(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Zgodovina slovenskega slovstva"

Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the world's books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubUc domain. A pubHc domain book is one that was never subject 

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc 

publisher to a library and rmally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prcvcnt abuse by commcrcial parties, including placing technical restrictions on automatcd qucrying. 
Wc also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automatcd queries of any sort to Google's system: If you are conducting rescarch on machinc 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, please contact us. We cncouragc thc 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct andhclping thcm lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we bclieve a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can'l offer guidance on whelher any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

About Google Book Search 

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs 
discover the world's books while helping authors and publishcrs reach ncw audiences. You can search through thc full icxi of this book on thc wcb 

at |http : //books . google . com/| 




fROPERTV OF 






/ 




,r ' * 'i 



i/iy^ ^'Vv i^;i^ .i"^ 



.^Mnte^' 



k' 



ARTES SCIENTIAVERITAS 







r-^^M.^-^^ 





Zgodovina 

slovenskega slovstva. 

III. zvezek: 

Bleiweisova dOba od 1848. do 1870. leta. 



Spisal 
dr. Karol Glaser 

profesor 

pri C. kr. gimnaziji v Trslu. 



Založila Slovenska Matica. 



v Ljubljani. 

Tiskala „Katoliška Tiskarna". 

1896. 






Predgovor. 




aznovrstne ocene prvega in drugega zvezka te Zgodovine 
slovenskega slovstva mi dajejo povod, da obrazložim nazore, 
ki me vodijo, ko spisujem to knjigo, pa tudi vzroke, vsled katerih 
sem se lotil tega dela. 

Kdor s paznim očesom premotruje znotranjo vrednost književnega 
našega delovanja, mora priznati, da so v vsem slovenskem slovstvu 
najbolj važni pesniki in propovedniki zadnjih petindvajsetih let. S tem 
nikakor ne kratim Prešernu njegovih izrednih zaslug, tudi ne poni- 
žujem Levstika, ki je po mojem mnenju najodliČnejša osebnost v 
Slovencih v zadnjih petdesetih letih. Hvaležno se spominjamo trudov 
naših prvih boriteljev izza 1848. 1. naprej. Kdor pa v tem zasleduje 
neumorno delavnost Marnovo skoz veČ nego 20 let v opisavanju 
slovenskih pisateljev v ,,Je\ičniku'\ mora priznati, da ni obdelal naj- 
novejših pisateljev, ker jih tudi fizično ni mogel. Naravno je, da vsak 
najbolj pozna svoje stanovske tovariše; torej je Marn tudi narisal naj- 
poprej duhovniške pis^itelje. Do pravega uvaževanja pa mora priti tudi 
posvetni naraščaj slovenskih pisateljev. Jaz sem v tem obziru popolnem 
nepristranski in želel bi bil, da bi me biLi bolj blagohotno podpirali s 
podatki o nekaterih duhovnih pisateljih tisti gospodje, do katerih sem 
se s Primorskega obrnil v druge slovenske pokrajine po podatke, 
katerih mi morejo podati le ožji znanci. 

Druga skrb mi je bila uvaževati slovstveno delovanje v v s e h 
slovenskih pokrajinah. Naravno je, da prihajajo bolj na vidik one 
osebnosti, ki delujejo v središču slovenskega gibanja; prezreti pa 
ne smemo tudi tistih pisateljev, ki delajo bolj ob mejah; torej tudi 
tukaj velja jednakopravnost. 

Uravnava tega zvezka se vidi iz pregleda ; po kratkem (krajšem 
nego v poprejšnjih dveh zvezkih) zgodovinskem uvodu se slika raz- 
vitek slovenskega življa v raznih pojavih, ki so uprav odvisni od 
Zgodovinskih dogodkov. Pisatelji so opisani v raznih skupinah po 



II 



najbolj značilnih osebah in njihovih glasilih. Take osebnosti so Janez 
Bleiweis in L. Jeran na Kranjskem; njima se pridružujejo pisa- 
telji na Primorskem z Andr. Marušičem na čelu ; na severni strani 
združujeta A. Slomšek duhovnike in Dav. Trstenjak posvetne 
pisatelje okolo sebe; ti so prvoboritelji in predstavljajo prav za prav 
politično ali — Če smem rabiti ta izraz — vzgojevalno slovstvo. Ti 
so nadelavali pot pisateljem, ki so samo slovstveniki, in te je zbiral 
okolo sebe — A. JanežiČ. Najvažnejši izmed vseh teh pa je Janez 
Bleivveis; zaradi tega imenujemo to dobo Bleiweisovo. Na zvršetku 
te dobe pa stoji sam za se pravi Martin Krpan — Fran Levstik. 

Vsak čitatelj, ki razsodno in nepristransko Čita to knjigo, razvidi, 
da so pisatelji, vsaj na splošno in debelo stran, opisani v kolikor so 
odvisni od obČne struje duševnega gibanja ; o vsakem posamezniku 
pa dokazovati na drobno, kateri inostranski duševni Činitelj je vplival 
nanj, to je naloga samospisov ali monografij ; tudi je na splošno 
dokazano,' kako je ta ali oni slovenski pisatelj odvisen od drugega 
slovenskega pisatelja. Prva naloga slovstvene zgodovine pa je ta, po- 
vedati, kaj so napisali posamezniki, saj še nimamo celotne slike na- 
šega duševnega gibanja do najnovejšega Časa. 

Absolutna mera v ocenjevanju knjižnih proizvodov pa se mora 
rabiti samo v gospodujoČih narodih, to je takih narodih, Čijih jezik 
je v rabi v šoli in v uradu do najvišje stopinje, brez vsake ovire, 
v takih narodih, ki imajo akademije in vseučilišča ter raznovrstne 
podpore na razpolaganje. Popolnem nepristranski morejo soditi knjige 
te vrste, kakor je ta, samo tisti slovenski književniki, ki so mnogo, 
mnogo let delali v slovenskem slovstvu, ki na lastne oČi poznajo 
napore in katerim ni treba hrepeneti po Častnem imenu ali obilni 
nagradi za obširno oceno. Rajni dr. Oblak*) je v „Ljublj, Zvonu^ 



*) Ko sem bil 1882. — 83. 1. na dopustu na Dunaju, sem iz Celja od dijaka 
Vatr, Oblaka dobil list, v katerem je tožil, da je učitelj slovenščine na gimnaziji 
suhoparen in dolgočasen ; prosil me je, naj mu navedem knjige, po katerih bi se 
mogel sam dalje izobraževati v slovenskem in slovanskem jezikoslovju in v sorodnih 
jezikih, želel pa je tudi, naj mu posodim dotične knjige. Drage volje sem mu 
ustregel v prvi točki, slovenskih knjig mu pa nisem mogel posoditi, ker jih nisem 
imel na Dunaju. Opozoril sem ga tudi na napake, katere delajo navadno dijaki 
prvi Čas, ko so zapustili gimnazijo in se vpisali na vseučilišče in ki tudi marljive 
in nadarjene mladeniče odvajajo od pravega načina, kako se je treba uspešno učiti. 
Svetoval sem mu, naj se uČi drugih predmetov samo toliko, da bo dobro izhajal, 
naj ne hrepeni po odličnih redovih v predmetih, za katere nima veselja, naj se na 
vseučilišču ne bavi poleg slovanščine tudi s klasičnim jezikoslovjem, ker s tem izgublja 



III 



1895- I- napisal 23 strani), vplel vse staroslo vensko vprašanje, dasi 
ne spada v oceno slovstvene zgodovine nego v poseben sestavek. 
Tista obširna ocena se Je tudi posebej natisnila in razpošiljala in je 
imela torej tudi stranske namene. Očitalo se mi je tam, da nisem 
ločil važnejših pisateljev od manj važnih ! ? Da bi profesor slovenskega 
jezika in slovstva, ki slovenščino poučuje od 1 870. 1. s kratkimi pre- 
sledki in ki je uprav ocenjevatelju navel najboljše knjige, po katerih 
se more višjih gimnazijskih razredov učenec sam dalje izobraževati v 
slovenščini in slovanŠČini, da bi tak profesor ne znal ločiti važnejših 
pisateljev od manj važnih!? Credat Judaeus Apella! Razložil sem v 
»Pojasnilu" v »Ljublj. Zvonu** 1895. L, da sem v prvotnem rokopisu 
pisatelje gledč na njihovo važnost loČil v tri vrste, da bi se tiskali 
z navadnimi Črkami, s »petit" in pod Črto. Povedal sem vzroke, vsled 
katerih se je to nehotč malo predrugaČilo med tiskanjem. In kljubu 
temu pojasnilu se tista trditev ponavlja jedno leto pozneje v nemškem 
„Arch. fur slav, Philologie," XVIII. 235 — 240.*) To pa je vender od 
sile med poštenimi ljudmi ! Dalje se trdi v tej nemški oceni med 
drugim, da moja knjiga ne podaje „Eine Geschichte der Wandlungen 
des Ideenlebens der Slovenen, wie es sich in den Literaturerzeugnissen 
abspiegelt, sondern nur eine knappe Bibliographie". — Vsak pravi 
znalec našega slovstva v6, da se naŠe slovstvo v pravem pomenu 
začenja še le z Vodnikom ali po vplivu francoske revolucije. Naš 
duhoviti pripovednik J. Mencinger, kateri je uže takrat delal v slo- 
venskem slovstvu, ko Še niti dihali niso naši mladi učenjaki, pravi 
v „ Abadonu" („Ljuhlj. Zv,** 1893, 458): „S početkom novega veka 
je duhove razburila tako zvana reformacija. Ta se je oznanjala in Širila 
s pomočjo narodnega jezika ; torej se tudi nasprotna reformacija ni 
mogla ogibati narodnega jezika^ ko se je spoznalo, da ne zadoŠČa 
samo požiganje krivoverskih knjig. Dobili smo v tej d6bi tiskanih 
slovenskih knjig, toda samo toliko, kolikor so služile reformaciji in 

mnogo Časa; naj se takoj iz početka na vseučilišču seznani z dotičnim profesorjem 
slovenščine in naj se dalje ravna po njegovih navodih. Gosp. Vatr, Jagič priznava 
v „Arch. f. slav. Phil,^ 1896. 1. v Oblakovem življenjepisu, da je Oblak iz gimnazije 
prinesel lepo znanje slovanskih jezikov. To dejstvo se ni povedalo v nobenem 
življenjepisu pokojnikovem, povej se tukaj ! 

*) Ko sem iz Ljubljane zvedel po privatni poti, da piše o moji knjigi Oblak 
več nego , precej rezko" recenzijo, sem takoj prosil urednika „Arch, /. slav, Philo- 
logie"* , g. dvornega svetnika Vatr. Jagiča, naj njegov list prinese nepristransko 
sodbo, kar mi je tudi obljubil. Omenjena ocena pa ni nepristranska, nego krivična 
in skrajno neplemenita. 



IV 

nasprotni reformaciji. UČiti slovenski jezik, izobraževati ga, temelj 
stavijati slovenski povestni (morda: posvetni) književnosti in ljudstvu 
poleg katekizma in molitvenikov (med katere se je vrinil cel6 Kolo- 
manov žegen) podati Še kaj druge duševne hrane, nihče ni poskušal 
in skorej ni mogel poskušati. Zakaj kmet je bil Še vedno rob in brez 
šol ; brez grašČakovega dovoljenja celo ni smel v šole ali v meščansko 
rokodelstvo. Kmet bi ne bil čital, ker ni znal; graščak ali meščan bi 
tudi ne bil čital, ker se ni hotel baviti z jezikom nizkega kmeta. 
Sploh pa sta tedaj graŠČak in meŠČan prav malo Čislala knjigo in 
vedo." Po tem takem pa popiši, sirota, „das geistige Leben" Če moreš; 
sploh pa prav toplo priporočam v Čitanje str. 459. omenjene povesti. 
— Prof. Gavrilovič v „ Pismih o književnosti u Slovenaca", Belgrad 
1895. leta str. XIII., piše: »Tak je, tako reči, ovih dana Matica Slo- 
venska izdala dobru historiju slovenaČke književnosti od prof. Glasera, 
ali je tu za sad samo stari je doba — do kraja proŠlog veka." — Srb 
torej trdi, da je dobra. — „Nemo prophaeta in patria", je stara pesen. 

Oceno II. zv. moje »Zgodovine** v »Ljublj, Zv,** 1896. 1. sta 
dogovorno sestavila dr. Oblak na smrtni postelji in gospod Vidic ; 
ta ocena meri tja, da je. II. zv. „morde" Še slabši. Koliko objektivnosti 
more imeti taka ocena, je paČ razvidno iz tega dejstva. Nekateri, tudi 
mladi slovenski rodoljubi in pisatelji, zaradi tega nedostatka pričujoče 
knjige še le pričakujejo „ bodočega pisatelja pragmatične zgodovine slo- 
venskega slovstva" in ga opozarjajo na izvestni Članek v dunajskem Čas- 
niku : „DieZeit**. Pisatelj te knjige je pazno preČital dotiČni sestavek, pa 
ni našel ničesar novega ondi. Ce se naslika za vsako dobo najpoprej 
zgodovinski in kulturni temelj, iz katerega vzraŠČajo najvažnejši pi- 
satelji, mislim, da je s tem dovolj označena pragmatična zgodovina 
med duševno strujo Časa in istodobnimi pisatelji. Prvotno je bila 
tvarina urejena tako, da so v vsaki d6bi pisatelji bili razvrščeni po 
strokah, vsled soglasnega ukrepa gospodov ocenjevateljev pa, ki so 
priznani strokovnjaki, so se pisatelji v vsaki ddbi razvrŠČevali po krono- 
loškem redu. V tretjem zvezku, v katerem se opisuje mnogo pisa- 
teljev, sem jih razvrstil tudi po kronološkem redu, nekaj pa tudi po 
pokrajinskih in prijateljskih odnoŠajih dotiČnih pisateljev. 

Kdo pa bi utegnil kedaj pisati pragmatično zgodovino našega 
slovstva ? Neizogibno potrebno ni, verojetno pa je vender, da bo tako 
delo pisal kak slovenski profesor, ki uČi to tvarino na dotiČnem 
zavodu; kak odličen duhovnik-pisatelj ali sploh kak literat se tudi 
lahko loti tega dela. Vsakteri ima pa svojih drugih stanovskih poslov. 



Slovenski profesorji, sicer ne Jedini, pa najvažnejši zastopniki znan- 
stvenega delovanja, izumirajo, to dejstvo se mora jedenkrat konsta- 
tovati in mora vzbuditi pozornost poklicanih voditeljev slovenskega 
naroda. Pred dvajsetimi leti jih je „Slov. Narod** po imenu navedel; 
bilo jih je nad 1 30, s katerimi bi vse gimnazije na Slovenskem lahko 
preskrbeli z domaČimi moČmi. Minolo leto je pisatelj te knjige vlado 
prosil za dopust za jeden semester, da bi v Ljubljani dovršil ^Zgodovino 
slovenskega slovstva** in, oproščen službenega posla, v licejski knjižnici 
do zadnjega kotička preiskal vse slovenske vice, pa ni dobil dopusta, ČeŠ 
ker ni nobene usposobljene učiteljske moČi, ki bi ga bila nadomeščala 
za pet mesecev. Pred kratkim je avtoritativna oseba na Dunaju izjavila, 
da \e v vsej Avstriji 324 usposobljenih mlajših moČij (suplentov in 
kandidatov) na razpolaganje, med temi nobenega s slovenskim ali 
srbsko-hrvatskim poučnim jezikom. Na ljubljanski gimnaziji je bilo 
lansko leto Šest suplentov, pet Nemcev in jeden Slovenec. Kam pri- 
demo s tem? Bojim se, da Črez 15 — 20 let marsikatera gimnazija 
na Slovenskem ne bo imela profesorja postavno usposobljenega za 
pouk v tem predmetu. VeČina mlajših slovenskih profesorjev si od- 
poČiva, ko je prišla po gmotnem pomanjkanju in duševnih naporih 
do skromnega profesorskega kruha, in nihče se ne bo Čudil. Slov- 
stveno delovanje Še nobenemu slovenskemu profe- 
sorju ni koristilo, paČ pa Škodovalo. To je žalostna res- 
nica. Le poglejte okoli sebe ! Nemški pisatelji-profesorji se odlikujejo, 
slovenski pa prezirajo. Ko bi drugih primerov ne imeli, pokojni diČni 
Erjavec nam je za to dejstvo žalos!en vzgled. 

^Zgodovino slovenskega slovstva** smo uže nad dvajset let pri- 
čakovali od slovenskega pisatelja, katerega sem sam v L zvezku te 
knjige najbolj sposobnim možem označil za ta težavni posel, kateremu 
pa razni službeni posli in mnogoletno urejevanje y,Ljublj, Zvona** 
ne pripuščajo toliko Časa, da bi se bil mogel lotiti tako obširnega 
dela. Ako ta pisatelj uči na teden po 23 — 26 jezikovnih ur na srednji 
šoli ter poleg tega opravlja Še dvoje šolskih nadzorstev — odkod naj 
vzame čas za pisateljevanje? UČna uprava mu je pred leti paČ dala 
polovico dopusta za nadzorniški posel, pa mu ga je zopet vzela, ČeŠ, 
da za slovenščino na ljubljanski realki nima drugega učitelja. Kam 
pridemo? Jas sem učil slovenščino (poleg klasične filologije) na celjski*) 

*) Ob tej priliki omenjam, da sta na celjski gimnaziji bila moja učenca tudi 
A. Bezenšek in A. Aškerc, kateremu se tukaj zahvaljujem, da mi je pregledal spis: 
„0 rgvedskih slavospevih* v letošnjem ^Letopisu*. Aškerc piše: , Kolika je razdalja med 



VI 

gimnaziji od 1871 — 1872. L, v Kranju od jeseni 1875. do sredi febru- 
varija 1877. 1., "^ tržaški gimnaziji od 1880— 1888. 1. (izvzemši tistih 
par let, ko sem bil na Dunaju na dopustu) in od 1889. 1. samo slo- 
venščino v vseh razredih tržaške gimnazije. V tistem času, ki mi je 
ostajal po dovršeni službi, sem se bavil z indologijo in s slovenskim 
slovstvom. Kakor je gospod predsednik „ Slovenske Matice" z obžalo- 
vanjem konštatoval, da v zadnjih desetih letih ni nobenega naraščaja 
med znanstvenimi sotrudniki v krogu matičnih sodelavcev, isto sem 
tudi jaz več nego deset let opazoval, da ne dobivamo dovolj naraščaja 
v slovenskem profesorstvu , ki bi se zanimal za slovenski jezik in 
slovensko slovstvo. V takih razmerah je bilo vedno manj in manj 
upanja, da bi se kdo lotil dela, ki zahteva napornega truda. 

Mnogojetno poučevanje v slovenščini in tudi mnogoletno ne- 
pretrgano slovstveno delovanje mi je dalo srčnosti, da sem se lotil 



epikoj rgvedskih himen in med 19. stoletjem! Tudi mene sila zanimajo. Veliko so 
pripomogle v to mej drugimi tudi Vaše „Indske epske pripovesti", ki ste jih svoj Čas 
priobčevali v „ Kresu*'. Nekatere enakosti Gautamovega učenja in Jezusovega so me 
privedle do tega, da sem si buddhizem skušal o^edati pobliže. V to svrho nakupil 
sem si veČ izvrstnih knjig, n. pr. „Oldenberg, Buddhas Leben und Lehre*' etc. etc. 
Filozofija, ki se nahaja v buddhizmu, je duhovita, globoka in premnoge teze te 
verske filozofije ali filozofske vere presegajo po mojem mnenju vse druge verske 
filozofeme o naziranju sveta, o bitji in namenu Človeka. V buddhizmu odprl se mi 
je nov svet, poln globokih idej in Čudim se, da na gimnazijah nič ne uče o Buddhi* ; 
in v drugem listu: „Goethe pravi nekje: ,Orient und Occident, die sind nicht mehr 
zu trennen* !** Resnica. Poleg Zarathuštrove verske filozofije je brez dvoma velik 
reformator brahmanizma, princ Siddhatta-Gautama-Buddha, ustvaril najglobokoumnejšo 
filozofijo na vzhodu. Trikrat sem prečital „Oldenberga''j potem listi buddhistični 
katekizem in ne morem se načuditi globokosti idej izraženih v buddhizmu. Seveda 
se vse v buddhizmu ne more odobravati, saj je uprav njegov kvietizem dosti kriv, 
da so Indi podjarmljeni tujcem! Kako podobna sta si včasih krščanstvo in buddhizem! 
Ko sem 1893. 1. pod svojim ,, Grešnikom" omenil, da so buddhisti že 500 let pred 
Kristom imeli spoved, je bil ogenj v strehi ! 

Kakor vidite iz moje letošnje zbirke, porabil sem jaz Cesto orijentalske motive 
in moram reči, da so taki motivi kaj hvaležni za folijo, na podlagi katere se d^ 
veliko povedati. 

Na me je vsaj ta orijentalska filozofija močno uplivala in še upliva. Razširila 
mi je na marsikatero stran duševno moje obzorje. Treba poznati brahmanizem, 
buddhizem, zendsko filozofijo in političnega filozofa Kung-fu-tse-ja. „Orient und 
Occident, die sind nicht mehr zu trennen!« Iz Vaših „Indskih pravljic in pripo- 
vedek« sem zajel tudi legendo ,,PramloČa"; upam, da boste zadovoljni." 

Če nočemo zaostati, moramo se tudi mi Slovenci ozirati po daljnem svetu 
čez domači plot. Tako mislim tudi jaz. (Gosp. A. Aškerc mi je dovolil objaviti te 
točke iz njegovega lista.) 



VII 

težavnega tega dela — dasi živeii v trgovinskem mestu in ne v kakšnem 
duševnem osredju. 

Slovstvo cvetč in se razvija samo takrat, kedar narode prešinja 
lepa nadeja na boljšo bodočnost. To nam kaže d6ba francoske revolu- 
cije, 1848. 1. in uvedenje ustave 1861. L Ce se pa ne izpolni te nade, če 
se javno življenje zastruplja s srditimi boji posameznih strank, boreČih 
se za načelne nazore, katerih nikoli ne rešimo mi mali slovenski 
narod sami, se naroda poloti apatija in nebrižnost za duševno blago. 
Dasi je na Hrvatskem narodni jezik uveden v Šole in urade, dasi 
razvijata tam vseučilišče in akademija svojo delavnost, se je vender 
potožilo, da „Matica Hrvatska" vkljub lepim knjigam za skromno 
plačilo 3 goldinarjev in vkljub lepemu Številu svojih članov zadnje leto 
ni storila tistega koraka naprej, katerega bi zaslužila. Po mojem 
subjektivnem mnenju ga ni storila radi tega, ker tamošnji nevšeČni 
javni položaj polagoma diiŠi zanimanje za idealno blago, ki je na- 
kopičeno v slovstvu. S kakšnimi Čutili bodemo mi Slovenci gledali v 
prihodnjost, če bodo zagovorniki slovenskih teženj v poklicanih zastopih 
še 35 let delali s takim uspehom ali neuspehom, kakor od leta 1860. 
do 1895.? Če bodo v nepotrebnih medsebojnih bojih gubili svoje moČi ? 
V tem, ko se v naŠih sorodnih sosedih rojaki, rodni bratje, vojskujejo 
med seboj radi načina, kako mislijo priti do svojih pravic, se Širi 
tuji element in narodu podk^pa rodna tla in sčasoma tudi pogoje za 
narodno omiko in slovstvo. Zatorej kliČe pisatelj „Zgodovine sloven- 
skega slovstva^ starejšim rodoljubom po znanem starem izreku: „In 
necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas!" 

Povsod širi in zastopa mladina nove ideje, ki se porajajo naj- 
poprej v gospodujoČih narodih, in od njih potem širijo do njalih 
gospodovanih plemen, ker so slabotniki vselej podvrženi vplivu mo- 
gotcev. Kar velikaši prenašajo brez škode, tega v vsej obsežnosti in 
celoti brez velike škode ne moremo prebavljati manjši narodi; torej 
bodi mladina oprezna — „festina lente!" 

Za tiste liste, ki so porabljeni v tej knjigi, se prisrčno zahva- 
Ijujena prijatelju GomilŠaku, profesorju na tržaški realki, da mi jih 
je posodil iz zapuščine dr. Muršca, svojega pokojnega ujca. 

Bodi ta knjiga priporočena blagohotnosti Čitateljev. 



Trst, na božične praznike 1896. 



Dr. K. Glasen 



"^viiiiii^^^'^^^ 





II 



CfiJi, 



X i/- X U/ -A- X U/ •A' ^ •X- J/ X ^ \V 







=ii!lijililniiii!llililhliliilP«Tl-OTrtM!l!!r!n^WffiP?l1lflli^^ 


IF 




i 


Siiiiliwiifi3 iiDi rili iiiiiiiiilfflilm i^iMiiiiiiiiiiiiimiiii ifiSiiliiiii iSiiliiiiiiliiii n 



^ 




I. Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. 1. 



Kakor smo naglašali v II. zvezku te ^Zgodovine slovenskega 

slovstva^, je kongres 1815. leta v evropskih državah uvel novi red, 

ki je imel nalogo vladarske prestole varovati po novem državnem 

pravu, pa tudi narodom samim jamčiti dostojen obstanek ; vlade 

pa so bolj skrbele za prvo točko. Svobodo so vladarji obetali 

narodom, ko so jih potrebovali za boj proti Francozom, a pozneje 

niso mislili več na svoje obljube ; »Sveta alijanca« se je narodom 

nasproti vedla kot pooblaščenica božje previdnosti. Glas po človeških 

pravicah in osobni svobodi pa ni potihnil, nego najodločneje se 

je vzdignil uprav tam, kjer se je bil dvignil koncem minulega 

stoletja; namreč na Francoskem. 

Brez oporekanja se priznava, da so Francozi najduhovitejši narod v 
Evropi. Veliki prevrati, ki so pretresali Evropo in jo temeljito izpremenili v 
državnem in družbinskem oziru, imajo svoj izvor v Parizu, v srcu francoskega 
naroda, francoska revolucija koncem minulega stoletja je vse evropske narode, 
ki so zmožni za duševni napredek, vzbudila iz mrtvila, ali pa obudila sploh 
stoprav v novo življenje. Prevrat 1830. 1. v raznih evropskih državah ima svojo 
kal v ustanku od 27. do 29. julija 1830. 1. v Parizu. Ordonance kralja Karola X. 
bi bile imele odpraviti svobodni tisek in veljavni volilni red, pa so kralja samega 
pahnile s prestola, ker je kraljeva vojska bila deloma premagana, deloma pa je 
prestopila k narodnim ustašem. Kralj se je odpovedal prestolu in je zapustil de- 
želo po nasvetu vojvode Ludovika Filipa Orleanskega, ki se je bil prikupil svobodo- 
miselnikom; poslanci so ga izvolili glavnim namestnikom kraljestva in dnš 7. avgusta 
1830. 1. kraljem Francozov. Težko je bilo njemu vladati, ker je Bonapartistom 
Napoleonova doba hila vzor vladarstva. Legitimisti, privrženci pregnanih Bour- 
bonov, pa so neradi prenašali vladanje, vzniklo iz upora. Vojvoda Berry se je 
zaman trudil, da bi Ludovika pahnil s prestola. Republikanci so mu tudi večkrat 
stregli po življenju. Pisatelji so širili uporne nauke, celo Ludovik Napoleon, sin 
bivšega holandskega kralja, je poskušal 1836. in 1840. 1. zopet uvesti cesarstvo. 



Zgodovina slov. slovstva. III. deL 



Kljabu tema je imel Ladovik vedno večino poslancev na svoji stranL Opozicija 
je hotela i^remeniti volilni red in je v ta namen prirejala bankete za reformo. 
Ker jih je prepovedalo ministerstvo Guizot, vnel se je npor meseca febravaiija 
in se je razglasila republika. Kralj je zbežal na Angleško in tam umrl 1850. 1. 
Vlado so prevzeli pesnik Lamartine, radikalec Ledru-Rollin in socijalist 
Louis Blanc, pa niso mogli ukrotiti velikih množic, katere so podpihovali sod- 
jalističoi agitatorji. Vnel se je krravi upor, v katerem je smrt storil tudi višji 
Škof pariški. Vlade se je polastil Ludovik Napoleon Bonaparte in je bil izvoljen 
predsednikom samovlade na itiri leta; 1851. 1. je razpustil narodni zbor, zaprl 
najodličnejše poslance, in davSi se izvohti predsednikom na deset let, je uže 
1852. L prisvojil si cesarski naslov Napoleon III. Trudil se je na vse 
načine, da bi nosila Francoska zvonec v Evropi, ker si je hotel nakloniti slavo- 
hlepni firancoski narod in si utrditi svojo dinastijo; vmeSaval se je torej v vse 
važne dogodke in je Francosko proslavil tako, da je v Evropi do 1870. 1. imela 
odločilen glas. 

Jako mogočno so dogodki na Francoskem vplivali na Nemškem, kjer 
so posamezni vladarji upirajočemu se narodu morali obljubiti, da ustavne raz- 
mere in način vladanja izpremene tako, kakor to zahteva duh novega časa; 
zahtevala se je jednotna ustava za vse Nemško, ki naj bi imela moč tudi za 
nemške dežele v Avstriji. Zato so voUli poslance za Frankobrod. Zbor 
tje poslanih poslancev je ustanovil osrednjo vlado, veljavno za vse Nemško in ji 
je na čelo postavil za „ državnega skrbnika' avstrijskega nadvojvodo Ivana. Kako 
so avstrijski Slovani, osobito Slovenci postopali v tej stvari, shšaii bodemo po- 
zneje. Ni bilo pričakovati, da bi se bila* uklonila Avstrija, da je bil imenovan 
kak drug knez; istotako bi se ne bilo udalo Prusko. 

Ponudili so sicer nemško cesarsko krono pruskemu kralju Viljemu IV. 
(1840—1861); ta je pa ni hotel sprejeti, češ, da morajo na to rado voljno pristati 
nemški knezi in svobodna mesta. 

Opustili so torej poslanci nado, zjediniti Nemško; odločnejši izmed njih 
so se zbrali v Stuttgartu in so izvolili vladarstvo ali regentstvo, obstoječe iz 
več udov; morali pa so se umakniti sih in se raziti. 

Na Saksonskem, v Renski Palaciji in na Badenskem so se uprle posamezne 
čete, pa te so razpršili Prusi: Nemci so bili vse preveč akademični opozicijo- 
nalci, duševni očetje so bili pogostoma vseučiliščni profesorji in dijaki, po svojih 
učiteljih navdušeni. 

Prusko se je brez Avstrije z drugimi nemškimi vladarji zjedinilo v neko 
ožjo zvezo, pa brez trajnega obstanka; 1851. leta so obnovih na Nemškem stari 
zvezni zbor (Bundestag). Lepe sanje o zjedinjenem Nemškem se sicer niso izpol- 
nile, pa vender so v posameznih državah ustavo prikrojili po časovnih zahtevah: 
na Pruskem so namesto deželnega zbora, kamor je osem krajevnih zborov po- 
šiljalo svoje poslance, uvedli dve zbornici, poslansko in gosposko, kakor je zdaj 
sploh navada v ustavnih državah. 

Za Avstrijo so nastale težave na jugu, ker je sardinski 
kralj Karol Albert hote se okoristiti te neprilike, podpiral upor 
Italijanov in vdrl v Lombardijo, pa slavni vojskovodja grof Radecki 



Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. leta. 



je zmagal sovražnike pri Novari dne 23. marcija 1849. L, kar je 
napotilo Alberta, da se je odpovedal prestolu na ljubo sinu Ema- 
nuelu II., ki je sklenil mir, plačavši primerno odškodnino; Bene- 
čija, proglasivši se kot Ijudovlado, morala seje povrniti pod avstrij- 
sko vlado. 

Večje težave so nastale na Ogerskem. Po Leopoldu I. so se 
trudili avstrijski vladarji ogersko kraljestvo čim tesneje združiti z 
Avstrijo; Jožefovi napori po centralizaciji so bili brezuspešni; od 
sej državnega zbora 1825. 1. naprej so se na Ogerskem trudili usta- 
noviti madžarsko državo; tej nakani so se upirale nemadžarske 
narodnosti; inače pa se je vsa uprava, sodstvo in pouk in pro- 
metne razmere vršile res vse preveč po srednjeveških nazorih. 
Po pariški revoluciji meseca februvarija so zahtevali Madžari samo- 
stalno ministerstvo, samo osobna vez naj bi dežele ogerske krone 
vezala z Avstrijo. Odvetnik in časnikar Ludovik Košut, po krvi 
Slovak, bivši vodja radikalne opozicije, je izposloval to zahtevo 
in je, bil zraven Ludovika Batthianyja najvplivnejši ud tega mini- 
sterstva; cesarja je zastopal nadvojvoda Štefan. Hrvatje, Srbi in 
Rumuni upirajoči se madžarski jednotni državi so se vzdignili obo- 
roženi; vodil jih je hrvatski ban Jelačič. Cesar Ferdinand se je 
nagibal najpoprej na stran Madžarov, potem je pritrdil Jelačicu; 
zato so umorili Madžari cesarskega komisarja in vojaškega po- 
veljnika grofa Lamberga v Pesti in nastopili pot odločnega upora, 
ker so se nadejali vsled uporov v drugih delih Avstrije, da bo 
cesarju nedostajalo sredstev za udušitev nemira. Vlada sama je izpre- 
videla, da žuga nevarnost njenemu sistemu, ki se je trudil ohra- 
niti načelo legitimitete ; kajti s časom se je ojačilo načelo sovla- 
danja narodovega. Po francoski revoluciji sestavljeno pravilo svo- 
bodomiselnih in ustavnih nazorov ni moglo ustreči avstrijskim 
razmeram, ker se je tukaj križalo vprašanje državnopravno 
in narodnostno. Avstrijski državniki niso bili toli bistroumni, 
pa tudi niso imeli toliko oblasti, da bi bili mogli rastoče gibanje 
spraviti v mirni tok. Radi tega je buknil ustanek na Dunaju 
dn6 13. marcija 1848. L, kjer so vseučiliščni dijaki v adresi zahte- 
vali od cesarja svobodo vere, uka, besede, tiska in 
sklicanje državnega zbora. Novo »odgovorno« ministerstvo 
je dovolilo Ogrom personalno unijo z Avstrijo, cehom je obljubil 
cesarski patent 8. aprila ravnopravnost češčine z nemščino, ustavo- 
dajalni deželni zbor, združenje češke z Moravsko in Šlezijo, osvo- 

1* 



Zgodovina slov. slovstva. IIL del. 



bojenje kmetov, samoupravo občia in drugo. Dne 15. marcija je 
cesar Ferdinand dovolil tiskovno svobodo in ustavo. Vse 
gibanje se je obrnilo proti knezu Metternichu ; v drugih ozirih pa 
so imeli avstrijski narodi jako različne težnje : Nemci so si želeli 
centralizacije in najožje zveze z Nemčijo in so imeli torej svoje 
težišče zunaj države, avstrijski Slovani so želeli federativne osnove, 
Ogri personalne zveze, Italijani so se hoteli odcepiti. Določile so 
se volitve v Frankobrod, za katere so se Nemci ogreli tako, 
da vlada ni mogla zabraniti volitev. Dne 30. marcija se je zbrala 
v Frankobrodu »nemška pripravljalna skupščina« (Vorparlament) ; 
izvolil se je odsek petdesetorice, ki bi imel izdelati načrt ustave; 
pa celo Nemci niso bili jedini glede najvažnejših točk: monar- 
hične ali republikanske ustave. Frančiška Palackega so povabili v 
Frankobrod, naj se tam udeleži posvetovanj ; to povabilo pa je 
odklonil s slovečim pismom 11. aprila, v katerem je izrekel zgodo- 
vinsko važne besede, da bi se morala ustanoviti Avstrija v interesu 
Evrope, ko bi je tudi še ne bilo. 

Ko so se izvršile volitve v Frankobrod, je vlada dne 25. aprila 
uvedla novo ustavo po vzgledu ustavne osnove v Belgiji in v 
Franciji ; Dunaju pa ni ugajal niti census niti dvokomorni državni 
zbor. Nastale so rabuke meseca majnika, vsled katerih se je cesar 
preselil v Inomost: dovolila se je jedna komora (izba), voliti je 
smel sleherni »poštenjak« ; demokracija je sicer prodrla popolnem, 
zbor pa vender . ni izražal celokupnosti vseh narodnih interesov. 
Zbornica bi naj imela 383 udov in sklicana je bila na dan 26. junija 
1848. 1. Med tem pa je oktobrova revolucija pretrgala posvetovanje, 
minister Latour je bil umorjen, Windischgraetz in Jelačič sta ob- 
kolila Dunaj od vseh stranij. Dne 25. oktobra se je prečital cesarski 
patent, da je zbor na dan 15. novembra sklican v Kromefiž na 
Moravskem. 

Ker je izprevidel dobrohotni cesar Ferdinand, da ni kos 
zmešnjavam, odpovedal se je prestolu na ljubo svojemu sinovcu 
nadvojvodi Franu Josipu; ta je, privzemši naslov cesar Fran 
Josip L, imenoval ministerstvo Schwarzenberg, v katerem 
so bili tudi ministri grof Stadion, Bach, Bruck in pozneje grof Thun. 
Dne 4. marcija je cesar razpustil zbor v Kromefižu, ker pre niti na 
Dunaju niti v Kromefižu ni izpolnil nad, ki so se stavile vanj, in 
ker baje ni zvest cesarski rodovini, ter je dal za vse cesarstvo (tudi 
za ogersko polovico) skupno ustavo, ki je bila v moči do 1851. L 



Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. leta. 



Tega leta se je pa odpravila, a uvel absolutizem, ki je namerjal 
Avstrijo prestvariti v jednotno državo. 

Ker je vlada z vojaško silo ukrotila \se upore, je bil centra- 
lizem v vojni tudi vzor za vso državo ; tega duha je bila tudi 
ustava, ki je bila v moči do 1851. 1., priznala je tudi »Kraljevino 
Ilirijo«, sestoječo iz Kranjske, Koroške in Goriške in Isterske grofo- 
vine ter Trsta z okolico. 

Nesrečna vojna z Italijo 1859. 1. je pokopala absolutizern ; 
vlada je potrebovala zadovoljnih narodov, zato priznava cesarski 
diplom 20. oktobra 1860. L, ki ga je sestavil minister grof Golu- 
chowski, pravice posameznih kraljestev in dežel, skuša stare deželne 
ustave prikrojiti novim razmeram, ustvarja za vse dežele vzajemni 
državni zbor. Pa ta diplom ni ugajal povsem, zato je padlo mini- 
sterstvo. Goluchowskega naslednik je bil vitez Schmerling, ki 
je izdelal februvarski patent 1861. 1. Ta patent razširja pravice skup- 
nega državnega zbora, povzdiguje njegovo veljavo nasproti posa- 
meznim kraljevinam in deželam države, in s krivičnim volilnim 
redom utrjuje premoč nemškega naroda. Tega državnega zbora se 
niso hoteli udeležiti Ogri, hrepeneči po samostalnosti. Bele redi, 
Schmerlingov naslednik, je suspendiral to ustavo 1865. 1. Po vojski 
s Prusi in Italijani 1866 1. je avstrijska vlada zadovoljila Ogre, v 
katerih je imel največji vpliv Fran Deak. Po zakonih od 21. de- 
cembra 1867. 1. se je Ogrom priznala njih stara ustava: ogerski 
kroni pripadajoče dežele so dobile svojo upravo in svoje minister- 
stvo, avstrijska država je dobila ime »Avstrijsko-ogerska 
monarhija«; skupne stvari opravljajo »delegacije«. Za tostransko 
polovico imajo moč »decemberski zakoni«. Ker je njih bistvo pod- 
laga javnemu pravu v Avstriji v zadnjem četrtstoletju, ga pisatelj 
pobliže popiše v zgodovinskem pregledu IV. zvezka te knjige. 

Velevažno pa je za Avstrijo razmerje k Nemčiji in posebno 
k Prusiji. Danska je upor Schleswig - Holsteina udušila ; Anglija, 
Francija, Rusija in Švedija so po londonskem protokolu iz 1850. 1, 
priznale dansko skupno državo; tudi Avstrija je z nemško zvezo 
pristopila tej pogodbi. Avstrijski državniki so vedno povdarjali 
nemški poklic Avstrije, kar seveda ni prijalo Prusiji. Predlagali so 
izpremembo zvezne osnove v tem smislu, da bi osrednjo vlado 
vodil zvezni direktorij pod predsedništvom Avstrije. Sklical se je 
kongres vseh knezov v Frankobrod 1863. L, pa brez uspeha, ker 
se Prusija ni hotela udeležiti tega shoda. 



6 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Po nepotrebnem, da, v svojo nesrečo so se Avstrijci zaradi 
Schleswiga s Prusi vred udeležili vojske proti Dancem. 

Po nepotrebnem se je bojevala Avstrija zaradi Schleswig- 
Holsteina proti Dancem v zvezi s Prusijo, ki je težila po prvenstvu 
v Nemčiji. Prusija je predlagala izpremembo nemške zveze ter 
se je sprla z Avstrijo radi dveh, poprej omenjenih deželic. Na 
zveznem zboru je Avstrija zmagala s predlogom, da se zvezne vojske 
oborože izvzemši Prusijo, ki je zvezo proglasila kot razpuščeno. Za- 
čela se je vojna ; na jedni strani je bila Prusija z nekaterimi nem- 
škimi državicami in z Italijo, na drugi Avstrija z večino zveznih 
nemških držav. Slavno sta nadvojvoda Albrecht in admiral Tegetthof 
zmagala Italijane pri Custozzi in Visu ; nesrečna bitka pri Kra- 
ljevem Gradcu dn6 3. julija 1866. L je napotila našega cesarja, da 
je Napoleonu ponudil posredovanje. Dasi je Prusija hotela popolnem 
ponižati Avstrijo — kakor se razvidi iz Moltkejevih pisem, ki 
so se objavila pred kratkim — se je sklenil v Pragi mir, po 
katerem je Avstrija plačala 20 milijonov tolarjev odškodnine in 
izstopila iz nemške zveze, 'izgubivši Beneško. 

Na Rusijo, ki si je po uspešnih bojih s Perzi zopet podvrgla Poljake 
in na tak način pridobila lep ugled, revolucija 1848. 1. ni vplivala; zato je bil 
ukrenil car Nikolaj Turčiji zadati smrtni udarec. Pomagale so Turkom zahodne 
velevlasti; sklenil se je 1856. leta mir v Parizu. Rusija se je odpoiodala 
pokroviteljstvu nad vzhodno cerkvijo, Turkom je dala nazaj Kars, odstopila Bog- 
dansko (Moldav) ustje in nekaj obrežja ob Dunavu; obdunavski kneževini, Bog- 
dansko in Vlaško, sta dobili ime : »Romunija" ia se postavila pod zaSčito evrop- 
skih velevlastij; vladarjem romunskim je bil izvoljen romunski poveljnik Ale- 
ksander Cusa, 1866. 1. pa Karol HohenzoUernski. Nikolaj je umrl 1855. 1. Njegov 
naslednik Aleksander 11. je po zvršeni krimski vojni osvobodil kmete in z refor- 
macijami se trudil ojačiti Rusijo. Poljaki pa, nezadovoljni z dobrohotnimi na- 
merami ruskega carja, so so 1863. leta uprli z nova; bili so premagani ter so 
izgubili precejšnjo samostalnost, ki so jo imeli. Odslej se trudijo ruski carji 
jednotno upravo uvesti v vsej Rusiji ter podpirati vsakojak napredek, zato pa 
tudi raste ugled velike slovanske države, ker ruski »gosudarji* dosledno težš za 
svojimi cilji. 

Velike izpremembe so se vršile na Italijanskem. Zmaga Avstrijcev 
pri Novari je prisilila papeža, nadvojvodo toskanskega, kralja neapoljskega ter 
sardinskega, da so dali podložnikom ustavo. Papež se ni hotel pridružiti vojski 
proti Avstrijcem in je moral zbežati v Gaeto; v Rimu se je po Mazzinijevem 
vplivu razglasila republika in njej se je priklopila tudi Toskana. Pregnanega toskan- 
skega vojvodo so uvedli v domovino Avstrijci, za papeža so se potegnili Fran- 
cozi proti Garibaldiju in so papeževo oblast obnovili v vsej cerkveni državi. 
Kralj obeh Sicilij se je 1849. 1. iznebil vsiljene mu ustave, sardineki kralj pa je 
vladal ustavno in na tak način v Italijanih vzbudil nado, da o pravem času 



^furr^ 



Pojavi slovenskega živijo v društvih, zborih, v Šolah in v gledališču. 7 

Italijo zjedini v neodvisno državo. V to svrho je delal grof Cavour. Sardinska 
vlada je neprenehoma v Lombajrdiji in Benečiji netila nezadovoljnost zoper 
Avstrijo. Ker sta se po krimski vojni sprli Rusija in Avstrija, ki se Rusiji v 
krimski vojni ni izkazala hvaležno za pomoč proti Ogrom, je Napoleon III. stopil 
na stran Italijanov proti Avstriji, nadejaje se koristi za svojo vlado. V vojni 

1859. 1. so Italijani in Francozi zmagali Avstrijce pri Magenti m Solferinu; mir 
Curiški je prisodil sardinskemu kralju Lombardijo do Mincia. Narodno glaso- 
vanje v kneževinah Toskana, Modena in Parma je odstranilo dosedanje dina- 
stije in te dežele pridružilo Italiji, ki pa je morala Savojo in Nizzo prepustiti 
Franciji. Garibaldi je 1860. leta, podprt s sardinskimi sredstvi, pregnal kralja 
Frana 11. iz Sicilije; sardinska vojna je pri Gastelfidardu premagala papeževe 
vojake. Kralj sardinski si je po ukrepu „ italijanskega parlamenta'^ pridel naslov 
»Kralj italijanski* 1861. 1. in preložil prestolnico iz Turina v Florenco. 1866. L 
je Italija dobila še Benečijo, ki jo je bila Avstrija odstopila Napoleonu. Tako se 
je Italija zjedinila bolj po tujem vplivu nego s svojimi močmi in je prenesla svoj 
sedež v Rim. 

Narodnostna ideja, ki je tako živo vzplamtela 1848. I, je torej popolnem 
izpremenila italijanski polotok in otežuje v svojih posledicah na italijansko -slo- 
venski meji našemu narodu naraven razvitek. 

II. Pojavi slovenskega življa v društvih, 
zborih, v šolah in v gledališču. 

Kakor je položaj slovenskega naroda bil tužen pred francosko 
revolucijo, uprav tako poguben je postal za časa »Svete alijance« in 
je slabel na vsem telesu, ker nismo imeli vseh udov, ki so po- 
trebni naravnemu razvitku kakega naroda. Plemstva mi Slovenci 
svojega uže stoletja nismo imeli, in uprav plemenitaši so dostikrat 
voditelji narodu radi ugodnega gmotnega položaja in stanovskega 
ugleda; našemu narodu je plemstvo le škodovalo, ker ga je pre- 
ziralo, živelo pa le ob potu slovenskega kmeta. Meščanstva tudi 
nismo imeli niti koncem minolega niti sredi tekočega stoletja; 
vedno bolj rastoči promet je v mestih na Slovenskem širil tujo 
moč. Varihi, tolažniki in voditelji so Slovencem bili jedino le 
duhovniki, vznikli iz kmetske krvi, pa še ti ne po vseh slovenskih 
pokrajinah, ker so se duhovniki, pastirujoči po Koroškem in Šta- 
jerskem, odgajali vseskozi v nemškem jeziku in duhu. Še le od 

1860. 1. naprej so se razmere na Malem Štajerskem popravile 
s tem, da se je 1859. 1. sedež labodske vladikovine iz Št. Andraža 



4 

8 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

na Koroškem prestavil '*y Maribor, da se je nekoliko slovenskih 
župnij, spadajočih nemški i^kovski vladikovini, izluščilo iz sekovske 
in pridružilo labodski vladikovini in da je le -to vodil škof Slomšek. 

Kmet je moral dajati sinove v vojake, ki so po 10 — 16 let 
služili državi in se odvadili dela, meščan in gospod pa sta od- 
kupovala svoje sinove. 

Poleg tega so kmeta žulili neprimerno visoki davki ; zem- 
ljišče je bilo obdačeno s 45 % čistega dohodka, dočim so kapi- 
talisti in veletržci plačevali bore malo. Od 1818. do 1843. leta 
izdelani kataster je vsej Štajerski znižal davke za 100.000 gld., 
pa povišal davke slovenskega dela Štajerske. Dohodek njiv na 
Gorenjem Avstrijskem se je cenil na 5*24 gld., na Štajerskem na 6, 
na Kranjskem na 8*9 gld. 

Stanje kmetov je bilo zelo neugodno : bil je kmet gmotno in 
gospodarsko odvisen ; francoska vlada je na Primorskem, na Kranj- 
skem in na južnem Koroškem kmete osvobodila grajščinskega pravo- 
sodja, avstrijska vlada pa je zopet uvela gospodstvo grajščakov. 

Desetino od vseh pridelkov je moral kmet dajati gosposki ; 
ker ni delal za -se, nego za grajščaka, je tudi malomarno opravljal 
svoj posel in se polenil celo za lastno delo; postal je na zgoraj 
hlapčevsko ponižen, nezaupljiv. 

Jako neprilično se je Slovencem godilo tudi v duševnem 
oziru. Na Kranjskem je bilo 1844. 1. 12 nemških, 23 slovenskih 
in 84 slovensko -nemških šol. Pomladi 1848. 1. je bilo 3364 davčnih 
občin z 98 glavnimi in trivijalnimi, 102 nedeljskima in 6 obrtnimi 
šolami ; od 57.000 za šolo godnih otrok jih je hodilo v šolo nekaj 
čez 11.000. čisto slovenskih šol je bilo malo. Na Štajerskem je 
bilo 1847. 1. 60 slovenskih osnovnih šol. Največ so se še naučili 
v nedeljski šoli. Bolje je skrbel za Primorsko grof Stadion. Nedo- 
stajalo je povsod učiteljev in šolskih knjig. 

Taka osnova šol je morala imeti te posledice, da je nemški 
učenec zaničeval slovenskega tovariša, ker ta ni mogel tako 
uspešno slediti nauku ; misliti si je moral, da mora biti jezik brez 
vrednosti, ker nima svoje slovnice; nazadnje je deček sam slabo 
mislil o materinem jeziku. 

Kljubu tem germanizatoričnim smotrom, ki jih je vlada gojila 
pred 1848. L, se je vender jelo daniti v Slovanih v Avstriji. Čehom 
se je 1817. 1. dovolilo, da smejo poleg nemščine gojiti tudi nekoliko 
materinščine; nato so organizovali »češki Muzej«; »Matice českd«. 



■«-J-. -'-^ 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 9 

obrtno društvo in novinarstvo so jim bili glavni pripomočki. Pod- 
piral jih je zlasti grof Thun s spretnim peresom, ker je pbvdarjal 
važnost omike na podlagi materinega jezika. Slovstveno delo v 
Čehih je prehajalo v javno življenje in je tako tudi vpHvalo na 
sorodna slovanska plemena v Avstriji. 

Tudi Slovenci^) so se jeli gibati, osobito na Malem Štajerju 
in počasi tudi v zahodnih pokrajinah; na Štajersko so zanesli rodo- 
Ijubje dijaki, ki so se učili na bližnjih hrvatskih gimnazijah; na 
Kranjskem, so delali v smislu ilirstva Jurij Kobe, Luka Jeran, 
Lovro Pintar, Anton Žakelj in drugi. Luka Jeran in njegov prija- 
teljski krog je vsak večer od 9 — 10. ure čital ilirske knjige ; v 
ta krog je prišel i dr. Janez Bleiweis. Sčasoma se je ustanovil 
stalen odbor, kjer se je razgovarjalo o slovstvenih stvareh in 
javnih vprašanjih ; sad teh razgovorov se je skoraj pokazal v 
„Novicah". 

Izven domovine se je i zlasti na Dunaju in v Gradcu budila 
narodna zavest v ijiladih krogih, ker so visokošolci prišli v dotiko 
z drugimi Slovani in so snovali skupne zabave in plese. L. 1844. 
je bil prvi slovanski ples v Josefstadtskem gledališču ; Slovence je 
v odboru zastopal Peter Kozler. Plesom so sledile »besede«. 

Deželni stanovi so se tudi oglašali za moderne nazore ; vlada 
je to zapazila in jim hotela ustvariti delokrog v državnem sre- 
dišču ; dotična posvetovanja je prehitelo 1848. 1. 

Glas o gibanju na Dunaju se je hitro razširil po Slovenskem; 
Ljubljančani, jzvedevši dogodke dunajske, so nosili 16. marcija na 

*) St. Vraz v pesni : j,Hrvat pred otvorenim nebo m** (god. 1848) 

poje na koncu: 

^Oj bratjo Hrvati! ustanite iz groba! 
Protarite oči! Evo ti opet doba! 
Pogledajte, nebo se opet otvori 
Bog na vratih sloji u sunčnoj odori : 
S prošnjam nahrupiše poslovi narodah 
Od sviuti svieta poljah i gorah i vodah, 
Svi noše od njega več po krasne dare, 
A vaš doma drijemljud tek si oči tare. 
Dočiem j oŠ neznate, što vam uprav trieba, 
Drugim ved na polju cvatu vlati hljeba ; 
A pravdanjem pusliem dok tratite vrieme, 
Žitnice si puni svako ino pleme. 
Za vrat s mudrovanjem, pa na posao ajte 
Koi vas davno čeka; jerbo bratje, znajte. 
Sto bi kazivali diedi i babe naše: 
Tkogodj dugo sedla, Bogme kasno jase, 
A tko: „Bi li sedlao?" pitajuc oklieva, 
Taj ni do pol puta dodi ne dospieva.* 



10 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

prsih bele trakove v »znak veselja in narodnosti« ; mesto je bilo 
razsvetljeno. Nato so osnovali narodne straže v Ljubljani in drugod, 
pa ne vse v duhu narodnem ; bile so indiferentne, pa tudi od- 
ločno narodne.* Rodoljub A. G. (lobočnik) je v imenu dunajske 
»Slovenije« poslovenil službeni pravilnik narodne straže in za- 
hteval, da bodi narodna straža v resnici »narodna« in da bodi 
povelje slovensko. 

Kranjskim stanovom je guverner grof Welsersheimb razložil 
njih nalogo tako, da naj vsled ustave posredujejo med narodom 
in prestolom. »Zahvalna adresa Kranjcev cesarju«, na kateri so 
sodelovali tudi dr. Bleiweis, dr. Burger in dr. Chrobat, naglasa 
»svobodo pouka, povzdigo prostonarodne šole. ravnopravnost slo- 
vanskih plemen z nemškim narodom, kolikor se dostaje jezika in 
drugih osobitostij, javnost razprav deželnega zbora, ki se naj 
sestavi iz zastopnikov svobodno izbranih iz vseh stanov« i. dr. 

Praznovali so novo svobodo tudi v Mariboru, Celovcu, Gorici 
in v Trstu. Deželni stanovi štajerski so razposlali med nemške 
in slovenske prebivalce pouk o ustavi; na Koroškem je bil po- 
klical deželni glavar baron Sterneck samolastno nekaj kmetov in 
meščanov. 

V slovenskih deželah niti za trenotek ni prenehala zakonita 
vlada, dasi dostikrat sama ni vedela, kdo je zakoniti vladar na 
Dunaju; dočim so na Dunaju, v Pragi in Lvovu vladali časoma 
pod vplivom revolucije in najskrajnejših tribunov demokracije. 

Najimenitnejše gmotno vprašanje je bilo »razbremenitev kmet- 
skega stanii«. Kmetom se je obljubilo osvobojenje od grajščin, 
prenehanje tlake in drugih davkov ; zakoniti činitelji pa niso 
imeli časa določiti tudi odkupnino in dolžnosti tistim, ki so na 
hip dobili toliko pravo. Poučevali so narod Bleiweis, Slomšek 
in Matija Majar; na drugi strani so pa prišli hujskači in šuntali 
kmeta na grajščake. Prirojena dobrosrčnost slovenskega ljudstva 
je zabranila hujše izgrede, dasi so v nekaterih krajih razjarjeni 
kmetje hudo sovražili brezsrčne grajščake in njih oskrbnike. 

če so Slovenci hoteli kaj doseči, so morali od slovstvenih 
pogovorov, plesov in »besed« storiti korak naprej ; in res osnovali 
so si društva, ki so imela zastopati interese slovenskega naroda. Na 
Dunaju se je osnovala »Slovenija« dnš 29. marcija 1848. 1. v 
poslovnici drja. Dolenca; zbralo se je štiriinštirideset Slovencev, 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. li- 
ki SO sklenili adreso do kranjskih stanov in prošnjo do cesarja za 
združeno »Slovenijo«. Osnovalo se je društvo okrog 20. aprila ; 
predsednik je bil dr. Fr. Miklošič, njegov namestnik dr. Hladnik, 
tajnik Anton Globočnik, odborniki: dr. Dolenec, Semrajc in Peter 
Kozler. »Ta slovenski zbor v Beču«, pravi v razglasu do naroda, 
»naj v ljubezni za narod zjedini vse, in naj dela na to, da se 
I. Slovenci zjedinijo v jefdno kraljestvo z imenom »Slovenija«, ki 
naj ima svoj deželni zbor; II. da ima slovensko narečje v Slove- 
niji popolnem tiste pravice kakor nemški jezik v nemških deželah ; 
III. da je Slovenija nerazdružen del avstrijskega, ne nemškega 
cesarstva.« 

Lovro Toman je objavil prvi slovenski spis na Dunaju, Jurij 
Jenko je budil rojake po vseh slovenskih pokrajinah od Drave do 
sinje Adrije. »Slovenija« je poslala deputacijo v slovenske dežele 
z Miklošičem na čelu. Deputacija se je v Gradcu poklonila guver- 
nerju grofu Wickenburgu, občevala z graškimi Slovenci, se po- 
klonila v Ljubljani vladiki, guvernerju in mestnemu županu, ob- 
čevala z odličnimi Slovenci. Prišla je deputacija na Dunaj nazaj 
z manjšimi nadami nego je odšla; doma se je razgovarjala o 
volitvah v državni zbor. Njenim trudom nasprotoval je sodnik 
Jurij Levičnik. O poznejši zgodovini dunajske »Slovenije« se ne 
da izvedeti nič gotovega. 

Graška »Slovenija« se je porodila dne 16. aprila 1848. 1. 
Pečala se je začetkoma bolj s slovstvenimi stvarmi in je stopila 
pozneje v javnost, ko je dobila več udov in poverjenikov na 
kmetih; vodila je z lepim uspehom volitve na Malem Štajerskem. 
Tajnik je bil dr. Josip Muršec, kateri je pisal za Slovence znamenite 
članke v časniku „Graiz&r Zeitung^ meseca aprila 1848. 1. z na- 
slovom: »Theilweise Beleuchtung der drtickenden 
Sprach- und damit verbundenen Lebensverhalt- 
nisse derSlovenen in Steiermark, Krain, Karn- 
ten, Istrien, im Triester und Gorzer Gebiete.« Ti 
članki so med drugimi pridobili tudi Einspielerja za slovenstvo. 

»Slovenija« je delala zoper volitve v Frankobrod, razširjala 
oglase dunajske sestre »Slovenije«, pismo Palackega do petdeseto- 
rice, poučevala narod o ustavnih pravicah, pozivala duhovnike, 
uradnike, grajščake slovenske na narodno delo. Graška »Slovenija« 
je poslala St. Vraza na vseslovanski shod v Prago 1848. 1.; izmed 
Slovencev so se ga udeležili še: Ant. Globočnik in Alojzij Šparavec. 



12 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Bržkone po priganjanju Šparavca *) je dunajska »Slovenija« 
poslala še Andr. Grloviča in Vinka Zelnika. Miklošič se radi boleh- 
nosti ni mogel udeležiti. Na dnevni red se je spravilo vprašanje 
»Zjedinjene Slovenije«; praški nemiri pa so razpršili shod, 
predno je mogel ukreniti kaj določnega. 

Graška »Slovenija« je poslala dr. Kočevarja v imenu štajer- 
skih Slovencev v zbor hrvatsko - slavonsko - dalmatinski v Zagreb, 

^ *) Šparavec Muršecu. $rag 1./6. 1848 ^ač)t^ 11 Ul^r. 

@uer §od^tt)iirben ! 
§oc§t)ere]^rter §err! 

^m 5tuftraQe bcS SSereineg »Slovenija" in SBicn, bcr »egen @t!ran!ung 
bež §errn ^rd)e§ Dr. Miklošič mid& unb §errn Globočnik l^tel^er gcfcnbet ^at, 
libermac^e td^ (Suer ^ocfttDilrben btc ©efd^aftSorbnung unb boS ^rogramnt bcS 
ptot). 9lu§fc§uffe§ jur. geneigten ©infid&t unb ^rganjung, n^te bringenb notl^* 
tt)Cttbig eS ift, baf§ ungefaumt Berufcnc 9Kdnner au§ bcr »Slovenija" l^iel^er 
fommcn, jumal id^ unb Globočnik bie einjigcn ©lobcnen Bei biefer ouS l^un* 
bert SD^ttgltebern bcftcl^enben SSerfammlung pgcgen ftnb. ^crr St. Vraz ift jttjor 
gcborener ©totjene unb tt)irb aB fold^er jnjar unfcre 3f»tereffen gcmig »ertreten, 
oHein feine ^rafte ftnb unferer ©ection burdf) bie auf il^n getroffcne SBal^l jum 
SBiceprafibenten bc§ groben Slušfd^uffeg entjogen. ^ie fe^r bebeutcnben 3lr6citcn 
in ber ©ection Jugoslavjani trcffen bentnadft fiir bie gntercffcn ber ©lodenen 
aužId^IiegUci^ ben Globočnik unb mid^, tt)el(^e Slrbciten um fo au^gebetjnter 
finb, aU bie SSerl^anblungen in unferer ©ection in iHirifc^cr ©prac^e gepflogcn 
toerbcn unb mir bemnad^ Bentiifeigt finb, aKe SSerl^anbtungen in ba§ ©(ottenifd^e 
jn ilberfegen. |)ie5u gefeKt fidft oud^ bie auggebel^nte ©orreg^onbenj unb bie 
umfangrcid^e SBeric^terftattung on bie Saibad^er flok). politifd^e 8ci^ii"S- 

Slbgefel^en t)on ber SluSarbeitung finb ober aud^ unfere jmei @timmen 
in ber qu§ 36 SlRitgliebern beftel^enben ©ection, ttjie cinleud^tenb bcr ferbifd^en 
unb iKirifdien SfRajoritat gegenuber tjon geringem SBelange, unb bod^ ftnb nad^ 
meiner unmaggeblid^en SJleinung hit ^ntereffen ber ©loocnen mic mof)! im 
^lUgemcinen, fo boc^ in f:pecietten SRic^tungcn nid^t mit ienen ber ©erbcn unb 
S^^^^i^i^ tooHfommen im ©inftange. 

gum !prafibentcrt beiS grogen Služfd^uffe^ l^aben »ir l^eute burd^ Accla- 
mation ben Palacky crnjdl^It, Šafafik ift ^rdfibent in ber čed^ifd^cn ©cction. 
^n fid^tlid^cr @ile jeid^ne id^ mid^ mit t)or5iigIid^er §od^ad^tung 

gcl^orfamer 2)iener 

Šparavee. 

P. S. §eute fo Qud^ am 20./5. gelegentlid^ unferer 5ln!unft Ujurben im 
Soale auf ber ©ofieninfel mef)rere 9teben in offen f(ot). ©prad^en gel^alten. 
©Iaba*9tufc unb unfere Marsallaise ertonen in allen (Sdfen, beutfd^e gal^nen 
unb ^ofarben finb l^ier nirgenbž fid£)tbar. ®er grofee Slu^fd^ug oerfammelt fid^ 
in ber ©ofieninfel, bie ©ectionen ober »erl^anbeln im Sfiattonalmufcum unb in 
ber ^olobratftrogc. — Slava Slavjanom! 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 13 

kamor je bil Jelačic povabil Jugoslovane. Ognjevito je govoril 
Kočevar, a doseči ni mogel ničesar. 

Trud »Slovenije« ni bil brezuspešen; dr. Moritz Schreiner 
priznava sam, da je »Slovenija« nemškim Avstrijcem iznova vzbu- 
dila čut avstrijski. »Slovenija« je imela tak ugled, da je »Demo- 
kratska družba« se hotela zjediniti s »Slovenijo«, da bi jo kaj 
poštevali. V Gradcu in na Štajerskem je jedino »Slovenija« pri- 
znavala ime avstrijsko. 

»Ce 1 j s ka d r už b a*) za gojitev sporazumlj enja 
med Nemci in Slovenci« je povdarjala, da se hoče "protiviti 
združeni Nemčiji kakor združeni Sloveniji, zraven tega pa opazovati 
gibanje na Hrvatskem. 

V »Ljubljanskem slovenskem društvu«, osnovanem 
25. aprila 1848. leta je izrekel najmarljivejši njegov člen, da bo 
vselej »Vse za vero, cesarja in domovino«. To je kranjske sta- 
nove vznemirilo tako, da so vlado poklicali na pomoč, ne bi li 
»ohranila v deželi toliko dragoceni mir in red«. Namestnik jim 
je odgovoril dne 31. majnika, da nima razloga pečati se 5 tem 
društvom, da je pa ukazal mestni gosposki, naj »svari slovensko 



*) O tem društvu piše Orožea Muršecu iz Celja dnš 24. maja 1848. 1. to-le : 

§icr f)at fid^ ein ^crein ^ur ^erfftl^nung gmifd^en ^eutfd^en unb 6Iat)en 
gebilbet. ®a§ politifd^e ©loubenSbefenntnig biefe^ SSereinež fjat §err Gurnig 
im „GraUer Extrablatt*' Jjom 21. b. 9K. aužgej:prod^en. %a fid| l^ier bie 9^ocl^* 
ri(]^t t)er6rcitete, bafž eine S)e^)utation avi^ S^roatien ^iel^cr fommen fott, fo 
murbe in ber 1. ©ifeung beš S3eretnež iibcr bie Strt unb SSeiJe beg (Smpfonge^ 
ber ©eputation berat^en. ®a§ iRejuItat ber 58erat]^ung mar; %\t S)eputation 
freunblic^ft ju empfangen unb filr ben goli, bafg bie ^rooten \x6) mit unž 
berctnigcn, unb untcr ^ia^ SBiener ajlinifterium trcten luofien, fic al§ unfere 
SSriiber p begriigen unb i^nen in i^rcn S3eftrebungen mit 9lat:^ unb %^cii bci* 
juftel^cn. Sir crnjorten l^eute bie S)eputation, moruber jebocb S^Jiemanbr etmag 
SSeriaglic^eg tpei^. ©o t)tel ift geroig, bafg bie SBouern au§ \itn SBejtrfen !Rann, 
fRcic^enburg, Sid^tentoalb unb eintgen an ber (SJienje gelegenen SBejtrfen mitteift 
3)eputotioncn in ®oboba mit \itxi ^roaten iiber bie SSereinigung beiber 2^^eilc 
unb iiber bie Sluf^ebung ber3oII*Stnie unterl^anbeln. 

§err Kosjek, SBejirf^commiffar au^ Sid^tennjalb, fagte, bafg feine 93auern 
ben ^eputierten Marek au§ fjranffurt jurudCberufen ttJoUen. ©o biel \6) ^oit, 
fttmmen atlc 93auern barin iiberein, baf§ ttJir mit ®eutfd§Ianb nid^tS ju tl^un 
l^aben, wie fid^ Koseški leiber ju fpdt aužgefprod^en l^at. 

V začetku tega lista pravi Orožen, da je St. Vrazu za popotnico v Prago 
nabral v dveh dneh 35 gld., na koncu pa omenja, da imajo prof. Prascha na 
sumu, da je v časniku „Stiria'^ hujskal proti Slovencem in duhovnikom. 



14 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

društvo pred nepostavnim . rovarstvom in nevarnimi političnimi 
težnjami«. 

Veliki zbor 6. junija je določil društvu ta -le namen: »Omi- 
kanje in razširjanje slovenskega narečja z vsemi 
možnimi in po ustavi dovoljenimi potmi.« 

Predsednik je bil dr. Bleiweis, njegov namestnik dr. Sporer. 
Dr. Bleiweis je zahteval najvažnejšo reč : »da bodi tudi naše slo- 
vensko narečje vpeljano v šole, v kancelije in v vsakdanje živ- 
ljenje, kakor po pravici v slovenskih deželah biti mora.« 

Med sredstvi, kako izvrševati ta program, se nahajajo tudi 
»slovenske besede in glediščne igre«. 

V Celovcu so po 1848. L osnovali »Slovensko društvo«; 
načelnik Hladnik in tajnik Andr. Einspieler sta javila meseca no- 
vembra namen društva: »buditi in omikati slovensko narodnost 
S postavnimi sredstvi«. 

To društvo je bilo jako oprezno, in se je balo vsacega jav- 
nega političnega dela. 

Meseca junija se je osnovalo v Gorici »Slavjansko bralao 
d rif š t v o« ; namen mu je bil slavjanski živelj povzdigniti po orga- 
niškem potu samoizobraževanja in poučevanja v slavjanskem jeziku 
in slovstvu. Prvi načelnik je bil dr. Dolenc, potem Doljak. 

Vsled svoje odgoje so odborniki sami znali tako malo slo- 
venščine, da 80 občevali med seboj večinoma nemški. O nadaljnem 
razvoju društva nimamo poročil. 

V Trslu so Slovani jeseni 1848. 1. osnovali »Slavjansko 
društvo«, ki je »slavonskemu ljudstvu jadranskega primorja« 
dne 20. novembra 1848. 1. razglasilo svoj program. 8. decembra 
je imelo uže 200 udov in je praznovalo 6. decembra vhod v novo 
stanovanje z lepo svečanostjo ; govorilo in pelo se je v slovenskem, 
srbskem, češkem in poljskem jeziku; slovenski je govoril prvi 
starosta Ivan Vesel-Koseski, njegov namestnik je bil Simon Rudmaš. 
Feliks Globočnik se je trudil za glediščne predstave; srbski pisa- 
telj Demeter Vladisavljevič je poučeval dvakrat na teden ilirski 
jezik ; odbor se je potezal za učilnice s slovenskim in ilirskim 
jezikom; poslal je posebno deputacijo 1850. 1. meseca julija na 
Reko poklanjat se banu Jelačiču, izdajal je list ^Jadranski Slav- 
jan^, ki je donašal spise v slovenskem in srbo - hrvatskem jeziku. 
Leta 1853. je Godina Verdelski na troške društva izdal Koledarček; 
za 1. 1854. ga pa tiskar ni smel tiskati. Sčasoma se je pa gledalo 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 15 

bolj na veselice nego na narodno stvar, 1867. leta je društvo še 
životarilo, potem so pa prevladali tuji elementi. 

Tudi v manjših krajih so izražali Slovenci svoje zahteve; 
na Ptuju in v Ljutomeru so zahtevali šole s slovenskim 
učnim jezikom, v Poličanah*) so osnovali politično družbo, v 
Radoljci slovenski klub, v Novem Mestu družbo za gle- 
diščne igre, v Bolcu in v Solkanu čitalnice. 

Čehi in Slovenci niso hoteli postati del velike Nemčije, nego 
braneči svoje pravice branili tudi samostalno neodvisno Avstrijo, 
sicer ne stare, nego preosnovano na podlagi narodne ravno- 
pravnosti. 

Kranjska deputacija je pozdravila dunajsko »aulo«, slaveč može, 
ki so svobodo priborili vsem narodom ; dr. B 1 e i w e i s , odbornik 
modroslovske fakultete ljubljanske, je prečital tega zavoda adreso ; 
izvršila se je tako -le: »Slava, slava, trikrat slava Vam, blagi vele- 
dušni veliki bratje! — Po Vas osvobojeni Slovenci kranjski.« Tudi 
ljubljanskih meščanov adresa je. bila spisana v slovenskem duhu ; 
slovenski poslanec dr. Ambrož je slavil dunajsko legijo ; povedal 
je nemško -narodnim poslušalcem v »auli«, da »ni svobode brez 
uvedenja slovenščine v šole in urade«, in ni se mu nasprotovalo ; 
slovenski poslanec dr. Kavčič je v državnem zboru predlagal za- 
hvalno adreso prestolnici. A nemška propaganda si je skoraj osvo- 
jila Dunaj ter ga pridobila za velikonemško idejo. 

Dne 29. marcija 1848. 1. je prosilo štiriinštirideset dunajskih 
Slovencev v posebni adresi na kranjske stanove, naj oni, zakoniti 

^) Caf piše dr. Muršecu o zboru v Poličanah, kjer se je sešlo nad Seststo 
Ijudij, katerim je govoril dr. Kočevar, pa hrez posebnega uspeha; zato so dolo- 
čili sklicavati samo odbornike. Na shod je prišel tudi Kurelac iz Zagreba, ki je 
dokazoval, da so Nemci proti Sloveniji, ker bi izgubili Trst ; oni hot^ imeti tudi 
Dalmacijo, da si do Carigrada osvoji ozemlje. Sklenili so: 1. protest proti franko- 
brodskemu parlamentu; 2. prošnjo do nadvojvode (Reich8verweser) ; 3. ponoviti 
prošnjo zarad slovenskih rečij na dunajski zbor; 4. pisano besedo in priporočbo 
gospodinu banu Jelačidu. 

Ob priliki, ko se je volilo v Frankobrod, piše Caf Muršecu: 1. Na nekih 
krajih so bile volitve, pak se ljudem ni reklo, zakaj in hčemu tako, da so kmetje 
domu gredč hudo kleli, ker jih grajščina ima za bedake, 2. Na mestih so kmete 
z vsem lepim in dobrim in lepim, z denarjem in vinom v mreže lovili. 3. Tam 
pa tam so se kmetom grozili, da bode prišel Rus ali Francoz, da bode vojska, 
ako ne volijo. 4. Gde, gde so kmete celo silama in z ostrimi grožnjami v zanjko 
vlekli. 5. Svareče in .učeče domorodce so ovajali, kakor da bi z rusovskim 
carjem se pogajali. (Doslovno ponatisnjeno iz lista.) 



16 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

zastopniki osrednje slovenske dežele, zahtevajo od cesarja, da se 
1. zavaruje slovenska narodnost na Kranjskem, Primorskem, po 
slovenskih krajih Štajerske in Koroške; 2. naj se pomnože osnovne 
šole, naj se uvede vanje slovenščina; učiteljem daj se zadostna 
plača ; naj se ustanove stolice za slovenščino in za slovanske 
jezike; 3. naj se osnuje realka in gospodarska šola; 4. naj se 
osnujejo kreditni zavodi; 5. poslovenijo naj se vsi zakoni; 6. na- 
meščajo naj se po vseh uradih slovenščine popolnem zmožni ljudje; 
7. urede se naj razmere kmetske; 8. zniža naj se zemljarina. 

Kaj so stanovi rekli na to, ne vemo, znano pa je, da je 
dr. Bleiweis dne 29. marcija bržkone v seji stanovskega odbora 
izprožil temeljno zahtevo slovenskega programa : Zjedinjenje 
slovenskih pokrajin vjedno upravno celoto z ime- 
nom »Kraljevina Slovenija«. 

Dne 6. aprila se je sešel kranjski deželni zbor. Bleivv^eis je 
sestavil trinajst predlogov z motivacijo vred, iz katerih se vidi, da 
je nekoliko delovala na nje adresa dunajskih Slovencev. 

Nove zahteve so bile : razširjenje deželnozborskega 
zastopa, vrnitev kronovi nskega zaloga stanovom, 
znižanje šolnine, volitev samostalnega predsed- 
nika (do sedaj je predsedoval deželni guverner). Dr. Bleiwei8, 
izredni ud, je prvi govoril slovenski. 

Te želje so nesli na Dunaj grof Andrej Hohenvv^art, baron 
Codelli, dr. Burger, dr. Orel, Guttman, dr, Bleiweis, dr. Rudolf, 
dr. deli Cott, dr. Recher, dr. Strupi, Mtihleisen in Jos. Pleiweis. 

Dunajski Slovenci se niso vjemali z navodom deželnega zbora, 
ker ni omenjal združenja Slovencev, in so napotili Bieiweisa, da 
je v avdijenciji pred nadvojvodo Ivanom ustno izprožil to idejo. 
Ivan ni izpolnil nade, da bi pomagal snovati Slovenijo, ker je bil 
Nemec in Štajerec po mišljenju. 

Zlasti marljivo je delala graška Slovenija, da bi se 
širila misel o združenju Slovencev; na Koroškem sta se trudila 
Maj ar in Einspieler, a nekaterim Slovencem, n. pr. Slomšek« se 
je to zdelo pretirano. 

Nemci so težili za Veliko Nemčijo, zato se je misel, da se 
v Frankobrod skliče zbor, hitro širila in zelo prikupila; v malo 
tednih je silno narastla nemško - frankobrodska propaganda ; izreklo 
se je, naj bi se volitev v Frankobrod udeležile nenemške dežele 
krone češke in slovenske dežele s Primorjem vred. 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 17 

Čehi in Slovenci bi bili ali morali molčati ali pa priznati 
pristojnost onega zbora o avstrijskih stvareh in s tem pokopavati 
sebe in Avstrijo. 

Sreča je bila ugodna Slovanom, ker so cehi imeli takrat 
odličnega zgodovinarja Fr. Palackega, ki je bil tudi povabljen na ta 
zbor, pa je odbil povabilo z imenitnim pismom 11. aprila, češ, da je 
ni uže avstrijske države, trebalo bi jo osnovati v evropskem interesu. 

Slovenci so se tudi protivili volitvam v Frankobrod. 

Dragotin Dež man je objavil ta- le 

Poziv na narod slovensJcu 
Bratje Slovenci! 

Velika nevarnost preti ohstanku avstrijskega cesarstva, 
suvereniteti nase monarhije in najsvetejšim interesom našega na- 
roda. Tod krinko pohratimstva namerjava Nemčija zadati smrtni 
udarec novo oživljeni Avstriji. Na mesto nemške zveze je stopila 
nemška skupščina v Frankobrodu oh Menu in je objavila volilni 
zakon za zastopstvo nemškega naroda. Naša vlada je zapovedala 
t^mudoma izvršitev volitve, hoteča izpolniti zelje narodov in gotovo 
popolnoma uverjena o zvestobi svojih podanikov. Tudi vas Slo- 
vence, ki ste bili doslej v nemški zvezi, pozove jo, da pošljete tja 
svoje odbornike. 

Vam je dolžnost, verni Slovenci, upreti se tuji sili pogumno 
in odlo&no, ker si mnogi naših bratov zbog vnanjega in umet- 
tiega nečenja nezadovoljnosti niso popolnoma svesti bodoče naloge 
Avstrije. Vam je dolžnost, odkloniti volitev narodnih poverjenikov 
v Frankobrod, prosvedovati zoper dotični poziv gosposke in zahte- 
vati uradno zabeleženje prosveda ; kajti volilni zakmi govori zgolj 
o Nemcih, samo ti se smejo voliti v narodni zastop. Vi zatorej 
ne morete čisto nič udeležiti se te volitve, ako se nočete molče od- 
povedati neprecenljivim pravicam svoje narodnosti, V smislu na- 
vedenega vqlilnega zakona ni izjavila nemška zveza nobenega po- 
roštva za Vašo narodnost, niti ne kani dati ga vam; ima pa tudi 
izraženo nakano, uničiti suvereniteto Avstrije in polastiti se samo- 
voljnega gospodarstva ž njenimi krasnimi vojskami. 

Zgodovina Avstrije nam ponuja najjasnejše dokaze, kaj 
nam je koristila zveza z Nemčijo, Kaj Nemčija obeta, kako malo 
pa drži, naj nas pouči za bodočnost sedanja nečastna letargija 
Nemčije, ko se junaški borč bratje njeni v Schlestoigu in Holsteinu, 
Nemčija vam obeta blagoslov za omiko in blagostanje, a ta nam 
je zagotovljen tudi v Avstriji, katere se morate okleniti z vso močjo. 

Slava naši ustavni Avstriji; ponosni bodimo, da smo v njej! 
Slava našemu Ferdinandu! branimo mu s krvjo in smrtjo krono! 
Slava Slovencem in ostalim bratom avstrijskim, v katerih vernih 
in iskrenih prsih ne odmevajo višokozveneče in puhle ideje! 

2 



18 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Jedva so bile dovršene volitve v Frankobrod, uže so imeli 
Slovenci voliti v državni^ zbor na Dunaj po oktroiranem zakonu 
25. aprila. Političnega prepričanja ne moremo pričakovati od ve- 
čine slovenskega naroda; odločilno pa je bilo agrarsko vpra- 
šanje. Razumni ljudje so priporočali kmetom, naj volijo pametne, 
omikane ljudi, da ne bodo delali sramote Slovencem v državnem 
^boru. Dunajska »Slovenija« je priporočala odlične kandidate, 
med drugimi n. pr. te -le slovenske književnike: Cafa, Doli- 
narja, Hladnika, Kočevarja, Konška, Kosarja, Ma- 
jarja, Miklošiča, Muršca, Orla, Orožnega, Poga- 
čarja, Slomška, Trstenjaka, Verneta, Vrtovca, 
Koseškega in druge. 

Na Koroškem so izvolili Slovenca Raka in Ruliča, na Štajer- 
skem dr. Josipa Kranjca, dr. Frana Miklošiča; na Ptuju Andreja 
Dominkuša, dr. Kavčiča, dr. Ulepiča in pl. Laufensteina ; na Pri- 
morskem za tržaški okraj Antona črneta, pozneje brata Josipa 
črneta; za Tolmin in Gorico Josipa Doljaka in Antona Gorjupa, 
okrajnega komisarja. Slovenci so poslali šestnajst narodnih po- 
slancev ; uspehi so bili za oni čas ugodni, volitve so se vršile 
mirno; izvoljeni so bili večinoma odločni svobodnjaki. 

Dočim so Čehi in Poljaki stopili na polje ustave jedini, z dolo- 
čenim namenom, žal, pa Slovenci niso nastopili vkupno. 

Zborovanje se je začelo dne 7. junija. Slovenci niso glaso- 
vali složno, ker niso imeli skupnega programa, oglasil pa se je 
tu pa tam kateri slovenski poslanec. Zborovali so do oktobra, ko 
je počila dunajska revolucija. Tam so uporniki umorili Latoura, 
pobegnil je cesar, pobegnili so tudi cehi. Dne 22. oktobra je bil 
zaključen zbor na Dunaju, in v dan 15. novembra poklican v tihi 
Kromefiž, prestolnico bogate Hane na Moravskem. In to je bila 
zmaga Slovanov, ki so se, združeni z dvorom, borili za obstanek 
Avstrije. 

Slovenci so nemudoma šli v Kromeriž; vladni program: 
»Ustavna monarhija, r a vn op r a v n o s t vseh narod- 
nost i j , j av nost državnega življenja, svobodna 
občina in samouprava« je v obče zadovoljil Slovence. 
Bili so udje slovanskega kluba, v katerem so sedeli Rusini, Po- 
ljaki in Čehi. Uže na Dunaju je državni zbor izbral »ustavni 
odbor«; v njem so sedeli ti -le Slovenci: dr. Miklošič, 
dr. Kranjec, Ambrož, dr. Kavčič pl. Laufenstein. 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. X9 

V razne slovenske pokrajine so prišli emisarji snovat črno 
vojsko Dunaju na pomoč, pa niso opravili ničesar; Slovenci so 
pošiljali adrese Jelačiču. Dne 2. decembra 1848. L se je vladanju 
odpovedal cesar Ferdinand, in prestol je zašel njegov sinovec Fran 
Josip I. ; Slovenci so mu z deputacijami izražali svojo udanost. 

Narodna ravnopravnost je bila prva točka slovenskega pro^ 
grama, vendar so jo nekateri rodoljubi zahtevali zmerno, drugi 
odločno ; med odločne se šteje Mihael Ambrož, zmernejši so bili : 
dr. Ahačič, dr. Muršec, dr. Bleiweis, Macun, Hicinger. 

V državnem zboru v Kromefižu je bil najvažnejši slovanski 
klub, ker je imel 120 udov. Cehov, Ruslnov, Slovencev in poljskih 
kmetov; »Poljaki v fraku« se niso pridružili. Omenilo se je pa 
uže poprej, da tam državni poslanci niso dolgo zborovali. Ko se je 
uvel absolutizem, je narodno gibanje polagoma zaspalo ; omenjena 
društva so prenehala ali se omejila na tiho slovstveno delovanje. 

Ker je šolski pouk v takih časih najvažnejša stvar, izpregovo- 
rimo konečno še nekaj o šolstvu.*) 



*) Za šole so se „ Novice"^ takoj s pbčetka zelo zanimale. L. P. *) (Lovro Pintar ?) 
nasvetuje, kako bi se moglo pripraviti več prostonarodnih šol na kmetih, zlasti 
na Kranjskem in Primorskem. V raznih krajih so se trudili šolski prijatelji s sno- 
vanjem gole. Med pesniki omenjeni župnik v Kamni gorici, Jernej Uršič,') 

v 

je največ pripomogel, da so lam napravili šolo; v Šentjanžu pri Radečah sta 
se trudila župnik Zelišar^) in njegov naslednik, da sta postavila cerkev in šolo; 
slovenski pisatelj Peter D a n j k o ,*) delaven v Vodnikovi dobi, je dal postaviti 
šolo na Runču med sv. Tomažem in Veliko Nedeljo; Ambrož,*^) komisar v 
Smledniku — pozneje poslanec na Dunaju — se je potegoval za šolstvo v svojem 
okraju, v Istri pa dekan Železnika r.*) 

Med najodličnejše prijatelje šole moramo šteti Matijo Majarja; glavna 
misel njegovega obširnega spisa »Slovenske besede" v „Novicah'* U 1845. 
je; »Slovenski domoljub" naj se moški nosi, poučuje narod in snuje učilnice; 
popisal je učiteljske skupščine v Žabnicah.') 

Mladinoljubi so se obračali do nežne mladine s toplimi besedami iVrtovec") 
ji priporoča, naj se marljivo poprime kemije; Zabukovšek*) v »Besedi na 
nedeljske šolarje" priporoča bukve „vesti" in pobožne knjige; Oroslav Gaf *°) 
nagovarja v mladostni pretiranosti mladino, naj učeča se mladina sama svoje 
želje izraža cesarju Ferdinandu. 

Tudi javno delujoči faktorji so se vrlo zanimali za šolo ; izmed devetih 
prošenj, ki so jih kranjski stanovi poslali na Dunaj 1. 1848. v »rečeh slo- 
venskega naroda«, se jih je pečalo šest s šolskimi poslovi: 1. pomnoženje šol 
na kmetih; občine določujejo poučni jezik; 2. za šolske pripravnike ustanovi se 
slovenska učilnica; 3. tudi na omiko deklic je treba gledati; 4. ilirski pravopis 
(gajica) naj se uvede; 5. plače učiteljev naj se povišajo; 6. v Ljubljani naj se 

2* 



2r Z^pvfnt^na ^n^, ^av^a^sL IIL le. 



l.*;:^ea ''>r>»a7:L ft«tt!ri; aa Di?ftOfflai:i7in**-j laesa *:iijacv3L. Z mini 



lMii\iSlifaaA\)Aai ix. 0/<^, '^'^ j»li^: »žal ia ii li; k<i v p<i (i&ž«LL nikdar 



j(^/>f^rrvi^ ifAS^iSL 9b ti£x^ 9^ 1^7- L t ^Jfii*.i««&* jt: »Prošnja 
^;l^fM;k!V'>V(i<^ sv«>i^^a. faJBOštrac.T katerem pa f& pce^cč oiEicjnia 
U%r,tA^ k^ $r/jf7ori reitricjnok o ttttL. kak«:> Kt t arAim: Tzoai& L;ai>»»i do lifiž- 
Aj«*^^. — ' f^ 1^)48. L ((<KroČaimf> zancsiToat. da 90 1» aeiteL;;skeiii zbora t Cdjo 
rZj^frU ^r>rv^ygr»i ta yjšr«ftni adtetjl da se boio 1S48l L črkah ie dosedanpb 
^/l^ir.h kA;i^ da t«: ima pa t pnhoinje o^.ti na pf^coIn^iEoa sLoTec^ki podlagL 
Ka 7^Caj)^^k««» «« j^ i^pr^žtla misel, zuij ofkei^ oaaajo stoj časopis.*^ Plritrdil 
j|i<^ Uf9AQ MUfif^!Ui iorli Fraproinik.^ji 

^N^/piee'* 1850. L ne pioročajo nukf>go o iolah. naT^jajo pa »Letopisne 
ttn\t(\t< J^ft^ZA htrcsif a^itetja t Trstu.^^ poEiatisaivSi iz ^Jadrmukega 
Hlmifm4$'* win% o zUAji^ihja plač.' 

7a4t o predmetih r prostooarodni šoli se je začelo goToiiii; Titezlar 
1$ a d o i ^ r f Č '*> /^Svegd) je prediagaL Daj se bolj ozira na »rečnostic 
(fHU\\i^,yt \% toit^a predlog se vidi TpliT Komeoskega načel; neimenoTan pisatelj 
i^ oMmuffn spisu: »Od prostonarodnih Sol na Kranjskem'^*) za- 
hUrfA ta fsakdanje Me: 1. branje, 2. pisanje, 3. račonanje, 4. slorenski jezik, 
h* spis^/vanje, 6, naravoznanstvo, 7, zemljepis, 8. krščanski nauk; za nedeljske 
ilol«; L kmetijsko kemijo, 2. spletno fiziko, 3. vedenje z ljudmi Ta šolnik raz- 
kla^ia na drobno l^eglove zahteve« Tako temeljito spremenjen načrt se ne izvr- 
iluj« lahkot to naglasa Praprotnik^ 

f >epe /4Mluge za Šolstvo na Primorskem si je stekel grof Stadion ,'') 
iffMfik\ namestnik, ki je dal v kratkih letih v Štirih jezikih sestaviti šestdeset 
So)»kih knji((; med temi je Štefan Kocjančič sestavil „JL&ecedntib*, y,PovesU 
mce^ 184B. 1., in priredil 1847. 1. ^Vodnikovo kranjsko pismetiost*. 

Vse te knjige »o se tiskale v Trstu. 

i^T^omce'* 185(). L, str. 127, priznavajo, da se je na Primorskem za prosto- 
narodno ioliitvo storilo mnogo več nego na Kranjskem. 

,ySo)olJub" iz Štajerskega {„Nov,'^l^b\) seje oglasil zahtevajoč v „^ovtcaA', 
naj se ozira tudi na Štajersko. 

Ne Mamo, da je vlada na Kranjskem manj storila za Šolstvo nego na 
Primomkem, je prebivalstvo samo bilo zanikamo. Na Kranjskem je bilo 1. 1^4. 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 21 

odlokom 2. septembra 1848. 1., št. 5692, se je izreklo načelo, da 
je v prostonarodni šoli materin jezik učencev hkrati tudi poučni 
jezik ; ministerski odlok od 17. julija 1850. L, št. 5781, pa je pri- 
stavil, da se je po krajevnih in deželnih potrebah tudi ozirati na 



devet nemških in 84 slovensko -nemških, 1. 1847. 12 nemških, 23 slovenskih in 
60 nemško-slovenskih osnovnih šol; 1. 1848. je na Kranjskem od 57.026 za šolo 
godnih otrok v šolo hodilo samo 11.632. Na Štajerskem so Slovenci 1. 1847. 
imeli 60 slovenskih, nekaj nemško-slovenskih in nemških šol. Največ materin- 
ščine se je slovenska mladina naučila v nedeljskih šolah, ki so se začele raz- 
vijati 1. 1830. 

Vsled poprej omenjene zanikamosti od strani prebivalstva se je 1. 1852. 
število učencev primeroma z 1. 1851. cel6 skrčilo ; zato so morale oblasti poka- 
zati resno lice.'*') Bržkone so radi tega „ Novice'^ 1. 1853. iz ^Šolskega Prijatelja*' 
navedle spis „Šola"^, ki zvršuje tako -le: »Šole") so človeštvu k neizrekljivi 
koristi, one so podlaga vsega Človeškega blagostanja.^ 

Napori vlade in časnikarstva pa niso bili brezuspešni, kajti 1. 1855. je 
hodilo 19.012 učencev v vsakdanje, 13.219 v nedeljske šole, dočim je 1. 1850. 
bilo 11.292 vsakdanjih in 8778 nedeljskih učencev.'**) 

Tudi risarska šola obrtnijske družbe v Ljubljani je lepo napredovala; 
družbin predsednik Fidelis Trpine je javno pohvalil učitelja Joahima Oblaka in 
tesarskega nastavnika, ki je gmotno podpiral to šolo. 

Dosedanje šole so se razširjale, nove so se postavljale v ljubljanskem 
okraju (2), v radovljiškem (6), v kamnogoriškem (1), v brdskem (3), v novo- 
dvorskem (2), v mokronoškem in trebanjskem (po 1), v novomeškem (4), tako 
da je bilo 1. 1864. na Kranjskem 14 glavnih, 288 prostonarodnih Sol, 55 šol za 
nujo, po dve za pripravnike in pripravnice; obrtnih šol je bilo sedem, roko- 
delske tri, nedeljskih 181, sadjarskih 20, svilorejne tri, čebelorejnih pet. Slovenskih 
šol je bilo 163, slovensko-nemških 50, nemških 17; število slovenskih Šol se je 
povišalo za 35, število slovensko-nemških znižalo za 32. 

Prostonarodne knjižnice so nasvetovali Praprotnik 1. 1856., dr. L. Toman 
1. 1862., dr. J. VoSnjak 1. 1864. 

Narodom podeljena ustava je dovoljevala se gibati svobodnejše; Ivan- 
kovič'*) je nasvetoval učiteljem, naj si omislijo časopis. 

Po ustavi so smeli narodi izrekati svoje mnenje; „Novice** so 1861. leta 
objavile „Naš program'' za vse slovenske stvari in so takoj nato pri- 
občile ^Šolski naš program za Slovence glede ljudskih in 
srednjih šol', v katerem- se za prostonarodno šolo zahteva pouk na pod- 
lagi materinega jezika, na srednjih šolah pa se nemški poučni jezik pripušča za 
zemljepis, povestnico, naravoslovje, matenf^tiko, modroslovje, grški in nemški 
jezik. (Kolika skromnosti) 

Radi te skromnosti in omejenosti pa je zahteval ^Rodoljub iz Črnomlja'', 
da se ima tudi na gospodarstvo in trgovino''*) ozirati narodna šola. 

Te skromne želje gled^ prostonarodnih šol so se na jugu kmalu izpolnile. 
jtŠoUkemu Tovarišu^ se piše iz Jelšan, da se po ukazu deželnega poglavarstva 
tržaškega z dne 21. oktobra 1861, št. 17.448/3675, imajo: 1. z začetkom šolskega 



22 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

drugi deželni jezik, in sicer po ministerskih odlokih od 25. oktobra 
1. 1851. in 19. decembra 1883. L, št. 11.266, ne pred tretjim šol- 
skim letom, naslanjaje se na pouk v materinem jeziku; veronauk 
pa se ne sme v nobenem drugem jeziku poučevati, nego v 
materinem. 



leta v vseh začetnih prostonarodnih šolah vsi nemSki predmeti razlagati v ma- 
terinem jeziku; 2. šolski katalogi, šolska spričevala se pišejo v materinem jeziku; 
3. učenci naj se vadijo v petju. 

Pesnica Lujiza P e s j a k o v a se je obrnila v „Odprtem pismu slo- 
venskim materam'', naj odgajajo svoje otročiče v presladkem materinem 
jeziku.") 

Kakor pred dvanajstimi leti so se tudi zdaj potožile „^(wice", da je Pri- 
morsko prehitelo kranjsko deželo z ozirom na šolstvo. 

Jako živahno se je 1. 1866. v ^Novicah" pisalo o pouku nemščine v prosto- 
narodnih šolah. Povod temu je dala okrožnica ljubljanskega knezo- 
škofijskega konžistorija'") z dnč 16. marcija 1.1866. Ta okrožnica govori 
najpoprej o daljnem lastnem izobraževanju učiteljev in o obširnišem nemškem 
poučevanju v prostonarodnih šolah. Odločno so se temu ustavljale ^Novice*^, 
str. 158, 168, in navajale nasprotne glase izkušenih šolnikov, n. pr. Simona 
Vovka, Gr abrij an a,") Kosarja. (»Od kod pri slovenskih kmetih 
želja po nemških šolah?" „DrohUnice^.) V tem smislu se je oglasil 
J. Grabrijan sam.'**) 

Leto 1868. je bilo leto slovenskih taborov, na katerih se je večinoma raz- 
pravljalo tudi šolsko vprašanje; posameznih točk ni moči tu navesti, omenimo 
samo veliki govor Tomanov ") v deželnem zboru kranjskem o zakonu gled6 šol- 
skega nadzorstva. 

Vlada je 11. julija 1848. 1. uvedla novi pravopis v šole „kakor hitro po- 
stane ta želja občna istinita nujnost". Istega dnč uvedla se je tudi slovenščina 
v šole; načrt osnove narodnib šol. (2. septembra 1848. 1.) zahteva, da se mora 
učUrržključljivo v materinščini. 

Težko so se ti načrti zvrševali, ker je nedostajalo sposobnega osobja. 
Načrt javnega pouka je določil za vsako deželo posebno šolsko svetovalstvo ; 
Ambrož se je pa potegoval za jedno šolsko svetovalstvo za vse Slovence; njemu 
so se pridružila slovenska društva, pa brez uspeha. 

Največje zasluge za razvitek prostonarodnega šolstva vsaj na Štajerskem 
ima Slomšek, čegar delavnost pa sega deloma v poprejšnjo dobo, kajti nje- 
gove pripovedne knjige: „Kratkočasne pravljice^, ^Sedem novih pripovedi'^, 
„ŽivlJ€nja srečen pot^j istotako drugi enaki mali spisi so natisnjeni v 1. 1832 — 5. 
Ali najvažnejša knjiga: „ Blaže in Nezica'', izdana 1842.1., naznanjena in pripo- 
ročena je uže v prvem letniku „NovW, — Šolske knjige za prostonarodne šole 
je začel izdajati 1853. 1., za njimi pa n. pr. „ Abecedo^ (Josip Rozman Konjiški 
je tudi izdal „ Abecednik''), „Malo berilo", in »Veliko berilo''. Podrobnosti tu ne 
moremo razvijati, samo to naj še omenimo, daje sam v poznejši ddbi obžaloval, 
da ministru Thunu ni istotako, kakor Miklošiču, nasvetoval samo slovenski pouk 
v prostonarodni šoli: Slomšek je bil za utrakvizem. Na Kranjskem je malim 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 23 

Ko je šola dobila na takov način zakonito podlago, je bilo 
1. 1857. na slovenskem Štajerskem 5*87 % slovenskih, 26*23 % slov.- 
nemških šol; na Koroškem 8*41% slovenskih, 1681% slovensko- 
nemških; na Kranjskem 52*59% slovenskih, 39'22% slovensko- 
nemških; na Primorskem 2605% slovenskih, 8*08% slovensko- 
nemških in 13*79% italijansko - slovenskih šol. 

Te razmere so se popravljale lako, da je 1870. leta bilo na 
Štajerskem 35 slovenskih, 199 slovensko - nemških šol ; na Koro- 

oskrbel abecedo Luka J e r a n. — Fran Domanjko, učitelj v Framu (Frau- 
heim), je zložil pesmico, po kateri se učenci lahko naučč slovenskega pisanja. 
«J/oi?.« 1847, 180. 

Na Kranjskem je nadaljeval to delo Praprotnik, starešina slovenskih 
učiteljev na Kranjskem, spisavši „ Abecednik za slovenske šole" in „Izglede za 
prvence^ 1. 1856. Za višjo stopinjo v pouku v prostonarodnih šolah je služila nje- 
gova ^Slovenska Slovnica'* ; prva izdaja spada še v to dobo. Tudi čitanke je 
preskrbel Praprotnik blizo v istih letih, ko sta Miklošič in Bleiweis srednjim 
šolam sestavila berila. 

Tu se naj še omeni o Praprotniku, da je on prvi začel izdajati v sloven- 
skem jeziku izvestja o uspehu z naslovom ^Periohe", 

V spisovanju računskih knjig je storil početek nenavadno priljubljeni šolnik 
Simon Rudmaš, ki je 1. 1852. v Celovcu izdal „Kratko številoslovje' in razlagal 
v „Slov. Bčeli'* in „Drobtinicah**i kako je treba ravnati pri poučevanju računstva. 

Tudi pesmarice in molitveniki so se spisali mladini. 

Jako navdušen prijatelj šoli na Kranjskem je bil Janez B r e n c e , ki je 
umrl župnik na Uncu 1. 1870.; zasluži, da se tu*pohvalno omenja. 

Sčm spada tudi Praprotnikovo „Spisje za slovensko mladino'^ iz 1. 1852., 
ki uči, kako je treba pisati najnavadnejša pisma. 

Za Slovence, ki so se hoteli učiti nemščine, je bil primeren K e k o v ^^Mali 
Besednjak slovenskega in nemškega jezika"* v II. (1843) in III. izdaji (1854). 

Prve početke knjižnice za mladino (Jugendbibliothek) je tudi storil Pra^ 
protnik, izdavSi „Darek pridni mladini''. 

Zemljepisno začetnico je izdal 1. 1869. Močnik. 

Slovenska učila za srednje šole so začeli spisavati v nastopni ddbi, 
namreč od L 1870. počenši; v manjših spisih so pripravljali pot tein šolskim 
knjigam naši šolniki, n. pr. Janez Šolar v j,Slov, Prijatlu*' 1. 1855. in 1856. 
za prihodnje slovnice in slovarje, o spisovanju dobrih slovenskih knjig. 

Posebno Janežičev nGlasnik*^ je bil torišče, kjer se je razgovarjalo o 
tem, kako ustanoviti primerno terminologijo. Zraven Šolarja (»Slovnična 
terminologija,' j,Slov. Glasnik*^ 1864, 204) in L. H r o v a t a so se oglasili 
tudi naravoslovci, n. pr. T u š e k , E r j a v e c in dr. 

Dva slovenska pisatelja sta se trudila pospeševati učenje italijan- 
skega jezika; Jožef Premrl je pripravil 1. 1850. jako spretno sestavljena 
gNovo nabero Laskihf Nemških in Slovenskih Pogovorov**, ki so se potem še 
dvakrat natisnili, in Jožef D r ob n i č je izdal „Slovensko - nemško - italijanski 
slovar** 1. 1858. v Ljubljani. 



24 Zjifodovina slov. slovstva. III. del. 

škem 24 slovenskih, 70 slovensko-nemških; na Kranjskem 167 slo- 
venskih, 60 slovensko-nemških ; na Primorskem 169 slovenskih in 
101 mešana šola. 

Vseh ljudskih šol je bilo na Kranjskem koncem Bleiwei80ve 
dobe (1870. 1.) 259 ; nedeljskih ponavljalnih je bilo 187, 16 sadjar- 
skih, 18 čebelorejskih in 25 sviloprejskih šol. Med temi je bilo 
171 slovenskih, 56 slovensko-nemških, 32 žisto nemških. Učiteljev 
je bilo 291, učiteljic 46; za šolo godnih 42.849, šolo obiskujočih 
otrok 38.248. 

Učitelji so sami spoznali, da nove razmere zahtevajo od uči- 
teljev več in da morajo učitelji sami pripomoči k večjemu razvitku 
narodnega šolstva, zato se je 1871. leta ustanovilo društvo »Na- 
rodna šola« v Ljubljani. 

Za srednje šole je vlada dn6 28. avgusta 1848. 1. ukre- 
nila, da se sprejme med predmete tudi slovnica in slovstvo mate- 
rinščine in drugega deželnega jezika.*) Za Gorico pa je bilo to dolo- 
čeno uže poprej, kajti ^Novice'' 1. 1847., str. 184, prinašajo veselo 
novico, da je presvetli cesar dovolil učilišče za slovenski jezik v 
Gorici; v celovškem semenišču je učil spirituval PikP) po dve uri 
na teden brezplačno slovenščino. 

Fr. Metelko je naznanil zboru ljubljanskih učiteljev, da hoče 
učiti slovenski jezik v dveh tečajih. Bleiweis pa je »v imenu novo 
vzbujene slovenščine« očitno prosil Metelta,^) naj se poprime no- 
vega pravopisa, češ, »od očitnega učenika pa pričakujemo, da se 
v sedanjih časih ne zoperstavlja občinskim vošilonti.« 

V Celju je učil profesor Konšek v latinskih šolah slovenski 
jezik in je imel mnogo učencev ; na gimnaziji v Celovcu je na- 
vdušeno razlagal slovenski jezik mladi Anton Janežič, v Mari- 
boru sta začela slovenski učiti Jurij Matijašič, učitelj veronauka 
na višji gimnaziji in pozneje dolgoletni mestni župnik v Mariboru, 
in Davorin Trstenjak,*) učitelj veronauka na nižji gimnaziji. 

Na tržaški gimnaziji je v tem smislu oral ledino J. Macun/) 
njegovo delo je nadaljeval dr. Rojic,*) ker je ministerstvo usta- 
novilo posebno stolico. Najnatančnejše podatke nam je podal 
A. Marušič'') o goriški gimnaziji. L. 1847. sta bila dva slovenska 
razreda za vse učence, 1. 1850. se je uvedla slovenščina v I. gimna- 
zijski razred po tri ure na teden; 1. 1853. so bili trije obligatni 
razredi, po dve uri od tretjega gimnazijskega razreda naprej; v 
I. in II. razredu so bile tri ure ; leta 1854. se je slovenščina radi 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 25 

pomanjkanja učencev skrčila na dva oddelka po tri ure, 1. 1855. 
se je učila v treh oddelkih po tri ure, 1. 1856. se v I. tečaju ni 
poučevalo v slovenščini, ker ni bilo učitelja, v II. tečaju so bih 
trije oddelki po tri ure, L 1857. trije oddelki po dve uri, istotako 
leta 1858. 

Leta 1859. je storila slovenščina važen korak naprej, kajti 
po ukazu ministerstva za uk in bogočastje od 8. avgusta 1859. 1. 
se je oklicalo to-le: »Presvitli cesar so dovolili, da v 
gimnazijskih šolah tistih dežel, kjer večina 
ljudstva ni nemškega jezika, nima več veljati 
cesarski ukaz od 9. decembra 1854 L, po katerem 
je v višjih razredih večjidel moral nemški jezik 
biti učni j ezik , dagagovori in piševsak, kije 
gimnazijalne šole dovršil.« 

Ta ukaz je bil za razvitek slovanskih jezikov silno važen; 
zato so se takoj v „Novicah^ 1. 1859. in 1860, slišali »Glasi o 
cesarskem ukazu, ki določuje učni jezik v različnih deželah 
našega cesarstva« ^) ; pošiljali so te glase med Slovence J. Trdina, 
Matija Majar in dr. Muršec. 

Razven Trdine na Reki sta se za ravnopravnost v šoli naj- 
bolj potegovala A. Marušič v Gorici in B. R a i 6 v Mariboru ; 
prvi je po spisih: »Narodnost in slovenščina v Go- 
rici«,^) »Važen sklep goriškega deželnega zbora 
glede na slovenski jezik« ,***) »Britkosti slov-en- 
š č i n e« ,") podpiral slovenske težnje. 

Božidar Raic je objavil v „Novicah^ 1. 1860. zanj osodepolni 
članek: »Slovenščina in srednje učilišče v Mari- 
boru«, vsled katerega je moral zapustiti službo gimnazijskega 
učitelja. Jako poučen je njegov spis : »Dva statistična pre- 
gleda«, kjer se navajajo slovenski učitelji in dijaki na jugo- 
slovanskih gimnazijah po narodnosti ; govoril je pozneje na žalskem 
taboru o »narodni osnovi slovenskih šol«. Njegovi »U č i 1 n i š k i 
p a b e r k i « se obračajo zoper nekatere nedostatke novih šolskih 
zakonov, »Blagoslov novih učilniških zakonov« pa 
priznava dobre strani. 

V prvem desetletju ustavnega življenja so se ustanovile tri 
srednje šole. Po najvišji določbi od 4. septembra 1861. 1. je cesar 
Fran Josip I. dovolil, da se ustanovi v Kranju mala gimnazija; 
16. oktobra 1. 1861. sta se odprla dva razreda, meseca septembra 



26 Z^doTJna sIot. slovstva. IIL del. 

L 1862. se je začel pouk v vseh razredih. L. 1870. se je gimna- 
zija prelevila v realno gimnazijo; leta 1878. bi bila imela polagoma 
nehati; 1. 1888. se je konečno določilo, da neha. 

Na Štajerskem je deželni odbor 1. 1868. ustanovil na Ptuju 
realno gimnazijo, ki se je 1. 1879. spremenila v malo gimnazijo. 
Koroška je dobila v Beljaku 1. 1869. realno gimnazijo, ki se 
je 1. 1874. spremenila v veliko realno gimnazijo, 1. 1878. v čisto 
veliko gimnazijo. 

Ker je v Istri prebivalstvo hrvatsko in slovensko, omenin^ 
konečno tudi se pazinsko srednjo šolo. Ustanovila se je 
1. 1836. šastrazredna gimnazija, 1. 1842. se skrčila na štiri raz- 
rede, ojačila se 1. 1847. na šest, 1. 1851. zopet skrčila se na štiri 
razrede in ponehala 1. 1874. 

Zraven gimnazij so postale potrebne tudi šole za praktične 
namene ; 1. 1851. sta mesto Celovec in koroška dežela skupno 
postavila poslopje za realko; Ljubljana je dobila spodnjo realko 
1. 1851., višjo 1. 1865.; „Novice^ so se 1. 1861. začele živahno 
potegovati za celo realko; v Gorici se je ustanovila 1. 1863., v 
Trstu L 1870. Slovenski stariši pošiljajo sicer po ogromni večini 
svoje sinove v latinske šole, pa itak jih moramo tukaj omenjati, 
ker se povprek premalo ceni važnost teh šol ; jako pozno je dobil 
Maribor realko (1. 1870.). 

Pripravnico je Ljubljana dobila 1. 1867.; razvila se je iz nor- 
malne šole, ustanovljene L 1772. Leta 1849. se je ustanovila slo- 
venska poljedelska šola. 

Koncem šestdesetih in začetkom sedemdesetih let so se živahno 
ustanavljali razni šolski zavodi ; v šestnajsti seji deželnega zbora 
kranjskega se je ukrenilo, da se napravijo take šole, v katerih se 
bodo učili posamezni razdelki kmetijstva, da se napravijo šole za 
sadjarstvo in vinarstvo, za svilo- in čebelorejo na Dolenjskem, nižja 
gozdarska šola na Gorenjskem. Deželni odbor je imel o tem po- 
zvedeti in poročati. L. 1868. je dr. Bleiweis nasvetoval v imenu 
deželnega odbora, da se za zdaj opuste nameravane učilnice za 
Dolenjsko, da se pa po vzgledu Hinterbriihlske šole osnovi mala 
gozdarska šola s slovenskim učnim jezikom in da se uredi osem 
ustanov za revne učence na tej šoli. Ta predlog je bil vzprejet; 
„Novice^ L 1868., str. 316, razglašajo pogoje za vzprejem. 

L. 1848. je izprožil misel o slovenski univerzi dr. Sporer, 
ravnatelj ranocelniške šole in liceja; meščanski odbor ljubljanski 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 27 

in »Slovensko društvo« sta podpirala to idejo. Vlada je obljubila 
vseučilišče, za pravoslovna predavanja so se uže oglašali juristi; 
Mažgon in Lehmann sta predavala uže pomladi 1. 1849. Ko je 
umrl prvi, je vlada ustavila predavanja. Drugi kandidatje za to 
stolico so bili: dr. Ahačič, dr.. Haan, dr. Kerstein, dr.'Hradecky, 
dr. Martinak, dr. Bučar. V Ljubljani ustavljena predavanja nadalje- 
vali so na graškem vseučilišču dr. Kranjec, dr. Kopač, dr. Skedl. 

Iz tega se razvidi, koliko domačih duševnih sil so imeli 
takrat Slovenci v tej stroki, dasi niso bili pripravljeni. 

Leta 1848. je nastopila lepša doba tudi za gj_ftjl j J j ^ j^^nd 



imnj«! II "" '<W:-JWi* ""^»»s-^ •miv^m-^^-^Hi*- 



i gr e , ker si je »Slovensko društvo« v Ljubljani postavilo nalogo, 
inrejaii »Besed e« in gledališčne predstave ter ustanoviti narodno 
gledališče v Ljubljani. 

Popolnem nepripravljeni Slovenci tudi na tem poljti niso bili, 
ker so objavili 1. 1844. Schillerjevo »Devico Orleansko« ' v dokladi 
„Novicam^ ; pripravljali so pot tudi Malavašič, Valjavec in Cegnar 
(glej pobliže v dotičnih življenjepisih). 

Ukrep »Slovenskega društva«, da se ustanovi v Ljubljani 
slovensko gledališče („Illyr. Blati" 1848, št. 100), je navdušil vso 
Ljubljano. Leta 1849. je filharmonično društvo na Rožniku raz- 
veseljevalo slovensko občinstvo s slovenskimi pesmami, in pred- 
lagalo se je, da se v Ljubljani uvede slovenski ples, kar se pa ni 
uresničilo. 

»Slovensko društvo« je priredilo v vsem dvanajst »Besed« 
in predstav. Prva »Beseda«, dne 30. maja 1. 1848., v gledališču v 
gdd~cesarja Ferdinanda, je jako lepo uspela; Kamilo Mašek, učitelj 
na ljubljanski muzikalni šoli, in Fleišman sta skrbela za napeve; 
druga pa je bila dne 19. junija leta 1848. Tu se je deklamovalo, 
vrstili so se samospevi in čveterospevi, pa tudi zbori, ki so jih peli 
Krakovčani z nenavadnim uspehom. Prva gledališčna predstava 
je bila dne 8. julija 1848.1.; na korist šentviškim pogorelcefn pM 
Zatičini še je igrala »Županova Mi cika«.*) Pred igro so se 
pele pesmi: »Ilirski kor<(," »Kj e* so ti s te rožice?« »Pla- 
nin ar«. Nastopili so zopet krakovski pevci, pa v manjšem šte- 
vilu. Ivan Babnik je priredil igro »Golfa ni starec«, ki se je 
uprizorila dne 6. septembra 1. 1848. Na čast občnemu zboru »Slo- 
venskega društva« prirejena predstava dn6 22. novembra 1848. 1. 

*) »Županovo Miciko" so igrali zopet dnš 6. septembra 1848. L 



28 Zgodovina slov« slovstva. lil. d«l. 

Z igrama j>Tat t mlinu« ali »SloTenec in Nemec«*) je 
zelo ugajala. Predstavljala se je ¥ t^n letu se 4. dec^aobra »Zmeš- 
njava nad zmešnjavo« t Babnikovem prevodu. Letat 1849. 
dne 15. februvarja: »BI a ve venec« (Karel Dežnom je s^sal 
prolog); doe 24. februv^urja: »Veseli dan«; dne 10. septemlva : 
»Dobro jutro« (prevedena iz česčine). 

Zadoja predstava je bila dne 19. junija leta 1850. na čast 
deželnemu glavarju grofu Cborinskemu in v korist pogorelcem na 
Kranjskeno. Med igralci je omeniti Ivana Mabkot&, poaieje vladnega 
svetnika v Ljubljani, HofiEema, viteza Saalieldskega, takrat avskol- 
tanla, pozneje vladnega svetnika v Ljubljani, go^K) Scbopplovo, 
soprogo poznejšega dvornega sv^nika, Lec^ldino Krsnikovo, hčer 
profesorja Krsnika i. dr. 

Toliko je storilo »Slovei^ko društvo« za razvitek slov^iske 
dramatike. Ti lepi uspehi so napotili slovenrite rodoljube, da so 
začeli misliti, kako bi se moglo ustanoviti stalno gledališče v 
Ljubljani, ki bi svoje igralce po letu pošiljalo na Štajersko, Ko- 
roško in Primorsko, naj bi tam uprizarjali gledališčne igre. Leopold 
Kordeš, bivši urednik časnika „Laibacher ZeUuag"^ je izprožil misel, 
naj se to podjetje zvrši na podlagi delnic. Do aprila 1. 1850. je 
bilo podpisanih sto delnic in dne 1. marca se je sklical prvi občni 
zbor, kateremu je Kordeš razodel svoje mislL Izbral se je odbor 
sedmih m6ž z namenom, da vodi denarne inumetalne stvari. 
V ta odbor so bili voljeni : Holcer, trgovec in posestnik ; dr. Struppi ; 
Ambrož, posestnik ; dr. Klun, dr. Bleiweis, Debevec, . posestnik in 
trgovec; Balant Zupan, trg. pomočnik; za namestnike: Šrejer, 
trgovec ; Eržen, zdravnik ; Lavrič, c. kr. sodnik. Ta odbor se je 
razdelil na dva odseka: 1. odsek za denarno oskrbništvo (Holcer, 
Debevec, Šreyer in Eržen) ; 2. odsek za umetalna opravila (drugi 
odborniki). 

Odborniki so tudi sestavili pravila novemu društvu; občni 
zbor je dn6 26. maja L 1850. vsprejel »Postave akcijnega 
društva za ustanovitev slo venskega" gledališča v 
LjuBljani.« („Novice^ 1860, štev 23.) Odbor je razpisal nagrade 
za najboljše izvirne gledališčne igre, delnice pa se niso vplačevale 
in igralci se tudi niso oglašali. Odbor je kupil žaloigro »Mlinar 

*) l^fo j« prevel iz £edčine (Štepanek) na slovenski jezik prof. Rleeman, 
priiecUI v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja. Učč se slovenščina je uvidel, 
da mu je treba dobro znati slovenski. 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališ^,u. 29 

in njegova hči« pa Cegnarjev prevod Mosenthalove igre »De- 
b o r a h« , vsako po 30 gld. 

Podjetje je začelo hirati in je konečno zaspalo. Z uvedenjem 
ustave 1861. I, se je v Slovencih začelo novo duševno gibanje : 
ustanavljala - so se raznovrstna društva, osobito čitalnice, ki so 
postajale ognjišča narodnemu gibanju ; v njih so se vršile veselice 
in koncerti, prirejale pa tudi gledališčne igre. Med vsemi čitalni- 
cami se je odlikovala ljubljanska, ustanovljena 1861. 1., in je bila 
voditeljica svojim sestram drugod po Slovenskem. 

Do 1867. 1. je priredila triindvajset gledališčnih predstav; 
rodoljubi po Slovenskem so jo pohvalili, da je bila to najlepša 
misel, kar se jih je v tem času porodilo v Ljubljani, da je č i t a 1 -| 
niča ljubljanska iz gledališča pregnano slo -I, 
vensko dramatiko vzela pod svoje okrilje. "* 

Največ je storil v ta namen Jakob Zabukovec, sedaj 
C. kr. računski višji svetnik in občinski odbornik v Ljubljani. Pri- 
redil je »Domači prepir« (Kotzebue: »Der hHusliche Zwist<c), 
»G o s t i 1 n i C a na pošti« (Goldoni), »S n u b a č i« (»Ein Mann 
von 40 Jahren«), »Popotnika« (»Ein Zimmer zu zwei Betten«), 
»Advokata« (Schubert) in »Selški brivec«. 

Zabukovec je sproti prelagal za vsako predstavo in tudi sam 
izborno igral. — Dr. B 1 e i w e i s je 1. 1864. začel* izdajati zbirko 
gledališčnih iger, ki se navedejo pozneje. 

Dramaturge omenimo v tej dobi posebej : B. Tomšiča, 
Mir. Vilharja, Seb. Zepiča, Mandelca in Drobnica. 

Bernard Tomšič, 

porojen v Dobrepoljah, nekaj časa v samostanu, potem pisar v 
črnomaljskem okraju, nazadnje učitelj v Mirni Peči in na Vinici, 
je pesnikoval v nemškem in slovenskem jeziku, se začel zanimati 
za gledališče ter priredil po nemških izvirnikih igri: »Lahko- 
verni« in »Ravni pot najboljši pot«. 

MiroslavVilhar, 

o katerem nam bode podrobneje govoriti še v slovstveni zgodo- 
vini, je bil tudi osobito marljiv pisatelj in prirejevatelj gledališčnih 
iger v 1. 1865 — 66., ko je izdal šaloigre »Detelja«, »Župan«, 
»Poštena deklica« in »Pomota«. Nekaj iger zapustil je 
v rokopisu. 



30 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Sehastijan Žepič (1829 — 1883) iz Križev pri Tržiču na Kranjskem, je bil 
profesor v Varaždinu, Zagrebu, Novem Mestu in nazadnje zopet v Zagrebu. Uže 
gimnazijalec in visokošolec je začel pisatelj evati in je pomagal Janežiču, da 
je prišel na svitlo »Zgodovinski Katekizem^; dalje je priredil dve 
gledališčni igri (po Klicperi in Kotzebue-ju) in dve šolski knjigi za pouk 
latinskega jezika v nižjib razredih. Posebno zanimivi so njegovi sestavili o neka- 
terih slovenskih in hrvatskih gimnazijah v j,Novicah'' 1. 1867. Dopisoval je tudi 
v „Sloven8ki Glasnik^ ter pisal v hrvaščini poučne knjige ter učene slovniške 
sestavke. 

Valentin Mandelc (1837-1872.) 

iz Kranja, suplent na gimnaziji v Varaždinu, kjer sta mu bila 
tovariša Zepič in Valjavec; leta 1864. je prišel za profesorja v 
Karlovec. 

Prvi pojav njegovega pisateljevanja je slovenski prevod češke 
pesni V. Furchove v »Spomeniku dunajske kmetijske razstave« ; v 
njej opeva vzajemnost avstrijskih Slovanov. Z drugimi odličnimi 
njegovimi tovariši je A. Janežič pridobil za svoj „Slov. Glasnik'^ 
in za „Večernice^ »Mohorjeve družbe« izvrstne sotrudnike. 

Prevod iz francoščine »Deset tavžent lir« kaže, da se 
je začel pečati s francoskim jezikom, iz katerega je prevel mnogo 
gledališčnih iger. za »Dramatično društvo«; najbolj sta še mu pri- 
kupila Scribe in Girardin. Najvažnejše njegovo delo je bil prevod 
prvega delia Goethejevega »F a u s t a« , katerega je »Dramatično 
društvo« dalo v opiljenje J. Cimpermanu, ki pa tega dela ni do- 
vršil. Objavljali so se njegovi prevodi v „Besedniku^ ^ „TaUji'' in 
v jjLetopisu Matice Slovenske^. 

Predstave drugod po Slovenskem. 

Na Kranjskem je izven Ljubljane bilo tudi mestno gleda- 
lišče v Idriji, namenjeno uradnikom in delavcem; igralo se je 
nemški trikrat na leto in sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Bar- 
bare in rojstnega dne Njega Veličanstva. 

Od 1850. 1. počenši se je igralo tudi slovenski ; 1. 1850. dva- 
krat »Tat v mlinu«, 1853. 1. »Matiček se ženi«, 1. 1855. 
in 1861. zopet »Tat v mlinu«, 1856. L in 1857. »Županova 
Micika«, v 1862., 1863. in 1868. 1. Drobničeve igre, 1865. 1. 
»Župan«, 1866.1. »Pravda«, 1869. 1. »Poštena deklica«. 

Od 1869. do 1880. 1. se ni igralo, ker je imel rudnik višjega, 
svetovalca Nemca; 1. 1880. pa je prišel v Idrijo višji svetnik, čeh 
Novak, ki je bil prijatelj slovenskim predstavam. Tem pred- 



Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 31 

stavam je bilo v korist tudi to, da je istega leta iz dunajske drama- 
tične šole prišel tje Vinko Lapajne, ki se je močno trudil, da so 
se Idrijčani zopet mogli razveseljevati s slovenskimi predstavami. 
Osnoval je tudi »Dramatično društvo«, ki ima dvajset ustanov- 
nikov (po 2 gld. na leto) in trideset podpornikov (po 1 gld. 20 kr. 
na leto), deželni odbor daje 100 gld. 

V prejšnjih časih odlikovala se je tudi Vipava, kjer je 
bil pesnik Radoslav Silvester, takrat trgovski pomočnik in 
sedaj samostalen trgovec, duša vsemu delovanju na tem polju; 
on sam je zložil manjše in večje prizore. Za prirejanje gledališčnih 
iger v Novem Mestu si je pridobil največjih zaslug profesor 
Ivan Vrhovec, v Kamniku pa neumorni režiser g. J. Štele. 

Tudi na Štajerskem so odlični rodoljubi zgodaj začeli 
prirejati gledališčne predstave. 

Leta 1845. je Davorin Trstenjak prišel v Ljutomer za 
kapelana in se je takoj sprijateljil z zdravnikom dr. Prelogom in 
dekanom Jaklinom. Blizo Ljutomera na praneškem gradu je živel 
dr. Gottweiss, bivši profesor na mariborski gimnaziji, v mladih 
letih nemški pesnik, pa vender vnet prijatelj slovenščini. Ta je za 
zimski čas ustanovil malo gledališče v Ljutomeru, Prelog je bil 
režiser, Trstenjak dramaturg, Gottweiss pa intendant. Igralo se je 
nemški, zapela pa se je vmes kaka slovenska pesem, ki je navdu- 
šila vse zbrane rodoljube; tedaj isti način, kakor je začel delati v 
Ljubljani baron Zois. 

Trstenjak je uže Ilir 1837. 1. bil spisal dramo v treh činih: 
»Nevesta z otoka Cypros«, prvi čin slovenski, ostala 
dva hrvatski. Toda v Zagreb poslani rokopis je bil zasežen in 
uničen. Od Trstenjaka imamo melodramsko pesem »Vodnik« in 
komedijo »Kako si jeVrbovčan svojo svojeglavno 
ženko poboljšal?« {„Letopis Matice Slovenske^ ^ 1867.) 

Njegovo opero »L a d o« ima dr. B. Ipavec v rokah. (Anton 
Trstenjak, „Slov, gledališče^ ^ str. 79.) 

V Mariboru je dr. Prelog, spreten deklamator in izvrsten 
igralec komičnih ulog, mnogo pripomogel temu, da se je nekaj 
časa živahno igralo v tamošnji čitalnici, sam je priredil igri: 
»črni Peter« pa »Zakonska sol«. 

V Celju je vzbudil živahno zanimanje za gledališčne pred- 
stave Josip Drobnič (1812. — 1861.) od sv. Heme bhzu Sotle. 
Bil je kapelan na raznih mestih 'in je prišel začetkom šolskega 



32 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del. 

leta 1849. — 50. na celjsko gimnazijo za suplenta, začel prelagati 
igre iz hrvaščine na slovenski jezik, zbiral okrog sebe dijake, ki 
jih je učil igrati, in vabil tudi Celjane v sodelovanje. Uredivši si 
primerno osobje, nastopil je ž njim v celjskem gledališču ; sodelo- 
vali so celo sini nemških rodovin, osobito se je odlikoval Viktor 
Leitmeier. Leta 1851. — 52. se je igralo: »Dobro jutro« (3. no- 
vembra 1851), »Goljufani starec« (14. decembra istega leta), 
»Tat v mlinu« (1. januvarja 1852) in »Ž u p a n o v a M i c i k a« 
(7. marcija 1852). Koncem petdesetih let je objavil po nemških 

izvrnikih nekaj iger v „ Vencu gledališčnih iger". 

Iz Celja je šel v začasni pokoj v Trst, kjer se je začel pečati s slovarskim 
delom (gl. zadej v »Knjištvu«); nato je šel v Gradec in učil slovenski jezik na 
gimnaziji ter sodeloval v uredništvu deželnega zakonika. 

III. Slovstveni pregled. 

Narodno gospodarstvo. 

Trezno misleči Bleiweis je izprevidel takoj vzprejemši ured- 
ništvo „Novic", da je slovenskemu knietu treba najpoprej pouka 
v njegovih vsakdanjih poslih ; zato je tudi sam pisal o najbolj 
raznovrstnih stvareh kmetijstva, kakor se vidi iz njegovega živ- 
ljenjepisa. Pridobil pa si je tudi sodelavcev iz vseh slojev sloven- 
skega naroda; to priča, da so se dobro razumele njegove težnje. 
Ljubljanski zvonar Samassa^) je pisal takoj v prvih številkah 
prvega letnika »Koga so družbe za obrtnost« ; Vrto vec*) 
je opisal škodljive hrošče ; Karol L o k a r ,*) trgovec v Kranju, pri- 
poroča zavarovalna društva ; Jožef D e m š e r *) priporoča razdelitev 
pašnikov ; Anton K u r z ,*) vodja šol v Idriji, razlaga kmetijska 
opravila v grudnu ; Ličen,®) stolni vikar v Gorici, priporoča, da 
se pomnože gozdi ; Ant. K o m a c ,'') kurat, nove panje ; P 1 e m e 1 ,*) 
beneficijat v Lozicah, peč na dve cevi ; Fr. Pire, misijonar v 
Ameriki, ki je 1. 1830. izdal ^Kranjskega Vrtnarja"^ je iz Amerike 
1. 1846. poslal v „Novice" »Na govor na vse kmetiške 
gospodarje«, priporočuje sadjarstvo ; primerne nauke »Slo- 
venskim vinorodniko m« daje Ant. Koderman,') učitelj 
v Braslovčah na Štajerskem, odlikovan s srebrno svetinjo; Janez 
C e r e r ,*®) uradnik velike colnije v Trstu, govori o davkih, razlaga 



Slovstveni pregled. 33 



zmoto o kavi.") Naravno pa je, da so imele 1. 1848. „Novice", ker 
so rade poročale o javnih rečeh, premalo prostora za kmetijske 
stvari; to je bilo tudi še 1849. L; pogostoma so „Novice^ 1850. 1. 
iz jjJadranshega Slavjana^ vzprejemale spise o kmetijskih stvareh. 

Josip K o 1 1 e r ^*) iz Gorice priporoča, da se bolje porablja 
zemlja na hribih in gorah ; S t o j a n ") uči, kako je pridelovati lepo 
zelje; A. Fleišman^*) razlaga, kako se na pustih krajih zasajajo 
drevesa; nadgozdar Megušer^^) vpraša, jeli kmetovalci ne mogo 
brez hoje izhajati za nastelje; J. Šuc,^®| sedaj dekan v Št. Martinu 
pri Slovenjemgradcu, poroča o kmetijski razstavi v Šoštajnu; Raut- 
nar^^) je napravil načrt za gojitev sadjarstva po različnih gorenj- 
skih krajih. 

Jako važna pa je za narodno gospodarstvo, vsaj na Kranjskem, 
»Spomenica kupčiiske in obrtne zbornice kranlske«, predložena 
ministru kupčije, obrtnije in javnih stavb, podpisana od predsednika 
Lukmana, in izdelana od dr. Kluna; nadrobno popisuje narodno- 
gospodarsko stanje ter povdarja pomanjkljivosti m prosi pomoči. 
Primerno je povdarjal visoki namen poljedelstva M. Verne, Blaž 
Fišer je podal zlata pravila za kmetovalce z geslom : »Naprej ! 
je sedaj tudi glas kmetovalca« ; važnost kmetijstva je poudarjal 
tudi slavnoznani naravoslovec in pesnik „Slov, Bčele^ J. Štefan^^, 
Rub e sa ,^®) župnik y Vremu, je objavil svoje izkušnje z izpiranjem 
bolnega grozdja ; pesnik Josip H a š n i k ^*^J objavlja v Trbovljah na 
Štajerskem svoje izkušnje z debelim korenjem. Posebno marljivo 
je 1854. I. pisal v ^Novice'^ J. Š u b i c , n. pr. o dobrih lastnostih 
kopriv,*^) o preji in platnu iz kopriv,^^) o gozdnem drevju,*^) o 
koristi brinja ^*); A. L i k a r ^^) priporoča sredstvo proti gnilobi mesa. 

Priprosti kmetje so poročali o svojih izkušnjah, n. pr. Ja 1 en*®) 
na Hujah blizu Kranja o turšici, istotako L a v r i 6 *') v Moravčah. 
Z a 1 o k a r **) je vprašal, so li naši dedje gospodarili bolje ? Od- 
govor: Ne. Dr. J. Žan*')je po nauku narodnega gospodarstva v 
pravoslovnem oddelku na dunajskem vseučilišču označil nalogo 
narodnega gospodarstva tako-le: »Spoznanje, spodbadanje in mno- 
ženje pridelovalnih in izdelovalnih močij : torej tudi vedno pomno- 
ženje človeške omike.« Koncem 1856. leta priporoča J. Subic*^) 
kmetom, naj prebirajo knjige in gospodarske časopise, če hot6 gospo- 
dariti dobro in varno in odvrniti s tem, da ne bodo bolj omi- 
kani narodi v gospodarskem oziru nadkrilili Slovencev. Začetkom 
1857. 1. se je s pomočjo vlade in kmetijske družbe osnovala v Idriji 

3 



34 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

sadjarska šola. Jožef D u 1 1 e r /*) posestnik na Skrjančevem, pri- 
poroča drenuljo ; R o b i d ^^) označuje napačno cepljenje dreves ; 
dr. H a u b n e r ^^) razlaga, kako je pitati teleta ; C i z e j '*) nasvetuje, 
naj se ne zatirajo ptiči; J. Saj o v ic^^) govori o pijači iz brinja; 
Lovro Pintar^®) poroča o sadjarstvu, kakor ga uče v preddvorski 
šoli; o važnem vprašanju radi stanovanj na kmetih je poročal 
Tušek,®^) zahtevaje^ da se morajo tudi na kmetih ravnati po 
naravoznanskih zakonih. 

L. 1857. so povesti, zgodovinski in jezikovni spisi potisnili 
nekoliko na stran narodno gospodarstvo, tako tudi 1858. 1., kajti 
po nekaterih prevodih iz nemških gospodarskih listov izpregovori 
šele v 18. številki »Stari kovač iz Šiške« (Ferd. Schmidt**) »Še 
dve besedi našim gospodarje m« , naj se kaj plačuje 
tistim, ki vničujejo kebre ; Urban G o 1 1 m a j e r ,*•) župnik v Roču, 
je nasvetoval, naj se razdeli Kras, da se ložje pogozdi; Janez 
Cigler*®) popisuje kmetijstvo po ribniškem okraju; Jakopič*^) 
poroča o vinograjskih izkušnjah na Štajerskem; J. Jonke**) iz 
čermošnic nasvetuje shranjevati med v lončenih in dobro pocinjenih 
posodah ; Andr. Likar*') uči, kako je narediti solnčno uro na zid ; 
Janko Vijanski**) pa, kako se dela les trpežen. 

Tudi zgodovinar Hicinger**) se je pečal s kmetskim vprašanjem 
in predlagal, naj bi se povzdignilo po živinoreji kmetovanje na Notranjskem. 

Leta 1861., ko se je uvela ustavna vlada v Avstriji, so „Novice*^ morale 
začasno dajati več prostora javnim stvarem. Dr. Razlag**) priporoča, naj nabi- 
rajo premožni Slovenci denarja v ta namen, da se nakupi mnogo iztisov Zalokar- 
jeve knjige „ Umno gospodarstvo in kmetovanje " in razdeli po Štajerskem ; 
dr. Lovro T o m a n '•O nagovarja Slovence, naj na kmetih ustanavljajo knjižnice. 

O čebelarstvu so se oglasili 1862. 1. nekateri kmetje, n. pr. Jurij Jereb*®) 
iz Vodic na Gorenjskem, gledš reje tujih čebel, Janez Z a v r 1**) v Višnji gori 
priporoča prestavljanje panjev. 

L. 1863. se je oglasila prva slovenska narodna gospodarica M i n c a ***) z 
Bršeca v Istri, priporočujoč Gorenj kam sviloprejo; ^fNovice** so sicer omenile ne- 
koliko poredno, da to za Gorenjce ni nič novega, da pa venderle domoljubno pisa- 
teljico rade vsprejm6 med svoje sodelavce. 

Novi sodelavec je Srečan P i r c '^*) iz Jelšan, ki priporoča šolske kme- 
tijske vrte. 

Umetno ribjo rejo je na Kranjskem prvi uvedel dr. Ahaci č") mL 

Dr. Lavrič,") predsednik Ajdovske čitalnice, je na shodu dne 17. julija 

1864. 1. gledš vinogradarstva predlagal napredno in skupno delovanje. 

Nova moč v narodno -gospodarski stroki 1865. 1. je A. Žgur,") ki se je 

zanimal zlasti za vipavske in notranjske pokrajine ; svaril je pred pokončavanjem 

gozdov ; njemu je pritrdil Jakob Janezi č.®*) 



Slovstveni pregled. 35 



Najobširniši in najtemeljitejši spis je Fr. Jančarja »Mladi 
V in C ar«. ^®) Ta obširni spis je izdal potem v posebni knjigi, ki 
se je hitro razprodala. 

V Slov. Goricah na Štajerskem živeči Dominik čolnik^') 
je predlagal terminologijo za plemenitev vinskih trt. Naš Ahasver I. 
dr. P, T u r n e r,^*) ki je prehodil mnogo sv.eta, povsod se učeč, da bi 
koristil domovini, je v »Popotnikovih opazkah po Angle- 
škem« pozorno opažal kmetovanje, primerjal ga z našim in dajal 
kmetom lepih naukov. Dr. Janez Mencinger,^®) duhoviti naš 
pripovednik, zahteva v lepem spisu »Kmet in narodnost«, 
naj se tudi v kmetskem stanu goji ponos. „Novice" razglašajo nazore 
poljedelskega niinisterstva o uvedenju nadaljevalnega pouka v kme- 
tijstvu, a zrno nazorov je: »Plačajte si sami pouk«. 

Vsak narodni gospodar ve, koliko je cehom za narodno 
bogastvo koristila sladkorna pesa. Zelo sta torej tudi Slovencem 
ustregla sinova Avgusta Tschinkla ,®^) ki sta v svojem 
obširnem pouku o tem predmetu povdarjala, da kmetijstvo ne pride 
do najvišje stopinje, ako ni združeno z obrtnijo; isto je trdil 
dr. L a v r i č •') na shodu v Ajdovski čitalnici dne 1. junija 1866. J. 

Drug obširen in poučen spis v tem letniku „Novic^ je Ivana 
Tomšiča**) poročilo: »Šest tednov na Dunaji ali gospo- 
darsko - kmetijska šola.« 

Splošnega pomena je dr. J. Mencingerja spis »Kmet 
in narodnost«,*^) ki povdarja, kako ponosen naj bi bil kmet; 
kmetski stan se naj ohrani v sedanji celoti (800.000 kmetov šteje 
slovenska zemlja), naj bodo pošteni v mislih in dejanjih, trdni v 
značaju in premoženju, da napredujejo v narodnem izobraževanju, 
potem pride — enakopravnost in čast. 

ZačeU so izhajati časniki za gospodarstvo; Andr. Maruš ič 
je 1863. 1. začel izdajati „Umnega Gospodarja^. (Gl. pobliže Marušič.) 

Dalje se v podrobnosti tukaj ne moremo spuščati, samo 
toliko navedemo, da so zraven Vrtov ca in Robide bili naj- 
marljivejši pisatelji v tej stroki: misijonar Fran Pire v Ameriki; 
Jurij P a j k , tesarski mojster v Ljubljani ; Peter Aleš, stolni 
dekan v Trstu; Peter Musy, učitelj v Šoštanju na Štajerskem; 
Peter Leskovec, uradnik kmetijske družbe v Ljubljani ; beležnik 
dr. Jožef Orel, nekaj časa podžupan ljubljanski ; župnik Jernej 
Arko (v „Novicah^ včasih podpisan Okra); Josip Godina- 
Verdeljski, urednik nekaterih časnikov v Trstu, ki se pa 



36 ZfodofiBa sloT. sIoTstra. m. deL 

niso mogli dalj časa vzdržaTati; Mihael Ambrož, držaTni poslanec 
in župan ljubljanski ; župnika Josip Bevk (Knžn<^orski) in Lo\ro 
Pintar, le- ta zlasti bivši sadjar. 

Med mlajšimi je dr. Ivan Gršak, beležnik t Ormožu. S 
prvimi spisi o kmetijstvu nastopajo Fr. P o v s e , R. D o 1 e n e c 
inScholmayer. 

Pesništvo in pripovedništvo^ 

Lepa jutranja zarija nove svobode je vzbudila pesniško žilo 
v marsikaterem rodoljubnem slovenskem srcu, ki inače ni služilo 
muzam; zato nahajamo mnogo posameznih pesmic, zloženih po 
možeh, ki sicer niso znani ko pesniki, n. pr. : Huber je zložil 
)»Otok bleski«; Strel »Popotnik pridem črez goro«; 
Uršifi »Popotvanje, bratje« id.; Pirnat je spretno prevel 
iz češčine »Kje dom je moj?« Tak drobiž se je posrečil tudi 
Valentinu Orožnu, ki je tuje pesni za slovensko uho in srce 
znal prikrojiti tako spretno, da jim je težko poznati tuji izvor, 
posebno če so jim zloženi tudi primerni napevi, n. pr. »Kje so 
moje rožice?« »Mrzli veter tebe žene« id. 

Tudi marsikateri sedanjih dostojanstvenikov in učenjakov je v 
mladeniški dobi zakrožil kako slovensko pesmico; Jos. Radonievič 
iŠvegel, zdaj baron in grajščak v Grimšicah na Gorenjskem) je 
v „8l(yv. Bčdi" na svitlo dajal pesmice, opevajoče naravo. Jeden 
največjih fizikov novejše dobe dr. Jos. Štefan, bivši vseučiliščni 
profesor na Dunaju, po rodu koroški Slovenec (1852. leta dovršil 
gimnazijo v Celovcu), je iz slovanskih jezikov na slovenski jezik 
prevajal mične pesni, n. pr. »Nevesta ukazuje očetu«, 
»Kdo bi venec nosil?« (obe ruski) *) ali pa tudi nemško na- 
rodno, n. pr. »Grof in mlinarjeva hči«*) pa tudi kako 
izvirno, n. pr. »Prepozno«. 

Celi dan lepo cvetšia 
Mlada mi je rožica; 
Ko pa solnčice zaide, 
Nagne glavo revi ca.') 

Pisal je Štefan v ^^Slov, Bčeli" III. po praških novinah v lepem 
jeziku »Obraze iz Serbije«, pošiljal v „Slov. Glasnik^ dopise z Dunaja, 
poudarjajo, da se naj pišejo spomini o Prešernu in o drugih pesnikih. 
Pa uže sestavek »Številna znamenja in sestave« *) je kazal, kam 
meri smoter njegovega življenja. Tudi v „Ved^u^ se nahajajo 
njegove pesni. 



Slovstveni pregled. 37 



»Josipina Turnogradska« je zložila sicer samo jedno pesen 
»Zmiraj krasna je narava«, pa je navdušila Milico Z., da je 
v Razlagovo „Zoro"^ v „Bčelo^ pošiljala plode svoje muze, dalje pa 
o njej ni sledu, dasi je obljubila rečenemu listu, »da hoče v bodoče 
pošiljati kake stvarice«. Omenimo tudi še te-le pesnice, ki pa niso 
trajno delovale na polju slovenskega slovstva : Fani Hausmanova, 
hči lastnika novoceljske grajščine (umrla 1853. L), pisala je v „Celj- 
skih Novinah'' 1848. in v ^,SlovenijV^ 1849. L; Alojzija Oblakova 

in L. G kova naPtuju;^) N. Vičičeva;®) tretja kitica iz njene 

pesmice »Ljuba Spomlad« slove: 

Ifale pesmice donele, 
Serca bodo nam ogrele, 
Shj v pomladi so ognjene 
Želje vse zdaj ohlajene; 
Prerojena bo narava, 
Pela se bo božja slava. 

Klara R.'), »Molčečemu pesniku«: 

Kaj nek^ delaš, sin slovenski, 
Da ni sluha tebi več? 
Al počiva duh pesmenski. 
Da nam ne prepevaš več? 

Malica G. v „8lov. Glasniku'^ 1863: »Kaj me veseli?« 

Najbolj vendar se radujem, Prosto rada bi zapela 

Če domače peti .znam; Milo glasne pesmice, 

Krepke glase naših čujem. Bratom, sestram da bi vnela 

Lahko srčice imam. ' Srce, če je mlačno še. 

Omenijo naj se še: 

Majarčičeva*) »Miroslavu odgovor«; Ivanka K.®) 
»Svoji domovini « , »Pozdrav«; Ljubnikova z Gorenj-, 
skega*®) »Odprto pismice visokočislani L. Pesjake vi.«*) 

*) Gerti Gomilšakovi, ki je objavila več pesmic, je slavni hrvatski pesnik 
Trnski posvetil to-le slavilko: 

Nevidje te moje oko, Ima, ima naše krvi. 

Al sam srečnim čuo uhom, I junačke i poštene. 

Da mi liečeš na visoko, Kojoj rod je svadje prvi, 

Čerka slave^ srcem, duhom I Koja stranput ne pokrene. 

Ima, ima krasnih dušah. Ima, ima još srdacah, 

Razi)i8trenih ženskih glavah : Što se niesu potudjila, 

Molitvu jim Višnji sluša, Kojim pjesme praotacah, 

S njih se srce razigrava. Pjesma naša još je mila. 

Vjernih čerkah ima, ima Tako, Gerto, pjesma moja 

U nj^ da sestre pogledaju, U zabiti Tebe nadje. 

Ima milih posestrimah, U milini Tvog pokoja 

Da se brača u nj* uzdaju. Zazujit če žica sladje! 

U Gradcu na 21. Rigna 1854. Ivan Trnski, 



38 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Tudi narodni pesniki so se oglašali; n. pr. Jurij Vodovnik") 
je bil cerkovnik, tkalec in berač ter se živil s pesnikovanjem za 
koline in ženitvanjske gostije; on spada deloma še v poprejšnjo dobo, 
ker je bil 1797. 1. porojen v Skomerski fari na Spodnjem Štajerskem. 
Grabi č Miha,") mlinar pri Celju, je zložil pesen ob otvorjenju 
celjske čitalnice, peval »Od pridnega in zanikernega kmeta«, 
ko je njegov prijatelj Fran Bizjak dobil srebrno svetinjo za sadje- 
rejstvo. 

Pripoveduje se,") da je v Središču zložil neki kmet mnogo 
pesnij; v Bukovcih pri sv. Margeti blizu Ptuja je živel priprosti 
pesnik Forštnerič, pri Ljutomeru F ar k as. Med narodne pesnike 
smemo šteti tudi Frankolskega, dasi je zložil epsko pesen 
»Veronika Deseniška«; hodil je nekaj let v latinske šole v 
Celju. Niti srednjih niti višjih šol ni videl Radoslav Silvester, pa je 
zložil celo več sonetnih vencev. O njem pobliže med pobožnimi liriki. 

Večina naših preporodnikov je bila nadahnena pesniškim 
duhom, tako Hicinger, Ravnikar- Po žen čan , Trste- 
njak, M. Maj ar; Slomšek je bil tudi skladatelj. Bleiweisu in 
Einspielerju muza ni bila prijazna. 

čudovito je, kako sta na svoje rojake delovala Prešern in 
Koseški. Dasi nam je le Prešern ustvaril pesniški jezik in skorej 
v vseh strokah pesništva ustvaril klasične umotvore, ga vendar 
večina Slovencev ni razumela, nego udala se je Koseškega vzne- 
senemu domoljubju ter visokozvenečemu in bombastično tekočemu 
jeziku. Za Prešernom jih je pot ubralo vrlo malo ; najodličnejša 
sta Rodoljub Ledinski, katerega Marn primerno imenuje 
»Prešerna v duhovni obleki«, ter Fr. S v e 1 1 i č i č , čegar natančnejši 
življenjepis še pričakujemo. 

Mnogo pesnikov je šlo za Koseškim, pred vsemi Toman, 
kateremu se ne čudimo, ker je njegovo znanje slovenskega jezika 
bilo plitvo. Precej dolgo vrsto let se še Valjavec ni mogel iznebiti 
koseskizmov, kar se posebno vidi v njegovi lepi pripovedni pesni 
»Zora in Solnca«. Sam rad priznava vtis Koseškega pesnij 
Fr. Cegnar, vender je Cegnarja bolj mikala navdušena vsebina nego 
oblika, ker si je Cegnar svoj lepi besedni zaklad, ki ga je iz rojst- 
nega kraja prinesel v šolo, ogladil po marljivem učenju v srednji 
šoli in neprestanem čitanju srbskih pesnij. 

Med prve sotrudnike Bleiweisove na pesniškem polju se šteje 
tudi L. J e r a n ; ker pa je on vse svoje moči posvetil nabožni 



Slovstveni pregled. 39 



odgoji slovenskega naroda, se ta stran njegovega delovanja ni 
močno razvila; tudi njegovi sodelavci pri „D(mici'% kolikor so 
pesnikovali, na razvitek pesništva niso vplivali. 

Pohvalno se morajo omeniti »Hebrejske melodije«, 
ki jih je spretno po Byronu udomačil Jeriša; sicer mu jezik ni 
popolnem uglajen, pa nasproti Koseškemu je lepo napredoval. 

V pobožni liriki se je trudil Janez Bile s prevodi himno v, 
ki so se natisnili najpoprej v „Banici'\ potem pa ponatisnili posebej, 
pa tu in tam oblika zaostaja za zahtevami časa ; priznan pesnik na 
tem polju je jedino le Ivan Vesel, ki se je po svojih lepih pre- 
vodih ruskih pesnikov usposobil za to. O njem v nastopnem zvezku. 

Kar se tiče pripovednegaslovstva,je prvi »romancier« 
slovenski, Janez Č i g 1 e r, molčal prve čase našega preporoda ; po 
svojih povestih »Sreča v nesreči« in »Življenje sv. Heme« sega 
še v Prešernovo dobo. Ugodna ocena Levstikova ga je zopet 
obudila za slovstvo. Tudi Dragotin Š amperi spada po svoji 
knjigi „Navuk v peldah^ v poprejšnjo dobo, ali radi nekojih pesni) 
v ^Sloveniji'' in v „Vedešu'^ ga smemo deloma šteti tudi v Blei- 
wei80vo dobo. Najplodovitejši pripovednik za priprosto ljudstvo 
je Fr. Malavašič — Prostoslav Milko — . Prevajal je Krištofa 
Šmida; s temi knjigami je na Kranjskem vzbudil zanimanje za 
čitanje v priprostem narodu, kakor Krempelj na Štajerskem. S 
samostalnimi pripovedniki je bila „Slov. Bčela^ slabo preskrbljena ; 
kratke povestice so bile večinoma prevodi iz češčine in poljščine ; 
v drugi polovici 11. tečaja sploh ni nobene izvirne povesti, v 
m. tečaju so izvirne »Vladimir in Košara« (Svetec) : Samuel, bolgarski 
car, Sel je nad Srbe, donra zapustivši hčerko jedinico Košaro. Vladimir, vjeti vojvoda 
nasprotnikov, se je prikupil Košari, ki je srečno rešila ljubljenca in potem srečno 
živela ž njim v Belemgradu. 

Dve drugi povestici »Žrtvovanje na Savi« (B. Janežič) in 
»Cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju« (L. P.) nas vodita v 
staro slovensko zgodovino : premagani so paganski Slovenci ; Pri- 
vina in Ljudmila sta srečna zakonska dvojica. — Paganski Slo- 
venec je v naglici zabodel svojo hčerko, ki je ljubila mladega 
kristjanskega junaka ; mučenici so postavili lepo cerkev na Lurnskem 
polju. — Več malih izvirnih povestij je spisala Josipina Turno- 
gradska. 

V drugi polovici leta 1852. nahajamo v „NovicaW prve sle- 
dove pripovednega slovstva, n. pr. »Bistroumni sodnik«, »Dva 



40 Z^dovina slov. filorsUra. III. del. 



kin<?ta pri sdraTaikucc, »Ponižnost povikšana, prerzetnofit p( 
(ru«ki car Alekeij je izbiraje zaroanioo odklonil poDosno koeginjo 
Barbarikinjo in volil ponižno Nariikinjoi. Take pojesti bo se oa- 
dalje^'ale tudi lata 1654., n. pr. »Eden lot j«siika« ^o boBcaiskem 
irvimiku). 

^^li^9y^hJl kolikor niso bile izvirne, eo se nasanjale veči- 
noma na ju^slovauske in ruske izrirnike. Na tem polju je L Lie\ ičnik 
„Novio^ ZAla^l od 1 1856. do 1Š71. in navadno preiajaliz ^Hectma^ 
(glej nj^ov življenjtipis v predelu »Šolniki« i. Omeniti se mena nje- 
gova izvirna povest JoZajtik«, obraz iz Tojaškega življenja ta časa 
Napoleona. I^ tudi arabske piipovesti so ugajale., a. pr. j^Ahmet 
Methemir in njegov sin Abdala«, ki jo je po ilirskem posloTeoil 
Kobe. Kratke povesti so pisali tudi: Dernjac, Verdelj^d^ Križaj, 
Pavalec. I. Bubia 

D- Trstenjak je na^rtal v ^JToricaA^ pot novelam; oekako 
v odmor v svojem znanstvenem delovanju je pisal povesti od 
1854- 1. n<idi^Jje; tako nam je slikovito narisal v noveli »SJikar« 
mi(^fi^ strani iz življenja slikarja Ticiana: povestici: »^toznanjev 
in »61utf3ja« nam pripo\^dujeta o Vrazu in o malomestnih raz- 
merah v Vrbovcu- Posebno se odlikujeta »Slovenski Leander«, 
novela po narodni kranjski pripovedki, in »Kelmorajn«, obraz iz 
nj^ovega dijaškega življenja. — Josipu Levičniku se pridružuje 
Kos Cestnikov, ki je povest »Boljarka« priredil za ^A^or.* 1858 K, 
Janko Vijanski pa svojo povest ^Čudna lipa«, prevedeno iz češcine, 
za isti letnik „Novic^, i. Mam pripoveduje, -da je Vemetov prevod 
Chateaubriandove # Atale« ostal v rokopisu ; to ni istina, nahaja se 
v „ Novicah^ 1859, L ; prevod je inace točen, samo besedni red je še 
preveč po nemškem zlogu. Od 1858. L so imele ^Novice*' le malo 
boljših povestij- 

Jezikoslovje. 

Prvo jezikoslovno vprašanje, katerega so se dotaknile „Novice'^^ 
je, da Kobetu dajejo obširen odgovor, zakaj so se izpremenile 
nekatere belokranjske oblike v njegovem spisu, ker odločno na- 
sprotujejo mešanici iz slovenščine in hrvaščine. Ko so „Novice^ 
1. 1851, slov6 jemale od svojih čitateljev, se je večji del njihovega 
slovesa bavil s trditvijo, da odločno nasprotujejo mešanici, kakor 
jo je pisala Razlagova „Zora^. 

V jezikoslovni stroki je „Novice^ podpiral Jurij Caf,*) ki, pri- 
družuj6 se Kremplju, pošilja »Vesel pozdravec vsem Slovencem« ; 



Slovstveni pregled. 41 



oplakuje smrt Kopitarja, Jarnika, Hladnika, pozdravlja Viriti-ja, 
Kastelca, naznanja Miklošičeva in Slomškova^) objavljena in svoja 
lastna dela, ki jih spisuje, in želi slovenske slovnice po vseh 
narečjih. 

Humoristična je »Prošnja meseca Listopada*) na tiste Slovence, 
ki ga imenujejo Listognoj« ; razgovora o imenu mesecev so se 
udeležili Jernej Peternel,^) Lenček®) in D.') Začelo se je etimolo- 
gizovanje: Praberski je razlagal besede »župan«, »županija«.^) Dasi 
so se v letih 1848. — 50. radi potrebe v naglici spisavale slovnice, 
se je od druge strani vender tudi zahtevala točnost in resnoba ; to 
se razvidi iz obširnega in temeljitega pretresa Murščeve slovnice.®) 

Radi jednotno pisave rodilnikove končnice »ega« se je oglasil 
pesnik Oliban,*®) „Novice^ same so opetoma izražale želje po jednot- 
nosti, dasi niso bile prijazne »slovniški sodniji«, ki se je bila pred- 
lagala od neke strani. 

Zalokar") je objavil »Rodovnik slovenski« in prosil, da se 
mu naznanijo iz vseh slovenskih pokrajin lepe pristne besede 
te vrste. 

„Novice^ imajo to zaslugo, da se je v njih začel važen raz- 
govor o dovršnih in nedovršnih glagolih;*^) tega razgovora so se 
udeležili Metelko, Cigale, Šolar in Navratil. 

Navadno se pripisuje Levstiku zasluga, da je on prvi opozoril 
na napačni besedni red v slovenščini ; opomniti pa je, da je 
Cigale ^^) v sestavku »Drobtinice iz slovenske slovnice« po hrvatskih 
in čeških vzgledih pokazal na pravilni besedni red v našem jeziku. 

Ker se je marsikatero istersko mesto v „Novicah^ navajalo bolj 
po italijanski nego slovenski obliki, navel je J. Volčič več 
domačih imen, izven Istre manj znanih n, pr. Labingrad — Albona, 

v 

Zmingrad — Gemino i. d. 

Po oceni Murščeve slovnice ni bilo nobene tako obširne 
kritike, kakor je »Pretres slovenskih beril za 3., 4., 5. in 6. razred 
srednjih šol« ; pisatelj Bož. Raič pravi, da nam je po razvitku na- 
šega jezika paziti na to, da se vanj ne ukradejo tako »gnusne in 
nesnažne pošasti« kakor v Hrvatih. 

Kakor se vidi iz tega kratkega pregleda, je bil v zadetku 
slovenskega preporoda skorej vsak marljivejši pisatelj tudi kolikor 
toliko jezikoslovec, n. pr. Hicinger, Trstenjak, Ravnikar, Muršec, 
Majar, Kobe, Navratil i. d. Slovnice, ki so jih v naglici spisaU v 
1848. — 49. letih Muršec, Potočnik, Malavašič, niso mogle vplivati 



42 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

na razvoj slovenskega jezika. Miklošičeva jezikoslovna dela pa in 
ozir na narodno blago je omogočil Janežiču 1854. I. tako spretna 
spisano slovnico, da je še do zdaj ni prekosila nobena druga. Njena 
vrednost je v tem, da svoje zglede jemlje ponajveč iz priproste 
narodove govorice, iz pregovorov in najboljših pisateljev. Levsti- 
kova, v nemškem jeziku pisana slovnica se ozira na narečja 
in na zgodovinski " razvitek oblik in znači v tem smislu velik 
napredek. 

Ker se ni dala izvršiti ilirska ideja, sta Majar in Raič izdala 
slovnici ruskega jezika, da bi pospeševala vsaj znanje najbolj raz- 
širjenega slovanskega narečja. 

Slovensko slovstvo. 

^Novice'' so rade kaj povedale iz zgodovine slovenskega 
slovstva in zanimljivo je, da njihove prve beležke v tej stroki gredo 
Vodnikovim ^Ljubljanskim Novicam'^ *) ; J. Kobe zasleduje Cirilov 
obred na Kranjskem.^) 

Poženčanu, ki je govoril o pratikah sploh, so pristavile 
y,Novice'% da je po zgodovini pratik prva slovenska pratika prišla 
na svetlo 1726. leta v Augsburgu. 

,,Slovenske mislV^^) (Matija Maj ar j a) silijo rabiti 1. vselej 
gajico, 2. vsem Slovencem in morda tudi ostalim Slovanom, pa 
ne samo v kakem kotu znane besede, 3. ne kovati novih besed, 
4. skrbeti za lep zlog, 5. citati knjige raznih slovanskih plemen, 
6. prevajati narodne pesni srbske, 7. pisati o narodnem izobra- 
ževanju. 

Malavašič*) ocenjuje Koseškega in Prešerna. 

Kakor v drugih strokah, so y,Novic&' tudi tu storile leta 1852, 
lep korak naprej s tem, da je Fr. Cegnar novejše slovenske 
in slovanske knjige naznanjal in ocenjal v posebnem oddelku z 
naslovom »Slovanski popotnik« do 1858. leta. Omejil pa 
se ni samo na slovstvo, nego omenil je vse, kar spada v kulturni 
napredek Slovencev in Slovanov. 

Sem moramo šteti tudi oddelek v „Novicdh'^ leta 1852. : 
»Življenje slavnih Slovanov«; »čas je — pravijo ^,iVbt;ice^*^ 
stran 138 — tudi Slovencem po malem od slavnih mož, od teh 
dragih in bliščečih kamnov slovanskega rodu pripovedovati« in dr. 
Opisani so izmed Slovencev Vega, Kopitar, Kranjec in Valvazor. 



Zgodovinski prepled. 43 



J. Šubic^) je na svoje vprašanje »Kakošnih bukev je 
Slovencem zdaj potreba?« odgovoril, da bukev za proste 
narodne šole (slovnic je pre uže preveč) naravoslovskih, zemlje- 
pisnih in zgodovinskih knjig za srednje šole, pa tudi grško-sloven- 
skega in latinsko-slovenskega slovarja in sv. pisma. 

Jednako vprašanje, pa omejeno na kmetiške potrebe, je stavil 
J. K obe®) in rekel sam, da imamo mi Slovenci več molitvenikov 
nego Francozi, za kmeta potrebnih knjig pa ne. 

K. Žavčanin') je izrekel željo po leposlovnem časniku v 
obliki češkega „Lumira'', nadejajo se, da njegove želje ne bodo 
glas vpijočega v puščavi. Janko Vijanski*) je naravnost javno 
prosil Janežiča, naj o tem razodene svoje mnenje ; njegovi prošnji 
seje pridružil J. Drobnič v »Odprtem pismu g. Antonu 
Janežiču v Celovcu «.®) Tem prošnjam se je udal Anton 
Janežič in objavil oklic na ,,Glasnik''^ razpisal darilo po 30 gld. 
za najboljšo novelo nikakor pa ne sprejemši nasveta, da bi bil list 
na pol slovenski, na pol ilirski. 

Leta 1861. je na Cegnarjevo mesto (Slovenski popotnik) stopil 
A. Kos-Cestnikov in v začetku leta „JiVbt;icaw^^ spisaval neko- 
liko let »Slovensko slovstvo« vsakega minolega leta. Uže 
ime kaže, da so se ^.Novice"^ omejile samo na slovenske duševne 
proizvode. 

Zaslužni šolnik P. Ladislav Hrovat,^®) je govoreč o slovenskih 
berilih prvi izprožil razgovor o tem, kako naj bi se y,Zgodovina 
slovenskega slovstva'' učila na gimnazijah, in je nagovarjal, naj bi 
Slovenci pisali življenjepise slavnih mož, sestavili malo knjižico in 
jo v »Monumentum perenne« darovali blagemu Slomšku. 

»Nekemu obrekovavcu Slovencev« so „Novice'' 1861., str. 342, 
naštele najvažnejša slovenska slovstvena dela, Zakrajšek pa je v 
fjsvestju ggriške realke'' 1860. leta objavil kratek »Abriss der 
slovenischen Literaturgeschichte«. 

Prvi kritik v slovenskem slovstvu je J. Trdina, ki je v „Ljub- 
Ijanskem (5asmA;t*^^ 1850. 1. spisal »Pretres slovenskih pisa- 
telje v«. 

Proti temu se je oglasil L. Pintar s spisom »Nekaj iz 
Vesne proti , Pretresu'« povdarjaje, da se ne sme vse soditi 
preostro, in da se je treba ozirati na znani izrek : Vsak početek 
je težak. 



44 Zgodorina sIot. sloTstva. III. del. 



Zemljepis in zgodovina. 

Primeroma rano se je v Slovencih začelo skrbeti za to, da 
bi pobliže poznali*) svojo domovino. Prvi nagibi sezajo 
v Vodnikovo dobo. Henrika Frejerja, rojenega Idrijčana, ki je 
bil dvajset let muzejski varih v Ljubljani in se je uže v mladih 
letih zanimal za slovenske izraze iz naravoslovja, je nagovarjal 
Kopitar, naj sestavi krajevni imenik. Uvažuje ta nasvet je izdal 
Frejer »Obraz kranjske dežele« z nemškimi in slovenskimi 
imeni. Delo je bilo za one čase izborno. Leta 1846. je prišel na 
svetlo krajevni imenik. 

Njegov naslednik je bil Peter Kozler, kateri je izdal zemljevida 
slovenska 1854. in 1864 leta. Mnogo sta se zanimala za zemljepis 
in zgodovino Kranjsko dr. Cesta, Andrej Švegel (Viteslav Radonievic). 

»Slovensko društvo« v Ljubljani je naprosilo Hicingerja, ne 
bi H sestavil poljudno pisano kratko občno povestnico? 
Tej želji je ustregel na vse strani marljivi pisatelj s tem. da je izdal 
»Popis sveta« s »pridjeto kratko povestnico«, pa »Obraz vse 
zemlje v dveh polkroglah«. O Hicingerju pa je omeniti še to, 
da je k cerkveni zgodovini dežele kranjske v „Archiv fur Landes- 
geschichte des Herzogthums Krain" leta 1854. narisal tudi zemljevid 
kranjske dežele po osnovi škofijstev od 1462. do 1787. leta. 

Med slovenskimi preporodniki imajo posebno za zgodovinsko 
razjasnjenje naše minulosti največ zaslug P. Hicinger, M.Rav- 
nikar in Davorin Trstenjak, dasi ne vselej z neopovržnim 

uspehom. 

Prirodoslovje. 

■ 

Razvitek nobene stroke ni zgodovihsko tako razjasnjen kakor 
botanike. Vilhelm Vcss je v „Isvestju ljubljanske realke'^ 1883 — 84. 1. 
ločil tri dobe: I. Klasično od 1. 1754 do 1800, II. dobo Hladni- 
kovo od 1. 1800 do 1852, in III. novo od 1. 1852 do 1. 1883. V prvi 
80 delali Scopoli (1754—67), Wulfen ( 1762—63), Hacquet (1768—88) 
in Zois (1756—1800). Hladnikova doba obsega Hladnika, Josipino 
Kwiatow8ko, Fleišmana, Grafa in Freyerja. 

častni naslednik Hladnika je bil Andrej Fleišman; gojil 
je tudi sadje- in murvorejo; kmetijska družba je izdala njegovo 
rastlinstvo. Po njem sta imenovani dve rastlini : »Pastinaca Fleisch- 
mani« in »Scabiosa Fleischmani«. 



*) L.: 2iva potreba, da prebiramo zgodovinske knjige. ,,Nov,** 1867, 12. 



Slovstveni pregled. 45 



Žiga Graf, doktor kemije, je bil v Ljubljani porojen 1801. 1. 
Nabiral je rad rastline po kamniških planinah in objavljal opažanje 
v znanstvenih listih ; bogati herbarij je po njegovi rani smrti 1838. L 
dobil kranjski muzej. 

Karol Robida je 1849. 1. \zAb\ ^Naravoslovje ali fiziko" izpu- 
stivši matematično fiziko, ker ni znal dotične terminologije, kakor 
priznava sam. 

Zasebni rasllinar je bil Jernej Medved (pisatelj molitvenikov, 
naveden na dotičnem mestu), župnik v TrnoVem v Ljubljani. Na- 
biral je z veseljem rastlinska imena za ^, Wolfov slovar" in po svoji 
smrti tudi zapustil mali slovar o rastlinah 

Drugi zasebnik je bil Ferdinand Schmidt ali »Kovač iz 
Šiške«, ki je marljivo podpiral „Novice'' in v Erjavcu vzbudil lju- 
bezen do naravoslovja. 

V naravoslovju je v Bleiweisovi dčbi znamenita prikazen 
Matija Ver to ve C, ki je dosledno in premišljeno hodil ves čas 
svojega življenja po tistem potu, ki si ga je bil izbral v mladosti. Z 
^jTmorejo'' je mnogo koristil svojim rojakom. „Kmetijska kemija'^ 
je pisana kolikor moči v priprosti pa vendar navduševalni obliki. 
V zvezdoznanstvu je oral ledino v našem slovstvu. 

^Novice'' so tudi poročale (1849. 200, 218. 223; o naravo- 
slovskih pogovorih v ljubljanskem muzeju,*) v kolikor je to pri- 
puščal prostor. 

Deloma javne stvari, deloma jezikovni, zgodovinski, potopisni 
in pravoznanski spisi so jemali y,Novicam" 1848—51. 1. toliko prostora, 
da nahajamo 1. 1852. samo skromen sestavek »Luna«, ki se zvršuje 
tako-le : »Mora tedaj tudi čas biti, se na te (naravoslovske) prikazni 
ozirati, po premišljevanji resnico izvedeti in take skrivnosti od- 
krivati v blagor človeštvu.« 

Da- bi odpravile nedostatek v tej stroki, so začele „Novice^^ 
1853. 1. objavljati spis »Potovanje po okrajnah natoroznanstva«,*) 
oziraje se na pripravljanje soli, po nemškem izvirniku. Po češkem 
časopisu „Živa" je posneto »Zimsko spanje prirode« % Izviren je se- 
stavek »Močelke«*) (Infusionsthierchen). 

Josipu Subicu se je 1856. 1. pridružil Simon Šubic ; prvi 
je še »potoval po okrajnah natoroznanstva«^) razlagaje pridelovanje 
in rabo železa, drugi je pošiljal z Dunaja »Pisma o natoroznanstvu« 
in »O človeški omiki« ^) povdarjaje, da materijalistični narodi kakor 
Rimljani niso vneti za naravoznanstvo. Uže zaradi tega, da se 



44^ Zfr^iiovina £0^. aov^ct^ HL »iisL 



tmicro ^raie* j^ treba Ijadstra Teč omike t nuaroeloTJu. Oba 
Šubica (i&Iala sta soglasno, ^dioaj<>5a se dmg' na drugega. 

Druga odliii-m moč, ki se je ogiasLa 1^56. leta {»rokrai, je 
Jaru^ Tnsek. ki je z Erjarcetn vred najodlične^ zastopnik 
prirododlo^i ja ; opišeta se cba t AJaiiezšceTem krogu«. 



Raba sIoTenskega jezika pri sodiščih in uradih je neizmerne 
▼ažno^. V poprejšnjih dubab se je dokazalo, da se je slovenščina 
uradno rabila mnogo Teč, nego bi ae misLIo : za časa Siarije Tere- 
zije^ francoske Tlade in arstrijske restaTracije so se zakoni in uradni 
razglasi izdajali tudi t sIoTenskem jeziku. Potem je slovenščina 
nekoliko izginila Iz javnosti ; šele 184S. leta so se razmere obrnile 
na bolje, ko so tudi Slovenci zahtevali državni zakonik t mate- 
rinem jeziku. 

Zasluge dr. Mažgona, dr. Dolenca in drugili se uvažujejo na 
drugem mestu; pravi stvarnik znanstveno -juridične terminologije 
pa je M. Cigale, ki je jurist in jezikoslovec bil nalašč ustvarjen za 
težki ta posel ; nad štirideset let je slovenil državni zakonik ; včasih 
so ga podpirali tudi drugi slovenski književniki, n. pr. Navratil, 
Stritar, Levstik. 

častnih zaslug si je na tem polju pridobil tudi dr. Jos. Kranjec, 
porojen blizu Celja, večletni vseučiliščni profesor pravoznanstva. 

„N&vice^ so razglašale oznanila in zakone ; 1845. leta zasledili 
smo »Oznanilo ^) novih postav na Kranjskem za letno delitvo daril 
za bike, od 29. Malitravna 1844« ; podpisani so Jožef baron Wein- 
garteo, deželni poglavar. Kari grof v W'olfsbe]^u, namestnik po- 
glavarjev, in Dominik Brandstetter, poglavarski svetovavec. 

jjNovice^ 1846. leta, str. 172 razglašujejo oznanilo c kr. dežel- 
nega poglavarstva glede davkov in desetine; posebno sepovdarja: 
x>Tlaka, desetina in vsi drugi gosposkini davki ostanejo pri starini 
in se morajo kakor dosihmal tudi za naprej brez upornosti in na- 
tanko odrajtovati.a 

Zastran državnega zakonika zahtevajo ,^^ovicc** '), da mora 
biti preveden v lepo, čisto slovenščino, ne pa v hrvatsko-slovensko 
mešanico. 

Zgodovino kazenskega zakonika — oziraje se na kazenske 
rede štajerske, kranjske in koroške v 16. stoletju, razpravlja P — z 
v „Novicah''.^) 



Slovstveni pregled. 47 



Grof Leopold Welsersheimb *) razglaša »Oznanilo od 23. Rož- 
nika 1848, 1500/Pr., fadi volitve v Loki in Radoljci.« 

Zakon: Mi Ferdinand Pervi ustavni Cesar ^) Avstrijanski id., 
uravna razmere med gosposko in podaniki. 

V svojih potopisnih spominih iz Gradca 1850. leta z veseljem 
naznanja BIeiweis, da bodo nekateri slovenski juristi slovenski 
prednašali na graškem vseučilišču.®) V tečaju 1850 — 1853. je bral 
dr. J. Kranjec, docent, osem ur na teden o avstrijskem državljan- 
skem pravu ; v letu za tem o istem predmetu po sedem ur. 
Leta 1853. je bil Kranjec izpraševatelj za judicijalne preskušnje; 
istega leta je prišel za profesorja na pravno akademijo Sibinjsko 
na Erdeljskem. 

Kranjčev vzgled je vzbudil dr. Janeza Kopača in dr. Skedla, 
da sta tudi predavala slovenski ; prvi, redni javni profesor in do- 
služen rektor vseučilišča v Inomostu, je predaval »red kazenske 
pravde« štiri ure 1850 — 1852. leta; drugi je 1850 — 1852. leta čital 
o »avstrijanskih kaznovavnih postavah čez hudodelstva« štiri ure 
na teden; 1852 — 1854. leta o »novi knjigi kazenskih postav čez 
hudodelstvo« tudi štiri ure. 

Od julija 1854. leta nikdo ni več učil pravoznanstva v slo- 
venskem jeziku. 

„Novice^ so tudi povedale svoje mnenje o izdanih zakonih, 
n pr. z veseljem pozdravljajo in razlagajo zakon zastran odkup- 
Ijenja ') ; zakon za ohranjenje gozdov *) izdan po Mariji Tereziji so 
„Novice^ radi dobrih naukov in lepe slovenščine ponatisnile, ali so 
pa prepustile Jurčku, da svojemu stricu razlaga cesarski patent 
o odvezi gruntnih in desetinskih davkov,®) 

Ko so se uravnale v letih 1848 — 1849. nove razmere v Avstriji, 
so jjNovice" leta 1850. imele mnogo opravila, ko so svojim bralcem 
razkladale nove zakone. V podrobnosti se tukaj ne moremo spuščati, 
samo to še omenimo, da so imele 27 strani priloge, obsezajoče 
»Začasno srenjsko postavo« ; na koncu pripominja uredništvo: »S 
tem je razlaga te imenitne postave tako umevno in tako po domače 
razložena, da častita gospoda razlagavca, ki sta se v prid sloven- 
skega ljudstva tega dela lotila, zares zaslužita veliko hvalo in 
zahvalo, ki jo nam bralci od več stranij, posebno iz Štajerskega, 
naznanjajo. Le jedno voščilo še imamo v srci, namreč, da bi se 
ta razlaga v nobeni županiji slovenskih kr a j e v ne 
pogrešala.« 



48 Zgodovina slov. slovstva. III. deh 



»Slovensko društvo« v Ljubljani je zahteitalo od vlade, da 
naj d& prevesti zakone na slovenski jezik. Vsled tega je pravosodni 
minister Sommaruga velel notranje-avstrijskim in primorskim 
sodiščem, da naj na zahtevanje strank tudi v slovenščini izdajajo 
odloke, da pa naj hkratu poročajo o zaprekah, ki bi utegnile to 
zavirati. Tudi kranjski stanovi so dne 12. aprila 1848. prosili vlado, 
naj priskrbi prevode zakonov ^®) ; tej prošnji je ustreglo ministerstvo 
z odlokom od 17. julija, da se poslovenijo zakoni, uredbe in oglasi 
za kranjsko kronovino; prelagatelju je določilo 50 gld. mesečne 
plače. Anton Mažgon, c. kr. kriminalni aktuar, in Matej Cigale, 
tajnik »Slovenskega društva«, sta takoj začela sloveniti državljanski 
in kazenski zakonik. Na Dunaj seje sklicala skupščina jugoslovanskih 
strokovnjakov, da sestavi pravniško terminologijo. Leta 1883. je 
izšla knjiga: „Juridisch'politische Terminologie fiir die slavischen 
Sprachen Oesterreichs^ . V slovenskem oddelku so delali dr. Matija 
Debevec, dvorni odvetnik, dr. Miklošič in jurist Cigale, ki si je 
privzel Janeza Navratila, takrat oficijala najvišjega sodišča. 

Leta 1852. so „Novice^ odprle novi predel: »Pravoznanska 
pisma« ") zatrjuj^, da je zdaj vsaj »nekolikšna vednost« o pravo- 
znanstvu potrebna vsakemu omikanemu človeku, zato hoče pisatelj 
tega spisa na poljuden način govoriti o popravi in obnovi (Reform) 
v kazenskih pravdah s posebnim ozirom na zatožno pravilo in na 
ustno in očitno obravnavo. V uvodu je opozoril pisatelj na jedini 
južnoslovanski pravni časnik „Pravdonoša'' v Zadru, potem pa 
večkrat povdarjal zgodovinsko stran predmeta. 

Ker pa ni pričakovati, kakor pravijo „Novice'% da bi vsi čita- 
telji njeni kupili novi kazenski zakon, ga rečeni časopis v sedem- 
indvajsetih spisih ^^) razlaga priprostemu narodu. 

Ko se je vsled uvedenja ustave 1861. .leta začelo živahneje 
društveno življenje, so 16. avgusta 1861. leta mestni župan Ambrož, 
dr. Gosta in Luka Svetec objavili poziv ") na pristop v pravo- 
znansko društvo v Ljubljani, ki bo imelo namen 1. na- 
praviti čitalnico in nabrati sčasoma pravoznansko knjižnico ; 2. na- 
peljati spomenke, razklade in obravnavske vaje v pravo- in državno- 
znanskih rečeh v nemškem in slovenskem jeziku; 3. izobraževati 
slovensko pravoznansko imenoslovje ; 4. izdajati važnejše obravnave 
svojih udov, po okoliščinah pa tudi druge pravoznansko spise. 

Dalje se povdarja, da društvo ni namenjeno zgolj pravo- 
znancem, ampak tudi vsem tovarišem po opravilu, udom deželnega 



Slovstveni pregled. 49 



zbora, kupčijske izbe (komore) in občin, in vsem izobraženim pre- 
bivavcem kranjske dežele. 

Oglasilo se je 111 udov.") 

Kakor torej kaže oklic, je bil tudi namen društva izdajati 
pravoznanski list. Prvi se je lotil tega težkega pos]a'Razlag. Izdal 
je tri letnike in še posebno knjigo, imenovano „Slov. pravnik^, 

Kolednica tretjemu letu se je glasila : Delo, delo, delo. 

Med sodelavci nahajamo Gršaka, ki. je, izdajatelj »čital- 
nice«, skušal vednost vdomačiti v širših krogih ; spisal je v drugem 
letniku »Uvod v državljanski postopnik« in »Slovensko beleževanje«. 
Drag. Tekavčič je pisal »O domovinstvu«, o volilni pravici v 
kmečkih občinah, v mestih in trgih in o raznih določbah novega 
vojaškega zakona z 1868. leta. 

Naš izborni pripovednik iz prvih let najnovejše dobe dr. Lovro 
Mencinger je pisal o močenji posestva. 

Sodelovah so še V. Prešern, Hren i. dr. Pa vender je nedo- 
stajalo duševne hrane in morda tudi naročnikov. 

Bogoslovje. 

V bogoslovskem slovstvu postavimo na čelo dva značilna 
moža, Luko J e r a n a in Antona Martina Slomška; prvi je zbiral 
okolo ;; Zgodnje Danice ^ večinoma duhovnike na Kranjskem in 
je bil po svoji izredni delavnosti zvezda svetilnica stanovskim tova- 
rišem ; stališče Slomškovo na severni meji Slovenstva pa ga je 
sililo, da se je v svoji delavnosti moral na posvetno narodno omiko 
in vzgojo bolj ozirati nego Jeran. — Slomškovi prijatelji Matija 
Vodušek, Lovro Vogrin, Rozman Konjiški, Marko Glaser 
in drugi nimajo v svojem delovanju tako značilnih potez, ker jih 
bolj odlikuje neomejena ljubezen do ljubljenega pastirja nego na- 
vdušenost do pisateljevanja in zmožnost. 

Vogrin je zastopnik stare ilirske ideje ; podpiral je Razlagove 
nazore, kakor Poklukar v Ljubljani. 

Mnogovrstno je delal Rozman Konjiški; poleg bogo- 
slovne stroke je obdeloval tudi zgodovino, bil navdušen šolnik, 
spisaval moUtvenike in gmotno podpiral narodna podjetja. (Daroval 
je za Matico Slovensko 1000 gld.) 

Jernej Dolžan in Janez G 1 o b o č n i k, oba Gorenjca, sta 
spisavala povesti, zadnji se je mnogo trudil, da se je ustanovila 
kranjska gimnazija. Pisal je tudi italijanski. 

4 



V- 



50 Zgodovina slov. slovstva. IIL del. 



Štirje odlični učitelji na bogoslovnih učiliščih so bili in so 
še deloma dr. V o n č i n a, dr. Ulaga, dr. čebašek in Zamejic. 
Vončina je zgodovinar ; Ulaga se je početkoma mnogo pečal z 
odgojo, potem je postal odločen zagovornik naroda slovenskega 
in izboreii govornik. Franc Košar v Mariboru, oseben prijatelj 
Slomškov, je njegov najboljši življenjepisec ; nekaj časa se je brigal 
tudi za javne stvari, on je odličen zastopnik konservativnih načel. 

Katekizme sta prirejala bodisi za nižje ali srednje šole Anton 
Lesar in Andr. Z am ej i c 1882., za protestantovske Prekmurce pa 
Ivan Kardoš 1868. leta v jako okornem zlogu. Podrekaje pri- 
redil: »Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem.« 
V Gorici 1869 1. Štirideset tisoč beneških Slovencev do one dobe 
ni imelo katekizma v svojem narečju; duhovniki so si pomagali 
z italijanskim katekizmom. 

Knjig za krščanski nauk in za zgodbe sv. pisma starega in 
novega zakona se je mnogo napisalo; imenuj se najpoprej Anton 
Lesar, ki je verOzakonske knjige za srednje šole (Liturgiko) 
priredil 1863. 1. Pot mu je pokazal dr. Muršec z delom : Bogočastje 
od 1850. 1. Dr. Ulaga je spisal »Zgodovino sv. vere« s podobami ; 
Matija Hočevar 1858. leta. Josip Rozman Trebanjski v knjigi Oče 
naš 1851. 1. Josip Rozman (Konjiški) 1855. 1. Kocijančič v Gorici 
je po Italijanu Fleury-ju prevel Sveto povestnico na slovenski jezik. 

Cerkveno zgodovino, posebno z ozirom na slovanske narode, 
so obdelovali dr. Vončina, Andrej r^bašek pa Matija Ho- 
čevar; zgodovino oglejskih mučenikov Janez Globočnik, 
zgodovino in življenje svetnikov Matija To r k ar. Povest iz turških 
časov (Bratovska ljubezen) je objavil J. Dolžan. V posvetnih 
rečeh sta poučevala Burja in J. Volčič (Žganju slovo) ^ knjige 
za posle sta spisala J. Rozman in Val. Lah;. J. Vole je mislil 
celo na Večno pratiko. 

Sveto pismo, Slomšek je bil izprožil misel, naj se sv. pismo 
na novo prevede na slovenski jezik, ker je bil Kumerdej-Japljev 
prevod uže pošel. Lotil se je važnega dela Placid Javoru ik, 
podpiral ga je Slomšek, ali videlo se je, da njune moči niso 
zadoščale. Radi tega je knezoškof Anton Alojzij Wolf prevzel 
nalogo s pomočjo najspretnejših duhovnikov slovenskih poprijeti se 
tega važnega dela. Jurij Vole, vodja Alojzijevišča in potem stolni 
dekan ljubljanski, je zbral okoli sebe te-le duhovnike - pisatelje : 
dr. Zlatousta Pogačarja, dr. Čebaška, J. Grabnarja, P. Hicingerja, 



Slovstveni pregled. 51 



M. Kočevarja , L. Jerana , A. Lesarja , J. Mama , Fr. Metelka, 
A. Pintarja, A. Mežnarca, M. Potočnika, M. Ravnikarja, Andreja 
Zamejca, dr. S. Klančnika. 

Govornikov ima ta doba lepo število. V prve čase spadata 
frančiškan Joahim Nastran in Jurij Vole, vodja odboru . za pre- 
vajanje sv. pisma ; Nastranove prepovedi so izšle 1849. leta ; Vole 
je svoje izdal 1848. 1., ker je mislil, da je v onem nemirnem času 
najbolj potrebno delovati na ljudi v smislu ljubezni. 

Govornik na glasu je bil vinogradnik in naravoslovec Vr t o ve c, 
kateri je svoje govore osnoval tako, da bi ugajali omikanim in 
priprostim ljudem. 

Na Goriškem sta živela dva plodovita govornika, Filip Kafol 
in Mansvet Š m a j d e k ; odličnejši je bil prvi. 

Vender so bili ti govorniki kolikor toliko osamljeni in so 
delovali bolj na ožje svoje deželane. Bistro oko Einspielerjevo, ki 
je dobro poznalo razne potrebe koroških Slovencev, se je oziralo 
pazno tudi na duhovsko polje po vsem Slovenskem in takoj uvi- 
delo potrebo, ustvariti vsem slovenskim duhovnikom glasilo za 
govorništvo. Utemeljil je koroški Bleiweis list Slovenski prijatelj^ ki 
je izhajal 32 let, namreč od 1851. do 1883. 1. Odslej slovenskim 
duhovnikom ni bilo več trfeba zajemati iz nemških virov, učili 
so se lahko po domačih vzgledih, zajemali iz slovenskih virov. 
Slovenski govorniki so opuščali nemške izraze, in so se poleg 
lepega jezika naučili tudi vroče ljubezni do domovine, če je 
uže poprej niso gojili. Seveda vsi objavljeni gdVori niso izborni, 
vender je mnogo čistega zrna. Med najmarljivejše sodelavce tega 
homiletičnega lista se je štel tudi uže poprej omenjeni govornik 
Kafol. 

Tudi mi se strinjamo z željo, izraženo v Ljubljanskem Zvonu 
1883. leta, str. 315, da bi nam kak sedela V^ Slovenskega prija;telja 
opisal razvoj slovenskega govorništva s posebnim obzirom na Ein- 
spielerjevo zakladnico. Ljuhlj. Zvon navaja med glavnimi sotrudniki 
te-le govornike : Filip K a f o 1 , Janez G 1 o b o č n i k , Ivan Š k o f i c, 
A. Ankerst, Josip in Janez Rozman, škof Wiery, Franc 
Cvetko, M. Torkar, J. Volčič, Štefan Kandut, Fr. Rup, 
L. Ferčnik. Ne samo zgodovino slovenskega duhovnega govor- 
ništva, nego tudi natančno zgodovino slovenskega bogoslovnega 
slovstva bi nam lahko napisal marljivi g. dr. Mahnič in bi s tem 
delom nekaj koristil. 



52 Zgodovina »lov. slovstva. III. del. 

Najodličnejši izmed govornikov na Kranjskem je bil škof 
Zlatoust Pogačar; njegovi govori, izdani 1864. leta, dokazujejo, 
kako obsežno je bilo njegovo znanje in kako plemenito srce je bilo 
v njegovih prsih; pisava pa je lepa in prijetna. Zraven Pogačarja naj 
sp omeni Simon Vilfan, stolni prost v Novem Mestu; preprosta 
beseda in preprosta vsebina sta umerjeni nižjim slojem našega 
naroda. Zraven Slomška so bili na Štajerskem govorniki na glasu 
dr. Ulaga, dr. Kovačič in Košar, med ogerskimi Slovenci je 
slul Jakob Sabar. 

Posebni častitelj Device Marije, Janez V o 1 č i č , je izdal 
„Nove Šmarnice^ in druge molitvenike na čast Mariji. Dovršil je 
z J. Škofcem započeto ^Easlaganje keršanskega katolškega Nauka'% 
in zatiral slabe lastnosti priprostega ljudstva s spisom: »Žganju 
vojsko, slovo!« • 

Zdravništvo je v Bleiweisovi dobi častno zastopal BIeiweis 
8am,dasi bolj v omejenem obsegu. Ne samo, da je spisal mnogo 
poučnih knjig in sestavkov v ,jNovice'\ priznavali so ga avtoriteto 
v živinozdravništvu tudi inorodniki ; izbral si je v živinozdravništvo 
omejeno stroko in spisal v nemškem jeziku pohvaljeno delo o 
konju. Pri posameznih knjigah ga je zvesto podpiral dr. Strupi. 
Med duhovniki se je trudil za to stroko Janez Volčič, sestavivši 
poljudnim načinom pisano knjigo „Domači zdravnik^. Tem pisa- 
teljem se pridružuje na Koroškem Robida in na Štajerskem 
dr. M. Pr e 1 og s prevodom znane Hufelandove knjige : Makrobiotika. 

Družba sv. Mohorja. 

Da se ustanovi družba za izdavanje slovenskih knjig za pri- 
prosto ljudstvo, to misel je izprožil Martin Slomšek, ko je bil 
kanonik in šolski nadzornik v Šent - Andrašu na Koroškem. 
Dn^ 23. prosinca 1845. leta je vložil prošnjo na tedanjo ilirsko 
deželno poglavarstvo v Ljubljani, ali prošnjo so mu odbili. V 
nadomestilo je jel izdajati ^Drobtinice'' . Leta 1851. so celovški 
Slovenci objavili v Janežičevi yySlov. Bčeli" oklic, naj se osnuje 
»društvo, katero bode knjige za Slovence izdajalo in jih med njimi 
razširjalo«. Podpisali so vabilo : Andrej E i n s p i e 1 e r ; Franjo 
Zorčič, spirituval v Celovcu; Josip Rozman, stolni kanonik v 
Šent- Andražu ; Ant. J a n e ži č , učitelj v Celovcu ; Drag. Robida, 
profesor v Celovcu; Matija Maj ar, župnik v Gorjah; Balant 
L e s j a k , župnik v Dvoru ; Gregor S o m m e r , učitelj v Borovljah. 



Slovstveni pregled. 53 



Vlada je z odlokom od 28. oktobra 1853. potrdila društvo, ki je 
dobilo ime Društvo sv. Mohor a. Sv. Mohor, baje rodom iz Rojana 
blizu Trsta, je bil naslednik sv. evangelista Marka in prvi oglejski 
škof; oznanjal je krščansko vero po krajih, kjer zdaj žive Slovenci. 

Udnine je bilo plačati 3 gld. na leto, za učitelje na prosto- 
narodnih šolah na kmetih iti za učence 1 gld. 30 kr. Takoj 
prvo leto se je oglasilo 785 udov, ali je potem vedno padalo, tako, 
da jih je 1859. 1. bilo samo 263. V tej dobi je bilo vseh udov 5204 
in razposlanih 20.252 knjig. 

Anton Janežič in Einspieler sta predlagala, naj se zniža 
udnina in naj se društvo postavi na cerkveno stališče, to je, naj 
postane bratovščina; tudi se je vzprejel predlog, da more družba 
vzprejemati dosmrtne ude. Krški knezoškof Valentin Wiery je od 
papeža Pija IX. izprosil odpustke za bratovščino. 

Odslej je bratovščina vidno naraščala; v letih 1860 — 1870 je 
45.759 udov prejelo 252.765 knjig; v letih 1870—1880, 227.226 udov 
1,337.223 knjig; v letih 1880-1891, 415.672 udov 2,494.034 knjig, 
torej v 40 letih nad pol milijona udov nad štiri milijone knjig. 

Knjige so bile po večini nabožne, pa tudi posvetne vsebine, 
nabožna vsebina je dbsezala razne stroke; tako n. pr. Slovenski 
Goffine ali razlaganje cerkvenega leta (L. Ferčnik 1878 — 1881), 
Zgodovina svete vere (Jarnej Ciringer, 1. 1853., Jožef Ulaga, L 1855), 
Zgodovina sv. katoliške cerkve (1883 — 1887, dr. Križanič), Placid 
Javornik je prevel Mozesove bukve. Zgodbe sv. pisma (Kr. Šmidt 
1860 — 1861), Zgodbe sv. cerkve (Lesar do 1864), Življenje svetnikov 
(1866 — 1874 dr. Rogač in Torkar); Življenje Kristusovo (od 1868. 
do 1877. L, Kocijančič), Fr. Šmuc, Fr. Košar, Bartol, J. Volčič in 
Škufca so pisali molitvenike 1875, 1876 i. dr. — Andr. Kalan je prevel 
Tomaža Kempčana. Od leta 1882—1891. je popisal J. Volčič Živ- 
Ijenje preblašene Device in Maiere Bošje, Življenje gospoda Jezusa 
Kristusa Iv. Skuhala 1889. Za govorništvo je skrbel Kafol. 

Takoj iz začetka se je uvaževalo petje. Od 1856 — 1858. 1. so 
dobivali udje tudi po Stojanu urejene ^Drobtinice'' za društveno 
knjigo. 1857—1858. leta je družba podarila udom bogato urejeno 
Slovensko koledo (267 str.), od 1860. leta naprej je Koledarček stalna 
društvena knjižica; temu so se istega leta pridružile „Večernice'% 
zbirka v vezani in nevezani besedi spisanih krajših sesta^vkov po- 
učne in zabavne vsebine, ki se pa ni branila niti smešnic niti ugank 
niti narodnega blaga. 



54 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Osobito je odbor skrbel za pripovedno berilo v širši meri; 
v drugem letu je izšla poučna in kratkočasna povest Božidar, 
1856. L Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji. Prvi slovenski romano- 
pisec Janez Cigler je spisal povesti Deteljica in Kortonica^ od 1864. 1, 
pa so se pridružili Erjavec, Jurčič, Zakrajšek, M, Ravnikar, Poženčan, 
Podmilšak in F. V. Slemenik. Miklovd Zala (Sket) uvaja naše ljudstva 
v dobo turških vojen. 

Radi čitajo udje življenjepise odličnih Slovencev, na primer 
Fr. Barage (1869), Ig. Knoblecherja (1881), Fr. Pirca (1887) ; Matija 
Majar je poljudno opisal vsem Slovanom važno dobo Cirila in 
Metodija (1885), J. Gomilšak jih v duhu vodi v Rim (1878). 

Kdor pazljivo zasleduje razvitek duševnega življenja Slovencev, 
uvidi, da se koncem šestdesetih let javljajo nove struje. Tudi v 
družbi sv. Mohora se vidi to ; kajti 1867. 1. se je začela ozirati na 
posvetne in kmetom koristne stroke : izšel je „ Umni vinorejec'% 
„ Umni gospodar'^ (spisal Fr. Jančar) ; 1868. leta je začel Fr. Erjavec 
v poljudni obliki opisovati domače in tuje živali v podobah (do 
1870. leta). Odslej se je družba vsako leto ozrla na drugo stroko : 
1870. leta je spisal L Tomšič ^^Poljedelstvo'', 1871. leta I. Sernec 
„Nauk o gospodinjstvu^^ 1872. 1. je razložil Ferdo Kočevar ^Kupčijo 
in obrtnijo'', 1873. leta dr. Vošnjak »Umno kletarstvo^ in J. Volčič 
^Domačega Zdravnika^ 1874. leta; tudi znana kmetovalca Kuralt 
in Povše (1875 — 1878. leta) sta s svojimi spisi („Umni sadjerejec^ 
in „ Umni kmetovalec^) prišla družbi na pomoč. 

Od 1874. do 1891. leta je J. Stare v priprostem in lepem 
zlogu slovenskemu narodu razlagal občno zgodovino. 

V zadnjem desetletju se je družba ozirala tudi na važno stran, 
ki je bila še neobdelana : Dr. Tavčar je začel 1873. leta v zvezkih 
izdajati knjigo ^Slovenski pravnik^ , Henrik Schreiner (1889 — 1891) 
je spisal „Fiziko^ s posebnim ozirom na kmečki stan. 

Družbi so na uslugo najboljši slovenski pripovedniki. Od 
1859. leta, ko družba ni imela niti 300 udov, se je v tridesetih 
letih povzdignila do blizu 80iOOO udov in je slava Slovencem pred 
vsemi avstrijskimi narodi: se tako družbo se ne more ponašati 
noben narod v Avstriji, niti češki ne. Ona dokazuje ukaželjnost 
in omiko preprostega naroda, ki ima svojo zaslombo v kmetskem 
stanu, ki daje Slovencem največ naraščaja v omikanih slojih. 

Poleg narodnega društva — družbe sv. Mohora — važnega 
za vse Slovence in ustanovljenega na staroslavni korotanski zemlji 



Pisatelji. ^ 55 

1852. leta, so štajerski Slovenci deset let pozneje zasadili prve 
kali jednakemu društvu, namenjenemu višjim slojem slovenskega 
naroda, Matico Slovensko^ 1863. leta ob priliki tisočletnice prihoda 
slovanskih blagovestnikov na Moravsko. Njeno delovanje opišemo 
v IV. zvezku te knjige. 

IV. Pisatelji. 

a) Dr. Janez Bleiweis in njegovi sodelavci v „Novicah^i 

Janez Bleiweis (1808— 1881.) 

porojen 1. 1808. v Kranju, je postal 1833, L na Dunaju doktor medi- 
cine; nato je poslušal predavanje o živinozdravilstvu in si pridobil z 
nemško pisano knjigo^) o konjskih. boleznih priznanje v strokov- 
njaških krogih. Prišedši nazaj v domovino je prevzel profesuro na 
tedanji medicinski in kirurgični šoli v Ljubljani in h kratu tajništvo 
v C. kr. kmetijski družbi, ki je bila začela izdajati jjNovice^'^]\ dru- 
štveni tajnik jih je imel uredovati. Z velikim veseljem so Slovenci 
iz sosednjih slovenskih pokrajin pozdravili „Novice^^ na primer 
T. Krempl iz štajerskega, M. Maj ar iz Koroškega. Okoli „Novic^ 
so se začeli zbirati skoraj vsi slovstveno delujoči rodoljubi v vza- 
jemni trud za narodni napredek. 

Dasi so jjNovice'^ bile v prvi vrsti namenjene kmetom, roko- 
delcem in obrtnikom, je vender Bleiweis svoj glas povzdignil 
tudi v slovstvenih zadevah ; izhajati so začele „Novice'^ v bohoričici, 
pa uže y 6. številki prvega tečaja objavlja Tone Krempl dopis 
»Iz dolniga Š taj er sk iga« , v katerem priporoča gajico, v 
kateri sta pisani zadnji dve tretjini dopisa z naslovom : »Ljubim 
Krajncam, našim bratam, bratovsko pozdravljenje od 
Radgone na malim Štajeru.« Vsakemu sodelavcu je dal na prosto 
voljo, katerega pravopisa se hoče posluževati; izrecno je on povedal, 
da ne želi jezikoslovnih prepirov, da ne piše za Gorenjce, ne za 
Dolenjce, nego za vse Slovence*), »pismovinski jezik« slovanski 
biti more samo eden uže govorjenih, pa ne kakova mešanica*); jezik, 
v katerem je bila pisana Razlagova ,,Zora''^ mu je bil »lunin« ^); po- 
lagoma se je treba bližati splošnemu slovanskemu pismenemu 
jeziku*); radi tega je bil proti M. Majarjevim nazorom.') Priporočal 
je prost naroden zlog*), želja o enotni pisavi pa se mu je zdela 



52 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Najodličnejši izmed govornikov na Kranjskem je bil škof 
Zlatoust Pogačar; njegovi govori, izdani 1864. leta, dokazujejo, 
kako obsežno je bilo njegovo znanje in kako plemenito srce je bilo 
v njegovih prsih; pisava pa je lepa in prijetna. Zraven Pogačarja naj 
s^ omeni Simon Vilfan, stolni prost v Novem Mestu; preprosta 
beseda in preprosta vsebina sta umerjeni nižjim slojem našega 
naroda. Zraven Slomška so bili na Štajerskem govorniki na glasu 
dr. Ulaga, dr. Kovači č in Košar, med ogerskimi Slovenci je 
slul Jakob Sabar. 

Posebni častitelj Device Marije, Janez V o 1 č i č , je izdal 
„Nove Šmarnice" in druge molitvenike na čast Mariji. Dovršil je 
z J. Škofcem započeto „Ba&laganje keršanskega katolškega Nauka'\ 
in zatiral slabe lastnosti priprostega ljudstva s spisom: »Žganju 
vojsko , slovo !« • 

Zdravništvo je v Bleiweisovi dobi častno zastopal Bleiweis 
8am,dasi bolj v omejenem obsegu. Ne samo, da je spisal mnogo 
poučnih knjig in sestavkov v ,yNovice'\ priznavali so ga avtoriteto 
v živinozdravništvu tudi inorodniki ; izbral si je v živinozdravništvo 
omejeno stroko in spisal v nemškem jeziku pohvaljeno delo o 
konju. Pri posameznih knjigah ga je zvesto podpiral dr. Strupi. 
Med duhovniki se je trudil za to stroko Janez Volčič, sestavivši 
poljudnim načinom pisano knjigo „ Domači zdravnik^. Tem pisa- 
teljem se pridružuje na Koroškem Robida in na Štajerskem 
dr. M. Pr e 1 og s prevodom znane Hufelandove knjige : Makrobiotika. 

Družba sv. Mohorja. 

Da se ustanovi družba za izdavanje slovenskih knjig za pri- 
prosto ljudstvo, to misel je izprožil Martin Slomšek, ko je bil 
kanonik in šolski nadzornik v Šent - Andrašu na Koroškem. 
Dn^ 23, prosinca 1845. leta je vložil prošnjo na tedanjo ilirsko 
deželno poglavarstvo v Ljubljani, ali prošnjo so mu odbili. V 
nadomestilo je jel izdajati ,, Drobtinice'^. Leta 1851. so celovški 
Slovenci objavili v Janežičevi „Slov. Bčeli" oklic, naj se osnuje 
»društvo, katero bode knjige za Slovence izdajalo in jih med njimi 
razširjalo«. Podpisali so vabilo : Andrej Einspieler; Franjo 
Zorčič, špiritu val v Celovcu; Josip Rozman, stolni kanonik v 
Šent- Andražu ; Ant. Janezi č, učitelj v Celovcu; Drag. Robida, 
profesor v Celovcu; Matija Maj ar, župnik v Gorjah; Balant 
L e s j a k , župnik v Dvoru ; Gregor S o m m e r , učitelj v Borovljah. 



Pisatelji. 57 

stvarij nekaj Poženčanovih in Vrtovčevih zanimljivih zgodovinskih 
spisov. 

Vselej se je odločno potegoval za to, da se uvede slovenščina 
v šole in urade ; 1. 1850. se je uv6dla slovenščina v latinske šole, 
in dr. Bleiweis je bil prvi**), ki je tu pomagal Slovencem, kajti 
v »Slovenskem društvu« se je pod njegovim vodstvom sestavilo 
„Slovensko berilo^ za prvi gimnazijski razred, za drugi, tretji in četrt 
razred pa 1852., 1854. in 1855. 1., in s tem je vrlo ustregel teda- 
njim potrebam. 

Od 1852. do 1856. 1. je is^dal pet zvezkov ^Koledarčka sloven- 
skega^^ ki je imel poleg navadnega koledarskega blaga životopise 
odličnih Slovencev*^), pesni in pripovesti naših prvih pisateljev. 

L. 1854. je podaril Bleiweis osebno „Koledarček^ istega 
leta tedanjemu škofu ljubljanskemu Antonu AlojzijuWolfu; govor 
se je zasukal na Vodnika, čegar slika je krasila „Koledarček^ ^ in 
na njegov nedovrseni slovar; Wolf je sklenil Slovencem oskrbeti 
izdajo tega dela in je v svoji oporoki volil v ta namen lepo vsoto. 
Ko se je začela narodna zavest v Slovencih zopet vzbujati 
in ko so vsled tega po mestih in trgih začeli prirejati narodne, 
veselice, je pomnožil Bleiweis naše gledališčno slovstvo na ta 
način, da je 1. 1864. in 1865. na svitlo dal pet zvezkov ^Slovenskih 
glediščnih iger^.^^] 

Če se sme Bleiweisova delavnost od 1850. do 1860. 1. ime- 
novati njegova slovstvena doba, ga moramo od 1860. leta poslej 
občudovati kot narodnega zagovornika v javnih zborih. »Svobodno 
gibanje županij, deželni zbor in državni zbor je tista važna trojica, 
ki nam obeta boljše nove čase« **). Izvoljen v treh okrajih v deželni 
zbor na Kranjskem *^), je vzprejel poslanstvo za ljubljansko okolico, 
in si je v 18 letih s svojim obširnim znanjem, moškim vedenjem 
m neupogljivo doslednostjo pridobil brezpogojno spoštovanje pri 
prijateljih in nasprotnikih. Več stotin obširnejših in krajših govorov 
o raznih predmetih je zabeleženih za vselej v zapisnikih kranjskega 
deželnega zbora; posebno pa je odločno zagovarjal narodni napredek 
v gospodarskem oziru, govoril proti povišanju pre- 
mnogih davkov in se trudil za zboljšanje občnega 
zdravstva in za uvedenje slovenskega jezika v šole 
in urade. 

Ko so na Kranjskem Bleiweisa izvolili v deželni zbor, so 
tudi na Štajerskem rodoljubi hoteli [pokazati svojo ljubezen do 



58 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

njega. Dne 12. januvarja 1862. 1. je Davorin Trstenjak na čelu večji 
deputaciji prinesel Bleiweisu majoliko v spomin. 

Kar se tiče Bleiweisovih izvirnih slovstvenih del, spadajo 
večinoma v živinozdravništvo. Prve so „Bukve za kmeta^^\ Pa 
teh je naznačen njegov službeni posel skozi vse njegovo življenje, 
kajti potem, ko seje razpustila v Ljubljani m^edicinsko-kirurgična 
fakulteta, ustanovila se je vsled njegovih naporov živinozdravniška 
šola, kateri je bil on izboren učitelj in vodja. Leta 1856. je bil 
imenovan c. kr. deželnim zdravnikom za živino, opravljal je ta posel 
do 1873. leta. Vse njegove knjige iz živinozdravniške stroke, a 
katerih tukaj ne moremo govoriti pobliže, so navedene v »Knjištvu« 
(sub 37 — 46). 

Vzajemno z dr. Struppi-jem je začel izdajati obširno ^Živino- 
zdravništvo" ^ o kateri razpravi pravita ponosno pisatelja, da še drugi 
Slovani nimajo enake. Ker je bil Bleiweis tajnik kmetijski družbi 
in torej duša temu društvu, je tudi opisal 1855. 1. nje zgodovinski 
razvitek. Kakor se iz tega vidi, je delal Bleiweis v strokovnjaški, 
gospodarski, javni in slovstveni struji. 

Najbolj so v narodni organizem segale „Novice^^ ker se je 
razvidelo, da jih vodi z zrelim umom trezno misleč mož; zato so 
se zbrali okoli njega vsi stanovi ; imel je srce tudi za preprostega 
kmeta in delavca. Za blagor slovenskega naroda mladostno vneti 
rodoljubi iz vseh slovenskih dežel — najpoprej iz Štajerske — 
so se ga oklenili in ga podpirali. L. 1848. se je razdrobil fevdalizem 
in prikazali so se lepši časi ; „Novice" so bile vedno oprezne, niso 
razgrevale srca čitateljev z bliščečimi frazami, pa tudi od 1849. do 
1860. leta niso obupavale, pego tolažile so in se moško borile za 
pravice slovenskega naroda. Ko je nastopila ustavna doba, ni vzprejel 
Bleiweis ponujenega mu državnega poslanstva, ker je vedel, da 
v Ljubljani na raznih mestih, katera je zasedal, več koristi narodni 
.reči nego na Dunaju. Pozneje se je preneslo narodno delovanje 
na tabore; na Kranjskem so dobili narodno večino v deželnem 
zboru. Nastali sta dve stranki, ki sta ovirali napredovanje v na- 
rodnem delu; stali pa sta obe bolj pod tujim vplivom, nego sta 
si mishli. 

Pa ne samo na vse Slovence, tudi na Hrvate se je oziral 
Bleiweis in gojil žive simpatije do njih. Podpiral je vsako stran slov- 
stvenega delovanja in bil več let predsednik »Matice Slovenske«; 
Bleiweisovo ime je bilo najbolj popularno v Slovencih: domača 



Pisatelji. 59 

društva, kmetske ii> mestne občine so ga imenovale častnega člana; 
»Jugoslovanska akademija« ga je imenovala pravim članom, mnogo 
učenih društev ga je uvrstilo med dopisujoče ali častne ude ; ruski 
»Gosudar« mu je 1862. L podaril Vladimirov, naš cesar 1868. leta 
Franc Jožefov red. Sijajno so Slovenci praznovali njegovo sedem- 
desetletnico 1. 1878. 

Jeden najzvestejših sodelavcev mii je bil od 1854. 1. do smrti 
Andrej Marušič; v označenje njunega iskrenega prijateljstva tukaj 
jeden list. 

Frečastiti gospod Profesor! 
Predragi mi Prijatelj! 

Andrejčetov imam jaz precej v t.pratiki'^ zaznamovanih na 
30. dan novembra^ al verjemite mi, da nobenega mi tako milega 
kot Vas. Zato tiiso prazne besede, če Vam k jutrajsnjem godu naj 
toplejša vošila pošiljam na obali Soče. Pa tudi moja soproga in 
Janko z vsemi svojimi so mi naročili, dodati njihova srčna vošila. 

Bog daj, da se še nekoliko let boriva skupaj za blagor 
naroda, kateremu sva Vi kakor jaz resničtio udana. 

Bog Vas tedaj pozivi na največo radost meni 

Vam bratovsko udanemu 
V Ljubljani 29,111. 1879. Dr. Jan. Bleiweis. ^ 

Ferdinand Schmidt (Kovač iz Šiške 1771 — 1878) iz Šoprona na Ogerskem, 
prišel je mlad na Kranjsko in si je tu po spretnosti in marljivosti pridobil pre- 
cejšnje premoženje ; bil je trgovec in posestnik Plavčeve hiše v Šiški. Trgovino 
pa je sčasoma popustil in živel samo naravoslovju, zlasti entomologiji. Podpiral 
je vsako dobro napravo. 

Mi Slovenci ga smemo šteti med svoje naravoslovce in narodne gospodarje. 

^Novice*' je takoj s početka podpiral z raznovrstnimi dopisi, učil je n. pr. 
kako je treba po novem načinu žlahtno drevje raznega plemena vzgajati iz pesek*), 
kako uničevati gosenčne zalege.') 

Razkladal je škodljivost belih metuljev'), mravelj*), kako je treba saditi 
krompir ^), kako škodo toče ali ognja odjemati *), kako bi trebalo »postopačem in 
fantalinom kaj malega plačati', da bi pokončavali hrošče. O Poseben prijatelj pa je 
bil pticam •), in je priporočal učiteljem, da pouč4 učence, kako koristni so ptiči. 

Dober prijatelj mu je bil misijonar Pire*) v Ameriki, čegar pisma je ob- 
javljal v „Novicah'^ ali „Danici.^ Schmidt je vzbudil v Erjavcu veselje do naravo- 

v 

slovja; Erjavčev Schnakschneperlein je „ Stari kovač iz Šiške". 

Prijatelj je bil Prešernu, ki ga je skušal pridobiti za slovensko - narodno 

stvar; naravoslovec pa je svetoval pesniku, naj popusti — fantazijo. 

PreSern je pel o njem; 

Ni mi povšeo 
Nemško imč, 
Srčno pa ljubim 
Kranjsko src^. 



60 Zgodovina slov. slovstva. IIF. del. 

Peter Aleš iz Vodic na Kranjskem, stolni dekan in višji šolski nadzornik 
v Trstu. Vnet za umno kmetijstvo je izdal j^Zvedenega kmeta^. V Jelšanah in na 
Premu, kjer je služil, je sadjarstvo napredovalo bolj nego v drugih bližnjih krajih. 

Peter Leskovic (1793 -> 1847.), uradnik c. kr. kmetijske in obrtnijske družbe 
v Ljubljani. Pisal je mnogo o kmetijskih stvareh, n. pr. kako se imajo naše kmetije 
popravljati, da bo prav ; kmetijska $ola ^) (po nemški knjigi), o kravji vpregi in 
občinskih pašnikih'), o zboljšanju rokodelskega orodja, o turšici ali koruzi;') o 
močirji po senožetih in travnikih, .priporočal je nove grebene za tkalce *)j načrte za 
primerno stavljenje kmetijskega poslopja.') Nekatere reke in uganke je zložil v 
vezani besedi.*) 

Jurij Pajk (1797— 18G5.) iz Ljubljane, tesarski nastavnik, je marljivo do- 
pisoval v ^Novice" o raznih strokah gospodarstva, n. pr. kako se delajo dobre 
kapnice v krajih, kjer ni vode, o drenaži, ') o gnojenju senožetij '), priporočal bra- 
tovščino sv. Florijana') id., o stanju kmetijstva v Avstriji sploh.*) 

Jernej Medved iz Logatca (1799 — 1857) je pisal v „Novice*' o narodno- 
gospodarskih rečeh in nabiral besede za Wolf- Cigaletov slovar; v ^Novicah' 
1845. 1. je razglasil ponovljeno prošnjo, naj Slovenci iz vseh krajev nabirajo 
imena zelišč in dreves, rokodelskega in kmetijskega orodja, posameznih delov 
mlina in puške. Na smrtni postelji je izdelal „ Slovenski slovar o rastlinstvu.'' 

Izdal je tudi dve knjigi nabožne vsebine. 

Matija Vrt O ve C (1784—1851.) 

Uprojen v Šmarjah na Goriškem, je služboval najpoprej v Vipavi, od 
1829. 1. na Planini, pozneje kaplan in vikarij v Št. Vidu pri Vipavi. 

Svoje farane je tako ljubil, kakor ljubi oče svoje sinove. Da 
bi jim mogel koristiti v duševnem in telesnem obziru, izobrazil 
se je sam mnogovrstno : razumel je razven jezikov, ki se uče v 
šolah, še italijanski in francoski. 

Posebno pa ga je veselilo vinogradarstvo ; da bi se poučil, 
kako se goji ta struja kmetijstva drugod, prepotoval je domače 
kraje slovenske, Istro, Dalmacijo, gornjo in srednjo Italijo, Nižje 
Avstrijsko, Saksonsko in Bavarsko. Gojil pa je tudi druge strani 
kmetijstva, kakor dokazujejo njegovi spisi. 

Njegov prvi spis: „ Vinske trte hvala^^] je kazal, kam meri 
ali teče stroka njegovega glavnega delovanja. V tem članku je 
dokazal iz zgodovine, kako so v čislih imeli vinsko trto v starem 
zakonu, in da je še zdaj Bogu najbolj ugodni dar; pevca ljubezni 
pač hoče naprositi, naj ji zapoje dostojno hvalo. ^) 

V nastopnem letu so že naznanjale „Novice"^ da upajo ustreči 
svojim mnogim bralcem, ako jim v roke podade ves »Nauk o vi no- 
reji«, ki ga je spisal Matija Vrtov ec, hoteč razglasiti na javno 
korist svoje tridesetletne izkušnje.^) Knjiga je prihajala v prilogah 



Pisatelji. 61 

„ Novicam" na svetlo, z vala se je „ Vinorejix'*. Ta knjiga pa obsega 
toliko rečij, koristnih za kmeta, da se sme imenovati v pravem 
smislu »kmetijska šola«. 

V jako mikavnem predgovoru razlaga, kako so učeniki na 
Slovenskem začeli spisavati cerkvene in posvetne knjige, kako se 
v novi dobi nenavadno gibljejo tudi slovanski narodi, cehi, Poljaki, 
Hrvatje, da Slovenija tudi ne sme zaostati . . . Kmetijska družba 

naj bi obravnavala svoje stvari v materinem jeziku »Dragi 

slovenski bogoslovci, vzemite si to k srcu, da ni še zadosti z bogo- 
slovjem in slovenščino dobro seznaniti se . . . Vinorejo pa pripi- 
šemo dragi materi Sloveniji s prisrčnim privoščenjem, da, kakor 
so jfNovice" vinorejo, bi tudi ona veliko dobrega k pridu dragih 
Slovencev zarodila«. V pristavku so sodelovali: Zalokar, Hicinger, 
Trummer; tam se govori o francoskih, nemških in o ogrskih trtah. 

Ker se je mogla »Vinoreja« imenovati kolikor toliko »kme- 
tijska šola«, je celo naravno, da ga je privelo njegovo delovanje 
do kemičnih preiskavanj in poskušenj ; iz tega mu je nastala nova 
knjiga, naslovljena ^Kmetijska kemija". 

Knjiga je razdeljena v šest oddelkov; v I. se razlagajo ob- 
činske, natorne in kemijske postave ; v II. občinski zapopadki organ- 
skega življenja ; v III. natorne in kemijske postave, obrnjene v člo- 
vekovo zdravje in dolgo življenje ; v IV. natorne in kemijske res- 
nice, obrnjene na živalstvo; v V. obrnjene na kmetijstvo in v 
VI. na kmetijske pridelke. 

Spisana je knjiga v navduševalni besedi ; naganjal je Slovence, 
naj skrbe, da jih drugi narodi ne zaduše s svojimi pridelki. »Zakaj 
bi vendar Slovenci, čijih očaki so bili kmetje, tudi enkrat in sicer 
v kmetijstvu ne napredovali? . . . Predragi, z molitveninii bukvi- 
cami se še vse pri ljudstvu ne doseže itd.« 

Spisavši Slovencem to zanimljivo in poučno knjigo, je poročal 
v „Novicah"^] o »Zboru 'nemških kmetovavcev in gozdnarjev v 
Gradcu«, in o »Zboru ^) vino- in sadjerednikov v.Heilbronu« ; na 
to objavil v ^Novicah" lepo vrsto člankov o Z vezdoslovju.*) 
Tvarina je tako razvrščena, da govori v § 1. — 6. o zemlji ; § 7. o 
luni; § 8. o solncu; § 9.— 11. o planetih; § 12. o gorečih kroglah; 
§ 13. o težni moči solnca; § 14. — 15. o »stavnih« zvezdah; § 16. končal 
je sestavek z napisom »Pogled v zvezde«. 

»Slovenci, o dragi Slovenci ! nadjamo se, da hote te zvezdo- 
slovske pervine z radostjo brali, svoje oči in svoj duh v jasnih 



Q2 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

nočeh pogostoma kviško povzdigovali in mogočnega vedno molili 
— Boga.« »Križarske vojske« jo, pnohill „Letopis slovenskega 
društva na Kranjskem", I. zv. 1849. 8^ Str. 22—43. 

Ker je bil spreten govornik, bil je mnogokrat naprošen, da 
pomaga svojim stanovskim sosedom ; te govore je spisal in vsled 
mnogih prošenj dal na svetlo pod naslovom „S/^o(^Mi ogovori" 1850.^) 

V predgovoru pravi, da se je lotil tega dela, ko je, izdavši 
več drugih del, se bolj seznanil z jezikoslovjem ; hotel je pomnožiti 
domače slovstvo in ustreči priprostfemu ljudstvu, pa tudi bolj omi- 
kanim krogom; radi tega so govori zloženi v praktičnem smislu 
in v živi zgovornosti. Doklada „Novicam" je izšla leta 1853. „Ohčna 
povestnica" ali ^Zgodovina celega sveta" v 8^ Stran 1 — 495. (Glej 
Verne.) Uže pet let poprej je začel Vrtovec spisovati »Občno zgodo- 
vino« ; zgoraj omenjeni sestavek križarske vojske je dal natisniti za 
poskušnjo. Med izdelovanjem tega dela je obolel in stopil v pokoj. 
V pismu do urednika „Novic" 1. 1851. str. 202—203 naznanja, da 
delo napreduje kljubu bolehnosti, da pa ne ve, je li bo mogel 
dokončati tudi novi vek. Najpoprej so začele objavljati ,,Novice" 
»Zgodovinska pisma«. L. 1853. je začela izhajati zgodo- 
vina kot priloga „Novicam", Kakor je Vrtovec slutil, ni mogel 
izvršiti sam dela; kajti smrt ga je pograbila 2. septembra 1851. 1. 

Vrtovec je bil uzor slovenskega rodoljuba, pridnega gospo- 
darja, gostoljubnega in vestnega duhovnika in plemenitega člo- 
vekoljuba; njemu, pisatelju gre zaslužena hvala, da je v nekaterih 
strujah uspešno oral ledino. 

Njemu v spomin sta zložila Podgorski — Luka Svetec — v 
,,Novicah"- ^) in Vitoški — Matej Frohlich — slavospeve v „Danici".^) 

Zato kopač domačega zaklada! 

Naj hram Ti polnijo tovori vina, 

Naj rab' Tvoj glas kot cvet in sad nograda! 

«iVoi?.« 1846, 33. 

Dr. Jožef- Orel (1794--1874.), porojen v Skopem pri Dutovljah na Primor- 
skem, C. kr. beležnik, odbornik raznih narodnih društev, podžupan ljubljanski, 
je marljivo dopisoval j,Novicam'^ z njihovega početka do 1869. 1., n. pr. »Šol in 
šolnikov na deželi nikdar ne pozabite«;*) navod gnojišče koristno napraviti;') o 
škodljivosti malih kebrov, in kako jih je pokončati;') o sviloreji na Kranjskem ;'*) 
o travnih in vrbnih semenih.*) Objavil je oznanilo kmetijske šole v Ljubljani v 
»slovenskem vsakateremu, tudi neučenemu Slovencu razumljivem jeziku«. 

„Novice^ 1849. leta, str. 15, pripovedujejo, da sta bila dr. Orel in Karel 
Dežman po ministerskem dovoljenju potrjena učitelja kmetijstva v slovenskem 



Pisatelji. ' 63 

jeziku v Ljubljani. Orel se je odločno potegoval za pravice slovenskega učitelja, 
in je bil bržkone prvi advokat na Kranjskem, ki je uradoval slovenski. Abso- 
lutistična vlada ga je bila za nekaj časa odstavila*) od odvetništva in mu še 
le pozneje dala mesto notarja. 

Poročal je iz kmetijskega zbora na Dunaju, O priporočal novo kmetijsko 
orodje,") ogledaval nove kmetijske naprave na Češkem in Saksonskem,*) priporo- 
čava! zavarovalna društva,***) opominjal") kmete, da naj se pbprimejo »sadjereje*. 

Začel je delati na to, da se izsuši veliko barja pri Ljubljani; sploh ga 
mora kranjska dežela prištevati svojim prvim rodoljubom in dobrotnikom. 

V „Novicah^ 1862, str. 225, pripoveduje Orel sam, da je vložil slovensko 
prošnjo, naj se vknjiži dolžno pismo; odlok se je glasil tudi v slovenskem jeziku. 
Popolnem oslepel je objavil v „ Novicah" leta 1873, stran 124 „Jeremijado starega 
Slovenca*. 

Mihael Verne [Brnje] (1797—1861.) iz Orehka na Kranj- 
skem, kaplan in katehet v Postojni, 1825. leta stolni kaplan in 
škofov tajnik v Trstu, potem katehet na tamošnji realki, nato korar 
pri sv. Justu, 1846. leta prost in nekaj časa škofijski namestnik. 
Kakor skoraj vsi slovenski pisatelji te dobe, je bil Verne samouk 
v slovenščini in pozneje učenec in sodelavec Bleiweisovih ^,JV(omc^^ 
Kakor Vrtovec si je Verne takoj iz početka izvolil določene struje 
v pisateljevanju in se tega posla dosledno držal do svoje smrti; 
on je slovenski »turist«. Od nekdaj ga je veselilo potovati, kakor 
pripoveduje sam ; ogledal si je najpoprej ožjo domovino in sosednje 

slovanske dežele. 

I. »Potovanje po nekaterih jugo-slovenskih krajih.* 

Upotil se je iz Trsta črez Kras, popisal Postojno, Jamski grad in njega 
zgodovino, obiskal Hicingerja, grobe Linharta, Vodnika in Čopa, se seznanil s 
Koseškim in Bleiweisom, ogledal rojstne kraje in hiše dr. Jakopa Zupana in 
M. Ravnikarja, tržaškega škofa, obžaloval, da v Celji bolnega Slomšeka ni mogel 
videti; krenil v Gradec, od koder je čez Bruk in Ljubno prišel nazaj domov po 
drugi poti. To je' bil samo uvod večjim spisom v nastopnih letih, n. pr. II. »Poto- 
vanje po Laškem**. „Novice*^ 1852. 222—347. Vsebina spisa je v nasprotji z na- 
slovom, kajti večji del potopisa se bavi samo z Rimom. 

III. „ Potovanje v Sveto Deželo v letu 1857. '^ *) Pridejane so potopisu pesni in 
molitve, ki se v Jeruzalemu na vsakdanji procesiji poj6 in molijo, — spričevalo, 
kakoršno dobi v spominek vsak božjepofnik v Jeruzalem, — in pa podobi, obris 
mesta Jeruzalemskega in cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. 

Ta knjiga je nastala iz potopisov v ^Novicah'' 1. 1858. v LXIV. listih do 
predragega prijatelja z naslovom: „Potovanje po izhodnem ali po jutrovih de- 
želah v 1. 1857. "• Dn6 21. sušca je odrinil iz Trsta, opisal Kandijo, Siro, pohva- 
livSi grški narod; 2. aprila je prišel v Palestino; obširno popisuje veUkotedenske 
obrede v Jeruzalemu. Knjigo je posvetil Janezu Bleiweisu. 

Druga stroka Vernetova je bila zgodovina. Vrtovec je začel 
spisavati zgodovino in jo objavljal v „Novičnih'^ dokladah, pa je 



64 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

ni dovršil; tega dela se je lotil Verne spisavši „ Občno pove8tnico''\ 
Tvarina v tem smislu ni razdeljena enakomerno, ker I. zvezek 
obsega zgodovino od početka do 1492. L, 11. zvezek pa do današ- 
njega dnč. Ozira se pa seveda več na Slovane, nego na druge 
povestnice. Na koncu vsake dobe se ozira na cehe, Poljake, Ruse, 
južnih Slovanov se pa ne spominja. V zadnjem poglavju riše zna- 
nost, umetnost in slovstvo evropskih narodov nove dobe. § 88. 
pravi: »Poslednjič smo dosli, hvala Bogu, do narodov, ki jih }% 
mati Slava rodila. Najmogočnejši med temi narodi so Rusi id.« 
§ 11. je namenjen Jugoslovanom, kjer pa omenja slovstveno zgo- 
dovino samo Slovencev; o Hrvatih in Srbih ni duha ne sluha. 
Nekaj zgodovinskih del je ostalo v rokopisih. 

Dobro 80 pogodili slovenski pisatelji one dobe nalogo svojo, da so obračali 
pozornost na gmotno blagostanje slovenskega naroda, ki je v prvi vrsti polje- 
delec; Vernč je poslovenil: „Crute und Wei8heit Gottes in der Natur" in nekoliko 
odlomkov objavil v j^Novicah" 1. 1859, 19—31. Ni istina, da bi bila v rokopisu 
ostala: Atala Cbaieaubriand-ova, nego natisnjena je v nNomcdh*^ 1. 1858, 240—270. 

Odlomek iz „Obcne povestnice'^ o Turkih (§ 21), se je natisnil v »Vodni- 
kovem spomeniku*^ 1859, 244 — 246. Bleiweis je nekoliko Vernčtovih spisov porabil 
za svoje berilo, posebno iz popotnih listov, pa tudi v letopisu ^ Matice Slovenske' 
1876. objavil nekaj poslovenjenih odlomkov iz Korana. ' Slovenščine se je začel 
učiti še le pozneje; kljub temu je pisal prav uglajeno. 

1. „Bazgovor oh ohcni zgodovini.' Spisal J. B. Bossuet. Prosto poslovenil 
M. Vem^. Bleiweis je v ^Nov." 1858. 1. vabil na naročbo tega spisa, ki bi se 
objavil, ko bi se oglasilo dovolj naročnikov. Zdaj hrani rokopis »Matica Slovenska*', 
Ltp. 1869, 54. — 2. „Eutropieva kratka rimska zgodovina*" Vrlim učencem ljub- 
ljanske gimnazije za poskušnjo poslovenil M. Vernč. Rokopis bržkone iz 1.1849—50. 
shranjuje „Matica Slovenska.' Bleiweis in Miklošič sta nekaj porabila za svoja 
berila. — 3. „Preini8ljevanje uzrokov velikosti in vpada Rimljanov,' Spisal slavni 
Montesguieu. Poslovenil M. Vernč. Rokopisa 51 pol shranjuje »Matica Slovenska'. 

Franc Pire (1787— -1880) iz Kamnika, misijonar v Severni Ameriki od 
1831. L, se je vrnil na Kranjsko 1873. 1. „Novice^ je podpiral takoj v začetku; 
1843. 1. so objavile njegovo pismo, v katerem opisuje svoje delovanje v Ameriki ; 
njegove dopise so pa prinaSale tudi , Drobtinice*^, „Danica'f »Carniolia' in 
„Allg. Blatter'. — Za kmete je izdal dve knjigi; v jedni poučuje seljake, kako 
je treba uničevati gosence, druga knjiga pa je ^Kranjski vrtnar'.^ V tej pravi 
v predgovoru, da so Kranjci v »sadjereji« zaostali za drugimi narodi, ki imajo 
od nje mnogo koristi; treba je torej napredovati tudi v tem. 

Na svoje stare dni je začel kovati tudi pesmice brez pesniškega vzleta; 
opeval je potovanje v Ameriko, faro sv. Križa v Ameriki, ajdovsko deklico v 
Lakrod. Te in enake pesni je zbral in izdal pod naslovom „Nekatere pesni.** 

V mnogih jezikih je bil tako poučen, da je v slovenskem in liemškem, 
francoskem, angleškem in indijanskem jeziku pridigoval in pisal. Izdal je knjigo 
o Indijancih v nemškem jeziku. 



Pisatelji. 65 

Dr. Jožef Šubic (1802—1861) iz Mokronoga na Kranjskem, je postal doktor 
medicine v Padovi 1834. 1., naselil se v Celju, od koder je zelo marljivo dopisoval 
v ^Novice^ od 1846. do 1858. 1. o raznovrstnih predmetih, n. pr. „ Stare vraže 
še dandanašnji mor6 ljudi«,*) j,Otrinjavke in svetinje*,') „0d vremena«,') »Veše 
alj zapeljive lučice*,*) „0 spisovanji dobrih slovenskih knjig*,'') »Nekaj od 
koristnega drevja",*) „Asfodil*,^) »Čebele vremenske prerokinje**,®) »Prijatelji 
življenja«.*) V „Sloveniji^ 1848. leta se je uprl Macunovemu predlogu, naj bi se 
Slovenci poprijeli hrvaščine v književni jezik. Podpiral je Drobničevo ^Slovensko 
Bčelo", Einspielerjevega „Slovenskega Prijatla^ ^ pisal v „Drohtinice"j n. pr. 
1857 — 1860. 1. : »B o g o 1 j u b n o s t zdravnika*, i. d. Najvažnejše njegovo 
delo je prevod Vergilijevega speva »Georgikon*. Pilil je delce deset let in 
položil na »sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji." Prevod je še precej točen, a 
heksameter se mu poprek ni posrečil, polovica spondejev so jambi. 

Miha Peternel (1808—1884) iz Nove Oslice na Kranjskem, je pastiroval na 
petib župnijah in postal 1852. 1. začasni ravnatelj novo ustanovljeni realki v 
Ljubljani; to službo je opravljal do 1860. 1., potem je učil realistične predmete 
do 1874. 1. V izvestjih realke je mnogokrat pisal o raznih predmetih.*) L. 1862. 
je objavil kratek spis o kemiji v slovenskem jeziku: „Imena, znamenja in last- 
nosti kemiških prvin.* 

Andrej Fleischmafi (1805 — 1867) iz Beričevega pri Dolu na Kranjskem, 
je bil od 1819. 1. botanični vrtnar v Ljubljani, potem učitelj botanike in sad- 
jarstva na kmetijski šoli in na ljubljanski gimnaziji. Pridno je nabiral rastline 
in postal celo pisatelj v svoji stroki.*) O svojem predmetu je pridno pisal v nNo- 
vice"; n. pr. »Cvetlice (nenavadne) po zimi na Kranjskem*;') »Goli in pusti Kras 
v treh letih v mkide, seženj visoke boršte spreobrniti*.') Temu spisu dopolnilo 
se sme smatrati spis »Še nekatere besede v priporočilo reje lesa na praznih in 
pustih zemljiščih."*) Omenimo še: »Cvetlični venec za novo leto*.'') Odločno se 
je potegoval za važnost svojega predmeta trdšč: »Natoroznanstvo je vsakemu 
človeku silno potrebno, zlasti v rudninskih, živalskih in rastUnskih rečeh." •) 
L. 1851. je naznanil v „Novicah^ (str. 55), da z dovoljenjem visokega c. kr. mini- 
sterstva začne učiti občno rastlinoznanstvo in poznavanje koristnih, škodljivih in 
strupenih zelišč. 

Mihael Ambrož (1808 — 1864) iz Ljubljane, okrajni komisar v Smledniku, 
potem državni poslanec in Župan ljubljanski. Dopisoval je v slovenske liste po- 
sebno marljivo v 1847—50. 1., potem je utihnil; predmeti so mu bili praktične 
potrebe in javne stvari, n. pr. »Posli in njih dolžnosti",*) »Zemljiščna odveza",*) 
»Druščine*,') „Vodni činži*,") »Tlake in ribštvo'*,'') »Oprostenje zemljišč*,*) „Raz- 
jasnjenje zastran davščin.*') Leta 1848. se je živo poganjal za narodne pravice 
Slovencev, objavil v „ Sloveniji*^*) »Odprto pismo na vse Slovence", posebno še 
za to, da bi se uvel slovenski jezik v Šole in pisarne ; potem je začel nekako 
omahovati, zato sta ga posvarila BIeiweis v „Novicah*^ in Kozler v „ Sloveniji'^ : 
»Odprto pismo gospoda Ambroža*, „Slov,^^ 48, 86, 106. Za časa vstanka 1848. 1. 
na Dunaju je branil po svojih močeh cesarsko orožnico in je bil zato pohvaljen, 
tudi je za ljubljansko županstvo sestavil opravilnik. 

Jernej Arko (1794—1868) iz Dolenje vasi poleg Ribnice, župnik v Vodicah, 
prošt v Novem mestu. Pisal je v nNovice"" o kmetijstvu, o zavarovanjih,*) o pri- 
segi županov iz srenjskih občin, v „Danico''i^ v j, Drobtinice",^) 

5 



66 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Janez Križaj (Jažirk 1802 — 1864) iz Naklega, župnik v Žužemberku in v 
Mirni Peči. Svoje poučne spise o narodnem gospodarstvu je objavljal v obliki dvo- 
govorov, n. pr. »Pogovor kmetiškega očeta s svojim, osme Šole izučenim sinam*^ 
v mesecu prosincu v „Novicah^^ 1845 za vse mesece, počenši str. 14 — 210, s podo- 
bami. Istotako 1854. in 1855. 1. 

Josip Bevk, (KriinogOTski, 1811 — 1860) iz Sorice, je župnikoval na Križni 
gori, Šentjurju pri Svibnem na Kranjskem. Pisal je o raznih stvareh za kmete, 
n. pr. „0 koristi murbinih dreves za kmete", ^) „0 mlinarjih, mesarjih",') „Kode- 
recija in mletvina**,') »Dobrovoljni sveti našim gospodarjem", j,Rudokop na črni 
prsti".*) O njegovih malih spisih v y,Zgodnji Danici' glej Mam. Prijavil je „Prav- 
Ijico od hude babe na Kranjskem" ^ in pisal o slovenskem slovstvu.*) 

Jo V an Vesel Koseški (1798— 1884), 

porojen v Kosezah župnije moravške na Kranjskem, kameralni 
uradnik, je služboval v Ljubljani, Gorici, Tolminu, in konečno v 
Trstu. Pesni zlagati je začel Koseški v nemškem jeziku v „Laihacher 
Wochenhlatt" 1817 — 1819.1. opevaje za kranjsko deželo zaslužne 
može; prvi slovenski pesni »Potažba — Trost«, dal je tudi nemški 
prevod, v katerem mu rabi skovana beseda buriti = »das Heulen 
des Nordwindes«, kakor razlaga sam. V dobi čebeličarjev je molčal 
Koseški; oglasil se je 1844.1. v „Novicah" s pesnijo: »Slovenija 
Presvitlimu Premilostljivimu Gospodu in Cesarju FerdinanduT^ob 
dohodu v Ljubljano« ; pesen je bila natisnena na posebni prilogi. 
Istotam je prevel Chamissovo: »Orjaška igrača« in Biirgerjevo: 
»Pesem od verliga moža«. Leta 1845. imajo „ Novice^ štiri izvirne 
pesni, izmed katerih omenimo: »Vojaška« in »Bravcem h koncu 
leta v spomin« ; prva se odlikuje z uglajenim jezikom. 

L. 1846. je objavil znani »Kdo je mar?« in štiri prevode 
Schillerjevih pesnij, 1847. leta Schillerjevo »Ibikovi žerjavi« in tri 
izvirne pesni. Viharno 1848. 1. ga je navdušilo, da je zložil »Na- 
prej, slavenski Jug«; od 1848. do 1852. leta so prinašale ^JVbvice" 
odlomke iz prevoda Schillerjevih igrokazov: »Devica Orle- 
anska« in »M e s i n s k a nevesta« in v prilogah tudi ves 
prevod, odlomke iz »Visoke pesmi« in XIX. spev Homerjeve Ilijade. 
L. 1852. je hudo obolel in potem molčal polnih 16 let, dokler se ni 
186Hn. zopet oglasil objavivši v posebni dokladi „Novic" 1868. L 
svoje^delo: »Mazeppa Jovan«.*) 

Odbor »Matice Slovenske« je ukrenil, da se natisnejo njegove 
pesni. Na prošnjo odborovo je poslal svoja dela z obširnim pismom, 
ki zvršuje tako-le: »To je, kar imam za zdaj omeniti; ako mi 
pozneje ktera skoči v puhlo glavo, popadem jo za rep in Vaši 



Pisatelji. 67 

presodbi stavim v izgled.« Izdale so se tedaj njegove pesni z na- 
slovom „Raene dela 1870, ?." Ko se je v ^Letopisih" »Matice Slo- 
venske« 1877. leta (233 — 250) natisnil »Nebeške komedije« (Divina 
commedia) Dantejeve L, II., III., IV., in XXXIV. spev, 1878. 1. ostanek 
I. dela »Paklo«, je »Matica Slovenska« izdala »Dodatek« 1879.1. 

Prvi knjigi je vsebina razdeljena na deset odstavkov. I. obsega 
»Uvodivno«, v kateri naznačuje Koseški svoje pesni »ne prepustim«, 
»ne prezalim«. »Večjidel smo stroge, tužne . . včasih ojstre, nikdar 
kužne, Vas ne žali zdih in jok« in dr. Vender pa ima uže ta 
»Uvodivna« izraze, n.pr. »pomrda«, »nažokati«, »žehtajo«, ki kažejo, 
da je njegova pesniška žila bila uže opešala. Najboljši del njegovih 
poezij spada v prvo d6bo, to je do 1852. leta, pa še med temi 
niso vse izvirnimi naznačene v resnici izvirne, n. pr. »Začarana 
puška«. V tej dobi je objavil razven omenjenih še »Hoja na plavž« 
(Gang nach dem fiisenhammer), »Vodotop« (Taucher), »Pesem o 
zvonu« (Lied von der Glocke), »Bor z drakonam« (Kampf mit dem 
Drachen), »Rokavica« (Handschuh), »Vrednost žen« (Wurde der 
Frauen), »Pohlep oslepi«, »Oda Bog«, »Ne sodi«, »Nemškutar«, 
»Visoke pesmi« tri oddelke (»Posvečeno bodi Tvoje ime«, »Uvod« 
in »Očenaš«), XIX. spev Ilijade in dva prozajična spisa ; najbolj 
mu je uspfel prevod »Pesmi o zvonu«. 

Njegove prevode te dobe nadkriljujejo prevodi istih pesnij, 
izdelani po drugih pesnikih in pisateljih, pa vender so imeli velik 
vpliv na probujenje narodne zavesti in duševni preporod slovenskega 
naroda. Najbolj ga je proslavila »Slovenija cesarju Ferdinandu«. 
^Novice" so to pesen objavile v posebni prilogi. V vzgled je Kose- 
škemu bila Vodnikova »Ilirija oživljena«. Ker se je takrat po šolah 
posebno gojila retorika, je nenavadni vtis napravil vzvišeni slog 
in iskreno rodoljubje, ki je v vseh časih in povsod videlo Slovane. 

Za one dobe mogla se je spregledati posiljenost jezika in 
nerazumljivi izrazi, ker je blagi namen deloma pokrival njegove 
slabosti. Lepa je tudi »Vojaška« (»Kaj bliska se v jasnem« i. d.) 
Neodrečna zasluga njegova je tudi ta, da je uvel v slovensko 
slovstvo šestomer in petomer. 

V drugo dobo spada pet spevov Ilijade, I., HI., V., XII., in 
XrV., ostali deli »Visoke pesmi« in petero »Rusko-Puškinovih« pa 
»Mazeppa«. V tej dobi — po hudi bolezni pesnikovi — mu je pa 
duševna moč vidno opešala; njegova domišljija se od tedaj več 
ne dviga v nedozorne visočine. Da bi se razvidelo, kako bi se 

5* 



gg Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

moral prelagati Mazeppa, je Stritar v „ Slovenskem Glasniku" 1868. 1. 
(230 — 32) objavil 280 stikov; razlika prevodoma je velikanska. Še 
slabše je slo od rok prevajanje v zadnji, v tretji dobi, t. j. od 
1868. leta do njegove smrti. Sem spadajo prevodi CJhamissovih, 
Uhlandovih (ena je Goethejeva, ena Manzonijeva in ena : »Liicov 
divjogoncr [Kornerjeva], glose »Jugo-Evropejski glosar ali slovenski 
glasnik« 445 — 469), ponatis »Mesinske neveste« (561), »Orleanske 
device« (691) in »Paklo« iz »Nebeške komedije«. 

Danteja prevajati Koseški v tej dobi daleko ni bil kos. Vsak 
vesten pisatelj se uči in napreduje ; Prešern je pošiljal svoje pesni 
drugim v presojo, samo Koseški je hotel ostati vedno neizpre- 
menjen. Kako se je trudil Levstik, da bi dal svojim pesnim lepo 
obliko, in kako vestno je pilil svoje umotvore! Pa to se mora 
Koseškemu priznati na čast, da je skromno sodil o svojih poezijah, 
saj sam pravi v »Dovršivni« (469): 

Tem pesmicam ni živeti dolgo želja, 
Le toliko, da boljše prehude . . . 

Na napačno pot je zagazil s tem, da je koval nove besede, ne 
znajoč dotičnih pravil, ali pa, da je zajemal iz zastarelih slovarjev, 
da so mu rabili nepotrebni ilirski izrazi, n. pr. »suze, roniti«, da 
je nerazumljivo pisal cele stavke, n. pr. na konci pesni »Kdo je 
mar?«, da je upotrebljeval mnogo trivijalnih izrazov, da je na- 
pačno sklanjal in spregal, narobe obrazoval deležnike in besedam 
dajal napačne pomene. Pri vsem tem pa zavzema Koseški odlično 
mesto v kulturnem razvitku našega malega naroda, ker je poleg 
trezno mislečega Bleiweisa visoko dvignil prapor idealizma in 
s svojimi pesnimi navduševal množino čitateljev pa tudi v marsi- 
katerem pesniško nadarjenem slovenskem mladeniču vzbudil lju- 
bezen do pesništva in s tem slovstvo pospeševal bolj, nego se 
vidi na prvi pogled. Posegel je celo v politično delovanje s spisom 

o frankobrodskih volitvah. 

Matevž Ravnikar (Poženčan) (1802 — 1864) iz Poženka na Gorenjskem, 
je bil na ljubljanski gimnaziji učenec Vodnika, M. Ravnikarja, Metelka in 
J. Zupana; po raznih službah v duhovskem stanu je bil nazadnje župnik v 
Predosljih blizu Kranja. Nabiral je za St. Vraza in E. Korytka narodne pesni, 
po mnenju Josipa Marna {^3ežte7ifk*^-XY[: S), je blizu peti del nar<ydniFT)esnij 
v K6rytkovi zbirki nabral Ravnikar. 

V ilirski dobi se je navdušeno poprijel nove ideje, prelagal znamenite 
ilirske pesnike na slovenski jezik in dopisaval v „IlirsJco Danico^. Ko so pa 
začele izhajati „Novice^ 1843. 1., jim je dopošiljal pesmice, uganjke in zgodo- 



Pisatelji. 69 

vinske spise,*) v katerih je izražal misel, „da je neki Ister pred 3500 leti iz 
Male^Azije^Šlovence privel v sedanje slovenske pokrajine" ; po njegovem mnenju 
so se Slovenci udeležili tudi trojanske vojne. Po njegovi smrti je bil Davorin 
Trstenjak naproSen po „Matici Slovenski", naj priredi za tisek njegove zgodo- 
vinske razprave, koje so izšle pod naslovom »Stari sled slavjanstva" v ^Leto- 
pisu Matice Slovenske'^, 1868-1869. leta. Ravnikar ni imel znanstvene podlage, 
radi tega tudi njegov trud v tej stroki ni uspel. V „Novicah*^ od 1853—1859. 1. 
razlaga imena Ljubljana, Kranj, Gorotan, Emona i. d. 

v „ Ljubljanskem Časniku*^ 1. 1851. priporoča za vseslovanski jezik ruščino, 
v „Slov. Bčeli^ leta 1852. pa neko mešanico iz slovanskih jezikov. Pritrdil je 
predlogu A. M — ca {„Nov,^ 1855. 62), naj se radi enotne pisave slovenskih 
pisateljev. ustanovi „Višja sodnija slovnice" in sicer v Ljubljani; razven Metelka, 
Bleiweisa in Jerana naj bi v tem zboru sedela po dva Štajerca, Korošca in 
Primorca. Bleiweis je smatral to misel lepo, a neizvedljivo. Njegove pesniške 
proizvode hrani „Matica Slovenska*^ 

Zgodovinsko raziska vanje pa je v ozki zvezi s pripovednim slovstvom, in 
sicer s pripovednim slovstvom iz domače zgodovine; v to stroko spadajo n. pr. : 
»Stempihar", „Tvorka", ,.Se ena povest od Petra Klepca'*,'*) (slična povesti o 
Lambergarju in Pegamu). Njegovi pripovedni spisi so: ,,Martinec iz Podloma**,') 
zabredši med tihotapce, po nesreči in lepem nauku zopet spreobrnen, postal je 
dober gospodar; „Jakec iz Osredka",'*) prilika. 

Ravnikarjevim pripovednim spisom pridružimo po Slomšku 1853 — 1854. L 
v Gradcu izdano „Djanje svetnikov Bozjih^^. Spisovanja te knjige udeležil se je 
zraven Ulage, Pikelna, Zumperja, Gafa, Globočnika, Kocijančiča in drugih tudi 
Ravnikar,*) pomagal je tudi prevajati ,,/S't?. Pismo stare in nove zaveze z razla- 
ganjem"*) ki je prišlo na svetlo vsled dela, ki ga je bil izprožil in podpiral škof 
Wolf; prevfil je, župnik v Predosljih, preroka Izaijo in Jeremijo.^) 

Istotako ni pogrešal njegove podpore Cigale, spisujoč ,^Wolfov Nemško- 
slovenski slovar^^ za katerega si je, vztrajajoč do konca, pridobil posebnih 
zaslug.'*') Ko se je slišalo, da spisuje Zalokar slovensko-nemški del, mu je svetoval 
Ravnikar, naj se drži abecednega ne družinstvenega reda.*) Ukvarjajo se s slo-i 
varjem, zašel je na jezikoslovno pot, pa ni hodil srečno, ker mu je nedostajalo \ 
znanstvene podlage. 

Zanimal se je naravno tudi za narodni napredek v vsakem obziru, bil 
pa je tega mnenja, da je treba počasi napredovati, ne hoditi prenaglo; tako 
delajo nasprotniki : česar ne morejo doseči v enem letu, na to čakajo potrpežljivo 
do drugega leta. Ljubezen je potrpežljiva, z njo se več opravi kot s pikanjem. V 
rokopisu je zapustil mnogo tvarine ; iz te je izdala družba sv. Mohorja v Celovcu 
1867. leta v mali osmerki ,,Utopljenci"^^) Vodilna misel te pripovesti je, da 
vede do srečnega cilja v nadlogah Te potrpežljivost in udanost do Boga. 

Peter Ricinger (Podlipski 1812 — 1867) je kaplanoval na raznih mestih, 
tudi Pod Lipo, odtod »Podlipski* ; od 1859. 1. do smrti je bil župnik-dekan in šolski 
nadzornik v Postojni. Nadarjeni in ukaželjni Hicinger je imel med drugimi za 
učitelje: Čopa, Metelka in v bogoslovju dr. Jakopa Zupana. Uže dijak vadil se 
je V pesništvu ter si je pesni, v f^Cbelici^^ objavljene, vzel v vzgled, pa tudi 
nemški pesniki so mu bili učitelji, to kaže n. pr. „Ptuja deklica" (Schillerjeva 
Das M3.dchen aus der Fremde) ; rad je zajemal tvarino tudi iz domače zgodovine : 



70 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



„Sonet** (Mariji na čast) in „TurjaSki Hervard*, balada po Valvazorju LXV. 
p. 488. Posebno plodovito mu je bilo 1849. leto z duhovnimi pesnimi, 
deloma izvirnimi, pa tudi prevedenimi iz latinskega, italijanskega in nemškega 
jezika.*) Izvirne so „0 srečni vrnitvi Antona Alojza od škofijskega zbora z 
Dunaja" 'j in „Glas cerkve", ,, Cesarju Francu Jožefu o njegovem rojstnem 
dnevu'*.') Istotako se mu je živo glasila duhovska lira v 1850—1852.1.; izvirna 
„0 srečni vrnitvi papeža Pija IX. v Rim"; 1852. 1. več pesmic Mariji na čast;*) 
1854. 1. je zložil ^v tercinah pesen „Cerkev v začetku 1854. 1.'* Tako bi še 
lahko zasledovali po drugih letnikih njegove duhovne pesmice, ki se odlikujejo 
po jeziku, dokaj blagoglasnem. 

Zlagal pa je tudi posvetne pesmice razne vsebine ; mož naprednih 
nazorov in vestno opazujoč duševni razvitek slovenskega naroda, opominja 
rojake v pesmici „Naprej'* („iVay." 1844), naj se okoristijo novih koristnih iznajdeb ; 
v pesmici „Svet obogati**, da tudi posvetnega blaga ni v nemar puščati, v „Slo- 
venija zmaga" („jyov.** 1848), da se je treba mirnim potem boriti za domovino. 
V svojih koledarjih in v drugih knjigah je priobčil marsikatero lepo pesmico, 
n. pr. „Sv. Marjeta*'. V „Vodnikovem Spomeniku'^ je napisal lep članek „Pregled 
Vodnikovih pesmij'*. 

Hicinger je sodeloval tudi, ko se je prevajalo sv. pismo pod pokroviteljstvom 
škofa Wolfa; preval je razlaganje k listu sv. Pavla do Rimljanov in razo^nje 
sv. Janeza apostola; njegov je prevod in razlaganje III. in IV. bukev kraljev ter 
I. in 11. kroniških bukev v letih 1855-1863. 

Zgodaj ga je začela zanimati zgodovina; naravno, da je duhovnik jel 
razpravljati cerkveno zgodovino s člankom: „Razširjanje katolške cerkve*'*) po- 
sebno v Ameriki po slovenskih misijonarjih, pa tudi v drugih delih sveta. 
Navdušen Slovenec je rad zahajal v cerkveno zgodovino slovenske zemlje, in to 
v vsem svojem življenju. Kakor je Raie v dvajsetih letih dvakrat pisal o Cirilu 
in Metodiju in se vedno zanimal za dobo staroslovenskega slovstva, je tudi Hicin- 
gerja vedno zanimalo vprašanje o slovanskih blagovestnikih. Prvo ga je navdušilo, 
da je zložil pesen „V spomin sv. Cirila in Metoda".*) 

Nekoliko let pozneje se je začela širiti nakana, v Slovencih slovesno ob- 
hajati tisočletnico sv. Cirila in Metodija. V to svrho je spisal članek : „Koliko je 
djanje sv. Cirila in Metoda segalo med Slovence.*""*) To je bila znanstvena 
razprava, oprta na stare in nove vire. L. 1863. spisal je še : „Začetki kerSanstva 
na Slovenskem*'.*) Ta spis se odlikuje po lepem slogu in znanstveno urejeni tvarini. 

Preidimo zdaj na Hicingerjeva dela iz cerkvene zgodovine slovenske, ki 
segajo v druge dobe. Tu navajamo spis „Kristjanstvo per Slovencih'* (1. 1854.) 
v ^Slovenskem cerkvenem časopisu^*, ki ga je ustanovil 1848. 1. dr. Pogačar. 

V istem letniku cerkvenega časopisa razpravljal je še ,, Škofe nekdanje 
Emone",*") „Vrsto ljubljanskih škofov**,") „Vrsto oglejskih škofov in patrijarhov" 
in konečno „Stare in nove fare na Kranjskem".") Iz tega se vidi, da je bil 
Hicinger jeden najmarljivejših in temeljito poučenih sodelavcev novemu Časopisu.") 
Za 1857. in 1858. leto je izdal J. Lenček, • kaplan v Žiršh, koledar z naslovom 
jfSlovenski Bomar*^y v katerem razpravlja Hicinger I. aposteljne") slovenske 
zemlje, in sicer sv. Marka, Hermagora, Pavlina, Virgilija, Modesta, Cirila in 
Metodija in škofa Tomaža Hrena; II. mučenike") slovenske zemlje: Sv. Hilarija, 
Tacijana, Maksimilijana, Viktorina, Kvirina, Justa, Maksima in Servula. 



Pisatelji. 71 

Iz cerkvene zgodovine pa je rad prehajal na posvetno zgodovino in zemlje - 
pisje svoje ožje domovine. Tako je v „Krajepisju" ") razlagal, da je „Stari Tržič*', 
njegov rojstni kraj, posul plaz gore Košute, da so prebivalci zbežali in si postavili 
novi Tržič, in da je „SedaDJi Tržič** ") gled6 na obrtnost in rokodelstvo prvi kraj 
na Kranjskem. Kakor Trstenjak je bil tudi HiciDger tega mnenja, da stari Panonci 
niso bili ne Kelti ne Germani, nego da so bili Slovani (,,Nov.'^ 1658, str. 24). Na 
trdnejši podstavi je pisal v celovškem ,,8love7icu^* 1865. 1. o tistih dobah slovenske 
zgodovine, ko so bile združene slovenske dežele, n. pr. blizu 1. 854, 952 — 1077, 
1246, 1500. „Slovensko društvo'* v Ljubljani je 1852. 1. izdalo njegovo knjižico ,jPopis 
«i;c<a.**") Pridejan je obraz cele zemlje v dveh polkroglah. Iz tega se razvidi, da je 
Hicinger enako rad obdelaval splošno zgodovino kakor tudi zgodovino posamnih 
krajev. V desetletju od 1855—1865. 1. so ga poleg njegovih razsežnih zgodovinskih 
študij zanimala okrajna imena, kajti 1865. 1. je objavilo šolsko poročilo postojinske 
glavne šole okrajnega šolskega oglede Hicingerja spis: „Kteremu kraju pravimo 
Pivka in zakaj?'* To je delo, ki temeljito razpravlja ležo, ozračje, zgodovino, 
upravo in narod.") Obširen je tudi njegov članek: „Beseda o krstnih imenih.'°) 

Slovencem se je nadelo opetoma ime „gens philologica". V d6bi, ko je 
bilo še malo delavcev v stroki narodnega izobraževanja, so pisatelji delili svoje 
moči na razne stroke. Hicinger je bil uže bogoslovec nasprotnik metelčici.'*) Ko 
je objavil Metelko v dodatku slovnici dva spomenika brižinska ali karantanska, 
naznanil je. Hicinger takoj v nNovicah" sestavek „ S taroslo venski spominki**, kjer 
je očital Metelku, da je izdal oba spomenika v svojem pravopisu; nekatere ne- 
utemeljene trditve je Metelko zavračal.") 

Kdor preiskuje zgodovino in jezik Slovencev, tistemu se tudi omili narod, 
da se rad poteguje za njegove pravice in njegovo čast povsod, kjerkoli se mu 
ponuja prilika, posebno za dobro urejene šole in uvedenje slovenščine v urade. 
Govoreč o „novi šoli v Kamni gorici** hvali Hicinger Slovence kot uka^eljne, 
razlaga „Kako in koliko bi bilo slovenski jezik precej v šoli vpeljati?'"*), dokazuje 
j.Potrebnost posebnih dekliških šol v Kamniku, Idriji, v Novem mestu, v Kranju, 
na Krškem itd., priporoča „Petje v naših ljudskih šolah*' ") 

Tu uvrstimo še : ,yBazlaganje zakonskih postav^*,^^) Tvarina je tako raz- 
deljena, da po primernem uvodu v sedmih poglavjih razlaga 1. o zakonu sploh; 
2. o zaroki; 3. o zadržkih veljavnega zakona; 4. o zadržkih dopuščenega zakona; 
5. kako sklepati zakone; 6. ob odvezi zadržkov in poveljavljenju zakona in 7. o 
tožbi radi razdruženja in ločitve od mize in postelje. Spisal je tudi nekaj molit- 
venikov.'*) L. 1849. je začel objavljati v „Zg. Danici'^ ^.Zgodbe katolske cerkve^^. V 
istem listu 1850. in 1851. I. je napisal ., Edina pot v nebesa, ali podučenje od 
razločkov prave katolske vere memo drugih nekatolških ver** v 15 pogovorih; 
v tem delu govori proti razširjanju protestantovske ali evangeljske vere v Slovencih. 

Kakor so bili ob koncu minolega stoletja Vodnik, Kumerdej, Linhart in 
Zois prav uvideli, da se priprostemu ljudstvu mnogo pomore z dobro urejenim 
koledarjem, se je tudi Hicinger lotil tega koristnega dela; to se mu je tem lože 
obneslo dobro, ker je umel po Vodnikovem načinu ob priliki zlagati prav pri- 
merne pesmice in ker je tako po mnogostranskem delovanju izurjen mogel 
ponuditi kmetu raznovrstnega poučnega gradiva. Izdajal je ,yDomač koledar 
slovenski'^ ^*) od 1859. do 1864. 1. Koledarčki so bili okrašeni s podobami in so 
se odlikovali po jako raznovrstni vsebini. 



72 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Poleg predmetov, ki se razpravljajo v vsakem koledarju, popisovala so se 
imenitna mesta v inostranstvu pa tudi odlična domača mesta in kraji; pripove- 
dovalo se je iz občne in domače zgodovine, razlagale čitateljem, posebno kmetom 
potrebne kmetijske, gospodarske in šolske reči; vpletale kratkočasnice, pesmice, 
vzgledi za opravilne spise ii. pr. pobotni listi itd. „Slovenski Matici** je uredil 
Hicinger za 1867. in 1868. 1. koledar. Sploh pa je s peresom delal na korist slo- 
venskega naroda ob vsaki priliki in ga poučeval o raznovrstnih stvareh. 

Zaplel se je bil tudi v slovstvene boje z Levstikom (o teh pobliže v 
Levstikovem življenjepisu), kateri med drugim poje o svojem nasprotniku v 
satirični pesni „Hicingerjeva novoletna noč 1860": 

Slovenija blaga, ti upanje moje! 
Gorel sem veduo za koristi vse tvoje, 
Pisal sem od kamnov in zgodovine. 
Krog sebe sem trosil jezTkoslovske luščine, 
Celo kratka obleka kočmavka 
Bil^ je moje slave oznanjevavka. 

Jernej Uršič (1784—1860) iz Idrije, umrl duhovnik v Kamni gorici. Sode- 
loval je v „Sloveniji'\ v kateri je opisoval domače kraje in znašal zrnje za slo- 
vensko zgodovino. V f,Novicah'^ 1859. 1. je objavil narodno pesen »Lavdon« in 
1847. 1. zložil znano pesen »Življenje« (Popotvanje bratje i. dr.) 

Matevž Hladnih (1806—1865) (Bogomil, Rodoljubski, Svetogorski, Pomajski, 
Trebški) iz Trebič, je kaplanoval v Devinu, bil od 1837. 1. učitelj na nižji realki v 
Gorici in nekaj časa učitelj slovenščine na tamošnji gimnaziji. 

Dopisoval je v „Novice^' in ^Danico'' in najrajši v sonetih opeval slavne 
može, n. pr. Cehovina,*) Koseškega (Mojstru Pevcev,') Barago, Gollmayerja,') ali 
pa je popisoval kraje, n. pr. Gorico,*) Kostanjevico, Svajcarijo.*) Sam se je pri- 
merjal Vodniku, jednak pa je bil Jakobu Zupanu, ki se je istotako silil v poezijo. 
Sam je delil svoje pesni v pet vrst. 

Anton Žakelj — Rodoljub Ledinski {1816—1868), 

porojen na Ledinah pri Žireh na Kranjskem, se je šolal v Karlovcu 
in v Novem mestu, umrl župnik pri sv. Duhu nad Leskovcem. 

Učenec Metelkov se je prvikrat pokazal v časniku nCarniolia'' 
1841. leta s pesnijo »Slavulj in rože« in se pridružil nNovicam*"^ 
katerim je med drugim sestavil za tretji letnik pesen »Zaniče- 
valcem pevcev«, ki je po vsebini jednaka prvi njegovi pesni.^) — 
Bridka usoda ga je gonila od kraja do kraja ; zato je čutil in opeval 
življenja boj,^) »saj krepost daje našemu življenju pravo vrednost.«^) 
Sam pevec po božji volji, je znal primerno ceniti krasoto narodnih 
pesnij; v petem zvezku »Kranjske Čeb." se nahajajo »Nuna Uršica«, 
»Mlada Zora«,*) »Mlada Breda«, ki jo je slišal od svoje matere. Po 
narodnih motivih je zložena šaljiva pesen »Udovec«.^) — Obširni 
epični pesni »Vilkovo« je snov vzeta iz poljskega življenja. Martin 
Sapjeha, knez Kozminski, je zahteval od Vilkovskega, naj mu proda 



Pisatelji. 73 

svoj gradič in posestvo, da bi imel obširniše lovišče, pa ni mogel 
dobiti zemljišča ni za lepe denarce. Povabil je Vilkovskega v gosti, 
mej tem pa po svojih Kozakih razrušil grad. O kazni za ta zločin pa 
ni govora; tak konec žali čut pravičnosti. Sicer priznavajo Slovanom 
pravični Neslovani, n. pr. Hartmann v knjigi: »Die WeU der Slaven*", 
da ni na svetu grozovitejšega plemstva od poljskega. Njegova labud- 
nica je bila »Pesem o blagoslovljenji velikega oltarja sv. Lovrenca 
na Reki« 1867.1*) Po pravici ga imenuje Marn Prešerna - duhov- 
nika; po globokem čutu in lepi domači besedi je bil v prvih letih 
narodnega preporoda najodličnejši naslednik Prešernov. 

Kajetan Huehar (1S\Q—1S10) od sv. Device Marije v Polju na Kranjskem, 
nazadnje župnik v Cemšeniku. Zložil je pesen >Otok bleski c ; opeval je sploh 
rad lepe kraje. Prozajični spisi se bavijo z narodnim gospodarstvom, d. pr. »O pri- 
delovanju svile v Moravski dolini« *) in o drugih razmerah, n. pr. »Pot od Ljub- 
ljane do Bele peči«,') »O spominku Vegatovem«.') 

Jurij Vari *) (1812 — 1874) iz Krope na Kranjskem je služboval na raznih 
mestih kot kaplan in župnik, umrl v Velesovem. — Metelkov učenec je zlagal 
pesmice* in 1848. leta začel pisati v slovenski cerkveni časopis fj, Danico'' J; sve- 
toval je, naj se lika in pili slovenščina z ozirom na cerkveno slovenščino in 
hrvaščino.*) V j,Slov, BčeW 1853. 1., str. 142—147, je zahteval slovenske šole. 

V „Danici"^ (1. 1861 — 1868.) je pisal o družinskih in narodnih, državnih 
in cerkvenih razmerah, n. pr. »Pridigar, učitelj, ali profesor, jezikoslovje, klasikic; 
»Sveto pismo, vera, natoroslovjec i. dr. Župnik v Velesovem je v ^Danici*' 
1871. 1. opisal svojo župnijo in izdal potem 1. 1872. 

Andrej Pirnat (1817—1888) iz Loke pri Mengšu je služboval v raznih 
rudnikih na Slovenskem, zlasti v Celju, kjer je pomagal ustanavljati čitalnico. 
Dopisoval je raznim listom, lepo prevel na slovenski jezik »Kje dom je moj?«**) 
in zložil 1848. leta patrijotično pesen »Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu 
Ferdinandu L« 

Franc Svetličič (1814-1881) 

iz Spodnje Idrije; vpokojen župnik umrl v Ljubljani. — Prve 

njegove pesmice opažamo v „Novicah'' 184(5. leta; v petih sonetih, 

katerih so štirje*) izšli v »Novicah*'^ jeden v Janežičevem „GlaS' 

niku**^ opisuje človeško življenje. V sonetu »Zabavljica« ^) mu je 

Prešern učitelj, kar značijo ti-le stihi : 

Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, 
Zdravice vodopivcam so preslane, 
Gazele ženskim vnemajo možgane, 
Sršenov mi ne draži, Bog obvari. 

Pesni »Na planini«,"*) »Na Strašici«,*) »Na Mravljiškem vrtu«^) 
izražajo na koncu iskreno ljubezen pesnikovo do Boga in do domo- 

*) ,,Nov,'' 1867, 199. 
**) „Nov^ 1845, 93. 



74 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

vine. Izmed teh je najlepši »Zvest prijatelj zdravilo življenja«. 
Ugodno so se Svetličiču sponesle njegove balade in romance, pripo- 
vedne pesni, posnete po narodnih motivih. Med baladami se od- 
likuje »Erazem Ravbar«, v kateri po Valvazorju*) pripoveduje, kako 
junaško se je krasna Meta v Planini ustavljala predrznemu vitezu, 
in kako plačilo si je ta zaslužil za svojo silovitost. Pripovedna 
pesen »Cerkniško jezero«**) razlaga v legendskem slogu, kako je 
nastalo ondotno jezero. Bleiweis in Janežič sta naprosila Svetličiča, 
daje za »Novice*^ in „Glasnik*^ zlagal pesni, ker sta ga znala, ceniti 
kot pesnika; zato menim, da je neopravičen Marnov izrek, da se 
mladi slovenski svet ni kaj menil zanj. Istotako se mi zdi neute- 
meljena Marnova trditev, »da pravi pesnik svojih dovršenih umo- 
tvorov ne popravlja«, in navaja potem blizu celo stran poprav 
Svetličičevih. Pogrešamo še samospisa o Svetličiču. 

Franc Malavašič (1818—1863) 

iz Ljubljane je vzbudil pozornost svojih učiteljev Fr. Heinricha^ 
Martinaka in Metelka; od 1841 — 1843. leta se je v Gradcu učil 
pravoslovja; prišedši nazaj v Ljubljano je vstopil v zdravniško šolo 
in postal ranocelnik. L. 1847. je začel sloveniti vladne ukaze in 
zakone za Kranjsko in je ta posel opravljal do smrti. 

Ko je bil še dijak, je „Kranjska Čebelica" vplivala nanj. da 
je peval v slovenskem in nemškem jeziku. 

Prva znana njegova pesen je v „Illijr. Bl^ 1838, št. 17*) 
Sin ®r. ^refc^ern, 33eranla^t bur^ fein ©ebi^t itn ^atjr. 931. „3(n bie 
©foijenen", ttjcldje in beutfd£|er ©prad^e bidE|ten. V tej pesmici pozdravlja 
Prešerna mojstrom, ki bo slovenskim pesnikom zvezda - voditeljica. 

Pesniško ime mu je bilo »Milko«, ali »Prostoslav Milko«. 
Leta 1840. je napisal v gajici dva soneta. — V pesmici: »Sava in 
Slovenka« *) pripoveduje, da pod Triglavom izvira Sava, kjer je 
dom Slovenca, da deklica spleta dva venca, jednega podari lju- 
bemu, drugega vrže v Savo. Nastopnega leta napisal je čestitko 
»Za visoki god Nj. c. kr. visokosti, prejasniga gospoda nadvojvode 
Joana 24. Rožecveta 1842«, v nemškem in slovenskem jeziku. Ko 
so se prikazale »Novice** 1843. L, jih je Malavašič takoj podpiral 
z izvirnimi spisi in prevodi; med prve se štejejo pesni »Narlepši 
imena« (Bog, oče, mati, domačija), »Slovo od 1. 1843.« ; istotako je 

♦) „Ehre d. H. Krain'' XI. 1400. 
**) ^Slov. Glasnik'' 1862. 



Pisatelji. 75 

pozdravil tudi novi tečaj takoj v prvi številki : »Kmetijske in roko- 
delske Novice vsim svojim prijatlam in sorodnikam za novo leto.« 

Vpliv srbskih narodnih pesnij kaže njegova »Miloš Kabilovic«. 
Hrvat Kabilovic je v vojski med srbskim knezom Lazarjem Bulkom in sultanom 
Amuratom šel v turški tabor na videz z namenom, da zapusti svojega gospoda^ 
v istini pa je prebodel sultana in storil strašno smrt. Jako dobro je pogodil 

slog srbskih narodnih pesnij; uvod spominja začetka pesni Asan- 
Aga; ta pesen je več vredna nego vsi njegovi prevodi Kleshei- 
movih in Salomovih pesmic.^) Odlikuje se tudi njegova izvirna 
»Gospod, pri nas ostani«,*) ki nas spominja Levstika. Rodoljubna 
čutila izražajo »Sanje cesarja Rudolfa L« *) (na čast cesarju Ferdi- 
nandu 19. mal. travna 1847). 

Viharno 1848. 1. ga je navdušilo do ode »Aleluja«, »Svobode 
duh — varh čiste sreče — !« Živahno so se začeli gibati Slovenci 
v teh letih : izdajali so nove časnike ; Malavašič je bil urednik listu, 
ki mu je bilo ime: »Pravi Slovenec".^) Obilno je zalagal list Mala- 
vašič sam z izvirnim in preloženim blagom v vezani in nevezani 
obliki; opeval je letne čase,') naravo,*) rodoljubje,*) slavne Slovence.^®) 

• Nato je počivala njegova pesniška moč do 1858. leta, v ka- 
terem se je oglasil s pesnijo »Sloga«,") in v nastopnem letniku 
„Novic" je objavil še štiri pesni,") izmed katerih so »Sivi lasi« nje- 
gova labudnica. Posebnega vpliva na Slovence niso imele njegove 
poezije. V nevezani besedi je rano začel pisati Malavašič z namenom 
poučevati prosti narod. Ker se po dovršenih iliodroslovskih naukih 
brez premoženja ni niogel lahko odločiti za kak stan, se je začpl 
učiti znanstvenega odgojstva ali pedagogike. Začel je prevajati 
povesti Krištofa Šmida. V predgovoru obljublja še več jednakih 
pripovestij, če najde dovolj podpore. Mnogo povestij je priredil 
po drugih nemških izvirnikih; med temi naj se omeni »Štefan, 
srečen kmet«, »Nemški Pavlih a«, »Oče grof Ra- 
de c k i« i. dr. Iz angleščine je »Stric Tomova koča«. 

Leta 1847. je obširno razpravljal svoje misli o vrednosti 
slovenskega jezika; v pretirani navdušenosti je trdil, da je med 
vsemi slovanskimi jeziki slovenščina najbolj pripravna za petje. 
Opisal je razvitek slovenskega pesništva od Vodnika do Prešerna, 
imenuje Prešerna pesnika ljubezni; Koseškega pesnika »veličast- 
nosti«. Prvemu očita, da je preveč »Kranjec«, drugemu pa, da 
je preveč zašel med razna slovanska narečja. L. 1848. je bil tajnik 
»Domorodniga slovenskiga zbora«; istega leta naznanjajo 



76 Zgodovina slov. slovstva. IIL del. 

^Novice'' (štev. 19), da se bo na god cesarja Ferdinanda na korist 

ubogim učencem modroslovja in zdravilstva predstavljala Malava- 

sičeva igra »Nekdaj in sedaj.« 

Mnogo sestavkov ") je spisal kot bivši urednik ^Pravega 

Slovenca*"; med temi gaje spis: »Kdo je krivi, kdo pravi 

Slovenec?« zapletel v oster prepir se ^Slovenijo''. Leta 1860. 

je nekdo v »Triesf^er Zeitung"* napadel Slovence in pozneje posebej 

izdal sestavek; odgovoril je Malavašič tudi nemški in objavil svoj 

odgovor.**) Ker so za slovenščino 1848. leta zasijali ugodnejši časi, 

je Malavašič v naglici spisal »Slovensko slovnico'' ^^^) ostro jo je 

ocenil Metelko, zato se ni uvedla v šole. 

Antoti Pintar (1814 — 1881) iz Železnikov na Kranjskem, župnik na Turjaku 
v Zalem logu. Večinoma se je trudil s prelaganjem ; prevel je dve povesti Krištofa 
Smida,^ nauk o sviloprejkah,') povest o Antonu Puščavniku,') Bukve Tobijeve,^) 
sodeloval v Slomškovem »Vodilu« *) in opisal obletnico posvečenja Marijine cerkve 
v Suši •) — Podpiral je s svojim peresom »Gorice"/) ,, Drobtinice'',^) ^Slovetiskega 
Prijatelja*" y*) ^Učiteljskega Tovariša^, ^^) posebno pa „Zgodnjo Danico'' y^^) kjer 
se nabaja od 1849. do 1882. leta mnogo pesmic in spisov, ki se tičejo šolskih 
zavi>dov; kot pesnik se ni odlikoval in je tudi močno posnemal. Lep je življenjepis 
župnika Fr. Brenceta.") 

Jurij Fleisman (1819 — 1874) iz Beričevega na Kranjskem je učil nazadnje 
v Ljubljani petje, glasbo in lepopisje; on je pesnik in skladatelj, osobito za mla- 
dino pa tudi za vesele družbe; v knjižici >Mične zdravice« se nahajajo nekatere 
pesmice, ki so proti estetičnemu okusu. 

Dragotin Dezman *) (1821 — 1889) iz Idrije se je učil na Dunaju zdravilstva 
in pravoslovja, 1851 — 1862. L na ljubljanski gimnaziji učil matematiko in fiziko, 
od 1852. i. do smrti bil varih deželnemu muzeju na Kranjskem. 

Za prvih let našega preporoda navdušen Slovenec in pesnik je zlagal rodo- 
Ijubne pesni, n. pr. »Se Slovenija ni zgubljena« {^Slovetiija" 1848), »Slava Slav- 
janom« („Slov.** 1849), prevajal srbske narodne pesni, n.pr. »Predrag in Nenad« 
(rtKranjska Cehela^^ V. zvezek). Lepo je označil veliko vrednost Anastazija Gruna 
prevodov slovenskih narodnih pesnij.®) Glasovita je njegova pesen »Proklete 
grabljec v Bleiweisovem ^Koledarčku" L 1855. 

Pa tudi v nevezani besedi je delal za prospeh Slovencev; odbornik dunajske 
Slovenije 1848. leta je spisal poziv na slovenski narod proti frankobrodskemu 
zboru;') odbornik „Slovenskega društva" v Ljubljani je Sodeloval pri občnem 
državljanskem zakoniku in Vodnikovem slovarju, ocenil Miklošičeve zasluge za 
slovanske jezike,'*) (nično opisal Notranjsko in Cerkniško jezero/) zagovarjal stara 
domača imena proti tujkam.*) Po Cigaletovem odhodu na Dunaj je uredoval 
ffSlovenijo" do konca 1850. 1. Nastopivši pot javnega delovanja je zatajil prepri- 
čanje mlajših let; varih kranjskemu muzeju si je skoro blizu Štirideset let pri- 
dobil nevenljivih zaslug. 

Martin Semrajc (1825— 1849), porojen 1825. 1. v Tolmačevem na Savi, se 
je učil pravoznanstva na Dunaju. Objavljal je v ^Sloveniji'' 1848—1849. 1. pesni, 



Pisatelji. 77 



n. pr. »Triglav", ki je zložena po obliki Koseškega »Vojaška". S tovarišem A. Glo- 
bočnikom je v ^Novicah'' 1848. 1. objavil oklic: »Mili bratje Slovenski**, poživ- 
ljajo jih, naj gredo pred cesarja Ferdinanda javljat mu slovenske zahteve. 

Luka Svetec (Podgorski), 

porojen 1826. 1. Pod Goro blizu Kamnika, je poslušal predavanja 
na slovenski pravoslovni akademiji v Ljubljani 1849.1., ko je Mažgon 
razlagal civilno, pl. Lehman kazensko pravo. Na Dunaju je 1853. L 
dovršil pravoslovne študije, vstopil praktikant pri c. kr. sodišču 
v Ljubljani, 1854. 1. za avskultanta na bansko stolico na Hrvatskem, 
kjer je napredoval do pristava in samostalnega sodnika pri kotarskih 
uradih 1860. 1. Tega leta je Svetec vsled znanega prevrata šel v 
domovino za pristava v Mokronog, potem v Kočevje, kjer je bil 
voljen v deželni zbor. Leta 1866. je vstopil v službo ljubljanskega 
mesta za magistratnega komisarja; nemška stranka pa mu je 
1869. 1. vzela to službo ; zato je postal 1870. 1. beležnik v Idriji^ 
1872. 1. v Litiji, kjer službuje še sedaj. 

Kakor marsikaterega drugega slovenskega pisatelja je tudi 
njega 1848. 1. obudilo na duševno delo; sodeloval je pri časnikih 
»Slovenija'* J „Vedež" in v nNovicah''. Sošolec Cegnarju mu je po- 
pravljal pesniške izdelke, in obdeloval splošne predmete.*) Opeval 
je ljubezen do domovine,^) n. pr. »Rojakom«, »Slovenija svojim 
bralcem v začetku druzega tečaja« ^) v distihih, »Zaboj, Slavoj 
in Ludek« iz kraljedvorskega rokopisa; posebno mu je ugajala 
kakor Cegnarju srbska narodna poezija, iz katere je prevel spretno 
nekoliko pesmic o kraljeviču Marku.*) »Slov, BčeW' marljiv so- 
trudnik ji je donašal narodno blago. V prvo dobo njegovega pisate- 
ljevanja spada prevod Klicperove slike: »Zlato ne blaži«.*) 

Poleg pesnikovanja, ki se je naslanjalo vse na narodno tvarino, 
pa ni zanemarjal lepega slovstva v nevezani besedi, za katero je 
tvarino zajemal tudi rad iz sorodnih slovanskih slovstev, n. pr. 
povest »Piščalko«,^) posneto po Karamzinu; »Pogreb pri 
Bošnjacih«.®) Najobširnejša je pripovest »Vladimir in Košara«. 

nSlov. BČela" 1851. (Bolgarski car Samuel je premagal hrvaškega kralja Petri- 
slava, vjel lepega junaškega vojskovodjo Vladimira in ga vrgel v ječo. Samuelova 
jedinica, krasna Košara, se je vanj zaljubila. Ona je prosila zanj, pa zaman. 
Štefan, bolgarski menih v Trnovu, pripravil je carja, da je privolil v zakon. 
Srečno so dospeli z lepo nevesto v glavno mesto Petrislavovo, in srečen je bil 
zakon hrvatskega junaka in bolgarske krasotice.) 

*) „Slov. Tal'' I. 171. 



78 Zgodovina sknr. filoTstva. IIL ddL 

S Cegnarjem \Ted se je uprl jeziku in nameri Razlagove 
vZore"/^) Ko se je vrnil v domovino, je dal Svetec slovo leposlovju, 
za katero je imel toliko zmožnosti. Razglasil je v jfKovieah" 1861. 1. 
svoje mnenje o naglasnicah in breznaglasnicah ^^j udeležil se od 
Cegnarja izproženega razgovora o parlamentarnem jeziku slo- 
venskem. Končno se je lotil javnega delovanja, kateremu je ostal 
zvest do zadnjega časa. 

Razven drugih predmetov, ki se navadno obravnavajo v javnih 
zastopstvih *! je govoril o uvedenju slovenščine v šole in urade ; *®i 
kako treba uravnati občine ali soseske ? Lepo je govoril ob smrti 
Janeza Bleiwei8a.*^) 

Dr. Lovro Toman iKamnogorski) il827 — 1870i 

iz Kamne Gorice na Kranjskem je vstopil v državno službo pri 
C. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani, postal odvetnik v Radoljci, 
potem v Ljubljani, umrl v Rodavnu blizu Dunaja. Nadarjenega 
mladeniča, navdušenega Slovenca je upotila krasota rojstnega kraja 
in vihamo 1848. leto, da je začel zlagati domorodnega duha napol- 
njene pesnL 

Prva njego\a pesen je' »Prostost«, razglašena v nNoviccth*" 
1847. L Smisel te pesni je »Suženj biti je strašno.« Da smejo in 
morajo Slovenci — Slovani živeti svobodno, to je geslo njegovemu 
pesnikovanju. Njegovo versko prepričanje mu je vdahnilo pesen 
»Katolška cerkev« in »Grob«,^) in mnogo drugih. 

Goreča ljubezen do domovine nam veje nasproti iz pesnij 
»človek brez domoljubja«,^) »Slovenskim dekletam«// »Slovenska 
mati«, »Slavljanski goslar«,*) »Pesem koroških Slovencev«,*) »Mar 
i bor«,*) »Prerokba« (1453 — 1853). Te pesni so poleg Koseškega 
jako močno delovale na razvitek narodne ideje. 

Poleg ljubezni do lepe ožje domovine mu je srce prešinjala 
gorka ljubezen do širše avstrijske carevine; »Avstrije zvezda« v 
nemirnih časih se nahaja na jugu v močnih Ilirih. Slavil je poroko 
cesarja Franca Jožefa z Elizabeto s pesnijo »Slovenije dar«,') »Po- 
vratek cesarja in cesarice iz Italjanskega«, »Radeckega«.*) Prevel 
je »Cesarsko himno« (po napevu Hajdnovem), ki je bila potem 
potrjena po lastnoročnem pismu cesarjevem. Slavil je slovenske 
ocUičnjake, n. pr. slovensko pesnico Fani Hausman,®) M. Semrajca/^) 
M. Langusa,") Trstenjaka in Hicingerja,") Ivana Koseškega,**) Valen- 
tina Vodnika ob priliki njegove stoletnice ; v posebno skrb mu je 



Pisatelji. . 79 

bila Vodnikova slovesnost, na kateri je imel slavnostni govor. Vse 
te njegove uzore pa je presegala Ijubav do njegove uzorne soproge 
Josipine Turnogradske — rojene Urbančičeve, čislane slovenske 
pisateljice, — ki mu jo je smrt ugrabila po enoletnem srečnem 
zakonu; njej so posvečeni »Glasi ljubezni«, »Plaraice«, »Srce je 
pri Josipinia, »Gazele (štiri), Milotinke« I — IV. v Razlagovi »Zori** 
1852. 1. Nekatere njegove pesni, n. pr. »Savica« (Noč na nebu zve- 
zdice peržiga), »Tri rožice« (Mati lepa, mlada mati i. dr.) so se tudi 
2 lepimi napevi prikupile Slovencem. Izdal je svoje pesni 1849. 1. 
z naslovom »Glasi domorodni«.**) 

Najboljšim slovenskim pesnikom se Toman ne sme prištevati: 
nedostaje mu vzvišenosti mislij, tudi mu beseda ni dovolj uglajena. 
Nenavadno visoko je čislal Koseškega; bržkone so se Koseškega 
na novo skovani nerazumljivi izrazi zdeli Tomanu visoka poezija; 
v Koseškega slogu je zapeta »Sloga strun« pa »Jadranski Slavjan«. 
Nikakor se ne morem strinjati z navdušeno hvalo, ki jo Praprotnik 
poje Tomanu. Sarkastično svetuje Tomanu Levstik : 

Moj brate, tvoj Pegaz je kašelj dobil, se bojim ; 
Zato, če ga ljubiš, h gospodu Strupitu ž njim! 

Večjih zaslug si je pridobil Toman za slovenski narod bivši 
mu zagovornik in vsestransko delavni pospešitelj narodne omike. 
Leta 1861. je utrjeval v kranjskem deželnem zboru svoj predlog: 
»Vsak nasvet se more staviti v deželnem zboru — v slovenskem 
jeziku in v tem jeziku tudi obravnavati.« Ta predlog je zagovarjal 
v lepi poetični besedi. Ob uvedenju slovenskega jezika v šole in 
urade je ogovoril Slovence s tovarišem črnetom vred z oklicem 
»Mili rojaki« ; **) priporočal je prostonarodne knjižnice in bukvar- 
nice.^*) Mnogobrojne predmete, o katerih je Toman govoril v de- 
želnem ali državnem zboru, navaja Praprotnik *) ; celo nič se pa ne 
omenja, da je dr. Toman nagovarjal slovenske rodoljube, »naj vsak, 
kar sliši važnega, naj si bode pesen ali beseda, izrek ali pregovor, 
ali pravljica, vse, kar je narodnega, zapiše ali reši pogube. «^^) 

Mnogo let poprej se je bil Slomšek trudil, da bi ustanovil 
društvo, ki naj bi izdajalo Slovencem koristne knjige, ker nimamo 
bogatih pisateljev, ne radodarnih Mecenatov; to misel je bil izprožil 
Toman 1863. leta v nNovicah"*, str. 3— 4, naj se ustanovi »Matica 
Slovenska«; te ideje so se navdušeno poprijeli štajerski Slovenci, 

*) Op. C, str. 50—55. 



80 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

kajti uže 8. marcija je pisalo štirideset mariborskih Slovencev, 
obetajočih zložiti po 50 gld. v ta namen. To novico je razglasil 
Toman v ljubljanski čitalnici, ki je istega dne obhajala praznik 
sv. Cirila in Metodija, in je vzbudil veliko navdušenje: ta dan je 
rojstni dan »Matice Slovenske«. Toman je bil potem njen odbornik, 
predsednik in končno največji podpornik, določil ji je v. oporoki 
10.000 gld. 

Tudi za stroko svojega poklica se je zanimal, kajti 16. januarija 
1862. 1. je v društvu kranjskih juristov govoril o »civilnem pravu«. 

O njegovem gospodarstvenem delovanju za Kranjsko deželo 
glej Praprotnikov življenjepis. Za prve dobe našega ustavnega živ- 
ljenja je bil Toman idealna prikazen, ki se je prikupila celo nje- 
govim nasprotnikom, in ugledu slovenskega imena koristila; traj- 
nega vpliva pa njegove pesni niso imele, ker so prelahko blago, 
prelahko porojene. 

Miroslav Vilhar (1818—1871) 

iz Planine na Kranjskem je po dovršenih pravoznanskih študijah 
prevzel gospodarstvo posestva na Kalcu. Mož, neodvisen, je bil 
iskren rodoljub in sofje trudil Slovencem koristiti vsestranski. 
»Novice^ je zalagal takoj iz početka s preprostimi pesmicami. V 
prvih letih slovenskega preporoda so skušali narodno mišljenje 
vzbuditi po gledališčnih predstavah ; v ta namen je izdal 1850. 1. 
spevoigro »Jamska Ivanka«. Vsebina je na kratko ta -le: 

Marko, malograjski vitez, napadši in vpepelivši grad Rovanskega viteza, 
je uničil posestnika in soprogo, samo sina Bogomila so rešili, ki ga je Jamski 
vitez Vladimir celih 16 let skrbno odgojeval s svojo hčerko. 

Z vitezom Konradom Eichentalom povabljen, naj se udeleži križarskih vojsk^ 
poslal je Bogumila v vojsko in mu povedal ob tej priliki, kaj mu je BogumiU 
Ta se je z dovoljenjem starišev zaročil z Ivanko in odšel. Med tem pa je Marko 
napadel Vladimira, katerega je rešil Miroslav. Kalski vitez, zaljubivši se v Ivanko, 
jo je zaprosil v zakon. Ko so praznovali zaroko, prišel je Bogumil domov, zmagal 
Miroslava in se zaročil z ljubo Ivanko- Dejanje iz 12. stoletja se vrši pravilno^ 
samo Ivanka je omahljivka, in Vladimir igra neviteško vlogo. 

Zanimanje za gledališče je v 1850 — 1859. letih nekoliko za- 
mrlo. Ustavno življenje je zopet oživilo družbeno življenje ; Vilhar 
je bil v 1865 — 1866. 1. marljiv pisatelj in prirejevatelj gledališčnih 

v 

iger ; izdal je šaloigre »Detelj a« /) »Zupan«, »Poštena 
deklica« in »Pomot a«. 

Tine Gaber ima dva sina, Jožeta in Štefeta; Tone Klanec pa dve hčerki, 
Metko in Cilko. Oba sta se dogovorila, da se njuni otroci vzemo v zakon po 



Pisatelji. 81 

starosti. Oče Klanec je Sel v Ljubljano kupovat balo, pa je od nekega sleparja 
kupil tudi škatljico, čije posestnik pr6 vedno dobiva v igri na biljardu ; on pa je 
doživel nasprotno. Pokazalo pa se je, da se njuni otroci niso ljubili v istem redu, 
kakor sta mislila očeta. Šele Grgo Breza, znanec obeh rodovin, je poravnal zmeš- 
njavo, pa privedel tudi Klanca do tega, da je opustil svojo prazno vero. — Vilhar 
je nameraval dokazati Škodljivost praznih ver, pa v to ni osnova igre primerna. 
Igra »Župan* ima to-le vsebino: Župan v Šiški je nemškutar 
stare korenine. Njegov sin in njegova hčerka, vrla Slovenca, skušata mu izbiti te 
zastarele nazore; pridruži se jima tudi bodoči zet, Aničin zaročenec. Župan je 
v svojih uradnih pismih napravil grd pogrešek, ki bi ga lahko spravil ob častno 
službo; to ga pa ni nič motilo. Potem so se dogovorili, da sin zapusti dom zaradi 
očetovega nemškutarjenja (!?), oznanivši to očetu v pismu; on pa je v gorki 
ljubezni do otrok rajši odstopil od županstva in postal pošten Slovenec. — Vidi 
se v igri, kakšen namen da ima; sredstvo pa je vender preotročje. 

- »Poštena deklica.* V tej igri nastopajo šivilja Tinica, boter Ferluga, 
gospoda Kikelj in Kokelj, gosp6 Kiklja in Koklja. Tridesetletni šivilji Tinici pri- 
poveduje Ferluga, kako je v krčmi oštel dva Nemca, ki sta se mu smejala zaradi 
kmetske obleke, ki sta pa tudi pripovedovala, da sita svojih žen, zalezujeta lepo 
dekl6 — Tinico. Tinica je osramotila ' ta dva ostudna rogovileža in v posebno 
sobo zaprla vsakega, ki sta prišla k njej, ter je poklicala njuni ženi. Tinica je 
Ferlugo vzela za moža. — Tema dvema gospodoma se pri Tinici godi tako, 
kakor Fallstaffu pri windzorskih ženah. — Ta igra ima moralizujoč namen, sredstvo 
je sicer jako obrabljeno, za slovensko ljudstvo pa še vender porabno; da je 
pesnik zalezovalcema izbral Nemca, ima svoj jasni smoter. 

Mnogovrstno delaven v zadnjem desetletju svojega življenja, je 
izdal tri koledarje, 1863. 1. izdajal politični časnik ,,Naprej^, katerega 
mu je večinoma pisal in uredoval Fr. Levstik, ki poje o njem: 

Tebe je Martin Jelovšek postavljal, Pravde tiskovne te moč je zadela, 

Tebe Rubežnik s črnilom gostil. Dvakrat na tožnej si klopi sedel, 

Levstik je tvoje pisanje popravljal. Treščila v te paragrafov je strela, 

A v gospodarja Ti Vilhar je bil. Katerih premalo si v glavi imel. 

Pesni zlagati je Vilhar začel 1845. leta, n. pr. »Predčutki« 
(„Nov,** 1845), dasi predmeti niso bili pesniške vrednosti, kakor 
»Vodila pridnim kmetovalcem«. Svoj slovanski čut kaže »Vesolj- 
nima svetu« (To vsaj mi dovolite — De se smem Slovenca 
zvati itd.).*) — Po Vodnikovem vzgledu je zložil za ^Slovenski 
Koledar'^ 1851. leta kratke pesni posameznim mesecem. Navdušen 
častilec Notranjskega s svojimi podzemeljskimi čudeži, je opeval 

*) Lepa je preprosta pesmica »Kaj maram?*, v kateri rodoljubna Slovenka 
povdarjaje, da ni bogata, ponosno vzklikne : 

Kaj maram, da nimam 
Ne gor, ne planin; 
Dovolj, da moj dragi 
Slovenke je sini 



g2 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

»Postojnsko jamo«. Oglasivši se v »Vodnikovem Spomeniku^ in 
v Janežičevem „Slov. Glctsniku". je 1860 1. izdal svoje »Pesmi« in 
jih razdelil v pesni, balade in basnL Kakor Koseški je tudi Vilhar 
skromno sodil o svojih pesnih, pevaje: 

Pohlevne postave Jeklene je zabil 

Je Pegazus moj; Podkove doma, 

Zatorej ne opa Na grivah je tadi 

K Olimpu z menoj. 2e nekaj snega. 

Vender so se nekatere jako prikupile in postale narodne, n. pr. 
»Na jezeru«. 

Miroslav Vilhar sicer ni zelo pomembna, pa vender jako pri- 
kupna prikazen v slovenskem slovstvu ; s svojimi skromnimi pesmi- 
cami in lepimi domačimi napevi je za one dobe močno vzbudil 
ljubezen do petja in muzike in torej posredno vzbujal narodno 
zavest. Deželni poslanec ni imel mnogo vpliva. 

Josipina Turuogradska (1833—1854). Porojena dnš 9. julija 1833. 1. v gradu 
Tumu nad Kranjem v preddvorski fari na divnem Gorenjskem, ki je Vodnika, 
Prešerna in Jenka navdušilo za pesništvo. Skrbna grajščakinja Marija Urbančičeva 
jo je dala poučevati v prirodoslovju, v povestnici, zemljepisju, v klasičnem slovstvu, 
v novih jezikih in v muziki. Evropska olikanost je ni odganjala od slovanskega 
slovstva. Poročila se je 22. septembra 1853. 1. z dr. Lovrom Tomanom in se ž njim 
preselila v Gradec, kjer se je on dalje izobražal v pravoznanstvu, ona pa v splošni 
omiki in pisateljevanju. Srečen zakon je trajal le kratko časa: umrla je Josipina 
1. junija 1854. 1. — V osemnajstem svojem letu je začela pisati v ^Slov. Bčelo*^, 
uredovano po Antonu Janežiču, in ji poslala povesti »Nedolžnost in sila«, >Musa 
izdajnik«, »Slavjanski mučenikc, »Zvestoba do smrti« in >SvatoJ)oj puščavnik«. 
Povestice so kratke in zajete iz slovanskega življenja. Tudi Razlagova ,^Zora^ 
je prinašala njene povestice, v »Vodnikovem Spomeniku" se nahaja »Marula«. 

Pesen je zložila jedno, »Zmiraj krasna je narava< (v „Slov. Bčeli** 1852). 
Dr. Toman govoreč o njeni zapuščini pravi, da je zapustila še mnogo drugih 
povestij, pesnij, da je nameravala pisati »Ogledalo človeškega srcac v povestih, 
da je v mnogobrojnih listih do prijateljev in prijateljic blizu in v daljave pisala 
o vzvišene jših predmetih, da je zlagala nape ve in glasbenke. Pač smemo misliti, 
da je Toman v ljubezni do svoje umrle žene nekoliko pretiral. Stritar obžalujoč 
njeno prerano smrt poje: 

Tak6 za Tabo, mila Josipina, 
Prerano, oh cvetico ljubeznivo, 
Žaluje draga Tvoja domovina. 

Vojteh Kurnik (1826—1886) iz Tržiča, umrl mizarski mojster v Ljubljani. 
Objavljal je od 1852. leta počenši v „Slov, Bčeli''; 1852, 1853 v Janežičevem 
j,Gvetju slovanskega naroda", v ^Glasniku**^ v ^Šolskem Prijatlu^j v j,Glasniku 
Slovenskem^ pregovore, izreke, narodne pesni in nagovarjal tudi mladino *) na 
tako delo. Pa ne samo nabiral, nego tudi zlagal je pesmice sam o raznih stanovih, 
n. pr. »Prebrisani kmet«,') »Mlinar na smrtni postelji«') (po narodni pravljici), 



Pisatelji. 83 

>Rokodelec popotnik«, >Lovska< in druge. — Pesen »Rokodeljska«'*) je v družbi 
rokodelskih pomočnikov 1859. 1. predoašal s takim uspehom, da je moral dodati 
>Rotarskega fanta« in »Zadovoljnega Tržičana«. Druge vrste so pesni »Železna 
cesta« in »TržiSka dolina«.^) Vse kažejo zdrav dovtip. 

Andrej Likar (1826 — 1865) iz Spodnje Idrije, služboval kot kaplan v 
raznih službah, umrl vikar v Polomu na Kočevskem. V pesni >Sv. Magdalena 
na Gori« popisuje živo, kako so napadli Turki Goro, pa božja pomoč jo je rešila; 
v pesni »Pozdrav Sloveniji« priporoča slogo in jedinost. 

Izmed tistih spisov, ki jih je objavil v ^Vedešu", naj se omeni pesen 
»Slepec s plunko«, prevedena iz hrvatskega in ponatisnena v „Slov. Berilu" za 
I. gimn. razred str. 41 — 46. Ne omenivSi pobliže nekaj manjših in nevažnih 
sestavkov v ^Novicah" 1857—1858. leta omenimo, da je njegovo največje delo 
»Sveti Zakon« 1856. 

Navdušen rodoljub je popisoval rad posamezne pokrajine slovenske ; tako 
n. pr. »Sorica in Soričevje (Bleiweisov gEoledar** 1856), dalje »Cerknica in njena 
okolica«, ponatis iz ^Nov.*" 1863. leta; Članek se začenja z uvodom, v katerem 
pravi, da le tisti ljubi svojo lepo domovino, kdor jo dobro pozna; potem j)opi- 
suje Rakek {„Nov.^' 1863), kazoč prelepi prizor na severno stran, kjer se vidi 
mogočni Triglav; vede čitatelja v Loško {,,Nov^^ 1863, str. 148), obširno popisuje 
gradič Cerknico (,jNov/' 1863, str. 154 — 155) razpravljajo lego in zgodovino; 
Minišijo {,,Nov/' 1863, str. 165), Cerkniško jezero (..iVot?." 1863, str. 171 — 172, 
179), Škocijan („iVov.** 163, str. 186). Učil se je slovenščine pod Metelkom, in to 
ga je morda napotilo, da ga je zanimalo tudi slovensko jezikoslovje ; to se vidi 
iz sestavka : »Slovenske besede« {„Nov,^' 1852), v katerem navaja lepe domače 
slovenske besede priprostega seljaka. Konečno navedimo še knjigo: j^Veneclepih 
molitev pri sveti maši in o drugih priložnostih.*^ 

Matija Valjavec (Kračmanov), 

porojen 1831. 1. na Srednji Beli v preddvorski fari na Gorenjskem, je 
dovršil modroslovske nauke na Dunaju pri Bonitzu in Mikfošiču, bil 
gimnazijski učitelj v Varaždinu do 1856. L, in od 1876. 1. v Zagrebu, 
kjer se je tesno oklenil jugoslovanske akademije; šel je v pokoj 
1891. 1. Kakor je na Goetheja mati, tako je na Valjavca vplivala 
babica, ker je jako mično znala pripovedovati narodne pravljice in 
pesmice, za katere se je zanimal ves čas svojega življenja. Pesniškega 
duha pa je vzbujal v njem gotovo tudi romantično - lepi gorenjski 
svet. Navajal pa je svoje dijake na pisateljevanje tudi profesor 
Martinak, kateri je koncem četrtega gimnazijskega razreda pripo- 
ročal dijakom, da bi pisali dnevnik. Iz takega dnevnika je Martinak 
prijatelju Bleiweisu izročil Valjavčevo pesmico »Seničica«,*) katero 
so objavile „Novice'' s temle priporočilom : 

»S pričujočo pesmico vpeljemo prvikrat veliko obeta vniga mladenča na 
slovenski Pamas. Matija Valjavec je ime mladiga pesnika, učenca visoko- 

6* 



84 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

častitiga gosp. profesorja Martinaka v Šesti šoli v LjubljaDi, od kteriga imamo, 
kakor pričujoča pesmica spričuje, pri kateri nismo ne črke popravili, v prihodnje 
veliko lepih pesniških del pričakovati, c 

Odslej je Valjavec zalagal vse v 1848. in 1849. L izhajajoče 
časnike in druge poznejše leposlovne liste s svojimi pesmicami 
blizu do 1876. 1., ko se je začel baviti izključno le z znanstvenim 
preiskavanjem slovenskega in hrvatskega jezika. Njegove prve 
pesmice so se večinoma naslanjale na narodno blago; »Edini dol« *) 
je zložena po gorenjski pravljici; izborna je pesen »Od nebeške 
glorije«*); jednake vrednosti je tudi »Tica pivka«.*) Opeva pa 
Kračmanov rad tudi naravo, n. pr. »Na planini«.^) Na tej pesni se 
vidi, da je nanjo vplival Vodnikov »Veršac«. 

Jednaka je pesen »Poletni večer«. Razven narodnih motivov 
so mu učitelji bili tudi pesniki drugih narodov, n. pr. iz Goetheja 
je prevedel »Zvon pride po otroka«,') iz Biirgerja »Kutar in roma- 
rica« '), iz Mickiewicza »Farys«.*) Živahno 1848. 1. je razgrelo tudi 
njega; v pesni »Mati sinu, predin gre na vojsko«®), veleva rodi- 
teljica sinu, da naj bo hraber in naj umrje rajši, nego bi živel 
brez časti. Ko je uže postal pesnik na glasu, je izdal 1855. leta 
svoje pesni v posebni knjigi ^®) ter jih je razdelil 1. v Psalme (16), 
str. 3— 41 in 2. v Različne pesni, str. 43 — 212. Po vsebini se dele 
v lirske in epske; v lirskih se izraža veselje do lepe prirode, 
do ljubeznivih ptic, resnična pobožnost, iskreno domoljubje in 
srčno hrepenenje po romantični gorenjski domovini. Jako lepi so 
psalmi za ono dobo, ko niti znanje jezika niti pesniška tehnika 
ni stala na taki višini, kakor stoji sedaj. 

Kljubu temu pa moramo še višje ceniti njegove pripovedne 
pesni, ker se v njih najjasnejše prikazuje njegova osebnost. Tudi 
tukaj je zajemal iz narodnega vira ; n. pr. lepe legende »Tri kaplje 
Jezusove«, »Sv. Gregor«, »Legenda od sv. Mihela« so cveti našega 
epskega pesništva, vse se pripoveduje popolnem v narodnem duhu. 
Z jako prijetnim humorom je zložena »Vojska z volkom in psom«. 

Poleg izvirnih pripovednih pesnij »Brezbožnik« ter »Zorin 

in Sterlina« omenimo še posebej obširno pesen »Sestri Zora in 

Solnca«.**) Vsebina je na kratko ta : 

V 15. stoletju je hosenski paša udarivši na Kranjsko oblegal grad sloven- 
skega grajščaka na Gorenjskem, ki je imel dve zali hčerki Zoro in Solnco; v 
prvo se je zaljubil lep gorenjski fant, katerega je pa ljubila sestra Solnca, ne 
Zora. Mladi Gorenjec s svojo četo je mahnil na Turke in pobil vse, samo jeden 
Turek je ušel smrti in odvedel Solnco. Cesar je hrabrega Gorenjca poplemenitil ; 



Pisatelji. 85 

Zora je rada videla svojega rešitelja, tudi grajščak ni bil nasproten zvezi, kar 
je prišel v njegov grad lepi vitez don Almiro in odvedel Slovenko kot svojo 
ženo na Špansko. Črez leto se je prevzela ter zahtevala, naj Almiro iz Carigrada 
privede krasno sultanico Zairo. To željo ji je izpolnil, hkratu pa se je Zore 
lotilo hudo ljubosumje, ko je Almiro, prlvedši Zairo na svoj grad, napovedal 
veliko slavnost. Isti dan je prišel v grad slovenski junak potujč v Kompostelje. 
Da bi se Zora maščevala nad možem, skušala je v slovenskem junaku vzbuditi 
ljubezen ; ko «e je pa na grajskem vrtu sešel z Zairo, je izpoznal, da je Zaira 
Solnca, in ji odkril, da je Zora nje sestra, Almiro Zorin mož. Solnca mu je 
razodela svojo mladostno ljubezen, da se ni udala turškemu carju. 

Da je vsaj v obliki mnogo vplival na Valjavca Koseški, 
kažejo izrazi iz te pesni, n. pr. »Tega dneva prehvalitva«, »Ali stari 
mik po dudozgodi«, »Ko bi megluro odpodila«, »Izrekba jo je 
zaskelela«, »Jej kri v obraz in spet ustranja«, »Sledba čudozgod 
držala«, »Sreča zgododelka občna«, »Na delo vreze ral ti mrd«, 
»Obema pa zbistri pogled, Španjolca tistega prišet« i. dr. Torej 
celo tako nadarjen pesnik, kakor je Valjavec, se je ujel po čudnih 
izrazih Koseškega. 

Pesniški nadarjenim možem navadno ugaja bolj grško nego 
latinsko slovstvo ; to se vidi tudi na Valjavcu ; več let se je pečal 
z Ifigenijo na Tavriškem po Goetheju. Iz grškega izvirnika je pre- 
vedel Sofoklejevega Ajanta ^*) ; v vzgled bodi tu kitica str. 24 : 

• 

Ali je bikosakavka Artčmida, 

(O grozoviten glas, o 

Oče moje nečastl!) 

Nagnala te nad vkupno govejo živino, 

Gotovo za brezplodno kako zmaganje, 

Vkdnjena al za dari 

Pri slavnem plenu, ali pa v lovu košut? 

Al pa j^ imel železnooklopni Enjdl 

Od skupne borbe kako pritožbo, pa si 

Sram opral je z nočno premamo? 

Druga stran njegovega slovstvenega delovanja je nabiranje 
narodnega blaga; nabiranje pripovedek in pravljic ima tudi svoj 
izvor v otroški odgoji, ker je od babice slišal toliko pravljic. Od 
„Slovenije** 1848. 1, počenši do naših najnovejših časnikov imajo 
skoraj vsi listi ogromno množino tega blaga. Izdal je sam dvakrat 
obširno zbirko teh povestij. Miklošič ga hvali, da je on prvi v svojih 
rojakih spoznal vrednost narodnega blaga, ki je važno za baje- 
slovje in estetiko, za narodoslovje in jezikoslovje, s katerim se je 
tudi temeljito pečal posebno od 1876. 1. počenši. Nabiranje narod- 
nega blaga ga je privedlo do tega, da je pobliže začel preiskavati 
slovenska narečja. Najpoprej je opisal narečje rojstvenega kraja *^) 



V; ZffS»tir,Taa ♦iw siiiTKnB. «--, JeL 



T ti«%7T;Lik«r* fy:/7iT:^ prldfr;.il je oe«r. i:ar:d!i3M peanij iz istega 
kr«^.^^ : j>,2«>frje «r j-er zsiz.-zr^^i zat .grsi: *I:TeoačiiK>*^^- Različno 
ftafirLi^ar-^-^ g.',r^,^ 4.1^/6? :r igr^i* s^ Tealc.L.e gaje napotilo, da 
j^ c;.5**Ti;. «T*:t «»«:zn^n.i S r!krab6erv> razp^aT o o naglaso '•. in se začel 
fMsnp^ri^at * p?e»irr,-tnft tak-: tr-jn-eljr.o t ob^.rrii ra^iaii »Prinos«*^ 
■ 1*j7*» — IrJ^i na 119 ti^kanli p: lih t Tel^ cissierfd, da po Skrab- 
6er*e?n juu^t,yi nsJ>rden kulturen iiaro-i o tem predmetu nima 
lak'/ obšeži^H^ d^ela. To delo zdriž^jje Viii SI>venee in Hrvate. 

Če fe prisSaTirno. da se je t toLki n>eri udeležil &>deIovanja 
na Dani^C-icerem velikem slovarju, da so ga imenovali glavnega 
i^4rfjdr>ika Dani^C-ice^ega. da je spisal več razprav o skladnji slo- 
verK^'Jne v hrvatskem jeziku«'^ in da je izdal več važnih del iz 
irtar^^lovenskega jezikoslovja'* in hrvatskega s!ovst\ a ^', razvidimo 
iz tega, da je vzlie napornemu svojemu delu srednješolskega učitelja 
nt^jfil VMliO na polju slovanskega jezikoslovja, kakor kateri bodi 
vf^eu/^^iliMni profesor, in da dela Slovencem veliko čast v sosednjem 
i^lovanskem plemenu. 

/o*i/> Sfjtak (1833—1883; iz Podbrezja na Gorenjskem, umrl dekan v 
Ko<'^u, Njegova prva »2^dovoJjmc se nahaja v ^Vedežu' 1850. L Njegove skromne 
ptntmatf zU/ieae r narodnem duhu, opevajo tvarino vzeto iz prostega naroda, 
o* pf' Iffgeoda »Sv« Matija«,*) in kažejo vpliv srbskega pesništva; pesni > Izgled <~) 
iri »Hpoznarije«*; spominjajo Cegnarjeve maže. Zlagal je rad pesni v spomin 
ftlavfiih mož, d, pr. Jurija Kobeto *) ii Njegova slovenščina je priprosta in se na- 
slanja na hrvaščino. 

Jo»ip Šcegel (Radon ievič), porojen 1836. leta v Gdrjab, sedaj deželni in 
državni poslanec, baron in grajščak v Grimsicah na Grorenjskem. Nadarjen dijak 
]jubljao»ke gimnazije in sošolec Stritarjev tekmoval je ž njim v pesništvu in v 
prozi,*) Iz listov ^Daničica*' in „Slarija', ki so ja pisali dijaki v mejsobno izpod- 
bujo^ priillo je nekaj njegovih pesmic v Janežičevo ^Slovetisko Bčelo' 1851. 1., 
n. pr. ^Pomladanski večer* ') in „Sonet*"); opeval je predmete, ki navadno ogre- 
vajo mlada srca, solnce,*; luno, zvezde,*) Ijubav do domovine, do drage,*) rožice,^ 
prikazni v naravi, ki jih je pa opisal tudi v nevezani besedi; n. pr. .Vožnja po 
ledu iz Petrograda do Korune",") »Poletna noč v sv. Petrogradu",*) »Lov tunov*,'®) 
»Zim»ko »panje prirode." »V Bledu" ") proslavlja raj slovenske zemlje in prebi- 
valce njegove. Nastopivdi slnžbo konzularnega odgojenca v Aleksandriji, je opisal 
Kvoje potovanje „Iz Trsta v Aleksandrijo". Iz Afrike je dopisoval v „Zgodnjo 
Danico'*; te dopise je objavljal tudi „8lovene&* 1880. 1. 

France Domicelj (1832 — 1855) iz Zagorja, umrl bogoslovec III. tečaja. 
Objavljal je od 1853. 1. v „Novicah^^ pesni pod imenom Pivčan, pisal o koleri; 
iz njegove zapuSčine je spis: ..Znamenitosti Notranjskega" v j,Novicah.'* 

Viljem Urhas, porojen v Ljubljani 1831. L, profesor v Gorici od 1867. in 
v Trstu od 1871. L, je v vezani in nevezani besedi sodeloval v ,jVedezu^^ in v 
fjjjubljanskem Časniku*^. V izvestju goriške realke 1869. leta se nahaja spis „0 



Pisatelji. 87 

pregovorih in rekih;" narodnih rekov je navedenih celih Sest stranij; konečno 
je priobčen Grtinov prevod narodne pesni o ,,Lepi Vidi" in cela vrsta manj važnih 
nemških pisateljev o Slovencih. Pisal je o tem predmetu tudi v nemškem jeziku.*) 
V nemškem jeziku je pisal tudi o Slovencih;') o Cičih in Čičariji. ') Obširnejše 
njegovo slovensko delo je Gostov življenjepis.*) Iz mladosti Costove navaja pre- 
mnogo popolnem nevažnih rečij ; tudi ni bil Gosta slovenski pisatelj^ da bi bil 
zaslužil tak obširen življenjepis. 

Jožef Poklukar (1791 — 1866) iz Gorjan na Kranjskem, učitelj moralke v 
Gorici in v Celovcu, pozneje profesor duhovnega pastirstva in kanonik v Ljub- 
ljani. Spisal je članek v .jNovicah*^ 1845. 1. „Prilike ali primere*' (resnice, laži, 
nedolžnosti, modrosti, prevzetnosti itd.). Jako obširen je spis : „Prošnja farmanov 
do svojiga farmoštra'V) ^jer govori, kako potrebne so šole in šolsko obiskovanje. 
Ko je župnikoval na Dobrovi, mu je bil kaplan Miklavčič spreten pomagalec, da 
sta postavila novo prostorno šolo.') 

Ves čas svojega življenja se je trudil izumiti primerno abecedo, pa brez 
uspeha. L. 1849. je objavil Članek : „Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojega 
pravopisa slovo dali ?" *) Nato mu ironično odgovori Hicinger v ,fSlovenijv* s 
pesmico: „Smešnica in resnica'*. Ker ,,Novice^^ niso hotele prostora dajati takim 
obširnim spisom, radi tega so objavile v prilogi pesen „Lavdon** z obširnim 
odgovorom Poklukarjevim. L. 1850. je spisal v y,Novicah'^ razpravo : ,,0d omike 
slovenskiga jezika", ki ga je bil v nemškem izvirniku namenil nemškemu časniku, 
kateri ga pa ni sprejel. Leta 1851. je razglasil v ^Novicah'^ in v ^jDanici^^*) 
»Naznanilo prihodnje izdaje noviga občno - slovenskiga, zraven tudi nemškiga, 
francoskiga in laškiga in po dopustljivosti okoljšin tudi vesoljniga ali celosvetniga 
alfabeta s priloženo kratko predlogo stariga slovenskiga v puskušnjo.c Del tega 
dela poslal je v pregled v Monakovo in Moskvo, pa od nikoder ni dobil odgovora. 

Pozneje je še opetoma poskusil pot nadelati svoji ideji, ali zastonj; 1860. L 
je prva in druga, 1861. 1. tretja „Poskušnja novih domestivnih črk za slovenski 
alfabet*' prišla na svetlo; j^Novice*' pa so slednjič same postale nevoljne, češ, 
da naj verjamejo častiti gospod, da so vse njih prizadeve baje brez uspeha itd. 

Izdavši knjižico ,,Govor od znanja prave čednosti^' *) 1859. 1. je razlagal 
v ^.Učiteljskem Tovarišu'^ 1862. 1. imena farnih vasi na Kranjskem, pa je delo 
takoj ustavil, ker mu je Levstik v „Novicah^^ 1862. 1. dokazal, da Poklukar v 
tem obziru ni boljši od Marka Pohlina. 

Konečno nam je omeniti „Duhovno pastirstvo", katero je bil pričel zlagati 
Jurij Zupan (r. 2. apr. 1784 v Zaspih, profesor in ravnatelj semeniški, umrl 
10. novembra 1857. 1. v Ljubljani), nadaljeval pa Poklukar; delo je pa ostalo v 
rokopisu. 

Matej Cigale (1819—1889) 

iz Dolenjih Lomov (zato se je imenoval Lomski) je, dovršivši pravo- 
znanske študije, služboval v Gorici, Ljubljani, bil tajnik »Sloven- 
skemu društvu«, urednik „SlovenijV^ od julija 1848. do novembra 
1849. leta, postal 1850. leta ministerijalni koncipist na Dunaju in 
prelagal državni zakonik, 1866. leta vladni tajnik, 1883. leta vladni 
svetnik. 



88 Zerodovina slov. slovstva. Hi. del. 

Slovstveno svoje delovanje je počel kakor marsikateri drugi 
slovenski pisatelj s pesnikovanjem, ki pa seje omejevalo večjidel na 
prevajanje iz drugih slovanskih narečij in iz italijanščine, francoščine 
in angleščine.^) Leta 1848. je prevzel uredništvo političnega lista 
„Slovenije^^ ki je je vodil do novembra 1. 1849.; izhajala je ^S7o- 
venija" dvakrat vsak teden, tiskal in zalagal jo je Jožef Blaznik. 
Takoj v prvem listu je izrekel Cigale nekoliko besedij na bravce, 
kjer zahteva: 1. da mora Avstrija obstati nerazdelna država, 2. da 
morajo imeti vsi narodi v vseh deželah enake pravice, 3. da se 
morajo vsi Slovenci zjediniti v jedno celoto, 4. da sme Avstrija samo 
jednakopravna družnica biti Nemčiji. Cigaletovo politično delovanje 
pa ni dolgo trajalo, kajti uže 1849. 1. ga je pravosodni minister 
pozval na Dunaj, da bi namesto umrlega Mažgona sestavljal »Enolični 
pravniški besedivnik.« 

Za to je bil Cigale ustvarjen, ker je bil učen slovenski 
jeziko- in pravdoslovec ; *) to dokazuje mnogo jezikoslovnih se- 
stavkov, ki se nahajajo po raznih slovenskih časnikih od „Novic^ 
počenši do „Kresa" VI. »Drobtinica iz slovenske slovnice« in »Od- 
loček iz slovenske sintakse« leta 1859,^1 n. pr. učita, kako slede v 
stavku samostalniki, zaimena in rodilniki drugega samostalnika. O 
tej tvarini je pisal tudi v „ Glasniku" ^'^) in še enkrat v ^Novicah'^ ,^) 
Razpravljal je besedice »an, anti, ni, niti«,®) kako je treba pra- 
vilno staviti glagol- pomožnik,') da je treba rabiti r kot samo- 
glasnik, kako je treba skrajšati stavke,*) kako je treba pisati besede 
po izviru latinke,®) kako je treba besede vrstiti v slogu/*^) kako 
rabiti deležnike,*^) kdaj rabiti I, ali v besedah izvirajočih od gla- 
golov,**) kako je pisati pridevnike iz lastnih imen (poseben nasvet 
slavnemu odboru »Matice Slovenske«),") kako je treba sloveniti 
nemški izraz »ohne zu«/*) kako rabiti ali uvajati ozirne stavke,*^) 
da se je treba poprej korenito učiti slovenskega in hrvatsko-srb- 
skega jezika in dobro piliti, predno se kaj izda/®) da se je treba 
izogibati predikativnemu instrumentalu,*') da ni napačno pisati 
»hitreje« nam. »hitrejše«. 

Odločno in opetoma je izrekel željo, da bi pisatelji ne novo- 
tarili tako močno, nego da se naj nekoliko utrd^ oblike slovenske 
besede, posebno v spisu »Nekoliko besed o potni torbi gospoda 
prof. Erjavca« v „Letopisih slovenske Matice" ^^^) zaradi tega je 
nasprotoval Levstiku, naznanjajoč njegov »Nauk županom« v 

* 

„ Novicah" ^^^) češ, »nekatere fraze in besede zde se mi pretrde, 



Pisatelji. 89 



premalo ugledne, premalo gosposke« itd. Te jezikoslovne in druge 
v juridično stroko spadajoče razprave kažejo, da je bil Cigale spo- 
soben izdati knjigo „Juridično-politična terminologija" ^^) V pred- 
govoru razlaga, da se je s trudom doktorja Matije Dolenca, dvor- 
nega in sodnega pravosrednika na Dunaju, to delo, namenjeno trem 
južno-slavjanskim narečjem, natisnilo v jeden zvezek, naj se vza- 
jemno podpirajo in dopolnjujejo. Podpiral je Cigaleta Navratil. 

L. 1849. je postal Cigale urednik slovenskemu delu občnega 
državnega zakonika in vladnega lista za Avstrijsko cesarstvo, in 
prelagatelj za uradne tiskanice poštne , vojaške , sodniške , ru- 
darske itd. Po štiriletnem delu v tem poslu izdal je „ Državljanski 
zakonik"*) 

Rokopisni prevod državnega zakonika, izdelan po dr. Mažgonu 
in dr. Kranjcu, prenaredil je Cigale z nekaterimi prijatelji tako 
temeljito, da prvemu sploh ni bil več podoben. Pomagali so mu 
Iv. Navratil, L. Svetec, Fr. Levstik (urednik državnemu zakoniku 
od pomladi 1871. 1. do jeseni 1872. 1.) in Jos. Stritar. Leta 1887. 
je dogotovil Cigale drugi popolnem predelan prevod po termino- 
logiji državnega zakonika. Skozi štirideset let je bil Cigale urednik 
državnemu zakoniku in je nakopičil v teh štiridesetih letih ogromno 
število ukazov in razglasov v slovenski obliki. 

To je ogromna naloga, ki jo je izborno i*ešil Cigale po svoji 
obsežni znanosti in potrpežljivosti; večinoma njemu se imajo za- 
hvaliti Slovenci, da se slovenščina dd rabiti za uradovarije. Živo 

*) Cigale je dnš 29. dec. 1849. o stvareh ^Državnega zakonika^^ Muršcu 

pisal to-Ie : 

Spoštovani gospod! 

Morebiti ste ze slišali^ da je mmisterstvo meni izročilo pre- 
stavljanje postav za slovenski državni zakonik, in sicer že od 
IL dela naprej. Delam, čeprav nisem stanovitne službe dobil, 
ampak le „provisorisch*'. To delo je važno, ali tudi težavno; 
nikoli se nisem za posebnega slovenskega pisavca imel, zatorej bi 
Vas lepo prosil, ako zakonik dobivate, kar ne dvomim^ da bi mi 
svoje opombe in tudi nasvete poprav od časa do časa poročati 
blagovolili; prav hvaležen Vam bom in sveta Vašega ne bom zane- 
maril. Kar me posebno k ti prošnji sili, je to, da mi je med 
vsemi prestavami ukazov za odvezo zemljišč, ktere sem iz provinci j 
dobil, Vas prevod najbolj dopadel. Upam, da mi ne boste v tem 
odrekli. Komisija za terminologijo se je razšla; ali delo ni dokon- 
čano, saj za natis še ni pripravljeno, in mi bi imeli po mislih 
darovitega ministerstva zastonj zanj delati in prepisavati id, id. 



90 Zgodovina slov. slovstva. 11 L del. 

se je zanimal za pravno-slovstveno delovanje on sam in je bil 
sotrudnik „ Pravniku Slovenskemu"^ za katerega je napisal 1862. 1. 
članek o menicah, 1880. 1. o slovenskih prevodih, 1888. 1. o svojem 
državnem zakoniku ; rad je dajal pravnikom modre svete**) 

Pa tudi druga naša znanstvena terminologija se mnogo na- 
slanja na njegova dela ; Ant. Janežič sam priznava v svoji slovnici 
1863. L, da mu je lepo pomagal Cigale na tem delu. L. 1866. je 
sam nasvetoval »Matici Slov.«, naj izda psihologijo in logiko, da 
se uredi za znanstvene reči potrebna terminologija.**) Pripravljen 
je bil v to svrho nabrano tvarino prepustiti drugemu, da spiše 
tako delo; izdal je pa sam knjigo: „Znanstvena terminologija^ 
1880. 1.**) Knjiga je urejena v obliki slovarja; dasi bi se ji tu pa 
tam v malenkostnih rečeh moglo kaj očitati, vender se mora 
nanjo ozirati vsak slovenski pisatelj, ki hoče v svoji stroki spisati 
kaj veljavnega. Za šole je spisal „Kratek popis ^'^) cesarstva Avstri- 
janskega" 1861. 1. (po Heuflerju) ter „Atlant Slovenski"" .'^^) 

Jednake važnosti kakor njegov „Dršavni zakonik", je pa 
nemško-slovenski „Slovar"^ izdan na stroške Wolfove**) 1860. leta. 

Ivan Navratil, 

porojen 1825. 1. v Metliki, je 1846. L stopil v službo pri c. kr. do- 
hodninskem uradu "v Ljubljani, potem pri deželnem sodišču 1849. 1. 
Pri najvišjem sodišču na. Dunaju je postal oficijal 1851. 1., kjer je 
zdaj ravnatelj pomožnih uradov ter tolmač za slovenski in srbsko- 
hrvatski jezik. „Novice" so mu vzbudile ljubezen do slovenščine, kar 
je sam rad priznal spisavši : »Odprto pismice pisateljem ,Novic'«,*) 
v njem pravi, da od početka ni pustil nobenega lista neprebra- 
nega. Podpiral je „Novice"^ dokler jih je uredoval dr. Bleiweis 
»Larnavati«, z raznimi spisi. Takoj s početka si je izbral svojemu 
pisateljevanju dvojno pot: nabiral in razjasnjeval je narodno blago 
iii razlagal slovnično stran jezikovo; s to drugo stroko je zdru- 
ženo pisateljevanje za mladino. 

Zbiral je narodne pripovedke in pesni. »Pustna povest« *) 
govori o »Mladenču s krinko na obrazu pred sv. obhajilom« ; opisal 
je obleko starih Slovanov,^) Kres in velikonoč v Metliki, in kakšne 
pesni se pojo pri tem, vraže in prazne vere ; *) uprav »vraže« so 
predmet, s katerim se je bavil celih štirideset let. »Kako Slovenci 
novo leto praznujejo«,"^) »Vraže pa sodnik«,®) razlagal besedo 
»Štorklja«; iz Metlike je razglasil hrvatsko narodno pesen, opisal 



Pisatelji. 91 

3>Uskoke na Kranjskem«,') »Belokranjsko kolo« z narodnimi pesmi- 
cami in z igro. 

Vse te spise, počenši v naših prvih časnikih, presega obširni 
in temeljiti spis: »Slovenske narodne vraže in prazne 
vere, primerjane drugim slovanskim in neslovan- 
skim« v ^Letopisih Slovenske Matice^ od leta 1885. do 1890. Ta 
spis je urejen tako, da našteva posamezne dneve ali praznike ali 
svetnike vsega leta po vrsti, na katere se nanaša kaka vraža ali 
prazna vera ; dotičnemu prazniku navaja najpoprej imena staroslo- 
venska, novoslovenska, bolgarska, srbska, češka, poljska id., potem 
opisuje navade v posameznih plemenih v istem redu in pristavlja 
sličnice v neslovanskih narodih. Vse dotično slovstvo je porabljena 
obsežno. Morda nima nobeno slovansko pleme v svoji literaturi 
jednako temeljitega dela. 

Druga stroka Navratilova je jezikoslovna. Njegova*) slovnica 
1850. 1. je bila pregledno urejena in koristna radi mnogih vzgledov, 
kako se naj izdelujejo zapisniki, zatožbe, sodne razsodbe, javne 
obravnave. Med sedanjimi pisatelji je Navratil uže s početka najbolj 
gledal na pravilno rabo glagolov in v ^jSlov, BčeW 1853, 7 — 64 
izrazil »željo jezikoznansko o novem letu vsim Slovencem posebna 
pisateljem slovenskim v prevdarek«, o glagolih dovršivnih in ne- 
dovršivnih, priobčil v „Novicah^ temeljit spis o istem predmetu 
in izdal konečno to tvarino nemško obdelano.®) 

Na temeljit način je tu dokazal Navratil pravilno rabo slo- 
vanskih glagolov in ovrgel Schlei cherj e vo mnenje, da 
so rabili S taroslo v encem iz početka tudi dovršniki 
za pravi sedajni čas. 

Prijateljski in požrtvovalno je pomagal slovenskim slovni- 
čarjem, n. pr. A. Janežiču, ko je pisal slovar in slovnico ; Miklošiču, 
ko je prirejal staroslovenski slovai*. Slovensko berilo za osmi 
razred je priredil sam v drugi izdaji. Bleiweisu je za ^Slovensko 
berilo^ za prve štiri razrede 1850 — 1855. 1. priredil razne članke 
iz naravoslovja in slovanskega narodoslovja. Skoraj je prišlo do 
tega, da bi bil on prevzel izdelovanje Wolfovega „Slovarja'^ vsled 
poganjanja Bleivv^eisovega ; dopisi v ^Slovenskem Narodu'^ 1874, in 
„Slovencu" 1874, št. 85 — 86 so raztrgali vse to namere; I.Navratil 
je vso stvar pojasnil v ^Novicah^ 1875, 117 — 74. V „Yodnikovem. 
spomeniku'^ je nasvetoval, naj bi se besede nabirale za slovensko- 
nemški podnarečnik. 



92 Zgodovioa sIot. slovstva. IIT. deL 

Dobro vedoč, kako navdušujejo lepo pisani življenjepisi cita- 
te! ja slovensk^a, je. na prijeten način slikal delovanje in življenje 
slavnih Slovencev in Slovanov, med njimi Valvazorja, Slovence : 
Kopitarja, čopa, Knobleherja ; („ Vedeš*^ L H., „Xovice'' 1852 imajo 
celo galerijo slavnih Slovencev, med njimi zopet Kopitarja), Po- 
poviča, Jul. Vemeta, čebelarja Antona Janšo, in dva slikarja — 
brata Valentina in Lovra Janšo. Vse te spise pa je prekosil spis 
o Kopitarju v »Kopitarjevi spomenici« 1880, v kateri je zanimiv 
posebno tisti del, ki opisuje, kako je vplival ali občeval Kopitar z 
odličnimi slovenskimi ali slovanskimi pisatelji. 

Lepe zasluge ima Navratil urednik prvega slovenskega lista 
za mladino, ki je imel naslov „Vedeš".^^ Na koncu drugega let- 
nika pravi urednik, da hoče na svojo roko izdajati list tudi za 
učence nižjih latinskih šol z naslovom „Vedeš slovenski za mlade 
ljudi*' ^ vsak četrtek s kako podobo. Oglasilo se je premalo naroč- 
nikov, in list je moral prenehati. 

Urednik je obdeloval raznovrstno tvarino; opisoval slavne 
Slovence, Hrvate, Cehe in Poljake, zlagal pesmice, basni, kratko- 
časnice, v pogovorih učitelja z učencem razlagal naravne prikazni, 
n. pr. oblak, sneg, dež, točo, leto, noč in dan, solnce, govoril o veri, 
značaju, jeziku starih Slovanov, popisoval navade in šege sedanjih 
Slovencev. 

Navratil obdeluje blizu 45 let z redko doslednostjo tvarino, 
ki si jo je izbral uže izza mladih nog, v lepem jedrnatem slogu v 
narodni obliki, dasi je uže štirideset let izven svoje domovine.*) 

Jurij Kobe (1807—1858.) 

iz Poljan poleg Kolpe, je dovršil latinske šole v Karlovcu, licej 
in bogoslovske študije v Ljubljani, umrl je pa župnik v Čatežu. 

Ker je izvršil svoje prve nauke na Hrvatskem, navzel se je 
ihrske ideje, za katero je pisal 1840 — 1841. leta v Gajevih listih, 
svoje rojake pozivaje v ilirsko kolo. 

Največji del njegovega slovstvenega delovanja je namenjen 
v to svrho, da se Slovenci pobližno seznanijo s svojimi sosedi — 
8 Hrvati in Srbi. Prevajal je srbske narodne pesni, ali jih pa sam 

*) V jfLetop, SI. Maf v zadnjih lelih se nahajajo prijetne slike iz živ- 
ljenja sorodnih slovanskih plemen, n.pr. »Iznenadno znanstvo z imenitnim možem" 
(črnogorskim knezom), „Letop.^ 1878.; „Nova pisma o Bosni in Hercogovini", 
„Letop.'* 1879; „Car Aleksander II. in ruski pesnik Žukovski**, „Letop.*^ 1881. 



Pisatelji. 93 

nabiral, n. pr. »Majka Maro iza grada zvala« ^) »Tičica zove ljubico«^), 
»Materin svet« ,*) »Brata prošnja« ,*) »Sanje Vojsave kraljice«.^) 
Prevel je tudi obširnišo srbsko pesen »Uzrok prestave sedeža 
srbskega patrijarha.« („Novice'^ 1856.) Lep njegov prevod srbske 
narodne pesni »O kraljeviču Marku« je zagledal beli dan šele po 
njegovi smrti. 

Vsestransko je Slovence seznanjal s srbskimi razmerami; 
po Vuku je razlagal »Srbskega jezika domovino«®)^ 
opisal »Bele Kranjce«') onkraj Gorjancev in Kočevarjev ob 
reki Kolpi ••od Metlike do Osilnice, v šestih oddelkih z ozirom 
na nošo, jezik, narodne pesni, ki jih posebno radi prepevajo Po- 
Ijanci. Tu nabrane pesni so tako slične srbskim, da bi človek 
mislil : tu je kak Vuk Štefanovič nabral svoje ; potem navaja 
ženitvanjske navade, v katerih se opeva »kraljevič Marko«. Spisu 
je pridejanih nekoliko pregovorov. Naslikal je tudi »c e s t o v a n j e *) 
v Dalmaciji« poleg turške meje in v Krajini (Vojaški granici), 
kjer je pre dobro postreženo z jestvinami, samo za pijačo je joj, 
ker hodi samo ena ploščnata posoda, držeča okoli 24 litrov, sila 
počasi od soseda do soseda. Napiva se: 1) v dobri čas od obeda; 
2) na boljši čas od obeda ; 3) na slavo božjo ; 4) na zdravje doma- 
činov; 5) na zdravje prijateljev ; 6) na častitost snidenja in shoda; na 
mize, obraze in vstanek.®) Opisal je običaje pri pogrebu,*^) Ruse,") 
povdarjaje, da se bodo ljudje kedaj ruščine učili tako marljivo, 
kakor sedaj francoščine, angleščine in drugih novih kulturnih je- 
zikov ; opisal je Turke "), ki si jih pa želi v Azijo. 

Drage so mu bile kratkočasne povesti iz vzhodnih dežel, 
n. pr. »Kapitan Terbuhovič in Ruskinja«"), »Rusovski 
car Pavel") in eden njegovih oficirjev«, »Ahmet 
Me th emir in njegov sin A b dala«**), kjer pripoveduje, ka- 
košne nauke je oče dajal svojemu sinu. 

Razven pripovednih spisov nahajamo pri Kobetu tudi 
poučne, n. pr. zasleduje sled Cirilovega obreda na Kranjskem"); 
v » D o m o r o d n i h mislih«") priporoča rodoljubom , naj 
skrbe za knjige, govori o narodu potrebnih knjigah ^% razlaga 
»ladanjcem« ") (kmetom), kako naj se glede omike približu- 
jejo, omenja peterih rečij pri dovolitvi zakona ^^) na Slovenskem ; 
vabi Koseškega na »Mirno goro«, od koder bi pesnik »visoke 
pesmi« gledaje v okolici petdeset cerkva občudoval pozemeljsko 
veličanstvo Tistega, ki je rekel : »Bodi !« in bilo je. 



1 



<44: Z^osraa. iavr. sl^stra. HL «1^ 



V pihali, ki se mofa za ono dobo imtnoTali jako lepa, se 
j'«; xo<>ea»o ois^ilial na hrTascioo: uredmištTo ^^otric'^ je marsikaj 
pr^4rug^C'.>>: raidl te^ je £la«il pjh^eino Tprasanje'') do ured- 
mi^va gl^e teh izprememb. 

Moogo )e pnpomc-gel Kobe tema. da so se Slovenci in 
Ilnratie »i6e]i pobliže spoznavati; zato ima častno mesto med slo- 
venskimi »Uiii^. Josip Novak mu je zložil primemo »Zalostinkoa."i 

Jakob Volčič a815-lSS8. 

iz Gorenje vasi pri Škof) i LokL je služboval v raznih krajih v 
btri za kaplana, umrl umirovljen 18B8. L za Rečjem pri Pazinu. 

Ne zdi se mi verjetno, da bi bil sel v tržaško škofijo radi 
Ui^. ker je »staknil kljuko iz okorne Metelčice«, nego za časa, 
ko je ilatej Ravnikar vladikoval v tržaški škofiji« je uprav škof 
liavnikar mnogo duhovnikov zvabil iz> Kranjske na Primorsko, 
kar je zelo ugodno vplivalo na vsako stran. 

Z^^do se je zanimal Volčič za narodne šege, navade, pre- 
govore^ izreke, pesmice in vraže; priobčeval je te vrste tvarino, 
nabrano v tridesetih letih, v raznih slovenskih časnikih, osobito 
v „Xovicah'^ in v Janežičevem^^G^osntibi^, počenši 1851. L do 

iHm L 

Pripravil ga je do priobčevanja K. iz Postojne, ki je pisal 
v „Novicah^ 1851. l.,*j da se je na svojem potovanju po Liburniji 
seznanil na Učki gori z vrlim rodoljubom, nabirajočim narodno 
blago; ^Novice"^ naj ga povabijo v sodelovanje. Vsled prošnje 
„Novičnega^ uredništva je poslal Volčič 1851. L: »Slovenske 
besede«,*) »Liburnske besede«,*) »Jezikoslovne drob- 
tinice«*) (kušniti, poljubiti, celovati), posebnosti v istrski čakav- 
ščini,'*) navel nekaj glagolov ponavljavnih na »evati«, navadnih 
po iHtri in tudi še po Notranjskem,*) priobčil »Slovenski ro- 
dovnik«'); Cigale je iz teh podatkov marsikaj porabil za svoj 
slovar/) 

Najlepša in prozorna slika narodnega modrovanja so pre- 
govori in reki, katerih imajo osobito Slovani v izobilju; Blei- 
weiH0v »Koledarček« 1855. in 1856. 1. ima »torbico narodnih pre- 
govorov in prislovic« ; ®) „ Glasnik Slov, ^ ima skoraj v vseh svojih 
letnikih ^^) prislovice in besede,") ki jih je nabral Volčič. Opisal je 
narodno običaje v pozdravih in odzdravih/^) v napivanju,**) o 
voščilih ob novem letu,^*) o prihodu v cerkev,^^) v hišo.^*) 



Pisatelji. 95 

. I lil .■.._■■_ 1 - , _ 

Najvažnejše pa so narodne pesmice, katerih je nabral ogromno 
število; prve je objavil 1851. 1. z naslovom »Pesmice narodske«,*') 
»Nesrečna ženitba«/^) tu se nahajajo junaške pesni, ki so enake 
srbskira narodnim junaškim, n. pr. »Turački vojvoda i Mara«, »Mare 
i kraljevič Marko«,") »Junak i djevojka«,*®) »Kraljevič Marko i 
vila vodarkinja«,^^) »Bog skuša Marka priko mora.«^^) 

Zraven ženskih pesnij je prav mnogo otroških, n. pr. : 
»Dete pred rajskimi vrati.« Zato otrokom ne velja preveč žalo- 
vati.*'*) »Otroku v zibelji«,'**) »Neokretnemu otroku«, »Otročja mo- 
litvica večerna«,*^) »Otročja molitvica za lepo vreme«,*®) otročarije 
iz Istre: »Deca dim zagovarjajo«,*') »Otročja pesem sv. Jelene«,**) 
»Igra dekliška«.*®) 

Pesni posvetne vsebine se imenujejo bugaričine; take 
pesni popevati se pravi b u g a r i t i ; pesni pobožne vsebine, katerih 
se tudi nahaja mnogo, se imenujejo »molitvice«, in se zvršu- 
jejo z »Amen, Isus«. 

Zanimal se je tudi za imenoslovje istrskih krajev, n. pr. je razlagal Kastav 
iz Kastel, Volosko iz Vlaško selo; bil je za to, da se piše Istra, ne po itali- 
janskem Istrija. 

Pazno je zasledoval ostanke glagolske pisave, naštevši v f,Nov.^'^) kraje, 
kjer so se še obdržali slovenski obredi, da je pr6 vse to več ali manj odvisno 
od dotičnega župnika; dvajset let pozneje'*) pripoveduje, da je našel v Bernu 
pri cerkvi Matere Božje na starem krstilniku glagolsko letnico 1200; iz 14. sto- 
letja ne zna nobenega, iz 15. tri, iz 16. mnogo, iz 17. nekaj, iz 18. samo jednega 
iz 19. nobenega več, tako, da je glagolica izginila iz javne rabe. Pisalo se je v 
Istri v glagolici do 1650; pozneje je »vlaščina" z latinico izpodrinila našo staro 
mater in spalila polne vozove naših zakladov. — Opisal je tudi nekdanje sod- 
nlštvo") istrskih občin. 

Malokateri slovenski pisatelj je tako osredotočil svoje delo- 
vanje na samo jedno stroko kakor Volčič; nobena slovenska pokra- 
jina glede narodnega blaga ni tako natanko preiskana in izrabljena 
kakor »t u ž n a Istra«. Takega dela je zmožen samo skromen 
kremenit značaj, ki gorko ljubi dobri Ijud onih revnih krajev. 

Andrej Praprotnik (Jakoslav, Miloljub) porojen 1827. 1. v Podbrezju na 
Kranjskem, je prišel 1855. 1. za učitelja- na prvo mestno šolo ljubljansko, postal 
1870. L ravnatelj, umirovljen 1890. 1. z Najvišjim priznanjem. Umrl 1895. 1. 

Zraven svojega stanovskega posla je bil ud »deželnega šolskega sveta in 
izpraševalne komisije za prostonarodne šole, odbornik »Matici Slov.« od 1865. L, 
tajnik 1876—1881. 1. Za materinski jezik ga je vnel Metelko, pod katerim je 
bil napravil izpit iz slovenščine. Takoj iz početka se je bil pridružil sodelavcem 
Navratilovim v „Vedezu^ spisavSi kratke povesti, basni in prilike v nevezani 
besedi, n. pr. iz prvega letnika »Mlada in stara veverica«, »Brat in sestrica«; 



96 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

iz drugega letnika »Zgubljeni sin«, »Nepokorna Jerica« ; iz tretjega letnika »Ne- 
varna tovaršija«, >Škrjanček, podoba življenja«. — Njegove prve pesni, ki jih je 
objavil v g Drobtinicah^ ^) »Božična« in v „Slov. Bčeli"^ ^) >Voda«, »Mladini« in dr. 
kažejo, da si je bil izbral pobožno in poučno pesništvo. 

Ko je pa 1862. 1. Andrej Einspieler ustanovil list j,Šolski prijatelj", po- 
zdravil ga je Praprotnik z velikim veseljem in ga marljivo podpiral v vezani in 
nevezani besedi celih deset let, dokler ni 1861. leta sain v Ljubljani ustanovil 
lista ^Učiteljski tovariš*^. Tudi Janežičev ^Glasnik slovenskega slovstva'^ 1854. 1. 
ima nekoliko njegovih pesnic, n. pr. »Noč na Blejskem jezeru«. 

Mnogo pobožnih pesnic Praprotnikovih je v raznih letnikih j,Zg. Danice'^ 

počenši od 1850. 1., n. pr. »Mertvaški zvon«,*) »Marija pomočnica«*); pesni na 

čast Mariji se nahajajo skoraj v vsakem letniku do 1856. leta. Tega leta (1850) 

so zagledale njegove > Pesmi« *) beli dan. On sam povdarja, da je v prvi vrsti 

pobožen pevec, kajti: 

Prva struna, ki zapoje, 
Božjo slavo nam zvišuje; 
Naj unema sestre svoje 
In v soglasje jih združuje. 

Mnogim njegovim cerkvenim pesmicam so zložili skladatelji primBrne na- 
peve, da so se tembolj prikupile. Praprotnik je sam pisal o vrednosti in dobičku 
petja.') Naravno je tedaj, da je priredil čez nekaj let »Svete pesmi za šolsko 
mladost«.^) Pesmarica je namenjena cerkvenemu in šolskemu petju, pa tudi 
Marijinim praznikom. Te cerkvene pesmice so se zaradi skromne otroške nedolž- 
nosti in narodne oblike hitro udomačile in so kolikor toliko postale narodne. Tej 
knjižici, namenjeni nežnim otrokom, podal je še »Darek pridni mladosti".') S tem 
»Darkom« je temelj položen »Knjižnici za mladost« (»Jugendbibliothek«). Ti 
zvezki obsegajo krajše in daljše povesti, pesmice, poučne sestavke, primerne 
slike, in so pripravne zato, da mladino igraje pouč^ o rečeh, ki so ji koristne 
v poznejših letih. 

Vrnimo se k Praprotniku — posvetnemu pesniku. Raznovrstne so bile 
prilike, o katerih je zlagal • pesmice, n. pr. »Ponižen pozdrav memogredočima 
C kr. Veličanstvoma od Dobrovških učencev in učenk* {j,Nov*'' 1856). 

Pravo polje pesnikovanja si je odprl z izdavanjem šolskega lista „ Učiteljski 
Tovariš^.*) Zložil mu je budnico »Perva beseda Učiteljskega Tovarša*: 

Vam terkam na vrata, me v hišo pustite, 
Prijazno podajam Vam pervič roko! 
Prostora pri sebi mi kaj dovolite 
In gosta sprejmite, Vas prosim lepo! itd. 

Mnogo, mnogo pesmic (podpisoval se je — o — , — ot—, P., A. P.) je zložil za 
razne prilike cerkvenega in posvetnega leta, v spomin rodoljubom n. pr. Slomšku, 
Riharju, Pircu, dr. Močniku; ob šolskih slavnostih, n. pr. o razdelitvi šolskih 
daril, ob izpitu, ob šolskih praznikih; ob učiteljskih shodih »Deležnikom pervega 
občnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem 1. 1868. in 1. 1871.« Izdal je tudi 
nekaj koledarjev,***) v katerih se nahajajo njegove pesmice. Njegova muza se 
sicer ne dviga visoko, pa je prisrčna, preprosta in domača. — V drugem letniku 
„Vedeza' so se bili prikupili »Zgledi pisem mladim šolarjem v vajo,« ki jih je 



Pisatelji. 97 

sestavljal Praprotnik, to tvarino je razširil v posebno knjigo, kateri je dal ime 
ffSpisje". Ljubljana 1852.") Razdeljeno je „Spisje^ tako, da ima v I. delu kratke 
popise, basni, povesti; v 11. vzglede naznanilnih, posvetovalnih, naročilnifa in 
drugih pisem; v lil. pa najpotrebnejša javna pisma (II. izdaja 1866; III. 1873; 
IV. 1881; V. 1887. 8«. J 45), 

Za širše potrebe je »Družba sv. Mohorjac izdala 1879. 1.**) njegov „/S'/o- 
'venski spisovnik'^. Tvarina je razdeljena v šest oddelkov: I. Listi in pisma; 

II. gospodarsko, obrtnijsko, opravno in trgovsko zapisovanje in dopisovanje ; 

III. občevanje; IV. medsebojna pisma; V. notarji ali beležniki in njih opravila; 
VI. politične reči; VII. davčne kolekovne stvari. 

Posebno marljivo je prirejal abecednike,"), berila in slovnice ter stenske 
tablice, zanimal se je ves čas svojega učiteljevanja za vse stvari šolstva. Ko je 
služboval v Kamni gorici, je dal natisniti prve slovenske „Pmoi'»6'', t. j. zapisnik, 
kako se je učil vsak učenec. — Zahteval je za šole boljših učil,") namerjal 
ustanoviti »knjižnico za mladino**, nabiraje primerne povesti in ponujaje jih v 
natis »Družbi sv. Mohorja«; dovolj pozno je mogel z gDarkom" uresničiti to 
željo. Opisoval je prostonarodno šolstvo na Kranjskem,") češ da rastoče Število 
učencev in učenk (od 11.271 na 21.705) mora razveseliti vsakega domoljuba. 
Marsikatera »starokopitna učba« seje odpravila; pišejo se primerne šolske knjige. 
Skorej neStevilni so sestavki o šolskih stvareh v „UčttelJ8kem Tovarišu^ n. pr. 
»Šolsko blago'', „Kazavni poduk**, „Šola in družina", .„Sola in narod", »Materin 
jezik v .ljudski* šoli*, »Učitelj mora dobre volje biti".*®) 

V ,iNoytcah^^ je 1849. I. izprožil misel, naj si slovenski učitelji ustanovi 
list, da bi se bratovsko pomenili o službenih in stanovskih stvareh; a še-le 
1861. L. se mu je posrečilo, ustanoviti list „Učiteljski Tovariš^. Med tem časom 
pa je silno jnnogo sestavkov spisal v Einspielerjevem listu f,Šolski Prijatelj*^, 

Prvo leto je izhajal „Učit€ljski Tovariš'' .na celi p61i enkrat na mesec, 
od drugega leta po dvakrat. Okoli svojega lista je zbiral Praprotnik učitelje kakor 
okoli ognjišča^ navduševal jih za težavni stan, priporočal odločnost in slogo in 
premnogo storil za to, da se je na Kranjskem učiteljstvo zavedalo prave peda- 
gogike. Vsled neprijetnih razmer je 1873. leta izročil uredovanje „UčitelJ8kega 
Tovariša'* M. Močniku, 1882. leta pa ga zopet prevzel. Udeležil se je učiteljskih 
shodov na Dunaju, v Gradcu, v Zagrebu itd. (Ostale spise v tej stroki gl. J. Mam , 
„Jezičnik*^, 1. c.) 

Konečno naj omenim še obširni Tomanov življenjepis, ki ga je izdala 
»Matica« 1876. leta. V prvem delu je Praprotnik opisal njegovo življenje, morda 
preidealistično, v drugem pa ocenjeval njegove poezije dovolj nepristranski. — 
Pospeševal je tudi društveno življenje. 

Praprotnik je bil petindvajset let ud c. kr. deželnega šolskega sveta, ud 
izpraševalne komisije za prostonarodne in meščanske šole, mnogo let predsednik 
»Slovenskemu učiteljskemu društvu", odbornik »Društvu v pomoč učiteljskim 
vdovam", nekaj let (1862—1866) tajnik ljubljanski čitalnici, odbornik „Slovenski 
Matici'^ in sploh mož, katerega so zavoljo plodovitega pisateljevanja, nesebičnega 
in značajnega postopanja in uljudnega vedenja visoko čislale vse slovenske stranke. 
Dasi šolnik iz starejše dobe, je znal po uvedenju novih šolskih zakonov postopati 
tako, da ga ni napadala nobena stranka. V Praprotniku je poosebljen lep del 

7 



98 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



slovenskega preporoda, kolikor se tiče učiteljskega stanu. Po pravici poje Josip 

Cimperman o njem: 

Trpljenja tvojega so potne srage 
Porosile nam delo tvoje uma, 
Ki si vršil brez vsakega je šuma, 
Goječ nazore vzvišene in blage. 

Jmiez Brence (1818—1870), porojen na Dovjem, je kaplanoval na raznih 
mestih, nazadnje bil župnik na Uncu. Mnogo let je dopisoval o raznih stvareh v 
j,J)anico^, posebno mu je bilo mar šole; povsod, kamor je prišel, je bila šola 
njegova prva skrb. V Bohinju je sam opravljal šolo ter si je domačega pridnega 
mladeniča Jakoba Mencingerja vzgojil za pomagača, ki je postal jako spreten 
učitelj. Tako je Brence delal tudi v Komendi. Pod Krajem pri Vipavi ni bilo 
šole; zato je najel sam hišo in učil otroke. Ni torej čuda. da je pisal izključljivo o 
šoli, n. pr. »GovorČek za male o slovesnosti šolskega sklepa« {^Danica"^ 1847), 
> Iskrice pomožne k lepi odgoji« itd., itd. 

Josip Levičnik (Podratitovski, Žlindrovič, Železodolski, Pravicoljub, Ne- 
duhoven) porojen 1826. 1. v Železnikih, se je učil trgovstva pod Mahrom v Ljub- 
ljani in orglarstva pod Riharjem, postal 1843. 1. organist v rojstveni fari, 1856. 1. 
učitelj, potem načelnik krajnega šolskega sveta in župan, odlikovan s srebrnim 
križcem za zasluge s krono. 

Pisal je v razne časnike o šolskih razmerah in drugih javnih stvareh, 
zlagal pesmice in skladal napeve. Najmarljivejše je dopisaval o šoli ^Šolskemu 
Prijatelju*^ in ^Danici". „Šolski Prijatelj*^ je prinašal male povestice in pesmice. 
L. 1852. naznačuje šolo ^) podlago vsega Človeškega blagostanja. Posebno obširno 
in razpregledno je ^Ogledalo pridnih otrok*.*) Tudi učitelju je treba vedno na- 
predovati v stroki: »Beri, beri in zopet beri!« Napačna odgoja ima slabe na- 
sledke.') Priporočal je slovenski časopis za šolo,^) želel, da bi izhajal dvakrat^) na 
mesec in prinašal muzikalične priloge; uredništvo naj bi izdajalo »mladinske'' 
knjige s podobami. 

Obširna so „ Pisma slovenskega učenika svojemu*) bratu" I— XX, v katerih 
popisuje potovanje na Velehrad 1863. 1. V šestih listih popisuje potovanje od 
Ljubljane do Dunaja, jako pozno prihaja do slovanskih pokrajin, opisuje zlasti 
obširno Olomuc, prihaja na Dunaj, s katerim se prav za prav najbolj pečajo 
ti listi, potem se zopet vrača v Olomuc in popisuje astronomsko uro in stolno 
cerkev. Z osemnajstim listom zapušča „Žlindrovič" Dunaj, devetnajsti list je po- 
svečen „Semerniku*'. Večinoma se pečajo listi z zgodovino in lego železniških 
postaj, brez globljejših refleksij. 

Od znanstvenih učiteljskih shodov je zahteval, da morajo povdarjati cer- 
kveni značaj šole. Istotako kakor »Pisma* so bile obširne »Drobtine*, v katerih 
zahteva od učitelja, naj se ravna po latinskem reku »NuUa dies sine linea"; 
učitelj bodi neumorno delaven. Zlagal je pesmice za šolsko mladino, n.pr. »Šola*.') 

Prva kitica se glasi: 

Šola je prijazen kraj, 

DosV veselja nam deli. 

Šola vse nas veseli, 

Šola je prijazen kraj. 

Šolarska pesen je „Štirje letni časi nedolžnih otrok".*) V spomin zlate maše 
papeža Pija IX. je 1869. 1. izdal malo pesmarico') „MaU slovenski pevec*\ Ta 



Pisatelji. 99 

pesmarica obsega sedem pobožnih in šest posvetnih pesmic. Njegove šolarske pesni 
80 priproste in odgovarjajo svojemu namenu. 

On, mož odločno verskega prepričanja, zlagal je tudi pobožne pesni n. pr. 
»K svetemu Rešnjimu Telesu*,*") posebno mnogo pesnij „Divici Mariji* na čast,") 
»Mariji nar zvestejši prijatlici človeškega rodu".**) V „Slov. Večernicah^ 1862. in 
1866. 1. ima šopek cerkvenih pesmic") Nabral je sam nekaj narodnih pesnij, 
n. pr. ^Marjetica" ") (pripovedujoč žalostni dogodek na , Pustem gradu* na Go- 
renjskem), »Brat najde sestro*.*^} Nagovarjal je Slovence, naj se postavi spomenik 
skladatelju Gr. Riharju.*') Raz ven napevov za šolske pesmice je skladal o raznih 
prilikah primerne napeve, n. pr. za stoletnico na Zalem logu je uglasbil Lotričevo 
pesen,*^ zložil o slovesnosti Pijeve petindvajsetletnice v Železnikih litanijske 
cdpeve za šmarni čas**); izdal slovensko polko »Glasi radosti" v spomin pet- 
indvajsetletnice srebrne poroke cesarja in cesarice Franc Josipa in Elizabete.**) 
Tudi slovensko pripovedno slovstvo je pomnoževal s tem, da je slovenil hrvatske 
pripovesti in novele, n. pr. »Znamenje sv. Križa*,*®) „Čez trideset let*,'**) „Slava 
in ljubezen",") „Harambaša'*,*') „Propast srca",**) prevajal je navadno po „iVc- 
venu'^ (Mam). Spominjal se je rad zaslužnih mož, n. pr. Demšarja,*'') Prešerna,**) 
Slomška,*^) M. Lotriča,***) Jan. pl. Kobencla,^) dr. Bleiwe!sa,**) Ant. Pintarja.'*) 

V vsem tem mnogovrstnem in neumornem delu pa vender ni izdal niti 
jedne samostojne knjige, k večjemu, če bi se za tako smatral spis: „V častilni 
spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofijef' (^^Dani^ 1863, str. 123—288.) 

Bil je župan in učitelj ; vsled tega se razume, da se je bavil s tako razno- 
vrstnimi dnevnimi vprašanji, katerih bi se samo učitelj ne bil dotikal. Brez strahu 
se je potegoval za isvoje nazore; najboljši njegovi umotvori pa so potopisi in 
spomini. 

Matej Močnik (1827—1896), porojen 1827. 1. v Zalogu na Gorenjskem, je 
služboval kot učitelj na raznih krajih po Kranjskem, naposled tudi v Ljubljani 
in bil nekaj časa tudi šolski nadzornik v kamniškem okraju, 1873. do 1882. leta 
urednik ^^Učiteljskemu Tovarišu^% od 1874. do 1882. leta odbornik „Matici Slo- 
venski'^; v raznih drugih društvih je delal na stanovsko korist. 

Uže v Navratilovem yyVedezu^' (1850) se je oglasil z „Jesensko pesnijo"; 
nadaljeval pa ni pesnikovanja, ker mu je neki učitelj odsvetoval „pesniti'! S 
tem večjo gorečnostjo se je oprijel šolstva in posebno pedagogike same, pa tudi 
njene zgodovine. — Marljivo je podpiral ^^Učiteljskega Tovariša'^ spisavši mu 
uže 1861. leta obširnb razpravo „Lepa odreja",*) nadaljeval je to tvarino v na- 
stopnem letniku v sestavku „Keršanska odreja''.*) Jako na drobno je naslikal in 
opisal zgodovino krščanske „ljudske" šole 1862. leta, str. 21 — 333, 1863. leta, 
str. 9 — 374, in 1864. leta, str. 20—167. On zahteva, da imej odgojitelj in jeziko- 
slovni učitelj dolžnost zgodaj se seznaniti z lepoznanstvom. 

V spisovanju takih sestavkov mu je bil vodnik Luka Jeran, katerega je 
posnemal v kovanju besed, n. pr. ,,Svetoslav in Tugoslav — pogovor v šoli", 
„Barovič pa Govoric') — pedagogična pisma", „Pogovor med Vedežem in Kla- 
težem'*,*) „Pogovor dveh učiteljev Vohnč in Rohn6",*) „Kaj si dopisujeta, učitelja 
Radoslav in Svetoslav ?' *) „Dva prijatelja Omerilec in Vedrilec si dopisujeta".^) 

L. 1873. mu je Praprotnik prepustil uredovanje f,Učiteljskega Tovarša^* 
(odslej imenovan i,Učiteljski Tovariš'*) in mu tako dal priliko, da je še uspeš- 
neje mogel obdelovati priljubljeno tvarino „odgojiteljstvo" ') ; izmed raznovrstnih 

7* 



100 Zgodovina slov. slovstva. IIF. del. 

spisov omenimo „0 dekliških san^ostanskih šolah'', „0 otročjih vrtih", „0 ženski 
odgoji", „0 učenji tujih jezikov*', „0 pedagogu Sokratu" Pridobil je listu več 
spretnih in delavnih močij, n. pr. Josipa Levičnika, Jos. Oiperleta, L. Lavtarja, 
J. Flisa, A. Kržiča in dr. Tudi v šolskih izvestjih') je pisal „Odgojevanje nekdaj 
in sedaj'! Posebno pozoren je bil na sredstva, kako bi se preprečila spridenost ^^) 
šolske mladine; to sredstvo mu je strogo verska podlaga vsega uka. V tem smislu 
je delal in pisal ves čas svojega pisateljevanja in govoril v raznih društvih, 
zahtevaje krščansko odgojo") („?7ci*. Tov." 1862, 81—133). Dostikrat je v vabilih 
na naročbo na ^Učiteljskega Tovariša^* povdarjal, da „Tovariš živi narodni šoli 
na verski podlagi'* . . . „Tovariš ostane katoličan in Slovenec" . . . izvršuj^ svoje 
staro geslo: „Za vero in omiko", „Vse za vero, dom in cesarja'f 

Poslovenil je tudi jedno molitveno knjižico.") Drugi predmeti so mu bih 
1. ;,PraktiČna slovensko-nemška gramatika", o kateri je obširno pisal v „Učitelj' 
sJcem TovaHsu" 1863,55-376"); 1864, 21—213; 2. ^Zemljepisje". O tem pred- 
metu je pisal v raznih letnikih ^Učiteljskega Tovariša'^. Iz teh posameznih spisov 
je nastala samostalna knjiga") ^Zemljepisna začetnica"** Knjiga je jako porabna 
radi umno razdeljene tvarine. 

Govoreč o javnih stvareh je rad poročal iz deželnih zborov in šolskih 
shodov in o jutrovih deželah, n. pr. o Bosni in Hercegovini,") o verskih in 
državljanskih stvareh v Židih,") o Rusih,") o cerkveno - bolgarskem prepiru, o 
propadanju bolgarskega naroda pod Turki. 

Urednik ^^Učiteljskega Tovariša'^ se je bojeval proti nemškim in sloven- 
skim listom, ki so zastopali svobodomiselna načela. 

Njegovo delovanje je tudi obče kulturnega pomena, ker je sodeloval v 
mnogih društvih; bil je od 1874 — 1882. leta odbornik ,,Slov. Matici", tajnik in 
potem tudi blagajnik „Društvu na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam", pod- 
piral s pridnim delom „Slovensko učiteljsko društvo", „Narodno šolo", „Katolško 
besednico", „Katoliško družbo za Kranjsko" in ,,Družbo sv. Cirila in Metoda". 
V življenju je bil silno skromen, podpiral rad dijake, razdal je skorej vse, kar 
je mogel pogrešati; svoje neznatno premoženje je volil „Marijanišču" v Ljubljani. 
Bil je ves čas svojega življenja dosleden in plemenit značaj. 

M. Močnika diči odločno zastopanje njegovih načel. 

Henrik Freyer (1802 — 1866) iz Idrije je bil muzejski varih v Ljubljani in 
od 1852. leta naprej v Trstu. Ko je bil še dijak ljubljanske gimnazije, je vedno 
popraševal profesorja Kalistra po slovenskih imenih predmetov, imenovanih v 
šolskih knjigah. Ker mu niso zadoščali odgovori, se je obračal do prefekta 
Hladnika, ki mu je mogel bolje ustrezati; od te ddbe je zbiral dotično tvarino 
in jo izdal v prilogi v „Laibacher Zeitung*^ 1836. 1. na svoje stroške. 

Zahvaljujoč se za poslano knjižico mu svetuje Kopitar, naj se botaniška 
imena nabirajo tudi v provincijalnem Hrvatskem in na zahodnem Ogrskem. 
Jednako delo je potem izšlo z naslovom: „Fauna der vn Krain hekannten 
Wirbelthiere^ itd. V istem listu ga je nagovarjal Kopitar, naj sestavi krajevni 
imenik, ker to tudi spada v naravoslovje dežele. V ta namen mu je Metelko dal 
v porabo Ravnikarjevo zbirko krajevnih imen. — Stanko Vraz, pl. Erberg in 
pl.Welden so ga nagovarjali, da je izdal zemljevid Kranjske z naslovom „Spezial' 
Karte"^ *) itd. 1843. Vsa lastna imena so pisana v slovenskem in nemškem jeziku; 
zemljevid je jako natančen; s posebno barvo so bile označene vasi in cerkve, 



Pisatelji. 101 

gradovi, podrte grajščine, poŠte, samotne hiše, planinske koče, močvirja, mejniki 
ali stolpi visokih gora, toplice, mlini, brezdna, rudniki, samokovi (fužine), kovač« 
niče za kose itd. 

Po vplivu škofa Antona Alojzija Wolfa so se te karte razposlale na vse 
dekanije in župnije, da bi se narisale katastralne meje, ki jih je hotel potem sam 
naznačiti z barvami, pa Freyer ni dobil nobenega izvoda nazaj. 

Karta je obsegala šestnajst listov in je po svoji točnosti posebne važnosti 
v zgodovini slovenskega krajevnega imenoslovja. — Naročnikov je bilo dvesto- 
sedeminšestdeset, in vsi so dobili kot brezplačno prilogo v nemškem jeziku se- 
stavljen izkaz kranjskih cerkvS. 

Kot muzejski varih je bil Freyer na uslugo vsakemu, ki se je brigal za 
dotične predmete. J. Drobnič mu je poslal v ogled okamenine, najdene v Dolu 
na Štajerskem. Freyer jih je označil členkami »velike živine*, ki je živela pred 
občnim potopom. (^Nov.** 1845, 204.) 

Peter Kozler (1824- 1879) 

porojen 16. februvarja 1824. 1. v Kočarjih, vasici župnije »Kočevska 
Reka« (Rieg) na Kranjskem. Deset let je bival pri odličnem licej- 
skem profesorju Janezu Krsniku, kjer se je do dobra naučil slo- 
venščine in se seznanil s Prešernom. Modroslovja se je učil v 
Padovi in Paviji, in od 1843 — 1846. leta pravošlovja na Dunaju. 
L. 1847. je bil praktikant pri c. kr. kriminalnem sodišču dunaj- 
skem, 1848. 1. koncipijent pri svojem rojaku dr. Ferd. Zupančiču, 
1849. 1. je bil v Rovinju, 1850. 1. v Labinu c. kr. aktuvar, 1851. 1. 
sodnijski pristav v Vodnjanu (Dignano) in namestni državni pravdnik 
v Pazinu, 1852. 1. državni pravdnik v Tolminu, 1854. 1. vodja 
državnega pravdništva v Gorici in je prišel — zaradi veleizdajstva — 
pred vojno sodišče, ker je izdelal »Zemljevid Slovenske Dežele in 
pokrajin«, češ, da je s tem imenom ščuval zoper obstoječi red. 
Ni bil sicer kaznovan zaradi veleizdajstva, premestili so ga pa za 
tajnika k c. kr. deželnemu sodišču v Trst; to službo, ki je bila 
zanj degradovanje, je opravljal dve leti. Dal je slovo državni službi 
in šel 1856. 1. za notarja v Sežano, kjer je bival do 1863. 1. Po 
očetovi smrti 1864. 1. je prevzel veletrgovino na Dunaju in se po 
dveh letih povrnil v domovino, kjer je osnoval veliko pivovarno 
bratov Kozlerjev. Udeležujoč se tukaj mnogih velikih obrtnih, 
poljedelskih in industrijskih zavodov, je bil tudi narodni zastopnik 
v deželnem zboru od 1867 — 1878.1. 

Dasi nemškega pokolenja se je značaj ni in plemeniti mož z 
mladeniško navdušenostjo oWenil Slovencev in njim na korist 
pisal uže v „Illyr. Blatt^ z naslovom »Slemenski«. Ko so 1848. 1. 



102 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

osnovali na Dunaju društvo »Slovenija« dr. Miklošič, dr. Hladnik, 
dr. Dolenec in drugi, je bil jeden najmarljivisih*) njenih členov 
Kozler. To društvo se je potezalo za slovenske težnje in tudi za 
— zjedinjeno Slovenijo. S pravim imenom je objavil v „Novicah** *) 
»Odp»erto pismice gos p. Ambrožu v Beču«, v katerem 
hvali njegovo postopanje, pozneje pa zaradi nekaterih sumljivih 
dejanj graja v članku »Drugo odperto pismice gospodu 
Ambrož ua.^) Spis »Zemljiščni in gruntni davek na 
Štajerskim in Kranj skim« ^) kaže, da se je gorko zanimal 
za gmotno stanje vseh Slovencev. Jako obširen in zanimljiv je 
njegov spis »Slovenci na Ogerski m« , valjda prvi te vrste, 
ki obrača pozornost tudi na te zapuščene slovenske brate. Sploh 
pa je »Slovenija« pogostoma prinašala krepko pisane dopise iz 
Dunaja izpod Kozlerjevega peresa. Tudi iz njegovega sestavka v 
Bleiweisovem »Koledarčku'^ 1855. 1. se razvidi, da je njegovo oko 
vedno gledalo po vsem Slovenskem. Tudi v nemški besedi je 
branil Kozler pravice slovenskega naroda.*) 

Ker je zahteval »Slovenski zbor Slovenija« zjedinjeno Slo- 
venijo, moralo se je svetu pokazati, kje stanujejo Slovenci, kajti 
tujci so imeli takrat silno temne nazore o nas. Trebalo je z e m 1 j e- 
vida, trebalo pa je poizvedeti tudi blizu 5000 slovenskih krajevnih 
imen. L. 1853. je vabil Kozler sam v „Novicah*^^ naročevati se na 
»zemljevid«; vlada pa je prepovedala izdajo in ga posadila na — 
obtožno klop. Da bi vsaj nekaj koristil Slovencem njegov trud, 
izdal je „ Kratek slovenski Zemljepis^ ^)**) To knjigo, ki je še zdaj 

*) Peter Kozler piše Muršcu 1848. 1. v obširnem listu med drugim to-le: 

SBicn ift nod^ ftctS betriibt, man argcrt fic^ iibcr bie cncrgifd^cn 
Protestationen bcr ^rooinjen unb todre nic^t ©teiermar! baruntcr, fo 
»iirbc mon affeS ben 6(ot)cn, biefcr rcaftiončircn $art^ei! Dcfterreic^ž 
Dortocrfen. 2)ic beutfd^cn 3ntereffen |ammt bem parlament finb ganj 
in ben ^intcrgrunb getreten, man furd^tet jejt nur jc^on au-fe^r, bafž 
om ®raben nid^t balb QJra§ ju load^fen anfangen loerbc. 2)ic ©tubcnten 
ttjcrbcn bon ben S3urgern unb intcfligcntercn SSemol^ncrn SBicng arg 
befrittelt, njftl^renb fic bie Strbeitcr unb ben $5bel ganj fiir fid^ l^abcn. 

Zdaj Vas pa prov serčno pozdravim v imenu „Slovenije", 
ostanite zdravi in kmali nam pišite, jaz pak ostanem Vaš ponižni 

Peter Kozler. 

**) O tej stvari piše Kozler Muršcu' iz Dunaja dn6 22. novembra 1848. L 
med drugim to-le : 

3Rit innigfter greube bernal^m id^ bon unfcrcm el^rentoerten Depu- 

tirten $. DominkuS bie erfrcuUc^e S^ac^rid^t, baf« @nj. aSo^Igeborcn (!) 



Pisatelji. 103 

edini slovenski krajevni imenik, je jako pohvalil dr. E. H. Gosta, 
češ da je vzgledno natančno delo velike znanstvene in praktične 
vrednosti. 

V ustavni dobi 1860. 1. se je pobrinil Kozler za svoj zemljevid, 
in policijsko ministerstvo je dovolilo, da je smel njegov zemljevid 
vstati od mrtvih.®) Ta zemljevid je popolnem dosegel namen, ki 
ga je Kozler imel in je torej ijneniten v narodnem, znanstvenem 
in političnem oziru. 

Istega leta je daroval »Matici« 702 zemljevida in 490 ime- 
nikov in ji pločo podaril v last; na ta način se je število »matičarjev« 
znatno pomnožilo. »Imperatorskoje ruskoje geografičeskoje obšte- 
stvo« izvolilo ga je 1866. 1. častnim sotrudnikom. — »D o godbe 
prvega zemljevida slovenske dežele«, spisal P. Kozler, 
priobčil je dr. J. Bleiweis v ^Letopisu Matice Slovenske"" 1879. L, 

str. 104 — 109. — L. 1864. je izdal „Imenik mest, trgov^ itd. 

Lovro Pintar (1814 — 1875) iz Selc na Kranjskem, župnik v Zalem logu 
in na Breznici, se je uže v bogoslovju vnel za ilirsko idejo in se je v prvih 
časih svojega pisateljevanja rad pečal z južno - slovanskimi razmerami, tako je 
n. pr. popisal »Kakošna se na HrovaŠkim sovražnikam domovine gode?"*) »Kaj 
je pobratimstvo?"') „Kako obširna je srbska Vojvodina?*") »Kako je Marko 
Bočar,*) bulgarski junak, vpisavši se v francosko vojno, postal konečno slavni 
branitelj slovanske svobode proti Turkom P*' 

Izpregovoril je tudi o raznih domačih narodnih stvareh in javnih avstrij- 
skih reCeh, n. pr. o Trdinovem »Pretresu sloveaskih pesnikov*,*) da je preoster, 
Slovenci pr§ še niso na tisti stopnji, da bi prav ostro rešetapje, žalibog, še 
zmirom diletantnih pisateljev »politično kaj okrepilo* itd. O šoli je dopisoval v 
„ Danico'' in v „Slov. cerkveni časopis" y n. pr. hvaleč lepe uspehe Praprot ni- 
kove*); zahteval v spisu „Ribčev sin*,^) da mora biti slog slovenskih pisateljev 
slovenski, objavil »Odprto pismo na Slovenijo** o javnih stvareh,*) izrekel svoje 

meinem fd^toierigen Unternel^men, bic bdbigfte §eraužgabc einer Saub* 
farte (S(ot)enien§ in |lot)enifc^er ©prai^e, f)utbreid^ beijuftel^en gefonnen 
flnb, unb 5U biefem ^Bel^ufe bcreitš SJiatecialien fommeln. ^n bcr %f)at 
bebarf ič) biefer ajlitplfc, am meiftcn im SfJiarburger ^reife, bcnn au§ 
aUen ilbrtgen %^t\im naše predrage domovine befi^e id^ burd^ eigcueS 
©ammeln unb burd^ fi^agen^ttjertl^e 3uf(^riften berlSgtid^er Patrioten 
trcfflid^e 2)aten; ber mir baburd^ tjerurfad^ten (Sorgen l^offe id^ burd^ bie 
9fia(^rid^t bež §. Dominkuš unb ^l^rer anjul^offenben SJiitt^cilungen ijott* 
fommen entl^oben ju toerbcn. ^n biefer angenel^men ©rmartung nel^me 
id^ mir bic greil^eit ^f^ntn einen ^upferabbrudf ber ^crrain * geii^nung 
"beS SJlarburger ^reife§ einjufenben mit ber ^itte, (SttJ. SBo^Igeboren »ollen 
in felbem bic slovenischen DrtSnamen Befd^reiben unb bie 6prad^grdn§c 
genau begeid^nen, biefe 93eilagc ober tnieber im Originali innerl^alb 
10 — 12 Xagen nod^ ©rl^oU unter mcincr Slbrcffc etnfcnbcn itd., itd. 



104 Zgodovina slov. slovstva. lU. del. 

mnenje o državnem zboru, o zakonski postavi,*) o Greuterjevih in Tomanovih go- 
vorih v državnem zboru.*") 

Za narodno gospodarstvo si je pridobil posebnih zaslug, ker je bil sadje- 
rejec; sam popisuje v ^Nov.** ") „Sadjerejo, kakor jo v predvorski soli že sedem 
let učimo" ; zanimal se je naravno tudi za sadjerejce same in v „Slov€ncu' 
1874. leta, št. 28., opisal delovanje treh odličnih sadjerejcev, Gregorja Rovtarja, 
župnika pri sv. Lenartu, Jaueza Majnika, župnika v Žireh, in Friderika Homana, 
trgovca v Radoljci. — Objavil je tudi »Statistični pregled davkarskih zadev".") 

Dr. Etbin Costa (1832—1875) iz Novega Mesta, advokat in župan v Ljub- 
ljani. Bil je odgojen po nemški, slovenščine se je učil pod Metelkom ; prenagljeni 
sad tega učenja je bil „Hitri Slovenec*^ 1851. Costa sam ni nič pisal slovenski, 
ker ni znal. Njegove nemški koncipirane spise mu je slovenil največ Levstik.*) 
Mnogo se je trudil, da bi se dostojno obhajala Vodnikova stoletnica ; v ta namen 
je izdal „ Vodnikov Spomenik'* 1859. 1. Sam je napisal slovenski in nemški pred- 
govor in kratek življenjepisen načrt, na kateri so se potem nanašali drugi se- 
stavki o Vodniku. Ker se je zanimal za zgodovino rojstne dežele, je od 1856. do 
1858. 1. sam uredoval ^fMittheilungen des hist.Vereines fiir Krain^*, pa tudi v 
slovenskem jeziku popisoval odličnejše slovenske kraje.*) 

Zvest prijatelj Bleiweisu v javnem življenju, podpiral ga je v ^^NovicM., 
n. pr. »Kaj je zgodovina?**, ,Kako se piši zgodovina?" ') (Zgodovina je ali životopis, 
ali osamna ali svetovna) ; „0 dvoboju ') ; račun o poslovanju je dajal, bivši župan 
ljubljanski, v brošurici ^.Sporočilo^) Z dr. Bleiweisom in dr. Vončino je zložil 
pravila »Matice Slovenske*, bil njen predsednik, uredoval od 1870 — 1874. 1. njen 
,jLetopi8^\ spisaval slovensko bibliografijo od 1868 — 1873. leta in popisal prvo 
desetletje zgodovine »Matice Slovenske*. 

Franjo Bradaska, porojen 1829. 1. v Kranju, profesor in pozneje ravnatelj na 
veliki gimnaziji v Zagrebu, živi od 1883. 1. umirovljen v nemškem Gradcu. Začel 
je v j,Slov. JBccZo" pisati sestavke zgodovinske vsebine, n. pr. »Slovenci po po- 
pisu nekega Nemca** {„Sl, JBc." 1852). »Novice*^ 1856. 1. imajo iz njegovega peresa 
„Kratek pregled starega slovstva hervaškega*' po Mažuraniču, v katerem zlasti 
povdarja in odobrava postopanje Kajkavcev, da so se poprijeli štokavščine. V 
„Vodnikovem Spomeniku'* 1859. 1., str. 75 — 78 navaja vzroke, zakaj Slovani 
niso dospeli do moči, ki je primerna njih številu. 

Kakor mnogi v Hrvatih službujoči Slovenci radi slikajo rojakom ondukajšnje 
razmere, je tudi on v ,,Slov. Glasniku"' 1859. 1. opisal Zagreb. V ^^Letop. Matice 
Slov.^' 1870. 1., str. 260— 292, je govoril o najstarejši slovenski zgodovini. Odločilne 
važnosti v slovenskem zgodovinopisju Bradaška nima, a pisal je lep in jedrnat 
slog, kakor sploh pisatelji, rojeni na Gorenjskem. Pisal je knjige tudi Hrvatom. 

Karal Melzer *) (1814 — 1878) iz Ljubljane, služboval v licejski knjižnici, 
bil od 1853—1875. 1. gimnazijski profesor. — L. 1851. je uredoval ^Ljubljanski 
Časnik** in pisal sam nekatere članke, n. pr. »Kaj je avstrijanska domoljubnost?*, 
»Pregled avstrijanskega reda kazenske pravde**, „Kaj je storil grof Stadion za 
ljudske šole na Primorskem ?* Pokopavši svoj list je vzel „Slovo od bravcev* in 
priznal sam, da mu je nedostajalo studenca, iz katerega bi zajemal ,vir življenja* 
Objavil je tudi nekoliko spisov v šolskih poročilih. 



♦) Opomba gosp. prof. Levca. 



Pisatelji. 105 

Jert\ej Lenček (1827 — 1861) iz Brezovice pri Ljubljani, od 1854. 1. kaplan 
v Žireh, nato kurat v St. Petru na Pi^ki, je pisal v ,,Nov,^* *) o novih mesečnih 
imenih za vse Slovane in izdajal dve leti koledar z naslovom ..Slovenski Bomar'',^ 
V prvem tečaju je sam napisal »Bela Ljubljana**, »Beli Ljubljani se limbar poda*', 
jKratkočasnice", »Nektera voščila Slovencem, Ljubljančanom". — V drugem 
tečaju »Marije sedem žalost", „Cerkev sv. Petra v Rimu" (s sliko), ., Sestra 
usmiljenka*S „Ljubljansko močvirje", .,Žirovski svet*'. V „Vodnikovem Spome- 
niku'* se nahaja pesen »Cvetlica operosa«. 

Tudi v nemškem') jeziku je pisal o starih slovenskih knjigah. 

Dr. Vinko Fereri Klun (1823 - 1875) iz Ljubljane, je uredoval nekaj časa 
„Laihacher Zeitung^\ bil tajnik „ Zgodovinskemu društvu**, profesor v Zadru in 
na dunajski trgovinski akademiji, deželni in državni poslanec, dvorni svetovalec. 
Doktor modroslovja postal je v Padovi. — Kakor kažejo te kratke črtice, bilo 
mu je življenje precej nestalno. Prvo njegovo delo je »Potovanje**.') Uredoval 
je razun poprej omenjenega časnika tudi več nemških listov') za zgodovino 
kranjske dežele, pisal o slovenskem slovstvu,') o nemškem in ruskem (po drugih 
prevedeno) jeziku in spisal nekatere porabne nemške šolske knjige. 

Andrej Švegel (1828 — 1874) [Viteslav] iz Gorij na Gorenjskem, se je šolal 
v Ljubljani, v Pragi in na Dunaju (zdravilstva). Goreč Slovenec je podpiral „No- 
vice'*, v katerih je 1850. 1. objavil »Misel o musealnem društvu«; povdarjal je, 
naj bi se vsa društva v Ljubljani zjedinila v vzajemno delovanje; poročal na- 
stopnega leta iz Prage,*) da namerjajo izdati Čehi konverzacijski slovar in da 
žele, da naj sodelujejo tudi učeni Slovenci. V šolah je treba »rečnega« poduka') 
(Anschauungsunterricht) ; podzemeljske jame na Kranjskem') naj se opisujejo tako, 
da bo imel narod od tega korist, in naj dajejo uzore tudi za krasočutje gledš 
na stavbo itd. — Predlagal je tudi^ da bi se zidala blaznica na Kranjskem.*) 

Luka Dolinar (1774 — 1863) je služil za duhovnika v mnogih krajih na 
Gorenjskem, umrl v Šmartnu v Spodnjem Tuhinju. -- Izdal je od 1826. 1. počenši 
več pesmaric*) pobožne vsebine, pristavljal pesmicam tudi napeve; njegovi pro- 
izvodi pa se ne odlikujejo niti po obliki niti po pesniškem vzletu, ustrezali pa 
so gotovo skromnim zahtevam na kmetihk Zlagal pa je tudi posvetne pesmice 
in proslavljal odličnjake, n. pr. Knobleherja,') grofa Radeckega,') opeval letne 
čase, pisal za „ Drobtinice'' in Lenčkovega j,Eomarja*', 

Radi pisateljevanja v posvetni in nabožni stroki in radi tega, ker je sta- 
rejši od Luke Jerana bodi tukaj omenjen. 

h) Luka Jeran in sodelavci v „Zgodnji Danici^i 

Luka Jeran (Svitoslav, 1818—1896) 

porojen v Javorjih na Gorenjskem, je dovršil pet latinskih šol v 
Karlovcu od 1834 — 1839. I, šesto šolo — retoriko — v Ljubljani 
pod Martinakom, modroslovje 1841 — 1842. 1. pod Krsnikom. V 
duhovna posvečen je služboval 1847. 1. v Poljanah, v Horjulu, pri 
sv. Petru v Ljubljani. Leta 1853. se je napotil za misijonarja v 
Afriko; nevarno tam zbolevši je prišel 1854. leta v Trnovo za 



106 Zgodovina slov. slovstva. lil. del. 

duhovnega pomočnika ; šel zopet v Afriko, zopet zbolel in se vrnil 
v Trnovo, kjer je službujoč za kaplana urejeval „Danico'^ do 
1869. 1. Takrat je postal papežev komornik in monsignor, preselil 
se je z „Danico'^ v duhovniščnico stolne cerkve, postal 1882. 1. 
kanonik in obhajal 16. oktobra 1888. 1. čvrst na duhu in telesu 
sedemdesetletnico. 

Vplival je nanj razven uže omenjenega Krsnika in Martinaka 
tudi Metelka V modroslovju se je poprijel marljivo slovenščine in 
laščine in čital hrvatske in srbske, češke in sploh slovanske pesnike, 
n. pr. Jordan's „Slavi8che Jahrbucher'% Šafatikove ,,StarošUnosW itd. 
Metelku, priljubljenemu učitelju, je prinašal v nalogah slovenske 
pesmice, deloma po narodnih povestih, n. pr. »Hesperidski vrt« 
(Skopulja) i. dr., »Našimu solncu« (po dalmatinski „Zori'']. 

Ko so 1843. leta začele izhajati „Novice^^ jih je on, »poeta 
domesticus«, takoj začetkom zalagal s pesmicami; prva je »Jesenske 
misli« s podpispm ,Svitoslav^ Letne čase je opeval tudi v na- 
stopnem tečaju „Novic^ *) ; te pesni so, razven prve, vse domo- 
ljubnega značaja, torej se mu ne sme očitati, da bi bil pesnik 
,letnih časov'. Posrečile so se mu pa tiste priproste pesmice, ka- 
terim je zajemal snov iz narodnega blaga, n. pr. »Skopulja« ; imela 
je prvotni naslov »Hesperidski vrt na Kranjskem«. 

Mnogo je prevajal v tej dobi iz češčine in srbohrvaščine, 
n. pr. »Sirotek«, »Kratka molitvica« (čelakovsky), »Tri cvetlice« 
(Vlastimila Ružičkova).*) 

Udanost do vladarske hiše je bil priljubljen predmet nje- 
govim pesmicam, n. pr. »Hvaležnost slovenskih mladenčev Njih 
Veličanstvu Cesarju Ferdinandu I. za okrajšano vojniško službo.«') 

Neka posebnost Jeranovega pesnikovan ja so voščila ob 
novem letu, ki jih moremo zasledovati od 1845 — 1886. 1. ; prvo 
tako voščilo je »Novice svojim bravcam ob novim letu 1845« v 
dvanajstih kiticah, iz katerih veje goreča ljubezen do domovine. 
V teh voščilih je rad gostobeseden. „Novice'^ 1846. 1. imajo častitko 
v osemindvajsetih kiticah, »Novice** 1848. leta v devetnajstih; — 
voščila tega leta kažejo Koseškega vphv; voščilo za 1849. leto 
dvajset kitic. Peti letnik „Danice^ 1852. leta ima kratko voščilo. 
Pobožne vsebine je voščilo za novo leto 1855. z naslovom »Tibi 
soli« ; če se odvzamejo nekateri izrazi, n. pr. kom namesto komu^ 
slepe, mike (spominja Koseškega), germanizme, n. pr. »spoznava 
prave poti« — pesen ni brez vrednosti. Da bi bilo nekoliko premene, 



Pisatelji. 107 

objavil je v „Danici^ 1862. leta »Nevoščila za novo leto« — v 
pesniški obliki — kakor jih je vrtinec znesel skupaj : »Kum svo- 
jemu tovarišu Triglavu veselo novo leto 1863.«, »Telegram iz 
spodnjega sveta proti novemu letu 1864: Satan (pokukavši iz 
Vezuva): ,Kako je še kaj na svetu?'«, »Triglav sosedu Kumu veselo 
novo leto 1864.« L. 1865. ima skoro dvesto let staro novoletno 
voščilo ,na novo prekuhano, osoljeno in poštupano' (str. 3 — 4). Trije 
paragrafi za novo leto 1866. (str. 1) v nevezani besedi; 1867. leta 
vošči bravcem „Zg, Danice^ »Milo in drago — Veselo in blago — 
Serčno in tečno — Danes začeto — Novo leto.« V članku »Tudi 
za novo leto 1870« priporoča Albana Stolza spis »časništvo 
in katolški duhoven«. O novem letu 1874. pripoveduje, da 
je Abraham ž, Santa Clara rekel: »Laž ima svoj vir v raju«; torej 
nauk: »Slovenci, varite se lažnikov v novem letu.« Leta 1878. 
priporoča za novo leto v premislek »Prijatlom — Nepri- 
jatlom Pij a IX.« 36. psalm, ki pravi, da so verniki v ognjeni 
peči mučeništva. 

V drugo vrsto njegovih pesnij štejemo »slavospeve posa- 
meznim osebam najvišjega duhovnega dostojanstva in stanovskega 
poklica«. 

Z navdušenjem je opeval papeža Pija IX. o njegovi zlati maši,*) 
petindvajsetletnico papeštva,^) tridesetletnico ®) papeža Leona.') — 
Zvesta udanpst do presvetle cesarske rodbine se vidi iz pesmic 
»Hvaležnost slovenskih mladenčev Njih Veličanstvu Cesarju Ferdi- 
nandu I. za skrajšano vojniško službo«,*) »O poroki prejasnega 
cesarjeviča Rudolfa s prejasno kraljevo princesinjo Štefanijo Belgi- 
jansko«.") Zložil je častitko škofu Antonu Alojziju Wolfu o zlati 
maši,^**) in pozdravil Jan. Zlat. Pogačarja,") Koseškega,*^) Krsnika") 
in Staniča.'*) 

Vnet rodoljub, opeval je domovino. »Moji mili domovini« je 

prevel iz hrvatskega (iz »Danice"* od Zofije R ve) ; tri pesmice 

rodoljubne vsebine je prevel iz češčine in objavil v »Novicah^ 
1864. 1.: »Vprašanje«, »Nekteri Kranjci« in »Moj dom«. Posebno 
zadnja se mu je posrečila; prva kitica slove: 

Tam, kjer beli so snežniki, 
Holmci mali in veliki, 
Kjer izvira bistra Sava, 
Teče Soča, Krka, Drava; 

Tam mi dedov zemlja krasna. 

Dom junakov, dom je moj ! 



108 Zgodovina slov. slovstva. UI. del. 

Gorečega rodoljuba nam kaže tudi igrokaz »Ali smem Slo- 
venec biti?«,"/ v katerem nastopajo zaporedpma Nemec, Italijan, 
Madžar, Slovenec in katoličan 

Žalostno je srce pesniku: 

Kar sem gledal tvoje lice, 
O zgubljena Benečija, 
So osule se cvetlice, 
Je pozebla poezija! 

Njegovo versko prepričanje in čutenje pa stoji nad narodnim 
mišljenjem, in takoj v začetku svojega pisateljevanja je obrnil svojo 
pozornost na pobožno poezijo. „Novice** 1846. 1. imajo pesen »Ave 
Marija« in »Prvo Davidovo pesem«. Te dve pesmici kažeta pot, 
po kateri misli kreniti duhovnik - pesnik. 

Mariji na čast je zložil mnogo pesmic, katerim so drugi zložili 
primerne napeve, n. pr. »Marija ! v tebe upam« ") ; po laški »Lodate 
Maria« je zapeta »Hvalica Marii presveti Devici« ") ; »češčena si 
kraljica« (,Salve Regina').^^) Zraven teh Marijinih pesnij je tudi pre- 
vajal Davidove psalme.") 

Mariji na čast je zložil ali spisal mnogo molitvenikov, med 
katerimi se odlikujejo- »Šmarnice'*.'^^) V koliki meri se je zanimal 
za svetopisemsko pesništvo, se vidi iz tega, da je založil Bilčev 
prevod himno v (gl. Bile). 

Najvažnejša stran Jeranovega dela pa je urejevanje »Zgodnje 
Danice" od 1850. 1. pričenši. Ta časnik mu je bil glasilo, v katerem 
je o raznovstnih stvareh povedal svoje mnenje. Kolikor toliko je 
bil v starejši dobi skoro vsak slovenski pisatelj tudi jezikoslovec 
ali šolnik. Jeran je med prvimi sotrudniki Cigaletovimi pri izdelo- 
vanju Wolfovega slovarja ; skušal je razložiti besede Slavjan, Slovan, 
Slavin, Slaven**); posnel Mitterutznerjev spis »Slavisches aus 
dem oestl. Pusterthal"); naznanil »Srbske Novine«") 
in »Kolo« v Zagrebu. Sem spada tudi spis »Sveti Klement, 
rimski papež med Sloven i«.") Razlagal je n. pr. »Kako 
madžarko brati?«*^) To zanimanje za madžarski jezik mu je 
ostalo iz dijaških let, ko je v Karlovcu hodil v srednje šole. Se- 
stavek »Moč klasiškiga slovstva v vedo in besedo 
nov šib časov«*") je posnet po Gaumejevi knjigi, v katerem 
po krivici pripisuje tej moči : oslabljenje keršanskega vkusa, gineče 
veselje do razodete resnice, pešanje vere in veliko versko vne- 
marnost. Očital je celo M. Vernetu, da obsegajo njegovi potopisi 



Pisatelji. 109 

preveč poganstva! — Za šolsko mladino in šolske zavode se je 
vedno zanimal, n. pr. »Beseda Slovencam o vzvišanju Novomeške 
gimnazije«.^') 

»Narodnost**) in slovstvo se niorata trdno opirati na versko- 
katolško podlago« je njegovo geslo; v tem smislu je brezobzirno 
grajal vse, kar ni ugajalo njegovemu vkusu; pohvalil je Praprot- 
nikove**) »Pesmi cerkvene in druge«, grajal deloma Vilharje ve in 
Cegnarjeve in se izrekel zoper proslavljanje Prešernovo. V teh 
nazorih mu izvestno nobeden omikan posveten Slovenec ne bo 
sledil . . . Kdor poje lirske pesni o ljubezni, je »mesenež« '®) in 
gori v dveh ognjih. Koliko odgovornost imajo taki pisatelji, po- 
sebno pesniki, to opisuje v pesni »Umazani pisatelj **) v peklu« v 
dvajsetih kiticah; v šesti kitici stoka tak nesrečnež tako: 

Zdaj mi stavijo spomine 
In piei6 na grob mi vence^ 
Hvalijo mi pesmi, čina: 
Mene pa peklenske sence 
Strašijo v ti grozni ječi; 
Nad vse misli muke veči 
Tarejo me vekomaj. 

Pa uže poprej na smrtni postelji'*) mu je »Satan« povedal, 
kar mu gre : 

Kar je dobro, lepo res, 
Črtil si ko Čemi bes, 
Zoper cerkev serd ognjeni, 
Stregel le edino meni. — 
Takim ne odpro nebes, 
Tiček moj, le pojdi les. 

V „Danici** 1862. 1. je nasvetoval, naj se Knobleherju zloži 
slavospev, ki imej naslov »A b u n a S o I i m a n« , in je dal tudi 
napotilo, kako se ima to delo izvršiti. Odzval se je temu pozivu 
Anton U m e k 1863. 1. (Več o tem pri Ant. Umku.) 

Z Volcem in Andr. Zamejcem je L. Jeran popravljal prevod 
»Svetega Pisma"* (v Ljubljani 1856 — 1859. 1. v VI. zv.) in p|*evel 
sam „List Bimljanom'^; izdal je svoje govore v dveh zvezkih 
(1856. in 1861. 1.).««) 

Za šolski pouk se je zanimal takoj v početku svojega pisa- 
teljevanja ter sestavil „ Abecednik"*^ ^Zgodbe svetega pisma*^ in druge 
knjige pripovedne vsebine, tudi ^Molitvenih za rojake^. — Kakor 
je M. Verne popisal razna svoja potovanja, to je storil tudi Jeran ; 
potovanje v sveto deželo je bil narisal v »Danici'' in potem vse 
izdal v posebni knjigi z naslovom „Potovanje v Sveto Deželo 1872. Z.". 



110 zgodovina slov. slovstva. III. del. 

_ 

Pisatelj je opisal zgodovino tistih krajev, katere je obhodil; v 
«vojih popisih je povdarjal versko stališče v višji meri nego Verne. 

L. Jeran je v zgodovini preporoda slovenskega naroda vse- 
kako markantna osebnost. Ksj* se tiče njegovega sloga, bi 
pritegnili J. Marnu, da je »izvirna, samotvarna«, da bi pa »bil dober 
kovač -jezikoslovec mnogotero pomnožil slovensko besedišče«, to 
se nam zdi pretirano, kajti od njega skovane besede bodo se pač 
navajale za čudne posebnosti, v slovarju pa ni mesta zanje, n. pr. 
mažamuh — Schmierer ; Steif, Staijš in Štulež ; imena tistih pored- 
nežev, »podrepin cele fare«, ki stoje med mašo in pridigo izven 
cerkve, se glase : Ožbe Trmoglavec, Jurež Dolgoplečnik, Tonko 
Fižolalačnik, Mate Žganjelokec, Kajfež Nečistič, Herodež Bahač, 
Tome Temolajnež, Kajn Pretepač itd. 

Pristopamo J. Marnu, če pravi, da se po dobrih, lepo čitanih 
„Smarnicah'* prostemu ljudstvu množi in olikuje tudi slovenska 
beseda, mislimo pa, da tako grčaste besede, kakor so nekatere tu 
navedene, povzročujejo več smeha nego pokore. • 

Neizbrisne zasluge si je pridobil kot plemenit podpornik 
učeči se mladini, in originalni so pozivi, s katerimi je vabil rojake, 
naj prispevajo dijaški kuhinji. Premoženja ni zapustil. V stanovit- 
nosti v načelih in v darežljivosti sta si bila vrstnika Jeran in Tomšič. 

Po svojem doslednem neustrašenem delovanju si je pridobil 
spoštovanje tudi v tistih, ki bi ne mogli vselej pritegniti njegovim 
nazorom in včasih tudi oblikam bojevanja. Njegovo proslavljenje 
430 radostno pozdravili razni slovenski listi. 

r 

Naj dolgo diči ga veriga zlata, 

Naj srečen gleda truda sad; 
Naj ga sprejmejo raja s vitla vrata, 

Kjer hrani vrlih del zaklad. 

Jakob Burja (1803 — 1874) iz Spodnjega Tuhinja, župnik na Jezici, je pisal 
v ^Danico'* in „Novice'^ v vezani in nevezani besedi; nagovarjal stariše, naj z 
združeno močjo skrbš za dobro odgojo svojih otr6k; rad je moralizoval, n. pr. 
^Še tudi pijanec in igrač se je spreobrnil", »Pijanec na smrtni postelji", »Smrt 
dobre deklice", »Smrt posvetnega dekleta" in dr. 

Jernej J)olžan (1815 — 1880) iz Križev pri Tržiču, župnik na Radovici, 
sodelavec „Slovenije^ in „I>anice^, je spisal 1868. 1. povest »Mati Božja dobrega 
sveta". Snov je vzeta in narodnega življenja. 

Jurij Vole (Volec) (1805—1885) 

iz Kranjske gore pod Korenom, špirituval v ljubljanskem seme- 
nišču, vodja v Alojzijevišču, stolni dekan. — Dobro poučen v 



Pisatelji. lil 

obredoslovju, je Vole urejeval obredne knjige ljubljanske škofije 
(„Directorium''^ „Bituale'^^ ^Proprium Sanctorum'')^ lotil se je tedaj 
tudi koledarskega dela ^) ; poskušal se je tudi rad v prislovicah in 
kratkih pesmicah o vremenu, dasi ne s posebnim uspehom; po- 
magal mu je tudi Bleiweis s sestavki, n. pr. »Cesarske postave 
za kupčijo z živino« itd. Leta 1848. je izdal „Pridige oh po- 
sebnih priložnostih^.^) Te je bil izdal za poskušnjo ; ker se jih je 
pa malo prodalo, je ostale pridige izročil ^Duhovnemu Pastirju^, 
ki jih izdaje polagoma. Govor o krščanski ljubezni je postavil na 
prvo mesto, »ker se ona nar bolj — posebno v današnjih časih 
— med nami pogreša«. Izdavši še molitvenik „Mir vam bodi!"^) 
je posvetil vse svoje moči novi izdaji „ S v. pisma** (1857 — 1859).*) 
Kakor smo uže razvideli iz življenjepisa Slomškovega, je Slomšek 
izprožil ta prevod. Predgovor je napisal dr. J. Pogačar, pozneje 
knezoškof ljubljanski ; vodnik in prvi prelagatelj pa je bil Vole, 
poleg katerega so delali po poprej dogovorjenih pravilih : dr. Andrej 
Cebašek, veroučitelj v ljubljanskem semenišču; Jurij Grabnar, 
učitelj v Alojzijevišču ; Peter Hieinger, župnik podlipski; Matija 
Hočevar, katehet v ljubljanskih nunskih šolah; o. Plaeid Javornik, 
župnik pri sv. Juriju pod Tabrom na Koroškem ; Luka Jeran, kaplan 
trnovske fare v Ljubljani ; Anton Lesar, učitelj v ljubljanskih rečnih 
šolah; Josip Marn, kaplan v Horjulu; Fran Metelko, učitelj slo- 
venščine v latinskih šolah ljubljanskih; Anton Pintar, župnik v 
Turjaku; Anton Mežnare, bogoslovec; Lovro Pintar, kaplan v 
Predvoru; Mihael Potočnik, izpovednik v ljubljanskem uršulin- 
skem samostanu; Matevž Ravnikar, župnik v Predosljih; Anton 
Zamejic, katehet v ljubljanskih vzglednih prostonarodnih šolah in 
učitelj katehetike. Vse 'prevode pa je v besedi, po obliki in vse- 
bini popravljal in prenarejal Vole sam, ki je pisal za oni čas lepo 
in vzorno slovenščino. 

„ Cerkvenemu Časniku^ in „ Zgodnji Danici** je bil tudi velik 
prijatelj. Prevedel je »Oglas škofov Primorsko - Kranjske eerkvene - 
okrajne v Ilirskim kraljestvu per Avstrijanskim ustavnim deržavnim 

zboru v Kromerižu. („Slov. cerkv. časopis^ 1848. 1.) 

Plaeid Javornik (1803—1864) je pričel po prigovarjanju Slomškovem pre- 
lagati „Sveto Pismo'*. V ^Sloveniji^ 1848. leta je v sestavku »Dragi domo- 
rodci« pripovedoval o Jelači<5u, da je ta pokazal pred vsem svetom, kako je 
ljubil pravico in svobodo. V istem časniku je nagovarjal Slovence, naj posnemajo 
Robido v opisovanju slovenskih knjig. — Pisal je za ono dobo lepo slovenščino 
in v tem oziru prekosil Slomška. 



112 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Dr, Simon Klančnih (1810 — 1844) iz Kranja, redni učitelj vzhodnih jezikov 
in svetega pisma starega zakona v ljubljanskem semenidču, je po škofu Antonu 
Alojziju Wolfu nagovoijen, izdal 1840 — 1841. 1. v treh delih okrajšano j,Sreto 
pismo starega zakona', ker je bila popolnem pošla Japljeva izdaja; izpustile 
so se >nekatere odraslim škodljive reči«. 

Po nemškem izvirniku briksenskega škofa Bernarda Galure je priredil 
Slovencem ^Olikanega Slovenca' z naslovom »Napeljevanje'. V predgovoru pravi, 
^da hočejo nekteri vernega kristjana imeti,' pa njihova zunajnost je dostikrat 
bodeča kakor jež; nekterimu se ne smemo približati, ž njim ne govoriti itd. 
Torej so te bukve postavljene, da se bodo iz njih tudi ljudje krajnskiga jezika, 
pobožnega življenja in lepiga zaderžanja vadili.' 

Jožef Virk (1810 — 1880) iz Doba na Kranjskem je služil za duhovnega 
pomočnika na Koroškem (Grebno in Doberla ves), na Štajerskem v Vuzenici, 
kjer je bil tak.rat Slomšek nadžupnik, potem je župnikoval na raznih mestih in 
umrl v Ločah. V peti šoli je bil Virku učitelj Matija Čop, kateremu je Virk snov 
narodne povesti o Pegamn in Lambergarju obdelal v pesniški obliki; to pesen 
je Cop pohvalil in s tem vzbudil v Virku ljubezen do slovenskega pesništva; 
njegova vesela narava je gotovo tudi pripomogla v to. 

Pobožnih pesnij je zložil silno mnogo v „pr6htinicah' od 1847. 1. počenši, 
„ Novice' so prinašale od 1849. 1. počenSi ali izvirne ali pa iz ^ Drobtinic' po- 
natisnjene, „Danica' od 1852 L; izmed pobožnih so zaslovele najbolj Marijine 
pesni, n. pr. »Sladko ime ,Marija'<, »Vnebovzetje Device Marije<, »V slavo Mariji 
majnikovi«, »Marija, lepota nebes«, »Marija, rešiteljica jetnikov«. Za vsak poseben 
Marijin praznik je zložil po več pesnij. 

Znan po svoji postrežljivosti, je bil mnogokrat naprošen, da na čast temu 
ali drugemu svetniku zloži slavnostno pesmico; take so: , Novi zvonovi v Dram- 
nim,*) „0 posvečevanji sv. Ožbalta cerkve*,') „Zlati Dan v Štajerskim Smarji",') 
„Misijon v Konjicah*,*) »Slavospev o Šestindvajsetletnici papeža Pija IX.** *) i„Da- 
niča' 1856, 1857, 1860, 1867, 1872); „ Venec Vodniku, pesniku slovenskemu« v 
„ Vodnikovem Spomeniku", str. 293, je iz šestih pesmic, čijih začetne črke sestav- 
ljajo ime ,Vodnik*. Mož blagega značaja je neizmerno ljubil slovensko domovino 
in jo slavil v pesmicah, n. pr. »Pozdrav Slovencem«, »Vrli Slovenec«; to ljubezen 
do domovine pa si je mislil . združeno s pobožnostjo; tako zvezo nam opisuje 
pesen »Domovina pa sv. vera«. Tudi za dnevna prašanja se je zanimal zadnja 
leta in te pesništvu malo ugajajoče stvari opisoval v pesmicah, n. pr. »Volilcem 
o novih volitvah 1. 1870«,*) zahteval v pesni »Edinost«,') naj skupno delata država 
in cerkev. Na shodu katoliško-pblitičnega društva v Konjicah 1874. leta je bil 
govornik; takih govorov je blizu petindvajset. 

Virk se ne more prištevati najboljšim slovenskim pesnikom, ker mu nedo- 
staje pesniškega vzleta, priprostemu ljudstvu pa se je zelo prikupil. — On je 
nagovarjal učitelje, naj gojč v šolah petje, in je rad opisoval šolske slovesnosti.") 

Janez Krizostom Pogačar (1814 — 1884) 

iz Vrbe na Gorenjskem, je prišel 1820. leta v Ljubljano na nor- 
malko, potem je dovršil šest gimnazijskih, dva licejska in štiri bogo- 
slovne razrede. L. 1834. v duhovnika posvečenega je poslal škof 



Pisatelji. 113 

Anton Alojzij Wolf v višje bogoslovne študije na Dunaj. Vrnivši 
se v domovino je služil šest mesecev za kaplana pri Sv. Petru v 
Ljubljani, bil profesor dogmatike na tamošnjem semenišču od 
1838—1852. 1. Učil je od 1838—1843. 1. vzgojeslovje na filozofični 
fakulteti, od 1844 — 1845. L sv. pismo stare zaveze na c. kr. liceju, 
od 1851 — 1852. 1. metafiziko v semenišču. Leta 1851. je postal 
kanonik, 1864. leta stolni dekan in vodja bogoslovskih naukov, 
1867. 1. prvomestnik škofijskega konzistorija, 1870. 1. stolni prost 
in 1875. 1. knezoškof ljubljanski. 

Cerkvena svoboda 1848. leta ga je navdušila tako, da je s 
1. julijem pričel izdajati »Slovenski cerkveni časopis^^ nastopnega 
leta pa mu je dal naslov ^Zgodnja Danica'' in ga urejeval ter 
zalagal s svojimi članki do 1852. 1. L. 1849. je izdajal tudi dva 
nemška cerkvena lista, ki sta pa kmalu nehala. V ,jZg, Danici'' je 
dal na svetlo »Spomine s potovanja v Rim«, kamor se je 
napotil poročat papežu Piju IX. o stanju ljubljanske škofije. Tudi 
o novih šolskih zakonih je govoril zastopajoč mnenje, da se mora 
vpliv cerkve na šolo dejansko varovati. Istotako je vsa slovenska 
slovstvena podjetja podpiral gmotno in s peresom ali svetom. 
»Matici Slovenski« je bil ustanovnik in nekaj časa tudi odbornik. 
Vodja v »Alojzijevišču« v Ljubljani je vzbujal v dijaških srcih lju- 
bezen do vede in do materinega jezika. Pod njim so se vzgojevali: 
Luka Svetec, Josip Marn, Josip Rogač, Valentin Lah, Fran Levstik, 
Ivan Božič, Lovro Mahnič, Matej Frelih, Josip Stritar, Ivan Gnjezda, 
Ivan Bonač, dr. Ivan Mencinger, Lovro Mencinger, profesor Tomo 
Zupan, dr. Greigor Krek itd. Ustanovil je ^Ljubljanski škofijski list"^ 
katerega so urejevali L. Klinar, M. Pogačar in naposled A. Koblar. 
Ust je mnogo pripomogel boljšemu slovenskemu uradovanju v 
cerkvenih stvareh. 

Važna je njegova »instrukcija o cerkvenem petji«. Vodja v 
»Alojzijevišču«, stolni dekan in pokrovitelj »Cecilijanskega društva« 
je on mnogo storil za ugodni razvitek cerkvenega petja v Ljubljani. 

Knezoškof Jernej Vidmarje bil izročil Pogačarju skrb za izdelo- 
vanje II. dela „ Wolfovega slovarja", o katerem je on sam bil izpre- 
govoril v »Slovencu", Pogačar je izposloval pri naučnem minister- 
stvu, da se je prof. Pleteršniku olajšalo službovanje za nekaj ur na 
teden, da je mogel več časa in duševnih močij posvetiti temu delu. 

Samostalnega pisatelja ga nam kaže njegova knjiga »Pridige 
1864. i." V teh lepih govorih se javlja njegov razsvetljeni duh in 

8 



114 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

plemenito mišljenje; pisani so v tako lepem homiletičnem slogu, 
da ga težko najdeš enakega. 

A^iton NamrCf porojen 7. januvarija 1812. 1. v Starem trgu pri Ložu na 

v v 

Kranjskem, župnik v Smartnem pod Šmarno goro, je jako rauo začel dopisovati 
v j,Danico^i n. pr. »Pohujšljivi napisi" („X)an.*' 1853, str. 7). 

VeČina cerkvenih lirikov opeva Marijo; tem lirikom se pridružuje tudi 
Namre, n. pr. »Marija moje želje",*) „Marijt nebeška cvetlica".*) Opeval je tudi 
važnejše čase cerkvenega leta, n. pr. „Velika noč"'); lepša pa je „Veliki petek'*.*) 
Pesniki - duhovniki radi izbirajo uro za predmet svojim pesmicam, n. pr. „Ura 
katolškega kristjana.*) Snov iz narodne pravljice je predmet pesmici „Kraljica 
miru na KureŠčeku*' (Kurešček je gora, pet ur hoda na dolenjsko stran, s slo- 
večo božjo potjo. Romarjem, ki so prišli tje z zaupanjem v Boga, se je pr6 uže 
dostikrat pomagalo). Pesmica je zložena v nibelunški kitici. Opeval je „01jsko 
goro",*) ,, Šmarno goro"^) in opisal njeno zgodovino; zložil o blagoslovljenju nove 
cerkve sv. Križa v Pirničah dne 20. septembra 1874. leta primerno pesmico- 
piigodnico. — Papeža Pija IX. primerja ,, skali na morji'.®) Ta pesen ima čudne 
oblike: kupi nam. kipi, kom? nam. komu? itd. Iz vsega lega je pač razvideli 
navdušeno prepričanje in pristna pobožnost, pevske zmožnosti pa malo. 

Jafiez Skofic (1821 — 1871) z Brda na Gorenjskem, umrl župnik v Suhorju, 
podpiral je rad slovenske časnike, posebno ^^Slovenskega Prijatelja'^ v katerem 
je po njegovi smrti Hugolin objavljal njegove govore. Izdal je dve knjigi nabožne 
vsebine. Zavoljo zaslug za poljedelstvo je bil odlikovan z zlatim križcem s krono. 

Janez Glohočnik (1824—1877) iz Cerkljan na Gorenjskem, kalehet v 
Kranju, nadškofijski tajnik v Gorici, je pridno dopisoval v ^^Banico'^ ; v posebni 
knjigi je opisal življenje oglejskih mučenikov Kocijana, Kancijana, Prota in Kocija- 
nile, nadejaje se v predgovoru, da bodo Slovenci radi prebirali to knjigo, ker so 
opisani mučeniki domačih pokrajin. V rokopisu je imel pripravljeno delo „0 
sedmih bazilikah'' y ker pa ni bilo upanja, da bi se izdalo, je je prevel na itali- 
janski jezik in izdal v Gorici 1877. leta. Glohočnik se je mnogo trudil, da se je 
ustanovila gimnazija v Kranju. 

Matevž Frelih') (1828—1892) (Frohlich, Hilarius, Vesel, Viteški) iz Lozic 
pri Vipavi, od 1885. 1. dekan v Trebnem. Gojenec „Alojzijevišča*' je 1848. leta 
uredov-al ^^Daničico'*. 

Nekateri naslovi njegovih »umotvorov*, n. pr. „Hrepenenje živine po želez- 
nici*' {.^Slovenski Bomar" 1858), „Štongrajtar — Falot" (y,Slov. Eomar*', 1859), 
..Oda moji kravi'* {,,Nov,'' 1861) in druge kažejo, da njegova muza ni bila izbirčna. 
Bil je humorist, sicer ne posebno duhovit, pa „anima candida"; proslavljal je 
rad zaslužne može, n. pr. Jos. Marna: 

Živio ! eljen ! pumf ! hopsa ! eviva ! 
Še je pravica na svetu — še živa! 
Dolgo v nemarnost res da je spala, 
A se vzbudila in prvo je djala : itd. 

V resnobnih besedah se je spominjal M. Vertovca, duhovnika A. Kozlev- 
Čarja,') Gregorja Kemperla.') Za godove in razne prilike je izdal knjižico „Venček 
za vezilne daritve'^.*) Ob novem letu'') je rad na šaljiv in resnoben način izražal 
svoje misli; take sestavke nahajamo v „Novicah'^ od 1856—1869. L, seveda ne 



Pisatelji. 115 

vsako leto. Razven dveh molitvenikov •) je izdal tudi nekaj ^Koledarjev'*, o ka- 
terih se govori v posebnem oddelku. Pisal pa je Prelih v nevezani besedi v 
„Danico^^ in ^Noviee" o cerkvenih in šolskih rečeh, n. pr. „Keršan8ka prava 
pot",') „0 krstnih bukvah*',«) „Hoja po katakombah*',') „0 šolskem poduku".*") 
Frelih je bil mož, ki se je neizmerno žrtvoval za blagor svojih župljanov in si 
je kljub temu ohranil dober humor ; bil je duševni brat Jos. Hašniku. 

Janez Volčič (1825 —1888) iz Gabrovega blizu Škofje Loke je zlagal pesni 
na čast Devici Mariji in drugim svetnikom. Silno marljivo je spisoval molitvenike, 
ki so se dostikrat ponatisnili. 

Mnogobrojni spisi v „Danici*i in i,Novicah^* obdelujejo raznovrstno tva- 
rino, n. pr. v ^Danici^'^ „0 cerkvenih svečanostih v Horjulu, Semiču in drugod" ; 
1852. 1. „0 slovesnem uvedenji bratovščine sv. roženkranca" ; 1863. 1. „0 tisoč- 
letnici Cirila in Metoda**. V „Novicah'^ je pisal tudi o gospodarskih rečeh, n. pr. 
„Se nekaj o tem, kako delati kis iz sadja" itd. Trudil se je odpravljati slabe 
razvade v Slovencih in spisal v to svrho „Žganju vojsk6, slov6*'. Za telesno 
blaginjo svojih rojakov je vnet Slovenec Volčič spisal tudi knjižico ^Domači 
zdravnik^\ ki jo je izdala družba svetega Mohorja. Po Volčičevi smrti je Krajec 
v Novem mestu iz njegove zapuščine natisnil ^Zgodovino Šmarješke fare^\ Po 
tem kratkem pregledu se vidi, da je Volčič mnogostransko deloval v nabožnem 
slovstvu. 

Andrej Cehašek (1820) iz Smlednika na Gorenjskem, profesor v ljubljanskem 
semenišču, od 1880. leta korar; papežev prelat. Marljiv sodelavec „ Zgodnje 
Danice*' ji je pošiljal spise o civilni ženitvi (braku) 1868.1. in je odgovarjal dr. Janku 
Samcu ir.Danica*' 1868, str. 250—272), ki se je v „Slov, Narodu'' 1868, št. 46 
izrekel zanjo. Čebašek je z nekaterimi tovariši izdal 1863. leta ob priliki Ciril- 
Metodijeve tisočletnice knjigo „Zlati vek' in je v njo uvrstil temeljiti spis »Verski 
razločki med staroversko ali pravoslavno in edino pravo rimsko-katoliško cerkvijo" 
(str. 145—229). Udeležil seje prevoda ^Svetega pisma*' (v Ljubljani 1. 1856—1859); 
Mojz. IIL Biikve psalmov; evangelij sv. Matevža, L list do Korinčanov, pisal zelo 
marljivo za list ^Cerkveni govornik** (Ljubljana 1856 — 1857. 1.) in sestavil knjigo 
„Sveta Vojska** 1869. Velike zasluge si je pridobil Čebašek za katoliško družbo 
na Kranjskem,*) katero je pomagal snovati 1. 1868, opisal njen letni shod 24. listo- 
pada 1869 v posebni knjižici, izdani v Ljubljani 1870, 8°. str. 24, govoril v kato- 
liški družbi dne 16. februvarija 1879. leta o namenu katoliške družbe in njenih 
namerah, dn^ 26. januvarija 1886 o zgodovini katoliške družbe, 1887. 1. je na- 
govarjal Slovence, naj osnujejo politično katoliško družbo. To misel pa je bil iz- 
prožil uže 1871. 1. v „Danici** : Rojaki, snujte si katoliško-politična društva (str. 57). 
Jako omilil se mu je papež Pij IX., čegar delavnost je opisal v posebni knjižici 
1869. 1. 

Matija Hočevar (1824—1888) iz Lašč, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, 
je pomagal prevajati „Sv. Pismo''. 

Andrej Zamejic (1824) iz Horjula, od 1865. 1. profesor pastirstva in me- 
todike v ljubljanskem semenišču, 1880. 1. korar. V »ojstnem kraju ga je horjulski 
župnik Veriti pridobil za slovenščino, v kateri se je še bolj izuril pod učiteljem 
Metelkom. Spisal je mnogo knjig pobožne vsebine. „Zgodnjo Danico" je z L. Je- 
ranom urejeval 1852. in 1853. 1. do št. 26, drugo polovico 1853. 1. in vse 1854. L 
pa sam, do 10. št. 1856. 1. zopet z Jeranom; nato se je vsled bolehnosti odpo- 

8* 



116 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

vedal urejevanju. Sotrudnik je bil listu: j,Cerkveni govornik''. V Ljubljani 1855 
in 1856 slovenil „Sv, JPismo". Z L. Jeranom vred je popravil jezik v Jožefa Zupana 
molitveniku: ^Kalvarija*'. 1852 popravljal in izdal je J. Keka „Kratki in Veliki 
katekizem** in katekizem iz 1838. 1. Slovenil je pastirske liste in misijonska nazna- 
nila iz Afrike, spisal ^Nauk o sv, Detinstvu" in sporočila „Dejanja sv. Detinstva'' 
in po Vodnikovem vzgledu: ^Kuharske bukve*^. 

Dr. Leon Vončina (1826—1874) rojen v Novem poleg Reke, učitelj cer- 
kvene zgodovine v semenišču v Ljubljani, napisal je 1863. 1. v ^Zlatem veku**^ 
lepo razpravo ,,Razkolništvo vstočne cerkve v svojem začetku, razvitku in da- 
našnjem stanju". Porabil je vse znanstvene pripomočke ter nepristranski sodil. 
Kot vodja rokodelske družbe v Ljubljani si je pridobil izrednih zaslug. 

A7iton Lesar (1824 — 1873) iz Ribnice, učitelj verozakona in slovenščine 
na ljubljanski realki, pisal je v ^Danico'* (1855) o katoliški rokodelski družbi, 
v nNovice" (1861): >Slovenščina v bran zoper njene nasprotnike«, v j,Letopisu 
Mat Slov.'' (1865) o slovenskih čitalnicah, o podlagi avstrijskega cesarstva (1869), 
opisal življenje Kosa in Debeljaka. Izmed njegovih knjig nabožne vsebine je naj- 
važnejša rtLiturgika** (za srednje šole) 1863, ki se je ponatisnila 1. 1881. Učitelj 
slovenskega jezika je spisal kratko slovnico v spregledih v spomin Oiril in Meto- 
dijeve tisočletnice 1863. i. Pisal je v lepem slovenskem slogu; bil je ljubezniv 
učitelj in spreten šolski pisatelj; bil je mnogo let tajnik >Matice Slovenske.« 

Janez Botiač^) (1832—1862) iz Topola na Kranjskem, umrl duhovni po- 
močnik v Žužemberku. Uže dijak in bogoslovec je v rtL^anici' 1857. in 1858. 1. 
objavljal pesmice zvečine pobožne vsebine, n. pr. »O rešnjem Telesu«, »O pre- 
vidnosti božji«, >0 nebeškem Jeruzalemu«. Izdajal je molitvenike. Opisa val je rad 
zaslužne može in svoje prijatelje, n. pr. ljubljanskega škofa Jerneja Vidmarja 
(^Dan." 1860), skladatelja J. Riharja („Dan." 1869) in „Gregor Kemperle. Nekatere 
črtice iz njegovega življenja**. V Gradcu 1860. 8°. str. 15. Vse to kaže, da je bil 
neumorno delaven pisatelj. 

Janez Valjavec (1832 — 1875) iz Srednje vasi blizu Kranja je šel na Dunaj 
učit se pravoznanstva, leto zatem vstopil je v ljubljansko semenišče, bil kaplan v 
Vipavi in slovel v vsej vipavski dolini za glaso vitega govornika. 1860. 1. je vstopil 
v novicijat družbe Jezusove v Šent Andražu in slušal dve leti v Inomostu 
modroslovske in bogoslovske nauke; pozneje seje pridružil slovenskim misijo- 
narjem v Požegi, umrl je v Celovcu. Uže gimnazijalec se je odlikoval s svojo 
ljubeznijo do slovenščine; dijaki so si osnovali slovensko družbo in si Valjavca 
izvolili predsednikom; pridno se je učil hrvatskega, srbskega in ruskega jezika. 
Zlš.gal je priproste pesmice in spisal kratko slovensko slovstveno zgodovino.') 
Njegovi govori so ostali v rokopisu, njegova misijonska sporočila pa je objavil 
Sajovic.') 

Matija Torkar (1832—1877) iz Zaspa na Gorenjskem, oglasil seje najprej 
med pesniki opevajočimi naravo, n. pr. >0 večernici«. V ^Novice" pisal pa je tudi 
o drugih predmetih, n. pr. o starodavnih Indijanih in njihovi omiki; v ^Slo- 
vencu*^ (v Celovcu) 1865. 1. >Moja razodetev o Slovenščini in o Slovencih«. Ein,- 
spielerju je bil izboren sodelavec v „Slov. Prijatelju'^ in mu je počenši od 
1862. 1. pošiljal najboljše govore; v tem smislu je podpiral tudi ^Duhovnega Pa- 
stirja" v Ljubljani. Najvažnejše njegovo delo je j,Življenje svetnikov". Celovec 
1871 - 1874. 



Pisatelji. 117 

Valentin Lah (1883 — 1886) iz Komende, je šel k trapistom, nato k resu- 
reksistom, bil nekaj časa na Bolgarskem in v Carigradu. Obolevši prišel je nazaj 
v domovino, pa zopet šel v Bosno; v Dubici službujoč je bil umorjen. Mladina 
mu je bila posebno mar; napisal ji je dva molitvenika,^) pa tudi za posvetne 
razmere se je brigal, poslom') spisavši koristno knjigo. Marljivo je v „Danico'' 
od 1861 1. naprej dopisaval o šolah, bratovščinah, stanovskih družbah, o Itali- 
janih in Slovencih v Bosni, v latinskem jeziku pa je pisal za „Archiv fur katho- 
lisches Kirchenrecht*^, 

Matevž Lotrič (1840 — 1864) iz Železnikov na Kranjskem, je umrl istega 
leta, ko je bil posvečen v duhovnika. 1864. je zlagal nagrobnice. 



Dr, Karol Lavrič (1820—1876) iz Pfema na Notranjskem, je še v otroških 
letih izgubil očeta in se z materjo preselil v Gradec, kjer je dovršil svoje nauke 
in postal doktor prava. Ko je nastopil prvo svojo sodniško službo v Trstu, mu 
je bil materin jezik skoro neznan, ker je družina govorila večinoma nemški. 
Kmalu se je slovenščine naučil toliko, da je 1848. 1. pri kolegijalnem sodišču v 
Sežani postal namestnik državnega pravdnika. A ni mu ugajala uradniška od- 
Tisnost; zato je postal advokat v Tolminu 1850. 1.; tu se je začel temeljito učiti 
slovenščine in se je za narodno reč ogrel tako, da je sklenil posvetiti ji svoje 
življenje. Uftanovil je čitalnico v Tolminu, prvo na Goriškem. Tu se je živo za- 
nimal za pevske vaje, učil deklamovalce in deklamovalke, sam tudi dostikrat 
govoril o raznih predmetih. Zadnjemu govoru v tolminski čitalnici je bil predmet: 
> Vednost in umetnostc.*) Ostal je v Tolminu do 1863. L, potem pa se preselil 
v Ajdotščino. ') Tudi tukaj je osnoval čitalnico in ljudi pridobil za slovenske 
teŽDJe. Najznamenitejši dogodek iz te ddbe je tabor v Šempasu. Po sijajno do- 
vršenem zborovanju je vzkliknil ves ginjen: >To je najlepši dan mojega živ- 
ljenja«. L. 1870. se je preselil v Gorico in tam 2. marcija 1876. 1. storil samo- 
voljno smrt. Ker se je vsestransko zanimal za blagor Slovencev in njihove javne 
zadeve, so ga izvolili v goriški deželni zbor in tudi v deželni odbor. Živel je 
kakor modrijan Sokrat samo za občni blagor, gmotno podpiral potrebnike črez 
svoje moči. Ustanovil je list „8060** in politično društvo jednakega imena; to je 
za časa njegovega predsedništva imelo najlepšo dobo. Na gimnaziji je brezplačno 
učil govorništvo in mladeniče vnemal za ideale. Za jednakopravnost slovenščine 
na srednjih šolah v Gorici je govoril dvakrat (1872, 1873) na občnem zboru 
političnega društva „Soča** in tudi pisal uvoden članek („Soča'^ 1873, št. 19). V 
uNovicah'* 1. 1868 je razlagal važnost gledališčnih iger. Pri mrtvem Lavriču so 
našli list s to vsebino: 

Narodu mojemu! 

Narod moj slovenski naj živi^ naj se razcvete in naj napre- 
duje duševno *in materijelno. Narodu tiašemu sem vdan z dušo 
in telesom do smrti njega pdnižen sin. 

2. marcija 1876. Dr, Lavrič. 

S tresočim glasom je v prvi seji po Lavričevi smrti grof Coronini pove- 
ličeval vrline pokojnikove rekši med drugim: »To nas tembolj tira občudovati 



118 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

veliko to srcš, katero je hrepenelo v ljubezni objeti vse trpeče človečanstvo, da 
bi utolažilo lastne bolečine«. — B. PeruSek je pel o njem : 

Tvoj značaj bo živel» 
Nad slovenski — Aristid! 

Andrej baron W%nJcler porodil se je dne 9. novembra 1825. 1. >Pri Nemcihc 
okraju goriške okolice. Njegovi pradedi so se bili 1784. 1. priselili iz Dunajskega 
gozda (Wiener Wald) v Trnovski gozd, da bi širili obrt z lesom, in so postali 
tudi kmetovalci ter so se sredi Slovencev poslovenili. Andrej je hodil v Gorici 
v C- kr. normalko in v gimnazijo, bil skoro v vseh razredih prvi odličnjak a vedno 
skromen in uljuden ; zato so ga radi jemali v odlične rodbine za domačega učitelja. 
Pravnik četrtega leta je postal pristav goriške gimnazije. 1849.1. dovršivsi pravoslovne 
študije, je vstopil za praktikanta pri, mestno-deželnem sodišču v Gorici. L. 1848. 
je spoznal Winkler, da se je treba temeljito naučiti slovenščine ; v šolskem letu 
1847 — 1848 je poslušal profesorja Premrla; pravoslovnega imenstva se je naučil 
prav dobro, kar mu je pozneje hodilo v korist. L. 1850. dovrši vši sodniški izpit 
v Trstu je postal 1854. 1. aktuvar in potem pristav v Sežani. Preselivši se 1858. 1. 
v Gorico, se je deset let bavil z zemljiško odvezo in srečno dokončal to truda- 
polno delo. Prikupil se je s tem temeljitim delom predstojnikom, da ga je tržaški 
namestnik baron Kelersberg 1866. 1. poslal v Kormin za okrajnega načelnika, 
1868. za okrajnega glavarja v Tolmin. Tu je bil šest let načelnik eest^mu odboru 
in je gradil ceste na vseh straneh z malimi stroški brez zemljemercev. Za dvor- 
nega svetovalca je služil v Trstu samo 1875. L, ker se je 1876 1. preselil k uprav- 
nemu sodišču na Dunaj, 1880. 1. je postal deželni predsednik na Kranjskem, kjer 
so 1890. leta slovesno obhajali desetletnico njegovega plodonosnega dejovanja. 
1883. L je bil povzdignen v baronski stan. Predsednik goriške čitalnice od 1862. 1. 
je to društvo povzdignil tako, da so se nemške in italijanske rodbine zanimale 
za njene veselice, ki so bile najodličnejše v Gorici. Ko je bil glavar v Tolminu, 
je dal natančno poizvedovati, kako se pravilno izgovarjajo in pišejo lastna kra- 
jevna imena. Povsod, kjer je služil, se je trudil za gmotno blaginjo dotičnega 
kraja, da so se zboljšale ceste, da se je povzdignilo kmetijstvo in živinoreja. Od 
1861. 1. naprej je bil devetnajst let deželni poslanec in tudi deželni odbornik, 
dokler je bival v Gorici. V deželnem odboru je s pomočjo tedanjega deželnega 
glavarja Paceta poleg italijanskega uvedel slovenski jezik v urade; po njem so 
se ravnali vsi Župani na Goriškem. Zasluge ima dalje za uvedenje novega vo- 
lilnega reda za Goriško in za ločitev velikega posestva v dve skupini, v slo- 
vensko in laško. 1873. 1. in 1879. 1. je bil tudi voljen v državni zbor. Širši 
seveda je bil njegov delokrog na Kranjskem; vsega ni moči navesti; imenuj se 
n. pr. trud za popravne stavbe ob hudournikih in potokih, o razdelitvi skupnih 
zemljišč, o pogozdovanju Krasa; ljubljanska gimnazija je dobila slovenske para- 
lelke, na pripravnici se je razširil slovenski pouk i. d. Winkler temeljito pozna 
slovenski jezik. Ministerstvo mu je v pregled in popravo poslalo prevod novega 
reda za civilne pravde. Pojasnila in opravičenje poprav je poslal uredništvu slo- 
venskega državnega zakonika. Podprt z odličnim pravoslovnim in občnim znanjem 
in vsestranskimi uradniškimi izkušnjami spisuje sedaj slovensko knjigo za urad- 
niške potrebe. Z Bleiweisom niti osobno niti pismeno ni občeval, dokler ni prišel 
v Ljubljano; ko je pa na Kranjsko prišel za predsednika, je bila njegova prva 



Pisatelji. 119 

skrb, da so Bleiweisa odlikovali z železno krono in z viteštvom. Ko je deset 
let predsedoval Vojvodini Kranjski, so mu razna draštva in stanovi izkazali svoje 
spoštovanje in hvaležnost; za Slovence na Kranjskem je storil, kar je premogel 
po tedanjih razmerah. 

Josip Godina Verdehki (1808 — 1884) por. dn6 20. mareija 1808. L na 
Verdeli poleg Trsta, se je šolal v Kopru, Gorici, Ljubljani in Gradcu, služboval 
v Dubrovniku, Spletu, Celovcu in Trstu, kjer je umrl dn6 29. jariuvarija 1884. 1. 
Dopisoval je v „ Novice" o tržaških narodnih in gospodarskih razmerah,^) v 
^Glasnik Slovenski'^,^) kjer je zahteval, naj še ustanovi prostonarodne knjižnice 
in političen časopis, in v „Naprej*^ (1863); pisal je tudi v knjige družbe sv. Mo- 
horja. Samostalno je izdajal nekaj časnikov, ki so pa izhajali kratko časa, n. pr. 
Ilirskega^) „Prtwor;ana'S ^^Teržaskega Ljudomila^', yyPod Lipo^^. Osobito se je 
oziral na zgodovino "*) tržaško ter na gmotno stran*) narodnega gospodarstva. Nje- 
gova omika v jezikovnem oziru je bila jako plitva; Miklošičevi in Trstenjakovi 
spisi so bili nepotrebni po njegovem mnenju. Njegov lastni življenjepis je nepri- 
jetno berilo. 

Jožef Premru (Premrl, 1809—1877) porojen na Vrhpolju pri Vipavskem trgu, 
gimnazijski učitelj v Celju, Gorici 1851. 1., ravnatelj v Zagrebu, od 1862. 1. v 
Celju. Bivši učitelj slovenščine je spisal poučno knjigo za laščino v obliki pogo- 
vorov. Bil je spreten učitelj in je knjigo tudi praktično uredil; v drugo se je na- 
tisnila 1865., v tretje 1882. 1. Bil je v Celju tako priljubljen, da so mu dijaki 
1851. 1. v Zagreb odhajajočemu posvetili pesmico in jo objavili v rtNovicah^ ; 
ravnatelj celjski gimnaziji ni bil več tistih nazorov gledč narodnosti slovenske, 
katere je gojil v mladosti. Bil je dober latinee; prijala sta mu zlasti Horacij in 
Salustij, skoro vse ode Horacijeve in Salustijevega Jugurto je znal na pamet. 

Dr. Frančišek vitez Močnik (1814—1892) iz Cerknega na Goriškem, hodil 
je v prve šole v Idrijo, v latinske v Ljubljano, kjer sta nanj najbolj vplivala 
Matija Čop in matematik Schulz pl. Strasnicki. Ta je z izvrstnim in navdušenim 
predavanjem v nadarjenem mladeniču vzbudil veselje do matematike, vendar je 
vstopil Močnik v goriško semenišče ; toda premlad, da bi bil posvečen v mašnika, 
je prevzel v četrtem razredu ondotne glavne šole učiteljsko mesto. 1840. 1. promoviran 
v doktorja postal je 1846. 1. profesor osnovne matematike in trgovinskega ra- 
čunstva na tehnični akademiji v Lvovu, 1849. na olomuškem vseučilišču. 1850. 1. po- 
klical ga je minister Thun h kranjski deželni vladi za šolskega svetnika in poroče- 
valca; tu je blagonosno deloval do 1860 L, potem je prišel v jednaki lastnosti v 
Gradec, postal 1869. 1. deželni šolski nadzornik ter šel 1871. 1. v pokoj. Uže 
prostonarodni učitelj je Močnik pisal matematične knjige; osobito marljiv pa je 
bil po preosnovitvi srednjih šol in je od leta do leta spisaval in popolnjeval po- 
učne knjige v matematični stroki za prostonarodne in srednje šole. L. 1892 — 1893 
rabilo se je na srednjih Šolah devet Močnikovih knjig v nemškem, osem v laškem, 
pet v hrvatskem, štiri v poljskem, štiri v slovenskem, dve v rumunskem jeziku; marsi- 
katera knjiga seje ponatisnila uže dvajset- do tridesetkrat Še bolj je Močnik proslo- 
narodno šolo preskrbel z računskimi učili: 1. 1892 -1893 rabi 52 izdanj v raznih 
jezikih našega cesarstva; tudi na Ogrskem, Italijanskem in Nemškem so se uvedle 
Močnikove knjige. Ko je Močnik postal 1. 1850. poročevalec o šolskih stvareh na 
Kranjskem, je učiteljstvo živelo v slabih gmotnih razmerah in se ni moglo ogre- 
vati za idealno stran težkega svojega pokUca; učnega načrta ni bilo, učil tudi ne. 



120 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Zato je izdelal najpoprej učni na^irU Učiteljski zbor ljubljanske normalke ga pa 
ni hotel vzprejeti, ker je bilo slovenskemu jeziku odkazanih osem ur pouka Da 
teden; nato je učiteljem zapretil, da si uže dobi drugih učnih sil za svoje na- 
črte; upor je utihnil. S posebno pozornostjo je gledal na nazorni nauk in na to, 
da pouk v prostonarodni Soli ustreza dejanskim narodnim potrebam; pridne in 
vnete učitelje je podpiral z lepimi nauki in primernimi knjigami. Za spisavanje 
potrebnih učil si je poiskal pridne sotrudoike : Blaža Potočnika, Petra Hicingerja. 
Lovra Pintarja in zlasti Andreja Praprotnika, ki so spisali dva abecednika, dve 
slovenski berili, nemško berilo za Slovence in nemško-slovensko slovnico po naj- 
novejših metodičnih načelih. S tem je izpodrinil poprejšnje Čisto nemške šole. 
Močnik je izprožil misel, da se je 1860. 1. osnovalo »Društvo v podporo vdov in 
sirot kranjskih učiteljev«, ki ima sedaj 51.000 gld. premoženja. Utemeljene so bile 
besede kranjskih učiteljev 1860. L: 

Bog naj Te plača obilno, bogato, 
Kar si zasadil domovju v srce; 
Rastlo, donašalo sadje bo zlato, 
Zraven bliSčalo bo Tvoje ime. — 
Src prehvaležnih Te spremlja obilo, 
Venec spomina Ti spleta naš rod. 
Solznim očesom želimo ti milo: 
Bog Te obvaruj in vodi povsod! 

Filip Jakob Kafol (1820—1864) iz Pečin v Tolminskih hribih na Goriškem, 
je šel 1857. 1. k lazaristom v Pariz, 1858. 1. črez Italijo na Goriško. Opravljal je 
službo farnega oskrbnika v Nemških Rovtah. Bil je deželni poslanec na Goriškem 
in je prvi govoril slovenski v deželnem zboru. Sodeloval je v „Drohtinicdh'^, 
„Slov, Prijatlu*^ in „Novicah^. Izdal je dve knjigi »Govorov« in jedno knjigo 
»Pogovorov.« Vsebina je umno razdeljena. Da bi pa bilo znamenito, kar Kafol 
govori o lazaristih, kakor meni Mam, se mi ne dozdeva povsem opravičeno. 

Josip Furlani (Črnogorski) iz Dornberga na Goriškem (roj. 1826. 1.) Du- 
hovnik v pokoju živi pri Lahih (v Furlaniji), marljiv sotrudnik ^Zgodnje Da- 
nice", Marušičeve ^Domovine*', ^Glasa*" in „Soče', Najbolj priljubljen mu je med 
pesniškimi oblikami sonet; n. pr. »Svetohlinec«,*) »Muha«') malo poetičen predmet; 
»V spomin vesoljnega cerkvenega zbora v Rimu« (dva soneta, prvi naslovljen: 
»Bolezen«, drugi: »Zdravilo«) ima malo poetičen izraz: »Peklenski zmaj z že- 
lezja se žmuzujec Po obliki in vsebini je lep sonet: »Občutki pred Božjo martro«'); 
pobožne vsebineso še: »Na veliki petek«*), »Sv. Barbara«, >Piju IX.« *j Nabožnim 
in posvetnim predmetom pa je odbral tudi druge pesniške oblike n. pr. »Vstani« 
(velikonočna pesen „Dan.'' 1869;) *) enake vsebine pesen: »Vstajenje« se šteje 
med najlepše Furlanijeve v ^Domovini'' objavljene pesni. Ljubezen do domo- 
vine mu je vzbudila nekatere pesni, n. pr. >Domovni jok«.^) Furlani opeva 
naravo, n. pr. »Golobica«/) »Vrba žalostinka«,*) »Solnčnica«, »Potočnica«; pa 
tudi druge razmere, n. pr. >Prepir in mir« (med bahači) v precej pohabljenih 
stihih; »Poštena srca«.*°) Največje njegovo pesniško delo je: »Človeško življenje 
v štirih podobah«,") posvečeno sotovarišem, ki so 1874. leta obhajali petip- 
dvajsetletnico posvečenja v duhovnike. V navdušeni obliki slika svoj predmet. 
Sploh pa je rad opisoval življenje zaslužnih m6ž, n. pr. Matije Hladnika,") 
J. Kafola,") Iv. Mesarja.") 1873. 1. je v ^Glasu'' izprožil misel, naj se Valentinu 



Pisatelji. 121 

Staniču postavi dostojen spomenik. Oblika in predmeti njegovih pesnij včasih 
ne zadoščajo leposlovnim zahtevam, beseda je včasih premalo odbrana, vender 
se pa nahaja v njegovih spisih dovolj krepkega zrna. Ko je dr. Alojzij Zoro 
leta 1883. bil imenovan goriškim višjim škofom, mu je posvetil Josip Furlani 
>Pozdrav« „Slov, Nar,"" 1883., št. 206. 

Štefan Kociančič (1818—1883) z Vipavskega, je poslal subsidiarij dekanu 
Stibilu v Ločniku, čegar pridige in življenjepis je izdal pozneje, 1846. 1. učitelj 
sv. pisma starega zakona in jutrovskih jezikov, 1851. 1. vodja goriškega seme- 
nišča, 1875. častni kanonik. Dijak je še hodil na šolske počitnice k svojemu bratu, 
ki je bil duhovnik na Bukovem, in je dobil po dovršeni drugi šoli hebrejsko 
slovnico v roke; te se je začel učiti in od tega časa mu je hebrejSčina do smrti 
ostala najljubši predmet. V četrtem razredu začela mu je ugajati poezija, posebno 
slovenska. V Gleispachovi rodbini seznanil se je z Val. Staničem, ki je tudi od- 
lično vplival na Kociančiča. 

Njegovo delovanje se deli v bogoslovno, pripoved- 
niško in zgodovinsko stroko, pisal je deloma izvirno, deloma 
je prelagal iz nemščine, italijanščine in francoščine. Da je bil iz- 
redno marljiv, se vidi iz tega, da je obširen prevod ^Kristusovo 
življenje in smrt", ki obsega 1379 stranij, dovršil od meseca ju- 
lija 1867. do marcija 1868. 1. 

Posebno priljubljena mu je bila zgodovina ožje njegove 
domovine ; popisal je »Maria Cel nad Kanalom«/) »Ljubljano«,*) 
»Nemški Rovt«*) na Tolminskem, »Oglej«, »Sv. Goro«. V latinsko 
pisanih listih*) goriške in tržaške škofije je v mnogih večjih in 
manjših sestavkih razjasnjeval zgodovinske stvari. 

Obdeloval je pa tudi pripovedniško polje, deloma po laškem 
izvirniku Frančiška Soave-ja,^) osobito za otroško dobo.®) Te je 
bogoslovec s tovarišema Volčičem in Ferjanom prevel iz Chima- 
nija. Naprošen po goriškem višješkofijskem konsistoriju je priredil 
tudi nekatere šolske knjižice') v letih 1846— -1847, vse v gajici. 

Po tako plodonosnem delovanju je šel na potovanje skozi 
Koroško, Štajersko na Dunaj, nazaj grede se je mudil tudi v Ljub- 
ljani; seznanil se je ob tej priliki z Einspielerjem, Rudmašem, 
Robido in Slomškom. 

Podpiral je „Arkiv za jugoslavensku povjestnicu" II IV. 1854 
z obširnimi odgovori na pitanja, n. pr. ^Beneška Slovenija" i. dr. 
Rad je opisoval življenje slovenskih odličnjakov, n. pr.. Mesarja, 
Janeza Krstnika, jezuvita Goričana;*) Koseškega, Valentina Staniča; 
»Sv. Hijeronim, je-li Slovan ?« ; Matevža Hladnika f) Furlanija Jožeta, 
Antona Janežiča; meniha Hrabra.^®) Najobširnejši pa je v tem obziru 
^fis „Matevša Hladnika Vrtičik samotnih cvetlic"^ rokopisna knjiga 



122 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

V 4^ 795 8tr., zbral z obširnim življenjepisom, besednjakom in ka- 
zalom Štefan Kociančič. 

Glede znanja jezikov se more primerjati najodličnejšim slo- 
vanskim jezikoznancem; razven starih klasičnih in novih slovanskih, 
romanskih in germanskih jezikov je posebno temeljito znal izmed 
semitskih jezikov hebrejščino, katero je pisal v vezani in ne- 
vezani besedi; zlagal je hebrejske čestitke na čast višjemu škofu 
Gollmayerju, J. Legatu, Jan. Kriz. Pogačarju; dopi- 
soval je z znamenitimi semitisti, katerim se je prikupil po svoji 
knjigi „Specimina^ .^^} 

Naravno je, da se je oglašal tudi v slovenskem jezikoslovju; 
posebno marljivo je pisal o tem predmetu v ^Glasu'', n. pr. »Našiai 
puristom, kakavcem«; »O začetku Slovanova; »Rezijansko narečje«; 
nasprotoval je tistim pisateljem, ki iz vseh slovanskih vetrov v 
slovenščino vlačijo po nepotrebnem besede. Razlagovih »Zvezdic« 
pre ne more priporočati mladini, kajti takih knjig ne more pisati 
pravi rimsko-katoliški kristijan, nego le kdo od nezedinjene grške 
cerkve.") Predgovore je napisal knjigam „Zgodovinski katekizem^, 
Celovec 1853; »Slovenski Goffine'' \ „ Kratka povestnica'^ goriške 
škofije, sodeloval je s Slomškom pri »Bjanju Svetnikov^ in izdal več 
molitvenikov. 

Pisal pa je tudi o jako, splošnih in javnih stvareh, n. pr. Pan- 
slavizem, pangermanizem, panitalijanizem; »Na- 
prednjaki in mračnjaki«, »Nekdaj in sedaj«. Da je s svojim obširnim 
znanjem v »zbor učenih« semitistov stopil s tisto opravičeno zavestjo, 
ki je dovoljena vsakemu samouku, bil bi v učenem svetu častno 
zastopal mali slovenski narod, kateremu koristi ugled posameznih 
Slovencev. (O njegovi zapuščini gl. J. Marn 1. c.) 

Andrej Marušič 

porojen 1828. L v Št. Andražu pri Gorici, začasni učitelj sloven- 
ščine na goriški gimnaziji, od 1858. 1. profesor verozakona. Za 
slovenščino se je vnel uže v očetovi hiši, prebirajo stare slovenske 
knjige ; potem po pesnih Koseškega in po časnikih 1848. in 
1849. leta. Dasi z Bleiweisom ni bil znan osobno, je vendar 
»Novicam'' marljivo dopisoval od 1854 — 1882. 1. Pričel je z opiso- 
vanjem ženitovanjskih šeg Slovencev Goriške doline.*) Večinoma 
pa so se njegovi dopisi in sestavki dotikali slovenščine na gimna- 
ziji ali narodnih rečij sploh. Ne omenivši njegovih popisov šolskih 



Pisatelji. 123 

slavnostij, na katerih se je začel prikazovati slovenski živelj, otne- 
njamo njegov trud za veljavo slovenščine na gimnaziji. Govoreč o 
narodnosti in slovenščini v Gorici,*) podaje zgodovinski razvitek 
slovenskega pouka od prvih početkov. Po uvedenju ustave se je 
slovanskim jezikom dala večja veljava, kakor smo omenili uže v 
uvodu. Na severni meji, v Mariboru je Bož. Raič s svojimi tova- 
riši bojeval boj za pravice slovenskega jezika na gimnaziji. Celo v 
pesmici je opeval Marušič jezikovno vprašanje. Ta pesmica ima na- 
slov »Prekletstvo in blagoslov«, ali »Mavra nad jeziki«^) (15 kitic). 
Jednajsta kitica se glasi : 

Kar zvezd tedaj na nebu je razlika, 
Kar brezštevilnih vrst in barv cvetlice, 
Kar pevcev v logu razna je oblika 
Kar glas ljudi ves razni in razno lice: 
Glej, to jeziške raznosti je dih, 
To čudotvor očetove pravice. — 
Previdnost torej v prahu zdaj molimo ' 
Ter jezik, um, srce ji poklonimo. 

Ko je uže več let marljivo skoro vsak teden dopisoval ^No- 
vicam^, se je Marušič 1862. 1. osobno seznanil z ' Bleiweisom, ki 
je vsled Grabrijanovega povabila prišel na narodni shod, hkratu 
cerkveni shod v Logu blizu Vipave. Bleiweisu v surki stopivšemu 
iz cerkve se je predstavil Marušič; Bleiweis ga je poljubil in na- 
rodno posinil. Ta trenutek je Marušiču ostal neizbrisno v spominu. 
Razven jezikovnih razmer na gimnaziji pa je pisal tudi o drugih 
stvareh, pritrdil je n. pr. predlogu, naj se radi jednotne pisave 
skliče »višja slovnična sodnija«,*) opisal »Eno uro pri Koseškem«/) 
katerega je po prestani hudi bolezni pozdravil. Tudi Koseški je na 
Marušiča napravil neizbrisen utis. 

Vsled probujene narodne zavesti so se nekatera županstva 
na Goriškem začela upirati samo laškim dopisom od strani de- 
želnega odbora ; po jasnem dokazovanju Winklerja, ki je bil od- 
bornik, se je ukrenilo slovenskim županstvom odpisovati slovenski; 
to je naznanil Marušič v »Novicah'' z naslovom: »Važen sklep 

r 

goriškega deželnega odbora«.®) Winklerja je označil izvrstnim juri- 
stom, skromnim in ponižnim, tiho, pa uspešno delujočim Slovencem 
z globokim narodnim prepričanjem. Tako je v »Novice^ pisal o 
političnem društvu »Soča«, o katoliškem društvu, o Wolfovem slo- 
varju, o deželnem zboru, o deželnem šolskem svetu, o zlati maši 
knezoškofa Gollmayerja i. d. 



124 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Od 1861 — 1863. 1. je Marušič prelagal zapisnike deželnega 
odbora.') Od 1867 — 1870 1. je bil poslanec v goriškem deželnem 
zboru m je urejeval slovenski tekst deželnih zakonov. Njegovemu 
gorečemu rodoljubju ni zadoščalo, da je z živo besedo v deželnem 
zboru zagovarjal pravice slovenskega naroda, izdajal je tudi list 
^Domovina", *) ki ga je vodil tri leta. Razven uredniških spisov 
se nahaja v teh letnikih iz Marušičevega peresa mnogo razno- 
vrstnih spisov o javnih stvareh, o šoli, o cerkvi i. dr. (Glej Mam.) 
To pa ni prvi list, katerega je urejeval, nego posvetil je bil svojo 
skrb uže poprej praktični strani, kakor Bleiweis, namreč kme- 
tijstvu, ko je izdajal „Umnega gospodarja^ ,^) 

Poleg te raznovrstne delavnosti je negoval tudi nabožno 
slovstvo ne samo ko marljivi sodelavec ^Šolskega PrijatW in ^Ba- 
nice'^ ; najljubši predmet mu je bilo opisovanje obredov v katoliški 
cerkvi. Po spretni ureditvi in lepem narodnem jeziku se odlikujeta 
njegova dva molitvenika.*^) Na slovenski jezik je prevel mon- 
signora Alpija prepoved o smrti grofa Chamborda, 1883. 1. Višje- 
škofijski šolski nadzornik za verouk je 1890. 1. izdal »Načrt za 
verouk v prostotiarodnih šolah v višji škofiji goriški« in v nemškem 
jeziku 1894. 1. zadnjo ekshorto, v kateri je jemal in vzel slovo od 
svojih učencev. Odgojil jih je na tisoče. Zadnji dve leti urejuje 
tudi za Gaberščekovo goriško tiskarno cerkveni koledar, za 1896. 1. 
»Koledar goriške višje škofije«. Vsa ta raznovrstna delavnost do- 
kazuje nenavadno prožnost duha ; sedaj, ko sta umrla dr. J. Muršec 
in L. Jeran, je Marušič jedini prvoboritelj iz prvih let našega pre- 
poroda. Iz Bleiweisovega dopisovanja tukaj jeden list: 

Visokočastiti gospod profesor! 
Dragi prijatelj! 

Oprostite mt, da se obrnem do Vas s ponižno prošnjo : Že 
pred kakimi štirinajstimi dnevi sem pisal Zakrajšeku, naj mi bla- 
govoli (na moje stroške) poslati jeden ižtis tistega šolskega pro- 
grama, v katerem je spisal ^zgodovino slovenskega slovstva*'. Pro- 
fesor Leger iz Pariza mi je pisala da bi rad imel pregled našega 
slovstva. Ali ker nisem dosihmal še nobenega odgovora dobil^ bojim 
se, da ne bi se bilo pismo zgubilo. Zato se obračam do Vas, pre- 
dragi gospod profesor y da blagovolite vprašati gosp. Zakrajšeka, 
je-li dobil moje pismo ali ne; in če ne, da mu naznanite moje 
zelje — iie za se, ampak za stvar slovensko — in da kakor-koli 
dobim bibliografijo slovensko. Prosim Vas prav lepo tudi hitrega 
odgovora ves Vaš^ 

Ljubljana^ dne 18. novembra 1868. dr. Bleiiveis. 



Pisatelji. 125 

PeterPodreka*) (1822-1889). 

Jako redki so možje med zapuščenimi Slovenci na Beneškem, ki 
ginejo pod italijansko vlado. Med zaslužne preporoditelje ali vzbu- 
ditelje teh 60.000 Slovencev se šteje Peter Podreka, porojen dn6 
16. febr. 1. 1822. v Šent Petru (ital. San Pitro al Natisone). Lepa 
nadiška dolina je morda blagodejno vplivala na rahločutnega Petra, 
katerega so poslali v Staro mesto ali čedat (Cividale); tam se je 
odlikoval po bistroumnosti in marljivosti in šel potem v višeško- 
fijsko gimnazijo v Vidmu. L. 1848. je pel novo mašo v rojstni 
fari in prišel za kaplana v Tarčman blizu avstrijske meje; takratni 
vikar v Livku (v kobaridski dekaniji) in poznejši kanonik Hrast sta 
mu bila iskrena prijatelja do smrti. Obče priljubljen kaplan v prvi 
štaciji se je preselil 1. 1857. v isti lastnosti k župnijski cerkvi sve- 
tega Petra; 1873. 1. je šel za kaplana v gorsko kaplanijo Ronec. 
Dopisoval je z italijanskimi in slovenskimi odličnjaki, n. pr. L. Je- 
ranom, in ruskega učenjaka Baudouina de Courtennay podpiral v 
njegovih preiskavah o beneški slovenščini. 

Vzbujal je na vse načine narodno zavest beneških Slovencev, 
razširjal ^Novice'' pa »Zgodnjo Danico^ in knjige družbe sv. Mo- 
horja, zlagal je tudi pesmice, n. pr. »Slovenija in njena hčerka na 
Beneškem« (»Soča'' 1874). Največje zložil pesmic prigodnic, n. pr. o 
novih mašah,*) o prihodu višjega škofa v župnijo. Najbolj znana je 
„Slavjanka^ v Slovenski Benečiji. Na Primorskem je skoro povsod 
znana, ker ji je pokojni kobaridski učitelj Carli zložil lep napev. 
L. 1881. je zložil v proslavo videmskega višega škofa Casasole 
pesmico, in jo dal natisniti. Važen je njegov „KatMzem"^ ki gaje 
dal 1. 1869. natisniti v Gorici za videmske Slovence. 

c) Anton Martin Slomšek in sodelavci v ^Drobtinicah^'. 

Anton Martin Slomšek (1800—1862) 

se je porodil dne 26. novembra 1800. 1. od premožnih starišev v 
občini Slom blizu Celja. Kaplan ponikeljske župnije Prašnikar, 
vnet za poučevanje mladine, je pripravil stariše, da so ga dali v 
Celje v prostonarodne in latinske šole, kjer mu je profesor Zu- 
pančič vcepil ljubezen do materinega jezika. Šest latinskih šol je 
dovršil v Celju, sedmo in osmo pa v Senju, v semenišče je vstopil 
v Celovcu. Ker je bil vešč hrvaščini, se je v kratkem v sloven- 
ščini izuril tako, da je na ravnateljevo prošnjo svoje tovariše učil 



126 Zgodovina slov. slovstva. ILI. del. 

slovenščine, hkratu je bil tudi knjižničar. Leta 1824. posvečen v 
duhovnika je služboval za kaplana pri sv. Lovrencu na Bizeljskem, 
1. 1827. pri Novi cerkvi blizu Celja. L. 1829. prišedši za duhovnega 
očeta (spirituvala) v celovško semenišče, je imel priliko vzgojiti lepo 
število navdušenih duhovnikov in slovenskih pisateljev. L. 1838. je 
postal veliki župnik, dekan in šolski nadzornik v Vuzenici ob Dravi, 
1844. 1. kanonik in šolski nadzornik v Št. Andražu na Koroškem, 
1846. 1. opat v Celju in istega leta knezoškof labodski, 1859. 1. se 
je preselil v Maribor, kjer je umrl. 

Za njega, navdušenega detoljuba, začela se je doba najvese- 
lejšega in plodovitejšega delovanja, ko je prišel za spirituvala v ce- 
lovško semenišče : tu je bil mladim bogoslovcem spreten učitelj v 
bogoslovskih vedah in domorodnih dolžnostih. Duhovni govornik 
mora imeti v popolni oblasti jezik, v katerem govori ; beseda se 
mora glasiti v lepi obliki, če hoče doseči svoj namen ; duhovnik pa 
mora biti spreten učenik, mora biti prijatelj mladini, če hoče uspeti. 
Vedno je Slomšek priporočal duhovnikom, naj gledajo posebno na 
nežno mladino; mnogo lepih njegovih izrekov kaže, kako teme- 
ljito je premišljeval o važnosti odgoje. Skrbel je torej za to, da 
dobi mladina primernega berila ; vpregel je mlade bogoslovce, da so 
spisovali ali prirejali piripovedne knjižice in molit ve- 
ni k e. V predgovoru se obračajo mladi duhovniki do preljubeznivih 
mladih Slovencev, povdarjajo, »da so te pripovesti Krištofa Šmida 
rojakom bratrno poslovenili, iz ljubezni podajajo bukvice, iz lju- 
bezni jih čitatelji naj bero«. Iz vsega Slovenskega zbrani so rabili 
take izraze, da jih bodo povsod lahko umeli. 

S takimi knjigami so mladi duhovniki pod previdnim vod- 
stvom svojega modrega voditelja stopili na lastne noge; pet na- 
tisov kaže, da so pogodili dobro; vsebina je raznovrstna in pri- 
merno razdeljena. V teh spisih nastopajo uže nekateri mlajši Slom- 
škovi prijatelji, ki so pozneje bili sotrudniki na slovstvenem polju, 
n. pr. Stojan, Vodušek, Globočnik, Mat. Majar*) i. dr. 

*) Matija Majar piše dn6 9. nov. 1847. 1. Muršcu: »Naši bogoslovci, iz- 
vrstni in iskreni mladiči, bi se radi u slovenskim spisovanji malo vadili, bi radi 
kratke, resnične, posvetne pravlice (Erzahlungen) iz nemščine u slovenščino pre- 
stavili ; najljubši bi meni bilo, ako bi se posebno na naše kraje, na naše slavjansko 
ljudstvo oziralo; da bi se zbrale take pravlice, ktere bi od slavjanskih dežel, 
od slavjanskih dogodjajev in možev povedale in to vse priprosto, da bi naši Slo- 
venci radi brali — kratko, nekaj takega bi radi napravili, kakor so nemške knji- 
žice: »Jugendschriften von Chimani«. Kde bi le takih kratkih praulic najšli? 



Pisatelji. 127 

Vso pozornost je potem obračal na razvoj prostonarodnega 
šolstva ; sad tega truda so bile nedeljske slovenske šole, v katerih 
se je nadaljeval in popolnjeval nauk vsakdanje šole ; pohajali so 
v te šole tudi odrasli mladeniči in se učili tam brati, pisati, raču- 
nati in peti : uspeh je bil jako povoljen, ker se je učilo v mate- 
rinem jeziku. Tu pa je trebalo spisati učil ; po naročilu Slomško- 
vem je spisal učitelj Kranjc v Celju knjižico „MaU Bla^e^;*) Slomšku 
se je naložilo spisati ali pregledati tudi druge šolske knjige; 
sestavil se je „Mali Katekizem^, „Malo berilo", „Nemška slovnica.'' 
Minister Thun, kateremu je bilo do razvitka slovenskega šolstva, 

Svetujte nam u tem, Vi bodete bolj vedeli, u kakih knjigah bi se take stvari 
najšle. Tudi v ilirskih in čeških knjigah bodemo poiskali, le škoda, da tako malo 
takih knjig imamo.* 

♦) Dr. Jan. Vošnjak, poznejši prost na Ptuju, je gled^ te knjižice koncem 
1848. 1. pisal iz Celja dr. Muršcu. 

Visokovredni gospod! 

Name^ijeni smo v naših šolah na svitlo dati nove bukvice 
za pervence pod napisom: „MaU Blaie*^ kakor uvod v znane 
knjige „Blaže in Nezica^'. V eni reči pak' nismo vsi ene misli, 
namreč, kako da bi se boljši razdelile večzlozne besede, ki imajo 
dve ali več tihnic med glasnicama; postavim, kako bi bilo bolje 
rečeno: Divišt-vo alj divi-štvo; krajns-ko alj krajn-sko; san-jač 
alj sa-njač; mod-ro alj modro; kap-la alj ka-pla itd. Naši mi- 
lostljivi škof 80 cesto tako pisali : @§ fd^eint mir im ©lotoenifd^en cin 
^ortl^eil, bafg e§ fooiele neločlive tihnice gebe ol§ i m 2)eutfcftcn. SBorum 
follcn Xo\x nid^t jag-ne, jek-lo, sreb-ro itd, obtl^eilen; ež ttJiirbc baž 
^uc^ftobiercn cricicfttein. 9)laii fd^ccibt jo bod^ moder, dober, hotel u. f. tt). 
$oc^ftenž ttjitrbc st einc 3lužna!^me finben. Ne zamerite, da tudi v teh 
majhnih rečeh za vaš svet pišemo. Al mi bi radi, da bi novi abecednik 
tudi 8 tem bil po volji vsih zastopnih Slovencev, 

Slomšek je pisal dn4 8. sušca 1851. 1. dr. Muršcu : 

Prečast. gospod Doktor! 
Predragi Prijatelj! 

Bili ste mi toliko dobri, moj „MaU Katekizem^^ pregledati, 
kojega sem po Vaši sodbi popravil, in ravno bo v drugo natiskan. 
Tudi „Malo Berilo** Vam rokopisno pošljem in lepo prosim, pre- 
tresti ga, in najdete pomote, odkritosrčno naznanite mi, da ga po- 
pravim poprej ko v Beč pojde visokemu ministerstvu v presojo. 
Ba bi pa celo ne vtegnili rokopis pretresti, pošlite ga meni nazaj 
in ne zamerite, da Vas, ki ste z delom obloženi, nadlegvam. Rad 
hi našim šolam kaj občje koristnega dal, ali moje želje so vekše, 
ko moja moč. 



X28 Zgodovina slov. slovstva. lil. del. 

poprašal je Miklošiča in Slomška, na kakovi podlagi se naj uči v 
prostonarodni šoli; Miklošič je odgovoril, da tam ni mesta dru- 
gemu jeziku nego materinščini; Slomšek je bil za utrakvizem, 
kateremu je potem tudi minister dal prednost ; uprav v ta namen 
je bila spisana ta knjiga ; nekoliko knjig pa se je sestavilo za celo 
slovenske šole ; namreč : „ Abecednik", „Malo Berilo", „ Veliko Be- 
rilo" in „PonoviW}) Za to učno knjigo spisali so: F. Košar »Zgo- 
dovino sv. vere«, Fel. Globočnik »Navod o pobožnem življenju in 
lepem vedenju«, -Mat. Majar »Spisovanje listov«. Pet. Musi »Nauk 
o modrem kmetovanju«, Ant. Koderman »Vinorejo«, J. Drobnič 
»Zemljepis«. Knjiga je bila za ono dobo jako spretno sestavljena 
in se je večkrat ponatisnila. 

Kako se imajo rabiti te knjige, razjasnil je Slomšek v 
„Brohtinicdh^ 1861, str. 275-— 288, naglašujoč, »da bodi nemščina 
navržek omiki, kajti iz take šole, kjer učenci ne razumejo pod- 
učnega jezika, prihajajo mladi bahači, pa stari berači, prteni kmetski 
gospodje, pa slabi orači, in gospodarji za jokati«. Vse te knjige 
pa nadkriljuje „Blaše in Nešica'^.'^) V jako prijetno zloženi povesti 
o dveh sirotah vpleta pisatelj v 52 oddelkih mnogo lepih naukov, 
kako je treba pisati, brati, računati, sestavljati pisma, pobotnice 
ali prošnje, kako je skrbeti za telo, kako rediti sadje, živino, kako 
spoznavati naravo, in kako se vesti v raznovrstnih stvareh in pri- 
likah vsakdanjega življenja. 

Na čelu vsakega oddelka stoji kak znan izrek, n. pr. ^Zdravje gor po niti 
— dol po curki'' (XVI.) Potem nadaljuje: Sušca je bil silno mrzel veter; bali so 
se za trsje, da ne bi pozeblo. Gorenci so prišli vino kupovat in ravno pretečea 
teden je pet Savinčanov točilo. V nedeljo vsa fara od vinske cene govori. Tudi 
gospod učitelj Jelenovega Simona popraSuje, rekoč: »Koljko so oče vina prodali?« 
Simon pravi, da 126 vedrov. Po čem ? — Po 3 gld. malo vedro i. d. — Na tej pod 
stavi uči pisatelj »PoStevo« ali »Množitev« i. d. 

Kdor ljubi nežno mladino, more-li biti brez ljubezni do petja^ 
ki ga uprav mladina .tako iskreno ljubi, ki odpira pot do človeškega 
srca? Tudi Slomšek je bil prijatelj milemu petju in je bil sam 
dokaj izurjen v muziki. V malem krogu dobrih prijateljev je bil 
zmirom rad in je rad spremljal nedolžne družbene pesmice. Sam je 
zložil mnogo lepih pesmic, ki so se vdomačile med priprostim na- 
rodom, n. pr. »Preljubo veselje, oj kje si doma?« . . . »Glejte, že 
solnce zahaja« i. d. V Celovcu je on, spirituval, bogoslovce vadil v 
cerkvenem petju, uril se je sam v igranju na glasovir in se učil 
generalnega basa. Vrlo je podpiral Ahacla in je v njegovi zbirki 



Pisatelji. 129 

— ves naslov poglej v Ahaclu — objavil petnajst svojih ; tam se 
nahajajo razven dveh pozneje navedenih še druge jako razširjene, 
n. pr. »Sloven'c Slovenca vabi«, »En hribček bom kupil« i. d. 

Slomšek je sam zldgal ali popravljal napeve. Ves čas svo- 
jega življenja ni pozabil priporočati in podpirati lepega petja v 
šoli; to kaže knjižica : „Šola veselega petja*" .^) 

Slomška je zanimalo vse, kar se je tikalo slovenskega slovstva ; 
slovar in slovnik Murkov je z veseljem pozdravil,®) priporoča Jar- 
nikov ))Etymologikon« , pripovedujoč, da Jarnik spisuje obširen 
nemško-slovenski slovar ; „Novice'^ je — Ljubomir — takoj iz za- 
četka krepko podpiral/) n. pr. »Bog daj zdravje«,') »ki je odvisno 
od zdrave sape, jedi, pijače in zdravega spanja«; »kruha, pa tudi 
nauka za uboge«;®) »Brata Ciril in Metod v naših šolah« ^**) opisujoč 
slika stanje šolstva v raznih pokrajinah slovenskih. 

Ker je izprevidel, da je Slovencem treba društva, ki bi iz- 
dajalo koristne knjige, se je trudil osnovati društvo za izdavanje 
koristnih knjig; z velikim veseljem pripoveduje Kafol v ^Novicah^ ^^^) 
da so vladi izročena pravila družbe, ki nam bo »Matica Slovenska«. 
Vlada pa ni dovolila društva ;**) priskrbel je nadomestilo temu na- 
meravanemu društvu s tem, da je osnoval letopis „ Drobtinice" ^^^) 
ki so začele izhajati 1846. leta. Pisane so deloma v bohoričici, 
deloma v gajici. Obrnil se je v »povabi« do duhovnih bratov, do 
šolskih gospodov, do očetov in mater, gospodarjev in gospodinj, 
do pestem, teric, predic in peric, katerim posebej obeta lepih 
pesmic. Knjiga je v šestih oddelkih ponujala dovolj primernega 
berila: 1. stare resnice v novi obleki; 2. prigodbe vesele in ža- 
lostne; 3. razgled za stare in mlade; 4. prilike in basni; 5. ogle- 
dalo za šolo; 6. slovenska gerlica, ki obsega štirideset pesmic. 

Drugi letnik je izšel ves v novem pravopisu; med sestavki 
objavlja Slomšek življenjepis Ahaclov in njegov prevod »Schiller- 
jeve pesni o zvonu«. Jako obširen je peti oddelek — ogledalo za 
šolo in domačo rejo otrok — , nov je sedmi oddelek : »Koristne 
reči za pridne ljudi.« Izmed vseh slovenskih knjig, ki so beli dan 
zagledale 1847. 1., se je Bleiweis najbolj zanimal za „Drohtinice'" . 
Ko je bil Slomšek škof, izročil je urejevanje drugim možem. Po 
njegovi smrti so donašale ^Slomškove Drobtinice^ dovolj blaga iz 
njegove zapuščine; prijazne besede je govoril »Drobtinicam stare- 
šina« v predgovoru 1859 — 1860. leta. Kar je poleg „Novic** na 
Kranjskem za bogoslovno življenje in razvitek dotičnega slovstva 

9 



130 Zgodovina sIot. slovstva. III. del. 

storila „Zgodnja Danica^, to in še več so na Štajerskem opravile 
„DrobUnice'', Slomšek je okoli sebe zbral vse duhovnike svoje 
škofije, zmožne za pisateljevanje, in nima v tem obziru med slo- 
venskimi škofi ne vrstnika ne tekmeca. Ko se je pa potem v resnici 
1851. 1. osnovala »Družba sv. Mohorja«, jo je z veseljem pozdravil, 
za njeno matico daroval 500 gld. in nekaj časa tudi čisti donesek 
„ Drobtinic" . 

^Drobtinicam'' je hotel pridružiti cerkveni časopis za labodsko 
škofijo, a prehiteli so ga v Ljubljani s ^Slovenskim cerkvenim časo- 
pisom" — pozneje imenovanim — „Zgodnja Danica''^ v katero je 
pozneje marljivo dopisoval osobito o bratovščini sv. Cirila in Me- 
todija.**) Tudi duhovnikom je preskrboval dušne hrane, spisavši 
jim 1840. leta „Mnemosynon" .^^) To je spominska knjiga, ki jo je 
spisal dve leti pozneje, ostavivši celovško semenišče in nasto- 
pivši službo dekana v Vuzenici. V tej razklada sv. obrede kato- 
liške cerkve, ob krščevanju otrok, na prvem obhajilu, ob deljenju 
sv. zakona, na pokopa vanju ; pridejani so tudi nekateri duhovni ogo- 
vori, prepovedi, n. pr. ob polaganju vogelnega kamena. Nekatere 
sestavke so spisali J. Prašnikar, M. Vodušek, M. Zagajšek, M. Stojan. 

Sv. pismo, ki sta ga bila prevela na slovenski jezik s po- 
močjo nekaterih duhovnikov Jurij Japel in Blaž Kumerdej, je bilo 
deloma pošlo, deloma zastarelo ; trebalo je skrbeti za nov prevod. 
Radi tega sta Slomšek in Placid Javornik dogovorila osnovo, kako 
bi se naj na novo poslovenilo sv. pismo z razlaganjem po dr. Alli- 
oliju, in odločeni so bili štajerski in koroški duhovni, ki bi imeli 
vzajemno izvršiti ogromno delo. Plač. Javornik je v 1. 1848 — 1854 
izdal »Petero Mozesovih bukev«. ^®) 

Slomšek sam je naznanil te knjige, jih ocenil in sam pokril 
gmotno izgubo; ta izguba nikakor ni vabila v nadaljevanje zapo- 
četega dela; na drugi strani pa se je duhovnim pisateljem na 
Kranjskem zdelo za malo, da bi se tako važno in obširno delo 
izvrševalo ob mejah slovenskih. Dogovorila sta se torej Slomšek in 
Wolf v tem smislu, da se je to važno delo preneslo v Ljubljano, 
kjer se je dokaj častno izvršilo pod Volčevim vodstvom. Drugo, 
na široko osnovano delo je „Djanje" 1853 — 1854.*') Za vsak dan 
obsega to „Djanje" življenje jednega svetnika, ter mu je pridejan 
»Nauk in posnema«; večji del svetnikov se predstavlja v podobah. 

Da slog ne more biti jednoten, kaže imenik sodelavcev: Jurij 
Caf, Peter Cizej, Jernej Ciringer, Fel. Globočnik, Štefan Kociančič, 



Pisatelji. 131 

Mat. Ravnikar, Fr. Sorčič, Mih. Pikel, Jož. Ulaga, Jan. Sumper. 
Dasi bi se molitveniki lahko delili po vsebini v razne stroke, na- 
vedemo jih po vrsti : „Kerščansko devištvo^ ,^^) „Hrana evangeljskih 
naukov^ in ^Apostolska Hrana", Prva izmed teh priljubljenih knjig 
se je do 1858. 1. natisnila osemkrat ; v drugi knjigi kaže Slomšek, 
da mu je dobro znano vse slovensko govorniško slovstvo do one 
dobe. Kakor sta prvi dve knjigi Truberjevi imeli najpoprej nemški, 
potem slovenski naslov, tako je tudi „Hrani^ in ^Apostolski Hrani" v 
tem delu napisal Slomšek najpoprej nemški, potem slovenski pred- 
govor, v katerem pripoveduje, da je to „Apostolsko Hrano** sestavil 
po apostolskem dejanju, po listih apostolov in drugih bukvah. 

Njegov prijatelj Stojan je priredil to-le knjižico : ,,Filoteja"^^) 
V predgovoru pravi Slomšek, da je „Filoteja'' prav ljubezniva pri- 
jateljica takim dušam, katere je storila bogaboječost preveč bo- 
ječe. Spisal je tudi mladini več lepih molitvenikov *®) in druge 
knjige nabožne vsebine.**) 

Poleg svoje skrbi za nabožno izobraževanje Slovencev se je 
še vedno rad oziral na druge duševne in telesne potrebe svojih 
rojakov: delal je za Vodnikov spomenik, za Wolf-Cigaletov slovar, 
pisal je predgovore knjigam, namenjenim narodu v pouk, imel je 
predavanja v mariborski čitalnici i. d., opravičene so po takem 
življenju besede pesnikove : 

Umevaš glas, predraga domovina, 

Ki ranil ti globoko je src6, 
Gomila krije vrlega Martina, 

K počitku sklenjene so mu rokč. Okiški. 

Jernej Marousnik (1S05 — 1868) iz Solčave na Štajerskem, zlagal je humo- 
ristične in domoljubne pesni, pa se je zanimal tudi za gospodarske stvari. 

Matija Vodušek (1802-1872) iz Dramelj blizu Celja, od 1847. 1. do smrti 
opat v Celju. Sodeloval je pri Slomškovem „Mnemo8yn(yn'' 1840. L, v katerem 
je med drugim opisal življenje dekana Sig. Juvančiča. yyDrdbtitiice'**) je urejeval 

*) Z ozirom na svoje urejevanje yyl>r6btini&\ piSe Muršcu 1847. L: 

Visoko prečastiti gospod Doktor! 

Na Vaše lubeznivo pismece šele zdaj zamorem odgovor dati 
skoz mojega vikarja gospoda Orožna, ki tako v Gradec pojde iiio 
povedati, da sitn zivotopis od S. Viktorina v obojnimu jeziku prerad 
bral ino ga z Vašim listom vred une dni Gnadlivimu uredniku 
v Šnt. Andrez poslal. Hitro ste ga bli skovali, kar kaze, da jim 
slovenšm^a dobro gre od rok : po tem se nadjam, da luba slomiica 
spred Vase urne roke izleže, Gnadlovi knez SI** mislijo berš ob no- 

9* 



132 Zerodovina slov. slovstva. III. del. 

od 1848—1850. 1. in objavil v Ahaclovi pesmarici: »Prijaznost žlahtna roža.< Bil 
je velik prijatelj učeče se mladine. 

Mihael Stojan (1804 - 1863) iz Teharij blizu Celja od 1846. 1. dekan v 
Braslovčah. Pisal je mnogo, pa nepravilno, marljivo delal za „Drohtinice'' , katere 
je urejeval od 1856 — 1860. leta, za ^,Novice'\ v katerih je 1848. leta objavil 
»Opominke zastran podobarske umetnosti« gled^ na najnovejše delo sloven- 
skega umetnika Matjaža Tomca, podobarja v Št. Vidu nad Ljubljano ; pohvalil je 
Langusovo podobo > Jezus in sv. Alojzij« {„Danica^ 1. 1853.) Kozler je prosil 
Muršca, naj mu priskrbi krajevna imena na Štajerskem. Muršec se je obrnil do 
svojih znancev. Stojan mu 1852. 1. piše iz Braslove: „Kakor hitro sem letošno 
Tvoje pisemce dobil, sem kar neutrgoma Brunerju »knjigu bielu« pisal in ga zaradi 
zastalega dela opomnil. Lahko da Ti je celo stvar že zdavnaj poslal. Samo be- 
sedico mi piši in spisati Ti hočem vse lastna imena krajev moje tehantije. Nar 
bolje bi bilo, ko bi se zgodilo, kar je lani enkrat „B^eZa" omenila, da bi se 
krajepisi po tehantijah zložili. Razun imen bi se dobilo tudi lice kraja. Ne vžalilo 
bi se mi za svoj okraj tak spis načrtati, ker se mi kaj takega občno koristno zdi.^' 

Dr. Lovro Vogrin (1810-1869) od Sv. Trojice v Slovenskih Goricah, je 
bil prišel 1861. 1. za učitelja pastirstva na mariborsko semenišče; nadzoroval je 
proslonarodne šole; bil stolni prost. Bil je v mladih letih navdušen Uirec, ker je v 
dijaških letih v Gradcu občeval z Vrazom, Kočevarjem i. dr.; v Razlagovo r,Zoro'^ 
1853. 1. je napisal sestavek „Narodnost in vera." L. 1848. se je na Štajerskem 
začelo gibanje za to, da bi se slovenski Mali Štajer odcepil od sekovske škofije ; 
mnogo so se s tem trudili duhovniki; dr. Vogrin piše 1848. 1. iz Male Nedelje 
dr. Muršcu v Gradec: »Vaše „Novine^ nam visoko vred nega Krausa za prihod- 
njega sekovskega vladiko obečavajo in tudi jaz iz serca želim, da bi toti lubleni 
gospod na škofovsko slolieo povzdigneni se enkrat svojega žmetnega posla v 
guberniji rešili. Koga pa drugi za Gradčkega škofa stavijo ? Ali se naš slovenski 
del loči i no pridruži labudski škofiji? Pri nas je med ludstvom občinska Želja za 
slovenskega vladika in tudi čujem praviti, ka že prošnja okoli gre ino se pod- 
pisava, katera se potem prasajnem (!) gospodu kardinalu Švarceobergu predati 
hoče, da bi oni blagovoljno nekega Slovenca nam za vladiko postavili. Po moji 
namembi pa bi najbolje bilo, da bi nas od Nemcev ločili in z Labudskim ško- 
fištvom zedinili." 

Dr. Jožef Muršec Živkov (1807—1895) 

iz Biša pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah, doktor modroslovja 
1846. L, bil po nekaterih kaplanskih službah od 1839. 1. odgojitelj 
v rodbini vitezov Ormoških (Friedau), od 1845. 1. profesor vero- 
zakona na deželni realki v Gradcu. V 1850 — 51. letih je rado voljno 

vimu letu svoj letnik na svitlo dati, za to nas tak gonijo za pri- 
prave. V prihodno bom jaz ijimel drohtine poberati, sostavke 
jiskati ino jih vberati ino vbrane še le pred škofa poslati, verh 
še pa podpisati se za izdatela: tak bo vrana z ludskim perjam 
lišpana se štimala, Omnia ad majorem Dei gloriam et populi 
slavici salutem! 



Pisatelji. 133 

učil slovenščino na zavodu, od 1849. do 1857. 1. je prelagal deželni 
zakonik štajerski na slovenski jezik. L. 1850. je posloval takrat kot 
vladni komisar pri zrelostnih izpitih na hrvatskih gimnazijah; mini- 
ster Thun mu je ponudil službo deželnega šolskega svetnika, a jo je 
odklonil radi hude bolezni; ostal pa je v službi na realki do 1870. 1. 

Stopi vsi v pokoj ni nehal pečati se s pisateljevanjem ; 1880. 1. 
obhajal je slovesno zlato mašo in 1890. 1. na tihem biserno mašo, 
a na duhu in telesu ostal čvrst do smrti dn6 25. oktobra 1895. 1. 
Bil je najstarejši duhovnik obeh štajerskih škofij. Uže v modro- 
slovnih in bogoslovnih šolah deloval je slovstveno pomagaje Murku 
pri slovarju, Slomšku pri raznih knjigah osobito gled6 jezika, na- 
vduševal slovenske mladeniče za slovensko reč, nabiral za Vraza 
narodne pesni, pisal v „Drobtinice^ 1848. 1. »Sv. Viktorin, ptujski 
škof« ; v Cigaletovo ^Slovenijo'' z imenom »Živkov« o koristi slo- 
venskega jezika, o društvu »Sloveniji«, kateremu je on bil tajnik 
in duša, spisal je tudi društveno povestnico, ki se hrani v deželni 
pismohranilnici (arhivu) v Gradcu,*) o šolah latinskih in meščanskih, 
o vzbujanju narodne zavesti,*) o volitvi za mariborski okraj, za 
kateri se priporočuje Krenovski,*) odsvetuje voliti v Frankobrod, 
o slovenskem uradovanju,*) priporoča Majarjeva ,,Pravila^. Tudi 
,jNovice" imajo 1848. do 1863. 1. mnogo dopisov o raznih stvareh, 
n. pr. »Glasi o cesarskem ukazu zastran učnega jezika, XI. od- 
stavek« ; nemškim krajevnim imenom se naj dostavlja i slovensko.^) 
^Slovenska Bčela" ima tudi nekaj njegovih spisov.®) Pa ne samo 
s članki je podpiral slovenske časnike, slovensko slovstvo je po- 
množil tudi s samostalnimi deli ; 1847. 1. je izdal slovensko slov- 
nico,'') ki se je pa ozirala preveč na štajersko narečje. 

Ker so bili 1848 — 49. 1. burni časi in je pojemalo versko 
prepričanje, je Muršec za utrditev pobožnega mišljenja izdal knjigo 
jjBogočdstje" 1850.*) Z modroslovskimi vprašanji jse je mnogo pečal, 
osobito z ozirom na dejansko življenje ; to dokazuje njegovo delo : 
„Narava in človek^ 1867.") Ta knjiga je ponatis Murščevih se- 
stavkov v „ Učiteljskem Tovarišu'^ ^1866. 1. in se posebno ozira na 
živalstvo ter govori o živalskem jeziku. Tudi v Geršakovi „Čital' 
nici^ 1865. leta se nahaja spis jednake vsebine, »Uspeh človeške 
modrosti«, in v rokopisu je ostavil delo : »Modroslovsko krmilo 
zdrave omike«. To je pa samo prevod po nekem francoskem iz- 
virniku. Samostalnih idej v modroslovju ni razvijal, pa uže to 
priča o njegovem živahnem duhu, da ga je zanimala kraljica vseh 



134 Zgodovina slov. slovstva. IIF. del. 

znanostij, modroslovje. — O njegovi zlati maši mu je Bleiweis 
čestital takole: 

Velečastiti gospod Profesor! 

Ne morem si kaj, da ne hi tudi jaz se posebej za svojo 
osebo Vam k veseli dogodbi^ da Vam je mili Bog dal krepkemu 
na duhu in telesu doživeti petdesetletnico duhovnega stanu, čestital 
iz dna svojega srca. Saj ste vi jeden prvih mojih prijateljev bili, 
ko sem pred 37 leti stopil z nNovicamt" na beli dan! Tudi Vam 
gre čast in hvala^ da ste bili med tistimi oratarji, ki smo na 
polju slovenskega slovstva ledino orali! Zato Vas domovina pri- 
števa po pravici svojim najboljšim sinovom. Jaz pa danes ž njo 
vred kličem : Bog pozivi našega velezasluznega dr. Muršeca in ga 
nam ohrani mnogo mnogo let. 

V Ljubljani, 1. septembra 1860. 

Dr. Jan, Bleitoeis, 

Na stara leta je Muršec začel pesnikovati ; nekaj pesnij je 
izdal o priliki svoje zlate maše/®) nekaj jih je ostalo v rokopisu. 
Kakor Stanič opeval je praktične strani vsakdanjega življenja brez 
pesniškega vzleta. Slovstvena stran Murščevega truda ni toliko 
važna kolikor njegov vpliv, ki ga je imel na narodni razvitek 
štajerskih Slovencev od 1848 — 1860. 1. On ni bil samo učen in 
vzoren duhovnik nego tudi izveden dobročinitelj. V njegovi zapuščini 
se nahaja mnogo listov najodličnejših mož one dobe ; zaslužili bi, 
da bi jih izdala »Matica Slovenska«. 

Mnogo let mu je zvesto stregla Gerta Gomilšakova, sama 

tudi pesnica; njej na čast je Trnski zložil lepo pesmico. 

Mihael Piki (1814—1867), semeniški vodja v Mariboru, je sodeloval pri 
„Dejanju Svetnikov" pri „Drobtinicah", bil je ustanovnik »Matice Slovenske" in 
mariborske čitalnice, kateri je bil zvest ud. 

Jernej Giringer, porojen 1818 1. v Hočah blizu Maribora, živi sedaj upokojen 
župnik v Slivnici blizu Maribora. Spisal je za družbo sv. Mohorja knjigo nabožne 
vsebine. Ciringer se je poleg svoje slovstvene delavnosti zanimal tudi za splošni 
položaj Slovencev. L. 1850. je iz Jarenine pisal Muršcu: »Dragi gospodine pri- 
jatelj! Tuka Vam pošlem priložen nemečki sostavek s toj prošnjoj, da ga ,Slov. 
društvo" u Gradcu popili, pobrusi, pristavi, popravi, kar je pomanjkljivega, potem 
pa ga izročite vikšemu poštah upravitelstvu u Gradcu. Slovensko društvo naj 
podpira nas; potem dajte ovaj sostavek u Gracarcu ali ako ga ona ne vzeme, 
v »Union* ali „Sudslavische Zeitung" s tem naročitim pristavkom: Gracarica, ki 

v 

bi morala zastupati oba naroda u Stajerskoj, nije hotela ovoga sestavka vzeti. 
Iz tega sostavka lahko razvidite, kakšne ljudi imamo u Sloveniji ino kako se 
ravnopravnost spoštuje! Sdaj nam je ali narodno živeti ali umreti, ako se ne 
poskusimo za prirodjene narodne pravice.* 

Josip Rozman (1812—1874) iz Šmartna poleg Kranja se je šolal v Ljub- 
ljani in v Celovcu, od 1848. 1. kanonik v Št. Andražu, 1850. 1. semeniški ravnatelj 



Pisatelji. 135 

in učitelj katehetike in pedagogike, od 1854. 1. nadzornik prostonarodnih šol, 
1858. 1. nadžupnik v Konjicah in častni kanonik> 1858. 1. je potoval v Rim. Mlad 
bogoslovec jn učenec Slomškov je začel Rozman pisateljevati in se udeležil pri- 
rejanja knjižice „Prijetne pripovesti'^ i podpiral „Drohtinice'^ s sestavki na- 
božne in zgodovinske vsebine, n. pr. „Turki na Koroškem* (1852), »Križarske 
ali svete vojske**, „Kratka dogodivščina slavjanskega sveta'', „Kako so se koroški 
Slovenci pokristijanili?" r,Drobtinice^ je ureljeval v letih 1851—55. Bil je vesten 
in navdušen šolnik in se mnogo brigal za pouk tako v bogoslovnih kakor 
prostonarodnih šolah. Šolski nadzornik je ministerstvu v pismu od 14. januvarija 
1853. 1. odkrito povedal svoje mnenje o slovenskem jeziku in slovstvu. Poleg 
„ Abecednika*^ in „ Katehetike*^ je spisal še jeden molitvenik ter dvojne „Druz- 
hene bukvice**. J. Marn navaja iz predgovora vsakega letnika njegovih f,Drob- 
tinic" nekoliko odlomkov, „ker se v njih mnogotero pojasnjuje napredek našega 
slovstva". Dasi so j,Drobtinice^ bile jako koristne za nižje slovensko občinstvo, 
vender pa ti letniki ne naznačujejo kakega posebnega napredka v slovenščini. 
Dasi se oblika in vsebina njegovih knjig ne razlikuje od pisave drugih delavcev 
na slovstvenem polju one dčbe, je vender njegova vrednost tem višja za narodni 
napredek, ker je z nenavadno požrtvovalnostjo podpiral vsa narodna podjetja ; 
bil je soustanovnik ..Slovenskega Naroda^ in »Matici Slovenski* volil 1000 gld. 
Dr. Jožef Ulaga (1826—1881) od Sv. Petra pod Sv. Gorami, učitelj vero- 
zakona na celjski gimnaziji 1858. 1., leto za tem profesor bogoslovja in 1861. 1. 
podravnatelj v mariborskem semenišču, 1. 1875. dekan v Konjicah, kjer je umrl 
4. okt. 1881. 1. Marljivo je podpiral ^Drobtinice" in „Danico", v katerih je pri- 
občeval krajepisne in pedagogične članke, n. pr. »Petrovče*) s sliko cerkve*, 
»Spomini iz Marija Cele",') „Kako si učitelj spoštovanje v otrocih zadobi*,') »Do- 
mača odreja otrok," »Opomin za starše," »Mati, prva učiteljica otroška," itd. 
Uredil pa je sam XIX. letnik r.Drobtinic" za leto 1865—1866. VI. 294; natisnil 
E. Janžič; v predgovorih razpravlja »pekoča vprašanja*, ki prešinjajo Evropo, ki 
pa pečejo le zarad tega, ker se nočejo prav rešiti. Med ta vprašanja stavi tudi 
uvedenje slovenščine v urade in šole. Samostalno delo njegovo je: ^Zgodovina 
svete vere", 855.*) Sodeloval je tudi pri knjigi „Djanje Svetnikov Božjih". — 
>Kolofon Christianus« se je oglasil v „Zgodnji Danici" 1870. str. 10 zoper Stri- 
tarja in je pobijal njegove nazore. Urejeval je ..Slovenskega Gospodarja" od 
srede 1871. 1. do decembra 1874. L, v katerem je z odločno in rezko besedo 
zagovarjal pravice slovenskega . naroda. Bil je mož bistrega uma in spretnega 
peresa, v resnici »svetel narodnjak", kakor ga je imenoval Bož. Raič. 

Franc Košar (1823—1894) iz Braslovč na Štajerskem, od 1849^ do 1865. 1. 
dvorni kaplan in spirituval v Št. Andražu na Koroškem in v Mariboru, dekan 
v Kozjem, 1870. 1. kanonik v Mariboru, od 1872. tudi profesor cerkvenega prava. 
Lmrl je na Iki blizu Opatije. — Ko so Slomšku o priliki njegovega imenovanja 
škofom labodski bogoslovci priredili veselico 1846.1., je Košar zložil slovensko pesen. 
Mnogo let je bil zvest sotrudnik „Danicv' in „ Drobtinicam" in v njih pisal o 
raznih predmetih, n. pr. o misijonih in duhovnih vajah,*) o cerkvenih stvareh 
in slovesnostih, posebno o Cirilu in Metodiju,') o šolskih rečeh,'') o slovensko- 
nemških bukvah in o šolskem nadzorstvu,*) o učiteljskem zborovanju v Bra- 
slovčah,*) o poboljšanju prostonarodne šole;®) spisal je za Slomškovo knjigo 
»PoMovito" (1854.), zgodovino sv. vere. Bil je veren učenec in prijatelj Slomškov 



136 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

ter je pritrjeval njegovim nazorom o veri in narodnosti; jako se je zanimal za 
javne stvari in je bil nekaj Časa deželni poslanec y Gradcu. L. 1861. je v mari- 
borski Čitalnici govoril o katoliškem duhovništvu, zahtevajoč, da se mora du- 
hovnik dejanski udeleževati narodnega gibanja, pa zmerno. O svobodnem tisku, 
(govor v čitalnici mariborski 1863) povdarja: , Komur je Bog dal dar pisanja, 
naj nikakor ne zanemarja tega talenta. '^ Dokler je dr. Ulaga urejeval „Slov. Go- 
spodarja*^, ga je Košar marljivo podpiral. Uže 1850. leta v „2>a?wct" je duhov- 
nikom priporočal marljivo delovanje v slovstvu, v druStvih in v javnosti, ker je 
bil sam jako marljiv pisatelj. Po Slomškovi smrti je ustno in pismeno opisaval 
dela tega prvega slovenskega odgojitelja,') in sicer v Slomškovih ,fDrobtinicaJi' 
za 1863. leto: „ Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski, priseduik apo 
stoljskega prestola svetega Očeta, meščan Rimski'. Ta spis se je natisnil 
posebej s spopolnjenim naslovom »Njih življenje in apostolsko delovanje s po- 
dobo in posnetim lastnim podpisom.'' To je navdušeno pisan življenjepis, kakor 
ga more pisati samo mož — Slomškove narave. Marljivo je izvrševal Košar sam, 
kar je spoznal za pravo: udeležil se je Slomškovega dela: „Djanje svetnikov 
Božjih'' 1853.; z Mih. Stojanom (braslovškim dekanom) je poslovenil „Marije Rožen 
Cvet", uredil Slomškovih ^Drobtinic'' XX. letnik. V Ljubljani 1869. 8^ IV. 316., 
pripravljal tvarino iz Slomškove zapuščine za XXI. in XXII. letnik, ki jo je uredil 
dr. Lampe 1887. in 1888. 1. Odločno se je potegoval za pravice katoliške cerkve 
in spisal v tem smislu knjigo „Katolška cerkev'' 1872.*) V tretjem oddelku te od- 
ločno pisane knjige govori o dolžnostih, ki jih imajo v sedanjih časih katoUčani 
do katoliške cerkve. Tej knjigi se je pridružil prav poraben molitvenik.*) L. 1881. 
je potoval v Rim, 1885. 1. v Velegrad, 1886. 1. v Lourdes, 1889. 1. v Sarajevo. 
Pred lurško duplino je slovenski pridigoval. Spreten govornik je ob raznih 
cerkvenih slovesnostih govoril. S častnim kanonikom Markom Glaserjem, župnikom 
pri Sv. Petru pod Mariborom, sta se smela šteti v krog najožjih prijateljev 
Slomškovih. 

Peter Cizej (1822 — 1882) iz Gomilskega, kurat v Rečici v Savinjski dolini, je 
pisal v „ Drobtinice'', pomagal Slomšku pisati „Djanje*' in je izdal jeden molitvenik. 

č) Davorin Trstenjak in posvetni pisatelji na Štajerskem. 

Davorin Trstenjak (1817 — 1890) 

porojen v Kraljevcih, v župniji St. Jurija na Š(!'avnici v Slovenskih 
Goricah, je dovršil gimnazijo v Mariboru 1830. — 1838. L, modro- 
slo.vje v Gradcu in Zagrebu 1836. — 1840., bogoslovje v Gradcu 1844. 
Po kaplanskih službah v Slivnici blizu Maribora, v Ljutomeru in na 
Ptuju je od 1850. do 1861. 1. na mariborski gimnaziji učil vero- 
zakon, slovenščino in zgodovino, potem je župnikoval v Št. Juriju in 
na Ponikvi pri Celju, naposled v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. 

Trstenjak je bil jako gibčnega duha od dijaških let na gimnaziji 
do osivele starosti. Uže gimnazijski dijak je zlagal izvirne slovenske 
pesni, slovenil pa Matthissonove in Schillerjeve ; vseiičiliščnik je 



• jtv — 1 



Pisatelji. 137 

spisal dramo »Nevesta iz otoka Cjrpros«^), ki se je izgubila, ohranila 
pa se je obče znana »Zvezda«. Začetkom 1838. 1., ko je šel Vraz 
v Zagreb, je naložil Trstenjaku, naj zbira akademično mladež .*) 
Proseč rodoljube na Slovenskem podpore je dobil nad 100 gld., 
med drugimi mu je Krempel poslal 20 gld. Najel je sobo, sestavil 
pravila, združil nad dvajset mladeničev v društvo. Sam je bil izvoljen 
predsednikom, tajnikom pa njegov poznejši sosed v Št. Juriju, Jožef 
Ulaga, župnik v Št. Vidu. V odboru so bili Ivan Trnski, Srb Po- 
povic, Čeh Vaclav Bezpalec, Poljak Krudovski in Slovenec Karol 
Lavrič. V tem društvu so se učili slovanskih jezikov, zato ga je 
policija razpustila. Trstenjak pa je prišel »sub vigilem oculum« 
in imel gmotno škodo. V Zagrebu je stopil s svojim rojakom 
Vrazom v »ilirsko kolo«, v katero je bil koj povabil Slovence. 
L. 1839. bivajoč v Zagrebu, je občeval z odličnimi hrvatskimi pi- 
satelji *) in pomagal prirejati gledališčne igre. V Razlagovi »Zori 
jugoslovanski« in v »Pesmarici« 1863. 1. in 1872. 1. se nahaja več 
njegovih pesnij ; pred vsemi se odlikuje »Pod lipo« (Lipa dišeča id.) 
Prva v ,^Novicah" natisnena pesen je »Prva vožnja na železnici 
skoz slovensko zemljo«, kije pa le verzifikovana proza. („JVou/^ 1846.) 
Narodne pesni je objavljal in razlagal v „ Vodnikovem Spomeniku^ ^ 
v Janežičevem ^Glasniku"* in drugod in ocenil njih važnost; izrazil 
je svoje veselje, da je po svojih raznih »spisih v rodoljubih vzbudil 
marljivost za popis narodnih povestij in pesmic« 

Ko je 1868. 1. v Mariboru bil ustanovljen ^Slovenski Narod'' ^ 
pritekel mu je 'Ex{xap(jLO(; na pomoč z obilnimi humorističnimi do- 
pisi iz Ričetvaroša,^) iz »Lutetia Vindelicorum«,*) iz Ftinferheima ; ^) 
pisal mu narodopisne črtice »Osel«,*) »Podgana«,') »Na dan pred 
Kresoma *) (Volite dobro !); »Prijateljske liste do brata Hipohondra« 
L— IX. ; ') te liste je nadaljeval še leto potem. ^^) Humoristično čitanje 

*) Dragi brate! Morda Vam jeste neč znato, da mi letos u Gradcu jedno 
družtvo slaTJansko utemeljili jesmo. Naš načno (!) obstoji v time samom, da se 
Bučlanovi ovdašnji, kojih broj ni jest maleni, poduče u jezikih slavjanskih, zarad 
l^oje stvari i članove imamo svakog grana slovanskog. A mislimo mi, da i drugi 
inostrani k tome pristupiti mogu, akoprem nisu nazočni, vender se bave makar 
s casopisami i dobrimi knjigami svakog narečja slavjanskog. Po novoj godini 
dolaze u aašu čitavnicu više časupisa, koje mi lahko šaljemo dalje. Ako Vaša 
jest volja, da pristopite nam pod zdoli stoječim naslovom, skoro pisat volile. 
Ugodbe jesu sledeče: Mora svak član jeden rli drugi slavjanski jezik razumeti 
in jedan prioesak u novcih poslati ; mi zaklučismo 2 fl. C. M. za polovinu godine, 
bez da se velikodušna dobrovoljnost u davanju novaca zatera id. i d. (Trstenjakov 
list Muršcu iz Gradca 16. dec. 1838.) 



138 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

na zabavnem večeru »Pisat, društva« je imelo za predmet »Emono- 
Aquilino« ;**) v »Posnetkih iz dnevnika starega slovenskega humo- 
rista« *^) s prijetno satiro šiba slabosti političnih slovenskih vodij ; 
njegova šala nikdar ni bila razžaljiva. Za svoje humoreske jemal 
je snov iz narodnih pravljic, visoko cenil vrednost na- 
rodnih pesmic; in uprav „Glasnik^ Janežičev je prinašal v 
vseh svojih letnikih mnogo narodnega blaga, n. pr. »O mavrici 
ali božjem stolcu«; »Vezilo, koga za godovno vezati«") itd. 

Vender pa tukaj ni vse zanesljivo, ker je marsikaj navajal, česar se je iz 
mladih let le nekako terano spominjal. Po preiskavanju narodnih pripovedek, 
pesmic in pravljic in po svojih jezikoslovnih študijah je prišel na polje slovenske 
in slovanske mitologije in zgodovine sploh. Prvi dve leti svojega profesorskega 
službovanja v Mariboru je skrbno porabil za ta preiskavanja ter je začel 1858. 1. 
preiskavati in primerjati indijsko bajeslovje s slovanskim, n. pr. „Višnutova Kršna" 
— Avatara in njeni ostanki na rimsko • slovenskih spomenikih. (Kršna in Avatara 
pa nista besedi ženskega spola.) Tudi indske bogove Skanda, Brahma ne (Drama) 
je iskal na rimsko - slovenskih spomenikih. Najvažnejša in najobširnejša članka 
sta v tej stroki „0 božanstvih ognja pri starih Slovanih" in »Triglav*. 

Istega leta se je začel v nNovicah^ ^Q6dX\ z vprašanjem, 
so-li Slovenci še le 595. 1. prišli v pokrajine, kjer stanujejo sedaj ? 
To skuša rešiti v obširnem spisu : »Kdo so bili Noričani in Pa- 
nonci, Kelti **) ali Slovenci ?« in ga posvečuje Šafafiku. Isti predmet 
se je obdelaval tudi v spisih : »Kako dolgo so že Slovenci na Po- 
horju?« *^) »Od kod so Kelti prišli v Noricum ?« ***) »Novi dokazi, 
da so bili Panonci Slovenci.«^'"*®) »Odkod bi Slovenci prišH v dežele 
nekdajnega Norika?«^*^) Zadnji spis te vrste je njegovo oporočno 
delo jjPannonica^ , Priznavala sta davno uže njegove napore Jakob 
Grimm in P. J. Šafafik, dasi kot samouk ni mogel dokazati resničnosti 
svojih trditev. Skušal pa je razjasniti tudi poznejšo dobo slovenske 
zgodovine za časa Rimljanov; v to svrho je marljivo nabiral rimske 
napise in stare denarje ; v tem obziru je jednak Vodniku. V to 
stroko spadajo spisi »Rimske ceste iz Ogleja črez Emono v Sisek«,^*) 
»O leži in pomenu rimsko-slovenske postaje Pultavia«,*'*) »Hemona, 
Emona, Amina, Kamuna - Ljubljana« ;'^) »Mansio Ragonda.«^*) Raz- 
lagal je imena slovenskih rek,^^) dežel, mest in oseb. 2®"^^) Etimo- 
loških razlaganj občnih imen se nahaja silno mnogo v »Novicah"^ 
v „Glasniku'' in v ^Vestniku" 

Po vzgledu Miklošičevem je zasledoval slovenske ali slovanske 
elemente v jeziku sosednjih narodov; ta zasledovanja so ga za- 
nimala od 1873. leta do poslednjih njegovih dnij. Uvodom tem 



Pisatelji. 139 

sestavkom smemo smatrati » Italjanščina in slovenščina«.^*"^') 
S posebnim zanimanjem je začel preiskavati zgodovino in jezik 
Venetov;**"^®) te študije so ga bile izvedle na širše romansko 
jezikoslovje in so porodile spis »Slovenščina v romanščini«. Delal 
je z nedostatnimi znanstvenimi pripomočki in skušal razjasniti tiste 
besede, ki jih niso mogli raztolmačiti Diez, ustanovitelj romanskega 
jezikoslovja, in drugi glasoviti romanisti. Dalje časa se je priča- 
kovalo, da mozeg teh preiskavanj objavi v nemškem jeziku Turkuš, 
profesor v Gradcu. 

Tudi v nemščini je zasledoval slovanske ostanke: »Slo- 
venske besede v noriški nemščini« ; *®) »Slovenski ostanki v tirolski 
nemščini.« *^) Zvršivši to stran Trstenjakovega pisateljevanja nave- 
demo še splošni članek »Jezikoslovstvo« *'') in omenimo, da so 
Trstenjaka zanimale tudi poznejše dčbe slovenske zgodovine, po- 
sebno časi Cirila in Metodija ; uže 1857. 1. je vprašal, je-li naj tudi 
Slovenci praznujejo tisočletni spomin apostolske delavnosti sv. Cirila 
in Metodija ? **) V Celju je imel slavnostni govor o tisočletnici 
slovanskih blagovestnikov ; **) temeljito razpravo je napisal » O' 
prvem stalnem mestu Metodovem«.*^) Tu omenjamo tudi spis, ki 
bi ga smeli uvrstiti med njegove povesti, namreč »Ljudevit, voj- 
voda hrvatski«,*®) v katerem pripoveduje v lepi besedi, kako na- 
vdušeno je Ljudevit 817. 1. vodil hrvatske doglavnike proti oholim 
Frankom. 

Obširnejša razprava o rodbini Windisch-Graetzov »Weriand 
de Graz« dokazuje, da ta kneževska rodbina prihaja iz pokolenja 
nekega malega slovenskega plemiča na Koroškem. Strokovnjaki so 
po zaslugah pohvalili knjižico. Naznanjal in ocenjal je knjige zgodo- 
vinske tvarine, n. pr. Orožno v „Bisthum und die Dioec. Lavant.^ itd. 
Posebno pa smemo smatrati desetletje 1879 — 1889. za dobo, v 
kateri se je pečal z zgodovinskimi preiskavami, n. pr. »Kos Kranjske 
v starih časih je stal pod oblastjo koroških vojvod«,*') »Koroško- 
slovenski vojvoda Valhun«,*^) »Collectae papales o kranjskih 
cerkvah« 1. 1323.*®) Sem spada spis »Poglavje ogersko - slovenske 
zgodovine«, napisan za zagrebško akademično mladost,^®) in »Divum 
Hieronymum oppido Stridonio in regione interamna Hungaria anno 
CCCXXXI. P. Chr. natum esse« itd.*^') 

Poleg svojega strokovnjaškega delovanja pa je s paznim očesom 
gledal na vse duševno gibanje slovenskega naroda in posebno na 
smer posamnih pisateljev; ker se je vsaj na Štajerskem smel 



140 Zgodovina i^lov. slovstva. III. del. 

smatrati vodnikom na slovstvenem polju, skušal je zjedinjevati du- 
ševne moči in jih voditi v zmerno svobodnem smislu. Da bi vsem 
slovenskim pisateljem osnoval nekako ognjišče, je objavil 1868. 1. 
»Nasvet, kako bi slovstvena delavnost med slovenskimi pisatelji 
bolj vspevala« (Literarno društvo — literarno glasilo.) Odločen 
upor Jurčičev ^*) je preprečil to nakano. Štiri leta pozneje je zopet 
izprožil isto nakano, a sedaj vsaj na prvi pogled z večjim uspehom. 
Osnovalo se je 1872. 1. v Ljubljani »Slovensko pisateljsko društvo«. 
Ob ustanovitvi je on navdušeno povdarjal namen društva, ^^) ki je 
sicer spalo nekaj let, pa po Vošnjakovem trudu zopet oživelo. 
Glasilo temu društvu naj bi, bila »Zora*"^ časopis za zabavo, znanost 
in umetnost, porodivši se 1872. leta v Mariboru pod njegovim 
uredništvom. L. 1881 je utemeljil list ^Kres"*. 

L. 1873. je dodal Trstenjak znanstveno prilogo ;, Vestnih" in 
1874. 1. oba lista v lastništvo in uredništvo prepustil Janku Pajku. 
„Zora** 1872. 1. je takoj v početku prinesla članek »Prineski k zgo- 
dovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem.« On, Nestor 
slovenskih pisateljev, s katerimi je bil večinoma osebno znan, je 
bil poklican v prvi vrsti opisati v slovenskem slovstvu delujoče 
osebe ; opisani so po njem : St.Vraz,^*) Janez Klajžar,^^) Ant. Tomšič, ^^ 
Ant. Slomšek,"') Ant. Jancžič,'«) Lovro Vogrin,"«) Andrej Gutman.*") 
Slovenski rapsodisti Fr. Cvetko, St. Modrinjak, M. Jaklin,®^) Janez 
Šmigoc®'^) (nadvojvoda Ivan je povzročil natis njegove slovnice), 
K. Lavrič (prva slov. čitalnica.) ^^) Slovenski pesnik rajnki (Jarnik),"l 
A. Murko, J. Košar, O. Caf, dr. M. Prelog, J. Drobnič, V. Mandelc,**i 
dr. Št. Kočevar,««) J. Virk,«') Gašpar Rojko,"') dr. Št. Kočevar,**) 
Jožef Hašnik,'®) Alojzij Perger, Prelokar (Thomas de Cilia.)^*) 

Z zanimanjem je zasledoval tudi delovanje odličnih mož 
drugih narodnostij."— *®) opisoval znamenitosti zgodovinsko važnih 
mest in druge reči, n. pr. Cerkev sv. Marka v Benetkah,'**) Nekaj 
iz kuhinje starih Grkov,*^) Šah in učenjak. Vedno se je brigal tudi 
za splošno osodo Slovencev ; obširno pripoveduje o Jelačiču, ki je, iz 
Hrvatske potujoč na Dunaj v Ptuju navdušeno pozdravil polk Kinsky; 
zanimiv je okhc v „Novicah" : »Bratje Slovenci po Kranjski, Ko- 
roški in Štajerski deželi«, v katerem nagovarja Slovence na složno 
delovanje, še bolj zanimljivi so listi politične vsebine Muršcu, ki 
jih pisatelj te knjige objavi v posebnem življenjepisu Murščevem. 

Pisal je „Novicam^ več uvodnih člankov, najčešče ob novem 
letu. nSlovenski Narod" *^) je takoj v prvi številki pozdravil in pri- 



Pisatelji. 141 

poročal zlato sredo med nezdravim liberalizmom in trdoglavim 
starokopitarstvom. »Novoletni list do razkosanih Slovencev« zahteva, 
da ne iščimo načel iz državljanskih besednjakov, nego iz zgodo- 
vine in iz izkušnje ; sestavek »Složnost« želi, da bodi naša moč v 
slovenski vzajemnosti ; še v poznejših časih je dajal našim vodjam 
migljeje in miril razburjene duhove. Slovenske zahteve zastopal 
je s spretnim peresom tudi v nemških listih, n. pr. »Stidslavische 
Zeitung«, »Politik«, »Zukunft«, »Ost und West«, »Presse« i. d. 

Trstenjak je bil pesnik, novelist, jezikoslovec in zgodovinar ; 
v jezikoslovju ni imel sistematične podlage; najbolj zmožen je bil 
za zgodovino radi redkega pomneža za osebe in čine in po bistrem 
umu. Da je mogel on zjediniti vse svoje bogate darove na to 
stroko in, da je bil podprt po znanstvenih sredstvih velikih narodov, 
bi bil jeden prvih zgodovinarjev prvih kulturnih narodov. O nepo- 
voljnih uspehih njegovega znanstvenega delovanja v stroki etimo- 
logije in stare slovenske zgodovine sta se izrazila Miklošič v 
»Slav. Bibl.« II. in Jagic v »Arch. f. slav. Phil.« I., III., V., VIL 
Kljubiji temu pa je deloval skoraj na ves mlajši rod slovenskih 
pisateljev na Malem Štajerju, ki jih je v šolskih počitnicah zbiral 
okolo sebe; prihajali so k njemu n. pr. Ogrinec, Sket, Murko, 
Oblak, Glaser, Pajk in dr. Dasi nikdar ni nastopil kot politik, je 
bil vender dobro poučen o splošnem položaju v Avstriji, pisal je 
mnogo političnih sestavkov in dajal svete našim voditeljem. Božidar 
Raič se je pred odhodom v državni zbor posvetoval s Trstenjakom. 
Imel je pa tudi zveze z visokimi krogi in s tem marsikomu koristil, 
n. pr. Oblaku. Bil je skromen in ponosen mož, ter odločen, izredno 
nadarjen in marljiv Slovenec in Slovan. Za izredne zasluge, katere 
si je bil pridobil v 1848 — 1849. letu v Ptuju, kjer je kot mestni 
kaplan s smrtno nevarnostjo opravljal službo v prenapoljeni bolniš- 
nici, je bil odlikovan z zlato krono, a je ni nikdar nosil. 

Opetoma se je izrekla želja, da bi on zapisal svoje spomine, 

ker ti bi bili lep donesek k zgodovini slovenskega preporoda in 

napredka, ali te želje ni mogel izpolniti rojakom radi bolehnosti 

v poznejših letih. On je morda zadnji Slovenec, na katerega je 

vplivala romantična struja v svetovnem slovstvu. 

Fany Hausman^ hči lastaika novoceljske grajščine, se je v Slovencih prva 
poskusila na slovstvenem polju in je pesmice objavljala v ^Celjskih Novinah^ 
1848. 1. in v „Sloveniji'^, Umrla je 1853. L ter je pokopana v cerkvi Dev. Marije 
v Petrovčah pri Žalcu. 



142 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

JuHj Vodovnik iz Skomerske župnije (por. 1791) na Malem Stajerju, je 
bil najpoprej cerkovnik, potem tkalec, zadnja leta je beračil pevaje na kolinah in 
ženitovanjskih gostijah. Zložil je mnogo pesmic, ki se še pojejo po južni strani 
Pohorja. 

Peter Musi (1799—1875) iz Vranskega, 49 let nadučitelj v Šoštajnu, je 
razven mnogih setavkov za j,Nouice**, za ^Šolskega Prijatelja^ in druge slovenske 
liste spisal tudi ^^Ahecednik'^ in knjigo o kmetovanju. 

Valentin Orožen (1808 — 1875) iz Št. Jurija pod Rifnikom, je opravljal 
duhovsko službo, na mnogih krajih , umrl vpokojen v Okonini pri Gornjem 
Gradu. Njegove pesni se nahajajo v Ahaclovi zbirki 1. 1833, n. pr. ^Spomlad', 
v Slomškovi knjigi »Troje ljubeznivih otrok*, „Da zvezde na nebu igrajo*, v 
J, Drobtinicah'^ 1846. — 1852. L, n. pr. 1848. 1. »Vse mine* (Kje so moje rožice?). 
Fr. Leveč dokazuje v „Ljublj. Zvonu^ 1891. 1. 126, da je ta pesen prevod 
nemške Jacobijeve : »Nach einem alten Liede' , dalje »Napitnica* (To zlato 
vinsko kapljico id.) v „ Novicah'' L 1854. Vsi njegovi spisi so izšli z naslovom: 
Valentin Orožnovi spisi. 1879. 

Jožef Hasnik (1811 — 1883), rojen v Trbonjah blizu Vuzenice na Štajerskem, 
umrl župnik v Št. Juriju blizu Celja. Bil je med mladimi duhovniki, ki so Slomšku 
pomagali sloveniti „Propovedi*^ ) prve njegove pesmice se nahajajo v Ahaclovi 
zbirki. nNovice" je takoj s početka zalagal s pesmicami, katerim je jemal tvarino 
iz krajevnih ali časovnih razmer, n. pr. , Močen varuh*; tudi v ^Slovenijo*' 
1848—1850. 1. je pošiljal pesni enake snovi. Pozneje je zbral, svoje pesni in 
nekaterim zložil napeve ter jih izdal z naslovom: „Dohrovoljke** 1854. 1. Njegove 
pesni, priproste in brez višjega vzleta, so se hitro širile med Štajerskimi Slovenci 
in mnogo pripomogle k vzbujenju narodne zavesti. Veseli pesnik se je 1848. 1. vrlo 
zanimal tudi za javne razmere; dne 7. julija omenjenega leta piše Muršcu: 
„Čverste poročnike potrebujemo za deržavni zbor ali malo je takih v našimu 
okrožu. Nar gorej bi bili: 1. Dr. Kočevar, 2. škof Slomšek (pa mislim, da bi ne 
šli), 3. Dr. Šubic — Ureh — Konšek — Anton Wolf (farmešter pri sv. Petru 
blizu Rogača), dehant Bruner (učen in moder gospod), Straha ne poznam (Strah 
je bil župnik v Loki pri Zidanem mostu. Pis.), gospod Janez Lichteneger, oskrbnik 
Blagonske graščine. Dr. Knezu se blodi po glavi, Gurnik je pa kakor veter žene.'' 

Dr, Štefan Kočevar (1808 - 1883) iz Središča na Štajerskem, doktor zdra- 
vilstva 1834. 1., je služboval v Celju, v Podčetrtku in zopet v Celju, kjer je bil za 
svoje človekoljubno delovanje proslavljen z naslovom »cesarski svetnik*. Součenec 
Gajev in prijatelj Miklošiču, Trstenjaku, Vrazu in drugim podpiral je Gaja na 
vse strani, 1848. 1. je šel v Zagreb delat na to, da bi se združili Slovenci s 
Hrvati. Kočevar je bil izredno plemenit in nesebičen značaj; v Savinjski dolini 
je bil blizu polstoletja duševni oče vsemu narodnemu gibanju. Na stare dni je 
začel izdajati delo ^Slovenska mati'' 1882. 1. V ilirski dobi so se namenili 
spisati južnoslovanski slovar na podlagi slovarjev Stefanoviča, Belostenca, Jam- 
brešiča, Stulija, Voltiggija in Murka; za slovenski oddelek so bili odločeni Muršec, 
Ulaga, Drobnič, Orožen, Wolf in Kočevar, ki je vodil vse dotično dopisovanje v 
Slovencih. Dne 8. jan. 1849. 1. je pisal o tej stvari Muršcu: „Tak ko ti, mislim 
tudi jaz, da bi mi dobro storili, če bi naš začeti slovar Ljubljančanom poslali. 
Zato bom vsem sodelavcem pisao, naj svoja pismena skorom zgotovijo, pa meni 



Pisatelji. 143 

s posojenimi bukvami vred pošljejo. Tak tudi ti svojo pismeno zgotovi, pa v 
Podčetrtek poSlji.*'*) 

Br, Matija Prelog (1813—1872) iz Hrastja pri Ljutomeru je bil zdravnik 
v Ljutomeru in Veržeju ter se 1849. leta preselil v Maribor. V Vrazovi knjigi 
„Narodiie pesni itd.^ sta pesmici: „ Marko ino Turki* pa „ Marko devojko prosi* 
iz njegove zbirke. Največje delo njegovo je: „ Makrobiotika" 1864. L Spisana je 
knjiga za mladino; povdarjal je, da se ne moreta ločiti človek in njegov nrav- 
stveni namen; zato mora v tem biti poučena uže mladina. V mariborski čitalnici 
je v gledali^čnib igrah spretno predstavljal humoristične vloge, priredil nekaj iger, 
ustanovil list „Sloven8ki Gospodar** in ga vodil pet let (1867 — 1872). Spisal je 
roman »Šuntar*, govoril na taborih in se sploh mnogo trudil za narodnostno 
probujo štajerskih Slovencev. 

Oroslav Caf (1814—1873) iz Rečice poleg sv. Trojice v Slovenskih Goricah 
je bil dvajset let kaplan v Framu blizu Maribora, dokler ga ni Slomšek ime- 
noval podravnateljem in učiteljem duhovnega pastirstva v mariborskem semenišču. 
Ta služba pa mu ni ugajala, ker ga je preveč odganjala od preljubljenega mu 
jezikoslovja; zato je prevzel službo beneficijata pri mestni župni cerkvi v Ptuju. 
Ker si ni privoščil počitka v svojem jezikoslovnem preiskavanju, začel je na umu 
bolehati; domišljujoč si, da ga preganja vse, storil je samovoljno smrt dne 8. julija 
1873: 1. Kakor sto drugih nadarjenih in navdušenih mladeničev, poskušal je tudi 
on pesnikovati,*) to je pa rano opustil in se lotil resnih jezikoslovnih študij uža 
na gimnaziji. Učil se je poleg slovenščine tudi drugih slovanskih narečij in se je 
zanimal za vsak pojav v slovenskem slovstvu. 1845. L") naznanjajoč smrt Antona 
Krempla in opisujoč njegove zasluge, pogreša slovnice ali slovarja slovenskega, 
l^jer bi se bil ozir jemal na vsa slovenska narečja; nadeja se, da bodo „Novice^, 
»ker jih orel uže vse nebo vsega Slovenstva veselo obleta, rade sprejemale vsak 
popravek iz podnarečij v svoji besedi." Mislim pa, da je Cafova sodba „Murko 
je ves pokranjčeni Štajerec" neosnovana, kajti uže Murko je v predgovoru svoje 
slovnice zahteval, da se mora slovničar slovenski ozirati na vsa narečja. Na- 
znanjal je radostno knjige Dobrovskega in Miklošiča^); začel je nabirati be- 
sede za slovenski slovar; imel je pri sebi in vabil slovenske može iz Rezije, 
Medjimarja, Krasa in Koroškega in od njih pozvedoval, kako se tej ali oni 
reči pravi v njih pokrajinah. Nato je objavil*) »Proglas zastran novi ga sloven- 
skiga slovnika in slovnice*, iz katerega se vidi, na kako široki podlagi je hotel 
izvršiti svoje delo. Ko je slišal Miklošič, koliko tvarine ima nabrane Caf, mu je 
predlagal, da izdasta oba slovar pod imenom obeh ; a žal, da ni porabil Caf te 
ugodne prilike, kajti on sam je bil prepočasen delavec, kar mu je bil tudi 

*) Za časa preporoda slovenskega naroda je bil Kočevar desna rokaMuršcu, 
ki je iz Gradca vodil narodno gibanje. ' V Ustu, omenjenem nad črto, je pisal 
dalje: „Noviga Ti ne morem ničesar pisati, ker se pri nas vse starega drži. Pi- 
sarnice so še nemške in pisarji nočejo od slovenskega jezika ničesar vedeti. Oni 
pravijo, da postave ni, po kteri bi pisarne slovenski morale pisati, a kmeti ne 
zahtevajo slovenskih pisem. Samo na Blagovnim (!) (SReifenftein) so začeli pisarji 
kmetom službene pisma slovenski pisati. V pozivnice (SSorlobung^jettet) stibrar 
(Steuereinnejmer) plačila u knjižice slovenski zapisuje. Niso torej vsi pisarji nem- 
škutarji; Bog tudi njim pamet razsveti, amen." 



144 Zgodovina slov. slovstva. II L del. 



dr. MarSec očital 1853. 1. Po Djegovi smrti ia tudi poprej se je bilo vse to slo* 
varsko blago spravilo v Ljubljano; koliko in y koliki meri se je porabilo za 
sloTeosko-nemški slovar,*) to razlaga Pleteršnik v slovensko-nemškem slovarju. 
Temeljito znanje slovanskih jezikov dokazujejo njegovi članki „Staroslovenski in 
vseslovanski književni jezik',*) ,22 in X sta slovenska vokala*,^ »Ogrsko-slo- 
venske besede",*) .Jezikoslovne črtice*,*) »Ptuj, peč in tuj". Zlog v teh spisih 
mu je tako lapidaren, da se težko čita in razume, ker je hotel s kratkimi bese- 
dami mnogo povedati. Kar piše Trstenjak o njegovih obširnih delih v rokopisu, 
mislim, da je mnogo pretiranega ; pisatelj teh vrst je občeval tri leta s Cafom, 
pa druzega ni videl, nego nekatere zvezke z naslovom: Dodatki in popravki k 
Miklošičevemu slovarju. Nekoliko teh ^dodatkov", izdanih po Bož. Raiču, sem 
podal na ogled v Raičevem življenjepisu. Da bi pokazal, kako je treba lepo pisati 
po slovenski, izdal je knjigo ^Robhison mlajši'*, prevedeno iz češčine. Slog je 
precej okoren; manj znane besede je skupil v .Zbirčico" str. 346—358. Priredil 
je tudi molitvenik: ^Romarska palica'^, ki je pa pisan v glajšem slogu; uredil 
je „Drdbtinic'^ XV. letnik, pomagal pisati knjigi „Djanje Svetnikov'* (izd. Slomšek). 
prirejeval je vsled vladinega naroČila ^Računice" za prve šole. Leta 1853. je 
v češkem jeziku ocenil vsa do omenjenega leta izdana Miklošičeva dela. Da 
Cafova izredna marljivost Slovencem ni več koristila, je povzročilo nekoliko 
njegovo pretirano gaslo »Nonum etc.', nekoliko trma, nekoliko pa to, da mu je 
nedostajalo znanstvenega ozračja. Da se je tihi učenjak vrlo zanimal za javne 
stvari, razvidi se iz mnogih listov, ki jih je pisal 1848. L dr. Muršcu ; na veliki 
petek istega leta je pisal med drugim: „Zdaj nam je govoriti in v ^^Novinah'^ 
pisati svobodno, zakaj pak Slovenci molčč? To je premalo, če se piše, da se 
našemu jeziku hudo godi, vendar je hladilo za moje ranjeno serce! Želje bi se 
smele natisnoti kakor volja našega Slovenskega naroda, na katere bi se posebno 
na Štajerji Studentovje v Gradci — v Marburgi ino v Celji podpisovali ali pa 
toti troji študenti bi imeli si izbornike izvoliti, v Marburgi vkup priti ino se črez 
slovenske narodne reči posvetovati, želje sestaviti in svetlemu cesarju predložiti; 
ali pak drugače, molčati ne smemo. Obudite, podbodite naše gradčke dijake, 
morebiti ino najbrže se Kranjci id. pridružijo. Dajte liste natisnoti, ali dajte v 
Gradčke Cajtenge : ©(ottJentfd^e ^[ugenb 2C. ©tubircnbc in ®ra^, SD^arburg unb ©illi^ 
l^oft bu fcinc befonbcrn SBiinjc^c aU ©(ottienen, l^aft bu fctnc SScrotl^ungcn ju ^jflcgcti 
2C., kajti od drugod ne vem, da bi nam pomoč došla: duhovnikom je škof roke 
zvezal, naši uradniki, profesorji so Nemci, mestjani ponemčeni, kmet ne vtegne.'^ 

Božidar Raič (1827—1886) 

od sv. Tomaža pri Veliki Nedelji na Štajerskem, se je šolal v 
Varaždinu, v modroslovju pa v -Zagrebu. Bogoslovja se je učil 
v Gradcu. Od 1853—1860. leta je bil učitelj slovenščine na mari- 
borski gimnaziji. Ker se je na tem zavodu odločno potegoval za 
pravice slovenskega jezika, je moral zapustiti zavod. Nato je šel 
za kaplana k Sv. Barbari v Halozah, postal tam župnik 1870. leta. 
— Deloval je na korist Slovencem v mnogih strokah, teme- 
ljito se je bavil s slovenskim jezikoslovjem. V staroslovenščini, 



Pisatelji. 145 

. ^ 

S katero se je vse do konca življenja poleg naj razno vrstnejših 
obilnih poslov z mladeniškim veseljem bavil, mu je bil le redko 
kdo kos. Navdušen za vse Slovane, je po Hanki spisal rojakom 
slovnico ruskega jezika.*) V spisu »črtica o vseruskoj carevinS«, pisa- 
nem v cirilici in ilirski rnešanici, za kojo so se takrat naši plemeniti 
rodoljubi posebno s Štajerskega ogrevali, razpravlja sedeže in staro 
zgodovino Rusov. Z ruskega stališča se je ozrl na vse Slovane v 
spisu »Uvod v slovnica vseslavensk^^«, ki je neki analogen Cafo- 
vemu spisu o slovanskem glagolu. 

Jezikoslovne spise nahajamo v raznih časnikih ; zagovarjal je 
obliko »labodski« nam. »lavantmski«,*) o vozniku »ka«, nam. »da« je 
pisal trikrat;*) razlagal je »brati, čteti, šteti, citati«;*) bil je tudi 
sotrudnik Jagičevemu „Archivu''^ v čegar prvem zvezku razlaga 
str. 620 — 621 »loža, čokot, trs« ; »staroslo venske in novoslovenske 
jezikoslovne črtice«.^) Največje njegove delo v tem obziru je »Do- 
polnek in razjasnila k Miklošičevemu slovarju«, ki ga je sestavil 
iz Cafove zapuščine.®) Pridružiti smemo tej stroki njegove ocene 
šolskih knjig, posebno Miklošičevih beril.') Rad je proslavljal dične 
slovenske odličnjake, n. pr. Kremplj a,^) Cafa,®) St. Vraza ^*^)*) 
1880. 1. v Cerovcu ; Štefana M o d r i n j a k a ") 1881. 1. v Središču 
in konečno Frana Miklošiča**) 1883. leta v Ljutomeru. Cehu 
K. Havličku Borovskemu* je napisal v posebni knjižici obširen živ- 
ljenjepis. Svoje nazore o takih spisih razvijal je v članku »Zivoto- 
pisje« v „Jurčičevih Listkih'^ str. 16, kjer se izraža proti temu, 
kako je Lesar opisal Debeljaka, Urbas pa Gosto/*) 

Razumljivo je torej, da se je izredno zanimal za Cirila in 
Metodija ; uže v Razlagovi „Zori^ 1853. leta^*) se nahaja njegov 

*) Po vsem Štajerskem v letih 1860— -1890. ni bilo tako spretnega agita- 
torja za narodne slovesnosti in narodno probujo, kakor je bil Raič. Da se je 
praznovala Miklošičeva sedemdesetletnica, je uže jedno leto poprej z dr. Požarjem 
in pisateljem te knjige navduševal Ljutomerčane. Radi Vrazove svečanosti je 
dnš 19. avgusta 1880. Muršcu pisal ta -le list: „Prečastni gospod! Dn6 8. sep- 
tembra t. 1. kanimo v družtvu z brati Hrvati velikanski proslaviti 701etnico mi- 
lega nam prerano umrvšega St. Vraza. Slovenec navadno počina vsako delo z 
Bogom. Tako je tudi ob tej svečanosti odbor odloČil, da prične navedenega dn^ 
slovesnost s6 sv. mešoj pri Jeruzalemu v ondešnji kapeli. Prečastni gospod! Vi 
ste bili iskreni prijatelj Stankov, služili ste pri sv. Miklavži kakor duhovni pastir 
dobrega spomina, preprijazno Vas toraj drzne prositi svečanostni odbor, da bi 
Vaša blagost račila za Stanka ob jednajstih sv. daritvo opraviti, kar bode toliko 
odličnejšega pomena, ker bodete onokrat že zlatomašnik, k čemur Vam omenjeni 
odbor najdostojnejše čestita." 

10 



146 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

spis »Ciril i Metod« po Palackem, Šafafiku, Kopitarju in drugih 
zgodovinarjih; navdušila ga je v Mariboru sijajno obhajana Cirilova 
tisočletnica. L. 1884.*^) je nameraval nanovo izdati njiju životopis, 
a nenadne razmere zaprečile so to delo. V prvi dobi svojega pisa- 
teljevanja se je posebno zanimal za narodne pripovesti in je raz- 
glasil v „Zori" 1852. 1. povest: »Erbosajdan«,*®) enaki pripovesti 
sta »Balin«,^') »Neman in Belana«.^^) Z velikim veseljem je po- 
zdravljal vsako napravo, ki bi pospeševala duševni razvoj Slo- 
vencev;, o »Slovenski Matici« je pisal uže 1865. L") v „Slov." ] 
bil ji je pozneje zvest podpornik in odbornik. Izvrstne so njegove 
»črtice o Prekmurcih in njihovem govoru«^**) in nastopnega leta 
»Prekmurski knjižniki pa knjige«. Ker je Raič izmed vseh Slo- 
vencev najbolj poznal Prekmurce, ga je naprosil Jagic, naj mu na- 
piše razpravo o tem predmetu; Raič pa ni imel časa za to. 

Za »Slovanstvo« **) je opisal »Bolgare« ozirbm na 1. bivališče, 
2. bivalstvo, 3. gospodarstvo, 4. duševne in fizične razmere, 5. zgodo- 
vino, 6. bolgarski jezik in 7. bolgarsko slovstvo, članek je temeljit 
v vsakem obziru, in konča s temi krepkimi besedami : »Stopaj čvrsto, 
mili mi pa mrzko tlačeni narod bolgarski, na častno pozorišče in 
hiti v kolo mnogobrojnih bratov.« Slika Raičevega pisateljevanja 
bila bi nepopolna, ko bi ne popisali tudi, kako je Raič zagovarjal 
slovenski narod ; boriti se za pravice slovenskega jezika v šoli in 
v uradih, to je bil njegov pravi živelj. »O značaju*^) slovenskega 
naroda« pišoč povdarja, da so Slovenci pobožni, delavni, da lju- 
bijo nedolžno veselje in svoj materin jezik ; in ta jezik mora zavla- 
dati v prvi vrsti v šoli. Prašaje »Kdo naj lika slovenščino ?« '^^) odgo- 
varja sam, da naj bi duhovniki govorili v lepi slovenščini ; cerkveni 
uradi naj se poslužujejo slovenščine, zato je dostikrat zahteval,^*) 
da bi vsi Slovenci morali imeti jedno skupno bogoslovsko učilišče.^^j 
Imena v cerkvenih maticah morajo se pisati pravilno, kakor zahteva 
narodna čast.^®) 

V ta namen je spisal za duhovske urade »Slovarček*^ ^'^'^) knji- 
žico na pomoč narodnemu duhovništvu.« Sam je hotel stroške 
plačati, da bi se učila staroslovenščina na Mariborskem bogoslov- 
skem učilišču. (yySlov. Narod" 1883. št. 43.) Predlagal je, da bi se 
osnovala slovenska šolska matica, ^^) ki bi 1. izdajala šolske 
knjige, 2. osnovala knjižnico in 3. svoje glasilo za vsa slovenska 
šolska društva. »Slovenskim dijakom« ^®) govoril je dvakrat na srce, 
vnemajoč jih za domovino. »Izreja mladine« ^®) mu je bil predmet 



Pisatelji. 147 

za taborski govor v Ormožu. Da se uvede slovenščina v vse urade 
na Slovenskem, v duhovniške in posvetne, zahteval je opetoma ;*^) 
v tem obziru se je posebno gorko potegoval za ptujski okraj.^^) 

Njemu, zagovorniku naroda, so se posebno važni zdeli 
»Tabori slovenski« ***') in je vse svoje življenje odločno zagovarjal 
»Zedinjeno Slovenijo«.^*) Nekateri njegovi uvodni članki so »Kako 
smo?«'**) »Slovensko duhovniško uradovanje«,^®) »Odprto pismo 
visokorodnemu gospodu namestniku Stirskemu Ijaronu Kiibecku«, ) 
»Zdramimo se«,^*) »Kako se nam Slovencem žvižga v seji okrajnega 
šolskega sveta ?«'•) »Zlokobnik.« *^) Ko 1872—1875. leta Slovenci 
niso bili složni glede poti, po kateri bi priborili pravico sloven- 
skemu jeziku, je Raič z Geršakom vred skušal napraviti spravo med 
Staro- in Mladoslovenci ; dotično zanimljivo dopisovanje med njim 
in Bleiweisom glej „MaL Letop^ 1888, str. 38—39.") 

Predlagal je, naj na Dunaju osnujejo Slovani avstrijski časopis, 
v kateri bi vsak avstrijski Slovan pisal v svojem narečju, dopi- 
saval pa je tudi v nemške časnike, n. pr. „Ost und West", „Zu' 
kunft^, „Sudsteirische Post'' ; bil je deželni in državni poslanec, kar 
ga je položilo prerano v grob. Njegova pisava je bila tako zna- 
čilna kakor Levstikova ; odlikovala se je po kratkih, bujnih izrazih, 
nenavadnih besedah in mnogih deležjih; vse to se mu je očitalo, 
on pa se je krepko branil. 

Toda Raič ni samo pisal, še mnogo več je deloval, in sicer 
uspešno deloval z živo besedo; bil je v vsakem obziru rojen go- 
vornik, kakošnih smo imeli Slovenci še malo. Posebno rad se je 
pa tudi na to stran izobraževal čitajoč govore raznih slavnih, zlasti 
čeških govQii?nikov. Kdor ga je kedaj videl o slovesni priliki, ta se 
je takoj osvedočil o njegovi nenavadni nadarjenosti. Njegova po- 
stava, globoko prepričanje,, krasna, gladko tekoča beseda, njegov 
kremeniti značaj, ne hrepeneč niti po časti niti po imetku — vse 
to mu je pridobilo srca vseh, da, tudi spoštovanje nasprotnikov. 
V izredni svoji gostoljubnosti je imel le ta jedini idealni namen, 
vzgojiti zlasti v učeči se nadarjeni mladini sebi jednakih značajnih 
delavcev za slovensko stvar. 

Ivan Macun (1821—1883) 

porojen vTrnovcih blizu Ptuja, 1845.1. suplent v Celju, 1846— 1850. 1. 
v Trstu, profesor v Zagrebu 1851—1860.; 1860—1861. v Ljubljani, 
do 1870. leta zopet v Zagrebu, potem na I. državni gimnaziji v 

10* 



148 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Gradcu. Narodno zavest sta vzbudila v njem dr. Kramberger in 
Dav. Trstenjak in součenec na graškem vseučilišču Malavašič ; med 
modroslovci je on najiskrenejše budil narodno zavest in je uže 
1843. 1. v nemškem jeziku pisal o slovenskih prostonarodnih šolah/} 
leto potem pa o Slovencih na Kranjskem in v sosednjih deželah. 

V slovenskem jeziku je začel pisati 1847. leta, objavivši v 
„ Drobtinicah^ »Drobtinco jezikoslovno z posebnim pogledom na 
grčki in slovenski jezik«. V klasičnem jezikoslovju ga je najbolj 
zanimala grščina, za katero je Hrvatom priredil dve učni knjigi.*) 
Ti knjigi sta bili prvi, ki sta bili pisani v smislu novega učnega sistei]pa 

' in sta v hrvatsko-srbskem jeziku prvi te stroke ; tudi za latinski in 
nemški *) jezik je pisal Hrvatom učne knjige in opetovano pisal o 
Gunduliču*) in o krasoslovju. Leta 1856. je v »Nevenu'^ napisal 
potopisne črtice o Bohinju in Bledu; 1862 — 1864. 1. prevode iz 
ruskega za „Pozor^ in ^Danico"*, 

V slovenskem slovstvu je začel marljivo delati v Trstu, kjer 
je takrat bival domoljubni in neutrudno delavni rodoljub in slo- 
venski pisatelj Simon Rudmaš, izvrsten ravnatelj ; ta je ugodno 
vplival na Macuna. L. 1848. je objavil razglas,^) da hoče izdati knji- 
žico, ki bo razdeljena 1. v politični in 2. narodni del; take vsebine 
pa nima nobena njegovih knjig; morda je pozneje izpremenil načrt, 
kajti Stanko Vraz ®) ni prav razumel njegove nakane, ker govori o 
knjigi, ki bi utegnila namenjena biti gimnazijskim in licejskim 
učencem. V tem smislu je izdal „Cvetje'^,'^} ki je služilo učencem 
srednjih šol, dokler niso dobili primernejših učil. Pridejal je tudi ne- 
koliko hrvatskih pesnij. 

Ko je 1860 — 1861. leta . služboval, v Ljubljani ,^ je spisal za 
Riegerjev y,Naučny slovnik" in pozneje „Narodnim Novicam" *) 
članek o slovenskem slovstvu ; ta sestavek, nekoliko pomnožen, je 
izšel v posebni knjižici. Ker sam skromno omenja, da ne namerava 
obširno pisati, nego mladini pot pokazati za samostalno delovanje, 
se tudi ne sme soditi se stahšča stroge znanosti. Miklošičevi sedem- 
desetletnici je posvečena knjiga, v kateri opisuje slovstveno delo- 
vanje štajerskih Slovencev®) (1883. 1.). Dasi ga je spis stal 
gotovo mnogo truda, bi vender ob vsem tem bil lahko porabil 
več virov za življenjepise in dela posameznih pisateljev opisal 
točneje ; v prvem delu je navedenih mnogo štajerskih Slovencev, 
ki so pisali nemški, kar bi se bilo morda bolje omenilo pod črto, 
ali pa celo izpustilo. Slovenski pisatelji, ki so živeli na Hrvatskem, 



Pisatelji. 149 

n. pr. Kobe, Raič, Tušek, Erjavec, pišejo navadno izborno sloven- 
ščino, ker jim temeljito znanje hrvaščine hodi na korist, uprav na 
Macunu pa tega ne opazujemo. Sam je uže 1848. 1.*®) priporočal, 
naj se Slovenci poprimejo hrvaščine radi njene lepote; zoper ta 
predlog se je pa krepko uprl dr. Sim. Šubic") 

Macun je rad naznanjal slovenske in hrvatske knjige,^*) n. pr. 
prevod prve knjige satir Horacijevih, izdelan po dubrovniškem 
pisatelju Mihi Bono (f 1738). Nagovarjal je Slovence, naj podpirajo 
Kukuljeviča Sakcinskega, da mu prijavljajo podatke o življenju slo- 
vanskih umetnikov, kiparjev in slikarjev.") V „SlovenijV^ je tudi 
popisal svečanost »Slavjanskega družtva« v Trstu ; v „Novicah^ 
1862 — 1863. 1. o narodnosti slovanski, o domoljubju, o panslavizmu. 
V spisu »Slovenska terminologija v obče in posebno jezikoslovna«/*) 
je spravil to vprašanje v tok in se trudil, da bi slovensko termi- 
nologijo zbližal hrvatsko-srbski ; opisal je zgodovino stolice sloven- 
skega jezika na graškem liceju **) in življenje Andreja Šege.**) 

Izvršujoč opis Macunovega slovstvenega delovanja navedemo 

se tri njegova dela, v nemškem jeziku izdano razpravo o pomno- 

ženju ur za latinščino v nižjih razredih,") četrto izdajo Veseliceve*') 

{Frohlich) slovnice »ilirskega« jezika in »Macchiavelli als Dichter, 

Historiker und Staatsmann«, v programu prve državne gimnazije 

v Gradcu 1874. Njegovo delovanje je bilo preraznovrstno, da bi 

se bil mogel temeljito vglobiti v kak predmet; prirejanje šolskih 

knjig za dejansko porabo, mislim, da je bila njegova glavna vrlina. 

Za časa njegovega kratkega bivanja v Ljubljani so mu hvaležni 

dijaki poklonili pesmico v spomin. 

Fratic Šrol (1829—1886) od sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah, umrl 
župnik v Ljutomeru 1886. — L. 1853. je začel pisati v ,yNovice^^ kratkočasnice, 
n. pr. »Kaj je Vilčekov Drašek videl po svetu?«, v .^Danico^^ n. pr. >Dekliči, 
varujte se plesa« ; življenjepise v j, Drobtinice'^, n.pr. »Ana Lackova« (^Brobt.'^ 1859), 
krajepise, n. pr. »Sv. Trojica v Slovenskih Goricah (gDrobt." 1869), zlagal nagrob- 
nice prijateljem, »Rožice na grobec Jan. Karba«. („Dan,'* 1864.) Slovenščina mu 
teče gladko. 

Janez Majciger^ por. v Kranjski gori na Kranjskem 1819. 1., od 1858 1. 
učitelj slovenskega in klasičnega jezikoslovja na mariborski gimnaziji. Adarljiv 
učenec celovške gimnazije, se je kmalu poskusil v Janežičevi „Slov. Bčeli**, kjer 
nahajamo od njega nekaj narodnega blaga, n. pr. »Mlinarica", narodna povest *) 
»Bratovska ljubezen«.') Kakor Šuman in Janko Pajk ima tudi Janez Majciger 
velike zasluge za prvi razvitek Slovenstva v Mariboru; bil je namreč odbornik 
čitalnice, kjer je 1869. 1. imel govor »o materinem jeziku«.*) Za Ciril-Metodijevo 
tisočletnico je priredil Bil-ega knjigo za Slovence. Ko so mariborski Slovenci 



150 Zgodovina slov. slovstva. IIL del. 

1863. 1. temelj položili 9Matici Slovenski <, je bil tudi Janez Majciger med onimi, 
ki so položili 50 gld. na altar domovine in je bil tudi med prvimi pisatelji našega 
znanstvenega zavoda, sestavivši z Raičem in Pleteršnikom >Slovanstvo<. Njegov 
zanimljivi spis >Ulricb Licbtenstein« {^Kres^ 1882) dokazuje, kako razširjena je 
bila slovenščina na Koroškem v trinajstem stoletju. Svojemu prijatelju Ivanu Macunu 
je postavil lep spomenik v j^Kresu**^ 1883. 1. Svojega bivšega tovariša na gimnaziji 
mariborski in poznejšega glavnega sotrudnika ^Krcsu*^, Dav. Trstenjaka, je pod- 
piral s koristnimi spisi, n. pr. »Voda in njena moč«, kakor si jo misli prosti narod 
na Štajerskem (»Xrcs* 1883), »Zrak in njegove močic v domišljiji in povesti 
štajerskih Slovencev („Kres'* 1884). 

Mihael Žolgar^^) por. 1833. 1. pri Sv. Petru v Medvedjem Selu na Malem 
Štajerju, je bil po dovršeni gimnaziji nekaj easa bogoslovec v Mariboru, potem 
modroslovec v Gradcu, učiteljeval je na gimnaziji v Celju, profesor v Kranju 1868. 1., 
v Celju od 1872. 1. do svoje smrti 2. februvarija 1890. Bil je odbornik »Matici 
Slovenski«, soustanovnik j,Topotn%ka'^ ^ založnik in poldrugo leto tudi urednik. 
V celjskih gimnazijskih izvestjih je pisal 1866. 1. o slovenskem glagolu, 1867. 1. 
o slovenski sklanji in 1873. 1. o narodnem pesništvu v kranjskem gimnazijskem 
izvestju, 1872. 1. o različnosti v slovenskem ljudskem jeziku. Priporočal je v tem 
sestavku, naj se nabira narodno blago. V drugo stroko spada sestavek »Pogled 
na atiSko zgovornost« v gimnazijskem izvestju v Kranju 1869. 1. 

• 

Dr. J O S i p K r a n j C (1821—1875) 

iz občine Skale blizu Velenja pri Celju, je bil v letih 1842 — 1848. 
odgojitelj bogate rodbine Kodoličev, nadaljujoč pravoslovne nauke 
samouk. Z rodbino je bil po zimi v Gradcu, po leti v Radgoni in 
je hkratu prakticiral na graškem in radgonskem magistratu. L. 1847. 
je v Celovcu napravil kazensko-sodniški izpit na prizivnem sodišču. 
Delujoč v »Slovanskem klubu« in v domačem volilnem okraju 
• izvoljen poslancem v državni zbor, ni mogel dalje rigorozirati. 
Poslanstvo pa ni bilo za njegovo naravo. Dne 2. avgusta 1849.1. 
je postal v Gradcu doctor juris in je potem dobil na graškem 
vseučilišču stoljco avstrijskega državljanskega in kazenskega prava 
s slovenskim učnim jezikom (1849/50. leta). Težka je bila naloga, 
juridičnim pojmom najti primernih izrazov; v to svrho je preložil 
do meseca julija 1870. 1. državljanski zakonik, obsezajoč 1502 para- 
grafa, in ga je ministerstvu predložil s prošnjo, da ga natisne. 

L. 1851. je nadaljeval prejšnja predavanja. Docent je bil štiri 
leta; ker pa je sovraštvo proti slovenski stolici vedno naraščalo, 
pobrigal se je za advokaturo in se oglasil k dotičnemu izpitu, pa 
ga niso pripustili, ker se je vršila preiskava zoper njega radi njego- 
vega vedenja 1848. 1. Da bi dospel do advokature, prosil je za 
službo pomožnega poročevalca na ljubljanski finančni prokuraturi. 






Pisatelji. 151 

katero je nastopil 1854. L Prosil je za odvetniško mesto v Celju, 

pa se je moral umakniti mlajšemu tekmecu. Radi tega je potožil 

svojemu pokrovitelju, grofu Thunu, ki ga je imenoval vseuči- 

liščnim profesorjem avstrijskega civilnega prava v Sibinju. To 

službo je opravljal od 1855 — 1871. L, ko je prišel v Inomost in 

leto pozneje v Prago. 

Po njegovi smrti je izdal profesor Pfaff imeniten tolmač 

avstrijskega civilnega prava iz Kranjčeve zapuščine »Sjrstem des 

oesterreichischen allgemeinen Privatrechtes«/) 1885. Zanimljiv je 

za nas Slovence predgovor, v katerem Pfaff priznaje, da je v 

Kranjcu nenavadno spoštoval človeka, tovariša in učenjaka. Izmed 

njegovih učencev v Gradcu omenimo Razlaga, Rozino in Lovra 

Tomana. Kranjčev prevod civilnega zakonika je dobil Cigale v roke 

in predelal vsega, ker Kranjc ni bil toliko vešč slovenskemu jeziku, 

da bi bil mogel tako važno delo dovršiti izvrstno ; a on, kot prvi 

prelagatelj tega zakona, ima za to stroko v našem slovstvu mnogo 

zaslug. 

Dr. Radoslav Razlag (1826—1880) 

iz Radoslavcev blizu Ljutomera, se je začel zavedati slovenske 
narodnosti učeč se pravoznanstva na vseučilišču v Gradcu; utrjevale 
so ga v teh nazorih knjige Šafafikove in Kollarjeve. Bil je odvetnik 
v Brežicah na Štajerskem, preselil se v Ljubljano in šel zopet v 
Brežice. Kakor večinoma vsi pisatelji, porojeni ob hrvatski ali 
ogrski meji, poprijel se je tudi on takoj s početka ilirske ideje in 
je govoril za to, naj se v Zagrebu osnuje jugoslovansko vseučilišče,^) 
naj se v Slovencih vzajemnost goji na ta način, da bi ^Slovenska 
Bčela" prinašala sestavke tudi »v ilirskem« narečju. Izvršujoč 
to misel, je izdal 1851. 1. knjižico »Zvezdice",^) ki je imela namen 
»razplamtiti serdca vruca za Slave slavu, za rod ljubljeni i dom 

v 

predragi«. Ko je ugovarjal St. Kociančič, da so ti nazori »krivoverni, 
nekristijanski«, se je zagovarjal v „Slov,BčeU" 1851., 172. str. Iste 
nakane je naglašala tudi njegova ,jZora jugoslovanska^ 1852. 

Večji del vsebine je napisal Razlag sam, n. pr. »Divotvornost« 
(romantika), narodne pripovedke o vilah, zvezdah, življenjepise, 
starožitne črtice in pesmice. Drugi tečaj je izšel v Zagrebu.^) V 
predgovoru se povdarja, da so sestavki drugega tečaja nekaj 
ilirski, nekaj slovenski in da se nekaj približujejo občni sloven- 
ščini na podlagi staroslovenščine in ruščine. Tem nazorom nasproti 
sta se oglasila Cegnar *) in Podgorski ^) z Bleiweisom vred in sta 



152 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

imenovala to mešanico »lunin« jezik. „Zore^ potem ni bilo več na 
svetlo. Idealno nadahnjen Slovan, izlival je rano svoje čute v pesniško 
obliko, n. pr. »Ljubav«,*) »Prijateljici«;') v prvi pravi, da ljubi 
Boga, Slovane in krasno devo. Tudi v j^Zori"^ je objavljal pesmice. 
Znal je ceniti vpliv, ki ga ima lepo petje na človeško srce ; prav 
je torej pogodil, da je izdal zbirko pesnij z naslovom ^jPesma- 
rica'^ 1863.®) Ta »Pesmarica'' ima tudi nekoliko hrvatskih pesnij, 
ki izražajo Razlagovo mišljenje, da je treba bližati se Hrvatom. 

Istim načelom zvest, razlagal je v zboru »Slovenije«, poli- 
tičnega društva v Ljubljani, jugoslovanski program v tem smislu, 
da se mora »vsak misleči južni Slovan držati mislij, izraženih v 
načrtih narodnega jedinstva v Sisku 8. novembra, in v Ljubljani 
1. decembra 1870., kajti slovenski jug bode dragocen biser v kroni 
habsburške dinastije«.®) Posebno je povdarjal gospodarstveno stran. 
Na to stran kaže tudi »Odprto pisemce, komur je mar«,*®) v ka- 
terem kaže, da bi naši mladini ustregel časopis, ki bi razkladal 
staroslovenščino, slovenščino in ilirsko narečje z ozirom na vse- 
slavjanska narečja. Z nastopom ustavne dobe 1861. 1. je pozdravil 
važno dobo za narode raznojezične Avstrije,**) omenjajoč, da Slovan 
ne stavi svojega naroda ne nad ne pod kristijanstvo in svobodo. 

Od te dobe se je brigal za vse strani javnega življenja in 
narodnega gospodarstva. Ker je bil izvrsten jurist in jednajst let 
prelagal zakone za Štajersko, lotil se je 1862. 1. velevažnega posla, 
slovenskim juristom priti na pomoč s knjigo ^Slovenski Pravnik''^\ 
Z ustavno dobo je stopil Razlag iz ozkega literarnega delovanja 
na široko polje javnega delovanja. Z navdušenjem je bil izvoljen 
' 1865. 1. v Celju v štajerski deželni zbor; potem je bil izvoljen tudi 
v državni zbor in je tam priznanje priboril sebi in slovenskemu 
imenu. V debati o konfesijonalnih postavah je napravil tak vtis, da 
si je cesar dal po Lasserju poročati o njem. Z Zamikom, Mošetom 
in Vošnjakom je ustanovil pohtično društvo »Slovenija« in bil 
izvoljen za odbornika. Ko se je ustanovilo učiteljsko društvo »Šola« 
1872.1., je prevzel predsedništvo, ker se je jako zanimal za šolstvo. 

Pri Prešernovi slovesnosti v Vrbi 1872. L je v imenu pisatelj- 
skega društva ocenil slavljenca v slovstvu slovenskem. V ljub- 
ljanskem deželnem zboru je bil namestnik deželnemu glavarju in 
je vzbudil odločen upor v mlajših rodoljubih, ko je nekoč govoril 
nemški. Namerjal je izdajati slovenske in obče slovanske koristi 
zastopajoči v nemškem jeziku pisani mesečnik ^^Adria", katerega 



Pisatelji. 153 

prva in edina številka je bila tiskana v Miličevi tiskarni. Imeno- 
vanje deželnim glavarjem za Kranjsko 1871. 1. pod ministerstvom 
Hohenwartovim ga je odvrnilo od te namere. Krepko je podpiral 
»Matico Slovensko« in druga narodna društva. Onevoljen po javnem 
delovanju je šel nazaj v Brežice. Podpornik je bil pesniku Josipu 
Cimpermanu, ki poje o njem: 

Sovražil si hinavstvo dvojezično 
In domoljubnost otlo, prenapeto, 
A za namero blago si pričeto 
Zaščitnik stal, podpornik nepremično. 

Ivath GeršaJc, rojen 1838. 1. pri Sv. Petru pod Sv. Gorami blizu Sotle, bi 
imel biti 1870. 1. z dr. Kranjcem in dr. Ribičem imenovan za docenta na graškem 
vseučilišču na pravniško fakulteto ; državni zbor pa je odbil podporo, uže dovo- 
ljeno za ta predavanja. Potem pa je Geršak dobil notarijat v Ormožu, kjer živi 
še sedaj. Mnogo je nanj vplival Božidar Baič, ki mu je bil zvest prijatelj, v po- 
prejšnjih letih pa gotovo profesor J. Grašič, na celjski gimnaziji, ker je Geršak 
zložil 9SI0V6 od čast. gosp. J. GraSiča, c. kr. profesorja na gimnaziji Celjski '^. 
Peta in zadnja kitica slove: 

Z Bogom, jednoglasno Tebi kliče tužni zbor 
U življenji verno obdajajoče Te mladine, 
Akoravno v miru zapustiš nas sisor, 
Srca pak hvaležnega spomin nikolj ne mine; — 
Vejico posadim na predrago mu gomilo, 
Slavulj pel po Tebi bode ondi pe&em milo. 

V poprejšnjih letih se je kakor marsikateri slovenski pisatelj pečal z jezikoslovjem 
ali vsaj s slovničarskim delom in razjasnjeval ^Stavek, obsodek in prisodek", potem 
se je obrnil na dnevna vprašanja in razpravljal »Parlamentarni jezik *,^) razglasil 
razsodbi o celjski razstavi.') Da bi ljudstvo poučeval o javnih poslih in dnevnih 
vprašanjih, je začel izdajati: ^jČitalnico", Sodelovali so: Botovski, dr. Gorenec, 
dr. Prelog, dr. Šubic, Ogrinec, Gabron, Zličar, Ravnikar, dr. Muršec, Šuman, 
Pleteršnik. Največ sestavkov je napisal izdajatelj sam, namreč spis „0 obrestih 
in obrestnih postavah' sega globoko v občno gospodarstveno vednost in je določil 
po zakonih ponudbe in poprosbe naravo pravih obrestij; potem kaže, kako 
se je godilo obrestim in kakovi zakoni veljajo zanje. Sestavek »Banke in papir- 
nati denar** nam razjasnjuje zgodovino bankinih naprav ; spis „0 številnih lote- 
rijah^ kaže strastnim igralcem, kako primeroma malo dobivajo za svoj zastav- 
ljeni denar. Nauk „0 skerbstvu in varstvu" je posebno koristen, pa nedovršen. 
»Katekizem avstrijskega ustava' (II. z.) temeljito poučuje o vladanju; „0 dragini' 
pravi, od kod izvira, kakšne ima nasledke in kako se more odpraviti. V nastopnih 
zvezkih je razjasnjeval socijalne razmere na Avstrijskem, Francoskem, opisal 
Županovanje (III. in IV. zv.), razlagal povestnico avstrijsko, govoril o solnem 
davku in o prostonarodnih šolah. S tem listom je oral ledino v slovenskem 
slovstvu, in so ga pohvalili vsi strokovnjaki; kajti marsikatera tvarina se je 
obdelovala tu prvikrat. Uvod tej knjigi je bil spis: »Uvodni razpravek o na- 
rodarstvu' v „iVovtca/i" 1864. leta ; proti izrazu „narodarstvo* pa so se slišali 
krepki glasovi. Za gospodarstveni in kulturni razvitek Slovencev v Ormožu ima 
Geršak velike zasluge. * * * 



^ vj Zgodovina slov, slovstva, lil. del. 

SimoH Rtidmaš (1795-1658) iz Št. Vida v Junski dolini na KoroSkem, 
jt alutbovftl kot kaplan v Dobtii vesi in v Št. Andraiu, od 1829. 1. hatehet in 
TiHlja glavne Šo\e v Celju, od 1837. 1. vodja normalke v Trstu; 1850. leta Solsti 
svetovalec ia nadsoruik p roa tona rodnim Šolam na Korogkem. Kako priljubljen 
je bil 1 Celju, se vidi iz tega, da so se ob njegovi smrti v njegov spomin od- 
petih bilj v farni mestni cerkvi udeležili učitelji, učenci in meSčani. Njegova 
stroka je bila raCunslvo; posebno je skrbel za učila v prosto narodnih Solab.') 
Da bi učitelji mogli uspeSno rabiti knjigo, je uže leto poprej v „Sloj:atsH 
Bčtli" (1651 X.) spisal , Kratek navod v Steviloslovje'. Tu povdarja izrecno, da 
hoče on, nadzornik koroških Sol, uCitetjem svoje domovine priporočati to, kar 
je videl dobrega in veselega uspeha v tržaSkJh Solab. V Slomškovi knjip „Pi>- 
ročilo potrebnih »aukov za nedelske šole'' (V Beču 1854) se njemu pripisuje 
oddelek') .Številoslovjo' (str. 373—423), kjer se nahajajo „fivetere rajtbe drobežev. 
premere in ravnomerine, prosta trialavka, verižni račun, izrajtba obresti, dtu- 
Itvinski račun, izrajtba zmesi, dobička in zgube id." V Trstu je podpiral slovanski 
tivelj na vse načine, na KoroSkem je podpisal povabilo k druSbi sv, Mohorja. 

KarolEohida (1804— 18T4) iz Male vasi pri Jezici poleg Ljubljane, postal 
je 1835. I. benediktinec in učil naravoslovje in matematiko na liceju, potem na 
gimnaziji v Celovcu. Pomagal je ustanavljati družbo sv. Mohorja in bil od 1853. 1. 
ornik. ^Novice' je podpiral takoj a početka, istotako „Drob- 
slovenskem slovstvu v dveh strokah, spisal je dre izviral 
B stroke, namreč ,Zdravo telo' m „Domaei zdravnik',') po- 
tče zivinozdravništvo'.') Za prvo je tvarino nabral deloma 
iiSnjah, deloma posnel fo K^ovicah". V drugi knjigi priporoča 
se je Ireba držati, da človek živi dolgo. ,Noviee'' (1854, 154) 
je bolezni uredil po abecednem, ne po anatomičnem redu in 
oglja včasih nedostatna. V predgovoru druge knjige pripove- 
sie' pridejal to, kar ae mu je zdelo potrebno. Iz druge stroke 
ilovje' 1849. 1. V predgovoru razlaga korist naravoslovja v 
lem obziru, razlaga težavo, tako tvarino razlagati Slovencem; 
zpustil matematično fiziko. Po svojih sestavkih, v nemSkem 
esljih celovške gimnazije, zaslovel je tudi izza meja slovenske 

datlja Majar Ziljski (1809—1892) 
:i dolini na Koroškem, se je nemščine naučil doma 
nščine pa iz Japljevega svetega pisma, katero je 
3tu dan na dan. Dvanajstleten deček je prišel Majar 
nske šole, kjer mu je bil učitelj koroški rodoljub 
icejske študije je dovršil v Gradcu, nato je vstopil 
oslovnico, v kateri so se takrat vzgajali bogoslovci 
inske škofije. Tista leta je bil v semenišču duhovni 
val Ant. Mart. Slomšek, za Čegar knjigo ^Troje 
k" iz 1838. 1. je Majar priredil poveat »Pavle Hra- 



Pisatelji. 155 

Po dovršenih bogoslovskih naukih je nastopil Matija Majar 
1837. 1. svojo prvo službo ekspeditorja v knez.-škofijski pisarni, 
kjer se je poleg stanovskih dolžnostij uril v slovanskih narečjih, 
katerih se je naučil temeljito. Potem pa je služboval po raznih 
krajih za kaplana, dokler ni 1851. leta dobil mesto župnika v 
Gorjah. 

Pridno je nabiral uže tista leta narodno blago, in ko je Stanko 
Vraz nabiral po Koroškem narodne pesni, spremljal ga je Majar 
in mu izročil bogato zbirko pesnij in napevov. Izza časa, ko je 
Majar bil v kn. -škofijski pisarni, naj omenimo tudi njegovo obče- 
vanje z Urb. Jarnikom, ki ga je navduševal za narodno, znanstveno 
in politično delovanje, posebno pa ga je vspodbujal za slovansko 
književno vzajemnost, za kar se je Majar trudil in boril vse svoje 
življenje. — L. 1843. je potoval po Goriškem, Beneškem in Tržaškem 
in to potovanje obširno popisal v Vrazovem „Kolu".'^) 

L. 1846. je izdal Majar prvo samostojno knjigo ^Pesmarica 
cerkvena'%^] prva knjiga, ki se je tiskala na Koroškem v gajici. V 
tej knjigi pojasnjuje pomen narodnega pesništva, in je objavljenih 
81 različnih pesmic, ki se pojejo po vsem slovenskem svetu. Ko 
je dal cesar Ferdinand 15. sušca 1848. 1. vsem narodom ustavo^ 
je Majar takoj spoznal važnost te ustave ter je budil svoje rojake, 
naj se oprimejo podeljenih pravic.*) Ko so se vršile volitve za 
Frankobrod, je opominjal on svoje rojake z Andr. Einspielerjem, 
naj nikar ne hodijo volit. To je bilo tudi vzrok, da so ga Nemci 
zvali hujskača ter toliko časa pritiskali na celovškega vladiko 
Lidmanskega, dokler ga ni prestavil iz Celovca — bil je nami:ieč 
kaplan v stolni cerkvi — na Sv. Višarje. Ali tudi tukaj ni Matija 
Majar utihnil, ampak je navduševal trume romarjev, ki so prihajale 
na božjo pot, ter, kakor zmiraj, pridno dopisoval v razne slovenske 
časopise. 

L. 1846. je popisal tudi slovensko slovstvo, katero je izšlo 
v Slomškovih ,, Drobtinicah'^. Posebno so ga zanimale šolske stvari 
in on sam je spisal mnogo šolskih knjig, ki nam kažejo. Majarja 
vzornega učitelja.*) Tudi ilirski pokret na Hrvatskem ni ostal brez 

♦) Matija Majar je dne 2. junija 1850.1. Muršcu, ko »najbolj praktičnemu 
in najbolj iskrenejšemu vlastencu* pisal obširen list, v katerem po treh ali štirih 
odstavkih ponavlja vedno: „Mi politične novine imeti moramo," in nasvetuje: 
»Pišimo za napred u jugoslavenske novine," ter našteva koristne nasledke ta- 
kega dela. 



156 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

vpliva na Majarja, ter se je tudi on poleg Stanka Vraza najodločneje 
potegoval za združitev jugoslovanskih narodov ter izdal tudi knjigo/) 
v kateri nano dokazuje način te združitve. 

. Ker je dobro vedel, koliko koristi ljudstvu urejena šola, je 
1856. 1. sestavil in odposlal na vlado obširno spomenico, kar mu 
je nakopalo mnogd skrbij in truda. Mnogo se je bavil s slovanskim 
jezikoslovjem in je posebno opažal književno delovanje slovanskih 
narodov. Udeležil se je 1863. 1. velikih slavnostij v Zagrebu, pri- 
rejenih ob tisočletnici sv. Cirila in Metodija. Tem povodom je izdal 
knjigo »Sveta brata Ciril in Metod«.*) Vedno se je trudil, da ures- 
niči svojo misel' o slovanski vzajemnosti, zato je izdal 1863 — 1865.1. 
»Vzajemni pravopis«.') Ta knjiga je priča o njegovi marljivosti in 
znanosti slovanskih jezikov. Vzajemni pravopis obsega »zajedno 
šest slovnic scela jednako urejenih, to je cerkveno-slovansko, rusko, 
hrvatsko-srbsko, češko, poljsko in vzajemno-slovansko«. Majarjevo 
prizadevanje za slovansko vzajemnost kaže tudi večina dopisov, ki 
jih je pošiljal od 1856.— 67. 1. „Novicam^ (večinoma o vzajemnem 
jeziku.) Leta 1867. je izšla ^Slovnica ruska za Slovence'^ ,^) 

Okoli 1860. 1. se je osnovalo v Moskvi »Društvo prijateljev 
naturopisja«, ki je priredilo 1863. 1. stalno narodopisno razstavo. 
Povabljeni pa niso bili le ruski, ampak vsi slovanski narodi. Slo- 
vence je zastopal M. Majar, ki je oskrbel marsikatero znamenito 
reč na svoje stroške. Ker so ga vabili, naj si ogleda še sam 
»vjrstavo« , odpravil se je res z mnogimi drugimi slovanskimi 
rodoljubi na daljno pot. Zapustil je pa Gorije, ne da bi bil povedal 
prej ljudem, kam da potuje. Na vseh večjih krajih Rusije, koder 
se se vozili, sprejemali so jih po slovanskem običaju s kruhom in 
soljo. Preko Varšave, Orodnega, Ostrovega, Pskovega in Vilne so 
dospeli v Petrograd, kjer so prirejali njim na čast velikanske slav- 
nosti, in sam ruski car jih je vsprejel v posebnem zaslišanju. Iz 
Petrograda so šli v Moskvo, kjer so si ogledali »vystavko«, potem 
pa so šli zopet nazaj preko Petrograda domov. — Ko se je Majar 
mudil v Rusiji, raznesle so se o njem čudne govorice, posebno 
pa potovanje na — Rusko je dalo povod mnogemu sumničenju. 
Ker je bil zapustil župnijo brez dovoljenja, moral se je zagovarjati 
pred svojimi predstojniki ; a Majar se je krepko branil in je plačal 
le 25 gld. globe (vere). 

L. 1870. so Majarja povabili za profesorja latinščine, grščine 
in slovanskih jezikov v Odeso na Ruskem, a on je odklonil to 



Pisatelji. 157 

ponudbo. L. 1870. se je Majar radovoljno odpovedal gorijanski 
župniji in je bil imenovan 1871. 1. beneficijatom na Križni gori 
ob Celovcu. Tista leta je zahajal Majar v razna narodna društva 
v Celovcu, kjer se je po njegovem prizadevanju osnovalo politično 
društvo »Trdnjava« za koroške Slovence. Tudi na raznih taborih 
je govoril. 

Tudi na Križni gori se je Majar marljivo bavil s slovansko 
vedo, dasi mu je pešal vid. Od 1873. — 75. 1. je izdajal in večinoma 
sam spisoval znanstveni časnik „Slovan"^'^) po starih slovanskih 
knjigah in mnogih drugih virih sestavljal je obširen staroslovenski 
obrednik in opisoval usodo in zgodovino cerkvenega starosloven- 
skega slovstva. Teh spisov pa ni več objavil. Poslednje njegovo 
delo »Sveta Brata Ciril in Metod« '^) je pisano zopet v čisti slo- 
venščini. L. 1880. 30. kimovca je razglasil papež Leon XIII. okrož- 
nico »Grande munus«, in ko so se leto pozneje odpravljali slo- 
vanski rodoljubi v Rim, pridružil se jim je tudi Majar, dasi je bil 
že oslabel. 

Koncem 1883. 1. se je preselil Majar iz Celovca k češkim 
bratom v Zlato Prago v vrlo češko družino vdove g. B. Šidove, 
ki mu je stregla jako prijazno in skrbno, da ni pogrešal prav 
ničesar. Tudi tukaj ni miroval, in dasi mu je bil oslabel vid, pisal 
je dan na dan in pripravljal za tisek več spisov. Pokopan je na 
Olšanskem pokopališču. 

Andrej Einspieler (1813—1888) 

iz Sveč v Rožni dolini na Koroškem — zato se je imenoval v 
dopisih v „Slovenijo^ »Svečan« — je bil kaplan v Bleibergu, potem 
je v osmih letih služboval na dvanajstih mestih, duhovni pomočnik 
na mestni župniji v Celovcu 1846 — 1852. 1., katehet in učitelj sloven- 
ščine na celovški realki celih trideset let; v pokoj je šel 1882. 1. ;. 
papežev komornik je postal jedno leto pred smrtjo. Vplivala sta 
nanj Ant. Slomšek, takrat vodja duhovnemu semenišču, in takratni 
stolni kaplan M. Majar. 

Izmed vseh dopisnikov in sodelavcev, ki so Cigaletu pomagali 
v ,jSloveniji'% bil je najmarljivejši Einspieler-Svečan, ki je uredniku 
včasih napisal tretjino lista. Najznamenitejši članki so »O šolah in 
šolskih zadevah« : »Nižja ali ljudska učilnica«,*) »Slovenski jezik na 
latinskih šolah v Celovcu«,^) »Sodnijska uravnava na Koroškem«,') 
»Državni zakonik in vladni list«.*) Slovencem priporoča jedinost in 



158 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

svoje zastopstvo pri ministerstvu. Avstrija^) mora sezati do Balkana, 
mora zediniti Slovence in nima ničesar iskati v Frankobrodu. 

Temeljito je podpiral tudi ,,Slov^ Bčelo'% kateri je včasih nado- 
meščal urednika Janežiča ; razpravljal je o pouku v prostonarodni 
šoli in obširno govoril o »Slavjanih«.®) Upoštevaje veliko važnost 
šolstva naznanja v povabilu na naročbo, str. 177, šolsko prilogo 
z naslovom »Šolski prijatelj*'.'^] Priloga je do št. 5., potem ga je 
tiskal kot poseben list I. Leon. Izšli so štirje letniki do 1855. L, imajoč 
blizu 400 stranij in obsezajoč pesni, poučne sestavke, povestice, 
slovstvene reči, šolske ukaze itd. Starina slovenskih učiteljev na 
Kranjskem, Praprotnik, in mnogo drugih, so ga vrlo podpirali. Temu 
listu je sledil „Slovehski PrijcUelj" ,^) časopis za cerkev, šolo in dom. 
Prva dva letnika 1856. in 1857. imata tri dele, kakor kaže naslov; 
drugi in tretji del sta skupaj jedna knjiga, od 1858. 1. so vsi oddelki 
jedna knjiga, in v tej obliki je Einspieler urejeval list, ki je 1878. 1. 
nosil pravilno obliko y,Prijateiy' do 1883. L, ko je izšel XXXII. tečaj. 
Ti letniki so prava pravcata zakladnica za slovenske duhovnike, ki 
najdejo v njih dovolj primernega gradiva svojim cerkvenim govorom. 
Priredil je tudi nekoliko molitvenikov. 

Neumorno je delal za narodni napredek kot političen pisatelj, 
ker je skoz tri leta izdajal „Slovenca^ ; ®) iz sestavkov v tem listu 
priobčenih je sestavil knjižico ^Političen Katekizem sa Slovence"" ^^^] 
in ustanovil list „Mir''^^j 1882. L, ki izhaja še sedaj. Tudi v nemškem 
jeziku je branil pravice Slovencev v nemških listih, ki jih je 
urejeval sam. Pomagal je ustanavljati 1855. 1. »Društvo katoliških 
rokodelskih pomočnikov« , 1864. 1. slovensko čitalnico , 1869. 1. 
»Katoliško politično društvo«. 

Einspieler, začasni vodja, je podpisal povabilo za ustanovljenje 
»Družbe sv. Mohorja« v „Bčeli"^ 1852. L, št. 1. V družbinem kole- 
darju 1878. 1. popisuje sam zgodovino družbe. Deželni poslanec 
je bil 1863., 1871. in 1880. 1. ; mestni odbornik od 1876. 1. Koro- 
škim Slovencem je bil Bleiweis in Jeran v jedni osebi. Telesno in 
duševno živ in gibčen je v slovenskem in nemškem jeziku pisal 

jedrnato in zanimljivo. 

Lamhert Ferčnik (1827 — 1887) iz Sveč v Rožni dolini na Koroškem, 
ožji rojak in sorodnik Andreju Einspielerju, za kaplana služboval več let v Rožu, 
trikrat v Žabnicah, pet let na mestni fari v Celovcu, dokler ni 1864. 1. prišel v 
Žabnice za dekana. Ril je navdušen popotnik, prehodil vso Slovenijo, Rezijansko, 
Moravsko, Češko, Ravarsko; njegova najdaljša pot je bila v Rim 1869. 1. Svoja 
potovanja je rad popisaval v „ Slovencu^, osobito pa v ^Besedniku'' 1876. in 



Pisatelji. 159 

1877. L, kjer se nahajajo njegove zanimive »Zgodovinske in potopisne črtice". 
V tem listu je opisal K. Durnwirtha (1876), podal »Prijateljeve črtice iz A. Jane- 
žičevega življenja" (1870) ter razglašal narodno blago (1873). 

Andrej Alija^ičič (1813 — 1894) iz Kovorja na Gorenjskem, je prišel še 
deček k svojemu ujcu v labodsko dolino na Koroškem, da bi se priučil nemščini 
in potem pomagal očetu pri trgovini. Ujec pa je dal pridnega in nadarjenega 
dečka v nižjo gimnazijo v Št. Pavel, v višjo v Celovec; osmo šolo je izdelal 
Alijančič v Ljubljani. Gorotan se mu je pa priljubil tako, da je v Celovec šel v 
semenišče, kjer je nanj blagodejno vplival spirituval Slomšek. Po raznih kaplan- 
skih službah je prišel 1848. 1. za župnika v Škocijan, kjer je s prostovoljnimi 
darovi župljanov popravil zanemarjeno cerkev in posebno pozornost obrnil na 
šolo, po Slomškovih načelih »vrtove sv. katoliške cerkve*. Leta 1855. je postal 
šolski nadzornik doberloveške dekanije. ^Slovenski prijatelj'^ iz 1856. leta ima 
jeden odgovor na njegovo vprašanje, stavljeno učiteljem »Kako se s pridom čita 
oddelek: ,Bog, naš ljubi oče'." Deset let je z velikim uspehom opravljal doberlo- 
veško dekanijo in proštijo ter 1873. leta postal pravi kanonik in ud okrajnega 
šolskega sveta za celovško okolico. Povsod se je trudil za to, da so njegovi 
kaplani morali poučevati krščanski nauk v slovenskem jeziku; ud okrajnega šol- 
skega sveta se je večkrat potegnil za pravice slovenskega jezika, pa žal dostikrat 
brez uspeha. Odbornik »Mohorjeve družbe" je bil velika podpora gospodarskemu 
odseku. 

Gregor Somer (1814—1893) se je narodil v Golšovem, mali vasici celovške 
okolice, in pohajal v Celovcu pouk za učiteljske pripravnike. Od 1834 — 1847. 1. 
je v Celovcu poučeval zasebni učitelj v najboljših rodbinah in poslušal med tem 
na iiceju predavanja Matije Ahaclja o kmetijstvu, sadjarstvu in prirodopisju in 
napravil izpit iz slovenščine pri Slomšku. L. 1847. ga je knezoškofijski ordinarijat 
namestil za učitelja, cerkovnika in organista v Borovljah. Ker je ministerstvo z 
ukazom z dnš 11. oktobra odredilo, da se ima v prostonarodnih šolah poučevati 
v materinščini, se je Somer navdušeno poprijel tega načela. Koncem vsakega 
Šolskega leta je izdajal tiskano ^Napredovanje farno-šolske mladine v Borovljah^. 
Šolski nadzornik Rudmaš, pa tudi pohvalni dopisi v nNovicah" in v „Slov. Bčeli*' 
so priznavali njegove lepe uspehe; vsled tega je postal 1852. I. vzorni učitelj 
(SJ^ufterlel^rer) za dekanijo spodnjerožansko; 1853. leta pa je prišel na c. kr. nor- 
malko v Celovcu. Zavladala pa je sčasoma nestrpna nemška svobodomiselna 
stranka, preganjala slovensli živelj, pritirala marsikaterega slovenskega omahljivca 
v nemški tabor. Sicer so ga 1867. 1. Imenovali učiteljem na novo ustanovljenem 
učiteljišču v Celovcu in 1869. 1. okrajnim šolskim nadzornikom, pa vender uže 
1871. 1. poslali v nepričakovani — pokoj. Odškodovali so ga s tem, da je v 
Trebeličah postal začasni učitelj, pa krivica je ostala vender krivica. Slaboten 
se je 1883. 1. preselil v Celovec, kjer je tudi umrl. Rodoljubni učitelj pa se ni 
zadovoljeval z izdavanjem slovenskih izvestij koncem šolskega leta, nego je tudi 
v „Slov. Bčeli^ zagovarjal slovensko uradovanje, šolski pouk na podlagi materi- 
nega jezika in sploh narodne težnje Slovencev na Koroškem; 1851. leta je pod- 
pisal poziv, ki je vabil Slovence v »Mohorjevo družbo". V prijateljski zvezi z 
Einspielerjem, Majarjem in drugimi koroškimi rodoljubi je stal v prvih vrstah 
narodnih boriteljev na Koroškem. 



160 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Fran Miklošič (1813—1892) 

iz Radomerščaka blizu Ljutomera je hodil v prve šole v Ljutomeru, 
v latinske v Varaždinu (prva dva razreda) in v Mariboru, prišel 
1830. 1. v Gradec na vseučilišče ; tu je občeval s Stankom Vrazom, 
A. Murkom, Kvasom, Kosarjem in Klajžarjem, pa tudi z interno- 
vanimi Poljaki. ,V šolskih počitnicah 1830. 1. je z Murkom potoval 
na Kranjsko in se seznanil s čopom, Kastelcem in Prešernom. 
Med mladeniči, s katerimi je občeval v Gradcu, se ga spominja s 
presrčnimi besedami St. Vraz : 

Zdravi liste zdrave grane, Tvoju Ijubav, skrb i brigu 
Franjo Gjure Miklošiča! Nikad neču zaboravit, 

Na ruci ti bila srida Ved ti ime uviek stavit 
I sva Ijeta i sve dane! U života moga knjigu. 

Doktor modroslovja 1837. 1., je istega leta nadomeščal učitelja 
modroslovja do 1838. leta na jesen, pravoznanske naiike pa je bil 
dovršil uže poprej. Ker mu ni ugajala učna osnova, se je odločil 
za advokaturo in se napotil na Dunaj 1838. 1. ; po dveh letih je 
postal doktor prava in vstopil v službo dr. Bacha, očeta poznej- 
šemu ministru. 

Poljski grof Vladislav Ostrovski v Gradcu ga je pismeno pripo- 
ročil Kopitarju na Dunaju, ki ga je radi obsežnih vednostij spravil 
v službo v dvorni knjižnici 1844. 1. Mnogo je učeni Kopitar občeval 
z mladim bistroumnim Miklošičem, pa prijateljska zveza je bila 
kratka, kajti še istega leta je umrl Kopitar. Po njegovi smrti je 
Miklošič postal cenzor slovanskim, novogrškim in rumunskim spisom 
in se korenito oprijel staroindščine, da bi si ustvaril trdno podlago 
za slovanščino. 

Prvi plod njegovih trudov je bila ocena Boppove knjige 
„ Vergleichende Grammafik des Sanskrit, Zend^ Griechischen, Latei- 
nischen, Litthauischen, Gothischen und Beutschen^' v „Jahrbuch fiir 
Literatur. Wien'% 1844. I. Band 105. V tej nenavadno bistroumni 
kritiki uči Miklošič sklanjo, sprego in obrazila s taroslo venskega 
jezika in se je pred učenim svetom oslavil tako, da je postal prva 
avtoriteta v slovanskem jezikoslovju. Takoj leto potem je izdal v 
Lipsiji samostalno delo „Radices** ]^) Hanka je raztrosil mnenje, da 
je Kopitarjevo delo. V „Slavische Bihliothek^ 1851. 1. je Miklošič v 
silno ostrem spisu sijajno pobil Hanko.^) 

češka učenjaka Hanka in Palacky sta mislila, da Miklošič in 
poprej Kopitar panonsko hipotezo glede domovine stare cerkvene 



'«7«^wvv"ii « mi 



Pisatelji. 161 

slovenščine zagovarjata iz katoliških obzirov. Leta 1849. je postal 
Miklošič izredni, 1851. 1. pa redni profesor slovanščine na dunajskem 
vseučilišču. Potem, ko je izdal štiri manjša dela s staroslovenskim 
tekstom, razširil je svoje ,,Badices'' v „Lexicon". Slovansko jeziko- 
slovje pa je zlasti pod njegovim voditeljstvom napredovalo z orja- 
škimi koraki. Pa tudi ta slovar ni več zadoščal, predelal ga je in 
pomnožil tako, da je narastel na 1171 stranij. 

V predgovoru je -navedeno ogromno slovstvo, katero je porabil 
v izdelovanju svojega slovarja. Slovar je urejen tako, da ima na 
prvem mestu staroslovenske besede, ki se zasledujejo po raznih 
staroslovenskih virih in slovanskih narečjih in drugih sorodnih 
indoevropskih jezikih. S tem delom je utrdil slovarsko stran ali 
besedni zaklad slovanskega jezikoslovja. Slovnično stran je raz- 
jasnil z delom „Lautlehre^ '^) 1850. leta, in „Formenlehre der altslove- 
nischen Sprache^ 1850. 1. (druga izdaja 1854. L). — Veliki napredek 
razvidi se iz slovnice, kije prišla 1874. leta na svetlo; znamenit je 
zlasti uvod, o katerem izpregovorimo pozneje nekaj besedij. Za 
dejanske potrebe je Miklošič za svoja predavanja na vseučilišču 
izdal posebno ročno knjižico*) 1854. L, ki je izšla na novo 1861. 1. 

L. 1848. so se posvetovali akademiki o tem, da bi razpisala 
akademija nagrado najboljšemu jezikoslovnemu delu; nekateri so 
predlagali, naj se nagradi nemška slovnica, Nemec Wolf pa je 
predlagal nagrado 1000 gold. za slovansko slovnico; Šafafik in 
Palacky sta podpirala ta predlog. Miklošič je dobil nagrado spisavši 
„Vergleichende Latdlehre^ i. d.^) Ko je komisija Miklošičevo delo 
— primerjalno glasoslovje — proglasila izvrstnim, ga je 1850. leta 
C kr. akademija imenovala pravim članom ; po smrti tajnika 'Wolfa 
je Miklošič postal tajnik temu učenemu društvu. 

Uže tukaj bodi omenjeno, da Miklošičeva dela, tikajoča se vseh 
slovanskih plemen ali jezikov, spadajo tudi v slovstvo vsacega 
slovanskega jezika, dasi so pisana nemški, ker jim je predmet zgodo- 
vinski razvitek slovanskih jezikov. Miklošič v teh knjigah ni podal 
pravil, kako naj pišejo slovenski pisatelji, nego je pokazal, kako 
govori narod, in uprav narodni jezik in narodno blago je sredstvo, 
ki je narode zopet oživilo ali prerodilo; saj je vzglede za svojo 
trditev zajemal iz tradicijonalnega slovstva. Podlaga njegovim delom 
je bila stara cerkvena slovanščina; na njo naslanjaje se je opisal 
slovanskih narečij zgodovinski razvitek točnejše, nego sta Grimm 
in Diez razjasnila razvoj germanskih in romanskih jezikov. 

11 



162 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

V sintaksi je hodil samostalno in novim potem, opustil je do 
tedaj rabljeni način, vprašati, kako izražujejo slovanski jeziki te ali 
one modroslovske kategorije, po katerih so se uredile slovnice 
raznih jezikov, nego vprašal je nasprotno, kaj značijo besedne vrste 
in besedne oblike. Miklošičevo delo je bilo težje od Grimmovega 
in Diezovega, ker marsikatero slovansko pleme še ni imelo dobre 
zgodovinske slovnice svojega jezika, katera bi se bila tudi ozirala 
na narečja, kakor je nima še dandanes ne, ia ker je trebalo mnogo 
blaga zajemati iz nenatisnenih virov. S svojim slovarjem in primer- 
jalno slovnico slovanskih jezikov je vrgel Miklošič novo snov v 
tedanje jezikoslovno znanje sploh in na ta način zagovarjal ne samo 
slovansko kulturo, nego je pospeševal občno kulturno stanje. Tu 
se ne moremo spuščati v podrobnejše opisovanje Miklošičevega 
vpliva na razvitek jezikoznanstva, torej tudi ne na občno omiko sploh, 
nego omeniti je, kake zasluge ima za Slovence v obče. Takoj s po- 
četka svojega učenjaškega dela je nameraval ustanoviti glasilo za 
slovanščino ; dodatni list k 3. št. „Novic^ iz 1850. 1. ima to-le zanim- 
Ijivo oznanilo: 

„Ca8opis za Slavensku istoriju i fUologiju.*^ Godine 1848. 
prestaše gotovo svi časopisi, koji su u Avstriji za Slavensku knji- 
ževnost izlazili, a bez takovijeh knjiga književnost biti ne može; 
za to sam naumio od noviga lieta, da počnem izda vati: j. Časopis 
za Slavensku istoriju i filologiju" i to za sad bez odredjenoga roka. 
O vijem časopisom rad sam i književna zajednica, da se medju Slave- 
nima podiže i utvrdjuje. 

U ovome časopisu biče : 

a) originalni članci o Slavenskoj istoriji i filologiji; amo idu 
i priloži k istoriji Slavenske književnosti, ka geografiji, k etnogra- 
fiji, k mitologiji, k poznavanju narodne poezije Slavenske itd., 

b) recenzije Slavenskijeh i drugijeh knjiga o ovijem stvarima, 

c) bibliografija sviu knjiga, koje tiču Slavenske istorije i filo- 
logije, a tu če se pomiujati i članci o ovijem stvarima, koje izidu 
u drugijem slavenskijem i kakovijem mu dragi časopisima. 

Prva če se knjiga početi štampati prvijeh dana mjesica 
februara 1850. Članci če se primati na svakome Slavenskom jeziku 
a i u Njemškome. 

Kad sam namislio ovaj časopis da izdajem, ja sam se po- 
uzdao u ostalu učenu braču po Slavenstvu, da če mi sve srdno po- 
magati u ovom teškome do duše ali za sve Slavene korisnome 
poslu. Po to me poznavajuči Vašu Ijubav k narodu našemu molim 
Vas u ime književnosti naše, da biste me u ovome poslu i potpo- 
mogli, a i druge, kojijeh ja joS ne poznajem, na to pozvali. 

U Beču, 1. prosinca 1849. F, Miklošič. 



i 



Pisatelji. 163 

Poleg svojega mnogostranskega dela v slovničafski stroki se 
je poprijel tudi težavnega dela sestaviti slovensko -nemški slovar; 
ker so se pa razbila pogajanja s Cafom, obrnil se je 1850. 1. na 
Muršca*); vender ni utegnil dovršiti svojega načrta. 

L. 1848 — 1849. je Slovencem nade vzbujalo tudi glede šolstva. 
Uže v Slomškovem življenjepisu se je povedalo, da je minister 
Thun Slomška in Miklošiča vprašal za svet glede ureditve prosto- 
narodnih šol. Miklošič je iz Kromeriža dne 9. januvarija 1849. 1. 
Muršcu pisal to - le : 

Wie denken Ste uber unser Schulivesen? Ich hin eben jetzt 

mit einer diesen Gegenstand hetreffenden Ausarbeitung fur das 

Ministerium b^sčhdftigt; ich glaube, ich kminte bei dem gegen- 

iodrtigen Ministerio in dieser Hinsicht ettoaš durchsetzen und 

mochte das JEisen schmieden^ so lange es warm ist. JDarin aber 

mochte ich mich durch Sie, lieber Freund, und wenn moglich, 

durch die ganze slovenische Gesellchaft unterstiitzt sehen. Wollen 

Sie nicht einzelne Glieder der slovenischen Gesellschaft oder viel- 

leičht auch die ganze Gesellschaft au/forderuj diesen Gegenstand 

in Berathung zu ziehen ? Es milsste jedoch unverziiglich geschehen. 

Sie toissen, wie kurze Zeit das Eisen warm bleibt. Schreiben Sie 

mir daruber sobald als moglich, Allen slovenischen Patrioten 

meinen Standesgruss. Leben Sie wohl und verzeihen Sie die Saum^ 

seligkeit Ihrem treuen Freunde 

Miklošič, 

Navadno se misli, da je vlada naročila Miklošiču, naj sestavi 
berila za višjo gimnazijo. Iz lista, tu prvikrat priobčenega, bi se 
pa dalo sklepati^ da se je Miklošič iz lastnega povoda lotil tega 
dela, ker je dne 14. novembra 1849. 1. pisal Muršcu med drugim : 

Jaz namenim spisati knjige za branje za slovenske gim- 
ng.zije: ja sem to delo počel ali samimu ne bode mogoče ga do- 
vršiti tako hitro. Jaz Vas zato zelo lepo prosim^ ne bi li Vi meni 



*) O tej stvari je pisal Miklošič meseca januvarija 1850. 1. Muršcu: „Ja 
sem sklenil izdati slovensko - nemški rečnik: kar sem skozi dolga leta nabral, 
sedaj s pomočjo svojih dobrih prijateljev v Beču dopolnjavam. Ali če učeni ljudje 
v slovenskih deželah meni ne pomorejo, delo ne bo moglo doseči tiste popol- 
nosti, katere toliko želim. Zato Vas lepo in lepo prosim, naj se Vam raci, meni 
poslati če kako zbirko slovenskih besed pripravljeno imate: Ertel, ki mi je od 
velike pomoči v mojem delu, mi je rekel, da tako zbirko imate. Ja sem dobil 
dve zbirki: Kopitarjevo, Rudeševo in celo kratko Ravnikarjevo. Poznate li Vi 
koga, ki bi tako zbirko imel, ali ki bi mogel in hotel meni pomagati? Jaz rad 
plačam, če kdo kaj za me naredi. Morebiti bi v semenišču se kdo najšel, gospod 
Klajžer sami vendar?** 

11* 



164 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

sami pomagali in druge dobre Slovence nagovorili, da se z menoj 
združijo? Vzgled naj hode nemška knjiga za branje (Lesebuch), 
ki je pred nekaterimi meseci v Beču izšla. Pa ne treba, da vse 
bode izvorno, meni bi tudi dobri prevodi dobrih izvorov po volji 
bili, kakor se jih nekaj celo v nemški knjigi bere. Prej ko ta knjiga 
ne izide, ministerstvo ne hoče postaviti ucenikov sloveiisčine v naših 
gimnazijah. Pišite skoraj svojemu prijatelju 

Miklošiču.*) 

Za ta berila je Miklošič prevedel nekoliko srbskih in poljskih 
pregovorov, podal nekaj drobtinic iz češke zgodovine, popisal boj 
lepe in pogumne Cenobije proti Avrelijanu. Najbolj ga je podpiral 
Ivan Navratil. Berila so se začela izdajati 1853. 1. in istodobno so 
se v „Novicah'^ razglasila načela, katerih bi se naj zaradi jednotne 
pisave držali sotrudniki. 

V obče so mislili v tridesetih letih, da bo moči vse Jugo- 
slovane pridobiti za jeden jezik, ki bi se mogel ustvariti iz sedaj 
obstoječih narečij. Sicer se je Miklošič s početka navdušil za to 
misel, ali v poznejši resnobni dobi je spoznal, da jezika ne delajo 
pisatelji nego narod sam, zato je bil proti vsaki mešanici. 

Slovanski jezikoslovec se ne more izogniti vprašanju : Kje 
se je govorila staroslovenščina? S tem vprašanjem sta se temeljito 
pečala Kopitar in Miklošič,®) ki se je naposled 1874. 1. v knjigi „AU- 
slovenische Formenlehre in Paradigmen" z vso odločnostjo zavzel 
za panonsko hipotezo. 

V stran pustivši tukaj njega preiskave, v koliki meri se na- 
hajajo slovanske besede v albanščini, rumunščini, grščini, ogrščini,^) 
njegova »Acta et diplomata« id., preiskave o ciganščini,*) o zgodovini 
srbski — je iz slovnice slovanske, torej tudi slovenske razpravljal naj- 
raznovrstnej še predmete, n. pr. staroslo vensko sprego,®) korenike,*^ 
tvoritev samostalnikov,*^) lastna krajevna,*^) osebna imena,") imena 

*) Miklošič je pisal o tej stvari Muršcu (list brez datuma) : „Še jedno pa 
to važno reč imam do Vas. Mi si toliko prizadevamo, svoj jezik v šole spraviti 
— ali ministerstvu knjig ne damo, brez katerih to ni mogoče. Jaz sem Vam že 
davno pisal, da sem sam slovensko berilo začel zbirati. Ali slišavši, da se je v 
Ljubljani nekoliko mož tega dela lotilo, sem svojo zbirko na stran djal. Sedaj 
pa slišim, da gospodje, kateri so to delo počeli, se ne morejo pogoditi, kar se 
gramatikalnih form tiče, tako da se bojim, da gospodje namesto fletno oblečenega 
fanta nam ne bi dali staro s krpami oblečeno babo. Zato sem sedaj drugikrat 
na to reč začel misliti in Vas in vse dobre Slovence lepo prosim, da bi mi v 
tem poslu pomagati hoteli.'* 



Pisatelji. 165 



mesecev,**) brezosebne glagole,*^) tujke v slovanščini/®) nikalnice,*') 
izvor besed, oblike trdV^) oblike trii,^^} ojačenje in dolgost samo- 
glasnikov,*®) mestnik brez predloga v slovenščini,'^*) rodilnikovo 
končnico flro,**) sestavljeno šklanjo,*^) imperfekt,**) obrazilo ^-b,*^) 
glagole intenzivnosti,**) koreniko srti*') i. dr. 

V tako ogromni učenosti, ki je obvladala slovansko, romansko 
in indsko (ciganščina je novoindski jezik) jezikoslovje, in ob izborni 
učiteljski spretnosti je naravno, da mu ni izostalo priznanje; na 
dunajskem vseučilišču so ga 1851., 1856. in 1865.1. izvolili dekanom, 
1854. 1. rektorjem. Važno mesto predsednika v izpraševalni komisiji 
za srednješolske učitelje je opravljal celih petindvajset let, namreč 
od 1854—1879. 1. 

L. 1861. je postal dosmrtni ud gosposke zbornice državnega 
zbora, 1. 1863. dobil viteški red svetega Leopolda in 1864. dedno 
viteštvo. 

L. 1883. se je v Miklošičevem rojstnem kraju in na Dunaju 
njegova sedemdesetletnica praznovala z nenavadnim sijajem v uče- 
njaških kakor narodnih krogih slovanskih. Po zakonih mora v teh 
letih vseučiliščni profesor zapustiti svojo stolico ; Miklošič je po 
vladi naprošen služil šejedno leto in stopil potem v pokoj. V tem 
času je še izdal „Etymologisches W6rterhuch der slavischen Sprache^. 

Dasi je v cesarski dvorni knjižnici nakopičenih toliko slov- 
stvenih zakladov, kakor nikjer drugod v Evropi, da je moral Dunaj 
postali središče slovanskim študijam — to je Kopitar prerokoval 
žo 1809. 1. — je vender Miklošič tudi rad potoval. Uže v mladih 
letih se mu je vnelo hrepenenje po Carigradu, 1851. 1. je videl to 
krasno mesto pa tudi bogato Mihanovičevo rokopisno zbirko, ki jo 
je imel štiri leta pozneje doma na pregled. L. 1836. in 1842. je 
bil na Italijanskem, 1852. 1. na Francoskem in Nemškem in pre- 
gledaval rokopise ondotnih knjižnic. L. 1857. je potoval v Istro 
poučevat se o ondotnem narečju; 1856. 1. je bil v Dalmaciji in na 
Črni gori in je v dubrovniškem arhivu našel toliko srbskih listin 
od 1189. do 1618. 1., da jih je izdal 1858. 1. z naslovom „Monumenta 
serbica^. Knjiga je posvečena srbskemu knezu Mihajlu Obrenoviču. 
Na Cetinju so ga sprejeli hladno in mu niso zaupali ničesar. Od 
1860. 1. ni več zapustil Dunaja, razven če so mu zdravniki nasve- 
tovali kopeli. 

V mladih letih je bil navdušen Ilirec in je zlagal tudi pesni, 
kakor drugi pisatelji in rodoljubi. Naravno je tudi L 1848. mogočno 



166 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

delovalo na mladega navdušenega učenjaka. Njegovi rojaki v volil 
nem okraju Sv. Lenarta so njega izvolili 1848. 1. v državni zbor. 
Tega zborovanja 1. 1848. in 1849. udeleževal se je Miklošič redno. 
Slovenci na Dunaju so imeli svoje društvo »Slovenija«, kateremu 
jo predsedoval dr. Miklošič; nadomeščal ga je dr. Hladnik, tajnik 
pa je bil Anton Globočnik. To društvo je vodilo gibanje v javnih 
stvareh, sestavljalo prošnje na državni zbor, jih pošiljalo v podpis 
v domovino. Miklošiča je »Slovenija« poslala v Ljubljano, da se 
dogovori z znanimi slovenskimi rodoljubi v važnih poslovih. Slo- 
vesno so ga vzprejeli v zboru ljubljanskega »Slovenskega društva«, 
in ves čas njegovega bivanja v Ljubljani je akademijska legija 
opravljala častno stražo pred njegovim stanovanjem v Rudeževi 
hiši na Starem trgu. 

V ustavodavnem državnem zboru se je Miklošič seznanil z 
ministrom Stadionom in se mu jako prikupil. 

Minister je ustanovil na dunajskem vseučilišču stolico za slo- 
vansko jezikoslovje in ga imenoval profesorjem dotičnega predmeta; 
•vabili so ga v Vratislavo in v Berolin, ali on je ostal na Dunaju 
na slavo in korist vseučilišču. 

Njegovo delovanje v državnem zboru se vidi iz Apihove 
knjige ^Slovenci in 1848. l/% pa tudi iz listov Miklošičevih Muršcu, 
ki se prijavijo v Murščevem življenjepisu v „Letop, Medice Slov/ 
1897. leta. 

Bil je dosmrtni član gosposke zbornice, pa v poznejših časih 
ni vselej glasoval tako, kakor bi si bili želeli Slovani. V tej zbornici 
je bil včasih poročevalec tudi v — vojaških rečeh in je radi »zaslug« 
v tem poslu postal tajni svetovalec, česar še nobeden narodni 
Slovenec doslej ni dosegel. 

Umrl je 7. marcija 1891. 1. in je bil pokopan z veliko častjo; 
ž njim smemo mi Slovenci biti ponosni, kajti Mtlllenhof, profesor 
nemškega jezikoslovja v Berolinu, je rekel, da je bil Miklošič za 
svoje dobe največji jezikoslovec na vsej zemlji ; Musnafia, profesor 
romanskih jezikov na dunajskem vseučilišču, je po njegovi smrti 
izjavil v predavanju, da je bil naš rojak po njegovem mnenju naj- 
večji jezikoslovec v vsem 19. stoletju. 



Pisatelji. 167 

d) „Slovenski Glasnik^ ^ in njegovi pisatelji. 

Uvod. 

Kakor smemo smatrati protestantsko in katoliško dobo le 
za uvod našemu slovstvu, ki se prav za prav začenja šele z Vod- 
nikom — ogromna večina knjig iz obeh omenjenih dob je imela 
praktično smer : učiti jezik slovenski ali služiti nabožnim potrebam 
— tako tudi tukaj lahko rečemo, da je skoro ves trud slovenskih 
rodoljubov in pisateljev od 1848. do 1858. 1. imel namen vzbuditi 
narodno zavest zatrto po absolutizmu in skrbeti za trdno gmotno pod- 
lago. Pesniki so zlagali večinoma rodoljubne pesni, n. pr. Toma n, 
ki je svoji zbirki dal tudi naslov v tem smislu; Koseški je 
vzbudil navdušenje, kakor Hanka s svojim »Kraljevodvorskim roko- 
pisom« — petdesetletnica njegovega »odkritja« se je slovesno obha- 
jala po vsem češkem, ko je bil »rokopis« uže storil svojo dolžnost. 

Mnogo slovenskih pisateljev se je pečalo tudi s slovenskim 
jezikoslovjem, seveda brez prave znanstvene podlage, katero je 
uprav v tem času nam Slovencem pa tudi ostalim Slovanom na 
Dunaju sijajno ustanavljal naš rojak — Miklošič. Raziskavala se je 
slovenska zgodovina — Trstenjak, Hicinger, Ravnikar — pa tudi 
bolj divinatorično in rodoljubno nego znanstveno in nepristransko. 
Mnogo je bilo slovenskih pisateljev, ki so se morali brigati za več 
strok v slovstvu ; mnogi so se trudili poleg pisateljevanja tudi za 
narodno prebujanje v tistih okrajih, kjer so živeli; skoro vsi so 
se pa 1848 — 1849. 1. živo ogrevali tudi za javne zadeve. Vender 
pa je ta praktična stran slovstvenega in rodoljubnega delovanja v 
tem desetletju uspela tako, da je Anton Janežič 1858. 1. ustanovil 
list »Slovenski Glasnik*" ^^) ki je bil namenjen zgolj slovstvenim 

*) Da se razvidi, kakov smoter je Janežič dajal ^Slovenskemu Glasniku", 
evo njegov list Bilcu. 

Dragi gospod! 

Ker ho „Glasnik^ v prihodnje dvakrat v mescu izhajal in 
tudi 'nekaj več gradiva prinašal^ se obračam tudi do VaSj da hi 
zanj od časa do časa kaj pošiljali. Posehno želim, da ho v pri- 
hodnje holj naroden, zatorej hi mi posehno vstregli z narodnimi 
pripovedkami, pesmami, prislovicami, zastavicami in enacimi rečmi 
o običajih in navadah, o jezikoslovnih zadevah in drugih narodskih 
novicah in staricah. Prav lepo bi Vas prosil, mi večkrat tudi 
kak dopis iz Reke (o raznih predmetih) pošiljati. Pa tudi drugi 
sostavki druge baze mi bodo vselej ljubi tn dragi. 



168 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

svrham v ožjem in sirjem pomenu, leposlovju in znanstvu. Po- 
prejšnji poskusi, n. pr. ^Slovenska Bčela" in „Gla8nik slovenskega 
slovstva"* še niso imeli dovolj trdne podlage. Nisem tistega mnenja 
kakor Srb Gavrilovic v svojih »Pismih o slovenskem slovstvu«, 
da je Janežič v svojem »Slovenskem Glasniku*" združeval tiste pisa- 
telje, ki drugod niso sodelovali, da je omenjeni leposlovni list bolj 
krajevnega pomena, nego uprav nasprotno. Pridružili so se mu 
skoro vsi starejši pisatelji, pa' kar je najvažnejše, oglasilo se je 
mnogo novih zelo nadarjenih močij, pesnikov, pripovednikov in 
znanstvenikov, čijih veljava je trajna v našem slovstvu: najbolj 
plodovita doba Cegnarjevega pesnikovanja je ozko združena 
s »Slovenskim Glasnikom''. Simon Jenko je svoje najlepše pesni 
objavil v »Slovenskem Glasniku*"^ in oglasil se je, dasi neopazen, 
Simon Gregorčič in drugi, n. pr. Ivan Vesel, katere opišemo 
v IV. zvezku, v Stritarjevi dobi. 

Mislimo, da ne zabredemo preveč, če rečemo, da je živahno 
gibanje v začetku našega ustavnega življenja, to je v 1860 — 1870. L 
navdušilo za pesništvo marsikaterega navdušenega in nadarjenega 
mladeniča, ki si je pozneje izbral drugo pot v slovstvu, na primer 
Fr. Levca, Janka Kersnika, Josipa Jurčiča, Greg. Kreka, 
Priljubljeno je bilo epsko pesništvo, glej Valjavca, Frankolskega, 
Umka, Bilca i. dr. 

Slovensko pripovedništvo se je začelo gojiti šele v »Slovenskem 
Glasniku"*^ ker je Anton Janežič bodril in podpiral mlade nadar- 
jene pisatelje. Poleg starejših pripovednikov, n. pr. Mencingerja, 
Zarnika in drugih, se je začel razvijati uže Jurčič ; tudi pesnik Jenko 
je takoj v prvem tečaju objavil tri pripovesti, namreč : »Spomini«, 
»Tilka« in »Jeperski učitelj« ; vsem tem povestim je vzel snov iz 
narodnega življenja. Najbolje pa je pogodil to smer Levstik s 
svojim »Martinom Krpanom z Vrha«. Ta Martin je pravi tipus 
pristnega Slovenca iz takega okraja, kamor še ni dospel tuji 
vpliv, da ni pokvaril niti človeka kot osebnost, niti jezika ; take 

Vaša povest „Sveti večer'^ se mi zdi za n^oledo"* bolj pri- 
pravna; hom jo torej v »Koledi^ natisniti dal. Ali »Glasnika*' 
redno dobivate? Toliko v naglici. Z Bogom, 

Vaš 

prijatel 

V Celovcu 245, 58. Ant Janežič, 

C. kr. prof. 



Pisatelji. 1 69 

pokrajine so Notranjsko in Dolenjsko. Večini povestij je zajeta 
snov iz narodnega življenja, n. pr. Mandelčevi povesti »Ceptec«, 
ali pa iz dobe, ko so se prvotni prebivalci naših pokrajin bojevali 
z Rimljani. Davroslavova povest »Kranjska nevesta« nas povede v 
srednjo dobo, v cvetoče Benetke. 

časten vrstnik ^Slovenskemu Glasniku^ je bilo »Cvetje iz 
domačih in tujih logov« ; kakor kaže ime, je prinašalo najlepše 
proizvode tujih slovstev in iz slovanske književnosti. V klasičnem 
slovstvu se je prednost dajala grščini ; zastopani so Platon, Sofoklej 
in Ksenofont ; izmed latinskih pisateljev se prikazuje samo Vergilij ; 
primernejši bi bil Horaeij ali Ovidij, pa izbirati se ni moglo, ker 
se je porabilo to, s čimer se je kdo takrat slučajno pečal. Isto velja 
o novejših slovstvih, izmed katerih nahajamo zastopano italijansko, 
špansko, angleškega in francoskega pa ne. Schillerja je jako lepo 
udomačil Cegnar po »Mariji Stuart« in »Viljemu Tellu« ter »Wallen- 
steinovem ostrogu«, ki ga je izdala »Slovenska čitalnica v Trstu«, 
severno slovstvo pa Erjavec po Andersenovih pravljicah. Zastopani 
so Rusi po Lermontovem in po narodni pesni o polku Igorjevem, 
a Poljaki po čajkovskem, cehi po Chocholovšku, ki pa je tvarino 
vzel iz južno-slovanske zgodovine. 

Poleg teh prevodov je prinašalo nCvetje*" tudi izvirne slovenske 
pesniške uniotvore, med katerimi pa prevladuje epika. Umek si 
je izvolil življenje sv. Cirila in Metodija, Frankolski tragičen 
dogodek iz zgodovine celjskih grofov za predmet, Krek pa božični 
praznik ; lirsko struno sta ubrala Umek in Bile. 

Najodličnejše delo v tej zbirki in sploh v tem času pa sta 
Jurčičev »Deseti brat« in nedovršeni »Cvet in sad«. S temi izvir- 
nimi deli stopamo uže v Stritarjevo dobo, in se bode tam obšir- 
nejše razpravljalo o Jurčiču. 

Pa tudi znanost ni zaostala, zlasti se je oziralo na prirodo- 
slovje, v katerem sta se odlikovala Tušek in Erjavec. 

V tem, ko se je leposlovje, osobito pesništvo, otreslo praktične 
smeri in ko je začelo služiti svojemu pravemu namenu, duševni 
zabavi, je tudi njega zunanja oblika, slovenski jezik, dobila trdnejšo 
podstavo. Na podlagi Miklošičevih del in nekaj pa samostalno so 
začeli mlajši jezikoslovci, n. pr. L. Hrovat, se natančneje pečati s 
slovensko skladnjo, preiskujoč, kako se rabijo posamezni skloni in 
posamezni nakloni ; tudi takim spisom je ^Slovenski Glasnik*^ od- 
piral svoje predale. L. 1858. je Levstik v „Novicah'' napisal svoj 



170 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

glasoviti članek : »Napake slovenskega pisanja.« Da 
bi pokazal, v kakem slogu se morajo pisati slovenske povesti, pri- 
občil je takoj v prvem tečaju „ Slovenskega Glasniku" uprav tako 
glasovito povest: »Martin Krpan.« Popolnem pritrjujem Stritarju, 
da nam je 1858. 1. mejnik v razvitku slovenske proze, samo ob- 
žalovati je, da se tako malo pisateljev drži teh naukov ; a temu 
se ne bodemo toliko čudili, če uvažujemo, da je Levstik dostikrat 
sam preziral svoje nauke. Vsekako pa sodim, da je v vseh zadnjih 
petdesetih letih od 1848. L počenši najbolj markantna osebnost v 
našem slovstvu Dolenjec Levstik; radi tega sem ga tudi postavil 
samega na svoje mesto na konec te knjige. Fr. Kosmač je opisal 
rokopise ljubljanske licealne knjižnice; on se je iz prostega slu- 
žabnika popel do pisatelja. 

Ugodna usoda je Slovencem v tej dobi naklonila tudi dva 
odlična prirodoslovca Tu š k a in E r j a v c a , ki sta tej stroki položila 
neodmakljiv temelj v našem slovstvu. Na korist tej stroki je bila 
Kleemanova strast proti Slovencem, ki ju je oba odrinila med Hrvate; 
tam sta si razširila obzorje, a si tudi z znanjem hrvaščine prisvojila 
bolj slovanski slog, nego bi to bilo možno pod vplivom skoro 
popolnem nemške odgoje, ki sta jo dobila v naših srednjih šolah. 
Tušek se je omejil bolj na znanstveno obdelovanje te tvarine, 
prirejajoč knjige za srednješolski pouk; zato je njegove knjige 
izdajala »Slov. Matica«. Zmožnosti Erjavčeve pa so bile obširnejše, 
saj so ga priznavali v učenem svetu, rado pa ga tudi čita priprosto 
ljudstvo in nežna mladina, ker ima narodni jezik tako \ oblasti 
kakor malokdo v Slovencih in ker ga na drugi strani diči redka 
nadarjenost pripovedovanja, opisavanja in učenja, razumeti prirodo 
in jo razložiti tudi drugim. Zato je Erjavec mladini najbolj pri- 
ljubljen pisatelj. 

Njegov dar pripovedovanja in zdravi humor mu odločuje tudi 
odlično mesto med pripovedniki, med katerimi mu je morda naj- 
bolj soroden Janez Mencinger. V prirodoslovni stroki sta delovala 
tudi A. Zupančič in J. Ogrinec. 

V tej dobi se oglaša tudi uže zdrav kriticizem; saj uže v 
prvem letniku »Slovenskega Glasnika"^ vpraša Cegnar: »Je-li nam 
kritike treba ?« in odgovarja sam, da je treba kritike, pa še stroge, 
ker smo napredovali toliko, da ne zadošča samo rodoljubni namen 
pa dobra volja. Slutil pa ni, da niti on sam ne zadošča — Levstiku; 
ni vedel, da Janežič, oziraje se na svojega sotrudnika, ni natisnil 






Pisatelji. 171 

jako ostre ocene Cegnarjeve epske pesni »Pegam in Lambergar« 
— iz peresa Levstikovega. 

Teh razgovorov se je udeležil tudi Ferdo Kočevar s spisom 
»Kos kritike« *), kjer ugovarja Godini Verdeljskemu, ki je svoje 
misli izrazil v sestavku »Potrebe slovenskega slovstva«. 

Brez vpliva so bila razmišljavanja o slovstvenih slovenskih 
rečeh obeh pisateljev Godine Verdeljskega in Ferda Kočevarja- 

v 

Zavčanina; obema je nedostajalo temeljite podlage. 

Značilno pa je za strujo v slovstvenem gibanju, da tečaj 
nSlovenskega Glasnika** 1868. leta zaključuje Jos. Stritar s spisi 
»Želodec« (šaljiv govor), »Kritična pisma« in s poskušnjo prevoda 
»Mazeppe«, da bi pokazal nasproti Koseškemu, kako je treba pre- 
vajati. 

Nekohko oslabljeno zdravje, nekoliko prepričanje, da na- 
stopajo nove čile moči z novimi nazori, je pripravilo Janežiča, da 
je ustavil svoj ^Slovenski Glasnik'\ ki je bil častno izpolnil nalogo 
svojo. 

Anton Janežič (1825 — 1869) 

iz Les pri Sv. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem je, dovršivši 
latinske šole v Celovcu, takoj začel 1848. 1. učiti slovenščino na 
istem zavodu ter je prvo uro mnogobrojnim poslušalcem navdu- 
šeno razlagal, kako koristen in lep je slovenski jezik ; potem je 
postal učitelj slovenščine na celovški realki in je to službo oprav- 
ljal do smrti. 

Kakor druge rodoljube vzbudile so tudi njega „Novice'\ katere 
je marljivo čital. Navdušen Slovenec je učil brezplačno slovenščino 
na gimnaziji ; ker je pa nedostajalo knjig, je spisal 1849. leta 
slovnico.*) Slovnica obsega razven oblikoslovja 280 vaj, prislovice, 
basni, smešnice, povesti, pesni; drugi del, izdan istega leta, je 
imel tudi Malavašičev prevod Klessheimove pesni »Das Engelein«, 
Koseškega prevod »Pesem o zvonu« in besednik v abecednem 
redu. Knjigo je pomnoženo in popravljeno izdal šestkrat. V do- 
polnilo tej slovnici je izdal 1850. leta nemško-slovenski, 185 L leta 
slovensko-nemški slovar.*) 

Kakor pripoveduje Scheinigg v Jarnikovem življenjepisu, po- 
rabil je Janežič Jarnikove rokopise ; sodelovali so Drobnič, Fresl, 
dr. Muršec, Navratil, Škerjanec, Sumper in Vrečko. Skrbno je 

*) ^Slov. Glasnik" 1863. 



172 Zsrodovina slov. slovstva. III. del. 

dalje nabiral besedno gradivo, kar mu je zelo koristilo, kajti uže 
v treh do štirih letih se je razprodal prvi natis ; na podlagi nemško- 
češkega slovarja Fr. Šumavskega v Rankovi izdaji je s pomočjo 
Cigaletovega slovarja priredil novo izdajo.*) 

Posebno plodovito mu je l?ilo 1854. L, kajti v tem je razven 
drugih del izšla „ Slovenska Slovnica**.^) Te dve deli sta bili za raz- 
vitek in poznavanje našega jezika neizmerno važni, kajti s pomočjo 
teh del je bilo manj zmožnim in jezika neveščim pisateljem možno, 
izražati točneje svoje misli ; te dve deli sta bili podlaga občni 
slovenski pisavi in j edins t v enemu slovenskemu pisme- 
nemu jeziku. Nobena slovenska slovnica se ni še tako splošno 
odobravala kakor ta ; nastala je po sodelovanju združenih sloven- 
skih rodoljubov. Prejšnji pisatelji slovnic so gledali preveč na 
narečje svoje ožje domovine; tako Metelko, Šmigoc in Muršec; 
jedini Murko je izjema. Janežič sam pravi, da je slovnica posneta 
po ljudski govorici vseh Slovencev. Druga prednost te slovnice 
je ta, da so vzgledi vzeti iz živega narodovega jezika, posebno 
iz narodnih pesnij in iz boljših pisateljev; izkazal se je Janežič 
modrega pedagoga. Ko si je bil Janežič tako utrdil podlago, je 
začel slovenskim šolam preskrbevati berila; tudi tukaj je pogodil 
pravo pot. Prva knjiga v tej stroki je »Cvetje slovanskega naroda".^] 
Nameraval je izdati tudi srbske, poljske, češke in ruske narodne 
pesni v izvirnem jeziku, pa ni dobil dovolj podpore. Med sode- 
lavci se nahajajo M. Valjavec, Val. Janežič, M. Majar, M. Kobe, 
O. Caf, Robič, Drobnič, V. Kurnikr 

Začela se je pa od 1849. 1. naprej v šolah odkazovati sloven- 
ščini večja važnost, postajala je zapovedan predmet rojenim Slo- 
vencem na srednjih šolah ; zaradi tega je bilo treba prirediti pri- 
mernih beril, ker Bleiweisova in Miklošičeva niso več ugajala. V 
ta namen je izdal „ Cvet slovenske poezije**.^) 1861. 8^\ 117. J. Leon. 
Posebno v poprejšnjih čitankah se je premalo oziralo na poezijo, 
človeku najblažjo duševno zabavo in v jezikoslovnem nauku naj- 
potrebnejšo tvarino; dodal je torej Janežič tudi nekaj poezij iz 
hrvatsko-srbskega slovstva. Šolskim zahtevam pa je še bolj ustregel 
s »Cvetnikom** '') in „Cvetnikom slovenske slovesnosti*^. Prvi je ob- 
segal dva dela; polovica sestavkov v nevezani besedi je bila 
popolnem nova in imela pripovedovalno ter opisovalno vsebino, 
pa tudi nravno-poučnih spisov se je porabilo nekaj; nCvetnik" je 
bil namenjen nižjim razredom srednjih šol. Višjim pa je bil do- 



Pisatelji. . 173 

ločen „Cvetnik slovenske slovesnosti"*.^) Za uvod služi kratek pouk o 
pesništvu, potem sledi 136 lirskih (17—117), 69 epskih (118—272) 
pesnij, tri dramatične (273 — 291) in. 32 poučnih prozaičnih sestavkov 
(292 — 380); nekateri so natisneni prvikrat. — II. izdaja 1869 — 
m. izdaja 1870. V tretji izdaji je izpustil nekaj poetične vsebine 
in je pomnožil dramatski in prozaični del. Da je skrbel samo za 
šolske knjige, bi si bil pridobil nevenljivih zaslug za razvoj sloven- 
skega pouka, raztegnil pa je svoje delovanje na širše polje, na 
vseslovensko s tem, da je izdajal slovenske leposlovne liste. Ko 
so „Novice'' 1843. 1. začele zbirati okoli sebe skoro vse tedanje 
pisatelje in buditi narodno zavest, čutili so Slovenci proti koncu 
prvega desetletja njihovega delovanja, da je treba lepemu slov- 
stvu ustanoviti posebno glasilo. 

Josip Drobnič je začel izdajati „Slovensko Čhelo'% »berilo za 
obudo in omiko slovenskega duha«, v Celju 1850. 1. ; izhajala je 
samo tri mesece. Še istega leta meseca julija vzbudil je Janežič 
Drobničevo v Celju zamrlo y,Čhelo" v Celovcu z naslovom ^Slovenska. 
Bčela".^) List je izhajal prvega dne vsacega meseca. Sodelovali so 
Caf, Cegnar, Ferčnik, Fresl, Jeriša, Frelih, Lesjak, Levstik, Litijan, 
Majar, Navratil, Oliban, Podgorski, Razlag, Robida, SimandI, Šte- 
pančič, Sumper, Svečan (Einspieler), Škerjanec, Šribar, Terdina, 
Trstenjak, Toman in dr. Naročnikov je imela yyBčela" blizu štiristo. 
— V drugem tečaju 1851. L izhajala je „Bčela" 1. in 15. vsacega 
meseca in je dajala več prostora leposlovnemu berilu, »s čimur 
posebno našemu krasnemu spolu in sploh našej mladini vstreči 
želimo!« Važen je v prvi številki drugega letnika Janežičev se- 
stavek »Živeli Slovenci!«, kjer predlaga, naj se ustanovi »Družtvo 
za izdavanje dobrih slovenskih knjig«. Tretji tečaj je zopet napre- 
doval v tem obziru, da je izhajala „B6ela" vsak teden; prva šte- 
vilka je objavila »Povabilo k družtvu sv. Mohora«. Izmed obširnih 
spisov omenimo Terdine »Prevodi speva iz Ilijade« in »Zadnja 
vojna čara Solimana« ; y>R in JL sta vokala slovenska«, Bšlankin 
ICaf). V 49. številki vabi Janežič k nadaljnemu naročevanju, obe- 
tajoč, da hoče v nastopnem letu prinašati 1. poštene pesmice 
(narodne in umetne), 2. povesti (izvirne in prevedene), 3. življenje- 
pise imenitnih Slovanov, 4. popise navad in šeg, 5. poučne 
sestavke iz raznih vednostij, 6. slovstvo in umetnost, 7. slavenske 
novice, narodne pregovore in zastavice, Kljubu temu lepemu pro- 
gramu je četrti tečaj 1853. 1. pešal; s št. 27., str. 216. je nehala 



174 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

,yBčela" izhajati, kateri je on pisal »Zmes« pa »Slavenske drobti- 
nice«. Z istim številom „Bčele^^ 7. julija 1853, ko je ustavil „Bčelo", 
je začel izdajati ^Glasnik slovenskega slovstva". ^^) Imel je sicer 
dovolj lepega in mnogovrstnega blaga, pa ni bil dovolj podpiran. 

Matija Majar, Ferdo Kočevar, Razlag, Janko Vijanski, Drobnič 
in drugi so povdarjali, da se osnuj zopet leposloven list ; zana- 
šajoč se na splošno podporo, začel je Janežič izdajati ^Glasnik 
Slovenski^ }^] Vsebina lista je bila razdeljena sploh na tri skupine, 
a) zabavno - lepoznansko v vezani in nevezani besedi, h) poučno- 
lepoznansko, c) razni izdelki narodne poezije in slovansko berilo. 

Ta list je večinoma podpirala slovenska mladina, ki je bila 
jasno zrcalo duševne zmožnosti one dobe ; Janežič je bil za svoj 
list pridobil najboljše mlajše pisatelje, n. pr. Erjavca, Tuška, Mencin- 
gerja, S. Jenka, Umka, Jurčiča, Andrejčkovega Jožeta in druge, 
ki so pod njegovim vodstvom vstopili v slovstvo. Privabil pa je 
tudi starejše veljake, n. pr. Cegnarja, Valjavca, Trstenjaka in 
druge. Ta list je bil za svojo in za nastopno dobo velike važnosti. 

Za večje spise je pa bil okvir r^Glasnikov" preozek; zato je 
izdajal od 1862. 1. počenši ^Cvetje iz domačih in tujih logov^^^^) 
kjer so se tiskali tako izvirni, kakor iz drugih slovstev, posebno 
iz slovanskih jezikov na slovenski jezik prevedena dela. ^Cvetje" 
obsega jedenindvajset zvezkov. Med temi deli naj se omenijo Schil- 
lerjev »Viljem Teli« in »Marija Stuart« (Cegnar), »Platonova Apo- 
logija« in »Kriton« (Božič), »Babica Božene N6mcove« (Cegnar), 
»Ksenofontovi Spomini na Sokrata« (L. Hrovat), »Virgilijev Georgi- 
kon« (Šubic), »Chocholovškova Agapija« (Podgoričan), »Živalstvo« 
(Erjavec), »Deseti brat« (Jurčič). 

Istega leta, ko je podal ^Glasnik" omikanemu slovenskemu 
občinstvu, je sestavil prostemu narodu knjigo ,ySlovenska Koleda",^^} 
— ^Slovenska Koleda'' je izhajala 1858. in 1859. leta ter obsegala 
spredaj navadno koledarsko vsebino, potem pa prinašala pesni, 
povesti, življenjepise, krajepise in igro »Jagodice«, poslovenjeno 
po Šmidu. Urejeval je ,yKoledarček'' od 1861. do 1869. leta in 
ijVečernice" od 1860. leta počenši. — Omeniti nam je še knjige 
nabožne vsebine .^Zgodovinski Katekizem'' 1853. Knjiga se je do- 
vršila zvečine s pomočjo mladih slovenskih duhovnikov in bogo- 
slovcev; predgovor je napisal Št. Kociančič. Na pomoč je bil tudi 
J. Marnu, da je ta 1863. 1. izdal svojo znano kratko slovnico staro- 
slovenskega jezika. 



Pisatelji. • 175 

Tudi na drugi strani je od mladih nog podpiral Slovence; 
1848. 1. je bil odbornik »Slovenskega društva« 'v Celovcu, tam je 
osnoval knjižnico za slovenske dijake in kot mnogoletni tajnik 
»Družbe sv. Mohorja« bil mnogo let duša njenemu delovanju. 

Nesmrtni vlastenec, poglej iz višin, 
Kako rod slovenski slavi Tvoj spomin; 
Hvaležnost, ljubezen se v serci glasi: 
Naj Jaaežič blagi na veke živi! 

Da se razvidi, kako ljubeznivo je Janežič vabil v svoj krog 
mlade pisatelje in jih učil, se tukaj natisne njegov list z dne 19. no- 
vembra 1865. 1. Janezu Bilcu. 

Dragi prijatelj! 

Ne zamerite, da Vam ne vtegnem tolikokrat pisati, kakor 
hi rad, saj sami veste, koliko imam opravil; zatorej tudi danes 
samo nekaj vrstic. 

Kar se tiče „Svetega večera'^ (glej J. Bile), sem Vam še v 
prejšnjem listu sporočil, da dohite za tiskano polo po 5 gld, 
(J. Bilo ni stavil v tem obziru nobenih zahtev. Pisatelj) kakor pri 
„Cvetju^. Ker hode povest ozaljšana s tistimi podohicami, kakor 
original, in ker te podohice še niso dospele v Celovec, zato se natis 
še ni mogel pričeti. Brž, ko ho dovršen natis, izplača mi g. Leon 
honorar in še tisti dan ga Vam pošljem. Ce pa knjiga ne izide 
do novega leta, pošljem Vam jaz kak znesek popred. Kar se tiče 
„Tarhule^, moram Vam sporočiti, da se meni sploh prav dopada 
in da želim, da kmalu zagleda heli dan. Nekaj poprave pa se 
mi zdi, da je potreha, da izide na vsako stran v prav olikani 
podohi; med manjšimi rečmi hi jaz svetoval 

a) da se predlog v nikdar ne rahi kot posehen zlog kakor 
v hrvaščini u; to se prav lahko spremeni; 

h) enklitike stoje na več mestih na prvem mestu iz začetka 
stavka, n, pr. sem povzdignil, namesto povzdignil sem itd. ; 

c) včasih pišete Simemi potem spet Simmi, včasih Tdrhula 
— Tarhula; oho je ne more hiti prav^ vsaj se da verz hrez posehne 
težave lahko prenarediti; 

d) želeti hi hilo, da se kaka posamezna heseda iz prejšnjega 
verza ne postavlja v sledečo ver sto, n, pr. : 

Čudna misel mu navdaja 
Srce. S strupom ga napaja, 

e) Tu pa tam je treha v zlogu še kaj opiliti. Kar se tiče 
izdaje, z našimi knjigarji v tej zadevi ni nič opraviti; morebiti 
jo prevzame kak knjigar v Ljubljani; ako pa ne, skusil jo bom, 
malo opiljeno še, pa jaz za ^Cvetje** spraviti na svitlo^ če ravno 



176 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

se po zapopadku ne vjema z nameviom ^Cvetja'*, Zato Vam jo 
pošljem nazaj. 

Da me v kratkem razveselite s kakim manjim spisom za 
^Glasnika". Z Bogom. 

Tu se naj omeni tudi hT3,i Valentin Janežic^ porojen 1832. 1. v LeSah, ki 
živi sedaj v pokoju v Celovcu v dostojanstvu višjega štabnega zdravnika. S po- 
kojnim dvornim svetnikom Štefanom in sedanjim profesorjem Majcigerjem v Mari- 
boru, je izdajal pisan dijaški časnik v Celovcu; iz tega lista se je vzel marsi- 
kateri sestavek tudi v ^Slov. Bčelo**, n. pr. »Zakaj ,na unem kraju Drave' svete 
Marjete dan osem dni poprej praznujejo in svetega Jurija dan pozneje, ko na 
tem kraju?^ Valentin Janežič je pisal o zdravilstvu, o svrabu (scabies). V »Slo- 
venski BČeli** 1851. 1. Je od Val. Janežiča >Slavoljub« in »Vladim« (po ruskem). 

Josip Mam (1832-1893) 

iz Štange na Kranjskem je kaplanoval v Horjulu in prišel potem 
na ljubljansko gimnazijo 1857. L, kjer je učil slovenščino in vero- 
nauk ; častni kanonik je postal 1889. 1. Marljivo je v 1848 - 1849. 1. 
podpiral slovenske časnike , posebno pa „yedeša^ in „Danico"^ 
kateri je od početka do smrti ostal zvest sotrudnik, in pa nSlo- 
venca^. Pisal je o raznih predmetih, najljubši pa so mu vender 
bili kratki sestavki, primerni duševnemu obzorju nežne mladine, 
kateri je bil namenjen ^Vedež", n. pr. »Blagi mladenič«,*) »Povra- 
čilo«,^) »Kmet in tat«,^) »Plačilo nehvaležnosti«.*) Da je tako rano 
začel pisateljevati. Izvira iz tega, ker je uže v »Alojzijevišču« pisal 
v domači časnik „Daničico'\ katero je 1851. 1. urejeval sam, sode- 
lovali so Frelih, Rogač, Stritar, Lah, J. Žvegelj i. dr. L. 1852. je 
pisal v Janežičevo ^Bčelo*" in 1858. 1. v koledar „ Slovenski Bomar", 

Nastopivši službo profesorja na ljubljanski gimnaziji (učil je 
verozakon in slovenščino), se je začel marljivo pečati s tvarino 
svojega predmeta. Marn je bil prvi, kateri je v izvestjih ljubljanske 
gimnazije objavljal sestavke v slovenskem jeziku 1860., 1861.*) in 
1864. leta. 

Tisočletnica Cirila in Metodija, praznovana 1863. L, prešinila 
je bila vsa domoljubna srca: na raznovrsten način so Slovenci 
izkazovali svojo hvaležnost do slovanskih blago vestnikov ; Marn je 
izprožil in uredil spominsko knjigo , *) v kateri se nahajata dva 
njegova sestavka; v prvem govori o svetem pismu in slovenskem 
slovstvu, v drugem razlaga važnost Nestorjevo za rusko zgodovino- 
pisje. Istega leta' je vsled prošnje Janežičeve uredil starosl o vensko 
slovnico.') Zvest podpornik je bil „Zgodnji Danici" od 1862. do 



Pisatelji. 177 

1873. I, kjer je 1862. in 1869. 1. govoril o osnovi nove gimna- 
zije in o srednjih šolah sploh, 1866. 1. o »Matici(c, o Janežiču id., 
in v „Slovencu'' od njegovega početka; branil je pesni Fr. Cimper- 
mana proti nasprotnikom/) navdušeno pozdravil Miklošičevo vza- 
jemno slovnico slovanskih jezikov, priporočal ,yNaučny slovnik".^) 
Ko je dunajska »Slovenija« slavila Stritarjevo dvajsetletnico 
slovstvenega delovanja, opomnil je, da bi Stritar mogel slaviti 
uže petintridesetletnico , ker je v „Daničioi'' 1851. leta objavil 
štiri sonete. Primerjal je Prešernovo dobo s sedanjo ; *®) oporeka 
se lahko, da sedanji »slabi« časi niso v nobeni zvezi s Prešernovim 
časom; srčno se je spominjal cehov v sestavku »Postavme Pala- 
ckemu pomnik« ") in »čehoslovan gre na dan«.*^) Zagovarjal je 
ozko zvezo med Slovenci in Hrvati ; **) nastane pa vprašanje, kako 
izvršiti to, ko navadno zahteva močnejši, da se slabši podvrže brez- 
pogojno. Krepko se je ustavljal Dittesovim načelom **) glede od- 
goje ; ko Slovenec je ponosen *^) in poln nade v prihodnjost ko kato- 
ličan in Slovan,*®) in Avstrijanec. (A-E^I-O-U.) Dasi mu je v 
to svrho služil „Jezičnik^^ da je opisaval slovenske pisatelje, je 
njihovo življenje in delovanje narisal tudi v „ Slovencu^ .*] 

Obširnejši deli v tej stroki sta pa nKopitar jeva spomenica''^'') 
in „Je&ičnik^ ^^^] katerega je izšlo trideset snopičev od 1863. do 
1893. leta. V teku tridesetih let se je nekoliko izpremenila smer 
nJesičniku^ . L. 1864. je v Praprotnikovem „ Učiteljskem Tovarišu^ 
začel objavljati »Pomenke o slovenskem pisanju«, seveda na pod- 
lagi Miklošičevih del. Pisal jih je v obliki dvogovora med »Po- 
rednim učencem in neporednim tovarišem« ; predmeti tem dvogo- 
vorom 80 bili : slovenski jezik, razne oblike v slovenskem pisanju id. ; 
v vsakem letniku omenjenega časopisa je bilo od 1863 — 1867. . 
petdeset razgovorov. V nagrado za te spise si je pisatelj izgovoril 
nekoliko ponatisov. Obzor tem spisom se je širil od leta do leta ; 
v 111. letniku se govori o občnih in posebnih imenih slovanskih 
narodov; V. letnik sega uže v slovstveno zgodovino, kateri je 
izključno posvečen od IX. letnika naprej. Trije letniki IX. — XI. obde- 
lujejo Metelka in abecedno vojsko, sicer ne sistematično, nego po 
tvarini, kakor mu je bila pristopna. Dobro bi bilo, da bi kdo uredil 



*) Posameznih imen ne bodemo navajali, ker se navadno nahajajo taki 
spisi v tečajih tistih let, ko je umrl dotični pisatelj, in ker so v lej knjigi nave- 
d eni zadej v bibliografiji. 

12 



178 Zgodovina slov. slovstva. UI. del. 

vsebino teh treh zvezkov in združil v jedno knjižico, manj važne 
reči pa izpustil. V XII. letniku je opisan Peter Hicinger ; odslej 
je navadno po več pisateljev obdelal v jednem letniku ; v XIII. letnik 
je poleg Umka uvrstil tudi Jan. Nep. Nečaska, bržkone iz spošto 
vanja do visoko cenjenega ravnatelja Ijublj. gimnazije; XIV. letnik 
prinaša M. Pohlina in Vodnika, XV. 1. čebeličarje ; XVI. in XVIL 
prve sodelavce Bleiweisove ; z XVIII. se vrača v Prešernovo dobo ; 
XX. 1. nam riše Bleiweisovo delavnost in se poklanja Miklošiču o 
njegovi sedemdesetletnici; z XXI. se povrača v najstarejšo dobo, 
v 16. in 17. stoletje; z XXII. 1. prehaja v 18. stoletje; XXVI. 1. 
razpravlja dobo stare cerkvene slovanščine; XXVII. Luka Jerana, 
in ostali trije XXVIII. — XXX. novejše pisatelje. Na ocene v „Ljuh- 
Ijanskem Zvonu'' in „Slov^ Narodu'' je odgovarjal on sam v ^Slo- 
vencu'' 1884. 1. št. 35, 79; 1885. št. 105; 1886. št. 79. Ker je v 
jednem letniku popisanih včasih jako mnogo pisateljev, posebno v 
XXni. — XXV., je nemožno, da bi se bil pečal z vsakim temeljiteje; 
življenjepisu! podatki in naslovi spisov so zanesljivi, dasi tudi tu 
pa tam nepopolni. Ko duhovnik se je bolj oziral na pisatelje svo- 
jega stanu ; sploh pa imajo ^Jezičniki" ko delo skrajne marljivosti 
stalno vrednost ko doneski k zgodovini slovenskega slovstva ; 
Trubarjevo dobo je v XXI. letniku opisal vender prepovršno ; kajti 
knjigi y,Ta cdi PsaUer" (v moji Zgodovini L, str. 104, sub 12) 
in „Ta cdi novi Testament" (v moji Zgodovini L, str. 105,. sub 18) 
se nahajata v ljubljanski licealni knjižnici, kakor sem se sam pre- 
pozno prepričal 1895. L, in vender sta v njegovem »Jesičniku" XXI. 
odpravljeni vsaka z dvema vrsticama! 

* 

Ker je bil Marn prisrčen prijatelj Bleiweisu in Jeranu, ker 
je bil osobno znan z mnogimi slovenskimi pisatelji, osobito na 
Kranjskem, je bil on kakor ustvarjen za to, da je opisal njihovo 
delovanje in tako pozabnosti otel marsikaj, kar bi se bilo izgubilo 
za vselej. 

Pripomniti je še, da je Marn pomagal tudi prevajati „Sveto 
pismo'^, poslovenil Ezdrove, Juditine in Esterine knjige. Mnogo- 
letni odbornik in predsednik »Matici Slovenski« je mnogo pripo- 
mogel k razvitku tega zavoda, ko vesten in navdušen učitelj slo- 
venščine pa v mnogih učencih vzbudil ljubezen do domovine in 
pisateljevanja. Vesten duhoven in učitelj, navdušen Slovenec in 
izredno marljiv pisatelj je smel z mirnim srcem koncem plodonos- 



Pisatelji. 179 

nega življenja vsklikniti : „Nulla dies sine linea.** O ^Jesičniku** 

poje Funtek po pravici: 

Poslopje si obširno stčsal, 
V njem kipe naših mož izklesal, 
S cvetovi D jih vrlin 
Okitil njim spomin. 

Anton Oliban^) (1824—1860) iz Moravč na Kranjskem, bil za duhovnika 
na Koroškem (v Šmarju v labodski dolini je Placidu Javorniku pomagal spišovati 
razlaganje sv. pisma), na Štajerskem (Šeni-Martin pri Slovenjem Gradcu) in zopet 
na Koroškem do smrti L 1860. Uže dijak je v pesmicah izražal pobožno mišljenje, 
n. pr. »Veliki petek«, > Velika nedelja«.^) Enake pesni so »Človek sim, krščen 
simc,*) »Novomašnik<,*) >Pred podobo križanega Jezusa«.*) Največje delo je: >Oče 
naš in deset božjih zapovedi«.*) 1854. L. 1848. je pisal v „Sloveniji^ o sloven- 
ščini na Koroškem ; v slovenskem društvu v Celovcu je sprožil slovniške pomenke 
y „Novicah"' 1.1853. in z veseljem pozdravil r^Slavensko Bčelo*^''), katero je po 
Drobnica prevzel A. Janežič. 

France C e gn a r (1828— 1892) 

od sv. Duha blizu Škofje Loke, je po dovršenih srednješolskih naukih 
podpiržri Cigaleta in Potočnika pri urejevanju „Slovenije^ in ^Ljuh- 
Ijanskega Časnika^, pristopil k pošti v Ljubljani, potem v Trstu 
1859. 1. Dijak na ljubljanski gimnaziji se je z L. Svetcem, Bohincem, 
F. Jerišo in drugimi vadil v slovenskem jeziku s tem, da so pisali 
zase novine. Njegova prva pesen je znana žalostinka »Na grobih« ^) 
(»Blagor mu, ki se spočije«) zložena L 1849., ki kaže dokaj pesniške 
zmožnosti. 

Za časa prvega razvitka vplivale so nanj nemške pesni, 
katerih je nekoliko prevel, n. pr. »Žalost deklice«,*) »Planinski 
lovec« *) (Schiller), »Pevčeva kletev« (Uhland) ; Schiller je ostal 
Cegnarju skoro vse življenje najljubši pesnik, katerega nam je 
deloma izborno udomačil. 

Poleg nemškega vpliva pa se rano prikazuje utis srbskih 
narodnih pesnij, katerih je poslovenil mnogo, n. pr.: »Štefan Dušan«, 
»Svetniki dele blagoslov«,*) »Marko Kraljevič in Musa Kesedžija«, 
»Pad carstva srbskega«,^) »Mati sv. Petitt«,®) »Hudobni sin«, »Ko- 
sovka deklica«, »Solnčeva sestra in paša tiranin«.') Vpliv srbskega 
pesništva se pokazuje v pesmici »Vezilo« *), tako v besedah kakor 
v slogu. 

Od 1. 1857. prevagujejo izvirne pesni, n. pr. »Zornici«, »Zarji«, 
»Vinska trta in oblaki« ; »Sanj nemiloserdnega kneza« nas močno 
spominja Levstikovega »Ubežnega kralja« ; te pesni so iz let 1856 

12* 



180 Zgodovina slov. slovstva. IH. del. 

do 1860. Anton Janežič je skrbel za to, da so Cegnarjeve pesmice 
zbrane zagledale beli dan z naslovom: »Pesmi«') 1860.1. 

Ta knjižica obsega večinoma izvirne pesni, deloma uže znane, 
deloma nove. Predmeti so jako raznovrstni, a dosledno izvedeni v 
lepi obliki, v narodnem jeziku, kakor ga je morda za one dobe 
v oblasti imel samo Cegnar. Knjiga je napravila tolik utis na 
Slovence, kakor v zadnjih časih Gregorčičeva zbirka. 

Slika te dobe bi ne bila popolna, če ne omenimo pesni: 
»Slave oglas« *®) in nje družice »Slovenija Slavi« ") iz viharnega 
1848. 1. 

Pozdravljal je slovenske vojake, vračajoče se iz Ogrskega ; ^*) 
slavil je Jelačiča**) bana, češ, vsi Slovenci se ga vesele. 

Iz tega se razvidi, da seje uže takrat zelo zanimal za javno 
življenje; to zanimanje je pozneje na stran porinilo njegovo lepo- 
slovno delovanje. 

Z 1860. letom, ko je izdal svoje »Pesmi«, smemo postaviti 
mejo prvi dobi Cegnarjevega pesnikovanja, kajti odslej je združil 
vse svoje moči v prevajanje velikih Schillerjevih dram. »Marija 
Stuart« ") in »Viljem Teli«") sta izšla v Janežičevem „Cveiju iz 
domačih in ptujih logov^ 1861. in 1862. leta. »Valenštajna« **) je 
založila »Tržaška čitalnica« 1866. 

Prevel je Cegnar te igre na tako izboren način, da se lahko 
v vzgled stavijo vsem enakim delom ; pripomogli so k temu 
lepemu uspehu njegova pesniška nadarjenost, izredno znanje jezika 
in — Levstik. 

V vzgled bodi iz »Valenštajna« ta-le pesen : 

Trobdr. JDragonec. Prvi lovec* Oba lovca. 

Drugi oklopnik. Redniki.naj dad6! 
Strelci (vsi oh enem). ^^^^^^^^ . ^^^^,^^ 

Pikolominovie zanas naj govon. ^ .^j^^ ^^. ^. ^^^^^^ , 

(Hote odtti), 
Stražnji glavar. Grobar i stražnji glavar. 

Samo en kozarček, tovariši, zdjj še ^ Fridolanca za glavarja imela! 

Q •.. T> v , • .^i^P'*^"™? , Drugi oklopnik (poje). 

SviUemu P.kolom.noviCu nazdravimo! tovariši, na konje, na konje teddj! 

{Pi-jeJ. v bojišče, kder svoboda vlada. 

Krčmarica (prinese steklenico vina). Le v bitvi možak je vreden še kaj, 

Rada ga dam. To ne pojde na rovž^. ^am -^^ ^/5»^^'» jg^Jf ^ ^^ 

Gosp6da, naj srečen bil posel bi vaš! Jj™ ^^^ 'n^ast, L ^oje mo« 

Oklepnik. (Zadaj stoječi vojaci se mej petjem 

Bojniki naj živ6! zbližajo ter zapojo v zbori). 



Pisatelji. 



181 



Zbor. 

Tam zanj se drug nihče ne bori, 
Oprt je le nase, na svoje moči. 

Dragonec. 

Svoboda vzčla slov6 od sveta 
Zdaj hlapca le zreS i gospoda: 
Lokavstvo, zvijača v oblasti imd 
Sinove mehkužnega roda. 
Svobdden mož je bojnfk sam6, 
Ki smrti gledati more v ok6. 

Zbor. 

Svoboden mož je bojnlk sam6, 
Ki smrti gledati more v ok6. 

Prvi lovec. 

Trepet, skrbi odvrže na stran, 

Bojaznim prsi zaklane; 

Osodi jezdi naproti drzan, 

Ce denes ne/ jutri zad6ne; 

Če jutri zadčne, pa denes naj vsak 

Posr^blje še 'hipov ostanek sladak. 

Zbor. 

Če jutri zadčne, pa denes naj vsak 
Posršblje še hipov ostanek sladak. 



K ženitvi nevabljen prijaha. 
Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; 
Ko mignol bi, zmore trdnjavo srca. 

Zbor. 

Ne snubi dolgo, ne kaže zlatd; 
Ko mignol bi, zmore trdnjavo srca. 

Drugi oklopnik. 

Dekle brezupno, kaj plakaš na glas? 
Naj gre, saj se mora ločiti! 
Domovija nejma nobena mu vas, 
Ne vtegne zvestobe hraniti! 
Osoda nagla poganja ga v dir; 
Ž njim ide srca njegovega mir. 

Zbor. 

Osoda nagla poganja ga v dir; 
Z njim ide srca njegovega mir. 

Prvi lovec 

(prime oba soseda za roki; drugi store 
takisto, i vsi, kteri so govorili, stopi 
v polkrog.) 

Tovarši, vrzimo na konja brzd6, 
Naj srce oddahne se v boji! 
Šumi živenje vse Se gork6, 
Na n6ge! da kri ne odroji. 



{Kozarce zopet 7iaUj6; trknovši pijo.) Kdor nej života se tvegal nikdar, 
'^ *^ Za c6no mu bilo njegovo nej mar. 



Stražnji glavar. 

Vesši mu padel je žreb iz nebčs 
Nej treba še zanj ukvarjati; 
Tlačan od prsti ne obrne oččs, 
Ker meni zaklad izkopdti. 
Pa koplje i rije, dokler živi, 
I grebe, da sam si grob naredi. 

. Zbor. 

Pa koplje i rije, dokler živi, 
I grebe, da sam si grob naredi. 

Prvi lovec. 

Ko jezdec pridirja i vranec njegov, 
Vsa družba se zdrzne od straha. 
Po gradi so luči i polno svat6v, 



Zbor. 

Kdor nej života se tvegal nikdar, 
Za ceno mu bilo njegovo nej mar. 

Drugi lovec. 

Na meča konico zdaj svet je oprt; 

Mečniki, radostni bodite! 

Do sreče, oblasti vam pot je prodrt. 

Če združeni krepko stojite! 

Nikder tak visoko nej krone svetli, 

Da srčen skakač bi ne skočil do njč. 

Zbor. 

Nikder tak visoko nej krone svetl6, 
Da srčen skakač bi ne skočil do njS. 

(Zagriiijalo pade, predno zbor izpoje). 

Pripomniti je, da mu je zdatno pomagal Levstiii vsaj pri 
nekaterih prevodih; to kaže posebno jasno oblika, kjer seje vender 
preveč sile delalo jeziku, n. pr. Prolog k Valenštajnu str. 1 : 

Mi smo še stari, ki se vpričo vas 

Gorečim trudom izobraževasmo. 
Str, 4. V prihodnjih tisočletjih živftta; 

Zato sedanj estijo skopovati ; 
» 5. Da ne osramoti je ž i z n i oder ; 
* 7. Ker ona, k a meji ter veže vse; 
> 17. Ki m mlada Trčka, vojvodin šuijak 
» 7. A v trumah drznih ke mogočno vodi, i. dr. 



182 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Manj novotarij pa kaže prevod iz češčine »Babica« ") (1862), 
ker je zabranjeval uže v narodnem duhu spisani izvirnik, da se v 
slovenskem prevodu niso rabile prenagljene oblike. 

Jasno so pokazali ti prevodi, da je Cegnar slovenščino obrazil 
za najvišjo stopnjo pesniških umotvorov, za klasične drame. 

Žal, da se pesnik ni obranil samo slovenskemu leposlovnemu 
slovstvu; njegovo goreče rodoljubje ga je privedlo na to, da se 
je mnogo bavil s časnikarstvom. 

„Frimorcu", ki je izhajal 1866. 1. v Trstu, je bil Cegnar prvi 
sotrudnik ; pisava tega lista je bila v tem času lepa. V »Ilirskem 
,Primorjanu'% Trst, 1866. je pisal na primer »o prihodnji avstrijski 
politiki« št. 18 — 20; »o istrskih zadevah«. 

V poznejših letih se je tesno oklenil „Edinosti^ m zvesto 
pomagal Viktorju Dolencu, tako da je za njegovega sodelovanja 
nEdinosV bila pisana v lepem narodnem slogu. 

Za slovstvene zadeve se je vrlo zanimal ; odgovoril je J. Macunu 
na sestavek: Neke besede o moji »Krestomatiji* v „Ljuhlj. Čas.^ 
št. 8; objavil odlomek iz igre »Deborah« (Mosenthal) št. 27 — 29; 
opozoril na nekatere pesni iz Danjkove zbirke, katerih ni omenil 
M. Majar, n. pr. »Gostuvanje«, »Kosec« id. V št. 44. istega časnika 
je zahteval ostro kritiko za slovensko slovstvo **) in mično opisal 
pot iz »Pazna v Trst«"), iz »Trsta v Ljubljano«. ^^) 

Kljubu obilnemu časnikarskemu poslu seje še včasih v njem 
oglasila pevska žila; zložil je slavospeve »O posvečevanju zastave 
Delalskega podpornega društva v Trstu« *^), »Njega Veličanstvu 
cesarju Franu Josipu I. **) in cesarici ob Njiju bivanji v Trstu 
dne 17.— 19. septembra 1882. L«; »Dr. Lavriču« '^% »Matiji Doljaku 
v spomin« ") id. 

• Cegnar je bil krepka pesniška individuvaliteta, ki si je takoj 
v začetku pisateljevanja odbrala določeno smer. Njegove pesni 
so delale na mladino istotako močno kakor Gregorčičeve, če tudi 
ne pride trajno v poštev ko potopisec in ocenjevalec, če tudi je 
pozneje ko javni zagovornik/slovenskih pravic skoraj zadušil v sebi 
izvirnega pesnika, si je vender s prevajanjem Schillerjevih dram 
pridobil za stalno odUčno mesto v slovenskem slovstvu. 

Franc Jerisa - Detomil (1829—1855) iz St. Martina pod Šmarno Goro, se 
je pravoslovja zasebno učil doma^ pozneje na Dunaju, a prestopil nazadnje v. 
modroslovje. Umrl je za kolero na Dunaju. Mogočno je vplivalo nanj 1. 1848, 
kajti oglasil se je v ^Novicah*^ 1.1848., str. 57 — 58 »Narodni stražnik« v pesoi: 



Pisatelji. 183 

>Ljubljanski učenci svojim juDaškim bratom na Dunaju«. Objavivši nekoliko rodo- 
ljubnih pesmic v ^Sloveniji" leta 1848. in v »Vedežu*^, razglasil je triindvajset 
»Hebrejskih melodij« po Byronu v „Novic(ih' 1862. 1. Za vzviSene misli mu je 
jezik preokoren, pomešan s hrvatskimi oblikami. Vrlo se mu je posrečilo > Rojstvo 
Gospodovo« po Herderju.') V nevezani besedi je rad seznanjal slovensko občinstvo 
z ruskimi razmerami, n. pr. »Boji konj z volkovi po okrajinskih stepah na Rusov- 
skem«.*) Iz srbSčine je prev6l: »Poslednje pismo rajnega vladike Cemogorskega 
Petra Petroviča NjeguSa«.') Bil je Jeriša vedno odličen dijak živahnega, ideali- 
stičnega mišljenja; znal je mnogo modernih jezikov. Na Dunaju se je bil seznanil 
z vseučiliščnikom Leop. pl. Schulz-Strasznickim) čegar oče je bil profesor na 
ljubljanskem liceju; ta mladi prijatelj mu je dal na svoje stroSke napraviti na- 
grobni spomenik, njegov prijatelj Fr. Gegnar mu je zložil v spomin te- le vrstice: 

Zgodaj si se, svetla zvezda, utrnila. 
Zgodaj vdova si postala struna mila, 
Kako pela na zeleni Savi si 
Po okrajnah, kjer slovensko srce bije ; 
V koru pevcev ni več nežne harmonije. 
Ker tvoj srčni glas več ne doni. 

Anton Umek-Okiški (1838—1871) 

od sv. Ane na Okiču na Kranjskem, učitelj na celovški gimnaziji. 
Izvrsten dijak ljubljanske gimnas^ije je 1862. leta občno pozornost 
vzbudil z lepim ogovorom, s katerim je osmošolec, priporočuje 
součencem temeljito se učiti materinščine, slovo jemal od zavoda, 
ki je Slovencem vzgojil toliko odličnih mož. Zvest geslu »Vse za 
vero in domovino« je Mariji na čast zlagal pesmice in jih objavljal 
v ^Danici".^) Prevel je tudi Deržavinovo odo »Bog«. Najbolj znani 
pa sta njegovi obširni epski pesni, ki jih je dal na svetlo 1863. 1. ; 
v jedni opeva življenje in delovanje Cirila in Metodija*)*), v drugi 
pa slovenskega misijonarja Knobleherja.*) 

Predmet tej epični pesni je življenje slovenskega misijonarja 
Ignacija Knobleherja. V I. delu popisuje v raznih pesmicah slovo 
od posvetnega veselja, od domovine, pot čez Rim, pripravljanje za 
težki posel na Libanonu ; v II. delu misijonsko delovanje v Afriki 
in vrnitev domov ; v III. delu popisuje v nevezani besedi Knobleher- 
jevo življenje. Misijonsko življenje pa ni primeren predmet za tako 
obširno epično pesen. 

*) »Prvemu pevanjut je predmet: »Sv. Klemen papež in mučencc, drugemu 
»Ciril poslan h Kozarom najde ostanke sv. Klemenac, tretjemu »Metod nariše 
bolgarskemu kralju Bogaru poslednjo sodbo in mu jo razlaga; Bogar se da krstiti 
in se pozneje odpove vladarstvuc, četrto: »Ciril in Metod prideta na Moravskoc, 
peto: »Ciril in Metod v Rimu«, Šesto: »Ciril umrje v Rimu«, sedmo: »Metod 
ukroti Ijutega hunskega vladarja«, osmo: »Metod kersti Bofivoja, vojvoda češkega«) 
deveto: »Metodova smrt«. 



184 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

^■^— .■.■■■■■^. ■■■■■ pi-M I ■-■■■■! .1 I M M 

Ko je Janežič začel izdajati „ Slovenski Glasnik"^ ^ se mu je 
takoj pridružil Umek kot sotrudnik v vezani in nevezani besedi. 
Vzvišeni pomen pesništva popisuje pesen: »Pevec buditelj«, zlo- 
žena in govorjena o priliki Vodnikovega godu 1. 1862. v ljubljanski 
čitalnici, ki je poslušalcem segla globoko v srce. 

Posebno rad se je spominjal slavnih mož in prijateljev svojih, 
n. pr. Knobleherja*), profesorja Antona Globočnika, škofa 
Ant. Alojzija Wolf a*), škofa Jerneja Vidjnarj a*), Iv. Macuna') 
vračajočega se v Zagreb, mladega pesnika in prijatelja N o ž ar j a ^), 
Jerana, Janežiča id. 

Njegove pesni je na svetlo dal Ant. Janežič.') Dele se prvič 
v pesni, drugič gazele in sonete, in tretjič v pripovedne pesni. 

L. 1863. je dr. Valentin Fasetta, zdravnik v Benetkah, izdal 
na Dunaju : „Marci Antonii Mureti Institutio Puerilis*' V jednajstih 
jezikih ; v lepi obliki je slovenski prevod priredil Umek. 

Za „Glasnik** je pisal tudi povesti, n. pr. »Zakleto mesto« 
(1858), »Previdnost Božja«. Po njegovi smrti je iz zapuščine prišlo 
nekaj povestij na svetlo, n. pr. »Lazarjeva dvojčka«. („Slov.^ 1875.) 

Iz Dunaja je dopisoval marljivo v „Danico'^\ ko je Janežič 
bil ustanovil »Besednik**^ je 1869. leta Umek prevzel uredništvo. 
Pisal je o raznovrstnih zadevah, n. pr. o farnih bralnicah, o kato- 
liških političnih društvih, o slovenskem programu, o združeni 
Sloveniji id. 

Simon Jenko (1835—1869) 

se je porodil na Podrečem na Sorskem polju, preselil se pozneje 
s stariši v Praše, hodil najpoprej v smledniško šolo, ker v domači 
župniji ni bilo šole, potem pa v Kranj, kjer je dovršil prosto- 
narodne šole 1847. 1. Njegov stric Nikolaj, frančiškan v Novem 
mestu, ga je vzel k sebi in je gmotno in duševno skrbel za nadar- 
jenega nečaka ; čitala sta sv. pismo v srbskem prevodu, F^nelono- 
vega Telemaha in Tassov »Osvobojeni Jeruzalem«. V Novem mestu 
je dovršil šest latinskih šol in šel nadaljevat svoje študije v 
Ljubljano. Njegovi odlični vrstniki so odšli na Dunaj, on pa, brez 
podpore, je šel v celovško semenišče in tam ostal jedno leto. 
Vender mu ni ugajal duhovski stan; zato se je vpisal v modro- 
slovje na dunajskem vseučilišču, črez jedno leto pa je prestopil v 
pravoslovje. V tej dobi se je moral bojevati z bedo, ki je v svojih 



Pisatelji. 185 

nasledkih rano kančala njegovo- življenje. Od 1861. do 1863. 1. je 
bil domači učitelj v Reinleinovi rodbini na Dunaju. Tej dobi ve- 
ljajo besede: n -^ uj i. -i- 

'* '* Gorje, kdor zatajiti 

Prisiljen voljo in src6, 

Bedakom posoditi 

Cas mora, glavo in roke. 

Dobil je Knaflovo štipendijo, katere so pa bile takrat mnogo 
manjše. Ko se je doma v Prašah pripravljal za izpit, priredil je 
tudi pesni svoje za natis *). Giontini mu jih je odkupil za 300 gld. 
Prvi rigorozum prebivši je vstopil v službo notarja Stergerja v 
Kranju, 1866. 1. je prestopil k odvetniku dr. Prevcu v Kamniku in 
se ž njim vred preselil v Kranj, kjer je umrl dne 18. oktobra 
1869. 1. 

Pesnikovati je začel Jenko rano ; v četrtem razredu gimnazije 
je zakrožil nekaj neosoljenih pesnij, mej njimi tudi »Polikratov 
prstan«. Svoje prvence pa je potem sežgal Uspešneje se je bavil s 
pesništvom na ljubljanski gimnaziji. Leta 1854. so se ljubljanski 
osmošolci Bril (limrl 1855. L), Erjavec, Mandelc, Kermavner, Tušek, 
Zarnik, M.Povše, Jenko zjedinili k skupnemu društvenemu delovanju 
in začeli spisovati ^ Vaje'% dijaški list. Mnogo „ Vajinih*^ sestavkov 
je prišlo potem na svetlo v Janežičevem „Slov. Glasniku.'^ Pesniki 
med temi mladeniči so bili Bril, Mandelc in Jenko. ^Slovenski Narod^ 
1869.1., št. 135, je iz „Yaj^ objavil pesen »Slovanski dan«,, čije tretja 
kitica se glasi: 

Vsi čujte grometi na glas, 
Prišel je odmerjeni čas! 
Od krajev, kjer solnce izhaja. 
Do krajev, kjer solnce zahaja, 
Kar nosi Slovana im4, 
Naj složno poda si rokč. 

Leta 1854. se prikazujejo njegove pesmice v »Novicah"*^ ka- 
terim je bil Jenko zvest sodelavec do 1858. L, ko je Janežič okolo 
sebe zbral vse odličnejše slovenske leposlovce. 

Predmetov svojim pesmicam ni iskal v kaki megleni oddalje- 
nosti od dejanskega življenja, ni pogledal v globino človeškega 
srca, ker mu je za to bilo življenje prekratko, nego navadni pojavi 
v naravi, na domači zemlji mu ugajajo, n. pr. »Mraknenje solnca«, 
»Meglenica«, »Divja rožica«. 

»Obrazom«, vencu njegovih ns^lepših pesmic, ki so prav za 
prav izraz njegovega življenjskega modrovanja, je predmet večinoma 
vzet iz narave; saj poje sam »Vstala je narava«. 



186 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Vse, kar se godi okoli njega, zanima ga in mu vzbuja pri- 
merne čute, žalostno ga dirne »Pogreb« ; nad vse drago bitje mu 
je »Mati«. 

Porojen na Gorenjskem, v tem divnem delu slovenske zemlje, 
je gorko ljubil svoj ožji rojstni kraj ; nafavriosf ga moramo ime- 
novati pesnika ali slavitelja »Sorskega polja« ; v tem je podoben 
svojemu bratu Ivanu, ki je tudi zložil več pesmic z naslovom: 
»Na sorskem polju«. (Pesmi, 60—74.) 

Trdi boji v njegovem kratkem življenju so ga gotovo navajali 
na to, da je z lastno usodo primerjal tudi usodo male svoje domo- 
vine in gorko čutil njene bolečine. 

V njegovem pesnikovanju, ki obsega dobo od 1, 1855. — 1863., 
smemo zadnja leta smatrati ko tisti čas, ko se je njegovo rodo- 
Ijubje razgrelo v neizčrpno ljubezen do vsega slovanstva ; pesni : 
»Naša zgodovina« (»Kje nek zemlja grobe krije?«), »Buči, buči, 
morje, adrijansko« so izraz tega čuvstvovanja. 

Ta trpka stran slovenske ali občeslovanske zgodovine mu 
je udahnila neminljivi pesni »Naprej« in »Pobratimija« ; druga se 
nahaja uže v »Vajah^^ prva se je natisnila v „Slov. Glasniku'^ 
1860. leta. Bojevito koračnico, ki je sedaj lastnina vseh Slovanov, 
spremlja pobožna »Molitev« : 

Ti, ki si nas ustvaril kakor listja, trave id. 

Poleg goreče ljubezni do nebrojnega vseslovanstva pa je ta 
mož mehke narave čutil potrebo, da ga ljubi drago bitje. Pesni 
erotične vsebine so : »Moč ljubezni« 

Nova moč ljubezni 
Ude mi pretresa. 
Kak je lepa zemlja, 
Moja zdaj nebesa. 

»Obujenke« in druge. Pa vender bi se moglo soditi iz nekaterih 
pesnij, da ljubezni ni vselej smatral z resnega stališča, ko poje: 

Čez kratkih mescev pet 
Sva videla se spet^ 
Pobesil jaz oči, 
V stran gledala si ti. 

(Izprememba). 

Mislim pa, da je tu več šale nego Heinejevega cinizma. 
Pesen »Naš maček« pa se je popolnem krivo razumevala; 
ona je ostra satira proti samomorom iz ljubezni. 



Pisatelji, 187 

V epsko pesništvo se šteje »Zaklad«. (Druhal, ki koplje 
zaklad, stori obljubo, da Mariji Devici odda polovico zaklada; ko 
ga pa izkoplje, se ne meni več za obljubo) ; nasledek je : 

Pa groza! Odpre se prepad 
In kad jim požre in zaklad; 
Delitve več treba ni blo. 

Pripovedni pesni sta tudi »Knezov zet« (Kmetskega stanu vrtnar 
se je zaljubil v knezovo hčer, ki po noči gre za njim in v Kolpi 
utone, ker jo je zvabil v vodo) in »Morski duhovi«. 

V njegovem slabotnem telesu sta bivala krepka duša in zdrav 
humor. Jenko je opeval to, kar je res doživel; pri njem ni nič 
narejenega, nič umetnega; zavoljo tega so njegove pesni naravne. 
Držal se je pa tudi narodnega govora in mišljenja. 

Manje važnosti pa so njegove povesti; uže v „Vajah'^ se 
nahaja »Ljubezen in osveta«, vsem povestim v »Slov. Glas,^ 1858: 
»Spomini«, »Tilka« in »Jeperski učitelj« je snov vzeta iz narodnega 
življenja gorenjskega. 

Tilka je jako neukreten kmetski fant, ki je prišel snubit v 
stari očetovi obleki, seveda brez uspeha. V poznejših časih je sam 
pripovedoval: »Za jeden las je manjkalo, pa bi se bil oženil.« 

Istotako je »Jeperski učitelj« pristna slika preprostega in 
revnega Učitelja na kmetih, ki sosedom tudi številke pove za lote- 
rijo ; jeden kmet je dobil terno in je iz hvaležnosti učitelju postavil 
spomenik na grob. 

Te povesti so vzete iz narodnega življenja, v jeziku pa se 

nahaja mnogo germanizmov. 

Jernej Križaj Sever jev (Jažvik 1838—1890) iz Orehka na Nolranjskem, 
duhoven tržaške škofije, umrl kurat pri Sv. Antonu blizu Kopra. Znak njegove 
osebnosti je nežna občutnost, veselje in trpljenje ljubezni; to dokazujejo njegove 
pesmice: »Trojno srcec, »Alenka orehovska«, >61as valov«, »Spomin in obstanek« 
vse v „8lov. Glasniku*^ 1864. 1. Jednake vsebine je tudi »Karanfil«, prevod iz 
rušCine. Spisal je novelo »Blaženka«, ki opisuje bržkone dogodke iz njegovega 
življenja. V Trstu bivaje dve leti se je naučil italijanščine in spretno poslovenil 
dve igri Silvija Pellica, »Tomaž Mor« (Janežič, »Cvetje*") in »Frančiška 
z Ri mini «. 

Janez Bile 

porojen 1839. 1. v Ilirski Bistrici na Notranjskem, živi sedaj upokojen 
duhovnik v domačem kraju. V slbvenskem slovstvu je pisal v 
vezani in nevezani besedi od 1856. 1., ko je začel jako marljivo 
opisavati v »Novicah*^ svoj rojstni kraj ali pa bližnje pokrajine 



Igg Zgodovina sIot. slovstva, ill. del. 

na Notranjskem in v Istri; tako nahajamo tam »Popis Bistriške 
doline«, in v nastopnem letniku nNovic'* »Šege in navade v Bistriški 
dolini«; spis »Čiči in čičarija« *) je prišel v čitanke za srednje šole. 
S pesniškim vzletom je opisana Cerknica 'j ; v tem opisu se radostno 
spominja preprostega kmeta Matije Svečana v Bistrici, kateri pre 
slovensko slovstvo pozna bolje nego marsikateri osmošolec. Po 
pisal je tudi Reko*), kjer je dovršil srednje šole. Zanimale so ga 
tudi druge strani našega slovstva ali narodnega življenja, nabiral 
je za „Novice'' narodne pregovore po Notranjskem, manj znane 
besede za Wolfov slovar in narodne vraže za Navratilovo zbirko. 
Gojil je tudi pripovedništvo spisavši povest iz domačega življenja, 
naslovljeno »Sveti večer« *), in za Družbo sv. Mohorja »Slovenski 
drvarji« *) 1888. 1. Ko duhovnik službujoč v domačem kraju je pred 
tridesetimi leti začel spisavati »Zgodovino fare Trnovske na No- 
tranjskem«.*) Posnetek se je natisnil v „Laihacher IH6cesanblaU-u^ ^ 
in s tem se je storil začetek važnemu zgodovinskemu podjetju, 
namreč »Zgodovini kranjskih fara«, katero vodi Anton Koblar. 

Bolj obsežno pa je Bile deloval ko pesnik; uprav letos je 
štirideset let, odkar pesnikuje, kajti 1856. 1. je zložil prvo pesmico: 
»Bistriška«. Njegova poezija je lirska, največ je zložil slavospevov 
svetnikom ali odličnim posvetnjakom : proslavljal je Cirila in Me- 
todija*) ob tisočletnici ; njegove pobožne lirske poezije prinašata 
^Danica*" in „8lovenec**, katerima je zvest sotrudnik do najnovejših 
časov, posvetne pa Janežičev »Slovenski Glasnik^ ; sploh je bil 
Janežiču priljubljen in marljiv sodelavec. Njegova pobožna lirika 
obsega pesni Mariji na čast, na primer himne'), ki so se iz 
jjDanice** ponatisnile v dveh snopičih. Združene posvetne in po- 
božne pesni se nahajajo v zbirki : »Pervenci«*] 1864. Posvečeni 
so Strossmajrerju: 

Saj boljšega Slava nima sina 
Ko Tebe, vrli naš vladika! 
Časti in ljubi domovina 
Te, roda našega »kinč in dika«. 

Knjiga se začenja s pobožnimi pesmicami; tretja božična je 
prav za prav prizor, v katerem nastopajo pastirji, sedem angelov, 

*) Dnč 23. oktobra 1879. 1. piše Žiga BohiDec Bilcu: Milosti, gosp. knezoškof 
se Vam prelepo zahvaljujejo za skrb in trud, ki ste ga imeli pri spisavanju kro- 
nike. Preden se bo pričelo z natiskovanjem, pride v ^Dioc. Blatt" kratek poziv 
naslanjajoč se na prejšnje izjave v zadevi spisovanja zgodovine Ijublj. škofije; 
vsled tega odpade uvod Vašej kroniki, kar — sem prepričan — Vas ne bo žalilo. 



Pisatelji. . 189 

izmed katerih vsak nekaj izpregovori, zadnji pa sta družba pastirjev 
in družba angelov. Za temi se nahajajo v »Pervencih« rodoljubne 
pesni, slavospevi posameznikom, pesni o naravi, jedna pesen za 
veselo družbo, »Vinska terta«, v kateri se vrste samospevi in zbori; 
na koncu zbirke je znana »Slovenija oživljena«, ki seje ponatisnila 
iz „Slov. Glasnika** 1861. 1. Pesnik sam je skromen, priznava, da 
se mu duh ne vzdiguje v nedogledne višave : 

Zatorej pesmice pohlevne 
Vladika, Tebi posvečujem; 
Boječe pesmi so in revne 
Jih krilu Tvojmu izročujem. 

Epske vsebine je samo »Tarbula, keršanska junakinja«. 

Na Perzijskem se je krščanska vera lepo širila, dokler je ni začel hudo 
preganjati šah Sapor II, sodobnik Konstantinu Velikemu (309 — 380). Vedeži in 
zgodovinarji perzijski so kristijane počrnili pri Djem, da so izdajalci domovine in 
prijatelji Rimljanom. 

Starega neustrašenega kristijana Simeona je Sapor vrgel v ječo; k njemu 
je na tihem prišla njegova hči Tarbula. 

Simeon je storil mučeniško smrt, šahinja Kandaka pa je nevarno zbolela. 
Vedeži so šahu natvezli, da jo je otrovala njena strežnica Tarbula. Vržejo jo v 
ječo. Vedež se zaljubi vanjo in jo hoče rešiti, če bi postala poganka in ga vzela 
v zakoD. Tega pa ni storila, nego volila je smrt. Predmet je tragičen, dejanja pa 
je premalo; kakor slišim, se izdd pesen v popravljeni obliki. 

Dasi se splošno vjemam s tem, da Bilcu jezik ne teče povsod 
pravilno in gladko, so vender nekatere pesmice njegove v „Slov. Gl.*^ 
prav ljubke, n. pr. »Sava«, »Zvončik in vijolica« (obe v „Slov. 
Glasniku** 1863). V lepem narodnem in jasnem slogu poje v prvi 
pesnik : 

S podnožja mu (Triglavu) bistra 

Savica kipi, 

čez stene, čez skale 

V dolino bobnf. 

y dolinah pa druge 
Sumijo vod6 
In materi Slavi 

V naročje hitč. 

Priznati treba, da je pesnik tudi napredoval, kar kaže »Venec 
na grob K. Klunu« v »Slovencu** 1896. Proste pesmice z naslovom 
»Pomladančice« se nahajajo v Janežičevem »Slovenskem Glasniku*^ 
in Lampetovem »Bom in Svetu** 1892; v dr. Lampetovih »Drobti- 
nicah^ 1888. 1. se čita pesen »Kraljici presvet. Rožnega venca« in 
»Iskrice« v „Učit. Tovarišu'', 



190 ZgodoviDa slov. slovstva. III. del. 

Ker je nekaj let študiral v Reki, se je jel zanimati za hrvatsko 
slovstvo; sad tega zanimanja je slovenski prevod epske pesni »Smrt 
Smail-age« i. dr. Ta pesen je celo Hrvatom težko razumljiva na 
nekaterih mestih, ker je pisana v črnogorskem narečju. V vzgled 
bodi nekaj stihov iz govora starega duhovnika. 

Sini moji, oj vojaci hrabri, 
Vas je ta žemljica porodila, 
Skalo vi ta, ali vam je zlata. 
Dedi vaši tu so se rodili, 
Otci vaši tu so se rodili, 
Id tud^ vi ste tukaj se rodili : 
Zemlje lepše ni za vas na svetu. 

Dedi vaši zanjo kri so lili, 

Otci vaši zanjo kri so lili 

Tudi vi prolite zanjo krvco. 

Za vas zemlje dražje ni na svetu. 

Orel plete gnjezdo na planini, 

£er svobode zlate ni v ravnini. 

Ferdo Kočevar Žavčanin (1834—1878) 

iz Žalca na Štajerskem, je služboval pri deželnem računovodstvu 
v Zagrebu, na duhu bolan umrl je v Gradcu. 

Zanimal se je za narodno blago in lepoto slovenske 
domovine. Prvi njegov sestavek je menda »V i p o t a«/) v katerem 
popisuje hrib istega imena blizu Celja, ki je »znamenit za naravo- 
Ijube, naravoslovce in rastlinoslovce«. Zato se je izredno zanimal 
za Vrazovo zbirko narodnih pesnij, in jih za poskušnjo nekoliko 
objavil,*) stavil predlog »Matici Slovenski« v nabiranje narodnega 
blaga.*) Po narodni snovi je zložil basen »Medved in dren«.*) 

Ta poskus se mu je precdj posrečil; zaradi tega si je 
mislil, da ima zmožnost tudi za večja dela enake vsebine, in je 
izdal delo : ,, Mlinarjev Janez ^^) slovenski junak'^. 

Glede jezika bližal se je v tem delu hrvatsko - srbskemu 
narečju, če bi se kdo ob to izpodtikal, pravi, naj se oglasi v 
časnikih zoper njega, on mu da »zadostivena odgovor. Oglasil 
se je M. K racman o v*), pa ni dobil odgovora. 
/ * Na drobno opazujoč narodno življenje slovensko in hrvatsko 
je opisal značaje iz življenja našega naroda, n. pr, »Butelj-Matevž«'), 
»Hrvaški korteš« *), razlagal slovenske narodne potrebe, uvedenje 
slovenščine v urade, šole, v cerkev in v družbeno življenje.®) Lite- 
■' rarne razmere in jezikoslovje slovensko ga je vedno zanimalo, to 
kažejo »Pomenki o naših literarnih rečeh«. ^*^) Blizu isto tvarino je 



Pisatelji. 191 

razpravljal v „8lov. Narodu^' 1870. L, razdelivši jo na tri oddelke, 
a) vzhodna slovenščina, b) glas, in c) polglas. Za taka vprašanja 
mu je pa nedostajalo temeljitega znanja. 

Zanimal se je za razne slovstvene stvari v Slovencih in Hrvatih, 
povedal svoje mnenje o »Vodnikovem spomeniku« "), o slovenskem 
političnem časopisu,") o manifestu cesarice Marije Terezije iz 
1. 1766, o stenografiji.") 

Na Hrvatskem živeč je primerjal hrvatske in slovenske literarne 
razmere") in sodil, da Hrvati pre nazadujejo, Slovenci pa napre- 
dujejo, češ, ker so Hrvati »negostoljubno odbacili Slovence, ki so 
jim prišli napol nasproti in jim prijazno roko podali.« 

Ker je za ugoden razvitek duševnega življenja vsakega naroda 
velike važnosti ugodno gmotno stanje, K o če v ar tudi te strani 
ni puščal v nemar. Pisal je v »Koledarčku družbe sv.Mohora« 1871. 1. 
o pridelkih in o letini, o gospodarskih opravilih, 1873. 1. o narodnem 
gospodarstvu na Hrvatskem. Omenjena družba je izdala njegovo 
delo: Kupčija in obrtnija,^^) ponajveč podelano iz rokopisa Matevža 
Trnovca, učenca Antona Muhiča, rektorja in profesorja »narodnega 
gospodarstva« na bivši pravni akademiji v Zagrebu. 

V predgovoru izjavlja, da knjiga ni pisana za strokovnjake, 
nego za prosti narod, kateremu je težko pisati o takih predmetih. 

V marsičem sta si jednaka v svojem delovanju in pisateljevanju 
Godina Verdeljski in Kočevar Žavčanin ; posebne zmožnosti niso 
dičile^obenega, pa vender Kočevar nadkriljuje Godino. 

„8lovenskemu Narodu" je bil takoj iz začetka marljiv sotrudnik, 
pa se tudi v „Narodovih^ podlistkih ni vspel do izvirnih mislij. 

Janko P. (ukmeister) Vijanski (1837—1862.) 

rojen v Vinjah pri Novi Cerkvi blizu Celja, je hodil v gozdarsko 
šolo v Mariabrunnu pri Dunaju, služboval na Vrhniki. Nabiral je 
rad narodno blago, n. pr. »Nekaj o Rojenicah«,*) »Narodno pravljico 
•o dečku, kije šel iskat sreče«,*) o »Miklavževem večeru«, o »Božiču«,^) 
o »Kačah«;*) opisaval kraje slovenske, n. pr. »Gorica«, »Rebro v 
Gornjem Gradu na Štajerskem«,^) »Skalska dolina na Štajerskem«, 
j)Solčavske planine na Štajerskem«,®) objavljal drobtinice, na primer 
^>Zme§njava jezika«,' »Zarotena nečimurnost«, »Lakomni kmet«,') 
»Kako se Turki kopljejo«, »Kako se ljudje pozdravljajo«, »Kako 
Slovenci kruh čislajo«.*) 



192 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Tudi je pisal o predmetih iz stanovskega posla, n. pr. o 
gozdnem črvu, o trpežnosti lesa.') 

Leta 1862. je izdal : „Nanos''.^') Sodelovali so : J. K., T. L. 
Podgoriški, J. Pajk, E. Nožarjev, Okiški, Ogradi, Cestnikov. On 
sam je objavil pesni, narodno povest o vranu, basni ; kako je 
treba pisati, da koristimo narodu. 

Janez Trdina (1830) 

iz Mengša na Kranjskem, gimnazijski učitelj v Varaždinu 1854. L, 
na Reki 1856. 1., umirovljen 1867. 1. živi v Bršlinu pri Novem 
mestu. V slovenskem slovstvu je obdeloval dve stroki, zgodovinsko 
in narodoslovno, prevladala pa je zadnja; prišteva se odličnim 
nabirateljem narodnega blaga ; s tem je začel svoje pisateljevanje. 
V ^Sloveniji" 1. 1849.*) je objavljal »Narodne pripovedke iz bistriške 
doline« ; v teh pripoveduje po narodnem razlaganju pričetek Mengša; 
nadaljeval je pripovedke v „Sloveniji" 1. 1850., in v ^Ijuhljanshmi 
Časniku'* ^^] n. pr. »Od mlajšega izmed treh bratov« (Balek, Bilek 
in Bolek) ; »Kmetje in žlahtni« (dogodek iz devetega stoletja), kjer 
se pripoveduje, da je slovenski vojvoda po srečno dovršeni bitki 
kmete postavil za veliko kamnato mizo na odličnejša, žlahtne 
gospode pa na zadnja mesta, češ, da kmetic redi gospode in je 
v sprednjih vrstah v vojski. V pripovedki »Hasan Beg« poskusil je 
osnovati narodno epopejo slovensko. Sploh je rad pesniški opisoval 
važne zgodovinske dogodke izvršivše se na zemlji slovenski,* n. pr. 
»Bran in pogin Japodov« v 514. odstavkih; v to vrsto spadata 
tudi: »Inko vojvoda« in »Obleganje Ogleja.« 

Največjo svojo vrlino pa pokazuje J. Trdina v narodopisih, 
n. pr. »Kranjci na Hrvaškem«,^) kjer natanko slika dobre in slabe 
lastnosti Slovencev prišedših in nastanivših se na Hrvatskem. Da se 
razvitek hrvastkega gibanja more poznati natančneje, je Trdina 
spisal »Hrvaške spomine« v „Slovanu" ;*) osobito 1848. 1. je opisano 
na drobno. 

V „Ljuhlj, Zvonu" 1. 1883. do 1886. so velezanimljive »Bajke 

in povesti o Gorjancih«, ki jih je« pisal v tako lepem narodnem 

jeziku in tako plastično, da vidimo pred seboj kakor žive vse one 

osebe, ki nam jih predstavlja. 

Zanimal se je zelo za slovensko slovstvo in uže pred Levstikom in Stri- 
tarjem zahteval, da se prerešetajo slovenski pesniki.^) Temu mnenju se je uprl 
brez uspeha Podlipski (Hicinger*). 



Pisatelji. 193 

^^~^^^^^^ ' ' ^i— ^^^^■^—^— ■ ■■—■■■ — ■ ■ ■ III ■■ I ■ I ^M ^l.ll ■ ■■ I 11 ■ ■ ■ lil M 11 ^. 11 ■ ■ ■■ I ■^^■^l^.^^l^-^^— ^.^^— ..^.^— ^^ 

Leta 1859. se je v „ Novicah*^ mnogo pisalo o tem, kako in v koliki meri 
seje v srednjih šolah - ozirati na slovenslci jezik; tega razgovora se je udeležil 
tudi Iv. Trdina in spisal sestavek; „Glasi o cesarskem ukazu, ki dolo- 
čuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. 
IL— V. ^Novice*' 1859, 297, 3—4. To tvarino je nadaljeval tudi nastopnega leta 
v jfNovicah^ 1860, 11 — 13, 18—27; on je bil zato, da se morajo vsi predmeti 
učiti slovenski, meneč, da je poglavitna naloga gimnazijskega pouka vzgajati 
„značaje", to pa se more zgoditi samo na podlagi materinskega jezika. Odločno 
se poteguje za latinski jezik, ker je latinščina jezik katoliške cerkve, katoliška 
cerkev pa je naša narodna cerkev. 

Ni istina, kar trdi Trdina, da si je narod sam izvolil katoliško cerkev, nego 
v Slovence so prišli oznanjevalci katoliške vere od Ogleja in Solnograda sami. 
— Po berilih za gimnazije se je nahajalo mnogo njegovih zgodovinskih sestavkov, 
n. pr. za III. razred: »Bramba Sigeta«, »Oblega Oglejska 1. 1510." IV. 1855: 
»čertice iz stare dogodivščine Slovencev.* V. 1853: „ Prihod 'Uskokov na Slo- 
vensko.« VI. 1854: „Prve turške vojske." VIL 1858: »Boji Benečanov na Slo- 
venskem" i. d. 

Jedrnato je opisal zgodovino Slovencev v XVII. oddelkih, povdarjajoč zlasti 
boje poganskih Slovencev z Grki, celjske boje, boje Slovencev z Benečani i. d., 
ozrši se v zadnjem odstavku tudi na slovstveno zgodovino. Med mligšim 
zarodom je premalo znana ta krepko pisana naša zgodovina. Rokopis te zgodo- 
vine je bil uže 1850. L dovršen za »Slovensko društvo*; pred natisom ga je 
pregledal in pomnožil Bradaška. 

Kakor Valjavec se je tudi Trdina ukvarjal s prevajanjem starih klasikov 
na slovenski jezik; v tretjem tečaju „Sloven8lce Bcele^ se nahaja točen prevod 
I. speva Uijade: 

Jezo zapoj boginja Pelejeviča Ahila 

Kvarno, ki zlega nezmerno Ahejcem je naklonila. 

Dr. Gregor Krek 

porojen 1840. leta v Čateni, vasi župnije Javorje na Gorenjskem, 
je šel 1860. 1. na dunajsko vseučilišče, napravil 1864. 1. doktorat 
modroslovja in nastopnega leta profesorski izpit. Kmalu je dobil 
službo na graški realki in se habilitoval na tamošnjem vseučilišču 
za slovansko jezikoslovje, postal 1870. 1. izredni, 1875. leta redni 
profesor slavistike. 

Uže v dijaških letih se je z navdušenjem zavzel za narodno 
gibanje slovenskega naroda, osobito na slovstvenem polju in je iz 
Ljubljane »Slov. Glasniku*^ poročal o duševnem kretanju dijaštva 
ljubljanskega.^) Janežič ga je pridobil za omenjeni list, katerega 
je Krek podpiral s prvenci svoje muze. Kakor mnoge druge je 
tudi njega narava vzbudila v pesnika ; to priznava v pesni : »Trojno 
petje« \ »Hitel urno sem v narave krilo« ; ta pesen nas v mar- 

13 



194 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

sičem spominja Stritarjeve: »Sreča, poezija in Preširen«. V »Otož- 
nosti« ') obžaluje, da ga je usoda gnala v tuje kraje, pa kmalu ga 
mine otožnost: 

Oj kvišku, junaci, že tromba donf, 

V krvavo nas bitvo dolžnost zdaj budi.'*) 

L. 1862. je Krek zbral svoje pesmice in jih izdal v posebni 
knjižici.^) Visokega vzleta ne izražajo, v svoji skromnosti tega tudi 
ne nameravajo, naravo in ljubezen do domovine pa opevajo v pri- 
merni obliki. Obširniša je epska pesen: »Na sveti večer.«*) 

Uspešno napredujoč v slovanskem jezikoslovju ''j, je začel 
opuščati pesnikovanje in se posvetil resnobni vedi. V nNovicah"^ 
kjer je tudi objavljal pesmice, n. pr. »Zvezdi«, »Radost mladega 
pesnika« *) se nahajajo uže manjši prozaični sestavki, n. pr. »O naši 
literaturi«.®) 

Istega leta je v „Novicah** *®) govoril o visoki vrednosti na- 
rodnih pesnij ; zato mu je tudi »Matica Slovenska« dala v pregled 
in presojo narodno blago iz Vrazove zapuščine; vsled tega je 
objavil svoje »Opazke ob izdaji slovenskih narodnih pesnij«") in 
s tem določil znanstvena načela, kako se ima vršiti tako delo. 

Plod njegovih študij, ki so se skoraj popolnem osredotočile 
v tem predmetu, je njegova veleznamenita knjiga: »Mnleitung'' id. 
(prva izdaja 1874. L, druga 1887. 1.). Delo je razvrščeno v dve knjigi; 
prva podaje vse zgodovinske vire o Slovanih, jih opisuje ko člen 
Arijcev, ko samostalno skupino, riše na podlagi besed, skupnih 
vsem Slovanom, njih prvotno kulturno stopnjo in navaja vse ob- 
širno slovstvo, daleko raztreseno po knjigah in učenih zbornikih. 
Druga knjiga razlaga tradicij onalno slovstvo, oziraje se na jezik, 
navade, šege, pravljice, pregovore, zagonetke in pesni ; tudi tu je 
navedeno vse dotično slovstvo, kar daje knjigi posebno veljavo. 
Jako temeljit je oddelek, v katerem zasleduje grško pravljico o 
Polifemu pri slovanskih in neslovanskih narodih. Krekovim na- 
zorom se upira Briickner, profesor slovanščine na berolinskem 
vseučilišču. 

Po Šafafikovih „Starošitnostih'' ni izšla nobena knjiga o Slo- 
vanstvu, ki bi se bila sploh priznavala tako, kakor Krekova „Ein' 
leitung*"*) 



O Glej obširno Hubadovo naznanilo te knjige v „Ljublj, Zv." 1S87. 



♦*'*• 



Pisatelji. 195 

Za Slovence so važni Krekovi spisi, objavljeni v „Kresu^, V 
lepem sestavku {y,Kres^ 1881) je dokazal, da je bil kresni kult 
jednak v vseh slovanskih narodih, in da je kres najstarejši domači 
praznik. 

Slovencem je Krek prvi poročal o znamenitih papeževih pismih 
britanskega muzeja o Cirilu in Metodiju ; označil je vrednost novo- 
slovenskega rokopisa, ki ga hrani koroško zgodovinsko društvo. 

V drugem letniku »Kresovem'^ se nahaja spis: ))Polyfem v 
narodnej tradiciji slovanskej«, za slovensko občinstvo skrajšan in 
prikrojen iz „EinUifung** . 

Svoje ocene objavlja Krek v »Gottinger gelehrte Anseigen" ,' 
v nZeitschrift filr oesterreichische Gymnasien*' in v „Herzog's Archiv 
fur die Kunde moderner Sprachen^, 

Lepih zaslug za Slovane si je pridobil Krek s tem, da je Nemce 
seznanil z najodličnejšimi proizvodi slovanske poezije, priredivši 
zbirko najboljših nemških prevodov slovanskih pesnikov, ki jih. je 
izdala knjigarna Cotta v Stuttgartu ") ; tej zbirki je spisal uvod; 
zastopani so vsi slovanski narodi ; izmed slovenskih pesnikov čitajo 
Nemci Gregorčiča, Aškerca v Gojmir-Krekovih, Brehmerjevih, Funt- 
kovih in Selakovih prevodih- 

Bivši predsednik »Podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov 
v Gradcu« celih triindvajset let si je pridobil lepe zasluge za 
slovenske vseučiliščne dijake pa graškem vseučilišču in si po ne- 
upogljivem značaju ko slovanski rodoljub pridobil občno spošto- 
vanje. 

v 

Jakob Gomilšak, porojen 1843. 1. v Bišu v Pesniški dolini na Štajerskem, 
je bil kapelan v Radgoni do 1876. L, potem nemški propovednik y Trstu, od 1891. 1. 
katehet na tamošnji realki. Nadarjen in marljiv učenec mariborske gimnazije se 
je Gomilšak rano z uspehom poskusil v pesništvu in je za slovenske in nemške 
pesni dobival častna darila. Svoje pesmice je pošiljal v dijaški list „Torbica^ 
1862 —1864. leta (Zagreb), v ^Novice*" in ^Glasnik" (od lela 1861—1867). Med 
temi se odlikuje »Slovenec sem« (večkrat ponatisnena v slovenskih čitankah), 
ki je po Ipavčevem napevu postala narodna; »Pesem na tujem«, „Sloven8ki 
Glas.'' 1866, 13; >Bog je moj ščit«, „5/. Glas.*" 1866, 385. Nabiral je pregovore 
in besedila na Štajerskem, „Slov. Glasnik" 1862, 176, 172; pisal o »Volkodlaku«, 
^Nov.*' 1865, 34, 43; »o naših knjižnicah«, „Novice'' 1864, 408. V »Milotinkah«*), 
»Slavec«, »Rosna kapljica« proslavlja v nevezani, pa poetiški obliki božjo vse- 
mogočnost. Po vsebini se z »Milotinkami« vjema sestavek »Bog v naravi«.') 
Poleg izvirnih pesmic je objavljal tudi narodno blago in po narodni tvari sestav- 
ljene povesti, n. pr. »Radojuri«.') Enako kakor je Trstenjak popisaval Vrbovčane, 
tako JA ^naslikal Gomilšak y ^Novicah'' »Bobovce in Lukovce« po njih malostnih 

■i 13* 



196 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

navadah. Nekaj časa je kot gimnazijski dijak omahovali je-li bi se odločil za bogo- 
slovje ali pa za zgodovino in zemljepisje, ki mu je tudi de v poznejših časih bilo 
priljubljen predmet, n. pr. >Turki pri Radgoni <, >Luč krščanstva pri panonskih 
Slovencih C*); opisal je >Haloze<*), »Pohorje«*), »Sv. Trojico«, romarsko cerkev 
v Slov. Goricah; »Trst«.^) Obširno in jako zanimivo je njegovo »Popotovanje 
v Rim«.*) Zgodovinski stroki se pridružuje poučna pripovedka »Velikodušno 
dejanje ljubezni«.') Sestavljal je Gromilšak zgolj izvirne spise, samo obširni 
sestavek: »Marija od previdnosti«'^ je prevod po dr. Schneiderju. Pristavimo 
še ogrsko povest: »Čudna večerna godba«.") Dopisoval je Gomilšak v prejšnjih 
letih z mnogimi odličnimi Slovenci, dopisoval v ^Slov. Nar.* iz Radgone, spisaval 
za ^Edinost* uvodne članke in krajše sestavke od 1. 1879. do 1. 1883. in dopisaval 
tudi v nemške, Slovanom prijazne liste. Njegova pisava je jasna, nekoliko pikra 
•po bišeškem humorju, ki pa ni daleč od rezkosti (Derbheit). Spisal je tudi Mih. 
Debeljaku ") življenjepis. 

Dr. Janez Mencinger 

porojen 1836. L na Brodu v Bohinju, je poslušal dva tečaja preda- 
vanja o klasični filologiji na dunajskem vseučilišču, potem se je 
odločil za pravoznanstvo. Bil je mnogo let odvetnik v Kranju, 
sedaj je na Krškem. 

Ko je bil Mencinger na ljubljanski gimnaziji, je jel pesnike vati, 
in BIeiweis je vzel marsikatero pesmico v list »Nomce"*. Med pro- 
fesorji je nanj vplival učitelj nemške zgodovine dr. Aloizij E^er, 
pozneje pl. Mollwald, ki mu je svetoval, naj se uči estetike, zgodo- 
vine svetovnega slovstva in umetnosti sploh, naj čita klasike vseh 
narodov ter naj opusti pesnikovanje. Na Dunaju se je seznanil z 
»Glaanikarji** Erjavcem, Tuškom, Mandelcem, Jenkom, Valjavcem 
in drugimi. 

Vrlo zanimiv je Mencingerjev spis „ Ajdovski gradeč*^ *), ki 
je po njegovem mnenju kakih dvesto metrov visoka oblina poluta 
med bistriškim in bitenjskim poljem; na temenu griča, v črni 
prhljici so se našli rimski denarji. Iz izkopin bližnjih vasij Le- 
penjce, Bitnje, Bistrica, Brod in Savica se dd sklepati, da so za 
Rimljanov tam bili poljedeljci, kovači in rudarji, 6 gradu pa niti 
iz rimskih niti poznejših časov ni sledu; pozneje je ves Bohinj 
prišel pod briksensko cerkveno oblast. V Bohinju so znani trije gra- 
dovi : Ajdovski gradeč, Zajčji gradeč — prodovje debelih skal blizu 
vasi Savica — in Gradec nad potokom Suho. Ajdovski gradeč ima 
ime mogoče odtod, ker so tam prebivali ajdje (pagani) ; Črtomirov 
grad na »Ajdovskem gradcu« sezidal je jedini Prešern. 

*) „LjwWj. Zvon" 1883. 



Pisatelji. 197 

J, Jerica.'^ (nSlov, Glas." 1859.) V Krokariji Dameščen nov učitelj zagledal 
je, voz^č se na svoje novo mesto, brhko deklico, ki se je sama vozila. Pa tudi 
tamoSnji zdravnik si je želel bogate in razumne Jerice za ženo. Ooa pa ni hotela 
niti neokretnega učitelja, katerega so vasici fantje zasačili pri vasovanju, niti se- 
bičnega zdravnika, nego vzela je Pikovega Jako. 

„Vetrogoncič^ („8lov. Glas,*' 1860.) Vetrogončič je uvel pri Dankovičevih 
gospoda Medjo, ki je bil v slovenski predstavi v Ljubljani jako spretno igral 
vrtnarja, in se je s tem domači hčerki prikupil tako, da je začela zanemarjati Vetro- 
gončiča, ta pa sumničiti in obrekovati pravnika tekmeca. V vročih letnih mesecih 
80 se preselili Dankovičevi »na grad«, kamor so tudi skrivaje prihajala pravni- 
kova pisma lepi gospodični. Oče in mati sta nagovarjala Milko, naj vzame 
Yetrogončiča. Pokličejo notarja, da napravi ženitno pismo. V tem trenutku pride 
pismo od dr. Zavijača v Trstu, v katerem naznanja Dankoviču. da je pri pro- 
padlem brodarju Godlariču izgubil 80.000 gld., ki bi imeli biti dota hčerkina. 
Vetrogončič odstopi od snubitve, Milko pa dobi dohtar Medja, pa tudi lepo doto, 
kajti pismo je bilo — izmišljeno. Na koncu pa pravi pisatelj, da stopi s po- 
vestico srčno pred slovensko občinstvo, ne boječ se kritike, pa tudi ne strinjajoč 
se z geslom, da bi bila ostra ocena — »Anlass, meine der Slavistik gewogene Feder 
ruhen zu lassen', kakor je rekel I. S. 

„Zlat6 pa sir.** (^Slov. Glas." 1860.) Pisatelj pravi, da je šel na lov na 
Grintoljico, planino v triglavskem pogorju, in lačen pa žejen dobil mleka od 
lepe planšarice, ki je brala laške knjige. Naletel je tudi ha čudaka -Čuka, ki mu 
je kazal stare umazane knjige, s katerimi hoče najti zaklad. Te knjige — stari 
umazani Homer — so oče kupili od nekega romarja za 19 cekinov. Zaklad mora 
iskati le teSč človek; njegovo hrano pa je nosil čuk, ki ni pripuščal kaj vgrizniti, 
dokler ne najdeta zaklada. Ko je lovec bral Homerjeve verze in Cuk gledal v 
zemljo, se je lačni lovec poslužil natihoma klobas in kruha. Ko mu je lovec 
dokazal, da je vse njegovo govoričenje nič, mu pride na misel, da bi se oženil 
z lepo planSarico. Po lepo planšarico je prišel Italijan, „Cuk pa se je izmodril**. 
— Kar se tiče Čuka, je ta povest enaka Erjavčevi „Ni vse zlat6, kar se sveti**. 

„ Skušnjava in skušnje,*' („Slov, Glas." 1865.) Vekoslav, sin Martina Les- 
nikarja, je imel bratranca dr. Martina. Ta in prijatelj Ambrož se snidejo z Veko- 
slavom, ko ta potuje na Bled, ali bratranec ne pozna bratranca. Martin je zaročen 
z bogato gospodično Agato, v katero je bil Vekoslav zaljubljen kot gimnazijalec. 
Šele na izletu na Triglav se spozna, da sta bratranca. Pri ženitovanju prijatelja 
Voljbenka se ta dan snideta tudi z Vekoslavovim očetom Martmom, kateri pri- 
poveduje, kako se je cigan Kilijan zaljubil v njegovo sestro Meto, da je Meta 
umrla, zapustivši nezakonsko hčerko Miciko. Pri tej priliki se odloči Vekoslav iti 
v semenišče; četrto leto obhaja veliko primicijo, katere se udeležb dr. Martin in 
Agata Lesnikar, Ambrož z Uršiko in drugi. Istega dnč je umrla Micika vsled ža- 
losti in cigan Kilijan na grobu svoje hčerke. Povest se bere gladko, vpletene so 
epizode, ki lepšajo povest. 

9 Abadon. Bajka za starce." (>Ljublj, Zvon< 1883.) Ob iztoku zelene Krke 
v Savo je vsled nesrečne ljubezni do Gvetane iskal smrti mladi mož Samorad 
Veseli n; rešil ga je Abadon, ki sam o sebi pravi, da ni človek, nego skesani 
peklenSčak, kateremu so na uslugo somi. Omenja se Abadon sicer v Mesiadi 



198 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Klopstockovi in v Apokalipsi. Obljubil je Abadon zopet mu pridobiti Cvetano, če 
mu Veselin odstopi vsak dan štiri ure spanja, da mu za ta čas prestane večao 
trpljenje; boče mu Abadon za to odkriti tudi sedanjost, minolost in pribodnjost 
ter mu služiti z vsakojakimi dobrotami, da bo lahko tekmoval z najbogatejšim 
Židom, da doseže plemstvo in odlične rede. Nasproti temu se bo Veselin moral 
izogibati vode; pogodba se je napravila za štirinajst dnij. Podal mu je Abadon 
obroč, ki bo Veselina delal nevidnega, neslišnega in netehtnega, mu odpiral gore 
in zaklade, misli in usta Ijudij. Obroč si je Veselin nataknil na vrat in ostal sam 
na savskem produ med Brežicami in Krškim. Samorada Veselina so Abadpnovi 
služni duhovi od savskega brega prenesli v Cveianin dvor, v svetlo svatovsko 
dvorano, nevidnega. Cvetanin oče je bil plemenit Hrvat iz Zagorja, mati pa Slo- 
venka z ljubljanskega polja; ženin Cvetanin je bil Peter Pavlic, mož petinpetdesetih 
let, varuh Cvetanin; Cvetani je bilo jedenin dvajset let, ženinu je čelo pokrivala 
lasulja : preveliko nasprotje. Družba se je sprla, ker je bila prerazlična ; Cvetana 
je odbežala v stransko sobo, Veselin za njo ; blevnik pa je naznanil po dvorani, 
da je Veselin utonil v Savi. Ženin, celo zamaknen v zlato, se je nekaj veselil, 
da je izginil tekmovalec, na drugi strani pa je bil preplašen, ko je zagledal raz- 
vneto Cvetano in za njo pa Samoradovo podobo. Zgrudil se je na tla. Nastala 
je velika zmešnjava. Samorad pa je šel na čisti zrak. Odslej se počenja v zrako- 
plovuici potovanje v vse dele sveta in v vse čase, v Italijo za rimske dobe, potem 
v Monako, Pariz, Ameriko, Indijo itd. ; ljudem je s pomočjo Abadona in svojega 
obroča gledal v dno srca, razumel sedanjost, minolost in bodočnost. Na zadnje 
se snide z nekim mladim človekom, ki mu pripoveduje povest svojega življenja, 
ki pa je bila popolnem jednaka Samoradovi ; Samorad je v njej^idel sliko svoje 
mladostne in — krive odgoje. V pripovesti je prišel mladi človek do one dobe, 
ko se je hotel oženiti s Cvetano, in da se je šel kopat v Savo. »Tu«, pravi mla- 
denič, > se zvršuje moja povest in se začenja tvoja bajka, Samorad.« Samorad 
se je čutil silno nesrečnega in velel mladeniču, naj zbeži, ker je njegov duh. 
Neznani mladenič pa je zavrnil, da ni njegov duh, nego samo del njegovega 
duha, in sicer tista boljša polovica, katere si ni osvojil zlobni duh Abadon, da 
je glas njegove vesti. Naj le premisli Samorad, kaj je doživel z Abadonom, in 
naj sedaj spozna, da je lezel vedno nižje in nižje v robstvo in brezvoljstvo. 
»Kazal ti je cel6 krščanstvo, ideale, blaga načela, in baš v tem se je očitovala 
najhujša njegova zloba; ker hkrati ti je podiral mostove do teh idealov in do 
prave blaženosti ter te uverjal, da jih zbog nedostatne kreposti ne moreš doseči. 
Vse to je bila premišljena dejanjska šola pesimizma, ki vede do prevrata, da 
prej ali slej obupaš sam o sebi. Završetek pesimizma je — samomor.« V tem 
trenotku se odpro vrata, in v sobo stopi živa Cvetana, presrčno seže v roko Samo- 
radu, rekši^ >Glej me, Cvetana sem čudno oteta, otmi se tudi ti gladu in sramote, 
dotakni se vode!« Razbojniški obrazi Nikon Ubeg, Darinka in Ljudmila so pri- 
rohneli, d» bi uničili Samorada. Cvetano, ki je omedlela^ vjame Abadon sam, 
najgrša prikazen izmed vseh. Samorad pogkda Cvetani v oči, ki milo prosijo: 
> Dotakni se obroča!« Tudi Cvetana je imela obroč okoli vratu. Med tem pa je 
začela goreti hiša, kjer se je godilo vse to. Gasilci pridejo, okna sedrob^; voda 
sika iz nastavljenih cevij, in tudi Samorad čuti goste hladne kaplje po obrazu. 
Samorad se je jesenskega jutra prebudil — v domačem dvorca. Pri postelji 
je sedel dr. Kres in mu razlagal, da je prebolel hudo *vročnico, daje mati zdtava 



i 



Pisatelji. 199 

in da bo skoro videl Cvetano, ki je opomnila, da je povod umobolnosti morda 
knjižnica, v kateri je mnogo ur potratil z brezuspešnim modrovanjem. Take 
knjige, ki razodevajo človeške rane, pa ne podajo zdravil^ so zaklenili v zaboj in 
napisali nanj sv. Avguština izrek: Surgunt indocti et caelum rapiunt; et nos 
cum doctrinis nostris sine corde, ecce^ ubi volutamur? 

Ta »bajka« je spisana za ljudi, ki so višje omikani nego so naši sedanji 
ljudje srednje izobrazbe, in je hrana samo za bolj izbrano ali odbrano društvo. 
Duhoviti pisatelj kazal je na zgodovino in brezobzirno bičal in obsojal napako 
sedanje dobe posebno v nas Slovencih, kako napačno iščejo ljudje sreče in blago- 
stanja in kako lezejo v sužnjost. Bajka pobija pesimizem in dokazuje, da človeštvo 
vkljubu temu pesimizmu vender napreduje in da boljši časi nastopijo samo takrat, 
ko zavlada v zasebnem . in javnenrj življenju krščanska morala in pozitivna vera. 

P. Ladislav Hrovat, 

porojen dne 10. marcija 1825. 1, v Zgornjem Tuhinju na Kranjskem, 
frančiškan, od 1859. 1. redni profesor na gimnaziji v Novem mestu, 
šel v pokoj 1890. leta, odlikovan 2 zlatim križem za zasluge s 
krono. 

Pisateljevati je začel v nemškem jeziku, obdelujoč tvarino *) 
iz svojega poklica kot učitelj klasičnih jezikov, v slovenskem je- 
ziku pa se je pridružil Janežiču, »Slovenski mladini« *) na srce 
polagajoč, naj se pridno uči starih jezikov in naj lepe in primerne 
umotvore grške in latinske potem presaja v slovensko slovstvo. 
Kakor si je bil izbral za svoj učiteljski poklic slovensko in kla- 
sično jezikoslovje, tako se je tudi njegovo pisateljevanje gibalo v 
teh dveh strokah: vezalo je ti stroki vestno in -temeljito raziska- 
vanje v slovenski in latinski sintaksi. Prvo delo v temoziru je 
nSlovenski Genetiv^ % ki namerja navajati slovensko mladino na 
to, da se zaveda slovniških pravil, ter učiti slovenske pisatelje, kdaj 
smejo rabiti dativ namesto genetiva. Dve leti pozneje razložil je 
^tnošnik^ *) (konjunktiv) v slovenščini. 

V to stroko spadajo še spisi: „0 pogojnih stavkih:^) Ce, ako, 
ko,*' „prilošaj sedanjega časa^^)\ ,,oziralni stavki'' J) 

Zraven sintakse ga je zanimala etimologija: W/i, zlahta^ 
žlahten, zdajci;^] Trebuša. Tuhinja Wildon;^] pisal je o iapeljavi 
samostalnikov iz I. in II. participija in o različni pisavi : „pošigavec^ 
pogorelec** ]^^) „o slovenskih enklitikah"^^) 

Največje slovničarsko delo pa je »Latinska slovnica za slo- 
vensko mladeš'*,^'') Ko je ministerstvo odobrilo to slovnico, je hkratu 
njemu poslalo bistvo strokovnjaške ocene njegove slovnice, katero 
je sam objavil v „Novicah*' (1875), da jo morejo porabiti tudi drugi 



200 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

strokovnjaki, ali pa pisatelj slovnice sam, ko bi jo trebalo natis- 
niti na novo. V oblikoslovju so mu bile v vzgled druge slovnice, 
v skladnji pa je Hrovat samostalen. 

Tudi latinskega jezika skladbo je natanko preiskaval in 
opisal n. pr. »časoslovje latinskega jezika« ; ^^) časi v glavnem 
stavku ; pogojni ^^) stavki latinski, a) samostojni, b) zavisni. 

Zanemarjal pa ni v pisateljevanju slovstvene strani slovenske 
filologije; takoj v začetku svojega pisateljevanja je nasvetoval, kako 
bi se naj napisala knjiga ^^) za slovensko mladino, ki bi v kratkem 
obsegala zgodovino naroda slovenskega in našega slovstva ; izpu- 
stiti bi se iz pesniškega oddelka ne smele niti Koseškega: »Slo- 
venija cesarju«, niti Vodnikova : »Ilirija oživljena« ; o slovstveni 
strani stare dobe našega slovstva je sam pisal v »Zlatem veku« ; **) 
istotako o novejši: »Slovenski dom«/^) Pojasnil in popravil je tudi 
življenjepisne podatke o Matiji Kastelcu^^j in .nagovarjal da bi se 
pisali natančni životopisi.**) 

Njegovo pisateljevanje v stroki slovenskega in klasičnega 
jezikoslovja pa se je srečavalo v prevodih klasičnih spisov grških 
in latinskih na slovenski jezik ; kot prelagatelja ga zopet nahajamo 
v družbi marljivih Janežičevih sotrudnikov: »Cvetje iz domačih in 
tujih logov« *®) in v Pajkovi »Zori**. ^*) Naznanil je tudi uže prevod 
»Komentarov K. Julija Cezarja **) o galskem boju«. 

Hrovatovi slovniški spisi se še vse premalo uvažujejo; nje- 
govi prevodi pa so točni in blagoglasni. 

Vrlo ugoden vtis napravi na čitatelja osebnost Hrovatova: 
kar si je v svojih mladih letih postavil za uzor svojemu življenju, 
tega se trdno drži še v pozni starosti. 

jMiez Šolar (1827—1883) iz Krope na Kranjskem je bil beneficijat v 
Radoljci, odgojitelj v grofovsici rodbini Turjačanov v Ljubljani, 1852. 1. profesor 
v Ljubljani, 1854. 1. v Celju, 1858. L v Gorici, 1868. 1. v Ljubljani, 1871.1. deželni 
Šolski nadzornik na Kranjskem, 1879. L v Dalmaciji. Pisal je večinoma o jeziko- 
slovnih in šolskih stvareh, n. pr. »Nekaj v prihodnje slovnice in slovarje«,^) »O 
spisovanji dobrih slovenskih knjige,') »Nekaj od naSih soslavnih zadev v pre- 
vdarek«,') »Nekaj za čiščenje slovenskega jezika.«^) Pečal se je tudi z zgodovin- 
skim razvitkom jezika in z etimologijo in z naukom o dovršaih glagolih; to 
spričujejo sestavki: >0d dovrSnih glagolovc gle4^ na Navratilov spis: »Das slo- 
venische Verbum,«^) »Kako se naj pomnoži slovenska abeceda za etimologične 
potrebe«;*) besedoslovje,^) kako se je začelo in kako napredovalo; o besednih 
pomenih.') Večje delo je: »Deutsch-slovenisches Worterbuch« k Madierovi nemški 
čitanki. V zaslugo se mu mora tudi šteti, da je v Gregorčiču vzbudil ljubezen 
do slovenskega jezika. 



Pisatelji. 201 

Janee Božič (1829—1884) iz Lesec na Gorenjskem je služil za kaplana 
y Rrašnji; pustivši duhovno službo je šel v Reko za suplenta na gimnazijo, 
potem na dunajsko vseučilišče učit se klasičnega jezikoznanstva, od koder je 
marljivo ^Novicam^ pošiljal uvodne članke in dopise. 1865. 1. poklical je Einspieler 
Božiča za urednika svojemu listu ^Slovenec", ki ga je Božič urejeval do 1867 1. 
Ker je prenehal list, je šel Božič zopet v duhovno pastirstvo in sicer v Korte 
(Trogern) na koroško-kranjski meji. Dr. Zlatoust Pogačar ga je pripravil na to, 
da je uže 1848. 1. začel pisati za ^Dunieo* in ftVedeia''^ od 1870. 1. je za n^esedtiik** 
sestavljal poučne spise za kmete. Samostalnih večjih del ni spisal, priredil pa je 
dva Koledarja (1855. in 1856. L), jeden molitvenik, ter Platonovega »Kritonac in 
»Apologijo C za ono dobo jako spretno.*) 

Ivan Tušek (1835—1877) 

porojen v Selcih na Gorenjskem, od 1861. 1. profesor na višji realki 
v Zagrebu, od koder je prišel 1871. 1. na ljubljansko gimnazijo za 
profesorja prirodoslovja in matematike. 

Kot gimnazijski dijak v Ljubljani je imel odlične tovariše, 
n. pr. Fr. Erjavca, Jos. Stritarja, Val Kermavnerja, Ant. Skubica, 
Val. Zarnika, Val. Mandelca, Sim. Jenka in druge. 

On sam pripoveduje v predgovoru svoje lepe knjige „ŠHrje 
Idni časi*"^ da si je uže takrat zapisaval slovenska imena rastlin, 
ko je gimnazist hodil poslušat Fleišmanov nauk o botaniki; vse, 
kar je našel v narodu ali v kakem slovarju ali časopisu, si je 
vestno zapisaval ; uže dijaku se mu je omilila narava in uže dijak 
je jel o tem predmetu pisati v „Novice'% n. pr. »Potopis vodene 
kapljice«.*) Obširniši spis naravoslovske tvarine je »Rastlina« *), v 
katerem v lepi, navdušeni besedi opisuje krasen red v naravi, 
njega vzdržuje »On, ki nad svetovi prebiva v veličanstvu«. Pri- 
znavaje božjo moč v naravi pa tudi človeku odkazuje pristojno 
mesto, opisujoč ga »gospodarja« natore.') Od 1858. 1. naprej vidimo, 
da se je začel spuščati v podrobnosti v naravi; popisal je »Gada 
in njegov strup«,*) »Pajke«, ^) »Povodnjega kosa«,*) »čarovna ze- 
lišča«,') »Drobne tičice naše dobrotnice«.*) Rad je razlagal, kake 
koristi dobiva človek od narave, n. pr. »Od stanovanj«*), opiraje 
se na znano geslo : Zdravo telo je najboljše blago ; »Naša obleka«,*®) 
čije roba je vzeta iz živalstva, rastlinstva in rudninstva; razlagal 
je, kako je kemija na prid poljedelstvu.") 

Vedno se razširjajoča raba slovenščine v srednjih šolah zahte- 
vala je, da so se ustanovili stalni izrazi za posamezne znanstvene 

♦) Glej Janežičevo „Cv€tJ€", 



202 Ze;odoYina slov. slovstva. III. del. 

pojmove ; prvo delo v tej stroki mu je »Matematična terminologija«, 
pri kateri so mu pomagali J. Bleiweis, Pleteršnik, Praprotnik, 
Šolar, Tomšič, Wurner in Wester. To delo je ugodno vplivalo 
na spise v dotični stroki. Za tem delom je prišel spis: »Naj bolj 
potrebne stvari iz botaniške terminologije«, ki ga je objavil v 
presojo strokovnjakom, proseč izvedence, da naj vsak svoje opazke 
ali popravke naznani uredništvu ali njemu samemu. 

Blizu istodobno je bil* v Zagrebu izvoljen v muzejski odbor 
za prirodoslovje ter je Ljubicu in Šuleku pomagal v »Znanstveni 
terminologiji za srednje šole«. Sodelovali so tudi nekateri Slo- 
venci, n. pr. Bradaška, Trdina, Erjavec i. dr. Spisa val je tudi 
Hrvatom šolske knjige.*^) 

Ko je bil s takim uspešnim delovanjem ustvaril trdno podlago 
svoji stroki, izdal je: »Rastlinstvo« 1864. Ta knjiga se je bila 
s časom razprodala, ko jo je naučno ministerstvo uvedlo v šole; 
zato je Tušek drugo izdajo Pokornega knjige priredil za slovenske 
šole") z naslovom: „Prirodopi8 rastlinstva s podobami^'. Po Ross- 
masslerju in Schoedlerju je priredil še več učnih knjig.,**) katere je 
izdala Matica Slovenska. Pisatelj pravi v ,yŠtirih letnih časih", da 
še je posebno oziral na potrebe selških učiteljev in na učence 
srednjih šol^ tem Bodi knjiga tovarišica na izprehodih in pripo- 
moček pri uku prirodoslovja. Pri terminologiji mu je tudi nekoliko 
služil latinsko-nemško-slovenski imenik rastlin, ki ga je sestavil 
župnik Medved. 

S temi prirodoznanskimi knjigami, ki so pisane vseskozi v 
lepi in, kolikor pripušča tvarina, lahko umevni slovenščini, je 
Tušek v slovenskem slovstvu položil temelj naravoslovski, posebno 
botaniški vedi. 

Kakor je njegov tovariš Erjavec popisal posamezne svoje 
izlete in potovanja, n. pr. »Ena noč na Kumu«, tako je tudi Tušek 
opisal potovanje okoli Triglava. Šaljivi dvogovori, zgodovinske 
opazke, slike znamenitejših krajev spretno oživljajo ta lepi potopis.*) 

Uže v mladih letih se je, kakor je pripovedoval sam, zanimal 
za nazvanja raznih rastlin in je slišal pri prostem narodu marsi- 
katero pravljico ali vražo in jo vestno zabeležil, n. pr. »Od bele 
kače«, »Od tistega, ki se je pri kači ženil«, *^) »Od divjega moža«, 
»Od povodnega moža«, »Od Rojenic«.**) Tudi druge narodne pri- 



♦) „Slov. Glas."" 1860. 



Pisatelji. 203 

■■ — _4 

povedke za kratek čas Je otel pozabljivosti, n. pr. »čuden klobuk«/'') 
»Trap«, kjer pripoveduje o nekem očetu, ki je imel dva nadarjena 
in enega trapastega sina ; dva nauka daje življenje tega trapa, 
prvič: »ljudem se nikoli ne ustreže«, in drugič: »tudi slep ščin-' 
kovec najde včasih korito« ; primeri : »Domače pripovedke« v „No- 
vicah/' Iz tega se vidi, da narave ni opazoval samo s treznim 
premislekom učenjaka, nego da je imel uho tudi za to, kako si na 
poetičen način prosti narod razlaga naravne prikazni. 

Fran Erjavec (1834—1887) 

iz Ljubljane, je šel 1855. 1. ha Dunaj učit se kemije in prirodo- 
slovja, od naučne uprave dobivši 300 gld. podpore v ta namen^ 
da se usposobi za učitelja na realkah. Poskusno leto je opravil v 
Gumpendorfu na Nižjeavstrijskem, postal 1859. 1. prefekt v Tere- 
zijanišču. Tedanji poročevalec v naučnem ministerstvu, Kleeman, 
je pa povdarjal, da nobeden Slovenec ne dobi profesorske službe 
na Slovenskem ; zato se je Erjavec obrnil na Hrvatsko in 1860. L 
dobil službo na zagrebški realki. Preživši tam srečnih 11 let, se je 
preselil 1871. L v Gorico. 

Za časa njegovih gimnazijskih študij je živel v Šiški* pri 
Ljubljani znani prirodoslovec Ferdinand Šmidt, kateremu je Erjavec 
uže od druge šole počenši pomagal urejevati velike zbirke. V nje- 
govi hiši &e je seznanil z Dežmanom in Hofmannom, s katerima je 
prehodil skoro vso Kranjsko. Tako se mu je v najnežnejši dobi 
vcepila neminljiva ljubezen do naravoslovja. Dalje so nanj ugodno 
vplivali mnogi odlični součenci, n. pr. Bril, S. Jenko, V. Kermavner, 
Val. Mandelc, Jos. Stritar, F. Tušek; bil je odličen ud nVajevcev,*" 

Koj v začetku svojega pisateljevanja je poleg pripovestij ob- 
javil izborni spis »Mravlja« \ ki je vzbudil toliko pozornost, da so 
ga ponatisnile „Novice" in potem mnogo beril in čitank. V njem je 
opisal življenje mravelj tako naravno, živo in zanimljivo, da jih 
vidimo pred seboj približane človeški naravi ; zd6 se nam pooseb- 
ljene kakor živali v živalskih pravljicah. Najlepši spisi Brehmovi 
ne prekose ni Erjavčeve »Mravlje« ni njegovega »Raka« v ^Ljuh- 
Ijanskem Zvonu" 1881 1. Ta spisa, posebno »Mravlja«, sta v svoji 
stroki vredna vrstnika Levstikovemu Martinu Krpanu. 

Kakor vsak pravi in »izvoljeni« pisatelj, je koj iz početka 
krenil po tisti poti, ki je ugajala njegovim duševnim zmožnostim ; 
postal je najodličnejši slovenski zoolog. Najpoprej pa je trebalo tej 



204 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

vednosti ustanoviti primerne izraze, ustvariti znanstveno termi- 
nologijo. Radi tega je objavil v „Gl(isnihu"'^) občno slovensko ter- 
minologijo za prirodopis, proseč, da se naj oglasi, kdor zna kaj 
boljšega ; istotako je predlagal štiri leta pozneje terminologijo za rud- 
ninstvo.') Opisaval je posamezne živali, n. pr. žabe,*) močvirnice,^) 
velbloda,*) trakarice,'') trihine,') polže ;*j temeljit znalec polžev si 
je pridobil priznanje v učenjaškem svetu*) po nemškem spisu.*") 
V početku pisateljevanja v prirodopisni stroki mu je bil voditelj 
šolnik Pokorny, ki je spisal v neinškem jeziku **) več jako po- 
rabnih knjig za šolski pouk ; po tem pisatelju je priredil „ Živalstvo'' 
1864. Ta knjiga se je prikupila tako, da jo je ozaljšano s podo- 
bami na novo izdala Matica Slovenska/^) za katero je Erjavec 
obdeloval svojo stroko v znanstvene in poučne svrhe na srednjih 
šolah, in sicer je priredil Schoedlerjevo ") »Knjigo prirode« ; kazalo 
in imenik živalstva je v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. 

V dopolnilo tej knjigi je izdal še nSomcUologijo''^^^) nauk o člo- 
veškem telesu. Tako sta si bila Tušek in Erjavec lepo razdelila 
rastlinstvo in živalstvo za svoje delo ; Erjavec je še dodal »Budnim- 
slovje" 1881.") 

Malokateri slovenski pisatelj je poleg znanstvenega delovanja 
znal pisati tako poljudno in mikavno, kakor Erjavec : zato je jako 
pogodila Družba sv. Mohorja, da je izdala njegove „Dom(iče in tuje 
živali v podohah"*^^) v petih delih. V predgovoru slika človeka kot 
vladarja sveta, kateremu morajo živali služiti v korist in veselje; 
radi tega jih človek ne sme mučiti nego lepo ravnati z njimi, kajti 
Slovenci čislajo lepo živino. V uvodu je ponovil prošnjo do rodo- 
ljubov slovenskih, naj mu naznanijo zlasti imena za ptiče in ribe 
po raznih pokrajinah. Za temi je opisal »Škodljive šivali".^''} 



*) Vsi polžarji so soglasno hvalili to razpravo. Dr. Korahuber, profesor na 
dunajski politehniki, v „Zeit8chrift f. d. Eealschultoesen'''^^' leiL 1877., str. 189. — 
Prvi neniški konhiliolog Kobalt priznava, da je Erjavec opisal 111 vrst novih 
polžev: »Der Verfasser bat zweifelIos mit seiner Fauna von 65rz der europUiscben 
Moluscengeograpbie eineii nicbt unwichtigen Beitrag geliefertc — Osciu: Botger v 
Frankobrodu na Odri (Palaeontograpbia Suppl. III. p. 31. Cassel 1879) je nekega 
novega polža krstil »Clausilia Erjaveci« pripomnivdi : »Ich nenne sie nacb dem 
um die Malakozoologie der. Lander der Adria so bochverdienten Herrn Ehrofessor 
Erjavec in Gorz.« — Ker je njegovo ime tako zaslovelo med strokovnjaki, ga je 
družba ^Societš malacologique de la Belgique< v Bruselju povabila na sodelovanje; 
v njenih letopisih je Erjavec priobčil razpravo: >Contribation k la malacologie 
de la Croatie.c 



Pisatelji. 205 

Dasi so te knjige večinoma prevodi, sta vender prevod in 
tvarina tako umerjena našim razmeram, beseda tako izborna in 
domača, da se te knjige morejo deloma imenovati izvirne. Kazalo 
pa je tudi radi tega izbrati nemške izvirnike, ker so uže potrjeni 
po dotični oblasti za šolsko rabo ; prevodi takih izvirnikov so ugla- 
jevali pot slovenskim knjigam v šole. Šolske knjige sicer ne sodijo 
v slovstveno zgodovino, ker se je pa po teh znanstveno imenstvo 
šele uredilo in trdno podlago postavilo daljšemu razvitku naravo- 
slovskih znanostij, zavzemajo v našem slovstvu važno mesto. 

Ko je bil še na Hrvatskem, je delal izlete na vse pokra- 
jine te dežele; 1864.1. je s profesorjem Matkovičem potoval na 
Klek, na Plešivico, na Plitvička jezera, v Zrmanjo, Knin. Šibenik 
in od onod v Trst. V Kršlju je preiskal podzemeljske jame. 
Prehodil je vso Slavonijo ter prišel v Srem in Beligrad. L. 1867. 
je bil z ravnateljem Torbarjem, prof. Rihtaričem in sedanjim za-- 
grebškim nadškofom Posilovičem v Parizu. 

Ko je pa služboval v Gorici, je, porabil vsake večje ali manjše 
počitnice, da je delal izlete v bližnje ali daljne pokrajine, oziraje 
se na vse stroke prirodoznanstva. 

Pazno pa je poslušal tudi govor prebivalcev dotičnih krajev 
in si zapisaval vse njemu neznane besede in reke. Tako je nabral 
tisto jezikovno gradivo, ki je je potem objavljal v „Letop. Matice 
Slovenske*^ z naslovom : »Iz potne torbe«.^*) Pri tem delu mu je 
pomagal Fr. Levstik. Tvarina je urejena tako : I. besede in ponav- 
ljajoči glagoli ; II. imena raznim živalim, III. rastlinam ; IV. sadju ;. 
V recila in pregovori ; VI. uganjke ; VII. pripovedi, vraže, zago- 
vori in uroki. 

Erjavec pa ni samo odličen naravoslovec, nego tudi jako 
čislan pripovednik. Njegove povesti se morejo deliti 1. v spoinine 
ali slike iz dijaških ali šolskih let, n. pr. »Na stricovem domu«, 
»Zamorjeni cvet«, »Zgubljen mož«, »Avguštin Ocepek« ; 2. v slike 
naravoslovake, n. pr. »Iz življenja Snakšneperleina«, »Kako se je 
Siinjarju iz Golovca po svetu godilo?«; 3. različne povesti, zvečine 
poučne vsebine, n. pr. »Huzarji na Polici« ; »Hudo brezno ali go- 
zdarjev rejenec«, »Ni vse zlato, kar se sveti«. Njegova prva 
povestica je »Veliki petek«.*) 

Izgubljenedijake je Erjavec opisal posebno v povestih »Avguštin 
Ocepek« in »Izgubljeni mož«.") Prva je priljubljeno berilo dijakom, 

*) „JVot?." 67. 



206 Zgodovina s1oy. slovstva. III. del. 

katerim dela veselje opisovanje, kako se je ubogi Ocepek mučil 
z grščino, »Izgubljeni mož« je original velikega talenta, ki po lastni 
krivdi ne pride do ničesar in žalostno konča. 

O »Zamorjenem cvetua *®) pripoveduje Leveč *), da je Erjavec 
tu popisal svojo nesrečno prvo ljubezen: Valentin je mutatis mu- 
tandis Erjavec sam, in nesrečno omožena Regina je njegova prva 
nevesta, katero je izgubil po svoji krivdi. 

»Pot iz Ljubljane v Šiško« *') očita turistom, kako površni 
so; popotnik jedva stopi iz Ljubljane, pa je uže v Šent-Vidu; ne 
meneč se za znamenitosti na potu. Potopis »Kako se je Slinjarju 
z Golovca po svetu godilo ?« **) ima svojo snov iz predmeta, ki 
je bil najbolj priljubljen Erjavcu, iz malakologije in je prepleten 
z jako primernimi citati iz pesnikov slovenskih. »Jedna noč na 
Kumu«,**) popisuje šege in navade slovenskih romarjev, »Na Kraški 
zemlji« **) pa narodno veselico, katero je priredil učitelj na kmetih 
s pomočjo pevskega zbora, katerega je sam izvežbal. To je pristna 
slika narodnega gibanja na kmetih, pri katerem sodelujeta župnik 
in učitelj. Blizu jednake vsebine je »Božični večer na Kranjskem«. 
Ti spisi so plodi njegovega potovanja po Slovenskem. Po Hrvatskem 
in po Slavoniji potujoč si je nabral tvarine za izborna spisa »Gostba 
y Mazinu«**) ter »Med Savo in Dravo«,**) ki so pravi biseri v 
popotniškem slovstvu. 

Sodeloval je pri delih drugih pisateljev, n. pr. pomagal je 
Cigaletu pri »Terminologiji«, Pleteršniku pri slovensko - nemškem 
»Slovarju«, Klodiču pri učnih načrtih, Funtku pri »Zlatorogu«, Kra- 
marju pri »Kmetijskem berilu«, Glovackemu pri »Flori« (ki pa še ni 
izšla), Cebularju pri fiziki, Simonu Gregorčiču pri njegovih pesnih. 

Izboren delavec je bil v treh strokah in zasluženo priznanje 
mu ni izostalo: 1875. 1. je bil imenovan rednim profesorjem na 
zagrebškem vseučilišču, a službe žalibože ni vsprejel. Bil je do- 
pisujoči član jugoslovanske akademije. 

V Gorici si je pridobil za Slovence velikih zaslug kot nad- 
zornik pri otroškem vrtu Ciril-Metodijeve družbe in kot odbornik 
in nekaj časa ravnatelj slovenske posojilnice. Opravičeno je torej 
Gregorčič pel o njegovi smrti : 

Umrl je mož! 
Kdo tak je še med nami 
Kot on, ki spi v prezgodnji groba jami, 
Posut tu v zemlji z venci, šopki rož? 



*) „Ljublj. Zvon" 1887. 



Pisatelji. 207 

Božidar Flegerič porojen leta 1841. v Vodrancih v ormoškem okraju na 
Štajerskem, je dovršil gimnazijo v Mariboru in v Varaždinu in se učil potem kla- 
sične in slovenske filologije na graškem vseučilišču. Sedaj živi na svojem domu 
kot zasebnik*. Njegove poezije zasledujemo v J &neličeYem „ Glasniku" leta 1866., 
kjer opeva lepo domovino, n. pr. >Kraj Murec, po kateri bi rad veslal k srbskim 
bratom. Kakor opevata Simon in Ivan Jenko sorsko polje, tako Flegerič mursko 
polje. Flegerič je bližnji rojak Stanku Vrazu; oba sta opevala krasna in klasična 
panonsko- slovenska tla, ki so Slovencem porodila Mikloši^a> Vraza, Oafa, Raiča, 
Trstenjaka, Murka. »Medjiraurske izdihljaje« nahajamo v Pajkovi ^Zori*^ 1. 1874., 
str. 241; »Domače glasove« in »Domačinke« v „Zorinih*' letnikih 1874, str. 17, 
1875, str. 49, 65. Od ožje domovine mu srce hrepeni po jugoslovanskih bratih 
zlasti takrat, ko je besnel boj »za vero in svobodo zlato«, počenši koncem 1.1875.; 
to dokazuje pesen: »Želja mladega Srba«*). {j^Zora" 1876). — Srbske slike 
med premirjem L— IV. (tožba srbskega dekleta, ki je pod turškim mečem 
življenje končalo ob reki Drini). Opeval je osebne prijatelje in slavne može, n. pr. 
Sporna, dekana ormoškega, dr. Alojzija Gregoriča, Bož. Raiča. Med temi slavo- 
spevi se odlikuje pesen v spomin Raiču po kratkem slogu in lepih mislih. V 
posebnih drobnih knjižicah je opisal Štefana Modrinjaka in dr. Štefana Kočevarja. 
Bilje marljiv sotrudnik »Zon* in nKre8U*^,2i, sedaj objavlja y j, Slovanskem Svetu' 
večinoma elegije. V svojih poezijah ne izraža visokih idej; če se pomisli, da je 
vedno živel in še sedaj biva v malomestnih in celo v kmetskih razmerah, je jezik 
dovolj lep. 

Frankolski (Jože Iskrač) je bil rojen 1836. 1. v Loki frankolske župnije na 
Štajerskem^ poprej mlinar v Špitaliču, sedaj pa posestnik v Razdelu pri Vojniku. 
S pravim imenom se je pokazal v „ Novicah" ^ kjer je objavljal narodno blago, 
n. pr. »Trije bratje« {„Nov," 1859), »Zakaj ima sv. Lukež vola?«, »Pravljica o 
gradu Landek in Frankolovo« {„Nov," 1859). Njegovo največje delo je epska 
pesen »Veronika deseniška«, (glej „Cvetje" id.). Vsebina je ta-le: Posestnik 
grada Desenice na Hrvatskem je imel krasno hčer Veroniko jedinico, katero je 
oče zastonj nagovarjal, . naj se omoži, dokler ni prišel zabredSi na lovu, prenočišča 
prosit Miroslav, sin celjskega grofa Hermana, katerega je njena lepota presenetila 
tako, da je prosil za njeno roko. Srečnemu zakonu naredi konec trdosrčni oče 
Herman, pahnivši sina v ječo, ker je v zakon vzel ženo prenizkega stanu. Veronika' 
preoblečena v viteza je šla v Celje na Čelu hrabrih vojakov, da osvobodi ljubljenega 
moža. V Ijutem boju bi smrtno ranjena Veronika bila storila smrt, da je ni ozdravila 
Rojenica in jo preoblekla v kmetsko deklico. Da bi se skrila, je v Loki blizu 
Konjic služila pri kmetu Bosaču, čegar sin bi jo bil rad imel v zakon. Ko je 
nekdaj glasno zdihovala radi svoje tožne usode, jo je slišal kmetov sin in raz- 
nesel glas, da je ta skromna dekla Miroslavova žena. Herman jo je dal ujeti, 
vrgel v temnico in jo tožil radi čarovništva, sodniki so jo oprostili. Zato jo je 
dal Herman zazidati v črno ječo, kamor so ji Rojenice nosile hrano skoz celo 
leto; nedolžna Veronika ni plakala, nego veselo prepevala. To petje je slišal Ijuti 
Herman in jo je dal vtopiti dnč 14. oktobra 1428. 1. Tragična usoda Veroničina 
je hvaležna snov pesnikom, bolj pa še za dranio nego za epsko povest, katero 
so pesniki one dobe sploh radi gojili, n. pr. Valjavec (»Zora in Solnca«), Umek 
(»Abuna Soliman«), Krek (»Na sveti večer«). Če se pomisli, da je pesnik kmet, 



208 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

- ■ 

ki je dovršil le nekaj gimnazijskih razredov v Celju, se mu mora priznati, da 
je dobro dovršil nalogo. Na koncu nekaterih spevov se nahajajo moralična raz- 
miSljevanja, n. pr. na koncu desetega speva: 

Kedar hočeš si nevesto zbrati, 
Moraš pridno dekle poiskati^ 
Blago srce, vajene ročice, 
To najlepša dota je device. 

Tudi narodno vprašanje vpleta vmes; Rojenica, ki Veroniki donaša hrano, se z 
njo razgovarja >0d slovenskega naroda«. 

Pa se milo jej pritoži, 
Da narodje so slovanski 
Med seboj tako nezložni. 

Prorokuje pa boljše čase: 

Mili car bo tedaj vladal, 
Oče vsem podloŽDim svojim, 
Ki zapisal na zastavo. 
Svojo je enakopravnost. 

Metriki se da tu pa tam očitati kaj, jasen pa je vpliv Koseškega, n. pr. 

In poriae meč v sovrage, 
Šest jih pade, id. 

Fran Levstik (1831—1887) 

porojen dn6 28. aprila 1831. 1. v Retjah, vasici pri Velikih Laščah 
na Dolenjskem, se je navzel uže v domačem kraju preprostega 
mišljenja in narodne govorice, šel na ljubljansko gimnazijo, katero 
je 1853. 1. dovršil brez mature ; nekaj let je bil gojenec Alojzi- 
jevišča. Dobro se je učil in pridno vadil v pisanju, nabiral narodno 
blago. Nato je vstopil v nemški viteški red, ki ga je poslal v 
olomuško semenišče. Tam odpuščen radi »Pesmi«*),*) izdanih 
1854. L v Ljubljani pri Blazniku, povrnil se je črez Dunaj v domo- 
vino in bil tri leta hišni učitelj pri grofu Pace-tu na Dolenjskem, 
učeč se jezikoslovja. Leta 1861. je bil tajnik »Slovanske čitalnice« 
v Trstu in je blagodejno vplival na Cegnarja. 

Nekaj časa pomudivši se pri svojem prijatelju Oblaku v Spodnjih 
Retjah je šel za odgojitelja k Miroslavu Vilharju in z njim soure- 

*) Semeniščni ravnatelj mu je očital posebno dve pesmici, namreč: »Na 
vsih svetnikov dan« in »Študentovska zdravica«, katerima najstro^i sodnik ne 
more očitati ničesar. 

V Olomucu je prevedel tudi »Kraljevodvorski rokopis« (Glej zadej št. 21); 
ker pa Se češčine ni znal dovolj temeljito, je tu pa tam storil napako, pozneje 
je nekaj preložil na novo, nekaj "pa samo popravil. 



Pisatelji. ' 209 

- — — ■ ■ . 

jeval list „Naprej^ 1863. 1. Ker pa je prenehal list, je postal Levstik 
drugo leto tajnik »Matici Slovenski« (od 11. aprila 1864. do 11. julija 
1865.1.). 

Od sedaj je bil nekaj let brez stalne službe; urejeval je 
slovensko-nemški „Slovar**^ nato šaljivi list „PavUha^ na Dunaju, 
dasi je proti temu krepko ugovarjal njegov odkritosrčni prijatelj 
in rojak Stritar. To so bili zanj hudi časi, o katerih poje: 

Jaz bežim in samec tavam, 

V gostej šumi izgubljen, 
Solze brišem in. vzdihavam 

V jaro tugo pogrežen. 

Ko je bil Stritar ustanovil „Zvon^^ kakor pripoveduje sam *), 
ne zase, nego ^a Levstika, da bi mu gmotno pomagal, ni hotel 
Levstik poprijeti te ugodne prilike, ustanoviti si trdno podlago, a 
podpiral je svojega plemenitega rojaka sodelujoč v vezani in ne- 
vezani obliki. 

Veliko veselje je zavladalo v Slovencih, ko je bil 1872. leta 
imenovan skriptorjem licealne knjižnice v Ljubljani, kjer je preživel 
brez gmotnih skrbij plodonosnih petnajst let, katera mu je na zadnje 
grenila le neozdravna bolezen. 

Njegove zbrane spise je uredil Ff. Leveč in izdala pl. Klein- 
mayer in Bamberg*) v tako dovršeni obliki, kakršne nima doslej 
še nobeden slovenski pisatelj ; I. in 11. zvezek obsegata njeg:ove 
poezije, III. zvezek povesti, pravljice in pripovedke, potopise, zgodo- 
vinske spise, književno zgodovinske spise, IV. zvezek kritike in 
polemike, prvi del V. zvezka kritike in polemike, drugi njegov 
življenjepis s podobo ter naslove v tej izdaji ne natisnenih spisov. 

Levstik je delal v treh strokah v slovenskem slovstvu, bil je 
pesnik, jezikoslovec in kritik. 

Njegova pesniška doba sega od 1850. do 1859.1., ko je prišel 
k Vilharju na Notranjsko za domačega učitelja, kajti skoro vsi 
njegovi najodličnejši pesniški umotvori so nastali v tej dobi. Kakor 
druge pesnike je tudi Levstika vzbudilo 1848. 1. ; delovale so nanj 
tudi „Novice'% Prešernove nPoesije"* (1847) pa pesni in prevodi 
Koseškega, katerega je uže dijak začel ocenjevati. S svojim ožjim 
rojakom Stritarjem je jako marljivo prebiral srbske narodne pesni, 
ki 80 pa ogrevale njega živahneje nego Stritarja ; v te pesni za- 



♦) nLjuUj. Zvmi" 1889, 81. * 

14 



210 Zgodovina slov. slovstva. IIL del. 

mislil ae je tako temeljito, da jih je poznal natančneje nego Srbi 
sami, 8 katerimi je občeval v Trstu, ko je bil tajnik tamošaji 
čitalnici. Rano je začel sam zlagati pesmice; petošolec je objavil 
v »Sloveniji^ 1850. 1. pesen »Vila«, kateri je pozneje sam dal ime 
»Povodnja deklica« ; zalagal je s pesnimi tudi „Ljiibljanski Časnik^, 
podpisaval se je »Gornicki«. Ko se je v Kranju blagoslavljal 
Prešernov spomenik, peli so njegovo pesen: »Ko zvezde luč, 
poprej nikjer poznane« id. 

Dasi so nanj vplivali razni nemški pesniki, n. pr. Riickert, 
Platen, v poznejši dobi Goethe in Heine, se vender iz prvih pojavov 
njegovega pesnike vanja u videva njegova izvirnost in samobitnost; 
odlične tedanje pesnike, n. pr. Gegnarja, Valjavca i. dr. je omamil 
Koseškega bombast, Levstiku pa je uzor Prešern, kakor se razvidi 
uže iz navedene pesni. Levčeva izdaja dokazuje, da je Gimperman 
pel opravičeno: 

Prešernov najdostojnejSi namestnik, 
Pojoč razvnemal si domu duhove, 
Neustrašen kazal pot si jim prosvete. 

Levstikove »Poezije« se dele tako -le: I. Uvod; H. Pesmi; 
in. Ode in elegije; IV. Sonetje; V. Romance, balade, legende (I. zv.); 
VI. Otročje igre v pesemcah; VIL Različne poezije; VIII. Zabav- 
Ijice in pušice ; IX. Ježa na Parnas ; X. Ljudski glas ; XI. Kralje- 
dvorski rokopis. 

Levstik je s svojim slovstvenim delovanjem v nevezani besedi 
obračal toliko pozornost nase, da ga Slovenci niso niti utegnili 
dostojno ceniti kot pesnika; poznali ga niso niti najožji prijatelji 
do dobra, ker se je mnogokrat skrival pod tujimi imeni; dobre 
tretjine pesnij pa niti objavil ni. Dasi je glavni vir lirskim umotvorom 
ljubezen, vender se mora priznavati, da Levstikovi liriki ne daje 
Amor značilne narave. Na to stran imamo v Levstikovem življenju 
razločevati dve dobi ; Ijubavne pesni iz prve dobe so manj pla- 
stične, zato jih pesnik tudi ni odločil za javnost. Praktično dekle 
ni znalo stalne ljubezni: 

Zdaj pa naj ti milo tožim, 

K tebi stezam naj roke: 

Tvoja usta le molčijo, 

Tvoje mrzlo je srce. (Izgubljena ljubezen). 

Te bridke izkušnje poleg drugih bridkih dogodkov so mu 
ogrenile življenje. S prevladujočo silo ga je nežni čut ljubezni do 



Pisatelji, 211 

Franje preSinjal v letih 1869 — 1872. ; v to dobo spadajo njegove 
najlepše Ijubavne pesni (^Zbrani spisi*" L, 71 — 118). 

V vzgled bodi : 

F r a n j i. 

Preljuba moja zlata Franjal 
Jaz vem, ko bi se tebi smilil, 
Da bi imela ti kaj znanja, 
Kako sem tvoje pesni pilil, 
Da bile vredne bi i mene, 
Ker moje tebi so na čast rojene. 

V nobeni do sedaj spisanih ocen Levstikovih pesnij se še 
ni povdarjalo, da nobeden slovenski pesnik še ni tako odločno 
poveličeval visoko vrednost pesniškega daru, kakor Levstik v prvih 
šestih pesmicah („Zbrani spisi** I. 1 — 18); v zadnji: »Jedino svoje« 
pravi : 

A duha, ki v meni snuje, 
I srca, ki v meni kige. 
Moč mi zemeljska ne vzame 
Do pogreba temne jame. 

Značilno je, da je vse te pesni predelal 1876. L, ko je mirno 
mogel pregledati tek svojega življenja; dasi so mu sicer vzeli mnogo, 
a pesniškega daru ga niso mogli oropati. 

Na stran pustivši pesni, ki opevljejo naravo, ker se tega 
predmeta poslužujejo tudi navadni pesniki, pritrjujemo misli izra- 
ženi 1892. L, da se je doslej premalo ozir jemalo na tiste Levsti- 
kove poezije, ki izražajo njegovo versko prepričanje, dasi se od 
druge strani jedino tem pesmicam — ne po pravici — pripisuje 
prava vrednost, n. pr. »Puščavnik« : 

Zato rad m61im in klečim, 

Ker iz njegovih rok živim. 

Ker mi obeta rajski vrt. 

Ko pride p6me bela smrt. (Vusčavnik.J 

Nedosežen med slovenskimi pesniki je Levstik v »Otroških 
pesmicah«, med katerimi je morda najlepša : »Pesek laja hov, hov, 
hov«, ker izborno posnema naivni narodni slog. Obliko sonetov 
rabi v ta namen, da izraža svoje mnenje o življenskih vprašanjih. 

Najrajše je gojil satirično poezijo ; dovolj gradiva so mu po- 
dajali napuhneni nevedneži, objestni prvaki in njegov tožni položaj 
z ozirom na njegovo obsežno znanje. Poprijemal je prvake na 

14* 



212 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

političnem polju,*) posili - pesnike, na videz - učenjake, šale bril 
celo iz časnika, ki ga je pisal sam, zasmehoval namišljeno odličnost 
slovenskih velmož v čitalnici, rogal se ^slovenski zlčgi^ ^ kritikom: 

O Raič, blaga duša preprosta, 
Ti Božidar, sveta nisi poznal; 
Svet bistrim glavam usta zapira, 
Bedak je Se vselej prost gobezdal id. 

Najobširnejši satiri tej stroki sta „Jeia na Parnas^ in ^Ljudski 
Glas"". 

y,Jeza na Parnaa' (»Zbrani spisi^ II. 126—254). Najpoprej nastopi Pavliha 
in naznanja občinstvu: »Ti pevci slovenski gred6 na Parnas«, potem pismonoša, 
ki prinaša pismo pevčevo iz daljne dežele (iz Olomuca); to je uvod. Drugi del 
ima naslov: »Pod PArnasomc, kjer se pokažejo Oslovski, Podganovič, Vranski, 
Polževiči- Mišic, Langbein, Keberski, ki je dobil pesniško ime .HroščemirS Komarski, 
Rakovski vsak na živali, po kateri ima ime; potem Pevec na krilatem konju, 
Kadilec, Sodilec, Oslovski, Podganovič id. predstavljajo pesnike slabih zmožnostij, 
želeči si velike slave. Vsi se obrnejo do »Časopisa« za pomoč, da bi mogli vzeti 
trdnjavo. Tam poroči Veliki Groga s Hroščemirom Mico Slepostično, hčer Caso- 
pisovo. V drugem delu trdnjave se snidejo ^motorbič, Umomotec, Krivoslavoljub 
in Prvakarija, oboroženi s palicami in drugim orožjem, z Okusom, Logiko, Dovtipom, 
Bistroumnostjo in Zabavljico. 

„Jeza fia Farnas** je satira na slovenske slovstvene razmere 
v petdesetih letih in je bila najpoprej natisnena v »Pesmihcc 1854.1.; 
predeloval jo je V Trstu, a popolno delo ni, kar omenja izdajatelj 
Leveč op. cit. str. 239. 

Levstik se je koj v začetku pisateljevanja pokazal humoristi- 
čnega pisatelja prve vrste ; nobeden pisatelj v tako rani dobi ni bil 
toliko samostalen in odločen nasprotnik vsakdanjim »pisarjem« in 
»pisačem« kakor on. Uže gimnazijski dijak je začel pisati kritiko 
poezij Koseškega ; to kažejo njegovi citati, n. pr. »Mnogo ledine« 
id. str. 149, »Ženi prijazno pomoč« id. str. 151, »Kdor zaničuje« 
in drugo str. 157, »Jezik očistite« id. str. 158. Odločno je ožigosal 
kratkovidno hvalisanje tega, kar ni hvale vredno. 

Ne sme se misliti, da je v vsakem jahaču na Parnas označen 
določen pesnik, nego Levstik: 

>K znanim glavam splošna lica je vrstil. < 



*) Tam v Mariboru 
Na kolodvoru 

Narodni Štajerci, vrli možje 
K Tomanu v skok so pritekli, 
Kaj so možaki mu rekli, 
Krščena duša ne vč. 



Pisatelji. 213 

jfJežo naParnas'' ']Q razjasnil pesnik sam z ^Idstomiz Olomuca". 

„Ljud8ki Glas" (^Zbrani spisi*^ II. 255— 310.> se je imenoval časopis, ki 
ga je izdajal in pozneje tudi urejeval Ferd. Suhadobnik, upok. davčni uradnik, 
ker je nameraval osnovati osrednjo demokratsko stranko in z njeno pomočjo 
postati občinski svetovalec ljubljanski. Suhadobnik se jedostikrat shajal z Levstikom, 
ki se je norčeval z njegovimi nazori. V tej satiri nastopijo Recelj, Kokalj, Pipan, 
Bradonja, prosjak Ogrizek, Sodigoj, ReŽimer, Zlogolk, več ženic, deklic in dečkov. 
Suhadobnik stoji pred cerkvijo in priporoča ljudem „Ljudski Glas^, grdeč hkratu 
druge časnike; nato razprti koš in iz njega jemlje škapulirjev, brojenic in svet- 
niških obrazov in jih deli ženicam in dečkom. 

Ta satira je polna klasičnih Levstikovih izrazov, n. pr. saje- 
guleCj kokošuriti, grisica, treheš, doktaruh, uQituh, kritikun. izneverje^ 
srdha^ solznodolski^ strmokončni id. 

Pereča satira na nekatere pesnike so stihi, ki jih pojeta Stoječ 
in Pipan (str. 299), in ki imajo isto rimo: mi, mi; je, je; sam, sam; 
ti, ti; so, so, / 

Dasi v sonetih zaostaja za Prešernom, ga v satiri nadkriljuje; 
duševni obzor niu je ožji od Prešernovega ; ker dostikrat ni imel, 
s čimer bi zadoščal najnujnejšim potrebam življenja, se ni mogel 
pečati z visokimi vprašanji modroslovja. Pri vsej svoji revi pa ni 
zabredel v obupno svetožalje, nego veselil se je tega, kar mu je 
dajal svet: 

Mi nesmo ni menihi ni svetniki, 
Vi gospodične tudi neste nune, 
Svetnice ne, če se nam prav dozdeva. 

Pa godec nam zastonj ubiraj strune? 
Zastonj bokali nam bleščč veliki? 
Veselje, ples naj srca nam ogreva. 

Bodimo veseli. (aZb. spisi'' I. 210). 

Levstik in Josip Oimperman sta največja posvetna jadnika na 
slovenskem Parnasu, a obadva vesela realista. 

Druga stran Levstikovega svojstva je temeljito znanje sloven- 
skega jezika, v katerem ga je prekosil samo Miklošič. On je uže 
na gimnaziji imel velik ugled kot dober poznavatelj slovenskega 
jezika. Leveč pripoveduje o prebivalcih njegovega rojstnega kraja, 
da izredno pravilno govore slovenski jezik in da so neusahljivega, 
zdravega humorja, da jim teče govor in ugovor, in da dovtip po- 
bija dovtip. Takrat še ni bilo železnice, ljudje so si pripovedovali 
dogodke iz turških bojev in francoskih časov. Iz tega kraja so nam 
vzrastli Trubar, Stritar in Levstik. Marljivo pa se je učil materin- 
ščine tudi iz Kopitarjeve pa Metelkove slovnice. Ko je šel 1859. 1. 



214 Zgodovina slov* slovstva. III. del. 

k Vilharju v Senožeče, se je začel marljivo učiti Miklošiča in se 
zanimati za govor Notranjcev; nad tri leta je bival v zahodnem 
delu slovenskega ozemlja in v Trstu ter popolnem opustil pesniko- 
vanje temeljito se pečaje z jezikoslovjem de 1868. leta, ko ga je 
„Slov, Narod** privabil med svoje najodličnejše sodelavce. Naj- 
važnejši spis v tem obziru so »Napake slovenskega pisanja«'), v 
katerem navaja najpoprej grehe, ki jih delajo Slovenci, misleč po 
nemški, pišoč po slovenski tako v besednem redu, kakor v gla- 
golih, samostalniku in napačno narejenih drugih izrazih. Najobšir- 
nejše govori o sestavah in nazadnje o naši bojazni pred kritiko. Ta 
temeljiti sestavek je 27 letni Levstik spisal pri svojem prijatelju 
J. Oblaku, ko ni imel nobene službe, nobenega upanja na pobolj- 
šanje gmotnega stanja, brez posebnih pripomočkov — kajti Miklo- 
šičeva važna dela še takrat niso bila na svetlem — naslanjal se je 
samo na „Novice** in Kopitarjeve drobne spise. Ta spis je tudi 
mlajše nadarjene Slovence vspodbudil do marljivega učenja sloven- 
ščine, n. pr. Jurčiča. Zadnji vzrok je vzbudil slovstveno polemiko, 
katero je začel P. Hicinger s sestavkom : »Nekoliko kritike« *), ki pa 
donaša malo stv«^rnega, očitajoč Levstiku, da dela »predrobne razločbe 
in opazke«. Nagovoril ga je na ta spis Bleiweis sam. Na Levsti- 
kovo stran je stopil Fr. Cegnar, vprašaje: »Je li nam treba kritike 
ali ne?«^) ter omenil, da bi kak Lessing predrugačil slovensko 
slovstvo. Cegnarju je odgovoril Bleiweis®), da je naše slovstvo še 
preubogo za ostro kritiko in da še ne ve za nobenega slovenskega 
Lešnika. Hrvatski „Neven" je imenoval njegove besede »prazne 
tirade«. Zopet se je oglasil P. Hicinger v sestavku »Še nekoliko 
kritike«'). Proti temu spisu se je obrnil sam pohlevni Janežič*), 
Levstikovega odgovora pa ni natisnil vsega. Bleiweisu in Hicin- 
gerju, ki sta se bolj opirala na svoj ugled v Slovencih nego na stvar 
samo, je Levstik odgovoril v spisu »Gospodoma nasprotnikoma«®), 
pa ne popolno, kar se je povedalo uže poprej, nego Levstik je 
izjavil, da bo treba iskati druge poti. Dasi ni mogel povedati vsega, 
vender je moralično zmagal Levstik, ker so se duhovitejši mlajši 
pisatelji ravnali po njem, in ker je Janežič v svojo slovnico vsprejel 
njegove nazore. 

V jezikoslovno stroko spada tudi humoristično pre^da vanje: 
»Zatoženi samoglasnik B.a ***), katero je 1864. leta v ljubljanski 
čitalnici čital J. Globočnik namesto obolelega pisatelja. 



Pisatelji. 215 

Ker je torej povdarjal ob raznih prilikah, kako je treba pisati 
po slovenski, je naravno, da je spisal tudi »Slovnico^ slovenskega 
jezika **) ; izšla je v nemškem jeziku 1866. 1. 

Obširno se ozira na staroslovenščino (staro cerkveno slovan- 
sčino), še obširnejše pa na razna slovenska narečja, kakor doslej še 
noben slovenski slovničar; uvel je tudi druge vzglede za. sklanjo 
in sprego ; posebno se je oziral na naglas, katerega je sedaj tenie- 
Ijito razložil Valjavec; izvrstno je obdelal glagol; skladnje pa 
slovnica nima, kar kaže uže njen naslov. »Njegove pripombe so 
prav za prav majhne jezikoslovne razpravice.« 

Da bi pokazal, kako je treba pisati lepo po slovenski, spisal 
je sam nekoliko povestij in drugih spisov, n. pr. „Martin Krpan** **). 
Nekateri spisi Trstenjakovi, v katere ni nalašč mešal nemških besed, 
se gledč humora smejo primerjati s Krpanom, vsaj iz daleka ; glede 
pristno - slovenske dikcije pa je „Martin Krpan** brez primere v 
slovenskem slovstvu tedanjega časa; njegova podoba je tako pla- 
stična in resnična, da ga vidimo vsega pred seboj v vsem njegovem 
ponosu ; on je prava slika Levstika samega, ki stoji tako oblastno 
med Bleiweisovo in Stritarjevo dobo, da ga čutimo v obeh dobah 
v vseh glavnejših strokah, kjerkoli se je oglasil. 

Ta povest zavzema tudi v Levstikovih „Zbranih spisih" (II. zv.) 
prvo mesto v prozi. 

Njej sledi »Doktor Bežanec v Tožbanji vasi«, pobožna pri- 
povedka, priobčena najpoprej v Stritarjevem ^Zvonu** 1870. leta. 
V tej povesti se razgovarjata dr. Pipec (Levstikov prijatelj, ljub- 
ljanski nožar H-n) in doktorand Kolenec (nemški literat L. G-k); 
prvi je na oknu svoje prodajalnice izstavljal v rokopisu šaljivi list 
„I)er Messerschmiedshammer" ^ ki ga je pisal in urejeval sam. S 
perečo satiro pripoveduje dr. Pipec, kako se je na raznih mestih 
trudil dr. Bežanec ustanoviti si ognjišče in dom, in kako je končno 
zlezel na oltar, odkoder so bili odnesli črvivega Jurija; tam pa je slišal 
pogovor dveh nezadovoljnih Tožbanjcev, da jih zelo peče izgubljeni 
svetnik in pokopani dr. Zavijač. Tožbanjci so bili hvaležni prosjaki, 
katerim je povedal, da je na oltarju nov svetnik, in so poslali dva 
stražnika, da ne uide na novo. Rebernik, stari, suhi 70 letni skopuh, 
pa je povedal, da ga je videl v raznih krajih, kako so ga odpodili, 
ker ni znal ničesar ; nato so ga žandarmi pahnili raz oltar. 

^Deseti brat** Zlatorepec, lep in nadarjen dijak, pozneje izgubljen 
človek ^^), je dal Jurčiču predmet za njegov roman istega imena; 



216 Zgodovina slov. slovstva. lil. de). 

Levstikova povest pa ni dovršena.*) Tudi Erjavec je opisal take 
izgubljence. Tem povestim se pridružuje potopis »Iz Litije do 
Čateža«. 

Za list n Vrtec" je od 1874. do 1882. 1. napisal mnogo malih 
pripovestij, ki so jako primerne šolski mladini ; tri so prevedene iz 
srbščine; jako šaljiva •— namenjena slovenskim dekletom — je 
pravljica »Svinjar«. 

Mladini je podal tudi iz zgodovine lepe kratke povesti, katere 
učenci čitajo s slastjo. Vrsto povestij končuje prevod: Iz ruske 
zgodovine. Po staroruskem letopisu Nestorjevem jih je prevel 
Ant. Koblar, Levstik pa nadaljeval od str. 174 dalje. 

Levstik je v Slovencih do sedaj nepresežen ocenjevalec; bil 
je oster sebi in drugim in rad priznaval, kar je res dobrega, slabo 
pa dostikrat obsodil uničevalno ne prizanesši niti osebi pisateljevi. 
Dobre strani Ciglerjeve povesti „Sreča v nesreči" je povdarjal 
tako ^% da je Cigler znova začel pisateljevati, dasi uže nekoliko 
z onemoglo duševno močjo ; z navdušenjem je vselej naznanjal 
Miklošičeva dela") in pristavljal poučne dodatke**); z opombami 
je spremljal naznanilo Navratilove knjige o glagolih. Nasproti 
sestavku »Potrebe Slovencev glede prirodnih ved« ^*) izjavlja, da 
Slovenci sedaj bolj potrebujejo povesti kratkočasnega in poučnega 
zapopadka v domačem duhu nego sestavkov o imenitnosti železnih 
cest i. dr. 

Navratil je v »Napreju" (1863) v odprtem pismu priporočal Slo- 
vencem za znanstvene stvari poprijeti se hrvatskega jezika. Levstik 
se je odločno uprl tej misli, ker bi se pre izgubili Slovenci. V tem 
oziru, mislim, je sodil prav tako krivo kakor Prešern. 

Jako oster je spis »Pravda o slovenskem šestomeru«, ki je 
skupno delo Levstika in Levca. 

Prof. V. K. je bil v „Zori" 1876 objavil prevod tretjega speva 
Homerjeve Odiseje, ki ga je pa Janko Pajk, urednik „Zore^^ izpre- 
menil tako, da ga V. K. ni hotel več spoznati za svoje blago. Vsled 
Stritarjeve želje je Leveč preiskal 157 šestomerov Koseškega in 
objavil sad tega preiskovanja v ,, Zvonu" 1876. ; pridejal je svoje 
opombe tudi Stritar. Nato je Pajk v „Zori" razglasil sestavek 
»Leveč in heksameter«. O vsebini te »Pravde« pobliže v Levčevem 

*) „ Naprej' 1863. 
♦*) Oznanilo Miklošičevega dela: »Die Fremdworter in den slavischen 
Sprachenc, „^or.* 1867. 



Pisatelji. 217 

življenjepisu ; samo to omenjaj se tu, da mu je po Levčevi izjavi *) 
narekoval Levstik osebne jiapade na Janka Pajka. Vatposlav Holz 
v svoji knjižici „Spomini na slavne Slovence''^ Trst 1893, pravi, 
da je Levstik pozneje sam obžaloval svojo ostrost, ker je bil na- 
pačno poučen . o Paj ko vih razmerah. 

Manj stvarno kakor osebno je pisan tudi sestavek »O Vodni- 
kovem rokopisu« ; temu se pa ni čuditi, kajti obrekovali so Levstika 
lastni rojaki, da je pre izdal domovino, ko se mu je uprav hudo 
godilo na Dunaju. 

Jako ostro je ocenil Levstik Cegnarjevo v Janežičevem „ Glas- 
niku" 1858. L natisneno epično pesen »Pegam in Lambergar« ^*'). 
Janežič si hi upal obelodaniti te ocene, ker ni hotel žaliti pesnika- 
sotrudnika. Dokazal je Levstik^ da je v pesni jako malo izvirnega 
Cegnarjevega blaga, nego da je večji del posnet po srbskih narodnih 
pesnih, po Kraljevodvorskem rokopisu in po Homerju ; naglašal 
je, da Cegnar ni epski pesnik. 

»Ilija Gregorič ali kmetski kralj.«**) Tragedija v petih dejanjih* 
Kritika v dopisni obliki. Ljubljančan M. P., nemški igralec v Gorici, 
je po Radicsevih spisih sestavil tragedijo v nemškem jeziku, jo dal 
preložiti na slovenski jezik in jo »Dramatičnemu društvu« ponudil 
za svoje izvirno delo. — Levstik je dokazal v obširni oceni, da je 
oblika in sestava vse tragedije brez vsake vrednosti. Jeden del te 
ocene je natisnen v „Slov. Narodu" 1873. 1. 

Ostrejša je še bila obsodba Kleinmayrjeve ^Zgodovine sloven- 
skega slovstva" *•) ; ta ocena je pokazala njegovo uže dovolj znano 
bistroumnost in temeljito znanje v slovenskem slovstvu, neprijetno 
so pa dirnile osebne opazke; obliko ocene pa je grajal Miklošič 
sam.**) Udeležil ^ je tudi izdelovanja Wolfovega slovensko-nemškega 
»Slovarja'' ; Miklošič je ocenil njegovo delo kot genijalno, ali pre- 
obširno ; dasi se je dr. Zarnik potegoval zanj v dotični enketi 
dn6 16. julija 1874. L, vender ni uspel, ker je bila večina udele- 
žencev za to, da se izdela manjši „Slovar" .^**) 



*) Levstikovi „Zbrani spisi*' V. 363. 

**) Ko se je pisatelj te knjige 1882. 1. na Dunaju z Miklošičem razgovarjal 
o tej stvari. Pis. 

***) Tudi Miklošič je bil tega mnenja, da se naj izda manjši, praktični 
„Slovar''. Pisatelj te knjige je bil naprošen od ljubljanskega odbora za izdajanje 
Wolfovega „Slovarja"f naj Miklošiča vpraša za mnenje o tem predmetu 1882. L 

Hs. 



218 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Dr. Pogačar, imenovan 1875. 1. knezoškofom ljubljanskim^ se 
je zopet obrnil do Levstika, da bi izdelal „Slovar*' ; ker se pa nista 
mogla sporazumeti o načelih, po katerih se naj izdeluje „ Slovar*"^ 
je Levstik ustavil delo za vselej.^) 

Rad pa se je Levstik lotil vsakega dela, ki je ugajalo njego- 
vemu svojstvu; tako delo je bilo „Nauk slovenskim šupanom^. 1880.^") 

Ta knjiga kaže, kako je treba lepo sloveniti uradniško sloven- 
ščino. Vodnik, Metelko in Levstik sami priznavajo, kako težavno je, 
jasno in to<^no pa tudi zanesljivo tolmačiti zasukan uradniški jezik 
nemški ; nekaterim izrazom je ugovarjal M. Cigale, po večini jih je 
pa vender Levstik klasično pogodil. 

Knjigi je dodal mali „Slovarček*' ^ ki ni samo knietom nego 
tudi strokovnjakom v slovenskem jezikoslovju prava zakladnica. 

Jako nadarjen in bistroumen narodnjak je Levstik kot časnikar 
z izrednim vtisom zagovarjal slovenske javne stvari, ko ga je 
Vilhar poklical za sotrudnika svojemu »Napre^u'^ 1863. leta. List 
se skoro v celoti sme imenovati Levstikovo delo, ker je on veči- 
noma vse sestavke spisal sam ali pa predelal tako, da so se mogli 
smatrati njegovimi deli. Izvirni so njegovi spisi z naslovom : »V 
Ljubljani«, »Iz Lašč«, »Iz Ribnice«, »Iz Višnje gore«, »Iz Kandijea, 
»Iz Radolice« id., »Politični pristavki«, »Kaj se nekaterim zdi ravno- 
pravnost« id.**) Pisal je nad črto in pod črto. Za sestavek »Kaj se 
nekaterim zdi ravnopravnost ?« prisojena mu je bila trimesečna 
ječa ; v Gradcu in na Dunaju so ga pa oprostili te kazni.***) Šaljivo 
poje sam o ^^Napreju** : 

Pravde tiskovne te moČ je zadela. 
Dvakrat na tožni si klopi sedel; 
Treščila v te paragrafov je strela, 
Katerih premalo si v glavi imel. 

Pisal je tudi v list ^Slovenec*" (Celovec 1865 — 1869) in se v 
nekem letniku odločno uprl temu, da bi Marn spisal slovensko- 
nemški „Slovar'\ ker se pre iz „Jezičnika'^ vidi, da ni zmožen 
takega dela. Z veseljem in duhovito je podpiral »Slovenski Narod'' 
zlasti prvi dve leti. Sestavek »Tujčeva peta« je povzročil „Slov. 
Narodu" prvo tiskovno pravdo; uredniku Tomšiču je spisal tudi 



♦) „Bldtter aus Krain"" 1860. — »-Stovetujc«, Celovec 1865. — „Nov^ 1868. 
— J. VoSnjak, nLjt*hlj. Zvon" 1893. 
**) Glej ^Zbrani spisi' V. 356. 
***) „Ljublj. Zvon" 1881, 636. 



Pisatelji. 219 

zagovor. Tudi zaradi sestavkov v št. 17. in 21. (glej^v bibliografiji) 
je imel „Sl(w, Narod** pravdo. Po vsem Slovenskem so vzbudili ti 
sestavki pozornost zaradi krepkega in odločnega sloga. 

Ko je bil brez stalne službe, je začel na Dunaju izdajati 
humorističen list,**) v katerem je odločen Slovan brez ozira na 
levo in na desno bičal tiste, ki niso bili njegovega mnenja. Ozna- 
nilo v »Zvonu** 1870, str. 40 pravi, da bo ^Pavliha^ oster žaba vlj i vee 
na polju slovstva in ukusa sploh, tudi v javnem narodnem živ- 
ljenju. List je v kratkem prenehal; stranka »Stov. JViaroda" mu je 
odtegnila svojo pomoč, ker je preostro napadal dr. Zamika. 

Strinjam se z Levcem, da se Levstik more primerjati z> 
Lessingom, ker sta oba imela bojevati se tako za vsakdanji kruh, 
kakor tudi z mnogimi nasprotniki in s prevzetnimi nevedneži, oba 
sta odlična kritika in torej tudi zapletena v mnoge boje; samo 
Lessing je pesnik bolj po refleksiji, Levstik po prirojenem geniju, 
obema so rojenice pretrgale nit življenja, ko sta bila v najboljši 
moški dobi ; vender bi jaz Levstika pesnika nekaj višje cenil nego 
Leveč. Levstik je najbolj značilna osebnost v razvitku naše narod- 
nosti v zadnjih petdesetih letih, ker nimamo nobenega pisatelja, 
ki bi bil v toliko strokah deloval s tako elementarno silo kakor 
Levstik. V sonetih zaostaja za Prešernom ; ni se poskušal v drami^ 
iz katere sicer tudi od Prešerna nimamo nobenih umotvorov, v 
satiri ga je prekosil, v pesmih pa prav radi mnogobrojnosti umo- 
tvorov ni prišel do tiste veljave kakor Prešern, ker je Prešer- 
novih pesnij manj in te uprav radi tega tudi vzbujajo večjo pozornost. 
Tudi se Prešernova dikcija bolj bliža obliki navadnega pismenega 
jezika Slovencev nego Levstikova, ki je po svoji plastičnosti in 
izvirnosti jednaka nepremičnemu kipu iz marmeljna. Posebnost 
Levstikove dikcije se bo morala natančneje označiti v posebnem 
samospisu, kakor tudi formalna oblika njegovega stihotvorstva. 
Prehitro je menjal svoje nazore, resnica pa mu je bila vselej sveta. 

Levstik je kljubu izredni telesni jakosti rano začel bolehati, ker 
je kal bolezni nosil morda od mlajših let v sebi, in je postal ne- 
zadovoljen. Povsod je iskal pomoči in vsprejemal od neveščih Ijudij 
svete in zdravila, na zadnje se je udal v božjo voljo, marljivo 
hodil v cerkev, živel jako pobožno ter obžaloval, da je bil v 
mlajših letih preoster. Od jedne strani se je grajalo, da so se v 
lepi izdaji njegovih spisov vsprejele tudi take pesni, ki niso po- 
božne vsebine, ker bi jih bil on prš uničil sam. To mnenje je 



220 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

krivo ; spisi ngprajo biti izraz mišljenja in pesnikovanja vse njegove 
delavne dobe, ne samo izraz čutov, ki jih goji človek, ko mu je 
zapustiti to zemljo. 

Stritar '*') sodi, da blagi in plemeniti mož, ki ni imel druge 
ljubezni nego ljubezen do domovine, ni bil brez nekakega nesreč- 
nega vpliva na naš mladi rod zlasti zadnje čase. — Mislim, da 
sodba ni utemeljena, kajti zadnja leta je radi bolehnosti vender 
živel bolj sam zase in ni vplival na mladino. Tako zvanega radi- 
kalstva v Slovencih tako ni, in to, kar se izdaja za radikalstvo, 
ni nič drugega, nego slepo in nerazumljeno ponavljanje lepega 
besedičja iz inorodnih velikih glasil za javno mnenje. Istina je, da 
se Levstik ni klanjal nikomur, a takih mož bi morali imeti mnogo. 

Izvrstno ga v tem obziru riše Stritar sam : »Moško je bilo na 
njem vse: obličje in hoja, mišljenje in dejanje, govor in pisanje. 
Podla misel ni imela mesta v njegovem srcu. Kar je rekel, to je 
stalo, fraze ni bilo iz ust njegovih, niti iz peresa! Klanjal se ni; 
ni se mogel, pretrd mu je bil vrat.« 

Lepo je Josip Cimperman pel v »Saturi Levstiku Francetu«: 

Cerkvi stebri so sveti mučeniki: 
Ne lev in tiger, mšč ne, strup in ječa, 
Kolo in križ, grmada plameneča, 
Vse ni uklonilo jih pred maliki. 

Plačilo krone so z nebes jim diki 
In radost, skrita nam, na vek trpeča, 
Ker njih le rajska vnemala je sreča, 
Ne svet in njega hitrobežni miki. 

Steber najvišjih znanosti očetni 
Dovolj si zlega tudi ti poskušal, 
A zvest resnice držal se zakona. 

Mož y bridkih dneh, ob uri mož prijetni 
Klic svojega le genija si slušal: 
Zaslužena časti je tvoja krona. 

r„ijw6Zj. Zvon" 1891.; 



*) ^Ljuhlj. Zvon"" 1889, str. 83. 




Priloga. 



Uradni razglasi, viri, knjige. 



•n- 



■Str. 4. 



Mi Ferdinand Pervi 

po Božji Milosti Cesar Avstrijanski; Kralj Vogerski in Češki, tega imena Peti; 
Kralj Lomhardo -Benečanskit Dalmatinski, Horvaški, Slavonski, Galicanski, 
Lodomirski ino Ilirski; Nadvojvoda Avstrijanski; Vojvoda Lotringski, Solno- 
graški; Štajerski, Koroški, Kranjski, Doljno- in Gornjo - Šleski ; Velki knez 
Sedmerograški; Markgraf Moravski; poknezen Graf Rabshurgski in Tirolski 

itd. itd. 



smo sedaj naprave ustanovili^ katere smo potrebne sposmali, de se 
bodo dopolnile šelje Naših zvestih narodov. 

Z Na^o obljubo v zaveršenje censure je dovoljena sloboda 
knjigo- in piso-tiska ravno na tako višo., kakor po druzih deršavah, 
kjer je ustanovljena. 

Narodna straža, po mM premoženja in um4nja osnovana, 
opravlja še svoje slušbe k veliki občinski koristi 

Oskerbljeno je vse potrebno, de bodo — gledd na provincjalne 
postave in zakone — t; odlogu po mogočnosti nar krajšimu poslanci 
vsih dešelnih stanov^ ter centralnih zborov kraljestva lombardo-bene- 
čanskiga, s pomnoženim^ namestovanjem gradjanskiga stana, k dover- 
šenju con štitucije povabljeni, katero smo očestvu (splohni domovini) 
dali sklenili. 

Tedaj se terdno zanesemo, de se bodo misli in želje upokojile, 
de bodo poduki zopet po redu napredovali^ ter de se bodo oživili 
zopet obertnost, kupčija in druge opravila. 

Temu upanju se tim več udamo, ker smo se damuis med vami 
živo ganjeni prepričali, de vas vižate ino spodbadale zdaj kot od 
nekdaj ljubezen in zvestoba., katere ste prededam Našim od veka do 
veka neprenehoma, in tudi Nam pri vsaki priložnosti skaaavali. 



224 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Dano v Našimu Cesarskimu poglavUnimu mestu in prestol- 
nimu sedešu na Dunaju petnajstiga Sušca v tisuč osem sto štirdeset 
in osmimu^ Našiga vladarstva v štimajstimu letu- 

Ferdinand. 



mj 



Karol graf Inzaghi, France baron JPillersdorff, 

Najvišji kancelir. Dvorski kanceUr. 

Joief baron JVeingarten, 

Dvorski kancelir. 
Po Njih (7. K, Apost, Veličanstva visokolastni zapovedi 

JPeter vitez Salzgeher^ 

C. K, Dvorski svetovavec. 



Kot dopolnilo temu cesarskemu pismu dodajemo tukaj zanimiv 
razglas deželnega poglavarja v Trstu, starega grofa Salma, na kmete. 



Kmetje I 



f 



Cesar so vsim semljam svoje velike deršave konštitucijo 
obljubili, 

Edinoglasno veselje vsih narodov od eniga do druziga kraja 
cele monarhije je odgovor bil na tako obljubo. 

Cesarski dar, konštitiicija, mora tedaj kaj silno dobriga biti. 

Pomembo tega darila vam razkladati, ki ste mnogo tujih krajev 
in naprave zunajnih deršav vidili,jez nisim namenjen ; timveč vam 
veljd moje govorenje^ vam, ki ste v lastno-domačih in ne v občinsko- 
svetnih skerb6h zapopadeni, in pred novo^ nerazumljivo besedo šeljno 
stojite, de bi v njej skritih zaklad zamogli delešni biti. 

V sleherni zemlji, v sleherni deršavi, bodi si vladar stvo tako 
in inako^ je nekaj, komur biti mora vse podložno, in to je — postava,. 

Kdo daja postave? 

Dajala jih je do sedaj Cesarjeva volja sama na sebi^ volja 
zares po očetovo, katera je pravico v namembo, in ljubezen za vodnico 
imela, tode vender le volja samo Eniga, do kiga želje splohniga 
ljudstva niso vselej priti in doseči zamogle. 



Priloga. 225 

Kaj 80 tedaj naš Cesar storili? 

Te le besede z vami govorijo : Izvolite med vami naj pravičniši, 
in naj modrejši, pošlite mi jih. Ti mošje se bodo pri meni združili 
ob napovedanih časih in samo tisto bo imelo postavno moč^ kar 
bom jez z njihovim soglasjem (po njihovi volji) sklenil. 

Glejte, to je konštitdcija, 

Deršava je veliko gospodarstvo ino potrebuje dohodkov, toliko 
večih, kolikor več im^ v splohno dobro poboljšati in popraviti. 

Ti dohodki so davki in štibre. 

Poslanci, namestniki vsih avstrijanskih narodov, se bodo pri- 
hodnič sami o velikosti ino naravi tih davkov pogovorili. Sami 
bodo čuvali^ de se bodo ti davki pravično razdelili, in po naj pri- 
ličniši poti ali šegi v zaklade spravljali. Sami bodo vsako leto 
gospodarstvo cele deršave prevdarjali in sodili^ kakor sedaj sveh- 
vavci in župani vaših sosesk soseskino gospodarstvo prevdarjajo in 
sodijo. Očitno pred celim svetam bo vsakiga leta razkazano, kako 
so bili vsi od vas plačani davki v splohni prid obemjeni. 

To Je konštitucija. 

Po taki vizi v soglasju z celim Ijudstvam ravnajočimu vladarstvu 
ni treba grajavcam jezika zaderšavaii. Očitnost je — z drugo besedo 
— gospodarstvo resnice. Kar se z nar um4tniši kontrolo doseči ni 
zamoglo, to bo bistrimu pogledu očitnost gotovo mogoče. 

Zatorej so Cesar besedo in pisanje razvezali in oslobodili. 

To Je konštitucija. 

Vi hočete sad in plod svojiga truda in dela mirno in varno 
vzivaii. 

Zunanjnih sovražnikov^ tujih presilnikov vas varjejo hrabri 
vojšaki in krepka roka vašiga Cesarja, Domačim nespokojnikam 
nasprot Cesar vas same v strašo pokličejo. Varhe vas izvolijo vaše 
lastne slobode., tak vam narodno stražo prigotovijo^ in glejte! To Je 
konštitdcija. 

Hočete sedaj slišati, kaj de ni konštit&cija? 

K novim, napravam v tako veliki deršavi. kakor je naše avstri- 
jansko vladarstvo, je časa in posvetovanja treba. Cesar so obljubili, 
to delo po mogočnosti hitro dokončati. 

Kdor stanuje v stari hiši, jo po pameti ne bo podiral^ preden 
si novo preskerbi. 

Če bi vas kdo pregovarjal., de so s Cesarsko obljubo novih 
naprav dosedajne vezi pokornosti razvezane, de so poprejšne postave 

16 



226 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

sploh minule, de si tedaj vsdk po lastni volji sam pomagati zna^ 
temu recite, de tako svetovanje v brzdno pogube pelje, in de to ni 
konštitdcija. 

Davki in štibre morajo biti, po vsih deršavah celiga sveta se 
morajo plačavati. De se bo ta reč polajšala, de bodo težavni davki 
z manj težavnimi premenjeni — kdo bi v tem večji skerb od na- 
rodnih, po konštitiicii poklicanih, poslancov imeti zamogel ? Pa tudi 
k* temu teškimu delu je treba časa in posvetovanja, in dokler ne 
bodo davki in štibre po novi šegi vravnane, se morajo po sedajnih 
postavah plačavaii. 

Če bi vas kdo pregovarjal, de zanaprej ni več potreba davka 
plačavati^ ali de vi sami po lastni volji posamezne štibre zavreči 
znate, temu recite, de bi to kant in poguba cele deršave bila, in de 
to ni konštitiicija. 

Vse posebne pravice, bodi še pravica bogatiga alj revniga^ 
gospoda alj kmeta, so svete reči. 

Prenaredba gosposkinih dakov in štiber bo sledila in scer 
kmetu in gosposki v prid in korist S pomočjo konštitucije bo lažji 
dozorčla in poboljšanje vašiga stanja ne bode zaostalo. 

Če bi vas pa kdo nagovarjaje motil, de ste vsih dolžnosti do 
vaših gosposk odvezani, recite takimu skušavcu, de je vsaka pre- 
greha nad posebno ali privatno pravico groženje vsim posebnim, 
tedaj tudi vašim lastnim pravicam nasprot, in de taka nepravičnost 
ni konštitdcija. 

V serca si vtisnite moje besede. 

Ohranite v čistosti bogate Cesarske darila, in ohranite tudi v 
živi sredini svojiga oserčja vas častivno hvaležnost do velikodušniga 
Cesarskiga dobrotnika, ki vam je iz obilnosti svojiga očetniga serca 
vse tisto na enkrat podelil, kar drugi narodi le sčasoma, po več- 
kratnim opotiku. ino skusbi britkiga terpljenja dosežejo. 

Djanje Njihovo je končano, dovršena je Njihova slava. 

Vam velja, si svojo pridobiti, ki v temu obstoji^ de se vredni 
skažete Cesarskiga zaupanja in tako visocih daril. 

Zanesem se, vredni se boste skazali. 

Nej živi naš Cesar I Nej živi konŠtitUcijal 

V Terstu 26. sušca 1848. 

Mobert Altgrof Salm, 

Deželni poglavar. 



Priloga. 



227 



V drugem odstavku tega važnega razglasa trdi deželni po- 
glavar grof Salm, da je »Edinoglasno veselje vsih narodov od 
eniga do druziga kraja cele monarhije odgovor bil na tako obljubo« ; 
v dokaz navajamo nemško pesen slovenskega pisatelja Rižnarja 
iz 1848. 1. 

S)cr ©latoen SJaterlonb. 



^cnnft bu bcr ©latoen SSaterlanb? 

Qč) !enn' ber ©(at)en SSaterlanb: 
SSo feftc 85tt)en:*(5fii)nc f)aufen, 
S33o Sieberfong unb ©aitcn braufen, 
3So Scincnblou unb ©aaten tocti^n 
Unb fd^lan!c 9)iabd&cn @ptnbcl brcl^^n; 

^o8 ift bcr Čehen SSaterlonb, 

3ft ttn§ ocmanbt, ift unfer £anb. 

^ennft bu bcr ©lat)cn SSatcrlonb, 
®ie fo burc^ aKutl^ ber SBelt befannt? 
SSo ©^arig marb bat)ongetricben, 
^ux @riž nocfi pm giud^ gebliebcn, 
SSo ficic^tftnn immer 5Blut »crgiegt, 
S5i§ nic^t bcr §immc( „©o(t!" 6cfci^(tc6t; 
®Qg ift ber Pohlen Scibcng^Sanb, 
3ft un§ t)crtt)anbt, ift unfer Sanb. 

^cnnft bu bcr ©lat)cn SJoterlanb? 

es ift gen ^oit ein meitež Sanb, 
9So ©d^nee unb @i3 auf furj nur flicl^en, 
5)ic aJienfc^cn boc^ in fiiebe gliil^en, 
So man nocii ^er^cn ^rdutc mol^It, 
Unb (S^ott DergeU^ unb nid^t bo§ ®elb; 

^aS ift ber Russen mad^tig Sanb, 

3ft unž Derttjonbt, ift unfer Sanb. 

^ennft bu ber ©lotjcn SSoterfonb? 

^ie l^otten einft bie ftftrfftc §onb: 
Moravcen finb *^, ftclft^n l^od^ in ©l^ren, 
^urd^ %f^at unbtJIeig fic^ tt)o^( bemal^ren, 
2)urd^ ^cmutl^ flcin, burcft 2:ugenb grog, 
„SSon®otte« §onb fattt unfer Soož!" 

5)ag ift ber 2Ra|rer fd^oneS fianb, 

Sft un§ toecttjanbt, ift unfer Sanb. 



^ennft bu bcr ©lotjcn SSatcrlanb? 

Slovaken fte^^n mir auc^ jur $anb: 
S)ie l^offnunggtjoll bie SScIt burti&mcffcn, 
®ctreu bie §cimat]§ nie tergeffen, 
^\t Sfrmutl^ grol^finn ^oaren fic, 
Sft »a^re Scltpl^itofopl^ie ; 

^orpotl^en finb il^r l^ol^cg Sanb, 

©inb un3 bertDanbt, ift unfer Sanb. 

^ennft bu ber @(oben SSaterfanb? 
SiJod^ l^ab^ id) aHe nid^t genannt: 

2Bo unfer§ Zrini 2:ftatcn Icben, 

SOliljonert ^elbcngeifter fd^toeben, 

e§ ift ba« olt' Iliria, 

Saivatio pro Austria; 
^er 8fl6mer*^aifer SJaterlanb, 
3ft unž Dcrtoanbt, ift unfer Sanb. 

^ennft bu ber ©rabcn SSatertanb? 

®ie Cernogorci finb befannt: 
^urdj fii^nen ^ampf bie Serbier, 
®ie fd^netten Sflog' ber Tracier, 
Unb biele nod^ am fd^marjen Wtett, 
3n Slfien in Ireuj unb quer; 

9Kit 5Blut unb ajlunb finb '8 un« bcmjanbt, 

6inb unS belannt, ift unfer Sanb. 

^ennft bu ber @Iabcn SSaterlanb.? 

3n Ofterrci(^ bcutl^ unž bie ©anb: 
93e^ 5lžpcrn »aib ber S3unb gefd^Ioffcn, 
SSo unfer SBIut toereint gcfloffcn, 
S)aS jeigt ja ha^ 3lt\intu$lai)t, 
SBo^g Žaiferreid^ gcfol^rbet »ar; 

SJon gtnftcrlingcn toirb ^g migfannt, 

gu ^eutfc^lanbž ^aHen nid^t genannt. 



SBaž fiird^teft bu fiir^S ©laijcnlanb ? 
$jč) furd)te nid^tS fiir unfer Sanb: 

@o ipcit ber SKutl^ bie 9Konner jicret, 

3fn fanfter ©prad^* bie Siebe girret; 

©o ttjcit ba§ Sflcd^t bie Solfer eint, 

3fft unfer 93ruberbunb gemeint; 
®rum fiird^t^ id^ nid^tg ftirS ^aterknb, 
Unb unterfd^reibž mit fre^er ©anb 

Vido Biznar, v Gradci 1848. 



(To pesmico mi je poslal čast. gosp. Janžekovič, duhovnik labodske škofije, 
v porabo. Hvala mu za to). 

16* 



228 



Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



JStr. 11 : 

Sloveniji slobodni njš zvesti sinovi na Dunaju. 



Moči deržavne v strah narodov 
Hud6 jezile so prost6st, 
MorivSi duha sad, zap ledov 
Ljubezni vbratene krepost; 
Velavnost cenene pravice 
Bil smšh je le in zaterti žar; 
Edinosti, neb^s danice, 
Rčditi plam, ni bilo rndr. 

Ne mar brezvestiga vodnika, 
Ki stal je Iš, ko strašni zid, 
Ko vrag pred Uudstvam za mejnika 
Zadtlditi vošila in prid; 
De ni jih blagoduSoost Gara 
SliSaje sp6lDila zvest6, 
Zamrežel pota je krog vara, 
Zamrežel je Vladarja uh6. 

Al k6 ^z viharnih gor oblakov 
Izhrumi bleska in groma strah, 
Tak6 nesreča je očakov 
Nam dala moč, ga vreči v prah. 
In jasno, koker zora mila 
PreSine za viharjam d6č, 
Je Gara ljuba v zasvetila 
Narodam, z njo vnovljčna m6č. 

Slovenija, o mati draga! 
ZdihvMJe si vošila ddn, 
Rešiti se enkrat že vraga, 
Ozdraviti se hudih rdn. 
Čakanje dneva, dvomba vražna, 
Te v smert je zazibala sk5r; 
Al glej I obljuba ni bla lažna, 
Pripelal ga sin6v je bdr . . . 



Na kviSko vzdigni limno glavo 
Razžari tm(^ nesrečnih dol! 
Ko ta si varje svojo slavo, 
Ki v dneh priložnosti ne spL 
Meglš skrivnosti so miDule, 
Očitnost je resnice glds. 
Vošila, ki se niso Cule, 
Izreči zdaj, ko zdaj je čds. 

Sej zdaj veluje Oče blagi, 
Ki je nebeškiga serc^. 
Ki so mu naši upi dragi. 
Ki nam, kar pravo je, pod4. 
In tebi, ki si v bran že stala, 
Varvati sedeža mu obstčj. 
Bo blagomilost pač podala, 
Kar up je verni, mati! tv6j . . . 

Kar je krog Soče, Drave, Save, 
Sin6v slovenskiga serca 
Sin6v nekdajne tvoje slave, 
Nej rčko vsaki si podš,. 
Sinove kliči za podpero 
De ti deželo vsrečijd, 
Zdenvši vsako koj zavero, 
Ce j6 protivni stavij6. 

Kar sč narodov je rodilo, 
Nar večji pač slavjanski j^; 
Kar jih do zdaj je odločilo 
Zdaj nično v prah se maj raspč. 
Zdaj mila struna naj zapdje. 
Nebeški glas edinosti. 
Naj vabi Slave sinov roje, 
De družijo se k materi 



Takč domače bo slovelo, 
Bo narodnost le Čez usš; 
V edinosti se bode objelo, 
Kar Slavi k večnim pndu jč. 
Obljubo pa podaj tud* G aru. 
De varje v vek ga tvoja dldn, 
De tvojinri sercu b61j, ko varu, 
Z zaupam tebi bode vd4n 1 . . . 

Šolstvo. 

Str. 19-23: ') N. 1845. 20 . . 51. L. P,, N. 1847, 47, 51, 136, 139. — *) P. H. 
v N. 1845, 200. Z veseljem naznanja 6. Šoklič, da je veliki trgovec Jurij Prešern 
v Trstu za tamoSnjo šolo daroval 600 gld.. N. 1845, 203. — ») N. 1846, 64, 68; 
nova šola v Črnučah, N. 1847, 175. - *) N. 1847. 79. — ^) N. 1847, 151. — •) N. 1847, 
196. — ') N. 1856, 5, 10. — •) N. 1847, 5-6; Primskovski poroča ob ugodnem 
stanju šolstva na Gorenjskem. - •) N. 1848, 3, 8. — ^'O N. 1848, 75. Prijatelj 
šoli je bil tudi pesnik J. Virk, poročujoč o šoli v Ulimlju. N. 1849, 141, 54, 67, 



Priloga. 229 

75, 79. — ") N. 1848, 90—91 ; JakSič, kapelan v Adlešičah, se hvali radi požrtvo- 
valnosti za golo, N. 1848, 19. — ") N. 1851, 230. — ") Dajte tudi učiteljem 
ljudskih šol, kar jim gre. N.1868, 228. — "iN. 1849, 17. — «) N. 1849, 44. — 
") N. 1849, 58. - ") N. 1850, 41. — "j N. 1850, 143. - ") N. 1851, 22, 27 ; 
ponatis iz »Slov. Bčele.« — *») N. 1851, 80, 84, 90. — ") >Nekaj od ljudskih 
šol na Kranjskem«, N. 1851, 27; ponatis iz »Slov. Bčele.« — ") I. Abecedna 
tabla (1 kr.) — II. Poštevanka (1 kr.) — III. Abecednik za Šole na kmetih. 1850. 
<2 kr.) — IV. Abecednik za Šole po mestih. 1846. (5 kr.) — V. Mali katekizem 
v vprašanjih in odgovorih. 1846. (2 kr.) — VI. Keršanski katolški nauk za drugo 
pervenskih šol. 1846. (6 kr.) — VII. Berila in listi in evangelji v nedelje in praznike 
celiga leta in vse dni sv. posta — s terpljenjem našiga odrešenika in z navad- 
nimi molitvami per službi Božji. 1846. (16 kr.) — VIII. Povestice za pervo začetno 
šolo. 1846. (6 kr.) — IX. Berilo za drugi klas malih šol na kmetih. 1846. (12 kr.) 
— X. Vodnikova pismenost okrajšana za male šole. 1847. (5 kr.) — XI. Napelje- 
vanje iz glave poStevati za pervi klas ljudskih šol. 1846. (6 kr.) — XII. Napelje- 
vanje v računstvo za drugi in tretji klas farnih in glavnih šol. 1848. (10 kr.) — 
XIII. Berilo o svetkih in nedeljah za dorašeno mladost v nedeljskih šolah (obsega 
na 450 straneh napeljevanje k pobožnimu življenju in lepimu zaderžanju), vodilo 
za kmetovanje, poučno in kratkočasilo povest > Zlata vas« (iz »Novic«) mnogo 
poučnih pripoveslij. — ") Soviški: Nekaj od naših ljudskih šol. N. 1853, 79. 
Odkritosrčna beseda o izrejanju učiteljev za ljudske in glavne šole. — ^*) N. 1853, 
362-363. - »«) J. Levičnik, N. 1857, 21 ; A. Praprotnik, N. 1857, 232. - ") N.1860, 
318, 336, 369, 383. — "") N.1862, 218; N.1863, 187 so objavile učilni načrt za 
nedeljske glavne šole. — ") N. 1866, 117, 127, 135. O praktični slovensko-nemSki 
gramatiki. — '*) N. 1866, 121. Slovenščina V naših šolah pod krilom dunajskih 
profesorjev, N. 1866, 150. — ~) N. 1866, 182, 191, 214, 254: Dr. Bleiweis je v 
deželnem zboru kranjskem predlagal načrt zakona o ravnopravnosti slovenskega 
jezika v šolah in uradnijah, N. 1868, 247. — ") N. 1868, 289. - ") N. 1868, 
423-424. 

Op. O šolstvu Bleiweisove dObe glej še Jurij Grabrijan: O ljudski šoli, 
Nov. 1868. - Božidar Raič: O narodni šoH, Nov. 1868, 313. — And. Fekoiya: 
Slovenske šole, Ljiib. Zv. 1885, 712. — Narodne šole in narodno gospodarstvo, 
N. 1862. Narodne šole in trgovina, N. 1862, 219. — J. Grabrijan: Kakošne naj 
bi bile ljudske šole zanaprej? (Letno sporočilo Ipavske šole 1868.) — A. Klodič: 
Slovenisches Schulwesen v Dr. Adolf Fischer's Bericht iiber oest. Unterrichts- 
wesen. Aus Anlass der Weltausstellung herausgegeben, Wien 1873. 

Srednje šole. 

') Nov. 1849, 190—193 so objavile najvažnejše točke iz ministerskega na- 
črta, kako se naj uravnajo gimnazije in realke v Avstriji. — *) N. 1847, 91. — 
•) N. 1848, 84. - *) N. 1850, 211. — ^) N. 1850, 157. - •) N. 1851, 23. — 
O N. 1860, 92, 107. — O goriški gimnaziji se je 1861. 1. mnogo mnogo pisalo v 
»Novicah«: glej str. 145, 191, 2()6, 321; učni jezik na goriški gimnaziji 158; važen 
sklep goriškega deželnega zbora gledš na slovenski jezik, 250, 258; udeležili so se 
teh razprav T-i (Tonkli), Vincenci Uidež, Trnogorski pa A. Marušič. — *) N. 1859, 
283, 97, 312, 21, 28, 36, 45, 62, 70, 77. — •) N. 1860, 92 . . 107. — >«) N. 1861, 



230 Zgodovina slov. slovstva. III. del 

230—239. — ") N. 1865, 216—217. Pristavi A. MaruSič: O šolskem sklepu in 
svečanosti gimnazijske mladine, N. 1855, 271. Učiteljski zbori morajo vlado prositi, 
da se uvedejo slovenske učne knjige, N. 1865, 18. 

Bernard Tomšič, 
Str. 29: J. Mam, Jez. XIX. 

»Lahkoverni.« Vesela igra v treh dejanjih. Spisal 
Bernhard Tomšič, bivši učitelj v Vinici na Kranjskem. Na 
svetlo dal Ljudevit Tomšič. V Zagrebu. 1864. Brzotisk Anton 
Jakiča. Predgovor IX.— Xni. 8^ 120. — »Ravni pot naj- 
boljši pot.« Vesela igra v jednem dejanju. Svobodno po- 
slovenil Bernard TomšiiS, bivši učitelj v Vinici 1852. Izdalo 
in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. Natisnil Al. Eger. 
16®. 42. — Posneta je po Kotzebueju ; opilil jo je sin Ivan. 

Svoje pesniške proizvode je objavljal v „Carnioliji'^, nlllyr, 
BlaU'% v „Novicah'^^ v „Šol Prijatelju^ in v „Zgod, Banici*" . Pesen 
»Gorenci-Dolenci« kaže Potočnikov vpliv; pod vplivom Prešerno- 
vega »Krsta pri Savici« je zložil »Boj pri Vudački« ; na sv. pismo 
se naslanja epična pesen »Rut«; prošnjo za povišanje učiteljskih 
plač je zložil v obliki soneta v nNov,^ 1848, 109. 

Sebastijan Žepič. 

Str. 30: Fr. Celestin, Lj. Zv. 1883, 128—131. - S. v Kr. 1883, 119. - 
J. Marn, Jez. XXV. 

*) »čudodelni klobuk.« Gluma v treh dejanjih, po 
Klicperi iz češčine poslovenil S. 2. — *) » P o z a b 1 j e n c i.« 
Vesela igra v jednem dejanju, poleg Kotzebueja poslovenil 
S. Ž. za Dramatično društvo. — ^) Latinsko - slovenske vaje 
za prvi gimnazijski razred. Izdelal po Jul. Alb. Dunnebierju 
S. Žepič. Novo mesto. 1875. 8^ 111. — *) »Slovar« k latinskim 
vajam za prvi gimnazijski razred ; »Slovar« k latinskim vajam 
za prvi in drugi razred. Del I. (lat. -slov.) Del II. (slov. -lat.) 
Založil deželni odbor Kranjski. Tiskal Vino. Boben. 

Valentin Mandelc. 

Str. 30: Zora 1872, 206—209; iz Mandelčeve zapuSčine pesmica »Najlepši 
nasmehljaj€, Zora 1873; S. 1872, štev. 20 (uvodni članek). — Nagrobni govor 
prof. Vambergeija, SI. 1881, št. 131. — Jos. PodgorSek: Blagoslovljenje Mandelče- 
vega spomenika v Karlovcib, Lj. Zv. 1881. — Jos. Mam, Jez. XXVIII. 



Priloga. 231 

»Klobuk.« Vesela igra v jednem dejanju. Po francoskem 
od Girardina. V Ljubljani 1869. 16^47.— »Išče se od- 
gojnik.« Igra v dveh dejanjih. Po francoskej : »On demande 
un gouverneur.« V Ljubljani 1870. 16®. 82. — »Ženski jok.« 
Igra v jednem dejanju. Po francoski »Les femmes qui pleu- 
rent, par Girardin et Thiboust«, 46. — »Moja zvezda.« 
Igra v jednem dejanju, po M. E. Scribeju, 67 str. — »Gospod 
Zamuda« ali »Kako hitro mine čas.« Igra v jednem de- 
janju, po L. Picardu, 52 str. — »Št! « Igra v dveh dejanjih. 
V francoščini spisal E. Scribe, poslovenil Valentin Mandelc, 79. 

— »Bog Vas sprimi! Kdaj pojdete domu?« 
Veseloigra v jednem dejanju. Zv. 4. 1868. — »Doktor 
R o b i n.« Igra v jednem dejanju. Po francoski : »Le docteur 
Robin.« Gomedie - vaudeville en un acte par Jules des Pre- 
maray. Zv. 38. 1877. — »Lornjon.« Igra v jednem dejanju. 
Po francoski: »Le lorgnon«, comedie -vaudeville en un acte 
par E. Scribe. Zv. 23. 1873. — »Na kosilu bom pri svoji 
materi.« Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Je dine 
chez ma mere«, comedie en un acte par A. Decourcelle et 
L. Thiboust. Zv. 26. 1873. — »Pesek v oči.« Igra v dveh 
dejanjih. Po francoski : »La poudre aux yeux«. Zv. 39. 1877. 

Najvažnejše njegovo delo je prevod prvega dela Goethejevega 
Fausta, ki ga je Dramatično društvo dalo pesniku J. Cimpermanu 
v izvršenje. 

Josip Drobnič. 

Str 52—35; Dav. Trstenjak v Zori 1872. - J. Macuri, Knjiž. 148-149. — 
J. Mam, Jez. XXIV. 

*) »Dvoboj« in ^) »Raztre?senca.« Dve vesele igri 

. za gledališče. Celje. U zalogi J. K. Jeretina poslovenjeno iz 

nemškega 12**. 78 str.*) — Venec gledalisčnih iger: L Igrokaz. 

— •) »Drvar ali beli gaber.« ' Značajna podobščina v 
dveh delih. V Gradcu. Nat. A. Leykamovih dedičev 1859. 
16**. 87. Po Fr. Kaiserjevem »Junker und Knecht.« Za Slo- 



*) Drobnid se je v Celju počatil v pravem elementu; priljubljen učitelj na 
gimnaziji je zbiral okolo sebe dijake, ki so se zanimali za gledališčne predstave; 
tudi nemSkih rodbin udje so sodelovali in nastopali v gledalifiču. Drobnič je prvi 
na Štajerskem uprizarjal gledališčne igre v večjej meri. Ko je on odSel, je na- 
rodna stvar mnogo izgubila. 



232 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

vence pripravil J. D. — *) Igro »Raztresene!« je na 
novo izdal z naslovom »Starost slabost«. — ^) »Pravi 
Slovenec.« Veselica v jednem dejanju. Po Franul-Wei8sen- 
thurmovi : »Die Schweitzerhutte.« Za Slovence predelal J. D. 
— *) »J uran in Zofija« ali »Turki pri Sisku.« Junaška 
igra v treh dejanjih. Prestavil, iz ilirskega slovenski rodoljub. 
V Ljubljani 1850. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontiniju, 
bukvarju v Ljubljani. — ''j »Štepan Šubic« ali »Bela IV. 
na Hrovaškem.« Igra v dveh dejanjih. V Ljubljani 1850. — 
') »Ilirsko-Nšmačko-Talianski Mali R6dnik«od 
Josipa Drobnica sa osnovom gramatike ilirske (protumačenom 
nčmački-italianski) od Včkoslava Babukiča. Troškom Matice 
ilirske. U Beču. Tiskom jermenskoga monastira. 1846 — 1849. 
XVI. 12. 812 str. — •) »Slovensko-nemško-talianski 
in Taliansko-nemško-slovenski Besednjak«, 
spisal in ob svojem nat sniti dal Jožef Drobnič. V Ljubljani. 
J. Blaznik 1858. 8^ 355. 

Iz početka je pesnikoval v „Novicah*' in »Dro&itntcoA*, dasi ne uspešno, 
potem pa se je lotil slovarskega dela ter je 1849. leta izdal »Ilirsko -Nemačko- 
Talianski Rečnik«. Prvemu slovarju je dodana tudi slovnica hrvatskega (ilirskega) 
jezika. Z drugim delom je hotel podati »Ključ do srca Italijanov«^ (!) 

Ko so nNovice*^ izhajale uže šest let in vzbudile zanimanje za gmotne 
koristi in javne razmere Slovencev, so se oglašale potrebe po leposlovnem listu; 
tem glasom je ustregel s tem, da je začel izdajati v Celju Ust ^Slovenska Čbela". 
Sodelovali so M. Stojan, J. Šubic, St. Goličnik, J. Ulaga, A. Stranjšak, Jak. ReSetar 
io drugi. Prinašala je raznovrstne spise v vezani in nevezani besedi; radi pre- 
pičle podpore prenehala je izhajati uže črez tri mesece; dnš 27. sušca je izšla 
zadnja Številka v Celju, v Celovcu jo je oživil A. Janežič. 

Sodeloval je pri Slomškovi knjigi „P<movt7o**, podpiral Cigaleta z drago- 
cenimi doneski, pisal v praški list „Union*', v zagrebški ^Siidslav. Zeitung*^ in 
v „ Slovenijo'^ \ pisal je gladko slovenski in hrvatski; posebno se mu je posrečil 
humoristični slog. 

Narodno gospodarstvo. 

Str. 32-35: *) Nov. 1843, 3, 6. - ») Nov. 1843, 25. — ») Nov. 1843, 57-68. 
*) Nov. 1843. — *) Nov. 1844, 195. — •) Nov. 1845. — ') Nov. 1845, 94. — 
•) Nov. 1845, 161. — •) Nov. 1848, 61. — »«) Nov. 1848, 89. — ") Nov. 1848, 31. 

— ") Nov. 1849, 15. — ") Nov. 1849, 41. — ") Nov. 1849, 165. — ") Nov. 1849. 

— ") Nov. 1851, 3. — ") Nov. 1851, 21-22. — ") Nov. 1851, 32. - ") Nov. 1851. 

— ~) Nov. 1851. — ") Nov. 1852. - ") Priloga Nov. 1852. — ") Nov. 1853. — 
»*) Nov. 1853. — ") Nov. 1854, 213. — ") Nov. 1854. — ") Nov. 1854, 337. — 
»•-»*>) Nov. 1856. — ") Nov. 1856. - ") Nov. 1856, 253. - ") Nov. 1856, 321. 



Priloga. 233 

— »*) Nov. 1856, 369. — ") Nov. 1856, 1, 6. - ") Nov. 1857, 85, 90, 94. — 
") Nov. 1857, 402. — ") Nov. 1857, 103. - ") Nov. 1856, 49; Nov. 1859, 81. — 
**) Nov. 1846, 93. — *») Nov, 1856, 129. — ") Nov. 1856, 149, 153. — *») Nov. 1856, 
215. — ^*) Nov. 1857, 77, 82. — «) Nov. 1857. 229, 235; A. Cestnikov: Žito in 
kruhr Nov. 1857, 245 — 246. — J. Pa valeč, ki je »iVotJtcam* pisal tudi kratko- 
čsisne povesti, razlagal je po Fausteou : Kemijske pomenke za vsakdanje življenje, 
n. pr. Kaj se godi, Ce kaka stvar gori. Nov. 1855, 290. - *•) Nov. 1861, 137. — 
^0 Nov. 1861, 161. — ^•) Nov. 1862, 177. — *•) Nov. 1862, 303. — «°) Nov. 1863. 

— ") Nov. 1863, 287. — •') Nov. 1864, 351. — ") Nov. 1864, 385. — »*) Nov. 1865, 
154-155. — ") Nov. 1865, 138. — ••) Nov. 1866. 95; France Jančar, porojen 
dn^ 9. avgusta 1820. 1. pri sv. Petru pri Radgoni, v duhovnika posvečen 1845. L, 
živel je v pokoju v domačem kraju. — ") Nov. 1866, 317-318. — ") Nov. 1866. 

— *•) Nov. 1866. - «»; Nov. 1866. — ") Nov. 1866. — ") Nov. 1866. — ") Nov. 1868. 

Na koncu navedemo tukaj nekoliko manjših spisov, čijih 
pisatelji deloma niso znani, deloma pa spadajo v to stroko. 

Kmetijske table. I. Sadje. Zložil Baron A. Babo. — 
II. Vinoreja. Zložil Baron A. Babo. — III. Opravila z vinom 
v ketu (?) Zložil Baron A. Babo. — IV. Nauk od gnoja. Zložil 
Baron A. Babo. — V. Drenaža. Zložil Oton Schmidt. — 
VI. Pomaka travnikov. Zložil Oton Schmidt. — Vil. čebelo- 
reja. Zložil dr. L. J. Melicher. — VIII. Opresnina. Zložil Rudolf 
Abel. - IX. Hmelj. Zložil F. M. Hofmann. -^ X. Svila. Zložil 
P. M. Hofmann. — XI. Umetna riboreja. Zložil dr. Gustav 
Jaeger. — XIL Gozdoreja. Zložil J. Pitasch. — XIII. Raba 
gozda. Zložil J. Zenker. — XIV. Poljedelstvo. Zložil M. Rohr- 
mann. — XV. Živinoreja. Zložil Henrik Baron Doblhoff. — 
XVI. Raba živine. Zložil Henrik Doblhoff. .Poslovenil Janez 
Zalokar. V Ljubljani. Na Dunaju 1869. Fol. 

Kratki nauki za sadjerejo. Po najboljših virih 
spisal Dragotin Ferdinand Ripšl. Izdal in slovenskim kmetom 
v prid namenil Ludovik vitez Gutmansthal-Benvenutti. V 
Ljubljani 1867. 8^ 

Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke. 
Za prosto domače ljudstvo po najboljših skušnjah izurjenih 
poljedelcev spisal Ivan Tomšič, c. kr. učitelj. V Ljubljani 1870. 
8^ 104. 

Na vod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele 
soseske z gozdom. Slovenskim soseskam in kmetom spisal 
Mavricij Scheyer, bivši nadlogar. Na svetlo dal deželni odbor 
kranjski. V Ljubljani. 1869. 8^ 43. 



234 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Sviloreja umevAo in v podobah razlagana za male 
svilorejce. V Ljubljani. 1869. 1 pola v Fol. 

Poduk, kako najbolje živo mejo zasaditi. S 
podobo po J. Schenkovem in Faberjevem spisu. V Ljubljani. 
1868. 8^ 16. 

Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne, s 
posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Po drugem 
natisu Viljema Schleichera. V Ljubljani. 1870. 8®. 35. 

Poduk, kako se dela žganje vsake baze, mrzlo 
in brez posebnih naprav (aparatov). Ozira se na navadne pijače, 
likšre, kuhanje sladkorja (cukra) in barvanje blaga. Za krčmarje 
in za tiste, ki sami kuhajo in mešajo pijače, je ta knjižica 
neobhodno potrebna. Obsega blizu sto receptov. V Ljubljani. 
Giontini. 1868. 8^ 46. 

O pritoževanju proti merilu na zemljiščni 
davek. Izdala Kmetijska družba štajerska. Nemški in slo- 
venski. Gradec. 

Naznanila. Izdaja c. kr. Kmetijska družba kranjska. 
Letnik 1870. I. zvezek. V Ljubljani. 8^ 167. 

Pesništvo in pripovedništvo. 

Str. 36-39: ') Slov. Bč. IH. - ») Nov. 1854. ~ ») Slov. Bč. III. — *) Slov. 
Glas. 1858. - *) Slov.Bč. I. - •) Slov. Glas. 1864, — O Nov. 1862; Slov. Gl. 1863. 

— •) Nov. 1864. — •) Nov. 1865. — >«) Nov. 1864. - ") Nov. 1854, 304; Drobt.1862. 

— ") Nov. 1862, 1864. - ") Dr. Jož. Pajek, Črtice iz življenja id. 140. 

Jezikoslovje. 

Str.40--4t: ") Nov. 1844, 167. - ') Nov. 1845, 10. — •) Nov. 1845, 31. 

— *) Nov. 1845, 192. — *) O pravih imenih za mesece, Nov. 1849, 13. — •) Nova 
mesečna imena za vse Slovane, Nov. 1850, 197. — ^) Zastran slovenskih imen 
mesecev. Nov. 1849, 163. — ") Nov. 1850. 135, 162, 176. — •) Nov. 1849, 125-224. 

— *«) Nov. 1853, 339. -^ ") Nov. 1855, 250. — »') Nov. 1853, 270, 396. — 
") Nov. 1864, 316. — ") Nov. 1856, 75. - ") Nov, 1856. — ") Nov. 1856, str. 3—218; 
dostavi Hicinger: Nekoliko kritike, Nov. 1858, 291. Še nekoliko kritike. Nov. 1858f 
365. - ") Nov. 1862, 34; dostavi Nov. 1865, 52-53. — ") Nov. 1863, 74-90. 

Slovensko slovstvo. 

Str, 42 — 43: ') Nov. 1844, 32. — ') Nov. 1844, 115; kratek življenjepis 
F. A. Ciglerja, slavnega naravoslovca, se nahaja v Nov. 1846, 175. — *) Nov. 1847, 
3, 10. — ^) Nov. 1847; slavi se cesarska dunajska akademija ko močna podpora 



Priloga. 285 

slovanskega jezikoslovja, ker je razpisala častno darilo za primerjalno slovnica 
slovanskih jezikov, Nov. 1848, 27. — *) Nov. 1852. — «) Nov. 1863; dostavi J. Š.: 
O spisovanji dobrih knjig, Nov. 1855, 75. — ^ Nov. 1857, 146 ; dostavi M. Majarja 
spis ^NaSe slovstvo«, Nov. 1857. — •) Novice pa omenjajo, da se ta smer ne 
vjema z namenom prostonarodnega časnika. — - •) Nov. 1857, 282. -- ") Nov. 1857,. 
315. - ") Nov. 1861, 330, 337. — ") Nov. 1863, 12. — ") Nov. 1858. 

Prirodoslovje. 

str, 44—45: *) Nov. 1858, 7. — ') Učenjak popisan v Erjavčevem šaljivem 
sestavku »Iz življenja ŠnakSneperleina« je Ferd. Šmid. — ') Nov. 1849, 200, 223^ 
— *) Nov. 1853, 38—182. — *) Nov. 1853, dostavi: Voda v službi človeški, po 
MGUerju, Nov. 1853 ; Od repatic ali kometov, Nov. 1853. — «) Nov. 1853. 329. — 
^) Nov. 1856. — •) Nov. 1856. — Jurij Pavalec je po nemških izvirnikih opisaval 
naravne prikazni. 

Pravoznans tvo 

Str, 46—48: ') Nov. 1845, 41—42: Osnanilo ilirfkiga deshelniga poglavarftva 
radi delitve premij sa konje sa Korofhko in Kranjfko, Nov. 1846, 64, 80. Vojfko- 
vodno povelje is Milana, Nov. 1848, 12. — ») Nov. 1849, 224. - ») Nov. 1882, 
210, 217. — *) Nov. 1848, 111. — «) Nov. 1848, 155. - •) Dr. Ivan Dečko, 
Ljublj. Zvon 1883, 539. - ") Nov. 1849, 56, 59. — •) Nov. 1849, 98 —139. — 
•) Nov. 1849, 101—190. — '®) Nov. 1849 so zahtevale v sestavku: Nekaj zastran 
državniga zakona, da mora biti prevod čisto slovenski, ne mešanica iz sloven- 
ščine in hrvaščine. — .") Nov. 18:>2, 86-119. - ") Nov. 1852, 286—398. — 
") Nov. 1861, 294. - ") Nov. 1862, 15. S-e : Znanost prava v Slovencih, Slov. 
Nar. 1882, št 235. Dr. J. : Novi zakon o zemljiških knjigah, SI. Nar. 1872, 10. 

Družba sv. Mohorja. 

Str, 52: Dr. Jak. Sket : Štiridesetletno književno delovanje »Društva in družbe 
sv. Mohorja*, Slov. Več. 1892. 

Str. 55: V I. in II. zvezku te knjige sem med kulturni pregled in med 
pisatelje postavil mecenate dotične dobe. Ko se je tiskal III. zvezek, sem založil 
rokopis, M je opisal nastopne podpornike slovenskega gibanja, zato se uvrstč tukaj. 

Nadvojvoda Ivan (1782—1859) 

na Štajerskem, navadno imenovan »Prinz Johann«, se po vsej pravici 
šteje med prijatelje in podpornike Slovencev, ker je vlada vsled 
njegovega prizadevanja dovolila izdajati „Novice^. Primerno so 
torej „Novice^ 1859.1. str. 153 objavile to -le slavilko: 

Ime Tvoje, vitez, v Črkah je zlatih 

Na dvorih visokih, v koči priprost'; — 

Na zdelkih kmetiških, na kamnih bogatih 
Leskeče na veke se Tvoja svitlost. 



236 Zgodovina slov. slovstva. lil. del. 

Dobrave puste si napravil rodovitne 

Poljana Ti cvetek ponuja v spomin. 
Ki tvoriti dela ume glasovitne. 

Je Tebi hvaležen Slovenije sin. 

Naukom stezice odperal naravno, 

Obrtnosti bil si najbolj^ učenik, 
Dal naSem^ jeziku uzvišenost slavno, 

U sercu postavil si večen spomoik! 

Anton Alojzij Woir) (1782-1859.)*) 

rojen v Idriji, je bil stolni kaplan v Ljubljani, beneficijat v Idriji, 
notar v škofovski pisarni, svetovalec in šolski poročevavec na 
tržaškem namestništvu, od L 1824 — 1859. škof ljubljanski. 

Pošiljal je najboljše bogoslovce na Dunaj v Avguštinej, da 
bi se tam učili za bogoslovne profesorje, ustanovil mnogo vikari- 
jatov, sam poboljšal slabo plačanim duhovnikom plačilo, podaril 
za semeniško knjižnico 5000 gld., ustanovil dijaško semenišče in 
daroval v to svrho 40.000 gld. ; njemu v hvaležen spomin dobilo 
je ime: »Alojrsianum«. 

Ker je bilo sv. pismo pošlo koncem minolega stoletja, pre- 
vedeno poJaplju, Kumerdejuin drugih, je ravnatelju ljub- 
ljanskega semenišča Juriju V o 1 c u dal veliko nalogo, na novo 
prevesti sv. pismo. Delo se je dovršilo 1. 1863. ; stroške je veliko- 
dušno plačal Wolf; na njegove stroške se je natisnil „Wolfov 
nemško -slovenski slovar^ ^ ki ga je sestavil M. Cigale. 

Podpiral je vse dobre namene; radi tega je njegovo delo- 
vanje kulturno- zgodovinske važnosti. 

Fidelis Trpine (1799—1875.)**) 

je osnoval v Kranju usnjarsko šolo ; prevzemši fužinsko grajsčino 
je z drugimi rojaki, navdušenimi za obrtnost, storil mnogo korist- 
nega, stavil tvornice ter kranjskemu imenu celo v inostranstvu 
pridobil čast. Svoje izdelke je pošiljal na vse svetovne razstave. 

*) Hvaležen spomin na dan sv. Alojzju Njih Ekscelenci, Nov. 1847, 97. — 
P. Hicinger: Previsokimu prečastitimu Gospodu Gospodu Antonu Alojzu v petin- 
dvajseti jubilej pos večen ja, Dan. 1849, 33. — Prečastitimu Antonu Alojzu 

v proslavo pedesetletnega mašništva, Dan. 1854, 209, 213 — A. U. Okiški : Glasi 
bridke žalosti i. dr., Dan. 1859, 25. — Praprotnik: Mali spomenik, Dan. 185.9, 33; 
Nov. 1859, 25. — Ivan Lavrenčič: Anton Alojz Wolf, knezoškof ljubljanski. V 
Ljubljani 1882. 8. 58. J. Blasnik. 

*♦) Nov. 1865, 125, 1875, 61. — J. Marn, Jez. XXV. 



Priloga. 237 

Podpiral je duševno gibanje Slovencev in se rad pridruževal Blei- 
weisu ter Slovence poučeval po lepih spisih. Predsednik kranjski 
kmetijski družbi obračal se je »do ljubih svojih domorodcev« in 
se ustavljal krivemu razlaganju kmetijskih šol. Poročal je iz kmetij- 
skega zbora .na Dunaju, popisal kmetijstvo v Belgiji. — Bil je pod- 
pornik »Sokolu«, »Slovenski Matici«, čitalnici ljubljanski, dvajset 
let predsednik kmetijski družbi. 

Baron Anton Cojzj rojen L 1808. v Ljubljani, posestnik grajščine na Brdu, 
je mirno delal na vse strani v prospeh kranjske dežele, podpiraje narodna 
podjetja in posameznike. Župan v Predosljih je mnogo storil za občino. L. 1861. 
voljen v deželni zbor je zastopal do leta 1869. kranjsko- loški okraj. Slovenski 
Matici je volil 500 gld. in bil tudi nekaj let njen predsednik. Bil je vreden na- 
slednik Žigi Cojzu, ki je bil v Vodnikovi dobi mecčn slovenskim pisateljem. 

Karol Rudež*)f porojen 1.1833. na grajSčini ^Gracarjev Turen'' blizu Šent 
Jerneja na Dolenjskem, . je po gimnaz^jalnih študijah zvršil poljedelsko akademija 
v Ogrskem Starem gradu, potoval po Srbskem. Laškem, Nemškem, Francoskem 
in Angleškem, podpiral na vse načine slovensko slovstvo in med drugim nago- 
voril tudi Trdino, da je zopet zastavil per6. Njegov oče je posebno ljubil srbske 
narodne pesni in še v starih letih svojemu sinu pripovedoval ali bral srbske 
junaške pesni. 

Jurij Grahrijan (1800-1882) **) iz Adlešič na Dolenjskem, je postal 1.1838. 
vikar in leta 1840. dekan v Vipavi. Bil je sošolec Prešernu in je ž njim zlagal 
slovenske pesmice, n. pr. leta 1823. »Kranjska Slovenija'^ (»Nov.< 1862, 
332), ki popisuje v petindvajsetih devetvrstičnih kiticah hrepenenje, olepšati in 
omikati slovenski jezik. Vsa obširna pesen je ved ali manj verzifikovana proza. 
Večje so njegove zasluge za omiko in vzbujanje narodne zavesti v vipavskem 
okraju. Oglašal seje na taborih, v deželnem zboru, na narodnih veselicah, usta- 
novil Vipavcem čitalnico, ji predsedoval do smrti, zidal šole in podpiral vsako 
podjetje; imenovali so ga Bieiweisa vipavskega okraja. 

Dr, Janez Bleifveis. 

Str, 55 — 58: Fr. Celestin: Svečanost o sedemdesetletnici dr. J. Bleiweisa,. 
Zagreb 1879. 8». 90. — Fr. Leveč, SI. Nar. 1878. št. 265 — 275; Slov. Več. 1880 
(s podobo). — Založniki Novic: Prečastitemu gospodu dr. Janezu Bleiweisu k 
njegovi sedemdesetletnici, Nov. 1878, štev. 374. — J. Lavrenčič, Nov. 1878, 380,. 
1882, 300. — Svetozor 1878, št. 48 — Srbska Zora 1879, št. 2. — Lujiza Pesja- 
kova, Nov. 1878, 1881. — Poročilo o sedemdesetletnici, Nov. 1873, 378. — Na- 
govor pri slavnosti sedemdesetletnice velečastitega gospoda dr. Janeza Bleiweis& 



♦) Fr. Leveč, Ljublj. Zv. 1885, 123. 

**) Radoslav: Preč. zlatomaSniku Jurju Grabrijanu, Nov. 1875 317. — 
Iv. Lavrenčič, Nov. 1882, 204. — 81. Nar. 1882, št. 141. - Ljublj. Zv.l882, 506. 
— J. pl. Kleinmayer: Jurij Grahrijan in Auton Hribar, Edin. 1882 in Edin. 1894» 



238 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

v ljubljanski čitalnici dnč 19. novembra 1878. Zložila gospa Lujiza Pesjakova, 
govorila gospa Albina Valentova. Založila Lujiza Pesjakova. Tisk Blaznikov v 
Ljubljani 8. 4. — Govor Luke Svetca na grobu Janeza Bleivtreisa, Letopis Mat. 
Slov. 1881. — N. C: Venec na grob dr. J. BIeiv«reisa. — J. Levičnik: Odmev 
žalosti od našib gori o smrti dr. 6leiwei8a, Nov. 1881. — f Bleiweis, Nov. 1881, 
381, 392—396. — Jos. Gmperman: V spomin dr. J. Bleiweisa, Nov. 1882, 183—205. 

— Ig. pl. Kleiiimayr, Edinost 1881 ; Triester Ztg. 1881. — I. Cimperman, Slavnostna 
kantata, Slov. 1884, 41. — Bog. Šulek : Dr. Ivan Bleiweis, Zagreb 1882, 43. — 
Pypin Spasovič, I. 383-384. 

*) Praktisches Heilverfahren bel den gewohn- 
lichen innerlichen Krankheiten des Pferdes nach den Grund- 
satzen der praktischen Thierarzneischule in Wien. BraumuUer 
1836. 

*) Imele so naslov: Kmetijfke in rokodelfke novize. 

Na fvitlobo dane od z. kr. kmetijfke drushbe. Vred devane 

od Dohtarja Janesa Bleiweisa, zef. kralj, uzhenika sdravilflva, 

tajnika z. kr. kmetijfke drushbe, uda zef. kralj, drufhtva sdrav- 

nikov na Dunaju in zef. kralj kmetijfkih drushb na Shtajerfkim, 

Korofhkim, Gorifhkim, Hrovafhkim in Zhefkim. Pervi tezhaj 

od Profenza do konza Grudna 1843. Drugi tezhaj od Profenza 

do konza Grudna 1844. 

») N. 1844, 167. — *) N. 1849, 9. - *) N. 1862, 43; tudi se je obrnil proti 
načinu, kako so tam opisani slovenski pisatelji. — •) N. 1849, 9. — ^) N. 1867, 
184. — •) N. 1862, 16. — •) N. 1866, 130. — >«) N. 1857, 184. — ") N. 1862, 
273. — »') N. 1867, 396. - ") N. 1868. — ") N. 1849, 83-206 in Marije Terezije 
gozdni red. - ") N. 1860, 163, — ") Koled. 1864; Ltp. Mat Slov. 1872, 161; 
N. 1873, 170-173. - ") N. 1844, 193. - ") N. 1846, 203, 207; Koled. 1866. — 
") Koled. 1866; oba po SlomSku. — ~) Ltp. 1859, 31-36. — ") N. 1849, 29. 

— »') Ltp. 1876. - ") Ltp. 1876, 168-164, 149-168. — >*) Ltp. 1876, 160—162, 
233 — 234. — '*) N. 1864, 31. — '•) Razun poprej omenjenih spisov v Letopisu 
bodi še omenjen »2ivljeji Človeški in njib vpliv na organizem človeški, Ltp. 1878. 
V čitalnici ljubljanski je 1878. leta govoril o zgodovinsko znamenitih hišah ljub- 
ljanskih, N. 1878, 140—149. — Pristavi: Ain neues lied von den kraynerischen 
Bauern, Ltp. Mat. SI. 1877, 200-202. — ") N. 1848, štev. 12. rudeče obrob^ene 
kličejo: > Slava, slava našemu presvitlimu cesarju Ferdinandu Pervimu« za ustavo 
in narodno stražo; podpisan je Bleiweis kot urednik in tovariš prve kompanije 
narodne straže v Ljubljani. — ^) »Prošnje kranjskih stanov, deželnih stanov v 
rečeh slovenskega naroda.« — N. 1848, 58 navajajo devet točk, med ujimi tudi 
vseučilišče v Ljubljani. Kot svoje geslo naglasa Bleiweis na koncu: >več delati 
kot besedovati.« Mnogo je pisal o državnem zboru na Dunaju, ob ustavi, kake 
poslance je treba poslati tje ; obračal se je v uvodnih člankih naravnost do po- 
slancev, N. 1848, 187. — Zaradi deloma izpremenjenega smotra so se Novice od 
1849. 1. imenovale: Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. — '*) N. 1866, 
323; N. 1868, 386; N. 1869, 70, 412. — «'») I. zv. J. Blaznik. 8«. 44, urejen po 



Priloga. 239 

BIeiweisu; od je tudi poročal o prvi besedi tega društva v glediSču leta I848.1 
N. 1848, 95. L. 1849 vpraša: Kaj počnš slovensko društvo v Ljubljani? N. 1849, 
20. - ") N. 1860, 67, 208; N. 1860, 404. — Od ljudskih šol v slovenskih deželah, 
N. 1851, 80—91,— ") Vodnika, Japlja, Staniča, Stanka Vraza, MikloSiča, Cojza, 
Valvazorja. Iz leposlovnih spisov Bleiweisovih Koledarčkov je Blaznikova tiskarna 
napravila knjižico ^Zlati Klasi", kateri je Bleiweis dal samo ime. 

**) I. »Županova Micika.« Kratkočasna igra s petjem 
v dveh dejanjih. Po Linhartovi v Ljubljani prvokrat igrani 
1790. leta predelal dr. Janez Bleiweis. 1864. 16^ 44. — 
n. »Domači prepiri.« Poslovenil J. Zabukovec. — 
III. »Strup.« — IV. »Svitoslav Zajček.« Poslovenila 
in založila L. Pesjake va. — V. »Bob s Kranja.« Vesela 
igra s petjem v jednem dejanju. Poslovenjena po češkem. 
Natisnil J. Blaznik. 1865. 16^ 40. 

**) Nov. 1861, 1. — - '*) V Kamniku, v Kranju, v ljubljanski okolici. 

^*) Bukve za kmeta, kako se ima per kupovanju; 
plemenenju, reji in opravljanju konj sploh obnašati, da bi jih 
bolezen obvaroval in v njih unanjih in notranjih boleznih 
sam sebi svetoval in pomagal. Po volji c. kr. kranjske kme- 
tijske družbe spisal in na svitlo dal dr. Janez Bleiweis, zdravnik 
za živino, c. kr. učenik zdravilstva za živino in tajnik c. kr. kme- 
tijske družbe v Ljubljani. I. del, s podobščino za spoznanje 
starosti dvanajst zob. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik 1843. 
8^ 80. 

*^) Nauk, zdrave in bolne kopita podkovati in 
kopitnebolezni ozdravljati. Spisal dr. Janez BIeiweis. 
V Ljubljani. 1861. 8^ 114. J. Blaznik. To je prvi del knjige 
^jŽivinozdravnUtva** ^ ki sta ga sklenila spisati dr. Bleiweis in 
dr. Strupi in izdati v I— X delih. — Tega dela V. oddelek je: 
^*) Nauk, kako pomagati živini o porodih in kako 
po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati po- 
porodne bolezni. V Ljubljani. Spisal dr. Janez Bleiweis. 1853. 
S\ 86. J. Blaznik. — IH. in V. oddelek sta : '*) N a u k o d r e j e 
domače živine. Spisal dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani. 
J. Blaznik. 1858. 8^ 56, in — *«) Nauk za klavno živino 
in meso ogledavati. Spisal dr. J. Bleiweis. V Ljubljani. 
J. Blaznik. 1855. 8**. 20. — ^Novice*" pripovedujejo, da sta še 
dva dela pripravljena za tisk, namreč **~**) Sodniško živino- 
znanstvo, pa Znanstvo vsih delov, iz katerih je 
živinsko truplo sestavljeno in njih opravil v zdravem stanu. 



240 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

*')Nauk o umni živinoreji. Spisal dr. Janez Bleiweis. 

V Ljubljani. 1871. 8^ 119. Z dvajsetimi podobami. Založila 
kranjska kmetijska družba. 

**) Milosrčnost do živali. Spisal dr. Janez Bleiweis. 

V Ljubljani. 1846. Bile so priloga nNovicam", in na svetlo dala 
jih je C. kr. kmetijska družba, posnemaje Ijudomilo delovanje 
Staničevo na Goriškem. 

*^) Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelovati. 
Po spisu doktorja in profesorja Fr. Ksav. Hlubeka za Kranjsko 
deželo vredil dr. Janez Bleiweis, na svetlo dala Kranjska 
kmetijska družba. S podobami na štirih listih. V Ljubljani. 
1851. 8**. 54. J. Blaznik. 

*•) Zgodovina ces. kralj, kranjske kmetijske 
družbe s statističnim popisom kmetijstva na Kranjskem. 
Zložil dr. J: Bleiweis. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba^ 

V Ljubljani. 1855. 8^ 32. J. Blaznik. — Die Jubelfeier 
der krainerischen k. k. Landwirthschaftsgesell- 
schaft. Laibach. 1867. 

Po vzgledu Vodnikovem in po priporočilu Kopitarjevem je 
začel 1844. leta uredovati „VeUko pratiko^^ katero je izdajal do 
smrti. 

Dostavi še te-le Stiri Bleiweisove knjige: 

Slovenski jezik pa kranjska špraha. V Ljubljani. 
1862. 16^ 

Zur Aufklarungin der Sprachenfrage, besonder» 
in den Volksschulen Krains. 24 str. Laibach 1871. 

Dieldentitat derRinder-undSchafpest. Wien. 
1864. 16^ 

Zur Reform des Findelwesens im Herzog- 
thum Krain. Laibach 1868. 

Str. 59: Ferdinand Schmidt — Nov. 1878, 64. — J. Mam, Jez. XXV. — 
Fr. Wiesthaler, Ljublj. Zvon 1881. — >) Nov. 1844, 10. — ») Nov. 1844 14. - 
*) Nov. 1848, 114. - *) Nov. 1844, 118. - *) Nov. 1855. — •) Nov. 1860, 126. — 
O Nov. 1858, 137. - •) Nov. 1856, 145. — •) Nov. 1845. 

Str, 60: Peter Aleš, — J. Mam, Jez. XXV. — Prečastitemu gospodu gospodu 
Petru Alešu, korarju, višjemu šolskemu ogledu, tržaškemu družbeniku ljubljanske 
družbe id. o njegovem sedemdesetem godu 29. junija 1856, N. 1856^ 250 (sonet)* 



Priloga. 241 

Zaveden kmet, ali najpotrebniši nauki kmetijstva za 
nedeljske šole po deželi. Spisal Peter Aleš, stolni dehant v 
Terstu in okrožni šolski ogleda. V Terstu. 1856. 8**. 118. 

Str. 60: Peter Leskovec. — Rov. 1847, 60. - J. Mam, Jez. XXV. — *) Nov. 1843 
in 1844. — ») Nov. 1844. — ») Nov. 1844. - *) Nov. 1845. - «) Nov. 1845. - 
•) Nov. 1846, 169, 182. 

Str. 60: Jurij Pajk. - Nov. 1865, 343. - J. Mam, XXV. — ') Nov. 1865, 
57, 61. — ») Nov. 1855, 85. - ») Nov. 1851, 253. - ") Nov. 1853, 1; dostavi: 
Podučni nauki za naSe kmete, Nov. 1853, 33, 38. 

Str. 60: Jernej Medved. — J. Marn, Jez. XXV. 

P. Karla Razgovor od keršanskiga upanja 
zoper duha maloserčnosti, nezaupa in prevelikega strahu. Po- 
slovenil iz Nemškiga J. M. V Ljubljani. 1847. 8^ 264. Natisnil 
J. Blaznik. 

Duhovna Vojska. Spisal v laškim jeziku bogaboječi 
oče Lavrenc Skupuli, nekdaj minih reda svetiga Kajetana. 
Prestavil vnovič J. M. V Ljubljani. 1849. 8^ XI. 214. Založil 
in natisnil I. pl. Kleinmayr. 

Matija Vertovec. 

Str. 60—62: Gospodu Matiju Vertovcu (sonet), N. 1846, 33. — Podgorski : 
Nagrobnica Vertovcu, N. 1851, 184. — F.: V spomin id., D. 1851, 155. — J. Vertovec: 
V spomin M. Vertovcu govoril v besedi poddraški dn6 22. aprila 1868, N. 1868, 
150. — F. Zakrajšek: Grlasi iz Primorja z ozirom na govor J. Vertovčev, N. 1868, 
183. — J. Marn, Jez. XVI. 60—71. — Spominska ploSča, Ljublj. Zv. 1884, 374. 
— SI. N. 1884, št. 137. — Ed. 1884, St. 48. — *) Nov. 1843. 

*) Vi nore j a. Za Slovence spisal Matija Vertovc, far- 
mošter v Šent-Vidu nad Vipavo in tovarš c. kr. kmetijske 
družbe v Ljubljani. Prilogni list h kmetijskim in rokodelskim 
^Novicam'' 1844. 1. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik. 8^ Vffl. 
253 str.; pristavek str. 29. 

^Kmetijska kemija, to je, natorne postave in ke- 
mijske resnice, obernjene na človeško in živalsko življenje, 
na kmetijstvo in njegove pridelke. V Ljubljani, natisnil Jožef 
Blaznik. 1847. 8**. VIII. 249 str. (Ponatis devetindvajset se- 
stavkov iz nNovic'' 1846. 1.) 
^) Nov. 1846. — *) Nov. 1847. — •) Nov. 1847, 83—162. 

') Shodni Ogovori. Spisal in izustil Matija Vertovec, 
fajmošter v Št. Vidu nad Ipavo. Na svitlo dani od sloven- 
skiga društva v Ljubljani. 1850. Blaznik. 8^ IV. 172 str. 

16 



r»"»~ 



242 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

•) Nov. 1851, fit. 37. — •) Dan. 1851, St. 51. - Dostavi: Poskušnja stare 
slovenščine po Ipavskim in Primorskim. — Iz zapuščine Vertovčeve, Nov. 1852, 203. 

Str. 62: Dr, Jožef Orel - Nov. 1874, 376. — Dan. 1874, 370. — S. 1874, 
St 47. — M. Močnik, O Orlovi svečanosti v čitalnici ljubljanski, Učit Tov. 1867. 
— ») Nov. 1848, 90. — ») Nov. 1843, 4. - ») Nov. 1843, 9. - *) Nov. 1843, 44; 
Nov. 1860, 63. — *) Nov. 1844, 8. — •) Nov. 1845. — ') S. 1874, štev. 47. - 
•; Nov. 1849, 69. — •) Nov. 1852, 150. - »*») Nov. 1872, 236. — ") Nov. 1845. 

Mihael Vernh, 

Str, 63—64: Nov. 1861, 255 (Cegnar poroča smrt Vernelovo). — J. Navratil, 
Koled. Moh. 1866. - J. Mam, Jez. XVI. 

*) Občna Povestnica ali Zgodovina celega sveta. 
Spisal Mihael Verne. Doklada „Novic'' 1856. 1. v 8*». L Poves^ 
niča starega časa, str. 495 — 533; II. Povestnica novega časa, 
str. 1—439. V posebni izdaji je izšla potem 

Občna Povestnica ali zgodovina celega sveta. Spisala 
narodu slovenskemu Matija Vertovec, fajmošter v Št. Vidu 
nad Ipavo, in Miha Verne, stolni prost v Terstu. V Ljubljani. 
1863. Natisnil in založil Jožef Blaznik. 8°. 439. 

*) Potovanje v Svete Dežele v letu 1857. Spisal 
Mihael Verne. VLjubljani. 1859. Natisnil in založil J. Blaznik. 
80. 273. 

Str. 64: Franc Pire. — Oče Pire v Ljubljani, Dan. 1873, 323 — 331. — 
Poslovljenje z Amerike, Dan. 1874, 46. — J. Marn, Jez. XXIII. — P. Florentin 
Hrovat: Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar 
med Indijani v severni Ameriki. Celovec. 1887, 8®, 111. — Svoje življenje je sam 
opeval v pesmici v osmerih jezikih, Dan. 1864, 229. 

*) Podvuzhenje, kako fe morejo te fhkodljive gofenze 
konzhati. Od Franz Pirza, farmofhtra v Bresouzi. Ljubljana. 
Kleinmayr. 1834. 8^ 16. 

*) Kranjski vertnar ali Podučenje, v kratkim veliko 
sadnih dreves zasaditi, jih z ceplenjam požlahniti in lepe verte 
k velikim pridu zasaditi. I. Del. Na svetlobo dala cesarska 
kraljeva družba kmetistva na Krajnskim. Spisal Franc Pire, 
Fajmašter per sv. Jernej v Pečah in tovarš imenvane družbe 
kmetistva. V Lublani, nat. žlahten Kleinmajr. 1830. 8^ 88. 
— II. Del. Spisal Franc Pire, Fajmašter v Podbrezju. 1834 
8^ 39. — Drugi pomnoženi natis 1845. 8^ 125. - Tretji 1863. 
8^ 112. 



Priloga. 243 

Nektere pesmi. Zložil in na svitlo dal Frančišk Pire, 
severno - amerikanski misijonar. I. in II. pomnoženi natis. V 
Ljubljani. Tisk. Klein in Kovač. 1874. 8^ 44. 

Die Indianer in Nordamerika, ihre Lebensweise, 
Sitten, Gebržiuehe u. s. w., bearbeitet von Franz Pierz, kath. 
Missionar. St. Louis. 1855. 8^ 130. 

Str. 65: Dr. Jožef Šubic. — J. M. Borovski, Slov. Glas. 1861. —J. Mam, 
Jez. XXIV. — *) Nov. 1855, 130-180. — ') Nov. 1855, 214, 218. - ») Nov. 1865. 

— -•) Nov. 1855. — ') Nov. 1855. - •) Nov. 1855. - ') Nov. 1855. — •) Nov. 1855. 

•) Publija Virgilija Marona Georgikon. To je 
Poljedelstvo, čvetere bukve. Poslovenil Dr. J. Šubic. V Ce- 
lovcu 1863. 16^ 118. Natisnil J. Leon. 

Str. 65: Miha Peternel — J. Mara, Jezic. XXV. — Kr. 1884, 479. — 
') L. 1853. >£rrichtuDg der k. k. Unter-Realschule in Laibach«; 1. 1854. »Georg 
Freiherr v. Vegac; 1. 1855. in 1856. »Geographische Skitze des Herzogthums Krain, 
Lage, Grenzen uod Grdsse« ; L 1857. »Andeutungen, wie und von wem die Real- 
schule zu beachten und zu benutzen sei, insbesondere in unserem Vaterlande 
Krainc; 1. 1858. »Scbule und Leben, insbesondere die Realschule und das gewerb- 
liche Leben. < 

Str. 65 : Andrej Fleischman, — Nov. 1867, 189—190. — J. Mam, Jez. 

*) (Jbersicht der Flora Krains sammt der Angabe 

der Standorte von Andr. Fleischman, Privatlehrer der 

Botanik. Laibach 1849. 8®. 144. To delo je izdala kmetijska 
družba — W. Vosa, Jahresbericht der Ober- Realschule Laibach. 
1884—1885. 

Fleischmanovo knjigo je pohvalil odličen strokovnjak. Nov. 1847, 44. — 
») Nov. 1846. — ") Nov. 1850, 182—224. - ^) Nov. 1851. - ^) Nov. 1851. 

Str. 65: Mihael Ambrož. — Nov. 1864, 140. — J. Mara, Jez. XXV. — 
») Nov. 1847, 14-34. - ") Nov. 1850, 23. — »J Nov. 1850, 26. — *) Nov. 1850, 
26. — *) Nov. 1850, 32. — •) Nov. 1850, 59. - ') Ibid. — •) Slov. 1848, J. 10; 
takih odprtih pisem objavil je 1848. 1. več. — •) Nov. 1849, 66. — Dostavi še : 
Drugo razjasojenje zastran kmetijskih reči, Nov. 1848, 170. — Dobrovoljni svSt, 
kako se je v županijskih zborih obnašati. Nov. 1851, 2. — Katere poslance bomo 
volili na Dunaj? Nov. 1848, 86. 

Str. 65 : Jernej Arko. — J. Mara, Jez. XX. - ») Nov. 1850, 48, 82, 106. 

— *) 1848. L >Šmarna gora.€ — •) 1850. 1. ; pristavi : Hvala kmetskega stanu. 
Dan. 1849, 118. — Glej dalje sestavke v Dan. 1849, 318; 1850, 250; 1848, 68 id. 

Str. 66: Janez Križaj. — J. Mara, Jez. XXV. - Dan. 1873, 207. 

Str. 66: Josip Bevk. — Dopis Nov. iz Ljubljane 1861, 9. — Dav. Trstenjak, 
Nov. 1859. — J. Mara, Jez. XXV. - ») Nov. 1852. - ') Nov. 1852. — ") Nov. 1853. 

— ") Nov. 1859. - «) Nov. 1855. - •) Nov. 1855. 

16* 



244 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Jovan Vesel ' Koseški. 

Str. 66—68: Jos. Stritar, SI. Glas. 1868, 131—135, 230—236. — Gigale, 
Nov. 1868, 64. - Dopis iz Dunaja 172. — L. Jeran, Dan. 1868, 74. — Fr. Wies- 
thaler »Jovan Vesel Koseški in njegova delac, gimn. prog. marib. 1874^ 8^ 26. — 
C, SI. N. 1878. — S. Rutar, Zvon 1879, štev. 26, 27. — Slavomil, SI. N. 1879, 
St. 91-94. - Fr. Levstik, Ljublj.^Žv. 1881, 1884, 262. — Kr. 1884, 224. - Ed. 1884, 
št. 26-28. - SI. 1884, St. 19-120. — SI. 1884, St. 71. — J. Mam, Jez. XXIV. - 
V. Kermavner: J. Koseški in Anton Žuža, Kr. 1885, 481. — Gospodu Koseskitu, 
pesniku Slovenije, Nov 1844. — Fr. Malavašič, Nov. 1847, 20, 36. — Svitoslav: 
Komu? Dan. 1851, 36. — Rodo^ubski Mojstru pevcev, Nov. 1852. — Dr. Toman: 
Ivanu Koseskinbu za god in odhod v Albanske toplice, Nov. 1854, 200; Nov. 1855; 
Nov. 1856. 

*) Macepa Jovan, hetman ukrajinski dobe Petra Veli- 
kega. Pravlica zgodbe resnične po Byronovi istega imena 
slobodno pel in pomnožil Jovan Koseški. V Ljubljani. 1868. 
16^ 55. 

*) Razne dela pesniške in igrokazne Jovana 
Vesela Koseskiga, finančnega svetovavca. Na svetlo dala in 
založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1870. 8^ 690. 

') Raznim delom pesniškim in igrokaznim 
Jovana Vesela Koseskiga dodatek. V Ljubljani 1879. 

Str. 68—69: Matevž Eavnikar. — J. Mam, Jez. IVI. — Nov. 1864, 55. 

— Glas. Slov. 1864, 99. — *) Nov. 1846, St. 25-29; Letopis slov. društva 1848, 
1-13; Nov. 1850, 3-38; Nov. 1851. — ») Nov. 1847, str. 84. — ») Drobt. 1848. 

— *) Drobt. 1848. — *) Predgovor, str. VUI. — •) I. zvezek 1857, str. XIV. — 
') IV. zvezek 1859, str. 9 — 362. - •) Vorwort VIH. — •) Nov. 1859, 320. — 

^®) Utopi j ene C ali potovanje na Ostrovid. Ce- 
lovec 1867. 8®. 117. Prvotni naslov je bil: Potovanje na 
Spicbergen (Ostrovice). 

Str. 69—72: Peter Hidnger. — ') J. Marn, Jez. XII. -- ') N. pr. »Pesmi 
Alfonza Ligorijana« ; »Pesem Sicilijanskih mornarjev. — ') Dan. 1849, L 33. — 
*) Dan. 1849, 1. 33. — '^> Dan. 1850, 1. 21.; istega leta 1. 33. »Ave maris stella - 
Zdrava morska zvezda« in še nekoliko drugih, glej J. Marn, Jez. XII. 24. — 
•) Nov. 1844; v Novicah 1847 pripoveduje iz dveh pisem And. Skopca, misijo- 
narja v Ameriki, o razširjanju katoliške vere v Ameriki. — ') Nov. 1846. — 
") Dan. 1847. — •) Dan. 1858. — »«) »Zlati vek.c — ") Slov. cerkv. čas, 48. — 
'*) Ibid. — ") Ibid. — ") Sestavljal je zgodovino sosednih škofij, n. pr. »Vrsta 
Goriških nadškofov«, »Nekdajni škofi v Koroški in Štajerski strani.« O zgodovini 
škofij je pisal tudi v časniku ^Archiv fur die Landesgeschichte des Herzogthums 
Krain.- — ") Romar 1857. — ") Romar 1858. — ") Nov. 1845. - ") Nov. 1845; 
v Mitth. des hist. Ver. fur Krain 1847: Eine Sage des Marktes Neumarkt; 1848: 
Notizen Uber die Gegend von Mannsburg; 1850: Spuren der ehemaligen Befe- 
stigung in Krain; 1851: Ruinen alter Bauten. 



Priloga. 245 

") Izdal je tudi : D as Quecksilberberg werk I dri a 
von seinem Beginn bis zurGegenwart. Geschicht- 
lich dargestellt. Laibach. 1860. 8^ 86. 

**) L. 1864 > 22—23, govori v p Danici'' : »O starih farah na Primorskemc, 
in omenja »Imenik ali katalog ljubljanske Škofije«, ki ga je bil sam popolnil 1854.1., 
rekSi, da je primeroma k drugim jako zanesljiv in popoln. — '^) Zgod. Dan. 1865, 
3 — 17, v Nov. 1866, 20 — 24 : »Nekatera ljudska imena na Notranjskem in Pri- 
morskem,« n. pr. o Cifiih, Brkinih. — ") Marn, Jezic. X. 68—70. — 'V Marn, Jezic. 
X. 1. C. - >*) Nov. 1857, Dan. 1857. — «*) Nov. 1857. 

*•) Razlaganje zakonskih postav. Poleg nar- 
boljših razlagavcov spisal Peter Hicinger. V Ljubljani 1857. 
8®. 152. J. Blaznik. — *') Molitve pri obiskovanji 
svetih šteng. V Ljubljani 1843. 12^24. - Mali rožni 
v e r t i č ali molitve o vsih posebnih časih, perložnostih in 
potrebah. Spisal Hitzinger, kaplan v Mokronogu. V Ljubljani. 
1843. 12®. 183. J. Blaznik. — Knjiga se je natisnila trikrat. 
— *®i Domač koledar slovenski za navadno 1. 1859. 
V Ljubljani. Giontini. 

") Nov. 1850. — «») Dan. 1850. 

Str. 72: Jernej Vršič. — Dr. Toman, Nov. 1859. — Andrej Praprotnik, 
Dan. 1859, 139. — M. M. Slovesnost v Kamnigorici, Dan. 1859, 139, 149. 

Str. 72: Matevž Hladnik. - St. Kocianči«, Glas. 1875, št. 47— 53; Matevža 
Hladnika Vertičik samotnih cvetlic (rokop. 4^ 795 str.) se nahaja v semeniščni 
knjižnici v Gorici. — ») Nov. 1849. — ») Nov. 1852. — ") Dan. 1853. — -•) Nov. 1852. 
- *) Dan. 1858. 

Anton Žakdj. 

Str. 72—73: J. Mam, Jez. XVII. — *) Primeri pesen >Cvetje in petje«, 
Nov. 1855. - ») Nov. 1856, 61; primeri: »Človečji slede, Nov. 1855. 405, 358. — 
•) »Pepelničnac, Nov. 1846, 33. — *) Iz te pesni se je moralo izgubiti tu pa tam 
kaj; ker prehodi niso jasni. — *j Nov. 1855. — Spisal je tudi dva kratka se- 
stavka v nevezani besedi: »Kralj in možaka poštenjaka« in »Pobratimstvo.« — 
Po Puškinu je prev61 »Misli in želje,« Nov. 1855. 

Str. 73: Kajetan Hueber. — J. Marn, Jez. XXV. — ») Nov. 1845, 171. — 
^ Nov. 1856, 46. — ») Nov. 1845, 204; 1854, 278. 

Str. 73: Jurij Vari — J. Marn, Jez. XVII. — ») Dan. 1863, Štev. 11. — 
Sodeloval je v „ Drobtinicah'^ in pomagal ustanoviti ^^Slovenca'^. 

*) Velesovo, božja pot na Kranjskem. Samozaložba. 
Nat. Rud. Milica. Ljubljana. 1872. 16^ 40. 



246 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Franc Svetličič, 

Str. 73—74: J. Mam, Jezičnik XIX. — *) Nov. 1846, pristavi: »Življenje«, 
Nov. 1847. — ») Nov. 1849, primeri: »Pot skozi življenje«, SI. Glas. 1861; drugi 
soneti se nahajajo v Nov. 1848-1849. — ») Slov. Glas. 1860. — '») Nov. 1864. 

— ') Nov. 1867. 

Franc Malavašič. 

Str. 74-75: Jurij Kosmač, Nov. 1863; Triglav 1865; Jos. Marn, Jez. XnC 

— >) Illyr. BI. 1838. — ') lllyr. Blatt 1841. - *) N. pr. »OCe naš za odvrnenje 
martranja žival«, »AngeljČek«, »Starost spoštujte«, »Kaj je čudo«, »Krogotek«^ 
»Rožica in metulj.« — *) Nov. 1846, št. 52. — *j Nov. 1847, št. 15. — Janežič, 
Cvetn. slov. sloves. 1870, str. 173 — 174; pristavi še: »Slovo od slavnega ckr. krajn- 
skiga regimenta Hohenlohe-Langenburg o njegovem odhodu na Laško 1. listopada 
1847.«, in >V spomin stotnega rojstniga dneva barona 2iga Coiza 28. listopada 
1847.«, Nov. 1847, št. 44 io 47. 

®) Pravi Slovenec. Listi za podučenje naroda. 1838. 8^ 

Založnik J. Giontini; tiskal J. Blaznik. 

') »Zima«, »Sušeč«, »Kresnica«, »Lahko noč.« — '} »Marjetica« (po ilirski 
Gjorgjičevi), »Svetimu Miklavžu«, »Vsahnjeao drevo.« — •) »Vsim pravim Slo- 
vencem za novo leto«, »Domorodni glasi.« — *°) »Kopitar in Preširen.« — K 
pesmam, ki jih navaja Marn Jez. XIX, str. 27, pristavi še: »Srce in domovina.« 

— ") Nov. 1858, str. 72. — ") »Spomin in up«, »Zvončik,« »Stari pivček« in 
»Sivi lasi.« — Marnovim podatkom pristavi še »Repa ta zvezda«, N. 1858, str. 131^ 

^^) Jozafat, kraljevi sin iz Indije. 8^ 127 str.; 
natisnil in založil J. Blaznik 1840. — Genovefa. Povest 
iz starih časov za vse dobre ljudi, zlasti pa za matere in 
otroke. L. 1841. 8**; tretji natis 1879. 16**, str. 122. — Timotej 
in Filemon. Zgodba keršanskih dvojčkov. Blaznik 1842. 
8®. 90 str. — Erazem iz Jame. Povest iz XV. stoletja. 
Poleg verjetnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z jedno podobšino. 
V Ljubljani. 1845. 8^. 39 str. — Štefan, srečni kmet. 
Resnična, podučenja polna povest, ktero naj vsaki kmet bere 
in k serci vzame, in vsak prijatelj ljudstva po mogočnosti 
razširja. Slovenskim kmetom v prid iz nemškiga prestavil 
Fr. Malavašič. V Ljubljani. 1850. 8^ 112. Blaznik. Hohn. — 
Nemški Pavliha v slovenski obleki, in L a ž n j i v i 
Kljuke C. — Oče grof Radecki, c. kr. Maršal. Po- 
pisal Fr. M. Z jeklorezom. V Ljubljani. 1852. 8^ IV. 65. Eger. 
Giontini. — Stric Tomova Koča ali življenje zamorcev 
v robnih deržavah severne Amerike. Po angleški spisala 
Henrieta B. Stowe. Iz nemškega poslovenil Fr. Malavašič. S 
šterimi podobšinami. V Ljubljani 1853. 8*. 139. Milic. Giontini 



Priloga. 247 

— Oče naš. Povest za keršansko mladost in keršansko 
ljudstvo. Po priporočenju nekega častitljivega duhovna iz 
nemškega poslovenil Fr. M. Z eno podobšino. V Ljubljani. 
1854. 8^ 236. Milic. — čez pet let je izdal : Krivica za 
krivico. Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. Nekoliko 
po nemškem izdelal Fr. M. V Ljubljani. Milic. — Zlata Vas. 
Podučna in kratkočasna povest. (Izvirnik je Zschokkejev: 
Goldmacherdorf ) 

**) AliKranjec ali Slovenec? — česar nam je 
treba? — Narodno slovstvo. — Narodno pesemstvo. 

*^) Krain und das Deutschthum. Entgegnung auf 
die Flugschrift: »Das Deutschthum in Krain.« Von einem 
Freunde der Wahrheit. Laibach 1862. 8^ V. 31. J. Blasnik. 

**) Slovenska Slovnica. Za perve slovenske šole v 
mestih in na deželi. Po narboljših dosedanjih slovnicah iz- 
delana od Fr. Malavašiča. V Ljubljani. 1849. J. Blaznik. 8®. 
VIII. 176. 

Anton Pintar. 
Str.76: Rodoljub Podratitovski v Dan. 1881, 269-301. - Jos. Mam, Jez.XXV. 

*) Dve povesti iz pisem Krištofa Šmida. A. Go- 
lobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljani. 
1840. 8^ 64. Blaznik. — II. natis 1853. 

*) Kratek poduk sviloprejke ali zidne go- 
senice in murve prav in z velikim pridam rediti. Iz nem- 
škiga prestavil A. P., desetošolec. Na svetlobo dala kmetijska 
družba v Ljubljani. 1841. 8^ 44. 

^) Sveti Anton Puščavnik in opat v Egiptu, očak 
menihov in puščavnikov ha Jutrovem. Prigodba s kratkimi 
premisliki. Poslovenil A. P., fajmošter v Zalim logu. V Ljub- 
ljani 1862. 8^ 118. 

*)Svetopismo Alioli ..... Wolf 1. 1856-1857 : 

Bukve Tobijeve ; I. II. do Timoteja, I. do Tita, do Hebrejev. 
Ta prevod je izdelal kot župnik v Turjaku. 

^) Slomšekovo vodilo ali sedem šol keršanskega 
nauka za otroke pa tudi za odrašene. Iz »Drobtinic'* 1848. 1. 
pomnoženo na sviti o dal in založil Anton Pintar, fajmošter v 
Zalem Logu. V Ljubljani 1876. 8«. 90. Milic. 



248 Zgodovina slov. slovstva. IIL del. 

•) Obletnica posvečanja nove cerkve Marijne 
v Suši v ZaliloSki duhovniji 13. vinotoka 1878. Spisal A. P. 
Zaliloški 1878. '8^ 12. Blaznik. 

O L. 1847 in 1848. — •) L. 1854. — •) Od 1. 1857. počenSi. - *«) L. 1864. 

— ") Glej J. Mam 1. c. — »») Dan. 1870. 

Str. 76: Dragotin Deztnan. — ') W. Voss, Jahresbericht der Realschule 
in Laibach 1884. - Fr. Leveč, Ljublj. Zvon 1889, 254—256. — A. Globofinik, 
Mitih, des Musealvereioes f. Krain 1889, 373—381. - J. Mam, SI. 1889, št. 92. 

— ') Nov. 1850. — ») Apih, Slovenci in 1848. 1. 94. - *) Slov. 1850, št. 16—17. 

— *) Slov. Ber. za I. gimn. razr. 1850. — •) Nov. 1849, 163. 

Op, Ljublj. Z v. 1890, 125 je objavil Dežmanovo pesem > Planinske cvetlice« 
iz 1856. 1. 

Str, 76 :• Martin Semrajc, — Lov. Toman: V spomin Martinu Semrajčovi, 
Nov. 1849, 64. — J. Marn, Jez. XXIV. 

Luka Svetec (Podgorski), 

Str. 77—78 : *) Slov. 1887, 362 (s sliko). — J. Mara, Jez. 1892. — ') Kazen 
radovednosti, Slov. 1848, 72. — ») »Lipi«. Slov. 1849. — *) Slov. 1849, pristavi: 
»Dobro jutro« (Ved. 1849). — ^) Kraljevič Marko in Vila, Slov. 1849, 312 — 316. 

— Smrt kraljeviča Marka, Berilo za III. gimn. razred 1854. — *) Ved. 1850. — 
O Slov. Bč. II. — ") Nov. 1852, 34—43; Razlagov odgovor, Bč. 1852, 62-64.— 
•) N.1863; N.1864: anli, an, ni, niti. — »«0 J- Mam, Jez. 1892. — ") N. 1869, 
11—37. — ") N. 1863, 5, 10. — K Mamovim podatkom pristavi: »Avstrijskih 
Slovanov Magna Charta«, SI. N. 1882, št. 80. — ") N. 1881, 396. 

Dr. Lovro Toman. 

Str. 78''79 : 

Andr. Praprotnik, Dr. Lovro Toman. Založila in izdala 
Matica Slovenska 1876. 8^ 180. 

Letopis Matice Slov. 1870 ima njegovo sliko in njegovo poslednje pismo 
Matici. - Nov. 1870; SI. N. 1870. — Hr. Pern6, Slavospev Tomanu, Dan. 1870. 
273. — Radoslav Silvester, V spomin rodoljubu Dr. L. TomaDU, Dan. 1870, 305. 

— Slavnost dr. Lovreta Tomana, Slov. 1887, St. 221. — L., Gospodu L. Tomanu 
slavenskimu pesniku, po prebranih njegovih poezijah, N. 1849, 47. — ^) Dan. 1852. 

— ») Nov. 1849. — ») Nov. 1848. — ") Slov. 1848. - ») Glas. Slov. 1865. — *) V 
spomin »besede« v mariborski Čitalnici 1861. 1. — ') Se nahaja v knjigi nFruh- 
lingsalhum'* v spomin poroke cesarja Frana Josipa z Elizabeto; ponatisnena v 
Praprolnika Tomanovem življenjepisu. — ") Nov. 1850. — •) Nov. 1848, 152, in 
Slov. 1848, 38. — »'») Nov. 1849, 64. - ") Nov. 1855, 352. — ") Nov. 1857, 112. 

— ") Nov. 1856, 204. 

") Glasi domorodni. Izdal dr. Lovro Toman. V 
založbi in na prodaj pri Eduardu Hohnu. V Ljubljani 1849. 8®- 



Priloga. 249 

") V uvodnem članku Novic 1863, str. 3—4, vsestransko naglaSa potrebe 
slovenskega naroda in povdarja, da mora tisti biti cel mož, ki hoče zagovarjati 
Slovence v deželnem ali državnem zboru. — *•) Nov. 1862. — ") Nov. 1858, 
11—12. (Poberite ostanke, da konca ne vzamejo.) 

Miroslav Vilhar, 

Str. 80—81: S. 1871, št 9; 1876, št. 46. — J. Marn, Jez. XXIV. — Pod- 
bojev slavnostni govor pri odkritju spomenika, Slov. N. 1889, št. z dnč 25. sept. 
— Nis-Doran, Miroslav Vilhar, SI. N. 1882, št. 258. — Vilharjevi epigrami, S. 1871, 
St 9. — Ed. 1882, št 40. 

Jamska Ivanka. Izvirifia domorodna igra s pesmami v 
treh dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani 1850. 8®. 48. 
J. Blaznik. Posvečena slavnimu Slovenskima družtvu v Ljub- 
ljani. 

*) De tel j a. Izvirna šaloigra v jednem dejanji. V Ljubljani 
1865. 12^ 52. — Župan. Šaloigra v dveh delih. V Ljubljani 
1865. 12^ 48. — Poštena deklica. Šaloigra v jednem 
dejanji. 1866. 16®. 35. — Pomota. Vesela igra v jednem 
dejanji. — V rokopisu se hranijo te-le Vilharjeve igre: 

• 1) D a n i I a — z geslom : Ilirija vstani. Žaloigra v treh 
delih, 1871 ; dejanje se vrši v trdnjavi Knežak trinajst let pred 
Krist. — 2) Na kmetih. Šaloigra v dveh delih, 1871; igra 
se v Markovi krčmi nad Ljubljano. — 3) Karčovski; igra 
se v Tomazinovi hiši v Trstu. — 4) Kdor prej pride, 
prej melje; igra se na Primorskem. 

Str. 82 : Josipina Turnogradska. — Razlago va Zora 1852. — Dr. M(uršec), 
Nov. 1854, 47. — Dr. L. Toman, Ltp. Mat. SI. 1870. — Jos. Stritar, Nov. 1854, 
51. — Slov. Prijat. 1856. — M. Hurban, Slovenski Pohlady 1851. — Sfivernaja 
Pčela 1852, St. 66. — And. Fekonja, Ljublj. Zv. 1884. 

Str. 82: Vojteh Kurnik. — SI. Nar. 1886, štev. 252. — SI. 1886, 349. — 
Bleiweisovo pismo Kurniku, Ljublj. Zvon 1887, 632. — *) Slov. Bč. III. 248. — 
^) Nov. 1856. — ») Nov. 1854. - *) Nov. 1860. — *) Nov. 1857. 

Str. 83: Andrej Likar. — J. Marn, Jez. XVII. 

Sveti zakon. Kaj je, odkod je, in katere dolžnosti na- 
klada. Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim v poduk 
po mnogih izvirnikih spisal Andrej Likar. Z dovoljenjem ško- 
fijstva Lavantinskega in Ljubljanskega. V Celovcu 1856. 8^ 
147 str. 



250 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Matija Valjavec. 
Str. 83—86: 

Fr. Leveč. Matija Valjavec. (Z Valjavčevo podobo.) Kne- 
zova Knjižnica. II. zvezek. Ljubljana 1895. 

') Nov. 1848, 15. — ») Nov. 1848, 29. — ■) Nov. 1852. — *) Glasnik 1854. 
Jednako pravljico pripovedujejo tudi Indi o ptici čataka. — *) Nov. 1851. — 
•) Nov. 1849. - ') Slov. Bč.1852. — «) Ibid. — •) Nov. 1856. — *«) Slov. 1848; 
dostavi: »Sin materi, predin gre na vojskof ibid. 

") Pesmi. Zložil Matija Kračmanov- Valjavec. V Ljubljani. 

1855. 12^ 215: Založil J. Giontini, tisek in papir L Sommera 

na Dunaji. — ") Zora in Solne a. Pripovedna pesem v 

treh delih. Zložil M. Valjavec. V Celovcu 1866. 16^ 80. Izdal 

Anton Janežič. (Cvetje iz dom. id. Šestka V., ponatis iz „Slov. 

6f?as/' 1863.) — ^^) Ifigenija na Tavriškem, igre petih 

dejanj, prvo dejanje. Iz nemškiga od Goetheja. Vsa Ifigenija 

je v prog. Varaždinske gimn. 1856. 1. 

") Glej A. Janežič Cvetje in dr. — Dostavi prevode Virgilijeve Enejde II. 
1 — 197 v Slov. Bč. 1853; Homerjeve Odis. I. spev v Glas. slov. slovstva 1854.1.; 
čveteri veki sveta v Bleiweisovem Koledarčku 1856. 

**) Narodne pripovjedke skupip u i oko Va- 
ra ž d i n a i. dr. U Varaždinu 1858. 8^. X. 316. Stampao Jos. 
pl. Platzer. — Druga izdaja je z naslovom: Narodne pri- 
povjesti u Varaždinu i okolici. U Zagrebu 1890. 
8^. X+315. -- O rodjenicah ili sudjenicah, Knjiž. 1865. — 
") Ppoben des Slo venischen, wie es um Preddvor 
in Oberkrain gesprochen wird. Ein Beitrag zur slavischen 
Dialectenkunde. (Progr. gimn Varaždinske 1858.1.) 

") Ponatisnene v Kresu 1884. — *•) Izgledi slovenskega jezika na Ogerskem, 
Letop. Mat. Slov. 1874, 1877; pristavi: Iz kotoribskega protokola, Kr. 1885. — 
Mittheilungen aus dem kroatischen Kajdialect, Arch. f. slav. Phil. VIII. — ") Arch. 
f. slav. Phil. V. — **) Prinos k naglasu o (novo) slovenskem jeziku, Rad. XLIII. 
do GXI. — Dostavi še te-le male spise: Droben spisek Trubarjev (Ena molitev 
teh kerszhenikou id.), Ltp. Mat. Slov. 1882—1883. — PerneSček, kako in odkod 
se narodne pripo vesti razširjajo, Kr. 1886. 

*^)aj Novoslovenski komparativ prema staro- 
slovenskomu glede formacije, Rad. jug. XXXV. — 6^ I m - 
perfekt, kako se tvori u staroj slovenštini i prema njoj u 
hrvaštini ili srbštini pak u kajkavštini, Rad. jug. LI. ; preklical 
je ta svoj nauk v. Rad. jug. CI., LVII. — c) O s ta ta k op- 
tativa u slovenštini, Rad. LXXXI. — Glagolski ulomek. 



Priloga. 251 

(Kres 1885) je kos evangelija sv. Matevža 19, najden na plat- 
nicah starega urbarja na Turnu na Gorenjskem. — Veznik 
ada, anda, Kres 1886. — Kako je rabila riječica »črez« slo- 
venskoj knjiži do prije 50 godina. Rad. LXXXV, LXXXVII, 
LXXXIX. — ") Trnovsko tetraj evandjelije. Starine 
XX. XXI. se primerja z Marijinskim evangelijem. — O prije- 
vodu psalama u nekijem rukopisima hrvatsko - srpsko i bu- 
garsko-slovenskijem, Rad. XCVIII., XCIX. in C— ") Djela 
Ju rja Barakoviča. Stari pisci hrvatski XVII. (Xni4-390.) 
— Piesni razlike Dinka Ranjine. Stari pisci hrvatski 
XVIII. (XXVI+245). — Kolunicevzbornik Djela jugo- 
slovanske akad. XII. (XXVIII + 276.) — Cerkvena pri- 
kazan j a. Stari pisci hrvatski XX. (VIII 341). 

Str, 86: Josip Novak. — J. Mam, Jez. XXV. -- Lj. Zv. 1883. — ») N. 1853. 

— 'j Nov. 1854 - ») Vod. Spom. — *) Nov. 1858. 

Op. Pisal je tudi v , Danico^, v „Slov, Glasnik" in v „Letop. Mat. Slov,*' 

Str. 86: Josip Švegel. — J. Macun, Knjiž. Zgod. 168. — J. Marn, Jez. XXVIII. 

— *) Slov. Bč. 1851," 161; ironija na pesnikovo življenje je konec pesmi: Slave 
sini. Domovini, Vite vence na glavo; Njo ljubiti, Nji služiti, Vaše le naj geslo bol 

— •) »Gazelicac, Slov. Bčela 1851, str. 53. — *) »Življenje«, Nov. 1853, 42. — 
*) »Tožba ljube« v Zori Razlagovi 1853. — *) >Dve rožici«. Zora Razlagova 1853 ; 
>Gorska cvetlica«, Nov. 1853, 404; »Rožica«, N. 1855, .120. — •) Slov. Bč. 1852, 
str. 35. — O Ibid. 59. — «) Ibid. 228. — •) Slov. Berilo za III. gimn. razred 
L 1854., 129—135. — *°) Glas. Slov. 1858, str. 128-135. 

Str. 87: Jožef Poklukar. — Učit. Tov. 1866, 100. — Dan. 1866, 61. 88. — 
And. Praprotnik: Dobrovska šolska mladina duhovnemu očetu gospodu Jožefu 
Poklukarju o njih odhodu iz Dobrove, Dan. 1856, 230. — J. Marn, Jez. XXiV. — 
») Nov. 1847, 3-198. - ») Nov. 1845, 159; 1846, 168. — ») Nov. 1847, 8-75. 

*) Ankiindigung eines n^chst zu ver5ffent- 
lichenden allgemeinen lateinisch-slavischen, 
zugleich deutschen, franzosichen, italienischen und eventuell 
auch eines Universal- oder Welt-Alphabets mit Beigabe 
eines Brevi-manu -Vorschlags des slovenischen Alphabets als 
Probe. Von Josef Poklukar, Domkapitular an der Kathedrale zu 
Laibach, emer. Professors der Theologie. Laibach 1851. 8®. 42. 
Ig. v. Kleinmayr. 

^) Govor od znanja prave čednosti. Spisal Jožef 
Poklukar, korar, bivši- c.kr. učenik bogoslovne destvine in 
pastirske vednosti. V Ljubljani 1859. 8^ 41. Nat. J. R. Milic. 



252 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Matej Cigale. 

Str, 87—89: Slov. 1887. — Dr. Dan. Majaron, Slov. Prav. 1889. — Fr. Leveč, 
Lj. Zv. 1889. - J. D. v Dom in Svetu 1889; SI. 1889, št. 92; SI. Nar. 1889, št. 93. 

— Edinost 1889, štev. 38. - J. Mara, Jez. XXVI. — ') Nov. 1846, »Sirotice« po 
hrvatskem izvirniku. — *) Nov. 1849, 168. — ») Nov. 1859, 59-67; tu pristavimo 
njegov vpliven sestavek: »Tudi nekaj zastran dovršnih in nedovršnih glagolov,« 
Nov. 1854; »Nekaj zastran novih denarjev«. Nov. 1858. — *) L. 1861. - *) N. 1868. 

— •) Nov. 1863, 1864. — ') Nov. 1873. - •) Nov. 1874. — •) Nov. 1875. — 
**») Nov. 1875. - ") Nov. 1875. — ") Nov. 1875. — ") Nov. 1876. - "} Nov. 1877. 

— ") Nov. 1881. — ") Nov. 1882. — ") Nov. 1881. — ") Nov. 1880. 

") Juridično-politična terminologija — slovanskim 
jezikom avstrijskim. Besednjak za pravoslovne in politične 
reči tudi v hrovaškem, srbskem in slovenskem jeziku. Deutsch- 
kroatische, serbische und slovenische Separat Ausgabe. Wien 
1853. 8^ XIV. 694. 

^^) Občni derža vljanski zakonik za dežele 
avstrianskega cesarstva. 

'^) »Še nekoliko besed o pravni terminologiji«, N. 1883, razjasnjuje izraze: 
»sodišče«, »sodoija«, »sod«, pohvali pri tej priliki L del. y,Slov, Pravnika", ki ga 
je za družbo sv. Mohorja napisal dr. Tavčar. — ^) »Dve, tri opombe« zastran 
slovenske terminologije, katero naš sloveči pisatelj gosp. Erjavec po „Gla8ni1cu^ 
naznanja za mineralogijo, Nov. 1866, 273. Dostavi: >0 Jesenkovi Zemljepisni 
začetnici« je govoril dvakrat, Novice 1866. — ") Predgovor k »Znanstveni 
Terminologiji.« 

") Znanstvena Terminologija s posebnim ozirom 
na srednja učilišča. Spisal M. Cigale. Založila in na svitlo 
dala Matica Slovenska. Deutsch-slovenische wissenschaftliche 
Terminologie. V Ljubljani. 1880. 8^ Blaznikovi dediči I— Xin. 

") Kratek popis Cesarstva A vstr i j anskega 
sploh in njegovih dežel posebej. Za nižje gimnazije 
in nižje realne šole. Sestavil Ludovik vitez Heuffler. Poslo- 
venil M. Cigale. Z medorezom. Na Dunaju 1861. 8**. I. — Xin. 
383 str. 

^®) A 1 1 a n t Slovenski, ki ga je prevzel 1869. leta 
in dovršil 1877., in ki ima tudi nekaj znanstvenih izrazov. 
Ponosno omenja v predgovoru, da smo Slovenci s to knjigo 
nekoliko prehiteli drug^ avstrijske Slovane. Razven petero 
delov sveta obsega atlant Španijo in Portugalsko, Francijo, 
Nizozemsko in Belgijo, Veliko Britanijo in Irsko, Skandinavijo, 



Priloga. 253 

Nemško cesarstvo, Švico, Italijo, Rusijo, Turčijo in druge 
Vzhodne dežele. F. Koeke na Dunaju. Založila in izdala 
Matica Slovenska. 

") Deutsch-slo venisches Worterbuch. Heraus- 

gegeben auf Kosten des H. Anton Alois Wolf, Fiirstbischofes 

• von Laibach. Erster Theil A — L. Laibach. 1860. J. Blasnik. 

Vorwort I— XIII. M. Cigale. 8^ 984. — Zweiter Theil M— Z. 

985—2012. 

Ivan Navratil, 

Str. 90-91 : J. Mam, Jez. XXIX. - ») Nov. 1846, 7. — ») Nov. 1847, 24. 
-^ -») Ved. 1849. — ♦) Ibid. — *) Ibid.; Slov. Glas. 1859. — V ^Sloveniji'' 1849 
je objavljal narodne pesmice, n. pr. »Jutrnica«, »Koledniška.« — ') SI. Gl. 1859, 
24; prim. Slov. Glas. 1868, 95; prim. »Kralj dečanski«, Ljublj. Cas. 1850, 9. — 
O Slov. Glas. 1866, 14. — •) Ljublj. Zv. 1888, 294—743; prim. Kr.l886. 

^) Beitrag zum Studium des slavischen Zeit- 
wortes allerDialecte, insbesondere tiber den Gebrauch 
und die Bedeutung der Zeitformen in Vergleichung mit den 
classischen und modernen Sprachen (deutsch, franz5sisch, 
italienisch und englisch). Mit einer tabellarischen Ubersicht 
in allen obigen Sprachen. Ein praktisches Handbuch beim 
Sprachstudium. Von J. Navratil, Offizial des k. k. Obersten 
Gerichtshofes. Wien 1856. 8^ 135. 

Ve dež. časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene 
ljudi. Vredovan od Janeza Navratila, pristopnika c. kr. mest- 
niga in deželniga sodništva in uda slovenskiga društva. I. tečaj 
1848 perviga slovenskiga časopisa za mladost. V Ljubljani. 
Natisnila in založila Rozalija Eger. Prvi list v mali 8^ 6. Mali- 
srpana, vsaki četrtek. 

Jurij Kohh. 

Str. 92-93: J. Marn, Jez. XVI. — *) Nov. 1851, 79. - ») Nov. 1862, 49. 

— ») Nov. 1852, 61. — ^) Nov. 1852, 89; dostavi: »Drobni ključi«, 117; »Lepa 
moja gora zelena«, 137; »Poljski blagoslov«, 193; >Tri junaške tuge«, 201. — 
*) Nov. 1856, 56, 60, 64. - •) Nov. 1857, 47-55. — O Nov. 1847, 163-183. — 
•) Nov. 1854, 62—100. — •) Slov. Bč. 1851. — »«») Nov. 1855. — ") Nov. 1857. 

— *») Nov. 1856. — ") Nov. 1857. — ") Nov. 1857. — ") Nov. 1866. — ") Nov. 1844. 

— ") Nov. 1848. — ") Nov. 1852. — ") Nov. 1853. — *») Nov. 1853. — ") Nov. 1851. 
") Nov. 1858. 



254 Zgodovina slov. slovstva, ill. del. 

-■■ ^-.JJ-. ■-■.-- — ^^i—M-.—^i— »■■■■■■ —■■■■■■ ■■ ■ .1.... -.1 ■■ 

Jakob Volčič. 

Str. 94'-95 : Slov. Nar. 1888, St. 264. — Edinost 1888, št. 89. — J. Mam, 
Jez. XXVU1. — K. v Nov. 1851, 18. — Ljublj. Zv. 1888, 763-764. — >) Str. 18. 
^ ") N. 1861, 24-158. — ') N. 1852, 396—400. — *) N. 1853, 143; N. 1866, 76. 

— *) N. 1860, 35. - •) Glas. SI. 1861. — ') Spom. Vod. 258-260. — ») Kratice 
v Wolfovem slovarju XIV. — •) Miklošič v Slov. berilu za osmi gimn. razred. 

— >«) VIII. 318, IX. 200, 346, X. 168, 302. XI. - ") N. 1866, 273, 388. — 
") N. 1871, 404. — ") N. 1861, 16. — ") Istrani drug drugorau o novom letu : 
Sveto novo leto, Bog nam ga daj dočekat i drugo leto va manjem pogrešanju, 
va ve<5em ubilenju, va ve<5oj milosti božjoj, N. 1861, 226. — ") Istran priSed v 
cerkev. Istran na grobišču, Glas. Slov. 1865, 350. — Narekovanja pri pogrebih, 
N. 1863, 180-247. — ") N. 1866, 37. — *0 N. 1851, 169-217. - ") Si. G1.1864; 
primeri Glas. SI. 1864. — ") Glas. SI. 1858. 34—116. — «) Glas. SI. 1860. — 
") Glas. SI. 1868, 137. — »') Glas. SI. 1858, 298. — ") Glas. SI. 1868, 118. .— 
^) Glas SI. 1866, 124—125; Otroci igrajoči slepega miša; Otrok i rajski vratar 
(povestica) ; Otročja igra iz Škofjeloških hribov, N. 1867, 96. - «) N. 1860, 126. 

— ") N. 1862. - ") N. 1863. — '«) N. 1867. — ") N. 1868, 160. — Kres v Istri 
(pesmica), Ltp. 1878, 136. — Božična pesem, SI. Gl. 1868, 190. — Večerni blago- 
slov (pesem), SI. Gl. 1860, 20. — «») Nov. 1853. — ") N. 1873; glej Nov. 1861, 
60. — ") Nov. 1861. — Dostavi sestavek jezikoslovne vsebine: »Nekaj glagolov 
ponavljalnih na evati€, navadnih po Istri in tudi na Notranjskem, Gl. SI. 1864, 192. 

Narodno blago in njegovi nabiratelji.*) 

Str. 94: 

Znana knjiga Herderjeva „Stimmen der Volker in Liedem'^ 
je koncem minolega stoletja poleg drugih činiteljev dala nov 
pravec slovstvenemu, osobito pesniškemu gibanjn ne samo v Nemcih, 
nego tudi v Slovanih; namesto v staroklasično prošlost so začeli 
narodi gledati v svoje srce in nabirati pa shranjevati njegove za- 
klade : narodne pesni, pravljice, pregovore, reke, uganjke in 
drugo blago. 

Kar se dostaje slovenskih narodnih pesnij, jih prvi omenja 
frijulski zgodovinar Nicoletti 1550. 1. pišoč, da Tolminci ope- 
vajo ogrskega kralja Matjaža in druge slavne slovenske junake**); 
tudi Valvasor omenja pesen o Pegamu in Lambergarju. Njemu 



*) Poglavje: »Narodno blagoc je bilo prvotno namenjeno za poseben od- 
delek v uvodu, ker je po mnenju pisateljevem ozir na to tvarino mogočno vplival 
na prebujenje naroda in na razvitek naše književnosti. Ker se je pa drugod vsled 
tega uvod dozdeval preobširen, so se važnejši nabiratelji razvrstili med druge 
pisatelje; uvod tega oddelka in pa manj važni nabiratelji narodnega blaga so se 
prestavili v > Prilogo«. 

**) J. Scheinigg „0e8terreich in Wort u. Bild'^, Krain und Kamten 378. 



Priloga. 255 

sledi Z a k o t n i k Dismas, umrl 1793. 1. Nabiral je narodne pesni, 
njegov rokopis se je pa izgubil. Blizu v njegovi ddbi se je po 
naročilu barona Cojza pečal % narodnim pesništvom Val. Vodnik 
in ga je v svojih poezijah tudi posnemal. Osnovalo seje na Dunaju 
posebno društvo, ki si je postavilo nalogo, med avstrijskimi narodi 
vzbuditi zanimanje za to stroko. Krivo je v Slovencih razumel 
to misel Peter Danjko, kajti njegova knjiga: „Postje^ne pesmi" 
i. d. 1827. obsega umetne pesni, narejene ali zložene v ta namen, 
pa malo narodnih ; isto velja o zbirki Matije A h a c 1 j a 1833. 1. 
Prešernov prijatelj And. Smole, velikodušni mecen slovenski, 
je drago plačeval ljudi, ki so se pečali s to stroko ; njegova zbirka 
je zagledala beli dan v ^^Kranjski Čhelici'^, 

Smole, Prešern, A. Rudež, M. Kastelec, Mat. Ravnikar in 
drugi so pomogli, da je Poljak Emil Korytko (1813. 1. por. v Lvovu, 
umrl 1839. 1. v Ljubljani) mogel izdati ^Slovenske pesmi hranjskiga 
naroda, 1S39 — 1844^, Ta izdaja pa ne odgovarja znanstvenim za- 
htevam, ki so se mogle uže takrat staviti takemu podjetju. Še le 
St. Vraz je ubral pravo pot. Razven mož v tem oddelku nave- 
denih so se trudili z nabiranjem narodnega blaga P. Hicinger, 
D. Trstenjak, A. Žakelj, Matija Valjavec, Ivan Navratil in drugi, 
ki 8o, deluje tudi v drugih strokah, opisani v drugih oddelkih. 
Popolnosti pisatelj te knjige ni nameraval doseči, ker je to naloga 
dr. Strekljeve knjige; omenil je to tvarino v toliki meri, 
v kolikor se mora po njegovem mnenju omeniti v slovstveni 
zgodovini. 

Zanimljivo je, da pravi v ,^Nomcah^ 1848. 1. nekdo iz Koro- 
škega {»Slovenski besednik*^ str. 63) : »Nekaj prav poseb- 
nega med Slovani je nekoliko let to, da. so za- 
čeli vse bolj spoštovati in ljubiti, kar je narod- 
nega, to je slovanskega; to sekaženaplesih, 
najljubši so jim plesi slovanski.« Potem opisuje 
navade ob sv. treh kraljih, ob Šent-Jurju in ob kresu. 

Celo v mestih niso prenehale stare navade, n. pr. Krakovčanje 

v Ljubljani, »pravi- slovenski korenjaki v duhu in postavi, polni 

lepih domačih pesem« so zvečer pred tremi kralji s krasno raz- 

svitljeno zvezdo hodili po mestu in peli koledo : 

Bog obvaruj vam živino, Vaše kure in teleta, 

Vaše krave, vaše voli. Vaše žene iD dekleta 

Vaše koDJe, vaše svinje, Miši in ščurke pa zlodej vzemi. 

{^Novice'' 1848, 63.) 



256 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



Anton J a n e ž i č se je obrnil 1851. 1. do Slovencev proseč, 
naj mu pošljejo slovenskih narodnih pesnij, če možno z napevi ; 
C a f je gorko podpiral to prošnjo ter omenil, da je sam nabral 
mnogo narodnih pesmic in jih poslal Stanku Vrazu v Zagreb, h 
krati je nagovarjal Janežiča, naj se obrne v Zagreb po Vrazovo 
zapuščino. 

Slovenci so takoj spoznali važnost tega predmeta; zato so 
tej tvarini odkazovali časniki odlično mesto. 

O važnosti narodnega blaga: Drag. Dežman, Nov. 1849. — 

Nov. 1857, 154, 167. — 6r. Krek, Zbirajte narodne pesmi, Nov. 1858, 244. 

Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmij, Listki IV. Ljubljana 1873, 
96—140; tudi v podlistku Slov. Nar. 1873; Zr. 1872. — Einleitung in die slav. 
Literaturgeschichte II. izd. osobito v II. delu. — Cena narodnih pesmic, N. 1858, 
298. — Dr. Toman, Poberite ostanke, da konca ne vzamejo, Nov. 1868, 12. — 
Fr. Vrhovski, Nekaj od narodnih pesmic slovenskih, Nov. 1858, 405. — J. Pajk, 
O slovenskih narodnih pesmih, Gimn. progr. gor. 1865. — Davorin Trstenjak, O 
važnosti narodnih pripovedek in pesem za slovansko bajeslovje, Nov. 1868. 63. — 
Mih. Zoigar, Slovensko narodno pesništvo, Gimn. progr. celjski 1873. — I. Kiein- 
mayr, O slovenskih narodnih pesmih, S. 1876, 11. — x. Nabiratelji narodnega 
blaga, S. 75, št. 52. (Ta sestavek je deloma samo prepis iz Sketove Čitanke za 
V. in VI. razred srednjih Sol). 

O posameznih predmetih iz narodnega blaga: Vile, 
Slovenija 1851, 18; Iv. Ojradi v Celjski Sloveniji. — I. T., Trap, pravljica o treh 
sinih, Nov. 1856, 131. -— Rogački v Slov. Glas. — A. Kos, Pravljica o zvonovih 
cerkve sv. Donata na vrhiTDonačke gore, N. 1857, 275 — V, Kurnik, Slovenski 
pregovori, Koled. Moh. 1858. — L. Podgoriški, Šopek ugank iz novomeške okolice,. 
Koled. Moh. 1861. — Iz Domiceijeve zapuščine narodne pravljice: Peter, Pavel 
in Jaka, N. 1856, 250. — V— oški, Pravljica o kovaču, N. 1856. — Fr. Pohorski^ 
O velikem Vouvelu, N. 1859, 78. - Iskrač, Trije bratje, N. 1859, 347; 1861, 378. 

— O Rojenicah: iM. Ravnikar-Poženčan v Ilirski Dan. 1842, št. 10. — I. V.^ 
N. 1860, 64. — Lovro Stepišnik, N. 1864. — Peterlin, N. 18j4^ 178. — Trstenjak 
v Glasniku 1859,^6rV^šlrn573^ 1. — Vajjaveč^ Glas. 1866, 151. - J. Vijaiisju, 
N. 1857, 238. — L Žurman, N. 1857, 333. — Ivan Zor ko v Vencu, listu celovških 
bogoslovcev, IX. tečaj 1858. — Ciiiier Chronik aus der k. k. Hofbibliothek, N. 1831. 

— Krones, Die Freien von Sa8sek,~T883, II. 113. — DrJ-^ajelj, Črtice 204—206. 

— A. S., Peter Klepec, N. 1860, 245. - J. Gomilšak, Volkodlak, N. 1865, 34, 43. 

— Wiestlialer, Volkodlak in vampir, Lj. Zv. 1883, 422 id. — itvecJaJRutacJi 
Zvon 1883, 791. — S(lemenik), Slovo neveste, N. 1859. — Domicelj, Pregovori 
iz Dolnje Kranjske, Slov. 1868, št. 39 — 60. — J. Levičnik, Šopek starih pesmic^ 
Slov. Več. 1862. — L Vošnjak, Žlahtna gospa, Slov. GI. 1865; Tri kaple Jezusove 
krvi, Slov. Glas. 1865; Sv. Kristina Bes. 1869. — Ferdo Piohi, Dve narodni pesmi 
iz Ormuža, Slov. Glas. 1868, 194. — J. Kovač in Ivan Nagiič sta objavljala slov. 
narod, pesmice v Besedniku. — A. Bezenšek, Stara baba gobe zanje. Besed. — 
Reški, Neustrašeni kraljevič (pravljica), Slov. 1878, 48—49. — B., Trnovec je v 
raznih letnikih Slov. Glasnika objavljal legende iz Grgarja in iz okolice Sv. Gore 



Priloga. 257 

na Goriškem. — L. Baš, O ajdovskem možu, Zr. 1872, 814. — Svetinski, Natančni 
hlapec, Zr. 1875, 152. — P. 6po8, Narodne pravljice, Zr. 1874. — J. Jarc, Kovač, 
Koren, Narod, pravljica, Slov. N. 1879, 233. — P. Kelednica, narodna pesem iz 
Volče na Tolminskem. (Mi smo štirje), Domov. 1869, 1. — I. Tomšid, Sv. Katarina, 
Slov. Glas. 1867. — - J. Barle, Narodne pesmice iz Metlike, Slov. Več. XXX. — 
Sagra, narodna slika iz narodnega življenja v okolici goriški, Glasnik 1875, 5; 
P ov L. Troto n jak , o kol o dnikili, Olujtimi aoitoohrift 10 4 5, i0 4> — Dr» J,^ Pajek, 
Črtice 69—70; Ptiči v slov. narod, pesmicah. — J. Pajek, Črtice 190—195; 
Rožmarin v slov. narod, pesmicah, S. 1874, št. 35. — Narodno blago, objavljali 
v Lj. Zv. 1884: Trinko, Obalovič, D. Nemanič, G. Križnik. — Fonovski, Narodno 
blago iz Tolminskega, Kr. 1882. — Mejač, Narodne pesmi iz Komende, Lj. Zv. 1890. 

— J. Majciger, Niz biserjev iz narodne zakladnice. Kres 1883. — Praprotnik, 
Pravljice o pričetku cerkve Marije Device v Puščavi in pri sv. Lovrencu, Popotnik 1883, 
73, 91. — S. Rutar, Lj. Zv. 1883. — J. Fre^ieiisfeid, Narod, blago iz Štajerskega, 
Kres 1884, 25-28; 141— 144; 297-299; 346—350. — Gorenjec - Podgoričan, 
Škratelj, nar. pripovedka belokranjska, Kr. 1882, 516—518. -- J. Fono^M, Nar. 
bl^|gtri2-Tali]ak»kegay~^Kt ^l882j^ jI2-. — Nar. blago iz Cerkljanskega (Čižmarjev 
Tone), S. 1884, št. 9. — J. Kure : Trije bratje, nar. pripovedka iz Istre, Ed. 1885, 5. 

— Narod, pripovedke iz spodnje Štajerske, Edin. 1883, 4—9, 10 — 11; 1884, 35; 
1885, 30—40. — And. Kragelj, Nar. pripovedke iz tolminskih hribov, Lj. Zv. 1886, 
226. — Dr. Fr. Oblak, Deset božjih žapovedij v pravljicah, S. 1887, 20. — Četrta 
zapoved, S. 1888, 44. — J. Šašelj, Ivanjske pesmi iz Adlešič, Ljublj. Zv. 1887. — 
J. Scheinigg, O nar. pesmah koroških Slovencev, Kr. 1885. — A. Fekonja, Stanko 
Vraz, nabiratelja nar. pesmi, Kr. 1884. — M. Slekovec, Pravljice o copernicah, 
Kr. 1885; O copmicah. Slov. Bč. 1851, 122. — Rud. Reiciiel^Mitth. des hist. Ver. 
fiir Steiermark XXVn, 122—135. - Dr. Puff, Marburg 11, 115-119. — JLIuiek^ 
SI. Glas. 1863, 51; 1864. 51—170. ^^^TgTOrožen, Das Bisthum und die Diocese 
Lavant; Decanat Leonhard. 194 — 204, iSteierm. Geschichtsbiatter HI, 138—148. 

— Sv. Peter v nar. pripovedki, SI. 1889, štev. 150. — Levin (Piščanec), nar. pri- 
povedke iz kraške okolice. Edin. 1887, štev. 24—40. — K. Štrekeij, Zur Alexius-< 
Legende; zwei slov. Volkslieder, Arch. f. slav. Phil. 1888, 1889. — Dvoje pastirskih 
nar. pesmic je zapisal J. Šampri v Vrazovi zapuščini I, 65. — A. Benigar^ Pastirček, 
slov. nar. pripovest, SI. Glas. 1866, 105. — Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo, 
Kr. 1886. — Janko B., Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev, Ltp. Mat. Slov. 1889, 
64—84. — J. Pajk, O noši staj. Slovencev, Zr. 1876, 73, 118. - Noša Slovencev 
na Ogrskem, SI. Glas. 1863. — Jurij Ajlec (Aroski) je izdelal več slik, predstav- 
Ijajočih noše slovenske, N. 1857, 250. 

Stare slov. navade, koledovanja. O kolednikih, Dav. Trstenjak, 
Steierm. Zeitschrift 1845. — Nov. 1849, 9. - Slov. običaji, Slov. Bč. II, 10— 124. 

— Ženitvanjske navade na Goriškem, N. 1854. — IMulec, Navade štajerskih Slo- 
vencev pri ženitvanjih, N. 1856, 14, 24. — Vraže primorskih Slovencev, N. 1856, 
368. — J. Bile, Navade in šege Slovencev v Bistrici na Notranjskem, N. 1857, 
239, 251. — Poletne šege pri Muri, N. 1857, 98. — Bunc, Zenitvanje na Krasu, 
N. 1856, 26. — Božič pri ogrskih Slovencih, N. 1858, 397. - K. RipšI, Krstne navade 
Slovencev okolo Celja, Slov. Gl. 1858. — J. Zurman, Narodne navade Slovencev na 
Štajerskem, N. 1859, 20, 25. — Oswald Dulier, Stare navade na Koroškem, 
N. 1865, 19. — Vraže na Slovenskem, N. 1863, 313. — Narodne ženitvanjske 

17 



258 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

pesmi na Štajerskem, N. 1859, 78. — J. Jarc, Koledniki o božiču, SI. N. 1879, 96. 

— Dr. J. Pajek, Praznoverske bajke in šege med štajerskimi Slovenci, Kr. 1882. 

— A. Hudovernik, Vraže na Kranjskem, Kr. 1886. — K. ŠtrekelJ, Zum Volksglauben, 
dass die Erde auf einem Tische ruhe, Arch. fur slaV. Phil. XII. — V. Oblaik, 
Ein altes Zeugniss iiber ,Koleda' bei den Slovenen, Arch. fUr slav. Phil. Xin. — 
L. Stepianik, Ženitne ali svatbene navade in napitnice z godčevim katekizmom iz 
sloven.-bistriške okolice na Štajerskem, Maribor 1884. 8". 52. — Jo8. Remec in 
Obalovič, Ženitvanjski običaji na Gorenjskem in Hrvaškem, Ltp. Mat. SI. 1885, 
94—116. — Piščanec, Črtice o navadah tržaških Slovencev, Edin. 1884. — X., 
Božič pri Brežanih v Istri, Slov. 1873, 3. — Ženitvanje v Cerkljah, S. 1884, 9. - 
J. Leban, Domače vraže. Edin. 1875, 5—6. 

Str. 95 — 97: Andrej Praprotnih. — Jos. Mam, Jez. XXIX. — *) Mam, 
Op. cit. — *) L. 1853. - ») L. 1852 in 1853. — *) L. 1850. 

^) Pesmi, cerkvene in druge. Zložil Andrej Pra- 
protnik, učenik. V Ljubljani 1856. 8*^. 140. J. R. Milic. 
•) Dan. 1856. 

') Svete pesmi za šolsko mladost. Nabral in na 
svetlo dal A. Praprotnik. V Ljubljani 1864. 16^ 140. — H. nat. 
1869. — III. nat. 1873. 

*) D a r e k pridni mladosti podelil Andrej Praprotnik, učenik. 
Z nekterimi podobicami. Pervi zvezek. V Ljubljani 1861. 16*^. 
113. Nat. in založil J. R. Milic. — II. nat. 1885. 16^ 136. — 
11. zv. V Ljubljani 1863. 16«. 134. Milic. — III. zv. 1864. 16**. 135. 

®) Učiteljski Tovarš. List za šolo in dom. Urednik 
Andrej Praprotnik. Tiskal in založil J. R. Milic. 

***) a) Koledar Slovenski za navadno leto 1858. Izdal 
A. Praprotnik. V Ljubljani. Nat. J. R. Milic. Zal. J. Giontini. 

b—d) Palček. Koledar za leto 1866. Dal Andrej Praprotnik. Na- 
tisnil in založil Milic. Z istim naslovom še za leto 1867. 
in 1868. 

e) Učiteljski Koledar za navadno leto 1871. 

") Spisje za slovensko mladino. Spisal Andrej 
Praprotnik, učenik. V Ljubljani 1852. Založil in ima na prodaj 
M. Gerber, natisnil J. Blaznik. 

**) Slovenski Spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih 
opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Izdala in založila Družba 
sv. Mohora. V Celovcu 1879. 8^ 372. 

") a) Slovenski Abecednik za pervi razred ljudskih 
šol. 1868 in nastopno leto. 



Priloga. 259 

b) Slovensko-nemški Abecednik 1869, in 

c) Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavil 
Andrej Praprotnik, nadučitelj in voditelj I. mestni petorazredni 
deški šoli v Ljubljani. 

d) Zgledi za pervence, ki se brati in pisati ob enem u66. 

V Ljubljani 1856. 16^ 

e) Pervo in drugo Berilo zaslovenskešole prišlo je 
leta 1857. na svetlo na Dunaju v zalogi šolskih knjig in se 
potem pomnoženo ponatisnilo večkrat. 

f) Slovenska Slovnica za pervence. Spisal Andrej 
Praprotnik, učitelj. V Ljubljani 1869. 8**. 94. Založil pisatelj. 
Natisnil Milic. — II. nat. 1870. 8^ 93. - VI. nat. 1887. 8^ 118. 

g) Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo 
za slovenske ljudske šole. Sestavili A. Praprotnik, A. ftazinger 
in A. Žumer. V Ljubljani 1888. 8*^. 142. Natisnil m založil 
Ig. pl. Kleinmayer in Fed. Bamberg; 

/ij Stenske table. Vse se je tiskalo v c. kr. založbi šolskih 
knjig na Dunaju. 
") Nov. 1849. — ") Nov. 1857. - ") Slov. Bč. 1851. 

*'') Dr. Lovro Toman. Zal. in izdala Matica Slovenska. 

V Ljubljani 1876. 8^ 180. 

Str, 98: Janez Brence. — *) A. Pintar: Slovo ranjcega g. J. Brenceta, 
tadanjega kaplana na Bistrici, Dan. 1872, 228—229. — A. Pintar: Janez Brence, 
nekdanji krški fajmošter, Dan. 1870, 274—344. — J. Marn, Jez. XXV, 54. — V dan 
obletnice po ranjkem gosp. Jan. Brence-tu, fajmoštru krškemu, 27. aprila 1871, 
Dan. 1871, 141. — Govorček za male o slovesnosti šolskega sklepa, D. 1872, 245. 

Str, 98: Josip Levičnik. — J. Mam, Jez. XXIX. — ') O nedeljski šoli v 
Gradu, v Goijah, D. 1854. — O smrti učenika Demšerja, N. 1855, 109. — Zvezdica 
za šolo priporoča krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus, Dan. 1855. — 
^ Šolski Prij. 1855, 62—293. — Šolarjem se mora nalagati na srce, da ne muč6 
živine. Slov. Prij. 1866. - ») N. 1857, 143-167. — *) N. 1860, 367; N. 1861, 15, 
pozdravlja »Učit. Tovarišac — *) N. 1861, 85. — Nikako ni bil zadovoljen s sklepi 
učiteljskega shoda na Dunaju leta 1865., Tov. 1865. — O ločitvi šole od cerkve. 
Učit. Tov. 1869, 160. — List iz Dunaja o gospodarskem učilu za učitelje na Dunaju, 
Učit. Tov. 1869, 277. — O gospodarskem kurzu za učitelje na Dunaju, Učit. Tov. 1870, 
6-384. — •) Učit. Tov. 1870, 1871, 28-318. — ') Nov. 1864 in 1865. - «) Dan. 1856; 
Nov. 1852. — ») Dan. 1862. 

^^) Mali slovenski pevec. Zbirka dvoglasnih šolskih 

v 

napevov ; zložil Josip Levičnik, učitelj v Železnikih, na svetlo 
dal v spomin 11. aprila 1869. 1. zlate maše sv. Očeta Pija IX. 

V Ljubljani. Natisnil Eger. 1869. 

17* 



260 ZgodoTina slov. slovstva. III. del. 

M ^ ■ I ^ ■■■ m^^ 1^ ■!■ lil lll|-~HBIIIMI ■■l.l ■■ lil I !■!■ II .11 - 1 I ■ I ■!! 

») D. 1864, 101. — ") O Smamicah v Št Vidu, D. 1855. — »») D. 1856 ; 
Drobt. 1866. Trikratno zdihovanje k Mariji, D. 1862, 64. — "j Istotako v Kole- 
darčku družbe sv. Mohora 1. 1864. — Venček spleten in posvečen sv. Frančišku 
Ksaverijanu, Drobt 1866-1866; prim. D. 1868. - "j N. 1869, 230. — ") 302, id. 

— ") D. 1864, 256; Koled. Moh. 1865; D. 1868, 376. — Beseda o slovenskih 
cerkvenih pesmih in napevih, D. 1862. — ") D. 1862. — ") D. 1871. — "*) L. 1879. 
>Glasi radosti o vrnitvi Nju c. kr. apost. VeliČ. Fran Josipa in Elizabete« za klavir 
zložil J. Levičnik. 1857. — '*) N. 1856. — Pridni Peter, ali zvestim služabnikom 
se redko kdaj slabo godi. Šol. Prij. 1856. -^ ") N. 1862, 14—36. - ") N. 1863. 

— '*) N. 1868; »Ženitoina« ib. — '*) N. 1871; pristavi: Dvojni sv. večer. — 
") D. 1855, 209; predstojnika J. Pajka, N. 1857. — «0 Vodn. Spom. - »•) N. 1862. 

— ") N. 1874, 109-119; Strossmayerju, SI. 1875. — «) SI. Nar. 1878; Nov. 1881. 
") Učit Tov. 1881. 

") V ča stilni spomin štiristoletnice slavne 

ljubljanske škofije. Popisal Posebej natisnil in 

založil Jožef Blaznik v Ljubljani. 1863. 8^ 61. 

819-. 99-^100: Matej Močnik, — J. Marn, Jez. XXIV. - Učit Tov. 1891. 

— J. Lavrenčič, Zgod. Cerkljanske fare, 144. — ») Učit Tov. 1861 ; v Dan. 1861 
je priporočal škofa J. M. Vitmana nauke o šoli, šolski učenosti, o Solarski maši id. 

— ») Učit Tov. 1862; dostavi: »Frobel in njegovo delo«, SI. 1882. — ") Učit 
Tov. 1864. — ^') Učit. Tov. 1865. — •) Učit. Tov. 1866. — O Učit Tov. 1869. - 
•) Učit Tov. 1868. — •) Izv^stje I. mestne deške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani 1865. 

— »«) Izv^stje 1.1868; Učit Tov. 1881. — ") Podučevanje v ljudski Soli naj bo 
v krščanskem duhu, Učit Tov. 1862. — O jezuvitib. Učit. Tov. 1862, 85-119. - 
Učit. Tov. 1866. — Katolška cerkev — skala Kristusova 1866. — Razprave in 
odprave — za katolško politično društvo 1869. — O liberalizmu in liberalnih 
društvih govoril v Katoliški Besednici 1871, 192—202; 1873, 1874 id. —Katolško 
slovstvo pa časnike podpirati je dolžnost katoličana, T. 1866. 

") Molitev velik pripomoček k zveliča nju. 
Spisal sv. Alfonz Liguori. Slovenski izdal dr. A. Jarc. V Ljub- 
ljani 1888. 16^ 174. 

'') L. 1869. je Praprotniku pomagal sestavljati nemški del v Abecedniku 
slovensko-nemškem ; 1. 1874. je sestavil 

Imenik šolskih oblastij, šol in učiteljev po 
Slovenskem. Tečaj II. 8^ 143. Milic. 

") L. 1870, 3-284; 1872. — Zemljepisje in zgodovina v ljudski šoli. 1881. 
«) Učit. Tov. 1881. — ") 1881. — ") SI. 1885, 201. 
• Op> Ad 13. dostavi : 

Zemljepisna začetnica. Spisal M. Močnik. V Ljub- 
ljani 1869. 8^ 194. 

Str. 100: Henrik Freyer. — J. Mam, Jez, XXV. 

*) Spezial-Karte des Herzogthums Krain — 
ali obras kranfke deshele, zefarfkimu kraljevimu Velizhaftvu 



u 



Priloga. 261 

Ferdinandu Pervimu, nafhimu prefvetlimu zefarju kralju 
vogerfke in zhefke deshele id. id., vfim fpofhtovanjem in 
popolnama ponishnoftjo pofvezhen in na fvetlobo dan od 
Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha museuma v 
Lublani. 

*) Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschaften 
und Schloss namen des HerzogthumsKrainin 
deutscher und krainerischer Sprache . . . als Oommentar zur 
Spezialkarte. Von Heinrich Freyer. Laibach 1846. 8^. 159. 
J. Biasnik. 

Peter Koder. 

Str. 101—102: J. Mam, Jez. XXV. - Fr. Leveč, SI. Nar. 1879, št. 92—94. 

— *) Nov. 1848. -- ») Nov. 1848, str. 159—160. — ») Slov. 1848., 1. 27, dostavi: 
»Domorodne misli«, Slov. 1848, 1. 38, 47, 48. — Nekoliko trenutkov pri Jelačiču 
banu, Slov. 1. 41, kjer pripoveduje, kako prijazno je sprejel Jelačič slovensko 
deputacijo (dr. Miklošiča, Dolenjca, Kozlerja id.). 

*) Das Programm der Linken des oesterreichi- 
schen Reichstages mit Riicksicht auf Slovenisch- und 
Italienisch-Oesterreich. Von P. Kozler. Wien. Mechitaristen- 
Buchdruckerei. 1849. 

^) Kratek slovenski Zemljepis in Pregled 
politične in pravosodne razdelitve Ilirskega 
kraljestva in Štajerskega v oj vodstva s pridanim 
slovenskim in nemškim Imenikom mest, trgov, krajev i. t. d. 
Na svetlo dal P. Kozler. Na Dunaju 1854. 8^ XXIV. 1—56. 
Nat. L. Sommer. 

*) Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. 
Izdelal in na svetlo dal Peter Kozler. Na Dunaju. 1864. Risal 
A. Kriorr. Tiskom Jermenskega samostana. 8®. 31. — Za prilogo 
je izšel : Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v 
Zemljevidu Slovenske dežele. Na svetlo dal in založil Peter 
Kozler. Na Dunaju. 1864. 8**. 31. Tiskom Jermenskega samo- 
stana. 

Str, 103: Lovra Pintar. — Žan, Spomini na izvrstnega sadjerejca Lovra 
Pintarja, N. 1878. — J. Mam, Jez. XXV. - ») Slov. 1848. - ') Ibid. — *) Slov. 1849. 

— *•) Slov. 1849. — *) Nov. 1851; pristavi: »Ruske narodne igre«, Lj. Cas. 1850. 

— «) Slov. cerk. 6.1848. — ') Slov. 1848, št. 47-48. — •) Slov. 1851, št. 10. — 
•) Dan. 1867, 246. - ***) Dan. 1868. — ") Nov. 1857. — ") Nov. 1870. 



262 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Str. 104: Dr. Ethin Henrik Costa, — Nov. 1875, št. 5. — SI. 1875, št. 13. 

— SI. Nar. 1875, št. 25. — Fr. Levstik, SI. Nar. 1875, št. 34. — Jos. amperman. 
Spomini na dr. H. E. Gosto, Nov. 1876, 28—30. 

Vilj. Urbas. Dr. H. Et. Gosta. Zal. in izd. Matica Slo- 
venska. Ljubljana. 1877. 8^. 126. 

') Hitri Slovenec. Schneller Slovene. Ohne Lehrer in 
24 Lectionen . . . von Janez čbelarski. 1851. Gratz. Ludewigh. 

^) Vodnikov Spomenik. Vodnik-Album. Na svetlo dal 
Dr. Et. H. Gosta. V Ljubljani. 4^ XI. 268. MDGGGLK. 

') Postonjska jama. Popisal Dr. E. H. Gosta. V Ljub- 
ljani. 1863. 8^. 48. Založil J. Giontini. Natisnil J. Blaznik. 
*) Nov. 1864. - *) Ltp. Mat. SI. 1869. 

®) Sporočilo o triletnem oskrbovanju mestnih 
opravil v Ljubljani od junija 1864. do maja 1867. V Ljub- 
ljani. 1867. 8^ 21. 

Str. 104: Franjo Bradaska. — J. Marn, Jez. XXX. 

*) Sravnajuči zemljepis za više razrede 
srednjih uciona. Napisao Franjo Bradaska, profesor na 
velikoj gimnaziji u Zagrebu. 1867. Zagreb. 

Str. 104: Karol Melzer. - SI. 1878, št. 29, 31. — J. Mam, Jez. XXV. 

Str. 105: Jernej Lenček. — J. Marn, Jez. XXV. — L. Ž vab, Lj. Z v. 1886, 
187. — ') Nov. 1850, 196—198. 

*) »Slovenski Romar.« Koledar v poduk in kratek 
čas za navadno leto 1857. I. tečaj. V Ljubljani. 8^ XXXVI. 
81.+12. Založil J. Giontini. Natisnil J. Milic. — II. tečaj. 8^ 
VIII. 170. 

') Verzeichniss alterer slovenisch gedruckter 
Werke als Beitrag zur Verfassung einer vollstandigen slo- 
venischen Bibliographie. Mittheilungen des hist. Vereins fiir 
Krain 1857. 

Str. 105: Dr. Vinko Fereri Klun. — Nov. 1875, 246. - SI. 1875, št. 85. 

— J. Marn, Jez. XXV. 

*) Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu 
velikega vikarja srednje Afrike, Dra. Ignacija Knobleharja, 
zdelal in posloveniti dal Dr. V. F. Klun. Čisti dohodek je v 
podporo misijonarjev v Afriki namenjen. V Ljubljani. 1850. 
8^ 46. Natisnila Kleinmayr in Bamberg. 



Priloga. 263 

") Mittheilungen des hist. Vereins fiir Krain od 1.1851. do 1857.; v teh je 
objavljal >Beitrage zur Literaturgeschichte von Krain.« — Archiv fur die Landes- 
geschichle von Krain, Heft I — III, 1852 — 1854. — Diplomatarium Carniolicum 
1855; pisal je o domaČih zadevah v »IWyr. Blatf^ in „Bldtter von Kram.** — 
') Oesterr. Revue 1864, Bč. — O njegovih nemških knjigah, J. Mam, 1. c. 

Str. 105 : Atidrej Švegel — Jos. Marn, Jez. XXVIII. — *) Nov. 1850. — 
^ Nov. 1851, 33. - ») Nov. 1851, 48 — 49. — *j Nov. 1851, 111. - *) Naprej 
1863, 13. 

Str. 105 : Luka DoUnar. - Podratitovski v Dan. 1862, št. 11. - Dan. 1863, 
št 23. — J. Marn, Jez. XXIII. 

^) a) Zlagal je v prvi vrsti cerkvene pesni, n. pr. Pesem 
od Svetiga leta 1826. Zložil Luka Dolinar. 8^. V« pole. 

— fejPesme v'Nedele celiga leta, zložil L. D. V Ljub- 
ljani. Natisnil J. Sassenberg. 1829. 8**. 184 — c) Pes me v' 
Godove inPraznike celiga leta. Zložil L. D. V Ljub- 
ljani. Nat. J. Blaznik, na prodaj per J. Klemenzu. bukvovezu. 
1833. 8*^. VI. 250. II. nat. 1862. — d) Pesme od Farnih 
Pomočnikov ali Patronov v Ljubljanski škofiji. 
Zložil L. Dolinar. V Ljubljani. J. Blaznik. 1839. 8«. VI. 307. 

— e) Perstavik. Pesme od Svetnikov in od Svetnic, v' 
Ljubljanski škofiji samo v poddružnicah češenih. Zložil L. D. 
V Ljubljani. Blaznik. 1841. 8^ 109. 

') Dan. 1850, št. 40. - ») Dan. 1852, št. 49. 

Luka Jeran, 

Str. 105-110: J. Marn, Jez. XXVII. (Svitoslav in Danica.) — J. Bile: 
Prečastitemu Monsignoru Luki Jeranu, novemu korarju ljubljanske stolne cerkve, 
Nov. 1882. — *) „Zimske misli", Nov. 1844, 28. — »Spomladanske misli", 80. — 
^Poletne misli", 132. — ') »Moji mili domovini"* (iz hrv.). — Žalovanje starega 
očeta (iz češč.).- — ') Nov. 1845. Hvala Bogu za ohranitev cesarja. Dan. 1853. — 
*) Dan. 1869, 114; Sv. Očetu Papežu Piju IX. za obletnico njih kronanja 208. — 
*) Dan. 1871, 197. — •) Dan. 1876, 76. — ') Dan. 1878. - «) Nov. 1845, 48. — 
•) Dan. 1881, 137. - »«) Dan. 1854. — ") Dan. 1884, 25. - *») Dan. 1851, 9. - 
") Nov. 1844, 108. — ") Nov. 1847, 88. — ") Dan. 1862. — ") Slov. cerkv. čas. 
1848. - ") Dan. 1858. — ") Dan. 1884. 

") a) Jezusa in Marije dvoje najsvetejših src. 
Molitvene bukve za vse, ki Jezusovo in Marijino serce po- 
božno častijo in zlasti za brate in sestre teh neomadeževanih 
Sere. Spisala po najboljših izverkih L. Je ran in A. Zamej c. 
S 3 podobami. V Ljublj ani 1850. 12^ 437. Giontini. — 
II. nat. 1852. — III. 1855. — IV. 1862. — V. 12^ 528. 



264 ZgodoTina sIot. slovstva. IIL deL 

b) Serce Marije, prečiste Device. Bratam in se- 
stram Marijinega presv. Serca, z ozirom na podružnico te bra- 
tovščine pri sv. Petru v Ljubljani. Spisal L. Jeran v Ljubljani. 
1854. 8*. 234. Gerber. — IL nat. 1859. 8^ 328. — ffl. nat. 
1873. 330. 

c) Mariin Mesec, ali Cvetlice Marije Device za 
vsaki dan mesca majnika. Spisal L. Jeran, duhoven ljubljanske 
škofije. V Ljubljani 1859. 8^ 336. Gerber. I. 

*®) Šmarnice naše visoke nebeške Kraljice, ne- 
omadeževane Marije Device. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 
1861. 12®. 384 Gerber. Knjiga iz življenja svetnikov H. 

Šmarnice idr. Tretji letnik. Spisal, založil in na 
svitlo dal L Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 
1863. 12^ 296. Natisnil J. Blaznik. ffl. 

Šmarnice Marije Device, četrti letnik. Spisal 
L. Jeran. V Ljubljani 1865. 12^ 376. Nat. J. Blaznik. 

Šmarnice Marije Device. Peti letnik. Spisal L. Jeran, 
duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1870. 8^ 284. Na- 
tisnil J. Blasnik. 

Šmarnice idr. Šesti letnik. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 
1872. 8^ 364. Ničman, Blaznik VI. 

Šmarnice idr. Sedmi letnik. Spisal in na svitlo dal 
L. Jeran, duhoven ljubljanske- škofije. V Ljubljani 1878. 12^ 
255. Gerber. Blaznik VII. 

") Nov. 1848, 146. — ") Dan. 1879. — ") Nov. 1844, 48. — '*) Nov. 1844, 
76. - '*) Zlati Vek 1863, 59-73. - ") Nov. 1849, 154. — Dan. 1873, 205; 
pristavi: >Slovaci ali Slovenci na Ogerskerac, Nov: 1849, 45. — ^^) Dan 1852. — 
") Dan. 1851, 36; pristavi >Sv. Mihael vkup kliče šolsko mladino.« — '•) Dan. 
1861, 85. - »'») Dan. 1860, 108. — ") Dan. 1869, 200. — ") Dan. 1864, 32. - 
") Dan. 1869. (Pogovor na smrtni postelji.) 

^*) Cerkveni govornik slovenskega duhovstva 
za vse nedelje in zapovedane praznike skozi leto. V Ljub- 
ljani 1856; objavil tudi sam: Postne pridige. Po svetem 
Alfonsu Ligvorji in po drugih izvirkih poleg žalostnega rožen- 
kranca, spisal L. Jeran. V Ljubljani 1861. 8**. 56. Nat. J. Blaznik. 

Slovenska abecednica za otroke. V stari in novi 
pisavi. Spisal in na svitlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1851. 
8^ - II. 1852. — III. 1857. 



' Priloga. 265 

Zgodbe svetega pisma starega in novega za- 
kona ob kratkim za mladost in slehernemu v poduk in spod- 
budovanje. V Terstu 1850. 8®. 318. Vladarska tiskarnica. 

Sveti Juri, serčni vojšak. 8er6nim slovenskim mla- 
deničem napisal L. Jeran. V Ljubljani 1851. 12*^. 59. — II. 1857. 

Mladenček Dominik Savio, gojenec v vstavu sve- 
tega Frančiška Salezija v Torinu. V laškem jeziku spisal 
1806 duhoven Janez Bosko, vodnik tega vstava. Slovensko 
uravnal L. Jeran. Založila katoliška družba za Kranjsko. 

V Ljubljani 1870—71 v 4 zvezkih, 8^ 112. Eger. 

Rože in koprive za šolo in dom. I. zv. Na svitlo 
daje Svitoslav. V korist dijaški kuhinji. V Ljubljani 1882. 
16^ 31. 

**)Keršanski junak ali molitvene bukvice za . slo- 
venske vojake, in sploh za katoliške mladenče. Spisal L. Jeran. 
1852. 12^ 216. — II. 1886. 

Angelska služba za mladeniče (k sv. maši streči), 
L. Jeran. V Ljubljani 1861. 16*^. 

»•) Dan. 1883, 135. - ") Dan. 1883, 343-344. 
*') Njegovi ostali molitveniki so: . 

Terpljenje pravičnega in pokora grešnika z 
nekaterimi večnimi resnicami v zgledih in pergodbah. V Ljub- 
ljani 1848. 8^ 82. Giontini. — Lilija v Božjim vertu ali 
deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po 
spisih sv. Alfonza Liguorskega. S podobo. Na svetlo dala 
L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1851. 8^ 75. — H. 1852. 

— III. 1856. — IV. 1880. 8^ 220. — Stezica v nebesa. 
Bukvice pridnim otrokam namesto podobic. Na svitlo dala 
L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1852. — II. Stezica v 
nebeško domačijo z lepo podobo sv. Alojzija. 1853. — 
III. 1883. — Večni mesec za žive in mrtve. Spisal L. Jeran. 

V Ljubljani 1860. 12^ 61. — II. 1863, predelan po Dorinu: 
Ewiger Monat. — Sv. Križev pot; zlasti za duše v vicah, 
popravil in na svetlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1861. 8®. 51. 

— čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! 
Kratek molitvenik za vse stanove, posebno za šolsko mladino. 
Zbral in spisal L. Jeran. V Ljubljani 1868. 8^ 348. Zal. Gerber. 

— Kratek pouk od višnjevega škapulirja na čast 



266 ZgodoTina slov. slovstva. IIL del. 



brezmadežne Device z zapisnikom odpustkov. Posnel iz 
bukvic reda Teatinskega v Parizu poterjenih in založil za 
bratovščine L. Jeran. V Ljubljani 1868. 8^ 23. — Potovanje 
vSvetodeželo, v Egipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon, v Cari- 
grad in druge kraje. Obhodil in popisal L. Jeran. Ponatis iz 
Zgod. Danice. V Ljubljani 1872. 8^ 424. Založil pisatelj. 
Natisnil J. Blaznik. Na prodaj pri M. Gerberju. 

Jurij Vole. 
Str. 111 : J. Mam, Jez. XXIV. ^ Fr. Leveč, Lj. Zv. 1885. 

^) Stoletna Pratika .... Poleg nemškiga. Druziga 

natisa. Vsa popravljena in pomnožena. V Ljubljani 1847. 8*. 

242. Blaznik. Kot prevoditelj je podpisan Jurij Vole. III. nat. 

1860. 8^ 264. Milic. Kremžer. — IV. nat. 1880. 8^. 256. Zal. 

* H. Ničman. Tisk J. Krajec v Novem Mestu. 

*) Pridige ob posebnih priložnostih, ki jih je 
imel Jurij Vole, duhovni vladnik v Ljubljanski knezo-škofijski 
duhovšnici. V Ljubljani 1848. 8**. 94. Nat. Eger. 

•) Mir vam bodi. Molitvene bukve, v katerih se naj- 
dejo šestere svete maše in druge molitve za vse potrebe 
našiga življenja, litanije in pesmi, tudi pasijon ali terpljenje 
naš. G. J. Kr. s svetim križevim potom. 1850. 12*^. 418 str. 
II. natis pomnožil J. Vole. V Ljubljani 1852. 12^ 431. 
J. Klemene. 

Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem 
poleg nemškega od apostoljskega Sedeža poterjenega sv. pisma, 
ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil Dr. Jožef Franc 
Allioli. Natisnjeno po povelji preč. Kneza G. G. Antona 
Alojzija, Ljubljanskega škofa. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik^ 
Zv. I. 1857. 8^ XVI. 448. — II. 1857. 595. — III. 1858. 627. 
— IV. 1859. 869. — V. 1856. 460. — VI. 495. Kazalo, be- 
rilo itd. I. VIII. 

Str. 111 : P. Placid Javornik. — Nov. 1864, 430. — A. Japežič, SI. Glas. XI. 
J. Mani, Jez. XVII, XXIV. 

a) Šest Nedel pobožnosti v čast svetiga Alojza od 
Gonzaga. Svetiga Alojza živlenje, premišlovanje nja živlenja, 
litenije ino pesem. Molitva juterna, večerna, masna, za spoved 
in za sveto obhajilo. Po nemško spisal Dr. Alois Schlor, po- 



Priloga. 267 

slovenil P. Placidus Javornik. Treki natis. Z dopušenjem 
visoke časti vrednešega gnadlivega firšta gospoda Romana 
sekovskega škofa, V Gradci 1849. 12**. 66 str. Jbs. Sisola, 
4. 1. 1864. 12^ 96. V Gradci. 

b) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in raz- 
ložil P. Placid Javornik, benediktinar, c. kr. učenik sv. pisma 
st. z. in iztočnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovci. 

V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. Predgovor. Uvod. XXX. I. Mo- 
zesove bukve. 1848. 8^. 520. — II. Mozesove bukve. Izdalo 
društvo sv. Mohora 1854. 8^ 104. — III. Mozesove bukve. 1854. 
8^ 76. 

Str. 112: Dr. Simon Klančnik. - Dr. Bleiweis, Nov. 1844, št. 2. — 
Rozman, Drobt. 1852. — J. Marn, Jez. XIX. 

Sv. pismo stare zaveze (okrajšano). I. Del. Petere 
Mojzesove bukve. V Ljubljani. Blaznik 1840. 8**. 1—225. — 
II. Del. 1841, 1—206 str. - III. Del. 1841. 207—348 str. 
Na svetlo dal Dr. Simon Klančnik, c. kr. učenik desete 
šole. 

Napeljevanje k pobožnimu življenju in lepimu 
zadržanju. Iz nemškega prestavljeno ... V Ljubljani. 
Natisnil, založil in na prodaj ima J. Blaznik 1840. 8®. 180. 

Bilje in černa maša. V Ljubljani. Blaznik. 1840. 
12**. 91. — Premišljevanje in molitve za bolnike. 

V Ljubljani. Blaznik. 1841. 8^ 361. 

Spisal je tudi v nemškem jeziku: 

Mildherzigkeit gegen Thiere. Innsbruck 1843. 8". 
45. — Knjiga je imela toliko tiskarskih pogreškov, da ni 
bila za nobeno rabo. 

Str. 112: Jožef Virk. - Prihovski v SI. 1880, št 6. - D. Trslenjak, SI. 
N. 1880, št. 6. — Rok Merčon : Čertice v spomin preblagemu nepozabljivemu 
slovenskemu pesniku Jožefu Virku. Dan. 1880, str. 37—95. — Fr. Leveč, 
Ljubljana. Zv. 1882. — J. Marn, Jez. XXV. — J. S. v SI. Gosp. XIV. — J. Voh, 
J. Virku v spomin, v SI. Gosp. XIV. — ^) Dan. 1856. — ') Dan. 1857. — ») Dan. 
1860. — ^) Dan. 1867. - *) Dan, 1872. — •) Bes. 1870. — ') Dan. 1868. — 
•) Nov. 1848, 167. 

Janez Krizostom Pogačar. 

Str. 113: Dan. 1875, 219-20. - J. Mam, SI. 1875 št. 79, 1884 št. 21 do 
22. - A. 2logar, Kr. 1884, 157-209. - Lj. Zv. 1884, 128. — Ed. 1884, št. 16. 
— Svetilko, Koled. Moh. 1885,31-49. - Slovan 1885, 1, 17, 36. - J. Marn, 

\ 



268 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Jez. XXIV. 46—47. — Slavospev Pogačarju J. Bile in Jos. Cimperman, SI. 1875, 
104; Slov. N. 1876, 79. — V spomin dr. Janeza Ejrizostoma Pogačarja je izšla 
krasDa črno obrobljena podoba križanega Vzveličarja v lesorezu. Podoba ima 
na treh utraneh življenjepis Pogačarjev in izreke sv. pisma. 

*) Pridige. Govoril Janez Zlatoust Pogačar, doktor 
bogoslovja, korar stolne cerkve in predsednik knezoškofijske 
zakonske sodnije. V Ljubljani. Tiskal J. Milic. 1864. 8^. 424. 
Založil dr. J. Zl. P. 

V nemškem jeziku spisal je knjižico: 

Zur Congruaregulirung. 1874. 

Str. 114: Anton Namre. - *) Dan. 1863, 118. - ') Dan. 1863, 81; Hvala 
čistosti, Dan. 1865, 183; Slava Mariji. — ») Dan. 1863, 81. — ") Dan. 1872, 
89..— ") Dan. 1863, 25. - •) Dan. 1871, 11. - ') Dan. 1875, 396-422. Pri- 
stavi: Vesela pevka, Dan. 1867, 282. — •) Dan. 73. 

Str. 114: Jafiez Globočnik. — Dan. 1877, 404; S. §t. 51. — J. Mam, 
Jez. XXV. 

Nova cvetlica v duhovnem vrtu ali Življenje 
svetih mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Kocijanile in 
Prota z raznimi molitvami, na svitlo dalJ a n e z Globočnik, 
kn. nadškofijski tajnik, skrivni kaplan sv. Očeta Pija IX. 
S štirimi podobami. V Gorici 1871. 8^ 295. 

Le sette Basiliche di Roma. Operetta raccolta da 
Giov. N. And. Globočnik segr. del Pr. Arciv. die Gorizia. 
Venezia. 1877. 8^ 300. 

Str. 114: Matevž FreUh. J. Mam, Jez. XXX. - *) Dan. 1851. — ') Dan. 
1850. - ») Dan. 1858. 

*) Venček za vezilne darila ali vošilne pesmice, o 
godovih, novem letu, in druzih priložnostih z nekaterimi 
spominskimi listiki in grobnimi napisi. V Ljubljani. 1854. 8^ 
58. Natisnil Milic. Založil J. Giontini. — Tretji natis 1886. 

O tej knjižici glej Nov. 1854, 75 in Dan. 1854, 47. — ") Nov. 1856, 1863, 
1869, 1870. 

•) Narlepši dan ali uredno praznovanje perviga sve- 
tiga obhajila, kateremu so pridejane molitvice pri sv. maši 
in drugih posebnih priložnostih. Spisal Matevž Frelih, bogo- 
slovec v Ljubljanski duhovšnici. V Ljubljani 1854. 16®. 256. 
— V. nat. 1882. 

Perve in naj potrebniši resnice sv. keršanske 
katoliške vere za narmanjši učence. Iz Ratisbonskega 



Priloga. 269 

katekizma poslovenil M. Prelib. V Ljubljani 1854. 8^ Natisnil 
Milic. Založil J. Giontini. 

O D. 1848, 1849. — «) D. 1862, 214. - •) Slov. cerkv. čas. 1848. — 
*°) N. 1860, 157. 

Str. 115: Janez Volčič, Dan. 1888, 106—124. — Fl. Hrovat, Zgodovina 
SmarjiSke fare. - J. Leban. Lj. Zv. 1888, 248. — J. Marn, Jez. XXVin. 

Po vzgledu Baraginem, Tratenj akovem in Stojanovem je 
spisal : 

Nove Smarnice, Mariji prečisti Devici darovane. 
Nabral J. Volčič. 1860. 12^ 190. - II. nat. 1867. 

Smarnice naše ljube Go spe presvetega Serca. 
Spisal J. Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem 
krškega knezoškofa. Natisnila družba sv. Mohora. V Celovcu 
1879. 8^ 333. 

Marija Zgodna Danica, mati milosti Božje. Mari- 
jinim častivcem, po 18. natisu iz nemškega. Z dovoljenjem 
preč. Ljubljanskega knezoškofa. V Ljubljani. Založil Gerber. 
Tisk Kaznik 1882. 8^ 717. 

Življenje preblažene Device Marije in njenega 
prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal J. Volčič. Izdala 
družba sv. Mohora. V Celovci 1882. 8^ 144. 

Dobro urejeno je: 

Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka, 
^1 S^ J6 j^^ spisovati župnik Janez Skofic, dovršil pa po raznih 
spisih J. Volčič. 

^) Ura moliti Jezusa. Spisal J. Volčič. VI. nat. V Ljub- 
ljani 1879, 12^ 63. 

Zlata šola vsakemu kristjanu potrebna. Bukve polne 
lepih naukov in molitev. Spisal J. Volčič. Z dovoljenjem 
Ljubljanskega knezoškofa. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač. 
1879. 12^ 560. 

Vijolice bratom in sestram družbe vodnega češčenja 
sv. Jožefa. Nabral J. Volčič. V Ljubljani. Tisk R. Milic 1881. 
16^ 572. ' 

Stopnje k popolni ljubezni Božji. Masne in obhajilne 
molitve. Nabral J. Volčič. Tisk Krajec v Novem Mestu. Za- 
ložil Gerber. V Ljubljani 1882. 8^ 656. 



270 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Žganju vojsko, slovo! Škodljivost žganja v povestih 
in pogovorih. Zbral in na svitlo dal duhoven Ljubljanske ško- 
fije. V Ljubljani 1853. 8^ 132. 

Domači zdravnik. Kratek navod si zdravje vterditi in 
življenje podaljšati. Spisal J. Volčič. Izdala in založila družba 
sv. Mohora. V Celovci 1874. 

Naposled imamo še omeniti : 

Zgodovina Šmarješke fare. V spomin svojim fara- 
nom spisal J. Volčič. Rudolfovo. Tiskal J. Krajec 1887. 8^ 116. 

JStr, 115: Andrej ČehašeJc. — J. Mam, Jez. XXVII. 

Sveta Vojska v svetem letu za vesoljni cerkveni zbor. 
V Ljubljani 1869. 8^ 127. 

Zl atoma šnik Sveti Oče Pij IX. čertice o njihovem 
življenju, delovanju in značaju. Na svitlo dala in založila 
katoliška družba na Kranjskem. V Ljubljani 1869. 8®. 50. 
Eger. — Pristavi: Papeževa nezmotljivost, kratko po- 
jasnena vernim Slovencem v poduk. Zal. in na svitlo dala 
katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani. 1870. 8**. 60. Eger. 

str. 115: Matija Hočevar. — J. Mam, Jez. XXVII. 

Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za 
šolsko mladost. Na Dunaji 1858. 8^ 331. V založbi šolskih 
bukev. Stara zaveza obsega deset oddelkov str. 5—159, nova 
šest oddelkov str. 160 — 322, potem sledi dejanje aposteljnov 
in začetek sv. vere. 

Sveto pismo stare in nove zaveze z razla- 
ganjem .... Iz Vulgate .... Dr. Allioli. Poslovenjeno v 
Ljubljani 1. 1856-59 (Wolf— Vole). 

Med sodelovalci se navaja tudi Matija Hočevar, ki je poslo- 
venil in priredil I. Bukve Kraljev, bukve Pripovesti ali Pregovorov 
in Modrosti. 

Str. 115: Andrej Zamejic, — J. Marn, Jez. XXVII. 

Jezusa in Marije dvoje najsvetejših Sere. 
Molitvene bukve za vse, ki Jezusovo in Mariino serce pobožno 
častijo in zlasti za brate in sestre teh neomadežanih Sere. 
Spisala po najboljših izverkih L. Jeran in A. Zamejc. S tremi 
podobami. V Ljubljani 1850. 12®. 437. Giontini. — V. natis 
1875. 12^ 528. 



Priloga. 271 

Lilija v Božjim vertu ali deviški stan, njegova 
lepota in pomočki ga ohraniti. Po spisih sv. Alfonsa Liguor- 
skiga. S podobo. Na svetlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V 
Ljubljani. 1851. 8^ 75. — IV. 1880. 8^ 222. — V. 1889. 8^ 251. 

Stezica v nebesa. Bukvice pridnim otrokam namesto 
podobic. Na svitlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani. 
1852. — IV. 1892. 

Dušna Hrana za katolške deržine ali keršanski nauk 
in življenje svetnikov s podobami. V Ljubljani 1864. 4^ 44. 
Po Mehlerju spisal A. Zamejc. Do 1. 1869. izšlo je deset 
zvezkov. 420 str. Nat. J. R. Milic, zal. J. Giontini. 

Nar lepši čednost in nargerši pregreha. 
Po nemški spisal dr. J. Zwerger ; poslovenila mašnika ljub- 
ljanske škofije A. Zamejc in K. Klun. Založil in na svitlo dal 
J. Zupan. Tisk Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani 1897. 
8^. VII. 355. 

Poslovenil je Svetega Pisma: »Dvoje bukve Maka- 
bejcov IV. 759 — 869, Evangelij sv. Marka in sv. Lukeža V. 
136—163, List sv. Jakoba aposteljna VI. 358—372, List 
sv. Juda aposteljna VI. 417 — 420. 

Kratki Katekizem v prašanjih in odgovorih za 
ljudske šole ljubljanske škofije. V Ljubljani 1882. 8<^. 96. 
Nat. J. Blaznik. 

Veliki Katekizem za ljudske šole. (IV. razred). 
Na Dunaj i 1861. Večkrat natisnjen, n. pr. L 1882. 8^ 216. 
V C. kr. zalogi šolskih bukev. Nat. K. Gorišek. 

Berila ali listi in Evangeliiv nedelje in praz- 
nike in imenitniše godove celega leta* z navadnimi molitvami 
pri očitni službi Božji. Z dovoljenjem preč. in mil. g. Jerneja, 
kneza in škofa. V Ljubljani 1870. 8^ 706. Nat. J. R. Mihe. 
Založil M. Gerber. 

Nove kuharskebukve ali nauk nar boljši inu nar 
imenitniši jedila perpraviti. Z 200 jedilnimi listki. V Ljubljani 
1850. — n. natis v Ljubljani 1861. 8^. 332. Nat. in založil 
J. Blaznik. 

Str, 116 : Dr, Leon Vončina, — Janez Volčič : Solzica na grob preblagega 
součenca dr. Leona Vončine D. 1874, 367. — Resnicoljub: Na grobu dr. Vončine 
SI. 1874, 132. — J. Mam Jez. XVII. 



272 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Friderik Baraga, prvi kranjski apostoljski misijonar 
in škof med Indijani v Ameriki. Spisal dr. Leon Vončina, 
profesor bogoslovja v Ljubljani. Nat. Blaznik 1869. 8**. 198. 

Str. 116: Anton Lesar, — Nov. 1873, 297. — Dan. 1873. — Ltp. MaL 
Slov. 1874. — J. Mam, Jez. XXV. 

^) K a t e k i z e m ali keršanski katolški nauk. Spisal za 
spodnje gimnazije in niže realke in sploh odrašeno mladost. 
V Ljubljani 1862. 8^ 130. Založil Ničman. 

^) Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. 
Za katolške ljudi. S 112 podobščinami in 1 zemljevidom. 
Po nemškem izvirniku dr. J. Schusterja. Na Dunaju 1863. 
1867. 1879. 262. 

^) Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. 
Za gimnazijalno, realno in sploh odraslo mladost. V Bernu 
1863. 8^ I. 133. II. 100. Tiskal in založil Winiker. — H. po- 
pravljeni natis 1881. 8®. 194. Kleinmayr in Bamberg. 

*) Zgodbe sv. katolške cerkve. V Celovci. 1863. 
8**. 107. Izdala družba sv.Mohora. — III. popravljeni natis 1887. 
8*». 110. 

*) Jezus Kristus devicam svojim nevestam na 
serce govori. V Celovcu 1864. Družba sv. Mohora. 

*) Prilike patra Bonaventure v pojasnovanje 
raznih verskih in nravnih keršanskih resnic. Prosto poslo- 
venil A. Lesar. Družba sv. Mohora 1866. 8^ 113. 

''IPerpetua ali afrikanski m učenci. Poslovenil 
A. Lesar. V Celovcu 1869. 8^ 164. Družba sv. Mohora. Ve- 
černice zvezek XIX. Blaznik. 

*) Sveto pismo Wolf-Volc... 1856: Bukve H. 

Kraljev. Jezus Sirah, Apost. Djanje ; List sv. Pavla do Efežanov. 

") Napisal je troje sestavkov v izvestju c. kr. realke v Ljub- 
ljani; 1. 1861: »Glasoslovje slo venskega jezika«; 
1. 1863: »Slovenska slovnica v spregledih«; 1. 1864: 
»Ribniška dolina na Kranjskem.« 
O njegovih spisih v yf Letopisu Mat. Slov.**^ v „Večernicah'* 
družbe sv. Mohora, v iste družbe »Koledarčku", v »Danici'^ glej 
Marn 1. c. Sodeloval je pri knjigi: »Slovenska Kuharica . . .« 
Narekovala Magdalena Bleiweisova. V Ljubljani 1868. 8^. 308. 
Prvi nauk lepo in hitropisja; »Ponovilo«, itd. 



Priloga. 273 

Str. 116: Janez Valjavec. — Dan. 1875, 229, 252, 259. — J. Marn, 
Jez. XXV. — *) Slov. Bč. 1853; ') Dan. 1876—1879. 

Str. 116: Matija Torhar. — J. Mara, Jez. 1892. 

Sodeloval je tudi pri delu: 

Življenje svetnikov in svetnic Božjih. Iz- 
dala družba sv. Mohora. Del III. (jul. — sept.) v Celovci 1871. 
8^ 1-476. Natisnil J. Blaznik. — Del IV. (okt.— dec.) v Ce- 
lovcu 1874. 8®. 1—629. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora. 
Po najboljših virih spisal Matija Torkar. 

Str. 117: Valentin Lah. — Dan. 1886, št. 23, 24. - SI. 1886, št 123. — 
J. Mam Jez. XXV. 

*) a) Sv. Alojzi ali šestnedelna pobožnost v čast 
sv. Alojzja, poleg nemškiga Ijubljansk bogoslovec. V Ljub- 
ljani. 1856. 120. IV. 310. Gerber. — H. natis. 1861. — HI. 
1867. — IV. 1874. — h) Pobožni otrok ali podučne in 
molitvene bukvice za mlade kristjane. V Ljubljani 1862. 16®. 
178. Gerber. — III. nat. 1865. Spisal V. L., duhoven ljub- 
ljanske škofije. 

*) Keršanskiposel ali bukvice za posle in njih 
gospodarje, pa koristne tudi drugim ljudem s podukom in 
z vsimi potrebnimi nauki in molitvami. Spisal V. L., duhoven 
ljubljanske škofije. V Ljubljani. 1872. 16^ 384. Giontini. 

Str. 117: Matevž Lotrič. — Dan. 64, 254 .. . 73. — J. Marn, Jez. XIX. 

Dodatek k Jeranovemn krogu. 

Jožef Paitel (1805—1861) iz Škocijana pri Dobravi na Kranjskem, duhovnik, 
umrl v Crešnjicah. „Danici^ je bil od 1. 1862. do smrti marljiv sodelavec v vezani 
in nevezani besedi. Največja njegova pesen je »Trpljenje Jezusovo c v V. spevih; 
tudi Mariji na čast je zložil mnogo lepih pesmic. Trudil se je, da bi se truplo 
Knobleharjevo preneslo v domovino. 

Jožef Marešič (1805 —1872) iz Kostanjevice na Dolenjskem, duhovnik, 
umrl na Šmarni gori. — V nDanico" in nNovice" je poslal marsikatero lepo 
pesmico, n. pr. »Križ in vojščakc, >Na Šmarni Gori«, »Roženkranska nedelja«, 
»Sladko ime Marija«. Posebno rad je zlagal pesmice Devici Mariji; morda vsled 
obljube v svojih žalostnih dijaških letih. — Opisal je Šmarno goro, romarsko 
cerkev v Dan. 1860, in spisal »Pogovor dveh protestantov od Lutrovih 
naukov«, Dan. 1860—1863. — (Ant. Namre, Dan. 1872. - J. Mam, Jez. XXV). 

Martin Kuralt, »rojen Kranjec, duhovnik, spreten latinsk, nemšk in kranjsk 
pesnik«, je zložil pesen: »Jutrejna pesem eniga Kranjskiga kmeta po letu«; ta 
se nahaja v nlllyr. Blatt^ 1826, št. 31. V istem Časniku tri leta poprej se nahaja 

18 



274 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

članek: >£in klein er Versuch in krainerischen Volksliedern« 
z opazkami, podpisan z M. G. — (Saf. 42, 84. — J. Marn, Jez. XXIII). 

Frančišek Kosmač (1817—1866) iz KoroSke Bele, od L 1860. jezuvit, je 
izdal molitvenik: 

Angel varuh za žensko mladost ali nauki silno potrebni 
sleherni, katera hoče pravo dušno lepoto in vrednost ohraniti. Spisal F. K., 
duhovni pastir, V Ljubljani. 1859. 12». 234. Maic. — II. natis 1865. 12«». 
274. Gerber. 

Janez Škofic. — (Dr. J. Šterbenec, Dan. 1871, 143. — J. Volčič, Dan. 1871, 
154. — Ani. Zlogar, Dan. 1871, 185. — J. Mam, Jez. XXV.) — Udeleževal se je 
spisovanja knjige: 

Razla*ganje keršanskega katoliškega Nauk a. V Celovcu 
1.1864. 8®. 663. — I. Pogl. od >Vere< je spisal Janez Škofic, župnik Suhorski. 

Sveti Jožef, naš varh in pomočnik v življenji in ob smrti, ali 
Šmarnice v čast Jezusu, Mariji in sv. Jožefu. Svojim 
farmanom in drugim častivcem svetega Jožefa spisal duhoven ljubljanske 
škofije. V Ljubljani. 1867. 8**. 268. J. Blaznik. Zal. Janez Škofic. 

Valentin Gašparšič, porojen na Gorenjskem, je poučeval na mariborski 
gimnaziji in v mariborskih rodbinah francoski jezik; potoval je večkrat na Dunaj, 
v Rim, Berolin in Pariz. Umrl je v Mariboru v revščini, kolikor toliko podpiran 
po rodbinah Schmiederer, Hausner id. — Opisal je v »Zgod, Dan.*^ n. pr. 1. 1873., 
331: >AngleSkega Kralja Henrika IV.c; opisal LuSarsko goro, D. 1874, 227—307; 
posebno lepo in navdušeno je naslikal Rimsko mesto, D. 1873, 294, in S. Pietro 
in vincola, D. 1874, 67—203. 

Martin Končnik, porojen 1. 1841. v Nevljah na Kranjskem, je zlagal pesni 
na čast Mariji, n. pr. »Šmarnice žalostni Materi Božji v Stožicah pri Ljubljani« 
(Danica 1867, 123), v kateri opeva moč Marije Device, tolažnice in pomočnice. 
Jednaki sta pesmici »O Marija, varuj nas« in >Smarnica Marija< v Dan. 1868, 
171. — V pravilnejši obliki je zložena izvirna »Sveti Mihael«, Dan. 1868, 235, in 
prevod: »Božje dete« po nemškem. 

Janez Stritar (1818 — 1882) iz Lašč, beneficijat pri Št. Vidu pri Zatičini, 
se je pridno pečal s slovenščino uže v latinskih in bogoslovnih šolah, izdal je 
jeden molitvenik*), ter je jedno leto urejeval »Zbornik za cerkvene ') govornike«. 

*)Živi Roženkranc. Molitvene in masne bukvice z križovim 
potam za vse pobožne kristjane in prijatle Jezusa in Marije, posebno za 
brate in sestre živiga roženkranca. Spisal Janez Stritar, duhoven Ljub- 
ljanske škofije. S podobami. V Ljubljani. 1852. 8®. 212. Blaznik. — II. po- 
množeni natis. 1862. 8^ 432. 

S tremi drugimi vred je urejeval časnik: 

') Cerkveni Govornik 1.1856. 8°. 524. (Blaznik), ki je izhajal 
samo jedno leto. 

O. Mansvet (Janez) Šmajdek (1819—1868) iz Soteske na Dolenjskem,— 
Nov. 1868, 135. — Dan. 1868, 27. - J. Marn, Jez. XXV. 



Priloga. 275 

■ I * - — ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ — ■■- II-. ^■^^— — ■ .. ■ -■■■ — ■ ■ — 

Sbodni ogovori. Spisal in izustil O. Mansvet Šmajdek, učenik 
naravoslovja v domačih šolah Frančiškanskega reda na Kostanjevici blizu 
Gorice. V Ljubljani. 1854. 8^. 319. Zal. Giontini, nat. Blaznik. 

Popotni Tovarš bratam in sestram III. reda svetega 
Frančiška, ki med svetam živijo. Spisal O. Mansvet Šmajdek, Fran- 
čiškan na Kostanjevici blizu Gorice. V Ljubljani. 8^. 608. Nat. Milic. 

Njegove spise v „Danici*^ omenja Mam 1. c. — Pisal je Šmajdek še dokaj 
lepo slovenski. 

Andrej AndoUek. — (J. Mam, Jez. XXV.) 

Nebeška Mana ali Molitvene Bukve, v katerih se najdejo preserčne 
molitve, spodbudovavne premišljevanja, ginljivi zdihljeji, ljubeznive pesmi 
id. id. Ljubljana. 1860. 

Jernej Dolžan. — (J. Marn, Jez. XXV.) 

Mati Božja dobrega sveta, ali bratovska ljubezen. Povest iz 
časov turških bojev konec XVI. stoletja. Spisal duhoven ljubljanske škofije. 
Izdala družba sv. Mohora. — Slov. Večernice. XVII. zvezek. Celovec. 
1868. 8«. 119. 

P. Joahim Nastran (1802—1863) porojen v Cerkljah na Gorenjskem. — 
(Jos. Marn, Jez. XXIV.) 

Sveta pokora, ali sedem postnih pridig, ktere je pridi- 
goval v letu 1846. P. Joahim Nastran, duhovin frančiškanarskiga reda in 
kaplan predmestne fare »Marijinega oznanenjac v Ljubljani. Natisnil Ign. 
A. Kleinmayr v Ljubljani. 1849. 8**. 91. Zal. in prod. J. Giontini. 

Simon Vilfctn (1802 — 1881). Iz Stare Loke, prost v Novem mestu, dopisnik 
^Novicam*' in jfDanid". — (J. Marn, Jez. XXV.) 

Keršanski nauk od Božjih lastnost. Zložil Šimen Wilfan, 
fajmošter v Kranjski gori na Gorenjskim. V Ljubljani. 1850. 8^ 215. Nat 
J. Blaznik. 

Posebno marljivo je podpiral ^Slov.Prijatla*', v katerem je 1.1858. in 1869. 
objavljal »Nauk od gnade božje«, in 1. 1860. do 1862. ogovore in premišljevanja 
po lavretanskih litanijah; po tem gradivu izdal je urednik 

Lavretanske Pridige. Ponatisnjene iz „8lovenskega Prijatla^. 
V Celovcu. 1863. 8^ 312. Nat. J. Leon. 

Ti ogovori so pisani v prosti besedi brez posebnega vzleta gledč na misli. 

Str. 117: Dr, Karol Lavrič. — S. 1876,10— 12.— (V. Dolenc): Dr.LavriC, 
prvi učitelj slovenskega govorništva, S. 1876, 12. — Za obletnico Lavričeve smrti, 
S. 1877, 9. — Nagrobni napis, S. 1877, 10. - Na Lavričevi gomili (Kragl), S. 1877, 
12; SI. Nar. 1876, 55. - Dr. Lavrič in njegovi učenci, SI. N. 1876, 68 — 69. - 
Spomin na dr. Lavriča, SI. N. 1882, 50. - *) N. 1863, 361. — *) Nov. 1863, 363 
popisujejo iskreno, kako nenavadno udanost so mu Tolminci izkazali pri odhodu 
iz Tolmina v Ajdovščino. 

18* 



276 Zgodovina sIot. slovstra. III. deL 

Str. 118: Andrej, baron W%nkler, - Andr. IfaraSič, Novice 1861. — Ivan 
LavrenČič: Andrej baron Winkler, dežeini predsednik kranjski. V spomin deset- 
letnice njegov^a predsedništva. 1890. 8". 12. (Ponatis iz j,Drobtinic' .) 

Str, 119: Josip Godina Verdelski. — (jodina Verdelski je sam opisal svoje 
življenje v knjižici, izdani 1879. 8®. 180. Trst — Jos. Mani, Jez. XXV. — Gregor 
Jereb, Ljublj. Zv. 1884. — Ed. 1884, 9—10. — *) Tržafike razmere, Nov. 1863, 118; 
primeri: >Slovanstvo okoli Trstac, Nov. 1865; »Kratek razgovor o 'fažnosti trgovine 
in brodarstva«, »Tržaški Slovanic, Nov. 1863; »Nošnja Slovencev v tržaški okolici«. 
Nov. 1864. — *) Slov. Glas. 1862. — ») Dirski Primorjan 1866. leta. — Teržaški 
Ljudomil. — Pod Lipo. 1869. 1. v zvezkih. 

*) Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice 
z uverstitvijo kratkega geografičnega in zgodovinskega pre- 
gleda starih in sedanjih Slavjanov, kakor še tudi kratke 
omembe njihove osode in omike. Se 7. lesorezi. V Tersta 
1872. 8**. 482. — Kratek pregled vesoljnega 
sveta sploh in posebno naše zemlje. L. 1872. 8^ 48. — 

*) Znanstvo je bogastvo. Trst. 8®. 195. — Izvirek 
premožnosti ali pravi pripomoček za nje napravo in ustanovitev 
med ljudstvom 1843. 8^ 108. 

Kratek razgovor o bolj važnih dosedanjih 
iznajdbah in posebno o strojih ali mašinah, železnicjah 

in telegrafiji id. — Trst. 1876. 8^. 83. — Čitanka 

Trst 1882. 8^. 180. 

Str, 119: Jožef Premru (Premrl). — J. Mam, Jez. XXV. — Slovo hva- 
ležnih učencev svojemu ljubljenemu učitelju g. J. Premru-tu Nov. 1851, 259. 

*) Nuova Raccolta di dialoghi Italiani, Te- 
deschi e Sloveni. — Neue Sammlung Italie- 
nischer, Deutsche rund SlovenischerGesprslche. 

— Nova Nabera Laških, Nemških ino Sloven- 
skih Pogovorov. Bearbeitet und zusammengesetzt von 
Josef Premru, k. k. Gymnasialprofe8Sor in Goerz. 1850. 8**. 255. 
PaternoUi. 

Str, 119: Dr. Frančišek vitez Močnik, — Fr. Leveč, Laib. Zeitg. 1892, 
(Dez.) 1893, št. 1. 

Str. 120: Filip Jakob Kafol. —J. K. v Večera. 1878. —J. Mam, Jez. XXV. 

*) Domači ogovori po nedelskih evangeljih 
za verne ljudi na deželi. Spisal in izustil Filip Jakob 
Kaffol, kaplan v Ročini pri Soči. I. del. Celovec 1853. 8^ 270. 

— II. Del. 1853. 8^ 290. Izdalo društvo sv. Mohora. J. Leon. 



Priloga, 277 

*) Domači ogovori po prazniških evangeljih 

za verne ljudi na deželi. Spisal F. A. KafToI, samostalni 

. kaplan v Bajtuji pri Vipavi. V Ljubljani 1856. 8^ 342. Milic. 

Večne resnice v pogovorih za Ij udske misi- 
jo ne po slovenskih deželah. Spisal F. A. Kaffol, duhoven 
Goriške nadškofije. V Gorici. Zvezek I. 1861. 8^ 316. — 
Zv. II. 1862. Del L str. 1 — 157. Del II. str. 157 - 303. 
Paternolli. 

Str. 120: Josip Furlani. — >)Dan. 1869.— ») Ib. — ») Dan. 1869; pristavi: 
»Križaric, Dan. 1869. — *) Dom. 1869. — *) Dom. 1869; pristavi: »Sv. očetu 
Piju IX. v ponižen poklon in spomin njihove zlate maše 11. apr. 1869 c, Dan. 1869. 
*) Dan. 1869. — ') Dom. 1869. - •) Dom. 1869. — •) Ib. — >*») Ib. - ") Glas. 1875. 
— "J Glas. 1874. — ") Glas. 1872. - ") Glas. 1875. 

Str. 121: Dr. Štefan Kociančič, — S. 1883, 15. •— Simon Rutar: Ljublj. 
Zvon 1883, 331—335. - Fr. Podgornik, Ib. 398-401. — Dr. A. Mahnič: Kr. 1883, 
276—277. — Slov. N. 1883, 81. — Životopis ranjkega Št. Kocijančiča, profesorja 
bogoslovja v Gorici, kakor ga je sam pisal,- Soča 1887, 35, 36, 38, 39. — Črtice 
iz Kocijančičevega življenja. (Priobčil J. Balič, poduči telj), S. 1882, 40. — L. 1837. 
je preval nekoliko pesmic iz ^Mildheimisches Liederbuch^, izmed katerih je tri 
vsprejel Stanič v svojo pesmarico, S. 1887, 35. 

*) Kratek pregled zgodovine te kaplanije 
in božje poti od njenega vstanovljenja do sedanjega časa. 
V Gorici. 1853. 8^. Seitz. 

') Slov. Bč. 1852. — ») Glas 1872. 

*) Foliumeccles. dioeceseos Tergestinae 
1865 — 1875; Folium periodicum ar ch idio ec. Go- 
ri t i e n s i s od 1875. 1. — Soč. 1887, 38 navaja petindvajset 
Kocijančičevih spisov. 

*) Podučne povesti. Spisal v laškem jeziku Fran- 
čišek Soave. Poslovenil Štefan Kociančič, učitelj sv. pisma 
stare zaveze v Goriški duhovščnici s pristavkom. V Gorici 
1851. 8*». 325. — II. nat. 1870. — III. nat. 1876. 

*) Šestindvajset povesti za mlade ljudi. Spisal 
Št. Ko. v Gorici 1847. 8*^. 220. — Sto povestic, berilo 
za otroke. V Trstu 1852. 

') a) Vodnikova kranjska pismenost okrajšana, 
Terst. 1847. — h) Povestice za pervo začetno šolo 
v Terstu 1846. — c) Abecednik za šole po mestih. 
Terst 1846. — d) Berilo za otroke. Terst 1852. 



278 Zfodovina slov. sldTstva. III. del. 

•) Slov. Več. 1861. — •) Vsi Štirje v Glasu. — *'*) V rokopisni zapuSfiini, 
Dr. J. Nep. Hrast, Breues notitiae biograficae Gor. 1875. S^. 56. 

") Specimina lectionis Scripturae hebraicae in gratiam 

suorum auditorum congessit Stephanus Kociančič. Goritiae 

1853. — II. ed. emendata et aucta 1860. Typi8 Iv. Seitz. 
»») Dan. 1852. 

") Vodnik pobožnega kristjana ali nar potrebniši 
molitve v raznih okoliščinah življenja. Celovec 1845. J. Leon. 

Tovarš pobožnega kristijana, to je najpotrebniši 
molitve slehmiga kristjana in nekaj duhovnih pesem. V Go- 
rici 1854. 8**. 354. PaternoUi. Ta knjiga je izdana večkrat — 
Kristosovo življenje in smrt, v premišljevanjih 
in molitvah. Poleg Gašparja Erharda za Slovence predelal 
Štefan Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. Na 
svitlo dala družba sv. Mohora. I. Del. V Celovcu 1868. 8^. 636. 
Blaznik. — U. Del. 1873. 8^ 743. —Pridige in drugi 
slovenski spisi Jožefa Stibiela. Sabral St. Ko- 
ciančič in jim pristavil životopis ranjkega s kratkim uvodom 
v celo knjižico. V Gorici 1853. 8^ XI. 176. — Sveta Po- 
ve s t n i c a. Spisal L. Fleury . Iz laškega poslovenil 
Š. K o c i a n č i č. L Del. V Gorici 1852. 8^ 250. — II. Del. 
1852. 8^ 216. PaternoUi. 

Po prelagatelju je namen te knjige, da moremo spoznati 
mnogovrstne razmere, ki so izvoljeno ljudstvo vezale z drugimi 
narodi, in da more služiti kot uvod v vesoljno povestnico. 

Andrej Marušič. 

Str. 122—124: J. MarQ, Jez. XXX. — Andrej MaruSič: Epizoda iz kulturne 
zgodovine goriške ali košček goriškega gimnazija. Gorica 1895. — ') Nov. 1854, 
49-68. — ') Nov. 1860, 92—107. - «) Izvestje gimn. gor. 1862. — *) Not. 1855, 
62. — *) Nov. 1855, 299. - •; Nov. 1861, '250-259. 

'') Sejni zapisniki prve sejne dobe deželnega zbora 
pokneženih grofij goriške in gradiške. V Gorici 1861, 4®. 321. 
PaternoUi. — Obravnave druge sejne dobe deželnega 
zbora poknežene grofije goriške in gradiške zložene po steno- 
grafskih zapisih. V Gorici 1863. 4^ 321. Seitz. 

*) Domovina. List posebno za primorsko- deželne pa 
tudi sploh slovenske zadeve. V Gorici. I. Teč. 1867. Lastnik, 
izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Marušič. — H. Teč. 1868. 
Tednik za domače slovenske in občne potrebe. — III. Teč. 1869. 



Priloga. 279 

•) Umni gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, go- 
spodarstvo in obertnijstvo. Izhaja v osmerki na 4 listih v 
Gorici. Izdaja ga c. kr. kmetijska družb.a. Vreduje profesor 
A. Marušič. 1863. 

Umni gospodar. Mesečnik za kmetijstvo, obrtnijstvo 
in druge deželne zadeve ter za izobraževanje ljudstva sploh. 
Izhaja 15. dan vsakega mesca na pol poli id. 

*®) a) Jaz sem pot in resnica in življenje. Mo- 
litvenik in pesmarica za mladino srednjih šol, posebno gim- 
nazijsko, pa tudi za druge izobražene vernike. Sestavil Andrej 
Marušič, učitelj verstva na c. kr. gimnaziji v Gorici. V Gorici 
1873. 16^ VIII. 240. Zal. Woholat; natisnil Seitz. — 6; Sveti 
Veliki Teden in Velika Noč ali cerkvena opravila tega 
sv. časa v latinskem in slovenskem jeziku s pravili za du- 
hovne in pojasnili za ljudstvo. Sestavil Andrej Marušič, učitelj 
verstva na c. kr. gimnaziji v Gorici. V Gorici. 1874. 8®. Xin. 
407. Nat. in zal. E. Seitz. 

Peter Podreka. 
Str. 125 : Zamejski, Lj. Zv. 1890. 

Anton Martin Slomšek. 

Str. 125 — 132: Slava svetlemu knezu in milostlivemu vladiku gospodu 
Antonu Martinu Slomšeku; Iz Štajerske, Iz Kranjske, Iz Koroške. Nov. 1846, 117. — 
Bož. Raič, Slovenci podravski in pomurski pozdravljajo novega visokega pastirja. 
Nov. 1859, 299—300. - Dav. Trstenjak, Nov. 1862, 332. — Dan. 1862, št. 32—34. 

— Fr. Košar, Beseda na slavni spomin Antona Martina Slomšeka. Drobt. 1862, 5. 

— M. Močnik, O smrti Slomškovi, Učit. Tov. 1862. — Nagrobni govor Stepišnikov, 
Dan. 1862, 221. — Zadnje duhovne vaje škofa A. Martina, Dan. 1862, 252. — 
Oklic za spomenik (Keše, Trstenjak), Dan. 1862, 272. — A. Umek, Slomšku, 
Dan. 1862, št. 25. — Slava Slomšku, Nov. 1862, 117. — Spomin ranjcemn škofu 
Slomšku, Dan. 1863, 22. — Franc Košar, Anton Martin Slomšek, Farstbischof 
von Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken von — — , fiirstbischof- 
licher Consistorialrath etc. Marburg, A. Janscbitz 1863. — Slomškovo živ- 
ljenje in slovstveno delovanje, Drobt. 1863. — Dr. von Hoffinger, A. M. Slomšek, 
Ein Cbarakterbild, Oest. Revue 1863, III. — Mariborska beseda Slomšku v 
spomin, 81. 1865, 75—76. — Ant. Martin Slomšek, prvi slovenski pedagog, 
Učit. Tov. 1865, 305-360. — J. Levičnik, O skrbi Slomškovi za šolo in šolsko 
slovstvo, Dan. 1853. — J. Tomšič, Škof Slomšek, prijatelj otrokom. Vrtec 1875, 
(s podobo). — S— C, Anton Slomšek ljubezniv značaj, SI. 1878, 40. — Dr. Blei- 
weis, Zlate drobtinice iz Slomškovih pisem, Lip. M. SI. 1868. — F. Jamšek v 
Popotniku 1886. — Šolske drobtinice v petindvajsetletni spomin smrti A. Martina 



280 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Slomšeka. Učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole spisal — . V Ljubljani. Na- 
tisnil in založil J. R. Milic. 1887. — Fr. Klima : Antonin Martin Slomšek, koeže- 
biskup Lavantsky, prisežny apoStelske stolice, meštian Rimsky. Jebo Život a 

apostelska čuvnost Ze spisu slovinskeho Františka Košara preložil .V Brne. 

1882. 8^ 34. — N. 1862, 1—7. — Lovro Anželov, Slavospev Slomšku, Kr. 1881, 
96. — Slomškova slovesnost v Mariboru, N. 1878, 204 ; SI. 1878, 28. — J. Macun, 
Knjiž. 135—116. 

*) Prijetne perpovedi za otroke. Iz Nemškiganaslo- 
venili (II. nat. poslovenili) mladi duhovni v Celovški duhovšnici. 

V Celovci 1832. 8^* 80. — II. nat. 1836. 8^ 96, s podobo. 

*) Kratkočasne pravljice otrokam v podvu- 
čenje. Iz Nemškiga poslovenili mladi duhovni v Celovški 
duhovšnici. 1835. — Sedem novih pripoved za 
otroke. Iz pisem Krištofa Šmida, poslovenili mladi duhovni 
v Celovški duhovšnici. 1836. — Življenja srečen pot. 
Potrebni nauki, izgledi in molitvice za mladenče. Spisali 
mladi duhovni in na svitlo dal Anton Slomšek, spiritual v 
Celovški duhovšnici. Pridjan je slovenski zemljevid Europe. 

V Celovci I. nat. 1837. — II. pomn. 1845. - IH. 1851. — 
IV. 1859. — V. 1871. — Dober dar za mlade ljudi. 

V Celovci 1837. — Troje ljubeznivih otrok. V Ce- 
lovci 1838. — Dve lepe reči za pridne otroke. V 
Celovci 1838. — Dvoje fantov. Poslovenil Ffelicijan Glo- 
bočnik; predgovor spisal A. M. Slomšek. V Celovci 1841. 

— Sveto opravilo za šolarje. Spisal Anton Slomšek, 
nekdanji visi ogleda šol. I. nat. 1846. — II. 1852. — V. 1873. 

— Angel, molitve za pobožne šolarje. I. nat. 1846. 

— n. 1847. 

*) N. 43, 32. 

*) Abecednik za slovenske šole. Na Dunaju 
1853—1862. 8^ 86. — Malo Berilo za pervošolce. 
Na Dunaju 1853—1854. 8^ 160. — Veliko Berilo in 
Pogovorilo za vajo učencev drugega odreda. VBeču 
1855. 8^ 267 ; to je čitanka naravoslovske vsebine. — Po- 
novilo potrebnih naukov za nedelske šole na 
kmetih. V Beču 1854. 8M— IV. 752. — Veliko Berilo 
za slovensko-nemške šole drugega odreda. V Beču 
1855.8*^.437. — Pristavi: Mali Blaže V pervi šoli, kako 
se hitro brati nauči. V Ljubljani. 1849. Eger. — Nemška 
slovnica za slovenske šole. Na Dunaju 1852. 8°. 123. 



Priloga. 281 

*) Blashe in Neshiza v nedelfki fholi. Uzhitelam 
ino uzhenzam sa pofkufhno fpifal Anton Slomfhek, nekdajni 
Vosenifhki fajmofhter. V Zeli 1842. (S sliko sv. Maksimili- 
jana spredaj ia s tremi podobami na koncu knjige.) — 
II. izd. 1848. — IIL 1857. — Str. XI— XII obsega »Čudne 
besede« (terminologijo), XIII — XVI pa »Sachregister«. 

®) Šola veselega petja za pridno šolsko mladino. 
Celovec 1853. 8^ I— VH. 55. Napevi 1—21. Založila družba 
sv. Mohora. 

O Car. 1832, 10. — «) Dr. Bleiweis, Ltp. Mat. SI. 1868, 123. - ») Nov. 
1846, 82-95. - '") Nov. 1846, 144. — ") Nov. 1846, 135, 138, 143, 146. — 
*') Nov. 1845, 31; pristavi: Milo potožilo, Slov. cerk. čas. 1848, 42; KerSanski 
nauk od nekeršanskih bukuv, Slov. cerk. čas. 1848, 23, 28, 34, 43, 50; Povaba 
Slovencev v družbo sv. Križa, Dan. 1849, 81. — ") Z odlokom z dn615. aprila 1845. 

**) Drobtinice za leto 1846. Učitelam in učencam, 

gtarišam in otrokom v podučenje in za kratek čas. Na svitlo 

dal Anton Slomšek, vikši ogleda šol Lavantinske škofije. V 

Gradcu natisnene, v Celji na prodaj v prihodni veliki noči. 

— Tako jih je Slomšek sam naznanil v Novicah 1846, 6. 

") Nov. 1847, 96, 180, 183, 187. — ") Odprto pismo bratom in sestram 
molitvene družbe sv. Cirila in Metoda, Dan. 1854, 42. — Letno pozdravljenje bratom 
m sestram, Dan. 1860, 46; 1862, 67. 

") Mnemosjnon Slavicum suis quondam audi- 
toribus ac amicis carissimis dicat Antonius 
Slomšek. Glanforti. 1840. 8*». 168. 

^*) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in raz- 
ložil P. Placid Javornik. Predgovor. Uvod XXX. — Prve 
Mozesove bukve. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani 1848. 
8**. 510. — Druge Mozesove bukve. Izdalo družtvo 
sv. Mohora v Celovcu 1854. 8®. 104. — Tretje Mozesove 
bukve. Izdala družba sv. Mohora v Celovcu. 1854. 8®. 76. 

") Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih 
praznikov ali svetkov. Spisali družniki sv. Mohorja, na svetlo 
dal Anton Slomšek. Pervo pol leta. U Gradcu 1853. 8®. 
I— Vm. 736. J. Sirola. Tisk J. A. Kienreich. — Drugo pol 
leta. 1854. 8^ 813. 

*^)Keršansko devištvo. Potrebni nauki, izgledi in molitve 
za žensko mladost. V Celovci. I nat. 1834. —H. 1835. — IH. 1840. 
IV. 1844 — V. 1847. — VI. 1853. — VII. 1857. - Vm. 1868. 



282 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

^*) Hrana evangelskih naukov, bogoljubnim dušam 
dana na vse nedele ino zapovedane praznike v leti. Spisali 
dušni pastirji na spodnim Štajarskim; na svetlo dal Anton 
Slomšek, nekdanji kaplan pri Novicerkvi. I. Del: Od perve 
adventne nedele do zadne nedele po veliki noči. H. Del: 
Od binkoštne nedele do zadne nedele po binkoštih. m. Del: 
Na zapovedane praznike in gode. — I. nat. 1835. — II. 1845. 

Predgovar je nemški pisan ; v predgovaru H. izdaje kaže 
Anton Slomšek, takrat nadžupnik v Vuzenici, da mu je dobro 
znano vse slovensko govorniško slovstvo do one dobe. 

") Apostolska Hrana bogoljubnim dušam dana po 
branji apostolskih listov ino drugih bukev svetiga pisma za 
nedele ino svetke cerkveniga leta. I. Del : Od perve adventne 
do šeste nedele po veliki noči. Pisal Anton Slomšek, nekdanji 
nadfajmošter v Vozenici. V Gelovci 1849.8^.240. — 11. Del: 
1850. 8^. 158. Od binkoštne nedele do posledne po binkoštih. 

— III Del: 1850. 8^ 67. 

^^) Svetiga Frančiška Zalezja, nekdanjega 
škofa v Gen evi, Filot eja ali prijazna roka pobožno 
živeti. Poslovenil in z molitvami^ za cerkuv in nekterimi 
drugimi pomnožil neki dušni pastir Lavantinske škofije. Pre- 
gledal in priporočil Anton Slomšek, Vozeniški fajmošter. V 
Gelovci 1842. — II. 1851. 

") a) Sveto opravilo za šolarje. Spisal Slomšek, 
nekdanji visi ogleda šol. I. nat. 1846. — H. 1852. - III. 1873. 

— 6/ Angel, molitve za pobožne šolarje. I. natis 
1846. — II. 1847. — c) Križev pot. — d) Posebni 
nauki in molitve za žensko mladost. V Gelovci 
1835. — e^Molitvice in potrebni nauki za pridne 
mladenče. V Gelovci 1838. 

") a) Oznanilo in opravilo slovesnih molitev zado- 
biti popolnoma odpustik svetiga leta po naročilu sv. Očeta 
papeža Pija IX. za lavantinsko škofijo. V Gelovci Leon. 1852. 
8®. 28. — h) Sveto opravilo očitne božje službe za La- 
vantinsko škofijo. V Mariboru. A. Janežič. 1860. 8^ 142. — 
c) Popoldanja služba božja za katolške kristjane. V 
Gelovci 1853. 8^ 140. — d) Spomin sv. mi sij o na. 
V Mariboru. A. Janežič. 1860. 8^ 14. 



Priloga. 283 

^®) čujte, čujte, kaj žganje d e 1 a. Prigodba žalostna 
in vesela za Slovence. Poslovenil F. Gl. (Felicijan Globočnik). 
Predgovor spisal A. M. Slomšek. 

Str. 131: Jernej MarouŠnik. — J. Mam, Jez. XXV. 

Str. 131: Matija VoduŠek. — Jos. Mam, Jez. XXIV. 

Dve lepi rezhi sa pridne otroke. Velikonozhna 
pifanka alj perh. Spifal M. V. V Zelouzi. 1838. 

Str. 132: Mihael Stojan. — Fr. Košar v Drobt. 1863. — Dan. 1863. — 
Nov. 1863. (Dav. Tersteujak) — J. Mam, Jez. XXIV. 

a) Molitvena ura pred sv. Refhnim Telefam, 
okoli 1832. V Zelouzi. — h) Nauk porodnifhtva sa 
b a b i z e po Nemfhkem poflovenil blisu 1. 1837. — c) Sode- 
loval je v knjigi: Hrana evangelskih naukov. — 
(^j Kapelica 1. 1838. — e^ Sv etiga Franzifhka Sa- 
lesja, nekdanjiga fhkofa v Genevi, Filoteja, ali prijasna 
roka poboshno shiveti. Poflovenil in s molitvami za zerkuv 
in nekterimi drugimi pomnoshil neki dufhni paftir — Mihael 
Stojan — Lavantinske škofije. Pregledal in priporočil Anton 
Slomfhek, Vosenifhki fajmofhter. V.Zelovzu 1842. 8^ 350. 
J. Leon. — n. nat. 1851. 8^ 337. 

Voditelj proti oblubleni desheli. Nauki, tolashleji 
ino molitve ia bolne* ino vmirajozhe kriftjane. Na fvetlo dal 
Mafhnik Lav. Shkofije. V Zelovzi 1843. 8^ 519. Nat. J. Leon. 

Sveti Evangelji z molitvami irjio branjam na 
vfe nedele ino godove. V Zeli. I. 1845. — II. 1850. 
m. 1857. 661 strani. 

LudovikaBlozjanapeljevanjeh'keršanskimu 
življenji — (na svitlo dala L. Jeran in V. Zic) 1. 1847, 126. 
Stojan je to knjigo uravnal za Slovence in omenjena dva 
duhovna sta jo izdala v lepi obliki. 

Marije rožen cvet. Molitvene bukve, poslovenil Stojan 
s svojim pomočnikom. V Celovci. Nat. Leon. 1855. 12®. 414. 

Nauki, ktere je dal sv. Ludovik. francoski kralj svojimu pervimu sinu 
Filipu, SI. C. č. 1848, 43. -- Izreki sv. Nila opata od molitve. Dan. 1849, 104. — 
Čuda božje v naturi rož in želiš Dan. 1849, 197—198. — Svetega Avguština iz- 
poved vere I -XXVI. Dan. 1849 in 1850. — Slavniga kanonika doktorja Veitha 
govorica v obletnico družbe za cerkveno glasbo in petje. Dan. 1850. 219—222. 



284 Zgodoroa dur. dovstra. lO. dd. 

5lr. Idl^r Dr. 2xmwo Vogrm. — Dat. Trstenjak t SIot. Nar. 1&70. 
1—2. — J. Macnn, Knjiž. 12&-7. - J. Han. Jez. XXY. 

Tisočletno obhajilo v čast sv. Cirila in Meto* 
dija. V Maribora 1863. — Vrokopisu je zapustO: »Obširen 
vero nauk« in »Pastirno«. 

Dr. Jožef Muršec 

Str. 132: D. TrsteDJak ▼ Not. 1880, 289. — It. Macan, Knjii. zgod. 
123 — 125. — STitoslaT, Sto pet in trideseti psalm. V spomin Slletn^a godu 

pr^d. Dr. Jožefa Moršeca, Dan. 1887, 67, 68. — Čestitke labodskih dn- 

hovnoT Dr. Morieca t Gradca, SIot. 1886, 98. — J. Uam, Jezic. XXV1IL 
7a— 74. — ») Apih, 1848. 1. ia SloTencL — ») Sot. 1849, 12. — »Obletnica Slo- 
Tenije« je OToden članek t SIot. 1849, 43. — ») SIot. 1849, 3. — *) SIot. 1850. 

- •) Nov. J 850, 190; 1851, 123; Not. 1863, 7; t Nov. 1839, 109 razlaga, 
da je sliSal gOToriti: »ta Tinograd je obu bratuc. — *) Mam, op. cit. 74. 

^1 Kratka slovanska Slovnica za pervence. Na 
svitlo dal Dr. J. Mursec, učitelj veroznanstva pri st. meščanski 
šoli. V Gradci 1847. 8^ 87. Papir ino natisk od Lajkamovih 
naslednikov. 

Na obširno oceno t Not. 1849, 124—224, je odgoToril t SIot. 1849. 
22-23. 

^ Bogočastjesv. katolskecerkve. Sploh koristno 
podučenje čez cerkvene čase, kraje, sprave, opravila ino 
osebe po njihovem bogoslužnem pomenu in namenu. Spisal 
in založil Dr. Jos. Muršec, učitelj verozakona v st. meštjanski 
učilnici. V Gradcu 1850. 8**. 190. Papir in natis od Lajka- 
movih naslednikov. 

•) Narava in človek v svoji pravi zložnosti. 
Podučno in zabavno berilo. Spisal Jož. Živkov. V Ljubljani 
1867. 16^ 91. J. R. Milic. 

***) Spominek na zlato mašo. Gradec. Samozaložba. 
1880. 16^ 

Str. 134 : Josip Bozman, — J. Marn, Jez. XXIV. — J. Macun, Knjiž. 163. 

— L. M. v SI. 1874, 101 in 102. — Ivan Skuhala, Jož. Rozman, kn. šk. 
konzistorijalni svetovalec id. Maribor 1874. 8°. 61. Založil pisatelj. 

o) K a t e k e t i k a ali Poduk pervencov u sveti Jezusovi 
veri. Spisal Jožef Rozman, učitelj kateketike in detovodstva 
u šentandrežkem semenišču. U Celovcu 1855. 8^. 181. — 
h) Abecednik za slovensko - nemške šole. — cj Malo 



Priloga. 285 

Berilo za pervošolce. — c?)Keršanski katolški nauk 

skrajšan Kratka dogodovščina svete vere 

Jezusove. 

Cvetje kerSansko - slovenske zemlje. Pridnim 
mladenčem in dekličem v darilo nabral in v venec povil 
Jožef Rozman. * V Celovci 1857. 8^ 101 Natisnil J. Leon. 
Z 9 podobšinami. 

Družbene bukvice za žene in hišne gospo- 
darje, ki so pri krizo vski družbi v Konjicah. Spisal J. Roz^ 
man. V Ljubljani 1864. 8^ 48. 

Družbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški 
ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne 
ženske. Spisal J. Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik. V 
Ljubljani 1886. 8^ 538. Zal. Gerber. 

Str. 135: Dr. Jožef Vlaga. — Lj. Zv. 1881. — Kr. 1881. — J. Mam, 
Jez. XXV. — Nagrobnico mu je zložil J. Bohinec, njegov bivSi tovariš v mari- 
borskem semenišču. Dan. 1881. 681. — *) Drobt 1859. - ') Dan. 1866. — 
») Drobt. 1863. 

*) Zgodovina sv. vere v podobah novega za- 
kona. Spisal Jožef Ulaga. Izdala družba sv. Mohora. V Ce- 
lovcu 1855. 8^ 88. 

Str. 135: Franc Košar. — Slovo svojemu preč. preljubemu duh. vodji 
g. Fr. Kosaiju, Dan. 1865, 53. — J. Marn, Jez. XXIX. - Dom in Svet 1894. — 
Dr. Ivan Križanič, Monsignore Fran Košar. Maribor 1895. — ') Dan. 18.49, 1850> 
1852. — ') Keršanska Beseda za Mariino družbo v pomoč Kristijanov v jutrovih 
krajih. Drobt. 1861. - ») Dan. 1849. — *) Dan. 1850. — ») Dan. 1850. — Hus 
in Kristus pod policijo Jožefinizma ib. — *) Dan. 1850. — Dostavi: Svoboda 
tiska pa katoliški bravci in pisavci, Dan. 1863. — Zaduje ure Rab. Bluma. Dan. 1849. 

^ Beseda v slavni spomin na slovstvene za- 
sluge pokojnega kneza in škofa lavantinskega 
Antona Martina Slomšek a. Govoril Frančišk Košar, 
spiritual v Marburškem semenišču o shodu Marburške čitav- 
nice 26. okt. 1862. Zgod. Dan. 1862, 253—273. Tiskano tudi 
posebej v Ljubljani. Blaznik 8^ 24. — Anton Martin 
Slomšek. Fiirstbischof von Lavant ; dargestellt in seinem 
Leben und Wirken von Franz Košar, fttrstbischofl. Consi- 
storialrath und Spiritual. Marburg. 1863. 8^ 326. Druck von 
E. Janschitz. 



286 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



*) Katolška cerkva in njeni sovražniki 
Spisal Fr. Košar, korar Lavantinske stolne cerkve. Izdalo 
katolško tiskovno društvo. Snopič IV. V Mariboru 1872. 8^ 
127. Nat. J. Skaza. 

*) Nebeška Hrana. Bogoljubnim dušam dana od 
družbe sv. Mohora. Spisal Franc Košar,' korar stolne cerkve 
v Mariboru. Del I. V Celovcu 1875. 8^ VEL 407. Natisnila 
tiskarna družbe sv. Mohora. 

>•) Dan. 1886. 
Str. 136: Peter Cizej. — J. Macun, Knjiž. 166. — J. Mam, Jez. XXV. 

Dodatek k Slomškovemu krogu. 

Fran Zorčič (1808—1883), porojen v Kapelah pri Brežicah, od 1840. do 
1847. 1. kapelan v Novi Cerkvi in Celju ; od 1847. do 1848. 1. šolski ravnatelj v 
Celju; župnik in dekan v Brežicah in. v Rogatcu od 1852. do 1862. 1.; kanonik, 
dekan in prost v Mariboru, je bil zvest pomagavec Slomškov v ^Drobtinicah'* ^ 
katerim je vestno izdelaval korekturo. 

Jurij Matjašič (1808 — 1892) porojen v župniji sv. Petra in Pavla pri Ptuju, 
je kapelanoval v Središču in v Lembahu blizu Maribora od 1833. do 1842. leta; 
tega leta je prišel na mariborsko gimnazijo za učitelja veronauka in je to službo 
opravljal do 1861. 1. Tu si je pridobil velikih zaslug za slovensko reč, za katero 
se je vzajemno trudil s Trstenjakom, ki je pozneje došel na ta zavod. Lepo 
priložnost mu je dala zlasti stoletnica mariborske gimnazije, ki se je obhajala 
1858. leta. S Trstenjakom in tedanjim ravnateljem Langom, — ki je 1896. 1. na 
Dunaju umrl dvomi svetnik in priznan Nestor avstrijskega učiteljstva — je usta- 
novil podporno društvo za mariborske dijake. V izvestju mariborske gimnazije 
1858. 1. je objavil zgodovino mariborske gimnazije, od 1758. do 1858. 1. Gimnazija 
je bila poprej v vasi Ruše nad Mariborom ; ta sestavek je završil s to-le kitico : 

Hundert Jahre sind verflossen, 

Seit der Same hier gelegt, 
Keimend emsig ward begossen 

Und mit regem Fleiss gepflegt! 
Gebe Gott nun sein Gedeihen, 

Und als Lohn gesunde Frucht; 
Marburg moge stets sich freuen 

Findend, waa es opfernd sucht: 
Eine Schule filr die Jugend, 

Die zur Weisheit sie erzieht. 
Eine Pflanzstatt' echter Tugend, 

Der das Gliick der Stadt entbluhtl 



Priloga. 287 

__. ■ ___ I -.1 I lllll,. ■■-[»■Il 11 ■ -■- T , ■ - ■■■ 

MatjaŠič je bil pristaš ilirski ideji; to se razvidi iz zloga, v katerem je 
čestital Muršcu: 

Da se vsako protuletje Da te zdravje ne zapuSa, 
Tvoja jakost pomladi. Cele tvoje žive dni, 

Kano prerojeno cvetje To, o draga moja duša, 
Miiokrasne naravi. To iz srca Ti želi 

Tvoj Juri MatjaŠič. 

V Mariboru 17. dan Sušca 1838. 

Bil je od leta 1861. do 1866. dekan v Jarenini, do 1881. stolni župnik, 
do 1884. stolni dekan, do 1892. stolni prost.*) 

Ignacij Orožen porojen 1819. L, vikar v Celju od 1. 1844. do 1854., župnik 
v Mozirji in višji župnik v Slatini do 1867., kanonik, stolni dekan in stolni prost 
v Mariboru. Ko je pastiroval v Celju, je spisal in izdal ^Celjsko kroniko".^) 
— Opisal je župnika Mihaela Plaskana,') sestavil rodoslovno drevo Kačičev.*) 
Sotrudnik bil nemškemu zgodovinskemu zborniku r,Mittheilungen des hist. Vereins 
fiir Stetermark" *) o zgodovinskih stvareh na Malem Štajerju. — Najvažnejše pa 
je njegovo obširno zgodovinsko delo »Zgodovina labodske škofije«,') ki jo je zadel 
spisavati 1868. 1. in nadaljeval do 1893., ko so mu oslabljene oči ustavile pero. 
Izšlo je osem knjig. Opisana Še ni vsa škofija. Orožna diči bister um, zlato po- 
štenje, jekleni značaj in neumorna delavnost Njegovo delovanje je odlikoval 
papež Leon XIII. z naslovom: »Protonotarius' apostolicus«, in državna oblast z 
železno krono III. reda.**) 

Tomaž Mraz, porojen 1826. 1. v Št. Vidu pri Ponikvi na Štajerskem, sedaj 
višji župnik in dekan v Vuzenici, je nekdaj kot kapelan in župnik mnogo pisal 
v jfOst und We8t", „Vaterland'^, „Draupo8t", „Siid8teirische Post", »Novice'* 
in ^Slovenskega Gospodarja*^, Izdal je 1861. 1. Djansko vodilo. Ker se je 
pa Y teku mnogih let gledč poučevanja krščansko-katoliškega nauka mnogo izpre- 
menilo, je izdal knjigo: 

Šolske katekeze za pervence. Spisal in v „Slov, Prijatlju^ 
podajal ~ — župnik v Vuhredu, Lavantinske škofije. Natisnila tiskarna 
družbe sv. Mohora v Celovcu. 1878. 8". 240. 

Njegovo največje in temeljito premišljeno delo pa je: 

Razlaga srednjega in največjega šolskega katekizma. 

Spisal nadžupnik in dekan. Priloga k »Slov, Frijatlju**, Natisnila 

tiskamica družbe sv. Mohora v Celovcu. 1883. 8®. 1036. 

Prvi del govori o sveti veri, drugi o upanju, tretji o ljubezni, četrti o svetih 
zakramentih, peti o krščanski pravici. Na koncu (1034—1036) je dodejano >Nekaj 
iz katehetike rajnega gospoda korarja Jožefa Rozmana.< 



*) Dr. J. Pajek, Cerkvena priloga „SloTens1remQ Gospodaija" 1882, št. 71. Idem : „80. Gkbarts- 
tag des Herm Domprobstes Georg MatjaŠič' S ,,Sftdsteieri8che Post" 1887, št. 29; „Slov. Gtospodar^' 1887, 
štev. 117. 

**) Dr. Jož. Pajek : Priesteijabilaam des Praelaten Ignaz Orožen, SUdsteierische Post 1892 * 
N. 1866. — Prelat Orožen, Vatecl. 1894, Nov. 1833. — 1) Celjska kronika. Spisal Ignac Orožen. 
1854. — 2) Mihael Plaskan, farmešter in dekan pri sv. Frančiška v Stražah. Drobt. 1864. — 

3) Kači cev- Oro Ž nov rod. Spisal . V Maribom. 189,'>. 8». 40. — 4) Zwei nengefnndene 

Bomersteine aus Untersteiermark. Mitth. XXXI. — 5) Das Bisthnm and die 
DiScese Larant. Marbarg. 1868— 1^93. VHI. B. 



288 Zgodovina slov. slovstva. IIL del. 

Davorin Trstenjak. 

Str. 136—141: O Razlag, Zora 1852, 157-158. — Dr. Toman, Trstenjaku 
in Hicingerju, N. 1857, 112. — Fr. Leveč, Slov. N.1878, 258, 259; prenatisnjeno 
in dopolnjeno, Lj. Zv.l890, 166—174. - J. Macun, Knjiž. 128—131. — Andrej 
Fekonja, Davorin Trstenjak, Slov. pisatelj. V Ljubljani. Založil Ant. Trstenjak. 
Kleininayer in Bamberg. 1887, 8°. 31. — Jos. Mam, Jez. — K. Glaser, Ed. 1890, 
14 — 19. — Trstenjakova slovesnost (ob priliki sedemdesetletnice), SI. N. 1887, 202 
do 207. - Ed. 1887, 72—74. — S. 1887, 42. — Danilo, Dav. Trstenjak, k njegovi 
slavnosti 4. septembra 1887, Slovan 1887, 267. — A. Funtek, Slovan 1887, 257. 

— B. FlegeriČ, Slovan 1887, 321. — K— m — , Spomin na ilirizem, St. Vraz, Kobe, 
Davorin, SI. N. 1876, 289. — Trstenjakov spominski večer, Lj. Zv. 1890, 256. — 
A. Fekooja, O rokopisni zapuščini, Lj. Zv. 1890, 383. — ^ Ob usodi te drame. 
Slov. N. 1876, 4. — ■) Kr. IV. 296. — *) Z Ivanom in Antonom Mazuraničem, 
Babukidem, Demetrom, Rakovcem, Vukatinovidem id. ~ *) Gl. SI. 1868, 63. — 
•) Slov. Nar. 1868, 41, 42. — ') Slov. Nar. 1868, 43. — •) SI. Nar. 1868, 46. - 
•) SI. Nar. 1868, 49. — **») SI. Nar. 1870, 7. — ") Št. 9: Krt, uš, mravlja, figamož, 
redkva; št. 10, 12, 15, 35 id. — ") SI. Nar. 1870, 71. — ") SI. Nar. 1870, 123. 

— ") SI. Nar. 1870, 39-48. — ") SI. Nar. 1886, 60. — ") SI. Nar. 1887, 254. 

— Dostavi še: »Volitev poslanca v Kuzarovcu, Ltp^. Mat. SI. 1868. — ") Istotako: 
»Mladoletne šege Slovencev kraj Mure«, Nov. 1857, 90, 98; »O virokihc, Nov. 1857; 
»Narodne povesti«, Novice 1858; »O pisanki in o skrivnostnem pomenu jajc«, 
Nov. 1858, 125; »Pesem mitične vsebine iz Vrazove zapuščine«, Nov. 1869; »Pri- 
mula veris«. Nov. 1871; »Zale žene, Nov. 1879. — ") Iz Nov. 1853, 51 pristavi: 
»Sveto indijsko figovo drevo«. Novice 1855; »Indoslovanska božiča Kalanda«, 
Nov. 1856. — ") Progr. mariborske gimnazije 1.1858. Pristavi: Korant- Kurent, 
N. 1855 ; O istrijanskih božanstvih, O božiči Kybala, O božanstvu Korsa, N. 1856; 
O taran-balti sekori, N. 1859; Venetski božanstvi Fon in Gerio, N.1870; Pregina, 
myth. bitje starih Slovencev, N. 1871 ; Siva, božiča polabskih in čeških Slovanov, 
N. 1871, 51 ; Slovenske uganjke in njihov pomen za slovensko mythologijo, N. 1871, 
93, 101, 110, 118. — **) Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal stari mesti 
Virunum in Tevronia? Kelti in Venedi. V Celovcu. 1853. 8®. 24. Ponatis iz ^Bčele", 

— '») Novice 1859. — "j Nov. 1860, 162, 179, 376, 384. — ") Nov. 1863. - 
'*) Nov. 1864. — ''^) Nov. 1867. - ") Nov. 1869. 

") P an no ni ca. Spomeniški list. Svojim prijateljem 
ostavil Davorin Trstenjak. Celovec. 1887. 8®. 36. 

») N.1853, 218 (Šaf.) - ") N.1754: Kje je stal Praetorium Latovicarum? 
N.1855, 78.— »*») N. 1856, 256, 260, 285; Mesto Petovium-Ptuj-Pettau, N. 1856; 
Rimsko-slovenska postaja Sabatinec, N. 1856, 360; Suronticum 3, 90. — *') N.1857, 
22, 26, 30; Še enkrat o imenih Hemona in Ljubljana, N. 1858. — "') N. 1859, 
387; mansio Longaticus, Vodnikov Spom. 220; Lucus Lugens — cerkniško jezero, 
N.1863; O stari Akvileji, Slov. Glas. 1867, 239—242; Vižmarje, SI. N. 1876, 10. 
") N. 1854, 366, 370, 374, 379, 383, 390, 394, 399. — ^^) N. 1855, 346, 350, 355, 
358, 362, 369, 374; N.1857, 218; Suaducius in Suaducia 326, 330, 335.— ") N.1856, 
374, 379. - ") N. 1856, 332; N. 1857, 218. — '') N. 1858, 220; labodska ali 
lavanUnska, N. 1858, 80, 85, 94, 105. — ") N. 1859. — ") Jezi(f. 1866; N.1867, 



Priloga. 289 

10; Slovan 1886, 216. — ^ N. 1858, 298. — *>) Kres 1885. — ^') Besed. 1870, 
59. - *") Y§st. 1873, 1. -• **) Vftst. 1873, 28. — «) VSst. 1873, 93, 184. — 
*•) Komentar! k zgodovini SalaSanov, Japodov, Venetov, Ligurov, Skordiskov 
ligurskih . . . Tauriskov, Ltp. Mat. SI. 1874, 156—179. 

**) Slovenski elementi v Venetščini. Spisal Da- 
vorin Trstenjak. V Ljubljani. 1874. 8^ 74. 

V6st. 1874. — Ltp. Mat. SI. 1874. 

*') Slovanščina* v romanščini. Spisal in založil 
Davorin Trstenjak. V Celovcu. 1874. 8^ 79. 

'••) Kr. 1883; primeri : >Tudi na gornjem Štajerskem je prebival Slovenec za 
rimskega vladarstva, Nov. 1853; > Slovanski ostanki« v dolini Annivers, Kr. 1883. 

— •*») SI. N. 1879, 89. — ") Zr.l877. — ") Nov. 1857, 379-390; ta sestavek je 
bil preveden na češki, hrvatski in ruski jezik; O tisočletnici Cirila in Metodija, 
Nov. 1862. — ") Nov. 1863. — ") ZlaU Vek. 1863. - ") Vod. Spom. 224—227. 

— *•) V6st. 1873. — ") Primeri : o nekdajni provinciji Windischgraz, Kr. I. II. — 
") Nov. 1880. — *•) Nov. 1881. — •«) Nov. 1881. — ") Slov. Nar. 1877, 55. — 
") Dan. 1875. — ") SI. Nar. 1868. 2. — ") SI. Nar. 1868, 7. — «) SI. Nar. 1872, 
208. — ••) V N. 1852 omenja Trstenjak smrt dveh slov. rodoljubov Fr. Habjaniča 
in Fr. Čeha. — *y) Bleiw., Koledar 1, 1855, 17. — ") Drobt. 1855, 121-131.— 
••) Besed. 1871, 91. — ^*») Nov. 1862, 333. - '') SI. N. 1869. — ") SI. N. 1870. 

— ") SI. N. 1875, 288. - ^*) SI. N. 1876, 32-33. — '') SI. N. 1876, 39—40; 
Moj pohod pri Kopitarju, Slov. N. 1876, 46: Kopitar ni dal natisniti razprave z 
vsebino, da so Slovenci* uže pred sedemsto leti bivali v svoji sedajni deželi. — 
") SI. N. 1876, 59. — '") SI. N. 1876, 70. — '•) Zora 1872. — ") SI. N. 1878, 261. 

— •*») SI. N. 1880, 6. — ") Kres 1883. — •') Kres 1883, 214. - ") Kres 1883, 
215. — •^) Kr.l884, Sv. Hieronimus, je-li Slovan? V6st. 1873, 52, 68; V katero 
d6bo spada stari Kranjski rokopis? Slov. Narod 1870, 90; O zadevah Koemove 
knjige o porodništvu, SI. N. 1876, 6. — ") Zora 1874, 431. — ") Zora 1874, 12. 

— "O Zora 1873, 157. - ") Z. 1873. 45. — ") Z. 1873, 13. — •«) Z. 1874, 295. 

— ") Z. 1873, 31. — •») Z. 1873, 61. — ") Z. 1874, 12; dalje Salvator Rosa, 
Pavlo Veronese, Richard Savage, Calderon de la Barca, Vega Carpio, Z. 1873, 
63, 111, 190, 335, 349. - •*) Z. 1873, 78; dodaj »Otok Elba« in »Predmestje 
Slavjanici v Palermi<, Z. 1873, 256, 304. — «) Z. 1873, 144; »Nekaj iz starih 
dobrih časov«, Z. 1873, 19. — ••) Z. 1873, 16; Enaka tvarina, Z. 1873, 11, 128, 
302, 309 id. — «0 Slov. 1848, 11. - ••) N. 1848, 67. — ") N.1857; 1858, 64. 

— »*») SI. Nar. 1868, 1. Od Voglajne. - "') SI. Nar. 1870, 1, pravi: Priznavamo 
Ljubljano za sredino, pa ne pripuščamo, da bi samo tam bila politična modrost 
doma. 

Str. 141 : Fany Hausman. - A. Fekonja, Lj. Zv. 1884, 698. 

Str. 142: Peter Musi. — Ign. Gzelj v Slov. Učit. 1875. — Jos. Mam, 
Jez. XXV. 

^) Slovkovar-abecednica za slovenske šole. — 
*) Vodba modrega kmetovanja po Koroškem, Kranj- 
skem in Štajerskem. 1854 8^ 182. 

19 



290 ZgodoviDa sloT. slovstva, lil. deL 

Op. DosUvi ie-ie sestavke: »Kratek poduk t sadjerep, stmehoo ai Msko 
mladino«, ŠoL Prij. 1854; »Zlate bukve«. Nov. 1846; »Čkne bukves Soy.18I6; 
»Razdelitev obdoskifa pafioikov.« 

Str, 142: Valentin Orožen. — A, L. v SL Nar. 1875, 150; 1879, 19. — 
X Mara, Jez. IXIV. — J. Stritar, Zt. 1879, 48. — A. Fekonja: Nekaj o izvini 
in postanku Orožnovih pesmij, Lj. Zt. 1888. — Pesen: »Mrzel veter tebe iene« 
je spretno preval na nemSki jezik ATg. Oimitz ▼ Triglavu 1865. 

Valentin Orožnovi Spisi. Zbral in priredil M. Len- 
dovšek, vikar na Ptuju. Založil Ig. Orožen, korar v Mariboru. 

V Celovcu. 1879. \2\ XVI. 237. 

Str. 142: Jožef Basnih. — D. Trstenjak, Kr. 1883. — Ljublj. Zv. 1883- — 
J. Mam, Jez. XXIV. 

Dobrovoljke, zložil in založil Josip Hašnik. Natis iz 
kamnotiskarnice J. Blaznika v Ljubljani. 1854. 

Str. 142: Dr. Štefan Kočevar. — Razlagova Zora 1852. — D. Trstenjak, 
Kr. 1883. — Fr. Leveč, Lj. Zvon 1883. — 81. Nar. 1878, 256, 266. — J. Macun, 
Knjiž. 186—187. — SI. Nar. 1883, 44. ~ Folnegovičev govor na grobu Kočevar- 
jevem, SI. Nar. 1883, 52. - Grobni spomenik (zložil Bož. Flegerič), 81. N. 188S, 30. 

Slovenska mati. Podučna knjiga materam, kako naj 
sebe in svoje otroke zdrave obvarujejo. Spisal dr. Kočevar. 

V Ljubljani. 1882. 8^. Natisnila Narodna tiskarna. Založil 
dr. Kočevar v Celji. 

Str. 143: Dr. Matija Prelog. — Jurčič, SI. Nar. 1872, 14. (Ponatis v Ltp. 
Mat. Slov. 1872. — D. Trstenjak, Zr. 1872. — J. Macun, Knjiž. 127—128. — J. Marn, 
Jezic. XXV. 

*) Makrobiotika ali nauki, po kterih se more človeško 
življenje zdravo ohraniti in podaljšati. Spisal veči del po 
C. Hufelandu in založil Matija Prelog, doktor zdravilstva v 
Mariboru. V Mariboru. 1864. 8^ 271. J. Janžič. 

Knjiga je posvečena dr. Miklošiču. 

Slovenski Gospodar. Podučiven list za slovensko 
ljudstvo. Maribor. Izhaja vsaki četrtek v 4P. Tečaj I— V. 
L. 1867. do srede 1. 1871. Založnik in urednik Matija Prelog. 

V mariborski čitalnici je v glediščnih predstavah jako spretno 
igral humoristične vloge; priredil je v to svrho igro: 

*) črni Peter. Kratkočasna igra v jednem dejanju. 
Poslovenil in založil dr. Matija Prelog. V Mariboru. 1866. 8**. 
58. Janžič. 



Priloga. 291 

') Zakonskasol. Kratkočasna igra v jednem dejanju. 
Poslovenil in založil dr. Matija Prelog. V Mariboru. 1867. 8". 
44. Janžič. 

Str, 143—144: Oroslav Caf. - Razlago va Zora 1852. — D. Trstenjak, 
Zora 1872, 40 - 41. — Karol Glaser, Gralzer Tagespost 9., 10. Juli 1873. — 
Vienac 1874. — J. Macun, Zgod. 1883, 112—114. — Božidar Raič, Letop. Mat. 
Slov. 1878, 72—101. - K. Glaser v Raidevem životopisu, Ltp. Mat. Slov. 1888, 
1—40. — J. Mara, Jezičnik XXIV. 73—79. — K. Glaser: Donesek k zgodovini 
slovenskih slovnic (govori o predgovoru Cafove neizdane slovnice slovenskega 
jezika), Slov. Nar. 1876, 100. — *) Bož. Raič, Letop. Mat. Slov. 89. — ») Nov. 
str. 12. — Opomba, Novice 1845, 31. Naznanil je tudi smrt Simona Juvančiča, 
N. 1845, 31 ; hkrati pa tudi veselo novico, da se SlomSek trudi osnovati družbo 
za izdajanje cenejših knjig. — ") Nov. 1845, 68,71. — -•) Nov. 1846, 32—44. — 
Let. 1878, 90 — 92. - Novice 1848, 62—63. — K člankom Gafovim, navedenim 
v Mamovem in Raičevem življenjepisu, pristavi še : »Prigodba ranjcega Staniča«, 
Novice 1848, 62. — *) Da bi izdelaval Slovar J. Navratil, temu se je protivil 
Caf v rezki besedi, ki nas spominja Raičevega sloga, Slovenec 1874, 85 — 86. 
Novicam je pošiljal besede 1. 1845, 128: Nabiranje slovenskih imen zelišč naši 
častitljivi domorodci prav prijazno podpirajo, n. pr. gosp. župnik Medved in J. Caf. 
— •) Nov. 1851, 208—212; ponatisnila Slov. Bčela 1.1851, 183. — ^)Slov.Bčela 
1. 1852, 181, 192—204 ; besede, ki jih navaja tu iz staroindiščine, se ne vjemajo 
vse^ — *) Ibid. 221, 287, 303; po mojem mnenju je njegov Članek tudi: Zmes 
rozcansko-ogrs^ka str. 319, 349, ki pa ni dokončan. — •) Zora 1872. — V6st. 1873, 
3, 36, 55 id.; »Nesrečna igra«, N. 1845, 144 — 145; »SmeŠnica« po Zori Dalm., 
N. 1845, 156. 

RobinBon mlajši. Knižica predragi slovenski mladini 
za uk ino kratek čas, jo iz češkega prepisal Oroslav Cafov. 
Zalog Fr. Dirnbock v Gradcu. 

Romarska palica, po poti v večnost. Dell. Misionski 
govori. V Gradci. 1853. 8^ 285. — II. Del. Popolne mol. buk. 
8 poduki in mol. Prepisal (des Ghristen Pilgerstab) in sestavil 
O. Caf. V Gradci. 1854. 8*». 416. 

Dopisoval je tudi v „Zgodnjo Danico^ o cerkvenih razmerah, na primer 
*) »Misijon v Girkovcih« na Štajerskem 1. 1850,, D. 1850, 87. — »Misijon v Frau- 
heimu« na Štajerskem, D. 1850, 114—115. — »Misijon na Črni gori«, D. 1850, 
122—123. — Omeni naj se še mali molitvenik: 

Svetodenski red in pravila življenja pobož- 
nega kristjana ali podloge prave pobožnosti. Iz češkega 
prepisal Orosl. Cafov. Dokladni list k 52. listu „Nomc^ 1850. 97. 

Božidar Baič, 

Str. 144—147: Razlagova Zora 1851. — J. Mam, Jez. XXV. — Ant. Raič, 
Slov. 1886. — Kr. 1886. — Lj. Zv. 1886, 442. - SI. 1886, 128. — S. 1888, 24. — 

19* 



i 



292 Zgodovina slov. slovstra. III. del. 

J. Mam, SI. 1886, 128. — SI. Nar. 1888, 128, 130, 133. — Dr. K. Glaser: Spomin 
na Bož. Raiča, £d. 1888. - Idem, Ltp. Mat. Slov. 1888. - Bož. Flegerič: Grobni 
spomenik, SI. Nar. 1888, 131. — Dr. J. VoSnjak: Nagrobni govor, SI. Nar. 1888, 134. 

^) Temelj ruskega jezika, protumačeni českimjezikom 

od Vaceslava Hanke, na jugoslovanski jezik prevel Božidar 

Raič. U Zagrebu. Tiskom i troškom Franje Župana. 1851. 

») Nov. 1867. — •) Nov. 1869, 20. — Zora V. 161-168, potem Se Slov. 
Nar. 1868, 37. — *) Zora V. 111—112. — K Marnovim in mojim podatkom pri- 
stavi Se: »Golombača«, SI. Nar. 1876, 121. — *) Ltp. Mat. Slov. 1878, 187—190. 

— •) Odlomek objavljam v Raičevem življenjepisu, Letop. 1. c. — O Nov. 1856, 
102 id.; 81. Glas. 1858, 160, 167, 192-200. — •) Ltp. Mat. Slov. 1869, 86-94. 

— •) Letop. 1878, 72—101. — »«) Slov. Nar. 1880, 185, 203-205, 232—235. - 
^') Sl.N. 1881, 261—264; to slovesnost je. porabil v prvi vrsti za to, da bi prosto 
ljudstvo nagovarjal za »zediojeno Sloveoijot. — '') Da bi se posebno ta slovesnost 
lepo obnesla, se je vsled njegovega nagovarjanja odbor v Ljutomeru uže jedno 
leto poprej osnoval. Si. N. 1882, 34; SI. N. 1883, 232—239. - »") SI. N.1872, 37. 

— **) Str. 80—92. — ") Dopisoval si je z državnim poslancem Vurmom v Olomucu. 
Prevajal je 1. 1884. na češkem izdan Cirilov življenjepis, polo za p61o, kakor je 
izhajala, poslal v dveh mesecih po velikem trudu dovršen prevod družbi sv. Mo- 
horja, ki je pa uže imela jednako delo iz Majarjevih rok in ga je odklonila. Kam 
je prešel rokopis, se ne v6. — ") Str. 44 — 57. — ") Novice 1859, 68, 69. - 
") Op. cit. str. 21. — ") V Celovškem Slovencu St. 3; istotako v Družbi sv. Mohora. 
Op. cit. St. 13. Ni se sicer popolnem vjemal z nazori, ki so obveljali gledč na 
tvarino izdanih knjig; bil je za to, da se naj gleda bolj na strogo znanost, kajti 
Članki leposlovnega značaja se mog6 uže po drugi poti spraviti v svet. »Odbornike 
bi on imenoval narodne starešine v dušnem obziru. c — **) Letop. 1868, 53 — 76; 
uže v „Napreju^ 1863. je pisal »O Prekmurcih in njihovem govorne St. 69—77, 
posebej o župniku Košiču, rojenem leta 1788. > Kratki navuk vogrskega jezika za 
začetnike .... na vandalska vusta preneseni po KoSču Jožefi, gornjo Siničkom 
plebanuši. V Gradci. 1833. — Potopisne črtice o poti v Medjimurje, Slov. 1866, 
81—82. 

^^) S 1 v a n s t v O. Spisali Janez Majciger, Maks Pleteršnik 

in Bož. Raič. Založila in na svetlo dala Mat. Slov. 312 — 348. 

Leta 1880. je bil naproSen po Matici, da bi uredil Vrazovo zapuSčino, pa 
mnogobrojni drugi posli mu niso pripuščali, da bi bil prevzel to delo. — ^ SI. 
N. 1869, 15. — Ojp. L. 1868. je razvijal »Nazore o sestavljenji nauCnega slovnika 
slovenskegac (jednega je hotel imeti za Hrvate, jednega pa za Slovence). Ured- 
ništvo je ugovarjalo, da pr3 ni treba delati take razlike. Slov. Nar. 1868, 99. — 
") Slov. 1865, 100; glej Nov. 1861, 252; glej član. Vedrina, SI. N. 1869, 98. - 
*•) Labodski škof in naučni minister delata proti zakonom, SI. N. 1872, 60) — 
«) SI. N. 1873, 45; Slov. 1865, 88. — ") SI. N. 1870, 89-90. 

*') Slovarček na pomoč narodnemu duhovništvu v slo- 
venskem uredovanju. Spisal in založil B. R. V Mariboru. 1872. 
Natisnili Fr. Skaza in drugo vi. 



. Priloga. 293 

»•) Slov. Nar. 1882, 25-26. - »•) Naprej 1863, 78; Slov. Nar. 1869, 119. 

— ^) Slov. Nar. 1869, 95. — ") Slov. 1865, 100; Slov. Nar. 1870, 137; Slov. 
NtLT. 1871, 45, 75; 1881, 18. - ") Slov. Nar. 1869, 100; Slov. Nar. 1872, 22; 
SI. Nar. 1871, 35. — Slov. (Cel.)' 1866, 75. - Bleda črtica o Ptuji, Slov. (C.) 1866, 
45. — O slovenskih predigah na Ptuju in v Mariboru, Nar. 1863, 27. — Tukaj 
omenimo memogredš podlistek v Slov. 1865, 92, razlagajoč pojmove : Narod, 
narodnost, rodoljubje; nagovarja Ljutomerčane, naj si ustanovi čital- 
nico, in govor v Ptujski čitalnici pri besedi na korist stradajočim Istranom, o 
zgodovini Istre, SI. Nar. 1880, 61. — ") Nov. 1868, 229.. - ") Slov. Nar. 1868; 
1869, 108; Slov. 1865, 80. — ") Slov. Nar. 1881, 31. — ") Slov. Nar. 1881, 18. 

— ") SI. Nar. 1874, 13. — »•) SI. Nar. 1880, 150. — ") SI. Nar. 1882, 139. — 
*•**) SI. N. 1882, 146. — **) Prišteval se je stranki mladih in zagovarjal njih načela 
v članku »O narodno-liberalni stranki c, SI. N. 1872, 118, povdarjaje, da spadajo 
tudi na Hrvatskem, češkem. Poljskem k mladi stranki tisti, ki^ pospešujejo na- 
predek. — Naš program, SI. N. 1885, 116. 

Ivan Mcicun. 

Str, 147—148: Wurzbach, Biog. Lex. 44. zv. — J. Macun, Knjiž. 132—135. 

— J. Majciger, Kres 1883, 621—625. - Lj. Z v. 1883, 729. — SI. 1883, 174. — 
Umek - Okiški : Pesem k slovesu, N. 1861, 429. — Lj. Tomšič: H godu blago- 
rodnega gospoda Ivana Macuna, N. 1863, 30. — ^) Jordan^s Slavische JahrbUcher, 
Leipzig 1843. 

^) Slovnica jezika grčkoga. I. Izpitovanja rečih iz 
nčtnačkoga od dr. Rafaela Ktihnera sa malenimi promčnami 
prevedena. V Beču. 1853. 8«. 388. — Skladnja jezika 
grčkoga. V Beču. 8^ 390. — *) Kratka slovnica je- 
zika nemačkoga. Složena za porabo mladeži gimnazialne. 
V Beču. 1854. 8^ 154. — Zadače za vežbanj e u jeziku 
ngmačkom. V Beču. 1854. 8^ 219. 

^) Osman von Gundulič, Oesterr. Biatter fa,r lit. Kunst 1847, 118, 123. — 
*) Slov. 1848, 29. — •) D€la V. 1877. 329. Ker se je tu pa tam oporekalo 
Cvetju, da pesDi niso srečno izbrane, izpregovoril je »Neke besede o moji kresto- 
matiji« v obrambo, Jadr. Slav. 1850, 1. — Sam je naznanil prvi del, Slov. 1850, 5. 

') Cvetjejugoslavjansko z dodanimi cveti iz drugih 
slavjanskih vrtov. I. Del. Cvetje slovenskega pesničtva. Zložil 
Ivan Macun. U Trstu. 1850. 8^ XII. 270. Tisk Avstr. Lloyda. 

*) Kratek pregled slovenske literature sa do- 
danim riečnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu. 
1863. 8^ VIII. 102. 

•) Književna zgodovina Slovenskega Štajerja. 
Spisal Ivan Macun. V Gradcu. 1883. 8«. VIL 181. 



294 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Glej o tej knjigi: Ljublj. Zv. 1883, 402; 1884, 625, 694; Kr. 1888, 327. — 
*«) Slov. 1848, 4. — **) Slov. 1848, 80. - >') Misli o Premrujevi »Naberi laških, 
nemdkih in slovenskih pogovorovc; pri tej knjigi je pogrešal pregled starejše 
literature; mislim pa, da pri taki praktični knjigi ni treba slovstvenega pre- 
gleda. — ") Slov. 1849, 89. — **) Glasnik Slov. 1858; 1862, 67--';2. Pristavi: 
Razvitek slovenske slovnice v Književniku I. let. -- ") Kres. I. — ") Zora 1872. 
— ") Oesterr. Gymn. Zeitschrift 1858. 

**) Theore tisch -praktische Grammatik der 
illirischen Sprache, wie solche in Kroatien, Slavonien, 
Dalmatien und der Militfiirgrenze ublich ist. Mit vielen Ge- 
sprachen und Ubungsstticken und einem Worterverzeichni8se. 
Von R, A. Frohlich. IV. Auflage. Bearbeitet und mit Ubungs- 
stucken versehen von J. Macun. Wien. Wenedikt. 1865. 8^ 
VI. 321. 

Str. 150: Mihael Žolgar. — *) Lj. Zv. 1890, 186. - J. Marn, Jez. 1892. 

Dr, Josip Kranjec, 
Str, 150—151: J. Macun, Knjiž. zgodovina Slov. Štajerja. — Slov. 1885. 

*)System des oesterrei chischen allgemeinen 
Privatrechtes. Grundriss und Ausftihrungen von Dr Josef 
Krainz, ordentlichen Professor der Rechte in Prag. Aus dessen 
Nachlass herausgegeben und redigiert von Prof. Dr. L. Pfaff. 
I. B. V^ien. 1885. Mainž. X+482. 

Dr, Badoslav Razlag. 

Str. 151—152: J. V. Razlagu, Nov. 1865, 47. — I. I., Slov. Nar. 1880, 130. 
Jos. Gmperman, SI. Nar. 1880, 132—134. — ») Slov. Bč. 1850, 125. — ») Slov. 
Be. 1852, 142. 

*) Zvezdice, od Radoslava Razlaga. U Gradci^l851. 16®. 
108. Tiskom Tancerovim. Mladeži jugoslovansko] posvetjuje 
spisatelj. 

*) Zora jugoslavenska. Zabavnik za godinu 1852. 
Od Radoslava Razlaga i Ivana Vinkovica. U Gradcu. 16^ 178. 
Tiskom Tancerovim. 

^) Zora jugoslavenska, od Radoslava Razlaga. U Za- 
grebu 1853. 8^ 228. Tiskom i troškom Fr. Zupana. Duhu 
otca vzajemnosti slavjanske posvetjuje izdavatelj. 

•) Ljublj. Cas. 103—104. — ^ Nov. 1852. — •) Slov. Bč. 1851, 129. - 
•) Ib. 125. 



. .\x 



Priloga. 295 

*®) P e 8 m a r i C a. Na svetlo dal in založil dr. J. Razlag, od- 
vetnik v Brežicah. V Gradcu 1863. 8^. 208. Natisnil J. Kien- 
reich. — 11. pomnoženi natis v Mariboru, 1872. 16®. 243. 
") Nov. 1871. — ") Slov. Prij. 1857. - ") Nov. 1861. 69; 

**) S 1 O V e n S k i Pravnik, to je kratki povzetki postav 
in obrazci ali izgledi raznih pisem, spisov, vlog na sodnije 
in druge oblasti v prepirnih in neprepirnih zadevah, pa tudi 
odlokov ali rešitev, razsodeb in razsodnih nagibov na vse 
občane, posebno pa za občinske župane, pravdosodnike, biljež- 
nike, sodnike in uradnike sploh na svitlo dal Dr. J. R. Razlag, 
odvetnik v Brtžicah. čisti dohodek je namenjen naši jugo- 
slavenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu. Zvezek I. 

V Gradcu. 1862. 8^ 160. Natisnil J. A. Kienreich. Vekovečni 
pravici in slovenskemu narodu posvečuje izdajatelj dr. Razlag. 

Str, 153: Ivan Oršak. — J. Macun, Knjiž. 8, 157, 171. 

čitalnica. Podučilni listi za slovenski narod. Izdal 
Ivan Gršak. I. II. zv. V Gradci natisnil Jož. A. Kienreich, 1865. 
8^ — III. in IV. zv. 1866. 

Str. 154: Simon Rudmaš, — SI. Glas. 1858, 37—39. — SI. Prij. 1858, 448. 
— J. Mam, Jez. XXIV. — >) I., 76—170 in II., 11-188. — ') LendovSek, Zbrani 
spisi Slomškovi, L, 247. — *) >Ozir na dozdanje opravke slavjanskega druStva«, 
Jadr. Slav. 1850, 1. — RudmaS je bil predsednik >SlavjaDskemu druStvuc pol- 
drugo leto, N. 1851, 18. 

Str. 154: Karol Robida. — Slov. 1874, 97. — J. Mam, Jez. XXIV. — 
Kol. Moh. 1879. 

Zdravo telo narbolši blago, ali nauk zdravje 
ohranfti. Spisal P. K. Robida, benediktinar in c. kr. učitelj 
matematike. V Celovci. 1846. 8^ 143. Natisnil in prodaja 
J. L«on. 

^) Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka, 
poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Sestavil K. Robida. 

V Celovcu 1854. 12^ XIII. 240. J. Leon. 

*) Domače živinozdravstvo v boleznih konj, go- 
vedja, ovac, prašičev, koz in psov ali nauk, kako mora kme- 
tovavec svojo živino rediti, ji streči, jo krmiti in ozdravljati. 
Po nemško spisal J. N. Rohlves. Od Potsdamskega kmetij- 
skega družtva pohvaljena in priporočena knjiga. Poslov- 
Ijena (poslovenjena ?) po XIX. natisu. S štirimi podobami. 

V Celovcu 1856. 8**. VIII. 243. 



296 Zgodovina slov. slovstva. UL del. 

Naravoslovje alj Fizika, po domače zložil K. Robida, 
uffitel. V Ljubljani 1849. 8^ 123. Nat. J. Blaznik. Primerj. 
Nov. 1849. 167. 

V nemSkem jeziku je spisal: Geistlicher Fdhrer der Jugend. 1846. 

— Entwicklungsgang der Physik von den 9,Ite8ten Zeiten bis auf 
die Gegenwart: >Vibrationstheorie der Elektricitat<, >Magnetismus«i »Grundsaetze 
der Daturgemassen Atomistikc, v programih celovSke gimnazije ? 1. 1854, 1857^ 
1858, 1860. Po teh delih zaslovel je .tudi izven domovine. 

Matija Majar. 

Str. 151—156: Razlagova Zora» 1852. - J. Mara, JeziCnik, XXVL, 37—40. 

— Slovan 1884, 211. — Edinost 1882, 72. — Banket na čast slovenskemu pisa- 
telju Matiju Majarju, Slovan 1385, 311. — J. pl. Kleinmayr: Matija Ziljski. Črta 
iz sedanje zgodovine koroških Slovencev (dva podlistka v SI. Narodu 1. 1874). — 
Spomin na Ilirizem (podlistek v SI. Nar. 1. 1876). — Spomnimo se nadih mdž 
(podlistek v Edinosti 1. 1882). - Ljub. Zvon 1892, 563. — Dom in Svet 1893, 
5., 6., 7. — Koledar družbe sv. Mohorja 1895, 12. 

*) PavleHraftovfki. Srezha Boga prav fposnati. Poveft 
is pifem Kr. Shmida, poslovenil Matija Majr-Silan. 
') Kolo VI. zv. 1847. 

•) Pesmarica cerkevna, ali svete pesme, ki jih pojo 
ilirski Slovenci na Štajarskim, Kranjskim, Koroškim, Goriškim 
in Benatskim in nektere molitvice, litanije in svet križoven 
pot, zbral in na svet izdal Matia Majer, kaplan pri stolni 
cerkvi v Celovcu. V Celovcu. 1846. Natisnil in založil Janez 
Leon. 12^ 236. 

*) Slovnica za Slovence. Spisal in založil Matija 
Majar. V Ljublani leta 1850. Natisnil J. Blaznik. 8^ 51. — 
Spisovnik za Slovence. Spisal Matija Majar. U Celovcu. • 
Natisnil J. Leon. 1850. 8^ 68. 

^) Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje 
i u obče slavenski jezik. Spisal Matija Majer. Nat. J. Blaznik 
1848. 8^ 130. 

®) Sveta Brata Ciril i Metod slavjanska apostola i osno- 
vatelja slovstva slavjanskega. Tisučlčtni spomžn na l6to 1863. 
Spisal Matija Majar-Ziljski. V Zlatnom Pragu. 1864. 8^ XI. 176. 

■'j Uzajemni pravopis slavjanski, to je: Uza- 
jemna slovnica ali mluvnica slavjanska. Spisal i 
na svetlo izdal Matija Majar Ziljski. V Zlatnom Pragu. 1865. 
8^ XIV. 237. 



• Priloga. 297 

• 

^) Slovnica ruska za Slovence. Spisal Matija Majar. 
Tisk na Dunaju pri oo. Mehitaristih. 1867. Založil G. Blaž, 
trgovec v Reki. 8*». 172. 

") Slavjan. časnik slovstven i uzajemen za Slavjane 
književne i prosvetljene. Vreduje i na svetlo dava Matija 
Majar, dopisni Slan srpskog učenog društva v Beogradu^ so- 
trudnik Imperatorskago občestva Ijubitelej este8tvo:(nanjay 
antropologji i etnografii, i dejstviteljnij člen občestva Ijubi- 
telej rossijskoj slovesnosti pri Imperatorskom Moskovskem 
universitetž. I. 1873. — II. 1874. — III. 1875. 

*®) Sveta brata Ciril in Metod slovanska jipostola. 
Spisal Matija Majar-Ziljski, duhoven Krške škofije. V tisuč- 
letni spomin smrti sv. Metoda. Izdala in založila družba sve- 
tega Mohora v Celovci. 1885. Tisk družbe sv. Mohora. 8^ 79. 
S 26. podobami. 

Andrej Einspieler. 

Str, 157--168: Kr. 1882, 645-51. — Fr. Leveč, Lj. Z. 1882, 755—58. — 
Andr. Kalan, Einspieler - Zlatomašnik, spominska knjižica. V Ljubljani 1887. 8^ 
104. — J. Bile, Slavospev, SI. 1887, 188; S. Gregorčič, SI. 196; E. Krek, SI. 209. 
— Zazula, SI. 1888, 12. — SI. N. 1888, 12—19. — Koledar Družbe sv. Moh. 1888 
(s podobo). — J. Sovran, Dom in Svet 1888. - Nov. 1888, 28—76. — Klein- 
mayer, S. 1887. — ') Vienac 1883, 48—49. — ') Marnovim podatkom še pristavi: 
> Zahteve Da učitelje in zahteve učiteljev na vlado.« Slov. 1849, 8, 36. — Učitelji 
morajo znati slovenski. Slov. 1819, 36-38. — •) Slov. 1849, 66-67. — ") Slov. 1849, 
92—95. — ») Slov. 1849, 45, 49, 56, 68. — •) SI. Bčela, II., 25, 39, 56, 73, 89, 
114, 137, 154. 

^) Šolski prijatelj. Celovec. J. Leon. 1852—55. 

*) Slovenski Prijatelj, časopis za cerkev, šolo in 
dom. 1856. 

*) Razlaganj e keršanskega nauka. Spisala J. Škofic 
in J. Volčič. — Tuše omenimo : Jedro katolškega nauka 
ali ves keršanski nauk v 70 keršanskih naukih. Spisal in za- 
ložil Andrej Einspieler, knezošk. duh. svetovalec in profesor na 
C. kr. realki. V Celovcu. 1873. 8^ 568. Tisk družbe sv. Mo- 
hora. — Lavretanske litanije. 

*^) Slovenec. Političen list. I. tečaj 1. 1865. Odgo- 
vorni urednik J. Božič. Lastnik Andrej Einspieler. List je bil 
pisan v katolškem duhu ; 1. 1866. v II. tečaju izhajal je trikrat 
na teden, v III. tečaju s št. 47. je nehal izhajati. 



298 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

**) Političen katekizem za Slovence. 8^ 64. — 
Drugi natis 1. 1873. S^. 48. Izdal in založil odbor katol. konst. 
društva v Celovcu. 

To je ponatis Einspielerjevih člankov v Slovencu. 1865. 

67 — 73. Govori o dveh točkah : a) Kaj mora vsak politično 

podučen Slovenec vedeti; 6) Kaj mora vsak pošten domorodec 
storiti. 

**) M i r. Političen list za koroSke Slovence. Izdajati 
ga je začel leta 1882. dvakrat na mesec; list še zdaj dobro 
napreduje. 

Dr. Fran Miklošič. 

Str. 160^166: J. Navratil, Kol. Moh. 1884 (s podobo). — Neven, Zagreb 
1854. -- Leipziger illustr. Zeitung 1863 (s podobo). — Naučn^ Slovnik 1868. — 
AUg. deutsche Realencykl. Leipzig 1867, X. B. — C. v. Wurzbach, Biographische» 
Lexicon. Wiea 1868. — Neues GonversatioQslexicon Meyer XI. B. — Ant Trstenjak^ 
Letopis Mat. Slov. 1882—1883. — MikloSiCeva slavnost, Lj. Zv. 1883, 342, 603, 
729, 802. — Miklošičevi čestilci, Lj. Zv. 1884. — Ant. Kragelj, K Miklošičevim 
spisom, Lj. Zv. 1884, 310. — Or. Murko. Miklošičeva najnovejša dela, Lj. Z. 1886, 
248, 300. — Miklošičevo odlikovanje, Lj. Zv. 1889. — Dr. Oblak, Dr. Fr. Miklošič, 
Lj. Zv. 1890. — Miklošičev večer v slovenskem seminaru, I4. Zv. 1891, 244. — 
Vienac o Miklošiču, Lj. Zv. 1891, 245. - Politik (Prag) 1891, 112. — G. Gjor- 
gjevič, Prosvetni Glas kraljevine srbske 1891, 170 — 80. — Dr. Murko, Letopis 
Mat. Slov. 1891. — Presse 1891, 75. — Dr. Bystron, Athenaum (Varšava) 1891. 
— Prof. F. Florinskij, Univers. Izv. Kiev 1891, 4-13. 

^) Radices li nguae Slo venicae veteris dialecti. 
Lipsiae. 1845. 

^ Entgegnungen auf Herrn Hanka's Albernheiten 
und Ltlgen. 

*) Altslo venische Formenlehre in Paradigmen 
mit Texten aus glagolitischen Accellen. Wien. 1874. 

*) Chrestomathia palae.oslo venica. Vindobonae. 
1854. 8^ 92. — IL izdaja. 1861. 8^ 114. 

*) Vergleichende Lautlehre der slavischen 
Sprachen. Von der kaiserlichen Akademie der Wissen- 
schaften gekronte Preisschrift. Wien. 1852. XVI. 548. 

•) Vergleichende S ta m m b i Idu ng slehr e der 
slavischen Sprachen. Herausgegeben mit Unterstdtzung 
der kaiserlichen Akademie der Wis8en8chaften zu Wien. 1875. 
8^ XXIV. 504. — Vergleichende Formenlehre der 



Priloga. 299 

slavi schen Sprachen. 1856. 8®. XVI. 582. — II. izdaja 
1876. — Vergleichende Syntax der slavischen 
Sprachen. Wien. 1868— 1874. 8^ XII. 896. (8 podporo ce- 
sarske akademije znanosti.) 

'} Glagolitisches. Ersch und Gruber's AUg- 
Encykl. Leipzig. 1859. — Die christliche Termino- 
logie der slavischen Sprachen. Denkschr. XXIV. 
1-58. 

*} Monumenta serbica spectantiahistoriam 

Serbiae, Bosniae, Ragusii. Vindobonae. 1858. 

•) Denkschr. I. — »«») Denkschr. VUl. - ") Denkschr. IX. - ") Denk- 
schr. X. ~ ") Denkschr. XIV. — ") Denkschr. XVII. - ") Denkschr. XIV. — 
") Denkschr. XV. - ^') Denkschr. XVIII. - ") Denkschr. XXVII. — ") Denk- 
schr. XXVIII. — ^) Denkschr. XXIX. - ") Sitzungsber. LXII. — ") LXII. — 
") LXVIII. — ^) LXXIVII. - ") Slav.Bibl. 18dl. - ") Kuhn, Beitr. X. — '^ Ibid. 
— **) Pristavi : Serbische Epik, Oesterr. Revue 1863. 

Anton Janezič 

Str, 171-176: A. Umek-Okiški v Besed. 1869, 145-147. — Davorin 
Trstenjak, SI. N. 1869, 116. - Janez Majciger, SI. N. 1869, 118. — Dan. 1869, 
211. — Antonu Janežiču, Bes. 69. ~ L. Ferčnik, Večemice 1870. — —m — v, 
Lese, rojstni kraj A. Janežiča, SI. N. 1867, 167. — Slo^ Prij. 1876, 230—236 
(govor Andr. Einspielerja ob priliki Janežičeve slovesnosti 13. avgusta 1876). — 
Andr. Einspieler, Koled. 1878, 152-154. — Slovesnost Janeži($eva, Slov. 1876, 
181, 185, 187—189 (Stritarjev Sonet in L. Pesjakove Pesem). — J. Cimperman, 
V spomin A. Janežiču, SI. N. 1876, 181. — SI. 1876, 96. — J. Pajk, Zora 1876, 
263, 277, 308, 321. — J. Mam, Jez. XXV., 1—18. — J. Stritar, V spomin pokoj- 
nemu A. Janežičn« Z. 1876. (Povdarja njegovo nesebičnost.) — Sklepi Družbe 
sv. Mohorja zastran Janežičevega spomenika, Bes. 1869, 161. — Prijateljeve črtice 
iz Janežičevega življenja, Bes. 1870. 

*) Kurzer leichtfasslicher Unterricht in 
der slovenischen "Spraehe. Ftir Deutsche nach 
Dr. Fr. Ahn'8 bekannter Lehrmethode bearbeitet, nebst einer 
kurzen Formenlehre. Von Anton Janežič. Erster Kursus. Kla- 
genfurt. 1849. 8^. 176. Verlag J. Sigmund. Druck A. Pichler^s 
Wittwe in Wien. 

*)Vollstandiges Taschenworterbuchder 
slovenischen und deutschen Spraehe. Von 
Anton Janežič, 5ffentlichem Docenten der slovenischen Spraehe 
am k. k. Gymna8ium. Deutsch-slovenischer Theil. Klagenfurt. 
1850. 16^ 630. Verlag J. Sigmund (Eduard Siegel). — P o- 



" • "Vi"- 



300 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

polni Ročni Slovar slovenskega in nemškega 
jezika. Spisal Anton Janežid, začasni učitelj slovenščine v 
Celovcu. Slovensko-nemški del. V Celovcu. 1851. 16®. 554. 

^) Deutsch-slovenisches Taschenw6rter- 
b u C h fur Schule und Haus. Von Ant. Janežič, Professor an 
der k. k. Oberrealschule. Zweite umgearbeitete und vermehrte 
Auflage. Klagenfurt. 1867. 16«. 923. E. Liegel. J. Blasnik. 

*) SlovenskaSlovnicas kratkim pregledom 
Slovenskega Slovstva ter z malim Cirilskini in 
Glagoliškim Berilom za Slovence. Spisal Anton Janežič. V 
Celovcu. 1854. 8^ 187. E. Liegel. ' 

^) Cvetje slovanskega nar o-d a. Slovenske na- 
rodne pesmi, prislovice in zastavice. Izdaja Anton Janežič. 
Perva knjižica. V Celovcu 1852. 16^ 1896. Kleinmayr. 

•) Cvet slovenske poezije. S kratkim naukom 
o pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne šole. Na svitlo 
dal Anton Janežič, c. kr. učitelj na visi realki. V Celovcu. 
1861. 8^ 117. J. Leon. 

') C v e t n i k. Berilo za slovensko mladino. Vredil Anton 
Janežič, c. ly. profesor na visi realki. Pervi del. V Celovcu. 
1865. 8^ 168. Založila družba sv. Mohora. — H. izd. 1. 1867. 
J. Leon. — Drugi del. 1867. 8«. 174. 

*) Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za 
više gimnazije in realke. Sestavil Anton Janežič, c. kr. pro- 
fesor na visi realki. V Celovcu. 1868. 8**. 380. E. Liegel. 

®) Slovenska Bčela. Podučen in kratkočasen list. 
Na svitlo izdajana s pomočjo več rodoljubov. Pervi tečaj. 
Pervi zvezek. V Celovcu. 1850. 8^ 192. Fr. pl. Kleinmayr, 

*«) Glasnik slovenskega, slovstva. Slovencam za 
poduk in kratek čas. Izdal Anton Janežič, zač. učitelj slo- 
venščine in nemščine, zgodovine in zemljepisja na c. kr. 
gimnaziji in realki v Celovcu. Pervi zvezek. V Celovcu. 1854. 
8^ 80. J. Leon. 

^*) Glasnik Slovenski. List za literaturo in umetnost. 
Vredil in izdal Anton Janežič, c. kr. učitelj viših realnih šol. 
Pervi zvezek. V Celovcu. 1858. 8®. 192. J< Leon. — Drugi 
zvezek 204. 



Priloga. ^ 301 

Drugi letnik ima naslov : GlasnikSlovenski. Lepoznansko- 
podučen list. 1859. Zvezek po 190 in 195 str. Izhajal je do leta 
1868.; preobilica zaostankov pa tudi marsikatera izkušnja je 
izdajatelja prisilila, da je ustavil izdavo »Slovenskega Glasnika« 
za drugo polletje. Prvi dve leti izhajal je po dvakrat na mesec, 
od 5. zv. prvi dan vsacega mesca, od IV. tečaja trikrat na mesec, 
5., 15., 25. vselej pol pole velike oblike, od V. tečaja zopet prvi 
dan vsacega mesca po 2 — 3 pole, leta 1866. zopet trikrat na mesec. 

^^) Cvetje iz domačih in ptujih logov. Pervi 
zvezek. »Maria Stuart.« Tragedija v 5. djanjih. Spisal Fri- 
derik Schiller. Poslovenil France Cegnar. J. Leon. V Celovcu. 
1861. 16^ 223. — I. Šestka 1862. 1.) »Viljem Teli.« Spisal 
Miroslav Schiller. Posl. Fr. Cegnar. V Cetevcu. 208. Leon. — 
2.) »Platonov Kriton in Apologija«. Iz grščine poslovenil 
Ivan Božič, 78. — 3.) »Babica.« Obrazi iz življenja na kmetih. 
Spisala po češki Božena Nemcova. Posl. Fr. Cegnar. 297. — 
4.) »Ksenofontovih spominov na Sokrata čvetere bukve« (Me- 
morabilia). Poslovenil P. Ladislav Hrovat. 158. — Šestka II. 
1863. 1.) »Na sveti večer o polnoči.« Epična pesem v treh 
spevih. Zložil Gr. Krek. 55. — 2.) »Publija Marona Virgilija 
Georgikon«, to je: Poljedelstvo, čvetere bukve. Poslovenil 
Dr. J. Šubic 118. — 3.) »Sof oklov Ajant« Žaloigra, ki jo je 
iz grščine poslovenil Krdčmanov Matija (Valjavec) 87. — 
4.) »Kitica Andersonovih pravljic« Poslovenil Fr. Erjavec. 78. 
5.) »Veronika Deseniška.« Epična pesem v XV. spevih. Zložil 
J. Frankolski, kmet v Crešencah. 79. — 6.) »Slovanska blago- 
vestnika sveta Ciril in Metod.« Prigodba in povesti v spevih. 
Zložil Anton Umek. 52. — Šestka III. 1864. 1.) »Družina 
Alvaredova.« Povest iz kmečkega življenja. Spisal Fernan 
Caballero. Iz Španskega poslovenil Janez Parapat. 163. — 
2.) »Pervenci.« Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani 80. J. Blaznik. 
— 3.) »Izmael-Bej.« Vzhodna povest. V ruščini zložil Mihael 
Lermontov. Poslovenil Janez Vesnin. V Celovcu 88. — 
4.) »Agapija.« Obraz iz jugoslavenske zgodovine. V češčini 
spisal Fr. Chocholaušek. Poslovenil Podgoričan 80. — Šestka IV. 
1865. 1.) »Pesmi.« Zložil Anton Umek - Okiški 173. — 
2.) »Kirdžali.« Podonavska povest. Poljski spisal Mihael Čaj- 
kovski. Poslovenil Podgoričan. 318. — 3.) »Živalstvo.« Pri- 
rodopis za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokorny. 



302 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na kr. viš. realki v Zagrebu. 
1864. 8**. 165. Leon. — 4.) »Rastlinstvo.« Prirodopis za niže 
gimnazije in realke.« Spisal N. Pokorny. Poslovenil Ivaa 
Tušek. 1864. 8^ 123. — Šestka V. 1866. 1.) »Tomaž Mor.« 
Žalostna igra v petih djanjih. Spisal Silvio Pellico. Poslovenil 
J. Križaj-Severjev. 1866. 16^ 96. — 2 } »Slovo o polku Igo- 
rovč.« Iz staroruskega poslovenil in razložil M. Pleteršnik 24. 
— 3.) »Deseti brat« Izvirni roman. Spisal J Jurčič. 278. — 
4) »Zora in Solnce.« Pripovedna pesem v treh djanjih. Zložil 
M. Valjavec. 80. — Šestka VI. 1867. »Cvet in sad.« Izviren 
roman. Spisal J. Jurčič. Roman sega do str. 160 nedokončan. 
S tem je nehala nedovršena 6. šestka »Cvetja iz domačih in 
ptujih logov.« 

Slovenska koleda za leto 1858. ; slovenskemu 
ljudstvu v poduk in razveseljevanje. Vredil Anton Janežič, 
C. kr. učitelj višjih realnih šol. Izdalo društvo sv. Mohora. 

V Celovcu. 

Zgodovinski Katekizem, ali keršansko-katoliški 
nauk v resničnih izgledih iz zgodovine za ' cerkev, šolo in 
dom. V nemškem jeziku sestavil Janez Ev. Schmidt, katehet 
na dekliškej šoli v Solnogradu. S pomočjo nekaterih slo- 
venskih domorodcev poslovenil in izdal Anton Janežič. I. zv. 

V Celovcu. 1853. 8^ 286. — 11. zv. 1853. 8^ 335. — IH. zv. 
1853. 8^ 332. 

Josip Mam, 

Str. 176—178: Jaka Pf emisl, Nov. 1868, 94. — A. Kalan, Dom in Svet 1891. 
— Učit. Tov. 1893. — Fr. Leveč, Ltp. Mat. SI. — ») V6d. 1849, 42. — ') V6d. 1849, 
121-123. - ») Ib. — *) V6d. 1850. - *) Slovenskega cerkvenega jezika pravo 
ime, pervotni dom in razmere 1860. L; Slovnice slovenskega jezika 1861. leta; 
Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki. Spisal nemSki prof. Petruzzi, 
po svoje predelal slovenski prof. Metelko. 1864.1.; pristavi: Slov. 1881, 125. — 

*) Zlati vek. Ljubljana. 1863. 8^ 293. 

Blagovestnik starega testamenta; nekateri viri prave učenosti, Dan. 1868, 
392; Tisučletnica Cirila in Metoda, Danica 1869, 46, 77; Združenje kristijanov. 
Dan. 1869, 100. 

') Kratka staroslovenska slovnica. Celovec. 1863. 
8^ 60. Doklada Slov. Glas. 

•) SI. 1874, 68. — •) SI. 1867, 6. — >«) SI. 1875,7. - ") SI. 1875, 10. - 
") SI. 1876, 99-101. - ") SI. 1874, 4. - **) SI. 1880, 107; dosUvi: »O časni- 



Priloga. 303 

karstvu zlasti liberalnem«, govor v katol/pol. druStvu dnč 8. februvaija 1874., 
Dan. 1874. — »'^) 51. 1877, 5 (uvodni članek). - »•) Biti slovenske id., SL 1881, 1 
(uvodni članek). -^ »^ SL 1880, 118. - ") Katoli^n gre na dan, SI. 1880. 

") Kopitarjeva Spomenica!. Vredii Jos. Marn. Ljub- 
ljana. 1880. 8^ 188. 

Str. 179: Anton Oliban. - Slov. Glas. 1860, 188. — Nov. 1860, 159. — 
Dragotin v Nov. 1862. — J. Marn, Jez. XV1L - *) Nov. 1846. — ») Probt. 1852. 

— ») Drobt. 1856. 

*) Oče naš in deset božjih zapovedi, razložil 
Alban Stole. Poslovenil Anton Oliban. U prid afrikanskega 
misijona. U Ljubljani. 1854. 8®. 296. S škofijskim pritrjenjem. 
Natisnil in založil Jožef Blaznik. 
•) Nov. 1851. 

France Cegnar, 

Str. 179: L. Ž.(vab), Kol. Trst 1884. — Ljublj. List 1884. — Cegnarjeva 
slavnost, Ed. 1883, 98. - Dr. K. Glaser, Dom in Svet 1892. — *) Objavljena, 
Nov. 1856, 354. — V to d5bo spada tudi čestitka Kersniku, njegovemu bivšemu 
učitelju, z naslovom: »Kersni žarki« id. v Sloveniji 1849; Nov. 1849, 609. — 
') Slov. 1849, 25. - ») Št. 16. — ^) Slov. 1849, 88; N. 1855, 404; dalje: »Pokop«, 
M. Obrenovič, »Pad Bosne«, »Lazar«, »Krvolok«, »Zlata deklica alj začaran 
kralj«; Simeun Milotinovič, »Vstanek srbski«, »Cmi Juri« vse v Slov. 1848 — 1849. 

— ') N. 1852, 21—33; ni res, da bi bil to pesmico preval v Pazinu, kakor trdi 
Žvab. — •) N. 1855, 340; jednako »Pad Bosne«, Slov. 1848, 88. — O N. 1856, 
60, 112, 285, 318; »Učenec«, N. 1857, 360. — •) Pristavi Se: »Različne misli.« 

•) Pesmi. Zložil France Cegnar. V Celovcu. 1860. 12^ 

Natisnil J. Leon. 

>«) Slov. 1848, 36. — ") Slov. 1850, 2-4 v distihih; v tej pesni je rabU 
jeden pridevnik po samostalnikovi sklanji, kar kaže tudi na vpliv srbdčine. — 
*") Slov. 1849, 87. — ") Slov. 1849, 66. - ") Maria Stuart, in - ") Viljem Teli, 
glej Anton JanežiČ, Cvetje id. 

") V a len staj n. Dramatično delo. Spisal Miroslav Šiler. 

Poslovenil France Cegnar. V Trstu. Založila tržaška čitalnica. 

Tisk austr. Lloyda. 1866. 8*^. 421. 

*') Babica. (Glej Janežič Cvetje.) 

") Je-li nam treba kritike. Slov. Glasnik 1858, 11. 139; Nov. 1858, 36. — 
") Slov. Glas. 1859. - ~) Slov. Glasnik 1860, 46-74. — ") Ed. 1882, 50. — 
") Ed. 1882, 40. — ") Ed. 1887, 78. — ^) Ed. 1887, 84. Pristavi: »Slavospev 
Mažgpnu«, Slov. 1849, 69; Nov. 1852, 43; »V spomin frančiškana Jakida<, Nov. 1857, 
244. — '*) Lj. čas. 1851, 32. — '•) Sv6t, kak6 bi se pomagalo našemu slovstvu, 
Nov. 1863, 359—360. — Op. O gledaliSfini igri »Rodoljubi«, prevedeni iz čeSčine, 
pravi L. Žvab, da rokopis shranjuje morda ljubljanska knjižnica; temu ni tako; 
natisnena je v Ljublj. Čas. 1851, 7—45. 



304 Zgodovina s1oy. slovstva. III. del. 

Str, 182: Franc Jeriša. —J. Mara, Jez. XYII. — G. Krek, Slov. G1.1859. 

— Lj, Zv. 1887. — ') Bleiweis, Kol. — ") Nov. 1855. Razgovoraost rusovska ib. 
Ruski malarji na kmetih, Slov. 61. 1860. — ') Nov. 1856. Pristavi: »Gora Tabor«, 
Nov. 1855; »Utrinki«, Slov. Glas. 1858. 

Anton Umek. 

Str, 183: Fr. Leveč, Blazemu prijatelju. Torbica 1862. — J. Sibijanskij, 
Črtica o Antonu Umeku, Bes. 1871. — Fr. Cimperman, V spomin Ant. Umeka. 

— O I^&n* 1868: »Zvezda na morju« «= »Ave Maris Stella«, Dan. 1859. 

*) Slovenska blagovestnika id. (Glej Janežič, 
Cvetje id.) ^ 

') Abuna Soliman. Zložil Anton Umek-Okiški. V 
Ljubljani. J. Blaznik 1863. 8^ 204. 

*) Dan. 1868. — ^) Dan. 1859. — •) Dan. 1860. — O Novice 1861. — 
•) Nov. 1862. 

•) Pesmi. Zložil Anton Umek-Okiški. Na svetlo dalo 
uredništvo »Slovenskega Glasnika«. Natisnil J. Blaznik 1865. 
12^ 175. 

Simon Jenko. 

Str. 184 : A. Janežič, SI. Glas. 1865, 27. — P. v Novicah 1865, 3, 4. — 
B. Miran: Lit. pog., Zbr. spisi V. 116—123. — J. Pajk: Beseda o S.Jenku, Zbr. 
spisi 1872, 195-202. — SI. N. 1872, 15; 1879, 86. — Fr. Leveč, Lj. Zv. 1879. 

— M. Lazar, Jenkovih poezij rokopis, Lj. Zv. 1882, 504. — J. Jenko^ Iz zapuščine 
pesnika Jenka, Kr. 1886, 1—15. 

*) Pesmi. Zložil Simon Jenko. Ljubljana. J. Giontini. 
1865. m. 8^ 

*) Pesmi. Zložil Simon Jenko. Za tisek priredil Anton 
Funtek. Ilustrovanje zvršila J. Kobilca. I. V Ljubljani. Založil 
Oton Fischer. 1896. 

Janez Bile. 

Str. 187: Jos. Mam, Jez. - ») Nov. 1856. Pristavi: »Kočanic, Nov. 1856; 
>Trsački grad«, Nov. 1857; >Na Mune«; podlistek v Slovencu 1875; »Bistrica in 
Trnovo«, Dom in Svet 1892. — ') >Tri dni v Cerknici<, Slov. Gl. 1862; o Matiji 
Lebanu je tudi v nekem letniku „Novic^ sestavil življenjepisne črtice. — ") No- 
vice 1856; dostavi: Spomini na Oglej, Dan. 1877. — *) Janežičeva Koleda 1859. 
Nabiral je tudi narodno blago, n. pr. »Pravljica o Kurentu«, Nov. 1857. — K nje- 
govim prozaičnim spisom dostavi že dva življenjepisa: Fr. Bile, duhovnik, pisatelj, 
domorodec, Kol. Moh. 1864. — Ant. pl. Valenčič, c. kr. gen. major, Kol. Moh. 1895, 
ter »Pompeji nekdaj in sedaj«, Dan. 1891. 



Priloga. - 305 

*) Bogomir, mladi puščavnik. Pripovest za otroško 
mladost in njene prijatelje. Poleg Krištofa Šmida. S 6 podo- 
bami. V Celovcu 1867. 8^ 78. J. Leon. — Sveti večer. 
Povest v božični dar pridnim otrokom. Spisal Krištof Šmid. 
Poslovenil J. Bilec. S 6 podobami. V Celovcu 1867. 8^ 97. 
J. Leon. 

•) Zlati Vek 1863. Pristavi: Tisočletnica sv. Metodija 5. julija 1886, SI. 1886. 

') Prestave najlepših himen sv. cerkve. I. del. V 
Ljubljani 1869. - H. del. V Ljubljani 1881. 

') Per venci. Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani. 1864. 
Natisnil J. Blaznik. 12^ 104. 

*) Dan. 1868, 17—234. Pristavi: »Sveta družina« po J. B. Zaleskem, poljskem 
pesniku, Dan. 1887. Vseh pesnij in prevodov v ,, Danici* ne naStevamo, ker jih 
je mnogo, tudi se nahajajo tam prevodi iz latinščine ali nemščine. 

*®) Smrt Smail-Age čengica. Po Ivanu Mažuraniču 
poslovenil Janez Bile. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. 1870. 
m. 12^. 54. 

Slavospevi ali nagrobni venčki: Nadškofu Andr. GoUmajerju o zlati maši. 
Dan. 1871. — Verni Slovenci Piju IX., SI. 1874; 1877. - KnezoSkofu J. Krizo- 
stoniu, SI. 1876. — Valent. Vodniku, SI. 1875. — Kneaoškofu Jak. Misiji, 81. 1884. 
— Andr. Einspielerju, SI. 1887. — Luki Jeranu, Nov. 1882; SI. 1896, 1896. — 
Karolu Klunu, SI. 1896. — Avstrijanskim romarjem v Lourdes, SI. 1886. — 
Slovanskim romarjem v Rim, Dan. 1893. — Tržaškim srebrnomašnikom 1893 v 
Podgrajah, SI. in Dan. 1893. — Sv. Očetu Leonu XIIL, SI. 1893. — Pozdrav katoli- 
škemu shodu, SI. 1892. — O veselem prihodu Nj. Velič. cesarja Franca Jožefa 
v Ljubljano, SI. 1883. 

Ferdo Kočevar- Žavčanin. 

Str. 190: A. Kos- Cestnikov, SI. Nar. 1878, 268- — J. Mam, Jez. XXV. — 
*) Nov. 1866. — *) Vod. Spom. str. 196; Slov. Glas. 1868; Slov. Gosp. 1868. — 
•) Nov. 1868. - *) Nov. 1868. 

^) Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemeni- 
tenje Teharčanbv. Spisal po narodni pripovedki iz srede pet- 
najstega stoletja Ferdo Kočevar. V Zagrebu. 1859. 8®. 128. 
K. Albrecht. 

•) Slov. Glas. 1869, 60—67. — O Slov. Glas. 1866. — •) SI. N. 1869. — 
•) N.1860; Slovenci na Hrvaškem, SI. N.1870, 1871, 49; Kupčija na Hrvaškem, 
SI. Nar. 1870; Narodno gospodarstvo na Hrvaškem. — **0 Slov. Glas. 1867, 218, 
278, 343, 360. — ") Nov. 1868. — ") Nov. 1861, 41; >Slovenski dolžni liste, 
SI. N. 1873; »Vramecz«, slovenska bibliografičoa rariteta, SI. N. 1874 ; »Slovenska 
zvezdna imena«, Zora 1872. — "; N. 1861, 390, 400; Pomenki o naših literarnih 

20 



306 Zgodovina slov. slovstva. IIL deL 

zadevah, Sov. Glas. 1868, 66, 145. — '^ N. 1857, 75. Dostavi : »Matice ilirske 
zadnge za izdavaoje hnr. klasikov«, SL N.1870, 120—121; »Zgodovinska zveza 
Slorencer in Hrvatov«, SL N. 1868, 67; »Na KraljeTO t Zagrebn«, SI. N. 1869, 
78—80; »Bnrklarije iz Zagreba«, SLN.1872, 5—13; »Dva ti^a«, SIN. 1873, 27; 
»LoT na narodne pesmi ▼ zagrebški okolici«, SL N. 1873, 98—99 ; » Jag08lav^'a«, 
aiika Salg^etti-Driolija ne ugaja, SI. N. 1874, 40—41. Dostavi: »Ljnb^anski 
program«, SL N. 1871, 2—20. 

'^) Ku pčija in obrtnija. Denar in blago. Sloven- 
skemu ljudstvu v poduk spisal Ferdo KoSevar. (Slov. Večer- 
nice.) V Celovcu. 1872. 8^ 215. 

Janko P. Vijanski (Fukmekier). 

Str. 191: Š.: V spomin J. P. Vijanskema njegovi prqatlji, Nov. 1862. — 
J. Mam, Jez. XXIY. — *) Nov. 1857, 1858. — «) Nov. 1858. — *) SL Prij. 1857. 
— *) Ibid- — ») Nov. 1857. — •) Nov. 1859. — O Nov. 1857. — ■) Nov. 1858. - 
•) Nov. 1859. 

*^) Nanos. Slovenski zabavnik za leto 1862. Izdal Janko 
P. Vijanski. V Ljubljani 1862. 16^ 294. J. R. Milic. 

Janes Trdina. 

Str. 192: J. Mam, Jeričnik 1892. - ») Slov. 1849, 140. — >) Slov. 1850. 
K Maraovim podatkom pristavi: >0d zlatega jabelka«. Slov. 1849, 69 — 72. — 
») Nov. 1860. — ") Slovan 1885-1887. — •) Ljublj. Cas. 1850. — •) Nov. 1861. 

''j Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez 
Trdina. Izdala in založila Matica Slovenska. Ljubljana. 1866. 
8^ 144. 

Dr, Gregor Krek. 

Str. 193 : Pr. Branet, Slov. 1884 (s podobo). - Svetozor 1882. — *) Slov. 
Glas. 1858, 58. — «) Slov. Glas. 1862. — ») Slov. Glas. 1858. — *) »Na boj«, 
SI. G1.1862. Pristavi: »Želje«, 149; SI. Gl. 1864, 69; »Nedolžnemu očesne 208. 

*) Pesmi. Zložil Gregor Krek. Celovec 1862. 8^ 125. 

•) Na sveti večer o polnoči. (Glej »Cvetje" id.) 

'') Einleitung in die slavische Literaturge- 

8 C hi ch te. Akademische Vorlesungen, Studien und kritische 

Streifziige von Dr. Gregor Krek etc. Graz. 1874. Verlag von 

Leuschner & Lubensky. — Zweite vollig neubearbeitete und 

erweiterte Auflage. 1887. 8^ XI. 886. 

•) Nov. 1858. - •) Nov. 1858, 244. — »<0 Nov. 1858, 298-294. — ") Slov. 
Nar. 1873, 137—144. Pristavi; »O važnosti tradicijonalnega slovstva«, Zr. 1872. 



Priloga. 307 

**) Slavische Anthologie. In deutschen Ubersetzungen. 
Mit Einleitung von Gregor Krek. Stuttgart. Verlag der J. G. 
Ck)tta'schen Buchhandlung Nachfolger. 

Str, 195 : Jakob GomiUak, — *) Slov. Glas. 1866, 81 ; Koled. Moh. 1883. 
Dostavi: »Pesem na ptujem«, SI. Glas. 1866, 13; >Bog je moj ščit«, SI. Gl. 1866, 
385. — ») Slov. Glas. 1863; Slov. Gospodar v letnikih 1869-1876 ima še več 
jednakih sestavkov. — ') VeC. Moh. 1866. — *) Nov. 1862 in Slov. Glas. 1862. 
V Novicah 1865 ima lep sestavek »o volkodlaku«. — *) Zr. 1875. — •) Koled. 
Moh. 1867. — O Kol. Moh. 1870. 

•) Popotovanje v Rim. »Vedernice« 1878. 8**. 178. 
Družba sv. Mohorja. 

•) Glasi kalol. družbe v Ljubljani 1879. — ") Dan. 1878. — ") Nov. 1865. 

— *") Moh. Več. 1890. — Op, Pisal je tudi v nemSkem jeziku, n. pr. v „€hratzer 
VoTkshl,*^ 1875: »Der Protestantismus in Radkersburg« ; 1876: »Curort Sauer- 
brunn«; 1876: »Graf H. Wurmbrand«. V ^Mittheih deshist Ver. fur Stetermark" 
1879: »Die Zilnfte von Radkersburg«. 

P. Ladislav Hrovat 

Str. 199: J. Mam, Jez. XXVIII. — Dom in Svet 1891. S sliko: — *) Zur 
Oharakteristik Hektors. Gvmn. - Progr. Rudolfswert 1856; Cber das aoristische 
Perfect in Folgesaetzen nach einem Tempus historicum in Hauptsaetzen, Gvmn.- 
Progr. Rudolfswert 1858. — •) SI. Gl. 1861. — f) Gymn.-Progr. Rudolfswert 1862. 
Pristavi: »Slovenski lokal«, Slov. Glas. 1862.— *) Slov. Glas. 1864. Dostavi: »Še 
nekoliko opazek k Janežič-Šketovi Slovenski slovnici«, Lj. Zv. 1889; »Ablativ«, 
Lj. Zv. 1890; »Slovenski dativ«, Slov. Glas. 1863. - »""•) Slov. Glas. 1862, 1863. 

— O Slov. Glas. 1863. — •) Slov. Glas. 1863. - •) Nov. 1868. — *«>) Nov. 1868. 

— ") Nov. 1867. 

^^) Latinska slovnica za slovensko inladež. 
Spisal P. Ladislav Hrovat, profesor na c. kr. gimnaziji Novo- 
meški. Založil deželni odbor kranjski. Natisnil Vincenci Boben. 
Novomesto. 1874. 8". Xn. 329. 

") Izv. gimnazije novomeške 1863. — ^*) Izv. gimnazije novomeške 1865. 

— ") Nov. 1861. — ") Nov. 1868, 254—289; dostavi: ,Sv. Hieronim, Cegav je?« 
Izv. gimn. novomeSke 1865. — ") Izv. gimn. novomeSke 1878. — ") Nov. 1861. 

— ") Nov. 1863. — ***) Ksenofontovih Spominov id. glej JaneSič »Cvetje^, — 
") Oiceronov govor zoper Katilino, Zora 1872. — »') Nov. 1868. 

Str. 200: Janez Šolar. — Fr. Leveč, Lj. Zv. 1883, 253—256. — Kr. 1883, 
221. — Slov. Nar. 1883, 44. — Jos. Marn, Jez. XXV. — Narod. List (v Zadru) 
dne 26. febr. 1883. - Hrvatski glasi o Šolarju glej Lj. Zv. 1883, 274—275. - 
*) SL Prij. 1855. — ") Nov. 1856. — ») Nov. 1857. — *) Nov. 1857. — *) Nov. 1855. 

— •) Slov. Glas. 1862. — O Izv. gHnn. Ijublj. 1868. — •) Izv. gimn. Ijublj. 1869. 

— Dodaj sestavek »O slovnični terminologiji«, Slov. Glas. 1862. 

20* 




308 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

•) Deutsch -slovenisches Worterbuch zu Prof. 
K. A. Madiem's deutschen Lesebdchern fiir die I. und 11. 
Klasse an Mittelsohulen. Verfasst von J. Šolar. Laibach. 1873. 
8^ 150. Kleinmajrer & Bamberg. 

Str. 201 : Janez Božič. — Lj. Zv. 1884. 445. - Kr. 1884, 376. — J. Mara, 
Jez. XXV. 

*) Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki od 
Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B. V Celovcu. 

1853. XII. 8^ 115. 

^) Platonov Kriton in Apologija. Iz grščine po- 
slovenil Ivan Božič. V Celovcu 1862. 16^ 78. Nat. J. Leon. 
(n. zv. II. šestke »Cvetja iz dom. in tujih logov«.) Prevod je 
za ono dobo dovolj dovršen. 

') Koledar za Slovence v povzdigo katolškega duha 
za 1. 1855. I. 8^ 68. — Tečaj II. 1856. Sestavila B. in F. 
(Božič in Frelih). 

*) Vodilo grešnikov. Spisal čast. oče Ludovik Gra- 
naški, redovj:iik sv. Dominika. Nat. in zal. Milic. V Ljubljani. 

1854. Zv. I. v 24. poglavjih. 8^ 312. Poslovenil Janez Božič. 
— n. zv. glej J. Rogač. 

Ivan Tušek. 

Str, 201: SI. Nar. 1879, 28. — SI. 1877, 29. — S. 1877, 11. — Jos. Marn, 
Jez. XXVIII. — ') Nov. 1865. — ') Nov. 1856. — *) Nov. 1857. - *) Nov. 1861. - 
«) SI. Glas. 1858. — •) SI. Glas. 1860. — O SI. Glas. 1863. — •) SI. Več. 1866. - 
•) Nov. 1857. - »'O Slov. Glas. 1862. — "j Nov. 1857; pristavi: »Jazbec«, Slov. 
Glas. 1860. — ") Nov. 1867. ~ ") SI. Glas. 1862. ^ 

^^) Račun ica za male realke, n. dio. Nješto o mčrstvu 
višoplošacah. V. Godišnje Izvešče kralj, velike realke u Za- 
grebu koncem školske godine 1870. Tisak Lj. Gaja. 8**, 35. 

'') Rastlinstvo. (Glej Janežič „Cvetje''.) 

**) Prirodopis rastlinstva s podobami. Za spodnje 
razrede srednjih šol izdelal dr. Alojzij Pokornjr, Poslovenil 
Ivan Tušek, profesor c. kr. gimnazije v Ljubljani. — Drugo 
predelano in pomnoženo izdanje s 350 podobami. Založila 
in na svetlo dala Matica Slovenska. 1872. 8®. X. 244. Praga. 
Henrik Mercy. 






Priloga. 309 

*^) Štirje letni časi. Po E. A. RosmSlsslerju predelal 
Ivan Tušek, kr. višje realke profesor v Zagrebu. Izdala in za- 
ložila Matica Slovenska v Ljubljani. 1867. 8*^. VI. 254. S 40 v 
tekst vtiskanimi podobščinami. Str. 222—254 obsega slovenski, 
latinski in nemški imenik rastlin. 

*®j Schoedler : Knjiga p r i r o d e. I. snopič. »Fizika.« 
Poslovenil Ivan Tušek, profesor na veliki realki v Zagrebu. 
Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. 1869. J. Blaznik. 
8®. 227. S 216. podobami. — Schoedler: Knjiga prirode. 
IV. snopič. »Botanika.« Z 240 podobami. Poslovenil I. Tušek. 
Založila id. V Ljubljani. 1875. 8^ III. 161. J. Blaznik. 

") Niže m e r s t v o. Po hrvaškem Vekoslava Koroske- 
nija predelal Ivan Tušek. S 106. v tekst natisnjenimi podo- 
bami. V Ljubljani. 1872. 8^ IV. 76. Založil deželni odbor 
kranjski. 

Opom, Pri terminologiji mu je tudi kolikor toliko služil rokopis latinsko- 
nemško-slovenskega imenika rastlin, ki ga je sestavil Medved. 

IVan Erjavec. 

Str. 203: Slovan 1886, 1; 1887, 17. — Lj. Zvon 1887, 124, 413 — 425.— 
SI. N. 1887, 9, 12. - S. 1887. — Ed. 1887, 6. — J. L. v Svetozoru 1887, 9. - 
Bog. Krek v Sudsteier. Post 1887, 6. — Velika beseda v spomin Erjavcu, S. 1887, 
3, 4. — M. Sila, Črtica id., S. 1887, 10—11. — S. Gregorčič, Erjavcu v spomin, 
S. 1887, 22. — Jos. Gimperman, Fran Erjavec, Lj. Zv. 1887, 124. — S. Gregorčič, 
Fran Erjavec, Kol. družbe sv. Moh. 1888, 36—47. — Frana Erjavca Zbrani spisi. 
Uredil Fr. Leveč, dva dela. Izdala Mat. Slov. 1888, 1889. (Z Levčevim življenje- 
pisom.) — Dodatki k Erjavčevemu življenjepisu, Lj. Zv. 1887, 574. — J. Bele, 
Erjavec in njegov pomen za narodno odgojo, Lj. Zv. 1890, 847—857. — *) Slov. 
Koleda 1858. — ') SI, Glas. 1862, 101, 133. - ») SI. Glas. 1866, 270. - ^) Slov. 
Glas. 1863. — ») Ibid. — •) SI. Več. 1861. — ') Izvešče vel. realke v Zagr. 1864. 
— ') Knjiž. v Zagr. 1864. — *) Slavonija v malakologičnem pogledu. Rad Jugosl. 
akad. XXXL — ^^) Die malakologischen Verh3.1tnisse der geftirsteten Grafschaft 
Gorz im oest. KUstenlande, Progr. goriške realke 1877. — Pristavi : > Traka vica«, 
Progr. zagrebške realke 1862. 

**) Živ a Is t v O. Prirodopis za nižje gimnazije in realke. 
Spisal S. Pokorny. Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na c. kr. višji 
realki v Zagrebu. V Celovcu. 1864. 8^ 165. 

")Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnje 
razrede srednjih šol izdelal dr. Alojzij Pokomjr. Poslovenil 
Fran Erjavec, profesor na c. kr. višji realki v Gorici. Drugo 



310 Zgodovina slov. slovstra. III. del. 

predelano in pomnoženo izdanje s 490. podobami. Založila 
in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljani. V Pragi. 1872. 
8^ VI. 309. Natisnil H. Mercy. 

*') Schoedler: Knjiga prirode. IV. Del. Snopič IV. 
»Zoologija« z 227. podobami. Poslovenil Fr. Erjavec. Založila 
in na svitlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. 1875. 8^ 
163-400. Natisnil J. Blaznik. 

^*) S o m a t o 1 o g i j a ali nauk o človeškem telesu, učite- 
ljiščem in višjim učilnicam spisal dr. Jan. N. Woldfich. Po 
četrtem natisku poslovenil Fran Erjavec. V berilo vtisnenih 
je 140 slik. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani. 
1881. 8^ 108. Natisnili Blaznikovi nasledniki. 

^^) Rudninoslovje ali Mineralogija za nižje 
gimnazije in realke. Po Sig. Fellockerji spisal Fr. Erjavec, 
kr. višje realke profesor v Zagrebu. Izdala in založila Matica 
Slovenska. V Ljubljani. 1867. 8*. 88. Natisnil J. Blaznik. — 
Prirodopis rudninstva ali Mineralogija. 37 podob. 
Založila in tiskala Kleinmayr • Bamberg v Ljubljani. 1884. 
8^ 84. 

*•) Domače in tuje živali v podobah. Slovenskej 
mladini v poduk in kratek čas popisal Franc Erjavec, pro- 
fesor na kr. višej realki v Zagrebu. Na svitlo dala družba 
sv. Mohora. I. Del : »Domače čveteronožne živali.« V Celovcu. 
1868. 8^. 150. — »Imenik in kazalo z desetimi podobami žival- 
skimi.« Natisnil H. Mercy v Pragi. — II. Del : »čveteronožne 
živali.« 1869. 8^ 189. — Imenik in kazalo. »Živali po tujih 
krajih udomačene.« »Divje in tujozemske čveteronožne živali.« 
Natisnil J. Blaznik. — HI. Del: »Ptice« v 4. snopičih 1870. 
8^ 1—191. — IV. Del: »Ptice« 1871. 8^. 195—336. — 
V. Del : »Golazen.« Slovenski mladini v poduk in kratek čas 
opisal Fr. Erjavec, profesor na c. kr. realki v Gorici. V Ce- 
lovcu. 1873. 8® 136. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 

"I Naše škodljive živali v podobi in pisavi. Opisal 
Fr. Erjavec, profesor v Gorici. Na svitlo dala in založila Družba 
sv. Mohorja. V Celovci. 1880—1882. 8^ VH. 328. Natisnila 
tiskarna družbe sv. Mohorja. 

") Lip. Mat. SI. 1876, 1879, 1880, 1882—1883. — »•) Slov. Glas. 1860 in 
1862. - ^ Slov. Glas. 1859. — ") Slov. Glas. 1860. — »*) Slov. Glas. 1864. — 



Priloga. 311 

'») Slov. Glas. 1862. — '*) Kol. Moh. 1864. — ") Slov. Glas. 1869- — ") Slov. 
Glas. 1859. — ^) Slov. Glas. 1862. — ") Zvon 1877; pristavi: BožiCni večer 
na Kranjskem. S. 77. — »•) Slov. Glas. 1868. — •*») Zv. 1878, 1879. — Dostavi 
Se v nCvetju** id. Andersonove pravljice. 

Str. 207: Božidar Flegerič. 

*) Štefan Modrinjak. Celovec 1881. 8^ 16. 

*) Doktor Štefan Kočevar, rodoljub in pisatelj slo- 
venski. Spisal in založil Bož. Flegerič. Natisnila Narodna 
Tiskarna v Ljubljani 1890. 8^ 63. 

Nekaj o narodnih zabavah v Slavoniji SI. Nar. 1872, 84 (navajajo in opi- 
sujejo se KolO; Prstenek, LonSiček, Žmi^je, Pala, Zugrab, KvoČka). 

Franc Levstik. 

Str, 208: Jos. Stritar, Zv. 1870; . Slovo Levstiku, SI. N. 1872, 113. — 

Zbr. spisi V. — Slov. Nar. 1887, 261 — 262. — SI. 1887, 262. - Slov. 1887. - 
Ed. 1887, 93. (Fr. Cegnar), Ljublj. Zv. 1889. (Stritarjevo berilo v Slovenskem klubu 
na Dunaju), Dom in Svet 1888. — Spominek v Laščah 1889, 58. — - Levstikova 
slavnost v Velikih LaiSčah, Lj. Zv. 1889, 69, 504, 704. — SI. N. 1889, 183-192. 
— Fr. Leveč, Levstik in Hozhevar, I^'. Zvon 1889. — Jos. Gimperman, Satura 
(Levstiku Francetu), Ljublj. Zv. 1891, 641. — J. Bežek, Zbrani spisi Levstikovi, 
Lj. Zv. 1893. — Levstikova literarna ostalina, Lj. Z v. 1888, 382-384. — M. Kosan, 
Kita na groB Levstiku, Lj. Zvon 1887. — F. Stifter, Nemško-slovenski slovar in 
Levstik, N. 1874, 299. — M. Močnik, SI. 1888, 69. — Borislav, Branislav, Molči- 
slav, Kamenski, Kovač, Malej, Podlomski, Premrl, Razpotnik, Radovan, Rozvita, 
Stanislav, Somrak, N. O., K. S., A. Z., M. P. id. so bili njegovi psevdonimi. 

^) Pesmi. Zložil Fr. Levstik. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. 
1854, 8^ 91. 

*) Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Leveč. 
Ljubljana. Ig. pl. Kleinmayf & Bamberg. 1891 — :1895. V. zv. 

») Nov. 1858. — *) Nov. 1858, 290. ~ *) Slov. Glas. 1858. — •) Nov. 1858, 
856; - O Nov. 1858, 364. - •) Slov. Glas. 1858, II, 204. - •) Slov. Glas. 1859, 
12. — '«) Nov. 1864. 

") Die slovenische Sprache nach ihren Rede- 
theilen. Verfasst von Franz Levstik. Verlag von Johann 
Giontini. Laibach. 1866. 8^ 144. 

*>) Slov. Glas. 1858. - ") Slov. Glas. 1858. — ") Nov. 1862, 1864. — 
") Slov. Glas. 1860. — »•) Zbr. spisi IV. - ") Zbr. spisi IV. — ") Lj. Zv. 1881. 

**) Nauk slovenskim županom, kako jim je delati, 
kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. 
(Leitfaden ftir Gemeindevorsteher in ihren Geschslften des 
selbstandigen und tlbertragenen Wirkungskreises.) Spisal 



312 Zfifodovina slov. slovstva. III. del. 

Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Franc Jožefovega reda 
vitez. Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik. V Ljubljani. 
1880. XVI. 207. Natisnila ter založila Klein in Kovač. 

Glej M. Cigale Nov. 1880. 78—87. 

***) Pavliha. Šaljiv list, 8. in 24. dan vsacega meseca 
na Dunaju. Lastnik in urednik Fr. Levstik 1870. 

") Rokopis kraljevodvorski. Iz staročeškega po- 
slovenil Franc Levstik. V Celovcu 1856. Natisnil in na prodaj 
ima Janez Leon. 

**) Nauk o telovadbi. Izdal Južni Sokol I. del. Proste 
vaje. Tisk Egerjev v Ljubljani 1867. 8^ 27. 

^•) Dejanski nauk o kopitnem podkovstvu. S 
podobami. V angličanskem jeziku opisal William Miles Esq. 
V slovenskem jeziku z novčno podporo ces. kr. poljedel- 
skega ministerstva, na svetlo dala kranjska deželna komisija 
za konjstvo. Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. 1874. 8**. 40. 

'*) Sestavki v „ Slovenskem Narodu*': I. Vademecum poslancu L. Svetcu 
(1868, 4^6). — n. Dr. H. E. GosU (1868, 7- 8). — III. Dopisi iz Ljubljane 
(1868—1869. pass.) — IV. K noyim voUtvam (1868, 15, 16). — V. Brezova mast 
in ljubljanski nemškutarji (1868). — VI. Epilog. — VII. Ponočne misli sloven- 
skega prvaka. — VIII. Tujčeva peta. — IX. Nepristranost in pravica (1869), 61 
do 62. — X. Eksces Ijublj. turnarjev (1869). — XL Nemškutarska nesramnost 
(1869, 64). — XII. .Janjče in Vevče (1869, 65). — Xin. Poglavje o nemški omiki 
(1869, 66). — XIV. Plem. Eybesfeld (1869, 66). — XV. NemSkutarska prome- 
moria (1869, 68-69). — XVI. Kdo resnico krivi? (1869, 71). — XVII. Slovenci- 
Galgenvogel (1869, 72). — XVIII. Dežmanov parkelj (1869, 75). — XIX. Svoboda, 
kakorSna na Slovenskem (1869, 76—77). — XX. Jurček s pušo (1869, 77). — 
XXI. Kdo na Slovenskem vlada (1869, 84). — XXII. Nezaupnica poslancu Klunu 
(1869, 98). — XXIII. O Sentpeterski zaupnici dr. Zamiku (1869, 132 — 133). - 
XXIV. Res stavimo Slovenijo, da Bog pomagaj (1869, 132). — XXV. Rokopisi: 
aj Slovarsko gradivo, h) Izpiski iz slovenskih knjig, cj Prepisi slovenskih roko- 
pisov, d) Začeto slovarsko delo, ej Razlaganje zemljepisnih imen, f) Razlaganje 
imen v Cezarjevih spisih, gj Razni spisi, tičoči se slovenske slovnice, h) Prepisi 
nekaterih redkih hrvatskih in slovenskih knjig, i) Bučelštvo. Po izkušnjah in 
besedah retijskega bučelarja Jožefa Oblaka, j) Vodnikova prozaična dela, na čisto 
prepisana, in tolmač o Vodnikovih pesnih, k) Gradivo za izdanje Prešernovih 
slovenskih in nemških poezij. (Lj. Zv. 1888, 382—383). 

Ogrski Slovenci. 

Aleksander Terpljan^ porojen 1812. 1. pri sv. Benediktu, dovršil je nižjo 
gimnazijo v Kiseku, višjo pa in bogoslovje v Sopronu, je izdal: 

Knjige zsoltarszke. Szlovencsene poTorplan 
Sandori piicsonszkom farari. V Kosegi. 1848. 



Priloga. 313 

Janez Szbull se je narodil v TurniSču 1822. L, župnik v Dolincih, je umrl 
okolo 1865. 1. Uže 1858. 1. je rabil slovenski pravopis in je bil vrl rodoljub in 
razsoden mož. 

Jožef Zemličf porojen 1839. 1. v Belatincih, kapelan v Dolnji Lendavi, je 
spisaval »Zgodbe sv. pisma c. — Med ogersko - slovenske rodoljube šteje 
Borovnjak tudi 

Marka Žižka, župnika v Belatincih. 

Najimenitnejši pisatelj pa je Josip Borovnjak (1826), iz župnije sv. Bene- 
dikta. Deset let star je prišel v siromašnico v Koseg brezplačno zaradi znanja 
slovenskega jezika; tam je tudi šest let hodil v gimnazijo benediktincev in po- 
slušal modroslovne nauke v Sabariji (Sombothely), bogoslovske nauke zvršil je 
v budapeštanskem osrednjem semenišču. Ordiniran 1851. leta je bil odposlan v 
Štefanovce za administratorja, 1852 — 1854. 1. za kapelana v TurniSče, od 1854. 
do 1857. 1. v Dolnji Lendavi, 1858. 1. v Črenslovcih, potem je postal župnik na 
Cankovi (Kaltenbrunn) pri Radgoni. 1893.1. je postal >Vicearchidiaconus et decanus 
cum iure absolvendi a reservatis et gestandi cingulum rubri coloris.« Narodno 
življenje je vzbudila vrla mati (njegov 100 letni otec živi še pri svojem sinu 
dekanu). Rano se je začel zanimati za slovensko slovstvo in za slovenska društva. 
Izpoznavši zanemarjenost ogrske slovenske književnosti, začel je molitvenike, 
katekizme popravljati pri novih natisih. — Tu se naj navedejo taki molitveniki: 

Kniga molitvena. Bogabojecsim dtisam dana. Sztaro- 
szlovenszka. Najdeš: V- Radgoni, pri Weitzinger J., knigari, 
Duga vulica Nr. 18 — 19. Na prvi strani drugega lista je na- 
tisneno: Da sze znova zlozsiti szme »Kniga molitvena« 
sze od duhone (!) sztrani dovoli. Duhovni sztol szekovszke 
knezoVladike v Gradci, dneva 15. aprila 1846. Boman s. r., 
Bla0 Neubauer s. r., tajnik diih. sztola. — Mala 8®. 450 str. 

Na straneh 3 — 7 se nahaja »Tabla nekih presztopnih Szvetkov 
od 1. 1891. do 1964; na str. 8—19 je koledar. »Prvi tao« obsega 
litanije in molitve do str. 99, »driigi tao« pod sv. Meszov molitve, 
»tretji tao« »vecserasnye k Bogi zdihavanye in preporacsanye« do 
str. 189 ; I. pridavek »pobozsno Premislavanye od szlednyih csetveri 
del« do str. 210, »Szvete peszmi« do str. 436, »kratki Krsztsanszki 
Navuk za malo Deco« do str. 450, Kazalo obzega pet stranij; 
zadnja vrsta slove: Natiskuje »Leykam« v Gradcu. 

Duhovna Hrana, ali knizsica puna lepih navukov mo- 
litvic i peszmic za kath. kerscsenike. Najde sze V- Radgoni 
pri Weitzinger J., knigari, duga vulica, hiszna Nr. 18. — 
Nepresztopni dnevi leta do str. 20 ; Negda zapovedani szvetki 
zdaj pa delavniki do str. 20 ; tabla nekih presztop/iih szvetkov 
od leta 1893. do 1963. do str. 27 ; molitve do str. 94 ; razne 



314 Z|?odoyina sloT. slovatva. IIL del. 

litanije do str. 138; pobozsnoszt pri krisznoj poti do str. 152; 
peszmi do str. 252. Kazalo obsega štiri strani. Na zadnjem 
listu: Tiska i>Leykam« v Gradcu. 

Jezus moje Poželenje ali r. kr. katholicsanszka 
Molitvena kniga. Popravleni natisz. Najde sze V- Radgoni pri 
Weitzinger J. knigovezari, duga vulica, hižna Nra 18 — 19. 
Mala 8^ 428 str. 

Kakor pri poprejšnjih molitvenikih sta tudi v tem najpoprej 
koledar in »Tablica« ; na straneh 34—38 se nahaja »Prorokuvanje 
od mocsi Planet«, kjer se pravi, da »obcsinszko sze stima, ka 
Planete veliko mocs szkažujejo nad sztavov zemle i tekajom vre- 
mena; zato eti od uszake nika znanya vredna nakraci gori na- 
perimo.« Molilve segajo do str. 284; pesmi do str. 373; litanije 
do str. 405 in »Pridavek« (Marijanszke Peszmi) do str. 427. Tudi 
ta molitvenik je natisnil Leykam v Gradcu. 

Szveti Evangeliomi za nedele i szvetke ce- 
loga leta. z*) navadnimi molitvami pri bozsoj szliizsbi^ 
pred i po poldnevi — pridavek glavnih isztin kerscsanszkoga 
navuka, z**) dovoljenyom cirkvenoga poglavarsztva. Najdes^ 
v -Radgoni pri Weitzinger J. A. knigari, duga vulica, hiszna 
Nr. 18. Na drugi strani naslovnega lista se nahaja to-le : 

Nr. 3114. ©egen bte Sieberauflage beiS ^uc^eS: »Szveti Evangeliomic 
mirb in getftUd^er SSejiel^ung fein Slnftanb genommen. 

$on bem futftbifd^oflid^en Drbinariote p ®ra( am 23. iRot^ember 1840. 
Roman m. pr. ©afncr m. pr., (Secretftr. 

Reimprimatur. S5om I. f. fteicrmarfifd^en ©ubernium. ®raft am 3. ^c* 
jember 1840. ^rauS m. p. 

I. »Tao« (str. 1 — 88) obsega evangelije za vse nedelje in 
praznike ; 11. »Tao« evangelije za posamezne svetnike (str. do 210) ; 
III. »Tao« molitve in litanije (str. do 220). 8^ 222 str. Natisz 
A. Leykamovih dedicesev v - Gradcu. 

SzvetiAngel Czuvar, ali Vodnik v-nebesza. Drugi natis. 
V- Radgoni, pri J. A. Weitzingeri, duga Vulica No 18—19. 
12®, str. 108, obsega molitve, litanije in pesmi. 

Mali Katekizem za obcsinszke liidszke šole. 
Najde sze V- Radgoni pri Weitzinger J. knigari, duga vulica, 
hiszna Nr. 18. — 12^ 52. 



O **) Na obeh mestih je za piko mala črka. 



Priloga. 3 1 5 

Angelska sltlžba, ali poduk, kako naj se pri sv. maši 
streže. Najde sze V- Radgoni pri Weitzinger J. knigari, duga 
vulica, hiszna Nr. 18. 12^ 16. 

V tej knjižici in v »Szvetih Evangeliomih« se mešata ogrsko- 
slovenski in slovenski (Gajev) pravopis, kajti v »Evangeliomih« se 
piše na naslovnem listu: »pri bozsoj szltLzbi« in na prvi strani 
besedila »z velikoj zmožnofztjo« in tako potem skozi vso knjigo. 

Med posvetnimi književniki je omeniti učitelj Josip Puštaj, porojen 1864. 1. 
v Belatincih; dovrdivSi pripravnico v Cakovcu je služil 1884. leta v Sz5cei, od 
1885. 1. v Martijancih (Martonhely) ; 1893. 1. je izdal obSimo pesmarico z naslovom: 

Krscsdnszko*) kath ol i cz&nszke Cerkvene 
peszmi sz potrejbnimi molitvami i vnogimi 
vogrszkimi peszmami. Za skolnike , katholicsanszko 
mladezen, ino za vszdkoga pobozsnoga krscsenika. Vo d&ne 
od društva szvetoga Stevana. (Vigneta, predstavljajoča sv. Šte- 
fana.) Prvi natisz Budapest. MDCCCXCIII. 

Na drugi strani naslovnega lista je zgoraj na levi strani 



1892 

V sredi lista : » I m p r i m a t u r «, potem Sabariae die 13. Aprilis 1892 ; 
spodaj v levem kotu %^ g°' , v desnem: Cornelius epis. 

Na tretji strani . se ponavlja naslov do besede : krscsenika ; 
na to: Szpiszane po Pusztai Jozsefi^ martyanskom skolniki. 

Knjiga ima v mali 8® 685 stranij ; izmed teh odpade na kazalo 
41 stranij. Predgovor obsega 6, Kalender 12, molitve 98 stranij; 
za temi pride 526 pesmic, po ogromni večini ogrsko - slovenske, 
vmes se nahajajo tudi ogrske (mažarske). 

Vrlo zanimiv je predgovor, ki ga tukaj ponatisnemo vsega v 
ogersko-slovenskem pravopisu ; za vzgled se objavijo tudi pesmice 
št. 118, 190, 200, 202, 206, 215, 295, 463, 513 b, 526. 

Predgovor 

kprvomi voddvanyi. 

« 

»Zvisdvajte Gosspodna z menom i hvalmo im4 nyegovo vssi 
sz edndkim tdlom^ — etak prdvi velki peszmar, Ddvid kršo. 

Ki poznamo Bog&, i zndmo tak velko dobrčto njregovo, ne 
mog6cse, ka nebi hvdlili onoga, »koga szveto ime zvisd- 

*) Ker se v 4. zvezku bržkone ne bo govorilo o ogersko-slovenskih pisa- 
teljih, se knjiga navede tukaj, dasi spada v ddbo 1870—1895. 



316 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



vajmo sz peszmami i sz lejpo stimanimi instrumenti«, 
na koj nasz Džvid krao znova opomina. 

^Hvaliti i zvisdvaii Bogd^ — to je tudi i jedini cio eti 
»Kracsanszko Katholicsanszki Peszmeni Knig«, stere szo po velkoj 
szkrbi i vnogom deli tak vkiiper posztdvlene, da sze v nyi — zviin 
potrejbni molitvi — nej szamo i vsze one peszmi najdejo, stere 
szo do eti mao po szlovenszkom jeziki popejvane bile, nego za- 
drzsdvajo i v szebi ete knige sz kak ndjveksitn tcUom vsze cerkvene 
peszvni. 

Ka sze zdto pejszem vu »Knigi Molitvenoj«, vu »Jezus Mojem 
Pozselenyi« i v »Dtihovnoj Hrani« nahdja, vsze szo one eti vkiiper 
szpravlene i v r6d djane, csi szo toga vrejdne bil6. Ar lehko prd- 
vimo, ka med malim racsunom naši szlovenszki pejszem sze nšjde 
vecs tdksi, stere szo z edne sztrdni nej po csisztom szlovenszkom 
jeziki szpiszane, z driige sztrdni pa niti i tdkse vizse nemajo, stera 
bi sze med cerkvene peszmi priprdvila. Etakse szam zato z eti 
knig vo mogao nihdti za onoga zroka volo, dr szam doszta pri- 
pravnejsi i lepši pejszem meo na meszto nyi. Pdli szo bile i szta- 
rinszke peszmi, stere szo prejk i prejk predelane mogle biti, ar 
sze nyim nacsi nebi mogla vizsa dati. Z med taksimi szo, naj szamo 
dvej naprej prineszem : »Lejpa szi, lejpa rozsa Maria« mariinszka-, 
i »Veszeli vszi bojmo dnesz krscseniki« bozsicsna peszem, i vecs 
driigi, — stere zse proszim, naj sze od szejmdo tak popejvajo, kak 
szo zdaj vopoprdvlene ; dr ovacsi je nemogocse nye na n6te po- 
sztaviti i sz rednim tdlom orgolati. 

Ali nej szamo, ka szo v eti knigaj vktiper szprdvlene, pre- 
delane i v red djdne vsze szlovenszke peszmi, nego i sesztkrdt 
telko novi lejpi pejszem je k coj posztdvleno eti, z med sterimi 
je vszdka po ndjcsisztejsem szlovenszkom jeziki doliszpiszana. K 
coj szo djdne i v eti knigaj escse i vnoge vogrszke peszmi tiidi za 
onoga zroka volo, dr sze vu vecsi mejsztaj Bozsa szliizsba vecskrdt 
i po vogrszkom jeziki oprdvla, ino dr sze je solszka deca i mladezen 
zdaj zse tiidi privadila, vszamogocsega i dobrotivnoga Ocso po 
lejpom vogrszkom jeziki hvdliti i zvisdvati. I vszi mi, ki mladezen 
gori hrdnimo, to verjemo, ka je zse nej dalecs ono vrejme, gda 
mo vszi lehko po obcsinszkom jeziki nase domovine dicsili Bogd 
— sz ednim gldszom. (!) 

Sz vogrszkimi peszmami zdto i eta kniga tiidi k etomi čili 
scsč szlovenszko Itidsztvo blizse i blizse pripelati. Kak ndjprvle 



Priloga. 317 

lehko doszšgnemo ete cio tiidi z&to, &r szo vu eti knigaj, po szlo- 
venszki peazmaj, rdvno i one vogrszhe k coj prilozsene, i szamo 
sz trejmi zvejzdicami razlocsene; ndjbole pa z^to, ar szlovenszke 
peszmi sz vogrszkimi cel6 edndko vizso mdjo. Ino dr szo cejle ete 
knige sz obcsinszko poznanimi vogrszkimi literarni piszane, vu 
cerkvi lehko vszi, brezi vszega vcsenyd, po szladkom jeziki nase 
domovine popejvajo. 

Ki tak dobro preglednejo ete knige, vidli do, ka szo szkoro 
vsze n6ve peszmi z vogrszkoga jezika na szlovenszko predelane, 
i z&to nej z k n&m ndjblizse sztojecsega stajerszkoga jezika, &v sze 
stajerszke peszmi sz ndjveksim trudom itak nemrejo na nas sztari 
szlovenszki jezik tak predelati, ka sze nebi poznale (!) Nadale i zšto, 
dr poznane stajerszke peszmi sz veksmom tak prevecs szvecko 
vizso majo, stera sze v cerkev nikak ne pripravi. Ali zato nescsem 
to praviti, ka stajerszke peszmi nebi tiidi i lejpe vizse mele. Mdjo, 
i z med steri szam te lepše tiidi k coj vz6o. 

Da szo vogrszke peszmi poprejk za oni vizs volo, stere sze 
k cerkvi pripravijo vecs vrejdne, kak pozndne stajerszke peszmi, 
to vszdki on lehko szvedocsi, ki cerkvene peszmi od vszej sztrdni 
zadoszta pozna. Ali da pri etom deli morenio i na iidgib liidsztva 
miszliti, vsze vogrszke peszmi sze nemrejo za nase liidsztvo pri- 
praviti, ndjbole pa ofie nej, stere szo vu moli tonusi. Vszi zndmo, 
ka nase szlovenszko liidsztvo ono lejpo ndvado md, da vsze peszmi 
na dvd glasza rado popejva. Ino da sze popejvanye na dva gldsza 
szamo v dur t6nusi lehko zgodi sz rednim tdlom, ino sto je nej 
vu notaj dobro vonavcseni, nemre on v moli tonusi driigoga gldsza 
sz redom popejvati, zdto szam z moli tonusa szamo te lezsejse i 
lepše peszmi gori vz^o. Vcsiniti szam mogao t6 i za snoga (onoga ?) 
zroka volo, 4r nemrejo peszmi biti brezi moli tonusa, najbole pa 
»za preminoose« peszmi nej. 

Zato sze one peszmi, stere szo vu moli tonusi, naj szamo 
v ednom gldszi popejvajo, i nikak nej vu dvema, da nebi oni, ki 
szo vu notaj nej dobro navcseni, sz driigim gldszom vecs pokvdrili 
na vlzsi, kak bi hasznili peszmi. 

Morem i praviti tč, da vszdka peszem, stera je v eti knigaj 
popiszana, vszdka ssfvojo poszebno vizsd md, i nega peszmi v cejloj 
knigi, stera kak ndjlepso vizso nebi mejla. 

Sto zdto ednoj ali driigoj peszmi vizse nebi znao, on sze sz 
recsj6v ali v piszmi naj k meni obrn6, ino jasz nyemi od vszdke 



318 Zgodovina sloT. slovstva. III. deL 

peszmi z szrcž rad vizso na n6te dol napišem. Da szam szam pre- 
delžvao i vkiiper poszt&vlao ete peszmi, ino da na vsz^o peazem 
3 — 4 vizse m&m gotove, lehko szi zdto vu vizsaj vozaberam te 
n&jlepse, stere rad prejk d&m onim, ki sze k meni potrtLdijo. 

Ino zdaj sze zse morem obm6ti n&jobprvim k vszejm po- 
stiiv&nim g. skolnikom, ki szo voditelje cerkveni pejszem, ino ttLdi 
k viszoko postiivdnim g. pleb&nosom, i prosziti ny6, naj szkrb majo 
na crkvene peszmi, da sze one naj vszigd&r tak popejvajo, kak sze 
sika szpejvati pri Bozsoj szliizsbi. 

Gda je pa od visesnyega Pasztera, našega milosztivnoga 
Piispeka tak odredjeno, da sze solszka deca vsz&ki tjeden 2 vori 
i cerkvene peszmi morejo vcsiti, z&to szi prij&telje moji g. skolnicje, 
pri vcsenyi cerkvenih pejszem n&jlezsej tak pomšgajo, da najob- 
prvim to vekso vszakdanČ8nyo i ponavlajocso sols2^o deco navcsijo 
poprejk na vsze crkvene peszmi, ino po deci sze tak cejla cerkev 
lehko navcsi na dobro i redno popejvanye. 6de sze pa eto za volo 
mSloga racsuna solszke dece nebi moglo doprneszti, tam szi voditeo 
cerkveni pejszem odrasene more domd dobro vOnavcsiti, ino tak 
naj sz nyimi v cerkvi popejva. Ndjboise je, csi skolnik szvoje po- 
pevdcse na k6ru8i pri szebi m&, gde sz nyimi doszta lezsej lehko 
peszem liidsztva ravna, kak csi szo oni dalecs vkraj od nyega. 
K6ru8 je meaeto popevdcsov, z&to sze naj tam szamo oni vkiiper 
szpr&vijo, kf sz voditelom i sz orgolami peszem zacsnejo, i nyo 
tddi redno do konca popejvajo. 

Ali gda tak ete kr&tki tan&cs d&vam na dobro vcsenyS cer- 
kvenih pejszem, nikak nescsem sz tejm t6, ka bi popev&csje sz 
voditelom szami, td je »so1q«, szpejvali cerkvene peszmi. Ar je 
vsz&ka peszem te n&jlepsa, csi nyd vszi, kf szo vu cčrkvi naz6csi, 
velki i mdli, szt&ri i ml&di sz ednim grlom popejvajo. I tč je tiidi, 
kak szam zse naprej povedao, jedini cio eti knig. 

Da je pa v eti knigaj velki racsun cerkveni pejszem vkiiper 
szprdvleni, ino naj pri popejvanyi ne pride naprej on zrok, ka bi 
niki tak dugo gor iszkali peszmi, dokecs bi je drtlgi zse szkoro 
v5szpopejvali, za toga volo je kazalo eti knig tak vkiiper poszt&vleno, 
da sze v onom vszdka peszem li hitro lehko gori ndjde. 

Ali to je escse nej zadoszta. N&j zdto prčti temi kak n&jbole 
pom&gam, po redi szam vszdkoj peszmi numerus dao z&to, da sze 
one peszmi, stere do popejvane, n&j pred vszakov Bozsov szliizsbov 
na edno mdlo tdblo gori zamerkajot stera t&bla sze naj te sz gori 



Priloga. 319 

napiszanimi numerusi pred kčrus tak gori obejszi, da jo vszdki 
lehko vidi. Po etom mdlom deli do te zse vszi naprej znali, ka 
stere peszmi do pri Bozsoj szliizsbi popejvane, ino vszdki vu cčrkvi 
nazocsi, szi peszmi lehko pred mšsov gori poiscse. 

Steroga vrejmena sze stere peszmi naj popejvajo, ono kniga 
najbole k&zse. Ali poprejk pri vszej peszmaj na to moremo szkrb 
meti, ka naj pri vsz&koj Bozsoj szliizsbi ndjmenye dvej-tri peszmi 
popejvamo z viin onih, stere sze k blagoszlovi, pred ino po predgi 
morejo szpejvati. Lehko i to vcsinimo z&to, dr je v eti knigaj telko 
pejszem vkiiper szprdvleni, ka lehko na vszdko nedelo i szvetek 
vu cejlom leti driige i drdge peszmi szpejvamo. Ino csi etak vsze 
peszmi po redi gori razt&lamo, miszlim da sz onimi pri Bozsoj 
szliizsbi i szv^ti opravicaj lehko dosz^gnemo on szveti cio, da mo 
vszi sz ednim gldszom veszelo hvdlili Boga. 

Zdaj zse, gda szam na krdtci vsze ono naprej ddo, stero szam 
za niic eti »Krscsanszko Katholicsanszki Peszmeni Knig« za dobro 
szpoznao, nemrem ete moj predgovor dokoncsati brezi toga, da sze 
nebi viszoko postiivdnomi Borovnydk Jčzsefi cankavszkomi g. ple- 
bdnosi ocsiveszno zahvdlo, ki szo tak dobri bili, da szo mi vu 
mojem velkom deli tak szrcsn6 pomdgali. Tiidi sze morem zahvdliti 
i viszoko postiivdnomi Bagdry Jčzsefi, mojemi dobromi plebanosi, 
ki szo mi vu piszanyi eti knig vecskr&t dober tandcs d&li. B6g 
nyima naj pldcsa nyihove trude ! 

Obszlejdnim pa, gda zse v r6ke ddm ete »Krscsdnszko Katho- 
licsdnszke Peszmene Knige« vszejm vernim i pobozsnim krscsenikom 
vu Krisztusi, prepordcsam je na včkso Bozso diko vszejm onim, 
ki zahvdlno szrcč mdjo pr6ti szvojemi Sztvoriteli, Odkiipiteli i Haz- 
veszeliteli, ino hvdliti i zvisdvati scsejo vu szvčti peszmaj v szvčtoin 
Trojsztvi ednoga Bogd, za pomocs prosziti v nyi Bldzseno Divico 
Marfo i Szvetnike Bozse — sz veszčlim szrcom. 

nKi l&p6 szpejva, dvakrat moli!*' — prdvi szveto pfszmo. 
Zselejm zdto z cejloga szrcd vszejm onim, ki do ete knige v rokaj 
meli, naj z ny6 tak lepo szpejvajo v etom zsivlenyi, 
da bi edn6k i v driigom sz menov vred mogli szpej- 
vati vekivecsno hvdlo i diko Bogi — na veke. 

Ino tak de tiidi i moj trtid obilno pldcsani! 

Mdrtonhely, 1891., okt6ber 1. 

Pusztai Jozsef 

skolnik. 



320 



Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



U8. 

1. Gda dšn sze po goraj 
Prijazno zazn&va, 

Prelejpa zomica 

Na n^bi priplava; 
Zvonenye znovikov (zvonikov?) 

Sze milo glaszi, 
Nebčsz ino zšmle 

Kralico csaszti. 

2. V nebčszaj Maria 
Sze razveszeiUjes, 

Zdifaš.vanye nase 

Pri B(5gi zrocstijes; 
Zvejzdice miglajo 

V szvetloszti cvel6, 
I vszigdar pri tebi 

Bliszkajo lep6. 



3. Gda szuDce liibMno 
Poslla topl6to, 

Milosztivno gledaš 
Na mšne szirčto; 

Predobra Dfvica 
I Mati szi tf, 

Vszigdir sze pri tebi 
Vupanye dobf. 

4. O poldni sze zn6va 
Zvon 6v je gldszijo, 

Ki tebš precsiszta 
Divica csaszt^o; 

Sze doli sze zgledni 
Marla na nasz, 

Mi sz vUpanyom k tebi 
Kricsimo na gl^z. 



5. Gda szunce lublčno 

Za g6ro zahdja, 
Zvonenye tak milo 

Nam Mater obdaja; 
Gda csasz sze priblizsa 

I v mčri zaszplm, 
Marla I naj v tebi 

Sze zn<5va zbiidim. 



190. 



1. Szlabo mlddo zsivlenye 
R^o je pokvarjenye, 

Zemelszki kratki bezsdj 
Premini kak dim i prdj. 

2. Gda sze rčzsa odkrj(je 
Vn6gi mi i6 vUpanje, 

Da bode dugo cvela 
Hitro je povehnola. 



3. Tak je m41o dejtece 
Stero 8kriny'ca pokrije. 

Malo sci szmrt zapihne 
Zse, kak travca povehne. 

4. Ar dUsa, te lepši tdo 
Zsivš, naj nam ne de zsao> 

Zsiv^ zse tam vu nčbi 
Med drdgimi angelci. 



5. Tam vasz csdka sztarisje 
Za nyim sze popascsite, 

Tam te sze p4 vidili 
Nigddr vesc razl<5csili. 



200. 



1. Zakaj j6csete eti tiizsno 
Ne vidte nšbo odprto, 

M41e dec6 vrli Prijžteo 
Bode meni blagoszlov ddo. 

2. Ttizsni sztarsi, mdli bratci vi 
Szmrti sze ndjte bojati, 

Jasz lepše sztanyč scsčm imeti 
Tam pri nebeszkoj drzsini. 



3. Bldzseni moj vucsiteo vrli 
Ki szte me tak lejpo vcslli, 

Zdaj sze zse tam morem vucsiti 
Gde szam lUbli^ni Jezus -vcsi. 

. Paidasi mali, .^ , .. . 

4. Pajdaskinje v6, CVejt prolejtni 

Ne bodite prezsalosztni, 
Angeo csuvdr mi rok6 ddva 
V n^bo sze sz menov zdig^Ta. 



Priloga. 



321 



Od mladinca ali devoške. 

202. 

1. Oh' szmrt sztrasna, szmrt csemšrna 



Kak sžr U Deszmilena;- 
R6zso szi nej milUvala 
V cvejti szi jo vtrgnola. 

2. Komaj szam v lejpoj mladoszti 

Zse vehDjm* . . .' -. 

Vehnyena morem mrejti, 
Oh kak rano me pokrije 
Zsaloszten prt mrtvecski. 



Ml&denci I 

3. DeTojke! ki ok6r 3krinye 
Tii zsalosztno sztojite^ 

Vzemte szi p^Ido od m6ne 
Ka je zsftek, vidite. 

4. Dobri sztarsi, B6g ram pldti 
Zndm, da vasz szrcš boli, - 

Na szlejdDye szte mi dvorili 

Ster'ga 

stero szte tak lUbili. 



5. Naj zše heDya vaša britkoszt 

I szkuze dreszšlnoszti, 
Vem zdaj zse jasz v nebo idem 

K B6gi sze veszeliti. 

Od zarocsnika ali zarbcsnice. 

206. 



1. Oh tiizsnoszt szvčte Itlbčzni 

Stera eti j6cse sze, 
Dok^ szrcč gldsz cstije mirni 

Gda nyoj zsaloszt premine; 
Szrcš bode vtlsano 

V grobi de zse mirovdo. 



2. Pri nogdj nam tU po€Sfva 

B6g nyoj kratki zsitek ddo, 
Lejpi lan C sze zdaj raztrga 
Steri vaj je vktip všzao; 

Ona eti nej dom& 

V nčbo ide nazaj pa. 

Od ml^d oga 

215. 

1. Szkuze mi aldUjte 
Vkraj je mo zsivlenye, 

Iz rok verne zsene 
Z r<Sk vernoga m6zsa 

V grob je szpanye moje; 

tiTarsico 
Ali tivarisa 

Zato verno Ifibim, 
DUsa moja gucsl 

K nyoj, . ,., 

K nyem, CSl glih ne gucsim. 

dao nyoj 

2. Rad bi szlov6 dala 
Pa ne zmorem rejcsi, 

Stere bi povedale 

Ka jasz zdaj obcsutim; 
Oh moj szladki Jezus 

Ti mas v rokaj zsegen, 

zseno 

Zsegnyaj mi zdaj mdzsa 

, . - ttzsen. 

I jasz ne bom t^zsna. 



3. Szladke szenye szenyaj zdaj zse 

Mladi zarocseni, 

Ml&da ti zarocsena, 
-_ Tcsakao zse 

Gsi szi sze Szmrti vcsakala 

v n^bi bodes kronana; 

Meszto etoga venca 
Ovencsa te zvejzdica. 

4. Poszltlsajte gl&sz nebeszki 
>Pdli sze vszi vidimo«, 

I na grobi sze tak g\iksz\ 
Da >od mrtvi vsztanemo«; 

Zarocsen . 

Zaiocsna SZI za nebo 
Na vek^ naj ti dobro b6. 

hisznika. 



3. Vi, ki na tom szvejti 

R6zsice berete, 
Ne pozabite t6 

Konca sze vcsdkate; 
Kak na vodi meh6r 

Je nase zsivlenye, 
Vsza zemla premine 

Vsže m6csi nebesžke. 



4. Sz B6gOm moj tivaris 

Sz B6gom ti lejpi szvejt, 
Neszite me td v grob 

Vu moj temni zsitek; 
Szvetli Szodec, Jezusi 

Gda b6do trombonte — 
K Teb^ me pozavale 

Zbttd' me na veszšlje. 

21 



322 



Zgodovina slov. slovstva. III. del. 



Na novo leto. 



295. 



1. Edno jezero oszemszl6 

strto 

Devčtdeszši peto leto, 
B6g sze nam je ddo vcsakati 

Dajmo hvdlo Jezusi, 
B6gi vekivecsnomi. 

2. Edno jezero oszemszt6 

strto 

Dev^tdeszet peto leto, 
Zacsnemo dnesz vszi erkdcsi 

Dfka Krdli mladomi, 
N6vo nam rodjenomi. 

3. Edno jezero oszemsztč 

strto 

Devštdeszčt peto leto, 
Zdravi szmo te dozsiveli 

Bojmo zato veszšli, 
Radfljmo sze v Jezusi. 



4. Edno jezero oszemsztč 

strto 

Dev^tdeszšt peto leto, 
Ki szo v zsalosztnom bet^gi 

MoPmo sze za one vszi, 
Jezus nyč obveszelf. 

5. Edno jezero oszemsztč 

strto 

Dev^tdeszšt peto leto, 
Stere je vecs nej tU najslo 

Bogi nyč poracsajmo, 
Szvetloszt nyim naj da vecsno. 

6. Edno jezero oszemsztd 

strto 

Devčtdesz^t peto leto, 
Daj nam oh Bčg, vu vszem szrecso 

I csi enkrat merjčmo, 
Daj, naj k Tebi pridemo. 



Od szvete Katalej n.e. 
463. 



1. Zapeliva je lepota 
Lejpo lice i ocsi, 

Csi pobozsna diisa krotka. 

Gori tejlo ne drzsf; 
Szv^ta dejva, Katalejoal 

Zarocsena Krisztusi, 
V mladom tejli kak szi lejpa 

Tak 8zi cslszta vu duši. 

2. Oh divica! v mokaj verna 
Jezusa vu szrci mas, 

Ino nyemi tak veszela 
Iz lUbezni glavo d^; 

Szv^ta dejva, Katalejnal 
Zarocsnica Jezusa, 

Ki v nebšsza prinesena 
Vecsno vzsivas Agneca. 



3. Bejlo liljo mds vu rčki 
Lejpa szi v nediizsnoszti, 

""Odicsena gori v nčbi 
Milos^tivna ndm bodi; 

Szv^ta dejva, Katalejna! 
Zarocsnlca nebeszka. 

Moli za nasz tam Jezusa 
Ki te proszimo z szrci« 

4. I gda pride zddnya vOra 
I vu vecsnoszt idemo, 

Proszi za ndsz Zarocsnika 
Naj tam miloszt najdemo; 

Szvčta dejva, Katalejnal 
Zsarocsnica Agneca, 

Moli, naj z etoga szvejta 
K tej pridemo, v nebesza. 



Za d esc s.*) 
513 b. 



4. On je zdpro vkiip oblake 
Naj nam odprš grejsno szrce: 

Hv^len bodi Jezus Krisztus! 
Na vsze veke, amen. 



5. Prekrato nam je descs lejpi 
Naj szkuze tocsimo v szrci: 

Hvalen bodi Jezus Krisztus! 
Na vsze veke, amen. 



6. K nyemi sze obrnemo zato 
Ino da nam tiho rosz6: 

Hvd.len bodi Jezus Krisztusi 
Na vsze veke, amen. 



*) Pesem št. 118 je Na čast Mariji; št. 190 in 200 pa je Szlovo 
m r t v o ga , a) Od malega deteta, h) Od solara ali solarkinye. 



Priloga. 323 

Compendia ritualis, molitveniki, 

pastirski listi. 

BUuale / Romano - Salisburgense / primum / authoritate et 
jussu / Cdsissimi ac reverendissimi / domini domini / Bomani 
Seb(i8Uani j principis et episcopi seccoviensis, nec non ad- 
ministratoris / episcopatus Leobiensis etc. etc. / Usibus dioe- 
cesis Seccoviensis et Leobiensis accomodatum j nune / autho- 
ritate et jussu / Gelsissimi ac reverendissimi / domini domini 
/ Jos&phi Othmari / principis et episcopi Seccoviensis, nec non 
administratoris / episcopatus Leobiensis etc. etc. / Recognitum 
et typis editum / Graecii / Typis J. A. Kienreich. / MBCCCLIIL 
Prostat in cancellaria episcopali. — Mali 4^ 418. 
Slovenski tekst se nahaja na straneh 15, 20-— 22, 26 — 27, 

35—37, 42, 48-49, 52, 71, 83, 93, 243—248, 400-408, 410-411, 

414—416. 

Rituale / Romano - Salisburgense / coUatis consiliis / cum 
/ celsissimis ac reverendissimis dominis dominis / Adalberto 
Josepho I principe - episcopo Gurcensi / Antonio Martino / 
principe episcopo Lavantino / Jussu et auctoritate / Gelsis- 
simi, excellentissimi ac reverendiBsimi / domini domini / 
MoMimiliani Josephi / principis-archiepiscopi et metropolitae 
Šali / s / burgensis, s. sediš apostolicae Legati nati, Ger- 
maniae primatis S. G. R. apostolicae Majestatis consiliarii in- 
timi actualis / SS. theologiae doctoris etc. etc / Denuo recog- 
nitum. / Salisburgi. MDGGGLIV. Tjrpis Fr. Xav. Duyle. — 
Mala 4^ 410. 

Slovenski tekst se nahaja na straneh 17—20, 21— 23, 29— 31, 
41-43, 45—46, 57, 69, 78, 81-82, ad ''^l,_^, ad "7,_., ad '"/i-io. 

Gompendium / BUualis / Romano-Salisburgensis / usibus 
Dioecesis Seccoviensis et j Leobiensis / accomodatum / Autho- 
ritate Ordinaria editum / Gum / Appendice / pro / Assistentia 
Moribiindorum. / Guratorum / usui et commodo / Graecii / 
Typis Josephi A. Kienreich. / MBCCCLVIL Mala 8^ 152 str. 

Podčrtane besede so tiskane rudeče. — Slovensko besedilo 
se nahaja na straneh 5, 10—12, 30, 86 — 87, 125—151. Sloven- 

21 



324 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

Sčina je pravilna ; tu pa tam se nahajajo štajersko- slovenski izrazij 
n. pr. perle nam. poprej (str. 127). 

Gompendium / BUualis Bomani / usibus dioeceseos Laba- 
eensis / accomodatum / Auctoritate et opera / cdsissimi (le 
reverendissimi / Domini, Domini / Antonii Aloysii Wolf I 
principis / et ecclesiae catedralis Labacensis / epi^copi etc. etc* 
/ Labaci / Typis Josephi Blasnik / 1844. 4^ 298. 

Podčrtane besede so tiskane rudeče. — Slovensko besedilo je 
na straneh 16, 19, 23, 27-29, 32—33, 36—39, 55-62, 71—75, 
'81 — 84, 102 — 110, 114—119, 124 — 127, 137—139, 191—193, 
200 — 211, 216-220. 

Varia pietatis / Exercitia / Dominis sodalibus / praecipue 
/ Sacerdotibus curatis / oblata / ab alma ac venerabili / Soda- 
litate B. vV. Mariae / in coelos assumptae /. Paref prior. / 
Continentes etc. / Labaci Anno M.DCC.LXXII. Literis Egeri- 
ianis. 

Slovenski tekst 131-136, 146, 152, 159, 171, 244, 248—249, 
251 — 254, 257 — 273, 333-347, 401 — 415. 

Manuale / Ritualis Romani / ex / Compendio eiusdem 
Ritualis / usibus / Dioeceos Labacensis / accomodato, anno- 
que 1844 Labaci edito / extractum / in / oommodiorem usum 
cleri curati / ejusdem dioeceseos / Jussu et auctoritate ordi- 
naria / Labaci / Typis Josephi Blasnik / 1845. 
Slovensko besedilo je na straneh 6—7, 13-17, 20, 28,32, 

42—44, 54—55, 61-64, 71, 100—111, 120, 138, 141—144, 146, 

150—152, 160—161, 163, 176. 

Sveti / Evangelji / z / molitvami ino branjepi / za 
vse / nedele, praznike ino imenitniši /godove /celiga leta. 
/ Temu je perdjan / Katekizem, cerkvene ino druge / 
Molitve ino pes me per očitni / službi božji / . Z dovp- 
Ijenjam / nar častitiših ino milostivših / gospoda gospoda / 
Frančiška Ksaverja, / Firšta ino škofa Lavantinske 
cerkve i. t. d. i. t. d. Tretji natis. / V Celi MDCCCLVH / Per 
Jožefu Gajgerji, bukvarji. / 8®. 661 str. 

Vifhi paftirfko osnanilo fplofhnih od fvetiga 
Ozheta papesha Pija IX. 21. liilopada 1851 ukasanih ozhitnih 
Molitev in ob tem tudi podeljeniga Odpustka kakor v 
fvetim letu, ki fe v Ljubljanfki fhkofiji s 20. Velikitravnam 



Priloga. 325 

'>.'"*■■ ' 

sazhne in 19. Roshnikam 1852 konzha, f perftavkam Molitev, 
kterih fe verni per sapovedanim obif kovanji zerkva pofluBhiti 
samorejo. V Ljubljani 1852. Natisnil Blasnik. — (Zup.) *) 

Molitve per obifkovanji zerkva k' sadobljenju 
odpuftika fvetiga leta, poterjene od vifoko zhaftitljiviga 
Ljubljanfkiga Shkofijftva. V Ljubljani. Natisnila Rosalija Eger. 
1850. 

Sveta vojska v svetem letu za vesoljni cer- 
kveni zbor s primernimi nauki, opomini in molitvami. 
Poleg nemškega od viših poterjenega spisa. V Ljubljani 1869. 
— Založil H. Ničman. 

Od fvetega krishaper belih vodah. R. W. 1852. 
Natifnil Eduard J. Jeretin v Zeli. (Naz. E. e, 2 ) 



Jožef Otmar 



po milosti božji knežoškof Sekovski, oskerbnik Lnjbnske 
ško£je, opat S. Divice Marie v Monostri više Komarne, 

vitez od Raušer, 

pozdravim vse verne po Sekovski ino Lujbnski škofiji ino Vam od 

Boga vse dobro selim 

Lani na kraji zinie kddr zmladlečni jug popihnil, je gromo- 
vita nevihta Europo od eniga konca do oviga preletela^ gospodske 
oblasti, ves občinski red istresila. Vse na vseh krajih se je vzdignilo 
na terjanja. Terjalo se je hujdo ino dobro^ pravica ino krivica, 
ino s' takim hrupom^ kakiga dela dereči potok, kdar od zkurjeniga 
snega nanešen zaulL Vse terjanja bi mogle k' časi^ na mesti spo- 
Ijene biti, V tisti zmešnjavi ino halabuki se vsak na kaj bolšiga 
zanašal, ii^o je se tudi več še ostaranih naprav ino 'navad, ki so 
zdajnim^ časonv ino potrebam ne primerjene, ko truhliva roba od- 
pravilo. Bila je dana ustava ino mislilo se je^ da bo po ustavi 
cesarstvo krepko ino trdno, da bo po novem ravnanji se več sreie 
ino pravice navdalo. Al sreča ne prišla, ino pravica je odišla, 
Bazpušeni zijaki ino grablivci so segali prederzno za poglavarstvom^^ 
dvi podlošniki pa^ če ravno v' nezmerno znameniti vekšini lubeči 
mir ino red^ so pldhi grozovitnešom se vklanjali. Tč se cerkva ino 



*) Zup. = Knjižnica prof. Tomaža Zupana na Okroglem. 



326 Zgodorina !>lov. slovstra. IIL del. 

bogaboječnost za bahjo vero obrekla^ zvesto spoštuvanje postav za 
hedastvo cenilo- Le buna^ to je silovUno preveršenje vsiga postav- 
niga obstoječiga reda se svetu za pravico ino sveto dolžnost vkazu- 
vala. Kdor se podstopU le besedo proti ziniti, ludi vtušcUi ino miriti^ 
je bil za strašnosilnika, starokopitneza, izdajavca na sveti svobodi 
razoznanjen, ino Cesar po božji postavi obrambavec vere ino pra- 
vice bi ne imel drugiga dela, ko naprepološene prošnje^ tudi lastno 
zverSenje 'z svojiga trona podpisati, lepo austriansko cesarstvo raz- 
tergati. Celo zvonove so v' plat bili, ograje so stavili po mestah^ 
ino po tolovajskem so začeli razbijati ino vso zakonito izporedenje 
razsekati. 

Za onih nesrečnih dni se je pokazalo, ko strašno človek zbesni 
ino zdivja, kda samo svojim želam strese. Hudobija ino spakija 
nebi bila pak nikakor telke oblasti dosegnUa, da bi ne bila z' kri- 
vimi spresukanimi nauki se stovaršila, nevedne ludi ^ golufavnim 
modruvanjom na svojo stran podmeknila. Svoboda, jednakost, bra- 
tinstvo, to so vam bili omamlivi glasi, pomagači na buno. 

Svoboda, jednakost, bratinstvo so zlate reči; kdar se prav 
zapopadnejo , povejo v' čem človeka prava vrednost ino žlahten 
konec obstoji. — Svoboda v' nar širšem zmisli je čudoviten al ob 
enem, zlo nevarni dar božji. — Ker smo svobodni, svobodne vole, 
znamo Boga lubiti, ino med angelcih božjih pred prestolom naj- 
višišiga Boga si mesto perpraviti. Znamo pak tudi skoz greh se od 
Boga odverniti, padniti v' dublino, kder červ na večno grize ino 
plamen nikol ne vgasne. Svoboda, kdar se upotrebi k' temu, da se 
napelavanje k' grehu odbija, ino človek dolžnosti svojiga stana vselaj 
zvesto, rad dopolni, lepo Bogu služi, nar lepše izpriča vrednost na^e 
du^e ino odkrije taisto žlahtnost, po kteri smo Bogu spodobni. Svo- 
boda pak potrebuvana v' opravljenji ^ zravenludi je sicer kaj do- 
briga, al le tako mogoča, da ne sme vsak sturiti, kaj mu pride na 
volo, temoč da vsak nekaj svoji voli odreče ino se postave derži. 
Ludi namreč prebivajo na precej tesnem, prostoru, naj bi tedaj 
eden oviga v' svojih opravilah ne bi motili ino zastavlali, je treba, 
da se eden ovemu, kar je prav, izogibajo. Bi pak Mer zaželeH, kaj 
je sosedoviga, tak ga more sila al postava odstra^šiti; ino kaj za- 
poved odločij se more z dobre vole spolnitit če ne, se more s' po- 
pretenjom ino siloj dognati. Da bi zamogli iz sveta greh ino zmote 
odpraviti, bi ne bi trebalo ne sodnikov, ne postav, ne soldatov, ne 
nobebnih obrambavcov. Bi se ludi trudili Boga spoznavati, bi svoje 



Prilojsa. 327 

zmote pogreške bolj doznali; hi oni gorečo Boga luhili, bi se greha 
malo storilo, prišli bi do izverstne svobode božjih otrok, po kteri je Se 
greh lučko blago pošeleti, al kaj še le za njim segati ; takim pra- 
vičnim ludem ne treba mej kazati, kak daleč njihove pravice segajo^ 
al jih s' kaznimi od seganja v' lučke pravice odvračati. Keršanska 
vera je tedaj lubo sonce, ki s* svojimi poduki tudi gradjanski svo- 
bodi k' šlahtnim sadu perpom^re. Svoboda pak^ kako so puntarji 
na zgrajah, barikadah podavali, da bi smel vsak sturiti^ kar se 
mu zazdi, je le sivini lastna; bilo bi med ludeh, ko med stvarih^ 
da bi močnejši slabejšiga v' nemar davil. Jednakost ludi je mišlenka. 
Mero je Keršanska vera vpelala. Za davnih paganskih časov se 
znajšlo več prebrisanih glav, pravijo jim,^ da so modrianci; Mere 
neki sedajni učeniki čedne ko Kristusa al še čedneŠe rajtajo ; vender 
vsem totim modriancom ne blizo na pam,et prišlo misliti, da bi 
znala kdaj Mera deršava biti brez robov, to je ludi, ktere so po 
postavi za golo robo imeli^ nje ko drugo robo, postavim junce^ 
ovce odavali. 

Jednakost ljudi, kakšo keršanska vera uči, je sveta resnica. 
Mera toliko več osreči, bolj popolnoma se je človek derši. Jednakost 
ljudi, kakšo trobijo puntari, je zmotna luč. Mero sledi grozovitna 
vmorija, všig ino razsaja^ ino strašna revšina ino suznost. Vsi 
ljudje so jednako po božji podobi stvarjeni ino skoz kerv Sina 
božjega odrešeni; vsi so jednako pozvani biti otroci božji ino soerbiči 
Kristusovi. Kakor različne se tudi zdijo naše dolžnosti na zemli^ 
prav za prav imamo vender vsi eno ino taisto. Kmet ravna svojo 
oralo; vojvoda veleva veliki armadi junaških vojakov; vertnar si 
zaliva cvetličice ino drevje^ minister daja naredbe, po Merih, če so 
m^odre ino primerne, prihaja sreča dosta miljonom ljudi; vender 
za ene ino druge je poklic, Meriga njim božja previdnost odredi^ 
le priložnost si venec večniga zveličanja zaslužiti^ če svoje dolžnosti 
do kraja verno spolnujo; vsako človeško delo^ naj ga posvetno oko 
veliko ali malo porajta^ velja le takrat kaj pred Bogom, Če ga iz 
prave ljubezni storimo. 

ljudje so si ali jednaki po vrednosti svoje narave, jednaki 
po svojem edinem poklici^ jednaki po visokem koncu ali cilu svo- 
jega živlenja^ al v' posvetni sreči si ljudje niso jednaki, ino si ne 
zamorejo nikdar jednaki biti. Čista lehko se zgodi, da tisti obožajo, 
kteri so sedaj bogati: k' tomu nebi trebalo druga, ko da bi pogla- 
vari prevratije le za nektere mesce preoblast v' svoje pešice dobili \ 



328 ZgodoTina slov. sIoTstva. III. del. 

ni pak mogoče^ da hi vsi obogateli, Lehko /e, da se bogatci po 
preženejo, ino nekteri siromaki na njihovo mesto pridefo ino n^ io 
so tudi vlekli zvekšine vsi osmanovavci jednakosti ; ali bogatih ino 
vbogih bode^ dokler ljudje ostanejo ljudje. Tudi na dušnih darih^ 
na znanostih ino zvedenostih niso ljudje jednaki bUi ino si' ne 
bodo jednaki, no za tega del tudi niso vsi V tistemu opravilu pri- 
kladni. Morska barka jadra več mescov dni urno po razSimem 
morji, pod njej bezdno neznano, nad njoj grozna bura, vdU nje 
skalovje ino plitvine ino srečno preplava dolgi pot, ker njeni po- 
glavar, koromaneš^ brodar ino veslar, kar je treba, zastopijo ino 
neutrudno vsaki svoj posel opravljajo. Postavimo pa, ko bi v* tisten^ 
hipi, kader kupoma perhrupivšj čemi obUM blizno buro oznanujo^ 
veslari rekU V poglavaru ino korotnanežu: Jednakpst je fiaj sve- 
tejSa človeška pravica : nam ne gre v' glavo, zakaj bi ravno U nam 
zapovedoval ino ojstro pokoršino terjal, zakaj bi ravno ti se pri 
kormili šopiril ino vodja naše barke bil? Ino potem, zadenejo oba 
'z nju/nih mest zvolijo novaka za poglavara, postavijo nevednega 
veslara V kormilu. ^ez dvombe ne bode prestala ta barka zavihrele 
nevihte, temuč skoro zlamana se bQ brez pomoči poganjiUa čre^ 
Sumeče valov je. Ravno taka se godi v* deršavi. Vsaki svobodni moš 
je pozvan na svojem mestu ino po svoji moči se trucliti za blago- 
stan občinski ; ali vsaki ne zamore zapletenih razmer tako primemo 
spregledati, kakor je k' sreči deršave potrebno, ne vetja psaki za 
vladarstvo po vsaki strani. 

Naš mili cesar ^ podani od Boga za velike reči, je obdaril 
našo domovino z ustavoj. Mera vsakemt^ d^šavlanu toliko svobode 
dopusti, kolika drugim ni nevarna, ino mogočni deršavi ne na- 
sprotna. Svobodnejši pak je človek od zvuni, bolj more znati sam 
se zalajati. Blapčjem hujdem pošdenju delata strah palica ino bič. 
Ali tudi svobodnem nioSu se lehko blišc^ skušnjava: za tega det je 
treba bogaboječost, zvestost ino dpmorodno Ijub^en si varhinje po- 
staviti pred dveri svojega serca, da, hudobi uhod zabranijo. Dajte 
Bogu. kar je božjega, to je vaša perva ino naj svetejša dolžnost : 
pa ravno za to dajte tudi cesarju, kar je cesarjevega: so^m Sin 
bo^i vam i^ako zapove. Resnica keršq,nska je žar nebeški. Meri vs^ 
pozemelsko posveti ino preobrazi. „Vaša dolžnost je, govori nam 
beseda, božja, podložni biti (gosposki), ne samo za kazni^ teKi^uč zia 
vesti voJjo^.*) Ne iz straf^a smo dolžni posvetniga vladara bpgoii, 

*) Bom. 13, 5. 



Priloga. 329 

iemuč <ia voljo hožjo apolnimo^ da neizmerno revo. Mero omaja 
deriavnega reda razširi, od miUonov naših sobraiov odvememo^ 
da, pravo svobodo v' deršavo vpeljamo. Pravni red je perva ne- 
znebUva potreba vsake druSbe, Pravni red ino deršavlanska svoboda 
pa si le tS prijaeno roke podata k sreini stalni zavesi, če se postave 
poštujo; spošttivo$t do postav pa bode le taJerat zmagala nad buroj 
človeških strasti, kader se na pečino opira, ktera je Kristus. 

V Gradcu 22. Maliga travna 1849. 

JoSef Otfnar, 

knezoskof. 

Na Dunaji zbrani nadškof je in škofje Avstrijanskiga 

cesarstva vernim svojih ško&j pozdravljenje in žegen 

od Boga Očeta in našiga Gospoda Jezusa Kristusa. 

Po božji milostljivi previdnosti smo se podpisani škofje Avstri- 
janskih dešel po šelji in povabilu Njih cesarske svitlosti, s kterim 
povabilom so tudi naši lastni šelji 4n našimu namenjenju perjazno 
naproti peršli, na Dunaji zbrali, de bi se skupej med seboj posve- 
tovali zavoljo tega, kar per novih deršavnih naredbah^ ki jih nova 
deršavna vstava napov4y katoliški cerkvi v Avstrii k pridu in korist- 
nosti slu^i. 

Preljubi! žalostne in nevarne čase smo na svetu u^akali, in 
še temnejši in strašnejši pergodbe se v prihodnje narejajo. Zdi se, 
de je nov pečait v bukvah pergodb raepečaten, nova posoda jeze 
božje čez zemljo razlita. Kamor koli se okd ozre, zagleda veliko 
hudiga in .spačenosti. Očitna vojska, punt, razpertija, sovraštvo, 
vzdigovanje ljudstva zoper ljudstvo ; pa še veči razpertje, prepir in 
vojskovanje je med duhovi (učenimi, pa prevzetnimi glavami)^ ko 
na kerva^im bojevavskim polji. Solnce resnice in spoznanja se je 
toliko in toliko ljudem skrilo, in v grozovitim mraku^ ki ga ko luč 
hvalijo^ imajo duhovi tbms (neverni, hudobni ljudje) veči oblast 
ko kedej čez otroke nevere. (Efeš. 2, 2.) Skrivna hudobija, ki še 
od začetka sem ni nikoli počivala, zdej hujši razsaja ko kedej. 
(II. Tes. 2, 7.) Ne več samo od posvetnih sladnost vpijanjeni^ boga- 
pozabljivi^ od hudobije omamljeni in oterpnjeni ljudje^ ki so ob vsih 
časih na svetu bili^ ampak puntarski duhovi in lažnivi preroki, 
ki se svojiga sovraštva do Boga zavedo^ so se očitno zoper njega 



330 Zgodovina slov. slovstva. III. del. 

in njegoviga Masiljeniga (Jezusa Kristusa) vzdignili in spuntali- 
Med tem ho, po besedah apostdjna, hudiči v Boga verujejo^ in se 
pred njim treslo (Jak, 2, 19,)^ ker se njegovi vsigamogočni oblasti 
tudi škripaje utegniti ne morejo, se uni eapeljivci nad hudičevo 
predersnost povzdignejo, in pravijo, de je vera v Boga in v nje- 
govo kraljestvo izvirek vsiga hudiga in zaderšek vse sreče na svetu. 
^Vera*', to je njih poslednje^ v časopisih oznanjeno razglasilo, „ki 
„se mora zmed društva pregnati, mora zginiti iz Človeških sere. 
„Punt sploh vero zatira, in ker punt še na tem svetu ljudi proste 
„in srečne stori, jim torej ni treba upanja do nebes. Zatorej nam^ 
nje prav^ de se ljudje za vero in prostost vere poganjajo^ de se 
„proste srenje (soseske brez vere) i, t. d. narejajo, če je prostost 
nvere toliko, kakor prostost od vsake vere ali brezvernost. Mi nočemo 
^prostosti vere, ampak potrebnost nevere hočemo." 

Ena zmed teh nevarnost je uno omotljivo vabljenje, se po- 
ganjati za domorodnost (slepa ljubezen do svojiga naroda in jezika) t 
^9 j^> kakor apostelj uči^ stvaril iz eniga človeka ves človeški rod, 
de prebiva po vsi zemlji ; in je odločil odmenjene čase in meje njih 
prebivanja (Dj, ap. 17, 26.) ; razdelitev ljudi v drušine, narode in 
ljudstva je tedej bošja naredba. Baznost jezikov pa je še nasledik 
greha, odpadca od Boga in razpertja ljudi med seboj. Zučeni ajdje^ 
ker niso spoznali, de so vsi ljudje od Boga in po njegovi podobi 
vstvarjeni, so pt^uje narode ko divjake imeli, ter so jih zaničevali 
in z vojsko zatirali (parcere subjedis et debellare superbos, to je, 
zanesti podveršenim in z vojsko zatirati prevzetne, je bil njih pre- 
govor). Divjim ajdam, še zdaj vsak ptujic ko smertni sovrašnik 
obvelja ; oni le samo svoj mali narod čislajo; vsaciga druaiga pa 
zatirajo^ ter ptujca umor4. spečejo in pošrd, ali pa ga ko šival 
prodajo ; oni so se tako rekoč pošivinili. Le samo keršanstvo je 
spet dalo človeštvu pravo visokost. Keršanstvo uči, de so vsi ljudje 
bozjiga rodti; vsi bošji otroci in poklicani v njegovo kraljestvo ; vsi 
so si v rodu v dvojnem pomenu: iz ene kervi so rojeni^ in z eno 
kervjOy ki je bila na kriši prelita, so rešeni ; zakaj v Kristusu Jezusu 
so se vsi^ ki so bili delječ, perblišali^ ločivna stena med narodi je 
poderta, sovraštvo je zaierto, vsi so sklenjeni v eno tel6 pod ena 
glavo, in vsi imajo perstop v enim Duhu k Očetu (Efeš. 2, 13.) \ 
ni ne ajda^ ne Juda, ne divjaka, ne Scita, ne sušniga, ne prostiga ; 
ampak vse in v vsim Kristus^ in včz popolnamosti^ ki jih zedini^ 
je ljubezen. (Kološ. 3, 11^ 14.) Keršanstvo in z njim tudi pravom 



PrUoga. 331 

perljudnost zamore tedej perzadevanjn za domorodnost in za rodo- 
vino le toliko prav dat% če služi v pomnošenje ljubezni. Bes je tudi 
kristjan družini bliže ko srenji^ svojimu ljudstvu in svoji deželi 
bliže ko drugim unajnim ljudem; on spolni dolžnosti ^do vsih, je 
vsim vse^ kar jim po božjim redu biti mora, če njegova ljubezen 
iz sebe gre in vse ljudi, naj si že bojo tega ali uniga naroda^ te 
ali une dežele in deržave, obseže. Pa ljubezen se spremeni v gerdo 
samopridnost^ če se, namesti de bi iz sebe šla, le v s4 zamakne, 
vse le ndse obrača. Po tem se vname sovraštvo med osebami (peršo- 
nami)^ med družinami, srenjami^ rodovi in Ijudstvami, in vsaka 
vikši zveza prederzno razterga. Ti hudobni zapeljivci na^ih časov, 
ki bi radi vse božje in človeške naredbe prekucnili^ si perzadevajo, 
zdravo ljubezen narodov do njih zgodovine, do njih jezika in starih 
šeg prekanjeno vneti in do nekake vročinske zdivjačnosti podkurit% 
Mera v vsakim drugači govorečim, sosedu nar hujšiga sovražnika 
ugleda^ svojo lastno hišo zažg^^ de bi tudi hišo svojiga soseda^ ukon- 
čala. To gotovo ni prestopanje k veči zuččnosti, kakor oni pravijo, 
ampak je objokovanja vredna povernitev od lepiga keršanskiga za- 

« 

deržanja v ajdovsko tbmo ; narodstvo je zlato tele^ in njega maliko- 
vanje z vžganimi strastmi je le prevečkrat divja vojska med narodi^ 
zares sramota pred človeštvam, gnusoba pred Bogam! 

Yaši zbrani škofje.^ v sveti edinosti združeni, dasiravno iz 
raznih narodov in v raznih jezikih k vam govoreči, vas prosijo in 
opominjajo v svetim Duhu s tistim^ glasam, ki se je pervi binkuštni 
praznik v vsih jezikih zaslišal: Ne dajte se premotiti od zvitih 
besedi in prekanjenosti unih zapeljivcov ljudstva! ljubite svoje 
ljudstvo in svojo deželo in svoj jezik; pa ne pozabite, de je vsa 
zemlja Gospodova; de se v vsih jezikih vsak dan k njemu mdli: 
„ Oče naš^ odpusti nam naše dolge^ kakor tudi mi odpušamo svojim 
dolžnikam'^ ; in de je njegova sveta volja, ljudi in narodov po po- 
stavi in deržavnim redu., ne ločiti, ampak tudi po zunajno tako 
združiti, kakor bi mogli po cerkvi od znotrej in po duhovno v veri 
in ljubezni združeni biti. 

Gnada uašiga Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami vsimi ! Amen* 

Na Dunaji 17. Božnocveta, tretjo nedeljo po Binkuštih 1849.*) 



*) Ta dva pastirska lista se nahajata v župnijski knjižnici Sv. Benedikta 
v Slov. Gorikah. Povzeto je samo to, kar se nanaša na 1848. 1. 



332 Zgrodovina slov. slovstva.' III. del. 



Uradni spisi. 



a) Dezelanam na Štajerskim. 

Svetli cesar Ferdinand I. so na prošnje svojih 

vernih narodov z presvetlim patentam 15. Sušca 1848 vsivn podlog- 
nikam svojga cesarstva Novo Sostavo (konstitucio, deršavni ostav) 
hlagomilo podeliti ohluhili. 

De pa ne ho kdo te mile nove sostave krivo zastopil, al jo po 
svoji glavi narobi izlagah je treba jo bol na tenko razlošiti. 

Nova Sostava se bo od stare ločila samo le v tem. de bo vsak 
narod imel svoje namestnike pri cesarski vladariji (regirengi, ka- 
tere si bode ludstvo sam^ zvolilo, na katere se zna zanesti., de bodo 
oni prošne in šele svojga naroda samimu presvetlimu Cesctrju 
naprejnesli^ svoj lud zagovarjali, pri visoki vladariji deleš imeli, 
postave vberali^ in dacje prevdarjali ; — nova sostava pa ne misli 
dozdajne davke vstanoviti, ki jih imamo cesarski deršavi. gosposki, 
grašinam al komu drugimu odrajtovati. 

Kakor vsako gospodarstvo potrebuje svojih dohodkov za svoje 
kove^stvo, tako je deršavnimu vladarstvu treba svojih prihodkov; 
prihodki deršave so štibre. ki jih bo zdaj tolko bol treba kolka več 
zbolšanja ludi želijo i/no namenvajo^ zakaj vsako pervo oznovanje 
dost troškov naredi. 

Ker bo pa po novi sostavi ludstvo pravico iindo po svdjih 
namestnikah samo razsoditi: kolk o ino od česa s,e bodo davki 
plačovali, kako se enakom^erno m>ed sabo razšteli in kako poherali 
de bo nor bol prav., tak se lehko spozna, de bo Nova Sostava mnogo- 
tere t^ave polajšale in tako zbdlšanje v resnici prinesla^ ki si ga 
ludi selijo. 

De se bodo nove naredbo prav vpelale, se more popred vse 
bobro presoditi ino na tenko premisliti, česa vsega je treba ; h temu 
se more pa tudi čas dati zlast za naprave tak velkiga Cesarstva 
različnih narodov, zaio je dolžnost vsakiga pošteniga podlošnika, 
de z poterplenjam ino zavupanjam mirno pričakuje zbolšanja, ino 
se ne podstopi po svoji voli obstoječe pravice prevrečti. 



Priloga. 



333 



Be so Štajerci za tako slobodnost al frajost kakor jo Nova 
Sostava al konstitucio obeta zadost godni^ bodo naj bolši pokazali 
z tem^ de spoštujejo stare postave^ ino de si vsakter naj prizadeva 
jih tak dolgo zvesto spolniti^ dokler se nove ino bol primerne po- 
stave namest starih vpelajo^ zakaj podloga vsake slobodnosti je po- 
steče deršaii ino pravice spoštuvati. 

Od zbora postavleniga za obvarvati orengo, mir ino varnost 
med ludem po d^di po voli c k. Vladirije ino štajerskih Stališov. 

V Gradci 17 Sušca 1848. 



Grof TVickenburg, 

poglavar^ 



Baron ISrhen, 

namestni predsednik. 

JVagner, 

vladni sovetnik. 

Schwaighofer, 

vlgkdni sovetuik ino kmetiski Doktor, 

Fellner, 

vladni sovetnik. 



Joabim, 

apat Lamhreški sU 8t, odbornik- 

Dr* A, Laritz, 

inful. prost v Bruki st. st. odbornik. 

JVilbelm grof KbUnbttrg, 

st. st.. odbornik* 

Grof Gleiscbbacb, 

8t. st. odbornik. 



Picbler, 

vladni sovetnik. 



J. C. Vitez Pittoni, 

st. st. odbornik. 

Alois Jant, 

st. st. namestnik cesarskih mest ino tergov. 



b) Štajerskim prebivavcam I 



/ 



Več sto let smo fe bili v vedno mirni bratovšni^ vmed spre- 
menljivim prigodbami skuz edinost močni ino enaga serca. Mars- 
kateri černi oblaki so se valili nad nami ; nadloge so pa našo moč 
le vterdile, ino v sreči in nesreči je bila dozdaj edinost v naših 
domačih hribih ino dolinah stanovitna zvezda: na novic se je ne- 
srečen vihar vzdignil, je našega preljubega Cesarja primoral sedež 
Svojih dedov zapustiti ino z šeleznoj ojstrostjo poprejšen mir ino 
red vstaviti. Tudi naše domovine se Ida vihar ni zognil^ njegovi 



334 Zgodorina slor. slovstva. IIL deL 

goreči podpih je marskaiero serce razdrašU^ da mu ni hUo mogoče 
pametno sodUi; vonder je pa še v sercu vsakega iiva ostala stara 
ljubezen do domovine, 

ljubezen ino zvestoba do Vašega vstavnega Cesarja ino do 
njegove visoke rodovine ste se tako globoko Vam v serce vkoreninUe^ 
da Vas k njima opominaii bi ravno tojVco bilo, kakor Vas ne poznali. 
Ta zvestoba se je skuz lepe dare in obljube ncukga milega Cesarja 
k visokosti povzdignila^ kakor še popr^ nikolj; mi vemo ino se zna- 
šamo (šUmamo)^ da se znajo naš Cesar v sreči ino nesreči na nas 
zanesti. 

Pa tudi mi smerna njegovemu dobremu sercu zavupali; nje- 
gova cesarjeva v pretečenih dneh ponovlena beseda nam je porok 
za polno ino resnično doveršenje vsih obljub, ino le v zavupanju 
do edendrugega cveti prava sreča v deršavi. 

Tudi na Dunaj (Beč) znale brez straha svoje oči obernUi, ne 
bojte se, da bi bile ojstre naredbe tam za cesarjevo obljubo alj pa za 
Va^o svobodo nevarne, niso nič drugega^ ko potrebne kazne (kaštige) 
po pravici; iz njih bo dorastla prihodnost v resnici prosta, ne pa 
razvujzda/na, KašUge bojo nehale tak hitro^ ko njih več potreba ne 
bo; mir ino red po postavah pa je vogelni kamen prave svobode, 
ta pa mora poloSen biti, če se hoče močna hiša postaviti 

Zanesle se pa tudi na edendrUgega, preberite slavne bukve 
naših zgodb^ ino najšli bote, de Nemški Štajerc Slovenskiga nikdar 
zapustil ni, tudi Slovenc je Nemcu vselej roko podal. Zdaj pa je 
skuz svobodo postala nova lepa zaveza, ki vse obseše; naj bo tudi 
terdna, ino naj v veličastni edinosti z Ijuibeznijo do Cesarja ino do 
domovine našim prihodnim unukam pokaše, kak čerstvo je pomagalo 
Štajersko ljudstvo v nepremenlivi bralovšni zopet poslavUi veličastno 
ino edino Austrijo, našo vsih domovino: 

Vsaki dar, ki ga prinesete, ga prinesete svojim noMopnikam ; 
zatorej se drsite terdno Hste zvestosti do Cesarja ino domovine, 
ohranite pazlivo veličastni blagodar novorojene svobode, ino proč z 
vsem, kar bi Vas od pota postave, lepiga reda ino pametnega pre- 
vdarjenja pelalo na pot zmešnjave ino razvuzdanosti ; zakaj brez- 
postavnost je mati vse nesreče ino vse sušnosti. 



Priloga. 335 

Serčno podajte si roke ino z nami glas povzdignite: Živili! 
naš premili^ vsiavni Gesar^ šivela naša Štajerska dešda^ šiveli vsi 
narodi^ ki pričakujejo svojo srečo pod vladarstvam ustavnega Cesarja 
na Austrijanski zemlji."^} 

V Gradcu od načasnega dešelskega Štajerskega zbora 

8, dan Listopada 1848, 

Ignac graf Attems s/r. 

dezehii poglavar, 

K. G. vitez od Leitner s/r. 

Ivi št. 8t, tajnik. 




(i) c^La^aovor 

ministerskega komisarja 

Franca viteza Kalchherga 

na svoje 

ljube rojaJce 

čres ministerski ukaz od 12. kimovca 184$ 

za voljo 

zemlišne odveze v Štajerski kronovini. 

V Gradcu 1849. 

Natis od Leykamovih naslednikov. 

Ljubi rojaki! 

Po cdi dešeli razglašeni ministerski ukaz od 12. kimovca 1. 1. 
oznani postave., po kterih se imajo zemliša rešiti svojih starodavnih 
urbarialskih ino desetinskih dolšnosti. Ministerstvo mi je naročilo., 
to imenitno ino tešavno opravilo vravnati. 

Ker iskreno selim, temu častnemu naročilu ne samo vgoditi 
(zadostiti) kolikor m^ogoče., temoč tudi moji domovini po vsih svojih 
močeh koristen biti; naj popreje vse., ktere ta reč kaj dotiče, pri- 



*) Natisnil J. K. Jeretin v Celi. — Op. Ta razglas je zasledil gosp. Urbas, 
C. kr. profesor v pokoju v Gradcu, v štajerskem deželnem arhivu in poskrbel, da 
5em dobil prepis. — Hvala mu za to. Pis. 



336 ZgodoviDa slov. slovstva. III. del. 

j(wno poprosim, se na mojo dobro voljo ino vestnost ravno tak 
terdno zanašali, kakor tudi jaz popolnoma zaupam- v poštenost ino 
pravičnost mojih milih rojakov- 

Postave, po Merih se je pri zemlišni odvezi ravnati^' inb Herih 
se moramo terdno deršati^ so sicer v ministerskem ukazu jasno 
izgovorjene, alj vender menim mnogim vstreči, če je nekaj poprej 
pogovorim ino tak marsikterim neogihljivim dvojbam, zmotam ino 
skerb4m v okom pridem* 

Fri temu nagovoru gledam posebno na podlošnike (dolžnike), 
Meri si bolj težko potrebno razjasnenje priskerbijo ko popravičeni. 

Bodi si kakor koli dobra postava, ona le ti kaj vdja^ če se v 
djanji po njoj prav ravna. 

Zaio je vsem. Mere zemlišna odveza zadeva, zlo vašno ali po- 
trebno vediti. Merim gosposkam ali uradam je to opravilo naročeno^ 
ino kakša je njih oblast; tedaj bom pervič govoril od gosposk ali 
urad za zemlišno odvezo. 

Ljubi rojaki! na konci svojega nagovora pozdravim serčno 
vse deležnike zemlišne odveze ino se terdno zanašam^ da si bomo 
z iskrenim zaupanjem v okom prišli pri tak važnem opravili, kjer 
gre za last premnogih ino za blagor naše lepe domovine. 

Soudi okrajnih komisij, ki se bodo po vsih krajih postavile, 
zamorejo vsakteremu nastale dvojbe ro/zrešiU ino mu svd(y^(jAi. 
Svarim pak vse pred samopašnimi^ hudovolnimi podpihavci^ ki 
tak radi nezaupljivost nHijo ino dobre namene sumničijo. Jako 
žalostno bi bilo, ako bi se posamesni dali zapeljati, ino bi po takem 
vlado permorjali, jih s silo strahovati, kar Bog obvaril 

Alj tudi pretergana zaupljivost med poprejšnimi gosposkami 
ino njihovimi podložniki se mora ino bode spet vernila^ ko berž je 
zemlišna odveza dognana. V srenski zavezi ino sploh pri naših 
ustavno pomlajdenih razmerah, kjer ste složnost ino spoštljivost pred 
postavo čres vse potrebni^ se uzajemno ne bodo mogli pogreševati. 

Poprejmvmo se toraj pošteno ino dobrih misli našega vdikega 
dela^ ino Božje blagoslov bo z nami! 

V Gradcu 8, listopada 1849. 

To je brošura v mali 4P obliki, ki ima 32 stranij ; slovenski 
tekst je na prvi, nemški na drugi strani. Našel sem jo v župnijski 
knjižnici pri sv. Lenartu nad Sevnico. Ponatisnena sta zadetek in 

zvršetek. 



Priloga. 337 

Podatek k ^r. 190. 

v 

Viktor Lipeg, porojen 1835. 1. na Vranskem na Spodnjem Štajerskem, je 

bil 1859—1860.1. suplent na mariborski gimnaziji, kjer so ga učenci obožavali 

kot izbornega učitelja. Ker se je jako odločno potegoval za pravice Slovencev, je 

moral zapustiti službo in je bil dve leti privaten učitelj. Potem je 1863— -1877. 1. 

služil za profesorja na kr. veliki realki v Zagrebu, kjer je kot učitelj nemškega 

jezika sč svojo knjigo „Njemačka vjezbenica** I. II. III. za stalno uredil učenje 

nemškega jezika. Od 1848—1892. 1. je bil ravnatelj velike realke (pozneje realne 

gimnazije) v Rakovcu kraj Karlovca. Tako v Zagrebu kakor v Rakovcu je bil 

član »izpitnoga povierenstva za obče pučke i gradjanske učione«, dokler se ni 

Krajina vtelesila v civilno Hrvatsko. Od jeseni 1892. 1. živi v pokoju na Vranskem. 

— V gSlov. Bčeli" II. je objavil pesen: »Materska Ijubezenc (Srbska povest). Uže 

prva kitica: 

Na strmi visočini, tam kjer Bozna siva 
Otožno, tibo se v nezmerno morje zliva, 
Junaški Vukašin kraljevi hoče dvor 
Sozidati, — sovražnikom strašan opdr, 

kaže vpliv pesni: >Das Riesenspielzeug«. Isti letnik j,Slov. Bčele^ prinaša tudi 
sonet: ^Življenje''. Obe pesmici je zložil kot Sestošolec celjske gimnazije, na kateri 
so dijaki spisavali časnik: ^Celjska Slavija'', Uredništvo ^Slov. Bčele" je takim 
dijaškim pesmicam dalo naslov: »Pervencic in pristavilo pod črto opombo: »Pod 
tem naslovom bomo prihodnjič prinašali boljše proizvode naših mladih pisateljev- 
dijakov, ki so se že lani tako lepo v nVedezu" oglasili. Ne opešajte, dragi rodo- 
ljubi! ^Bčela" bo Vaše sostavke rada prejemala. V ^Slov. Glas.'' 1860 nahaja se 
»Car Lazarjeva smert« (Dramatična drobtina v jednem dejanju). V igri nastopijo 
Lazar, carica Milica, Jug Bogdan, Peter in Bogdan, Jugova sinova, Vuk Brankovič« 
poslanec turški, dva konjika, srbski pesnik, kmetje, vojščaki. Pesniku je odmerjena 
odlična vloga, ker nastopi prvi, sedeč na kamnu in kmetom pevaje, potem se 
oglasi med Brankovičevim samogovorom in na koncu igre. Igra je pisana prav 
plastično. Pesnik rabi rad okrajšane besede; n. pr. hazen nam. hojAzeiit protnik 
nam. nasprotnik, makne nam. umakne; rabi sniti v pomenu: šiniti. Vidi se vpliv 
Koiieskega; n. pr. čuka, namrdne. Mestoma je jezik odbran, n. pr.: 

Oblak na nebu solnce je prederlo, 
In jasno jutro dihne nam z višine, 
Ko sprimete se vojski grozovito. 
Kdo otel kerdela turških bi konjikov. 
Kdo pešcev trope, ki so nas obsuli? 

I. d., i. d. 



Dodatek. 

Vselej so in bodo Slovenci belo Ljubljano smatrali za svoje duševno 
središče, pa vender se je včasih tudi v drugih mestih nahajalo mnogo mdž, ki 
so po svoji požrtvovalnosti in duševnih zmožnostih stremljenja našega glavnega 
mestih podpirali na vse moči. Med takimi mesti se je v šestdesetih letih odlikoval 
Maribor; tam se je 1863. 1. gmotni temelj položil ^Slovenski Matici'', dasi se je 

22 



338 Zgodovina slov. slovstva. LIL del. 

^ - - - 

misel bila izprožila drugod in poprej; tam seje ustanovil naš najstarejši dnevnik 
„Sloven8k% Narod", v Mariboru se je ukrepalo o narodnem življenju na Malem 
Stajerju. 

Za Nestorja Štajerskih in osobito mariborskih Slovencev se sme smatrati 
dr. FerdiiMnd Bomiukuš, odvetnik v Mariboru. Porodil se je 1829. 1, v Kalsdorfu 
na Gorenjem Štajerskem, in se je v Mariboru naselil 1859. 1. Njegov oče Andrej, 
doma v Ormoiu, je bil oskrbnik na Sekovski grajSčini blizu Lipnice (lastnini 
graSkega Sicofa) ; pozneje je bil olirajni glavar in državni poslanec 1848. 1. Pod- 
piral je po možnosti slovenske dijake. To blago lastnost je sin Ferdinand pode- 
doval po očetu. Dr. Ferdinand Dominkuš je bil deželni poslanec Štajerski, mnogo- 
leten odbornik »Slov. čitalnicec, izredno požrtvovalen podpornik vseh narodnih 
zavodov. Sč svojo plemenitostjo in trezno sodbo je zelo blagodejno vplival na 
narodno gibanje. 

Za probujo štajerskih Slovencev osobito okolo Maribora ima lepe zasluge 
župnija Fram, Iger je mnogo let kaplanoval Jurij Caf. 

Učitelj Mihael Bu&nik je ustanovil lep pevski zbor, ki se je odlikoval na 
raznih narodnih svečanostih. Da je Fram tako zasldvel v narodnem obziru^ k 
temu je mnogo pripomogel Franc Divjak (1816—1892) odličen narodnjak, prvi 
naročnik ^Danice" v tem okraju, dolgoleten župan, izvrsten sadjerejec (zaradi 
tega tudi odlikovan s srebrnim križcem). Izborno je uredil občinske razmere, 
tako, da je to občino postavil v nemškem štajerskem listu vsem drugim na 
vzgled prof. dr. Lindner, ki je včasih v Fram zahajal na šolske počitnice iz Prage. 

Dominik Čolnikj porojen 1830. 1. pri Treh Kraljih v župniji sv. Benedikta 
v Slovenskih Goricah, je bil zdravnik za Živino in je umrl 1893. 1. Udeležil se je 
v odlični meri vsega narodnega gibanja v Slovenskih Goricah in v Mariboru; 
imenovali so ga očeta ^Slovenskega Gospodarja"* , ker se je mnogo potrudil, da 
se je ustanovil ta list. Bil je gostoljuben črez mero, n^ njegovem domu, ki je 
bil jednak mali grajSČini, je bilo v šolskih počitnicah vse polno dijakov. V žup- 
nišču pri sv. Benediktu se še nahaja spominska knjiga, v katero so zapisavali 
njegovi gostje svoje misli v vezani in nevezani besedi; ta knjiga ima naslov: 

»Spominski listi mojih prijateljev, posečil (?) 
Dominik čolnik, na Drvanji dne 4. velikega srpana 1857.« 

Postavili so^^mu prijatelji spomenik na domačem pokopališču. {„Slov. Gosp.*^ 

1896.)*) 

Na severni strani Pohorja, v župniji Ruše (Maria Rast) sta se v začetku 
narodnega gibanja posebno odlikovala Luka Rleb (1826 — 1874) in Davorin 
Grizold (1817—1871). Prvi je študiral na mariborski gimnaziji Šest razredov in 
je bil mož bistrega razuma in odločnega značaja pa vernega prepričanja. Drugi 
je bil prost kmet, vrl slovenski pesnik in dopisnik slovenskim časnikom. Pred- 
sednik ruške čitalnice je izborno izpolnjeval to častno mesto. Kedar je mariborska 
čitalnica imela izlete v Ruše, je on na vse govore brez strahu in točno odgovarjal 
kot zastopnik domače čitalnice. Imela sta obadva velik vpliv na svoje sosede. 



'*') Te podatke imam od svojega prijatelja S. g. Fr. Zmaslca, župnika pri st. Benedikta ; l^vala 
mu za to. 



■H-^- 



IMENIK. 



Stran 

Aleš Peter 60 

AUjančič Andr 159 

Ambrož Mih 65 

Arko Jer . 65 

Bevk Jo8. 66 

Bile Jan 187 

Bleitoeis Jan 55 

Bonač Jan 116 

Borovnjak Jos 313 

Bradaška Fn ....... 104 

Brence Jan 98 

\Gaf Oroslav 143 

Cegnar Fr 179 

Cigale Mat . 87 

Ciringer Jer 134 

Čehasek Andr . 115 

Bežman Kar 76 

Dolinar Luk 105 

Domicelj Fr 86 

Dolžan Jer 275 

Eifispieler Andr 157 

Erjavec Fr. . 203 

Ferčnik Lamh. 158 

Flegerič Bož 207 

Fleischman Andr 65 

Fleišman Jur 76 

Frankolski 207 

Frelih Mat 114 

Freyer Ren 100 

Furlani Jos. 120 

Gašperšič Val 274 

Geršak Ivan 153 

Glohočnik Jan 114 

Godina Verd 119 

GomiUak Jak 175 

Hašnik Jož 142 

Hicinger Pet 69 

Hladnik Mat 72 

Hočevar Mat 115 



Skan 

Janežič Ant. . 171 

Janko Vijanski 191 

Javornik Pl 111 

'Jenko Sim 184 

Jeran Luk 105 

Kafol Jak 120 

KlanČ7iik Sim, ....... 112 

Klun Vinko 105 

Kohe Jur 92 

Kociatičič Štef. 121 

Kočevar Ferd 190 

Končnik Mart 274 

Košar Fr. . . . . . . . . 135 

Koseški - Vesel 66 

Kosmač Fr 274 

Kozler Pet 101 

Kranjc Jos. ....•.., 150 

Krek Greg. 193 

Križaj Jan . 66 

Kuralt Mart 273 

Kurnik Voj 82 

Lah Val 117 

Lavrič K 117 

^jLesar Ant 116 

Leskovec Pet. ....... 60 

Levičnik Jos » • • 98 

Levstik Fr. 208 

Likar Andr . 183 

Lotrič Mat 117 

Macun Ivan 147 

Maj ar Mat 154 

Majciger Jan 149 

^Malavašič Fr 174 

Marešič Jan 273 

Mam Jos 176 

Marousnik Jan. ...*... 131 

MaruŠič Andr 122 

Matjašič Jur 286 

Medved Jem. ....... 60 

Melzer K. 104 

Mencinger Jan 196 



Stnn 

MikloHc Fr 160 

Močnik Fr. dr 119 

Močnik Mat 99 

Mraz Tom 287 

Mu8i Fet 142 

Namre Ant 114 

Nastran Jodh . 275 

^amaiil Jern 90 

i^gvak Jo8 86 

Orel Jož 62 

Orožen Ign 287 

Orožen Val 142 

Paik Jur 60 

Partel Joz 273 

Peternel Mih 65 

Piki Mih 134 

Pintar Ant 76 

^PifUar Lov 103 

Pire Fr 64 

Podreka Pet 125 

Pogacar Kriz 112 

Poklukar Jos, ....... 87 

Praprotnik A^idr 95 

Prelog Mat 143 

Premru Jos 119 

Pu»ztaj J. 315 

Baič Boi 145 

Ravnikar Mat 68 

Bazlag Rad 151 

Robida K. 154 

Rodoljub Led, .^ »^:...ji_..._^ . 72 
Rozman Jo8.' ... . . .~ 7' T34 

Rudmas Sim 154 

Semrajc Mart 76 

Slomšek Ant 125 

Somer Greg 159 

Stojan Mih. ........ 132 



Stran 

Stritar Jan. 279 

Svetec Luk 77 

Svetličič Fr 73 

SzbuU 313 

Škofic Jan 114 

Šmajdek Mart 274 

Schmidt Ferd 59 

Šrol Fr. . 149 

Šubic Jo8 65 

švegel Andr. ......... 105 

Švegel Jos 86 

Toman Lov 78 

Torkar Mat 116 

Trdina Iv 192 

Trpljan Šand 312 

Trstenjak Dav 136 

Turnogradska Jos 82 

Vlaga Jos 135 

Umek Ant 183 

Urbas Vilj 86 

Ursie Jer 72 

Valjavec Jan 116 

Valjavec Mat 183 

Verne Mih 63 

Vilfan Sim 275 

Vilhar Mir 80 

Virk Joz 112 

Vodovnik Jur 142 

Vodušek Mat 131 

Vogrin Lov 132 

Vole Jur. . ■ 110 

Volčič Jak 94 

Volčič Jan 115 

Vončina L 110 

Vrtovec Mat 60 

Zamejic Andr. ....... 115 

:^lgar Mih 106 



■®-