotna kandidata sta bila tisti upokojeni stot- 
nik Seidl, ki je zmagal proti Dominkušu, surovež prvevrste, 
in oni Fric Brandstetter, bivši učitelj na kadetni šoli, 
ki se je vedel prikupiti vdovi grofinji Oršičevi, lastnici 
graščine Radvanje pri Mariboru, da se je ž njim omo- 
žila. Jezik je ta človek res imel namazan in beseda 
mu je tekla iz ust kakor mlinsko kolo. Pa nobeden 
teh dveh ni doživel srečne starosti. Pri naslednjih vo- 
litvah sta oba propadla. Seidl je potem bil tajnik pri 
okrajnem zastopu. dokler je mogel še to delo oprav- 
ljati, naposled pa je v bedi umrl. 

Brandstetter pa je bil od državnega zbora 
1. 1874. oddan sodniji, ker je bil zatožen zaradi po- 
narejanja podpisov na mnogih menicah. Pa kakor je 
bil zmerom komedijant, je še takrat, ko ga je sodnik 
z žandarmi iskal na gradu njegove žene, da bi ga 
aretiral, fingiral poizkušen samomor. Ustrelil je proti 
sebi z revolverjem, pa tako, da se ni ranil. Bil je ob- 
sojen na dve in pol leta ječe in ko je to kazen pre- 
stal v Karlovski jetniščnici v Gradcu, bil je prava nad- 
loga za vse svoje prejšnje znance in prijatelje, okolo 
katerih je vedno beračil. Nazadnje je prav beraško 
životaril na Dunaju in od kapi, ki ga je zadela, hrom 
in slep je v obupnosti si segel po življenju. Našli so 
ga 1. 1905. neko jutro obešenega v njegovi sobi. 

Leta 1870. in še nekaj let pozneje — Maribor- 
čani so ga 1. 1873. izvolili celo v državni zbor — je 
pa bil na vrhuncu svoje moči in slave. V moji veselo- 
igri „Pene", ki se je igrala v Ljubljani, je on glavni 
vitez, zraven njega neki dr. in profesor Neminar, 



131 

ki je tudi strašil in sleparil po Spodnjem Štajerskem. 
Ta Neminar, ki sem ga osebno poznal, je bil nekaj 
let odgojitelj pri grofu Taaffeju. To mu je pomagalo, 
da ga je Conrad potrdil za docenta na univerzi v 
Inomostu in ga kmalu potem imenoval za izrednega 
profesorja matematike. Toda Neminar, namesto da bi 
predaval na vseučilišču, vzel je dopust in se spustil v 
špekulacije, najprej po Češkem, kjer se je zanimal za 
nove železnice ter jih dajal trasirati, seveda na stroške 
lahkovernih ljudi. Dasi je bil, kakor se je pozneje 
zvedelo, rojen nekje na kmetih na Moravskem, nami- 
gaval je skrivnostno, da je visokega rodu in da zaradi 
tega ima tako velik vpliv. S Češkega je prišel na 
Dunaj in tu prav po kavalirsko živel v enem prvih 
hotelov. Tu mu je prišlo na misel, da bi po zgledu 
Alpinske družbe, ki je združila vse fužine za železo, 
tudi on združil vse fužine za baker in med (mesing). 
Ker so pri Slovenski Bistrici neke že prav stare take 
fužine, mi je lastnik, s katerim sem bil znan, pisal na 
Dunaj in me vprašal, ali poznam prof. Neminarja. Jaz 
sem potem pozvedel, kje stanuje in ga obiskal. Spre- 
mil me je potem v tisto lesenjačo, v kateri je zboro- 
val takrat državni zbor. Med potom mi je pravil, da 
izdeluje načrt, kako bi se amortizirali vsi državni 
dolgovi. Stvar mi ni dopadala in zdelo se mi je, da 
mož ni reelen. Poslanec dr. Roser, ki me je videl 
ž njim hoditi, me je svaril, češ, da ta človek je prav 
navaden slepar. Odslej ga nisem več videl. Slišal 
sem pa, da je dr. Rade j a v Mariboru, ki je imel 
neke cinkove jame, osleparil za podpis na menici, ki 
jo je potem Radej moral izplačati. Ker je zanemarjal 
svojo profesorsko službo, so ga morali odstaviti in 
odtlej je sleparil po svetu, dokler ga niso zaprli za- 
voljo neke goljufije. In nazadnje »verdorben, gestorben". 
In tako, če človek dolgo živi, marsikaj doživi in 

9* 



132 

vidi v svojo tolažbo, da poštenje najdalje trpi in da 
sleparstvo navadno že v tem življenju najde zasluženo 
kazen. 

NAPAD V NOVI VASI. DR. FRANC RADEJ. 

Seidl in Brandstetter in vsi njihovi privrženci so 
hujskali nevedno ljudstvo in kjer so le mogli, izzivali 
škandale. Najhujše pa seje zgodilo v Novi vasi pri 
Slovenski Bistrici 19. junija. Naj se tu v večni spomin 
zapiše, kako je divjala najeta druhal delavcev proti 
Slovencem in njihovim voditeljem. Ker me takrat ni 
bilo več v Slovenski Bistrici, povem, kako so mi po- 
zneje pri shodu navzočni možje popisali zverski ta 
napad. 

Dr. Sernec in dr. Rade j sta sklicala volilni 
shod v Novo vas, ki je kake četrt ure od mesta od- 
daljena. 

Dr. Franc Rade j, ki se ne sme zamenjati z 
notarjem Francem Ratejem* v Slovenski Bistrici, 
bil je rojen v breškem okraju. Pravoslovne študije je 
izvršil v Gradcu, in ko so se ustanovili notariati, bil 
je imenovan za notarja v Mariboru. Ko sem se jaz 
1. 1861. naselil v Slovenski Bistrici, bil je že notar in 
zahajal v narodne kroge. Jaz sem se ž njim seznanil v 
čitalnici mariborski. 

Pri volitvah 1867. leta je bil že med glavnimi 
agitatorji za našo stran in kakor sem že povedal, ko 
sem govoril o takratni mariborski volitvi, je on s svojim 
odličnim nastopanjem kot predsednik volilne komisije 
odločil zmago za nas. Leta 1870. smo ga pregovorili, 
da je on sam kandidiral, česar ni rad storil. Takrat 
smo propadli v Mariboru, a 1. 1876. ko so spet bile 
volitve, je prodrl in je . bil potem imenovan za na- 

* Glej „ Popravke". 



133 



mestnika de- 
želnega gla- 
varja, kar je 

ostal skozi 
dvoje zaseda- 
nje. Potem ni 
več kandidiral. 
V poslednjih 
letih življenja 
se mu je duh 
omračil. Dol- 
žili so ga raz- 
nih nerednosti 
v pisarni; bil 
je suspendiran 
in bil celo v 
preiskavi; pa 
zaradi doka- 
zane dušne 
bolezni je bil 
oproščen. L. 
1902. je umrl. 
Oženjen je bil 
s hčerjo ne- 
kega generala in ž njo imel sedem sinov, med temi 
jih je šest vstopilo v vojaški stan, vsi so pa bili 
nemško vzgojeni. To stori nemška mati; zato je pač 
Dežmann jo dobro zadel, ko je slovenskim dijakom 
zabičeval, da si naj le Slovenke volijo za žene. 

Ko sta se tisti dan Sernec in Radej pripeljala iz 
Maribora v Slovensko Bistrico, sta tu zvedela, da se 
pripravlja napad na njuno zborovanje. Ker je slučajno 
bil v mestu komisar mariborskega okrajnega glavarstva, 
neki Korber, mu kandidata to naznanita in zahtevata, 
da poskrbi za javni red in pošlje žandarme na lice 




Dr. FRANC RADEJ. 



134 

mesta, kar je tudi obljubil storiti. V Zgornji Bistrici 
so fužine za baker, katere je bil neki z Avstrijskega pri- 
seljen Sternberger pred mnogimi leti kupil in razširil 
tako, da je v tem času imel že nad 60 delavcev. Na 
te delavce, med katerimi je bilo nekaj nemških, drugi 
pa so bili nezavedni, za pijačo k vsakemu izgredu 
pripravljeni domačini, so se spravili agitatorji in jih z 
dovoljenjem in pritrditvijo fužinskega lastnika tirali v 
Novo vas. Njihov komandant je bil neki zadolžen po- 
sestnik Soršak iz Črešnjice, znan nemškutarski agitator^ 
prav tisti, ki je proti m^ni se zagnal pri mariborski 
volitvi. 

Komisar Korber je spremljal kandidata do Nove 
vasi in prišla sta tudi dva žandarma. Sernec in Radej 
sta stala pred vhodom v hišo, v kateri so se zbirali 
slovenski volivci. Zdaj se je približala cela tropa de- 
lavcev, vsi z gorjačami v rokah in zahtevali so, da se 
tudi puste v hišo k shodu. Komisar jim je naznanil^ 
da je shod le za kmetske volivce, nekateri kmetje pa 
so stali pri vratih, da zabranijo vhod. Zdaj udari eden 
razgrajačev kmeta z gorjačo, drugi pa mahne po 
dr. Serncu, da je padel na tla, in nastalo je grozno 
vpitje. Sernca branijo kmetje in ga hitro črez prag 
spravijo v hišo, kamor tudi Radej in drugi kmetje 
zbeže ter vrata zaprejo in zapahnejo. Divjaki zunaj so 
po vsej sili izkušali prodreti v hišo, ' bili po vratih^ 
razbijali okna in kričali: „Pobijmo jih!" 

Dr. Sernec mi je pozneje pravil, da je pograbil 
sekiro, ki jo je videl v kuhinji, postavil se k vratom, 
da bi v slučaju, ko bi vrata polomili, mahal po na- 
padavcih, ako bi tudi koga ubil. 

In komisar in žandarma? — Komisar je zbežal, 
ko se je začel škandal, žandarma pa sta ob strani 
stala in gledala, namesto da bi zabranila take javne 



135 

izgrede. Bog ve, kaj bi se bilo še zgodilo, ko bi nekdo 
ne bil raznesel glasu, da se bližajo huzarji mir napravljat 

Tisti komisar Korber je bil pravo duševno revče ; 
brez vseh pravniških študij je prilezel do komisariata, 
kar je takrat o pomanjkovanju usposobljenih prosivcev 
še bilo mogoče. Nepoznajoč postav bil je pri vsakem 
nenavadnem slučaju v zadregi, kaj bi ukrenil. Kot 
komična oseba nastopa tudi v romanu „Pobratimi". 
Umrl je kot penzionist v Slov. Gradcu. 

Pa tudi tisti Soršak ni doživel srečnih dni. Za- 
pletenemu v razne pravde in obsojenemu zaradi krive 
prisege se mu je prav slabo godilo ob koncu njego- 
vega življenja; edini sin pa, tudi hud razgrajač, se je 
obesil. 

VOLITVE 23. JUNIJA. 

Pred volitvami je centralni narodni volilni odbor 
v Mariboru izdal obširen oklic, na katerem je bilo 
podpisanih več sto volivcev; med njimi nas je bilo s 
kandidati vred 16 posvetnih doktorjev, 4 pa so bili 
doktorji teologije: iz Celja takrat edini narodni doktor 
Kočevar, iz Maribora dr. Dominkuš, dr. Ipavic, dr. Radej, 
dr. Prelog, dr. Sernec, dr. Zarnik, dr. Orozel, dr. Srebre, 
iz Št. Lenarta dr. Čuček, iz Ptuja dr. Ploj, dr. Geršak, 
iz Brežic dr. Razlag in dr. Mencinger, dr. Ipavic iz 
Šent Jurja in jaz iz Šmarja; doktorji teologije pa 
dr. Klemenčič v Ljutomeru, dr. Lavoslav Gregorec. 
dr. Ulaga in dr. Lipold. 

V Celju je bil protikandidat neki profesor Vrečko, 
ki se je pa pisal Wretschko in je s svojim odpad- 
ništvom pozneje srečno dosegel službo dež. šolskega 
nadzornika ter prideljen bil naučnemu ministrstvu, 
Okrajni glavar mu je dovolil govoriti v volilni dvorani 
pred volitvijo. Kvasil je skoro celo uro, pa ni naredil 



136 

nobenega vtisa. Jaz sem ga zavrnil v kratkih besedah 
in volitev se je potem mirno vršila. Izvoljena sva bila 
dr. Dominkuš s 155, jaz s 186 glasovi. 

Pri tej volitvi sem se seznanil s takratnim celj- 
skim vikarjem Jurijem Bezenšekom. Ker so volilni 
možje celjske okolice proti nam glasovali, vprašal sem 
ga, ali je še tako malo zbujena narodna zavest v oko- 
lici. Odgovoril mi je, da je šele malo časa tam, a če 
dalje časa ostane, potrudil se bo ljudstvo spraviti na 
pravo pot. In res se je potrudil in tudi dosegel, da se 
je okolica otresla verig celjskih mogotcev in zdaj je 
celjska okolica zanesljiva narodna trdnjava. Bezenšek 
pa je hude boje imel s celjskim županom Necker- 
mannom, ki ga je hotel po vsej sili odpraviti iz Celja, 
kar se mu pa ni posrečilo. Bezenšek je pozneje dobil 
čadramsko župnijo, kjer je s svojo nenavadno eneržijo 
postavil novo cerkev, eno najkrasnejših na Spodnjem 
Štajerskem, in kjer se še neustrašeno bori tudi za 
narodne pravice. 

V ptujskem okraju je bil izvoljen M. Herman, 
v Ljutomeru I. Kukovec, v Slovenjem Gradcu 
pl. Adamovi č. Njega sva, dr. Zarnik in jaz, preden 
smo določili kandidature, poiskala na velenjski graščini 
in ga pregovorila, da se je dal kandidirati na naš 
program. Držal se ga je tudi zvesto do svoje prerane 
smrti. 

V Mariboru smo, kakor smo naprej vedeli, pro- 
padli in propadli smo tam še tudi pri prvih direktnih 
volitvah v državni zbor 1. 1873. Šele pri deželnozbor-^ 
skih volitvah 1. 1876. smo si tudi ta okraj priborili. 

Za breški okraj smo kandidirali prejšnjega po- 
slanca Alojzija Lenčka, toda duhovniki so želeli 
dekana F. Kos ar j a v Kozjem in Lenček je v po- 
slednjem trenotku v prid Kosarju odstopil, ki je bil 
potem tudi izvoljen. 



137 

Izgubili smo torej mariborski okraj In s tem oba 
sedeža v državnem zboru, ker so Nemci iz naše sku- 
pine volili Seidla in Brandstetterja. Pri direktnih vo- 
litvah bi bili vsaj dva poslanca imeli v državnem zboru 
in vendar smo se z ozirom na tisti megleni federa- 
liški program in na Čehe trdovratno branili direktnih 
volitev in 1. 1873., ko je bila postava že sklenjena v 
državnem zboru, smo povsod nabirali podpise za 
prošnjo na cesarja, da naj ne potrdi tega zakona. 

V mestnih skupinah smo povsod propadli; saj je 
vsa birokracija šla v ogenj zoper nas. 

Lepe uspehe so pa po nemškem Štajerskem do- 
segli konservativci, ki so skoro v vseh kmetskih sku- 
pinah vrgli liberalne kandidate, tako da smo imeli v 
kmetski skupini Slovenci s konservativci vred večino 
in vsled tega skupaj eno mesto v deželnem odboru. 

VOLITVE NA KRANJSKEM IN V DRUGIH 
SLOVENSKIH POKRAJINAH. 

Volitve na Kranjskem so se pričele dne 24. ju- 
nija, katerega dne so volile kmetske občine. Rado- 
vedni smo bili posebno na izid v trebanjskem okraju. 
Slovenija v Ljubljani ni hotela namreč kandidirati 
dr. Zarnika, ki je dozdaj zastopal ta okraj; ljub- 
ljanskim prvakom ni bil po godu, ker se je upal imeti 
in izrekati svoje lastno mnenje, medtem ko so drugi, 
imenujem le dr. P okluk a r j a, se slepo pokorili 
dr. B 1 e i w e i s u in dr. C o s t i. Slovenija je progla- 
sila proti dr. Zamiku dr. T o m a n a za kandidata. 
Toman pa, ki je bil na Dunaju še bolan, se je odpo- 
vedal in zdaj si ni upala Slovenija postaviti drugega 
kandidata, dr. Zarnika pa vendar ni hotela priporočati. 

Pri volitvi je Zarnik dobil največ glasov, 
namreč 119, župnik Tavčar 103, grof Barbo 101 glas. 



138 

Sicer so tudi v vseh drugih kmetskih skupinah zma- 
gali narodni kandidatje. 

Slabeje je šlo v mestih 28. junija. Propadli smo 
v Ljubljani, kjer je uradništvo že bilo popolnoma 
organizirano proti narodni stranki. Propadli smo tudi 
v Tržiču in Kočevju. Vendar je narodna stranka v dež. 
zboru imela 23 poslancev, nasprotniki 14. 

Isti dan so bile tudi na Koroškem volitve v 
kmetskih skupinah. Trdnjava, katere predsednik je bil 
Albin P o z n i k, podpredsednik Anton Š a j n i k, 
tajnik Ferdo V i g e 1 e , je kandidirala za velikovški 
okraj dr. P a v 1 i č a in Antona K u š a r j a, župana v 
Černečah, za celovški okraj Kristjana Trampuša, 
župana na Hombergu, za zilski okraj Andreja 
Einspielerja. Propadli so v vseh okrajih. Ravno 
tako slabo je šlo v Istri, kjer so skoro povsod La- 
honi zmagali, le v poreškem okraju sta bila izvoljena 
narodna kandidata Rubeš in Marot. Za goriški 
deželni zbor pa so bili povsod v slovenskih krajih 
izvoljeni narodni kandidati, tako da je bilo potem U 
slovenskih in 11 italijanskih poslancev in je deželni 
glavar odločeval večino. 

FRANCOSKO - PRUSKA VOJSKA. 

Vplitve so torej bile končane, le na Češkem, 
kjer je deželni zbor šele mesca avgusta bil razpuščen, 
so se vršile pozneje in tam je vlada pritiskala na 
veleposestvo, da bi Čehom odvzela večino. Toda vsa 
pozornost se je zdaj obrnila na veliko svetovno tra- 
gedijo, v kateri je bila poražena poprej vselej zma- 
govita Francija in z uzurpiranega prestola pahnjen 
Napoleon III. 

Že mesca junija se je govorilo, da so nastale 
neke homatije med Prusijo in Francijo. Pruski kralj 



139 

Vilhelm je hotel na španski prestol vsiliti nekega 
hohenzollernskega princa, čeravno se je Napoleon 
ustavljal. Sredi julija je že bil položaj tako napet, 
da smo vsak dan pričakovali napoved vojske. 
Tomšič, ki nikoli ni zakrival svojega demokratskega 
mišljenja, je pisal v »Narodu" : 

„To je gotovo, da pri vsej tej zadevi ne gre za 
nobene koristi človečanstva ali kateregakoli oddelka člo- 
veškega društva, ampak zadinastične interese, narodi 
pa mirno gledajo, kako bodo dinasti kri in premoženje 
tratili v prospeh svojih rodbinskih namenov". Zadel 
je s temi besedami v črno, šlo je hohenzollernskemu 
rodu za to, da svojo dinastijo spravi na nemški 
cesarski prestol, Napoleonu pa tudi za to, da svojo 
dinastijo na Francoskem utrdi. Seveda narodom se o 
taki priliki govori o narodni časti, s to frazo se 
hujskajo na nasprotnika in.se pripravljajo k temu, da 
žrtvujejo kri in premoženje. 

Ko so prvi streli poknili, pač nismo mislili, da 
bo Francija tako grozovito poražena. Sicer smo želeli 
Napoleonu, ki je bil Avstrijo in Rusijo brez povoda 
napadel in obema državama mnogo zla prizadel, da 
bi bil premagan, tudi kot zatiravec vsakega svo- 
bodnega gibanja, Prusija pa naj bi zmagala, da bi s 
tem prvaštvo dobila v nemških deželah in bi enkrat 
za vselej minilo naše avstrijske državnike, vtikati se v 
nemške zadeve. Pa nazadnje, ko je Prusija tako ne- 
pričakovano zmagovito napredovala, nam to ni bilo 
po godu, ker smo vedeli, da bo posledica pruskih 
zmag nemški šovinizem v Avstriji. 

Vsak dan smo napeto čakali na poročila z 
bojišča,^ a čitali smo zmerom le o pruskih zmagah, 
dokler ni naposled pri Sedanu 2. septembra se mo- 
rala vdati vsa tam nakopičena francoska armada z 
Napoleonom vred. 



140 

DEŽELNI ZBORI. 

Koncem avgusta so bili sklicani deželni zbori 
razen češkega. V štajerskem deželnem zboru nas je 
bilo le 6 slovenskih poslancev, vendar smo s konser- 
vativnimi Nemci, s katerimi smo precej stopili v tes- 
nejšo zvezo, imeli večino v kmetski skupini. Mi smo 
nasvetovali, da se naj Herman voli v deželni odbor 
in konservativci so bili s tem zadovoljni, saj so po- 
znali Hermana kot neustrašenega zagovornika kon- 
servativnih načel. Slovenci smo prav veseli bili, da 
smo vendar enkrat dobili svojega zastopnika v de- 
želnem odboru. Herman je po volitvi prosil justično 
ministrstvo, da mu naj dovoli dopust za čas od- 
borništva, ker se je moral v Gradec preseliti. Vlada 
pa je zahtevala, da resignira na svojo službo in le v 
to privolila, da spet dobi službo okrajnega sodnika, 
če ne bo več odbornik. Zdaj pa se vsakemu uradniku 
v takem slučaju dovoljuje dopust s polno plačo. 

Takoj v drugi zborovi seji je Herman predlagal 
adreso do cesarja, a predlog je bil od večine od- 
klonjen, dasi ga je Herman prav mirno in temeljito 
utemljeval. 

In zdaj sva se spet usedla s Hermanom in 
skovala interpelacijo do vlade zaradi enakopravnosti 
v uradu in šolah. Glede gimnazij v Mariboru, Celju 
in Ptuju sva se sklicevala na spomenico, katero so 
štirje mariborski slovenski profesorji izročili naučnemu 
ministrstvu. O tej spomenici bom še govoril. Vprašali 
smo vlado, ali hoče 

1. pri vseh sodnijskih in političnih uradih slo- 
venske Štajerske vpeljati slovenščino kot uradni jezik, 

2. v Mariboru ustanoviti samostalno 
nižjo gimnazijo s slov. učnim jezikom, na 
gimnaziji v Celju vpeljati slovenščino kot učni jezik 



141 

in skrbeti, da postane tudi na realni gimnaziji v 
Ptuju slovenščina učni jezik, 

3. učni črtež mariborske učiteljske pripravnice 
tako izpremeniti, da postane slovenščina učni jezik in 
da se bodo pripravniki urili in vadili v slovenski 
šoli, 

4. v Ljubljani ustanoviti pravniško akademijo s 
slov. učnim jezikom. 

Od teh naših terjatev se je tekom poznejših 
trideset let toliko uresničilo, da smo dobili v Celju 
nižjo slovensko gimnazijo, v Mariboru slovenske pa- 
ralelke na nižji gimnaziji, pa na obeh se prav malo 
predmetov poučuje slovensko. Tudi na mariborski pri- 
pravnici je le pri malo predmetih slovenščina učni jezik^t 

Na interpelacijo je v zadnji seji 3. sept. od- 
govoril namestnik Kiibek, kakor smo vajeni bili in 
smo še vajeni slišati iz ust vladnih zastopnikov, kjer 
gre za pravice slovenskih narodov: 

„V dolžnost si štejem odgovoriti ne samo na 
vprašanja, temuč tudi na uvodne opombe interpelantov. 
Obdolžitve so se slišale, katere bi težko na vago pa- 
dale, ako bi bile resnične. Ali jaz moram povedati, 
da ni vladi nikdar na znanje prišlo, da sodnije slo- 
venskih vlog ne sprejemajo, ali da na slovenske vloge 
nemško odgovarjajo. Trditev, da so v slovenskih 
okrajih uradniki, ki slovensko ne znajo, je čisto 
neresniJSna. Ker manjka slovenskih uradnikov, mora 
vlada za narastaj skrbeti in skrbi tako, da nemške 
pomožne uradnike v slov. okraje pošilja, da se slo- 
venskega jezika nauče. Pri vseh uradih se nemško in 
slovensko uraduje, torej se ni pritoževati. Kar se tiče 
druge točke, šol, obžalujem, da na razpolago ležeči 
statistični podatki o šolskem pouku interpelanta ne 
podpirajo." Potem našteva, koliko Slovencev na mari- 
borski in celjski gimnaziji se je že učilo z odliko. 




142 

Slovenska narodnost, da ni bila torej noben zadržek 
do srečnega resultata. Glede na to in pa ker večji del 
profesorjev zna slovensko in glede na dejstvo, da se 
slovenski jezik v šoli dovolj goji, ni vzroka, da bi se 
v tem oziru kaj izpremenilo v učilnicah. 

Baron Kiibek, še mlad mož, je bil tisto leto 
imenovan za namestnika. Vse se je čudilo njegovi 
nagli karieri. Njegov brat se je v Jadranskem morju 
potopil z neko ladjo, ko je moral, tako se je govorilo, 
po najvišjem ukazu odpluti, dasi je bil na morju silen 
vihar. In to je bil povod, da so se ozirali na Kiibeka, 
ki je potem blizu 30 let vladal na Štajerskem. Ko je 
naposled šel v pokoj, mu je cesar podaril neko vilo 
blizu Gradca. Nam Slovencem ni bil Kubek nikoli 
prijazen, tudi se ni naučil slovenščine, dasi je imel 
v kronovini dve petini Slovencev. 

Do posebno važnih debat v tem zasedanju de- 
želnega zbora ni prišlo, ker so vsi deželni zbori z ozi- 
rom na francosko vojsko bili nenadoma zaključeni. 

V kranjskem deželnem zboru so bile živahne 
debate o adresi do cesarja, katero je narodna večina 
predložila in jo je zbor tudi sprejel. Adresa iz peresa 
Svetčevega navaja vse krivice, ki se Slovencem 
glede narodne enakopravnosti v šolah in uradih gode 
in izjavlja, da deželni zbor voli poslance v državni 
zbor samo za to, da volijo v delegacijo in . da se 
udeležijo posvetovanja, ki ga zahtevajo zaradi vojnih 
dogodeb denarne zadeve. 

V goriškem deželnem zboru je dr. Lavrič v 
obširno utemeljeni interpelaciji vprašal vlado, 

1. ali hoče ukazati, da se ima v uradih za Slo- 
vence postavljenih precej začeti slovensko pisati in 
malo po malo tako napredovati, da bode po preteku 
enega leta vse uradovanje slovensko, 



143 

2. ali hoče vse pripraviti, da se precej začnejo 
vsi predmeti v srednjih šolah v Gorici po slovensko 
predavati, 

3. ali hoče vlada ustanoviti slovensko vseučilišče 
v Ljubljani?" 

Na to interpelacijo vladni zastopnik ni odgovoril. 
V dež. odbor goriški je bil dr. Lavrič izvoljen, kar 
nas je zelo razveselilo, tudi zaradi tega, ker je ta 
ugledni rodoljub s tem dobil neko gmotno oporo. 

Zelo zanimale so nas razmere na Češkem, kjer 
je Potočki obravnaval s češkimi voditelji — brez 
posebnega uspeha. Na adreso češkega odbora je 
cesar v posebnem reskriptu koncem septembra med 
drugim odgovoril: »Mi smo pripravljeni vnovič ne- 
razdeljivost češkega kraljestva s pismi neprelomno za- 
gotoviti in svojemu zedinjenju z narodom češkim si- 
jajen izraz dati s kronanjem s češko krono". 
Zahteval pa je, da češki deželni zbor brez zamude 
voli poslance v državni zbor. Čehi so odgovorili z 
novo adreso in odklonili volitve v državni zbor, na 
kar je cesar ukazal, da se volitve direktno vrše. Pri 
volitvah je v veleposestvu vlada pritiskala in dosegla, 
da Čehi niso imeli več večine. Oddano je bilo enako 
žtevilb glasov za nemške in češke kandidate in so 
potem nemški kandidati bili izvoljeni po žrebu; 
nemški kandidati so šli v državni zbor, češki deklaranti 
so pa ostali doma. In cesar se ni dal kronati s 
•češko krono. 

SPOMENICA MARIBORSKIH SLOVENSKIH 
PROFESORJEV. 

Na mariborski gimnaziji so takrat bili nameščeni 
štirje slovenski profesorji, kateri po svoji 
značajnosti in neustrašenosti zaslužijo, da se njih 



144 

imena ohranijo v slovenski zgodovini. Bili so: Jan. 
Majciger,* Janko Pajk, Josip Šuman in Fr. 
Žagar. 

Spomenico je sestavil Šuman, vsi štirje so jo 
podpisali in poslali naučnemu ministrstvu. Ker je pre- 
obširna, da bi jo tukaj mogel celo priobčiti, dasi bi 
zaslužila ohranjena biti Slovencem v vsem obsegu, 
navesti hočem iz nje le glavne misli. 

V uvodu povdarjajo profesorji, da se kot av- 
strijski državljani in državni služabniki, kot odgojitelji 
in kot udje slovenskega naroda čutijo prisiljeni na- 
ravnost povedati svoje misli. Po sedanji osnovi, po 
kateri je nemški jezik izključno učni jezik, bi mo- 
rala vsa mladina biti nemške narodnosti ali vsaj 
nemščine toliko zmožna, da bi mogla popolnoma 
umeti znanstvene nauke. Na mariborski gimnaziji pa 
je mnogo več Slovencev, ko Nemcev in je na novo do- 
hajajoča slovenska mladina nemščine tako malo vešča, 
da pogosto ne razume najnavadnejšega nauka uči- 
teljevega. Taka protinaravna učna osnova rodi nenaravne 
nasledke. 

„ Izkušnja je polna dokazov za to, da mora inte- 
lektuelne dušne moči učencev neizmerno moriti in 
ovirati, ako tega ne razumejo, kar se jim razklada. 
Kako more učenec samostojno soditi in sklepati o 
stvareh, katerih niti kot premis ni razumel, ker ni je- 
zika razumel? Koliko tega, kar je slovenski dečko od 
svojih prvih let sem videl in spoznal v naravi in v 
svojem lastnem dušnem življenju in kar je znal v 
svojem materinskem jeziku tudi izraževati, se mora po- 
gubiti in nerabljivo postati za njegovo nadaljnje 
izobraževanje! 

♦Profesor Majciger, neomahljiv in neustrašen narodnjak, 
je imel pri Ciril-Metodovi slavnosti v Mariboru 1. 1863. 
slavnostni govor. 



145 

DečKuseživozdravi in gorki vzduh njegove mladosti 
naenkrat odtegne in nov svet praznih, njemu ne- 
razumljivih besed, katerih v svojem duhu nikjer ne 
more privezati na že razumljeno, se mu na mesto prvih, 
sladkih sanj življenja s silo zamenja! Deček se po- 
stavi tako na prvotno stopnjo duševnega razvoja; 
oblastno v drug svet jezika in mišljenja presajen, 
mora v drugič pootročiti se!** Zares zlate besede, 
kakor takrat, še tudi zdaj bridko veljavne za naše po- 
nemčevalnice, od schulvereinskih šol pričenši do 
srednjih šol, na katerih se, če se tudi zovejo slovenske, 
večina predmetov nemško uči. 

Spomenica, ko je temeljito opisala kvar takega 
pouka za mladino in njen značaj, nadaljuje: 

nNe smemo pri tej priliki, ko pedagogične in 
didaktične pomanjkljivosti sedanjih učilnih naprav 
omenjamo , zamolčati velikega kvara , ki izvira 
iz tako osnovanih šol za celoto slovenskega na- 
roda. Jasno je, da od učilišč, ki * izkušajo le po nem- 
škem učnem jeziku izobraženost med narodom po- 
speševati, ni pričakovati prevelikega vpliva na večino 
in celoto prebivavstva, ki je samo slovenščine zmožno. 
Kajti oni, ki se v njih izobrazijo, ne morejo zaklada 
svojega še tako bogatega znanja drugače govorečim 
v delež dati. In vendar ne more biti v državi šolam 
pred vsem drug namen nego ta, državljanom v naj- 
obilnejši in najrazširnejši meri podajati omike. Gledaje 
s tega stališča izpolnjujejo sredi slovenskega jezikov- 
nega ozemlja ustanovljene nemške gimnazije svojo na- 
logo le v najmanjši meri". 

Potem spomenica izpodbija znane ugovore, da 
manjka učiteljev in učnih knjig in predlaga: 

„V Mariboru naj se ustanovi slovenska 
nižja gimnazija. Ta naj bi bila samostojna in 
čisto neodvisna od sedanje gimnazije. Naravnost se 

10 



146 

moramo izrekati proti paralelnim razredom kot 
polovičarskim naredbam. Učni jezik za vse 
razrede in predmete bi moral biti slovenski, nemščini 
pa bi se moralo odločiti nekaj ur več, kakor zdaj . . .** 

„Podpisani se nadejajo, da bodo slavno ministr- 
stvo pri razsojevanju naših nasvetov gotovo vodila le na- 
čela pedagogične vednosti, državne blaginje in pra- 
vega avstrijskega domoljubja, ki vse dežele in narode 
obsega z isto ljubeznijo in skrbnostjo, in podajamo to 
iz najčistejšega prepričanja in najčistejših nagibov iz- 
virajočo spomenico si. ministrstvu, ki jo naj milostivo 
in primerno presodi in uvaži." 

O naivni fantasti, ki ste pričakovali, da bode mi- 
nister Stremayr se dal voditi od načel pedagogične 
vednosti ! In ko bi on bil res tako nepristranski, tega 
ne bi dopuščali Nemci, ki so ga spravili na ministr- 
ski sedež. Spomenica je šla v koš, dva izmed podpi- 
sancev, prof. Pajk in Šuman sta morala naslednje 
leto v prognanstvo. To je bilo tisto uvaževanje načel, 
na katere so se sklicavali slovenski profesorji. Postala 
sta oba mučenika za narodno idejo, pa usoda jima je 
bila vendar toliko mila, da sta se oba mogla vrniti v 
domovino, in Šuman je celo postal deželni šolski 
nadzornik, nekaka nagrada za bridke ure, ki jih je 
moral daleč od domovine preživeti. 

SLOVENSKE DOCENTURE NA GRAŠKI UNI- 
VERZI. 

To leto nam je prineslo nekaj nepričakovano ve- 
selega, košček našega narodnega programa, a tudi ta 
malenkost je bila neka fata morgana, ki se še do zdaj 
ni uresničila. V državni proračun je namreč s cesar- 
jevim dovoljenjem bilo postavljenih 3000 gld. za tri 
docenture s slov. učnim jezikom na pravni fakulteti 



147 

graške univerze. Precej, ko smo to brali, smo bili jako 
skeptični, ker je šlo le za docenture, ki se vsak dan 
lahko odpravijo, ne pa za profesorska mesta. Torej ni 
bilo pričakovati, da bi se kdo oglasil za take službe, 
ki so od danes do jutri. Vendar so se oglasili trije 
kompetenti: prof. I. K ran je, ki so mu 1. 1900. vzi- 
dali spominsko ploščo na njegovem rojstnem domu v 
Šaleški dolini, dr. Ivan Geršak, sedaj (1904) notar v 
Ormožu, in neki dr. Ribič, ki meni ni znan. Pričako- 
vali smo, da s 1. oktobrom začno slovenska preda- 
vanja, ker smo se zanašali na to, da je dotična svota 
prišla v proračun po cesarjevem dovoljenju, čeprav 
državni zbor še ni bil sklepal o proračunu. In morda 
bi se to bilo zgodilo, ko bi se že takrat vlada bila opi- 
rala na tisti slaboglasni paragraf 14. ustave, kateri je 
pozneje prišel v tako veljavo, da vladi ni treba prav- 
zaprav nobenega državnega zbora. Takrat so ministri 
res še bili rahločutni ustavoverci, posebno pa, kadar 
bi morali Slovanom kaj dovoliti. 

Že koncem avgusta sva z dr. Dominkušem šla 
k ministru Stremayrju, ki se je kot deželni poslanec 
mudil v Gradcu. Zahvaljevala sva se mu, da je v pro- 
račun postavil znesek za tri stolice slovenske, in mu 
razložila želje, kako se naj primerno oddajo te stolice. 
Potem sva poudarjala potrebo slovenskih srednjih šol 
in navajala nedostatke na mariborskem učiteljišču, ki 
je čisto nemško. Minister je prav vljudno poslušal in 
se razgovarjal o naših slovenskih zadevah. Nazadnje 
je naglašal, da ima vlada resno voljo, poskrbeti, da se 
bodo tudi v istini izvrševale vse postavne določbe, ki 
govore o narodni enakopravnosti. 

A kako je isti minister na Dunaju koncem sep- 
tembra odgovoril slovenskemu drž. poslancu v tej reči ! 
Eden kompetentov, menda dr. Geršak, ki bi bil vendar 
rad izvedel, pri čem da je, obrnil se je do drž. po- 

10* 



148 

slanca Svetca, ker štajerski Slovenci niso imeli v 
zboru po poslednjih volitvah nobenega zastopnika* 
Svete C je odgovoril, da sicer s svojega stališča ne 
more ničesar storiti v tej zadevi, ker so Kranjci, ki 
zahtevajo polno svoje vseučilišče v Ljubljani, nasprot- 
niki graških stolic. Todgi iz vljudnosti do kompetenta 
šel je k ministru Stremayrju. In ta mu je rekel, da se 
letos še ne morejo odpreti slovenske stolice v Gradcu, 
ker drž. zbor še ni dovolil proračuna za to leto. S tem 
je bila stvar odložena „ad calendas graecas". 

Tomšič je v svojem opravičenem gnevu vz- 
kliknil v »Narodu" : „Koliko časa bodo še gg. ministri 
ničemurili s cesarjevim imenom in s slovenskim na- 
rodom!" Ko bi Tomšič še živel, bi bil leto za letom 
skozi poznejših petintrideset let moral ponavljati 
tisto vprašanje, ki je še dandanašnji tako aktuelno,. 
kakor je bilo takrat. 

„SLOV. NAROD" IN TISKARNA. 

Tudi v tem letu si „Slov. Narod" še ni tolika 
opomogel, pa bi stal na lastnih nogah. Imel je kakih 
700 naročnikov, pa med njimi ne malo takih, ki so- 
prav neredno plačevali ali tudi vso naročnino dolžni 
ostajali. Naznanil je bila sicer polna poslednja stran,, 
pa največ je bilo tistih lekarniških, ki zavzemajo dosti 
prostora, plačujejo se pa slabo. Torej smo morali iz- 
terjati, kar je še kdo dolžen bil na tistih deležih po- 
250 gld., ki smo jih podpisali 1. 1868. 

Zato smo zdaj na vse pretege se potrudili, da 
dobimo koncesijo za lastno tiskarno, za katere usta- 
novitev smo upali dobiti potrebni kapital. Dne 6. marca 
smo sklicali v Celje zaupen shod, na katerem sma 
sklenili, da ustanovimo v Mariboru delniško društva 
»Narodna tiskarna" in podpisali smo 10.000 gld. 



149 

delnic. Ta dan je pravzaprav rojstni dan ^Narodne 
tiskarne". 

Preden pa bi pravila bila izgotovljena, od vlade 
potrjena in bi bilo dovolj delnic oddanih, bi še bilo 
preteklo poldrugo leto; a s tiskarno nismo mogli tako 
dolgo čakati, in zdaj so se našli trije rodoljubi, ki so 
kot komanditno društvo ustanovili tiskarno s to namero, 
da jo pozneje delniško društvo prevzame. Njim smo 
tudi izročili „Slov. Narod", ustanovnih stroškov pa 
nismo nazaj zahtevali, ostali so in suspenso za bo- 
dočo „Narodno tiskarno", toda vsak od nas je bil 
pripravljen, svoj del žrtvovati, ker se nismo nadejali, 
da bi list kedaj bil tako trden, da bi jih mogel vrniti. 
In res ti ustanovni stroški nikoli niso bili povrnjeni. 

Ti trije rodoljubi, ki so nas rešili iz zadrege, so 
bili Franc Rapoc, notarski koncipient v Mariboru, že 
omenjeni Franc Skaza v Šmarju in trgovec Hugo 
Tanšič, tudi v Šmarju. 

Izmed teh je pač zaslužil, da se ga spominjam v 
posebnem poglavju, 

FRANC RAPOC. 

V Viktringhofski ulici v Mariboru stoji stara, 
sloveča gostilna Rapočevih. Franc Rapoc pa je bil 
rojen 28. marca 1842 pri sv. Petru. Latinske šole je 
dovršil v Mariboru, pravništvo pa na Dunaju in po 
končanih študijah je vstopil za koncipienta pri dr. Do- 
ininkušu 1. 1868. To leto sem ga vselej videl v na- 
rodnih krogih, kadar sem se pripeljal v Maribor. Bil 
je mirne narave in je že takrat slovel zavoljo svojega 
finančnega talenta. Ker sem jaz na to stran od na- 
rave slabo obdarovan, mi je imponiral s svojo \^arč- 
nostjo in natančnostjo v denarnih rečeh. Pravili so 
mi, da je že na Dunaju, kakor kak bankir, posojeval 



150 

dijakom majhne zneske, pa strogo zahteval, da so mu 
jih vračali ob določenem času. Zase pa je živel takrat 
in tudi pozneje zmerom prav skromno. Tudi meni je 
enkrat posodil 100 gld. in zahteval za to dolžno pismo. 
Črez nekaj let sem mu vrnil to posojilo in zahteval 
dolžno pismo nazaj. Nasmejal se mi je: 

„Veš kaj? Tisto tvoje dolžno pismo sem takoj 
raztrgal, ker sem mislil, da mi nikoli ne boš vrnil tega 
zneska. 

„Škoda, da sem ga vrnil," se pošalim. 

„Ni ne škoda. Bo šlo za narodne namene, če ne 
zdaj, pa po moji smrti." 

Bil je takrat že oženjen, pa brez otrok, in je več- 
krat pravil in se posvetoval z mojim bratom o dija- 
ških ustanovah, ki jih misli napraviti. 

L. 1869. se je močno trudil in marljivo agitiral, 
da bi dr. Dominkuš bil izvoljen, kar se pa ni po- 
srečilo. S Tomšičem sta bila dobra prijatelja in ta 
ga je nagovarjal, da se naj loti ustanovitve tiskarne. 
Ker ni bilo upati, da se kmalu ustanovi delniško dru- 
štvo, lastne tiskarne za list pa je bilo neobhodno 
treba, je Rapoc stopil v zvezo s Skazo, ki je imel 
takrat na razpolago potrebni fond, in s Tanšičem. 
Tomšič pa je vložil prošnjo za tiskarniško koncesijo. 
Namestnik Kiibek je prošnjo poslal mariborskemu 
mestnemu odboru, ki je z večino glasov zanikal po- 
trebo druge tiskarne v Mariboru. Vendar namestništvo 
se ni oziralo na izrek in koncem oktobra je Tomšič 
dobil koncesijo za novo tiskarno. 

Komanditno društvo „Skaza, Rapoc, Tanšič" je brž 
naročilo stroje, črke in kar je treba za tiskarno, in te- 
kom 1. 1871. prevzelo tudi »Slov. Narod". S tem smo 
bili rešeni glavne skrbi, da nismo bili več odvisni od 
nemškega tiskarja, ki bi nam bil lahko vsak dan od- 
povedal tiskanje lista. Misel pa, ustanoviti delniško 



151 

društvo, ni zaspala in ravno Rapoc se je najbolj trudil 
s tem, da je nabiral delničarje po vsem Slovenskem; 
toda o tem bom govoril pozneje. 

Rapoc je bil 1. 1873. imenovan za notarja v 
Šoštanju, torej v mojem rojstnem kraju, in tu sva se 
videla parkrat vsako leto, kadar sem se pripeljal domov 
na obisk. Zdravja ni bil prav trdnega; že v mladih 
letih si je želodec bil pokvaril in večkrat mi je tožil 
o slabostih. Pa da bo umrl v najlepši moški dobi, tega 
si nisem mislil. Sicer je pa tudi preveč grešil proti 
svojemu zdravju. Nekoč sem se po zimi peljal v po- 
kriti kočiji iz Celja v Šoštanj. Dohitim odprt voziček 
z enim konjem in na vozu je v kožuh zavit ves zmrzel 
sedel Rapoc. Oštel sem ga, da si ne privošči boljšega 
vozila, ko vendar vsak ve, da je dovolj petičen. Izgo- 
varjal se je, da ima zmerom tega voznika, ker se mora 
dostikrat voziti v Maribor. 

Leta 1882. je resno zbolel in ostal v Mariboru, 
da bi se tam ozdravil, toda 28. maja 1882 je umrl. 
Po njegovi smrti se je našla oporoka, v kateri je volil 
precejšnji del svojega premoženja za dijaške usta- 
nove. Imenoval je kuratorij štirih gospodov, da dolo- 
čijo, kakšne ustanove naj se narede. Ti štirje smo bili: 
dr. Jernej Glančnik in dr. F. Dominkuš v Mariboru, 
moj brat Mihael in jaz. 

Ko se je končala zapuščinska obravnava, poka- 
zalo se je, da je za ustanove ostal fond nad 30 tisoč 
gold., h katerim se bo po smrti vdove Rapočeve še 
dodalo 10 tisoč. Kuratorij se je sešel v Mariboru in 
določil, da se naj ustanova imenuje: »Rapočeva 
dijaška ustanova." Iz obresti se dele ustanove po 
150 gold. na leto obiskovavcem višjih šol, in sicer 
vsako leto. Ker za štajerske Slovence skoraj ni no- 
benih ustanov, si je Rapoc res ovekovečil svoje 



152 

ime med nami in se bodo še potomci hvaležno njega 
spominjali. 

In tudi jaz se ga rad spominjam kot zaneslji- 
vega, delavnega rodoljuba in osebnega prijatelja, s ka- 
terim si nikoli nisva bila navskriž v nobeni stvari. Imel 
je celo toliko zaupanja do mene, da me je mislil po- 
staviti za izvršitelja oporoke, in šele potem, ko je opo- 
zorjen bil, da jaz v Ljubljani stanujoč ne bi mogel se 
tega lotiti in bi moral itak vse kakemu odvetniku iz- 
ročiti, imenoval je dr. Glančnika. 

Če vse to pomislim, zdi se mi, da mu v življenju 
nisem dovolj odkrito kazal, kako zelo ga čislam. Pa 
takšni smo. Imaš prijatelja ali če že ne prijatelja, vsaj 
dobrega znanca, ki ga poznaš kot poštenjaka, da se 
nanj smeš zanašati. In srečata se na ulici ali kje dru- 
gje, postojita, pozdravita se, izgovorita par navadnih 
fraz: Kako se ti godi? Kaj delaš?" itd., roki si stisneta 
in vsak gre spet svojo pot in vsak misli svoje misli, 
to je, o sebi in svojih poslih. Prijatelj pa, ki si ga 
srečal, ima morda na srcu kaj, kar ga skeli, kako skrb, 
ki ga teži, in rad bi ti bil razodel svoje težave, pa vi- 
del je tvoj malomarni pogled in spoznal je, da se ti 
mudi naprej. To mu je zaprlo usta in nosil je dalje 
svojo skrb, ki bi mu jo ti lahko bil, če ne odvzel, vsaj 
olajšal s sočutno besedo. In tudi ti, kolikokrat si bil 
potreben tolažbe in sočutja in bi ga bil našel pri pri- 
jatelju, pa si bil preveč ponosen ali te je bilo sram 
odkrivati mu svoje težave. 

„Odpri srce!" nam kliče naš pesnik, da, odpri 
svoje srce in drugi bodo tebi odkrivali svoja srca, bodi 
sočuten in našel boš sočutja. Moderno je pri nekaterih 
sedanjih pisateljih in takšni že tudi med nami silijo na 
površje, da zasmehujejo vsako blago delo, da podti- 
kajo vsakemu človeku podle, samopašne namene, da 
z nekim demonskim veseljem vlačijo na dan podlosti, 



153 

ki jih izvršujejo pogubljene, nad seboj in svetom obu- 
pavše osebe. Pa to ne bo motilo nepristranskega, ob- 
jektivnega opazovavca človeštva in človeške zgodovine. 
Človeštvo gre naprej po potu splošne omike 
in humanizma, gre neprestano naprej do cilja, ki mu 
ga je Večni odkazal. 



DR. L. TOMAN. 

Odkar je dr. Toman bil v dobrem gmotnem po- 
ložaju, nastopal je spet energičneje v državnem zboru. 
Pri debati o državnem proračunu za 1. 1870. je sicer 
z drugimi slovanskimi poslanci in s Poljaki vred gla- 
soval za proračun, da se državni stroj na kvar celoti ne 
ustavi. Toda poudarjal je, da je prešel čas, ko smo Slovani 
se žrtvovali za tuje koristi, da temu ministrstvu ne 
bode krajcarja več dovolil ter da Slovani nimamo no- 
benih dobrot^od Nemcev, ako se to dobrota ne imenuje, 
da smo za nemške interese kri prelivali in se dajali 
potujčevati. 

Dne 12. aprila je bil dr. Toman v avdienci pri 
cesarju in mu je razložil položaj Slovencev, njih 
težnje in želje ter priporočal zvesto slovensko ljud- 
stvo cesarjevi milosti in ljubezni. Cesar je poslanca in 
njegovo razlaganje sprejel z veliko prijaznostjo in rekel, 
da je njegova volja, naj se začne in izvrši splošno 
sporazumljenje med vsemi narodi. O tem je Toman 
pripovedoval na kolodvoru v Mariboru, ko se je 
13. aprila skozi peljal v Ljubljano in so ga pričakali 
brzojavno o njegovem prihodu obveščeni nekateri 
mariborski Slovenci, med njimi Tomšič in dr. 
Zamik. 

O tem je zvedel Levstik in zakrožil je stihe: 



154 

Tam v Mariboru na kolodvoru 
Narodni Štajerci, vrli možje, 
K Tomanu v skok so pritekli. 
Kaj možaki so mu rekli, 
Krščena duša ne ve. 

Ko je bil v državnem zboru odklonjen predlog, 
da naj bi se vsa ustava pregledala in popravila, je 
dr. To man silil na izstop iz državnega zbora, pa takrat 
za to ni dobil večine med slovenskimi poslanci; ven- 
dar so pozneje res izstopili s Poljaki vred. 

Koncem maja smo zvedeli z Dunaja, da je dr. 
Toman hudo zbolel ; vnela se mu je bila oprsna mrena 
(pleuritis). Po privatnih poročilih se je bilo bati naj- 
hujšega. Mesca junija mu je sicer malo odleglo in 
dal se je prepeljati z Dunaja na deželo v Rodaun. 
Odtod je pisal dr. Bleiweisu menda eno poslednjih 
svojih pisem: „Jaz sem še zmeraj, v postelji. V pon- 
deljek 4. julija so me ležečega iz Beča sem prepeljali 
in zdaj me lepše dni na zrak nosijo; ali moja moč, 
moje zdravje se neče prav vrniti nazaj. Če bode šlo 
redno, bodem \^ IV2 ali 2 mescih šele mogel „mirno" 
po „ravnem" hoditi. To je resnica o moji bolezni, ne 
pa druge čenčarije dunajskih časnikov, ki me enkrat 
za »izgubljenega", enkrat za zdravega oznanjujejo.** 
(«Nov.«) 

Njegova nada, da bo v poldrugem mescu spet 
po ravnem hoditi mogel, ni se uresničila. Dne 16. av- 
gusta je izdihnil svojo blago dušo. Dne 18. je »Slov- 
Narod" naznanil to vse Slovence pretresujočo vest na 
prvi strani z naslednjimi besedami iz peresa Tomši- 
čevega : 

„Z Dunaja nam dohaja poročilo, da je umrl na- 
šega naroda slavni zagovornik dr. Lovro Toman. 
Od skrajnega do skrajnega konca naše domovine ter 
povsod, kjer katero srce bije ljubezni za našo doma- 



155 

čijo, bode ta vest žalost in togo razprostirala. Kaj je 
našemu zatiranemu narodu skozi dve desetini let 
Toman bil, kaj je zanj storil, to samo je danes Slo- 
vencem pred očmi! Z ognjem mladeniške ljubezni se 
je oklenil milega doma; ta ljubezen ga je spremljala 
do zadnjega dihljaja, to ljubezen mu bo narod vračal 
z večno hvaležnostjo! In dokler se bode govoril jezik 
naših mater, dokler zadnja iskra domo- in rodoljubja 
v slovenskih prsih naših potomcev ne ugasne, ne iz- 
gine slavilni spomin na enega prvih narodnih borivcev 
slovenskega roda." 

Telesne ostanke dr. Tomana so prepeljali v Ljub- 
ljano in odtod v Kamno Gorico, kjer zdaj počivajo v 
rakvi ob cerkvici na griču. Kar je zmerom srčno želel, 
da bi se kedaj vozil po Gorenjski železnici, tega ni 
učakal, ker železnica še ni bila dodelana in se je šele 
pozimi izročila prometu. 

Leta 1887. se je ^Pisateljsko podporno društvo" 
tudi dr. Tomana spominjalo. Napravili smo 3. julija 
veliko slavnost v Kamni Gorici, kjer se je vzidala 
spominska plošča na rojstnem domu Tomanovem in 
položil krasen venec na njegov grob. 

Ko sem spisal dramo »Doktor Dragan", sem pač 
imel pred očmi dr. Tomana. In njemu veljajo besede, 
ki jih v drami govori njegov bivši učitelj: 

„Živelo bode, kar si dobrega storil za svoj narod ; 
živele bodo pesmi tvoje in še pozni rodovi se bodo 
spominjali pesnika, ki je vzbudil narod svoj v novo 
življenje. Ko bodo že davno pozabljene zmote tvoje, 
ako so res bile zmote, prepevala bode mladež tvoje 
rodoljubne pesmi in se oduševljala za vse lepo in 
dobro." — 

In tako se je zgodilo in Tomanovo ime ostane 
proslavljeno v Slovencih. 

To leto, ki nam je vzelo Tomana, je bil 



156 

DR. GREGOR KREK 

imenovan za izrednega profesorja na graški univerzi. 
Nisem ga poprej osebno poznal, dasi mi je njegovo 
ime bilo znano kot pesnika epopeje »Na sveti večer*. 

Ko sem prišel k deželnemu zboru v Gradec, sem 
ga obiskal in tudi v poznejših letih, kadar sem se 
mudil v Gradcu; kazal mi je svojo res bogato knjiž- 
nico, ki ga je več tisočakov stala in pravil o svoji 
imenitni knjigi: „Einleitung in die slavische Literatur- 
geschichte". Prva izdaja je bila kmalu razprodana, isto- 
tako druga močno pomnožena. V Ljubljani, kjer se je 
1. 1904. naselil po upokojitvi, mi je pravil, da ga za- 
ložnik nagovarja, naj bi priredil tretjo izdajo, pa on 
da se noče več lotiti tega dela in da hoče tu mirno 
uživati svojo pokojnino. 

„Dokler ne bomo obhajali tvoje sedemdesetlet- 
nice", sem dostavil. 

„To še ne bo tako kmalu, šele v petih letih", 
odvrnil je smehljaje. 

Ni je dočakal, kakor je upal. Umrl je že 1. 1905. 

RAZNI DOGODKI L. 1870. 

V notranji politiki čedalje večja zmešnjava, novi 
ministri, a stari poti birokratsko-centrališki, Slovanom 
protivni ! 

Taborovanje se je v tem letu nadaljevalo. 
Sklicali so se tabori in bili povsod obiskani od mnogotisoč- 
ne množice ljudstva na Kranjskem v Cerknici in Vipavi, 
na Koroškem v Bistrici in Zopračah — na obeh 
je govoril dr. Zamik — v^Istri v Kubedu in na 
Štajerskem pri Kapeli, kjer je med drugimi govor- 
niki nastopil tudi profesor Š u m a n ter s tem za slo- 
venskega profesorja pogumnim korakom si nakopal še 
hujše nasprotovanje vlade. 



157 



Levstik 
je na Dunaju 
začel izdajati 
šaljivlist z na- 
slovom „Pav- 
liha" z izvrst- 
nimi karikatu- 
rami znanega 

umetnika 
Klica. V enem 
prvih listov je 
bil prav po 
življenju zadet 
Brandstet- 
t e r s Sloven- 
cem v pesti, 
ki ga misli po- 
hrustati. O 
nesrečni kari- 
katuri na dr. 
Zamika je 
„Narod" izre- 
kel ostro grajo 
in s tem poko- 
pal „Pavliho«. 

V tem letu je moj brat Mihael bil postajni na- 
čelnik v Zagrebu, kjer je takrat vladal baron Rauch 
kakor pravi turški paša. Mesca avgusta, ko se je škof 
Strossmayer pripeljal v Zagreb in so ga tam pričako- 
vale razne deputacije, je brat proti volji hrvatske vlade 
pustil na peron vse deputacije in ko se je vlak pri- 
peljal, odprl je za Strossmayerja dvorni salon. Vsled 
tega je Rauch zahteval od Južne železnice, da brata 
odstrani. Ker se vodstvo železnice ni hotelo puliti z 




Dr. GREGOR KREK. 



158 

Rauchom, poklicalo je brata na Dunaj in mu pri di- 
rekciji dalo še boljše mesto. 

1. decembra je bil v Ljubljani shod slovenskih, 
hrvatskih in srbskih rodoljubov, ki so spet skovali 
skupen program jugoslovanske zveze. 

V Šmarju sem se dobro imel, da bi le do- 
hodki ne bili tako pičli. K sreči sem pri vinogradu 
imel še precej dobro trgatev in še nekaj starega vina 
v sodih. Kadar mi je zmanjkalo drobiža, sem prodal 
kak sod vina, da sem imel za živež. Ustanovil sem 
politično društvo »Naprej", katero je priredilo par 
shodov z veselicami. Imeli smo tudi pevski zbor, da 
nas je kratkočasil ob dolgih zimskih večerih. 



IV. 

LETO 1871. 

V tem letu se je prikazala neka zarja, po ka- 
teri smo upali, da tudi avstrijskim Slovanom in po- 
sebej še Čehom in Slovencem zasijejo solnčnejši dnevi, 
a naši upi so splavali po vodi in nastopila je osem- 
letna doba neusmiljenega tlačenja. Grof Hohenwart, 
ki je imel dobro premišljen načrt, Avstrijo okrepčati 
po enaki pravičnosti za vse narode, moral je po 
kratkem vladanju odstopiti, ker so to zahtevali Nemci 
in Madžari, in nadaljeval se je stari nemško-birokrat- 
ski sistem pod krinko ustavo verstva. Ni ga bilo več- 
jega sleparstva in hinavstva, ko to vedno trobljenje po 
svetu, da le Nemci varujejo ustavo, da le oni so libe- 
ralni in naprednjaški, mi Slovani pa nazadnjaki, re- 
akcionarji, hrepeneči po absolutizmu. Govorilo se je 
neprenehoma o ustavi, pa ona se je le v toliko v 
poštev jemala, v kolikor je vladnim nemškim krogom 



159 

bilo po volji. Vse te točke ustave, ki so bile ugodne 
tudi za druge narode, n. pr. člen 19. o narodni enako- 
pravnosti, ali pravica shajanja, so bile za nas le na 
papirju in zastonj smo se Slovenci nanje sklicavali. 

V svetovni zgodovini se je to leto končalo s tra- 
gedijo, po kateri je Francija bila pahnjena s prvega 
mesta v takozvanem evropskem koncertu velevlasti in 
je njeno mesto zavzelo novo hohenzollernsko nemško 
cesarstvo. Francija se je sicer iznebila Napoleonove 
agresivne dinastije, pa je po tem porazu bila tako 
oslabljena, da je dve desetletji morala delati, preden se 
je spet toliko okrepčala, da je prišla do veljave, in to 
šele od tedaj, ko je z Rusijo sklenila tako zvano dvo- 
zvezo proti trozvezi, Nemčiji, Avstriji in Italiji, katero 
je Bismarck tako premeteno bil skrpal. Nemci so iz 
Francije odnesli pet milijard frankov vojne odškodnine, 
pa kakor se je pozneje pokazalo je to bogastvo iz- 
ginilo, kakor rosa na solncu. Francozi so si pa po 
svoji pridnosti in varčnosti kmalu spet tako opomogli, 
da so zdaj spet med najbogatejšimi narodi na svetu. 

Najimenitnejši dogodek v notranji politiki je bilo 
4. februarja izvršeno imenovanje novega ministrstva, 
kateremu je na čelu stal 

GROF HOHENWART. 

Ko je »Wiener Zeitung" 6. februarja objavila 
cesarska pisma z dne 4. februarja, s katerimi so bili 
imenovani grof Hohenwart za ministrskega pred- 
sednika, dr. H a b i e t i n e k za justičnega, dr. S c h af f 1 e 
za trgovinskega, dr. Jos. Jifeček za naučnega in 
S C h o 1 1 za ministra deželne brambe, zavladala je ve- 
lika osupnjenost v nemških ustavovernih krogih, kajti 
do poslednjega trenutka nihče ni vedel o tem imeno- 
vanju, „Wiener Zeitung" pa se je to noč stavila pod 



160 

posebnim nadzorstvom. To je posebno peklo velike 
nemške liste na Dunaju, ki so vajeni bili, vsako stvar 
pri merodajnih osebah poizvedeti in razglasiti, še preden 
je bila oficielno potrjena. „Neue Freie Presse" je kar 
pihala od gneva, ko je drugi dan v uvodnem članku 
ves svoj žolč razlivala na nove ministre, zlasti na 
Habietinka in Jifečka, čigar ime je smešila, češ, da 
bodo morali Nemci svoj jezik privaditi na neizrekljive 
češke r^ Čutili so, da s tem ministrstvom nastopa 
nova doba, Slovanom prijaznejša in s prvim dnevom 
se je začel Ijut boj dozdaj vladajoče stranke proti novi 
vladi, dasi ta še ni objavila nobenega programa in 
pravzaprav nihče ni vedel, po katerih potih bo hodila. 
Grof Kari Hohenwart ni bil dotlej v političnem 
življenju nikjer javno nastopil; bil je uradnik in kot 
nadarjen mož je dospel po uradniški lestvici do de- 
želnega predsedstva na Koroškem, odkoder je bil 
prestavljen v Zgornjo Avstrijo kot cesarski namestnik- 

Hohenwarti so imeli na Kranjskem dve graščini, 
pa eno je ministrov oče, ki se je oženil s svojo hišno, 
prodal in ostala mu je le Jablanica na Notranjskem 
blizu šentpeterske postaje. Ko je Hohenwart bil imeno- 
van za ministra, je sicer »Slov. Narod" trdil, da zna 
slovensko, pa to znanje se je omejevalo na par besed, 
ki jih je potreboval, kadar je prišel na svoj grad, kar 
se je le malokdaj zgodilo, da je kako frazo izprego- 
voril s posli ali delavci. V narodnem oziru nismo to- 
liko upanja stavili na Hohenwarta, proti Kateremu se 
je Tomšič zmerom prav skeptično izražal, kakor na 
Čeha Habietinka in posebno na Jifečka, o katerem smo 
kmalu zvedeli, da je zet Šafarikov in Čeh z dušo in 
telesom. 

O porodu tega tako nepričakovano nastopivšega 
ministrstva so se širile razne govorice, pa gotovega 
se ni nič vedelo. Baje je vodja cesarske pisarne, 



161 

državni svetnik Braun, vodil obravnave s Hohenwar- 
tom. Od neke strani se je celo trdilo, da je Giskra na- 
svetoval Hohenwarta; bolj verjetno pa je, da je to storil 
grof Potočki o svojem odstopu. 

In zdaj se je začelo pogajanje s Čehi, katere v dr- 
žavni zbor spraviti in pomiriti je bila glavna naloga tega 
ministrstva. Čehi so naposled preveč zahtevali in ko so 
bili razglašeni tako zvani fundamentalni članki, so 
se združili Madžari z Nemci in mesca novembra je 
bil konec Hohenwartove vlade. Na njegovo mesto pa 
je stopilo pravo slovanožrsko ministrstvo Auersperg- 
Lasserjevo. Da so Čehi bili takrat bolj zmerni v svojih 
terjatvah, ne bi bili morali spet skozi 10 let v pasivi- 
teti tratiti svoje moči in nazadnje se vendar ne prav 
častno vdati Taaffeju 1. 1879. in vstopiti v državni zbor 
z nekako medlo izjavo. Najhujšo škodo vsled te 
češke trmoglavosti smo mi Slovenci trpeli, ker je ves 
ta čas vlada nas pritiskala in.l. 1877. celo v kranj- 
skem deželnem zboru Slovence spravila v manjšino. 

Pričakovali smo mnogo, prav mnogo od Hohen- 
wartove vlade, dosegli pa nič. Pač, nekaj smo vendar 
dobili: Schaffle je kmalu po nastopu ukazal, da se 
morajo vse poštne tiskovine tiskati dvojezično, torej 
tudi nemško-slovensko. Slovanoma Habietinku in JiFečku 
pa se nismo imeli zahvaljevati za nobeno reč, dasi 
nismo zamudili vse ministre osebno poučiti o naših 
težnjah in zahtevah. 

Takoj po nastopu* novega ministrstva sem pisal 
svojim štajerskim tovarišem, da bo treba se peljati na 
Dunaj. Stvar se je zavlekla, preden smo se zedinili za 
dan. Naposled smo zvedeli, da nas bo minister grof 
Hohenwart 1. maja sprejel. Torej se nas je vseh šest 
poslancev odpeljalo na Dunaj. Tam smo se 1. maja 
dopoldne predstavili grofu Hohenwartu, ki nas je prav 
prijazno sprejel. Takrat sem ga prvič videl. 



162 

Grof Hohenwart je bil srednje rasti, suhoten, 
z inteligentnim obrazom, obritim, le goste rdečkaste 
brke je imel. Glas njegov je bil prijeten, v vsem ob- 
našanju je bil pravi državnik. Zmeren v jedi in pijači, 
si je ohranil zdravje do starih let. V tem času, ko sva 
bila skupaj v državnem zboru od 1. 1873. do 1885., 
torej skozi 12 let, se skoraj čisto nič ni izpremenil v 
svoji vnanjosti. Govoril je v državnem zboru le malo- 
kdaj, pa vselej dobro premišljeno po konceptu, ki si 
ga je poprej spisal. Razburjenega sem ga samo enkrat 
videl, ko je 1. 1880. napadal bivšega ministra Herbsta, 
češ, da je on kriv vseh zmešnjav v Avstriji. 

Pri Hohenwartu smo se celo uro mudili. On nas 
je pazljivo poslušal in nazadnje, kakor je to že na- 
vada pri ministrih, obljubil, da se bo informiral, saj 
je njegova resna volja, da se pravica godi tudi nam 
Slovencem. „Toda prenagliti se nič ne da." S tem od- 
govorom smo odšli, a takoj smo izprevideli, da za 
nas Slovenec še ne bodo tako kmalu nastopili boljši 
časi. Vendar smo videli vsaj dobro voljo, ne pa kakor 
doslej ošabno posmehovanje in odbijanje vseh naših 
upravičenih pritožeb. 

Odtod smo šli k ministru Jifečku. Mislili smo, 
on je Slovan, on čuti z nami in on nam bo dal srednje 
šole in, če ne takoj vseučilišče v Ljubljani, vsaj slo- 
venske stolice v Gradcu. V njegovi predsobi je bilo 
vse polno ljudi, deputacije, seveda češke, samo češki 
govor je bil slišati. Dolgo smo čakali, preden smo 
prišli na vrsto. Vstopimo; pa moram reči, da mož, ki 
je stal pred nami, prav nič nam ni imponiral. Bil je 
majhne, čokaste postave z glavo, za tako nizko telo 
predebelo, s štirioglatim licem in debelim nosom, nad 
katerim so čepeli naočniki. Začel se je pogovor. Ka- 
zalo se je, da je že nekoliko informiran. Zatrdil nam 
je, da ima najboljšo voljo tudi za nas Slovence kaj 



i63 

storiti. Odšli smo, pa Jifeček v vseh 10 mescih svo- 
jega vladanja ni storil ničesar za nas, niti v principi- 
€lnem oziru, niti pri imenovanjih. Sploh mi ta mož ni 
prav nič v prijetnem spominu. L. 1879. je tudi on z 
drugimi češkimi poslanci stopil v državni zbor. V fi- 
nančnem odseku je on imel referat o srednjih šolah. 
Jaz sem vsako leto ponavljal resolucijo zarad usta- 
novitve slovenskih srednjih šol v Celju in Mariboru. 
Jifeček jih je sicer sprejemal, a da bi jih kedaj v 
zboru bil zagovarjal, tega pa ne. Seveda je imel do- 
volj dela s tem, da je ustrezal češkim terjatvam, zlasti 
glede češke univerze, in ni ga bila volja, Nemce še 
bolj razdražiti z izpolnitvijo naših slovenskih zahtev. 

Za tisti dan smo imeli dovolj obljub. Drugi dan 
smo se predstavili ministru Habietinku. Vljudni 
gospod visoke rasti nas je tudi prav prijazno sprejel. 
Culi smo iste fraze, da se bo že informiral. Pa preden 
]e po teh informacijah kaj ukrenil, je s Hohenvvartom 
vred šel v zasluženi pokoj, ne da bi le najmanjše 
stvari storil za Slovence. Tudi on je le skrbel za Čehe, 
katerim je bil zvest rojak. 

Vrnili smo se domov, nič kaj zadovoljni in ve- 
seli, pa tolažilo nas je, da smo storili svojo narodno 
dolžnost. Tomšič, kateremu sem o vsem tem pravil, 
je prav ostro napadal Jifečka in Habietinka, obsojal 
njuno bojazljivost in članek v listu 20. maja končal s 
temi besedami: 

„ Glejte, tako ravnata naša rojaka, iz prirojene 
bojazljivosti pred Nemcem-gospodom . . . Zato mi od 
Jifečka in Habietinka ne pričakujemo niti najmanjšega, 
ampak v naših očeh sta le na potu in ne čudili bi se 
prav nič, ko bi Hohenwart nekega lepega dne ju za- 
menjal za druge ljudi, kateri bi mu bili s svojo stano- 
vitnostjo istinita podpora . . ." 

\\* 



164- 

Osem dni pozneje smo čitali v „Narodu" pre- 
tresljivo vest o smrti Tomšičevi. 

O delovanju Hohenwartovega ministrstva bo go- 
vor v poslednjih poglavjih, tu pa naj povem v kratkem 
Hohenwartovo nadaljnje delovanje na političnem polju. 
Ko so 1. 1873. bile razpisane prve direktne volitve za 
državni zbor, je konservativna nemška stranka želela, 
da pride Hohenwart v državni zbor. Tudi Čehi in 
Poljaki so to želeli in mu ponujali sedeže. Toda Hohen- 
wart se je obrnil do dr. B 1 e i w e i s a in ta je bil z 
veseljem pripravljen ga priporočiti v kakem varnem 
volilnem okraju. Naša stranka pa je še od 1. 1871., 
ko Hohenwart prav nič ni bil storil za Slovence, bila 
proti temu, da bi ga Slovenci kedaj poslali v državni 
zbor. Ko so tedaj »Novice" razglasile grofa Hohen- 
warta za kandidata v notranjski kmetski skupini, 
smo se mi temu ustavljali in mu nasproti postavili 
dr. Razlaga. 

Dr. Razlag se je bil 1. 1869. preselil iz Brežic 
v Ljubljano in bil tam sprejet med narodne prvake, 
dokler ga ni 1. 1871. Hohenwart imenoval za dežel- 
nega glavarja. To ni bilo všeč dr. Bleiweisu in njego- 
vim privržencem, najmanj pa dr. Costi, ki je sam ra- 
čunal na to mesto. Celo dr. Zamik se je v čitalnični 
restavraciji izrazil, da je to imenovanje žaljivo za 
Kranjce. In dr. Razlag je res ves ta čas, kar je bil 
glavar, to je, blizu eno leto, moral se boriti z nekako 
skrito opozicijo narodne stranke. Zato se tudi ni hotel 
iz svojega privatnega stanovanja v Virantovi hiši pre- 
seliti v deželni dvorec, dasi je tam bilo lepo, prostorno 
stanovanje za glavarja. 

Vsled tega se je dr. Razlag oklenil „S1. Naroda '^ 
in Narodne tiskarne, katere predsednik je bil več let. 
In zato se je tudi dal kandidirati na Notranjskem proti 
grofu Hohenwartu in je res zmagal, a Hohenwart je 



165 

bil vendar le izvoljen v gorenjski kmetski skupini, kjer 
je dr. P oklu kar njemu na ljubo se odpovedal kan- 
didaturi. Odslej je grof Hohenwart, dokler je bil v 
državnem zboru, vselej na Kranjskem bil izvoljen, 
1. 1885. celo v ljubljanskem mestu, ker smo v njem 
videli glavni steber Taaffejeve vlade in voditelja tako 
zvanega železnega obroča desnice, ki je obsegal Čehe, 
Poljake, Slovence in konservativne Nemce in tvoril 
večino v državnem zboru. 

Hohenwart je bil naklonjen nam Slovencem in 
bil vselej pripravljen podpirati naše interpelacije in 
predloge, a v prvi dobi od I 1873. do 1879. pod 
Auersperg-Lasserjem ni nič mogel doseči, ker je bil 
vodja opozicije, v drugi dobi pod Taaffejem pa spet 
kaj bistvenega za nas Slovence ni pridobil, ker je sicer 
Taaffe rad vse obetal, pa izpolnil le tedaj, kedar je bil 
v navečji zadregi. 

Prav pošteno se je Hohenwart obnašal, ko je šlo 
za slovensko gimnazijo v Celju. Tu je mojega brata, 
ki se je najenergičneje za njo potegoval, celo izpodbujal, 
da naj le ostane trden. Ta odločnost Hohenwartova 
je najbolj pomagala, da je vlada vendar rešila svojo 
dano obljubo. Vsaj mi štajerski Slovenci bomo Hohen- 
wartu ohranili hvaležen spomin, manj pa Korošci, 
kajti Hohenwart je Taaffeju priporočil za predsednika 
tistega S C h m i d - Z a b i e r o w a , ki jih je potem to- 
liko let tlačil. Ta Schmid je pod Hohenwartovim mi- 
nistrstvom bil načelnik „Pressbureau-a", kjer je pisal v 
Hohenwartovem zmislu; zato se je Hohenwart nadejal, 
da bo tudi kot deželni predsednik deloval v istem 
zmislu. Mi smo takrat želeli Schneida na Koroško, 
pa smo se premalo energično zanj zavzeli. Seveda 
je Schneid bil le titularen vladni svetnik, torej bi bil 
več klinov na uradniški lestvici moral preskočiti. Laže 



166 

je šlo, ko smo za Kranjsko želeli Winklerja, kajti 
ta je bil že dvorni svetnik. 

Tudi v osebnih stvareh je Hohenwart vselej rad 
ustregel našim željam in storil, kar je le mogel. Gra- 
jati se le mora poslednji njegov čin proti Taaffeju, ka 
je on pripomogel ga odstraniti. Njemu in grofu Gro- 
holskemu se je silno pod nos pokadilo, da je Taaffe 
državnemu zboru predložil volilno reformo, ne da bi 
se poprej bil o tem posvetoval z vodji večine. Ko so 
se nemške stranke in potem tudi Hohenwart in Gro- 
holski izrekli proti tej reformi, ki bi le Nemcem bila 
škodovala, Čehom in Slovencem pa koristila, se je 
Taaffe odpovedal. „Neue Freie Presse" pa, ki za 
Hohenwarta skozi desetletja ni imela drugega ko grajo 
in roganje, hvalila ga je z besedami: „der abgeklarte 
Greis". 

S tem, da je Hohenwart strmoglavil Taaffeja, mu 
je pravzaprav izkazal malo hvaležnosti, kajti po Taaf- 
fejevem predlogu je bil Hohenwart imenovan za pred- 
sednika najvišjega računskega dvora z dohodki 20 tisoč 
gld. na leto in s to sinekuro je bil dobro preskrbljen 
do smrti. 

HOHENWARTOVO MINISTRSTVO. 

Ravno, ko sem v spisovanju „Spominov" prišel 
(1. 1904.), do tega oddelka, bile so objavljene po smrti 
takratnega trgovinskega ministra Schaffleja nje- 
gove memoare in iz teh nam je moči pozvedeti po 
preteklih 33 '^ letih prvikrat natančno, avtentično zgodo- 
vino tega ministrstva. Schaffle je par let poprej bil 
poklican za profesorja nacionalne ekonomije z Nem- 
škega na dunajsko vseučilišče. Tu je študiral naše 
notranje politične in narodne razmere. Seznanil se je 
z gornjeavstrijskim j!jrofom Durkheimom in. mu raz- 



167 

ložil svoje misli, kako bi se morala Avstrija preustro- 
jiti, da bi prišlo do miru med narodi. Takrat je bil 
grof Hohenwart cesarski namestnik na Gornjem 
Avstrijskem, in Diirkheim mu je povedal o Schaffle- 
jevih mislih ter oba seznanil med seboj. Na željo 
Durkheimovo je Schaffle spisal spomenico, ki je 
prišla v roke ministrskega predsednika grofa Potoc- 
kega in ta jo je izročil cesarju. 

Cesar je spomenico prečital in poklical Schaffleja 
k avdienci dne 24. oktobra 1870. Tu je Schaffle 
skozi poldrugo uro cesarju razvijal svoj program: 
Narodi se morajo med sebbj spraviti po popolni 
ravnopravnosti. Parlamentarni sistem, po katerem vladajo 
narodne manjšine, je poguben, ker se manjšina le 
vzdrži v zvezi z velikim kapitalom (židovskim) in je 
torej pravi vladar kapital, ki mu pomagajo uradniki, 
odvetniki, literati in profesorji s svojim doktrinarnim 
liberalizmom. Pred vsem se mora odpraviti premoč, 
ki jo dajejo Schmerlingovi volilni redi liberalnemu, ve- 
činoma židovskemu veleposestvu in umetno usta- 
novljeni volilni okraji. Volilna pravica se mora raz- 
širiti na srednji stan in na delavce, zraven trgovinskih 
zbornic se morajo napraviti kmetske in rokodelske 
zbornice z volilno pravico. Gospodska zbornica se naj 
izpremeni v državni svet. Šolske in narodne razmere 
se morajo urediti in zlasti za Češko in Moravsko se 
mora nemudoma izdelati narodnostni zakon. Enaki zakoni 
za druge državne skupine bi pozneje na vrsto prišli. 

Ker je cesar opomnil, da sprava z Ogrska 
sklenjena 1. 1867. se ne sme rušiti po koncesijah, k 
bi se dale Čehom, je Schaffle izrekel mnenje, da se 
Madžarom mora pustiti nekaka hegemonija na 
Ogrskem, toda če bo na Avstrijskem se dala vsem 
narodom enaka pravica, bodo tudi Madžari nasproti 
drugim narodnostim in Poljaki proti Rusinom morali 



168 

pravičnejši postati, če ne bodo hoteli, da jili po 
vpeljavi splošne volilne pravice strmoglavijo ti narodi. 
Na avstrijski strani naj se napravijo štiri deželne 
skupine, pred vsem se pa morajo urediti češko-moravske 
razmere s tem, da se potrdi češko državno pravo in 
se cesar da kronati v Pragi. 

Cesar je bil za kronanje in za imenovanje 
češkega kancelarja, a proti priznanju češkega držav- 
nega prava. 

8. novembra sta bila Hohenwart in Schaffle od 
cesarja v avdienco sprejeta in 15. novembra sta 
predložila svoj natančni program, ki ga je cesar s se- 
boj vzel v Pešto, kamor so bile sklicane delegacije. 
Državni svetnik Braun pa je bil v dopisovanju s 
Schafflejem. Medtem so se vršili dogovori zastran 
sestave ministrstva. Hohenwart je s početka le no- 
tranje ministrstvo mislil prevzeti, pa pregovorili so ga, 
da je bil pripravljen prevzeti tudi predsedstvo, za ka- 
tero je s početka bil odločen ali grof Mercadin ali 
baron Mecsery. Za justico so pridobili Habietinka, za 
naučno ministrstvo, ker ga nobeden neklerikalen Nemec 
ni hotel prevzeti, so nazadnje vzeli prijatelja Habietin- 
kovega, sekcijskega šefa J i r e č ka. 

5. februarija 1. 1871. je novo ministrstvo bilo 
imenovano in pozdravljeno je bilo, kakor Schaffle 
pravi, „mit Indianergeheur od strani doslej vladajoče 
nemškoliberalne stranke, ki je še bolj razljučena bila, 
ko je Hohenwart v državnem zboru govoril o potrebi, 
razširiti volilno pravico. 

Najhujši sovražnik novega ministrstva in duša vseh 
intrig proti njemu je bil zloglasni Beust, ki do tre- 
nutka imenovanja ni vedel, kaj se vrši za njegovim 
hrbtom. On je nahujskal dvorne kroge, Madžare in 
vojaštvo, čigar zastopnik je bil fcm. Kuhn. Ta Kuhn 
je v poslednjem kronskem svetu 20. okt. se silno re- 



169 

penčil proti fundamentalnim člankom, češ, da so po- 
gubni za armado, a ko ga je cesar vprašal, s katero 
določbo da so armadi nevarni, moral je Kuhn pri- 
znati, da jih še čital ni. Tega Kuhna, ki je bil po 
rodu židovski Kohn, sem videl 1. 1883. v Ljubljani, ko 
je cesar prišel k praznovanju šeststoletnice. Pri obedu, 
h kateremu sem bil tudi jaz povabljen, sedel je zraven 
cesarja. Imel je pravi židovski obraz in je zmerom 
izkušal s kako šalo cesarja kratkočasiti in "cesar se je 
res večkrat smejal. On je imel prav tisti značaj 
židovskega parvenuja, ki postane nesramno drzen, ko 
se povzdigne na kako višje mesto. Saj je pozneje celo 
cesarjeviča razžalil in potem pač moral iti v pokoj. 

Sredi leta pa je ministrstvo Hohenwartovo še 
prav na trdnem stalo in imelo popolno zaupanje ce- 
sarjevo. Razpustilo je tiste deželne zbore, ki so bili v 
opoziciji, med njimi štajerskega, in spet smo se 
morali mesca septembra spustiti v volilni boj. 

Tudi češki in moravski zbor sta bila razpuščena 
in pri novih volitvah je zmagala federališka stranka; 
na Moravskem je, kakor Schaffle pripoveduje, celo 
cesar sam vplival na nekatere volivce v veleposestvu. 
Po novih volitvah je ministrstvo smelo računati na 
dvetretjinsko večino v državnem zboru in s to bi se 
Idhko bila prenaredila ustava v federališkem zmislu. 

12. septembra je cesar sklical deželne zbore in 
češkemu poslal tisti reškript, s katerim je potrdil 
fundamentalne članke. A zdaj se je pričela prava 
gonja proti ministrstvu in 9. oktobra se je v du- 
najski avli, ko je bil inavguriran novi rektor, vršila 
demonstracija proti ministru Jirečku in za Beusta. 
Hohenwart se je pri cesarju, ki je bil v Ischlu, pri- 
tožil proti Beustu, toda Beust je imel pokrovitelja v 
osebi saksonskega kraljeviča in ko je Hohenwart za 
slučaj, ako ne dobi zadoščenja proti Beustu, ponudil 



170 

demisijo, dobil je naslednji telegram od cesarja: 
„Ihren Bericht erhalten. Entlassung im jetzigen 
Augenblick unmoglich. Verstandigung notwendig. 
Halten Šie Ruhe und Entschiedenheit". Iz tega je mi- 
nistrstvo spoznalo, da na dvoru že omahujejo, to tem- 
bolj, ker je vedelo, da so zdaj dvorniki tudi že za- 
čeli spletkariti proti Hohenwartu. K temu je še prišlo, 
da je dunajski policijski načelnik cesarja strašil s pre- 
tečimi nemiri na Dunaju. 

Ko se je cesar vrnil iz Ischla, * sklical je kronski 
svet 20. oktobra. Tu sta posebno Andrassy in Lonyay ro- 
potala proti fundamentalnim člankom, Beust pa je 
poudarjal veliko nevarnost za vnanjo. politiko. Vpra- 
šanje je bilo, kako se naj odgovori na adreso češkega 
deželnega zbora. Odgovor je Hohenwart že bil do- 
govoril s češkimi voditelji in ga prečital. Temu na- 
sproti je Beust in ž njim vsa Hohenwartova opozicija 
nasvetovala drug odgovor, s katerim se češki deželni 
zbor poziva, da izvoli svoje poslance v državni zbor, 
kjer se bo potem obravnavalo o izpremembi ustave. 
Takoj drugi dan je cesar Hohenwartu naznanil, da je 
odobril Beustov predlog in Hohenwart je s svojimi 
kolegi odstopil. 

Pa Beust se ni dolgo veselil svoje zmage. 
Mesca novembra je tudi on bil odslovljen in na nje- 
govo mesto je stopil Andrassy. S c h n e i d , ki je v 
takih stvareh bil dobro poučen, mi je pravil, da Beust 
ni bil namenjen odstraniti Hohenwarta, in ko je ta 
podal demisijo in se takoj odpeljal na Gornje Av- 
strijsko, se je Beust za njim odpeljal in ga pregovarjal, 
da bi umaknil demisijo, česar pa Hohenwart seveda 
ni storil. 

Cesar se je proti Schaffleju o neki priliki izrazil, 
da „Biirgerministeriuma" on nikdar več ne bo klical na 
krmilo. Po odstopu Hohenwartovem je sicer ministrski 



171 

predsednik postal knez Adolf Auersperg, vsi drugi 
ministri pa so bili istega mišljenja, kakor nekdaj 
Giskra in Herbst. Celo dva krščena zida, G 1 a s e r in 
Unger, profesorja na dunajskem vseučilišču, sta 
bila imenovana, prvi za justico, drugi kot tako zvani 
„Sprechminister" brez posebnega portfelja. Stremayr je 
spet postal učni minister. 

In zdaj je nastopila za Čehe doba najhujšega 
preganjanja pod namestništvom generala Kollerja in 
mi Slovenci smo dan za dnevom čutili udarce nemške 
birokracije in nemškega šovinizma. In to je trajalo 
dolgih osem let do 1. 1879., ko je Taaffe v roke dobil 
državno krmilo. 

ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR IN VOLITVE L. 1871. 

Štajerski deželni zbor je bil sredi avgusta raz- 
puščen, ker je spadal med one deželne zbore, ki so 
stali v opoziciji proti Hohenwartovi vladi. In spet smo 
morali agitirati za volitve, vlada pa ni ničesar storila, 
da bi izpremenila lice deželnemu zboru. Ko bi ona s 
svojim vplivom bila pritiskala na veleposestvo, pa bi 
tam bila zmagala konservativna stranka in zborska 
večina bi ne bila več ustavoverna. Konservativcem je 
manjkalo do večine le malo glasov in pooblastil je 
imel v rokah dosti namestnik Kubek, pa jih je dal na- 
sprotnikom. 

Volitve v kmetskih občinah so bile 5. septembra. 
Kandidirali smo v Mariboru prof. Šuma na in dr. 
Rade j a, v Ptuju Hermana, v Ormožu dr. Janka 
Sernca, v Celju dr. Dominkuša in dr. Vošnjaka, 
v Slov. Gradcu pl. Adamoviča, v Brežicah kanonika 
K osa rja. V Mariboru smo spet propadli s 81 proti 
102 glasovoma, propadli smo pa tudi v Brežicah. 
Mnogi volivci niso marali za Kosarja, ampak želeli 



172 

prejšnjega poslanca Lenčka in ker se niso zedinili, bil 
je izvoljen neki kmetski posestnik J a n e ž i č, ki pa ni 
vstopil v naš slovenski klub. 

Deželni zbori so se otvorili 16. septembra. Šta- 
jerskemu je vlada predložila nov volilni red, po ka- 
terem bi se bile vsaj nekoliko krivice odpravile za 
Slovence. Mestne, skupine na Spodnjem Štajerskem bi 
imele 5, kmetske skupine pa 9 poslancev, torej po- 
vsod po enega več. V mestne skupine so bili uvrščeni 
vsi trgi, ki še zdaj volijo v kmetskih skupinah, na 
primer, Sv. Lovrenc ob Koroški železnici. Sv. Lenart, 
Veržej, Konjice, Podsreda, Sv. Jurij. Kmetski okraji 
so pa bili tako razdeljeni, da je vsak okraj voli/ enega 
poslanca. 

Slovenski poslanci smo spet podali interpe- 
lacijo do vlade, v kateri smo se pritožili, da narodna 
enakopravnost za Slovence vzlic vsem pritožbam ni 
izvedena niti v šolah niti v uradih. Nadaljevali smo tako : 

„Na Češkem je vlada predložila narodnostno 
postavo, po kateri bi se izključljivo narodna vprašanja 
v dež. zboru reševala po narodnih kurijah. Za 
Štajersko dozdaj enake vladne predloge ni bilo, dasi- 
ravno je iz navedenih razlogov narodnostna postava 
tudi za našo deželo silno potrebna, da vendar enkrat 
tudi slovensko ljudstvo stopi v stvarno posest onih 
narodnih pravic, katere ima nemško od nekdaj. Torej 
vprašamo, ali hoče vis. vlada tudi štajerskemu dežel- 
nemu zboru predložiti dotično postavo?" 

Na to interpelacijo je Kiibek odgovoril v seji 
13. oktobra, da je za Češko bila predložena narod- 
nostna postava, ker so se cule od tam želje in izjave 
za to. S Štajerskega pa niso se javile take želje, zato 
ni vlada postave predložila, a si pridržuje daljnje po- 
stopanje za prihodnjost. 



173 

Od vlade nasvetovana izprememba volilnega reda 
je bila zavržena od nemškoliberalne večine; zagovar- 
jal jo je v imenu Slovencev dr. Dominkuš. 

Pri volitvi v državni zbor sta iz naše kmetske 
skupine bila izvoljena Seidl in Brandstetter. 

NARODNA TISKARNA. 

Komanditiio društvo „Fr. Skaza in dr." je do 
srede julija bilo gotovo z urejevanjem nove tiskarne , ^, 
in 18. julija se je tiskal »Slov. Narod" že v tej tis-,^' / / 
karni. Jaz sem v imenu delničarjev „Slov. Naroda" 
list izročil temu društvu in odslej se je tiskalo na listu : 
„ Lastniki Fr. Rapoc in dr., tiskar Fr. Skaza in dr." 
To sem naznanil v listu 18. julija z dostavkom: 

„Dasi smo materialno lastništvo izročili, hočemo 
kot rodoljubi in narodnjaki s »Slov. Narodom" v zvezi 
ostati in z vsem svojim vplivom, svetom in dejanjem 
skrbeti za list, ki ostane, kakor dozdaj, svojemu na- 
rodnemu programu zvest in neustrašen branik naših 
narodnih pravic in ga torej vsem Slovencem pripo- 
ročamo." 

Po Tomšičevi smrti, kakor je že omenjeno, sem 
takoj brzojavil Jurčiču v Sisek, kjer je bil sotrudnik 
pri „Sudslavische Zeitung" ; Železnikar je še bil pre- 
malo izurjen, da bi sam mogel urejevati list. Jurčič je 
prevzel uredništvo mesca junija in potem bil urednik 
do zadnjih mescev pred svojo smrtjo. 

»Slov. Narod" je imel že kakih 900 naročnikov, 
torej je že kolikor toliko izhajal, ker je sčasoma do- 
bival tudi več naznanil. Izhajal je trikrat na teden in 
veljal na leto 10 gld. Zaradi obstanka lista smo tedaj 
bili brez skrbi. A naša misel ni bila, ga obdržati v 
Mariboru. Čedalje bolj se je izražala želja, da se naj 
list prenese v Ljubljano in tam \xpT^m^\v\ n ^'^^>^\c^* 



174 



Že smo V Ljub- 
ljani imeli 
mnogo privr- 
žencev; na 
čelu so jim 
bili dr. Razlag, 
dr. Zarnik in 
Peter Gras- 
selli. 

Ta prese- 
litev se je prej 
izvršila, nego 
smo mislili, ter 
je pravzaprav 
nepotrebno 
bilo ustanoviti 
tiskarno v Ma- 
riboru, po ka- 
tere prodaji 
prof. Pajku, 
izvršeni nekaj 
let pozneje, je 
delniško druš- 
tvo „Narodna tiskarna" izdaten del svojega kapitala 
izgubila. 

Rapoc je sestavil pravila delniškega društva, ka- 
tero naj bi zložilo 50.000 gld. kapitala v 500 delnicah 
po 100 gld. Pisaril je in vozil se je na razne kraje 
nabirat delničarjev. V Ljubljani pa se je ustanovil za- 
časen odbor delniškega društva, ki je 4. novembra 
izdal oklic slovenskim rodoljubom, da naj podpisujejo 
delnice. V listu 11. nov. sem razvil ves program tega 
podjetja in poudarjal, da se tudi po preselitvi „Naroda" 
ne sme opustiti tiskarna v Mariboru. To sem storil iz 
upravičenega obzira na rodoljube, ki so v Mariboru 




FR. RAPOC. 



175 

ustanovili tiskarno, da se ohrani „S1. Narod*", po pre- 
selitvi lista pa bi tiskarna izgubila glavni dohodek od 
tiskanja lista. Seveda ko bi bili poprej vedeli, da se bo 
„S1. Narod" tako kmalu preselil v Ljubljano, ne bi v 
Mariboru bili napravili tiskarne, katero je potem mo- 
rala prevzeti Narodna tiskarna v svojo veliko izgubo. 
Maribor pa je vsaj imel odslej slovensko tiskarno in 
to je bilo važno za tisto dobo, ker bi pod Auersperg- 
Lasserjevim vladanjem pač ne bila dobila koncesije. 

Začetkom novembra je bil v Ljubljani shod ro- 
doljubov, ki so že bili podpisali delnice. Prišlo jih je 
kakih 40, Peter Kozler je predsedoval. Dr. Razlag, 
takrat še dež. glavar, je gorko priporočal, da se naj 
„S1. Narod" preseli v Ljubljano in izpremeni v dnevnik. 
Tudi tiskarna naj se ustanovi. Odobraval je nastopanje 
lista v narodnih in političnih stvareh. Rapoc pa je 
razvijal program vsega podjetja. Povabljen je bil tudi 
na shod dr. Janez Bleiweis, pa ni prišel. Bil je 
namreč proti ustanovitvi nove tiskarne po privrženikih 
„S1. Naroda", ker je takrat „S1. Matica" namenjena bila 
kupiti od Blaznika tiskarno. 

Zdaj je stvar hitro napredovala. 19. novembra 
smo sklicali shod delničarjev v Ljubljano, ki je bil 
obiskan tudi od mnogo vnanjih rodoljubov s Štajer- 
skega, Koroškega, Primorskega. Dr. R a z 1 a g je kot 
predsednik začasnega odbora poročal, da je 184 del- 
ničarjev podpisalo 318 delnic ali 31.800 gld. S tem 
denarjem se naj prevzame tiskarna v Mariboru s „S1. 
Narodom" za svoto 26.000 gld. 

V specialni debati sem nasveloval, naj delniško 
društvo prevzame tiskarno v Mariboru in ustanovi tudi 
v Ljubljani tiskarno, v katero se naj iz mariborske tiskarne 
nekaj strojev in druge priprave prenese, ker je ta- 
mošnja tiskarna prevelika za navadne razmere, ko iz- 
gubi tiskanje „Naroda". Določili so se potem obroki 



176 

za izplačevanje delnic in izvolil se je odbor 15 Članov, 
ki je imel nalog, dobiti koncesijo za delniško društvo 
in za novo tiskarno v Ljubljani. 

Tisti večer smo bili prav veseli v čitalnični re- 
stavraciji in so me dr. Razlag, dr. Zarnik in drugi 
znanci nagovarjali, naj se preselim v Ljubljano, Raz- 
lag pa je obljubil, da mi preskrbi stanovanje v Vi- 
rantovi hiši, kjer je tudi on stanoval. 

Za Narodno tiskarno je bilo do konca no- 
vembra že podpisanih 440 delnic, torej 44.000 gld. 

KRANJSKI DEŽELNI ZBOR, 

ki ga Hohenwart ni razpustil, je zboroval z dru- 
gimi deželnimi zbori vred mesca oktobra. Nemci se 
zborovanja niso udeleževali, torej so tako postopali, 
kakor češki deklaranti. V poslednji seji 14. okt. je dež. 
zbor sprejel adreso na cesarja, v kateri odobruje po- 
stopanje vlade, takrat še Hohenwartove, nasproti Čehom 
in nadaljuje: 

„Mi hočemo za našo deželo ono samostojnost, 
katero nam pripoznavata pragmatična sankcija in di- 
ploma z 20. okt. 1860 z ozirom na postavodajstvo in 
upravo . . . Kakor naj Nemci popolnoma nežaljeni osta- 
nejo v svojih narodnih pravicah, tako mi želimo, da se 
tudi drugim narodom enaka pravica ne le zagotovi, 
ampak tudi dejansko podeli. V tem oziru se predrz- 
nemo prositi, da se naš slovenski narod v onih 
deželah, v katerih je združen z Nemci ali Italijani, po- 
stavi pod varstvo takih deželnih postav, kakršno je 
Vašega Veličanstva vlada predložila češkemu dežel- 
nemu zboru." 

„Tako bodo Slovenci, ki se neomahljivo zvesto 
drže Vašega Veličanstva prestola, mogli ohraniti si 
svojo narodnost, dokler Vašega Veličanstva vladi ne 
bode mogoče najti sredstva in pota, da, kakor smo 



177 

željno prosili v prepokornem pismu z dne 30. avg. 1870, 
zedini njihove zemljepisno stikajoče se 
zemlje v eno upravno in, kolikor mogoče^ 
državnopravno telo." 

Deželni predsednik je bil takrat Wurzbach, bivši 
deželni glavar, ki je pod Hohenwartom postal deželni 
predsednik, da je prostor naredil iz večine vzetemu 
dež. glavarju. Wurzbach je bil popolnoma nevešč v 
administrativnih stvareh in njegovi uradniki so delali, 
kar so hoteli. Auerspergova vlada ga je zato kmalu 
odstranila s tem, da mu je preskrbela baronstvo proti 
•temu, da prostovoljno odstopi. S tem je vlada dobila 
priliko, na mesto dež. predsednika postaviti še prav 
mladega grofa Auersperga, takratnega deželnega gla- 
varja. 

Prvo delo ministrstva Auersperg - Lasserjevega je 
bil razpust vseh deželnih zborov, ki so imeli ferfera- 
liško večino, med temi tudi kranjskega, le češki, 
tirolski in dalmatinski niso bili raapuščeni. 

Pri novih volitvah na Kranjskem so 12. decemb. 
v kmetskih občinah in tudi v mestnih skupinah razen 
Ljubljane zmagali vsi od „Slovenije" postavljeni kan- 
didati, tako da je v zboru bila spet velika narodna 
večina. Vzlic temu vlada ni vzela glavarja iz večine 
kar bi bilo ustavno, ampak imenovan je bil litijski 
okrajni glavar grof A. Auersperg, izvoljen od velepo- 
sestva. Deželni zbor je le nekaj dni zboroval, da je 
volitve potrdil, izvolil deželni odbor in delegate v dr- 
žavni zbor, poslednje na podlagi prejšnjih adres, torej 
pogojno. Potem je bil zaključen. 

FEDERALIŠKI SHOD V PRAGI. 

Po padu Hohenwartove vlade so Čehi povabil 
zastopnike federaliških deželnih zborov v Prago na po- 

12 



178 

svetovanje, ki se je vršilo 22. novembra. In spet sem 
se kot zastopnik štajerskih Slovencev, kakor 1. 1868. 
k polaganju temeljnega kamna za narodno gledališče, 
peljal v Prago, takoj ko sem se vrnil po ustanovnem 
zboru Narodne tiskarne iz Ljubljane. Takrat me je 
pa spremljal Herman, od drugih Slovencev je prišel 
dr. C o s t a. 

Shod je res bil zanimiv, ker se ga je udeležilo kakih 
40 zastopnikov iz devetih dežel avstrijskih. Zborovali 
smo v palači grofa Nostica. Navzočni so bili in po- 
vedali so svoje mnenje dr. Smolka za Gališko, dr, 
Pražak za Moravsko, Greuter za Tirolsko itd. Češko 
so zastopali Rieger, Palacky, Brauner, knezi Lobkovic, 
Schwarzenberg, Taxis, grofa Clam-Martinic in Thun. 
Posvetovanje je trajalo od 10. ure dopoldne do 3. ure 
popoldne in se zvečer nadaljevalo do polnoči. Češki 
func^mentalni članki so se sprejeli kot podlaga, na 
kateri se naj notranje politične razmere Avstrije urede. 
Mi Slovenci smo sicer omenili, da se za strogo zgo- 
dovinsko pravo ne moremo ogrevati in da prevelika 
deželna avtonomija bi večini Slovencev bila v kvar, 
pa tolažili so nas z narodnimi kurijami in njihovimi 
pravicami v narodnih stvareh. 

Drugi dan dopoldne smo bili Slovenci pri dr. 
R i e g e r j u, kjer so bili Palacky, oba Gregra, takrat še 
mlada moža, in še nekaj gospodov. Pogovarjali smo 
se o položaju Slovencev in Rieger nas je vprašal, ali 
se kaj bližamo Hrvatom. Ž njimi da bi morali stopiti 
v tesnejšo zvezo. Jaz sem rekel, da tudi mi želimo se 
tesneje zvezati s Hrvati, a tam da so nastale pod 
Rauchom tako zamotane razmere, da od hrvatske strani 
nam ni pričakovati nobene podpore. 

Pri tej priliki sem tudi opozarjal na bogate za- 
klade premoga in rudnin po slovenskih deželah in 
izrekel željo da bi češki kapitalisti se začeli zanimati 



179 

za naše kraje in pri nas ustanavljali industrielna pod- 
jetja. Odgovarjalo se mi je, da se Čehi za zdaj morajo 
doma boriti s premočjo nemškega kapitala. 

Vrnil sem se iz Prage slabe volje in žal mi je 
bilo za stroške, ki mi jih je prizadelo to potovanje. 

O SLOVENSKIH STOLICAH 

na graškem vseučilišču so se še zmerom pletli pogo- 
vori, a do ustanovitve tudi pod Jifečkom ni prišlo. 

Mesca januarja 1861, ko je še Stremayr vodil 
učno ministrstvo, torej pred Hohenwartovim ministrst- 
vom, prinesla je »Grazer Ztg." naslednjo notico: 

»Kakor znano, se je bilo odločilo, naj se pred- 
meti judicielnega državnega izpita na graškem vseuči- 
lišču poučujejo tudi v slovenskem jeziku. Glede ivzr- 
šitve tega določila je minister Stremayr zaukazal, da 
se smejo le taki ponudniki pustiti na slovenske stolice 
ki so se po obstoječih postavah habilitirali na vseuči- 
lišču. Ko bi se za praktične predmete v slovenskem jeziku, 
ki bi nekako dopolnjevali glavne predmete, našle 
sposobne osebnosti, bode se skrbelo za primerno re- 
muneracijo." 

Ko je J i r e č e k postal učni minister, pričakovali 
smo, da bo vsaj to izvedel, kar je Stremayr obljubil. 
Mesca aprila je bila obravnava učnega proračuna v 
finančnem odseku državnega zbora. Tu je poročevavec 
prof. G 1 a s e r, poznejši justični minister, nasvetoval, da 
se iz proračuna izbriše teh 3600 gld. za slovenska 
predavanja, ker se za taka predavanja niso niti 
profesorji našli. V istem zmislu so govorili Herbst, 
Lasser, Kuranda; le Bresti, poznejši finančni 
minister, je bil toliko pravičen, da je dostavil, 
če ni drugače, naj se ustanovi v Ljubljani 
pravna akademija. In proti vsemu temu izvajanju 



180 

Jifeček ni ene besede izustil, da bi branil od Stre- 
mayrja v proračun postavljeno svoto. Izbrisala se je 
in nikdar ni več prišla v državni proračun. In vendar 
je Jifeček ne dolgo poprej enemu ponudniku za slo- 
vensko stolico, dr. Geršaku, zatrdil, da bo on že skrbel, 
da slovenščina na graškem vseučilišču ne bode „Aschen- 
broder. 

Tudi odvetnik dr. Pogačnik na Dunaju se je 
takrat ponudil ministrstvu, da je pripravljen prevzeti 
slovensko predavanje na dunajskem vseučilišču, aka 
ga vlada imenuje za izrednega profesorja, če tudi brez 
plače. Ali je dobil na svojo vlogo kak odgovor in 
kakšnega, mi ni znano. 

RAZNI DOGODKI L. 1871. 

Najhuje je zadela mene in vse rodoljube ne- 
nadna smrt Tomšičeva 26. maja. Jurčič mu je spisal 
prav iz srca žalujočega prijatelja izvirajočo posmrtnico. 
V Mariboru pa se je ustanovil odbor, ki je začel na- 
birati darove, da se postavi dostojen spomenik na nje- 
govem grobu. Darovi so nepričakovano obilno prite- 
kali in znašali ob koncu leta 1716 gld. Nasvetoval 
sem torej, da se na pokopališču postavi spomenik, a 
ostali znesek naj bode za kako literarno ustanova 
shranjen. In tako se je zgodilo. Po smrti Jurčičevi smo 
tudi nabirali darove za spomenik in ker je preostal 
precejšnji znesek, smo oba zneska združili v Tomšič- 
Jurčičevo ustanovo, iz katere se še zdaj lepo- 
slovna dela obdarjujejo. 

Umrl je v tem letu Miroslav V i 1 h a r, čigar mične 
pesmice smo tudi na Štajerskem radi čitali in pre- 
pevali. 

Za dvoje imenovanj smo se vendar imeli zahva- 
liti Jifečku. Fran Erjavec je prišel iz Zagreba v 



181 

Gorico, T usek pa v Ljubljano. Tudi dr. Geršak je 
to leto bil imenovan za notarja v Ormožu. Pošteni 
narodnjak, svetovavec deželne sodnije Mayer, ki so 
ga 1. 1862. zarad njegovega neomahljivega narodnega 
prepričanja potisnili za sodnika v Sevnico in 1. 1870. 
upokojili, hotel je v Celju odpreti odvetniško pisarno, 
a graška višja deželna sodnija mu tega ni dovolila. 
Najvišji sodni dvor na Dunaju, kamor se je obrnil, je 
ugodil njegovi prošnji in Mayer je odprl v Celju prvo 
slovensko odvetniško pisarno. 

V literarnem oziru se je trudil Trstenjak, da 
bi se v novi tiskarni v Mariboru na svetlo dajal bele- 
trističen list. S početka je imel namen ga krstiti 
„Tabor", a naposled je obveljal naslov „Zora", list 
pa je začel izhajati šele naslednje leto. 

V tem letu mi je Trstenjak o neki priliki pravil, 
da mu večkrat piše neki mladenič, ki je doma iz tistih 
krajev, kakor oii, in kateri se je posvetil slikarstvu. 
Pa preden mu je bilo mogoče priti v akademijo, so 
ga vzeli k vojakom. Piše se 

HOLZ VATROSLAV. 

Trstenjak ga je hvalil kot prav talentiranega 
mladega človeka in mi priporočal, da bi ga, ko svoja 
vojaška leta konča, vzeli k „Slov. Narodu", morda v 
upravništvo. Meni je to bilo prav, pisal sem v Mari- 
bor in Holz je menda koncem leta bil sprejet v uprav- 
ništvo lista. Leta 1872., ko smo list preselili v Ljub- 
ljano, ostal je v Mariboru pri mestnem uradu. 

L. 1878. je vstopil k banki Slaviji kot potovalni 
uradnik in od te dobe do danes potuje po slovenskem 
svetu, tako da mu pač nobeden kot naše domovine ni 
neznan. Od 1. 1881. nadalje je dopisaval „S1. Narodu", 
v katerem so posebno Prostoslav-Kretanovi podlistki, 



182 



polni zdravega 
humorja, čita- 
telje razvese- 
ljevali in jim 
vedrili zaradi 
takratnih hu- 
dih političnih 
borb temne 
obraze. 

Tudi mene 
je večkrat ob- 
iskal pri vino- 
gradu in ko 
so neki večer 
leta 1886. pri 
meni bili na 
obisku profe- 
sor Cilenšek, 
Raič, Vrhovec 
in drugi, za- 
pisal je Holz 
v album: „Kjer 
sta dva Slo- 
venca skupaj, 
je tretji med njimi — vino." K modernim abstinenčar- 
jem torej ne spada in tudi jaz ne. — 

V Šmarju so mi tekli dnevi še dosti mirno na- 
prej, a praksa je bila tako jalova, da sem moral mi- 
sliti na preselitev. Ves čas sem imel kot načelnik 
okrajnega zastopa praske s celjskim okrajnim glavar- 
jem Schonwetterjem, ki je pozneje prišel v Krško, ne na 
veselje tamošnjih rodoljubov. Okrajni zastop je po 
mojem nasvetu sklenil ustanoviti hranilnico in poso- 
jilnico, a vlada pravil ni potrdila, ker se ji je varščina 
5000 gld. premala zdela. Seveda je to bil le izgovor. 




HOLZ VATROSLAV. 



183 

da zapreči ustanovitev narodnega denarnega zavodal 
Spomladi sem dal na okrajne stroške zasaditi sadnega 
drevja ob cesti v Slatino, ki se vidi na sliki. Drevje 
sem naročil od kranjskega deželnega poslanca župnika 
Pintarja na Gorenjskem. Drevje se je lepo raz- 
rastlo in obilno rodi. Tako je ostal vsaj eden spomin 
na moje bivanje v Šmarju. 



V. 

LETO 1872. 

Leti 1872. in 1873. sta bili najbojevitejši v mojem 
življenju. Preselivši se v začetku 1872. 1. v Ljubljano, 
moral sem pomagati pri ustanovitvi delniškega društva 
za Narodno tiskarno, pri preselitvi „Slov. Naroda" iz 
Maribora v Ljubljano in pri izpremenitvi lista v dnev- 
nik. Ustanovili smo po Trstenjakovem predlogu »Pi- 
sateljsko društvo", katero je jeseni napravilo veliko 
Prešernovo slavnost v Vrbi. Spopadli smo se pri vo- 
litvi za Slovensko Matico in še huje 1. 1873. pri 
direktnih volitvah v državni zbor. Proti naslovu, da 
smo »Mladoslovenci", se je sicer Jurčič zmerom 
branil v „Slov. Narodu", a zastonj. Skoro pri vsaki 
priliki smo si nasproti stali „mladi" in „stari". 

Kako je prišlo do tega boja in so li res bila 
taka načelna nasprotja, katera so izključevala vsako 
sporazumljenje ? Če zdaj premišljujem tisto dobo, se 
čudim srditosti boja, ko nas pravzaprav takrat ni lo- 
čilo nobeno načelno vprašanje. Niti nismo mi „mladi" 
bili liberalni v zmislu modernega liberalizma, niti niso 
„stari" bili strogo klerikalni. „Slov. Narod" se nikdar ni 
dotaknil verskih vprašanj, bil strogo krščanski, celo 
katoliški in je kvečemu v šolskem vprašanju zahteva. 



184 

razvitek šolstva pod posvetnim nadzorstvom, čemur 
tudi stari niso preveč ugovarjali. 

V političnih in narodnih vprašanjih pa smo bili 
edini in se le v tem razločevali, da smo mi „ mladi" za- 
htevali odločno, radikalno postopanje glede državnega 
in deželnih zborov, „ stari" pa, izprevidevši da s skraj- 
nimi koraki se bolj škoduje, ko koristi, so se rajši 
držali utilitetne politike. In vendar ta Ijuti boj ! Zakaj ? 

Do 1. 1865. so „Novice" bile edini naš politični 
organ, takorekoč „Moniteur" vseh Slovencev, dr. Janez 
Bleiweis pa je vladal kot pravi diktator nad vsemi 
narodnimi krogi, ne samo v Ljubljani in na Kranjskem, 
temuč po vsem Slovenskem. Psihološko razumljivo je, 
da je sumljivo gledal vsako novo časnikarsko podjetje 
in ga smatral za nasprotniško in škodljivo »Novicam ". 
V vseh omikanih narodnih krogih pa se je venomer 
poudarjala potreba večjega politiškega lista. Dr. B 1 e i- 
weis je dobro poznal to občno mnenje, a sam ni 
imel toliko podjetnega duha, da bi zraven tedenskih 
»Novic" ustanovil večji političen list. Ko bi se bil on 
tega lotil, ne bi se bil rodil Einspielerjev „Slovenec" v 
Celovcu in ne pozneje „Slov. Narod" ter kot nasprotni 
list »Slovenec" v Ljubljani. Tako pa se je krčevito 
držal svojih starokopitnih „Novic", in vsakega, komur 
niso zadostovale „Novice", smatral za osebnega na- 
sprotnika. 

Einspieler Andrej, ki je od 1. 1865. do 1867. 
izdaval »Slovenca", se mi je večkrat pritožil o potuh- 
njenem nasprotstvu »Novic" proti »Slovencu". Pa 
njemu pač „Novice" niso mogle očitati liberalizma. — 
Drugače je bilo pri »Slov. Narodu", kateri ni stal na 
klerikalnem stališču. Tomšič se je sicer po naši 
želji ogibal vsaki polemiki z »Novicami", dasi je bil 
večkrat izzvan, a to nič ni pomagalo. „Novice" so se 
zdaj postavile na strogo klerikalno stališče in iskale 



185 

V vsaki še tako nedolžni notici »Narodovi" kali rasto- 
čega liberalizma, ki ga je treba zatreti. 

To nasprotje je rastlo, potem ko smo sklenili 
ustanoviti v Ljubljani tiskarno in „Slov. Narod" pre- 
seliti iz Maribora v Ljubljano, Da bi se preprečila 
ustanovitev tiskarne, so »stari" naenkrat se spomnili, 
da ima Slovenska Matica kocesijo za tiskarno, torej 
naj ona novo ustanovi ali kupi eno že obstoječih 
tiskaren. In tu je šlo za Blaznikovo tiskarno, katere 
lastnik je bil 1. 1872. umrl. Za to tiskarno s hišo vred 
pa se je zahtevalo menda nič manj ko 70 tisoč gld., 
kolikor »Slovenska Matica" ne bi bila zmogla. Torej 
je dr. B 1 e i w e i s nasvetoval novo tiskarno, vsled 
česar je vzpihnil hud odpor pri mnogih Matičarjih in 
ustanovili smo Pisateljsko društvo proti SI. Matici. 

Leta 1873. pa je vzplamtel najhujši boj pri di- 
rektnih volitvah v državni zbor, kjer so si skoraj v 
vseh okrajih nasproti stali »mladi" in »stari". 

Korist od tega medsebojnega boja so imeli le 
naši nasprotniki, kateri so si pridobili vse mestne 
kandidate, in smo vsled tega Slovenci v prvem direktno 
voljenem državnem zboru imeli le 9 poslancev. Ta poraz 
nas je toliko spametoval, da smo čedalje bolj opuščali 
medsebojno napadanje in naposled se združili v državnem 
zboru „mladi" in „stari" v Hohenwartovem klubu. V 
tej dobi sva se celo s Kljunom večkrat menila, ali 
bi se ne dala dnevnika »Slovenec" in »Slov. Narod" 
združiti v en list, ker sta takrat oba lista le težko izhajala. 

MOJA PRESELITEV V LJUBLJANO. ^ 

Ko sem se mesca novembra 187L 1. peljal s 
Hermanom k federališkemu kongresu v Prago, sem 
mu pravil, da se mislim preseliti v Ljubljano in da 
sem prosil za eno zdravniških služeb, ki so takrat bile 



186 

razpisane v deželni bolnici ljubljanski. Oglasil sem se 
sicer bil že prej 1. 1870. za mesto c. kr. okrajnega 
zdravnika v Ptuju, ker je po novi organizaciji se opu- 
stilo mesto okrajnega zdravnika v Slov. Bistrici. Kiibek 
me seveda ni imenoval, dasi sem izkazal osemletno 
opravljanje službe okrajnega zdravnika, ampak je 
v Ptuju namestil nekega dosti mlajšega a nem- 
škega zdravnika. Herman je potem govoril z 
dr. C o sto, ki je tudi prišel v Prago, in dr. Costa, 
takrat deželni odbornik, je obljubil, da bo za mene 
glasoval. Ko sem to zvedel, sem brez odloga se začel 
pripravljati na odhod iz Šmarja. 

Sklical sem 17. januarja okrajni zastop, da izvoli 
mesto mene drugega načelnika. Zvečer so mi Šmar- 
čani napravili odhodnico z mnogimi napitnicami. Mojo 
skromno lekarno je spet prevzel prijatelj dr. Gustav 
Ipavic v Šent Juriju, hišno opravo, katere ni bilo 
obilo, sem pa poslal v Ljubljano, kjer mi je dr. Raz- 
lag že bil najel dve sobi v Virantovi hiši. Odpeljal 
sem se iz Šmarja, prav krepak na duhu in telesu, 
imajoč v glavi polno načrtov, kako bomo delali v Ljub- 
ljani, da pridobimo tla za naše radikalno narodno 
postopanje. 

Ljubljana se v preteklih desetih letih nič ni bila 
izpremenila. Našel sem sicer tam prav malo onih 
znancev, s katerimi sem se bil 1. 1861. bliže seznanil. 
Pleško in Kočevar sta bila na deželi pri sodnijah, 
Fleišmana sem malokedaj srečal. Postaral se je bil 
in je bolehal. Tudi Jentl ni več slovel kot prvi tenorist* 

• Tu moram popraviti neko pomoto v prvem zvezku. 
Jentl ni bil tako ubožen, da bi ga bili morali sprejeti v mestno 
hiralnico, ampak je po opustitvi trgovine toliko imel, da se je 
preživil. Ko je zbolel, bil je sprejet kot bivši trgovec na trgov- 
ski bolniški oddelek, ki ima svoje sobe v hiralnici pri sv. Jožefu, 
in tu je umrl. 



187 

Našel sem pa mnogo drugih znancev, kateri so veseli 
bili mojega prihoda; ne manj pa je bilo protivnikov, 
ki so v meni videli nemirneža, ki bo še huje razdvojil 
narodne kroge. 

Predstavil sem se dr. Janezu Bleiweisu, a 
nisem bil milostno sprejet. Očital mi je pisavo »Slov. 
Naroda", ki na vse strani zdražbo dela in se z ne- 
dostojno polemiko zaganja v nasprotne liste in njemu 
neljube osebe. 

Jaz sem odgovoril, da za pisavo lista ne morem 
biti odgovoren, ker ga ne urejujem in šele zvem, kar 
v listu stoji, ko ga v roke dobim. Lahko bi bil od- 
govoril, da »Slovenski Narod" ni začel s polemiko, 
ampak „Novice", proti katerim se je on samo branil 
in s početka le prav rahlo. Toda rajši sem molčal in 
odšel, ne da bi bila o zdravniški službi kaj govorila. 
Pa imel sem zdaj prav malo upanja, da mi jo deželni 
odbor podeli. 

In zdaj sem čakal, da se oglasi kak bolnik in 
se s tem začne moja zdravniška praksa. Pa prav redki 
so bili, ki so me iskali o mojih ordinacijskih urah, 
še redkejši, ki so me na dom klicali h kakemu bol- 
niku. In še to nezgodo sem imel, da je neki za legar- 
jem bolan mož v Virantovi hiši, ki sem ga zdravil 
kakih 14 dni, navzlic mojemu trudu umrl. Bil sem že 
prav malodušen, tembolj, ker sem svoje skrbi nosil 
skrite v svojih prsih in bil preponosen, da bi jih od- 
krival Razlagu ali Zamiku, s katerima sem vsak dan 
občeval. Kar mi pride povedat žurnalist Ar ko, ki je 
pisal v nemške liste, pa tudi v „Narod" pošiljal svoje 
notice, da me je po njegovem nasvetu neko delavsko 
podporno društvo imenovalo za svojega zdravnika z 
letno remuneracijo 30, reci: tridesetih goldinarjev. Spre- 
jel sem to ponudbo, ker sem upal, da po obiskovanju 
delavcev pridem tudi z drugimi krogi v dotiko. Ar ko 



188 

je bil tisti žurnalist, kateremu je Jurčič nekdaj dejal v 
šali, da po njegovi smrti se ga bo »Narod" spominjal 
v treh vrstah. In to se je tudi zgodilo, ko je Arko v 
Ljubljani umrl, pa šele mnogo let za Jurčičem. 

Kaj bo z zdravniško službo, za katero sem se 
bil oglasil, nisem pozvedaval, ker sem vzlic dr.-Costovi 
obljubi v Pragi imel le malo upanja, da bi se mi po- 
delila. Vendar se je zgodilo, čeisar nisem več pri- 
čakoval. Koncem februarja je bila odločilna seja de- 
želnega odbora. Jaz sem kakor navadno, obedoval v 
čitalnični restavraciji. Ob pol dveh pride dr. Costa, 
stopi k meni, in pravi: 

»Danes smo vas imenovali za primarija v pri- 
silni delavnici." 

Bil sem tako presenečen, da sem le kratko rekel: 
»Hvala!" 

To imenovanje je res bilo važno za mene, da 
sem vsaj imel neko podlago, če tudi skromno, za 
eksistenco v Ljubljani. 

Službo primarijsko v prisilni delavnici sem 
opravljal od 2. marca 1872. do sredi marca 1895. L, 
ko sem zaradi bolehnosti in ker sem sklenil Ljubljano 
zapustiti, bil upokojen z letno pokojnino 600 gld., 
torej z nekaj večjim zneskom, kakor bi znašalo po 
službenih letih. V tej dobi sem imel le dvakrat težaven 
ali cel6 nevaren položaj, 1. 1875., ko se je pokazal 
legar med prisiljenci, a še bolj 1. 1886., ko je kolera 
se zatrosila med prisiljence, ki so delali cesto na Igu. 
Kolera je potem tudi v prisilni delavnici v Ljubljani 
se širila in pobrala 17 prisiljencev, a mesto samo je 
ostalo prosto te epidemije. 

Zdravniški stan je po mojem mnenju najtežav- 
niši in najnehvaležniši stan. Torej naj vsak desetkrat 
premisli, preden si izbere ta stan. Že študije so daljše, 
kakor za druge stroke, — pet let, in potem še eno leto. 



189 

navadno dve leti za rigoroze. Med študijami pa me- 
dicinec ne more in ne sme, kakor na primer jurist, 
zanemariti predavanj. On mora ostati ves čas na vse- 
učilišču in ker so študije naporne, tudi medicinec ne 
more lahko prevzeti kake instrukcije. Iz tega sledi, da 
mora pač, kdor se posveti medicini, imeti od doma 
toliko podpore, da se za silo preživi. Tudi ko dovrši 
študije, ne more takoj nastopiti privatne prakse, ampak 
se mora v kaki bolnici, če dobi sploh tam kak prostor, 
praktično bolj izuriti. Ko potem postane samostalen, 
iskati mu je mesta, kjer bi se mogel naseliti, in to ni 
lahka stvar. 

Ko sem videl na Kranjskem slabe gmotne raz- 
mere večine zdravnikov, sem se trudil za organizacijo 
zdravniškega stanu in na vso moč podpiral vladni 
predlog o ustanovitvi okrožnih zdravnikov s stalno 
plačo in pravico do pokojnine. Ni to šlo lahko, ker 
so se s tem nova bremena nakladala deželi. Posebno 
se je ustavljala nemška stranka z baronom 
Schweglom. Pa naposled je bil zakon, o katerem 
sem jaz referiral v deželnem zboru, od narodne ve- 
čine sprejet in Kranjsko je bila prva dežela 
s stalnimi službami za zdravnike. Tega 
uspeha sem še danes vesel, dasi pri mojem odhodu 
iz Ljubljane I. 1895. se nihče izmed zdravnikov ni 
spominjal tega, kar sem storil za zdravniški stan. 

NARODNA TISKARNA. 

Pravila delniškega društva »Narodna tiskarna" 
so bila šele 21. julija od vlade potrjena. Medtem pa 
je začasni upravni odbor, kateremu je na čelu stal 
dr. Razlag, sklenil s tvrdko »Skaza in dr." pogodbo, 
po kateri je v svojo last prevzel tiskarno v Mariboru 
s „S1. Narodom" vred. Tudi je naročil vse potrebne 



190 

stroje za ljubljansko tiskarno ter najel stanovanje v 
L-Tavčarjevi hiši, v hotelu »Evropa". P. Grasselli je 
prevzel posel denarničarski, jaz pa tajništvo. 

Ustanovni občni zbor se je vršil 14. septembra 
vpričo 42 delničarjev. Podpisanih je bilo dotlej 430 
delnic po 100 gld. Po tajniškem in blagajniškem po- 
ročilu je občni zbor pritrdil nakupu mariborske tis- 
karne in napravi nove tiskarne v Ljubljani, brez po- 
sebne debate izvolil definitivni upravni odbor in pre- 
gledovalni odsek. 

Do konca septembra so vse priprave bile gotove 
in „S1. Narod" je zapustil Maribor, kjer je skozi 
4V2 leta neustrašeno se boril za narodne pravice. 
Dne 6. oktobra je prvi list v Ljubljani prišel na svetlo; 
izhajal pa je še »Narod" zmerom po trikrat na teden; 
a občni zbor je sklenil, da se list izpremeni v dnevnik 
in to se je zgodilo z novim letom 1873. In tako smo, 
če tudi z napornim trudom in ne malimi žrtvami 
dosegli, da so tudi Slovenci dobili dnevnik. Seveda 
nam je to le bilo mogoče, ker smo imeli v uredniku 
J u r č i č u ne samo že priznanega, plodovitega pisatelja, 
ampak tudi na vse strani uglednega, značajnega moža, ki 
je pred očmi imel samo blagor svojega naroda in 
čigar avtoriteto tudi v političnih vprašanjih smo vsi 
priznavali. 

Preden pa se je »Narod" preselil v Ljubljano, 
se je tu razvnel čedalje ostrejši boj med »novičarsko" 
in našo stranko. V začetku leta smo sicer se združili 
in sestavili odbor, ki je nabiral darove za dolenjske 
in notranjske občine, v katerih je po slabi letini pre- 
tila lakota. V tem odboru je bil dr. B 1 e i w e i s 
predsednik, dr. R. Razlag podpredsednik, L Vil ha r 
denarničar in jaz tajnik. Pa odboru je kmalu potem, 
ko je razglasil oklic, vlada prepovedala daljnje delo- 
vanje, češ, da ona sama darove nabira. Vendar je bilo 



191 

V »Narodu" izkazanih mnogo darov, posebno s 
Štajerskega. 

To je bil zadnji poizkus skupnega delovanja in 
odslej so se ločila pota „Staroslovencev", kakor so 
jih začele „Novice" imenovati, proti „Mladoslovencem", 
najprej na literarnem, potem tudi na političnem polju. 

Preden opišem te boje, naj naslikam kratko one 
može, ki so se zbirali okoli »Novic" in so potem pod 
Bleiweisovo zaščito več ali manj veljave si pridobili 
v Slovencih. Najvplivnejši in najdelavnejši je vsekako bil 

DR. ETBIN HENRIK COSTA. 

Rojen Novomeščan je v mladosti za silo lomil 
»kranjsko špraho". Kot jurist je bil nemški burš in 
še, ko se je vrnil v Ljubljano, nosil je ostentantivno 
tako zvano belo Humboldovo ovratnico. Toda spoznal 
je, da v nemški literaturi zaradi silne konkurence mu 
ne cvete nobeden lavor in pečati se je začel s 
kranjsko zgodovino. Bližal se je dr. Bleiweisu in na 
občno začudenje pričel zbirati gradivo za »Vodnikov 
album", ki ga je potem 1. 1859. izdal na pol nemškega 
na pol slovenskega. Začel je pisati v »Novice" in po 
vplivu dr. Bleiweisa prišel v mestni odbor ljubljanski 
ter bil 1. 1865. izvoljen za župana. Pa v svoji pre- 
nagljenosti se je udeležil nekih nočnih izgredov 
Južnega Sokola, ki so jih provzročili nemški turnarji. 
Vladi je to bil povod, da ga je začasno odstavila od 
županstva; vendar je po skoro enoletni pravdi bil re- 
habilitiran. Pri mestnih volitvah 1868. 1. so Slovenci 
izgubili večino v mestnem zasopu in Costa ni več bil 
izvoljen za župana. 

Postal pa je predsednik Slov. Matice in to ni 
bilo po godu vsem tistim Matičarjem, ki so na 
čelu tega imenitnega društva želeli videti v narodnem 



192 

in literarnem oziru uglednega moža, ne pa uskoka iz 
nemškega tabora, ki še pravilno slovenski ni znal 
pisati. To je bil prvi povod, da smo pri volitvah 
matičnega odbora, ki so se vršile 26. septembra, hudo 
se spoprijeli. 

V nasprotju smo si tudi bili glede ljubljanskih 
mestnih volitev. Ko dr. Costa ni več bil izvoljen za 
župana, je razglasil, naj se narodni volivci vzdržijo 
volitve in je s tem zakrivil, da so Nemci brez vsega 
napora v vseh treh razredih spravili svoje privržence 
v mestni zastop. Med narodnimi volivci pa je nastala 
taka apatija in nebrižnost, da smo pozneje leta in leta 
imeli opraviti, da smo spet organizirali narodno 
stranko. 

Pa tudi na gospodarskem polju mu je vse 
izpodletelo in Slovenci so morali s stotisočinami gol- 
dinarjev izgube pri banki Sloveniji poplačati njegovo 
neizkušenost. Ta grozni polom je podkopal njegovo 
zdravje; umrl je komaj 43 let star 1. 1875. za že- 
lodčnim rakom. 

Costa je bil bolj majhne postave, suhega života^ 
živahen in gibčen, njegov glas pa neprijetno hreščeč. 
Njegova odvetniška pisarna je prav dobro izhajala in 
mu dajala lepe dohodke. Oženil se ni, ampak je živel 
v rodbini svoje sestre, gospe Schollmayrjeve. Po 
njegovi smrti se je našel dnevnik, ki ga je dr. Costa 
vsak večer spisaval in slišal sem, da je gospa 
Schollmayrjeva bila namenjena ga izdati, pa je to 
misel opustila. Tudi to sem slišal, da je dr. Costa iz 
vseh časnikov slovenskih in nemških shranjeval izrezke, 
na katerih je bil o njem govor. 

Dr. Costa se je v naših očeh s tem najbolj 
smešil, da se je kazal silno pobožnega — Levstik mu 
je pridel priimek „dr. Klečeplaz" — ko smo vendar 
vedeli in videli, da prav posvetno živi, torej njegovo 



193 

navidezno pobožnost in gorečnost smatrali za hinavstvo. 
Pa morda smo krivo sodili in je to verjel v resnici, 
kar je javno govoril. Jaz sem ž njim prav malo prišel 
v dotiko, le pri shodih. 

Dr. C o s t a je bil desna roka dr. BIeiweisa 
ter mu je, ker je bil dober jurist, pomagal v „No- 
vicah" v vseh prepornih vprašanjih. Dolžili smo ga, 
da je on kriv čedalje ostrejše pisave »Novic" in da 
on na dr. Bleiweisa v tem zmislu preveč vpliva. Po 
smrti dr. Coste so se res začele razmere boljšati in 
1. 1878. sva z Jurčičem se najbolj trudila, da se je 
dr.-Bleiweisova sedemdesetletnica dostojno obhajala. 

Manj imeniten Novičar je bil 

DR. JOSIP POKLUKAR. 

Bil je pravi hrust, močnega telesa, širokih prsi 
in pleč. Glava je bila okrogla, pokrita s črnimi, kratko 
ostriženimi lasmi, čelo bolj nizko, oči črne, obličje 
rdeče, obkroženo z gosto, dolgo, črno brado — to je bil 
prototip zdravega, krepkega človeka, da bi se bilo 
smelo soditi, da bo visoko starost doživel. A čuda, 
umrl je tudi on v najboljši moški dobi, vendar poprej 
dosegel, česar si njegovi kmetski roditelji gotovo niso 
nadejali, ko so fantka nesli h krstu tam nekje na 
Gorenjskem. Umrl je kot deželni glavar kranjski, kot 
državni poslanec in vitez železne krone, kateri red mu 
je preskrbel baron Winkler. Ko bi bil še dalje živel, 
ne bi mu bilo ušlo plemstvo. 

Poklukar je po dovršenih pravniških študijah 
bil promoviran za doktorja in ostal v Ljubljani kot 
koncipient, dokler se ni oženil s hčerjo tiskarja 
Blaznika, in postal < solastnik Blaznikove tiskarne. 
Oklenil se je dr. Bleiweisa in mu zvest ostal do njegove 
smrti. Fanatičen pa ni bil ; sploh je bil mirne krvi 

u 



194 

in jaz ga nikoli nisem videl razburjenega. Ljubil je 
mir in mirno življenje in najsrečnejšega se je čutil, 
kadar je mogel na svojem posestvu v Dobrovi blizu 
Ljubljane v krogu svoje rodbine se pečati z vrt- 
narstvom in poljedelstvom. 

Ko je deželni glavar grof Thurn 1. 1889. umrl, 
bil je po nasvetu Winklerjevem dr. P oklu kar 
imenovan za deželnega glavarja, kar je vsem strankam 
bilo po godu. Zraven njega delati v deželnem zboru 
je bilo prav prijetno in nam je vsem bilo žal, ko je 
obolel. Bolezen si je pa poprej tako zdravi korenjak 
po mojem mnenju nakopal, ako ni morebiti v rod- 
bini bila taka bolezen (jeterni in črevesni rak) s tem, 
da je užival preobilno jedi, posebno kadar je bil na 
Dunaju v državnem zboru in sta po sejah s poslancem 
Kljunom hodila obedovat, po preobilnem obedu pa v 
kavarno posedat. Ko je bil v državnem zboru, se je 
pogostoma zgodilo, da se je v zimskem času zvečer 
z Dunaja odpeljal ter se v Ljubljani v jutrnem mrazu 
usedel na odkrit voziček, ki ga je popeljal v skoro 
eno uro oddaljeno Dobrovo ; pri tej vožnji se je večkrat 
močno prehladih 

Naj je bil vzrok že kakršenkoli, obolel je in se 
več mescev mučil, vendar zmerom se je nadejal, da 
se pozdravi. Večkrat sem ga obiskal in prav smilil se 
mi je, posebno zadnji čas, ko je bil ves vodeničen, 
da se mu je morala koža na nogah predirati in voda 
izpuščati. Naposled ga je smrt rešila vseh bolečin 
dne 17. sušca 1891. 1. 

Literarno ni bil delaven; sploh je le malo pisal, 
kvečemu kak članek ali dopis v »Novice". 

Leta 1872. pa je bil še mlad in je stal na strani 
Novičarjev. Menda po prigovarjanju dr. Bleiweisovem 
je podpisal eno delnico »Narodne tiskarne", da je 
smel prihajati k občnemu zboru. 



195 

Leta 1873. pri volitvah v državni zbor je bil 
kandidat v gorenjskih kmetskih občinah in je po- 
kazal vzgledno disciplino svoji stranki nasproti. 
Odstopil je v poslednjem trenutku in svoje gotovo 
mesto prepustil grofu Hohenwartu, čigar izvolitev 
na Notranjskem je bila jako dvomljiva. 

Omeniti moram še enega Novičarja, ta je bil 

IVAN MURNIK. 

Končavši pravniške študije, prevzel je 1. 1870. po 
odpovedi dr. Tomana tajništvo trgovske zbornice v Ljub- 
ljani. Ker je bil tako spreten v pisarniškem delu in 
sploh zelo delaven, se je dr. Bleiweisu prikupil in ta 
je s svojim vplivom dosegel, da je Murnik že 1. 1871. 
bil izvoljen v deželni odbor proti dr. Zarniku, ki si 
je tudi želel biti izvoljen na to mesto. Murnikova gospa, 
hči rokovičarja Horaka, o katerem bom še večkrat 
imel priliko govoriti, bila je vzgledna v svojem rodo- 
Ijubju. 

Murnik je pomagal uredovati „Novice" in po 
dr. Bleiweisovi smrti jih je on nadalje izdaval, dokler 
niso morale ponehati vsled pomanjkanja naročnikov in 
prevelike konkurence časnikov. 

Tudi Murnik se ni rad vtikal v prepire, delal je 
svoje delo in rad pomagal pri vseh društvih, ki so ga 
volila v odbor. Stritarjevi dunajski soneti so pač, 
kakor proti marsikaterim drugim osebam, tudi proti 
njemu bili preostro naperjeni. 

Naj tu navedem, kar sem pisal v „ Slovanu" leta 
1804. v karakteristiko Murnikove gospe: 

GOSPA MARIJA MURNIKOVA 

ima največjo zaslugo, da se je v ljubljanskem ženstvu 
vzbudila in utrdila narodna zavest. V sedemdesetih 



196 




IVAN MURNIK/ 



letih je bilo v Ljubljani 
še prav malo odloč- 
nega narodnega žen- 
stva. Slovela je sicer 
gospa Lujiza Pes Ja- 
kova kot pisateljica^ 
a ona je živela zase 
v svoji rodbini in se 
za ostali svet malo me- 
nila. Dekleta premož- 
nejših rodbin so se 
vzgajala ali v nem- 
škem Huthovem za- 
vodu ali v notranji 
tudi nemški uršulinski 
šoli. Gospa Mumikova 
je začela zbirati go- 
spodične okoli sebe 
in jim dajala dvojno nalogo, veselično in dobro- 
delno. 

Pri narodnih slavnostih, pri vzprejemih gostov, 
Čehov, Hrvatov, Štajercev itd. so jih morale pričako- 
vati na kolodvoru vse v enakih nošnjah, da so jih po- 
zdravljale in jim delile šopke. To vam je bilo res lepo 
videti, ko je gospa Murnikova na peronu, kakor voj- 
skovodja, urejala svojo četo deklet. Včasi jih je bila 
do trideset in več, sama mlada, sveža bitja. In ko je 
pridrdral vlak, so vse mahale v pozdrav s svojimi robci 
in z drugimi vred klicale : „Slava!" in »Živeli!" Radostna 
iznenadenim gostom pa so žarela lica od veselja. In 
korakali smo v čitalnico v Souvanovi hiši in — sram 
nas je bilo, da ne moremo tujcev pozdravljati v do- 
stojnejših prostorih. 

Danes je seveda vse bolje preskrbljeno za iz- 
obrazbo ženstva v narodnem duhu, kakor je bilo ta- 



197 



krat Saj je 
nas na Štajer- 
skem najbolj 
2aviralo in nas 
še zdaj zavira 
v narodnem 
napredovanju, 
da naše žen- 
stvo ni izobra- 
ženo v narod- 
nem duhu ter 
da vsled tega 
rajši govori v 
lujem jeziku. 
Posledica tega 
je nemškutar- 
ski zarod jv 

slovenskih 
rodbinah. 

Gospa M ur- 
il i k o v a pa 
je svojo četo 
gospic porab- 
ljala tudi za 

dobrodelne namene. Kadar se je približal božični 
čas, je nabirala darove za božičnico revnim otrokom. 
Razposlala je prirezano blago za otroške obleke go- 
spodičnam na dom, kjer so se morale usesti k šival- 
nim strojem, da dovrše pravočasno dano jim nalogo. 
Prav ginljiv prizor pa je bil, ko so se na določeni 
dan zbrali v čitalnični dvorani dečki in deklice — včasi 
jih je bilo do 150, — in jim je Murnikova gospa de- 
lila obleke, obuvala in druga božična darila. 

Zato pač njena slika, ki sta jo mojstrsko izde- 
lala Al. Šubic in M. Sternen, zasluži, da visi na od- 




GOSPA MARIJA MURNIKOVA. 



198 



ličnem mestu v Nar. domu in vzbuja poznejše ženske 
rodove k enaki narodni delavnosti. 

Naj še dostavim, da sta Murnik in njegova gospa 
rada podpirala slovenske umetnike in da je Murnik v 
deželnem odboru kot referent o tej točki se vselej po- 
ganjal za deželne podpore umetnikom. 

Na naši strani je stal zraven dr. R a z 1 a g a in 
dr. Z a r n i k a in še nekaj mlajših, pa tudi starejših 
rodoljubov 

PETER GRASSELLI. 




PETER GRASSELLI. 



Bil je ju- 
rist, a je pustil 
pravništvo, ko 
je prevzel po 
očetu hišo v 
Ljubljani. Leta 
1863. je izda- 
val nTriglav"^ 
toda list je 
moral prene- 
hati, ko je 
Grasselli bil 
obsojen, men- 
da zaradi mo- 
tenja javnega 
miru, na jtri 
mesce zapora. 
Ko smo 
ustanavljali 
Narodno tis- 
karno, bil je 
s početka taj- 



199 

nik, pozneje pa, ko sem se jaz preselil v Ljubljano 
in sem tajništvo prevzel, denarničar. Črez nekaj let 
je Narodna tiskarna prišla v velike denarne zadrege 
in takrat je podpredsednik dr. K. Ahačič vso 
stvar v roke vzel in spravil v red, seveda tako, da 
se je od vsake delnice odpisalo 40 gld. in je odslej 
veljala le 60 gld. 

Grasselli je bil, ko smo 1882. 1. si pridobili ve- 
čino v mestnem zastopu ljubljanskem, izvoljen za žu- 
pana in pod njegovim županstvom se je dogotovil vo- 
dovod, ki Ljubljano preskrbuje s hladno, vselej čisto 
pitno vodo. 

Nekaj časa je bil tudi državni poslanec, pa včasi 
ni mogel priti tudi k zelo važnemu glasovanju, ker je 
bil kot župan zadržan v Ljubljani. Zato 1. 1885. ni več 
kandidiral. Tudi županstvu se je odpovedal 1. 1891. Na 
njega smo se smeli o vsaki priliki zanašati in midva 
sva skupaj zmerom dobro izhajala. 

V milem spominu mi je tudi 



DR. ALFONS MOŠE. 

Seznanil sem se žnjim, ko je bil v šestdesetih 
letih advokat v Slov. Gradcu. Ni bil sicer tako odločno 
naroden, kakor jaz, saj je bil čisto nemško vzgojen, 
dasi v Ljubljani rojen, in se je šele pozneje začel va- 
diti v slovenščini, ki mu je pa zmerom trdo tekla. 
Vendar je narodni stranki že 1. 1867. pomagal pri vo- 
litvah za deželni zbor štajerski, da smo v SI. Gradcu 
vrgli prejšnjega nemškega zastopnika Lohningerja, po- 
sestnika mislinjskih fužin, in prodrli z narodnim kan- 
didatom. 

L. 1868. se je dr. Moše preselil v Ljubljano in pri 
občnem zboru Nar. tiskarne L 1872. smo ga izvolili v 



200 

pregledovalni odsek. Takoj po mojem prihodu sem ga 
poiskal — stanoval je v Grumnikovi hiši na Dunajski 
cesti — in odslej sva si ostala v dobrih prijateljskih 
razmerah. 

Leta 1881. smo ž njim zmagali pri ljubljanskih 
mestnih volitvah v prvem razredu in s tem narušili to 
nemško trdnjavo. Leta 1883. pa je bil v Ljubljani iz- 
voljen za deželnega poslanca. V obeh zastopih je bil 
jako delaven. V mestnem zastopu se je on najbolj po- 
trudil, da se je ustanovila mestna hranilnica. Pri 
tem je moral premagati čudovite ovire, ker se je ves 
prvotni akt na magistratu izgubil, da je Moše moral 
znova sestaviti pravila. Moj brat Mihael, ki je takrat že 
bil državni poslanec, je težko pričakoval, da se usta- 
novi ta denarni zavod, pri katerem bi posojilnice imele 
nekako zaslombo. Ko so torej pravila došla na Dunaj 
v notranje ministrstvo, govoril je s kranjskimi poslanci, 
da bi naj šli pospeševat rešitev. A nobeden se za 
to stvar ni hotel zanimati in Kljun je naravnost od- 
rekel, češ, da je nepotrebna ustanovitev te hranilnice. 
Brat je torej sam šel k referentu, nekemu dvornemu 
svetniku in dosegel, da se je stvar ugodno rešila. Kranj- 
ska dežela pa se ima Mošetu zahvaliti, da se je po- 
prejšnji 5%ni zemljiškoobvezni dolg konvertiral v 4%no 
deželno posojilo. 

Toda zahvale ni užival za svoje pridno, nese- 
bično delovanje. Ker ni bil noben frazer, niti govornik 
za mase, ampak je brez šuma in ne da bi se naprej 
rinil, izvrševal svoje delo, ni postal popularen. Držal 
se je Horacijevega izreka: „Odi profanum vulgus — " 
in ko so bile spet volitve 1. 1889., ni bil več izvoljen 
v deželni zbor. Odslej se je globoko užaljen odtegoval 
vsemu javnemu življenju. Bil je tudi literarno delaven 
v juridičnih in gospodarskih strokah in organiziral je 



201 



med sloven- 
skimi odvet- 
niki odločno 
narodno 
stranko za 
uvedbo slo- 
venskega je- 
zika v sodnij- 
ske urade. 

Bodi mu to- 
rej tu ohranjen 
hvaležen spo- 
min! 

Naj še na- 
vedem zdaj iz 
vrst nemških 

nasprotni- 
kov najimenit- 
nejšega in 
zraven Dež- 
mana najde- 
javnejšega 
moža. To je 
bil 




Dr. ALFONS MOŠE. 



VITEZ KALTENEGGER FRIC. 

Bil je dvorni svetnik finančne prokurature v Ljub- 
ljani in je prvokrat javno nastopil proti Slovencem pri 
volitvah v mestni zastop. L. 1870. je bil kandidiran v 
deželni zbor za Ljubljano in pod pritiskom vlade res 
izvoljen, a narodna večina deželnega zbora te volitve 
ni potrdila, ampak naročila dež. odboru, da preišče ne- 
rednosti, ki so se godile pri volitvi. 

Ko je grof Anton Auersperg bil imenovan za de- 
želnega predsednika, ugibalo se je, koga bo ministrstvo 



202 

postavilo za dež. glavarja. Ko bi pri nas vladale v res- 
nici ustavna načela, moral bi se pač vselej vzeti glavar 
iz večine. Toda tega načela se je vlada le tam držala 
kjer se ji je zdelo ugodno za njeno stranko, na Kranj- 
skem pa je jemala glavarje takrat zmerom iz nemške 
stranke, le pod Hohenwartom je bil Slovenec dr. Razlag 
glavar. Šele T a a f f e je tudi v tem ravnal pravično. 

Da Auersperg-Lasserjeva vlada, ta za Schmerlin- 
govo najkrivičnejša in najsilovitejša proti avstrijskim 
Slovanom, ne bo vzela glavarja iz narodne večine, to 
smo vedeli, a pričakovali smo, da bo imenovan spet 
eden izmed veleposestnikov. Stvar pa se je nepričako- 
vano dolgo zavlekla in šele sredi oktobra 1. 1872. je 
„Wien. Ztg." razglasila imenovanje Kalteneggerja za dež. 
glavarja. To je bilo tembolj čudno, ker njegova volitev 
še ni bila potrjena od dež. zbora, in bi bil za slučaj, da 
jo ovrže dež. zbor, sedel na glavarskem mestu mož, ki 
še poslanec ne bi bil. Pa vlada se je zanašala nato, da na- 
rodna večina ne bo tako jeklena, da bi ovrgla volitev. 

Kaltenegger torej, ki je šele pred malo leti 
kot uradnik prišel v deželo, katere ni poznal, in ki tudi 
slovenščine ni bil zmožen, je odslej blizu deset let 
vodil deželno upravo. Bil je nemško-centrališki biro- 
krat od nog do temena in to se mu je poznalo po 
vsej vnanjosti. Bil je visoke rasti, suhega života, ble- 
dega lica gladko obritega, le brkice so obsenčevale 
tanke ustnice. Svoje notranje čute je znal brzdati in 
nikoli ni prišel v afekt, kakor se je to Dežmanu. rado 
zgodilo. 

Sovraštva proti Slovencem ni kazal in ko sem jaz 
1. 1877. v dež. odbor stopil, podpisaval je brez obotav- 
ljanja vse moje slovensko spisane rešitve. 

L 1879., ko je Taaffe vodil volitve v državni 
zbor, se je Kaltenegger še na vso moč trudil, da bi 
Dežman bil izvoljen v Ljubljani, a izpodletelo mu je. 



203 

In ko je 1. 1881. bil Winkler imenovan ta dež. pred- 
sednika, je menda Kaltenegger sam čutil, da bo kmalu 
konec tudi njegovi oblasti. Vendar je njemu in nam 
prišla vest, da je prestavljen na Dunaj, prav nepri- 
čakovano. 

Neki večer sredi aprila 1881. L, ko smo imeli v 
državni zbornici sejo finančnega odseka, čigar člen sem 
bil tudi jaz, stopi k meni finančni minister Duna- 
jevski in reče smehljaje se: 

»Nekaj neprijetnega vam moram povedati." 
Začudivši se, ga pogledam, kaj bi to bilo. 
»Kaltenegger je prestavljen na Dunaj." 
Ves vesel se zahvalim za to prijetno novico, ki 
nas je rešila enega najnevarnejših, ker brez šuma, a 
neprestano delujočih nasprotnikov, in vprašam, ali smem 
to brzojaviti v Ljubljano. 

»Slobodno! Saj se že tiska v »WienerZtg." 
Hitel sem na telegrafni urad, ki smo ga imeli v zbor- 
nici, in Jurčiču brzojavil to zanimivo vest. Še tisti večer 
se je bliskoma raznesla po Ljubljani ter Kalteneggerja sa- 
mega, ko jo je zvedel, silno osupnila. Odstopil je od 
dež. glavarstva 30. aprila 1881. 

Pa tudi pri njem se je uresničilo: »Promoveatur, 
ut amoveatur". Prišel je na imenitno mesto cesarskega 
prokuratorja na Dunaju, katero je poprej zavzemal 
baron Goedel Herman, naš 1. 1879. v Mariboru iz- 
voljeni državni poslanec. 

PISATELJSKO DRUŠTVO. 

Davoiin.Trstenjak je začetkom leta v svojem lepo- 
znanskem listu „Zori" nasvetoval, da se naj osnuje 
slovensko literarno društvo, v katerem bi bili združeni 
vsi slovenski pisatelji, in katero bi nabiralo fond v pod- 
poro ubožnejšim pisateljem. Ost tega nasveta je bila 



204 

obrnjena proti Slov, Matici, proti kateri se je vsled 
mnogim neljubega predsedstva dr. Coste in premale 
literarne delavnosti rodila čimdalje številnejša opo- 
zicija. 

Poprijeli smo se Trstenjakovega nasveta. Jaz sem 
sestavil pravila in ko jih je Trstenjak odobril, razglasil 
sem jih v „S1. Narodu" 28. marca. Po teh pravilih bi 
naj društvo delalo na razne načine: 

a) z vsakoletnimi javnimi shodi s predavanjem o 
vsakojakih znanstvenih predmetih; 

b) s podpiranjem nadobudnih pisateljev; 

c) s podpiranjem nepremožnih pisateljev in nji- 
hovih rodbin in 

d) s slavljenjem umrlih dobrih pisateljev s spo- 
meniki ali izdavanjem njihovih životopisov, podob in 
spisov. 

Ko se je oglasilo 30 pisateljev za pristop, smo 
sklicali na dan 21. aprila ustanovni shod, na katerega so 
zraven nas ljubljanskih pisateljev še prišli Trstenjak, 
profesorja Erjavec in Vodušek, Jurčič in drugi. 
Za predsednika je bil izvoljen Trstenjak, za pod- 
predsednika dr. Razlag, za tajnika prof. P let er- 
šnik, za denarničarja jaz, v odbor pa še dr. Z ar ni k, 
Ogrinec, ki je takrat bil v Ljubljani, J. Stritarf 
Erjavec in Jurčič. 

Pravila je vlada vzela na znanje in 15. maja je 
odbor imel prvo sejo, pri kateri je med drugim sklenil 
prirediti Prešernovo slavnost v Vrbi. Tudi smo 
se posvetovali o izdavanju „Poučnega slovnika* 
po vzgledu „Konversationslexikona". V „Slov. Narodu" 
smo 20. julija razglasili vabilo k pristopu, ki je imelo 
dovolj dober uspeh. Do sredi avgusta je društvo že 
štelo 65 udov, med temi 52 pisateljev in 3 ustanovnike. 

Iz zdaj smo se lotili velikega dela. Prešerna 
dostojno poslaviti na njegovem rojstnem domu. 



205 

Sklicali smo občni zbor Pis. društva na soboto 
14. sept, dan pred Prešernovo slavnostjo. Prišlo je 
mnogo vnanjih pisateljev, med njimi prof. Erjavec, 
Pajk, dr. Ribič, Francelj iz Varaždina, Leveč, Parapat, 
Jurčič, župnik Ripšl. Predsednik Trstenjak, ki se 
je že prejšnji dan bil pripeljal, je v duhovitem nago- 
voru razložil pomen in namen Pis. društva. Nazadnje 
je čital učeno razpravo: „0 imenu slovenske sojenice, 
slovenske Moire". 

Od nadaljnjih razprav omenjam, da smo sklenili 
izdati „Album", v katerem bi bili poleg spisov o Pre- 
šernu tudi drugovrstni leposlovni spisi. 

Po občnem zboru smo bili v čitalnici res zidane 
volje, vesele se Prešernove slavnosti, o kateri smo že 
vedeli, da se je bode udeležilo več tisoč Prešernovih 
častivcev, ker nam je Nolli izporočil, da je spečal že 
1500 voznih listov. 

In ko je napočilo jutro 15. septembra, smo se 
zbrali na kolodvoru in bilo nas je kmalu toliko, da 
smo zasedli vse prostore pripravljenega posebnega 
vlaka in se je moral še drugi vlak pripraviti. 

PREŠERNOVA SLAVNOST 

dne 15. septembra je bila pač najsijajnejša, v narodnem 
in političnem oziru na vse strani najdobrodejnejše vpli- 
vajoča izmed vseh slavnosti, kar smo jih priredili. To 
je bila veličastna manifestacija slovenske inteligence za 
svojega najženialnejšega pesnika, dotlej premalo čisla- 
nega, deloma še celo preziranega. 

Obrnil sem se v imenu Pisat, društva do 
Stritarja za slavnostno pesem, in on nam je poslal 
prekrasno: »Na Preširnovem domu", dr. Benj. Ipa- 
vic pa jo je uglasbil. 



206 

Obrnili smo se tudi do Sokola, da bi pomagal 

pri prireditvi, kar je rad storil. Gorenjsko železnico 

smo naprosili za poseben vlak in znižane cene, kar 

je bilo dovoljeno, No 11 i, takrat tajnik Dramatičnega 

* društva, pa je prevzel razpečavanje voznih listov. 

Da privabimo tem več vnanjih udeležnikov, je 
na soboto pred slavnostjo bil sklican prvi občni zbor 
Narodne tiskarne ki se je prav mirno vršil. 

Za sobotni list „S1. Naroda" pa sem spisal 
uvodni članek: »Največ sveta otrokom sliši Slave." 

Samo iz Ljubljane se nas je odpeljalo nad 3000 
ljudi; pridružilo se jih je pa še mnogo na vseh go- 
renjskih postajah, posebno v Loki in Kranju. V Lescah 
je bilo mnogo voz pripravljenih, ki so bili kmalu za- 
sedeni, in večina udeležencev je morala peš iti do 
Vrbe. 

Tam se je sčasoma nabralo do 6000 ljudi. Ker 
pred hišo ni bilo dosti prostora, smo šli na bližnji 
grič, kjer stoji cerkvica sv. Marka. Tu je dr. Razlag 
govoril slavnostni govor, v katerem je proslavljal 
Prešerna. 

Med govorom me Jurčič opozori na oddaljeno 
od množice stoječega gospoda majhne rasti in za- 
čuden vzklikne: 

„Tam pa stoji S t r i t a r." 

Oba hitiva k njemu in tu sem se osebno prvi- 
krat seznanil ž njim. Pripeljal se je z Dunaja, ne da 
bi to komu naznanil. Že prej je bil poslal Pis. dru- 
štvu več tisoč iztisov pesmi: »Pozdrav Preširnovim 
čestiteljem", katere smo med zbrani narod razdelili. V 
Ljubljani se ni mudil niti o prihodu, niti ob odhodu. 
Z Razlagovim govorom ni bil zadovoljen, premalo mu 
je bil navdušen in posebno nemilo ga je dirnilo, daje 
Razlag Prešerna nekako primerjal z nemškim pesnikom 
Ruckertom. 



207 



Zvečer smo se vračali v Ljubljano ponosni na 
sijajno slavnost in naslednje dni smo s tem večjim 
pogumom agitirali za volitve v Slov. Matico, katere 
občni zbor je bil sklican na 26. dan septembra. 



NARODNA TISKARNA. 

Pravila za delniško društvo „Narodna tiskarna" 
so bila 21. julija 1872 potrjena in prvi občni zbor je 
bil sklican na 14. dan septembra v Ljubljano. Društvo 
je po pravilih imelo pravico izdati 500 delnic po 
100 gld. Podpisanih in deloma vplačanih je bilo 430 
delnic. 

Pri debati je dr. Zamik nasvetoval, da list že 
z novim letorn začne izhajati kot dnevnik, čemur so 
vsi pritrdili. Trs t en j ak pa je želel, naj se poseben 
odsek politično izvedenih mož sestavi, kateri bi imeli 
s svetom in dejanjem uredovanje in vedenje lista v 
političnih vprašanjih voditi in nadzorovati, odsek, do 
katerega bi se v dvomljivih slučajih lahko obračal 
urednik lista. Jurčič zoper to ni ugovarjal, še ljubo 
mu je bilo, češ, če se bo mogel obračati do izvedenih 
mož za svet, bo potem njegova odgovornost narodni 
stranki nasproti lažja in manjša. 

Jaz sem še nazadnje nasvetoval, da se naj zraven 
»Slov. Naroda" ustanovi majhen tednik, a sklepanje o 
tem predlogu se je odložilo do prihodnjega občnega 
zbora. Po volitvi upravnega odbora se je mirno kon- 
čal ta zbor. — 

S tem, da je delniško društvo prevzelo tiskarno v 
Mariboru, si je nakopalo breme, katero ga je težilo, da 
je kmalu prišlo v velike denarne zadrege, iz katerih se 
je le s tem izkopalo, da je vrednost delnic znižalo od 
100 na 60 gld. 



208 

Trstenjakov nasvet, da se sestavi nekak odsek za 
nadzorovanje lista, je ostal na papirju in je tudi pri 
dnevniku bil neizvršljiv. Zanašati se je bilo treba na 
izvedenost in takt urednikov. Pa na to stran smo pač 
bili srečni, da smo imeli v osebi Jurčičevi ured- 
nika, na katerega smo se smeli popolnoma zanašati. 

SLOVENSKA MATICA. 

Ko se je ustanovila Nar. tiskarna, so dr. Blei- 
weis, dr. Costa, takrat predsednik Slov. Matice in 
njihovi privrženci sklenili, da si tudi Slov. Matica, 
ki je po pravilih imela do tega pravico, ustanovi svojo 
tiskarno. To je vzbudilo hud odpor in začela se je 
agitacija proti tej nameri, katere izvršitev bi bila po- 
žrla ves s trudom nabrani kapital SI. Matice. 

Na 2. dan julija je bila sklicana odborova seja 
ter na dnevnem redu je bila tudi ustanovitev lastne 
tiskarne. Pri tej seji smo se strastno popadli, kakor še 
nikoli ne poprej. Posebno dr. B 1 e i w e i s je duška dal 
že dolgo v njem nakopičeni jezi proti „Slov. Narodu" 
in zlasti tudi proti meni, ker je mislil, da sem jaz 
glavna roka pri „Slov. Narodu", v čemer se je pač 
motil. 

Tajnik Lesar je čital poročilo, s katerim je iz- 
kušal dokazati, da bi lastna tiskarna dobro izhajala in 
bi se, ker je Blaznik umrl, njegova tiskara dala po 
primerni ceni kupiti. 

Prvi je govoril dr. Bleiwe is, silno ogorčen, ka- 
kršnega nisem slišal ne prej, ne pozneje. Očital je „S1. 
Narodu" laži, ter zahteval, da naj se to v zapisniku 
konstatira, „ker pisatelj tega članka" — srdito je mene 
pogledal — »menda med nami sedi". 

Bleivveisov govor je ves odbor osupnil, ker nihče 
ni pričakoval že v začetku namesto stvarne debate. 



209 

osebnih, strastnih napadov, še celo dr. Costa je 
menil, da tega ni treba v zapisniku konstatirati. Dav. 
Tr stenja k pa je naravnost izrekel: „ Kar smo ravno- 
kar morali poslušati, je breztaktno. Mi nismo zbrani, 
vtikati se v časnikarsko polemiko, ampak samo za to, da 
se mirno in tehtno posvetujemo o naših narodnih težnjah." 

Dr. Bleiweis ves razjarjen mene vpraša, ali 
nisem opozoril Blaznikove gospodične na dotični čla- 
nek v »Narodu". 

Jaz: »Povabljen sem k seji matičnega odbora, ne 
pa pred sodnijo, da bi se zagovarjal o tem, kar pišem 
ali ne pišem v časnike. Čudim se, da more pameten 
mož porabiti take prazne čenče itd." 

Potem je dr. Razlag obširno, stvarno in mirno 
govoril proti matični tiskarni in dokazal, da bi nikakor 
ne mogla izhajati. Tudi Božidar Raič in Trstenjak 
sta govorila proti nasvetu. Pri glasovanju je za nasvet 
glasovalo 15, proti 8 odbornikov. Ker bi nas pa mo- 
rali po pravilih dve tretjini glasovati za tak predlog, 
moral je dr. Costa izreči, da predlog ni dobil potreb- 
nega števila glasov in je torej padel. 

Lesar je potem še dva predloga stavil, dasi 
nista bila naznanjena na dnevnem redu: 

1. Ako Matica zato, ker se boji izgube pri lastni 
tiskarni, si je ne upa ustanoviti, se ji ponuja poroštvo, da 
bo od kapitala, v tiskarni založenega, gotovo dobivala 5%. 

Na vprašanje dr. Coste, kdo prevzame tako po- 
roštvo, oglasi se Souvan: »Jaz." 

2. Lesar se sam ponuja, da ustanovi na svoje 
stroške tiskarno matično. 

Toda stavil je čudne pogoje in tudi ta dva pred- 
loga nista dobila potrebne večine. 

Po tej burni odborovi seji se je začela huda po- 
lemika med »Novicami" in »Narodom", mi smo se pa 
začeli pripravljati za volitve v matični odbor in v ta 

14 



210 

namen agitirali, da so se novi udje dali vpisati v SI. 
Matico. 

V „Novicah" me je ^Novičar" v vsakem listu 
napadal, češ, da sem jaz kriv vseh prepirov, in mi 
na glavo natovoril celo kopo grehov, prav iz trte 
izvitih. Naposled tudi jaz nisem molčal in začel 
sem zavračati neosnovano očitanje. Dotični članek 
(„S1. Nar." 21. sept.) sem končal z besedami: »Moje 
prepričanje je, da Slovenci dospemo k srečnejši 
prihodnosti celega našega naroda le tedaj, ako bomo 
delali vsi vse za domovino, omiko in svo- 
bodo." 

In zdaj je bil ogenj v strehi. Očitalo se mi je, 
da hočem zamenjati staro slovensko geslo: „Vse za 
vero, dom, cesarja!" z novim, s katerim zametavam 
vero in cesarja. Tega namena pač nisem imel in sploh 
nihče v naši stranki. Verskih vprašanj se nikoli nismo 
dotikali, nikoli proti veri pisali ali govorili. Sicer bi 
ne bili stali v naših vrstah odlični duhovniki, T rs t en j a k, 
Rajč, Zl. Pogačar in še mnogi drugi. Da smo 
tudi vsi lojalni bili, ni treba še posebej trditi; seveda 
za bizantinizem se nismo ogrevali. 

Ker je bilo to leto voliti 11 odbornikov, smo 
proti noviškim kandidatom svoje postavili, samo dr. Raz- 
lag in dr. Vončina sta bila na obeh imenikih, pa 
Razlag je v javnem pismu odklonil noviško kandi- 
daturo. 

Občni zbor je bil sklican na 26. dan septembra. 
Naši kandidatje so bili : prost dr. Pogačar, dr. Razlag, 
dr. Vončina, dr. Vošnjak, P. Grasselli, J. Jurčič, profesor 
Vodušek, dr. I. Geršak, dr. I. Mencinger, dr. M. Samec, 
I. Žuža, nasprotniki od „Novic" priporočeni pa: dr. Po- 
klukar, dr. Razlag, dr. Vončina, kaplan dr. Šterbenc, 
Fr. Souvan, Ivan Tomšič, dr. J. Tonkli, korar Fr. Košar, 
lekarnik D. Šavnik, M. Herman in A. Winkler. 



211 

Tako številno obiskanega zbora še ni bilo, 
kakor ta dan. Bilo nas je 120, med temi mnogi vnanji 
Matičarji. Tajnik Lesar je omenil med drugim, da je 
poslednji mesec pristopilo Matici' 249 novih udov. 
To je bil za Matico ugoden plod naše agitacije. 
Potem se je vnela debata o lastni tiskarni. Tu je 
stopil Svetec na našo stran in odboru očital samo- 
voljno postopanje in tratenje matičnega denarja. Dr. B 1 e i- 
weis, zelo iznenaden, da je tudi Svetec med na- 
sprotniki, je obžaloval, da je Svetec debato iz trte 
izvil, ko zdaj nihče več ne misli na lastno tiskarno. 
Tudi Cošta zavrača S>^etca in ker kot predsednik iz- 
kuša kratiti govorniško svobodo, nastane vmes velik 
hrup proti njemu. 

Nazadnje so se oddali volilni listi. Cele kupe 
]ih je bilo. Tajnik Lesar vse pobere in dasi smo za- 
htevali, da se naj skrutinij takoj vrši, sklenil je dr. Costa 
zbor in z Lesarjem, ki je nesel paket volilnih listov 
pod pazduho, zapustil dvorano. Hitela sta skozi Zvezdo 
v matično hišo, za njima pa mnogi Matičarji, ki so 
hoteli navzočni biti pri skrutiniju. Izvoljeni so bili no- 
viški kandidati s 780 glasovi proti 670. S tem je bila 
končana ta afera, ki je takrat hudo razburila duhove. 

BANKA SLOVENIJA 

nesrečnega spomina za mnoge njene delničarje se je 
ustanovila to leto. 

Ko sem še bil v Šmarju, pripeljal se je nekega 
dne iz Celja k meni gospod, ki se je predstavil kot 
strokovnjak v zavarovalnih stvareh in se pisal pl. Treu- 
enstein. Pravil mi je, da organizuje zavarovalno 
banko za Slovence, da ima že več ustanovnikov, med 
temi dr. Kočevarja v Celju, ki me pozdravlja. Razlaga 
svoj načrt in me nagovarja, da naj vstopim v osno- 

14* 



212 

valni odbor. Jaz sem to odklonil, ne spominjam se 
več, iz katerih razlogov, menda glavno zavoljo tega, 
ker nisem bil v takih gmotnih razmerah, da bi mogel 
delnice vplačati. 

Treuenstein je naprej agitiral, s početka po Šta- 
jerskem, potem je šel v Ljubljano, kjer je dr. C o s t o 
pridobil za svoj projekt. Sestavila sta pravila in vlada 
je z odlokom z dne 25. januarja 1872 jih potrdila. 
Takoj potem se je osnoval upravni odbor, v katerem 
je bil predsednik knez Salm-Reiferscheid v 
Novem Celju, podpredsednik dr. Costa in zraven 
teh 12 odbornikov. 

Prva občna zavarovalna banka ^Slovenija" je 
imela pravico izdati 3000 delnic po 200 gld., kar bi 
znašalo 600.000 gld. Toda upravni odbor je sklenil, 
da se od vsake delnice vplača le 40Vo, in sicer po 
kursu 85Vo. Po tem takem so se delnice v nominalni 
vrednosti 200 gld. oddavale delničarjem po 170 gld.,. 
od katerih so vplačali le po 68 gld. Tako ugodno 
vplačevanje in reklama po velikih inseratih v vseh 
slovenskih listih je privabila kmalu mnogo podpisni- 
kov na delnice. 

Živeli smo takrat v dobi tako zvanega gospodar- 
skega pokreta (volkswirtschaftlicher Aufschwung). Del- 
niška društva so povsod rastla kakor gobe iz tal, na 
dunajski borzi pa se je razvila doslej nezaslišana 
borzna igra, ki je kakor opojna pijača vabila in ma- 
mila vse kroge prebivavstva. Na borzi so igrali zraven 
profesionalnih židovskih sleparjev najvišji aristokrati, 
veletržci in fabrikantje, zraven njih obrtniki, rokodelci 
in tudi mnoge ženske. Vsak dan so se ustanavljala 
nova delniška društva in za vse te delnice, ki včasi 
niso bile vredne piškavega oreha, so se ljudje kar 
trgali, jih podpisavali, vplačevali in spet z ažijem na- 
prej prodajali drugim kalinom. In ta igra je zastrupila 



213 

tudi provincije, segala je v vsa mesta in mesteca, na 
deželi in v hranilnicah varno naloženi denar se je vzdi- 
gaval ter je potoval na dunajsko borzo. Rothschild in 
kar je bilo židovskih denarnih mogotcev, so pa stali 
na strani, gledali s sardoničnim smehom na te baha- 
nalije in čakali na ugodni trenutek, da se vse podere 
in vsa gotovina zdrkne v njihove malhe. 

In ta trenutek je res prišel začetkom maja na- 
slednjega leta, velikanski polom, ki je mnoge poprej 
imovite rodbine spravil na beraško palico in bil sprem- 
ljan od samomorov osleparjenih žrtev. 

Leta 1872. pa, ko se je ustanovila banka Slo- 
venija, bila je borzna igra na vrhuncu in so ljudje 
hlastno segali po delnicah. Do septembra je Slove- 
nija že imela 1000 delničarjev, ki so bili vplačal 
175.000 gld. V seji 1. septembra je upravni odbori 
imenoval uradnike, med njimi Treuensteina za uprav- 
nega direktorja s 3000 gld. plače. Štirje direktorji 
A. Pirnat, dr. Zarnik, dr. Valenta in K. Ahčin so do- 
bivali po 600 gld. plače in diete za vsako sejo. Usta- 
novni stroški so znašali do tistihmal 28.000 gld. „Slov. 
Narod" se je banki Sloveniji nasproti hladnokrvno 
obnašal, ni pisal proti njej, pa tudi ne za njo, kar je 
bilo razumljivo, ker je Costa stal na čelu banke. Jur- 
čiču in meni ni bilo po volji, da je Zarnik vstopil v 
upravni odbor, pa on je bil takrat še koncipient in 
mu je ta postranski dohodek bil, če ne potreben, vsaj 
dobro došel. 

RAZNI DOGODKI. 

V državni zbor, ki se je v začetku leta 
sklical, so vstopili tudi slovenski poslanci s Kranj- 
skega, izvzemši dr. Zarnika, ki je bil tudi izvoljen, 
pa je doma ostal. „Slovenski Narod" je zagovarjal to 



214 

abstinenco z ozirom na Cehe, ki so odklonili vstop v 
državni zbor. Nasledek te odklonitve je bil za Čehe 
usoden, kajti vlada je razpustila češki deželni zbor, a 
pri novih volitvah mesca aprila je tako pritiskala na 
veleposestvo, da so fevdalci in Čehi izgubili večino v 
deželnem zboru. To je bil hud udarec za Čehe in 
mnogo let je trajalo, da so pod Taaffejem spet dobili 
večino. 

Deželni zbori so bili sklicani na 5. dan no- 
vembra. V kranjskem je narodna večina spet skle- 
nila adreso do cesarja, v kateri se je sklicevala na 
diplomo z dne 10. oktobra 1860, ki zagotavlja deželno 
avtonomijo, in se izrekla proti direktnim volitvam v 
državni zbor. Dr. Razlag ni bil zadovoljen s pre- 
ostrim poudarjanjem deželnih avtonomij. Zato je bil 
tudi proti češkim fundamentalnim člankom, kateri bi 
bili kvarni za male dežele in za nas Slovence, dokler 
nismo združeni. Adresa je v poslednji seji bila spre- 
jeta in poslana na Dunaj, kjer se nihče zanjo ni 
zmenil. 

V štajerskem deželnem zboru sem stavil v 
seji 10. novembra interpelacijo do vlade, v kateri sem 
spet opisal vse krivice, ki se nam gode v narodnem 
oziru v šolah in uradih. Potem sem navedel in oži- 
gosal nepostavno silovitost učnega ministra Stremayrja, 
ki je brez povoda profesorja Šumana in Pajka 
prestavil iz Maribora. 

To prestavljanje je Stremayr že mesca marca 
zaukazal, a oba profesorja sta se pritožila na najvišje 
mesto. Šuman je s tem res dosegel, da je prišel vsaj 
na Dunaj na akademično gimnazijo, namesto da bi 
moral iti v malo nemško gnezdo Ried na Gornjem 
Avstrijskem. Pajk pa se je odpovedal svoji službi in 
ostal v Mariboru, kjer je prevzel prejšnjo Narodno 
tiskarno. 



215 

Po obširnem utemeljevanju vprašal sem vlado: 

1. zakaj narodne enakopravnosti v c kr. uradih 
in oblastvih na slovenskih tleh, posebno tudi določeb 
osnovne organizacije za gimnazije (§ 17, 2; § 32, l.inS., 
§ 96) z ozirom na državni gimnaziji v Mariboru in 
Celju in na realno gimnazijo v Ptuju dosedaj še ni 
izvedla ; 

2. zakaj je prof. Šumana in Pajka z mariborske 
gimnazije odpravila, in 

3. kateri postavni zadržek brani podelitev še 
zmerom prazne učne službe na mariborski gimnaziji 
popolno kvalifikacijo imajočemu profesorju Pajku? 

Na to interpelacijo je namestnik Kiibek odgovo- 
ril v seji 7. decembra, da o prvem vprašanju nima 
nič novega povedati, nego da bi samo moral ponav- 
ljati, kar je o svojem času odgovoril na enake inter- 
pelacije 1. 1868., 1869. in 1870. Glede Pajka in Šumana 
je Kiibek povedal, da se je prestavljanje zgodilo iz 
službenih obzirov in dostavil, da se gimnazijski 
profesorji stalno imenujejo ne za kateri določen kraj, 
nego da se vsak mora vdati, ako ga ministrstvo pre- 
stavi. 



JANKO PAJK 

je dve leti poprej bil prestavljen iz Kranja na mari- 
borsko gimnazijo, kjer je vstopil v čitalnico, pa tudi 
hodil na veselice v Casino. Tam se je seznanil s 
hčerjo premožnega mariborskega meščana, pekarja, in 
jo dobil za ženo. Deklica je poprej bila zaročena z 
nekim oficirjem, a oče je zahteval, da se oficir odpove 
vojaštvu, kar je ta res storil. Pa kaj se zgodi? Ko se 
mož predstavi v civilni obleki, ga deklica ni več spo- 
znala in ni ga hotela vzeti. Oficir je potem njenega 
očeta tožil za odškodnino. Prva žena Pajkova pa je 



216 



kmalu brez otrok 
umrla in Pajk se 
je potem poročil 
z Doljakovo go- 
spodično z Go- 
riškega, plodo- 
vito slovensko 
pisateljico. 

Pajk se ni 
vdal Stremayrje- 
vemu ukazu in 
se rajši odpove- 
dal službi. Ostal 
je v Mariboru ter 
prevzel tiskarno, 
kakor tudi list 
„Zoro" od Trste- 
njaka. Leta 1873. 
smo ga postavili 
za kandidata v 
državni zbor v 
Mariboru, pa je 
propadel proti 
Seidlu. 
Leta 1879. je spet vstopil v državno službo, 
prišel v Brno, odkoder je 1. 1887. bil prestavljen na 
Franc-Jožefovo gimnazijo na Dunaju, kjer je ostal, 
dokler ni stopil v stalni pokoj. Jaz sem se žnjim se- 
znanil, ko je prišel v Maribor. Napev pesmi „Lepe 
Vide", ki je natiskan v moji drami, sem od njega slišal 
in trdil je, da je ta napev znan po Krasu. 

Pajk je bil delaven in marsikaj pisal slpvensko, 
pa tudi nemško o filozofskih vprašanjih. 

Z njegovo gospo sem se o neki priliki v Celju 
seznanil. Pritožila se mi je, da se tiskar Dragotin 



> 






^ 




i 


^ 


|B 





JANKO PAJK. 



217 

Hribar obotavlja, izdati drugi zvezek njenih zbranih 
spisov, ker je še od prvega zvezka večina nerazpečana. 
Tolažil sem jo, da se tudi meni nič boljše ne godi, 
ker imam že dalj časa v tiskarni, rokopis za 4. zve- 
zek svojih zbranih spisov, ki bi obsegal igro „Pene", 
a 3. zvezek še čaka kupcev med čitajočim občinstvom 
Rokopis je naposled zaležal in se izgubil v tiskarni 
ne da bi bil zagledal belega dne. Za leposlovne spise 
je tudi še zdaj pri Slovencih težava, ker je premalo 
stalnih odjemavcev, posebno za pesniška dela. Na 
drugi strani pa delata Matica in Mohorjeva družba 
konkurenco privatnim založnikom. 

ZASEDANJE ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA 
LETA 1872. 

je mirno preteklo, ker deželni glavar Kaiserfeld ni 
hotel na dnevni red postaviti nobene take kočljive 
stvari, pri kateri bi se vnele ostre debate, na primer, 
direktne volitve za državni zbor, predlog renegata 
Wretschka, da se na realkah namesto slovenščine 
vpelje francoščina, prememba občinske postave itd. 

V goriškem deželnem zboru, je dr. Lavrič 
vlado interpeliral zarad vpeljave narodne enakoprav- 
nosti v uradih in šolah. Dr. Lavriča so celo Lahi spo- 
štovali zarad njegove neumorne delavnosti in požrtvo- 
valnosti za svoj narod. Neki nam Slovencem nasprotni 
laški list ga je stavil v vzgled Lahom in ga imenoval 
inkarnacijo svojega naroda. 

Silovitosti pri volilnem shodu 1. 1870. v Novi 
vasi so se šele mesca majnika t. 1. sodile in so bili 
nekateri tistih razgrajavcev obsojeni, toda pravi pro- 
vzročitelji, kakor navadno v takih slučajih, niso prišli na 
dan, ker jih sodišče ni hotelo iskati. 

V začetku leta nam je vzela smrt dr. M. Preloga 
v Mariboru, ustanovnika „Slovenskega GosgQdatvi!\ 



218 

27. januarja, dne 12. maja pa profesorja in pisatelja 
Valentina Mandelca v Varaždinu. 

B. Raič, župnik v Halozah je pisal v „Narodu" 
ostre članke proti knezoškofijskemu redništvu labod- 
skemu, katero ni hotelo nič ukazati, da naj se cerkvene 
matice pišejo v slovenskem jeziku. 

Septembra je bil Fr. Levstik imenovan za 
skriptorja na ljubljanski licealni biblioteki in se kmalu 
potem pripeljal v Ljubljano, ne da bi bil obvestil koga o 
svojem prihodu. 

FRAN LEVSTIK. 

O Levstiku in o njegovem moškem postopanju 
sem že govoril v drugem delu „Spominov". Odkar sva 
bila skupaj pri prvem občnem zboru Slov. Matice 
I. 1865., ga nisem več videl do leta 1872., ko se je 
vrnil v Ljubljano. Slišal sem pa, da on piše v Ein- 
spielerjevega „Slovenca'* tiste ostre članke, v katerih 
graja ljubljanske narodne razmere, posebno nedostatno 
nameščenje čitalnice. Nasvetoval je stavbo „Narodnega 
doma*', a poteklo je še mnogo let, preden se je zgradil. 

Ko smo 1. 1868. začeli izdavati „Slov. Narod" v 
Mariboru, vzbujali so nekateri silno ostri članki v 
njem občno pozornost, pa tudi listu, kakor sem že po- 
vedal, napravili tiskovne pravde. Takrat mi je urednik 
Tomšič povedal, da so ti članki in tudi mnogi dopisi 
iz Levstikovega peresa. Imponiral mi je njegov krepki 
slog, imponirala mi je njegova moška odločnost in 
energija, s katero je zagovarjal svoje ideje in bičal 
nasprotnike. 

Dr. Razlag, zagovornik „Naroda" v tiskovni 
pravdi, se je silno jezil nad Levstikom, da spravlja s 
tako nepremišljenimi in strastnimi članki list v naj- 
hujše zadrege. Zahteval je od mene, naj prepovem 



219 



Tomšiču, da bi 
sprejel še kak 
Levstikov spis v 
„Narod". Jaz se- 
veda tega nisem 
storil ; bil sem 
vesel, da smo 
imeli tako izvrst- 
nega sodelavca. 
Naenkrat pa 
sem zvedel, da 
se je Levstik pre- 
selil iz Ljubljane 
na Dunaj. Tam 
je , kakor sem 
slišal, pomagal 
Stritarju pri ure- 
jevanju „Zvona" 
in 1. 1870. sam 

začel izdajati 
„Pavliho". Tako 
umetniško dovr- 
šenih humoristič- 
nih slik, kakor 

jih je prinašal „Pavliha" od slovečega karikaturista 
Klica, nismo imeli Slovenci niti poprej niti pozneje. 
„Pavliha" je moral po 7. številki nehati in potem spet 
dolgo nisem nič slišal o Levstiku, dokler nismo čitali 
v „Wiener Zeitung", da je imenovan za skriptorja v 
ljubljanski licealni knjižnici. 

In zdaj, ko je Levstik prišel v Ljubljano, sva z 
Jurčičem ga izkušala iznova pridobiti za sodelovanje 
pri „Narodu" toda Levstik se je kratko odrezal, da s 
politiko noče imeti nič več opravka. 




FRAN LEVSTIK. 



220 

Odslej sva se, kadar sem bil v Ljubljani, večkrat 
srečala, kaj malega se pogovorila in šla zopet vsak 
svojo pot. Včasi sva ga z Jurčičem poiskala v Perme- 
tovem vinotoču v Špitalskih ulicah, kamor je zahajal 
skoro vsak večer. Tu se je pogovor sukal največ okoli 
jezikoslovnih stvari in Levstik se je jezil nad sloven- 
skimi časniki, češ, da nemškujejo najgrše. 

Leta 1873. smo začeli izdajati „Tednik", list za 
priprosto ljudstvo, ki smo ga polnili z noticami 
„Slov. Naroda". Nekega dne srečam Levstika, ki me 
ustavi ter mi reče: 

„Vi, gospod doktor, kakšen pa je ta vaš tednik? 
Samo nemško vanje! To naj bo za priprosto ljud- 
stvo? itd." 

Izgovarjal sem se, da so vse notice iz „Slov. 
Naroda", ki ga ureja Jurčič, ki vendar zna pisati slo- 
vensko. 

„Eh, zna, zna. Pa se noče potruditi, da bi pisal 
v duhu naroda." 

„Dobro, gospod Levstik, pa mi popravite nekatere 
sestavke, da se privadim pravi slovenščini." 

„Treba bi vam bilo res, pa Jurčiču tudi in vsem 
časnikarjem, ki tako grdo in neusmiljeno pačijo naš 
jezik. Pa pošljite!" 

Spisal sem hitro neko notico o koristi sadjarstva 
in jo poslal Levstiku. Že drugi dan mi jo je vrnil. Pa 
bila je tako predelana in prečrtana, da od mojega 
besedila skoraj ni ostala nobena beseda. Pokazal sem 
Jurčiču list; oba sva se smejala, v popravljanje pa 
nisva dala Levstiku nobene reči več. 

Ko je 1. 1887. se mu bolezen tako shujšala, da 
ni več mogel iz postelje, sem ga obiskal nekaj dni 
pred njegovo smrtjo. Tožil mi je o hudih bolečinah, 
ki jih trpi. Tolažil sem ga, da se bo že še na bolje 
obrnilo, pa odmajal je z glavo. Ko sem mu pri slovesu 



221 

stisnil roko, je šepnil: „Z Bogom!" — Pogreb, ki je 
bil, reči se sme, prav sijajen, mu je preskrbelo Pisa- 
teljsko društvo. 

Odkrito moram povedati, da sem Levstika, dokler 
je živel, spoštoval kot značajnega, originalnega moža, 
a njegovo res ogromno Veljavo za našo literaturo sem 
spoznal šele, ko sem dobival v roke zvezek za zvezkom 
njegovih zbranih spisov in ko sem čital klasični nje- 
gov životopis iz Levčevega peresa. In žal mi je bilo, 
da ga nisem v življenju spoštoval še bolj. 

Franjo, katero je uvekovečil v svojih od idealne, 
platonične ljubezni navdahnjenih pesmih, sem dobro 
poznal. Bila je, kakor sem omenil pri popisovanju viž- 
marskega tabora, tista dražestna deklica s pečo na 
glavi, ki nam je pripenjala šopke na zastavne droge. 

Od 1. 1873. dalje sva z Jurčičem večkrat šla v 
Tacenj ob Savi v znano Koširjevo gostilno in se 
dobro imela v družbi domaČe hčere Franje. Omožila 
se je nekaj let pozneje na Primorsko. 

Levstik pa po svoji vrnitvi v Ljubljano 1. 1872. 
ni več zahajal v Tacenj. Zadnja svoja leta je sploh 
bil otožen in potrt, kakor to Leveč opisuje. 



DRUGI DOGODKI LETA 1872. 

To leto se je mesca aprila ustanovila „Glasbena 
Matica", sedaj najbolj sloveči glasbeni zavod na 
južnem Slovanskem. Takoj po ustanovitvi so se od 
vseh strani oglašali društveniki, da jih je bilo že 300 
do konca leta. 

V Gradcu se je ustanovilo podporno društvo 
za slovenske dijake, kateremu je mnogo let 
skrben predsednik bil prof. dr. Krek. 



222 

Tudi prvi dve slovenski posojilnici sta bili 
to leto ustanovljeni: v Ljutomeru na Štajerskem in v 
Zilski Bistrici na Koroškem. 

To leto je bil Milan Obrenovič kronan za 
srbskega kneza. K slavnosti zasedanja prestola se je 
Jurčič peljal v Belgrad, kar je v zanimivih pismih v 
^Narodu" opisal. 

Koncem leta smo delali vse priprave, da „Slov. 
Narod", ki se je bil s 1. oktobrom preselil v Ljubljano, 
z novim letom začne izhajati kot dnevnik. 



VL 
LETO 1873. 

Da bi osvežil svoj spomin, sem pregledal naše 
časnike tega leta, „Slov. Narod", „Novice" in „Slov. 
Gospodarja", in ko sem prišel do konca in se iznova 
spominjal vseh teh strastnih političnih bojev, polnih 
sumničenja, obrekovanja, psovanja, bi bil najraje 
odložil pero, da bi mi ne bilo treba še enkrat v 
duhu pretrpeti, kar sem takrat moral prebiti. 

In ko bi s tem, da sebe in svojo eksistenco 
žrtvuješ v blagi namen, da bi narod poučeval in ga 
vzbujal k narodni zavesti, res dosegel ta namen, 
potem bi plačan bil za ves trud in vse žrtve. Pa po- 
litična borba, v kateri se iz strankarske strasti grdijo 
in z blatom ometujejo vsi, ki so si upali stopiti v 
javnost, demoralizuje tudi ljudstvo in mu jemlje vso 
vero in zaupanje v svoje zastopnike. 

Le poslušajmo ! Janeza hvali njegova stranka, češ, 
on pozna potrebe naroda, bistroumen je, jasnih na- 
zorov, delaven, da noč in dan na drugo ne misli 
kot pomagati svojemu narodu, pri tem je pobožen in 
se drži vere svojih pradedov itd. itd. Ivan pa, ki ga 



223 

nasprotniki priporočajo, je duševna ničla, kričač 
praznih fraz, skrbi le za svoj žep, je pijanec, slepar, pri 
tem brezverec itd. itd. In nasprotni časniki seveda ne 
molče. Kaj ta Janez ? Puhla glava, grd samopašnik, 
stiskajte svoje žepe, da jih vam ne izprazni, grd hi- 
navec je, nima ne narodnega ne verskega prepričanja 
itd. itd. A naš Ivan! Srečen narod, ki je rodil takega 
veleuma! Za svoj narod živi, za svoj narod je pri- 
pravljen umreti, vere ne nosi na jeziku, ampak v srcu 
itd. itd. Tako slikajo časniki, a Janez in Ivan nista 
niti tako črna, niti tako bela, v privatnem življenju 
čisto poštena moža, ki se jima nobeno podlo dejanje 
ne more očitati. 

In narod, ki to čita, kaj si more misliti? Da 
tisti, ki ga hočejo voditi, so sami nepoštenjaki, in ne 
verujejo potem niti enim, niti drugim. Zato pravim, 
da politična borba ne demoralizuje samo ljudi, ki se 
ž njo pečajo, v prvi vrsti časnike in časnikarje, ampak 
tudi ljudstvo, ker se ne spoznava več, kje je resnica, 
kje laž, na koga bi se smelo zanašati, komu zaupati, 
komu ne. In slabe nasledke vidimo na omahljivosti 
in odpadništvu, ki izpodjeda jedro naroda. 

Do prepira pa navadno pride, da človek ne ve, 
kako, in ko naposled strele švigajo semtertja in ne 
govori več razum, temuč samo divja strast, se sami 
čudimo, kako je moglo priti do takih, mirno mislečemu 
in pametnemu človeku zoprnih in nerazumljivih iz- 
bruhov razdivjanosti. 

In tako se je tudi godilo v tisti dobi. Ko smo 
ustanovili „Slov. Narod", smo sklenili se izogibati 
vsaki polemiki z „Novicami". Da bi mi z listom usta- 
novili kako novo politično stranko, to nam niti na misel 
ni prihajalo. Toda „Novice" — povedal sem že, zakaj, — 
so nas začele pikati in izzivati, da naj vendar jasno 
pokažemo svoje pravo lice, to je, liberalno. Toda za 



224 

nemški liberalizem, kakor je takrat vladal in bi še rad 
vladal, nam ni bilo, mi smo le hoteli vzbujati narod 
iz narodne zaspanosti in brezobzirno braniti narodne 
pravice. V tem je, posebno na Štajerskem, edina bila 
duhovna s posvetno inteligenco. 

Prvo principielno vprašanje, ki nas je res ločilo 
v dve stranki, je bilo šolsko. Novi šolski zakon je 
nekaj let poprej bil sklenjen v državnem zboru in 
koncem šestdesetih let že bil v veljavi. Mi smo ga 
kot postavno vpeljan zakon upoštevali in tudi „No- 
vice" proti njemu niso ropotale, dokler nismo mi se 
odkrito izrekli za zakon in da smo proti njegovi iz- 
premembi, ki bi izkušala šolstvo zopet spraviti na stari 
tir. Tudi v tem so bili mnogi duhovniki, celo večina, 
z nami istega mnenja. Vendar so nam „Novice" s 
„Slov. Gospodarjem" vred očitale liberalizem in prišlo 
je do prvega očitnega boja pri Slov. Matici 1. 1872. 

To moram priznati, da je od naše strani bilo 
malo pametno, ustavljati se Bleiweisovi želji, ki je hotel 
Slov. Matici pridobiti lastno tiskarno. Seveda je ta 
nasvet bil le storjen iz antipatije proti Nar. tiskarni. 
Pa to bi naj ne bilo smelo motiti, ker bi nam pač ma- 
tična tiskarna ne delala nobene posebne konkurence. 
A stali smo že sredi boja in tu ni več govoril razum, 
ampak le strankarska strast. Sicer pa nam je dr. Blei- 
weis pozneje lahko hvaležen bil, da smo preprečili 
njegovo namero, kupiti staro Blaznikovo tiskarno ter 
v njo naložiti matično glavnico na prav negotove 
obresti. Ko bi mi takrat bili hladnokrvno sodili, kar 
pustili bi bili voljo nasprotnikom, ki bi s tem pod- 
jetjem si bili nakopali ravno tako blamažo, kakor z 
banko Slovenijo. 

Početkom leta smo sicer bili edini v odporu 
proti direktnim volitvam v državni zbon A ko je po- 
stava bila potrjena in smo razpis volitev vsak čas pri- 



225 

čakovali, smo se ločili v dva tabora in borba, k sreči 
le časnikarska in govorniška, je prav besno divjala — 
na veliko radost našega skupnega sovražnika, ki je 
potem žel, ne da bi bil kaj sejal. 

DIREKTNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR. 

Do 1. 1873. so deželni zbori pošiljali poslance v 
državni zbor, katere so pa le smeli izbirati iz skupin 
veleposetnikov, mest in trgov in kmetskih občin, za 
vsako skupino toliko poslancev, kolikor se jih je o 
svojem času Schmerlingu zdelo potrebno, da ohrani v 
državnem zboru nemško večino. Češki deželni zbor pa 
po uvedenju dualizma, sklicujoč se na svoje staro 
državno pravo, ni hotel voliti poslancev v državni 
zbor. Zato je že takoj po odstopu Hohenwartovega 
ministrstva nemška tako zvana ustavoverna stranka za- 
čela zahtevati direktne volitve v državni zbor in mi- 
nistrstvo Auersperg-Lasserjevo se je poprijelo te ideje 
in naposled 1. 1873. tudi doseglo, da je dotični zakon 
bil sprejet v državnem zboru, v katerem pa takrat ni 
bilo ne čeških in tudi ne naših slovenskih poslancev; 
Poljaki so bili navzočni in so proti zakonu glasovali, 
potem pa državni zbor zapustili. Imeli smo torej 
direktne volitve, in mislilo bi se, da so odslej res 
volili vsi krogi prebivavstva tako, kakor v vseh drugih 
ustavnih državah, na Nemškem, Francoskem, Angleš- 
kem itd., kjer se volijo poslanci po številu prebi- 
vavstva. Toda v Avstriji smo imeli in še imamo tri 
skupine, skupino veleposestva, ki je v vseh drugih 
deželah, razen na Češkem, brez vsega pomena, a za 
ustvarjanje nemške večine najboljše sredstvo, skupino 
mest in trgov, katera ima še enkrat toliko in še več 
poslancev, kakor bi jej pristojalo po številu prebi- 
vavcev, in naposled tretjo skupino kmetskih občin, ki 

15 



226 

volijo namesto dveh tretjin le eno četrtino poslancev. 
In ves ta volilni red je ostal neizpremenjen, le da je 
vsaka kurija odslej volila njej pripadajoče število po- 
slancev naravnost in ne po deželnem zboru. 

Proti direktnim volitvam pa Slovenci nismo bili 
zategadelj, ker je ostal stari volilni red, ampak kot 
zavezniki Čehov. Nam Slovencem bi bile morale direktne 
volitve biti po volji, ker po njih je bilo mogoče, da 
tudi s Štajerskega, Koroškega in Primorskega dobimo 
svoje poslance, kjer so naši nasprotniki doslej volili samo 
svoje pristaše. Torej le Čehom na ljubo smo pričeli agitirati 
proti vpeljavi direktnih volitev in pri tem spet vsi, 
stari in mladi, bili edini. 

Dr. Bleiweis je 27. januarja sklical občni zbor 
političnega društva Slovenije, na katerem je po mo- 
jem nasvetu bilo sklenjeno, da se napravi peticija do 
cesarja zoper direktne volitve in da se ta peticija naj 
podpisuje po vseh slovenskih deželah. V izvrševalni 
odbor smo bili voljeni dr. Bleiweis, jaz, dr. Poklukar, 
Jurčič in Potočnik, stavbeni svetnik v p. 

Peticija, ki sva jo z Jurčičem spisala in ki je 
potem bila sprejeta z malimi izpremembami, se je 
glasila : 

„S pravim veseljem in živo hvaležnostjo so Naj- 
višjemu prestolu zvesto vdani avstrijski narodi spo- 
mina vredne besede Vašega C. kr. ap. Veličanstva culi: 
Naredite mir med mojimi narodi. 

Upali smo, da se bode to vzvišeno odločenje 
tem preje izpolnilo, ker je Vaše Veličanstvo izvolilo 
pozvati v svetovavstvo najvišje krone take može, ka- 
terim je lepi nalog dan, pomirjenje med narodi in 
deželami habsburške monarhije doseči! 

Pričakovali smo to tem prej, ker spoznavamo v 
diplomi z 20. oktobra 1860, katero je Vaše Veličanstvo 
kot nepreklicen državni zakon slovesno proglasilo, 



227 

zagotovljeno podlago onega obnovljenja avstrijskega 
cesarstva, v katerega okvirih bi vsi stoletja skupaj ži- 
veči narodi, varovaje svoje narodne in zgodovinske pra- 
vice, razvijali se veselo in povzdignili skupno avstrijsko do- 
movino do moči, ki je njenega visokega poklica vredna. 

Obžalujemo pak, da moramo Vašemu Veličanstvu 
izpovedati, da se to naše lojalno upanje ni izpolnilo, 
temveč se je pod sedanjo vlado Vašega Veličanstva 
moč in veljavo države slabeči razpor še pomnožil. — 
A naravnost nepregledno daleč bi ta razpor posegel, 
ako bi se izvršile zadnje dni priobčene namere v 
avstrijskem državnem zastopu, kakršne ima ena sama 
posamezna stranka naše velike domovine, namere, ki 
potrjeno pravo deželnih zborov uničujejo, enakoprav- 
nosti avstrijskih narodov na korist one stranke ško- 
dujejo in utrjujejo absolutno gospodstvo one manjšine 
nad vsemi narodi, ki ne spadajo k tej posamezni 
stranki. 

Slovenski narod, čigar sinovi so v neprestani 
zvestobi in vdanosti za najvišji prestol Vašega Veli- 
čanstva v toliko bitvah navdušeno in pogumno krvaveli, 
ob mirnem času pa vselej zvesto svoje državljanske 
dolžnosti izpolnjevali, ne more se sprijazniti s takimi 
namerami, tem manj, ker je jasno, da imajo ta cilj, 
avstrijskim Slovanom kratiti najvažnejše državljansko 
pravo, namreč pravo pristojnega in pravičnega par- 
lamentarnega zastopstva. 

Ta krivica pa bi nas Slovence tem huje zadela, 
ker po nameravani volilni reformi bi imel poldrugi 
milijon broječi slovenski narod po komaj dvanajstih 
poslancih zastopan biti. 

Vaše Veličanstvo! Vedno zvesti slovenski narod 
je živo prepričan, da očetovsko srce njegovega bla- 
gega in pravičnega cesarja vse narode in plemena z 
enako ljubeznijo objemlje. S tega trdnega prepričanja 

15* 



228 

gledajo narodi s tem večjim zaupanjem k Vašemu 
Veličanstvu, ker hočejo ono pretečo nevarnost odvrniti^ 
ki je izražena v Vašemu Veličanstvu že izročeni adresi 
češkega naroda, da bi se s to nameravano volilno 
reformo ,dejanstvene razmere ustvarile, ki bi celo 
posredujoči oblasti Vašega Veličanstva ovire delati 
mogle*. 

V tem resnem času stopamo pred posvečeni 
prestol Vašega Veličanstva s spoštljivo prošnjo, naj 
izvoli Vaše Veličanstvo vsled svoje vladarske oblasti 
ustaviti to ravnanje na pogubonosnem potu in v sve- 
tovavstvo najvišje krone poklicati može, ki bodo na 
podlagi popolne enakopravnosti zaželjeno spravo med 
narodi in deželami uresničili. 

Bog ohrani! Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo!" 

To peticijo smo dali natisniti in na vse strani 
razposlati. Razvila se je živahna agitacija za nabiranje 
podpisov. Vladni organi se za vso stvar s početka 
niso menili, a naenkrat so menda po povelju mi- 
nistrstva, katero je bilo napadeno v peticiji, začeli 
zapreke delati in zasegati pole s podpisi. Celo kazno- 
vali so z denarno globo 20 do 30 gld. nabiravce pod- 
pisov. Vzlic temu nam je bilo doposlanih mnogo pol 
s podpisij posebno s Štajerskega. Izročili smo vse 
pole dr. Bleiweisu in on je poslal peticijo cesarju^ 
to je, dvorni pisarni. S Češkega je došla peticija s 
150.000 podpisi in tudi nemški konservativci so se 
pridružili. 

Vse to ni nič pomagalo. Vlada je s cesarjevim 
dovoljenjem predložila zakon državnemu zboru, ki ga 
je sprejel, seveda samo s 130 nemškimi glasovi. 
Poljaki so odšli s protestom, slovenskih poslancev pa 
že ni bilo več v državnem zboru. Cesar pa je 3. aprila 
zakon potrdil In zdaj so se vse stranke začele pri- 



-229 

pravljati za nove volitve, ki so pa šele septembra bile 
razpisane. 

To je bila poslednja skupna akcija „starih" in 
„ mladih", odslej so se ločile poti in čedalje hujši je bil 
razdor, dokler ni ob času volitev prišlo do prav grdih 
osebnih spopadov. 

Nekaka predigra k tej glavni bitki so bile mestne 
volitve ljubljanske in občna zbora banke Slovenije 
in Narodne tiskarne. 

LJUBLJANSKE MESTNE VOLITVE L. 1873. 

Povedal sem že, da je dr. C ost a, ko ni več 
izvoljen bil za župana, izrekel se proti udeležbi pri 
volitvah in politično društvo Slovenija je res 
storilo sklep v tem zmislu. Proti tej pasiviteti, ki je 
prav škodljiva bila v narodnem oziru, smo se začeli 
upirati že 1. 1872. Ko so se 1. 1873. bližale volitve, 
smo zahtevali, da se naj skliče občni zbor Slovenije. 
Dr. Bleiweis je ugodil tej želji. Občni zbor 5. marca 
je bil dobro obiskan. Jaz in dr. Z ar ni k sva govorila 
za udeležitev in da postavimo kandidate v vseh treh 
razredih, dr. Costa, sklicujoč se naprejšnje sklepe Slo- 
venije, je omenil, da pod sedanjim vladnim pritiskom 
ni upati ugodnega uspeha. Vendar je bil predlog, da 
se udeležimo volitev, z veliko večino sprejet. Imeno- 
vanje kandidatov pa se je odložilo do prihodnjega 
občnega zbora, ki bi se naj bil sklical v treh dneh. 

S tem je bila stvar rešena po volji večine na- 
rodnih volivcev, a ne po volji dr. Coste in dr. Blei- 
weisa, ki se je tudi v tem slučaju, kakor v mnogih 
drugih vdal pogubnemu vplivu dr. Coste. Nestrpljivo 
smo čakali na drugi zbor Slovenije, a ni bil sklican 
in poročalo se nam je, da je odbor Slovenije proti 
odločnemu sklepu občnega zbora sklenil opustiti vse 



230 

daljnje delovanje glede mestnih volitev, tedaj niti raz- 
glasiti kandidatov. Dr. B 1 e i w e i š je ta odborov sklep 
pismeno meni naznanil in mi prepustil daljnje delo- 
vanje, ker sem jaz bil nasvetoval udeležbo pri volitvah. 

Po pogovoru z Jurčičem in dr. Zamikom — mi 
trije smo bili nekak triumvirat naše stranke — sem 
šel k Horaku in Schwentnerju, ki sta bila, 
oba veljavna meščana in zanesljiva narodnjaka, in 
sklenili smo povabiti na pogovor nekatere znane 
meščane. Vsi so bili prepričani, da bi bilo v narodno 
korist voliti, a volitve so bile že razpisane in za 
agitacijo premalo časa. Torej se je tudi to leto zgo- 
dilo, da so samo Nemci in njih privrženci volili. 
Kako slabe nasledke je imela ta pasiviteta, se 
je pokazalo v tem, da je to leto spet več volivcev 
prišlo volit takih, ki bi bili z narodnimi volivci glaso- 
vali, ko bi bili postavili kandidate ; tako so pa za na- 
sprotne oddali svoje glasove. 

„Novice" pa so neusmiljeno po meni udrihale 
in me smešile, češ, da sem beračil pri Horaku, naj se 
skliče shod. 

Naša jeza se je sedaj tem bolj obračala proti 
dr. C o s t i , ker je le on kriv bil postopanju odbora 
Slovenije. In on sam nam je dal orožje proti sebi 
v roke s svojim delovanjem pri banki Sloveniji. 

BANKA SLOVENIJA. 

Gotovo 300 tisoč gld., če ne več, so Slovenci 
izgubili pri tej nesrečni banki in le zaraditega, ker 
banka ni omejila svojega področja na slovenske dežele, 
ampak ga raztegnila na Hrvatsko, Ogrsko, celo na 
Gališko. Za tako obširno delovanje ni zadostovala 
delniška glavnica in ker je banka povsod trčila na 
konkurenco že ukoreninjenih zavarovalnic, morala je 



231 

segati pri zavarovanju na manj varne objekte in njeni 
židovski agenti na Ogrskem in Gališkem so hiteli 
prazniti bančno blagajno. 

Po nekem poročilu, ki je stalo v vseh slovenskih 
listih, je bilo začetkom leta podpisanih 3451 delnic, 
popolnoma vplačanih 3269 po 80 gld., ker se je od 
vsake delnice le 40% vplačalo. Banka se je hvalila, 
da delo dobro napreduje in da je že 2960 polic iz- 
dala. Tudi »Narod" je to reklamo objavil brez vsake 
opazke in se je sploh dobrohotno obnašal broti banki, 
saj je v upravnem odboru sedel tudi dr. Zarnik. 
Banka je kupila kar tri hiše v Zvezdi, v katero je 
svoje urade preselila. Dobila je tudi od ogrske vlade 
koncesijo za Ogrsko in Hrvatsko ter sklenila usta- 
noviti glavne zastope v Pesti, v Novem Sadu, v 
Zagrebu, na Slovaškem itd. Mesca marca je kupila 
še eno hišo, tako zvano „Šmirfabriko" prav po ne- 
potrebnem. 

Banki je bil sicer po imenu predsednik knez Salm, 
a ker ga nikoli ni bilo k sejam, vodil je delovanje 
dr. Costa. Bil je res podjetnega duha, toda presan- 
gviničen in premalo izkušen v zavarovalnih stvareh. 
Nenavadno hitro in lahko nakopičeni denar ga je pre- 
slepil, da se je spuščal v preobširno poslovanje in da 
je banka prevzela v zavarovanje vsa še tako sumljiva 
poslopja posebno na Ogrskem in Gališkem, kjer so 
požari na dnevnem redu, a požigavcev ni moč dobiti. 

Ko je tedaj občni zbor banke bil sklican na 
29. dan maja, so se čedalje bolj množili glasovi, da 
pri banki ni vse v redu. Vlada je zahtevala, da so iz 
upravnega odbora morali izstopiti vsi uradniki, ki 
so v njem bili: Herman, Stuhec, Pesarič, prof. Valenta. 
Dr. Costa pa je dobil od bančnih uradnikov za- 
upnico, kar se je vsem zdelo čudno in smešno. In 
zdaj je »Narod ", ki je bil v vsem natančno poučen 



232 

O bančnem delovanju po dr. Zamiku, prvič začel 
svariti delničarje, naj imajo odprte oči in naj se ne 
dado oslepariti, češ, da obstanek banke visi le na eni 
niti, ako Costi še dalje vodstvo prepuste." 

Občtii zbor se je mirno vršil. Dr. Cpsta je po- 
ročal, da je 3689 delnic oddanih, 3144 po kurzu 85^/o 
465 po al pari, da je tedaj 250.992 gld. vplačanih, v 
oddelku za ogenj da je 5871 polic podpisanih in iznaša 
vrednost zavarovanega blaga 11 mil., pozavarovanja 
pa iznašajo 12 mil. gld. 

Dr. Jan. Bleiweis je nasvetoval zahvalo pred- 
sedništvu za uspešno delovanje in dodal neke svete 
opravilnemu odboru glede varčnosti. 

Jaz sem dr. Bleiweisu pritrdil, a želel sem, da bi 
se ne bili navedli samo dohodki, ampak tudi stroški. 
Namesto odstopivših uradnikov so bili izvoljeni v 
upravni svet: dr. Kari Bleiweis, Schollmayr (Costov 
svak,) Souvan in Pakič. 

Kmalu po občnem zboruje dr. Z.arnik izstopil 
z direktorija in upravnega sveta, ker je izprevidel, da 
se banka pod Costovim vodstvom tira k propadu. 
Vsled tega je bil zapleten v strastno polemiko z „No- 
vicami" in dr. Bleiweisom, v kateri se je izkazal pra- 
vega mojstra s peresom, braneč svoje poštenje proti 
vsakemu sumničenju. Delnice banke Slovenije, ka- 
terih je 10 dobil za svoje delovanje v upravnem od- 
boru, podaril je raznim narodnim društvom, ki pa 
seveda od teh daril niso imela nobenega dobička. 

Z banko pa je šlo zmerom bolj navzdol in proti 
koncu leta je sam ravnatelj Treuenstein predložil spo- 
menico dr. Costi, v kateri je kazal na nevarni po- 
ložaj banke, ker ima od 300 tisoč vplačnih gld. le še 
45 tisoč v blagajni. 

Do poloma pa je prišlo šele 1. 1874. 



233 

NARODNA TISKARNA. 

Po prislovici »Schlagst du meinen Juden, schlag' 
ich deinen Juden" so nasprotniki zdaj začeli napadati 
Narodno tiskarno. Toda pri tej je šlo le za znesek 
kakih 40 tisoč gld., ne pa kakor pri „ Sloveniji" za 
skoro desetkrat toliko. Res da je vsled nakupa mari- 
borske tiskarne Nar. tiskarna prišla v denarne zadrege, 
ker je manjkalo gotovine za ljubljansko tiskarno, 
vendar ni bila v nobenem nevarnem položaju. 

Takrat je pri svojem stricu kanoniku Kramarju 
v Ljubljani živel mestni kaplan Karol Kljun, ki je bil 
dopisnik dunajskega konservativnega časnika „Vater- 
land". V tem listu je v svojih dopisih iz Ljubljane 
neprestano napadal Nar. tiskarno, ter ji prerokoval, 
da bo morala vsak čas napovedati konkurz. Videli 
smo torej, da se o b č ni zbor, ki je bil sklican na 
22. dan junija ne bo vršil povse mirno. 

Prišlo je 33 delničarjev, med njimi Kljun in 
dr. Poklukar, katera sta imela po eno delnico. Kot 
tajnik sem poročal o delovanju mariborske in ljub- 
ljanske tiskarne. Glede „Slov. Naroda" sem omenil da 
je list z novim letom začel izhajati kot dnevnik, da 
je vsled zvišanja naročnine od 10 na 16 gld. le 
kakih 50 naročnikov odpadlo, a 200 novih pristo- 
pilo. Glavni urednik da ima 1200, njegov sotrudnik 
600 gld. letne plače. Proračun, sestavljen po uspehu 
1. četrtletja, je kazal stroškov za tisk in kolek 
9600 gld., dohodkov pa 13800 gld. 

Bila je potem še dosti mirna debata. Dr. P o- 
klukar je vprašal, ali je res Narodna tiskarna prvim 
ustanovnikom „Slov. Naroda" vrnila tistih 6000 gld., 
ki so jih založili za list v pokritje deficita prvih let. 
Na to je Rapoc odgovoril, da teh stroškov niti Na- 
rodna tiskarna niti kdo drugi ni vrnil, ampak da so 



234 



jih dotični žrtvovali za namen, da Slovencem večji 
politiškl list ustanove. S tem so bile ovržene vse go- 
vorice, ki so bile raztrošene od nasprotne strani. 

Nazadnje se je še Kljun oglasil in zdaj je 
prišlo do spopada med njim in menoj, katerega na- 
sledek je bila tožba zaradi razžaljenja časti in Kljunova 
obsodba. 



KAROL KLJUN. 

Bil je srednje, krepke postave. Glava z gostimi 
lasmi okrogla, obrito lice okroglo, dobro rejeno, rdeče, 

ustnice napete, 

vrat kratek, 

debel — pravi 

habitus apo- 

plecticus. 

Jaz ž njim 
nisem prišel 
v osebno do- 
tiko, dokler 
ga ni bilo pri 
tem občnem 
zboru. Vedel 

sem le o 
njem, da do- 
pisuje v „Va- 
terland" in o 
vsaki priliki 
napada Na- 
rodno tiskarno 

in našo 
stranko. 

Ko je dr. 
J. Pogačar 




/'^ 



KAROL KLJUN. 



235 

postal ljubljanski škof, je Kljuna prestavil kot kaplana 
tam nekam na Notranjsko, a Kljun se je branil iti na 
kaplanijo in ostal v Ljubljani pri svojem stricu kano- 
niku Kramarju. Ves svet se je čudil taki predrznosti, 
da se upa duhovnik odreči pokorščino svojemu škofu. 
Stvar se je pletla naprej in naposled se je škof Po- 
gačar naveličal v nasprotju biti z onimi kanoniki in 
duhovniki, ki so stali na Kljunovl strani, in Kljun je 
ostal v Ljubljani. 

V tem času je bil izpraznjen Rauberjev bene- 
ficiat z dohodki 700 gld. na leto. Ta beneficiat je 
ustanovila Rauberjeva rodbina pred več sto leti, a pri- 
držala si je pravico, da ga oddaja najstarejši član 
Rauberjeve rodbine. Na Kranjskem so vsi Rauberji 
že zdavnaj izumrli in nikdo ni vedel, ali sploh še živi 
kak potomec in kje. Kljun je hitro, ko je bil izpraz- 
njen beneficiat, na tihem začel pozvedavati, kje bi 
živel kak Rauber, kateri bi imel pravico oddati bene- 
ficiat. In res se mu je posrečilo zvedeti, da živi tam 
nekje na Sedmograškem neki baron Rauber. Piše mu 
latinsko pismo, v katerem ga prosi za beneficiat, in 
ker ni bilo druzega prosivca, mu je Rauber obljubil 
in res potem dal ta beneficiat, ki je bil ustanovljen za 
Ljubljano. Torej se odslej Kljunu ni bilo treba bati, 
da bi ga mogel kak škof spraviti iz Ljubljane. 

In spet nekoliko let pozneje, v osemdesetih letih, 
ko je Kljun že bil državni poslanec, bilo je izpraz- 
njeno mesto kanonikata, če se ne motim, Flachenfeld- 
Wolwizianovega. Ta kanonikat imel je takrat pravico od- 
dati deželni zbor kranjski. Mesto je bilo razpisano 
ravno ob času zasedanja deželnega zbora tako, da bi 
bili prosivci, ako bi zbor poprej bil sklenjen, preden bi 
oddal kanonikat, morali čakati celo leto do prihod- 
njega zborovanja. Prosivca sta bila župnik dr. Šter- 
benc in Kljun, torej ni bilo dvoma, da bode Kljun 



236 

imenovan. Takrat sva s Kljunom že bila spet dobra 
in na Dunaju sva skupaj sedela v Hohenwartovem 
klubu. 

Kljun, ki bi bil rad takoj imenovan bil za ka- 
nonika, je govoril z menoj o tej stvari, kako bi se 
dala dognati, in jaz sem nasv-etoval, da se naj deželni 
odbor pooblasti imenovati kanonika. Dotični predlog, 
ki sem ga stavil v deželnem zboru, je bil sprejet in 
malo pozneje smo v odboru Kljuna imenovali za ka- 
nonika. 

Ko smo tisto leto k jesenskemu zasedanju držav- 
nega zbora prišli na Dunaj, me vpraša slavnoznani 
tirolski poslanec pater Greuter, zagledavši Kljunovo 
rdečo ovratnico, ali je Kljun res kanonik. Jaz potrdim 
in Greuter vzklikne v svoji tirolščini: „Wasch? Scho 
a junger Schlecker und Domherr!" in z glavo majaje 
se je nevoljno v stran obrnil: 

Iz državnega zbora je Kljun pridno dopisaval v 
nSlovenca", da mi ga je Jurčič večkrat v zgled postavil. 
Večji spis ni prišel iz njegovih rok, le kaka brošura, 
na primer 1. 1874. „Mladoslovenci in državni zbor" kot 
odgovor na mojo brošurico „ Slovenci in državni zbor". 
Tu naj omenim, da je predgovor k tej brošuri spisal 
dr. Razlag. 

Kljun je naposled hotel priti tudi v deželni odbor 
kranjski. L. 1877. po tistih nesrečnih volitvah, ko smo 
Slovenci le zmagali v kmetskih občinah, izgubili pa 
razen Kranja vse mestne mandate, je Kljun hotel priti 
na edino naše odborniško mesto iz skupine kmetskih 
občin, pa sem bil jaz izvoljen, k čemur je najbolj pri- 
pomogel prijatelj Svetec. 

Želja pa, postati odbornik. Kljunu ni šla iz glave. 
Leta 1889., ko so že začele biti bolj napete strankar- 
ske razmere, se je spet oglasil za mesto deželnega 
odbornika. Jaz sem dotlej že 12 let bil odbornik, prvih 



237 

9 let z remuneracijo 1000 gld., ki se je potem zvišala 
na 1400 gld. Opravila svojega referata sem zmerom 
zvesto opravljal in da bi se lahko popolnoma posvetil 
temu delu, se 1. 1885. nisem dal več voliti v državni 
zbor. Da je Kljun zdaj spet proti meni agitiral, me je 
res speklo. Še huje osupnjen in ogorčen sem bil, ko 
pride k meni Šuklje in me začne nagovarjati, naj 
prepustim Kljunu odborništvo, jaz pa naj bodem na- 
mestnik njegov, češ, da bodem kot tak itak večji del 
leta v odboru, ker bode Kljun v državnem zboru. 

Jaz sem odločno odklonil to za mene sramotilno 
ponudbo in Šuklje je odšel. Zvečer pred odločilno klu- 
bovo sejo pride sam Kljun k meni v pisarno in mi 
prigovarja, da se naj vdam, da mu je le za odbor- 
ništvo, remuneracijo pa da meni prepusti. 

Odgovoril sem mu s pikrimi besedami. Silna 
rdečica ga je oblila in ne da bi kaj odgovoril, je od- 
šel. Jaz pa sem ostal sam v nemalih skrbeh, kajti na- 
vezan sem bil še takrat na dohodke deželnega odbor- 
ništva. Tu sem spet čutil, kako nepremišljeno ravna, 
kdor se poda na politično areno, pa nima dovolj 
lastnih sredstev, da se preživi, ter je navezan na do- 
hodke iz javnega delovanja. V takem kritičnem polo- 
žaju sem bil jaz tedaj. Sklenil sem, da v slučaju, ako 
mi Kljun vzame odborništvo, Ljubljano zapustim in se 
naselim kje v kakem tihem kotu na Štajerskem kot 
praktičen zdravnik. 

Pa do tega ni prišlo. Kljun se je vdal in tudi 
Povše, ki so ga potem nekateri mislili voliti, ni 
hotel proti meni vstopiti v deželni odbor in tako sem 
bil spet izvoljen. Zahtevali pa so od mene, da izstopim 
iz mestnega odbora in iz upravnega odbora Narodne 
tiskarne, kar sem lahko storil, ker niti v prvem niti v 
drugem nisem bil posebno delaven. 



238 

Po tej volitvi pa sem za trdno sklenil, da po 
preteku te šestletne dobe se odpovem vsemu javnemu 
delovanju, to tem bolj, ker so čimdalje hujši postajali 
strankarski prepiri, jaz pa nisem imel niti volje, niti 
duševne sile in gibčnosti, podajati se v nove boje. 
Tudi ne bi se bil mogel odločiti ne za to, ne za ono 
stran, ker se mi je zdelo, da ena kakor druga pre- 
tirava. 

S Kljunom sva pozneje spet prijazno občevala 
do njegove nagle, nepričakovane smrti 1. 1892. Bil je 
takrat izvoljen v delegacijo, ki je tisto leto v Pesti 
zborovala. Tja ga je spremljal Nabergoj, s katerim 
sta bila vsak večer 'skupaj. Nekega večera sta šla 
skupaj domov. Kljun v sobo prišedši potoži, da mu 
čudno slabo prihaja. Usede se na zofo, a kmalu se 
zgrudi in začne težko sopsti. Nabergoj hiti po zdrav- 
nika, a ko se ž njim vrne, najdeta Kljuna že mrtvega. 
Zares srečna smrt, nagla, brez zavesti in brez bolečin ! 

Vrnimo se nazaj v 1. 1873., ko Kljun še ni bil 
ne beneficiat ne kanonik. 

Pri občnem zboru se je tudi on oglasil in kriti- 
koval slabo gospodarstvo pri Narodni tiskarni. Na to 
sem rekel jaz, da se čudim Kljunu zaradi njegove 
velike skrbi za Narodno tiskarno, pa ji vendar v svo- 
jih dopisih v „Vaterlandu" prorokuje gotov pogin. 
Kljun ves srdit me psuje lažnjivca in obrekovavca, 
ako trdim, da on dopisuje v „Vaterland". Dasi hudo 
razžaljen, ne bi bil tožil, da ni Kljun psovko ponovil 
v nNovicah" s svojim podpisom. Zdaj so me moji 
prijatelji prisilili, da sem ga tožil zavoljo razžaljenja 
časti. K obravnavi ni prišel Kljun, ampak samo nje- 
gov zagovornik dr. Costa. Kljun je bil obsojen na par 
dni zapora, katera kazen se je v denarno globo izpre- 
menila. 



239 

In le dve leti je preteklo in L 1875. smo vsi 
slovenski poslanci v državnem zboru mirno skupaj se- 
deli v Hohenwartovem klubu. In tudi 1. 1877. po tistih 
nesrečnih volitvah na Kranjskem smo „stari" in „mladi" 
se združili v en klub. Sila nasprotnikov nas je na- 
posled prisilila k skupnemu delu za narodno stvar. 

JANKO KERSNIK. 

Poleti 1873 se je oglasil v „Slovenskem Narodu" 
listkar, čigar dovtipni, z zdravim humorjem spisani 
listki so vzbujali občno pozornost. Podpisaval se je 
Baptista. Vprašal sem Jurčiča, kdo je ta Baptista. 

„Jurist Janko Kersnik, oče mu je sodnik in 
graščak na Brdu." 

Prvi njegov listek „Muhasta pisma" (16. maja) 
je sicer zapadel konfiskaciji, ker je preveč smešil de- 
želnega predsedniku grofa Auersperga in sploh aristo- 
kracijo, a pozneje je izpremenil naslov v »Nedeljska 
pisma" in s temi je redno zalagal „Slov. Narod" od 
15. junija do 12. oktobra 1873. ter je bilo 18 takih 
pisem natisnjenih. Vredna bi bila, da bi se objavila v 
njegovih zbranih spisih, ker so živo zrcalo tistega časa. 
Seveda bi trebalo kratkega komentarja. 

Ob počitnicah je Kersnik pogostoma prihajal z 
Brda k Jurčiču, 1. 1876. pa, ko je dovršil študije, je 
vstopil kot koncipient pri notarju dr. J. Zupancu v 
Ljubljani ter ostal do 1. 1878., ko je bil imenovan za 
notarja na Brdu, kjer mu je medtem bil umrl oče in 
njemu zapustil tamošnjo graščino. 

V tej dobi smo imeli literati in politiki svoje 
skupno omizje v lepi dvorani hotela „Evrope", kjer je 
pozneje bila in je še zdaj kavarna. Tu smo se malone 
vsak večer shajali Jurčič, jaz, Kersnik, Zarnik, Leveč, 
mestni fizik dr. Ambrožič, dr. Stare in še drugi. Tu so. 



240 



nas iskali naši 
somišljeniki z de- 
žele, kadar so 
prihajali v Ljub- 
ljano. Veselo je 
bilo omizje, naj- 
veselejši in naj- 
živahnejši pa naš 
Janko. Še Jurčič, 
ki je navadno 
bolj čmerno in 
zamišljeno gle- 
dal, se je na- 
muzaval Janko- 
vim dovtipom. 

Bil je Kersnik 
zares čeden mla- 
denič, črni lasje 
so mu obrobljali 
gladko čelo, za 
naočniki so se 
svetile črne oči. 
Nos je bil raven, 
proporcionalen, 
ustnice ubrane na smehljaj, posebno lepa pa je bila nje- 
gova dolga, gosta brada kostanjeve barve. Lice je bilo 
ovalno, cvetoče v zdravi rdečici, da je Janku vsak pre- 
rokoval visoko starost. Bil je 18 let mlajši od mene 
in pač nisem mislil, da bo pred menoj zapustil ta 
svet. A v najboljši moški dobi je komaj 45 let sta- 
rega tuberkuloza, ta srašna morivka, ki nam je že 
dosti mladeničev pobrala, položila L 1897. v grob. 

Takrat pa, ko je bil v Ljubljani, ga je bila sama 
veselost in vsi smo se ž njim veselili in ga radi imeli. 
BJJ je vsem simpatičen in vsem se prikupil po svoji 




JANKO KERSNIK. 



241 

ljubeznivosti, icatera je tudi njegovim dovtipom jemala 
vsako razžaljivo ost Ni poznal onega pikrega sarkazma, 
s katerim je Zamik bičal svoje nasprotnike in s 
katerim v najnovejši naši literarni dobi Cankar obsipa 
vse kroge našega občinstva. Pa hvala Bogu, naše 
ljudstvo ni tako ostudno, podlo in ničvredno, kakor 
ga on slika, ker ga pač ne slika po življenju, ampak 
kakor ga on vidi v svoji bujni fantaziji. Janko pa je 
bil pravi realist, predstavljajoč nam osebe in dejanja, 
kakršna so v resnici. 

Rad, prav rad sem ga imel, dasi do onega intim- 
nega prijateljstva, kakor z Jurčičem ni moglo priti, ker 
je bil dosti mlajši od mene, tudi v politiki ne tako 
odločen, kakor naša stranka. V tem obziru se je po- 
polnoma vdajal vplivu Šukljeja, ki je izkušal ustvariti 
vladno stranko. To politično nasprotje pa ni motilo 
našega osebnega, zmerom prijaznega občevanja. 

L. 1889., ko sem za Vodnikovo slavnost spisal 
igrico »Svoji k svojim", poslal sem mu rokopis, da 
mi pove svoje mnenje, in ga pri tem povabil, ali bi 
hotel skupaj z menoj spisati kako veseloigro, kakor o 
svojem času z Jurčičem. A on se ni hotel lotiti dra- 
matičnih del, ker se mu je priljubil roman, v katerem 
je pač bil mojster v slikanju značajev in doslednem 
razvijanju dejanja. 

Na njegovem gradu brdskem sem ga samo en- 
krat obiskal v poletnem času. V starikastem gradu je 
imel svojo pisarno, v prvem nadstropju je bila velika 
dvorana s knjižnimi omarami. 

Takrat je že bil sam postaven rodbinski oče. 
Okolo njega in skrbne gospe so se sukali že trije ali 
štirje, dečki, vsi zdravi in živahni. Pred kosilom me je 
vodil po svojem posestvu, skozi sadni vrt, dalje med 
njivami in travniki do gozda. In tu je z nekakim po- 
nosom mi kazal obširni gozd, katerega debele smreke 

Vb 



242 

in bori so pričali o njegovi starosti, še neomadeževani 
po roparski sekiri. Pa žal, nekaj let pozneje je tudi tu 
pela sekira, ker je posestnik bil preveč zaupljiv in 
moral rešiti svojo iz prijaznosti dano poroštvo z do- 
hodki iz posekanega gozda. Da se je to zgodilo, ga 
je hudo speklo in odslej, kadar sva se srečala, ni več 
bil tako živahen in vesel. 

Ko je 1. 1891. umrl deželni glavar dr. P o k 1 u k a r, 
je deželni predsednik baron Winkler mislil v prvi 
vrsti na Kersnika in ga priporočal za naslednika. 
S tem so bile vse stranke zodovoljne, ker je Kersnik 
vsled svojega kulantnega obnašanja bil pri vseh pri- 
ljubljen. Pripeljal se je v Ljubljano in obravnaval z 
Winklerjem, toda ni se lahko odločil za to mesto. Pre- 
seliti bi se bil moral s svojega ljubega Brda, kjer je živel 
brezskrbno v najprijetnejših razmerah, v Ljubljano in 
tudi za notarja bi si bil moral preskrbeti namestnika. 
Vse to mu je pač šlo po glavi, pa naravnost vendar 
ni odklonil namenjene mu časti. Winkler pa s svojim 
predlogom ni prodrl na Dunaju in imenovan je bil 
Detela. 

Odslej je Kersnik spet mirno naprej živel na 
svojem Brdu in ko ga je k temu silil notranji pisatelj- 
ski nagon, prijel je za pero in spisal ono klasično 
povest „ Očetov greh", katera ga stavi na prvo mesto 
med našimi pisatelji realisti. Ko sem 1. 1894. čital v 
»Ljubljanskem Zvonu" začetek te povesti, ki je tako 
dramatičen, da bi na odru naredil največji vtisk, na- 
menjen sem bil dramatizirati to povest, seveda s so- 
delovanjem Kersnikovim, pa on ni soglašal, dobro 
opominjajoč, da drame posnete po romanih in povestih 
kažejo navadno svoj nedramatični izvor. 

Po nesrečnem potresu 1. 1895., ki je tudi njegov 
grad močno poškodoval, ga nisem več videl in tudi 
pozneje ne, ko je obolel in zastonj iskal ozdravljenja 



243 

V Gleichenbergu. Odtod se je mesca avgusta 1897. 
vrnil na smrt bolan v Ljubljano, kjer je 18. avgusta 
izdihnil svojo blago dušo. 

In tako ga nisem videl bolnega, za smrt zorečega, 
v skrbi za rodbino borečega se za daljše življenje — 
v duhu ga vidim pred seboj le zdravega, z rdečim 
obličjem, z lahkim smehljajem, zmerom živahnega, 
zmerom veselega in zdi se mi skoraj nemogoče, da 
je, toliko mlajši in krepkejši, pred menoj zapustil 
ta svet. 

Na svidenje, dragi Janko, nad in med zvezdami! 



PRIPRAVE K DIREKTNIM VOLITVAM. 

Ko je cesar 4. aprila potrdil zakon o direktnih 
volitvah, smo takoj potem nasvetovali v „Slov. Narodu", 
naj se sestavi osrednji volilni odbor za vse 
Slovensko, v katerem bi bili zaupni možje iz vseh 
slovenskih dežel. Razposlali smo .pismena vabila na 
vse strani in 20. aprila je res prišlo na ta zaupni shod 
nad 50 zastopnikov od vseh strani Kranjskega in Šta- 
jerskega, iz Gorice in Trsta; Korošci so pa pismeno 
izrazili svoje misli. K temu shodu smo tudi povabili 
dr. Bleiweisa, dr. Costo, dr. Poklukarja, ker smo vsi 
želeli, da se v tej imenitni dobi ohrani sloga med 
Slovenci. Toda ti gospodje niso prišli in s tem po- 
kazali, da bodo šli svoje pote. 

Na shodu smo izvolili osrednji volilni odbor 
12erih mož in jaz kot predsednik sem to naznanil 
dr. Bleiweisu ter po sklepu odborovem dostavil gorko 
željo, da v tem važnem trenutku delamo vsi Slo- 
venci složno in vzajemno. Odgovora ni bilo, 
a „Novice" so izjavile, da je osrednji odbor nepo- 
treben in da naj vsaka dežela dela za se, za Kranjsko 



244 

pa bo politično društvo Slovenija že kandidate pro- 
glasilo o svojem času. 

Vendar je vsled našega delovanja Slovenija skli- 
cala 6. maja shod, na katerega so bili povabljeni vsi 
kranjski deželni poslanci, osrednji volilni odbor in 
zastopniki katoliško-političnih društev. Na tem zboru 
se je dosegla nekaka edinost, izvolil se je i z v r š e v a 1 n i 
odbor 12erih udov za volitve na Kranjskem, osred- 
njemu odboru se je prepustilo delovanje v izvunkranj- 
sicih deželah. Ker so v izvrševalnem odboru za Kranj- 
sko bili trije zastopniki osrednjega odbora: Grasselli, 
Petričič in dr. Zarnik, smo s to ureditvijo volilne agi- 
tacije bili zadovoljni. 

V izvrševalnem odboru so bili: Dr. Blei- 
weis, dr. Costa, Grasselli, Jeran, Kljun, Murnik, Pakič, 
Perme, Petričič, Pirnat, dr. Poklukar in dr. Zarnik. 

Osrednji odbor je imel 7 ljubljanskih in 50 
vnanjih udov. Ljubljanski so bili: Dr. J. Vošnjak, 
dr. K. Ahačič, P.. Grasselli, J. Jurčič, dr. A. Moše, 
V. Petričič in dr. V. Zarnik. 

Po tem kompromisu bi se bilo dalo morda do- 
seči skupno delovanje, da se ni v tem času rodila 
med nemškimi konservativci tako zvana pravna stranka 
(„Rechtspartei"), katera je zagovarjala zgodovinske 
pravice dežel in na prvo mesto postavila versko vpra- 
šanje, za narodnost pa se ni menila. Za to stranko 
se je izrekel Herman in v „Slov. Gospodarju" jo je 
tačasni urednik dr. Ulaga z vso gorečnostjo in od- 
ločnostjo zagovarjal. S tem smo si prišli navzkriž in 
parola je bila „Tu narodnost, tam katoliška vera", da- 
si v „Narodu" se nismo niti z eno besedo doteknili 
vere. Mi smo bili le prepričani, da je v nevarnosti 
narodnost, ne pa vera, in da šele s propadom narod- 
nosfi tudi verski čut propada. 



245 

Dne 25. maja je sklical osrednji volilni odbor 
v Celje shod zaupnih mož in prišlo jih je nad 150. 
Sklenjeno je bilo, da štajerski Slovenci ostanejo pri 
narodnem programu in se ne morejo poprijeti pro- 
grama nove pravne stranke, zlasti ne njene zahteve, 
da se šolske postave izpremene, ker bi bile na kvar 
šolstvu. Tudi za zgodovinsko celoto dežel da se Slo- 
venci ne morejo izreči, ker s tem nikoli ne dosežejo 
zedinjene Slovenije. Naposled sem bil jaz proglašen 
za kandidata v celjski kmetski volilni skupini, za 
Maribor in Ptuj kakor tudi za mesta so se imeli kan- 
didati šele postaviti po zaslišanju krajnih volilnih 
odborov. Takoj po^ tem shodu je pravna stranka skli- 
cala dne 13. junija shod v Celje, kateri se je izrekel 
za program pravne stranke in za slučaj, da jaz ne 
pritrdim temu programu, postavil za kandidata kano- 
nika Franca Kosarja. Imel sem torej protikandi- 
data in sicer moža, kateri ni bil samo med duhovniki, 
ampak sploh spoštovan. 

FRANC KOŠAR. 

Bil je učenec Slomšekov in pozneje njegov so- 
trudnik pri ^Drobtinicah**. Slomšek ga je, spoznavši 
njegove vrline, 1. 1846. imenoval za svojega dvornega 
kaplana in špirituala, kar je ostal tudi po preselitvi v 
Maribor. Prerana smrt oboževanega Slomšeka ga je 
hudo zadela in opisal je njegovo življenje z vso nav- 
dušenostjo hvaležno vdanega učenca. A po nastopu 
novega škofa Stepischnegga ga ni več veselilo ostati 
v Mariboru; postal je 1. 1865. dekan v Kozjem, kjer 
je ostal do 1. 1870. Takrat ga je sam škof nagovoril, 
da se je oglasil za kanonikat in prevzel profesuro 
cerkvenega prava. In živel je odslej v Mariboru, lite- 
rarno delujoč posebno v »Drobtinicah". L. 1894. se [e 



246 



peljal v Iko blizu 
Opatije, da si po- 
pravi svoje 
zdravje, a tam 
je nagloma umrL 
V mariborski 
čitalnici je več-- 
krat govoril. L. 

1863. sem ga 
tudi jaz slišal 
tam govoriti. Iz- 
podbujal je k 
spisovanju, po- 
udarjajoč: „Ko- 
mur je Bog dal 
dar pisanja, naj 
nikar ne zane- 
marja tega ta- 
lenta." Potem ga 
mnogo let nisem 
več videl, slišal 
sem ga pa zme- 
rom hvaliti zaradi 
njegove značaj- 
nosti in njego- 
vega neomahljivega narodnega prepričanja. Bil je zelo 
popularen in priznan izvrsten govornik. 

Kandidature 1. 1873. ni rad prevzel; branil se je 
na vse pretege, a naposled se je vdal pritisku vse 
konservativne stranke, posebno Hermana in dr. Ulage. 
A sam prav nič ni storil za svojo kandidaturo ter 
vse delo prepustil svojim privržencem po deželi, ki so 
z vso vnemo šli zanj v boj. Ko bi on sam bil skli- 
caval volilne shode, kakor se je to godilo od naše 
strani, bi gotovo bil zmagal. 




247 

Nekaj let pozneje, ko so se polegli burni valovi 
in se je spet doseglo neko sporazumljenje, obiskal sem 
ga v Mariboru in prejšnja politična nasprotnika sva 
dolgo časa sedela na zofi v prijaznem pogovoru o 
naših narodnih težnjah. Dokler sem bil državni po- 
slanec, do 1. 1885., sem vselej, kadar sem se mudil v 
Mariboru, tudi pri Kosarju se oglasil. 

Bil je precej visoke postave, bolj suhega života, 
inteligentnega obraza s svetlimi očmi. Karakterističen 
pa je bil njegov nenavadno dolgi nos; v tem oziru je 
bil podoben papežu Leonu XIII, 

Naj tu kratko naslikam še nekatere rodoljube, ki 
so pri prvih direktnih volitvah v državni zbor bili po- 
stavljeni za kandidate. 

Na Goriškem so v slovenski kmetski skupini 
kandidirali dr. L a v r i č , okrajni glavar W i n k 1 e r 
in d r. T o n k 1 i. O dr. Lavriču sem že govoril. 



ANDREJ BARON \VINKLER. 

Bil je zmerom poštenega narodnega prepričanja, 
ko je še bil nižji uradnik na Goriškem in ko je v 
uradniški karieri dospel do mesta deželnega predsed- 
nika.na Kranjskem. Ni se pa imel zahvaliti za svoje 
napredovanje v službi kaki protekciji, ampak edino le 
svoji nadarjenosti, pridnosti in temu, da je znal raču- 
nati z obstoječimi razmerami. Nikoli ni izkušal pro- 
dreti z glavo skozi zid, temuč mirno in premišljeno 
je čakal na ugoden trenutek. 

Bil je sin kmetskih staršev s Trnovske planjave 
in bil ponosen, da se je iz kmetskega pokolenja po- 
vzpel do baronstva. To je tudi dokazal s tem, da si ni, 
ko je povzdignjen bil v barona, pridel, kakor to na- 
vadno delajo poplemeničeni uradniki, kako novo ime, 




ANDREJ BARON WINKLER. 



249 

ampak je, ostal kakor poprej, Winkler, četudi zdaj 
baron Winkler. 

Leta 1890. ko je še bil predsednik na Kranjskem, 
bil je deželni glavar dr. P o k 1 u ka r, škof pa 
M i s s i a , torej so najimenitnejša mesta v deželi za- 
vzemali trije k m e t s k i sinovi. 

Ko smo Slovensko Matico ustanovili, smo njega 
izvolili za Goriško v odbor, ker tudi v tisti za Slo- 
vane hudi dobi ni zatajeval svojega narodnega prepri- 
čanja. K sejam ni prihajal, vsaj jaz se ne spominjam, 
da bi ga kedaj bil videl pri sejah. Osebno sem ga 
spoznal šele leta 1873., ko sva oba prišla v državni 
zbor. 

Tam se je usedel med nemško levico in ž njo 
glasoval. V debate se ni vtikal. Postal je dvorni svet- 
nik pri upravnem sodišču, kjer je imel referat o stva- 
reh iz slovenskih krajev. Govorila sva le malokedaj 
in tako je ostalo do 1. 1879., ko je Taaffe stopil na 
čelo vladi in izpremenil vladni sistem. Strastna opo- 
zicija nemške stranke Winklerju ni ugajala in ko je 
bilo 1. 1880. glasovanje za di$pozicijski zaklad, je 
Winkler v Tiasprotju z dotedanjimi sočlani stranke 
glasno izrekel: »Da." Burni oho-klici Nemcev! To pa 
Winklerja ni motilo. Odslej je hodil svoje pote, vendar 
ni vstopil v Hohenwartov klub. 

Leta 1880. je bil na Kranjskem vitez Kalina de- 
želni predsednik. Prejšnji, baron Widmann, hud na- 
sprotnik Slovencev, je bil 1. 1879. povišan za namest- 
nika na Tirolskem. Kalina je bil Moravan, znal češko 
in se ravnal po takratnih vladnih načelih. Bili smo 
ž njim zadovoljni, pa naše želje, da bi se razpustil 
kranjski deželni zbor, ki je bil voljen 1. 1874. pod naj- 
hujšim vladnim pritiskom, ni hotel uvaževati, ker pač 
Taaffeja ni bila volja s takim odločnim korakom 
nemške liberalce še huje razdražiti. Jaz sem parkrat 



250 

bil pri Kalini in mu v tem zmislu prigovarjal ter pretil, 
da izstopimo iz deželnega zbora, ako se ne razpusti. 
Tudi to ga ni prestrašilo. 

»V tem slučaju", odgovoril je, „bo vlada razpisala 
nove .volitve za izstopivše poslance." 

Začetkom 1. 1880. je bilo izpraznjeno mesto ce- 
sarskega namestnika za Moravsko in Taaffe, po- 
sebno pa P raza k, sta iskala zanesljivega moža, 
ki bi delal na tem mestu v vladnem zmislu. 

Vprašal me je Pražak, kako smo zadovoljni s 
Kalino, in dejal, da ga mislijo prestaviti v Brno. To se 
je zgodilo kmalu potem. 

In zdaj je bilo izpraznjeno eno najimenitnejših 
mest za Slovence. Zbrali smo se vsi slovenski poslanci 
in ugibali, koga bi priporočali. Kakšnega prononsira- 
nega narodnjaka, to smo vedeli, nam Taaffe ne bi 
dal, pa tudi ni bilo nobenega takega med višjimi 
uradniki; Schneid je bil še premlad in le naslovni 
vladni svetnik. Razšli smo se brez sklepa. 

Drugi dan stojimo v zbornici skupaj grof Hohen- 
wart, Schneid, jaz in pristopili so še drugi slovenski 
poslanci. Na svojem sedežu pa precej visoko gori je 
sedel Winkler. Jaz ga zagledam, domislim se, da je 
Winkler vendar le Slovenec in da je na Goriškem 
Slovencem dosti pomagal, in rečem Hohenwartu: 

»Kaj, ko bi mi Winklerja priporočali?" 

Hohenwart malo časa premišljuje, potem reče: 
„Winkler? To bi se dalo doseči; govoriti hočem s 
Taaffejem. Vendar moramo poprej vedeti, ali bi Winkler 
hotel prevzeti to mesto." 

Šli smo torej še tisti dan Schneid, Poklukar in 
jaz v stanovanje k Winklerju. On je bil zelo prese- 
nečen. Menil je, da je to sicer res lepa čast, pa zdaj 
da živi mirno v najprijetnejših okoliščinah, a potem 
da bi imel težavno stališče; saj pozna protivladno 



251 

mišljenje večine uradnikov. Pokliče svojo gospo, da 
pozve njeno mnenje. Gospa, jako razumna in skrbna 
gospodinja, je precej pritrdila, gotovo z ozirom na 
svojo številno rodbino, katero bi bilo potem laže pre- 
skrbeti. 

In tako je bila stvar urejena in 18. marca 1880 
je bil Winkler imenovan za deželnega predsednika na 
Kranjskem. Njemu v slovo smo napravili banket in 
pri tej priložnosti je on v daljšem govoru, ki ga je 
imel spisanega pred seboj, napil zdravico grofu Hohen- 
v^rartu. 

Kmalu potem je Winkler odložil državno poslan- 
stvo, odpeljal se v Ljubljano in prevzel deželno pred- 
sedstvo. Bil je prvi Slovenec na tem za nas Slovence, 
rekel bi, najimenitnejšem mestu in trudil se je res po- 
šteno, da bi Slovencem pridobil vsaj na Kranjskem 
njihove pravice v uradu in šoli. Toda povsod je zadel 
ob ovire, s početka silne, od strani uradništva v biro- 
kratskem duhu odgojenega; pozneje pa, ko bi bil 
Taaffe rad si pridobil nemške liberalce, tudi na Du- 
naju niso ugajali njegovim predlogom. 

To ga je naposled tako užalilo, da je 1. 1892. 
sam prosil za upokojeiije, v kar je Taaffe rad privolil. 
Saj je eden glavnih pogojev levičarjev za premirje 
bilo odstranjenje Winklerja. 

Nismo pa tudi Slovenci sami, to moram pri- 
znati, brez krivde, da je Winkler, ki bi bil po svojem 
telesnem zdravju in svežem duhu, še lahko celo desetletje 
dalje vladal na Kranjskem, se naveličal svojega mesta. 
Zdelo se nam je, da je premalo energičen v narodnem 
oziru, a nismo premislili, da so na Dunaju vsako 
našo narodno željo smatrali za pretirano in da tudi 
Winklerjevih zmernih nasvetov niso upoštevali. 

Posebno prva leta se je odločno potegoval za 
naše pravice in iz tiste dobe sem slučajno ohranil 



252 

par njegovih pisem, ki kažejo njegovo pošteno na- 
rodno mišljenje. Kaka britka izguba je nas Slovence 
zadela, smo šele čutili po njegovem odstopu. Bil je 
prvi slovenski predsednik in težko, če nam Dunaj še 
kedaj postavi na to mesto moža slovenske krvi in 
slovenskega prepričanja. 

Tudi jaz sem mu nekaj let v nekaterih stvareh 
nasprotoval, poslednja leta pa sva dobro izhajala in 
prav žal mi je bilo, ko sem slišal, da misli pustiti 
svoje mesto, kajti vedel sem, da ž njim poneha doba, 
v kateri so Slovenci imeli na čelu dežele svojega ro- 
jaka, gorečega za blagor svojega naroda. In ti časi se 
nam ne bodo več vrnili. 

Ker spada delovanje Winklerja kot deželnega 
predsednika v poznejšo dobo, vrnem se k 1. 1873. 

Ko smo 1. 1880. bili pri Winklerju, rekla je 
gospa med drugim : 

»Zdaj se bo pa veselil dr. Tonkli, da bo vendar 
enkrat postal državni poslanec". 

Leta 1873. je bil namreč protikandidat Winklerjev. 

DR. JOSIP TONKLI. 

Bil je lep mož z inteligentnim obrazom in finim 
vedenjem. S tem se je menda prikupil še kot jurist 
na Dunaju lepi hčerki nekega profesorja, katero je po- 
tem poročil, ko je postal odvetnik v Tolminu, odkoder 
se je pozneje preselil v Gorico. 

Videl sem Tonklija in njegovo ženo prvikrat v 
Gorici, ko sem se peljal na šempaski tabor 1. 1868. 

Leta 1873. mu je izpodletelo proti Winklerju in 
bil je šele 1. 1880. po Winklerjevem izstopu izvoljen 
za državnega poslanca. 

Dr. T o n k 1 i je vstopil v Hohenwartov klub in 
1. 1882. je imel priliko, se silno prikupiti Taaffeju. 



255 

Takrat se je zapazilo med delavci neko anar- 
histično gibanje in Taaffe je za potrebno spoznal^ 
uvesti nekatere izredne naredbe. Izvoljen je bil po- 
■ seben odsek, v katerega je vstopil od strani našega 
kluba dr. Ton ki i. Odsek je pritrdil vladnim na- 
svetom, a nihče ni hotel prevzeti poročanja o njem v 
državnem zboru, bodisi da so se bali delavcev, 
bodisi da so se jim z liberalnega stališča zdele določbe 
preostre. Naposled se ponudi Tonkli, da prevzame 
poročilo in Taaffe mu je hvaležno stisnil roko. 

Izkazal pa je Tonkliju svojo hvaležnost s tem,, 
da mu je preskrbel red železne krone 3. vrste in 
viteštvo. Večkrat smo ga v šali vprašali, kakšen 
priimek si bo izbral, in nasvetovali »Tolminski", 
^Goriški" ali „Soški." Pa Tonkli si, kakor Winkler 
ni izbral nobenega priimka. 

Državno poslanstvo na Goriškem mu je po- 
zneje odvzel dr. Gregorčič in odslej je živel v Gorici 
kot odvetnik v svoji hiši, za katero je čeden vrt. 

Tonkli nam je bil ves čas ljub tovariš in se 
pošteno trudil za goriške Slovence, torej se mi je za 
malo zdelo, da ga niso več izvolili. 

Ravno ko to pišem, 1. 1905., se mi poroča iz 
Gorice, da Tonkli že dalj časa boleha in da ga je 
zadela velika nesreča, da je oslepel. Naj pač nihče ne 
hvali dneva pred večerom. S šampanjcem smo praz- 
novali njegovo viteštvo, a zdaj solza žalosti kane pri 
spominu na nesrečnega tovariša, s katerim sva na 
Dunaju preživela marsikatero prijetno uro. 

PRED VOLITVAJVU L. 1873. 

Sloga, katero smo skrpali s Slovenijo, se je 
kmalu začela rušiti, ker so se „Novice" izrekle za pravno 
stranko ter zagovarjale njen našemu narodnemu gi- 



254 



banju popol- 
noma na- 
sprotni pro- 
gram. Tudi za- 
radi kandida- 
tov se nismo 
mogli zediniti, 
posebno za 
Notranjsko ne. 
Tu so silili 
grofa H oh e n- 
warta, da bi 
podpisal na- 
rodni pro- 
gram, pa ni 
hotel ; vsled 
tega so se ta- 

mošnji za- 
vedni rodo- 
ljubi branili 
njegove kan- 
didature. Za- 
htevali smo to- 
rej, naj se grof 
Hohenwartkje 
drugje kandidira, za Notranjsko pa smo nagovorili dr. 
Razlaga, da je prevzel kandidaturo. 

Osrednji volilni odbor je torej na svojo pest 
kandidiral na Notranjskem dr. Razlaga nasproti 
Hohenwartu, na Dolenjskem V. Pfeiferja nasproti 
notarju Irkiču, v Celju dr. Vošnjaka nasproti kanoniku 
Kosarju, v Ptuju dr. Ploja nasproti Hermanu. Nadalje 
smo podpirali kandidaturo prof. Pajka v Mariboru in 
tudi za mesta in trge postavili svoje kandidate: za 




Dr. PLOJ. 



255 



Ljubljano dr. 
Razlaga, za 
Kranj-Lokodr. 

Zamika, za 
Celje dr. Prusa, 

odvetnika v 
Konjicah. 

Ko smo po- 
stavljali kan- 
didate, pripe- 
ljal se je v 
Ljubljano knez 

Czartbryski, 
da bi se v 
imenu Polja- 
kov dogovar- 
jal s Slovenci. 
Iz časnikov je 
videl, da mi- 
slimo postaviti 
svoje narodne 
kandidate in 
tu bi rad bil 

posredoval in nas združil. Stanoval je pri Maliču. Na 
njegovo vabilo sem ga tam poiskal in pri njem našel 
dr. Costo. Czartoryski nama je govoril na srce, da naj 
složno postopamo in oba, dr. Costa in jaz, sva trdila, 
da nisva kriva prepira, da pa zdaj, ko je nasprotje 
že preostro, se bo težko doseglo kako sporazumljenje. 
Šla sva potem pozdravivši se vsak svojo pot. 

Knez Czartoryski me je naprosil, da mu naj 
poročam o našem volilnem gibanju, kar sem tudi 
storil. V državnem zboru je on v poljskem klubu 
zmerom zagovarjal naše slovenske zahteve. Bil je pravi 
poljski aristokrat, visoke rasti, od starosti že malo 




Dr. JOSIP POKLUKAR. 



256 

upognjen, inteligentnega obraza in finega vedenja- 
Meni je bil med poljskimi poslanci najbolj simpatičen. 

Prve volitve so bile na Kranjskem v kmetskih 
občinah dne 16. oktobra in bili so izvoljeni: Dr. Raz- 
lag na Notranjskem s 102 glasovoma proti 57 za 
grofa Hohenwarta, grof Barbo v Ljubljani s 167 gla- 
sovi proti 56, katere je dobil P. Ko z le r, ki smo 
ga v poslednjem trenutku postavili za kandidata proti 
njegovi volji, grof Hohenwart na Gorenjskem, kjer 
je novičarski kandidat dr. Poklukar prepustil svoje 
gotovo mesto grofu Hohenwartu, V. Pfeifer na 
Dolenjskem. 

V skupini Kočevje-Trebnje smo pa propali. Tam 
so „Novice" postavile jako nesrečnega kandidata v 
osebi kaplana dr. Šterbenca. Naša stranka se v to 
volitev ni vtikala in glejte, izvoljen je bil naš naj- 
hujši protivnik Dežman z 90 proti bornim 26 glasom 
za Šterbenca. To je bila prva naša blamaža pri teh 
volitvah. Naš kandidat 



VILJEM PFEIFER 

je bil posestnik ene hiše v Krškem in več posestev, 
katere je podedoval po svojem stricu župniku, poštena 
duša, ki se je vselej silno brigal za lokalne koristi 
svojega volilnega okraja. Z visoko politiko se ni pečal, 
temuč se strogo držal klubovih sklepov. Kedar je kaka 
nezgoda, toča, povodenj ali požar zadela njegov vo- 
lilni okraj, oglasil se je v državnem zboru, vložil 
prošnjo in mnogokrat dosegel kako podporo. Ko je 
konservativna stranka v njegovem okraju si pridobila 
večino, se je dal od nje kandidirati, kar je lahko storil, 
ker ni bil nikoli odločno liberalnega mišljenja. Vestno 
pa je zahajal k sejam državnega zbora. 



257 



Dvanajst let 
sva skupaj ho- 
dila na Dunaj 
in zmerom bila 
najboljša pri- 
jatelja. L. 1885. 
jaz nisem več 
kandidiral, ker 
sem bil deželni 

odbornik, 
Pfeifer pa je 
bil zopet in 
zopet izvoljen 
in 1. 1898. je 
praznoval pet- 

indvajsetlet- 

nico držav- 
nega poslan- 
stva. Takrat 
jih je že prav 
malo bilo tako 

mnogoletnih 
poslancev. L. 
1903. je že 

minulo 30 let in Pfeifer je še zmerom državni po- 
slanec, zmerom skrbeč za lokalne koristi svojega 
okraja. 

Obiskal seip ga večkrat v Krškem in sedeli smo 
v njegovi gostoljubni hiši vselej do pozne noči skupaj 
s starim prijateljem dr. Janezom Mencingerjem. 
Te urice so mi še zdaj v prijetnem spominu. 

DR. JANEZ MENCINGER 

je eden tistih maloštevilnih srečnih ljudi, katerega vsak 
rad ima, kdor ga pozna. In zakai? Ket •s.^ ^^ki:>^^^ 




VILJEM PFEIFER. 



258 



Spuščal v raz- 
burkane va- 
love politične 
agitacije, am- 
pak je ves čas 
s filozofsko 
mirnostjo in 
gotovo dosti- 
krat smehljaje 
se nas gledal, 
kako smo se 
pehali med se- 
boj. Ko je bil 
koncipient pri 
dr. Razlagu v 
Brežicah, sem 
1. 1865. prvič 
čital njegovo 
ime na oklicu, 
s katerim smo 
Razlaga pri- 
poročali za po- 
slanca. 
Osebno seznanila sva se pa šele, ko je bil od- 
vetnik v Kranju. Kadar sem prišel v Kranj, vselej sem 
ga poiskal. Ko se je preselil v Krško, smo ga pred 
vsakimi volitvami nagovarjali, da bi prevzel kandida- 
turo, a on jo je vselej odločno odklonil in si tako 
ohranil mir in se izognil razburjenosti in sovraštvu, 
združenemu z nastopanjem v javnosti. 

Njegov »Abadon" — kdo ni čital te v klasičnem 
slogu pisane knjige, in ni občudoval duhovitosti, ki 
veje iz vsake črte? O tem najimenitnejšem njegovem 
delu sem se večkrat ž njim menil in mu očital, da 
prečrno slika našo dobo in s tem le vodo na mlin 




Dr. JANEZ MENCINGER. 



259 

napeljuje tistim pesimistom, ki potem svojo mlačnost 
v narodnih stvareh in svojo nedelavnost s tem opra- 
vičujejo, češ, da se itak nič ne da opraviti. Pa Mencin- 
ger je bil ravno nasprotnega mnenja, da namreč on 
pobija pesimizem in vzbuja k poštenemu delu za 
narod. 

Ko sem ga pred par leti poslednjič obiskal, imel 
je Lermontova pred seboj in se trudil, ga preložiti v 
pošteno slovenščino, l^ekel mi je: 

„Ni ne tako lahko prelagati, tudi iz ruskega je- 
zika ne, čeprav je naš slovenski jezik med vsemi slo- 
vanskimi najbližji ruskemu. Pilim in pilim, a zmerom 
se mi še dozdeva, da nisem našel pravega izraza za 
ruski original." 

Njegova gosta dolga brada je že tudi osivela, a 
oči so svetle in jasne in jasni tudi njegovi nazori. 

Leta 1906. bo tudi on obhajal svojo sedemdeset- 
letnico, ker je, kakor naš Stritar rojen 1836. leta. 

Izvoljen je nadalje bil 

GROF BARBO. 

Bil je graščak v Rakovniku na Dolenjskem, iz 
stare laške rodbine, katera je dala svetu celo enega 
papeža. Bil je strogo konservativnega mišljenja, v vseh 
narodnih vprašanjih pa zanesljiv. Njegov izrek je bil: 
»Discipline se moramo držati." Z govori ni nadlegoval 
zbornice, a pri nobenem važnem glasovanju ga ni 
manjkalo. Umrl je kot poslanec na Dunaju. 

Na Goriškem je pri ožji volitvi bil izvoljen 
Winkler s 156 glasovi proti 82 Tonklijevim; v 
tržaški okolici pa je zmagal Nabergoj s 1103 gla- 
sovi proti 357 Morpurgovim. 

In zdaj je prišel imeniten dan tudi za mene. 



260 

VOLITVE NA ŠTAJERSKEM. 

Vršile so se v kmetskih občinah 20. oktobra. 
Po izidu volitev volilnih mož je zame slabo kazalo 
in nisem imel dosti upanja na zmago. Dan pred vo- 
litvijo sem se peljal v Celje, spremljan od nekaterih 
prijateljev; med njimi je bil France Hren, znani 
rodoljub notranjski, ki je tudi pozneje pri volitvah na 
Kranjskem za mene agitiral. 

Bili smo pa v Celju trije kandidati: Košar, jaz 
in Snideršič iz Brežic od nemčurske strani. Ta mož 
je v breškem okraju imel dosti privržencev, kakor je 
volitev kazala. Dobil je tam 57 glasov, jaz in Košar 
vsak le po 26. 

V Celju so se moji volivci zbrali zvečer v krčmi 
pri »Slonu", Kosarjevi pri »Belem volu". Pozvedeli 
smo, da je poslednjih veliko več od naših. Drugi dan 
ob desetih se je začela volitev. Jaz sem v Kapusovi 
prodajalnici s prav malim upanjem čakal izida. V Celju 
je bilo oddanih za Kosarja 116 glasov, za mene le 61, 
za Snideršiča 12, torej vseh skupaj za Kosarja 142, 
za mene 87, za Snideršiča 68 glasov. In prišlo je do 
ožje volitve med Kosarjem in menoj, ki se je takoj 
tisti večer vršila. Jaz nisem govoril s Snideršičem, 
torej ga tudi nisem nagovarjal, da bi mi v takem slu- 
čaju prepustil svoje glasove. Tudi do poslednjega tre- 
nutka nisem vedel, kaj namerava njegova stranka. 
Šele ko se je pričela ožja volitev, so mi prišli pravit, 
da Snideršičevi pristaši za mene glasujejo. To je od- 
ločilo, da sem bil izvoljen s 150 glasovi proti 138 
Kosarjevim. 

Ko sem se ponoči nazaj vozil v Ljubljano, nisem . 
bil vesel te zmage. Tudi mi je hudo delo, da sem 
zadel ob tako hudo nasprotstvo, celo sovraštvo, ko 
sem vendar imel najboljše namene narodu pomagati 



261 

do boljše bodočnosti. Zares politična borba zaduši čut 
za resnico in pravico, to sem takrat britko čutil in 
preklinjal vse politično delovanje. Gotovo je častno 
mesto državnega poslanca, a koliko je pri tem jeze, 
razburjenosti in gnusa pred podlimi napadi protivnikov 
in naposled kako malo uspeha! 

Ko sem drugi dan po tej viharni volitvi poiskal 
Jurčiča v uredništvu, pravil mi je, da je bil v velikem 
strahu. Bila je gledališčna predstava in dr. Costa je 
v svoji loži kazal znancem telegram iz Celja, da jaz 
gotovo propadem. Jurčič je šel iz gledališča in za- 
mišljen hodil po Zvezdi. Tu pride telegrafni sluga in 
mu odda telegram. Poslal ga je Tanšek, notarski 
koncipient v Brežicah, ki je bil tam pridno za mene agi- 
tiral; poročal je, da vsi Snideršičevi volivci za mene 
glasujejo. Kmalu potem je došel iz Celja telegram, da 
sem res izvoljen. Jurčič je hitel nazaj v gledališče in 
vest o moji izvolitvi se je bliskoma raznesla med ob- 
činstvom. 

V Ptuju je zmagal Herman proti dr. Ploju, v 
Mariboru pa je propal prof. P a j k proti Seidlu. 

Pravi Sedan pa smo doživeli pri mestnih volit- 
vah. Propali smo po vsej črti, tudi na Kranjskem. V 
Ljubljani je bil izvoljen dr. Schaffer, v Kranju dr. Sup- 
pan, v Rudolfovem Hočevar. Poslednji je bil ustano- 
vitelj krške meščanske šole. Pridobil si je lepo pre- 
moženje z najemom daca, kakor o svojem času 
Kalister v Trstu. Kot politik je bil brez lastnega pre- 
pričanja in se ravnal po Dežmanu, sicer pa je bil 
dober človek in, kakor pozneje njegova vdova, pod- 
piral dobrodelna podvzetja. 

Dr. S u p p a n je bil odvetnik v Ljubljani in imel 
dosti dela, a ko je po cele mesce zahajal na Dunaj, 
začela je pešati njegova pisarna in se je izgubila kli- 
entela k drugim odvetnikom, ki so zmerom bili aa 



262 

mestu. Ko leta 1879. ni več bil izvoljen za poslanca, 
imenovan je bil za ravnatelja kranjske hranilnice in s 
tem ga je njegova stranka preskrbela za stare dni. 

Po teh nesrečnih volitvah smo Slovenci imeli v 
državnem zboru le osem zastopnikov; s Kranjskega so 
bili grof Hohenwart, dr. Razlag, Pfeifer in grof Barbo, 
s Štajerskega jaz in Herman, potem iz tržaške okolice 
Nabergoj in iz Goriškega Winkler; poslednji je sicer 
bil od Slovencev izvoljen, pa je vstopil v nemški libe- 
ralni klub. 

V DRŽAVNEM ZBORU. 

Prve dni novembra je bil sklican državni zbor. 
Odpeljali smo se na Dunaj. Takrat je bil konec sve- 
tovne razstave, katera se je 1. maja bila otvorila. Po- 
slanci smo dobili vstopnice, tudi jaz sem šel gledat v 
rotundo, pa je že bilo vse razmetano in v največjem 
neredu. 

Ko smo v državnem zboru imeli storiti obljubo, 
sem zahteval, da se obljuba tudi v slovenskem jeziku 
prečita, na kar je predsednik dr. Rechbauer mene po- 
vabil, da jo prečitam. 

In zdaj so se organizirale stranke. Najštevilnejša 
je seveda bila vladna, kajti vlada je pri volitvah pov- 
sod na vse pretege pritiskala, posebno s pomočjo 
svojih mnogoštevilnih uradnikov, da so se njeni pri- 
staši izvolili. 

Pred otvoritvijo državnega zbora so sklicali Čehi 

FEDERALIŠKI SHOD, 3. NOVEMBRA L. 1873. 

Na shod so prišli češki zastopniki dr. Rieger, 
Zeithammer, Trojan, Clam-Martinic, Čižek, poljski za- 
stoDnikl med njimi dr. Smolka in knez Czartoryski, z 



263 

Moravskega dr. Pražak in Meznik, potem grof Hohen- 
wart in slovenski poslanci. Predsedoval je dr. Rieger. 
Prvo vprašanje je bilo, ali naj vstopimo v državni zbor. 
In tu so se vsi izrekli za vstop, tudi Moravani, le Čehi 
so izjavili, da ne vstopijo. Pri debati je dr. Rieger za- 
govarjal fundamentalne članke, a tu se je oglasil 
dr. Razlag in poudarjal, da bi pač fundamentalni 
članki bili koristni Čehom tudi v materialnem oziru, 
da pa male dežele ne bi mogle nase vzeti take avto- 
nomije, ker so pasivne. 

„Torej", vzkliknil je Rieger, „hočete, kakor berači, 
živeti na tuje stroške?" 

»Nikakor ne", odvrne dr. Razlag, „mi donašamo 
za skupno državo, kar je v naših močeh, a večjih 
bremen prevzeti ne moremo." 

Nazadnje sem jaz obžaloval, da tudi odslej ne 
bo vsa opozicija edina v akciji, ker ne bodemo vsi v 
državnem zboru združeni. Treba bi pa vendar bilo, da 
se spravi nekaka edinost v delovanje cele opozicije. V 
ta namen naj bi se volil odbor iz vseh opozicional- 
nih strank, katerega naloga bi bila, program za delo- 
vanje cele opozicije izdelati, po katerem bi se naj rav- 
nala zunaj državnega zbora in v njem. Čehi pa niso 
bili za tako trdno zvezo in federališki shod, na ka- 
terem nas je bilo (v hotelu Miiller) kakih 50 poslan- 
cev, se je razšel brez uspeha. 

Čehi so ostali pri svoji nesrečni pasiviteti, ki jim 
je nalagala velike žrtve, a naposled so le morali 6 let 
pozneje vstopiti v državni zbor. Ko bi bili že poprej 
vstopili ali sploh ves čas bili Ostali v državnem zboru, 
bi marsikateri zakon bili. preprečili, ki je naperjen bil 
proti Slovanom. 

Grof Hohenwart je zdaj zbral v klubu vse 
anticentrališke poslance, zlasti tudi nemške konserva- 
tivce. Mi štirje, dr. Razlag, Nabergoj, Pfeifer in \^'l^ 



264 

nismo pristopili takoj v prvem zasedanju, dasi je 
Hohenwart sam obiskal Razlaga in ga k temu nago- 
varjal. Šele naslednje leto, ko so se notranji prepiri 
bolj pomirili, smo tudi mi vstopili v Hohenwartov 
klub, v katerem sem potem ostal vseh 12 let svojega 
državnega poslanstva od 1874. do 1885. 1. 

V 3. seji je finančni minister De Pretiš naznanil, 
da misli vlada zahtevati dovolitev posojila 80 milijonov 
goldinarjev, da s tem pomaga preprečiti denarno krizo. 

ADRESNA DEBATA. 

V adresni debati smo govorili dr. Razlag, Her- 
man in jaz^ 

Dr. Razlag je govoril proti adresi, češ, da je 
preveč centrališka, a se ne meni za enakopravnost 
narodov, katero tudi mi Slovenci terjamo za šolo in 
urad. Nadalje je bil proti temu, da bi se razmere med 
državo in cerkvijo tako uredile, da bi država imela 
nadvlado. Obžaloval je, da se v adresi ne vabijo Čehi, 
da bi vstopili v državni zbor. Pot do zedinjetija av- 
strijskih narodov bi se nastopil, ko bi se na dnevni 
red postavila revizija osnovne državne in deželne 
postave. Ni priznaval zakona o direktnih volitvah. Na- 
rodom, da se je s tem nov boj napovedal. Narodi pre- 
našajo pač samovladarski absolutizem , a despo- 
tizma ene stranke ne prenašajo. Dalje je zagovarjal 
Čehe, da niso vstopili v ta državni zbor. Nazadnje je 
rekel: „Ne veruje se nič, ne upa se nič, ljudstvu je 
vzeta tudi vera v pravičnost vlade. Razmere so res 
take, da duh domoljubja vedno bolj gine, da se vera 
v^ obstanek Avstrije izgublja. Prej ne bo bolje, dokler 
se sistem ne izpremeni in se vlada ne izroči v roke 
takih mož, ki ne bodo imeli le antipatije proti cerkvi in 
proti drugim narodnostim." 



265 

Celjski poslanec dr. Foregger se tudi pobaha, 
da so ga izvolili Slovenci, ker jih je vodila nemška 
kultura. Istotako pravi grof Franc Coronini, go- 
riški glavar, da so njemu tudi Slovenci dali svoje gla- 
sove, zato bode njih opravičene zahteve vselej zago- 
varjal. Ta Coronini se je zmerom gibal med strankami, 
zato ni našel nikjer prave zaslombe, dasi se je več- 
krat govorilo, da bo postal minister ali celo ministrski 
predsednik. Od njega je izraz „luogo di trafico", s 
katerim je hotel smešiti Taaffejevo vlado, in ta izraz 
se je pozneje neštevilnokrat ponavljal. Postal je bolj 
nesmrten, nego mož, ki ga je spravil na dan. 

Potem sem jaz govoril. Grajal sem tedanji vladni 
sistem, ki je le naperjen na strogo centralizacijo in 
ponemčenje nenemških narodov. Mi Slovenci da do- 
zdaj od blagoslova toli hvalisane ustave nismo dosti 
več pridobili, nego večje davke in večja bremena za 
vojsko. Ustavne pravice se nam povsod kratijo, na- 
rodnim društvom se delajo vsakojake zapreke, tabori 
pa se več ne dovoljujejo. O tiskovni svobodi pa se 
še govoriti ne more. Potem sem dokazoval s števil- 
kami krivičnost volilnega reda. Narodna ravnopravnost 
da se nam odreka vkljub členu 19. ustavnih zakonov. 
Ob koncu sem rekel : „Tako čutimo mi Slovenci pov- 
sod pritiskanje centralizacije, ki z Dunaja prihaja in 
nas tem bolj žali, ker smo vedno odločno zvesti Av- 
striji in dinastiji in celo nase zahtevanje, naj se 
vsi Slovenci združeveno administrativno 
skupino, meri le na okrepčanje skupne domovine 
Avstrije." 

Pričakovali smo vsi, da bode tudi Hohenwart 
povedal svoje misli, a on je v začetku debate izjavil, 
da se njegova stranka ne udeleži debate. Sploh Hohen- 
wart ni rad govoril, dolgo že celo ne; navadno je 



266 

podal le kako dobro premišljeno izjavo, ki jo je imel 
pred seboj spisano. 

Proti državnemu posojilu 80 milijonov goldinarjev 
smo pa v ogenj poslali poslanca Pfeiferja, ki je 
svojo naloga dobro rešil. 

Na ministrskih klopeh so takrat sedeli ali pred 
njimi stali ministrski predsednik knez Adolf Auer- 
sperg, debelotrebušen orjak, za katerega je bilo mi- 
nistrstvo prava sinekura, minister za notranje stvari 
Las ser, pravi vodja te nemškocentrališke vlade, tudi 
dobro rejen mož z okroglim trebuščkom in okroglim, 
obritim, debelim licem, dva krščena zida, minister 
pravosodja G laser in tako zvani „Sprechminister" 
U n g e r , oba bivša profesorja, suha moža, prvi plešast 
z redko brado, potem naš stari antagonist, učni mi- 
nister Stremayr, in še par mož, katerih se več ne 
spominjam. 

Državni zbor se je 24. novembra odložil, da so 
mogli svoje delo začeti deželni zbori, ki so bili sklicani 
na 26. dan novembra. 

DEŽELNI ZBORI L. 1873. 

V vseh deželnih zborih so se sklenile čestitke 
cesarju ob priliki dovršenega 251etnega vladanja. Kranj- 
ski je izvolil posebno deputacijo, ki je izročila adreso 
cesarju. Sicer pa so se obravnavale le deželne za- 
deve. 

Imeniten je bil sklep kranjskega deželnega zbora, 
s katerim je naročil deželnemu odboru osnovo deželne 
zaloge šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in 
vadbenih knjig za srednje, mestne in strokovne šole. 
Za to zalogo se je dala deželnemu odboru svota 
10.000 gld. iz deželnega zaklada brezobrestno na raz- 
polaganje. Določeno je bilo^ da se rokopisi morajo 



267 

pred sprejemom v to zalogo v pregled dati veščim 
strokovnjakom ter se ima onim rokopisom prednost 
dajati, za katere c. kr. ministrstvo uka pisateljem re- 
muneracije dovoli, ali katere c. kr. deželni šolski svet 
posebno priporoči. 

Na podlagi tega sklepa je res izdano bilo neko- 
liko učnih knjig, in jih bo menda še izdanih. Pozneje 
so se tudi privatni založniki lotili izdavanja slovenskih 
šolskih knjig. 

V štajerskem deželnem zboru je bila neko- 
liko živahnejša debata pri zakonu o realkah, v ka- 
terih bi bila morala slovenščina kot deželni jezik biti ob- 
ligatna. Renegat deželni šolski nadzornik Wretschko 
pa je nasvetoval, da naj bi slovenščina bila le neob- 
ligaten predmet. Proti temu smo govorili dr. Dominkuš, 
jaz in dr. Sernec, seveda brez uspeha. 

V koroškem deželnem zboru je poslanec An- 
drej Einspieler zahteval, da se zapisniki dežel- 
nega zbora slovenskim občinam dajejo v slovenskem 
jeziku. Poudarjal je, da zdaj že petokrat stavi ta pred- 
log; pa bil je seveda tudi takrat zavržen. Podpiral ga 
je škof Wiery, edini koroški škof, ki je bil pravičen 
Slovencem. 



RAZNI DOGODKI L. 1873. 

Svetec je to leto odložil poslanstvo in se pre- 
selil kot notar iz Idrije v Litijo. Šele pri volitvah 1. 1877. 
se je spet dal kandidirati in bil izvoljen ter je potem 
do 1. 1895. bil deželni poslanec. 

Škof Vidmar, nepriljubljen v vsej škofiji, je 
resigniral na svoje mesto in se preselil v Kranj. 
Upali smo, da se bo imenoval za škofa stolni prost 
dr. J. Pogač ar, ki pa se je nekaterim duhovskim 
krogom zdel sumljiv kot Jozefinec. Prihodnje leto ^ 



268 



imenovan bil ka- 
nonik G o g a 1 a , 
ki pa ni zasedel 
škofovskega se- 
deža, ker je po- 
prej umrl. In po- 
tem šele je bil 
dr. Pogačar na 
vrsti. Bil je dober 
prijatelj Razlagov 
in ta se je zanj po- 
trudil na Dunaju. 
Škofu Poga- 
čarju se imamo 
zahvaliti, da je 
prišlo v tek izde- 
lovanje Wolfo- 
vega slovarja in 
da je profesor 

Pleteršnik 
prevzel ureditev 
težavnega dela, 
ki ga je srečno 
dovršil 1. 1895. 
Jurčič je to leto v „Slov. Narodu" objavil svoj 
roman: »Erazem Tatenbah", ki ga je dan za dnevom 
sproti spisaval. Tudi jaz sem se poizkušal v lepo- 
slovju. Spisal sem dve noveli: „Na črni zemlji"* in 
»Prvi poljub" pod psevdonimom »Skalec", seveda obe 
»izvirni", kakor smo takrat imeli navado imenovati 
svoje povesti, kar je Stritarju dalo povod k prav 
umestnim šalam. Veselilo me je, ko mi je Jurčič po- 
kazal pismo Erjavčevo, v katerem vpraša Jurčiča, 
zakaj svojih povesti ni podpisal s svojim imenom, ko 
vendar vsak pozna, da so iz njegovega peresa. 




Dr. J. POGAČAR. 



26^ 



V „Narod" 
je začel to 
leto tudi pi- 
sati profesor 
Fr. Leveč iz 

Gorice, po- 
sebno o šol- 
skih zadevah. 
Desetkrat je 
list bil zaple- 
njen, posebno 

v času, ko 
smo agitirali 
zoper direktne 
volitve. Zato 

smo sklenili 

razpošiljati 
ga v kuvertih, 
da bi vsaj v 
vsak kraj pri- 
šel eden list. 

Kadar smo 
mislili, da bo 
list zaplenjen, 

smo med tiskom odstranili in skrili par sto iztisov^ 
Drugo jutro smo jih dali v kuverte in poslali na pošto. 
Tu so se čudili taki obilici pisem, v katerih se je dala 
ošlatati tiskovina. Niso jih precej odposlali, ampak 
vso stvar naznanili deželnemu predsedniku grofu Auer- 
spergu. Pa ta se z ozirom na pismeno tajnost vendar 
ni upal ukazati odpreti pisma in šla so na svoja mesta. 
Vsak zaplenjeni list pa smo gotovo poslali profesorju 
Erjavcu, ki je liste shranjeval in vezati dajal letnike 
„Slov. Naroda"; menda je bil to edini popolni ek- 
semplar, izvzemši v uredništvu shranjenega. 




M. PLETERŠNIK. 



270 



Zozirom na 
direktne vo- 
litve smo usta- 
novili »Slo- 
venski ted- 
nik", ki smo ga 
napolnjevali 
z noticami iz 
„S1. Naroda", 
tako da ni bilo 
treba zanj k 
druzega spi- 
savati, kakor 

kvečemu 
včasi kak kra- 
tek članek. V 
tretjem letu po 
rojstvu je li- 
stič spet za- 
spal, ker se 
nihče zanj ni 
brigal. 

Za „P r e - 
širnov al- 
bum", ki ga je sklenilo izdati Pisateljsko društvo, 
je Jurčič nabiral gradivo in sredi septembra oznanil 
v „Narodu", da ima že osem rokopisov in da se je že 
začelo s tiskom. Pa ta album ni zagledal sveta. Kam 
so prišli rokopisi, mi ni znano, morda pozneje v „Zvon" ; 
papir pa, ki smo ga bili nakupili za album, je pre- 
vzela Narodna tiskarna za znižano ceno in na njem 
se je pozneje tiskal »Ljubljanski Zvon". 

Poleti je bil v Rudolfovem položen temeljni kamen 
za Narodni dom. Dr. Zarnik in jaz sva se peljala k 
tej slavnosti in tam imela govore. 




FRAN LEVEC. 



271 



V Rudolfo- 
vem je takrat 
bil dr. Žiga 

Bu čar 
okrajni zdrav- 
nik. Njega smo 
nagovorili, da 
je prevzel kan- 
didaturo za 
državni zbor v 

dolenjskih 
mestih. Abrž- 
ko je vlada 
to zvedela, ga 
je brez vsega 
povoda pre- 
stavila v Ko- 
čevje ; to je 
bil eden tistih 
silovitih činov 

avstrijskih 
vlad, s kateri- 
mi so prega- 
njale in še pre- 
ganjajo vsakega za svoj narod gorečega rodoljuba, ki 
noče biti izdajica svojega rodu. Dr. Bučar je bil sla- 
bega zdravja. V Kočevju se gaje lotila jetika; preselil 
se je nato v Ljubljano in tukaj umrl, žrtev svojega 
poštenega rodoljubja. Zares opravičen gnev mora pre- 
vzeti človeka, ko vidi in doživi toliko krivice in kru- 
tega nasilstva. 

V tem obziru je bil Schwegel bolj praktičen. 
Svoji mladeniški navdušenosti za Slovenijo se je sam 
posmehoval, je hitro avanziral in 1. 1873. je bil že kot 
dvorni svetnik poklican v vnanje ministrstvo. Tu se 




Dr. ŽIGA BUČAR. 



272 

je, kakor sem že omenil, kmalu prikupil ministru An- 
drassyju. Po odstopu Andrassyjevem pri novem mi- 
nistru Haimerlu menda ni imel več tiste veljave in ko 
je 1. 1880. v državnem zboru glasoval proti Taaffeju, 
ga je Haimerle rad žrtvoval in Schwegel je bil upo- 
kojen. 

Winkler, ki je zvest ostal svojemu narodu in 
vsled tega nepriljubljen bil na Dunaju, ima le red že- 
lezne krone. V baronski stan je sicer bil povzdignjen, 
a tajnega svetništva mu niso podelili, pač pa skoro v 
istem času za Koroško imenovanemu Schmid-Zabierowu, 
ki je imel to zaslugo, da je tlačil Slovence. 

Pa dasi je Schwegel bil silno prebrisana glava, 
takrat se je vendar zmotil, ko je z drugo birokracijo 
in nemškimi centralisti vr^d pričakoval, da se Taaffe 
ne bo vzdržal in bo takoj spet nastopil prejšnji vladni 
sistem. 

Poznal sem še enega gospoda, ki se je zelo jezil, 
da ga nočejo imenovati za tajnega svetnika; ta je bil 
baron Goedel-Lannoy, naš 1. 1879. v Mariboru 
izvoljeni poslanec. Bil je upokojen dvorni svetnik du- 
najske finančne prokurature. Na njegovo mesto je potem 
prišel Kaltenegger iz Ljubljane. V državnem zboru 
je bil baron Goedel prvi podpredsednik, Smolka pred- 
sednik. 

Goedel je bil zraven Hohenwarta naš posredo- 
vavec pri ministrih, posebno za naše štajerske zadeve. 
Z ministrom Conradom se je tikal in po njem smo 
dosegli, da je Šuman prišel v Ljubljano kot ravnatelj. 
Mi bi ga bili radi imeli za deželnega šolskega nad- 
zornika, pa Winkler se je na vse pretege potegoval 
za Šukljeta in tako je med dvema tekmecema se raz- 
' veselil tretji; imenovan je bil namreč gimnazijski rav- 
natelj Smolej. Goedel se mi je večkrat pritožil, da še 
ni imenovan za tajnega svetnika. Govoril sem torej z 



273 

grofom Hohenwartom. Ta je smehljaje rekel: „ Saj. ni 
tako zanesljiv, kakor mislite. In njegove duševne zmož- 
nosti, no, o tem rajše molčimo." In Goedel res ni 
dočakal zaželjenega tajnega svetništva, pa vkljub temu 
mirno počiva na mariborskem pokopališču. i 

Notarju dr. Fr. R a d e j u v Mariboru, ki se je naj- 
bolj potrudil za Goedelovo volitev, je bil pravi pri- 
jatelj in mu preskrbel red železne krone; tudi plemstvo 
bi mu bil pridobil, da ni poprej umrl in da ni Radej 
prišel, kakor sem že povedal, v neke zadrege, iz ka- 
terih je tudi njega le rešila smrt. 

Brat Goedelov je bil dolgo let generalni konzul 
v Belgradu. Njegova je bila graščina Jelše (Erladh- 
stein) pri Šmarju. Ta je dal poslopje popraviti in mo- 
dernizirati, Na stropu nad stopnicami je velika slika, 
predstavljajoča prizore iz kmetske vstaje iz 17. stoletja. 
Zraven grada je dal zidati kapelo v orientalskem slogu 
z napisi v cirilici iz staroslovenskega sv. pisma. L. 1871., 
ko je prišel za nekaj dni na svoj grad, me je povabil 
k obedu, pred katerim mi je postregel s slivo\^ko, ki 
je bila baje sto let stara. Podaril mu je bil to slivovko 
srbski knez Mihael. Bila je res najfinejše kakovosti. 
Pozneje tega gospoda nisem več videl. Slišal sem, da ^ ^ 
je imel sina, ki se je tudi posvetil diplomatski kari-"^^^"^ V^ 
eri in bil edini dedič svojega očeta in svojega strica v ^^J4'^«^ 
Hermana, kateri ni imel otrok. U)^0 

V tem letu je umrl tajnik Slov. Matice, katehet 
Lesar, in kakor je „Narod" poročal, zapustil precej 
premoženja; govorilo se je o 20 tisočih, a ni ne za Slov. 
Matico, ne za druge dobrodelne zavode ničesar volil. 

To leto je bil v Slovenski Bistrici Vojteh Le- 
vi čn i k adjunkt pri okrajni sodniji. Kadar sem se z 
Dunaja pripeljal k svojemu vinogradu, sem o tem ob- 
vestil notarja Rateja in prišel me je z Levičnikom ob- 

18 



274 



iskat. Dobro 
smo se razu- 
mevali in 
dobro imeli, 
tem bolj, ker 
je to leto ro- 
dilo mnogo in 
dobrega vina. 
Levičnik je 
iz Slovenske 
Bistrice bil 
imenovan za 

sodnika v 
Ptuj. Ko je 
Pražak pre- 
vzel justično 

ministrstvu, 
želel si je re- 
ferenta za juž- 
noslovanske 
dežele. Pripo- 
ročali smo Le- 
vičnika, ki je 
bil res pokli- 
can v justično ministrstvo in v njem ostal, dokler ni Pražak 
odstopil. Njegov naslednik je Levičnika imenoval za 
nadsvetnika pri ljubljanskem deželnem sodišču, kjer je 
bil po smrti Kočevarjevi imenovan za predsednika. 

Neko vprašanje je vzbujalo v tem letu nekoliko 
šuma, še več pa šale in dovtipov. Nekateri kaplani, 
njim na čelu Slatinšek pri Sv. Križu tik Slatine, se 
niso hteli več briti, temuč so začeli brade nositi. Skli- 
cevali so se na to, da so Kristus in njegovi apostoli 
brade irneli, kakor tudi vsi papeži do Innocenca XII. 
1700. L, da so še zdaj nekateri redi, n. pr. kapucini 




VOJTEH LEVIČNIK. 



275 

bradati, cerkev pa nikjer ni ukazala, da bi duhovniki 
morali biti obriti. Vsi drugi stanovi smejo nositi brade, 
le duhovniki ne in gledališki igralci. Stvar se je nekaj 
časa obravnavala, naposled so morda na ukaz kon- 
sistorija izginile brade in vse je ostalo pri starem. 

Koncem leta me je dijaško društvo Slovenija, 
katero je na čast nam slovenskim poslancem na Du- 
naju priredilo dijaško veselico, imenovalo za častnega 
člana. 

In tako se je to leto po mnogih borbah končalo 
zame še dovolj ugodno. 

Dosegel sem najvišje častno mesto, katero more 
oddati narod sam, a s tem tudi veliko odgovornost. 
Bil sem državni poslanec skozi dve dobi, ker sem 
1. 1879. bil spet izvoljen v Celju in takrat enoglasno. 
V prvi dobi od 1. 1873. do 1879. smo bili slovenski 
poslanci v odločni opoziciji proti vladi. Dosegli nismo 
nič, a po svojih ostrih govorih v parlamentu smo bili 
silno popularni, bolj ko v drugi dobi od 1, 1879. do 
1885., ko smo bili del vladne večine, a smo morali 
molčati in zadovoljni biti, da je tudi za Slovence od- 
padla tuintam kaka drobtinica. 

Ker sem v ^Spominih** že omenjal imenitnejše 
epizode iz tega časa, zdi se mi nepotrebno, to dobo 
še obširneje popisovati in zato končam svoje „ Spomine". 

V Visolah začetkom novembra 1905. 



KAZALO. 



Adamovič 136, 171. 
Ahačič dr. 45, 199- 
Andrassy 170. 
Auersperg A. grof 83, 177. 
Auersperg A. knez 108, 171. 

266. 
Bach 53. 

Banka Slovenija 211, 230. 
Barbo grof 256, 259. 
Beust 108, 114. 128. 
Bezenšek A. 136. 
Bismarck 114. 
Blasnikova tiskarna 185. 
Bleiweiss dr. J. 5, 59, 77, 96, 

127, 137, 164, 175, 184, 187, 

190, 208, 226. 
Brandstetter 130. 
Braun 124, 168. 
Brauner dr. 178. 
Bresti 179. 
Bučar dr. Žiga 271. 
Burgerministerium 23. 
Carneri 52. 
Cankar 241. 
Cegnar 108. 
Cilenšek prof. 182. 
Clam Martinic grof 178, 262. 
Conrad baron 82, 112, 272. 
Coronini grof Franc 265. 



Gosta dr. 8, 53, 59, 61, 78, 

137, 164, 178, 186, 191, 209 

212, 229, 261. 
Czartoryski knez 255, 262. 
Čehi 2, 16, 54, 99, 107, 115, 

143, 161, 169, 214. 
Človeštvo 153. 
Čuček dr. 135. 
Danica 105. 
Detela 242. 
Dežman 81, 201. 
Direktne volitve 98, 225, 243. 
Dominkuš dr. 3, 5, 37, 72, 127. 

135, 149, 151, 171. 
Drč dr. 15. 
Državni zbor 54, 264. 
Dualizem 108. 
Duhovniški shod 104. 
Dunajski soneti 195. 
Einspieler Andrej 5, 138, 184, 

267. 
Elsbacher 28. 
Enakopravnost 140. 
Erjavec prof. 15, 61, 66. 180, 

204, 268. 
Federališki shod 177, 262. 
Federalizem 128. 
Fleišman 186. 
Francelj prof. 205. 



Francosko-pruska vojska 138. 
Fundamentalni članki 169, 263. 
Geršak dr. 129, 135, 147. 
Giskra 23, 85, 108, 114, 161. 

180. 
Glančnik dr. 151. 
Glasbena Matica 221. 
Glaser minister 171, 179, 266. 
Goedel-Lannoy 203, 272. 
Gogala škof 110, 268. 
Gorenjska železnica 56. 
Goričar Anton 28. 
Goriški deželni zbor 98, 142, 

217. 
Gorup 4. 

Grasselli 108, 174, 190, 198. 
Graško nadsodišče 84. 
Gregorčič Simon 68. 
Gregorec dr. 135. 
Gregr dr. 21. 
Greuter 178. 

Habietinek min. 159, 163. 
Hasner min. 85, 108, 114. 
Herbst 108, 179. 
Herman 4, 38, 46, 52, 85, 99, 

128, 140, 171, 178, 186, 231, 

244, 261. 
Hočevar 261. 
Hohenwart grof 2, 158, 167, 

195, 250, 254, 263. 
Holz 181. 

Horak 75, 195, 230. 
Hranilnica mestna 1 j ubij. 200. 
Hren Franc 260. 
Interpelacije 36, 86, 98, 140, 

172, 214. 
Ipavic dr. Benjamin 205. 
Ipavic dr. Gustav 4, 28, 186. 
Janče 109. 
Janežič Anton 109. 
Jelše grad 273. 
Jenko dr. 15. 



Jenko Š. 109. 
Jifeček 159, 162, 169, 179. 
Jugoslovanska zveza 158. 
Jurčič 10, 25, 29, 71, 74, 105, 

124, 173. 180, 190, 204, 222, 

226, 239, 261, 268. 
Kaiserteld 45, 101. 
Kalina 249. 

Kaltenegger 121, 202, 272. 
Kapus 4. 
Kavčič M. 4. 
Kersnik 239. 
Klavžar 76. 

Klemenčič dr. 65, 135. 
Kljun 82, 110, 185, 194, 200, 

233. 
Kočevar dr. Št. 4, 135, 211. 
Kočevar preds. 186. 
KoUer gen. 171. 
Korošci 35, 100, 165. 
Košar 106, 136, 171, 245, 260; 
Kozler Peter 175, 256. 
Kramar 82, 233. 
Kranjc prof. 147. 
Kranjski dež. zbor 96, 142, 

176, 214. 
Krek dr. prof. 156, 221. 
Kubek bar. 142, 171, 215. 
Kuhn gen. 168. 
Kukovec 26, 136. 
Kulavec, dr. 110. 
Kvčty 20. 

Lasser 161, 179, 266. 
Latterman 84. 
Lavrič dr. 31, 76, 142, 217. 
Lenček 4, 76, 103, 136, 172. 
Lesar 208, 273. 
Leto 1868 3. 
Leto 1869 72. 
Leto 1870 113. 
Leto 1871 158. 
Leto 1872 183. 



Leto 1873 222. 

Leveč 56, 221, 239, 269. 

Levičnik 273. 

Levstik 54, 56, 78, 157, 218. 

Lipold J. 46, 103. 

Lipold dr. 135. 

Ljublj. mestne volitve 229. 

Ljubljanski Zvon 16. 

Ljutomer 24. 

Madžari 158. 167. 

Majciger prof. 144. 

Mandeljc prof. 218. 

Mariborska volitev 72. 

Mayer 181. 

Mencinger dr. 135, 257. 

Meznik dr. 263. ' 

Missia 110, 249. 

Mladoslovenci 104, 183. 

Moravski dež. zbor 169. 

Moše dr. 199. 

Mrazovič dr. 20. 

Murnik 195. 

Murnikova gospa 195. 

Muršec 4. 

Nabergoj 32, 108, 259. 

Napoleon ffl. 138. 

Narodna tiskarna 148, 189, 207. 

Narodna enakopravnost 26, 29, 

33, 83. 
Narodnostna postava 172. 
Nitscheanstvo 35. 
Nolli 78, 205. 
Nostic grof 178. 
Nova vas, napad 132. 
Novice 3, 34, 55, 60» 81, 105, 

184, 222. 
Okrožni zdravniki 189. 
Pajk prof. Janko 126, 144, 174, 

215, 254, 261. 
Palacky 21, 178. 
Parapat 205. 
Pasiviteta 74, 161, 263. 



Pavliha 157, 219. 

Pavlic dr. 3. 138. 

Pesarič 231. 

Pfeifer V. 76, 110, 257. 266. 

Pirnat 213, 

Pisateljsko društvo 183, 208.. 

Pleško 186. 

Pleteršnik prof. 204, 268. 

Ploj dr. 4, 24, 29, 110, 135, 

254. 
Pogačar škof 82, 210, 234, 267. 
Pogačnik dr. 180. 
Poklukar dr. 4, 79, 110, 137, 

165, 193, 226, 242, 249. 
Poljaki 35, 54, 99, 167. 
Pongratz 118. 
Posojilnice 109, 222. 
Potočki grof 115, 123 167. 
Poučni slovar 204. 
Povše 237, 
Poznik dr. 110, 138. 
Pravna akademija 85, 179. 
Pražak 52, 178, 250, 263. 
Prelog dr. 26, 46, 103, 135, 

217. 
Prešernova slavnost 204. 
Radej dr. 4, 74, 109, 129, 132, 

171, 273. 
Raič Božidar 3, 4, 26, 58, 79, 

109, 209, 218, 
Raič prof. 182. 
Rapoc 4, 109, 149, 174, 233. 
Razlag 8, 30, 37, 44, 53, 79, 

81, 107, 135, 164, 174, 186, 

190, 206, 214, 254, 262. 
Realke 46. 
Rechbauer 36, 99. . 
Rieger 18, 20, 178, 262. 
Ripšl 205. 
Rozman 105. . 
Rudež 62. 
Rusini 99, 167, 





\